logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
 1995 - 2010 LaNaS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d,0.0. Sokolska ulico 5, 1295 Ivončno Gorica TEL:0]/7869-040, FAX:01/7869-045,GSM:051/612-923 SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME ^ ^'^Nfci iář Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica j'i ■ ...na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. e-maíl: lamas@lamas.sí .ŠťeVilkar|j[ietnikjl6jÍmarectjg 17. Pohod po Jurčičevi poti Letos pohodnike pričakala pravljična podoba Dežele Desetega brata Vesele velikonočne praznike vam želijo župan, občinski svet, občinska uprava in uredništvo Klasja! Obiskali so nas kurenti Zimo z obilnimi snežnimi padavinami so nam pomagali pregnati tudi znameniti ptujski kurenti V Ivančni Gorici nova poslovilna vežica Krajani KS Ivančna Gorica dočakali prepotrebni poslovilni objekt Srednja šola Josipa Jurčiča ima nove junake Naši dijaki najboljši rokometaši v državi (foto: Nejc Puš) ¥ Oč!&timo SloirenEjo 17. april 2010 Očistimo občino! Pridružite se vseslovenski čistilni akciji in čistilnim akcijam, ki potekajo v mesecu aprilu po naših krajevnih skupnostih! IGNAC CUGEUs.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks 01/7878 535 gsm: 041757 055 RAZSTAVNI gaíLgiil ; LJublJana/PTC DlamanJ, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 •ŽALUZIJE « ROLETE ilWl Ry * lamelne ZAVESE ^ f L * plise zavese Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079 Pi)lv[esie1,l295lvaiičnaGo[lca Telifax: 01/7878-266 ZLATARSTVO jT TA2ÎNA C£NTER ŽOLNIIt Ii4rtirti a«H£A «lA?« TB flf 27. seja Občinskega sveta Svetniki tokrat samo o prostorskem načrtu občine Na pobudo svetnikov je 16. marca župan Jernej Lampret sklical 27. sejo Občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila kot edina točka predstavitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta. Svetniki in svetnice so se seznanili s potekom priprave prostorskega načrta, ki bo, ko bo sprejet gotovo eden najpomembnejših dokumentov naše občine. Na seji so bili prisotni predstavniki podjetja Acer iz Novega mesta, ki pripravlja prostorski načrt za našo občino. Kot so se izrazili svetniki in svetnice - žal - ni bilo na seji predstavnikov podjetja Struktura iz Škofljice, ki je pri pripravi načrta zadolženo za urbanistične načrte osmih vodilnih naselij v naši občini. Svetniki in svetnice so imeli vrsto vprašanj tudi za njih. Navzoči pripravljavci načrta so predstavili prve ugotovitve z neformalne javne razgrnitve prostorskega načrta, ki je potekala od 15.1. do 15. 2. V času enomesečne razgrnitve je prispelo približno 650 pripomb in predlogov, od tega približno 200 novih pobud za spremembo namembnosti zemljišča. Pripombe se večinoma nanašajo na t.i. redukcije stavbnih zemljišč in negativna mnenje Ministrstva za kmetijstvo in prehrano k predlogom za spremembo namembnosti zemljišč. V osnutku načrta je predvidenih veliko t.i. občinskih podrobnih prostorskih načrtov, kar je tudi povzročilo številne pripombe s strani občanov. Veliko pripomb je bilo podanih tudi glede zavzetega stališča pri bodočem urejanju vinogradniških območij. Gledano teritorialno se največ pripomb nanaša na območje KS Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora, kar je razumljivo, saj je bilo pred začetkom postopka iz tega območja danih največ pobud. Tako župan, kot pripravljavci načrta so pojasnili, da je bil glavni namen neformalne javne razgrnitve, ki sicer ni obvezna v postopku sprejemanja načrta, ta, da pripravljavci dobijo nekakšno povra- Na Krki se začenja nova občinska investicija Pravzaprav je ta že nekaj časa v teku. Potrebnih je bilo kar precej naporov in sredstev, da se je uredila vsa potrebna dokumentacija za prenovo objekta nekdanje tekstilne proizvodnje ob družbenem centru za potrebe vzgoj-no-izobraževalnega dela. 26. marca se je iztekel rok za oddajo ponudb za javno naročilo Občine Ivančna Gorica, za adaptacijo in prizidavo osnovne šole in vrtca na Krki. Občina bo glede na prispele ponudbe izbrala najugodnejšega ponudnika, ki bo prevzel gradbena in obrtno-inštalacijska dela, ki so ocenjena na 1,3 milijona evrov. Predvideni rok v razpisni dokumentaciji za dokončanja del je mesec oktober letos. Zima je bila zelo draga Upravičeno lahko ugotavljamo, da je bila letošnja zima ena hujših v zadnjih letih. Snežne padavine so se pričele že sredi decembra. Sneg je do božiča sicer skopnel, po novem letu pa so prihajale nove in nove snežne pošiljke. Snežna oddeja je prekrivala našo občino praktično ves januar in februar in ko je že bilo nekaj odjuge je ponovno zapadel sneg, nazadnje tudi v začetku marca. Veliko snežnih padavin pomeni tudi obilico neprilik na naših cestah in veliko dela za zimsko službo. Za čiščenje vseh občinskih cest v dolžini približno 130 kilometrov je pristojna Občina, pluženje in posipanje pa izvajajo Komunalne gradnje Grosuplje kot pogodbeni vzdrževalec občinskih cest. V minuli zimi je zimska služba na občinskih cestah plužila kar 23-krat, nekajkrat tudi dvakrat v 24 urah. Ob tem pa so bile vse občinske ceste posipane 47-krat. Kot že rečeno je letošnja zima izrazito izstopala v primerjavi z zadnjimi leti, kar se bo poznalo tudi v občinskem proračunu, ki je tako na račun zimskega vzdrževanja, za letošnje celoletno vzdrževanje cest že porabil približno 250.000 evrov. K temu je potrebno dodati še nekaj deset tisoč evrov, ki jih iz proračuna dobijo za zimsko službo krajevne skupnosti, ki so pristojne za vzdrževanje krajevnih cest. Kolci on Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika, d. n. o. Časopis KLASJE izhaja v 5.400 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Mnenje o kandidaturi za ravnatelja OŠ Stična Občinski svet je na svoji 5. ko-respondenčni seji podal mnenje o kandidaturah za ravnatelja OŠ Stična, za novo 4-letno mandatno obdobje. Podporo kandidaturi dosedanjega ravnatelja Marjana Potokarja, Gasilska ulica 3, Višnja Gora, je izrazilo 17 svetnikov in svetnic, s čimer je dosedanji ravnatelj prejel večinsko podporo Občinskega sveta. tno informacijo od občanov, kako oni vidijo zastavljeno načrtovanje, ki je še v teku in koliko so z njim (ne)zadovoljni. Razgrnitev v tem času, še daje možnost, da se strategija načrtovanja preoblikuje, seveda kolikor je to v moči stroke in Občinskega sveta. Končni predlog načrta bo namreč potrebno dati v presojo kar 33-im institucijam, t.i. nosilcem urejanja prostora. V razpravi so svetniki in svetnice izražali svoja mnenja in poglede, predvsem pa je bilo glavno vprašanje v razpravi, kako se lotiti nadaljnjega postopka, oz. kakšno naj bo stališče do pripomb z neformalne javne razgrnitve. Strokovnjaki, ki so bili prisotni, so povedali kaj vse v postopku sprejemanja še predvideva zakonodaja in iz slišanega je moč sklepati, da bo potrebno še veliko truda do končnega sprejetja načrta, na to temo pa bo moral še večkrat zasedati tudi Občinski svet. Tudi svetniki so imeli svoje pripombe z razgrnitve. Milena Vrhovec je opozorila na nejasno zaokroževanje zazidljivih območij, marsikje tudi parcelne meje zelo odstopajo od stanja v naravi. Milan Jevnikar je bil mnenja, da obravnavanje in odločanje o posameznih predlogih oz. parcelah ni potrebno. Občinski svet bi po njegovem moral odločati o strategiji Občine pri načrtovanju prostora, in kakšen naj bo sistem po katerem bodo pripravljavci, seveda v skladu z zakonodajo, pripravili končni predlog. Nikolaj Erjavec je predlagal, da bi se meje zazidljivosti oblikovale po katastrskih mejah, še posebej je opozoril na to, da je sprememba namembnosti zemljišč velikokrat pogojena tudi s trgovanjem z zemljišči. Po njegovem pa tudi livarna v bodoče ne bi smela soditi v naselje Ivančna Gorica. Igor Bončina je bil odločno proti nekaterim izrazitim posegom na kmetijska zemljišča, še posebej v primeru gospodarske cone v Ivančni Gorici. Nekaj nezadovoljstva pri županu pa je povzročila ugotovitev Barbare Mušič da občina nima jasne vizije prostorskega razvoja. Sonjo Maravič pa je zanimalo koliko sprejemanje prostorskega načrta stane. Kot je povedal direktor občinske uprave Janez Radoš imata obe podjetji sklenjeni pogodbi in sicer Struktura za 63.000 evorv, Acer pa 124.000 evrov. Prometna študija kot pomembno strokovno gradivo pa je stala kar 100.000 evrov. Poglavitna sklepa ob koncu seje sta bila, da se v nadaljnjem postopku priprave prostorskega načrta obravnavajo vse pripombe iz neformalne javne razgrnitve in vse nove pobude, ki so prispele do 15. februarja 2010. Čez predvidoma dva meseca pa bo Občinski svet obravnaval predlagane prostorske ureditve, zlasti tiste za večja naselja v občini in tiste, ki so izrazito javnega pomena in važne za nadaljnji razvoj občine. Matej Šteh Začetek seje je minil v znamenju manjšega zapleta, na sejo so namreč prišli predstavniki vaščanov Gorenje vasi. Želeli so namreč prisostvovati seji, vendar je še pred začetkom seje župan dejal, da bi bilo dobro, da bi svojo navzočnost najavili. Županovo pripombo so razumeli kot znamenje da niso dobrodošli, pa čeprav so seje sicer javne, zato so zapustili sejno sobo. No na seji je bila vendarle prisotna ena izmed predstavnic vasi, ki je prišla naknadno, kljub županovemu povabilu, da se tudi ostali lahko udeležijo seje, pa se ostali predstavniki vasi niso vrnili. Dodajmo, da je bil prihod vaščanov na sejo povezan z njihovim nestrinjanjem načrtovanju t.i. naselja za starostnike v Gorenji vasi. Tudi v nadaljevanju seje so svetniki v razpravi večkrat omenjali primer Gorenje vasi, saj je stališče Občinskega sveta jasno - Občina je z namenom gradnje doma starejših občanov odkupila zemljišča v Šentvidu pri Stični vredno 300.000 evrov. Tudi nas je zanimalo kaj se načrtuje v Gorenji vasi, zlasti to ali se oba projekta vsebinsko pokrivata, zato smo o načrtih povprašali pobudnika tega projekta, podjetnika Marka Ilovarja. Pogovor z njim objavljamo na gospodarskih straneh te številke Klasja. Župan je na seji poudaril, da bo možnosti za podajanje pripomb tekom postopka sprejemanja načrta še kar nekaj in tudi vaščani Gorenje vasi bodo svoje mnenje zagotovo še lahko povedali. Podjetje Acer pripravlja bodoči prostorski načrt naše občine Dnevni red 28. redne seje Občinskega sveta občine Ivančna Gorica, ki bo v torek, dne 30. marca 2010 ob 17. uri: 1. Potrditev zapisnika 26. redne seje z dne 22. 12. 2009 in realizacije sklepov in potrditev zapisnika 5. korespondenčne seje z dne 11. 02. 2010 ter potrditev zapisnika 27. redne seje z dne 16. 03. 2010; 2. Vprašanja in predlogi; 3. Zaključni račun proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2009 in premoženjska bilanca občine Ivančna Gorica na dan 31. 12. 2009; 4. Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Ivančna Gorica, od konstituiranja 2006 do zaključka leta 2008; 5. Predlog Sklepa o višini cen programov v Javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec Ivančna Gorica z nekaterimi izhodišči o delovanju vrtca v prihodnje; 6. Predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra parc. št. 835, k.o. Gorenja vas in predlog Sklepa o odtujitvi nepremičnine parc. št. 26/22 in parc. št. 26/26, k. o. Gorenja vas; 7. Predlog Sklepa o ukinitvi javnega dobra parc. št. 1585/2, 1585/3, k. o. Stična in predlog sklepa o vzpostavitvi javnega dobra parc. št. 714/9, 714/10, 713/20, 713/21, 714/11, k.o. Stična; 8. Predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra parc. št. 1520/2, I52I/I, k.o. Dob in predlog sklepa o vzpostavitvi javnega dobra parc. št. 1202/2, 1207/2, 1209/2, 1210/2, k.o. Dob; 9. Predlog Sklepa o ukinitvi javnega dobra parc. št. 595/17, 623/1, 623/2, 624/1, 624/2, 626/1, 626/4, 626/2, k.o. Radohova vas 10. Predlog Sklepa o vzpostavitvi javnega dobra parc. št 1178/2, 1177/2, 1180/6, 1187/2, 1188/2, 1184/2, 1183/8, 1183/9, 1183/10, k.o. Stična; 11. Predlog Sklepa o ukinitvi javnega dobra parc. št. 815/6, 815/5, 815/4, 815/3, 815/2, k.o. Dedni Dol in predlog sklepa o vzpostavitvi javnega dobra parc. št. 345/I3, 345/I6, 345/I9, k.o. Dedni Dol. Za nami je 17. pohod po Jurčičevi poti Letos pohodníke pričakala pravljična dežela Desetega brata Prvo soboto v marcu smo v naši občini že tradicionalno sprejeli v goste tisoče poho-dnikov in ljubiteljev naše narave in bogate kulturne dediščine, ki so jo že 17. po vrsti doživljali ob pohodu po Jurčičevi poti. Letos naj bi bilo pohodnikov vsaj 10.000, in brez dvoma se je dalo začutiti glavno sporočilo prireditve; ljudje prihajajo na Jurčičevo pot, ker je to za številne planince in druge ljubitelje hoje v naravi otvoritev vsakoletne pohodniške sezone, za vse ljubitelje kulture pa hrana za dušo in srce. T h ' 3» i * ' Le-tos je na štartu Planinsko društvo Polž prvič pobiralo tudi prostovoljne prispevke Dan pred pohodom je v Višnji Gori in okolici snežilo, sobotno jutro pa je po-hodnike sprejelo v soncu, tako da je bil organizatorjem in udeležencem pohoda podarjen čudovit pomladni dan. Tudi letos so pohod organizirala domača društva in krajevne skupnosti, ki so sodelovali v organizacijskem odboru, na čelu katerega sta Občina in Planinsko društvo Polž. Na Jurčičevo pot se je letos, sicer prvič, podal tudi slavnostni govornik zaključne prireditve na Muljavi, mag. Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo. Goste so v višnjanski mestni hiši sprejeli predsednik organizacijskega odbora pohoda, podžupan naše občine Dušan Mag. Marjan Hribar si je naše lepote ogledoval v družbi podžupana Dušana Strnada in predsednika občinske turistične zveze Pavla Groznika Na Polževem se je trlo pohodnikov Strnad, predsednik Planinskega društva Polž Višnja Gora Aleš Erjavec, predsednik domače krajevne skupnosti Janko Zadel, predsednik Občinske turistične zveze Pavel Groznik in predstavniki drugih društev in sodelujočih organizacij pri izvedbi pohoda. Pohoda se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je bil ta dan še posebej zadovoljen zaradi obljube mag. Hribarja, da bo ministrstvo za gospodarstvo razpisalo sredstva za obnovo planinskih postojank. Pohod je torej potekal v čudovitih vremenskih razmerah in kot vedno so tudi letos pohodniki lahko med potjo nabirali moči na različnih vmesnih postojankah. Največji sta bili na Zavrtačah in na Polževem, a tudi potem, ko se pot po najvišji točki pri cerkvici svetega Duha na Polževem začne spuščati proti Muljavi, se po-hodniki še radi ustavijo ob številnih stojnicah domačinov in domačih društev. Na cilju Jurčičeva domačija je kot vsako leto gostila pohodnike na cilju poti. Tisti z največ energije so pot podaljšali do Krke, kjer so si lahko ogledali Krško jamo, zavili pa so lahko tudi v podružnično šolo, kjer se je dalo podoživeli utrip šole, ki jo je nekdaj obiskoval tudi pisatelj Jurčič. Muljava ob dobri gostinski ponudbi vedno poskrbi za bogata kulturna doživetja. Tudi letos je bilo tako. Na zaključni prireditvi je imel slavnostni nagovor mag. Marjan Hribar, ki je poudaril zlasti vlogo pohodništva in planinstva pri razvoju slovenskega turizma. Tradicionalno sta se v tednu pred pohodom odvili kulturni prireditvi na Muljavi in v Višnji Gori. Na Muljavi je bil na predvečer pohoda Poklon rojaku, ki ga je pripravilo KD Josipa Jurčiča Muljava, že dan prej pa je v višnjanski mestni hiši v organizaciji TD Višnja Gora, TD Polževo in KD Janeza Ciglerja Višnja Gora potekala otvoritev razstave umetniškega varilca Jožeta Lisca iz Kočevja. letnega gledališča na Muljavi Tihotapci, nekaj aktualnih družbenopolitičnih tem je s šaljivimi verzi in pristno domačo govorico ubesedila Marija Medved iz Dednega Dola v vlogi Liparjeve mame. Ob koncu je za zabavo poskrbel še Ansambel Krjavelj, seveda pa je ves dan pohodnike že med potjo, posebej pa še na cilju, spodbujala s svojimi takti Godba Stična. Tudi ob letošnjem pohodu lahko ugotavljamo, da je Jurčičeva pot dobro sprejeta tako med domačini kot številnimi Slovenci in bo še kako dobrodošla, da društva in druge organizacije skupaj z občino strnejo svoje moči tudi v bodoče. Zagotovo bi moral biti cilj tako mno- Še zadnji žig žične prireditve samo eden - kot prijazni gostitelji predstaviti naše kulturne in naravne lepote v najlepši možni luči. Naj bo tako tudi na 18. pohodu po Jurčičevi poti. Matej Šteh Brez članic podeželskih žena Ivanjščice seveda ne gre Lani Sašo Hribar, letos pa Liparjeva mama iz Dednega Dola Le z dobrim sodelovanjem kulturnih in naravnih potencialov lahko dosežemo še večjo prepoznavnost naše domovine in razvoj turizma kot gospodarske panoge. Navdušen je bil tudi nad tem, kar je doživel in videl na sami poti. V kulturnem programu so nastopili so-pranistka Jerica Steklasa, mešani pevski zbor Zborallica iz Stične, člani domačega kulturnega društva Josipa Jurčiča so pripravili odlomek iz letošnje predstave Člana domačega Kulturnega društva Josipa Jurčiča Saša Senica in Igor Adamič sta povezovala program, Davorin Kastelic in Dušan Grden pa sta dala v pokušino Tihotapce, letošnjo igro muljavskega letnega gledališča KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004 in 36/07) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 4/01) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2010 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine, življenja v njej in njeni podobi (Odlok o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica je objavljen na spletni strani Občine Ivančna Gorica, www.ivancna-gorica.si). Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan, naziv častni občan občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev občine doma in po svetu. • Zlati grb občine, kot najvišja nagrada občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled občine. • Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v občini. • Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku občine Ivančna Gorica 29. maja 2010. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine ter posamezniki in organizacije z območja občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 30. aprila 2010 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom »nagrade in priznanja«. O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Številka: 430 - 0010/2010 Datum: 16. 3. 2010 PREDSEDNIK Milan Jevnikar, prof. SDM Ivančna Gorica smučala na Cerknem Kot je v navadi že nekaj let, smo se v soboto, 27. 2. 2009, člani občinskega odbora Slovenske demokratske mladine iz Ivančne Gorice odpravili na tradicionalno smučanje. Naša pot se je začela navsezgodaj zjutraj v Ambrusu, ko so na avtobus stopili prvi smučarji, nato se je nadaljevala v Ivančni Gorici, Višnji Gori in Grosupljem. Pot nas je naprej peljala do Ljubljane, skozi Škofjo Loko ter do našega končnega cilja smučišča Cerkno. Kljub jutranji meglici, ki nas je spremljala po poti, nas je tam pričakalo čudovito sonce. Pojedli smo še sendviče, ki nam jih je pripravil občinski odbor, ter se polni energije podali na bele strmine. Smučišče je bilo odlično pripravljeno, zato je bil dan kot nalašč za smučarske užitke z dobro družbo. Dan je kar prehitro minil ob smučanju, deskanju, animacijskem programu, ki ga smučišče ponuja, ter druženju ob kosilu in pijači med počitkom. Že je bila ura 16., ko se je naše smučanje zaključilo. A veselja še ni bilo konec. Pot domov je bila precej pestra, saj je Jernej vzel v roke harmoniko. Ustavili pa smo se še v Ljubljani na tekmi domačega košarkarskega kluba, ki je bila ravno v začetku druge polovice, ko smo prispeli. Z bučnim navijanjem smo vzpodbujali košarkarje iz Ivančne Gorice. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in trdno odločeni, da to ni bilo naše zadnje skupno smučanje. SDM Ivančna Gorica vas vabi, da se nam naslednjič pridružite tudi vi in vsi tisti, ki se tokrat smučanja niste mogli udeležiti! Informacije o dogodkih, delu ter slike SDM Ivančna Gorica si lahko ogledate na spletni strani http://www.ivancnagorica.sds.si/. Vabljeni, da nas obiščete! Ines Grum občinski odbor SDM Ivančna Gorica VRTEC IVANČNA GORICA C. 2. grupe odredov 36a, Ivančna Gorica O B V E S T I L O Vrtec Ivančna Gorica obvešča vse starše predšolskih otrok, da zbira prijave za vpis otroka v vrtec do najkasneje 30. aprila 2010. Starši lahko oddate izpolnjeno prijavo na obrazcu Vloga za vpis otroka v vrtec, ki ga dobite na upravi vrtca ali v katerikoli enoti vrtca. To so enote v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Stični, Višnji Gori, Zagradcu in na Muljavi. Na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in razpoložljivih prostih mest v vrtcu oziroma v posameznem oddelku bo Komisija za sprejem otrok odločala o sprejemu ali odklonu. Vsi vlagatelji bodo o odločitvi komisije obveščeni pisno v zakonitem roku. Sprejeti otroci bodo v vrtec vpisani s 1. 9. 2010 oziroma po dogovoru s starši in vrtcem. Vodstvo vrtca Izobešanje državne zastave na SDS Starem gradu nad Višnjo Goro Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica je v čast domovini in v pozdrav udeležencem 17. pohoda po Jurčičevi poti tradicionalno izobesil državno zastavo na Starem gradu nad Višnjo Goro. 00 SDS Ivančna Gorica Gregor Štrubelj Povabilo Klub seniork in seniorjev pri SDS Ivančna Gorica vabi vse občanke in občane, da se nam pridružijo vsako sredo med 17. in 19. uro v pisarni SDS v Poslovnem centru Žolnir. Skupaj bomo obravnavali aktualna dogajanja v občini, po sestanku pa bodo organizirane družabne igre. Vsi vljudno vabljeni. predsednik KSS Milan Goršič Vabimo vas k sodelovanju v nagradnem natečaju za izdelavo osnutka grba Krajevne skupnosti Muljava. Krajevna skupnost Muljava, Muljava 21, 1295 Ivančna Gorica objavlja javni razpis za nagradni natečaj »Grb Krajevne skupnosti Muljava« PRAVILA NATEČAJA IN RAZPISNI POGOJI 1. Udeležba na natečaju: Natečaja se lahko udeležijo vse avtorice oziroma avtorji (v nadaljevanju: avtorji), ki bodo do izteka razpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoje osnutke za grb Krajevne skupnosti Muljava. Število poslanih osnutkov enega avtorja je omejeno na 5 (pet). 2. Tema natečaja »Grb Krajevne skupnosti Muljava«: Na osnutkih naj bodo v skladu s pravili grboslovja upodobljeni simboli, po katerih je Krajevna skupnost Muljava prepoznavna. Simboli se lahko nanašajo na sedanja ali pretekla dejstva. Kot simboli ne smejo biti upodobljene osebe. 3. Označevanje in pošiljanje del: Nagradni natečaj je anonimen (avtorji osnutkov bodo komisiji znani šele po opravljenem ocenjevanju osnutkov), zato udeležence prosimo, da upoštevajo naslednja določila razpisa: Pogoj za sodelovanje je, da so osnutki v fizični obliki, izrisani na papirju v velikosti A4 in barvni. Vsi osnutki naj bodo označeni s: • številko (če bo avtor v isti vlogi predložil več osnutkov) in opisom ter • poljubno šifro, pod katero se avtor udeležuje nagradnega natečaja (avtor si jo izmisli sam). Poleg osnutkov mora biti priložena še zaprta ovojnica, označena s poljubno šifro avtorja, v kateri so osnovni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefon, davčna številka in lastnoročni podpis, s katerim potrjuje avtorstvo poslanih osnutkov in točnost posredovanih podatkov). Osnutke pošljite po pošti na naslov: Krajevna skupnost Muljava, Muljava 21, 1295 Ivančna Gorica, s pripisom: »Grb Krajevne skupnosti Muljava«. Rok za vložitev vloge z osnutki je 26. april 2010. Vloge, prejete po izteku roka, v natečaju ne bodo obravnavane. Za vloge, poslane priporočeno po pošti, se za dan prejema vloge šteje dan oddaje na pošto. Z osnutki bo Krajevna skupnost Muljava skrbno ravnala. Prispeli osnutki bodo avtorjem vrnjeni po pošti najpozneje do 30. junija 2010. 4. Ocenjevanje del: Vse prispele osnutke bo pregledala in ocenila komisija v sestavi članov sveta Krajevne skupnosti Muljava. Pri ocenjevanju prispelih osnutkov bo komisija upoštevala tehnično dovršenost, izpovednost, originalnost osnutkov in njihovo skladnost z grboslovjem in estetskimi merili. Komisija prav tako ne bo obravnavala prispelih osnutkov, ki ne bodo ustrezali razpisnim pogojem. Komisija ni zavezana podeliti nagrad, če noben izmed osnutkov ne bo dosegal zahtevane kakovosti. Vse odločitve komisije so dokončne. 5. Objava osnutkov in podelitev nagrade: S sodelovanjem na nagradnem natečaju se avtorji strinjajo, da se poslani osnutki brez nadomestila objavijo v avli Kulturnega doma na Muljavi in na spletni strani http://muljavskagospa.blogspot.com/. Komisija bo namreč ob izteku roka za vložitev vlog z osnutki odprla vloge in osnutke objavila v avli Kulturnega doma na Muljavi, kjer bodo na ogled en mesec. Po preteku enega meseca bo komisija v roku sedmih dni ocenila osnutke in podelila nagrade. Avtorji, katerih osnutki bodo izbrani in nagrajeni, bodo o tem pisno obveščeni po pošti. 6. Avtorske pravice: Avtorji ohranijo moralne avtorske pravice na poslanih osnutkih. Avtor, katerega osnutek bo izbran in nagrajen z glavno nagrado, dovoljuje organizatorju nagradnega natečaja uporabo osnutka pri izdelavi in nadaljnji uporabi grba Krajevne skupnosti Muljava in prenaša materialne avtorske pravice na osnutku na Krajevno skupnost Muljava. 7. Nagrada: Glavna nagrada: 400,00 EUR; Druga nagrada: 100,00 EUR; Tretja nagrada: 50,00 EUR. Nagrajeni avtorji so po zakonu davčni zavezanci, zato so ob prevzemu nagrade dolžni predložiti svojo davčno številko. 8. Razno: Dodatne informacije dobite po elektronski pošti ks.muljava@gmail.com ali po telefonu na (041) 776 377. Svet Krajevne skupnosti Muljava Bomax načrtuje zasebni center za starostnike Te dni zelo aktualni osnutek Občinskega prostorskega načrta oziroma njegova neformalna javna predstavitev je sprožila polemike glede nekaterih strokovnih določitev ekspertnih skupin, ki so pripravljale dopolnjen prostorski načrt občine Ivančna Gorica. Še več vprašanj pa so povzročile načrtovane spremembe zazidalnih načrtov za večje zasebne in javne projekte. Eden takšnih je tudi načrtovana gradnja naselja starejših v Gorenji vasi, investitorja družbe Bomax nepremičnine. Investitor na skoraj 30.000 kvadratnih metrih površin načrtuje izgradnjo 22 varovanih in oskrbovanih hiš ter center za oskrbo tretje generacije. Pogovarjali smo se z Markom Ilovarjem, predstavnikom investitorja in idejnim očetom tega projekta. Želeli smo dobiti odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja prebivalcev bližnje in širše okolice. 1«' Kako bi v nekaj kratkih stavkih opisali vaš projekt in idejo Naselja starejših Gorenja vas? Gre za projekt, ki v slovenski prostor prinaša nov koncept preživljanja tretjega življenjskega obdobja. Prva generacija domov za starejše je bila grajena po vzoru oskrbnih zavodov, v katerih je bilo v večjih sobah nastanjenih veliko oskrbovancev. Druga generacija domov za starejše povzema koncept bolnišnične oskrbe v pretežno večposteljnih sobah v tako imenovanih oddelkih. Prostori za gibanje in nego so strogo ločeni od skupnih prostorov in prostorov za rehabilitacijo. Tretja generacija domov, ki ga želimo uresničiti v Gorenji vasi, pa prinaša koncept manjših stanovanjskih skupnosti, ki se zgledujejo po življenju v družini. Stanovanjske enote so pretežno enoposteljne, v domu ni več osrednje oskrbe, v majhnih skupinah pa se izvajajo dnevne aktivnosti, ki se zgledujejo po normalnem gospodinjstvu. V posamezni skupini je vedno prisotna referenčna oseba, ki ima vlogo gospodinje. Takšne hišne skupnosti so precej samostojne in obsegajo praviloma do osem nege potrebnih starostnikov. Vsak član takšne skupnosti ima na voljo svojo sobo s predsobo in lastno kopalnico. Ti zasebni prostori so nanizani okoli bivalne kuhinje in prostornega dnevnega dela, kjer se odvija vsakodnevno življenje hišne skupnosti. S temi besedami ste opisali koncept življenja v domu. Načrtujete pa še izgradnjo samostojnih hiš, kot gradnjo za trg za mlajše upokojence. Res je. Za vse starejše pare, ki so sposobni samostojno skrbeti zase in potrebujejo pomoč pri oskrbi ali negi le občasno, načrtujemo izgradnjo manjših pritličnih individualnih hiš kvadrature od 80 do 100 kvadratnih metrov, površina parcel pa naj bi bila do 350 kvadratnih metrov. Arhitektura je prilagojena kakovostnemu bivanju starostnikov. Gre torej za nekakšne varovane in oskrbovane hiše za starostnike, ki omogočajo najvišjo možno kakovost preživljanja starosti. Če govoriva, da so te hiše prosto namenjene trgu in tržnim zakonitostim, kako boste preprečili, da ne bi lastniki takšne hiše potem prodali neki mladi družini? Ali se ne bi s tem podrl celoten koncept centra starostnikov? Naj poudarim, da trdno stojimo za svojim konceptom. Res je tudi, da še nimamo do konca izdelanega koncepta fluktuacije oskrbovancev v hišah. V hišnih skupnostih so pravila za zasedbo prostih kapacitet veliko enostavnejša in že v osnovi ne dopuščajo kakršnih koli kompromisov pri uresničevanju koncepta. Zadnje dni se vse bolj nagibamo tudi k temu, da bi tudi varovane in oskrbovane hiše ponudili trgu le v zakup. Tako bi se starostnika, če bi se jima zmanjšala možnost samooskrbe, lahko tudi lažje preselila v eno od hišnih skupnosti doma za starostnike. Poznanstva ostanejo, okolje ostane skoraj nespremenjeno, stopnja oskrbe in nege pa se poveča. Omenili ste okolje. Kako nameravate s svojo investicijo vplivati na neposredno okolje oziroma njegovo infrastrukturo? Tu predvsem mislim na bližnjo Gorenjo vas. Naselje starejših Gorenja vas ne bo nikakor škodno vplivala na Gorenjo vas in njene prebivalce. Načrtujemo od Gorenje vasi neodvisno priključitev na obstoječe infrastrukturne vode, dostop do naselja bo izveden po samostojni cesti. Naselje bo od Gorenje vasi celo ločeno s pasom gozda, do nje pa bo vodila le pešpot namesto sedanje kolovozne poti. Naselje bo imelo tudi lastne površine za zunanje druženje v obliki sprehajalnih poti v negovanem gozdu, imelo bo svojo rekreacijsko oziroma trim stezo in druge elemente za aktivno preživljanje prostega časa oskrbovancev. Kaj pa pričakujete od občine? Veliko je govora o javno-zasebnih projektih, v katere so občinske in državne institucije aktivno vključene. Tudi s kapitalom. Jaz od občine Ivančna Gorica pričakujem le strokovno in neodvisno obravnavo naših investicijskih projektov. Nimam pa do njih nobenih drugih pričakovanj in zahtev. Še več. Naselje starejših Gorenja vas bo prispevalo več kot trideset novih zaposlitev, še pred gradnjo se bo občinski proračun na prihodkovni strani okrepil za plačan komunalni prispevek za naselje. Zatem bo naselje nudilo veliko kruha nekaterim storitvenim in oskrbovalnim dejavnostim. Gradimo ga izključno z zasebnim kapitalom in tako bo tudi ostalo. V Šentvidu se načrtuje gradnja še enega doma za starejše občane. Kako bo vaš projekt vplival nanj oziroma ali se boste potegovali za državno koncesijo in tako ogrozili delovanje šentviškega doma? Naše naselje se ne bo potegovalo za koncesijo. Koncesija nas sploh ne zanima. Naš koncept se precej razlikuje od šentviškega in si ne bomo nikakršna konkurenca. Mi gradimo naselje za starostnike, ki bodo že vnaprej aktivno načrtovali svoje tretje življenjsko obdobje in si bodo lahko sami, brez pomoči države, privoščili nadstandardno oskrbo in večjo kakovost življenja. Gre za vložek zasebnega kapitala, gre za projekt, ki ima poleg komercialne plati tudi življenjsko plat, in gre za to, da ta projekt ponuja tudi delno rešitev resnega občinskega problema, saj se prebivalstvo tretjega življenjskega cikla nenehno povečuje. Prepričan sem, da ima ta projekt rep in glavo in da bi bila takega projekta in investitorja vesela vsaka sodobna občina. Kot sem pred kratkim tudi v pismu vaščanom zapisal, je moj namen jasen in odprt in ob dobri predstavitvi in sodelovanju lahko pridobimo vsi - občina, vas, vaščani in seveda tudi investitor - da ne bo nejasnosti. Kaj bo naslednji vaš korak? Celoten koncept in sam projekt želim predstaviti občinskemu svetu občine Ivančne Gorice. Prav tako želim predstaviti celotno zgodbo vaščanom Gorenje vasi, če me bodo povabili na naslednji sestanek vaške skupnosti in če bo na dnevnem redu tudi vpliv naselja na njihovo vas. Kadar koli sem komur koli na voljo za vprašanja in pojasnitve projekta Naselja starejših v Gorenji vasi. Bi za konec najinega pogovora želeli dodati še kaj, česar nisem uspel zajeti v svojih vprašanjih, vam pa se zdi vseeno omembe vredno? Rad bi razjasnil še eno stvar oz. očitek. Nekateri posamezniki iščejo in podajajo različne vzročno-posledične povezave našega idejnega projekta z nekaterimi drugimi usmeritvami pripravljavcev osnutka prostorskih načrtov. Vse to z namenom, da bi naš projekt na kakršen koli način očrnili v očeh javnosti. Jih niti ne obsojam, saj imajo verjetno svoje razloge in interese za tovrstna dejanja, ki meni niso poznana. Rad bi poudaril, da določena zemljišča v Gorenji vasi, ki ne bodo več zazidalna po novem prostorskem načrtu, nimajo nobene zveze z našim projektom. Sam sem se v zvezi s temi naknadno pozanimal in dobil odgovor, da o omenjenih primerih odloča kmetijsko ministrstvo, ki sprejema svoje usmeritve samostojno in naš idejni projekt na njihove odločitve nima nikakršnega vpliva. Da je to res tako, morajo prizadeti v tem primeru poiskati odgovore na svoja vprašanja pri ustreznih državnih in občinskih strokovnih službah in ne pri samooklicanih strokovnjakih, ki jih je tudi pri nas kar precej. Se opravičujem za svoje neposredne besede, vendar bi si želel, da se enkrat za vselej uresničijo besede znanega slovenskega literata, ki je nekoč zapisal, da le čevlje sodi naj kopitar. Naj na koncu ta intervju zaključimo še z dejstvom, da vsebina Občinskega prostorskega načrta (OPN) zelo zavezuje investitorje k izvedbi projektov, ki so bili predloženi k vlogi za spremembe zazidalnih načrtov. To pomeni, da investitorji ne morejo samovoljno spremeniti prvotnih idejnih projektov, s pomočjo katerih pridejo do želenih soglasij. Zato so povsem odveč pomisleki nekaterih v zvezi z načrtovanim naseljem za starostnike v Gorenji vasi, da bi investitor spremenil svoje načrte in začel postavljati klasično naselje hiš za trg. Vsekakor bomo na uredništvu časopisa Klasje spremljali vse faze projekta. Želeli bi še poudariti, da je sama idejna zasnova projekta zelo dobra in gre verjetno za edinstven koncept v slovenskem prostoru, ki bo zagotovo dobil posnemovalce. Franc Fritz Murgelj V dvajseto leto delovanja z novim trgovsko-poslovnim centrom na Muljavi Začetki današnje družbe Bomax segajo v leto 1990. Takrat je na vsega 16 kvadratnih metrih na Muljavi nastala prva prodajalna izdelkov z vedno modernega jeansa, ki so jo poimenovali MINI MAX. Dve leti kasneje so se povezali s partnerjem iz Italije, pravzaprav je bil zamejski Slovenec, s katerim je Marko Ilovar ustanovil družbo Bomax. Po Ilovarjevem pripovedovanju so bile takratne potrebe trga velike, zato je bila poslovna odločitev za grosistično prodajo v Sloveniji in drugih državah, nastalih na območju nekdanje SFRJ, več kot odlična. Lastne prodajalne Mini Max, katerih izključni dobavitelj je bila družba Bomax, so se razširile tudi v Ribnico in Novo mesto. Leta 1996 je Ilovar odkupil partnerjev delež in samostojno nadaljeval poslovno dejavnost. Bomax je postal zastopnik in distributer takrat znanih blagovnih znamk Casucci, Map, American Legend, Santo Stefano in drugih. Družba je veliko vlagala v lastno prepoznavnost družbe, tudi s sponzorstvom in pokroviteljstvom odmevnih športnih in kulturnih projektov. Ko je postajal trg z oblačili vse bolj zasičen, je Bomax prevzel aktivno vlogo na trgu z lastnimi prodajnimi enotami. Danes jih je 12, najbolj jih poznamo prav po njihovih najuspešnejših blagovnih znamkah C Jeans, Vigoss, Ice Boys, Ada Gat-ti in drugih. V zadnjem obdobju zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva vključujejo v prodajo tudi cenejše programe. Marko Ilovar svoj odnos do konkurence razloži z naslednjimi besedami: »Smo strpni in razumevajoči tudi do konkurence. Naše prodajalke imajo navodilo, da stranko, ki pri nas ne najde, kar želi, usmerijo k najbližji sosedni prodajalni. Zakaj pa ne - še vedno je boljše, da proda naš sosed, kot nekdo, ki ga sploh ne poznamo.« Do konca poletja, torej ob 20. obletnici družbe Bomax, nameravajo razširiti poslovni objekt in ponudbo na Muljavi. Nov prizidek v dveh etažah bo skupaj s sedanjimi prostori predstavljal manjši trgovsko-poslovni center z Bomaxu komplementarnimi dejavnostmi za vse člane družine. Ilovarjeva vizija je, da bi ob regionalni cesti Ivančna Gorica-Vinica popestril tako ponudbo dobrin in dejavnosti s celo verigo manjših trgovskih centrov in omogočil oskrbo okoliških prebivalcev in dnevnih migrantov. V najbolj prometnih dnevih to regionalno cesto prevozi več kot 6.600 osebnih in dostavnih vozil. Po besedah Ilovarja vse več evropskih ekonomskih študij kaže, »da se kupci počasi obračajo od velikih nakupovalnih središč, da njihovi nakupi postajajo vedno bolj premišljeni. Druženje in posedanje pod reflektorji in neonom ni isto kot v naravi. S skrbno izbrano raznoliko ponudbo, s sprejemljivimi cenami, urejenim parkiriščem in ob tako prometni cesti bomo lahko zanimivi ne le za mimoidoče, ampak tudi za tiste, ki se želijo zapeljati iz Ljubljane še zlasti ob koncu tedna.« Marko Ilovar razmišlja še širše. Rad bi spodbudil in povezal dejavnosti v občini in širši regiji. Meni, da si dežela Desetega brata, doline reke Krke in neokrnjena Bela krajina zaslužijo več pozornosti vseh občinskih svetov. S skupno promocijo, sredstvi in pristopom bi lahko uspeli na vseh področjih. V predavalnici Galerija Bomax bodo zato v prihodnjih mesecih organizirali in predstavili pobudo županom in predstavnikom občin v tej regiji in poizkusili prek medijev vzbuditi pozornost pri somišljenikih ter pripraviti podlago za konkreten pristop in uresničitev te ideje. Franc Fritz Murgelj Akrapovič na čeladi slovenskega olimpijca Smučarski skakalec Robert Kranjec nabiral občutke za letenje na smučeh tudi s pomočjo Akrapovičeve tehnologije Verjetno vas ni malo športnih navdušencev, ki ste z zanimanjem spremljali minule zimske olimpijske igre v Vancouvru. Slovenska športna javnost je pričakovala medaljo tudi pri naših smučarskih skakalcih. Največ smo pričakovali od Roberta Kranjca, ki je bil v pravkar končani sezoni od slovenskih orlov najuspešnejši. In vsaj delček njegovih uspehov je zagotovo povezan tudi s pripravami, ki jih je Kranjec opravil v podjetju Akrapovič v Ivančni Gorici. Kranjec je že pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo štirih skakalnic, Do globusa za polete z Akrapovičem opravil testiranja v vetrovniku, ki ga imajo pri Akrapoviču za testiranje izpuhov na motorjih. Očitno je simulacija upora zraka idealen pripomoček za iskanje pravih občutkov tako za fazo počepa kot leta. In nato vrhunec sezone - olimpijske igre, na katerih smo Kranjca lahko gledali z novimi napisi na skakalni čeladi. Med njimi je bil tudi Akrapovičev znak. Gre pravzaprav za prvi primer sponzorstva naših podjetnikov na tako velikem športnem tekmovanju, kot so olimpijske igre. Zagotovo so ljubitelji jeklenih konjičkov širom po svetu prepoznali znak enega najuspešnejših proizvajalcev izpuhov za motorje na svetu sploh. Sponzorstva zmagovalca posebne razvrstitve za polete v letošnji sezoni s strani podjetja Akrapovič sicer nismo raziskovali, zagotovo pa gre za odlično sodelovanje, saj je Robert Kranjec poznan tudi kot velik ljubitelj motorjev, ki zimsko adrenalinsko udejstvovanje poleti rad zamenja s hitrostjo na dveh kolesih. In ne bodite presenečeni, če Roberta Kranjca kdaj srečate tudi v Ivančni Gorici. Matej Šteh Zmanjšajmo izpušne pline -vozimo se skupaj! Center za razvoj Litija je v okviru evropskega projekta CO2-Neu-TrAlp izdelal spletni portal www. deliva.si, ki je namenjen lokalnim prebivalcem območja Srca Slovenije pri iskanju ali ponujanju skupnega prevoza. Predvsem si želimo, da bi portal začeli uporabljati pri svojih prevozih v šolo ali na delo. »Deljenje avtomobila« (car pooling) pomeni skupno uporabo vozila, ki ga upravlja voznik in si ga deli z enim ali več potnikom. Namen je, da zainteresirani vozniki preko spletnega portala ponujajo proste sedeže v svojem vozilu za določeno relacijo, hkrati pa na tem portalu proste sedeže iščejo iskalci prevoza. Tako si vsi potniki v vozilu delijo stroške z voznikom, hkrati pa zmanjšajo emisije CO2 in s tem konkretno prispevajo k ohranjanju okolja. Projekt, ki ga izvajamo na Centru za razvoj Litija in ga sofinancira Evropska uni- ja, je relativna novost v slovenskem prostoru. V Sloveniji več kot tri četrtine zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom. To je posledica prometne politike zadnjih dveh desetletij, ki je jasno favorizirala prevoz z avtomobilom, sistem javnega potniškega prometa (predvsem avtobusnega) pa prepustila propadanju. Tako danes marsikje povezave z javnim potniškim prometom ne obstajajo ali pa so časovno in prostorsko neusklajene. Prednosti »deljenja avtomobila« so nižji potni stroški in potrebe po nakupu dragega avtomobila, manj gneče na cestah in pri parkiranju, bolj kakovostna uporaba površin, ki so namenjene parkiranju, zmanjševanje števila prevoženih kilometrov po potniku v avtu, povečevanje rabe javnega prometa, nižji izpusti CO2 in ostalih škodljivih plinov, zmanjševanje stresa in druženje. Projekti »Delimo si avto« so v tujini znani že od sredine 70. let 20. stoletja. Obstaja več različnih načinov deljenja avtomobila. Eden od načinov je, da se lastnik avtomobila in sovoznik(i) vso pot peljejo skupaj (npr. kadar ima nekaj ljudi iz iste soseske isto pot v službo). Drugi razširjeni način je uporaba skupnih (car pooling) parkirišč - ko se vozniki posamezno pripeljejo s svojimi avtomobili do določene dogovorjene točke - parkirišča, nato pa pot nadaljujejo skupaj v enem vozilu. Tak sistem je primeren za sovoznike iz različnih naselij, ki od določene dogovorjene točke naprej potujejo skupaj (npr. iz obrobja mesta v center mesta). Tretji pogost način je iskanje prevoza po potrebi, ko potuješ na različnih relacijah (npr. če potuješ v različna mesta), si s pomočjo baze podatkov o voznikih, ki potujejo na določenih relacijah, poiščeš prevoz. Gašper Kleč, Center za razvoj Litija Rekon, d. o. o., v Ivančni Gorici načrtuje proizvodno-poslovni objekt Podjetje Rekon, d. o. o., Ivančna Gorica je poznano kot uspešno podjetje z več kot 17-letno tradicijo delovanja v gradbeništvu, specializirano pa je zlasti za nizke gradnje. Nekdaj manjše družinsko obrtno podjetje Milana Rojca je danes podjetje z 51 zaposlenimi, s hčerinskim podjetjem Eurogozd, d. o. o, ki zaposluje še dodatnih 14 delavcev, kar skupno pomeni 65 delavcev, podjetje pa je sposobno izvesti tudi večje investicije pri cestnih in infrastrukturnih gradnjah. V naši občini je bil eden zadnjih projektov, pri katerem so sodelovali kot izvajalci del, rekonstrukcija križišča Ivančna Gorica (krožno križišče). V zadnjih letih je eno od njihovih večjih gradbišč na dolenjski avtocesti, na odseku Pluska-Ponikve v dolžini 2,4 km, in na državni cesti pri Osilnici blizu slovensko-hrvaške meje, ki je trenutno največji državni projekt na regionalnih cestah. Prilagajanje razmeram na trgu je v teh težkih gospodarskih časih tudi podjetje Rekon pripeljalo do novih načrtov in potez. Tako je dozorela ideja o gradnji proizvodno-poslovnega centra v Ivančni Gorici. Načrtovana gradnja je tik pred začetkom, saj ima investitor že izdano gradbeno dovoljenje, direktor Rojec pa želi pred začetkom gradnje k investiciji pritegniti vsaj 30-40 odstotkov soinvestitorjev oz. kupcev bodočih prostorov v novem objektu. Zainteresirani lahko dodatne informacije dobijo na telefonski številki 041 613 184. In kakšen bo Rekonov center? Načrtovana stavba bo imela pritličje in tri nadstropja, v kleti bo parkirna garaža s 45 parkirnimi mesti. Poleg notranjih parkirnih površin bo objekt imel še 65 parkirnih mest na zunanjih površinah. Kot že rečeno, so predvideni prostori za različne poslovne, storitvene, trgovske in tudi proizvodne dejavnosti, prav atraktivni pa bodo gostinski prostori na vrhu objekta. Rekonov poslovni center bo stal na mestu sedanje izpostave podjetja Rekon, na Stan-tetovi ulici v Ivančni Gorici. To je ob železniški progi, pri nekdanjem Sinolesu oz. današnji Tiskarni Impress. Objekt bo pozidan na dobrih 1.800 m2, neto površin v objektu pa bo 4.606 m2. Objekt bo na robu nove obrtno-indu-strijske cone, ki naj bi v prihodnjih letih tudi zaživela kot prva tovrstna cona v naši občini. Rekonova stavba bo pravzaprav neke vrste reprezentativni objekt, ki bo lociran ob vstopni cesti v cono, podobno kot je to Žolnir v centru Ivančne Gorice. Podjetniku Milanu Rojcu optimizma, da bo izpeljal načrtovani projekt, vreden po projektantski oceni 5,5 mio evrov, seveda ne manjka, kljub temu pa na tovrstne investicije v današnjih časih vedno vsaj do neke mere vplivajo težke gospodarske razmere. Gotovo pa drži, da so tako smeli načrti rezultat dobrega dosedanjega poslovanja podjetja, ki računa, da bo predvsem ugodna prometna lega občine privlačna za investitorje, tako domačine kot tiste od drugod. Matej Šteh G Ë O S S llhWfflPI iViifcilfU U irtšfi ^Fhijin/iJLeJJ' l'fVlIHTTlL^l Irti Zaposlovanje v društvih in ustanovah Delo v društvih oz. nevladnih organizacijah temelji na prosto-voljstvu. Delo, ki ga člani društev opravljajo, je prostovoljno in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti, če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela. V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih stičišč uspešno prijavili na nacionalni program javnih del za leto 2010. Iz Osrednjeslovenske regije se je vključilo 7 nevladnih organizacij in pridobilo 8 novih delovnih mest. Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta, pri katerem Zavod za zaposlovanje krije 80 % stroškov plače. S pridobitvijo novih delovnih mest so društva pridobila ljudi, ki jim pomagajo pri izpolnjevanju društvenih programov dela. Tudi pri prijavi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali 5 nevladnim organizacijam, katerim zavod krije 100 %-strošek zaposlitve. Tista društva, ki že vrsto let uporabljajo javna dela, vedo, katere naloge oz probleme povzroči zaposlenec - od zagotovitve delovnega prostora, računalnika, telefona, internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovenije je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo kot tudi pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja. Klara Kržišnik Napovedujemo • 30. 3. 2010 - 5. SREČANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ Tokratno srečanje, ki je namenjeno predstavnikom društev, zasebnim zavodom in ustanovam, bo na Kmečkem turizmu Bormes pri Medvodah 30. 3. 2010 ob 18. uri. Srečali se bomo z namenom krepitve civilnega dialoga. Skupaj z moderatorjem bomo iskali rešitve za boljši odnos in boljše sodelovanje nevladnih organizacij z lokalnimi skupnostmi. • aktualno - RAČUNOVODSKA POMOČ ZA DRUŠTVA Izkoristite možnost brezplačnega računovodskega svetovanja o oddaji letnih poročil za društva in drugih računovodskih vprašanjih. Vodenje računovodstva za vašo nevladno organizacijo pa si lahko posodobite in poenostavite z uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX. Več informacij na www.srce-me-povezuje.si ali info@srce-me-povezuje.si. Kmetijstvo 2010 marec, Ivančna Gorica ^KLASJE 7 Samostanska vrtnarija Stična praznuje 10. obletnico_ Samostanska vrtnarija Stična letos praznuje 10. obletnico delovanja na slovenskem trgu. Začetki vrtnarije segajo v leto 2000, ko se je lastnik podjetja SITIK, d. o. o., Cistercijanska opatija Stična odločil, da dopolni svojo dejavnost zeliščarstva še na področje vrtnarstva. Dober glas o kvalitetnih sadikah pe-largonij, mačeh, božičnih zvezd in trobentic se je hitro razširil. In kmalu je bilo možno kupiti stiške rožice skoraj povsod po Sloveniji. V letih našega delovanja je vrtnarija doživljala padce in vzpone. Čeprav je vrtnarija moderno opremljena, avtomatizirana, naši vrtnarji pa izkušeni in izobraženi, so nam vremenske razmere večkrat krajšale spanec in zmanjševale proizvodnjo. Na 4.000 m2 pokritih površin vrtnarije letno proizvedemo I50.000 sadik. Veliko zaslug za dolgoletno uspešno poslovanje vrtnarije imajo naši izkušeni, izobraženi vrtnarji, ki jim gojenje cvetja ne pomeni le službe, ampak so službi predani s srcem. Svoje znanje in izkušnje z veseljem prenašajo med kupce in obiskovalce naše vrtnarije. Vsako leto dopolnjujemo ponudbo vrtnarije. V naših rastlinjakih cvetijo trobentice, pelargonije, vodenke, enoletnice, mačehe in drugo balkonsko cvetje. Vedno smo dobro založeni s sobnimi rastlinami, modernimi cvetličnimi posodami, zemeljskimi substrati, gnojili ... Naša vrtnarija se ponaša z izredno kvalitetnim cvetjem, s široko ponudbo, z vsakoletnimi novostmi in prijaznim, nasvetov polnim osebjem. Ob deseti obletnici pa smo polepšali in preuredili še prodajni prostor naše vrtnarije. V desetletnem delovanju smo dokazali, da smo vredni vašega zaupanja, zato vljudno vabljeni vsi, ki želite, da vam bo cvetje še dolgo krasilo vaš dom ali delovni prostor. Branka U. Juvančič Zadružni posvet ljubljanske regije v Ivančni Gorici Zadružna zveza Slovenije je v letošnjem letu za svoje članice pripravila že sedmo izobraževanje. Za ljubljansko regijo je to izobraževanje potekalo v petek, 29. januarja 2010, v prostorih sejne sobe Kmetijske zadruge Stična. Posveta so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov ter zaposleni v zadrugah. Osrednje teme so bile: ukrepi kmetijske politike 20I0; poslovanje zadrug v regijah in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov, pogovor pa je zaključila okrogla miza na temo aktualne problematike v regijah. Posvet je vodil predsednik Zadružne zveze Slovenije g. Peter Vrisk s svojimi sodelavci, sodeloval pa je tudi predsednik stiške zadruge g. Cveto Zupančič. Regijsko izobraževanje se je začelo s predstavitvijo ključnih nalog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 20I0, ki jih je predstavil g. Branko Ravnik z direktorata za kmetijstvo. Mednje sodi izvedba neposrednih plačil in ostalih ukrepov na kmetijskih trgih, izvajanje programa razvoja podeželja 2007-20I3, zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva, promocija, akcijski načrt prilagajanja podnebnim spremembam, sanacija škod v kmetijstvu in strategija razvoja kmetijstva. Slovenija nadaljuje z izvajanjem regionalne sheme enotnega plačila. Za leto 20I0 je predvidena dodatna podpora kmetijskim go- spodarstvom za blažitev ekonomskega položaja pri prireji mleka. Nova uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo prinaša nov ukrep - shemo šolskega sadja. Novosti so v uredbi o ureditvi trga z vinom. Konec decembra 2009 je bila sprejeta tretja sprememba Programa razvoja podeželja 2007-20I3, ki prinaša spremembe na vseh oseh programa. V okviru druge osi se dodajata dva nova po-dukrepa, strmi vinogradi in ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov. Z letom 20I0 se uvaja nov sistem določanja višine plačila OMD, ki bo temeljilo na fiksnem in variabilnem delu. Novost je tudi uvedba novega ukrepa na tretji osi Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo, ki je namenjen naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij na podeželskih območjih. Uvedel se bo tudi nov sistem izvajanja javnih razpisov za nekatere ukrepe I. in 3. osi v smeri prehoda iz odprtega na zaprti sistem javnih razpisov. Ministrstvo za letos načrtuje sprejem zakona o promociji kmetijskih proizvodov, ki naj bi uredil promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, pripravlja akcijski načrt prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam v okviru nacionalne podnebne strategije in program ukrepov na področju sanacije škod v kmetijstvu. V pripravi je tudi strategija ukrepov in razvoja kmetijske politike do leta 2020, katere glavni cilji so zagotoviti stabilno pridelavo varne in kakovostne hrane ter čim večjo stopnjo samooskrbe, ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajin, trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo, izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane ter trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva. Na izobraževanju je bilo predstavljeno tudi poslovanje zadrug in možnosti za skupno sodelovanje. Slovenske kmetij-sko-gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile skoraj 700 milijonov evrov prihodkov, združevale I6.539 članov in 3.022 zaposlenih. Zadruge ljubljanske regije, v kateri deluje I0 manjših zadrug članic Zadružne zveze Slovenije, poslujejo uspešno. Zadruge, članice iz te regije, so ustvarile skupaj 28 milijonov evrov prihodkov, štejejo 8I3 članov in zaposlujejo I68 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi, krompirja, vrtnin in seveda s trgovskim poslovanjem. Ljubljanski zadružniki so na okrogli mizi poudarili pomen okrepljenega poslovnega sodelovanja med zadrugami v regiji, ki so majhne in zelo specifične, zlasti na nabavnem področju. Izrazili so veliko pripravljenost za ohranjanje deležev v živilskopredelovalnih podjetjih, ki bodo zagotavljali dolgoročen odkup kmetijskih pridelkov in ohranjali slovensko pridelavo hrane ter obdelano in poseljeno podeželje. Zanimalo jih je, kakšna bo vloga države na področju kmetijstva v prihodnje, kaj se bo zgodilo z neposrednimi plačili po letu 20I3 in napovedanim ukinjanjem mlečnih kvot. Želijo si aktivno in učinkovito zemljiško politiko, ki bo varovala kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti, podrobneje sta jih zanimala napovedani sprejem zakona o promociji in spremembe zakona o gozdovih. ZZS in Milena Vrhovec SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE NA KAJ BOMO POZORNI PRI IZBIRI BALKONSKEGA CVETJA ❖ listi morajo biti temno zeleni in lepo razviti (saj to pomeni, da je bila rastlina pravilno hranjena in zaščitena čez celo rastno obdobje); ❖ kompaktna rast oz. polna in enakomerna oblika pomenijo, da so rastline imele za rast dovolj prostora; ❖ rastline morajo biti zdrave, brez znakov bolezni in škodljivcev; ❖ ko rastlino vzamete iz lončka, se morajo videti bele korenine, ki so med seboj močno prepletene; ❖ če nimate primernega prostora, rastlin ne kupujte prezgodaj, ampak šele takrat, ko jih boste lahko postavili na stalno mesto; ❖ rastline sadite v korita, ki so primerna za balkonske rastline. Zelo dobro uspevajo v koritih z vodno rezervo; ❖ zemlji dodajte gnojilo osmocote, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste to pozabili storiti; ❖ za sajenje uporabljajte specialne substrate (razkužene); ❖ ko smo rastline posadili, jih ne izpostavimo takoj soncu in vetru, temveč jih počasi privajajmo; ❖ po 3 do 4 tednih po sajenju rastlino pričnemo dognojevati. V vrtnariji se pozanimajte, s katerimi gnojili je bila rastlina gnojena in tako nadaljujte. ZASADITVE BALKONSKIH KORIT Če niste vešči zasaditev balkonskih korit, nam to delo lahko zaupate. Od sredine aprila bomo začeli sprejemati naročila za zasaditve balkonskih korit in drugih posod. NOVO! Nove sorte PELARGONIJ in SURFINIJ Ogromno novih sort BALKONSKEGA CVETJA Delovni čas: Od 29. 3. 20I0 odprto: PONEDELJEK-PETEK od 8. do 18. ure SOBOTA od 8. do 12. ure. NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRED ODDAJO ZBIRNE VLOGE POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV K UREDITVI GERK-ov IN VPISU NAMESTNIKA NOSILCA Najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge morate imeti v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) urejene podatke o: - GERK-ih, - namestniku nosilca pri kmetijah ter - trajnih nasadih. Z neurejenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ni mogoč. Podatke o GERK-ih morate urediti: - če ste ob pregledu GERK-ov po posodobitvi v januarju 2010 ugotovili, da novo stanje GERK-ov ne odraža dejanskega stanja v naravi, - če ste kupili ali najeli novo zemljišče ali če ste prenehali uporabljati določeno zemljišče (prodaja, sprememba v nekmetijsko rabo), - če ste spremenili vrsto dejanske rabe ipd. Podatke o namestniku nosilca morate urediti, če so na kmetiji poleg nosilca še drugi člani kmetije in vpisa namestnika še niste uredili. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je na voljo tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Neusklajene podatke v RKG lahko vidite na javnem pregledovalniku na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/autoLogin.jsp z navedbo KMG-MID številke (neusklajeni podatki so navedeni pod seznamom GERK-ov). Informacijo o neusklajenih podatkih o trajnih nasadih in drugih neusklajenih podatkih v RKG ste prejeli tudi na izpisu iz RKG ob posodobitvi GERK-ov konec januarja 2010. Nosilce kmetijskih gospodarstev prosimo, da si GERK-e najprej dobro pregledate na spletnem pregledovalniku in se na upravno enoto odpravite le, če morate GERK-e ali druge podatke v RKG še urediti. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu tudi v Ivančni Gorici Letos bo pred mednarodnim dnevom Zemlje, 17. aprila, v Sloveniji potekala vseslovenska čistilna akcija pod nazivom Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Člani društva Ekologi brez meja pozivajo tudi občane naše občine, da pristopimo k akciji. Napovedana akcija naj bi bila eden največjih okoljevarstvenih projektov civilne družbe pri nas do sedaj in organizatorji upajo, da bo odziv podoben, kot je bil leta 2008 v Estoniji, ko je v podobni akciji sodelovalo 50.000 Estoncev. Slovenija je posejana z mnogimi divjimi odlagališči. Po ocenah je ilegalno odvrženih 400.000 ton odpadkov. Skoraj 20 % jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Mnoga divja odlagališča se nahajajo na vodovarstvenih območjih in onesnažujejo pitno podtalnico. Organizatorji se držijo temeljnega načela estonskega projekta, da je to neprofitna, pristna državljanska akcija. Projekt temelji na prostovoljnem delu posameznikov, ki prihajajo iz različnih okoljskih organizacij in društev. K sodelovanju so povabili vrtce, šole, fakultete, občine, zavode, društva, okoljske institucije, podjetja ... K sodelovanju so, kot že rečeno, pozvane tudi občine. Pred akcijo naj bi se popisala vsa črna odlagališča, ki se naj bi skušala na dan akcije v veliki meri sanirati. Glede na to, da v naši občini že potekajo vsako pomlad ustaljene čistilne akcije v organizaciji nekaterih društev in posameznih krajevnih skupnosti, so predsedniki krajevnih skupnosti in društev, predstavniki Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in občine Ivančna Gorica sklenili, da se ustaljene akcije izpeljejo tudi letos, seveda pa se vključijo po zmožnostih tudi v vseslovensko akcijo. Ker pa je naša občina velika in zelo razgibana, se ve, da bo komunalna služba težko zagotovila odvoz večje količine odpadkov na en dan, sploh od dejstvu, da pokriva tri sosednje občine. Zato je predlagano, da se krajevne skupnosti in društva predhodno uskladijo o akcijah, ki bi se organizirale 17. aprila oz. že prej in kasneje. Matej Steh Vabljeni torej vsi občani, da se priključite temu velikemu okoljskemu dogodku in po svoje pripomorete k čistejšemu okolju. Več informacij o poteku akcije v vašem kraju dobite pri predsedniku-ci vaše krajevne skupnosti. Info točka je tudi na sedežu občine, tel.: 781 21 00. Več informacij o projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu na spletnem naslovu www.ocistimo.si . KRMNE POLJŠČINE Kťtňne púíjičtnu rta ira]ftttju ti/i itjuVjJti^i poi/ritmh jicfofdk^^fy^ řrjíTo h íE ťík|iiPL'icijicJt) lí kvhtttii Vedtrtnc kmín nwiinictzi traviniv: rrít^nik b r«| ' Virvnt tntínfi iCÍ ti hOinO lí^Cf TrAtrrilk ť lIhcFJs ' ^lldkovlituc? tkOgiit) {^trlEn^ Irjvnn niiïsnicA It^njo rDM 1 - u hùino-pjïna Fibc^ ni Fihlrnh licti T DU i - xa pnlG^ivrio tnirHí paino ^bo lu srcd^iic teí J(iih tich TUM i = íii iirtrnířťnti l^ùrïntï-piïit« fatů ■w (Cílwh in kttlih llftn USiKIH^JfbfJi^:! iTiífJAiu ZB pato Knmnc mrfflriite ï-a řííCY nj njtvvliih ppmliniïh; COST ETRA ^ mejjikicj enaftlnih lïeljbka^tniilMi Ph «nergetï^ gtih Int^ LOUMiX - 3gIú iiit[>fizivna, dvolclnj. Envna. hDÍni irt visoico GnnjctsJti m^iďmc« ÍKOPl - cnolchía dctHí« trůu^ia mci^nka ÏKQP 3 ^ dwol^tni rrirlnnici dttc^J in Irxv Tklnjinicii t (ttcianl^i tt niwc n j )uïnih ldan fM> naročilu Tel: 041 250 450 r[-:niKirRA,:M.\NiKi]RA, CtF.I.IKANI N(IIITI, (Htli.\ MjVSA^I Lk M AKAÍ.\ NíKfíť^ TÎ^KAl'hV-lï V.K MASA^.b., h hf 11ACU E-iS KA/I T.KA min ) Pmianlmo (»mladno utrujenost z MASA20 CELEGA TELESA (so - ŠPORTNA z Juœtom - TERAPEVTSKA z NikO ' AVU RVEDSKA a Petro - ŠVEDSKA S peuo ali Nikđ ňk Jurelůfli V APRILU VAM PODARIMO + 15 min mm samo 30 C SE VAM BLIŽA POSEBNO SVEČAN DOGODEK? PRI NAS SE LAHKD UREDITE S PAKETOM VILINJSKO RAZVAJANJE {KE^a abraza z masaža, marikura in pedikúra z lakiranjem ter masaža teLesal Skupna vrednost storitev Je 1 2.A V paketu le 93 € Praznovanje dneva žena v Stični Daljnega leta 1910 je nemška feministka Clara Zetkin dala pobudo, naj bo 8. marec posvečen vsem ženskam. Prizadevanje za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost so prvič leta 1911 s praznovanjem priznale Avstrija, Nemčija, Danska in Švica. Za svoje pravice so se od leta 1897 zavzemale tudi Slovenke in izdale ženski časopis Slovenka. Enakopravnosti pa so se približale z volilno pravico leta 1945. Turistično društvo Stična se je odločilo, da pripravi prireditev in tako počasti ta mednarodni praznik žensk. Na odru Kulturnega doma Stična je s svojo otroško prisrčnostjo in čudovito deklamacijo pričela program učenka OŠ Stična Nataša Lukič. Slovenci radi prepevamo ob različnih priložnostih, zato so Pevci ljudskih pesmi Studen-ček zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Petje druži tudi mlade pevce zbora Zboralika, ki so se občinstvu predstavili s tujo in domačo pesmijo. Otroci so tisti, ki nas razveseljujejo, iz svojih violin sta zvoke izvabili Ana in Ajda Blaževič Arko. Ob spremljavi harmonike g. Janeza Goršiča nas je s svojim čudovitim tenorjem in izbra- nimi napevi dodobra ogrel g. Miloš Genorio. Prijetne nagovore in misli nekaterih svetovljanov pa je v tem večeru prepletala ga. Nuša Volkar. Ženske so seveda dobile tradicionalni rdeč nagelj. Po končani predstavi so se vsi nastopajoči in gledalci v dvorani zadržali ob prijetnem druženju in klepetu. Turistično društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem nastopajočim in jim želi še veliko uspehov. Irena Goršič Valentinov pohod na Korinj_ Letos smo se že osmič zapored podali na tradicionalni Valentinov pohod na Korinjski hrib. Zaradi mraza in veliko novozapadle-ga snega se nas je zbralo nekaj manj kot prejšnja leta, vendar pa zato ni bilo nič manj veselo in prijetno. Športnega duha nam Krčanom ne manjka, pridružili pa so se nam tudi pohodniki iz sosednjih vasi. Z zbirne točke pri družbenem domu na Krki smo v soju ročnih svetilk krenili na pot. Ob vznožju Korinjskega hriba, ki ga krasi prikupna cerkvica sv. Jurija, so nas pričakali domačini s kuhanim vinom, čajem in slastnim domačim pecivom. To pa ni bilo edino presenečenje, ki nas je čakalo tiste mrzle noči. Ko smo pogledovali proti zasneženemu vrhu, je marsikdo od nas dvomil, ali bi se podali na 731 m nadmorske višine, saj je bilo snega res veliko. Dvom je bil odveč. Vrli Korinjci so z lopatami utrli pot vse do vrha, kjer se je kuril kres, ob katerem smo se ogreli, pričakala pa nas je tudi topla pijača. Literati, zbrani v recitacijski skupini Kulturnega društva Gledališče Krka, so pripravili kratko kulturno prireditev, zapeli smo himno in z najvišjega hriba v naši občini občudovali lepote krajev, v katerih smo doma. V dolino smo se vračali še bolj zadovoljni kot prejšnja leta. V Vrbo prešerno s Prešernom Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker po nas bode vas jo srčno branit klical čas! Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja. To je dan, ko se spominjamo smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna (3. 12. 1800 - 8. 2. 1849). V pesnitvah velikega pesnika našega naroda se prepletajo osebne, narodne in obče človeške želje ter pričakovanja, izžareva klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, ki je izražen v Zdravljici, sedaj tudi slovenski himni. Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Tega dne se po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje tam, kjer živijo Slovenci, vrstijo praznovanja in kulturne prireditve. V zgodovini smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir identitete našega naroda. Pri razvijanju naše samobitnosti sta materni jezik in kultura igrala pomembno vlogo. Osamosvojitve slovenskega naroda in oblikovanja svoje lastne države pa brez kulture ne bi dosegli. Območno združenje VVS Zgornja Gorenjska ob slovenskem kulturnem prazniku tradicionalno organizira Pohod spomina in prijateljstva. Le- tos je bil organiziran že osmič. Člani OZVVS Grosuplje smo se že tretje leto zapored udeležili tega pohoda, a letos najštevilčnejše, saj nas je bilo kar 37 udeležencev. Hladno zimsko jutro, ki nas je pričakalo tega dne, pa ni ohladilo naših src. Zbrali smo se v Grosuplju, od koder smo se odpeljali v Radovljico, kjer se je naš pohod začel. Tu smo se zbrali pohodniki iz več slovenskih krajev. Po sprejemu in vpisu prisotnosti, pozdravnem nagovoru in predstavitvi trase pohoda smo se podali na približno 15-kilometrsko pot. Pot nas je vodila v smeri Radovljica-Lancovo-Bodešče-Bled- Prešernov spomenik. Na Bledu smo malo postali, se okrepčali in pogreli ob toplem čaju. Nato smo se zbrali pri Prešernovem spomeniku. Domačini in organizatorji so pripravili kulturni program. Po kratkem nagovoru blejskega župana in Zdravljici so učenci blejske osnovne šole recitirali Prešernove pesmi. Župnijska karitas Ivančna Gorica spet gostiteljica_ Župnijska karitas Ivančna Gorica je 27. februarja 2010 pripravila srečanje župnijskih Karitas iz Škofljice, Grosuplja, Stične in Šentvida pri Stični in Ivančne Gorice. Zbrali smo se na duhovni obnovi, ki jo je vodil naš župnik msgr. Jože Kastelic. Za razmišljanje je izbral postaje križevega pota. Kako je bilo v Kristusovem času in danes. Pretresljivo je in podobno. Kako nas le malo briga za druge in smo sami sebi dovolj ter želimo vso pozornost družbe in okolice le zase. Sami pa grešimo v mislih, besedah in dejanjih. Prisrčna zahvala Korinjcem za napor, ki so ga vložili v popolno organizacijo pohoda. Letos to zaradi preobilja snega res ni bilo enostavno. A za ljudi dobre volje, z odprtim in gostoljubnim srcem ni nič nemogoče. V imenu udeležencev Franc Koželj Veteranski pevski zbor pa je ubrano zapel nekaj domoljubnih pesmi. Nadaljevali smo pot v smeri Bled-Za-sip-Vrba. Okrog dvanajste ure smo že prihajali do našega cilja. V daljavi na vzpetini nas je pozdravljala cerkvica sv. Marka, ob vznožju pa spokojna vasica Vrba, kjer je pri Ribičevih, kot se je reklo takrat po domače, tista davna leta tekla zibel velikemu sinu slovenskega naroda. Prešerno je bilo tega dne v Vrbi. Rahlo utrujeni, a s polnimi srci smo se poslovili od Vrbe. Zbrali smo se v Radovljici, kjer smo se ogreli ob toplem golažu in prijetnem druženju. Poslovili smo se od organizatorjev, zapustili Gorenjsko in v poznih popoldanskih urah prispeli v Grosuplje. V naših srcih pa je gorelo spoznanje, da bo ob takih sinovih naroda, kot je bil naš poet France Prešeren, naš narod stal in obstal. Stane Žvegla Srečanje je lepo uspelo, saj je bil njegov namen tudi to, da se prepletajo vezi prijateljstva in dobrih namenov, izmenjajo izkušnje s terena ter primeri dobrih praks. Nekateri se poznamo že dolgo vrsto let. Naj spomnim, da naša Karitas deluje že od leta 1991. Članice smo se potrudile pri organizaciji srečanja, si razdelile delo, prinesle nove ideje in poskrbele tudi za prazne želodce. Pri tem nam je pomagalo gostinstvo KZ Stična, natakar Martin pa je vzel dopust, da nas je postregel, pripravil in pospravil vse do zadnje žlice. Ob tej priložnosti se moram ponovno zahvaliti Tiskarni Impress iz Ivančne Gorice, ki nam je že pred letom in tudi sedaj prijazno darovala papir za izdelavo voščilnic. Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali: našemu župniku, diakonu Bogdanu Petriču iz Šentvida in ministrantoma ter Darinki Pirc in Fani Sever za vodenje glasbenega dela in fotografiranje, naši tajnici Elici Špindler, tej skromni in zavzeti delavki za celotno koordinacijo srečanja, in vsem ostalim sodelavkam in drugim pomočnikom. Veselimo se ponovnega srečanja na duhovni obnovi. Dobimo se naslednje leto v Šentvidu pri Stični. Članica ŽK Ivančna Gorica Ema Grunbacher Valentinovo kosilo in klubska dejavnost Fantje in dekleta iz Kluba Čukec društva Sožitje Grosuplje so bili februarja skupaj z njihovimi mentorji in prostovoljci vabljeni na valentinovo kosilo, ki sta ga organizirala in omogočila Tatjana in Ivo Virant z Gostišča Krpan. Za povabilo in njuno dobrodelnost se jima še enkrat iz vsega srca zahvaljujemo. Kosilo je bilo zelo dobro, veselo pa smo se posladkali še s pustnimi krofi. Že od začetka leta 20I0 pa v okviru Kluba Čukec ob sredah potekajo tudi različne delavnice: plesno-glasbena delavnica, telovadba (pod strokovnim vodstvom v prostorih telovadnice Pil inženiringa v Brezju pri Grosupljem), ustvarjalne delavnice, prirejene zmožnostim varovancev, na katerih le-ti s pomočjo mentorjev in prostovoljcev izdelujejo izdelke z raznovrstnimi tehnikami in materiali. V klubu pa praznujemo tudi rojstne dneve varovancev, ko se sladkamo, družimo in veliko prepevamo, pri čemer sodelujejo vsi varovanci. Helena Sečko prostovoljka društva Sožitje Grosuplje Sprostitveni in lepotni nasveti - 3. del Anticelulitni tretmaji Celulit je lepotna napaka, ki nastane zaradi zastoja tekočin v tkivih in je posledica slabe prekrvavitve. Najbolj prizadene boke, stegna, zadnjico in druge predele telesa, kjer je nakopičena maščoba, tudi trebuh in nadlahti. Na predelih, nagnjenih k celulitu, je tako upočasnjen proces odpravljanja odpadnih snovi, zato se vezno maščobno tkivo, nasičeno z vodo in odpadnimi snovmi, debeli in postaja trdo. Neposredno pod kožo nastajajo negibni žepki, ki učinkujejo kot goba, saj lahko vpijejo velike količine vode, se napihujejo in izbočijo, kar povzroča vidno naguba-nost in mlahavost tkiva. V prvi fazi nastajanja celulit ni opazen, ko pa začne tekočina zastajati, je pod prsti občutiti drobne vozličke. Tekočina je sčasoma vse gostejša, koža pa se čedalje bolj guba in dobi videz pomarančne kože. Ko je tekočina že tako gosta in vozlički trdi, nastanejo tudi luknjice in zatrdline. Največkrat nastane kot posledica hormonskega neravnovesja in življenjskega sloga, ki ga zaznamujejo nezdrava prehrana in premalo gibanja. Dejavniki, ki povzročajo celulit, pa so tudi kajenje, pretesna oblačila, sedenje s prekri- žanimi nogami, v nekaterih primerih pa k celulitu pripomore genska nagnjenost. Prevelika telesna teža, obtežena in neredna prebava in premalo telesne aktivnosti pa vodijo do slabšega krvnega obtoka, kar povzroča, da koža izgubi prožnost in postane luknjičasta. K nastanku celulita pripomore tudi kronično zaprtje, zmanjšana funkcija jeter, napetost, utrujenost, dehidracija in onesnažen zrak. Celulit zelo težko odpravimo, lahko pa ga omilimo, vendar si je za te postopke treba vzeti čas in vztrajati. Najbolj učinkovita metoda pri omiljevanju celulita je kombinacija metod, ki spodbujajo prekrvavitev in izločajo odpadne snovi iz telesa ter razbijajo trde maščobne nanose. Enako pomembno je koži povrniti izgubljeno napetost in gladkost. Najboljše metode za odpravljanje pomarančnega videza kože so: VAKUUMSKA TERAPIJA Pri terapiji istočasno potekata masaža in raztezanje vezivnega tkiva, dotok sveže krvi in kisika na prizadeta mesta se močno izboljša, hkrati pa se odstranijo nakopičene odpadne snovi. Značilne vdolbine in izbokline pomarančne kože izginejo. ULTRAZVOK Priporočljiv je pri ženskah, ki imajo višjo stopnjo celulita. Ultrazvočna mi-kromasaža raztegne vezivna vlakna in izboljša videz kože. Zaradi gretja se izboljša tudi prekrvavitev v koži in podkožju. Dvojni učinek - ultrazvok in aktivne sestavine gela - močno izboljša končni rezultat terapije. Po UZ terapiji je priporočljiva limfna drenaža, ki iz telesa odstrani odpadne produkte metabolizma in dodatno pripomore k lepšemu in bolj zdravemu videzu kože. LIMFNA DRENAŽA Priporočeno v kombinaciji z drugimi anticelulitnimi metodami, s čimer se doseže najboljši končni rezultat pri povečani telesni teži, občutku težkih nog, krčnih žilah. TELESNE OBLOGE (žametno blato, glina, peel-off maska) Telesne obloge iz blata ali gline so idealne za prečiščevanje telesa, saj delujejo tako, da odplavljajo nepotrebne tekočine iz našega telesa in s tem pomagajo pri izboljšanju videza pomarančne kože. Obloge se nanašajo večinoma na predele, kjer so problemi s celulitom, telo se zavije v folijo in grelno blazino, saj toplota povečuje učinkovitost terapije. Priporočljivo je prej narediti tudi piling telesa in s tem odstraniti odmrle celice kože, da se izdelki, ki jih nato nanesemo na kožo, bolje vpijejo. ANTICELULITNA MASAŽA Anticelulitna masaža temelji na prekrvavitvi kože in mehčanju zatrdlin. Pri tej masaži uporabljamo gibe za raztezanje tkiva in globoke, močne pritiske za mehčanje podkožnih vozličkov. Uporabljamo anticelulitno olje ali kremo, prej pa kot pri vsakem tretmaju naredimo tudi piling telesa. Pomembno je, da se ob vseh tretmajih redno negujemo tudi doma! Priporočamo tedensko uporabo pilinga za telo, najbolje z antice-lulitnim učinkom. Vsakodnevno pa se je potrebno mazati s kremo ali oljem! Brez pravilne prehrane in telesne aktivnosti pa ne moremo pričakovati prevelikih rezultatov. Sodelovati moramo s kozmetičarko, saj bomo le tako dosegli želene rezultate, ki jih je potrebno tudi redno vzdrževati. Nina Lešek, kozmetičarka ei^ v ^Bra/tcii pišejo Ivanška noč - velika goljufija V začetku decembra, ali pa mogoče že konec novembra, so se v Ivančni Gorici pojavili plakati za prireditev Ivanška noč. Poleg drugih nastopajočih naj bi nastopila tudi hrvaška pevka Danijela. Ja, naj bi, pa ni, ker je prireditev odpadla. Kar nekaj nas je prišlo 26. I2. 2009 ob 20.30 uri pred osnovnošolsko dvorano Stična, kjer pa je bilo vse zaprto in prazno. Organizator se ni niti toliko potrudil, da bi na vrata nalepil obvestilo, da prireditev odpade. Kaj šele, da bi se kdo vsem, ki smo karte kupili v predprodaji in zastonj prišli, nekateri celo iz Ljubljane, opravičil. Tukaj pa se zgodba šele začne. Karte sem kupil v Feder baru v Ivančni Gorici. Ko sem šel s kartami nazaj v lokal, da jih vrnem in dobim nazaj svoj denar, sem dobil odgovor, da nimajo nič s kartami, ker je gospod Kokelj (Andrej Kokelj, s. p., Spodnja Draga 32, I295 Ivančna Gorica) denar sproti pobiral, na koncu pa je vzel še preostale karte, ki niso bile prodane. Preko interneta sem prišel do številke mobilnega telefona g. Koklja in ga kar nekaj dni zaman klical. Klical sem tudi podjetje Eventim, ki je bil posrednik za prodajo vstopnic in tudi pri njih dobil odgovor, da je za vračilo vstopnine odgovoren izključno organizator prireditve, to je g. Kokelj. Po nekaj dneh oziroma nekaj dni pred novim letom me je po telefonu poklical g. Kokelj sam in mi rekel, da pred prazniki ne more vrniti vstopnine, ker nima denarja (45 evrov), da pa me bo poklical takoj po praznikih, ko bo denar imel. Ker me ni klical, sem ga poklical jaz in spet je bila ponovljena zgodba, kako nima denarja, da ga je veliko porabil za plakate in drugo reklamo itd. Na koncu mi je obljubil, da se bo I8. I. 20I0 oglasil v lokalu, kjer sem kupil karte, enako se naj bi dogovoril tudi z vsemi drugimi oškodovanci, da nam povrne vstopnino. V lokalu sem se oglasil kasneje, ker sem bil na dogovorjeni dan odsoten. Osebje lokala mi je zagotovilo, da g. Koklja ni bilo pri njih, odkar je odnesel neprodane karte, in da se pri njih oglašajo nejevoljni kupci kart, ki so tudi nasedli njegovim obljubam. Gospoda sem poskušal spet poklicati po telefonu na številko, na katero sem ga nekajkrat dobil in s katere me je klical tudi sam, vendar klicana številka ni obstajala več. Torej po vsem tem bi pričakoval, da bo g. Kokelj pokazal vsaj malo hvaležnosti za sponzorstvo, ki smo mu ga nudili naivni kupci kart. Če je pa njegovo dobro ime vredno samo tistih nekaj deset prigoljufanih evrov, pa verjetno ve gospod Kokelj sam. Rado Kralj J I ' "I r .If ' I I I II I r, I I II-- I ^_I r I ; I _ 'I —I ' — jr- I ' ,1 I* -- 7 Velil(0 Loka 03, 1 S^D Croauplie Milan Hribar 051 224 44 It . .. . 05/9 93? 115. iTiiilign^rfiinstBlđcNe.Si r^Se podjetje venu lugcdno in kvalitetno irrede iriiàtalaciie □grevânta, VD[]Dvi]dneiinÉ;t3lBcije', elS'kltrainžtalBcije, manTaSe klimatskih rsprav. Mudima tudi adaptacija, servis kot tudt ylttírrwtíwiB reSiCvB. Za zimo gretje in btajenýe za poíeíjef VULKANIZERSTVO NOSAN Zgornja Draga 4B 1294 Višnja Gora Nudimo: -premontažo pnevmatik za motocikle, traktorje, delovne stroje, osebna in tovorna vozila, -centriranje koles za motorna kolesa, osebna vozila in novost centriranje koles tovornih vozil. GSM: 041-282-195 Tradicija in kvaliteta že 20 let. GSM: 041 -703-244 http ://www. nosan .si e-mail: info@nosan.si Policijska kronika Policijska postaja Grosuplje je na območju občine Ivančna Gorica v času od 1. 2. 2010 do 21. 3. 2010 obravnavala 59 kaznivih dejanj, 7 kršitev javnega reda in miru, 3 kršitve ZOPA, 2 kršitev ZZiv in 21. prometnih nesreč I. kategorije, 2. prometni nesreči 2. kategorije in 1. prometno nesrečo 3. kategorije. Pri kaznivih dejanjih najbolj izstopajo kazniva dejanja zoper premoženje (velike tatvine, tatvine, ipd.), sledijo kazniva dejanja poškodovanj tuje stvari, kazniva dejanja ogrožanja varnosti. OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE PO KS: • KS Ivančna Gorica - 9 kaznivih dejanj, 3 kršitve javnega reda in miru, 1 kršitev Zakona o omejevanju rabe alkohola (ZOPA), 3 prometne nesreče 1. kategorije • KS Višnja Gora - 11 kaznivih dejanj, 1 kršitev javnega reda in miru, 5 prometnih nesreč 1. kategorije • KS Šentvid pri Stični - 19 kaznivih dejanj, 1 kršitev javnega reda in miru, 1 kršitev Zakona o omejevanju rabe alkohola (ZOPA), 5. prometnih nesreč 1. kategorije • KS Stična - 5 kazniva dejanja, 2 prometni nesreči 1. kategorije • KS Dob pri Šentvidu - 1 kaznivo dejanje • KS Temenica - 1 kaznivo dejanje, 1 kršitev javnega reda in miru • KS Sobrače - 1 kršitev Zakona o zaščiti živali • KS Muljava - 6 kaznivih dejanj, 1 kršitev Zakona o zaščiti živali • KS Krka - 5 kaznivih dejanj, 1 kršitev javnega reda in miru, 1 kršitev Zakona o omejevanju rabe alkohola (ZOPA), 2 prometni nesreči 1. kategorije in 1 prometna nesreča 3. kategorije • KS Zagradec - 1 kaznivo dejanje, 3 prometne nesreče 1. katagorije • KS Ambrus - 1 prometna nesreča 1. kategorije, 2 prometne nesreče 2. kategorije Opozarjamo - krožno križišče v Ivančni Gorici V Ivančni Gorici imamo enopasovno krožno križišče s po enim prometnim pasom na uvozih in izvozih, krožno vozišče pa je enopasovno. Enopasovno krožno krožišče je bolj varno kot večpasovno. Ugotavljamo, da kljub spuščenim zapornicam veliko voznikov, ki pripeljejo iz smeri Suhe krajine in Trebnjega, zapelje v krožno krožišče in namerava nadaljevati z vožnjo v center Ivančne Gorice. Takšno ravnanje je sicer skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, vendar le do trenutka, ko se krak lokalne ceste krožnega krožišča zapolni z vozili in se promet vozil zaradi spuščenih zapornic ustavi. To pomeni, da po tem, ko se krak lokalne ceste za center Ivančne Gorice zapolni z vozili, ni več dovoljeno zavijati iz krožišča v to smer ter tudi ne zaviti in ustavljati na izvozu iz krožišča v tej smeri. Gre namreč za to, da so tam površine za pešce in kolesarje, ki lahko kljub temu, da je krak lokalne ceste za center Ivančne Gorice zapolnjen z vozili, nadaljujejo svojo pot. To velja tudi za preostale udeležence v prometu, ki ne nameravajo zaviti proti centru Ivančne Gorice. Voznike opozarjamo, da bo policija v nadaljevanju izvajala zlasti represivne ukrepe zoper voznike, ki kršijo zgoraj navedena pravila vožnje skozi krožišče in s svojim ravnanjem povzročajo zastoje v prometu. V krožišču z vozilom ni dovoljeno stati, krožišče mora biti vedno prevozno! Rudi Grunbacher Vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Socializacija psa Pri delu v zdravstvenem domu se prevečkrat srečujemo s poškodbami, ki jih povzročijo psi, tudi domači. Praviloma so vzrok za te nezgode »nesporazumi« med človekom in živaljo, in čeprav to mnogi težko sprejmejo, je vzrok na človekovi in ne živalski strani! Pes je edina žival, ki ni bila načrtno udoma-čevana. Pes se je človeku prostovoljno pridružil in ga spremlja že od prazgodovine dalje, po eni od teorij je človek dosegel stopnjo abstraktnega mišljenja, ki jo ima, prav zaradi sožitja s psom -na račun funkcij, ki jih je prevzel pes, se je pri človeku lahko del možganov, ki je odgovoren za abstraktno mišljenje, razvil do take stopnje, kot jo ima sedaj. Torej ni logično, da bi pes naenkrat postal sovražnik in »tempirana bomba«. Tisti, ki se je v tem sožitju spremenil, je bil človek in njegov odnos do psa. Imeti psa je odgovornost in tisti, ki si psa omisli, ne sme pozabiti, da je to živo bitje, ki misli in čustvuje, in da mu ni dolžan preskrbeti zgolj hrane in pijače, temveč omogočiti, da tudi pes živi v skladu s šegami in običaji svoje vrste (v zakonodaji EU je to tudi že dolžnost). Tako bo to sožitje spet obema, človeku in psu, v veselje in korist. Psu moramo omogočiti tudi lažje vključevanje v okolje, ki je precej drugačno od tistega v pradavnini. Prva socializacija poteka že pred rojstvom mladiča. Znano je, da so najboljši psi tisti iz »hišne vzreje«. Breja samica mora biti v tesnem stiku s svojimi ljudmi, ki naj jo božajo po trebuščku, kar pomirjujoče vpliva na samico in preko nje na mladiče. Za kotenje je treba pripraviti primeren kotilnik, ki naj bo dovolj velik, da bo psica v njem z mladiči udobno počivala; narejen mora biti tako, da mati ne more stisniti mladička ob steno kotilnika. Kako kotilnik izdelamo, vam bo rad svetoval vsak veterinar. Po rojstvu mladičev ne povzročajte stresov matere s pobijanjem mladičev! Nobena sesalska mati nima »nadštevil-nih« potomcev in bolečina ob izgubi mladičev ni nič manjša, če se materi enega pusti. Tisti, ki mladičev ne želijo imeti, naj psice sterilizirajo ali med go-nitvijo nadzorujejo. Naslednji pomemben korak je izbira psa. Mladiči v leglu so po temperamentu različni. Od prevladujočega bodočega vodnika do nežnega podredljivega kužka. Nobeden ni boljši ali slabši, različen je le pristop pri šolanju. Ne smemo pozabiti, da je pes žival, ki živi v krdelu. V današnjem svetu pri nas mi nadomestimo psu druge člane krdela. Pes v pesjaku in na verigi nima možnosti, da bi ljudi opazoval, jih spoznaval in si pridobival izkušnje. Ko se z njim ravna kot z zadnjim v krdelu, se čuti s tem tudi ogrožen, saj zadnjemu lahko močnejši v krdelu tudi jemljejo hrano! Zato bo nezaupljiv in posledično lahko tudi nevaren in nepredvidljiv. Žal nemalokrat vidimo že celo mladiče na verigi! »Pes čuvaj« je večinoma le izraz za trpinčeno žival! Tudi občasni izpusti z verige niso kaka izjemna dobrota - bitje, ki bi moralo živeti v krdelu, se samo potika po okolici, ob tem si pridobiva dostikrat tudi slabe izkušnje s strani ljudi (surovo ravnanje), ki jih lastniki niti ne morejo popraviti, ker zanje ne vedo. Ko pride psiček v novi dom, se je v najbližjem kinološkem društvu dobro pozanimati, kdaj imajo malo šolo za mladiče. Še bolj kot za psa je šolanje pomembno za lastnika, naučil se bo razumeti psa in pri njegovi vzgoji pravilno ravnati. Pes je namenjen skupnemu delu s človekom in le šolan in vzgojen pes bo vodniku v veselje. Ko se zaključi šolanje mladiča, so v kinoloških društvih številni tečaji, s katerimi lahko šolanje nadaljujemo. Naj jih nekaj naštejem: tečaji poslušnosti in obrambe, kjer psi obvladujejo tudi že težje vaje; sledarski tečaji, kjer se psi naučijo vodenja vodnika po sledi drugega človeka; tečaji agilityja, kjer psi v čim krajšem času premagajo določene ovire in še bi se našlo - pes in vodnik lahko opravljata izpite, hodita na tekmovanja ali naučeno porabita zgolj za lepše sožitje. V nekaterih kinoloških društvih so tudi enote reševalnih psov, kjer se vključijo psi in vodniki v humanitarno dejavnost. Pri nas se psi usposabljajo za reševanje iz ruševin, izpod plazov in za iskanje pogrešanih oseb. Torej pestra izbira, velika možnost, da bo vodnik psa našel tisto pravo zase! Psa se bo naučil razumeti, pes pa mu bo vdan in ga bo sprejel za vodnika, ki ga bo rade volje spremljal v dobrem in slabem, naučila se bosta medsebojnega zaupanja. Kdor za to nima časa ali zanimanja, naj si psa raje ne omisli! Tudi policijski službeni psi bolje delajo, če jih imajo vodniki pri sebi doma. Vsako živo bitje vrne ljubezen in pozornost, tako da boste za ves čas, ki ga boste posvetili psu, bogato poplačani! Tonja Gomzi-Hrabar, dr. med ZD Ivančna Gorica Žganje apna Od domačih opravil je bilo pri nas na kmetih včasih razširjeno tudi žganje apna. Za to sta bila najbrž dva razloga. Prvič, apno je bilo neobhodno potrebno v sodobnem zidarstvu za apneno malto, in drugič, žganje apna je bil razmeroma dober zaslužek kot postranska dejavnost na kmetih. Pri žganju apna ni bilo večjih stroškov, kamen apnenec je bil na kraških tleh zastonj, les za kurjavo apnenice pa tudi. Potrebno je bilo le nekoliko znanja in delo, ki pa je bilo dostikrat bolje poplačano kot pridelki v kmetijstvu. Preprosto so apnenice gradili iz protja in gline Apno se pridobiva iz apnenca (kalcijevega karbonata, CaCO3), kamenine, ki jo je na kraškem svetu na pretek. Z dovajanjem zadostne toplote (žganje) se iz kalcijevega karbonata dobi kalcijev oksid (živo apno, CaO). Iz živega apna se nadalje dobiva kalcijev hidroksid (gašeno apno, Ca(OH)2) z dodajanjem vode. Gašeno apno se uporablja za izdelavo malte za zidavo. V svežem zidu iz kalcijevega hidroksida z vezavo ogljikovega dvokisa (CO2) iz zraka počasi ponovno nastaja kamenina kalcijev karbonat (CaCO3), ki veže zidne elemente. V tem je vsa umetnost uporabe apnene malte v stavbarstvu. Začasno spraviti apnenec v mehko stanje, ki se uporabi v obliki apnene malte in ta pozneje spet okameni. V časih, ko so kmetje zaradi slabega zaslužka s kmetijskimi pridelki iskali dodaten zaslužek v raznih postranskih dejavnostih, je bilo na Dolenjskem razvito žganje in prodaja živega apna. Pripraviti apnenico (v dolenjskem narečju so jo imenovali »aplenca«) je bilo razmeroma enostavno. Obod so spletli iz močnejšega protja, kot je razvidno s slike, ki so ga znotraj obdali z glino, vanjo pa so naložili kamenino apnenca, razdrobljeno na večje enake kose. Z ene strani so pripravili kurišče, ki so ga kurili noč in dan, dokler apnenica (aplenca) ni bila kuhana. Potem so apnenico ohladili in začela se je razprodaja živega apna. Kmetje so živo apno razvažali na domove z vprežnimi vozovi, primernimi za razsuti tovor. Doma so živo apno sami gasili v jamah, skopanih v zemljo, kjer je gašeno apno moralo nekaj časa zoreti (najmanj 3 mesece), preden je bilo uporabno za pripravo zidarske malte. Apnenice so bile lahko tudi zidane ali zložene iz kamna. Žganje apna ni najprimernejši izraz, ker se žge pravzaprav apnenec (kalcijev karbonat), da se s tem pridobi živo apno (kalcijev oksid). Vendar se je v narodnem izročilu uveljavilo tako poimenovanje žganje apna in prav je, da ga tudi mi tako imenujemo. V preteklosti so uporabljali že tudi živo apno (kalcijev oksid), in sicer za razkuževanje tal, posebno v hlevih in izpustih za domače živali. Gašeno apno so uporabljali v stavbarstvu za zidavo, za beljenje in obenem razkuževanje sten v prostorih za strojenje usnja, za konzerviranje jajc in podobno. Živo apno so kmetje navadno gasili sami v jamah, skopanih v zemljo. Vodo je bilo treba dodajati živemu apnu previdno, postopoma in v pravilnih odmerkih. Pri dodajanju vode živemu apnu se je namreč sproščala toplota 100 0C in čez, gašeno apno pa je moralo nekaj časa odležati (zoreti, kot že rečeno), dokler je bilo uporabno, ni pa smelo zmrzniti. Za tako shranjevanje so bile najbolj primerne jame, skopane v zemljo (apnene jame), v katerih pa je moralo biti gašeno apno prekrito s plastjo vode, da ni karboniziralo (prehajalo v karbonat z vezavo ogljikovega dvokisa iz zraka). V drugi polovici dvajsetega stoletja je začelo žganje apna na podeželju zamirati. Kmetje so našli dodatne zaposlitve v industriji in varovanju industrijskih objektov, žganje apna pa je tudi počasi prešlo v industrijsko pridobivanje živega apna. Tako imamo danes večje apnenice v Zasavju v okolici Litije, v Podpeči na Ljubljanskem barju in še marsikje po Sloveniji. Ker pa je gašeno apno težje prevažati, se danes uporablja tako imenovano dehidrirano gašeno apno, ki je enostavno za embaliranje in transport, in tudi za samo uporabo. Industrijsko pridobljeno apno se danes na veliko uporablja za gnojenje kislih tal, za uravnavanje pH zemljišča in podobne namene. Apno za gnojenje tal je primerno predvsem kot bogat izvor kalcija za krmne rastline, kot so lucerna, rdeča detelja, grah, repica, sladkorna pesa, koruza, ječmen, pšenica in tudi sadje. Gašeno apno se v kombinaciji s cementom lahko uporablja tudi za tako imenovano podaljšano malto, ki še čvrsteje veže gradbene materiale kot sama apnena malta. Valentin Skubic JAVNO OPRAVIČILO Gospa Gordana Gorišek, opravičujem se vam za dejanje z dne 18. 03.2009. Davorin Gorišek 18 KLASJE | Ivančna Gorica, marec 2010 v Šolstvo Zanimive pustne maske v Šentvidu pri Stični Pustna prireditev na OŠ Ferda Vesela V petek, 12. 2. 2010, je na OŠ Ferda Vesela v o^ 'V It i Med učiteljskimi vrstami pa so za dolgoletno in predano pedagoško delo z učenci, za številne uspehe na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih ter za sodelovanje na mednarodnih srečanjih šolsko Prešernovo nagrado prejele naslednje učiteljice: Matejka Humar, Štefka Klemenčič, Slavka Nahtigal in Jožica Zajec. Vsem nagrajenkam in nagrajencem še enkrat iskrene čestitke. Vesna Zimic, učiteljica slovenščine na OŠ Stična Na obisku pri lovcu V hladnih mesecih, ko smo vsi na toplem in imamo vsega na pretek, večkrat pomislimo na živali v mrzlem in s snegom pokritem gozdu. In tako se je porodila zamisel, da bi malčke iz vrtca Pikapolonica iz Ivančne Gorice (Ribice in Pikapolonice) popeljali do lovske koče. 29. 1. 2010 sta se dve skupinici veselo pripeljali z avtobusom do lovskega doma v Šentpavlu, ki ga upravlja LD Šentvid pri Stični. Lovec Blaž Kastelic jih je lepo sprejel in jih najprej popeljal v gozd, kjer so otroci nastavili krmo za živali. Ob tem jih je poučil, kako se pozimi skrbi za divje živali. Nato so odšli k domu, kjer so si ogledali še prežo. Ker jih je že pošteno zeblo, so pohiteli v dom. Lovec Blaž je razkazal lovski nahrbtnik in zanimivo vsebino v njem. Zatem so otroci gledali še skozi daljnogled in se preizkušali v trobljenju na lovski rog. Lovec jim je predstavil tudi nekaj živali - kuno, lisico, jazbeca, polha ^ Najbolj pa jim je bila všeč lovčeva psička Jona, ki je ves čas veselo skakljala okrog otrok. Ker so lovci pravi veseljaki, je Blaž poprijel tudi za harmoniko in jim veselo zaigral, otroci pa so ga navdušeno spremljali s petjem. Ob koncu so se pogreli še s toplim čajem in se okrepčali s pecivom. Tik pred odhodom pa so si otroci ogledali še hladilnico in se na veliki tehtnici tudi stehtali. Nato so se polni zimskih doživetij in lepih vtisov odpravili nazaj proti vrtcu. Nataša Kastelic Promocijski dan podeželja na temo Podružnična šola - gibalo razvoja V soboto, 6. februarja 2010, je v zadružnem domu na Zadvoru pri Ljubljani potekal promocijski dan podeželja občin Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Mestna občina Ljubljana in Škofljica. Omenjene občine so nosilke Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem, ki z evropskimi sredstvi iz programa LEADER podpira projekt Podružnična šola - gibalo razvoja. Na promocijskem dnevu so se predstavljale podružnične šole, ki sodelujejo v projektu, in lokalna akcijska skupina sama. Podružnične šole (običajno so na podeželju) so naslednice nekdanjih eno- ali dvorazrednic oziroma nižje organiziranih šol in so po svoji organiziranosti že od nekdaj specifične. Te šole so v preteklosti prehodile različna obdobja, ki so bila šolstvu bolj ali manj naklonjena. Današnje podružnične šole obiskuje navadno manjše število otrok, a le-ti so nekaj posebnega, saj kljub temu, da jih je ROJEČ CEMENTUJI IZDELKI ArJTD» ROJEČ s.p. www.rojeG. net 041 j 031 /655'B£2 PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV Z DOSTAVO m ČflPAfJJEiUl m —^ L CenJenJ Qradïcaljl In trgavina z [frsifbDnliq materialomt | Mudimo Vam tudtr ^^MIHb^ S SETOrélKE BL OKlt . -icr ' J ^ ■■ pr jM^MK O BETDIÏSKË VÛQALf^E QLOICE: iTrr dOPEČŇĚVaCALKEaLÚKE^ :" , Sj^fiK^V 'l'iL Cítí ^^^B^uifl^^^ ELEMENTI U OIMNIK 18 \n EO 0 malo, skrbijo, da se njihov glas sliši daleč naokrog. Šole pa s svojim delovanjem lahko prispevajo dragocen delček k dvigu kakovosti življenja in razvoju kraja. Prav zaradi tega je OŠ Sostro v lanskem letu začela z izvajanjem projekta Podružnična šola - gibalo razvoja, s katerim so otrokom omogočile kakovostnejše preživljanje prostega časa, spoznavanje kulturne in etnološke dediščine in drugo. Pozitivne izkušnje šestmesečnega izvajanja projekta podružničnih šol OŠ Sostro so razlogi za širjenje projekta tudi med šole v drugih občinah našega LAS-a. V letošnjem letu se je projektu pridružila tudi OŠ Stična s svojimi podružničnimi šolami (Ambrus, Krka, Muljava, Stična, Višnja Gora in Zagradec). Na promocijskem dnevu podeželja vseh petih partnerskih občin je nastopilo 165 otrok iz 16 šol, ki so pripravili razgiban program; od ljudskih iger in plesov do modernih plesnih ritmov, recitacij, ske- čev in petja. Poleg kulturnega programa je vsaka šola na razstavnem panoju predstavila svojo hišo učenosti ter aktivnosti, ki jih izvajajo v povezavi z domačim krajem, društvi, občino in drugimi. Za vsem predstavljenim delom seveda stojijo učitelji, ki se zavedajo, da so podružnične šole nepogrešljiv člen pri razvoju podeželja. Poleg stiških podružnic se je na panoju predstavila tudi Podružnična šola Temenica, ki deluje pod okriljem šentviške osnovne šole. V preddverju dvorane so si obiskovalci prireditve lahko ogledali še predstavitve prvih izvedenih projektov LAS-a Sožitje med mestom in podeželjem, ki so bili sofinancirani v sklopu programa LEADER s strani EU oziroma Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med njimi je bil tudi Štefan Nose iz Gorenje vasi s svojim nastajajočim etnološkim muzejem. Matej Šteh \ »Ljudje, ki se dobro poznajo, so varni pred predsodkih« Gradimo prijateljstvo med občinama Ivančno Gorico in Hirschaid Druga svetovna vojna in povojna usoda Nemčije POBRATENJE PARTNERSCHAFT Po napadu na Poljsko, I. septembra I939, so nemške čete v skladu z načrti začele širiti meje nemškega rajha. Po sporazumu Molotov-Ribbentrop so si Nemci priključili zahodni del Poljske, Sovjeti pa vzhodnega. Nadaljevali so z bliskovito vojno (Blitzkrieg) in v nekaj mesecih zasedli države zahodne in severne Evrope razen Španije s Portugalsko ter nevtralnih Švice in Švedske, letalska bitka za Anglijo pa jim je spodletela. V London so se zato lahko zatekle vse zakonite begunske vlade in od tam skušale v domovini organizirati odpor proti Nemcem. Srednja in jugovzhodna Evropa sta imeli v nemških načrtih nekoliko specifičen položaj, saj so Nemci dopustili ustanovitev in obstoj satelitskih državnih tvorb (npr. NDH, Madžarske, Slovaške, Bolgarije^), ki so bile silam osi lojalne, oziroma bile pod nemškim nadzorom, in na ta način nemški armadi omogočale, da je neovirano prodirala proti Sovjetski zvezi, naftnim vrelcem v Zakavkazju in sibirskim rudnim bogastvom. Na cvetno nedeljo I94I so nemški bombniki napadli Beograd. V nekaj dneh je kraljevina kapitulirala in razpadla. Slovensko ozemlje sta si delili Nemčija in Italija, 'tolažilno nagrado' pa je s Prekmurjem in delom Med-žimurja dobila Madžarska, vendar je samo Nemčija lahko določala demar- kacijsko linijo med tremi okupacijskimi enotami. Slovensko ozemlje in nacistični rajh Nas bodo zanimala predvsem področja Slovenije, ki jih je okupiral nemški rajh, saj so postala del nemške države. Okupator je z direktno vključitvijo slovenskega ozemlja v rajh izbral najnasilnejši in najhitrejši način po-nemčenja, ki mu v evropskem merilu ni primerjave. S priključitvijo Avstrije rajhu so koroški Slovenci že l. I938 postali nemški državljani. Da lahko danes Avstrija govori pred Evropo o svojem protinacizmu, ima zasluge predvsem koroško partizansko gibanje. Ko je Hitler že takoj aprila I94I prišel v Maribor in v svojem histeričnem tonu zahteval takojšnjo germanizacijo Spodnje Štajerske, se je stroj nemudoma zavrtel (izseljevanje duhovnikov na Hrvaško, izobražencev in za okolje pomembnih posameznikov z družinami vred v Srbijo in kasneje v Nemčijo, vpeljava nemškega jezika v šolah, uradih, cerkvi (večina jih je bila brez duhovnikov), zaplembe premoženja oseb, ki so se umaknile v italijansko cono ali bile preseljene, sežiganje slovenskih knjiga). Podobno so Nemci postopali tudi na Gorenj- Hitler s sodelavci v aprilu 1941 obišče Maribor skem. Hitler pa je potreboval tudi vedno nove vojake, posebno za vzhodno fronto. V prvi polovici l. I942 so Nemci objavili vojaško obveznost za moško populacijo Koroške, Štajerske in Gorenjske, od poletja naprej pa so sledili vpoklici. Teh slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko (ki so šele l. 2009, po več kot 65 letih, vendarle dosegli status žrtev vojnega nasilja) je bilo po nemških podatkih 80.000, od teh jih je padlo 24.500, zajetih pa jih je bilo 10.500. Kaj vse so prestali ti 'vojaki po sili' , ki so bili prisiljeni vstopiti v nemško vojsko! V letu I942, predvsem v času vpoklicev, so Nemci še posebej stopnjevali pritisk na prebivalstvo, v Mariboru so ustrelili 502, v Celju pa 364 nedolžnih talcev in s tem širili strah med ljudmi. Na fronto so šli fantje težkega srca, iz hude stiske, niso šli v boj za zmago lastnega okupatorja, ampak so z odhodom zaščitili domače, ki bi jih drugače izselili. Naša povojna oblast pa jih je neprestano nadzirala, šikanirala in jim kratila osnovne socialne pravice. Posebno invalidi (bilo jih je čez 1000) so čutili posledice tega nehumanega odnosa. Njihove življenjske zgodbe lahko vsakdo prebere v knjižici Mobi-liziranci, izdano v samozaložbi I994. Nemško prebivalstvo in druga svetovna vojna Nemški vojni stroj pa se je vrtel, vendar vse počasneje in požiral človeška življenja na vseh straneh. Grozodejstva nad civilnim prebivalstvom, ki so jih običajno izvajale nacistične bojne enote SS, so navadne civiliste, vpoklicane nemške vojake in oficirje, hudo prizadevale, saj teh ravnanj in nasilja v večini niso odobravali. V čas po vrsti nemških vojnih porazov ( El Alamein poleti I942, Stalingrad zima I942/43) spadajo tudi prvi poskusi ozaveščanja prebivalstva z letaki, saj je bila moč Goebelsovega propagandnega stroja tako velika, da ljudje niso vedeli, kaj se v resnici dogaja na frontah in zasedenih ozemljih, šele možje, bratje in sinovi, ki so prihajali na dopust, so jim povedali resnico. Konec l. I942 je gestapo v Munchnu med študenti odkril odporniško skupino Weisse Rose (Bela vrtnica). Vsi so bili aretirani, obsojeni pred 'ljudskim sodiščem' in usmrčeni. Odpor proti nečloveškemu nacističnemu režimu, pa naj je šlo le za sočutno pomoč prisilnemu delavcu ali judovskemu otroku, je bil Nemčija l. 1945 v resnici herojsko dejanje in skoraj vedno obsojeno na propad. Vsemogočni gestapo je imel vsepovsod razpredene svoje mreže. Obdolženci so bili navadno obtoženi in sojeni zaradi veleizdaje, širjenja laži in malodušja ter po hitrem postopku usmrčeni. Vojaki so umrli pred strelskim vodom, civilisti na tnalu giljotine. Pred kratkim smo prebrali, da so ti 'izdajalci domovine' bili na obnovljenih procesih oproščeni vsake krivde in da so prejeli iz rok kanclerke Angele Merkel celo visoka državna odlikovanja za humano zadržanje med drugo svetovno vojno. Totalna vojna Vojna se je nezadržno bližala nemškim mejam. Z invazijo zaveznikov v Normandiji, v juniju I944, se je začelo osvobajanje zahodne Evrope. Naši prisilni mobiliziranci, ki so v Franciji prišli v britansko oz. ameriško ujetništvo, so se v angleških uniformah vključili v prekomorske brigade in pomagali pri osvobajanju domovine. Vojake nemške narodnosti so zavezniki obravnavali manj naklonjeno, vendar pa se nad njimi niso izživljali, v ujetništvu so nemški vojaki umirali večinoma zaradi lakote, bolezni in neurejenih razmer v velikanskih ujetniških taboriščih. V glavnem so bile tu mednarodne konvencije upoštevane. Ostro so zahodni zavezniki postopali le z vojaki SS-oddelkov, ki so bili razpoznavni zaradi vtetovira-nih znamenj . Na vzhodni fronti je bil položaj grozljiv, saj je bil vsak ujetnik v nemški uniformi obravnavan kot najhujši zločinec, mednarodne konvencije so bile le redko upoštevane. Kolone ujetnikov so nemalokrat obsipavali s fosfornimi bombami (se še spominjate, da je naš prijatelj Patzelt, takrat I8-letni vojni ujetnik, ožgan od fosfornih bomb, prišel zaradi človečnosti ruske zdravnice v bolnico in ne v transport namenjen v Sibirijo?). Z umikajočo se vojsko se je reševala tudi nepregledna reka civilnega prebivalstva, ki je bežala pred rdečo armado. Ta je želela priti čim prej in čim dalj na zahod. Nemški rajh je objavil že l. I943 totalno vojno. Angleški in ameriški bombniki so zato dan za dnem, noč za nočjo bombardirali nemška mesta. Odvrgli so na tisoče ton bombnega tovora. Mesta, posebno tista na vzhodu države, so bila polna beguncev. V njih že davno ni bilo več omembe vrednih vojaških enot. Znan je primer Dresdena, kjer je med letalskimi napadi, ko je bilo mesto zaradi zažigalnih bomb en sam goreč pekel, umrlo na sto tisoče civilistov, večinoma žena in otrok, saj so bili možje na fronti. V njihov spomin še danes stoji v Dresdenu neobnovljena Gedachtniskirche (Cerkev spomina), od požarov in dima očrnela ruševina. Tako prizadeta so bila prav vsa nemška mesta, število žrtev pa je šlo v stotisoče. Ko je Nemčija 8. maja I945 kapitulirala, je bila že davno le še dežela od bombardiranj, požarov in borb razrušenih stavb, kjer je živelo izstradano prebivalstvo, žene brez mož, matere brez sinov, otroci brez očetov. Ti so padli, bili pogrešani ali pa so umirali v ujetništvu. Samo v Stalingradu je bilo zajetih 330.000 nemških vojakov (med njimi mnogo mobiliziranih Slovencev), ki so končali svoj marš v sibirskih taboriščih. M.A. Ficko Računovodske storitve Saša Hrovat s. p. Muljava 36 d, Ivančna Gorica strokovno, ažurno in po ugodnih cenah vodimo poslovne knjige za podjetja in samostojne podjetnike. Tel: 041747 866 e-pošta: sasa.hrovat@siol.net Kmetija Plavica išče svetovalca/komercialista za prodajo zeliščnih čajev in ajur-vede po telefonu ter žensko za pomoč pri delu na kmetiji (delo na polju, pakiranje ...). Informacije: 040 588 844. 1=1 1 1 _N< Viktor (p. Tomaž) Kurent Višnja Gora (17. 1. 1910) - Luzern, Švica (11. 1. 1987) STIŠKI MENIH IN ZNANSTVENI TEOLOG Viktor Kurent, po mnenju številnih poznavalcev eden največjih slovenskih razumnikov 20. stoletja, dvakratni doktor znanosti, se je rodil očetu Andreju in materi Ani 17. februarja 1910 v Starem trgu št. 4 pri Višnji Gori. Bil je najmlajši od šestih otrok. Tega leta je bilo v višnjanski fari krščenih še 76 njegovih vrstnikov, kar je v primerjavi z današnjimi časi skoraj štirikrat več. Da je Viktor izhajal iz zelo ugledne družine, priča zapis iz krstne knjige. Za botra je imel nadučitelja Janka Škrbinca, avtorja ponarodele pesmi Vigred se povrne, in njegovo ženo, odlično pevko Marijo. Kot otrok je bil Viktor zelo živahen in nagajiv, kot najmlajši otrok pri hiši pa najbrž tudi kar precej scrkljan. Bil je pogosto prehlajen in večkrat so ga neznosno bolela ušesa. Za tiste čase so mu opravili kar redko operacijo, pri šestih letih starosti so mu operirali mandlje. Bližnji Kurentovi sosedje so pripovedovali, da je bil Viktor velikokrat zelo poreden. Za žanjicami, ki so žele pšenico in jo vezale v snope, je lete ponovno razvezoval. Je pa tudi govoril, da bo, ko odraste, velik gospod, češ da ima v lasišču na glavi dva vrtinca, kar je bilo po njegovem mnenju znak velikih sposobnosti in odprte glave. Bil pa je tudi ponosen, da je ob nedeljskih mašah sedel na očetovih kolenih v 15. vrsti župnijske cerkve pod procesij-skim nebom. V Viktorjevi mladosti so imeli ljudje v zakupu sedež v cerkvenih klopeh. Viktor je s sovrstniki drgnil klopi v takratni višnjanski petrazrednici, ki jo je pričel obiskovati še v času Avstro-Ogrske in jo končal leta 1921 v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Že v osnovni šoli so opazili Viktorjevo izredno nadarjenost in bleščeč spomin. Poznano je, da je praktično vse šolske knjige znal dobesedno na pamet. Seveda je osnovno šolo opravil s samimi odličnimi ocenami. Sam je razmišljal, da bi se mogoče šel učit za mizarja tako kot njegov brat Andrej, a so višnjanski učitelji in župnik predlagali Viktorjevim staršem, naj ga dajo v ljubljanske šole. Priporočila so padla na plodna tla in starša sta se odločila, da gre njun najmlajši otrok na sprejemni izpit za prvi razred Realne gimnazije na ljubljanski Poljanski cesti. Izpit je seveda opravil, ko pa se je vesel vrnil domov v Višnjo Goro, je izvedel, da mu je istega dne umrl 75-letni oče. Na gimnaziji je bil vedno najboljši dijak. Zanimalo ga je veliko različnih stvari, predvsem naravoslovje, filozofija, duhovne in teološke vede. Že kot gimnazijec je izvrstno obvladal latinščino, francoščino in nemščino. V tistem času se je odpravil s prijateljem v Rim in tam kupil latinsko knjigo Summa theologica sv. Tomaža Akvinskega v petih delih in jo vneto prebiral. Tako ni bilo presenetljivo, da se je že po končanem 6. razredu realne gimnazije kot sedem-najstletnik odločil za vstop v stiški ci-stercijanski samostan. Ker so v samostanu ugotovili, da je velik poznavalec in častilec del sv. Tomaža Akvinskega, so mu dali redovniško ime Tomaž. Postal je frater in po enoletnem noviciatu je opravil prve redovniške zaobljube. S svojo izjemno nadarjenostjo in pridnostjo je leta 1929 v enem letu privatno končal zadnja dva razreda klasične gimnazije v Ljubljani, čeprav je šlo za zelo velike razlike v predmetniku. Poleg vseh drugih predmetov je moral opraviti še izpit iz grščine, kar mu je uspelo z odliko. Po opravljeni maturi se je vpisal na Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani, takrat poimenovani po kralju Aleksandru I. Študije je z diplomo končal kot eden najboljših slušateljev 28. junija 1934. Za svojo študijsko nalogo Razmerje Minucijeve-ga dialoga Oktavija do Ciprijana in Ter-tukijana je dobil svetosavsko nagrado kralja Aleksandra. V duhovnika ga je 1. aprila 1933 posvetil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. S posvetitvijo je kot stiški menih napredoval v patra Tomaža. Kmalu po posvetitvi v duhovnika je prišel v Višnjo Goro, kjer je obiskal svojo nekdanjo sosedo Šrangarjevo mamo. Rekel ji je: »Teta, ste kdaj mislili, da bom postal duhovnik, ko sem bil kot otrok tako žleht?« Prvi doktorat znanosti je dosegel v Ljubljani samo tri leta kasneje z disertacijo Družina Kurent pred hišo v Starem trgu; Viktor - Tomaž spredaj, med očetom in mamo Nauk sv. Cirila in Metoda o cerkvenem prvenstvu, drugega pa leta 1938 v Rimu z naslovom O prvenstvu Rimske cerkve v 9. stoletju: Nauk sv. Cirila in Metoda ter sv. Nikolaja I. Po vrnitvi iz Rima v Stično je deloval v dušnem pastirstvu in pri vzgoji samostanskih poklicev. Proti koncu prvega leta druge svetovne vojne je bil imenovan za župnika stiške fare. Septembra 1943 so ga partizani skupaj s p. Placidom Grebencem in p. Mavrom aretirali. FP Placid je bil kmalu po aretaciji umorjen, oba preostala pa so po podpisu izjave v prid OF spustili. Ker je bil p. Tomaž tudi po tem zelo nadzorovan, se je umaknil v Ljubljano. V Rimu so kmalu izvedeli, da je v Ljubljani in ker so zaradi obolelosti enega od profesorjev nujno iskali nadomestnega predavatelja, so Viktorja (p. Tomaža) povabili v Rim. Na začetku januarja leta 1944 je prispel v Rim in na sloviti Gregorijanski Univerzi de Propaganda Fide dve leti predaval cerkveno pravo in duhovno teologijo. Po koncu vojne je bil dve leti profesor na redovni teološki visoki šoli v Hauterive pri Fribourgu v Švici. Tam je predaval moralno teologijo in Sveto pismo Nove zaveze. Naslednji dve leti, 1948 in 1949, je bil profesor v Stamsu na Tirolskem, kjer pa je težko zbolel. Da bi se pozdravil, so ga razbremenili profesure in ga postavili za župnika v istem kraju. Medtem so ga iz ljubljanske teološke fakultete povabili, da bi prevzel predavanja svojega nekdanjega mentorja in učitelja dr. Franca Grivca, a za vrnitev v domovino po desetih letih življenja v tujini se ni odločil. Najbrž je njegova odločitev tičala v izkušnji ob aretaciji, še bolj pa v tem, da je bil v Rimu preveč zaupljiv s provokatorjem iz Slovenije, kateremu je povedal, da je papežu Piju XII. poročal o preganjanju vere in Cerkve v Sloveniji, kar je prišlo na uho takratnim domačim oblastnikom. Po župnikovanju v Stamsu in popolnem ozdravljenju je bil dve leti (1954-1956) spet aktiven v univerzitetnih predavalnicah. Na teološki redovni visoki šoli v Bregenzu v Avstriji je predaval uvod v Novo zavezo, osnovno bogoslovje in hebrejščino, nato pa je bil vse do svoje smrti, 11. januarja 1987, spiritual - duhovni voditelj v več ženskih cisterci-janskih samostanih v Avstriji, Nemčiji in nazadnje v Švici. Povsod je veljal za izjemnega govorca - pridigarja. Imel je zelo bogato knjižnico. Naš rojak je bil resnično mož široke kulture. Vse do smrti je imel izreden spomin in večkrat se je pošalil, da ima vse svoje bogato znanje v glavi, kar v bistvu ni bila šala, ampak dejstvo. PP Tomaž je obvladoval neverjetno število jezikov, vse glavne evropske jezike (nemško, angleško, špansko, italijansko, francosko), grško, rusko, poljsko in druge slovanske jezike ter biblične jezike, hebrejščino je celo predaval. Bil je pravi poliglot, kakršnega bi danes težko našli. Bil je urednik ekumenske-ga glasila Kraljestvo božje in avtor številnih člankov o cerkvenem zedinjenju, o nauku Vzhodne cerkve in njenih teoloških in duhovnih zadevah. S svojim sobratom in prijateljem dr. Metodom Turnškom sta prevajala Rimski misal v slovenski jezik. Kurent je prevajal predvsem svetopisemska besedila in mašne prošnje. Več tehtnih razprav s teološkega področja je objavil v Acta Novomašnik s sorodniki in gosti po novi maši v Stični Academiae Velehradensis, Bogoslovnem vestniku in drugih teoloških in filozofskih mednarodnih znanstvenih revijah. Kot zelo dragocena teološka dela sta bili objavljeni tudi obe njegovi doktorski disertaciji. Če bi njegove številne znanstvene razprave uspeli združiti, bi jih bilo prav gotovo za več debelih knjig. Da je bil Višnjan Viktor Kurent izjemen mednarodno priznani strokovnjak na področju teoloških znanosti, priča izreden interes številnih univerz, ki so želele, da bi bil njihov profesor. Duhovnik je bil 53 let, od tega v domovini samo eno desetletje. Zaradi vojne in povojnih razmer je svoje znanje in velike sposobnosti razdajal v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Švici. V Švici se je seznanil in prijateljeval tudi z dr. Alojzijem Šuštarjem, kasnejšim ljubljanskim nadškofom. Pokopan je na samostanskem pokopališču v Eschenbachu v Švici, kjer počiva tudi Gerhard Maier, prvi stiški opat po obnovitvi samostana leta 1898. Mimogrede, v Višnji Gori je pokopan zadnji stiški opat pred razpustitvijo samostana Franc Taufferer. Na koncu tega orisa našega znamenitega rojaka, ki ga žal nismo imeli priložnosti srečati v Višnji Gori vse od leta 1943 do njegove smrti, pa še kratek zapis o družini Kurent. Družinska hiša Kurentovih je bila v Starem trgu št. 4 slabega pol stoletja, od leta 1880 do 1927. Viktorjev oče Andrej se je rodil 1846 v Vodicah nad Ljubljano. V naše kraje je prišel kot cestni nadzornik za 15-kilometrski cestni odsek stare deželne ceste od Pra-proč pri Grosupljem do vasi Hudo pri Ivančni Gorici. Pod svojim vodstvom je imel pet cestarjev, ki so vzdrževali vsak po trikilometrski odsek. Bil je odličen projektant in graditelj številnih cestnih mostov. Bil je dvakrat poročen. Najprej z Marijo Snoj iz Lobčka pri Žalni. V tem zakonu sta se rodila dva otroka, Marica in Alojzij. Marica se je poročila z višnjanskim trgovcem Josipom Zupančičem, s katerim je imela dva sinova, Alojzij pa je po teoloških študijah postal duhovnik in bil kaplan v Semiču in v Krškem, kot župnik in dekan pa v Leskov-cu pri Krškem in v Krškem. Po ženini smrti se je oče Andrej ponovno oženil z dvajset let mlajšo Ano Vakselj iz Le-skovca pri Krškem, s katero sta imela Nečak Andrej Kurent, dramski igralec šest otrok. Viktor je imel brata Andreja in Valentina ter tri sestre: Justino, Anico in Milico. Ob vstopu v stiški samostan je Viktor zapisal, da mu je oče umrl zaradi starosti (za takratne razmere je bilo 76 let že zelo visoka starost), zgodaj pa je izgubil sestro Milico, ki je mlada umrla za škrlatinko, in polsestro Marico, ki je umrla za jetiko, brat Andrej pa se je smrtno ponesrečil pri padcu iz vlaka pri Mirni Peči. Sestra Justina je bila gospodinja pri svojem polbratu duhovniku Alojzu v Leskovcu in Krškem. Sestra Anica se je poročila s trgovcem grosis-tom Biebrom. Obe sestri sta bili pevki v višnjanskem pevskem cerkvenem zboru. Brat Valentin je postal podporočnik avstroogrske vojske, kasneje pa nadpo-ročnik in kapetan I. klase v vojski kraljevine SHS. Poročil se je z vdovo svojega brata Tončko, sestro slovensko-ameri-škega pisatelja Luisa Adamiča. Z njo je imel dva sinova Valentina in Andreja, edina Viktorjeva nečaka. Starejši Valentin - Tine je umrl leta 2008 in je bil doktor znanosti s področja arhitekture in redni profesor na ljubljanski fakulteti. Tako kot njegov stric je tudi Tine veliko predaval na univerzah v tujini. Mlajši, Andrej Kurent, ki živi v Ljubljani kot upokojenec, je ugleden dramski igralec, med številnimi priznanji je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Viktorjeva mati Ana, sestra znanega slovenskega matematika Vaksla, je 3. junija 1927 prodala posestvo v Višnji Gori in se vrnila v rodni kraj Leskovec pri Krškem, kjer je podedovala posestvo. Izkupiček od prodane hiše v Višnji Gori je bil namenjen za stroške študija najmlajšega sina Viktorja. Viktorjevo rojstno hišo so novi lastniki pred tremi desetletji podrli in zgradili novo, ki je bolj odmaknjena od državne ceste, na mestu, kjer je stala hiša, pa sedaj stoji kozolec. Spomin na zelo ugledno družino Kurentovih v Višnji Gori živi le še med starejšimi, v pokopališkem zidu ob glavnem vhodu v župnijsko cerkev pa na Kurentove spominja nagrobna plošča Viktorjevega očeta Andreja. Viktor je osebne stike z domovino vzdrževal predvsem preko svojih nečakov. V tujini ga je večkrat trlo tudi domotožje. Pogosto se je spominjal svojega rojstnega kraja, še posebej dedendolskih kapelic pri cerkvi sv. Matere božje. Pogrešal je ajdove žgance, ki mu jih je kuhala njegova mati. V tujini jih mu niso znali skuhati. Nečak Andrej se je nalašč za strica naučil kuhati žgance in mu jih v Švici tudi pripravil ter naučil njegove gospodinje, kako se naredi ta naša slastna narodna jed. Pavel Groznik Viri: - p. Anton Nadrah: V Materini šoli - zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXI, 2000 - Družina, januar 1987 - D. Samec: Arhitekt Tine Kurent se je poslovil - pogovor z nečakom Andrejem Kurentom - del Tomaževega pisma p. Antonu - pripovedi Višnjanov »Slovenska beseda je lepa kot biser« Prireditev ob kulturnem prazniku v Šentvidu pri Stični_ Župnija Šentvid pri Stični je letos že drugič pripravila prireditev, s katero je počastila slovenski kulturni praznik. Poimenovali smo jo »Slovenska beseda je lepa kot biser«. Rdeča nit prireditve v kulturnem domu, ki sta jo povezovala Urša in Tomaž, je bila lepa slovenska beseda od prvih - Bri-žinskih - zapisov, ki so nam kot odmev spregovorili tam od leta 1000, preko Stiškega rokopisa, Trubarjevih temeljev slovenskemu knjižnemu jeziku, do Prešernovih in Cankarjevih vrhov ustvarjalnega opusa naših književnikov. Večer, v katerem sta se enakovredno prepletali peta in govorjena beseda, bi mogli poimenovati kar večer pojoče dolenjske govorice, tega prelepega jezika, ki ga je Fran Levstik tako preudarno in z ljubeznijo ponudil slovenskim pisateljem, da v njem povijejo svoje povesti in zgodbe. Da jih bodo ljudje brali, razumeli, cenili in ljubili. In prav ta jezik preprostih ljudi, to sočno dolenjsko besedo sta oplemenitila in na odru navdušujoče oživila Jernej Lampret v dovršeni predstavitvi Jurčičevega literarnega lika Krjavlja ter domačin Jože Glavič, ki je občuteno interpretiral odlomke iz Trubarjevih in Levstikovih; pa tudi Prešernovih, Cankarjevih in Gregorčičevih del. Večer nam je takoj na začetku v direndaj spremenila Pavčkova pesem Jura kultura, ki so jo živahno preigra-li naši ministranti in nas v prijetnem pregovarjanju mimogrede naučili, da se slovenska zastava obeša tako, kot Slovenci pišemo: od leve proti desni in od zgoraj navzdol. Pa še prav so imeli: če je na palici bela barva zastave zgoraj, je na steni na levi. Pa še o himni smo izvedeli, da jo vedno pojemo le na začetku proslave, ob njej spoštljivo stojimo in ne ploskamo. Ja, takšna je ta naša mladež. Himna je zadonela iz grl vseh nastopajočih in gostov v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani. Pravijo, da se v lepi pesmi ne moremo prerekati; da je pesem živa voda. Kadarkoli se potopiš vanjo, zmerom je tisto, kar je; pa vendarle kar naprej drugačno. Da ljudska modrost vedno pravo ugane, smo dokazali s petjem; pesem je v Šentvidu res doma, saj smo prisluhnili vsem devetim šentviškim zborom. Od teh je pet župnijskih zborov, zbora Kulturnega društva Vidovo, Šentviški slavčki ter zbor Društva upokojencev - Sončni žarek. Vsak je nekaj posebnega, samosvoje svežega in ubrano polnega in veseli smo, da je bil to že drugi usklajeni nastop vseh zborov s področja naše župnije. Gostja večera je bila harfistka Erika Gričar, mlada glasbenica in prejemnica številnih glasbenih nagrad. Navdušila je s svojim igranjem in tudi s samim instrumentom, saj smo ga mnogi prvič slišali »v živo«. Mladi instrumentalistki Sara in Urška pa sta nam pričarali čudovite zvoke iz flavte in violine. Po končanem kulturnem programu smo se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje in mlade pevke iz dekliškega zbora naše župnije, KS Šentvid ter Društvo upokojencev Šentvid. Nismo preveč pametovali o visoki kulturi. Odprtih src smo jo podoži-vljali. Takšno, čisto našo in čisto po naše. Hvala, gospod župan, za besede spodbude in prijetno presenečenje. Anica Dobrovc in Tatjana Škrabec Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Višnji Gori Kultura v Višnji Gori ni mrtva. To lahko z gotovostjo trdimo zaradi nabito polne dvorane v gasilskem domu 8. februarja zvečer. Takrat je bila namreč prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Janeza Ciglerja Višnja Gora. Kot se za kulturno prireditev spodobi, se je začela z Zdravljico, ki so jo ubrano zapeli Višnjanski fantje. Pevci so se na prireditvi predstavili prvič in navdušili poslušalce. Zdravljici je sledila še Prešernova pesem Pod oknom. Postavni fantje pa niso navdušili le občinstva. Nad njimi je bila vidno navdušena tudi Micka, ki je vsakemu koketno podarila cvet. Gledalci so nato spremljali enourno Linhartovo komedijo Županova Micka, ki je imela poleg lokalne govorice tudi druge krajevne dodatke. Odigrali so jo igralci Kulturnega društva Janeza Ciglerja Višnja Gora pod mentorstvom režiserke Melite Garvas. Po dvorani se je razlegal glasen smeh. Še eden od dokazov, da so igralci dobro odigrali svoje vloge. Premieri bodo zagotovo sledile ponovitve. Torej va- bljeni vsi, ki si komedije niste mogli ogledati. Martina Virant, članica KUD Janeza Ciglerja Kulturni večer pred Jurčičevim pohodom V četrtek, 4. marca 2010, smo tik pred bližajočim Jurčičevim pohodom v Mestni hiši v Višnji Gori doživeli prijeten kulturni večer. Priredili sta ga Turistični društvi Višnja Gora in Polževo v sodelovanju s Kulturnim društvom Janeza Ciglerja iz Višnje Gore. Umetnik Jože Lisac s predsednikom KS Jankom Zadelom Med ljubitelji takih večerov so bili tudi posebni gostje: direktor ivanške občinske uprave Janez Radoš, predsednik KS Višnja Gora Janko Zadel, predsednik občinske TZ Pavel Gro-znik, predsednik Turističnega društva Višnja Gora Jurij Groznik, predsednik TD Polževo Miloš Šuštaršič, predsednica KUD Janeza Ciglerja Barbara Bobnar, pridružil se nam je tudi predsednik PD Polž Aleš Erjavec. Na razstavi smo lahko občudovali prelepe skulpture umetnika Jožeta Lisca, ki je doma iz Kočevja. Njegove skulpture so izdelane v tehniki varjenja, pri čemer umetnik uporablja Za osmi marec Gledališče Petdopol KD Ivančna Gorica je že trinajstič pripravilo proslavo ob dnevu žena. Tokrat z učenci Glasbene šole Grosuplje, Podružnice Ivančna Gorica. Svojo ustvarjalnost so predstavili mlajši in starejši glasbeniki, ki so na violinah že pravi virtuozi. Vzdušje je bilo sproščeno, brez napetosti pred nastopom; in kot je dejal eden nastopajočih: »Jaz se danes zabavam!« Verjamem, da smo uživali in se zabavali vsi prisotni. Predvsem pa smo odkrili veliko talentiranih »muzikantov«, o katerih bomo še veliko slišali. Upam, da bodo mladi glasbeniki, predvsem pa njihovi starši, na študijski poti vztrajali. Iskrena hvala vodji Glasbene šole Grosuplje Podružnica Ivančna Gorica gospe Tanji Tomažič Ka-stelic, mentorjem in seveda vsem glasbenikom za prijetno nedeljsko popoldne. V vaši družbi nam je bilo lepo! Marjana Hočevar predvsem železo, motivi pa odražajo enkratnost kočevskega okolja. Oblikuje živali, pa tudi predmete iz neživega sveta. Imel je že več kot 50 razstav doma in v tujini. Matej Žičkar, član KD Janeza Ciglerja, je z umetnikom opravil kratek intervju, iz katerega smo izvedeli marsikaj zanimivega. Na prireditvi so sodelovali: Patricija Ivnik na prečni flavti, Marko Gnido-vec in Manca Pirc z recitacijo ter Marija Pilko s svojo poezijo. Mlada pevka Tara Maja Simončič pa nas je prevzela s svojim zvenečim, milim glasom, ko je zapela: »Šel bom v gore, planike nabral ...« Vsekakor pa večer ne bi bil popoln brez prijetne voditeljice Polone Zajc. Po prireditvi smo še malo poklepetali z umetnikom ter drugimi prisotnimi in se razšli polni energije za bližajoči sobotni Jurčičev pohod. Marija Pilko /jhod 71 pr**i1aTtki*. kanuBiln« ^ in-^NDomnjikic iirf-junji f^iSij/^ {Jnnupl^ J.D.n. Al l HFK^fS^hTHUKf IJI <>lisn)JEťfjí:.\ OHJť.tTA ^ AM M IttMíl: ■ kj'Jfln'o ^ihaniMi^ru^dtLiu podútvKgq dfli |¥ï^kl3 |kikh:ij>liïkikuBMfit]fija pn -.larïh |W1«lpÍMÍI| ■ uJi'Inti iliikum^inlKÍjťia-^M Tifiíť ubfi.' ■ priiLit«tn'padhťTK^ do^djmjï VL'mlJi^j ? ť t. l'A 1 1.1:1 I [.AŠ-I ^ IK N ^F.fM.-lNtH AVJNKI hllsl MS I.aiikovai \\\v.r\:-. - jAipii-m^jK-ii-scninc V^jťfrir ni 1 xlHir^kL 3-f "rv^uf^J^ iů pe IL'k-rUu Il I ?H I n-^ZD Éli Dl ili 7H injjj Ob 100. letnici rojstva patra Tomaža Kurenta V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični je bila v sredo, 17. februarja, odprta priložnostna razstava o p. ddr. Tomažu (Viktorju) Kurentu. PP Tomaž Kurent je bil rojen 17. februarja 1910 v Starem trgu pri Višnji Gori. Pri krstu je dobil ime Viktor. Že leta 1927 je vstopil v cistercijan-ski samostan v Stični in ostal stiški menih vse svoje življenje, pa čeprav je večji del le-tega preživel v tujini. V letih 1934 do 1937 je študiral v Rimu, v težkih medvojnih razmerah pa je leta 1943 zapustil Stično, kamor se nikoli več ni vrnil. Po vojni je zasedal sprva profesorska mesta na različnih teoloških redovnih šolah po Avstriji in Švici, po letu 1956 pa se je v celoti posvetil delu duhovnega vodja (spri-tuala) v raznih ženskih cistercijanskih samostanih v Italiji, Avstriji, Nemčiji in nazadnje v Švici, kjer je leta 1987 tudi umrl v luzernski bolnišnici. Pokopan je v grobnici spiritualov samostana cistercijank v Eschenbachu. Pater Tomaž Kurent je deloval v domovini le kakšnih deset let, več kot 40 let pa v nemškogovorečih deže- lah, kjer je pustil podobno kot še nekaj drugih stiških patrov, ki so morali zapustiti stiški samostan med vojno in po njej, neizbrisne sledi. Bil je izredno izobražen in vsestransko nadarjen, kljub tuji domovini pa nikoli ni pozabil na rodno grudo in samostansko družino v Stični. Pevci ljudskih pesmi Studenček o svojem delu Ob zaključku starega in nastopu novega leta vsi hitimo, da naredimo obračun o opravljenem delu. Ustvarimo si vizije in načrte za prihodnje delo v novem letu. Pevci ljudskih pesmi Studenček smo se odločili, da z našim preteklim in prihodnjim delom seznanimo tudi naše občane. Ljubitelji ljudskih pesmi smo si želeli ohranjati našo kulturno dediščino. Leta 2007 smo se dobili in v okviru Kulturnega društva Ivančna Gorica ustanovili skupino Studenček. Vsak začetek je težak in tak je bil tudi naš, saj smo imeli samo veselje do petja in kolikor toliko dober glas. Pridno smo vadili in začeli z nastopi, naši glasovi so bili vedno bolj ubrani, želje pevcev pa so se začele razhajati. Nekaj pevcev se je odločilo, da začno peti zborovske pesmi in so ustanovili svoj zbor. Devet pevcev, samih amaterjev, pa se je odločilo, da bodo še naprej peli ljudske pesmi. Vseeno pa želimo svoje pevsko znanje izpopolnjevati, zato obiskujemo seminarje za pevce ljudskih pesmi. Ob 100. letnici njegovega rojstva so v muzeju pripravili spominsko razstavo. Ob odprtju razstave je upokojeni stiški opat p. dr. Anton Nadrah pripravil predavanje, v katerem je predstavil izjemno kulturno, teološko in duhovno širino p. Kurenta. O otroških letih Kurentovega Viktorja je spregovoril tudi Pavel Groznik, ki je znal povedati, kako se svojega rojaka spominjajo Višnjanje. Več o življenju in delu p. Kurenta pa si lahko preberete v tokratni Domoznanski galeriji, avtorja Pavla Groznika. Program na otvoritvi je s petjem obogatil Cerkveni mešani pevski zbor sv. Tilna iz Višnje Gore pod vodstvom Milana Jevnikarja, nekaj odlomkov iz Kurentovih pisem pa je prebral njegov nečak, dramski igralec Andrej Kurent. Priložnostna razstava bo na ogled do 2. 5. 2010. Matej Šteh Počastili smo naš največji kulturni praznik Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, smo Kulturno društvo Harmonija in Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica pripravili proslavo, s katero smo se poklonili našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Po nagovoru župana Jerneja Lampre-ta so se predstavili: učenci Glasbene šole Grosuplje - Enota Ivančna Gorica, otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, mladi plesalci plesne šole Guapa, likovni ustvarjalci UTŽO Ivančna Gorica, ki so pripravili razstavo umetnin, pevski zbor vzgojiteljic Vrtca Ivančna Gorica, MePZ Harmonija Ivančna Gorica, solistka Jerica Steklasa ob spremljavi klavirja in napovedovalke Urške Steklasa. Skupaj smo počastili naš največji kulturni praznik. KD Harmonija Ivančna Gorica Justi Zajc Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja smo nastopili na odprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora na Igu. Obsojenci so pozorno sledili programu, nagovoril pa jih je vodja oddelka g. Ernest Margon, ki je v uvodni besedi med drugim povedal: »Kultura se začenja pri samem sebi in se kaže v odnosih do drugih«. Naj omenim še nekaj statistike. V letu 2009 smo imeli ob sredah in petkih 108 vaj, 22 nastopov v domačih krajih in v gosteh. Posebej smo ponosni na dva samostojna koncerta. Prvi je bil v maju »Pozdrav maju« in že drugič organiziran »Miklavžev koncert« za otroke s posebnimi potrebami. Na koncertu sodeluje Rdeči križ Ivančna Gorica, ki otroke obdari, obišče pa jih tudi sv. Miklavž. Letos smo večer popestrili z animatorjem znanih Slovencev Matjažem Vebrom, prepevali sta tudi pevska skupina iz Zavrča »Trta« in iz Socke »Vrajeva peč«. Veseli nas, da je bila dvorana kulturnega doma na Miklavžev večer polna. Ob našem druženju in prepevanju smo postali res pravi, veliki prijatelji. Včasih pa v naše vrste poseže tudi bolezen. Pevske vaje moraš zamenjati za ležanje v bolnišnici. Konec lanskega leta je to doletelo mene. Moji pevski tovariši so me z obiskom v tej ustanovi zelo presenetili. Vrata v bolniško sobo so se odprla in iz njihovih grl se je v pozdrav zaslišala pesem. Veselje in ganjenost je vela iz mene in drugih pacientov. Bolnišnično osebje pa je menilo, da lepa pesem prinese novo energijo bolnikom in željo po čimprejšnjem okrevanju. Dragi moji sopevci in prijatelji, hvala vam za vaše plemenito dejanje. Na koncu se moramo zahvaliti Občini Ivančni Gorici za sredstva, ki nam jih namenja za naše delovanje. Morda se bomo naslednje leto za denarna sredstva zahvalili še kakšnemu sponzorju. Hvala tudi vam, obiskovalcem naših prireditev, saj z vašo pomočjo bogatimo kulturno dogajanje v naši občini. Renata Laznik, predsednica AKCIJA TRGOVINA TANGO IVANČNA GORICA 1 + 1 = 3 VZAMEŠ 3 KATEREKOLI IZDELKE, PLAČAŠ 2 OB NAKUPU 3 IZDELKOV TAKOJŠNJI POPUST V VREDNOSTI NAJCENEJŠEGA IZDELKA Akcija velja od 15. 3. 2010 do 10. 4. 2010. Delovni čas: od PONEDELJKA do PETKA I0.-I9. ure SOBOTA 9.-I2. ure Občni zbor likovnikov V sredo, 17. februarja 2010, je imelo likovno društvo iz Šentvida svoj občni zbor. Udeležili so se ga skoraj vsi člani društva, le nekaj je bilo opravičenih izjem. Taka udeležba znova potrjuje, da vsi člani in članice - teh je več kot moških - delujejo enotno. Zbor je vodila gospa Manja Čamernik, predsednica društva Milka Gruden pa je poročala o delu društva v preteklem letu. Podano je bilo tudi finančno poročilo. Navzoči niso imeli kritičnih pripomb, nasprotno; menili so, da je bilo društvo zelo uspešno. Delavnica ob sredah je pridobila nekaj novih članic, uvedeni so tudi dnevi odprtih vrat za vse, ki jih stvar zanima in bi se morda želeli preizkusiti na področju likovnega izražanja. Slikarka Nada Kočar, predsednica nadzornega odbora, je navzoče seznanila z zapisnikom NO, ki ob pregledu poslovanja ni našel nepravilnosti, predlaga pa, da bi imel zaradi skrajšanja časov vpogled v dokumen- tacijo vsake tri mesece. Predlogu člani niso nasprotovali. Statut društva je bil sprejet leta 1997, ni pa bil dopolnjen v skladu s spremembami Zakona o društvih, to popravljamo z nekaterimi spremembam. S spremembami so navzoči soglašali. V razpravi so bili predloženi številni predlogi in možnosti, kje in kako naj društvo deluje. Eden od predlogov je, da bi se s KS dogovorili o možnosti uporabe dela prostorov v nekdanji gostilni Na klančku za kulturne namene, razstave, pa tudi kak literarni večer bi lahko tam priredili. Prisotni so nakazali tudi številne druge možnosti za sodelovanje preko celega leta. Pogovarjali smo se o raznih raz-staviščnih prostorih, o ex temporu, ponovni izdaji koledarja in o slikanju na temo kulturne dediščine, ki bi jo popestrili z etnološkimi predmeti, ki bi jih prispeval naš član Ciril. Sodelovanje na sejmih naj bi bila naša stalnica v letu 2010. Ogrevamo se tudi za strokovno ekskurzijo na Kras in v Belo krajino. Enoglasno je izvoljen nov izvršni odbor v sestavi predsednice Milke Gruden, podpredsednika Antona Draba, tajnice Nevenke Kotar ter dveh članic Marije Biček in Lidije Levec. Podan je bil tudi predlog, da je društvo dolžno dati priznanje vodji delavnice Nevenki Kotar, kar bomo storili ob prvi priložnosti. Tone Drab Dobrodelni tetoviranec v Zagradcu Najbolj slavni dolenjski kmetič resničnostnega šova in dobrodelni glasbenik, Marijan Novina, je v petek, 5. marca 2010, v kulturnem domu v Zagradcu pripravil debelo uro in pol dolg koncert. Skoraj polna dvorana zagraškega kulturnega doma, večinoma so bili to mladostniki, je težko pričakovala koncert dolenjskega pevca. In res, točno ob določeni uri so se ugasnile luči v dvorani, vključili so glasbeno spremljavo in z uvodno pesmijo znanega dolgolasca se je pričel koncert v temi. Dvignili so se zastori in za mikrofonom je stal Marijan, kakršnega poznamo z malih ekranov, koncertov in drugih prireditev; torej preprosti mladenič, ki se ne zmeni za modne zapovedi in »naštirkane« elegantne obleke. Zanj je značilna preprosta obleka, oguljene jeans hlače, za silo urejeni dolgi lasje, pokriti z dedkovim klobukom, izza razpete bele srajce pa je štrlela rdeča vpadljiva kravata. Srajčna rokava sta pokrivala popolnoma tetovirani roki. Skratka Marijan, mladostnik in rocker, na videz vse prej kot srčni in dobrodelni pevec ter vsestranski glasbenik. Po uvodni pesmi je vse prisotne pozdravil voditelj programa - seveda je bil to spet Marijan Novina; torej vse v eni osebi, pevec, glasbenik in voditelj prireditve. Za tehnično pomoč so priskrbeli njegovi prijatelji, brat Tomaž in mama Vladka. Marijan je najstarejši sin očeta Marjana, s katerim so pričeli glasbeno pot skupaj z mamo Vladko ter bratoma Borutom in najmlajšim bratom Tomažem pod imenom Trio Novina. Usoda tega tria je bila zelo kruta. Oče, pobudnik te skupine, je zbolel za zahrbtno boleznijo, za rakom. Toda kljub resnosti bolezni se niso pustili in so skupaj pripravljali dobrodelne koncerte za bolne otroke. Sami so igrali na instrumente in peli različne priredbe cerkvenih, ljudskih in drugih pesmi. S svojimi nastopi so zbrali veliko denarja in z njim pomagali otrokom. Vendar pa je bolezen na žalost premagala očeta Marjana. Kljub njegovi smrti se je družina odločila nadaljevati z dobrodelnostjo. Njihovi koncerti so znani po sloganu »Samo življenje za druge je vredno življenja«. Izdali so tudi nekaj svojih kaset in zgoščenk. Denar od prodaje gre prav tako v dobrodelne namene. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, jih je zaradi te bolezni za vedno zapustil tudi drugi član tega tria, brat Borut. Vse pesmi so na koncertu požele bučne aplavze mladostne publike. Zaigrali pa so tudi nekaj narodnih in narodnozabavnih skladb, Marjanu, ki je poprijel za klavirsko harmoniko, se je pridružil mlajši brat Tomaž s klarinetom. Njihove pesmi so bile žive, radostne, prežete z motiviko ljubezni in sreče, vendar je Marijan pripravil tudi žalostno, toda zelo lepo pesem, posvečeno svojima prekmalu preminulima - očetu Marjanu in bratu Borutu. Pri tej presunljivi pesmi sta se na odru za mikrofonoma pridružila še brat Tomaž in mama Vladka, ki sta z refreni spremljala Marijana. Mama Vladka je po pesmi izpovedala svojo stisko, s katero se je soočala, ko ji je pred štirimi leti preminul sin Borut. Glavnino koncerta so sestavljale slovenske pesmi, med njimi pa je bila tudi srbohrvaška, saj se je Marijan predstavljal po vseh delih nekdanje Jugoslavije in tudi Rusije. Tu je nastopal in žel velike uspehe na različnih festivalih, zelo je ponosen na svojo uvrstitev na balkanski Evrovizji, kjer je med vzhodnoevropskimi državami dosegel drugo mesto. Uro in pol trajajoči koncert se je zelo hitro končal, vendar slavni kmetič resničnostnega šova Kmetija ni mogel, da se tega dvomesečnega šova ne bi dotaknil. Nazorno in zabavno je prikazal svoje sotekmovalce. Prav na koncu pa je predstavil svoj zadnji hit Čisto pravi kmetič, ki ga je posnel po tem šovu. Prav ta »komad« se že vrti po slovenskih radijskih postajah. Ker tak koncert zahteva poseben finančni vložek, gre del od vstopnine, prodanih kaset ter zgoščenk v humanitarne namene. Marijan pa je na koncu stopil med najstniško publiko, ki ji je delil svoje avtograme, se skupaj z njo fotografiral in se po dokaj uspešnem koncertu še malo poveselil. Marjan Urbas Mednarodni folklorni festival Slofolk 2010 Ponedeljek, 26. april 2010, ob 20. uri Dom kulture Šentvid pri Stični NASTOPAJO FOLKLORNE SKUPINE: IZ ROMUNIJE, LITVE, HRVAŠKE in ŠKOTSKE TER DOMAČA FOLKLORNA SKUPINA VIDOVO ii Šentviški slavčki vabijo na tradicionalni 4. SLAVČKOV POZDRAV POMLADI v soboto, 17. aprila, ob 19.30 uri, v Domu kulture Šentvid pri Stični. Gost: MePZ ZBORALLICA Vabljeni, da v pesmi pozdravimo pomlad! Gledališče PETDOPOL KD Ivančna Gorica vabi na ponovitev uspešne komedije Toneta Partljiča ČAJ ZA DVE, ki bo v soboto, 10. aprila 2010, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Kulturno dogajanje v Višnji Gori_ Če se vam zdi, da je v zadnjem času Višnja Gora uživala v zimskem spanju, se motite! Malo poglejte naokrog, gotovo boste zasledili kakšno znamenje kulturnega dogajanja ^ Člani Kulturnega društva Janeza Ciglerja smo namreč že veselo in aktivno zakorakali v leto 2010. Če se ozrem čez ramo nazaj, lahko rečem, da je bilo minulo leto za nas zanimivo, polno novih izkušenj, truda in ne nazadnje izredno uspešno. Pripravili in izvedli smo namreč okrog 20 odmevnih projektov, kar nam daje zagona za naprej. Leto 2009 smo začeli s potopisnim predavanjem o Indiji, nadaljevali z občnim zborom in v februarju izpeljali kulturno prireditev ob Prešernovem prazniku, pri kateri smo k sodelovanju povabili tudi Osnovno šolo Višnja Gora. Na pustni torek smo za vse višnjegorske maškare pripravili pustno rajanje, konec februarja pa smo imeli v Višnji Gori območno srečanje mladinskih gledaliških skupin (Gledališke vizije), ki ga je organiziral JSKD Ivančna Gorica. Prijavili smo tudi našo dramsko skupino in ob budnem spremljanju strokovnjakinje še enkrat zaigrali Kozlovsko sodbo ter prejeli priznanje za sodelovanje na omenjenem projektu. S Kozlovsko sodbo smo potem še večkrat gostovali ob različnih priložnostih in krajih. Sodelovali smo tudi na Jurčičevem pohodu, za materinski dan pod strokovnim vodstvom g. župnika Boštjana Modica odigrali dramsko igro Vsi me imajo radi, samo oče ne, v aprilu pa pripravili že tradicionalno delavnico izdelovanja butaric in velikonočno druženje z razstavo. Konec maja smo izvedli delavnico risanja pod vodstvom slikarja g. Janeza Kastelica, večer prej pa potopisno predavanje o Ameriki. V juniju smo sodelovali tudi na prireditvi Srečanje krajanov. Poletje se je poslovilo, a mi nismo dali miru. 6. septembra smo ob godu farnega zavetnika sv. Tilna z g. župnikom organizirali Kmečke igre brez meja, ki so bile izredno dobro sprejete. Prav tako je navdušilo martinovanje in delavnica izdelovanja adventnih venčkov. Miklavževanje v sodelovanju z g. župnikom in drugimi mladimi, že tradicionalne žive jaslice in druženje po polnočnici so zaznamovali december. Ne smemo pozabiti tudi na šaljivo Županovo Micko, katere predpremiera je bila izvedena v decembru, premierno pa smo jo predstavili 8. 2. 20I0 na kulturnem večeru ob Prešernovem dnevu. Obiskovalci so dvorano gasilskega doma v Višnji Gori napolnili do zadnjega kotička. V letošnjem januarju je naša krajanka Anita Palamar pripravila potopis o Indoneziji, sledil pa je občni zbor in v februarju še pustno rajanje z rekordnim številom maškar. Redno smo pisali tudi članke za krajevno glasilo Višnjan in za občinsko glasilo Klasje. Sredi leta 2009 smo začeli naše delo in fotografije objavljati na prenovljeni spletni strani www.visnjagora.si. Obiščite jo in si jo oglejte, gotovo boste našli kaj zanimivega! Velja si zapomniti kakšnega od naslednjih dogodkov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih mesecih: DATUM MAREC DEJAVNOST četrtek, 4. 3. Prireditev pred Jurčičevim pohodom (razstava in kratek kulturni program - Mestna hiša; sodelovanje s TD Višnja Gora in TD Polževo) petek, 5. 3. Ponovitev dramske igre Županova Micka četrtek, 25.3. Prireditev ob materinskem dnevu sobota, 27. 3. Delavnica izdelovanja butaric APRIL velikonočni ponedeljek, 5. 4. Sekanje pirhov, razstava velikonočnih jedi MAJ sreda, 5. 5. ob I7.05 © Cirkuški dan (delavnica žongliranja, čarovnik JUNIJ petek, 4. 6. Sodelovanje na srečanju krajanov pred gasilsko veselico 23.-27. 8. Oratorij SEPTEMBER nedelja, 5. 9. Kmečke igre brez meja (sodelovanje na župnijskem dnevu ob godu sv. Tilna) OKTOBER I. teden v oktobru (4.-I0. I0.) Lutkovna delavnica ob tednu otroka NOVEMBER okrog sv. Martina Martinovanje sobota, 27. II. delavnica izdelovanja adventnih venčkov DECEMBER - Komunikacija malo drugače (predavanje o odnosih in dramska igra Poročni list) nedelja, 5. I2. Sodelovanje pri miklavževanju 24. I2. , 25. I2 ... Žive jaslice (dramska uprizoritev božične zgodbe) petek, 24. I2. Druženje po polnočnici (stojnica s pijačo in prigrizki) - Božični koncert (mladinski pevski zbor) Vabimo vas, da se nam pridružite in se veselite z nami! Vaša mnenja ali vprašanja nam lahko pošljete na kud.janez.cigler@gmail.com ali na telefon 03I 423 I86 (Barbara Bobnar), lahko se tudi včlanite ali pa le prejemate vabila na prireditve. Nazadnje pa bi se rada zahvalila vsem članom društva, njihovim družinam in sorodnikom, sodelujočim in podpornikom društva za pomoč pri našem delu - za zagon, spodbudo in finančna sredstva, da lahko nadaljujemo s svojim delom. Čutimo, da nas podpirate in se radi udeležujete naših prireditev, kar nas zelo veseli. Še naprej se bomo trudili za dobro našega kraja. Barbara Bobnar, predsednica KUD Janeza Ciglerja Višnja Gora Izvrstni uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje_ Za nami je 13. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, ki so se ga uspešno udeležili tudi naši učenci. V Trbovljah so 9. februarja 2010 tekmovali v disciplinah flavta, fagot, saksofon in klarinet, v Logatcu pa 10. februarja 2010 v disciplini klavir. V disciplini flavta so pod mentorstvom Nikoline Kovač Juvan dosegli naslednje rezultate: Tinkara Stražišar v I. b-kat.: zlato priznanje (90 točk) Zala Bregar v I. b-kat.: srebrno priznanje (87 točk) Karin Kovaček v I. c-kat.: srebrno priznanje (88,33 točk) Vse tri učenke obiskujejo enoto Ivančna Gorica. V disciplini fagot pod mentorstvom Jasne Rojc: Matevž Škulj v I. b-kat.: zlato priznanje (91 točk) V disciplini saksofon pod mentorstvom Andreja Tomažina: Tilen Miklavič v I. a-kat.: zlato priznanje (94,33 točk) V isti disciplini pod mentorstvom Mitje Dragoliča: Petra Prebanda v I. b-kat.: srebrno priznanje (86 točk), iz enote Ivančna Gorica V disciplini klarinet pod mentorstvom Mitje Dragoliča: Špela Zupančič v I. c-kat.: zlato priznanje (90,67 točk), iz enote Ivančna Gorica V disciplini klavir pod mentorstvom Eve Sotelšek: Marjetka Valentinčič v I. b-kat.: zlato priznanje (90 točk) V isti disciplini pod mentorstvom Apolonije Štrubelj: Filip Suhadolc v I. a-kat.: zlato priznanje (97,33 točk) Na državno tekmovanje, ki se bo letos odvijalo med 15. in 19. marcem, so se uvrstili: Tinkara Stražišar (flavta), Matevž Škulj (fagot), Tilen Miklavič (saksofon), Špela Zupančič (klarinet), Marjetka Valentinčič in Filip Suhadolc (oba klavir). Slavnostni koncert nagrajencev s podelitvijo priznanj tekmovalcem je potekal na Glasbeni šoli Vrhnika 12. februarja 2010 ob 18. uri. Na njem sta nastopila tudi naša učenca Filip Suhadolc in Tilen Miklavič. Na 11. državnem tekmovanju slovenskih citrarjev 6. februarja 2010 v Žalcu pa je pod mentorstvom Cite Galič naša učenka Klara Gruden v 3. kategoriji s 85 točkami osvojila bronasto plaketo. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! Glasbena šola Grosuplje (za Nina Kaufman) Na mednarodnem tekmovanju solistov in komornih skupin UPOL-ova svi-rél 2010, ki ga je organiziral Univerzitetni pihalni orkester Ljubljana v začetku marca v Štanjelu, so učenci naše šole iz podružnice Ivančna Gorica pod vodstvom mentorja Roberta Petriča osvojili naslednja priznanja: Žan Puš, trobenta, kat. B Nikolaj Kasteljic, trobenta, kat. A Gal Kovačič, bariton, kat. A bronasto priznanje (88 točk) srebrno priznanje (93 točk) zlato priznanje (96 točk) Tekmovalce je s klavirjem spremljal Matej Kovačič, izvajali pa so tudi dve priredbi ljudskih pesmi našega profesorja Franca Korbarja. Tekmovalcem in mentorju iskreno čestitamo za uspešen nastop! Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PONEDELJEK, TOREK, SREDA, PETEK Od 9. do 19. ure ČETRTEK Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) POTOPISNI VEČER IN FOTOGRAFSKA RAZSTAVA -ŠPANIJA V okviru projekta Dežele v besedi in sliki prirejamo potopisne večere iz določene dežele, pripravimo predstavitve knjig in književnosti, poleg tega pa v tem času poteka fotografska razstava. Tokrat vam bomo približali Španijo. Vabljeni ste 25. marca 2010 ob 19. uri, z nami bo Štefan Re-har. Berite Špance ©. URA PRAVLJIC Nadaljujemo s sezono pripovedovanja klasičnih pravljic. Naslednja pravljica s pravljičarko Anito in karikaturistom Gabrijelom Vrhovcem bo v četrtek, 1. aprila, ob 18. uri. Z njo bomo počastili tudi mednarodni dan V knjižnici radi sodelujemo z različnimi ciljnimi skupinami. Likovno društvo Ferda Vesela večkrat letno predstavi svoje likovne dosežke. Zato smo se odločili, da se tokrat srečamo ob kulturnem prazniku in priredimo odprtje razstave Zima in zimski pejsaži. Ob odprtju sta Maruša Erjavec in Slavko Zaletelj recitirala Povodnega moža. knjig za otroke. Tokrat bomo poslušali pravljico Bremenski mestni godci. V knjižnici prijavite otroka teden pred prireditvijo, saj je število za prijave omejeno. Primerno je za otroke od 6. do 10. leta starosti. Vabljeni! Maj • 24. 4. 2010 ob 20. uri: RAZVALINA ŽIVLJENJA - Kulturno društvo gledališče Krka; dvorana • 8. 5. 2010 ob 17. uri: ČAROVNIK GREGA - otroška predstava; dvorana • 15. 5. 2010 ob 17. uri: SKUPINA UNIKAT - lutkovna predstava; dvorana • 22. 5. 2010 ob 20. uri: OPTIMIST - gledališka predstava; dvorana • 29. 5. 2010 ob 20. uri: DAN D - koncert; Krška jama Junij • 5. 6. 2010 ob 21. uri: POP DESIGN - koncert; igrišče Družbeni center • 12. 6. 2010 ob 20. uri: 6PACK ČUKUR - koncert; kmetija odprtih vrat Javornik • 18. 6. 2010 ob 20. uri: INQUARTET - koncert; cerkev sv. Kozme in Damjana • 19. 6. 2010 ob 20. uri: GOMBAČ & DOVČ - koncert; turistična kmetija Magovac Avgust • 16. 8.-2I. 8. 2010 OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA - likovna delavnica • 21. 8. 2010 ob 14. uri zaključek delavnice s CIRKUSOM ob 15. uri September • 4. 9. 2010 ob 19. uri: MARIACHI REAL JALISCO - koncert; Krška jama • 18. 9. 2010 ob 20. uri: GIBONI - koncert; Krška jama Več informacij na spletni strani: www.festivalkrka.si Organizator si v primeru višje sile pridržuje pravico do spremembe programa. PROJEKT ZA SEDMOŠOLCE -RASTEM S KNJIGO V mesecu marcu smo v okviru projekta Rastem s knjigo gostili sedmošolce iz občine. Učenci so ob obisku prejeli knjigo Dušana Čatra - Pojdi z mano. Knjigo podarja ministrstvo za kulturo. Zgodba govori o štirih najstnikih, ki se odpravijo v odročne kraje, da bi posneli gradivo za fotografsko razstavo. Nedolžen izlet se spremeni v pravo pustolovščino. Za sedmošolce smo pripravili uro knjižne in knjižnične vzgoje. Z OŠ Šentvid pri Stični smo ob tem izpeljali kar cel kulturni dan s fotodelavnico. Prav tako kot protagonisti knjige so učenci v knjižnici pripravili fotografsko razstavo na temo Rad berem. Fotografiranje se je odvilo med knjižnimi policami, »modeli in modelke« pa so bili kar sošolci. Povabili smo jih tudi k sodelovanju na fotografskem in stripovskem natečaju Lepo je biti skupaj. Markoviíí Andrej 9.p. Markoyič Andrej s.p. elektroinstalacije, klimatake naprave, računalniške mreže, alarmni sistemi, videonadzor, toplotae črpalke, domofoni in videofoni AKCUSKE GENE ZA KLIMATSKE NAPRAVE V APRILU IN MAJU T05HÏBA HJI -H^IIIHhm i-ii-l 11 Vir pri Stični 105 1295 Ivančna Gorica Tel: 01/786 92 07, Gsm: 041/683 777 e-mail: info@ohin.si IHI4I ' I■■■■■■C I • le-ii-hi r •■■-■■•■I : • iSSïï i- ■ Hill : ' SKQ JAVMI iKlJtd UMLM£liavtNLd EA^ULTUHtK DEJ^VMHTI Olimiiiru lipoalivahančna Carita Ccïld II. gnjpr EKlredovl?, Ivančna GDrita LĐL: 01 «D onu ftl r-pollJ: al.inncru.garlcat^ikidJl viww.jslrd.ai, www.hulluirj-ualvarjiini^^ Napoved Skladovih prireditev MAREC OTROŠKI OBMOČNI GLEDA-LIŠKO-LUTKOVNI MARATON četrtek, 25. marca 2010, ob 8.30 uri, Kulturni dom Grosuplje petek, 26. marec 2010, ob 8.30 uri, Kulturni dom Grosuplje Mladi gledališčniki imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo produkcijo pred polno dvorano grosupeljskih otrok, ki so zahtevni mladi ljubitelji gledališča. 22. DRŽAVNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJA OB SAVI torek in sreda, 30. in 31. marca 2010, Zagorje ob Savi Na srečanju se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori, ki so bili izbrani glede na kakovost prijavljenega zbora, umetniško vrednost sporeda in primernost sporeda glede na zasedbo zbora. Sodelujoče zbore je potrdil organizacijski odbor prireditve na predlog umetniškega sveta tekmovanja. APRJL Mavrična kultura za vse ZAKLJUČEK LIKOVNEGA NATEČAJA KAKO SE BOJUJEM PROTI »REVŠČINI«? Konec januarja se je zaključil likovni natečaj, ki se ga je udeležilo 162 ustvarjalnih posameznikov. Veseli nas, da je starostni razpon udeležencev pester. Na razpis so prispela zelo raznolika dela: od ročno izdelanih knjigic, fotografij, risb, akvarelov, olj na platnu, kolažev itd. Udeleženci so se odzvali z različno upodobljenimi motivi revščine in iskanja rešitev ter izražanja solidarnosti. Z likovnim natečajem izpostava obeležuje evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Prispela likovna dela bodo razstavljena 28. septembra 2010 v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje. Posamezna dela pa se bodo pojavila na vabilih ivanške izpostave in na drugem tiskanem gradivu ter bodo rdeča nit celoletne dejavnosti izpostave. Veseli smo, da so se natečaja udeležile tudi številne lokalne šole (OŠ Stična - Jasmina Blatnik, PŠ Stična - Tanja Šepec, PŠ Stična - Damijana Bijek, PŠ Višnja Gora - Ana Zaman) in ustvarjalne skupine odraslih (KD Ferda Vesela, likovna skupina UTŽO Ivančna Gorica) ter različni ustvarjalni posamezniki. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN TER PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ petek, 9. aprila 2010, ob 19. uri, Jakličev dom na Vidmu - Dobrepolju Nematerialna kulturna dediščina in njeno ohranjanje je pomemben delež tradicije, ki je razvita v vseh treh občinah ivanške izpostave. Na ogled bodo nove odrske postavitve folklornih skupin. Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž pa bodo iz zakladnice ljudskega izročila predstavili številne, prepogosto že pozabljene pesmi. ČAJ ZA DVE, STROKOVNI OGLED PARTLJIČEVE KOMEDIJE V IZVEDBI GLEDALIŠČA PETDOPOL sobota, 10. aprila 2010, ob 19. uri, Kulturni dom Ivančna Gorica Gledelišče Petdopol deluje pod režiserskim vodstvom Marjane Hočevar. Letos bodo uprizorili Partljičevo komedijo Čaj za dve, s katero bodo sodelovali v selekciji Linhartovega območnega srečanja. Strokovni spremljevalec letošnjega srečanja je Klemen Markovčič. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN torek, 13. aprila 2010, ob 17. uri, Kulturni dom Ivančna Gorica Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki delujejo v okviru osnovnih šol in društev. Predstavile bodo odrske postavitve, ki so nastale v tej sezoni. PODELJENE PRVE NAGRADE KULTURNIKOM, KI DELUJEJO V OBČINI GROSUPLJE Ob slovesnem praznovanju kulturnega praznika sta bili podeljeni dve nagradi zaslužnim kulturnicam. V programu je s slavnostnim nagovorom nastopila mag. Barbara Rigler iz ivanške skladove izpostave, Šentjurski fantje in Pavle Ravnohrib. Nagradi za dolgoletno ustvarjalno in predano delo v kulturi sta prejeli Olga Gruden, predsednica in aktivna kultur-nica v KD Franceta Prešerna Račna, ki se s svojimi skupinami že vrsto let uspešno udejstvuje tudi na državnih skladovih srečanjih, in Anica Kastelec, ki je vse življenje posvetila kulturnim društvom. Med drugim je delovala dve leti tudi na ivanški skladovi izpostavi, medtem, ko še vedno sodeluje z ZKD Ivančna Gorica. PLESNI PRAZNIK SREDI SNEŽNEGA METEŽA Na letakih ivanške izpostave bodo natisnjena dela sledečih posameznikov iz občine Ivančna Gorica: Jošt Omahen, Lucija Struna, Saja Rikič, Lana Benčan, Nevenka Kotar, Nada Kočar, Manja Čamernik, Marinka Bi-ček, Ani Medved, Olga Šeme, Adela Petan, Olga Strmole. OTROCI UŽIVALI V PREDSTAVI HIŠE OTROK IN UMETNOSTI V začetku februarja je bila na ogled tretja predstava lutkovnega abonmaja z naslovom Devet mesecev. Zgodba je na umetniški način predstavila rojstvo otroka. Na vprašanje o tem, kako otroci pridejo na svet, je odgovorila na prepričljivo ter z raznolikimi gledališkimi sredstvi uprizorila ta posebni dogodek. Otroci so s predstave odšli bogatejši in s posebno odrsko izkušnjo. Donator dobrot za otroke je bila Pekarna Grosuplje, ki je vsakemu mlademu obiskovalcu podarila rogljiček. noma pohvalila. Drugi del revije, ki ga je gostila OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, je vodil Gorazd Hočevar. Predstavilo se je 10 pevskih zborov in malih pevskih zasedb. Na celotni reviji je v treh dneh nastopilo kar 26 zasedb in nekaj od njih se bo predstavilo tudi na regijski in državni ravni. Vsi trije večeri so bili v znamenju petja in glasbe, še posebej svečan pa je bil zadnji večer v Dobrepolju, kjer nas je voditeljica Simona Zorc Ramovš seznanila z začetkom Chopinovega leta in z 200-letnico njegovega rojstva. Naš pevski praznik z naslovom Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem, je tako minil v prijetnem vzdušju. NOVINARSKO-LITERARNA DELAVNICA Z MANICO JA-NEŽIČ AMBROŽIČ V začetku marca so se v občinski sejni sobi ivanški mladi novinarji in literati srečali že enajstič. Z uvodnim nagovorom se jim je pridružil župan Jernej Lampret. Mlade nadebudneže je v novinarsko delo že drugo leto zapored uvajala novinarka in voditeljica RTV Slovenija, Manica Janežič Ambrožič. Skupaj so raziskovali aktualne vsebine. Prispevki, ki so nastali pod njenim vodstvom, so objavljeni v tokratni prilogi Klasja z naslovom Mlado klasje. Sredi februarja je potekala območna revija plesnih skupin v Jakličevem domu v Dobrepolju. Kljub slabim, snežnim razmeram se je na reviji predstavilo 9 plesnih skupin s plesalci, starimi od 4 do 19 let. Plesne nastope je strokovno spremljala Nataša Tovirac. Kot gostji sta s solo točkama nastopili dijakinji Umetniške gimnazije Ljubljana, smer sodobni ples: Veronika Valdés in Enya Belak. Mladi plesalci so se predstavili v različnih plesnih izrazih in pestrih koreografijah. Na pravem plesnem podu so se predstavili plesalci in plesalke pod mentorstvom štirih koreografinj: Špele Repar, Maje Pirc, Mateje Cur-kove in Martine Ratajec. JSKD RS in območna izpostava Ivančna Gorica želi v nadaljevanju dvigovati nivo predstavljenih plesnih produkcij in mlade usmeriti tudi na področje izraznega plesa. REVIJA PEVSKIH ZBOROV V ZNAMENJU CHOPINOVE OBLETNICE IN KVALITETNIH NASTOPOV Ob koncu februarja je v organizaciji ivanške izpostave potekala območna revija odraslih pevskih zborov v treh delih. Vse nastope je strokovno spremljala Andreja Martinjak, ki je vse skupine zaradi izjemne kvalitete veči- JSKD RS OBMOČNA IZPOSTAVA IVANČNA GORICA KOORDINACIJA OSREDNJA SLOVENIJA razpisuje LITERARNI NATEČAJ na temo LETO 2010 -EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI 3. marec 2010 - 25. junij 2010 Vsebina: Revščina. 79 milijonov ljudi po svetu živi pod pragom revščine, to je z manj kot 60 % povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana. V Evropi to predstavlja 16 % vseh prebivalcev. Vsaka deseta družina nima niti enega člana, ki bi hodil v službo. Za 8 % Evropejcev pa hoditi v službo ne pomeni, da zaslužijo dovolj, da ne bi bili revni. Revščini so najbolj izpostavljeni otroci: 19 milijonov otrok v Evropi živi na robu preživetja. Socialna izključenost. Zaposlenost je osnova vključenosti v družbeno življenje. Na delo je vezano izobraževanje, skupno preživljanje prostega časa, odločanje o skupnih zadevah. Nezaposleni zato tudi v razvitih državah Evrope, kjer so uveljavljeni zakoni za spoštovanje osnovnih človekovih pravic, težko uveljavijo svoj glas in aktivno sodelujejo v odpravljanju svoje stiske. Razpis Leto 2010 - Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti poziva k ustvarjanju na temo, kako je videti življenje na robu družbe. Vabimo vas, da se osredotočite na pojave v svojem neposrednem okolju, ki so lahko usodno povezani z dogajanjem po vsem svetu, in jih opišete. Odločite se za eno izmed naslednjih štirih tem: • prizori iz življenja družin, v katerih ni nihče zaposlen, še posebej zgodbe otrok iz teh družin; • zgodbe o nasprotjih, ki izhajajo iz razlik med bogatimi in revnimi; • zanemarjanje medsebojnega spoštovanja med ljudmi; • pretirano poveličevanje pomena denarja. Pogoji sodelovanja: 1. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 12 let, ki pišejo literaturo: letos dajemo poudarek na dveh literarnih zvrsteh, in sicer: v prozi bomo pisali PRAVLJICO in v dramski zvrsti KRATKO DRAMSKO BESEDILO ZA OTROKE. 2. Avtorji morajo imeti prijavljeno stalno bivališče na območju koordinacije JSKD Osrednja Slovenija (OI Kočevje, OI Ribnica, OI Cerknica, OI Logatec, OI Vrhnika, OI Ljubljana okolica, OI Ljubljana, OI Ivančna Gorica, OI Litija, OI Trbovlje, OI Zagorje ob Savi) - ali pa obiskujejo srednješolsko izobraževanje na geografskem področju, katerega pokriva koordinacija JSKD Osrednja Slovenija. 3. Avtorji lahko pošljejo svoja prozna dela, dolga do 4 strani, oz. krajša dramska besedila. Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi literarnimi prispevki. 4. Prispela literarna dela morajo biti napisana v računalniški obliki in označena s šifro (poleg naslova). V priponki naj avtorji svojim prispevkom priložijo še svoje podatke: ime in priimek, domači naslov - naslov šole, izobrazba - poklic, starost ali letnica rojstva in šifra. 5. Avtorji s tem, da pošljejo prispevek na razpis, soglašajo, da jih odstopijo za morebitno objavo brezplačno. Organizator bo objavil dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim organizatorja. 6. Prispela literarna dela bo pregledal strokovni sodelavec za literaturo JSKD RS. 7. Prispevke je potrebno poslati do 25. junija 2010 na naslov naše izpostave JSKD Ivančna Gorica, po navadni ali elektronski pošti. 8. Srečanje mladih literatov izpostave Ivančna Gorica bo potekalo v petek, 15. oktobra 2010 popoldne, v Grosupljem. Predstavili se bodo vsi izbrani avtorji. 9. Izbrani literarni prispevki bodo objavljeni v skupnem zborniku Koordinacije Osrednja Slovenija, ki bo izšel do 3. decembra 2010 in bo tega dne predstavljen na prireditvi v Španskih borcih v Ljubljani. u i Srednja šola Josipa Jurčiča ima nove srčnejunake!_ V sredo, 3. marca 2010, je bil na Srednji šoli Josipa Jurčiča prav poseben dan. Šola je namreč gostila finale šolskega državnega rokometnega prvenstva. Da pa je bilo veselje še večje, so poskrbeli domači rokometaši, ki so v finalu za kar neverjetnih 11 golov popolnoma nadigrali drugouvrščeno ekipo iz I. gimnazije Celje. Na turnirju so sodelovale štiri najboljše srednješolske ekipe, ki so si mesto v finalu pridobile v predtekmovanjih. Domači fantje so bili letos še neporaženi, zato so si finale še toliko bolj zaslužili. Finala so se poleg dijakov naše srednje šole udeležili še dijaki iz Gimnazije Ormož, Srednje elektro šole in tehnične gimnazije Novo mesto ter I. gimnazije Celje. Uvodna tekma je potekala med Gimnazijo Ormož in domačini. Prvi polčas se je iztekel po pričakovanju stratega »jurčičev«, Eda Vrenčurja. Veliko napadov, odlična obramba in požrtvovalnost igralcev so Ivančane povedli do velike razlike v golih že v prvem polčasu. Po tridesetih minutah igre je bil izid 15:9. V drugem delu pa se je tempo domačinov upočasnil in Ormožani so jih počasi, a vztrajno dohitevali. Na koncu je vendarle prevladala kakovost Ivančanov in zmaga je ostala doma. Ekipi sta se razšli z rezultatom 25:23. S tem so Ormožani izgubili možnost nastopa v velikem finalu. Druga tekma je potekala med Celjani in Novomeščani. Prvi polčas je postregel z zelo malo goli, obrambi obeh ekip sta bili odlični. Na odmor so bolj zadovoljni odšli tekmovalci iz Novega mesta, ki so čeprav z minimalno razliko vodili ves prvi polčas. Drugi polčas je bil še bolj izenačen. Obe ekipi sta igrali na vse ali nič. Na koncu so bili Celjani bolj vztrajni in so Novomeščane premagali s 17:16. Sledila je tekma za tretje mesto, v kateri so se pomerili poraženci obeh tekem. Pomerili sta se ekipi Ormoža in Novega mesta. Med Novomešča-ni, ki jim je prejšnja zmaga spolzela iz rok v zadnjih minutah, je bilo čutiti razočaranje, a tudi jezo. Prav to pa jim je dalo moč in kljub glasnemu spodbujanju navijačev Ormoža, ki so se dogodka udeležili v velikem številu, so dosegli zmago z 21:16 in bronasto odličje. Sledil je le še veliki finale, v katerem Šolski junaki: zgoraj stojijo levo: Klemen Sašek, Enej Butkovec, Blaž Zavodnik, Jaka Sku-bic, Matej Potokar, Anže Ratajec, Gašper Slapničar, trener Edo Vrenčur; spodaj levo: Miha Štrus, Miha Zarabec, Jan Trunkelj, Robi Glavan, Amel Ajkič, Matej Maver in Andraž Zapotnik. Foto: Nejc Puš so se pomerili naši domačini in Celjani. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu. Slabi napadi Celjanov in odlična obramba ter še boljši napad Ivančanov na krilih Mihe Zarabca in Klemna Saška so celjsko obrambo spravili na kolena že v prvem delu. Ob polčasu so zaostajali že za devet golov. V drugem delu so gostje krenili bolj napadalno, a so pozabili, da se v vratih stratega Vrenčurja nahaja Gašper Slapničar, ki je v finalni tekmi ubranil kar 12 strelov. Ob prednosti domačega igrišča ter bučnem navijanju zvestih navijačih je Srednja šola Josipa Jurčiča slavila zmago s 33:22. To je njihov že tretji naslov državnih prvakov v zadnjih petih letih. Šola ima tako znova nove stare junake, ki so pustili srce na igrišču. Barbara Meglen Gašper Slapničar: »Prva tekma z Ormožem je bila najtežja, vendar smo v prvem polčasu povedli in ohranjali razliko v golih. Finalna tekma pa je bila odločena v prvih 15 minutah igre.« Foto: Nejc Puš Pogovor s profesorjem Edom Vrenčurjem Edo Vrenčur je profesor športne vzgoje, ki vodi odlično rokometno ekipo Srednje šole Josipa Jurčiča. S svojim karakterjem je znal motivirati igralce in jih že tretjič v zadnjih petih letih pripeljati do naslova državnega prvaka, ob lanskoletnem naslovu podprvaka. Kakšni so vaši občutki ob ponovnem naslovu državnih prvakov? Že tretjič bajni, že tretji naslov v zadnjih nekaj letih. Zmaga pa je slajša, ker smo na domačem igrišču premagali Celje. Kaj naredi to ekipo tako močno, kje so prednosti vaše ekipe? Vsak, ki gleda njihove tekme, vidi, da ekipo krepi moštveni duh, enotnost, borbenost. Na igrišču so zelo srčni in to je popolnoma dovolj. Kdo sestavlja ekipo, od kod črpate igralce? Igralce črpamo iz dveh matičnih rokometnih klubov, predvsem iz ivanške-ga SVIŠ-a in pa seveda Trima Trebnje, ki je prispeval kar nekaj vrhunskih igralcev. In ko združiš igralce obeh klubov, ki so naši dijaki, dobiš tisto fantastično, močno ekipo. Koliko ste se pripravljali na letošnjo sezono? V bistvu smo imeli nekaj treningov pred vsako tekmo. Sicer pa igralci vsakodnevno trenirajo v svojih klubih. Mi se dobimo samo z nalogo, da se igralci med sabo začutijo, da ugotovimo, kdo lahko s kom igra in kdo ne. Moja naloga je samo moralna podpora ter dviganje motivacije. Barbara Meglen RK SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica Uspešen podmladek Drugi del rokometne lige je že dobro zakorakal v sredino leta. Kljub neugodnemu razporedu tekem pa SVIŠ ohranja svoje odlično tretje mesto na lestvici. Med bolj zloglasnimi tekmami je bil zagotovo lokalni derbi z Grosu-pljim. Ta se je odvil po pričakovanjih Vijoličnih. Z zmago 33:30 so dokazali, da so zmožni dobro igrati tudi pod vplivom večjih emocij. »To so zmeraj težke tekme, zelo borbene. Na tekme ne vpliva toliko kakovost igralcev. Nobeden ne želi izgubiti, zato se na takih tekmah pokaže še večja borbenost. Tokrat smo bili mi za odtenek boljši,« komentira derbi z Grosupljim trener SVIŠ-a Gorazd Potočnik. Poleg derbija so odigrali še pet tekem, na katerih pa so slavili le še enkrat. To je bilo na zadnji tekmi v gosteh; proti Gorišnici. Trener Potočnik takole komentira igro svojih varovancev: »Gorišnica je klub, ki je po kvaliteti slabši od našega, zato je bilo od nas odvisno, kako bomo tekmo odigrali. Izkoristili smo svoje prednosti in gladko zmagali.« Ekipe RK Krka, Sevnica in Ajdovščina pa so Vijoličnim zadale visok poraz. Prav tako pa v zadnjem času presenečajo mlajše selekcije. Tako mlajši dečki A kot B so se uvrstili med 16 najboljših ekip v državi. SVIŠ ima tako prvič v polfinalu kar dve ekipi. Obe ekipi sta v regijskem delu zasedli tretje mesto in se tako kot zadnji iz dolenjskega okraja uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. Po besedah strokovnega sodelavca mlajših selekcij Nikola Radiča se je pravo tekmovanje šele začelo in se bodo morali dečki še pošteno potruditi. V predtekmovanju so se pomerili kar z nekaj zvenečimi imeni, kot so Kočevje, Trebnje in pa Grosuplje. »Kljub temu pa je viden velik napredek pri teh dečkih, saj so zelo delavni,« še doda g. Radič. Za prihodnost je v SVIŠ-u torej dobro poskrbljeno. Le še vprašanje časa je, kdaj bodo tudi ti dečki tako odlično zaigrali kot članski igralci danes. Barbara Meglen RK SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica Lep uspeh mlajših dečkov A in B na državnem prvenstvu Končal se je redni del državnega prvenstva v rokometu za mlajše dečke, kjer sta v skupini Center II zelo lep uspeh dosegli ekipi mlajših dečkov A in B RK SVIŠ PG, ki sta se uvrstili med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Ekipa mlajših dečkov A, v kateri nastopajo dečki letnika 1997 in mlajši, je odigrala 12 prvenstvenih tekem in zabeležila 6 zmag, 2 neodločena izida in 4 poraze ter osvojila 3. mesto na lestvici za RD Metlika in RK Trimo Trebnje. Ekipa mlajših dečkov B, v kateri nastopajo dečki letnika 1998 in mlajši, je odigrala 14 prvenstvenih tekem in zabeležila 9 zmag in 5 porazov ter osvojila 4. mesto na lestvici za RK Trimo Trebnje, RK Grosuplje in RD Ribnica. V nadaljevanju - končnici prvenstva se bodo mlajši dečki potegovali za uvrstitev na zaključni turnir četverice, in sicer bodo mlajši dečki A igrali v skupini z RK Trimo Trebnje, RK Izola in RD Mokerc Ig, medtem ko bodo mlajši dečki B igrali v skupini z RD Ribnica, RK Grosuplje in RD Merkur. Navedeni rezultat obeh najmlajših ekip je eden izmed najboljših rezultatov mlajših selekcij RK SVIŠ PG v zgodovini in je plod prizadevnega treniranja dečkov, dobrega dela trenerjev, spremljevalcev in staršev, ki so vsi skupaj prispevali k uspehu. Po končanem državnem prvenstvu vas bomo seznanili o končnem rezultatu obeh ekip, katerih tekme si lahko ogledate v dvorani OŠ Stična, medtem ko si aktualne novice o tekmah ekip RK SVIŠ PG lahko ogledate na spletni strani kluba. Ob tej priložnosti vabimo vse dečke letnika 1997 in mlajše, da se pridružijo treningom RK SVIŠ PG, ki potekajo v dvorani OŠ Stična trikrat tedensko, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 14.30 in 16. uro (mlajši dečki B - letnik 1998 in mlajši) oziroma med 16. in 17.30 uro (mlajši dečki A). Boštjan Košir Prihaja rokometni abraham Da, toliko let je že minilo, odkar se je v naših krajih pojavila ta igra. Najprej popolnoma ljubiteljsko, sčasoma pa vse bolj zares. Višnja Gora, Stična in Šentvid so bili rokometni epicentri in obenem prizorišča znamenitih lokalnih derbijev, na katere so se ob nedeljskih dopoldnevih zgrinjale množice kar neposredno od maše. Približno tri desetletja po sramežljivih začetkih rokometa so se omenjeni trije klubi združili v SVIŠ, s katerim so naši kraji dosegli največje uspehe v svoji zgodovini - tri sezone nastopanja v prvi slovenski rokometni ligi, številne vzgojene igralce, ki so našli mesto v reprezentančnih ekipah, ne nazadnje pa je Ivančna Gorica gostila tudi člansko reprezentanco v dvoboju s Tunizijo. Polstoletni pogled nazaj je sila zanimiv, strnjen pa bo v posebnem priložnostnem zborniku, ki ga bo klub izdal spomladi. Na skoraj 300 straneh se boste lahko po posameznih sezonah - od konca 50. let pa vse do danes - podrobneje seznanili s pionirji rokometa v ivanški občini, nasprotniki, razmerami, v katerih so nastopali oni in njihovi nasledniki, žensko ekipo, padci, največjimi uspehi V zbornik, kakršnega tukajšnji rokomet še ni imel, so vtkani tudi pogovori z več kot 50 najvidnejšimi rokometnimi osebnostmi iz vseh obdobij. Krona abrahamovskega praznovanja bo poleg izida zbornika tudi tridnevna prireditev. Uvod pred njo bo že veteranski turnir 2I. maja, ko se bodo kot v dobrih starih časih pomerile ekipe Višnje Gore, Šentvida in Stične. Slavje rokometnega 50-letnika pa bo pravo podobo dobilo 4., 5. in 6. junija. V petek, 4. 6., bodo besedo na igrišču dobili mlajši dečki A in kadeti SVIŠ-a PG, ki jim bo na turnirju delala družbo reprezentančna selekcija Slovenije letnika I994. Ob sončnem zahodu bo dogajanje postalo še slovesnejše - na kulturnem srečanju bodo podeljena priznanja vidnejšim rokometnim delavcem. V soboto, 5. 6., bodo štafe-tno palico na turnirju prevzeli mlajši V Stični na Tekavnici leta 1963. Od leve proti desni stojijo: Milan Lampret, Ljubo Verbič, Alojz Medved, Lado Erjavec, Zdravko Verčič, Ignac Vozel in Vinko Eršte. Na žogi sedi Štefan Erjavec. in starejši dečki B, sodelovala pa bo tudi reprezentanca Slovenije letnik I996. Popoldan se bo iskrilo na obračunih veteranov (nad 30, 40 in 50 let), sladkorček za konec pa bo tekma med člansko ekipo SVIŠ-a PG in slovensko mladinsko reprezentanco, ki je lani poleti na SP v Egiptu osvojila tretje mesto. Dogajanje se bo nato preselilo ven, pod šotor, kjer bo ob kulturnem programu in podelitvi priznanj pozno v noč godla znana glasbena skupina, imena katere pa še ne bomo izdali. Nedelja, 7. 6., bo namenjena mini rokometu, saj bodo na internem turnirju merile moči ekipe Stične, Višnje Gore, Zagradca/Am-brusa in Šentvida. Pripravite se, prihaja rokometni abraham! Lojze Grčman Dan nogometa za mlade 2010_ 13. marca 2010 je nogometna šola, ki deluje pod okriljem Nogometnega kluba Livar, na Osnovni šoli Stična izvedla nogometni turnir mladih nogometašev. Mladi nogometaši so prihajali iz treh okoliških osnovnih šol. Pomerili so se igralci PŠ Višnja Gore, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter OŠ Stična. Mali ljubitelji okroglega usnja so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer letnik 2002-2003, 2000-200I in I999-I998. Velika zmagovalka turnirja je bila OŠ Ferda Vesela, ki je s kar 6 točkami prednosti prehitela drugouvrščeno OŠ Stično. S iMnrofjit plkťluv boifk^liifj? ilujisikiili [ilřl4»[cr»f)ij[> nu delen ni nulu^. / .^iiCfia r^iDlnifip \ rfiyinlrfnii i ' R4
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh