Bakrorezno sliko (148 X 82 mm) obroblja roko-kojski okvir z nadrobno razčlenjenimi školjkami.
Gornja polovica zavzema podobo M. B. dobrega sveta. Risba kaže dobrega umetnika, bržkone Fortu-nata VVerganta, ki je bil rojen v Mekinjah (1721), krščen v Kamniku, umrl v Ljubljani 1769. Gotovo je VVergant naslikal tedaj oljno sliko za cerkev, kakor je njegovo delo Žalostna M. B., ki se nahaja v oltarju na listni strani ob svetišču iste cerkve. Po tej oljni sliki, ki se nahaja v cerkvi v srebrnem okviru na oltarju sv. Derata, je slikar potem narisal našo sliko za bakrorez, ki ga je urezal v Augsburgu Klauber.
Sliko M. B. dobrega sveta so začeli častiti 1. 1763. v Desanzanu v Gorenji Italiji. Ta slika se je potem v neštetih posnetkih širila po svetu in prišla je tudi k nam. Pri nas je napravil nekaj lepih posnetkov Fortunat VVergant in pozneje Janez Potočnik.
Spodnji del slike zavzemajo avguštinska (frančiškanska) cerkev, samostan in del Prešernove (prej Slonove) ulice. Cerkev se v tem času bistveno ni spremenila, pač pa v malenkostih. Na cerkvenem pročelju opazujemo naslednje spremembe: K vhodu vodijo le glavne stopnice, stranskih ni opaziti. V dol-binah nad vhodom in ob straneh ni zaslediti kipov Boga Očeta, Dev. Marije in angela Gabriela, tudi ne napisa: Ave, gratia plena! Mogoče in verjetno je, da so bili kipi že prvotno v dolbinah, toda zaradi majhne oblike slike niso zaznamovani. Na prostoru, kjer je VVolf naslikal lepo fresko »Angeli molijo sv. Rešnje Telo«, so bila prej tri okna. Prav tako so bila narejena okna na robu pročelja na desni in levi strani. Ta okna so sedaj zazidana; v višini I. nadstropja je naslikal P. Aleksander Roblek sv. Frančiška Asišk. in sv. Antona Pad. Na vrhu pročelja je sedaj ura, ki je prej ni bilo.
Tudi samostan je v bistvu enak sedanjemu, le v posameznostih moremo opaziti razlike.
Na levi poleg samostana vidimo samostansko dvorišče z ograjo. Na dvorišču stoji gospodarsko poslopje in neka manjša stavba, ki je pa na bakrorezni sliki videti le s skrajnim koncem. Tako imamo spomin na Prešernovo ulico, kakršna je bila, preden je magistrat postavil dolgo in nizko trgovsko hišo v tej ulici.
Kdaj je nastala risba za bakrorez? Iz spodnje krajevne slike ne moremo sklepati na starost bakroreza; samo to lahko trdim, da je moral nastati pred 25. sept. 1842, ko je bil odprt novi kameniti frančiškanski most. Znano je namreč, da so mestni očetje sklenili, da podro stari leseni most, ki je bil obremenjen s