logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Znameniti Slovenci; 34. Dr. Martin Virnik (Pegius, Pegeus)
Avtor(ji): Kavčič, Fridolin
Vir: Ljubljanski zvon, 1895, letnik 15, številka 7
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
4i�
Fridolin Kav�i�: Znameuiti Slovenci.
Dvoril ji je sicer �e dolgo. Toda njegov tempo je ostal vedno jednak. Zato se ji je dozdevala ta nenadna hitrica njegova zelo zanimljiva.
Poleg tega se je domislila, da njen polo�aj ni brez vsake ro�mantike. Prijetno je bilo tukaj v hladu. Zno�ilo se je bilo. Resna, temna, stara drevesa v parku so mirovala. Muzikalni kav�ki in cvr�ki so pevali. Od vasi sem se je izgubil tu in tam zategel glas, pesmica, smeh, klic . . . Ve�erni veter je razgibal za trenotke rahlo svoja krila, zazibaval peresa in vzbujal njih pozornost, da je tajnopolno za�ume-valo in se treslo po lopici. No�ni metulj je priletel tiho notri, za njim vr�e� in brne� hro��. Iz daljave je prihajal, nara��al in pojemal mo�go�ni �um ponosne Save . . .
Dolgo ni bilo nikogar. Naposled je zasli�ala korake.
Tam izza ogla grajskega poslopja se je odtrnila �rna senca, krenila po ovinkih kraj zidu okolo in okolo po parku in se obrnila potem naravnost proti utici.
Guvernanti je jelo srce urneje utripati.
(Dalje prihodnji�.)
Znameniti Slovencih
Spisuje Fridolin Kav�i�. 34. Dr. Martin Virnik (Pegius, Pegeus).2)
artin Virnik je bil porojen v za�etku �estnajstega stoletja v Polhovem Gradcu. Bil je sin po�tenih, toda ubo�nih kmeti�kih roditeljev, ki so mu kmalu umrli. Zapu��e�nega de�ka se je usmilil bogat ljubljanski trgovec; ta je Martina vzgojil in ga v �olo poslal. Bistroumni Martin je vrlo napredoval; bil je vedno med prvimi. Je-li v vi�je �ole hodil na Nem�kem ali na La�kem, se ne da dognati. V svojih delih pa� omenja, da je pri�el �e mladoleten na Bavarsko, kjer je bival �rez dvajset let. Leta 1552. se je nastanil kot advokat v Muhldorfu ter
t) V �ivotopisu jezuvita Han�i�a (v zadnji »Zvonovi« �tevilki, str. 350.) naj se �ita kot njegov rojstni kraj Zrn o v 11 i ca nam �irovnice.
2) Verhandlungen und Mittheilungen der juristischen Gesellschaft in Laibach 1865. II. Baud. 7. vi. 8. Heft. � Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain 1852. � P. Marc. Bibl. Carnioliae. � Hoff. Gemalde vom Herzogthume Krain. � Pismeno po�ro�ilo iz Solnograda.
■
Fridolin Kav�i�; Znameniti Slovenci.                                       413
mnogo ob�eval z doktorjem Tadejem Eekom, kne�jim svetnikom in kanclerjem v Burkhausnu. Iz tega mesta je bila tudi njega prva �ena; le-te o�e je bil gospod Mihael Krautwadel zu Trossburg, prise�eni doktor medicine in kne�ji svetnik.
Kmalu je zaslovel Virnik po u�enem svetu kot najbistroumnej�i nem�ki pravnik one dobe; zato ga pokli�e mogo�ni solnogra�ki nad��kof na svoj dvor. L. 1556. je bil stolni »syndikus«, 1. 1558. nad�ko-fovski svetnik in 1. 1569. »assessor consistorii«. Skoro bi se bil odpo�vedal �kofovemu �astnemu pozivu, zakaj Bavarska se mu je jako priljubila; ostavil je tam mnogo sorodnikov in prijateljev. Najbolj�i prijatelj mu je bil kne�ji svetnik Bolfenk Hohenfeld, kateremu je tudi posvetil eno svojih del. �kofjelo�ki brizin�ki svetnik in stotnik Lenart Siegersdorfer pa je bil o�enjen z mlaj�o sestro Pegejeve �ene; torej je imel Martin tudi v domovini sorodnike.
V Solnogradu je Pegius vedno ti�al v nad�kofovski bogati knji��nici ter marljivo nadaljeval svoje �tudije in izdaval knjigo za knjigo, zgolj pravoslovne vsebine; in te knjige so bile na vrhuncu tedanje pravoslovne vede. Pisal je tako dosledno in izvrstno, da so istodobni in poznej�i pravniki zajemali svojo u�enost iz Pegejevih knjig. Se v sredini 18. stoletja so bukvarji njega dela znova ponatiskovali. Tudi Valvasor omenja Pegeja v »Ehre des Herzog. Krain« z besedami: »Ein sehr gelehrter Herr, den noch heute (1689) manehe Juristen citiren«.
Toda ne samo med pravniki-strokovnjaki je imel toliko ugleda, ampak zaradi njegove bistroumnosti, vestnosti, velike u�enosti in po�hlevnega vedenja so ga spo�tovali celo knezi in ministri. Knezi in ministri so se ve�krat obra�ali v pravni�kih stvareh do Pegeja; mno�gokrat je bival n. pr. kot svetovalec nadvojvode Albrechta Bavar�skega na njegovem dvoru.
Ciprijan Cripperus, ki je vojvodi Viljemu Bavarskemu poro�al o Pegejevih osmerih knjigah o govorni�tvu, sosebno o govornih po�dobah in o na�inu li�no govoriti (De tropis et schematibus libri oeto), pi�e, da so se za Pegeja mnogi pravniki bavili z razjasnjevanjem onega dela o govorni�tvu, ki u�i besede in stavke lepo vezati, a no�beden se ni vzpel do onega vrhunca, kakor na� Pegej, � Opat Martin, sovrstnik Pegejev, pa je ostavil rokopis »Chronicon«, v katerem na str. 338. o Pegeju poro�a, da je bil ta Dalmatinec (kar je seveda napa�no) jako u�en, da je govoril latinski in hebrejski, in da so ga �islali zlasti tudi �kofje, katerim je slu�il.
414                                       Fridolin Kav�i�: Znameniti Slovenci.
Kako pa se strinja z vsem tem, kar smo sedaj povedali o Pegej u, opata Martina poro�ilo, da so Pegeja 1. 1581. posadili z �eno vred v grad Salzburg kot jetnika, kjer sta oba umrla ? Toda stvar se da tolma�iti tako-le: Ce se pomisli, kak duh je vel v 16. stoletju, da so se vsi tedanji u�enjaki bavili manj ali ve� z astrologijo, se ne bodemo �udili, da se je tudi u�eni Pegej bavil s takimi �rno�olskimi stvarmi, kar nam svedo�i njega knjiga: »Geburtsstundenbuch«, v kateri razlaga zvezdoznanstvo na prav �uden na�in. Ako je torej opazka opata Martina pristna, tedaj so Pegeja z �eno vred gotovo v je�o vtaknili radi �rno�olstva.
Na pokopali��u svetega Petra v Solnogradu se nahaja v kapelici svete Margarete vzidan grobni spomenik Pegejev. Spomenik je iz rde�ega marmorja in v renesanskem slogu. Izklesan je v basreljefu v sredini Kristus na kri�u; pod kri�em na desni kle�i bradati Pegej, z ramen mu visi �irok, s ko�uhovino obrobljen pla��. Pri nogah mu le�i njega grbni ��it, ki je z nekakim zmajem okra�en. Na levi strani kri�a kle�i Pegejeva �ena, katere obleka je tudi s ko�uhovino obrob�ljena. Pred njo stoji �estero golih otrok, kar se ne strinja z obi�ajem �estnajstega stoletja, ki nam predstavlja na vseh grobnih spomenikih otroke kle�e�e in oble�ene. Nad Pegejevo �eno je izklesan trak z
napisom:
Vixit honesta Deo, vivat nune cespite vivo,
Tecta mihi sex quae pignora chara tulit.
Pod temi basreljefnimi podobami je izklesan (v goti�kih �rkah) slede�i napis:
Martin pegius von pillichgraczs beeder Rechten doetor gevvester Thombschreiber zu Saltzburg ist saligelich gestorben vnd vor diesen Stein begraben worden am . . tag des Monats .... Jm 15 . . Jar so ist auch die tugenthaft zychtig vnd frome frau Catherina Loben-stainin ermelts doetor getreue vnd liebe andere Ehefrau so bei ge-dachtem doetor 6 eliche Kinder getragen gestorben am 17 tag des Monats May Jm 1584 Jar der selen G(ott) w(olle) g(nadig) s(ein) A(men).
Iz tega napisa je razvidno, da je bil Pegej v drugi� o�enjen. Na grobnem spomeniku sta izpu��ena dan in leto njegove smrti. Br�kone si je dal P. postaviti �e za �ivljenja nagrobni spomenik, in ko je umrl, so pozabili dostaviti dan in leto njegove smrti.
Oglejmo si sedaj Pegejevo knji�evno zapu��ino:
i.) Jvs Prothomiseos sive congrui, Einstandrecht. Wie die nachst Gesypten Freund des Verkauffers an die keuff stehen, vnd die ver-kaufften Giitter so von jrem geschlacht Namen vnd stammen her-
Fridolin Kav�i�: Znameniti Slovenci.                                       415
riirendt ablosen miigen. Durch Martin Pegium, Beider Rechten Doc-toren, Salzburgischen Thumsyndicum beschrieben. Vormals nye im truck gesehen. Cum gratia et privilegio. (1556) Getruckt zu Augspurg durch Philipp Vlhart. (66 strani}) druga pomno�ena izdaja je iz leta 1564., tretja iz leta 1727. (Regensburg, Johann Conrad Peetz).
2.) Liber de servitutibus. Ingolstadt 1557. Ta knjiga obseza tri dele. L. 1558. je Pegej to delo ponem�il. Prvi del je poklonil: »Dem Durchl. Hochgeb, Fiirsten und Herrn. Herrn Albrechten, Pfalzgrafen bei Rhein, Herzogen in Ober- und Niederbaiern, meinen gnadigen Herrn und Fiirsten«; drugi del: »Dem ehrenm. hochgel. Herrn Simon Thad-daus Eck, beider Rechte Doctor, fiirstl. Rath und Kanzler zu Burk-hausen«; tretji del: »Dem edlen und vesten Herrn Wo!f von Hohen-felden zu Aistershain. Rom. Kays. Maj. Rathe. -- To je najimenitnej�e delo Pegejevo in je bilo ponatisnjeno �tirikrat: 1560 v Ingolstadtu. � 1567 v Ingolstadtu, � 1633 v Regensburgu, � 1733 v Regensburgu.
3.) De iure emphyteutico, Baurecht, die man sonst nendt Erbrecht. Durch Martinum Pegium beeder Rechten Doctorn, Gedruckt zu Ingolstadt durch A!exander und Samuel Weissenhorn, gebriider. Mit Kayserlicher Freyheit nit nachzudrucken MDLVIII. Zugeeignet: Dem edlen und vesten Leonhart Sigersdorff zu Grossvvinklern, fiirstl. Freisingenschen Rathe und Pflager zu Lack, meinem freundlichen lieben Herrn Schvvager.
4.) De iure et privilegiis dotium, Recht und Freihaiten der Heu-ratgiiter fiir die Eheleut, auch andere Personen, so der Heuratgiiter, Widerlegung, morgengaben e. t. c. . . . Durch Martinum Pegium, beeder Rechten Doctoren, Salzburgischen Thumbsyndicum. Jetzt erstmals in Truck ausgangen. Gedruckt zu Ingolstadt durch Alexander vnd Sa�muel Weissenhorn. Mit Kays. Freiheit auff sechsjar nit nachzudrucken MDLVIII. Dem ehrwurdigen, Edl und Hochgelehrten Herrn Michael Krautwadel beeder Ertzneyen Doctor und fiirstl. Rath zu Bruckhausen, seinem freundlichen lieben Herrn Schwahern. Ponatisnjeno: 1567, 1569 in 1733 v Frankfurtu.
5.) De tropis et schematibus libri octo. Ingolstadt, 1561. O tej knjigi poro�a Ciprijan Cripperus vojvodi Viljemu bavarskemu: »Eam rhetorices partem, quae in verborum sententiarumque elegantia et va-rietate versatur, multi hac aetate nostra �ibi explicandam traden-damque sumpserunt, nemo sane fusius nemo copiosius quam Martinus Pegius, jurisconsultus, catholicus et honestus vir. Is etenim ante biennium Salisburgi cuidam amico suo exhibuit octo istius figu�ra t i sermonis libros, ut ipsius arbitratu vel interirent perpetius oppressi tenebris, vel in lucem editi, si genium haberent, viverent.«
416                                       Fridolin Kav�i�: Znameniti Slovenci.
6.) Tirocinia consiliorum Martini Pegii J. U. Doctoris Consiliaiy Salisburgensis Anno MDLXIIII. To delo je poklonil Pegej svoji domovini, da mu ne bi o�itala, da jo je pozabil: »Ea a d vos« se glase njegove besede � »mei monumenta ferre decrevi, ne quandovidearpatriaeomninoingratus obiisse!« Dedikacija (posvetitev) te knjige slove: »Illustribus, Ge-nerosis, Nobilibus, ac strenuis viris, Dominis, Praesidibus, praefectis atque primatibus celeberrimae provinciae Carniolae Pegius I. V. Dr. Reverendissimi Domini Archiepiscopi Salisburgensis a consilijs Sa-lutem.« � V proslovu te knjige pi�e Pegej: »Nulla alia re adeo memoriae aeternitatem fulciri atque ab omni obliuionis iniuria res memoratu dignas uindicari videmus, quam literarum usu.« Kranjsko domovino pa poveli�uje tako-le: »Quidam vero ueteres mihi recte diuitiis suis uti videbantur, qui eas partim in egenos erogabant, partim ad abigendos Turcos exponebant, partim miseris colonis exercendae agriculturae mutuabant et iis omnibus quasi summam aliquam ad-iciebant in eo, quod Bibliothecarum comparandarum non minimam partem bonorum impendere studebant, perpetuam �ibi immortalitatem paraturi.« � Kon�no pripoveduje v tej knjigi, da je �e mladoleten domovino zapustil in v tujini do visoke �asti dospel, a da je vedno spisoval dela splo�ne koristi ter tako hasnil vsaj posredno tudi do�movini Kranjski.
7.) Gantrecht, wie die Kirchen und andere Giiter im Fall der Noth, fevlen Gant mogen verkauft werden. Ingolstadt 1566. Druga izdaja je iz�la 166 let za prvo, to je 1. 1732.
8.) Deutscher Codex Justiniani, Ingolstadt 1566.
9.) Codex der rechtlichen Satzungen. Ingolstadt 1566.
10.) Vom Verkauf. Strassburg 1596. � Druga izdaja: Ingolstadt 1654.
n.) Vom vorbehaltenen Wiederverkauf. Strassburg 1596.
12.) Geburtsstundenbuch, darinen eines jetlichen Menschens Natur und Eigenschaft samt allerlev zufahlen auss den gewissen Leuffen deren Gestirn nach rechter wahrhafftiger vnd griindtlicher ahrt der Gestirnkunst mit geringer Muh ausgereitet vnd derselb vor zufelligem Vnfahl gewarnet i. t. d. Getruckt zu Basel bey Sixt Henricipetri. Anno M. D. L. XX.
13.) Tractatus juridicus de iure canum oder Hunde Recht. Frank-furt und Leipzig. Verlegts Johann Martin Hagen Buchhandler in Re-gensburg 1719.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh