Arhivi 31 (2008) �t. 2, str. 279-294___________Iz prakse za prakso___________________________________279
Iz prakse za prakso
1.02 Pregledni znanstveni �lanek UDK 327(497.1:450):341.384"1945/..."
Prejeto: 20. 10. 2008
Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ter delitev arhivov med Jugoslavijo in Italijo
po drugi svetovni vojni
MARIJA OBLAK CARNI
direktorica Arhiva Republike Slovenije v pokoju Brdnikova ul. 34a, SI-1000 Ljubljana
IZVLE�EK
S spremembo meje med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni so nastale tudi obveznosti prenosa arhivov, umetnin in druge kulturne dedi��ine. To vpra�anje je urejala mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo (1947) in na njej temelje�i kasnej�i sporazumi. Meddr�avna pogajanja, ki so sledila, so dala dolo�ene rezultate, nekatera vpra�anja pa so �e danes popolnoma odprta.
KLJU�NE BESEDE:prenos arhivov, restitucija, Jugoslavija, Italija, arhivi, kulturne dobrine, umetnine
ABSTRACT
THE RESTITUTION OF ARCHIVES, LIBRARIES AND ITEMS OF CULTURAL
AND ARTISTIC VALUE AND THE DIVISION OF ARCHIVES BETWEEN
YUGOSLAVIA AND ITALY AFTER WORLD WAR II
The changing of the state border between Yugoslavia and Italy after WW2 brought about certain obligations in regard to the return of archives, works of art and other items of cultural heritage. The issue was regulated by the peace treaty of 1947 between Yugoslavia and Italy and by the later to be adopted agreements that were based on this treaty. International negotiations that followed gave certain results yet some issues have remained unresolved up till the present day.
KEY WORDS: return of archives, restitution, Yugoslavia, Italy, archives, cultural goods, works of art
280
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
"Mlada inteligenca v Kopru po pravici negoduje paradi zavla�evanja vrnitve koprskih arhivov in umetnin, kajti ona se z uspehom poglablja v krajevno politi�no in umetnostno Zgodovino in se �uti paradi pomanjkanja virov najmo�neje prizadeta.
Ko so italijanske oblasti z_ naslonitvijo na nem�ke okupatorje leta 1944 izdale nalog %a odvoz vsega navedenega i\ Kopra, so se pri tem sklicevale, da je prenos arhivov in umetnin potreben zgolj i\ varnostnih razlogov, paradi ��itenja pred bombardiranjem itd. Take nevarnosti danes ni ve� ..." (Iz pisma z ob�nega zbora Zgodovinskega dru�tva Jugoslovanske cone STO dne 15. 1. 1953 Vojni upravi JLA z zahtevo, da Italija vrne odpeljane arhive in umetnine).1
S spremembo meje med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni so nastale tudi obveznosti � prenos arhivov, umetnostnozgodovinskih predmetov in druge kulturne dedi��ine. Kakor mejno problematiko so tudi to urejale mednarodne pogodbe, nekdaj pa pomemben del v zvezi s tem �e danes ni izpolnjen. V prispevku predstavljam pregled 60 let trajajo�ih prizadevanj za ureditev tega vpra�anja, ki so dala dolo�ene rezultate, vendar �e ni vrnjeno vse tja, od koder je bilo odneseno. Na� del nekdanje cone B Svobodnega tr�a�kega ozemlja je �e vedno brez svojih dragocenih starih arhivov in umetnin in nova "mlada inteligenca" terja nadaljevanje prizadevanj za vrnitev.
Pri vpra�anju arhivov in drugih kulturnih dobrin po drugi svetovni vojni je �lo za vrnitev arhivov in kulturnih predmetov, ki so jih italijanske okupacijske sile v letih od 1941. do 1943. odpeljale z jugoslovanskega ozemlja (restitucija), delitev administrativnih in zgodovinskih arhivov za ozemlje, priklju�eno Jugoslaviji z mirovno pogodbo leta 1947, (Julijska krajina) in vrnitev arhivov in kulturnih predmetov, odnesenih od tod med vojnama ter izro�itev predmetov s tega ozemlja, ki jih je Italiji po prvi svetovni vojni izro�ila Avstrija. Vpra�anje so urejali mirovna pogodba, podpisana 10. februarja 1947,2 in na njej temelje�i poznej�i sporazumi, tako Sporazum o razdelitvi arhivov in dokumentov administrativnega zna�aja ali zgodovinskega interesa, podpisan 23. decembra 1950,3 Sporazum o reguliranju restitucije kulturnih dobrin Jugoslaviji, podpisan 15. septembra 19614 in Pismo Mini� �
1 AS 1551, �k. 103, kopije iz Vojnoistoriskega arhiva v Beogradu VU-1- Voja�ka uprava JLA STO.
2 Ur. 1. 1'LRJ �t. 47/74/1001, 1947.
3 Ur. 1. Sl'RJ, Mednarodne pogodbe, �t. 10/1956, pod zaporedno �t. 101.
4 Ur. 1. Sl'RJ, Mednarodne pogodbe, �t. 7, dne 21. 7. 1952.
Rumor v okviru Osimskih sporazumov leta 19755 o ureditvi vpra�anj kulturnih dobrin, umetni�kih del, arhivov ter katastrskih in zemlji�kih knjig iz cone B STO ter preostalih odprtih vpra�anj glede arhivov, katastrskih in zemlji�kih knjig z ozemlja, priklju�enega po Mirovni pogodbi leta 1947.
Mirovna pogodba 1947
Mirovna pogodba je bila podpisana v Parizu 10. februarja 1947 in je za�ela veljati septembra 1947. O obvezni izro�itvi kulturnih predmetov in arhivov skupaj z ozemljem, ki je bilo Jugoslaviji priznano z mirovno pogodbo, govorita �len 12 in Priloga XIV; �len 75 pa obravnava restitucijske obveznosti Italije do starega jugoslovanskega ozemlja, od koder so italijanski okupatorji med drugo svetovno vojno odpeljali arhive in druge kulturne dobrine.
�len 12 govori o vra�anju kulturnih predmetov, ki niso vklju�eni med restitucije. Deli jih v dve skupini. V prvo (paragraf 1) sodijo predmeti umetni�ke, zgodovinske, znanstvene, pedago�ke ali verske narave, tudi arhivsko, bibliografsko in dokumentarno (administrativno) gradivo, ki je bilo odneseno z ozemlja, priznanega Jugoslaviji z Rapalsko pogodbo med prvo italijansko okupacijo (med 4. novembrom 1918 in 2. marcem 1924), in predmeti, ki jih je po prvi svetovni vojni z Dunaja odpeljala italijanska vojna misija (tu gre predvsem za predmete iz Dalmacije). V drugo skupino (paragraf 2) sodijo kulturni predmeti skupaj s spisi in dokumenti iz tistega dela Julijske krajine, ki je bil priznan Jugoslaviji z mirovno pogodbo leta 1947. Italija je dol�na izro�iti predmete, odnesene od tod po 4. novembru 1918, pa tudi predmete s tega ozemlja, ki sta jih Italiji izro�ili Avstrija in Mad�arska na temelju mirovnih pogodb, podpisanih v Saint Germainu 10. 9. 1919 in Trianonu 4. 6. 1920, in na temelju konvencije med Avstrijo in Italijo, podpisane na Dunaju 4. maja 1920. V obeh primerih gre za "objekte, ki imajo zna�aj javne lastnine", pri tem pa ni bilo mi�ljeno, da gre za predmete v lasti javnopravnih ustanov, ampak se upo�teva njihova funkcija; tako ne gre za interno strokovno biblioteko kakega urada, ampak za javno biblioteko in arhiv kakega zasebnega dru�tva, npr. Società istriana di archeologia e storia patria.6 V obeh to�kah je bila za Italijo dolo�ena obveznost remplasmana (paragraf 3).
V prilogi XIV je govor o odstopljenih ozemljih
5 Osimski sporazumi (z napako v prevodu pisma Mini� -Rumor); Skorjanec: Osimski pogajalski proces, lil. del, str. 213-214.
6 Zwitter: Na�e kulturne revindikacije, str. 160.
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
281
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
na splo�no in se ne nana�a samo na Jugoslavijo. Paragraf 1 v tej prilogi dolo�a, da mora italijanska dr�ava dr�avi naslednici skupaj z ozemljem odstopiti tudi dokumente administrativne narave ali zgodovinskega pomena. Po dolo�ilih paragrafa 4 mora Italija dr�avi naslednici izro�iti predmete umetni�kega, zgodovinskega ali arheolo�kega pomena, ki so del kulturne dedi��ine ozemlja, ki ga je Italija odstopila, in so bili v obdobju italijanske oblasti odpeljani s tega ozemlja brez kake od�kodnine in so v rokah italijanske vlade ali italijanskih javnih ustanov. Paragraf 18 pa dolo�a, da bodo dr�ave naslednice in Italija sklenile sporazume o pravi�ni delitvi imovine vsake lokalne oblasti, katere ozemlje bo delila nova dr�avna meja in o nadaljevanju ob�inskih slu�b, potrebnih prebivalcem; to ni neposredno zajeto v drugih delih pogodbe.
�len 75 vsebuje restitucijske obveznosti Italije do starega jugoslovanskega ozemlja. Tu gre za obvezno vra�anje predmetov, ki so jih odnesli med okupacijo. Sklicuje se na deklaracijo Zdru�enih narodov z dne 5. januarja 1943, ki dolo�a, da bo Italija v najkraj�em mo�nem �asu vrnila lastnino, ki je v Italiji in jo je katera od sil osi v drugi svetovni vojni odpeljala s silo ali prisiljenjem z ozemlja katerega od zdru�enih narodov, ne glede na poznej�e transakcije, po katerih je sedanji lastnik pri�el do teh predmetov. Italija bo sodelovala pri iskanju in restituciji teh predmetov ter bo nosila tudi stro�ke, ki bodo s tem v vezi nastali v Italiji (paragraf 4). Ukrepala bo tudi glede restitucije take lastnine, ki je pri�la v tujino in jo imajo osebe, ki so pod njeno j uri� dikcij o. �len govori tudi o na�inu postavljanja terjatev, njihove obravnave ter dolo�a obveznost Italije za remplasma, �e predmetov umetni�ke, zgodovinske ali arheolo�ke vrednosti v posameznih primerih ne bi mogla vrniti. Restitucijske obveze v tem �lenu so bile posebno pomembne za Dalmacijo, od koder so italijanski okupatorji odpeljali mnogo arhivov in muzealij, zlasti od julija do septembra 1943, od padca Mussolinija do kapitulacije Italije.
Restitucije v letih 1948-1949
V za�etku leta 1948 je Jugoslavija izro�ila Italiji svoje zahteve za vrnitev arhivov, kulturno-umetni�-kih in zgodovinskih predmetov. Restitucijo za vsa podro�ja je vodil posebni oddelek reparacijske komisije pri vladi FLRJJ V Rimu pa je pri jugo-
slovanskem veleposlani�tvu delovala restititucjska delegacija, ki je tja odpotovala februarja 1948. Vodil jo je Rafo Ivan�evi�. V okviru delegacije so delali strokovnjaki za �elezni�ki vozni park in material, zlato, srebro in vrednostne papirja, za ladje trgovske mornarice, vojni material, industrijske objekte in za kulturno-umetni�ke predmete ter arhive in biblioteke. V ekspertni skupini za arhive in biblioteke ter kulturno umetni�ke predmete so bili prof. dr. Grga Novak, prof. Grga Gamulin in dr. Stjepan Gunja�a, direktor muzeja v Splitu, pozneje �e dr. Milko Kos,8 Jo�e Ma�ek, direktor Osrednjega dr�avnega arhiva v Ljubljani, in dr. France Stele. Eksperti so na terenu iskali odneseno jugoslovansko lastnino. Kulturne predmete in arhivsko gradivo so na�li predvsem v muzejih, arhivih in sorodnih institucijah.
Leta 1948 je dr. Grga Novak v Benetkah odkril in prevzel nekaj arhivov in kulturnih predmetov, odnesenih med vojno iz Dalmacije. Januarja 1949 so v spremstvu dr. Stjepana Gunja�e odposlali v Jugoslavijo v 60 zabojih �ibeni�ki, trogirski, kotor-ski in hercegnovski arhiv.9 Dr. Milko Kos in Jo�e Ma�ek sta v prvi polovici leta 1949 pripravljala za prevoz v Jugoslavijo preostale materiale. Julija 1949 so iz Italije odposlali drugo po�iljko arhivov in umetni�kih predmetov, ki jih je dotlej pripravila restitucijska delegacija (tudi zadrske materiale; v izro�itev je italijanska vlada privolila kljub prvotnim zadr�kom). Gradivo je v dveh vagonih konec julija prispelo na Reko. V po�iljki je bilo 139 zabojev re�kih arhivov, 5 zabojev z umetninami, namenjenimi za Restavratorski urad v Splitu, 26 zabojev muzejskih predmetov iz Zadra, shranjenih v Palazzo ducale v Benetkah, in 76 zabojev, 1 kov�ek in 1 zavoj materiala iz Dr�avnega arhiva v Zadru.10
Jugoslovanska stran si je prizadevala tudi za �imprej�njo delitev administrativnih in zgodovinskih arhivov v Gorici. Pri�akovala je, da bo komisija v Gorici za�ela delati �e spomladi 1949, zato sta februarja odpotovala v Italijo prof. Milko Kos in Jo�e Ma�ek. A italijanska vlada tedaj ni privolila. Povezala je delitev arhivov, kakor tudi izro�itev zadrskega materiala, z uspehom jugoslovansko-ita-lijanske komisije, ki je v tem �asu v Beogradu razpravljala o lastnini optantov. Pogajanja naj bi se za�ela, ko bo ta komisija kon�ala delo. V izro�itev
7 AJ 54, fase. 156/262, fasc.158/266 (Vse citirane dokumente Iz Arhiva Jugoslavije hrani v kopijah tudi Arhiv Republike Slovenije).
8 SAZU, Osebni fond Milko Kos, fase. 1. Poro�ilo M. Kosa Ministrstvu za prosveto vlade LRS - Oddelku za restitucije 29. junija 1949.
9 AJ 54, fase. 63/134-135. Dopisa Oddelka za restitucije 22. 1. 1949 in Dr�avnega arhiva v Zadru 7. 3. 1949 Ministar-stvu za nauku i kulturu b'NRJ v Beogradu.
!0 SAZU, Osebni fond M�ko Kos, fase. 74.
282
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
zadrskih materialov je takrat privolila, izro�itev administrativnih in zgodovinskih arhivov v Gorici pa je bila odlo�ena do leta 1951, ko je bil podpisan poseben sporazum.
Pogajanja o preostalih kulturnih restitucijah so se nadaljevala. Glavni restitucijski kompleksi so bili gradivo Speleolo�kega in�tituta v Postojni, arheolo�ki predmeti iz Sv. Lucije (danes Most na So�i), biblioteka Paravia iz Zadra, cerkveni zvonovi iz Slovenije in Istre, muzejske in knji�ne zbirke iz Pulja, strokovna biblioteka idrijske �ole za �ipkar-stvo, biblioteka Kulturne zveze, osnovnih �ol in dr�avne gimnazije s priklju�enega ozemlja in gradiva Biolo�kega in�tituta iz Rovinja. V poro�ilih ekspertov lahko beremo, da je bila "borba z ve��imi na�ni zavla�evanja, zadr�evanja in prepre�evanja' '�e te�avnej�a kot za arhive. Pogovori so bili prekinjeni konec leta 1949,11 ko je restitucijska delegacija v Rimu prenehala delati. Pogajanja na preostalih podro�jih so bila kon�ana, le vpra�anje kulturnih restitucij je ostalo odprto �e ve� kot desetletje. Pogajanja o vrnitvi so se nadaljevala �ele v za�etku 60. let.
Sporazum o razdelitvi arhivov za priklju�eno ozemlje, 1950
"Sporazum o razdelitvi arhivov in dokumentov administrativnega zna�aja ali zgodovinskega interesa, ki se nana�ajo na obmo�ja odstopljena v smislu mirovne pogodbe", sta podpisala za Jugoslavijo poobla��eni minister dr. Mladen Ivekovi� in za Italijo zunanji minister grof Carlo Sforza v Rimu 23. decembra 1950.
Sporazum je dolo�il, da bo italijanska vlada izro�ila jugoslovanski vladi arhive in dokumente administrativne narave ali zgodovinskega pomena, navedene v Prilogi XIV mirovne pogodbe, ki jih ima italijanska dr�ava, lokalne javne skupnosti, javne ustanove ali dru�tva in zdru�enja v javni lasti. Ce gradiva ni v Italiji, ga bo italijanska vlada priskrbela in izro�ila jugoslovanski vladi (�l. 1).
Po opredelitvi gradiva, ki je pri�lo v po�tev za izro�itev, je v sporazumu navedeno, da so arhivi in dokumenti administrativne narave tako spisi centralne administracije kot spisi lokalnih javnih administracij. Posebej je bilo razumljeno, da se na odstopljeno obmo�je v smislu paragrafa 1 Priloge XIV nana�ajo:
spisi, ki zadevajo sam teritorij, in spisi, ki zadevajo dobrine, odstopljene v smislu citiranega paragrafa, kot so katastrski registri, karte in plani; na�rti, risbe, projekti, statistike in drugi po-
11 AJ 54, fase. 63/134, 135. Dopis Reparacijske komisije 29. 5. 1950 Poslanstvu PNRJ v Rimu, Pov. br. 740.
dobni dokumenti tehni�kih administracij, ki zadevajo med drugim javna dela, �eleznice, rudnike, javne vode, luke in ladjedelnice; spisi, ki so pomembni za celotno prebivalstvo ali posamezne kategorije, kot so mati�ne knjige, statistike, registri ali drugi dokumenti in dokazi o diplomah o izobra�evanju, ali dokazi o sposobnosti za opravljanje dolo�enih poklicev; spisi, ki zadevajo dolo�ene kategorije dobrin, okoli��in ali privatnopravnih razmerij, kot so notarski spisi in sodni dosjeji. Z izrazom zgodovinski arhivi so bili mi�ljeni poleg gradiva, ki ga hranijo zgodovinski arhivi, tudi dokumenti, spisi, na�rti in projekti spomenikov zgodovinskega in kulturnega pomena (�len 2). Za izvr�itev tega sporazuma bo ustanovljena �est�lanska me�ana komisija, ki bo po potrebi lahko vklju�ila �e izvedence (�l. 3). Njen sede� bo v Gorici (�l. 4).
Komisija bo izdelala postopek za svoje delovanje. Zasedala bo tudi v zmanj�anem �tevilu kot podkomisija � samo z enim predstavnikom vsake strani. Mesta, kjer je shranjeno gradivo, bodo za komisijo in podkomisije odprta, zagotovljeno bo naj�ir�e sodelovanje pristojnih oblasti. Odlo�itve komisije in podkomisij bodo dokon�ne. Ob nesoglasju bosta odlo�ali vladi (�l. 5).
Katastri, zemlji�ke knjige, mati�ne knjige, dav�ni registri, spisi in registri o pobiranju davkov in taks, na�rti in elaborati tehni�ke administracije ter gradivo, za katerega bo menila da je pomembno za obe strani, in material, ki ga po mnenju komisije ni mogo�e deliti, bo dobila stran, za katero je pomembnej�i. Ta bo drugi strani izro�ila kopije. �e bo originalov ve�, bo izro�en samo eden (�len 6).
Gradivo bo izro�eno v najkraj�em mo�nem roku, posebno gradivo, navedeno v prilogi (�l. 7).
Prenos gradiva bo opro��en taks in davkov. Stro�ke za transport bosta nosili obe strani (�l. 8).
Italijanska stran bo hranila gradivo do kon�ne izro�itve. Brez privolitve jugoslovanske vlade ga ne bo izlo�evala (�l. 9).
Sporazum je za�el veljati z dnem podpisa (�l. 10).
Sporazumu sta bila priklju�ena Priloga A (k �l. 7) in pismo, s katerim je jugoslovanska vlada ugodila italijanski pro�nji, da bodo jugoslovanski organi po hitrem postopku izro�ili razne dokumente, ki bi jih potrebovale osebe, ki prebivajo v Italiji, a so neko� imele domicil na Jugoslaviji priklju�enem ozemlju.
V Prilogi A pa je navedeno gradivo, ki naj bi bilo takoj izro�eno, to so:
katastri, zemlji�ke knjige in knjige civilnega stanja;
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
283
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
sodni dosjeji prej�njih okrajnih sodi�� v Ajdov��ini, Kanalu, Kobaridu, Se�ani, Ilirski Bistrici, Idriji in Cerknem;
tehni�na dokumentacija za ceste in �eleznice; kopije statistik o prometu in dokumenti o graditvi in rekonstrukciji pristani��, vsi dokumenti o obstoje�ih morskih gradnjah in graditvah ladij, namenjenih stalni slu�bi pristani��; tehni�ki arhivi elektri�nih central, kablov in transformatorskih postaj; tehni�na dokumentacija o rudnikih; na�rti, elaborati in drug material o industriji; statistika in dokumentacija o kmetijstvu, tudi arhivi in knjige ergele v Lipici; arhivi, na�rti in statistike gozdov;
- podrobni na�rti mednarodnega kabla Kobarid� Predel;
- material arhiva zgodovinskega pomena, ki ga hrani Pokrajinska biblioteka v Gorici. Januarja 1951 je slovenska vlada o sklenitvi sporazuma obvestila ministrstva, generalne direkcije, komiteje, Geodetsko upravo in Versko komisijo.12 Pozvala jih je, naj za podro�je, ki je v njihovi pristojnosti, dopolnijo podatke, ki so jih �e zbrali, o tem, kaj nam je Italija po mirovni pogodbi dol�na izro�iti. Podatke bodo dali na voljo posebni ju-goslovansko-italijanski me�ani komisiji. Podoben poziv je razposlalo tudi Ministrstvo za novoosvo-bojene kraje v Voloski.13 Pripravljanje seznamov gradiva, potrebnega za postavitev oz. nadaljevanje uprave na priklju�enem ozemlju, ki je bilo tako reko� brez zgodovinskih in teko�ih administrativnih arhivov, je bilo zelo te�avno. Vsa administrativna sredi��a, kakor tudi Pokrajinska biblioteka v Gorici, ki je hranila zgodovinske arhive s tega obmo�ja, so ostali v Italiji. Poleg tega je bilo mnogo arhivov in kulturnih predmetov odpeljanih ali uni�enih, najve�krat pa ni bilo mogo�e najti ni� zabele�enega o tem. V seznamu, ki ga je Okrajni ljudski odbor v Gorici 9. aprila 1951 poslal Ministrstvu za novoosvobojene kraje v Volosko,14 je bilo v 24. to�kah obse�no gradivo, ki bi ga morali dobiti iz Italije in je zadevalo ob�ine, v celoti ali delno priklju�ene Jugoslaviji. Morali bi dobiti zemlji�ke knjige z zbirkami listin, kataster, gozdarski arhiv in gozdni kataster, na�rte za vodovode, elektri�ne centrale in omre�je, za regulacijo reke Vipave, na�rte cestnega
omre�ja, statisti�ne podatke o kmetijstvu, anagrafsko gradivo, �olske statistike in �olske mati�ne knjige, zdravstvene statistike in statistike o nalezljivih boleznih, delavske knji�ice, podatke o izpla�ani vojni �kodi iz druge svetovne vojne, sezname izpla�anih pokojnin in invalidnin, podatke o davkih. Prav tako arhive notarjev iz Kanala, Ajdov��ine, Vipave in Gorice, administrativni arhiv za "odstopljeno ozemlje in to z?a pse stopnje oblasti", sodnijski arhiv za okrajno in okro�no sodi��e, arhiv nekdanjega de�elnega zbora z arhivom nekdanje avstrijske uprave, arhiv de�elnega sveta (Consiglio Provinciale), �kofijski arhiv za vse duhovnije jugoslovanskega dela Gori�ke nad�kofije, zgodovinske arhive za ob�ine Medana, Biljana, Ko�bana ter delno Dolenje iz nekdanjega okraja Gradi�ka, arhiv dr�avnih �eleznic, arhive razpu��enih slovenskih organizacij in del Pokrajinske biblioteke (Biblioteca Governativa), ki se je nana�ala na na�e ozemlje.
V istem dopisu so sporo�ili, da doslej niso na�li nobenih arhivov ali listin, ki bi jih bili po mirovni pogodbi dol�ni izro�iti Italiji.
Pogajanja v Gorici 1951-1955
Na podlagi sporazuma ustanovljena me�ana jugoslovansko-italijanska komisija je za�ela delovati julija 1951 v Gorici. Vodja jugoslovanske delegacije v komisiji je bil v za�etku Karel Mejak, za njim pa Branko Grubi�, vodja italijanske delegacije je bil Emilio Re, in�pektor dr�avnih arhivov in poobla��enec za restitucijo jugoslovanskih arhivov. Izvedenec za finance je bil Aleksander Stojanovi�, za zgodovinske arhive dr. Matko Rojni�, direktor Studijske knji�nice v Zagrebu, �lan delegacije pa Ante Markoti�. Okrajni ljudski odbor Gorica je za dajanje informacij o finan�nem podro�ju imenoval Alojza Stepan�i�a in Radivoja Pavlica. Dr. Matko Rojni� je pregledal arhiv v Pokrajinski biblioteki v Gorici, da bi pripravil predlog za pogajanja. Konec oktobra 1951 je pri�el v Ljubljano in se sestal z vodjo delegacije Karlom Mejakom, dr. Milkom Kosom in ravnateljem Osrednjega dr�avnega arhiva Jo�etom Ma�kom. Oblikovali so predlog stali�� za jugoslovansko delegacijo.15
12 AS 222, Okro�nica predsedstva vlade LRS, pov. 4/51, 16 januar 1951.
13 PANG 80, fase. 1510. Dopis ministrstva za novoosvobojene kraje, glavna uprava Volosko, pov. 23/51, 2. 4. 1951.
!4 PANG 80, fase. 1510. Dopis IO OLO Gorica, �tev. pov. 219/1951, Solkan, 9. 4. 1951.
15 SAZU, Osebni fond Milko Kos, fase. 73. Poro�ilo Marka Rojni�a (nepodpisano) o obisku v Ljubljani. Po Rojni-�evem poro�ilu so v Ljubljani oblikovali ta predlog: Arhiv gori�kih stanov naj se ne deli in naj ostane v Pokrajinskem arhivu v Gorici. Iz tega fonda dobimo mikrofilme za vse spise do leta 1754, tudi tiste, ki se nas direktno ne ti�ejo, spise po letu 1754 pa bo jugoslovanska stran odbrala za mikrofilmanje. Iz gradiva po letu 1792 naj se nam izro�e spisi, ki se nas ti�ejo. Ostale arhivalije, kot so urbarji, vizi-
284
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
Italijanski izvedenec je po okrajih pregledal ohranjene dokumente in knjige s podro�ja davkov in pripravil seznani ob�in, ki so pripadle Jugoslaviji (po italijanski administrativni razdelitvi v dav�ne okraje):16 Ajdov��ina, Rihemberk (danes Branik), Sv. Kri� (danes Vipavski Kri�), �t. Vid (danes Pod-nanos), Col v okraju Ajdov��ina;17 Dobrovo v okraju Krmin; Kanal, Cepovan, Komen, Grgar, Gorica predmestje, Miren, Dornberk, Opatje selo, Ren�e, Anhovo, �tanjel, Sempas, Kojsko, Trnovo, Temenica iz okraja Gorica; Cerkno, Idrija, �rni Vrh iz okraja Idrija; Breginj, Kobarid, Kal, Grahovo, Bovec, Sv. Lucija (danes Most na So�i), So�a, Tolmin iz okraja Tolmin.
Izvedenci so pregledovali gradivo po institucijah, ga verificirali in popisali. Ko je o njem sklepala me�ana komisija, so bile opravljene primopredaje. Primopredajne zapisnike sta podpisala predsednika obeh delegacij. Gradivo je bilo potem izro�eno ustreznim organom in ustanovam.
18
Primopredaja 19. decembra 1951
�eleznice. Jugoslovanska stran je prevzela 12 fasciklov spisov in na�rtov s seznami in izjavami. Prilo�eni so bili seznami dokumentov, ki so jih �e predtem Jugoslovanskim dr�avnim �eleznicam izro�ile zavezni�ke oblasti.
Trgovska mornarica. Dva fascikla dokumentov s seznamoma. Gradivo je za trgovsko mornarico prevzel strokovnjak ing. Franc Lukov�ek.
Gozdarstvo. Deset fasciklov dokumentov in katastrskih map s tremi seznami (iz urada Corpo forestale dello Stato Ispettorato ripartimentale Gorizia). Prilo�en je bil seznam gradiva iz Gozdarskega urada v Gorici, ki so ga zavezni�ke oblasti 9. avgusta 1946 izro�ile za ing. Justa. Prevzel: podpis ne�itljiv.
Primopredaja 20. decembra 1951
parni za dav�ni ob�ini Gorica in Kanal ter preostalo zemlji�koknji�no in drugo gradivo sodi��a (preture) v Kanalu,
b) gradivo skrbni�tva mladoletnikov s priklju�enega ozemlja,
c) gradivo ste�ajev in poravnav,
d) gradivo trgovskih dru�tev.
Arhive je za Okrajno sodi��e Gorica prevzel predsednik Lovro Ker�.
Primopredaja 15. februarja 1952
Kmetijstvo:
Arhivski dokumenti o melioracijah zemlji��, o plemenskih �ivalih, sadjarstvu, vrtnarstvu in razne publikacije s prilo�enimi seznami. Gradivo je prevzel: podpis ne�itljiv.
Kataster:
A Protokoli katastrskih parcel (protocolli delle particelle), nana�ajo�i se na priklju�ene dav�ne ob�ine, posestni listi (Fogli di possesso), numeri�ni seznami (Elenchi numerici), abecedni seznami (Elenchi alfabetichi), arhivski dokumenti, ki se nana�ajo na leta, ko so bile spremembe, indikacijske skice, indikacijske skice "lucido nuovo ristampe", stare mape, 125 indikacijskih skic za ob�ine, ki jih je presekala nova dr�avna meja. Gradivo je za jugoslovansko stran prevzel: podpis ne�itljiv.
B Seznam katastrskega gradiva iz katastrskih uradov Gorica in Tolmin (Ufficio Catasto Fondiario), ki je bil izro�en italijanski strani.
�olstvo:
10 fasciklov arhivskega gradiva �olskih direkcij (Direzione Didattica) Miren, Kojsko, Kobarid in Kanal v �olskem nadzorni�tvu Gorica (Provveditorato agli studi di Gorizia); seznami u�iteljev. Prevzel: podpis ne�itljiv.
Pravosodje: a) Zemlji�ka knjiga � 147 zemlji�kih knjig z ma-
tacijski zapisniki idr., ki se ti�ejo na�ega ozemlja, bomo zahtevali v originalih. Z ozirom na to, da je jugoslovanska stran odstopila od delitve arhiva, pri�akuje enak odnos italijanske strani v primerih, ko bomo zahtevali arhive, za katere smo bolj zainteresirani od Italije.
16 PANG 80, fase. 157, tajni�tvo, �t. 106/51. Delegacija vlade PNRJ za podelu arhiva sa Italijom, br. 109, Gorica, 19. 10. 1951.
17 V seznamu ni ob�in Crni�e in Vipava.
!8 Diplomatski arhiv v Beogradu hrani primopredajne zapisnike v fondu Politi�ni arhiv. Kopije vseh citiranih dokumentov rz Diplomatskega arhiva v Beogradu hrani Arhiv Republike Slovenije.
Primopredaja 5. avgusta 1953
Elektrifikacija:
Elektri�ni vodi (40 visoke napetosti in 21 nizke napetosti) in vodne derivacije (27 velikih in 339 malih), specificirano v ustreznih seznamih.
Kabel Kobarid � Predel: 1 fascikel na�rtov she-matske trase kabla. Na zapisniku o predaji je pripisano: Po�lje se dne 5. VIII. 1953 direkciji PTT v Ljubljano. Upravnik Okrajne po�te Nova Gorica: podpis ne�itljiv.
Novi mestni gradbeni kataster.
Obrazci Mod 1 in Mod 2 in na�rti, ki se na-
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
285
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
na�ajo na te obrazce za ob�ine: Ajdov��ina, Bre-ginj, Kal nad Kanalom, Kanal, Kobarid, Dobrova, Crni�e, Cepovan, Cerkno, Komen, Vipavski Kri�, �tanjel, Dolenje, Grgar, Grahovo, Gorica, Idrija, Most na So�i, Miren, �rni vrh nad Idrijo, Zali Hrib (danes Dornberk), Opatje selo, Bovec, Kojsko, Ren�e, Branik, Anhovo, Sempas, So�a, Trnovo, Temenica, Tolmin, Vipava, Podnanos in Col.
Notarji:
Originalni dokumenti notarjev iz Ajdov��ine (Arturo Lokar, Carlo Colloti), Kanala (Giuseppe Berdon, Corrado De Fabris, Francesco De Franceschi, Arturo Lokar /tudi Ajdov��ina/), Kobarida (Carlo Herborn, Guido Gustin, Giuseppe Boschini), Cerknega (Giuseppe Musmeci, Carlo De Franceschi), Komna (Ignazio Kotnik, Ezio Galante, Manlio Malabotta, Ferruccio Sartori), Idrije (Giuseppe Grusovin, Ferruccio Bocassini, Tommaso Prever, Francesco Tavzes), Tolmina (Felice De Fabris, Ignazio Kotnik /tudi Komen/) in Vipave (Giuseppe Gioseffi, Marco Pushnik, Giuseppe Mosetig).
Primopredaja 26. maja 1954
Direktni davki:
Okrajni dav�ni urad Gorica (Ufficio distrettuale delle imposte dirette Gorizia): seznami davkopla�evalcev po ob�inah; dokumenti o obdav�enju dohodka od zemlji�� in stavb (priloge �t. 1 � 2 � 3). Prevzel za Okrajni Ljudski odbor: J. Humar (?)
Davkarija:
Dav�na kartoteka, ki jo je vodila Hranilnica v Gorici (170 fasciklov s 69.049 kartoni in specifikacijo po ob�inah). Prevzel za Okrajni Ljudski odbor Gorica: na�elnik J. Humar (?).
Primopredaja 23. junija 1954
Pravosodje:
Okro�no sodi��e Gorica (Tribunale di Gorizia) kazenski spisi 1936�1947. Prevzel za Okro�no sodi��e Gorica: predsednik Boris Sartori.
Okro�no javno to�ilstvo Gorica (Procura della Republica di Gorizia), kazenski spisi 1933-1945. Prevzel za Okro�no javno to�ilstvo: Franc Bajec, okro�ni javni to�ilec.
Okrajno sodi��e Gorica (Pretura di Gorizia), kazenski spisi 1933-1947. Prevzel za Okrajno sodi��e Gorica: predsednik Lovro Ker�.
Okrajno sodi��e Krmin (Pretura di Cormons), kazenski spisi 1933-1947. Prevzel za Okrajno sodi��e Gorica: predsednik Lovro Ker�.
Zemlji�koknji�ne nadeve:
Kopije zemlji�koknji�nih vlo�kov, ki se nana�ajo na katastrske parcele dav�nih ob�in Dolenje, Gabrje, Pristava, Rupa in Vipol�e, katerih obmo�je je presekano z novo dr�avno mejo. Kopijam so prilo�eni �tevil�ni indeksi parcel. Gradivo je prevzel za Okrajno sodi��e Gorica: predsednik Lovro Ker�.
Notarji:
Prepisi dokumentov (iz arhiva Archivio Notarile Distrettuale di Gorizia), ki sta jih sestavila notarja Karlo �ibej (od 6. 2. 1919 do 31. 7. 1927, 6 fascklov) in dr. Mario Pascoletto (od 20. 1. 1919 do 26. 9. 1929, 9 fasciklov). Prevzel za Okrajno sodi��e Gorica: predsednik Lovro Ker�.
Primopredaja 27. septembra 1954
Notarji:
Prepisi dokumentov notarjev Colottija, Balla-bena, Herbona, Grusovina, Quarantotta, Collauttija in De Petrisa (13 fasciklov).
Zemlji�koknji�ne %adeve:
Prepisi zemlji�koknji�nih vlo�kov delov obmo�ja, ki ga je dobila Jugoslavija v ob�inah Gorica, Miren, Sentmaver, Dolnja Vrtojba in Mirnik in parcelni indeksi, ki se nana�ajo na celotno obmo�je omenjenih ob�in (19 fasciklov). Prevzel za Okrajno sodi��e Gorica: predsednik Lovro Ker�.
Pravosodje (skupaj 125 fasciklov):
Okro�no sodi��e Gorica (Tribunale di Gorizia) kazenski spisi 1919�1930. Prevzel za Okro�no sodi��e Gorica: predsednik Boris Sartori.
Okrajno sodi��e v Gorici (Pretura di Gorizia) kazenski spisi 1922-1932.
Okro�no javno to�ilstvo (Procura della Republika di Gorizia) kazenski spisi 1931�1932.
Okrajno sodi��e v Krminu (Pretura di Cormons) kazenski spisi 1919,1921-1932.
Konec septembra 1954 se je sestala me�ana komisija,19 da bi pregledala opravljeno delo. Za leto 1955 je na�rtovala kon�anje dela, ko bi bil izpolnjen Sporazum iz decembra 1950, kolikor zadeva arhivsko gradivo Gori�ke pokrajine, ki je bilo v tej pokrajini, in notarskega fonda iz Pulja, ki so ga hranili v Benetkah in je pre�el kot izjema v njeno pristojnost.
Arhivsko gradivo puljskega notariata je jugoslovanska stran zahtevala v celoti. Sprejet je bil kom-
19
AS 0, �k. 74. Kopija zapisnika MK dne 29. 9. 1954.
286
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
promis, da se ugodi njeni zahtevi, s tem da bo arhivsko gradivo, ki ga je hranila Pokrajinska biblioteka v Gorici, v celoti pripadlo Italiji. Pri tem je bilo dolo�eno, da bo Jugoslavija brezpla�no dala kopije notarskih aktov iz puljskega fonda, ki bi zanimali osebe, ki �ive v Italiji. Italija pa bo izdelala in izro�ila fotokopije in mikrofilme dokumentov iz Pokrajinske biblioteke na podlagi zahtev, ki jih je prejela od jugoslovanske strani leta 1951.
Me�ana komisija je po posameznih podro�jih (notarji, zemlji�ka knjiga, finance, pravosodje) evidentirala, kaj je �e potrebno izro�iti jugoslovanski strani in predvidela datume primopredaj.
Naslednje leto se je me�ana komisija v Gorici ve�krat sestala,20 da bi pripravila gradivo, ki ga je jugoslovanska stran �e zahtevala, in sicer civilno-pravdne, nepravdne in izvr�ilne postopke sodi��a v Gorici, dolo�ila roke ter opravila primopredaje.
V primopredaji 6. aprila 1955 v Gorici je jugoslovanska stran prevzela:
Finan�ne nadeve:
Iz registrskega urada v Gorici predmete, ki so se nana�ali na obdav�enje lastnine pravnih oseb "tassa di manomorta", ki so pripadle Jugoslaviji (1 fasci-kel).
Notarji:
16 fasciklov prepisov spisov notarjev Marega, Gnota in Seculina in originale testamentov notarjev Bellabena, Cibeja, Colauttija, Colottija, De Petrisa, Gnota, Grusovina, Herbona, Marege, Pascoletta, Seculina (1 fascikel).
Pravosodje:
61 fasciklov prepisov 8.621 eviden�nih kartonov kazensko obsojenih oseb v Gorici Okro�nega sodi��a in Preture v Gorici.
Zemlji�ka knjiga:
54 fasciklov prepisov zemlji�koknji�nih vlo�kov za ob�ine Gorenje in Dolenje Cerovo, Podsabotin, Solkan, Opatje selo, �empeter, Gornja in Dolnja Vrtojba, Nova vas, Steverjan, Medana in Biljana ter 2 ovoja z 98 mapami.
Prevzeto gradivo so naslednji dan prenesli na jugoslovansko stran in ga izro�ili pristojnim organom.
V dneh od 16. do 22. aprila 1955, po kon�anem delu v Gorici, so se v Rimu na sede�u Mikrofo-tografskega centra, kjer naj bi naredili mikrofilme dokumentov iz gori�ke Pokrajinske biblioteke, ki so
jih odbrali jugoslovanski strokovnjaki, sestali prof. Rojni�, prof. Ma�ek, dr. Colifano in g. Giustinian. Dogovorili so se za ozna�evanje posnetkov in za pregleden sistem kartoniranja. Dogovorjeno je bilo, da se bo zaradi primopredaje mikrofilmov me�ana komisija sestala v Rimu 26. novembra 1955.
Dne 7. maja 1955 so jugoslovanski izvedenci v Benetkah prevzeli puljski notarski arhiv, ki je vseboval dokumente 169 javnih notarjev od 16. stol. dalje, v 89 zabojih v skupni te�i ok. 7.000 kg. Z ladjo so ga prepeljali na Reko in izro�ili Okrajnemu sodi��u na Reki. Delo so kon�ali 9. maja 1955.
Dne 13. maja 1955 je vodja delegacije Branko Grubi� Dr�avnemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu poro�al,21 da je naloga, ki mu je bila zaupana, skoraj kon�ana, v Rimu je bilo treba prevzeti le �e kopije gradiva iz gori�ke Pokrajinske biblioteke in v Gorici nekaj gradiva pravosodja. Zapisal je �e, da "rezultate, tako glede roka, v katerem so bili posli opravljeni, kakor tudi glede prevzetega gradiva, lahkopovoljno oceni".
Snemanje na mikrofilm v Mikrofotografskem centru italijanskih dr�avnih arhivov v Rimu je bilo kon�ano februarja 1956. Ravnatelj Dr�avnega arhiva Slovenije Jo�e Ma�ek je mikrofilme prevzel 22. 2. 1956; v Ljubljano jih je pripeljal �lan jugoslovanske delegacije v me�ani komisiji dr. Boris Sartori, predsednik okrajnega sodi��a v Novi Gorici. Skupaj je bilo sprejetih 507 filmskih zvitkov s temi posnetki:
1) 80 listin iz obdobja 1291-1798 (filmska zvitka �tevilki 1, 2)
2) 15 urbarjev 1504-1810 (�tev. filmskih zvitkov 1-71 m 507)
3) skupine dokumentov: sodni spisi (film �tev. 72), voja�ke zadeve (film �tev. 72), investiture in privilegiji (film �tev. 72, 73), notarski in zasebni spisi (film �tev. 73�75), ekonomske zadeve (film �tev. 76, 77), fond Delmestri (film �tev. 77, 78), politica I (film �tev. 78, 79), politica II (film �tev. 79-86), Magistratura Veneta (film �tev. 86), Varia (film �tev. 86), Stampati (film �tev. 86), cerkvene zadeve (film �tev. 87�93), zasebni arhiv (film �tev. 93, 94)
4) Morellijev indeks in spisi, ki sestavljajo t. i. Mo-rellijevo zbirko v arhivu de�elnih stanov Gori�ke v letih 1500-1754 (film �tev. 95-355)
5) stanovski spisi in letni indeksi k njim
6) skupine spisov: a) Magistrato Commerciale (film �tev. 404-445), b) Pie fondazioni (film �tev. 445^-54), e) Giurisdizioni e signorie confini (film �tev. 455-495), d) Mirovna pogodba med
20 DA PA, 1955, Italija. Bele�ke zasedanj MK, dopisi, poro�ila, marec - junij 1955.
21
Prav tam. Poro�ilo B. Grubi�a 13. 5. 1955.
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
287
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
Bene�ko republiko in Avstrijo (film �tev. 495� 500), e) Ruole Normalr (film �tev. 500-506)22
Gradivo za priklju�eno ozemlje, prevzeto v Trstu 1953-1954
Arhivi za Gori�ko pokrajino in drugo Jugoslaviji priklju�eno ozemlje so bili tudi v Trstu. Jugoslovanska gospodarska delegacija je �e 14. marca 1948 poslala zavezni�ki vojni upravi angloameri�ke cone STO restitucijske zahtevke in predlagala, da bi njena delegacija obiskala Trst in o tem razpravljala. Zavezni�ka uprava je menila, da je to stvar jugoslovanske in italijanske vlade. Ce pa bi kako lastnino ali dokument na�li v njihovi coni, bi bili pripravljeni o tem razpravljati in predmete predlo�iti zainteresirani strani.23
Spomladi 1953 je zavezni�ka voja�ka uprava na pro�njo Okrajnega ljudskega odbora Koper dovolila kopiranje in prepisovanje katastrskih operatov v Katastrskem tehni�nem uradu (Ufficio Tecnico del Catasto) v Trstu.24
Pozneje je ZVU dovolila tudi izro�anje originalov, tako sta 13. avgusta 1953 na oddelku za finance zavezni�ke voja�ke uprave Karel Miklav�i� in Franc Po�kaj prevzela 6.706 originalnih map (ko-loriranih), izdelanih v letih 1811�1823 in 1823-1913 od nekdanje avstrijske administracije, ki se nana�ajo na obmo�je provinc Reka, Gorica, Istra, Trst in Zadar, ki je bilo priklju�eno Jugoslaviji z mirovno pogodbo 1947.25
Dne 12. februarja 1954 pa je Karel Miklav�i� prevzel:
7.527 posestnih listov v 39 fasciklih, 33 zapisnikov katastrskih parcel, 32 abecednih seznamov posestnikov, 32 �tevil�nih seznamov posestnih listov, 212 katastrskih map nove evidence, 201 katastrsko eviden�no mapo, 207 novih katastrskih indikacij skih skic, 161 starih katastrskih indikacijskih skic, 29 posebnih fasciklov izkazov sprememb raznih katastrskih ob�in in originalnih indikacijskih skic za
22 AS 0, �k. 64. J. Ma�ek, popis mikrofilmov, rokopis.
23 AJ 54, fase. 63/134-135. Dopis Gospodarske delegacije 1'LRJ v Trstu 7. 4. 1948 ministrstvu za zunanje zadeve v Beograd, Pov. 86/48 in prilo�en srbohrva�ki prevod pisma glavnega �taba zavezni�ke vojne uprave angloameri�ke cone STO z dne 5. 4. 1948.
24 AS 1551, �k. 103.
25 DA PA, fase. 63, 1968. Srbohrva�ki prevod zapisnika o primopredaji leta 1953 Prot. n. 9.292, je predlo�ila italijanska stran na jugoslovansko italijanskih pogovorih v Trsta 12. 3. 1968.
20 k. o. Navedeni operati pripadajo katastrskim okoli�em Se�ana, Stjak in delno Trst, torej ozemlju, ki je bilo priklju�eno Jugoslaviji z mirovno pogodbo leta 1947.26
Februarja 1954 je Slovenija zahtevala izro�itev operata agrarnih skupnosti za ozemlje, ki je po zadnji vojni pripadlo Jugoslaviji, kot tudi operata, ki so ga italijanske okupatorske oblasti med vojno prevzele v Ljubljani in drugih mestih.2? 21. junija 1954 je zavezni�ka voja�ka uprava izro�ila dokumente, ki so bili v uradu komisariata za civilne zadeve v Trstu in so se nana�ali na obmo�je, ki je bilo z mirovno pogodbo priklju�eno Jugoslaviji. Njegov zastopnik Robert Caprini je poobla��encu jugoslovanske vlade ing. Karlu Miklav�i�u izro�il:
1) zadeve, ki so se nana�ale na delitve ob�inskih zemlji��, ki so bile zbrane po likvidacijskem komisarju ukinjene province Gorica in odstopljene komisarju za civilne zadeve v Trstu leta 1925,
2) zadeve, ki so se nana�ale na teko�e agrarne operacije in jih je komisarju za civilne zadeve v Trstu odstopil komisar za agrarne operacije v Ljubljani leta 1929,
3) zadeve, ki so se nana�ale na dokon�ne agrarne operacije in so odstopljene komisarju za civilne zadeve v Trstu odstopila komisija za agrarne operacije v Ljubljani leta 1929,
4) spisi nekdanjih lokalnih komisij Postojna, Vipava in Ljubljana, ki so se nana�ali na zemlji�ke ureditve in so bili predani komisarju za civilne zadeve v Trstu v letih 1941-1942,
5) na�rti in mape,
6) zadeve, ki jih je obravnaval komisar za civilne zadeve v Trstu od leta 1925 naprej.
Izro�ena ni bila zadeva, nana�ajo�a se na ob�ino Herpelje � Kozina (2 fascikla instrukcij, 6 merit-venih operatov in 10 fasciklov razprav) in zadeva, nana�ajo�a se na delitev Torre v ob�ini Pore� (1 fase, instrukcij in delitveni operat), ker sta bila kraja med STO in Jugoslavijo. Izro�ili so zadevo za ob�ino Stjak, ki je pomotoma izostala pri to�ki 6.
7) seznam pologov ob�in in drugih za stro�ke za poslovanje v civilnih zadevah. Izlo�ili so fascikle, ki so se nana�ali na ob�ini Herpelje � Kozina in Pore� ter del ob�in Marezige in Portole, ker te niso bile v celoti vklju�ene v jugoslovansko ozemlje.28
2" Prav tam. Srbohrva�ki prevod zapisnika Prot. n. 1.325 iz
leta 1954. 21 Oblak �arni: Rimska konvencija iz leta 1922, str. 28 si. 2° AS 0, �k. 62. Slovenski prevod zapisnika o primopredaji
gradiva agrarnih operacij 21. 6. 1954.
288
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
Pogajanja po podpisu Londonskega memoranduma 1954
Po podpisu Londonskega memoranduma 5. oktobra 1954 so z ureditvijo tr�a�kega vpra�anja nastale nove razmere. Jugoslovanska stran je pri�akovala, da se je odprla mo�nost za vrnitev arhivov, umetnin in kulturnih predmetov odnesenih iz cone B STO. Eksperti so pripravljali popise umetnin.29 Vpra�anje arhivov je jugoslovansko zunanje ministrstvo sku�alo urediti bodisi tako, da bi raz�irili veljavnost Sporazuma iz leta 1950 tudi na nekdanje obmo�je Trsta, bodisi tako, da bi tudi tu priznali enaka na�ela. Jugoslovanska ambasada v Rimu je leta 1955 �e pred koncem pogajanj v Gorici sku�ala dose�i, da bi raz�irili delovno podro�je gori�ke komisije �e na razdelitev arhivov v Trstu. Italijanska stran pa je menila, da je potrebna odgoditev, ker "sedanja situacija v Trstu ne odgovarja, da bi pri�eli s tem delom".'00 �eleli so le detajlne sezname na�ih zahtev, da bi jih preu�ili in v Trstu opravili priprave.
V naslednjih letih je jugoslovanska stran posku�ala dose�i, da bi vpra�anje kulturnih restitucij in delitev arhivov uredili v okviru Trsta med generalnim konzulatom FLRJ in generalnim komisar-jatom v Trstu. Italijanska stran na�elno ni nasprotovala, a konkretnega re�evanja ni bilo.
Pogajanja v Milanu, Rimu in Beogradu, 1960
Po nenehnih intervencijah jugoslovanske vlade je italijansko zunanje ministrstvo konec leta 1959 privolilo na nadaljevanje pogajanj o restituciji umetni�kih in zgodovinskih dobrin. Delegaciji obeh strani sta se sestali 18. januarja 1960 v Milanu. Jugoslovansko delegacijo (�lani so bili Gamulin, Stele in Juvan�i�) je vodil svetnik Milo� Mora�a, italijansko pa poobla��eni minister De Novalis. Na pogovorih so vsaj glede nekaterih vpra�anj skoraj dosegli soglasje, a so bila pogajanja na �eljo italijanske strani �e 28. januarja prekinjena.
Ko so se 27. aprila 1960 ponovno sestali v Rimu, je italijanska stran, ki jo je takrat vodil poobla��eni minister Rodolfo Siviero, zastopala stali��e, da italijanska delegacija, ki se je pogajala v
Milanu, ni imela pooblastil za sklepanje sporazuma niti v posameznih to�kah.3i
Po nekaj ve� dni trajajo�ih prekinitvah je proti koncu maja italijanska delegacija predlagala prekinitev pogajanj do prvih dni junija, da bi se medtem sestal medministrski odbor, ki naj bi uskladil stali��a posameznih ministrstev (finan�nega, prosvetnega in zunanjega); to naj bi olaj�alo nadaljni potek pogajanj.
Ko so se 6. junija 1960 spet sestali (�e po seji medministrskega odbora), je vodja italijanske delegacije spet predlagal odlo�itev pogajanj, dokler ne bi posamezna ministrstva predlo�ila italijanski vladi poro�ilo o predmetih, ki jih je zahtevala Jugoslavija. Jugoslovanska delegacija je nasprotovala odlaganju pogajanj, ker je menila, da so jugoslovanske zahteve znane �e dolgo in da so imeli pristojni italijanski organi dovolj �asa, da bi jih preu�ili, �e bi �eleli, da bi bil sporazum dose�en.32
Po ostrem protestu jugoslovanskega zunanjega ministrstva so se pogajanja nadaljevala na politi�ni ravni, tj. brez sodelovanja izvedencev. V prostorih jugoslovanskega zunanjega ministrstva v Beogradu so v dneh od 6. do 11. avgusta 1960 nadaljevali pogovore Berislav �ulj z jugoslovanske strani in ambasador Alberto Berio in minister Pio Archi z italijanske, in sicer na temelju rezultatov dotedanjih pogajanj, predvsem januarja 1960 v Milanu in maja 1960 v Rimu.
1) 11. avgusta so podpisali t. i. "Beograjski \apis-nik"?^ V njem so dolo�ili, da se morajo pogajanja �im prej kon�ati s sporazumom, s katerim bodo popolnoma in dokon�no urejene obveznosti, ki jih ima Italija v zvezi z restitucijo jugoslovanskih kulturnih dobrin po mirovni pogodbi z dne 10. 2. 1947. Nato so v 12 to�kah strnili sklepe z nakazanimi re�itvami za velik del jugoslovanskih zahtev:
2) Biblioteka Paravia iz Zadra � sprejet na�elni sporazum, da bo vrnjena;
3) Speleolo�ki in�titut v Postojni � na�elni sporazum, da bo vrnjen znanstveni material za jame na priklju�enem ozemlju, depozit ustanovitelja Perka bo izro�en naslednikom v Jugoslaviji;
4) knjige �olskih knji�nic s priklju�enega ozemlja bodo vrnjene;
29
30
AS 0, �k. 73. Prof. Prance Stele, dr. Zvonko Peri�i�: Poro�ilo o zahtevah po restituciji umetni�kih in drugih kulturnih dobrin, odpeljanih iz cone B v Italijo oz. v Trst. Rim, 22. decembra 1954.
DA PA 1955 Italija. Telegram iz Rima zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve PLRJ (dalje ZSZZ) v Beogradu, Pov. 308, 22. 4. 1955.
31
32
33
DA PA 1960, Italija. Poro�ilo Milo�a Mora�e iz Rima 16.
5. 1960.
Stanovnik: �kodljivo zavla�evanje (�asopisni izrezek v
osebnem fondu M. Kosa, fase. 1); Akademik prof. dr.
Milko Kos, Kulturne dobrine iz Jugoslavije �e vedno v
Italiji, Delo, 27. julija 1960.
DA PA 1960, Italija, �t. 423337, 9. 9. 1960.
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
289
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
5) Arheolo�ki muzej v Zadru � �e prej sprejet sklep, da ostane gradivo v Benetkah, v Zadru pa �tiri rimske statue iz Nina;
6) 53 zvonov iz 14. in 15. stoletja, zgodovinske in umetni�ke vrednosti s priklju�enega ozemlja � bo vrnjenih, italijanska stran je prosila, da ji jugoslovanska stran pusti 7 zvonov, ki jih je �e ozna�ila;
7) In�titut za biologijo morja v Rovinju � podlaga za re�itev bodo jugoslovanski predlogi, dani v Rimu 28. maja 1960. Gradivo, ki bi manjkalo, bodo lahko zamenjali z drugim ustrezne vrednosti;
8) Biblioteka fran�i�kanskega samostana na Kostanjevici pri Gorici � bo vrnjena po neposrednem dogovoru med fran�i�kani province Trento in samostanom na Kostanjevici pri Gorici;
9) poliptih cerkve sv. Fran�i�ka v Pulju � jugoslovanska stran je trdila, da je poliptih last cerkve, italijanska pa, da je potreben neposredni dogovor med fran�i�kanskima provincama Zagreb in Padova;
10) Ob�inska biblioteka v Pulju in Muzej v Pulju -obe strani sta se strinjali, da bi diskusija o pravni naravi dru�tva "Società Istriana di archeologica e storia patria" pogajanja samo zavlekla, zato so predlagali, da bodo vrnjene knjige, navedene v jugoslovanskem seznamu, predlo�enem leta 1955, ki jih bo �e mogo�e najti, za Muzej pa je pri�la v po�tev delitev, ki jo je predlagala jugoslovanska stran v Promemorii 28. maja 1960 v Rimu.
11) arhivsko, umetni�ko in arheolo�ko gradivo s priklju�enega ozemlja � ker je jugoslovanska stran sezname gradiva in dokumentacijo �e izro�ila, naj bi v treh mesecih dala dodatna pojasnila, �e bo potrebno. Italijanska stran naj bi v prihodnjih �estih mesecih vso dokumentacijo pregledala, �e v prihodnjih treh mesecih naj bi potem me�ana komisija odlo�ila o restitucijah oz. zamenjavah, �e restitucija ne bo mogo�a; Zagotovljena naj bi bila integriteta fondov in mo�nost snemanja gradiva, ki bo izro�eno na mikrofilmu. �estmese�ni rok je za�el te�i 1. septembra 1960;
12) dve Carpaccievi sliki, krstilnica kneza Vi�eslava in slika Benkovi�a � brez prejudiciranja na�elnih stali��, naj bi bila ena Carpaccieva slika vrnjena Jugoslaviji.
Izvedenci naj bi za�eli delo v zvezi s to�kami 1, 2, 3, 6, 9 in 10 15. septembra in to naj bi trajalo do 15. oktobra 1960. Ko bo dose�eno soglasje, bo gradivo izro�eno v najkraj�em mo�nem �asu.
Popolnoma nere�eno pa je ostalo vpra�anje vra-
�anja arhivov in drugih kulturnih dobrin iz nekdanje cone B. V posebni prilogi beograjskemu zapisniku so zapisali, da je jugoslovanska stran med pogovori ponovila zahtevo po restituiranju arhivskega in umetni�kega materiala z ozemlja pod jugoslovansko upravo, na katero se je nana�al Londonski memorandum z dne 5. oktobra 1954. To je zahtevala �e z noto ambasade v Rimu 12. marca 1955. Ker italijanska vlada na noto vse dotlej ni odgovorila, je jugoslovanska stran prosila za �imprej�nji odgovor na vpra�anje, kdaj se bodo za�ela pogajanja o restituiranju tega gradiva. Poudarila je, da Londonski memorandum temelji na mirovni pogodbi in tako Italijo enako obvezuje. Italijanska delegacija je odgovorila, da nima navodil za razpravljanje o gradivu iz cone B.
Pogajanja po podpisu "Beograjskega zapisnika" 1960-1961
Septembra 1960 je jugoslovansko zunanje ministrstvo imenovalo izvedence za izpeljavo sklepov beograjskih pogajanj.34 V Italijo so odpotovali dr. Milan Prelog, dr. Ernest Mayer (za gradivo Spe-leolo�kega in�tituta v Postojni), France Ostanek (za knjige �olskih knji�nic), dr. Tomo Gamulin (za In�titut za biologijo morja v Rovinju), dr. Grga Gamulin, Matko Rojni� in dr. France Stele (za zvonove). Na predlog italijanske strani so dolo�ili arbitra�no komisijo; vodila sta jo minister Archi in ambasador Javorski. Naloga komisije je bila kompromisno re�iti takoj vsako sporno vpra�anje, ki bi nastalo pri delu.
Konec oktobra 1960 pa so ustanovili me�ano komisijo za uresni�itev sklepov beograjskega zasedanja. Jugoslovanski delegaciji je predsedoval Mi-hajlo Javorski, veleposlanik v Rimu, njegov namestnik je bil Svetislav Todorovi�, �lani pa dr. Grga Gamulin, dr. Ivo Juvan�i� in Boro Stojanovi�. Izvedenci so bili dr. Matko Rojni�, dr Milan Prelog, dr.Tomo Gamulin, dr. France Stele, dr. Milko Kos, dr. Ernest Mayer in France Ostanek.
Delo je potekalo v razli�nih okoli��inah. France Ostanek je razmeroma hitro prevzel knjige, ki so jih hranili v Dr�avni biblioteki v Gorici kot "Fond Idrija". Izro�ili so mu 1056 del v 2.780 zvezkih, 25 del v 52 zvezkih pa so zadr�ali za dopolnitev svojih fondov; za to so dali nekaj novej�e italijanske literature. Dr. Mayerju, ki je prevzemal gradivo Spe-leolo�kega in�tituta, so zavrnili izro�itev 21 zabojev gradiva iz nekdanje cone B (Se�ovlje). Izvedenec, ki
34 DA PA 1960, Italija. Zapisnik sestanka v ZSZZ 20. 9. 1960, Pov. br. 946/40.
290
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
je prevzemal biblioteko v Zadru, je na�el popolnoma druga�ne razmere od razmer ob popisu leta 1949 itd. �eprav je bil beograjski zapisnik po mnenju jugoslovanske delegacije v temelju dober, ker je bil po dolgih letih pogajanj podpisan dokument, s katerim je italijanska vlada sprejela dolo�ene obveznosti, je italijanski strani dovoljeval nadaljnje manevriranje. Tako kot so v dotedanjih pogajanjih glavne te�ave povzro�ali italijanski strokovnjaki, strokovni krogi in krogi okrog dru�tva Società Istriana, se je nadaljevalo, tudi zato, ker je beograjski zapisnik prepustil izvedencem obeh strani glavno delo pri re�evanju posameznih zahtev. Usklajevanje stali�� v me�ani komisiji je bilo zato nujno.
Ko se je me�ana komisija sestala v drugi polovici junija (14.-22.) 1961 v Rimu,35 je imela na dnevnem redu �e tri popolnoma nere�ena vpra�anja, ki jih ji �e na prej�njih pogovorih v februarju in marcu 1961 ni uspelo re�iti. Slo je 1.) za material nekdanje pokrajinske biblioteke v Pulju, 2.) za izkopanine iz Sv. Lucije (danes Most na So�i), ki jih je Italija dobila z Dunaja po prvi svetovni vojni in so bile razstavljene v Mestnem muzeju v Trstu in 3.) za splo�ni del biblioteke Speleolo�kega in�tituta v Postojni, ki ga niso mogli razdeliti po kriterijih, dogovorjenih v Beogradu, ker se ni nana�al niti na na�e niti na italijanske kra�ke jame. V nadaljnih pogovorih so se dogovorili, da izkopanine iz Sv. Lucije (Most na So�i) na italijansko pro�njo ostanejo v Trstu, ker bi sicer italijanska stran imela doma te�ave. Namesto njih pa bi izro�ili delo slikarja Jurja Culinovi�a iz XVI. stoletja, saj v Jugoslaviji ni bilo nobenega njegovega dela. Za del gradiva Speleolo�kega in�tituta iz Postojne, ki bi nam pripadal, �e bi ga delili, naj bi italijanska stran pla�ala 5 milijonov lir. Za puljsko biblioteko so dali precej�nje �tevilo knjig, navedenih v jugoslovanskem popisu leta 1955 in so jih medtem priskrbeli, vendar zelo malo periodike. Zato naj bi izro�ili �e 34.654.000 lir za nabavo manjkajo�ega gradiva.
V poro�ilu tega zasedanja jugoslovanska delegacija ugotavlja, da je po 13 letih pogajanj kon�no dose�ena re�itev vpra�anj vrnitve na�ih kulturnih dobrin s priklju�enega ozemlja. Pri tem so bile potrebne znatne koncesije z na�e strani. Veliko pa je bilo tudi prizadevanj italijanskega zunanjega ministrstva, da je premagalo notranje te�ave. Posebej pa so pripomnili "da vpra�anje restitucije kulturnih dobrin, odnesenih i% biv�e cone B STO, ni re�eno in kot v Beograjskem zapisniku, ostaja �e nadalje odprto".
Razdelitev gradiva v Dr�avnem arhivu v Trstu 1961
V za�etku marca 1961 je potekel 6-mese�ni rok, dolo�en v Beograjskem zapisniku, ko naj bi se sestali tudi strokovnjaki za arhive. Tako je v Dr�avnem arhivu v Trstu 6. marca 1961 za�ela delo jugoslovansko-italijanska komisija za razdelitev arhivov36 v sestavi: prof. Milko Kos, prof. Dinko Foreti� z jugoslovanske in prof. Antonio Lombardo, dr. Ugo Tucci in dr. Maria Laura Iona z italijanske strani. Delali so na podlagi seznama zahtev, pripravljenega po Perronijevem inventarju, ki ga je predlo�ila jugoslovanska stran leta 1955. O arhivih za cono B niso razpravljali, ker italijanski strokovnjaki tudi tokrat niso imeli pooblastila za to.
Komisija je po na�elu provenience dolo�ila, kaj naj bo izro�eno Jugoslaviji v originalu. Od tega so Sloveniji pripadli: tolminska urbarja iz let 1598 in 1621, dva urbarja dru�ine Formentini iz leta 1602, desetinski urbar iz Poljan nad Skofjo Loko iz leta 1741 in knjiga testamentov podlo�nikov gra��ine Schwarzenegg (Zavr�ni�ka gra��ina) pri Se�ani. Pripadli so ji tudi arhivski fondi: Ilirske province (1809-1813), Kraljevina Ilirija v Ljubljani (1813-1814), Okrajno glavarstvo v Se�ani (1814-1918), Civilni komisariat okraja Se�ana (1918-1924), Okrajno glavarstvo za Notranjsko v Postojni (1801-1918), razni statisti�ni dokumenti za Slovensko Primorje (1813-1918). Na mikrofilmih je dobila fond Banke in kme�ke posojilnice v Julijski krajini (1798�1918), arhiv dru�ine Marenzi - Ho-henwart ter fotografije tolminskega urbarja iz leta 1377. Tolminski urbar je po provenienci iz Ogleja, zato je ostal v Trstu. Po na�elu provenience pa bi bili upravi�eni do arhiva dru�ine Marenzi - Ho-henwart iz gradu Ravne na Notranjskem. Ker je bil to depozit, ga po obstoje�ih zakonskih predpisih ni bilo mogo�e odtujiti.
Italiji so ostale vse arhivalije, nastale v delovanju osrednjih uradov za Primorje, ki so imeli sede� v Trstu v �asu Avstro-Ogrske monarhije, kot npr. nekdanji tr�a�ki gubernij, namestni�tvo (Staat-halterei), urad za zemlji�ko odvezo, policijska direkcija v Trstu (1814-1918), pomorska vlada (od 1850 dalje), apelacijsko sodi��e v Trstu, to�ilstvo za Primorsko, arhivi voja�kih komand, arhivi okro�nega urada oz. glavarstev v Gorici, Gradi�ki, Tr�i�u, arhivi uradov, ki so imeli sede� v Kopru od konca bene�ke oblasti, v francoskem obdobju in do konca Avstro-Ogrske (1797-1918). Arhiv sodi��a Avstro-Ogrske mornarice in drugih Avstro-Ogrskih vo-
35 AS 0, �k. 63. Bele�ka na razgovorih 14. do 22. 6. 1961, kopija.
36 SAZU, Osebni fond M�ko Kos, fase. 1.
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
291
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
ja�kih sodi�� je med vojno odpeljala nem�ka okupacijska oblast. V Trstu so na podlagi na�ela provenience ostali tudi nekateri starej�i rokopisi iz obdobja po 14. stoletju, ki jih je Italija prejela iz Dr�avnega arhiva na Dunaju po prvi svetovni vojni in izhajajo iz arhivov oglejskih patriarhov in gori�kih grofov v Gorici.
Sporazum o reguliranju restitucije kulturnih dobrin Jugoslaviji, 1961
15. septembra 1961 sta veleposlanik Mihajlo Ja-vorski za FLR Jugoslavijo in Pio Archi za Republiko Italijo v Rimu podpisala Sporazum o reguliranju restitucije kulturnih dobrin Jugoslaviji; ratificiran je bil 6. marca 1962.
V sporazumu je bilo v �lenu I dolo�eno, da bo italijanski strani izro�en bibliografski material iz zapu��ine Nakich iz biblioteke Paravia v Zadru. �tiri statue iz Nina bodo ostale v Zadru, zato bo jugoslovanska stran izro�ila Italiji arheolo�ki material iz zadrskega muzeja, ki je bil tedaj v Benetkah. V zameno za arheolo�ki material iz Nezakcija bo jugoslovanska stran izro�ila italijanski Vi�eslavovo krstilnico iz 6. stoletja, imenovano "Kov�eg iz San-maghera". Jugoslovanska stran bo italijanski odstopila arheolo�ki material iz Sv. Lucije (Most na So�i), ki je razstavljen v Mestnem muzeju v Trstu in ga je Avstrija po prvi svetovni vojni izro�ila Italiji. V zameno pa bo italijanska stran Jugoslaviji izro�ila sliko Jurja Culinovi�a (Schiavone) Madona z detetom.
V �lenu II so bile navedene vsote, ki jih bo Italija pla�ala: 120.000.000 lir od�kodnine za uni�ene zvonove, 5.000.000 lir za splo�ni del biblioteke Speleolo�kega in�tituta v Postojni, ki bo ostal v Italiji, 5.000.000 lir za snemanje dokumentov iz let 1748�1918, ki se nana�ajo na jugoslovansko ozemlje, in bodo ostali v Dr�avnem arhivu v Trstu, na mikrofilm, 34.654.000 lir pa za del Puljske biblioteke, ki ni bil restituiran.
�len III dolo�a, da ta Sporazum predstavlja popolno in dokon�no ureditev vseh vpra�anj, povezanih z obveznostjo Italije iz �l. 12 in 75 in paragrafa 4 priloge XIV mirovne pogodbe glede restitucije kulturnih dobrin Jugoslaviji. Po podpisu Sporazuma ni mogo�e postaviti nobene reklamacije ali zahteve, ki bi imela isto naravo ali izvor kot vpra�anja, ki jih Sporazum ureja (tim. "generalna kvita").
Sporazum ima priloge A 1 � A 11, prilogo B in prilogo C s seznami gradiva, ki bo izro�eno eni ali drugi strani.
V Prilogi A 2 je material Speleolo�kega in�tituta v Postojni, v Prilogi A 3 knjige �olskih knji�nic s
priklju�enega ozemlja, v Prilogi A 4 zvonovi, v Prilogi A 6 biblioteka fran�i�kanskega samostana na Kostanjevici in v Prilogi A 10 material Dr�avnega arhiva v Trstu.
V Prilogi A 10 je bil seznam gradiva po pro-venienci s slovenskega in hrva�kega ozemlja, ki je bilo izro�eno v originalu. V Dr�avnem arhivu v Trstu sta ga prevzela prof. dr. Milko Kos in Dinko Foreti�, direktor Historijskega arhiva v Zadru. Gradivo, skupno je bilo 2699 fasciklov, knjig in rokopisov, je bilo v 86 zabojih z vlakom prepeljano v Ljubljano, tu pa so ga razdelili; pribli�no tretjina je pripadla Hrva�ki. Jugoslovanskima izvedencema so izro�ili �e kopijo na papirju tolminskega urbarja iz leta 1317 (Liber Censualis Ecclesiae Aquileiensis), mikrofilme iz arhiva dru�ine Marenzi - Hohenwart in statisti�ne dokumente o bankah in kme�kih posojilnicah v Julijski krajini.37
Leta 1963 je posebna komisija odbrala iz fondov, ki so ostali v Tr�a�kem dr�avnem arhivu gradivo, ki se nana�a na jugoslovansko ozemlje. V letih 1964-1965 je bilo posneto na mikrofilm in 15. 9. 1969 so bili mikrofilmi pripeljani v Arhiv SR Slovenije. Tu so hrva�ki arhivisti prevzeli del, ki se nana�a na Hrva�ko.38
Dvostranski pogovori o razdelitvi administrativnega gradiva, 1964-1968
Dvostranski pogovori o izro�itvi administrativnega (dokumentarnega) gradiva so potekali �e v 60. letih. Konec leta 1960 sta obe strani dosegli na�elni dogovor o nadaljevanju pogovorov o razdelitvi dokumentov, potrebnih za upravljanje obmo�ja, priklju�enega Jugoslaviji po mirovni pogodbi iz leta 1947, in razdelitvi dokumentov med Jugoslavijo in Italijo za obmo�ji, ki sta z Londonskim memorandumom o soglasju z dne 5. oktobra 1954 pri�li pod jugoslovansko oz. italijansko civilno upravo. Zapisnik o zamenjavi zemlji�ko-knji�nega, katastrskega in drugega gradiva so podpisali v Trstu 22. 12. 1960. Odobrili sta ga obe vladi.3^
Pogovori so se za�eli leta 1964 v Trstu. Jugoslovansko stran je vodil dr. Milivoj Iv�i�, sodnik vrhovnega sodi��a Hrva�ke, strokovnjak za zem-lji�ko-knji�no gradivo je bil dr. Bo�idar Zeg kataster pa do marca 1965 Karel Miklav�i�, potem pa Zorko Ukmar. Italijansko delegacijo je vodil
" Osebni fond Milko Kos, fase. 1. Poro�ilo: Vra�anje kulturnih dobrin iz Italije. Delo ekspertov za arhive v marcu 1961, Ljubljana, 11.6. 1961.
38 AS 0, �k. 64.
39 DA PA, 1964 Italija. Dopis ZSZZ br. 46.106, 24. 1. 1964.
292
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
prof. Guido Gerin, izvedenci so bili dr. ing. Bari in dr. Serbo, od marca 1968 tudi direktor Dr�avnega arhiva v Trstu dr. Ugo Tucci. V letih 1964 in 1965 je bil razdeljen zemlji�ko-knji�ni in katastrski material, ki je bil na�tet v zapisniku iz decembra 1960. Jugoslovanska stran je 30. 7. 1964 prevzela zem-lji�ko-knji�no gradivo in kopije zemlji�ko-knji�nih vpisov za k. o. Brestovica, Veliki Dol. Pliskovica, Krajna vas, Gorjana, Dutovlje in Socerb ter vse katastrske dokumente iz �l. 1 drugega dela Pravilnika za k. o. �kofije. Sprejeto gradivo so izro�ili ob�inskima sodi��ema v Kopru in Se�ani ter katastrskemu uradu v Kopru.40 Marca 1966 je dr. Iv�i� poro�al, da so italijanski strani izro�ili vse gradivo, ki je bilo predvideno v zapisniku iz decembra 1960 in v dodatni specifikaciji izvedencev.41
Na zasedanju 15. marca 1968 je jugoslovanska stran prevzela izvirnike knjig za �elezni�ke proge Diva�a�Pulj, z odcepoma Kanfanar�Rovinj in Her-pelje�Trst, Trst�S. Sabba, Trst�Pore� in Gorica (meja)�Ajdov��ina (vipavska proga) ter 251 mapnih listov kot priloge. Vse gradivo so izro�ili v za�asno hrambo ob�inskemu sodi��u v Kopru.42
S prevzemom �elezni�kih knjig in prilog sta obe strani sklenili medsebojne obveznosti po zapisniku iz decembra 1960.
Toda zapisnik ni zajel vsega za administracijo potrebnega gradiva: to je bilo jasno �e v pripravah. Zato je vseboval dolo�ilo, da "kar se ti�e ostalega materiala, ki ni ugotovljen, bodo eksperti nadaljevali z ugotavljanjem in bodo za material, za katerega bo dose�ena soglasnost o delitvi, dolo�ili tudi postopke za razdelitev".43 Jugoslovanska stran si je prizadevala za raz�iritev sporazuma na preostalo gradivo, ki ga je potrebovala administracija. Pripravila je seznam na podlagi podrobnih zahtev resornih organov v Sloveniji in na Hrva�kem in ga kot t. i. indikativno listo predlo�ila italijanskim izvedencem. Ti pa o njej niso �eleli razpravljati. Italijanska stran je pogovore leta 1968 prekinila. Neuresni�en je ostal tudi "A�urirani seznam" dela katastrskega operata, ki �e ni bil vrnjen.44 Seznam je po sklepu zasedanja marca 1968 pripravil Zorko Ukmar.
40 Prav tam: Poro�ilo M. Iv�i�a ZSZZ 30. 7. 1964.
41 Prav tam: Bele�ka na sestanku 15. 3. 1966, ZSZZ br. 46.570,21.3. 1966.
42 DA PA, 1968 Italija. M. Iv�i�: poro�ilo ZSZZ 25. 3. 1968.
43 DA PA, 1964 Italija. Bele�ka na sestanku, ZSZZ br. 45.738,21.3. 1964.
44 AS0, �k. 75.
Pismo Mini� � Rumor, 1975
Podpisnika Osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo Milo� Mini� in Mariano Rumor sta si novembra 1975 izmenjala tudi pismo45 s to vsebino:
"Osimo (Ancona), 10. november 1975
Gospod minister,
med pogajanji, ki so pripeljala do sklenitve danes podpisane pogodbe med na�ima dvema dr�avama, sva se sporazumela o naslednjem: V �estih mesecih od uveljavitve omenjene pogodbe se bosta delegaciji, kiju bosta imenovali jugoslovanska oziroma italijanska vlada, sestali v kraju, ki bo pozneje dolo�en, in obravnavali vpra�anja, ki se nana�ajo na kulturne dobrine, umetni�ka dela, arhive ter katastrske in zemlji�ke knjige z ozemlja, navedenega v 21. �lenu mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. 2. 1947. Na tem sestanku bodo obravnavana tudi preostala vpra�anja glede arhivov, katastrskih in zftnlji�kih knjig z ozemlja, ki gaje Italija odstopila Socialisti�ni Federativni Republiki Jugoslaviji na podlagi mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. 2. 1947".
Na podlagi pisma je bila ustanovljena me�ana jugoslovansko-italijanska komisija. Zasedala je trikrat, aprila 1978 v Rimu, decembra 1979 v Portoro�u in oktobra 1981 spet v Rimu.46 Jugoslovansko delegacijo je na vseh treh zasedanjih vodil Stjepan Humel, direktor Zavoda za spomeni�ko varstvo SR Hrva�ke, italijansko pa na prvem zasedanju veleposlanik Giovanni Falchi, na drugem in tretjem pa veleposlanik Mario Profili.
Na prvem zasedanju 1978 je jugoslovanska delegacija predlo�ila in obrazlo�ila izhodi��a in italijanski strani izro�ila knjigo zahtev47 s 529 postavkami. Zahteve so bile postavljene po podatkih, ki so bili tedaj na voljo v na�ih kulturnih institucijah in literaturi. Slo je predvsem za gradivo nekdanje cone B STO, o katerem italijanska stran dotlej ni �elela razpravljati. Jugoslovanska stran je ob tem predlagala, da bi italijanska dovolila jugoslovanskim strokovnjakom dostop do gradiva in vpogled vanj v ustreznih italijanskih kulturnih institucijah, da bi svoje zahteve precizirali.
Na drugem zasedanju decembra 1979 je italijanska stran zamenjala predsednika delegacije. Novi predsednik Mario Profili je ostro napadel jugoslo-
45 Ve� o Osimskem pismu: Murko: Meje in odnosi s sosedami, str. 458 si.; Mekina: Ukradeni spomin, Mladina, Ljubljana, 6. 4. 1993.
46 AS 0, �k. 65.
47 Prav tam, �k. 57 in 61.
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Iz prakse za prakso
293
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
vanske zahteve kot pretirane, ki presegajo dolo�ila Osimskega pisma. Ob zelo ozki razlagi pisma se je pokazalo, da bi bila italijanska stran pripravljena priznati nekatere zahteve, med njimi stari koprski arhiv in umetni�ke slike, odnesene iz cerkve v Piranu in morda tudi zahteve glede katastrskega in zemlji�ko-knji�nega gradiva. Zavra�ala pa je vsakr�no razpravljanje o zahtevah po vrnitvi kulturnih dobrin z ozemlja, priklju�enega z mirovno pogodbo leta 1947. Sprejela ni predloga jugoslovanske strani, da bi najprej razpravljali o zadevah, ki jih na�elno ni odklanjala, in tako dosegli vsaj nekaj rezultatov. Pripravljena je bila priznati nekaj zahtev, vendar le v sve�nju, to pa je pomenilo, da bi morala jugoslovanska stran privoliti v italijansko ponudbo v celoti ali pa dopustiti, da se delegaciji razideta brez rezultata. Jugoslovanska delegacija tako omejene ponudbe ni mogla sprejeti in zasedanje se je kon�alo brez rezultatov. O dostopu jugoslovanskih izvedencev do italijanskih kulturnih institucij se italijanska stran ni hotela pogovarjati. Na tem zasedanju je italijanska delegacija tudi uradno povedala, da Italija ni ratificirala pisma Mini� � Rumor, ki je bila podlaga za meddr�avne pogovore o restitu-cijah.
Svoje kriterije je italijanska stran �e potrdila in zaostrila v noti, ki jo je poslala 16. januarja 1980.48 Potem je bil aprila 1981 v Rimu predsedni�ki sestanek, na katerem naj bi sku�ali najti mo�ne osnove za za�etek konkretnih pogovorov za uresni�itev vsebine pisma Mini� � Rumor. Italijanska stran je poudarjala svoja �e znana stali��a, da so osnova za dialog ta merila:
- v ozemeljskem pogledu so vrnitve strogo povezane z jugoslovanskim obmo�jem nekdanjega STO
�asovni � priznano je bilo samo obdobje 1941� 1945
dr�avna posest � zavrnjene zahteve glede imovine, ki je sedaj v posesti de�el, pokrajin, ob�in in drugih javnih ustanov, vse, kar je v zasebnih rokah oziroma v cerkveni lasti zahtevajo dokaze o tem, kje so stvari danes, kdaj so bile odnesene in kdo jih je odnesel. Po takem pojasnilu italijanske strani bi jugoslovanska stran ne imela pravice zahtevati materiala, odnesenega ne iz Istre ne iz Dalmacije. Te omejitve pa bi prizadele tudi zahteve iz nekdanje cone B STO; italijanska stran ni priznala ni�esar, kar ni v posesti dr�avnih ustanov. Ni�esar tudi ni hotela sli�ati o gradivu, odnesenem pred letom 1940 (umetni�ka dela) in obse�nem materialu, od-
nesenem �e po letu 1945 po kon�ani drugi svetovni vojni na nelegalen na�in in izro�en italijanskim kulturnim ustanovam; to je ve�krat potrjeno v njihovih katalogih (npr. Società istriana di archeologia e storia patria). Jugoslovanska stran naj bi dokazala, kje v Italiji so posamezni predmeti. Jugoslovanska stran je bila dol�na dokazati, da so bili dolo�eni predmeti odneseni, ni pa bilo mogo�e zahtevati, da poizveduje, kje so ti predmeti v hrambi.
V dneh 21. in 22. oktobra 1981 je bilo v Rimu 3. zasedanje me�ane jugoslovansko-italijanske komisije za restitucijo kulturnih dobrin in arhivskega materiala. Na tem zasedanju je jugoslovanska delegacija predlagala, da bi za�eli razpravo o nedvoumnih zadevah in nadaljevali s spornimi, a italijanska stran je takoj ponovila svoja �e ve�krat omenjena merila in dala jasno vedeti, da so zanjo osnova za pogajanja, ker so bila sprejeta na ravni ministrov nivoju in v parlamentu. Predlagala je, naj se jugoslovanska stran izre�e za za�etek samo o njihovem ozemeljskem merilu (naj privoli samo na vrnitev materialov z jugoslovanskega dela nekdanjega STO), nato bi bili morda pripravljeni razpravljati o nadaljnjih merilih, izvedencih itd.
V nadaljnji razpravi je jugoslovanska stran razlo�ila in utemeljila svoje stali��e do meril, ki jih je postavljala italijanska stran in opozorila, da ne razume tako restriktivne razlage njenih obveznosti. V predloge italijanske strani ni hotela privoliti, ker bi s tem kr�ila dolo�ila veljavno sprejete politi�ne podlage (platforme) svoje vlade. Na tej to�ki so bila pogajanja blokirana. Sprejet je bil skupni zapisnik, v katerem sta obe strani ugotovili razhajanja v razlagi pisma Mini� � Rumor in Sporazuma iz leta 1961 in sklenili o tem obvestiti svoji vladi.
Jugoslovanska stran si je prizadevala za nadaljevanje pogajanj. Pri�lo je �e do predsedni�kega sestanka marca 1987,49 ko sta se na Brionih sestala predsednika obeh delegacij v me�ani komisiji, slovenski delegaciji je tedaj predsedoval dr. Borut Bohte in italijanski Stefano D'Andrea, in se dogovorila za sestanek izvedencev obeh strani, na katerem bi skupno preu�ili jugoslovanske zahteve glede arhivov. Do sestanka ni pri�lo. Ni bilo niti sestanka ekspertov v Rimu, za katerega so se slovenski ar-hivisti po osamosvojitvi Slovenije dogovorili z italijanskimi kolegi, da bi skupno pretresli na�e terjatve. Italijanska stran je svojo privolitev za pogovore umaknila takoj, ko so se odnosi med dr�avama ohladili. Jeseni leta 1991 smo pripravili revidiran seznam s samo slovenskimi terjatvami; izro�en je bil italijanski strani. Med odprta vpra�anja, ki
48 AS0,�k. 60.
49 Prav tam, �k. 59.
294
Iz prakse za prakso
ARHIVI 31 (2008), �t. 2
Marija Oblak Carni: Restitucije arhivov, kulturno umetni�kih predmetov in bibliotek ..., str. 279-294
smo jih nasledili od nekdanje skupne jugoslovanske dr�ave in jih Slovenija in Italija morata re�iti, je arhive in drugo kulturno dedi��ino �e pred poldrugim desetletjem (1993) uvrstila me�ana slovensko-italijanska diplomatska komisija.
Viri
Arhiv Republike Slovenije (ARS) AS 0, Arhiv arhiva
AS 222, Prezidij Ljudske skup��ine LRS AS 1551, Zbirka kopij
Arhiv Jugoslavije Beograd (AJ)
AJ 54, Reparacijska komisija pri vladi FLRJ
Diplomatski arhiv v Beogradu (DA PA) Politi�ni arhiv
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (PANG) PANG 80, OLO Gorica
SAZU v Ljubljani
Osebni fond Milko Kos
Literatura
Kos, Milko: Kulturne dobrine iz Jugoslavije �e vedno v Italiji. Delo, 27. julij 1960.
Mekina, Igor: Ukradeni spomin. Mladina, Ljubljana, 6. 4. 1993.
Murko, Ivo: Meje in odnosi s sosedami. Ljubljana: Fakulteta za dru�bene vede, 2004.
Oblak Carni, Marija: Rimska konvencija iz leta 1922 in urejanje vpra�anja arhivov z Italijo. Arhivi XXII (1999), �t. 1-2, str. 28-34.
Osimski sporazumi (ur. Kolenc, C.), Koper: Zalo�ba Lipa, 1977.
Stanovnik, Aca: �kodljivo zavla�evanje. Delo (?), junij 1960.
Skorjanec, Viljenka: Osimski pogajalski proces, III. del: Od Strmola do Osima 1974-1975. Viri 24 (2007), str. 213-214.
Ur. 1. FLRJ
Ur. 1. SFRJ
Zwitter, Fran: Na�e kulturne revindikacije v novih mirovnih pogodbah. Zgodovinski �asopis II�III (1948-1949), str. 157-165.
Zusammenfassung
RESTITUTION VON ARCHIVEN, KUNSTGEGENST�NDEN UND BIBLIOTHEKEN UND AUFTEILUNG DER ARCHIVE
ZWISCHEN JUGOSLAWIEN UND ITALIEN NACH DEM ZWEITEN WELTKRIEG
Im Friedensvertrag zwischen Jugoslawien und Italien aus dem Jahr 1947 hat sich Italien verpflichtet, die Archive und das sonstige, von den italienischen Besatzungstruppen in der Zeit von 1941 bis 1943 aus dem jugoslawischen Territorium weggebrachte Kulturgut, die administrativen und historischen Archive f�r das durch den Friedensvertrag an Jugoslawien angegliedertes Gebiet, die in der Zwischenkriegszeit aus diesem Gebiet weggebrachten Archive und Kunstgegenst�nde sowie die Kulturg�ter dieses Gebiets zu restituieren, die �sterreich nach dem Ersten Weltkrieg Italien �bergeben hat. Auf den Bestimmungen des Friedensvertrags basierten die sp�teren zwischenstaatlichen Abkommen, so die Vertr�ge vom Dezember 1950 und vom September 1961 sowie das Schreiben Minie � Rumor im Rahmen des Vertrags von Osi-mo vom November 1975.
Italien hat die in der Zwischenkriegszeit aus Rijeka und Dalmatien weggebrachten Archive in den Jahren 1948-1949, die Archive f�r den Kreis Gorica in den Verhandlungen von 1951 bis 1955 und die Kunstgegenst�nde und Archivbest�nde f�r das angegliederte Gebiet aus dem Staatsarchiv Triest 1961 zur�ckgegeben.
Italien hat Gespr�che �ber die R�ckgabe der Kulturg�ter aus dem jugoslawischen Teil des ehemaligen Freien Territoriums Triest die ganze Zeit �ber abgelehnt. Auch die von 1978 bis 1981 gef�hrten Verhandlungen nach der Unterzeichnung des Vertrags von Osimo blieben vollkommen erfolglos. Eine gemischte slowenisch-italienische Kommission hat dieses Problem unter die �brigen, vom ehemals gemeinsamen jugoslawischen Staat �bernommenen offenen Fragen gereiht, die Slowenien und Italien l�sen m�ssen (1993).