logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Ob našem prazniku

Štiriintrideset let bo poteklo v nedeljo 27. julija, ko sta ob Perovski brvi žez Kamniško Bistrico padla, zadeta od okupatorjevih kogel mlada skojevca — borca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar. Padla sta prva partizana v Sloveniji. Sabotažne akcije bojnih skupin od Črne, Kamnika, Duplice do Radomelj, Mengša in Domžal pomenijo dejanski začetek množične vstaje na Slovencem. V spomin na začetek velikega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije pod vodstvom komunistične partije in osvobodilne fronte slavimo v kamniški in domžalski občini občinski praznik.

Letošnji praznik bo še posebno slovesen, saj slavimo tudi tridesetletnico naše osvoboditve in graditve naše socialistične samoupravne družbe.

Ko danes ocenjujemo naš razvoj v preteklih treh desetletjih, lahko rečemo, da je naša mlada socialistična skupnost dosegla ogromen napredek, s katerim se lahko meri le malokatera država na ^etu. Samo poglejmo, kaj smo imeli leta 1945, kaj pa lahko s Ponosom pokažemo danes. Ne samo v pogledu gmotnih dobrin, ko ■Mamo številne nove tovarne, šole, bolnice, stanovanja, ceste, tudi v odnosih med ljudmi smo napravili velik korak naprej. Naši delovni ljudje že petindvajset let gospodarijo in upravljajo s tovarnami, rudniki, družbenimi kmetijskimi posestvi. Postali so dejanski gospodarji svojega dela.

Naše krajevne skupnosti, -v katerih občani z veliko zavzetostjo rešujejo svoje probleme, so v preteklem obdobju povsem opravičile Svoj obstoj. S sodelovanjem občanov prek samoprispevka, udarniškega dela in drugih oblik je bilo zgrajenih lepo ševilo vodovodov, ^st, elektrificirane so bile vse vasi in naselja v občini.

Na vseh področjih našega družbenega življenja so zaživele samoupravne interesne skupnosti, ki združujejo delovne ljudi in občane v njihovih prizadevanjih za skladen razvoj šolstva, zdravstva, otroškega varstva, kulture in drugih dejavnosti z našim gospodarskim razvojem in in našimi možnostmi ter potrebami.

Delegatski sistem je v letu dni pokazal velike prednosti pred dosedanjim predstavniškim sistemom. V delo zborov občinske skupščine je vključenih prek 900 delegatov. Seveda nas čaka še Precej dela, da bomo v celoti uresničili duh ustave v našem samoupravnem življenju.

Bogata izročila in izkušnje našega osvobodilnega boja so dragocena podlaga za snovanje našega sistema vseljudske obrambe. V l^ajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so zrasli številni odbori, enote teritoralne obrambe, civilne zaščite, skratka odločeni In pripravljeni smo braniti pridobitve naše revolucije in socialistični družbeni sistem.

Ko ugotavljamo nagel razvoj naše družbe, njene gmotne podlage lr> odnosov v njej, pa seveda ne moremo mimo težav, ki spremljajo ta razvoj. Te težave so na eni strani odraz naše povezanosti in odprtosti v svet, na drugi strani pa posledica paše marsikdaj še ^dno premajhne pripravljenosti, da bi dosledno uresničevali naše skupne dogovore in sporazume.

Zato je prav, da imamo tudi v dneh našega praznovanja pred °Crni skrb, da bomo vsak na svojem mestu res uresničevali to, o č«mer smo se demokratično dogovorili v zvezi komunistov, Socialistični zvezi, v delegatskih skupščinah in drugod. Še zlasti pa, da bomo vsi skupaj onemogočili in preprečevali zlorabo naših Zakonov in drugih predpisov v korist posameznikov ali skupin. Ne *nemo dovoliti, da bi nam kdorkoli in karkoli razvrednotilo naše uspehe in doseženi razvoj. Naj bo to naš skupni sklep ob jubileju r^še svobode in neodvisnosti, ob našem občinskem prazniku!

F. Svetelj

Iz dela občinskega sveta ZSS Kamnik

Občinski svet ZS. Slovenije Kamnik je na plenarni seji 2. julija obravnaval informacijo 0 izvajanju resolucije o ekonomski politiki v letu 1975, sklepe in priporočila vseh treh zborov občinske skupščine glede na analizo o gospodarskem gibanju v občini Kamnik za 1. tromesečje ter oceno delovanja delegatskega sistema v občini Kamnik., Občinski svet ugotavlja, da so tudi v kamniški občini preveliki odstopi od predvidevanj, začrtanih v resoluciji in smotra, da je v razpravo o gospodarskih gibanjih in nujnih konkretnih ukrepih za izboljšanje situacije v sleherni TOZD in OZD vključiti tudi osnovne organizacije sindikata, ki so soodgovorne tudi za stanje na področju gospodarske politike. Zato v celoti podpira stališča in priporočila, ki so jih* sprejeli delegati na vseh treh zborih občinske skupščine. Ta stališča narekujejo poleg ostalega, da v sleherni TOZD in OZD ponovno ovrednotijo stabilizacijske programe in programe varčevanja, da se izdelajo načrti na konkretne akcije pri izbiri surovin (domačih namesto uvoženih,), da se takoj pristopi k akciji zbiranja odpadnih metalurških proizvodov itd. Pri ocenjevanju funkcioniranja delegatskega sistema občinski svet ugotavlja, da je bilo v dosedanji praksi funkcioniranja delegatskega sistema premalo sodelovanja na relaciji delegacija—osnovna organizacija sindikata, pa tudi samoupravni organi ih druge družbeno politične organizacije niso bile v zadostni meri vključene v delovanje delegacij. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata bodo morah napraviti analizo udeležbe posameznih delegatov na zasedanjih tako zborov občinske skupščine, še posebno kritično pa udeležbo delegatov na zasedanjih skupščin SIS. Marsikje bo potrebno zamenjati neaktivne vodje delegacij, pa tudi posamezne delegate zainteresirati za opravljanje njim zaupanih dolžnosti

Na seji je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo občinskega sveta v skladu z določili statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in ZS Slovenije.

MJ.

Franc Svetelj sprejel najboljše učence

Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, je sprejel najboljše učence vseh kamniških osnovnih šol, ki so se med šolskim letom najbolj izkazali Na sprejemu so bili tudi nekateri pedagoški delavci Predsednik Svetelj je v kratkem nagovoru poudaril pomembnost izobraževanja za vsakega mladega človeka in posebno pohvalil prizadevnost najboljših učencev. Vsakemu je čestital za odličen uspeh in podelil knjižno nagrado. Po prijetni slovesnosti so bili vsi učenci pogoščeni tj

OBVESTILO

Vse občane obveščamo, da sta se občinska konferenca SZDL in UREDNIŠTVO KAMNIŠKEGA OBČANA preselila iz Zdravstvenega doma v Kamniku v SKUPŠČINO OBČINE KAMNIK - soba 38, II. nadstropje, telefon št, 831-314 ali 316.

S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK

Kljub precejšnjim uspehom še vedno pomanjkljivosti

„Na področju stabilizacije gospodarstva smo premalo naredili, odstopanja od začrtanih ciljev razvrednotijo že dosežene Uspehe, posebno skrb moramo Posvetiti planiranju, še bolj povečati aktivnost osnovnih Organizacij ZK, spremljati Uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazu-rjiov," tako so kamniški komunisti ocenili stanje in nakazali bodoče akcije, ko so 25. junija, na 6. seji občinske konference ZK razpravljali o Oceni družbenopohtičnih, iz ekonomskih razmer v občini in nalogah članov ZK v zvezi s tem. Poudarili so, da mora priti delo članov ZK v temeljnih organizacijah združenega dela

* bolj do izraza. Pri zasnovah

* realizaciji razvojnih planov se rnorajo člani ZK še bolj zavzeto ^gažirati, kar je pogoj za na-Predek. Izhodišča srednjeročne-8a razvoja, ki jih je že sprejela občinska skupščina, morajo Postati vodilo za izdelavo planov, od postavljenih rokov pa ne sme biti odstopanja. Potrebni bodo tudi številni ukrepi, da

bo delavska kontrola zaživela v pravem pomenu besede.

Poudarjeno je bilo, da se je treba učiti tudi na lastnih napakah in pomanjkljivostih.- S tem v zvezi pa bo treba poostriti odgovornost, tako, da niti eden od sprejetih sklepov, nakazanih akcij in ukrepov ne bo ostal le na papirju, temveč, da jih je treba dosledno uresničiti

Napovedali so krepitev delegatskega sistema ter pomoči delegatom in delegacijam, kajti ugotovili so, da se delegacije premalo ali pa sploh ne sestajajo. Pobude iz „baze" so še vedno premajhne in vse preveč čakamo na strokovne službe in izvršni svet. Člani ZK bodo morah pomagati delegacijam in sodelovati pri oblikovanju programa skupščine.

Napovedali so tudi pospešeno aktivnost na področju kadrovske politike. O tem perečem problemu, predvsem pa o nujnem planiranju kadrov bodo kamniški komunisti bolj

podrobno spregovorili v septembru.

Ne bi se smeh zadovoljiti le z naštevanjem pomanjkljivosti in nedoslednosti pri izvajanju ukrepov, temveč spregovoriti tudi o uspehih, so povdarili, ko so ugodno ocenili delovanje občinskega sveta ZSS, občinske konference SZDL in občinske koference ZSMS.

T. Malinarič

OB 30- LETNICI OSVOBODITVE BO PRIREDILO ŠPORTNO DRUŠTVO

KOMENDA 25. 7. 1975 OB 20. URI

V DVORANI DOMA

V KOMENDI ZABAVNO GLAZBENI VEČER

S PODELITVIJO POKALOV. NASTOPILI BODO ANSAMBLI IN PEVCI TER GOSTJE ŠPORTNIKI

Lepo priznanje

Ob zadnji seji odbora turističnega društva v Kamniku je predsednik komisije za varstvo okolja v Ljubljani, ki se je udeležil te seje, izročil društvu lepo priznanje, ki se.glasi:

Turistična zveza Slovenije izreka PRIZNANJE turističnemu društvu in prebivalcem mesta Kamnik za doseženo tretje mesto v tekmovanju za najbolj prizadeven kraj na področju turizma v letu 1974 v okviru akcije ..Očistimo naše okolje". Ljubljana, decembra 1974. Predsednik komisije za varstvo okolja Boris Matajc i r. in predsednik Turistične zveze Slovenije ing. Franc Razdevšek i r.

Prvo mesto so pri tem ocenjevanju dosegle Luče v Savinjski dolini drugo mesto pa Škoiji Loka. V Kamniku so ocenjevalce, slovenske turistične-delavce, posebno pritegnili izveski na lokalih, ki so kamniška posebnost, pa veliko negovanega cvetja v neposredni mestni okolici

Potrudimo se, da bomo imeli mesto še lepše urejeno!

A.S.

ST. 7.-8. JULIJ-AVG. 1

GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU 27. JULIJU.

V spomin na 27. julij 1941, začetek oborožene vstaje na Kamniškem in 30-letnico osvoboditve, bomo tudi letos praznovali

27. julij

praznik občine Kamnik

PROGRAM PRIREDITEV:

Sobota, 12. julija,

ob 17. uri Odbojkarski turnir ženskih reprezentanc

Sodelujejo: Komenda A + B, Kamnik, Količevo

Nedelja, 13. julija,

ob 8. uri Košarkarski turnir članov za prehodni pokal ŠD Komenda

Sodelujejo: SWW Celovec, Kamnik, Cerklje, Komenda ob 10. uri Prijateljska košarkarska tekma pionirjev SVVW Celovec

- Komenda

Sobota, 19. julija,

ob 15. uri Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici ob 16. uri šahovska simultanka v dvorani Doma v Komendi

- mojster Germek - pionirji občine Kamnik

Nedelja, 20. julija,

ob 8. uri Veliki nagradni brzopotezni šahovski turnir v dvorani Doma v Komendi

Ponedeljek, 21. julija,

ob 17. uri Odprtje novega Doma upokojencev v Kamniku ob 18. uri Odprtje razstave »Spomeniki NOB v občini Kamnik" v Muzeju Kamnik

ob 18. uri Kegljaški dvoboj Komenda - STOL Kamnik v Mostah Petek, 25. julija,

ob 18. uri Promenadni koncert mladinske godbe Kamnik na Trgu

talcev v Kamniku ob 20. uri Zaključek meseca športa „Komenda 75", podelitev

nagrad in zabavno glasbena prireditev v Domu v

Komendi Nastopa ansambel „Dobri znanci" s pevcema

Marjano Deržaj in Bracom Korenom

Sobota, 26. julija,

ob 9. uri Skupna slavnostna seja skupščin občin Domžale in

Kamnik v Domžalah ob 15. uri Odprtje štiristeznega avtomatskega kegljišča v Planinki v

Kamniku in dvoboj kegljaških ekip Domžale - Kamnik ob 18. uri Tek mladincev po ulicah Kamnika v organizaciji OK

ZSMS Kamnik > ob 20. uri Taborni ogenj s programom v Mekinjah - sodelujejo

taborniki iz Kamnika ob 20. uri Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku

Nedelja, 27. julija,

ob 8,30 uri Strelsko tekmovanje B skupine slovenskih mest na MK strelišču v Kamniku - sodelujejo ekipe mest: Trbovlje, Hrastnik, Postojna, Škofja Loka, Domžale, Jesenice in Kamnik

ob 10. uri Odprtje doma združenja samostojnih obrtnikov -Kolodvorska 4 (bivša zgornja železniška postaja) Razvitje prapora ZRVS „Matija Blejc-Matevž na Lazah v Tuhinju. Po razvitju prapora tovariško srečanje RVS

ob 10. uri

Nedelja, 3. avgusta,

ob 14. uri Konjske dirke v Komendi s proslavo 20-letnice konjeniškega kluba v Komendi

Občani počastimo naš praznik s čimvečjo udeležbo na vseh prireditvah.

OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK

Novo izvoljeno vodstvo občinskega sveta ZSS Kamnik

V skladu s 65. ČL Statutarnega dogovora in 5. čl. Poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja ObS ZSS Kamnik so delegati občinskih sindikatov na plenarni seji 2. julija 1975 izvolili:

- za predsednika ObS ZS tovariša REMS Franca, roj. 19. 8. 1943, kovi-nostrugarja iz Titana. Tov. Rems je član ObS ZS kot delegat sindikata delavcev kovinarske industrije. Član ZK je od leta 1964. Pred leti je uspešno vodil OK ZSMS kot njen predsednik, sedaj pa je član občinske konference ZRS. Funkcijo predsednika ObS ZS bo opravljal neprofesionalno.

- za sekretarja ObS ZS tovariša ŠUŠTAR Slavka; roj 16. 2. 1929, do sedaj vodja skladišča v Svilanitu. Tov. Šuštar je član družbeno političnega zbora občinske skupščine. Član ZKS je od leta 1956. V mandatnem obdobju 1970-1974 je bd neprofesionalni tajnik sindikalnega sveta, sedaj pa je vodil komisijo za šport m rekreacijo pri ObS ZS ter predsedoval izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata. V novo 13 člansko predsedstvo ObS ZS so bili izvoljeni se:

S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE

FRANC REMS

SLAVKO ŠUŠTAR

Janez BRLOGAR, „Titan", član DPZ, dosedanji član predsedstva Franc GRADIŠEK, „Stoi", predsednik obč. odbora sindikata, dosedanji član predsedstva

Breda GRDEN, uprava SO, predsednik občinskega odbora sindikata Lojze KORAT, podjetje Kamnik, predsednik obč.odb.sindikata, dosedanji član predsedstva

Peter LAVRIČ, Tovarna usnja, predsednik obč.odbora sindikata Adolf PRAŠNIKAR, Delavska univerza, predsednik obč.odb.sindikata Karel RAVNIKAR, SGP ..Graditelj4', predsednik obč.odb.sindikata Janez TAJČ, „Alprem", dosedanji član predsedstva Jelka TUŠAR, Živilska industrija, predsednik občinskega odbora sindikata, podpredsednik ObS ZS

Jurij URANKAR, „Kočna", dosedanji član predsedstva Marija ŽNIDAR, Osnovna šola F.Albrehta, dosedanji član predsedstva Vsem izvoljenim iskrene čestitke z željo, da bodo čim bolj uspešno vodili organizacijo delavskega razreda v občini Kamnik.

Na obisku pri pokrovitelju

Ob zaključku šolskega leta smo bili učenci osnovne šole Sela deležni posebne nagrade, ki nam jo je pripravil naš pokrovitelj - kolektiv tovarne SVIT. . ,, . _

Avtobus nas je že zgodaj odpeljal naravnost v ljubljanski živalski vrt. L zanimanjem smo si ogledali vse živali, ki jih imajo. Najdlje smo se pomudili pri opicah, ki so nas prijetno zabavale.

V središču mesta smo si nato ogledali spomenik revoluciji in grobnico narodnih herojev.

Povabljeni smo bili na ogled tovarne na Bakovniku. Kar izgubili smo se v teh velikanskih prostorih. Od mnogih izdelkov, kijih v tej tovarni izdelujejo, nam je bila posebno všeč dekorativna keramika. Videli smo, kako oblikujejo, sušijo in slikajo majoUke in druge predmete.

Po ogledu tovarne so nas tudi pogostili.

Polni prelepih vtisov smo se vrnili na svoje domove. Ob tej priliki se učenci šole Sela prisrčno zahvaljujemo kolektivu tovarne SVIT, da nam je omogočil prijeten izlet

Jana Mali, učenka 4. r.

šole Sela

Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

Kmetijska zemljiška skupnost mora zaživeti svoje življenje - večja aktivnost delegatov '.

Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti seje 12. 6.1975 sestala na prvi seji Delegati so se najprej seznanili z dosedanjim delom izvršnega odbora in komisij. Pri tem so ugotovili, da je bila, njihova dejavnost usmerjena predvsem na izvajanje nalog, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Gre za varstvo kmetijskih zemljišč pred nesmotrno rabo v nekmetijske namene, ki mu omenjeni zakon pripisuje še poseben pomen. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je potrebno soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti, v urbanističnih dokumentih občine pa se bodo v bodoče upštevale tudi potrebe kmetijstva.

Varstvo kmetijskih zemljišč je aktualno tudi v naši občini, zato se bo morala Kmetijska zemljška skupnost aktivno in enakopravno vključevati v odločanje o razpolaganju s kmetijskim prostorom.

Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti je obravnavala tudi osnutek odloka o določitvi zaščitenih kmetij. Delegati so opozorili na nekatere pomanjkljivosti v osnutku in sprejeli sklep, da se osnutek ponovno predloži krajevnim skupnostim, ki naj te pomanjkljivosti odpravijo. Občinska skupščina bo odlok o zaščitenih kmetijah obravnavala v septembru.

Delo izvršnega odbora in komisij je skupščina kmetijske zemljiške skup nosti ocenila kot zadovoljivo, obenem pa priporočila večjo aktivnost delegatov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.

Na seji skupščine je bil sprejet tudi finančni načrt in program dela za tekoče leto ter statut KZS.

T.K.

Organizacija združenega dela

SVIL AN IT - KAMNIK tekstilna tovarna

razglaša

naslednja prosta delovna mesta:

4 delovna mesta SNAŽILK Pogoj: osnovna šola

Najnižji osebni dohodek 2.000,00 din. Prošnje sprejema kadrovsko-socialni oddelek delovne organizacije 8 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest

Doslednost pri izvajanju začrtanih smernic

Družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine so na ločenih sejah sprejeli številne akte. Pri zelo obsežnih dnevnih redih so delegati uspeli oceniti stanje v kamniškem gospodarstvu in sprejeli sklepe, ki obvezujejo, in od katerih ne bo odstopanja.

To so poudarili delegati vseh treh zborov, ko so 30. junija, 1. in 3. julija obravnavali med drugim tudi ANALIZO POSLOVNEGA USPEHA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZA OBDOBJE JANUAR - MAREC. V zvezi s tem je ugotovljeno, da na vseh podorčjih odstopamo od začrtane politike, da kamniško kakor tudi celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo označujejo negativna gospodarska gibanja in odstopanja od smernic, začrtanih v resoluciji o ekonomskem in družbenem razvoju. Naloge na tem področju nikakor niso nove. Nasprotno. Le nedosledno smo jih izpolnjevali. Od tod izvirajo številne negativne tendence v našem gospodarstvu, od nenehnega naraščanja inflacijskih gibanj, upadanja izvoza m naraščanja uvoza, povečanja primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, prekomernih in neupravičenih investicij, prekomerne porabe do povečanja zalog gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje, povečanja zaposlenosti in upadanja produktivnosti dela, upadanja akumulativne in reproduktivne sposobnosti, ekonomičnosti itd. Pri vsem tem pa še nenehno in neupravičeno naraščajo cene, kljub nasprotnim tendencam v svetovnem gospodarstvu.

Iz vsega tega sledi, da je potreben dosleden boj proti vsemu in vsakemu, kar ogroža krepitev našega gospodarstva. Stabilizacija našega gospodarstva je osnovni cilj ob krepitvi samoupravnih odnosov in osnova, ki bo morala najti svoje mesto pri izdelavi srednjeročnih planov razvoja.

Ena osnovnih točk obsežnega dnevnega reda je bila tudi odločitev za IZGRADNJO CENTRA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE. Če bodo vse priprave potekale po predvidenem načrtu, bomo z gradnjo Centra pričeli že v začetku naslednjega leta. Z izgradnjo Centra bomo zagotovili pogoje za šolanje 650-700 otrok v eni izmeni. Kako pomembna je izgradnja tega Centra.govori tudi podatek (ki so ga ugotovili z raziskavami po svetu), da že srednješolska izobrazba poveča produktivnost za 30-40 %. Izobraževanje bo postalo tudi sestavni del proizvodnega procesa, kajti Center predvideva tudi izobraževanje ob delu. Delegati so soglasno sprejeli projekt, ki bo ustrezal nastopajočim spremembam v sistemu izobraževanja, in naročili izvršnemu svetu, naj intenzivno dela na pripravah glede izgradnje Centra.

Potem ko so poslušali poročilo o OSNUTKU DRUŽBENEGA DOGOVORA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI, so delegati predlagali, naj bi javno razpravo podaljšali do 15. septembra. Tako bo vsak občan imel možnost spoznati vsebino družbene samozaščite in seveda tudi njene pojavne oblike, da bo tako bolj pripravljen na reagiranje in ukrepanje zoper vse negativne pojave v naši družbi Po končani javni razpravi bo izvršni svet pripravil predlog družbenega dogovora in ga posredoval skupščini, da bi ga sprejela. V zvezi s tem bo potrebno dopolniti tudi vse samoupravne akte z okrepljeno vlogo družbene samozaščite, tako v delovnih organizacijah kot tudi v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih, okrepiti delo poravnalnih svetov in ukrepati, da bi čimbolj zaživelo delo samoupravne delavske kontrole.

Delegati so poslušali tudi POROČILO O DELU ORGANOV ODKRIVANJA, PREGONA IN SOJENJA ZA LETO 1974 in sprejeli konkretne sklepe v zvezi s krepitvijo dela teh organov, ob njihovem nenehnem in še bolj poglobljenem delu m sodelovanju.

Obravnavali in sprejeli so tudi Predlog odloka o ustanovitvi štaba teritorialnih enot skupščine občine Kamnik, Predlog odloka o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra za zveze, Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1974 in Predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani. S potrditvijo odloka o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti Križ in določitvi njenega območja je naselje Križ dobilo status krajevne skupnosti

Pogoji in merila za dodelitev varstvenega dodatka kmetom - borcem NOV so se nekoliko izboljšali, saj se dohodki družinskih članov pri odmeri varstvenega dodatka sedaj zmanjšajo za sedemdeset namesto prejšnjih 67 %.

Predlog medobčinskega družbenega dogovora o izvajanju politike cen bo sedaj enotno urejal marže, ki so sicer določene v odstotku. Ta bo veljal za približno 35 % proizvodov in storitev, katerih nadrobne prodajne cene nadzorujejo občine.

Sprejetje medobčinskega družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti obvezuje, da podpisniki takoj začnejo postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov na ravni občin in uredijo način zbiranja in višino vsakoletnih prispevkov za financiranje potreb krajevnih skupnosti in delitev teh sredstev.

Delegati so sprejeli še Predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih . za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem ter voljenim ah imenovanim funkcionarjem v pravosodju, potrdili izvolitev predsednika in sodnika občinskega sodišča v Kamniku, sodnikov splošnega sodišča v Ljubljani, imenovanje dveh članov v višje disciplinsko sodišče SO Kamnik ter imenovanje direktorja komunalnega podjetja Kamnik. Potrdili so tudi predloge komisije za odlikovanja o podelitvi občinskih priznanj za leto 1975.

Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta sprejela še Predlog odloka o zazidalnem načrtu Vrhpolje - Nevlje in Perovo, Predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi območij, za katere se uvaja obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča v občini Kamnik (Smarca in Vrhpolje - novo naselje), Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka p stroških, ki bremene imetnike stanovanjske pravice stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš poleg stanarine oziroma najemnine v letu 1973. Predlog odloka o ustanovitvi m nalogah službe komunalnega reda in Predlog odloka o imenovanju novih ulic, cest in trgov na območju mesta Kamnik. Potrdili so tudi: Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva, Statut občinske skupnosti socialnega varstva,. Statut skupnosti otroškega varstva Kamnik in Statut dijaškega doma

Kamnik. _ ,,

T, Malinarič

Krajevni praznik Črne

Krajevna skupnost Črna je praznovala svoj krajevni praznik 6. junija-na Črnivcu.

Adolf Žagar predsednik KS je podal poročilo o delu krajevne skupnosti Črna. Otroški pevski zbor osnovne šole Stranje pod vodstvom glasbenega pedagoga Saša Freliha zapel več pesmi.

Program je povezovala učenka Melita Jeras. Podelili so priznanja ekipi pive pomoči civilne zaščite, katere se je udeležila tekmovanja v Kamniku. Priznanja so dobili Zdenka Sterovasnik, Franc Romšak, Jože Rifelj, Rudi Rihtar, Franc Spruk in Ciril Vidmar.

K.F.

OBČINSKA SKUPŠČINA O GOSPODARSKIH GIBANJIH

BOLJ DOSLEDNO URESNIČEVATI h DOGOVORE

Družbenoplitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine so na ločenih sejah v času od 30. 6. do 3. 7. 1975 obravnavali gibanje kamniškega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju. Delegati so razpravljali na podlagi analize poslovnega uspeha organizacij združenega dela, ki jo je pripravila SDK in z vidika ocene gospodarsko političnega položaja v občini, ki jo je konec junija sprejela občinska konferenca zveze komunistov. Občinska skupščina je ugotovila:

- da se negativna gibanja, značilna za naše gospodarstvo v zadnjem obdobju, močno odražajo tudi v gospodarstvu naše občine, v nekaterih pogledih ta gibanja celo presegajo republiško povprečje

- da gospodarska gibanja bistveno odstopajo od predvidevanj v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik za leto 1975

' — da je kamniško gospodarstvo letos poslovalo z nižjo ekonomičnostjo, rentabilnostjo in da je bila dosežena tudi nižja stopnja notranje akumulativnosti

- da je produktivnost, oziroma dohodek na zaposlenega, porasla za 25 %, da so prav toliko porasli izplačani osebni dohodki na delavca, vendar je osem organizacij združenega dela izplačalo več osebnih dohodkov, kot je znašalo pvišanje produktivnosti

- da so delovne organizacije od predvidenega letnega izvoza 15,9 milijona dolarjev v prvem četrtletju izvozile le 17,3 %, kar je po vrednosti za 5,3,% več kot v lanskem obdobju. Nekatere organizacije združenega dela so količinsko manj izvozile kot lani, nekateri najpomembnejši izvozniki (Stol) pa so tudi vrednostno dosegli manjši izvoz.

- da so štiri organizacije združenega dela (Rudnik kaolina, Živilska industrija, Zavod Kozorog in restavracija Stol) v prvem četrtletju, ustvarile premalo dohodka za pokritje osebnih dohodkov ter' drugih obveznosti (izguba 1,04 milijona dinarjev);

- da se je število zaposlenih povečalo za 3 % vi. četrtletju, kolikor predvideva občinska resolucija za leto 1975;

- da so nekatere organizacije združenega dela z dvigom cen dosegale presežke dohodka brez večje produktivnosti in zniževanja stroškov poslovanja;

- da sredstva za financiranje splošne in skupne porabe rastejo hitreje od porasta družbenega proizvoda, čeprav bi v skladu z družbenim dogovorom moral skupni porast osebne, splošne in skupne porabe zaostajati za 10 % točk za rastjo družbenega proizvoda (ta je porastel za 28 %);

- da so prispevki iz dohodka TOZD za nekatere samoupravne interesne skupnosti (republiške izobraževalna skupnost, raziskovalna skupnost) precej presegli predvidena gibanja po mesecih.

Vsi trije zbori občinske skupščine so na podlagi teh in še drugih ugotovitev prišli do zaključka, da nekateri problemi v našem gospodarskem in družbenem razvoju terjajo odločnejšega in takojšnjega ukrepanja, nekatera vprašanja pa so dolgoročnejše narave in jih bo treba upoštevati zlasti ob oblikovanju srednjeročnih programov družbenoekonomskega razvoja. Vsi trije zbori so posebej podčrtali odgovornost na vseh ravneh za dosledno uresničevanje sprejetih stališč in sklepov.

Zbori občinske skupščine so sprejeli naslednje sklepe in priporočila:

- samoupravni organi vseh temeljnih organizacij združenega dela naj takoj temeljito razpravljajo o gibanju gospodarstva, predvsem svoje delovne organizacije in ugotovijo, kako izpolnjujejo sprejeto resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik za leto 1975-

delavški sveti naj takoj proučijo gibanje uvoza in izvoza in na^

podlagi tega sprejmejo določene ukrepe, da bi pospešili izvoz ter omejili uvoz in ga uskladili z resolucijskimi predvidevanji;

- zbori predlagajo samoupravnim organom v delovnih organizacijah, da zahtevajo od svojih strokovnih služb takojšnjo proučitev možnosti za prehod od uvoznih surovin na domače surovine, oz. od uporabe dražjihsurovin na cenejše surovine.

- vsaka delovna organizacija in- temeljna organizacija združenega dela naj ponovno izdela program varčevanja z energijo, s surovinami in reprodukcijskim materialom, predvsem naj velja za nafto, metalurške proizvode in les;

- zagotoviti je treba dolgoročne nabave premoga in lesa v ostalih predelih drŽave, z dogovarjanjem in skupnimi vlaganji;

- v delovnih organizacijah je treba organizirati zbiranje odpadnih metalurških proizvodov, starega železa, aluminija, bakra, cinka, starega papirja, odpadkov tekstila, odpadkov stekla in steklenic,

- proučiti je treba možnosti ponovnega prehoda na klasično uporabo embalaže, ki se po uporabi ne zavrže;

- na področju kmetijstva je treba organizirati boljše izkoriščanje travniških površin za živinsko krmo;

- z uspešnim izvajanjem zelenega plana naj se doseže in zboljša preskrba prebivalstva z domačimi prehrambenimi proizvodi,

- na področju gozdarstva naj bi zmanjšali uvozno odvisnost lesne industrije s povečanjem sečnje lesa in napori za razširitev domače surovinske baze;

- na področju transporta doseči večjo preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico;

- odločno se je treba zoperstaviti vsem poskusom, da bi z neupravičenim povečevanjem cen v delovnih organizacijah reševali probleme tekočega gospodarjenja;

- samoupavni organi v delovnih organizacijah naj na podlagi strokovnih analiz obravnavajo učinkovitost oziroma gospodarnost uporabe vloženih sredstev v investicije in ustavijo vse investicije v izgradnji, za katere ni zagotovljenih celotnih sredstev.

- samoupravne interesne skupnosti naj takoj proučijo dinamiko priliva sredstev in posameznih virov in sprejmejo ustrezne ukrepe za spremembo prispevnih stopenj. Zlasti je treba zmanjšati prispevno stopnjo od dohodka TOZD za republiško izobraževalno skupnost in za raziskovalno skunnost

- služba družbenega knjigovodstva naj se organizira tako, da bo v stanju spremljati podatke o gibanju splošne in skupne porabe v skladu z družbenimi dogovori

- organizracije združenega dela naj pregledajo, kako je gibanje osebnih dohodkov usklajeno z družbenim dogovorom o delitvi dohodka oz. s produktivnostjo

- analitska služba občinske skupščine naj v prihodnje spremlja tudi podatke o gibanju uvoza v posameznih organizacijah zadruženega dela (repromateriai investicijska oprema, široka potrošnja)

- v delovnih organizacijah je treba pospešiti napore za medsebojno povezovanje gospodarstva, tako v pogledu preskrbe z domačimi surovinami kot glede skupnega nastopanja na zunanjih tržiščih. Stališča predsedstva zveze komunistov Jugoslavije in izvršnega

komiteja CK ZKS nas obvezujejo, -da se vs*k na svojem delovnem mestu s posebno odgovornostjo zavzemamo za odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti ter si prizadevamo, da bomo naš* gospodarski in družbeni razvoj uskladili z začrtano politiko.

V tem pogledu nas čakajo še posebej odgovorne naloge pri oblikovanju srednjeročnega načrta razvoja občine Kamnik 1976 - 1980, ki bo moral biti izrazito stabilizacijsko usmerjen. V te razprave se bodo prek socialistične zveze in sindikatov morali vključiti vsi delovni ljudje in občani p s

ENOTE RK CIVILNE ZAŠČITE IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR

SLIKARSTVO, PLESKARSTVO PLAHUTNIK čestita ob občinskem prazniku 27. juliju vsem delovnim kolektivom in občanom Kamnika.

Zaposlim tri kvalificirane pleskarje in sprejmem v uk dva vajenca za pleskarsko stroko.

IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI

rfmembe so nujne

V juniju so zasedale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo, izobraževanje, socialno 'bstvo, konferenca delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, enota samoupravne interesne skupnosti za 'Poslovanje in skupščina zdravstvene skupnosti občine Kamnik.

Glede na togost razprav se zdi, da delegati niso bili dovolj pripravljeni za seje, čeravno je bilo gradivo pravočasno >stedovano. Živahna razprava okrog delovanja delegatskega sistema na seji skupščine skupnosti socialnega skrbstva Pokazala,- da vodje delegacij niso opravili svoje naloge, da gradiva niso proučena in stališča niso bila izoblikovana; >l bi morala biti. Koordinacija med strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti je bila dosežena, saj so adiya za seje šla pravočasno, in sicer v eni.sami ovojnici za vsako delegacijo posebej. Pokazalo se je tudi, da se več lajajo delegacije iz temeljnih organizacij združenega dela kot iz krajevnih skupnosti. Na splošno lahko rečemo, da l* sestale le nekatere delegacije, večini delegatov je bilo gradivo izročeno brez kakršnihkoli navodil in pomoči, kaj *> da bi izoblikovali stališča. Vzroki so številni, posledice pa so znane, pravkar smo jih navedli Najbolj tehten 'f°K da delegatski sistem še ni zaživel v pravem pomenu besede, je verjetno ta (iz njega izhajajo še vsi drugi), da 'tegacije oziroma konference delegacij niso najbolj »življenjsko" oblikovane. To pomeni, da bo treba delegacije ""Prej preoblikovati in drugače postaviti njihovo zastopanost v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. ?nference delegacij bo najbrž potrebno „razbiti" na samostojne delegacije, ki bodo pošiljale svojega delegata na 1° skupščine, m ne konferenca delegacij, kot je bilo doslej. Veliko dela pri tem čaka DPO, ki bodo morale v ""krajšem roku rešiti delegate iz sedanje zagate. V tem smislu bo sklican tudi posvet vseh vodij delegacij in "■Ukrene delegacij iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.

V naslednjih številkah občana bomo objavljali uresničevanje programov posameznih SIS.

Ob tej priložnosti'navajamo obravnavano problematiko le s sej skupščin skupnosti socialnega skrbstva, otroškega "''va in konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

&cialno skrbstvo

Skupščina skupnosti socialnega skrbstva je pod predsedstvom Vlada HVALICA zasedala 18. junija. Obravnavali so predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnosti socialnega skrbstva •"venije za leto 1975. Po predlogu samoupravnega sporazuma združujejo občinske skupnosti sredstva za ^aociranje dejavnosti skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v višini 0,075 % prispevka iz bruto osebnega dohodka ^vcev. Ta sredstva bo republiška skupnost uporabljala za zagotovitev denarnih pomoči v višini polovice varstvene ^kojnine in sicer osebam, ki nimajo nikakršnih sredstev za preživljanje. Za delo skupščine skupnosti socialnega «bstva Slovenije in njenih organov prispevajo občinske skupnosti še sredstva v višini 0,08 dinarjev na prebivalca v ,cjni. Tako bo skupnost prispevala v letu 1975 za dejavnost skupnosti socialnega skrbstva Slovenije okoli 40 "jjjjonov starih dinarjev. Od tega bo občinska skupnost dobila povrnjeno (solidarnostno prelivanje) okoli 6 starih Jjujonov za financiranje denarnih pomoči. Nadalje so delegati obravnavali in sprejeli finančni načrt skupnosti za "'P 1975. Za svojo dejavnost bo skupnost predvidoma potrebovala 2,838.000,00 din in sicer za zagotovitev "Jtazličnejših denarnih pomoči in nadomestil za financiranje socilano humanitarnih organizacij, za delovanje ~°kovne službe skupnosti itd. Višina družbene denarne pomoči je polovica varstvene pokojnine, to je 650,00 din, ic 11 acer samo za tiste, ki jim je taka pomoč edini vir dohodka, a Poleg tega so delegati še obravnavali in sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ?Clalnega skrbstva Slovenije, sprejeli svoj poslovnik ter oprostili podjetje Uslugo plačevanja prispevka za to e P^Pnost.

n Delegati so pooblastili izvršni odbor, da do izvolitve sveta za odločanje o pravici družbene denarne pomoči e 'Pravlja njegovo funkcijo. Izvolili so tudi člane sveta za varstvo družine in sveta za varstvo odraslih, e Bih $0 seznanjeni tudi s pripravami za izdelavo srednjeročnega programa socialnega skrbstva.

a Broško varstvo

l> . Seja skupščine je bila 17. junija. Vodila jo je predsednica Marija ROT. Delegati so obravnavali statut skupnosti '" iQ°*ega varstva m ga sprejeli z manjšimi spremembami oziroma dopolnitvami; finančni načrt skupnosti za leto 3 * Je v ce'ot' sprejet. Predlagali so, naj bi vsem krajevnim skupnostim poslati dopis, v katerem bodo krajevne 3 8rUPnosti navedle svoje potrebe, tako da bodo v zvezi s tem dane možnosti za urejanje problemov v krajevnih f. XuPnostih. S prispevno stopnjo 0,40 iz bruto osebnih dohodkov delavcev se bo nateklo v skupnost okoli 2.463.000 1 lniv!ev' ^e k temu P^tejemb še prenos iz leta 1974 v višini 211.406,19 din in posojilo od izobraževalne skupnosti i- '»«00.000,00, bodo sredstva, ki bodo na voljo, prenizka za vse naloge, in je najeto posojilo.

r. Sprejet je tudi sklep o diferenciranem regresiranju cen za dnevno varstvo otrok v vzgojnovarstvenih zavodih, ^."zus dohodka na družinskega člana naj bi se v tem letu zvišal za približno 20 % glede na lansko osnovo. Za to javnost bo porabljeno okoli 200.000,00 din. Skupnost bo med drugim prispevala tudi sredstva za letovanje 200 J ^kih in 50 predšolskih otrok. Planirani skupni izdatki letovanja znašajo 203.000,00 din, od tega bo skupnost 1 £*rila približno polovico, drugo pa občinska zveza prijateljev mladine, družbenopolitične organizacije ter starši

5 tiafmanCni načrt je v ce^0ti sPreJet in usklajen z že sprejetim programom ter dopolnjen z dodatnimi neodložljivimi i \ cP""' s 'catePnu D0C*0 uspešno urejali problematiko na področju družbenega varstva otrok.

- varstva, za denarne pomoči

, skupnost je imenovala tri komisije: komisijo za pripravo petletnega razvoja otroškega "komisijo za izdelavo pravilnika.

li . -a

Konferenca delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovala

N

Pod predsedstvom Zdravka RIHARJA so delegati obravnavali gradivo za 3. sejo skupščine skupnosti pojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) v SRS in izvolili delegata za to zasedanje. Delegat, ki je zastopal jjjjiniške upokojence na 2. seji skupščine SPIZ. ie -poročal o delu in stališčih skupnosti republiške skupščine. So 8ati 80 obravnavali osnutek srednjeročnega načrta skupnosti SPIZ v SRS za obdobje od 1976 do 1980, predlog j^Polnitev oz. sprememb nekaterih predpisov s področja Piz, predpise, ki urejajo organizaciji in položaj strokovne bjibe skupnosti, medsebojne pravice in obveznosti ter odgovornosti ter predlog poslovnika konference delegatov n* v občinah.

Osrednja točka dnevnega reda je bila osnutek srednjeročnega razvoja. V tem velja poseben poudarek vlogi J^entivne dejavnosti in rehabilitaciji delovnih invalidov. Tako bi zmanjšali invalidnost na čim manjšo možno mejo zJJianjšali naraščanje števila invalidskih'upokojencev. ^ Glede spremembe predpisov so> delegati podprli predlog, naj bi določili zavarovalno dobo s povečanjem ^ntficirana doba) za gozdne delavce in šoferje težjih kamionov in avtobusov. Če bo tak predlog sprejela še "pščina republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se bo zagozdile delavce 12 mesecev štelo 15 mesecev, za šoferje 12 mesecev za 14 mesecev delovne dobe. Poudarili pa so, daje treba te probleme enotno r?.*' oziroma skupno za vsa potencialna beneficirana delovna mesta, ki jih je zaenkrat okoli 11. jGlede strokovne službe skupnosti so se delegati konference delegatov zavzeli za varianto, naj bi se vsaka J^oupravna interesna skupnost ukvarjala le s. svojo izvirno dejavnostjo, in ne da bi druga drugi plačevali prispevke jnj* Primer za zdravstveno varstvo, otroško varstvo itd.). Delegati so spregovorili tudi o instituciji predčasne IjPokojitve. Tudi v tem smislu so potrebni izračuni z aspekta financiranja in finančnega efekta predčasne upokojitve. J*^adnje so delegati sprejeli tudi poslovnik o delu konference delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega r^atovanja v občini. .

T.Malinarič

SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU

NlOVARJAMO SE -SPOLNJUJEMO PA NE!

Lani podpisanega samo-.Pravnega sporazuma o štipen-^tanju učencev in študentov ne ^Plnjujemo dosledno.

To je eden od dveh osnovnih ^tokov, da 48 upravičencev še *&Tio čaka na redno izplačilo Pendije. Drugi vzrok leži na

rejenem vprašanju solidar-

ni

j^stnega prelivanja sredstev občinami. Kako iz zagate? rotiti bo treba čimprej oba j~r°ka, znanih posledic potem * bo. Še zlasti zaradi tega, ker . prizadevamo preusmerjati u?Pendiste na kadrovske |5Pendije. Dodati pa moramo, j/9 bodo k temu prispevale Predvsem potrebe združenega y k po ustreznih kadrih. Te pa ^ndarle obstajajo, kajti čedalje ugotavljamo, da nam /^njka strokovnosti in nujno !f°trebnega znanja. Planiranje Srrov> poklicnih profilov in Sevanje problema ekstenzivna zaposlovanja je ena

bistvenih zahtev na področju kadrovanja.

V šolskem 1974/75 letu prejema štipendijo v naši občini skupno 313 štipendistov, in sicer 131 kadrovsko in 182 štipendijo iz združenih sredstev.

Lani podpisani samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov naj bi obvezoval vse podpisnike v občini, da redno nakazujejo sredstva za izplačevanje štipendij. Vendar ugotavljamo, da temu ni tako. Nekatere temelje organizacije združenega dela ne nakazujejo redno dogovorjenih obveznosti Z nakazili zamujajo tudi po več mesecev.

Zakaj je temu tako, ne vemo. Vemo pa, da sredstva, ki se stekajo, ne zadostujejo, ne le zaradi nerednega izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti, temveč tudi zaradi nerešenega vprašanja solidarnosti.

Sprememba samoupravnega sporazuma bo omogočila, da bo služba družbenega knjigovodstva rzpolnila do sedaj

neredno poravnavo obveznosti podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju.

novice iz turističnega društva v kamniku

Turistično društvo v Kamniku bo tudi letos, v nedeljo 31. avgusta, priredilo tradicionalni DAN NARODNE NOŠE. Spored bo naslednji: ob 10.30 bo pro-menadni koncert na Trgu prijateljstva, ob 11.30 sprejem vodij skupin narodnih noš pri

Credsedniku SOb Kamnik, ob 4. uri sprevod narodnih noš po mestu m ob 15.30 nastop folklornih skupin na Trgu prijateljstva. K sodelovanju je društvo povabilo folklorne skupine iz zamejstva, tako iz Italije (Trsta, Rezije, Nabrežine, Avstrije (Radiše, Zilske doline, Železne ' Kaple), Madžarske (Szomnathelv). Da društvo ni pozabilo povabiti na to prireditev tudi folklornih skupin iz Portoroža, Travnika, Ribnice, Beltincev, Slavonske Požege, Mojstrane, Črnomlja, Vinice in drugod, je razumljivo. a.S.

SPOMINSKA SLOVESNOST NA KOMENŠKI DOBRAVI

Krajevna organizacija ZB NOV Komenda je ob 30. obletnici osvoboditve in 31. obletnici uničevanja partizanske bolnice na Komenški Dobravi pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku žrtvam. Na slovesnosti so sodelovali učitelji in učenci osnovne šole Komenda -Moste, ki so uredili okolico spomenikov v Komendi, na Podborštu in Dobravi in jih okrasili s cvetjem.

partizanske bolnice doktorja Tineta Zajca, do katerega je prišlo 11. junija 1944. ,,'1'e dni pred enaintridesetimi leti se je na tem kraju zgodil gnusen zločin, ki ga lahko stori le človek, ki je vzgojen, da ubija sočloveka samo zato, ker ga smatra za sebi manjvrednega," je dejal tovariš Vode.

V letih 1943, 1944,se je zelo povečal obseg naših partizanskih

MED GOVOROM TOVARIŠA VODETA

Slavnostni govornik tovariš Nande Vode je obudil spomin na gradnjo, delovanje in tragični konec

enot, prav tako pa so boji postajali vedno hujši. Število ranjencev je naraščalo, zato so partizani gradili

številne ilegalne bolnice. Doktor Tine Zaje iz Mengša je dobil nalogo, naj organizira izgradnjo take bolnice na našem področju. Gradili so jo domači partizani in drugi domačini. Nekateri so menili, da je bolnica preblizu ceste in vasi ter sovaržnikovih postojank. „Res je," je poudaril tovariš Vode, „da je .sovražnik to bolnico dokaj kmalu odkril, ker je bila izdana; to pa bi se najbrž zgodilo tudi, če bi bila na kakšnem drugem, bolj odročnem kraju." Mladim poslušalcem je nazorno opisal gradnjo bolnice m povedal, da so nekateri graditelji še danes živi.

tragični konec bolnice je zakrivilo izdajstvo. Nihče prav ne ve, kdo je bil izdajalec, čeprav so ljudje že marsikaj ugibali. O tem dogodku bo izšla tudi knjiga, ki bo morda prispevala k rešitvi tega vprašanja. Partizanski obveščevalec je pravočasno izvedel za sovražnikove namene, a ni mogel več obvestiti bolniškega osebja, ker so bih' vsi dohodi k bolnici zasedeni Napad je bil bliskovit, in ni bilo možnosti ne za umik ne za obrambo. Skoraj neoboroženi tovariši so bili na milost in nemilost prepuščeni sovražniku, ki jih je mučil, pobil in sežgai

Tovariš Vode je opozoril, da ostanki zločincev iz druge svetovne vojne pod krinko visoke kulture še vedno prežijo, kako bi izkoreninili upor in zahteve po svobodi in enakopravnosti Toda še tako oborožen agresor je nemočen, če je ljudstvo enotno

Nato so učenci osnovne šole Komenda - Moste pod vodstvom tovarišev Frančiške Kralj in Branka Markiča priredili pester in prijeten kulturni program, tovariš Lovro Likan, predsednik KO ZB Komenda, pa se je vsem zahvalil za sodelovanje. M.Založnik

ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV V KAMNIKU

Spremembe v družbenem življenju - kot so ustavne spremembe in delegatski sistem, so prinesle zasebnim obrtnikom možnost, da se kot enakopravni člani naše družbe vključujejo v naše vsakodnevno življenje, saj jim delegatski sistem daje možnost, da sodelujejo v družbenem življenju. Obrtni zakon paje ovrednotil obrt kot družbeno koristen dejavnik in ji določil ustrezno mesto v naši družbi

Lansko leto izvoljena delegacija obrtnikov je ob moralni podpori organov občinske skupščine sklicala 14. 4. 1975 ustanovni zbor obrtnikov, ki je enoglasno sklenil m potrdil, daje potrebno v Kamniku ustanoviti ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV, ki naj združuje vse zasebene obrtnike v organizaciji ki bc usmerjala, vodila in pomagala pri uveljavljanju pravic oziroma pri izpolnjevanju dolžnosti svojih članov. Zbor je izvolil organe združenja, in sicer 30-člansko skupščino, ki je pripravila pravilnik združenja, na osnovi katerega je búa potem opravljena registraba ZDRUŽENJA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV KAMNIK.

Stalno sodelovanje z oDcmsKimi organi, pomoč pri razvijanju samostojne obrti, sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, gospodarsko zbornico, sodelovanje z davčno upravo glede oblikovanja davčne politike, kreditiranje zasebne obrti, strokovno dopolnilno izobraževanje obrtnikov in delavcev, zaposlenih v zasebni obrti, bi bile osnovne programske naloge združenja.

Izvoljeni člani skupščine' združenja so si prizadevali, da bi dobili primeren prostor, kjer bi imelo zdruzenenje svoj sedež in kjer bi se obrtniki lahko zbirali in urejali svoja stanovska in strokovna vprašanja. Z odločbo izvršnega sveta skupščine občine Kamnik je združenje prejelo v trajno uporabo stavbo, kjer je bila prej zgornja železniška postaja, seveda s pogojem, da s stavbo ravna tako, da ne bo propadala. S polnim razumevanjem stanovskih tovarišev je tako dom združenja že dobil novo streho, v teku pa so tudi vsa druga dela za dokončno usposobitev prostorov. V soboto, 19. 7. 1975, je predvideno udarniško delo za dokončno ureditev notranjosti in okolja stavbe.

Tako bo vse pripravljeno za svečano odprtje DOMA ZDRUŽENJA STAMOSTOJNIH OBRTNIKOV KAMNIK. Dom bodo odprli 27. 7. 1975 ob 10. uri Vabimo vse zasebne obrtnike, vse zaposlene pri zasebnih obrtnikih in druge občane, da se svečanosti udeležijo.

V prostorih sejne sobe bo-ob tej priložnosti razstava likovnih del obrtnikov amaterjev.

ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV

KAMNIK

KLJUB VSEMU — LJUDSKA TEHNIKA DELA

Konec maja je občinski svet organizacij za tehnično kulturo pripravil srečanje modelarjev, radioamaterjev in fotoamaterjev na Mengeškem polju blizu nove tovarne Stol na Duplici. Kljub temu da akcija ni bila objavljena, se je zbralo okoli 80 gledalcev, ki so navdušeno spremljali' dejavnost članov LT. Modelarji so pokazali jadralne modele, zatem pa se radijsko vodene modele letal, ki sami vzletajo in pristajajo, v zraku pa lahko izvajajo akrobatske zavoje ali pa odvržejo tovor (padalca itd.).

Radioamaterji so imeli s seboj UKV radijsko postajo in agregat za proizvodnjo električne energije. V času akcije so 1 sprejemali in oddajali.Fotoama-terji pa so vse to zabeležili na film. Vse te stvari pa so nastale in stekle, posebno pri modelarjih, samo zaradi truda posameznikov, ki delajo v klubih, ki pa kljub prizadevanju občinskega sveta nimajo zadosti sredstev, zato se tudi ni treba čuditi, da se število članov LT ne more okrepiti, saj vsak, ki se včlani, kmalu ugotovi, kakšne težave tarejo vse klube (prostori, de-

nar, material), tako da kmalu izgubi veselje do dela. Če bo materialna stran ostala še naprej neurejena, je res vprašljivo čemu naj bi peščica ljudi, ki kljub vsemu delajo in se trudijo, vsako leto obupa vala nad takim stanjem Res je, da je občinski proračun močno obremenjen zaradi naraščanja vseh stroškov in ukrepov zaradi stabilizacije, vendar bi se morala občinska skupščina enicrat dokončno odločiti o ljudski tehniki, _ nekatere samoupravne interesne 'skupnosti pa bi tudi lahko prostopile k sofinanciranju organizacij za tehnično kulturo; drugače se utegne zgoditi,da drugo leto ne bomo videli niti takega srečanja, kot smo ga videli letos. lat

r

KAMNIK

ALI BO IZLETELO?

DA JIH NE BI POZABILI...

PISMO

AVGUST VIDMAR - TONE

Res, da jih ne bi pozabili, je prav, da se ob 30-letnici zmage in svobode spomnimo med Kamničani že pozabljenih borcev Kamniškega bataljona. Avgust VIDMAR - Tone, nosilec spomenice 1941 in eden prvih gorenjskih partizanov, živi danes v Kranju. Njegova življenjska pot se je začela v sončni Vipavi 27. avgusta 1910.

Po prvi svetovni vojni so te kraje okupirali Italijani in za ljudstvo seje začela trnjeva pot preganjanja. Izučil se je urarskega poklica in leta 1931 pobegnil v Jugoslavijo. Zaposlil se je v Mariboru, in ker je bil že prej rahlega zdravja, se mu je tu bolezen ponovila v težji obliki. Bilje operiran na pljučnem živcu (eksereza) in se zdravil dve leti. Polagoma je okreval in se zaposlil kot urarski pomočnih pri urarju JANKU v Kamniku.

V Kamniku se je takoj priključil progresivnemu primorskemu emigrantskemu društvu TABOR in delavskemu društvu SOLIDARNOST. Junija 1941 je bil sprejet v partijo, v takrat na novo ustanovljeni celici na Šutni, v katero so bili vključeni še tovariši: Jakob MOLEK, Silvo KLAVClC in Pavle TUREL.

V noči od 27. na 28. julij 1941, ko se je v kamniškem okrožju začela ljudska vstaja proti okupatorju, je tov. VIDMAR sodeloval v skupini, katere naloga je bila, s podiranjem brzojavnih drogov ter rezanjem telefonskih žic, onemogočiti okupatorju zvezo z drugimi postojankami.

AVGUST VIDMAR - Tone

O teh dogodkih pripoveduje Avgust VIDMAR-Tone takole: „Na predvečer vstaje v Kamniku 27. julija 1941 smo se sešli, kot je bilo že prej določeno, na sestanku, na takrat še samotnem travniku pod Zapricami, Pavel TUREL, Mirko EKSLER, brivski pomočnik pri Klobučarju, Polde DRE-MELJ in jaz kot vodja skupine. Sprejel naju je organizator vstaje na gorenjskem področju tov. Tomo BREJC. Mirko Eksler je prinesel orodje (žago in sekiro), ker je bil najbližje doma. Nalogo smo imeli, naj pretrgamo telefonsko zvezo med Kranjem in Kamnikom. Že popoldne smo opazili, daje bilo več vojaštva na ulicah, kot po navadi in da so bili vznemirjeni. Pred polnočjo, kot je bilo dogovorjeno, smo se dvignili iz kotanjice, kjer smo ležali v travi in se previdno napotili proti Podgorju kar prek travnikov in njiv. Na primernem kraju smo ob polnoči hitro začeli z delom, Mirko in Polde sta žagala, midva s Pavletom pa sva tiščala drog proti cesti. Prežagani drog ni padel, obvisel je na žicah, zato smo ga trije vlekli dol, Pavle, kije bil najvišji, pa je s sekiro posekal žice na obeh straneh; pri drugem smo imeli pol manj težav. Ko pa smo začeli pri tretjem, smo opažih žaromete avtomobila iz kranjske strani Drogova sta ležala čez cesto in zraven razsekana žica. Hitro smo se ločili, onadva na podgorsko stran, midva s Pavletom pa proti Bistrici. Pavleta je hitro vzela noč, meni rte je takoj pošla sapa. Ustavil sem se, na cesti je stal avto, slišal sem tudi vpitje. Ko sem prišel do brvi pri Dornikovi kovačiji, sem opazil na drugi strani brvi temno postavo. Mislil sem, da me čaka Pavle. Ko sem bil že skoraj pri njem, ga vprašam, če je on! On pa nič. Takrat sem švignil mimo postave, ki me ni skušala ustaviti niti zasledovati. V bližini stanovanja, takrat sem stanoval blizu Bistrice, pri bivšem sejmišču, sem si sezul čevlje, opazoval okrog hiše in se vtihotapil skozi okno v svojo sobo. Naslednje jutro pri zajtrku, na hrani sem bil pri gospe Kosakovi, sem našel tam policaja Zabavnika, ki seje vdinjal Nemcem. Preden sem šel, meje pogledal in rekel: „Kaj ste imeli za enega hudiča ponoči? " Nisem se zmedel, začudil sem se. češ da nič ne vem, vendar se mi je takoj posvetilo, daje bil

Conoči na brvi Močno me je zaskrbelo, ko sem sel v službo, ker meje tov. orno določil, da bom zaradi bolehnosti deloval kot terenec v v Kamniku. Blizu Matjašičeve hiše sem opazil, da so iz Jankove trgovine stopili: dva vojaka, nato še urar Janko in se dva gestapovca, ki jim je moral iti pokazat, kje stanujem. Šli so v isti smeri, kot jaz, in me niso videli. Prva dva sta šla v trgovino, eden je stal na pragu in gledal proti meni. Če bi takrat zečel bežati, bi pogrešil, zato sem mirno in počasi šel mimo njega ter pri Terpinčevi gostilni zavil na desno v ulico. Počakal sem, daje prišel JANKO nazaj in mu z roko pomignil, naj pride k meni. Bil je ves prestrašen. Vprašal sem ga, kam ju je peljal. Komaj je izgovoril: „VAS IŠČEJO". Nato sem mu zabičal, da ne sme povedati, da me je videL „Saj ne bom, saj ne bom.!" je rekel in sva se razšla. Pred Tunjicami sem se zatekel v hišo, kamor sva šla večkrat prej s Silvom KLAVČIČEM. Ker tam nikakor nisem mogel dobiti stikov, sem odšel ponoči na slepo srečo v Podgorje. Nekaj dni sem bil v neki hiši, nato

Sa na podstrešju cerkve, kamor mi je mežnar nosil hrano, ko je prišel zvonit, polnoči sem se vsako noč sprehodil po pokopališču in napenjal ušesa, če bi kje kaj zapokalo; v tisto smer bi jo mahnil, da bi prišel do svojih. Za razmere v Kamniku in za prve žrtve sem zvedel od mežnarja. Ko mi je bilo negotovosti in samote dovolj, sem po dolgem premišljevanju odšel na Duplico in se ustavil v gostilni, kjer sem včasih ob nedeljah prišel v stik s tovarišem ŠTURMOM. Natakarici, ki sem se ji zdel znan, sem povedal, v kakšnem položaju sem, in jo vprašal, če mi more pomagati. Rekla mi je, da bi me prav rada skrila v svoji sobi, da pa že ima enega, ki je bil v enakem položaju. Povedal sem ji, da nisem mislil tako, ampak če ve, na koga bi se obrnil, da bi dobil čimprejšnji stik s partizani. Dala mi je jesti in piti ter svetovala, naj počakam do mraka. To je bila tovarišica Kodričeva, ki je tudi obvestila Marico BREJC, da sem dobil najnujnejše stvari iz svojega stanovanja v Kamniku. Zvečer je prišel iz tovarne REMEC tovariš Vodoprvec, s katerim sva se poznala bolj na videz, in po kratkem pogovoru sva šla v Šmarco v pekarno VAVPOTIČ. Zagotovil mi je, da pridejo naši fantje po kruh in da se jim bom lahko priključil Pozno ponoči so res prišli, a so si me prej ogledali skozi okno. In ker me je eden spoznal, so potrkali in prišli. Odvalil se mi je kamen od srca, rešen sem bi negotovosti. V vreče smo dali kruh in odšli čez Bistrico do opuščene opekarne v gozdu, kjer je bilo taborišče. V našem taborišču sem zvedel tudi za izdajo Beča in za prve žrtve, ki so padle zaradi njega.

Čez nekaj dni je prišel še Pavle TUREL, ki sem se ga zelo razveselil. Pravil mi je, da je tisto noč po akciji, kot bi nekaj slutil, šel spat k svojemu dekletu in da je bil že zjutraj opozorjen, da ga iščejo. Odšel je v Novi trg k Marički PURGER, na kar je tudi on šel iskat naše na slepo srečo. Medtem je prišla Kamniška četa z Velike planine, med njimi tudi tovariš ROMAN. Tam se nismo dolgo zadrževali in sredi avgusta smo dospeli na Rašico, kjer se je zbral celotni Kamniški bataljon, in slovesno zaprisegel! 17. avgusta 1941. Na Rašici smo ostali nekaj dni, na kar smo se premaknili v Tunjiške gozdove. Tam nas je izdal Kimesvengerjev pomočnik Tone Beroncelj, ki je nabiral gobe in verjetno že takrat vohunil. Taborišče je bilo nekoliko više. Pod njim, blizu potoka, nas je bilo nekaj zbranih okoli kotla v pomoč kuharju Jakobu MOLKU, ki je kuhal ričet s svinjskim mesom. Ko je napravil prežganje, je

vstal, da bi ga zlil v kotel, naenkrat pa je odvrgel ponev in zavpil „SVABI"! Takrat je že zaropotalo. !Mi štirje, Jaka, PETERLINOV Bogdan.jaz in neki tovariš, smo pograbili orožje (takrat sem imel pištolo na boben) m zdrvel v dolino čez potok in travnik ter nato v hrib. To je bilo 24. avgusta 1941 in moj prvi ognjeni krst.

O partizanskem bojevanju takrat še nisem imel pojma. Ko sem sopihal v hrib, sem še slišal streljanje, takrat so verjetno prišli Nemci v taborišče, nato se je vse pomirilo Skril sem se v gost grm, da bi se oddahnil, in upal, da prišel kdo od naših mimo - mislim tistih, ki so bih napadeni pozneje. Pozno popoldne, ko je bilo že dolgo vse mirno, je nekdo v dolini močno zavpil: „Halo!" Zdelo se mi je, da sem prepoznal glas enega izmed naših. Previdno sem se spustil v dolino in pred večjo jaso dolgo oprezoval. Slišal sem govorjenje na drugi strani in bil prepričan da se zbirajo naši Ko sem bil že na sredi jase, sem slišal oster.glasen odgovor podrejenega vojaka „Jawohl" in ga hkrati tudi zagledal. Na levi strani bočno pa še dva. Hitro smuknem v grm, pripravljen sem bil na vse. V roki sem držal pištolo z namenom, da poženem kroglo v prvega Švaba, ki bi me odkril. Zavedal sem se, kaj me čaka, če me ujamejo živega. Zadnji naboj sem namenil sebi. Rahlo sem upal, da me niso opazni, čeprav sem se znašel tako rekoč med njimi. Minute so tekle kot ure. Povsod okrog sebe sem slišal korake in govorjenje, in ko se je začelo mračiti, so se zaslišale signalne piščalke, ki sem sijih doboro zapomnil, kar mi je zelo prav prišlo ob nekem poznejšem napadu. Ko so Nemci odšli, sem še dolgo v noč ostal tam, da bi se še drugič ne prenaglil. Ob svitu sem jo mahnil proti Krvavcu, kot je bilo že prej v načrtu, da se bomo iz Tunjic premaknili na Krvavec. Nasitil sem se in prespal na samotni kmetiji, skrit globoko v senu. Zjutraj, ko sem še dremal, je prišla k hiši nemška patrulja ter poizvedovala pri kmetu. Gospodar mi je prinesel mleka in žgancev ter povedal, kaj poizvedujejo. Pojedel sem in izginil v grmovje. Preiskal sem strugo potočka, da bi našel kakšne sledi, vendar brez uspeha. Popoldne sem nazaj grede na Šenturski gori nekaj malega pojedel, m , ker so me sumljivo gledali, odšel v dolino. Zvezo sem dobil naslednji dan pri opekarni v Volčjem potoku in ves srečen spet dobil svoje tovariše v kolovških gozdovih.

Četa, ki sem se ji priključil, je bila Radomeljska. V njej sem našel nekaj tovarišev, ki sem jih poznal že od prej. Ta četa je že do tedaj izvedla več uspešnih akcij, ki pa so že večkrat opisane.

Kot sem že omenil, je bilo taborišče v kolovških gozdovih, nekje pri Žicah. 13. septembra, v zgodnjih jutranjih urah, bila je še tema, sva bila poslana v patruljo Boris in jaz. Ko sva prišla na vrh vzpetine, nekaj 100 metrov od taborišča, sem v daljavi zaslišal komaj slišen pisk, prav tak, kot sem ga slišal ob napadu pri Tunjicah, -saj se mi je za vedno vtisnil v spomin, in takoj zaslutil, kaj se dogaja. Boris se je sicer norčeval, češ, da sem slišal pastrija in da zganjam paniko, vendar sem ga odločno zavrnil. Šla sva v taborišče, kjer sem poročal, kaj sem slišal.

Takrat se je zadrževal v naši četi komandant Kamniškega bataljona dr. Marijan Dermastia, kije sicer poslal patruljo proti omenjenemu kraju, vendar sem oopazil, da mojih ugotovitev m jemal resno, čeprav sem zatrjeval, da se nisem motil Spomnil sem se, da je v šotoru ležal tudi Roman POTOČNIK, ki je zaradi krvave griže zelo oslabel. Naju z Borisom je Dermastia poslal nazaj v patruljo. Ko sva se vzpenjala proti vrhu, je bil že dan. Nisva bila še na vrhu, ko je v taborišču zaropotalo iz pušk in brzostrelk, slišalo se je vpitje „halt, halt", in že so za nama prisopihali nekateri borci. Pri tem napadu je bil ranjen v ramo tov. BUKOVEC. Ko smo se vsi zbrali na vrhu, smo streljali proti taborišču, ki ga je zakrivalo gosto grmovje. Razen orožja smo izgubili vso opremo in hrano. Bili smo popolnoma obkoljeni, tipali smo na vse strani. Povsod smo naleteli na Nemce, ki so nas obstreljevali s trombloni in drugim ' orožjem.

Pozno popoldne smo se po srečnem naključju prebili po neki grapi iz obroča čez cesto brez vsakega strela, čeprav je bil v bližini nemški kamion, in ko smo že bili čez cesto za grmovnjem, je pripeljal še en, poln vojakov. Ranjenega BUKOVCA sta izmenoma podpirala dva tovariša, ker je kljub obvezi močno krvavel. Tudi Roman nam je le s težavo sledil. Čez nekaj dni smo že ponoči prišli do Save nekje pri Jevnici, k sreči smo tam našli brod, pretrgali verigo, s katero je bil priklenjen, in se prepeljali čez reko. Sredi Save bi se nam zaradi neveščega ravnanja kmalu prevrnil. Po trdi temi smo se po hudourniški strugi zapeljali proti Jančam. Spotikali smo se ob skale in padali, ker smo bili močno izčrpani, saj že nekaj dni nismo jedli. Žvečili smo zelena jabolka, kar smo Romanu odsvetovali, a brez uspeha. Žvečil jih je z nami vred in začuda od te diete ozdravel. Ko smo prešli takratno mejo, smo v dolini na cesti slišali vpitje italijanskih vojakov, ki so pripravljali zasede, a smo tudi to pot srečno ušli.

Na MOLNIK smo prišli 17. septembra, kjer je že bila četa tamkajšnjih partizanov in se utaborili ob njih- BUi smo utrujeni in prestradani, a smo se ob pomoči tovarišev iz Molnika, ki so bili založeni s pošiljkami iz Ljubljane, kmalu opomogli. Na Molniku sem se poslednjič poslovil od prijatelja Pavla TURELA in drugih tovarišev, ki so odšli na Moravsko in na GOLČAJU zaradi izdajstva padli v borbi z Nemci."

Napori v partizanih so tovariša VIDMARJA, ki je bil že tako bolan na pljučih, tako izčrpali, da ga je komandant Kamniškega bataljona dr. Marijan DERMASTIA po znani obkolitvi Radomeljske čete na Kolovcu oktobra 1941 in po prehodu na ozemlje ljubljanske pokrajine, poslal k zdravniku. Iz bolnice je pobegnil in odšel v šolsko taborišče št. 1 nad Podlipo kot stražar. Spomladi 1943. leta pa seje vključil v Zapadnodolenjski odred. Zavratna bolezen ga je spremljala vseskozi in ga v jeseni 1943 po kapitulaciji Italije dokončno onesposobila za nadaljnje boje v partizanski četi Vodilni tovariši so mu svetovan, naj odpotuje v rodno VIPAVO. Tu je tovariš Avgust VIDMAR-Tone ponovno dokazal svojo globoko zavednost, požrtvovalnost in zvestobo partiji Nihče mu ne bi mogel zameriti, če bi se tako bolan nekam „zabil". VIDMAR pa je sicer odšel na Primorsko, toda nazadnji relejni postaji P-14 nad Vipavo je komandirja postaje naprosil, naj mu pomaga, da bi ga sprejeli v partizansko tehniko. Tako je delal naprej v znani partizanski tehniki „JELENKA" kot ciklostilec, nato pa v pokrajinski tehniki za Slovensko primorje do osvoboditve.

Tovariš Tomo BREJC-Pavle mu je dal naslednjo oceno: „Tovariš VIDMAR spada med tiste naše skromne, toda globoko zavedne, požrtvovalne in ustvarjalne ljudi, ki o sebi nikoli ne govorijo, ki so za revolucionarno dejavnost partije najbolj dragoceni, brez katerih ne bi mogla s takim uspehom uresničiti svoje zgodovinske naloge."

Marica BREJC

Pojasnilo izvršnega sveta občine Kamnik

v zvezi s protestom zaradi postavitve ograje na zaporo poti „ Arboretum" Volčji potok

1. Izvršni svet skupščine občine Kamnik je razpravljal o očitkih občanov Volčjega potoka in Rudnika, da je bila samovolja upravnih organov občine pri izdaji gradbenega dovoljenja za ograditev „Arboretuma".

2. Izvršni svet je ugotovil, da je z gradbenim dovoljenjem bilo naloženo „Arboretumu", da uredi nov priključek z glavne ceste na vaško pot v Spodnjem Volčjem potoku.

Ugotovljeno je, da je „Arborejjum" to obveznost izvršil.

3. Na odločbo o gradbenem dovoljenju za postavitev ograje ni bilo danih ugovorov.

4. Izvršni svet je skupno s Krajevno skupnostjo in občani Rudnika ugotovil, da bi z izgradnjo ceste iz Rudnika v Volčji potok bila boljša in krajša povezava' s krajevno skupnostjo in Kamnikom. V ta namen in s sporazumom s predstavniki krajevne skupnosti in z odobritvijo vseh zborov občinske skupščine je v občinskem proračunu zagotovljenih 5 milijonov S dinarjev za gradnjo te ceste.

5. Gozdni obrat Kamnik je v letu 1974 namenil 1 milijon S dinarjev za ureditev te cestne povezave. Ta sredstva pa v letu 1974 niso bila izkoriščena.

S sredstvi občine KS Kamnik in KS Volčji potok bi v letu 1975 lahko zasilno uredili to pot, v naslednjih letih pa bi jo povsem dogradili.

<5. Izvršni svet podpira zahtevo, da delegacija KS Volčji potok postavi zahtevo, da se to vprašanje da na dnevni red družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, pri čemer pa pripominja, da zbora ne moreta razveljaviti pravno veljavne odločbe upravnega organa, ker bi se ta lahko razveljavila le v rednem upravnem postopku.

7. Izvršni svet meni, da je treba ščititi tako pomembne objekte, kot je ..Arboretum" Volčji potok in da je v okviru zaščite tudi postavitev ograje.

Z zaščito praka je podana tudi obveznost, da s skupnimi napori občanov in delovnih ljudi omogočimo občanom Rudnika boljši dostop v KS in Kamnika. Z ukrepi pod točko 4. in S. so delno že izpolnjeni ti pogoji.

IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK

UPRAVE ARBORETUMA VOLČJI POTOK IZVRŠNEMU S VE SO KAMNIK V ZVEZI S .PROTESTOM" ZARADI OGRADITVE ARBORETUMA

Glede na objavljeni ..protest" v šesti številki »Kamniškega občana" bo prav gotovo razpravljali o situaciji, ki jo razpletajo ob, okrog in mimo ar1 returna v Volčjem potoku. Ker bo stališče oz. sklep, ki ga bodo spre občinski in drugi pomožni organi daljnosežnega zgodovinskega pomena, želel osvetliti nekatera dejstva, kijih v nobenem primeru ne kaže spregledi Kaže, da se bo gonja nadaljevala, dokler se ne stre arboretuma in pos gradbeni oddelek Skupščine občine Kamnik, ki menda ..delujeta pl splošnim ljudskim interesom. Nekaterim pač ne zmanjka časa in če sej ' zdi potrebno se poslužijo demagoškega frazarjenja namesto, da bi tehtali pogledali resnici v oči

Dejstva pa so drugačna:

1. Ogorevc ni kralj na Betajnovi in ne zavrača sodelovanja z nikomer. 0| reve je tudi zgolj kadrovsko vprašanje, ki ga je mogoče takoj rešiti, če terjajo javni interesi To garaško mesto ni tako atraktivno, da bi se človek oklepal kakor pojanec plota. Niti kolektiv, še manj pa Ogo« nista lastnika arboretuma v Vočjem potoku, kije nacionalnega internacionalnega pomena, temveč sta samo upravljalvca, ki se dosledi zavedata svojih dolžnosti zelo malo pa svojih pravic Arboretum je pl kljub velikim sredstvom propadal, zdaj pa že IS let iz lastnih mo nenehno napreduje.

2. Razglabljanje v ..protestu," da bomo za 80 investiranih milijonov zaslui le 10 milijonov, je najčistejša podjetniška mentaliteta, ki z varovanje kulturnega poslanstva arboretuma nima nobene zveze. Vsak slepei ugotovil, da je ograja dejansko najbolj elementarni pogoj za golo o!" tev arboretuma, ne pa njegov gospodarski problem. Nasprotno, z og. vijo se paralelno večajo gospodarski problemi arboretuma, ki bodo fi le z organiziranjem prodajnega centra izven ograje. Gre torej za go čisto zaščito arboretuma kot ljudske dediščine, ki je nihče nima p: uničiti Neizpodbitna dejstva zadnjih let pričajo, da obiskovalski : divjad, pomanjkanje sredstev za pazniško službo itd. limitirajo r; objekta in ogrožajo celo obstoj na zdajšnji ravni Vrt in drevesnic nabito polna s trudom vzgojenih sortimentov, ki jih ne moremo po: na piano, dokler v arboretumu ni mogoče uvesti nikakršnega režima reeulative obnašania. Vsakomur lahko dokažemo kolikšna ie škoda zar» obiskovalskega navala, avtomobilizma, kraje in divjadi. Skoda gW divjadi je reverzibilno uničujočega značaja. Škropljenje s strupeni biocidi močno ogroža divjad, ki se zaradi intenzivnih ureditev ob rot gozda koncentrira prav na arboretskem področju. Deviza lovcev je vse' glasila: ..Ogradite? Ko smo ogradili smo slišali, nasprotno. Toda kai vse to pojasniti laičnim krajanom, ki ne vidijo preko svojega praga?

3. Naša družba je že toliko bogata, da bi bila dolžna posrbeti za nemoten funkcioniranje tako pomembne ustanove. Če pomislimo, da vzdržuje vsa muzejček vsako kulturno zadevčico, če jo obišče le nekaj ljudi Arboretum obišče tisoče obiskovalcev, ki so vedno večji strah in trepet v, zavod. Ali ni to naravnost nepojmljiva žrtev za tako majhen kolektiv, | naj zaradi ne vem kakšnih razlogov.iz svoje lastne mpči, nudi naši in tin javnosti ta edinstveni kultumo-estetski užitek? Katera druga delovflj organizacija pri nas se laho ponaša s takšnim ustvarjalno-odgovornifi odnosom do narodove dediščine, ki ji je bila zaupana v upravljanje? P< vsem tem pa smo vseskozi brezplačno pomagali aru|beno-političnim % drugim množičnim organizacijam z načrti itd. ne da bi za to pričakoval kakšna priznanja. Prisotni smo v vsej državi. Delamo vsi brez razlik«* disciplinirano in ustvarjalno, če je potrebno noč in dan. Medtem, ko A ' drugi skrbeli za svoj osebni standard smo mi mislili, kako bi ohranit arboretum. Spričo tolikšnih bremen je menda jasno, da nismo v stanM nuditi finančne podpore drugim. Obljubili pa smo jim svoje roke. Tovarn ška roka žal ni več pomembna, važen je denar.

4. Na sestanku s predstavniki krajevne skupnosti sem pojasnil, da arboreM ni niti moja niti kolektivova last in da smo se vselej pripravljeni podredi*] zakoniti odločbi glede ev. odstranitve ograje. S takšno provinciaM rešitvijo bi kolektiv arboretuma dokončno razbremenili neprijetne skrM za nadaljno usodo zavoda, našo in tujo javnost pa oropali za najbol! popularen kulturni objekt, ki ga sploh imamo. Brez bučne reklame/' vselej dovolj obiskovalcev.

5. Meni je tuja ta strašna regionalna zavest. Ali so občinske meje zate* tabu? Lahko si je predstavljati, da sta hoja in vozikanje po vzorno urej? nih poteh arboretuma prijetna. Drugih poti po vaseh tako nihče tf vzdržuje. Najlaže je zahtevati in uživati. Toda kako potem delujejo razfl' hribovske , brkinske, kraške in druge krajevne skupnosti kjer so vasi med seboj včasih neznansko oddaljene? Socialistična družba nikogar K' pozabi in to ne bi smel biti problem. Zdi se mi, da se tudi v tem primer11 uveljavlja hrvaški pregovor: „Ne laje pas radi sela, nego radi sebe".

6. Borci NOB iz Rudnika, ki so dali svoja življenja za plemenite cilje socif listične prihodnosti nas kvečjemu obvezujejo, da storimo vse, da te cilj« resnično dosežemo. Svojih življenj niso dali za uničenje tako dragocen« narodove dediščine kakor je arboretum Volčji potok, odstranitev ograj' pa dejansko pomeni uničenje. Ko bi bili sposobni imeti vsaj delček tiste samodiscipline in odrekanja, ki so ju imeli borci NOB bi zlahka razumeli ukrepe arboretuma. Izkušnje nas učijo, da obiskovalci še zdaleč nimaj« oblikovanega prepotrebnega socialističnega odnosa do splošne narodov« imovine. Dokaz temu je vse večja kraja in uničenje v arboretumu. Jasno je, da glede tega ne smemo brezskrbno tiščati nojeve glave v pesek' še zlasti, ko natančno vemo, kakšne bodo posledice. Nezaslišano bi bil": da bi zaradi parcialnih interesov prezrli širše družbene interese, ali zaradi; takšnih interesov celo z mrtvimi heroji iz NOB izsiljevali škodljive odi" čitve. Nad tem bi se morali zamisliti zlasti letos, ko praznujemo 3| letnico svobode. Stara resnica je, da so nam, veliko bolj dragoceni mrtvi heroji, kakor pa živi demagogi m slepci.

7. Vse torej lahko napravite, samo ne uničite najlepšega kar v Kamniku imamo - Arboretuma. Kolektiv dela „in bona fide je hvaležen za vsakrü" no tudi najmanjšo pomoč. Veliko smo storili za krajevno skupnost že * tem, da smo ji ohranili tako pomemben objekt. Žal se veličine teg* dejstva sploh ne zaveda. Pričakovali smo vsaj moralno pomoč te skup' nosti, ki nas za plačilo hoče „ožeti," ali pa uničiti arboretum.

Prej ali slej bomo zahtevali, da se gmotno stanje zavoda končno vendarl« uredi, ali za vselej napravi križ čez arboretum. Provinci bo zadoščeno: vrtnarijo pa se lahko gremo tam, kjer zanjo obstajajo ugodnješi pogoji.

Direktol Miha Ogorevc, dipl ing'

Arboretum Volčji potot mora biti zaščiten j

Prebral sem ..Protest", objavljen proti odločbi gradbenega odsek«1 občinske skupščine Kamnik. Razumljivo je, da ukinitev prostega prehod«1 čez ozemlje arboretskega parka ni po volji nekaterim prebivalcem Rudnika in Volčjega potoka. Toda, če stvar presojamo z vidika širših družbeni!! interesov, je ukrep za ukinitev popolnoma upravičen in potreben. Upoštevati je treba, daje ta park zaščiten po zakonu o varstvu narave, a predvsem to, da se je tukaj razvila zelo pomembna republiška ustanova, ki uspešno streže potrebam ne samo občanov kamniške in domžalske občine, temveč tud> neštetim obiskovalcem iz vse republike.

Znano pa je, koliko škode je že nastalo v arboretskih nasadih, kijih zaradi dosedanje odprtosti ni bilo mogoče zavarovati proti zmikavtom in nasilne' žem. Kakor na pr. botanični vrt, muzejska zbirka ali katerakoli kulturna ustanova ne more nikjer na svetu obstajati brez posebnega in trajnega varstva, tako tudi naš arboretum, ki vsebuje polno dragocenih rastlin, ne sme biti izpostavljen nevarnostim, da bi nedisciplinirani »obiskovalci" še nadalje odnašali iz njegovih nasadov, kar se komu zljubi. Občini Kamnik gre zahvala in čast, da je doslej z vso uvidevnostjo ščitila to pomembno ustanovo, kij« znana daleč po vsej Jugoslaviji in tudi strokovnjakom v tujini

Trdno upam, da bo skupščina občine Kamnik tudi spričo omenjenega protesta znala pravično pretehtati težo lokalnih in splošnih družberah interesov in da bo na pameten način pomirila tudi tiste, ki se jim trenutno zdi zapora z ograjo nekakšno ..samovoljno dejanje".

Bil sem sicer pobudnik in prvi predstojnik arboretske ustanove v V. po; toku, toda te vrstice sem napisal predvsem v imenu neštetih obiskovalcev, ki z velikim zanimanjem spremljajo razvoj tega dragocenega parka. Zdrav obstanek in uspešen razvoj arboretove dejavnosti v V.p. pa ja nedvomno v posebno čast tudi skrbnikom iz skupščine občine Kamnik.

Z vsem spoštovanjem ing CirU jeglič, prof. univ.v.p'

-

Iz kamniške gimnazije

Ob zaključku šolskega leta 1974/75 je bilo na gimnaziji Rudolfa Maista v Kamniku 310 dijakov, 113 fantov in 197 deklet To je do sedaj največje število učencev na gimnaziji V desetih oddelkih je bilo povprečno po 31 učencev. Več kot tretjina dijakov kamniške gimnazije so vozači z avtobusi in kolesi Izdelalo je 263 dijakov ali blizu 85 %, kar je zaradi slabših prvih razredov prav dober uspeh. Od uspešnih dijakov jih je 23 odličnih, 75 prav dobrih. 141 dobrih in 24 zadostnih.

razred. Ce se bodo dijaki v počitnicah potrudili, bo uspeh po popravnih izpitih lahko zelo razveseljiv. Pouk na gimnaziji je bil zaradi pomanjkanja prostorov seveda v dveh izmenah. V dopoldanski izmeni je bilo 186 učencev, v popoldanski pa 124.

Odlični dijaki v prvem razredu so: Irena Drnovšek, Metka Kladnik, Tatjana Repanšek, Cveto Spruk, Cvetka Ulčar in Cvetka Zalokar. V drugem razredu so odlični dijaki: Marija Ftičar, Mojca Hribar, Anica

s simboli dobrih in slabih ocen so krenili maturanti iz Šolske avle v sprevodu za krsto, v kateri so za vedno ostali slabi redi.

Popravni izpit iz enega ali dveh predmetov bo v avgustu opravljalo 41 dijakov, 6 pa jih bo ponavljalo

MALI OGLASI

Dne 26. ali 27. 6. 1975 sem izgubila zlato ogrlico na območju mesta Kamnika. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj mi jo proti nagradi vrne v Uredništvo Kamniškega občana.

Merela in Marta Pirnat iz Domžal ter Stanislav Zore iz Sel v Tuhinjski dolini V tretjem razredu so odlični: Stanislava Burja z Zduše, Anica Kaplja iz Radomelj in Jože Tartara iz Domžal. V četrtem razredu je bilo dvet odličnih učencev, med njimi pet vozačev: Barbara Bajžerj, Darinka Hribar z Laz, Bogdan Logar, Julijana Mlakar, Slavko Novak iz Domžal, Judita Potokar, Maja Slapšak iz Mengša, Riharda Tomšič iz Volčjega potoka in Marko Zupan z Preserja. Vseh devet odličnjakov iz četrtega razreda je bilo oproščenih opravljanja zaključnega izpita.

V četrtem razredu je bilo v obeh oddelkih 58 učencev ali točno

toliko kot v šolskem letu 1970/71. Od teh jih je izdelalo 9 z odhčnim, 12 s prav dobrim, 29 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom. Popravni izpit imajo 4 dijaki Za zaključni izpit se je prijavilo 55 kandidatov, od teh jih je bilo 9 oproščenih izpita, 46 pa jih je opravljalo izpit, kije bil od 20. do 25. junija. Predsednik izpitne komisije je bil direktor gimnazije prof. Ludvik Jevšenak. Pismeni del zaključnega izpita je bil 20. in 21. junija. Iz slovenskega jezika so imeli kandidati na izbiro tri teme: 1. Najlepši liki žene-proletarke v naši književnosti, 2. Narava-skrb in obveza nas vseh in 3. Pred tridesetimi leti se je za nas iz trpljenja in trdne volje rodil nov svet Zaključni izpit je dal zelo dober rezultat. Z odličnim uspehom je izdelalo 7 kandidatov (z oproščenim1 skupno 16), s prav dobrim 8, z dobrim 21 in z zadostnim 5 kandidatov. Popravni izpit bo iz enega predmeta v jesenskem roku opravljalo 5 kandidatov. Z odličnim uspehom so zaključni izpit opravili: Miroslav Breznik, Marta Koncilija, Iztok Kuret, Janez Lemič, Andreja Potnik, Peter Repohisk in Irena Žmavc. Imena ostalih letošnjih maturantov pa so: Marjan Bovna, Marko . Cedilnik, Marija Drešar, Tončka Eksler, Marija Girandon, Bojan Gobec, Marta Jamnik, Dragan Jereb, Marija Kavčič, Irena Kern, da Kočar Rado Kokalj, Boris Kralj, vojko Kolarič, Nuša Kopitar, Branka Koželj, Lilijana Markuš, Marija Marolt, Marta Matjašič, Zala Oraš, Marjeta Perčič, Marija Pirš, Blaž Podgoršek, Boštjan Pogačar, Bogomir Potočnik, Anica Romšak, Ivica Ravnikar, Alenka Reisner, Marija Rems, Darinka Rode, Sonja Sever, Erika Spruk, Martina Skrbeč, Tomislav Štrukelj, Eva Tratnik, Janko Ukmiar, Barbara Vavpetič, Silva Vavpetič, Mojca Vehar, Zala Virjent, Mojca Vrhovnik in Boris Žagar.

To je bila 23. matura na kamniški gimnaziji Razdelitev spričeval je bila združena s kratkim kulturnim programom in slovesnostjo, na kateri so podelili knjižne nagrade in pismene pohvale vsem odličnim dijakom in tistim, ki so se posebej odlikovali v krožkih ter v družbenih in športnih organizacijah.

V novem šolskem letu 1975/76 seje vpisalo v prvi razred doslej rekordno število 125 dijakov, med njimi 41 v oddelek za pedagoško smer. Nekaj dijakov, ki so dovršili osnovno šolo z dobrim in boljšim uspehom, se bo do jeseni še lahko vpisalo.

Tudi solidarnost v Šentvidu

V nedeljo 6. julija je bil v Šentvidu pri Stični veličasten zbor več kot 85 pevskih zborov iz vse Sloveruje, zamejstva in drugih republik. Srečanja pevcev, ki je bilo posvečeno 30-letnici osvoboditve, se jepoleg številnih gostov udeležil tudi Edvard Kardelj, kije bil fetos pokrovitelj. Na reviji pevskih zborov v Šentvidu sta Sodelovala tudi ženski in moški pevski zbor delavsko prosvetnega društva Solidarnost iz Kamnika.

Vsak pevski zbor je pred številno publiko zapel po tri pesmi, predvsem pesmi s socialno in borbeno tematiko, kar je bilo jubileju primerno. Kamniški pevci, posebno pa pevke so bile deležne izjemne pozornosti in bili so povabljeni na številna gostovanja. Žal je nagajivo vreme preprečilo, da bi vsi pevci, ki so prišli na srečanje, zapeli pet pesmi kot skupen slovenski zbor. Združeni pevski zbori bi morah zapeti tudi pesem Viktorja Mihelčiča »Domovina naša je svobodna".

Prvo nedeljo v juliju je Šentvid pri Stični postal središče zborovskega petja in kulture bogatega človeka delovnih judi, je ob nagovoru dejal podpredsednik slovensicega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah. In res, idiko pevcev še ni ilo zbranih, prihodnje letopa sojbljubili vsi nastopajoči, da jih bo še več.

Pred širitvijo kamniške knjižnice

Ko se je knjižnica pred šestimi leti preselila v stavbo prejšnje glasbene šole na Klancu, ni nihče mislil, da bodo številni prostori tako kmalu zapolnjeni s knjigami. Danes že občutimo stisko in utesnjenost matične knjižnice največje na našem področju. Po sobah je na prepolnih policah domala 25 tisoč knjig.

Obtežitev stropov je velika, zgradba pa je stara. Glede na lokacijo in dejanske možnosti preselitev ni možna. Mogoče pa bi bilo dozidati prizidek, naslonjen na staro poslopje m gospodarsko krilo.

Prizidek bi bil enonadstropen z dvoranskim tlorisom. Rešitev je najugodnejša; izginila bi stara drvarnica, povsem drugačna pa bi bila tudi podoba okolice.

Po vseh računih bi bila ta rešitev tudi najcenejša. Načrt je naletel na ugoden odziv na občim in v družbenopolitičnih organizacijah. Dograditev bi postopoma zaključni v nekaj letih.

Obe podružnici v Tuhinjski dolini na Lazah in Srednji vasi, ter v Komendi in Stranjah zadovoljivo delujejo. Pokazalo seje da manjše število dobro založenih izpo-

Darila kamniški knjižnici

Mnoge organizacije in marsikateri občani se spomnijo kamniške knjižnice in darežljivo ponudijo svoje knjige; s pripombo, da knjige bolje služijo namenu, če so v javni biblioteki, odstopajo svoje redkosti in znamenitosti

Tako je Zveza borcev v Kamniku podarila domala 150 novih knjig vojaške stroke, ki morejo služiti dijakom in vojnim obveznikom. Sledila bo SZDL in odstopila več enciklopedij, zgodovinskih zbornikov. V poslednjem času je daroval iz svoje obsežne zbirke prof. Ivan Zika nad 60 knjig. Knjige so že raritete, redkosti, ki jih je težko dobiti, so krajevni tisk iz preteklosti. Vsem znanim in neznanim darovalcem se Ljudska knjižnica iskreno zahvaljuje in želi, da bi se našli še mnogi posnemovalci s %

industrijsko podjetje

a I prem

kamni k 61240 usnjarska cesta 9

sojevališč nadomešča množičnost društvenih vaških knjižnic Strokovna urejenost in prostorska enovitost jamčita za izbor čtiva kot za varstvo družbene imovine. Smiselno je torej krepiti ta žarišča, matično knjižnico ter njene podružnice. Morebitna drobitev finančnih sredstev bi vodila k slabši založenosti in neučinkovitosti Hvalevredna je pobuda v Tuhinjski dolini, naj bi se združili knjižnici v Zg. Tuhinju in na Lazah. To bo dalo dobro podružnico in ne le izposojevalnico.

Izjemen je primer dupliške knjižnice, ki si je s stalno podporo tovarne STOL in vestnega dela vsa pridobila veljavo. Velikost in izbor njenega knjižnega sklada prerašča društvene okvire in zahteva posebno urejenost. Kaže se namreč vse večja potreba po poklicno usposobljenem delavcu m vodstvu ob vsem upoštevanju društvenih zaslug.

Kamniška kulturna skupnost se tega zaveda, pred kratkim je namreč s posebnim denarnim zneskom omogočila nakup knjig za izposojevalnici v Tuhinjski dolini in dupli-ško knjižnico in podpira širitev kamniške knjižnice.

S. Z.

Osnovna šola Toma Brejca Kamnik razpisuje prosto delovno mesto snažilke za nedoločen čas.

Prijave pošljite najkasneje 14 dni po objavi tega razpisa.

Kasnejši lastniki so si spodaj v ravnini sezidali današnji grad Črnelo, od starega pa je ostala samo plošča z letnico 1449. Morda so tudi nekaj kamenja od starega gradu uporabili pri novi zidavi, ostalega pa so razvozih okoliški kmetje.

Jera, vdova rajnega Andreja Gallenberga, je 14. oktobra 1468 prodala kamniškemu meščanu Marku Zalitku (Sallitek) - najbrž za kamniški špital - zemljišče v Črnem potoku in desetinsko pravico do trinajst kmetij z dvema deloma. Pečatila sta zraven prodajalke Jere še Sigmund (Žiga) in Jošt Lamberger.

Ljubljanski meščan Janez Pečaher (Petschacher) je 4. julija 1477 prodal dve zemljišči, prvo v Zagorici drugo pa na Zduši v kamniški fari, kjer je gospodaril Jurij, kamniškemu meščanu in ravnatelju špitala Linhartu Šipku (Sipek) za 164 dobrih ogrskih goldinarjev. Pečatila sta Gašper Meltz, oskrbnik Kranjske in Jurij Heuter, meščan ljubljanski

Isti Linhart Sipek, svetni duhovnik (lavbriester) in bivši ravnatelj špitala iz Kamnika je prodal 21. aprila 1486 zemljišče v Srednji vasi v fari Sv. Martina v Tuhinjski dolini, kjer je gospodaril Andrej Srimšak, meščanu kamniškem in ravnatelju špitala Juriju Germeku za 62 dobro tehtanih ogrskih dukatov goldinarjev. Pečatila sta Janez Zellenperg in Janez Herič.

Zdaj pa pustimo kamniške meščane pri njihovih zamotanih trgovskih kupčijah in gospodarskih skrbeh in si oglejmo kamniško meščansko skupnost m njeno notranjo ureditev, tisto, kar so Kamničani imenovali stare pravice in privilegije. Za te privilegije (prednosti ah svoboščine) so se odločno in trdovratno borih več stoletij in so si jih dali od vsakokratnega deželnega kneza in vladarja vedno znova potrditi

Večkrat smo že v naših nadaljevanjih omenili mestnega sodnika, mestni svet, mestne prisežence in meščanske pravice, ki so jih Kamničani tako radi udarjali. Ugotovili smo, da je Kamnik povzdignil v mesto Henrik Andeški pred letom 1208. ko se. ie oženil z Zofijo Višnjegor sko ah pa prav gotovo letu 1211, ko seje vrnil iz pregnanstva na Madžarskem spet v Kamnik, a listina, ki govori o kamniških meščanih je iz leta 1229. Kamničani so od takrat izoblikovali svoj mestni svet, ki je urejal mestne zadeve, zastopal mesto proti višjim oblastem in skrbel za javno blaginjo ter sodstvo. Zato je bil proti sredini petnajstega stoletja, za časa vladanja cesarja Friderika III., kamniški mestni zbor (odbor ah skupščina) že dobro preizkušen mehanizem, ki je deloval po utrjenem redu in v skladu z demokratično voljo mestnega prebivalstva. Mestni zbor je obsegal tri skupine svetovalcev in sicer notranji svet, zunanji svet in občino ah občinski svet. Seveda je bil najvažnejši notranji svet, ki je štel dvanajst članov in je imel najvišjo moč v mestu. Zunanji svet ie imel deset članov, občina pa je imela najštevilnejše zastopstvo, namreč 24 članov. Ves mestni zbor skupaj s sodnikom je torej štel 47 članov.

Volitve v mestni zbor so bile vsako leto najvažnejši praznik mesta in velika manifestacija meščanskih pravic Kamnika. Volitve so bile na praznik sv. Marjete, zaščitnice mesta,' ki so jo prvotno tudi upodabljali v mestnem grbu. Seveda je bil praznik združen z raznimi obredi in svečanostmi. Točno ob šesti uri zjutraj je zadonel zvon v stolpu mestne hiše (rotovža) in je nepretrgano zvonil celo uro ter klical meščane k volitvam. Na znani sliki iz Zakala iz leta 1779 vidimo mestno hišo s stolpom na mestu, kjer je zdaj parkirni prostor pred vodnjakom na Titovem trgu. Vsi volivci, to je člani vseh treh skupin svetovalcev, so se nato zbrali v mestni posvetovalnici. Mestni pisar (sindik) je vodil zapisnik in zapisoval glasove in volilne izide. Najprej so vsako leto pri volitvah izpopolnili prazna mesta mestnega zbora. Ce se je število članov notranjega zbora v teku leta skrčilo, na primer, če je kak član umrl ali se odselil iz mesta, so morah na njegovo mesto izvoliti drugega. Prazno mesto je nastalo seveda tudi takrat, če so kakega člana mestnega zbora izključili iz vrst upravljalcev mesta zaradi prestopka, goljufije ali kakega drugega dejanja. Na izpraznjeno mesto člana notranjega oduora so izvolili, kot smo rekli, primernega člana iz zunanjega sveta, nikakor pa ne iz občine. Zunanji svet desetih članov so nato izpopolnili s člani iz občinskega sveta, v občino ah občinski svet pa so volili kandidate iz vrst uglednih meščanov. Tako je lahko občinski svetovalec napredoval postopno,

ni pa mogel preskočiti nobene višje stopnje. Meščana torej niso takoj izvolili v zunanji svet, dokler se ni preje spoznal z delom in odgovornostjo občinskega sveta, prav tako pa tudi član občinskega sveta ni mogel biti izvoljen naravnost v notranji svet, dokler se ni izkazal z delom in si ni pridobil zaupanja v zunanjem svetu. Ker je bil notranji svet najvišji oblastni in upravni organ mesta, so samo ostali člani notranjega sveta odločali, kdo bo prišel v njihovo družbo iz zunanjega sveta. Načelo je bilo, da morajo izbirati najbolj preudarne, poštene in pravične člane. Kasneje pa se je to načelo najbrž močno zrahljalo, ker so zabeleženi primeri iz 17. stoletja, da so včasih izvolili le take, ki so bih po volji nekaterim bogatim občanom. Vsaj tako bi sklepali iz pritožb na vicedomsko gosposko v Ljubljano.

CESAR FRIDERIK III

Po izpopolnitvi mestnega zbora so vsi svetovalci prisegli na stare postave mesta Kamnika in obljubili, da jih bodo spoštovan in se po njih ravnali. Potem so pa prešli na volitev mestnega sodnika. Spočetka so sodnike postavljale in imenovale deželne oblasti, vicedom Kranjske ah pa deželni glavar, imenovani sodniki so bili lahko tudi iz drugih krajev, na primer Nikolaj

Loški (1402-1427). Ko so GaUenberžani izgubili Stari grad kot svojo lastnino, je starograjsko gospodstvo postalo vojvodova lastnina. V njegovem imenu jo je upravljal oskrbnik, ki je tudi podeljeval sodniško čast in postavljal sodnika. Cesar Friderik pa Je 26. februarja 1489 v Innsbrucku izdal listino, s katero je dovolil kamniškim meščanom, da odslej sami volijo vsako leto izmed sebe sodnika, ki naj ga pošljejo po stari šegi na dvor, da prejme pravico do krvnega sodstva in priseže. (Torej je poslej kamniški sodnik imel pravico obsojati zločince na smrt). V listini se cesar obrača na svojega zvestega komornika in oskrbnika Janža Lambergerja na Starem gradu in na vsakega, ki bo v bodoče zavzemal to mesto, naj pusti kamniške meščane, da ostanejo pri tej cesarski milosti in naj jih ne nadleguje in jim otežuje njihovo pravico, pa tudi naj drugim ne dovoli, da bi to delan, dokler cesar sam ne prekliče tega dovoljenja. Cesar Friderik je moral že večkrat posredovati v zadevi kamniškega sodnika, saj nam je znano, da je izdal več listin, v katerih potrjuje Kamničanom „staro pravico", da se zagovarjajo samo pred lastnim sodnikom in da jim sme soditi samo kamniški sodnik in nobeden drugi

Tako so torej kamniški meščani dobili od cesarja Friderika soglasje in posebno dovoljenje, da si izmed sebe volijo svojega sodnika. Pri volitvah je notranji svet predlagal dva kandidata, vendar pa člani notranjega sveta niso smeh glasovati, pa tudi navzoči niso smeh biti pri glasovanju. S tem so Kamničani hoteh preprečiti prevelik vpliv notranjega sveta. Pri volitvah sta sodelovala samo zunanji svet in občinski svet, ki sta z večino glasov izvolila za sodnika enega od predlaganih kandidatov. Če pa volilcem ni bil po volji nobeden od obeh mož, so lahko zahtevah od notranjega sveta imena dveh novih kandidatov. Zdaj pa so se volilci morah odločiti za enega od obeh. Po izvolitvi je notranji svet potrdil novega sodnika, ki gaje potem ves občinski zbor v slavnostni povorki spremil v farno cerkev na Sutno, kjer je b a slovesna peta maša. Seveda so se povorki priključili tudi številni meščani, ki so nestrpno čakali pred mestno hišo, da bodo izvedeli za izid volitev in pozdravili novega sodnika. Lastno sodišče je bila najimenitnejša pravica in svoboščina, ki jih je imelokamniško mesto, zato lahko razumemo navdušenje in ponos Kamničanov ob vsakokratnih volitvah in svečanostih, ki so jim sledile. Valvasor sicer poroča (XI., 545), da so volih sodnika vsako druge leto. Morda je bila ta navada omejena na kako krajše razdobje, toda vsi viri nam govore o enoletni dobi vsakih volitev. Seveda sodnik ni potoval do cesarja za vsakokratno potrditev in prisego, pač pa je moral v osmih dnehpo izvolitvi oditi v Ljubljano k vicedomu, kjer je prisegel, da bo vestno opravljal svojo sodno oblast. Vicedom mu je v cesarjevem imenu oddal vse sodne pravice, torej tudi pravico smrtne obsodbe. O enoletni funkciji sodnika govori tudi listina cesarja Friderika III. iz leta 1489, v kateri je rečeno, da smejo Kamničani odslej pa do cesarjevega preklica „vsako leto izvoliti sodnika (alle jar einen nehter ervvellen mugen)". Iz leta 1659 imamo poročilo o izvolitvi, ki ga je notranji svet poslal vicedomu v Ljubljano in v katerem je rečeno: „Po svoji pravici, ki jo imamo od naimilostljivejših vladarjev in po starem običaju smo, kakor vsako leto, volili na dan sv. Margarete sodnika. Sedaj smo izvolili za prihodnje leto Martina Huneltersin-gerja ter prosimo, da ga potrdite, ko pride v Ljubljano."

Ko je sodnik dobil v Ljubljani vse pravice o izvrševanju sodne oblasti, so ga meščani slovesno sprejeli v mestni hiši in mu izročili srebrno sodniško lezlo kot znak oblasti Ta svečanost je bila vsakokrat na dan sv. Ane, tojt 26. julija. Spet so ga slovesno spremili v cerkev na Šutni, po maši pa je moral novi sodnik po stari navadi pripraviti v svoji hiši gostijo za mestni zbor.

Kamniško mestno sodišče je bila za one čase, ko je le prepogosto odločala samovoljnost namesto pravice, neprecenljiva pridobitev. Sodišču je načeloval sodnik, kije bil najimenitnejša oseba v mestu. Seveda ni sodil sam, ampak skupaj s prisedniki izmed članov notranjega in zunanjega mestnega sveta. Sodišče je redno zasedalo vsak petek zjutraj in sproti reševalo tekoče zadeve, to je tožbe meščanov in vseh v kamniški mestni oblasti živečih ljudi

(nadaljevanje prihodnjič)

Čestitke ob občinskem prazniku 27. juliju

KEMIJSKA INDUSTRIJA „KAMNIK" KAMNIK ~^

čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in priporoča svoje izdelke:

RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski VŽIGALNA VRVICA: počasi goreča

METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase in posipi, termo izolacijske mase in posipi, ločilci, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH

PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in netiskane, polipropilen folije in vrečke, tiskane in netiskane ter nylon folije.

Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje tudi LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA

LJUBLJANSKA BANKA - podružnica Kamnik

čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog. potrošnikom in vsem občanom ob občinskem prazniku 27. juliju

OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK

čestita ob občinskem prazniku vsem občanom

MENINA

tovarna pogrebne opreme Kamnik - Šmarca čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem

GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK

čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku 27. juliju

KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK

čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku

>

GOSTINSKO PODJETJE PLANEMKA KAMNIK

Vsem gostom in občanom čestita za občinski praznik 27. julij ter se cenjenim gostom priporoča

>

TOVARNA USNJA KAMNIK

čestita za občinski praznik in želi mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem

MESO KAMNIK

čestita ob 27. juliju, občinskemu prazniku, svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem

Iskrene čestitke za občinski praznik INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK

priporoča svoje izdelke in usluge:

- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija

- opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst

- stavbno ključavničarstvo

>

ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik

čestita za 27. julij in priporoča usluge v svoji obrti Priporočamo:

- elektroinstalacijska dela, ■- kovinsko instalacijska,

- vodovodno-instalacijska,

- kovinsko konstrukcijska,

- kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE .GRADITELJ"

čestita ob občinskem prazniku - 27. juliju - vsem občanom in poslovnim prijateljem!

Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni!

TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik

Proizvaja:

- cevne spojnice (fitinge) v celotnem asortimentu v pocinkani in nepocinkani izvedbi od 3/i2 do 2

- navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno mizarstvo in pohištvo

- ulitke iz temer litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo.

Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za dan vstaje in občinski praznik 27. julg.

>

SVIT KAMNIK

čestita ob občinskem prazniku in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo:

purok, neostik.mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe!

KOČNA V KAMNIKU

trgovsko podjetje na veliko in malo

čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku!

-<

>

y

Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik

čestita vsem svojim kupcem za 27. julij in priporoča svoje izdelke:

- frotir brisače

- frotir plašče za dom in plažo

- modne kravate

ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK

čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob občinskem prazniku 27. juliju

-<

ŽITO LJUBLJANA, obrat VESNA v Kamniku

čestita vsem delovnim ljudem za 27. julij

>

l

Čestitkam ob občinskem prazniku 27. juliju se pridružuje INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL KAMNIK

DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK

razpisuje

v šolskem letu 1975/76 naslednje izobraževalne oblike:

Sole - oddelki za odrasle

- Osnovna šola (5., 6., 7. in 8. razred)

Šolanje traja 17 tednov za en razred, torej lahko V enem šolskem letu predelate snov dveh razredov. Šolanje v osnovni šoli je brezplačno.

- Poklicna šola za kmetovalce

Šola je namenjena kmetovalcem in delavcem, ki opravljajo izrazita kmečka dela. Šolanje traja dve zimski sezoni po 18 tednov. Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola.

- Poklicna šola za elektro in kovinsko stroko

Pogoj za vpis je dokončana osnovna šola in najmanj dve leti prakse na delovnem mestu. •

- Administrativna šola

Šolanje traja dve leti. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Pouk je popoldan ah zvečer štirikrat tedensko.

- Delovodska šola za kovinarsko in elektro stroko

V to šolo se lahko vpišejo slušatelji, ki so končali poklicno šolo in imajo najmanj tri leta prakse na ustreznem delovnem mestu.

- Upravno-administrativna šola

V šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so dokončali dvoletno administrativno šolo in si želijo pridobiti srednjo izobrazbo. Pred vpisom morajo kandidati opraviti dopolnilne izpite iz predmetov, ki jih v poklicni šoli niso imeli.

- Ekonomska srednja šola - 3. letnik

V šolo se lahko vpišejo slušatelji, ki imajo že dokončana dva letnika Ekonomske srednje šole, pa iz kakršnihkoli vzrokov niso šolanja nadaljevali in pa slušatelji, ki že obiskujejo to šolo pri Delavski univerzi.

Delovodska šola - strojne stroke 2. letnik

V to šolo se vpišejo slušatelji, ki so že obiskovali 1. letnik pri Delavski univerzi in pa tisti slušatelji, ki so že prej obiskovali to šolo in so šolanje prekinili ali so se šolali na bolj oddaljenih oddelkih.

- Poslovodska šola

V to šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so končali poklicno trgovsko šolo in imajo najmanj dve leti prakse pri delu v trgovini ali skladišču.

- Tečaji o varstvu pri delu

za vodilne kadre in organizatorje dela za delavce v proizvodnji industrijske in obrtne dejavnosti

- Tečaji za skladiščnike

Namenjeni so delavcem v skladiščnih službah, ki že imajo nekaj izkušenj pri tem delu in dokončano osnovno šolo. Tečaj traja 80

- Strojepisni tečaji

Namenjeni so predvsem tistim, ki pri svojem delu potrebujejo znanje strojepisja

- začetni tečaj traja 180 ur (tečajniki se nauče pisati)

- nadaljevalni traja 160 ur (svoje znanje dopolnijo in z vajami pridobe na hitrosti ter obvladajo razne oblike strojepisnih del)

- Tečaj za kurjače centralnih kurjav

- Seminar za informiranje in urejanje glasil

Tečaj za snažilke

- Seminar o vodenju poslovnih knjig 1

- Tečaj poslovne korespondence

Splošno izobraževanje

- Jezikovni tečaji

slovenski jezik ,

tuji jeziki (angleščina, nemščina, italijanščina) tuji jeziki za otroke (predšolske, učence nižjih razredov osnovnih šoL učence višjih razredov o: š.)

\

- Gospodinjski tečaji

Kuharski tečaj

Tečaji krojenja in šivanja Tečaj strojnega pletenja Tečaj ročnega pletenja in vezenja Tečaj za varuhinje otrok Tečaj za sodobne kozmetike

- Šola za starše

- Šola za življenje

- Predavanja za prebivalstvo

Prijave sprejema uprava Delavske univerze Kamnik, Maistrova 2 (nad Delikateso) vsak dan, razen sobote, od 8.-12. ure, ob sredah pa tudi od 15.-17. ure, do-20. avgusta 1975.

Čestitke ob občinskem prazniku 27. juliju

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik

Datum: 9. 7. 1975 Štev.: 284/2-75

Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 3. člena statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter pravilnika o premiranju namenskega varčevanja za stanovanja

javni razpis

o zbiranju prosilcev, upravičencev do kreditne premije na privarčevana sredstva pri poslovni banki, za nakup stanovanja oziroma gradnjo ali nakup stanovanjske hiše.

Upravičenec do kreditne premije na privarčevana sredstva je lahko vsak občan, ki namensko vlaga sredstva pri poslovni banki za nakup stanovanja, oziroma gradnjo ali nakup stanovanjske hiše ter, da izpolnjuje pogoje tega razpisa.

Pogoji razpisa so:

- da gradi hišo "v skladu s srednjeročnim programom stanovanjske graditve občine,

- da kupuje stanovanje ah gradi stanovanjsko hišo v skladu z merili, kijih določa odlok občinske skupščine, kaj se šteje za stanovanjski standard,

višina letne kreditne premije v % od letne vloge

- da ima sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju za najmanj eno leto ter da znaša vsakoletni privarčevani znesek najmanj 25 % letnega družinskega dodhodka.

Kreditna premija se odobri po naslednjih kriterijih:

doba varčevanja 1 leto 2 leti 3 leta vsako

nadaljnje leto-4028

, dodeliti

30% 40% 50% 20%

Zaradi omejenih sredstev bodo imeli prednost prosilci, ki jim bo na ta način omogočena vsehtev v letu 1975 in 1976. Kredit je treba izkoristiti do 31. 12. 1975.

Javni razpis traja do 20. avgusta 1975. Prosilci morajo svoje prošnje vložiti do vključno tega datuma na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, pod oznako „premiranje namenskega varčevanja".

Objava rezultatov bo v Kamniškem občanu.

Predsednik Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik: KORAT Alojz

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik

Datum: 9. 7. 1975

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik izdaja v skladu z določili statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnin . stanovanj, na predlog komisije za dodeljevanje najemnih stanovanj ter Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik in po sklepu sprejetem na skupni seji komisije ter Izvršilnega odbora z dne 9. 7. 1975

SKLEP

O OBJAVI PREGLEDA PROSILCEV, KATERIM SO DODELJENA NAJEMNA STANOVANJA, ZGRAJENA S SREDSTVI SAMOUPRAVNE ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ OZIROMA STANOVANJA, KI SI JIH JE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST PRIDOBILA ZA RAZDELITEV.

1. Najemna stanovanja v stanovanjskem objektu B9 in B10 v stanovanjski soseski Bakovnik v Kamniku se dodele:

1. Funa Polde, Trg Svobode 4, Kamnik

2. Turk Martin, Kovinarska 5, Kamnik

3. Štupar Ana, Bakovnik 3, Kamnik

4. Grošelj Tončka, Cankarjeva 31, Kamnik

5. Sovinšek Nada, Neveljska pot 7, Kamnik

6. Kelava Janja, Črna 13, Stahovica

7. Korošec Marija, Kranjska c 2, Kamnik

8. Tabakovič Hašim, Neveljska pot 12, Kamnik

9. Stojkovič Zdravka, Titov trg 11, Kamnik

10. Zaje Jakob, Šlandrova 2, Kamnik

11. Pogačnik Vlasta, Kovinarska 5, Kamnik

12. Trobevšek Anica, Sidraš 8. Stahovica

13. Žibert Zinka, Šmarca 14, a, Kamnik

14. Košir Ernest, Medvedova 30, Kamnik

15. Cerer DUnja, Kranjska 3 d, Kamnik

16. Belcijan Iviea, Duplica 32, Kamnik

17. Nose Ivanka, Zg. Tuhinj 44, Tuhinj

18. Majcen Zinka, Tomšičeva 4, Kamnik

19. Punčec Emilija, Cankarjeva 3, Kamnik

20. Čekov Jordan, Župančičeva 4, Kamnik

21. Uršič Breda, Zagorica 13, Stahovica

22. ŠtritofTine, Godič 42, Stahovica

23. Štravs Milán, Trdinova 3, Kamnik

24. Zupančič Majda, Motnik 20, Kamnik

25. Delič Rade, Zg. Stranje 4, Stahovica

26. Volkar Franc, Smarca 28 a, Kamnik

27. Djurin Božidar, Borisa Kidriča 22, Kamnik

28. Zobavnik Franc, Molkova pot 13, Kamnik

29. Schumet Marija, Šlandrova 8, Kamnik

30. Balantič Janez, Neveljska pot 7, Kamnik

31. Stojkovič Aleksander, Kovinarska 28, Kamnik

32. Burketjca Stane, Zajesovnik 2, Motnik

33. Goričan Jože, Cankarjeva 29, Kamnik

34. Ferjuc Anica, Gmajnica 28, Komenda

35. Kuhar Majda, Komenda 28, Komenda '

36. Sušnik Janez, Tunjiška 2 c, Kamnik

37. Filipič Božo Prvomajska 7, Kamnik

38. Ilmič Šerif, Župančičeva 4, Kamnik

39. Drolc Jože, Trg Svobode 4, Kamnik

40. Plestenjak Mihca, Župančičeva 2, Kamnik

41. Zrilič Milena, Črna 7, Stahovica

42. Kranj c Marjeta, Parmo va 1, Kamnik

43. Ljudska milica, Kamnik

2. Najemna stanovanja, ki si jih je Samoupravna stanovanjska skupnost pridobila za razdelitev se dodele:

44. Belina Cvetka, Parmova 9, Kamnik

45. Poglednik Angela, Kališe 9, Stahovica

46. Kladnik Ana, Medvedova 9, Kamnik

47. Trpčevič Ana, Godič 73, Stahovica

3. Ostalim prosilcem, ki so vložili prošnje za stanovanja ter so evidentirani pod št. 48 in 157, komisija za dodeljevanje najemnih stanovanj in izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti v letu 1975 nista mogla dodeliti stanovanj zaradi omejenega števila razpoložljivih stanovanj in upoštevanja kriterijev za ugotovitev prednostnega reda upravičencev prosilcev.

4. Dodelitvene odločbe za stanovanja izda prosilcem Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.

5. Ta pregled se dostavi vsem prosilcem, objavi na krajevno običajni način in v Kamniškem občanu.

Obrazložitev:

Samoupravna enota za družbeno pomoč je v okviru svoje pristojnosti objavila v Kamniškem občanu, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela javni razpis o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč občine Kamnik. Do joka trajanja razpisa je bilo vloženih 157 prošenj, ki jih je obdelala "komisija Enote za družbeno pomoč za dodeljevanje stanovanj.

Komisija je v skladu s pogoji razpisa ter pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj izdelala predlog vrstnega reda upravičencev prosilcev ter ga predložila v obravnavo Jzvršilnemu odboru.

Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti je na skupni seji s komisijo za dodeljevanje najemnih stanovanj dne 9. 7. 1975 ugotovil pravilnost postopka komisije in skupaj s komisijo sklenil, da se razpoložljiva stanovanja dodele prosilcem, ki so navedeni v sklepu in da se pregled dostavi vsem, ki so vložili prošnje ter objavi na krajevno običajni način.

Prosilci od tekoče številke 12 do vključno tek. št. 42 so kategorizirani po pravilniku o dodeljevanju najemnih stanovanj v mlade družine. Kot takšni in na osnovi razpisnih pogojev, morajo najkasneje do 24. 7. 1975 predložiti Samoupravni stanovanjski skupnosti predpis pogodbe o sklenjenem namenskem varčevanju za stanovanjsko gradnjo pri poslovni banki ali potrdilo o zaključeni tretji fazi gradnje individualne hiše.

Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo za prosilce od tek. št. 12 do vključno 42 predložiti v skladu s pravilnikom o dodelitvi najemnih stanovanj in razpisnimi pogoji Samoupravni skupnosti občine Kamnik akceptne naloge za prometno vrednost stanovanj, ki so jih dobile navedene mlade družine od Samoupravne stanovanjske skupnosti.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep imajo prosilci možnost ugovora. Ugovor se dostavi pismeno na Samoupravno enoto za družbeno pomoč občine Kamnik z oznako „namenska najemna stanovanja" in to v roku 8 dni po prejemu sklepa.

Predsednik IO SSS občine Kamnik: KORAT Alojz l.r.

Predsednik komisije: JERAS Franc L.

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik

Datum: 9. 7. 1975 Štev.: 284/1-75

■ Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 20. člena statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik ter pravilnika o upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kamnik,

JAVNI RAZPIS

o zbiranju prosilcev za posojila nakupa stanovanj etažne lastnine in posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše.

Upravičenec do kredita je lahko vsak občan občine Kamnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje razpisa:

a) POSOJILO ZA NAKUP STANOVANJ ETAŽNE LASTNINE

- da kupuje stanovanje v stanovanjskem bloku, ki ga .gradbena organizacija nudi za trg

- daje za najetje posojila kreditno sposoben

- da dobi od delovne organizacije, v kateri je zaposlen pristanek za najetje posojila

- da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40 % lastno udeležbo.

b) POSOJILA ZA GRADNJO INDIVIDUALNE STANOVANJSKE HIŠE

- da se stanovanjski objekt gradi v skladu s srednjeročnim programom razvoja gradnje stanovanj

- da je lastna udeležba prosilca v obliki zgrajenega objekta najmanj tretja gradbena faza

- da predloži potrdilo delovne organizacije pri kateri je zaposlen o soglasju za odobritev posojila

- da predloži gradbeno dovoljenje ter potrdilo o lastništvu

- da se zaveze dokončati gradnjo stanovanjske hiše do pogodbeno dogovorjenega roka.

Prednost pri odobritvi posojila ima prosilec, ki zaseda družbeno stanovanje in ki se bo v letu 1976 vselil v lastno hišo. Prosilec mora prošnji priložiti dokazila o izpolnitvi pogojev razpisa. Kredit je treba izkoristiti do konca leta 1975.

Javni razpis traja do 20. avgusta 1975. Prosilci morajo svoje prošnje vložiti do vključno tega datuma z zahtevanimi dokazili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Cankarjeva 11, pod oznako »posojila & nakup stanovanj" ali „posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše".

Objava rezultatov bo v Kamniškem občanu.

Predsednik Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik KORAT Alojz

ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SVTLANIT - KAMNIK tekstilna tovarna

razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE

fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ekonomska fakulteta strojna fakulteta ekonomska fakulteta I. stopnja višja tehniška varnostna šola Ljubljana (predizobrazba strojni tehnik) 3 - TŠC Kranj - konfekcijski oddelek 8 - TŠC Kranj - tkalski oddelek 2 - TŠC Kranj - rkapreterski oddelek 1 - STŠ Ljubljana — strojni oddelek 1 — ekonomska srednja šola 1 — upravno administrativna šola v Ljubljani

Pri podelitvi Štipendije imajo prednost prosilci iz Kamnika oziroma neposredne okolice.

Vlogo je treba poslati na predpisanem obrazcu 1,65 »Prošnja za štipendijo", iz katere morajo biti razvidni in točni podatki o družinskih članih, odrezek pokojnine ali potrdilo o premoženjskem stanju in višina otroškega dodatka, če ga kandidat prejema.

K prošnji je treba priložiti še overovljeni prepis zadnjega šolskega spričevala in spričevalo iz preteklega letnika oz. potrdilo o opravljenih izpitih in potrdilo o vpisu v šolo.

Vloge sprejema kadrovsko—socialni oddelek delovne organizacije 15 dni po objavi.

„Z A R J A"

obrtno in motažno podjetje PO Kamnik

Mekinje, Molkova pot 5

Na osnovi 79. ČL statuta ter 7. čl. SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu

objavlja

odbor za medsebojna razmerja naslednja prosta delovna mesta:

1. FINANČNEGA KNJIGOVODJO

2. KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV

3. ORODJARJA Pogoji:

pod 1.: ekonomski tehnik in 4 leta prakse v finančnem knjigovodstvu

pod 2.: ekonomski tehnik in 3 leta prakse pod 3.: KV orodjar in 3 leta prakse

Za objavljena delovna mesta bodo dohodki določeni po pravilniku o delitvi OD.

Odbor za medsebojna razmerja objavlja še naslednja prosta učna mesta učencev v gospodarstvu: 7 učnih mest ELEKTROINSTALATERJEV 6 učnih mest STAVBNIH KLJUČAVNIČARJEV 5 učnih mest INSTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE 3 učna mesta VODOVODNIH INSTALATERJEV 3 učna mesta INSTALATERJEV KLIMATSKIH NAPRAV 2 učni mesti SOBOSLIKARJEV - PLESKARJEV Pogoj za sprejem učencev v gospodarstvu je dokončana osemletka in veselje do poklica!

- in štipendije za šolsko leto 1975/76:

- 1 na fakulteti za strojništvo

- 1 na fakulteti za elektrotehniko - jaki tok

- 1 na ekonomski fakulteti

- 1 na tehniški šoli za strojništvo

- 1 na elektrotehniški srednji šoli

Kandidati za dodelitev štipendije morajo izpolniti prošnjo za štipendijo (obrazec 1,65 DZS) ter priložiti prepis zadnjega spričevala.

Kandidati za prosta delovna mesta, učna mesta in kandidati za štipendije naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: ..ZARJA", kadrovsko splošna služba, Kamnik, Mekinje, Molkova pot 5.

4. JULIJ V BEGUNJAH

Z dvema avtobusoma in številnimi osebnimi avtomobili smo se odpeljali iz kamniške občine, da bi dostojno počastili praznik DNEVA BORCA v Krpinu pri Begunjah.

V osrednji gorenjski proslavi so sodelovale vse gorenjske občine, tako da so se v veličastni povorki zvrstili številni prapori borčevskih organizacij, gasilcev in lovcev, nekdanji zaporniki, ki so šli skozi strašne begunjske zapore, borci Kokrškega in Jeseniško -bohinjskega odreda, pripadniki teritorialnih enot, JLA in delovne brigade iz Brkinov ter množica borcev, gasilcev, lovcev in občanov Gorenjske. Po pozdravnem govoru smo se poklonili številnim žrtvam Begunj.

Program proslave je bil zelo lep in pester, še posebej je omeniti veličasten nastop petih padalcev. Po programu se je razvilo živahno srečanje bivših zapornikov, internirancev in borcev, tako da nam je ob lepem vremenu prehitro minil čas.

Ogledali smo si tudi begunjski muzej, ki bo ostal večen pomnik trpljenja, ne samo nam, temveč predvsem našim mlajšim rodovom.

Takih srečanj si še želimo. P.S.

Golobarji se organizirajo

Razstava, ki jo je organiziralo lani društvo rejcev malih živali in kije proti pričakovanju dobro uspela, je bila samo zunanji rezultat dela. Znotraj pa so si člani razdelili delo, s tem da so ustanovili tri samostojne sekcije: zajčjerej-sko, kurjerejsko in golobarsko. To pot so prvič nastopih golobarji. Na pobudo predsednika Vinka Dolenca imajo vsako prvo nedeljo v mesecu sestanek pri Cirilu Gradu na Beričevem. V posebno knjigo zapisujejo želje članov glede nabave ah zamenjave oziroma prodaje golobov. Na prvem sestanku golobarjev je bil tudi glavni odbor društva s predsednikom Kajbo. Ker pa je sedež sekcije na robu našega okoliša, so za gornji del določili sestanke vsako tretjo nedeljo v Suhadolah pri Sršenu. V posebni sobi, okrašeni s slikami posebno priljubljenih golobjih pasem, visijo tudi diplome in pohvale rejcev. Rezultati prve razstave eolobiih pasem so vzbudili mnogo zanimanja tudi med kamniškimi rejci malih živali.

Izlet, ki ga je arustvo organiziralo na razstavo v Borovlje, je bil zelo koristen, saj so člani videli tako vzorno pripravljeno razstavo različnih pasem kokoši, da pri nas še dolgo ne bomo mogli prikazati kaj takega. Dobili pa smo koristno vzpodbudo za nadaljno delo.

INDUSTRIJA POHIŠTVA „STOL KAMNIK OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA:

1. kurjača z izpitom za mehanizirano upravljanje parnih kotlov

- 2 delovni mesti

2. strojnega ključavničarja - 3 delovna mesta

3. elektrikarja za industrijsko vzdrževanje elektroenergetskih naprav

- 3 delovna mesta.

Na prosta delovna mesta lahko kandidirajo delavci, ki imajo poklic širokega profda. Kot posebni pogoj je za objavljena delovna mesta enomesečno poskusno delo. •

Objavlja prosta delovna mesta učencev za izučitev v poklicih:

1. pohištveni mizar - 10 učencev

2. strojni ključavničar - 4 učence

3. obratovni elektrikar - 2 učenca

4. klepar — 1 učenec

5. tapetnik - 5 učencev.

Za šolsko leto 1975/76 razpisuje štipendije:

- 1 za študg na biotehniški fakulteti - gozdarsko lesnem oddelku

- 1 za študij na pravni fakulteti.

- 1 za študij na ekonomski fakulteti

- 1 za študij na višji ekonomsko komercialni šoh

- 1 za študij na višji upravni šoli

- 1 za študjj na tehniški šoh za lesarstvo

- 1 za študij na tehniški šoli za kemijsko stroko <

- 2 za študij na ekonomski srednji šoli

- 2 za študij na upravno administrativni šoli Kandidati morajo k prošnji za štipendijo priložiti:

izpolnjen obrazec 1,65, ki gaje izdala DZS, pri podatkih o dohodkih je upoštevati osebne dohodke za leto 1974.

Prijave za prosta delovna mesta in prošnje za štipendijo je poslati najkasneje do 15. julija 1975 na naslov:

Industrija pohištva „STOL" Kamnik, kadrovska služba Kamnik, Duplica 26.

Podrobnejše informacije dobite lahko osebno v kadrovski službi ah po telefonu 061-831-121, interna št 30 ali 14.

KAMNIŠKI OBČAN

Nekaj zanimivih podatkov iz poročila občinskega

sodnika za prekrške

V poročilu, ki ga je za leto 1974 dal vsem trem zborom skupščine občine Kamnik, občinski sodnik za prekrške ugotavlja, da se število predlogov za upravnokazenski postopek v preteklem letu ni povečalo. Vzrok tega razveseljivega dejstva so po njegovem mnenju ostrejše kazni in ukrepi, ki so zajeti v novih predpisih kakor tudi preventivne mere postaje milice in delovnih organizacij. Zlasti je bilo v preteklem letu manj obravnavanih kršiteljev nnvrat-nikov, izjema so kronični alkoholiki kršijci javnega reda in miru.

V preteklem letu je bilo izrečenih 263 kazni zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, zaradi neprimerne hitrosti 57, zaradi vožnje pod vplivom alkohola 247 kazni Vozniško dovoljenje je bilo odvzeto v 14 primerih zaradi vožnje v pijanem stanju, vil primerih na je odvzem dovoljenja podaljšaj, ker so prizadeti vozili motorna vozila v času, ko dovoljenja še niso imeli

Sodnik za prekrške je v preteklem letu obravnaval 173 prometnih nezgod, 20 primerov je obravnaval zaradi drznega obnašanja, 115 primerov zaradi nedostojnega vedenja, 16 primerov zaradi pretepov in 8 zaradi potepuštva. Kršilci so bili kaznovani z denarnimi kaznimi od 100 do 500 din ah z zaporom od 7 do 15 dni

Največ predlogov je sodnik za prekrške prejel od organov milice, nato pa slede javno tožilstvo, inšpekcije itd. Skupaj je prejel 1099 predlogov za uvedbo postopka. Mnogi predlogi so bili nepopolni ali površni, zaradi česar je moral sodnik za prekrške zahtevati dopolnitev ali pa jih je zavrgeL

V svojem poročilu sodnik za prekrške tudi ugotavlja, da je za zmanjšanje števila prekrškov potrebna vzgoja in vpliv vseh občanov in organizacij na obnašanje ter boljše odnose med občani Kazni pa naj bi bile le skrajna posledica za tiste, ki s svojimi dejanji in brezobzirnim vedenjem škodujejo tako* posameznikom kot skupnosti.

lm.

ŠAH — PRVI BAVČAR

Na junijskem šahovskem brzotur-nirju Solidarnosti je sodelovalo 12 tekmovalcev. Zmagal je Boris Bavčar z 9 in pol točke pred Žarkom Bračičem z 9. Sledijo 3. - 6. Peter Zupančič, Albin Štrajhar in Zdrav-ko Suhadolc. V počastitev občinskega praznika bo julija več šahovskih prireditev v občini Pionirji so se na junijskem brzoturnirju uvrstili: 1. Samo Hajdinjak, 2. Vlado Stanič itd. Pionirke: 1. Tanja Belina, 2. Jankica Hribovšek itd.

IZ ZGODOVINE KAMNIŠKEGA ŠPORTA

JOŽE KOTNIK 4

nadaljevanje

„Jože još može" so zapisali časopisi, ko je Kotnik zmagal na prvem jesenskem krosu, ki so ga organizirali Atletiki v Zagrebu 3. novembra 1946. Bili so prepričani, da bo na 4000 m dolgi gozdni poti zmagal Mihalič, toda Kotnik je med 25 tekmovalci sedem sekund pred Mihaličem rezal cilj, Flass pa je bil peti. Lep uspeh Kotnika, ki je bil zares naš najboljši atlet na tekih v krosu.

Leta 1947 je v spomladanskem krosu za prvenstvo Hrvatske 20. aprila v Karlovcu na 8000 m dolgi progi zmagal Mihalič pred Kotnikom, na državnem prvenstvu v krosu 28. aprila v Osjeku pa je ob veliki udeležbi na 10.000 m zmagal Stefa-novič (Partizan) medtem ko je Kotnik dosegel 7. mesto. Presenetili so juniorji Kladivarja, ki so se kot ekipa uvrstili na drugo mesto v državi.

Leta 1948 je na spomladanskem krosu za prvenstvo Hrvatske Kotnik osvojil drugo mesto za Gjuričem, na državnem prvenstvu pa tretje mesto za Mihaličem in Štajnerjem (Kladi-var, Celje). Prvenstvo je bilo v Skopju, proga pa dolga 10.000 m. Pred ciljem se je Kotnik poškodoval in je moral že sigurno drugo mesto za sekundo prepustiti Štajnerju. V dvobojih za atletski kup FLRJ je Kotnik pogosto nastopal za barve svojega kluba Mladosti, za točke kot za rezultate. Tako je v dvoboju Mladosti s Partizanom na 3000 m dosegel tretje mesto, na dvoboju Zagreba z Budimpešto na čepelskem stadionu v Budimpešti pa je bil na 3000 m z ovirami drugi za Madžarom Kuruczem. Na atletskem tekmovanju Slovenije, Hrvatske, Srbije in Partizana 18. septembra je na 10.000 m Mihalič z 31 : 35,8 postavil nov jugoslovanski rekord in tako presegel najboljši Bručanov rezultat. Kotnik je bil četrti, kar je bil še vedno dober rezultat.

Po osvoboditvi v maju 1945 se je Kotnik vključil v 32. divizijo druge armade, za katero je nastopal do konca leta. Na gostovanju zagrebških atletov prvič v svobodni Reki je Kotnik zmagal na 3000 m pred Mihaličem. Prvi zlet hrvatskih atletov 15. -19. avgusta je prinesel dve tradicionalni borbi Kbtnik-Flass. Njihova borba je bila vedno „šlager" sezone, ki je dajala poseben čar atletski prireditvi. Kadar je bil Flass prvi na 1500 m, je Kotnik zmagal na 500 m in obratno. V osmih letih se nikoli ni zgodilo, da bi eden od te dvojice zmagal na obeh progah, bratsko sta se izmenjavala. Na 1500 m je bil 1. Flass, 2. Kotnik, na 5000 m 1. Kotnik, 2. Flass, 3. Mihalič. V Beogradu so bile 2. in 3. septembra fizkul-turne tekme Jugoslovanske armade in mornarice. Sodelovah so tudi sovjetski atleti. Kotnik je

bil prvi na 1500 in 5000 m. V Zagrebu je bilo državno atletsko prvenstvo od 21. do 24. septembra. Kotnik je postal prvi povojni državni prvak na 1500 m s 4 lO,0 pred Flassom, na 5000 m pa je bil prvi Flass (15 : 29,2), 2. Kotnik, 3. Mihalič. Na 10.000 je bil čas zmagovalca Godlerja 34 : 16,6. Slovenec Benedičič je bil peti na 5000 in šesti na 10.000 m, Srakar pa drugi na 800 m. Sodelovali so tudi sovjetski atleti. Na proslavi čehoslovaškega državnega praznika 28. oktobra v Bonski Bistrici so sodelovali tudi atleti JA. Kotnik je zmagal ned 20 atleti na 3000. m. Na tečaju, ki ga je organizirala druga armada za 32 fizkultumih vaditeljev v vojski, sta vodila predavanja in vezne iz atletike Despot in Kotnik. V decembru pa je bil Kotnik demobiliziran in se je vrnil v Zagreb. Večkrat mu je bilo žal, da ni ostal v vojski v Beogradu.

OBČUDOVALI SMO KOTNIKA, S KAKŠNO LAHKOTO IN ELEGANCO JE TEKEL PROTI CILJU

Leta 1946 se je Kotnik včlanil v športni klub Mladost Stara imena klubov so zamenjali sodobnejši nazivi. Nastopal je na domačih prireditvah z menja-jočimi uspehi. Od 30. avgusta pa je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v atletiki za posameznike. V teku na 1500 m je Kotnik osvojil šele peto mesto. Silen priliv mladih sil je začel odrivati stare atlete s prvih mest. Med tekmovalci ni bilo več Bručana, Kvasa Glonarja... Franjo Mihalič je v teku na 10.000 m

izboljšal Bručanov rekord 33 : 03,8 za štiri sekunde na 32 : 59,0. Torej je Bručan držal rekord od 15. septembra 1933 do 30. avgusta 1946 ali dva tedna manj kot 13 let. Tako dolgega rekordnega razdobja v naši atletiki gotovo ne poznamo. Seveda pa bo moral Mihalič še nekaj Časa počakati, da bo zrušil tisti Bručanov rekordni čas 32 : 47,3, ki ga zveza iz tehničnih razlogov ni hotela priznati.

Na državnem atletskem prvenstvu v Beogradu 11. oktobra pa je bil Kotnik na 10.000 m šesti, Mihalič pa je spet izboljšal rekord in se stalno bližal svojemu največjemu uspehu, ko je na olimpiadi v Avstraliji osvojil srebrno medaljo v maratonu. Na lestvici najboljših atletov za leto

1948 v državi zavzema Kotnik na 10.000 m šesto mesto, na 3000 m z ovirami pa peto, vendar je to še vedno prvo mesto med hrvatskimi tekmovalci (Mihalič je tekel za Partizana).

Leto 1949 je zadnje leto Kotnikovih nastopov. V tekmovanju treh zagrebških klubov za atletski kup je Kotnik zmagal na 3000 m, v Celju pa je bil 27. maja drugi za Hancem. V finalu atletskega kupa je bil Kotnik na 10.000 m tretji za Stefanovičem in Mihaličem. Na atletskem prvenstvu« prve zvezne lige v prvem kolu v Mariboru 12. junija je Kotnik zmagal na 5000 m in 10.000 m (s 33 : .01,3 je postavil svoj osebni rekord). Na atletskem prvenstvu Hrvatske so imeli gledalci zadnjikrat priložnost videti dvoboj Kotnik: Flasss na 5000 m. Zmagal je Kotnik z rezultatom 15 : 42,4.

Na državnem atletskem prvenstvu v Beogradu 1. septembra je bil Kotnik četrti v teku na 3000 m z ovirami in je postavil nov rekord Hrvatske. To leto so začeli službeno voditi tudi rekorde posameznih republik.

Tako se je Kotnik konec leta

1949 poslovil od lahke atletike kot rekorder Hrvatske na 3000 m z ovirami (10 : 10,2), na 5000m (15 : 42,4) in na 10.000 m (33 : 01,3). Upravičeno je menil, da se umakne s tekmovalne steze, ko je prekoračil starost 30 let. Prihajale so mlade moči, ki so začele tam, kjer so stari dosegli najboljše uspehe. Posvetil se je svojemu poklicu in družini. V tovarni MEGA je delal kot orodjar. Nepričakovano je umrl za rakom na pljučih 23. aprila 1964.

Pokopali so ga ob spremstvu številnih zagrebških športnikov na pokopališču v Miroševcu pri Zagrebu. Deset mesecev kasneje je umrla tudi njegova žena in sinova Nenad in Darko sta ostala brez . staršev. Starejši Nenad nadaljuje očetovo delo v tovarni MEGA, mlajši pa še študira.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Šport na osnovni šoli Frana Albrehta

Delo ŠŠD na naši šoli se je zadelo že pred več kot 10 leti. Ustanovni zbor ŠŠD je bil v šolskem letu 1965/66 in od takrat seje njegova dejavnost vse bolj širila in zajemala vse več učencev. Marljivi in nadarjeni športniki so v preteklih letih dosegli lepe uspehe, ne samo v okviru občine, pač pa tudi v republiškem merilu.

Letos se je UO (upravni odbor) trudil, da bi v okviru ŠŠD bilo čimveč sekcij, ki pa žal niso imele potrebnih pogojev za treninge zaradi vse večjega pomanjkanja prostora.

Telovadnica je ves čas zasedena, nimamo pa niti svojega igrišča. Kljub vsempomanjkljivostimpa lahko rečem, da športniki tudi letos niso zatajili in so s svojo discipliniranostjo premagovali tudi te ovire. Posledica pa so bili seveda tudi dobri rezultati na tekmovanjih.

Najbolje bo, da kar opišem delo posameznih sekcij na šoli. Za primerjavo naj povem še to, da sta v začetku delovanja ŠŠD na osnovni šoli Frana Albrehta obstajali le 2 sekciji, zdaj pa se učenci udeležujejo treningov v rokometu, košarki, atletiki, orodni telovadbi, šahu, namiznem tenisu, strelstvu in planinstvu.

Najbolj dejavna je prav gotovo ROKOMETNA SEKCIJA, saj so poleg najboljših trenirali tudi najmlajši v „šoli rokometa". S pomočjo ZUIM, ki nam je nekajkrat odstopil igrišče, smo organizirali medraz-redno ligo v rokometu. Na sploh pa nam je pomanjkanje prostora povzročalo velike preglavice pri treningih, in če bi uredili ta problem, bi bili rezultati nedvomno boljši.

Dekleta so se 7. in 14. marca udeležila občinskega prvenstva. Gladko so premagale Stranje (7 : 4) in Moste (10 : 0; B.B), nato pa so igrale z osn. šdlo Toma Brejca. Izid je bil neodločen 9 : 9. Zaradi boljše razlike v golih pa je prvo mesto zasedla ekipa osnovne šole Toma Brejca. Obe ekipi sta se uvrstili na področno prvenstvo v Ljubljani. Tam je naša ekipa prišla v zelo močno skupino in dvakrat izgubila. Dekleta so se udeležila tudi zimske pionirske lige na Ko-deljevem (1. marca). V močni konkurenci so sicer zasedle zadnje mesto, vendar je bilo tekmovanje dobrodošla izkušnja za naše neizkušene tekmovalke, ki bodo prihodnja leta prav gotovo dosegle boljše uspehe.

Fantovska rokometna ekipa pa je letos dosegla zares dobre rezultate kljub nezadostnim pogojem za trening. Udeležili so se zimskega prvenstva na Kodeljevem in v močni konkurenci (RK Inles, RK Slovan, I, in Slovan II RK Šešir, RK Mokerc) zasedli četrto mesto. Jože Jeglič pa je bil najboljši strelec turnirja. Kot dekletom je tudi njim udeležba na tem turnirju zelo koristila, kar se je pokazalo na kasnejših tekmovanjih. Na občinskem prvenstvu je namrče prva ekipa fantov zasedla I. mesto, druga ekipa pa II. Na področnem prvenstvu pa je rokometna ekipa naše šole v svoji predtekmovalni skupini zmagala, v končni finalni razvrstitvi pa je bila druga za osnovno šolo Kette-Murn. Tako je z uvrstitvijo na republiško prvenstvo dosegla enega svojih največjih uspehov. Toda s tem še ni bilo konec presenečenj. Na prvenstvu najboljših slovenskih osnovnošolskih ekip so namreč naši fantje pokazali vse svoje sposobnosti h) osvojili bronasto medaljo (I. so bih Celjani, II. Dobravlje, IV. pa Izola). Resnično uspešna sezona rokometašev se je tako končala, takšnih si v prihodnje še želimo.

Treningi ATLETSKE SEKCIJE so bih sicer precej slabše obiskani, vendar tudi atleti na tekmovanjih niso zatajili. Najprej seje naša šola s 60-člansko ekipo udeležila občinskega prvenstva (discipline : tek 60 m, tek 400 m in 600,m; skok v daljino in višino, met krogle, troboj, štafeta 4 x 100 m). Dekleta so zasedla 2. mesto za osnovno šolo Toma Brejca, fantje pa so bih prvi. Oboji so se uvrstili na področno

Crvenstvo v Ljubljani, kjer je pri dekletih zmagala ekipa osnovne šole orna Brejca, naše pa so bile četrte. Fantje so bih tretji, področni prvaki pa so poštah tekmovalci osnovne šole Rihard Jakopič. Čeprav se naši ekipi nista uvrstili na republiško prvenstvo, pa so nekateri posamezniki s svojimi rezultati opozorili nase in dokazali, da nanje v prihodnjih letih lahko še računamo.

Tudi tokrat se je izkazal neprekosljivi Jože Jeglič (žal letos odhaja iz šole), ki je postal področni prvak v troboju in si s tem pridobil pravico do nastopa na republiškem prvenstvu.

Pred nekaj dnevi je v tej disciplini postal tudi najboljši v republiki. Njegovega uspeha se vsi veselimo, hkrati pa je tO tudi vzpodbuda za druge člane atletske sekcije. ;

ŠAHOVSKI KROŽEK je letos dobil novega vodjo Borisa Bavčarja. Pod njegovim vodstvom so se šahisti pospešeno pripravljali na občinsko prvenstvo, kije bilo v Komendi. Zasedli so 1. mesto; Danilo Sikošek pa je postal občinski prvak med posamezniki Na področnem prvenstvu (tudi to je bilo v Komendi) pa so naši zasedli drugo mesto in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Republiškega prvenstva se bo udeležilo le nekaj posameznikov. Šahisti so organizirali tudi šahovsko prvenstvo šole. Prvak je postal Miran Kirbus iz 7. b. Letos je malce zamrla šahovska dejavnost pri dekletih. Upamo, da ne bo popolnoma prenehala, saj bi bila to po preteklih uspehih velika škoda.

Nasprotno pa so bih množično obiskani treningi ORODNE TELOVADBE pri dekletih ( 49 ). Res je, da niso vse redno trenirale, vseeno pa velika množičnost kaže na to, da ta panoga postaja na šoli vse bolj priljubljena. Glede na to pa v prihodnjih letih upamo na dobre rezultate. Dekleta so se udeležila občinskega prvenstva na osnovni šoli Toma Brejca, kjer pa so zasedle drugo mesto za tekmovalkami iste šole. Fantov je sicer dosti manj, vendar sov občini brez konkurence. Poštah so občinski prvaki brez borbe, saj druge šole sploh niso prijavile svojih ekip. Po občinskem prvenstvu so dekleta in fantje nadaljevali s treningi za akademijo, kjer naj bi prikazali svoje veščine na orodjih, parterju, pozivih pa bi jih še s skoki na ponjavi. Žal pa so morah treninge zaradi težav z razsvetljavo opustiti, s tem pa tudi misel, da bi akademijo organizirali letos. Prav ob tej panogi bi poudaril zaskrbljujoče dejstvo, ki postaja v zadnjih letih še bolj opazno: namreč, slaba udeležba drugih šol v občini na občinskem prvenstvu v orodni telovadbi Prepričan sem, da tega športa ne gojimo samo mi in sosednja šola.

NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA je letos zavzela še večji obseg kot lani. Kar v začetku pa naj poudarim, da nam pri dekletih še vedno ni uspelo vzbuditi zanimanja za ta sicer popularni šport. Fantje so se v začetku decembra udeležili področnega prvenstva v Ljubljani, kjer pa jih je v drugem kolu izločila neka ljubljanska šola. Na prvenstvu posameznikov pa sta oba naša tekmovalca prav tako že v 2. kolu naletela na favorita turnirja, in tako nesvečano izpadla. Nato so se fantje v dveh skupinah pomerili z osnovno šolo Toma Brejca. Obe ekipi sta brez težav premagali nasprotnike. Namiznoteniški igralci so se udeležili tudi sindikalnega prvenstva in sicer v dveh skupinah. Druga ekipa je že v 1. kolu izpadla; prva ekipa pa je v 2. kolu nesrečno izgubila s 1. ekipo Stola. Namiznoteniška sekcija je organizirala tudi šolsko prvenstvo. Udeležba je bila pri fantih zelo redka, pri dekletih pa nezadovoljiva. Šolski prvak je postal Sašo Hribar, pri dekletih pa je zmagala Marta Koželj.

Boljše rezultate namiznoteniške sekcije onemogoča pomanjkanje miz, ki so res nujno potrebne.

Ob koncu bi omenil še KOŠARKARSKO SEKCIJO, o katere rezultatih vem le to, da so poštah fantje občinski prvaki. Sploh je delovanje te sekcije precej neurejeno, nihče ne pišei poročil in zato smo pomanjkljivo seznanjeni z njenimi rezultati (Zlasti pri dekletih). Treba bi bilo nekaj ukreniti, da bi bilo zanimanje večje in da bi bih bolj vestni

Povedal bi nekaj besed tudi ob takihob 30-letnici osvoboditve, ki so bih organizirani po ljubljanskih ulicah. Tudi na tem tekmovanju naši najboljši atleti niso razočarali, saj so od 100 nastopajočih ekip v štafeti 3 x 1000 m fantje zasedli zares izvrstno 4. mesto; njihova druga skupina pa prav tako sohdno 21. mesto, Najboljši so tekli v postavi: Jože Jeghč, Esad Pramenko in Tomaž Prešeren. Dekleta so bila prav tako izvrstna, saj so med 90 nastopajočimi štafetami zasedle 9. mesto. Tek po ljubljanskih ulicah za našo šolo še nikoh ni bil tako uspešen kot letos, tako se rezultatov še toliko bolj veselimo.

Sašo Hribar

KOŠARKARSKI TURNIR ZA MEMORIAL

SLAVKA FERBEŽARJA

V petek, 27. in soboto 28. junija, je košarkarski klub Kamnik priredil turnir za memorial Slavka Ferbežarja. Na turnirju so sodelovale ekipe Slovana, Domžal, študentske reprezentance Ljubljane in Kamnika.

DANILO CERKVENIK S KOŠARKARJEMA POLAGA VENEC NA GROB SLAVKA FERBEŽARJA

Spomin na Slavka Ferbežarja bo med nami še dolgo živ, s svojim neumornim in nesebičnim delom se je razdajal na vseh področjih družbenopolitičnega dela. Dolgo časa je bil tudi član upravnega odbora in predsednik košarkarskega kluba Kamnik. Na letošnji letni konferenci so košarkarji sklenili, da bodo vsako leto priredili turnir v njegov spomin. V letošnji sezoni Kamničani niso imeli priložnosti videti domačih košarkarjev na lastnem terenu, ker edino košarkarsko igrišče za osnovno šolo Toma Brejca sameva brez konstrukcij. Člani so bih zato v spomladanskem delu prvenstva prisiljeni iskati gostoljubje v Mengšu in Domžalah, mladinci in kadeti pa v Komendi Ne bomo pisali o tem, zakaj ni košev. To je druga zgodba...

Dejstvo je, da so se organizatorji držah dogovora in na kamniško igrišče pripeljali konstrukcije iz domžalske hale in pod koše dva zvezna Ugaša, ekipo ljubljanskih študentov in domačo vrsto.

Kamničani so lahko videli perspektivno dvanajsterico Slovana z odličnim Papičem na čelu, ekipo Domžal in moštvo odličnih posameznikov študentov iz Ljubljane, za katere so igrah: Križnar, Polanec, Lorbek, Zorga in Zaloker. Prva in morda za gledalce najatraktivnejša zamenjava v tej ekipi pa je bil Peter Brumen, trener Olimpije, ki se mu je posrečilo vpisati se na obeh tekmah v listo strelcev s potezami, ki so posledica stare, atraktivne košarkarske šole.

Kamniški fantje so na tem turnirju igrah po svojih najboljših močeh, in čeprav smo jih videli že v boljši izdaji, se niso mogh resneje upirati bolj izkušenim ekipam, ki tekmujejo v zvezni hgl Posebno opazna razlika je bila pri prenosu žoge izpod koša m pri igri v polju, pohvaliti pa je treba centra

OBVESTILO

Športno društvo Komenda bo ob zaključku tekmovanj meseca športa priredilo 25. julija ob 20. uri v dvorani Doma Komenda kulturno zabavni program, posvečen 30-letnici osvoboditve in prazniku občine Kamnik.

Program bo obsegal recital, nastop pevskega zbora, podelitev pokalov in priznanj nastopajočim. Za vedro vzdušje bo poskrbel ansambel Dobri znanci s pevcema Marjano Deržaj ter Bracom Kore- ] nom ter gosta športnika Miro Cerar in Ivo Daneu. Oddajo bo vodil Mirko Bogataj.

KAMNIŠKI BAZEN IN REKREACIJA

Zimska sezona letos ni bila kaj prida. Snega je bilo le za vzorec in na svoj račun so prišli le najbolj vneti ljubitelji belega športa, gotovo pa je bilo premalo možnosti za temeljito rekreacijo širokega števila tistih, ki so kupih smuči in vso drugo (drago) opremo, da bi tudi v zimskih mesecih razgibali teto, pa čeprav ne z vrhunskim vijuganjem po belih poljanah.

Spomladi, razen izletov v naravo, ni priložnosti za sezonsko razgibavanje in tako smo že v poletju in pri najbolj zdravi in popolni obliki rekreacije -pri plavanju. Za plavanje je potrebno bore malo osebne opreme - zadostujejo kopalke (pa še te so vsako leto manjše), potrebna pa je voda, veliko vode. In te v Kamniku (razen mrzle Bistrice in Nevljice) ni v izobilju. Pa bi človek pomislil na bazen, ki ga v našem mestu tudi imamo; toda sam bazen, pa če je povrh vsega še v začetku julija brez vode, ne more veliko več koristiti, kot smučarska pobočja brez snega sredi januarja, se zdi

Res je, da vreme v zadnjih poletnih sezonah plavanju v kontinentalnem delu slovenske dežele ni preveč naklonjeno, res je tudi, da o zimskem kopališču v Kamniku lahko le sanjamo, zato raje poglejmo, kaj bi se dalo narediti, da bi bazen, ki je bil zgrajen s tohko urami prostovoljnega dela, služil svojemu namenu.

Vsako leto se dogaja, da tudi ob najlepšem vremenu bazen ni prebarvan do začetka kopalne sezone, o kabinah raje ne bi govorih, saj je bila izgradnja le-teh po srednjeročnem načrtu predvidena do leta 1975, kabin pa še vedno nI Vsi smo bih priče, kako je bazen in okolica bazena propadala, toda zganil se ni nihče. Prečiščevalne naprave so le brnele, voda pa je bila vsak dan bolj zelena in gosta. Obisk na kopališču je nazadoval, le peščica navdušencev iz plavalnega kluba Kamnik je skušala v svoj krog pritegniti čimveč mladih. In mladina se je odzvala, vztrajala v razmerah, kakršne so pač bile, in s prizadevnim delom so prišli do uspehov. In ravno zaradi teh mladih in zaradi tistih, ki so jim pripravljeni slediti, ne smemo držati križem rok.

Na letnem kopališču v Kranju so kupili ogrevalno napravo. Sami pravijo, da stroške obratovanja pokrivajo z vstopnino, kopalna sezona pa traja od 15. maja do sredine septembra - voda je kristalno čista, kopališče pa zasedeno tudi v dneh, ko oblaki prekrijejo sonce. Verjetno bi bila to tudi primerna rešitev za kamniški bazen, seveda pa bi morah preurediti tudi prečiščevalne naprave in za ves objekt zadolžiti nekoga, ki bo zanj res skrbel in ne prepustil vsega naravi in času.

Morda ni še nihče v kakšnem kamniškem kolektivu pomislil, da bi lahko na kopališču organizirali v večernih urah rekreativno plavanje za svoje člane, lahko bi organizirali plavalne tečaje, in to ne samo za osnovnošolce; skratka, veliko je dejavnosti, ki bi v poletnih mesecih zapolnile vrzel v aktivnem počitku zaposlenih, o katerem zadnje čase toliko govorimo.

Razmislimo o tem - in ukrepajmo. Ne ustavimo se ob denarju, ker vseh investicij ne moremo meriti z dinarjem. Ukrepajmo danes, jutri bo morda prepozno.

-jok

Mraka in Zagorca - posebno slednji se je uspešno boril z bolj izkušenimi kolegi potem ko se je otresel začetne treme in vzel vso stvar zares. Tudi sicer se domači ekipi pozna, da ji manjka tekem s težjimi nasprotniki, i" nedvomno so si na tem turnirju pridobili izkušenj, ki jim bodo pomagale v boju za prvo mesto v drugi slovenski ligi, kjer so s tekmo manj trenutno na tretjem mestu.

Preden preidemo k rezultatom si oglejmo, kako je tekmovanje potekalo. V petek so bila na vrsti predtekmovanja, v soboto pa sta se najprej pomerili poraženi ekipi in v boju za prvo mesto še zmagovalca petkovega tekmovanja. Okoli-300 gledalcev je bilo priča izredno napetemu razpletu dogodkov* finalni tekmi med ekipama ljubljanskih študentov in Domžalami. Študentje so ves prvi polčas trdno držah vajeti v rokah, toda Domžalčani niso popusti; h, in so v 15. minuti drugega polčasa izenačili. Moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu in študentje so šele s taktično igro in s košem Zorge v zadnjem trenutku srečanja uspeh zmagati z minimalno razliko. Zmagovalec je prejel prehodni pokal - veliko majoliko, vse sodelujoče ekipe pa poleg pismenih

Priznanj še majolike s kamniškim grbom. Najboljši strelec turnirja je bil apič (Slovan) s 64 koši Zagorc (Kamnik) pa je bil na četrtem mestu s 44 koši. Vse tekme sta sodila ljubljanska sodnika Strickberger in Lotrič.

Organizacija turnirja je bila zgledna. Prireditelji so mislih prav na vse, 1« vreme jim je prvi večer zagodlo. Toda to gotovo ni pokvarilo vtisa o celotni prireditvi in vsi prisotni so si bih edini, da se ob letu spet vidimo.

Rezultati:

Študentska reprezentanca Ljubljane : Slovan 105 : 85 Študentska reprezentanca Ljubljane : Križnar 20, Zaloker 14, Lorbek 18, Polanec 31, Brumen 2, Žorga 20,

Slovan: Mesojedec 4, Božič 16, Paternost 6, Brezeb 4, Papič 21, Krušič 10, Rome 14, Jenko 10. Kamnik : Domžale: 67 : 83

Kamnik: Kotnik 6, Ferbežar 6, Trobentar 6, Benkovič 2, Lukovac 17, Zagorc 22, Mrak 8.

Domžale: Kržan 4, Slavinec 10, Zorman 4, Močnik 10, Brezovec 17, Vavpe-tič 4, Pevčevič 4, Lemaič 30.

Kamnik : Slovan 72 : 112 '

Kamnik: Kotnik 8, Ferbežar 2, Trobentar 12, Plemeniti 4, Benkovič 6, Zagorc 22, Mrak 16, Jamšek 2

Slovan: Paternost 12, Papič 43, Krušič 34, Blejc 4, Rome 12, Jenko 7 Študentska reprezentanca Ljubljana : Domžale 74 : 72 Stud. rep. Ljubljane: Križnar 17, Zaloker 5, 'orbek 6, Polanec 27, Brumen 2,

stud. rep. Zorga 17

Domžale: Slavinec 10, Zorman 10, Kržan 3, Močnik 7, Zagorc 9, Vavpetic 4, Lemaič 29

Vrstni red:

1. študentska reprezentanca

2. Domžale

3. Slovan

4. Kamnik

-jok-

NOGOMETNI TEKMI

Na nogometnem turnirju, ki je bil uvod v mesec športa v Komendi, ® počastitev občinskega praznika in praznovanja 30. obletnice zmage nad fašizmom so sodelovale štiri ekipe. V zelo lepih in borbenih pionirskih tekmah so bih doseženi naslednji rezultati:

Komenda : Kamnik 0 : 1 (0 : 1), Šenčur : Radomlje 2 : 0 (1 : 0), finale 1 Šenčur: Kamnik 5 : 3 (0 : 2) (2 : 2)

V nedeljo pa so nastopile tri članske ekipe in dosegle naslednje rezultate: Radomlje : Komenda 3 : 1, Kamnik : Komenda 3 : 0, Kamnik : Radomlje 0

Prehodni pokal in prvo mesto je osvojila ekipa Radomelj.

kamniška kronika

JUNIJ 1975 POROKE:

Marjan Bergant iz Kamnika, metalurški tehnik, star 29 let, in Milena Šimenc iz Mengša, ekonomski tehnik, stara 22 let;

Janez Dolinšek iz Kamnika, šofer, star 28 let, in Sonja Savinšek iz Kamnika, knjigovodja, stara 22 let;

Janez Golob iz Črne, strojni ključavničar, star 42 let, in Jožefa Lanišek iz Kamnika, snovalka, stara 34 let;

Jožef Hribar iz Buča, delavec, star 36 let, in Majda Mlakar iz Priševega, delavka, stara 24 let;

Zdravko Hribovšek iz Zg. Tuhinja, električar, star 25 let, in Terezija Hribar iz Buča, priučena šivflja, stara 20 let;

Vincenc Kralj iz Trzina, šofer, star 29 let, in Francka Oražem iz Kamnika, prodajalka, stara 24 let;

Milan Strmljan iz Šmarce, avtohčar, star 21 let, in Marija Škober-ne iz Dobrove - Krško, delavka, stara 22 let;

Miran Štupar iz Kosiš, monter centralne kurjave, star 22 let, in Stanka Uršič iz Zagorice, administratorka, stara 20 let;

Peter Weber iz Kamnika, elektromonter, star 33 let, in Marija Korošec iz Gmajnice, monterka ključavnic, stara 25 let;

Miroslav Zamljen iz Kregarjevega, avtoklepar, star 22 let, in Mirica Dolinšek iz Črne, delavka, stara 20 let.

SMRTI:

Marija Drolc iz Špitaliča, upokojenka, stara 79 let; Jernej Kadunc iz Zg. Tuhinja, preužitkar, star 89 let; Jožef Sluga iz Kamnika, osebni upokojenec, star 66 let; Franc Trebušak iz Trobelna, kmetovalec, star 49 let; Marija Urankar iz Porebra, gospodinja, stara 67 let; Franc Zupane iz Kamnika, osebni upokojenec, star 61 let.

bg

KAMNIŠKI

OBČAN

KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški odbor- glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR, tehnični urednik JANA LAZAR - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava - Občinska konferenca SZDL Kamnik/ Ljubljanska 1 (zdravstveni dom ), telefon 831-315 -tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh