logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 0040-1978

lERCKEREi

9

DELNICE

po uradnih bomlh cenah

tel.: 78-78-190

PC DOMINO, 1Mei

gS,225aPhli

«

-prodaja vozil

-optika(!®B=

-rač. testna steza -prodajain montà gum

PEUGEOT SKUTERJI IN KOLESA!

SPC TOPLAK

Podlehnik, Tel./Fax.: 0621768-144

TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.

PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.:778-10-11, fax:775-28-61

LENART, Kraigherjeva 19a tel.: 720-66-34, 720-66-05

SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO

Kulinarični icotičeit

Ptuj, 4. januarja 2001, letnik LIV, št. 1 - CENA 150 SIT

BOROVCI 64 tel.: 754 00 90 ORMOŽ, Ptu/Ska 17 tal.: 740 23 20

trgovina » vodovod » centralna kurjava • montaža

» keramične ploščice

TA TEDEN / TA TEDEN

Še eno leto bližje Evropi

Zadnja leta smo pravzaprav že kar navajeni, da z vsakem novim letom ali ob kakšnih drugih "usodnejših" datumskih prelomnicah v Sloveniji prične veljati kak z Evropo usklajen zakon, ki nas še bolj približa evropskemu pravnemu redu. Tako se vse bolj harmoniziramo - kot pravi modni politični izraz — z zakonodajo petnajstih držav, trenutno povezanih v Evropsko unijo.

Tudi v letošnje novo leto smo stopili z nekaterimi evropsko usmerjenimi potezami, med katerimi bo v kmetijstvu dolgoročno najusodnejši novi tržni red v mlekarstvu, tudi pri vinu se obetajo spremembe (in se počasi končuje zlati vek slovenskih vinarjev, kot so ga poimenovali nekateri, saj se kupcem obeta cenejše uvoženo vino), v trgovini zapiranje brezcarinskih prodajaln (še dobro, da sta Gruškovje in Zavrč tako blizu, kajti brezcarinske prodajalne proti hrvaški meji ostajajo in se bomo z viskijem in parfumi še naprej zalagali ceneje, Avstrijci pa bodo pač morali opraviti nekoliko več kilometrov, kot so jih doslej do Šentilja), vse, ki prisegamo na računalnike in moderno informacijsko tehnologijo nasploh, je verjetno navdušilo, da bo odslej uvoz le-te brez carine, tudi pri avtomobilih so se carine znižale... Pravzaprav za majhen slovenski trg kar pomembne novosti, ki pa v mnogih kljub temu znova in znova vzbujajo vprašanje: Zakaj v Evropo?

Morda bi si to vprašanje zastavili manjkrat, če bi se spomnili, da v dežele Evropske skupnosti prodamo kar 70 odstotkov svoje proizvodnje in da pravzaprav mi potrebujemo Evropo bolj kot ona nas. Morda res obstaja možnost, da se lepo ogradimo od evropskih povezovalnih tokov, toda ali smo res tako veliki, da si lahko to privoščimo? Ali smo res sami sebi dovolj tako glede tega, kar proizvedemo (in sami ne porabimo), kot glede tega, česar ne proizvedemo in kar moramo kupiti pri drugih?

No, morda pa se približevanja Slovenije evropskim deželam zavedamo ob novem letu bolj mi, "navadni" državljani; Evropo in njene zakonitosti namreč nenehno spremljajo in se jim prilagajajo v neusmiljenem boju na tržišču slovenska podjetja. Večja kot so, pomembnejši je njihov boj za evropskega kupca. In to vsakodnevni, ne le ob novem letu. Tako so pravzaprav novoletne evropske poteze Slovenije le posledica dolgih priprav na to, da nekoč tudi mi postanemo del največjega svetovnega proizvodnega območja. Najbrž je kar prav, da to počnemo postopoma, kajti če bi to storili čez noč, bi bil šok prevelik.

In da ne boste ob naslednjem novem letu preveč šokirani, že med letom pomislite na to, da morate vse svoje evropske devize zamenjati za evro, kajti ta se prične uporabljati prvega januarja 2002. Takrat pa: adijo, marka, šiling, frank, pezeta _ Da se ne

hoste konec leta gnetli po hankah ^--

zaradi nečesa, kar lahko storite /r^ _

počasi vse leto... j/ f

Murkova ul. 4, PTUJ

DENI lAA-CULTUR

^ KONKURENČNE CENE - HITRA DOSTAVÀ1—

EKOLOŠKO

KURILNO OLJE

™ ECO OIL

EOCd.oo. Tržaška 37a 2000 MARIBOR

MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOVT

miTAlHimO-STUPlOA UOKVIKJANJS PREDMETOV

02/78 78 600_

I fotografija@řoto-tone-sp.si

V JANUARJU

-30% .

DESTRNIK / DOBRODELNI BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT

Z dobroto v srcu v lepši jutri

Destrniški dobrodelni božično-novoletni koncert je znova dokazal, da dobrodelnosti kljub pomanjkanju mnogih vrednot v naši družbi na srečo še ni videti konca. S prodajo vstopnic za koncert, donatorskimi prispevki in prispevkom Rotary cluba Ptuj v višini milijon tolarjev je bilo v petek, 22. decembra, zbranih okoli 2 milijona tolarjev za nakup posebnega invalidskega vozička za osnovnošolko Tamaro Mohorič.

V telovadnici osnovne šole Des-trnik je bil predbožični petek nadvse prazničen. Prvega dobrodelnega božično-novoletnega koncerta, katerega izkupiček je namenjen nakupu posebnega invalidnega vozička za potrebe destrniške šole in njihove učenke Tamare Mohorič, se je udeležilo okoli 800 domačinov in okoličanov. Program je povezovala pedagoginja Mira Anderlič, obiskovalce pa so v telovadnici destrniške osnovne šole zabavali šolski otroški, mladinski in ženski pevski zbor, šolska plesna skupina in učenka

Sara ter skupina Hudobni volk s pevko Moni, Ivan Zemljič, Destrniški oktet, duo Olga in Jože, ansambel Krona, Plesna šola Rolly, Karmen Ivančič in godba na pihala PGD Destr-nik.

Za presenečenje večera so poskrbeli ptujski rotarijanci, ki so na na koncert prinesli darilni bon, vreden milijon tolarjev. V imenu Rotary cluba Ptuj ga je ravnatelju javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Destrnik -Trnovska vas - Vitomarci izročil predsednik Lojze Arko, dr.

Predsednik Rotary cluba Ptuj Lojze Arko je ravnatelju Dragu Skurjenemu predal bon za 1 milijon tolarjev. Foto: Črtomir Goznik

Tamara Mohorič bo kmalu lažje premagovala šolske stopnice

med. Prispevke za nakup invalidnega vozička so darovala tudi destrniška prostovoljna društva, svetniki so se za dobrodelne namene odrekli sejnini z zadnje seje, denar pa sta prispevala tudi župan Franc Pukšič in podžupan Branko Zelenko ter še mnogi drugi. Kot je povedal ravnatelj destrniške osnovne šole Drago Skurjeni, je bilo na decembrski dobrodelni prireditvi zbranih za okoli 2 milijona tolarjev sredstev. Denar bodo porabili za nakup posebnega invalidnega vozička -goseničarja, s katerim bo dru-gošolka Tamara poslej premagovala šolske stopnice, nakaj pa ga bo ostalo tudi za ureditev posebne šolske previjalnice.

AK

PTUJ / PODPIS POGODBE MED TALUMOM IN KONZORCIJEM BANK

Proizvodnjo bodo poveiali za polovico

V veliki dvorani Pokrajinskega muzeja na Ptuju je bila v sredo, 20. decembra, slovesnost ob podpisu pogodbe o najemu sindiciranega posojila v vi{ini 76 milijonov dolarjev za realizacijo druge faze projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem med družbo Talum in konzorcijem bank, ki ga sestavljajo: Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, celov{ka zveza bank in hranilnic, Internacionale Handelsbank iz Frankfurta, Adri-abank z Dunaja in LBS Bank iz New Yorka. Celotna investicija druge faze modernizacije proizvodnje aluminija bo sicer veljala 119 milijonov dolarjev, od katerih je Talum sam zagotovil 34 milijonov dolarjev, preostalo pa so zagotovili z omenjenim najetim kreditom.

Glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek je ob predstavitvi povedal, da je celotni projekt sestavljen iz petih podproje-ktov: nove elektrolize, ki je najpomembnej{a, anod, livarne, rondelic, izparilnikov in infrastrukture. Graditi bodo pri~eli v za~etku prihodnjega leta, projekt pa naj bi kon~ali v pi~lih 18 mesecih. S tem bodo pove~ali proizvodnjo primarnega aluminija za dobro polovico, s sedanjih 100.000 na 155.OOO ton letno. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Volje je poudaril, da gre za prvo tovrstno povezavo med slovenskimi bankami in da gre v Kidri-~evem za najve~ji industrijski investicijski projekt v samostojni Sloveniji. Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor dr. Jože Glogovšek pa je do

dal, da je to izredno pomemben dogodek za celotno Podravje, saj naj bi zagotovili pomemben razvoj Taluma in več kot 30 novih delovnih mest.

Po slovesnem podpisu je mag. Danilo Toplek povedal: "Res gre za pomemben projekt za nadaljnji razvoj Taluma, saj pomeni nadaljevanje v osemdesetih letih pri~ete prenove. Nadaljujemo to, kar je bilo v za~etku devetdesetih let na silo prekinjeno z nespretnim vme{avanjem države v poslovanje. Fizi~na gradnja projekta traja 18 mesecev in to pomeni, da bo najpozneje v letu in pol pritekel prvi aluminij iz novih pe~i. Življenjska doba tak{nih tovarn pa je po 15 in ve~ let.

Tako kot vsak projekt, ki se realizira v zadnjem ~asu,

ima tudi naš vgrajeno okolje-varstveno komponento. Gre za najmodernejšo tehnologijo, za preizkušene proizvodne naprave in zagotavljam, da projekt na bo ogrožal okolja. V TALUMU bomo ob realizaciji tega projekta direktno pridobili 30 novih delovnih mest, zagotovo pa to pomeni tudi številna nova delovna mesta v okolju - od tistih v okolju pa je odvisno, ali bodo znali te priložnosti izkoristiti.

Na žalost je to okolje, predvsem v Kidričevem in delno Ptuju, dokazalo, da priložnosti, ki se mu ponujajo, ne zna ali noče izrabiti, zato moramo v večini primerih posegati po uslugah, storitvah in tudi proizvodih izven tega okolja. V elektrolizi B bomo nadaljevali proizvodnjo do njenega predvidenega konca v letu 2010, vsekakor pa se bomo po zaključku tega projekta posvetili novemu izzivu, novemu projektu, ki se imenuje termična obdelava komunalnih odpadkov."

Marko Voljč, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je podpis takole komentiral: "Tako velikega projekta v industrijskem sektorja v samostojni Sloveniji še ni bilo niti po obsegu niti po zneskih in kompleksnosti. Za banko, ki je

tradicionalno vedno delala za gospodarstvo in je zadnja leta, ko ni bilo investicij, morda izgubila stik s tovrstno dejavnostjo, je to izziv in obenem priložnost, da se ponovno uveljavimo tudi kot banka slovenskega gospodarstva. Možnost, ki smo jo dobili s tem, da smo bili izbrani v sindikatu bank,

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč

je priložnost, ki smo jo z veseljem sprejeli. Pričakujemo, da bo to priložnost, da se na podoben način dokazujemo tudi v drugih projektih v Sloveniji. Posojilo, ki smo ga podpisali, ne bi bilo možno, če ne bi bilo tako zavzetega, profesionalnega in ekspeditivnega tima v Ta-

lumu na čelu s predsednikom mag. Toplekom ter vrsto strokovnjakov, ki so na tem delali intenzivno, da smo lahko bankirji v sorazmerno kratkem času zelo rigorozno na vseh kriterijih, od investicijskih projektov do finančnih, pravnih in tržnih, ocenili, da gre resnično za zelo dober in obetaven projekt."

Dr. Jože Glogovšek, predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor

Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor dr. Jože Glogovšek pa je dejal: "Ta projekt je izrednega pomena za vso Podravje. Pa ne le za banko, posredne koristi so mnogo širše. Pomembno je, da se bodo z njim ustvarile nove možnosti

razvoja in nova delovna mesta. S tem se Podravje in tudi vsa Slovenija izvozno krepi. Krepi pa se tudi delovna intenzivnost. V veliko veselje mi je, da smo se v tej druščini znašli domači bankirji; sicer so nekateri iz zamejstva in tujine, a imajo korenine pri nas v Sloveniji."

Naj dodamo, da ima proizvodnja aluminija v Kidričevem že skoraj polstoletno zgodovino; 21. novembra letos je namreč minilo 46 let od pričetka proizvodnje v nekdanji TGA. Danes je v Talumu zaposlenih 943 delavcev, ki so letos presegli proizvodnjo 100.000 ton aluminija, poleg tega pa jih okoli 300 zaposlujejo še Talumove hčerinske družbe. Kar nekaj kazalcev uspešnosti Talum uvršča v sam vrh slovenskih družb. Po ustvarjenem prihodku in po ustvarjenem izvozu sodijo med največje v Sloveniji. Z realizacijo nove investicije MPPAL pa se bo čez slaba tri leta Talum uvrstil med srednje velike proizvajalce aluminija v tem delu Evrope. Pri tem bodo zagotovo upoštevali tudi vse evropske ekološke zahteve, saj so v fazi pridobivanja okoljevars-tvenega certifikata 14001.

M. Ozmec

IZOBRAŽEVANJE IN EU

IzobraŽevanje je

Izobraževanje je področje, na katerem si vse članice Evropske unije močno prizadevajo ohraniti posebnosti nacionalnih {olskih sistemov, obenem pa spodbujajo povezovanje med njimi. Zato na področju izobraževanja ni predvideno poenotenje {olskih sistemov, spodbujevalni ukrepi pa se sprejemajo brez harmoniziranja zakonov in predpisov držav članic.

Ceprav aktivnosti EU torej niso usmerjene k formalnemu uniformiranju izobraževanja, pa unija vzpostavljanje primerljivosti med izobraževalnimi sistemi držav ~lanic ter evropsko razsežnost v izobraževanju na~rtno razvija s spodbujanjem učenja in razširjanja jezikov vseh držav članic, s pospe{evanjem izmenjave študentov in učiteljev, s priznavanjem diplom in študijskih obdobij, s pospeševanjem neposrednega sodelovanja med izo-

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.

Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.

Direktor: Franc Lačen.

Uredništvo: Jože Šmigoc

(v.d. odgovornega urednika), Jože

Bračič, Majda Goznik,

Viki Klemenčič Ivanuša, Martin

Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič

(vodja tehnične redakcije) in Jože

Mohorič (grafično-tehnični urednik).

Naslov: RADiO-TEDNiK,

p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;

tel. (02) 749-34-10,

mali oglasi 749-34-15, 749-34-37;

faks (02) 749-34-35.

Oglasno trženje: (02) 7493412

Celoletna naročnina 7.800 tolarjev,

za tujino 15.600 tolarjev.

Žiro račun: 52400-601-47280

Tisk: Delo Roto.

Davek na dodano vrednost je vra~u-nan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si

braževalnimi ustanovami držav članic, z izmenjavo informacij o izobraževalnih sistemih in izkušenj, s skupnim razvijanjem izobraževanja na daljavo.

Zelo pomemben del teh vzpodbud je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju ter s tem hitrejšemu gospodarskemu razvoju in prostemu pretoku delovne sile. Unija s tem dejansko zagotavlja, da je kakovost šolskih sistemov v državah članicah primerljiva. To pomeni, da vključevanje Slovenije v Evropsko unijo ne bo zahtevalo nobenih dodatnih sprememb šolskega sistema. Spremembe, ki jih je prinesla nova šolska zakonodaja, še zlasti uvajanje nove devetletne osnovne šole in posodobitve na področju srednjega šolstva, bodo medsebojno sodelovanje samo olajšale. Že zdaj pa slovenski šolski sistem skoraj v vseh točkah presega najnižje skupne imenovalce, ki so značilni za članice EU. Še najbolj se trenutno razlikujemo s sedanjo enotno osnovno šolo, ki traja osem let. Leta 1996 sprejet zakon o osnovni šoli določa devetletno osnovnošolsko izobraževanje (šola je podaljšana za eno leto navzdol, v šolo bodo vstopali otroci, stari približno šest let), ki se bo postopno uvajalo v letih od 1999/2000 do 2002/2003.

Stroški šolanja bodo ostali odvisni od proračunskih možnosti države. V zadnjih letih je v tem pogledu Slovenija dosegla raven, ki je značilna tudi za večino članic EU, to je okrog 6% BDI! Sodelovanje v skupnih evropskih programih, za katerega bo Slovenija sicer morala prispevati tudi

svoj delež, pa bo ponudilo številne nove možnosti na področju izobraževanja.

ENAKE PRAVICE PRI IZOBRAŽEVANJU

Z vidika skupne evropske zakonodaje je na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine za Slovenijo neposredno zavezujoče le to, da mora do vstopa v EU državljanom držav članic omogočiti enake pravice v izobraževanju, kot jih imajo slovenski državljani, kar bo seveda veljalo tudi obratno. To pomeni, da se otroci in mladina iz drugih držav članic unije lahko vključujejo v šole pod istimi pogoji kot otroci in mladina države gostiteljice, zagotoviti pa jim je treba tudi dodaten pouk maternega jezika. Z novo šolsko zakonodajo so pri nas že podane ustrezne pravne podlage za tako ureditev, zato bo treba zagotoviti le njeno učinkovito izvajanje. Slovenija ima na tem področju precej izkušenj, tako z dodatnim poukom za slovenske otroke v tujini (večinoma prav v državah EU, kjer se bo po pridružitvi sedanja dejavnost še izboljšala) kot z vključevanjem otrok tujih državljanov v naše šole. Skupna evropska zakonodaja od države, ki se pridružuje, ne zahteva obveznega ustanavljanja in financiranja mednarodnih šol. V Ljubljani sicer že od leta 1993 deluje mednarodna šola (vrtec, osnovna šola in gimnazija z možnostjo priprave na mednarodno maturo -IB), ki jo organizacijsko in delno finančno podpira Slovenija, vključitev v priprave na IB pa je možna tudi na II. gimnaziji v Mariboru. Naša zakonodaja omogoča delovanje tudi tujim šolam (kot je npr. francoska, ki jo organizira družba Renault).

SLOvemja

Doma v Evropi.

KLJUČNI PREDVSEM SKUPNI PROGRAMI

EU spodbuja sodelovanje med izobraževalnimi sistemi, predvsem s skupnimi programi (Socrates za splošno izobraževanje na vseh ravneh, Leonardo da Vinci za poklicno izobraževanje in Mladi za Evropo za sodelovanje mladih in razvijanje skupnih vrednot) ter s poudarkom na doseganju in izboljševanju kakovosti. Vse aktivnosti v zvezi s skupnimi programi vodi Služba za programe EU, ki deluje v okviru Centra RS za poklicno izobraževanje (Kavčičeva 66, Ljubljana).

ENOSTAVNEJŠE PRIZNAVANJE SPRIČEVAL IN DIPLOM

Glede priznavanja spričeval in diplom v EU velja načelo, da lahko imetnik diplome v vseh državah članicah uveljavlja enake pravice v zvezi z nadaljevanjem študija kot v državi, v kateri je bilo spričevalo ali diploma pridobljeno. Pri uresničevanju tega načela je v praksi treba upoštevati razlike med izobraževalnimi sistemi in posameznimi izobra

ževalnimi programi, pri tem pa so za odločitve o priznavanju praviloma potrebne mnoge podrobne informacije. Prav tu dajeta največjo podporo že prej omenjeni mreži Eurydice in Naric. Na ministrstvu za šolstvo in šport deluje nostrifikacijska služba, ki skrbi za priznavanje preduni-verzitetnih spričeval in diplom; za priznavanje visokošolskih diplom pa sta pristojni univerzi. Nostrifikacijsko službo, ki se je v zadnjem času tesno povezala v mrežo Eurydice in Naric, bo zaradi povečanega obsega dela v prihodnje potrebno okrepiti in preoblikovati, še posebej po ratifikaciji t.i. Lizbonske konvencije o ekvivalencah v izobraževanju, h kateri je kolektivno pristopila tudi EU.

Pri teh vprašanjih pa je treba posebej opozoriti, da v EU razlikujejo med izobrazbenimi (spričevala, diplome) in poklicnimi kvalifikacijami (dovoljenje za opravljanje poklica). Oba pojma pri nas pogosto izenačujemo. Poklicne kvalifikacije niso vedno dane že z izobrazbeno kvalifikacijo, pač pa je njihova pridobitev največkrat povezana z ureditvijo na področju zaposlovanja. Za uresničevanje pridruževanja na tem področju skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

VIR: UVI; Tematsko informativna zgibanka

Naziv: Razpis za soorganizaci-jo projektov mednarodnega prostovoljnega dela v letu 2001

Razpisnik: Zavod za mednarodno prostovoljno delo Volun-tariat

Rok prijave: Rok predložitve prijav je 12.1.2001. Prijave morajo biti predložene izključno na razpisnem obrazcu.

Predmet: Predmet razpisa so neprofitni programi prostovoljnega dela nevladnih in/ali neprofitnih organizasij s področij:

1. antifašizem, antirasizem, etnične skupine,

2. solidarnost s tretjim svetom,

3. mirovna vzgoja,

4. pomoč duševno in telesno prizadetim,

5. pomoč/delo z otroki, najstniki, ostarelimi,

6. ekologija in kmetijstvo,

7. žensko vprašanje,

8. depriviligirane skupine,

9. umetnost, kultura, zgodovina,

10. renovacije,

11. razno.

Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo nevladne in neprofitne organizacije registrirane v Republiki Sloveniji.

Programi so lahko oblikovani kot mednarodni delovni tabori ali projekti dolgoročnega prostovoljnega dela.

Programi se morajo izvajati na območju Republike Slovenije v obdobju 1.1.2001 do 31.12.2001.

Izbrani programi bodo sofinancirani do 50% vrednosti programa.

Merila za izbiro programov:

- kvaliteta in realnost predloženega programa,

- reference ponudnika,

- kontinuiteta programa,

- finančna konstrukcija programa.

Vir: ULRS št. 118-119/2000 z dne 22.11.2000; stran 11203; Ob - 40968.

Razpisna dokumentacija je

na voljo na spletni strani www. drustvo-most.si/razpis/index.html ali vsak delavnik od 10. do 16. ure v prostorih Zavoda Vo-luntariat, Breg 12, Ljubljana, tel.: 01/425 8067, fax: 01/251 7208 in po elektronski pošti voluntariat@email.si.

Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257

POROČAMO, KOMENTIRAMO

PTUJ / S SLOVESNOSTI OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI

Za prijaznejše življenje vseh

V ptujskem gledališču je bila 26. decembra osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti v mestni ob~ini Ptuj. S koncertnim programom jo je obogatil pihalni orkester Ptuj pod vodstvom [tefana Petka. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Miroslav Luci.

Uresničili smo sen Karantan-cev, je povedal na začetku in nadaljeval: "Zdaj ni več poti nazaj, ni moči, ki bi nam preprečila razvoj samostojne države. Tu in tam se nam zdi, da tisti, ki so zanjo odgovorni - čeprav smo odgovorni vsi Slovenci -, nimajo najboljše vizije, kako v prihodnost, koliko svoje težko pridobljene samostojnosti smo pripravljeni žrtvovati za življenje v skupnosti evropskih narodov ob vstopu v EU in NATO, koliko ohraniti," je med drugim povedal ptujski župan, ko je nagovoril udeležence osrednje slovesnosti ob dnevu samo-

stojnosti v mestni občini, ki se je že po tradiciji niso udeležili predstavniki pomembnih gospodarskih subjektov, prav tako ne ustanov s področja izobraževanja in še marsikdo drugi ne. Ptuju z okolico ter severovzhodni Sloveniji je osamosvojitev prinesla veliko težav, začenši z izgubo trgov, zato so potrebni vnovični pozivi k večji ustvarjalnosti, inovativnosti, iznajdljivosti in neodvisnosti na vseh področjih delovanja v občini, da bomo lahko uresničili prijaznejše življenje.

"Deset let samostojnosti ni veliko v času zgodovine, ki se meri

S koncertnim programom je nastopil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka

Župan mestna občine Miroslav Luci na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti v ptujskem gledališču

v stoletjih, zato se bomo morali še marsikaj naučiti, predvsem pa, kako to samostojnost oplemeniti z večjim napredkom in dvigom kakovosti življenja za vse naše državljane," je še poudaril ptujski župan Miroslav Luci, ki je v 10., jubilejnem letu odločitve za samostojnost Slovenije spomnil tudi na dva izmed velikih Slovencev, Primoža Trubarja in Franceta Prešerna. V letu 2000 je minilo 450 let od izdaje prvih dveh Trubarjevih knjig, napisanih v slovenskem jeziku, in 200 let od rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je tudi v svojih verzih opeval večno željo slovenskega človeka po svobodi in neodvisnosti.

MG

PTUJ / S SEJE ODBORA ZA OKOLJE IN PROSTOR

Ne za investicije na Hajdini!

Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pri svetu mestne občine Ptuj je v zadnjem času obravnaval dva dopisa občine Hajdine v zvezi z investicijskimi vlaganji na pokopališču Hajdina.

V odboru ugotavljajo, da je pokopališče javna infrastruktura oziroma komunalni objekt, katerega uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, enako kot ulice, tržnice, parkirišča in podobno. Zakon o stavbnih zemljiščih tudi določa, da se sredstva za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v javno korist zgotavljajo v občinskem proračunu. Pri uporabi pokopališča gre tudi za individualno rabo, zato bi se moral del investicijskega vzdrževanja pokrivati iz prispevkov uporabnikov. V mestni občini Ptuj ugotavljajo, da bi v primeru sofinancira-

nja mestne občine na hajdinskem pokopališču ptujska občina morala tudi potrditi program vzdrževanja skupnih objektov in naprav. Zanje je nesprejemljivo, da Hajdinčani zahtevajo podpis dogovora za vlaganja za nazaj, prav tako je sporna višina prispevka, ki naj bi bil za mestno občino Ptuj samo 50 odstotkov nižja, kot je prispevek lastnice, to je občine Hajdina.

V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo mestne občine tudi ugotavljajo, da so nekatera določila odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina v nasprotju z ustavo Republike Slovenije in z zakonom o gospodarskih javnih službah. Predlagajo, da odlok spremenijo, tako da bo najemnina enaka za vse uporabnike.

MG

ZAVRC / S SEJE OBČINSKEGA SVETA

Svetniki o izhodi{~ih prora~una

Svetniki občine Zavrč so se konec decembra še zadnjič v letu 2000 sestali na redni seji. Najdlje so se ustavili pri seznanitvi s temeljnimi izhodišči za pripravo proračuna za leto 2001, ki jih je pripravila občinska uprava z županom. V novem letu pričakujejo dobrih 175 milijonov tolarjev prihodkov.

V nadaljevanju seje so svetniki potrdili sklep o začasnem financiranju in podprli program zimske službe Cestnega podjetja Ptuj, ki naj bi tudi v letošnji zimi, če bo kaj snega, na skorajda vseh glavnih lokalnih povezavah v občini izvajalo redno pluženje. Zanimiva je bila razprava o nameščanju zaščitnih-odbojnih ograj na nekaterih nevarnejših cestnih odsekih. Tako

naj bi še letos izvedli dela na novo urejeni cesti Turški Vrh -meja z republiko Hrvaško (na odseku Korenjak do Trančarja) v dolžini 80 metrov, kar bo stalo dobrih 600 tisoč tolarjev, svetnik Anton Petrovič pa je občinski svet opozoril, da imajo še kar nekaj podobnih nevarnih odsekov, denimo pri Švabovem, kjer bodo morali prav tako urediti odbojno ograjo, da bo bolje

poskrbljeno za varnost udeležencev v prometu..

Završki občinski svet se bo znova sestal januarja, ko bodo svetniki že odločali o potrditvi osnutka proračuna in predvidenih naložbah v letu 2001.

TM

ORMOŽ / 23. NOVOLETNI KONCERT

Brez njih ni novega leta

Izteka leta si v Ormožu že 23 let ne znamo predstavljati brez novoletnega koncerta pihalnega orkestra pod vodstvom Slavka Petka. V več kot dveh desetletjih je poslušalcem tako prirasel k srcu, da organizatorji brez težav napolnijo športno dvorano osnovne šole na Hardeku, ki tako spremenjena sprejme okrog 500 obiskovalcev.

Letošnji koncert je bil še posebej slovesen, saj so godbeniki proslavili 25 let, odkar orkester vodi Slavko Petek. Skozi dobro in slabo v njegovi bogati zgodovini tako dolgo ormoškega orkestra ni vodil še nihče. Svojega dirigenta so godbeniki primerno obdarovali: malo za šalo, malo zares so mu podarili srebrno dirigentsko palico, etui za note, da jih v bodoče ne bo več iskal, primerno polnitev penečega vina in šopek za ženo, saj za vsakim uspešnim moškim stoji predana in uspešna žena, so povedali člani orkestra z najdaljšim stažem, ki so skupaj z dirigentom pred četrt stoletja pričeli ponovno oživljati ormoško godbo. Čestitke in besede priznanja ter pohvale je god

benikom izrekel tudi župan Vili Trofenik.

Na letošnjem novoletnem koncertu se je pihalni orkester spremenil v zabavni, saj so pripravili program, ki so ga sestavljale znane, vedno zelene melodije, s katerimi so zadeli okus občinstva. My name is Bond, Dan ljubezni, Amazing grace, Disco fever, Oh when the saints in Glen—Miller—Story je le nekaj naslovov pesmi, s katerimi so godbeniki ogreli občinstvo. Seveda so bile znane melodije izvedene v prav posebnih priredbah in pri Amazing grace so zvok škotskih dud, ki bi morale zadoneti v originalu, pričarali z dvema saksofonoma — na sopranu je soliral Rado Munda, na bariton saksofonu pa Branko Obilčnik. Na koncertu sta nastopili tudi dve skupini prikupnih ormoških mažoret, ki ju vodi Na-tja Borak. Zadnjih nekaj let je orkester uspešno sodeluje tudi s plesnim centrom Mambo iz Ptuja, ki je letos nastopil s svojo show skupino v koreografiji Božene Krivec. Na letošnjem koncertu so godbeniki presenetili še z eno novostjo — tri pesmi so izvedli skupaj s pevko Katjo Oserban.

viki klamančič ivanuša

LENART / UREDILI OBČINSKO AVLO

Avla Jožefa Hudalesa

V prostorih občine Lenart so sredi decembra slovesno odprli sodobno urejeno občinsko avlo. Posodobitev je občino stala okoli 20 milijonov tolarjev, slovesnosti pa so se ob svetnikih, svetnici in županu Ivanu Vogrinu udeležili številni Lenarčani.

Pridobitev so toplo sprejeli, saj menijo, da bo občinska avla poslej postala mesto mnogih prireditev, zlasti kulturnih, ki jih v središču Slovenskih goric ne manjka.

Privlačno urejeno avlo lenar-ške občinske zgradbe so poimenovali po preminulem slovenje-goriškem umetniku Jožetu Hu-dalesu, čigar akvareli jo tudi krasijo. Njeno odprtje so združili s krajšo predstavitvijo no-

V občini Lenart posodobili avlo

vega, že drugega Lenarškega zbornika, ki ga je uredil Marjan Toš. Uradna predstavitev novega dela, katere gost bo recenzent

dr. Darko Friš, januarja, ob 18 občine.

pa bo v torek, 9. . uri v prostorih

ak

GORISNICA / Z DECEMBRSKE SEJE OBČINSKEGA SVETA

Z nadomestilom do 10 milijonov

Tudi v občini Gorišnica občinski svet še ni odločal o osnutku novega proračuna, temveč je občinska uprava z županom Slavkom Visenjakom za zadnjo sejo v letu 2000 pripravila predvidene proračunske zneske, o katerih bodo najprej podrobneje razpravljali v občinskih odborih in komisijah. Med prioritetami prihodnjega leta so izpostavili gradnjo prizidka pri OŠ Gorišnica ter ureditev čistilnih naprav v centrih Gorišnice in Cirkulan; pri slednji je pogodba z izvajalcem že podpisana.

Bolj kot proračunska izhodišča za leto 2001 so svetnike občine Gorišnica zanimali podatki o prijavi stavbnih zemljišč v občini, kajti od 19. oktobra v občini velja odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Kot je na seji povedal direktor občinske uprave Matevž Cestnik, so do sredine decembra v občinsko upravo prejeli 1613 obrazcev, s katerimi so občani prijavili svoja stanovanja, 203

TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV

v

Četrtek ob 21. uri: V fllmskem kotičku si bomo lahko ogledali božično risanko.

V soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: V glasbeni oddaji si bomo lahko ogledali novoletni videomeh s priznanimi slovenskimi pevci in glasbenimi skupinami, na programu pa sta tudi poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati" ter oddaja o avtomobilizmu "Avtomobilsko zrcalo".

obrazce za zidanice in 70 prijav poslovnih prostorov. Nekaj vlog do konca leta še pričakujejo, saj so na naslove, od koder niso dobili obrazca, že odposlali prošnjo, da jim podatke čim prej dostavijo za ureditve evidence stavbnih zemljišč. Približen znesek nadomestila, ki bi ga zbrali in bo lasten prihodek občine, bi bil okrog 10 milijonov tolarjev. Lastni prihodek občine naj bi bil namensko porabljen, smo slišali, vendar je svetnik Jože Kokot občinski svet opozoril, da bi že zdaj morali imeti razdelan plan porabe sredstev, a ga še nimajo. Tudi lastnikom farm brojlerjev - teh je v občini kar nekaj - naj novi odlok ne bi bil najbolj po godu, zato so na občinski svet že naslovili prošnjo, da bi bili po odloku izenačeni z drugimi

kmetijsko-gospodarskimi subjekti, a jih svetniki niso podprli. Menili so namreč, da gre za proizvodni objekte, po veljavnem odloku pa je treba enako gledati na vse obrtnike in podjetnike, zato od lastnikov farm lahko kmalu pričakujejo še kako pritožbo.

Predsednik novoustanovljene občinske komisije za stanovanjsko problematiko Janko Ivanuš pa je imel na zadnji letošnji seji prvo pravo priložnost, da je svetnike seznanil z dejanskimi stanovanjskimi razmerami v občini. Opomnil je na dolgove pri plačevanju najemnin za "občinske" prostore, svetnike pa spomnil, da bi bilo smiselno razmišljati o gradnji ali ureditvi vsaj dveh, treh stanovanj, pa tudi o gradnji poslovno-stanovanjskega objekta v Gorišnici, za gradnjo katerega naj bi ptujski Gradis že imel pripravljeno dokimentaci-jo. Gradili naj bi, smo slišali na seji, ko bo zanimanje za omenjeni objekt, ki bi stal v neposredni bližini gorišniškega stanovanjskega bloka, nekoliko večje.

TM

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / POGOVOR Z NOVIM DIREKTORJEM POKRAJINSKEGA MUZEJA

Stroka pred politiko

Ptujski mestni svetniki so v nadaljevanju 22. decembra prekinjene seje prejšnjo sredo dokončali razpravo osnutka proračuna za leto 2001, na to sejo pa prenesli tudi imenovanje novega direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj. Potem ko jim je kandidat za to funkcijo Aleš Arih, profesor geografije in zgodovine ter diplomirani geograf turistične usmeritve, tudi v živo predstavil svojo vizijo videnja razvoja te ptujske kulturne institucije, saj na prejšnji seji želenih podatkov po mnenju svetnikov niso imeli, je 12 svetnikov od 21 glasovalo za njega, pet jih je bilo proti, ostali so se vzdržali. Aleš Arih je bil do sedaj pomočnik direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, s katerim ptujski muzej ni najbolje sodeloval. Novo dolžnost sprejema predvsem kot strokovni izziv, politike pa bo, kot poudarja, v njegovem delu le toliko, kolikor je bo potrebno.

Dan po imenovanju smo Aleša Ariha zaprosili za kratek pogovor.

"Neka napetost je v tem ~asu vladala, moram priznati, da nisem imel najlepših boži~nih praznikov, ker je konec koncev v tem primeru šlo za neko po-liti~no odlo~itev, ki pa se je iztekla ugodno. Od 27. decembra sem direktor ptujskega pokrajinskega muzeja," je uvodoma povedal.

TEDNIK: Kakšna je vaša vizija razvoja ptujskega muzeja?

A. Arih: "Mislim, da pri tem ne gre za neko posebno filozofijo, za nekaj, o ~emer na Ptuju že ne bi govorili ali ~esar celo predvidevali. Dosedanje vodstvo muzeja je nastavilo strokovno zelo sprejemljiv program, ki ga bo v bistvu potrebno nadaljevati ali v nekaterih primerih tudi za~eti. Predvsem mislim na

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Velik sonien dan

V tednu pred božičnim praznovanjem je v pravljični sobici mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potr~a gostovala ena najbolj priljubljenih slovenskih pesnic in pisateljic za otroke Neža Maurer. Prijeten literarni večer je bil posvečen avtoričini sedemdesetletnici in njeni novi knjigi Velik sončen dan, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga; ta je literarni večer tudi omogočila.

Velik sončen dan je antologija poezije za otroke in mladino, ki jo je iz bogatega opusa Neže Maurer izbral in uredil Peter Svetina, prijetno podobo dajejo knjigi (take so vse iz zbirke Sončnica Mladinske knjige) ilustracije Alenke Sottler.

V knjigi je zbranih sedemdeset pesmi, ki so bile objavljene v zbirkah Kam pa teče voda (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972), Kako spi veverica (Ljubljana: Borec, 1975), Kostanjev škratek (Ljubljana: Borec, 1980, in Mladika, 1997), Beli muc (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981), Kadar Vanči riše (Ljubljana: Borec, 1985), Televizijski otroci (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986), Uh, kakšne laži (Ljubljana: Borec, 1987, in Mladika, 1996), Bratec kratek čas

VABUO NA PRAVLJIČNO URO

Danes je prvi četrtek v letu 2001, zato vas vabimo, kot vse prve četrtke v mesecu, na pravljično uro v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Dobimo se ob 17. uri, ko bo pričetek pravljice Mizica, pogrni se. Vabljeni otroci od četrtega leta dalje (in njihovi copatki).

(samozaložba, 1989), Oče javor / otac javor (Zagreb: Naša djeca, 1990), Muca frizerka (samozaložba, 1995), Kdo (Ljubljana: ZDSLU, 1997), Od srede do petka (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997), Sloni v spačku (Ljubljana: DZS, 1997). Pet pesmi v zbirki je iz avtoričinih rokopisov ali so bile objavljene v revijalnem tisku.

Pesnica, ki izjemno doživeto interpretira svoje pesmi, je svoj obsežni literarni opus namenila mladim in odraslim bralcem (Skorja na dlani in skorja kruha, 1969; Ogenj do zadnjega diha, 1973; Čas, ko je vse prav, 1978; Tej poti se reče želja, 1984; Drevo spoznanja, 1987; Litanije za mir, 1991; Od mene k tebi, 1993; Leva stran neba, 1994; Metulj na snegu, 1997) ter je za svoje delo prejela več nagrad. Njene blagozvočne pesmi so doživele čez 250 uglasbitev, nekatere pesmice za najmlajše pa so skoraj ponarodele.

Knjiga Velik sončen dan sodi na knjižno polico malih in velikih knjigoljubov, odlična poezija Neže Maurer bo razjasnila in požlahtila sleherni čemeren dan.

Liljana Klemenčič

Aleš Arih, novi direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja. Foto: Črtomir Goznik

zelo obsežno muzejsko infrastrukturo (grad, žitnico, bodočo grajsko restavracijo), v prioritetnem pogledu pa zelo izstopa dominikanski samostan, kjer bo potrebno urediti arheolo{ko zbirko. Ta je za Ptuj nujno potrebna, skrajni čas je, da se na tem podro~ju nekaj naredi."

TEDNIK: Kaj pa v tem kontekstu predstavlja ormoški del muzeja?

A. Arih: "Zelo zanimivo vpra-{anje. [e enkrat moram ponoviti, kar sem povedal tudi ptujskim svetnikom: nimam nobene obveze, niti ne ~utim nobene obremenitve do Ormoža in do načrtov, ki jih tam imajo. Govorim o njihovi nameri za ustanovitev lastnega muzeja. Zdi pa se mi prav, da preden se Ormož odloči za ta korak, da le ugotovimo neke skupne možnosti ureditve tega dela muzejske mreže, ker mora tudi na{a organizacijska enota v Ormožu dobiti neko nadgradnjo. Prepričan sem, da bi se dalo na pameten način, ob razumevanju obeh občin, predvsem pa nas v muzeju, te stvari izpeljati. Ormož pa ima nedvomno legitimno in legalno pravico, da se odloči po svoje."

TEDNIK: Kak{no bo v bodo-~e sodelovanje med muzejem in zavodom za varstvo naravne in kulturne dediš~ine? Do sedaj ustanovi nista najbolje sodelovali ...

A. Arih: "Mislim, da je potrebno spomeni{ko službo razumeti. To je služba, ki posega na zelo občutljiva področja, {e posebej, ko gre za prostor, urejanje prostora, posege v starem mestnem jedru in na arheolo{kem območju, kot je Ptuj. Zaradi tega lahko prihaja do nekaterih konfliktnih stanj. Mislim pa, da se zadeve z argumenti, predvsem pa ob upo{tevanju stroke dajo re{iti. Ker prihajam iz spo-meni{ke službe, morda imam to prednost, da poznam njeno delo, zato večjih težav pri realizaciji vrste projektov, ki so vezani na spomeni{ko službo in njene strokovne smernice, v bodoče ne pričakujem."

TEDNIK: Koliko bo v bodo-~e pri vašem delu v muzeju politike?

A. Arih: "Imate pa sama izbrana vpra{anja ... Politike bo toliko, kolikor je bo potrebno. Na{e življenje je ena sama politika, a svoje delo sem vedno, ko sem se sku{al dokazovati, gradil na stroki. Res pa je, da je politika v neki meri prisotna, vendar bo sedaj zagotovo v ozadju, uporabil jo bom samo toliko, kolikor bo to potrebno, vendar ne

na {kodo muzeja, Ptuja in tudi ne Maribora."

Novi direktor PM Ptuj se je s svojimi novimi sodelavci srečal prvi delovni dan v novem letu. "Upam, da si bomo ob samem začetku zaželeli uspe{-no delo, k temu jih bom tudi povabil. Prepričan sem, da se bodo odzvali; konec koncev gre za prekaljene muzejske delavce. Nobenega razloga ni, da ne bi dobro delali," je {e povedal Ale{ Arih v prvem pogovoru za Tednik po svojem imenovanju za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj.

MG

FILMSKI KOTIČEK

Pljuni in jo stisni

(Snatch)

Še en naslov, za katerega ni prav jasno, kam meri. Toda nerazumljiv ni samo naslov, ugotovili boste, da je tak{na tudi vsebina filma.

Nekje v Londonu {tiriprsti Franky ukrade ogromen diamant, toda kmalu se najdejo drugi lopovi, ki bi ga radi imeli. Na drugem koncu Londona se boksarski manager brez dovoljenja in njegov partner zapleteta z lokalnim ma-fijcem. Kmalu se zgodbe teh razli~nih oseb za~nejo povezovati ...

Verjetno že veste, da je film režiral Guy Ritchie, tisti Guy Ritchie, ki se je pred nedavnim poro~il z Madonno. To pomeni, da sedaj trume ljudi drejo v kinematografe, da bi si ogledali njegov izdelek, ~eprav si film tak{nega navala sploh ne zasluži. V bistvu je precej podoben Guyevemu prej{njemu izdelku Tatovi, morilci in dve nabiti {ibrovki (ki si ga je, mimogrede, ogledalo precej manj ljudi). Spet so glavni majhni lopovi, ki kradejo malo ve~jim, pri tem nastanejo humorne situacije in zapleti, ki si jih je zamislil in v celoti razumel verjetno samo Guy.

Kinodvorane pa se ne bodo napolnile samo zaradi Madonnine poroke, pa~ pa bodo dobr-{en del zasedle tudi oboževalke Brada Pitta. Ki ponovno ne bodo pri{le na svoj ra~un. Situacija je podobna kot v Klubu golih pesti, saj Brad spet boksa, za name~ek pa tokrat igra cigana. To pomeni, da govori ~udno angle{~ino, je umazan in tetoviran po celem telesu, ima brado in nosi klobuk, ki bi ga bilo treba prepovedati. Princ se je {e enkrat spremenil v žabo.

Vsem tistim, ki si bodo film ogledali zaradi slavnega režiserja, svetujem, da ne pri~akuje-jo preve~, vsem oboževalkam Brada Pitta pa želim ve~ sre~e prihodnji~.

Nataša Zuran

P E R U T N I

O T I Č E K

Poprova juha s piščančjimi bedň, ingverjem in s stepeno sladko smetano

Sestavine za 10 oseb:

Olje 3 dag

Piščančja bedra BKK Perutnine Ptuj 40 dag

Očiščena zelenjava (korenje, por, zelena) 50 dag

Rdeče vino 0,51

Kokošja juha 21

Sladka smetana 0,251

Mleti črni poper, mleti ingver, sol, drobnjak po okusu.

Priprava:

Piščančja bedra začinimo in močno zapečemo. Narezano zelenjavo na velike kocke na kratko popražimo in vse skupaj zalijemo z rdečim vinom, ter kokošjo juho. Dodamo poper in pokrito kuhamo na majhnem ognju dokler se ne zmehča. Juho spasiramo, meso piščančjih beder z zelenjavo, nagrobo zmeljemo, dodamo v juho, zavremo in začinimo. Dopolnimo s sladko stepeno smetano in ingvetjem.

Gostilna PP, Novi tig 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.pemtnina.si

Stoletje dobrih okusov

m

Perutnina Ptuj

HOROSKOP ZA LETO 2001

Prvo leto v novem tisočletju, leto 2001, bo JUPITROVO LETO.

Jupiter je največji planet sončnega sistema in potrebuje za pot okoli sonca ter skozi vseh dvanajst znamenj Zodiaka dvanajst let. Jupiter nam da fizi~no mo~ in poudari na{o intelektualnost, pomaga nam tudi pri pridobivanju znanja, pripomore k razvoju na{ega filozofskega pogleda na svet ter da lažje razumemo kulturo in običaje tujih dežel in ljudi. Ljudje, pri katerih je ta planet poudarjen, so na splo{no optimistični in razgledani, svoje misli znajo usmeriti v pozitivne tokove. Negativna stran Jupitra pa je, da smo takrat nagnjeni k neosnovanemu optimizmu, pretiravanju, čuda{tvu, in v takih trenutkih, ko na nas deluje Jupiter v negativnem smislu, se kaj lahko podamo v hazarderske vode, včasih tudi k zapravljanju in dramatiziranju

VPLIV JUPITRA NA POSAMEZNA ZODIAKOVA ZNAMENJA

OVEN

Ovni bodo živahni in polni optimizma, saj bodo pod vplivom Jupitra samozavestni, razgledani in veliki zanesenjaki. Ljubili bodo svobodo, vendar morajo paziti, da je ne bodo uveljavljali preve~ sebi~no in pri tem zanemarjali ~ustvene potrebe partnerja.

BIK

V tem znamenju bo Jupiter pokazal svojo najbolj veselo stran, zato bodo biki zelo dobrodu{ni. S polno paro bodo ljubili življenje, uživali v pijači in jedači. Paziti bodo morali, ker vse te dobrote kaj lahko pripeljejo do ekspanzije njihovega trebuha, kar bi bilo škoda.

DVOJČKA

Dvojčki bodo intelektualno nestanovitni, omahljivi in pogosto bodo spreminjali svoja mnenja in stališča, kar jih bo oviralo pri njihovem razvoju (študij). Ker bo njihova intelektualna energija razpršena, se bodo morali truditi za večjo doslednost.

RAK

Jupiter bo v tem znamenju zelo močan, saj bodo raki intuitivni, čustveni in sočutni, v probleme drugih se bodo vživljali brez večjih težav. Pod vplivom Jupitra bodo zelo skrbni,dobrodelni in zaščitniški. Izkazovali se bodo na humanitarnem področju.

LEV

Čeprav bodo levi radodarni in zaneseni, odlikovala jih bosta predvsem bistrost in ambicioznost, pa jih zna njihova ekstrovertiranost skupaj s samovšečnostjo pripeljati do bahaštva in dramatiziranja. Levi bodo radi v središču pozornosti.

DEVICA

Jupiter bo spodbujal splošno eksplozijo intelekta, natančno in kritično devico pa bodo zanimale predvsem podrobnosti. Zato znajo postati negotove in prestrašene. Naloge bi rade prevzele, a jim bo manjkalo samozavesti in se je ne bodo lotile pogumno.

TEHTNICA

Tehtnice bodo sočutne, očarljive, gostoljubne in zelo darežljive. Pristno bodo prijazne in zlahka bodo pokazale svojo naklonjenost. Do življenja bodo znale biti nekoliko brezbrižne, zato se bo njihov moto glasil: "Kar bo, pa bo."

ŠKORPIJON

Škorpijoni bodo odločni in imeli bodo močno voljo. Težili bodo k napredku in ne bodo zadovoljni, če ne bodo z vsem svojim srcem predani delu in karieri. Morajo pa biti previdni; ker niso polovičarji, se lahko zgodi, da bodo v zagnanosti prehitro izgoreli.

STRELEC

Strelci bodo zelo močni, saj je jupiter njihov vladar. Starejši strelci bodo imeli odlične umske sposobnosti, medtem ko bodo mlajši bolj brezskrbni in bodo raje pohajkovali kot se izobraževali. Čeprav bodo velikokrat tvegali, bodo vseeno zelo optimistični.

KOZOROG

Kozorogi bodo ambiciozni, odločni in se ne bodo ustrašili še tako hude odgovornosti. Sposobni bodo trdega in vztrajnega dela in imeli bodo odlično koncentracijo.

VODNAR

Vodnarji bodo izredno izvirni in polni domišljije. Zelo bodo človekoljubni in bodo radi pomagali ljudem v stiski. Imeli bodo močno razvit čut za pravičnost in s pogumnimi dejanji bodo znali poskrbeti, da bo pravici zadoščeno.

RIBI

Ribe bodo prijazne, skrbne, sočutne in pristno prijateljske. Kot sogovorniki bodo pozorne in sposobne bodo navezati prisrčne stike z drugimi ljudmi.

KAJ VAS ČAKA V LETU 2001

OVEN

Predvsem boste iskali mir tako v sebi kot okrog sebe. Čeprav bo marsikateri vezani oven v tem letu našel svojo sorodno dušo, s katero bo imel zelo dolgotrajno in s čustvi nabito ljubezensko zvezo, ki bo znala trajati dolgo časa, bo znal v domačem okolju uspešno umiriti situacijo, da bo čimbolj harmonična, saj bo zveza bolj kot ne v "ilegali". Poslovno bodo ovni letos eksplodirali, pa je čisto vseeno, ali na poslovnem polju ali pa v službi.

BIK

Biki, ki se ukvarjajo s podjetništvom, bodo morali biti v prvi polovici leta še posebno previdni glede uradnih in pravnih zadev. V domačem okolju se bodo v prvih treh mesecih še nadaljevali spori, saj negativnim situacijam še ne bo

konca. Vložiti bodo morali še veliko energije, da bodo vzpostavili harmoničen odnos med družinskimi člani. Pri vseh težavah naj se opirajo na svojo komunikativnost. Bodo pa leto končali poslovno in finančno zelo optimistično in uspešno.

DVOJČKA

V letošnjem letu boste največ energije vlagali v ureditev svojih poslovnih zadev. Na žalost vam nič ne bo šlo tako od rok, kot bi si želeli. V drugi polovici leta, od julija naprej, boste stvari veliko lažje reševali, saj ne bo več tako velikih ovir. Za vas bi bilo zelo dobro, ko bi se končno začeli spreminjati (mišljenje, mnenja, navade ...). Za začetek poskušajte krotiti svojo trmoglavost, ki vam prej škoduje kot koristi, poskušajte jo spreminjati v vztrajnost.

So pokošeni travniki in žito je požeto, spet je življenja vašega minilo eno leto. Naj vam vsak nov dan dozori kot zlat p{eni~ni klas, bogato naj vam obrodi življenja njiva - ~as.

RAK

V posel boste vlagali veliko energije, možnost boste imeli, da se v prvi polovici leta razširite ali da uvedete novosti v že vpeljan posel. Imeli boste zelo velik uspeh. Na to svojo razširitev glejte pozitivno in nastopajte v poslovnem svetu samozavestno. Ne smete pa hiteti, ker drugače ne bo obetavnih rezultatov. Do konca leta lahko zelo napredujete, pri tem uporabite svojo kreativnost in predvsem se boste morali spremeniti v odnosu do ljudi, s katerimi živite in sodelujete.

LEV

Poročeni boste v tem letu reševali predvsem svojo zvezo. Marsikomu je na žalost ne bo uspelo rešiti, saj vse nakopičene težave v zvezi trajajo že precej dolgo in plaz bo na žalost zdrsnil. Samski levi pa bodo predvsem uživali v ljubezenskih in potovalnih pustolovščinah, umirili se ne bodo niti tisti, ki so že dalj časa mislili na osnovanje družine. Poslovno področje bo naklonjeno tako enim kot drugim, kaj lahko se zgodi, da si omislijo svoje podjetje ali pa napredujejo.

Vedeževalka Majda; tel. 090-43-94. Foto: M. Ozmec

DEVICA

Kar se poslovnosti tiče, bodo device v tem letu zelo navdušeno in optimistično začenjale novo obdobje. Uspešne bodo tudi pri urejanju odnosov s sodelavci, predvsem pa bodo imele srečno roko pri izbiranju novih sodelavcev. Kar se domačega okolja tiče, ne bo večjih sprememb, trenja in negotovosti se bodo v marsikateri družini še nadaljevale. Lahko se zgodi, da bo naelektreno ozračje ogrozilo družinsko idilo. Ne se s tem preveč obremenjevati.

TEHTNICA

Na poslovnem področju bodo tehtnice morale vložiti veliko energije in vere v sebe, soljudi in svoje strokovno znanje, saj jim poslovno leto ne bo ravno naklonjeno. Vse leto se bodo ukvarjale tako s konkurenco in z negotovostjo glede financ. Glede prijateljstva ali ljubezenskih zvez ne smejo biti v skrbeh, saj jim bo leto naklonjeno. Vse zveze bodo cvetele in prijateljstvo se bo še nadaljevalo. V objemu najdražjih si bodo nabirale moči za nove zagone.

ŠKORPIJON

Škorpijoni bodo v glavnem reševali svoja ljubezenska , delavna in prijateljska razmerja. Pri poslovnih zadevah bo-

ste morali biti zelo diplomatski, da boste rešili svoje podjetje. Konkurenca bo huda in bo znala udariti močno. Največ težav na tem področju boste imeli v prvi tretjini leta, potem se bodo zadeve začele počasi umirjati. Pri ljubezni bodo vladali ljubosumje, žalost in negotovost ter zanesljivo in počasi ubijali tako dolgotrajne zveze kot kratkotrajne avanture.

STRELEC

Veliko energije boste vlagali v urejevanje poslov, kjer boste imeli največ ovir v prvi tretjini leta, potem se bodo zadeve začele umirjati. Če načrtujete nov projekt ali pa želite stopiti na pot podjetništva, prihaja vaš čas od aprila naprej, pred tem časom je bolje, da ne storite ničesar, ker ne boste imeli uspeha. Veliko bolje se vam bo godilo na družinskem področju, saj boste tam želi veselje, srečo in ljubezen. Samski strelci se bodo odločali v tem letu celo poroko.

KOZOROG

Kar se zaposlitve tiče, boste imeli v tem letu kar nekaj težav z nadrejenimi. Veliko boste premišljevali o tem, kako naprej. Ko boste to najmanj pričakovali, bo prišla odrešilna novica in stvari se bodo same razpletle; lahko, da boste dobili novo zaposlitev ali pa končno podpisali nov dogovor. Vse to pa urejajte v drugi polovici leta, pred počitnicami, ker vam bodo takrat zvezde najbolj naklonjene. Negotovosti na čustvenem področju se bodo na žalost nadaljevale.

VODNAR

Vodnarji boste v tem letu reševali predvsem svoja ljubezenska, čustvena in prijateljska razmerja. Vrednotili jih boste po tem, ali vas bodo partnerji oziroma prijatelji podpirali na tak način, kot si želite. Marsikatera zveza bo propadla, čeprav je bila poznana kot trdna. V tem letu boste predvsem mislili nase, včasih boste celo za marsikoga delovali zelo sebično. Glede financ se ne obremenjujte, čeprav bo marsikdaj kazalo slabše, kot se bo pozneje izkazalo.

RIBI

To bo za vas zelo radostno leto, saj boste predvsem v prvi polovici leta zelo uspešni v poslovnem svetu. Če imate zaposlitev, boste imeli veliko možnost, da napredujete ali pa zamenjate službo, ki bo zelo obetavna. Finance se vam bodo uredile, najbolj stabilno finančno situacijo pa lahko pričakujete v septembru. Vezane ribe bodo imele kar nekaj težav v zvezi, morale bodo biti zelo previdne, saj jim kaj lahko grozi tudi razveza. Samske pa bodo uživale.

Želim vam vse lepo, veliko sreče in zdravja v prvem letu novega tisočletja. Veselo praznujte.

Vedeževalka Majda

... DA je ob eni zadnjih n^-viht v bližnjem svetem hramu gosto-val znan slo'venski politik. Takrat je z neba v obliki strele in groma prejel sporo~ilo: "Ne bik-saj ga, Lojze!"

... DA roka roko umije. V Sloveniji je druga~e, saj se levica in desnica blatita.

... DA bodo v Ptuju {e zadnji~ organizirali okroglo mizo o ptujskem jezeru. Zadnji~ zato, ker bodo udeležencem ponudili ribe z dna jezera. Naj po~ivajo v miru.

GOVORILO SE JE V LETU 2000...

DA otroci sedaj že prve korake delajo s pomo~jo rg^nalnika in da prihaja ~as, ko bodo šli ra~unalni-ki z bodo~imi mamicami v posteljo.

... DA bi lahko po primerljivi logiki slovenski parlament imenovali norišnica, ker vsaj eden v njem vedno govori neumnosti.

... DA se zdravniki borijo za sodniške pla~e, u~itel-ji za zdravniške in delavci državne uprave za u~itelj-ske. Delavci, ki vse to napajajo, pa zgolj za beraške.

... DA desni strankarski blok gleda v preteklost, levi v prihodnost, ljudje pa bi radi preživeli tudi sedanjost.

... DA so v Ptuju za~eli graditi novo policijsko postajo. Nekateri se že veselijo sodobnejših prostorov za pridovanje treznosti.

... DA je država prepovedala kurjenje v naravi. Boji se, da bi prišel plamen do slame na vrhu.

... DA si je podpredsednik vlade pred dnevi ogledal medvede. Želel se je na lastne o~i prepričati, kje so hujše zveri - v gozdu ali v politiki.

... DA so ob no-vici, da bo tudi minister Smrkolj v odstopnem paketu SLS ministrov, medvedje napovedali veliko spomladansko fešto. Pekli bodo ovce na žaru. Vsi zaščiteni medvedje Slovenije, vabljeni.

... DA bo problem ob bližnjem odhodu dela vlade narediti primopredajo. Enemu manjka del orožja, drugemu audi ...

... DA si destrniški župan namesto kritike zasluži ob bližnjem prazniku priznanje OF. Prvič za neumorno skrb za sosednji spomenik in drugič za frontno organiziranost "svojega" volilnega okraja.

... DA se domačini in turisti sprašujejo, zakaj so vrata ptujskega gradu pogosto zaprta. Odgovor je na dlani: grad je bil postavljen le za gospodo in danes samo opravlja svoj namen.

... DA so sindikalisti in delavci kurili prvomajske kreso-ve z upanjem na boljše čase, kapitalisti pa, ker so upali, da bodo v njih zgorele še zadnje pravice delavskega razreda.

... DA bi lahko ptujski GIZ (gospodarsko interesno združenje) preimenovali v PIZ. Pa ne v pokojninsko-invalidski zavod, temveč v propadlo interesno združenje.

... DA se je javnost v zadnjih dveh mesecih še enkrat prepričala, da je politika k...., parlament pa potemtakem javna hiša posebnega družbenega pomena.

... DA se je nova vlada po izvolitvi zbrala pred Prešernovim spomenikom. Če bi pesnik še živel, bi verjetno še enkrat napisal: "Kaj pa je tebe treba bilo

... DA bodo maturanti ob letošnjem prejemu spričeval peli himno. Po zadnjih dogodkih v Kočevskem rogu je samo še vprašanje katero, domobransko ali državno.

... DA je po ugotovitvah raziskave najbolj državotvorna tista: "Kdor ne skače, ni Slovenc, hej, hej, hej."

...DA je eden od ministrov ob ogledu naših nogometnih tekem ponosno ugoto-vil: "Po-vsem jasno se je izkazalo, da je potrebno proti Evropi igrati tudi z glavo."

... DA bodo imeli Ormožani svoj muzej. Menda bodo njegova posebnost voščene lutke znanih ormoških politiko-v. Muzej bo imel tudi močno hlajenje, da se ne bi lutke pred vsakimi volitvami stalile.

... DA se Slovenci nenehno hvalimo s hitro rastjo gospodarstva. Razumljivo, da zato Evropa iz leta v leto odmika naš sprejem, saj se boji naše prevlade.

... DA so Slovenke nekoč rade romantično sanja-rile(!) v slo-venskih gozdovih. Danes je tam enako domače kot v stanovanju: povsod vidiš wc školjke, televizorje, postelje, pralne stroje in hladilnike.

... DA bo čas letošnjih volitev za dobršen del Slovenije pravi pravcati praznik. Takrat bo namreč vrhunec trgatve.

... DA bodo v Juršincih zagoto-vo obno-vili Pucho-v muzej. Za vsak primer pa bodo imeli otvoritev dan prej.

... DA je poletno vročino brez osvežujočih neviht povzročil tehnološki napredek. Sedaj še pometamo strojno in tako "kuharice" hudih ur nimajo več prevoznih sredstev, da bi se sestale na Kleku.

... DA je morda za tako poletje kriva tudi razprava v parlamentu. Potem ko je eden od poslancev s prstom

pokazal na svojo kolegico (ki kriči kot s Kleka), si le-ta ne upa več javno nastopati.

... DA enega ekstremno desnih politikov resno skrbi barva slovenskega kmetijstva. Dokazano je namreč, da kmetje vse pogosteje sadijo rdeč krompir.

... DA se slovenskemu parlamentu izteka mandat. Skoda, menijo nekateri njegovi člani, saj smo se samo nekajkrat kregali in samo enkrat tepli.

... DA je bila pri izboru slovenske misice znova kuhinja. Kdo ne bi kuhal s takimi lepoticami! Od skupne mize do postelje pa ni tako daleč.

... DA je eden od ptujskih komunalnih gradbincev prijavil doktorsko disertacijo z naslovom: "Vpliv železniškega nadvoza na problem meteornih voda in 99-odstotno odpo-ved črpalk."

... DA so vse stranke po predvolilnih nastopih še najbližje komunizmu: tudi komunizem je obljubljal raj na zemlji.

... DA bo mestni župan znova začel zdraviti ljudi. Njego-va nesporna ugoto-vitev namreč je, da je država neozdravljiva.

... DA je prednost nove ptujske poslanke v tem, da zna kot dolgoletna knjižničarka čudovito pripovedovati pravljice.

... DA se avgusta na Stajerskem rodi največ otrok. Zaradi Martina in znane resnice: "Voda žene mlinček, vino žene klinček."

... DA so se ob nedavnem dnevu varčevanja Slovenci ločili na dve skupini. Prvi so se bridko nasmehnili ob spoznanju, da nimajo kaj varčevati, drugi pa ironično ob dejstvu, da jim ni treba.

... DA so nekateri ogledalo (beri: krivdo) za izid letošnjih volitev obrnili od sebe k novinarjem. Že od nekdaj vemo, da se vampirji v ogledalu ne vidijo.

... DA v Evropi zaženejo vik in krik zaradi vsake nore krave. Pri nas imamo pri koritu veliko norih ljudi, pa smo tiho.

... DA se slovenski delodajalci zgledujejo po bivšem srbskem voditelju. Sindikati zahtevajo trinajsto plačo, delodajalci pa "ne čujejo dobro".

... DA bo država uvedla nov davek na premoženje. Le zakaj, če velja splošno mnenje, da smo Slovenci reven narod?

... DA bodo Am,eričani na osno-vi svojih izkušenj izumili nov recept demokracije: volitve naj - da bodo demokratične - trajajo vsaj dva meseca.

... DA so bile kmečkozbornične volitve zares demokratične. Deset osmin volilcev je izkoristilo pravico neudeležbe. Tako velik odstotek je sicer izredno težko doseči.

... DA je ptujska mestna delegacija prinesla z uspešne poti v Ameriko tudi nekaj izkušenj. Upamo, da ne volilnih.

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

ORFEJCKOVA PARADA 2000 / DESETI VEČER GLASBE IN HUMORJA

V treh urah 150 nastopajoHh

Orfejčko občinstvo so navdušili narodnozabavni Čuki

Lepo jih je bilo slišati - in videti: Mlade frajle

Presenečenje večera: ansambel Toneta Kmetca

Na modni reviji belvi šport centra so predstavili novo kolekcijo oblačil

brez Natalije in njenih "verboten" čarov ne bi bilo tako lepo ... Foto : M. Ozmec

Čeprav so bili minuli božični prazniki brez snega tokrat okrnjeni za zimsko idilo, se je na 10. praznik slovenske samostojnosti, v torek, 26. decembra, v Športni dvorani Center dogajala 10. Orfejčkova parada v prijetnem vzdušju zimske idile - sicer z alpskim(!) priokusom, pa vendar. V dobrih treh urah smo videli in slišali 33 glasbenih točk, ki jih je izvajalo več kot 150 pevk, pevcev in glasbenikov vse Slovenije. Prireditev sta kot običajno vodila Danica Godec in Ljubo Huzijan; s humorjem (ki je na čase morda rahlo presegel meje dobrega okusa) pa sta jo zaokrožila humorista Luka in Pepi.

Čeprav je Slovenija že skoraj poplavljena s tovrstnimi plej-back sovi, je bilo zanimanje za jubilejno, 10. Orfejckovo parado tudi tokrat izredno veliko. In to navkljub temu da so se organizatorji, družba Radio - Tednik Ptuj in Megamar-keting, odločili za 50-odstotni dvig cene vstopnic. Že poldrugo uro pred prireditvijo se je pred športno dvorano Center gnetla tolikšna množica glasbenih nestrpnežev, da so jih organizatorji bili prisiljeni spustiti v dvorano kar debelo uro pred napovedanim pričetkom.

Poleg številnih ljubiteljev slovenske domače zabavne in slovenske pop glasbe (mimogrede - izbor slednje bi lahko bil boljši) so si parado izmed osemnajstih povabljenih županov s ptujsko-ormoškega območja ogledali le štirje: ptujski, kid-ričevski, markovski in videm-ski.

Tudi tokrat so se na odru zvrstili vsi mesečni zmagovalci četrtkove oddaje radia Ptuj Oerfejček ter številni gostje. Z zmagovalno februarsko orfejč-kovo vižo Tisti cvet so se prvi predstavili Fantje izpod Rogle, prvi med gosti pa so nastopili Šaleški fantje. Pred oktobrsko zmagovalno vižo Rože iz domačega vrta so organizatorji s šopkom cvetličarne Rožmarin pozdravili miss Slovenije 2000 Mašo Merc. Druga med gosti se je predstavila mlada in obetajoča Špela s pevsko priredbo znane skladbe Če verjela bi ti vse. Ansambel Igor in Zlati zvoki je opeval Te presnete mačke, oči pa so na peclje (v glavnem moškemu občinstvu) postavile Mlade frajle z venč-kom svojih (dalmatinskih) uspešnic. Po skeču z Lukom in Pepijem so člani ansambla Dinamika zapeli To naš je Ptuj, za njimi pa so občinstvo navdušili popularni, tokrat narodno-zabavni Čuki s Kraljevstvom naše sreče.

O kruhu, ki ponoči spi so prepevali in igrali člani ansambla Tonija Verderberja, prvič pa se je na orfejčkovem odru predstavil novi ptujski trio Predor, ki ga vodi nekdanji prerodovec Janko Šmigoc. Slovensko vinsko kraljico je opeval ansambel Tornado, z Vražjo polko pa je pognal kri po žilah ansambel Tonija Sotoška. Bog naj te živi je zapel toti Štajerec Alfi Nipič in očaral še posebej ženski del občinstva. Zaploskali smo zmagovalki Melodij morja in sonca Nuši Derendi in popevki Ne kliči me ter nekoliko manj Zla-tku Dobriču, ki je potožil: Zdaj živim, kot žena hoče. Slišali smo vse bolj uspešen ansambel Petovio in njihovo skladbo Želim si, pa junijske zmagovalce Orfejčkovih stopničk an-

sambel Ekart s skladbo Tam kjer murke cveto.

Nadvse prijetno so presenetili seniorji slovenske domače zabavne glasbene scene, člani ansambla Toneta Kmetca, ki so se po več kot 10 letih spet zbrali in nastopili skupaj. Tudi zato so se predstavili z dvema skladbama, Trije zlati fantje in Tožba po materi. Ansambel Nagelj, zmagovalec avgustovskih stopničk, je opeval Vero in upanje ter Naše praznovanje, Korado, Brendi in Geza pa so brez večjih težav peli in pili Na zdravje. Za dvig temerature predvsem pri moškem delu občinstva je poskrbela šarmantna Natalija Verboten, ki je ob razkazovanju bogastva zgornjega dela telesa in popka poskakajoče prepevala Pravi Štajerc si in si pri tem - "čisto slučajno" - za ples izbrala ptujskega župana Mi-

roslava Lucija (vpričo njegove žene Irene).

Svojstveno poživitev in pečat ptujskosti je predstavi vtisnila skupina korantov, nadvse zanimiva pa je bila tudi modna revija s predstavitvijo najnovejših modelov in kolekcij oblačil, ki jih ponujajo v Belvi šport centru na Ptuju, generalnemu pokrovitelju priredti-ve. Z romantično pesmijo Glas srca se je predstavil duo The Twins, ansambel Štrk je z nosilko Korenove plakete zapel Dete je rojeno, ansambel Prerod pa je presenetil z novo, pomlajeno zasedbo; brez dosedanjega pevca Korla, kljub temu da so zmagovalno vižo lanskega ptujskega festivala Slavčki več ne pojo "zapeli in zaigrali" z njegovim glasom. Sestre Budja so spomnile na Dogodek v Betlehemu, ansambel Dan in noč je zapel in zaigral K tebi mati, Marjan Zgonc je opeval Črno vino, ansambel Ekart pa je delal z mošta vino na Hajdino.

Odgovor na vprašanje Do you speak English je zapel duo Pajdaša, občinstvo pa je toplo sprejelo tudi ansambel Ptujskih 5, ki je lani slavil 15-letnico uspešnega igranja in prepevanja. Nostalgičen splet vedno zele

nih Avsenikovih viž je predstavil ansambel Igor in Zlati zvoki. Korado, Brendi in Geza pa so s partijsko zastavo v rokah zapeli in zaigrali predstavo Pa je šel tovariš Tito. S skladbo Muziko igramo so se predstavili septembrski zmagovalci domačih viž, Sredenšek sekstet, prijetno praznično vzdušje je nadaljeval Drago Jošar s popularno skladbico Franci na balanci, za konec pa je o rdečem ferariju sanjala Natalija Verboten. Tako močno je očarala, da so nekateri morda kar prezrli dejstvo, da se je zgodil konec prireditve - tokrat prvič brez zaključne predstavitve vseh nastopajočih na odru.

Še to: 10. Orfejčkova parada se je dogajala z veliko mero podpore generalnega pokrovitelja Belvi šport centra, ki je zastopnik za plagovno znamko Gin tonic, ter pokroviteljev Mestne občine Ptuj in okrepčevalnice Gastro. Prireditev je v celoti posnela ekipa TV 3 in jo bo predvajala v nedeljo, 7. januarja, popoldne.

"Fertik, ni več!" je končal Ljubo Huzjan. Na svidenje na 11. Orfejčkovi paradi na štefanovo, 26. decembra, letos?

M. Ozmec

PTUJ / POGOVOR SIMONOM MUANDO, PTUJSKIM ZAIRCANOM

Bolj znan kot župan Luci

Simon Muanda, ptujski Zairean, je bi! med prvimi prebivalci s črne celine, ki se je naselil na Ptuju. Po vseh letih bivanja med nami se počuti kot pravi Ptujčan. "Ptujčani me bolj poznajo kot župana Lucija," se rad pošali.

Rodil se je v glavnem mestu afriške države Zair Kinšasi, ki je tako veliko kot cela Slovenija, v družini z enajstimi otroki - štirim fantom je družbo delalo sedem deklet. Simon rad pove, da je že več kot 60 krat stric, edini v družini pa ima le enega otroka, hčerko Leo. Njegova mama jih ima čez osemdeset, oče pa je žal že pred leti umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Bil je član gibanja Patrica Lumumbe, velikega afriškega borca proti kolonializmu. "To so bili hudi časi za našo družino, včasih se nismo upali niti pogovarjati, celo skrivati smo se morali," se spominja Simon.

Simon je sprva želel iti med duhovnike, oče pa o tem ni želel niti slišati. Tako je naneslo, da je po končani gimnaziji dobil mednarodno štipendijo za študij v Evropi. "Eni so pristali v Franciji, druge je pot pripeljala v bišo Jugoslavijo. Na beograjskem letališču smo pristali 22. decembra 1965. Dva meseca smo urejali formalnosti, potem pa so nas razdelili. Tisti, ki smo se odločili za tehniški študij, smo prišli v Slovenijo. Najprej smo bili nekaj časa v Ljubljani, potem so nas poslali v Maribor, kjer sem se vpisal na tehniško fakulteto; študija

nisem končal, prekinil sem ga med absolventskim stažem. Še prej pa sem se moral naučiti slovenskega jezika. To je bilo težko obdobje, slovenščina je zelo težak in zapleten jezik, posebej še, ker ima dvojino. Ampak mi smo bili talenti in smo se jezika naučili že v dobrega pol leta.

Simon Muanda

Prvo zaposlitev sem dobil v TAM-u, ker pa je bila žena s Ptuja, sem zaprosil za premestitev. Takrat za službe ni bilo težko, samo telefon je bilo potrebno zavrteti. V Agis-u TAP sem ostal do leta 1992, potem sem bil nekaj časa brez službe, zatem sem v okviru projekta ja

vnih dela delal v Pokrajinskem muzeju kot vodnik po zbirkah za francoske govoreče obiskovalce. Sedaj delam v Vulkani-zerstvu Tomanič na Dravskem polju, od penzije me ločita še dve leti," je na kratko svojo življenjsko in delovno zgodbo preletel Simon.

Ko je davnega leta 1965 prišel, je bila zima, na sebi je imel le poletno obleko. Kdo pa je pomislil, da bo iz poletja s 30 in več stopinjami Celzija prišel v zimo?! Prvič je takrat z vlaka, s katerim se je vozil proti Zidanemu Mostu, videl sneg. V Ljubljani so jih oskrbeli s težkimi zimskimi čevlji, tako da je že pomislil, da bo moral v vojsko.

S hrano ni bilo toliko težav. Res, da so pri njih v Zairu navajeni jesti bolj ostro hrano, tako kot jo na primer jedo Madžari. Ko je že govor o hrani, se Simon zelo rad spominja dogodka v zvezi z našim kruhom. Pri njih poznajo samo beli kruh. "Nisem vedel, da imate Slovenci več vrst kruha. Ob neki priložnosti sem moral v trgovino po kruh. Kupil sem ga, ko pa smo ga doma vzeli iz vrečke, je bil drugačne barve, ni bil beli. Mislili smo, da je kruh star in že pokvarjen, zato sem ga želel vrniti. V trgovini pa so me lepo poučili, da to ni star kruh, ampak enotni kruh, ki je pač malo drugačne barve, je pa bolj zdrav kot beli. Ljudje so nas v tistem začetnem obdobju najbolj poz-

PTUJ / GIMNAZUCI V MEDNARODNIH PROJEKTIH

Nova spoznanja in izkušnje

Multikulturalni šolski projekt v prostoru Alpe - Jadran (lAAC) s sedežem v Gradcu, v katerem sodelujejo šole iz Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, je letos star deset let. Njegov cilj je, da bi v mejnih mestih Gornja Radgona in Bad Radkesburg ustanovili mednarodno šolo za dvesto dijakov po programu mednarodne mature.

Vodilna ideja projekta je, da bi multikultura postala pogoj za kvalitetno bivanje v Evropi. Ptujska gimnazija sodeluje v projektu zadnja tri leta. Na letošnjem taboru so sodelovali dijaki 3. letnika Primož Visenjak, Petra Kukovec in Matej Crn-javič. Vodila jih je profesorica nemškega jezika Dobrinka Vor-šič Rajšp, ki je bila prav tako aktivna udeleženka tabora. Rdeča nit tem s področja biologije, kemije, fizike, medijev, gledališke dejavnosti in drugih področij so bile številke.

Vtisi z letošnjega tabora, ki je potekal oktobra, so več kot ugodni. Mladi so izmenjali izkušnje in znanje z različnih področij, v popoldanskem času pa so se intenzivno družili v različnih delavnicah in soočali poglede na probleme mladih, ki so si skoraj v vseh okoljih podobni.

Matej Crnjavič je sodelovanje v taboru opisal kot zanimivo, njegovo mnenje delijo tudi drugi udeleženci. Delal je v skupini, ki se je ukvarjala z denarjem. Izvedli so tudi anketo o porabi

Matej Črnjavic, Petra Kukovec in Primož Visenjak s profesorico nemškega jezika Dobrinko Voršič Rajšp so bili nadvse zadovoljni z udeležbo v multikulturalnem šolskem projektu lAAC, ki deluje v državah, združenih na območju Alpe - Jadran. Foto: MG

denarja med prebivalci v Gornji Radgoni in Bad Radkesburgu. Ugotovili so, da največ denarja ljudje v obeh mestih porabijo za pokrivanje vsakdanjih življenjskih potreb. Predstavili so tudi slovenski tolar. Rezultate svojega dela so na koncu vtkali v gledališko igro. "Pozitivno na takih taborih je, da se lahko spoznaš z mladimi iz drugih dežel, drugim načinom življenja, seveda pa smo govorili tudi o šoli. Koristno pa je tudi, da smo skozi pogovor preverjali svoje znanje tujega jezika."

Petra Kukovec je delala v skupini "Nebo, zvezde, miti". Obravnavali so posamezna zvezdna znamenja in izdelali mite za posamezna znamenja. Delo je skupina končala s predstavitvijo enega mita, ki je bil povezan z vsemi zvezdnimi znamenji. Izdelali so tudi plakat.

Primož Visenjak je sodeloval v skupini, ki se je ukvarjala s fotografiranjem. Na prvem srečanju je vsak udeleženec predstavil svojo zgodbo. Po teh zgodbah so nato posneli skupni film in ga na koncu predstavili.

Tudi profesorica Darinka Voršič Rajšp je sodelovala v eni od delovnih skupin, saj na taboru profesorji niso bili samo spremljevalci, in sicer v skupini "iskanje zaklada". Skupina je bila razdeljena na dva dela; ena se je ukvarjala z biološkim raziskovanjem, druga pa je iz rezultatov sestavila pravljico, ki so jo potem postavili na oder. Tudi pri tem so izhajali iz številk.

MG

nali po tem, da smo si povsod, kamor smo prišli, naročili čaj z limono in krofom, ker so to bile prve besede v slovenskem jeziku, ki smo se jih naučili. Bile so smešne situacije, ko smo prišli v gostilno oziroma lokal, pa so rekli, da so prišli 'čaj z limono in krofom'."

OB BOŽIČU JE ZA MIZO VSA DRUŽINA

Zairčani bolj praznujejo božič kot novo leto. Takrat se ponavadi zbere za skupno mizo cela družina. Nihče ne sme biti žalosten. Za to svečano priložnost pripravljajo najrazličnejše jedi, od suhih rib do različnega mesa, tudi antilopjega, pa veliko ananasa, ki je ob mangu, kiviju in bananah sploh zelo razširjen sadež. Bananam se po zairsko pravi makemba. Poznajo jih tri vrste. "Prvo vrsto jedo opice, drugo mi domačini, tretjo pa izvozijo," pojasnjuje Simon. Od pijač se najde na praznični mizi palmino vino, ki je bele barve in se pije kot sok, ker je sladko, pa tudi kokosovo vino, ki pa ga mladim odsvetujejo. Za praznično mizo sedejo v najboljših oblačilih, pri darilih pa je tako, da

Simon: "V začetku so nas ljudje gledali kot neke vrste čudo." Foto: Črtomir Goznik

se večinoma podarja denar in si vsak lahko kupi tisto, kar želi. Škoda, da je Zaire tako daleč in si Simon ne more privoščiti prazničnega obiska pri domačih. Nazadnje je bil z njimi pred 18 leti. Tudi telefonirajo si redko, ker je telefon drag; stike ohranjajo preko pisem.

"Afriko zelo pogrešam, tam imam več sorodnikov kot tu na Ptuju, pa jih ne poznam. Če ne bi bilo vnukov in hčerke, bi se midva z ženo Minko že zdavnaj preselila. Tudi ženi je všeč življenje tam doli, veliko je narave, miru, ni tako stresno kot tu. Beton je ljudi odtegnil od narave," je še povedal Simon, ki si želi, da bi na lotu nekoč zadel toliko denarja, da bi lahko ponovno obiskal svoje domače ali

pa se celo preselil.

Z nogometom je še vedno povezan, sedaj sicer le še kot delegat. Bil je zraven tudi, ko je nastajal boksarski klub Ptuj. Mnogim ostaja v spominu kot dober učitelj francoskega jezika, zlasti še tistim, ki so potrebovali inštrukcije. Zelo rad se je srečeval s pokojnim profesorjem Rudolfom Čehom, saj je bil eden redkih Ptujčanov, s katerim je lahko govoril v svojem domačem francoskem jeziku. Simon dobro govori tudi angleško, jezik svojega plemena lingaro, pa še portugalsko, hrvaško in seveda slovensko. Ob novem letu pa si želi predvsem zdravja.

MG

.. PA BREZ ZAMERE ...

Odiseja 2001

Dobrodošli v novem mileniju. Ce tole berete, potem lahko s precejšno gotovostjo trdite, da ste uspešno preživeli, hm, tranzicijo v novo tisočletje. Da vam na glavo ni padel komet. Da Krško ali katerakoli druga jedrska elektrarna ni eksplodirala. Da Bill Clinton ni pomotoma pritisnil rdečega gumba ter poslal nekaj sto raket nad naše vzhodne slovanske brate. Da mu potemtakem ti tudi niso vrnili darila. Da tudi avioni niso masovno popadali na tla. Da vas niso zalile poplave. Da tudi kakšnega hujšega potresa ni bilo. S precejšno gotovostjo lahko tudi trdite, da se vam pod nogami ni odprla zemlja ter vas pogoltnila, pa tudi ne motite se, če iz dejstva, da to berete, sklepate, da se vsaj v vaši bližini ni pojavil kakšen vulkan s slabim želodcem. Da vam na glavo tudi ni padel kakšen cvetlični lonček. Da vas ni nihče povozil z avtom. Da ni bilo kakšne globalne katastrofe, torej. Skratka, sklepate lahko, da ste živi. Da ste preživeli možni konec sveta.

Uf, ni slabo za začetek novega milenija. Pobegniti iz objema katastrofe, pa četudi zgolj možne, ne? Počutite se lahko približno tako, kot če bi v zadnjem trenutku skočili s Titanika v ledeno mrzlo vodo ter bi vas po nekem čudežu rešil kakšen kos plavajočega lesa (ja, Leo DiCaprio, radi te imamo). Ali pa približno tako, kot se sedaj počuti George Bush, jr., heh. Ali pa kot Noe, ko je s svojim plavajočim živalskim vrtom končno spet zadel ob trdna tla ter tako posledično omogočil Darwinu izpeljavo njegove evolucijske teorije. Eee, ali pa približno tako, kot ste se počutili, če ste brez večjih travm ter možganskih okvar uspeli prenesti letošnje tekmovanje za miss sveta z legendarnim, najlepšim, najboljšim, najbolj duhovitim, oh-kako-rada-bi-ga-imela-za-moža-svoje-hčerkice Sto-jkotom kot blebetajočo zvezdo večera v glavni vlogi. Triumfalno. Katarzično. Razsvetljeno. Kot v katerem izmed tistih filmov (jenkijskih, seveda, da ne bo pomote), v katerih do konca trepetamo za usodo glavnega lika filma, obvezno seveda dobrega dečka, good guya, huh, ki pa na koncu, po neštetih zapletih ter pod noge vrženih mu polenih, itak vedno na koncu triumfira. Ali pa se vsaj srečno izvleče. Saj veste, dobro bo zmeraj prevladalo nad slabim, ne? Kot da že na začetku filma ne veste, da bo priden, otroke ljubeč ter družbeno oveden glavni junak na koncu prevladal nad umazanimi, grdimi in zlemi dečki. Kaj na začetku filma, to vam je kristalno jasno že, ko se v kino sploh še niste odpravili, jasno vam je že v trenutku, ko vidite plakat ali pa reklamo na televiziji. Ali pa zgolj slišite, kdo v filmu igra. Eee, vam je kdaj padlo na misel, da v kino sploh ne hodimo več gledat filmov zato, ker bi nas zanimalo, kaj se zgodi na koncu, ampak zato, ker nas zanima, kaj se zgodi med začetkom in koncem. Konec nam je itak že znan. Good guy zmaga, ne? Heh,

mogoče to malce bolj pojasni dejstvo, da debelih devetdeset odstotkov publike s svojih stolov starta že pred samim koncem filma. Kar se je zgodilo vmes, smo videli, konec pa nam je itak že poznan, zato ne bomo dragocenega časa zapravljali s sedenjem, pa tudi ko-kic nam je že zmanjkalo. Gremo rajši na pir.

Torej, preživeli ste. Sedaj lahko sami sebe tudi uradno imenujete človeka tretjega tisočletja. Modernega človeka. Človeka, ki je živel v dveh tisočletjih, huh. V dveh erah. In če je torej ena za vami, je pred vami nova era, nov milenij. In kar ponavadi naredite ob prelomu leta, boste oziroma ste še toliko bolj naredili ob prelomu milenija. Ja, uganili ste, takšne in drugačne prelomnice so kot nalašč za revizijo preteklega ter načrtovanje prihodnjega. In kdaj bi bil boljši čas za snovanje visokoletečih načrtov ter podvigov kot pa ob takšni milenijski prelomnici. Že ob navadnih prelomih let se vam zdi, kot da ste dobili novo priložnost, da ste se ob polnoči na novo rodili, uh, reinkarnirali sami v sebe, kaj šele ob prelomu tisočletij, ne? To je to. Priložnost za nov začetek. A new beginning. Nova zora človeštva. Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan, heh. V tem tisočletju, v tem prvem letu novega tisočletja bom vse delali drugače. To bo moje leto. V službi bom uspešnejši bolj kot kadarkoli prej, ženo bom imel bolj rad kot kdajkoli prej v preteklem tisočletju, popravil bom streho na bajti, končno bom zbral pogum in tistemu tečnemu sosedu, ki me nonstop nekaj zeza in mi teži, povedal, kar mu gre, odpravil se bom tudi na tisto tako dolgo načrtovano potovanje, ki si ga tako želim, končno bom dokončal faks, si kupil tisti bicikl, ki ga že dolgo gledam v izložbi, si morda kupil novo televizijo, heh, morda v kinu sedel do konca, bla, bla, bla ... Vsekakor lepe in pohvalne stvari. Primerne obeležitvi milenija.

Eee, problem je samo v tem, da najmanj pol ljudi na Zemlji ne verjame, da se je milenij obrnil prav letos. Če ste na primer musliman, potem verjamete, da smo sedaj nekje okoli leta tisoč tristo, če pa recimo budist, pa vas kaj takega kaj malo briga. Milenij je zgolj konsenz zahodnega sveta. Stos vsega skupaj pa je v tem, da zmotno verjamete, da je za take in podobne sklepe za prihodnost nujno potrebna kakšna okrogla letnica - kolikor bolj okrogla, toliko bolje. Kot da bi že sama okrogla letnica imela nek metafizično-mistično-magični vpliv na vas. Za kakšne spremembe ne potrebujete okrogle letnice, potreben je predvsem in samo vaš osebni angažma, pa če je to v februarju ali novembru ali kdajkoli že. Heh, saj tudi s francosko revolucijo niso čakali na letnico tisoč osemsto, ne?

Hej, če vam pa kaj ne bo šlo po pričakovanjih, se ne sekirati. Če ste opazili, je tudi naše življenje podobno filmu - poznamo konec, zanima nas predvsem, kaj se dogaja vmes. Tako da če vam bo šlo kaj narobe v tem letu in mileniju, brez panike. Saj je vse skupaj le film. Če imate srečo, z dobrim scenarijem.

Gregor.Alič

NASI KRAJI IN LJUDJE

PTUJ / USTANOVITEV SKUPINE ZA SAMOPOMOČ ŽENSK Z RAKOM NA DOJKI

Pot k okrevanju

Bolezen zelo različno vpliva na psihično počutje bolnika. Nekateri po tem, ko zbolijo, začnejo živeti čisto drugače. TUdi ženske, ki zbolijo za rakom dojke, zelo različno sprejemajo to bolezen. Mnoge ostanejo takrat same prežete s svojimi strahovi. Prav zaradi tega v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije deluje že 13 skupin za samopomoč, ki pomagajo ženskam z rakom dojke pri obvladovanju težav, ki jih prinaša bolezen. Gre za program Pot k okrevanju - organizirana samopomoč žensk z rakom dojke.

Da bi bila ta pomoč čim bliže obolelim ženskam, so ustanovili skupino za samopomoč tudi v Ptuju. Da so si obolele ženske druženje želele, je dokazal velik odziv ob prvem srečanju, saj se jih je v restavraciji Ribič zbralo

več kot petdeset. Pobudo za ustanovitev sta dali medicinska sestra Božena Habjanič in Suzana Šilak, obe zaposleni v prodajalni Reha. Skupino vodita Milena Pavlica, višja medicinska sestra, in Božena Habjanič.

Prvega skrečanja se je udeležilo tudi veliko ptujskih zdravnikov in ginekologov ter medicinskih sester in direktor podjetja Chiptronic Reha center Jože Kovačec, ki je bil sponzor srečanja. Na srečanju je prima-rij Marija Vegelj Pirc predstavila delo Društva onkoloških bolnikov, program Pot k okrevanju in njihove projekte ter jih seznanila z ustrezno literaturo. Bolnice se bodo prvič srečale 11. januarja ob 17. uri v osnovni šoli Breg.

Marija Slodnjak

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Novoletna sporoSla

Pevec Adi Smolar se je zgrozil, ko je na radiu poslušal "utemeljitev" voznika, ki je dvakrat prekoračil dovoljeno hitrost vožnje skozi naseljeno mesto. Prekrškar je zatrjeval, da je to počel pač zato, ker je dober šofer in ker ima dober avto. Ob tem je Smolar prizadeto ugotavljal, da takšni ljudje pač ne sodijo med nas in da zaslužijo najgloblji prezir. Tisti, ki tako divja in ogroža nešteto ljudi, zagotovo ni dober šofer in predvsem tudi ne dober človek, misli Smolar. Dober šofer in dober človek je tisti, ki zna biti na cesti strpen, ki zna krotiti svoje strasti, ki v odnosih do drugih ni prepoten-ten, nestrpen ...

BREZOBZIRNI DIVJAKI

V množici najrazličnejših novoletnih sporočil mi še posebej ostaja v spominu ravno to Smolarjevo sporočilo. Adi Smolar bi si vsekakor lahko privoščil tudi drugačne izjave, v njegovem javnem nastopanju bi bilo lahko več samoreklamerskega nastopaštva in nastopanja v slogu "dobrega šoferja". To, da se je Smolar odločil, da svoj glas povzdigne proti tisti slovenski omejenosti in prit-lehnosti, ki nas na cestah in drugod v javnem živlejnju spreminja v brezobzirneže in divjake, pač nazorno dokazuje, da Smolar ni samo odličen pevec, ampak predvsem tudi dober človek. Lepo bi bilo, če bi imel kar največ posne-malcev, če bi se vsi javni delavci - ne le pevci - zavedali, kako pomembno lahko s svojim zgledom (pozitivno ali negativno) vplivajo na ljudi, na splošno družbeno ozračje, na način našega skupnega življenja in na ustvarjanje naših skupnih vrednot.

Vsekakor bi bilo lepo in zažele

no, če bi se najrazličnejši (in vse številnejši) pisci družabnih kronik začeli bolj sistematično ukvarjati tudi s "človeško platjo", z značajskimi značilnostmi posameznih "zvezdnikov" s področja kulture, zabave, športa in politike. Seveda je zanimivo, kako je kdo izmed njih oblečen, kakšen standard ima in v kakšne ljubezenske (in druge) avanture se spušča, toda najpomembnejše je, kako gleda na življenje, kako se odziva na drobne in hkrati velike dogodke iz vsakdanjega življenja. Ali se zna, tako kot denimo Smolar, zgroziti nad izjavo nekoga, ki misli, da mu že zgolj dejstvo, da je lastnik dobrega (in dragega) avtomobila dovoljuje vse - da drastično krši vse veljavne cestnoprometne predpise, da zase misli, da je zgolj zaradi tega dober šofer in nekakšen nadčlovek. Ali ni morda ravno med javnimi osebnostmi še vse preveč takšnih, ki mislijo, da jim njihov ugled, njihova priljubljenost omogočajo ravnanje, ki večini drugih ljudi ni dovoljeno? Koliko politikov - če vzamemo samo en primer - svoje voznike dosledno opozarja na dosledno spoštovanje cestnoprometnih predpisov? Koliko pevcem se zdi potrebno javno opominjati ljudi -tako kot to počne Adi Smolar -kaj se ne spodobi, kaj pa kvari in ogroža naše normalne medsebojne človeške odnose?

MINISTER IN "NAVADNI"

še eno novoletno sporočilo zasluži posebno omembo. Aktualni prometni minister Presečnik je te dni izjavil, da ima (in da mora imeti) višanje cestnin svoje meje, če nočemo, da bi njihovo nenehno višanje začelo odganjati voznike z avtocest na druge ceste. "Lju

dje previsokih cestnin preprosto ne bodo oziroma ne bomo zmogli," je dejal minister. Ne dogaja se ravno pogosto, da bi se ministri kar avtomatično istovetili z "navadnimi" ljudmi. Prepogosto sebe postavljajo v nakakšno vzvišeno pozicijo, v položaj večnih "pou-čevalcev" in razglašalcev edinih "resnic", kar - med drugim - prevečkrat povzroča tudi njihovo ne-življenjsko odločanje, ukrepanje, ki premalo tehta dejanske učinke in posledice pri posameznih slojih državljanov. Minister Presečnih je tokrat tudi sebe postavil v položaj "potrošnika", ki mu ni vseeno, kako visoko cestnino mora plačevati. To je vsekakor dobro, saj lahko pričakujemo, da v zvezi s tem ne bo pristajal na brezglavo ukrepanje.

Povsem drugačen vtis pa so zapustili predstavniki novih in starih zdravstvenih oblasti, ko so pred dnevi v televizijskem dnevniku lahkotno naštevali, kaj vse naj bi se (kar samoumevno) spremenilo na področju zdravstva oziroma pri kratenju dosedanjih pravic v zdravstvenem zavarovanju. Tisti, ki se bodo "neodgovorno obnašali" s svojim zdravjem, bodo morali tudi več plačevati oziroma kako drugače (finančno) žrtvovati za svoje zdravljenje! V načelu pošteno in prav. Toda nastopajoči nas še zdaleč niso prepričali, da se bo to načelo zares izvajalo življenjsko in da ne bo povzročalo samo še dodatnih zdravstvenih (in drugih) težav in krivic.

VSI PONUJAJO, VSI SPREJEMAJO

Sicer pa je komentator v Nedelu ugotovil, da je prednovoletni čas nekaj izjemnega. "Vsi ponujajo in vsi prejemajo ... Komunikacija teče. Samo v drugi polovici

ORMOZ / OTROŠKI PARLAMENT

Treba se je naučiti pogovarjati

Predstavniki učencev šestih osnovnih šol ormoške občine in predstavniki osnovne šole Stanka Vraza ter Gimnazije Ormož so nedavno zasedali na 4. otroškem parlamentu. Njihov pogovor je potekal na temo Mladi imamo težave — kako jih rešujemo? Najprej je mlade parlamentarce sprejel župan Vili TTofenik, kar se je otrokom zdelo nadvse imenitno, saj so bili sprejeti po uradnem predpisanem protokolu za takšne priložnosti. Navdušeni so bili tudi nad dvorano občinskega sveta, v kateri je potekal parlament. Pozdravni nagovor je imela predsednica OZPM Jasna Munda, nato pa so se otroci zelo vešče lotili zasedanja.

V poročilih s šolskih parlamentov, ki jih je podala vsaka šola, so povedali veliko o težavah, ki jih pestijo. Težave imajo s sošolci, učitelji, starši. Predvsem starši so tisti, od katerih si želijo več razumevanja, strpnosti in zaupanja. Želijo si, da bi starši na težave reagirali brez pridiganja in bi z otroki poskušali najti rešitev, saj otroci tako sami dobro vedo, ko ga polomijo, in kritike takrat zares ne potrebujejo. Starši pogosto od svojih otrok pričakujejo več, kot so sposobni. Silijo jih, da bi do-

segli tisto, česar njim samim ni uspelo. Ker starši na neuspeh reagirajo s pridigami, grožnjami, sitnarjenjem, se otroci vse bolj zapirajo vase in v svojo sobo. V šoli jih motijo preveč natrpani učni programi, zdi se jim, da se veliko reči naučijo na pamet in jih hitro pozabijo, da jih nikoli ne bodo potrebovali. V šoli imajo pogosto občutek, da so le večni poslušalci, da jim nihče ne dovoli misliti po svoje. Želijo si, da bi jih sprejemali kot mlade ljudi, ne le kot učence. Želijo si prevzemati odgovor-

nost in slediti svojim vzorom. Velik vpliv na otroke imajo prijatelji in sošolci, ki se delijo v posamezne zaprte družbe. Omenili so tudi težave z alkoholom, cigaretami in drugimi drogami, ki pa jih ne vidijo kot način reševanja težav.

Otroci so si bili edini, da se težave rešuje s pogovorom, zato so kot prvi sklep zasedanja zapisali, da se je treba naučiti pogovarjati. Med sklepe so uvrstili tudi, da bi otroci morali večkrat v letu izraziti svoje mnenje, ne le na parlamentu, da potrebujejo svojega varuha otrokovih pravic, da si želijo izboljšati odnose učitelj-učenec in obratno ter da naj jim starši naklonijo čim več časa. V Ljubljani na enajstem državnem otroškem parlamentu bosta otroke ormoške občine zastopali Nina Kralj iz OŠ Ormož in dijakinja ormoške gimnazije Nataša Pajek.

vki

PTUJ / AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV

Na volilnem in novoletnem zboru

V soboto, 16. decembra, so se v gostišču Savaria zbrali člani aktiva sindikalnih aktivistov Ptuj. Obravnavali in pozitivno ocenili so poročila o delu in finančnem poslovanju v minulem dveletnem mandatnem obdobju ter prisluhnili slovesni besedi o mejniku v ptujskem sindikalnem gibanju. Za predsednika aktiva so ponovno izvolili Feliksa Bagarja.

Iz poročil o delu in poslovanju aktiva izhaja, da si aktiv dosledno prizadeva za ohranjanje in razvijanje tradicij boja za pravice delavcev in upokojencev, razvija humane tovariške odnose in oblike druženja sindikalnih aktivistov. Zato tudi tesno sodelujejo z območnim odborom sindikata upokojencev Ptuj in z Območno organizacijo ZSSS občin ptujskega območja.

O delu ptujskih sindikatov pred 40 leti je spregovoril Jože Pegula, takratni predsednik ZSS Ptuj, in poudaril, da je bil tisti čas mejnik v novejši zgodovini delavskega gibanja na ptujskem območju. S prostovoljnim delom sindikalnih delavcev, prispevki sindikalnih organizacij in ptujskih podjetij je bil obnovljen in opremljen Delavski dom Franca Kramber-gerja v Ptuju. V njem se je leta 1960 začela prva sindikalna šola v Sloveniji, začeli so se stiki in izmenjave izkušenj s sindikalnimi delavci v Varaždinu in Čakovcu. Rezultat tega sodelovanja je bila 16. septembra 1961 v Ptuju prva skupna seja občinskih sindikalnih svetov Ptuja, Čakovca in Varaždina. To je bil začetek

širokega sodelovanja sindikalno organiziranih delavcev slovenskih in hrvaških občin. O sodelovanju Bratstva in prijateljstva zgovorno govori tudi spominska plošča v ptujskem delavskem domu. Jože Šegula je še posebej poudaril vlogo ptujskega Tednika, ki je o vsem tem redno obveščal javnost.

Obeležitev 40-letnice bo, tako je bilo poudarjeno tudi v razpravi, ena pomembnih programskih nalog v letu 2001. Ob tem bodo spremljali dogajanja v zvezi s spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenega varstva delavcev in upokojencev. To bo narekovalo tudi tesno sodelovanje z odborom sindikata upokojencev in območno organizacijo ZSSS Ptuj.

Posebno skrb bodo namenjali bolnim in socialno ogroženim članom aktiva.

Nosilce vse dejavnosti v zvezi z uresničevanjem programskih nalog je svet aktiva. Glede na dosedanje uspešno delo je bila večina članov sveta ponovno izvoljena. To pa so: predsednik Feliks Bagar, namestnik Simon Pešec, tajnik Franc Fideršek, člani pa Andrej Fe-konja, Jože Križančič, Edi Kupčič in Nežka Petrovič. Nadzorni odbor bo vodil Janko Mlakar, za blagajničarko je bila ponovno imenovana Zvonka Kolednik.

Ob koncu je udeležencem zbora govoril še Mirko Bernhard, predsednik Območne ZDU Ptuj ter podpredsednik ZDFFUS.

Franc Fideršek

decembra se rokujemo z več ljudmi kot v vsem letu skupaj. Nikoli ne pomislimo na toliko ljudi v tako kratkem času kot decembra, ko pošiljamo in dobivamo čestitke. V predbožičnem času se srečajo in povežejo ljudje, ki sicer nimajo skoraj nič skupnega in za katere si ni mogoče izmisliti nobenega drugega veznega elementa. Iskrenost izrekanja najboljših želja doseže najvišjo možno stopnjo. Nikoli ni tolik{na ve~ina ljudi radostna, optimisti~na, blaga in naklonjena ...

Kak{na bi lahko bila ena od najboljših želja? Da bi bilo tako vse leto, vsekakor. No, ~e bi se to zgodilo ~ez no~, bi najbrž hitro postalo preve~ iz~rpavajo~e. Pa vendarle. Že teh dobrih štirinajst dni ali tri tedne decembra kaže, kakšna je lahko realnost. To je izjemno odkritje. Hitro, intenzivno, veselo, barvito, ljubeznivo, prijazno, odprto ... Na kratko re~eno, tako kot zadnji del leta - naporno in zadovoljno. To je mir."

Komentator Dnevnika je zapi-

sal, da je "boži~ni praznik dan, ko so ljudje, zlasti tisti, ki jih je življenje udarilo, posebno ob~utljivi: revni še bolj kot sicer ob~utijo trdoto in sovražnost sveta, ostareli in bolni samoto in zapuš~enost, preganjani svojo usodo. Vse to sega tudi v današnji ~as, ko smo se ljudje pri vseh telekomunikacijskih tehnikah zaprli vase in živimo drug mimo drugega. Tudi raj prod Triglavom bo lahko te dni pri~al o razli~nih stanjih nemo~i. Spomnimo se onih ljudi pod plazom v Logu pod Mangrtom, ki so odseljeni z doma~ij, ker jim grozijo velikanske gmote skal na bregu nad vasjo, ali pa vseh plazov, ki so se to jesen prožili v Sloveniji. Ne nazadnje tudi ve~ kot 100.000 brezposelnih doživlja kruto usodo odrinjenosti in izkoreninjenosti ali ob~utka ~loveške neuresni~e-nosti. Če ne govorimo o drugih travmah, ki nas ne obidejo. Umetniška beseda, ki v bralcih zbuja boži~no razpoloženje in najlepše popisuje ob~utke ob praznovanju, govori o veselju in lepoti upanja,

vendar tudi o žalosti, osamljenosti, o toplini in nežnosti, smrti in bolezni, ~loveški okrutnosti, vojnih grozotah, strahu in sovraštvu, vendar tudi o upanju in ljubezni, ki vse premagata. Življenje tem starim boži~nim zgodbam vedno znova dodaja nove. V zadnjih sto letih, ne glede na te, ali so ljudje ob~utili nasilje razli~nih ideologij ali pa jim je bilo to prihranjeno, se je svet zelo spremenil, izgubila se je idilika tradicionalnega, kar je v ~lovekovo življenje vpenjalo tudi prazni~ne navade: mo~no zakoreninjena tradicija in obi~aji so zagotavljali visoko stopnjo trdnosti razli~nih ~loveških skupnosti. V tej vaški idiliki je vsakdo vedel, pri ~em je in kaj se pri~akuje od njega. Če je kaj ostalo od tradicionalnih vrednot, ki jih prinaša boži~no praznovanje, se je letos tudi v Sloveniji pokazalo, da dajemo še vedno prednost onim, ki razkrajajo naša vsakdanja in sedanja sovra-štav. Ne živimo brez upanja."

Jak Koprive

STARŠI, ZBUDITE SE! / STARŠI, ZBUDITE SE!

Usodni pr^i *joint*

Tokrat se bomo dotaknili se ene omame, ki se je dandanašnja mladina vse pogosteje 'poslužuje': marihuane, indijske konoplje, 'trave'.

Dileme "marihuana da — marihuana ne" v bistvu sploh ni. 'Trava' vsebuje opojno substanco THC in je zakonsko prepovedana. Številni strokovnjaki menijo, da zagovorniki prohibicije marihuane pretiravajo o škodljivosti te droge. V različnih obdobjih so nastajale različne trditve o škodljivosti in le redke so opustili.

O (ne)škodljivosti marihuane je bilo opravljenih veliko študij. Med največjimi so tri raziskave -'študije na terenu', ki so bile opravljene v sedemdesetih letih. V teh študijah so v naravnem okolju proučevali vpliv marihuane na uporabnike. Temu so sledile še številne laboratorijske in klinične raziskave. Podatki teh študij so bili objavljeni v številnih knjigah in znanstvenih revijah. Zajemali so predvsem področja kot npr. vpliv marihuane na možgane, pljuča, imunski in reproduktivni sistem, vpliv na osebnost, razvoj in motivacije ter možnosti zasvojenosti.

Čeprav v študijah niso našli odgovorov na vsa vprašanja o toksičnosti marihuane, je skupna ocena, da je marihuana razmeroma varna droga. Njena uporaba ni popolnoma neškodljiva, vendar je malo verjetno, da bi povzročila večjo škodo posamezniku ali družbi.

Priznana strokovnjaka Lynn Zimmer, profesor sociologije na univerzi v Queensu, in John P Morgan, profesor farmakologije na medicinski fakulteti v New Yorku, sta z znanstvenim pristopom najprej pregledala in nato razkrila številne mite, ki so povezani z uživanjem canabisa.

Lotila sta se štirinajstih trditev:

- uporaba marihuane se je nevarno povečala;

- moč marihuane se je močno povečala;

- marihuana je droga, ki nima nobene terapevtske vrednosti;

- uživanje canabisa povzroča bolezni pljuč;

- marihuana oslabi delovanje imunskega sistema;

- marihuana škoduje spolnemu zorenju in razmnoževanju;

- uporaba marihuane med nosečnostjo škoduje plodu;

- marihuana povzroča poškodbe možganov;

- marihuana je droga, ki povzroča zasvojenost;

- povečalo se je število nujnih medicinskih ukrepanj, povezanih z uporabo marihuane; posledica uporabe marihuane je sindrom brezvoljnosti — amoti-vacijski sindrom;

- marihuana je eden glavnih vzrokov nesreč na cestah;

- uporaba marihuane vodi k uporabi drugih drog in zadnja trditev, ki zatrjuje,

- da je nizozemska politika do marihuane neuspešna.

Izkazalo se je, da prva trditev, ki je v javnosti zelo razširjena in pravzaprav že tudi splošno sprejeta - uporaba marihuane se je in se še strmo povišuje - ne drži. Različne raziskave šolske populacije so pokazale, da je uporaba canabisa v devetdesetih letih veliko manjša od tiste v sedemde-

ORMOZ / NOVINARSKA KONFERENCA MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE

Slovenija ne bo vei dovolila zlorabe azila!

V petek se je nepričakovano v Ormožu mudil minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Skupaj z Markom Pogorelcem, generalnim direktorjem policije, in državnim sekretarjem za nadzor nad delom policije Miho Molanom se je na kraju samem želel seznaniti s težavami ilegalnih migracij. Sestanka sta se udeležila Milan Čuš in Aleksander Jevsek, direktorja policijskih uprav Maribor in Murska Sobota, ter načelnik upravne enote Ormož Janez Zadravec. Sestanek je potekal v prostorih ormoškega gradu, občino pa je v pogovorih zastopal župan Vili Trofenik.

Gostje so izmenjali informacije in si pridobili stvarno sliko delovnih razmer policije na meji in življenja ljudi ob njej. Po novem letu bo namreč vlada obravnavala vrsto sklepov za ublažitev posledic problema beguncev. Minister Bohinc je napovedal delovanje v tri smeri. Jasno je dejal, da Slovenija ne bo več dovolila zlorab humanega instituta azila. Poudaril je, da stojijo za ilegalnimi migracijami kriminalne združbe, ki trgujejo z ljudmi. Tej sodobni obliki kriminala je napovedal oster boj. Po besedah ministra pa bo v prihodnosti za potrebe policije treba zagotoviti dodatna sredstva, saj se število neizplačanih nadur sešteva že v deset tisoč. Zavzel se je za zagotovitev neposrednega nadzora meje, saj je na meji mogoče neposredno ugotoviti, od kod je pribežnik stopil v našo deželo, in ga tako tudi vrniti nazaj.

V prihodnjem letu načrtujejo tesnejše sodelovanje na ravni ministrstev vseh vpletenih držav; minister Bohinc je napovedal sestanke z notranjimi ministri Hrvaške, Jugoslavije in Italije, ter srečanje slovenskih in iranskih policistov. Prav iz Irana je veliko število ilegalnih prestopnikov meje, policija pa ima veliko težav pri njihovi identifikaciji.

Število prebežnikov se je od konca novembra in v decembru občutno zmanjšalo, saj se je njihovo dnevno število z 200 do 300 spustilo na okrog 40. Vendar trend še ni stabilen in tako so imeli na dan obiska v prostorih ormoške policije čez 100 ilegalcev. Ocenil je tudi, da so bili pogovori s Hrvaško o tej problematiki uspešni in da so že dali prve rezultate. Sicer pa je problem ilegalnih prestopov meje označil za evropski problem.

Po novinarski konferenci je minister s spremstvom odšel na mejo, kjer se je z razmerami seznanil na kraju samem.

viki klemenčič ivanuša

setih letih.

Mladostništvo je obdobje eksperimentov tako z drogami kot z drugimi stvarmi in dejavnostmi. Večina mladostnikov ne bodo nikoli postali tisti, ki 'zlorabljajo' droge. Dejstvo je, da bo večina mladostnikov, ki uporabljajo prepovedane droge, tovrstno početje po nekaj letih popolnoma opustila.

Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, zakaj se v nekem času uporaba drog povečuje ali zmanjšuje. Vsekakor je pomembno pripomniti, da je zadnje povečanje uporabe marihuane zaslediti ravno v tisti generaciji, ki je bila najbolj izpostavljena boju proti marihuani, v šoli in v medijih. Zdi se, da je boj, ki temelji na pretiravanju o škodljivosti marihuane in ideologiji 'Ne, hvala!', očitno izgubljen.

O razkrivanju ostalih trinajstih resnic pa preberite v prihodnji številki.

Sanja Švajger

Anici Tili v slovo

Sama, sama moram biti, v večnosti sebe in v sebi večnost odkriti... Božični čas, čas neizmerne radosti, ki se poraja z Njegovim rojstvom. Cas, ki je posvečen družini, v kateri se snujejo vse želje in hotenja, vsa pričakovanja in vse radosti. Cas, ko se leto izteka, poslavlja in se kakor v knjigo zapisujejo še poslednje stvari in se nato ta knjiga zapre in postane le še preteklost. Toda ona ostane in je kakor najdragocenejši spomin; bolj ko obračaš njene strani, globlje ti sega v srce in spomini kakor biseri ostajajo za večno.

Tako si tudi Ti, draga Anica, 26. decembra, ko so oddoneli še poslednji zvoki prelepe pesmi Sveta noč v hladno, megleno zimsko jutro, za vselej zaprla knjigo svojega življenja, k čemur te je žal nagovorila kruta, neusmiljena in težka bolezen. Tiho in spokojno si odšla, preveč utrujena od pretežke bolečine, prav dan po božiču, kakor bi hotela sporočiti: - Moje družinsko življenje je izpolnjeno. Toda draga Anica, naša

srca ne dojemajo, zakaj se je moralo vse to zgoditi. Nemo strmimo v tišino in bolečina ob tvojem slovesu se zajeda v sleherno tvojih sodelavk. Preveč je še navzoča tvoja bližina, ko si kot ena od trdnih, klenih, dobrih in sposobnih sodelavk bila med nami. Bila si neizmeren vir energije, kar si dokazala do poslednjih dni do tvoje upokojitve.

Tvoja službena pot se je pričela pred 35 leti v zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi in od tu si tudi odšla v svoj težko prisluženi pokoj. Kaj te je vodilo k tem otrokom, zakaj si vztrajala in tukaj tudi končala svojo pot, si vedela samo Ti. Toda vedi, draga Anica, kot sodelavka si nam bila vzor sposobne, dobre in poštene delavke, saj si znala s svojo strokovnostjo vzorno vzgajati in učiti naše varovance, ki vselej potrebujejo drugačen pristop. In prav to si zelo dobro zmogla in znala ti, saj si slehernemu otroku, ki ti je bil dodeljen, znala prisluhniti in v njem najti iskrico upanja. Poznali smo te po tvoji lastni metodi: vztrajno, dosledno in s pravo mero ljubezni. Prav to je

vselej prinašalo rezultate.

Velika so bila tvoja dela, draga Anica, to danes potrjujejo naši otroci, ki so odrasli in se s tvojo pomočjo naučili živeti in ujeti žarek sonca. To so ti predobro pokazali, ko si se od njih poslavljala in odhajala v pokoj, danes pa znova njihova srca vzklikajo k tebi:Hvala ti za vse. Nisi prejemala odlikovanj in priznanj, ki bi krasila zidove, ampak vemo, da so tvoja priznanja napolnjevala tvoje srce, kar ti je vselej pomenilo največ, saj si predobro znala občutiti pohvalo, zahvalo, priznanje, ki je žarelo iz otroških src, ki so ti na svoj način sporočala, da so ti neizmerno hvaležni za vse, kar si jim dala. In dala si jim sebe in več. Zato, draga Anica, dovoli, da še enkrat v slovo izrečemo hvala v imenu naših varovancev. Tvoje sodelavke pa te bomo ohranile v večnem spominu in spremljala nas bo tvoja misel, ki si nam jo nedavno poslala v slovo: "Ceprav nikoli ne povrne trenutkov razkošja v travi, ne bomo žalovali, temveč našli moč v tem, kar nam je ostalo."

Sodelavke

PTUJ / Z VIDO MILUNIC OB ODHODU V POKOJ

"Ko rešuješ stiske ljudi, te pogosto prevzamejo iustva"

30. novembra 2000 se je iztekla delovna doba Vide Milu-nič, ki je zadnjih osem let delala kot sekretarka na Območnem združenju Rdečega križa Ptuj. Pogovarjali sva se v njeni bivši pisarni v Raičevi 6, kjer so včasih imele sedež samoupravne interesne skupnosti, Vida pa je v tistem času kot socialna delavka imela na skrbi počitniško kolonijo Biograd na morju, otroške dodatke pri obrtnikih in kmetih ter štipendiste pri izobraževalni skupnosti.

V dobri uri sva ""zavrteli" njeno življenjsko zgodbo, ki se je začela v družini v Gorenjskem Vrhu v občini Zavrč. Oče je bil žandar, mama je bila nekaj časa zaposlena kot kuharica v ptujskem hotelu Osterberger. V družini so bili trije otroci.

Svojo delovno dobo je po končanem učiteljišču začela kot učiteljica razrednega pouka na OS Zavrč. Učila je v drugem, tretjem in četrtem razredu, pa tudi nekatere predmete v petem razredu. Zaupali so ji tudi vodenje pevskega zbora. Na šoli se je zaposlila 1. septembra 1965 in ostala do konca junija 1973. Nato se je kot socialna delavka zaposlila v ptujskem dijaškem domu. Na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani je uspešno končala obe smeri študija: socialno in kadrovsko smer. Bolj ali manj se je s socialo srečevala celo delovno dobo. Živo se še spominja dogodka sredi zime v tretjem letu učiteljevanja na OS Zavrč. Bilo je še v stari šoli, ki se je pred tremi leti podrla. V kotu velike učilnice je bila velika lončena peč, ki pa ni mogla v celoti ogreti prostora. Otroci so prišli prezebli, na nogah so imeli le gumijaste škorje, brez nogavic, ovite le v krpe. "Vedela sem, da jih zebe, zato sem jih posedla ob topli peči, da se ogrejejo. Se prej so si sezuli mrzle škornje, iz torb pa so vzeli čitanke. Nenadoma so se odprla vrata, vstopila sta ravnatelj in šolski inšpektor. Kot blisk me je prešinilo: Kaj pa se

daj? Ocenila sem, da bo najbolje, če se ne bomo dali motiti in bomo uro branja nemoteno izpeljali do konca. Inšpektor se je sprehodil do katedra, pregledal moje priprave, ravnatelj pa mi je samo na hitro prišepnil, da ne ve, kaj se bo v zvezi s tem zgodilo na pedagoški konferenci, ki smo jo imeli zvečer. Po končanem pouku sem s strahom čakala, kaj se bo zgodilo na večerni konferenci. Moji strahovi so bili odveč, inšpektor je pohvalil mojo uro s s pedagoškega in humanega vidika, ker se je lahko sam prepričal o modrih in ozeblih otroških nogah in da nisem mogla ravnati drugače."

V Dijaškem domu Ptuj je bila socialna delavka za otroke posebne osnovne šole, kot se je takrat imenovala (danes je to šola s prilagojenim programom), in tudi za srednješolce. "Otrokom posebne šole smo namenjali posebno skrb. Pogosto so izhajali iz družin, ki so bile v celoti potrebne pomoči, ker je zaradi socialne motenosti pri njih prišlo do vzgojnega odstopanja, zato so bili razporejeni v to šolo. Pogosto je v družini vladal tudi alkohol."

Zadnji del delovne poti Vide Milunič se je pričel prvega septembra 1992 na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj. "Bil je to čas največjega navala beguncev iz Bosne zaradi vojne, večina hrvaških beguncev je medtem že odšla. Vsi so mislili, da bodo ostali pri nas le kratek čas. Ker

Vida Milunic. Foto: Črtomir Goznik

pa se to ni zgodilo, jim je bilo potrebno osmisliti življenje, jim ponuditi neko vsebino. Omislili smo si delavnice za begunce, v katere so se najprej vključile ženske, ki so šivale, pletle, kvačkale in se ukvarjale z drugimi ročnimi spretnostmi. Kasneje smo vključili tudi moške. Za delavnice smo dobili podporo mednarodnih federacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Več kot tri leta so financirali projekt psi-hosocialne pomoči beguncem. Po ustanovitvi vladnega urada za priseljevanje beguncev je bil Rdeči križ nekako odvezan skrbi za begunce. V tistem času pa so se tudi v Sloveniji pričele vedno večje stiske ljudi, številna podjetja so ugasnila, delo je izgubilo na tisoče ljudi. Veliko jih je potrkalo na naša vrata, iz mednarodnih donacij smo dobili pomoč tudi za ogrožene ljudi v Sloveniji. Ob vsem tem smo v Rdečem križu izvajali naše redne programe."

Iz tega begunskega obdobja se je Vidi najbolj vtisnila v spomin tragična zgodba profesorice angleščine iz Mostarja, s katero imata še danes stike. "Bila je neke vrste vodja v delavnici za begunce, ocenili smo, da je bolje, da jo vodi nekdo izmed njih kot mi. Imela je petletno prizadeto punčko, ki je imela velike

težave s dihanjem že od rojstva naprej. Ko sva ob neki priložnosti potovali v Maribor zaradi nabave svile, ki so jo ženske potrebovale za slikanje, je bila punčka na zdravljenju v mariborski bolnišnici. Že med potjo sva se dogovorili, da jo obiščeva. Ko sva prišli na oddelek, je prišla naproti sestra in sporočila najhujšo novico v življenju, ki lahko doleti starša, da mu umira otrok. Zadnje minute življenja so se mali deklici iztekle na materinih rokah. Pokopana je v Lovrencu na Dravskem polju. Nekoč, ko bodo to razmere dopuščale, bo njen poslednji dom v Mostarju, je prepričana njena mama."

V življenju in delu Vide Mi-lunič je bilo veliko takšnih ali drugačnih zgodb, mimo katerih človek ne more iti neprizadeto. Nehote postanejo tudi tvoje, pravi Vida. Včasih se je težko premagala, da ni zajokala vsem na očeh. "Ko rešuješ stiske ljudi, te čustva pogosto prevzamejo."

Odhod v pokoj je sprejela normalno, ker ve, da ima še dovolj moči in volje, da bo ljudem lahko pomagala tudi na neformalen način. Kolegice, ki so prav tako že opravile svojo delovno dobo, jo vabijo, da se jim pridruži v skupini za tretje življenjsko obdobje. Vabilu se bo odzvala, ker njene dragocene izkušnje kot socialne delavke to okolje potrebuje. Lahko, da bo komu približala tudi krvodajalstvo, ki je na našem območju ponovno v vzponu. Zadnji dve leti pa vse bolj prihaja v ospredje avtotransfuzi-ja, ki jo priporoča vsakomur, ki se znajde pred kakšnim operativnim posegom. Njeni oazi pa bosta ostala dom in počitniška hišica.

MG

PTUJ / MASA MERC MED MALIMI BOLNIKI V PTUJSKI BOLNIŠNICI

Božiiek in dedek Mraz z veliko darili

Male bolnike, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici, je 20. decembra v spremstvu dedka Mraza iz ptujskega vrtca obiskala slovenska miss Maša Merc. To je že tretji obisk katere od slovenske miss na otroškem oddelku ptujske bolnišnice v predprazničnih dneh; pred Mašo sta malčke v prejšnjih letih obiskali že Ptuj-čanki Alenka Vindiš in Miša Novak, miss Slovenije '96 in '98.

Maša, ki študira predšolsko vzgojo na mariborski pedagoški fakulteti, ima še posebno izostren čut za otroke. Skupaj z dedkom Mrazom je malim bolnikom zaželela skorajšnje okrevanje, čim lepše praznične in druge trenutke. Razveselila sta jih z darili Ptujskih pekarn in

Šopek ob topli dobrodošlici za slovensko miss Mašo Merc iz rok direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka

slaščičarn.

Med obiskom v ptujski bolnišnici se je srečala tudi z malimi šolarji vrtca na Potrčevi cesti,

Malim bolnikom je Maša razdelila darila Ptujskih pekarn in slaščičarn. Foto: MG

ki so se ji s pesmijo zahvalili za srečanje in ji skupaj z vzgojiteljico Mašo zaželeli še veliko lepih trenutkov na maneken-skem odru. Mašo je ob tej priložnosti spremljal lastnik licence izbora miss Slovenije za miss sveta Zdravko Geržina. Z direktorjem bolnišnice Lojzetom Arkom sta se dogovorila, da bodo poslej obiski slovenskih lepotic na otroškem oddelku ptujske bolnišnice ob božiču in novem letu tradicionalni.

Maša Merc je na porodnem oddelku ptujske bolnišnice spoznala tudi mamo, ki je rodila desetega otroka. Zaželela ji je veliko zdravja in lepih trenutkov ob novem družinskem članu, ki je bil nadvse zaželen otrok.

MG

30 % popust na vso ponudbo

gostinskega kotička

Od ponedeljka do četrtka med 10. in 14. uro:

8. - 11. januar 15> - 18. januar 22. - 25. januar

MESTNI VRH / ZANIMIV KONJIČEK BRANKA RODOSKA

Vzgoja bonsajev nima cene

Branko Rodošek z Mestnega Vrha 89 si bo leto 2000 še posebej zapomnil. V prvih decembrskih dneh se je po dolgih letih čakanja z družinico le preselil v svoje stanovanje v Kraigherjevo ulico, do takrat pa so živeli skupaj z njegovo mamo. Čeprav je kraj na videz idiličen, je vse prej kot to: do hiše vodi zelo neurejena cesta, vodovod so dobili šele pred štirimi leti, pred tem so morali ponjo 200 metrov daleč. Škoda je tudi, da so okrog in okrog zapuščeni sadovnjaki. Dokler je bilo še kaj obirati, so ljudje še prihajali vanje, sedaj pa nihče in iz leta v leto je več odmrlih dreves. Pogled na ta del mestne občine resnično ni lep.

Na Mestni vrh pa se bo Branko še vedno rad vračal tudi zaradi svojega rastlinjaka, v katerem se od pomladi do pozne jeseni bohotijo kaktusi in bonsaji. Jeseni pa se lesena hišica izprazni, saj Branko bonsaje čez zimo spravi iz lončkov v gredo, jih zagrne, pred mrazom pa še dodatno zavaruje s smrekovimi vejicami, kaktusi pa prezimijo v maminem stanovanju.

Z bonsaji se je pričel ukvarjati pred več kot desetimi leti. V tistih časih je bil velik navdušenec borilnih veščin, s karatejem se je ukvarjal dobrih deset let. V enem od filmov s karate vsebino je videl starca, ki jih je gojil. Ker pa je v njegovem življenju že tako, da se navdušuje nad vsem, kar ni vsakdanje, se je odločil, da jih bo pričel gojiti. Bonsaj v bistvu pomeni nekaj malega v posodici, pravi Branko. "Jaz sem doslej poskušal že na vseh drevesih, tudi z jablano, ki rodi jabolka, pa s hruško. Po dveh, treh letih pa uvidiš, da to ni pravo. Moji prvi bonsaji so bili trije gabri, a so po dveh letih odmrli. Poskusil sem tudi z lipami, javorji, divjimi češnjami, z zelenjem za živo mejo, v bonsaj mi je uspelo vzgojiti in preurediti navadno cimpre-so. Eno primerno sem našel tudi na Pohorju, ki je rasla na travniku in so jo pokosili. Že tam

je rasla v nenormalnih razmerah. Bonsaje sem imel tudi že v gozdu, kamor sem jih hodil obdelovat. Kdor se zanje odloči, mora imeti veliko potrpljenja, na vsako vejico čakaš leto dni, na koncu pa zraste tako, da jo moraš obrezati ali preusmeriti, da dobiš želeno obliko. Pri bonsajih je zanimivo tudi to, da je potrebno spreminjati tudi

doživetje nakupov

Branko Rodošek v leseni hišici - rastlinjaku, kjer ob svojih kaktusih in bonsajih preživlja lepe trenutke. Foto: Črtomir Goznik

korenine, jih obrezati, da jih spraviš v majhen lonček in jih obdržiš toliko, da rastlinica še lahko uspeva. Tudi liste je potrebno obrezovati, da naslednji, ki zraste, ni tako velik. Za vsako rastlino je potrebno imeti primeren lonček.

Moj najstarejši bonsaj je lipa, stara šest ali sedem let, pa cim-presa, ki sem jo dobil v dar od tašče. Pravi bonsaji - to je tisti, ki so kupljeni - so vzgojeni iz korenin, ki jih odrežejo in te potem na silo poženejo. Bonsaji potrebujejo stalno vlažno zemljo. Pravilo pa je tudi, da kolikor ur je rastlinica v prostoru, toliko dni mora biti na prostem.

Bonsaji zahtevajo veliko dela in ljubezni, zato zame osebno nimajo cene in jih tudi ne bi prodajal. Svoje rastlinice sem imel najprej na oknih, potem pa sem uvidel, da jih je potrebno spraviti v urejeno okolje. Na dvorišču na Mestnem vrhu sem postavil leseno hišico, kjer bon-sajem delajo družbo tudi kaktusi," je o svojem konjičku, ki mu pomeni resnično veliko, saj je zanj sprostitev in izziv, da je naredil nekaj zase, za svojo dušo, vzneseno pripovedoval Branko.

Ob novem letu si Branko želi za družino in zase veliko zdravja in sreče in da bi za najemnino za stanovanje plačeval neko znosno ceno, ne pa da mu vzame več kot polovico osebnega dohodka; ni namreč pričakoval, da bo za socialno stanovanje plačeval tako visoko ceno.

MG

4. -10. januar 2001

RADIO PTUJ

98,2 IN 104,3 FM

Četrtek, 4. januarja

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi #

8.30 Mostovi

9.00 Mavrične stopinje, glasbenožplesna pravljica

9.40 Zgodbe iz školjke

10.15 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 11/13 #

11.05 Z vlakom po Avstraliji, dokumentarna serija, 6/7

11.55 Naokoli po Nemčiji

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.40 Svet v letu 2000

14.30 Novoletni zoom #

16.00 Dober dan, Koroška

16.30 Poročila #

16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka

17.00 Na liniji, oddaja za mlade

17.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 1/16

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Tednik

21.00 Homo turisticus

21.20 Osmi dan

22.00 Odmevi #

22.50 Gibljive slike

23.20 Bolezni našega časa: Alergije

23.50 Ekscentriki, dokumentarna serija, 10/12

0.15 Novi raziskovalci, ponovitev

SLOVENIJA 2

9.25 Videospotnice

10.00 Sestre, nadaljevanka

10.45 Grace na udaru, nanizanka

11.10 Oberhof: SP v biatlonu, 10 km (m), prenos

12.30 Frasier, nanizanka

12.50 Svet poro~a

13.25 Innsbruck: Smu~arski skoki - novoletna turneja, prenos

15.15 Portret Wayne Gretzky, {portni film

15.30 Štirje kovači, posnetek koncerta ob 35-letnici ansambla

16.00 V svojem svetu, francoski film

17.30 Metropolis

18.05 Sestre, nadaljevanka, 22/22

19.00 Nehavanja - Kovač Jože Bertoncelj

19.25 Videospotnice

19.55 Paul Merton predstavlja: Najboljše iz angleških komedij, 1 5/1 5

20.25 Ostende: Suproliga v ko{arki: Telindus : Krka Telekom, prenos

22.15 Grace na udaru, nanizanka, 13 in 14/14

22.55 Tigrero, ameriški film

0.10 Beck, 1. del švedskega filma

1.40 Videospotnice, ponovitev

POP TV

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Ne pozabi me nikdar, ponovitev

11.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.50 Brez tebe, ponovitev

12.45 TV-prodaja

13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka

14.10 Gorski zdravnik, nanizanka

15.10 TVžprodaja

15.40 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.30 Brez tebe, nadaljevanka

17.20 Večna ljubezen, nadaljevanka

18.15 Ne pozabi me nikdar, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Raztresena Ally, nanizanka

20.55 Nikita, nanizanka

21.50 Prijatelji, humoristi~na nanizanka

22.20 Seks v mestu, humoristi~na nanizanka

22.55 JAG, nanizanka

23.40 Glavni na vasi, animirana nanizanka

0.10 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka

10.25 SeaQuest, nanizanka

11.20 TV-prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Adrenalina, ponovitev

13.45 Mladoporočenci, ponovitev

14.15 TV-prodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mreža, nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka

19.00 Udarci pravice, nanizanka

20.00 Ljubezen na drsalkah, ameri{ki film

21.40 Tretji kamen od sonca, nanizanka

22.30 Seinfeld, humoristi~na nanizanka

23.00 V centru mesta, ameriški film

0.30 Adrenalina, ponovitev

TROJKA

12.00 TV-prodaja

14.00 Božični večer male Ane, risani film

14.30 Mobi TV

15.00 Iz domače skrinje, ponovitev

16.30 Motor show report, ponovitev

17.00 Jukebox, kontaktna oddaja

18.30 Avto šou

19.00 Razvoj avtomobilizma

19.30 Mobi TV

20.00 Sijaj, oddaja o modnih trendih

21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

23.00 Mobi TV

23.30 Jukebox, ponovitev

1.00 TVžprodaja

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Zimski izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 opoldanska poročila. 12.35 večno te bom ljubil, serija (89/135). 13.20 National Geographic: morske pošasti (4/12). 14.15 Poročila. 14.20 dežela orlov, poljudnoznanstvena serija. 15.10 Program za mlade. 16.00 Reka: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (90/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Naj..., izobraževalna oddaja. 18.55 Dobrosrčni medvedki, risana serija (8/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Leave of Absence, ameriški TV film. 21.50 Narava politike. 22.35 Odmevi dneva. 23.00 Srečanje v duhu, dokumentarna oddaja. 23.45 Policija, serija (95/300). 0.10 Chicago Hope V., serija (16/24). 0.55 Na zdravje, humoristična serija (12/53). 1.20 Dosjei X (7.), serija (14/21). 2.05 Željka Ogresta in gosti. 3.05 Srečanje v duhu, dokumentarna oddaja. 3.50 Amerika - življenje narave.

HTV 2

10.00 Dokum. oddaja. 10.30 Svet živali: Kit grbavec (3/6). 11.20 O znanosti z razlogom. 12.20 Navadna smrklja, serija za mlade (9/26). 12.45 Risani film. 12.55 Poslovni klub. 13.30 Globalna vas. 14.15 Brooklyn jug, serija (14/22). 15.00 Daniel Libeskind, dokum. film. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večno te bom ljubil, serija (89/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Na zdravje, humor. serija (12/53). 19.30 Policija, (94/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Chicago Hope V., (16/24). 21.20 Polni krog. 21.40 Željka Ogresta in gosti. 22.45 Dosjeji X (7.), serija (14/21). 23.30 Filmska noč z Richardom Dreyfussom: Žrelo, ameriški film. 1.30 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

13.40 Innsbruck: Novoletna turneja štirih skakalnic, prenos. 17.55 Podzemlje zdaj, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Cilj - Mars, dokumentarni film. 21.55 Hit depo. 23.55 Šport danes. 0.05 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.05 Otroški program. 7.55 Princ z BelAira. 8.20 Sam svoj mojster. 8.45 Močna družina. 9.05 Cybill, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Indijanec v kuhinjski omarici, fantazijski film, 1995 (Hal Scardino). 11.45 Confetti tivi. 12.35 Deskanje na snegu, posnetek. 13.25 Smučarski skoki, turneja štirih skakalnic, prenos iz Inns-brucka. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Kaisermuhlen blues: Otrok tisočletja, družinska serija (Marianne Mendt). 21.50 MA 2412, serija. 22.15 MA 2412, serija. 22.45 Tempo, komedija, 1995 (Xaver Hutter). 0.15 Hladni prst, triler, 1996 (Gruschenka Stevens). 1.45 Začarano, komedija, 1982. 3.20 Hladni prst, triler, 1996.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Quincy, serija. 10.15 Pre-varanažkonec nekega zakona, drama, 1996. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Prijatelji za vse življenje, serija. 14.25 Prijatelji za vse življenje, serija. 15.15 Dallas, serija. 16.00 Derrick, krimi serija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Svet neandertal-cev, dokumentarec. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kraj zločina: Aida, krimi, serija (Miroslav Nemec). 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Svet neandertalcev, dokumentarec. 2.50 Pogledi s strani. 2.55 Napetost, triler, 1949.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Sonja. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Vsak proti vsakemu, kivz. 17.30 Magazin. 18.00 Alf. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klub močnih žensk, serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdrav. serija. 22.15 Alpha-team, reševalci življenj v OfP 23.15 Alphateam, zdravniška serija. 0.15 Becker, zdravnišak serija (Ted Danson). 0.45 The Making of ž novo v filmskih studijih. 1.15 Franklin, pon. 2.15 Peter Imhof.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Smučarski skoki, prenos. 15.40 Smučarski skoki, povzetek. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1505). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2141). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija, 1996. 21.15 Balko, začetek krimi serije, 1/6, 1998 (Jochen Horst). 22.15 Straža, policijska serija. 23.10 C-16, posebna enota FBI, začetek krimi serije, 1/13, 1997 (Eric Roberts). 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Živeti sam. 1.00 Živeti sam. 1.30 Varuška. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. 3.20 Barbara Schafer.

RTL 2

6.10 Otroški program. 8.10 Radijska postaja. 8.35 Princ z BelAira. 9.00 Princ z BelAira. 9.30 Sam proti vsem. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Divji bratje s šarmom. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Nora avtošola, zabavna doku. serija. 21.05 Poštena igra (Fair Game), triler, 1995 (Cindy Crawford, William Baldwin). 22.45 Redakcija, magazin. 23.50 Ni pričakuj milosti, akcijski, 1994 (Billy Blanks, Jalal Merhi). 1.15 Poštena igra, pon. trilerja. 2.55 Ne pričakuj milosti, pon. filma.

PRO 7

6.05 Jutranji program. 9.10 Cybill. 9.40 Star Cracks, Trčenje zvezd, komedija, 1984 (Mel Smith). 11.15 Matlock. 12.05 Rose-anne. 12.30 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.05 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Cybill. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Sedem lun, triler, 1997 (Jan Josef Liefers, Marie Baumer). 22.10 Ravnatelj, akcijski triler, 1987 (James Belushi, Louis Gossett). 0.10 Snake Eater, Orel smrti, akcijski, 1988 (Lorenzo Lamas). 1.40 Outer Limits. 2.30 Future Fantastic, pon. 3.20 Arabella.

Petek, 5. januarja

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi #

8.30 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka

8.40 Na liniji, oddaja za mlade

9.10 Z vlakom po Avstraliji, dokumentarna serija

10.00 Novi raziskovalci, dokumentarna serija

11.00 Ljubimec lady Chatterley, češka drama

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.30 Ekscentriki, dokumentarna serija

13.55 Bolezni našega časa: Alergije

14.25 Osmi dan

14.55 Vsakdanjik in praznik

16.00 Mostovi

16.30 Poročila #

16.45 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 10/26

17.05 Rdeči grafit

17.45 Modro

18.15 Brežine

18.45 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Prešeren: Pacnjek , 5/5

21.10 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija, 6/6

21.40 Deteljica

22.00 Odmevi #

22.50 Gledališče Rok: Claudio Cinelli - Traviata I.

22.55 TV Poper, oddaja TV Koper

23.25 Polnočni klub

SLOVENIJA 2

9.05 Videospotnice

9.35 Nenadoma Susan, nanizanka

9.55 Sestre, nadaljevanka

10.40 Paul Merton predstavlja, ponovitev

11.10 Oberhof: SP v biatlonu, 7, 5 km (ž), prenos

12.30 TV-prodaja

13.05 Beck, pon. 1. dela filma

14.40 Toreadorjev valček, angleški film

16.20 Čarovnik iz Oza, risanka

16.45 Gozdni tigri, poljudnoznanstvena oddaja

17.35 Tanja, nadaljevanka, 13/13

18.30 Grafične tehnike: Kemične kovinske tehnike

19.00 Grafične tehnike: litografije in serigrafije

19.30 Videospotnice

20.05 Planeti, dokumentarna serija, 6/8

20.55 Nana, nadaljevanka, 4/6

21.55 Frajerji in družice, nizozemski film

23.20 Ezera, nadaljevanka, 4/5

0.10 South park, ponovitev

0.30 Videospotnice, ponovitev

POP TV

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Ne pozabi me nikdar, ponovitev

11.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.50 Brez tebe, ponovitev

12.45 TV-prodaja

13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka

14.10 Gorski zdravnik, nanizanka

15.10 TV-prodaja

15.40 Oprah Show: Dr. Phil, pogovorna oddaja

16.30 Brez tebe, nadaljevanka

17.20 Večna ljubezen, nadaljevanka

18.15 Ne pozabi me nikdar, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Smrtonosno orožje, ameriški film

22.00 Teksaški mož postave, nanizanka

22.50 F/X - umori s trikom, nanizanka

23.40 Zlobni dvojček, nanizanka

0.30 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka

10.25 SeaQuest, nanizanka

11.20 TV-prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Pop'n'Roll, ponovitev

13.45 Btravo, Maestro, ponovitev

14.15 TV-prodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mreža, nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Noro zaljubljena (III.), 1. del am. humor. nanizanke

18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka

19.00 Udarci pravice, nanizanka

20.00 Komedija zmešnjav

20.30 Mladoporočenci

21.00 Felicity (I.), 1. del ameriške nanizanke

22.00 Ugrabljeni tečnobi, ameriški film

23.40 Najbolj nori zločinci, dokumentarna oddaja

0.10 Policisti, 1. del ameriške nanizanke

TROJKA

11.30 TV-prodaja

13.30 Božični angel, risani film

14.30 Mobi TV

15.00 Iz domače skrinje, ponovitev

16.30 Spidi in Gogi show, ponovitev

17.30 Jukebox, kontaktna oddaja

19.00 Zeleni planet

19.30 Mobi TV

20.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

21.00 Domača lekarna

21.30 Družina ž izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja

22.30 Mobi TV

23.00 Jukebox, ponovitev

0.30 Reporter X, ponovitev, nato TV-prodaja

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Zimski izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro

čila. 12.35 Večno te bom ljubil, serija. 13.20 National Geograpic (5/12). 14.15 Poročila. 14.20 Dežela orlov, poljudnoznanstvena serija. 15.10 Program za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Hrvaška kulturna dediščina. 18.25 Skrivnostni mit: Kaos in kozmos, dokumentarna serija (1/4). 19.00 Superman, risana serija (31/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seni-orjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.15 To Die For, ameriški film. 23.05 Odmevi dneva. 23.30 The Grave, ameriški film. 1.00 Lovci na glave, ameriški film. 2.35 Novo življenje, francoski film. 4.35 Policija, serija (96/300). 5.00 Na meji mogočega, serija (12/44). 5.45 Pravi čas. 7.15 Superman, risana serija (31/41).

HTV 2

9.40 Hit depo. 11.40 Srečanje v duhu, dokumentarna oddaja. 12.25 Fant zre v svet, serija za mlade. 12.50 Narava politike. 13.30 Chicago Hope V., serija (16/24). 14.15 Željka Ogresta in gosti. 15.15 Dosjeji X (7.), serija (14/21). 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večno te bom ljubil, serija (90/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Prijatelji, humoristična serija (25/25). 19.30 Policija, serija (95/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (14/26). 21.15 Polni krog. 21.35 Latinica: Poklic - miss. 23.25 Pravi čas. 0.55 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

17.50 Zvon, knjiga in sveča, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Družinsko deblo rocka: The New Mersey Beat, dokumentarna serija (6/11). 21.00 Planet Glasba. 21.30 Antologija hrvaškega kratkega filma. 22.00 Šport danes. 22.10 Na meji mogočega, serija (12/44). 22.55 Čas je za jazz - 2000. 23.55 Hrvaški glasbeni program. 0.30 NBA pregled. 1.00 NBA liga: Philadelphia - Seattle, prenos.

AVSTRIJA 1

6.05 Nove pustolovščine škratov, risana serija, otroški program. 7.50 Princ z BelAira, serija. 8.15 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Močna družina, serija. 9.05 Cybill, serija. 9.25 Urgenca, serija. 10.10 Stare sablje, komedija, 1993 (Jack Lemmon). 11.45 Confetti tivi. 12.35 Deskanje na snegu, posnetek. 13.25 Smučarski skoki, turneja štirih skakalnic, kvalifikacije, prenos. 15.40 Winnetou 3, pustolovski, 1965 (Pierre Brice). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Popolna moč, kriminalka, 1997 (Gene Hackman, r: Clint Eastwood). 22.10 Zlomljena puščica, akcijski film, 1996 (John Travolta, r: John Woo). 23.50 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal. 0.20 Med frontami, triler, 1995 (Roddy Piper). 1.55 Popolna moč, kriminalka, 1997. 3.50 Revolveraš z Red Riverja, vestern, 1966.

AVSTRIJA 2

6.10 Teletekst. 6.15 Yolanda in tat, komedija, 1945 (Fred Astaire). 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Quincy, serija. 10.15 Poskusite^ z mlajšim, komedija, 2000. 11.45 Vremenska panorama. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Novi časi angleške kraljevske družine, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Prijatelji za vse življenje, serija. 14.25 Prijatelji za vse življenje, serija. 15.15 Dallas, serija. 16.00 Derrick, krimi serija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.15 Skorajda gentleman, komedija, 2000 (Friedrich von Thun). 22.00 Čas v sliki. 22.30 Komisarka, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Pogledi s strani. 1.25 dediščina krvi, drama, 1960 (Robert Mitchum). 3.50 Dobrodošli v Avstriji.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe, krimi serija. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, show. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Sonja. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Franklin. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Magazin. 18.00 alf. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Operni ples, politični triler, 1997 (Heiner Lauterbach, Franka Potente). 0.10 Becker, zdravniška serija, 1998. 0.40 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija. 2.20 Franklin, pon.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Smučarski skoki, kvalifikacije. 13.45 Smučarski skoki, prenos. 15.30 Nordijska kombinacija. 16.00 Sam svoj mojster, dve zgodbi. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1506). 18.00 Dober večer. 18.15 Dnevne novice. 18.30 Exlusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2142). 20.15 Kdo bo milijonar, posebna oddaja. 21.15 Kam-pisti, zabavna serija, 1/13. 21.45 Ritin svet, serijska komedija. 22.15 Želja do življenja, šest novih nadaljevanj. 23.15 Hudičevi sosedje. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Živeti sam. 1.30 Varuška. 2.00 Kampist, pon.

RTL 2

6.05 Otroški program. 8.10 Radijska postaja. 8.35 Princ z BelAira. 9.00 Princ z BelAira. 9.30 Sam proti vsem. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, rissnka. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Divji bratje s šarmom. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Batman za vedno, fantazijski, 1995 (Val Kilmer, Tommy Lee Jones). 22.35 Street Fighter: Usodni udarec, akcijski, 1994 (Jean Claude Van Damme. 0.35 Batman, pon. 2.50 Na nož, triler, 1995.

PRO 7

6.10 Jutranji program. 8.00 Kdo je tu šef? 8.55 Roseanne. 9.20 Cybill. 9.50 Torbe, pustolovska komedija, 1994 (Robert Hansen). 11.15 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Oh dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Cybill. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Nora zgodovina sveta, komedija, 1981 (Mel Brooks, Dom De Luise). 22.10 Umorjen 16. julija, psihološki triler, 1993 (Ally Walker, Martin Sheen). 24.00 Čas v ognju, zf, 1996 (Jeff Fahhey). 1.25 Rapid Fire: Živi ogenj, 1992 (Brandon Lee). 2.55 Sedem lun, pon. trilerja.

Sobota, 6. januarja

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi #

8.30 Risanka

8.40 Zgodbe iz školjke

9.10 Radovedni Taček: Uhan

9.30 Na liniji, oddaja za mlade

10.05 Navigator, ameriški film

11.35 Srebrnogrivi konjič, risanka

12.00 Tednik, ponovitev #

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.45 Orionov pas, ponovitev filma

15.10 V svojem svetu, angleški film

16.30 Poročila #

16.45 Franček, risanka

17.05 Fliper in Lopaka, risanka

17.30 Risanka

17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor

18.10 Ozare

18.15 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija

18.45 Risanka

19.00 Danes #

19.05 Utrip

19.30 Dnevnik #

20.00 Pogled z gradu, ob 70letnici maestra Mojmira Sepeta

21.55 Dokumentarna oddaja

22.20 Frasier, nanizanka, 6/24

22.50 Poročila #

23.20 Poljubi me, Kati, nanizanka, 5/6

23.50 Poljubi me, Kati, nanizanka, 6/6

0.20 Južnjaška uteha, ameriški film

SLOVENIJA 2

8.45 V telovadnici,nadaljevanka, 44/50 9.20 Maribor: Veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 9.55 Les Arcs: Veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 11.00 Družinska zaveza, ponovitev 12.05 Veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 12.55 Veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 13.40 Bischofshofen: Smučarski skoki - novoletna turneja,

vključitev v prenos 15.30 Šport v letu 2000, ponovitev 16.30 Košarka NBA: Seattle ž Philadelphia, posnetek 18.00 SP v biatlonu: Zasledovalno (m in ž), posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 March v Chicagu, angle{ki film 21.45 Praksa, nanizanka, 14. epizoda 22.30 Družinska zaveza, nadaljevanka, 8/9 23.15 Sobotna noč: Koncertni gostje: Don Mentony Band;

Intervju: Rambo Amadeus Sult: Duh glasbe 1.15 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.00 TV-prodaja

8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, ponovitev

10.00 Power Ranger, nanizanka

10.20 Knjižnji molj Wishbone, nanizanka

10.40 Navihanka, nanizanka

11.00 Mladi učitelj, humoristična nanizanka

11.30 Šolska košarkarska liga

12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka

13.00 Puma Charlie, ameriški film

14.35 Zgodba o Jackie, ameriška nadaljevanka, 1/6

15.30 Zgodba o Jackie, nadaljevanka, 2/6

16.20 Zgodba o Jackie, nadaljevanka, 3/6

17.20 Izganjalka vampirjev, nanizanka

18.15 Jack in Jill, zadnji del nanizanke

19.15 24 ur

20.00 Letalo prekletih, ameriški film

22.00 Neznanec s pogreba, ameriški film

23.45 24 ur, ponovitev

KANAL A

7.15 Lawrence Arabski, angleški film

11.00 Kung fu, nanizanka

12.00 Nezgodni oddelek, nanizanka

13.00 Mladoporočenci, ponovitev

13.30 Stilski izziv, ponovitev

14.00 Jezni mladenič, ameriški film

16.00 Delfini: plemena morja, dokumentarna oddaja

17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja

18.00 Beverly Hills 90210 (VIII.), 1. del nadaljevanke

19.00 Prijatelji (I.), 1. del am. humor. nanizanke

19.30 Dvakrat v življenju, 1. del kanadske nanizanke

20.30 Prijatelji, 2. del humor. nanizanke

21.00 Hudičeva odvetnica, ameriški film

22.50 Bogataševa žena, ameriški film

0.30 Policisti, nanizanka

TROJKA

11.00 TV-prodaja 13.00 Mobi TV

13.30 Iz domače skrinje, ponovitev 15.00 Domača lekarna, ponovitev 15.30 Sijaj, ponovitev 16.30 Božična pesem, risani film 17.30 SQ Jam, glasbena lestvica 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodrom

20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Golf - Evropski turnirji 0.00 Jukebox 1.30 Mobi TV 2.00 TV-prodaja

HTV 1

7.55 Poročila. 8.00 Hladnokrvni kaznjenec, ameriški film. 10.05 Poročila. 10.10 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Mladega leta se veselimo, glasbeno-dokumentarna oddaja. 13.00 Dokumentarni film. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (260). 14.55 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.30 Naravni sosedi: Arahnofobija (5/6). 16.05 Zlata dekleta, humoristična serija (11/180). 16.35 Risana serija. 17.05 Turbo Limach Show. 18.35 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Zadnji mož, ameriški film. 22.50 Poročila. 23.10 Dalziel in Pascoe, serija (7/8). 0.50 PCU, ameriški film. 2.20 V zaporu zaradi Patsy Cline, avstralski film. 3.55 Policija, serija (97/300). 4.20 Rock Club. 5.20 Skupaj do zvezd: Tony Cetinski (2/2). 6.20 Čas je za jazz. 7.20 Risana serija.

HTV 2

8.00 Sedmerica veličastnih, serija (14/23). 8.45 Hišni ljubljenčki. 9.30 Rim: Maša svetega očeta ob zapiranju svetih vrat, prenos. 12.10 Glasbena matineja: Vlado Štefančia. 13.50 Pot k Svamiju, dokumentarna serija (1/3). 14.25 Beverly Hills, serija (61/64). 15.10 Briljanteen. 16.00 Melrose Place, serija (61/68). 16.45 Črno-belo v barvah. 17.30 Filmi režiserja Billyja Wilderja: Nekateri

so za vroče, ameriški film. 19.30 Policija, serija (96/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (14/26). 21.00 Poročila in vreme. 21.05 Trilček: Koncert Berlinske filharmonije (1/2). 22.00 Skupaj do zvezd: Tony Cetinski (2/2). 22.55 Seks in mesto, humor. serija (13/30). 23.20 Metropolis. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

9.10 Maribor: Svetovni smučarski pokal - veleslalom (Ž), prenos 1. vožnje. 10.00 Risani film. 10.15 Policija, serija. 11.55 Maribor: Svetovni smučarski pokal - veleslalom (Ž), prenos 2. vožnje. 12.50 Policija, serija. 13.40 Bischofshofen: Novoletna turneja štirih skakalnic, prenos. 15.50 Košarka NBA liga: Philadelphia - Seattle, posnetek. 17.35 Policija, serija. 18.00 Amerika - življenje narave. 18.30 Družinsko deblo rocka: The New Mersey Beat, dokumentarna serija (6/11). 19.20 Risani film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rock Club: HIM. 21.10 Mati in sin, humoristična serija (13/42). 21.40 Cosbyjev show (14/26). 22.05 Rdeči škrat, humor. serija (38/43). 22.35 Na zdravje, humoristična serija (12/53). 22.55 Šport danes. 23.10 Posljednje novo leto, italijanski film.

AVSTRIJA 1

6.10 Nove pustolovščine škratov, risana serija, otroški program. 9.00 Smučanje, veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Maribora. 9.55 Smučanje, veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Les Arcsa. 11.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Smučanje, veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 12.55 Smučanje, veleslalom (m), drugi tek, prenos. 13.45 Smučarski skoki, turneja štirih skakalnic, prenos iz Bischofshofena. 16.00 James Bond: Živi in pusti umreti, akcijski triler, 1973 (Roger Moore). 18.00 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Sedem let v Tibetu, pustolovski film, 1997 (Brad Pitt, r; Jean Jacques Annaud). 22.25 Jackie Brown, kriminalka, 1998 (Pam Grier, r: Quentin Tarantino). 0.55 Dolgo slovo, kriminalka, 1973 (Elliot Gould). 2.45 Ptiči, triler, 1962.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, posnetek. 10.20 Ognjena bovla, komedija, 1970 (Walter Giller). 12.00 Glasbeni sprehod po Jennersdorfu. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Domovina: Flachgaužv deželi prekinjene tišine, dokumentarec. 13.55 Grofica Marica, komedija, 1958 (Rudolf Schock). 15.40 ljubezen na Konigsseeju, domovinski film, 1957 (Germaine Damar). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.30 Modro-bele zgodbe, serija. 19.54 Praznični program. 20.15 Dirkalni pujs Rudi Rilec, komedija, 1995 (Ulrich Muhe). 21.50 Čas v sliki. 21.55 Vse je komedije: Zvezdni trenutek Josefa Biederja, gledališka komedija, 1992. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Ptiči, triler, 1962 (Rod Taylor, r. Alfred Hitchock). 1.15 Ljubezenski spopadi, komedija, 1983 (Lee Remick). 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Komisarka, serija.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.00 Vera opoldne, pon. 5.50 Kviz. 6.20 V bliskavici, pon. 6.55 Otroški program. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager. 16.00 Pacific Blue - Obalna straža na kolesih, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poročila. 18.00 Košarka. 18.30 Bodo Bach ž Nasmeh ob klicu. 19.15 Šaljive reklame. 20.15 Romanca v Seattlu, ljub. komedija, 1993 (Meg Ryan, Tom Hanks). 22.20 Šaljive novice. 23.50 Preganjana priča, triler, 1996.

I.40 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 2.35 Klub močnih žensk. 3.25 Pacific Blue - Obalna straža na kolesih, pon.

RTL

5.15 Otroški program. 10.50 Power Rangers. 11.15 Otroški program. 12.30 Močna družina. 13.00 Smučarski skoki, prenos. 13.45 Smučarski skoki - Bichofshofen, prenos. 15.05 Smučarski skoki - finale turneje štirih skakalnic, prenos. 15.40 Smučarski skoki. 16.20 Sam svoj mojster, serija. 16.50 Sliders ž Paralelni svet, serija. 17.45 Top 2000 ž Najboljše tega stoletja. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Anastazija, risani musical, 1997. 22.15 Blue SteelžModro jeklo, triler, 1990 (Jamie Lee Curtis, r: Kathryn Bigelow). 0.10 South Park. 0.35 Sam svoj mojster, pon. 1.00 Močna družina. 1.25 Top 2000 ž Najboljše tega stoletja, pon. 2.15 Blue SteelžModro jeklo, pon.

RTL 2

5.10 Jutranji program. 6.15 Prisrčna gospodinja. 6.40 Polna hiša, pon. 7.05 Princ z BelžAira. 7.50 Najlepša leta. 8.45 Bravo TV, pon. 10.35 Jay in opičja tolpa, pustolovski film, 1997 (Leslie Hope). 12.30 Highlander, serija. 15.30 Zmaga časopisnih raznašalcev, mlad. komedija, 1996. 17.10 Teksaški mož postave, serija. 18.05 Najbolj neumni vozniki na svetu. 19.10 You Drive Me Crazy, avto-šola. 20.00 Poročila. 20.15 Primite Shortyja, komedija, 1995 (John Travolta, Gene Hackman, r: Barry Sonnenfeld). 22.20 Intervju z vampirjem, drama, 1994 (Brad Pitt, Tom Cruise, r: Neil Jordan). 0.35 Intervju z vampirjem, pon. 2.55 Firebase - Krvava ofenziva, drama, 1988.

PRO 7

5.50 Torben - satanovo seme, pon. 8.00 Otroški program. 11.55 Babylon 5. 12.45 Kurja koža - ure strahov. 13.10 Grown Ups -Končno odrasel, kom. serija, 1999. 13.35 Prijazna družina. 14.30 Dharma & Greg. 14.55 Prijatelji. 15.20 Sabrina. 16.15 Življenje v New Yorku. 17.05 Charmed - Čarovnice, serija. 18.00 Andreas Turck: ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Braveheart - Pogumno srce, pustolovska drama, 1995 (Mel Gibson, r: Mel Gibson). 23.50 Ujeti v džungli, vojni, 1997 (Michael Biehn). 1.20 Ravanger, zf., 1997. 2.50 Umor brez motiva, triler, 1989. 4.25 Ujeti v džungli, pon.

EUROSPORT

8.30 Jutranji program. 9.30 Alpsko smučanje - VSL, ženske. 10.30 Smučarski skoki, pon. 11.00 Biatlon. 11.45 Alpsko smučanje, pon.. 12.15 Alpsko smučanje. 13.15 Biatlon. 14.00 Tenis - ATP turnir v Dohi. 17.00 Alpsko smučanje - VSL, moški. 18.00 Smučarski skoki (Bischofshofen). 19.30 Biatlon. 21.00 Fitnes. 2.00 Nori športi. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poročila. 23.15 Smučarski skoki, pon. 0.45 Biatlon. 1.14 Motorsport. 1.45 Športna poročila.

dSF

5.00 Jutranji program. 8.45 Ameriški gladiatorji. 9.45 Hokej na ledu. 10.15 Košarka, NBA. 10.45 Ameriški nogomet. 11.15 Snowboard.

II.45 Normal. 12.15 Šport po svetu. 12.45 Nogomet. 19.00 InTeam, reportaže. 19.30 InTeam, intervju. 19.45 Košarka, NBA, pon. 20.15 Košarka. 22.30 Wrestling. 0.30 Borilni športi. 1.00 Speed Zone. 2.15 fun Zone. 2.30 Lumberjack.

VOX

6.00 Prodajna TV. 7.20 Brezoblačno, potovalni magazin. 8.15 National Geographic, dokumentarec. 9.15 Potovalni magazin. 10.15 BBC ekskluzivno. 11.15 Možje brez živcev, serija. 11.40 Okusna trojica, serija. 12.05 F/X, serija. 13.00 Čudež po naročilu, komedija, 1996 (Julius Carry). 14.50 Črno srce, kriminalka, 1991. 16.40 Brezoblačno, potovalni magazin: Sejšeli. 17.35 Čas za živali: Svoboda za Flipperja, magazin. 18.10 Kuharski dvoboj, kuharski show. 19.15 Južna Amerika, divja celina: Obala pingvinov, dokumentarec. 20.15 Smrtonosne laži, triler, 1996 (James Sheridan). 22.00 Spiegel TV, magazin: Prihodnost železnice. 23.05 Mračno poželenje: Fanette, erotični triler, 1996. 0.50 Nastajanje. 1.20 Prodajna TV. 1.35 Trgovec s smrtjo, akcijski film. 3.20 Možje brez živcev, serija.

Nedelja, 7. januarja

SLOVENIJA 1

8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička;

Tomažev svet

9.55 Nedeljska maša, prenos

11.00 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 19/26 #

11.30 Obzorja duha #

12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.25 Šanson 1989: Koncert Iztoka Mlakarja

14.05 Homo turisticus, ponovitev

14.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper

14.55 Prešeren, ponovitev

16.00 Prvi in drugi

16.30 Poročila

16.50 Vsakdanjik in praznik

17.40 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope

18.10 Slovenija - Dežela kraškega ovčarja

18.40 Risanka

18.50 Žrebanje lota

19.00 Danes #

19.05 Zrcalo tedna

19.30 Dnevnik #

20.00 Zoom

21.35 Kaj so rekli večerni gostje v letu 2000

22.30 Poročila #

22.55 Druga gazela - oči sem večkrat vprašal

23.00 Nocoj z Lesley Garrett

0.00 Slovenija ž dežela kraškega ovčarja, ponovitev

0.30 TV-prodaja

SLOVENIJA 2

7.30 Videospotnice

8.05 Noro zaljubljena, nanizanka

8.25 Tanja, nadaljevanka

9.20 Maribor: Slalom (ž), 1. vožnja, prenos

10.05 Les Arcs: Slalom (m), 1. vožnja, prenos

11.05 Prava stvar, nanizanka

11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

12.05 Slalom (ž), 2. vožnja, prenos

13.05 Slalom (m), 2. vožnja, prenos

14.00 NBA action

14.35 SP v biatlonu: Množični štart (m in ž), posnetek

16.05 Šest minut in koliko, športni film

17.35 Oliver Twist, angleški film

19.30 Videospotnice

20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dokumentarna

serija, 1/13

20.50 Cik cak

21.20 Zimsko veselje v Sloveniji

21.35 Končnica

22.05 Vsi moški so lažnivci, avstralsko-novozelandski film

23.30 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanka

10.00 Power Ranger, nanizanka

10.20 Knjižnji molj Wishbone, nanizanka

10.40 Navihanka, nanizanka

11.00 Mladi učitelj, humoristična nanizanka

11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev

12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka

13.00 Profesorjeve igrače, angleško-ameriški film

14.40 Prva izdaja, nanizanka

15.30 Prijateljice, ameriški film

17.20 Obalna straža, nanizanka

18.10 VIP, nanizanka

19.15 24 ur

20.00 Schindlerjev seznam, ameriški film

23.15 Športna scena

23.45 Sinovi, ameriški film

1.40 24 ur, ponovitev

KANAL A

8.45 Apartma, ameriški film

11.00 Kung fu, nanizanka

12.00 Nezgodni oddelek (VII.), 1. del angleške nanizanke

13.00 Komedija zmešnjav

13.30 Pop'n'Roll, ponovitev

14.30 Mularija v gozdu, ameriški film

16.10 Mestni divjak, dokumentarna oddaja

17.00 Divja zemlja, ameriška nadaljevanka, 1/6

18.00 Merlose Place (V.), 1. del ameriške nadaljevanke

19.00 Prijatelji, humoristična nanizanka

19.30 Roswell, 1. del ameriške nanizanke

20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka

21.00 Ljubica, otroci so se skrčili, ameriški film

22.40 Stilski izziv

23.20 Upor na ladji, ameriški film

TROJKA

9.00 Najlepše božične risanke, risani film 10.00 Spidi in Gogi show, otroški program 11.00 Družina - izziv sodobnemu času, ponovitev 12.00 Ključ, magazin s Tomažem 12.30 V sedlu, oddaja o konjeništvu 13.00 Mobi TV 13.30 Knjiga, oddaja o kulturi 14.00 Politična konferenca, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje, razvedrilna oddaja 16.30 SQ Jam, glasbena oddaja 17.30 Brez ovir z Jano, ponovitev 18.30 Štiri tačke, oddaja o živalih 19.00 Reporter X, ponovitev 19.30 Zeleni planet, ponovitev 20.00 Koncert

20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 1.00 Mobi TV 1.30 TVžprodaja

HTV 1

7.55 Poročila. 8.00 The Falce Prince, nemško-slovaški film za otroke. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za mlade (4/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, pz serija (8/27). 16.45 Jack in Jill, serija (14/19). 17.35 Bye bye, Birdie!, ameriški film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Novoletni rop, TV film. 21.10 Vanna, posnetek koncerta (2/2). 22.15 Poročila. 22.35 Cuba Annees 50, dokumentarni film. 23.30 V nedeljo ob dveh. 0.30 Policija, serija (98/300). 0.55 Video Visits: Austria - A Land of Wood (1/24). 1.50 Jack in Jill, serija (14/19). 2.35 Cuba Annees 50, dokumentarni film. 3.30 Umazani Harry, ameriški film. 5.10 Kraljestvo divjine. 5.35 Hit HTV, glasbena oddaja.

HTV 2

9.00 007 - tedenski pregled. 9.45 Agape - religijski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Prenos maše iz pra

voslavne cerkve v Zagrebu. 12.00 Nora Prentiss, ameriški film. 13.55 Pot za Avonlea, serija za mlade (47/52). 14.50 Oggy in hrošči, risana serija (26/26). 15.15 Glasbena oddaja. 16.55 Opera Box. 17.30 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev. 19.30 Policija, serija (97/300). 20.10 Video Visits: Austria - A Land Of Wood (1/24). 21.10 Poročila in vreme. 21.20 Filmski ciklus "Umazani Harry": Umazani Harry, ameriški film. 23.00 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.40 Filmi bratov Taviani: Kaos, italijanski film.

HTV 3

9.10 Maribor: Svetovni smučarski pokal - slalom (Ž), prenos 1. vožnje. 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 11.55 Maribor: Svetovni smučarski pokal - slalom (Ž), prenos 2. vožnje. 12.45 Panorame turističnih središč Hrvaške. 13.30 Večno te bom ljubil, serija . 17.00 Nedeljski šport: PH v košarki: Dona - Cibona. 20.00 Košarka NBA pregled. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.40 TOP DJ MAG. 23.40 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Confetti tivi. 9.15 Smučanje, slalom (ž), prvi tek, prenos iz Maribora. 9.55 Smučanje, slalom (m), prvi tek, prenos iz Les Arcsa. 11.30 Šport. 12.00 Smučanje, slalom (ž), drugi tek, prenos. 12.45 Smučanje, slalom (m), drugi tek, prenos. 14.10 Nonstop nonsens, skeči. 14.35 Prepir v Beverly Hillsu, komedija, 1986 (Bette Midler). 16.10 Renegade, akcijski film, 1987 (Terence Hill). 17.40 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Jazon in Argonavti (1), pustolovski film, 2000 (Jason London, r: Nick Willing). 21.50 Columbo: Kdor se zadnji smeje, kriminalka, 1998 (Peter Falk, r: Daryl Duke). 0.55 Pot v raj, triler, 1997 (Peter Gallagher). 2.25 Ameriški nogomet, posnetek. 2.55 Spor v Beverly Hillsu, komedija, 1986.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 Alfred Brendel - mojster črnih klavirjev, dokumentarec. 9.35 Coco Hanel in njen svet, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Klic divjih gosi, domovinski film, 1961 (Ewald Balser). 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.25 Univerzum: Kiti - vrnitev iz globin, dokumentarec. 15.10 Sissi -Usodna leta cesarice, domovinski film, 1957 (Romy Schneider). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Vrtnica iz Kerrymora, drama, 2000 (Jenny Jurgens, r: Axel de Roche). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Umor v samostanu, kriminalka, 1998 (Mario Adorf). 23.3523.40 Trnjulčica (1), balet, posnetek iz Pariške opere, 1999. 0.45 Prijateljici, drama, 1988 (Bette Midler). 2.40 Kulturni tednik. 3.05 Pogledi s strani, revija. 3.30 Pogledi s strani. 3.40 Dober dan, Koroška, magazin.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.05 Šaljive reklame. 5.55 Res je, pon. 6.25 Trojica z bencinske črpalke, nemški, 1955. 8.00 Weck Up, jutranji magazin. 9.00 Šaljive novice 10.00 Otroški program. 11.00 Neločljiva. 12.00 Wolkenstein, serija. 13.00 V.I.P - Telesni stražarji, serija. 14.00 MacGyver. 15.05 Pensacola - Zlata krila, serija. 16.00 J.A.G., akcij. serija. 17.00 Dawson's Creek - Simpatije, serija. 18.00 V bliskvici, bulev. magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Šteje samo ljubezen. 20.15 Kdo bo poročil milijonarja. 22.15 Šaljive reklame (Fritz Egner). 22.45 Planetopia, magazin. 23.30 News & Stories. 0.30 Na Ree-perbahnu ponoči ob pol enih, drama, 1969. 2.30 Pensacola, pon. 3.20 V.I.P, pon.

RTL

5.05 Otroški program. 9.40 Anastazija, pon. 11.50 20.000 milj pod morjem, pustolovski, 1954. 14.10 SeaQuest DSV, zf. pust. serija, 1995. 16.05 Providence, druž. serija, 1999. 17.00 Nordijska kombinacija. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Frizer (Frauke Ludowig). 20.15 Jazon in Argonavti (1), pustolovski film, 1999 (Dennis Hopper). 22.10 Spiegel TV, magazin. 22.55 Junaki vsakdana - Klinika v gorah. 23.30 South Park, pon. 0.00 Prime Time. 0.20 Providence, pon. 1.10 SeaQuest DSV, pon. 2.40 Oliver Geissen Show. 3.30 Barbel Schafer.

RTL 2

5.00 Big Easy. 6.00 Flipper - nove pustolovščine. 7.25 Highlander, pon. 8.10 Jay in Opičja banda, pon. 10.00 Zmaga časopisnih raznašalcev, pon. komedije. 11.40 Primite Shortyja, pon. komedije. 13.40 Dih z neba. 14.40 Pop zvezde - to so moje sanje, pon. 15.40 Bravo TV. 17.05 halo. 18.05 Psi faktor - Zgodi se vsak dan. 19.00 X-Factor - Nepojmljivi, serija, 1998. 20.00 Poročila. 20.15 Mreža, triler, 1995 (Sandra Bullock, r: Irwin Winkler). 22.25 You Drive Me Crazy - avtošola. 23.10 Eros - erotični vodič. 0.05 Electric Blue. 1.00 Blackmail ž Krvavi obračun, triler, 1996. 2.45 Napačna pot v smrt, triler, 1993.

PRO 7

5.50 Izigran, krim. komedija, 1977. 8.00 Otroški program. 22.35 Cinemax XTV. 12.10 Superman. 13.00 Na jug. 13.55 Pet prijateljev na tajni nalogi, komedija, 1997. 15.35 Izgubljeni svet, pust. serija. 16.25 Relic Hunter - Lov na zaklade, serija. 17.20 Otroci in druščina, komedija, 1998. 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Porota, sodni triler, 1996 (Samuel L. Jackson, Sandra Bullock, r: Joel Schumacher). 23.10 Focus TV, inf. magazin. 0.10 New Jack City, triler, 1991 (Wesley Snipes). 1.50 Panter, akcij. romanca, 1994. 3.30 Življenje v New Yorku, pon.

EUROSPORT

8.30 Motorsport, pon. 9.00 Alpsko smučanje. 9.15 Alpsko smučanje: SL, ženske, 1. tek. 10.30 Nordijska kombinacija. 12.15 Alpsko smučanje: SL, ženske, 2. tek. 13.15 Biatlon. 14.00 Alpsko smučanje. 14.30 Biatlon. 15.15 Alpsko smučanje. 16.00 Nordijska kombinacija. 17.00 Tenis - ATP turnir v Dohi. 18.30 Biatlon. 19.30 Nogomet. 21.30 Avtomobilizem. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poročila. 23.15 Biatlon. 0.45 Motorsport. 1.15 Športna poročila.

dSf

8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Hokej na ledu. 9.45 Ameriški nogomet. 10.15 Šport po svetu. 10.45 Nogomet. 12.45 Nogomet. 18.00 Nogometni magazin. 18.30 Automagazin, pon. 19.30 Moto-ciklizem. 20.30 Potovalni magazin, pon. 21.15 Športna poročila. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Overtime - hokejski magazin. 0.00 Boks: Jose Luis Castillo : Stevie Johnston. 0.45 Lumberjack. 2.15 Fun Zone. 2.30 Lumberjack.

VOX

6.35 Prodajna tv. 7.35 Čudež po naročilu, ponovitev komedije. 9.20 Premium club. 10.15 NZZ Format. 11.05 Kiosk. 13.10 Robert in volkovi, dokumentarec. 13.40 Jean in insekti, dokumentarec.. 14.15 Majhne laži med prijatelji, drama, 1997 (David Stratham). 15.55 Na kolesih, magazin. 16.30 Poročila. 17.00 Auto motor in šport tv, magazin. 18.15 Potovalni magazin: BrazilijažManto Grosso. 19.15 Pripravljeni na veselje, magazin za aktivne. 20.15 Dirkalni pujs Rudi Rilec, komedija, 1995 (Iris Berben, r: Peter Timm). 22.10 Umor v imenu pravice, akcijska kriminalka, 1994 (Richard Grieco, r: Clay Borris). 0.05 Prava ljubezen, erotični magazin. 1.05 Mračno poželenje: Fanette, ponovitev erotičnega tri-lerja. 2.45 Prodajna TV. 3.00 Smrtonosne laži, triler, 1996.

Ponedeljek, 8. januarja

8.00 8.20 8.40 9.10 9.30 9.55 10.30 11.05 11.30 12.00 12.30 13.00 13.10 13.25 14.20 15.30 16.00 16.25 16.30 16.45 17.10 17.45 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.55 0.15 1.05

8.00 8.20 8.55 9.10

10.50 11.50 12.00 12.40 13.30 14.00 16.00 16.30 17.00 18.00 18.30 19.30 20.05 21.00 22.00 22.30 23.00 0.25 0.45

SLOVENIJA 1

Utrip #

Zrcalo tedna #

Pomagajmo si, oddaja TV Koper

Zares divje živali, dokumentarna nanizanka

Rdeči grafit

Otroška oddaja

Modro

Brežine

Na vrtu, oddaja TV Maribor

Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija

Prvi in drugi

Poročila #

Vremenska panorama Največje uspešnice 2000 Polnočni klub Gibljive slike Dober dan, Koroška Marketing Poročila #

Telebajski, otroška oddaja Radovedni Taček: Senca Recept za zdravo življenje Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka Kronika # Dnevnik #

Komisar Rex, nanizanka, 15/15 Vstopi na L, dokumentarec meseca

Odmevi # Peto prizorišče

Recept za zdravo življenje, ponovitev TV-pro daj a

SLOVENIJA 2

Simpsonovi, ameriška nanizanka Videospotnice, ponovitev TVžprodaja

Arbuzov: Staromodna komedija, posnetek predstave SNG Drama Ljubljana Nana, ponovitev TV-prodaja

Vremenska panorama Planeti, dokumentarna serija, 6/8 Cik cak

Sobotna noč, ponovitev

Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

Caroline v velemestu, ameriška nanizanka

Hotel ob vrbskem jezeru, nanizanka, 19. epizoda

Regionalni program

Štafeta mladosti

Videospotnice

Evangelij po Tomažu, danska dokumentarna oddaja Studio City

South park, risana humoristična nanizanka

Metropolis

Brane Rončel izza odra Simpsonovi, ponovitev Videospotnice, ponovitev

POP TV

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Ne pozabi me nikdar, ponovitev

11.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.50 Brez tebe, ponovitev

12.45 TVžprodaja

13.15 Športna scena, ponovitev

13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dokum. oddaja

14.10 Gorski zdravnik, nanizanka

15.10 TVžprodaja

15.40 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.30 Brez tebe, nadaljevanka

17.20 Večna ljubezen, nadaljevanka

18.15 Ne pozabi me nikdar, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Sedma nebesa (II.), 1. del ameriške nanizanke

21.00 Vaški milijonarji, ameriški film

22.40 JAG, nanizanka

23.30 Glavni na vasi, animirana nanizanka

0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka

10.25 SeaQuest, nanizanka

11.20 TVžprodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 Zmenkarije, ponovitev

14.15 TVžprodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mreža, nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka

19.00 Udarci pravice, nanizanka

20.00 Action Jackson, ameriški film

21.40 Tretji kamen od sonca, nanizanka

22.10 Seinfeld, humoristična nanizanka

22.40 Sedem, nanizanka

23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

10.30 TV-prodaja 12.30 Mobi TV

13.00 Iz domače skrinje, ponovitev 14.30 Španska nogometna liga, ponovitev 16.30 Avto šou

17.00 Jukebox, kontaktna oddaja

18.30 Golf - Evropski turnirji, ponovitev

19.00 Motor show report, pregled motorističnih športov

19.30 Ključ - ponovitev

20.00 Politična konferenca, kotaktna oddaja

21.00 Reporter X

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev 1.00 TV-prodaja

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.35 Zimski izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večno te bom ljubil, serija (91/135). 13.20 National Geographic. 14.15 Poročila. 14.20 Dežela orlov, poljudnoznanstvena serija. 15.10 Program za mlade. 16.00 Skupaj v vojni - skupaj v miru, oddaja o branilcih. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Sto dobrih dela Eddieja McDowda, serija za mlade (11/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Dokumentarna oddaja. 18.55 Grimmove pravljice (35/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Vijetnamska vojna: Spust v pekel,

dokumentarna serija (1/3). 21.15 Mamin poskusni zajček, nizozemska drama. 22.05 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.05 Odmevi dneva. 23.30 Evromagazin. 0.05 Policija, serija (99/300). 0.30 Zahodno krilo, serija (14/22). 1.15 Petka, evropski nogomet. 2.25 Vijetnamska vojna: Spust v pekel, dokumentarna serija (1/3). 3.20 Pravo in pravica. 4.20 Kraljestvo divjine. 4.50 Brooklyn jug, serija (15/22). 5.35 Mesečina. 6.20 Grimmove pravljice (35/47).

HTV 2

10.00 Oprah Show (260). 10.45 Pravica za vse III., serija (14/26). 11.30 Latinica: Poklic - miss. 13.20 My Home Town, serija za mlade (5/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (14/26). 15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večno te bom ljubil, serija (91/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (14/42). 19.30 Policija, serija (98/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo, serija (14/22). 21.15 Polni krog. 21.35 Pravo in pravica. 22.40 Torrente, španski film. 0.20 Filmska noč z Alom Pacinom: Strašilo, ameriški film.

HTV 3

17.30 Beverly Hills, serija (61/64). 18.15 Melrose Place, serija (61/68). 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Brooklyn jug, serija (15/22). 22.05 Šport danes. 22.15 Portreti likovnih umetnikov. 23.00 Mesečina. 23.40 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.50 Confetti tivi, otroški program. 7.45 Princ z BelžAira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Močna družina, serija. 8.55 Savannah, serija. 9.40 Sedem let v Tibetu, pustolovski film, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Nebeška družina, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Jazon in Argonavti, pustolovski film, 2000 (Jason London, r: Nick Willing). 21.50 Fargo, triler, 1996 (Steve Buscemi, r: Joel Coen). 23.25 Nikita, serija. 0.10 Plen, serija. 0.55 Ledeni pirati, znanstvenofantastična komedija, 1984 (Robert Urich). 2.25 Jackie Brown, kriminalka, 1998.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Quincy, serija. 10.15 SissižUsodna leta cesarice, domovinski film, 1957. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Prijatelji za vse življenje, serija. 14.25 Prijatelji za vse življenje, serija. 15.15 Dallas, serija (Larry Hagman). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani._ 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Postelja vrtnic, drama, 1996 (Christian Slater, r: Michael Goldenberg). 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Kraj srečanja kultura. 3.30 Dobrodošli v Avstriji.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.00 V bliskavici, pon. 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe, serija. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt - pogovor na temo: sem mlada, samska, brez službe in noseča. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Rossini ali morilsko vprašanje kdo je spal s kom, družbena satira, 1997 (Mario Adorf, Heiner Lauterbach, r: Helmut Dietl). 22.30 Šaljive reklame. 23.30 Spiegel TV, reportaže. 0.05 24 ur - silvestrovanje v Berlinu. 0.35 Rossini ali morilsko vprašanje kdo je spal s kom, pon. filma. 2.35 Franklin, pon. 3.35 Vera opoldne.

RTL

6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank ž Zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 16.30 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Jazon in Argonavti (2), pustolovski film, 1999 (Frank Langella, Jason London, r: Nick Willing). 22.10 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Poročila.

RTL 2

5.55 Otroški program. 8.20 Radijska postaja. 8.45 Ellen. 9.10 X-Factor - Nepojmljivi. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Planet Kids. 14.15 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z Bel-Aira. 19.00 Princ z Bel-Aira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Policijska akademija 6, komedija, 1989 (Bubba Smith, r: Peter Bonerz). 21.55 You Drive Me Crazy, avtošola. 22.45 Šola šaolina, akcijski film, 1977. 0.15 Policijska akademija, pon. komedije. 1.50 Zmaga duha, drama, 1989.

PRO 7

6.20 Galileo, pon. 6.40 Opoldanski magazin, pon. 7.40 Kdo je tu šef. 8.30 Roseanne. 9.25 Dharma & Greg, pon. 9.55 Andreas Turck: ljubezenske zgodbe. 10.45 Pogovor, pon. 11.15 Matlock. 12.10 Roseanne. 12.35 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Cybill. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znan. magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Akti X - Skrivnostni primeri FBI. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama. 22.15 Quatsch Comedy Club. 23.55 Zmeda v mestu. 0.20 Seinfled. 0.45 CinemaX TV, pon. 1.35 Simpsonovi, pon. 2.00 Izgubljeni svet. 2.45 Relic Hunter, Lov na zaklade, pon.

EUROSPORT

8.30 Motorsport, pon. 9.00 Alpsko smučanje, pon. 10.00 Nordijska kombinacija, pon. 11.00 Biatlon, pon. 12.30 Tenis - ATP turnir v Dohi, pon. 13.30 Alpsko smučanje, pon. 14.30 Smučarski skoki (Bischofshofen). 16.00 Namizni tenis. 17.00 Biatlon, pon. 18.00 Nordijska kombinacija. 19.00 Alpsko smučanje, pon. 20.00 Hitrostno drsanje. 20.30 Smučarski skoki - turneja štirih skakalnic. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poročila. 23.15 One World - One Cup, nogometni magazin. 0.15 Hitrostno drsanje. 0.45 Motorsport. 1.15 Športna poročila.

DŠF

5.00 Jutranji program. 9.00 Beach Clash, pon. 10.00 Overtime, pon. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 12.15 Fun Zone. 12.30 Monster Trucks. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 Speed Zone. 14.15 Takeshi's Castle. 15.00 Nogomet - dvoranski pokal v Stuttgartu. 17.00 Športna poročila. 17.15 Nogomet - dvoranski pokal v Riesi, 1. dan. 23.30 LaOla, mednarodni nogomet. 0.00 Ameriški nogomet. 2.30 Lumberjack. 3.00 Nočni show.

Torek, 9. januarja

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi

9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.25 Radovedni Taček: Senca 9.40 Oddaja za otroke 10.50 Recept za zdravo življenje 11.40 Dokumentarna oddaja 12.05 Komisar Rex, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.55 Vstopi na L, dokumentarec meseca 14.45 Peto prizorišče 16.05 Duhovni utrip 16.25 Marketing 16.30 Poročila #

16.45 Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, ~e{ka nadalj., 1/14

17.10 Zlatko Zakladko: Jabolko, jabolko, sveže in suho

17.45 Poroka v savani, dokumentarna oddaja

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Na morje, nadaljevanka, 25/26 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi # 22.50 Trust, angle{ka drama, 1/2 0.05 Poroka v savani, ponovitev 1.05 TVprodaja

SLOVENIJA 2

8.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVžprodaja 9.10 Vremenska panorama 9.55 Hotel ob vrbskem jezeru, nanizanka 10.45 Evangelij po Tomažu, dokum. oddaja 11.35 Nove pustolovščine N. Hulota, dokum. serija 12.20 TVžprodaja 12.35 Vremenska panorama 13.40 V svojem svetu, angleški film 15.00 Studio City 16.00 Metropolis

16.30 Caroline v velemestu, nanizanka 17.00 Hotel ob vrbskem jezeru, nanizanka 18.00 Seks in ~okolada, angle{ki film 19.30 Videospotnice 20.05 The stroj, dokumentarni feljton 20.30 Ko flavta utihne, oddaja TV Maribor 21.00 Gumbarji, češki film

22.45 Alica, evropski dokumentarni film: Dežela mojega krsta 23.10 Svet poroča 23.40 Simpsonovi, ponovitev 0.00 Videospotnice, ponovitev

POP TV

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ne pozabi me nikdar, ponovitev 11.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.50 Brez tebe, ponovitev 12.45 TV-prodaja

13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka 14.10 Gorski zdravnik, nanizanka 15.10 TV-prodaja

15.40 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.30 Brez tebe, nadaljevanka 17.20 Večna ljubezen, nadaljevanka 18.15 Ne pozabi me nikdar, nadaljevanka 19.15 24 ur

20.00 Joshuevo srce, ameri{ki film 21.40 Bolnišnica upanja, nanizanka 22.30 JAG, nanizanka 23.20 Glavni na vasi, animirana nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka

10.25 SeaQuest, nanizanka

11.20 TV-prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Pop'n'Roll, ponovitev

13.45 Stilski izziv, ponovitev

14.15 TV-prodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mreža, nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka

19.00 Udarci pravice, nanizanka

20.00 Igra preživetja, ameriški film

21.40 Tretji kamen od sonca, nanizanka

22.10 Seinfeld (II.), 1. del am. humoristi~ne nanizanke

22.40 Tretja izmena, nadaljevanka

23.30 Pop'n'Roll, ponovitev

TROJKA

10.30 TV-prodaja 12.30 Mobi TV

13.00 Iz domače skrinje, ponovitev 14.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 16.30 Razvoj avtomobilizma, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Domača lekarna 19.00 Politična konferenca

20.00 Naj N - nogometni studio, pregled slov. nogometnih lig 21.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Avtodrom

22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Mobi TV 0.30 Jukebox, ponovitev 1.30 TV-prodaja

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Zimski izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večno te bom ljubil, serija (92/135). 13.15 National Geographic. Carstvo veličastnih belih medvedov. 14.10 Poročila. 14.15 Zimski izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Mladega leta se veselimo, glasbeno-dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade 1/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.55 Gospodar hitrosti, risana serija (13/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Dokumentarna oddaja. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanja. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 Koncert Simfoničnega orkestra HRT - violončelistka Jadranka Gašparovič. 0.20 Policija, serija (100/300). 0.45 Krhko srce, serija (4/4). 1.35 Naj jedo pecivo, humor. serija (2/6). 2.00 Cosbyjev show (15/26). 2.25 Newyorški policaji VII., serija (7/22). 3.10 Dog Day Afternoon, ameriški film. 5.15 Dokumentarna serija. 5.45 Monoplus. 6.25 Gospodar hitrosti, risana serija (13/13).

HTV 2

9.55 Prizma, multinacionalni magazin. 10.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.45 Evromagazin. 12.20 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za mlade (11/26). 12.45 Vijetnamska vojna: Spust v pekel, dokum. serija (1/3). 13.40 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.15 Zahodno krilo, serija (14/22). 15.00 Pravo in pravica. 16.00 Poročila. 16.10 Večno te bom ljubil, serija (92/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Cosbyjev show (15/26). 19.30 Policija, serija (99/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Krhko srce, serija (4/4). 21.15 Polni krog. 21.35 Naj jedo pecivo, humoristična serija (2/6). 22.05 Newyorški policaji VII., serija (7/22). 22.50 Filmska noč z Alom Pacinom: Dog Day Afternoon, ameriški film. 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

16.30 Petica, evropski nogomet. 17.40 Tabloid, ameriški film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.50 Odločilna oružja II., dokumentarna serija (6/6). 21.20 Film. 22.50 Šport danes. 23.00 Monoplus. 23.40 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.15 Otroški program. 8.00 Princ z Bel-Aira, serija. 8.20 Renegade, akcijski film, 1987. 9.50 Smučanje, veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Adelbodena. 11.00 Urgenca, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.50 Smučanje, veleslalom (m), drugi tek. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Nebeška družina, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Jutri bo sonce spet vzšlo, drama, 2000 (Antje Schmidt, r: Johannes Fabrick). 21.55 Pandora's Clock - morilski virus na krovu, akcijski triler, 1996 (Richard Dean Anderson, r: Eric Laneuville). 0.40 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, posnetek. 1.15 V precepu, triler, 1997 (Christie Cornell). 2.50 Pandora's Clock - Morilski virus na krovu, akcijski triler, 1996.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Quincy, serija. 10.15 Dirkalni pujs Rudi Rilec, komedija, 1995. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Prijatelji za vse življenje, serija. 14.25 Dr. Stefan Frank, serija. 15.15 Dallas, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Trdnjava tigrov, dokum. 21.10 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Trdnjava tigrov, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Tema, magazin. 3.00 Po dolgem in počez, magazin.

SATELITSKA TV

SAT1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt - tema: ti ne verjameš več v srečo. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Amor, triler, 1999 (Katja Weitzenbock, r: Holger Bartel). 22.15 Akti 2001, report. magazin (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Becker. 0.45 Ameriški nogomet. 1.05 Franklin, pon. 1.55 Peter Imhof, pon. 2.45 Britt, pon.

RTL

6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank ž zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Poslušaj kdo tam tolče. 17.00 Firzer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Dvojni vložek: bratovsko srce, krim. 2001. 22.15 Quincy, krim. serija, 1977. 23.15 Policijski zdravnik Danger^ield, krim. serija, 1995. 0.10 Polnočni žurnal. 0.40 Susan, kom. serija. 1.10 Živeti sam. 1.35 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.10 Radijska postaja. 8.35 Princ z BelAira. 9.30 Najlepša leta. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 You Drive Me Crazy, avtošola. 22.05 Exklusiv, reportaže: Prsi, plaža in bambu-sne kolibe, reportaža. 22.55 Avtopsija - skrivnostni smrtni primeri, dokumentarni. 23.55 Peep (Verona Feldbusch). 0.55 Foxy Fantasies. 1.25 Acapulco H.E.A.T., serija. 2.20 Jack Higgins: Bojevnik, 1. del trilerja, 1995. 4.05 You Drive Me Crazy, pon.

PRO 7

6.15 Opoldanski magazin, pon. 7.10 Bulevarski magazin, pon. 7.40 kdo je tu šef. 8.35 Roseanne. 9.00 Cybill, pon. 9.30 Pet prijateljev na tajni nalogi. 11.15 Matlock. 12.10 Roseanne. 12.35 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Cybill. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Joejevo stanovanje, komedija, 1996 (Jerry O'Connell). 21.50 Morilci v vodi, dokumentarni, 1998. 22.45 BIZZ, gospodarski magazin. 23.15 Skyscraper, akcij. triler, 1995. 0.45 Murder one - Druga resnica. 1.35 Akti X, pon. 2.25 Futurama, pon. 2.50 Simpsonovi, pon.

EUROSPORT

8.30 Motorsport. 9.00 Alpsko smučanje, pon. 10.00 Alpsko smučanje - VSL, moški, 1. tek. 11.00 Nogomet, pon. 13.00 Alpsko smučanje - VSL, 2. tek. 14.00 Smučarski skoki. 16.00 Nogmet, pon. 18.30 Alpsko smučanje, pon. 19.30 Hitrostno drsanje. 20.00 Boks. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport. 23.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal v Adelbodenu, pon. 0.45 Motorsport. 1.15 Športna poročila.

dSF

5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 Monster Trucks. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 12.15 Fun Zone, pon. 12.30 Monster Trucks. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 Takeshi's Castle. _ 14.45 Speed Zone. 15.00 Borilni športi. 15.30 Nogomet. 17.30 Športna poročila. 17.45 Nogomet. 23.00 Košarka, NBA. 0.00 Borilni športi. 1.00 Speed Zone. 2.15 Fun Zone. 2.30 Lumberjack.

VOX

7.20 Prodajna TV. 9.15 Sestre, serija. 10.15 Med nami, serija, 10.45 Dobri časi, slabi časi, serija. 11.15 Sam proti prihodnosti, serija. 12.10 Nash Bridges, serija. 13.05 Sestre, serija. 14.05 Med nami, serija. 14.30 Dobri časi, slabi časi, serija. 15.05 Miza za pet, serija. 16.05 Sam proti prihodnosti, serija. 17.00 Nash Bridges, serija. 17.55 Poročila. 18.20 Kuharski dvoboj, kuharski show. 19.20 Imaš glasbo?, kviz. 20.15 Nebeška družina, serija, 1999. 21.10 Še enkrat z občutkom, serija, 1999. 22.05 Raztresena Ally, serija. 23.05 Profiler, serija, 1996. 0.05 Poročila. 0.15 Highlander, serija. 1.10 Highlander, serija. 2.10 Prodajna TV. 2.25 Profiler, serija. 3.20 Sedem McGregorjevih pištol, vestern.

Sreda, 10. januarja

8.00 8.30 9.00 9.20 9.45 10.05 10.35 11.00 12.00 13.00 13.15 13.45 15.10 15.55 16.25 16.30 16.45 17.50 18.40 19.00 19.30 20.00 21.40 22.15 23.10 23.40

1.00

8.00 8.20 8.55 9.10 9.35 10.10 11.00 12.45 13.00

14.25 14.50 15.35 16.30 17.00 18.00 19.25 20.05 22.15 23.45 1.35 2.00

SLOVENIJA 1

Odmevi #

Dober dan, Koroška

Babar, risanka

Fliper in Lopaka, risanka

Zlatko Zakladko, ponovitev

Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka

Lingo, TV-igrica #

Poroka v savani, ponovitev

Na morje, nadaljevanka

Poro~ila #

Obzorja duha #

Navigator, ameriški film

Aktualne teme

Mostovi

Marketing

Poro~ila #

Male sive celice, kviz

Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 12/13 #

Risanka

Kronika #

Dnevnik #

Izgubljena prtljaga, koprodukcijski film Uničene sanje dr. Franceta Prešerna, dokum. film

Odmevi # Svetovni izzivi

Z G. Gershwinom: Čarobni ritem in klavirski koncert

v F-duru

TV-prodaja

SLOVENIJA 2

Simpsonovi, ameriška nanizanka Videospotnice, ponovitev TVžprodaja

The stroj, dokumentarni feljton Ko flavta utihne, oddaja TV Maribor Hotel ob vrbskem jezeru, nanizanka Gumbarji, češki film TV-prodaja

Pokal Saporta v ko{arki: Pivovarna La{ko : Pamesa, posnetek

Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev

[tafeta mladosti

Glasbeno dokumentarna oddaja

Caroline v velemestu, nanizanka

Hotel ob vrbskem jezeru, nanizanka

Sticky fingers, ameri{ki film

Videospotnice

Suproliga v košarki: Krka Telekom : Iraklis, prenos

Vse razen umora, nanizanka, 10/14 Pianist, ameriški film Simpsonovi, ponovitev Videospotnice, ponovitev

POP TV

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Ne pozabi me nikdar, ponovitev

11.00 Ve~na ljubezen, ponovitev

11.50 Brez tebe, ponovitev

12.45 TV-prodaja

13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka

14.10 Gorski zdravnik, nanizanka

15.10 TV-prodaja

15.40 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.30 Brez tebe, nadaljevanka

17.20 Večna ljubezen, nadaljevanka

18.15 Ne pozabi me nikdar, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Umor v hudičevi soteski, ameriški film

21.40 Newyorška policija, nanizannka

22.30 JAG, nanizanka

23.20 Glavni na vasi, animirana nanizanka

23.50 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka

10.25 SeaQuest, nanizanka

11.20 TV-prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev

14.15 TV-prodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mreža, nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka

19.00 Udarci pravice, nanizanka

20.00 Providence, nanizanka

21.00 Družinsko pravo, nanizanka

21.50 Tretji kamen od sonca, nanizanka

22.20 Seinfeld, humoristična nanizanka

22.50 Mesto greha, nanizanka

23.40 Dannyjeve zvedze, ponovitev

TROJKA

12.00 TV-prodaja 14.00 Mobi TV

14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Ježek show, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 [tiri tačke, oddaja o živalih 19.00 Naj N - nogometni studio, ponovitev 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Knjiga, oddaja o kulturi 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev 1.00 TV-prodaja

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Zimski izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večno te bom ljubil, serija (93/135). 13.15 National Geographic: Kalaharijske lisice. 14.10 Poročila. 14.15 Zimski izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (10/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gaudeamus, oddaja o šolstvu. 18.55 Batman, risana serija (36/39). 19.30 Dnevnik. 20.15 Rdeči cvet, serija (2/6). 21.10 Ekran brez okvirja. 22.20 Poslovni klub. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 SOS - potrebujejo nas. 0.15 Policija, serija (101/300). 0.40 Rdeči cvet, serija (2/6). 1.30 Rdeči škrat, humor. serija (39/43). 2.00 Sedmerica veličastnih, serija (15/23). 02.45 Svet živali: Krokodil (4/6). 3.35 Serpico, ameriški film. 5.40 Globalna vas. 6.25 Batman, risana serija (36/39).

HTV 2

10.00 Dokumentarna serija. 10.30 Koncert Simfoničnega orkestra HRT - violončelistka Jadranka Gašparović. 11.25 Newyorški poli

caji VII., serija (7/22). 12.10 Fant zre v svet, serija za mlade 1/113). 12.35 Forum. 14.10 Krhko srce, serija (4/4). 15.00 Dokumentarna oddaja. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večno te bom ljubil, serija (93/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Rdeči škrat, humoristična serija (39/43). 19.30 Policija, serija (100/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.35 Svet živali (special): Krokodil (4/6). 22.30 Sedmerica veličastnih, serija (15/23). 23.20 Filmska noč z Alom Pacinom: Serpico, ameriški film. 1.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

17.10 Digitalna enciklopedija vesolja, poljudnoznanstvena serija (2/11). 17.55 Odbojkaška Liga prvakinj: Reka - Carigrad, pr. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 TV razstava. 20.20 Košarka ULEB: Cibona - AEK, prenos. 22.10 [port danes. 22.20 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.10 Nove pustolovščine škratov, risana serija, nato otroški program. 7.55 Princ z Bel-Aira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Močna družina, serija. 9.05 Cybill, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Columbo: Kdor se zadnji smeje, kriminalka, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Nebeška družina, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Hitri in mrtvi, vestern, 1995 (Sharon Stone, r: Sam Raimi). 22.00 Preganjan, akcijski film, 1995 (Christopher Lambert, r: J.F. Lawton). 23.45 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, posnetek. 0.15 Zakon in Jake Wade, vestern, 1958 (Richard Widmark). 1.40 Ledeni pirati, znanstvenofantastična komedija, 1984. 3.10 Dolgo slovo, kriminalka, 1973.

AVSTRIJA 2

6.25 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Quincy, serija. 10.15 Klic divjih gosi, domovinski film, 1961. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Dr. Stefan Frank, serija. 14.25 Dr. Stefan Frank, serija. 15.15 Dallas, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Nevesta mojega prijatelja, komedija, 2000 (Michael von Au, r: Gaby Kubach). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni report. 23.15 Halo, partneri, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža, tedna. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Mednarodni report. 2.35 Halo, partneri, dokumentarec.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin ž tvoja priložnsot ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, zdravniška serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krim serija, 2001. 21.15 Policaj iz Tolza: Lepi, popolni svet, krim. serija, 2000 (Ottfried Fischer, r: Jorg Grunler). 23.20 Harald Schmidt Show. 0.20 Becker, kom. serija. 0.50 Wolffov revir. 1.45 Policaj iz Tolza, ponovitev. 3.35 Vera opoldne, pon.

RTL

6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 10.30 OP kliče dr. Bruc-knerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Poslušaj kdo tam tolče. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Spi z mojim možem, komedija, 2001 (Jennifer Steffens, r: Donald Kraemer). 22.10 Stern TV, bulev. magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Poro~ila.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.10 Radijska postaja. 8.35 Princ z BelAira. 9.30 Najlepša leta. 10.00 Pokli~ite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poro~ila. 20.15 Stargate - Zvezdna vrata, zf. serija, 2000. 22.10 The Crow - Vran, serija. 23.00 Twillight Zone -Cona somraka, zf. serija, 1987. 0.00 Exklusiv, reportaže. 0.45 Šola šaolina, akcijski, 1977, pon. 2.35 Jack Higgins: Bojevnik (2), triler, 1995. 4.20 Big Easy ž Ulice greha.

PRO 7

6.15 Galileo, pon. 6.35 Opoldanski magazin, pon. 7.35 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.55 Roseanne. 9.20 Cybill, pon. 9.50 Joejevo stanovanje, pon. komedije. 11.15 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.35 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odlo~itev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Cybill. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy - Izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel - Lovec teme, zf. serija, 1999. 22.10 Outer Limits - Neznane dimenzije, zf. seija, 1999. 23.10 Future Fantastic. 0.05 Cover Me, eroti~ni triler, 1995 (Rock Rosovich). 1.35 Objekt poželenja, eroti~ni, 1994. 3.10 Buffy - Izganjalka vampirjev, pon. 4.00 Angel, pon.

EUROSPORT

8.30 Motorsport, pon. 9.00 Alpsko smu~anje, pon. 10.00 Nogomet, pon. 12.00 Namizni tenis. 13.00 Tenis - WTA turnir v Sydneyu. 14.15 Biatlon. 15.45 Tenis - WTA turnir v Sydneyu. 17.30 Smu~ar-ski tek. 18.30 Biatlon, pon. 19.30 Smu~arski tek. 19.45 Hitrostno drsanje. 20.15 Nogomet. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poro-~ila. 23.15 Tenis - WTA turnir v Sydneyu, pon. 0.45 Motorsport. 1.15 Športna poro~ila.

dsf

5.00 Jutranji program. 9.00 Monster Trucks. 10.00 World Soccer. 10.30 Automagazin. 12.00 Speed Zone, pon. 12.15 Fun Zone, pon. 12.30 Normal, pon. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 Speed Zone. 14.15 Takeshi's Castle. 15.00 Nogomet. 17.00 Športna poro~ila. 17.15 Nogomet - dvoranski turnir v Hannovru. 23.30 Ameriški nogomet. 0.00 Normal, pon. 0.30 Borilni športi. 2.00 No~ni program. 2.30 Lumberjack. 3.00 No~ni show.

Vox

7.30 Prodajna TV. 9.15 Sestre, serija. 10.15 Med nami, serija. 10.45 St. Tropez, serija. 11.15 Sam proti prihodnosti, serija. 12.10 Nash Bridges, serija. 13.05 Sestre, serija. 14.05 Med nami, serija. 14.35 Dobri ~asi, slabi ~asi, serija. 15.05 Miza za pet, serija. 16.05 Sam proti prihodnosti, serija. 16.55 Nash Bridges, serija. 17.55 Poro~ila. 18.20 Kuharski dvoboj, kuharski show (Britta von Lojewski). 19.20 Imaš glasbo?, kviz. 20.15 Sladoled na palčki 2: Stalno dekle, komedija, 1979 (Zachi Noy, r: Boaz Davidson). 22.00 Snoops - Vohlja~i, serija. 22.55 BBC ekskluzivno: Opičja tolpa - dnevnik opičje družine, dokumentarec. 23.55 Poro~ila. 0.05 Raztresena Ally, serija. 1.00 še enkrat z ob~utkom, serija. 1.55 Prodajna TV. 2.10 Nebeška družina, serija. 3.05 Snoops -Vohlja~i, serija.

4. -10. januar 2001, radio Ptuj

98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)

ČETRTEK, 4. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ORMOŠKEGA KONCA (Viki Kle-menčič - Ivanuša). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 15.15 Z Ljubljanske borze. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK (Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).

PETEK, 5. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 14.50 Nasveti manual-nega terapevta. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA

VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).

SOBOTA, 6. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O TURIZMU (Nataša Korenjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).

NEDELJA, 7. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana

šnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 20.00 GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).

PONEDELJEK, 8. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.15 Z Ljubljanske borze (BPH Ilirika). 15.45 Hollywood affairs. 16.15 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.00 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).

TOREK, 9. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.15 Z Ljubljanske borze. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).

SREDA, 10. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.15 Z Ljubljanske borze. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).

Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!

3RMOŽ

EnajSTICA — lestvica slovenskih skladb

Poslušate jo lahko vsako soboto od 17.20 naprej na frekvenci 88,9 MHz. Med uspešnicami vas bosta vodila Anita in Boštjan.

Glasujem za:

2 točki : _

1 točka : _

Predlog :_

Ime in priimek: Naslov :

KUPON

Kupone pošljite na naslov: Radio Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož (do 11.1.), glasujete lahko tudi v času oddaje na telefon 74-02-802, ali po e-mailu : radio.ormoz@siol.net (nagrada čaka).

Kaseti dobita: Helena Pajek, Trate 1, Središče ob Dravi in Mitja Govedič, Flegeričeva 6, Središče ob Dravi

1. Hočem to nazaj - SEBASTIAN

2. Vzemi me v naročje - FOXY TEENS

3. Bela snežinka

- BOŽIČNI ZBORČEK

4. Pa si šla - MI 2

5. Narobe svet - NUDE

6. Fenomen - BIG FOOT MAMA

7. Glej kako sneži - PRIJATELJI

8. Ljubezen - MARTA ZORE

9. Mesečina - MRHE d.o.o.

10. Željo daleč stran - SHYAM

11. Daj mi 1 dim - SLAVKO IVANČIČ

m

O k

0) E

PIRAMIDA

ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

1

2

3

4

5

6

7

8

9

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 30.

Postanek v Limi

Jutranje precej grozno počutje je bilo jasen pokazatelj in je pomenilo, da znaki bolezni niso bili naključje. Pot smo si nekoliko olajšali z nakupom letalske vozovnice proti severu države. Do tja iz Arequipe ni direktnega poleta. Ustavili smo se v Limi.

Tam smo izvedeli, da je datum 28. avgust povezan z največjim praznikom in fiesto v Peruju. Z 28. na 29. avgust praznuje Peru dan neodvisnosti, zato takrat vstop ali izstop iz države ni mogoč (torej je bila sreča na naši strani). Mesto se je kopalo v rdeče-belo-rdečih barvah perujskih zastav. Vse polno je bilo Indijancev in ljudi, oblečenih v narodne noše. Takrat sem si mislil, kako dober občutek moram imeti, da pridem na pravo mesto ravno v pravem trenutku, in še enkrat več pomislil o verjetnosti oz. o neverjetnosti naključij.

Priložnost smo izkoristili za ogled Musea de Oro del Peru, ki ga ob prvem obisku mesta nisem videl. Drugič sem Limo zaznal v precej bolj pozitivni luči, kot je to bilo ob prvem obisku, ko mi je vse bilo nekam preveč umazano in me navdajalo z občutkom, da sem sredi največjega mravljišča na svetu. Nočem reči, da sem v tistem času ljudi in tamkajšnji način življenja spoznal, a vedel sem, da smeti in

"razklumpani" avtomobili niso merilo za življenjske kvalitete, še posebej pa ne v Južni Ameriki.

Do muzeja smo zaradi oddaljenosti vzeli taksi. Museo de Oro del Peru je skupaj z enako imenovanim muzejem v Bo-goti najbogatejši v Južni Ameriki. V bistvu ga sestavljata dva muzeja. Že ome-njanemu je pri-kljucen Museo de Armas, ki je domnevno eden najboljših na svetu. V prvem delu so orožja, puške, kiji in ostali borilni pripomočki z vseh kontinentov in zajemajo vsa časovna obdobja. Drugi del se ponaša z neverjetnimi stvaritvami kultur

Chimu in Inka, narejenimi iz zlata in drugih dragocenih materialov. Prav tako so vidni predmeti, ki so po nekem neznanem postopku kombiniranja zliti iz srebra in zlata ter okrašeni z raznimi motivi, značilnimi za to ali ono obdobje. V tretjem nadstropju so kiparske umetnine iz vseh zgodovinskih obdobij in kažejo na delo, vsakdanja opravila ter na seksualne strasti inkovskih, chimujskih in drugih kultur. Del muzejskega bogastva je ves čas na "popotovanju" po svetu. Kljub temu pa vsega tako ali tako ni

28. in 29. avgusta je v Peruju dan neodvisnosti in čas zabav po vsej državi

ORMOŽ / PREDSTAVLJAMO ANSAMBEL KOMPROMIS

Mladi, zagnani, uspešni

•••

V takšni zasedbi, kot jo poznamo danes, nastopa ansambel Kompromis že dve leti, sicer pa še kakšnega pol leta dlje. Pred kratkim se jim je pridružila še pevka Diana Lamot iz Podlehnika. Sicer pa je Kompromis ansambel sorodnikov in prijateljev, ki so združili svoj glasbeni talent.

Ansambel Kompromis. Dejan Prapotnik, Diana Lamot, Srdan Milovanovic, Damjan Vizjak, David Petek, Aleš Prapotnik, Janez Jug. Foto Tone

Klarinet in saksofon igra bratranec Damjan Vizjak, Aleš

Prapotnik je zadolžen za harmoniko in klaviature, njegov brat Dejan Prapotnik pa igra bariton in bas kitaro. Izmed domačinov sta člana ansambla tudi David Petek, ki igra trobento in bobne, ter pevec Srdan Milovanovic, ki zaigra tudi na kitaro. Od Sv. Ane se jim je priključil kitarist Janez Jug.

Mlade pevce druži veselje do glasbe in nastopanja. Casa imajo zelo malo, saj so vsi študenti, eden pa je še dijak. Vsi člani ansambla imajo končano nižjo glasbeno šolo, kar se na njihovih nastopih sliši. Aleš Prapotnik je povedal, da jim je glasbena šola dala poznavanje not in inštrumenta, od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko časa bo namenil vadbi.

Kompromis je edini tako ro-

sno mlad ansambel domače zabavne glasbe na Ormoškem, saj se pri nas mladi največ odločajo za alternativne zvrsti glasbe. Pri Kompromisu niso razmišljali, kakšno zvrst glasbe bi izvajali, to je prišlo čisto samo po sebi. Sicer pa igrajo domačo in zabavno glasbo. Naštudiran repertoar zavzema približno pol ene in pol druge zvrsti, seveda pa se pri igranju prilagodijo situaciji. Zanimivo je, da so eden redkih ansamblov, ki so sposobni enako uspešno igrati upokojencem pa tudi študentom, z zadovoljstvom jih sprejemata obe skupini. Že njihovo ime pove, da se z njimi da vse dogovoriti. Vseeno kakšne želje ima publika, vedno se da doseči kompromis.

Kljub kopici predlogov za ime ansambla so imeli velike težave pri izbiri izvirnega imena. Že nekaj časa so vadili in tudi kak

"špil" odigrali brez imena, ker se preprosto niso mogli odločiti. Na koncu so rekli: napravimo kompromis in bodimo Kompromis. In tako je ostalo.

Kompromisovci veliko igrajo na porokah, zabavah, veselicah. Poskrbijo tudi za zabavo in svoji publiki pripravijo kakšne igre. Največ nastopajo v okolici Ormoža in Lenarta, vendar so s svojimi nastopi obredli že veliko slovenskih mest. Letos so nastopili na Zabl žuru v Ljubljani, ki ga pripravlja klub pr-leških študentov. Gredo, kamor jih pač povabijo. Menežerja nimajo in si nastope urejajo sami.

Udeležili so se tudi dveh festivalov; načrtovali so sicer tri, pa jim je vurberški splaval po vodi. Na ptujskem festivalu so sodelovali prvič. Bili so zadovoljni, da sodelujejo, se pokažejo in predstavijo ljudem. Dobili so bronastega orfeja. Oktobra pa so nastopili na festivalu v Cer-kvenjaku. Takšni nastopi so za mlade glasbenike motivacija za naprej.

Dela je vedno veliko in težko je poleg študija opraviti še vse vaje in nastope. Vsak član vadi tudi doma, in če je dovolj časa, imajo tudi skupne vaje. Težko pa je uskladiti sedem ljudi in njihov čas.

Poleg glasbe drugih avtorjev igrajo šest svojih pesmi. Tri je napisal Aleš Prapotnik, po eno pa Igor Podpečan in Avgust Skaza, besedila piše Vlado Ko-rotaj. Skupaj so pripravili še priredbo venčka narodnih. V načrtu imajo izdajo kasete in zgoščenke. Želijo si čimveč nastopov, tudi na festivalih, in da bi se uveljavili pri širši slovenski javnosti.

vki

mogoče videti z enim samim obiskom.

Za prenočitev v hotelu Espa-nol (blizu Plaza de Armas) smo plačali samo 3 sole, ker je bil hotel napolnjen in je bil prostor le še na tleh. V sobi, kjer naj bi prespal na tleh, so mi ostali gringosi povedali, da je ena postelja še nezasedena. Te novice sem se razveselil bolj, kot bi se česarkoli drugega, saj sem zaradi bolezni in utrujenosti še komaj živel. Kot mrtev sem padel na posteljo in v istem trenutku v globok spanec.

Med prijatelji na vrhu hotela v Limi

IŠČETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL

Metka bo {la na ples

Zadnja udeleženka v akciji "Iščete svoj stil" v letu 2000 je bila Metka Topolovec iz Ljubstave v občini Videm, ki je zaposlena kot prodajalka v trgovini Marsel v Lackovi ulici na Ptuju. Kot mnoge druge udeležence jo je privabila radovednost. V prostem času se najraje ukvarja s hčerko Evo, zelo rada pa hodi tudi na sprehode.

Metka prej ...

Kozmetičarka Neda Tokalič je pri Metki ugotovila normalno kožo. S preparati za ta tip kože je izvedla vse postopke nege, za masko je uporabila vlažilno kremo, ki kožo tudi regenerira. Ker je bila prvič pri kozmetičarki, ji je še posebej podrobno razložila postopke nege kože doma, nekajkrat na leto pa ji je priporočila tudi strokovno nego.

Za novo Metkino pričesko in make up je v frizerskem salonu Stanka poskrbela Nina Škerlak. Njene že tako kratke lase je še dodatno ostrigla. V celoti jih je skrajšala na točkovni način, zunanje dela pa zmehčala, da je pričeska postala bolj igriva in mladostna. Na Metkino željo jih je pobarvala s temno vijolično barvo znamke Wella, na osnovno barvo pa je naredila še živahno rdeče pramene.

Pri make upu se je odločila za čim bolj naraven videz. Na nekatere dele je nanesla puder v stiku in ga prekrila s tekočim pudrom, ki je bil za ton temnejši od Metkine naravne polti. Spodnji in zgornji veki je poudarila s temnim črtalom za optično povečan videz. Zgornji veki je nato osenčila s temnim bež senčilom, ki se je prelil v svetlejši ton, tako da so bile oči videti svetlejše in bolj sveže. Trepalnice je obarvala s črno maskaro, ustnice pa le narahlo očrtala in poudarila z barvnim glosom.

Tudi za Metko smo, glede na to, da je bila v naši akciji pred prazniki, izbrali svečano oblačilo - v modnem salonu Barbare Plavec so jo sešili po njenih merah. V naših trgovinah so

... in pozneje

še vedno zelo slabo založeni z modeli za svečane priložnosti, ki niso ravno po standardih. K zeleno-modri obleki z otipom žameta, ki jo krasijo tudi rahle navpične črte, saj te postavo nekoliko korigirajo, si je nadela še šal iz perja. Sicer pa Metki pristajajo oblačila klasičnega kroja z nekoliko daljšo jakno in s krilom, ki pokriva kolena. Lahko pa izbere tudi športna oblačila,

le da morajo biti hlače ravnega kroja. Od barv ji še posebej lepo pristajajo temno modra, rdeča, tudi peščena, izogibati pa se mora vseh sladolednih barv.

Metka se bo v izbranem programu Olimpic posvetila oblikovanju želene postave, želi pa tudi izgubiti nekaj kilogramov. Izbrani program vadbe in navodila za uravnoteženo prehrano bosta že v kratkem času dala želene rezultate, poudarja profesor Vlado Cuš, strokovni vodja športnega studia Olimpic. Tudi Metka bo mesec dni brezplačno obiskovala fitnes.

Ob izteku leta 2000 in začetku novega leta se želim v imenu cele ekipe: kolektiva frizerstva Stanka, kozmetičarke Nede To-kalič, športnega studia Olimpic, modnega studia Barbare Plavec ter v svojem imenu zahvaliti vsem udeležencem akcije, da ste nam zaupali, kot tudi delniški družbi Emona - Merkur Ptuj, ki nam je letos pomagala z ličili. Z novim letom 2001 pričenjamo nov krog akcije. Udeležence bomo tudi v tem letu izbirali z žrebom, še vedno pa bodo pri žrebanju upoštevane tudi stare prijavnice.

Majda Goznik

Metka v večernem oblačilu kreacije Barbare Plavec, ki so jo sešili po njenih merah. Fotogroflje: Črtomir Goznik

Prijavnica za akcijo Iščete svoj stit

Ime in priimek:_

Naslov s telefonsko številko:

S podpisom te prijave dovoljujem, da se v časopisu Tednik, če bom izžreban(a), objavijo moje fotografije in zapis o obisku pri sodelavcih akcije Iščete svoj stil.

Podpis: _

NASVETI, PISMA BRALCEV

Kuharski nasveti

Ribja pojedina

Ribjo pojedino smo lahko pripravili za najdaljšo noč v letu ali jo pripravimo kdaj pozneje v letu, ko so naši želodci še vse prepolni in pojemo nekaj lahkega, osvežilnega ter se privajamo na stari ritem prehranjevanja ali celo poskušamo izgubiti kakšen kilogram, ki smo si ga "za zalogo" nabrali v teh prazničnih dneh.

Ribe ponujajo veliko možnosti za pripravo vsakodnevnih ali slavnostnih jedi. Glede na ~as toplotne obdelave so to jedi, ki jih sorazmerno hitro pripravimo, seveda pa moramo v prvi meri zagotoviti svežo ribo. Le tako bodo jedi kvalitetne, okusne in bodo uspele.

Iz vseh vrst rib - tako sladkovodnih kot morskih - si lahko pripravimo okusne solate, ki jih ponudimo kot hladne uvodne jedi. Vse ribje solate pripravljamo iz ribjih filejev, ki jih skuhamo, ohladimo in nato dodamo ostale sestavine: kisle ali sveže kumare, svežo papriko, kuhan krompir, poljubni poltr-di sir ali sir, ki zori s plemenito plesnijo, in paradižnik. Vsekakor ni potrebno pripraviti ribje solate iz vseh naštetih sestavin, dovolj bo, ~e uporabite zraven rib še dve do tri naštete sestavine. Tako pripravljene ribje solate prelijemo z osnovnim solatnim prelivom, ki ga pripravimo iz soli, kisa, popra in olivnega olja, lahko tudi z vine-gretskim in majoneznim prelivom.

Cenjene so tudi ribje solate, narejene iz prekajenih in posušenih rib, ki veljajo za pravo poslastico. Pripravite si lahko tudi manjše kanapeje, to je kruhke, ki jih najprej premažete z maslom in nato s kaviarjem. Pri kaviarju izbirajte med dvema razli~nima barvama, na primer rde~im in ~rnim oziroma sivim kaviarjem. Tako dobimo kana-peje, ki so že po videzu privla~ni in seveda zelo okusni. Če nimate radi preve~ pikantnih jedi, izberite kaviar z oznako "malo-sol", to je malo soljenega. Kaviar

tako kot posušene in prekajene ribe spada v sam kulinari~ni vrh jedi.

Hladne jedi pa si lahko pripravimo tudi iz mešanice razli~-nih školjk, škampov, garnelinih repkov in lignjev. Iz naštetih morskih sadežev si lahko pripravimo koktajle ali solate. Solate iz razli~nih školjk pogosto kombiniramo z manjšimi kuhanimi testeninami, ki naj bodo kuhane al dente, torej ~vrste na ugriz. Zraven testenin lahko uporabimo še kisle kumare ter za ljubitelje slano-sladkih okusov še manjše koš~ke ananasa in melone. Okisamo z limono in za~inimo po lastnem okusu.

Kanapeje si lahko pripravimo tudi iz prekajenega lososa, ki prav tako velja za živilo, ki si ga privoš~imo ob najpomembnejših trenutkih v življenju. Pravzaprav lahko z malo dela in truda iz prekajenega lososa pripravimo odli~ne jedi: uporabimo ga za oblogo pri kanapejih, lahko ga kombiniramo skupaj s kaviarjem, lahko ga kombiniramo na ribji ploš~i s prekajeni ali pe~enimi ribami, ki smo jih ohladili in dodatno marinirali, iz njega lahko naredimo terine, ki pa že zahtevajo nekoliko ve~ dela in znanja.

Iz posušenih in prekajenih rib si lahko pripravimo tudi razli~-ne ribje namaze, ki jih uživamo kot tatarski biftek. Dobre namaze dobimo iz prekajene postrvi, lososa, slanikov in skuše. Namaze pripravimo na razli~ne na~ine, tako da najprej penasto umešamo glede na koli~ino pre-kajene ribe 1/3 masla in nato dodamo fino sesekljano ribo. Od za~imb lahko uporabimo kap-

re, olive, gobe, kisle kumare, ke~ap, odvisno od tega, kakšen okus želimo. Vsekakor ne uporabimo vseh naštetih za~imb. Vsi dodatki, kot so gobe, kisle kumare in olive, morajo biti tako fino sesekljani, da se v namazu ne vidijo. Pripravljen ribji namaz lahko s pomo~jo dresir-ne vre~ke z nazob~anim tulcem nabrizgamo na ope~ene rezine kruha, dekoriramo s koš~kom prekajene ribe in ponudimo zraven kanapejov s kaviarjem in prekajenim lososom.

Namaz pa si lahko pripravite tudi samo iz fino sesekljanih prekajenih rib, ki jim za okus dodajte malo gor~ice, ke~apa in kislih kumar. Tako pripravljen namaz prav tako ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot boljši prigrizek ob kozarcu dobrega vina.

Seveda si lahko pripravite škampe. Prepoznamo jih po ti-pi~ni oranžni barvi, ki se po toplotni obdelavi utrdi in jih pogosto zamenjujemo z orjaškimi garnelami. Imajo tudi dolge škarje. Imajo pa tudi okusnejše in nežnejše meso kot garnele.

Škampe v buzari pripravimo tako, da v ve~ji kozici segrejemo olivno olje in prisipamo sesekljano ~ebulo ter dodamo 1 do 2 žlici paradižnikovega konkaseja ter cele in oprane škampe. Dobro premešamo, prilijemo belo vino, po potrebi še ribji fond ali vodo, za~inimo s sesekljanim ~esnom, potresemo s finimi drobtinami in dušimo. Po želji dodamo še krhelj limone. Pokrite dušimo 20 do 25 minut. Pred serviranjem solimo, pop-ramo in dodamo sesekljani zeleni peteršilj.

V novem letu Vam želim veliko ustvarjalnosti pri pripravi jedi, v življenju pa zdravje, sre-~o, zadovoljstvo in uspeh.

Nada Pignar, profesorica kuharstva

Krvodajalci

19. decembra: Albin Weingartner, Zagorci 65/A, Miran Škrinjar, Frankovci 43, Franc Čagran, Žamenci 6, Stojan Vinkler, Zg. Pristava 20/A, Janez Murko, Vitomarci 33, Jože Turk, Ptujska Gora 103/A, Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č, Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5, Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj, Janez Vrtič, Ločič 1/B, Benjamin Jerebič, Podvinci 39/A, Roman Lam-pret, Apače 271, Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/A, Živko Lazić, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Albin Petrovič, Vareja 6, Janez Pulko, Marjeta na Dravskem polju 7, Mirko Strm-šek, Zg. Jablane 24, Radko Hojak, Volkmerjeva cesta 28, Ptuj, Slavko Kirbiš, Apače 45, Jože Liponik, Markov-ci 23/B, Dragica Bavdek, Apače 194, Ivan Hentak, Gub-čeva 5, Ptuj, Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj, Danilo Preac, Mihovci 17, Rajko Kolarič, Tovarniška cesta 5, Kidričevo, Branko Rojko, Grajenščak 28, Andrej Bukvič,

Draženci 34/D, Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj, Alojzija Cafu-ta, Na postajo 6, Ptuj, Zoran Bilić, Ul. 25, maja 3, Ptuj, Matevž Mohorko, Apače 3, Vlado Gregorec, Podgorci 41, Božidar Drvar, Obrež 18, Marjan Šamperl, Kraigherjeva 26, Ptuj, Jan Strmšek, Koroška 95, Maribor, Jože Grula, Skorba 41/C, Srečko Murata, Tovarniška 1, Kidričevo.

21. decembra: Andreja Prijol, Stanovno 10, Tatjana Ze-lenjak, Rucmanci 39, Mario Plohl, Dolga lesa 2, Ormož, Vlasta Kumer, Cerovec 25, Janez Peklič, Cesta na Hajdino 22, Branko Drevenšek, Mihovce 48, Darko Tominc, Planj-sko 18, Robert Kornet, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo, Željko Cmrečnjak, Ulica 1. maja 6, Ptuj, Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Imer Brojaj, Žabjak 48/B, Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj, Franc Čuček, Podvinci 38, Alojz Košar, Bišečki Vrh 50, Viktor Peternik, Slekovčeva 3, Ptuj, Milan Fajt, Draženci 82, Franc Veselič, Kajuhova 11, Kidričevo, Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptuj, Franc Greif, Tr-niče 10, Ivan Bezjak, Breg 37, Ignac Kozel, Skorba 41/A.

MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./

KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -311 NAD.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov -

Zasnova dejavnik^^ tveganja in varovalnih dejavnihov pri možnosti nastajanja psihosocialnih motenj -12. nad.

Kako obvladujemo stresorje in kronično neugodne okoliščine - 4. nad.

Zgodnje izkušnje niso usodne, vse je odvisno od poznejših izkušenj. Nova spoznanja potrjujejo, da je zgodnje prikraj{anosti in zgodnje slabe izkušnje možno nadomestiti ali kompenzirati s poznejšimi dobrimi. Raziskave posvojenih romunskih otrok so pokazala nepričakovana dohitevanja v razvoju in pozitivne spremembe na psihosocialnem področju.

Spoznanja o vplivnosti kasnejših izkušenj so nadvse pomembna za zaščito duševnega zdravja otrok, ki so živeli v skrajno neugodnih okoliščinah. Namesto fatalizma, ki gradi na trditvi "vse se zgodi v prvih petih letih življenja", nas usmerja k proaktivnemu ravnanju z najbolj prikrajšanimi otroki.

Vplivi okolja in zasnova podeljenega in nepodeljenega okolja

23. nad.

O vplivih okolja na otrokov razvoj je mnogo zbranih in dobro znanih spoznanj, novejša razumevanja vplivov okolja na otrokovo odzivanje in vedenje pa so osnovana na zasnovi podeljenega in nepodeljenega okolja.

Govorimo o podeljenem in nepodeljenem družinskem okolju pri otrocih iste družine. Raziskave kažejo, da otroci, ki doraščajo v isti družini, presenetljivo različno doživljajo svoje družinsko okolje in da so njihove interakcije z družinskimi člani zelo različne. Otroci iz iste družine imajo iste starše, isto fizično okolje in še marsikaj istega. To istost lahko poimenujemo podeljeno okolje. Toda zasebna situacija posameznega otroka je različna glede na odnos staršev do njega, glede na odnos sorojencev in mesto v družini. Ista družina ima različne učinke na otroka. To posebnost ali specifiko imenujemo nepodeljeno okolje. Nova v zasovi podeljenega in nepodeljenega okolja je povsem ugotovitev, da je drugo za otroka pomembnejše kot prvo. Specifičen odnos do otroka je pomembnejši od splošnega vzdušja družine.

Naslednjič pa še nekaj o tem.

STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO

Fotovoltaiini solarni sistemi

Nadaljevanje iz prejšnje številke

Stikalni regulatorji delujejo na principu, da izklju~ijo do-lo~eno vejo polja solarnih modulov, ko polnilni tok naraste ~ez dolo~eno vrednost. Uporabljajo se v ve~jih sistemih. Moduli so izklju~eni toliko ~asa, dokler polnilni tok zopet ne pade.

Novejši polnilni regulatorji imajo že vgrajena integrirana vezja, izdelana posebej za solarno tehniko. Regulatorje je možno priklju~iti na ra~unalnik, delovanje in možne napaka pa spremljati na prikazovalniku. Regulatorji imajo vgrajeno tudi zaš~ito pred velikimi tokovi, napetostmi in temperaturami, napa~no polariteto, kratkim stikom ter dinami~no zaš~ito pred prenapolnjenjem in izpraznje-njem. Z vgrajenim programom lahko stalno spremljajo napetosti pri polnjenju akumulatorjev in s tem tudi ohranjajo življenjsko dobo akumulatorjev. Možna je tudi avtomatska prilagoditev napetosti z 12 do 24 V.

3.3 Akumulatorji

V fotovoltai~nih sistemih uporabljamo akumulatorje za shranjevanje med dnevom pridobljene elektri~ne energije za kasnejšo rabo. Akumulator deluje v dveh režimih:

PREJELI SMO

Ne poznajo vrednot demokracije

Gospod Bojan Čebulj iz Kr~evine je strasten zagovornik komunizma, onega "resni-~nega": Kardelj, Kidri~, Ma~ek o~itno niso bili sposobni, kakor sam domneva. Seveda mu noben demokrat ne bo zaradi tega prep-ri~anja ugovarjal! Žal ne gre z njim plodno razpravljati, ker mož takoj skuša sobesedni-ka oblatiti, ga prikazati kot manjvrednega so~loveka, ki ni vreden življenja, kot da živi na suhi veji, ki se bo kmalu odlomila.

Nekateri se še spominjamo, kako nas je marksizem u~il o dveh razredih v družbi: tu delavski razred (proletariat), tam kapitalisti~no-imperialisti~ni razred, ki raz-

vojno umira in avantgarda delavskega razreda pod vodstvom KP (Slovenije, npr.) ga bo potem pokon~ala in nastal bo pravi~ni socializem.

Ves svet danes ve, da je ta zgodovinski razvoj po 70 letih sam razpadel, se izkazal za nesposobnega ustvariti sre~nejše in pra-vi~nejše življenje. Tudi naša partija ni ure-sni~evala socializma in kon~no je morala odstopiti in predati oblast meš~anskim strankam, nam, demokratom.

Mož iz Kr~evine me hudo napada, da mi kar sapa zastaja. Presojam, da bralci ne marajo osebnih žalitev in blatenja, to so še preostanki prejšnjega režima, ko smo živeli v bojazni pred Udbo in si med seboj nismo mogli zaupati. Bil je to ~as sovraštva, nezaupanja in prevar.

Vprašujem gospoda Čebulja jasno in gla-

sno: Ali mi on ne dovoljuje biti zoper komunizem, torej biti "antikomunist"? Kako si on sam dovoljuje zagovarjati ta sistem, drugemu pa metati kamenje v vrt?

Prosim ga, da preneha s pravimi tiradami zoper vse, ki komunizma no~ejo ve~ videti. Prepuš~am mu verjeti, da so se komunisti borili za svobodo, ki se je nato spreobrnila, kar sama, v veliki in osre~ujo~i socializem. Saj zato ravno dandanes uživajo pridobitve tega ~asa, na primer v ptujskih termah, bahavi delavci iz kapitalizma, medtem pa graditelji teh objektov nimajo sredstev niti za enkratno kopanje v topli vodi. Kako je to sploh mogo~e, gospod Čebulj?

V tem smislu pozdravljam svoj rojstni kraj.

Karl Cepl

- plitva praznjenja v son~nih dneh,

- globoka praznjenja med obdobji slabšega vremena in pozimi.

Uporabljamo takšne akumulatorje, ki jih lahko polnimo in praznimo. V ta namen uporabljamo svin~eno—kislinske in nikelj—kadmijeve. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati solarni akumulator, so:

- dolga življenjska doba,

- vzdržljivost in ve~kratno globoko praznjenje do spodnje mejne napetosti,

- majhno samopraznjenje,

- dober izkoristek pri polnjenju,

- sposobnost akumuliranja majhnih tokov,

- majhna izguba vode v daljšem obdobju,

- minimalno vzdrževanje,

- zanesljivost in majhna temperatura delovanja.

Zna~ilnosti svin~enih akumulatorjev:

- najnižja napetost praznjenja znaša 1,75 V/celico,

- napetost napolnjenja znaša v praksi 2,4 V/celico,

- pri povsem napolnjeni celici gostota elektrolita znaša 1,2 do 1,3 g/cm3,

- možen pojav sulfatizacije, ~e pustimo celico dalj ~asa izpraznjeno. Sulfatizacija se lahko pojavi tudi v primeru, ~e ima elektrolit preveliko koncentracijo ali ~e znaša stalna delovna temperatura nad 45°C,

- ~e se akumulator na videz hitro polni, pri tem pa nam merjenje gostote elektrolita kaže, da je stanje napolnjenosti akumulatorja še vedno nizko, so to že prvi znaki pojava sulfatizacije,

- pri obratovalnih temperaturah nad 30°C moramo uporabiti elektrolit z manjšo koncentracijo kisline, ker na ta na~in zmanjšujemo stopnjo sulfatizacije,

- pri temparaturi pod 0°C lahko elektrolit v prazni celici zmrzne,

- povsem koncentrirana kislina zmrzne pri -50°C, pri 20 % napolnjenosti pa je zmrziš~e že pri -20°C.

3.4. Električna instalacija v fotovoltaicnih solarnih sistemih

Zaradi nizkih napetosti (12 do 14 V) te~ejo v sistemih veliko ve~ji tokovi, zato so potrebni za solarne sisteme ve~ji preseki elektri~nih vodnikov, kot to velja za enako mo~ pri napetosti 220 V. Prav tako je pomembna polariteta priklju~kov. V praksi se uporabljajo kabli z ve~ izoliranimi vodniki in izolirane žice, položene v cev.

Dopustna izguba napetosti v 12 V sistemih je lahko med solarnimi moduli in regulatorjem do 3 %, med regulatorjem in akumulatorjem do 1 % in med regulatorjem in porabniki do 7 %.

Glej tabelo!

Preseke (debeline žic) dolo~i-mo tako, da:

- se preve~ ne segrevajo in ne pride do vžiga,

- ne povzro~ijo prevelike izgube napetosti,

- nimajo prevelike upornosti, kajti obi~ajna instalacijska varovalka mora ob kratkem stiku hitro pregoreti (pri izra~una-nem toku najkasneje v 1 sekundi).

Bojan Grobovšek, univ.

dipl. ing. str.

Presek vodnika

@ice, položene v cevi

Kabli

@ivljenjska doba

23 let

58 let

pri 5% praznjenju

1,5 mm2

16 A

20 A

2,5 mm2

21 A

27 A

4 mm2

27 A

36 A

6 mm2

35 A

47 A

10 mm2

48 A

65 A

16 mm2

65 A

87 A

MOJ BRAT

Rojen je 3. maja 1999 v po-rodnišnivi v Ljubljani. Tam je prijokal na svet to~no ob 10.23. Ob rojstvu je tehtal 2720 gramov in bil velik 49 cm. Njegove o~i so temno modre, lasje pa rjavo-~rni.

Zaradi zapletov je bil rojen s carskim rezom. Njegovo nebesno znamenje je bik, zanimivo je, da sta bika tudi njegov o~e in babica. Ime Aljaž sem mu izbral jaz. V igri za ime sta bila še Jan in Žiga, ki sta ju predlagala o~e in mati. Lahko se pohvalim s tem, da sem ga imel v rokah kar tretji; ob porodu zdravnik in sestra. Mati ga ni pestovala, ker je bila po porodu zelo slaba, zato sem se opogumil jaz. Domov smo ga pripeljali 10. maja 1999.

Prvi zob je dobil 24. decembra 1999. Spat gre, kadar se mu zljubi, prvi~ pa je celo no~ prespal v Umagu 28. aprila 2000. Prvi~ se je usedel 17. oktobra 1999, kar je baje zelo hitro, saj je nedonošen~ek. Prvi~ je stopil na noge 2. januarja 2000. Prve korake pa je naredil s 15 meseci, in sicer na vikendu v Halozah. Njegove prve besede so bile ata, dec, dejc, teta, deda. Njegovi prvi prijatelji so bili Rok, Kaja, Jure, Tine, Urban in Tinkara.

Zdaj je moj brat star že leto in pol ter že hodi, govori, ima že 18 zob kov, je vso hrano, se igra in poje. Vedno je dobre volje, razen ko mara spati. Postal je že pravi, kot tudi sam re~e, fa-kin.

Drejc Jablocnik, 7. a,

OŠ Kidričevo

KAKO SO NEKOČ PRAZNOVALI BOŽIČ

Zve~er na sveti ve~er (24. decembra, dan pred boži~em) so okrasili smreko. Okrasili so jo z jabolki, doma~imi keksi, bomboni (~e so seveda imeli denar), orehi ... Otroci so krasili smreko, mati pa je spekla gibanico. Vsi so jo z užitkom pojedli. Ob 24. uri so morali k polno~ni-cam. Ker je bila temna no~, so si svetili z baklami. Naslednji dan je bil boži~. Imeli so slavnostno kosilo, jedli so potico in druge dobrote. Otroci niso dobili daril kot dandanes. Tudi novega leta niso praznovali. Na boži~ so prišli voš~it: "Blagoslovljene boži~ne praznike."

[pela Vogrinc, 5. r.,

OŠ Cirkovce

TAKO VIDIM SVET JAZ

Svet; skozi moje o~i je viden kot velika krogla. Na njej je polno bucik. Te bucike so ljudje.

Ljudje so majhni, veliki, veseli, žalostni, sebi~ni, zahrbtni, nevoš~ljivi ... Ker pa je na svetu veliko ljudi, je tudi veliko ne-voš~ljivosti, zahrbtnosti, sebi~-nosti itd.

Zgodilo se je v neki vasi. Neki Jože je gradil novo hišo in je ograjo postavil nekaj centimetrov na sosedovo posest. Ta sosed se je tako razburil, da je soseda prijavil policiji. Policija ni ukrepala, ker je rekla, naj se ne razburja zaradi tistih nekaj centimetrov zemlje. Tako ali tako mu ne bi bila v nobeno korist. Oškodovani sosed ni odnehal in je primer hotel rešiti na sodiš~u. Tedaj se je Jože hudo sprl z sesodom in še zdaj ne go

vorita. Je bilo to potrebno? Zaradi tistih nekaj koš~kov zemlje že nekaj let nista spregovorila besede. Naslednji~ se bo sosed zapeljal s kolesom po majhnem delu tvoje zelenice in že se bosta sprla. Potem bo ~ez nekaj let vse prebivalstvo naše Zemlje sprto. Kam bomo prišli s takšnim ravnanjem?

Druge težave tega sveta pa so tudi droge, alkohol, vojne. Mladim nekaj ni povše~i in že sežejo po mamilih. Nato gredo na rojstni dan. Tam vsi pijejo alkohol in si re~ejo: "Zakaj ne bi poskusil še jaz?" Potem zvrnejo nekaj kozar~kov žgane pija~e. Domov se vrnejo vinjeni. Starši jih kaznujejo in naslednji dan si ho~ejo mladostniki vzeti življenje.

Nina Brglez, 8. c, O[ Kidri~evo

MOJ DEDEK IN BABICA

Moj dedek in babica sta doma v Pobrežju. Velikokrat ju obi-š~em. Rada jima pomagam pri delu. Najraje pomagam dedku krmiti zaj~ke. Zelo mi je vše~ siv zaj~ek z belimi lisami. Rada ga božam.

Babica me ve~krat preseneti z dobrim jabol~nim zavitkom. Kadar imata ~as, gremo skupaj v toplice. Imam ju zelo rada.

Blizu nas živi še babica Cili-ka. K njej grem vsak dan na kosilo. Tudi njo imam zelo rada. Manuela Forstneri~, 2. b, O[ Videm

DOM BURJA

V dom Burja z vlakom smo prispeli in ~ez sedem dni sre~no domov prihiteli.

Sedem dni na morju bilo je vreme jasno, najbolj pa zve~er se imeli smo krasno.

Družba bila je imenitna, hrana pa nadvse užitna.

Kar vsak dan smo spoznali, smo na razglednice napisali in domov staršem poslali.

Prvo no~ skrivne prijatelje smo izbrali, umetno dihanje pa takoj vsi znali.

Ko prišla je nedelja, smo domov odšli in si zaželeli,

da bi kaj takega še kdaj doživeli.

Neva K., Katja, Neva J., 7.

r.,

O[ Breg, Ptuj

LJUBEZEN

Ljubezen ti najprej pogleda v o~i

potem pa še nasmehne se ti.

Prva ljubezen ti pove, da nosiš v sebi srce.

Prva ljubezen je tudi iskrena in nikoli pozabljena. Du{anka [kamlec, O[ Trnovska vas

V POHORSKEM GOZDU

Danes, v sredo, smo odšli na

Mariborsko Pohorje. Z avtobusom smo se vozili kakšno uro. Vreme je bilo obla~no.

Na parkiriš~u smo pomalica-li. Z gondolo smo se odpeljali na vrh hriba. Vožnja je bila kratka. Izstopili smo in se podali na pot skozi gozd. Gozd je bil ob vznožju mešani. Bilo je veliko kostanja, bukve, smreke in jelke. Tudi na vrhu je bil mešani. Tu pa tam je bil gozd tudi iglasti. Pot skozi gozd je bila posuta z listjem in ponekod ozka. Po dveh kilometrih smo prišli v Mariborsko ko~o. Tudi tam smo jedli. Potem smo se vra~ali nazaj po napa~ni poti. Kmalu smo to tudi ugotovili in odšli po pravi poti. V~asih smo se ustavili in po~akali zadnje. Vmes smo tudi tekali in kri~ali. Skupaj smo se vra~ali z gondolo na vznožje Pohorja.

Vstopili na avtobus in se odpeljali proti domu. V pohorskem gozdu je bilo prijetno in upam, da bomo še imeli takšen naravoslovni dan.

Anja Mohorko, 4. r.,

O[ Sela

SKRIVNOSTNA HI[A

Sredi vasi stoji grad. V tem gradu je neko~ živel mojster, ki se je zelo rad igral s številkami. Ta grad je imel to~no dvanajst postelj. Vsaka postelja za en mesec. Ta grad je imel dvainpetde-set soban, to~no toliko, kot je tednov v enem letu. In ta grad je imel 365 oken za vsak dan v letu. V to vas je nekega dne prišla skupina mladoletnikov, ki so se ustavili tik ob gradu. Ko je ura v cerkvenem zvoniku odbila polno~, je tišino preparal groze~ krik. Zjutraj so šli razi-skat grad. Našli so orglice, ki so zakri~ale, ko je pihnil veter po njenih tipkah.

Polona Glazar, 2. r.,

OŠ Hajdina

DECEMBRSKI PRAZNIKI

V starih ~asih so druga~e praznovali decembrske praznike.

Miklavž

Miklavža so se veselili predvsem otroci. Na okno so obesili gumijaste ~evlje z upanjem, da bo zjutraj v njih presene~enje, darilo. Zve~er niso upali iz hiše, kajti bilo jih je strah parkljev, ki so hodili z Miklavžem. V strahu in trepetu so molili za ~imve~je darilo in da jih ne bi odnesel parkelj. Zjutraj so obi-~ajno v ~evljih našli kakšno sadje in sladkor~ek, ~e pa niso dovolj dobro molili, pa so dobili repo.

Božič

Za boži~ so spekli skromno potico. Boži~nih drevesc niso kupili v trgovini, ampak so jih pripeljali iz gozda. Nanj so obesili nekaj sladkor~kov, ovitih v raznobarvne papir~ke. Da je bilo drevesce bolj pestro, so spekli nekaj piškotov v obliki smrekic, krogcev in sr~kov. V srebrn papir ~okoladic so zavili oreh, vanj zapi~ili zobotrebec, okoli zobotrebca navili sukanec in tako obesili na boži~no drevesce. Postavili so ga na vidno mesto, to je bila velika soba, ki so jo takrat imenovali hiša. Z velikim veseljem so ~akali na sve~nico, ko so lahko razdrli drevesce in pojedli okraske, ki so viseli na njem.

Novo leto

Za novo leto so si med seboj voš~ili. Sedli za mizo, ki je bila obložena z doma~im kruhom in potico. Zraven so spili tudi kozar~ek vina. Navada je bila, da ženske na novega leta dan niso smele od hiše. Sosedovim so lahko odšli voš~it samo moški, kajti pregovor je pravil, da žena na ta dan prinaša nesre~o v hišo.

Anja Planinšek, 5. r.,

OŠ Cirkovce

LUJZEK

Dober den vsaki den, prvič v novem leti. Starega smo pokopali, novega pa v plenice položli. Ostoja nam upanje, da nede zadrti dojenček, da bo bojši od lanskega in čista malo slabši od najbojšega. Tak je pač, svet se suče, mi se storamo, lasje sivijo in odpo-dajo skoro glih tak kak listja z drevja.

Na našem Suhem bregi smo si naredli prav luštno silvestrovoje. Dobro smo pili in jeli, se fajn meli, plesali tak, ka se je v vaški dvorani pod smodija. Bilo je naporno in tudi malo "porno". Mene je Mica hitro pod mizo spro-vla, tak ke potli lehko una z drugimi silvestralčkala. Za darilo mi je kupla nove gate, jaz pa njej pelc mantl. Naj se vidi razkoš, da si ne bi lidje mislili, da smo na

našem bregi same sirotinje, pa čeglih je resen tak. Moren vam še povedati, da si je sosid Juža nogo zvina in zaj pošajtrovle okoli voglov kak stori mačok, ki so ga na mač-kiji svatbi prebutali.

Ker sen doba pred prozniki več pisem, bi se rad vsem zahvola za lepe in dobre želje, vsem pa vročam vse, kar si tudi sami najboj želite. Doba sen tudi eno zanimivo ponudbo, če bi zameja milo za žajfo. Tokšna blagovna men-jova me ne zanimle, bi pa zameja moj stori pralni stroj za novega. Če je keri interesent, naj se mi jovi. Za rezervni del mu dam poleg še stori ribež; saj vete, to je tisti ročni pralni stroj, ki ne nuca elektrike, pač pa samo pridne ženske roke, malo vode in dost potrpleja.

Tejko za gnes, malo za šalo, malo zares. Mica me glih zaj zove, naj grem v štalo gnoj skidat in nasploh živino opravit. Saj ste vena že čuli, da je slab tisti kmet, ki vsako leto vsaj enih por šajtrg gnoja ne poje. Ne glih direktno, pač pa indirektno, kak bi se tumi boj strokovno reklo.

Fertik, nega več papira. Dobro se mejte. Vas pozdravlja Vaš Lujzek

INFO - glasbene novice!

Vstopili smo torej v leto 2001, v katerem vam ob standardnih željah želimo tudi čim več uric, prebitih ob poslušanju dobre glasbe. V prejšnjih dveh člankih sem objavil lestvici pesmi in albumov leta 2000, tokrat pa ponujam še nekaj glasbene statistike za izteklo se leto.

Nagrade pomenijo nekaterim glasbenikom veliko, nekaterim pa nič. Najvišje glasbene nagrade se imenujejo grammyji in so jih letos že 42. podeljevali v Los Angelesu. Glavne tri nagrade so bile podeljene takole: plošča leta Smooth - SANTANA & ROB THOMAS, album leta Supernatural - SANTANA in pesem leta Smooth - SANTANA & ROB THOMAS. V kategoriji pop glasbe so nagrade prejeli SARAH McLACHLAN, STING, CHER in SANTANA & PRODUCT G & B. V kategoriji roack glasbe so slavili naslednji izvajalci: SHERYL CROW, LENNY KRAVITZ, SANTANA & EVERLAST, METALLICA in RED HOT CHILI PEPPERS. Soul in r & b zmagovalci so postali WHITNEY HOUSTON, BARRY WHITE in TLC. Posebno nagrado za življenjsko delo pa je dobil britanski pevec ELTON JOHN.

Kvaliteta posameznega izvajalca se v resnici pokaže komaj na odru in tako so letos v Sloveniji v živo godli: RAGE AGAINST THE MACHINE, BLOODHOUND GANG, YES, STEVIE VAI, JETHRO TULL, STING, IRON MAIDEN, PEARL JAM, JOE COCKER, LOU REED in HIM. Koncert leta v Sloveniji je bil prav gotovo 14. maja, ko je koncertiral STING v

sklopu koncertne turneje Brand New Day.

***

Posebej moram omeniti sodobno klubsko dogajanje, saj v Sloveniji gostujejo svetovno priznani DJ-i in to predvsem v diskotekah Yucatan in Ambasada Gavioli. Ker se plesna glasba najbolj spreminja, moram omeniti, da sta se letos uveljavili dve novi zvrsti plesne glasbe: garage underground in 2 step.

***

Največje vrnitve na sceno so v letu 2000 naredili BON JOVI, U2, MARK KNOPFLER, TONI BRAXTON, SADE, KYLIE MINOGUE, ENYA, A-HA, DON HENLEY MADONNA in SPICE GIRLS.

Najboljši novinci na sceni so CRAIG DAVID, DAVID GRAY COLDPLAY RICHARD ASHCROFT, TOPLOADER, PINK, SISQO, HIM, ATC, FRENCH AFFAIR, JESSICA SIMPSON, MANDY MOORE, LONESTAR, GIGI D'AGOSTINO, MODJO, SONIQUE, SPILLER, ARTFUL DODGER, MARC ANTHONY BAHA MAN, VANESSA AMOROSI, BLOODHOUND GANG in ANASTACIA.

***

Največja razočaranja v letu 2000 so naredili PRIMAL SCREAM, CROWDED HOUSE, THE CURE, THE THE, MR. BIG, ICE CUBE, LOU REED, PATO BANTON, CHUMBAWAMBA, HANSON, DURAN DURAN, EN VOGUE, HEATHER SMALL, ALICE COOPER, BILLIE MYERS, GENE, EVERLAST, REEF, BJORK, RADIOHEAD, FINLEY QUAYE, CHRIS REA, ERASURE, WALLFLOWERS, HOOTIE & THE BLOWFISH, SNOOP DOGG, SHEENA EASTON in 9 INCH NAILS.

***

Posebna pohvala velja slovenski glasbeni sceni in izvajalcem, ki vedno bolj migajo. Mogoče bom v letu 2001 nameril

kakšno novičko tudi našim izvajalcem.

***

Še enkrat pa objavljam najboljše pesmi in albume za leto 2000. Najboljše pesmi: 5. Beautiful Day-U2, 4. Oops! I Did it Again - BRITNEY SPEARS, 3. It's my life - BON JOVI, 2. Maria Maria - SANTANA & PRODUCT G&B, 1. Music - MADONNA. Najboljši albumi: 5. The Greatest Hits - TEXAS, 4. Sing When You're Winning - ROBBIE WILLIAMS, 3. 1. - THE BEATLES, 2. All that you Can't Leave Behind - U2, 1. The Greatest Hits - WHITNEY HOUSTON.

Upam, da ste si tudi vi izbrali najljubše pesmi v letu 2000 in da vam bodo ostale v večnem spominu. Prihodnji teden pa začnemo ponovno zares, saj nas že čaka kup glasbenih novosti.

David Breznik

***

ZA RAZVEDRILO

KRIŽANKE:

Slama, tesar, rtina, Deni, drevored, Keramejk, akva-tinta, amorala, NH, solarium, rabuka, zora, RK, OZNA, Ani, V tovarni, Nej, Kunaver, Osta{evski, te-snica, stolčki, LČ, Eloth, Noe, ide, Sloan, rana, sol, Si, akne.

UGANKARSKI SLOVARČEK

ATMAN = čista duša v brahmanizmu KETOLIZA = razgradnja ketonskih teles MEJOZA = celična delitev, pri kateri se diploidno število kromosoma zmanjša na polovico MINIMAKS = ročni gasilni aparat; nemška tovarna gasilnih aparatov OGEN = drobna, hibridna sorta melone SODEN = nemški avan-gelistični teolog (Hans von, 1881.1945) ŠIMI = fokstrotu podoben ples s pozibavanjem v bokih

TAA = avstralska letalska družba (Trans Australia Airlines)

TAMMUZ = akadski bog rastlinstva, Eov sin, Ta-muz

Aforizmi by Fredi

Kdor zamudi, se zgrozi do

Kloniranju se lepo po

kos^i.

slovensko reče litriranje.

***

***

Mulo pasejo najpogosteje

V roke se menda ni hotel vzeti

samopašne.

samo zato, ker se je imel za

***

intelektualca.

Tovariši so kradli bicikle. Kdo

***

potem krade vladne avte?

Z dvignjeno pestjo nas bodo

***

povsod štopali.

Marsikateri moški ženskam

***

ne seže do kolen, pa mu

Delavčeva evolucija:

dovolijo, da jim sega više.

proletarec — polproletarec —

***

lumpenproletarec.

TEDENSKI HOROSKOP OD 4. DO 10. 1. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 4. DO 10. 1. 2001

OVEN

21. 3. do 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 30. 3.

Poslušajte svoj notranji jaz in vse se vam bo reševalo tako, kot si želite. Novi projekt bo prinesel finančni in moralni uspeh, v družini in v ljubezenski zvezi vam bo sreča naklonjena.

II. DEKADA 1. 4. do 10. 4.

Še noben poslovnež ni uspel čisto sam, zato je dobro, da se povežete z drugimi in se ne zapirate vase. Nekaj poslovnih skrivnosti je že dobro zadržati zase, drugače pa se odprite.

III. DEKADA 11. 4. do 20. 4.

Ljubezen je gonilna sila, ki vam omogoča, da se prebijete v ospredje na poslovni poti, kjer boste želi uspehe in kljub temu obdržali srečno ljubezensko življenje. Glejte, da bo tako tudi vnaprej.

BIK

21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4.

Če človek življenje jemlje kot igro, na koncu ostane sam in s priokusom grenkobe v ustih. To se sedaj dogaja vam. Priznati si boste morali , da ste za vse sami krivi. Ni pa še vse izgubljeno.

II. DEKADA 1. 5. do 10. 5.

Nesoglasja že dolgo časa trajajo v vaši poslovni zvezi. S sodelavci ste vsi strokovno podkovani, toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsak zase imeli nekoliko več svobode pri delu.

III. DEKADA 11. 5. do 20. 5.

V kratkem času ste se zelo " dvignili" tako osebno kot poslovno, saj se v poslu uspehi nizajo eden za drugim, v osebnem življenju pa ste našli srečo v objemu najdražje, ki zaupa v vaše kvalitete.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31.5.

Vsak nov začetek potegne za seboj nekatere negativnosti. Samo s pogumom, ki ga nosite v sebi, lahko vse te negativne pojave uspešno premagujete. Le pogum!

II. DEKADA 1. 6. do 11. 6.

Kljub temu da ste sedaj zelo ranjeni in občutljivi, da se počutite ogoljufani, je najbolje, da trenutno mirujete in vse, kar se vam je hudega zgodilo, analizirate in v miru premislite, kako naprej.

III. DEKADA 12. 6. do 20. 6.

V trenutni situaciji morate obdržati trezno glavo, da boste preudarno razmišljali o tem, kako rešiti situacijo glede finančnih zagat, v katere ste prišli. Dovolj ste strokovni, da v tem uspete.

RAK

21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7.

Ne prepirajte se sami s seboj, ampak vzemite od življenja, kar vam nudi. Nudi pa vam v tem trenutku zelo veliko: mnogo srečne ljubezni in uspešno poslovno pot.

II. DEKADA 2. 7. do 12. 7.

Malo ljubosumnosti ni nikoli škodilo nobeni zvezi. Pri vas pa ljubosumnost sploh ni potrebna, saj ste luč svojemu partnerju, ki mu greje srce. Tega se vaš partner zaveda in zna to tudi ceniti.

III. DEKADA 13. 7. do 22. 7.

Nikar ne dvomite vase, dovolj ste odgovorni, da novi projekt pripeljete do zaželenega uspeha, ki nikakor ne bo ostal nezapažen, saj bodo nadrejeni končno spoznali, kakšnega strokovnjaka imajo.

LEV

23. 7. do 23. 8. I. DEKADA

23. 7. do 2. 8.

Vse poti glede novega posla ali projekta so vam odprte. Pri tem vam bodo pomagale vaše kvalitete, kot so optimizem, ambicioznost in vaša samozavest. Zato le prevzemite projekt.

II. DEKADA 3. 8. do 12. 8.

Ne smilite se sami sebi. Res, da se je usoda grdo poigrala z vami, toda vse še ni izgubljeno, vedno se najde še ena pot iz labirinta težav. Samo iskati jo boste morali začeti, če boste le sedeli, ne bo nič.

III. DEKADA 13. 8. do 23. 8.

Ste se kdaj vprašali, zakaj imate toliko nesoglasij in zamer v ljubezenski zvezi? Če jo še želite obdržati, se boste morali predvsem sami spremeniti, čeprav je to vedno najtežje, a bo šlo.

DEVICA

24. 8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9.

Zaljubljeni ste in ljubljeni, zveza je polna spoštovanja in iskrenega prijateljstva, zato bi bilo škoda, da propade zaradi vaše negativnosti. Malo več prilagajanja ne bi škodilo vašemu egu.

II. DEKADA 3. 9. do 12. 9.

Dovolj močni ste, da premagate vso konkurenco v poslu, samo malo več ambicioznosti in samozavesti vnesite v svoje obnašanje, pa se vam bodo zadeve same po sebi pozitivno rešile. Ne bojte se.

III. DEKADA 13. 9. do 23. 9.

Pošteno vam je treba priznati, da ste s svojo sposobnostjo uspeli v poklicni karieri, pri tem pa niste pozabili na svoje svoje najdražje, ki so vas vedno podpirali in so verjali v vaše sanje.

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10.

Ne bodite tak pesimist in se že enkrat odprite, dovolj ste ambiciozni in optimistični, da uspete in da začnete končno žeti tudi uspehe, ne pa da samo tuhtate in se smilite samemu sebi.

II. DEKADA 4. 10. do 13. 10.

Pot, na katero ste stopili, je prava in vam pisana na kožo. Ne obremenjujte se s podrobnostmi, ker vas čaka na njej uspeh, čeprav ne bo lahko. To vam mora biti jasno, toda ne smete obupati ob ovirah.

III. DEKADA 14. 10. do 23. 10.

Če želite obdržati novo ljubezensko zvezo, ki ima vse perspektive, da se razvije v nekaj trajnega, se morate prvo sami spremeniti in začeti gledati na svet okoli sebe bolj pozitivno, kot ste doslej.

ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11.

Če želite obdržati ves imperij, ki ste si ga zgradili, se vam ne sme nihče več smiliti, ker v poslovnem svetu, v katerem se gibljete, tega ne poznajo. Komu pa ste se vi smilili?

II. DEKADA 3. 11. do 12. 11.

Vajina zveza je trenutno čustveno izčrpana, če jo želite obdržati, se boste morali korenito spremeniti ali pa spremeniti način, s katerim se obračate k partnerki. Premislite, da ne bo prepozno.

III. DEKADA 13. 11. do 22. 11.

Zakaj odkrito ne poveste partnerju, da ste ljubosumni na njegovo poklicno kariero, ki ji trenutno posveča več časa kot vajini zvezi. Veliko lažje vam bo pri srcu in tudi negotovost bo izginila.

STRELEC 23. 11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12.

Tudi preveč dobrega se človek lahko preobje in to se je zgodilo vam. Sedaj ste nesrečni in polni žalosti, odnosi med vama in v družini so hladni. Dobro premislite, kako boste vse rešili.

II. DEKADA 3. 12. do 12. 12.

Ne dvomite o uspehu svoje ljubezenske zveze, usoda in sreča sta na vaši strani, samo še malo svoje kreativnosti morate vnesti vanjo, pa bo tako, kot je treba, saj sta si vendar usojena.

III. DEKADA 13. 12. do 21. 12.

Z zaupanjem vase in svoje strokovne sposobnosti ste uspeli razviti nov projekt, ki vam bo prinesel velik moralni in finančni uspeh. Brez strahov in negativnih misli izkoristite vse svoje talente.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12.

Prijatelju boste hvaležni za njegovo moralno in finančno pomoč, toda tistega, kar si on želi od vas, mu na žalost ne morete dati, zato dobro premislite, kako se boste obnašali do njega.

II. DEKADA 1. 1. do 11. 1.

Žalost in bolečina sta vam zameglila razum, tako da sploh ne mislite jasno in ne vidite, da imate kljub trenutni ogolju-fanosti vse možnosti, da dosežete cilje v osebnem življenju in na poslu.

III. DEKADA 12. 1. do 20. 1.

Postali ste nezaupljivi, toda to vas ne vodi k vašim ciljem, ampak samo v osebni propad. Hudo je, če bolečina gloda vaše telo, toda začnite spet verjeti v življenje, predvsem pa v svoje talente.

VODNAR 21. 1. do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30. 1.

Kljub skrbi in bolečini, ki glodata v vas, imate resnično trdno in srečno zvezo. In če kdaj kaj zaškriplje, imate ob sebi nekoga, na katerega se lahko zanesete.

II. DEKADA 31. 1. do 9. 2.

Preveč ste nezaupljivi. Kje pa piše, da ne more obstajati poslovno-ljubezenska zveza? Imate vse možnosti, da vam to uspe, saj vaju ni združilo samo skupno delo, ampak tudi ljubezen.

III. DEKADA 10. 2. do 19. 2.

Imate težek karakter, to morate pač sprejeti, se pa lahko tudi malo spremenite, če le hočete. Spreminjati samega sebe ni ravno lahko, a če imaš točno določene cilje, te navadno tudi izpelješ.

RIBI

20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2. do 1. 3.

Doživeli boste zelo globoko in ljubezni polno zvezo, v kateri se boste počutili zelo izpopolnjeno in srečno. Čaka vas velik uspeh v poslovnem svetu, kjer se boste izkazali in dobili priznanje.

II. DEKADA 2. 3. do 10. 3.

Kljub trenutnim nesoglasjem v obliki zamer in nesporazumov, ki vladajo v vašem domu, ste polni pričakovanj, ki se vam bodo uresničila, če boste le verjeli v to. Zaupajte vase.

III. DEKADA 11. 3. do 20. 3.

Namen, ki ste ga imeli, ste dosegli in vse, kar ste si zamislili, se vam bo uresničilo. Čustva bodo spet vzplamtela, poslovni načrti bodo končno zagledali luč in uspehi ne bodo izostali.

Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94. |

ŠPORTNA ZVEZA MO PTUJ / IZVOLITEV NOVEGA VODSTVA

v

Predsednik Športne zveze Pfui ostaja Vladimir Sitar

športna zveza Mestne občine Ptuj je na zadnji seji v letu 200 razrešila staro vodstvo in izvolila novo. Seje se je udeležilo kar 20 klubov. Predsednik pa še naprej ostaja Vladimir Sitar.

Delo Športne zveze Ptuj je popolnoma na amaterski ravni in zato upravni odbor ŠZ dela na področju športa predvsem iz ljubiteljstva in volontersko. Kljub temu pa so v dosedanjem obdobju naredili kar nekaj akcij in pobud: zagotovili so pisarniške prostore v ŠD Mladika, aktivno so sodelovali v delu organov Športnega zavoda, sodelovali pri pripravi pravilnika o razvrščanju in financiranju športnih klubov in društev, izdelavi strategije razvoja športne dejavnosti do leta 2000 oz. 2005, bili so soorganizatorji akcije Veter v laseh — s športom proti drogi, soorganizatorji posveta na temo šolski šport in objekti, sodelovali so na številnih usklajeval-nih sestankih in razpravah o športu, vsako leto sodelujejo kot soorganizator prireditve Športnik leta ...

Sredstva za šport so se iz pro

računa MO Ptuj v zadnjih letih rahlo povečevala, kar je odsev načrtnega in dobrega dela Športnega zavoda Ptuj, Športne zveze ter angažiranosti predsednika odbora za družbene dejavnosti pri MO Ptuj Vlada Čuša.

V četrtek, 19. decembra, je bila v sejni sobo športne dvorane Mladika redna in sočasno volilna skupščina Športne zveze MO Ptuj. Od 23 članic zveze je bilo prisotnih 20 delegatov klubov in društev. Delegati so ugotovili, da je na Ptuju premalo denarja za normalno delovanje klubov tako od občine kot gospodarstva. Najbolj pa je bilo poudarjeno pomanjkanje športnih objektov, predvsem atletske steze in večnamenske dvorane.

Na volitvah, na katerih je glasovalo 18 delegatov, je bilo izvoljeno novo vodstvo zveze za naslednja štiri leta: upravni odbor: Vlado Čuš, Damjan

Samoljenko. Samo Glavnik, Fredi Kmetec, Albina Murko, Slavko Dokl, Franjo Rozman, Vladimir Sitar in Jakob Rajh. Skupščina je s 16 glasovi izvolila za predsednika Športne zveze Vladimirja Sitarja.

"Na področju športa v Sloveniji so se zgodile številne spremembe. To bo v novem obdobju tudi od nas zahtevalo drugačen način razmišljanja in več sodelovanja pri projektih, pomembnih za mestno občino Ptuj in nosilce posameznih športnih panog," je po izvolitvi povedal Vladimir Sitar ter predstavil programske naloge po posameznih področjih: šport mladih, rekreacija in množičnost, tekmovalni in vrhunski športi, šport invalidov in objekti (atletska steza iz umetne mase s spremljajočimi napravami, adaptacija drugih športnih objektov, rešitev prostorskih problemov strelskega športa, nova športna dvorana, dodatne rekreativne športne površine ...).

Milan Krajnc Pavlica

MALI NOGOMET / ZIMSKA LIGA

ZLMN ORMOŽ / 1. liga

Rezultati 4. kroga: Smoki Fištravec — Vičanci 7:2, RTV Kupčič — Makoter Cven 4:5, Pušenci — Mladost Miklavž 4:3, Belcont — Joker Ivanjkovci 6:2, Mladost Miklavž — Smoki Fištravec 2:5, Pušenci — Vičanci 5:1.

1. MAKOTER CVEN

4

4

0

0

23:7

12

2. PlHNCI

4

3

1

0

17:8

10

3. HORMUOS

3

2

1

0

17:6

7

4. EBLCONT

4

2

1

1

16:13

7

5. RTV KUPČIČ

4

2

0

2

21:18

6

6. SMOKI FIŠTRAVEC

5

2

0

3

21:24

6

7. MLADOST MIKLAVŽ

4

1

0

3

10:16

3

8. NOVA SLOVENIJA

3

1

0

2

9:15

3

9. ČÍANCI

5

0

2

3

12:25

2

10. JOKER IVANJKOVCI

4

0

1

3

9:23

1

ZLMN ORMOŽ / 2. liga

PLANINSKI KOTIČEK

Rezultati 4. kroga:

Zadnja šansa — Avtoprevozništvo Novak 6:5, Vičanci jun. — Mladost Miklavž II 4:5, Borec — TSO Ormož 5:2, Litmerk — Pušenci vet. 6:1, Podgorci — Trsničarstvo Žiher 2:6.

1. TRSNIČARSTVO ŽIHER 5 4 0 1 21:13 12

2. VIČANCI ML. 4 3 0 1 17:11 9

3. MLADOST MIKLAV@ II 4 3 0 1 17:12 9

4. PU[ENCI 4 2 1 1 13:12 7

5. KOG 4 2 1 1 12:11 7

6. LITMERK 4 2 0 2 14:10 6

7. CVETKOVCI 4 2 0 2 16:14 6

8. BOREC 4 2 0 2 14:14 6

9. ZADNJA [ANSA 4 2 0 2 14:19 6

10. PIGORCI 5 1 0 4 19:25 3

11. TOS 4 1 0 3 9:17 3

12:20 0

12. AVTOPREVOZ. NOVAK 4 0 0 4

Uroš Krstić

Od Rogle do Osankarice

V zimskih mesecih, ko se Pohorje odene z debelo snežno odejo in se narava nekoliko umiri, so izleti in pohodi med obširnimi pohorskimi gozdovi še posebej mikavni. Ptujski planinci vas tudi letos vabimo na tradicionalni pohod od Rogle do Osankarice, ki je posvečen spominu na dogodke med 2. svetovno vojno, ko je na območju Treh žebljev padel 1. pohorski bataljon.

Pot nas bo vodila izpred koče na Pesku proti bojišču Pohorskega bataljona ter naprej do doma na Osankarici, kjer si bomo privoščili daljši počitek z malico. Sledil bo sestop v vas Kot, kjer nas bo počakal avtobus ter nas popeljal v Zreče, kjer bo tradicionalno planinsko ra-

janje ob zvokih ansambla Zreških 6 in potrjevanje kartončkov pohoda.

Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 13. januarja, ob 6.30 uri na avtobusni postaji Ptuj, od koder nas bo posebni avtobus odpeljal do koče na Pesku. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik). Hrana iz nahrbtnika in v domu na Osankarici. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 1.900 tolarjev, za mlade planince 1.800 tolarjev ter nečlane PD 2.700 tolarjev. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ure.

Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova

27 do torka, 9. 1., oziroma do zasedbe 18 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič.

U.V.

PTUJ / OB 40-LETNICI JUDO KLUBA DRAVA

[tiri desetletja vzponov in padcev

Sedanji in nekateri bivši člani Judo kluba Drava Ptuj. Foto: Kosi

Judo klub Drava Ptuj je pred kratkim praznoval 40-letnico. Začetnik juda na Ptuju Simon Kager je v letu 1960 pričel prve tečaje. Njegovemu vabilu se je odzvalo 56 tečajnikov, od tega 6 žensk. Od takrat je judo na Ptuju deloval z vzponi in padci neprekinjeno do danes.

Judo ima med športnimi panogami, ki jih gojimo na Ptuju, posebno vlogo. O tem priča uspešno in neprekinjeno prehojenih 40 let. V dolgoletnem delovanju je klub prejel mnoga športna priznanja, ponaša se tudi z občinsko zlato Bloudko-

vo značko in najvišjim državnim priznanjem - Bloudkovo plaketo za delo in športne dosežke. V letošnjem letu so prejeli priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije.

Neurejeni in neprimerni vadbeni pogoji so ptujski judo vsa

@upan MO Ptuj Miroslav Luci je predsedniku Judo kluba Drava Ptuj Vladimirju Čušu izročil ob 40-letnici plaketo mesta Ptuja. Foto: Simona Krajnc Pavlica

Kopanje

Iff

kosilo ali V€C€TJ(l

samo 2.000 SIT

Vabljeni!

Tel.: 02/782-782-1

O"

ovirali, da v množičnosti in vrhunskem športu ni dosegel še več. Med slovenskimi klubi je imela Drava daleč najslabše razmere za delo. Kljub temu so držali stik s vrhom in se odlično uvrščali tudi v mednarodnem programu tekmovanj. Z nadzidavo in dozidavo športne dvorane Mladika se je temu športu na Ptuju odprla nova perspektiva. Klub je vadbeni prostor dogradil ter opremil z lastnimi sredstvi, pri čemer so pomagali člani kluba in sponzorji.

JK Drava Ptuj se je v zadnjih desetih letih prebil med pomembne centre slovenskega juda. Udeležba in dobre uvrstitve posameznikov na tekmah za svetovni pokal, evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah so klub postavili v slovenski vrh. K temu so pripomogli tekmovalci v mlajših starostnih kategorijah in odlični dosežki članske ekipe v pokalnem in ligaškem prvenstvu, Interligi in ligi Alpe-Jadran. Članska ekipa je kot prva ptujska ekipa nastopila tudi v pokalu evropskih prvakov l. 1998. Klub je prvi v Sloveniji pričel vključevati judo v program šolskih športnih društev in organiziral osnovno- in srednješolska prvenstva Slovenije.

Visoki jubilej, ki ga praznujejo, razgrinja izredno pestro in bogato vsebino. Že dejstvo, da neka športna panoga uspešno razvija in nenehno stopnjuje kakovost ter množično vključuje mlade generacije polnih 40 let, je vredno pohvale.

Milan Krajnc Pavlica

SALON POHIŠTVA

menpo^f

Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61

Omarice za čevlje beš

dim.:74(š)x111(v)cm 10.299,°°

Video omarice oreh, črna dim.:70(š)x106(v)cm 14.324,°°

UGODNO! NA ZALOGI!

NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA

POSLOVNA SKUPINA

iř^r

Hardek 34/g 2270 Ormož Slovenija Tel.: 02/741 13 80 Fax: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853

■ OKNA

■ VRATA

■ SENČILA

■ ZIMSKI VRTOVI

■ GARAŽNA VRATA

■ POLICE

Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije

DANA BESEDA OBVEZUJE

ŠPORTNE NOVICE

ATLETIKA / Miting v svokih v višino

V Šempetru pri Novi Gorici je potekal mednarodni športni miting v skokih v višino. Rezultati: 1. Davorin Sluga 208 cm, 2. Bojan Zemljaric 195 cm, 4. Maja Mlinaric 155 cm. Sluga in Zemljaric sta postavila svoja osebna rekorda! Sluga je naskakoval državni mlajše mladinski dvoranski rekord 212 cm, a je žal bil trikrat neuspešen. S tem je že kot mladinec napovedal boj za najvišja mesta tudi v clanski kategoriji.

Milan Krajnc Pavlica

MALI NOGOMET /

Ptuj I osvojil boiiini pokal

V dvorani Center je bil božični turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo devet ekip. Po predtekmovanju so nadaljevali v dveh skupinah. Rezultati: Ptuj I - Ptuj II 8:4, Gorišnica - Železničar Ligro 1:4, Ptuj I - Ormož I 3:0, Gorišnica - Aluminij 5:2, Železničar - Aluminij 3:1, Ptuj II - Ormož I 8:1; za 5. mesto: Ormož I - Aluminij 6:2, za 3. mesto: Ptuj II - Gorišnica 11:0; za 1. mesto: Ptuj I - Železničar Ligro 3:2 (2:2).

Po podelitvi pokalov vsem ekipam so bili pregla-

ŠPORTNO PLEZANJE

šeni za najboljšega strelca Leben (Ptuj II) s 13 zadetki, za najboljšega vratarja Sluga iz Železničarja Ligroja, za najboljšega igralca Najdari (Ptuj I).

anc

ODBOJKA /

Oba naslova za OŠ Markovci

Športni zavod Ptuj je izvedel medobčinsko tekmovanje učencev in učenk sedmih in osmih razredov v odbojki. Najboljši so bili učenci in učenke iz osnovne šole Markovci. Pri dekletih so Markov-čanke v finalu premagale Mladiko, njihovi sošolci pa so ugnali vrstnike iz OŠ Olge Meglič. Žal sta med fanti nastopili samo dve ekipi.

Rezultati učenk - skupina A: Markovci - Zavrč-Cirkulane 2:0, Olga Meglič - Dornava 2:0, Cirkula-ne Zavrč - Dornava 0:2; skupina B: Mladika - Kidričevo 2:0, Breg - Mladika 1:2, Kidričevo - Breg 0:2; finalna skupina: Markovci - Breg 2:1, Mladika - Olga Megli~ 2:1; za 3. mesto: Olga Megli~ - Breg 2:0; za 1. mesto: Markovci - Mladika 2:1. Vrstni red: 1. Markovci, 2. Mladika, 3. Olga Me-gli~, 4. Breg, 5. Dornava, 6. Kidri~evo, 7. Cirkula-ne Zavrč.

U~enci: Markovci - Olga Megli~ 2:0

Danilo Klajnšek

Konec tekmovanj v letu 2000

V novembru in decembru so se končala tudi prvenstva v {portnem plezanju. Iztekajo~e se leto je bilo za mlade plezalce iz Planinskega dru{tva Ptuj zelo uspe{no.

V Sloveniji imamo trenutno tri tekmovanja, v katerih nastopajo mlajše kategorije plezalcev: uradno državno prvenstvo, v novembru ali decembru še prvenstvo osnovnih šol, za spomladanski premor pred pricetkom

DP pa smo si na našem koncu omislili še prvenstvo severovzhodne Slovenije. To je potekalo letos drugic in v aprilu je bila ena od tekem tudi na umetni plezalni steni osnovne šole Breg.

Mina Markovic in Tomaž Korpar

AMD ZAJČEK

Na prvenstvih je nastopilo osem ptujskih tekmovalcev, med njimi pa najbolj izstopata Tomaž Korpar in reprezentantka Mina Markovic. Pohvalita se lahko z vrsto diplom, medalj in tudi pokalov, saj ne mine tekma, da ne bi odnesla s seboj domov kakšnega priznanja. Posebej Mini Markovic je z dobrim delom in dobrimi rezultati v spomladanskem delu DP uspel preboj v državno reprezentanco. V juniju je zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu mladih plezalcev v Ravenni v Italiji. Dosegla je lep uspeh, saj je v plezanju balvanov zasedla 3. mesto, v vseh treh disciplinah (balvani, hitrost, težavnost) pa skupaj 5. mesto. V njeni kategoriji je nastopilo 18 tekmovalk iz osmih držav, Slovenija pa je zasedla drugo mesto za Italijo. V novembru se je kon-calo DP, na katerem je zasedla 2. mesto, v decembru pa je v Radovljici postala zmagovalka prvenstva osnovnih šol za leto 2000.

D.Š.

Optimistično v leto 2001

AMD Zaj~ek iz Kidri~evega je bil v prvem letu delovanja zelo aktiven. Mogo~e ni obi~ajno, da so se fantje lotili avtomobilizma. Se živo je v spominu avtoslalom na Ptuju, ki so ga organizirali in privabili veliko gledalcev, pa tudi voznikov, ki so z različnimi modeli pre-izku{ali svojo spretnost. Ni {lo za nobeno divjanje, ampak bolj turistično tekmovanje, kjer se pokaže voznikova spretnost.

V AMD Zajcek sedaj trenutno vozi spretnostne preizkušnje in turisticne relije samo Danijel Zajc. "Na začetku smo bili štirje, potem pa so ostali trije opustili. Razlogov za opustitev ne vem, gre pa pri tem tekmovanju za velik strošek, saj samo en takšen slalom stane 10.000 SIT za startnino, bencin in seveda zgubiš cel dan. Pri relijih pa so stroški še vecji - priprava avtomobila, startnina, bencin. Zraven tega pa moraš paziti na vse cestnoprometne predpise, saj moraš voziti v skladu z njimi," je povedal Danijel Zajc.

"V letu 2001 bomo razširili dejavnost. Ponovno bomo organizirali avtoslalom na istem mestu kot v lanskem letu. Udeležili naj bi se hitrostnih preiz-

kušenj, vendar sedaj še nimam voznika. V sezoni je štirinajst dirk, kar je seveda velik napor

Danijel Zajc s svojim vozilom za gorske hitrostne preizku{nje

in seveda veliko odpovedovanja. Upam, da se mi bo kdo pridružil, saj fantje imajo avtomobile. Je pa res, da je vse skupaj drago in financiramo se sami, iz svojega žepa. Velike pomoci ni, vendar se kljub temu nekaj najde. V glavnem moraš biti iznajdljiv.

Osebno bom vozil jugo, in sicer v skupini A. To so serijski avtomobili, homologirani za gorske hitrostne dirke. Priprava avta tudi ni poceni, saj stane minimalno milijon tolarjev. V bistvu bom imel najvecjo težavo v tem, ce ne bom imel sovozni-ka, ceprav bo avto preipravljen. Toda upam, da se bo tudi to uredilo," je nadaljeval Danijel Zajc.

V tem letu bodo clani AMD Zajcek torej ponovno aktivni, še najbolj voznik Danijel Zajc, ki mu volje in želje, kar se avtomobilizma tice, ne zmanjka, zraven pa še malo trme in predvsem dobre volje, tako da uspehi vsekakor ne bodo izostali.

Tekst in foto:

Danilo Kla^-nšek

ROKOMET

Rokometni sodnici iz Ptuja

Da so mo{ki delilci pravice na {portnih igri{čih, je nekaj povsem normalnega in razumljivega. Da pa so to ženske, bi morali biti enako razumljivo, vendar pa se nam zdi nenavadno. Tako se sodnice pojavljajo v nogometu, pa tudi v rokometu.

Na rokometnih igrišcih že leto dni delita rokometno pravico Mirka Baklan in Maja Maj-nik iz Ptuja, res sicer še na srecanjih v mlajših kategorijah, kjer si dobivata prepotrebne izkušnje. Sicer pa sta dekleti trdno odloceni, da vztrajata pri tem, za kar sta se odlocili. Pot navzgor je vedno težka, vendar se tega ne bojita. Želita si enakovredno upoštevanje, kar bo vsekakor prišlo s časom. Sta pa trenutno drugi ženski sodniški par.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek Mirka Baklan (levo) in Maja Majnik

STRELSTVO / TURNIR SAMOSTOJNOSTI

Zmagovalci Simonič, Fajdiga, SD Kidričevo in SD Janko Jurkovič

V soboto, 23. decembra, je SD Ptuj pripravil turnir samostojnosti - tekmovanje v streljanju z zračno puško. Ekipno je zmagala strelska družina Janko Jurkovič iz Vidma pri Sčavnici s 1753 krogov, drugi so bili strelci Notranjske s 1748 krogov, tretji pa SD Alojza Hokrauta s 1742 krogov. Nastopilo je enajst ekip in kar osem jih je doseglo več kot 1700 krogov.

Tekmovanje posameznikov je bilo koncano z enakim številom krogov med zmagovalcem turnirja Patrikom Fajdigo iz Notranjske in olimpijsko tekmovalko (lanskoletno zmagovalko tega turnirja) iz Ruš Natalijo Prednik s 592 krogi. Bron si je priboril Gorazd Kocbek iz SD Janka Jurkoviča s 588 krogov.

V nedeljo je bilo tekmovanje v streljanju z zračno pištolo. Ekipno je med trinajstimi ekipami iz prve, druge in tretje državne lige zmagala odlic-na ekipa Kidričevega v sestavi Simon Simonič, Jurček Lamot in Boštjan Simonič s 1673 krogi, drugouvrščeni so bili strelci SD Juršinci - Večer s 1660 krogov (Majda Raušl, Mirko Moleh in Simon Simonič), bron so priborili strelci Turnišča s 1657 krogi, četrti je bil Gozdar iz Lovrenca pod Pohorjem, peti SK Ptuj 1641 ... Posamezni zmagovalec je bil po pričakovanju Boštjan Simonič s 571 krogi pred članom državne reprezentance Srečkom Vinkom s 570 krogi, tretji je bil Matija Potočnik iz Gozdarja 558, četrti Mirko Moleh, Večer, 556, peti Franc Bedrač, Ptuj, 554 ...

Najboljše ekipe so prijele pokale Športnega zavoda Ptuj, posamezniki iz ekip in najboljši posamezniki pa medalje in nagrade organizatorja.

SI

NOGOMET

Ptuj še brez trenerja

Nogometaši Ptuja so po jesenskem delu prvenstva v 3. SNL - sever osvojili drugo mesto. To je verjetno manj, kot so pri~a-kovali, saj je njihov osnovni cilj vrnitev v drugoligaško konkurenco. Za vodečim Usnjarjem iz [oštanja, ki je največje prijetno presenečenje, ne zaostajajo veliko in se da zaostanek nadomestiti v drugem delu prvenstva.

V klubu ne čakajo križem rok, saj se zavedajo, da jih najtežje delo še čaka. Po prvem delu prvenstva pa so ostali brez trenerja. Jože Hadler se je namreč odločil za odhod iz Ptuja. V klubu so se odločili, da bodo poizkušali dobiti kakovostnega trenerja, predvsem pa takega, ki pozna razmere v klubu in bi lahko z njim dosegli želeno uvrstitev. Po besedah Martina Vogrinca bodo poizkušali čimprej dobiti trenerja ter potem mirno pričeti priprave na spomladanski del prvenstva, ko se bo odločalo o napredovanju. Vse pa čaka veliko dela, da uresničijo začrtane cilje.

Danilo Klajnšek

Peti krog državne dopisne lige

Po petem krogu državne dopisne lige v streljanju z zračno standard pi{tolo so mladinci in veterani SK Ptuj {e vedno vodilni, člani pa drugi.

Člani Marjan Gril, Slavko Ivanovic in Gorazd Selišek so dosegli 1676 krogov in so z 8352 krogi drugi na lestvici. Posamezno je Ivanovi} dosegel 564 krogov (skupaj 2804) in je sedmi v ligi, Gril je deveti s 557 krogi (skupaj 2776), deseti je Seli{ek s 555 krogi (skupaj 2772), Sagadin je dosegel 561 krogov (skupaj 2758) - skupno dvanajsti.

Mladinci Simeon Gonc, Simon Fras in Seba-stijan Molnar so s 1618 krogi (skupaj 8128) vodilna ekipa mladincev. Posamezno je Fras s 538 krogi (skupaj 2719) drugi, tretji je Gonc s 541 krogi (skupaj 2714), peti Molnar s 539 (skupaj 2695).

V konkurenci mladink je Mirjana Pavličič s 334 krogi (skupaj 1686) tretja, Jelena Vukovic je s 335 (skupaj 1665) peta, sedma pa Suzana Jau{o-vec s 332 krogi (skupaj 1639).

Članica Alenka Peteršič je streljala solidno in je s 351 krogi (skupaj 1792) druga v posamezni uvrstitvi.

Veterani Franc Simonič, Slavko Ivanovic in Zvonko Hajduk so nastrelili 1109 krogov in so s skupnim rezultatom 5511 krogov prvi. Posamezno je Ivanovi} dosegel 377 krogov (skupno 1864) in je po petem krogu prvi, Hajduk je dosegel 271 krogov (skupaj 1824) in je tretji, Simonič pa je s 361 krogi (skupaj 1823) četrti.

SI

[AH

Prvenstvo osnovnih šol

športni zavod Ptuj in OS Gorišnica sta organizirala področno prvenstvo osnovnih šol v šahu za posameznike. Udeležilo se ga je sto mladih šahistk in šahistov. Ob velikem številu tekmovalcev razveseljuje tudi veliko število udeleženih šol. Tako so po daljšem času nastopali spet učenci OŠ Velika Nedelja, OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica. Oš Ljudski vrt in OŠ Grajena. Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih kategorijah.

Najuspešnejši so bili: F-15: Mitja Fistravec, Denis Žuran in Miran Majerič (vsi OŠ Gori{ni-ca); F-13: Mitja Mataln, OŠ Sp. Polskava, Blaž Grobin, OŠ Poljčane, in Borut Kolar, OŠ Gori{-nica; F-11: Mitja Kramberger, OŠ Destrnik, Klemen Lilija, OŠ Cirkulane, in Damir Zimer, OŠ Kidričevo; F-9: Luka Žnidarič, OŠ Gori{nica, Žan Bel{ak, OŠ Cirkulane, in Simon Ranfl, OŠ Gori{nica; D-15: Sabina Brtu{ek, OŠ Cirkulane, Vanja Butolen, OŠ Žetale, in Damaris Potočnik, OŠ Poljčane; D-13: Ur{ka Butolen, OŠ_ Žetale, Vanja Bombek in Petra Zamuda, obe OŠ Gori{-nica; D-11: Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, obe OŠ Gori{nica, in Jana Vidrih, OŠ Ljudski vrt; D-9: Maja Mataln, OŠ Sp.Polskava, Mihaela Kralj, OŠ Velika Nedelja, in Anja Koro{ec, OŠ Sp.Polskava.

I.V.

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Mali oglasi

KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-5011 ali 041 897-675, NON-STOP

PRODAM vrstne hi{ice ob ribniku na Rogoznici. Informacije na telefon 02 758-31 -11 ali 041 35-22-77.

KESON za tovorni avto Iveko, letnik 95, dolžina 6,20 m, širina 2,35, m prodam. Telefon 041 592-021.

POPRAVILO tv aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juric, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-4961, GSM 041 631-571.

OLJARNA KOROŠEC, s.p., iz Zamušanov 37/A sporoča cenjenim strankam, da so ponovno začeli ugodno menjavo golic za belo olje. Priporočajo se tudi z drugimi storitvami. Informacije na telefon 719-21-35.

PRODAM 260 kg težkega prašiča, domače reje. Tel.: 783-32-41.

BIKCE simentalce kupim. Telefon 041 825-057.

ZELO UGODNO prodam registriran jugo 45 ter 250 kg svinjo domače reje. Telefon 758-28-01.

USTANOVILI smo novo farmo južnoameriških činčil na območju Ptuja. Prodaja plemenskih živali za nadaljnjo rejo, zagotovljen odkup. Informacije na telefon 02 4713-941, GSM 041 770-081.

ŠTIRISOBNO stanovanje, dve kopalnici 103 m2, tretje nadstropje, centralna kurjava, prodam. Stanovanje je v centru Ptuja nad prodajalno Mladinska knjiga. Cena 118,800 sit za m2. Telefon 748-14-30.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Telefon

745-0851, Petek, Trubarjeva 9, Ptuj.

KUPIM teli~ko simentalko, staro nekaj dni ali ve~. Telefon

746-1131.

INÏTRUKCIJE in te~aji iz matematike, angle{~ine, nem{~ine in italijan{~ine za osnovne in srednje šole ter tiste, ki želijo vedeti nekaj ve~. Telefon 041 753-321, Veda, s.p.

V PRERADU prodam vinograd z gradbeno parcelo, telefon, vodovod na parceli: 16 arov za 850.000,00 sit. Ostale informacije na telefon 041 694-111.

ODKUPUJEM bu~nice in prodam luš~eno koruzo. Telefon 031 302-698.

DOZA

ALARMI, AKUSTIKA IN DODATNA OPREMA ZA GSM TELEFONE

ODSLEJ TUDI SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIKOV

h/lIRON

mi&HpomMm

muw^d

imcm

POOBLAŠČENI PRODAJALEC SI.NOBIL-a

Dnevi

o so šteti

^ pa tudi Cig

pa tudi CigI

ie nekaj dni možnosti

íiíi«'; 'il!».

Opekarna Opté Ptuj d.o.o., Zabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001

S

Mercator

Dežurstva ob nedeljah in praznikih v letu 2001

od 8. do 12. ure.

Dežurstva ob sobotah v letu 2001 po 12. uri

BLAGOVNICA Ptuj, Novi trg 3, 2250 Ptuj, do 13. ure SP ŽIVILA, Potrčeva cesta 52. 2250 Ptuj, do 17. ure HIPERMARKET PTUJ. Ormoška cesta 30. Ptuj. do 17. ure

SPCMD

arilHibdnlini]nlZ.n4

- vsa nadalje razi -abpninikih

H IS. 4.2001

2.1.

16.4.

2.5.

31.10.

26.12.

SPPANORAIVIA

ntna4l,Pm

-vsanadaqeim -abpnznikih

«15.4.2001

2.1.

16.4.

2.5.

31.10.

26.12.

SP ŽIVILA

hUnaenUKRii

- vse nedelje im -eb praznikih

«15.4.2001

2.1.

16.4.

2.5.

31.10.

26.12.

IVI ROGOZNICA

llivnikii|i]riiliicnti1S,ni|

-vsa nadalje nzan 15.4.2001 -abpnznlkib

2.1.

16.4.

2.5.

31.10.

26.12.

SP BLAGOVNICA

-ebpnznikih

1.1.

27.4.

15.8.

Hnili|],nij

PC BREG

ZMntiticrti4,n4

-eb praznikih

8.2.

1.5.

1.11.

SPBIMSKAPEČ

■intafkiM2S,nii

-eb praznikih

15.4.

25.6.

25.12.

5

Mercator

od 3.1. do 31.1. 2001

ZIMSKO POSEZONSKO ZNIŽANJE OBUTVE

(določenih modelov)

za

30

%

Vabimo vas v Mercatorjevo prodajalno Ciciban in Mavrico na Ptuju.

^^^Hercatoi*

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR

Še naprej prainiini optimizem

Praznično optimistično razpoloženje vlagateljev tudi v tem tednu ne pojenja. Odsev razpoloženja na borzi tako najboljše pojasnjujejo vrednosti glavnih indeksov, ki kljub nekaterim manjšim popravkom v začetku tedna vztrajno nadaljujejo svojo pot navzgor. Slovenski borzni indeks je v zadnjih dneh pridobil dobre 3% in v petek končal pri vrednosti 1807,94 točka. Razpoloženju na borzi je sledil tudi indeks pooblaščeni investicijskih družb, ki je z le malce manjšo rastjo končal pri vrednosti 1520,79 točk.

Na krilih pozitivnega vzdušja se je večina delnic v uradni kotaciji podražila, zato je zmagovalca tega tedna težko iskati v eni sami delnici. Tako velja v nadaljevanju omeniti le nekatere izmed njih. Od promet-nejših delnic je največji porast imela delnica Banke Koper. Dosedanji strateški lastniki banke naj bi se namreč pogovarjali o prodaji svojega deleža. Precej je narasla tudi delnica BTC-ja. Delnica Save je presegla nivo 16000 tolarjev, obenem pa tudi nadaljnje rasti ne izključujemo. Mercator se je spustil pod 15000 sit. Delnici Leka in Krke sta po skoku v prejšnjem tednu izgubili del pridobljene vrednosti, podobno pa velja tudi za Istrabenz. Delnica Pet-rola se ni uspela obdržati nad 19500 tolarjev za delnico in je končala 150 tolarjev nižje.

Po nepotrjenih informacijah naj bi se podjetje Lek odločilo za odprti GDR program svojih

VEDEŽEVANJE TANJA I

090-4351 i

ZOBNA ORDINACIJA

dr Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M, Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po ir. ooass-ig 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMKA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

./o

OKNA IN VRATA

TROJNO TESNENJE

IZDEUVAINUONTAŽA PVC OKEN, VBAT, ROLET IN ŽALUZU

IvanArnušs.p.

Povodnova ul. 13,8281 Phfl (ob Mariborski o.) SLOMSIJA ToLir ta+386/2/783W81

Okna In vrata so evropske kakovosti s certifikatom

št. C 1688/98-520-2 SiST 1018 ZAG, Ljubljana

delnic serije A z možnostjo arbitraže. Začetna kvota 30% tako niti ni pomembna, saj bo lahko v doglednem času cel Lek kotiral v Londonu. Vsebinsko izdaja GDR zato ni enaka izdaji SKB-ja ali BTC-ja in bo imela večji vpliv na cene delnic.

Pivovarna Union je uspešno zaključila prevzem Fructala in ima sedaj v lasti več kot 80 odstotkov ajdovskega podjetja. Vodstvo Fructala zaenkrat ostaja isto, več sprememb pa bo verjetno po skupščini.

Kljub temu da bo zakon o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih, s katerim bodo brezcarinske prodajalne na mejah z Avstrijo in Italijo preoblikovali v mejne trgovine, začel najbrž veljati s 1. aprilom, bodo te trgovine verjetno zaprli šele jeseni prihodnje leto.

Upravljavci pokojninskih skladov so napovedovali predvidene višine donosov svojih naložb. Ocene so se gibale od previdnih pet odstotkov do drznih 10,71 odstotka realnega donosa, pri čemer povprečje teh napovedi znaša 6,6 odstotka.

Na izvenborznem trgu se obdobje pidovske konsolidacije nadaljuje. Ta teden sta največ pridobila Zlata moneta 2 in Zvon 2. Priložnosti za zaslužek se ponujajo tako predvsem pri tistih pidih, kjer je večinsko lastništvo še vprašljivo, drugod pa je potencial rasti bistveno manjši. Precej so se podražili tudi pokojninski boni.

V novem letu želimo vsem bralcem Tednika veliko veselja ob pogledu na borzne te~ajnice.

Miha Pogacar

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 fal<s 02 787 86 71

Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

m>iŽEVANJE

POGOVORI V STISKI. SREČNE Št. SANIE

090-42-22

UUBEZEN. DELO. DENAR. POSL ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANJU TEŽAV. PARTNERSTVO. STIKI. POKUČITE IN ZAUPATTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM.

Ideal 8.p._NON-STOP 185 SIT/min

AVTO ŠOLA

organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek, 8.1.2001:

- ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, PTUJ,

- ob 17.00 v osnovni šoli TRNOVSKA VAS

- ob 18.00 v osnovni šoli VITOMARCI

Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.

Vabljeni!

OKTAL, d.o.o. fâ Industrijska 14 -ji- 2325 Kidričevo

—^ Telefon - faks: ^^ 02 796-9211 Proizvodnja PVC vrata okna zimski vrtovi senčila montaža kletna okna

ODKUP in prodaja delnic:

Telekom, Perutnina Ptuj, Pokojninski boni, Obveznice in vse vrste, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Telefon 02/748-14-56, Agencija Cekin, Osojnikova 3, Ptuj (za BPH GBD Kranj).

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ /TURNIŠČE

Prevljanle elektramatorlev vseti

vrst, tudi za pralna stroja, popravila transformalorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! s 7S2-498.

BnnaiiiiiRFs&E©

Tel./fax: 782-3001, tel.: 780^910

UGODNO PRODAMO: Multiple 1.6SX -1999, Applause 1.6SX - 1991, MB 260E -1988, Thema 2.0 16v -1993, MB200D- 1998, Mondeo 2.0 ghla-1993, R5 Campus ■ 1992, CX 22SV reševalno -1988, Swift 1.3GX -1996

Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah od 8. do 12. ure) 6. januarja: Katja Arko Kampus, dr. stom.

ZD Ptuj

ZOBOZDRAVNIK • ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

Možnost piačiia na obrolce, gotovinsi<i popust _in popust za upoitojence_

SPOMIN

7. januarja minevata dve leti bolečine in žalosti, odkar se je za vedno od nas poslovil na{ dragi

Jože Robin

IZ PTUJA

Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko počastite njegov spomin.

Vsi njegovi

Srce vse je dalo, kar je imelo, le malo bilk zase je poželo.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi najine drage mamike in babice

Marije Kajzer

24. 3.1925 - 9.12. 2000 IZ PTUJA, PREŽIHOVA 17

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.

Iskrena hvala govorniku za lepe besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru, podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala.

Hčerki Nada in Milena z družinama

Ptuj, 29. 12. 2000

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Vollcswagen

Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel./fax: 02/783 55 11

FASADE DEMIT

STVROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat pulz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slll<oplesl<ar5ka dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarstvo In fasaderstvo n 041 646 067 aH 062 754 4010.

DELNICE

ZLATA MONETA, INFOND, NFD, KREKOVA, KMEČKI SKLAD, ATENA, TRIGLAV, KMETIJSKI KOMBINST IN DRUGE ... OSOJNIKOVA 3, PTUJ tel.: 776 - 05 11 Azur-Papotnik, k.d.

V SPOMIN

Te dni mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama in babica

Marija Pintar

IZ PERŠONOVE

Hvala vsem, ki se je z dobro mislijo spomnite ali ji prižgete svečko v njen spomin.

Njeni

Kako je hiša naša prazna, odkar mame v njej vec ni, ta hiša, prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi. Oj, kje ste, kje ste, mama zlata, kako se toži nam po vas, o, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz!

ZAHVALA

Ob boleči in nenadni izgubi naše zlate mame, stare mame, prababice, botre in tete

Terezije Podhostnik

17. 10. 1919 22. 12. 2000

IZ REPIŠC 29, ZG. LESKOVEC

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili v tako velikem številu do njenega poslednjega doma, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter za izraze sožalja od blizu in daleč. Iskrena hvala domačemu g. župniku Ediju Vajdi za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Janku Kozelu za poslovilne besede ob odprtem grobu, cerkvenim pevcem za odpete žalos-tinke in podjetju Mir iz Vidma za opravljene vse storitve ter odigrano Tišino.

Posebej še hvala ga. Anici in g. Jožetu Zavcu za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, Darinki Briški za vso pomoč in sosedi Marici Vidovič za molitve.

Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. V globoki žalosti: njeni štirje otroci, vnuki in pravnuki

OGLASI IN OBJAVE

Tri leta ze v grobu spiš,

v naših srcih še ziviš

in ni dneva in noči,

povsod si v srcih z nami ti,

solza, zalost, bolečina te zbudila ni,

ostala je praznina,

ki hudo boli.

V SPOMIN

Alešu Svensku

ZAKL 30, PODLEHNIK

1988 - 1998

Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, z lepo mislijo ali svečko počastite njegov spomin.

Vsi tvoji najdražji

Tri dni pred božičem je ugasnilo življenje ljubljenega moža in ata

Francija Žeraka

Od njega smo se poslovili v Žetalah v krogu domačih.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali sveče in cvetje, posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku za lep obred.

V globoki žalosti: žena Marija, hčerka Zvezdana z Janijem, Matejem in Rokom

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice

Marije Plajnšek

IZ POBREŽJA 80

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.

Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njeni

Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ zmogla bom - močnejša sem, a vendar ni bilo tako.

SPOMIN

Jutri, 5. januarja, mineva pet let, odkar nas je mnogo prerano zapustila draga žena, mama in oma

Dragica Ferš

IZ HAJDOŠ 6

Hvala vsem, ki ji prižgete sveče in se je spominjate.

Žalujoči: vsi tvoji

Nekaj lepega je v tebi bilo,

kar pozabiti se ne da.

Ce ljubi moz, očka, dedi v grobu spi,

več v hiši naši sreče ni.

Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,

v naših srcih pa bridka zalost in jok.

ZAHVALA

Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega moža, atija in dedija

Stanka Fridauerja

IZ NOVE VASI 54/A PRI MARKOVCIH

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli ustno ali pisno soža-

lje.

Iskrena hvala govornikoma Janku Petroviču in Mariji Strelec za lepe besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebnemu podjetju MiR ter pevcem cerkvenega pevskega zbora.

Prav posebna hvala družini Petrovič, hčerki Simoni s Slavkom za ves trud in skrbi. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.

Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: vsi, ki te imamo radi

Vse igre mladosti so odigrane, vse bitke s svetom so predane.

(Tone Kuntner)

ZAHVALA

Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice

Nežice Sajovic

Z ZAGREB[KE CESTE 75, PTUJ

se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na poslednji poti, darovali cvetje, sveče in maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala Mirici za skrb in nego na domu in vso pomoč v težkih trenutkih.

Hvala g. župniku za pogrebni obred in mašo, g. Šegulu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Turnišče in pogrebnemu zavodu MIR.

Vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame in babice

Veronike Vidovič

7. 1. 1941 - 21. 12. 2000

IZ LJUBSTAVE 12, VIDEM PRI PTUJU

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli sožalje.

Posebna zahvala kolektivu OŠ Leskovec, g. Kozelu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve.

Žalujoči: vsi njeni

Delo, ljubezen, trpljenje

bilo tvoje je zivljenje.

Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,

katere cenil bo še pozni rod,

nam ostaja praznina in velika bolečina.

Pomlad v vinograd bo tvoj prišla

in čakala, da prideš ti,

in sedla bo na rozna tla

in jokala, ker te ni.

ZAHVALA

Franjo Novak

IZ BRATISLAVCEV - ZASADI

7. 3. 1938 - 23. 12. 2000

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem, Avtobusnemu podjetju Certus, godbeniku za Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.

Žalujoči: otroci z družinami

Ob boleči izgubi našega sina, očeta, brata

Martina Arnuša

IZ VELIKEGA OKICA 19

rojen 22. 6. 1964

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na mnogo prerani grob, darovali cvetje in sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede. Iskrena hvala župniku Vajdu za obred in sveto mašo, zahvaljujemo se pevcem za odpete žalostinke ter podjetju MIR. Vsem še enkrat hvala.

Žalujoči: Marjana, hčerke Martina, Klavdija ter Tonček in Ivan z družinama

Zaman je bil tvoj boj,

zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,

bolezen je bila močnejša od življenja.

Oh, kako hudo boli,

ko tebe, ljuba zena in mama,

več med nami ni.

ZAHVALA

Tih in prazen bo zdaj naš dom ob boleči

izgubi naše ljube žene, mame, babice, tašče in sestre

Ane Tili

IZ PODVINCEV 39/B

25. 6. 1943 - 26. 12. 2000.

Iskreno se zahvaljujemo dr. Pernatovi, gastroenterološkega odd. bolnišnice Maribor, internemu odd. bolnišnice Ptuj, vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, maše ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Veri za poslovilne besede in opravljene molitve, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino ter celotnemu kolektivu Zavoda dr. Marijana Borštnerja.

Žalujoči: mož Franc, hčerka Darinka z družino, sin Mirko z družino ter bratje, sestre in drugi sorodstvo

V SPOMIN

Zvonku Dolamicu

IZ GABRNIKA

Ko se je pred šestimi leti

noč iz d'ne'va preb-udila,

je ugasnila zvezda ťvojega ži-vllenja.

Za vedno je zamrl prisrčen nasmeh

na ťvojih l^cih, ki nas je os^eče^al.

Ne pomagajo prelite solze

ne tihe prošnje po vrnitvi.

Že^e^ bi biti srečen in to srečo deliti z nami vsemi,

a kaj, ko je sreča kakor sonce:

ko je najlepše, zaide.

A spomin nate, dragi Zvonko, bo trajen

in v naših srcih boš živel večno.

Za vsak podarjen cvet in svečko iskrena hvala.

Z bolečino v srcu tvoji: mama, ata, sestra Zdenka in

brat Peter

PTUJ / NA PORODNEM ODDELKU BOLNIŠNICE KONČALI IN ZACELI Z DEKLICO

Lani v 764 porodih 769 otrok

če bi lahko predvidevali na podlagi porodov, potem bo prvo leto tretjega tisočletja na Ptujskem zagotovo v znamenju žensk. Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice so namre~ porodno leto 2000 sklenili z deklico, pa tudi novo porodno leto 2001 je začela deklica. Zanimivo je, da so imeli v lanskem letu enako število porodov - 764 - kot predlani, pa se je vendar rodil v letu 2000 en otrok več (ker so se starši večkrat razveselili dvojčkov). Po statističnih podatkih je bilo tudi v lanskem letu več fantkov kot deklic.

Dežurna ekipa porodnega oddelka, ki so jo v porodni sobi sestavljali ginekolog porodničar dr. Veselin Sučur, babici Majda Ilc in Brigita Vurcer ter na oddelku dr. Antonija Potočnik z medicinskima sestrama Bredo Kraner in Kristino Mlinarič, ob prelomu leta ni imela veliko dela: na silvestrovo so imeli le

en porod in prav tako na novega leta dan.

Sicer pa je minulo porodno leto 31. decembra sklenila 28-letna Urška Kostanjevec iz Kvedrove 2 v Ptuju, ki je dobri dve uri pred polnočjo, natanko ob 21.39, rodila 3.330 g težko in 50 cm dolgo hčerko Lano. Prvi

Maja Tuš s hčerko Ana Marijo, ki se je rodila prva v letu 2001; ob njej so mama Marta, o~e Janez in bratec Jure.

Napoved vremena za Slovenijo

če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo.

Ur{ka in Peter Kostanjevec s h~erko Lano, ki je bila zadnja rojena v lanskem letu. Foto: M. Ozmec

Kulturni križemkražem

PTUJ * Knjižničarke mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča vabijo danes (v četrtek) ob 17. uri v pravljično sobico (Mali grad, Prešernova 33) na pravljično uro. Otroci od četrtega leta dalje (in njihovi copa-tki) so vabljeni k pravljici Mizica, pogrni se. SLOVENSKA BISTRICA * V petek, 5. januarja, ob 19. uri bo v viteški dvorani gradu slavnostna akademija v počastitev 58. obletnice padca Pohorskega bataljona. Nastopajo: KUD Partizanski pevski zbor iz Ljubljane ter delavci Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica.

OSANKARICA * V ponedeljek, 8. januarja, ob 11.30 bo na poslednjem bojišču pri Treh žebljih žalna komemoracija ob smrti Pohorskega bataljona. (Avtobus bo na Osankarico peljal izpred gradu v Slovenski Bistrici ob 9.30. uri.) V programu komemoracije sodelujejo posamezniki in kulturniške skupine, učenci OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica ter člani KUD Tone Meliva iz Oplotnice in vojaki slovenjebistriške vojašnice.

PTUJ * V razstavišču gostilne Lužnik na Ptuju se bodo 8. januarja ob 18. uri srečali likovniki likovne sekcije dr. Štefke Cobelj iz Ptuja in likovne sekcije Gabrijela Kolbiča iz Zgornje Velke. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo likovnega samorastnika Jožeta Pepija Pohorca iz Zgornje Velke. V kulturnem programu bodo nastopili Doroteja Kotnik, učenka glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja, in ljudski pevci KUD Gabrijela Kolbiča iz Zgornje Velke.

PTUJ * Včeraj so v blagovnici Mercator odprli prvo letošnjo razstavo. Do konca januarja bodo na ogled dela članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj.

porod v novem letu pa so imeli 1. januarja zjutraj ob 7.36, ko je 24-letna Maja Tuš iz Zagojičev 15 a rodila 3.040 g težko in 48 cm dolgo hčerko Ana Marijo.

Za primerjavo naj dodamo, da smo tudi predlansko porodno leto 1999 končali z deklico, vendar je porodno leto 2000 začel deček. Sicer pa smo imeli v letu 1999 kar 13 porodov manj kot v letu 1998.

Pa še nekaj zanimivih poda-kov. V letu 1997 so imeli na ptujskem porodnem oddelku 759 porodov, v letu 1996 jih je bilo 795, leta 1995 kar 833 porodov, pred 16 leti, v času nekdanje Jugoslavije, pa so predvsem po zaslugi mamic iz Hrvaške imeli na ptujskem porodnem oddelku več kot 1500 porodov, to je skoraj dvakrat toliko kot v lanskem letu. Res je, da so danes "časi drugačni", razmere so bistveno spremenjene, pa vendar vzbuja skrb dejstvo, da število porodov iz leta v leto sicer počasi, a vztrajno pada.

M. Ozmet

Napoved za Slovenijo

Danes bo pretežno oblačno, pihal bo jugozahodni veter. V zahodni Sloveniji bodo ob~asno spet padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne od 2 do 7 stopinj C.

Obeti

Padavine se bodo v noči na petek razširile nad vso državo. Meja sneženja bo pod 800 m. V petek popoldne bodo padavine postopno ponehale, proti večeru se bo delno zjasnilo. V soboto bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Meja sneženja bo okoli 1700 m.

CRNA KRONIKA

UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE

22. decembra v popoldanskem času je zaradi poškodb, ki jih je dobil istega dne ob 1.20 uri kot kolesar v naselju Žabjak, umrl R.R., star 29 let iz Žabjaka.

S CESTE V DROG

24. decembra ob 7.45 uri se je v Trstenjakovi ulici na Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila M.E., star 22 let, iz Grajene vozil preblizu desnega roba vozišča, s prednjim desnim kolesom vozila trčil v robnik pločnika, zapeljal na pločnik ter trčil v kovinski drog javne razsvetljave. Zaradi poškodb se zdravi v bolnišnici, na vozilu pa je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 100.000 SIT.

VLOMIL V PRODAJALNO

Med 25. in 27. decembrom je neznani storilec vlomil v av-tomehanično delavnico ACJ v Vodovnikovi ulici v Slovenski Bistrici in iz skladišča odnesel več novih zimskih in letnih pnevmatik za osebna vozila znamk Sava M+S, Pirelli in Toyo. Lastnica N.P je oškodovana za okrog 1.600.000 SIT.

VLOMIL V HIŠO

27. decembra med 15.30 in 18.15 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Po-vodnovi ulici na Ptuju, pregledal vse prostore in ukradel nekaj zlatnine, gotovine in Mercator-jevo kartico ter lastnika S.H. oškodoval za okrog 200.000 SIT.

VLOM V BENCINSKI SERVIS

27. decembra okrog 23.30 ure je neznani storilec vlomil v bencinski servis v Hajdošah, odnesel mobilne telefone in stojalo z različnimi srečkami ter podjetju povzročil škode za okrog 200.000 SIT.

POŠKODBA PRI DELU

28. decembra okrog 13.00 ure je prišlo do delovne nezgode v podjetju TALUM, d.d., delovna enota Promet v Kidričevem, kjer sta bila poškodovana delavca F.G., star 37 let, iz Kidričevega in V.Š., star 46 let, iz okolice Ptuja. F.G. je v garaži lokomotiv nameraval zamenjati poškodovani izpustni ventil na cisterni za prevoz odpadnih materialov. Za pomoč je zaprosil V.Š. Iz delavnice je pripeljal jeklenki s kisikom oz. acetilenom za avtogeno varjenje. S plinom iz jeklenk je pričel segrevati izpustni ventil, med segrevanjem pa se je sproščal plin ter se skoncentriral v notranjosti cisterne. Zaradi visoke koncentracije je prišlo do vžiga in nato do eksplozije ostankov katranske smole. V eksploziji sta bila delavca poškodovana in prepeljana v bolnišnico Ptuj.

Ur

rmtaa

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Metka Petrovič, Mala vas 29, Gorišnica - dečka, Andreja Mesarec, Velika Nedelja 7 - Eniso, Sabina Ma-lek, Moravci v Slov. g. 128, Mala Nedelja - Maria, Mojca Lah, Volkmerjeva 11, Ptuj -Filipa, Vesna Esih, Žabjak 15, Ptuj - Klemena, Jožefa Jelen, Kraigherjeva 18, Ptuj - deklico, Marjana Skrabl, Lancova vas 30, Videm - Lauro in Žiga, Anica Plejnšek, Gregorčičev dr. 3, Ptuj - Niko, Sabina Cafu-ta, Stanošina 37/a, Podlehnik

- Nina, Dragica Vaš, Gomila pri Kogu 3/a, Ormož - Tjašo, Zvonka Polajžer, Dobovec 35, Rogatec - dečka, Danijela Ma-gdič, Prvomajska 11, Podleh-nik - Domna, Maja Cverlin, Kolodvorska 1, Središče ob Dravi - Urbana^ Ida Cverlin, Cermožiše 55, Žetale - Sandro, Vesna Roškar, Gabrnik 51, Juršinci - dečka, Nada Golob, Pobrežje 91, Videm - Nika, Nataša Horvat, Litmerk 4/a, Ormož - Žana, Natalija Horvat, Gabrnik 15, Juršinci -dečka, Erika Abraham, Potrčeva 36, Ptuj - Dominika, Kristina Mernik, Moškanjci 45/a, Gorišnica - Kevina-Kristijana, Stanka Kristovič, Nova vas 16/a, Markovci - dečka, Francka Orlač, Veliki Vrh 2/d, Cir-kulane - dvojčka (dečka), Stoja Butolen, Jelovice 45, Majš-perk - Moniko, Sonja Jelen, Dežno 1/d, Podlehnik - Floriana, Klavdija Stepišnik, Dorna-va 30/a, Dornava - Ino, Natalija Roškar, Slovenska c. 59, Središče - Lauro, Nataša Fridl, Zg. Hajdina 97/a, Ptuj - Nika, Stanka Jambriško, Žerovinci 46, Ivanjkovci - Mateja, Helena Meško, Zg. Ključarovci 6, Sv. Tomaž - deklico, Petra Me-sarič, Na obrežju 12/a, Nino, Jožica Ozmec, Osluševci 21, Podgorci - Anemarijo, Tanja Kozar- Stošič, Cučkova 3, Ptuj

- dečka, Jelena Podbreznik, Gomilšakova 17, Ptuj - Aljaža.

Poroke - Ptuj: Dragan Rade-ka, Hrastovec 22/c, in Mojca Kokot, Hrastovec 26/f, Zlatko Strucl in Jožica Klinc, Dravinjski Vrh 2/b, Radivoj Do-večar in Silva Solar, Strjanci 33,

Umrli so: Vincenc Bračko, Grajenščak 50, roj. 1929, umrl 23. december 2000, Neža Sa-jovic, roj. Rašl, Ptuj, Zagrebška c. 75, roj. 1912, umrla 20. decembra 2000, Veronika Vi-dovič, Ljubstava 12, roj. 1941, umrla 21. decembra 2000, Franc Novak, Bratislavci 8/a, roj. 1938, umrla 23. decembra 2000, Rozalija Kostanjevec, roj. Bezjak, Bukovci 15, roj. 1919, umrla 25. decembra 2000, Ludvik Sitar, Kungota pri Ptuju 157, roj. 1922, umrl

25. decembra 2000, Viktorija Skorjanec, Grabe 32, roj. 1911, umrla 25. decembra 2000, Robert Rašl, Ptuj, Žabjak 27, roj. 1971, umrl 22. decembra 2000, Marija Lukman, roj. Vajda, Ptuj, Maistrova ulica 7, roj. 1941, umrla 25. decembra 2000, Ana Tili, roj. Kuhar, Po-dvinci 39/b, roj. 1943, umrla

26. decembra 2000, Franc Lo-vrec, Vintarovci 43, roj. 1970, umrl 18. decembra 2000, Vinko Zelenik, Vitomarci 59, roj. 1955, umrl 25. decembra 2000, Marjan Satler, Trnovski Vrh 54, roj. 1965, umrl 21. decembra 2000, Bojan Ribič, Krčevina pri Vurbergu 10, roj. 1975, umrl 27. decembra 2000, Ana Klampfer, Njiverce, Njiverce vas 21, roj. 1913, umrla 26. decembra 2000.

Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, Tel.:02/782-3001

« FIAT PUNTO««

Popust 130.000 sit

NAKUP SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO IN 25% POLOGOM

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh