logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
Aktiv žena Štor brez prostorov ^ ■ ■v ■ zaradi županove jeze Oto Pestner starejši je proslavil 80. rojstni dan "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On UŽITEK V DOBRI KAVI PRAŽARM; 03/713-2666 ST. 83 - LETO 65 - CELJE, 22. 10. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Do sanacije plazov je še daleč Septembrsko divjanje narave je po sedaj znanih ocenah na Celjskem povzročilo za 11,8 milijona evrov škode, kamor še niso vštete posledice plazov in škoda v gospodarstvu in kmetijstvu. Nad plazom v Majlandu pri Zidanem Mostu so razmere še vedno izredne (na sliki). Metoda, ki pomaga proti glavobolu in tečnemu šefu Kam na m iirijijijyijijjav (( i m Vse to v posebni prilogi Novega tednika v prvih dneh novembra! Rezervirajte si oglasni prostor že danes! Pokličite marketing Novega tednika in Radia Celje! ^ Mercator Center Celje Opflkamisko 9. Celie. st; 80 00 Od 22. oktobra do 9- novembra 2010 £r Ji^ 7. ■;■/ cjc/fü Mavrična dožive1|a Iti likovnih (Is I RllJdrRke^A En-temfsnra •äladkn tElra DOGODKI IVANA STAMEJČIČ UVODNIK Kopiraj? Prilepi? y ponedeljek bo nov dan. To zagotovo drži, vprašanje pa je, kaj bo prinesel. V Sloveniji z lokalnimi volitvami še nismo opravili, saj bodo nenazadnje v nedeljo volivci izbrali župane kar v tretjini občin, na Celjskem v devetih. Če pogledamo le v naši največji - Žalec in Šentjur -so razmere tako različne, da bolj ne bi mogle biti. Če je v Žalcu skorajda popolno zatišje, v katerem se je po 1. krogu aktualni župan odrekel vsakršnemu predvolilnemu boju in je s tem uplahnil tudi veter v jadra protikandidatu, je v Šentjurju vroče, kot že dolgo (ali vsaj osem let) ni bilo. Županska protikandidata, oba trdno prepričana v lastno zmago, resnično ne izbirata sredstev, kako v to prepričati tudi dovolj volivcev. Se zdi, da še torkove priložnosti, ko sta se namesto med seboj raje soočila vsak »sam s seboj«, nista dobro izkoristila ^ V ponedeljek bo torej, vsaj kar se lokalnih volitev tiče, za Slovenijo nov dan. A naj bo ta kakršenkoli že, prav veliko ne bo spremenil. Na življenje ljudi namreč vpliva še veliko pomembnejših stvari, kot je izbor prvega oziroma prve med občani. Pri teh kakšnih posebnih sprememb, vsaj na bolje, žal ni pričakovati. Od kod torej vsa jeza, nezadovoljstvo in bes v ljudeh zadnje čase? Zagotovo ne od včeraj! Tudi strokovnjakinja v temi, ki jo lahko preberete na 7. strani časopisa, govori o tem, da se tovrstna čustva v človeku nabirajo dolgo, preden bruhnejo na plan, korenine pa segajo v otroštvo in v takratno občutenje pozitivnega ali negativnega sprejemanja. V Sloveniji se v ljudeh nakopičeni jeza, nezadovoljstvo in bes zaenkrat kažejo še na verbalni ravni. Le redko se zgodi, da komu »poči film«. Bolj množično je bilo tako le v primeru spomladanskih dijaških in študentskih protestov pred parlamentom v Ljubljani. Čeprav je vsak človek svet zase in v teh razmišljanjih zagotovo ne vzdržijo posploševanja, se mi vseeno zdi, da smo v Sloveniji tudi glede tega ljudje na nek način razdeljeni v dve skupini. Bolj konkretno: na »mlade« in »stare«. Smo torej tisti, ki smo odraščali v časih, ko nam je bilo tržno gospodarstvo le novo poglavje v učbeniku in je bila dostopnost do izobrazbe, zdravja, dela, stanovanja dana vsem, na nek način še vedno v privilegiranem položaju? Še vedno lahko »črpamo« iz nekdanje pozitivne sprejetosti . A sprašujem se, kako dolgo še. Če bi bil namreč občutek slednje dovolj, potem ne bi tako zlahka pohodili vsega, kar je bilo dobro in to dobesedno čez noč zamenjali za nove, večinoma iz tujine »prekopirane« vzorce. Sistem Kopiraj! Prilepi! se obnese pri računalnikih, za življenje (zadovoljnih) ljudi pa očitno ni dovolj. Poplave odnesle najmanj 12 milijonov evrov Septembrsko divjanje narave je po sedaj znanih ocenah v 30 občinah na Celjskem povzročilo za 11,8 milijona evrov škode. Ocenjena je škoda na objektih in cestah oziroma na občinskem premoženju in v zasebnih objektih, še vedno pa niso ocenjene razsežnosti plazov niti škoda v gospodarstvu ter na kmetijskih površinah, tako da lahko z gotovostjo napovemo, da bo končna številka o škodi na Celjskem bistveno višja. V glavnem je ocenjena škoda, ki jo Upravi RS za zaščito in reševanje prijavljajo v posameznih občinah. Po doslej znanih podatkih je bilo največ škode na vodotokih, ki znaša približno 93 milijonov evrov, na državnih cestah in železnici pa je ocenjena na 7 milijonov evrov. Škoda po septembrskih poplavah bi morala sicer biti ocenjena do srede, vendar pa so na URSZ rok podaljšali do 6. novembra, saj v mnogih regijah škode še niso uspeli popisati in oceniti. Na Celjskem v milijone Če smo lahko malo »žleht«, bi rekli, da imajo na Celjskem očitno pač več izkušenj z naravnimi nesrečami, saj so s postopki praktično zaključili. Kakorkoli, v »naših« 30 poškodovanih občinah (škode niso prijavili samo v Solčavi, Lučah in Rogatcu) so največ škode utrpeli v Laškem, kjer je škoda ocenjena na slabe 3 milijone evrov. Veliko škode, 1,8 milijona evrov, so utrpeli tudi v Šentjurju, 900 v Šmarju, 700 tisoč evrov pa v Vojniku. V večini drugih občin se škoda vrti med 200 in 500 tisoč evri - na pol milijona so na primer ocenili škodo v Nazarjah in Podčetrtku. V mestni občini Celje je škode na srečo manj, kot so se mnogi bali, saj so prejeli zgolj 77 prijav, medtem ko občinsko premoženje ni bilo tako zelo poškodovano, tako da škodo v Celju ocenjujejo na slabih 300 tisoč evrov. Kot je opozoril tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode Franc Sinkovič, številke niso dokončne, saj v teh dneh prijavljeno škodo preverja še regijska komisija, vendar bistvenih odstopanj ne pričakujejo. Kot smo že omenili, v ministrstvu za gospodarstvo škodo še ocenjujejo. Skupno je bilo v septembrski poplavi na Celjskem prizadetih 31 gospodarskih družb, mnoge med njimi pa skoraj bolj kot neposredna škoda pesti izpad dohodka. Prav tako bo treba počakati še na vse posledice plazov, saj v ocenjeni škodi ni denarja, ki bi bil potreben za trajno sanacijo plazov. Ti so ogrozili 299 cest, 30 stanovanjskih hiš in 61 prebivalcev. Kot je napovedal tudi Sinkovič, se bo v odpravo posledic poplav vključila država, saj škoda presega 0,3 pro- mila državnega proračuna. Vendarle bodo ukrepi, še bolj pa dejanska pomoč - tudi to so izkušnje s Celjskega - znani v prihodnjih mesecih. US Foto: Grup A KLS skočil do srebra Delniška družba Krka je letošnja zlata gazela v Sloveniji, imenitno pa se je uvrstilo tudi podjetje KLS z Ljub-nega ob Savinji, ki so mu na zaključni prireditvi v Ljubljani podelili kipec srebrne gazele. Savinjsko-zasavska gazela 2010, podjetje KLS, je specializirana za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, letos pa dosega precej dobre poslovne rezultate. »Tudi na naziv srebrne ga- kaz, da pravilno delamo, da zele smo izjemno ponosni,« je povedal direktor Mirko Strašek, »že prej regijsko zlato, nato še srebrni kipec na državni ravni sta pomagala k promociji podjetja, Ljubne-ga in Zgornje Savinjske doline. Priznanje je v bistvu do- strokovna javnost ceni rezultate in da smo na pravi poti. Dogajanje v sredo v Ljubljani je bilo eden od trenutkov na poti razvoja, mi pa ga jemljemo kot neke vrste obveznost: še naprej moramo dokazovati, da srebrni kipec ni naključje oziroma nek kratkoročen rezultat, temveč stalnica v našem razvoju.« Temu Strašek dodaja, da jim še vedno največ pomenijo priznanja kupcev, ki jim omogočajo napredovanje in stabilno poslovanje. »KLS letos dobro dela. Po vsem trudu, ki smo ga vložili v minu- lih letih, smo letos dosegli takšen položaj na trgu, da imamo ogromno naročil. Zagotovo bomo pričakali bistveno boljši konec leta, kot je bil lani, saj bomo prodajo povečali za približno 40 odstotkov,« je napovedal Strašek. US Foto: GrupA (arhiv NT) 090 42 24 Vaš kabelski operater T u R N š E K www.turnsek.si 03 42 88 198 V Celju, na razglasitvi regijske gazele, je Mirko Strašek v imenu KLS prejel zlato priznanje, v Ljubljani na državni ravni pa srebrno gazelo. ■^Ll h L PAKETI TROJČEK ze za 21 eur na mesec! Burleska soočenja na dveh bregovih Pešnice Šentjurska predvolilna kampanja v višji predstavi -Ko stvari niso več hec, včasih popustijo živci V predvolilnem »boju« smo vajeni, da tako ali drugače privilegiran favorit udobno počaka na izvolitev, vsi drugi pa praviloma le polnijo kandidatne liste. Največ, kar volivec doživi, je poplava plakatov in množično pojavljanje istih obrazov še na javnih prireditvah. Šentjurča-ni pred tokratnim 2. krogom županskih volitev vedo, kako je, če gre zares. Kot je znano, se v 2. krogu merita dosedanji župan mag. Štefan Tisel (SDS) - v prvem krogu ga je podprlo nekaj manj kot 40 odstotkov volivcev - in mag. Marko Diaci (Gibanje za občino Šentjur) - zbral je slabih 30 odstotkov. Oba kandidata sta za 2. krog temeljito dodelala kampanjo. Tako se v preteklih dneh na Šentjurskem praktično na nobenem koraku ni bilo mogoče izogniti enemu ali drugemu potencialnemu županu. Pa naj je šlo za agi-tiranje na kmečkem shodu, obvezen potujoč »šank«, kjer pivo in druge tekočine zastonj tečejo v potokih, udarne video spote, ki so ti sledili po cesti, če si jih spregledal na računalniku, turneje po oddaljenih kotičkih občine in osebna srečevanja z bodočimi podaniki, ad hoc podpisovanje pogodb ter gradnjo igrišč na zimo in še bi lahko naštevali. Pri tem očitno že popuščajo živci in se na terenu prižigajo strasti. Simp-tomatičnemu incidentu na shodu pri drameljski Urški, ko naj bi vidni predstavnik enega tabora nesramno nagnal aktivista s konkurenčne liste, se velja podrobneje posvetiti po nedeljskem finišu. Vsekakor pa je vrelišče doseglo dogajanje okrog nesojenega soočenja, ki sta ga kandidata napovedala takoj po prvem krogu. Zborovanje že prepričanih Marko Diaci je Štefana Ti-sla javno izzval na soočenje že v prvi izjavi za javnost na Radiu Celje takoj po prvem krogu v nedeljo zvečer. Ti-sel se je strinjal, da se dobita v torek, 19. oktobra. Potem pa so stvari šle vsaksebi. Ker naj bi se občina in sokandi-dat slabo in počasi odzivali, je Diaci stvari organiziral sam. Posledica je bilo zbo- rovanje kakih 150 njegovih pristašev v hotelu Žonta, kjer je v torek zvečer čakal na nasprotnika. Tislov štab je položaj uravnovesil s svojim »soočenjem« na, kot so dejali, nevtralnem terenu v občinski dvorani - ob isti uri istega dne. Tik pred zdajci so na ta dogodek vabili prek elektronskih medijev in sporočil. Bolj komorno občinstvo nekaj deset SDS-ovih pristašev je lahko znova slišalo vse o dosežkih preteklega mandata, podprto tudi z video projekcijo. Sicer izvrstna ideja javnega soočenja z neposrednim stikom z volivci je tako padla v vodo. Namesto tega smo bili v torek priča dvema političnima shodoma na dveh bregovih Pešnice s prepričevanjem že prepričanih. Smo pa takoj naslednji dan oba kandidata soočili na Radiu Celje. O tem, kdo je večji mojster v izogibanju konkretnemu odgovoru na konkretno vprašanje, so lahko poslušalci presodili sami. Oba verjameta v svojo zmago. Končni odgovor pa bomo dobili v nedeljo zvečer. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Ko je v polno dvorano hotela Žonta prišla Tislova odposlanka Barbara Jakše Jeršič, je moral županski kandidat Diaci na trenutke miriti razgrete glave. V njegovem imenu je posredovanje med obema taboroma ponudil Miran Koren. Shod se je po slabe pol ure mirno zaključil. Na drugi strani Pešnice, v občinski sejni dvorani, je bilo vzdušje precej bolj umirjeno. Tisel se ob dejstvu, da nasprotnika ni bilo, ni dal motiti in je »soočenje« vseeno izpeljal. Za gostinski del druženja pa so poskrbeli pred občino. Za Kosa Kandidatu za župana Občine Žalec Janku Kosu (SD) je podporo v 2. krogu volitev izreklo devet strank, ki so se uvrstile v občinski svet. Izjema je le Nadstrankarska lista za skladen razvoj občine Žalec, na kateri kandidira tudi drugi županski kandidat na volitvah Lojze Posedel. Kot je znano, se je Posedel volilnim aktivnostim pred 2. krogom odrekel. To pa ne pomeni, da volitev v nedeljo v Žalcu ne bo. MJ Aktivne krompirjeve počitnice V mestni občini Celje so tudi letos pripravili program športnih in drugih aktivnosti med jesenskimi oziroma krompirjevimi počitnicami, ki se za učence in dijake začenjajo v ponedeljek. Mladi bodo tako lahko (od plačno plavali, drsali, kegljali, ponedeljka do petka) brez- igrali mali nogomet ali bad- minton. Vse dejavnosti bodo brezplačno na voljo v dopoldanskem času od 10. do 12. ure, za kar so s sofinanciranjem tega programa poskrbeli Mestna občina Celje, Športna zveza Celje in republiška fundacija za financiranje športnih organizacij. V Celjskem mladinskem centru pa bodo počitnice ča-rovniško obarvane. Otroci (med 6. in 14. letom) bodo lahko vsak dan med 10. in 13. uro na delavnicah ustvarjali ča-rovniške pripomočke, kot so čarovniški klobuk, čarobna palica, leteča metla, svetleči svečniki _ Kot zaključek čarov-niških počitnic bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 16. uri za vse otroke od treh let gledališka predstava Čudežni pralni stroj Leonard v izvedbi gledališča Ku-kuc. Starši pa si bodo lahko od 14. ure ogledali razstavo gob in se pridružili gobarskemu pikniku. BA Policisti (še) stavkajo Akcija traja v vseh Tuš trgovinah in Tuš franšizah od 21.10. do 24.10. 2010, oziroma do razprodaje zal Potem ko je javni sektor s stavko končal, med njimi tudi Sindikat policistov Slovenije, člani drugega sindikata, Policijskega sindikata Slovenije, s stavko nadaljujejo. Stavka, kot pravijo, poteka na način, da policisti temeljito opravljajo postopke na meji ter ne izrekajo kazni za manjše prekrške. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Branko Prah je prejšnji teden na razširjeni seji sindikata v Celju napovedal zaostritev stavke, če jim vlada ne bo prisluhnila in dala konkretne rešitve glede njihovih stavkovnih zadev. Prva stavkovna zahteva je odprava plačnih nesorazmerij. Glede tega je Prah pojasnil, da bodo sami naredili primerjavo s plačami evropskih policistov in zah- tevali, da ima slovenski policist srednje visoko plačo evropskega policista. Poudaril je tudi, da so pri upokojevanju policistov s pogajalsko skupino javnega sektorja že dosegli velik premik, saj so uspeli dokazati, da je poklic policista zahteven in stresen. Ob tem je spomnil, da je bila policistom odvzeta t.i. beneficirana delovna doba, zato zdaj zahtevajo določene bonitete pri upokojevanju policistov. V sindikatu si namreč ne predstavljajo, da bo policist pri 63 ali 65 letih opravljal svoje delo na terenu. V sredo je sindikatu uspelo zbližati stališča z vlado pri dveh točkah, medtem ko se glede ene točke še usklajujejo. V ponedeljek je zato pričakovati dogovor obeh strani. MJ 4 GOSPODARSTVO O cetis' Zoper direktorja ni dokazov Po pooblastilu 227 delavcev Steklarske nove je odvetniška družba Čeferin zoper nekdanja direktorja, Mihaela Kolarja in Teobalda Pajnika, že lani vložila kazensko ovadbo, češ da nista poskrbela za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. Celjsko okrožno državno tožilstvo je potem, ko je septembra kazensko ovadbo že zavrglo, pred dnevi zavrglo nov predlog za kazenski pregon. Po mnenju celjskega tožils- zavarovanje delavcev, ki še kateri izražajo nestrinjanje z odločitvijo tožilstva, podan pa je bil tudi predlog, da se znova dokazno ocenijo pogoji za začetek kazenskega pregona oziroma da se za oba direktorja vloži obtožni predlog. Na tožilstvu so zapisali, da neplačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delav- prispevki niso bili plačani, pristojen davčni organ. Davčni urad Celje je namreč januarja 2007 s posebno odločbo za dve leti odložil plačilo prispevkov, nato pa je odlog še podaljšal do lanskega julija - vmes pa se je Steklarska nova že znašla v stečaju. Za odlog plačila prispevkov so se odločili, da bi tva ni bil podan utemeljen sum, da bi direktorja kršila temeljne pravice delavcev oziroma da bi res storila očitano kaznivo dejanje. Kolar-ju, Pajniku in članom nadzornega sveta so delavci očitali, da niso poskrbeli za plačilo prispevkov za socialno vedno ostajajo neporavnani. Prispevki niso bili plačani od junija 2007 do maja lani, ko je bil uveden stečaj v Steklarski novi. Zato so v odvetniški pisarni novembra lani vložili kazensko ovadbo, potem pa, ko jo je tožilstvo zavrglo, vložili novo ovadbo, v Kot je med obiskom v Steklarni Rogaška septembra obljubil predsednik vlade Borut Pahor, bo država nase prenesla neplačane prispevke nekdanjih delavcev. Hkrati je premier govoril tudi o spremembah zakona o plačilu prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki bodo predvidele stroge sankcije za tiste delodajalce, ki se bodo izogibali plačilu teh prispevkov. Na dražbi premoženja Steklarske nove so v torek prodali samo najcenejše stanovanje, za ostalo premoženje, predvsem nekaj stanovanj in zemljišč, pa ni bilo ponudb. cem Steklarske nove izrazito odstopa od tistih primerov, v katerih je državno tožilstvo presodilo, da so izpolnjeni pogoji za kazenski pregon. Po mnenju tožilstva je za celotno obdobje, ko Steklarski novi omogočili nadaljnje poslovanje oziroma da bi se preprečila nadaljnja hujša gospodarska škoda. US Foto: GrupA (arhiv NT) Prodaja zanesljive banke? Vlada je včeraj razpravljala o prenovljeni strategiji skupine NLB za obdobje 2010-2015, ki poleg dokapitali-zacije v višini 250 milijonov evrov predvideva dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb. Med njimi je največkrat bilo še preveč neznank, pa omenjena prodaja deleža v Banki Celje. Neuradno je slišati, da bi tržna vrednost 40,99-odstotnega deleža NLB v Banki Celje lahko znašala najmanj 100 milijonov evrov. Banka je pretežno usmerjena v posle z občani in majhnimi in srednjimi podjetji, ob polletju je imela 9 milijonov evrov dobička. V celjski banki pred sklepom vlade načrtov znotraj NLB niso želeli komentirati, saj je tudi odprtih vprašanj, na katera naj bi odgovorili v prihodnjih dneh. So pa iz Banke Celje sporočili, da je bonitetna agencija Fitch Ratings potrdila mednarodne bonitetne ocene. »Dolgoročna ocena ostaja BBB, kratkoročna F3, individualna C ter ocena podpore 3,« je zapisano v sporočilu, v katerem so tudi ocenili, da je ohranitev ocen v zaostrenih gospodarskih raz- merah velik uspeh. »Ohranitev bonitetnih ocen je odraz poslovne odličnosti, zaupanja in ugleda, ki ga banka uživa doma in v tujini. Ocena med drugim potrjuje pomemben položaj banke v regiji, dobro kapitalsko ustreznost, likvidnostno pozicijo in stroškovno učinkovitost,« še dodajajo v banki. Agencija je spremenila dolgoročno napoved iz stabilne v negativno, in sicer kot izraz trenutnih tržnih razmer in okolja, v katerem posluje Banka Celje. Po njihovih navedbah pa vseeno dobra bonitetna ocena Banko Celje uvršča Prenovljene trgovine v planetu je predstavil direktor Tuš nepremičnin Mitja Terče. Prenovljen celjski Tuš V celjskem Planetu Tuš so pred sobotnim dogajanjem, ki so ga naslovili Planet nori do polnoči, predstavili prenovljeno podobo nekaterih trgovin, hkrati pa obeležili osem let dela najstarejšega tovrstnega centra z različnimi vsebinami za preživljanje prostega časa. Planeti Tuš so se v osmih le- valskem trgu, saj so s petimi tih iz modernih nakupovalnih središč razvili v verigo multi-kin z največjim tržnim deležem, verigo bovling centrov in biljardov ter kot pomemben koncertni prostor. Letos so Tu-ševa multikina prevzela primat na slovenskem kinoprikazo- multikini, z 32 kinodvorana-mi in s 7.413 sedeži osvojila polovičen delež v Sloveniji, novembra pa v enem od kinematografov pričakujejo milijon-tega obiskovalca. V celjskem Planetu Tuš, ki ga je lani obiskalo več kot 4,6 milijona kupcev, v njem pa se je obrnilo med 20 in 30 milijoni evrov, so skupaj z najemniki za naložbe letos namenili milijon evrov. Najemniki so seveda poskrbeli za opremo in prenovljeno grafično podobo, približno tretjina potrebnega denarja pa je odpadla na Tuš, ki je med drugim povečal prodajne površine. »Prenovili smo 18 lokalov, dela pa obiskovalcev niso motila,« je omenil direktor Tuš nepremičnin Mit- V Banki Celje prodaja svoj delež tudi NFD. V imenu investicijske družbe NFD 1 delniški investicijski sklad je naprodaj 39.276 rednih in 7544 prednostnih delnic banke. NFD prodaja tudi svoj delež v Elektru Celje. v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank - sodi torej med bolje ocenjene banke srednje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene bonitetne ocene in potrjujejo, da je zanesljiv poslovni partner. US ja Terče, ki je za prihodnje leto napovedal nove prenove. V načrtu je prenova celostne podobe z ureditvijo parkirne hiše in skupnih prostorov, za naložbe pa naj bi prav tako namenili približno milijon evrov. Terče je za prihodnja leta napovedal širitev mariborskega Planeta Tuš ter ureditev centra v Domžalah, medtem ko so se očitno v celjskem podjetju odpovedali gradnji podobnega planeta v Ljubljani. »Sami ne bomo razvijali projekta, saj smo prepričani, da je v Ljubljani že preveč trgovskih površin, se pa pogovarjamo, da bi verigo multikin in bovling centrov zaokrožili tudi v prestolnici,« je povedal Ter-če, ki je med drugim izpostavil, da v Tuševih trgovskih centrih med krizo niso zaznali upada prometa, vendarle pa se je ustavila rast števila potrošnikov. US, foto: SHERPA Pod naslovom Planet nori do polnoči bo jutri v celjskem Planetu Tuš po prvih dveh tovrstnih prireditvah tretji takšen festival. Kupcem bodo zagotovili različne ugodnosti ter pripravili zabavo za vse generacije. Sobotno dogajanje se bo končalo s koncertom skupine JINX. Nekdanji zaposleni v Steklarski novi so prav zaradi neporavnanih prispevkov protestirali tudi pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Država naj bi jim kot nekdanja lastnica podjetja na račun neplačanih prispevkov dolgovala 2,5 milijona evrov, po uvedbi stečaja pa so ostali tudi brez odpravnin. Po nakupih v mesto, ne na obrobje V Velenju, v središču mesta, so pred dnevi odprli nov Mercator center. V objektu je 22 različnih lokalov, zaposluje 170 ljudi, center pa se dobro dopolnjuje tudi z Rdečo dvorano, kjer pripravljajo številne prireditve. Naložba je vredna skoraj 28 milijonov evrov. Center je projektiran v skladu z usmeritvami sodobnega urbanizma, investitor je velenjska družba Toming consulting, od katere je Mercator odkupil objekt. Gradnja centra je v preteklosti dvigovala nekaj prahu, saj je grajen na mestu nekdanje avtobusne postaje, prestavljali pa so tudi otroško igrišče. Sicer je v centru več kot 31 tisoč kvadratnih metrov površin. Kot je poudaril predsednik Mer- catorjeve uprave mag. Žiga Debeljak, vsaka njihova investicijska odločitev temelji na natančnih tržnih analizah. »Predvideli smo tudi zaostrene pogoje poslovanja na trgu in se jim hitro prilagodili. Našim kupcem omogočamo številne ugodnosti. Center v Velenju ni le za danes in jutri, ampak za prihodnost.« Ob odprtju novega centra je Debeljak predal 10 tisoč evrov generalnemu sekretarju Rdečega križa Janezu Pez-lju za delo lokalnega odbora RK, direktorica Mercator-jevega maloprodajnega območja Urška Žohar pa je novoizvoljenemu županu Bojanu Kontiču izročila donatorski ček za igrala na mestnem otroškem igrišču v vrednosti 4 tisoč evrov. US Brezzicno omrežje v vsak kraj V okviru predstavitev brezžičnih mesh omrežij, ki je bilo pred kratkim v Ljubljani, je podjetje i-Rose predstavilo svoje aplikativne rešitve in primer dobre prakse - projekt wi-fi Laško. Predstavitev so pripravili v sodelovanju z evropsko divizijo ameriškega podjetja Tropos, ki je vodilni proizvajalec opreme za brezžična mesh omrežja. Predstavnik podjetja je zaradi povečanega zanimanja slovenskih občin predstavil pro- dukte in rešitve za omogočanje dostopa do interneta krajem, ki niso zanimivi za komercialne ponudnike in-ternetnih storitev. V i-Rose so za uporabnike brezžičnega mesh omrežja izdelali spletno aplikacijo, ki omogoča zakup dostopa do interneta. Aplikacija IRLAN ponuja nakup ter pregled kupljenih / porabljenih dovolilnic 24 ur na dan, 7 dni v tednu, odlikuje pa jo enostavna uporaba. US Cisti računi, nižji stroški Z delilniki stroškov do 30 odstotkov manjša poraba toplote - Delilniki obvezni pred prihodnjo kurilno sezono Začetek kurilne sezone pomeni za marsikatero denarnico velik šok. Medtem ko lahko v individualnih hišah lastniki pri ogrevanju varčujejo na različne načine, predvsem pa za ogrevanje plačajo toliko, kolikor porabijo, so glede tega etažni lastniki precej na slabšem. Zlasti tam, kjer se stroški ogrevanja še vedno obračunavajo glede na stanovanjsko površino, ne glede na to, koliko toplote v posameznem stanovanju v resnici porabijo. Običajno so stanovanja v blokih tudi preveč ogrevana. Pri čemer lastniki, namesto da bi zaprli ventile na radiatorjih, prevroča stanovanja raje hladijo tako, da odprejo okna, saj vedo, da bodo del njihove toplote plačali bolj varčni in racionalni sosedje. Da bi bila poraba energije v blokih manjša in s tem tudi nižji stroški, so ponekod na radiatorje že dali vgraditi tako imenovane delilnike stroškov, s katerimi lahko merimo dejansko porabo energije v posameznem stanovanju. Delilniki bodo sicer obvezni šele prihodnjo kurilno sezono, s 1. oktobrom 2011. Z vgradnjo delilnikov se mora strinjati več kot 50 odstotkov etažnih lastnikov v več-stanovanjski stavbi. Vodja upravnikov v stanovanjski zadrugi Atrij Brane Teršek pravi, da so delilniki vgrajeni že v približno 45 odstotkov stavb, s katerimi upravlja zadruga. Pri tem opaža tudi vse večjo ozaveščenost lastnikov stanovanj, ki se zavedajo, da z manjšo porabo energije nimajo le nižjih stroškov, ampak tudi manj obremenjujejo okolje. A vsi lastniki ne razmišljajo tako. Nekateri so glede delilnikov še vedno precej skeptični, saj ne verjamejo, da ljudje res plačajo toliko, kot porabijo. Marsikomu namreč ni jasno, zakaj morajo lastniki za porabljeno toploto kljub delilnikom plačevati pavšal. Več načinov delitve stroškov Brane Teršek pojasnjuje, da se lastniki sami odločijo za način obračunavanja stroškov. »Ponekod se lastniki odločijo za obračun enkrat na leto, kar pomeni, da celo leto plačujejo pavšale (akontacije za ogrevanje). Ob koncu kurilne sezone pa se popiše poraba toplotne energije in pripravi končni obračun (razlika med vplačanimi akontacijami/pavšali in dejansko porabo). Stranke v tem primeru dobijo poročilo, nekatere morajo doplačati, drugim se denar vrne. Takšen način obračuna je odvisen od dogovora med lastniki. V tujini večinoma opravijo obračune enkrat letno. Možno pa je tudi obračunavanje enkrat mesečno, brez poračunavanja stroškov ob koncu kurilne sezone. Pri mesečnih obračunih so večji stroški, saj je treba vsak mesec pripraviti obračun, kar bremeni uporabnike. Pri letnih obračunih to odpade, strošek nastane samo enkrat letno,« Teršek pojasni možne načine obračunavanja rabe energije. V vsaki več stanovanj ski stavbi so tudi skupni stroški (skupni prostori, toplotne izgube Ti se določijo s pisnim sporazumom med etažnimi lastniki, ki ga mora podpisati večina lastnikov. Pri tem morajo upoštevati Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z K nižji porabi energije poleg delilnikov, ki merijo porabo toplote, prispevajo tudi termostatski ventili, s katerimi uravnavamo temperaturo v prostoru. Nakup in vgradnja delilnika predstavljata strošek lastnika stanovanja. Delilnik stane med 30 in 40 evri, pri čemer je treba ta znesek pomnožiti s številom radiatorjev v stanovanju. več posameznimi deli, ki bo začel veljati s 1. oktobrom 2011, do takrat pa se bo uporabljal pravilnik iz leta 2005. V novem pravilniku je tudi določeno, kako se obračunajo stroški za lastnike, ki ne namestijo delilnikov. Zanje pravilnik predvideva plačilo ogrevanja glede na ogrevano površino, pomnoženo s faktorjem 1,6. Načeloma so lastniki stanovanj, kjer že imajo vgrajene delilnike, po besedah Terš-ka zadovoljni, predvsem zaradi nižjih stroškov in čistih računov. V povprečju se jim je poraba, odkar imajo delil-nike, znižala za 20, ponekod tudi do 30 odstotkov. »Primerov, da bi lastniki zaradi slabih izkušenj odstranili delil-nike oziroma opustili takšne obračune, nismo imeli. Mogoče samo en primer vgradnje že v letu 2000, kjer so lastniki vgradili elektronske de-lilnike z življenjsko dobo baterije 5 let in po preteku tega obdobja (v letu 2005) niso več nadaljevali takšnega načina obračunavanja. Vendar takrat (leta 2000) tudi še ni bilo us- treznih pravilnikov,« dodaja Teršek. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A V glavnem obstajata dve vrsti delilnikov (za dvocevne sisteme ogrevanja), in sicer izhlapilni in elektronski. Posamezni deli stavbe morajo biti opremljeni z delilniki iste vrste in tipa, za katerega so se odločili lastniki. »Izh-lapilni delilniki delujejo na podlagi merjenja količine posebne tekočine, ki izhlapeva iz ampule glede na površinsko temperaturo ogrevala. Ampula ima prirejeno lestvico, iz katere razberemo izhlapevanje - porabo. Ampulo je treba enkrat na leto zamenjati in se v glavnem uporablja za obračun enkrat na leto (odčitavanje). Menjava ampule pomeni tudi določen letni strošek. Vgrajujejo se redko, vendar imamo primer vgradnje. Elektronski de-lilniki so dražji od izhlapilnih. Vgrajeno imajo ustrezno elektroniko, ki meri temperaturo površine ogrevala in temperaturo zraka v prostoru (enotipalni ali dvotipalni delilniki). Na ekranu se odčitajo porabljene vrednosti. Delujejo na baterijo z življenjsko dobo 10 let. Po tem obdobju se zamenja delilnik ali pa samo baterija (pri nekaterih proizvajalcih). Odčitavanje podatkov - porabe je lahko enkrat letno ali mesečno, možno je tudi z daljinskim odčitavanjem podatkov. Največkrat se lastniki odločajo za mesečne obračune (daljinsko ogrevanje), za elektronske delilnike z daljinskim odčitavanjem,« navaja Brane Teršek. Z gradbeno kramo pa kar v potok Celjana Marcela Kamenška vodi tekaška pot vsako jutro iz Celja čez Petriček do visečega mostu ob Savinji in nazaj. Pred dvema tednoma je naletel na nepričakovan prizor. Več kosov gradbenega materiala v raztrganih plastičnih vrečah je kazilo podobo potoka v Ša-hovem grabnu sredi gozda pod mostom nad strmo cesto. Nevestnež, ki mu je bil v napoto odpadni gradbeni material za dela na fasadi, je našel enostaven način, da se ga znebi. Gradbeno kramo je namesto na odlagališče komunalnih odpadkov brezbrižno odvrgel z mostu v potok. Če se mu je uspelo izogniti plačilu cene za odlaganje in predelavo komunalnih odpadkov na enem od odlagališč, očem ni ostalo skrito njegovo ravnanje. Iz potoka so molele vreče, iz njih pa stiropor, masa za izolacijo fasade, dleta, vedra, folije in ostali gradbeni material. Nekaj odpadkov je potok že začel razjedati in nekaj ga je celo odplavilo po vodi. Potok, ki priteče z Brnice, se zliva naprej v Savinjo, zato je mimoidoči Kamenšek o divjem odlagališču nemudoma obvestil mestno redarstvo. Odlagališče naj bi si odšli ogledati, vendar se z njim ni zgodilo nič. V potoku in na brežini je ležalo tudi nekaj gradbenega orodja, kaže Marcel Kamenšek. Črno točko ob cesti sredi gozda, mimo katere se sprehajajo svežega zraka in rekreacije željni meščani, smo si v sredo zjutraj ogledali tudi mi. In glej, ga zlomka, po nekaj urah gradbene krame tam ni bilo več. Odstranili je niso redarji oziroma komunalna služba, temveč verjetno nevestnež kar sam. Vreče so druga poleg druge čakale na odvoz poleg kontejnerja kosovnih odpadkov na Petričku. Da gre za iste odpadke, je potrdil višji nadzornik v službi za občinsko redarstvo pri Mestni občini Celje Vinko Andolj-šek. Na sumljivo vozilo z odpadki, iz smeri Zagrada na cesti čez Petriček, so v zadnjih dneh postali pozorni krajani. Z njihovo pomočjo so redarji in komunalno-cestni inšpektor Janez Kušar na sledi podjetniku iz Šempetra, ki naj bi v Za-gradu opravljal gradbena dela. Šlo naj bi za obnovo fasade na enem od tamkajšnjih objektov. Na podlagi odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki osumljenemu podjetniku grozi 830 evrov kazni, morebitnemu posamezniku pa 125 evrov. Po zakonu o varstvu okolja globe za odlaganje na nedovoljenih mestih znašajo od 125 evrov za uničevanje naravnih habitatov, do preko 3 tisoč evrov za onesnaževanje voda, doleti pa vas lahko tudi zaporna kazen do osem let. Kljub temu, da je onesnaževalec menil, da ga bo težko izslediti, v tem primeru najverjetneje to vseeno ne bo povsem nemogoče. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA 6 I INTERVJU NOVI TEDNIK Komunala je blazno draga Upravičeno. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki o oblikovanju cen ter številnih naložbah Komunalno podjetje Velenje se podobno kot druga komunalna podjetja večkrat znajde na udaru nekaterih, ki plačujejo položnice. Zagotovo pa bi nastal vik in krik, če v kakšnem kraju oskrba ne bi »klapala« - torej, če bi zmanjkalo vode, če bi na dvoriščih ostajale smeti ali če bi zasmrdelo iz kanalizacije. »Vsem pridemo prav, tako politikom kot navadnim ljudem,« se je nasmejal direktor velenjske komunale Marijan Jedovnicki, ki seveda razume, da se znesek na položnicah pač ne zdi nikoli dovolj nizek. »Vendar so predstave ljudi o tem, kaj je drago ali kaj ni, zelo subjektivne. Med ljudmi po celi Sloveniji je v resnici neverjetna fama, da je komunala blazno draga. V Velenju, na primer, je v 80 kvadratnih metrov velikem stanovanju najdražja mesečna položnica v zimskem času, ki zajema ogrevanje, toplo vodo, pitno vodo, odvajanje in čiščenje odplak z vsemi taksami in prispevki, nekje 120 evrov. Če pogledamo, kaj dobimo za ta denar in kakšna mašinerija stoji za tem, mnogo pomislekov ne razumemo,« je zgodbo nadaljeval Je-dovnicki. »Pogosto smo izpostavljeni poskusom in manipulacijam raznih interesnih skupin. Ampak za to je škoda izgubljati energijo in besede, saj hiter pogled v tujino pokaže, da so v mnogih državah storitve tudi nekajkrat dražje.« Verjetno bo dokaj negativno mnenje med ljudmi težko spremeniti. V resnici ne moremo veliko. Kot javna služba se tudi v KP zavedamo, da morajo biti stroški pokriti s prihodki. Stroške je treba omejevati in kontrolirati, kar je stvar predvsem vodstva in vseh zaposlenih v podjetju. Pri tem je treba zagotoviti zadostno redno investiranje v obnove, ker sicer rastejo stroški vzdrževanja. Če ostaneva pri naložbah: ravno v KP Velenje ste v minulih dneh dobili kar nekaj novosti. V bistvu je končan precej velik naložbeni ciklus. Ocenjujemo, da smo v zadnjih desetih letih z občinami v obnovo infrastrukture vložili več kot 35 milijonov, na po- dročju novogradenj pa več kot 40 milijonov evrov. Zgrajena je centralna čistilna naprava, obnovljena centralna energetska postaja ter kar nekaj magistralnih vodovodov in toplovodov. Na koncu ciklusa smo zgradili del kanalizacije Črnova-Bevče in obnovili čistilno napravo Kavče. Bistven korak naprej smo naredili tudi v Šoštanju. Bilo je še več manjših naložb, vse pa so poplačane z zdravimi sredstvi. Torej iz amortizacije, taks ter prispevkov za razširjeno reprodukcijo. Žal je denar iz zadnje postavke predlani »ugasnil«, kar pomeni omejitev pri nadaljnjih vlaganjih. Naložbe v obnove pa se bodo morale nadaljevati, sploh pri vodnih dejavnostih jih je premalo. Ravno za vodooskrbo najbrž težko pričakujete evropski denar? Zaradi pomanjkanja sredstev v 20-letnem obdobju se je v obnovo vodovoda premalo vlagalo. Zato smo se lotili projekta Vodooskrba Šaleške doline, ki vključuje obnovo obstoječe ter gradnjo dveh novih čistilnih naprav in posodobitev vseh glavnih vodovodov. Vrednost projekta je 41 milijonov evrov, pri čemer bo slaba tretjina lokalnega denarja, ostalo bosta, vsaj upamo tako, prispevala EU in država. Vloga je v Bruslju, ugoden odgovor pričakujemo do konca leta, tako da bi prihodnje leto izbirali izvajalca, projekt pa končali v letu 2014. Drugi projekt je nekoliko manjši, gre za gradnjo kanalizacijskih sistemov v vrednosti 3,5 milijona evrov. Še vedno računamo na denar iz regionalnih skladov za ureditev odvajanja komunalnih odplak, z vsem naštetim pa bi uredili javno omrežje predvsem v Šmartnem ob Paki. Če upoštevate pripombe o previsokih zneskih na položnicah, se mnogi gotovo sprašujejo, če so vse te naložbe potrebne. Infrastrukturo je treba nenehno obnavljati zaradi dotrajanosti in seveda tudi tehnološke neustreznosti. Centralna energetska postaja je bila stara več kot 40 let, z rekonstrukcijo pa že varčujemo pri toploti in porabi električne energije. Podobno je z napravo za čiščenje odplak, zadnjih treh letih smo izvajali varčevalni program, zmanjšali število zaposlenih in število individualnih pogodb, kar je pomenilo precejšen finančni učinek. Spoštujemo zakonodajo, tudi zakon o omejitvi direktorske plače, na primer. Nam pač različne dejavnosti omogočijo, da pre-živimo, in verjetno je stanje podobno tudi v drugih komunalnih podjetjih. Ampak v Velenju ostajamo optimisti: preživeli bomo leto, dve krize, vmes pa se bo odprl nov investicijski ciklus.« ki je bila stara več kot 25 let. Z njo smo očistili do 40 odstotkov onesnažitev, z novo pa več kot 90 odstotkov. Torej, kar se tiče obnov, ni dileme, novogradnje pa gradimo tam, kjer jih ljudje potrebujejo oziroma kjer še nimajo komunalne infrastrukture. Bi se strinjali, da ima Slovenija precej visok komunalni standard? V naši državi radi sprejemamo zahtevno zakonodajo, ki včasih ni skladna s finančnimi možnostmi, zgodi pa se, da niti s potrebami. V komunalnih podjetjih imamo dve nalogi: visok standard oskrbe in varstvo okolja. V resnici so pri obeh nalogah predpisi zelo zahtevni in so se v zadnjih letih še zaostrili. Seveda je to prav, saj je zdrava pitna voda dobrina, ki je je v Sloveniji relativno veliko, vendar je treba več vmesnih dejanj, da dosežemo pojem varne vodooskr-be. V KP imamo »hasap« sistem in z njim številne kontrole. Smo eni od oskrbovalcev, ki imajo najmanjše število neustreznih vzorcev, manj kot odstotek, kar je daleč pod slovenskim povprečjem. Ta sistem seveda nekaj stane, ampak ima poleg stroš- kov tudi izjemne pozitivne učinke. Na številke na položnicah zagotovo vpliva razpršena poselitev. Naši prostorski načrti so bili in so še prilagojeni željam raznih investitorjev. To je povzročilo razpršeno poselitev, ki s sabo prinese zelo drago infrastrukturo, od cest do, če hočete, vodovoda. In seveda se dogaja, da želimo biti grof na svojem hribčku, torej imeti vse dobrine, česar naš standard ne prenese. Priključek za kanalizacijo v vasi je nekajkrat, da ne rečem včasih po več kot desetkrat dražji kot priključek v blokovskem naselju. Vendar se tudi na tem področju premika. Greznic namreč po letu 2018 ne bo več in v našem podjetju že nekaj časa preizkušamo male čistilne naprave ter svetujemo posameznikom. Veseli nas, da je čedalje več zanimanja. Cena je relativno sprejemljiva, saj lahko v individualni stanovanjski hiši za približno tri tisoč evrov rešijo problem čiščenja odplak. Mnogi ne vedo, da o cenah komunalnih storitev odloča tudi država. Država ureja cene večine javnih služb. Če rečemo, da je področje daljinskega Univ. dipl. inž. kemije Marijan Jedovnicki, rojen na Hrvaškem, je dolgoletni direktor velenjske komunale in predsednik UO Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z družino živi v Velenju. ogrevanja urejeno, pa so pri vodni dejavnosti in odpadkih dlje časa veljale uredbe o omejitvi cen. Zbornica komunalnega gospodarstva je pripravila metodologijo, iz katere je izšel pravilnik za določitev cen petih javnih služb: za vodooskrbo, kanalizacijo, čiščenje odplak ter zbiranje in odlaganje odpadkov. S pravilni- ne, ki bi pokrile stroške in zagotovile dovolj denarja za redno obnovo infrastrukture. Omenili ste občine: ustanoviteljice KP, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, so pred časom »zamrznile« vašo zahtevo za podražitev nekaterih storitev. »Smisel javne službe je, da skrbi za dobro, zanesljivo in kakovostno oskrbo za najnižjo možno ceno, ki pa mora pokriti stroške.« »Pri oskrbi z vodo je cena na naših položnicah med nižjimi v Sloveniji, pri oskrbi s toploto pa zagotovo med najnižjimi. Ampak nizka cena je dvorezen meč - seveda je dobra za ljudi, dolgoročno pa seveda zmanjka denarja za naložbe.« kom prihaja omrežnina, ki pokriva stroške amortizacije, zavarovanja, odškodnin, financiranja in se odvaja v proračun občin. Te morajo denar vlagati nazaj v infrastrukturo, katere lastnice so. Drugi del cene je namenjen izvajanju dejavnosti, torej obratovanju, stroškom _ Pravilnik je še vedno veljaven, vendar je vlada s 26. avgustom izdala uredbo, s katero je za šest mesecev zamrznila cene. Kakšna bo nadaljnja usoda, ne vemo. Komunalci si želimo, da bi enkrat definirali pravila igre. Seveda ne »navijamo« za vnebovpijo-če cene, temveč želimo ce- Res je, da v KP poslujemo s težavami, ker imamo pač prenizke cene. Poslovno leto sicer zaključujemo okrog ničle, ampak še enkrat opozarjam, da se v vodne dejavnosti ne vlaga dovolj. Trenutno probleme obvladujemo, ampak tako se ne da zdržati neskončno dolgo. Treba se bo pač odločiti, če bomo dali 10-15 evrov več za komunalo in šli dvakrat manj na pivo, ali pa bomo umetno držali nižje cene, na koncu pa imeli slabo oskrbo. Iz pogovora z ljudmi ugotavljam, da sicer razumejo položaj, vendar bi se za dražje položnice odločili s težkim srcem. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA AKTUALNO Kdaj bo ljudem prekipelo _ in kako je lahko delavec sploh še dobre volje - Problem kot izziv Ogromno ljudi je izgubilo službo, ogromno je bilo izigranih, veliko ljudi so v revščino pahnila početja tistih, ki so plačani desetkrat bolje kot delavci, ki so zanje garali. To, da nekdo zasluži veliko več kot navaden delavec, čeprav podjetja ne vodi uspešno, vpliva na občutek vrednosti zaposlenega, saj mu na nek način družba in država kažeta, da ni vreden. To vodi ljudi v tesnobo in še v večje osebnostne težave. Seveda ni vse tako črno. So podjetja in vodilni, ki svoje zaposlene spoštujejo in vedo, da so delavci pot do uspeha. Vendar je zaradi velikih razlik med ljudmi v smislu plač in finančne (ne)pre-skrbljenosti občutek nezadovoljstva med ljudmi močan. Tudi policija previdno govori o primerih nasilja, za katerimi morda stoji jeza do nadrejenih. Spomnimo le na bombo v Vegradu in na primer, ko je na Celjskem razočaran delavec poskušal zažgati hišo nadrejenega _ Na spletu skoraj ni novice, pod katero ne bi bili zapisani komentarji, ki so več kot očitno sovražni govor. Ljudje so razočarani, ko vidijo, da si elita deli bajne honorarje, medtem ko nekateri nimajo denarja za hrano otrok. Na eni strani so ljudje, ki dobijo vsak mesec na račun več tisoč evrov plače, na drugi strani se v letu 2010 dogaja to, da se ljudje skoraj sprejo v vrsti za brezplačen obrok kosila dobrodelnih organizacij. Se je potem mogoče čuditi nezadovoljstvu v družbi? Nevarna primerjava Psihoterapevtka in vodja Centra za psihoterapijo Celje Damjana Voglar pravi, da nezadovoljstvo med ljudmi ne izvira iz zadnjih mesecev, zadnji dogodki so le izzvali in na dan pripeljali vse, kar se je v ljudeh nabiralo že od otroštva. Ljudje se ves čas primerjamo. V vrtcu, zadovoljstvo pade na naš notranji občutek in zbudi našo staro strukturo. In to postane boleče,« razlaga Voglarje-va. Pri ljudeh, ki izgubijo službo, stopi v ospredje občutek nemoči. Ta je zelo nevaren. »Ljudje rečejo: >Saj nič ne morem, samo veze velja-jo< _ Nemoč lahko ljudi pa-ralizira in mislim, da je to v tem obdobju zelo velik problem. Pokaže se tudi v sovražnem govoru, češ temu bi morali narediti to in to _ Ljudje bi morali kljub občutku nemoči v sebi iskali moč. Vsak jo v sebi ima! Neverjetno je, kolikokrat pri delavnicah odkrijemo, koliko Znani slovenski motivator Smiljan Mori: »Če ljudje živijo v strahu in jezi, težko najdejo rešitev, ker ne zmorejo razmišljati. Dogodki ne oblikujejo ljudi, ampak pomen, ki ga pripišejo temu. Če je kdo ostal brez službe, lahko misli, da je zguba, da ga nihče ne potrebuje in da nima sreče, lahko pa je jezen nekaj časa, ne more pa biti jezen vse življenje! Mora iti v akcijo in to vzeti kot izziv. Veliko podjetnikov se je razvilo v času največjih kriz, ker so bili prisiljeni iskati rešitve in izzive.« šoli, prvi službi _ »Ves čas dobivamo informacije o sebi. Če imamo ob tem dober občutek lastne vrednosti, torej, da >znamo, zmoremo in da smo vredni<, potem te primerjave niso nevarne. Drugače je, če smo vajeni iz svojega okolja že od otroštva dobivati sporočila, da nismo dobri, ne zmoremo in da nismo vredni. Takrat trenutno ne- Nataša Šuster iz Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit: »Ljudje prihajajo v fitnes tudi zaradi psihičnega in ne le fizičnega stanja. Stres je zelo lahko sprostiti s športom. Tudi dijaki imajo v šoli pritiske in se sproščajo s športom. Tako dosegajo tudi večjo učno učinkovitost. Veliko otrok usmerjajo v borilne veščine ravno zato, da kontrolirajo agresivnost. Sami lahko naredimo veliko z dihalnimi vajami, dvigovanjem uteži in nenazadnje tudi s tekom ob Savinji se lahko razbremenimo.« Pomembno je, da se v družinah ljudje učijo izražati čustva. Če se o jezi in negativnih čustvih pogovarjamo, potem to pomeni, da se učimo ravnati tudi z jezo, trdi Vo-glarjeva. veščin, talentov imajo ljudje, a jih ne morejo realizirati v danih okoliščinah, ker vidijo samo probleme. V problemih je treba videti izziv. Tudi v brezposelnosti, zadolženosti, ker če človek v tem ne vidi izziva, se težko izvleče.« Čeprav je te besede morda komu, ki doma nima kaj jesti, težko razumeti, Voglar-jeva vztraja. »V teh primerih pride do izraza osebna opremljenost, torej kako človek ravna s seboj, s svojimi čustvi, kaj zmore in kakšna sporočila nosi v sebi že od otroštva.« Vrednost in plača Ali se torej ljudje ne cenijo dovolj in se v službah pustijo pohoditi? Mnogo ljudi razmišlja preprosto: kolikor me delodajalec plača, toliko me ceni. »Pogosto slišim, ko ljudje rečejo, da se počutijo nevredno, da je samoumevno, da morajo delati in da sicer delajo dobro, ampak notranji občutek jim ves čas govori, da ne bodo zmogli. Da niso vredni - vredni v očeh drugih. In spet smo pri sporočilih, ki smo jih dobili kot otroci. Nekdo, ki je v otroštvu dobival sporočila, >kako dobro ti gre, tole ti je uspelo, nič hudega, če ti ni raste in dobi notranji občutek, da zmore in da tisto, kar naredi, opravi dobro, pri čemer ni nič hudega, če mu ni uspelo, mu bo pa drugič,« pojasnjuje Voglar-jeva. Vse to so verbalna sporočila, starši pa dajejo ista sporočila tudi nebesedno. Ko se znajo nasmejati ob uspehu in otrok čuti veselje in ponos. Psihoterapevtka Damjana Voglar: »Vedno več ljudi je v psihični stiski.« »Tak človek se na primer na slabo plačo v odraslosti odziva drugače. Si morda reče, da je dobro, bo drugič boljše, ali odide do šefa in mu poda argumente za višjo plačo ali pa si išče drugo službo,« še razloži naša sogovornica. Hudo pa je, če so vsa sporočila iz otroštva negativna in če so otroku ves čas vtepali v glavo, da je bilo vse, kar je naredil, narobe. Tak človek ima o sebi slab občutek. Tudi ni nujno, da mu kasneje sploh kdo kaj reče, saj vsa slaba občutja pridejo na površje tudi ob ne-besednih sporočilih. »Vedno je lahko v družini, kolektivu nekje v zraku nek negativen občutek, ki je vsem znan, a ga nikoli ni nihče izrekel. Ta sporočila so še veliko hujša. Nekatere stranke povedo: >Vem, da narobe delam, čeprav mi tega nihče ni rekel.< Če ima človek še to smolo, da v službi slabo ravnajo z njim, kjer je še mobing, kjer se ne spoštuje človeka in njegovega prispevka, takrat ob zatiranem nezadovoljstvu in notranji jezi ter nemoči pride do duševnih in telesnih bolezni.« Vsem je dobro znan čir na želodcu. Ta je posledica slabih občutkov in jeze, ki ju dobesedno požremo,« trdi Voglarjeva. »Tudi duševnih stisk, anksioznosti, paničnih napadov, depresij je vedno več. Ogromno ljudi skoraj ne zmore brez antidepresivov, pomirjeval, veliko je tesnobe, nemira, stiskanja v prsih, ljud- je ne morejo dihati, boli jih zano s pomanjkanjem notra- želodec, dobivajo omotice in nje in zunanje varnosti.« imajo občutek, da bodo pad- SIMONA ŠOLINIČ li v nezavest. Vse to je pove- Foto: GrupA Anonimni včeraj, 12.10 na goli otok i rjo re pa vpokoj!!! OdnoTOri (-^1) A v Anonimni včsrsj, 7:21 Odnovon (+1) a v a pa gre lahko k nims vseh prispevkov placarih .... a sej res on jih ina Anonimni včsraj, S:41 Odnovori (+2) A v Kaj bo? Pogreb? Krepnila ? Hvala bogu! Zemlja rabi gnoj! Anonimni včsrsj, 3:02 Odnovori (+51 a v Državljani bomo z daiatvatni lopel vse počistili pod preprogo, Raie tai uViniii nesposobno Ministrslvo Z3 pravosodje, kije neučinkovito in enostransko! Anonimni 13. okt 2010, 23:46 v penzijo pri SO Marš na Ig! Anonimni 13. cM 2010, 23:40 namesto.cfa potröi plus,vse pcrtrjuje v rninus'i piačala ? rrogoče je pa het;ert;a,kaj!? Odgovori (-^12) a v OdgoTOrl A v ste Z9spali,9l vam je Anonimni 13. oM 2010, 23:27 pri 50-tih baraba v penzijo,ostati pa? ni mogoče trug O -J 3 okt 2010, 23:23 za iriatildo; škoda iusa! pika 13. okt 2010, 22:45 Tale Odgovori (fi4l a v -minister se pa še iaži po radiju,da to Odgovori (+2> A v Odpovori (+8) A v bi mogfa bft ai zaprta ai pa pokojna vsekakor pa ne upokojena^ Anonimni 13. okt 2010, 22:08 Odgovori (+4) a v llak.Ta država podpira gniie tiapitaliste. in desni in ievi in vsi-smrdijo. Bankam so mirno ponudili 200.000,000 Nataša Šuster: »Šport pomaga pri premagovanju stresa.« Vedeževanje 090 42 24 Na spletnih forumih so komentarji dovolj zgovorni ^ Pogosto je mogoče slišati in brati na spletnih forumih, da s(m)o mediji tisti, ki v družbi ustvarjamo nezadovoljstvo zaradi vseh slabih novic. Vendar za to, da nekdo podjetje »zafura«, seveda nismo krivi mediji, ki to razkrijemo javnosti. Predsednik celjskega aktiva novinarjev DNS Miran Korošec: »V državi, ki se razglaša za socialno pravično in pravno, smo še toliko bolj dolžni opozarjati na kršitve zakonodaje, stiske, krivice. Že velikokrat smo pomagali rešiti marsikakšen problem in spodbodli pristojne organe, da so se vendarle zganili in ukrepali. Dosegli smo, da so se žalostne zgodbe dotaknile javnosti in vzpodbudile ljudi k solidarni pomoči. Neutemeljeni in za lase privlečeni so očitki, da bi bili novinarji krivi za to, ko ljudem >poči film< zaradi stanja v družbi. Krivdo za to naj si pripišejo tisti, ki ljudi pehajo v takšno stanje, jim ne dajejo plač, ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in drugo zavarovanje ter hodijo po njihovem dostojanstvu!« Zupan noče aktivnih žensk Maščevanje štorskega župana dan po izvolitvi - Predsednica aktiva žena, ki je ostal na cesti, je podprla protikandidata V uredništvo smo prejeli pismo iz Štor, ki opozarja, da je tamkajšnji župan Miran Jurkošek komaj dan po končanih volitvah odpovedal gostoljubje aktivu žena iz spodnjih Štor. Vodja aktiva naj bi se zamerila županu, ker je bila na volitvah na listi SDS, ki je podpirala njegovega protikandidata. Aktiv žena iz spodnjih Štor je imel svoj prostor v obnovljenem kulturnem domu, ki je namenjen vsem občanom, ne glede na njihovo politično pripadnost. »Dan po volitvah smo imele že vnaprej določen program aktiva žena v prostoru, ki ste nam ga dodelili vi, gospod župan, in ga tudi pred vhodom v stavbo označili s tablo,« piše v prejetem pismu. »Vodja aktiva, ga. Vera, vas je pisno obvestila o dogajanju v aktivu v oktobru in novembru ter vas na kulturen način povabila. Torej ste stoodstotno vedeli, gospod župan, da imamo 11. oktobra ob 17. uri predavanje ljudske umetnice v naši sobi kulturnega doma,« piše med drugim v pismu. Že zjutraj naj bi vodjo aktiva žena Verico Štante poklical podžupan Jani Jurkošek, ki je županov brat, ter rekel, da morajo prostor izprazniti, ker je dodeljen gledališki sku- Verica Štante, vodja aktiva žena (Foto: SHERPA) pini in skupini mažoretk. Ženske, ki so nato prišle z gostjo večera na vnaprej napovedano predavanje, so ostale v svoji sobi brez stolov. Kljub temu so tam vztrajale, najstarejši 85-letni članici pa so pomagali tako, da je sedela na obrnjenem vedru. »Če smo zadnjič v tej sobi, bomo pa stale,« so bile odločene ostale. »Brez besed sem,« odgovarja vodja aktiva žena Verica Štante, ki sodeluje v Društvu upokojencev Štore med drugim kot prostovoljka v pro- jektu Starejši za starejše ter je bila v našem časopisu v tej vlogi že predstavljena. »Zakaj nam ni župan odpovedal gostoljubja že vsaj en teden pred volitvami in to s kakšnim izgovorom, da bi lahko prostor pravočasno izpraznila?« se čudi Štanteto-va. »To je po mojem mnenju sramotno, zato se čudim, kako se lahko nek župan spusti na takšno raven,« dodaja. »Pile so kavico« Vprašali smo seveda tudi drugo stran, župana Mirana Jurkoška. »Aktiv žena ni bil registriran kot društvo,« odgovarja župan, vendar je njegova občinska uprava tablo društva kljub temu namestila na pročelje kulturnega doma, od koder so jo v preteklih dneh že odstranili. Aktiv žena je deloval v sklopu Društva upokojencev Štore, izbire pravne oblike delovanja pa jim župan ne more določati, odgovarjajo iz aktiva. »Vodja aktiva me je najprej prosila za prostore v avli v pritličju, da ne bo treba hoditi po stopnicah. Po tistem je želela še dodaten prostor, kamor so članice nato vsak dan hodile na kavico,« trdi župan Jurko-šek. Štantetova to vsakodnevno druženje članic odločno zanika ter pravi, da so se zbrale Del članic aktiva žena iz spodnjih Štor, ki ostaja pred zaprtimi vrati kulturnega doma. Njihovo tablo je občina s pročelja že odstranila. enkrat na teden, sama pa je ta prostor resnično obiskovala vsak dan, ker je pripravljala programe. »Nisem imela namreč določeno, kdaj smem priti,« odgovarja županu, ki pravi, da ji je občina omogočila kot vodji aktiva veliko, ona pa je pred volitvami nastopala proti njemu od hiše do hiše ter ga blatila. Je bil predvolilni boj resnično pravi vzrok za županovo odpoved gostoljubja aktivu žena? »Kot mi je znano, je bila gospa Vera na vaši pro-tikandidatni listi ter je tudi prišla v občinski svet. S tem tudi niste najbolj zadovoljni in to je bil pravi vzrok za izselitev iz sobe,« piše v pismu, ki smo ga prejeli. »Predvolilni boj je zame nekaj samo po sebi umevnega. Tako sem pred štirimi leti med predvolilnim bojem pomagala pri izvolitvi za župana Miranu Jurkošku, ki je nato iz naše stranke izstopil. Ali bi mo- Vojniška gmajna je odprla svoja vrata Podjetje Mik je v sredo predalo ključe prvim stanovalcem stanovanjskega kompleksa Vojniška gmajna. Vrednost naložbe je malo več kot 6,5 milijona evrov, kompleks pa je bil zgrajen v določenem roku 15 mesecev. Gre za enega najbolj energetsko varčnih stanovanjskih objektov v Sloveniji, za katerega bo izdelana tudi energetska izkaznica, iz katere bodo razvidni najpomembnejši kazalci rabe energije v stavbi in kakovost toplotnih lastnosti stavbe. Kompleks, ki je sestavljen iz dveh lamel z ločenimi vhodi, ima 50 nad-standardnih stanovanj, določena so prirejena tudi za gibalno ovirane in invalide. Generalni direktor in lastnik podjetja Mik Franci Pliber-šek je vesel, da je prodanih že devet stanovanj: »Rezerviranih jih je tudi že 18, tako da smo zadovoljni, sploh ker smo vsi skupaj prepričani v rala zdaj hiteti za njim k njegovi novi listi?« je zgrožena Verica Štante. »Da bi se maščeval samo meni, bi še nekako razumela, da se vsem ženskam, tudi najstarejšim, pa nikakor ne morem!« pravi Štantetova, ki je zaradi svojega prostovoljnega dela med različnimi generacijami v Što-rah na splošno spoštovana. Po vsem skupaj se v Štorah seveda že obeta vroča seja novega občinskega sveta, v katerega je bila Verica Štante izvoljena kot svetnica. BRANE JERANKO Foto: GrupA Franci Pliberšek je stanovalcema podaril sliko. to gradnjo, ki je resnično ena najboljših v Sloveniji.« Da so v podjetju Mik resnično prepričani v kakovostno in energetsko varčno gradnjo, priča tudi to, da so se odločili podariti stanovanje tistemu, ki bi našel energetsko učinkovito stanovanje po konkurenčni ceni, ki je že naprodaj ter tudi po standardu opreme ustreza stanovanjem Vojniške gmajne. Čeprav imajo v kraju tri nove stanovanjske objekte, še vedno primanjkuje neprofit-nih stanovanj. Župan Beno Podergajs priznava, da za to naredijo premalo: »Razen stanovanja, ki ga kupujemo na Frankolovem, nimamo v načrtu nobenega drugega nakupa, čeprav bi stanovanja potrebovali. Počakati moramo tudi na sprejetje novega proračuna.« So pa zato že dobili ponudbe investitorjev dveh novogradenj in bodo po besedah Podergajsa vsekakor o tem dobro premislili in morda v prihodnosti končno še kupili nekaj stanovanj. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Ur. list RS št. 33/07, 70/08, 108/09 in 80/10) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Aljažev hrib - JV del Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: I.) dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Aljažev hrib - JV del, ki ga je pod številko projekta 29/10 izdelalo podjetje AR PROJEKT d.o.o.. Ureditveno območje zajema parcele *48/1, *47/2, *47/3, 210/2 in 210/3, vse k.o. Zagrad. II. Gradivo iz prve točke bo od 29. 10. 2010 do vključno 29. II. 2010 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Aljažev hrib, Teharska cesta 2a, Celje. III. Javna obravnava bo potekala 17. 11. 2010, z začetkom ob 16.30, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 29. 11 . 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@ celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Aljažev hrib - JV del«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/ MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 21. 10. 2010 Številka: 3505-10/2010-9 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Jože Senica ob hiši tik ob plazu, ki je spodkopal zaselek Majland pri Zidanem Mostu. V ozadju se vidi ostanek ceste, po kateri so pred mesecem dni v dolino še spravljali avtomobile krajanov. V sosedstvu plazov in neukročene Savinje Državi, železnicam in Arsu se ne mudi - Brez intervencijskih sredstev, Laš-čani praskajo iz svojega proračuna Dober mesec po veliki poplavi, ki je zajela Laško, ter obilnih padavinah, ki so sprožile številne plazove, trgale cestne povezave, za vedno spremenile reliefe številnih hribov, se življenje vsaj na videz vrača v ustaljene tire. Laš-čani so, izključno s sredstvi iz lastnega proračuna ter s samoiniciativo številnih občanov, uspeli sanirati vsaj najhujše posledice. Plazovi (150 evidentiranih) neposredno več ne ogrožajo stanovanjskih hiš. To pa je tudi vse ^ S poveljnikom štaba civilne zaščite v laški občini Jožetom Senico zavijemo mimo sedaj že »zloglasnega« marijagraškega ovinka, kjer se Laščani za prestavitev struge borijo deset let. Nekoliko višje se več delavcev tudi po mesecu dni spopada z železniškimi pragovi, s katerimi so zaščitili okolico skladiščne hale Janeza Škorjanca. »V nedeljo zjutraj, 19. septembra, me je skoraj kap, ko sem stopil na plano in videl, da je ogromen plaz če noč prebil betonsko škarpo, zasul celotno halo in jo nagnil. Malo, pa bi jo prevrgel in zgrmela bi v globino, pri tem bi gotovo rušila vse pred seboj,« pravi Škorjanc. Le nekaj metrov stran stoji stanovanjska hiša. Prav lahko bi plaz ubral tudi pot do nje, o tem scenariju pa raje nih- če ne razmišlja. Za prvo sanacijo bo treba pri Škorjan-čevih odšteti okoli 18 tisoč evrov, le nekaj bo lahko primaknila občina. »V občini pričakujemo 800 tisoč evrov intervencijskih sredstev države in še vedno čakamo. O denarju ni ne duha ne sluha. S sanacijo pa ne moremo čakati, zato smo v občinskem proračunu prerazporedili sredstva, da smo dobili okoli 400 tisočakov za najnujnejša dela. Kaj bo, ko bo denarja zmanjkalo, ne vemo. Državi se nič kaj ne mudi,« pravi Senica. Zakaj struga Savinje ni očiščena? Vožnja proti Rimskim Toplicam prav tako ne nudi ravno privlačnih panoramskih prizorov. Gladina Savinje je sicer nizka, vendar struga jasno razkriva sramotne razloge za divjanje reke pred mesecem dni. Sredi struge so pravi otoki nanosa peska, poraščeni z drevjem in grmovjem. Brežine so povsem zarasle, na vejah pa v vetru plapola na tisoče plastičnih vrečk, da o drugi navlaki niti ne govorimo. Kot da bi gle- Na poti obiščemo še Lože nad Rimskimi Toplicami. »Pred mesecem so me klicali krajani in rekli, češ, ceste Lože-Leskovec ni več. Plaz je odtrgal cesto in ta se je ugreznila za dva metra globoko,« pojasnjuje Senica, medtem ko se po obsežni sanaciji lahko po cesti že peljemo. In gledamo v dolino po nagrbančenem hribu, ki ga je voda iz ravnega pašnika dobesedno preorala. Takšnih prizorov je bilo po septembrskem divjanju voda brez števila. »Nekaj tisočakov tu, nekaj tam za najnujnejša dela, potem pa zmanjka.« Spomnimo, plazovi so v Laškem poškodovali štiri odseke regionalnih, 48 odsekov lokalnih cest _ Do Majlanda peš in preko tirov Končna postaja tistega dne - Zidani Most. Do zaselka Majland moramo seveda peš. Čez železniške tire in v napol po-žrt breg. Plaz je od sveta odrezal domačine 33 hiš. Šele po nekaj dneh so gasilci in člani štaba civilne zaščite lahko pomagali v dolino pripeljati avtomobile. Danes se to zdi nemogoče, saj so avte peljali po ozkem robu plazu. Nekaj centimetrov in zlahka bi kdo zgr-mel v dolino. Danes tudi tega roba ni več, saj so ob prvih delih postrgali del plazu, dobesedno do praga prve hiše, od koder so morali domačinko preseliti. Verjetno bo treba hišo zrušiti. Sanacija je še bolj otežena, ker je spodnji rob plazu tik ob železniški progi. V teh dneh naj bi zemljino odpeljali z vagoni, drugače ne bo šlo. In spet je treba čakati. Zem- ljišče, kjer je Majland, je namreč v lasti Slovenskih železnic. »Tukaj smo spet naleteli na neverjetne birokratske postopke, saj še zmeraj ni dokončno dogovorjeno, kako bomo prenesli služnostno pravico na občino. Prej seveda ne smemo nadaljevati s sanacijo. Vse skupaj že predolgo traja,« je od »ažurnosti« državnih inšti-tucij, služb in podjetij že utrujen Senica. Verjetno bi bilo treba koga od pristojnih za kakšen dan naseliti v Majland. Kjer kanalizacijski sistem predstavlja iz plazu štrleča črna cev, zasilno speljana v dolino. Kjer je treba za vsak opravek peš v dolino in nato čez niz železniških tirov. Ob našem obisku tam dežura Ivan Amon. Železnice so namreč zagotovile 24-urno varstvo za prehod krajanov čez tire. »Čeprav ti tiri niso tako prometno obremenjeni, tu mimo vozi precej vlakov. O vsakem me prej obvestijo, potem je treba seveda paziti na krajane, ki prečkajo tire. Seveda so najbolj brezskrbni otroci, ki so razigrani in ne gledajo dovolj levo in desno. Pa mladi se vračajo s kakšne zabave sredi noči. Zelo težko tire prečkajo starejši in tisti z opornicami.,« opiše majland-ski vsakdan Amon. Redki krajani, ki pridejo mimo, niso zgovorni. Medijske pozornosti so imeli dovolj, sedaj si želijo le, da bi se življenje čimprej normaliziralo. Obljubam pa Laščani, redno poplavljeni in navajeni živeti v strahu pred plazovi, ki čakajo na državna sredstva za sanacijo škode poplav in neurij izpred več let, težko verjamejo. POLONA MASTNAK Foto: Grup A Po mesecu dni pri Škorjančevih v Marija Gradcu še zmeraj sanirajo plaz, ki je skoraj prevrnil skladiščno halo. Janez kaže, kako visoko je zasulo objekt. dali smetišče. »Že ves mesec opozarjam tudi na morebitne nevarne odpadke, ki so obstali v vodi ali ob njej, pa nič. Krajani bi se sami organizirali, prav tako štab, da bi vse to očistili, za kar bi celo zagotovili neka sredstva, a kaj, ko imamo zvezane roke. Zakaj struga ni očiščena, tudi ne vemo. Lahko si predstavljate, kaj se zgodi, ko velike količine vode trčijo ob te ovire. Sprašujemo na agenciji za okolje, nič se ne premakne. Nič se ne sme brez prej narejenih študij in projektov, kar pa traja in ni poceni,« razmišlja Senica. Ivan Amon skrbi za varen prehod krajanov Majlanda čez železniške tire. Si predstavljate, da jih je treba prečkati večkrat na dan, za vsak stik s »civilizacijo«? IZ NAŠIH KRAJEV Živa zgodovina postala pravi hit V Zavodu Celeia Celje so za letos končal program Žive zgodovine, v katerem je animirana skupina obiskovalcem Starega gradu vsako soboto in nedeljo vse od pomladi predstavljala srednjeveški način življenja. Živa zgodovina na Starem gradu bo tako ponovno oživela spomladi prihodnje leto. Zavod Celeia Celje je program Žive zgodovine na celjskem Starem gradu začel izvajati aprila letos. »Uvedba tega programa je bila zares izjemno dobra programska odločitev. Brez dvoma lahko tudi rečemo, da je program postal pravi hit letošnjega turističnega leta. Program, ki se je izvajal v vseh vremenskih razmerah, je nedvomno pripomogel k temu, da smo ob koncih tedna na gradu beležili rekordne obiske, pri čemer med obi- skovalci niso bili samo Slovenci, ampak tudi tujci,« je zadovoljna Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia Celje. Sprva so v zavodu Celeia načrtovali, da bodo Živo zgodovino pripravljali vse do konca oktobra, vendar so se zdaj zaradi napovedanega nestabilnega vremena odločili za predčasen zaključek animiranih koncev tedna. A to ne pomeni, da se na Starem gradu zdaj ne bo nič dogajalo. Obiskovalce namreč tudi brez Žive zgodovine ča- ka mnogo nepozabnih doživetij, pravi Kolarjeva: »Stari grad se ponaša z odlično infrastrukturo. Ena od atrakcij je popolnoma obnovljen Friderikov stolp, ki nudi izjemen pogled na Celje z okolico. V TIC-u se je možno kadar koli naročiti tudi za voden ogled gradu, kar je prav tako svojevrstno doživetje.« Živa zgodovina bo na celjskem Starem gradu ponovno oživela spomladi, ko bodo obiskovalci deležni še večjega števila animiranih srednjeveških nagovorov in še bolj izbranih vsebin, obljubljajo v zavodu Celeia. BA Foto: SHERPA (arhiv NT) Kaj se skriva pod zemljo? Na Bregu v Celju in v Mestnem parku do drsališča ter v Maistrovi ulici bodo v kratkem začeli graditi kanalizacijo. Krajani Brega pa bodo hkrati dočakali tudi ureditev naselja, na kar čakajo že vrsto let. Izgradnjo kanalizacijske- Vo-ka, kjer so vodili posto- ga omrežja je celjsko podjetje Vodovod-kanalizacija (Vo-ka) na podlagi javnega razpisa med štirimi prispelimi ponudbami zaupalo celjskemu podjetju Nivo, ta pa namerava pogodbena dela izvesti s partnerjem CM Celje in podizvajalcem, podjetjem Vilkograd iz Šentjurja. Pogodbena vrednost izgradnje kanalizacije je ocenjena na približno pol milijona evrov, sredstva pa bo zagotovila Mestna občina Celje. Kot pravijo v podjetju pek za izbor izvajalca, se bodo dela začela v prihodnjih dneh. Trenutno urejajo še zadeve za arheološki nadzor med gradnjo. Območje pod Miklavškim hribom je namreč arheološko zelo občutljivo, zato obstaja verjetnost, da bodo med izgradnjo kanalizacije, kjer bodo kopali do dva metra v globino, naleteli na kakšna arheološka odkritja. Arheološke najdbe pa seveda pomenijo podražitev del in podaljšanje njihove izvedbe. Sicer se Breg v Celju bo kmalu postal gradbišče. Vpliv civilne družbe na šolski sistem Aktivni šolniki - Šolsko športno društvo 4. julij danes (petek) in jutri (sobota) na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko (Šolski center Celje) pripravlja mednarodni strokovni posvet z naslovom Civilna družba in šolski sistem. »Za strokovni posvet smo se odločili, ker smo vse bolj prepričani, da šolski sistem ni zaprt sistem in da ima ravno civilna družba pomem- ben vpliv nanj. S posvetom želimo naša predvidevanja, ki izhajajo tudi iz izkušenj mnogih naših učiteljev, utemeljiti in ovrednotiti,« pravi- bodo dela predvidoma izvajala v letošnjem in prihodnjem letu. Hkrati z ureditvijo kanalizacije bodo krajani Brega dočakali tudi težko pričakovano obnovo dotrajane ceste, ki je še iz časa Kraljevine Jugoslavije, in postavitev javne razsvetljave. Nekaj bo na Bregu treba narediti tudi glede divjega parkiranja. Breg je namreč v zadnjih letih postal parkirišče za vse, ki se želijo v mestu izogniti plačilu parkirnine. Krajani so že večkrat izrazili željo, da bi občina tudi na Bregu uredila modro cono oziroma parkomate, s čimer bi prispevala k večjemu redu in urejenosti naselja. Na občini pravijo, da bodo pristopili tudi k rešitvi tega problema. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Program Žive zgodovine na celjskem Starem gradu je postal pravi hit letošnjega turističnega leta, pravijo v Zavodu Celeia Celje. Mimo Luč po obvoznici jo organizatorji. Udeleženci posveta bodo lahko prisluhnili različnim predavanjem. Mag. Vid Marcen bo, na primer, spregovoril o pravicah in dolžnostih učencev z vidika učencev, staršev in učiteljev, Izidor Pečovnik Dori o Slovenski katoliški misiji Berlin, Ivan Grobel-nik - Ivo bo predaval o resnicah in lažeh o Starem pi-skru _ BA Po 20 letih, kar je Luče prizadela katastrofalna poplava, je vlada s sprejemom uredbe za gradnjo obvoznice storila zadnji korak v sanaciji ceste Rad-mirje-Luče. Za dolgotrajne postopke so seveda krivi tudi domačini, ki se več let niso mogli odločiti med obvoznico ali razširitvijo ceste skozi kraj. Po več srečanjih, tudi anketah med Lučani, je sedaj vlada sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev ceste Rad-mirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti Luč. Z državnim prostorskim načrtom je določena obvoznica mimo Luč in ureditev Savinje in Lučnice. Rekonstrukcija omenjene ceste bo Lu-če rešila ozkega grla na odseku, kjer na nekaterih mestih ni mogoč nemoten dvosmerni promet. Tako naj bi obvoznico gradili ob naselju Luče. S celjske strani bo krenila proti Breznici, skozi ta vulkanski masiv bodo zgradili 70 metrov dolg predor, obvoznica pa bo nato potekala po nasipu ob Savinji, presekala tako imenovano Prodje in se vrnila na obstoječo cesto proti Solčavi. Z izvozi bodo poskrbeli, da bodo turisti, ki bodo to želeli, zlahka lahko obiskali kraj Luče. Z izgradnjo ukrepov vodne infrastrukture se bo izboljšala pretočna sposobnost vodotokov, kar posledično pomeni tudi zagotavljanje poplavne varnosti Luč. Seveda sprejem uredbe še ne pomeni gradnje, vendarle pa je župan Ciril Rosc zadovoljen: »Končno vemo, kje bo cesta in sedaj lahko odločamo tudi o drugih posegih v prostor.« Denar za gradnjo naj bi sicer zagotovili iz državnega proračuna, predvideno pa je tudi pridobivanje sredstev iz kohezijskega sklada. Vendarle bo verjetno tudi obvoznica v Lučah, podobno kot drugi cestni projekti, zaradi proračunske luknje na čakanju še kakšno leto. US www.radiocelje.com OBELEŽITEV DNEVA SPOMINA NA MRTVE KOMEMORACIJE 2010 POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM Mestna občina Celje vsako leto pred 1. novembrom - dnevom spomina na mrtve, pripravi spominske komemoracije in se spomni tudi umrlih častnih meščanov. Častni meščani, pokopani na celjskem pokopališču so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen, Franc Kač, Rado Jenko in Jože Marolt. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 27. oktobra 2010, ob 12. uri obiskali njihove grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče. Ob dnevu spomina na mrtve bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih: STARI PISKER, petek, 29. oktober 2010, ob 11. uri osrednja slovesnost in polaganje venca GROBNICA GOLOVEC, petek, 29. oktober 2010, ob 12. uri polaganje venca TEHARJE, petek, 29. oktober 2010, ob 13. uri polaganje venca KOMEMORACIJE, KI JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB KO Ljubečna Ljubečna pri spominski plošči pri Domu krajanov 22. 10. 2010 ob 17. uri KO Škofja vas Pri spomeniku v Škofji vasi 22.10.2010 ob 17. uri KO Dečkovo naselje Pri spomeniku heroja Ivana Kovačiča Efenke 22. 10. 2010 ob 10. uri KO Hudinja Pri spomeniku pri OŠ Hudinja 22. 10. 2010 ob 11. uri KO Šmartno v Rož. dolini Spomenik pri kulturnem domu v Šmartnem 22. 10. 2010 ob 11. uri KO Tone Grčar Zagrad Ob spominski plošči OŠ Frana Krajnca Polule 22. 10. 2010 ob 11. uri KO Trnovlje Pri spominski plošči gasilskega doma Trnovlje 22. 10. 2010 ob 16. uri KO Štore Na Lipi pri OŠ - pri spominski plošči 22. 10. 2010 ob 12. uri KO Štore Svetina pri spomeniku padlih borcev 29. 10. 2010 ob 16. uri IZ NAŠIH KRAJEV Pridih Japonske v Preboldu Preboldski hotel je bil prizorišče prijetnega kulturnega dogodka, ki sta ga zaznamovali ženski iz dežele vzhajajočega sonca. Keiko Miyazaki Vahčič že pet let živi v Preboldu, Natsumi Ishikawa pa je iz Londona prišla na odprtje likovne razstave svoje prijateljice in popestrila program z igranjem na pianino. Po srednji šoli na Japon- poroki preselila v Prebold. Keiko (levo) in njena glasbena gostja ob enem od likovnih del skem je Keiko študirala na univerzi v Newcastlu na oddelku za likovno umetnost. Po diplomi je nadaljevala magistrski študij, ki ga je leta 2003 tudi uspešno končala. Svoje znanje je nato izpopolnjevala tudi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je spoznala svojega moža in se po Uaaau, kakšne mačke! Ponosne lastnice in lastniki iz desetih evropskih držav so minuli konec tedna na celjskem sejmišču razkazovali svoje muce. In mačkone, da ne bo pomote! Kar 150 jih je bilo vsak dan, v soboto in nedeljo, na ogled -različnih pasem, barv, dolžine dlake in starosti (od mladičev do mačjih veteranov). Felinološko društvo Ce- lje razstave pasemskih mačk organizira neprekinjeno že od svoje ustanovitve, leta 1987. Letošnje so se udeležili razstavljavci iz Avstrije, Italije, s Hrvaške, iz Nemčije, Srbije, z Madžarske, s Slovaške, Češke, Poljske in iz Slovenije. Oba dneva so lepotice ocenjevali sodniki iz Italije, Francije, s Švedske in iz Slovenije, ki so imeli vse prej kot lahko nalogo. Večina nagrad je oba dneva odšlo v tujino. Nekaj slovenskih razstavljavcev pa je kljub hudi tuji konkurenci doseglo odlične rezultate, med kastrati oba dneva črn orientalec lastnice Alje Bec-cari iz Celja. To je tudi najboljši dosežek celjskega društva. Naziv Best of Best med odraslimi mačkami je v soboto odšel v Avstrijo, v nedeljo pa v Italijo. Oba zmagovalca sta črna perzijca in večkratna zmagovalca mednarodnih razstav v Evropi. Razstavo so popestrili tudi z mačjim »agilitijem«. To ni bilo resno tekmovanje, temveč zabava za razstavljavce in obiskovalce ter sprostitev za mačke. Večina mačk se je le sprehajala med rekviziti in spoznavala nov prostor in vonjave. Nekaj lastnikov pa je z laserskim žarkom zelo uspešno vodilo mačke preko ovir. Najbolj uspešna pri tem sta bila Andrej in Fra-njo Kovačič s svojimi mačkami pasme maine coon. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA »Od vseh teh bliskavic in kamer bi tudi vi imeli velike oči. Miiijaav!« Prave mačje manekenke ^ Čeprav mnogi menijo, da gole muce niso ravno privlačne na pogled, postajajo vse pogostejše hišne ljubljenke. - Št. 83 - 22. oktober 2010 Na Japonskem je imela samostojno razstavo, večkrat je sodelovala na skupinskih razstavah. Prejela je že vrsto nagrad in priznanj. Njen cikel slik zaznamuje simboličen motiv morja. Za slikarko, ki je svojo obalo našla na drugem koncu sveta, je ocean, kamor se izlivajo vse reke sveta, prispodoba živ- ljenja. Tako njen motiv morja simbolizira povezanost dveh svetov: resničnega, ki ga je doživela, in sanjskega, po katerem hrepeni. Slovesno odprtje razstave je vodila in povezovala knjižničarka Občinske knjižnice Prebold Nuša Dvoršek. Župan Prebolda Vinko Debelak je izrazil zadovoljstvo, da sta zakonca Vahčič ustvarila svoje družinsko »gnezdo« v Občini Prebold. Z velikim šopkom rož je Keiko razveselil sosed Peter Podgoršek, med obiskovalci pa so bili tudi mladi likovniki z mentorico Jolando Petek Tomazin iz OŠ Braslovče. DARKO NARAGLAV Zadnjič za Anin dom V nedeljo bo v Preboldu še zadnji dobrodelni koncert za Anin dom. Pred štirimi leti so v preboldski župniji začeli s projektom Anin dom. V njem so uredili dve učilnici, pevsko sobo, prostore za delovanje župnijske Karitas, družabni prostor, kapelo, večnamensko dvorano, ki je namenjena raznim predavanjem, druženju mladih in skavtom. Ti prostori danes že služijo svojemu namenu. V Anin dom je bilo vložene- ga veliko truda in denarja ter več kot 7 tisoč ur prostovoljnega dela. Za nakup materiala in plačila del, ki jih sami niso mogli opraviti, je bilo potrebnih 305 tisoč evrov. Stroške so odplačevali sproti, kljub temu pa je ostal dolg do izvajalcev v višini 20 tisoč evrov. Denar so zbirali na različne načine, predvsem pa z organizacijo dobrodelnih koncertov. Zadnji, peti, bo ob 16. uri v Športni dvorani Prebold. MJ Podprli dosedanjo ravnateljico Svet zavoda Osnovne šole Vransko - Tabor je odločal o imenovanju ravnatelja tamkajšnje šole in na to mesto imenoval dosedanjo ravnateljico Majdo Pikl. Mandat ravnateljice se sicer izteče 1. decembra. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, od tega ena kandidatura ni ustrezala razpisnim pogojem. Svet je odločal med Andrejo Šifer Janič, ki prihaja iz Velenja, Davorinom Šketom iz Celja in Majdo Pikl z Vranskega. Slednji je pozitivno mnenje na zadnji seji izdal tudi občinski svet. Svetniki so med drugim odločali tudi o mnenju ravnatelja Glasbene šole Rista Savina v Žalcu in za ravnateljico podprli Matejo Žnider. MJ M A f Četrtek, 4. november, oj) 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA, ORKESTER ROBERTA GOLIČNIKA, gost BOŠTJAN ROMIH, koncert za narodno-zabavni abonma in izven. Program bo povezoval Andrej Hofer. Po koncertu pogostitev s slaščičarno Brglez In Vinogradništvom Slavinec. Vstopnice za izven 12,00 EUR. OTROŠKE POČITNIŠKE DELAVNICE V EKOMUZEJU HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE Vsak dan od 25. do 29. oktobra med 9. in 11. uro. Prispevek (za material) 1 EUR/delavnico. ZKŠT ŽALEC, Alkerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.sl Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net V Mali hiši sanje postanejo lepe Na Pilštanju ima društvo Materina dušica že peto leto zavetje za otroke iz družin s težavami Mala hiša na Pilštanju svoje poslanstvo opravlja že od leta 2005. Pod njeno streho prihajajo otroci iz cele Slovenije zaradi različnih družinskih kriznih situacij. Društvo Materina dušica, katerega predsednica je Ada Požeg, lahko nudi pomoč tovrstnim otrokom le s pomočjo donacij. Od vsega začetka je delovanje zasnovano po programu, katerega rdeča nit so Palč-kovi tabori, ki jih izvajajo za skupino otrok ob koncih tedna, med prazniki in počitnicami. Simona Simon kot skrbnica Male hiše in njena kolegica Ada Požeg s svojimi strokovnimi pristopi skušata reševati problematiko na način, da učita nove vedenjske vzorce in pozitivnega pogleda na življenje, krizo posameznih družin pa rešujeta tudi z nasveti in individualnimi svetovanji staršem oziroma skrbnikom. Kot je povedala Požegova, optimizem največkrat zamre v celi družini, le-ta pa člane največkrat porine na rob obupa. Velik Ada Požeg korak je že, če pri »izdelavi« osebnosti znata splesti nit zaupanja, ki naj bi se nato razpletla v okolje, kjer stalno živijo. Da otroci zatrtih duš v življenju »shodijo«, je pomembno terapevtsko sodelovanje z njihovimi starši ali z morebitnimi skrbniki oziroma rejniki. Sicer pa sta se s svojim dolgoletnim delom na tem področju že dokazali, je pa na žalost veliko tega očem skrito. Največja sreča ju preveva, če rezultat dela odseva iz otrokovih oči, iz nenadnega odprtega nasmeha, pogleda na lepše življenje in da se v njihove Palč-kove tabore udeleženci radi vračajo. Bistveno je, da Mala hiša deluje kot dom, kjer otroci pomagajo pri hišnih opravilih, se skupaj učijo, hodijo na izlete, spoznavajo, da je življenje lahko tudi drugačno _ Simona in Ada veliko časa preživita tudi na terenu, ko obiskujeta družine z namenom svetovanja in prinašanja najosnovnejših življenjskih potrebščin. Brez donatorjev, ki to delo dobro poznajo, spremljajo in so tudi v celoti seznanjeni s porabo sredstev, takšno delovanje ne bi bilo mogoče. S pomočjo humanosti mnogih dobrotnikov skupino otrok, ki jim sicer ni dana možnost občudovati morja, vsako leto odpeljejo tudi tja. Tako je bilo tudi letos, potem ko je Malo hišo obiskala Nataša Ralijan Tič (Ana Liza), sicer prijateljica Pože-gove, in s sabo pripeljala pri- Šentjurski upokojenci obeležili 60 let Občina Šentjur jim je namenila Ipavčevo plaketo, Krajevna skupnost Šentjur mesto listino mesta, zveza društev upokojencev priznanje. 60 let zavzetega in vsestranskega dela starejših je na mnogih družbenih področjih pustilo vtis. »Veseli nas, da so ljudje to opazili,« je ob tem dejal predsednik društva upokojencev Stane Zupanc. »Hkrati je to zaveza, da velika pričakovanja upravičimo tudi vnaprej.« »Delujemo v več kot 30 programih in različnih projektih. Tu so zbrane najrazličnejše aktivnosti, v katerih lahko prav vsak najde kaj zase.« Tako v tretjem življenjskem obdobju šentjurskim upokojencem res ni treba posedati v brezdelju. Tedensko organizirajo vse od pohodov, izletov, telovadbe, balinanja, ročnih del, literarnih srečanj, pevskega zbo- ra _ Med najbolj odmevnimi aktivnostmi je brez dvoma projekt Starejši za starejše, ki ga zelo uspešno vodi Panika Opalič. »V tem okviru smo obiskali vse starejše od 69 let ne glede na to, če so naši člani. Na ta način lahko prisluhnemo potrebam, ki jih imajo starostniki, in zaznamo stiske. Če jih ne moremo reševati sami, sodelujemo z ustreznimi } § t- Otroci so v Portorožu uživali v bazenu vile jatelje, družino Brkovič. Ti so nato otroke povabili v goste v svojo vilo v Portorož. Skupina otrok je veliko gostoljubnost z veseljem izkoristila in tako v začetku septembra za tri dni odpotovala k njim, kjer so jim nudili praktično vse. Kot je povedala Simonova, so bili to nepozabni trenutki, saj je na obrazu nekaterih otrok prvič opazila nasmeh in razposajene poglede. Na podlagi doživetij so si začeli postavljati višje cilje, občutke sreče pa so opisovali tudi ob vrnitvi v svoje okolje. Miro in Klavdija Brkovič sta jih povabila tudi za naslednje leto, za letos pa poskrbela, da je kar nekaj otrok po njuni zaslugi opremljenih za šolo. Kot novost v Mali hiši pripravljajo usposabljanje za vse tiste, ki bi želeli delati kot prostovoljci ob telefonu za pomoč ljudem v stiski. Prijave zbirajo po telefonu 041 840 727. To je tudi številka za klic za brezplačne Palčkove tabore. Kljub temu, da sta se Simona in Ada s svojo humano gesto že mnogim otrokom, družinam in raznim inštitu-cijam ter posameznim dobrot- nikom dokazali kot »reševal-ki« strtih in objokanih srce, si nekateri zaradi nepoznavanja delovanja dovolijo napačno soditi njuno delo. Hvaležni pa sta glavnim podpornikom delovanja Male hiše, kot so Lions klub Ljubljana Ilirija, Lek in Mercator. Velik posluh za delovanje društva ima tudi družina Švajger iz Kozjega. Vsako leto izkaže lepo gesto in tako je bilo tudi pred kratkim, ko so jih povabili na čudovit kostanjev piknik. Poleg tega pa so Mali hiši podarili tudi ozimnico. MAJDA REZEC inštitucijami.« Da je finančnih stisk med upokojenci vedno več, zaznavajo tudi v Šentjurju. »Ob tem lahko samo citiram Konfucija, da je sramota biti reven med bogatimi in še bolj bogat med revnimi. Pa naj se vsak sam vpraša, koga mora biti sram.« Pri tem ne smemo pozabiti, da je DU Šentjur eno od štirih upokojenskih društev v državi, ki so od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobili status humanitarnega društva. Trenutno DU Šentjur združuje približno 1100 članov. StO Poto: R. GAJŠEK Seličeva Zakleta rodovina Izpod peresa Lojzeta Seliča, ki se je s pisateljevanjem začel ukvarjati po upokojitvi pred približno desetletjem, je prišla nova, že sedma knjiga z naslovom Zakleta ro-dovina. Zgodbo, polno zapletov in nepričakovanih preobratov, bo avtor javnosti predstavil v torek ob 18. uri na literarnem večeru v Domu svetega Jožefa nad Celjem. Knjiga na več kot 300 stra- gastva. Na čustva in ljubezen neh je napisana po resničnih dogodkih s konca 19. in prve polovice 20. stoletja na območju Kozjanskega ter govori o nekoč mogočni in vzorni kmetiji in njenih gospodarjih, ki so hlepeli samo po denarju in širjenju svojega bo- se niso ozirali. A to streme-nje po bogastvu je za seboj pustilo obilo gorja in tragičnih zgodb _ Knjiga je vredna branja ne le zaradi zanimive zgodbe, temveč tudi zaradi njene etnološke vrednosti. Avtor bralcu nazorno približa navade, običaje in način življenja v tistem času. »To je bil tudi moj cilj. Kajti zgodba kot takšna je le ena izmed tisočih, ki so se nekoč dogajale na naših tleh. Jaz pa sem v knjigi želel prikazati, v kakšnih razmerah in kako so ljudje tedaj živeli. Današnja mladina si težko predstavlja, kako je bilo nekoč,« pravi avtor, ki že pripravlja novo literarno delo. To bo zgodovinska knjiga, z njo pa se želi oddolžiti svojemu rojstnemu kraju na Kozjanskem. BA Srečanje ledvičnih bolnikov v Zrečah Društvo ledvičnih bolnikov Viva iz Vojnika bo organiziralo v nedeljo že 15. nefrološko srečanje. Društvo so zasnovali ljudje, ki so zaradi končne odpovedi ledvic odvisni od nadomestnega zdravljenja in se zavedajo, da bi bila predaja ob bolezni najslabša možna pot. Ocenjujejo, da ima v sve- poved ledvic. V društvu Vi- Stane Zupanc je v imenu društva letos prejel listino mesta Šentjur in Ipavčevo plaketo. m tu eno od oblik kronične ledvične bolezni več kot 500 milijonov ljudi. V Sloveniji natančnega števila bolnikov s to boleznijo ne poznamo, po zadnjih podatkih iz registra nadomestnega zdravljenja pa se zaradi končne odpovedi ledvic zdravi približno dva tisoč ljudi. Pomembno je poznati znake te bolezni, ker s pravočasnim zdravljenjem lahko upočasnimo njeno napredovanje in odložimo ali celo preprečimo končno od- va zato vsako leto pripravljajo strokovna srečanja, ki se jih udeležujejo številni bolniki in njihovi svojci iz vse Slovenije. Osnovni namen srečanj je razširjanje znanja o kronični bolezni ledvic, njenem zdravljenju, preprečevanju zapletov in ohranjanju čimboljše kakovosti življenja. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 15. uri v hotelu Dobrava v Zrečah. Predavali bodo prof. dr. Ja- dranka Buturovic - Ponikvar, dr. med., višja svetnica s Kliničnega oddelka za nefrolo-gijo iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Dia-liza in presaditev ledvice. Sta lahko obe metodi zdravljenja enako učinkoviti?), prim. Marijan Močivnik, dr. med., strokovni vodja Centra za dia-lizo Hemodial, d. o. o., iz Vojnika (So res vsa zdravila za vezavo fosfata najboljša?, Nasvet in priporočilo za preprečevanje bolezni ledvic. Kaj priporoča bodočnost?) in Sabina Eberl, absolventka Pa-kultete za zdravstvene vede z Univerze v Mariboru (Slabokrvnost in bolezen ledvic). AB Gre za nasprotovanje ■ VH ■ ■■■ VHVV ■ obcini ali je ciscenje greznic komu v užitek? V občini Dobrna želijo do leta 2015 zgraditi novo kanalizacijsko omrežje. Čeprav se večini ljudi zdi samoumevno, da javna kanalizacija mora biti, to nekaterim še vedno ni všeč. Gre za zahteven projekt, trenutno pa so v fazi zbiranja odstopnih izjav lastnikov zemljišč in umeščanja trase v prostor. Z večino lastnikov so se že uskladili in z nekaterimi že podpisali služnostne pogodbe pri notarju. Precej težav pa jim povzroča nase-Ije Vinska Gorica, kjer je peščica vaščanov, ki gradnjo kanalizacije ovirajo oziroma ne žeIijo odstopiti svojih zem-Ijišč. Zaradi tega Iahko pride ceIo do izgube evropskega denarja, kar pomeni, da bodo moraIi vaščani sredstva za gradnjo v ceIoti zagotoviti sami. Kot pojasnjuje župan Martin Brecl, so imeIi v Vinski Gorici že tri sestanke v zvezi s pridobitvijo služnostnih pogodb. »Na zadnjem sestanku smo predstavili najbolj optimalno traso, ki bi potekala vzdolž potoka od či-stiIne naprave do predvidenega črpaIišča na enem od zemIjišč krajana. Vsaka druga rešitev bi pomeniIa, da bi si moraIi Iastniki neposredno ob potoku sami zgraditi kanaIe fekaIne kanaIizacije s pomočjo lastnih črpališč, kar bi pomenilo visoke stroške zanje. Zato jih žeIimo prepričati, da je to dobro zanje in da jim ne žeIimo nič sIa-bega,« pravi župan. Zadnji rok za pridobitev sIužnostnih pogodb od Iast-nikov je bil 30. september, vendar so na občini ta rok vseeno podaljšali in želijo v čimkrajšem času najti ustrezne rešitve. V nasprotnem primeru bo projekt iz enakih razlogov kot že leta 2002 dokončno izključen iz celotnega projekta in kanalizacija na območju Vinske Gorice ne bo zgrajena. V koIikor do Ieta 2017 objekti ne bodo imeli rešenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod z odvodom v javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na centraIno čistiIno napravo, bodo moraIi Iastni-ki teh objektov na svoje stroške opustiti greznice in investirati v nakup Iastne čistiI-ne naprave. Drugače bodo moraIi ceIo pIačevati kazni aIi zgraditi Iastne prikIjučke do javne kanalizacije. Težave bodo najverjetneje nastale tudi, ko bodo moraIi Iastniki sami pridobiti sIužnostne pogodbe za gradnjo svojih kanaIov čez sosednja zemljišča. MOJCA KNEZ Župan Balant, zadovoljni starši in nadebudni braslovški novorojenci Sprejemov še ni konec V Braslovčah so pripravili sprejem za novorojence, rojene v obdobju od 15. marca do 31. avgusta letos. Zaradi velikega števila otrok so bili prostori občine ponovno premajhni, zato je župan Marko Balant najmlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. V tej skupini je bilo na spre- v višini 126 evrov. Skupno www.novitednik.com Dobrodelni gimnazijci Dijaki Gimnazije Celje - Center pripravljajo danes (petek) opoldan v svoji športni dvorani veliki dobrodelni koncert. Gre za tradicionalni koncert Podarimo upanje, katerega izkupiček dijaki letos namenjajo 10-letni deklici Emi, ki boleha za apert sindromom in čaka na zahteven poseg v Franciji, in otrokom s posebnimi potrebami, ki obiskujejo OŠ Glazija Letošnji koncert bo že četr- šol, nastopilo pa bo tudi ne- tič zapovrstjo, tokrat ga pri-pravIjata 2. e razred in dijaška skupnost gimnazije. Prete-kIa Ieta so pomagaIi prizadetim v ujmah, Varni hiši Celje ter zbirali za operacijo oči maIe dekIice iz Zidanega Mosta. Denar bodo zbiraIi vsi dijaki in učitelji na šoli, pomagali pa bodo tudi števiIni pokrovitelji od drugod. Nastopili bodo dijaki gimnazije in sosednjih kaj gostov, med njimi otroci iz OŠ Glazija, pevka Sanja Poljšak Pesan ter skupine Take off, Kačji pastir in Nude, ki se bodo v skupni akciji za dober namen pridružiIe šoIski zasedbi The Šlager's ter dijakinjam in dijakom Lei Kukovičič, Ani Mariji Klaužar, Maticu Gajš-ku, Amadeju Mravlaku, šolski plesni skupini ter plesni zasedbi Superstars. BS V Kavčah z novo čistilno napravo V Kavčah so pred kratkim no napravo z zmogljivostjo Čistilno napravo so zgra-diIi ob športnem igrišču in zanjo uporabili obstoječ betonski bazen, iz katerega so odstranili vgrajeno tehnološko opremo, in porušiIi betonske pregradne stene. S posebno črpaIko v bazen dovajajo odpadno vodo iz zadr-ževaInega bazena. Ta se prečisti s pomočjo Iebdeče bio-mase, nato prečiščena voda odteče v potok Tajnova. Dela, vredna 257 tisoč evrov, je izvajalo podjetje Nivig. Nova čistilna naprava je pomemben doprinos k boljšemu čiščenju odpadnih voda v KS namenu predali malo čistil-500 populacijskih enot. Kavče, čiščenje pa je povsem avtomatsko, medtem ko je delo vzdrževalca omejeno na pregIede in vzdrževaIna de-Ia. Podjetje Nivig je zgradilo tudi nove metre kanaIizaci-je ter obnavIjaIo vodovod in cesto v naselju Črnova. Skoraj 407 tisoč evrov je stala gradnja kanalizacije za oskrbo 41 objektov v KS Bevče in Vinski Gori, vključene so tudi predvidene novogradnje. V sklopu gradnje kanalizacije je bilo treba obnoviti tudi več odsekov cest. PM Za zbiralce Festival Velenje pripravlja jutri, 23. oktobra, v dvorani Centra Nova v VeIenju prvo mednarodno srečanje zbiraIcev znamk, denarja in razglednic, pa tudi mednarodni sejem numizmatike, filatelije in kartofilije. Na srečanju, ki bo med 9. in 14. uro, bo mogoče tudi kupiti, si ogIedati aIi menjati razIično zbirateljsko gradivo. PM Drobtinic za velik hleb jem povabljenih 27 otrok. Balant je ob tej priložnosti otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podariI sIikanico in kot novim državIjanom še državno zastavo. Starši otrok so prejeli enkratno denarno pomoč je bilo do avgusta letos rojenih in obdarjenih 41 braslovš-kih otrok in ker leta še ni konec, Iahko pričakujejo, da bo letošnje število rojstev, podobno kot v letu 2008, ponovno presegIo števiIo 60. TT u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 peEIUERGETIK/I Tel.:03/8961256 PEUODOUODINKJimiZACIJA tel. vodovod: 03/8989120 tel. kanalizacija: 03/8989400 l/ISOKflKflKOI/OSrSrORITEl/ ZNANJE,USll/flRJflLNOST,INOI/flTII/NOSr ZflNESLJIl/OSr.UflNKOI/ITOSr Na svetovni dan boja proti lakoti je bila v Slovenskih Konjicah ob 10-letnici akcije Drobtinica prvič tudi dobrodelna tržnica. Izkupiček obeh bo Območno združenje RK v celoti namenilo za kosila šolarjev iz socialno ogroženih družin v treh občinah. Zbrali so 4.135 evrov, kar bo dovolj za 1.930 brezplačnih kosil. O pomenu dobrodelne prireditve, s katero so v devetih Ietih zbraIi denar za preko 5 tisoč kosil za šolarje, so spre-govoriIi konjiški župan Miran Gorinšek, sekretarka OZ RK Renata Gabrovec in nekdanja sekretarka Marta Šmalc, ki je pred desetimi leti pripravila prvo akcijo Drobtinica v SIoveniji. Danes se vanjo vključuje že polovica vseh območnih združenj Rdečega križa. Ob prodaji kruha, ki so ga prispevaIi IokaIni peki, so tokrat v Konjicah prvič pripra- viIi tudi dobrodeIno tržnico po zamisIi Jožeta Kuzmana. S svojo prisotnostjo so jo pod-prIi znani konjiški športniki Martina Ratej, Jure Zdovc in Mladen Dabanovic. Na ta način so izkupiček Drobtinice obogatiIi še za tisoč evrov. Po podatkih RKS so ta dan z akcijo Drobtinica v Slove- niji zbrali 31 tisoč evrov. Ko-njičani, Zrečani in Vitanjča-ni so torej zbraIi več kot desetino. MBP Z leve spredaj: Marta Šmalc, Martina Ratej, Renata Gabrovec, za njimi Jure Zdovc, Miran Gorinšek in Mladen Dabanovic 14 I PISMBBRALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Ob volitvah v premislek Da se v Celju v desetletju ni nič koristnega naredilo, ne moremo trditi. Toda ali je šel razvoj v pravo smer? Ali so vse novogradnje res odraz potreb Celjanov? Kakšne so resnične potrebe Celjanov, ki naj bi vodile delo župana v prihodnjem obdobju? Bežen pogled na novozgrajene objekte v Celju nam pokaže, da se je mesto močno okrepilo z veletrgovinami. Na obrobju so zrasle velike trgovske hiše, ki ponujajo ogromne količine blaga. Praviloma ga kupci nujno ne potrebujejo ali pa si ga ne morejo kupiti. Zgrajeno je tudi veliko novih stanovanjskih objektov. Stanovanja so vsekakor potrebna, a ne spalni objekti brez vsebine, trgovin, zabave, vrtcev, rekreacijskih in zelenih površin ter vsega drugega potrebnega za normalno bivanje. Pridobili smo ogromne športne objekte, ki neizkoriščeni počivajo zraven trgovskega centra Mercator. Tribune so malokdaj posejane z gledalci, pod in zraven njih pa samevajo polprazni poslovni prostori, ki jih le redki vzamejo v najem. Na drugi strani Golovca se šopirijo in širijo objekti celjskega sejmišča. Tudi te dvorane, primerne za razne družabne in športne prireditve, so dolge dneve in tedne neizkoriščene ter prazne. Dejstvo je torej, da smo v Celju zgradili na tisoče kvadratov novih površin, kjer se ne proizvaja, ne ustvarja nova vrednost ali pa so večino leta neizkoriščene ter jih uprav-ljalci ne znajo tržiti in koristno uporabiti. Dopoldanski sprehod po mestnem jedru nas hitro prepriča, da ima Celje veliko upokojencev. Vprašanje pa je, kaj jim mesto ponuja. V mestnem jedru sta v bistvu le dve možnosti. Lahko brskate po trgovinicah z oblačili in čevlji ali se dolgočasite s prijatelji ob kavi v enem od lokalov. In to je tudi vse, kar lahko večinski obiskovalci upokojenci med tednom počno. Ob nedeljah in praznikih je mesto praviloma prazno in osamljeno. Celje kot čakalnica na zdravstvene usluge in varstvo starejših? Prebivalstvo v Sloveniji se stara in tako je tudi v Celju. Upokojenci so si z minulim delom zaslužili mirno starost, ustrezno varstvo in zdravstveno oskrbo. In kako v Celju za njih skrbimo? Vsakdo, ki se bo sprehodil po zdravstvenem domu ali bolnišnici, bo hitro ugotovil, da slabo. Čakalnice so vedno polne, slabo zračene, neudobne. Starostniki ubogljivo čakajo, da pridejo na vrsto in potrpežljivo prenašajo tegobe jeseni življenja. Ko le pridejo do postelje, je glavna skrb ustanove, da jih čimprej spravijo iz bolnišnice. Med njimi je veliko takšnih, ki se bolni in nebogljeni nimajo kam zateči. Še huje je, če ostanejo bolni doma, prepuščeni sami sebi. Za varstvo v domu starejših potrebujejo najprej dobro pokojnino. A to še ni dovolj; tudi veliko časa, da pridejo na vrsto za sprejem. Tudi več let! Dom ob Savinji ima na razpolago okrog 240 postelj, prošenj za sprejem pa več kot dvakrat toliko. Nobena znanost ni potrebna za ugotovitev, da je pri postavljanju ciljev razvoja mesta treba prisluhniti potrebam Celjanov. Ker si želimo napredka, moramo usmeriti moči v zagotavljanje delovnih mest in s tem v mestu zadržali mlade, podpirati tiste gospodarske subjekte, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta ter jih dolgoročno ohranjali in razvijali. Ne potrebujemo takšnih, ki danes posesajo vse mogoče finančne vire, jutri pa jih že ni več na spisku delujočih podjetij. Takšni »podjetniki« pustijo za seboj množico brezposelnih, obupanih delavcev in njihovih družin, sami pa se pojutrišnjem spet pojavijo z novim podjetjem v lovu na nov kapital. Celje in mestno jedro moramo prilagodili potrebam Celjanov. Verjetno je že dolgo jasno, da mesto ne potrebuje novih spomenikov športu. Čeprav športa ne gre zanemarjati, zapravljanje denarja za športne objekte, ki neizkoriščeni samevajo, ni v interesu ljudi. Bolj koristno ga porabimo za gradnjo Celjanom prijaznih stanovanjskih sosesk, kjer se njihovi otroci ne bodo igrali med parkiranimi avtomobili, gradnjo domov in bivalnih enot, kjer bodo starejši v miru in brezskrbno uživali zasluženo pokojnino, za boljše zdravstvene usluge, opremo in kapacitete zdravstva, za zdravo in varno okolje _ Cilj upravljanja z mestom je preprosto razumljiv, če ga strnemo v en stavek: Za mlade varna prihodnost, za starejše brezskrbna starost. JANKO KOŠTOMAJ, Celje Vrednotenje nepremičnin To kar so na GURS-u storili z ocenjevanjem nepremičnin je prava katastrofa glede na odziv ljudi, ki pripovedujejo svoje zgodbe o svojih precenjenih, podcenjenih, nelastniških in solastniških kiksih. So primeri, ko občinsko cesto, ki jo upravlja komunala, spremenijo v zazidano zemljišče in ocenijo 233 m2 na 6.500 evrov, čeprav bi morala biti že v občinski lasti, na nepremičninah se pojavljajo solastniki, ki ni- so lastniki nepremičnine kljub temu, da zemljiška knjiga izkazuje pravo stanje, 1.500 m2 kmetijskega in gozdnega zemljišča spremenijo v zazidano stavbno, vpisane so stavbe, ki so bile porušene pred več kot 10 leti. Najbolj smešna napaka se je zgodila lastnikoma nepremičnine v Škofji vasi, kjer so napisali, da je hiša 25 m od železniške postaje kar se vplivnega območja tiče, zdaj je treba samo še, da nekomu pripišejo lastništvo železniške postaje v Škofji vasi, kot so - kar je bilo videti na televiziji - v nekem kraju v Sloveniji pripisali občanki, da je lastnica osnovne šole in občanu, da je lastnik električnega transformatorja. To je le nekaj »biserov« iz zelo dragega vrednotenja in slabega dela GURS-a. Kar se pa samega davka tiče, ki naj bi bil uveden v letu 2011 ali 2012, se bo pa zgodilo, da bodo ljudje iz nizkega ali srednjega sloja plačevali davek na svoje delo in odrekanja, ki so bila prisotna ob gradnji njihovega doma. Na tisoče Slovencev, ki so z odrekanji, krediti in odtegovanji od ust gradili svoj domek, bo zdaj na to s težavo pridobljeno premoženje plačevalo davke, če jih pa ne bo zmoglo, se bo pa država vknjižila na njihovo nepremičnino, dokler ne bo davek plačan. Če bi bila Slovenija socialna država, kot piše v ustavi in kot radi poudarjajo SD (Socialni demokrati), ki izvirajo iz nekdanje partijske hirearhije, bi poskrbeli, da osnovno bivališče ne bi bilo obdavčeno, premoženje, posebej tisto, ki je bilo pridobljeno na špeku-lativen in nepošten način, pa naj bi bilo bolj obdavčeno. Izgleda pa, da bo breme tega davka nosila delavska raja in ubobožani narod v naši »socialni« državi. Tisti pa, ki so si nagrabili veliko in na nepravičen način nekdanjega družbenega premoženja, se bodo pa že na njim znani način izvlekli pri plačevanju prevelikih davkov. Tudi sedanji davek na uporabo stavbnega zemljišča je bil nepravičen, saj so recimo za stanovanjski blok z 10 nadstropji tlorisne površine 40x20 metrov, kar je 800 m2, dobili plačila kar za 8.000 m2 stavbnega zemljišča, kajti vsako nadstropje se je štelo kot da leži samostojno na zemljišču. Čas bi že bil, da država poskrbi za pravičen način obdavčevanja, politika naj se pa zave, da je tudi njena usoda v rokah razočaranih volivcev Slovenije. JOŽE JURC, Škofja vas Razmejitev Piranskega zaliva? General Rudolf Maister in verjetno še kdo se verjetno danes obrača v grobu zaradi izgubljene Koroške na plebiscitu. Seveda je po toči zvoniti prepozno. Tudi mene boli srce zaradi izgube te prečudovite pokrajine. Predvsem takrat, kadar jo obiščem in občudujem njene lepote. Izgubljeno slovensko ozemlje na italijanski strani je zopet zgodba z žalostnim koncem. Italijanski apetiti do primorske- ga ozemlja so neizmerno veliki in nikoli potešeni. Pa še nekaj tako mimogrede, »inteligenca« v Sloveniji je pred meseci podpisovala peticijo za ukinitev Slovenske vojske. Koliko zvenečih akademskih naslovov, pa kako malo pameti in zdrave kmečke logike. Upam, da boste razumeli poanto in vzrok mojega gneva do teh podpisnikov. In zdaj je tu še tretja soseda s svojimi apetiti po slovenskem ozemlju -Hrvaška. Vse od osamosvojitvene vojne leta 1991 do danes smo priča dvema nerešenima problemoma, zaradi katerih je bilo največ na papirju prelitega črnila. Na eni strani orožarske afere, na drugi meja s Hrvaško. Kdaj bomo uradno izvedeli, kdo je »pospravil« največ denarja od orožja, je težko uganiti. Lahko le ugibamo. Na referendumu izglasovan arbitražni sporazum je pa končno le podlaga za ureditev zgoraj omenjene meje. Začelo se je vsaj premikati, saj mirovanje škoduje največ nam. Kmalu bo minilo 20 let, ko naši politiki po osamosvojitveni vojni niso naredili praktično nič ali skoraj nič za ukradeno zemljo s strani Hrvaške v naši slovenski Istri. Naj me nekdo prepriča, da nimam prav in da ni tako. Nesposobnost politikov od predsednikov vlad do zunanjih ministrov je bila mlačna in hlapčevska do Hrvatov. Istro, ki ni bila v zgodovini nikoli hrvaška, so si po 2. svetovni vojni na prefinjen način in z blagoslovom svojega botra prisvojili Hrvati. O tem ni nobenega dvoma in Bog ne daj, da bi mi kdo to oporekal. Razpolagam s starimi zemljevidi in podatki, ki dajejo verodostojnost mojim trditvam. Npr. v šolskem atlasu za srednje šole, ki so ga leta 1974 tiskali v Zagrebu, je meja med Slovenijo in Hrvaško označena na reki Dragonji. Čeprav bi morala biti po Londonskem memorandumu iz leta 1954, ki je mednarodno veljaven in obvezujoč pravni akt na reki Mirni, kaj šele na sredini Piranskega zaliva. Poleg tega memorandum izrecno zahteva, da se meje občin v Istri z delitvijo ozemlja na nove republike ne smejo menjati. Kar se tiče borbe za slovenske meje s Hrvaško, moram dati poslancu Zmagu Jelinčiču, odvetniku Danijelu Starmanu in Jošku Jorasu vse priznanje. Kapo dol. Mar res ni mogel v vseh teh letih kdo od predsednikov vlad in zunanjih ministrov udariti po mizi in nagnati Hrvatov iz našega Piranskega zaliva? Kako nesposobno in hlapčevsko politiko so vodili bivši predsedniki vlad in zunanji ministri, da gre človeku dobesedno na bruhanje. Vse priznanje dajem sedanji vladi, pa če je to komu všeč ali ne, da je končno prišlo do stanja, da se začnemo argumentirano boriti za svojo mejo s Hrvati. Nam se ni treba ničesar bati, ne sodišča ne mediacije, kaj šele arbitražnega sporazuma. Tudi trditev nekaterih hrvaških politikov in posameznikov, da za ceno vstopa v EU ne bodo dali niti centimetra svojega ozemlja, je milo rečeno absurdno. Hrvaška mora samo vrniti tisto, kar so od- tujili oz. kar so nam pokradli, in nič drugega. Saj mi Slovenci tujega nočemo, svojega pa ne damo. To je izjavil že pred mnogimi leti njihov boter Tito. Osebno upam in seveda tega si tudi iz vsega srca želim, da bodo tokrat naši pogajalci pokazali vse svoje znanje, modrost, neomajno pokončnost, samozavest in ljubezen do svoje domovine. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranov Občine Štore Oglasite se mi! Obračam se na vas, spoštovane bralke in bralci in vas vabim, da se mi oglasite. Sem velik ljubitelj etno glasbe, tako domače kot tuje. Če imate podoben okus, vas vabim, da mi prosim pišete ali me pokličete. Sodelovanje z vami bi mi olepšalo turobne in dolge dni v mojem življenju. PETER (naslov v uredništvu) I ZAHVALA Izlet prostovoljcev Prostovoljci Celjske regije v okviru projekta Starejši za boljšo kakovost bivanja doma smo imeli izlet v Savinjsko dolino. Pod vodstvom pokrajinske koordinatorke Ivanke To-fant so nas štirje avtobusi iz 17 društev upokojencev peljali v Mozirje. Tam nas je čakal prijazen gospod - domačin, ki nas je spremljal na ogledih. Najprej smo si ogledali gaj in razstavo buč. Naslednji ogled je bila radmirska cerkev. Tam hranijo mašne plašče, izvezene z zlatom in s srebrom, ki so jih vezle plemkinje po raznih dvorih pred 200 in več leti. Obiskali smo tudi Muzej lesarstva v Nazarju, ki je tudi zelo zanimiv. Po vseh ogledih smo šli na kosilo v bližnje gostišče pri Gaju. Tam so nas prijazni gostinci razvajali z dobrotami njihove kuhinje. Kot se spodobi za konec, smo tudi malo zaplesali. Zadovoljni in polni novih vtisov smo se odpeljali domov - novim izzivom naproti. Hvala organizatorjem za prijeten izlet in druženje. MILENA iz Vojnika (naslov v uredništvu) iiiniiiw.novilednik.coin □ DRI TELEFON Podjetja snemajo Bralko zelo moti, ker v nekaterih podjetjih pogovor, če k njim pokliče, snemajo (čeprav klicatelja na to, da je pogovor sneman, posebej opozorijo). Opozarja na človekove pravice ter vprašuje, če je to zakonito ter zakaj sploh je to potrebno. V primeru, če snema telefonski pogovor policija, je to ne moti. Informacijska pooblaščen-ka Nataša Pirc Musar odgovarja: »O možnosti snemanja telefonskih pogovorov v zasebnem sektorju smo že v preteklosti izdali nekaj mnenj. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem pogledate mnenji št. 0712-104/2009/ 2 in št. 0712-137/2007/2. Podobno je tudi s snemanjem telefonskih pogovorov v javnem sektorju, glede česar smo izdali mnenji št. 0712-400/ 2009/2 in št. 0712-2/2009/ 591. Iz vseh navedenih mnenj izhaja, da se osebni podatki tako v javnem kot zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Zakonska pravna podlaga za snemanje telefonskih pogovorov v določenih primerih je 103. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEKom). V skladu z navedenim členom je namreč snemanje komunikacij po predhodnem obvestilu izjemoma dovoljeno, v kolikor gre za namen zagotavljanja dokazov o tržnih transakcijah ali drugih poslovnih komunikacijah oziroma ostalih komunikacijah, ki so določene v 5. in 7. odstavku 103. člena ZEKom, medtem ko snemanje za druge namene, kljub predhodnemu obvestilu, ni dovoljeno. Pri tem je treba upoštevati posamezne primere, kjer je pravna podlaga za snemanje telefonskih pogovorov izrecno določena tudi v področnem zakonu, npr. za potrebe zagotavljanja varnosti (npr. Zakon o sodiščih določa, da lahko predsednik sodišča pod določenimi pogoji uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij, vi-deonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo zagotavljali dodatno varnost). Glede na navedeno torej pooblaščenec ugotavlja, da velja na splošno pravilo zaupnosti komunikacij, kot je opredeljeno že v ZEKom. Pri tem že ZEKom sam določa izjeme v zgoraj navedenih primerih, izjeme od zaupnosti komunikacij pa lahko v določenih primerih predpisuje tudi področna zakonodaja.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-158. Celjski godalci zakorakali v novo sezono Celjski godalni orkester je s torkovim koncertom v polni dvorani Narodnega doma pod taktirko Nenada Firšta naznanil začetek letošnje koncertne sezone. V njej se bodo do maja prihodnje leto zvrstili še štirje abonmajski koncerti. Prvi letošnji koncert Celjske- ske glasbe. Že v prvi točki so ga godalnega orkestra je bil v se spomnili 150-letnice rojs-znamenju nemško-skandinav- tva velikega romantičnega skla- datelja Gustava Mahlerja. Njegov znameniti Adagietto iz 5. simfonije so celjski godalci izvedli s solistko, harfistko Urško Križnik Zupan. Kot drugi solist se je godalcem pridružil ugleden flavtist Mate' Zupan. Sledile so skladbe nemških in skandinavskih skladateljev Romberga, Kuhlaua, Si-beliusa in Griega. Tudi naslednji štirje abonmajski koncerti Celjskega godalnega orkestra bodo tematsko zaokroženi, bodisi po izbiri skladb, skladateljev ali obdobij. Naslednji bo na vrsti tradicionalni novoletni koncert (26. decembra) z nekoliko lah-kotnejšim sporedom italijanske in avstrijske glasbe. BA, foto: GrupA Lovec v rži na celjskem odru Angleška gledališka skupina Have Fun Club Gimnazije Celje - Center je na odru Celjskega doma pre-mierno uprizorila predstavo Lovec v ^ po literarnem delu Lovec v rži (Catcher in the Rye) letos preminulega pisatelja Jeroma Davida Sa-lingerja. Člani angleške gledališke skupine so v predstavo vložili veliko truda in časa. Prvič že zato, ker so se morali besedilo naučiti v angleščini, pa tudi sicer je delo zahtevno in večplastno. Že sam avtor je dejal, da je razumevanje sporočila odvisno od zornih kotov bralca oziroma gledalca, od njegovega razpoloženja, a tudi od časa in prostora, v katerem živimo. Ker je delo napisano v obliki romana, ga je bilo treba najprej prirediti za oder. Pri tem so moči združili Karen Polimac Dobovišek, Eric Dean Scott in nekdanja dijakinja Gimnazije Celje - Center Katarina Čakš. Priredba besedila za odrske deske je bila po besedah mentorice skupine in režiserke Karen Polimac Dobovišek kar zahtevno delo. »V romanu ni veliko dialoga. Veliko je refleksije, razmišljanja, kar je bilo treba nekako spraviti v dialog. Zato smo se odločili, da bosta na odru dva Holdena (glavni junak zgodbe, op. p.). Razmišljanja, občutke glavnega junaka smo želeli predstaviti s Holdenom 2 in potem oba Holdena združiti v eno osebo,« pripoveduje. Zgodba namreč govori o težavah, s katerimi se na poti odraščanja spopadajo najstniki. Tako kot glavni junak NE ZAMUDITE ^ odprtja razstave ob multimedijskem projektu na temo družbenih tabujev v Špitalski kapeli nocoj (petek) ob 19. uri. Social tabu je nov umetniški projekt mlade celjske umetnice Dolores Ponoš, ki jo je navdih vodil k odkrivanju aktualnih tematik družbenih tabujev, h kateremu je povabila številne celjske umetnike in povezala njihove poglede v skupen multimedijski pregled oziroma razstavo. Skozi oči umetnosti bodo predstavljene zgodbe tistih, ki jih skoraj vsak dan srečujemo, a jih le redko opazimo, tistih, ki predstavljajo drugačno plat in način življenja, ki ne potrebuje materialnih pogojev. Zgodbe z nauki, o katerih ne govorimo, četudi obstajajo in nas obdajajo. V približno enournem programu bodo svoj pogled na tematiko socialnih tabujev med seboj povezali umetniški film Milana Djakoviča ter Helene M. Kolka, glasba z vokalistoma Maticem Nareksom in Patricijo Jošt ter kitaristom Maticem Mačkovškom, ples v izvedbi Sare Stropnik, umetniška inštalacija Helene Mejač Kolka, risba Dolores Ponoš in fotografija Roberta Hutinskega. Razstava, ki sta jo podprla tudi Hiša kulture Celje in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, bo na ogled teden dni. ^ nadaljevanja Novačanovih gledaliških srečanj ta petek (danes) ob 19.30 v domu KUD Zarja Trnovlje. Danes bo občinstvo videlo drugo tekmovalno predstavo letošnjih srečanj, Težave s hrbtenico. Gre za komedijo Johna Grahama, ki jo je priredil in z gledališko skupino DPD Svoboda Prebold na oder postavil Borut Alujevič. Komedija na lahkoten način ponazarja zadrego, ki jo prinesejo zdravstvene težave takrat, ko jih je najmanj treba _ Vstopnina 5-7 EUR. ^ koncerta skupine Eclipse, ki bo v soboto ob 21.30 v Celjskem mladinskem centru. Skupina Eclipse preigrava glasbo kultnih Pink Floydov. Začeli so ob Sončevem mrku 11. avgusta 1999, ko so izvedli glasbo z albuma Dark Side of the Moon. Načrtovana ena izvedba je požela tolikšno zanimanje, da so koncert ponovili še nekajkrat, nato pa spored dopolnjevali in širili s skladbami z drugih albumov skupine Pink Floyd. Eclipse so postali skupina, ki že več kot 10 let kar se da podobno izvirniku izvaja glasbo Floydov, pri čemer pa skupine ne posnemajo scenografsko ali celo imitirajo kot oseb. »Pink Floyd počasi prehajajo v sfero klasike in polpretekle zgodovine, kot zasedba s smrtjo dveh članov ne obstajajo več. Njihovo glasbo tako izvajamo v smislu poustvarjanja, kot se to počne z Bachom ali Beethovnom, za generacije, ki so prišle kasneje. Kljub temu, da je bila >era< Pink Floydov praktično celostno zabeležena in registrirana na različne tehnične medije, živ nastop vseeno ostaja nekaj posebnega,« pravijo člani skupine. Vstopnina 6-8 EUR ^ Člani angleške gledališke skupine Have Fun Club Gimnazije Celje - Center so se izkazali v predstavi Lovec v ki so jo v torek premierno uprizorili na odru Celjskega doma. Lovec v rži je že osma produkcijo Have Fun Cluba, ki sicer na Gimnaziji Celje -Center deluje od leta 1995. Gre za eno redkih slovenskih angleških srednješolskih gledaliških skupin z redno produkcijo ter s številnimi gostovanji po vsej državi. Svoje delo so dijaki in dijakinje uspešno promovirali tudi na mnogih tujih festivalih. Holden sanjajo o nekem drugem, lepšem in pravičnejšem svetu. Svet odraslih jim je tuj, preveč je izumetničen in zlagan, poln pravil, ki jih nihče ne upošteva, poln meja, ki jih odrasli brez slabih vesti prestopajo _ Na predstavo so se člani angleške gledališke skupine (Matic Pusovnik, Patrik Trobiš, Žan Kolar, Rok Koštomaj, Juš Kustec, Andrej Oprčkal, Tajda Reberčnik, Blažka Fe-licijan, Janja Kamenik, Anja Pečovnik in Tina Žerdo-ner) začeli pripravljati lansko šolsko leto. Dobivali so se ob petkih popoldne in sobotah dopoldne. Predpre-mierno je bila predstava za dijake Gimnazije Celje - Center uprizorjena že maja, tokrat pa so jo prvič predstavili širši javnosti. Zdaj jih čaka turneja po slovenskih (in tujih?) odrih. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Petkov »žur« Ob petnajstletnici delovanja je skupina Mi2 pripravila serijo treh koncertov, ki jih je uspešno začela v petek v Celju, nadaljevala pa bo danes v Mariboru in v sredo v Ljubljani. Pred polno dvorano Celjskega doma je zasedba prekaljenih rokerskih mačkov ponudili retrospektivo glasbenega ustvarjanja od prve Črtice do današnjih dni. Tudi zato so svojo »turo« poimenovali 15 črtic. Program je bil zato daljši od siceršnjih koncertov, saj je tudi pesmi, ki so postale uspešnice ali pa so že legendarne, za kar nekaj koncertov. Foto: SHERPA Tapkanje je zakon! Pika Rajnar od profesorice matematike do hvaležne učiteljice - Učinkovito proti glavobolu, tečnemu šefu ali parkirnim nesramnostim »Užitek je poslušati njen smeh. In zanimive stvari pripoveduje,« sem si rekla, ko sem bolj kot ne slučajno zašla na eno njenih predstavitvenih predavanj o metodi EFT. Zanimivo in koristno pa je v življenju še marsikaj. V glavnem kaj takega, za kar rabi človek silno veliko motivacije, če ne že kar železne volje. Tapkanje. Čustva na stikalo za elektriko. Pa ja ^ Doletelo me je čez nekaj tednov. Za vas ne vem, ampak nadiranje precej slabo prenašam, četudi na papirju. Šele med vožnjo sem opazila za brisalcem zataknjen karton, ki mi ga ni bilo treba niti prebrati, da bi mi bilo jasno, kako nesramno me je nekdo ozmerjal. Ker se mu je pač zdelo, da sem grdo parkirala. Stvar razprave, ampak v želodcu me je zvilo in vse je kazalo, da mi bo »pildek« prav lepo zagrenil dan. Takrat sem se je spomnila. Pike Raj-nar in njenega tapkanja. Bolje to kot tuhtanje o tistem kretenu, ki misli, da ne znam voziti, kaj šele parkirati. Mislite si, kar hočete, ampak ko sem na cilju listek tudi v resnici prebrala, sem samo mrtvo hladno pomislila: »Mogoče bi pa morala res bolj paziti.« Čudežno izbrisan strah pred letenjem Prvega srečanja z metodo EFT se Pika spominja iz enega težjih obdobij v svojem življenju. Čeprav se je na zunaj zdelo prav vse urejeno, lepo in brez posebnosti, je imela občutek, da je popolnoma odrezana od sveta, od Boga in še najbolj od same sebe. »Na sprehod sem povabila starega prijatelja, pač nekoga, ki ti v težkih trenutkih nasloni ramo. Začutil je mojo stisko in mi začel razlagati, kako je nekaj bral o nečem in če lahko zadevo poizkusi na meni.« Potem ko je izvedel približek tega, kar se je kasneje izkazalo za tapkanje, se je v Piki nekaj premaknilo. »Še zdaleč nisem postala v trenutku srečna, vendar se je nekaj premaknilo.« Pika je še isti večer na svetovnem spletu poiskala vse mogoče podatke, preštudirala priročnik in se v tistih dveh dneh znebila patološkega strahu pred lete- Pika Rajnar: »EFT je najhitreje delujoča >krtača<, kar jih poznam. Deluje v trenutku, je popolnoma prenosljiva, ne potrebujemo ne posebnega prostora niti skupine. Z njo očistimo svoj energijski sistem in naselimo radost do življenja v nas. Nihče od zunaj nam je ne more dati.« do usposobljen, pa naj bo to zdravnik, psiholog, terapevt, duhovnik ali kaj podobnega. Različne težave lajšamo z vsem, od športa do meditacije. A vsaka od teh reči se osredotoča ali samo na telo ali samo na psi-ho. Mojemu matematičnemu umu pa je bilo neskončno všeč, da je s to preprosto, učinkovito in povsod dostopno metodo združeno oboje.« Kot pravi, jo stvar še zdaj fascinira.« »Bila sem presenečena, da je priročnik vsem zastonj dostopen na spletu. Iz občutka hvaležnosti sem se odločila, da 80 strani obširno besedilo prevedem, naložim na splet in še komu omogočim to izkušnjo.« Prevajanje se je kljub izvrstnemu znanju angleščine izkazalo za trši oreh, kot je mislila. »Zdaj prevajalce vse drugače cenim. Ampak to je bilo to. Nobene potrebe nisem čutila, da komu kaj kažem ali ga učim.« Izkazalo pa se je, da so mnogi želeli prav to. Pika Rajnar je svoje znanje s tega področja nabirala tudi v Ameriki in se nazadnje učenju te metode povsem posvetila. Po vsej Sloveniji pa je imela že več kot sto predstavitvenih predavanj. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA njem. »Ker sem trmasta, sem vseeno potovala z letalom. Vendar je težko opisati smrtno grozo, ki sem jo ob tem vsakič doživljala.« Si predstavljate občutek svobode, ko po vsem tem prvič sedete na letalo, se udobno namestite in razmišljate samo o pustovščinah in doživetjih, ki vas čakajo? Po strojniško preprosto in učinkovito »Težko opišem najbolj čist občutek hvaležnosti, ki me je ob tem prevzel. Do človeka, ki ga nisem nikoli srečala, a mi je na posreden način tako zelo pomagal,« se spominja Pika. Gre za ameriškega strojnika Gar-ya Craiga, ki je sredi 90. let s povezavo različnih starodavnih znanj, kot je na primer akupunktura, razvil metodo doseganja čustvene svobode. »Ljudje smo navajeni, da nam mora ob težavah nekdo pomagati. Nek- Večina ljudi bi na vprašanje, »ali dosegam vse, česar sem sposoben«, odgovorila nikalno. Z metodo EFT lahko človek preseže notranje omejitve, lahko si sam pomaga, kadarkoli ga stisne neprijeten občutek. Tipičen primer so novoletni sklepi - že ko si jih naštejemo, nas nekje v sebi zvije, ker vemo, da zaradi takih ali drugačnih razlogov nič od tega ne bomo zares uresničili. Z EFT-orodjem lahko ta občutek umaknemo. Ko se znebijo čustvenega bremena, pa ljudje poročajo tudi o že skoraj čudežnih telesnih ozdravitvah. Metoda EFT (Emotional Freedom Techniques) ali tehnike doseganja čustvene svobode temeljijo na tem, da je naše telo v določeni meri tudi električno. Tok pa teče po meridianih. Craigova teorija pravi, da negativnih občutkov, ki nas omejujejo (strahovi, jeza, tesnoba, žalost, zamere, sram, krivda ^), ne povzroči nek dogodek - na objektivno okoliščino se namreč vsak posameznik odziva drugače - ampak motnja v pretoku telesne energije. Motnja ostane tam za vedno, zato nas spomin na neprijeten dogodek vedno tudi s telesno neprijetnim občutkom spomni na negativno čustvo ob tem. »Ne razlagam več, ampak deluje!« Pika Rajnar vsaka dva tedna prihaja na skupinsko tapkanje tudi v Žalec. Kot pravi, je nekaterim v skupini lažje izvajati metodo, drugim pa je všeč občutek skupnosti, kamor lahko neobremenjeno pridejo in odložijo kakšen svoj problem. S prostovoljnimi prispevki pokrijejo samo osnovne stroške. KETA Avguština Manfreda: »S tapkanjem me je seznanila prijateljica iz Ljubljane. Zadeva me je pritegnila, ker me zanimajo alternativne metode. Zdaj se s tem ukvarjam že več kot dve leti. Lahko si pomagaš tako na fizični kot psihični ravni. Lahko pomagaš tudi drugim. Vnukinja na primer je imela težave z vnetjem ušes. Naredili sva nekaj krogov tapkanja in v letu in pol od takrat se bolečina ni več povrnila. Ljudje načeloma sprejemajo to možnost, še posebej, če so na splošno odprti za alternativne metode, sicer se smejijo in ne verjamejo. Sama sem si s tem že zelo veliko pomagala in ostajam zvesta >tapkalka<.« Metoda EFT je sestavljena iz glasnega ponavljanja kateregakoli problema, ki nas trenutno teži, in lahnega udarjanja (tapkanja) po končnih točkah telesnih meridianov. Podrobnosti in praktični prikaz lahko najdete na www.eft-slovenija.si. Igor Jan: »Metodo sem našel na internetu. Vedno bolj me je fascinirala in nadaljnje raziskovanje me je pripeljalo do Pike. Začel sem obiskovati njene delavnice in jo sčasoma povabil tudi v Žalec. Krog ljudi, ki jih je metoda prevzela, se je začel širiti. Našli smo primeren in dostopen prostor, kjer se zdaj dvakrat mesečno dobivamo na skupinskem tapkanju. V prihodnjih mesecih načrtujemo tematska tapkanja. To pomeni, da se bomo na vsakem srečanju posebej posvetili določenim težavam, kot so sramežljivost, odlašanje _ Sam sem v življenju poizkusil veliko stvari. Toliko, da ljudje že včasih kar zamahnejo: >Joj, Jan ima spet neko novo foro.< Ne razlagam več. Ampak stvar je enostavna, dostopna in predvsem deluje!« Alja Inkret Muhek: »Tap-kam že deset mesecev. Prvič sem prišla brez vseh pričakovanj in kakršnega koli predznanja. Potem me je neko nedeljo zadelo v vratu. Groza, bolečina, ki te sesuje za cel teden, hodiš kot s kolom v hrbtu, si pomagaš s ki-ropraktiki in masažami _ Kaj naj, sem si rekla in začela tapkati. Postopek sem nekajkrat ponovila in bolečina je popolnoma popustila! Zdaj metodo uporabljam skoraj povsod.« Slavljenec, 80-letni Oto Pestner starejši, je na praznovanju zaplesal s hčerko Liljano. Velika Pestnerjeva družina, zbrana na praznovanju 80-letnice Ota Pestnerja starejšega. Od leve vnukinjin fant Peter, vnukinje Ines ter dvojčici Ana in Ela, Otova soproga Maja, sin Oto mlajši, hčerkin soprog Mustafa, vnukovo dekle Beti, slavljenec Oto Pestner starejši in njegova soproga Ruža, vnuk Alen ter hči Liljana. »Kot da prihaja Tito!« Celjska glasbena legenda, Oto Pestner starejši, praznuje - Pri 80. letih je računalniški navdušenec V Celju je bilo veliko praznovanje 80. rojstnega dne Ota Pestnerja starejšega, mestne glasbene legende. Ljudje, od srednjih let do najstarejših, se danes no-stalgično spominjajo njegovega dolgoletnega igranja na poletnih vrtovih Celja in ob Jadranu, v kavarnah ^ Oto Pestner starejši za praznovanje, ki so mu ga pripravljali domači v prostorih kavarne Celjskega mladinskega centra, ni vedel. Na dan praznovanja 80-letnice mu je hči Liljana predlagala, da gredo malo na sprehod po mestu. Ko je vstopil v mladinski center, ki je bil tega dne pravi medgeneracijski most, so ga tam pričakovali številni zbrani sorodniki in prijatelji, predvsem glasbeni, s katerimi je sodeloval v dolgih desetletjih. »Tam so me pričakali, kot da prihaja sam Tito!« ostaja presenečen slavljenec, ki so mu ob prihodu navdušeno ploskali. Z njim je bila soproga Ruža ter oba njuna otroka z družinama, tako Liljana kot druga glasbena legenda, Oto Pestner mlajši. Navzoči so bili tudi vsi štirje vnuki, od blizu dve leti starih Otovih dvojčic Ane in Ele do vnukov Ines in Alena, ki že opravljata magisterija iz menedžmenta oziroma logistike. Zbrani so se poveselili z ansamblom Dori in med petjem Ota Pestnerja mlajšega je 80-letni Oto zaplesal s hčerko. Vsi so bili ganjeni, nato je sledilo še presenečenje z veliko torto ter ogromno voščilnico vseh povabljenih, na kateri je zapisana velika številka 80. »S to številko se nekako ne strinjam, najraje bi jo kar prepolovil,« se je pošalil slavljenec. S soprogo Ružo, ki jo Celjani poznajo kot čudovito žensko, vendar preskromno, tam ni- mlajšega spoznali zgodaj, saj je v kuhinji pokazal smisel za ritem že z maminimi pokrovkami. Tudi melodije si je že izmišljal. Pa sestra, mlajša Lili? »Lahko bi pela, vendar ni hotela,« je še vedno žal očetu, ki je želel, da bi z Otom mlajšim pela v duetu, vendar se ta izjemnemu bratu ni čutila doraslo. Zato se je rajši izkazala na plesnem področju ter s šestnajstimi leti ustanovila plesno skupino Korak. sta zaplesala, na ožjih družinskih praznovanjih pa se še za-vrtita. In nenazadnje, skromna mama Ruža ima posluh in lep glas, pomenljivo pa je, da se je pred poroko, ko je živela še v Krapini, celo pisala Glas. Začetek s pokrovkami »Bilo je zelo, zelo lepo,« se z velikim veseljem spominja praznovanja 80-letnice Oto Pestner starejši, ki je s svojimi osmimi desetletji med drugim računalniški navdušenec ter navdušen fotograf. Veliko prostega časa preživi pred računalnikom. »To je res moje veliko veselje,« je zadovoljen slavljenec, ki na spletu posluša glasbo, uporablja različne programe, pošilja in sprejema elektronsko pošto _ »Računalništva me je naučil zelo dober prijatelj Mirko Brečko iz Celja, sodelovala sta tudi vnuka.« Prijatelji ga nasploh radi obiščejo in prijatelj Elko, ki opaža mirovanje slavljenče- ve znamenite harmonike, napoveduje, da bo ob priliki prišel s kitaro ter bodo ustanovili upokojenski ansambel. Oto Pestnerju starejšemu je pred nekaj leti ponagajalo zdravje, zato glasbo trenutno najrajši posluša. Za njim so dolga leta glasbenega delovanja, saj je bil poklicni glasbenik kar 65 let. Začel je z desetimi leti, ko so mu starši, potem ko so opazili njegovo nadarjenost, v tistih težkih časih kupili prvo harmoniko. Rodil se je v Komendi na Gorenjskem, s soprogo Ružo sta se nato v Celje priselila davnega leta 1952. Pestnerjevi so nasploh glasbena rodbina, saj je bil odličen glasbenik že oče Anton Pestner, ki se ga nekateri še dobro spominjajo po kontrabasu, vendar ga je v starejših letih zamenjal za bas kitaro. »Imel je takšen glas, da bi lahko postal operni pevec, vendar v tistih časih možnosti ni bilo,« se spominja očeta Oto Pestner starejši, ki igra električne orgle ter klavirsko in kromatično harmoniko, s katero je eno leto nastopal celo po Nemčiji. S svojim ansamblom, katerega člani so se v dolgih letih nastopanja seveda zamenjali, je Celjane precej časa navduševal na poletnem vrtu restavracije Koper, bili so tudi na vrtu hotela Evropa, nazadnje je nastopal v duetu Melody v kavarni hotela Evropa _ Njegovo glasbeno ustvarjanje je za najširšo javnost ohranjeno na glasbeni kaseti Tria Ota Pestnerja starejšega, ki je izšla pred dvema desetletjema, na njej pa so med drugim njegove avtorske skladbe. Najbolj znan pevec njegovega ansambla je bil seveda Oto Pestner mlajši, ki je začel z očetom nastopati s svojimi sedmimi leti. Ota mlajšega je potem, ko je s tremi leti starosti prebolel pljučnico, doma pričakoval magnetofon, ob katerem je nato zelo rad prepeval. Pest-nerjevi se spominjajo, da so glasbeno nadarjenost Ota Oto Pestner mlajši, ki je prišel na praznovanje očetove 80-letnice s soprogo in njunima dvojčicama, je bil med petjem vidno ganjen. Zapel je ob spremljavi ansambla Dori. Če slavljencu ni uspelo prepričati Lili, pa so bili med njegovimi učenci poleg sina pevci Tatjana Dremelj, Majda Petan, Franjo Bobinac, Renata Pogelšek, Vlasta Pleme-nitaš (zdaj v Nemčiji uspešna kot Maria Lucas), Natalija Lazič, ki mu je na praznovanju 80-letnice tudi pela _ Starejši Pestner se še živo spominja, kako je Bobinčev oče pripeljal k njemu nadarjenega dečka Franja, današnjega prvega moža Gorenja. Dva 80-letnika Zakonca Oto in Ruža Pestner, ki imata za seboj zlato poroko, uživata pokoj v eni od stolpnic na celjskem Otoku, kjer soproga še vedno z veseljem skuha kosilo za vso širšo družino. »Je najboljša kuharica na planetu,« prisega hči Liljana, z njo se strinjajo vsi domači. Tudi Ruža Pestner, ki je bila v službi zadnjega četrt stoletja varuhinja otrok v vrtcu Tončke Čečeve, bo januarja praznovala 80. rojstni dan. Zakonca Pestner sta tesno povezana tudi s svojimi vnuki in odrasla vnuka se z dedkom rada odpravita na izlet do Šmartinskega jezera ali na dolgotrajno obiskovanje glasbenih trgovin. »V življenju je bilo veliko lepega, slabega je bilo malo,« se danes spominja slav-ljenec Oto Pestner starejši. »In če je bilo kdaj hudo, sem slabo takoj pozabil, v tolažbo pa mi je bila tudi glasba.« BRANE JERANKO Foto: TimE Torta za 80-letnika, celjsko glasbeno legendo Ota Pestnerja starejšega. Na fotografiji je skupaj s hčerko Liljano in sinom Otom Pestnerjem mlajšim. Poleg Pelikanov še Klateži Končano je tekmovanje v letnih ligah malega nogometa v ŠRC Hattrick na Skalni kleti, organizatorji pa se že pripravljajo na zimsko ligo na odboj, ki bo štartala 13. novembra. Izidi 20., zadnjega kroga v 1. ligi: Tristar - Marinero 3:0 (b. b.), Pelikani - Maček tisk 3:2, Kalimero - Š&P Koper 0:3 (b. b.). Najboljši strelec je bil Mijo Adrinek (Š&P Koper), ki je dosegel 32 golov. Sledita Adamič (Pelikani) s 27 in Karič (Tristar) s 23 zadetki. Izidi 18., zadnjega kroga veteranske lige: Azzuri - Elektro Kerš 4:1, Janezi - Veflon 2:2, U8 A2S - Sipro Cetis 0:3 (b. b.), ŠD Cinkarna - Klateži 3:5. Končna lestvica: Klateži Taverna Carraro 46 točk, TiO2 Cinkarna 31, Sipro Cetis in ŠD Cinkarna 30, Veflon 18, Azzuri 15, Elektro Kerš 13, U8 A2S 11, Janezi 10. Po 26 golov sta dosegla Slavko Brečko in Simon Seš-lar (oba Klateži), sledita Žič-kar (U8 A2S) 19 in Černič (TiO2) 18 golov. V balonu, na ograjenem igrišču z umetno travo, se bo zimska liga v nogometu na odboj začela čez dobrih 20 dni. Prijavite se lahko do 8. novembra, ko bo žreb vseh treh lig (1., 2. in veteranske), začel se bo ob 18. uri. Sistem tekmovanja bo enokrožen. Registracijski list se lahko dopolnjuje do največ 15 igralcev na ekipo. Prestopi med sezono niso možni. V 1. in 2. ligi so istočasno na igrišču štirje igralci in vratar, v veteranski ligi pa še en igralec več. Igralo se bo ob sobotah. Prijavnina znaša 400 evrov, kolikor je tudi nagrada za prvouvrščena moštva. 1. PELIKANI 2. Š&P KOPER S-TBISTAR 4. KALIMERO 5. MAČEK TISK 6. MARINERO 20 16 20 14 20 11 20 7 20 5 20 1 2 2 85:34 50 n 2 4 93:38 43 1 8 81:77 34 1 12 51:76 21 HI 4 11 54:78 19 2 17 37:99 2m lanet« on do polnoči! Ne zamuditel > j^D/D ji|jf)idrj1 Jiiilijjpj > Pres^e^^^^e^čenja in ^j^a^gra^d^e > P^esji^er zabavni pro^^g^saun za vse > Ribič Pepe in njegove vrago|ije > Foxy Winx show > Zabava s Tanjo Žagar > Po 24. uri-koncert skupine na bowlingu Planet Tuš Fest ^ Sobota do polnoči 23.110.2010 CITYA«3flZINe Akcije in ugodnosti Planet Tuš Festa vam bomo razkrili 3 dni pred dogodkom v nncfihnfim in na cnlfitni ctrani www nlanfit-tiic ci ISer So zvezde doma Konjicani in Smarcani navdušili Drugo mesto prinese 200, tretje pa 100 evrov. Preostale informacije dobite na telefonski številki 031 613-221. DŠ Foto: SHERPA Klateži Taverna Carraro so veteransko ligo zaključili brez poraza, z le enim remijem, prejeli so tudi nagrado za fair-play. V ekipi so bili vratar Franc Ošlovnik, Boro Simič - Šabac (tudi predstavnik ekipe), kapetan Andrej Dobovičnik, Drago Adamič, Slavko Brečko, Zoran Lazič, Simon Sešlar, Dževad Zukič, Vinko Zirdum in Stjepan Pranjič. Tako nogometaši Dravi-nje kot Šmartnega so v 11. krogu 2. slovenske lige navdušili. V Šmartnem ob Paki je padla Bela krajina, v Slovenskih Konjicah pa se je vodilni Interblock izognil porazu v zadnjih minutah. Šmartno je vknjižilo drugo prvenstveno zmago, pot do nje pa je bila šokantna. Gostitelji so v uvodu tekme po-vedli z 1:0, ob polčasu pa vodili z 2:1. V nadaljevanju so prejeli tri gole (2:4) in vse je kazalo na nov poraz. Toda sledil je izjemen preobrat in ob koncu slavje s 5:4. Za domače je trikrat zadel Arnel Mah-mutovič, dvakrat pa Alen Mu-janovič. Na drugi strani je bil z dvema zadetkoma najučinkovitejši bivši napadalec CM Celja Darijo Biščan. Branilec Šmartnega Tilen Kompan je bil presenečen nad dogajanjem: »Tak potek tekme lahko napišejo samo najboljši scenaristi. Bilo je izjemno. Tekma, polna preobratov, se je na koncu obrnila v našo korist. Upam, da je vse skupaj bila napoved naših boljših rezultatov.« Zatem je poudaril: »Ta zmaga je bila odraz sodelovanja med igralci, dobrega vzdušja. S soigralci smo se namreč odločili, da si rezultat-skih sramot iz kroga v krog ne moremo več privoščiti. Zato nismo odigrali tako, kot nam je dejal trener, temveč smo stvari vzeli v svoje roke. O trenerju ne bi izgubljal besed, Goran Alenc je s sedmimi goli trenutno tretji strelec 2. SNL. to je delo uprave. Pripomnim lahko le, da ena zmaga ne prinese pomladi. Upam, da se bo kaj spremenilo.« Dravinja je po izjemni zmagi nad Dravo v preteklem krogu tokrat pripravila še eno presenečenje. Pred domačimi gledalci je proti Interblocku po golu Gorana Alenca po-vedla z 1:0 in takšen rezultat držala vse do 92. minute, ko je v izdihljajih tekme uspelo izenačiti Mateju Centrihu. Kljub neodločenemu rezultatu je točka proti moštvu In- terblocka velika. S tem se je strinjal tudi trener Marjan Marjanovič: »Igrali smo z ekipo, ki se bo verjetno takoj vrnila v 1. ligo, zato je remi lep uspeh. Tekma je bila zelo dobra, saj je moštvo ponovilo pristop s srečanja proti Dravi. Prejeti zadetek v zadnjih trenutkih tekme pa je seveda pustil grenak priokus.« Dravinja bo v nedeljo gostovala v Krškem, Šmartno pri Aluminiju. MITJA KNEZ Foto: SHERPA V Štorah Loka veterani V ligi malega nogometa občine Štore je sodelovalo deset ekip, najboljša pa je bila Loka veterani, ki si je s prekaljenimi igralci priborila visoko prednost. Izidi zadnjega kroga: Bar Ek - Loka veterani V.M. 1:7, Prožin - Svetina 2:5, Rogači BS Polule - Rudar Pečovje 2:4, Ranivok - Smrkci 1:6, Štore Steel prost. Loka veterani je zbrala 48 točk, Štore Steel (zmagovalec v fair-pla-yu) in Rudar Pečovje po 37, Prožin (z najboljšim igralcem lige Robertom Blaževičem) 34, Laška vas 23, Ranivok 21, Bar Ek 18, Rogači 16, Svetina 1A in ^^mrVri Q Zmagovalna ekipa Loka veterani - z leve stojijo: Vojsk, Črnoša, Gajšek in Zendzinowsky, čepiio: Užmah, Gobec in Čater. Puščice v medvedu Lokostrelski klub Sokol Lož-nica pri Žalcu je pripravil zaključno tekmovanje za 3D slovenski pokal. Pripravili so ga na strelišču na Ložnici, v gozdu in v okolici jezera Tajht. Tekmovalci, bilo jih je 108, so po novih pravilih na daljši progi ciljali makete živali v različnih velikostih, skupno je bilo tarč 40. Člani domačega kluba so dosegli štiri uvrstitve med prve tri v posameznih kategorijah. Druga sta bila Jernej Križan (kadeti - goli lok) in Drago Breznik (člani - instinktivni lok), tretja pa Gašper Hribernik (dečki - goli lok) in Samo Železnik (kadeti - dolgi lok). TT NOVI ITEDN^K SPORT 19 Do lige za prvaka brez stresnih trenutkov Košarkarski klub Zlato-rog je imel v začetku tedna predstavitev članske ekipe za letošnjo sezono. Tekmovalni del se je letos zanjo začel kasneje, zato tudi tako pozna predstavitev. V Laškem začenjajo neko novo obdobje, saj imajo novo vodstvo kluba, nov upravni odbor. »Mislim, da je vse to zelo pozitivno za delovanje kluba, ker smo tu ljudje, ki smo se dogovorili za strategijo in razvoj kluba,« je poudaril predsednik KK Zlatorog Miro Firm. Ekipa je podobna kot lani, še vedno je mla- Eden od novincev je tudi Luka Lapornik. »Rad bi se vsem skupaj zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga namenili, da ostanem v KK Zlatorog. Tako kot igralec in zdaj direktor vem, kako se dela v Laškem, to je maksimalno profesionalno,« je v novo sezono usmerjen prvi direktor v Laškem Miljan Goljovič. da, vendar so vsi za leto starejši, kar pomeni večjo kvaliteto. Ekipi so se pridružili Luka Lapornik, Maj Kova-čevič, Vladimir Panič in Sašo Mijajlovič. Klub bo svoje delo še v večji meri usmerjal v razvoj mladih košarkarjev, zato so celo pripeljali novega trenerja, ki bo skrbel za kondicijo mladih, Andreja Hanjška. Želja Firma je povečati število gledalcev v Treh lilijah: »Ekipa je v pripravljalnem obdobju prikazala gledljivo košarko. Tudi cilj je takšen, da bi lahko pritegnil, in sicer uvrstitev članske ekipe med prve štiri v državnem prvenstvu. To je zelo realen cilj. Dolgoročni cilj pa je še vedno Krivično Celjske košarkarice so v sredo vnaprej odigrale tekmo 5. kroga v 1. slovenski ligi. V dvorani Gimnazije Celje - Center so ne-zasluženo izgubile derbi z državnim prvakom Kranjsko Goro (70:75). Čeprav je Ana Turčinovič dobila peto osebno napako, so v 37. minuti vodile s 66:61. V zadnjih, odločilnih minutah pa je Celjanka v dresu Go-renjk Eva Komplet trikrat storila prekršek korakov, ki pa jih nista videla sodnika Jernej Bolka (Vnanje Gorice) in Vinko Zovko (Ljubljana), ob tem pa imela tudi neizena-čen kriterij dosojanja osebnih napak. Nika Barič je kmalu obupala nad njima in skorajda apatična zaključila tekmo. Celotna »celjska klop« se je dvigovala ob v nebo vpijočih napakah. Trener Damir Gr-gič po tekmi sodnikov ni žalil, obenem pa jima je povedal vse, kar jima gre. Nato pa za javnost dejal malce drugače: »Čestitam gostjam za zasluženo zmago. Destvo je, da imajo starejšo ekipo. Naša je bila preveč živčna z mano na čelu, toda sodniški kriterij nam ni šel v prid.« Slednji je bil vsekakor usoden za mlade celjske igralke, ki prikazujejo všečno košarko, toda v sredo jim marsikaj ni bilo jasno. V nedeljo bodo v 4. krogu Jadranske lige gostovale v Črni gori pri Jedinstvu. DEAN ŠUSTER C^t^- CHTVDDA je cilj uvrstitev v ligo za prvaka, do katere naj vodi čim manj stresnih trenutkov. Tudi v pokalu si želijo čim višje, z lanskim finalom pa so dokazali, da zmorejo. »Mislim, da smo pripravljeni na nove izzive, dobro smo trenirali. Igro smo postavili tako, da lahko tudi gledalce vrnemo nazaj v dvorano,« še do- daja Pipan, ki si želi, da bi njegova ekipa igrala pred polnimi tribunami. Na mesto ka-petana je postavil najizkuše-nejšega igralca Miho Čmera. Ta meni, da je biti kapetan Zlatoroga velika čast. »Pivovarji« so sezono začeli v torek, ko so se v pokalni tekmi 5. kroga pomerili z Litijo in jo ugnali z 92:54. Visoka rezultatska razlika že kaže na to, da bo povratna tekma zgolj formalnost. Jutri jih čaka prva prvenstvena tekma, ko se bodo v Šoštanju pomerili z Elektro. MOJCA KNEZ Foto: TimE jadranska liga.« Firm je še dodal, da bodo v prihodnjih letih veliko denarja namenili mladinskemu pogonu, ker so ocenili, da je to prihodnost kluba in tudi edina možna rešitev za obstoj. Zavedajo se, da je vse težje dobiti spon-zorska sredstva, obenem pa so edini klub v Sloveniji, ki je brez dolgov. Glavni trener ostaja Aleš Pipan, ki ima vedno visoka pričakovanja: »Tako je v laškem klubu, kjer pač moramo vsi imeti neka pričakovanja tako na parketu kot v garderobi. Vzdušje v ekipi je zelo pozitivno. Vse napovedi, kaj se bo zgodilo, so nehvaležne, zato bomo šli korak za korakom.« V državnem prvenstvu V SPOMIN Nika Barič nikakor nima sreče s sodniškim kriterijem na tekmah s Kranjsko Goro. Branko Martic Ljubitelji celjske moške košarke se še odlično spominjajo let, ko je ta bila »zakon«. Ko je z odličnimi košarkarji ter predvsem s trenerjema Miletom Cepinom in Zmagom Sagadinom v določenem obdobju celo grozila ljubljanskemu primatu. Celjskemu klubu se na-žalost ni uspelo uvrstiti med jugoslovansko elito, k čemur so pripomogla tudi »polena« iz takratne republiške prestolnice. V 1. B ligi pa se je igrala vrhunska košarka, Celje je bilo nekajkrat tik pred tako želenim ciljem. Med obdobjema Jožeta Ger-šaka je bil na čelu kluba konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja Branko Martic. Umrl je pred dvema tednoma v bolnišnici v Novem mestu. Umirjeno, kajti počakal je, da sta ga obiskala sinova, ki ju je vzgojil z ženo Marijo, Zvezdan in Zoran. Dejal jima je: »Včasih so vama vsi rekli, da sta Brankova sinova. Danes vsi meni rečejo, da sem oče Zvezdana in Zorana Rodil se je 4. junija 1936 v slavonski vasici Sibinj. V Beogradu je bil v službi v zvezi defektologov, njegovaprvazaposlitev v Celju je bila v Plinarni Celje. Kasneje je služboval v zvezi sindikatov, Trgovskemu centru T, Emu in na koncu v Zlatarni Celje. Po upokojitvi je dolgo živel na vikendu na Pernovem, kasneje v Žalcu, nato v domu upokojencev v Trebnjem. Med številnimi stvarmi, s katerimi se je ukvarjal, je imel šport oziroma košarka najpomembnejše mesto. Košarkarski klub Celje, tedaj z imenoma Kovinoteh-na in Libela, je bil njegova največja ljubezen, od začetkov v republiški ligi do zelo opaznega mesta pod jugoslovanskim soncem, od prvih tekem v telovadnici Zavoda Ivanke Uranjek do selitve v dvorano Šolskega centra Celje in tudi v dvorano Golovec. Praktično vsak dan je bil v dvoranah in spremljal treninge članov, mladincev, pionirjev. V času njegovega predsedovanja so celjski košarkarji vSaraip^T^i osvojili naslov mla- dinskihjugoslovanskihprva-kov, kar je bila tedaj v izjemni konkurenci prava senzacija. Le malo pa je manjkalo, da bi člansko moštvo zaigralo v 1. A ligi. Tedaj je za KK Libela vedela vsa košarkarska Jugoslavija. Cu-dežni fantje Aleš Pipan, Zoran Golc in Matjaž Tovornik so sad celjske košarkarske šole, v mestu ob Savinji se je uveljavil Dušan Hauptman, ekipo je oplem^enitil tedaj izkušeni Pavle Polanec. Tu sta bila še dva domačina Matej Janžek in Robert Medved ter nekaj okrepitev, kvalitetnih, a ne odmevnih.. Denarja za nakupe ni bilo, zahteven boj v želji zadržati kakovostne domače košarkarje v Celju pa je terjal ogromno spretnosti. Martic je bil komunikativen, priljubljen, iznajdljiv, duhovit. Njegova strast do celjske košarke je bila tako močna, da končnic napetih tekem ni videl. Sprehajal se je pred dvorano in se nadejal ugodnemu izidu. Poznali smo njegovo zeleno obleko, ki je prinašala zmage . Bil je član predsedstva Košarkarske zveze Jugoslavije. Vrhunec kariere športnega funkcionarja je doživel leta 1980, ko je bil predsednik organizacijskega odbora mladinskega EP v Celju. Dvoboj Jugoslavije (srebrna, z Matejem Janžkom) in Sovjetske zveze je še vedno najbolje obiskana športna prireditev v dvorani Golovec, prvenstvo je bilo vrhunsko izpeljano. Branko Martic je pokopan v Ljubljani. riTVAM ČTTCTT7D PANORAMA ROKOMET o Ih a la: Alples Železniki - Celje c^ Pivovarna Laško 15:43 s (6:18); Gajič 10, Rnič 7, Prieto 6, Marguč, Kokšarov 4, To-skič 3, Kozlina, Metličič, Žvi-žej 2, Vugrinec, Razgor, Po-klar 1, Gorenje - Maribor 38:29 (19:11); Golčar 9, Ceh-te 6, Šimič 5, Miklavčič, Šo-štarič 3, Bezjak, Musa, Bajram 2, Gams, Nosan 1; Fur-lan 9, Batinovič 6. KOŠARKA 1. SL (ž), 5. krog: Celje -Kranjska Gora 70:75; Barič 26, Turčinovič 12, Abramovič 9, Klavžar 8, Bosilj 7, Jagodič 6; Oblak 36, Komplet 15. (KM) e* ot _ oo nirf-nko. oni n Sportni KOLEDAR Petek, 22. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 6. krog, Rogatec: Do-bovec - Puntar (20). 2. SL, 3. krog: Nazarje -Benedikt (20). Sobota, 23. 10. NOGOMET 1. SL, 14. krog, Ljubljana: Olimpija - CM Celje, Velenje: Rudar - Primorje (18). 3. SL - vzhod, 10. krog, Štore: Kovinar - Čarda, Ver-žej - Zreče, Dravograd - Šentjur (15). Štajerska liga, 10. krog: Šmarje - Zavrč, Rogatec: Mons Claudius - Marles hiše, Rogaška - Šoštanj (15). MCL, MNZ Celje, 8. krog, Laško: Pivovar - Vransko, Kozje - Žalec, Krško B - Radeče (15). ROKOMET 1. SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec (18.30), Ribnica - Gorenje (19). 1. B SL, 5. krog: Krško -Celje Pivovarna Laško B (19). 1. SL (ž), 6. krog: Žalec -Ajdovščina (18), Celje Celjske mesnine - Velenje (19). KOŠARKA 1. SL, 2. krog, Polzela: Hopsi - Maribor, Šentjur -Geoplin Slovan (19), Šoštanj: Elektra - Zlatorog (20). 1. B SL, 4. krog: Postojna - Rogaška, Portorož - Konjice (19). 2. SL - vzhod, 4. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Je-žica (19), Kamnik: Calcit Mavrica - Vrani (20). 1. SL (ž), 4. krog: Rogaška - Grosuplje, Konjice: GVT - Ježica (16.30). ODBOJKA 1. SL (ž), 4. krog, Ljubljana: Sloving Vital - Aliansa (18). Nedelja, 24. 10. NOGOMET 2. SL, 12. krog, Kidričevo: Aluminij - Šmartno (14), Krško - Dravinja (16). 3. SL - vzhod, 10. krog, Celje (Olimp): Simer Šam-pion - Grad (15). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 4. krog, Bijelo Polje: Jedinstvo - Celje (19). Pokal RZS, osmina fina- i 20 ONIKA NOVI TEDNIK (Ne)seznanjen z varnostnim načrtom Kabina je paznika stala službe, ga bodo morali spet zaposliti? Na Delovnem sodišču v Celju so včeraj obravnavali primer pravosodnega policista celjskih zaporov Igorja Cvikla, ki je dobil odpoved zaradi pobega 41-letne-ga roparja Leona Bojica v začetku tega leta. Bojic je z dvorišča celjskega zapora pobegnil kar po žlebu na streho, nato se je spustil po strelovodu in z nadstreška skočil v Linhartovo ulico. Do danes ga še niso izsledili, po vsej verjetnosti je že v urah po pobegu odšel v tujino. 41-letnika so pred tem dogodkom priprli, ker je nasilno oropal trgovino Lidl. Vodstvo celjskih zaporov je levji delež krivde za Bojicev pobeg tudi v Cviklu, ker naj bi ta opustil nadzor nad pripor-niki in ni poskrbel za varnost. Cvikl ves čas očitke zanika in trdi, da je vodjo izmene in še enega sodelavca o pobeglem obvestil pravočasno, vendar nista takoj ukrepala. Pred meseci je bil na delovnem sodišču tudi poskus poravnave med Cviklom in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, a ta ni uspel. Cvikl je v svojem včerajšnjem zagovoru opisal dogodek, bistvenega pomena pa je del njegove izjave, kjer pra- vi, da ni bil seznanjen z varnostnim načrtom celjskih zaporov. »Za varnostni načrt so mi povedali šele po tem dogodku,« je dodal. Problem pri vsem je tudi, da je Cvikl med varovanjem skupine šestih pripornikov bil v kabini, ki je postavljena na zaporniškem dvorišču. Moral pa bi biti zunaj, trdi direktorica celjskih zaporov Edita Me- jač. Ta Cviklu očita malomarno delo, je včeraj povedala kot priča na delovnem sodišču: »Če bi v resnici ravnal tako, kot sam pravi (pozorno, op. p.), bi prišlo zgolj do poskusa pobega, saj bi ga zaznal in pravilno odreagiral. Zaradi nepravilnega informiranja pa je prišlo do izgube časa, kar je Bojic izkoristil za pobeg.« Direktorica celjskih zaporov Edita Mejač ne odstopa od svojega stališča. Za Cvikla pravi, da je ravnal malomarno. Ni vedel, da ne sme biti v kabini Cvikl vztraja pri tem, da je bil v kabini, ker mu nihče ni povedal, da tam ne sme biti, in da je pravilno obvestil sodelavce, da pogreša Bojica, ni pa takoj vedel, ali je pobegnil. Tudi z varnostnim načrtom naj bi bil Cvikl seznanjen, pravi Mejačeva: »Vsak pravosodni policist opravi izobraževanje in varnostni načrt je del tega. Ker je oblikovan glede na določen zavod, je načrt, vezan na naš zapor, ves čas v pisarni vodje izmene, kjer je ves čas na razpolago za vpogled vsem pravosodnim policistom. Varnostni načrt je vendar na nek način opis del in nalog, ki jih morajo naši delavci opravljati, saj če ne bi bil, ne bi vedeli, kaj morajo delati, « je pojasnjevala Mejačeva. Res pa je, da bi se po predpisih moral delavec, ko je s tem načrtom seznanjen, podpisati, tega pa v Celju niso dosledno izvajali. Cvikl trdi tudi, da ni vedel za Bojicevo varnostno oceno. Po neuradnih podatkih naj bi bil izkušen alpinist, saj naj bi brez težav plezal po žlebu navzgor, nato po strelovodu navzdol. Vendar je Mejačeva včeraj pojasnila, da Igor Cvikl trdi, da je svoje delo opravljal dobro. Na njegovi levi odvetnica Marija Čuk Korošec, na desni partnerka Katarina Božnik ni bilo potrebe, da bi Cvikl za varnostno oceno vedel, saj Bojic ni bil »izrazito varnostno zahteven«. »O tem, kar smo kasneje izvedeli iz medijev, da naj bi bil Bojic alpinist, prej nismo bili obveščeni. Ali je to sploh res, še danes ne vemo.« Cviklu se je še zdelo, da je v primerjavi z ostalimi, ki naj bi bili odgovorni za pobeg, diskriminatorno obravnavan. Tu cilja predvsem na pravosodnega policista, ki je imel pregled nad nadzornimi kamerami, ki so sicer pobeg posnele. »Tudi ta paznik je od- govarjal, saj smo zoper njega sprožili disciplinski postopek. Treba je razumeti, da je imel ta delavec na 12 monitorjih posnetke 43 slik kamer, kar pomeni, da je bil njegov nadzor širši. Tožnik (Cvikl) pa je bil v tistem trenutku izrecno zadolžen za nadzor le na dvorišču, kjer je bilo v skupini šest oseb,« odgovarja Mejačeva. Cvikl zahteva ponovno zaposlitev in izplačilo vseh osebnih dohodkov za obdobje, ko so ga odpustili. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA JAZ IN KLUB Začetki: Nogomet sem začel igrati s 6 leti v FK Kolubara v domačem kraju Lazarevac. Vsi v družini so igrali košarko, le jaz in moj brat dvojček sva se odločila za nogomet. Tam sem igral v vseh selekdjah do mladincev, nato pa sem eno leto igral za FK Obilic in se vmil nazaj v matični klub. S16 leti sem prvič zaigral za člansko ekipo. Po končani gimnaziji sem prišel v Celje. Pripeljal me je Marjan Pušnik, ki ga zelo spoStujem in ima velik vpliv na mojo kariero. Po dobro prikazani igri v Celju sem si zaslužil vpoklic v makedonsko reprezentanco in sanjski prestop v FC Zenit. V tem času sem za 8 mesecev kot posojen igralec prišel nazaj v Celje, nato odšel nazaj v FC Zenit, od tam za 3 mesece v NK Maribor in nato še v FC Partizan za eno leto. Sledil je prestop v Južno Korejo v FC Incheon United, iger sem ostal 2 leti. V letošnji sezoni pa sem spet podpisal enoletno pogodbo z NK Celje. Hubi do sedaj: FK Kolubara, FK Obilic, I Incheon United (Celje, FC Zenit, NK Maribor, FC Partizan, FC Naj gol: Veselim se vsakega gola posebej, pa vendar se gola, ki sem ga dosegel s 16 leti za matični klub FC Kolubara, spominjam, kot bi bilo včeraj. To so bile moje izpolnjene otroške sanje. Naj veselje: Osvojitev dvojne krone s FC Partizan in igranje v ligi prvakov ter s FC Zenit zmaga nad FC Besiktas v Carigradu. Rojstvo prvorojenke Lane pa je seveda največje veselje. Naj žalost: V sezoni 2003, ko z NK Celje nismo osvojili dvojne krone. Takrat smo bili sanjska ekipa, dobra družba in to so bili najlepši časi mojega življenja. Uspehi: Najboljši strelec vseh mlajših selekcij v Srbiji, s FC Zenit četrtfinale pokala Uefa, s FC Zenit dvojna osvojena krona, s FC Partizan in FC Zenit igranje v evropskih tekmovanjih Nastopi: 115 nastopov in 35 golov v 1. SNL Z NK Celje osvojitev naslova prvaka in pokala. To je moja največja želja do konca kariere. Pubiika: Imel sem srečo in čast, da sem igral v velikih klubih, kot sta Zenit in Partizan, kjer sem igral pred več kot 50 tisoč ljudmi in občutil pravo navijanje, posebej na derbiju med Partizanom in Crveno zvezdo. Takšno vzdušje si želim tudi v Celju. Da bi na tekme navijači prihajali v čim večjem številu in nas spodbujali. Stanovanje: V Celju imam družinsko stanovanje, kjer nameravam tudi ostati. Ljubezen: Imam dve ljubezni, hčerko Lano in ženo Jeleno. Igranje košarke, ker jo obožujem, in igre s kartami, predvsem remi. Prosti čas: Največ ga posvetim družini, obvezno pa si vzamem čas tudi za prijatelje, s katerimi gremo ob različnih priložnostih ven in se sprostimo. Giasba,fiiin: Poslušam vse glasbene zvrsti, razen house, odvisno od razpoloženja in družbe. Obožujem filme. Z ženo si jih velikokrat ogledava v kinu, če pa nimava varstva, si film sposodiva za domov. Na ženino željo si ogledam tudi kakšen romantičen film. Saks Namesto na malico v luknjo? Nevarne luknje in prepovedan prehod mimo Rakuschevega mlina - Popravili naj bi ograjo Poleti smo poročali, da je bilo v preteklih letih v Celju kar nekaj primerov, ko so ljudje padli v nevarne in nezavarovane jaške na ulicah in se pri tem tudi poškodovali. Takrat smo raziskali tudi, kdo je na primer odgovoren v primeru, da se takšna nesreča zgodi na občinski ali državni cesti oziroma ulici. V podjetju Vodovod-kana-lizacija Celje so nam povedali, da imajo na seznamu kar 7.083 kanalizacijskih jaškov v Celju, Vojniku in Štorah. To v praksi pomeni, da je vse takšne jaške skoraj nemogoče nadzorovati. Ob tem so še jaški, ki niso kanalizacijski, a so nevarni. Pred meseci se je hujša nesreča zgodila tudi na območju tako imenovanega Rakusc-hevega mlina ob Mariborski cesti, kjer je v nezavarovan jašek padel moški, ki je dobil hude poškodbe noge. Ko smo pred dnevi odšli pogledat, ali so morda jašek že zavarovali, smo ugotovili, da ne in da je nevarnih jaškov na tem območju še veliko več. Gre za območje med Ra-kuschevim mlinom in stavbo nekdanjega Kuriva. Na tem delu smo namreč našteli okrog pet nevarnih jaškov, ki so popolnoma nezavarovani. Obe stavbi sta zapuščeni, vendar to ne pomeni, da tam nikogar ni. Zavarovano ali nezavarovano? Nevarno. Marsikdo na primer pusti svoje vozilo na bližnjem parkirišču, kjer je trgovina, nato se peš odpravi med zapuščenima stavbama čez železniško pro- go do dveh restavracij pri hotelu Štorman. To počnejo pogosto tisti, ki se tja odpravijo na malico. Takšni prehodi sicer niso priporočljivi, a ven- darle je vprašanje časa, kdaj se bo kdo poškodoval. Na oddelku za finance in gospodarstvo celjske občine so nam priznali, da so večje luknje res na zemljišču, tako na njihovem kot tudi na zemljišču v lasti bližnje trgovine. »Ravno trgovinski del zemljišča ni zavarovan z ničemer, tam pa je poleg spornih lukenj še cela vrsta nevarnih stvari v razpadajočih objektih,« so nam povedali na občini. Vendar dodajajo, da je občinsko zemljišče na tem delu v celoti ograjeno, ograja pa je na nekaterih delih res poškodovana, kar bodo v najkrajšem možnem času popravili, so nam obljubili. Zemljišče je ograjeno ravno zaradi nevarnih lukenj in stavbe, ki nevarno propada. Na občini še pravijo, da je gibanje tam prepovedano. Jašek, ki je najbolj nevaren, je zavarovan, še pojasnjujejo, in označen, okoli stavbe pa se predvidoma ne bi smel sprehajati nihče, razen oseb, ki so tam po službeni dolžnosti. Te pa so s stanjem stavbe in okolice popolnoma seznanjene. So pa ograjo že večkrat popravljali, dodali veliko opozorilnih napisov, vendar se ves čas dogaja, da vandali tako ograjo kot tudi napise uničijo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Spet akcija! Tudi ta konec tedna se na Celjskem obeta večja akcija policijskega nadzora psihofizičnega stanja voznikov, tudi s popolnim izločanjem iz prometa, kot je to bilo pretekli teden. To pomeni, da bodo morali preizkuse z alkotesti opravljati vsi vozniki, ki se bodo v času nadzora pripeljali mimo. Jesen je namreč čas trgatve in tudi martinovanja, ko je na cestah več pijanih voznikov. Do sredine oktobra letos so na našem območju pridržali že 1.097 pijanih voznikov, kar je skoraj enako število kot lani vse leto. 64 od teh pridržanih jih je bilo udeleženih v prometnih nesrečah. Večkratnim kršiteljem v cestnem prometu so zasegli že 241 vozil. Od tega 61 motornih koles, ostalo so osebna vozila. 2.472 voznikov so preizkusili z alkotestom, 156 zaradi udeležbe v nesreči. Po številu vinjenih voznikov prednjačita Žalec in Mozirje, zato bo predvsem v jesenskem času povečan nadzor na teh dveh območjih. V petek bodo vse voznike z alkotestom testirali na avtocesti Celje center-Ljubljana. Izločali jih bodo na počivališču Lopata. SŠol Mi smo našteli najmanj pet lukenj. Čeprav ne bi smeli, hodijo mimo njih tisti, ki gredo po bližnjici na malico. Ni prijetno, če kakšna noga zaide v takšno luknjo . Ropar je pobegnil peš? Roparja še vedno ni Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo rop poslovalnice Banke Celje v Radečah, ki se je zgodil že sredi avgusta. Zamaskiran in neoborožen storilec je takrat odnesel okoli 10 tisoč evrov. Do zaposlenih v banki je bil predrzen, ne pa tudi nasilen, z denarjem je nato odšel peš, med begom pa naj bi si odstranil masko. Čeprav naj bi ga videlo nekaj ljudi, njihovi podatki očitno niso bili dovolj, da bi policisti preiskavo končali in roparja našli. Kriminalisti so preverjali tudi informacije, ki so jih nekateri bralci zapisali med komentarje pod spletnimi novicami o ropu. Tako naj bi storilec govoril v bosanskem ali hrvaškem jeziku, imel naj bi celo sostorilca, ki naj bi ga čakal v bližini z avtomobilom. Naj dodamo, da policisti še vedno iščejo roparje pošte na Lavi, bank v Vojniku, Vitanju, Žalcu in Šmartnem ob Paki ter pošte v Dramljah. SŠol Foto: SHERPA HALO, 113 Odšel še en avto ^ S parkirišča stanovanjskega bloka v Škapinovi ulici v Celju so neznani storilci v četrtek ponoči odpeljali osebni avto Volkswagen Passat TDI sive barve. Škode je za sedem tisoč evrov. S tem se še vedno nadaljujejo tatvine osebnih vozil na Celjskem. V zadnjih tednih so jih namreč zaznali večje število. S »travo« na avtobusu Cariniki mobilne enote so pred dnevi na našem območju ustavili romunski avtobus, v katerem je 23-letna potnica iz Romunije tihotapila konopljo. Avtobus so ustavili na počivališču Lopata, kjer je bila podrobna kontrola dokumentov in prtljage. Konopljo so našli v kovčku 23-letnice, oblep-ljeno z rjavim lepilnim trakom in zavito v odejo. Preiskavo so nadaljevali celjski kriminalisti, ki so drogo zasegli, Romunki, ki je dro-go tihotapila na relaciji Ro-munija-Sicilija, pa odvzeli prostost. 23-letnico so privedli tudi k preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju zanjo odredil pripor. E o (V u o ■ H ■Ö (Z .a ■ H C o TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 23. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 24. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Anže Čater, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Volilna oddaja - 2. krog županskih volitev na Celjskem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PONEDELJEK, 25. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Anže Čater, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 26. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Murski val) SREDA, 27. oktober Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 28. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PETEK, 29. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Šentjurska kandidata za župana Marko Diaci in Štefan Tisel s sodelavkami sta takole čakala, da se na Radiu Celje prvič javno soočita. Delovno tudi v drugem krogu Novinarska ekipa Radia Celje bo v nedeljo zvečer spet pripravila posebno volilno oddajo, v kateri bo po 19. uri spremljala rezultate 2. kroga županskih volitev v devetih občinah na Celjskem. Najbolj napeto bo gotovo v občinah Žalec in Šentjur, od koder se bosta v živo oglašali tudi naši posebni poročevalki. V Žalcu je kar nekaj zmede pred drugim krogom povzročil še vedno aktualni župan Lojze Posedel, ki se je odpovedal vsem predvolilnim aktivnostim in napovedal, da se bo v primeru izvolitve odpovedal manda- O gledališču in glasbi Anže Čater je 32-letni gledališčnik, ki se že celo življenje poleg igre ukvarja tudi z glasbo. V SLG Celje je vodja predstav, večkrat ga lahko srečamo tudi v predstavah za otroke. Celjski ljubitelji džeza, soula in funka pa lahko Anžeta Čatra od februarja letos poslušajo tudi kot člana glasbene skupine Saxotoxin. Vedno nasmejan in s pozitivno energijo obdan Anže bo v nedeljo naš Znanec pred mikrofonom. Z njim se bo pogovarjala Mojca Knez. Zeleni val o čudežni gobi Prihodnjo sredo boste v oddaji Zeleni val, ki se bo za to priložnost preselila v Zdravilišče Dobrna, izvedeli zanimive podrobnosti o zdravilni moči čudežne gobe svetlika-ve pološčenke (ganoderma lucidum). Ta nenavadna goba vsebuje veliko snovi za uravnavanje imunskega sistema, kar je v tem času še kako pomembno. Izdelki iz te gobe, ki je zadnje čase dobesedno obnorela svet, imajo na Japonskem in Kitajskem že več kot dvatisočletno tradicijo in so v veliko pomoč pri zdravljenju številnih bolezni. Zdravniki jih priporočajo tudi po zdravljenju s kemoterapijo. Več boste izvedeli v kontaktni oddaji, katere gosta bosta Darja Hrastnik iz ljubljanskega podjetja Ars Pharmae in redni gost naših oddaj prim. Janez Tasič. Oddajo bo ob pomoči tehnika Mitje Tatareviča vodila Mateja Podjed. (2) (6) (4) (1) (3) (4) tu. V Šentjurju pa se zadnja dva tedna bije ostra bitka med Markom Diacijem in Štefanom Tislom. Že tako pregreto predvolilno ozračje je v začetku tedna še dodatno segrelo dogovarjanje za njuno soočenje pred domačimi volivci, ki ga potem sploh ni bilo. Zato smo bili na radiu kar malce zaskrbljeni, kaj bo s soočenjem pri nas. Še zlasti zato, ker smo iz programa že morali »črtati« soočenje žalskih županskih kandidatov. Pa sta šentjurska kandidata prišla. V spremstvu sodelavk in kot smo opazili, kar dobre volje. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. JUSTTHE WAY YOU ARE -BRUNO MARS 2. GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE 3. SHAME ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW 4. RHYTHM OF LOVE - PLAIN WHITE T'S 5. START WITHOUT YOU -ALEXANDRA BURKE 6. BUTTERFLY BUTTERFLY - A-HA 7. STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT (2) 8. FOR THE FIRST TIME THE SCRIPT (3) 9. CLUB CAN'T HANDLE ME -FLO-RIDA FEAT. DAVID GUETTA (5) 10. TO THE SKY - OWL CITY (1) DOMAČA LESTVICA 1. TISTE LEPE DNI NEISHA (5) 2. NARAVA SIDDHARTA (2) 3. TVOJA STVAR TIDE (4) 4. MAŠ PUNCO - CARPE DIEM (1) 5. TU IN ZDAJ ALYA (6) 6. KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS (2) 7. MODROST ADAM (3) 8. V VAKUUMU FLIRRT (4) 9. PREDNOSTI NOROSTI IN NASILJA MELODROM (5) 10.TULJARIJA - TULIO FURLANIČ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO ANY WHICH WAY - SCISSOR SISTERS HEARTBEAT ENRIQUE IGLESIAS FT. NICOLE SCHERZINGER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO KRASNI NOVI SVET - VLADO KRESLIN ŽIVLJENJE JE LEPO ALENKA GODEC Nagrajenca Matjaž Kosec, Vrtna ulica 77, Štore Kajetan Vrečko, Šolska 34b, Slovenj Gradec Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 plus 1. S TEBOJ ALI BREZ TEBE - POLKA PUNCE (5) 2. VSE ENKRAT MINE MIRO KLINC (1) 3. TI NISI TAKA MODRIJANI (3) 4. PO NEVESTO - SLOVENSKI ZVOKI (2) 5. NAJ NE BEŽI MLADOST - ZREČKA POMLAD (6) Predlog za lestvico: ŽENIN BOM PETKA SLOVENSKIH 5 plus 1. JESEN GALOP (5) 2. JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN ANS. FRANCA MIHELIČA (2) 3. PRAV VSAK IMA NEKOGA -RIBNIŠKI PUŠELJC (1) 4. JESENI NAPROTI ERAZEM (6) 5. TVOJ METULJ KOLOVRAT (3) Predlog za lestvico: ODPRIVA DNEVU SONČNO STRAN - CVET Nagrajenca: Irena Frece, Gledališka 26c, Celje Ivanka Cepuš, Miklošičeva 44, Maribor Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. ZLATA je^ KROMPIR IMATE! S Palminimi jesenskimi potepi flENERIFE nočitevzzajtrkoml KRAJŠA POTEPANJA PO EVROPI HOTEL TROPICAL PLAYA 3* Odhoda: \SSfffWli 5. in 12.11. mjr ] Barcelona in Azurna obala, 6 dni Odhod: 28.10., od 429€ Gradovi Ludvika II. Bavarskega, 3 dni Odhod: 29.10. 189 € Toskanski biseri, 3 dni Odhod: 30.10. 216 € Sarajevo Express, 2 dni Odhod: 30.10. 94 € EGIPT - HURGADA vse vključeno HOTEL SUNRISE MAMLOUK PALACE RESORT&SPA 5* -g-j) Odhodi: 30.10., 6.11., WIMS 13.11.2010 www.palma.si celje 03/428-43-02 • maribor 02/48-03-900 • velenje 03/898-43-70 sko pomoč v kovačiji, predvsem pri obnovi elektrifikacije. Obljubil je, da bo Občina Zreče še naprej ohranjanju kulturne dediščine namenjala pomemben del denarja, saj, kot je rekel: »Brez korenin nimamo kril.« Da je v Ošlakovi kovačiji zbrano pravo bogastvo, dokazuje tudi drobna knjižica, ki jo je sveže natisnjeno prinesel na slovesnost njen avtor Anton Gričnik. Z naslovom Kovaška pesem ob pohorskem potoku je zbral, kar je bilo mogoče zbrati o ko- vaštvu v teh krajih in o rodbini Ošlak. O kovačiji, mizarski delavnici in žagi, ki še čaka na obnovo. Če bodo našli skupni jezik z lastnikom žage, bo lahko celotna Ošla-kova domačija zažarela v starem čaru. Tako kot kovačija. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA Ošlakovo kovačijo si je mogoče ogledati vsako sredo in soboto od 16. do 18. ure in po dogovoru. Takole je Miran Ošlak pod repač postavil razžarjen kos jekla. V Ošlakovi kovačiji spet poje repač V trikotniku sotočja Dra-vinje in Ločnice, ob cesti iz Zreč proti Skomarju, že tri stoletja stoji Ošlakova kovačija. Vse do leta 1990 je v njej pelo kovaško kladivo na vodni pogon, s smrtjo očeta Ignaca pa je utihnil tudi repač. V začetku meseca je njegova pesem spet zadonela, tako da je odmevalo v ozki soteski. Repač je zapel v rokah sina Mirana na slovesnosti ob 300-Ietnici prvih začetkov in ob koncu prenove Ošlakove kovačije. Priprave na obnovo kovačije so se začeIe že pred dvema Ietoma. Najzahtevnejšo naIogo, izdeIavo novega vodnega koIesa vkIjuč-no z osovino, je uspešno opravil tesarski mojster Marjan Šajtegel. Več kot dvesto ur dela, predvsem pa veliko primerjanja, razmišljanja in načrtovanja je vIožiI v izdeIa-vo kolesa in vretena. Natančno (sicer ne bi bilo uporabno) ju je izdeIaI iz macesno-vega in hrastovega Iesa. »To je bil pravi izziv,« pravi, »vsaj dvajset let bo držalo.« Voda tako spet daje moč šeststo let staremu kovaškemu kIadivu na vodni pogon, menda najstarejšemu v SIoveniji. Tako je na nek način dokončaI tu- di obsežno obnovo izpred desetih Iet. O pomenu pridobitve je na sIovesnosti najprej spregovoril najstarejši sin Ignaca, Anton Ošlak, zadovoIjen, ker Iahko skupaj z bratoma Danijelom in Miranom uresničujejo očetovo željo in ohranjajo kovačijo pri življenju kot kulturni spomenik oziroma spomenik tehniške dediščine, če že kovač ni nihče. Gorazd Korošec, predsednik uprave Uniorja, ki je zraseI iz kovaške tradicije v teh krajih pred devetimi desetIetji, je med drugim dejaI: »Ponosni smo, da smo kovači, da smo potomci kovačev. Kovaštvo vIeče Unior iz krize tudi danes.« Da resno misIi, da spoštovanje tradicije pomeni nadaljnji razvoj, potrjuje ponudba Uniorja, da bi prev-zeI pokroviteIjstvo nad Oš-lakovo kovačijo. Njegove ponudbe se je razveseIiI tudi zreški župan Boris Pod-vršnik, saj bo tako bogata zbirka starega orodja in kovaških izdeIkov z vsem drugim bogastvom kovačije še boIj zanesIjivo ohranjena in bo privabIjaIa obiskovaIce. Z občinskim priznanjem za ohranjanje kuIturne dediš- čine se je zahvaIiI tudi Marjanu Šajteglu za izdelavo vodnega koIesa z vretenom in Mirku Hrenu za vsestran- Marjan Šajtegel Vodno kolo, ki poganja kovaško kladivo, imenovano repač. - Št. 83 - 22. oktober 2010 - t I l I I I I L 1 I I I I I I I I I I I 1 .1 U I I .......................... om 031 692 1 Afr^ TO LE PESKANJE Kot samostojni podjetnih, hi se uhraijam pretežno s peshanjem na terenu, predstai/fjam program dela, hi^a izirajom: peskanje: ■-ffr - na temenu plastike, lesa... peskanja veu^-^' ' ' Ill ......■ OGRAJA pred OBDEWVO •vpeshalnilihomorah • na terenu • barvnih, rmih liovin, plastthe, fesa ostale storitve: • poliranje manjših deJoi/ Pes/ion/e pomeni čiščenje poi/ršine s pomočjo flbfflzii/ne^o iredsti/a (peska), /ii 5a pod pritiiltom iomprimirane^a zraka, z i/elikim pospeškom nanašamo na površino. S postopkom peskanja lahko dosežemo različne stopnje čiščenja. Postopek peskanja la/iko uporabimo, razen za čiščenje koi/inskih poi/ršin tudi za mahVanje stekla (yzorci, dekoracije „.) pri odstranjei/anju bari/ in lafioi/z iesa, zo poudarjanje letnic lesa (umetno staranje), za odstranjeranje oblo^ na betonu, za čiščenje/osad stavb... Postopek peskanja uporabljamo tudi kot končno obdelai/o no nerjai/ečih podlogah. Praktično se lahko peska yse materiale, pri čemer se pomine lahko čistijo, pripravljajo za nadaljnjo obdelui/o (kovine bari/anje, galvansko obdelava, aluminij - efoksir-anje), lahko so končno obdelane. Pri peskanju površin opravi peskanje di/e /unkciji in sicer očisti poi/ršino, istočasno pa naredi poi/ršino tudi hrapavo. To dvojno /unhcijo dosežemo z veliko hitrostjo delcev (peska ali dru^e^a materiala), fii padajo na površino. I/ odvisnosti od vrste materiala, fit ga uporabimo za peskanje, dobimo različne oblike hrapavosti. Tako očiščena in hrapava pominu nam da neoporečno osnovo za nanašanje zolčitnif? sredstev, galvansko zaščito Peshanje podvozij^ zabojnihoi/, hesonov, pfatišč, bJohoi/ motorja in vseh drujih delov avtomobilov in gradbenih strojev pred antihorozijsho zaščito In hončnlnt lafalranjem. ograja po BflRVA«|U -PUUMKAIKTVC -^ERmiNMONTAIAOUHIH IHniNSICtl4M1>flAV - SjUliKUEMMNIKOV -Vm^NJi ENHNIKCV DIMNIKARSTVO PEČNIK tJjj^ 03/8977 998; G5M; (Ml 616 751 e-mati: pecntk.cJIm^icil.netj www.dmrikaralvopKrik.ii AGM NEMEC d.Q.O. Sedraž 3,3270 Laško Tel.: 03/56^8-043 Fax,: oa/sö'ts-e'to E mail: agm.nemec@kabetnet.net GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-536 lAJj SP£*E" CfiLH^J KlSRtOmTH) O.RüIiJJ. m EKWeHCf hrtM I Uf" f II STORITVI: ^ čl«enjfpo5kninibp[Mtomi.Ni.stain>BiS ™w.eii(Mli-Mnt».!) pfänifiaJflkovdtekni^ . Ttl: (PJ/7SCS960 ___ 0tmnrarti«mJfttTtkilmimjd,nei^mt^ä)eklä;Blj5liHiiIirnlfl Gin:D41sr553S C2E3 E!iok)Uo0$«njein«jultiv!wičniheM(lianr IZVEDU VODOVODNIH IN OMUINIH MAPEUAVTERSAHACUAKDMUfK BSnuan ISaniEI iU.s. PnilmJii m Hfd. ŠI«k. Bim: D4 i e« 907 ■ PREKRIVANJE VSEH VR5 T KRITIN ' IZOLATORSTVO > STAVBNO KLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLED • TESARSTVO IN SVETOVANJE BRONISLAV ČANŽEK d. o. o. fiC KRDI^TW, KLCma^TVO Petmje 19, Store tel.: 03/577- }2-n fax: U3/SI 00-49 mobitel: 041/635-817 ^pcitot bfonlskitv.cctnstskm- J. il INFORMACIJE MEDIKMIKO KoriLvc in svcEovnnje d.o.o. Telefon; M 5434 230, r.E.i Gicgoriifevj 5 Mob.: 051 478^10, JOOO Celje e-poiia: inHlikniikck@siot.tici - samopla^i^ if crmaiavvncroJoä!^ sunhulania - »iravstveuo dii^urürvu na priredil vali - «nmapia^ni^ re^v-aJni pr^voiti m-n-n iTTT, i,, t m m I , iTZTTTT?! 11 11 I., .. I ,, . ■ I ■, , POKUilTE lUAS! GSM:04a 462 SDS TftlJFax.:033 «34 662 www.vHaKrm.sJ VITA-TERM PREZRAČEVANJE z REKUPERACUO ■nOPtOTNE ČRPAIKE OGRiVAUNI IN HLADILNI SISTEMI Ji IASK« M Ml KM AN A MANUALNA TERAPIJA IjTV^JA- EJR. A. VERSININ ORTOnCO RFVMATOIOQ FTTEX 0-fljO DvmiSKA 12Ö HMC Lnjaij»«* T¥L; [H /7J^.57-00.0-11 566 252; iPUT: nwiv nrEH.M; e-ftcjtiA: n7B(Bi-I.nn H^Jjsc-unii/i; Wiwrjcif 714 HO MÜjdlliJ g/asbeni center Cosposka2S,OT0 Celje tel.: (ß 40 (Mt faks 543 40 MAC-ŽtLEZNlK d.o.o. Milflnsfccsa I2,3fl(lüa'lje le! .J 03 541 32 66 ID: 51302^397 Najboljša izbira okvirjev v mestu. GslejijaOtvIi, lani^rEnul (.pi SEäMtl>wlSä,300IS(mrinija8i>!t»;pi T i ifiiiic KCaTCRMaMSTAUCUE 1*Lt«/Hf UH,fiiKM1/IU7M,*U<«intUft Kebdwia 8,i^tjiT MiOfcihtia^jl .WM.hiib4>cni>lj.»r •x" y r 51VANJE PO IZDELAVA ZASTAV SWAKiE ZAVES Milena Cajiak s.p. Savinova 7 (v Rimljanki), 3000 CEUE, Tel.: 03 5483-890 t iziitlsvavHhvr^i tDpiDtna-izolaclj^lh faud; 'l Inlflava napuiifv; Pleskarska dela; ^ ZaMjuöiatlela ' v grJdbent^lvj; Zabukovšek ZABUKOVSEKInpartnefji d.n.fi. ii(e4,3JlSLOCE __ Uporabljamo rraslednje materiale:jub, fregmat, roeflir, baumit. miöiii darko mavric $ C. tujunlngB hLkIi lis. S«iit)iF lBl.;MT4»3CW,74S!e7T OSH: 041 £10 HS HiulMtaHui^nd7r74i tzdelmdeMlun -g prDdt4j:tailiiiiJ, r^ lunrinlhovH, N pi5»in, -C »nejl. E Šiviljstvo KRPIC;^^ -_marijŠ3 EKSPRESNA popravila -original kfajäanjejeansa M.riboHk4d«taaÄ ■ -Qienie obtačj!, rmenjava zadrg.. 3000Ce!je,™.:D3/S4-13.I95 - —. ODPiftAmiCAS. -popravila usn;en.h Oblači; 06:00 -19:00 sobota 07:00 13:00 nedelja Inprainiki ZAPffTO oe(otlniirt2i,33Wä*iii|u( -ifnrnjiHjtanKkijittkl» T.I.:(af7«1I«) F.I,.:03/746.«SS I^HK»nrKI>ra™ franc.mnl«a(ie#iiol.rit ■ oWslwamnfgjscttlä wwM.imjaianc.si - «nriiiia sMa KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC V 7 DNEHl Peter trau i.p. Jft^ Pokrb I O^/B, 3313 Potz^i si GSM: 041 563 991 SERVIS - PROOAiA - IlEZERVNI DELI gim:041 637 674 Lava 3. J«™ &Hf PIAG6IO LESENA OKNA VHODNA VRATA ZA VA$ DOM Uitiis^i,wetnviOjo,iTjJflaua,rmrjtaia,dpuuintijij vsppnj/aiihiel)ah Kontakti: Tel. 03 70 56013 Fa* 05 57 26150 ■ftsAAnrv« KOnUN e-mail: mizarstvo,korun@5ioi.net; splet: www.mizarstvo-korun.5i I 1 I I I I I I I I I I I I I I I f f - Št. 83 - 22. oktober 2010 IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV a ^^ VRECKOEdis.pw Vrečko Ed! G!m:041 6Bl-5iO Vrcjkp Robi C itn: 041 708-915 3000 CELJE, Br«9 9, tel./fax: 03 /492 61 64 www.k«mnas«stvo-vracka.il I 1 I "I i p rr I I I I M I I I I I I I I 1 I I I I M m Renault zoe Pariz 2010: električni in klasični Letošnji pariški avtomobilski salon dokazuje, da so stvari bolj ali manj jasne: električnih avtomobilov ta hip še ni v izobilju (vsaj v trgovinah), je pa le vprašanje časa, kdaj se bodo v večjem obsegu pojavili na cestah. A tudi načrti tovarn se razlikujejo: nekatere so prepričane, da je avtomobilska prihodnost zgolj (ali predvsem) električna, druge so veliko bolj previdne. Toda novosti, električnih in tudi onih običajnih, je bilo veliko. Renault je na ogled postavil električni zoe, 409 cm dolgo kombilimuzino. Ta naj bi se po napovedih tovarne na trge pripeljal leta 2012, men- da bo do tedaj doživel le nekaj manjših sprememb. Nasploh je Renault tisti, ki izrazito stavi prav na električne avtomobile. Francoske avtomobilske hiše so dobro izkoristile domači salonski teren, zato sta imele omembe vredne novosti tudi Citroen in Peugeot, sicer združena v koncernu PSA. Prvi je pripeljal novega C4. Ta meri 433 cm, v prtljažnik gre 408 litrov prtljage, na trgih bo predvidoma že čez kak mesec in pol, morda še prej. Seveda niso pozabili na električnega c-zero, ki pa je ta hip še v porodni fazi. Peugeot je pokazal peugeota 508 tako v limuzinski kot karavanski varianti. Z njim bodo nadome- FerrariSAaperta stili 407 in 607, gre torej za veliko vozilo (limuzina 479, karavan 481 cm), oba se bosta dokazovala tudi z velikim prtljažnikom. Nemški Volkswagen je Pariz izbral za salonski rojstni kraj novega passata v limu-zinski in karavanski izvedbi. Podoba ni revolucionarna, pač pa zelo umirjena; ampak to je Volkswagnova filozofija. Novembra bo passat že na cestah, verjetno tudi slovenskih. Avto se je nekoliko potegnil v dolžino, pa ne preveč (476 cm), na voljo pa bo s kar desetimi motorji z močmi od 77 do 220 kW. Vsekakor je to avto, ki računa na ustrezen uspeh tudi na slovenskem trgu. BMW je imel dve novosti; pre- novi oziroma prenovljeni osemvaljnik. Tudi pri Oplu niso držali križem rok. Ob tri-vratni varianti nove astre z oznako OPC je bila na ogled še karavanska izvedenka sports tourer. S tem bo družina astre skoraj popolna; v prtljažnik bo šlo za 500 litrov prtljage, kar je zelo ugodna prostornina. Avto bo naprodaj v začetku prihodnjega leta in naj bi bil za okrog dva tisoč evrov dražji od kombilimuzine. Čeprav je jasno, da gospodarsko krizo avtomobilske tovarne preživljajo zelo različno, je očitno, da je letošnja predstava v Eifflovem mestu dokaz moči in vitalnosti izdelovalcev dragih avtomobilov. Italijanski Maserati je tako pod salonske luči pripeljal posebno izvedeno kupeja gran turismo z oznako stradale. Avto ima osemvaljnik s 450 KM, najvišja hitrost je več kot 300 km/ h, do 100 km/h se pripelje v 4,6 sekunde. O ceni je treba ta hip le ugibati. Ferrari SA aperta je posebna izvedenka modela 599 posvečena 80-letnici oblikovalskega studija Pininfarina. Prvi dve črki sta začetnici Sergia in Andree Pininfa- Maserat stradale Citroen C4 BMW X3 VW passat novljenega športnega terenca X3 in povsem novi kupe serije 6. Prvi je že povsem nared, drugi je še študija, ampak do serijske izdelave se zanesljivo ne bo veliko spremenilo. Novi X3 je za 8 cm daljši, nastajal bo v ameriškem Spar-tanburgu, torej tam, kjer že delajo X5 in X6. Serija 6 je prestižnež prve vrste, dolg 482 cm in s precej večjo medo-sno razdaljo kot doslej. Na trgih ga bomo videli prihod- njo pomlad, vendar se najprej pripelje kabriolet in šele nato kupe. Mercedes Benz je pokazal novo generacijo merce-desa CLS, kupejevske limuzine druge generacije. Lep avtomobil, o tem ni dvoma. Pravijo, da bo opremljen z motorji, ki bodo imeli več moči in skromnejšo porabo ter izpuste C02. Na voljo bo v začetku prihodnjega leta, aprila pa se pojavi tudi izvedenka CLS 500, ki jo bo poganjal rine, naredili pa bodo le 80 vozil. Menda so avtomobili že razprodani. Bentley continental GT je bil v prvi varianti predstavljen 2003, zdaj prihaja novi rod. Prestižne-ža je v dolžino za dobrih 480 cm, ima pa 12-valjni bencinski motor s 423 kW in 700 Nm navora. Konec leta se bo v avtu začel vrteti tudi osemvaljnik, ki bo okoljsko sprejemljivejši, pa verjetno tudi cenejši _ AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI Slovenija je v EU najcenejša Evropska komisija je pred nedavnim pregledala cene avtomobilov v državah članicah EU in ugotovila, da so avtomobili najcenejši v Sloveniji. Primerjali so seveda neto cene, kajti davki so v posameznih državah različni, to pa tudi vpliva na končno ceno vozila. Seveda je to ena plat medalje. Druga je ta, da se tovarne temu dejstvu - torej različnim dajatvam - prilagajo tako, da skušajo z nižjimi tovarniškimi cenami vsaj približno izenačiti cene, saj ni v njihovem interesu, da bi bile razlike med državami prevelike in bi si trgovci v lastni mreži konkurirali. Kakorkoli že, med 15 avtomobili so bili vsaj štirje najcenejši pri nas, in sicer opel corsa 1,4, škoda fabia 1,2, vw polo 1,2 in mercedes C 220 GDI. Daleč najdražja je seveda Nemčija, pa čeprav je tam DDV najnižji v EU, saj znaša vsega 19 odstotkov. Tako je v Nemčiji corsa 1,4, ki je najcenejša pri nas, dražja kar za 3 tisoč evrov, mercedes C 220 cDl pa za 5 tisoč evrov. Oktobra prenovljeni VW caddy Nemški Volkswagen je prenovil svojega dostavnika caddyja, ki je na voljo v številnih izvedenkah oziroma izvedbah karoserije, dolžine, medosnih razdalj ^ Dejstvo je, da je mogoče v grobem ločiti med gospodarskimi in potniškimi variantami. V osnovni dolžini meri caddy 440 cm in ima 268 cm medosne razdalje; obstaja tudi možnost štirikolesnega pogona 4motion. Novi oziroma prenovljeni caddy je zdaj bolj podoben drugim volkswagnom, morda pa je bolj pomembno, da je dobil nove motorje. Povsem nova sta bencinska štirivaljnika TSl s 63 kW in 77 kW, pri čemer naj bi slednji po tovarniških trditvah porabil 6,6 litra goriva oziroma za 21 odstotkov manj kot prej. Štirje dizelski TDl motorji so opremljeni s tehnologijo skupnega voda, začetni agregat ponuja 55 kW, naslednji ima že 75 kW, medtem ko najmočnejši dizelski agregat zmore 103 kW. Seveda je caddy na voljo tudi v varčni izvedbi z oznako bluemotion (1,6 TDl s 75 kW), ki po tovarniških podatkih porabi 4,9 litra goriva. V Sloveniji bo prenovljeni caddy naprodaj oktobra, ko bodo znane tudi cene. iflnnfw.novitediiik.com Renault laguna limuzina in grandtour Kmalu nova renault laguna Novembra naj bi se začela prodaja nove lagune tako v limuzinski kot tudi v karavanski oziroma grandtour varianti. Ta avtomobil francoskega Renaulta bo med drugim na voljo tudi z volanom 4control, po novem pa bo naprodaj še v kombinaciji z dvema dizelskima motorjema (dCi 130 in dCi 150). Kot napovedujejo v tovarni, bo nova laguna tudi okoljsko bolj prijazna, vsaj pri izpustih škodljivih plinov, saj bo v tem pogledu najbolj zanimiva izvedenka dCi 110, ki bo v zrak po tovarniških podatkih izpuščala le 120 g C02 na kilometer vožnje. AGM NEMEC, d.o.o., Laško ■ AGM NEMEC, d.o.o.. Laško Zaposlimo •voznika tovornih vozil Zaposlimo • meiianika tovornih vozil in mehanizacije Za informacije pokličite na Za informacije pokličite na AGM Nemec d.o.o.. Sedraž 3.3270 Laško AGM Nemec d.o.o.. Sedrež 3.3270 Laško GSM 041 625 913 PRVDAM ŠKODO felicio, letnik 1995, prodam. Telefon 041 998-935. 4539 OPEL rekord oldtimer karavan 1700, letnik 1973, potreben manjše obnove, pločevii-na brez rje, prodam za 1.200 EUR. Telefon 051 306-959. š bob XSARA 1,6 break, letnik 1999, zelen meta-lik, vsa oprema razen klime, reg. do 18. 10. 2011, prodam za 1.350 EUR. Telefon 051 306-959. š bob MERCEDES E 220 diesel, letnik 1997, v dobrem stanju, okvara Bosh črpalke, vžig ni možen, prodam za 2.200 EUR. Ogled Šentjur. Telefon 051 306-959. š bob GOLF III tdi, letnik 1995, odlično ohranjen, reg. do avgusta 2011, prodam za 1.850 EUR. Telefon 041 951-527. 45B9 FORD ka 1,3, letnik 1999, metalne barve, lepo ohranjen, reg. do marca 2011, prodam. Telefon 041 969-799. 45B9 NAJVEČJA AKCIJA DOSLEJ PE L^vec Leveč 18,3301 Petrovde ^ || R [ R N E D E L j A U SOllOtO, 23.10. in Ä ■ ■ ^ ^ m, ^ v ■■ SUPER SHRflTII mm ClüMriijülfinihiniiin aoiienffiiiaaDhCic^saia znaQioreacjcaioQdogo mMMi papfaasiioioic] DamnuniBlM ITA15IY1I,IIIEBEIJ'L«ST, HltllOllJUiOIIIOII,EUROPEa siMPaExnuFOmi.. DPrilmcoiaiatQiiia annwiaiiiiiito IUmEllCAlU,Fl£U,AJ«EDOIIIT, GMNNEIlSAN1IW0SSA,kljllt4c[IAlSIYlE.. MPOsoBolciačJcj nasMiieeSffioiioisiiii ixsaimenieBcssooliiEaBa *15% popust Je sestavljen iz 10% dodatnega in 5% gotovinsicega popusta in velja samo za novo siclenjena naročila In popusta ni mogoče upoStevatI pri že siclenjenih naročilih. Velja tudi za prodajo iz zaloge in ne velja za že znižane ar........................................................... me artikle in artikle, ki se prodajajo po trenutnih akcijskih cenah in popustih! www.lesnina^i KUPIM TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal, lahko v slabem stanju, kupim. Telefon 051 203387. HIŠO v okolici Celja oddam. Telefon 059 122-686. 4457 4529 KUPIM PRVDAM OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Gotovina. Telefon 041 708497. PRVDAM 34BB POSOJILA ZA ZAPOSLENE Himiiiiizmi^H IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ! Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n rO-KRG D I T , d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00 PRVDAM TRAKTORSKI mulčer, širina 107 cm in 127 cm, prodam. Telefon 031 832-505. 4505 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Telefon 041 818-899, popoldan. 451B VITLO Tajfun, 4 t, prodam. Telefon 031 823-820. 455B ELEKTROMOTOR, 5,5 Kw, 3 Kw in hidravlično kiper svečo za traktorsko prikolico, tristopenjsko, prodam. Telefon 041 783- BREZ posrednika želim prodati manjšo hišo na Ponikvi. Vsi priključki. Telefon 031 340-695. 4200 ŽALEC, Studence. Ugodno prodam stanovanjsko hišo. Vse informacije po telefonu 041 463-048. p HIŠO, v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, prodam po 65 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š b5b ZAZIDLJIVO parcelo, v Zlatečah pri Šentjurju, prodam. Telefon 070 444-562. 447b 14 hektarjev veliko kmetijo, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon 041 938-900, 041 547-214. 45B0 VDDAM 912. 4575 HIŠO, 200 m2, lokacija Zadobrova, delno opremljeno, oddamo za 450 EUR/me-sec, varščina 2.000 EUR. Telefon 041 625-314. 4541 GARSONJERO v Portorožu prodam. Informacije od 12. naprej, telefon 041 636-871. 4354 ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, v Šmarju pri Jelšah, vpisano v zemljiško knjigo, ugodno prodam. Telefon 031 485-271. š B4B CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimih lijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n STANOVANJE v Laškem, 58 m2, klet, shramba, 100 m2 vrta, kompletno adaptirano, nova okna, vrata, tla, stropovi, kopalnica, elektrika, voda, telefon, internet, v 3. nadstropju, zraven pošte, prodam. Stanovanje je prazno in takoj vseljivo. Telefon 051 306-959. š bob GARSONJERO, 32 m2, letnik 1978, 8/10, v Novi vasi, vsi potrebni priključki, prodam za 36.000 EUR. Telefon 051 472-092. 4553 ENOSOBNO stanovanje (40 m2), v središču Polzele, stanovanje je obnovljeno in dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 527-771. 4570 DVOSOBNO stanovanje, z vso opremo, v centru mesta Šentjur, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 796-824. i 457B Mediafin d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obrolo - možnost odloga odplačevanja VDDAM STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676. p ENOSOBNO komfortno stanovanje, na Hudi-nji, opremljeno, oddamo. Telefon 051 254-201. 4445 SOBE za najem, popolno opremljene, nudimo. Zelo ugodna cena najema. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p * Vpis vzajemnih skladov Odkup in prodaja delnic Atka Prima stu 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK ODKUP zlata-srebra ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje DVOSOBNO opremljeno stanovanje, na Otoku v Celju, oddam. Telefon 041 720568, 031 237-244. 4503 V VOJNIKU oddamo v najem enosobno sta- novanje. Vse dodatne informacije po telefonu 051 335-200. 45oo ENOSOBNO opremljeno stanovanje (Brodar-jeva ulica), primerno za dva zaposlena ali upokojenca, oddam. Telefon 041 864-311. 4532 V DVOSTANOVANJSKI hiši, v centru Laškega, oddam opremljeno stanovanje, 120 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 561319. 4549 STANOVANJE v stanovanjski hiši, lokacija Proseniško, 5 km iz Celja, v pritličju, opremljeno, oddam. Telefon 041 612477. 4555 OPREMLJENO stanovanje v Celju, v Novi vasi, Pod lipami, oddam. Telefon 051 351676. p IŠČEM mm IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, Dokoinine PE CEUE, UL XIV. dhiüjo 14» 03/4257000 PE MAMBOR. Partiianska _02/2341000_ B0IIUinH.d.oA. Sknranska 27,1000 ljub|jana GRAD MATE PRODAM PRAŠIČE, od 120 do 250 kg, mesni tip, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 725-055. š 65i ČISTOKRVNE labradorce z rodovnikom zelo ugodno prodamo. Telefon 041 708880. 4423 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5738-192. 446o TELICO, pašno, ls barve, težko 400 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 803-254. 4455 IZPLAČILO TAKOJI 03/490 0336 I Žnid8r'sil.ii.D..UI. Vili Kriigharia 5. Maribor | NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PSE, čistokrvni mladiči, labradorec, zlati prinašalec, bernski planšar, nemški ovčar, ogled obeh staršev, prodam. Telefon 031 571-469. 45i7 PRAŠIČE, težke od 20 do 50 kg in svinjo, težko približno 180 kg, prodam. Telefon (03) 5824-048. 4542 BIKE simentalce, težke od 150 do 500 kg, 15 živali, po izbiri, prodam. Telefon 041 297-961. 4524 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, prodam ali menjam za telico ali mlado kravo za zakol in teličko simentalko, staro 14 dni, s številko ali brez. Telefon 031 509-687. 4527 VRHUNSKE pasemske kunce, belgijski orjak in ovnač, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 844-021. 4531 KRAVO s svežim mlekom in bikca odstavčka (povrgla je tretjega teleta) prodam. Telefon (03) 5771-387. 4534 PAŠNO kravo, tretjič brejo 3 mesece, težko 850 kg, prodam. Telefon (03) 5739044. 4544 TELICO simentalko, brejo v 5. mesecu, prodam. Telefon 070 445-858. 4543 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 5798-024. š 667 BIKCA simentalca, dva, stara 10 mesecev, prodam. Telefon 041 269-693. 4550 PRODAMO / ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTOR 42 m2 PC Tribunal Celje, 1. nadstropje EM Renata Vežnaver, univ.dipl.inž.grad. 041 504 283 TELICO, brejo 8 mesecev, črno bele pasme, prodamo. Telefon (03) 5724-052. 4556 GOSI, v okolici Laškega, prodam. Telefon 040 842-567. 4557 KRAVO simentalko in telico limuzin, obe breji in kobile, prodam. Telefon 031 734-017. L428 KRAVO dojiljo, limuzin, drugič brejo v 7. mesecu, v prosti reji, prodam. Telefon (03) 5739-115. 4559 MLAJŠA upokojenka išče stanovanje pri ostareli ali samski osebi. Ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro STANOVANJE. 4537 PRODAM PEČ na drva, pralni stroj, zamrzovalno omaro, steklo keramični štedilnik, kotno sedežno, oljno peč, okroglo mizo, 3 stole (les), televizor, mini pralni stroj, 3 kg, zamrzovalno skrinjo, 240 l, prodam. Telefon 040 869-481. 4511 PEČ Viadrus, 25 Kw, novo, kombinirano, prodam. Telefon 031 611-745. 4 5 6 6 n VEREJTAIO lUAJBOUŠJ POPUST V MESTU! Brezplačna dostava na dami Možnost plačila na obrokel # C ,20»/« VODOVOD - OGRBMAUE - SAMIARNA OPREMA SLAOA DJia. Plnarnilka UIIcb Aa "miovt^e pri Celju. 3nX] C^ T«l; 03/430 v 7a (B/4aa 47 77, BsiC 051/626 733 -www.slada.sl BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 90 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031-524-147. n PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice, linije 12 ter izločene svinje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. n NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, ugodno prodamo. Zbiramo naročila za koline. Telefon 070 714-599. Š615 H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tetmW2010 C3TF7aTT1 i-A J prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda In lanlmhrosti Iz sveta glasbe In zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika KUPIM S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje! Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu ... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid! tel: 040 191 488 spletna stran: www.parapsiholoqija.si Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG ODDAM 4456 PRODAM JABOLKA za ozimnico, neškropljena: jonatan, krivopecelj, bobovec; jabolka za prešanje: bobovec in sladek jabolčnik, prodam. Telefon 031 768-175, 5821-482. 4562 KRMNI krompir in slamo v kockah prodam. Telefon 5778-182, 041 663-137. 4574 OSTALO PRODAM ŽREBCA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 818-894. š 67o PRAŠIČE, od 20 do 70 kg, ugodno prodam. Telefon 041 836-398. š 672 BIKCA, starega en mesec, lisaste pasme, prodam. Telefon 041 836-398. š 672 ŽREBIČKO, staro sedem mesecev, rjavo belo, prodam za 500 EUR. Telefon 041 596149. š 673 KRAVO z bikcem ali večjega bikca prodam, menjam tudi za jalovo mlado kravo. Telefon (03) 541-3019, 041 357-024. 4563 PET koz, burske pasme in kozla, sr pasme, starega dve leti in pol, vse z rodovnikom, prodam. Telefon (03) 5484-309, 051 226-268. 4565 PSIČKE mešančke, srednje velike pasme, po barvi podobne bernskim planšarjem, stare 12 tednov, cepljene in razglistene, prodamo. Ogled možen po 16. uri, cena po dogovoru. Telefon 031 378-422 ali 031 495-988. 4567 KRAVO za zakol, težko 800 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 457i BIKCA simentalca prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 324-256. š 674 DVA soda, 110 in 140 l, prodam po simbolični ceni. Telefon 041 814-242. 4477 AVTOMOBILSKO prikolico, rabljeno, nerabljeno strešno okno in zelo star šivalni stroj, ugodno prodam. Telefon (03) 781-2152. 4554 STENSKI klimacon in havbo prodam. Telefon (03) 8090-501. 4573 mm Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, l
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh