logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (10.07.1986, letnik 40, številka 27)
Vir: Novi tednik
Izvor: Osrednja knjižnica Celje (Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

številka 27 • cena 80 din Celle, 10. lullja 1086

GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC

Gotovlje so bile v nedeljo v znamenju konjeniške prireditve. Moči so pomerili slovenski konjeniki, n^bolj atraktivna pa so bila tekmovanja s kmečkimi enovpregami in dvovpregami ter galopske dirke. Več o tej zanimivi prireditvi lahko preberete na 7. strani. Foto: EDI MASNEC

Biti le treba plat zvona!

Za optimistične napowedl nI razloga. Skrbi padec Izwoza

čeprav ugotavljamo, da izvozna aktivnost jugoslovanskega gospodarstva slabi, so izvozni rezultati združenega dela celjskega območja v prvih letošnjih petih mesecih resnično zaskrbljujoči.

Medtem ko je slovensko gospodarstvo izvozilo za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je izvoz gospodarstva celjskega območja za prav toliko padel. Rezultati so slabši tudi v primeijavi z rezultati jugoslovanskega gospodarstva, ki je izvozilo za odstotek manj kot v pri-meijalnem obdobju. »Biti je

treba plat zvona!«, pravijo ob tem na Medobčinski Gospodarski zbornici Celje.

Četudi upoštevamo, da je Gorenje preselilo proizvodnjo hladilnikov iz Titovega Velenja v Bihač, so izvozni rezultati še vedno zaskrbljujoči. V tem primeru je skupni izvoz enak kot v primeijal-nem obdobju lani. Manjši fizični obseg izvoza je predvsem posledica manjšega konvertibilnega izvoza, ki je padel za devet odstotkov, medtem ko sta ga slovensko in jugoslovansko gospodarstvo povečala za odstotek. Kar zadeva klirinški izvoz, se dogovorjenih usmeritev najbolj drži v poprečju celotno jugoslovansko gospodarstvo, ki gaje zmanjšalo za 10 odstotkov. Slovensko ga je povečalo za 20, gospodarstvo celjskega območja pa za 13 odstotkov.

Zmanjšala se je tudi udeležba območja v slovenskem izvozu in sicer pri konvertibilnem izvozu od 10,5 na 9,3 odstotka, pri klirinškem izvozu pa iz 10,2 na 9,9 odstotka. Podobno je tudi z deležem v jugoslovanskem izvozu, ki je upadel iz 2,6 na 2,3

odstotka pri konvertibilnem izvozu, medtem ko se je delež klirinškega izvoza celjskega območja povečal za 1,4 odstotka.

(Nadaljevanje na 2. strani)

^oderna doba je znana po tem, da trgovina ^cč ne ujame koraka s potrošnjo, razen v kri-ko blago brezupno ponuja, le kupci nimajo "^narja. Tako tudi ob čisto navadnem oglju. Og-rabi vsak, ki gre na 4^d€ljski piknik. Pikni-se množijo po arit-^»etičnem zaporedju, trgovci pa reagirajo na geometrični način, kajti J^edno znova zmanjka pakiranega oglja. (Novi TEDNIK, 30. 7. 1969)

Vojaki so že zaprisegli

v soboto je v celjski vojašnici na Mariborski cesti zaprisegel zvestobo domovini nov rod vojakov. Slovesne zaprisege so se udeležili tudi številni svojci mladih vojakov. Najmlajši, bodoči vojaki, pa so že sedaj z zanimanjem zrli v uniformirane brate.

foto: EDI MASNEC

VisDica priznania borcem

Ob Dnevu borca so prejeli Plakete zveznega odbora Zveze borcev Jugoslavije tudi trije borci s celjskega območja: Ivan Meliic iz Celja, Vida klemenčič - posmrtno - iz Titovega Velenja in Ljudmila Brložnik, prav tako iz Titovega Velenja.

MBP

22. Pivo in cvetle

V Laškem se bo v soboto pričela ena največjih poletnih turističnih prireditev v Sloveniji - Pivo in cvetje.

ZZ. prireditev Pivo in cvetje, ne prinaša bistveno novega, vendar bo letos v Laškem ob skrbno izbranih zabavnih in družabnih prireditvah v tednu od IZ. do 20. julija tudi več kulturnih prireditev: razstav, večerov resne glasbe, predstavitev folklornih in etnoloških značilnosti kraja.

Piva bo seveda dovolj, organizacijski odbor pa zatrjuje, da bo letos tudi veliko več cvetja, kot prejšnja leta.

(več na straneh 9 in 17)

Na pragu prenove usmerlenega Izobraževan/a

Več učenja, manj znanja - ugotavljajo analize srednješolskega sistema. Stran 3._______

Pravi IzumIteU nikoli ne počiva

Boris Krevzel iz Šmartnega ob Paki je priznan izumitelj. Stran 13. ___

Modni nasveli

v NT vam bo poslej o modi svetovala Vlasta Arčan-Cah. Stran 20.

V duševni stisici, polciičite 24-554

Od ponedeUka se vsak dan med 15. In 22. uro po telefonu oglasUo strokovnjaki

Celjsko ombočje se po številu samomorov uvršča v sam svetovni vrh, tu je močno razširjen alkoholizem in vedenjske motnje pri mladostnikih in sploh ljudje, ki so se znašli v takšni ali drugačni duševni stiski. O tem priča tudi prenapolnjena ambulanta za pomoč v duševni stiski v celjskem zdrastvenem domu, ki jo že skoraj dve leti vodi psihiatrinja dr. Cvijeta Pahljina.

Da bi lahko pomagali čim-večjemu številu ljudi in da bi bila pomoč dostopna takoj, so si že dlje časa prizadevali za ustanovitev službe psihiatrične pomoči ob telefonu -klica v duševni stiski. Pri tem so zdravstveni delavci naleteli na veliko pomislekov, predvsem denarne narave. Ker pa se zavedajo potrebnosti klica v duševni stiski, so se odločili za prostovoljno delo. Od ponedeljka 7. julija dežura ob telefonu številka 24-554 eden izmed sedemnajstčlanske ekipe zdravnikov, psihiatrov, psihologov, socialnih delavcev ali višjih medicinskih sester. Vsak dan med 15. in 22. uro. Tako bo ostalo nekaj časa, čeprav si vsi želijo, da bi bila pomoč dostopna 24 ur dnevno.

Kdorkoli se bo znašel v duševni stiski, razmišljal o samomoru ali se samo počutil osamljenega, brez človeka, ki bi mu v duševni stiski želel pomagati ali pa če se ne bo mogel in želel zaupati nikomur drugemu, lahko pokliče številko klica v duševni stiski. Ljudje, ki so se odločili za pomoč po telefonu, bodo prisluhnili in pomagali po svojih močeh.

Vsi, ki bodo delali v klicu v duševni stiski imajo dve osnovni značilnosti - strokovno izobrazbo in humane kakovosti, ki so morda še pomembnejše od izobrazbe same. Za svoje delo so se odločili zavestno, vedo, da zahteva veliko intelektualne in čustvene energije, predvsem pa, da je potrebno. Delo sa-

Številka, na katero lahko pokličete v duševni stiski je 24-554. Že objavljena telefonska številka ni ustrezala svojemu namenu, saj ni omogočala neposrednega stika.

mo spodbuja razmišljanje o vrednotah, za katere se splača boriti, živeti. V družbi, ki je usmeijena v pridobivanje materialnih dobrin, z malo idealov, je to še kako pomembno.

Kot pravi dr. Cvijeta Pahljina, je klic v duševni stiski v tem času največ, kar lahko ponudi zdravstvena psihiatrična služba: »Vendar bi bila potrebna prizadevanja celotne družbe, da bi spreme-nih miselnost ljudi, da bi postalo bolj kot smrt cenjeno življenje.«

MILENA B. POKLIČ

2. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Brigadirji so zgradili štiri vodovode

Na Kozjanskem že druga Izmena brigadirjew

Brigadirji prve izmene na Zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko so pred tednom dni opravili svoj zadnji delovni dan. Gradili so vodovod v laški in sevniški občini. Štiri brigade so dobro opravile svoje delo, zdaj pa so jih že zamenjali drugi brigadirji.

Brigade Mladi gumarac Jugoslavije iz Kranja, Mladost iz Visokega, Djor-dje Matić-Kikera iz Kruševca in Labinska republika iz Labina so zgradile vodovod v Brezah, Jurkloštru in Vrhu nad Laškim ter v Vetrniku in Boštajnu v sevniški občini. Vse štiri brigade so dosegale povprečno normo 143%, najboljša paje bila brigada iz Kranja, kije dosegla 161% normo. Brigade so bile izredno močne in so na zelo težkih terenih premagovale vse ovire. Vse brigade so prišle na akcijo popolne, s po 40 brigadirji, medtem ko je v drugi izmeni, kije že začela z delom, tudi ena nepopolna brigada, kar delo seveda otežuje.

161 brigadirjev 1. izmene je poleg

rednega dela uredilo še nekaj problemov v samem brigadirskem naselju v Šentvidu. Ko so prišli brigadirji na akcijo, je bila sicer uradno končana adaptacija brigadirskega doma, vendar še danes ni vse urejeno. Tako so si brigadirji sami - z brigadirsko dobro voljo, seveda - naredili nov priključek vode z vodovoda Dobje-Kapsl in je voda sedaj neoporečna, kar ob pričet-ku akcije ni bila. Prav tako so rešili problem tople vode. V projektu adap tacije je bil namreč predviden skupen bojler za kuhinjo in za kopanje brigadirjev. Ker je kuhinja vso toplo vodo ponavadi porabila že dopoldne, so brigadirji »uživali« v mrzlem prhanju. Seveda je težav v naselju še vedno veliko, poskušali pa jih bodo brigadirji sami odpraviti. Tako brigadirji И. izmene načrtujejo razširitev jedilnice, v kateri lahko sedaj je samo ena brigada, zaradi česar izgubijo precej časa.

Udeleženci akcije se tudi zabavajo. V L izmeni so opravili interesne dejav

nosti po načrtu. Udeleževali so se tečaja računalništva, plene šole, foto krožka, šahovske sekcije in strelstva. Večerne aktivnosti so si organizirali v glavnem sami in so pripravili Igre brez meja, Izbor miss in tudi brigadirska

V drugi izmeni sodelujejo brigade iz Piróla, bratska brigada Tolmin-Idrija, brigada srednješolcev JLA iz Beograda in specializirana brigada Rdečega križa, ki bo organizirala brigadirske vrtce v okoliških krajih. Brigadirji bodo najprej dokončali dela v sevniški občini, nato pa se bodo preselili v šentjursko. Ker je bilo de-lovišče pripravljeno že pred njihovim prihodom delo na akciji Kozjansko '86 normalno napreduje.

poroka ni manjkala. Nekajkrat so jih obiskali tudi gostje - šentjurska rock skupina Nexus in krška skupina Kokos. INES DRAME

Olga Vrabič in Helena Borovšek pol stoletja v zvezi komunistov

Za petdesetletno aktivno delo v zvezi komunistov so se ta teden zahvalili Olgi Vrabič in Heleni Borov-šak iz Celja.

Olga Vrabič, rojena leta 1916, je bila sprejeta v zvezo komunistov avgusta 1936 na območju Šoštanj-Vele-nje. Bila je članica centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in je članica Sveta federacije. Je nosilka Spomenice 1941, Reda hrabrosti, Reda bratstva in enotnosti druge stopnje, Reda zaslug za narod druge in prve stopnje ter Reda republike z zlatim vencem.

Helena Borovšak, rojena leta 1903, je bila sprejeta v zvezo komunistov junija 1936 v revirjih (sprejela jo je Lidija Šentjurc). Bila je zvezna in republiška poslanka, predsednica občinskega odbora Zveze borcev, članica republiškega odbora Zveze borcev in okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Celje. Je nosilka Spomenice 1941, Reda zaslug za narod tretje stopnje, Reda hrabrosti, Reda bratstva in enotnosti ter Reda zaslug za narod s srebrnimi žarki.

Iskrene čestitke za njuno dolgoletno in plodno delo!

MBP

Zagrebški rezervni vojaški starešine v Celju

Prejšnji teden so bili na dvodnevnem obisku v Celju predstavniki rezervnih vojaških starešin Hrvaške, ki so se 4. julija udeležili srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije v Kranju. Petinštiridesetčlanska delegacija, ki jo je vodil dr. Jovica Zvonar, je prišla iz centra Zagreba in dela obrobnih občin. Celjski rezervni vojaški starešine so jo sprejeli v Laškem, v Celju pa so ji prvi dan izrekli dobrodošlico predsednik skupščine občine Celje Tone Zimšek, taborniki 2. grupe odredov in oktet Studenček.

Zagrebški rezervni vojaški starešine so obiskali Muzej revolucije in Stari pisker (na posnetku) ter si ogledali novozgrajeni del celjske bolnišnice ter delovni organizaciji železarno Štore in Merxov Blagovni center. Obiskali so tudi Dobrno, kjer so se srečali s predstavniki krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, krajevne skupnosti Dobrna in občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Celje.

MBP. Foto: EDI MASNEC

Obeta se nam vroče poletje

Ukrepi ZIS so prišli za marsikoga prepozno

Sedanje ukrepe zveznega izvršnega sveta je v precejšnji meri pogojila devizna zakonodaja, ki je bila sprejeta lani decembra. Kakorkoli že, ukrepi so zdaj tu, njihov namen pa je med drugim, da bi kar v največji meri spodbudili izvoz. Vendar so, kot je bilo rečeno na petkovem delovnem sestanku ki sta ga organizirala Medobčinski svet Zveze komunistov in Medobčinski svet Zveze sindikatov, udeležila pa se ga je vsa družbenopolitična struktura celjskega območja, prišli ukrepi prepozno in se nanje ne gre preveč zanašati.

Zato so se udeleženci sestanka dogovorili, da bodo skušali narediti vse, kar je v njihovi moči, da se bodo v združenem delu resno spoprijeli z neugodnim gospodarskim položajem.

Izvozniki lahko še največ pričakujejo od spremembe tečaja dinarja, medtem ko višje izvozne stimulacije zaenkrat ne bodo pomenile veliko, ker jih bodo dobili iz

vozniki prepozno. Za uvoz nujnih surovin in repromate-rialov namreč potrebujejo devize takoj in ne šele čez nekaj mesecev. Ker ni deviz za uvoz nujno potrebnih surovin bodo morali v organizacijah združenega dela po vsej verjetnosti najeti druga devizna blagovna posojila. Tako se zna zgoditi, d apre-prosto ne bo dovolj surovin za proizvodnj o izvoznih izdelkov.

Kako pereč je problem potrebnih deviz priča tudi podatek, da Ljubljanski banki Splošni banki Celje primanjkuje nekaj deset milijonov dolarjev za nujna plačiča v tujini. Da na celjskem območju skoraj ni bilo izvoza priča tudi razmeije med pri-hvom in odlivom deviz. Priliv deviz je bil namreč v prvih letošnjih mesecih 70-od-stoten, odliv pa več kot sto odstoten. K vsemu temu je treba še dodati, da bodo morali nekateri kolektivi vrniti cene izdelkov na februarsko raven in da bodo morali ponekod uskladiti plače z do

hodkom, kar pomeni nižje osebne dohodke.

Položaj je še posebno pereč na celjskem območju ker je izvoz upadel znatno bolj kot v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu in ker je združeno delo zelo slabo založeno s potrebnimi surovinami. V zadnjih letošnjih štirih mesecih gospodarstvo celjskega območja ne bo uspelo nadoknaditi zamujenega, tako kot mu je to bolj ali manj uspešno uspevalo doslej.

Glede na pričakovane težave pri oskrbi z repromate-riali in surovinami, bi morali imeti v vseh kolektivih pripravljene nadomestne programe proizvodnje. Družbenopolitične organizacije morajo imeti vpogled v poslovanje sleherne delovne organizacije, zlasti pa v tiste, ki poslujejo z izgubo ali na robu rentabilnosti. V kolektivih, kjer bo to potrebno, morajo preučiti kaj pomeni vračanje cen na februarsko raven in izdelati rebalanse gospodarskih načrtov.

Nadalje je priporočljivo, da se v delovnih organizacijah odločijo za najem deviznih blagovnih posojil le v najnujnejših primerih. In nenazadnje, izvoz morajo zadržati za vsako ceno, ker se bi opuščanje že pridobljenih tujih tržišč še kako maščevalo. Ob tem morajo upravni organi vseh občin, na osnovi nekaj najpomembnejših podatkov o poslovanju spremljati, kako v združenem delu uresničujejo ukrepe in pripraviti interventne ukrepe za primer, da v posameznih kolektivih položaja ne bi vzeli dovolj resno.

VILI EINSPIELER

Konec težav v energetiki?

Predvidena podražitev elektrike naj bi elektro gospodarstvu Slovenije do konca leta prinesla 173,6 milijarde dinarjev, približno dve milijardi manj, kot bi po opravljeni bilanci potrebovali za pokritje izgub. Kljub temu naj bi, če ne bo nepredvidenih zapletov,'vsi v našem elektrogospodarstvu leto zaključili brez izgub.

Po podražitvi naj bi tudi v interesni skupnosti električne preskrbe, delili sredstva po načelu skupnega prihodka. Del denaija naj bi torej dobili tudi v REK Franc Leskov-ček-Luka, kar naj bi tudi pomenilo, da ob koncu leta ne bi imeli več rdečih številk, seveda le. če do konca leta ne bo bistvenih sprememb cen vhodnih materialov. V tem primeru bo potrebno ponovno ovrednotenje cen električne energije.

S 63 odstotno podražitvijo komercialnega premoga, ta velja od 1. julija, bi morala biti sanirana tudi izguba ki jo imajo v REK pri prodaji komercialnega premoga.

Biti je treba plat zvona!

(Nadaljevanje s 1. strani)

V povprečju je regijsko gospodarstvo izvozilo na mesec za 15 milijonov dolarjev blaga, kar je za 17 odstotkov manj kot v preteklem letu. Pri konvertibilnem izvozu je zaostanek še večji in sicer znaša 21 odstotkov, medtem ko je lansko mesečno povprečje pri klirinškem izvozu gospodarstvo celjskega območja neznatno preseglo. Ob tem je bil obseg konvertibilnega izvoza v vseh mesecih, razen v marcu, pod lanskim mesečnim povprečjem, klirinški izvoz pa je izredno nihal, kar pomeni, da je šlo v glavnem za enkratne posle.

Gospodarstvo celjskega območja je v prvih petih mesecih uvozilo za 60 milijonov dolaijev blaga, kar je za 3 odstotke več kot v lanskem pri-meijalnem obdobju. Konvertibilni uvoz je pörasel za 6 odstotkov, klirinški pa je upadel za 7 odstotkov. Kljub relativnemu porastu konvertibilnega uvoza, je združeno delo celjskega območja zelo slabo preskrbljeno s surovinami in repromateriali. Več kot tretjina konvertibilnega

uvoza gre namreč na račun izredno povečane uvozne aktivnosti v januarju, medtem koje bil konvertibilni uvoz v vseh ostalih mesecih, razen maja, pod lanskim mesečnim povprečjem.

Pokritost uvoza z izvozom je v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša za 9 odstotkov. Pozitivni saldo blagovne menjave s konvertibilnim področjem se je prepolovil in znaša 2,4 milijona dolarjev, medtem ko seje ob sorazmerno majhem deležu klirinškega izvoza pozitivni saldo celotne blagovne menjave s tujino, glede na primerjalno obdobje, znižal za 27 odstotkov.

Sicer pa so lanski izvoz presegli v občinah Laško, Slovenske Konjice in Šmarje, medtem ko je največji izpad zabeležilo gospodarstvo celjske občine, ki je izvozilo na konvertibilno področje za

6.5 milijonov dolarjev manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. V Žalcu, kjer je bil tudi klirinški izvoz manjši za 16 odstotkov, so izvozili na konvertibilno področje za

3.6 milijonov dolaijev manj.

v Šentjurju paje bil konvertibilni izvoz manjši za več kot milijon dolarjev.

Uvoz je najbolj povečalo žalsko gospodarstvo in sicer za 11 odstotkov, kjer se je zaradi občutno manjšega izvoza zelo znižala tudi pokritost uvoza z izvozom. Pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom tudi ni doseglo celjsko gospodarstvo, ki je uvozilo za 23 odstotkov več kot izvozilo, medtem ko je bil lani v enakem obdobju izvoz za več kot 20 odstotkov večji od uvoza.

Skratka, nobenega razloga ni za optimistične napovedi. Ob zmanjšanem izvozu so se namreč devizne možnosti za uvoz zmanjšale do te mere, da imajo uvozno odvisne proizvodnje vse večje težave in nenehne motnje v proizvodnji. Zadnji ukrepi Zveznega izvršnega sveta ob tem ne bodo veliko zalegli, ker so za marsikoga prišli prepozno in ker za uresničitev posameznih ukrepov, kot so na primer večje izvozne stimulacije, preprosto ni denarja.

VILI EINSPIELER

Zahtevajo nižje stroške

Pobude sindikata Gorenia

Na zadnji seji koordinacijskega odbora sindikata Gorenja, kjer so ob analizi rezultatov poslovanja ugotovili, da ne dosegajo vseh ciljev, zastavljenih z sanacijskim programom in plani, so sprejeli pobudo za zmanjšanje stroškov poslovanja Gorenja.

Največja so odstopanja pri doseganju planiranega dohodka, od rasti katerega je odvisna tudi višina osebnih dohodkov. Ugotovili so, da bi ob enoodstotnem zmanj

šanju stroškov poslovanja lahko osebne dohodke zvišali za pet odstotkov, zato koordinacijski odbor sindikata predlaga, da bo do konca leta zmanjšalo stroške poslovanja za 10 odstotkov, tako da bi lahko dosegli tudi predvideno rast osebnih dohodkov.

Zmanjševanje vezav sredstev na zalogah, bolj gospodarno ravnanje z reprodukcijskimi materiali, zmanjšanje vseh vrst' režijskih stroškov, zmanjšanje normativov ter boljši izkoristek pro

izvodnih zmogljivosti so le nekatera področja,- kjer se da kaj prihraniti. Pobudo o tem je odbor dal vsem konferencam in osnovnim organizacijam sindikata, ki morajo od poslovodnih delavcev zahtevati konkretne programe zmanjševanja stroškov. Poleg sindikata bodo izvrševanje sprejetih nalog (tudi nalog iz sanacijskega programa) spremljali tudi v delavskih svetih ter ostalih družbenopolitičnih organizacijah.

RP

.n JULIJ 1986

NOVI TEDMK - STRAN 3

Na pragu prenove usmerjenega izohraževanja

yet učenja, manj znanja - ugotavljajo analize srednješolskega sistema

leseni pričenjamo s prenovo srednjega usmerjenega izobraževanja. AIi je to feforma ali ni, ne kaze razpravljati. Pomembno je da sn odgovorni spoznah, da s „renovo ne gre več odlašati in da je potrebno čim prej ndoraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi oetletnega izvajanja usmer-ienega izobraževanja. Lahko zapišemo, da prvič v zgodovini našega šolstva, spreminjamo (ali pa popravljamo) sistem na osnovi raziskave in analiz.

Prenova bo opravljena najprej v družboslovni jezikovni usmeritvi in naravoslov-no-matematični tehnologiji.

Do prihodnje jeseni pa bodo pripravljeni tudi prenovljeni programi za vse ostale usmeritve.

Jože Zupančič, ravnatelj srednje družboslovne šole v Celju je tudi predsednik delovne skupine za prenovo družboslovno jezikovnega programa.

Temeljne pripombe pri družboslovno jezikovni usmeritvi so bile, da je program preobsežen in preveč razdrobljen. Kako boste rešili ta problem?

Zupančič: »Protislovno v sedanjem programu je bilo to, da so se učenci veliko učili, kakovost njihovega znanja pa je bila slabša kot prej. Zato bomo znotraj posameznih predmetov več ur namenili aktivnemu analiziranju snovi in utrjevanju znanja. Skrčili smo za eno uro tedensko obremenitev, tudi šolsko leto naj bi bilo za kakšen teden krajše. Znotraj predmetnika pa smo izločili nekatere predmete, ker zanje menimo, da učence bolj obremenjujejo, manj pa jim dajo tistih znanj, za katere so pravzaprav na tej šoli. Od drugega letnika naprej smo popolnoma ukinili predmet osnove tehničnega pouka, v tej usmeritvi ne bo več predmetov informatika, dokumentacija in administracija, stroje

pisje pa bodo učenci opravljali v obliki seminarja ali tečaja kot sestavni del praktičnega pouka. Dodali pa smo 16 ur. Te obsegajo več družboslovno ekonomskih področij, psihologijo, filozofijo, več je naravoslovno-tehnič-nih, matematike in fizike. Več ur smo namenili jezikom. Novost je ponovna uvedba klasičnih jezikov grščine in latinščine kot drugega, ali tretjega jezika.«

Bile so pobude, da bi se v jezikovno družboslovno usmeritev združile družbo-slovno-jezikovna usmeritev, pedagoška in naravo-slovno-matematična tehnologija. Mar ni to vračanje k stari gimnaziji?

Zupančič: »S temi stvarmi si pri prenovi še nismo povsem na jasnem. Osebno se zavzemam za to, da ohranimo pouk za bodoči pedagoški kader. Pedagoška šola daje poseben, pedagoški utrip, kije nujno potreben za bodočega pedagoškega delavca. Ce bi združili vse te programe in v okviru teh dali tudi več pedagoških znanj vsem učencem, bi sčasoma prišlo do povezav programov, do negativne selekcije, kar bi ravno v pedagoškem poklicu ne smemo privoščiti. Ne vem pa, zakaj se vsi tako bojimo gimnazije. Splošno izobraževanje bomo vedno potrebovali. Tudi po

reformi se je izkazalo, da skoraj stoodstotna večina učencev nadaljuje izobraževanje na višjih in visokih šolah. Zakaj jim potemtakem ne bi dali za to čim boljšo osnovo?

Ob uvajanju usmerjenega izobraževanja, je bilo vodilo: izobraževanje za delo in izobraževanje za nadaljnji študij?

Zupančič: »To je eno izmed težjih vprašanj, ki ga še vedno nismo do konca rešili. Mislim, da ne bi smeli biti tako togi. Učenec z več splošnega znanja, ne bo imel problemov pri vključevanju v zaposlitev. To nam kažejo izkušnje iz gimnazije. Sedanji program na naši usmeritvi bo celo boljši. Sprva smo razmišljali, da bomo ta problem rešili z izbirnimi predmeti, ki naj bi učence pripravljali za neposredno vključevanje v delo. Ti predmeti bi bili v tretjem in četrtem letniku. To misel smo opustili, ker-so analize pokazale, kot že rečeno, da se učenci s te šole odločajo za nadaljnje izobraževanje. Iz ene generacije so morda štirje, ki ne nadaljujejo šolanja.«

Bivšemu sistemu so očitali, da poglablja socialno diferenciacijo. Učenci z bolj situiranimi starši so se lažje odločali za splošnoizobraže-valni program kot ga je imela na primer gimnazija. Omejitve so bile tudi kraj šolanja in popularnost nekaterih poklicev na nekem območju. To pomeni, da so se učenci s slabšo materialno osnovo izobraževali v kraju ali blizu kraja bivaka, navadno za poklice, ki jih je združeno delo potrebovalo. Analize sedanjega sistema ugotavljajo, da z usmerjenim izobraževanjem nismo pridobili na socialni enakopravnosti.

Zupančič: »Po vsej verjetnosti je to res. Na to učenci že vseskozi opozarjajo. Na naši šoli se socialna struktura ni bistveno spremenila, podobno velja za druge. Celo poslabšala se je. Opažamo, da upada število osnovnošolcev, ki nadaljujejo izobraže

vanje, vse več pa sejih odloča za tretjo in četrto stopnjo. Zlasti fantov. To je vseslovenski problem. Toda v nekaterih regijah so ta problem ublažili s štipendijsko politiko in ne štipendiranjo tako kot pri nas, za stopnje, temveč za smeri in programe. Tako daje združeno delo večjo možnost, da se štipendisti odločajo za višjo raven izobraževanja. Pri nas v Celju pa še vedno izobražujemo za kadre, ki jih danes potrebujemo, za delo na obstoječi tehnologiji.«

Ena izmed bistvenih ugotovitev analize usmerjenega izobraževanja je ta, da so učenci pridobili več širšega znanja, vendar gre za nižjo raven povprečne izobrazbe. To pomeni, da ste v praksi še vedno preveč pozornosti namenjali manj uspešnim učencem, da bi ti dosegli vsaj minimalno potrebno znanje, premalo pozornosti pa namenjali nadarjenim učencem, ki so se pritoževali nad prenatrpanimi učnimi načrti, zato so imeli pre

malo možnosti za samostojno in ustvarjalno delo. Bo sedaj bolje?

Zupančič: »Če hočemo izpeljati notranjo diferenciacijo, moramo imeti še marsikaj drugega, tudi učno tehnologijo, na primer. Mi smo mislili, da bomo z usmerjenim izobraževanjem odpravili zunanjo diferenciacijo. To nam ni uspelo. Na našo šolo se, na primer, še vedno vpisujejo odlični in najmanj prav dobri učenci. In kaj se dogaja? Pred popravnimi izpiti je bil uspeh na naši šoli 82 odstoten, na šolah, kjer se vpisujejo slabši učenci pa preko 90 odstoten. Nimamo še izdelanih kriterijev, kaj je tisto minimalno znanje za zadostno in kako naj se vrednoti več znanja. In dokler bo učencu vseeno ali dobi dvojko ali trojko, ne moremo pričakovati bistvenih premikov. Ustvariti je potrebno tekmovalno vzdušje na šolah. Kako, to je še problem, ki ga moramo rešiti. Ena pot je ponovna uvedba zaključnih izpitov, ali bo to matura ali kakšna druga oblika, še ne vemo, preizkus znanja pred diplomo pa bo po vsej verjetnosti, to smo se dogovorili.

VIOLETA V. EINSPIELER

Za odpravo škode ni dovolj denarja

Celjski izvršni svet, ki je prejšnji predlog Občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, da skupščina občine nameni za sanacijo nastale škode 20 milijonov dinarjev. Celotna škoda v občini znaša 570 milijonov din, s tem, da škoda na kmetijskih površinah še ni ocenjena.

Za popravilo poškodovanih lokalnih cest in za odpravo škode, ki je nastala zaradi plazov na cestah Vojnik -Šmartno, Crešnjice in Bovše bodo namenili 8 milijonov din, za sanacijo plazov na krajevnih in pomembnejših dovoznih cestah prav tako 8 milijonov din, medtem ko bodo za popravilo in usposobitev krajevnih cest namenili še dodatne 4 milijone din.

Zaradi junijskih neurij je bilo prizadeto tudi vodno gospodarstvo, kjer znaša škoda 180 milijonov din. Na lokalnih cestah znaša škoda nekaj več kot 240, na krajevnih cestah pa 150 milijonov din. Kar zadeva škodo na kmetijskih površinah, Uprava za družbene prihodke še zbira prijave, tako da posebna komisija škode ni mogla finančno ovrednotiti, po sedanjih ocenah paje prizadetih 230 hektarov kmetijskih zemljišč. Ogrožene so tudi štiri kmetije, zemlja je neuporabna za obdelavo, geološke raziskave, ki bodo končane v štirinajstih dneh, pa bodo pokazale, če so kmetije še varne za bivanje.

Čeprav skupna škoda za celjske razmere še zdaleč ni majhna, kljub temu ni dovolj velika, da bi bila celjska občina upravičena do republiških solidarostnih sredstev.

V. E.

Še vedno premalo vrednotimo znanje

¥ celjski občini nizka nadomestila avtorjev velikih Inovacij

Inventivna dejavnost še vedno ni našla pravega mesta v gospodarstvu niti v širši družbeni skupnosti, saj še vedno premalo vrednotimo in priznavamo dosežke domačega znanja. Takšna splošna ugotovitev velja tudi za celjsko občino, čeprav je zadnja leta v njej opazen napredek.

Dosežke na inovacijskem področju že dvanajst let spremljata občinski sindikalni svet in občinska raziskovalna skupnost s pomočjo posebnega vprašalnika, ki ga dopolnijo z analizo. Zadnja je pokazala predvsem boljšo organiziranost delovnih organizacij za spremljanje in spodbujanje inventivne dejavnosti. V občini ima devet delovnih organizacij za to posebej zaposlenega delavca, v železarni Store celo tri in v Zlatarnah Celje dva.

Povečuje se tudi število delovnih organizacij, ki izkazujejo inovacijski dohodek, sam inovacijski dohodek pa narašča iz leta v leto in predstavlja že pomemben delež v celotnem dohodku občine. Lani je inovacijski dohodek

skoraj 806 milijonov dinarjev. Avtoiji so za svoje delo prejeli nekaj čez 26 milijonov dinarjev nadomestil. Zanimivo je, da so bila za večje inovacije posebna nadomestila zelo nizka in mnogo manjša od povprečnih treh odstotkov. Običajno so pri inovacijah, kjer je vloženega več znanja, večji odbitki zaradi službenih dolžnosti. Največji vpliv na nizka nadomestila imajo degresivne lestvice. Sicer pa so se lani nadomestila v celjski občini bolj povečala kot inovacijski dohodek.

Med inovatorji še vedno prevladujejo delavci s srednješolsko izobrazbo, povečalo se je število visokokvalificiranih inovatorjev, prepolovilo pa seje število inovatorjev z visoko izobrazbo. Lani sta 602 inovatorja prijavila 619 inovacijskih predlogov, priznali pa so jih 530. Povprečen čas, kije minil od prijave do priznanja predloga je bil še vedno 5 do 9 mesecev. Več delovnih organizacij kot prej pa se je odločalo za razpise nerešenih problemov v delovnih organizacijah.

MILENA B. POKLIČ

V Laškem o 4. samoprispevku

v Laškem pripravljajo javno razpravo o razpisu referen-uma za 4. občinski samoprispevek. Treba je organizirati kar ajsiršo razpravo in s predlogi seznaniti slehernega občana, cenijo na občinski konferenci socialistične zveze. Kajti v eaanjih težkih družbenih razmerah, nam pač ne sme biti seeno, za kaj in kako bomo porabili denar, ki se mu bomo Prostovoljo odrekli, v sleherni krajevni skupnosti in z vsemi skupaj se bodo katere so prednostne naloge in po kakšnem vrstnem (j^j pričeli z vlaganji. Nesmisel bi bil, da bi vsi držali svoj

p z^se in čakali, da zberejo polovico potrebnih sredstev za 7K.. karšnekoli gradnje. V tem času pa bi inflacija izničila -zorana sredstva.

lierT^*^^ razprava naj bi torej pokazala, koliko so ljudje priprav-skun s svojimi prispevki za izboljšanje lastnih in

io« u potreb, kaj imajo v načrtu krajevne skupnosti in kak-

Drinr 1 P'"®dlogov je odbor za organizacijo refereriduma že SreH t podprla jih je tudi konferenca in predsedstvo SZDL. od npt zbirala tako kot doslej z 1,5 odstotno stopnjo

РгобГ° dohodka, od tega bo pol odstotka za skupni

skunrf"" .^Prej 0,8 odstotka) ostalo pa za program krajevnih dali 1 i odstotka). V skupni občinski program bodo

cah 4 ^ osnovni šoli Anton Aškerc v Rimskih Topli-

seciani° t samoprispevek naj bi se pričel takoj, ko preneha Vali d lon'^^'^ ^ začetku prihodnjega leta in bi sredstva združe-1991. leta.

_ VVE

Južna Afrika na robu propada

Ondan so v Južnoafriški republiki policisti streljali na devetletnega dečka in ga ubili, koje sam hodil po ulici. Uradna razlaga po tem umoru: mislili smo, da gre za potepuškega psa. Ko gre za Južno Afriko, se ni treba ničemer več čuditi, tudi poboju otrok ne in cinizmu, ki mu sledi.

V soboto bo minilo mesec dni, odkar so v tej državi uzakonjenega rasizma vnovič uvedli izredno stanje. Medtem ko je lani veljalo za omejeno število okrajev, je zdajšnje totalno in totalitarno do skrajnih meja. Notranji minister je dobil vsa pooblastila, da zapira po lastni presoji oziroma po presoji svojih podrejenih in aretirane drži v zaporu celih šest mesecev brez obtožnice. Svojci ne morejo zvedeti, kdo je zaprt in kdo ne. Uvedli so strogo cenzuro tiska in drugih medijev. Vlada sporoča, kar hoče in tako nihče ne ve, alije število pobitih resnično ali pa so številke veliko manjše kot so v resnici.

Šef britanske diplomacije Howe se je zdaj v imenu EGS podal na turnejo po jugu Afrike. V Zambiji, Zimbabveju in Mozambiku bo skušal doseči nemogoče: najti srednjo pot med nepopustljivostjo rasističnega režima v Pretorii, ki se požvižga na mednarodne obsodbe in predloge o odpravi režima rasnega razlikova

nja in zapostavljanja črnske večine, ki tvori štiri petine vsega prebivalstva, in mnogimi, ki so prepričani, da predsednik Botha in njegovi zlepa nikakor ne bodo popustili, da jih je treba zato z gospodarskimi sankcijami prisiliti k reformam.

Pritisk se bo povečal, ko se bodo ta mesec sestali na vrhunskem sestanku Organizacije afriške enotnosti državni poglavarji in premieri, povečal pa se bo tudi na vrhunskem sestanku Britanske skupnosti narodov, saj je že šest vlad

Piše Jože Šircelj

napovedalo, da bodo zaprle svoja diplomatska predstavništva v Londonu, če bo premierka Thatcherjeva še naprej trmoglavo nasprotovala sankcijam proti rasističnemu režimu v Južni Afriki.

Režim apartheida je zdaj pred globokim prepadom, ki se mu pravi dolgoletni oboroženi in neoboroženi boj črnske večine ob podpori demokratične svetovne javnosti, afriških držav, neuvrščenih in drugih držav ter mednarodnih organizacij, ki terjajo odpravo totalnega in totalitarističnega režima v Južni Afriki.

Botha in njegovi samozavestno izjav

ljajo, da bodo šli svojo pot »reform*. Spet uporabljajo staro taktiko palice in korenja. Na eni strani brutalna praksa nasproti črnski večini in drugim nasprotnikom, po drugi strani majhna popuščanja, ki naj bi bila dokaz pripravljenosti na spremembe. Tako se bo Botha spet sestal s črnskim nadškofom in vnetim nasprotnikom apartheida, De-smondom Tutujem. Sestal se bo tudi z britanskim zunanjim ministrom Ho worn.

Medtem pa izredno stanje v Južni Afriki traja naprej, pomnožilo se je število bombnih eksplozij v belih mestnih četrtih, najmanj 2000 črnskih in drugih aktivistov je po zaporih, mnogi so na begu ali v ilegali. Prepad med režimom in brezpravno črnsko večino se poglablja.

Kažejo pa se tudi vrzeli v belem taboru. Število belih fantov, ki nočejo služiti vojske se je od predlanskim do lani zvišalo s 1596 na 7589. Južnoafriški kapitalisti in tuji kapital v državi so vznemirjeni, saj izredno stanje nikakor ne gre na roko uspešni proizvodnji in prodaji, razen tega pa je nekoč cvetoče južnoafriško gospodarstvo zabredlo v hudo krizo.

Ob vsem tem bi bilo kajpak naivno pričakovati, da se bo rasistični režim zrušil kot hišica iz kart. Boj bo še dolgotrajen.

4. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Ključni problem so kadri

šentjurski IS zavrnil sanacijski program tozda Elegant

Toprova tozda Moda in Elegant iz Šentjurja delita usodo celotne delovne organizacije, ki sicer postopoma uresničuje sanacijski program, vendar se ne more izkopati iz izgube. Za uspešno uresničitev sanacije jim manjka predvsem ustreznih strokovnih kadrov, je bila pred kratkim ena osnovnih ugotovitev šentjurskega izvršnega sveta, ki je zavrnil sanacijski načrt tozda Elegant.

V tem Toprovem tozdu so takorekoč že od januarja brez pravega vodstva, nujno bi potrebovali najmanj štiri ključne ljudi, direktorja tozda, vodjo proizvodnje in dva tehnologa. Vodstvo Topra si sicer prizadeva, da bi jih čimprej zaposlilo, vendar za

radi nizkih plač delo v tem šentjurskem tozdu nikogar ne zanima. Plač pa v Topru ne morejo povišati, ker ne ustvarjajo temu primernega dohodka, tako da se že nekaj časa vrtijo v začarenem krogu.

Drug ključni problem tozda Elegant je oprema, kije že 90-odstotno odpisana. S sanacijskim programom sicer predvidevajo posodobitev opreme, vendar niso nikjer zapisali, kje bodo za to dobih potrebna sredstva. Nadalje niso določili ne rokov ne nosilcev, ki naj bi uresničili do-govçrjene sanacijske ukrepe. Šentjurski izvršni svet ob tem tudi ne soglaša z njihovim ugotavljanjem rezultatov proizvodnje oziroma s porazdelitvijo izgube med posameznimi Toprovimi toz-

di. Pri izračunavanju namreč uporabljajo kot osnovo vložen oziroma porabljen čas, ki ne more biti odraz dejansko doseženih rezultatov proizvodnje.

S sanacijskim programom tozda Moda, ki zaenkrat dosega načrtovane cilje sto-od-stotno, je bil izvršni svet zadovoljen, saj, po njihovem mnenju, zagotavlja tozdu razvojno perspektivo. Sicer pa sta ob tozda ob letošnjem prvem trimesečju ustvarila približno 30 milijonov din izgube, šentjurski izvršni svet pa je vodstvu Topra najbolj zameril, ker kljub obljubam ni zagotovilo ustrezne udeležbe na njegovi seji, tako da ni bilo nikogar, ki bi lahko kaj več povedal o nadaljnji usodi tozda Elegant.

V. E.

Dobro ime se hitro zapravi

Od novih ukrepov si Izvozniki precej obetajo

Izvoznikom se danes ne godi prav dobro. Pravzaprav jim država ni dala nikoli pravega občutka, kako pomembni činitelji so v deviz-no-bilančnem sistemu. In če se jim je še do nedavna »splačalo« izvažati predvsem za lastno preživetje in uveljavljanje na tujih tržiščih, se danes upravičeno sprašujejo, koliko sploh še izvažati. Delno jih k temu sili z blagom zasičeno domače tržišče, za tiste, ki so si svoj solidni prostor v konvertibilnem svetu že izborili pa bojazen, da jih močna konkurenca izloči iz igre. Malodušje ob novi devizni zakonodaji je danes malce razjasnil najnovejši (žal še vedno administrativni) sveženj ukrepov nove zvezne vlade.

Lanska nova naložba, obetavna in devizno naravnana v Steklarni Boris Kidrič, je že eden od številnih primerov pojemanja sape, ko povečana proizvodnja in prodaja na tuje ne daje ustreznih ekonomskih učinkov. Se bo stanje z novimi ukrepi ZIS izboljšalo? O tem je tekel pogovor z Jožetom Pal-kom, direktorjem Steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini.

Naložbo, vredno poltretjo milijardo dinarjev, ste izpeljali v rekordnem času, da bi čimprej začela vračati, zlasti skrbno načrtovani dolarski izkupiček. Koliko so se vam ti napori zares splačali?

V novi proizvodnji že beležimo zadovoljive rezultate. Ko smo pred dvema, tremi leti izdelali kompletne ekonomske izračune, kakšni bi naj bili ekonomski učinki nove naložbe, so bili instrumenti, s katerimi smo operirali, popolnoma drugačni, kot so danes. V tem trenutku nas je najbolj prizadel padec dolaija, ki je tudi v odnosu do dinaija in tudi do ostalih konvertibilnih valut zdrknil za okoli 30 odstotkov. Tolikšen padec dolaija je bilo še do včeraj nemogoče kompenzirati. Zato bi to lahko enostavno komentiral, da Steklarna trenutno, kar se tiče finančnih učinkov poslovanja, ne posluje briljantno.

Imate občutek, da bodo najnovejši ukrepi ZIS vsaj omilili negativne trende v ekonomiki poslovanja?

Pravzaprav v tem trenutku še ne razpolagamo z vsemi

informacijami, usmerjeni v omilitev dokaj poraznega stanja na izvoznem področju. O novih ukrepih smo veliko slišali, prebrali v sredstvih javnega obveščanja, vendar le-ti še niso dobili dokončne fiziognomije. Najbolj konkretna podoba zame je ta, da je bil dolar prejšnji teden vreden še 370 dinarjev, danes pa se je že dvignil na blizu 420 dinarjev. To pomeni, da smo samo iz tega naslova pridobili okoli 13 odstotkov. Govori se tudi o dodatnih izvoznih spodbudah, ni pa še dokončno znana višina teh spodbud. Menim, da se na tem področju nekaj bo zgodilo in v tem primeru lahko, govorim za našo steklarno, do konca leta precej izboljšamo naš položaj.

Nekoč ste, malo za šalo, malo zares, izjavili, da steklarna v Rogaški Slatini živi od dolarja, sedaj pa se je pokazalo, da je delovanje deviznega trga slabše kot aprilsko vreme ...

Če sem iskren, moram reči, da je bil dolar pred dvema, tremi leti, do dinaija precenjen, ni pa sprejemljivo to, kar se je zgodilo v zadnjem letu, da je padel kar za celih 30 odstotkov. Točne izračune je pravzaprav težko dajati. Dolar je od lanskega junija do marca letos praktično miroval in v osmih, devetih mesecih je steklarna, zaradi zaostajanja dolarja, izgubila od 700 do 800 milijonov dinarjev dohodka, kar je gotovo številka, ob kateri se je treba zamisliti. Kar se dolarskega izvoza tiče, moram povedati, da smo bih letos v prvem polletju zelo uspešni, saj smo, v primeijavi z lanskim enakim obdobjem izvozili za 35 odstotkov več.

Steklarna je primorana določene surovine oziroma reprodukcijski material tudi uvažati, torej tudi plačati uvoženo. Na solidnost poslovanja, zlasti s tujci, za katero se nenehno zavzemate, na tem področju ne morete kaj dosti vplivati.

Kar se uvoza tiče pa te stvari izgledajo takole: mi od dobavitelja zahtevamo določeno kakovost, rok dobave in še kaj, potem pa nas inozemski partner vpraša, kakšni so pogoji oziroma način našega plačila. Na to vprašanje pa mu v tem trenutku na žalost ne moremo dati odgovora, kajti vse je odvisno od tega, kdaj bo v banki konvertibilna valuta, kdaj bo šiling, marka, dolar, skratka, kar to zadeva, smo skoraj vsak dan v dokaj nemogočem položaju in lahko rečem, da zaradi tega včasih izpademo neresni. Telefoni iz inozemstva pa kar naprej zvonijo ...

MARJELA AGREŽ

Gradnja zgradila novo proizvodno halo

Boljši delovni pogoji pogojujejo večjo proizvodnjo

Nova proizvodna dvorana, s potrebno tehnološko opremo za proizvodnjo Schiedlovih etažnih dimnikov, ventilacij in vseh vrst kaminov, ki so jo v gradnji odprli v počastitev praznika občine Žalec, je pomembna za nadaljnji razvoj tega kolektiva iz Latkove vasi pri Preboldu. Ne gre za novo proizvodnjo, temveč proizvodnjo, ki se je doslej odvijala v sosednjem objektu, kjer so bili slabši delovni pogoji, pa tudi sama tehnologija.

V zadnjih letih so v Gradnji prav tej proizvodnji namenjali veliko pozornosti. Poleg tega, da so razvili kakovostne etažne dimnike in ventilacije, so uspeli razviti tudi toplovodne in zračno-vodne notranje kamine ter več vrst zunanjih kaminov. Tehnologija v novi hali je v celoti zasnovana na uporabi penabetonov, kar pomeni, da bo s tem v veliki meri odpadel hrup, ki so ga doslej povzročale vibracijske mize, manj bo fizičnega napora, povečala pa se bosta produktivnost in obseg proizvodnje. Na novi lokaciji načrtujejo postavitev še dveh podobnih objektov, ki bosta funkcionalno povezana s pravkar

odprto halo. Oskrba s surovinami je skoraj v celoti vezana na domače vire, razen prokroma.

Gradnja je bila pri izgradnji te hale v vlogi investitorja in izvajalca. Naložba je bila tako cenejša, saj so uporabili, kjer je to le bilo mogoče, svoje surovine in proizvode. Glavni podizvajalec del je bil Ingrad. Tudi tehnološko opremo so sprojektirali v

Gradnji sami in jo v glavnem tudi proizvedli.

Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je bila 84 milijonov dinarjev, vrednost opreme pa šestdeset milijonov dinarjev. Za ureditev vseh priključkov in ureditev okolice so porabili deset milijonov dinaijev. Sredstva za to naložbo so zagotovili pretežno iz lastnih virov, 45 milijonov dinaijev

pa v obliki kratkoročne? kredita Ljubljanske bank Splošne banke Celje.

Pomembno je tudi to, d so z izgradnjo tega objekt sprostili prostore, kjer je dc slej potekala proizvodnj etažnih dimnikov in kar« nov. Te prostore bodo prf uredili v skladišča ter povf čali prostore enote vzdržf vanja. JANEZ VEDENIÍ Foto: EDI MASNEi

Znanju pravo vlogo

Občinska raziskovalna skupnost Mozirje bo letos za sofínancirai^e raziskovalnih projektov namenila skoraj 5 milijonov din.

Prioritetno mesto so dobile raziskovalne naloge ekološkega značaja. Tu sta mišljeni predvsem raziskavi Ekološka bilanca celjske regije in Pojav umiranja gozdov v mozir-ski občini, ki jo izvaja GG Nazaije. Ekološke razmere so tudi v mozirski občini že tako pereče, da je tem raziskavam namenjenih poloviccf vseh razpoložljivih sredstev.

Občinska raziskovalna skupnost bo sofinancirala še sledeče raziskovalne projekte: Razvoj numerič-no krmiljene strojne žage, Fenotipske lastnosti rjavega goveda v Zg. Savinjski dolini. Poskusno gojenje rumenega svišča, Kmečki posli in dekle med dvema vojnama, Evalvacija efekta kmetijskega pospeševanja, Monografija NOB v Zg. Savinjski dolini, in Razvoj krivljenega korpusa iz iver-nih plošč po hladnem postopku. Izvajalci teh nalog so Kovinarstvo Ljubno, Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Lek Ljubljana, občinska sindikalna organizacija, Višja agronomska šola Maribor, občinska organizacija Zveze borcev in Gorenje GLIN Nazaije.

Skupščina raziskovalne skupnosti je glede na to, da sofinancira nekatere projekte, katerih izv^alci so delovne organizacije izven mozirske občine, sprejela sklep, da mora te raziskovalne projekte podpirati vs^j ena delovna organizacija iz mozirske občine oziroma da je neposredno vključena v izvajanje raziskovalne naloge. Tudi na ta način se bo raziskovalno delo bolj razmahnilo, kajti v zadnjih nekaj letih se raziskovalci iz mozirske občine ne morejo pohvaliti s posebnimi uspehi.

RAJKO PINTAR

Spremenit! miselnos in delovne navade

Brez združevanja sredstev bi Imel Razvojni center velike težave

Razvojni centef Celje, ki bo za svoje delo prejel eno izmed letoi6njih na^ad »Slavka Šlandra«, najvišje priznai^e celjske občine, med drugim zelo uspešno združuje sredstva, delo in znanje za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Se pa pri tem, tako kot številne druge organizacije združenega dela, srečuje s številnimi ovirami.

N^večji problem je, po besedah Aleksandra Jezemika,

predsednika kolektivnega poslovodnega organa Razvojnega centra, predolga procedura in pa dejstvo, da na upravljanje z vloženimi sredstvi organizacije združenega dela, ki se odločijo za združevanje sredstev, dela in znanja, praktično nimajo nobenega vpliva. Ker mora Razvojni center iskati nosilce združevanja sredstev, se pogosto dogaja, da le-ti izgubijo potrpljenje, ker ne morejo čakati leto ali celo dve, ki so potrebna pridobitev vseh zahtevanih dovoljenj. Kar zadeva upravljanje z vloženimi sredstvi, pa je njihova pravica omejena zgolj na pregled poslovnih knjig ob zaključnih računih. Tako imajo tuji partnerji večje možnosti in pravice, kot nosilci združevanja sredstev pri nas.

Kljub številnim preprekam, je Razvojni center tako kot številne druge slovenske organizacije združenega dela prisiljen, da se odloča za združevanje sredstev, dela in znanja za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Gre namreč zato, da je investicijska dejavnost v Sloveniji tako upadla, da im^o gradbene in projektivne delovne organizacije premalo dela in da jih je večina zaradi tega v izgubi. Čeprav se je Razvojni center v znatni meri prestrukturiral, predstavlja tretjino njihovega dela še vedno investicijska dejavnost. Z raznimi deU, predvsem v avtonomni pokrajini

Kosovo, tako ustvarijo v tet celjskem kolektivu od 40 do; odstotkov vsega ustvarjene^ dohodka.

Trenutno n^večji posel Rj^ vojnega centra v avtonorrit pokrajini Kosovo je naložba tovarno za predelavo pocink; ne pločevine v Vučitrnu. Got( vo gre za največji projekt, oc kar je Razvojni center začel združevanjem sredstev, délai znarya. Razvojni center je izdi lai praktično vse; incijalno šti dijo s programsko usmeritvi]! investicijski program, projek no dokumentacijo za izgradnj objektov, tehnološki in orgari zacijski projekt ter razpis i nabavo domačih in uvoženi strojev. Da je projekt resničr. velik, priča tudi podatek, i bodo proizvodni objekti no\ tovarne obsegali kar 20 tiso kvadratnih metrov in da znal vrednost naložbe približno i milijard dinarjev. V tej koso' ski občini pa bodo z novo t( varno vs^j do neke mere omil U veliko brezposelnost, v nj se bo lahko namreč zaposlil 500 do 600 delavcev.

Rcizvojni center je doslf združeval sredstva za projekt v Plevlju, Nikšiču, Andrejev ci, Petrovcu na moru, Mojkoi cu in še marsikje drugje, tn nutno pa ima že sklenjene p godbe za združevanje sredste za kar nekaj novih proizvodni programov v kosovski občii Klina in za novo orodjarno Uroševcu. Zaključiti velja z b sedami Aleksandra Jezerniki »Uspeh združevanja sredste je odvisen predvsem od ljud ki sodelujejo pri projektu. Ra vojni center je imel doslej n^ večji uspeh v Petrovcu na tra ru in v Vučitrnu. Da bo združf vanje sredstev, dela in гпад resnično zaživelo, pa тогапк tako v Sloveniji kot v manj ra: vitih republikah in avtonomi pokrajini Kosovo, najpn spremeniti miselnost in delo* ne navade. Ko bomo to nared li, tudi nedodelana zćikonodi ja, ne bo mogla prepreči združevanja sredstev.«

VILI EINSPIELE

m. JULIJ 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 5

praznik v težkih časih za gospodarstvo

Letos so Žalčanl praznovali v Preboldu, prihodnje leto v ¥lnskl gori_

Po gospodarskih rezultatih ie letošnje prvo polletje led najslabšimi v zadnjih nekaj letih, je na nedeljski iiavnostni seji zborov žalske občinske skupščine v Preboldu povedal predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša. Krivdo za to ne gre oripisati zgolj sistemskim ukrepom, pač pa marsikje tudi ravnanju in obnašanju v samih organizacijah združenega dela.

Gospodarski rezultati odstopajo tudi od resolucijskih izhodišč. Fizični obseg proizvodnje je bil za skoraj štiri odstotke manjši od enakega lanskega obdobja, upada pa tudi produktivnost dela. Z izgubami so se v žalski občini srečevali tudi v preteklih obdobjih, letošnje pa so močno narastle in se glede na enako lansko obdobje kar potrojile. Med izgubami ni več samo mlekarna v Aiji vasi, temveč so se pojavile nove organizacije združenega dela, med njimi šempeterski

Sip, Strojna, LIK Savinja m druge. Višina izgub je presegla 800 milijonov dinarjev.

Celotni prihodek realno upada, pa tudi pri porabljenih sredstvih ugotavljajo večjo rast od celotnega prihodka.

Neugodna je bila tudi razdelitev čistega dohodka. V organizacijah združenega dela so ga kar 80 odstotkov namenili za osebne dohodke in skupno porabo. Neugodno razmerje med rastjo dohodka in osebnih dohodkov ima za posledico skromna sredstva, ki so jih organizacije združenega dela namenile za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela. Reprodukcijska sposobnost žalskega gospodarstva še naprej upada, ob tem pa se pojavlja vprašanje nadaljnjega razvoja gospodarstva, če vemo tudi to, da je zelo veliko osnovnih sredstev že odpisanih. Stopnja akumulativne sposobnosti se je več kot dvakrat zmanjšala v primerjavi z lanskim letom.

Treba je poudariti, je dejal Anton Bratuša, da se organizacije združenega dela prepočasi prilagajajo novim gospodarskim razmeram. Tudi prestrukturiranje gospodarstva teče prepočasi. Naložbe so bile v preteklosti preskromne in tudi to se danes maščuje. Zaradi vsega naštetega bodo morali poslovodni in strokovni delavci najti rešitve za boljše gospodarjenje, zaostriti pa bo treba tudi vprašanje odgovornosti za doseganje pozitivnih rezultatov gospodarjenja.

Na slavnostni seji so podelili tudi zlate, srebrne in bronaste grbe občine Žalec ter značke občine Žalec. Delegati so sprejeli tudi sklep, da bo praznik občine Žalec prihodnje leto v Vinski gori.

Zlate grbe občine, ki so najvišje žalsko občinsko priznanje so prejeli: Ernest Ermenc, direktor Inštituta za Hmeljarstvo v Žalcu, Alojz Hrušovar iz Žalca in Vzgojno-varstveni zavod Janko Herman iz Žalca.

Srebrne grbe občine Žalec so prejeli Fanika Raček iz Latkove vasi, OO ZSMS Andraž ter Lovska družina Prebold.

Bronaste grbe so podelili Ivanu Brišniku iz Prekope, Nami Žalec ter šolskemu kulturnemu društvu iz Prebolda. Plakete občine Žalec so prejeli Ivan Banko iz Lo-čice, Lojzka Brvar in Ervin Janežič iz Žalca, Jože Cotič in Peter Kraje iz Dobrteše vasi. Dora Eberlinc iz Prebolda, Norbert Natek iz Pon-

dorja, Viljem Petek iz Latkove vasi, Stane Rudolf iz Mi-gojnic ter Anton Vočko iz Kasaz.

Zlato značko občine sta prejela Ladica Zupane in Anton Vedenik, srebrno Rafko Funkl in Marjan Ribič, bronasto pa Alojz Petek in Ivan Podpečan. Svet za ljudsko obrambo je srebrni znački podelil Martini Beve in Valteiju Zupancu.

JANEZ VEDENIK

Prva Postaja RK v Rečici

V torek je v občini Laško, pričela delovati prv. Postaja RK in sicer v Rečici. Že doslej je tamkajšnja Krajevna organizacija RK skrbela in evidentirala vse ljudi, ki so pomoči potrebni, odslej pa z Postajo RK nameravajo delo še izpopolniti.

Na Postaji RK, ki bo delovala vsak drugi torek v mesecu v Sindikalnem domu Rečica od 17. do 18. ure bodo dežurni poskušali dajati zdravstvene nasvete krajanom, usmerjati krajane v pristojne institucije, organizirah bodo sosedsko pomoč in pomoč nege bolnika na domu, krajani pa si bodo lahko izmerih tudi krvni pritisk.

VM

Cil]-dohiteti repuhiiko

LaščanI so svoj praznik proslavili v Rečici

Dosežki laškega gospodarstva ob koncu preteklega in v začetku tega srednjeročnega obdobja »pomenijo spodbudo za še boljše delo in zato boljšo prihodnost«, je med drugim dejal Jože Krašovec, predsednik SO Laško, v govoru ob občinskem prazniku 2. juliju. Večji dohodek gospodarstva te občine je omogočil tudi boljše pogoje za razvoj skupnih potreb.

Brez pretiravaj a lahko rečemo, da so v zadnjem petletnem obdobju v laški občini napravili veUk napredek pri zagotavljanju boljših pogojev življenja v občini. Spomnimo se samo nekaterih od številnih naložb: novi most čez Savinjo, hotel Hum v Laškem, blagovnica in komunalni center v Radečah, nov vrtec v Radečah, telo

vadnica v Radečah, nov vodovod za laško območje in še bi lahko naštevali. V posameznih krajevnih skupnostih so zgradili kilometre novih cest, postavih avtobusna postajahšča, zgradiU vodovode, izboljšali prostore za društvene in družbenopoh-tične dejavnosti in tako naprej.

Večino tega, ne bi mogh napraviti, če ne bi zbirah sredstev iz občinskega samoprispevka, če ne bi priskočile na pomoč delovne organizacije in nenazadnje tudi krajani sami s tisočimi urami prostovoljnega dela. Pomoč združenega dela, prostovoljno delo krajanov in samoprispevek bodo tudi v bodoče ostali najdragocenejši vir za vlaganja v razvoj družbenega standarda.

Z opiranjem na lastne sile, ki je postal slogan in se v marsikateri delovni organizaciji že tudi udejanil, želi ta občina ob koncu tisočletja doseči povprečni razvoj v Sloveniji in se tako otresti nerazvitosti in družbene podpore. To pa lahko doseže le z nadpovprečnimi rezultati gospodaijenja. Ti pa ne bodo prišh sami od sebe. Kljub temu v občini menijo, da so s kratko in dolgoročno strategijo razvoja opredelili ključne naloge in če jih bodo vsi izpolnjevali oziroma če bodo imeh tudi možnost da jih uresničijo, potem ta temeljni cilj le ni tako nedosegljiv.

Ob laškem občinskem prazniku je občinska raziskovalna skupnost podelila tudi priznanja in nagrade Inovator - raziskovalec za leto 1985. Priznanje so dobili: skupina, ki je v tovarni papirja Radeče uvedla

proizvodnjo lastnega vodnega znaka (Ludvik Sotlar, Albert Ernestl, Franc Gros, Nevenka Jenčič-Berus, Dušan Kolman, Jože Strniša, Tone Renko in Boris Knavs); za napravo sito-var, ki je izboljšala postopek pri vodnem tisku so prejeli priznanje Bojan Agrež, Jakob Bregar, Andrej Hrup, Drago Jazbec, Stane Kajič, Peter Knavs, Andrej Knez, Stane Ribič, Damjan in Marjan Sonc; strokovni tim Pivovarne Laško je prejel priznanje za uvedbo proizvodnje piva v pločevinkah, za tehnično izboljšavo v pivovarniški varilnici so nagradili Ludvika Lavrinca, Miha Javoršek, Drago Matešič in Franc Rauter iz TIM Laško so napravili novo izvedbo kotnih in vogalnih stikov v hladilnicah, Albin Skerbiš iz TIM je prejel nagrado za novo izvedbo elektronskega grelca na hladilnih vratih, Edvard Staroveški in Egon Železnik pa sta prejela priznanje za odpravo tehničnih pomanjkljivosti pri vzreji kuncev v kmetijski zadrugi Laško.

Ob prazniku paje občina Laško prejela spominsko medaljo bivšega tretjega bataljona vojske državne varnosti za prenašanje tradicij NOB.

VVE

Kulturno društvo Anton Stefanciosa, Rogatec,

vabi k sodelovanju

pevovodjo moškega pevskega zbora.

Prijave pošljite na naslov: Kulturno društvo A.S. Rogatec.

Informacije na tel. 826-042.

Zlati grb občine Zalee prejema Ernest Ermenc.

Prostovoljni prispevki, vplačani v juniju

Vplačano do 31. 5. 1986 din 6,591.864

Arzenšek Bogomir, ul. Bibe Rock 3 Celje,

ob uspeli operaciji dr. Komadine mlajšega 10.000

Zbiralna akcija mladih članov RK na OS

Ivana Kovačič-Efenka 7.549

KS Trnovlje - izkupiček od prodanih vstopnic

za gledališko predstavo »Ženitev« 40.500

Mermal Jože in Mana, Ljubno ob Savinji,

namesto venca za pokoj. dr. Marchetti J. 3.000

Loštrk Milan, Ljubljanska 22 Celje 10.000

Hišni svet Ljubljanska 22 Celje - stanovalci,

namesto venca za pokoj. dr. Marchetti J. 13.000

Društvo upokojencev Celje - Dolgo polje

- prispevek članov 3.500

Frece Marica, Čopova 12 Celje, namesto

cvetja na grob Faniki Cokan 5.000

OOS LB SB Celje, namesto venca za pokoj. Kač Reziko 8.000

Podpečan Ivan, Kersnikova 32/A Celje 2.000

Pilih Viktor, namesto cvetja na grob pokoj.

Herbi Košič Titovo Velenje 10.000

KS Center Celje - prispevek krajanov 22.000

Ivan in Fanika Luskar, Na rebru 1, namesto

venca na grob pokoj. Ivana Robič Marka 10.000

Remškar Ida, Strmca 16 Laško 2.000

Vezenšek Heda, Partizanska 24 Slov. Konjice 10.000

ZP Rogaška Slatina - prisp. za modernizacijo 5.500

Društvo upokojencev Titovo Velenje - prisp. članov 454.560

Strlekar Bojan in Dragica, Kompole 101, Štore» 32.600

Cizej Cilči, Kaplja vas 13 Prebold,

namesto cvetja na grob pokoj. Rogl Iva 5.000

Društvo upokojencev Kostrivnica - prisp. članov 50.000

Štrukelj Angela in Štefan, Žagaijeva 4 Celje,

namesto venca na grob Skale Iva 15.200

Družina IKOVIC, Solčava 57, namesto venca na

grob Skale Iva 8.000

Družina Kralj, Kačeva 9 Celje, namesto venca

na grob Skale Iva 7.800

Lojzka Zlatolas, Lokrovec 30 Celje, namesto

venca na grob Skale Iva 10.000

Skale Milka, Šlandrova 4 Rogaška Slatina,

namesto venca na grob Skale Iva 10.000

Srednje kovinarsko strojna in metalurška šola

zbiralna akcija delavcev na šoli_48.000

VPLAČANO DO 30. 6. 1986 _7,395.163

Spremenjena števiilca žiro računa

za nakazila enodnevnega zaslužka in zbiranja sredstev za modernizacijo bolnišnice:

Zdravstveni center Celje Modernizacija bolnišnice Celje 50 700 - 743-79

Sicromno, pa vendar od srca

Upokojenci Rogaške Slatine so med krajani največ prispevali za posodobitev celjske bolnišnice. Čeprav med njimi prevladujejo upokojenci s skromno pokojnino, so zbrali 150.000 dinarjev. Zavedajo se, da so redki in hkrati srečni tisti ljudje, ki v svojem življenju ne potrebujejo zdravniške pomoči - nege ali bolniške postelje. Vsi tisti, ki so že bili priklenjeni na bolniško posteljo, pa se zavedajo, koliko naporov vlaga zdravstveno osebje pri reševanju človeških življenj.

Za modernizacijo celjske bolnišnice so darovali: 1 Jožefa Kamenšek 22.000 22.000 1 Brona Resnik 10.000 10.000 1 Tone Vidmar-Luka 10.000 10.000 5 članov po 2.000 10.000 51 članov po 1.000 51.000 94 članov po_500_47.000

153 150.000

-(--

Celjska banka za modernizacijo bolnišnice

Ljubljanska banka Splošna banka Celje se intenzivno vključuje v razreševanje finančnih problemov, ki nastajajo pri tako zahtevni investicijski naložbi kot je modernizacija celjske bolnišnice.

Njeno sodelovanje ni omejeno samo na ozko poslovno sodelovanje, saj njena dosledna aktivnost prav gotovo presega te okvire. To potrjuje tudi nenehna prisotnost vodilnih in strokovnih delavcev banke pri Skladu za modernizacijo bolnišnice, kjer po svojih močeh pomagajo pri oblikovanju finančnih rešitev.

V zadnjem času se s problemi financiranja modernizacije soočajo tudi organi upravljanja banke. Tako je bila na zadnjem zboru banke, ki je bil v mesecu aprilu sprejeta pobuda delegatov, da naj banka usmeri v okviru možnosti tudi v letu 1986 del dohodka za regijsko bolnišnico, izvršilni odbor banke pa je na seji koncem maja priporočil izvršnemu svetu občine, da pritegne k financiranju modernizacije bolnišnice še druge banke, ki poslujejo v celjskem prostoru.

Pobuda in priporočilo lepo zaokrožujeta celotno aktivnost banke pri tem projektu. To praktično pomeni nadaljevanje že v preteklem letu začete aktivnosti, ko je banka usmerila iz dohodka 300 milijonov dinarjev za sofinanciranje izgradnje pete faze modernizacije bolnišnice in kaže na njen odnos do ene izmed največjih črnih lis na področju zdravstvenega varstva v našem окоЦи.

Da bi bila slika popolnejša moramo dodati že lani in letos nadvse uspešno izvedeni akciji 1-dnevnega zaslužka za modernizacijo bolnišnice, delavcev zaposlenih v delovni skupnosti. Ti so z neposrednim odločanjem v sklad za modernizacijo bolnišnice prispevali 3,150.000 din.

6. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Rudarski praznik z grenkim priokusom

Rudarji iaške občine so Dan rudarjev praznovali v Hudi jami v Rečici. To je bilo tradicionalno srečanje rudarjev Rudnika Laško s poslovnimi partnerji in predstavniki drugih slovenskih rudnikov. Tovariško srečanje so pričeli s kulturnim programom v katerem je nastopila laška godba na pihala ter moški pevski zbor Rudnika Laško, nadaljevalo pa se je z rudarskimi športnimi in družabnimi igrami.

Tudi letos rečiški rudarji niso preveč zadovoljni z delovnimi dosežki. Računali so, da bodo že aprila lahko nakopali načrtovano mesečno količino premoga, a jim to, zaradi vdora vode, ni uspelo. Šele maja so za silo

odpravili težave in sedaj zares upajo, da bodo lahko delali normalnQ. Žal pa zaradi izpada proizvodnje v prvih štirih mesecih, ne bodo iz-polnih letnega plana. Načrtovali so od 30 do 40 tisoč ton premoga, proizvodnja bo ob koncu leta manjša za petino. , V laškem rudniku so premog podražili za 71 odstotkov. Višje cene premoga bodo vplivale na boljše tekoče poslovanje oziroma na to, da se izguba (taje bila aprila 130 milijonov dinarjev), ne bo večala. Ocenjujejo pa, da letošnja podražitev ni povsem odpravila cenovih neskladij energetskih virov. Električna energija se je lani na primer podražila skoraj za dvakrat, premog pa »le« za 50 odstotkov. WE

Sprejem novincev v rudarske vrste je tudi letos predstavljal osrednji dogodek praznovanja dneva rudarjev v velenjski občini. Čez kožo je letos skočilo 106 novih rudarjev, od tega 25 rudarskih tehnikov, ki so morali pokazati kar precej jezične (in pivske) spretnosti, da so lahko storili ta usodni življenski skok. Sicer pa so ob dnevu rudarjev v Titovem Velenju pripravili še tradicionalen piknik na velenjskem gradu, ob tem pa organizirali vrsto športnih in kulturnih prireditev. Rp

Inovator Žaiec 86

Ob prazniku občine Žalec so najbolj uspešnim inova, torjem podelili nagrade in priznanja. Za množično in. ventivno dejavnost je prejel; prvo nagrado in priznanje Martin Vošnjak, vodja inova-tivne skupine SIP Šempeter za izboljšave na varilnih apa-ratih ISKRA, drugo Andrej Zabovnik, prav tako SIP za novo izvedbo napenjalca verige na nakladalnih prikoli. cah, tretjo Tone Šepec iz Gradnje Žalec za novo kon-strukcijo demperske posode za prenos betona, četrto nagrado in priznanje so prejeli Ivan Šorli, Zdenko Mak jn Ivan Kukec iz Ferralita Žalec za nov način čiščenja kanalskih peči ter peto Franc Mali iz SIP za zamenjavo lesenih čepov in prostor s prožnim zatikom na ličkal-nih obiralnikih koruze.

Priznanja za mnogično inventivno dejavnost so prejeli: Metka Lužar iz SIP Šempeter za zamenjavo obroča, Jože Skok iz Gradnje Žalec za uporabo Samotnega odpadka,. Štefan Bednjanič, Ju-teks Žalec, za zamenjavo drsne sklopke in Vlado Teman iz SIP za nov način vpenjanja obdelovancev.

Prvo nagrado in priznanje za uvajanje nove proizvodnje sta prejela Branko Koceli in Zvone Cencen, SIP, za povezavo računalnika VAX II z obdelovalnim centrom NORTE, drugo pa Vlado Bračun, Miran Grobelnik, Stane Pinger in Boris Podgoršek iz Ferralita Žalec za uv^anje tehnologije sihcije-vih bronov.

Za raziskovalna dela je prvo nagrado in priznanje prejela Marta Dolinar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovar-stvo Žalec, za izdelavo modela za napoved okužb hmelja, drugo Oto Muck, Rudi Udrih in Andreja Šteiner iz SIP za raziskovalno študijo: Več dohodka z doma pridelano koruzo in tretjo Bogdan Čede in Maijan Povše Hme-zad, Strojna Žalec, za trosil-no napravo za raztros umetnih gnojil.

T. TAVČAR

Polzelani v Parunovcu

KS Polzela in KS Paru-novac v občini Kruševac sta pobrateni že nekaj let. Prejšnji konec tedna je skupina Polzelanov obiskala njihovo krajevno skupnost ob krajevnem prazniku in dnevu vstaje srbskega naroda. Pripravili so jim lep sprejem in Polzelani so povedali, da so se počutili kot doma.

T. T.

Ribiči se zavzemajo za čistejše vode

Pred časom smo posredovali gradivo ribičev za razširjeno sejo komisije za varstvo voda pri predsedstvu Socialistične republike Slovenije. Predsedstvo se je že sestalo, zato poglejmo, kakšne so njihove ugotovitve, stališča in predlogi.

Udeleženci razširjene seje so pouda-riU, da je stanje, ki vlada v zvezi s čistočo rek zaskrbljujoče. Ugotovili so, da se organizacije združenega dela izmikajo obveznostim do vodnega gospodarstva. To pa jim omogočajo ne

jasni predpisi in standardi o kakovosti voda. Zato Ribiška zveza Slovenija poziva vse ribiške organizacije in ribiče, da se čim bolj vključijo v prizadevanja za čistejše vode. Prav tako velja poziv vsem republiškim upravnim organom, odgovornim za varstvo okolja, kmetijstvo in energetiko, industrijo in transport, da preverijo, kako se uresničujejo nova napotila inšpekcijam, zlasti pa priprave za uresničevanje nalog in ciljev srednjeročnega načrta, ki predvideva odpravo 3. in 4. stopnje onesnaževanje voda in zraka. Na seji so tudi

poudarili, da morajo biti inšpekcije usposobljene za svoje naloge. Neodvisna institucija pa naj bi dajala ocene in predloge za reševanje problemov okolja. Pomenben je tudi predlog, naj izideta dvojni številki Ribiča in Našega okolja, ki naj bosta v celoti posvečeni navodilom za zaščito vod in okolja.

Za konec so tudi opozorili, da ni ustreznega študija za varstvo okolja na mnogih smereh strokovnega usposabljanja, pa tudi ne natančne organizacije dela z opisi nalog izvajalcev, kar je vzrok za številna kazniva dejanja.

Dan gasilca v Preboldu

v žalski občini je navada, da v tisti krajevni skupnosti, kjer praznujejo občinski praznik, praznujejo tudi dan gasilca. Tako so se v soboto zbrali gasilci žalske občine v Preboldu. V paradi je sodelovalo več kot petsto gasilcev in več deset vozil. Na slovesnosti je govoril predsednik skupščine občine Žalec, Ludvik Semprimožnik, sledila pa je krajša gasilska vaja.

Na shki: ešalon gasilk v povorki.

T. TAVČAR

Jolanda Domanjko

»Otroci so še tako pristni, « je kar nekajkrat v najinem pogovoru ponovila še ne 22 let stara vzgojiteljica Jolanda Domanjko, ko je mirila šopek najmlajših folkloristov zaradi treme pred nastopom z praznik krajevne skupnosti Nova vas v Celju. S folkloro povsem »zastrupljena« iz hudinjske osnovne šole je novovaš—

čanka Jolanda, sicer zaslužna članica Celjskejol-klorne skupine ŽPD France Prešern, v rekordnem času treh mesecev na noge postavila menda kar edino foklorno skupino v krajevni skupnosti. Okrog nje se je zbralo 40 otrok iz Nove vasi, ki so doslej pripravili že tri nastope: prvega za 1. maj in dva med praznikom krajevne skupnosti.

Z otroškimi štajerskimi plesi in igrami ter v izvirnih otroških nošah je folklorni podmladek iz Nove vasi požel burna priz

nanja, ne samo zaradi otroške ljubkosti in neposrednosti, ampak tudi zaradi strokovnega prijema njihove tovarišice.

»Mislim, da je folklora v zamahu in potrebno je začeti pri najmlajših,« je prepričana Jolanda, saj ima dovolj možnosti, da svoje trditve preizkuša tudi v praksi. Zaposlena (žal, še vedno za določen

čas) v WO Tončke Čeče-ve v Celju in kot mentorica folklorne skupine v osnovni šoli Ivana Kovači-ča-Efenka je svoje najmlajše folkloriste doslej pripeljala tudi do republiških revij; pa to ji ne pomeni toliko, kot iskreče oči in nasmeh na otroških obrazih, ki se tako radi sproščajo ob plesih. «

Trikrat dobro pa je to, da jim v mlade glavice Jolanda s plesom spravlja ljubezen do ljudskega izročila; če hočete, do narodne samobitnosti, do kulturnega izročila prednikov, čeprav te iste glavice če ne vedo, da se te- ' mu, kar počmo, lahko tudi tako reče. Šele, ko bodo takšne glavice odrasle, bo v njih nekaj žlahtnega. Morda tudi na takšen način premišljuje Jolanda Domajnko, ko vsak dan znova kolesari v svoj vrtec, k svojim varovancem v Novo vas ali pa na vaje k svojim Prešernovcem.

MITJA UMNIK

Ob prazniku nov dom

¥ Pestem slavili tUdI gasilci

v spomin na 7. julij 1941, ko so skojevci in komunisti, med katerimi jih je bilo največ iz Pesja, uspešno izvedli napisno akcijo v Šaleški dolini, so krajani Pesja ob koncu prejšnjega tedna proslavili svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so v kraju odprli nov sodoben dom krajanov in gasilski dom.

Praznovanje so združili tudi s 40. jubilejem domačega gasilskega društva, ki so ga ob tej priložnosti nagradili z novim domom, proslava 40. letnice Gasilskega društva Pesje paje bila tudi osrednja prireditev občinske gasilske zveze Velenje.

O gradnji novega doma krajanov in gasilskega doma so v Pesjem začeli razmišljati leta 1981, koje zaradi bližine rudniških objektov pričel stari dom krajanov pokati, gasilski dom pa je bil ob predvideni izgradnji toplovodnega omrežja in zaradi železniških tirov težko dostopen. Investitor skupnega doma krajanov in gasilcev, s katerim je ves čas dobro sodeloval gradbeni odbor krajevne skupnosti, je bila delovna organizacija Rudnik lignita Vele

nje. Največji del denaija za opremo doma so zbrali s samoprispevkom krajanov, razliko za skupno vrednost opreme pa še iščejo v delovnih organizacijah. Doslej so jim že pomagah v RLV, DO Termoelektrarna Šoštanj in DO'Eso.

Ob prazniku so v Pesjem pripravili še vrsto spremljajočih prireditev. Ob pionirski olimpiadi in srečanju borcev pri novem spomeniku v Pesjem so v petek pripravili še smučarske skoke za rudarsko svetilko na smučarski plastični skakalnici v Pesjem, gasilci pa so ob paradi pripravili še tekmovanje gasilskih desetin za pokal krajevne skupnosti. V nedeljo so v Pesjem organizirali še tradicionalni pohod ob spominskih obeležjih NOV.

Kljub pomembnim pridobitvam pa ima letošnje praznovanje ob predvideni izgradnji nove klasirnice in deponije premoga (o tem več v eni prihodnjih številk) in s tem vse večje ekološke ogroženosti Pesja malce grenak priokus, saj se zahteve krajanov, ki so jih ti dali ob predvidenih izgradnjah že lani, prepočasi uresničujejo.

R. P.

V Stranje po novem asfaltu

v Stranju, pretežno kmetijskem zaselku v šmarski krajevni skupnosti Mestinje, je bilo pretekli četrtek veselo. Radost je bila povezana z otvoritvijo dobrih šeststo metrov krajevne ceste, ki so jo pred tem prevlekli z asfaltom.

Ta del ceste so začeli krajani Stranja graditi že pred štirimi leti. Ker je ta del krajevne skupnosti Mestinje oziroma zaselka Stranje bolj na redko posejan z domačijami, je bil prostovoljni delež v denarju in delu ter še drugih uslugah, toliko večji na posameznika. Vsa cestna dela, razen prevleke z asfaltom, so opravili sami. Izračunali so, da so na cestni trasi prebili preko tisoč dvesto ur, strojnih ur z lastnimi traktorji in drugimi vozili pa so našteli več kot sto. Asfaltno prevleko je plačal šmarski sis za ceste in komunalo ter krajevna skupnost Mestinje iz rednih sredstev za uresničitev planskih nalog preteklega srednjeročnega obdobja. Pomembno delovno zmago in pridobitev so Stranjani tudi primerno kr-stili. M. A.

Ifl. JUUJ 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 7

Srečanle ob Dnevu borca

Borci žalske občine so se srečali na Dan borca ter v počastitev občinskega praznika pri lovski koči pod Gelavo. Zbralo se jih je več sto, o pomenu praznika pa je govoril predsednik občinskega odbora ZB Žalec, Rado Ci-lenček, v kulturnem programu pa so nastopili preboldski godbeniki, pevci in učenci osnovne šole. O srečanju so nam govorili nekateri od udeležencev.

Ivan Jeromel: »Doma sem iz Matk in sem vojni invalid, ranjen pa sem bil leta 1944 v Zagoiju ob Savi. Takšna srečanja so za nas

dragocena, s^j se zberemo tovariši iz najtežjih dni, z nami pa je še veliko drugih, predvsem mladih, ki nadaljujejo in ohranjajo tradicije NOB.«

Jože Gril: »Bil sem borec VDV brigade dve leti in imel sem kar precej sreče, da sem ostal živ in cel. Sicer sem praporščak KO ZB Vinska gora, ki dokeO živahno deluje. Mislim, da je vsakoletno srečanje borcev vsem dobrodošlo.«

Antonija Hriberšek: »Nisem bila borka, toda zaradi aktivnega delovanja in naprednega mišljenja so me za

prli v Trbovljah leta 1942. Pri meni so našli prepovedano literaturo, kar je bilo dovolj da so me več kot dve leti trpinčili v ječi. Naših srečanj pa se seveda z veseljem udeležujem.«

Alojzija Pižorn: »Srečanje borcev in aktivistov je zelo pomembno, čeprav nas je iz leta v leto manj. Kljub temu vsakič znova obudimo spomine, mladi nam pri tem prisluhnejo in tako spoznavajo pot, ki smo jo morali prehoditi od okupacije do osvoboditve. S tem pa je glavni namen srečanj, ne pozabiti, dosežen.« TONE TAVČAR

Nastopilo devet družin

Ribiška družina Šempeter je v počastitev praznika občine Žalec pripravila tradicionalno tekmovanje ribičev na jezeru Presaije. Udeležilo se ga je dvanajst ekip iz devetih ribiških družin Slovenije. Vrstni red ekipno: 1. RD Trbovlje 9800 točk, 2. Ptuj 7475, 3. Kozje, pododbor Podčetrtek 6800, 4. Maribor, 5. Laško, 6. Šempeter itd. Posamezno: 1. Drago Prašnikar (RD Trbovlje 6675 točk, 2. Vlado Ogrizek (RD Ptuj), 3. Branko Erkar (RD Maribor) 3125, 4. Jože Lavrenčič (Ptuj), 5. Jože Debelak (RD Kozje, pododbor Podčetrtek), 6. Zvonko Petek (Ptuj), 7. Čedo Lončar (Šempeter), itd. T. TAVČAR

Res privlačna ifonjenišlca prireditev

y ßoiowißan so nastopili skoraj wsl najboljši konJonJkl

Tam, kjer v Gotovljah pri Žalcu danes vadijo in tekmujejo konji s svojimi konjeniki, je bilo včasih nogometno igrišče vsaj v Savi^-ski dolini znanega in priznanega nogometnega kluba Borut iz Gotovelj pri Žalcu. Časi se pač spreminjajo in »zagospodarili« so tisti, ki so tam že pred mnogimi desetletji imeli svojo domovinsko pravico - konji. Da je to res, dokazujejo njihov pred leti ustanovljen konjeniški klub ter veliko zanimanje ter pozornost, da vsaka kmečka domačija ob športnem tekmovanju za tisti dan odstopi enemu izmed tekmovalnih konj prostor v svojem hlevu ali pod kozolcem.

Letos so prizadevni člani konjeniškega kluba v Gotov-yah, ki ga kot predsednik vodi Peter Janič ob sodelovanju mnogih, med njimi Mira Novaka, Ervina Časa, Karmen Gorišek in drugih prizadevnih članov, pripravili 5. Konjeniški turnir z udeležbo domala vseh n^boljših slovenskih konjenikov. Nastopili so predstavniki konjeniških klubov Krumperk z bivšim Celjanom in enim naj-ooljših jugoslovanskih konjenikov Matjažem Čikom pa ¿elu, Ljubljana, Merx Ce-ye, Maribor, popularna Lipi

ca in seveda vse boljši domačini iz Gotovelj. Pridružili so se jim tudi kmetje s svojimi konji ter tako popestrili zanimivo prireditev, ki pa je letos privabila manj obiskovalcev, kot lani. Največ zanimanja je bilo za nastop kmečkih konj in »žolija«, medtem ko so se redna tekmovanja preveč vlekla in ponavljala.

V kmečki galopski dirki je zmagal Janez Oset pred Joži-jem Sedminekom, Markom Gojzdnikom, Iztokom Ajdni-kom in Stankom Zupancem, zanimivo pa je bilo tudi v zaključni dirki klubskih konj za privlačno nagrado devet starih milijonov, ki sta jo prispevala turistično društvo Vransko in turistična agencija Emona Globtur s

poslovalnico v Celju - dopust na Ohridu! Dobil jo je mladi konjenik iz Gotovelj Iztok Ajdnik s konjem Val-teijem pred Alenko Kač s Čamo in Tadejo Kolšek s Rigo, obe iz Gotovelj. Iztok Ajdnik paje uspel tudi v dirki parkur za mlade konje (ovire višine 110 cm), kjer je v najštevilnejši zasedbi 25 tekmovalcev osvojil brez kazenskih točk in v najhitrejšem času 73,70 prvo mesto. V tej kategoriji je nastopila tudi najmlajša udeleženka turnirja desetletna M^a Novak iz Gotovelj, ki pa je zaradi padca morala odstopiti od nadaljnega tekmovanja. V parkuiju višine 120-130 cm je bil najboljši Čikov sin Matjaž, smolo pa je imel domačin Franc Mesarič, ki pa je zato uspel zmagati v izredno zahtevni disciplini lovu na »žolija«, kjer je bil prepričljivo najboljši.

Pri pogovoru z udeleženci zanimive in dobro pripravljene prireditve pa je bilo najpogosteje slišati željo po tem, da bi konjeniški klub v Gotovljah čimprej dobil svoje hleve in svoj prostor za vadbo, kajti le tako bo tudi v bodoče lahko napredoval in dosegal pomembne uspehe.

TONE VRABL Foto: EDI MASNEC

Največ navdušenja je med gledalci požela zadnja disciplina, to so bile galopske dirke.

ter pSñ^J^ pomerili v tekmovanju s kmečkimi enovpregami Zdravko Koželj iz Škofje vasi, Miha Rojnik iz Babnega, '^mii Hojnik iz Škofje vasi.

Gasilke iz Vojnika in Škofje vasi na tekmovanju v Avstriji

Vsoboto, 28. junija, je bilo v avstrijski Radgoni mednarodno gasilsko tekmovanje. Udeležili sta se ga tudi ženski ekipi gasilk iz Vojnika (na sliki) in Škofje vasi. Tekmovanja se je udeležilo samo pet ženskih ekip, ki so bile vse iz Slovenije. Med Avstrijci so požele precej navdušenja in občudovanja, saj tam ni v navadi, da bi bile gasilke tudi ženske.

Gasilci so se na tekmovanju pomerili v vajah z motorno brizgalno in s štafeto. Obe ženski ekipi iz celjske regije, sta osvojili bronasto značko. Poleg gasilskega tekmovanja so organizatorji tekmovalci popeljali tudi na ogled razstave gasilskih vozil novega podjetja Lohr. MILENA JURGEC

Hmezad

SOZD Hmezad DO Mlekarna Arja vas

Komisija za delovna razmerja DO Mlekarna Arja vas

razpisuje

prosta dela in naloge:

1. vrtnar

pogoji: V. ali IV. stopnja zahtevnosti vrtnarske usmeritve (vrtnarski tehnik ali vrtnar)

- 1 leto delovnih izkušenj

2. pomoč v kuhinji

pogoji: IV. stopnja zahtevnosti kuharske usmeritve (kuhar)

- 1 leto delovnih izkušenj

Delo se združuje za nedoločen čas.

Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v roku 8 dni po razpisu na naslov: SOZD Hmezad - DO Mlekarna Arja vas, 63301 Petrovče.

Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.

8. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Šlandrova nagrada knjižnici

Poslovanje posodabljajo ob A^û-letnlcl z računalniki

Celjsko povojno knjižničarstvo slavi letos štirideseto obletnico. V knjižnici Edvarda Kardelja poskušajo v jubilejnem letu uvesti novost - računalniško avtomatizacijo. Za svoje delo na področju knjižničarstva in za pomemben prispevek h kulturnemu utripu našega mesta pa so letos tudi med Šlandrovimi nagrajenci.

Knjižnica Edvarda Kardelja je nastala z združitvijo osrednje študentske knjižnice, ki jo je leta 1946 ustanovilo ministrstvo za kulturo in celjske ljudske mestne knjižnice. V štiridesetih letih seje celjska knjižnica zelo razvila. Danes je v njej zaposlenih 43 delavcev, knjižnica ima čez 300 000 enot različnega gradiva knjig, časopisov, časnikov, nekaj medioteke, in več kot 30 000 bralcev.

Zaradi pemajhnega števila strokovnih delavcev - namesto 43, bi jih potrebovali 66 in zato, ker naj bi knjižnice postale sestavni del knjižnič-no-informacijskega sistema so se lotili uvajanja avtomatike v delo knjižnice. Zaradi preskromnih finančnih sredstev jim sicer ni uspelo dobiti želenega sistema dobis-li-bris, ki bi omogočal izposojo oziroma izmenjavo in iskanje informacij na področju cele Slovenije ali celo Jugoslavije, uspelo pa jim je s pomočjo slovenske Raziskoval

ne skupnosti in celjske Kulturne skupnosti kupiti dva računalnika ATARI, za katera pa so ustrezni programi še v izdelavi pri Narodni-uni-verzitetni knjižnici v Ljubljani.

Ta dva računalnika bosta omogočila jeseni uvesti v oddelku za študij in v katalogih delno avtomatizacijo knjižnice. Računalniško naj bi bili predstavljeni predvsem katalogi prihajajočega gradiva, pomembnejše informacije o knjižničnih gradivih in pa bralci ter izposoja. Prednost računalnikov ATARI je v njihovi veliki uporabnosti in enostavnem delu. Sočasno pa so uporabni kot procesorji in kot terminali. Uvajanje računalniške avtomatizacije bo bralcem omogočilo več informacij, knjižničarjem pa bo olajšalo delo.

Seveda pa knjižnica ni dobila Šlandrove nagrade le zaradi razvoja njihove osnovne dejavnosti-knjižničarstva, pač pa tudi zato, ker so skrbeli za delček posebnega kulturnega utripa našega mesta. Urejali so posebne zbirke, organizirali razne prireditve, med katerimi je tre-b*a posebno izpostaviti njihove razstave, ki so v veliki meri povezane z izobraževalnim procesom v naših šolah in postajajo del nazornega učenja.

INES DRAME

Dane Debič, vodja knjižnice Edvarda Kardelja: »Mislim, da je to najvišje priznanje, ki ga knjižnica naše - sploš-noizobraževalne zvrsti lahko dobi v Sloveniji, saj vemo da kakšna višja priznanja, ki bi bila v glavnem namenjena knjižničarstvu, ne obstajajo. To področje nagrajevanja je danes preneseno predvsem na občine in ena takih občinskih nagrad je tudi nagrada Slavka Šlandra - zelo pomembna nagrada že po svojem ustanovitvenem pomenu. Nam ta nagrada veliko pomeni. Mislim, da smo jo zaslužili vsi - ne le sedanji, pač pa tudi vsi tisti delavci, ki so sploh kdaj delali v naši knjižnici in ustvarjali njeno prihodnost.«

Porazguhljeni podmladek

¥ Preboldu obnavljajo kulturni dom

Pomanjkanje prostorov za delo je eden glavnih razlogov, ki zavirajo razcvet dejavnosti v okviru delav-sko-prosvetnega društva »Svoboda« iz Prebolda. Dotrajano stavbo doma kulture sicer postopoma obnavljajo, gre vse skupaj prepočasi. Zaradi propadlega referenduma za novi samoprispevek bodo v krajevni skupnosti Prebold morali še kar lep čas počakati na kulturni hram, ki ga potrebujejo.

V okviru preboldske »Svobode« delujejo godba na pihala, ki bo jeseni dopolnila šestdeset let, moški in ženski pevski zbor, kino sekcija, re-citatorska in dramska sekcija. Pomembno mesto ima krajevna knjižnica z bogatim knjižnim fondom. Pred ena-inštiridesetimi leti ustanovljena je to ena prvih knjižnic v Savinjski dolini. Mnogo bolj kot danes, je bila v Preboldu nekoč razgibana dramska dejavnost in lutkar-stvo, glavni razlog za usihanje dejavnosti pa so že omenjeni prostori za vaje in dramske uprizoritve. Kot domala povsod se društvo s svojimi sekcijami ubada s pičlimi finančnimi sredstvi, in še slabše bi bilo, če bi ne bilo občasne denarne in materialne pomoči domače Tekstilne tovarne.

Preboldski Svobodaši si že

desetletje prizadevajo za obnovo starega kulturnega doma. Pred dvema letoma so šli v akcijo postopnega obnavljanja objekta. Takrat so obnovili dva prostora in povečali prostôre knjižnice, letos pa so se lotili levega spodnjega dela pročelne stavbe, kjer bo prostor za pevsko sobo, podstrešne prostore pa bodo uredili za ostale dejavnosti. Sem sodi še ureditev vodovodne napeljave, garderob in sanitarij. V obnovljenem kulturnem domu je predvidena tudi velika dvorana za kulturne prireditve. Preboldski kulturniki upajo, da bo s primerno usposobljenimi prostori lažje zaživela zlasti dramska

amaterska dejavnost, o; pa še dolgoletni prol mentorstva. S kadri imaj žave tudi v moškem skem zboru, ki pogreša r ših, svežih glasov.

Pomemben kulturni s{ bujevalec v kraju je tudi novna šola z neštetimi de nostmi in šolsko knjižn Pod dobrim mentorstvor šolarji kaliljo v dobre pe^ recitatorje, plesalce. Zal po končanem osnovnem lanju razkropijo po sredi šolskih središčih in izgul tesnejši stik s krajem. Z potem le redkokdo najde v domače kulturno drušb

MARJELA AGR

Ljubitelji med uspehi in težavami

Kljub kulturi nenaklonjenim družbenim razmeram napredek v ljubiteljski kulturi

Končala se je zelo uspešna in bogata sezona ljubiteljskih kulturnih društev. 53, kolikor jih deluje pod okriljem celjske Zveze kulturnih organizacij, je pripravilo več kot 1000 predstav. Kljub temu, da so opravičila svojo družbeno vlogo, pa se še vedno srečujejo z velikimi prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami.

Ljubiteljskih kulturnih društev je v naši občini oziroma regiji iz leta v leto več. To pomeni veliko breme za strokovno službo, ki mora gospodariti z relativno skromnimi finančnimi sredstvi. Zavedajo se, da ne gre ustanavljati novih društev za vsako ceno, prav tako pa jih ne morejo kar na splošno zavračati.

Štefan Žvižej, sekretar ZKO, pravi: -Tam kjer obstaja osnovno jedro, kjer ljudje želijo združevati svoje interese in kjer lahko združeni kaj naredijo, tam so društva nedvomno upravičena. Toda na Lavi, Ostrožnem in na Hudinji smo z vehkim pompom ustanovili društva, o katerih sedaj ni nič slišati. Z ustanovitvijo novih društev ne dobimo tudi večjih finančnih sredstev, pač pa pride do nove notranje delitve, zaradi katere so marsikdaj oškodovana društva, ki že leta in leta pridno delajo. Vendar pa društva v glavnem opravičujejo svoj obstoj. Društvo v Vojniku, kraju, ki je že malce bolj oddaljen od centra, pripravlja veliko prireditev, ima dosti sekcij, živi s svojim krajem, pa ne znamo reči prave besede takrat, kadar bi želeU urediti njihov kulturni dom, kar bi si vsekakor zaslužili.«

Prav prostori so tista stvar, pri kateri si društva sama težko pomagajo, saj je ureja-nj^opremljanje in vzdrževanje prostorov stvar denarja.

Štefan Žvižej

V Kulturni skupnosti so začeli razmišljati o plačevanju amortizacije. Sredstva naj bi se zbirala pri ZKO in se uporabljala tam, kjer je to najbolj potrebno. To je že ena od oblik reševanja prostorskih težav v prihodnosti.

Težave pa so tudi s strokovnimi kadri. Gledališkim skupinam ne morejo vedno pomagati igralci celjskega gledališča, saj ima leto samo toliko problemov, da je nemogoče nekoga še dodatno obremenjevati. Problemi so tudi pri pevskih zborih. Število pevskih zborov nenehno raste, zborovodij pa je vse manj in zato prihaja do tega, da vodi en človek tudi po štiri zbore. Vsem gotovo ne more dati vsega svojega strokovnega znanja. Kar zadeva kadre, je še najbolje pri plesnih skupinah, saj imamo v Celju kar tri kulturne delavce, ki se lahko ukvarjajo samo s plesno dejavnostjo, medtem ko so na drugih področjih strokovni vodje navadno zaposleni tudi kje drugje.

Kljub vsem tem težavam in kulturi - posebno ljubi

teljski nenaklonjenim družbenim razmeram, pa je v delu ljubiteljskih skupin opaziti napredek. Predvsem pionirska in mladinska kulturna društva se vse bolje organizirajo. Kulturni dnevi na šolah postajajo pravi praznik mladinske kulture. Pri ZKO se zavedajo, da bo treba tem društvom več pomagati, saj brez podmladka tudi v odraslih skupinah ne bo šlo. Velik uspeh letošnje sezone predstavljajo tudi pevski zbori. Kar osem zborov našega območja je takšnih, da se lahko z njimi postavljamo tudi v republiškem merilu. Plesne skupine so tako napredovale, da veliko pomenijo že v jugoslovanskem merilu. Folklorna skupina

ima v enem polletju 40 do 50 nastopov. Vse te skupine pa se morajo še vedno boriti za normalne delovne pogoje.

Glavna sezona ljubiteljskih skupin je sicer zaključena, vendar pa delo tudi v tem poletnem času ne bo povsem zamrlo. Za to bodo poskrbele skupine, ki se vključujejo v poletne javne prireditve. Velik problm poletnega obdobja predstavlja priprava programa za praznik občine Celje, ki je 20. julija, ko je veliko članov ljubiteljskih društev na dopustu. Zato se organizacija tega programa navadno prepušča bolje organiziranim društvom, ki vedo kdaj gredo njihovi člani na oddih. ^

INES DRAME

Domače citre bodo zvenele v Grižah

Citre so včasih sodile v marsikatero slovensko družino in še danes jih imajo marsikje v kakšnem kotu ali na podstrešju. Precej mai^ je Slovencev, ki znajo nanje igrati, le redki pa so, ki še poučujejo igranje na ta instrument. To je vodilo tudi DPD Svoboda Griže, da je sklenilo pripraviti srečale citrarjev iz vse Slovenije in tudi zamejstva. Tako bo prvo srečanje, ki ima naslov zlate citre, v soboto, 12. julija ob 15. uri v letnem gledališču v Grižah.

Pri pripravi te prireditve so člani organizacijskega odbora v začetku naleteli na precejšnje težave, saj v Sloveniji ni nikjer podatkov o tem, koliko ljudi še igra na citre, še manj pa je seveda naslovov. Zato so se obrniU za pomoč na republiško kulturno skupnost, ki jim je posredovala naslov Rada Ko-kalja iz Kranja, ki je sodeloval tudi v TV oddaji o citrah na Slovenskem in pozna precej teh glasbenikov. K sodelovanju so pritegnili še druge sodelavce, kot so Mira Omerzel-Terlep pa Jasna Vo-dakovič in drugi, ki so potem z nasveti pomagali, da bo ta prireditev tako kakovostna kot tudi dobro obiskana.

Najprej je seveda obstajala dilema ali naj bo to srečanje aU tekmovanje, vendar je ta

koj prevladala misel o sreč nju, čeprav bo prirediti spremljala tudi posebna sk pina strokovnjakov, ki jo v di Cita Galič. Njen namen i ocenjevati nastopov pos< meznikov, pač pa svetova in pa iz celotne prireditv prodobiti smernice za bodi če srečanja, saj naj bi ta pr reditev postala tradic onalna.

Za letošnjo srečanje se j že prijavilo 25 posameznike in 15 skupin (duet, trio, kvai tet), ki bodo izvajali razUčm skladbe, saj organizator n postavil v bistvu nobenil omejitev glede izbire progra ma. Obiskovalci pa si bode lahko ogledali tudi citre na stopajočih, saj bodo razstav Ijene na prireditvenem prostoru.

V Grižah so torej zaoral) ledino na tem področju ii; upati je, da bo tudi ta priredil tev dobila take razsežnosti kot tekmovanje za Zlato hari moniko Ljubečne.

F. P.!

Weasteast v galeriji KLjUB

Weasteastje umetniško gibanje, ki je skrbnejšim spremljevalcem slovenske umetnosti dovolj znano, saj se bliža desetletnici svojega javnega delovanja inje v tem času zelo pomnožilo vrste svojih sodelavcev, prav tako pa. z vse bolj številnimi javnimi predstavitvami, tudi poseglo v kulturno zavest naših narodov. Zato je prav, da si dosežke te ustvarjalnosti lahko ogledamo tudi v Celju, ki premore nekaj agilnih mail-artistov.

Razstava, ki jo je pripravil kranjski pesnik, esejist, prevajalec in mail-art animator Franci Zagoričnik nam ponuja na ogled izbor del iz dveh Weasteast zbornikov zadnjega časa: pri reviji Dialogi v Mariboru in pri reviji Új symposion v Novem Sadu. Temeljna značilnost teh del je globoka osebna angažiranost avtorjev, ki se s svo

jimi izdelki odzivajo na uganke in pasti življenja ter seveda tudi umetnosti. A za razliko od tradicionalnih načinov umetniškega izraza ti ustvarjalci ničesar ne posplošujejo: ne težijo od posebnega k splošnemu, kar je še tako značilno za vrednoteno in z režimsko estetiko nakodrano tradicionalno umetnost, ki ima navkljub vsem svojim sodobnim trendov-skim preoblekam, še vedno isto-prosvetiteljsko funkcijo. Pričujoči izdelki so izključno konkretni, ker vsebujejo poleg oblikovnih tudi vsebinske naboje, ki so lastni komunikativnemu bistvu umetnosti kot je mail-art. To so skrbno subjektivni, intimni izrazi, ki pa prav ob dejstvu javne razstavitve delujejo kot skrbno izbrana dokumentacija nekakšnega subverzivnega gradiva, tako da se tenkočutni gledalec

kar ne more otresti nekoliko morbidnoga občutka, da se ob priliki ogleda tako zasnovane mail-art razstave spreminja v organ »Velikega brata«, ki na ta način s svojim vseobsegajočim Pogledom podružblja tudi najbolj intimne sfere človekovega duha. Ta lastnostjo nedvomno najbolj učinkovita odlika mail-arta, ki z omenjenim razmerjem med zasebnim in javnim kaže, opozarja, priča, o neizogibni prisotnosti totalitarizma v družbenih sistemih, za katere je že tako jasno, da posvečajo ob namenski zapostavitvi neulovljive Religije, vso skrb nadzorovanemu gojenju Umetnosti, ki pa navzlic njenemu neulovljivemu religioznemu izvoru, dandanašnji vsë raje postaja plen.

BORI ŽZUPANČIČ

Zbirateljska vnema Aleksandra Videčnika

Aleksander Videčnik je star znanec Zgodovinskega arhiva v Celju, predvsem zaradi svoje zbiratelj-ske vneme. Zbira pričevanja iz preteklosti in iz sodobnega časa. V zadnjem letu je celjski Zgodovinski arhiv obogatil z gradivom, ki obsega dragocene drobce iz preteklosti Mestne hranilnice v Celju in bančništva nasploh, zajetno dokumentacijo o pionirskem in mladinskem varčevanju in akciji Pikapolonice na Slovenskem. Podal pa je tudi dokumentacijo petdesetih let, ko je sam sodeloval pri neuresničenem projektu vinske kleti v Virštanju in z vnemo spremljal razvoj zadružništva in osveščanja kmečkega prebivalstva.

Zbirateljska vnema Aleksandra Videčnika, bo morda navdušila še kakšnega neznanega zbiratelja, da bi s svojimi zbirkami obogatil Zgodovinski arhiv v Celju in pomagal tistim, ki v arhivu opravljajo znanstveno-razisko-valno delo.

2¡ JULIJ 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 9

jrez dograditve centra ne bo razvoja

^ eolieh še ne bo nowe sedežnlce. Znane že cene smučarskih vozownic

>tos na Golteh še ne bo nove dvo-^ležnice, pać pa naj bi obnovili stre-in delno tudi notranjost hotela ter ^ Dili še en teptalec. Takšne so ugo-fitve z zadnje seje družbenega svelai bdi nad delovanjem in razvo-\ rekreacijsko turističnega centra C jjg isja seji so obravnavali tudi po-^Vanje centra v letošnjem polletju, 'bo konca avgusta bodo v sozdu dobili projekte z dvosedežnico, "^"^'naj bi jo postavili prihodnje leto, do inca leta pa tudi projekte z dozidavo hitela, ki "^Ј takrat, ko bo popolno-obnovljen, sprejel 190 gostov. Za ^Vsedežnico je sedaj premalo denar-gaj je cena od prvotnih 80 milijonov Ptgjçaj mesecih narasla na 260 milijo-''Sv zato gradnje letos ne bo. Na družnem svetu so si bili enotni, da s ^idobitvijo projektne dokumentacije radi hitre rasti cen materialov, po-•^bnih za postavitev sedežnice, v bo-če ne gre več zavlačevati. Sicer pa obisk Golt, v prvih treh mečih so namreč z gondolo pripeljali 21 ;oč obiskovalcev več kot lani v istem isu, dokazuje, da se zaupanje do tega intra med smučarji ponovno krepi, a Golteh bi tako morali tudi ob poletju poslovati pozitivno, pogoj pa je, a bodo telesno kulturne skupnosti

treh občin, izjema je le Mozirje, poravnale s samoupravnim sporazumom predvidene obveznosti. Poslovanje centra je torej kljub dobremu obisku, povezavi gostinskega in žičniškega dela, ki je prineslo določene prednosti, ter kljub dobri lanskoletni predprodaji smučarskih vozovnic še vedno odvisno tudi od pomoči širše družbene skupnosti. Res, da gre za dogovorjeno in v slovenskem prostoru posnemanja vredno družbeno akcijo, ki pa ima tudi svoj namen: postaviti center na lastne noge.

Razvoja Golt torej ne bo, če ob predvideni nabavi še enega teptalca (lani in letos jim je pri teptanju priskočil na pomoč Unior) in obnovi hotela, ne bo zgrajena vsaj še dvosedežnica Smre-kovec, smučarski poUgon, dograditi pa bo potrebno tudi hotel. Z načrti za nekatere od teh nalog se je že predolgo čakalo. Bolj malo je bilo storjenega tudi za poletno življenje centra (izjema je letos delno le izletniški turizem), ki sedaj, v takšnem stanju, ko pušča streha hotela in ko tudi sobe niso primerno urejene, ne more sprejemati gostov. Prav letna sezona pa je ob dopolnjeni zimski ponudbi osnova za to, da bodo lahko na Golteh samostojno poslovali. Kako bo z dograditvijo centra, je v prvi

vrsti odvisno od sozda Merx, zaslužek v poletnih mesecih pa tudi od kreativnosti kolektiva RTC Golte, ter njihove

Znane so tudi že cene smučarskih vozovnic za prihodnje leto. V poslovni skupnosti slovenskih žičničarjev so se dogovorili, da bodo enodnevne smučarske vozovnice v večjih smučarskih središčih Slovenije v sezoni 86/87 po 4000 din, na Golteh pa zaradi podpore telesnokulturne skupnosti 1000 din manj. Poldnevne vozovnice bodo po 2200 din, kolikor bodo tudi dnevne vozovnice za otroke. Sezonska karta bo stala 34 tisoč in letna 40 tisoč din. Ponovno bo na Golteh letna karta v predprodaji skoraj dvakrat cenejša kot v redni prodaji in jo bo mogoče kupiti za 24 tisoč din, s takojšnjim vplačilom celotne vrednosti pa za 18 500 din za odrasle in 12 000 din za otroke. Za sicer osem dnevnih kart v redni prodaji bo torej v predprodaji mogoče kupiti letno karto.

povezave s turističnimi agencijami. Predvsem s Kompasom v Mozirju je pri tem še premalo sodelovanja.

R. PANTELIČ

uleminar za
:nentorje
^rističnili
iodmladicov

)

i Celjska turistična zveza le pripravila pred kratkim eminar za učitelje-mentor-£ turističnih podmladkov iia osnovnih šolah širšega «Ijskega območja. ; Odlično obiskanega semi-laija se je udeležilo 25 men-Dijev, kar pomeni, da je bilo astopanih polovico popol-tih osemletk z našega ob-nočja. Uvodno besedo in nisli o vlogi in pomenu turi-tičnih podmladkov je pove-lala mag. Danica Zorko, [lavna tajnica Turistične veze Slovenije, o urejenosti n o ocenjevanju šolskih »kolij je govoril prof. France Игк, delovna programa za uristične podmladke v ra-xedni in predmetni stopnji )a je predstavil prof. Zoran Sudler.

Seminar je nakazal kako laj teče v bodoče ta prepo-rebna turistična vzgoja os-lovnošolske mladine, pred-tavljena programa pa bosta agotovo zanesljiva osnova a še sistematičnejšo delo

Uspela vasica olimpiada na Rečici ob Savinji

Letošnji ohmpijski zmagovalci »Vaške ohmpiade« na Rečici ob Savinji so vaščani Pobrežja, sledijo pa jim Poljane in Spodnja Rečica. In še druge značilnosti letošnje, že 8. turistične prireditve na Rečici? Dober obisk, dobra organizacija, ki jo je prvič prevzelo novoustanovljeno turistično društvo in veselo razpoloženje, ki gaje žal zvečer, po deseti uri, prekinil dež. Posnetek pa je z uvoda letošnje ohmpiade, z iger Delo-Kompas, kjer sta se pomerili ekipi Rečice in Žalca. Boljši so bili domačini, ki so si zmago priborili v zadnji igri »za Župane«. V polivanju trpinov na sramotilnem kamnu (na posnetku) pa so bili spretnejši Žalčani.

Kaico do inter-raii vozovnic

se TTG ne Izplača prodajati Inter-rall vozovnic

Mladinci, študentje, grete na potovanje z inter-rail vozovnico? Ogledate si jo ahko že v Celju na TTG, kupili pa jo boste morali v «ariboru ali v Ljubljani. Najprej naj pojasnimo kaj ^Pioh so inter-rail vozovnice. ^o so vozovnice, ki jih kupu-"^ladi, ki se odločajo za 'aysa potovanja po Evropi, se s to vozovnico lahko es mesec z vlakom prevaža-0 po evropskih državah, ra-Bolgarije, Poljske in S demokratične repulse do letos je bilo mogo-^^mter-rail karto kupiti tudi la Celjskem TTG, letos pa

uni^^ Že od prvega

"ija dalje, ko bi vozovnice "Orale biti v prodaji, le-te sa-

em^ • ^ pojasnjujejo s )iH n f Subotice niso do-u ^ekega formularja, brez Pin vf^^P^ vozovnic ne mojo prodajati. Lahko vam si-postrežejo s podatkom, i^iane letos ta vozovnica

66:000 dinarjev, da imajo celo neko novost, saj od letos dalje obstaja vozovnica, ki velja tudi za trajekte in za katero je treba odšteti 78.000 dinarjev, lahko vam jo od daleč pokažejo, ampak kupiti je vendarle ne morete. Vse bi bilo še lepo in prav, če te vozovnice ne bi bile naprodaj tudi v Mariboru in Ljubljani. Toda tam jih je mogoče popolnoma normalno kupiti. Obrazec, ki nikakor noče najti poti v Celje, je očitno bolj naklonjen Mariborčanom in Ljubljančanom.

Ko smo pobarali uslužbenko Celjskega TTG, zakaj se ne bi nekdo odpravil v Subo-tico, od koder naj bi nesrečni formular dobili, je le-ta precej nestrpno odgovorila, češ, kdo bo le šel, sicer pa se jim za toUko kart kolikor jih prodajo, to tudi ne izplača. Lani so, po njenih besedah, prodali »le« trideset do štirideset vozovnic, kar je za njih očitno premalo, da bi se jim ta prodaja obrestovala.

Kljub vsemu v Celju na TTG še vedno optimistično zagotavljajo, da bodo obrazec v kratkem zagotovo dobili (morda so ga danes že. pretekli četrtek ga še vsekakor ni bilo).

Poklicali smo tudi v Maribor in povprašali, zakaj v Celju ni naprodaj inter-rail vozovnic. Uslužbenka je le previdno odgovorila: »Verjetno so bili Celjani prepozni pri naročilu vozovnic, pa so se stvari zapletle.« Je iz tega odgovora mogoče razbrati že pretekle izkušnje?

Kakorkoli že, resnica je, da na Celjskem TTG očitno razmišljajo v smeri, da je za tistih trideset ali štirideset mladih, ki si v teh kriznih časih še lahko privoščijo po-tikanje po Evropi, pač vseeno, če se na svoje potovanje odpravijo že nekoUko prej in obiščejo še Maribor ali Ljubljano, kjer si bodo brez težav lahko kupili inter-rail vozovnico.

NATAŠA GERKEŠ

Medtem ko v našem turizmu marsikje brenkajo na vse mogoče strune, da bi privabili gosta, so očitno nekateri še vedno prepričani, da jih bo gost obiskal brez vsakega posebnega povabila ali izziva Tako si bržčas domišljajo tudi v osrednjem gostinskem objektu sredi Šmarja, v gostišt-u Šmarski hram trgovske delovne organizacije Mercator Jelša. Po tablici s stalnim napisom »danes vam priporočamo «, bi gost lahko sodil, da se v tem gostišču dobro je. A kaj, ko je tablica zmeraj prazna. So morda v Jelši tako zelo skrivnostni in nočejo izdati, kaj se pripravlja v njihovi kuhinji, nimajo nič konkretnega ponuditi ali pa se jim samo ne ljubi vsak dan obelodanjati, kaj gostu priporočajo. Če ne nameravajo nič ukreniti, jim priporočamo, da tablico na ličnem kozolcu z napisom »danes vam priporočamo><, snamejo. MARJELA AGREŽ

Letos Pivo in cvetje ponuja več Iculturnih prireditev

Prireditev Pivo in cvetje bo privabilo v Laško več deset tisoč ljudi. Organizatorji vedo, da bodo prišli le, če bodo pripravili dober program in dobro gostinsko ponudbo.

V tednu Piva in cvetja se bo v Laškem marsikaj dogajalo, vendar so prireditve razporejene tako, da se bodo pričele v poznih popoldanskih urah in zaključile, kot se od tovrstne turistične ponudbe pričakuje, pozno ponoči.

Novost v programu je več kulturnih prireditev. Te se bodo zvrstile v prvih dneh Piva in cvetja. To bodo različne umetniške in etnološke razstave, koncert celjskega godalnega orkestra v laški župnijski cerkvi, koncert Pihalnega orkestra milice Ljubljana, KUD Anton Tane pa se bo predstavil z mlatiškim likofom in programom slovenskih pesmi in plesov.

Delove in Kompasove igre ter pivovarniške igre bodo prihodnjo soboto, ko bo tudi osrednja prireditev ob Pivu in cvetju. Nastopila bodo Čudežna Polja in Edvin Fliser, program pa bo vodil Vinko Šimek. Najdaljša noč Piva in cvetja se bo pričela z že tradicionalno kanonado z možnarji ter ognjemetom.

Po vsem mestu bo 13 zabaviščnih prostorov z lastnim zabavnim programom, pivo se bo točilo iz šestdesetih točilnih aparatov. Otrokom v zabavo pa so tudi letos v Laško povabili velik zabaviščni park.

V organizaciji te prireditve, katere glavni delež nosita Turistično društvo in pivovarna, sodelujejo vse delovne organizacije z območja Laškega, krajani pa so se bolj kot prejšnja leta vključili v akcijo okrasitve kraja s cvetjem.

Žejni obiskovalci bodo seveda spih največ piva. Tudi letos so v Laškem dosegli enotno ceno piva. Za steklenico piva Zlatorog (0,5 ütra) ali vrček piva bodo pivci plačah le 200 dinarjev.

Edini problem, ki tare organizatorje, je prostor za parkiranje. S celjskim Izletnikom so se dogovorili, da bodo prihodnjo soboto vozih dodatni avtobusi v celjsko in hrastniško smer. Vozih bodo neprenehoma od 17. ure do ognjemeta ob 21.30, nato pa vsako uro.

VVE

Turistične Informacije

Celjska turistična zveza in Poslovna skupnost za turizem Celje sta izdali Turistične informacije 1986 za Celjsko turistično območje. V zgibanki so informacije o muzejih, galerijah, zgodovinskih spomenikih, naravnih zanimivostih, pomnikih NOB, sakralnih spomenikih, zdraviliščih, kam-pih, kmečkem turizmu, kopalnih bazenih, planinskih postojankah, rekreacijskih centrih, gostinskih objektih, okvirnih cenah, prireditvah in turističnih agencijah. Informacije, namenjene domačim turistom, so natisnili v 2000 izvodih.

Gostje, kako se počutite?

Dobroslav Prug iz Splita, gost hotela Prebold: »S počitnicami v Preboldu smo vsi Dalmatinci zelo zadovoljni. Usluge v hotelu so dobre, osebje je prijazno, občasno nas moti le dež - a to je višja sila. Tudi drugače dobro skrbijo za nas. Organizirah so nam piknik, oglede nekaterih kulturnih znamenitosti, obiskali pa smo tudi vse oko-hške kraje in seveda tudi tovarniške trgovine. Tudi zunaj hotela smo torej nekaj za-pravih ...«

10. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Brez strolev ne bi dohajali dela

KmetUa Povšetovih na Močllnem Je največja na radeškem koncu

Sredi hribov, na lepi ravnici, je položena kmetija Povšetovih. Močilno se pravi temu kraju nedaleé od Radeč, Povšetova kmetija pa je svojimi 40 hektarji največja daleč naokoli. Tudi med najbolje opremljenimi in s pridnimi kmetovalci, ki so sami pomagali izboljšati življenje tam gori, tako da si danes želijo, da bi le šlo še naprej tako.

Težav, kakršne imajo navadno oddaljene kmetije, nimajo. Skoraj do njih vodi asfaltirana cesta - leta 1982 jo je odprl domači sin Miro, ki je vanjo vložil preko 1000 delovnih ur. Takšnih je malo, čeprav so na Močilnem in Žebniku sami pridni. Od takrat, ko so se zmenili, da bi imeli telefon in do takrat, ko je v prvi hiši telefon zazvonil, je minil,skromen mesec dni. »Predsednik vaškega odbora Jože Breznikar je zelo dober organizator,« pojasnijo Povšetovi. Pa so sami menda tudi. Vodovod so si uredili skupaj s še dvojico sosedov, v strojni skupnosti je še eden več. Vse se jim dobro obnese.

Dobro se jim obnese tudi kmetovanje. Kot se rada spomni mati Neža, so včasih kmetovali s plugom in konji ter grabljami, sedaj s stroji. »Saj bi šlo brez, a dela ne bi dohajali.« Včasih je bilo za delo več ljudi, v hlevu pa manj lačnih glav. Zdaj jih imajo 18 in zanje sami pridelajo dovolj krme. Še najbolje v njihovi težki zemlji uspeva

silažna koruza. Odkar so lani naredili gnojno jamo in intenzivirali gnojenje, je tudi trave več.

Več jeze je z gozdom. Že pred leti so ga 15 hektarjev odprodali, ker so jim preveč kradli les. Mimo njihovih gozdov vodi cesta na Dolenjsko in čim je les ob poti - že izgine. Za gobe, ki so jih obronki polni, jim ni tako hudo, preden paje les ob cesti, je z njim veliko dela. Potem pa še gozdna včasih za

taji in je ni in ni po les. Drugi so bolj hitri.

Brez tegob in brez načrtov pri nobeni hiši ne gre. Na kraje lesa so se že kar nekako navadih, letošnjo pomlad pa jim je sive lase delala še Kmetijska zadruga Laško, s katero sicer dobro sodelujejo. Ni in ni jih bilo po dva bika, obljube gor ali dol. Bika pa seveda nista ta čas v hlevu gledala v zrak. Miro vidi stvari takšne kot so: »Denar imamo vsi radi.« Bo kar

držalo. Tako trdno, kot tista druga o kmetovanju: »Delati je treba povsod. Na kmetiji delo samo priganja, le slediti moraš temu. Tistega dohodka, ki bi ga po urah naj bilo, tega ni. Ampak če vse dobre in slabe strani pretehtaš, je kmetovanje kar v redu.«

Ko si bodo uredili še hišo in dokončali hlev, bo pa sploh.

MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC

Pri Povšetovih vsi poprimejo za delo: oče Alojz in mati Neža, »ta mlada« Majda in Miro. Osemnajstmesečna Nataša zaenkrat bolj pomaga mamici, da ji dela ne zmanjka, trome-sečni Bojan pa pri pripravi krme za silos tokrat še ni sodeloval.

Pšenice bo manj, icot jo potrebulemo

Tudi na celjskem območju se žetev že pričenja

že v torek je v celjsko Mlinsko predelovalno industrijo pripeljal prvi tovornjak letošnje pšenice. Z žetvijo so prvi pričeli v Sevnici, v prihodnjih dneh pa bodo tudi drugod. Čeprav je nanjo vse pripravljeno, kaže, da bo odkup manjši od pričakovanj.

S pogodbami so se družbeni in zasebni proizvajalci zavezah, da bodo oddali 4334 ton pšenice, obvezo pa bodo izpolnili 80 do 90 odstotno. Za oskrbo celjskega območja je letno potrebnih kar

26 000 ton pšenice, Merxu pa tudi v Vojvodini še ni uspelo zagotoviti potrebnih količin - manjka še pet do šest tisoč ton. Vsako zrno z domačih njiv je zato še toliko več vredno.

V torek so v Celju na regijskem posvetu, ki so ga sklicali Zadružna zveza Slovenije, Splošno združenje kmetijstva in živilske industrije ter Žitna skupnost Slovenije ocenili, da so na celjskem območju na žetev dobro pripravljeni, da so odkupni pogoji jasni in da je na razpola

go dovolj koruze za zamenjavo. Prav tako niso več sporne cene otrobov in krmilne moke.

Po strokovni oceni Kmetijskega zavoda Celje je glede na zasejane površine in kakovost posevkov mogoče izpolniti pogodbene obveznosti. Pšenica je bila pogodbeno zasejana na 2800 hektarjih površin. Zaradi sušnega vremena v času setve so na hektar posejali več pšenice, kot je običajno. Toda podpovprečna prezimitev in neustrezno zatiranje plevela in škodljivcev so opravili svoje. Praviloma so zasebne njive izredno zapleveljene, veliko pa je tudi rjavosti, plesni in celo žitnega strgača ne manjka. Pričakujejo, da bo dala žetev v Krškem in Brežicah 4 tone pšenice na hektar, v ostalih občinah pa tri in pol tone na hektar. , Dodatno škodo so zlasti v Šmarju in Šentjurju naredili še toča in poplave. V Šmarju

vseeno pričakujejo, da bodo dosegh načrtovan odkup, v Šentjurju pa bodo dosegU le 60 odstotkov obveznosti. Tako kot vsako leto tudi letos ne bodo zmogh izpolniti sicer skromnih obvezosti v Laškem, kjer skoraj ni ustreznih pogojev za pridelavo pšenice, v Celju in Slovenskih Konjicah ne bo težav, tudi v Šoštanju kljub škodljivcem in . zapleveljenosti dobro kaže. Še najslabše je v kmetijski zadrugi Savinjska dolina Žalec, kjer bodo namesto s sporazumom določenih 800 ton odkupili največ 500 ton pšenice, pogodb pa še za toliko nimajo sklenjenih. Očitno je, da so druge kulture za kmete tod donosnejše. Odkupne cene - 70 dinarjev za kilogram pšenice prve kakovosti in 69 za kilogram druge ob vseh regresih in nadomestilih, ki ceno zvišajo na 85 dinaijev, ne more-io biti krive.

MILENA B. POKLIČ

Zaščititi hmelj

Hmelj je v vremenskih ra; merah, kakršne so sedaj, zf lo ogrožen. Napadajo ga ra^ ni škodljivci in bolezni. Kf pa je od tega ali je rastlif" zdrava in brez škodljive« odvisno, kolikšen bo pridf lek, strokovnjaki redu' spremljajo razvoj bolezni f škodljivcev, tako da pravff časno odredijo škropljenj' Te dni škropijo hmelj prot rdečemu pajku in hmeljskii^ ušem. Na sliki: Traktori-' Jože Veselič pri priprav škropiva v Ločici pri Polže* in Ivan Kolšek, pospešev^ lec na zadružni enoti Polzel^ T. TAVČAf

10. JULIJ 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 11

Gozdarji o Cinkarni

v današnji rubriki pisem bralcev objavljamo razpravo delegatov Gozdnega gospodarstva Celje na zadnji seji občinske skupščine. Objavo smo napovedali že v prejšnji številki NT, a je iz tehničnih razlogov nismo mogli izpeljati.

Informacija INDOK centra Celje z gradivom o ekološki sanaciji ter dolgoročnem načrtu Cinkarne Celje sta obravnavala koordinacijski odbor sindikata Gozdnega gospodarstva Celje in izvršilni odbor skupščine območne interesne skupnosti za gozdarstvo in sprejela naslednja skupna stališča:

Gozdarstvo je zaradi emisij industrijskih plinov v celjski kotlini utrpelo izjemno veliko škodo. Uničeni gozdovi v širšem mestnem okolju predstavljajo izgubo prirastka in surovinskega vira. Uničevanje gozdov predstavlja bistveno slabšanje bivalnih in življenjskih pogojev prebivalstva. Pojav u^ii-ranja gozdov je eden največjih okolja varstvenih problemov.

Prevladujočo vlogo pri uničevanju gozdov v okolici Celja so imele visoke emisije iz proizvodnih procesov v Cinkarni. Zato je gozdarstvo živo zainteresirano za vsa dogajanja v okviru razvoja Cinkarne in prizadevanj za zmanjševanje emisij in negativnega vpliva na okolje.

Emisija Cinkarne v času obratovanja Topilnice cinka so grozile uničiti gozdove v širšem območju Celja. Bistveno izboljšanje stanja je pomenila ukinitev topilnice in PIK. Nekateri novi obrati pa ponovno povečujejo pre

komerno obremenitev okolja, to sta predvsem obrata TÌO2 in proizvodnja žveplene kisline. Že prvotni sanacijski program je vseboval nekatere za gozdarstvo nesprejemljive ukrepe. Tako je 100 m dimnik ob novih obratih pomenil ogrožanje gozdov v še širšem predelu in kot se je pokazalo to ni bila rešitev v ekološki smeri. Prav tako odlaganje sadre predstavlja neposredno izgubo gozdnega prostora. Naše že podane pripombe na take rešitve niso bile upoštevane.

Predlagane spremembe v ekološkem sanacijskem programu Cinkarne po našem mnenju pomenijo poslabšanje ekološkega stanja kot celote in zato za gozdarstvo niso sprejemljive. V ekološkem pogledu pomeni ponovna uporaba pirita kot surovine za proizvodnjo SO2 velik korak nazaj. Piritni ogorki, ki bodo nastajali v tem procesu, bodo onesnaževali okolje v več pogledih. Izpostavljeni bomo večjemu ploskovnemu onesnaževanju, obstojala bo velika nevarnost onesnaževanja podtalnice in potrebne bodo vedno nove površine za odlaganje. Ker vsebujejo priritni ogorki ves spekter elementarnega sistema, je njihov škodljivi vpliv večkraten.

Procesa proizvodnje

H2SO4 iz pirita zaradi okvare ni možno takoj ustaviti. Izpust SO2 v zrak lahko ima katastrofalne posledice. Večja kot bo proizvodnja H2SO4 težje posledice bodo imele okvare. Prikazane količine SO2 so mišljene kot idealne, odstopanja v dosedanji proizvodnji od tega pa so znane. Maritve onesnaženosti pri proizvodnji H2SO4 iz pirita ne morejo biti vezane na avtomatsko ustavitev proiz

vodnje (kot je to primer pri proizvodnji na osnovi elementarnega žvepla) in zato nimajo direktnega vpliva na vzdrževanje proizvodnje.

Ukinitev KKČ, uvedva dvojne absorbcije pri praže-nju ferosulfata in proizvodnja žveplene kisline iz elementarnega žvepla bi imela znatno nižje emisije SO2 kot pa so tiste, prikazane v sanacijskem programu.

Intenzifikacija proizvodnje TÍO2, kot je prikazana v sanacijskem programu, po našem mnenju ne predstavlja intenzifikacije v tem smislu, da bi iz obstoječe mase ilmenita dobili več TÍO2, ampak bi se z dodatno linijo vzdrževala proizvodnja na višje nivoju. S tem bi se pre-mosorazmerno večale količine odpadkov. Za odlaganje bi se tako potrebovale vedno nove površine. Če prolongiramo sedanje izgube površine gozdov na daljše obdobje, pridemo do zaskrbljujočih in zastrašujočih rezultatov. Površin odlagališč ni možno re-kultivirati. Ni zanemariti posledic nevarnosti izcednih voda iz odlagaUšč na podtalnico, vodotoke in številne jezove. Ali bomo celjsko kotlino spremenih v kloako?

V dolgoročnem programu razvoja Cinkarne je predvidena možnost predelave cinkovih koncentratov. Ker je ravno metalurška proizvodnja v okviru Cinkarne povzročila izjemno močne poškodbe gozdov, zahtevamo, da se taka usmeritev popolnoma črta iz dolgoročnega načrta.

Povprečna letna vsebnost SO2 v celjskem zraku (0,11 mg) je še vedno daleč nad dovoljeno mero za gozdove (0,02 mg). Zato lahko stanje propadanja gozdov izboljša le učinkovita sanacija

onesnaževanja zraka in drugega okolja z prestruktuira-njem bazne kemije. Zato odklanjamo načrtovanje proizvodnje žveplene kisline iz pirita in širjenje proizvodnje TIO2.

Dajemo priznanje vsem družbenopolitičnim dejavnikom za njihove napore za zmanjševanje obremenjevanja okolja. Z stanjem obremenjevanja okolja pa ne moremo biti zadovoljni, saj se zdravstveno stanje gozdov slabša, posledice pa so umiranje gozdov. Motijo nas odstopanja od programa ekološke sanacije Celja sprejetega leta 1978, predvsem neusta-vitve KKČ, načrtovanje proizvodnje H2SO4 iz pirita in povečevanje proizvodnje TÍO2 ter odsotnost procesa prestruktuiranje proizvodnje iz bazne kemije v predelovalno, saj delež bazne kemije v dohodku Cinkarne celo narašča, kar ni v skladu z programom ekološke sanacije. Pri obravnavi ekološke sanacije ter dolgoročnem načrtu Cinkarne je izhajati iz tega da se kriteriji kakovosti okolja nujno zaostrujejo in da jih bo vse teže zadovoljevati. V ekološkem pogledu ne more in ne sme biti nobenih korakov nazaj. Ekološki program Cinkarne in Celja mora zagotavljati tudi več sistematične in strokovne kontrole in sistema informiranja. Vsakršno spreminjanje kohčin proizvodnje v bazični kemiji, ki onesnažuje okolje je nesprejemljivo, dokler ne bodo znane tehnologije in postopki, ki bodo predvsem obvladovali emisije škodljivih snovi v okolje. Sanacijski in ekološki program mora obsegati varstvo okolja v najširšem pomenu te besede t. j. ne samo varstvo zraka, ampak tudi tal, vode. Dolgoročno lahko samo tako zagotovimo razvoj in sploh obstoj gozdov. Menimo, da odločitev za dolgoročne razvojne načrte Cinkarne ni mogoče sprejeti, vsaj ne dokler niso podani strokovno argumentirani in zadovoljujoči odgovori na vsa vprašanja iz javne razprave o teh načrtih in v strokovno presojo teh vprašanj pritegnjene neodvisne strokovne institucije. Sprejemljivi bodo le taki razvojni načrti, ki bodo tudi ekološko sprejemljivi.

Smatramo, da morajo biti naše zahteve in sposobnosti usmerjene v ohranitev zdravega okolja, kar ne bo v prid samo gozdovom, ampak tudi ljudem.

Naše zahteve bom zato odločno poudarjaU do vseh onesnaževalcev okolja. Menimo, da danes ne more biti nobena proizvodnja tako pomembna, da bi lahko njen obstoj povzročal škodo naravnemu okolju in s tem ogrožal gozdove in človeka.

Koordinacijski odbor sindikata Gozdnega gospodarstva Celje, zanj skupina PAVLE KUMER DANIŠOSTER DUŠAN KOŠUTNIK EDO PULKO DUŠAN HUS ANDREJ PETERLIN PETER MARINŠEK

Grdo ravnanje

Pokojni mož počiva na celjskem pokopališču. Na grob sem mu namestila lepo ikebano. Krasila ga je le ne-кдј dni. Neznani zlikovec je nato odnesel cvetje, skledo z zemljo pa je pustil. Toda, tudi vaza mu je bila napoti, zato jo je odrinil k spomeniku.

Storilce, ki na tak način skušajo nagajati in škodovati prosim, naj vsaj stvari namenjene pokojnemu, pustijo pri miru.

OLGA LESJAK, Celje

V LETNEM GLEDALIŠČU V GRIŽAH bo v soboto. 12. julija prvo srečanje slovenskih citrarjev. Srečanje se bo pričelo popoldan ob 15. uri, prireditev pa nosi naslov Zlate citre. Že dopoldan ob 10. uri pa bodo sodelujoči citrarji nastopili pred strokovno komisijo.

NA TOMŠIČEVEM TRGU V CELJU bo v petek, torej jutri, ob 18. uri, nastopil Tamburaški orkester iz Celja.

V ZDRAVILIŠKEM DOMU ZDRAVILIŠČA V ROGAŠKI SLATINI bo danes ob 20.30 uri Koncert promenadnega orkestra, prihodnji četrtek, prav tako ob pol devetih zvečer, pa bo v Zdraviliški dvorani Koncert Slovenskega okteta.

NA VELENJSKEM GRADU bo jutri gostovalo eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane. V predstavi Herberta Achternbuscha Eva bosta nastopila igralca Alja Tkačeva in Aleš Vahč. Predstava bo ob 20. uri.

NA PLOŠČADI PRED DVORANO GOLOVEC bo v

soboto, 12. julija drugo zabavno glasbeno poletje, ki se bo pričelo ob 18. uri. V programu bodo sodelovali ansambla Nočna izmena in Oliver Twist, gost večera -presenečenje. Vstop na prireditev je prost.

KULTURNO DRUŠTVO DOBJE organizira letos že

14. tradicionalno prireditev Pokaži kaj znaš, ki bo 27. julija ob 15. uri na prostem pred kulturnim domom. K sodelovanju vabijo pevce, recitatorje, instrumentaliste, ansamble in druge, ki bi želeli sodelovati na tej prireditvi.

Prijave za nastop sprejemajo v kulturnem društvu do 15. julija.

Po nastopu bo zabavna prireditev z ansamblom Toneta Žagarja iz Ljubljane s pevko Jožico Zupančič in humoristom celjskim Poldekom.

V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM bodo v soboto, 12. julija ob 18. uri odprli razstavo Laški akvareli Franeka Markoška.

V LAŠKEM DVORCU pa bodo uro kasneje odprU razstavo Laško skozi stoletje.

V LIKOVNEM SALONU V CELJU je odprta razstava likovnih del sUkarja Avgusta Lavrenčiča. Razstavo so pripravili v okviru mednarodnega kulturno-zgodovin-skega simpozija Modinci 86, odprta pa bo do 26. julija.

V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI

je odprta razstava del, ki so nastala na letošnjem prvem mednarodnem Ex-tempore v Rogaški Slatini. Razstavljena dela bodo na ogled do 18. julija.

V GALERIJI V TITOVEM VELENJU je odprta razstava likovnih del VII. rudarske likovne galerije, ki so jo pripravili v počastitev Dneva rudarjev. Razstava bo na ogled do 13. julija.

V VELENJSKEM GRADU si lahko vsak dan razen ob ponedeljkih ogledate razstavo muzejskih galerijskih zbirk. Razstava je dnevno odprta od 9. do 12. od

15. do 19. ure.

12. STRAN - NOVI TEDNIK

IQ.

Mladostno razigrani razisicovaici

Obiskali smo pionirski tabor v Špitallču

Da se imajo »fajn« so odločno zatrjevali mladi raziskovalci, pionirji, ki so se prejšnji teden zbrali v Špi-taliču blizu Slovenskih Konjic, da bi raziskovali domačo obrt in zgodovinske znamenitosti kraja.

To je bil že četrti pionirski tabor v konjiški občini. Vsako leto ga pripravi občinska Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z revijo Pionir, Raziskovalno skupnostjo in

republiško Zvezo za tehnič-nokulturo.

Špitalič, majhen kraj v Žički dolini, je obiskovalce gostoljubno sprejel, saj nihče od udeležencev ni mogel prehvahti domače šunke, kruha in drugih dobrot.

Sedemnajst pionirjev, nabranih z vseh vetrov Slovenije, od Kopra do Maribora, je prejšnji teden skrbelo za bolj pestro življenje na vasi. V šoli, kjer so stanovali, so imeli lepo urejen stenski časopis z vse mogočimi skica

mi, zemljevidi, razpredelnicami in podobnim. Imeli so celo svoj radio. Vsi so radi odhajali na teren, med ljudi, na kmetije s svojimi mentorji, Robi je mimogrede našel kakšnega jurčka, tu in tam so se ustrašili kakšne pasje »zadeve«, ki je čuvala hišo, sicer pa so bili dnevi polni -ne le dela - temveč tudi smeha, veselja, raznih domishc in seveda prijateljstva. Najbolj glasen je bil Ljubljančan Janez, ki je vedno kakšno »brihtno« pogruntal, da ni

bilo drugim dolgčas.

Dnevi edinega pionirskega raziskovalnega tabora v Sloveniji so minih. Udeleženci tabora so se v ponedeljek odpravili domov, sledovi njihovega dela, spomini in trdna prijateljstva pa bodo ostali. In kdo ve - morda se bodo drugo leto, ko bo tabor v Gorenju, spet srečali.

O svojem delu, o taboru in še o čem pa so rekli takole:

Jana Varga, mentorica: »Na tabor sem prišla zato, ker v šoh kjer sem zaposlena, vodim zgodovinski krožek. Tu bom nabrala nekaj izkušenj, da bom potem v šo-И lahko z učenci bolje delala. V moji skupini so štirje pionirji. Pridni so, med sabo se lepo razumejo in na terenu pridno delajo. Vestno pišejo, rišejo, fotografirajo stare predmete, ki jih odkrijemo. Ob zaključku tabora bomo pripravili razstavo, ki bo prav gotovo zanimiva.«

Klavdija Majhenič, 11 let, Vitanje: »Na raziskovalnem taboru sem prvič in mi je zelo všeč. Prišla sem zato, da bi se kaj naučila. Raziskujemo domačo obrt in na kmetijah, ki jih obiskujemo doživimo marsikaj zanimivega. Konje božamo, češnje zobamo, igramo se, skratka - imamo se »fajn«!

Janez Vouk, 14 let, Ljubljana: »Na tabor me je poslala revija Pionir za nagrado za raziskovalno nalogo, ki smo jo delali v šoli. Vreme mi sicer ni preveč všeč, zato pa imajo tukaj krasno domačo šunko. Najlepše pa je, da spoznaš tukaj veliko prijateljev iz različnih krajev Slovenije. Na takšen tabor bi še prišel - zakaj pa ne?!« Aleš Pelicon, 13 let, Koper,: »Prišel sem zato, ker me zgodovina zanima in sem sodi tudi domača obrt. V šoli sem sodeloval pri zgodovinskem

krožku in tudi jaz sem tu ta-korekoč »po nagradi«. Všeč mi je, ker teden dni preživimo v naravi, pa še za zdravje skrbimo, ker se toliko sprehajamo. Hrana je super in domačini tudi.«

Urša Lesjak, 14 let, Titovo Velenje,: »V šoli smo že raziskovali kaj in kako so včasih delali na vasi. Tema letošnjega tabora se tudi navezuje na to in morda sem se zato odločila, da pridem pogledat kako bo. Tukaj preživimo košček počitnic, spoznamo nove prijatelje in nas tudi to, da smo nastanjeni v šoh, ne moti.«

Hudomušni so bili tile mladi raziskovalci, še malo ne znanstveno resnobni in mrki. Da bi le takšni ostali in da ne bi izgubili tega pravega mladostnega veselja do dela, povezanega z razigranostjo!

INES DRAME

Takole pa so mladi raziskovalci vestno zapisovali vse, kar so jim domačini povedali o starih kmečkih opravilih.

Ni imei sreče s prostori

Tegobo obrtnika Franca Štumbergerja Iz Celja

V celjski občini je obrtnikom precej težko priti do poslovnih prostorov. Dokaz za to je tudi slikopleskar Franc Stumberger, ki pa je imel še posebno smolo in tudi precejšnjo škodo.

Zavod za planiranje in izgradnjo Celja mu je začasno dodelil prostore v spodnji etaži hiše ob križišču Mariborske in Dečkove ceste. Letos pa je hiša prišla na vrsto za rušenje, zato so obrtniku dodelili prostore v Aškerčevi ulici (spet začasno, ker je tudi ta hiša čez nekaj let predvidena za rušenje). Toda, v Aškerčevi ulici ga je prehitela neka ženska, ki je svojo stanovanjsko stisko reševala z nasilno vsehtvijo. Postopek za izpraznitev teh prostorov se je zavlekel, napisan pa je že bil nalog za rušenje hiše pri Libeli. Francu Štum-bergeiju so hoteh še enkrat pomagati; vsaj del materiala in orodja naj bi spravil v manjši kletni prostor na Teharski cesti 41. Obrtnik je očistil prostor toda čez dva dni je bila na vratih že ključavnica. Stanovalec iz te hiše pač noče nobenega soseda. I^ub vsemu je obrtnik spravil nekaj materiala v ta kletni prostor, a ga je stanovalec iz te hiše brž spravil na dvorišče.

Franc Stumberger tako ni imel sreče z novimi prostori, tačas pa so že začeh rušiti zgradbo pri Libeh. Poruših so jo vse do spodnje etaže, dež pa je potem namočil

ostanke ometa in pod težo se je zrušil strop ter padel v obrtnikovo skladišče, kjer je bilo za nekaj manj kot miU-jon dinarjev materiala in orodja.

Franc Stumberger je tako te dni brez delavnice, pa tudi brez orodja, da bi lahko delal.

S Š

Foto: EDI MASNEC

Ko se je zrušil strop stavbe ob križišču Mariborske in Dečkove ceste (pri Libeli), je v ruševinah ostalo za skoraj milijon dinarjev materiala in orodja obrtnika Franca Štumbergerja.

Še več oli

Je možno, da bomo v Cel^ kratkem srečevali bolj m^ znane Celjane z ob^ mi gla vami ? Morda !

Tiste, ki poznajo Jožeta (j berščka, direktorja Колцц ¡e Celje, je v teh пекоЦ presenetila njegova Mzm Lepega dne se je namreč ^ kazal v službo z obrito gla\ Razlog ni bil niti zdravje, <| hod na dopust ali kaj pođi nega. bil je mnogo bolj ¡ц prost ali pa - za nekatett zamotan, če hočete. Ođvi^ pač, s katere strani gledati

Oblikovanje tima za vo^ nje čistilne naprave v izgrg nji v Celju je potekalo sik počasi, zato je Jože Gab« ček v navalu svete jeze dei do golega si ostrižem iasiâ če ne bom spravil tima\ dveh mesecih k življenju, i

Ni se mu posrečilo! |

Vzroka sta predvsem dì

Piši mami, da

Baßram Atíemowló eden Izmed ugrabljenih o

Ko smo se pred dnevi mudili v brigadirskem naselju ZMDA Kozjansko so vsi mladi vedeli povedati, da je med njimi brigadir, eden tistih otrok, ki so jih lani ugrabili in jih odpeljali v Italijo. Skoraj v eni sapi so nam to pripovedovali. Kaj kmalu se je predstavil tudi sam Bajram.

Trinajstletni Rom, doma iz Kruševca je, kot je izgledalo, tudi sam poskrbel, da je med brigadirji postal tako popularen. Ko je spoznal, da me njegova godovina nekoliko bolj zanima, je bilo treba sesti in se popolnoma posvetiti njemu. Najprej nam je povedal, da si je že nekaj časa želel iti v brigado, predvsem v Slovenijo, ker so mu vsi povedali, da je tu lepo. Kot je povedal, ni prišel skupaj z brigadirji iz Kruševca, ampak nek^ dni kasneje z manjšo skupino. Seveda je takoj nastal problem. Вгугат namreč še ne zna pisati vseh črk, zato je poprosil kar interesnico Ireno iz štaba, da napiše pismo mami in ji sporoči, da je v brigadi. Povedal je, da ga starši niso dali v šolo zato, ker nimajo denarja, pa tudi zato ker mu je mama rekla, da naj ne gre v šolo.

»Ker jo imam rad, sem jo ubogal«, pravi.

Bajram pa je komaj čakal, kdaj ga bomo vprašali o tistem, kar je pisalo že tudi v Ekspres politiki o njem, pa menda v vseh časopisih. Takole je pripovedoval:

»Bilo je lani, ko me je nekega dne v mestu, kjer na tržnici z očetom in mamo prodajamo zelenjavo, nekdo povabil, da grem z njim v avto. Odšel sem z njim. V avtu je bilo še šest otrok, mlajših od mene in odpeljali smo se. Pripeljali smo se v Maribor in nadaljevali pot proti meji. Ker potnega lista nismo imeli, smo šli skozi gozd preko meje v Avstrijo, od tam pa v Italijo, v mesto Napoli. Ko smo prišli tja, mi je »gazda« že prvi dan rekel, da je treba krasti. Nisem imel druge možnosti, kot da sem ga ubogal. Vsak dan nam je povedal, koliko denarja moramo nakrasti. Če ga nismo uspeli, se nam je slabo godilo. Tam sem bil večkrat tepen, kot sit. Vsak dan smo se morali naučiti tudi določeno število italijanskih besed. Tudi pri tem je bil tisti, ki meje odpeljal, zelo strog. Seveda sem moral znati po italijansko, kajti če bi me dobih, se bi mi slabo pisalo. Vendar seje zgodilo, da so me dobili pri kraji in me zaprli za tri dni. Tisti »gazda«

je plačal odkupnino, da so: izpustili.«

Kot pravi Bajram je vse' pogrešal dom in zato se je peí kot treh mesecih odločil sar niti v Jugoslavijo. V NapoL? nakradel tohko denarja, da s^ vlakom pripeljal do Rima.

NOVI TEDNIK - STRAN 13

Pravi izumitelj nikoli ne počiva

Boris Krovzol Iz Šmartnega ob PakI ßo priznan IzumltoU

Ćeprav mlad - 34 let šteje - je Boris Krevzel iz Šmartnega ob Paki že priznan izumitelj. V Gorenju je na primer vodil razvoj robotike, v tej firmi je vpeljal tudi kup novosti v proizvodnji in pred tremi leti dobil Kidričevo nagrado. Pred poldrugim letom pa se je odločil, da bo postal izumitelj v svobodnem poklicu.

Človek mora biti kar pogumen, da gre kot izumitelj v svobodni poklic, še posebej, če upoštevamo, da ima pri nas izumiteljstvo in inovatorstvo precej moralne (politične) podpore, zelo malo pa materialne.

»V naši občini nas je šest v svobodnem poklicu, od tega trije delamo bolj izumiteljsko. Prehod je kar hud, vendar pa mi ni žal, da sem šel v svobodni poklic. Le sodelavce v Gorenju nekoliko pogrešam. Sicer pa moj delovni dan sedaj ni nič manj naporen, kot je bil v Gorenju; sedem do osem ur intenzivnega dela na dan, seveda pa izumitelj pravzaprav nikoh ne počiva. Zelo rad na primer delam v vinogradu aH sadovnjaku; tam sem sam in marsikdaj se mi utrne kakšna dobra misel, ideja.«

V Gorenju ste bili priznan razvojni delavec. Kako pa vam uspeva v svobodnem poklicu?

»Trenutno projektiram klavniško linijo za perutni-narstvo. Potrebno je skrbeti tudi za materialno plat in včasih pač sprejmeš projek

tiranje stroja, ki te manj zanima. V tem poldrugem letu sem pravzaprav najbolj ponosen, da sem sodeloval pri projektiranju avtomotizacije numerično vodene stružnice. Moj delež je bil načrt za programibilno portalno strežno napravo. Sodelovalo nas je več strokovnjakov in to zelo dobro, zakay združilo nas je delo. Ta popolnoma avtomatska stružnica - človek je potreben samo za zagon in nadzor - naj bi začela delati najkasneje do konca leta. Verjetno bo pri zagonu še nekaj težav, ki pa jih bomo zagotovo odpravili. Takšnih naročil si še želim.«

Kaj pa izpopolnjevanje znanja; kot izumitelj morate biti na tekočem z novostmi, ki jih odkrivajo pri nas in v svetu.

»Hvaležen sem Gorenju, ki mi je omogočilo, da se kar v precejšnji meri poslužujem njihove knjižnice. Kar se tega tiče, imajo zares posluh. Njihova knjižnica je dobro založena s strokovno literaturo, poleg tega pa v Gorenju nikoU ni bilo težav glede denarja, če je šlo za strokovno usposabljanje kadrov. Nekaj novega znanja seveda dobim tudi po drugih poteh: obi-ščem kakšen sejem, čeprav je to zame velik strošek, udeležim pa se tudi večine simpozijev pri nas. Počasi pa ustvarjam tudi svojo knjižnico s strokovno literaturo. Kadarkoh grem v Celje ali Ljubljano pogledam, če je kaj novega na policah s strokovno literaturo.«

Največji ugled strokov-

njaka-raziskovalca ste si pravzaprav dobili s sodelovanjem oziroma vodenjem ekipe, ki je naredila robota »Goro 102« za površinsko zaščito. Vas robotika ne zanima več?

»Pa še kako. V robotiki bi rad več delal, toda naročil ni, torej lahko raziskuješ le ljubiteljsko. Trenutno delam na razvoju pnevmatskega servo

ventila in, nihajskih hidro motorjev. Žal pa smo v robotiki že precej zaostali za razvitim svetom. Saj se trudijo; v inštitutu Jožef Stefan, pa na univerzah in v Gorenju, toda imamo še prevelike finančne in organizacijske težave na tem področju. Industrija je premalo akumulativna, da bi si privoščila takšne programe, banka pa jih tudi

ne podpira. Robotizacija pa vsaj v prvi fazi ni akumulativen program. Pri nas je pač človek še vedno cenejši kot stroj, a zagotovo ni bolj zanesljiv.«

Že na začetku sva ugotavljala, da ima pri nas raziskovalno delo vso politično podporo, materialne pa praktično zelo malo.

»Človek je jezen, ko vidi, da imamo dovolj sposobnih ljudi, velik potencial, ki pa dela jalovo, ker ni povezan. Pri nas ni posluha za razvoj. Napredek, ki smo ga naredi-h, je bolj plod naključij in idealizma posameznih raziskovalcev. Večina raziskovalcev, ki je ustvarila kaj velikega, paje vendarle morala v tujino. Manjka nam nacionalnih programov in nacionalne zavesti. Kakšnega politika bi poslal na kakšen sejem v tujini, da bi videl, kako daleč za drugimi smo.«

Kako daleč pa ste vi?

»Imam svojo pohco, kjer so shranjene ideje. To je moja shramba idej, ki jih bo potrebno še realizirati. Toda za realizacijo ni dovolj samo papir; potrebuješ še tretjo dimenzijo - prostor in četrto -denar. Rad bi si uredil laboratorij in nabavil manjši strojni park, skratka, rad bi imel nekakšno prototipno delavnico, da bi lažje uresničeval zamish. Pa tudi marsikaj drugega še imam v načrtu. Na primer, da bi v okviru Ljudske tehnike v Šmart-nem ustanovili sekcijo inovatorjev, saj nas je v našem krgju že kar precej.«

SREČKO ŠROT

»Mogoče bom še icdaj namočil noge v Savi, a ne v rihišicili šlcornjili«

Razgovor z Maksom PoHlesnlkom o katastrofalni onesnaženosti Save

z Maksom Podlesnikom, predsednikom radeške ribiške družine ter podpredsednikom ribiške zveze Slovenije sva se med našim letečim uredništvom v Radečah srečala naključno. Preprosto povedano, obiska pri njem nismo načrtovali, misleč, da ribiči v kraju, kjer v rekah skoraj ni rib, nimajo kaj početi. A je ravno nasprotno. Bolj kot kje drugje, se v tej ribiški družini in njeni zvezi trudijo prikazati javnosti dejansko, srhljivo stanje voda, opozarjati na potrebno in nujno sanacijo njene onesnaženosti.

Uvodoma nekaj osnovnih podatkov. Radeška družina upravlja s 153 hektari Save, njenih pritokov in izlivnim delom Savinje. Savinja sodi po meritvah, opravljenih predlani in lani, pri svojem izlivnem delu v Savo v tretjo in četrto stopnjo onesnaženosti (za nepoučene - meji že na industrijski kanal), stanje pa je od opravljenih meritev kvečjemu slabše, saj od lani spušča vanjo svoje odplake tudi laški rudnik. Sava je blizu četrte kategorije onesnaženosti ali pa že povsem v četrti stopnji onesnaženosti. In še en, bolj nazoren podatek. Za normalen razvoj rib je potrebno na hektar voda 500 kilogramov biomase, v večjem delu voda, v katerih gojijo ribe radeški ribiči, pa je le 9 kilogramov biomase na hektar. Kje so potem ribe?

»Rib je še nekaj, predvsem v gornjem toku Sopote, ki ni onesnažen, pa v dveh manjših ribnikih, ki jih imamo, nekaj, predvsem trdoživih mren, klenov in podusti pa je tudi v Savi. A te so pogojno užitne, zato jih

večina ribičev lovi in spušča nazaj v vodo.

Sicer pa imamo zaradi onesnaženih voda in delno tudi zaradi vodne ujme, ki nam je pred dvema letoma odnesla ves zarod, vsi ribiči v Radečah letno le dva lovna dneva (celjski jih imajo 30). Upamo, da jih bomo imeh prihodnje leto vsaj pet, kar bi bila nekakšna simbolična zahvala vsem, ki se trudijo pri obnovi ribjega zaroda,« je uvodoma pojasnil Maks Podlesnik in pred seboj razgrnil analizo stanja voda, ki so jo lani opravili v Zavodu za zdravstveno varstvo in Centru za varstvo okolja

v Mariboru. Podatki v analizi, ki so jo v celoti financirali radeški ribiči, so, milo rečeno katastrofalni. Koh-čina težkih kovin, predvsem svinca, arzena, bakra, kadmija, živega srebra, kroma, niklja in cinka je povsem na meji ali preko meje dopustnih kohčin. Podobno sestavo lahko najdemo v redkih ribah, ki v Savi še plavajo. V ilustracijo, pri izlivu Savinje, je količine cinka namesto petih, kar je v okviru normale, kar 1200 enot. Dodamo k temu še pesticide, pohklorirane bifenile, DDT itn., pa je slika Save, ki je primerna le še za plovbo (tudi za industrijsko vodo ni več uporabna) še bolj popolna.

»Šele potem ko smo dobili analizo v roke in seznanili javnost z rezultati, smo tudi v Radečah, predvsem s papirnico, ki močno onesnažuje Sopoto, pričeli bolje sodelovati. V končni fazi je izgradnja mehanske čistilne naprave s kolektorjem, pogovarjamo pa se tudi o tem, da bi te odpadne vode tekle še skozi skupno čistilno napravo v Radečah. Investicija se izvaja po dogovorjenem programu, zato upamo, da bo Sopota, v kateri si danes še rok ne moreš umiti, kmalu bolj čista. Bistveno pri tem je, da so res vsi spoznali, da tako ne gre več naprej.«

Onesnaževalce Save pa je treba iskati še malce dlje, proti toku najbrž kar do Ljubljane in morda še dlje? Ah se v skupni odškodninski komisiji savsko-posavskih ribiških organizacij, katere predsednik je, pogosto srečujejo s temi vprašanji, sem povprašal?

»Povsem normalno, da se. Imamo seznam vseh onesnaževalcev od Ljubljane do Krškega, a to še nič ne

pomeni. Ob odškodninah, ki jih ti plačujejo sedaj, se še vedno vsakomur splača biti onesnaževalec. Če bi plačevali prispevke za onesnaževanje po predlaganem sporazumu in tarifnem sistemu, potem bi lahko bih optimisti, saj lahko v tem primeru računamo, da bo po letu 1990 vsak rajši zgradil čistilno napravo kot pa onesnaževal. Vsa družbena politična skupnost bi morala vztrajati pri teh zahtevah, kar bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja tudi pomenilo boljše pogoje za sanaci-

Po raziskavah, ki jih je opravil mariborski Zavod za zdravstveno varstvo, inštitut Rudjer Boškovič in Zavod za ribištvo SRS, sedaj radeški in zasavsko posavski ribiči načrtujejo še raziskavo pritokov Save. Predračun raziskave je 30 milijonov din - računajo na sofinanciranje vodnih skupnosti.

jo voda. Potem bi lahko tudi mi lovili 30 ton rib letno in ne le dve toni, kot sedaj. Vsekakor pa tu v Radečah vztrajamo, da se mora do začetka ali konca izgradnje hidro elektrarne Vrh ovo Sava izboljšati vsaj za eno do eno in pol stopnjo. Če tega ne dosežemo, elektrarno pa vseeno gradimo, potem tu zaradi smradu in gnitja ne bo več mogoče živeti.«

In kdaj je Maks Podlesnik nazadnje zaplaval v Savi?

»Pred dvema letoma, ko sem med raziskavo vode po nesreči padel vanjo. Sicer pa sem tako sproščeno in še z užitkom v Savi plaval pred petindvajsetimi leti. Mogoče pa še kdaj namočim noge v njej, a ne le v ribiških škornjih.«

RADO PANTELIČ

_glav?

i ваш povedal: nepri-

Lt osebnih dohodkov v

Пц in nepriljubljenost îf h dejavnosti v njej h alno pomanjkanje vi-KciVaniA kadrov.

L Gaberščka ni nihče iza besedo-, toda, ures-L tisto, kar je rekel. ^ je fflavo. Ozroma mu

/аЛЛо iz tega potto dvoje:

hi vsi sprejeli taksno Sgy ob neuresničenih L bi postalo Celje mestih pojem pa bi zemljepisno razširili še lo preko občinskih meja too bi bilo le za naše ^e predstavnike, če bi Zevali s tujimi diplo-îrez dlake na glavi), t pa bi to veliko pome-Џ boljši dohodek fri-

M. SENIĆAR

m tu!

je javil na jugoslovansko pred-ivništvo, kjer so mu izdali do-lilnico in nekgj denarja za pot-! stroške. Ko je z vlakom dospel » Trsta mu je postalo hladno, to si je nabavil še oblačila in idaljeval vožnjo do Beograda. Beogradu ni imel denarja, da si lahko kupil karto za Kruše-c, zato je na postni prosil, da u posodijo denar. Končno mu le uspelo priti do cilja. »Tako sem se pač moral znajti, (Г si z nekaj hrami, ki jih imam sedaj doma, nisem v Jugosla-ii mogel nič pomagati.« Bajram je hotel povedati vsako »drobnost. Kar nervozen je bil, se česa ni mogel spomniti, mes paje povedal še kakšno po dijansko, potegnil cigareto in zlagal.

Ko se je vrnil domov, se je irog njihove domačije zbirala, >t pravi sam »brigada ljudi«, ki želeli vedeti vse o njem in nje-'vem početju. B^ram je tako »stal dogodek leta v Kruševcu, 't je sedaj morda za vse briga-gè na Kozjanskem. Pravi, da se bo na Kozjansko še na, ker mu je všeč. Zadovoljen na široko nasmeje in pravi: "Mamu mu ... Ali svako veće e neko namaže sa onom pa-am za zube.«

VLADO MAROT

14. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Nagrajena fotografija akcije Pionirji fotografirajo

ALJOŠA VIDETIĆ - Osamljena igra

Zelena straža

čez štirinajst dni bomo začeli objavljati vaše zapiske, ugotovitve, neže in nageljčke. Do takrat - seveda pa tudi še potem - pa zbiramo vse, kar boste zapisali o svojem kraju ali o krajih, ki jih boste med počitnicami obiskali.

Morda vam bo kakšen krajše posebno všeč - predstavite nam ga! Marsikje pa boste najbrž odkrili tudi kaj takšnega, kar bi lahko pograjali. Tudi o tem pišite, skratka, imejte odprte oči. Pričakujemo veliko vaše pošte!

Zanice za icratelc čas

Kraljici - kajpada tisti iz Čudežne dežele - je nekdo ukradel poper. Osumljeni so bili zajec, klobučar in polh. Kralj je k njim poslal vojake, a niso našli niti zrnca popra. Seveda je možno, da so ga skrili kje drugje. Zato so jih aretirali kar tako.

Na obravnavi je zajec trdil, daje klobučar nedolžen, klobučar pa je zatrdil, da je nedolžen polh. Tudi polh je v snu zamomljal nekakšno izjavo, vendar ni prišla v zapisnik.

Kot seje izkazalo, ni nobeden od nedolžnih lagal, razen tega (kot že vemo) ljudje, ki kradejo poper, vedno lažejo. Ugotovili so tudi, da je poper ukradel samo eden. Kateri od teh treh je kriv, če sploh kateri?

Takšnole zanko smo našli v knjigi Raymonda Smully-ana Alica v deželi ugank, ki je izšla pred dvema letoma pri Državni založbi Sloveni

je. Knjiga je polna takšnih in podobnih znak, ki se zdijo na prvi pogled sila zapletene in nerešljive, toda, če le malce pomislite, boste videli, da je rešitev čisto preprosta. Torej, kakšna je?

+ * *

Na mostu sta se srečala otovorjena mula in osel. Mula^ je takole rekla osUčku: »Če mi daš eno svojo vrečo, bom nesla dvakrat toliko kot ti. Če dam jaz tebi eno svojo, bova nosila oba enako.« Koliko vreč nosi osliček in koliko mula?

* * *

Na strehi sedi in pipo kadi.

Leseni konjiček dirja čez griček. Griček je

z belim puhom nastlan.

Nova pot

Končno! Vrata učilnice so se odprla. Učitelj je stopil v razred. Ušesa so poslušala in oči gledale. Pa tudi usta so bila malo odprta. Takih prizorov ne vidiš vsak dan. Povedal je naslov naloge: Odpravljamo se na življenjsko pot.

Naše misli smo hitro prenašali na papir.

Minevajo dnevi našega otroštva. Bilo je največkrat brezskrbno, čeprav smo imeli vsak svoje male skrbi. Stojimo na razpotju življenja. Kot nekakšno križišče. Vsi bomo šli na svojo stran. Vsak bo šel po poti, ki mu bo po njegovi presoji najboljša. Vsi smo se odločili, da bomo šolanje nadaljevali. Vsak si želi, da bi srednjo šolo uspešno dokončal. Vsakdanje skrbi, šola služba . . .

Minevajo dnevi, ki smo jih skupaj preživljali osem let. Kljub temu pa rías čaka še nekaj lepih trenutkov. Končni izlet, valeta, sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, mladinski ples . .. Še enkrat bomo skupaj v brezskrbnem času podoživljali naše otroštvo. Z nami bodo naši tovariši, katerim smo zaradi razposajenosti in nagajivosti večkrat povzročali težave. Potrudili se bomo, da bomo v zadnjih trenutkih, ki jih bomo preživeli skupaj.

dokazali, da smo le se igrivi otroci, ki včasih pozabljamo tudi na disciplino. Želimo, da nas vsi učitelji na šoli ohranijo v lepem spominu.

Naloge smo oddali. Malo smo si oddahnili. Nestrpno pa že pričakujemo, kako bo naslednjo uro.

BETKA BRECL, 8.a OŠ XIV. divizije DOBRNA

Ljubezen

v prvi razred sem hodila, sem se v njega zaljubila. Sem končala drugega, sem čisto nora nanj bila. V tretjem to opazil je. Še za nos me vlekel je! Sem četrtega končala, reva na stopnicah pala. Za menoj prišel je on in pobral me - kakor slon. Ko sem v petega hodila, sem se v Loče preselila. Hitro nanj sem pozabila in si drugega dobila. Tudi tega sem pustila, ke iz šole je odšel, a že drugi tip prekrasni, znova mi srce je vnel. Konec kmalu vsega bo, saj vzeti moramo slovo. Le zakaj z menoj ne gre? se sprašujem še in še.

MIRJANA RATEJ

Rešitve

Popra ni ukradel nobeden od treh osumljencev. Če je poper ukradel zajec, potem je lagal (ker ljudje, ki kradejo poper vedno lažejo). Torej bi morala biti njegova izjava v zvezi s klobučarjem lažna. To pa bi pomenilo, da je tudi klobučar ukradel poper. Toda nam je znano, daje poper ukradel samo eden. Zato popra ni mogel ukrasti zajec. Ker je zajec nedolžen, je govoril resnico. Torej je resnično, kar je izjavil o klobučaiju, in tako je tudi klobučar nedolžen. Zato je tudi on govoril resnico, iz česar sledi, da je nedolžen tudi polh. Tako ni popra ukradel nobeden od teh treh osumljencev.

Mula in osel: Osel je nesel pet vreč, mula pa sedem.

Uganki: dimnik, sani.

SOZDN.SUB.O. .^ffiW

MERX INTERNA BANKA

^¡^T NSOL.O.

Delavski svet

DSSS Interne banke SOZD »MERX« Celje

razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

- Vodja računovodstva, plana, analiz in infornnatike

Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:

- da ima VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri,

- da ima 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju finančno-računovodskega poslovanja,

- da ima sposobnosti vodenja in organiziranja,

- da je družbenopolitično aktiven v svoji delovni sredini, KS, občini ali širše,

- da poda predlog realizacije programa Interne banke in opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji.

Kandidat naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev za dela in naloge pošlje v 15 dneh po objavi, na naslov: Delovna skupnost Interne banke SOZD »MERX« Celje

- za razpisno komisijo Ul. 29. novembra 16 63000 CELJE

O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.

■lUtIJ 1886

NOVI TEDNIK - STRAN 15

Po zaslugi samozaščitno c!eščenih občanov so miiič-v noči s sobote na nede-nrecrečili dve tatvini! Naj-'"fuh je občanka iz Trno-H obvestila, da so blizu par-riiča Avtomotorja pustili vtomobil sumljivi neznanci, hI kaj lahko imeli nepošte-i namene. Njen sum je bil temeljen, kajti ko so milič-ki pohiteli na kr^J dogaja-so na parkirišču zalotili lenata S. m ^eša F., ki sta avno hotela ukrasti rezervno

;olo.

• Skoraj v istem času je na tevilko 92 poklical občan iz Jlice Frankolovskih žrtev. 3od blokom je opazil neznan-

ki je kradel bencin iz par-riranih avtomobilov. Miličniki so ugotovili, da je to počel îtanko Š. Sodniku bo moral »oiasniti, zakaj ni šel po ben-•in na črpalko kot vsi pošteni lozniki. Izgovor, daje bencin Irag. ne bo »vžgal«...

• Tudi Aranka Š. se ne bo .izvlekla« z izgovarjanjem na nesno krizo, ko bo v krat-[em stopila pred sodnika z jrekrške. Napotnico zanj so i napisali miličniki potem, [O je v nedeljo izmaknila 3 lile in pol govedine iz zamr-lovalne skrinje Ivanke H. s :este na Grad. Ivanka je kra-

0 pravočasno odkrila in mož-e postave so Aranko prijeli ie preden je vrgla meso v onec.

• Manj sreče je imel last-lik kolesa z motorjem, katerega ogrodje so našli v Skapi-lovi ulici. Miličniki so ugoto-/ih, da je neznani »motoro-Tian« jeklenega konjička ikradel pred motelom Merx

1 Šentjurju in se z njim pripe-jaJ v Celje. V Skapinovi pa je am, ali pa kdo drug, z njega jobral skoraj vse, kar se je jobrati dalo ...

• Avgust in Angela V. iz Babnega sta že znana po tem, la medsebojna nesoglasja •rešujeta« s pretepanjem in •azgrajanjem na javnih me-itih. Prejšnji teden sta imela »nastop« v Merxovem bifeju Espresso na Ljubljanski cesti. Mo^e postave so njuno •prireditev« prijavili sodniku ta prekrške.

• Na pomoč so poklicali ^idi iz sprejemne ambulante w poškodbenem oddelku :eljske bolnišnice. Z razgra-anjem jih je nadlegoval in notil pri delu alkoholiziran leznanec, ki je očitno potreboval kvečjemu »prvo ponoć« miličnikov. Še preden o je dobil, je prostovoßno zapustil ambulanto v neznani (meri.

Mladoletnik za volanom

RADO ILIJAŠ, 17, iz Gorice pri Šmartnem, seje peljal prek viadukta čez avtocesto v Šmar-jeti pri Celju. Viadukt je še srečno prevozil, potem pa gaje v ovinku začelo zanašati in po 40 metrih vožnje po robu cestišča je pristal v koruzni njivi, avto pa se je obrnil na streho. V nesreči so se poškodovali sopotniki JOSIP BLAŽEVIĆ, 27, mladoletni MLADEN K. in STJEPAN VUDRAG, 24. Škode je za 350 tisoč dinarjev.

Neprevidna peška

v Grušovlju pri Mozirju seje v prometni nesreči hudo poškodovala peška FANIKA BA-STELJ, 30, iz Poljane. Ne da bi se prepričala, če je pot prosta, je neprevidno stekla čez cesto. Iz Mozirja se je proti Radmiiju takrat peljal ZVONKO VA-NEK, 37, iz Mozirja. Voznik je zaviral, a nesreče ni mogel preprečiti. Neprevidno peško je vrglo na pokrov motorja in v prednjo šipo. Bastelieva se j huje poškodovala in prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.

Avtobus v prikolico

V Rogaški Slatini se je na regionalni cesti Tržišče-Roga-tec zgodila prometna nesreča, ko je vzoznik tovornjaka s prikolico FRANC ŠKET, 45, iz Tekavčevega pri Rogaški Slatini, naglo zavrl in mu je zato zaneslo prikolico na levo stran ceste. Takrat je nasproti pripeljal avtobus s 15 otroci iz Arilja v Srbiji. Avtobus je trčil v prikolico tovornjaka, pri čemer se je voznik avtobusa VINKO NOVAK iz Rogaške Slatine huje poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Otrokom se na srečo ni nič zgodilo. Škode je na obeh vozilih za približno 2 milijona dinaijev.

Trčenje v ovinku

EDVARD BUKOVIČ, 45, iz Lokavca, je v Ložu na regionalni cesti Rimske Toplice -Jurklošter prehitro pripeljal v nepregledan ovinek in zapeljal na levo stran ceste. Iz nasprotne smeri se je takrat pripeljal, prav tako z osebnim avtomobilom, FRANC KRISTANC, 43, iz Lokavca. V čelnem trčenju se je Edvard Bukovič huje poškodoval in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.

Izsiljevanje prednosti

Voznik osebnega avtomobila BORIS FORŠTNER, 29, iz Slatne, je na križišču v Šmartnem v Rožni dolini izsiljeval prednost voznici kolesa z mo-toriem ANDREJI KOVAČ, 19, iz Šmartnega. Zaradi izsiljevanja prednosti jo je zadel v levi bok, pri čemer je voznica padla in se hudo poškodovala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico.

Neprevidno prehitevanje

Voznica osebnega avtomobila JULIJANA DEBELJAK, 31, iz Konjskega pri Vojniku je na magistralni cesti Vojnik -Arclin prehitevala voznika kolesa z motorjem ALOJZA GMAJNARJA, 62, iz Vojnika. Z desnim bokom vozila je motorista zadela. Padel je in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico.

Pogovor se Je končal z nožem

Maio Jagar iz Coija obsojen za umor na 6 iei zapora

»Nisem ga hotel ubiti in tudi ne vem, kam sem ga zabodel,« se je zagovarjal Mate Jagar na sodišču, obtožen, da je 10. aprila letos z nožem umoril v svojem stanovanju Vinka Jajčeviča iz Celja. Jagar je skušal tudi dokazati, da je bil pred dejanjem toliko izzvan, da ni vedel kaj dela, da bi naj torej šlo za uboj na mah. Sodišče pa takemu zagovoru ni verjelo in ga je obsodilo zaradi umora na 6 let zapora.

Usodnega dne je prišlo do prepira, ker je Jajčevič obljubil, da bo Petru D. posodil 10.000 din. Jagar in Peter D.

sta šla k Jajčeviču na stanovanje v Kraigherjevi ulici. Tam se ni nihče oglasil. Jagar je zategadelj zataknil vžigalico v stikalo hišnega zvonca pri vratih in še eno pri vhodu v blok. Takrat se je Jajčevič oglasil in prišlo je do prepira.

Istega dne zvečer pa se je Jajčevič pojavil pri Jagru doma na Titovem trgu. Hotel gaje zvabiti iz stanovanja, da bi se »pogovorila«. Ta ni šel. Začel se je prepir in prerivanje. Jagar je vzel nož s kuhinjske pohce in zamahnil proti Jajčeviču. Udarec je bil tako močan in natančen, de

je le-ta v nekaj minutah umrl.

Sodišče je pri presoji dokazov zlasti upoštevalo mnenje izvedenca psihiatra, da Jajčevičev napad na Jagra ni bil takšen, da bi bil ta zategadelj močno razdražen. Sodišče je tudi ugotovilo, da se je zavestno odločil za udarec z nožem, saj Jajčevičev napad, čeprav je bil nasilen, ni bil tako življenjsko nevaren, da bi moral Jagar poseči po nožu. Jajčevič tudi ni imel nobenega nevarnega sredstva.

Po odločitvi velikega senata bo moral Jagar na pravnomočnost sodbe počakati v priporu.

V času od 15. do 22. 7.

TEDEN UGODNEGA NAKUPA ŽIVIL

Sodelujejo' EMONA MIZ: mesni izdelki, konzerve - 20% ceneje

BADEL ZAGREB: kis za vlaganje 5/1 - NOVO UGODNO 980 SLOBODA OSIJEK: keksi 1/1 354,00 - 24% ceneje HEPOK Mostar: vino 1/1 - UGODNO

V vseh večjih prodajalnah DO POTROŠNIK

^ ^ sozd kemija

Ugotovili ste že, da z vami sodeluje ILI RI J A-VEDROG

V naših poslovalnicah vam nudimo v teh dneh velik izbor - proizvodni program Ilirije Vedrog.

V sodelovanju z Ilirijo Vedrog pa smo za vas pripravili cenejši nakup v dneh od 15. do 25. 7. za izdelke:

- citron vazelin Narta - 20% ceneje

- mitex za pranje ovratnikov - 20% ceneje

- WC deodorant Adria - 20% ceneje

K nakupu vas vabi .^SKmv ^

Potrošnik - Ilirija Vedrog. MERX ВВВ POTROŠNIK CELJIE

Zavaruj se pre], ko te doleti nesreča

Tokrat bomo napisali nekaj več o zavarovanjih pred nesrečami zaradi močnejšega dežja, viharja s točo, zaradi česar je v noči s 15. do 16. junij nastalo na celjskem območju več škode, zlasti v spodi^ih prostorih hiš in blokov ter ostalih bivalnih prostorov. Potegnilo je tudi veliko plazov, žal pa je bil samo eden zavarovan.

Pri nalivih s toči pride do večjih poškodb, kot smo zapisah, v spodnjih, kletnih prostorih, kjer so poškodovana (napihnjena) vrata in ometi pa stavbno pohištvo, kar je huje kot če je prizadeto gorivo (olje, premog, drva) in ozimnica.

Pri zadnjem neurju, ki se je večkrat - sicer v blažjih oblikah - ponovilo, so

Poplava je tudi poplavljenje vodá zaradi utrganega oblaka kakor tudi naključno poplavljanje vodá, ki zaradi močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournih). K temu je treba prišteti še vrsto drugih možnosti za zavarovanje, na primer pred pojavi hišne gobe.

bili najbolj prizadeti v šentjurski občini, v celjski občini v Vojniku in Zagradu pa Storah, Kompolah, Levcu itd. Vzrok je bil preprost, povzročil pa ga je ob slabem vremenu žal znova človeški faktor, saj so prepusti pri odtoku vode slabo izdelani in pride do zamašitve ter izliva, kar povzroči poplavo in večjo škodo.

Še vedno se žal pojavlja, da ljudje zavarujejo imetje šele takrat, kojih doleti nesreča ali pa zaradi nizke zavarovalnine dobijo ob nesreči manj, kot bi lahko.

Premalo dodatnih zavarovanj

»Ljudje se premalo posvetujejo z našim terenskim zastopnikom ter slabo berejo napisane informacije«, pripovedujejo v Zavarovalni skupnosti Triglav, območna skupnost Celje in nadaljujejo, da ob obisku terenskega zastopnika zanj nimajo časa, ga hitro odpravijo, ob nesreči pa so seveda ne

srečni. To ni potrebno in za tako pomembno stvar si je pač treba vzeti čas, kajti ob morebitni nesreči bo udarec vsaj nekoliko milejši, kot je običajno.

Ker je zadnja leta vremenskih ujm vedno več, dodatnih zavarovanj pa malo« (lahko zavarujete tudi zemeljski plaz), bi bilo treba na tem področju več osveščenosti ljudi!

Slabe rakete proti toči

Zaradi slabega vremena je bilo treba letos uporabiti že veliko raket proti toči. Žal pa so te rakete (domača izdelava) slabe in v zraku kompletne ne eksplodirajo, tako da en del nevarnega elementa lahko pade na hišo, avto, gospodarsko poslopje, к|ег pa eksplodira in pride so požara. Se dobro, da je doslej prišlo pri takšnih izstreljevanjih samo do poškodb na objektih, ne pa tudi pri ljudeh.

Zavarovanje šele po škodi

Še veliko je takšnih, ki se zavarujejo šele po škodi, poučen primer pa je v celjskem Zagradu, kjer so zaradi močne hudourniške vode, ki prelije nasip (verjetno tudi neustrezno narejen) pred leti dali vse skupaj zavarovati.

Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar letalo katerekoli vrste pade na zavarovano stvar ali udari vanjo. Med te sodi tudi udarec rakete, kar še posebej velja za sedanje rakete proti toči! Pred tem se da zavarovati!

Natančneje: dodatno so se zavarovali proti poplavi!

Letos že 30 utrganih plazov

Na celjskem območju je bilo zaradi neprimernega vremena letos že okoli 30 plazov, samo eden pa zavarovan preko lastnika, kjer je plaz potegnil in naredil škodo. Za takšno zavarovanje pa je potreben poseben dogovor s terenskim zastopnikom ali območno skupnostjo zavarovalne skupnosti Triglav Celje.

Problem strele

Tudi udarcev strele je bilo letos na celjskem območu окоИ 30 primerov, od Šentjurja do Polzele, Šešč, Slovenskih Konjic itd. To je osnovno zavarovanje, ki pa ga tudi vse ne spoštujejo do takrat, ko jih doleti nesreča.

Splošni pogoji za požarno zavarovanje

- zavarovanje nevarnosti,

- požar in strela,

- eksplozija,

- vihar,

- udarec motornega vozila in premičnega delovnega stroja,

- padec letala, helikopterja, rakete, balona in podobno,

- potres,

- poplava

- izliv vode,

- zemeljski plaz,

- utrgale zemljišča,

- snežni plaz,

- iztek (lekaža),

- izliv žareče mase,

- samovžig zalog in ostalo, kar lahko preberete na pripravljenih programih ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV! Zavarujte se prej, kot vas doleti nesreče!

Poplave

Pri poplavi so zavarovane vse stanovanjske neprimičnine (kurjava, ozimnica, osebni predmeti itd.) v '-'etnih prostorih do 10 odstotkov ■ ч1пе

ialii

Trenutno sta najbolj а^Г^ poplave in zemeljski plazovi; - dì bilo dobro, da se ljudje ki živii posebej nevarnih območjih, še toiiKo prej in bolje zavarujejo.

Ponovimo: vzemite si čas, ko vas obišče terenski zastopnik območne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Celje in sklenite primerno zavarovanje.

limo prometnega znaka

ba' '^^^'^etni znaki še služijo namenu ali postajajo nepotrebne Ddoh razdejanje na tej in njej

cestah ni rezultat zime kot vedno omenjamo ko denar za popravilo. Foto: V. Korun

16. STRAN-NOVI TEDNIK

10. JUUJ 1}

нвпн^

Odprli dom strelcev v iVIaii Brezi

Od sobote dalje so v krajevni skupnosti Breze bogatejši za novo pridobitev. V zaselku Male Breze so namreč slovesno otvorili novi Dom strelcev z okrog 400 kvadratnimi metri površin.

V glavnem so delo opravili člani Strelske družine in krajani in tako velik del prostega časa vložili v izgradnjo, saj ni bilo sobote in nedelje v zadnjih nekaj letih, da ne bi imeli kaj početi. Tako je bilo skupaj opravljenih več tisoč ur prostovoljnega dela. S sredstvi so jim največ pomagale Telesno kulturna skupnost občine Laško, Občinska kulturna skupnost Laško in Krajevna skupnost Breze, materialno pa več delovnih organizacij, kot npr. TIM z celotno fasado, in obrtniki.

Dom strelcev bo služil kot večnamenski prostor, saj je v njem poleg avtomatskega strelišča za zračno puško tudi dvorana z odrom, interni bife, soba za športne aktivnosti, klubski prostori, sanitarije in kleti. Ob domu pa so uredili še košarkaško igrišče.

Z otvoritvijo so slovesno proslavili tudi 20. letnico ustanovitve Strelske družine, ki nosi ime po Celjski četi, ki je v tej krajevni skupnosti tragično končala svoj boj. Prav toliko let pa beleži tudi kulturna dejavnost v okviru Strelske družine. Tako je bila nova pridobitev tudi priložnost za pregled dela v minulem obdobju.

Ob tej priložnosti so podelili tudi več

priznanj in odlikovanj. Plakete za izredne zasluge pri izgradnji Doma Strelcev so prejeli: Vilijem Videe, Peter Privšek, Martin Privšek, Jakob Hrastnik in Miha Cverle. Srebrno plaketo Strelske zveze Slovenije za večletno delovanje na strelskem, kuturnem in delovnem področju so prejeli: Saša Videč, Cveto Privšek, Marjan Pirnat, Vlado Marot in Jože Mač-kovšek, Darija Videč in Janez Hrastnik. Pismena priznanja za zasluge pri izgradnji Doma strelcev pa so prejeli: Leni Videč, Janko Guček, Silvo Obrez, Marjan Ocvirk, Franci Hrastnik, Marjan Pucar, Marija in Milan Hrastnik.

VM

Znova odlični celjski plavalci

Plavalci Klima Neptun iz Celja so zmagali na 11. mednarodnem mitingu na Koleziji v Ljubljani. Celjani so s skupno zmago dokazali, da imajo resnično obetaven rod mladih plavalcev, kjer sta v Ljubljani prednjačili predvsem An-derletova in Fermentinova. Slednja je na 200 metrov prsno samo za stotinko sekunde izgubila boj s klubsko tovarišico Anderleto-vo, ki pa je bila sicer najboljša posameznica dvodnevnega tekmovanja, za kar je dobila tudi posebno priznanje. Celjska ekipa je zmagala pred Ljubljano, zanimivo, predvsem pa obetavno paje, da seje druga ekipa med desetimi toč-kovanimi uvrstila na sedmo mesto.

Pravo delo se bo šele začelo

Zadnjo nedeljo je bilo na igrišču v Žalcu izjemno živahno. Nogometaši Žalca so z 1:0 premagali zadnjega nasprotnika v kvalifikacijah Svobodo iz Kisovca in se tako uvrstili v vzhodno republiško nogometno ligo. Za uspeh veljajo vsem, ki so igrali in skrbeli za ekipo iskrene čestitke, ob tem pa tudi nekaj pomislekov in razmišljanj.

Zak^ tako zahtevne in dolgotrajne kvalifikacije, ki so breme za vse igralce, predvsem pa praznijo že tako prazno klubsko blagajno? Potrebnih je bilo okoh 50 starih milijonov, da so se amaterji s požrtvovalno igro z igralci Korota-na s Prevalij, Pesnice in Svobode Kisovec prebili, med močnejše ekipe, kot so Šmartno, Dravinja, še lanski prvoligaš Aluminij, Steklar in ostale.

Šest tekem je skoraj tretjina rednega prvenstva in to so nogometaši Žalca na zadovoljstvo vseh dobro opravili. Naše mnenje je, da bi bile te kvahfi-kacije lahko enostavnejše (dvo ali trodnevni turnir), predvsem po cenejše. Največjo vsoto denaija je pač plačal Žalec, ki se je uvrstil v višji rang tekmovanja.

Kako naprej? Brez dvoma je treba nogometašem Žalca pomagati. Lepo igrišče v športnem centru ni izkoriščeno, sami občani pa tudi nimajo kaj gledati ob koncu tedna za razvedrilo.

Zdaj pa so pogoji: po pravilniku nogometne zveze Slovenije je potrebna za takšna tekmovanja okoli igrišča ustrezna ograja. Žalec je nima in kdo bo zagotovil sredstva? Če so uspe-

И v kvalifikacijah pa se ne smejo slepiti, da bodo s to ekipo uspeli v višjem tekmovalnem razredu. Poiskati bo treba nekaj okrepitev v krajih po Savinjski dohni ter še bolj skrbeti za lasten podmladek. Delo mora potekati v dve smeri: strokovno preko priznanega nogometnega strokovnjaka Živka Stekića in tisto, kar bo zagotovilo ugodne pogoje za normalno delovanje kluba.

Pred nami se počitnice, za njimi hga in akcija mora nemudoma steči. Z lepim uspehom, ki ga vsi pozdravljamo, so prišli tudi problemi. TKS, ZTKO in združeno delo naj pripomorejo, da se v Žalcu ne bodo hvah-li samo z lepim športnim centrom, ampak tudi s kvalitetnimi športniki.

TONE VRABL

Uspešen nastop jadralnih pilotov

Končano je 29. državno prvenstvo jadralnih pilotov 11ђ vano »jugoslovanski aero rally«, ki se je začelo v Maribo( po štirih etapah preko Borova, Sremske Mitrovioe, Valj» Faračina končalo v Boru. Nastopilo je 30 jugoslovar posadk, ki so se pomerile v treh točkah: izvidniških nalç časovni točnosti in točnosti pristajanja. Celjana Slavko LaÜ in Janez Poglajen sta bila še pred zadnjo etapo na odli,; petem mestu, v zadnji sta naredila večjo napako in tal, generalni uvrstitvi osvojila dvanajsto mesto. Boljša je bila d, celjska posadka Leon Bauer-Dušan Šemrov (druga na rep¡ škem prvenstvu),«ki je osvojila šesto mesto. Republiški p Lukanc iz aero kluba Titovo Velenje tokrat ni bil tako usp in je sredi lestvice nastopajočih.

4. pokal kolesarskega kluba Mer

v nedeljo, 13. julija bo od 9,30 do 14,00 ure po ulicah v bl¡ Nove vasi zanimiva kolesarska dirka z udeležbo vseh na| ših slovenskih kolesarjev. Nastopili naj bi vsi zato, ker tretja tekma med desetimi za pokal slovenskih mest v ok »ciklo-poola«. Promet bo razen za kolesarje v omenjenerrj zaprt po ulicah s startom in ciljem pri novi hali Kreator Kersnikovi ulici ter Pohorski, Cesti na Dobrovo in Simonài

Selektor državne kolesarske reprezentance Hvasti \ naslednjih dneh obiskal Celje ter si v spremstvu članovi sarskega kluba Merx ogledal prizorišči državnega prveg v gorski dirki in na kronometer. Gorska dirka bo s starti Zrečah do Rogle 4. oktobra, na kronometer pa s startoi ciljem v Kozjem.

z enim krogom dolgim 2400 m. Nastopih bodo tekmovalci , slovenskih kolesarskih klubov v kategorijah pionirji A i mlajši in starejši mladinci ter člani. Vsekakor bo veliko zan nje za domačine, člana organizatorja KK Merx Celje, h Melanška, ki je po prvih dveh dirkah na odličnem tre mestu, medtem koje bil na zahtevnejšem državnem prvenst Semiču v Beh Krajini med člani (preko 70 nastopajočih, s cilj prispelo 21) odličen deveti. Odstopil je celo zmagov; dirke po Jugoslaviji Jure Pavlič.

KOTO TOZD INDE, proizvodnja Vransko

objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:

1. vodja obrata usnjarne

2. konfekcionar II

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. 1.:

- višja izobrazba usnjarsko tehnološke ali druge ustrezne smeri

- organizacijska sposobnost, izkušnje pri reševanju najzahtevnejših vprašanj usnjarsko-tehnološkega področja

- 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih prede^ lave usnja

- poizkusno delo 3 mesece pod tč. 2:

- dokončana šola po programu srednjega izobraže vanja tekstilno tehnološke smeri

- poizkusno delo 3 mesece

Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojem pošljite na naslov: KOTO Koteks-Tobus TOZD INDE Vransko, kadrovska služba, Vransko 136. Kandidati bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri.

GRADBENO INŽENIRSKI BIRO Inž. Janez Klugler 63310 Žalec, Kardeljeva 29, tel. (063) 713-792

po pooblastilu strank posredujem:

prodajo:

1. nedograjene enonadstropne stanovanjske hiše' Vranskem, 150 m^ koristne površine, 532 m^ zemljiš ča, IV. gradbena faza, informativna cena 17.000.00< din.

2. Vseljive stanovanjske etaže v starejši hiši v Celju delno mansarda, skupaj 9 sob, kopalnica, WG, kleti drvarnice, primerno za samske sobe, informativni cena 8.500.000 din.

3. Vseljive družinske hiše v Laškem, stare 48 let 75 m^ koristne površine, manjše gospodarsko po slopje, 1500 m^ zemljišča ob hiši, 12.000 m^ gozda 1500 m^ ostalih zemljišč, informativna ceni 7.000.000 din.

nakup:

1. manjšega stanovanja s centralnim ogrevanjem m relaciji Sempeter-Žalec v vrednosti do 6.000.000 din Informacije telefonično vsak dan od 8-12.

Nudim tudi:

- projektiranje gradbeno tehnične dokumentacij' za potrebe občanov

- pridobivanje vseh vrst dokumentacije potrebne zi graditev

- svetovanje, nadzor in ostale storitve pri graditv objektov

Odlični žalski strelci

v Ljubljani je bil 3. memorial Pera Cestnika. Nastopilo je 15 najboljših slovenskih ekip v streljanju z vojaško puško, edini s celjskega območja pa strelci Žalca, ki so za lanskimi prvaki Škof-jo Loko osvojili odlično drugo mesto. Prav tako je bil med posamezniki drugi najboljši Žalčan Mladen Melanšek, poleg njega pa sta k ekipnemu uspehu dodala svoj delež Justin Smrkolj in Fran Kotnik.

Prvenstvo v Žalcu

Strelska družina Žalec bo prihodnje leto dobro pripravila republiško prvenstvo za vse kategorije v streljanju z zračno puško. Tekmovanje ne bo na njihovem strelišču, pač pa zaradi velikega števila tekmovalcev v posebej pripravljenem prostoru »začasnega« strelišča v telovadnici osnovne šole. Doslej največje strelsko tekmovanje v Žalcu naj bi bilo marca leta 1987 je poyedal eden vodilnih članov SD Žalec Janko Melanšek.

Kolesarji na državnem prvenstvu

v Semiču in njegovi okolici je bilo državno prvenstvo za vse kategorije kolesarjev. Nastopili su tudi predstavniki KK Merx Celie. Med mlajšimi mladinci je bil Smerc enajsti, med starejšimi pa Kitak petnajsti, kar je lep uspeh za mlada tekmovalca na tako pomembnem tekmovanju.

Priznanja za partizanska društva

v Ško*".i Loki je bilo prvo srečanje ii • »THkih društev Partizan, so tudi podelili priznanja naji">ljšim mestnim in vaškim dructvom za delo v lanskem letu. Med mestnimi društvi je Partizan Šoštanj osvojil tretje mesto, med vaškimi pa 1. mesto KS Luče iz mozirske občine, drugo pa KS Škale iz velenjske občine. Po šest n^ bolj ših v obeh kategorijah je dobilo republiška priznanja, zmagovalca pa še priznanje Zveze društev Partizan Jugoslavije.

Poraz judoistov ivo Reya

Na Gričku je bil pred okoli 400 gledalci prijateljski dvoboj v judu med avstrijsko ekipo Strasvvaichen iz Salzburga, kjer nastopa Marjan Fabjan in domačim Ivo Reya. Dvoboj so dobili gostje 8:12. Razen Anderleta so nastopili mlajši obetavni tekmovalci, ki bodo po odhodu Čuka in Anderleta v Beograd ter Oštirja v Ljubljano nastopili po izpadu iz zvezne lige v republiški ligi.

Prvi triatlon Cinkarne Celje

Kolesarska sekcija v Cinkarni Celje je organizirala prvi triatlon za svoje delavce, katerega se je udeležilo preko 40 športnikov rekreativcev. Zbrali so se na celjskem bazenu in odplavali zahtevano dolžino, potem so se odpeljali na 40 kilometrov dolgo pot s kolesi in v rekracijskem centru na Gričku dogodek zaključili še z dvojnim tekom po trim stezi. V Cinkarni, glavni vodja začetne akcije je bil Štefan Gaberšek, pravijo, da bodo s tem nadaljevali in v prihodnje v svoje vrste povabili tudi druge, ki se želijo preizkustiti v tej zahtevni akciji ugotavljanja in preizkušanja lastne telesne zmogljivosti.

Čeliosiovaški rokometaši v Celju

Rekreacijska rokometna ekipa Trim team iz Celja je gostila drugoligaško ekipo Litovel iz Ćehoslovaške in zmagala 38:22 (13:10). V celjski ekipi so se posebej odlikovali Vlado Bojovič 10, Miha Bojovič 5, Toplak 6, Šeško 4, Metličar 4, Ivezič 3, Pevnik 3 in Lampre ter Pečovnik s po 2 zadetkoma. Srečanja sta sodila Dorn in Ribič iz Celja.

Rokometaši Aera v Ćupriji

Ob občinskem prazniku Ćuprije so rokometaši Aera gostovali v pobratenem mestu in zmagali na mednarodnem turnirju. Premagali so gostitelje Radničkega 25:20 in bolgarsko ekipo Traktor Ostoitel 25:7. Najboljši strelci v celjski ekipi so bili Lapajne 12, Toplak in Selčan po 8, Banfro 8, Doberšek 7, Kleč 4 in Kvartič 2 zadetka.

■T. KUZMA

Aero Celje najprej na Reko

Izžrebali so pare za 1. kolo v II. zvezni rokometni ligi za sezono 1986/87, ki se bo začela 20. septembra, spomladi (zaradi univerzi-ade) pa že 28. februarja. Celjski rokometaši, ki bodo med dvanajstimi ekipami edini slovenski predstavniki (Dinos Slovan bo igral v 1. zvezni ligi) bodo v 1. kolu gostovali pri Zametu na Reki.

Rokometašice Velenja iz Titovega Velenja bodo v 1. kolu II. zvezne hge igrale doma v Titovem Velenju z Borovim.

V repubhških hgah bo start že 13. septembra. Medtem ko v ženski ponovno ne bomo imeli predstavnika, pa bo v moški zaradi izpada Minerve znova samo eden in to Šoštanj, ki bo v 1. kolu igral doma z novincem Fužinaijem.

V Izoli se je končal tretji rokometni tabor za letnike 1969 in 1970, kjer je sodelovalo pod vodstvom Toneta Goršiča 45 igralcev iz vse Slovenije. Ob koncu so izbrali 15 najboljših igralcev za kadetsko reprezentanco Slovenije, v njej pa so tudi Celjani, člani Aera, Bamfro, Cvetko, Privšek, Gorišič in Strašek ter Dremelj iz Šoštanja. Največ reprezentantov ima Aero Celje, kar je dober porok za nove uspehe celjskega rokometa.

TV

Športna rekreacija v laški občini

Na zaključni prireditvi v Laškem zdraviliškem domu so »položili« račune za delo in rezultate dosežene na tekmovanjih v okviru Zveze teles-nokulturnih društev občine Laško. Ob tej priložnosti so izdali tudi precej zajeten bilten o športni rekreaciji, v katerega so vnesli dosežene rezultate ekip in posameznikov občinskih prvenstev.

Kot je povedal predsednik Občinskega sindikalnega sveta Miha Prosen z zadovoljstvom ugotavljajo, da se skoraj polovica vseh osnovnih organizacij sindikata zavzeto in množično udeležuje športne rekreacije v različnih športnih panogah. Tako je uvrščenih ekip 00 Zveze sindikatov v športno rekreativnem sistemu 30, pri Telesnokulturnih društvih pa trinajst. Pri osnovnih organizacijah sindikata se je na prvo mesto uvrstila ekipa Upravnih organov občine Laško pred osnovno šolo Primož Trubar Laško in Prevzgojnim domom Radeče. Med članicami je zmagala OŠ Primož Trubar Laško pred SIS Laško in Upravnimi organi občine Laško. Med moškimi je prva eki

pa Upravni organi občine Laško, drujgi TIM Laško in tretja Prevzgojni dom Radeče.

Med telesnokulturnimi društvi je prvo mesto TVD Partizan Radeče pred Partizan Rimske Toplice in ŠD ROD Radeče. Med članicami so zmagale predstavnice TVD Partizan Radeče pred TVD Partizan Rimske Toplice in VCMR. Med moškimi ekipami TKD je zmagala ŠD ROD Radeče pred TVD Partizan Rimske Toplice in VCMR Rimske Toplice.

V športno rekreacijskem sistemu je vključno z ekipami ŠŠD sodelovalo okoli 2000 tekmovalcev, od tega iz sindikalnih organizacij preko 670, TKD 650 in 650 udeležencev osnovnih šol ter vzgojno varstvenih ustanov.

VLADO MAROT

Prvi aranžerji

Na igrišču v Rečici pri Laškem je zmagala na turnirju v malem nogometu ekipa Aranžerji, ki je osvojila tudi prehodni pokal 2. julij, drugi so bih »Köln pobi«, sledijo pa Reka, ŠD ROD, JEŽ in Zidani most. •

VM

juiiJifl«!

NOVI TEDNIK - STRAN 17

pivovarna Laško med stotimi najboljšimi

^Ülo^^yoyarne Laško pred ostalimi je v ugodni strukturi virov Hier prevladujejo trajni, pri pokrivanju zalog z goročnimi viri in v stabiiniii finančnili razmerah __

►d tridesetimi jugoslo-kimi pivovarnami, je » v prvem polletju pro-aia in Prodal^a največ ¡V orvih petih mesecih kup^ s Talisovo pivo-,ko linijo proizvedli m K 525 tisoč hektoli-nlva, kar je za 56 od-kov več kot v enakem bbju lani. Če bo prodaja [ v prihodnjih mesecih na kot v prvem pollet-Botem bodo laški pivo-i presegli lanskoletno irdno prodajo in bo konfeta bodo proizvedli in jali že nad milijon hek-Irov piva.

ivovarna Laško je, kot kaže, uspešno premagala ive, ki so jo pestile v letih 1 82, ko je proizvodnja si-naraščala, a dohodkov-a učinka ni bilo, saj so ovna neskladja med su-inami in pivom močno ušila dohodkovne odno-)ivo pa je bilo v primeija-I ostalimi pijačami (vi-i) precej dražje.

ani pa se je Pivovarna ko uvrstila med 100 naju-Snejših delovnih organi-j v Sloveniji in je po ešnosti poslovanja na 19. (tu.

i V devetmesečju 1984. je pivovarna Laško zao-ala za branžo, lani v ena-1 obdobju pa jo je prehi-v vseh ekonomskih ka-)rijah.

krepitvijo njenega fi-¿nega stanja, se je večal i njen delež v laškem go-darstvu. V primerjavi z ^ 1984, je bil lani delež Dvarne Laško v celotnem lodku gospodarstva obči-•5.9 odstoten (prej 11,3), v odku 22,1 odstoten (prej 'I in v akumulaciji 50,5 toten (prej 27,7 odstoten).

^odobitev Nodnje In ^Iritev ^Oljlvosti

p je Pivovarna razširila pg poslovanja s prevze-r Talisove pivovarske li-• m se je tako obseg vseh nomskih kategorij povz-iPj^ecej nad 200, pri ako-S celo nad 300 indeks-ock. Da pa dosežki niso L povečanega

^ga dela, priča tudi večja JKovitost poslovanja in Po učin-poslovanja sodi Pi-ÍTrf v sam vrh v

hiiu ^^ ^ evropsko pivo-Industrijo, čeprav jastarano strojno opre-■knJ^J^^ devetdeset od-odpisana.

Laško seveda strn° rok, da bo-

БШеп!. prevelikimi "'^nitvami odpovedali.

Pred dvemi leti so pričeli graditi novo, sodobnejšo va-rilnico, ki bo nared za tekočo proizvodnjo že prihodnje leto. Do konca 1990 pa bodo večino vlaganj usmerili v razširitev in posodobitev polnilnih zmogljivosti. Takrat bodo lahko proizvedli 1,5 milijona hektolitrov piva letno. Ta količina naj bi zadostila povpraševanju do leta 1995 ali celo 2000.

S posodobitvijo tehnične opremljenosti in razširitvijo zmogljivosti vodo končno izboljšali tudi delovne pogoje zaposlenim. V sezoni, ki se prične maja in traja do konca

septembra, delajo laški pivo-vaiji vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, v treh izmenah. Na srečo, svojo pripadnost pivovarni in pivovarniški tradiciji izpričujejo tudi tako, da gre le malo (od 10 do 15 odstotkov) ljudi na dopust v sezonskih mesecih, čeprav jim tega nihče ne prepoveduje in ima pivovarna precej počitniških zmogljivosti. Izpad zaradi dopustov nadomestijo z učenci srednjih šol. Letos bo v pivovarni na počitniškem delu okoh 140 učencev. Že pred počitnicami jih razporedijo na manj zahtevna delovna mesta, vendar vedno pod strokovnim vodstvom izkušenih delavcev.

Manj kot tretjina v žep pivovarnarjev

Prodaja piva se je povečala v vsej Jugoslaviji. V povprečju za 12 odstotkov, v Sloveniji celo za 28 odstotkov v primerjavi z lanskim polletjem. Rekord pa ima laška pivovarna. Tako povečan obseg prodaje res ne more pripisati zgolj ugodnejšem pogojem poslovanja in prodaje, temveč tudi kakovosti piva, s katero se je pivo Zlatorog proslavilo in utrdilo na jugoslovanskem trgu.

Proslavilo se je tudi zunaj naših meja, saj je dobitnik

številnih svetovnih priznanj. Žal pa je zunaj naše pivo še vedno predrago, posli s tujimi partnerji negotovi, toga devizna zakonodaja pa izvoz (in tudi uvoz - pločevink na-primer) še bolj zavira.

Ljubitelji piva lahko pridejo na svoj račun med tradicionalno turistično prireditvijo Pivo in cvetje, ki bo v Laškem od 12. do 20. julija. Občina je gostincem nekoliko zmanjšala davek, ceneje bo pivo prodajala tudi Pivovarna Laško, tako bodo po vsem Laškem pivo ves teden prodajali po enotni ceni 200 dinarjev.

Če si pobliže ogledamo delež, ki ga dobi pivovarna od steklenice piva, je povsem jasno, da večji dohodek lahko dosežejo le z večjo količino, čeprav seje dohodek od steklenice piva v zadnjih petih letih zmanjšal od 33,5 na 30 odstotkov.

Maloprodajna cena piva je v drugih republikah in pokrajinah različna, ponekod na ceno vplivajo tudi različni občinski davki.

V zagrebškem Unikonzumu stane steklenica piva 125,55 diiiarjev, v Labinkomercu v Labinu pa celo 166,5 dinarjev.

Še bolj se razlikujejo cene v gostinskih lokalih in hotelih. Le redkokje bo cena okoh 220 dinarjev, v povprečju se te gibljejo med 250 in 300, ponekod pa celo nad 350 dinarji. V Snack baru v Portorožu pa stane steklenica piva že 800 dinarjev.

Največ pločevink (na sliki polnilna Unija) prodajo v obmorskih turističnih krajih. Lani so jih prodali 8 milijonov, letos v prvem polletju 4 milijone 500 tisoč, do konca leta računajo na proizvodnjo in prodajo 12 milijonov pločevink piva. Problem je le embalaža, ki jo morajo uvažati, izvozno uvozni postopki pa so dolgotrajni, zato se zgodi, da jim pločevink občasno zmanjka. Upajo, da bo bolje že prihodnje leto, ko naj bi Saturnus in Energoinvest pričela proizvajati pločevinke za potrebe pivovarniške industrije.

18. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

bodeči

моштан

Kulturno mesto

Kot kaže, postaja Celje vse bolj kulturno mesto. Vse več je na primer posluha tudi za pesnike.

Slišali smo, da bosta imela v srednjeročnem planu pri prenovi prednost Vodnikova in Gregorčičeva ulica.

Priložnost

v sedanjih razmerah se nam obeta v soboto izredna priložnost. Pohitite na Vransko.

Tam bodo vrteli lepe melodije iz tistih lepi dni . . .

Podražitev

s prvim julijem so se podražili tudi vozniški izpiti.

To je prav - saj je že nekaj časa tudi dražje, če ti ga vzamejo!

Dobro, da vsi občina slavi 3 občinski praznik To so narti. redke priložno ko se zberejo $ paj predstavt vseh občin v reg

Prevroče j

Na celjskem kopa že nekaj časa usp delujejo sončne c za ogrevanje vode. i dar nekateri kopalcii nijo, da je zaradi j voda že pretopla.

Pa se zato odločaj kopanje ponoči. Pa' prav morajo zato p« ograje. ]

Slaba povezava

Kljub že mnogim načrtom in pogovorom, je cestna povezava žalske občine z revirji še vedno slaba. Da je to res, se je pokazalo celo pri slavju v nedeljo v Preboldu.

Delegacija iz Hrastnika je prišla na slavnostno sejo točno eno uro prepozno!

Ni res, da pri celjskih občinskih upravnih organih ne zmanjšujejo števila zaposlenih. V petih letih so jih zmanjšali za 4,5 delavca. Koncem leta jih je bilo tako zaposlenih 259,5.

Moti me tista polovica -ne vem, ali en dela za enega in pol, ali le za pol!

Premalo pazljivi

Pri območni zavarovalni s! nosti vedo povedati, da soj povečali izplačilo odškodnir za 95 odstotkov. Od tega družbenemu sektorju kar za odstotkov, na zasebnemu p¡ 66.

Pomeni to, da so na druj nem področju manj pazljivi 1 da so bolj radodarni.

Pravijo...

Pravijo, da smo turizem ljudje. Če pogledamo nekatere pojave ob našem lepem Jadranu, bi kdo pomislil, da so ljudje le tujci.

Mi pa le tedaj, ko je treba, da turistična sezona ne propadel

Sprememba

Gledališčniki iz Malih Brez so po dvajsetih Ij spet postavili na oder delo Glavni dobitek. , Glede na to, da so ga pripravili ob otvoritvi si skega doma, bi ga lahko spremenili v Glavni detek!

In zopet je zagorel na Teodorinem obrazu žarek demonske radosti. Vendar je vzdihnila. Kakor drobna lučka se ji je posvetilo neksò skozi nedogledno temo in spoznala je v lučki sebe, koje bila še nekdaj kakor Irena. Dvignila je roko, usmiljenje se je budilo, pobožala je trpeče Irenino lice in rekla:

»Dete, saj vendar ne zabraniš, da se poigra despojna!«

In prevzelo je Teodoro z nepremag^ivim hrepenenjem, dvignila se je, objela tesno Irenino glavo ter jo strastno poljubljala na rosne oči, kakor bi zli duh hotel izpiti to jasno luč iz neskaljene duše ali pa, kakor bi hotela Teodora vsrkati vase, kar je izgubila sama v kalnih valovih življenja.

Ko so dvoijanice videle, kako ljubkuje Teodora Ireno, seje zbudila v njih dušah na dvoru gojena in do najba-hatejšega cvetja razplojena zavist. Ireno so vrstnice doslej često prezirale, dasi jih je po lepoti prekašala; že to edino bi bilo zadosten vzrok, da bi jo sovražile. Ker pa ni nobenih hodila na pot in ni tekmovala zoper nje pri dvornih gizdalinskih častnikih in patricijih, soji nadele ime »dvorni menih« in niso spletkarile zoper njo. Teodora sama seje norčevala z njo pri obedih, na večernih izprehodih in jo rada povprašala, alije že iztuhtala, katerega vladarja pomeni apokaliptična številka 666. Toda današnji caričini poljubi so zanetili ogenj v njih srcih in v trenutku so mislile vse eno sámo misel: Da bi jo izgrizle z dvora.

Teodora se je kakor izmučena od lepih spominov naslonila ob komolec in molčala. Nihče si ni upal izpre-govoriti. Bele roke dvorjanic so trgale marjetice in drobile rumena očesca drobnih cvetk med tankimi prsti. Zgodilo seje nekaj, kar je leglo z neprijetno težo na vsa srca in molk bi bil postal mučen in predolg, da se ni zaslišal hrup prihajajočih manipulov, ki so stopali s krepkimi paradami koraki na vežbališče. Teodora seje hipoma dvignila s preproge in se napotila skozi gozdiček oleandrov do roba gaja, od koder se je videlo na prostrano vežbališče. Azbadje odbral najboljše stare in mlade vojake, privzel za vsako stotn^o po osmero konjice, vzporedil po vrsti hastate, triarije, pilane in principe, da je pokazal carici dve polni legiji v malem.

Zvonki glas Azbadov je donel rezko in kratko kakor udarci. Vojaki so se gibali na povelja strumno in urno kakor eno samo celotr o, pokoma telo. Ko so obhodili v raznih kretnjah vežb'^ Ve, postavili nad glavami s ščiti

streho - želvo, udarih v teku s ščiti predse, kakor bi naskočili sovražnika, se umikali korak za korakom, se na glas roga razprhnih in udarili sovražniku v bok, je odredil Azbad, da prično s posebnimi vajami: nastavili so tarče, vrstili so se pračaiji, lokostrelci, pilani, naska-kovali s suUcami in s kopji. Teodora se je čisto zamaknila v vojake in ni izpregovorila in se ni ganila s svilenega stolčka, ki se je gugal na verižicah, izrezljanih z veliko umetnostjo iz slonove kosti. Dasi je bila nizkega rodu, je plula po njej vendarle kri pristne potomke mogočnih rimljanov, katerim je bila bojna igra največja zabava in vrhunec slovitosti. Sama je kot otrok preživela vse dneve na spini v hipodromu in se naslajala ob vajah borilcev in tekmecev.

Čete so se že utrudile in Azbadje velel počitek.

Ted^ se je Teodora dvignila, na njenem čelu se je pojavila senca.

Da bi pred despojno hlapci počivali! - Napad! je skoraj kriknila, in brzonogi evnuh je sporočil povelje Az-badu.

Legiji sta se ločili vsaka na drug konec prostranega polja. Iztok je veleval orjaškim Gotom, med katrimi je bilo kakih dvajset Slovenov. Njegov šlem in srebrni oklep je bleščal v soncu. Irena ga je šele sedaj spoznala, dasi gaje njeno oko že dolgo željno iskalo med četami. Teodora je pozabila nanj, ker se je preveč zatopila v bojne vaje. Ali sedaj je stopil mladi barbar, vitek in krasen, v bojni opravi na čelo stotinje. V pravilni grščini in z nekoliko tujim naglasom je zaklical poveže.

»Iztok!« je izpregovorila glasno carica in se začudeno ozrla na Ireno.

Irena je zardela. Čutila jé, da soji pordela lica in sama sebe seje prestrašila in se vznejevoljila.

Čemu se razburjam? je pomislila. Despojni pa se je zalesketalo oko. Z nedosežno žensko bistrostjo je pogledala Ireni v dušo. V hipu je bil storjen naklep.

»Azbad s konja in na čelo drugi stotniji!«

Zopet je hitel skopljenec do magistra equitum.

»Naj se poskusita tvoja ljubimca, Irena, da bo zabava večja!«

Irena je Teodoro proseče pogledala in sramežljivo povesila oči.

»Menišek dvorni, kako si lep, kadar te je sram!« In carica seje veselo nasmejala.

Falangi sta se zganili. Nad glavami so štrleli ms^ kiji, ki so jih rabili pri vajah namesto mečev. Šči ščitu kakor zid! Koje Iztok uzrl nasprotno falango,Ï je vodil Azbad, je vzplamtelo v njem častihlepje.

»Enkrat sem te že prekosil, v hipodromu. Se dant bom. - Naprej, v tek!« ¡

Pod nogami orjaških Gotov je zabobnela zen falanga seje zagnala proti Azbadovi četi kakor izstrè klin z Iztokom na čelu. Toda Azbad je bil okretei previden poveljnik. S kratkimi, opreznimi koraki vodil svojce, še za trenutek ga ni zbegal težki nà Čakal je, da se Iztok približa, in ko je bilo med дИ razdane le še пекцј korakov, je Azbad kriknil, nje¿ četa je odskočila in se umaknila naskoku, da bi udi od strani za pleča sovražniku. Toda prepozno. Ist\ nameraval Iztok. Četi sta zadeli druga ob drugo. S C čem so telebnili ščiti ob ščite, nad glavami je zab& ropot kijev, silni naval Gotov pod Iztokom je pri Azbadovo četo - in ta seje umaknila razbita na levt desno.

Irenine oči so spremljale Iztoka in ob njenih pogk se je radovala Teodora, ki je sed^ skrbneje opazoi njeno lice kakor vojni naskok. .

»Imenitno, ha, kako se poigram s tem menišiče, Tako je mislila Teodora. 1

Ko je Irena videla poraz Azbada, je tlesknila glasi, dlan, da so se dvoijanice ozrle. Teodora ji je nagi čestitala in polglasno pošepetala: ;

»Menišič, Iztok ti zmeša apokalipso!« \

Bila je najboljše volje ter se naslajala ob zadregi Ц ki ni vedela odgovora, ampak bridko obžalovala ná vidnost, da je tako glasno izrazila veselje nad AzW vim porazom in Iztokovo zmago.

Sužnji so raženili po tleh pražnje prte in polo3^ njih v srebrnih skledicah mrzle pečene јегеУ melone, dateljne, murve in posušeno grozdje. ,

JUUJ1986

NOVI TEDNIK - STRAN Iff

20. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Oman

v rod Omanov sodi približno 150 vrst, ki so doma v Evropi, Aziji in v Afriki. Spadajo med košarice, ki so po številu vrst najobsežnejše med vsemi dvokaličnicami. Košarice so jasno opredeljena skupina rastlin in njihovo socvetje ima videz enega samega cveta, ta videz pa še stopnuje ovojek, ki je sestavljen iz zelenih površnih listov, ki obdajajo socvetje tako, kot ponavadi obdaja zelena čaša cvetni venec.

Veliki oman (Inula heleniurn L.) izhaja iz centralne Azije in Orienta. Ta stara zdravilna rastlina zraste več kot 1 m visoko. Iz podzemeljskega gomolja poganja razrastlo steblo. Na vsakem stranskem poganjku je samo en do 7 cm širok cvetni košek rumene barve, ki ima zelo ozke jeziča-ste cvetove. Velikost premenjalno razporejenih listovod dna proti vrhu upada. Nagubani so, ovalni, po spodnjih ploskvah žametno dlakavi. Njihov rob je neenakomerno nazobčan. Oman cveti od junija do avgusta. Najdemo ga po rečnih bregovih, med grmovjem, po suhih in zanemarjenih krajih južne Dolenjske, Notranjske in Primorske. Drugod ga ponekod goje.

Vsebuje precej zanimivih zdravilnih snovi, ki jih je največ v gomolju. Nekaj je eteričnega olja, veliko sladkorja inulina, heliantenina, pektinov, grenčin, kafre, smole, fruktozid pseudounulin in inolein, razne organske kisline, njuhove rudninske soli itd.

Oman je starodavna zdravilna rastlina in še danes služi kot antiseptik dihalnih organov. Ljudsko zdravilstvo ga uporablja za zdravljenje vseh vrst kašlja, bronhitisa, astme, pa tudi za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, srbečice in revmatizma ter za nekatere spolne bolezni. Deluje kot stomahik. Včasih so metali omanove gomolje na žerjavico in dim, ki je pri tem nastal, preganja komarje in drugi mrčes, zato je oman tudi insektifug. Včasih so se omanovi gomolji dobili v lekarni, sedaj pa so zelo redki.

Lahen prevretek korenine se uspešno uporablja za pospeševanje presnove, zoper sladkorno bolezen, slabost v želodcu, drisko, zoper težave dihalnih organov. Ugodno vpliva tudi na slabokrvnost, ker čisti in obnavlja kri.

Omanove gomolje lahko tudi drobno narežemo in namočimo v alkohol. Čez štirinajst dni dobimo omanovo tinkturo, ki jo uživamo seveda razredčeno v kozarcu vode pri težavah dihalnih organov in čisti pljuča. Razredčeno tinkturo lahko tudi inhaliramo pri influenci in podobnih prehladih. Ljudsko zdravilstvo priporoča uživanje pripravkov iz omanovih gomoljev za zdravljenje tuberkuloze, ker kompleksno vezane zdravilne snovi onemogočajo rast in razmnoževanje bacila tuberkuloze. Gomolje namakajo tudi v belem vinu in dobijo stomahik, ki krepi želodec, čisti črevesje in krepi. Primerno je zlasti za tiste, ki jih neprijetno napihuje in imajo pri tem tudi težave z dihanjem. Delovanje omanovih gomoljev lahko ojačamo, če si pripravimo mešanico iz enakih delov omanovih gomoljev, encijanovih korenin in kolmeževih korenin. Mešanico lahko zdrobimo v prah in na prašek uživamo po eno žličko pred jedjo pri težavah v želodcu, črevesnemu katarju, pomanjkanju apetita ali pa si skuhamo iz mešanice aromatični čaj, ki krepi želodec, čisti pljuča ter jača in čisti kri.

Omanje tudi diuretik, torej zdravilo zoper pomanjkljivo delovanje ledvic, zoper protin in spodbuja tudi potenje. Če kuhamo omanove gomolje nekaj časa v obilni količini vode, lahko s to tekočino čistimo kožne spremembe, razne lišaje in če jo dodamo kopeli, deluje osvežilno na utrujenost, pa tudi koža bo postala mehka in voljna.

B. J.

Zaposlimo vestnega in marljivega

ključavničarja in elektrovarilca

(lahko tudi priučen kovinar)

Nudimo urejene delovne razmere in dober OD

SEDELJŠAK Justin Ključavničarstvo Prapreče 25, Vransko

Komisija za delovna razmerja

ZOŠ Celje, TOZD OŠ Štore

vabi k sodelovanju:

- učitelja likovnega pouka

za določen čas 4 do 5 mesecev s pričetkom dela 1. 9. 1986

- učitelja fizike in matematike

s končano PA in strokovnim izpitom za določen čas s polnim delovnim časom za šolsko leto 1986/87. Poudarek je na poučevanju fizike

- učitelja slovenskega jezika

s končano PA in strokovnim izpitom za določen čas s polnim delovnim časom za šolsko leto 1986/87.

Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejema komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Štore 15 dni po objavi razpisa.

Odslej v Novem tedniku modna navodila in nasveti

Novi tednik odpira novo rubriko modnih nasvetov. Urejala jo bo Celjanka Vlasta AR-ČAN-CAH, samostojna modna kreatorka. -

Lani je bila v Parizu moda uradno priznana kot umetnost in prav bi bilo, da se na ta način tudi razmišlja in pristopi k načinu oblačenja. To ne pomeni da naj bi strogo upoštevali predloge svetovno znanih modnih hiš, ker je to še vedno in posebno v današnjih časih privilegij manjšine.

Vendar paje okusno in modno lahko oblečen vsakdo, tudi če ima plitkejši žep in nekaj kilogramov ali centimetrov preveč ali premalo.

Vsi vemo, da se prek mode, torej načina oblačenja, odraža kultura in mentaliteta ljudi. Dobro oblečeni se počutimo bolj samozavestni in smo zato tudi uspešnejši. Zato lahko igra moda pomembno vlogo v našem življenju.

V tej rubriki bo nekaj prostora namenjenega tudi v modi

vse prevečkrat zapostavljenim moškim.

Če niste prepričani, kakšen slog oblačenja vam ustreza, katere barve vam pristajajo, kakšni kroji in materiali se skladajo, pišite na NT, za rubriko Modni nasveti in naša modna kreatorka vam bo skiciran modni nasvet posredovala v eni prihodnjih številk NT.

Ureditev balkonov, oken In teras na senčni legi

Pravijo, da se navezanost do narave občuti najbolj pri mestnih ljudeh, ki si želijo zaradi pomanjkanja zunanjega vrtnega prostora urediti svoj vrt kar v posodi, postavljeni na balkonu, terasi ali na oknu. Tisti, ki pač ima svoj balkon, lahko torej pokažejo svojo ljubezen in čut do narave, svojo kulturo in željo, da čim lepše uredijo in poživijo sivo fasado stanovanjskega bloka tudi na majhnem prostoru.

Ureditev balkonov, oken in teras je predvsem odvisna od sončne lege, od barve posode, kakovosti in oblike balkonske ograje, ter seveda tudi od želja in okusa posameznika.

Obliko, kakovost in barvo cvetličnih posod največkrat odreja oblika in barva balkonov, oken in teras. V splošnem velja, da so najprimernejši leseni zaboji, trgovine pa ponujajo še salonitne in lončene zaboje ter betonske posode za večje terase. Plastični zaboji so najmanj primerni, ker se rastline v njih ne počutijo najbolje. Barva cvethčnih posod naj bi bila čim manj opazna in seveda skladna z ostalimi barvami.

Preden se lotimo saditve in preden damo v zabojčke zemljo, uredimo drenažo (odtok vode). V zabojčke damo nato kvalitetno humusno zemljo z dodatkom hygro-mula, zaradi boljše zračnosti in lažnosti zemlje. Če so cvethčni zaboji zasajeni s trajnicami in morajo ostati pozimi na prostem, moramo

obvezno poskrbeti tudi za zaščito pred mrazom. Za za-čito korenin potisnemo med koreninsko balo in stranico zaboja ploščo stiroporja, nadzemni del rastline pa zaščitimo z vejicami smrečja, ki so tako pozimi tudi v okras balkonom in terasam.

Izbor rastlin za senčno in polsenčno lego:

Enoletnice:, fuchsia-fuksi-ja, begonia hy.-gomoljna be-gonija, impatiens-vodenka, pelargonium pelt.-brljanka, petunia-petunija.

Trajnice: lonciera pileata-kostenika, campanula carpa-tica-zvonček, cerastium-smiljka, primula acaulis-je-glič, hypericum caly.-krčni-ca, pachysandra-ižander, berberis nana-nizki češmin, prunus glandulosa - žlezda-sta češnjica, chaenomeles jap.-japonska kutina, euoni-mus jap.-japonska trdoleska, spiraea »litlle princes«-med-vejka, azaleia-azaleja, vinca major-zimzelen.

Plezalke: hedera-bršljan, polygonum aubertii-dresen, parthenocissus - divja trta.

Na sončni strani je izbor rasthn malce skromnejši kot na senčni strani. Vsekakor pa velja, da lahko s pravilnim izborom trajnic v kombinaciji z enoletnicami uredimo našo majhno zeleno oazo tako, da bo lepa na pogled, pribljubljena in tudi koristna

dipl. ing.

JAGLENKA LEBAN

kovinotehna

DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB

objavlja

prosta dela in naloge

organizator - tehnolog investicij

(vodenje vzdrževalnih del) Pogoji:

- VI. stopnja strokovne zahtevnosti tehnične smeri (elektro)

- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj

Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov:

KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, Kadrovski oddelek.

ČETRTEK, 10. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Hortikuli oddaja, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obestila, 9.40 Sreč^ leti, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obve 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 v Živo.i Zaključek sporeda. ^

PETEK, 11. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozait Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, lO.OO' ljuček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestiti pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika.I Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zakl.', spreda. j

SOBOTA, 12. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne zi vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuh kotiček, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski spre 10.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zab glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.

NEDELJA, 13. 7.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila. Onkraj srebrne črte, 10.45 Na 78 obratih, 11.00 Žveploi (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila. Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čei in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda. i

PONEDELJEK, 14. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Šp* dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16-1 zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni рг^ 18.00 Zaključek sporeda.

TOREK, 15. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek spo 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi. Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.45 Iz delovnih organ'' 18.00 Zaključek sporeda.

SREDA, 16. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Počitniško dopol' vami, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledarf ditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obv« 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.0Ö nika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni ft' 18.00 Zaključek sporeda.

I JUUJ 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 21

22. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

mil J la»!

NOVI TEDNIK - STRAN 23

24. STRAN - NOVI TEDNIK

10. JULIJ 198t

Tudi kmečki fantje imalo svoj trim

Novi tođnik na e. kmočkom Mmu na Provorju

Sonce je neusmiljeno žga-lo, tekmovalce in peščico gledalcev 6. kmečkega trima, ki je bil v soboto na Pre-vorju, pa je prijetno hladila senca gozda, v katerem je bilo zanimivo, a žal slabo obiskano tekmovanje v spretnosti in poznavanju starih kmečkih opravil.

Pet ekip seje zagrizeno borilo za lepe nagrade - ročno izdelane posode za izdelovanje masla in za druge lepe in uporabne nagrade. Fantje so se najprej pomerili v zabijanju žebljev v trd les. Nato so v veliki stari brenti prenašali vodo in tekmovalec, ki se je lotil te naloge, seje še dodatno »osvežil« z mrzlo vodo. Na strmem pobočju pač ni mačji kašelj priti suh do cilja. Zanimivo je bilo opazovati tekmovalce, navajene sodobnejšega kmečkega orodja, kako so se trudili žagati s staro »cug« žago, pri kateri morata dva kar pošteno prijeti za delo. Polena, ki so jih razžagali, je bilo treba še razcepiti in z drvmi v naročju - natanko 12 jih je moralo biti - hitro steči do naslednje postaje na kmečkem trimu. Tu so fantje hiteU in

gruntali, kako sestaviti kmečki voz. Kupček lesenih stvari se je, kot bi trenil, spremenil v staro kmečko vozilo. Tekmovanje z žrmlja-mi je povzročilo veliko hude krvi. Ali je bilo že prej kaj koruze v njih ali ne? To ni prav! Ja, prav vroče je postalo, zato se je sodniška komisija, ki je pač vedno kriva za vse neuspehe, odločila, da bo mletje koruze na ta stari način raje razveljavila. Podobno se je zgodilo tudi s košnjo, saj tekmovalci niso prav dobro vedeli ali naj kosijo hitro ali tako kot je treba - na čistino.

Ko je bilo tekmovanje končano, se je tudi razplamtela kri temperamentnih Kozjancev malce umirila. Koncu koncev to vendarle ni bilo samo tekmovanje ampak tudi srečanje sosednjih krajevnih skupnosti - Pre-vorja. Košnice in Straške gorce ter že tradicionalno tudi kolektiva Izletnika, čigar fantje so se tudi - čeprav malce nevajeni kmečkih opravil - udeležili tekmovanja.

VSe se je srečno končalo na veselici, na kateri se je zbralo malce več ljudi kot na tekmovanju. Kraj je pač kmečki in ljudje imajo na lepo sobotno popoldne preveč dela, da bi si ogledah tudi tekmovanje. Zvečer pa se že najde čas za zabavo, ki je v tem kraju ni prav veliko.

INES DRAME

Takole so se predstavniki posameznih ekip pred tekmovanjem pomerili v petelinjem boju, ki je odločal o vrstnem redu za tekmovanje.

Šolska stena ni več dolgočasna

Na osnovni šoli Šempeter so razmišljali, kako naj rešijo vehko steno v novem prizidku, kjer seje poznal vsak prstni odtis in vsaka packa. Učenci zelo radi in tudi zelo lepo rišejo in na pobudo mentorice hkovnega krožka Jolande Petek so narisali velikansko sliko, ki meri v višino skoraj 4 metre, v dolžino pa 10. V šoli so narisah še več manjših shk po stenah, nekaj pa jih bodo tudi naslednje leto. Likovne dosežke tega izredno aktivnega krožka so prejšnji teden tudi predstavili na razstavi. EDI MASNEC

Maratonci zložili jadra v Portorožu

Včeraj popoldne so, po več kot dva tisoč prejadra-nih kilometrih z jadralno desko, pristali na glavnem pomolu v Portorožu člani letošnjega jadranskega maratona, med katerimi so bili tudi Celjani Vlado Nendl in Zdravko Konda ter spremljevalca Drago Horvat in Rudi Kajtner.

To je pravzaprav že drugo jadranje te skupine iz enega konca Jadrana na drugega. Prvič so ga pred leti preja-drali samo od Ulcinja do slovenske obale, takrat pa so ga prejadrali v obe smeri. Med potjo sta jadralce, razen obeh Celjanov sta jadrala še novinaija Dela Tine Guzej in Janez Kovačič, spremljah tudi dve jadrnici, ki sta skrbeh, za kolikor tohko nemoten potek tega podviga.

Kot je bilo pričakovati, so jadralce na njihovi poti spremljale razhčne vremenske razmere, od popolnega brezvetrja do neviht, ki so trgale jadra in lomile jambore. Vseeno pa to ni vzelo poguma junaškim jadralcem na deski, ki so še enkrat dokazali, da se da tudi na tem dokaj primitivnem plovilu pre-pluti vehke razdalje.

Več o vtisih s tega maratona v naslednji številki.

F. P.

Jurček in pol

Vlažno vreme zadnjih dni prav gotovo pripomore k sadovom narave, ki prenekateremu gospodinjstvu obogati jedilni list. Nekateri sadovi so celo tolikšni, da jih je vredno tudi ovekovečiti, tako kot smo to storili prejšno soboto v Podlogu pri Šempetru, kjer so prav ta dan odpirah manjši bazen. Franc Ožir je za hipec skočil tudi v gozd in kot nagrado vsem, ki so se trudili pri gradnji bazena prinesel več kot 1,5 kilograma težkega gobana. - EDI MASNEC

- Tovariš Frakelj, bomo pihali!

- Tovariš miličnik, nikar ga ne sekajte. Kaj morem jaz, če so v enem tednu trije občinski p^ niki, in to v Žalcu, Laškem in Hrastniku?

- Pihali bomo, pihali!

- Ampak tisto pa ni res, da je pri nas premalo živU

(NOVI TEDNIK. 2. 7.

Hladno pivo, prosim

Potrošnja piva v poletni sezoni skokovito пагм čeprav postaja pivo pravzaprav pijača preko v» leta.

Med kvalitetnejšimi pivi v Jugoslaviji goj, prednjači Pivovarna Laško, ki ima že velik odstj vse proizvodnje piva v Jugoslaviji.

Do konca maja so iz Laškega poslali na tr^ 420.000 hI piva, v Jugoslaviji pa blizu štiri milij, Kot kaže bodo letos v Laškem proizvedli milj 100.000 hI. I

Pred desetimi leti je znašala jugoslovanska vodnja piva osem milijonov in pol hektoli^ (44.000 hI Pivovarna Laško), lani pa je bila deset ц jonov in pol, vendar se je v tej številki povečal ц, Pivovarne Laško kar na 914.000 hI. Več kot st« stotno povečanje v tem obdobju je vsekakor uspeh.

»I

V soboto že spet zimzelene melodi

Festival na yranskem bo snemala

Za četrti festival zimzelenih melodij na Vranskem je vse nared. Svojevrstno priznanje organizatorjem za to prireditev, ki bo to soboto (12. 7.) na dvorišču grada Podgrad, pomeni tudi odločitev ljubljanske televizije, da festival v celoti posname, prireditev pa bo snemal tudi ljubljanski radio.

Vedno lepe melodije bodo letos na Vranskem prepevali Marjana Deržaj, Ditka Ha-berl, Irena Kohont, Alenka Pinterič, Majda Sepe, Edvin Fliser, Rafko Irgolič in Lado Leskovar. Škoda, da letos ne bo dveh starih znancev in odličnih slovenskih pevcev Eide Viler in Ota Pestneija, ki sta zasedena zaradi gostovanj v tujini. Pevce bo

spremljal festivalski J bel, ki ga sestavljajo! Avsenik ml., Dragan] Djuro Penzeš, Milan] in drugi, občinstvu na' skem pa se bo v sp predstavil tudi celjski orkester Žabe, ki Jet« svojo 40 letnico. Žab« igrale tudi po končani stivalu za zabayo gos nastopa naših Žab bi Ijanska televizija prip tudi posebno 20-minul levizijsko oddajo. S bosta povezovala 1 Centrih in Janez Ved«

Dobršen del sporeda tos namenjen Mojmiru tu, za marsikoga pa u biti zanimiv tudi i Djordja Maijanoviča. val sodi v sklop priredit praznovanju praznika ne Žalec in za sodeluj« pravljata sprejem pn nik žalske občinske ski ne in predsednik izvr sveta. Prireditev bi bi mogoče izpeljati brez p re združenega dela. Le prireditev omogočih 1 Moziije, Savinjski ma Žalec, tovarna nogavii zela, LIK Savinja, Mii bold, Hmezad (iostii Turizem, Gradnja, Le p.c. Leveč, Garant Pc Era tozd Vino Šmarti Paki, Globtour Celj drugi.

Organizatorji festivi Turistično društvo Vn RTV Ljubljana ter Nov nik-Radio Celje upajo še to, da bo v soboto vreme.

Taaaka riba!

Temu se pa že lahko reče ribiška sreča, bi mogh ugotoviti pod fotografijo, na kateri Peter Zemljak iz Celja, član Ribiške družine Celje ponosno drži v rokah doslej svojo največjo in najtežjo trofejo.

Sreča se mu je nasmehnila prejšnjo soboto, koje zmagal v borbi z 1,4 metra dolgim in 18 kilogramov težkim somom, ki seje zataknil na najlonsko vrvico 0,35 mm. Boj je trajal debelo uro, prisostvoval pa mu je tudi Petrov 11-letni sin Mitja, ki se že tudi navdušuje za ribolov in ki je bil na svojega očka-ribiča močno ponosen.

MP

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh