|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
I. I. Sreznevskij na Slovenskem.
(Priob�il Iv. Merhar.)
|
|
|
|
|
|
|
|
Izmael Ivanovi� Sreznevskij se je na-rodil dne 1. (13.) mal. srpana 1. 1812. vJaro-slavi na Ruskem. Njegov o�e Ivan je bil iz-prva v tem mestu profesor na nekem vi�jem u�itelji��u, pozneje pa je bil imenovan pro�fesorjem za vseu�ili��e v Harkovu, kamor je pri�el z o�etom tudi na� Izmael. �e pomis�limo, da je bila njegova mati Helena Iva-novna blaga, duhovita in izobra�ena �ena, te�
|
dru�tev in akademij �astnim udom, in sicer tudi od neslovanskih. L. 1880. je smrt po�kosila tega velikega u�enjaka, �egar slava presega meje Slovanstva. Njegove zasluge za slovansko vedo so velike, a njegovih mnogo��tevilnih spisov ne�em navajati, ker bi bilo za moj namen preob�irno; omenim naj le, da je bila njegova mo� zlasti v primerjajo�em jezikoslovju slovan�skem, v staro�itnostih
|
|
|
|
|
|
|
|
daj lahko verujemo, da je imel mali Sreznev�skij dobro vzgojo v prvi mladosti in da je dobil pod vodstvom svojega o�eta tudi do�bro znanstveno pod�lago za poznej�e delo�vanje. Vseu�ili��e je kon�al Izmael Ivanovi� �e 1. 1829. v Harkovu, prebil 1. 1836. izpit za magistra politi�nih ved in bil potem dve leti adjunkt - profesor sta�tistike na tamo�njem vseu�ili��u. Sredi ki-
|
|
in paleografiji. �e �e pristavim, da je bil vreden drug na�emu Miklo�i�u na polju sla-vistike, sem ga pa� za�dostno ozna�il.
Sreznevskij je zgodaj pokazal svoje ob�irno znanje v slovanskem jezikoslovju; �e kot 21 leten mladeni� je za��el izdajati �Zaporo�ko starino", katere je iz��lo od 1. 1833.�1838. �est knjig. Tu je zbra�nih mnogo maloruskih pesmij, katerim je do�
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
odposlalo ministerstvo za tri leta na zapad, da
|
|
nimivih zgodovinskih opomb. Nau�no mini�
|
|
|
|
|
|
|
|
bi se pripravil za sla-vistiko; vrniv�i se v
Rusijo je bil izreden profesor slovanskega jezikoslovja na harkovskem vseu�ili��u, toda �e 1. 1847. so ga poklicali v Petrograd, kjer je postal 1. 1855. reden profesor. Udom carske akademije so ga izbrali 1. 1849., 1. 1854. pa je postal pravi akademik. Radi svojih zaslug je dobil od carja mnogo visokih odlikovanj in redov in bil izvoljen od mnogih u�enih �Dom in svet" 1899, �t. 5.
|
sterstvo ga je vsled tega izbralo za profe�sorja slovanskega jezikoslovja za harkovsko vseu�ili��e, kjer je bila malo preje ustanov�ljena stolica za to stroko. Da bi se �e bolj pou�il o Slovanih, poslalo ga je isto mini�sterstvo za tri leta na potovanje po slo�vanskih de�elah (1839.�1842.). Na tem po�tovanju je pri�el Sreznevskij tudi na Slo�vensko (1.1841.).
9
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|