logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Vso bogastvo cvetne nedelje

tu

Cvetna nedelja po krŠč^inskem izročilu pomeni začetek ve* like^ii tedna pred praznikom velike noći. Na ia dan se kristjani spominjajo Jezusovega prilioda v Jeruzalem, kjer ga jaitajočega na osliču priiukale navdušene mnt>žice in mu po evangelijskem sporočilu posule pot s palmovimi vejicami. V spomin na ta dan se na cvetno nedeljo nosijo k blagoslovu butare • snopi pomladanskega zelenja in oljčne vejice.

Ncknj posebnega je evelnu nedelja prebivalce Ljubnega ob Savinji in slcvilnc obiskovalec od blizu in daleč. Krajani namreč k blagoslovu princsej<î "potico," kol v Icm kraju rcčcj(5 cvclnoncdeljskim butaram. le so nekaj posebnega, saj pre ti-siavljcijo nabožne predmete, orodja in naprave, glasbila, živali in še marsikaj, kar / veliko mero spretnosti in neizmerno dom i sel nt >s t jo iz lesa naredijo zlasti prebivalci iz okolice Ljubnega. Lclos so .se z izvirnostjo svojih zamisli in številom prinek'nih predmetov še posebej i/kazali, /al pa je praznično r4i/pi>lo/enje precej zmotilo deževno in hladno vreme, ludi na Rečici cb Savinji, kjer so letos ob običajnih butarah k b I iigoslovu " pr i ne si i " t u d i do m ačo ce rke v ( n a s li ki ). H /P

Bralkam in brakem želimo vesele velikonoine praznike „

Uredništvo

Kadar otroci pojejo, zadiši pomlad

VELENJE, aprila - Na drugem delu tradicionalne prireditve Pozdrav pomladi 2tHH je nastopilo 13 (»troških in mladinskih zborov iz vrtec ter šol občin Velenje in Šmartno «b Paki.

Kol jc v occni o njihovem prepevanju zapisal Franci Kovač, sa lahko poslušalci v veliki dvorani velenjske glasbene šole na treh koncertih začutili prvinsko odkritost glasbenega izraza, okusili svežino A'okji in videli spoii-tljiv odnos do mladih pevcev. Drobne napake, ki so se pojavile, so odzvcnclc kot otroška radoživost. Revijo otroški in mladinskih zborov sta tudi tokrat pripravila Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Veienje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline.

mtp

Cetoietni trud so strniti v en sam zvočni svet (foto: sz)

Dolgoročna strategija razvoja občine Šoštanj

Smernice za tek na dolge proge

ŠOŠTANJ, 9. aprila - V ^(»stanjskem kulturnem domu sov ponedeljekdop<»ldne predstavili Dolgoročno str a« tegiji» razvoja obéine Šoštar\|. (»re za pomemben dokument, ki bo, ko bo sprejel, usmeijal razvoj občine ^)§tanj na dol-^i roL

Na tokratno predstavitev so

povabili predvsem tisle» ki so s svojimi pogledi, ra/mišljanji in podatki, pomagali oblikovali dokument, 'lega so ga po na-ročilu ŠoŠlanj.skega župana Milana Kopusarja 1er pod okriljem Savinjsko - Šaleške ob-moCne razvojna agencije, izdelali v podjelju Perspekiiva.

O slralcgiji bodo. kol je po-uJaj il župan, svoje (xwedali lu

di svetniki v oWinskem svetu na eni prihodnjih sej. ■ mkp

PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/897 50 96

Je Edin prišel s čarobno palico?

Velanjski nogometaši so spel dofiili iiovd^a učitelja. Junija latii je na vn)Ča lYi'AMsrskii klop mme$to l(^eude dovciiskega nc^iune-ta Branka Oblaka^ ki z dvakrat osvdjeiiijn tretjim me-stom neiivofnno s<^i med naj-uspi^nejše Ruà^irjew tremrjc, sedel Korošec Toni 'lowazičy po desetih mcsecih^a je zamciijal l.ùlifi Osmatiovič, Tomaéičev z^^elek je i il i meni i et:. V 4. krtímu je "skijcil"s svojimi fanti kar na prvo mesto, kar Štirikrat se je veselil drugega. Nazadnje ť 13. krogli, nato so se Jiadenj začeli Zbujati Črni olAaki. 7aČela se je kriza. Pozimi je ostal brez Gorana JoliČa Miha Go-I obil f kš sta hi la med najboljšimi lUidarjevi-mi igralci jeseni. Vixistuo kluba se je odreklo tudi dolgoletfienni kapfrtajtu Slavku ]av(v' niku, Čeprav je hi I po trenerjevi oceni med sedmimi, osmimi najboljšimi igr'^^lci v jesenskem delu prvenstva. V druge kJuheso poslali po izkušiije tri svoje nilajše nogome-taše. V zameno je Tomaíič dohil nekaj še mlajših igralcev, ki jih starši že kujejo v zvezde, in pa nekaj takšfiih, katerih nogometna ptA je ie v zatonu. Slednji so hili pač početji. Njegovo moŠtvtj je hilo menda celo med najstarejšimi v U^. //zradi kritik so se dvema starejšima igr>^lcema hitro odrekli. },jidjiíelji nogometa - ústi, ki so še vztrajali na trii^ini - pa so od oktobra do prejšnje sohote sprendjali vse slahšo Rudarjevo igro.

Tako misTim

desetih krrjgih so velenjski nogo-mtini profesiofialci, ki so po izjavah vodstva kluba dobro m sproti plačani, izkopali le sedem točk (xl tridesetih moinih.

Nezaiiovoljslvo med gledalci se je slop/}jevalo. ZaČuda iviigi med tekmami uiso bili usmerjeni samo pro' ti travnati po'^itti, kjer so se fH)tili (nekateri tudi ne) igr^ilci, ampak ittdi v nasprotno smer, ki ga običajno zasedajo Člani vixUtua kluba. GUidalcs niso zamerili toliko igralcem, bolj tistim, ki so sestavili takšno, po igri v mimilih desetih krogih, drugo- ali celo tretjerazredno moštvo. Kaplja Čez rob je h il sobotni porazs Sežanci. osmi v tem prvenstvu in IbrnaŽiČ je odstopil. Je Edin Osmanovič prinesel Čarobno palico f Bodo igra'ri začeli igrati veliko hol je in nabirati točkeř (Se je to zgodilo íe včeraj v Damžaiahf) Càs se to ne ho zgf)dilo, jim naj bi zma}ijšali izplačila po prireje ne j n reklu malo denarja za malo muzike. Če tudi to ne hi pomagalo^ pa najbrž spet sprememba na trenerski klopi...

Velenjski Ijtthiielji okntglega usnja so medtem i:ogomeiaše te kaznovali. Vá^ť manj jih prihaja ob igrišče. V soboto jih je bilo le kakih dvesto. Jih bu 37-4etni Kisovčan zvabil

na za ft

vos

n ONOVitEC e

12 neprofitnih stanovanj še letos

SOSTAN j - ()l)činu Šoštanj je »bjuvilu f^à «Hidu-jo neprollfnih in si>ci:ilmh sùinovjnj v najem. Mo^e bodo ^prejemiili do vključno 30. aprila, vse potrebne informacij tf v/vexi /.mxpisom, pa lHliko/aintmsiraRidol)jj» nu OhCfnl Šoi^tanj. vsak delovni dan, osel)no ali po telefoni] 89H4 3ÍK).

Zanimanja je ic po prvih dneh veliko. Na podlagi razpisa bo oddi\nih 12 novih ncprofilnih stanovanj. 'là bodo upravičencem s prednostne lisle oddana fe letos, najpozneje decembra. Oddali pa bodn ludi vsa neprofitna stanovanja, ki bodo izpraznjena ali pridobljena v časi veljavnosti liste.

Podatek o tem, koliko socialnih stanovanj bodo lahko oddali lel(5s, ni. Zagotavljajo pa, da vsa tista, ki bodo izpraznjena ali na novo pridobljena.

■ m}<p

V Letušu zasebni bencinsiti servis?

LETrUŠ - Svtřtniki občin« Bmslovče so na ntKiavni seji med drugim obravnavali pru^rsimske /asn<ive /a nov bencinski servis v L«tuâii.

Kot je povedal župan občine Braslovče Dušan (»oričar, akt ivntv;! j v zvezi s leni tečejo že dalj Časa. Pobudo zanj je dal zasebnik- lastnik zemljišča, ki sc je pred tem menda že pogovarjal s Petrolom ter OMV-jem. Občina je njegovo pobudo podrla tako, daje začela pt«lopekza izločitev zemijiáí a iz prvega icmetijskegii območja. Organizirala je tudi javno obravnavo prostorskih aktov in s sklepi seznanila pristojni republiški ministrstvi : za okolje in prostor ter kmetijsko ministrstvo. Od nuienja teh dveh bo sedaj odvisno ali bo In kdaj lahko zasebnik ptjstavil bencinski servis ob koncu naselja LetuS v smeri proti Bras-lovčam.

■ tp

Srečanje strojnih soi Siovenije 2001

VELENJE- Poklicna in tehnična stmjna šola Šolskega centra Veltnjeje skupaj s Srednjo ^ola Rsivne na Koroškem in Kovinarsko Zreče oruani/ator srečanja strojnih šol Slovenije. To bo danes (v četrtek), začeli pa ga IhhIo t)b 9. uri.

Dijaki različnih strojniî>kih poklicev iz 30 strojnih sol sc bodo preizkusili v strokovnih, poklicnih znanjih ter spre-tnastih in v Športnih disciplinah.

Kot so povedali organizatoijije namen srečanja druženje dijakov, učiteljev in ravnateljev strojnih Sol, primerjava strokovne usposobljenosti dijaktw, promocija strojniSlva in strojniških poklicev. Poleg tekmovanja bodo pripravili Še nekaj drugili aktivnosti, ktn bodo strokovni posvet ravnateljev in učiteljev, testiranje vozil v aviomehanični delavnici, razstava izdelkov in fotogralîj, predstavitev orodij.

Organizatorji pričakujejo več kol 35(} dijakov, učile-Ijev, ravnateljev m drugili gostiw, kratko sporočilo srečanja pa je: Strojništvo za nwo tisočletje.

■ tp

TRGOVINA KOŠARICA fipSfi^

Pernovo I7a (pri Veliki Piresici) ^ '

Te/efon/tex; 03/ $72 dO 00

POSEBNA PONUDBA

OLJE M2DA t^lL

XRMMJEOMENIKG

42.50

KEKSI tKG samo

24d.90

PESM REZANCU KS

36,90

MOKA T500 ^tl^G

8&.90

SL^STRALZAROŽE 2L

849,90

ALPSKO MLEKO 3.2% 12/11

139.90

SADNI SIRUP 31

629,90

KAVA BAR 100Û

139.90

ARIËL 3KG ssmo

1.099,00

OREMOVAJEÛACA1KÛ

849.90

SEM.K0RUZABC318VREČA 5.590.00

mj bqqq mtkqhqùnl phmiki qbdabjiul z mihom tn

uubmuo m naj bo vaša miia polna mimočNiH

dobrot in pirhov, to vam žeu kolektiv kosartce 'KDOR VARĆUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!*

Terme Zreče

Ogeni uničil pokrit termalni bazen

V noči i/solx>te na nedeljo so ograjeni zublji (verjetno jI h je pov/n»čil kratek stik na električni napeljavi) uničili pokrito termalno kopališče s spremljajočimi objekti 1'emi Zreče. Gasilci so hitro intervenirali in preprečili, da bi se po^itr razširil na hotel in 7.drHvilii>ki del.

Skoda je kljub temu velika, kar okoli 500 milijonw tolarjev zna^a. Ze v nedeljo zgodaj zjutraj so bili na delu strokovnjaki, ki proučujejo vzri^k požara, takoj pa so se lotili tudi odpravljanj posledic. Računajte da bodo bazen usposobili v kolikor so betoaske koastrukcije Šc uporabne v dobrem mesccu, sicer pa ho sanacija trajala nekoliko dlje.

Nihče od gostov in gasilcev ni bil poškodovan, gastom pa so ponudih dodatne zdraviliške usluge, vsem, kijih itodo obiskali v prihodnjih tednili (za bližnje velikonočne in prvomajske praznike je hotel v Zrečah povsem zaseden) pa bodo priznali 2t) odstotne popuste.

■ mz

SavinJskO'šaleska območna zbornica Velenje

Poslovne priložnosti

-Avstrijsko podjetje iSče sodelovanje s slovenskimi podjetji na področju proizvodnje lesa, lransporta,skladi.&nja lesa.

-Avstrijsko podjetje iSče.sodekwanjesslovenskim podjetjem, ki bi po njihovih načrtih izdelovalo nosilce za strešne žlebove iz kovanega železa (pocinkane in Črno pobarvane); let na poraba 3.200 kosov.

-Sl(5vensko podjetje Isčeprcjizvajalce ventilov/a kovinske doze za razprscvanje poliuretanske pene za nemškega kupca.

-Slovenski dobavitelj elekiro opreme za avtomobilsko industrijo now dobavitelje: koneklorji, kabli, cevi, svečke, spojke.

-Skupnost stanovalcev išče izvajalce prenove skupnih prostorov (pleskanje, barvanje stopnL^ne ograje, obnova tal) za štiri stopnišča.

Več o tem najdete na spletnih straneh (îaspodarske zbor-nice Slovenije www.gzs.si ali pokličete tel. 03 269 ali 03 587i 268.

Dobrodelni koncert ob 10. obletnici Karitas Šaleške dekanlje

Ljudi, ki živijo v pomanjitanju, je veiilio

Karitas Šaleške dekanije praznuje letos deseto obletnico delovanja. Ob tej pri« ložnosti pripravljajo dobro-delni koncert, ki bo v ponedeljek. 16. aprila, oh ]7. uri, v Kulturnem domu Velenje. Pri tem poudarjajo, da bodo praznovali predvsem zato, da pridobijo denarna sredstva, s katerimi bodo lahko vsaj delno ublažili stisko socialno o^roi^.enlh. Vsaka pomoč.

bodisi v denarju, bodisi v kakšni drugi obliki, je bva« lev red na in dobrodošla.

Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: kvartet Mavrica, mešani pevski zbor î^up-nije sv. Martin, otroški zbor župnije sv. Mihael Šoštanj, dekli.ska vokalna skupina osnovne Šole Gorica, harmonikar Robi (lotar, Agata Šumnik - Zgonc, solo pevci glasbene ^ole Nazarje, Kvartet trobil...

V .ialeSkI dekanijl je Karitas začela uresničevati svoje poslanstvo v času med agresijo na Slovenijo, leta 1991. Ljudi, ki i^ivijo v velikem pomanjkanju je mnogo, in ko se vrata Karila.s Šaleške dekanije odprto, je pred njimi vedno dolga vrsta čakajočih, lako kot ludi drugod v Sloveniji in svetu. Kdo bi prci5tel na tone oblačil in il, ki so bila razdeljena ljudem, pomoči potrebnim.

kdo bi prc.siel, kolikim ljudem so bili rešeni ali vsaj ublaženi življenjski problemi?

■ mkp

MANAGER Teh 03/898-15-50 Preživite 7. maj drugaie!

Z agencijo Manager bodo vaťt praznični dnevi èe /epŽi. Do po/el/o /e še doieč, pridružite se nom v U mogu o li Poreču in se nodihojte shnego z roto že sedají Uživojfe v bogofi on/mocí// zo ocírosie ín oíro/ce/

l/mag, turístiina naselja Sol Polynesia in Sol Stella Maris

Najem apartmoja za 3 osebe za 3 dni 13.200 Sit Nojem oportmojo zo 4 osebe za 3 dni 21.060 Najem apartmaja za 6 oseb zo 3 dni 29.400 Sít

Hotel Aurora, 3 polpeniioni, 11JOO Sír, otrok do 5 íeto siorostl zostonjl Hotel IsfrOf 3 polpeniioai {samopostrežni obrokil), 12.SOO SU v vseh objektih lahko bivanje podoljžote po Želji, Izbirate pa lahko tudi dan prihoda.V turističnih naseljih in hotelih na področju Umoga je turistične takso všteto v ceno.

Poreif toristiino naselje lanterna

Nojem Gportmoja za 3 osebe za 3 dni 10.S30 Sit. Najem apartmaja za 4 osebe za 3 dni 13.200 Sit Najem apartmoja za 6 oseb za tri dni 16.700 Sit Hotel Tamaris, 3 polpenzioni

(somopostreŽni obroki!] J0«S30Sit Datum prihoda In število dni Izbirate sami, ob prijavi je obvezno doplačilo zo turistično takso!

Iz ostale ponudbe lahko izbirote med potovanji po Sredozemlju (Krf, 7 dni/ ladja-ladja, samo 39.900 Sit ) In po drugih oceanih (Dominikanska republika ,18 dni ALL IN^USIVE, odhod z Dunaja samo 158.841 Sit), prav toko po še vedno sprejemamo prijave zo krotke izlete po Evropi (Gardoland 8990 Sit, Nizozemska 6 dni/ 49.900 Sit, Gradovi Ludvika Bavarskega ,2 dni • 19.990 Sit)

Žiro račun

Pri Krekovi banki je odprl žiro račun Številka:

24100-8HK8888889, sklic 00-1604.

Vsak tniar dobrih ljudi. naka:^Hn tudi na to številko, bo našel pol do pomoči potrebnih.

Prikaz

velikonočnih

običajev

velení e-Zaposleni v Erl si s til I no prizade« vajo, da hi knpeem po« pestrUI /iiisti nakupe ob koncil tedna. Prejšnjo soboto so ohiskovalcent Standarda prlka/ali pletenje bular in spo-mladanskei;a cvetja.

V prt'sioru pred vhodom v Standard bo zanimivo tudi jutri, v petek.Obudili bodo nekatere že pozabljene velikonočne običaje. V la namen so vgoste povabili skupino KD Anion Tanc Marija iz Gradca. Dogajanje se bo začelo ob 17. url

SU^H ÛS ezúaja; časopBM-zaloZmSka in RTV WULLJ dnOba. d.0.0. Velen)s Izdaja ob ćelitMK Cena posameznega izvoda ie 220 SIT, mesečna naročnina B30 SfT. Olrmssčna narcćnina 2.420 SIT. pďletna rtaroCrira 4.700 SIT, letna naroCnina S.SOO SIT

Uredništvo: Borts ZakoâeK (dfretícr In glavni uradnik). Stane Vovk [oagovomi urednik). MltenaKrsĐC>Planlnc (pomočnica urednika). Janez Ptdsnik.TaiianaPo(lgof$ek. Bojana Špegei (novin^), Mita ZaltoSek {urednica radija). Janja KoSuta^Špegel {tenniCnI uradnik), Damir šmld (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja

propagand). Sa^o Kane^ik. Jum Renenik (propagandista); Ssdež uredni^va in uprave: 3320 Velenie. Kidričeva Zi, p. p. 202. letefon (03) 89617 SO, lel^ix (03) 897 49 43. Žiro raC J] pT APP Velenje, SttrvilO S2a00-S03^482 E*fliall: nds.cds@$!Ol net

Obiiitovanje In graf. priprava: NaS £a$ d.o.o

Vni In odprema: Delo. d d..Tisk?skosrediëte, t^bljana. Durujska S

NenaroCenii foUigralij h rokopisov ne vračamo}

Po 2^onu 0 DDV)8 ta%' uvrâten med proizvode iniormstivneea

aiaCaja za kaiete se piaćule davek po 8% znižani s(opn)i.

12. aprila 2001

"»•«ÉAS

V SREDISCU POZORNOSTI

Poskusni sežig kostne moke v TEŠ okoli 20. apriia

Priprave so zahtevne in dolgotrajne

Do napovedanega poskusnega se^jgH kastne moke v Termoelektrarni Šo^lMnJ« napovedovali so ga /a prvo polovico aprila, Í»e ni prišlo, ^ele ta pilotni poskus pa l>o ol> hkratnem spremljanju lastnosti goriva, merjenju emisij pri zgorevanju ter ra/iskavi lastnosti trdnih preostankov po zgorevar\ju. poka2!ai, it Je se^Jganje za termoelektrarno In lokalno skupnost sploh sprejemljivo.

O pripravah na izvcdho poskusa smo sc pogovarjali z direktorjem Termoelektrarne í5oSianj, Jaroslavem VrtaCnikom.

0 Kdaj racunaies do hi poskusni sežig kos/ne moke /iihko izvedli?

"Pred poskusnim sežigom je treba pripravili celovit program, ki nekaj Časa iraja, računamo pa, da bi bilo okoli 20, aprila možno priêeii z njim. Prej je treba predvideli vse potrebne ukrepe in ludi izvedbo samega poskusa. Program je zdaj v večjem delu narejen in ta teden ga bomo dokončno obdelali." 9 Kaj vse pnt^ram vsebuje?

"Razdeljen je v dva deia. Prvi vsebuje tehnologijo poskusa, od lega, na kakáen način lahko pripeljemo kosino moko v Šošianj, kako jo vpi-hujemo v kotel, pa do tega. na katerem meslu. Upoštevali je treba raz-

Jaroslav Vtiačnik: ''Poskus bo na nek način javen. "

mere v kurišču in doseči najbolj optimalne pogoje. Selc na tej osnovi bomo lahko ugotovili, kakšni so rezultati. Gre za celo vrsio lehnoloških pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pred pričetkom. Drugi del programa je *'menlni". Ta ni loliko zahte

ven, vseeno pa je ireba predvideti potrebne meritve, tako emisij kot imisij In jemanje vzorcev, ki jih bomo v teku poskusa analizirali." 0 Sloveniji se v ziidnjeni vasu s iem kurjenjem kostne moke očitno mu» di oziroma mudi se ministrstvu za okidje in prostor. S seijgom tnoke, ki jo zdaj odia^ajo na deponijo, hi ro-di pričeli Čim prej. Je TES potemta-kem s^oh se v igri zo ^eŽig glede no to, da ho do pOsskusa, kot pravite, lahko pri,^lo šele okoli 20. aprila ?

"Mi se pogovarjamo o poskusu. Zanj smo dobili soglasje lokalne skupnosti. Od poskusa je odvisno, ali je možno kostno moko učinkovito, tako da dosežemo vse potrebne pogoje, sežigativ ŠoStanju. Problemi, ki se pojavljajo zdaj, pa so problemi skladiščenja, ker trenutno ni bilo možnosti, da bi količine moke uničili na kakršen koli drug način." ^ Kako hoste o točnem datumu in pO' tekli poskusa sez/ianilijavnast?

"Preko .sredstev obveščanja. Objavili bomo razpored preizkusa, tako da bo možno nepasrcdno spremljanje izvedbe pa ludi dela meritev za tiste, ki jih in zanima. V lem smislu bo poskus javen".

■ Milena Krstič - Planine

Šoštanj med ZA In PROTI spremembi datuma krajevnega praznika

28. junij namesto 8. oktober?

ZA:

Ma^. Cvetksi Tiruiu^, predsednica Sveta KS Šoštanj, svetnica v občin.skem svetuî ^'Uradno o spremembi datuma praznovanja krajevnega praznika v Sve-

kak bolj vesel dogodek.

Ob tem je bila izrečena ideja, da hi za praznik izbrali 28. junij, ko je obletnica mesta Šoštanj. Glede na to, da nasprotovanj ni bilo, smo se odločili, da letos to temo ponovno in pravočasno odpremo. Osebno lemu, da datum praznovanja pre.stavimo, ne bi nasprotovala, Če bi s tem soglasa la večina. Bil bi to bolj vesel datum. Obeležilev krajevnega praznika je vsa leta, razen lani, potekala v oblike komenioracije. Te pa so žalostne. Prazniki .so za to, da se praznuje in če vcčl na nc, potem lo ni praznik. V vsakem primeru, tudi če do spremembe datuma praznovanja pride, pa komemoracija na 8. oktober ostaja tudi vnaprej."

jim je narodnaTvest nekaj najbolj plemenitega, Slovenije najbrž že zdavnaj nc bi bilo, tako kol ni že marsikaterega naroda v Evropi: Trubar, Slomšek, general Maister, brata Vošnjak, Škoť Grmič, pesnik Kajuh, Kučan, Borut Korun z Giba-

PROTI:

Mag. Cvetka Tinauer

tu Krajevne skupnosti Šoštanj Sc nismo govorili. Smo pa 8. oktobra lani glasno razmišljali o tem, da la datum ni najbolj primeren za praznovanje in da bi bilo dcv bro. če bi ga spremenili ter "vezali" na

Zvone ČelmI. upokojenec« ljubiteljski zbiratelj starin, šoštanjski ^iokal patriot'*; "Lepo je živeti v mestu, ki letos prćiznujc 90-letnico, ampak živeli v mestu, za katerega so pred 60. leti sliSali po vsej Evropi, je pa iie nekaj več, je ponos. Ne pozabimo, da je bil Sc^tanj 8. oktobra leta 1^41 prvo awobojeno mesio v Cvropi, pa čeprav le za nebij ur. Dogodek, vreden občudcjvanja!

Nič nimam proti mladim, a včasih se mi zdi, da jim je .samoumevno vse, kar imamo Slovenci, da je vse prišlo kar samo txi sebe. Če ne bi bilo velikih ljudi, ki

Danilo Čebul

njem 23. deccmber ... Ohranjajmo to, kar imamo, spoštujmo preteklost, sicer tudi prihodnosti ne bomo imeli. SpoStuj-mo pa preteklost tudi Šostanjčani, bodimo ponosni na 8. (îktober. PraznujnKî na ta dan. Dober razlog imamo. " ■

POSLOVNI

îTITim

Transakcijski račun

s prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo §8:

- polog in dvig gotovine na bančnih okencih In preko dnevno nočnega trezorja

• klasični limit na poslovnem računu

- depozit na poslovnem računu

- opravljanje plačilnega prometa s tujino In dokumentarno poslovanje

- Izdaja poslovnih čekov

- premostitveni kredit za Imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun Iz APP na banko.

Želimo vam veliko uspehov pri

poslovanju.

0

/O 1 banka Velenje

Bankd Vète/i/e d.d., Velenja,

bénina skupina Nove Ljubljanske banke

Začele so se priprave na 90'letnlco mesta Šoštanj

v pripravi je zbornilc

Svet krajevne skupnosti Šoštanj si je/aol>ele/ifev!N)-lelnice mesta, praznovali IkhIu konec Junija, /.2ista\il zetu ainbicio-zen program, ki pa ga bo trri>a i>e v marsičem dnj^ovorití, ol)e-nem pa 7à\ izvťdbo /agotaviH tudi llnaněna sredstva. So*«tanj, pravijo, Je eno redkih slovenskih mest, kije ohranilo status mesta, in ki se lahko ptihvali s tako dolg<i t^adiciJ<^ zato si bleščeče praznovanje tudi zasluži.

Projektna skupna, vodi jo Pcier Rozman, v njej paso.šc nc-kaicri člani svcia krajevne skupnosti (Matjaž Cesar, Danilo Ćcbui, Janko Zacirkovnik in Cdo Vučina), .seje dela že lo(i-la, tako da bo do praznovanja vse pripravljeno. Vključno z ognjemetom, ki ga obljubljajo za sklep prireditev in zbornikom 90 let mesta Sasianj (1911-2001), ki bo iy.^el ob tej priložnosti in bo nekak uvod v prireditve, Vmes se bo >:vrsiilo veliko dogodkov: od otvoritve razstave o zgodovini usnjarstva v Sedlanju, svečane akademije, košarkaí7Ú;cga turnirja, pa do veselih prireditev za mlade in nekoliko manj mlade.

Če bo šlo vse posreči (nimajo .ie gradbenega dovoljenja), pa bodo v sklop prireditev uvrstili tudi otvoritev prenovljenega Kajubovega parka.

■ mkp

Kino?

V So^taryu si spet /elijo kino predstav in to v prenovljenem kulturnem domu. Če 1k> posluh, ho novo zgodovino i^št;injski kino začeli pisuti L julija.

D

specializirana trgovina z medicinskimi pripomočki Kocbekova 4, 3000 Celje, telefon 03/544-33-95

Imate težave z neurejenim krvnim pritiskom?

v Prosani lahko nabavite merilce za samokontrolo krvnega pritiska - klasične ali avtomatske.

Odprto: pon. • peL od 9. »12. ure In od 14. «16. ure, sob. od 9. • 12. ure

AKTUALNO

»iCiis

12. aprila 2001

Banka Velenje pripravila za poslovne partnerje pogovor s predstavniifi Slovenske izvozne družbe

Izvozniki izkoristite ugodnosti!

Strokovn» .srev>in,jH H^nkc Vclonjvs |>i>slovniml paMnerji so 7A: obliki sodeti»v;i-

iXjâ. Prud dnwi so y^inje \>rU pniviH predjvanjc in p«i)i<ivor s prt'dsiavniki Slovenske íao/-nc clm/hc. ki skrbi /h /xvHn»-vanje ízvo/nih in (lomnćth ter-jsitev |>red komercialnimi tvejjHRji. murovanje i/.vozii

t

pred nekomvrcmlnimi in .srcil-nJeroCnimi komerchi(nimi tve-ISitnji. /av2irovďnje vUiu^tnj v (u« jini. HnHticirâ mu/, in i/áBja jamstva.

Sk^venska izvozna druiba ívmogtťii zavart^vanje i/vt>zniii In domaCili lorjalcv pri prodaji na lako imenovan 'odpn nićun", kije v primerjavi z dru

gimi insinimcnti ziivarcwanja plaćil 2& podjcija concjši. prc-pr<*l in izredno učinkcmi način zai^Oiic prod ri/iki neplavil kup-ccv,

Sloveaska l?vt^zna družba zavaruje lerjalve pred rizikom sleCaja in podobnih dogt^dkcw, ki pomenijo trajno nes<^lveni-nosi kupccv. na vse već irgih

¥

f >

pa zavarujeji^ lutíi pred rl/ikom podaljšane zamude plačil. Zavarujejo ludi prod nekomercialnimi in srednjer<")ćnimi ko-incrciiilnimi riziki, ki so v sodobnih mednarodnih gosp^*»-darskih loktwih pog^xsii. lako med drugim zavarujejo pred riziki neplačila lujeg;» kupca ali njegove banke pri poslih, pri kaicrih jc rok plačila daljSi od enega loia ludi za države. ki>i so Rasija« HrvaŠka. Boi>nn in Her-ccgiwlna..

Pomembno vlogo opravlja Slovenska Izvozna druřbíi na slovenskem irgu ludl z deviznim in tolarskim financiranjem poslov in seveda izdajanjem jamstev predvsem v obliki garancij.

Vse 10 in 5e marsfkakšiici podrobnostjo predstavili p<\slov-ním parinerjem Banke Velenje. s katero prav lako dobro sodelujejo).

■ mz

Mlekarna Celeia Arja vas

»Nase odločitve so zaustavile mlečno vojno!«

Čeprav mlekiirnov Arji vasi nedavni protest kineti>v. ki i mlek<mi oskrl>n.iej4i nuj>'eČjo mleksirnt» v dnúivi, ni pri/ii-del. Je ta s svojimi pre<lloci v podajanjih 4Hli|*r.ifa pontemiv m» vbi^o. Pre<llâ£taia je na* nireč novo i/hiHlii^čno mIkHiv no ceno mleka, ki sta jo sprejeli (»he strani: vodstvo Ljubljanskih mlekarn in organizatorji protesta.

Nadzorni svci mlekarne Celeia jc namrei na izredni .seji (minuli ponedeljek) popoldne sklenil, da bo izhodiščno odkupno ccno mleka poviSal za 2,.^ oziroma odstotka glede na dcccmbrsko ccno. »'Ib pomeni, da bo nova cena surcivine, odvisno od kakcw{>-sti. za 2,5 do 2,6 lolarjev vLsja od sedanje In hov povprečju

znašala 55.44 SIT. Veljala bo od L aprila. V naši mlekarni smo lani v povprečju plaCali za liicr mleka 65,78 SIT po novem bo proi/vajalcc zanj dobil približno lolurjcv. Mlekarno pa bo si al lilcr mleka na rampi (s prevoznimi siraški in slrcïSki organizatorjev odkupa) med 74 in 75 tolarji, lani prlbli/no 71 S1T.« je povodili direktor druge največje slovenske mlekarne Marjan .lakob.

.lakol) je med ^Irugim povedal, da pri njih lakcga bojkota niso pričakovali, ker fio Izpolnili vse dogovore. Prepričan je. da bi se mu 1/-oj^ili ludi v Ljubljanskih mlekarnah, če hi ravnali bolj modro oziroma bi spor glede odkupne ecne mleka lahko

reSIli že januarja. Vendar Ui-kraî Ljubljančani niso spreje-b njihovega predloga, ki je bil prav takšen, kol minuli ponedeljek.

Zadovoljen je ludi, ker je bil aprejel njihiw predlogo Izvoznih spodbudah, ki jili bo republiško prisli^jno minislrstvc^ v primerjavi z lanskimi povečalo še za I,.'^ milijarde. V Arji vasi pričakujejo 2^ od-sioikov celotne vst>ie, kar jih bo» po mnenju Marjana Jakoba. rešilo Izgub. Letos jim je namreč v.^k liler predelanega mleka prine.sel tolar izgube. V prvih dveh mesecih se }c te nabralo že za 11 mllijtmiw STY. »Zelo pomembno je, da je po lelu dni dr^vaspel uvedla izvozne spíxibude še za fermentirane izdelke (jogcurte).«

Gřede na razmere v sloven

skem kmeiijslvu oziroma v mlečni dejavncsli, ki je zno-iraj kmeiijstva v najboljšem položaju,.lakob ne pričakuje, da .se bodo cene surovine leti''S Še povišale, lani so namreč slovenski mlekarji pridelali 30 odstotkov mleka preveč, po oeeni naj bi lelos mlečni viški porasli Šc 10 odstotkov. V celjski mlekarni te obvladujejo / izvozom na luji irg. predvsem na trg republik bivše Jugoslavije: vIk>sno, nn Kosoven, v Makedonijo, od letošnjega februarja dalje pa ludi v f rno goro. Na leh irgih sicer dosegajo njihovi izdelki nižje ecne ktn doma (z njimi ne pcfkri-vajo imvjiiii jvirt^kov), a le Še vedno višje kol jih Imajo Izdelki zelo močne konkurence iz. zahodne Evrope.

utp

Poslanski večer Bojana Kontica

Vredno ie vztrajati na sprejeti poti

(îost prvega poslanskega večeni v novem mandatu Je liil predsednik Držiivneua /bom Republike Slovenije Ht»rut Pahor. V sproščenem pogovoru je predsednik pc>-udjiril, da je zadovoljen s sodelovanjem v vhidni koaliciji in da je bila od-l4»ćite\;da greZLSI)vvlado dobro premi.vljena, argumentirana tn edina prava. Ministrska ekipa ZLSl) us|>ešm» /ogovarja in udeja* nja sociaidemokralski program. Ocenil je, da Je bila kadrov.sk«! i/bira ministrice in ministrov pravilna.

Znotraj koalicije bo ireba doseči soglasja predvsem pri zunanje po liličnili projektih, kol so vstop v CU in Nato. Nesoglasja znoiraj koalicije glede vatikanskega sporazuma In maloobmejnega sporazuma s HrvaŠko je polrebno preseči z dogovarjanjem. Pri lem jc pomembno k aktivni vlogi prlicgnili ludi opozicijsko sirajikc. Po.stopek :^rcjc-manja sporazuma s Svetim sedežem, po njegovem, ne bn ogrozil sodelovanja ZLSD v vladni koaliciji, lo pa seveda ne pomeni, da si siranka ne bo prizadevala za uveljavitev

svojih slaliSč- Pri tem jc pomembno piuidarili, da ne gre za nesl rpno^it stranke do vere invemihljudi, temveč zgolj za popolnoma ja.scn odnas teme Ijei na pravnem sistemu.

V odnosih s I Jrvaško je le-toSnje leto najprimernejše za reševanje nerešenih zadev. Pri icra 7.L.SD opozarja na bistveno razllk<'> pri razvrščanju prioriici, ki jih imala obe državi. Medlem ko jc za nas urediiev odnaw s IIrva.iko na prvem mestu, je za sosedo pomembnejše reševanje nakopičenih [ci^av na v/hodni in južni meji.

Prvi mož parlamenta occ-njujc, da sc bo kv-alitetno vodenje In delovanje državnega zbora odražalo ludi v (xenêih volivk in volivcev. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se jc ugled državnega zbora v lem mandatu povećaL

Vprašanja udeleženk in udeležencev poslanskega večera so sc nanašala predvsem na vlogo in ZLSD pri zagotavljanju In uveljavljanju siKialnlh pravic državljank In dr/avljamw. Vcdno bolj je namreč opazno razlikovanje na podlagi materialne osnove posameznika. Olríwi že v fazi <ïdra^anja

Onesnaževanje zraka v Nazarjah

Bistveno preveč prahu in hrupa

Sredi prejšnjega ledna so se na m/strjeni izredni se* ji /brali člani na/arskega ohêinskcua sveta. Osrednja točka dnevnega reda je hib namenjena ra/pravi o rezultatih analize poskusneua kurjenja kostne moke In živalskih maščob. Slednje je v Na/arjah povzročilo veliko v/nemirenja, razprava na seji pa seje ohnrila na drugo, vsekakor najpomembnejšo stran - v stalno prekomerno onesnaževanje zrak;« pri kurjenju z oliičaj-nlmi f^orivi in pretiran hrup iz tovarne ivernih plo^č («linovega Pohištva, ki pa resnici na ljubo ni edini onesnaževalec.

Kakorkoli žc, razprava ni pokazala ostrega niusproio-vanja kurjenju živalskih ma^Coh, ampak jc opozorila nc stalme presežene dopustne meje onesnaževanja zraka s lesnim prahom, ki naj bi ga billo po nekaterih i?-ra($umh letno kar slabih 17 ion. Glin Pohištvo seje na razpis minislrstva za okolje in prostor prijavilo samo za kurjenje živalskih maisčob, odgovora na ponudbo pa do konca prejJ^njcga tedna šc ni bilo, meriivc mariborskega zav(xla za zdravstveno pa so bile vsekakor koristne-

Pokazale so namreč, da iz sui5ilnika iverja prihaja dvakrat preveč prahu, prekoračene pa so tudi emisije ogljikovega monoksida, Uporaba mai5čpb pu.§ča manj prahu kol mazut, vendar so ^ vedno nad dovoljeno mejo, pod mejno vrednostjo pa jc izpuh ogljikovega monoksida. Strokovnjaki pravijo, daje povečana količina prahu posledica nihanj v tehnologiji su.^nja Iverja, torej sc brez njene zamenjave količina prahu ne bo zmanjšala. To pravzaprav ni Čudno, sa jesuSilnik Se iz šestdesetih let, ko so bile dopustne meje Âe bistveno vlî^je, Jasno jc ludi, da jc Uivarna ivernih plošč ic vedno v lasli Slovenske raz:vojnc družbe, zalo vanjo ni nihče vlagal, nov lastnik pa kljub odpiranju ponudb Šc vedno ni znan.

Hcfv susilnik bi veljal .skoraj pol milijarde tolarjev, clcktrofllicr pa milijonov.Tiega denarja podjetje seveda nima. /^iLo sc jc na seji pojavilo ludi mnenje, da bi del .sredslev lahko zagotovili z zamenjavo goriva, kol rečeno, pa odgovora na ponudbo za kurjenje živalskih maščob 5e ni.so dobili. Analiza je namreč pomiru-joča, saj kaže, da bi se razmere v ozračju izboljšale z uporabo živalskih maščob, prcdv.scm pa v zraku ne bi bilo več žvepla.

Vsekakor so naseji od (Mina Pohištvo (spel) zahtevali, da'/manjša emisije lesuega prahu in odpravi prekomerni hrup. za kar so postavili enoletni rok nc glede na morebitno novo lastništvi"), nazarska občina pa iiiora zagotoviti srcd.stva za stalne meritve in obveščanje občanov. Upoštevanja vredno jc tudi mnenje ministrstva za okolje tn prostor, da zamenjava gorh^a ni rešitev, to hi lahko pomenila samo zamenjava tehnologije. S tem se strinjajo ludi v Pi>hiSivu» ne vedo pa od kod naj div bijo denar, liidi v naziu^ke odboru za varsivo okoljapo-udarjajo, da od Pi^hoiŠtva ne zahtevajo nič nemogočega, le prah in hrup naj spusti v šc dopustne meje. Glede na dejstvo, da Irenutno ne vidijo razpoložljivih sredstev, pa bodo vendarle morali nekaj ukrenili, llivarne ni nuíč zapreti preko noči tudi zato, ker je od nje odvisno 12l) delavcev in njihovih družin. ■ jp

scKiČeni z nepremostljivimi razlikami. ko eni »srfajo« na in-lenietu. drugi pa zjtradi nizkih dohodkov svojih staršev te možnosti nimajo.

Bonjl Pahor je poudaril, da se pamet ne deii po kriteriju premoženja. zato bo polrebno v n«slednjih predračunih zagj'jto-viii veO sredstev za šolstvo in s tem omtígočiii vsem, ki lo želijo dostopncxsi do znanja. Naš raz\'oj in razpoznavnost v družbi Evropskih nijrc^dov mora namreč temeljiti ravno na znanju.

Srečko Meh, župan MO Velenje, jc opozoril, da je v pr< htc-su sprejemanja Zakon o medijih, kjer stranka nima enotnega

stališča glede načina ozinima deleža RTV prispevka, ki bi ga namenili regionalnim in lokalnim medijem. Vloženo je dopolnilo skupine p(«lancev (pr-vopodpisani Bojan Konlič), ki predvideva, da bi se iz prispevka, ki ga zberemo za RTV Slovenija. odvojilo tri odstotke In namenilo prej omenjenim medijem. Poslanskd skupina ZLSD dokončne odločitve Se nI sprejela.

Dobro obiskani poslanski večer se je končal s skupno ugcv lovitvijo, dH je pot. ki "smo jo ubrali tako v državnem zboru kol v vladi pravilna In da je vredno na njej vztrajali."

Kako rdeče so naše doline

Sedan} mesecev, pet velikih požarov .^irfjm širšega celjskega območja. Vefenjc, Rogaška Slatina, Celje, Uboje in zdaj še ZreČe^ Pel lovam. eno kopališče. Velika škodu. Ni Čudno, da se ljudje àidijo in ugibajo. Policija je sicer za l'.ve požare, razen za lislega v Uboja h in sobotnega i* /.reća/i. že ugotovila vTrt)kc, napisala poroCUa toiij.sivn, se:ita\'ila nehij kazenskih ovadh proti tistim, ki naj hi bili odgovorni za nosuinek fX)ž-aro\'. Vsi trije največji požari v tovarnah naj bi nastali pri vzdrževalnih delih. 'Jisti, ki so taku dela oprmjjuli, ses tako oceno povsod ne strinjajo, ampak tako je vsaj za zdaj unul' no mnenje. V Uboja h odgo\'omasti za požarna j ne 6/ bilo, zugoreh naj bi bilo z/tradi splaa okolik'in. Tudi za zadnji požar, kije uničil terme Zrečah, natančnega vzroka /^olidja Se ne more navesti, dokaj verjetno je, da je ogenj, kijepo\'zročil za okoli pol milijarde škode, na.'ital zaradi kratkega slika. Pa tudi tega naj ne bi nÚrče povzročil namerno. Nesrečen primer, kot jih je mnogo. Vsi ti požari so velika nesreča za kolektive, mnogi pnn ijo, da tudi za zmvrovahiico, ki h) morala kar globoko seči v tep. Tudi zaradi zavarownja je pomembno, dase ugotovi vzrok in morebitni kri\'ec. KJjub temu, do so policisti za domala vse požare vzroke ngotoviU, ljudje vseeno govori' jo. Preveč požarov na tako majhnem območju!

Oh tako liudiJi nesrečah so pogosto vsa dn/ga dogajanja malenkostna. Zadnji požar je tako dodobra zagrenil predwiiko-

nočno razpoloženje ne lev Uniorjevem Turizmu (ki ga ježe prizadela mila zima na Hogli), ludi v vseh Zrečah. Tu namreč domala vsižtiijos turizmom in letošnja sezona v Zrečah se je dohru začela. V dneh pred velikonočnimi pnizniki so imeli domala vse zmogljivaiti za.^edene, med gostije bih še posebno veliko U(jce\'. Takoj fU) (yožam so skoraj vsi govorili, da hotela ne lx)do zaptsiilij a morda se le zgodi, da ho vest o požam pri kom. ki naj bi v naslednjih dneh Se prišel k njim, povzročihi, da l>o spremenil sklep. Za .sezono hi bilo to se\'e' da škodu. Toda (fidi ob požaru v Zrečah se je pokazala slo' venska solidarnost. Tudinekaterih ohdiških zdraviliščih so kij} I h sicer konku renčn emu boju pokazali solidám ost. Tudi i • zdravili.^ču Topolšica.

Manj solidarnosti jena pov.sem dmgačnih poljih Se posel> no, ko gre za boj za kakšne športne točke. Jeda j se lahko tudi izkaže, da»mdarji^ ki tako usj^ešno kopljejo rove v premogovnikih in ceh za ceste, ne morejo spodkopati kakšnega »tah)ra«. Da se je za točke treba dol^sedno borili, pa so kazaU celjski in pndski rokometaši, pa novomeščanski w ljubljanski košarkarji. Olwji .vt) si prù oščili igro Še z drugimi .'^redstvL Razsodniki p<i sv v obeh primerih Mj ali manjpa^ metno stali ob strani.

Mk

Direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik o prostorski stiski:

''Ključ je drugačna razporeditev šolskega prostora!''

Na izolskem ccniru Velenje žc nekaj Ici (ožijo ?aradi pomanjkanja šolskega prostora, Tudi oh leLoî5njcni vpisu so naglasili potrebo po nujno |>otrcbnÍli dodatnih prostorih. Za rcšilcvvprašanja so nakazali nekaj možnasti, a do danes nobena od njili ni udejanjena. V zvezi s prostorsko stisko smo direktorju Šolskega cenim Velenje Iv»nu Kotniku /asiavili nokiij vprašanj,

# Kakšne so trenuine potrebe? "Daleč smo od lega. da bi lahko razmišljali o eno izmenskem pouku in celodnevni šoli, kar je nai^a želja. V lem trenutku nam primanjkuje vsaj 10 učilnic in to ob dejsivu, da imamo v najemu še učilniec na Ljudski univer/i, v glasJKni Šoli, na šoli (lustava iillha In v stavbi Farmina. Oe bi hoteli organizirali pouk v lastnih prostorih in od 8. do 16. ure, pa In rabili približno še odstotkov šolskega prostora."

# V letih, od kar opozarjate na prtrstorsko sti.sko, ste praliagali nekaj rešitev - dozi* dava, nadzidava, prestavittn- učnih dC' lavnic iz ohtri/>čja Oorerija na prostor rreniojiffvnikovega .staregfijaška. (hI teft ni.Me Še nobene izpeljali v praksi. Kjer so razU^i'^

*'Tu je eel kup objektivnih težav, večina jc piwzanth s pomanjkanjem denarja. Aktivnosti za jramenjavo uCnih delavnic smo zaCeli pred 2 letoma. Leto dni smo čakali samo na soglasje, da lahko to storimo na svoje stroške. Vlogo smo utemeljevali z d<xlalnimi delovnimi mesti za Ciorcnjc, ki je najrcsnejši kandidat za odkup delavnic, navedli smo, da je Pre-mogíwrúk na območju starega j aika, kjer je nastal mu/ej in še nekaj drugih dejavnosti, dal na voljo zemljišče in nekaj prcwtoriw, ki bi jih morali ohnoviii ter do zidati. S icm bi v prvi ťazi pridobili 4(>no kvadratnih metrov in tako razbremenili ol>stoječo lokacijo na Trgu mladosti. Ne morem mimo dejstva, da v okolju, kjer živimo, preveč korakamo na mestu. Že pred časom bi morali v Velenju .šolski prostor drugače razporediti. Ne trdimo.

Direktor Šotskega centra Vetenje Ivan Kotnik: "Lokalna skupnost preveč koraka na mestu. "

da bi morali zapreti kaLšno Šolo, ampak so zavzemamo za prerazporeditev šolskega prostora glede na razmere. Tu bi morala lokalna skupnost in vsi vpeti v zgodbo (posredno ali neposredno, saj nastopamo tudi kol starši), reči svoje. Zadeve bi se lahko popravile v zelo kratkem času."

# Za katero rt\šii€r se vi riajhoij zavzema' te?

**Vprvi fazi za to, ki je vnašinepťwred-ni bližini. Će bi lahko na (»novni šoli Cîu-stava Šiliha koristili vsaj nekaj prostorw, bi tja preselili specializirane učilnicc ali en letnik dijakov Splo.šnc in strokcwne gimnazije, ioe s tem bi prostorsko stisko prceej omilili."

# Po napovedih ha v naslednjih dreh, treh letih za približno srednje veliko osnovno šolo tfuinj učencev, vi pu si prizadevate za dodaírw prostore.

"Število učencev na našem območju res pada, kljub temu pa na centru predvidevamo, da bt>mo glede števila dijakov

ostali na sedanji ravni. Iz občin na območju Šaleške doline namreč pridobimo samo približno od.SidofiO (xisto t kov dijakov, ostali prihajajo od drugod. Na.^c močno zaledje jc v koroški regiji, v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, zato menimo, da bo pri nas upad dijakov bistveno manjši kot bo učencev v osnovnih š-olah..Na cenlru načrtujemo celo šiiiiev programske ponudbe. Mi moramo dekletom ponuditi šc nekaj m tržnost i za izobrai^evanje. Po zadnjih podatkih obiskuje šole v Celju in v Slovenj (îradcu kar 41- odstotkov deklcl iz Velenja. Šoštanja in Šmartnega ob Paki. /ato je usmeritev v program turistični tehnik, ki bi ga nato nadgradili z višjo sirokw-no šolo za turističnega dclavca, gotovo pravilna. Širili bomo torej mrežo višješolskih strokovnilt programov, kjer smo v bi-stvu 5e na začetku. Naša priKrŽnosi je izobraževanje odraslih, kjer je potreb prav tako veliko. Skratka, dodaten pras-tor rabimo."

^ Kdo bi nufrai poskrbeti zú reiitev va.^ prostorske stiske? Najbrž vaf u.^a/iovitelj - rcptiMisko /niiiitrsi)'o zû .soLstx'o, z/iartosi in .^'pori.

"Prav gotovo je to naloga omenjenega ministrstva. Mislim pa. da ima tu pre-eejšnjo vlogo ludi lokalna skupnosti, ki jc usianoviieljica osnovnih šol. Glede na to, da mi vsako lelo a^ivarjamo nova, visokokvalificirana delovna mesta, mislim, da bi la morala nekatere stv<iri organizirati bolje kol so v tem trenutku." 0 Kdaj in kak\ve re.iitve pričakujete?

"Mi smo zmerni optimisti. Pričakujemo, da se bodo naše prostorske težave bistveno popravile do naslednjega šolskega ieta, Premogovnik Velenje jc namreč že naročil projekte za delavnice praktičnega pouka, katerih izgradnje naj bi se lotili v jeseni. Naj ob lem poudarim, da z nado nies I nimi delavnicami za praktični pouk prostorske stiske ne bomo rešili. Ključ za to je drugačna razporeditev Šolskega pn'Wtora v Velenju. "

mtp

perspektiva

Dogajanje

Nc \'c'/rk ali se v Vekryu sedaj kaj marrj kot seJe v mojem wřnxfnví. Tťdch rije socialne popestritve so gotovo i)resegti-hi pofMuUx) neke^i {x) hkahe^i mesteca. Star^ podohrtih aH ma tij fx>dobnili luizo-n)v so sx'oje otroke vkljiiCe\ ali ntziične aktivnosti. katerih smo se med seboj r«v -no zaradi omejenega Številu ljudi zdnčeva-H ie kot Zixanci, zalo je l>ilo vzdiéje pač sprt)^eno. Ohpriittxln v j^esiolnico zaiu nisem mo^a hiti tragični lik neivdne nah'ke, ki jo je začarala pisa' na fwnudha velikega mesiu in je povsem jyifzabila na dolgijčas' no sivino manjšega mestecu> Hih je nmio ohratno - trpela sem, ker je moj iimik naenkrat vseboval premalo adrenalirui in izzivov.

Ce primerjam hf>gatej.'^! kidturno-družahni izhorv prestolnici, obstajajo pomembne razlike. Jasno, izbor je pesaejsi, toda naša presti>lnica ruul/ veliko manj. kolikor hi morala neka (y) piv stol • niča. IMdahni krogi so o^i. zaprti, tesiíejíil in vtrnje le^e prodreti Vsaka nova aktivnoM terja odtel^ ruipor soočanja z nezmrnci, morebitnega kramljanja z njimi in hkratnega ohranjanja trdne distance. Tako je v prestolnici gotovo več nesocializirarifli ljudi, ne-aktrvistov. pasivneíev, ki tarnajo nad tem, da se nič ne dogaja. Velfk del tega. da se namreč nekaj "dogaja«, tvonmo namreč sami koipauimezniki. Združeni »' neko aktivno skupino lahko izvajamo celo družbeni pritisk, se borimo za dosego določenih cilje^' (ix^litični niso izszetif in uveljavljamo sivje interese.

Aktivizem vsake oblike pa terja že določeno pndanost (zvestobo) .^ivari ter trud. '/dise, du je tega med vsemi lečnobami, ki tarnajo. da sc ruč ne dogaja, najmanj. Vsaka dejavnost, kise od\'i-ja najmanj enkrat tedensko, terja prilagodite^' posameznikove^^ urnika. V skladu s tem se vedejo tarnajoči zapečkarji: vse dni iv-sijo doma. slepi pred nlogajanjem", oh ponudbi fxi zamahnejo z mko čel nimam časti. Prestolnica rešuje veliko taksnih "kriz umika" zeno in dvodnevnimi tečaji, po^jrindpu' žn^ ujce z^i sc\ ar en vikend. Ker se le sCvari prirejajo improvizirano, niso vezane na lokacijo in br jih lyilopamet/w ^uknrsiiif in prij>eljati Velenje. Zato hodite na pnsM. Povabite learezne ljudi. /.apeJjujte.

7.e od sx ojegit ranega o(ro§r.'a mije aktivnosti narekoval živahni riiem dni v tedrv i. Vcicihar;skih letih .sem noroužhnia nahip' notiČnih iinih Dragice Mavec, kjer smo .se vriimu vrtele razne marjetice, čebelicc ter haseixsko okarakterizirane zividi. BHo je eksunično. Dragica je hila ena sama toplina in marjetice in čebelice so se td)ogljh'o sukale okoli nje. ne da bi ona kadarkoli resno zartfhaniHa. Naj dodam, da ni imela niČproti temu. da sise vriel v napačno smer. Tudi na odnt Bil si lahko tisam, 2 vsemi napakami. Nobenega stresa. Vsi smo jo ohože\ali~ Morda nas od lika paglavcev, ki so v vrtcu npnzaijali lumpa rije in imeli og^mno odvečne energije, ni odvničala le njena medeno prijazna naraw, ampak tudi gibalne nalo^, kjer smo se resnično lahko izživeli, ne le piično, u idi z domišljijo.

Ker Dragica ni bila kakšna histerična primadona, ki hi s^'oje neiire.wičene ambicije izâx'Ijala nad nemí>čnimi dckletci, njenih ur preprosto nisi^m mogla zamudili. Nedvomno je vame. pa gotovo še i* koga, zasejola aktivizem. Ta se jc kalil vzporedno še v vaj ah iz koncentracije na lîrah pravljic v knjižnici. Prekomerno razbohotenega je monila uokvirid in izuriti tabormŠka organizacija, kjer Sem, polna hormonov, najstniških težav, odvečne enapje iid., prav lako predihavala pljuča, se (nenehno) za-Ijtdfljala, imela ogromno /zpovedno-poshiŠalnih razgovorov, se naučila civilizacijskih prednosti v narax i, izdelave nekaj vozlov, kijih danes Ivdj skrnuij še uporabim, razumne hitrosti postavljanja fourni, orientacijske okretnosti v neznanih krajih ler naj-bolj neprecenljivo: komunikacije med ljudmi. Položaj med ljudmi v šotorih, tesno postavljenih skupaj, namreč sproži svoje\r' .sien .sociološkipoizkus, v katerem se izrazijo vse ki-aliiete odnosov, zlasti pa stresne^ med udeleženci.

V glasbeni šoli sem se naučila, da bo za okolico dohrrf, če za časa svojega življenja v rt>kc ne jemljem kakšnega irvitrumentd. Se vedno spodobno preberem notni ziiiÂs in približno fxriistW' rim ritem. Ljudska univerza je izpilila zavidlji\'o hitrost mojega strojepisja (še vedno z desetimi prsti, nohenegfi goljufanja!), ki mi Še dane^ laj^a vsako publicistično delo, V delavnici gledaliških amaterjei' zit mlade sem pridobila nekaj tiste retorike, s katero sem zmanj.sala Šumenje miwžice Ijtrdi v predavalnici in jih prisilila. da .so mi prishihnili z nadpovprečno jxyztfrnostjo.

Danes spremljam aktivizem točk mojega zanimanja v Velenju bolj virtiudno. Komponenta x je Se ivdno nad f)ovprečjem. Če sodim f>o elektronskih informacijah. Gla.îbena šola je .'iicerširš/ javnosti preveč odtujena (manjkajo kratki seminarji za vsakogar, npn delavnica ritma, delavnica spoznavanja glasbenih zvrsti ipd J Na voljo pa so odlične likovne delavnice^ Tudi cinea-siična za<ipanost je kritična in je, i.^kreno rečeno, velik dejavnik j)ri odločanju ali naj o.sta nem v prestolnici ali ruij .^e Krnem. Mladinski Center pa vendarle ponuja skoraj vsak dan kakšen tziiv. In če nimate časa, se vam ne ljubi in tako dalje, vam še vedno preostane lokalna virtualna klefJeta Inka. Odprto pozno noč. Kdo ve, morda se vas najde več skupaj in ust\ arite v Velenju kakšen aktivizem, ki.siega do zdajpogr^ali.

■ trena Jakopat\ec

Priloga

Spoštovani bralci!

Pred vami je prva priloga V^/enye e-mesto, ki je del načrta projektne sl<upine, ki je bila imenovana od župana Mo Velenje z nalogo pripraviti razvojno strategijo popularizacije in postopnega uvajanja ter povezovanja novih sodobnih informacijskih tehnologij v mestu Velenje in v Šaleški dolini. V prilogi, ki bo izhajal enkrat mesečno, želimo predstaviti ideje, pobude in že realizirane projekte, ki pomenijo vključevanje velenjskega gospodarstva, ustanov in posameznikov v informacijsko družbo. Pričakujemo tudi vaša mnenja in predloge, kijih lahko posredujete na elektronski naslov, e-ma-il: emesto@i/elenje.sL

e

«»^ČAS

12. aprila 2001

Velenje e-mesto I www.velenje.sl

Na poti v informacijsko družbo

Novice

informacije

Zanimivosti

Predstavitve

Povezave

Dogodki

10. in 11. april hotel Paka, Velenje

Strokovno srečanje

Razvoj spletnih strani -Professional Web Development

INFORMACIJE: IPAK inštitut za simbolno analizo In razvoj informacijskih telinologij. p.p- 30, 3320 Velenje, îel: 03891 90 40, tax: 03 587 54 79, e-mail: lear-ningcentre@leamingcentre.org.

12. april hotel Paka, Velenje

Konferenca

Dinamično učenje in gospodarski rozvoj držav v tranziciji

Organizator: IPAK Velenje sloi-paj z West Valley Collegeom. INFORMACIJE: IPAK inštiMza simbolno analizo in razvoj infonnacij-skih teimologij, p.p. 30.3320 Velenje, tel: 03 891 90 40. fax: 03 587 54 79. e-mail: leamingcen-ire@leamingcentre,org.

26. april

Rdeča dvorana, Velenje TrendNET E-žur

Prireditev sodi v sl<Jop projektov, ki jih TrendNET pripravlja za popularizacijo "E" dejavnosti. Posebnost E-žura je prenos preko spleta. Zmelkovii, Nude in Tabu si bo možno ogledati na spletnem naslovu www.trendnet-si in www.veienje.si med koncertom in tuđi po njem. izžrebali bomo tudi lepe nagrade.

Uredniški odbor priloge: Peter Krepel, Alo|z Hidarin, Mihela Hladir, Ksenija Dren. dr. Stanlfci Blalnik, Igor Razbnmlk, Jože Rrečnlk, Boris Certrih, Datnjari Kolnik, Jo2e Ja^ezii. Tomaž Blažinčič in sodelavci dopisniki. Pn-spevke pošiilajle na e-mail: emeslo@vele-nje.si, slikovni malerial v lonnatujpg. Prispevki se ne honor) rajo.

Prihaja čas inl'ormacij.ske družbe. 'Ib je družlie, v ktileri se življenje vse holj osredinja okrog proizvodnje, posredovanja, predelovanje in seveda uporabe inlormacij. Informacije so bile sevedno vedno pomembne v zgodovini človeiikc družlx'. Kiir pa je bistveno novega v »inlbrmaeij.ski družbi« je, da iniormaeij-sko komunikacijske lebnologije (IKT) in digiiali/aci-ja skupaj s prepletanjem in zlivanjem medijev spreminjajo lako svet dela kot svet življenja v ccloti. Ne povsod in ne povsod enako. Informacijska di'užha ne bo priSla sama od sebe. Se celo več kol lo, pasiven in neaktiven odnos politike, gospodarstva in civilne družbe do procesov globiilizacijc lahko povzroči nove raz

vojne razlike med tistimi, ki imajo dostop do IKT in možnosti, kijih ptinujajo 1er med tistimi,ki lega nimajo. »Digitalna ločnica« je realna nevarnost, ki seje zavedamo, zato se je ludi država odločilji, da v naslednjem obdobju p<wvcli razvoju procesov, ki vodijo v in-Ibrmucijsko družbo, veliko pozornost.

Zalo je bilo ludi ustanovljeno novo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki združuje področje telekomunikacij {po novem informacijske infraslruklure) z novo dejavnostjo pospeševanja razvoja procesa informatizacije in e-poslovanja v vseh porah družbe, od javne uprave pa do civilne družbe.

Cilji in naloge novega mlnisirsiva so naslednji:

- omogočiti vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije enakopraven doslop do informacijskih tehnologij in sloritev;

- spodbujati na znanju temelječo ekonomijo in e-po-slovanjc v privatnem in javnem scktotju gospodarstva:

-spodbujali c-poslovanje vjavni in državni upravi;

- spodbujali in omogočali čim večji obseg upravnih in drugih javnih sloritev preko e-poslovanja:

- spodbujati izobraževanje za informacijsko družbo:

- spodbujati projekle, ki zmanjšujejo digitalno ločnico, zmanjševati šlcvilo listih, ki so izključeni iz koristi, ki jih prinaša uporaba informacijske tehnologije in sloritev;

- spodbujali razvoj novili tehnologij v Sloveniji in ustvaijanje novih delovnih mesl v informacijskem sek

torju.

Čeprav se razvoj IKT najpogosteje povezuje s procesom globalizacije, pa vpliv novih tehnologij ni nič manjši na lokalnih in regionalnih ravneh. Prostor kol ovira pri p<wezovanju ljudi nima več tako pomembne vloge, zalo se bodo posiopno spreminjala in preoblikovala ludi na.ša mesta. Veliko nalog, kijih opravljajo na mestni upravi, jc povezanih z javnim delovanjem in javnimi interesi, E-poslovanje javne uprave lali-ko nadomesti pot na urade in skrajša čakalne vrste, načrtovanje prostora s pomočjo participacije prebivalcev preko inlernela lakhko odslnmi marsikateri kontliki. Mestna uprava je zaradi hitre dostopnosti informacij prisiljena ptislovali dosti bolj pregledno in odrto, In -še bi lahko naštevali prednosti e-mesta. kol so npr. »virtualne skupnosti«, hitrejši in boijši odnosi z drugimi mesti, nepo.sredno povezovanje v svet.

Velenje po ziislugi sposobne mestne uprave, predvsem pa zaradi angažiranosti številnih mladih sto-kovnjakov in strokovnjakinj, ki sh hkrati povezani in vključeni v svet, obenem pa navezani na svoj kraj (to je danes možno!) oblikuje posebno identiteto e-mesta in na tem podntčju prevzema vodilno vlog« v Sloveniji.

Želim, tla bi se na njegovem primem učili lutli drugi. ■ Dr. Pavel Gantar, minister za informacijsko

družbo

t

Velenje, e-mesto!

v mestni občini Veienje namenjamo veliko energije s o ti o b n i m, računalniško podprtim tehnologijam in komunikacijskim povezavam. Že v preteklosti so bile izvedene investicije in oblikovane družbe, institucije, ki še danes pomenijo dobro možnost razvoja na področju informacijskih tehnologij in povezav. Danes šc toliko bolj velja, da brez razvoja inlor-malike ob vseh drugih podpornih okoljih kol sla izobraževanje in uspe.šno podjetni-šlvo ni razvoja In ne napredka.

Dosežena stopnja razvoja nas tudi na področju informacijskih lehnologij v Velenju uvršča ob bok z razvitim svetom, predvsem evropskimi državami, s katerimi že vrslo iel uspešno sodeluje naše gospodarstvi}, institucije in posamezniki.

Pridobljene izj<u.šnje in znanja danes prenašamo v nove programe, ki so konkurenčni tudi v tujini. Kar nekaj projektov izvajamo tudi v programih Evropske unije, kjer smo uspeli s kandidaturami

na mednarodnih razpisih.

Sodobne tehnologije in velike tehnične in kadmvske možnosti v Velenju kiir same ponujiyo uporabe sodobnih medijev tudi v upravi mestne občine Velenje, s ciljem posodobiti poslovanje in omogočiti boljše usluge in komuniciranje L občani. V dogovorih z ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za informacijsko družbo in Upravno enoto Velenje načrtujemo že v letu 2001 večpm-jektov, ki bodo prispevali, da bo poslovai^je mestne uprave b<iy dostopno občankam in občanom.

Priloga, ki jo pripravlja in ureja projektna skupina Velenje e-mesto skupaj z uredništvom Našega časči, je eden od korakov, do boljšega obveščanja injc hkrati priložnost /a predstavitve dosežkov na podroqu informacijskih tehnologij, programov izobraževanja in predvsem vključevanja mladih v nove svetovne trende. Prepričan sem, da bomo tudi to priložnost v Velenju znali s pridom izJcorislili.

Snovalcem priloge Velenje e-meslo želim uspešni) delo.

■ Srečko Meh, župan MO Velenje

Velenje, informacijsko mesto

Informacijska tehnologija podira rekorde pri os"vajanju vpliva na življenje in delo sodobnega čio-J-,' veka. Poseben dodaten za-

• gon je doživela s povezovanjem v sodobnih komunikacijskih mrežah, v mislih imam svetovni spiel, ki odpira neslutene perspektive na vseh podroqih človekovega delovanja.

Uspeh in učinkovitost prodiranja zmmj in odločitev v zvezi znjiliovo uporabo je odvi.s-na od obsega vključenosti vseh družbenih kategorij - gospodarstva, kulture, vzgoje in izobraževanja in ostalih področij civilne družbe -v nove procese.

'Iako je razmišljala tudi neformalna skupina strokovnjakov iz različnih gospodarskih družb pa tudi drugih sredin, ko jc dala pobudo županu MG Velenje za oblikovanje jedra, ki bi zaenkrat v njenem prostoru nove trende usmerjalo ali dajalo pobude za določene aktivnosti, ki bi jih potem sprožali preko ustreznih orgćmov, ustanov in podjetij. Skupina se jc v preteklih 4 mcsecih redno sestajala, vsakič na drugi lokaciji in tako spoznala delovno okolje vsakega člana skupine.

Svoje ideje in tudi le prve korake smo skupaj še z dvema projekUima predstavil i tudi ministru /a informacijsko družbo, ko je 26. januarja 2001 obiskal Velenje. Postavili smo si tri cilje : Siljenje informacijsko tehnološko usmer

jene miselnosti, odločitev in ukrepov v podjetniških okoljih preko Območne Savinjsko-Saleške zbornice.

Vzpodbujali in preko organov Mestne občine Velenje omogočiti dostop do komunikacij in svetovnega spleta za prebivalstvo te skupnosti v najširšem smislu.

Vzpodbujati, prav tako preko Območne zbornice in drugih teles, nasti^anje IT podjetniških jeder. ki bi ustvarjala in tržila svoje storitve doma in na tujem ter se razvijala. Podobni primeri iée delujejo in o njih kd^j drugič.

'Ičh ciljev bi lahko postavili Se več, vendar verjamemo v postopnost. Vrhu tega pa smo prepričani, da bo nekatere vzvode uporabila ludi širša dnižba sama, nenazadnje preko vladnih rcsoijcv, javnih zavodov pa tudi institucij civilnc družbe.

Od lokalnih sredin, tudi naše, pa bo odvisno, koliko bomo pogumni in enotni pri uporabi tudi leh vzpodbud.

Skupina zaenkrat deluje pod okriljem Turistično Informacijskega Centra Velenje, č<is lx) pokazali, kakšno formo, pomembneje pa, ktikšno v.sebino ji bo uspelo ustvarjati.

S tem kratkim prispevkom začenjamo stalno rubriko Velenje, c - mesto. Verjamemo, da bomo sčasoma vzpodbudili še koga, ki mu bo tematika blizu, da sc bo oglasil in vključil v splet dogodkov.

■ Peter Krepel, predsednik projektne skupine e-mesto

Omreženo gospodarstvo in mesto

v zadnjih letih sc veliko piše in f govori o no-

darstvu. temelji na visokih tehnologijah. Pri tem pa se pogosto preveč poudarja pomen visokih telinologij, kar daje vtis daje novo gospodarstvo predvsem gospodarstvo visokih tehnologij. Pri nas pa iz tega napačnega razumevanja sledi zaključek, da smo premajhni in nimamo resursov za vključevanje v novo gospodarstvo, ker ne moremo razvijali visokih tehnologij.

Resnicii je na našo srečo drugačna. Za novo gospodarstvo so

značilna omre^a, ki imajo zanimivo lastnost: vrednost omrei^a rasle sšteviiom članov omre^a. Če ima omrežje n elementov, pomeni vsak novi element 2n novih odnosov, ki lahko nastajajo v tem omrežju. To pomeni; ker je trenutno v Internet povezano 2on,nno.nno ljudi, vključitev vsiikega naslednjega uporabnika lahko teoretično ustvari 40(),0()a.(l00 novih povezav. Za razliko od klasičnega gospodarstva kjer vei^e šlcvilo proizvodov pomeni nižjo ceno, v omrei^u vsak novi član omreiga povečuje vrednost Ic-legii.

Kevin Kelly v svoji uspešnici New Rules for the New Economy, 10 Radical Strategies fora C'onnected World navaja pri

mer faksa. Ko je bil razvit in čeprav je za razvoj porabljeno nekaj milijonovdolaijev.jebila vrednost prvega faksa enaka ničli, ker ni imel kam pošiljati sporočil. Šele zdrugim faksom je pridobil na vrednosti. In vsaki novi faks, priključen v telefonsko omreige, je bLstveno povečal uporabno vrednost vsakega faksa v omrežju.

Za novo bolj natančno rečeno omreženo gospodarstvo je značilno, da uporablja visoke tehnologije za ustvarjanje omrei^a (predvsem internet). Res je da so vodilna podjetja s področja visokih tehnologij, vendar ta ust>aijiUo nova delovna mesta na vseh področjih še posebej na področju stori

tev. Tudi v niybolj razvitih delih sveta kot je Silicijeva dolina, potrebujijo delovna mestii v trgovinah, kinih, gostinstvu, celo več kot v manj razvitih okoljih.

V Velenju lahko nřuedimo nekaj podobnega. In ni se potrebno bali da bodo delo imeli samo programerji. Delovna mesta bo

do naslajala tudi na drugih področjih, vendar bomo vsi mora-li uporabljali računalniške in komunikacijske tehnologije.

Želimo si, da projekt e-mesto Velenje spodbudi razvoj omreženega gospodarstva v naši dol ini.

■ Dr. Stanko Blatnik

emesto@veleiiie.si

12. aprila 2001

GOSPODARSTVO

7

Podjetje RR in njihovo velenjsko elektronsko mesto

»Internet je danes domena bogatih«

Bt^rls Hezlajjebílťden prvih, kije zasliitiU kHkšne možnosti bo za sabo '•polegnir* pojav svetovnega spleta. Svoje podjetje RR. Rai^una-Iniške rešitve d.o.o., je ustanovii pt> t.i. Markovičevem zakonu ieta 1990. Dunes je v njem direktor, pri delu pa se mu je pridružil (udi sin Rok in še nekaj sodelavcev. Ena od njlhovili dejavnosti je tudi delova* nje elektronskega mesta Velenje« ki že nekaj časa živi na naslovu h 11 p ://www. rr-ve I .si/vc 1 e n j e. O lom in predvsem o uporabljano-sli inicrneta mcJ Slovenci smo po-klepelali z Bt^risom in Rokom Boz-lajcm. Najprej pa smo želeli slišati krniko zgodovino podjetja, ki ima sede/ v j^tavbi velenjskega sodišča. *H>d zacctka smo delali na razvoju programske opreme, ieta 1995 pa smo že videii možnost, da bo teimti-io^ija prihodnosti v Internetu. Ta» krat smo zaceli resno razmišljati, da bi se z našo podjetniško politiko pridružili tem trendom . Že leta 1996 smi» na internet postavili prvi komercialni komunikacijski strežnik v Velenju. Od takrat naprej podeljujemo elektnmske naslove, omogočamo, da lahko pmljet* ja predstavljajo svoje dejavnosti na tem strežniku, napisali pa smo tudi mnogo aplikacij, ki podpirajo te predstavitve," nam Jo uvodoma povedal Boris.

Druga i\mkciju, ki so jo pc^dprli, jc podatkovni stro/nik. kjer s poda-ik(fvni) bazo omogočajo, da lahko vsak s"vojc p(xlalkc ureja iz svt)je lo-kaciio. '^Izdelujemo spletne strani, kijih imenujemo Info točke. Infor-

Bons in Rok Bezfaj: »Če hočeš razumeti mtemet in ga znatí uporab-

ijati, za to potrebuješ vsaj 1000 t/r.«

macije, kijih info točke dajejo, se črpajo iz pf^datkovne baze. Hkrati so omi^očene analize in predstavitve podatkov skozi tlltre, kijih po* nuja ta baza. Vstop v svet virtnalno-sti skozi takšno predstavitev je hkrati pni korakdoelektronskega poslovanja. Združeni p« hI at ki posamezne gosp4>darske veje, ali neke lokacije ali sorodnih ponudnikov mi imenujemo asociacije. Vsi, ki imajo kaj ponuditi, prirejajo pri* reditve« lahko trgu luir koli dajo, lahko oglašujejo in sebe predstav* |j2ýo preko njih. Ena oii teh asociacij je tudi elektnmsko mesto Velenje, ki si ga lahko ogledate na bivšem naslonu Mestne občine Ve

lenje, s katero smo sodeh^ali do prvegii januarja letos, sedaj pa ne več. V iskanju osnovnega elementa poslovanja na Internetu smo prišli do zaključka, da je informacijska točka osnovni element pcmtidbe. To je lahko gostišče, podjetje, lep kraj ali kar kiili. Vse te informacijske točke med seboj povežemo v 21 socl* acije* lu predstavljaj!» elektronsko mesto. Pakšno je tudi elektnjnsko mesto Velenje. IVenutno v njem predstavljamo prek<» 3(1 naslovov podjetij, družb, gostiln... <»ostilne oglašujejo svoje jedilne liste, delovne čase ... tako, da si že na svojem delovnem mestu ali doma, lahko ogledate, kaj in Kje boste jedli.«.

Ideja, (ia v Vcionju z<i/ivi elektronsko rnc.slo torej ni nova, srcni ugotavljali. »Ne. Morda je malo oddaljena za tiste, ki ne živijo s tem. Internet je nov medij, ki vključuje vse dosedanje medije, <k1 časopisov do televizija. Kot tak ima nove zakcmitostl. Mi poskušamo razumeti ta medij In z njim ponuditi vse« kar lahko nudi.«

Podjetje RR jc v ča.su sodelovanja MO Velenje razvilo programsko opremo, ki jc, sploh na lurističnom delu, po njihovem mnenju dobro pokrivala potrebe samega mesta. »Razvili smo ludi programsko opremo, ki še danes podpira Turistično /ve/o Slovenije, lam si lahko ogledate vse najveće prireditve v sSlove-iiiji, saj Turistična zveza žo sliri lota rcJno v/držuje podatke o prireditvah. »Na našem .strežniku pa še vedno objavljamo koledar prireditev za Velenje..,.« izvemo. Ob icm nas je zanimalo, koliko Slovenci že znajo izkoriščali internet in kaj ta po vseh teh letih up^uabe pomeni na.šima sogovornikoma. »Internet je bilvdobrem razvoju, potem pa seje zadeva zaradi mono-pf)lnega položaja nek(»liko ustavila, ker je bil d(»stop do Interneta naenkrat mnogo dražji. Tisti, ki so bili »namamljeni« v to tržišče, niso bili navajeni teh pritiskov. Zato se mi zdi. daje v zadnjem času inter* net domena b<^atih. To so tisti sloji, ki si ga lahko privoščijo, ali pa so tako šolani, da ga imajo na delovnem mestu. Važno je, da kd<»r koli hoče s pridom uporabljati vse, karintemet ponuja, mora na med-

mrežju preživeti vsaj ItKH) ur. Izračunajte si, koliko stane, da dožlviš internet skozi vse faze - fa* z<» e>'foriie, deskai\|a, spoznavanja, klepetanja, iskanja informacij ... Žal šole nimajo dovolj pristopa, č-eprav se na določenih osnovnih š-olah, tudi v Velenju, to že spremi* nja. Zato se že veselim generacij, ki bodt) končale to šolanje. Upam, da bodo cene res padale, s tem pa lx>-do internet uporabljale vedno večje množice. K<ijim pa se, da se bo eli* ta »odlepila« <»d drugih, ker bodo zbfJjšimi informacijami prihajali dt> boljših In cenejših storitev.« Rok Bezlaj je k temu dodal: »Na podlagi izkušenj smo ugotovili da ljudje ne vedo najbolje, kako lahko izkoristijo medij, imenovan internet. Zato jim najprej predstavimo preJnosti za njih in njihovo pod-ietje. Zaradi lehnok)gijc in znanja lahko ponudimo nizke cene izdelave-Prav zaradi ni/kecenc izdelave in najemnine za obdobje enega leta. se mnogi odločajo zanjo, saj jc njihova ponudba dosegljiva 24 ur na dan 365 dni v letu. V tem času .se-vedn dopolnjujemo podatke in skrbimo, da so aktualni. Poleg lega jim lahko pi')sirežcm(") s statistiko, ki pove koliko ljudi ie obiskalo niiho-vo Stran v določenem obdobju, iz koliko različnih računalnikov, tudi po urah in času, ki so ga porabili za ogled strani... Tako lahko vsak imetnik spletne strani načrtuje svoje tržne aktivnosti, jih ijglašuje in meri njihovo gledanost.«

■ Bojana Špegei

Glin IPP Nazarje

Velika naložba za delavce in v varstvo okolja

v nazarskem podjetju za usposab' ijanje in zaposiovanje invalidov so v pretekiih letih veliko naporov In denarja namenili posodabljanju svoje mizarske proizvodnje, precejšen del naložb pa so morali preložiti zaradi pomanjkanja sredstev. Vse to tyodo nadoknadili v letošnjiti pomladanskih mesecih, ko bodo za nova vlaganja namenili 140 milijonov tolarjev. Velik del te naloge bodo opravili prav v tem tednuf ko so ustavili proizvodnjo in vse moči usmerili v postavljanje novih strojev. S tem bodo zaokrožili dveletna vlaganja In dosegli predvidene pozitivne učinke.

tehnološki posodobitvi jc /do pcv mcrrbno ludi zmanj.^anjc negativnih vplivov na okolje, saj bomo znižali raven za-prašcvanja in odpravili neustrezen način uporabe zaščitnih prcmaz.ov za los. Samo ta vložek bo vreden 29 milijonov. Dohre učinke pričakujemo ludi zaradi znižanja stroškov pri sušenju lesa, kar bo omogočila nova sušilnica. Zaradi boljše površin.sko zaščite pričakujemo tudi bistveno vi.šjo kakovost izdelkov, vse to pa bomo .seveda zagotovili z novimi stroji,''

Toni Boršnak

pravi direktor podjclja Toni Boršnak,

Prihranili bodo ludi energijo, saj hťulo do konca maja niunesiili novo streho v velikosti 2175 kvadratnih metrov. To pomeni lepši videz s prihrankom energije in manjšimi stroški. V sklopu le naložile predvidevajo zamenjavo obstoječega si-bsaza žagovino s liltriianjcra onesnaženega zraka in vračanjem čistega zraka nazaj

v proizvodne prostoa*; novo linijo za površinsko zaščito lesa. kabino /a brizganje izdelkov in brusilko za ponovno brušenje izdelka, ki bo tako pripravljen za končno barvanje in lakiranje; novo sodobno sušilnico za les ter stroj za dolžinsko spajanje lesa.

Učinski vsega lega vsekakor nLso zjine-marljivi. Toni Boršnak: ''Sedaj prekomerno z;ipraševanje v okolje bomo znižali pod dovoljeno mejo, z vraàinjcm prečiščenega zraka pa bomo znižali porabo energije za ogrevanje prostorov. I/boljšali b(^mo ludi kakovost površinske zaščite izdelkov in odpravili motnje pri oskrbi s suhim lesom, z nižjimi stroški sušenja pa letno prihranili okrog 2,5 milijona tolarjev. Štiri milijone letno bomo prihranili tudi z boljšim izkoristkom lesne ma.se.Zelo ugodne učinke bo imela pozimi in poleti zamenjava celotne strehe, vsekakor pa bomo odpravili motnje v proizvodnji in bistveno dvignili kakovost izdelkov. Vse to bo povečalo našo konkurenčnost, zagotovilo nižje cene, bistveno pa bodo izboljšani ludi delo-vni pogoji za invalide in vse zaposlene.*'!

V tem tednu bodo namestili pel novih strojev, nov silos in računalniško vodeno

sušilnico lesa, do konca maja pa bodo dobili šc en stroj in zamenjali streho. Šest sodobnih strojev je že v proizvodnji, stare stroje, ki so dajali vsakdanjih kruh generacijam pred njimi, pa so obnovili in prodali. lem moram povedali, da ne vlagamo samo v sodobno tehnologijo, temveč ludi v sposobne kadre, ki bodo danes in jutri znali zagotavljali delo in ra>cvoj našega podjeija,'' pravi direktor Toni Boršnak. Sicerjc v podjetju trenutno zaposlenih 74 delavcev, od lega je 32 invalidov. "V.sem sivolasim babicam in dedkom sp(^n^čamo, da bomo nadaîjevali njihovo izročilo, z vsemi pridobitvami pa homo na najlepši način obeležili 1(10 -letnico lesne industrije v Nazarjah, ki jo bomo slavili .septembra,'' je povedal 'Ioni Boršnak in takoie sklenil pogovor: "Mnogim še danes ni jasno kako smo vse 10 zmogli, saj smo bili pred slabim desetletjem brez lastnega izdelka in trga. Od začetnih 70 milijonov realizacije jih letos načrtujemo 9C0. Izvažali smo začeli leta 1994, danes pa že kar 80 odstotkov izdelkov prodamo na tujih tržiščih, kjer nas poznajo in cenijo bolj kol doma.*'

8

NASI KRAJI IN UUDJE

"»«ČAS

12. aprila 2001

Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paid

V jeseni že nekatere dejavnosti

Stavba javnega zavoda Mladinski center v Smartnem ol> Paki na /unaj ni histve* no spremenila podobe, njena notranjo.sl pa / vsakim dnem bližje končni obnovi. »IVudimo se, da bi usposobili cel objekt. Ali bomo lahko kot načrtujemo,

veliko zadovoljstvo mladih, ki ncsirpno Čakajo na svoje prostore, so v stavbi postorili žc marsikaj. Lani so na novo napeljali vodovodno in električno napeljavo, osiale notranje instalaci je, uredili ogrevanje. V ich dneli delavci zaključujejo keramičar-

bo odvisno od denarja« ki )*a pričakujemo predvsem (k) Urada zà mladino pri re-publii^kem minisirstvu m f>olstvo, znanost in šport. Gotovo pa se bodo v Jeseni v njem /e odvijale nekatere dejavnosti.« Je povedal v.d. direktor omenjenega Javne-/avoda Jane/ Dvornik.

Kot je povedal Í>'orník, na

ska dela v sanitarijah in apartmaju, groba tesarska dela na podstrcj^ju. Najbrž bi naredili še več, če bi od Urada za mladino dobili ves predviden denar že leta 1999, ko jc obnova stavbe stekla, lako pa je la za eno leio zamaknil rok in lelos naj bi dohiii drugo polovico sredstev, »Vse je odvisno od

državnega proračuna. Ko bo ta sprejet, bomo vedeli, koliko denarja laliko pričakujemo od urada in na osnovi tega v kolikšnem času bomo dela zaključili. Vsekakor pa bomo do leioSnje jeseni usposobili nekaj prostorov, v katerih bodo mladi 7c lahko organizirali nekatere de-javmîsti. »

Med prvimi jim ho na voljo lako imenovano info točko, kjer bodo mladi dobili podatke o letovanjih, popotovanjih, humanitarnih, nevladnih organizacijah v Evropski uniji, o prostovoljnem delu, o raznih popustih za prireditve. Sicer pa bo v .spodnjem delu objekta prostor za prireditve, informativna pisarna, računalniška soba, ločilni kotiček V srednjem delu bodo prostori za dru.^ivene dejavnosti, apartma za 5 osebe, na podstrešju pa galerija in skupna ležiSča za 22 oseb. Cenier naj bi namreč razvijal tudi mladinski turizem. Gotovo pa lelos ne bodo uredili površin za igrišče v ozadju stavbe.

Za obnovo so do sedaj namenili približno 20 milijonov tolarjev, pridobili so jih predvsem iz občiaskega proračuna, urada za mladino pri ministrstvu ter od donator-jev. Približno toliko denarja pa bo Še potrebnega za načrtovano celovito obnovo objekta. Viri financiranja -pričakujejo - bodo ostali isti.

Bo potlej mladinski center šc bolj buril duhove, kol jih je doslej? »ležko odgovorim na vprašanje. Mladi čutijo in na nek način tudi zahtevajo, kar potrebujejo. Kot pravijo, upajo, da jih bodo občinsko vodstvo in svelniki razumeli 1er se prilagodili njihovim mladostniškim potrebam,« je šc dejal Jane/ Dvornik.

MTp

Izjemni prihranki za vozila letnik 2000Í

Obnova zunanjosti cerkve v Šaleku lepo tece

Modernizirani zvonovi in nova fasada

V /^dnjih letih Je nekdanje središče bleske doline« po katerem je dolimt dobila tudi ime, stari del naselja SaJek <lobilo povsem novo |xxiolx). Seveda olinova fie ni v celoti končana, SVOJ kinienček k lepšemu izgledu pa bo dala tudi Cerkev. V teh dneh namreč t)bnavlja-

zunanjost lepe male cerkvice v s bi rem delu Salelui.

/upnik Jože Vehovar nam jc povedal, da skrl:5Íjo zato, da cerkve starejšega datuma periodično ()bnavljajo na vsakih 20 do 30 let. ^^Letos srmi se ikIIoČíIí, da obnovimo cerkev svetega Andreja v Sâleku.'lîidi zđto, ker teče ot>nova starega dela Saieksi. I^nsadaje bita že obnavyana, a seje |M)kazal(>. da je iA>h časa naredil svoje in daje potrebna temeljita nova. Torej popoltut «Mlstranitev Ktare fasade in nadomestitev z nt>vo, kvalitetno.**

Notranjost cerkve je bila v večjem delu v preteklih letifi obnovljena, zato se bodo sedaj posvetili le zunanjosti. Ob obnovi fasado bodo obnovili tudi okna in manjše deiajk, ki so zelo dragcx:eni. "'Ib mislim na freske, ki nviRtJo ostati nepo.škod<nane. Zato pii obm»-vi sodeluje Z^tvod za spiimeniško varstvo

Ceye s stn»kovnlmi nasveti. Zato računamo, da bo cerkev, ko bo končanji, res lepa.** je dodal Jcáe Vehovar.

Obnovo zaenkrat financira cerkev sama, s prositivoljnimi pri^'vkl in dotacijamL Občina in država jim pri tem ne pomagala. "Želimo si« da hi oi^anizimli tudi likovno kolonijo/a Salek, saj vemo, da nam naši umetniki radi priskočy» na pomoč. Ne bi l>ilo prvič, da bi nam poma^^ali pri ol>iK)vi saknilnih<ibjekt<»v. Ce 1)1 to izpeyali. I)i nam ogromno pomenilo."

Obnovo si želijo zaključiti do poletja, saj poletna vročina ni primerna za obnovo fasad-Zato upajo, da bo obnwa končana do konca maja ali v začetku junija. V teh dneh pa so postxJobili tudi Iri zvonove. *'Zvt>nove smo eleklrífícinili, kar pomeni, daje eno delo za naše zvonarje in nieŽnarje manj. To pomeni tedensko zvonjer\)eol> določeni uri. Ura se r^ ravnava s pitmočjo satditske antene štirikrat na dan in je zato vedno točna. ZvorUettja pa Je tolikt» kot prej, niČ več in nič manj.**

■ Bojana Špeget

Mladinska gledališka skupina SKAF Velenje

Igra, nabita z erotiko in zgodbami

VELENJE-v torek so igro pred občinstvom zaigrali prvič. Na medobmočnem Linhartovem srečanju v Celju. I^edstavo so v/eli bolj /a vajo, saj Jim Je pomemltneje, kako jih bo jutri sprejelo domače občinstvo. Na i»dru Mladinskega centnt. Kjer je

Šaleška kulturno amaterslui fronta (ŠKAF) predstavo z naslovom "Patty Diphusa« Venera Javnih stranišč*^ tudi ustvarila, se bo premiera pričela Jutri ob h.

Zanimiva, dinamična gledališka predstava, nabita z erotiko inspogledljivostjo,ki

Gfavno vlogo spog/ed///ve in Vahke" Venere Javnih stranišč je ustvarita sproščena in prepričljiva Saša Ribič. Režiserka Jasmina Žgankje ostale vloge zaupala Jožiju Šaieju, Mitju Melanšku, Tončku Lahu, Aimi Čauševič, /^enki Šaiej, Juretu Švigtju In Mlietu Vugrincu.

ji poper dajo sproščeni igralci, je prirejena po romanu slo vitega španskega režiserja Pc-dra Almodovaija. Roman jc iz francoščine prevedla .fas-mina Zgank, študentka 1. letnika španščine in franct^ščinc. Potem je napisala scenarij, naredila dramaturgijo in prevzela še režijo. Sama je namreč najbolje vedela, kaj želi videti na odru. Z odlično igralsko, scenografsko in kostu-mografsko ekipo mladih Vc-lenjčanov, večinoma študentov, ji je brez dvoma aspclo!

Izvirna scena je delo sStoja-na Knežcviča, kostumografi-nja jc Mateja Krofi. Joži Šalcj je avtor glasbe, odigral pa bo rudi eno vidnejših vlog. Glavno vlogo so zaupali dolgoletni amatereki i^alki Sa.ši Ribič. Moj prvi vtis je odličen. Na odru pa se ji bodo pridrtižili Milja Melanšek, 'lonček L«ih, Alma ČauSević, Alenka Šalej, Jure Švigelj in Mišei Vugri-nec- PriporočamÍ

Mbs

Poio

Ž«odli9S^Srr4iúje.(U^DEM> Prítnfiek;220AnSrr

Polo Itmuxlna

2a od 1.961.773 SrTdaJjB.(17.M9I)BM) Phbifi^5CD0$rr

Polo variant

1.997.«69Sn'dajje. (18.09SĐEM) PnhnMfc:275A)ÛSrr

*CeM » Srr » Irioroachor is CKNMtsd i«hitalb riAcng. Smflo ^^ in seúeknjc eo^eaB,

Avtocenter Meh

Koroška 7b, 3320 Velenje, tel.: 896 85 19

12. aprila 2001

"»•«ÉAS

ZANIMIVO

Praznovanje velike noči

Velik) noCJc* riHjveCji in najsi:!* rcj^ lo^nski pnioii^ ko .seloist-jsini Kriđust^vi^ v^-

jenja od mrtvih. Nobenega pni/nikH Slovena nisiiuiol)hHjali in pričakovali laka slovesno kakor pruv vvliko noč Veilla noC-jť vwk^ na pnt» nixleljopoprvi |M)-mladnnsid luni oviroma sl(rk]e-scti dnn po |)epclnki. kio/nnOuic /iH^tek p<»sta. i^isclmi» stn^ [Htst je hil xauku/an v kvatmeni tulnu, (o je v (ednu pii i)ť]>i>]nki in scve« da na veliki petek. Ljudje so zelo skn>nuio limnu pou/ili ledv^knit na dan. v/dr2rH)s( je voljsila tudi pytico. kajenje in veseljaéeixje. V ptisinem času .sevecb ni hilii pt>n)k, y udi |Ki so spiHlhujali k po^'ohtejsi mc^HM in prenitš|jevaqjii o Krntu-M>vem I rp ljenju

Volikonciční krog sega cxJpepcl-nlčne sroJe d"» velike ncvi, cxl iikcivx?idc>binki:^ljpa j^-worimo o VHJKONOČNEM ČASU. Ve-lika not v prvomcm pomenu besede oaifliuje noč od velike so-bi'>tc naveliko nedelji),saj je Krêlus vsia I pojíoči iwoma ob pivem jutranjem svitu. IV> kržčaAskcm poj-nxfranju naj Vn 7 vstajenjem OibM svcU je bila lisla mi r« velika. Prafliiksc navezuje na staivjki jud v>koveliko nosali pa.shcMoje sp(^min na rcžilevizraelccviz egiptovskega sužen)>tva. E^asha pismeni obed ali jagnje, saj so la dan Židjc obhajali ki>l sveli obed z žrtn^anjem ja^jela J j^gnje je pcv zneje ptislaio simbol '/a Krislusa. torej tistega, ki se žrtvuje, 'leden pred N'eliki) m)^jo sta veliki teden m v njemcvi^na nedelja, kovccr-kvj blag>»lavljajo sn<ipe ali butare. Cvetna nedelja je j^>min na Kh-stusi*' priiiod v.leruTakm, koje ja-bajoC na tslici dtv>jvci navda^n sprejem mnoîice. Pravzaprav ni shwnskega kraja, kjer na cvclno nedeljo ne bi nosili k b]apv>lovu snopov in št^pov p^^mladanskega »jknja v spomin na palroowveje. ki so jih ljudje Uikrat krmiti in metali pred Kristusa. Ta sîari ki^'an-ski običaj je wrjetno prekril neko staivjs.'. piedkriéanskí > obredje oki'ili Uok»čcnili vrel swîega ntslli-nja, ki naj bi p<spcsc\^ ra;t,pkxl-nosl, inlganjab čare in bt>lezni 1er varovak) pre<l stivlo in drugimi uj-mami. Cvetni snr»p ima po različnih sltMioskili pc^krajinah različna imena in različne načine

EXtklave. RazumljM.)je,daso&(Xl nekdaj fcintje tekmovali. k;ki bo naredil lep^i. večji in mt^^čnejši .snop. Biagoskwljene sm>pe ljudje naSkivenskemuporabijajovraz-lične namene, V SakS^ dolini so pokiadali wjice iz snopa na njivv aLi pa jih zalikaL vanje, nekaj deksvbu-lare s > obesili na čeinje in jablćine, da bi lx)ljen:xjik?.sŠiboizsnopapa so prvič gnali ludi žvino na paš,», O.^tanke blagosbvljeiîcga snopa so ponavadi zataknili kam na pcxl-stresje. in jih ob nevihlali in iiudili urali.kisogroTÍknjilíCMmpLisev-kom in imetju metali na o^nj. da bi jili hla^fjiwljeni dim<">twar(Tvai nesreče.

V velikem tednu so se ljudje drŽAli večinoma dimia in se pripravljali na veliko mič. Delo na polju so vsredo končali in se nato posvetili urejanju in pospravljanju liise in njene okolice. V Šaleški dolini pravijo, da hi i isii, ki bi delal na polju zadnje tri dni velikega tedna, naredil njive nenxiovitne.

Na VtUKO SREDO ponavadi vslftiaski kapeli cerkve pcslavijo \xr>,]\ grob, NA VEUKi CETR-TEK7atridni.dosoboîe.uiiiine-jt>vsicerkvenimwAi,zwničkiler orgle. Ljudje pravijo, da "zvonove zave&jo" ali da "grediv zvorwi v RIjti", namw>to njih pa uporabljajo ksene raglje. PnrnKilk zw^nov je Ta naše prednike pomenil pretres-IjN'dogcxkk, na kaiertgik st» vezali VTSk) §eg in verwanj. V Šaleški dolini jev te ní času Imela ludiživi-na "dek>pasi", in kdorsc tega ne bi držal, bi laliko imel nesrečo pri živini in domu spklt

VELIKI PETEK je etlini d<m v letu, ko v cerkvi ni maSe. Oltar je brez s^'ga okrasja, laix'makelj je odprl in prazen, pred njim pa je v temno tanêkx") zagrnjen križ. Veliki petek je dan žakisti in dan naj-sln^e^ peta. Nekdaj ljudje na ta dan nist^ ne jedli in ne pili, Se eeb živali so pustili stradati Ponekod jc slit'igipt'sllrajalše na velikasobcv to dopoldan, ko se v ecrkvi najprej blagcslavlja noW c^nj. Pri bíagjwbvitvi ognja je bila vselej navzoča ml adina, da jc o^nj čim hitreje rasiieslapo domovih, Vcli-kt>noèni ogenj je bil pov^KXI po Skfvenskcm v veliki časti, vetjetJio pa je prekril kiko pi'^gtasta^ pomladno obredje, pct;večeno o^-ju. V Šaleški violini je pi^nekod še

\x:diH> olironjcn ludi običaj, da ,se s k'.ićkmi tleče gobe zakuri peč. saj je s tem ves <igjnj bla^i^slwljen.

Pravi-) pnizju'^vanje se začne na VELIKO SOBOTO po

k*»jlu. koje po večini slovenskili krajev blagtsk v jedi 1. ( RWptîdinje so velikonočen! žcgen pripravljak vse doptildne, nekaj pa ludi že prejšnji dan. .ledila so k bla^skv vu ixlnesli v prikritem jerbastj. ki naj bi predstavljaj Krlstasovgrob. RtvkxI pí) Skivenskem .so si jedi, ki jih Ijud^' nesejo k blč^i>lc>Tvu, ze-k>f^>dt^bnc. R>IegolTA;zne šunke, k>lača, jaje in hrena pa ponekod glodajo še nekalere druge. V ářikški dolini d(xlajo k jedem nj-di koru/A kije namenjena za ko-hrant \ češ da pc^em lisica kur ne bo txlnašala. V Smarliwm ob Paki pa blagc&lavljajo tudi otrobe, ki jih ob vvliki noči daje» živini in jili ot> hudi uri skupaj z blagpsk^vlje-nim kstímsež^jix daje vač "svetega" dima. Pi> wh sltM.^r»kili pokrajinah nosijo k blagc«lovu jedil tudi jajca. Jajce j« spkišno raý^ii^en prastar simbol, ki ^ najdemo v skoraj vseh religijah sveta. V ktičanstvu jajœ .simbolizira Kristusovo vstajenje, pontvnosivar-jenje in upanje, lahko pa simboli

zira tudi Marijim> tvj^Iwx Pivli-kana oziroma p^'ibarvana jajea so »ik'> /jiačiljia za p^^mlatlni čas in Tdaj simbolizirajo veliko ncO. Slo-wniàa velikonočna jajca sc imenujejo tudi pisanice ali pisanko in -st) med najkpšimi vv.sej Evn^i.

StibtUnu pop^'ildnesovsj živeli v pričakovanju wlikih prazničnih dogodkov. E>el3Î ni nihče, v hiši v kolu pa je čakai jerbas z blagtv skivljenimijedmi. Rjnekcxl so nekdaj imeli vstajenje /a v scibcuo popcildne ali zvečer, danes je to ÇO navadi v nedeljo igutraj. V SakŠki dolini je bila tu in lam tudi navada kurjenja velikonttčnih c^jev. Do koder je .segel dim teh oj^jev^do Ija ni bik>ku^.pa luili mraz naj ne bi sknJil posevkom. (H)v5iiajenjusozadoneli7vonov!, o^asili so se mesarji, we je bilo prazjiično in vxiseb. Na Sbwn-skem je zelo razJiijen poseben način /sonjenja. pritrkovirnja ali lerjanûenje.

Pi*>vstajenski maši inproce.sij) je bilptwod na mizi '"imcfl", ki se ga i")d blagcskwa ni smel niliče dt")-takniti. Pri mizi se je zbrala vsa dru/ina s pc^ii (hlapci in dekk) vn;d, p>nekod stí bik žegna dek/ne tudi ckmače živali. vSaie^

dotinisožrvalimdajalicek'Jbla^)-skwljeno meso. k^kťžim pa so nanesli koruze, ki so p prej nesli k blagiiskwu. V Gaberkah pri Sráta-nju so kure dobile k^lač-evo sredino, .saj jc pMcm menda vria kure-tina, ki to pozoblje, za iisieo nevidna. VVC'knju st> kt>livelikt> nočnega žegna zatikali na pod-strcSju za strclK), da ne bi udarila v hišc^ streki. japne hipine pa «i p« v trosili okoli hiše, da bijih varovale kač. .Spošuwanje óo 3«gna se kaže ludi v pravilili, kakc^ seje treba vesli za mizi'». Vsaktk^ m(^ra skrbno paali, da z vsemi blago-skvvljcnitni jedrni ravna doslojix>: od mi/C cek> nesme pasli nc^bena diobtina.

veljkonoCni ponede-

LlEKseše danes.slavi ki^t drugi velikonočni praznik Na wliko noč ljudje nist^ hixlili ak'»ma, z wDkim poneckijkom pa je sledil dan sprostitve. Ljudje so zato ta dan hcxli-linaobffkeinzijbaw.EvëiniKlijgv vori tega dne o Kristusovi ptiii v Emaw>, zato sc> ljudje ^^"»rili. ' 'da gredovEmavs". Nekdaj je bil velikonočni ponedeljek še posebej praznik mladine. Na la dan so si dekkta in fantje oblekli najlepše obkke in si izmenjevali pirhe hM

znak naklonjentvsti. Prav piTiebn«') pajebik>diipťíldnevelikegapone-tkljka priljubljeno za različne igie s pirili. Najbt>lj pogt»te so bile "turčanje, valinčanje in sekanje" vcHkonočnilt pirlm Štajer^ in Ki)a>škip>iebnoMje,da.solxv tri na veliki ponedeljek obdřďili svoje kŇícnce in birmance. Pisan-kc so bile seveda skKwne, a so jiii bili w otroci kljub temuzek>w-seli. V Šaleški dolini .so znani primeri, ko so bili posamezniki hitri ludi d«?.sio in več otroktra.

Nekič se je prazncjvanje velike noči raztegnik še dakć v naslednji, BEU irOEN. Na beb nedelj<^ je bil zadnji dan, kost^ tviui še laliko obdarili svinje krščence ali bir-mance. Imeliela nedelja izhaja še iz sUm)krSčanskih ćasov. Ves teden po veliki iK)či so namreč prihajali krščenci v cerkev v belili ob-lačililv V nedeljo so la oblačila cxllořili, dan pa je dobil pno njih svoje ime. Marríikje pri nas st) jedli žegen še ves le^len do l'jele nedjelje, ki st>jopt)nektxi ljudje imentv vali ludi "mala velika noč". Z belo nedelj<'> je velikoncičnega praznovanja konec.

■ DK

Poklicna In tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠCV

Pogrinjek paša za

oči

Za veliko noč pravijo, da je praznik pridih pomladi začutiti v gospodinjski pomladi, 'leden prej, kol sicer jc bilo ta učilnici na Šolskem centru Velenje. Tu

so nćunreč dijakinje Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti pripravile velikonočni pogrinjek z zanj značilrúnii dobrotami. Bilje prava pa^ za oči, dijakinje pa so ga pripravile pod skrbnim vodstvom mentoric Vlastc Cukur in Marijane Novak.

RiivnaleljicH omenjene šole Maleju Klemcnčič mimje povedala, da vsebino programa pri določenih predmetih prilagajajo I udi posebnih praznikom v le-lu. "Ponosni smo na mentorici in na dijakinje, ki predvsem za pogrinjke in okrasitve, porabijo precej veČ ur, kol jih določa predmetnik- Na takšen način poglobijo znanje, ki ga bodo kasneje potrebovale v službi," je še dejala Kleme nčičeva.

mtp

Velikonočni pogrinjek, ki bi teknil kadarkoli

MeMPZ Šolskega centra Velenje

Pomlad v znamenju koncertov

MeMPZ Sol.skej>a centra Vflenjť |xh1 vodstvom /b(»r<f> vod kinje Danice Pirečnikje v marcu začel svoje koncertne aktivnosti. 14. marca seje predstavil na letnem koncertu v vetiki dvorani glasbene šole s proj^ramon), v katerem Je predstavil ^lasl>eno popiv t<»vanje s skladbami rit/ličnih slo|<ovin ol>dol>ij (v L delu) in sp^imine na Kanado in prijatelje s priredbami napevov Iz različnih de/.el (v 2. delu). Koncert so za sponzorje p(K novih 20. marca.

26. marca pa sw se pevci odpravili na tradicionalno gostovanje v partnersko mesto E.sslin^en. Tokratno že 27.

srečanje (v 28. letu partnerstva) je potekalo v znamenju dveh koncertov. Najprej so pevci zapeli našim zdomcem v Stultgarlu v cerkvi sv. Konrada. Koncert in srečanje s Slovenci jc organiziral tamkajšnji slovenski župnik gospod .lanez Šket, udeležila pa se gaje ludi vodja sloven.ske-ga konzularnega oddelka v Mucnchcnu ga Dragica Uriclj — Hrovat, naša rojakinja in bivša pevka takrat Še dekliškega pevskega zbora gimnazije Velenje, ki je z veseljem in nostalgijo prisluhnila pevcem in jih posebej pozdravila v imenu diplomatske .službe. Po koncertu so se naši zdomci

bogato (družabno in kulinarično) zahvalili pevcem za nepozaben slovenski večer.

V sredo, 28. marca, pa je bil v mestni dvorani v Esslingenu osrednji koncert obeh partnerskih zborov. Tudi tokrat

jc naj5 zbor navdui>il nabito piîlno dvorano. Ob lakšnem od/ivu privržencev tega partnerstva in mestnih oblasti se nehote ponuja spoznanje, kaj lak^no druženje pomeni za vezi med mladimi in za kultu

ro - da to Se zdaleč ni samo finančni strošek.

Ko so pevci tako odlično opravili svoje kulturno poslanstvo v tujini, so se prejšnji leden predstavili še širši velenjski publiki na občinski re

viji Pozdrav pomladi, na kateri so zapeli nekaj pesmi iz letošnjega Studijskega prcjgra-ma. In če mladi pevci vsako leto navdušijo s kakvim »hitom«, ki Še nekaj Časa odmeva med njihovimi privrženci, potem je letošnji hit zagotovo novozelandski staraselski napěv Ka male, ka mate, ki gýx je na koncu koncerta po Ino krvno predstavila skupina fantovskega dela zbora v njim »bolj domaČi« opravi.

Veselimo se že nove sezone in novih idej in ponovno česti-lamo dirigentki in pevcem.

■ as.

10

OBJAVE

12. aprila 2001

Medobčinska Lokalna akcijska skupina - LAS

Predavanja za starše

Prmil naslov za ospstno raMannl

Pri Medobcinski Lokalni akcijski skupini • LAS ine^t-ne občine Velenje, občin Š<>star\j in Šmartno (»h Paki so se odločili« dy bodo letos osrednjo pozornost namenili preventivnim pn)>»ramom. Tako že kar ncksij Časa iz\a-JaJo predavanja za starše učenčev pn ih in drugih razredov, ta in prih(»dTxii mesec pu jih IkkIu pripravili le za niaićke v vrtcih v vseh treh

občinah. Denar Jim Je za te namene podaril Lions klub Ve le rye.

Jovan Stupán dr. med. -predsednik LAS-u nnm je povedal, da na srcčanjili s starži. ki so hila na v.sch šolah dobro obiskana, naglašajo predvsem vlogo družine pri preprečevanju /asvojc?nosli. "Preventiva, ki jo i/vajamo v ambulanti /a odvisnike s starejšimi otroci, ni dovolj ućin-

kovila, saj starSi v obdobju adolescence nimajo veČ tolikšnega vpliva na v/gojo otrok. Pubertetnikc je ludi le/ko propričiiti o pi>sledicah droge, iniormacije, ki jiK v /vezi s tem dajo sovrstnikov, pa jih olii^ajno ne pridobijo na najprimernejši način. Prav tako smo ugolavljaíi, da se slatši in olroci doma premalo pogovarjajo o odvisnosti, da niso enakovredni partner

Z/

»

v

i

ê î

olrokom. saj o d roga h li vedo več kol oni sami. Dru/ina je okolje, v kalerem naj bi sc olroci počutili vame, in ki naj bi jih primemo pripravilo na iyyÂvCy ki jih čakajo v življenju."

Poleg tega so se starši na srečanju seznanili še z vrstami drog, njihovimi trenutnimi učinki in posledicami ter kateri Sii stresni faktorji, ki vodijo otroka do lega, da posei^c po d roga h.

■ tp

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskit)e sporočajo dežurni službi Komunalnega podjela na telefone:

ENERGETIKA: 03/896-12-56 VODOVOD: 03/8B-91-420 KANIlLIZIlCIJA:03/889-14-00

V primeru reklamaciie glede obračuna poUičite: • 28 Individualne hlie: 03/896-11^0 ali 896-11-52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 *zalndus1rl|o: 03/896-11-44.

PilfillD se Mil. il lûdi ^MítíSie rettv v íiikraiSeii miiiei Mil

ASTRA VIVA - KLTUC V ROKO!

Skoraj tako preprosto lahko odslej sedete v svojo novo Astrol Prispela je namreč Astra Viva, poseben model z močnejšim motorjem 1,2L (75 KM) in ugodno ceno: 2.177.000 SIT

Podrobnejèe {nformadje pri pooblaščenih tgovcih zvozili Opel.

e

S srečanja staršev in predstavnikov LAS-a na osnovni ioii Gustava ŠUiiia v Vetenju

AVTOHIŠA JAKOPEC. Kosovelova 16. VELENJE, tel.: (03) 5 664 380; AVTOCENTER CELEIA. Mariborska cesta 107. CEUE. tel.; (03) 42 54 600; PE ROGATEC, Mer^jjevall. ROGATEC.tel.: (03)81 07100; AH JAKOPEC & P/WDEL, Pohoraka 12. SLOVENJ GRADEC, tel.: (02) 88 38 100

Odlično Kupljenovo vino vse bolj znano in priznano

"K vsaki priložnosti paše drugo vino

pravi Fnnç Kupljen^ ki skupaj z bratom Vladom vodi družinsko kmet^o, po vs^ Sioveaifi vse boU znano po odličnih vinih. Še (isti, ki sicer niso Ijubitelfi vin, se ob voi\ju in okusu Kupfjenovib vin raznež^o. in v en gias prisežejo, da redkokd^ spustijo po grlu k^ tako okusnega. Čisto poseben Čar je namreč piti lavno prav ohl^eno vino Iz <^romnib sodov v eni od Ireb Kupljenovib kleti, Id smo jlb obiskali v preteklih dneb. Na domačiji je vedno kdo doma, saj sta si brala Kupljen postavila vsak svoj dom ob staii hiši njunih staiicv. In vedno vas bodo toplo sprejeli. Če boste želeli in boste svoj obisk najavili, vam t>Q<io postřeli tudi z veČ kot okusnimi kulinaričnimi specialitetami. V Radgonsko-Kepelskih goricah pa, veijemite, krepko vedo, kaj je dobra in okusna hrana.

Domačijo in njihovo glavno dejavnost, vinogradništvo in vinarstvo, nam Je predstavil bolj zgovoren od bratov, Franc Kupljen; "Naši vino^adi ležyo v Radgonsko-Kapelsklh goricah, nedaleč od Radeoc Loči nas le 5 kilometrov. Imamo 16 hektarjev vinogradov, kar je okoli 70 tisoč trt. Z vinogradništvom so se sicer okvaijali Že najini starši. Pri nas je tradicija vinarstva stara preko SO let, vendar smo se z i^im začeli Intenzivno ukvaijati v začetkn osemdesetih let, koje brat prevzel kmetijo. Opiutill smo namreč živinorejo in sadjarstvo, danes pa ugotavljamo« da je bila ta odločitev dobra.** Na skrbno obdelanih vinogradniških povrSinah Kupljccovi pridelujejo skoraj vse bele sorte, razen muškat otonelov in rdečih sort. "Seds^ pravzaprav začeigamo tndi z i^lmi, predvsem z modrim pinojem. Ostale bele sorte pa moram reči, da imamo vse. Največ pridelamo laškega rizlinga in šipona. V zadnjem Času smo nasadili tudi traminca, kije na našem vioogradnem obmo^u izredno kvaliteten.** Seveda ne zaostajajo sivi pinot, rumeni muskai in renski rizling. Sploh pozne trgatve, ki sodijo med polsladka vina, so greha vredne! Pridelek vin je odvisen od letine in kvalitete grozdja. ^L^hko ga pridelamo 15D tisoč, lahko samo 5d tisoč litrov. Pomembno je namreč tudi, kakino kvaliteto vina želimo. Če želimo vrhunsko kvaliteto, je maksimum,

narejen iz iste količine grozdja, 80 tisoč litrov. Če bi Šli v proi2rvodixio masovnih vin, bi lahko to bilo tudi ISO tisoč litrov vina." Seveda se raje odločajo za prvo možnost, zato pa jim tudi raste ugled.

"Letnik 2000je izredno dober''

Ob našem obisku smo degustirali, z občutkom in v malih količinah, vino letnika 2000. Ze v kratkem, čez kakšen teden, ga bodo ustekleničili, saj je do sedaj potreboval Čas za zorenje. ^Imamo svojo polnilno lingo, ki zmore 1200 steklenic na nro. Letno pa ustekleničimo od od 20 do 40 tisoč buteljk.** K temu dodajo Se kar nekaj litrskih steklenic namiznega vina mešanih sort, ki se tudi vse bolj uveljavlja na trgu. Letnik 2000 bo izredno kvaliteten. Tako je bilo že grozdje, ko so mu dodali še veliko znanja in skrbi, se je '"rodil" dober letnik. Kupljenove smo obiskali v nedeljo, dan prej pa se je na ljubljanskem razstavišču končal letošnji sejem kulinarike in vinarstva. Na njem so dobili priznanje za jagodni izbor traminca. Vino je tako dobro, da bi ga zagotovo z veseljem pili tudi angclčici. Tramincc tako postaja ponos radgonsko-kapelskih goric. V preteklih letih so dobili zlato medaljo za chardonnay in vrsto srebrnih medalj. Kupljenovo vino naprodaj tudi v večjih trgovinah

^Ker sedig že pridelamo velike količine vina, bi ga želeli ponižati tudi v ve^ih ti^ovinab, ki im^jo urej^e vinoteke. Ne moremo pa ga prodajati v vseh manjših trgovinah, ker bi se lahko kvaliteta s tem razvrednotila. Nastopamo In želimo biti zastopani v eminentnih restavracijah in hotelih, kar nam dobro uspeva« ^^ nam je o prodaji vina povedal Franc Kupljen. Zal v šaleški dolini njihovih vin Še ne prodajajo. Zanimivo je, da jih dobite na Koroškem. Želijo si uspeli tudi v tujini, a je žal promocija zelo draga. **Skušaii bomo delati na tem, da bi se vinaiji združevali in tako plasirati nale vino tudi v tigini." Če se odločite, da naredite družinski izlet v ravninski del Slovenije, kjer je poleg dobrih vin tudi veliko naravnih zdravilišč, vas bodo na kmetiji Franca in Vlada Kupljena vedno toplo sprejeli. 'Tri nas je vedno nekdo doma.

Kupljenove kleti so izredno lepe, vino v ogromnih sodih pa ravno prav ohUýeno, da aroma in okus navdušita.

goslje vsakodnevno prih^j^o po vino, od blizu lo daleč. lUdI s primorske, n^več pa iz Ljub^ane. 1'okažemo jim tudi kleti, nad ogledom pa so ponavadi navdušeni,** izvemo. In kaj si v družini Kupljen še želijo doseči? ^ perspektivi iéelimo razširiti skladišča in nekflj kJeti. Gradimo pa tudi degustacijski prostor za okoli 80 ljudi, v katerem želimo oživeti tudi izletniški turizem. Tb je zagotovo prihodnost turizma v naših kr^ih.''

Ob koncu smo Franca vprašali, katero njihovo vino mu je osebno najljubše. ^To je odvisno od priložnosti. Predvsem od tega ali ga p^emo ob hrani, ali kar tako. Včasih ml paSc suho, včasih pa sladko ledeno vino. Vse večje povpraševanja po sladkih vinih, predvsem poznih trgatvah. Nekateri pa še vedno priseglo le na suha vina...'*

Bojana Špegel"

12. aprila 2001

"»'«ÍAS

11

MŮUSKI IH aSOPISHI MOZAIK * UBIJSKI IH USOPISHIMOUW

Toplice

Naključje je hotelo, daje bila med gosti Term Zreće v sobotní noći, koje izbruhnil požar V bazenskem kompleksu, tudi urednica Radia Velenje Mira Zakošek. "Skupaj z drugimi siuo lahko le nemočno opazovali, kako ognjeni zublji v katastrofo spremi* njajo ta čudovit del term. Vsa čast gasilcem in drugim, ki so preprečili, da se ni zgodilo še kaj hujšega in da se požar ni razširil na druge objekte," je povedala po vrnitvi še vedno pod vtisom te nerazumljive igre ognja-

Večer pred tem so se v Termah Zreče zbrali člani celjskega aktiva novinaijev in tam opravili redni letni občni zbor. Največ

pozornosti so namenili razpravi o prihodnji organiziranosti slovenskih novinarjev.

Pa tudi sicer je bil za naše uredništvo konec minulega tedna "termalno" obarvan. Na drugem koncu Slovenije, v Moravcih, so tobogane preizkušale novinarka Bojana Špegel, propagand i stka Nina Jug, tunica Nadja Blatnik in oblikovalka Janja Košuta - Špegel.

Časopisni urednik Stane Vovk pa se je medtem ob eni drugi vodi, ki ni termalna, omogoča pa potope številnim potapljačem, ki za novo leto po tradiciji mehurčke spustijo tudi v njo, čudil, nikakor pa ne načudil. Še v ponedeljek dopoldne je spraševal na glas, kako je mogoče, da so predzadnji Sežanci ob velenjskem jezeru potopili rudaije. Po tihem mu je bilo pa jasno.

■ mkp

FIVE

Po velikem uspehu, ki ga je boy band Five dosegel s svojo priredbo uspešnice Ûueenov »We Will Rock You«, so ravno v teh dneh naredili še eno priredbo. Tokrat gre za predelavo skladbe skupine Def Leppard »Pour Some Sugar On Me«, ki jo pet fantov izvaja v pop/rap stilu. Frontmen skupine Def Leppard, Joe Eliott, je izjavil, da je zelo zadovoljen, z novim zvenom njihovega velikega hita Iz leta 1987, predvsem pa nad tem, da se mlade skupine vse bolj obračajo proti tradicionalnim vrednotam ročka.

napovedal z dvema festivalskima nastopoma, in sicer s skladbo »Odkar si šla«, na Melodijah morja in sonca 2000 ter s skladbo »Po pisku«, na Hit festivalu. Obe skladbi je uvrstil hidi na svoj prvenec. Album je posnel v Ankaranu, v studiu McMillan, s producentom Marinom Legovićem ter glasbeniki skupine Welbiott, ki ga bodo v živo spremljali tudi na koncertih. Izid albuma, na katerem bo dvanajst precej raznolikih skladb, napoveduje pesem »Poljubi me v dežju«, ki jo je zanj napisal Zvone Hranjec (besedilo Damjana Kenda Hussu).

V aprilu Matjaž potuje na de-lovno-turistični obisk v Kanado in nato v Kalifornijo, kjer bo posnel tudi nekaj puščavskih kadrov za video spot. Po vrnitvi domov pa ga bo že čakal sveže pečeni al-

Album »Hysteria« Def Leppar-dov, na katerem je tudi omenjena pesem, objavljena v originalu, so samo v Ameriki prodali v 12 milijonih primerkov, še dodatne 3 milijone pa drugod po svetu.

MATJAŽ JELEN

Priljubljeni pevec skupine Šank rock, ki je leta 1998, žal, razpadla, je pred izidom svojega prvega samostojnega albuma. Samostojno glasbeno pot je že

z NOVIM UBUMOM

Beograjski duet Luna je v začetku aprila izdal svoj tretji album z naslovom »Godine lete, godine lude«. Zasedba, ki je nastala konec leta 1996, ko sta svoje moći združila stalna udeleženka jugoslovanskih glasbenih festivalov Maja Markovic in nekdanji rock kitarist ter pevec Čedoniir Rajičić, bolj znan kot Ceda Čvorak, se na novi izdaji predstavlja s petnajstimi novimi skladbami. Album je pri nas izšel pri založbi Menart, kot prvi singl pa je že mogoče slišati skladbo »Vrati se, molim te«.

Za Luno sta bili pomembni predvsem zadnji dve leti, koje zasedba dosegla številne uspehe ne le v svoji domovini, pač pa tudi izven njenih meja. Zelo popularna je bila v tem času (še posebej zahvaljujoč drugemu albumu »Ti i ja možemo sve«) tudi v Sloveniji, kjer je nastopila na številnih odmevnih nastopih, med drugim tudi pred 10.000 poslušalci na finalu DJ Time-a

konec lanskega leta v Ljubljani. Luna pa je obsijala tudi neslovanske trge, saj sta Maja in Čeda nastopala tudi po Nemčiji, Franciji, Švici, Švedski in Avstriji. Resnici na ljubo, predvsem za slovansko publiko. A tudi tuji producenti ju niso spregledali. Refren uspešnice »Da ljubiš noćima« so, rahlo predelan, uporabili v skladbi »Doesn't Really Matter«, ki jo je zapela Janet Jackson. Seveda

^ jim niti slučajno ni prišlo na misel, da bi kot avtoija navedli tudi Čedo.

Luna je po neuradnih podatkih doslej prodala okrog 100.000 izvodov svojih prvih dveh albumov »Samo svoja« in »Ti i ja možemo sve«, kar je odličen rezultat, še posebej, če se zavedamo, da gre za tržišče, ki je pravi raj za prodajalce piratskih kopij.

■ MiČ

bum»100x LAŽJE«. CUKI

Čuki so pred dnevi v RSL studiu v Novem mestu posneli novo skladbo. »Ferari polka«, bo navdušila vse ljubitelje poskočne, plesne glasbe, prav tako pa bo všec vsem privržencem tekmovanj Formule 1. Skladba, ki bo v obliki sin-gla izšla v drugi polovici aprila, je posneta v dance ritmu, vodilni instrument pa je frajtonarca. Kakor se v sodobno produciranih skladbah spodobi, bomo tudi v tej pesmi slišali rap, ki ga je prispeval vodilni komentator hitrostnih dirk Miran Ališic. Fantje so ocenili, da je polka zanimiva tudi za tuje tržišče, zato 80 poleg slovenske verzije posneli tudi nemško in italijansko. Tokrat gre zares, saj se kvartet že pripravlja za nastop na avstrijski televiziji, gostovali bodo v njihovi najbolj gledani narodno-zabavni oddaji.

■ MiČ

HIP HOP V VELENJU!

5'00" OF FAME ZA NARODOV BLAGOR je naslov prve slovenske hip hop kompilacije, ki je izšla konec lanskega leta. Na albumu se je predstavilo 16 različnih izvajalcev, pripadnikov hip hop kulture oziroma pristašev rapa iz vse Slovenije (Velenje je zraven). Del tega projeta bo mogoče v živo videti tudi v Velenju, ko bo HIP HOP VIZIJA, v sodelovanju s kolektivom RADYOYO, 20. aprila v klubu Max, predstavila nekatere od sodelujočih izvajalcev. To bodo Jose, Knez Stipe, Plan B, Eazy G in Gottschee Project. Po predstavitvi projekta bo after party {DJ Spuastar, DJ Zeds, DJ Fu, DJ Ej)

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa labko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30,

lAEROSMrm-Jaded

2. DESTINY'S CHILD - Suivivor

3. JENNIFER LOPEZ-Play

V Prihodnji četrteli vsi v Stui^a in K4 - izšel bo Lignit 2

Lignit 2. bolj kot ga p o s I u š a ni, bolj mi je všeč. Imam pač ta privilegij, da vse stvari, ki so narejene v zvezi z Lignitom, dobim v roke še sveže.

Podobno se mi jc /godilo z oviikom, ki mimogrede ne bo navadna plastična škatlica, temveč prcccj bolj zanimiv in redek primerek ovitka iz kartona. Izmislili smo si slogan, ki bo rdeča nit v vseh na.ših promocijskih aktivnostih in se glasi: »Dej ga not. Svetovno!« Naredili smo celo tiskan oglas ter posneli í5e dva radijska oglasa. V naslednjih dneh si boste že lahko ogledali tudi domačih stran na naslovu www.lignil.eom, kjer vas čakajo najra/ličnejše zanimive inibrmadje. Promocija se začne v četrtek, 19. 4., ko bomo za novinarje organizirali tiskovno

vidcokonferena) med Ljubljano in Velenjem, v večernih urah pa bod(i na svoj račun prišli tudi ljubitelji raznovrstne glasbe, kajti v mariborskem Stuku in ljubljanskem klubu K4 bosta promocijska koncerta. Pričakujemo in upamo, da bosta prireditvi med seboj interaktivno povezani. Cena vstopnic ne bo visoka, kar Se posebej veija za vse člane vŠŠK-ja.

Vendar to še ni konec vseh aktivnosti kluba. V soboto, 21. 4., bo v hotelu Paka Akademski ples, ki ga vsako leto prireja Šaleški študenski klub. Cene vstopnic so naslednje: neštu-denti bodo plačali za vstopnino z večerjo 4500 SIT, brez večerje 20011 SIT Cena za .študente

brez večerje je 1000 Sri; medlem ko bodo tisti, ki se bodo želeli pred napornim večerom še okrepčati, plačali 3000 SIT Za razgreto ozračje bodo skr

beli Podkrajski lantje. ki znajo »špilat vse«, tako da ni straha, da se ne bi naple.saii. Smeh vam bo brezplačno dostavil Vuli, ki se dobro pozna z veliko bolj znanim Pungartnikovim Kor-lom. Me prav zanima. Če ga bo pripeljal na Akademca. Seveda se bo zgodilo še marsikaj, vendar vsega le ne moremo izdali. Torej ne pozabite si pravočasno rezervirati karte, saj je število mest omejenih.

Sicer pa se lahko vsi študen-li(kc) in dijaki(nje). ki vas zanima. kako poteka delo v Kulturnem centru Ivana Napoinika ter kakšna izobrazba je zato potrebna, udeležite informativnega dne. V soboto. 21.4., vas ob 10.00 uri pričakujemo v Knjižjiid Velenje ter ob 11.00 na Velenjskem gradu. Vabljeni.

■ Mitja GavrilosM

i

i

Tokrat so vam bili najbolj všeč stari rockerii Aerosmith, ki so s skladbo »Ja-ded" premagali simpatična dekleta iz skupine Desteny's Child in za sabo pustili tudi vedno zapeliivo in seksi Jennifer Lopez.

IfS7V/C>l

Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Takole ste glasovali v nedeljo, 18. marca:

1. GAMSI: Mukica

2. GDLIČNIK: Valentin petelin

3. LEGNAR: Klic kukavice

4. ŽAGAR: Žingamo ga, žagamo ga

5. SLOV KVINTET: Na dopust

Predlogi za nedeljo, 25. marca:

1. BENEŠKI: Zvezde žarijo

2. ČRNA MAČKA: Naša kelnarca

3. MLADI PRIJATELJI: Veseli poštar

4. SLAKI: V domači dolini

5. ŠALEJ: Pogled na Velenje

10 glasov 8 glasov 7 glasov 4 glasovi 1 glas

I ■

I ■

I

Vili Grabner

12

KULTURA

'^HIAS

12. aprila 2001

Muzikolog mag, Dushan Mihalek, direktor izraelskega Glasbenega Centra o skladatelju Slavku Šuklarju

Uvodna beseda za avtorski večer

Velika prednost muzikologa je, da ob analizi in poslušanju glasbe določenega avtorja njega tudi pozna in se druži z njim. Tako sem tudi jaz imel veliko srečo, da nisem samo spremljal ustvarjalnosti Šuklarjeve glasbe, ampak sem skupaj z njo odraščal in se skupaj z njo in z njenim avtorjem izpopolnjeval.

Slavko Šuklar se je v Novem Sadu pojavil 1968. leta, na oddelku za harmoniko srednje glasbene šole. Takrat je to bila edina srednja glasbena šola v celi bivši Jugoslaviji, kjer so učili harmoniko. in to na zavidnem svetovnem nivoju, zato gaje oče (tudi sam harmonikar), poslal na šolanje v Vojvodino. Kasneje je diplomiral in končal magistrski študij na beograjski fakulteti za glasbeno umetnost (FMU) in postal eden vodilnih skladateljev v Srbiji in v tedanji Jugoslaviji ter moj najboljši prijatelj. Skupaj sva uresničila precejšnje število projektov v Novem Sadu. Beogradu, na zagrebškem bienalu, na opatijski glasbeni tribuni, na festivalih radia v Ohridu, v Glasbeni matici v Trstu ... Od leta 1991, odkar živim v Izraelu, je njegova glasba dostikrat zazvenela na programih Radia jeruzalem v oddajah - »Glas glasbe«.

Kot pristaš moderne, avantgardne. Nove Glasbe, sem dostikrat nasprotoval vztrajanju mojega naj-

Skladatelj Slavko Šukljar (foto: vos)

boljšega prijatelja na glasbenih občutkih, v obdobju.

ko so vsi ustvarjali samo strogo racionalne, matematično izračunane zvočne konstrukcije.

Takrat nisem dojel (zdaj sem), daje Slavko hodil daleč pred svojim časom, daje zaznal ne samo postmoderno, ampak tudi obdobje po postmodemi, ko seje glasba spet vrnila nazaj k sebi, k svojim koreninam, muzikalnosti, čustvenosti in publiki, od katere seje tako zelo oddaljila. Pri tem je ostal dosleden samemu sebi in svojim koreninam. V postweber-novskem obdobju (post-Darmstadtskem), kadar se je vsak tonalni citat obravnaval kot greh, je Šuklar hrabro in iskreno citiral melodije svojega otroštva iz Prekmuija. Dokler so vsi v elektronski glasbi iskali »no

vo estetiko«, je on elektroniko koristil kot »dodatni instrument«, s katerim se je glasbena paleta lahko samo obogatela. Dokler so vsi računalnik obravnavali kot izvor »novih šumov«, je on v njem poiskal »glasbene« zvoke in pri tem vse to iskreno, globoko navdihnjeno, subtilno - emotivno. Na koncu meje prepričal ,daje on

imel prav, jaz pa ne: glasba je Glasba in moramo uživati v vsej njeni raznovrstnosti.

Ne glede na to. kako močan osebni pečat nosi njegova glasba, je z druge strani tudi zelo različna - od skladbe do skladbe. Šuklar je prvi v jugoslovanski orkestrski glasbi uporabil računalnik. Je izvrsten poznavalec orkestra in instrumentov (celo harmonike in tamburice) in nobena instrumentalna kombinacija mu ni tuja. Njegove skladbe poustvarjalcem (izvajalcem), ponujajo radost in možnost, da pokažejo tudi svoje tehnične sposobnosti in da prodrejo v njihovo globoko emotivno strukturo.

Ne glede na to, koliko sva eden od drugega oddaljena (kot tudi sva - na dveh različnih kontinentih), bosta najini srci ostali povezani ravno na ta način: z njegovo glasbo in z mojimi besedami.

AVTORSKI VEČER SKLADAHLJA SUVKA SUKLARJA

ob 25. letnici umetniškega dela bo v četrtek, 19. 4., obl9.30 v orgelski dvorani glasbene šole VELENJE Program:

1. Zrejlo je žito - za mešani pevski zbor,

2. Concerto per amici - za flavto, klarinet, 2 trobenti, 2 pozavni, klavir in tolkala

3. Koralna freska št.2 - za orgle in elektroniko

4. Scream - za 3 flavte, vibrafon in činelo

5. Chapelle de Guillaume Tell - za harfo in elektroniko

6. Dva akvarela za Lady Garland - za klavir

7. Aura '99 - za violino in elektroniko

8. Skice iz ravnice - za kvintet trobil

Program bo povezovala mag. Majda Zaveršnik Pue

Glasbena šola Velenje

Lep koncert dijakov

v sredo, 4. aprila, smo v orgelski dvorani glasbene šole Velenje doživeli lep večer. Predstavili so se dijaki, ki se izobražujejo v umetniški gimnaziji - smer glasba v vzporednem izobraževanju in po koncesiji.

S pestrim programom od baroka do 20. stoletja in zavidljivo izvedbo so dokazali raven izobraževanja v glasbeni šoli Velenje in osebno zrelost koncertnega nastopa. Za odrekanje prostega časa, ki ga namenjajo vađenju svojega instrumenta za doseganje poklicnega glasbenega poustvarjanja, je bil ta večer bogato poplačan z aplavzom poslušalcev.

Čestitke vsem nastopajočim, mentorjem in ko-repetitotjem za izjemen večer.

■ Mag. Majda Zaveršnik Puc

Ravnatelj Splošne in strokovne gimnazije prof. Andrej Kuzman odpira razstavo dijakov

Likovna dela umetnikov skozi oči dijakov

v Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje so 6.4.2001 odprli razstavo likovnih del dyakov velenjske gimnazye, ki so nastala kot domača nal<»ga pri pimku likovne vzgoje.

Vsi veste, kako je, če odpade kakšna ura pouka ali bolje, ura spraševanja. Kakor hitro se je pojavila priložnost za kaj lakega, smo jo s pridom izkoristili tako, da smo oddrveli na kakšno razstavo. Res je, da nam je odpadla ura pouka in tega smo bili tudi zelo veseli, a nasmeh se nam je izbrisal z lic, ko smo dobili nalogo. »Narišite ali posnemajte delo. ki vam je bilo na razstavi najbolj v.šeč. Naslednjič ocenim«, se je slišalo iz ust profesorja mag. Opačka in profc-sorice Koroščeve. Kar nekaj razstav seje zvrstilo v lem šolskem letu: od Emcrika Bernarda in pestrosti del kolonije Slovenija odprla za umetnost do Velenjčanov Arpada Šala-mona in Anje Jerčič.

Na razstavi so zbrana naša niyboijša likovna dela, ki su bila deležna tudi lepih oœn. Dijaki komaj čakamo, da nam bo zopet odpadla kakšna ura pi»uka, čeprav bo temu sledila naNtga. Talenti potrebujejo priložnost.

■ Mja l^mpret, Splošna in strokovna gim. Velenje, 3.C

30. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije

2 zlati, 8

LJUBLJANA, od 29. marca do 1. aprila - Med udeleženci 30. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije so bili tudi učenci velenjske glasbene šole, ki si> na tekmovanju dosgeli naslednje uvrstitve: klavir: I .b - bronasta plakela: Pelra Koprivec, Alenka Podpečan: 1 .c - bronasta pkalcta: Pascal Vehovec, Andreja Zupančič; 2.a-srebrna plaketa: Petra Delopst; zlala plakela - Davorin Dolinšek; 2. b -priznanje: Valentina Čas, Urška Roškar, Nina Verbolen; kljunasta flavta: l.a-srebma plaketa - Gašper Jazbec, Nina Tali; l.b-priznanje: Sabrina Ilasič; l.b-brona.siaplakela: Urška Rener; flavta: L b-bronasta plakela: Špela Koren; 2. b - srebrna plakela: Ana Zaje; oboa: i. b - srebrna plaketa (2. nagrada): David Kraljic; 2. a - zlala plaketa (1. nagrada): Brina Straus; 2.b - srebrna plaketa (2. nagrada): Mojca Slokan; klarinet: l.b-srebrna plaketa (3. nagrada): Aljoša Pavline; 2. b - priznanje: Rok Šincek; saksofon; l.b- priznanje: Janez Un^ej.

Glasbeni festival Musica Vhra - Velenje 2001

petek. 13.04.2001. ob 19.3Q

Orgelska dvorana Glasbene Šole Velenje

KONCERT: Tina Žerdin • harfo, Maša Seoćar - viola. Marko

Hribemik - klavir

četrtek. 19.04.2001. ob 19.30

Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje

AVTORSKI VEČER SKLADATELJA SLAVKA ŠUKLARJA

(ob 25-lctnici umetniškega dela).

Nastopili bodo: Slovenski kvintet trobil, Catnerata Velaneasis (dir. Lji^ana Djukič-Šuklar), MPZ Štefana Kovača Murska Sobota (dir. Alenka Šiplic Brulc).

Solisti : Karolína Šantl Zupan, Mat^ Zupan, Mat^ Grahek, Davor Plamberger, Jerneja Grebenšek, Barbara Sevšek, Tina Žerdin, Kristina Šuklar.

petek. 20.04.2001. ob 10.30 in 17.00

Velika dvorana Glasbene šole Velenje

5. REVUA GODALNIH ORKESTROV SLOVENSKIH

GLASBENIH ŠOL

Nastopili bodo godalni orkestri naslednjih šol : 1. koncert - ob 1030 2. koncert • ob 17.00 GŠ Brežice, GŠ Frana Gerbiča Cerknica, GŠ Črnomelj, GŠ Kočevje, GŠ Krško, GŠ Ljubljana Moste-Polje, GŠ Karol Pahor Ptuj, GŠ Ško^a Loka, GŠ Ti-bovlje, GŠ Celje, Center za glasbeno vzgojo Koper, GŠ Franca Šlumia Ljubljana, SGBŠ Ljubljana, SGBŠ Maribor, GŠ Nova Gorica, GŠ Marjana Kozine Novo mesto, GŠ Postojna, GŠ Fran Korun Koželjski Velenje

torek. 24.04.2001. ob 19.00 Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje KONCERT CITRARJEV GLASBENIH ŠOL CELOVEC, KAMNIK IN VELENJE

12. aprila 2001

»«láÉiis

NASI KRAJI IN LJUDJE

13

Srečanje z orglavko Andrejo Go/ei

»Iščem srečo v majhnih stvareh«

Andreja Goiež iz Florjana pri Šoštanju je ena od mladih glasbenic iz našega okolja, kiji poznavalci pripisu-jejo uspešno kariero. Slišali sojo igrati na orgle že na številnih koncertih po Sloveniji, v sosednji Hrvaški, v Avstriji, s Kumornim zborom Celje je nastopila v Nemčiji. Tudi tekmovanja in priznanja ji niso tuja. V ponos ji je prva nagrada za najboljšo izvedbo orgelske skladbe slovenskega skladatelja, »čeprav trdim, da glas-

Andreja Go/ei:« Sem človek, ki išče srečo v drobnih stvareh, kot je - na primer - jutrarija kavica, brez katere si ne znam predstavljati

dneva.«

be ni mogoče spraviti v točke, ker na uspešno izvedbo vpliva preveč dejavnikov. Poskušam uskladiti študijske obveznosti in nastope. Vsekakor imajo prve prednost pred javnostjo, saj poslušalci na koncertu ne vedo. kdo si in kaj zmoreš. To. da obiskuješ univerzo, pa tudi še ni porok za uspešen nastop,« je pokomentirala izraženo mnenje brhka svetlolaska Andreja.

Pred nedavnim je diplomirala na univerzi na Dunaju in se pri 24 letih kiti z naslovom akademska glasbenica or-glavka. Na življenjski poti sije zastavila smele načrte in njen cilj je magisterij. Gaje že vpisala, saj je odločena postati glasbenica umetnica. Svojo priložnost vidi v pedagoškem delu, a bi rada ohranila tudi koncertno dejavnost. O orglah govori s takšnim zanosom, da.. .«Nič presenetljivega. Prevzela meje njihova mogočnost, jakost zvoka, delno pa je k temu pripomogla tudi moja zvedavost. Glasba meje spremljala že od zgodnjega otroštva. Klavir v dnevni sobi je bil preveč mikaven, da bi ga pustila pri miru. Pri 8 letih sem se vpisala na velenjsko glasbeno šolo, ko pa so tu odprli orgelski oddelek, pa sem presedlala.« Z vsakim dnem bolj spoznava, daje s pomočjo orgel odkrila samo sebe, daje bila njena odločitev o poklicni življenjski poti pravilna. Je na njeno odločitev vplivala tudi mag. Ema Zapušek, kije vodja orgelskega oddelka v velenjski glasbeni šoli? »Nekoliko že, glede na to, da sem jo spremljala. Sem namreč posvojenka v družini Zapuškovih. Mama meje zapustila pri treh tednih in v novi družini sem našla vse, kar otrok potrebuje za zdrav razvoj. Ema mije kot sestra, profesorica, v določenih trenutkih tudi mama. Ko sem se odločila za študij orgel, me je podpirala in mije še vedno v veliko oporo.» Če se danes ozre nekoliko nazaj, ugotavlja, da se v trenutku odločitve ni zavedla, kaj je ta potegnila za sabo. Izziv je bil glede stroke dokaj jasen, življenje v tujini pa vse prej kot to. Ne ve, če bi imela danes toliko poguma, kot ga je imela po končani gimnaziji. Bo po študiju ostala v tujini ali se bo vrnila domov? Rada bi že prišla nazaj, a je življenje nepredvidljivo, zato se bo pustila presenetiti.

Smeh, s katerim si je tu in tam v pogovoru pomagala iz rahle zadrege, ji je prišel prav tudi, ko meje zanimalo, kako bi opisala samo sebe. »Sem človek, ki išče srečo v majhnih stvareh in ki rad pomaga drugim.» Tudi maJo hudomušna. navihana? »Aha, a znani biti resna in v odločitvah zrela, kadar je to potrebno.« Ob prehodu v novo tisočletje si je zaželela, da bi hodila v prihodnje po svoji poti in se uspešno odzivala na izzive, kot so - med drugim -vloga matere, žene in umetnice.

mtp

Dan odprtih vrat na OS Gustava Siliha Velenje

Projekt Sportko navdušil

Za učence matične osnovne šole Gustava Šiliha Velenje in njene podružnice v Šentilju je bil minuli četrtek poseben dan. Poseben zaradi dneva odprtih vrat. Vsako leto ga pripravijo in ob tej priložnosti učenci pod vodstvom mentorjev - učiteljev namenijo pozornost določeni temi. Lani so izbrali barve, tokrat pa šport.

Roman FVangež, športni pedagog na šoli in eden od vodij projekta Sportko nam je povedal, da so se zanj odločili iz več razlogov:« V današnjem tempu življenja, ko so otroci in odrasli preobremenjeni z delom in šolskimi obveznostmi, dobiva šport vse pomembnejšo vlogo. Krepi duha in pripravi telo za vse vrste naporov vsakdanjika.« Najbrž ni edini, ki meni, daje šport varovalen mehanizem za otroke in mladostnike, kajti kdor je zasvojen z njim se bo izognil drugim oblikam zasvojenosti, hkrati pa razvijal delovne navade in zdrav odnos do življenja. »Da bi torej

Tae bo je pritegnil pozornost predvsem učenk: "Trebuh noter, nekoliko pokrči kolena

in gremo..."

učenci naše šole čim bolje spoznali najrazličnejše športne dejavnosti, se v njih preizkusili ali sodelovali v tistih aktivnosti, ki jih že dobro poznajo, smo pripravili projekt Sportko.«

Učenci na razredni stopnji so jih spoznavali v 17. na predmetni stopnj i pa kar v 26 delavnicah. Te so vodili predvsem zunanji sodelavci oziroma športni delavci velenjskih klubov, organizirali pa so jih

v različnih delih okolja: v Rdeči dvorani, na zimskem bazenu, v telovadnici Šolskega centra, v fitnesu in pod balonom teniškega igrišča.

Navdušenje učencev in učenk nad možnostjo sodelovanja v tistih dejavnostih, ki so jih zanimale, je bilo več kot očitno ob le bežnem pogledu na dogajanja v nekate-

H laNIIČNll

rih delavnicali. Kot je zatrdil Frangež, so bili prepričani, da bo Športko uspel, ker so se učenci tvorno vključevali že v dvomesečnih pripravah na izvedbo projekta. Dogajanje dneva odprtih vrat so sklenili z okroglo mizo, katere gost Je bil olimpijski prvak v streljanju Rajmond Debevc.

MTp

Poškodbe so pri športnikih kar pogoste. Ucenci in učenke so se med drugim tudi seznanili, katere so najpogostejše in kako jih zazdravijo.

Pripravi roke, pesti in udari: taekwon - do

G r.

Velik popust ob plačani naročnini!

Četrtek z Našim časom

popusta ob plačilu enoletne

Ime in priimek

naročnine

Kraj (ulica)

Posta

Telefon

popusta ob plačilu dveletne naročnine

Za naročnike s plačano naročnino v vsaki številki brezplačen

nekomercialni mali oglas

^ Podpis

'e berem Naš čas, vem več, če v njem oglašujem vedo, drugi več o men/j

Datum naročila

O Naš čas naročam najmanj za 1 leto O Naš čas naročam najmanj za 2 leti

14

VI PIŠETE

"»«ČAS

12. aprila 2001

Mnenja in odmevi

Sproščenost in mir za praznilce

Cvetna nt;<icljajcbílakÍMla. Bílil pií je polna bulyr. Pivci ccr-kvaint sosiak inbilcokraScnc lako kol nekoč. Res jo. v njih ni biio pomarajiiJ. Sestavine so bile v glav(Win isie: bof)i Ics. tUvnov cvei in seve<la Ic^ktwe šibe. ViUc-11 bf morati tc oln»Čaje: s kakšnim veseljem so jih nosili.

'lèclcn, v kaierega žc t^topama, jcvclîkonoàîi leden, Kriî<lusov;i smel, njegt>vci p»)ncTvno vsiajenje, Najvciji pramik v ccrkvah in družinah. Kaj radi imenujemo vclikorHK'iie praznike • pra/nike miru. /alo ni prav, da jih elikc-liramo ^^omo z obloženimi miza-jni, polnimi vseh dobrol: nd veli« konočnega kolaCa do svinj,skih šunk.gnjali inhremt Pca/nikii^ dogajanju v hib lij i in veri narekujejo posi. rtîolk iiî vase pogreznjeno misel. Kaj smo slorili dobrega za bližnjega / Čemu se lahko ixlptwedaii/

Kajsmosíorili/J mk> nolranjn ubranost? Moraiîi ponovili staro misel; vse bolj smo Ijiuljc, ki n>-mamočasa?:« okolje, za prijale-Ije. Vse hi^lj se zapiramo vase in nam k lemu prlpon'h^re 5e lelevi-zija. ()samljenv>Hl je del nezdrave piMrt^sni^ic mlseimwlí, ki secgo-isiićno zapira in se maierialno nenehno dviguje.

Kje «no, ljudje? Kam drvimo? Ali nasni^trah prihodnosli? Za nasodružb<iveeloti velja misel o potrebi po sanu>spra§evanjii, da dosežemo notranji mir in lako txlpremoviala (udi so.^edu!

Sproi^nosi in mir sta pogi'ya za zdravt> ^ljenje: telesno tn du' hovno. Le tako življenje ho pcv tem ý^ivljcnje bre/ stresov, /ulo bo manj raka na dojki iî^ pljučih. Zato bo zadihalo iz vsake osebnosti več sviib(xie. 'la, temeljna beseda povezuje obt^^e; mir in sporosčenwl-

Prazniki, ki so pred dumii. po niijajo tudi lù. /-1 harmonizacijo osebnost), ki ztlružuje lelesjio irï dulKwno pozitivno rasu pa je p^v trebnovečkrat misliti injoudeja-njevali. Praznik je tokrat Ic opiv zorilo za nadaljnje ravnanje. Zii nnie alravje. ( e prii;\knemoSc filozofsko miiiel in i\rh,\ nas laliko preveva misel o osm išljenost i pri-botlnosti. 'lopa je tudi nekaj.'!ô je lahko vsel

mviš

Nase maio misto

/a: dolgo je. kar sem v tanek

vielcn zvezek jïisala wdnjo Šolsko nalogo. Se danes vem, da smo takrat vsi gledali nadaljevanko, ki je opisiwala tlogajanja v Splitu. Smejali smo se <5^rektv vanju in majhnim zar<5lam sosedom, ki so se imeli strašno radi, pa so vendar znali pošteno zagiv stidrug drugemu.

Takrat smo živeli v majhni s<ise-ski pod budnim tKcsoni Kvetega Martina, Saj veste, kako to gre • tri nove hiSe in fe imamo novo iilietx V treh novih hišah tri mlade diuî'ine, kup majhnih olrok in I rije vrtwi brez ograj. Bili sc^ lepi dnevi, ženske so si izmenjevale rceeple. otioei so se igrali, mo/jc pa fn"! kdaj pa kdaj pomod-rovali. Živeli so kol velika družina, skupaj v veselju in žalo sti. Bili so tako različni, pa vendar ne razdražljivi. Ostali sosedje so ac znali ponorčcvati iz njiluwe navezanosti. Prebivalci treh his pa niso rekli nobene, vsi so se srinjali,da8odobrisoscdje. Vsak danje bilo pol ure namenjene za skupno kavico. Vetlnt) so tekali iz ene hiSc vdriigo kar v copatah in pomagali eden drugemu. Potem je prišla med njih smrt. mo,ški so se sirinjîJi, tla se nwira poki'itiiku ktipití venee» îen.ske pit so enotîio pekle poli« in peciv(ï-saj vemîar ne grc, da bi íalujuči pekli in kuhali Potem ,so prišle pi«roke. pa porodi in spel so pť»t<.)vali pletarji peeiva in sladic čez dv5v rišče. Med leni pa je bilo seveda cel kupvsakdanjikm .ko stí šivali priičke, pletli in kvačkali. Kakkiulan seje tudízgixlilo. da je ena izmed prijateljic prinesla k tlrugi kos b1ag;i ker-..julij imamo zabavo v službi« in je bilo krilo gotovo še i^ii dan. Plačilo? Za prijatelje pa vendar nič ne stane!

Hvaležen nasmeh in K) dag kave, ki so jo skupaj popile. Čez dvoi tsče so romali prelepi priičkt. ki (mimogrede) Se danes krasijo mize. včasih za rojsuii dan, včasih pa kar lako. Čez dvorišče so nv male tudi skrbi, kaj bo z K'ilniki, kako bo s popravnim izpitom našega lenega otroka ali pa kako kupili nwo peč za centralni) kurjavo. Za nekateie sivari so zadoščali nasveti in tolažba zadruge pa -..seveda ti bomo postidili denar, saj vsakdo kdaj zaide v škripce?« VračiIi>znasniciiom in kančkom hvaležnosti (Mcjdun, saj smo vecidar prijatelji!) in Živ-ljenjcje leklo naprej. Lju<lje so uživali in »hi^e« sosrečn<^ živele v slogi... Irxia lepega dne ...

V eni izmed hi^ so obiskovalci prosili za uslugo. Cro^^podar. Ir-den, pt»Šien možakar, ki je eelo življenje poŠieno giiral za dobri

ne svoje družine, se ni odzval na pa>šnjo obiskíwalcev. Obiskín^al-ci so se kar za njegovo mizo pošteno raziuKÎili: »Kako, da ni dovolj malo hvaležnosti in zapeljiv nasmeh izpocî priprtih oČi? Pa ne da mu listih nekaj juijcv pomeni več kol novi Misedjc?« Načelen moŽÁikar kot je. pač ne hi>ilov«>lil lia bi tujec kričal nanj v njegiwi hiši. /gtxîba se je nada-Ijevala na sodiivču, ki je (glej ^di>l) dalo prav gospodaiju in ne prišleku.

Na žalivt pa .se zgtxlba nadalju-je( Najboljši sosedje st^ najbrž pošteno rai^eziii sv. Mariina pa jim je naložil pokoro. »»Odslej ste skregani med ,sabo. ki>nec kavic in klepci a, konce prijateljstva in dr^ibnih uslug.« je verjetno naročil vsem llstim, ki ga redno častijo v fjjrni cerkvi, »(iospa. ki Siva krila, ni več prijazna soseda, ampak hudobna siweda. ki se je morajo vaši ointci bali. gospixi, ki pa ni naredil usluge va5emu prijatelju - la naj poslane len starec, ki ni vTcxlen ptJZílrava na tlvo risču»Bil bigfeh,čcčUn'eknc bi ubogal takiï slrogih ukiirov!

Diines je v mtíi ulici (ako, da se ljudje nc p<vdravljajo me<l sabo. Se več - nesramno kričijo poil okjiom wednje hiše in se glasno norčujejo izsvíyihdcwčerajšnjiíi prijateljev. In zvečer ko (jutlje potonejo v tniren .spance, si tudi hiše dajo du,ska. Na siXM:dov vrt mečejo pelarde in živo mejo potrosijo s sirupom. fliSe pač nimajo slabe veslil Alipač? Vne-deljo zjutraj, ko se sosedje prebudijo, se vsi čudijo belemu prahu pod?ivoinqo. Le kdo je to storil se sprašujejo nekateri, ko giedo kjulranji maši. C»oRpi")daT pa pi>kliče policijo, la vzame vziv rec sirupa in zgo^lba sc nadaljuje...

Konca Ij moja zgtxiba pravzaprav §e ninja. Se bo nadaljevala na stxiišču ali na dvorišču? Botlo prijatelji še kdaj skupaj popili kavo ali pa vsaj pustili drug druge-git, ib v miru uživa z viuiki in v zasluženem pokoju.

Včasih, ko pridem na dvorišče, mije hudoza starimi Časi./.el tm si skuhali pol litra kave in jo s tremi skodelicami ixJnesli na dvorišče. Ra<îa bi vprašala sosedo iz nasprotnega tabora, kako je z njeno revmo ... In ko laki^ razmišljam, za trenutek pomislim, da ludi v nasprotnem lahoj-u niso vsi srečni z-iradi spora, pa vendar sc moiajo drsali pravil igre. Ker kri ni voda - pa četudi gre la prižeiíjeno kri!

?-al se knločasa nikoli neboza-vrlelo nazaj, loila kanček strpnosti, prijaznosti in nenazadnje zdrave pameti...

■ (Soseda)

"Dobrota" ne pričaliuj piačila!

Vsaka pravljični sc začne "Nekoč je živela...", vendar napisani članek ni pravljica, ampak resničnost. Resnica o sokrajanih, o dobrih in slabili ljudeh. Resnica o tistih ljudeh, ki so p^izabili na dobroto, srčno kulturo in spoštovanje do vsakega živega bitja, pa tudi do živali,

V krajevni skupnosti (»orica živim že koli 20 let. Rada som živela v leni okolju, kxla zadnjih nekaj let si iz dneva vdan zastavljam enako vpraša nje: "Kaj se je zgixlilo nekaterim mojim sokra-janom. da hO postali tako zagrenjeni. da so na pol i svojega življenja. nekje zavrgli dobroto, prijaznc^st iii ^rčno kulturcv/"

/raven sianwanjskih zgradb so se na Gorici gradile tudi družinske hiše. Mnogi lastniki stanovanjskih hiš in siancwaici bíokw Sí^ si zaželeli in nabavili domáčtí žival, muco ali psa. Kojo se žK'ali naveličali, sojo enoslav-nozavrgli, /Ciivržcne in zapuščene živali so tavale okoli stanovanj-'ikih blokov, iskale hrano in svoje gospodarje. Mnogi me<i njimi so le živali preganjali, pretepali in (îbmelavali s kamenjem. Vsi pa smo si zatiskali oči pred resničnostjo, da jc prtiblcm. ki sc tiče zapu-ščenih in zavrženih živali, pro^>lem nas vseh. Mi ljudje smodolžnipvimagaliin čkweiUco se obnašali do teh živali.

Ljudje, ki so se spopadli s tem problemom, so ustanovili 'Društvo za zaščito živali", ki ima svoje poti ružniee in člane po vsej državi. S fîvojim delom in nesebičnostjo so dosegli, da se jc za rešitev lega prt^blema zavzela tudi država in sprejela "ićakon o zaščiti živali". Zakon, ki jc naložil vsem državljanom, da pomagamo in sc človeško obnašamo do zapuščenih in zavrženih živjdi.

Kot smo dolžjii skrbeli za lept* okolje, zdravo in čisto narav<i, pmv Iako nam je cU^lžnosl ^kr-beti za domače, zavržene in zapuščene živiili. ki so sestavni del življenja na našem planetu,

"Ampak", mi ljudje smo nekje založili dobroto in srčno kulturo. S takimi problemi se ne bomo obremenjeval i. ven<lar bomo svojo zagrenjcnost in hud(^ijo "hranili" s tem. da lH>mo napadli in ncčkwcško ravnali s tistimi ljudmi, ki pomagajo zapuščenim in zavržciiim živalim.

Tem ljudem, ki so ohranili v svojem življenju dobroto in spt">Šlovanjc do vseh živih bitij, pil Whii dozjvii^enihživíJi. ïx'tmo s svojo hudobijo in nečloveškim odnosom zagrenili življenje, da nam ne bodi> vedno zjiova di^-

kaziwal i. "Kakšni bi nuirai i bili?'

Ciliiboko sem se zamislila nad tem, s kakšnimi ljudmi živim, ob naslednji i:gavi gospoda iz naše krajevne skupnosi i:"Če bi na svcv ji zemlji videl zapuščeno mačko, bi jo ustrelil." Spiwîovani gosptnl alibi na isli način odrekli pomi^ razcapanemu, lačnemu inbť>lne-mu in zapuščenemu človeku. Če bi se prikazal na vasi zemlji. Vsi Siuo živa bilja, ali Jie?

V moji krajevni .skupnosti je miu^i"» ljudi, ki s svojimi prispevki p<">niapjo nahranhi in zdraviti zavržene in zapuščene <U>nuiče živali-v večini muce. Vsem tem Ijudemgrevse moje ^pi^šuwanje in hvala.saj so mi pokazali, daše ni čas. da bi obupala nad ljudmi-

S sv(^jimi dejanji s^nlali vedeti vsem, da med nami Še takšni ljudje, ki v srcu nosijo dobroto, ljudje, ki so v lakšnih trenutkih pripravljeni ponudili rokov p<>-moi, ljudje, ki ^pi^îujcjo sc^čkwe-ka in vsiiki> živo bilje na tem planetu.

Med vsemi temi mojimi krajani izstt>pa mirna, dcîbra In poštena gospa Jožica Vcxlončnik. Gospa. ki je v svoji jeseni življenja sv^ij prosti čas, denar in dobroto

poklonila nesebični skrbi za Zii-puščene in zavržene živali. Pcv nosni smo lahko, da lakšen človek živi med nami. Človek, ki bi nam z-aradi svoje dobrote, nesebičnosti in srčne kuliure moral biti dokaz. <la smo 'Ijutljc', ne živa bilja v oklepih vsakdana, pixl katerimi ni nič 'človeškega'.

Vendar ni tako! Mnogi gospo Vcxiončnikovo zaradi njene di> brole. ljubezni in človeškega <xl-nosado živali zjiKï^aio. ponižujejo in pri njenem dobrem delu ovirajo na vse tníTŽne načine. Pritožujejo» se. nagovarjajo svoje sosede in sokrajane naj napadajo in «ibs<îjajo d<îbra dela gospe Vo dimčnik, naj sc pridružijo njihi^ vi nečkweíki in nezdravi skupini.

Vmíi« tem ljudem bi rada piwc-dala naslednje; Ni daleč čas, kose boste ozrli t^koh sebe in ugotovili da ste zaradi hudobije iniiečkv večnosli ostali SAMI. Za popravek napak bo takrat prcpoztio. Morate vedeti, da se človek nxii 2 vrlinami, kot so ljubezen, do lirota. odgovornost itd., vendar je cxi vsakega p<")sanieznika ixívi^-no. kako le vrline Človeštva vzgji-ja in neguje,

■ Marta Omerčič

Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje

Večer z Jožefom Zupanom

Drevi, iA> 19.1HK bo v Knjižnici Velenje ćvlrlktn kulturni večer. na katerem sc bo predstiivil slavist, kruižnicar, ravnatoU, pisaleU in pcKlprcdscdiiikgihnnja Uralna Z3iačkaSlovenyc, Jože ZUPAN.

po srcu je (»orenjec, doma izB^^hinjski 13ele, po duši pa Dolenjce. saj je colen izmed lreh(!) ravnateljev, ki .so v preteklem sioleiju (in šc danes) v<xlili znamenito šolo v Še nt rupe ilu na Dolenjskem, ki je postala naš.i galerija shwenskili ilustracij. V knjigi "Srečavanja" jc opisal svoja doživetja ob srečavanjih z Mileno /Cupančič, Melito Vtn'k. Eterto Ctolob. Antonom Ingoličem, Lcopiildom Suhodolčanom, Maro Kraljevo, Francclom Slano, Krislino Brenkwo. Branko .lurco. Ei<> Per^n;!, Ivanom Minat-lijcm, lonclom Pavčkom, Severinom kalijem in drugimi.

Ptîgtworbovixlila knjižničarka Marija GliiiŠck. kije tudi sama zelo aktivna v gibanju ' Bralna značka". V kulturnem pro gramu pabo^iKlclovala Zupanova hčerka, mag. Damjana Zupan, profese %rica na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.

Kol običajni'» tudi tokrat ne Ix"» vsiopninel Prisrčno vabljeni!

Vpis otrok v vrtec Šoštanj

vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2001/2002 bo potekal od 17.4.2001 od 6.00 do 14.00 ure, ob sredah pa do 17. ure in sicer: •za enote v občini Šoštanj na upravi, Koroška 13; • za občino Šmartno ob Paki v enoti Maja, Šmartno ob Paki 14.

Uprava vrtca Šoštanj

Modernizaciia tudi za sladkorne bolnike

PAMJAf^JUST/f/Ei(

1 SLAVKORNUĆOTICEa

Svdaj smi> zakorakali ^X'jsIik boko v letošnje loto: čas.jc, da predstavim vsť leloAnJc možnosti in novosti. Ptic» kujem. da sc Imste o rua ni žira li sami, saj ludi Vaši domat^i yxiravniki ne morejo skrbeti cisto m vsak<» »malenkost«. V olcviru diRl)etoto$ke ambulante so M vedno na voljo 3 ambulante v dolini: v Nazarjah m »ZgornjesavinJ6)nc«. v Topolšici £H nrine o.snovne prefiledc in potrebe in v Velenju. Zsidnja «imbuinnhi ne deluje v ZH želene m obsegu, SI m-pak tudi nek>ij jel>i»ljekot nić (vsaj dokler sc Društvo slad* kornih l>olnikov v Velenju s tem strinja). Sladkorni bolniki v Zgornje Savinjska dolini so aktivni« sHmi so ori^inlxi-rali že vrsto srečanj, tako strtK kovnih. or;»ani/adjskih in kuharskih. Na$e delo je, da

»moderni/i ramo« iHilnii^nično ambulanto.

Ta ombulanla je še vcdn(v nekakšna baza: bolniki Juliko dobile navixJiia za diete (od die-tetika). Í7uíitc Stí lahko za meritve krvnega sladkorja di)-ma (p<i5chno če sle si kupili ^ttkomelcr sami in bi ga radi čimbolj J okoristili I ), scvetla še vodno uvajam< » iiizulinsko terapijo. Na pťttobno željo bolnika se lahko tjtka terapija z inzu-linskimi injekcijami uvede ludi ambulantno (bolnik hodi od doma l-krat do 2-kral na leden K vendar je la sis le m počasnejši (uvcdlwskozi 6 icdntw) in ieij;i veliko stidekA'anja vseh.

Ob neuspešni terapiji in razvoju zapletov sladkorne bolezni lahko pomagamo dekama: Icžave so s iakalno vrsto pri okulúilu (takoza redne kontrole l-krat na leii> kot za očab ob

poslabj^anju vida), ptidobne težave so zaradi preobremenjenosti nevrok'Nga dr. Glavnika (za sladkorne bolnike lahko meri sposobnosti drobnih živ-ccv za pren<w signaiw in predlaga zdravljenje). Druge preiskave lahko opravite pri nas: lahko testiramo /jrn>gljivasli srca in pljuč (predviwm srčne bc^lezni so najštevilnejši vzn^k smrti pri sladkornih h(")lniki}i že dolga IcialKlahkoše dodamo opravite pregled ožilja tako zii dovodni (arlerijski) del kot za odvoilni (venski). Vsaj delno vam lahko svelujerao glede elastičnih nogavic (777S ji)i prizna res izjemoma), /Mo pa lalikt) ponudimo ecit»lno oskrbo tako ran kol drugih okvar stopal na.^ih sladkornih Mni-kov. Poleg medicinske (sterilne) pedikúře oskrba vključuje lasersko terapijo: naš laser je

nekolikt> močnejši od tistega v Ceiju. zalo lahko v kratkem ča.su (nekaj minut ) obsevamo ludi večje rane - ulkuse. Se vedno pa je uspeh lake terapije odvisen tudi od bolnika samega: bolnik z rano na nogi mora pt>čivali več. sproti preprečevali vsako infekcijo, sama obsevanja pa morajo bili dolgotrajnejša (optimalno je 20 do obiskiw. po 2 do 3-krat na leden sko/i 2 do 3 mesece, <.>dvisno od vnetja v rani in seveda same velikosti rane).

Novosti

z majem uvajamo novosi: dv bili bomo 2 aparata (za ambulantne in bolnišnične bolnike) za tridnevno merjenje krvnega sladkorja. Ta storitev je bila do sedaj v Skweniji največkrat uptv rabljena na pediatrič ni kliniki za

^ (POf^AŠ/MlRfJ

BOLNIŠNJCA TOfOtitC*

naše najmlajše »sladkorčke«, izvaja pa se že v Ljubljani In Mariboru. Ukrali s Ibpolšico bt» stekla aktivnosl tudi v Novem mestu. Kdo še upa reči» davSUweniji nismo z vsem na tekočem. Zaenkrat bo ta slt.^ri-icv rezervirana za (ivcimo tako) le^e bolnike s ciljem čimprej izboljšali ierapij(\ kasneje pa bo na voljo vsem. Icv^na predstavitev metode bo v kakšnem ptv sehnem članku: gradiva je preveč za j^adkomi količek, p;i tudi ne-sladkorni m bolnikom bo laka informacija morda zanimiva.

Dodam naj šo dve n(wosli. ki Ui več nisia. Prvi je sistem za brezigelno aplikacijo inzulina íinjex): sislem je na voljo za dobrih 4tX) DEM in vsak<^mc-scčni slrrŘki za ampuki. Slabost

je njegov način dekrvanja. Ob sprožitvi z velikih hitrosljo izbrizga pod koži) inzulin, kar pa ni cisto neivlečc (čeprav brez igle). Zaenkrat ga predvsem otroci niso marali, zalo tudi vsem starejšim predlagamo predhííden preizku.'v (na voljo lutli pri nas). Druga novost je ^ukomeicr Gluccwalch: tudi ta cena je cca.5WD0M.pred-higam pa ga samo za zelo akniv. ne, ki si tudi sicer merijo krvni &(adkorvsaj4do5-krat na dan. Vsak dan ga jept>trebnospr(s li umerili» tako da se zbada-njem po starem ne moremo v celoti izognili, /aenkral ga v biilniŠnici še nimamo.

Čakamo na Vaše želje in pobude.

12. aprila 2001

VRTILJAK

15

•Direktor Po]icijske up-rave Celje Edvard Mlačnik in načelnik Operativno komunikacijskega centra le iste uprave Peler Očkrl - oba sta Velenjčana -na eni od tiskovnih konferenc, javnosti sla zamolčala, da si je komandir Policijske postaje Velenje Robert Videc pri rekreativTiem Igranju nogometa zvii nogo/luja krivda izkJjučena« je povedala žena/ in jo ima zdaj že nekaj dni v mavcu /nogo. ne ženo/.

Robert Videc, poškodovani komandir Policijske postaje Velenje /levo/je v prisotnosti pomočnika Viilja Bezjaka razložil, kako je do poškodbe prišlo: "Ze res» da so bili soigralci sami mladi, ampak, dobro poglejte, a sem jaz videti star?"

m > Ekipa policistov PP Velenje: ^Z nami že ni igral. Mi svojih nikoli ne poškodujemo."

Svojo hišo in opremo sem s 40% popustom, ker

•) sem Izbrala paket premoženjskega zavarovanja ZM za 10 let

b) Imam psa Čuvaja, ki pametno gleda. ........«} nikakor nisem mogla dobiti 50% popusta.

Izberite

Novs Individualna premoženjska zavarovanja ZM lahko sklenete pri vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor lr> zsvarovalniceTIlia.

IzĎerřta najmodrejâi zsMjufiak zçor^ navedene irdFtve, Izpolnite 9e izrežite, prilepite ns dcfdsnkco In poâljlte na n8§ naelov: ZMd.d. -attâjeiPZ CanKarjM 3 2000MAflMr

Nagrajene« bomo Izžrebalf IS. maja 2001

NÂ.QBAPJ:

3 X pakat IndlvIduaJnega premožanjskofla zavarovanja za 1 la(o 1Q X majica ZM <

inmnvWiKavMmcfiMvtIvTMti pofnMnu v íMAadn'«Mi. OM In b^avnli

zavarovala

odro

Premoženjska zavarovanja hl$e, stanovanja m opreme lahko skler^e v toiarjih ali z devizno klavzulo za poljubno obdi^je od 1 do 10 let. Pri zavarovanjih, sklenjenih za obdobje daljše od 3 let, vam bomo priznali posebni popust. Ta pri zavarovanju za 10letzna&a kar 30%. Še dodatni 10% popust na letno premijo pa t)oste pridobili, fie boste pri nas istočasno zavarovali tako svojo ne^mičnino kot tudi stanovanjsko opremo.

Nagradna akc^a 2a premožflft^aka zđvanžvaflja

Ntjmodrajil odgovor Je:

(obkrožite)

a), b), C) Ime ÍR priimek:

Ulica in hitoaSt:

Kra) in poâlr^ $t.:

IPZ-NC-I

Stari vici

Tovaiièica v èoli vpraša Mil" ca, kje so Domžale. Mihec: "Na zadnjem mestu vi. nogometni ligi."

V šoli so se učili sklanjatev in Mihca pokličejo k tabli.

"Mihec, kako se sklanja dedek?"

"Brez kozmodiska zelo težko!"

Mihec pnnese v šolo podpi'

sano spričevalo.

Oče je phplsal; "Videí in na-

butal. Kovač.''

Mihec se je ves navdušen vrnil (Z živalskega vrta. "Pomisli očka, videl sem ta« ko veliko opico, kot si ti!" ''Ne klati neumnosti, tako velikih opic sploh ni!"

FRKANJE

Trg cvetja

LciciSnji velenjski cvetlični sejem ne ho v Cankarjevi uliei, iimpak na nuwem trgu. 'Ï0 paSc ne pomeni, cb "njem u" v j^omin namesto hiie cvetja dobili irg cveija.

Novo in spremenjeno

Rudar ima novega ircncr-ja in spremenjeno upravi>. Upamo, da bo to res tudi prineslo mvo in î^remenje-no igro. Cc bo ugla^n trio (Lah, Lukner. in znova Staj-ner) v pisarni, lv> verjetno uglai^ena tudi ekipa na i^i^u.

Dol uprava

Po zadnjem "l>riljanlnem" rezultatu ni)gomctašev Rudarja so navijači Velenjski knapi Je bolj glasni z zahtevo: Dol uprava. Pas tem ne mislijo, naj se člani uprave z vrhu tribune pomaknejo

nižje v vrste bliže igrL^u.

Prava firma

Po mnenju nekaterih bo sele zdaj (Jorenje poslala pravi ťirma. Šeíe letos bo namreč izplaiala prve dividende.

Zdravje

Letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen duševnemu zdravju. A zato mnogi visoki politiki o 7. aprilu niso govorili kaj veliko?

Rezervo

Le kdo pravijo, da jim v Ljubljani prinianjkuje stanovanj?! Saj jih niti toliko ne morejo vseliti, kol jih Vc-grad zgradi. Morda pa so na račun "province" tudi pn stanovanjih delajo državne rezerve.

Belo na črnem

Kaj ko bi se ljudje s "črnega" Klnte kunia obrnili na belega Marjana Jakoba.

Mleka je preveč, mačke pa mijavkajo. (Nekateri ljudje pa zaradi tega rjovejo.)

Praznik

Tudi pri nas se Ritmov v glavnem spomnimo Ic tedaj, koje 2 njihovim imenom ireha koga zmerjati. PaSe tedaj ne uporabljamo izraza Rom»

Križev pot

Nekateri na naSem območju bi radi obudili križev pot. Mnogim državljanom je (o aktualen vsi\kodnevni pojav.

Era v svet

Era se ni podala le v Makedonijo. Segla je kar na .f a-ponsko. Zaenkrat le preko igralca namiznega tenisa .Slatitóka. Z njegovim uspehom sc morda odpira nova era tega Sporta v dolini.

SRD

Ukinili uaj bi SRD in napolnili privatizacijsko luknjo. Oloveka ob tem kar sprelctava srd.

16

TV SPORED

12. aprila 2001

ČETRTEK, 12. aprila

PETEK, 13. aprila

SOBOTA, 14. aprila

NEDEUA, IS. aprila

PONEDEUEK, 16. aprila

TOREK, 17. aprila

SREDA, 18. aprila

SLOVENIJA 1

OS.OO Odmevi 08.30 Mostovi 09.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe IZ školjke 10.30 Nosorog in pri^telji, 12/13

11.20 Lobanje grofov celjskih 11.60 Carizaćimb brancinovi (ileji

12.20 ûospodaiski izzi^

13.00 Poručila, šport, vr^e

14.10 mtervju

15.00 ZOOM

16.30 PonTeilaJpojt. vreme

16.45 Pustoiov^lne pod vrbami, risanka

16.50 Volkovi, čarovnice in velikani

17.00 N3 liniji

17,45 Noviraziskovafci. 15/16

18.45 Risanka

19.00 Kronika

19.30 TVdnevrIk. §port vreme

20.05 Tednik

21.00 Prvi in drugi

21.20 Osmi dan

22.00 Odmevi. Sport, vreme

22.50 Ne/;nanioder

23.20 Plenikii. 2/6

23,50 Novi řáziskovak;!. 15/16

SLOVENIJA 2

08.00 Vrerr^enska panorama 09.00 Videospotnice 09^5 Rad imam Lucy 10.00 Ljubica. 9/10 10.45 Car^inevveleme5lu.4. del

11.05 Frasier, 18/24 11.25 TVprodaia 12.05 Ples na nevarnih deh, dokům. oddaja 14.30 Svetporo^a 15.00 2enska v pasu, ang. film 16.30 Rad imam Lucy, 7. del 17,00 Ljubtea, 10/10 18.00 Potvmekc,j(i2noaí.f. 19.40 Videospoinics 20.05 Osamljeni planet 21.0 NâSe rrraio mesto,1/Í3 22.00 Poseben pogled: Outi v Skoljkt, jap, aniirr. film 23.25 Altee na begu, nem. film 00,50 Videospolnice

07.00 10.00 11.00 11.50 12.40 13.10 14.05

15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 20.00 21.45 22.40 23.30 00.00

Dobro jutro. Slovenija MoJa usoda si (i Črni biser. nad. Obala ljubezni, nad. TV pnîdaja Lepo je biti milijorur Zakon v Los Angelesu. nan.

TVprodaia. nan. Oprah show Obala ljubezni, nad. Črni biser, nad Moja usoda si ti, nad. 24 ur

Sporočilo, 1/4 Urgenca, nan. JAG, nan. M,A,S,H., nan, 24 ur, ponovitev

<S3>

09.00 Naj spol dneva 09.05 V mojem koSku je pa

mavrna. ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Naj spot dneva 10.15 Naispot.pon. 11.15 Vldeosťani 18.20 Naj spot dneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Državno srečanje

orfovih ^pin, posn. izGrosuplja 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Uglasi 20.00 VrednojestD{)itinoler-obisk v šolskem muzeiu 20.30 Gremo v ^no, oddaja za

ljubitelje filma 21.00 Naj viîa, oddaja Z narod-nozâbâvfto glasbo, gostje: Vesele Štajerke 22.15 Regionalne novice 22.20 Motor spon mundial, tedenski pregled dogajanja na področju mote ^rta 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videosb^ni

SLOVENIJA 1

08.00 Odmevi

08.30 Prisluhnimo tiSini

09,00 Zverinice iz reztie, 8/13

09.20 Pu siok^vSčine pod vrbami, 11/13

09,25 Vofkovi, čarovnice in velf-

kani, 5/13

09.35 Na liniji

tO.05 Oddaja za o^oke

10.30 Noviraziskovak:i.15/16

11.25 Alma, 2/3

î3,00 Poročita, Sport vreme

13,30 Prvilndnjgi

13.50 Narava gre svojo pot

14.35 Osmi dan

15.05 Vsakdanjik in praznik

16.00 Mosbvi

16.30 Poročila, Sport, vreme

16.45 Zares divje Svali, 20/26

17.10 Sanjska dežeia. potopisna serija

17.45 Humanistika

18.45 Risanka

19.0 Krondo

19.30 TV dnevniK šport, vreme

20.05 Garači,12.del

21.00 Deteljica

21.10 Opojna prosojnost barve

22.00 Odmevi, Sport, vreme

22.50 Gledališče Rok

22.55 Pofnočniklub

00.05 Zoofobija: hipofobija •

strati pred konji

00.10 Osmi dan, ang (ilm

SLOVENIJA 2

08.00 Vœm«nska panorama 0910 Vkleospotnice 09.35 Rad imam Lucy, nad. 10,00 Ljubica, 10/10 10.50 Osamljeni planet 13.15 Morska druščina, am. Í. 14.55 Golgotha,íranc.čbfilm 16.30 Rad imam Lucy, nad. 17.00 Angel, varuh moj, 1/30 18,00 Evangeličansko bogo-

sluice, prenos iz Hodoša 19.00 Mojstrovine Stovenije •

izdelovalec pirhov 19.00 Videospotnice 20.05 Mekong, dokum. oddaja 21.10 Križevpot, pren. iz Rima 22.40 RetumdHttnative.an.r. 00.15 Rojstva, poroke in smrti, 3/4

01.05 Izsiovertskihjazzklubov 02.05 Vkleospotnice

07.00 10.00 11.00 11.50 12.40 13.10 14.05 15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 20.00 21.00 21.00 23.00 23.50 00.50

Dobro jutro, Sfovenija Moja usoda si ti, nan. Cmi biser, nan. Obala IfubeznI, nad. TV prodaja Lepo je biti milijonar Umor, nan. TV prodaja Oprah show Obâiâ ljubezni, nan. Črni biser, nan Mo|a usoda si ti, nan. 24 ur

Špiciji, nad. šptclji, nan. Fui gas. amer, film Zlata krila, nan. Nevamedirke. nan. 24 ur

<53>

HmnmM 2T

BS

SLOVENIJA 1

08.00 Odmevi

08.30 Zgodbe iz Školjke 09.00 Radovedni Taček

09.20 Otroška oddaja

09.45 Z znamko okoli sveta, kanad. film

11.30 Lingo, tv igrica

12.00 Tednik

13.0 Poročila, šport, vreme

13.15 Pod piramido

13.40 Kraljkraljev, amer, film

16.30 Poročila, Spon. vreme

16.45 Franček, 23/26

17.(K Leteče dvigak), 4/7

17.50 Na vrtu

1B.15 Ozare

1B.20 Svet čudes, 4/13

ia.50 Risanka

19.00 Danes

19.05 Utnp

19.30 TV dnevnik. Sport, vreme

20.05 Onon

21.35 Za devetimi gorami, 4. del

22.05 Ft^sier, 20/24

22.45 Poročila, Sport, vreme

23.20 Sopranov!, 14. del

00,10 Leto nasilja, amer, film

SLOVENIJA 2

09.15 Videospolnice 09.50 Jasno in glasno 10.45 Tajska, dokum. film 11.10 TV prodaja 11.40 Frida, prisrčno vaSa. nor*

veSki film 13.40 Slovenska polka in valček 2001

14.55 Košarka NBA: Houston-

Poriland, posnetek 16.^ 0PvodhojW3. tekmaF

končnice (t) 17.25 Novo mesto: košarka -Krka Telekom,Union Olimpija 19.30 Videospotnice 20.05 Frenchman-s creek, an. f. 21.45 Praksa, 27. del 22.35 Sobotna noč 00.35 Videospotnice

HmnmM 2T

09.00

Dobro jutro, infonnativ-

no*razvedrilna oddaja

i 10.05

10.00

Naj viža, pon., gostje: Ve

I 10.10

sele štajerke

i 11.40

11.15

Vabimo k ogledu

j 16,55

11.20

Najspotdneva

j 19.00

11.25

Motor sport mundial, po

\ 19.30

11,55

novitev Videostrani

: 19.55 i 20.00

18.15

Naj spot dneva

18.20

Regionalne novice

i 20.20

18.25

Športni bk>k

18.30

Miš maš, otroška oddaja

j 20.30

(3. TV mreža)

19.30

Obvestila

19.55

Vabimo k ogledu / Oglasi

20.00

Sosed, ameriškt film

i 21.50

21.30

Regk^nalne novKe

21.35

Športni blok

21.40

Iz oddaje Dobro jutro

i 22.10

22.30

Naj spol dneva

I 22.30

22-35

Videostrani

i 22,35

06.00 TV prodaja

06.30 Zajec dolgouhec in prijatelji

10.00 Dolžina Zakaj. hs. serija

10.30 Navilianka, nan.

11.00 Mestni fantje, nan.

11.30 Šolska košar1(arska figa

12.30 Ameriška gimnazija, nan.

13.00 Formula l.pren. treninga

14.00 TVdoberdan

14.50 Sovražna priča, 2/2

16.30 Močno zdravilo, nan.

17.30 Skrita resnica, amer, film 19.15 24 ur

20.0Q Lepo je bili milijonar

21.10 Usodni val, amer, film

23.00 Glasba iz druge sobe,

amer, film OO.K 24 ur, ponovitev

kanali

ft7

«2

09.00 Naj spot dneva 09.05 MiS maš, oddaja za oiro-ke, pon.

Vabimokogledu Sosed, am. film, pon. Videostrani Naj spot dneva Aerobika, 4. oddaja OOveslila

Vabimokog ledu/Oglasi 981. VTV magazín, reg. informativni program VeQkonoČna poslanica, Jole Vehovar. župnik 5, festival polk in valčkov na Koroškem, posn. 2. deia koncerta na Preva-Ijah

Pot v Jeruzalem, dok zapis

VTV magazin, pon Naj spot dneva

Videostrani

SLOVENIJA 1

OB.OO Živžav

09.50 Velikonočna maia, pren.

iz Grgarja pod Svâo goro 11.00 Huian,6/B 11.25 Ozare 11.30 Sutare

11.55 Papeževa velikonočna poslanica mestu in svetu, prenos Iz Rima 12.40 Glasbena oddaja 13.00 Poničila. Sport, vreme 13.10 Ljudje in zemlja 14.00 Dobri stari pianino, slov. čbfilm

15,35 Sledi, odd. o ljubit, kulturi 16,00 Ljubo doma, odd. tv Mb 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.50 Vsakdanjik in prazni 17.45 Slovenski magazin 18.15 Ven? nika deseniška 18.45 Risanka 16,50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, SporL vreme 20.05 ZOOM

21.40 Človek, dvignjen i? samote pozabljenja, dok, odd. 22.15 Poročila, Sport, vreme 22.40 Zgodbe o loijigi 22.50 Brezrsza 23,50 Bartoll v Italiji, končen

SLOVENIJA 2

OB. 55 VMeospouiice 09.30 Nom zaljubljena, 46/47 09.45 NaSemafomesto.1/13 10.35 Pripravljeni, oddaja o sk>-

venskt vojski 11.05 Mladi slovenski bafetni plesali

11.25 Lessylphideszijub. sred.

glasbeno in baletno lolo 11.40 TV prodaja 12.10 Hostarji, ang, film 13.45 Yehudi menuhin. violinist 15.^ Vremenska panorama 16,25 KoSarka nba action 17 .00 f^ednarodno prvenstvo v

RC. posnetek 17.55 SP v hokeju na ledu-skupine B - KrvaŠka:Sio-venija 19,30 Vkleospolnice 20.05 Velika fadja, an. dok. odd.

21.00 CIkcak

21.35 Homo turistk: us

22.05 Končnica

23.05 Ljut)ica. amer. f>lm

00,45 Šejkov sin, amer, film

01.50 Vkleospotnk«

08.30 Zajec Oolgouhec in piijaterjl

10.00 Dnjžina Zakaj, nan.

10.30 Navihanka

11,00 Mesini fantje, nan.

11.30 Šolska košarkarska liga

12,30 AmeriSka gimnazija, nan.

13.00 Brata, nan

13,30 Formula 1: Imola, prenos

16.00 Sam z dojenčkom, nan.

16.30 Prva izdaja, nad.

17.20 Guy Hanks, amer, film

19.15 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar

21.10 Tat za vedno, nan,

22.10 Športna scena

22.55 Elijevogenj, amer.film

00.50 24 ur, ponovitev

Hmnm» sr

sa

09.00 MiSMai, odd. za otroke 1C,00 iz pon. odd. Dobn? jutro 10,50 980. VTV magazin 11.10 Športnitorek 11.30 Športni gost, pog. v studiu, gostje: RK Gorenje 12.15 Vab^ k ogledu 12,20 Naj viža, oddaja z narod-no-zabavno glasbo, gostje Vesele štajerke 13.35 ]z sred. odd. Dobro jutro 14.25 981.VTVmaga2rn 14.45 ]z peL oddaje Dobn) |ulm 15,40 Videostrani 17.00 Županovatorta,pog., gostvstudiu: Ljubo 2ni-dar. župan občine Polzela 18,00 5. festival pdk In valčkov na Koroškem, posn. 2. dela kon. naPrevaljah 19 .20 Pot v Jeruzalem, dok. 19.40 Naj spol, glasbena odd.

gost Sebastian 20.40 Gren^ v kino, oddaja za

Ijubrdje filma 21. tO Vkleostrani

SLOVENIJA 1

08.00 Utrip

08.20 Zrcalo tedna

08.40 Pod piramido

09.05 Zares divje živali. 20/26

09.30 Sanjska dežela, tv serija

09.55 Naočnikinočalnik-naro-

be svet, 4/10

10.35 Humanistika

11.10 Dosežki

11.30 Na vrtu

11,55 Svetčude8,4/13

12.25 Sledi, odd. o ljub. kutturi

13.00 Poročila. Šport, vreme

13.30 Ljudje in zemlja

14.20 Polnočni klub

16.00 Do!)erdan, Konsška

16.30 Poročila, Šport, vrene

16.45 Mikin Makin črkopis

16.50 Telebajski

17.15 Radovedni Tačd(

17.45 Recept za Zdravo Življenje

16.35 Žrebanje 3x3 prus 6

18.45 Risanka

19.00 Kn)nik3

19.30 TV dnevnik, špon, vreme

20.05 Julija, 1/13

21.00 Goreinljudje

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.25 Stebri sk^venskega g leda<

liŠČa; M^ena MuhiČ

23.15 Recept za zdravo življenje

SLOVENIJA 2

09.00 VidS0SpQtnk:e

09.35 Rad imam Lucy, 13. del

10.00 Angel, varuh moj. 1/30

10.40 Nagrobna glasba KV 42. Mozart

11.05 Delki zbor Iz zbon:)vske

Sole M. Glinka

12.30 Mekong, dokum, oddaja

13.25 C^cak

14.00 Sobotnanoč

16.00 Pripravljeni, oddaja o skh

venski vojski

16.30 Rad imam Lucy. nan.

17.00 Angel, varuti moj, 2/30

18.00 Tele M, tv Maribor

18.30 Štafeta mladosti

19.30 Videospotnica

20.05 Skrivnosti vojne, 9/13

21.00 Studiocity

22.00 South park. 30. del

22,30 Metropolis

23.00 Brane Rončel izza odra

00.25 Rdeča zastava, at>g.čbf.

01.30 Videospotnice

i > -.1 -T V

i 07.00 Dobrojutro. Slovenija

\ 10.00 Moja usoda si ti, nad.

I 11.00 Čmibiser, nad,

: 11.50 Obala ljubezni, nad.

j 12.40 TV prodaja

i 13.10 špoftnascena

; 14.05 Umor, nan,

i 15.00 TV prodaja

\ 15.30 Oprah shovi

\ 16.25 Obala ^ubezni. nad.

i 17.20 Čmibiser,ndd

i 18.15 Moja usoda si ti, nad.

i 19.15 24 ur

\ 20.00 TVdoberdan

i 20,55 Sedma nebesa, nan.

i 21.50 Možie v belem, nan,

i 22.40 JAG, nad.

i 23.30 M.A.S.H..nan.

\ 00.00 24 ur, ponovitev

kanali

27

09.00

10.00 10.20 10,25 10.30

11.50

12.20 18.55 19,00

19.25 19.55 20.00

21,00

22,30 23.20 23.25

Dobrojutro. informativno - razvedrilna oddaja 981. VTV magazin, pon. Vabimo k ogledu Naj spot dneva 5. festival polk In valčkov na Kon^âtem. posn. 2. dela konc. na Prevaliah Vredno je stopiti noter-obisk v Verskem muzeju Videostrani Naj spot dneva Mojster kraljeve igre. Jure Plaskan Obvestila

Vabimo k ogledu/Oglasi Jaz sem trta, vi mladike, velikonočni pogovor, gost Mirko Kr«âovec Koéaika. posn, tekme, Geplln Slovan : Piv. Laiko (z oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Videostmni

SLOVENIJA 1

08.00 Mosbvi 09.00 Srebmogrivi konjič 09,25 Radovedni Taček 09.45 Lahkih nog naokrog 10.30 Recept za zdravo živ Qenje ti.20 Naokolipc Nemčiji 12.05 Julîfâ, 1/13 13.00 Poročila, Sport, vreme 14.20 Gore in lji>dje 15.t0 Stebri slovenskega gledališča

16.00 Pod Pekrsko gorco, oddaja tv Maribor t6.30 Poročila, šporv vreme 16.45 Glasbena šala 17.00 SkiivnidnevnlkJadrana

Krta. 1/13 17.45 Renzo Piano, dok. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronrka

19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarjin, 7/12 20.35 Nadnaravno, dok. oddaja 2t,10 Afaualno 22.00 Odmevi, Šport, vreme 22.50 Alma, 3/3. drama 00.30 Renzo Piano, dok. oddaja

SLOVENIJA 2

08.10 Videospotnice 08.45 Rad Imam Lucy, 14. del 09.10 Angel, vanjhrmj, 2^30 10.00 Skrivnosh vojne, 9/13 10.50 Velika ladja. dok. oddaja 11.40 TVpnMiaja 12.15 Kralj kraljev, amer, him 15.00 Studncity 16.00 Metropolis 16.30 Rad Imam Lucy, nan, 1700 Angel, varuh moj, 3/30 18.00 Sestre, amer, fdm 19.30 Videospotnce 20,05 Glasbeni festival pon, 21.00 Strah. sk>venskitilm 22,45 AUcâ, doloim, film 23.15 Svet poroča 23.45 Ženska mojega življenja,

franc, fiím 01.25 Videospotnice

— TXX M

07,00 Dobro jutro, Stovenija

10.00 Moja usoda SI li, nad,

11.00 črni biser, nad.

11.50 Obala ljubezni, nad.

12,40 TV prodaja

13.10 TVdoberdan

14.05 Urrior, nan.

15.00 TV prodaja

15.30 Upr^hshow

16.25 Obala ljubezni, nad.

17.20 Črni biser, nad.

18.15 Moja usoda si ti. nad.

19.15 24 ur

20.00 Resne zadeve, amer, film

21.45 Naša sodnca, nan.

22,40 JAG, nan.

23.30 M.A.S.H., nan.

00.00 24 ur, ponovitev

kanali

27

09,00 Naj spot dneva 09,05 Jaz sem tna, vi mladike, velikonočni pogovor, gost Mirko KraSovec 10.05 Vabimokogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Košarka, posnetektek-me, Geplin Slovan; Pivovarna Lažko 11.45 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Aerobika, pon. 4. oddaje 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 982. VTViïiagaan, reg

informativni pn:igram 20.25 Športni torek, športna in-

fomutivna oddaja 20.45 športni gosLkcHiL odd., gost v studiu; Mitja Kune 21.30 Evropski turnirji v golfu

(3. TV mreža) 22,00 ATV predstavlja (3, TV mreža)

22.25 Iz prod. 2LTV: oddaja ATV Signal Litija 0.TV mreža) 22.55 VTV magazin, pon. 23.20 Šponni torek, pon, 23.40 Najspotdneva 23.45 Videostrani

SLOVENUA 1

O&OO Odmevi 06.30 Dobadan. Koroška 09.00 Babar, 66/78 09.20 Leteče dvigab. 4/7 09.50 Glasbena šala 10.05 Skrrvnt dnevnik Jadrana

Krta, 1/13 1030 Ungo,tvigrKa 11.00 Renzo Piano, dokum.

oddaja 12.00 VničkarjilL,7/12 12.30 Nadnaravno, dokum. oddaja

13.00 Poročila, Sport, vreme 13.10 Človek, dokum. oddaja 13.40 Z znamko okoli sveta,

kanad, film 15.20 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, Spon vreme 16.45 Mďe sive celice, kvfz 17.45 Nosorog in druščina,

13/13 IB.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 Dnevnik, Iport, vreme 20.05 Praznovanje, danski film 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.55 Svetovni izzivi 23.30 Komorni ansambel Slovénie um

SLOVENIJA 2

09.00 VkJeospotn^e 09.35 RadimamLucy.10.del 10.00 Angel, vanjh moj, 3/30 10.40 Uran, Iranc. film 12.15 TVprodaja 13.55 KorrKP turisticus 14.25 Alk:a, dokum. film 15.00 štafeta mladosU 15.55 FolkArea-Tirana2000, l.del

16.30 Radirt)amLucy.l6.del 17.00 AngeL varuh mc^, 4/30 18.00 Izginili brez sledu, amer, film

19.30 Vkleospotnk^e 20.05 Liga prvakov v nogometu 23.30 Umori, 1/23 00.10 Umor tz strasti, am. film 01.40 Videospotnice

07,00 Dobro julro, Slovenija

10.00 Moja usoda si ti. nan,

11.00 Cmi biser, nad.

11.50 Obala liubezni. nad,

12.40 TVprodaja

13.10 Naša sodnica, nan.

14.05 Umor. nan.

15.00 TVprodaja

15.30 Oprah show

16.25 Obala ljubezni, nad.

17.20 črni biser, nan.

16.15 Mojausodasitlnan.

19.15 24 ur

20.00 Na^rolnici, amer, film

21.45 Newyorská policija, nan.

22.40 JAG, nan.

23.30 M,A,S.H.. nan.

00.00 24 ur, ponovitev

kanali

27

sa

09.00

10.00 10.25 10.45 10.50 10.55

11.40 18.20 10.25 1B.30

19.30 19.55 20.00

21.00 21.30 21.35 22.25 22.30

Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 982, VTV magazin, pon. Športni torek, ponovitev Vabimokogledu NaI spot dneva športni gost, ponovitev, gost v studiu: Mitja Kune Vkfeostrani Naj spot dneva Regionalne nov«e Mladinski program (3. TV mreža)-čas za nas Obvestila

Vabimo k ogledu / Ogiast Video lop. oddaja zglas* benimi vkieosp(^ (3. TV mreža) Vlva turtstica Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Videostrani

12. aprila 2001

"«Him

MODROIIEIL^ KRONIKA

17

POLICIJSKA POSTAJA VELENJE

štirje ranjeni v Vinsici gori

v Lorck. 3. aprila, ob 19.25, se je na glavni cesti pri Vinski Cîori zgodila hujSa prometna Cíncsrcča.

3'J-ielni Celjan M. D. je vozil osebni avtomobil iz smeri Vinske (iore proti Veliki Pirešiei. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno smerno vozišče v tistem, ko je po njem pripeljal 42-letni voznik osebnega avtomobila M. M. iz Velenja. Prišlo je do bočnega trčenja obeh vozil. Voznik M. D. pa je nalo čelno trčil v tovorno vozilo, s katerim seje iz Velike Pire.5ice pripeljal 54-letni A. V iz Slovenskih Konjic.

V nesreči se je voznik tovornega avtomobila hudo poškodoval, voznika osebnih avtomobilov in Ifi-letna R M., sopotnica v vozilu Velenjčana, pa so bili lažje telesno poiiko-dovani.

Delovna nesreča v Foriju

v torek, 3. aprila, okoli 15. ure, se je v podjetju Fori, d.o.o., v Velenju, pri delu na stiskalnici huje poškodoval 21-letni delavec D. D., doma iz. Vinske Gore. Stiskalnica mu je stisnila kazalca obeh rok.

Poškodovanega dclavca so prepeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.

Po toiarje v stanovanjsko podjetje

v noči na sredo, 4. aprila, je neznanec vlomil v prostore Stanovanjskega podjetja Velenje. Notranjost je preiskal, našel in odnesel pa okoli 40.000 tolaijev.

Avtomobili jim gredo na živce

Na Kardeljevem trgu v Velenju je neznanec v četrtek, 5. aprila, popoldne, namerno poškodoval osebni avto seal ibiza. Lastnico M. V je oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.

Na parkirnem prostoru na Šaleški v Velenju pa je bila podobne "obravnave" deležna škoda octavia. Lastnik V S. je zaradi objestnosti oškodovan za okoli 150.000 tolarjev.

Drzna tatvina

v zgodnjih jutranjih urah, 6. aprila, je občan M. B. iz Velenja v nočnem baru Vrtnica plačeval .še zadnji zapitek. Do njega je pristopil predrzni neznanec in mu iz denarnice v/el 2().0(X) tolaijev, nakar je pobegnil iz lokala.

POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE

Poškodovana motorista

v torek, 3. aprila, ob 15.15, se je na regionalni cesti v bližini Dola pri (îomjem Cîradu, hudo poškodoval 34-let-ni motorLst R. M. iz Kiimnika ter sopotnica 30-letna L. R. Motorist je vozil iz Čmivca proti Cîornjemu Gradu, v blagem desnem ovinku pa izgubil oblast nad motornim kolesom, zapeljal levo izven vozišča ter trčil v nabrežino.

POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC

Avtoradio

V noči na ptinedcljek, 9. aprila, je neznanec vlomil v osebni avtomobil golf, parkiran na dvorišču stanovanjske hiše na Vranskem. La.stnik S. C, kije oškodovan za okoli 30.(X)0 tolarjev, pogreša avtoradio, dokumente in Štiri kasete.

Žejen ne bo

V noči na ponedeljek, 9. aprila, je neznanec iz nezavarovanega skladišča podjetja (Hobacom v Založah, odnesel 23 plastičnih zabojev s pollitr.skimi steklenicami brezalkoholne pijače Rally, vredne okoli 35.000 tolarjev.

Jezen na skakalce?

Za i)k<»li 2<H).(H)() tolarjevákiHlej«povmtčil neznanec, kije v noči na nedeljo, 8. aprila, na objektu Skakalnega kluba Velenje, razbil šipo nu oknu ter zunanjo svetilko. Na doskočišču skiikalnice je razbil pokrov telefonske omarice, z vrha doskočišča pa je pi) pobočju skotaiil večjo skiilo in prt (em poškod<»vai plastično maso in obirajo.

■ Foto: vos

Pred vrati je Velika noč

Previdno s pokanjem!

v času velikoni>čnih praznikov in pričakovanj je marsikje v navadi pokanje, .še posebej tisto s kait>idom in možna-rji, ki zahteva posebno previdnost, ustrezno rokovanje in upoštevanje varnostnih uki-eptw.

Starši, nikar ne dovolite svojim otrokom, da sami streljajo .s karbidom! Nesreča nikoli ne počiva! Otroci pa se velikokrat nc zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje.

Zasegli BMW in yamaho

v soboto, 7. aprila, so velenjski policisti 25-lctiit;mu C. O. iz Velenja zasegli osebni Jivtomobil BMW 320 i, italijanske registrske oznake, ki je bil 17. marca Iclos ukraden v Ilaliji. Poleg avtomobila so policisti zasegli tudi kljuic vozila in dokumente.

Ziiradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja bodo zoper E. C), podali kazensko ovadbo.

V nedeljo 8. aprila, pa so policisti v Topolšicl 23-letnemu G.B. zasegli motorno kolo znamke vamaha. Izkazal<i so je. da je lastnik iz I IrasliiiCiin dal mcstorno kolo v poskusno vožnjo potencialnemu kupcu iz Topolšice. Ker se ta mendaz njim v Hrastnik ni vrnil v dogovorjenem času, je prodajalec "zadevo" prijavil policistom.

rm

Zahodno parkirišče Golovec, Celje

- vsako soboto (od 6. - 13.h)

- vsak torek (od 13. - UM)

Z p O

javni gospodarski zavod za urejanje javnih porkiriič In gospodaqenje z javnimi objekti Celje

Motorist! pozor!

Da bo vožnja varna

P<milad in sonce sta na prometne površine privabila tudi številne voznike motornih koles in koles z motorjem. Dober voznik kolesa z motorjem je pazljiv in obziren do vseh udeležencev v prometu.

Za vožnjo "uporablja" voziSče in ne pločnike, kolesarske steze ali peš poli in upošteva prepoved vožnje tudi lam. kjer je prepovciian

promet za motorna vozila ter kolesa z motorjem.

Za varno vožnjo ima tehnično brezhibno kolo z motoijem in uporablja vamcKlno čelado. To uporablja tudi .sopotnik.

Dopolnil je 14 let starosti in ima opravljen vozniški izpit "H" kategorije. Tega ima vedno pri sebi in ga na zahtevo tudi poka/.e policistu.

J J

aluminij montai komen

Vam lahko pomagamo pri izbiri PVC in ALU oker), vrat, senčil, zimskih vrtov, fasad?

POKLIČITE NAS!

CEUE: (03) 425 49 38 (041) 345 378

www.aluminij-montaí.si

KOMEN: PVC (05) 7395 915 ALU (05) 7395 910

18

SPORT IN REKREACIJA

«»^cas

12. aprila 2001

Tabor usoden za Tomažiča

Kako dolgo

bo vzdržal Osmanovičl?

Prťj^njí leden Je hil u.so* den /a dosedanjega \elei\j-skeiia trenerja Tonlja To» mažića. Najprej so njegovi nu^unielaši i/^ubili povral-nn (lolfinalno tekin(»/Olim-pijo /a Rť/i^mdorn z 1 : 4, nato (Kt Jih Je na igrišču ob Je/eru polunkal ^e predzadnji Talx>r. No, {mtunkal je le trenerja, kije po sol>otnem. pora/.u (i/id je hil 2 /a Se/ance) i/Javil, da nima več votje in /elje trenirati in« ko nekakovostno moštvo in napovedal odstop.

Tega je Rudarjevo vodsivo v ponedeljek dopoldne sprejelo. Zanimivo, 5e Ís!i dan so se dogovorili / Edinom Osmaníívičeni. kije nazadnje treniral lirrCtorieo. da bo mastvo prevzel do konca j^r-venslva. Sicer pa so nekateri že vnaprej napovedali Osmanovičev prihod, kajti na zadnjih tekmah je bil reden gost Rudarjeve tribune. Igralci so seveda ostali in za zdaj nihče ni dobil odpovedi. So pač vedno i^rtve "5ok terapije" trenerji.

V klubu so sicer napovedali kazni za drugorazredni no

gomet. ki ga ?e nekaj časa spremljajo maloštevilni Iju-inteiji nogometa, pa so si za zdaj premislili oziroma počakali bodo še nekaj časa.

Skratka, igralci so dobili no vo priloi^nost (!?). Na prvi preizkušnji so bili že včeraj, ko so v 24. prvenstvenem krogu gostovali pri zadnjih

So domači poraz s Taborom maščevaU včera] v

Domžalah

Domžalah, zahteva za zmago pa bit pred njimi nedvomno v soboto, ko bodo ob 18. uri gostili Primorje, in naslednjo sredo, ko bo ob Jezero priSel Drago Kosianjkk s svojim Dravogradom (ob 18.00).

Ce po Leh tekmah nc bo (dovolj) točk. bodo golovo sledili novi ukrepi, kajti potem bi se Rudar znaa.^cl v nevarnih vodah-

Zaradi izgube ireh točk so Velenjčani zdrkni)! na Šesto mesto, saj jih je prehitelo Primorje, ki je premagalo zadnje Dominate s 3:0. Ob morebitni zmagi nad Taborom bi se bil Rudar po tt^kah izenačil na tretjem mestu s HIT Oorieo, ki je doma ne-prlčakovanovLsoko-z l:4iz-gubilas Korotanom-

Sicer pa je bil lo krog gostujočih ekip, saj je v Celju zmagala ludi Mura, domači Publikum je premagala s 3:0. .^c druga dva izida: Olimpija - Dravograd 2:1 in Maribor Pivovarna Laško - Kojx;r 2:0. Še vedno je v vodstvu Olim-pija s točko več od Maribora.

■ vos

NK Esotech Šmartno

Odmor jim je gotovo koristil

V dru}*i državni nouometnl liui so v nedeljo lKlí^^aki redni krog, igralci šmarskega Esotccha pa so bili pn>sti. Glede na ra/plel na ostalih igriščih soSmarčani ostali na Četrtem mestu, povečuje pa se zaostanek za moštvi pred njimi.

Po porazu v Kidričevem je irener Vojislav Simeunovič največ pozornosti namenil krepitvi telesnih moči. odpravljanju napak v igri in uigravanju mo.Uva, ki bo nastopilo v Zagorju. Na tem pomembnem gastovanju zaradi kartonov ne bo igral Vedenik, poškodbi pestita Zlodeja in Poklcko, zaradi službenih dolžnosti pa ne trenira Korun. Zato bo moral trener v moštvo za Zagorje vključil nekatere igralce, ki z dvojno registracijo igrajo na Vranskem. Ta teden bodo nogometaši Esoteeha odigrali prijateljsko tekmo, po kateri bo trener sestavil udarno postavo za nedeljsko gostovanje.

V prvi državni kadetski mladi igralci HRC gostili vrstnike Faktorja in igrali 1: 1. Šmarčani so po prvem polčasu po avtogolu gostujiičega igralca vcxlili z 1:0, gostje pa so v drugem polča.su izenačili- Mladinci ERE so prav lako doma z mladinci Faktorja izgubih z 0:2 (0:il)

Prvcastvo so nadaljevali tudi najmlajši v ligah medobčinske nogometne /veze- Izidi: do (2 let: Mons Claudius-ERA 1:1 (sirclec Trop), do Ulet: Mons Claudius - ERA 2:5 (Skornšek 4. Puncer).

Meddržavna tekma v Šmartnem

Vsredo, 18. aprila, bo vSmartncm ob Paki mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Slovenije v kategoriji do 1.^ let. Njen začetek bo ob 17.00-

■ Janko Gorićnik.

KK Elektra

• « »«é«éa««aaa

Se tri tekme za drugo mesto

Se prvd začetkom tekme se je pokvaril semafor 7Si merje* nje i^ralne^a časa. Tekma seje nato začela s skoraj enoiir* no /.amudo, in sicer z ročnim merjenjem časa, s čimer sta se strinjali obe ekipi. Da seje tekma vendarle /Ničeln so bili veseli tudi številni gledalci« ki so čakanje izkoristili za učenje besedila nove himne šoštanjskega kluha.

V nastali situaciji so se veliko bolje zna.šli gostje iz Kopra, ki so v prvi čelrlini dosegli kar ločk, domači le 23, <^d lega kar pet trojk. V nadaljevanju so domači skušali preobrniti rezultat. Do konca polčasa so u.speli znizati razliko na iri, kaj več pa jim ni uspelo.

Koprčani so drugi polčas začeli z delnim izidom 14 : 4 in do konca srečanja razliko le še zviševali. DomaČi niso našli obrambe za razigrane Murovca, Lazarevskega in Joksimo-viča, gosije pa so tudi i/vrstno skakali za svojimi žogami v napadu in dosegali koše iz druge ah celo Iretje akcije.

S slabo igro v obrambi (z izjemo druge četrtine) in neko-

lektivno igro v napadu Elektra tokrat ni bila dostojen nasprotnik razigranim Koprčanom. Domači so izgubili bir 20 žog (gasije le 5), kar je bil verjetno glavni razlog za tako visok poraz.

Z zmago si je Koper praktično že zagotovil prvo mesto in napredovanje v ligo Kolinska. medlem ko Elektro čaka še zelo težko delo. Ker je ludi Maribor izgubil proti Yurlju,so Šo-šlanjčani Še vedno sami na drugem mestu.

V sobotobodo košarkarji Elektre gostovali v Ljubljani pri ekipi Yurij Plava laguna,

.Aies Kehar, |X)močnik trenerja Elektre: "Predvsem mije žal številnih glcdalcev, ki so se zbrali, da bi prisostvovali derbiju, a so na koncu nizočarani zapu.^Čali dvorano.

Menim, da je glavni vzrok poraza odnos do igre, ki danes ni bil pravi. Iz poraza pa je treba priti močnejši, pred nami so .še tri tekme, ki bodo odločate o drugem mestu."

■ Tjaša Rehar

RK Gorenje

•••

Za tretje mesto boj do konca

1*1) nekoliko daljšem premoru so n^kometaši v prvi dr/iiv» ni ligi /. IH. krofom nHdHlJcvali pnenstvo. Rokometaši <*o-renja so gostovali v Trchtijcm pri domačem Trimu in. žal, i/4iuhili s 25:26. pi> prvem potČHSU pa so še vodili s 14:13. 'I^cner MlroPo/un Je o tekmi pi>vcdal: »Trimo Je veliko Iwlj kiikovostna ekipa kol kaž.e njen trenutni položaj na lestvi» ci. Mi smo srečanje /iičeli /elo d<»hro. Vodili sinu vos prvi polčas in še deset minut v drugem. Nato smo malo popustili, tudi zjiradi sodnlškili napak, siij sta nas zanesljivo pri-krajÀila a) dvv sedem met ri»vki. To je vneslo v našo i^n» ne-kotilso živčno.sfi, popustili .smo tudi v obrambi in domači so nam ušli za štiri» pel zadetkov. Uspeli smo se približa ti na dv» razlike, na koncu pa i/{»iibilt za tri.«

Po 18. krcîgu ste četrti, tretji Prevent pa vam beži za dve. kako bo na koncu? «Slovenj^raJčiinl imajo vsekakor zelo mt>čno ekipo, vendar se mi ne Ix^mo preduli iltJ konca. V zadnjih štirih tekmah rednega dela prvenstva imamo sicer dokaj težak razpored. Ckistovali bomov Dobovi In vTrbov-Ijah. doma pa bomo 21. aprila igrali z zadnjo Pivko, ki je dt>-slej tïsvojila vse točko, 5, maja pa Še s Prulami- Se težje bo Preventu. ki g^^siuje pri Prulah in Pivovarni Laško.

Cc bo obe tekmi izgubil, lahko ml teoretično izgubimo dve točki in asv<»jimo tretje mesto, sicer pa bomo četrll. Sicer pa sc s tretjim mestom ne obremenjujemo, saj smo na začetku prvenstva načrtovali prav četrto mesto. Poleg tega imajo vodilne ekipe veliko dražje igralcc in daljšo klop. nas pa ptUeg vsega pestijo še p(\ški>dbe. Rozman je že ^lalj časa p{^kodt5van in upi^mo. da tki sklepnega dela priprav. Ijen, B<m pa je prav iak(^ zaraili pc^Škodbe prvenstven že končat. Res nam je v zadnjem Času malo padla forma, saj imamo zaradi prekinitev prvenstva premalo težkih tekem, do sklepnega turnirja pa se želimo maksimalno pripravili. Zatiî bomo okrepili treninge In igrali prijaleljske tekme. Prvo že včeirteks Pivtwamo L<t<ko,« pravi trener Mirt>Požun. Kako je Miro Požon ^udovoljen zžretK)m m finalni turnir? «Dobili smo Prevent, torej gostitelje, kar je prcdnosi za njih, sicer pa bodc^ pred domačim občinstvom bi4j obremenjeni kol mi-'lekmo bo prena.^ala tudi televizija, kar bo za igralce dodaten motiv.

Naj ^e dodam, da smo organizacijo sklepnega turnirja p<mudih tudi mi, vendar je Prevent ponudil lako visoko vsi^to denarja, da nismo imeli niožnosii.« ■ vos

NK Usnjar

««« »kééa^^^^aéa«« »

Zlomili

Nogometaši »»štanjskej^a Usnjarja s<i v 17. krogu tretje državne lige prijetno presenetili v Mariboru, saj so /. 2:1 premagali domačega Kovinarja. V go-steh so bili uspei>ni tudi vi»dilni Ptujčani, zato So^tanjčani za njimi se vedno zaostajajo za točko.

Usnjarji bcnJo v 18. krogu na svojem igrišču gmtili ekipo I laj-dine. ki je blizu dna lestvice, sobotno tekmo pa bodo začeli ob 17.00. ■

Tako so igrali

Povratna polfinalna pokalna tekma: Olimpija-Rudar 4:1(2:1) Rudar: íallč, Jeseničnik, Goškovič. Mllanovič (Ibrahi-movič), Beraniô, Suljič, Sin-kovskL Plesec {Hojnik). Spaso-levlč, Lavrič (MujanovIC), GorSek,

Slrelcl: 1 ; O-Joiič(38), 2: D - Jolič (41. 11 m). 2 :1 -Boškovič (45), 3 : 1 - Jukič (74),4:1 -Kmetec (80).

Liga Sl-Mobil, 23. krog: Rudar-Tabori :2(D: 1) Rudar: Laiič, Ďoškovlč, Su-lejmanovič, Beranič, Suljić, Plesec, Lavrič (Šumnik), GorSek (Mufanovič), Turk (Je-$enlčnfk), Kojnlk. 8aba|.

Strelcf: O : 1 - Arandjelovič (15). D : 2-Kne20Vie (77), 1 : 2 - Jeseničnik (89).

Tretja SNL, 17. krog: Kovinar-Usnjar1:2(1:2)

Usnjar: Jahtč, Oanlčič. Merčnik Radusinovič, Kočnik, Mustafič, Novak, Pudgar, Ko-vaćič (Cvijič), Rusmir, Švarc (Čanič).

Strelci: 0:1- Švarc (23), O : 2 • Rusmir (35), 1 ; 2 - Se-gedf (42).

Prva SRL-moški, 18. krog:

Trimo Trebnje • Gorenje 25 :28 (13:14)

Gorenje: Rutenko 12, Gai^ek I.KavaS 2. Kavtfčnik, Plaskan 3, M. 0Stir2,8- OSlir, Sovlô4. Kukavica 1, Dobelšek, Šteta-nič, Gavriloski, Lainšček, Do-u bono s sov.

Prva B SKL, 3. krog končnice:

Elektra - Koper 67 : 89 (23:35, 23:14,14:24.7:16)

Elektra: Brínovšek, Rizman 16,Ta|nik10,Vugdalič14, Ma-Iičevič2, Mlltč 5, Goršek. Božič 15, Nuhanovič Karlo

12. aprila 2001

SPORT IN REKREACIJA

19

Fotografija: Tamara Jerič in Miha Kljajič s pokaloma za

osvojeni tretji mesti

Namizni tenis

Miha in

Tamara z medaljo

v soboto in nedeljo, 7. in 8. aprila, sta se 10. državnega kadetskega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu na Ptuju udeležila tudi igralca ERE Tamara Jerič in Miha Kljajič. Oba sta igrala zelo dobro in se domov vrnila vsak z eno osvojeno medaljo. Tamara je tretje mesto osvojila v posamični konkurenci, Miha pa je bronasto medaljo osvojil v igri dvojic skupaj s Tcmčkom Ropošo iz Murske Sobote.

V posamični konkurcnci je Miha po osvojenem pivem mestu v prcdtekmovalni skupini po porazu z 2:1 (tietji sel je izgubil na razliko na 21) izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V me.šanih dvojicah sla se Miha Kljajič in 'lamara Jerič uvrstila med osem najboljših slovenskih parov, v igri ženskih dvojie pa seje 'lamara skupaj z Manjo Klinger iz Maribora prav lako uvrstila na mesta od 4 do 8. Trije igralci prve ekipe ERE so se kanec ledna v Pueoncih pomerili na TOP-u 24 najboljših slovenskih igralcev namiznega tenisa v članski konkurenci (Tadej Vodušek se turnirja zaradi študijskih obveznosti ni mogel udelc/iti). V pivi skupini je Uroš Slalinšek s 7 zmagami in 4 porazi osvojil četrto mesto, Jure Slalinšek je s 4 zmagami in 7 porazi osvojil deveto meslo, Damijan Vodušek pa je v drugi skupini s 7 zmagami in 3 porazi osvojil četrto mesto.

■ DK

Atlema

Dobre uvrstitve v Novem mestu

v nedeljo je bil v Novem mestu že 4. novomeški tek, ki so se ga udeležili predvsem mladi tekači, uspešni pa so bili tudi predstavniki AK Velenje.

Pri mlajših pionirkah jc bila Ines MoInar5..pri pionirjih pa Malej Zupane 7.; Vesna Glinšek je bila pri slarej.ših pionirkah 2., Tadeja Kolar 4.; pri mlajših mladinkah je zmagala Lidija Tamše; starejše mladinke so tekle na 4()() metrov, z veliko prednostjo je zmagala Anja Arzenšck; pri starejših mladincih je bil Domen Peer 5., pri članih pa 13. Boris Vu-grinec. V. P.

Karate

Prva pokalna tekma za najmlajše

Streisiii šport

Suljiceva tretja na DP

Na K), državnem pi'venstvu v Leskoveu je Sabina Suljič za velenjski Mrož dosegla še en lep uspeh. Med članicami je v streljanju z zračno pištolo osvojila tretje mesto, pri čemer je bila po rednem delu tekmovanja šele osma, bronasto medaljo pa si je priborila po najboljšem dosežku med vsemi v finalnem delu.

Med mladinci je bil Simon Mihelak 21. ■ F.Ž.

V Lenartu je bila v soboto prva pokalna tekma za tekmovalce do 15 let, torej za osnovnošolce. Nastopilo je 324 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije, kopico zmag in uvrstitev na stopničke pa so dosegli predstavniki obeh velenjskih karate klu-b(»v.

Uvistitve KK Tiger - malčki (kate): 2. Milan Slevanovič, 3. Ad-nan Aljič; ekipno: 3. KK Tiger (Aljič, Slevanovič, Ki'etič; malčicc:

1. Nina nedič; ekipno: 3. KK Tiger (Nedič, Kerezovič, Mujkič); mlajši dečki - ekipno; 3. KK Tiger (Softič, Vejzovič, Kondič); starejši dečki: 1. Omer labakovič; ekipno: 1. KK Tiger ( labakovič, Alelič, Banovič); starejše deklice: 1. Alisa Redžič; ekipno: 1. KK Tiger (Redžič, 1 lankič, Adamovič); športne borbe - st. deklice;

2. Alisa Redžič.

Uvrstitve KK Velenje - mlajši dečki kale ekipno: 1. KK Velenje (Niko Medved. Ralko Božič, Dani Maksimovič; posamično sla se Medved in Maksimovič uvrstila od 4. do 8. mesta; starejše deklice: 2. Lidija Božič. 3. Jasmina Ilodžič; ekipno; 4. KK Velenje (Mirela Šijak, Lidija Božič, Jasmina Ilodžič); starejši dečki: 2. Dalibor Pavlovič, 3. Rajko Mijatovič; ekipno: 3. KK Velenje (Rajko Mijatovič, Luka Videnšek, Dalibor Pavlovic); športni boji - starejši dečki: 3. Borul Črešnik. ■

Lokostreisiii idub Mozirje

Visoke uvrstitve

člani mozirskega lokostrelskega kluba so v soboto nastopili na turnirju za slovenski pokal v poljskem streljanju v Ilirski Bistrici.

Uvrstitve - člani: 2. Štelan Ošep (348), 4. Dušan Perhač (343), 11. Marko Sailer (326), 18. Jože Rup (315); članicc: 1. Bernarda Pcrhač Zemljak (327); vclcrani: 2. Miran Borštncr (316); dečki: 1. Aleksander Ošcp (343), 4. Primož Pcrhač (298). V nedeljo je bil v Kopru še prvi btošnji turnir v tarčnem streljanju, Gani: 2. Štefan Ošcp (338), 5. Dušan Pcrhač (325): članicc: 2. Bernarda Pcrhač Zemljak (318); kadeti: 1. Aleksander Ošcp (329) É

SD Vrbovec Nazarje

Že 23. maraton

Prizadevni člani nazarskega šp<»rlnega društva Vrbovec bode» ob prvomajskih praznikih letos že 23. zapored izvedli maraton v malem nogometu.

Letošnji turnir bodo začeli 27. aprila ob 19.00. sklenili pa naslednji dan v večernih urah. Športno diaištvo Vrbovec sprejema prijave do 20. aprila, istega dne ob 18.30 bo v prtislorih ob igrišču žrebanje, do takrat je tiebíi ptiravnali tudi 10.IKH) tolaijev piijavnine (ŽR: 52810-678-54586). Najboljša ekipa bo ob pokalu prejela še 1 OO.(H) tolarjev, ptidrobnosli pa so na voljo na številkah (03) 83-98-629 ('Ibmaž Ki-ižnik, dopoldan) in na GSM 041-783482 (Marko Krajner). ■

ICczMdlUni salćn Uiřška TtCMUje. o hcUlu J^aka Kdaj V UrŠkO?

Nega nI zgolj domena žensk

Seveda prihajajo predvsem ženske, tu m tam pa v Kozmetični salon Urška na Rudarski 1 v Velenju, v prostore hotela Paka, "zaide" tudi kak moški. Ne zato, ker bi se zmotil, ampak ker ve, da nega še zdaleč ni samo domena žensk.

Prihajajo hotelske gostje in gosti, prihajajo Velenjčanke in Velenjčani, prihajajo pa tudi ljudje od drugod.

Urška Hudarin, kozmetičarka vešča dela, ki ga opravlja in lastnica salona, strankam mimogrede navrže kakšen dober nasvet, ki ga je vredno upoštevati potem doma, pri vsakodnevni negi. "Marsikaj se lahko naredi tudi doma," pravi, "in za marsikatero stvar sploh ni potrebno v salon, ker si jo lahko to doma privošči sleherna ženska. Le vedeti mora, kaj in kako, da jI bo koristilo, ne škodovalo." Za obisk se je treba naročiti, bodisi po telefonu, bodisi osebno. In po kaj prihajajo? Po najrazličnejše stvari, največkrat pa se odločajo za klasično nego in čiščenje obraza, ki naj bi si jo sleherna ženska, tako meni Urška, privoščila vsaj štirikrat letno, enkrat na vsak letni čas.

Urška Hudarin: 'Tudi permanentni make up ni več noben bavbav."

"Veliko pa je tudi tistih, ki redno mesečno prihajajo na pedikúro in manikúro. Zdaj na poletje se ženske še bolj pogosto kot običajno, odločajo tudi za depilacije in anticelulitne tretmaje," pravi. Pridejo po tetovaže, pa tatooje, ki so še posebej priljubljeni pri mladih in modni, daje kaj. Sploh zdaj, ko se bo začela sezona razgaljenih ramen, kamor si jih

dajo mladi najraje napraviti. "Prijel seje tudi tako imenovani permanentni make up. Ni več noben bavbav. Morda je odločitev zanj težka, a ko do nje enkrat pride, je stranka zadovoljna," pravi simpatična in zgovorna Urška Hudarin. Ml bi lahko dodali, daje zadovoljna vedno, pa naj pride k njej zaradi česar koli.

Na nego vsak letni čas enkrat.

Kozmetični salon Urška je odprt od 8. do 12. ure ter od 16. do 20. ure; ob torkih in četrtkih od 15. do 20. ure.

Kako v Urško?

Lahko se naročite po telefonu 586 44 60 ali GSM 041 69 72 67; lahko pa tudi osebno v salonu na Rudarski 1.

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.

Za uspešno gospodarjenje v prihodnje smo se odločiiif da so izhodišča za vlaganja v obnove in p os o dob/řve infrastrukture daijinskega ogrevanja izdeiana na osnovi dejanske žhftjenjske dobe naprav, kar je po našem mnenju realnejše gospodarjenje, kot po tako imenovani računovodski življenjski dobi.

Potrebni obseg sredslcv izračunan na osnovi Jcjajiskc i>ivljcnskc dobe Infrasirukuir-nih objektov in naprav je manjši kol izračunan na osnovi projckliranc življenjske dobe.

Na osnovj letošnjega gospodarskega naCrta Komunalnega podjeija Velenje in ob ustrezni dinamiki uveljavljanja realnejše eene loplolne energije mtj bi /a naložbe v energeisko inirasirukliiro namenili 351.336.000 tolarjev. To je glede na dolgoročno strategijo obnov in pt'fiodo-bilev objektov in naprav daljinskega ogrevanja 74 odstotkov potrebnega denarja, /a obnovo, posodobiiev in razvoj tako velikega energetskega sistema je letno potrebno 475.00u.oau SIT V minulih letih, smo zaradi pomanjkanja sredstev /a naložbe namenjali lahko le (5d21 do 23 odstotkov potrebnega denarja.

Na ugodnejSe makro ekonomske pogoje gospodarjenja naše poslovne enote so vplivale predvsem nedavne spremembe pr(x3ajne eene toplotne oskrbe» ki smo jih z velikim občutkom do na^lh porabnikov postopno spreminjali na osnovi nove Uredbe Vlade RS. Z uredbo je ta pristojnost in odgovornost za ob-likiwanje realne prodajne cc-ne loploine oskrbe vlada prenesla na lastnike energetske infrastrukiure. Večji del podražitev sc je zgodil zaradi 33% povečanja ecnc pri dobavitelju TE ii'>:5tanj.

Kljub zadnjim podra:?itvam so cene toplotne oskrbe poslovne enote Energetika velenjskega Komunalnega pcxl-jetja še vedno med najnižjimi v državi, brez dodatnih stroškov za razširjeno reprodukcijo in Števnino {mi diagramu 1).

Naložbe v letu 2001

Iz letošnjega programa naložb so nalanCno razvidni terminski planí izvedbe del ter polrebna dinamika zagotavljanja finančnih sredstev. Vse

Daljinsko ogrevanje Šaleške doline v letu 2001

Obnove, posodobitve in razvoj sistema

načrtovane naložbe bomo uresničili iz ustvarjenega prihodka dejavntKli, torej brez kreditov.

P<» izdelanem pred nos lnem redu vlaganj in dejanskih finančnih zmožnostih, kijih dov4t|jujejo n4»vecene toplotne oskrlK, lM>mo letos izvedli naslednje strojne in gradbene oh nove ter posodobitve energetske^ sistema:

* konCalI bomo lani začeto rekoastrukcijo Izolacijskega oboda, podpcrja in antikoro-zijsko obnovo magistralnega razvoda lêS-ccnîralna energetska postaja (Hl/a ťaza) -dolžina u-aae je 170 m, dolžina cev(woda pa 680 mctrcw, S tem bomo pomembno zmanjšali izgube toplotne energije, vzdfiwalnihstrtîskcw in podaljšali tehnično /nvljenj-

Diagram 1; Letni obsegi investicijsl(ih vlaganj v energetsl(o infrastruicturo daljinskega upravljonja

1200

199S

1996

1997

1998

2003

2004

2005

1999 2000 2001

Poslovna oMobja

^ ^ WvteMI PE

u ' 'i

• ■ "i

Obstoječe stanje ceT\tra\ne energetske postaje

sko dobo glavnega oskrbovalno energcLskega razvoda.:

- nadaljevali bomo rekonstrukcije izolacijskega oboda, podporja in an t i korozijskih Zii^êit magistralnega V(5da lès - centralna energeíska postaja za Ill/b in IV/a ťazo (dolžina trase je %0 metrov, dolžina cevovodov pa 3840 metrov);

- pridobili in izdelali bomo vso potrebno strojno in clek-tro projektno dokumentacijo 1er izvedli I. fazo rekonstrukcije cent ral ne energetske postaje na KorciSki 3/a v Velenju. Tovrstna vlaganja nam bodo omogočila um-nejSo porabo električne ener-^je, zmanjšanje toplotnih in hidravličnih izgub ter bodočih stroškov vzdrževanja;

- za stanovanjske objekte na območju Foitove C\ 8 in 10 bomo končali strojno, elek-tfo in gradbeno rckoastrukci-jo energetskega omrežja in (oplotnih podpostaj. S tem bomo zagotovili večjemu Šte-vilu uporabnikov naših storitev racionalnejšo, predvsem pa zanesljivejšo energetsko oskrbo;

- zaradi dotrajanosti in manj ustrezne tehnično tehnolciskc zai>nove strojne ter elektro energetske opreme načrtujemo večja obncjvitvena dela na Štirih podpostajah. več zamenjav regulacijskih armatur, iz-mcnjcvalnikov toplote, Črpal-nih agregatov in ostale regulacijske opreme:

-zarcšitev elektro j«ikoi očne in krmilno informacijskih tei^av bomo delne obnovili elektro razdelilne naprave ter elektro insialacijev 14loplo-tnih podpostajah, rekonstruirali bomo lOodjemnih merilnih mest električne energije» zamenjali 3t) clcklro regulacijskih sistemov v toplotnih pod-postajah, 20 komplctw elektro regulacijskih armatur, dotrajano drugo elektro opremo in inštalacije;

- zaradi neustreznih gradbenih razmer bomo delno gradbeno obnovili tri loplolne pod postaje:

-načrtovana strojna in grad-iTcno obnovitvena dela na sekundarnem omrežju na območju zaselka Straira bodo pripomogla k ustreznejšim razmeram glede hidravličnih,

predvsem pa toplotnih izgub;

• z obnovo primarnega in sekundarnega omrežja bomo to vprašanje rešili ludi na območju zaselkov (»ubčevc in Stanctovc ulice v Velenju;

- obnovili in hkrati pa'iodo-bili bomo strojne naprave ter prigradili sistem procesnega vodenja v dveh obratovidno pomembnih razdelilnih objektih in s tem zagotovili usireznejše krmiljenje ohralt> valnih razmer na primarnem energetskem razvodu za vzhodni LJ1 jugo-vzhodni predel mosta Velenje;

- za ustreznejše pretesno vodenje sistema daljinskega ogrevanja bomo letos sanirali komunikacijske linije ob Kidričevi ulici v Velenju, začeli pripravljalna dela za optično komunikacijo med TEŠ-em in centralno energetsko postajo, s katerih bo v prihodnje dana možnost za procesno vodenje odjema toplotne energije v Te.^ in toplotnih pi>dpostajah vcleodjeniaicev na rclaciji ŠoStanj - Velenje. Omenjene projekte načrtujemo v sodelovanju s KRS Velenje, Premcfgovnikom Vele

Dispečerski center PE Energetika

nje, Elektro Celje, šoSlanjski-mi termoelektrarnami in nekaterimi drugimi- Na osnovi predhodno zgrajene kabelske kanalizacije bomo opravili šc optično komunikacijo med dispečarekim centrom poslovne enoto Energelikii in toplotnimi podpostajami v KS Desni breg Velenje:

• zaradi dotrajancsti in težav pri nakupu rezervnih delov bomo letos zamenjali večje število toplovodnih Števcev in obno-vili menično odjcmna mesta loplolne energije in tako vsaj delno rešili mclrološke težave sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, v katerega je vgrajenih več kot 3300 merilnikov loplolne energije.

Ob tem naj podčrtam, da nam ob sedanjih cenah toplo

tne oskrbe za uresničitev realno načrtovanih obnov in posodobitev energetskega sistema primanjkuje letno šc 124mili-jonw tolarjev. Oe bodo skladno z veljavno Uredbo Vlade RS lastniki Komunalnega podjetja Velenje pravočasno dovi^lili Se potrebno usklajevanje cene toplotne (Oskrbe, bomo (ob naštetih) letos za uresničili Šc nekaj potrebnih obnov in posodobitev.

V minulih devetih letih jc poslovna enota Cncrgciikaptv večala tehnično tehnološki obseg dejavnosti za 33 odstotkov, .Število zaposlenilt In s tem stroške dela pa smo uspeli zmanjšati karza 21 odstotkw.

■ Vodja PE Energetika: Miran Zager, inž. strojništva

12. aprila 2001

»«Hias

TO IN ONO

21

ffOŘOtKOř

Oven od 21.3. do 21.4.

Čeprav se vam ne bo dalo od doma, boste odšii na zabavo, ki se bo iztekla mnogo bolje, kot pričakujete. Nova poznanstva boste že kmalu izkoristili in ugotavljali, daje življenje, če poskrbite za družabni del, veliko lepše. Nenadno izboljšanje finančnega stanja vam bo več kot godilo. Razmišljali boste o večjih nakupih, ki bodo sedaj res možni. Partner ne bo najbolj navdušen.

m

Bik od 22.4. do 20.5.

Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi. Če boste organizirali kakšno zabavo, ali pa boste nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli. Partner bo spet malce ljubosumen, a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vprašanja. Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, saj se

ga boste lotili s prave strani.

Dvojčka od 21.5. do 21.6.

Ljudje bodo spoštovali vaš močan značaj, vam pa bo to silno ugajalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določitvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor koristi. Denar - nikar tako močno ne zategujte pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Življenje je kratko, zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhniti tudi drugim. Partner si bo želel več življenja v vas.

Rak od 22.6. do 22.7.

Pravila postavljate čisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kot si želite, že vihate nos in kuhate mulo. Dolgo vas ne bodo več prenašali, zato se raje malce vzemite v roke. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denamica v naslednjih mesecih precej okrepila.

Lev od 23.7. do 23.8

Sorodniki vam bodo pripravili kar nekaj šokantnih novic. Čeprav se ne boste počutili vpletene, vam ne bo vseeno, saj se vam bo zdelo, da rinejo z glavo skozi zid. Če se boste odločili, da jim pomagate, pazite, kako boste izbrali besede, ko jim bûsîe obrazložili vaš načrt. Če vas bodo narobe razumeli, bo zagotovo prišlo do hude zamere. Partner vam bo stal ob strani in imel tudi nekaj pametnih idej.

Devica od 24. 8. do 23.9.

Skrbelo vas bo za nekoga od bližnjih, saj mu bo zdravje močno ponagajalo. Kolikor boste lahko, boste pomagali, še vedno pa se vam bo zdelo, da ste naredili premalo. Po drugi strani boste imeli toliko dela v službi, da se ne boste videli iz njega. Zato si boste vsak dan bolj želeli počitka, pa ne takega, da bi le ležali in nič delali. Predvsem takega, da bi lahko li možgane na pašo.

m

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

Uspešen vikend je pred vami. Uživali boste v plodovih dolgoletnega dela, pohvale pa vam bodo več kot godile. Da bo vse še lepše, se bo kmalu poznalo tudi na finančnem področju. Partner vam bo pri tem več kot pomagal, nekaj nasvetov pa bo imel boljših, kot se vam bodo sprva zdeli. Zavedajte se, da je tokrat njegov pogled na zadeve veliko bolj realen.

Škorpijon od 24.10 do 22.11.

Veliko vaših misli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj ^f spravlja v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, ^^^^ saj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Si-cer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na ljubezenskem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba.

Strelec od 23.11. do 22.12.

Tudi če boste večino časa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preurejanja stanovanja, saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sten počasi presedla. Žal se iahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirov z domačimi, ki bi se jim, če ne bi imeli tako dolgega jezika, z lahkoto izognili. Pri finančnih zadevah ne tvegajte preveč.

Kozorog od 23.12. do 20.1.

Zelo boste nemimi. Želeli si boste več svobode, kot si jo tre-_ nutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate. Prilegel bi sevam vsaj nekajdnevni dopust. Če je le mogoče, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate do-^^^ volj denarja, da še vedno lahko dobra poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil.

Vodnar Od 21.1. do 19.2.

Po dolgem času boste polni energije in vitalnosti. To se vam bo videlo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. To vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo

od vas.

Ribi od 20. 2. do 20.3.

Držite obljube, ki ste jih dali svojim sodelavcem. V nasprotnem primem si boste nakopali več problemov kot ugodnosti. Ljubezen: poslušajte, kaj vam hoče povedati partner in ga nikar venomer ne prepričujete v svoj prav. Pomembneje kot da se strinjate je, da se navadite drug drugega razumeti in spoštovati. To ob vaši naravi ne bo lahko, a se da.

mrm r rm HmiKB

v cvetličnem kotin

Z naslednjimi slikami je prikazanih nekaj idej za izdelavo cvetlične dekoracije, kateri so dodani plodovi.

V lanskem letu seje na zahodu začel pojavljati floristični stil imenovan HANAKUBARI. Za tehniko aranžiranja hana-kubari je značilno, da uporabimo manjše število cvetov in zelenja. K cvetlični dekoraciji dodamo še plodove (največkrat je to zelenjava ali sadje), s katerimi fiksiramo rastline v vazi. Idejno izhaja tehnika aranžiranja s cvetjem hanakubari iz kitajsko -japonskega stila aranžiranja imenovanega ikebana.

NÂSRUUa KRIŠUIKA POUETJA DEMOSfW dMt.

ižanka r.n.

Prelska 48 a, 3320 Velenje Tel: 03! 5890 252, tel. In fax: 03 / 5890 255 GSM: 041 / 693 - 349, 628 - 685

SPLOŠNO KROVSTVO, KLE-PARSm

TRAJNA REŠITEV ZA VAŠO STREHO NA ENEM MESTU

JBS^sn^

50 LET TRADICIJE

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš časd.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom Podjetje DEMOSING, najkasneje do ponedeljka, 23. aprila !

Izžrebali bomo tri nagrade:

1.nagrada: kozmetična nega obraza

2.nagrada: 40 minut solarij

3.nagrada: 30 minut solarij

ddlicen slov, gralec, kije bil

:lan ma-íiborsk. teatra

wm

krvna gnojavi-ca(medic,

prvotni

'rebivalci

amerike

franc, sanso-njerka piaf

íus.skla-latelj ba' lakirev

ibena rokovnik

jpan.lirs-ki pesnik (juan ramon)

vzdevek matere goetheja

jěšěňška solata

.?. ČERNEJ «moje POTI«

poldrag kamen razlic-mih barv

Ul

vstrimu

stitalij. gimnast romeom

N

na listju

MiTPRVl i LETALEC

janez

J(

horvat

kaktus

poprav-ljalecur

strokovnjak masažo

K

dIMINHEN, -^RODROM . RAZ-ICLENiTEV

sr.filozof, sot^ratov ucenec

enka

anton. ingolič

srčna votlina

R

gora nad

agencio^

mestece pod prusko goro

zdrav rastlina (popro-VAJ

kikiriki

A

star slovan

himalajska koza

gl.mesto italije

tomaž

zmikavt

WJW

imen pesnika rilkeja

alberto tomba

avstralski noj

granitu podobna .kamnina s pohorja

lojze.

m

robert erjavec

spletka

KINO VELENJE-

ODA PREŠERNU

slovenska komedija Režija: Martin Srebotnjak Vloge: Martin Srebotnjak, Barbara cerar, Gregor Čušin, Brane Grubar, Gašper Tič, Branko Oju-rić

Dolžina: 100 minut Četrtek, 12.4., ob 20.30 Petek, 13.4., ob 18.00 Petek, 13. 4., ob 20.00 Predstavitev filmske ekipe ! Sobota, 14. 4., ob 20.00 Nedelja, 15.4., ob 17.30 Ponedeljek, 16.4., ob 20.00 Sreda, 18. 4., ob 20.00

Neupoštevani pesnik IVIlHAsi svojo eksistenco zagotavlja s pisanjem poceni reklamnih sloganov. Potem ko so že vsi povabljeni zavmiii naročilo, dobi ponudbo, da napiše veliko pesnitev v čast 200-letnice FVešernovega rojstva. Potem ko najde svojo DANO z drugim, jo vrže Iz stanovanja. V njegovo življenje vstopi študentka PETRA, ki mu želi pomagati v dvoboju z velikim mitom Prešerna, Ker pisanje nikakor ne steče, je prijatelj EDO vedno bolj živčen, saj ima za Miho cel kup no

vih reklam; še bolj raztogoten pa je DRŽAVNI SEKRETAR, ki mu postaja vse bolj jasno, da državno proslavo pripravljajo sami "briljantni" primerki slovenske kulturne srenje,,,

QUILLS

-SKANDALOZNO PERO

drama

Režija: Philip Kaufman Vloge: Geoffrey Rush, Kate Winslet, Joaquin Phoenix Petek, 13.4., ob 22.30 Sobota, 14. 4., ob 22.30 Nedelja, 15. 4., ob 20.00

Kdo je bil markiz de Sade ? Scenarist filma Doug Wright je zapisalte-kote: »vedel sem, da če bom resnično hotel razkriti čimveč njegovega duha, njegovo temačno, pogubno estetiko, bom moral poseči prav toliko v njegova dela kot v številne primert<e njegove biografije. Upam le, da film seže onstran običajnega vedenja o razvpitem možu in najde način, da spregovori gledalcu 21 .stolena, de Sada sem iztrgal iz zatohlih strani zgodovine, da bi nagovoril nekatere kritične teme našega časa. Upam, da se ne jezi preveč name, Odkrito priznam, da bi ne želel bifi med tistimi, ki jih sovraži«.

BRODOLOM

avanturistična drama Režija: Robert Zemeckis Vloge: Tom Hanks, Helen Hunt Dolžina: 143 minut Sobota, 14. 4., ob 17.30 Film o blagoslovih in udarcih usode ter o preživetju človeškega duha!

LEPOTICA POD KRINKO

akcijska komedija Režija: Donald Petrie Vloge: Sandra Bullock, Michael Game, Benjamin Bratt Dolžina: 109 minut Torek, 17.4., ob 20.00 Premiera!

Eden najbolj zloglasnih ameriških zločincev, "Državljan", ki že leta ustrahuje ljudi z bombami, požigi in streljanjem, zagrozi, da bo naslednjič udaril na svečanosti ob izboru najlepše Američanke, FBI ga že dolgo zasleduje in končno se jim ponuja priložnost, da ga primejo. Ena od njihovih agentk se bo pod krinko pojavila na prireditvi kot tekmovalka, S komisijo se bodo dogovorili, da bo uvrščena med najboljših pet in bo ostala na odru prav do konca. Opremili jo bodo z vrhunskimi prisluškovalnimi napravami.

Petek, 13.4., ob 19.00 Sobota, 14.4., ob 21.30

QUILLS -ŠKANDALOZNO PERO

drama

OTR. MATINEJA

Sobota, 14.4., ob 16.00 Nedelja, 15. 4., ob 16.00

SPACE JAME

igrano risana komedija Dolžina: 90 minut

Sobota, 14.4., ob 19.00 ODA PREŠERNU

slovenska komedija

FILMSKI CIKLUS: OSKARJEVCI 2001

Ponedeljek, 16. 4., ob 19.00 Torek, 17. 4., ob 19.00

QUILLS "ŠKANDALOZNO PERO

drama

Cena vstopnic; redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške mafineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!

d.0.0.

TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE

RAVNE 103, 3325 ŠOŠTANJ

TEL./ FAX; 03/ 897-18-50 ali 03/ 58-93-109

RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO RAČUNOVODSKA DELA

(delo je za nedoločen čas)

Pogoji:

- V. Ali VI. Stopnja ekonomske smeri

- Znanje računalniških programov (Windows, Excel, Word, internet)

- znanje tujega jezika

- zaželjene delovne izkušnje - najmanj 5 let

Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov ali e-mail: ciglerdoo@siol.net

Svet zavoda Vrtca Šoštanj Koroška 13 3325 Šoštanj

razpisuje delovno mesto

ravnatelja

Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53. in 145. členu Zakona o organizaciji In financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.list RS, št. 12/96). Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter vizijo vrtca pošljite v 15. dneh po objavi razpisa na naslov:

Svet zavoda Vrtca Šoštanj, Koroška 13, 3325 Šoštanj, s pripisom "za razpis". Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.

ir A III o v il h E K J E

8 : 897 5005

ČETRTEK, 12. oprila: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila;

6,45 Na današnji dan 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasvetii; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. aprila: g.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na

današnji dan;, 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45

Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Poiepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.

NEDEUA, 15. aprila: 5,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;

6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.55 Kličemo policijsko upravo Slovenj Gradec; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II, blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDEUEK, 16. aprila: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. aprila: 5.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00

Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Pomčila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18,00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje,

SREDA, 18. aprila: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;

6,45 Na današnji dan;; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 7.55 Poročilo Policiiske postaje Slovenj Gradec 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Turistično ponudba Gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17,00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.

mali OGLASI

APARATI IN STROJI

RABLJEN HLADILNIK 140-litrski, prodam. Telefon 5893-748. DOBRO OHRANJEN 100-litrski hladilnik, prodam, Telefon 5869-438, (Cena po dogovoru,)

DELO

NUDIMO POGODBENO ALI REDNO ZAPOSLITEV, delo na terenu z ljudmi, pogoj osebni prevoz, GSM 031/208-696.

©POTREBUJEMO 15 NOVIH © ^ SODELAVCEV na področju X g servisiranja, inštruktaž, g

^telefonski oddelek, komerciala,^ @vodenjesemirarjev. Poskusna ^ doba, redna zaposlitev. Tel,: m © 035 411 646, por.-pet. od 8. do© (2) 17. ure. M./y*iD-UNK d.o.o. q

VOKALNA SKUPINA potrebuje prve tenorje in druge base. Telefon 031/529-457.

V VELENJU sprejmem mlajšo upokojenko za mala vrtna dela in pomoč V gospodinjstvu. V zameno nudim sobo. Telefon 5874-202. SEM DEVETMESEČNI FANTEK, ki išče prijazno gospo, da bi mi delala družbo na mojem domu, med

tem, ko sta očka in mamica v službi. Telefon 03/5861-341, GSM 041/944-244.

KOLESA

DOBRO OHRANJENO otroško gorsko kolo prodam. Telefon 03-586-1547.

LOKALI

V CENTRU VELENJA, v I, nadstropju oddamo stanovanje (83 m2) za poslovne ali stanovanjske namene. Telefon 031/373-314.

OSTALO

NAJAMEM NJIVO ALI TRAVNIK.

Telefon 5881-764.

PODARIM-SPREJMEM

RABLJENE MOŠKE OBLEKE in

razna druga oblačila podarim. Telefon 5861-150.

POSESTI

APARTMAJE - NOVALJA na otoku Pagu prodamo.Telefon 00385/1-3701-265. BLIZU ATOMSKIH TOPLIC prodamo manjšo, takoj vseljivo hišo. primerno za stalno bivanje ali za vikend. Telefon 040/557-615.

STANOVANJE

V VELENJU SPREJMEM mlaišo upokojenko za mala vrtna dela in pomoč v gospodinjstvu. V zameno nudim sobo. Telefon 5874-202.

STIKI-PCZNANSTVA

SIMPATIČNA, 23-letna gospodična želi prijatelja do 35 let starega. Kom.tel. 090/7442. DINAMIČNA, 3Metna mamica, želi prijatelja do 47 let starega. Kom. tel. 090-7442. PRIKUPNA, 40-letna zaposlena Veleničanka, želi resno zvezo z moškim starim do 62 let. Kom. tel. 090-7442.

SIMPATIČNA, 50 letna vdova, želi resno zvezo z moškim do 62 let starim. Kom. tel. 090-7442.

RAZNO

PRODAM RAZTEGLJIV KAVČ,

parni čistilec in nahrbtnik s streho za otroka. Telefon 041/653-255. NOVO SPALNICO in 2400 kosov strešne opeke, rabliene, prodam. Telefon 586-3647. GUME BARUM, s felgami165/ 13/70, letne, nove, s pokrovi Škoda, prodam. Telefon 041/944-140. AVTOPRTLJAŽNIK za prevoz koles za clio, prodam. Telefon 5861-643.

BUKOVA DRVA prodam po 23.000,00 SIT za klaftro. Telefon

5866-046.

HLEVSKI GNOJ z dostavo, prodam. Telefon 041/344-883. MULTIKULTIVATGR Gorenje Muta s petimi priključki in kosilnico Alpina za hribovit teren, prodam. Telefon 5893-537. METRSKA BUKOVA DRVA prodam. Telefon 5886-267. GUMEINERGY MICHELIN 185x 65 X14 prodam. Telefon 041/ 776-337.

VINO BIZELJSKO, belo in rdeče, prodamo. Telefon 07/4951-426 a!i 031/306-548, zvečer DVOBRAZDNI PLUG BATUJE in

nov šrotar, prodam. Telefon 5882-940 ali 031/826-631.

VOZILA

ČOLN MAESTRAL S-9, sive barve, pradam. Telefon 03/586-62-37. GOLF DIZEL, letnik 91, siva meta-lik barva, reg. 2002/3, prodam. Telefon 5882-856 aH 041/968-305.

ŽIVALI

KRAVO ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 5885-308.

Male oglase, zahvale în druga reklamna sporočila sprejemamo ta teden do jutri, pe^a, do 14. ure.

G Iji.:

V tednu od 2.aprila 2001 do 8.aprila 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 4.aprila 2001 AMP ŠOŠTANJ 188 mikro-g S02/m3 4,aprila 2001 AMP GRAŠKA GORA 127 mikro-g S02/m3

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 302 od 2. aprila 2001 do 8. aprila 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka

MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR

.S

ÏLs.

U

IL

B2,apr 133.apr Bn.apr DS.apr B6.apr Dr.apr BS.apr I

12. aprila 2001

"»•«ÉAS

OBVESCEVALEC

23

v SPOMIN

TONČUU

13.4. jc niimlo5 le(, oJkar/apuslIlsi ta svet. Vsi trije moji najJraî^ji sle ocièli,

a poli nazaj ni. Sedaj Se bralec Jani jc ob Tebi, oče Vama varuh je. J'.elim si samo lo, da bili hI skupaj kol neki^č. Moja bolečina je globoka.

'Zalox

^(/ta mama

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi drage žene, mame, hCcrke in sestre

ZVONKE ĆASL

22.9.1955-2.4. 2001

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem in /naneem, ki .so nam pomagali v najtežjih Irenulkih, darovali cvetje in sveče 1er jo po.sprcmili na

njeni zadnji poti.

Pusebno /ahvalo izrekamo sosedom. Eri. d.o.o., poslovalnica Cîorica, Premogovniku Velenje, gospodu J^pniku za opravljeni obred in krajevni

skupnosti Ciorica.

Ul.VJ(K'/ysi NJENI

ZAHVALA

Ob prerani in nenadni smrti nas je zapustil dragi oče in dedi

JANEZ ZAČNIK

25. 8.1952 - 2. 4. 2001

Zemljim, zemlfa pmlniga, vvdnn sem le ljubiJ in Zemlja hodi zame hla^a. daj mi spokoj ntiJ.

Iskreno se zahvaljujemo sorixlnikom in prijateljem za izkazano pomoč in S4>ču1je v najtežjih Irenutkiii.

Hvala osebju Dobiisnice Ibpolšica, posebej gospodu Poiesu dr. med., duhovniku za opravljen obred, govorniku gospcxlu Korenu 1er Pogrebni sJu/H Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, za vse darovano iji vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poli.

'Áatujoci hči Media z možem in vnukinja Aiija.

Po hudi bolezni je prenehaki biti srce dragega očeta, starega očeta in dcdija

MARTINA VODONČNIKA

27.7.1931 - 2.4.2001 iz Pake pri Velenju

Težko je razumeli, da ni več njegovega smeha, njegove tople besede, ki nas je opogumljala in spodbujala. Nikdar in nikoH veČ ... Ostaja praznina, nemi krik bolečine trga srce. Samo ena želja je, v nebo v^>ijoîÎa: da ga Še enkrat uzremo in mu povemo, kako moćnoga

imamo radi in kako neskončno ga pogrešamo. Veliko vas je bilo sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev, kisle ga pospremili v tihi dom, izrekli so/alje, darovali cvetje in nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala. Zahvaljujemo se godbi, častni straži, govorniku gospixlu Valenciju, pevskemu zboru, duhovniku za opravljen obred in

pogrebni službi Usar. Posebna hvala patronažnima sestrama Martini in Speli. Hvala tudi vnukinji Moniki, ki nam je v najtežjem trenutku nesebično pomagala.

l'SI NJEGOVI

DEŽURSTVA

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO

SQo^tovànezàvsmBf^t spojio-mzav^omci. ob^eščsmom. da le tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to leiefonsko šte\fítko pokličite SAMO V NUJNIH PRIM£RtH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukreparye ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na t^' števiitó snemamo. Za in-formicije v zyezi z reševalno $lužbo kiitite /la telefonsko šte-mo B$B5-m, deturr^o siuîbo r)B

Zdravniki

Četrtek« 12. aprila - dopoldan toWt. dr med., popoldan Puvďič, dr, med., noćni Friikovec, dr. med. InGrošel), dr. med. Petek.13.aprila-dopoldan Blatnik, dr med., popcridan Čolič.

dr. med.» nožni Puvalić, dr med InStravnik, dr med. Sobola, 14. aprila • dežurni Lazar, dr med. in Fnskovec, dr. med. Nedeija. 15. apilla - dežurni La-zar, dr. med. In FriŠkovec. dr. med.

Ponedeljek, 16. aprila - dežurni PIrtovšek, dr. med in Slavič, dr. med.

Torek, 17. aprila - dopoldan Pu-valíc, dr med., popoldan Slrav-nik, dr. med., noOnl Urbane, dr, med. in Puvćdič, dr med. Sreda, 18. aprila - dopoldan Puvaliô, dr med., popoldan Vra-bič, dr med,< nočni VIdović, dr med. in Stu par, dr med.

14. In 15. aprila - Borut Korun< dr. stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure) 16. aprila-Matej Strahovnik dr. stom., v dežurni zobni am

bulanti. Vodnikova 1. Velenle (od 8. do 12. ure)

msmsEM^m

Lekarna Center Velenje» Vodnikova 1. Izdala nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14,00, telefon 898-1880.

mmmm^ini

Odll aprila do 20. aprila-

Franc Blatnik, dr, vet. med., gsm 041/618-117,

CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA

^reki iMMidba aianžmijBV» cvetja, lončiric^. -pogrebne storitve v ctloU UtítM pU60iAsve6ebrekav 24 BI la itn

IV.: U / 5«S M 82. OSM: 041 / «82 • »9

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

lvanPesla1onro|. 1921. Varpo-lie št. 27: Martin Vodonônik, roj.1931, Paka pri Velenlu št, 28; Antonija Mavsar, roj. 1915, Velenje. Kajuhova c. It. 8; Janez Zaćnlk. roj. 1952, Floijan It. 118; Marija Oštir roj. 1917, Velenje, Šalekit, 65; Matilda Razgoršek. roj. 1925, Velenje, Šlandrova c. It. 1, Jera Žagar, roj. 1912, Loke pri Moarju št. 56/b;6abnela Mrak. roj. 1932, Polžja št. 56; Irena Ivii, roj. 1959, Sv. Ema 51.5/c.

ZAHVALA

v 76. letu starosti nas je zapustila draga mama

MATILDA RAZGORŠEK

21. 2.1925 • J. 4. 2001

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožatje, darovano cvetje in sveče. I Ivala govorniku, gospKidii župniku za opravljen obred, pevcem 1er gospodu Alojzu prim. FijavŽu, dr. med., za večletno zdravljenje.

VSI NJENI

Dragemu prijalclju

IGORJU MEDVEDU - IČU

V shvo

J^oíorisíi POTEPU/l'i

Vsi t)odo dosegli svoj cilj, le jaz ga /le Ixjm dosegi... Ognja poln. jKiln sil, nfiizixjhljon kpokoju bom logci.

(S. Kosovol)

Dragemu prijatelju

IGORJU MEDVEDU

V slovo

Novica, ki nas je doletela nekega pomladnega večera nas je zelo prizadela, izgubili smo prijatelja. Bolečina je nepopisna ... Ne l>omo Te pozabili.

Pnjatelji: MATJAŽ, HARlil, Mn.ENA. JARE. ELICA, ZVONE

(Iz)Meríli smo utrip

Kostna moka v Šoštanj - da ali ne?

ž« nťkaj či.sa se veliko govori » nic»žnosli, da hi kosino moko kurili vT^rmoeleklrar-nI SoslanJ. Tam ImkIo p^iskiis. ki l>(> p(»kaui]. ali Je to leh* nICno in tehnološko sploh moAno, opnivili .šele v clriiui polovici aprilu. V/poredno bodo spremljali d»|ii)j«inje in merili vplive na okolje. ^^Dovoljenje*', da ta poskus hih-ko opravijo, so Temoelek-Irarni .^o.<tanj dali tudi snstanjski svetniki« ki so se na /adnji seji o tem celovito se/nanili. Konec koncev s skusom ne bo nič od> lojeno, ho te podlaga /a na* daljnj« odločitve.

Ves čas, odkar jc odprto lo vprai5«njc» pa sc Usii, ki (so)odIoCajo o njem, v svoj ih izjavah opirajo na javnosl -češ, javnosl je ZA, oziroma javnosl jc PROTI

Kako pa javnost razmišlja?

Javnomncnjsko ankeio m\o opravili v ćasu, ko v TCŠ Sc ni bil izveden poskus in ko se Sc ni vedejo, kaj iakj5n<^ kurjenje "pnnaša" in kaj pomeni. Na^ vprašanje je seglo že naprej in bilo nekoliko "provokativno". Spraševali smo na-mreC: Ste /a t<i, da v '1'E.S ku

rijo kostno moko? In odgiwo-

n?

40 odsioikov anketiranih je /A 50 oďsiolkov PROTI, 10 odstotkov pa je neopredoljc-

Razpoloženje

Ne delamo si utvar, da smo s lem merjenjem dobili prave rezuilaie. Vzorec 50 naključno izbranih telefonskih naročnikov je majhen,vseeno pa kaže na določeno razpokr^enje prebivalcev Šošlanja.

Sfeia kurijo

to, da v TEŠ kostno moko?

nih/Usoodgo-viujalis preprosto: ne vem, me ne zanima, nimam mnenja ... Kol zanimivosi: •^absolulno'' PROTIso bili v vzorec zajeli prcbivalci v krajevni skupnosti Ra\ne. naj

bolj

ZA pa so bili po naSem vzorcu prebivalci mesia ŠoSlanj. Z drugim vprašanjem smo

Vzorec

Za mnenje smo I >kraî spraševali .s4imo prebivalce občine Šoštanj. V vzorec smo zajeli 50 naključno izbranih telefonskih naročnikiw iz vseh delov t)bčine (ŠoSlanj, To-polSiea» Ravne, Cr<A>erke, Skomo. Florjan, Bele Vode, Lo-kovica...). Odgov.irjalo je 60 odsioikov žensk in 40 odstotkov moí>kíh,

Ankci(">smo imjali v ponedeljek. 9. aprila Vsem, Id sm<5 jih poklicali, se zanvaljujemo ya prijazno sodelovanje.

naključno izbrane telefonske naročnike spraisevali: Boste zaupali podiitkoin, kijih IhkIc» po poskusnem sežigu podali slrokovi^faki? In odgovori?

52 odstotkov vprašanih bi brez razmi^janja in brez zaflrikrivzaupak*» »;trok(wnja-kom, odstotkov jih je reklo, da ne (komentarji pri teh, ki so rekli NE, so bili rjizlični: od legř., da stroka vedno kaj prikri\'a, pa do lega, da dandanes nikomur ne sme5 povsem verjeli); 10 odstotkov pa nima o tem nobenega mnenja, ker o lem ne razmii^ljajo.

ADUT

NQinoveiSi,trjËtndî,.vrhunskaJzbira, nore cen^

NOVOT

■ Video s

žvpčria volôvnicâ y Standardu v Velenju

Digitalni fotoaparsl MJnoite

VLsok(^alitBtna 2 »3 mílijonslQ rBSofuQija barv, 3 kralni optićni zoom z 2.5 Mn\m dikttalnim zoomom, ergonomske oblikovano oliIS|e Iz lahkih matenaiov, oosebne Minattlne aienCne leče za izv^e rezultate, več pretfnastavitev bCisksvIce ročno ail avtomatsko nastavitev lunkclje prull rdečim očem na slikâh.

DVD: PanasoDDik RV 40 EM

Predvajalnlk DVD, CO irf CD - RW načinov zapisa, mladosten dealQn» Û0L6Y DIGITAL kartica z OTS Izhodom, pretfnastavitev slike, možnost gledanj 16:9 formata.

imacMîw

Blasboiil stBip

THOMSON 1I-5B0

Dvoini dolby 8 kasetofon, radio spralemnik $ CO R.O.S. funkcijo, CO prevajalnik s ^oiCo za S CD • lev, grafični eqializsr s A prednastavirvami, izhodna moč 2 X170 W z vgrajenim SU6W0DFER-iem In membranami iz KEVLAFUA (material iz katerega (material iz katerega delajo neprebojne ibpiCe), daljinsko upravl^nle.

Banmi leisvlzor samsung

Pro)8kci|skl tetevtzor, 100 Hz, velikost ekrana ie 135 cm, slika v sliki, z tivema tunerlema, digitalni filter za sliko In vgrajeno PRO LOGIC kartico, virtualni {k)(by zvok. SMa, kada; ^ z^eiite. ste v svojem kinematografu.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh