logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
LETO XLVIII, ŠT. 25 PTUJ, 29. junij 1995 CENA 80 tolarjev ! S Čoki SO stari in mladi skočili v mokro poletje TERME PTUJ - 20 LET MODRINE, SONCA IN RADOSTI Prav sivo in zoprno vreme je bilo minulo nedeljo. Vendar pa ni vzelo volje prireditelju - Termam Ptuj, da bi ob svoji dvaj- setletnici odpovedali najavljeno celodnevno prireditev, imenovano 20 let modrine, sonca in radosti. Z njo so želeli na poseben način proslaviti svoj jubilej ter skupaj z gosti zakorakati v letošnjo kopalno sezono. In čeprav je, kot je povedal vodja prireditve ter obenem tehnični vodja ptujskih Term Franc Mlakar, slabo vreme ska- zilo njihove načrte, se niso kaj dosti menili za to. Vsem, ki so prišli na ogled, je bilo na voljo kopanje, skakanje v vodo s pose- bej za to priložost postavljene skakalnice, atraktivni "bungi jumping" - skok z elastično vrvjo in seveda priljubljeni Čuki, ki so ob sicer maloštevil- nem občinstvu naredili veselo in nasmejano vzdušje. Upajmo samo, da se bo vreme v prihodnje le izboljšalo in bo punudbo ptujskih toplic mogoče okusiti na najboljši možni način in v polni meri. Tekst infoto:£)5 leliko zmago- iav\e Ptuičanov Ptuj je bil minuli konec tedna gostitelj 3. mednarodnega prvenstva v lovu rib s piovcem. Prizadevni organizatorji ribiške družine Ptuj so resnično poskrbeli za mednarodno promocijo Ptuja, saj seje prvenstva udeležilo kar 92 ribičev iz osmih evropskih držav: Avstrije, Češke, Italije, Velike Britani- je, Madžarske, Hrvaške, letos prvič Romunije in seveda Slove- nije. In če k temu prištejemo še vsaj enkrat toliko sopotnikov - tehničnih sekretarjev, vodij in asistentov ekip, potem je na dlani, da Je Ptuj gostil okoli 200 udeležencev. Obrežje Drave v Ptuju je bilo konec tedna gostitelj športnih fibičev iz osmih evropskih držav. Foto:OM Tekmovalci so prispeli v Ptuj it v četrtek, v petek so si ogle- dali tekmovalni trasi v ribniku Pernica in ob stari strugi Dra- ve od Hajdoš do Ptujskih term, kjer je bila zvečer uradna otvo- fitev prvenstva. Po treh dneh Se je z razglasitvijo rezultatov in zaključno slovesnostjo prvenstvo uspešno končalo.v nedeljo, 25. junija v okrepčevalnici Gastro. ese//e ob razglasitvi rezultatov: zmagovalna ekipa RD Ptuj s Pfedsedn/fcom Sfanetom Žitnikom in najboljšim posameznikom. zmagovalni pokal je ostal v ro- ekipe Ribiške družine Ptuj, • t^esto je dosegla ekipa sloven- ^'^s članske reprezentance, 3. ^i^^ipa Zveze ribiških družin '^i- 4. so bili Avstrijci, 5. Hrva- 'td. Med posamezniki je prvak ''J^tal Stojan Žolnir iz članske Slovenije pred Avstrijcem Franzem Keppelom in tret- jeuvrščenim Jernejom Lipovni- kom iz slovenske mladinske re- prezentance. Na 4. mestu je Ptujčan ZdenkoMolnar,6. jebil Marjan Vrečer iz ZRD Ptuj, 7. Branko Novak iz slovenske članske reprezentance, 9. Bran- ko Verdenik, 11. Dušan Horvat itd. Najbolje uvrščenim sta pokale in praktične nagrade podelila predsednik RD Ptuj Stane Žit- nik in župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki je povabil ribiče, da se v Ptuj še vrnejo kot ribiči ali kot turisti, s prijatelji, znanci ali družinami, saj ima Ptuj kaj pokazati. •» M. Ozmec PTUJ / OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI 4* tek ob ^ slovenski mejf .Ptujski maratonci v sredo zvečer, nekaj trenutkov po startu izpred Mestne hiše... Foto: M. Ozmec Po štirih dneh in 1200 pretečenih kilometrih v počastitev dneva slovenske državnosti so se člani tekaškega kluba Ma- raton iz Ptuja v nedeljo zvečer vrnili v Ptuj, kjer jih je pred Mestno hišo pričakala množica Ptujčanov. m Stran 3 PTUJ / MINIMATURANTI Minimaturanti skfe- nili potvSuper Lijii Med 20UU obiskovalci vrtca je letos 843 minimaturantov. Kar 400 jih je minuli torek obhodilo Foto: Langerholc ptujske ulice, pohod pa so končali v Super Liju, kjer so ple- sali in pili sok. Drugi minima- turanti so se sprehodili po svoj- ih občinah. Ptujska vzgojno- varstvena organizacija namreč vključuje otroke devetih občin v 103 oddelkih. •oMZ 2 - DOMA IN PO SVETU 29. JUNIJ 1995- TEDNil PTOJ / PREDLOG O MESTNIH ČETRTI NA JULIJSKO ZASEDANJE MESTNEGA SVETA I delitvijo občina nikoimif neiemlfe ničesar s statutom mestne občine je bila opredeljena delitev mestne občine Ptuj na četrti. Pri obliko- vanju predloga za devet četrti so bile poleg zakonskih osnov upoštevani še naravni, umetni in zgodovinski dejavniki, stuk- tura prebivalcev, meje katastrs- kih občin, šolski in matični oko- liši, območja župnij ... Do- končna merila za oblikovanje četrti so postavili zbori kraja- nov, ki so bili organizirani v po- sameznih krajevnih skupnostih. Ti so v glavnem podprli predlo- ge komisije za določitev mest- nih in primestnih četrti v mestni občini Ptuj, ki je tudi predlagala imena za posamezne četrti. Ta so po besedah predsednika ko- misije za določitev četrti Rajka Fajta naravna. V mestni občini Ptuj naj bi imeli naslednje četrti: Grajeno, Panoramo, Haj- dino. Breg, Ljudski vrt, Podvin- ci, Markovci, Center in Jezero. Kot sta prejšnji teden povedala župan mestne občine dr. Miros- lav Luci in predsednik komisije za določitev četrti Rajko Fajt, so v relativno kratkem času opravili veliko dela. V določenem roku po sprejemu statuta je bilo potrebno opraviti vse, da se oblikuje odlok o četrtih, o katerem bo na julijski seji razpravljal svet mestne občine. Na začetku je komisija "razpolagala" le z mejami mestne občine. Iz četrti bodo na mestni svet prihajali interesi posameznih območij; dosedanje krajevne skupnosti teh interesov več ne morejo izpolnjevati, ker so se spremenila tudi volilna območja, enotna mestna občina z 32 tisoč prebivalci pa je tudi prevelika. Največ vprašanj na zborih občanov je bilo, zakaj je prišlo do delitve in do združevanja v mest- ne četrti in katere so prednosti • oziroma njihove slabosti. Razpra- ve so bile burne, je povedal župan dr. Luci, ker se ljudje niso zaveda- li, da gre za eno občino, da je meja samo ena in da so vse druge meje navidezne, da bi lahko posamezna območja lažje uveljavljala svoje interese v mestnem svetu. Ta se bo trudil, da za ljudi meje ne bodo pomembne, da bodo pomemb- nejši njihovi interesi in zadovolje- vanje le-teh. Občina z delitvijo na četrti tudi ne bo ničesar "poobčinarila", premoženje bodo Predlog delitve mestne občine Ptuj na četrti, ki bo doživel manjše spremembe. posamezne skupnosti obdržale. Predsednik komisije Rajko Fajt je ob tem še povedal, da so se v tem tednu še enkrat sestali s predstav- niki posameznih krajevnih skup- nosti in ljudsko iniciativo, da bi se v odloku o četrtih interesi ljudi tudi v resnici uveljavili. •*MG PTUJ / OBRATOVALNI ČAS V GOSTINSKIH LOKALIH Doslei prejkli 80 vlof Koliko je na območju nekdanje ptujske občine gostinskih lokalov, natančno v tem trenutku ne ve nihče, številka pa se zagotovo pri- bližuje dvestotim. Seznam ali re- gister bo zagotovo potrebno v krat- kem izdelati, da se bo vedelo, kakšen je njihov obratovalni čas. Skladno s pravilnikom, ki je začel veljati aprila letos, morajo gostinci do konca junija uskladiti obrato- valni čas. Pri vodji oddelka za gospodarstvo v Upravni enoti Ptuj Silvi Čerček smo izvedeli, da so do 26. junija pre- jeli 80 vlog gostincev za uskladitev obratovalnega časa, večino za okrepčevalnice in gostilne. Več kot tretjini so obratovalni čas že potrdili, za druge pa so zaprosili za mnenja občine, na območju katerih lokali delujejo. Do ponedeljka so dobili od- govore iz občin Juršinci in Ki- dričevo, mestna občina, kjer je naj- več gostinskih lokalov, pa bo mnenja posredovala v teh dneh. Odločbe bodo vsem, za katere imajo mnenja in soglasja občin, izdali do roka. Gostinci v glavnem vedo, da morajo prijaviti-delovni čas. Iz dosedanjih prijav je razvidno, da bi ga večina rada podaljšala za uro ali uro in pol do dve ob petkih in sobotah, nekate- ri pa bi radi delali s podaljšanim de- lovnim časom v glavni sezoni, od 15. maja do 15. septembra. Za dva lokala pa se ve, da bi bila rada nočna, kar bo morala občina posebej opredeliti. Če bo občina s tem soglašala, tudi v upravni enoti temu ne bodo naspro- tovali. V upravni enoti tudi opažajo, da bo večina gostinskih lokalov čez poletje delala; vse več se jih namreč zaveda, da je potrebno delati takrat, ko so gostje, in da je moč dopustovati tudi zunaj sezone. Izvode odločb o obratovalnem času gostinskih lokalov bodo poslali tudi inšpektorjem in policiji, ki so pris- tojni za nadzor. Kakorkoli že, ugoto- vimo lahko, da bo precej gostinskih lokalov prvi julij dočakalo brez odločb o obratovalnem času. Andreja Razlag, dijakinja ptujsice gimnazije, SVETOVNA MLADINSiCA ViCEPRVAKINJA V KEGLJANJU "Mama mi prepušča veliko samostojnih odločitev, zato tudi ni vplivala na to, kam bom vložila certifikat. Odločitev ni bila težka. Naložila sem ga v družbo KBMINFOND, katere soustanovitelji- ca je tudi Nova KBM, ki ima posluh tudi za takšne mlade športni- ke, kot sem jaz. Morda mi bo uspelo s skladom INFOND ZLAT kdaj 'pozlatiti' kakšno medaljo z evropskih in svetovnih prven- stev. Naložba v INFOND ZLAT mi omogoča, da lahko bolj optimis- tično gledam na vsebino meni naljubšega verza: 'Izza vsega tega je neka pot, zame nova!' Nova in gotovo uspešnejša z Novo KBM, d.d., in skladom INFOND ZLAT." TEDNIK/e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptu/ leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO -TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika m lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Starte, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: SlavkoRibarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. v 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptuj. p.p.95; 11(062) 771-261, 779-371. 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa _PTUJ_ Novo ftci mftpbusni jpo^fciff Pred kratkim je bila na ptujski avtobusni postaji odprta nova prodajalna s tekstilom Butik Mojca, ki jo je odprla mlada pod- jetnica iz Podlehnika Mojca Šeruga. V lepo in okusno opremljeni prodajalni lahko naj- dete tekstilne izdelke, ki jih pod- jetnica šiva sama, kilogramsko blago, gumbe, zadrge in skratka vse, kar potrebujete za šivanje. V trgovini lahko naročite tudi šivanje po meri. Oblačila vam iz- delajo v kratkem času, kvalitetno inpo kojikureočnih cenah. PTUJ / NOVA PRIDOBITEV METALKE Za 31 delavcev prodajnega centra Metalke v Ptuju je bil prejšnji četrtek prazničen dan. Skupaj z vodstvom Metalke Trgovine Ljubljana, poslovni- mi partnerji, predstavniki občine in drugimi so se veselili novih pridobitev: novega pro- dajnega salona z gradbenim materialom s povsem novim načinom prodaje gradbenega materiala, dodatnih skla- diščnih prostorov, novih do- voznih poti in parkirišča z okrog petdesetimi parkirnimi mesti. Kupci se po novem lahko pripeljejo z avtomobili do vrat prodajnega centra. Povečali pa so tudi sodobno tehnično samopostrežno in sa- moizbirno prodajalno ter preu- redili zunanje prodajne in raz- stavne površine. S preureditvijo, povečanjem in posodobitvijo se v prodajni center Metalke v Ptuju uvaja so- doben, elektronski način proda- je s sistemom črtne kode za ves prodajni program. Vrednost in- vesticije je 160 milijonov tolar- jev. Preurejen in povečan pro- dajni center je odprl župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Skupna površina prodajnega centra znaša z novimi pridobit- vami 13.592 m^ od tega je več Metalka z novimi in posodobljenimi prostori. kot tri tisoč pokritih. Vodja pos- lovnega centra Metalke v Ptuju Vlado Munda je povedal, da so za kolektiv nove pridobitve iz- rednega pomena. Zahvalil se je vodstvu Metalke Trgovine, da se je odločilo za investicijo, in obljubil, da bodo to zaupanje upravičili. Največje bogastvo trgovine je stalni kupec, teh pa ima prodajni center veliko. Go- voril je tudi generalni direktor Metalke trgovine Franc Okoren in povedal, da je Metalka še ved- no ena največjih trgovskih orga- nizacij v državi, ptujski prodajni center pa drugi oziroma tretji. Foto: Cilka, Gorišnica Nova pridobitev je prelepo dari- lo ob dnevu državnosti. V imenu mestne občine je go- voril župan dr. Miroslav Luci. Poudaril je, da pomenijo novi in posodobljeni prostori pomemb- no pridobitev za Ptuj in širše območje, ki si prizadeva za regij- sko središče. Z izboljšano in povečano ponudbo bo center lahko v bodoče še uspešnejši. Že do sedaj je dobro delal: njegov mesečni promet je znašal 100 milijonov tolarjev. ^MG PTUJ / RIBE NA KOLESIH Potujoča prodaja rib Za potujočo prodajo rib se je Jože Ma- horič iz ribarnice Delfin v Vošnjakovi ulici v Ptuju odločil predvsem na željo svojih kupcev. Njegov avtomobil za prodajo svežih morskih rib in morskih sadežev bomo v bodoče srečevali na ptujski tržnici in ob trgovinah v vseh večjih krajih nekdanje ptujske občine, kjer se bo z lastniki uspel dogovoriti o takšni prodaji. Avtomobil za prodajo je nared že nekaj tednov, le vseh papirjev ni bilo, da bi lahko začel. Resnici na lju- bo pa je treba povedati, da nekateri niso najbolj prijazno sprejeli njegove odločitve o potujoči prodaji rib. Zani- mivo je, da bi takšno prodajo na ptujski tržnici lahko imeli in že imajo nekateri n(' drugod, le domačini ne. MG Zakonca Mahorič pred avtomobilom za prodajo rib. Foto: Kosi SARAJEVO, ZAGREB: nedeljkovi oddaji bosansket^ vizije je poveljnik generalšt^ armade BIH general Rajj Delič izjavil, da so srbski naj dalci skorajda do konca izčrpj svoje moči. Med drugim je^ dal, da dosegajo uspehe tudj sarajevskem in drugih bojijfj armada BIH pa je po Deličev besedah v zadnjih desetih dn osvobodila od 200 do 300 dratnih kilometrov ozemlja,; cer je bilo na začetku tega ted na vseh bojiščih mirno, Sara vo, Goražde, Srebrenica, Tui in še nekaj mest pa je bilo tajj topovskih napadov. Srbi pol tega obstreljujejo konvojeU proforja na igmanski cesti. V da v Sarajevu je namreč pravljena priznati Srbijo Črno goro, seveda če bosta tu ti dve nekdanji jugoslovans republiki priznali BIH v njen I priznanih državnih mejah. T Republika srbska krajina pa B merava v Parizu kmalu odpri predstavništvo, poroča ST, Vodil naj bi jo neki francos zdravnik, ki je več raeseo služil v enotah Unproforja Glini. Vodstvo hrvaških Srb še upa, da francoske oblasti: I bodo nasprotovale odprt predstavništva. KAIRO: Egiptovski predse nik Hosni Mubarak je v poii deljek v etiopskem glavnd mestu Adis Abebi nepoškod< van preživel poskus atentata.] spopadu, ki je sledil, sta bila ub ta dva napadalca in dva etiop^ policaja, glavnina za zdaj še v« no neznanih atentatorjev pa pobegnila. Predsednik Muli rak je v Adis Abebo odpoto^^ zaradi afriškega vrha, ki se pričel v ponedeljek dopoldan,; isti dan pa je Mubarak odpoti val nazaj v Kairo. Po njegov besedah je položaj v državi trd in ga ta dogodek nikakor more omajati. ^ I CANNES: Boj proti brezpos« nosti, vzpostavljanje enotne v lute in veliki transportni infi strukturni projekti so bil; žarišču razprav prvega dne za| danja evropskega sveta, večerjo pa so se šefi držav i vlad Unije posvetili izključ zunanjepolitičnim problerao: med katerimi je bila na prve mestu vojna v Bosni. Kot se izvedelo iz nekaterih krogov^ predstavnik Evropske uni Carl Bildt dobil natančna na\ dila za novo posredniško misi s katero bi skušali ustaviti voji v Bosni in sprte strani priprav do pogajanj o mirni rešitvi k: ze. Tako je visoka brezposehK v Evropski uniji prizadela milijonov ljudi ali 11 odstolk aktivnega prebivalstva grupai je. Do naslednjega vrhunske srečanja, ki bo decembra leto! Madridu, bodo finančni, gosp darski in ministri za socialne: deve priravili posebno poroč o zaposlovanju. MOSKVA, SIMFEROPO Na stotine krimskih Tatarovs je v ponedeljkovi noči spopacU s policijo v nemirih, ki so zajl tri mesta. Tatari imajo že dolg zelo slabe stike s proruskimi vc ditelji Krimske republike; ta si cer spada v Ukrajino, vendar p v njej prevladuje ruska ctničn manjšina. Ruski predsednik Bc ris Jelcin bo najverjetneje spr' jel ukrepe za preprečitev vladn in parlamentarne krize. SANFRANCISCO: V Sa| Franciscu je bila v ponedelj^j slovesnost ob 50. obletnici po'' pisa ustanovne listin Združenih narodov, na kat^' sta govorila generalni sekret^ Butros Gali in ameriški pr^'' sednik BiH Clinton. Povedal' je bilo, da je organizacija v hiJ dih dolgovih in da so ZN \- doživeli nekaj neuspehe drugim članice organizaciji do' gujejo kar 2,8 milijarde tolarje^ _Pripravila: T.Mohork^ PNIK -29.JUNU 1995 POROČAMO, KOMENTIRAMO ■ 3 r -^-^^........................................................................... _POGOVARJAJMO StAIPS ^p^titut za varovanje zdravja Republike Slovenije se je v sodelovanju rninistrstvom za šolstvo in šport ter ministrstvom za zdravstvo pri- lužil evropski kampanji proti aidsu, ki se je uradno pričela 21. juni- g akcije je ozaveščanje mladih in spodbujanje k varovanju ' ji-avja pod geslom "Naj neznanje ne pretrga mladega življenja". Ob ' (gj priložnosti so tudi ponatisnili knjižico z naslovom "Pogovarjajmo je aids", ki je mladim tudi zaradi svoje slikovitosti zelo razumljiva. ' ^njižit^o so letošnjim osnovnošolcem podarjali ob podelitvi zakl- i Hcnih spričeval, na območju nekdanje ptujske občine pa so jo delili svetovnem dnevu aidsa. VICiNA DOHODNINSKIH ODLOČB ŠE PRED DOPUSTI ^ r ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so doslej ■ \= obdelali in izpisali že 23.890 dohodninskih odločb za leto 1 994 i oli čez 75 odstotkov vseh, nekatere pa so še v obdelavi in preverjan- ■■ ju. I VlOG ZA ODPIS ZA 7,5 MIHJONA TOIARJŽV najnovejšim pojasnilom Republiške uprave za javne prihodke je odpadel dvom pri odpisu terjatev pri tistih zasebnikih, ki so uvel- iovlioli terjatve prek obrtnih zadrug. Po njem namreč pogoje za odpis ' izpolnjujejo tudi tisti zasebniki, ki so imeli z obrtno zadrugo sklenjeno t kooperantsko pogodbo, v njej po je pisalo, da od zadruge, dolga ni ;; rnogoče izetrjati, če ta sama ni prejela plačila od kupcev. Zakon o I odpisu terjatev iz naslova zamudnih obresti je zlasti dobrodošel za j liste obrtnike, ki niso mogli pravočasno plačevati davkov in prispev- kov zaradi neugodnih gospodarskih razmer in izostanka plačil . predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije. V ptujski izpostavi repu- ' bliske uprave za javne prihodke so do roko prejeli osem vlog obrtni- ^; kov za odpis terjatev. Po grobi oceni znaša njihov skupni zohtevek okrog 7,5 milijona tolarjev. NOVE APARATURE V MARIBORSKI BOLNIŠNICI I^Sariborska bolnišnica je bogatejša za več sodobnih medicinskih llllaparotov, med drugim dva rentgenska, s katerima je mogoče slikati skelet. Novi rentgenski aparati so mikroprocesorsko vodeni m omogočajo natančnejše posnetke, ob tem pa tudi najvišjo možno !• zaščito pred sevanjem. Njihova vrednost je 864.207 nemških mark. :• Denarzanje bo mariborska bolnišnica^v celoti zagotovila iz lastnih vi- li w. Poleg tega so kupili šest ultrazvočnih aparatov, ki jih bodo na- ), mestili na interni, otroški in ginekološki oddelek ter ortopedijo. j TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI 1 ma ptujski televiziji si bomo to soboto lahko ogledali glasbeno od- jl Izdajo "Pozdrav Bledu". 5- Pripravila: MG GOVORI SE.., ... DA >i' imeli pli nioLro vaji.', da /c' hila temeljito n a moče n a tmj Jiiara, pa 4e prek meja je pljus- knilo. I\(' pa imamo juni- ja kolj aprll.^iko kot junij- skih vrenn-. ... si' IlajJina deli na /.tK^rnjo in SpodnftK Da se krajani delijo t ud I na (iste, ki ki veleli ostali v mestni i>hci)ii, iti one, ki hi radi imeli svojo občino. Pri tej želji jim si- cer ne moremo pomaija- li, lahko pa ponudimo rešitev 2 a novo ime Z<.jor)iji in Spodnji llaj- i-}ini: llajihitia pri Mari- horu in llajdina pri Ptu- ju. ... DA je hila osrednja slovesnost oh dnevu poli- cije za marihorsko regijo hrez prisotnosti javnosti. Za nepovahilo nepolica- jev ohstajata dve možni razlatji: 1. da se cjijspodje v uni- jo rm ah ho ji j o ljudi; ker med njimi mnogi kradejo 2. da so zaradi veselecj<3 dela prireditve želeli os- tati hrez nadzora javnos- ti. ... DA v mest)!i ohčini načrtujejo pogosti' -'i? ohiske predsednikov in drugih državnih funkcio- narjev, ki naj hi ohiski^- vali različne dele starega mesta. 1 ak^) hi za i;/tJ- dom, ki je dtičakal temel- /ite/šo pripravi' na Drnovškov ijhisk, doČakitli čistost in ureje- nost še druiii deli mesta. ... DA hi) prvi i) h i s k usmerjen na parkirišče poil gradom. I ja naj hi prišel državni sekretar za turizem, Ptujčan /■*. W, in prerezal vrvuit] pri vhodu v kiosk, ki naj hi ga po temeljitih pri-' pravah postavili še ti> ile- setlelje. VIDI SE... ... DA je Tatjana iz od- daje Za velike in ma otr<.>ke sicer omikana in ve, da se s prstijm ne >me kazati na ljudi, »n? je hiLi pred kratkim ki,uh temu v skušnjavi in je stegnila poleg jezike še prst tam, kjer ne hi smela. Posletli- PTUJ / V POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI il. tek ob slovenski meii Wiski maratonci na Vršiču, najvišji fočki svoje poti... Foto: Marjan Varvoda Ob dnevu slovenske državnosti ''bila osrednja slovesnost v ptuj- ski občini v nedeljo, 25. junija. o^družili so jo z zaključkom teka H slovenski meji, na katerem je ''tekačev in tekačica ptujskega »l^luba Maraton v pretežno dežev- jem vremenu preteklo okoli '200 kilometrov. Tekače in 'Pfemljevalce je ob 20. uri pred *^estno hišo kljub slabemu vre- J'fnu pričakala množica ljudi, pvnostni govor je imel župan j'!'" "net/eZ/o zvečer nekaj metrov pred ciljem po pretečnih 1.200 km ob sloven- , ""e/i. k\jab utrujenosti zmagoslavno, z dvignjenimi rokami. Foto: M. Ozmec doktor Miroslav Luci, ki je mara- toncem čestital za pretečeno pot in njihov prispevek k promociji Ptuja v slovenskem prostoru. V kulturnem programu so nastopili člani pihalnega orkestra Ptuj z mažoretkami in učenci OS Olge Meglic iz Ptuja. Ptujski maratonci so se z avto- mobilskim spremstvom - tudi le- tos je bil z njimi neumorni voznik Marjan Varvoda, na staru in cilju pa so se jim pridružili slovenski paraplegiki - na letošnji tek odpra- vili po krajši slovesnosti v sredo, 21. junija, izpred Mestne hiše, ko je natanko ob dvajsetih dal znak za start župan mestne občine Ptuj, dr. Miroslav Luci. Pot je bila bolj ali manj ves čas mokra. Tekali so iz- menično, a velike težave so imeli zaradi tega, ker svojih premočenih oblačil v avtomobilih niso mogli povsem posušiti. A kot je takoj po cilju povedal predsednik tekaškega kluba Maraton Milan Potočnik, se kljub temu med te- kom ni nihče prehladil, v glavnem pa so ostali tudi brez žuljev, saj so se na tek dobro pripravili. Vsekakor si ptujski tekači zas- lužijo čestitke; pa ne le zaradi svojstvenega načina izkazovanja pripadnosti slovenski državi, am- pak tudi zaradi uspešne promocije Ptuja, kajti prek njih je tudi letos za naše mesto izvedela skoraj vsa Slovenija. Na svidenje na 5. teku ob mejah Slovenije, za katerega se ptujski tekači na moč trudijo, da bi bil njegov cilj del vsebine osrednje slovenske proslave ob dnevu državnosti. •o M. Ozmec ORMOŽ / OD DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Rcizitiislitijr k(i| sploh, hoccino/ 25. junija 1991 je bil udejanjen stoletni sen slovenskega naroda: postali smo narod in se uvrstili v veliko družino samostojnih in ne- odvisnih držav. Večjega praznika slovenski narod nima, saj je po dol- gih stoletjih od razpada prve slo- venske samostojne države Karan- tanije zaživel v samostojni, nedvis- ni in svobodni državi. Dosegli smo lastno nacionalno državo in ure- sničila se nam je želja, da bi o svoji usodi odločali sami, je med drugim povedal Vili Trofenik, župan občine Ormož, v svojem slavnost- nem nagovoru ob dnevu državnos- ti. V nagovoru se je župan občine Ormož dotaknil tudi vprašanja, kaj z lastno državo pravzaprav hočemo, saj je največji problem Slovenije v se- danjem prehodnem trenutku po- manjkanje vizije in pozitivnih pro- gramov razvoja. Kaj hitro se je raz- blinila ilizija, da bomo s parlamen- tarno demokracijo rezrešili vse pro- bleme, ob tem pa je naš vsakdanji pragmatizem vse preveč kramarsko malenkosten, da bi nas lahko odločno potegnil v pravo smer. Do- taknil pa se je tudi naše poti v Evro- po, pri čemer ne smemo prezreti sra- motne vloge Evrope, ki jo je odigrala tako med vojno v Sloveniji kot sedaj v Bosni in Hercegovini. Kljub vse- mu je Slovenija po svoji kulturi že od nekdaj del Evrope. Zgodovinska nujnost nas sicer sili, da trkamo na vrata Evrope, vendar pri tem ne sme- mo dopustiti, d;i nas zaslepi prevla- Osrednja občinska proslava v Ormožu v nekdanji skupščinski dvorani v ormoškem gradu. Foto. Štefan Hozyan dujoč ekonomski interes. Nekontro- lirana želja po tujem kapitalu nas lahko privede do tega, da se bomo nekega jutra zbudili v Sloveniji, ki bo razprodana tujcem. Slovenske po- litične stranke in njihova politična elita se ob vsem morajo zavedati večnega cilja slovenskega naroda in ga sprejeti za svojega, pri tem pa pre- magati svojo zagledanost vase ter umerjati in usmerjati svoje delovan- je v dobro vseh Slovencev. Za svečano vzdušnje na osrednji občinski proslavi so poskrbeli pevci okteta Bolfenk, godalni trio iz Ptu- ja, Barbara Krajnc, študentka igral- Na predvečer praznika držav- nosti so občinski odbori SKD, SLS in Zelenih Slovenije priredi- li na Svetinjah srečanje članov in simpatizerjev. Pričelo se je s slo- vesno mašo za domovino, ki jo je vodil velikonedeljski dekan Jože Sipoš ob pomoči dekanijskih du- hovnikov, po končani slovesnosti pa je bilo na nekdanjem šolskem igrišču kresovanje, ki so ga pope- strili s kulturnim programom re- citatorji in moški pevski zbor iz Ivanjkovcev. Zal je prijetno vzdušje nekoliko motil dež. Srečanja so se poleg župana Vili- ju Trofeniku udeležili predstav- niki drugih političnih strank ter celo predstavnik SKD iz Kanade Stanko Šajnovič. ske akademije, Metka Žižek ter po- vezovalka programa. Na sprejemu, ki ga je župan pripra- vil v poročni dvorani, je povedal, da ima srečanje v grajskih prostorih ne- kaj simbolike. Kot vemo je prvi to- povski izstrelek, ki je bil izstreljen z ormoškega mosta 27. junija 1991, za- del ravno stolp ormoškega gradu. Zeli pa tudi, da bi se Ormožani nava- dili na omenjene prostore, ki posta- jajo njihov stalni kulturni prostor. Vida Topolovec 4-PO NAŠIH KRAJIH 29.JUNU 1995- TEDN|| ORMOŽ / ŠESTNAJSTI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI Bogcrt pragram prireditev Ob odločitvi, da bodo v ormoški krajevni skupnosti le praznovali krajevni praznik, so menili, daje brez dvoma najpomemb- nejši dogodek iz novejše zgodovine Ormoža zaustavitev jugoslovanske armade na ormoškem mostu 27. junija 1991, zato po- teka že drugo leto praznovanja krajevnega praznika prav v zadnjih junijskih dneh. Veliko dogodkov, ki sodijo v okvir praz- novanja 16. krajevnega praznika, seje zvrstilo od 11. do 25. junija, med osrednjimi pa je drugi festival godb v zabavnem programu. V okviru praznovanja ormoške krajevne skupnosti so bile še številne druge prireditve: gasilska vaja in prevzem motor- ne brizgalne v Ključarovcih, po- kalno tekmovanje v streljanju z zračno puško tekmovanje v lovu rib s plovcem in odprto prvenst- vo Ormoža v amaterski radiogo- niometriji. Edino teniškega tur- nirja za pokal KS zaradi slabega vremena niso mogli izvesti, pa bo to soboto. Kot vedno ob takšnih pri- ložnosti, so tudi tokrat pregledali delo v minulem obdobju, kajti zasluga krajanov je, da so si v zadnjih dveh desetletjih s samop- rispevkom in velikimi prosto- voljnimi prispevki ter delom zgra- dili skoraj vso komunalno infra- strukturo. Tako je območje kra- jevne skupnosti Ormož pokrito z vodovodom, veq kot 1200 telefon- Stevilne prireditve ob prazniku KS Ormož so sklenili v nedeljo, 25. junija, na Humu z ivanjsko nedeljo. Foto: Štefan Hozyan skimi priključki, asfaltiranih je 45 km krajevnih cest, zgrajeni sta mrliški veži v Ormožu in na Humu ter obnovljeni cerkvi v Ormožu in na Humu. Kabelska televizija s 600 naročniki je napel- jana v Ormožu, na Hardeku, v Pušencih in Frankovcih. Z denar- jem, zbranim s krajevnim samop- rispevkom, so sofinancirali gradnjo osnovne šole, vrtca in te- lovadnice v Ormožu, vzdržujejo pa tudi vse druge pomembne ko- munalne objekte ter dom kulture. Zgradili so še peron za železniško postajo Frankovci ter avtobusni postajališči v Loperšicah in Spodnjih Ključarovcih. V ormoški krajevni skupnosti imajo še veliko načrtov, ki so usmerjeni v vzdrževanje tistega, kar so že zgradili. V ta namen so med drugim 4. decembra lani iz- glasovali krajevni samoprispevek. Ob drugem pa se v ormoški kra- jevni skupnosti trudijo, da bi bili Ormož in okoliške vasi čim lepši, zanimivejši in prijaznejši za obi- skovalce in krajane. Vida Topolovec ORMOŽ / RAZSTAVA BOJA ZA SLOVENSKO SEVERNO MEJO i ^^||^ ^^^^^i^ ^# ^1 Muzej novejše zgodovine iz Maribora je ob četrti obletnici slovenske državnosti postavil v ormoškem gradu slikovno razsta- vo "Človeka nikar ... - Boj za slovensko severno mejo junij - julij 1991". V slikovnem materialu, ki se začenja s pekrskimi do- godki 23. maja 1991, je zajeto tudi ormoško dogajanje: bitka za most, vojaštvo v Središču ter razdejanje na Kogu. Pričujoča razstava je bil prvi muzeološki odziv v Sloveniji na prelomna dogajanja pred štiri leti. Kot zgodovinski muzej so se zavedali, da gre za usodne do- godke slovenskega naroda, zato so že od vsega začetka skrbno zbirali vse zgodovinsko doku- mentarno gradivo, ki bo poz- nejšim rodovom pričalo o nasta- janju slovenske države, še pose- bej pa o usodnih dogodkih na Štajerskem. Doslej je muzej no- vejše zgodovine iz Maribora z razstavo "Človeka nikar ..." gos- toval že v Slovenj Gradcu, Slo- venski Bistrici in vojašnici ge- nerala Mistra v Mariboru. Za ormoško so dodali še nekaj gra- diva, ki se nanaša na širše ormoško območje v teh za slo- vensko zgodovino usodnih dneh. Obiskovalci, ki jih je bilo ob odprtju izredno veliko, so si z za- nimanjem ogledali pričujočo raz- stavo, še posebej tisti del, ki v sli- Mag. Marjan Žnidarič, ravnatelj muzeja novejše zgodovine iz Maribora, govori o nastajanju razstave v ormošketri gradu. Foto: Štefan Hozvan kah govori o dogodkih v ormoški občini. Na ogled so tudi časopisi, ki so v tistem času izhajali, od Tednika in Večera do izrezkov iz nekaterih avstrijskih ali nemških časopisov, ki opisujejo dogodke na naših tleh. Veliko slikovnega gradiva so prispevali tudi novi- narji Tednika, ki so bili v tistih usodnih dneh na tem območju, Večera ter posamezniki iz Ormoža; med njimi je potrebno posebej omeniti fotografa Štefana Hozyana. Obiskovalci so bili mnenja, da je to enkratna razsta- va, ob tem pa niso pozabili omeni- ti, kako žalostna je naša sedanja neenotnost. "Se bo moralo ponov- no zgoditi kaj usodnega, da se bomo spravili med sabo?" se je vprašala ena izmed obiskovalk. Razstava Človeka nikar... , ki je v drugem nadstropju ormoškega gradu, bo na ogled mesec dni. Odprta bo v enakem času, kot je delovni čas ormoške knjižnice nadstropje nižje, v popoldanskem času pa med 17. in 19. uro. •» Vida Topolovec DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / PLODNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli statut in proračun V ponedeljek so se prvic po odstopu predsednika občin- skega sveta občine Destrnik - Trnovska vas sestali svetniki na sedmi redni seji. Sklical in vodil jo je podpredsednik Venčeslav Kramberger. Rav- no pri vodenju seje je prišlo do problema, kajti v 8. členu stat- utarnega sklepa piše, da pod- predsednik opravlja naloge po pooblastilu predsednika. Svetnik Janez Zampa je trdil, da ne bo delal proti veljavni zakonodaji, in poudaril, da je svet nelegitimen, če nima predsednika, ter zapustil sejo. Na seji so sprejeli statut občine, saj so svetniki z Destr- nika odstopili od zahtev po spremembi sedeža. Sprejeli so tudi proračun občine, ki znaša 223 milijonov SIT, in občino zadolžili za 12 milijonov SIT. Izvolili so tudi nadzorni odbor. Govorili so še o razpisu refern- duma za razdružitev občine. Dogovorili so se tudi, da nas- lednjo sejo skliče podpredsed- nik in da se bodo na naslednji seji ponovno konstituirali. •»Z.Š. ORMOŽ Srečanje s poslani Danico Simi Občinski odbor Demokr ske stranke Ptuj je 23. junija ganiziral poslanski večer s p lanko Danico Simčič. Zbran stari restavraciji hotela Orn so njej in g. Pirnovarju zastai vprašanja o upokojenski p blematiki, socialnih vpraš: ih, zaposlovanju, gospodars in kmetijstvu, o problemih kalne samouprave, vključevj ju v evropsko zvezo in odnosi sosednjimi državami. Pred poslanskim večeroii bil ustanovljen območni oč\ DS za Podravje. Za predsedii je bil imenovan Drago Ljuti metalurški tehnik, zaposlei TALUM Kidričevo, ing. Bo^ Hojnik, zaposlen v Savi Krai PC Gumarna Ptuj, pa je čl glavnega odbora DS kot del^ območnega odbora za Podravj VIDEM / ŽUPAN SPREJEL UČENCE Čestitke za j dosežene uspeKi Zupan občine Videm Franc Kirbiš med najboljšimi učenci V petek, zadnji šolski dan, je župan občine Videm Franc Kirbiš sprejel 33 učencev osnovnih šol Sela, Vj. dem in Leskovec. V občinski sejni sobi so se zbrali učenci, ki so vseh osem razre- dov končali z odličnim uspehom, in tisti, ki so na regijskih in državnih tekmovanjih dosegli dobre rezultate. Z učenci so bili tudi njihovi mentorji in ravnateljica Marija Cernila. Zupan je učencem čestital za dosežene uspehe, zaželel prijetne počitnice in tistim, ki so končali osemletko, zaželel mnogo uspehov tudi v srednjih šolah. Zupan je na srečanje povabil tudi učence iz osnovne šole Pod- lehnik, vendar so imeli prav v času sprejema tam svojo slove- snost. •*JB Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNIJak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI (Tudi) to /e Slovenija Dan državnosti nas je vendar- le spomnil, da Slovenija niso samo medstrankarski prepiri in napetosti, ampak tudi uspehi, ki smo jih dosegli v štirih letih sa- mostojnosti. Seveda čisto brez medsebojnih strankarskih zdrah tudi tokrat ni šlo, čeprav bi bilo prav, da bi vsaj ob dnevu državnosti, ki simbolizira vzpos- tavitev samostojne in suverene Slovenije pred štirimi leti, poza- bili nanje, saj smo tudi samos- tojnost dosegli predvsem po zas- lugi takratne slovenske enotnos- ti, združene volje vseh Sloven- cev, ne glede na politično barvo in druge razlike med njimi. Končno je dobro, da smo se v glavnem dostojanstveno spom- nili na tisto, kar se je zgodilo pred štirimi leti in na kar nas je v čestitki predsedniku republike Milanu Kučanu spomnil tudi ameriški predsednik Clinton. KAJ PIŠE CLINTON KUČANU Slovenija je po osamosvojitvi pred štirimi leti postala ena izmed uspešnih držav nove Evrope in slovensko ljudstvo je lahko pono- sno na svoje dosežke pri gradnji napredne, tržne in mirne demo- kracije, piše Clinton Kučanu. Takšna ocena ameriškega pred- sednika ni zgolj formalna ljubez- nivost, saj se lahko spomnimo, da Američani nam in drugim ne skri- vajo tudi manj naklonjenih ocen. Konec koncev so Američani do zadnjega skeptično spremljali (in po svoje tudi preprečevali) sloven- ska osamosvojitvena prizadevan- ja. Clinton v svoji čestitki tudi pravi, da so vezi med slovenskim in ameriškim narodom globoke, čeprav je Slovenija nova država, saj ju povezuje pripadnost skup- nim načelom demokracije. Pred stoletji, ko so slovenske vojvode še kronali na Gosposvetskem polju, je obred zahteval, da njihov prev- zem oblasti potrdi ljudstvo, ki so mu vladali. Vrednote, ki so nav- dihnile ta zgodovinski obred, ses- tavljajo tudi temelje zahodnega političnega izročila - da vlada uveljavlja svojo moč le s soglasjem tistih, ki jih vodi, piše Clinton. Ob dnevu dežavnosti je Milan Kučan v ljubljanskem Delu obširno opisal svoje spomine na dogajanja neposredno pred osa- mosvojitvijo, ob njej in ob agresiji jugovojske proti samostojni Slo- veniji. Kučan poudarja da so se na razširjeni seji takratnega pred- sedstva države enotno odločili, da bo Slovenija na oboroženo agresi- jo odgovorila z orožjem. Odločitev je bila težka, kljub vse- mu ni imela alternative, pravi Kučan. Poudarja tudi, da je po- trebno povedati, da je sodelovanje med vsemi v takratnem sloven- skem političnem in vojaškem vodstvu temeljilo na medseboj- nem zaupanju in tudi spoznanju nekakšne usodne povezanosti, na nekakšni skupni odgovornosti narodu, na odgovornosti za osa- mosvojitveni projekt in tudi za življenja ljudi. KAJ PRAVIJO VOnn KLJI STRANK V Dnevnikovi anketi so liderji posameznih slovenskih strank na različne načine ocenili štiri leta samostojne Slovenije. Predsednik vlade in LDS dr. Janez Drnovšek misli, da se je Slovenija uveljavila kot samostojna država, da smo tudi po mednarodnih merilih pos- lali najuspešnejša država v preho- du in da je najtežji del dela že opravljen. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Pe- terle piše, da smo dosegli veliko dobrih rezultatov, vendar precej manj, kot bi jih lahko. Naše sožitje bi bilo precej večje, če bi bila že razčiščena vprašanja o pre- teklosti in popravljene krivice, pravi pa tudi, da se revolucionar- na logika od Slovenije še ni poslo- vila. Predsednik Združene liste soci- alnih demokratov Janez Koci- jančič je posebej zadovoljen, ker Slovenija v tem obdobju ni bistve- no okrnila socialnih pravic in ker je prišlo po gospodarski krizi z ve- liko brezposelnostjo do pozitivne- ga gospodarskega zasuka, ki omo- goča vključevanje naše države v evropske integracije. Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke, misli, da bi morali storiti vse, da bi našli tiste stične točke, ki Slovence po- vezujejo, in meni, da smo nekaj takšnih možnosti že zamudili. Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša pravi, da se je v nasprotju z nekaterimi napoved- mi iz leta 1991 Slovenija brez Ju- goslavije začela hitreje razvijati, vendar pa je bil na žalost, kot pra- vi Janša, v teh letih razvoj demo- kracije bolj počasen in tako po njegovem mnenju zdaj v Sloveniji prevladujejo sile, ki so v času slo- venske pomladi nasprotovale tako osamosvojitvi kot demokratizaci- ji- SLOVENIJA - SPOŠTOVA- NA IN PRIZNANA Na uspehe in dileme današnje Slovenije je na posebni tiskovni konferenci pred praznikom opo- zoril tudi predsednik države Mi- lan Kučan. Dejal je, da je Sloveni- ja v zadnjih štirih letih postala v svetu priznana in spoštovana. Glede na reševanje svojih poli- tičnih in gospodarskih vprašanj se uvršča med najpomembnejše države v prehodu iz enega sistema v drugi. Vendar pa so pred Slove- nijo tudi mnogi izzivi in po- membne odločitve. Vsi skupaj, pravi Kučan, bi morali razmišljati o viziji razvoja. "Jasno je treba ve- deti, kaj hočemo v prihodnosti (tudi glede umeščanja v medna- rodni prostor) in kaj zmoremo. Takšna vizija naj bi bila rezultat skupne volje in konsenza vseh po- litičnih sil. Tako bi preprečili raz- lične improvizacije in hitre odločitve, ki seveda sprožajo raz- lične ugovore in nezadovoljstva. To se je zelo nazorno pokazalo ob sedanjih razpravah (in odločit- vah) v zvezi s slovenskim pri- bliževanjem Evropi, česar pred- sednik Kučan sicer ni omenil. Pač pa je dejal, da bi morali vstopati v Evropo z jasnim vedenjem, hočemo, kakšna je cena naš' vključevanja ali nevključevan evropske integracije. Sevedi bilo najpomembneje, če bi irr vsi možnost (in voljo), da od mega začetka sodelujejo pri s vanju in realizaciji posamezi najpomembnejših nacionali projektov. Da glede tega ni ug nih splošnih družbenih okoliši dokazujejo stalni prepiri n: strankami in različne zapozn polemike, ki ne morejo biti na' mestilo za tvoren dialog v fazii posamezne odločitve šele nasti jo. Konec koncev o prevel zaprtosti odločanja in premajl pripravljenosti posameznih s' jektov, da bi medsebojno preso in izpopolnjevali posame2 odločitve, govori tudi ponov ugotavljanje predsednika repu' ke, da na državni ravni še vedn' vzpostavljeno telo, po svetu imenujejo nacionalni svet za^ nost, v katerem bi lahko najdi vornejši funkcionarji rcpubl' Slovenije izmenjevali pogled^ mnenja o posameznih pome" nih vprašanjih in sooblikovali^ lišča. Predsednik Kučan kari prej opozarja, da bi takšen off nujno potrebovali, enkrat moral tudi povedati, kdo je odi voren, da ga nimamo. •^JfakKopn if CDNIK -29. JUNIJ 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 ORMOŽ / USPEL DRUGI FESTIVAL GODB faigrah \e 440 aodbenikov Ob koncu prireditve so godbeniki skupaj zaigrali koračnice. Kljub dežju, ki je minulo sobo- to neusmiljeno padal, se je drugi festival godb Slovenije v zabav- nem programu, ki je imel tudi tekmovalni značaj, saj so godbe- niki tekmovali za pokal Ormoža, nemoteno potekal pod šotorom, ki so ga prireditelji OZKO, kra- jevna skupnost in pihalni orkes- ter Ormož ob pomoči glavnega sponzorja gostilne Prosnik, pos- tavili v Mestni grabi. Zaradi sla- bega vremena je odpadla samo skupna parada pihalnih godb na športnem stadionu. l| Nastopilo je 12 pihalnih godb s 440 godbeniki, vsaka godba pa se je predstavila s tremi skladbami. Prireditev je trajala polnih šest ur. Tričlanski strokovni komisiji ojje načeloval Ervin Hartman iz .Maribora (sicer predsednik Zve- i(|ze slovenskih godb ter podpred- sednik mednarodne glasbene zveze CISM), člana pa sta bila univerzitetni prof. Jože Gregorc iz Ptuja in prof. Marjan Sajevec iz Ljubljane. Godbenike je poz- dravil tudi ormoški župan Vili Trofenik. Strokovna komisija je v prvi ka- tegoriji prisodila tretje mesto god- bi iz Bakovcev. V drugi kategoriji so po mnenju strokovne komisije najbolje igrali godbeniki pihalne godbe Alpina Žiri, drugo mesto si delijo pihalni orkestri Ljutomer, Emo Celje in Vogersko, tretji pa sta godbi Talum iz Kidričevega in GD Spodnja Polskava. V tretji ka- tegoriji, kjer so najštevilnejši pi- halni orkestri, si delijo prvo mesto pihalni orkestri iz Ptuja, Slovenj Gradca in Vevč, druga pa sta orke- stra Ormož in Radeče - te so spremljale mažorete. Predsednik strokovne komisije Ervin Hartman je povedal, da so Foto: Štefan Hozyan bili vsi nastopajoči orkestri lepo in vzrono pripravljeni, ter dodal, da je letošnje srečanje v primerjavi z lanskim, prvim, neprimerno kva- litetnejše. Takšna oblika srečanja pihalnih orkestrov ima prihod- nost. Na vprašanje, kako to, da je komisija podelila po tri prva ali druga mesta, je odgovoril, da si or- kestri bolj kot tekmovanja želijo srečanja in cilj strokovne komisije ni, da bi jih preveč ostro ocenjeva- li. "V Sloveniji imamo tekmovan- ja, kjer se orkestri pomerijo v kon- certnem programu, ki je mnogo strožji. Na tem srečanju pa je po- trebno podeliti pokale, in če nekdo pride sem, predtem pa se je na srečanje temeljito pripravljal ne- kaj mesecev, je prav, da takšen po- kal tudi dobi," je dodal predsednik strokovne komisije. •* Vida Topolovec PTUJ / MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Pred profesionalizaciio v Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedijo P. Turrinija "Krčniarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustanovitev novega zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega gledališča smo zaprosili ne- katere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zanimati. V naslednjih tednih, vse tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgovore, ki smo jih dobili. PTUJ IN GLEDALIŠČE Gledališče na Ptuju ima svojo duhovno osnovo v biti rimske Poetovione. Čeprav rimski for- um še ni odkrit in čeprav še ne vemo za areno ali za amfiteater - gledališče, nam dogodki govo- re, da so take zgradbe v mestu bile. Prihod Cirila in Metoda v naše mesto v 9. stoletju je bil povezan s slovenskim jezikom in z javnim nastopanjem. Ali tudi z igro in gledališčem? Razcvet trgovskega in obrtnega mesta, ki se je v srednjem veku spogledovalo in tekmovalo z danes velikimi mes- ti Evrope, kot so Dunaj, Frank- furt, Amsterdam, Benetke, Bu- dimpešta, Dubrovnik, je prispe- val bogat delež k arhitekturi, ur- banizmu, kiparstvu, slikarstvu, rezbarstvu, tkalstvu ... Kje je bilo gledališče? Prav gotovo ni izosta- lo. Čisto vsakdanje nenapisano gledališče je potekalo pred Orfe- levim nagrobnikom na današnjem Slovenskem trgu, kjer je Orfej igral na harfo ne le svoji Evridiki, temveč tudi tis- tim, ki so tatu privezali ob na- grobnik, spremenjen v sramotil- ni steber, in ga obmetavali z od- padno zelenjavo tržnice, ki jebila okoli stebra. Kje so sicer igrali na Ptuju, in igrali so prav gotovo, Zaenkrat še ne vemo. V novem \'eku je bila gledališka hiša (Co- •Tiodienhaus) v današnjem po- lenu besede urejena in odprta leta 1786. Umetniško vodstvo gledališke hiše se po pisanju Fer- *^inanda Raispa (Pettau Steiere- ■^arks altestestadt, Graz 1858, ^^f- 16) ni vzgledovalo le po oku- su Gradca, temveč tudi po Duna- ju, Parizu, Milanu, Neaplju itd. Gledališkemu društvu je bila na razpolago tudi godba, pomemb- na biblioteka, lepe garderobe in ustrezna dekoracija. Gledališče je vzdržalo revolucionarno leto 1848, preživelo čas Čitalnic ko- nec stoletja in tudi L svetovno vojno ter se z velikimi imeni igralcev (Wilhelm), režiserjev (Žižek), dramaturgov, kostumo- grafov, scenskih mojstrov (Hege- dušič), glasbenike, spogledovalo z Ljubljano, Zagrebom, Duna- jem ter Prago, preživelo II. sve- tovno vojno in bilo kot poklicno ukinjeno leta 1958, ko je na plačilni listi bilo 8 igralcev zra- ven direktorja, umetniškega vodje, ekonoma, računovodje, šepetalke, inspicienta in frizerke kot zunanje sodelavke. Drugi po- trebni profili v gledališču niso bili zaposleni. Zakaj je bilo gledališče na Ptu- ju ukinjeno? Ali morda zaradi pregoste mreže gledališč ali zara- di bojazni, da v gledališču ne bi igrali nekaj proti oblasti, ali je bilo predrago? Čas bo prinesel odgovor! Gledališče je postalo amatersko. V 60. letih je prevla- dalo spoznanje, da je kljub vse- mu potreben režiser. Spomnim se pokojnega režiserja Petra Mal- ca, gimnazijce nas je pripravil za običajno gledališko predstavo srednješolcev, vendar tako, da smo najprej vse leto spoznavali klasiko gledališkega ustvarjanja, osnovne zakonitosti igre in jezi- ka ter zahtev odra. Z izrednim občutkom in neizmerno ljubez- nijo do gledališča nas je dodatno "okužil", kajti gledališče smo spremljali od malih nog. Za njim je prihajal režiser iz Maribora, nato poklicnega režiserja ni bilo in ga v klasičnem pomenu še ved- no ni. Gledališka produkcija ni zamrla, orientirala se je bolj v smer vzgoje in izobraževanja, v Linhartova srečanja, v srečanje in merjenje moči društev. Poja- vili pa so se tudi mladi igralci, režiserji, slikarji, poeti... - zdi se, da je večtisočletna gledališka tra- dicija našla odmev, našla je stru- no, na katero bi bilo možno igrati za čast in potrebo in za status tega mesta. Pogoji so skoraj optimal- ni - mladi ambiciozni kader, gle- dališka stavba, sprejet je bil pro- jekt profesionalizacije gled- laišča, ki išče lastno pot - pot, po- vezano z eksistencialnimi in prostorskimi problemi in ne s problemi premalo znanja ali po- manjkanja svetovljanstva. Spoz- nati bi bilo potrebno, kaj mesto potrebuje, kaj je bistvo gledališča in kaj je v bistvu bistvo študija. Mesto Ptuj je bilo mesto tudi za- radi gledališča, torej če oblikuje- mo mesto, moramo storiti tudi korak za profesionalizacijo gle- dališča - po novem konceptu se- veda. Gledališča, ki bo v celovi- tosti ponudbe in izvedbe zažive- lo v mestu in dihalo z njim ter Širšim zaledjem. Ali bomo fi- nančno to zmogli? Po fazah - da, čeprav brez Ministrstva za kultu- ro ne bo šlo in tudi ne brez temel- jite delitve dela in sredstev med nosilci ustvarjalne, poustvarjal- ne in reproduktivne kulture. Kristina Samperl-Purg, prof. zg- Nadaljevanje do premiere PTUJ / KONCERT VLADA KRESLINA IN BELTINSKE BANDE "Pmli m muzikanti $ hctiN monikof, pii w gilafaini Prejšnji četrtek je bil v Ptuju spet na delu popularni Vlado Kreslin. Tokrat s prav tako po- pularno Beltinško bando. Nji- hov koncert je bil predviden na dvorišču ptujskega gradu, ven- dar so se zaradi deževnega vre- mena tako muzikanti kot pos- lušalci morali zadovoljiti z avlo Srednješolskega centra, ki je bila ob tej priložnosti skoraj prete- sna. In kaj reči o koncertu? Če se je kdo vživel v dogajanje na odru in vzdušje nasploh tako, kot se spo- dobi, potem je gotovo imel solze v očeh že ob prvih taktih prek- murskih ponarodelih. Sam rad priznam, da sem jih ime - in to preprosto zaradi občutka sreče. Posebne vrste ganjenost je napol- nila avlo SŠC. Vlado in člani Bel- tinške bande so peli in igrali ter s svojim preprostim nastopom pritegnili občinstvo, ki je vsake toliko časa pridalo svoje kakšnemu refrenu ali pa kar pe- smi od začetka do konca. Poleg prekmurskih tradicio- nalnih Marko skače, San se Vlado Kresim m Beltinška banda šetau, Zrejlo je žito in Vsi so venci vejli smo slišali tudi vse druge z njihove kompaktne plošče Spominčice: My Way, Che sera. Lili Marlen in druge. In ob tem, ko človek gleda vse te stare mojstre, kako si še zme- raj, po toliko letih, dajo duška ob igranju na violino, harmoniko in kontrabas, te prešine, da pravza- prav res ni nikoli prepozno za tis- to, kar človeka dejansko veseli. Najstarejša člana Beltinške ban- de, 90-letni kontrabasist Jožek Kociper in 86-letni Janček Ko- ciper, sta najboljši dokaz za to. Sicer pa so k uspelemu četrtkove- mu koncertu pripomogli tudi drugi: cimbalist Andi, harmoni- kar Viktor, saksofonist Štefan, Jure s klaviaturami in Marica ter Vladova starša Katica in Mi- lan s petjem. Tekst in foto: D5 PTUJ / ZAKLJUČNI NASTOP BALETNE SOLE Ponoven začetek baleta na Ptuju je pred dvema letoma omogočil Športni studio Olimpic iz Ptuja. V prvem letu so pričeli s pripravnico in prvim razredom, v drugem letu pa so uspešno zaključili drugi razred baletne šole. Pri delu jim je v veliko pomoč z nasveti g. Iko Otrin iz Srednje baletne šole v Mariboru. V zimskih mesecih se je v delo baletne šole vključila tudi primabalerina Martiza Galaz iz Argentine, vse leto pa je šolo prizadevno vodila Petra Tement iz Maribora. v tem šolskem letu je obiskalo baletno šolo 26 deklet, uspešno pa jo je zaključilo 17. V tem balet- nem šolskem letu so si dekleta v okviru strokovnih ekskurzij ogle- dale tudi več baletnih predstav v Mariboru. V baletni šoli Ptuj imajo največ težav s prfVnernim prostorom in pokrivanjem stroškov strokovne- ga kadra in najemnine, v nas- lednjem šolskem letu pa bo po- trebno zagotoviti tudi glasbeno spremljavo. Zaključen nastop s prikazom let- ne produkcije baletne šole so iz- vedli v Aerobic centru Olimpic na Vičavi. Prisotni starši in gostje so izrazili skupno žejo, da se projekt baletne šole v Ptuju nadaljuje, pri čemer bo nujno potrebno iz- boljšati osnovne pogoje za vadbo. Prikazano znanje mladih baletnic in načrtovane kadrovske okrepitve obetajo, da bo baletna šola v no- vem šolskem letu še uspešnejša. ^S.S. BENEDIKT / ZACELI GRADNJO PRIZIDKA K OSNOVNI ŠOLI Pri Benediktu so začeli graditi prizidek k tamkajšnji: osnovni šoli. Del njenih prostorov je bil zgrajenih že leta \ 1867, 1980. leta pa so dogradili jedilnico in nekatere! spremljajoče objekte. Danes obiskuje šolo 205 učencev iz: štirinajstih okoliških vasi ter zaselkov. Kot nam je povedo- j la ravnateljica Irena Horvat, razredni pouk sedaj poteka v] desetih učilnicah. Zaradi prostorske stiske so morali doslej imeti pouk v dveh izmenah, ker pa jim občina še ni omogočila avtobusnih prevozov, morajo nekateri šolarji iz oddal- jenih vasi in zaselkov tudi v sla- bem vremenu in pozimi več kilo- metrov peš v šolo, saj je povezava z javnimi avtobusi zelo slaba. S prizidkom bi pri Benediktu pridobili dve učilnici in tako v je- seni začeli enoizmenski pouk, preuredili bodo tudi pisarne in stopnišče šole. Investicija znaša 10 milijonov tolarjev in jo bodo v ce- loti pokrili iz občinskega pro- računa. Gradbena dela, ki jih izva- ja obrtna zadruga Lipa Lenart, naj bi končali do konca julija. Učilnici sta za benediške osnov- nošolce, ki imajo zelo skromno opremljene učilnice, primanjkuje jim učil, nimajo računalnikov in drugih učnih pripomočkov, izjem- nega pomena, saj bodo izpolnili pogoje za devetletno šolanje, pove Horvatova. •»MS DORNAVA Sprejem za odlioiiake v četrtekje dornavske osnovnošolce obiskal tamkajšnji župan Tone Velikonja. Pripravil je sprejem za vse odlične učence in jim v spomin podelil knjige. Na dornavski šoli je letos izdelalo z odličnim uspe- hom 66 učencev. Župan pa je nagradil tudi vse tiste učence, ki so dosegli uspe- he na različnih državnih tekmovanjih iz matemati- ke, jezikov, kemije, fizike ter v športu in izvenšolskih dejavnostih. Ob tej pri- ložnosti je gostovala pril- jubljena skupina Čudežna polja. •»MS 6 -NASl KRAJI IN LJUDJE 29.JUNIJ 1995- TEDNIH 30. 6. IN 1. 7. 1995 NA PTUJU / ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ V SODELOVANJU Z ZVEZO KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE VABI NA Ptuj s svojim starim mestnim jedrom in gledališčem postaja vsako leto na začetku poletja središče mlade ustvarjalnosti Koncept festivala smo iskali in oblikovali kar štiri ^ Vsako leto se bodo konec junija zbrali mladi, že uveljavljeni ustvarjalci. Nastopili bodo: gledališke, plesne in glasbene skupine, literati, likovniki, filmski in video ustvarjalci;, še drugi. To je edini festival, ki združuje različna področja ustvarjanja. Nastopili bodo mladi iz sosednjih držav: Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Italije. Zato smo podnaslovili "Ali se poznamo?". Žal nam letos ni uspelo dobiti nobene hrvaške in madžarske skupine, a že navezujemo stike za naslednje leto. Prav tako upamo, da se n(,„ bodo naslednje leto pridružili filmarji in videasti. M Ob festivalskem programu pa bodo priznani umetniki vodili delavnice; letos bomo imeli lite- rarno, slikarsko in glasbeno. Prijavljenih je nekaj čez petdeset mladih, ki šele iščejo svoje ust- varjalne poti. PROGRAM: Delavnice ZKOS 30.6. od 11. do 17. ure in 1.7. od 14. do 18. ure # Literarna delavnica pod vodstvom TOMAŽA ŠALAMU- NA in LJILJANE CIKOTA % Slikarska delavnica pod vodstvom DUŠANA KIRBIŠA # Glasbena delavnica pod vodstvom LADA JAKŠE Na ulicah, trgih, dvoriščih in v gledališču petek, 30. 6. ob 18. uri pred Gledališčem MATJAŽ PIKALO IN SKUPI- NA AUTODAFE (literarno-gle- dališki projekt) ob 19. uri v gledališki kleti Glasbena skupina THE TWO WINGS OF THE ONE SWAN- AVSTRIJA ob 20.uri v Gledališču TEATER GROMKI SLOVE- NIJA; Andrej Morovič: PRAVA REČ ob 21. uri na dvorišču hiše v Prešernovi 27 PLESNI TEATER LJUBLJA- NA: POTOHODNIKI ob 22 uri notranje dvorišče - križni hodnik v Pokrajinskem muzeju predstavitev literarnih revij in nastopi njihovih avtorjev: - LITERATURA - LJUBLJA- NA : Uroš Zupan, Aleš Steger, An- drej Blatnik, Vid Sagadin - TINCTUR - GRAZ / AM- STERDAM: Marcel Fotter, Ruud van \Veerdcnburg Plesni teater Potohodnikl. - MENTOR - ZKO SLOVENI- JE: Mohor Hudej, Sonja Votolen, Magdalena Svetina Terčon, An- drej Rifel Felan sobota.L 7. od 11. do 13. ure pred Gleda- liščem FESTIVALSKI UTRINKI ob 18. uri pred Gledališčem, v gledališki kleti in v Gledališču PRODUKCIJE DELAVNIC ob 19.30 na dvorišču v malem gradu (mladinski oddelek knjižnice) CARL FRANZ TEATER GRAZ: IstTHEATRECOMPE- TITION ob 21. uri v Gledališču KUD TABOR OPČINE NAD TRSTO.M: VAJE V SLOGU Foto; A. Živkovič • NEKAJ O PREDSTAVAH # Matjaž Pikalo in skupina Auto- dafe na izviren način predstavljajo Pikalovo poezijo iz zbirke Pes in plesalka. Na Ptuju so že nastopili v gledališču in imeli izjemen spre- jem pri občinstvu zvečer v gleda- liški kleti. Za njegovo poezijo je značilna kombinacija liričnosti in humorja; skupina Autodafe pa to še dopolni s svojim specifičnim zvokom instumentov in petja in jo s svojim pouličnim nastopom še bolj približajo poslušalcem in tudi naključnemu mimoidočemu. Teater gromki - Andrej Moro- vič: Prava reč Je gledališče kratkega, gostega, hitrega, predvsem pa humornega. Prava reč je večplastna ljubezen- ska groteska, umeščena v okvir "boja" med spoloma, komunicira z občinstvom tako na preprosti, hu- moreskni ravni, kakor tudi na kompleksnejši, refleksivni ravni. Ob spremljavi klavirja nas pesem "Ne čakaj na maj" uvede v zgodbo, ki je razdeljena na tri dele: prete- klost, sedanjost in prihodnost. The two wings of the one swan iz Avstrije Kantavtorici iz Gradca Vera Montana in Xandi Brand sta prav- kar dokončali kaseto in CD. Ssvo- jimi liričnimi in angažiranimi pe- smimi navdušujeta mlade v klubih in na skupnih nastopih z literarni- mi ustvarjaci. Plesni teater: Potohodniki Plesni teater je v slovenskem gle- dališkem in plesnem dogajanju že uveljavljena skupina. Avtorji in iz- vajalci predstave Potohodniki so: Suzana Koncut, Ivan Peternelj in Bratko Bibič, Aleksander Šenekar (luč). Specifičnost predstave je dolg in ozek oder, prislonjen ob prostrano steno, ki predstavlja enega izmed hodnikov labirinta in labirint v celoti. Predstava ne pri- poveduje zaključene zgodbe, am- pak dinamično povezuje drobce si- tuacij, tematske slike in atmosfer- ske prizore. Gre za ples, ki je blizu fizičnemu gledališču. "... na samosvoj način nežna in silovita raziskava giba, ki hoče za- jeti vse gibne možnosti... Neverjet- na je energija plesalcev... harmoni- ka pa igra neko vztrajno melodijo, ki spremlja njuno neugnano, trdoživo voljo po gibanju gor, dol. naokoli." (Dnevnik) Carl Franz Teater Graz: Ist Theatre Competition Skupino sestavljajo študentje Univerze Carl Franz iz Gradca. Delajo že štiri leta. Igrali so žeSha- kespearja, Markesa, predvsem so se ukvarjali s teatrom absurda. V svoji zadnji predstavi so \. komičnih absurdnih situacij prj pravili improvizacije, v katerih so deluje tudi publika, ki igralceu narekuje temo in stil igranja. R. Queneau: Vaie v slo^ KUD Tabor Opčine nad Trst,^^ To je pestra in razgibana kaba retna predstava; dogajanje so prej tavili iz pariškega okolja na lokaln avtobus, ki pelje v Barkovlje, bese dilo pa prestavili v različn narečja. S predstavo mladi igrale Teater Gromki: Prava reč navdušujejo občinstvo na obe straneh meje. Skupino sestavljaj srednješolci in študentje po vodstvom režiserke Edit Frančeškin. Pripravila: B.B.C MAJSPERK, SLOVENSKA BISTRICA / OBČINSKE PROSLAVE OB LETOŠNJEM DNEVU DRŽAVNOSTI Lofze Peterle na Ptujski Oeri Letošnji peti praznik slovenske države je bil v znamenju številnih slovesnosti in kulturnih priredi- tev. Dve izmed osrednjih proslav sta bili minuli soboto tudi v občinah Majšperk in Slovenska Bistrica. • MAJŠPERK V občini Majšperk sta letošnjo proslavo ob dnevu državnosti pri- pravila občinski odbor SKD Majšperk in regijski odbor SKD Ptuj - Ormož, pričeli pa so jo že ob 15. uri s slovesno mašo v ptujsko- gorski cerkvi. Proslava se je po maši nadaljevala s kulturnim program, v katerem so nastopili člani moškega pevskega zbora Svoboda Majšperk in mešani pevski zbor iz Majšperka. S pesmijo in plesom so se predstavi- li najmlajši iz foklorne skupine Rožmarin PD Sela, učenci OŠ Majšperk, zaigrali pa so tamburaši iz Gorišnice in Cirkulan. Slavnostni govornik je bil pred- sednik Slovenskih krščanskih de- mokratov Lojze Peterle, pozneje pa so se z njim pogovarjali še o aktual- nih političnih vprašanjih v Sloveni- ji. Tako je Peterle med drugim go- voril o proračunskih sredstvih ter poudaril, da naj bi v prihodnje veljal proračunski dogovor trojice - pod- pisali so ga namreč Drnovšek, Pe- terle in Kocjančič. Na vprašanje o delovanju koalicije in opozije je Pe- terle jasno odgovoril z dejstvom, da Lojze Peterle se je na Ptujsl^3ll^ Ht^^^B^^Jfc ^Sp'^PJj _ Ta konec tedna se pričenja na gradu Borlu letošnji mednarodni medkulturni poletni tabor Idri- art. V soboto, 1. julija, bo ob 14.30 prihod in nastop pustnih mask iz okolice, ob 15.00 uradno odprtje poletnega tabora s slavnostnimi govorniki, kratek koncert violi- nista Mihe Pogačnika, ob 16.15 slovenske narodne pesmi z Ljubo Jenče, ob 17.00 delavnice in študi- je narave, ljudski plesi, evritmija, kratke pripovedke, otroški pro- gram - gledališče mimike iz Ko- lumbije "La Tarina de Locomba", ob 20.30 pa koncert Beethovenia- num Mihe Pogačnika - violina in Marie Namitschevve - klavir: po koncertu bo kresovanje. V nedeljo, 2. julija, bo od 10. do 13. delavnica Marka Pogačnika Energetska obdelava grajskega prostora, sprehodi okoli gradu, kajakaštvo na Dravi, kolesarjenje, ob 15. bosta nastopila otroški pev- ski zbor iz Cirkulan in gledališče mimike iz Kolumbije "La Tarina de Locomba", ob 15.45 bodo del- avnice in študije narave, ljudski plesi, evritmija, pripovedke, ob 17.15 koncert Tria Luwigana (Igor Škerjanec - violončelo, Dar- ko Brlek - klarinet. Vladimir Mli- naric - klavir), ki bo predstavil dela Merkuja in Brahmsa, ob 20.00 pa gledališka predstava dija- kov gimnazije iz Gradca Waldorf- schule Graz - Pavel Kohout: Au- gust, August, August. Ob koncu bo kres s programom. Vstop je prost. Vmlec povabili starže Najmlajši najraje pokažejo, kaj vse so se že naučili. Njihovi najzves- tejši gledalci so seveda starši in zato je več kot dobrodošlo, da jih vzgoji- teljice tuintam povabijo na obisk v vrtec. V ptujskem vrtcu Med vrti 2, kjer je nastal posnetek, povabijo starše na kostanjev piknik v jeseni, pred novim letom na skupno igranje v igralnico, prejšnji teden pa so malčki pokazali, kaj so se naučili med letom. "Guten Tag! Ich bin Pe- ter ..." - tako so nastopili tisti, ki so med letom spoznali prve besede nemškega jezika, obiskovalci ritmi- ke so zaplesali, vsaka starostna sku- pina pa je odigrala tudi eno svojih prvih "gledaliških" igric. Za nekate- re se bodo zdaj zdaj pričele velike počitnice, ki jih bodo delili s svoji- mi starši, dedki in babicami, za dru- ge le krajši poletni dopusti. Jeseni se bodo ponovno vrnili k svoji skupini v vrtec, na)siare)ši pa bodo učenje med igro zamenjali z resnejšimi šol- skmii klopmi. •❖M.Zupafl''^ iji^DNIK -29. JUNIJ 1995 OD TOD IN TAM-7 PTUJ / DR. HENRIK ŽLEBNIK. EDEN DVEH PRVIH PTUJSKIH ME NAG ERJ EV V ZDRAVSTVU 14. maja letos je dr. Henrik 21'ebnik, direktor javnega zavoda zdravstveni dom, prejel potrdilo, jj3 je uspešno končal dvestourni jogram usposabljanja vodilnih jflavcev v zdravstvu na Gea Col- lljgeu v Ljubljani. Pridobil je jnanje s področja zdravstvenega jistema in ekonomike zdravstva, j^i^kcij managerja in tehnike vo- jenja> financ in marketinga, pro- gfaiTia usposabljanja v tujini in upravljanja človeških virov. V 23l;ljučni nalogi pa se je lotil obli- [.pvanja informacijskega siste- ^3 za spremljanje poslovnih troškov. TEDNIK: Kaj vam je prineslo ^usposabljanje? Pr. Zlebnik: "Prvi in poglavitni jamen je bil, da se kot amaterski janager, po sili razmer prekvalifi- ciran iz zdravnika, poskušam tudi japrimeren, urejen in strokoven jačin seznaniti z elementi znanja, I-iga pri svojem delu potrebujem. i'ričakujem pa tudi, da se bo to _sposabljanje v bodoče nadaljeva- nj saj se bo to, o čemer smo se sedaj ogovarjali, spreminjalo in ne bo imeraj res, problemi se bodo spre- jinjali, zato bodo potrebna tudi nova znanja, da jih bomo znali reševati. Mislim pa tudi, da smo s tem izobraževanjem prekinili mi- selnost, da zdravstvo ne potrebuje ljudi, ki obvladujejo poslovno po- litiko, ki znajo racionalno ravnali s človeškimi in materialnimi viri. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker jih je danes še precej pre- pričanih, da tega zdravstvo ne po- trebuje. V zdravstvu se obračajo velika sredstva in prihaja tudi do neracionalne porabe. Zelo zanimi- vo je, da so se bolnikom z zakonom in drugimi predpisi zagotovile precejšnje pristojnosti pri zagotav- ljanju zdravstvenega varstva, ni- komur pa se ni.zdelo potrebno, da bi študente medicine oziroma zdravnike vsaj seznanil s tem, da razpolagajo z veliko denarja, da ima to področje dela tudi svoje ekonomske zakonitosti." TEDNIK: Usposabljanje ste končali z nalogo "Oblikovanje in- formacijskega sistema za spremljanje poslovnih stroškov". Dr. Žlebnik: "Tema je aplikativ- na za Zdravstveni dom Ptuj, mor- da pa še za koga drugega. Z eno od softverskih hiš se že pogovarjamo, da bi nekatere rešitve kot model poskušali vgraditi v sistem, ki ga uporabljajo zdravstveni domovi. Oblikovanje takšnega sistema ne pomeni zniževanja stroškov, am- pak racionalno porabo razpoložlji- vih finančnih sredstev, kako ostati Dr. HenrikZlebnIk. Foto: Kosi v okviru, ki ga določa tržišče, in čim bolj koristno usmerjanje raz- položljivih sredstev s področja ne- potrebne porabe na področja, kjer se lahko koristno uporabljajo za različne namene." TEDNIK: Kakšna je vaša oce- na tega izobraževanja? Dr. Žlebnik: "Ocenjujem ga kol zelo koristnega. Gre za prvo na taki ravni organizirano izo- braževanje, na katerem so sodelo- vali strokovnjaki z ekonomskega področja. Zdravstveni domovi smo bili na tem izobraževanju najslabše zastopani. Sedaj se šola že tretja ali četrta skupina, upam, da sodeluje več predstavnikov zdravstvenih domov. Upam, da se bo na osnovi tega izobraževanja oblikovalo strokovno jedro, ki bo znalo reševati probleme na po- dročju ekonomike v zdravstvu, da se bodo oblikovale ekspertne sku- pine za določene probleme. Tre- nutno v Sloveniji deluje za javne zavode, ki so v težavah, kar nekaj skupin, vprašanje pa je, ali so za iz- vajanje zadanih nalog tudi uspo- sobljene." TEDNIK: Želite v tem pogovo- ru še kaj posebno poudariti? Dr. Žlebnik: "V okviru tega izo- braževanja sem imel priložnost spoznati, kako deluje zdravstveni sistem na Nizozemskem. Od vse- ga, kar smo tam videli in slišali, mi je v spominu najbolj ostal njihov način reševanja vseh vrst proble- mov, ki vključuje projektni način, in ki bi bil primeren tudi za nas. Pri njih stroka ostaja široka in se ne gre politike. Stroka je tista, ki predlaga možne rešitve, politika pa se odloči o najboljših opcijah, skladno s prepričanjem, kako naj bi neka razmerja v družbi izgleda- la. Pri nas se odprtih vprašanj po- navadi lotevamo drugače. Najno- vejši primer je gradivo o razvoju zdravstvenega varstva do leta 2000, ki je nastal forumsko. Cilji so sicer napisani, vprašanje pa je, kaj za družbo pomenijo in ali je celpt- ni plan sploh mogoče uresničiti. Manjka namreč tehnologija za do- seganje ciljev. Četudi ga sprejme- mo, ni zagotovila, da bo uresničen. saj ne upošteva človeških dejavni- kov na področju tradicije, kulture, raentalitete, zgodovine. Vprašanje je tudi, koliko smo upoštevali real- ne materialne možnosti, kaj naše gospodarstvo še sploh premore in ali prenese tudi razpad zdravstve- nega sistema. Druge primerjave z Evropo so malo manj posrečene, ker lahko ilustriramo samo tiste napore, da se ohrani dosedanja ra- ven zdravstvenega varstva. Evropa porabi za te namene po posamez- niku 1800 dolarjev, pri nas 300 do 400. Vsi bi radi, da bi pri delu upo- rabljali moderno tehnologijo in najnovejše dosežke v svetu, ta pa je za nas še dražja kot na zahodu." •» Majda Goznik PTUJ / LEKARNARJI SE VEDNO NASPROTUJEJO NOVEMU RECEPTNEMU OBRAZCU Le dedtttiie adminisiriranfe Po mnenju lekarnarjev nov re- ceptni obrazec ne prinaša napred- Ika, temveč le dodatne administra- livne obremenitve, ki bodo zdravni- kom in farmacevtom vzele še nekaj tistega časa, ki bi ga oboji morali posvetiti pacientom in njihovim težavam. Pri njegovem nastajanju 10 besedah direktorja ptujskih le- m Jožeta Gorenca niso sodelo- (Ulstrokovnjaki iz vsakdanje prak- se.temveč predvsem tisti, ki se (fetežno ukvarjajo s teorijo. Zato je [skupščina lekarniške zbornice lahtevala, da se z uvedbo novega sistema počaka, da se prej dogo- vorijo, kako stvar spremeniti, da bo 'se skupaj potekalo bolje in prijet- nejše tako za uporabnike kot izva- jalce. Ena od zahtev je bila, da se ta sistem preizkusi na majhnem vzor- cu, da se ugotovi, kaj je dobrega in faj slabega, preden se začne uva- jati v celi državi. Tako delajo tudi ilrugje. Žal, kot pravi Jože Gorenc, so pri zavarovalnici naleteli na po- polno nerazumevanje. VlEKARNO Z VSEMI DOKUMENTI "Naj navedem samo eno cvetko etega novega sistema: zdaj naj bi iiiel farmacevt v lekarni nalogo iz- polnjevati recept glede na paket zavarovanja. To pomeni, da bo "loral pri vsakem receptu dodatno kontrolirati dokumente glede na paket zavarovanja in njegovo vel- javnost. Če pacient oziroma tisti, ki bo po zdravilo prišel, ne bo imel s seboj dokumenta ali bo njegova knjižica neveljavna, bo moral zdra- vila plačati. Trdim, da vsaj polovica vseh, ki v lekarne prihajajo, teh do- kumentov ne nosijo s seboj. Zato bomo imeli hude žolčne razprave z dokazovanjem, da bi pri vsem tem nismo mi nič krivi in da je kriv nek- do drug. In morda še to: prehodno obdobje, ko bomo poleg novih re- ceptov lahko sprejemali še stare, je en mesec. Mislimo, daje prekra- tek. Kolikor poznam obveščanje pri zdravnikih, je čisto gotovo, da bodo stari recepti tudi še pol leta in dlje v uporabi. Kdo bo odgovarjal, ko pacientu na tak recept ne bomo izdali zdravila, tudi če bo življensko nujno?" V ZDRAVSTVENEM DOMU NENA- KLONJENI NOVEMU OBRAZCU Prejšnji petek smo se v zdravst- venem domu Ptuj pozanimali, koli- ko vedo oziroma so seznanjeni z novim receptnim obrazcem, ki naj bi pričel veljati prvega julija, torej to soboto. Na vprašanje, ali bodo tega dne zdravniki v ambulantah imeli nove recepte, so nam odgo- vorili: "Naj bi imeli..." Posebnih na- vodil tudi niso imeli, sicer pa kot pravi dr. Henrik Žlebnik, direktor zdravstvenega doma Ptuj, naj bi vse pisalo v Uradnem listu. Pred tem je o novih receptnih obrazcih nekaj malega pisalo tudi v pravilih obveznega zdravstvenega zavaro- vanja. Dr. Žlebnik pravi, da je malce sporna pristojnost zavarovalnice, da določa način izrabe oziroma uveljavljanja pravic zavarovancev. Zavarovalnica si je sama predpisa- la, da bo v šestih mesecih to uredi- la. Štirinajst dni pred pričetkom realizacije je objavljen novi recept- ni obrazec. Pred tem nihče obraz- cev ni mogel naročiti, saj se tudi ni vedelo, ali bo zavarovalnica spoštovala omenjeni rok. Uvedba novega receptnega obrazca zahte- va nekaj sprememb pri delu, ki zahtevajo svoj čas. Ni nepomemb- no, da bi vsak zdravnik moral poz- nati razvrstitev zdravil na pozitivno, vmesno in negativno listo. Na nje- govi mizi bo poslej še več obraz- cev. Morda si nekateri celo mislijo, da zdravniki sedaj, ko bodo imeli več papirjev, enostavno ne bodo več pisali receptov. Dr. Žlebnik je ob našem obisku tudi povedal, da so si olajšali že dosedanje admini- striranje z recepti, podatke iz njih so izpisovali s pomočjo računalni- ka, zato so morali temu primerno predelati programe, kar pa verjet- no zavarovalnice ne zanima. Na drugi strani pa ni nepomembno, da imajo v splošnem dogovoru o fi- nanciranju in odnosih z zavaroval- nico zapisano klavzulo, da se spre- membe uveljavijo v roku treh me- secev. V Zdravstvenem domu Ptuj meni- jo, da bi bil primeren rok za uvelja- vitev novih receptnih obrazcev prvi oktober letos, da bi se lahko v miru pripravili na prehod in pacienti tega ne bi čutili, zmanjšala bi se količina dela ter porabili stari obrazci, ki so še v zalogi in ki tudi niso bili zas- tonj. Vse skupaj kaže na zelo spe- cifičen način reševanja problemov v zdravstvu. Če so cene zdravil take, kot so, potem pač moramo ugotoviti, da poceni zdravil več ne bo. Sedanji način reševanja oziro- ma iskanja rešitev za racionalno porabo zdravil ni nič drugega kot administriranje, ki na neki način šikanira zdravstvene delavce z no- vimi administrativnimi nalogami. Že danes je jasno, da bo zaradi tega prihajalo do kratkih stikov med zdravstvenimi delavci in bolni- ki ter lekarnarji. Tako imamo še en- krat opraviti z dialogom gluhih ozi- roma z dialogom, ki ga sploh ni, ker ga z zavarovalnico ni mogoče vzpostaviti, pravijo v Zdravstve- nem domu. Zasebna zobozdravstvena ^n^buinntta in zoboiehnilni Dr. Darinka Ranfl Obnovljena hiša Na tratah 4 je dobila novo vsebino. Za po- trebe zobozdravstvene dejav- nosti sta jo uredila zobozdrav- nica dr. Darinka Ranfl, ki ima koncesijo za odraslo zoboz- dravstvo, in inženir protetike Franc Rojko, ki ima sodoben zobotehnični laboratorij. V hiši ima sedež tudi predstav- ništvo avstrijske firme za medi- cinske aparate. V novi zasebni zobozdravstv- ni ambulanti in zobo- tehničnem laboratoriju bodo za paciente opravljali kompletne standardne in nadstandardne zobozdravstvene storitve. Pro- tetik Franc Rojko je začel delati takoj, dr. Ranflova pa bo Protetik Franc Rojko. Foto: Kosi počakala na podpis pogodbe z zavarovalnico, s samo- plačniško ambulanto pa bi lahko začela delati takoj. Za sočasno odprtje sta se s proteti- kom odločila, ker so bila dela končana in ker sta tudi že prej delala skupaj. V prvi fazi bo novi zasebni zobotehnični la- boratorij opravljal storitve za druge zobozdravstvene ambu- lante. Paciente bodo naročali po telefonu, razdelili jim bodo kartončke z delovnim časom in tudi določili čas za informacije. Dr. Ranflovo je mogoče pokli- cati na telefonsko številko 779- 632, zobnega tehnika pa na 779-488. ^ MG Pred petdesetimi leti Franc Fideršek - 15 Uresničevanje te naloge jim je ^ar uspevalo. Po vseh vaških sre- diščih so bili mitingi v počastitev "svoboditve, povsod ob visoki "deležbi. Po območjih krajevnih "dborov OF so bili najrazličnejši ^^stanki in zborovanja, poleg OF ^ojih organizirali mladina, ženska ^^'eza, Rdeči križ ... Marsikaj je ''lo ljudem novo, zato so z zani- "^anjem prihajali na take sestanke, "^zaupljivi tudi zato, da so po- ^'^ušali izvedeti, kaj vse ima nova "''last za bregom. Uročila z delovišč Glavni delovišči v Ptuju sta bili ^Sraditev zasilnega lesenega mos- čez reko Dravo za cestni promet "'^graditev železniškega mostu, gradnjo lesenega mostu so mo- ''izirali tesarje z območja celot- ^8a okraja. Z velikimi napori je ''niost izročen prometu že 10. ju- i'ia, čeprav so razna "izpopolnje- ^'tiadela" še nadaljevali. tehnični odsek komande mesta Ptuj je že sredi maja opozoril vse civilnein državneoblasti, da se no- beno tehnično delo ne sme opravl- jati brez njihovega dovoljenja. To so odbori OF upoštevali in na po- budo ljudi prijavljali številna delo- višča, ki so jih organizirali s pros- tovoljnim delom. O tem so morali vojaški komandi in okrajnem od- boru OF poročati dnevno. Za po- nazoritev naj navedem samo eno od teh poroči z dne 29. maja: - Gradnja brodov na Borlu in v Gajevcih uspešno poteka. - Podiranje dreves za gradbeni les, tramove in pilote za gradnjo mostu čez Dravo v Ptuju se uspešno nadaljuje, prav tako sama gradnja. - Rušenje starega poškodovane- ga mostu na Borlu se nadaljuje. - Odstranjene so bile ruševine bivšega mostu prek Studenčnice na Bregu. - V teku je gradnja mostu prek Grajene ob železnici za dovoz k to- vorni postaji in v Rogoznico. - Popravilo dovozne ceste do broda v Ptuju (brod je bil edina prometna povezava med levim in desnim bregom, dokler ni bil zgra- jen zasilni most). - Odstranjene so ruševine mostu čez Grajeno pri Zupančičevi hiši v Ptuju. - Odstranjene so ruševine mostu čez Pesnico v Zamušanih in začeta pripravljalna dela za postavitev novega mostu na cesti Ptuj - Ormož. - Popravilo mostu prek potoka v Trnovski vasi in na cesti Ptuj - Sv. Andraž (Vitomarci). - Obnova porušenega mostu prek Pesnice na cesti Ptuj - Pacinje - Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Juršinci). - Čiščenje ruševin mostu prek Pesnice in priprava del za novi mostvvasiTibolci. - Odstranjevanje ruševin in pri- prava za gradnjo novega mostu čez Pesnico v Mezgovcih. - Čiščenje ruševin pri želez- niškem nadvozu pri Sp. Bregu na cesti Ptuj - Podlehnik. - Pri vzdrževanju cest in opravl- janju manjših popravil na njih je zaposlenih 26 cestarjev, ostali ces- tarji so zaposleni pri gradnji mos- tov. - Table s prometnimi oznakami so v delu in se sproti postavljajo na določenih mestih. - Popravilo tlaka po mestu Ptuj se nadaljuje. Dnevna poročila s podobno vse- bino se vrstijo še ves junij in so ohranjene v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Prometni odsek mesta Ptuj in Maribor sta 27. maja 1945 obvest- ila vse KO OF o cestnoprometnih predpisih, ki jih je izdal Glavni štab JA v Sloveniji. Ta odredba vsebuje 16 točk o ureditvi cestnega prometa in velja za motorna vozi- la, kolesarje, jezdece in pešce... Po nalogu prometno-tehničnega oddelka IV. armade z dne U. juni- ja 1945 so bila na predlog vodstva za gradnjo proge Pragersko - Ko- toriba ustavljena vsa dela razen na urejanju ceste Ptuj - Ormož, vsa delovna sila pa postavljena"na raz- polago obnovi železniške zveze Pragersko - Kotoriba. Tu je bilo največ dela pri gradnji želez- niškega mostu čez Dravo v Ptuju. VOJAŠKA KOMANDA JE ODLOČALA O VSEM Ne le o gradnjah, urejanju pro- meta in gibanju prebivalstva, vojaška komanda mesta Ptuj je prva dva meseca praktično odločala o vsem. Za vojaške potre- be so tudi vzeli, kjer so kaj našli, bodisi v podjetjih, trgovinah in tudi neposredno kmetom. Tako na primer v pritožbi KO OF Ptujska Gora z dne 12/6-1945 preberemo: "V nedeljo, 11. t.m. so odpeljali vojaki iz vasi Podleže 8 voz sena. Rekli so, da pridejo še po 12 voz sena. Kmetje se pritožujejo, da bodo morali poklati vso živino, če se to zgodi (leto 1945 je bilo nam- reč precej sušno in je bila košnja slaba, op. pisca). Vojaki so rekli, da so iz Slovenske Bistrice, pokazali pa niso pooblastil niti dali nobe- nih potrdil." V podjetjih so postavili zaupni- ke in komisarje, ki so bili osebno odgovorni - moralno in material- no -, da se niso stvari odnašale ali se povzročala škoda. Posebej so odredili, da "vojaške osebe smejo opravljati kakršnekoli posege v podjetju samo v sodelovanju in preko civilnih oblasti". V praksi je to takrat pomenilo, da kar so vojaške oblasti potrebovale, to so tudi vzele, vendar ob prisotnosti predstavnika OF, ki je predstavljal "oblast". Zaupniki v podjetjih so od ko- mande mesta Ptuj z dne 24/5-1945 prejeli dopis z naslednjo vsebino: "Predložite nam takoj po preje- mu tega dopisa spisek vsega pri vas zaposlenega ljudstva po pri- loženem obrazcu. Vse to ljudstvo se smatra kot mobilizirano v civil- ni službi. Imenovani ne morejo menjati delovnega mesta niti kraja brez predhodnega dovoljenja naše komande. Spiski tega ljudstva se dostavijo komandi do 25. t. m. ob 8. uri zjutraj." Naročeno je bilo to- rej treba opraviti kar čez noč! Komanda JA štajerskega vojne- ga področja je z depešo brez datu- ma, ptujskega komanda jo je prepi- sala 22/5-1945, naročala: "Vsi finejši artikli, kakor so: sladkor, kava, čokolada, kakao, marmelada in podobno so izkl- jučno za prehrano bolnikov in se brez dovoljenja ekonomskega od- seka komande štajerskega vojnega področja drugim edinicam ne smejo izdajati. 8 - OD TOD IN TAM 29. JUNIJ 1995 - TEDNl| VITOMARCI / OB DNEVU DRŽAVNOSTI Posacilll llpo^ Ob dnevu državnosti so v Vitomarcih posadili lipo.' V nedeljo, 25. junija, sta KS Vitomarci in krajevni odbor SLS pripravila proslavo ob dnevu državnosti. Navzoče sta pozdravila predsednik sveta KS Vitomarci Albin Druzovič in podžupan občine Destrnik - Trnovska vas Bo- ris Toš. Druzovič je poudaril, da je tudi KS Vitomarci v letu 1991 veliko prispevala k sa- mostojnosti, saj je enota iz njihove KS odšla v boj pri Gornji Radgoni, drugi so vzpostavili dežurstvo na sedežu KS. "Za samostojnost smo se borili in se bomo tudi v bodoče," je poudaril Druzovič in s tem mislil na samostojno občino Sv. Andraž. Slovesnost so popestrili s krajšim kulturnim progra- mom, pevski zbor je zapel ne- kaj pesmi, skupaj pa so posadili lipo, ki jo je blagoslovil domači župnik. Ob koncu slovesnosti so vsi navzoči podpisali listino, ki naj bi tudi bodoče rodove spominjala na ta dogodek. Z.Š. OD TOD IN TAM ILOVCI 0 Pospravljanje krme Pri Turističnem društvu Ilovci (kraj sicer sodi v ljutomersko občino, drugače pa je z vsem navezan na krajevno skupnost Mi- klavž pri Ormožu) pripravljajo v nedeljo 'pospravljanje krme', kot' so to delali nekoč. Program, ki bo tekmovalnega značaja, se bo| pričel okoli 11. ure s pripravo voza, na katerega bodo kasneje naložili seno. Tega morajo seveda najprej spravili v plaste ter ga ka- sneje naložili. Prireditev bo potekala v prijetnem, zabavnem' vzdušju. Da se bo daleč slišalo, bo poskrbel harmonikar, ki bo tek- movalce bodril z glasbo. BENEDIKT # Prireditve ob krajevnem prazniku j V Benediktu v Slovenskih goricah bodo ob 1. do 9. julija pripravi- li teden prireditev ob praznovanju krajevne skupnosti, ko slavi nji- hov farni zavetnik sv. Benedikt. V soboto bodo odprli novo gostišče, in picerijo. V nedeljo se bodo zvrstile športne prireditve: nogomet- ni turnir za pokal Benedikta, odbojkarska tekma in ulični tek za po- kal Benedikta. Naslednji petek bo kulturna prireditev pod naslov- om: "Sem res pri Benediktu doma?" Zaključek benediškega tedna| pa bo prihodnjo nedeljo, ko bodo sodelovale vse kulturne in druge organizacije ter društva, ki delujejo v kraju. V krajevni skupnosti Benedikt so v zadnjih letih storili veliko za| lepši in prijetnejši videz kraja, saj sodelujejo tudi v projektu za ce- lostni razvoj podeželja in obnovo vasi. Rešili so že marsikateri kul- turni in naravni spomenik, ki bi ga sicer uničil zob časa. Marija Slodnjaki MARIBOR # Srečanje borcev Letošnje tradicionalno srečanje borcev in udeležencev NOB ter njihovih svojcev in prijateljev bo posvečeno 50. obletnici zmage i nad nacizmom in fašizmom ter koncu druge svetovne vojne. Prire- ditev bo to soboto, 1. julija, na limbuškem nabrežju v Mariboru, na- menjena pa je poleg borcev vsem z območja Podravja in Koroške.^ Slavili bodo tudi obletnico proglasitve samostojne slovenske države, zato bo v tem duhu bo potekal tudi kulturni program, v| njem pa bo poudarjena veličina osvobodilnega boja, bojnega tova- rištva in žrtev NOB. Srečanja se bodo udeležili tudi borci in rodoljubi s ptujskega območja, ki pripravljajo organiziran skupinski prevoz. -OM ŠTEVERJAN #25 let festivala Lojze Hlede iz Steverjana, ki je s svojim ansamblom nastopal na festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju, je bil pobudnik podobne- ga festivala za zamejske ansamble v Števerjanu. Tamkajšnji festival letos praznuje že srebrni jubilej. Kot se za jubilej spodobi, bo prireditev trajala kar tri dni, aktiv- nosti pa so se pričele že minulo soboto in nedeljo. Tekmovalni del festivala se bo začel v petek, ko se bo predstavilo osemnajst ansain- blov v predtckmovanju, ki se nadaljuje v soboto z devetnajstimi an- sambli. V nedeljo pa bo nastop finalistov, ki jih bo izbrala strokov- na komisija v sestavi: Ivan Sivec, Franc Lačen, Črtomir Nanut, Bo- jan Adamič, Vladimir Čadež ter člani organizatorja: Valentina Ku- mar, Lojze Hlede, Florijan Lango in Marko Tcrčič. Od zamejcev bodo letos nastopili trije ansambli iz Trsta, Opčin in Steverjana. pE KONCU ŠOLSKEGA. LETA VIDEM PRI PTUJU • Igra in ustvarjalnost Letošnje šolsko leto so na OŠ Videm pri Ptuju končali s poletno obarvanim dnevom otroške ustvarjalnosti in zabave. Tokrat so učenci in učenke delali po interesnih delavnicah v šolskih prostorih, pred šolsko stavbo ter na bližnjem igrišču, seveda pa jim ni zmanjko- valo novih idej za ustvarjanja, s Skupaj so ustvarjali in se veselili. Skupaj z mentorji so risali na asfaltu, preskakovali s kolebnico, risali cvetje na steklu, kiparili in ustvarjali ter se ob tem zabali, plesali v plesni delavnici, sodelovali v igrah brez meja - tokrat so jih naslovili Hec velja. Največ smeha in zabave pa so pripravili "nogometaši" v nogometni tek- mi dneva, saj so letos prvič zaigrale ekipe učiteljev in učencev. Mladi pevci so se predstavili še v karaokah in po mnenju nekaterih se naj- boljšim med njimi najverjetneje obeta še dolga pevska kariera. Sicer pa je bil letošnji zadnji šolski dan za videmske osnovnošolce prijetno doživetje in zabaven začetek "norih" poletnih počitnic. Učitelji in učenci so si ob koncu obljubili, da bo podobnih zabavnih druženj v naslednjem šolskem letu še več. TM in DS TRNOVSKA VAS # Hura za počitnice Vse ima svoj konec, tudi šolsko leto. Na začetku le-tega si rečemo: Le kje je še konec? Pa vseeno pride. Za nekoga prepočasi, za drugega prehi- tro. Konec je lahko srečen kot v pravljici, lahko je žalosten in boleč, lahko pa je vesel in se ga dolgo spominjamo. Takšen konec šolskega leta, ki se ga bomo še dolgo spominjali, smo doživeli učenci, starši in učitelji na OS v Trnovski vasi. Zunaj je lilo kot iz škafa, v prosvetni dvorani pa so se razlegali sproščeni glasovi naših učencev in bučno ploskanje njihovih staršev in učiteljev. Vsi razredi - pet nas je - vključno z malimi šolarji smo pripravili kra- sen zaključek šolskega leta. Pripravljali smo se nanj, pilili točke, neka- teri pa so nas prepustili v presenečenju. Šele na koncu vidiš, kaj vse se je otrok sposoben naučiti, koliko skritega je v njem. Učitelji razredniki smo skrivoma držali pesti za vsakega izmed naših učencev. In niso nas pustili na cedilu! Odlično so zapeli, zaplesali, zaigrali in recitirali. Skozi programske točke jih je spretno vodila učiteljica 1. razreda Majda Drumlič. Ko kot učitelj sediš pod odrom in opazuješ svojo generacijo učencev, ki na odru pokažejo vse, kar zmorejo, ti, verjemite, postane težko, da od- hajajo, da stopijo stopničko višje, da je konec. Ampak za koncem pride nov začetek, je rekla ena naših učenk. Tudi starši so nam pripravili presenečenje. Učiteljice smo se morale nekajkrat pomeriti v boju za točke. Bilo je zabavno in prijetno, ko so naši učenci "navijali" za nas. Tako prijetno, s srečnim koncem smo v Trnovski vasi končali šolsko leto. V avli pa smo pripravili bogato razstavo izdelkov. In zdaj si bomo vsi skupaj, učenci, starši in učitelji, privoščili zaslužene počitnice. Hura zanje (za počitnice namreč)! Milena Meznarič LENART 0 Vesel konec šolskega leta Zadnji šolski dan so otroci po posameznih šolah v lenarški občini preživeli zelo različno. V Cerkvenjaku jih je obiskal župan in naju- spešnejšim na šolski proslavi podelil diplome, nato pa je sledilo družabno srečanje s starši. Zelo živahno je bilo v šolski telovadnici na osnovni šoli Sveta Trojica. Šolarji so namreč pripravili za starše zelo bo- gat kulturni program, zatem pa je bil še skupen žur. Tudi lenarški osnovnošolci so se odločili, da zadnje ure preživijo s Odbojkarska tekma med starši in učenci v Lenartu. svojimi starši. Potem ko jim je ravnateljica šole Inga Markoli podelila priznanja, ki so si jih učenci prislužili med letom za odličen uspeh ali na raznih državnih tekmovanjih, so se otroci in starši pomerili v športnih igrah. Otroci so dokazali, da so v dobri kondiciji in zmagali vse tekme. Tudi šolarji v Lenartu se niso odpovedali veselemu delu. Pred šolsko zgradbo so namreč kuharice pripravile okusno malico na žaru za otroke in starše.^Bilo je tako veselo, da so se težko razšli. Marija Slodnjak SLOVENSKA BISTRICA / NAGRADE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Županova petica '9$ v občini Slovenska Bistrica že po tradiciji ob zaključku šoj. skega leta pripravljajo slovesnost za vse odličnjake. osmošolce. Tudi letos je zanje pripravil sprejem bistrišl^j župan dr. Ivan Žagar v viteški dvorani gradu in vsem šest. desetini odličnjakom podelil županove petice. V čestitki najboljšim osnov- nošolcem je dr. Ivan Žagar po- vedal, da se v Slovenski Bistrici veselijo uspehov, priznanj, vi- sokih mest na pomembnih tek- movanjih in doseženih petič ob koncu šolskega leta. "Petice, ki ste jih prejeli, so ključ vaše uso- de in usode vseh nas, zato je po- membno, da se učite, odkrivate, ustvarjate, pokažeie, daste pri- ložnost in ste svobodni," je še dodal župan Žagar. Učenci in učenke iz bi- striških osnovnih šol so tudi v minulem šolskem letu dosegli veliko število dobrih rezulta- tov, dobili mnogo priznaj in zmagali na številnih šolski tekmovanjih. Na desetih b striških osnovnih šolah tudi 1( tos ne manjka osmošolcev, ki so v vseh osmih letih dosegali odličen uspeh. Županove petice so tudi letos v bistriški občini popeljale na pot najboljše osnovnošolce, ki bodo v prihodnje najverjetneje še dosegali odlične uspehe. Z dobro željo in odprtimi šolski- mi vrati pa na pot stopa petica' 96, ki pomeni nove izvirne ide- je, bogato znanje in lepo pri- hodnost mnogim osnovnošol- cem. •> Tatjana Mohorlm Varčevanfe pri naimlaisin V Novi KBM d.d. pos\ečamo veliko pozornost mladinskcir varčevanju. Letos mineva 22 let od začet- kov delovanja šolskih hranilnic. Na območju posloanja Nove KBM d.d. delujeta trenutno 102 šolski hranilnici z več kot 15.000 varčevalci. V akciji Striček Cvenk smo v šolskem letu 1994/95 mladim varčevalcem, ki so redno varčevali in privarčevali določen znesek na- menili dve praktični nagradi - žepno datoteko Nove KBM d.d. in športno čepico. Ob koncu šolskg aleta smo v na- gradnem žrebnaju tri varčevalce nagradili z gorskimi kolesi. Ena izmed srečnih dobitnikov gorske- ga kolesa na področju Nove KB d.d. Podružnice Ptuj je bi učenka Osnovne šole Breg Vlas Mere. Dne, 23. junija 1995 s predstavnici banke ga. Mari Ovčar, vodja oddelka poslovi mreže in ga. Irma Hrašovec, rel rent za mladinsko varčevnaje( prisotnosti mentorice šolske hr nilnice ga. Lizike Bratušek in ra nateljice ga. Darije Radičevič varčevalcev 4.a razreda podeli nagrado gorsko kolo srečni izžr banki. Nagrajeni varčevalki iskr no čestita Nova KBM d.d. P družnica Ptuj. PTUJ / 20 LET DRUŠTVA INVALIDOV Pobf atenie s Trboveljčani v soboto, 17. junija, so člani ptujskega društva invalidov Jiršovcih proslavili dvajsetletnico. Med več kot 200 udeležen' so bili tudi člani pobratenega društva Škofja Loka in Trbovij' Povabilu sta se odzvala tudi predsednik zveze društev invalid" Slovenije Vlado Vidmar in podžupan občine Ptuj Ervin Hojke' žal pa ni bilo predstavnikov sosednjih društev invalidov in tu'' ne Športne zveze Ptuj. Predsednica DI Ptuj Zdenka Korošec je orisala delovanje društva od ustanovitve 1975. leta in omenila pomoč najbolj po- trebnim članom ter orisala odlično delo na športnem po- dročju, za kar so dokaz številni pokali, diplome in medalje. V kulturnem programu so nas- topili mladi folkloristi iz Markov- cev pri Ptuju. Na prireditvi sta se pobrati' društvi iz Ptuja in Trbovelj. Po''' lili pa so tudi prizananja za del" društvu. Prejeli so jih: Emil M"' zer. Srečko Majcenovič, Jai^^ Vrtič, Vili Tumpaj, Antonija kelšek in Franc Cetl. NASVETI-9 i|<0DNIK -29. JUNIJ 1995_ Kuharski nasveti jAGODIČASTO 5ADJE 2a uporabo v kuhinji delimo ja- podičevje na dve poglavitni sku- ipi: mehko jagodičevje, kot so .ggode in maline, In trdo jago- dičevje, kot so ribez, brusnice, jjorovnice. Za mehko jagodičevje je najboljše, da ga takoj uporabi- 1^0, ker se hitro kvari. Smemo ga Igzelo na hitro oprati, ker s pran- jgni izgubi sok in obliko, predvsem pa aromo. Trdo jago- dičevje pretežno uporabljamo prekuhano, pogosto pretlačeno in pomešano z drugimi živili. V kuhinji najpogosteje upo- rabljamo jagode. Po evropskih deželah so začeli gojiti vrtne jago- de šele od sredine 18. stol. dalje. astale so s križanjem med majhnimi severnoameriškimi in sočnimi čilenskimi jagodami. Gozdne jagode so divja sorta \^a sadja in jih danes lahko tudi gojimo ter so zelo cenjene zaradi posebno finega okusa. Jagod ne smemo nikoli kupovati samo z očmi, pač pa tudi z nosom, kajti dobre jagode spoznamo po nji- hovem posebnem vonju. Poleg tega moramo pogledati, ali je časni list oziroma venček lističev in začetek peclja tudi pri divjih ja- godah svež in nepoškodovan. Sadne kupe si v tem času ne moremo predstavljat, da v njeni vsebini ne bi odkrili majhnih koščkov narezane jagode, in ker nobeno drugo sadje ni tako lepo po svoji obliki in barvi, navadno sadno kupo krasijo jagode tudi na vrhu oziroma na smetani. Lju- bitelji jagod pa si jih lahko pripra- vijo tudi s sladkorjem in sladko smetano. Nekoliko manj znane jedi iz jagod so: jagodne hladne juhe, ki posebno prijajo v vročih poletnih mesecih, hladneomake, lepa na videz in dobra po okusu je jagodna šarlota, pripravimo pa lahko tudi razne jagodne rezine. Jagode lahko tudi namočimo v kako aromatično pijačo, kot so šampanjec, pomarančni sok, rdeče vino ali razni likerji. Prav tako slastne so v narastku ali gra- tinirane, oboje pa zahteva le kra- tek čas priprave. Jagodno sadno juho pripravi- mo tako, da v vrelo vodo zakuha- mo podmet iz škroba, dobro prevremo in ohladimo. Na pol litra gre dekagram škroba. Ohlajeni tekočini primešamo pretlačene jagode, začinimo z vinom, konja- kom iniimoninsokom. Če se vam zdi juha prekisla, jo lahko po oku- su sladkate. Nalijemo jo v stekle- ne skodelice in ohladimo. Tik pred serviranjem dodamo ledeno kocko, žličnik iz pretlačenih ja- god ali žlico tolčene sladke sme- tane. Del vode lahko zamenjamo z mineralno vodo. Zraven sadnih juh se v toplih mesecih prilegajo tudi sadni fra- peji. Jagodnega pripravimo tako, da najprej pripravimo mlečno osnovo, tako da tri četrtine mleka zavremo, v eno četrtino zmešamo škrob in mleči podmet zakuhamo v vrelo mleko. Mešamo in zavremo. Odstavimo in ohladimo. Za pet oseb potre- bujemo za mlečno osnovo 5 dl mleka in dekagram škroba. Škrob dodajamo zato, da pre- preči, da bi se mlečne beljakovi- ne sesirile, ko mleku dodamo sadne kisline. Temeljni mlečni osnovi dodamo jagode in sladkor ter temeljito zmiksamo. Pijačo dobro ohladimo in jo nalijemo v visoke kozarce do treh čertin. V vsakega spustimo kepico slado- leda in kocko ledu. Takoj ponudi- mo. Prav tako pripravimo borov- ničev, marelični ali malinovfrape. Zelo znan napitek je tudi jagod- ni sorbet. Sorbet na splošno po- meni, da gre za hladno pijačo, sestavljeno iz sadnih sladoledov z dodatkom likerjev ter navadnih ali penečih vin. JAGODNI FRAPE Potrebujemo: 5 dl temeljne mlečne osnove, 3 d I svežih jagod, 3 žlice sladkorja v prahu, 6 kepic sladoleda (vaniljevega, limoninega), 6 kock ledu. Mlečna osnova: 5 dl mleka, 1 dag škroba (gustin). Mlečno osnovo pripravimo tako, da tri četrtine mleka zavre- mo, v eno četrtino zmešamo škrob. Mlečni podmet zakuhamo v vrelo mleko. Mešamo in zavre- mo. Odstavimo in ohladimo. Ohlajeni mlečni osnovi dodamo jagode in sladkorter dobro zmik- samo. Pijačo ohladimo (v hladil- niku) in nalijemo v visoke kozarce do treh četrtin. Tik pred sen/iran- jem v vsak kozarec spustimo ke- pico sladoleda in kocko ledu. Ta- koj ponudimo. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE / tzkrhfl|enct Oglejmo si še nekatera izkrivljena spolna nagnjenja: VOVERSTVO Nekaterim pomeni ^išek spolnega uživanja, skrivaj opazujejo in- timne odnose drugih in ^epri tem samozadovol- iujejo. Policije iz vseh i^oncev sveta poročajo o ■Najbolj drznih in zvitih 'Načinih, s katerimi ^l^ušajo te osebe zadovol- svojo strast. TRANSVESTIZEM bolezensko željo do oblačenja na način, ki je ^'lačilen za osebe na- sprotnega spola, imenu- \^^o transvestizem. To 1^ sicer danes modni po- '^^> za transvestita pa je ^'lačilno, da je tako 'Oblečen spolno prijetno ^^nemirjen. ^ransvestistične poja- ki pa seveda nimajo '''česar opraviti s trans- vestizmom odraslih in so le prehodnega značaja, opazimo včasih pri otro- cih in mladoletnikih. Pravi trasvestiti pa se čutijo tudi psihološko bliže drugemu spolu. Mnogi med njimi zato želijo kirurškospremenit svoj spol. SADIZEM o sadizmu govorimo, če doživi neka oseba spol- no vznemirjenje le, kadar prizadene partnerju določeno bolečino. Ta bolečina je lahko duševne ali telesne nara- ve. V prvem primeru sa- dist svojega partnerja žali ali ponižuje, v drugem primeru pa mu prizade- ne, navadno pred ali med spolnim odnosom, manjšo ali večjo telesno bolečino. Večinoma se sadisti zadovoljijo, če lahko partnerju prizade- nejo le manjšo bolečino, v redkih primerih pa nji- hovo nagnjenje zapelje tudi do uboja. Poleg manifestnih ločimo še prikrite sadis- te. Sem sodijo tisti ljudje, ki v filmih in drugod radi gledajo surove scene in mučenje ljudi in živali. Prav ti ljudje, ki veljajo večkrat za vzorne meščane, so v posebnih okoliščinah (vojne, tabo- rišča) najbolj kruti in ne- varni. MASOHIZEM Spolno izkrivljenost, ravno obratno od sadiz- ma, imenujemo masohi- zem. Za te ljudi je značilno, da se spolno vzburijo, če jih nekdo ponižuje ali če jim priza- dene telesne bolečine. Neredko te osebe duhov- no ali telesno trpinčijo same sebe. * Vseoraenjeneoblike iz- krivljenosti najdemo v milejši obliki tudi pri duševno povsem zdravih ljudeh in zlasti pri otro- cih (npr. mučenje živali). Pa vendar razlika med normalnim in izkrivlje- nim ni zgolj kvantitativ- na. Vzroki za izkrivlje- nosti so povsem znani - v večini primerov gre za moten razvoj spolnosti in osebnosti sploh. Med sto- timi homoseksualci npr. ima manj kot eden preo- bilje ženskih hormonov ali druge s homoseksual- nostjo povezane organ- ske motnje. Pri vseh dru- gih pa zlahka odkrijemo pretirano navezanost na mater, kastracijski strah in podobno. Naslednjič bomo govo- rili o samomorih in po- skusih samomora. •* mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI B.JUNIJ-SiankoVrbek.Cirkovce 42; Maksimiljan Leskovar, Cirkovce 1; Jožef Lah, Pongrce 8, Cirkovce; Pe- ter Petek, Siarošince 5, Cirkovce; Bo- jan Peršuh, Siražgonjca 44, Pragersko; Andrej Korez, Sp. jablane 51, Cirkov- ce; Vlado Babosek, Štuki 5/a, Ptuj; Emil Veler, Cirkovce 76; Anton Fran- gež, Zg. Jablane 13, Cirkovce; Janko Beranič, Pongrce 3, Cirkovce; Iganc Topolovec, Velika Varnica 15; Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36, Cirkovce; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Cirkov- ce; Milka Babosek, Štuki 5/a, Ptuj; Martin Golenko, Sp. Jablane 10, Cir- kovce; Anka Zebec, Drstel ja 37,Destr- nik; Štefan Trčko,Sp. Jablane 11,Cir- kovce; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Cirkovce; Franc Medved, Zg. Jablane 10, Cirkovce; Franc Golob, Zg. Jabla- ne 38/a, Cirkovce; Branko Mlakar, Šikole78, Pragersko; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32, Cirkovce; Štefan Kla- sinc, Pleterje 32, Lovrenc; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkovce; Franc Gorjup, Pleterje 15/a, Lovrenc; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Peter Vo- grinc, Sp. Jablane 44/b, Cirkovce; Stanko Zaje, Mihovce 54/a, Cirkovce; Ivan Lah, Mihovce 30, Cirkovce; Vin- ko Baklan, Zg. Jablane 30, Cirkovce; Anton Sagadin, Gerečja vas 61, Hajdi- na; Anton Lamberger, Cesta ob ribni- ku 23; Ivan Strnad, Koračice 47, Tomaž pri Ormožu; Gabrijel Novosel- nik, Pleterje 72, Lovrenc na Dravskem polju; Milan Teskač, Prepolje 16, Starše; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32, Cirkovce; Jože Gerečnik Stražgonjca 44, Pragersko; Vincenc Klasinc, Mihovce 32; Janez Zebec, Drstelja 37, Destrnik. 14. JUNIJ - Boštjan Bradelj, Mai- strova 20, Ilirska Bistrica; Borut Kos, Podroje 20, Šmartno; Simeon Črešnar, Malahorna 15, Oplotnica; Matjaž Povšnar, Trg Pohorskega bataljona; Damjan Potočnik, Pobrežje 227, Na- klo; Sandi Starašinič, Partizanska c. 47, Škofja Loka; Boštjan Gajser, Ločen Dol 6, Rogaška Slatina; Vasja Stanko, Ljubljanska c. 107, Šmartno; Danijei Leš, Gradišče nad Prvačino; Robert Merhar, Medenska c. 82, Ljubljana; Sandi Marvin, Stara Gora 2/a, Nova Gorica; Branko Dosedla, Arja vas 80/b, Petrovče; Ladislav Mo- har, Dolšce 17, Kostanjevica; Darko Horvat, Prešernova 13, Ljutomer; Ser- gej Veršič, 9. korpus 24, Izola; Danijel Staman, Cven 106, Ljutomer; Marjan Sabo, Agrokorabinatska ul. 13; Dam- jan Špenger, Tolski Vrh 187, Ravne; Sandi Vidovič, Kersnikova U, Gro- suplje; Roman Turk, l^dhosta 35, Do- lenjske Toplice; Bojan Kresal, An- drenci 34, Cerkvenjak; Matej Šuligoj, Lokovec 21, Čepovan; Žiga Iztok Re- celj, Mošnje 54; Slavko Haužar, Per- toča 95, Rogaševci; Milan Marolt, Ul. Rašiške čete 15, Melje; Dejan Golež, Šolska 13, Dolenja vas; Andrej Kos- lanjevec. Sadjarska 19/b, Maribor; Darko Vidovič, Markovci 42; Rudolf Pulko, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj; Matjaž Trobec, Šujica 78; Boštjan Slarčič, Mezgovci ob Pesnici 2; Mirko Rajevec, Opekarna 17, Trbovlje; Ro- bert Šenkiš, Borova vas 29, Maribor; Janez Obretan, Vrhe 7, Slovenj Gra- dec; Aleksander Hrastnik, Pohorska c. 11, Radlje; Vladimir Ulaga,C. 24. juni- ja 72, Črnuče; Matjaž Zderič, Vena Pi- lona 8, Koper; Jadranko Vidaček, Vrbje 80; Rajmond Krevatin, Lucan 19, Lucija; Damjan Smrke, Razbore 3, Velika LoJca; Midhat Serdarevič^ c. 24. junija 64, Črnuče; Darko Brus, Šentilj 49; Gregor Požar, Vilharjeva 13, Piv- ka; Goran Košutič, Šlandrova 40, Rogaška Slatina; NerdinMujič, Rusja- nov trg 9, Ljubljana; Franc Cizerl, Gregorčičev drevored, Ptuj; Slavko Golob, Florjan 109, Šoštanj; Mario Jandrijeyič, Tavčarjeva 10, Jesenice; Robert Štern, Modrej 57/a, Most na Soči; Primož Vižintin, Bratov Rozma- nov 4, Ljubljana; Peter Strnad, Lacko- va c. 186, Pekre; Jožef Jakab, Most je 16, Lendava; Dejan Šeruga, Prekmurske čete 15, Maribor; Martin Žebula, Du- najska 419, Črnuče; Čedomir Mugoša, Novo polje C. 7/107, Ljubljana; .Miarko Kondič, Kolodvorska 23, Postojna; Blaž Kregar, Tacenska c. 23, Ljublja- na; Milan Rošer, Spodnji Dolič 52; Klemen Kraigher, Spodnje Gorje 119/a; Robert Marušič, Zg. Velovlek 22, Ptuj; Robert Gucič,Notranjska 38, Cerknica; Darko Vrbnjak, Nova vas pri Markovcih; Jožef Kline, Modric 22,Oplotnica; Branko Forjan,Melinci 17, Beltinci; Silvester Recek,Trnje 77, Črenšovci; Matjaž Oinerzu, Križ 42/b; DejanJošt,Robovaul.8,Celje; Branko Slivnek, Moravske Toplice 100; Mat- jaž Vodnik,C. Viktorja Svetina 8; Sašo Simijonov, Hrušica 69; Silvo Berglez, Srževica 14, Ponikva; Boštjan Povše, Drožanjska c. 57, Sevnica. 15. JUNIJ - Janko Marin, Bresnica 70; Marjan Bratec, Sobetinci 8, Mar- kovci; Zlatko Kralj, Desnjak 33, Lju- tomer; Dragan Lukič, Mali Brebrov- nik 6, Ivanjkovci; Marija Voda, Dolič 10, Destrnik; Janez Bombek, Ul. Ni- kole Tesle 21, Kidričevo; Leopold Za- bukovšek, Dragonja vas 2, Cirkovce; Anica Plohi, Bratislavci 62, Polenšak; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51, Cir- kovce; Veronika Kodrič, Stojnci 31, Markovci; Branko Frangež, Cirkovce 69; Matjaž Hanžel, Tomšičeva 13, Slo- venska Bistrica; Jure Novak, Cirkovce 22; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b, Tomaž; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3, Alojz Mlaker, Dragonja vas 18,Cirkovce; FeliksToš, Gabrnik 45, Juršinci; Aleksander No- vak, Cirkovce 22; Bojan Beber, Žraavčeva 7, Maribor; Alojz Lukner, Zavrh 61/a, Voličina; Roben Ornik, Pirnatova 25, Radvanje; .Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Vinko Gor- jup, Dragonja vas 12, Cirkovce; Ivan Sagadin, Brunšvik 68, Rače; Josip Ko- koi, Lancova vas 50, Videm; Branko Čeh, Podvinci 73, Ptuj; Jože Markež, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj. V SADNEM VRTU je v vremenskih razmerah, kot so bile ob izteku letošnje pomla- di, vrtne jagode napadla rast- linska bakterijska bolezen listna pegavost bolj in prej, kot je to v normalnih in sušnih letih. Spoznamo jo po drobnih in rjavo do karminas- to rdeče obrobljenih okroglih belih pegah, ki se na listih poj- avljajo vse pogostje, dokler ti predčasno ne odpadejo, ob tem pa rastlino tako oslabijo, da ni sposobna več tvoriti cvetnega nastavka. Obtrgovanje in odstranje- vanje okuženih listov nima posebnega učinka, ker je okužena cela rastlina, čeprav je tudi 10 opravilo priporočlji- vo, saj s tem omejujemo šir- jenje okužb. Učinkovito je večkratno škropljenje jagod- nega nasada z bakrenimi pri- pravki cuprablau ali bakreno apno 50 v 0,5% koncentraciji ali bakrenim antracolom ozi- roma euparenom v 0,2% kon- cetraciji. Škropiti pričnemo takoj po cvetenju, nato pa po bratvi škropljenje dva do tri krat ponovimo. Z uporabo euparena pre- prečujemo okužbo jagod tudi pred jagodno plesnijo, če pa smo uporabili kateri drugi od prej navedenih pripravkov, pa škropivu dodamo priprav- ke na osnovi žvepla, kot so co- I san, pepelin in karathane, da I jagode hkrati zavarujemo I pred plesnijo. Karenca navedenih škropiv : je le nekaj dni, niso strupena, vendar jih ne smemo upo- rabljati, ko jagodni plodovi dozorevajo. V malinovem nasadu večino rezi opravimo med ve- getcijo. Že prvo leto po sajen- ju iz korenike požene 5 do 6 stebel. V naslednjem letu se poganjki že tako zgostijo, da tvorijo strnjeno živo mejo ali gost grm. Stebla so lahko 10 do 15 cm vsak sebi, ostala pri okopavanju odstranimo s ko- reninsko zasnovo vred. Pri vzgoji z dvojno žico razpore- dimo med žice po 8 do 10 ste- bel na vsak meter. Malin ne krajšamo, ker so stebla obraščena z rodnimi poganjki po vsej svoji dolžini. Grmiče oziroma vrsto oblikujemo z redčenjem pregostih mladik ter izrezovanjem dvoletnih stebel takoj po obiranju. V OKRASNEM VRTU večina vrst grmovnic, ki jih gojimo v živici oziroma živi meji najbujneje raste maja in junija. Konec junija oblikova- no mejo obrežemo - pris- trižemo, da ji povrnemo osnovno vzgojno obliko in vzpodbudimo rast stranskih poganjkov, da se bo tako še , dodatno zgostila, na novo zrastli poganjki pa do jeseni še dobro dozore. Ob pravem času obrezana in negovana živa meja bolje prenaša ostrejše zime in ne pomrzne i tako hitro. V primeru ostre in trajnejše zime pred desetimi leti je mnogo živic iz ligustruma po- zeblo. Ugotovljeno je bilo, da so pomrznile tiste, pri katerih sta bila oblikovanje in rez pozno opravljena in novi po- ganjki do jeseni niso bili do- volj dozoreli in utrjeni. Živi- ce, sestavljene iz bujno ras- točih grmovnic, in če povrhu tega še rastejo na dobrih rod- nih tleh, avgusta ali septem- bra še ponovno režemo, ven- dar ob takratni rezi ne bo več ponovne vegetacije, ki bi vpli- vala na njeno utrjenost. Stra- nice živice naj bodo zaradi boljše osvetlitve in obraščanja prizemnega dela zmeraj obli- kovane in rezane nekoliko koničasto. Grme oleandrov običajno gojimo tudi čez poletje v kori- tih, le da jih prenesemo iz no- tranjih prostorov v kakšen za- veten prostor ob stopnišču ali pod balkonom in podobno, kjer niso neposredno pod vplivom vremena. Takšen rastline pogosteje ogrožajo pršice, a jih cesto ne opazimo tako hitro, dokler že na listih ne povzroče tolikšne škode, da to prično rumeneti. Zali- vanje ni učinkovito, pa tudi strupenih insekticidov ne bomo ob tem takoj uporabili. Premaknimo jih ob deževnih dneh na prosto. Dež bo poleg drugih koristi za rastlino z nje spral nadležne listne pršice. V ZELENJAVNEM VRTU se ob prehodu pomla- di v poletje izteka pridelovan- je in uporaba glavnate solate, vse do pozne jeseni pa jo bo zamenjala solata endivija. Po- nekod so zgodnejši posevki endivije že vzklili in že jo je mogoče presajati. S posevkom ali nasadom endivije bomo vse do poznega poletnega ali zgodnjega jesen- skega obdobja zadovoljni, dokler se zaradi pogostejših padavin ali nepravilnega zali- vanja ne pojavi ena najpogos- tejših rastlinskih bakterijskih bolezni črna listna pegavost endvije. Bolezen se najprej pojavi v obliki majhnih okroglastih črnikastih pegic na starejših obrobnih listih solatne rozete. Ob vlažnem Vremenu se vse bolj širijo in združujejo, tako da so listi kmalu povsem uničeni. Vse krivde za naglo širjenje bolezni ni vedno pri- pisati le vremenu, temveč sla- bi rastlinski higieni. Obolelih listov ali celih rastlin ne sme- mo puščati kar zavrženih na gredi, kjer so rastline, ker se prav od tam bolezen najhitre- je širi. Če smo po naključju le- tos posadili endivijo na isto gredico, kol je bila lani, se ne čudimo, od kod tolikšna okužba in bolezen. Za uspešno vrtnarjenje pri pride- lavi endivije moramo najprej poskrbeti za ustrezen koloba, nato pa rastlinsko higieno, da v nasadu ne bo plevela in da sproti odstranjujemo odpad- no listje in bolne rastline. Pre- tirano gnojenje z dušikovimi gnojili pospešuje razvoj bo- lezni. V sušnem vremenu zali- vamo endivijo v jutranjih urah, da se listje čimprej osuši. Ob vsem navedenem je za zdrav pridelek endivije neizo- gibno tudi kemično varstvo. Prvič škropimo, ko smo jo po- sadili ali razsadili, to pa je v fazi, ko ima tri do štiri liste, tako da damo v zalivko na 10 litrov vode dve ravni jedilni žlici antracola ali dithana in rastline zalijemo. Kasneje pa v 14-dnevnih presledkih pon- avljamo škropljenje z enim od omenjenih pripravkov v 0,2% koncentraciji. *** Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, 29. in 30. junija ter 1. julija, korenike 26. in 27. junija ter od 4. do 7. julija, plodov od 1. do 4. julija ter cveta in zdravilna zelišča od 27. do 29. junija ter 8. julija. ^ Miran Glušič, ing. agr. 12 . ŠPORT 29. JUNU 1995 ■ TEDNl|f ROKOMET / MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR V PTUJU Ptuiiankam kirentova kapa Nad 100 gledalcev je v dvorani Center toplo pozdravilo prvi uspeh novoustanovljenega žen- skega rokometnega kluba, ki je na mednarodnem turnirju osvo- jil prvo mesto. V predtekmovalnem delu so gostiteljice preprečljivo opravile z ekipo Crenšovcev s 26:10, Žalec pa z Magazinom Nedelišče s 25:15. V borbi za 3. mesto je ekipa Magazina premagala Črenšovce s 30:18, Ptujčanke pa so zasluženo zmagale z 22:19 (12:9) proti ŽRK Žalcu. Najboljša vratarka je bila Anja Potočnik iz Ptuja, najboljša igral- ka Jasmina Madjarič iz Žalca, naj- boljša strelka pa je s 15 zadetki Katja Majerle iz Žalca. (anc) NOVI KARATE KLUB Zcmsliiii Kidričevo 13. junija je bila ustanovna skupščina novega karate kluba Zans- hin Kidričevo, ki je privabila 43 ljubi- teljev karateja. Na njej so sprejeli sta- tut, izvolili predsedstvo, nadzorni od- bor in disciplinsko komisijo. Predsed- nik kluba je postal Miran Senčar, ki je na skupščini poudaril, da so za to, da bo novi klub zaživel, potrebne tri bist- vene stvari: sredstva, znanje in rezul- tati. Ni naključje, da je na prvo mesto pos- tavil sredstva. Cas amaterizma je tudi v športu mimo. Danes žal niso več dovolj talent, znanje in hotenje po vrhunskih rezultatih - danes vrhunske rezultate pogojuje denar. Tudi novi karate klub bodo organizirali kot podjetje, ki si bo moralo kot vsako drugo podjetje zagoto- viti sredstva za obstoj in razvoj. Denar bodo zagotovili sponzorji, marketinško bodo klub vodili Tehna Plus iz Ki- dričevega, Victor iz Kidričevega in Tenzor - alarmni sistemi izPtuja. Znan- je bodo zagotovili trenerji skupaj z vrhunskim slovenskim karate moj- strom Ljubom Javorškom, nosilcem črnega pasu 5. DAN, ki se je tudi ude- ležil ustanovne skupščine. Rezultati pa bodo sinteza denarja, znanja in požrtvo- valnosti vseh, ki bodo in že živijo za ta klub: trenerji, inštruktorji, sponzorji in na prvem mestu seveda člani - tekmo- valci. Miran Senčar je v svojem poz- dravnem nagovoru na ustanovni skupščini novega karate kluba Zanshin še posebej poudaril, da je karate šport, ki naj to tudi ostane, lahko je tudi način življenja, nikakor pa ne bodo dovolili, da bi postal verska ali kakršnakoli druga Stojijo od leve: glavni trener Andrej Catuta, predsednik kluba Miran Senčar, sekretar Vlado Forbici in pomožni trener Gorazd Grula; čepi- jo: Jernej Trop, Blaž Zagoranski, Dejan Vnuk in Denis Repič sekta z vsemi svojimi negativnimi pos- ledicami. Osnovni cilj delovanja kluba je orga- nizacija prave šole karateja. Glavni tre- ner je Andrej Cafuta, pomožni Boris Gnila. Za karate je med mladimi veliko zanimanja. Treningi potekajo v osnov- nih šolah Kidričevo, Cirkovce in Ljud- ski vrt v Ptuju. Prve treninge so v novem karate klu- bu pričeli že naslednji dan, 17. junija pa so se udeležili prvega tekmovanja v dvo- rani Tabor v Mariboru, kjer je potekalo medklubsko tekmovanje za kategorije do 16 let. V kategoriji do 12 let - mlajši dečki so dosegli lep uspeh - prva tri mes- ta so si razdelili člani Zanshina; Dejan Vnuk, Denis Repič in Jernej Trop, v katah - mlajši dečki pa je bil Blaž Zago- ranski drugi. (MG) JUDO Judoisti tudi v Cirkutaiicil Judo klub Gorišnica je lani decem- bra ustanovila sekcijo maldih ju- doistov v Cirkulanah. Kljub temu da je to zelo mlada ekipa, je v celot- ni sezoni že dosegla sijajne rezul- tate. Posebej je treba omeniti Boštjana Kolednika, ki je na držav- nem prvenstvu v Kopru dosegel 3. mesto. Velike zasluge za uspeh ima njihov trener Jože Marin, ki jih je nenehno vzpodbujal in prid- no treniral. Trdemu delu pa so ti otroci tako navajeni. 14. junija je osem dečkov opravilo izpit za pas in vsi so dosegli 5. KYU ali rumeni pas. Na koncu gre zahva- la ravnatelju OŠ Cirkulane gospodu Kekcu ter učitelju športne vzgoje gospodu Pliberšku, ki sta podprla pobudo Judo kluba Gorišnica. Klečijo z leve: Boštjan Kolednik, Bogdan Jurgec, Robi Gabrovec. Ho- bert Stumberger; stojijo z leve: Gregor Kolednik, Stanko Vidovič, Tar\. ja Žuran in trener Jože TJlarin. Manjka Milan Kolednik, kije tudi opravil izpit 5. KYU, enako kot vsi drugi na sliki. Foto; Laura PTUJ / OBISKALI SMO KONJENIŠKI KLUB PTUJ - ROGOZNICA Maihen klub z velikimi načrti Konjeniški klub Ptu) - Rogoz- nica na Cesta 8. avgusta 16, na- sproti rogozniškega ribnika, )e pognal korenine pred letom in pol. Za to sta najbolj zaslužna Zlatko Kolar in Gizela Gajšek. Na začetku sta bila sama, danes pa za delo, ki ga na celem konje- niškem kompleksu ni malo, popri- mejo tudi člani, ki jih je že tride- set. V letu in pol so uredili parkur, izpuste, hlev s šestimi boksi, pri- ročno slačilnico in klubski prostor z bifejem, kjer se člani po napor- nem jahanju lahko odpočijejo. Trenutno imajo v hlevu šest kon- jev. Zlatko Kolar je povedal, da os- rednjo pozornost posvečajo jahal- ni šoli, ne pa toliko turističnemu jahanju. Šolo jahanja organizirajo celo leto. Radi bi vzgojili čim več dobrih tekmovalcev. Letos bodo licenčni izpit opravljali trije člani. Za začetni 16-urni tečaj je treba plčati 15 tisoč tolarjev, v nadalje- valni tečaj pa se lahko vključijo le tisti, ki so včlanjeni v klub. Re- kreativna ura jahanja stane 1500 tolarjev. Člani plačajo 16 tisoč to- larjev letne članarine, za polletno šolo jahanja pa deset. Trenirajo dvakrat tedensko pod nadzorom. Da klub živi in dela nemoteno, so ob članih zaslužni tudi spon- zorji, pa tudi KS Rogoznica je za njihovo delo pokazala veliko razu- mevanje. Načrtov jim ne manjka. Trenutno se največ ukvarjajo z ureditvijo drenaže v parkurju, kjer želijo nasipati tudi mivko. Ker želijo razvijati in uspeti v tek- movalnem jahanju, ima pred vse- mi načrti prednost ureditev novih Zlatko Kolar ye inštruktor jahanja in ima tudi tekmovalno licencol Sestavni del lepo urejenega konjeniškega kompleksa je tudi mini živalski vrt z ribnikom. Foto: OM prostorov, ki bodo omogočili ločitev šolskih konjev od turis- tičnega dela. •❖MG MALI NOGOMET • PRVAK JE POETOVIOTOK-TOK Pod pokroviteljstvom obrtne zbor- nice Ptuj in ob uspešni organizaci- ji nogometnega kluba Gorišnica je bil tretji turnir v malem nogometu za prvaka ptujske obrtne zbornice. Letos je prvo mesto pripadlo urad- nim prvakom medobčinske nogo- metne zveze Ptuj in udeležencem I. državne malonogometne lige, ekipi Poetovio tok-tok. V petih srečanjih je dosegla kar 14 zadetkov in prejela samo enega. Drugo mesto je pripad- lo ekipi Market pri Mici, tretje pa mladim nogometašem ekipe Gos- tišče pri Tonetu. Pokale in priznanja je ob koncu po- delil predsednik Obrtne zbornice Ptuj Roman Tomanič in zaželel zmagoviti ekipi uspešno nastopanje na igrah obrtnikov septem. v Celju. • ZAfAUDA, d.o.o. - ZMAGOVALEC Na povabilo nogometnega kluba iz Rad Gleihenberga sta se v soboto, 17. junija, ekipi iz Ptuja in s Prager- skega udeležili mednarodnega no- gometnega turnirja 6 ekip (iz Slo- vaške, tri domače ter dve iz Sloveni- je). V prvi tekmi je ekipa Zamuda premagala domačo ekipo iz Bad Gleihenberga z rezultatom 7:1 in nato še v finalu ekipo s Pragerskega in osvojili prvo mesto ter prejeli lep pokal. Ob zaključku turnirja je zma- govalno ekipo sprejel domači župan. • MAJŠPERK-ODPRTI TURNIR športno društvo Majšperk prireja na igrišču osnovne šole Majšperk v soboto, 1. julija, ob 20. uri odprti nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Haloz. Prve tri eki- pe prejmejo denarne nagrade in po- kal, četrta in peta pa praktične na- grade. (VTJi ATLETIKA Obetaven rod mladih Atletski stadion v Ptuju je priva- bil na tekmovanje tretjih in četrtih razredov osnovnih šol lepo število obetavnih privržencev kraljice športa. Žal se povabilu ŠZ Ptuj in AK Ptuj mnogi tekmovalci zaradi zajključnih obveznostih na šolah niso odzvali, vseeno pa se jih je zbralo več kot 75 iz 8 šol. Izidi, posamezno: učenci, tek na 60 m: Belšak (Dor) 9.34, Janžekovič (Dor) 9.35, Zemljarič (Dor) 9.37; skok v daljavo: Vidovič (Mla) 4.19, Firbas (Kid) 4.19, Golob (Kid) 4.12; met žogice: Hrnčič (Mla) 43.50, Belšak (Dor) 41.50, Gačnik (Jfur) 40.50; učenke - tek na 60 m: Pišek (Kid) 9.38, Čeh (Jur) 9.47, Trsten- jak (Kid) 9.48; skok v daljavo: Pišek (Kid) 3.99, Trstenjak (Kid) 3.80, Šibila (Kid) 3.72; met žogice: Pišek (Kid), Mendaš (Mla), Kline (Cirku). Troboj - učenci: 1. Dorna- va A, 2. Mladika A, 3. Kideričevo A, 4. Gorišnica, 5. Grajena, 6. Dornava B, 7. Lovrenc na Dravskem polju, 8. Juršinci, 9. Cirkulane. Učenke: 1. Kidričevo A, 2. Dornava A, 3. Cir- kulane, 4. Mladika A, 5. Lovrenc na Dravskem polju, 6. Juršinci, 7. Dor- nava B. Prvih 6 uvrščenih v trobo- ju: dečki: Belšak (Dor) 2011 točk, Zemljarič (Dor) 1887, Firbas (Kid), 1868, Vidovič (Mla) 18421, Petek (Gra) 1814, Prevolšek (Mla) 1811; deklice: Pišek (Kid) 2209, Trsten- jak (Kid) 1868, Simonič (Dor) 1807, Kline (Cirku) 1807, Jugovec (Cirku) 1756, Ceh (Jur) 1740. Ivo Komik PODLEHNIK ŠpoHiio- driižolmo v maju je bilo ustanovljeno Športno društvo Podlehnik, ki bo s svojo dejavnostjo poskrbelo, da bodo šport, rekreacija in družab- nost stalni spremljevalci. Za začetek delovanja društva so si izbrali 25. junij, dan državnosti, ko so v Podlehniku organizirali veliko športno-družabno srečanje. Raz- lične dejavnosti so potekale od jutra do poznih popoldanskih ur. Pripra- vili so turnir v malem nogometu, namizni tenis, šahovski turnir, tek- movanje v trojkah, vlečenju vrvi .- Na srečanju se je zbralo veliko ljubi- teljev športa in rekreativcev, pa tudi precej gledalcev, ki so vzpodbujali mlade tekmovalce. Najboljšim eki- pam in posameznikom so podelili pokale, priznanja in praktične na- grade. Tudi slabo vreme, ki je priza- devnim organizatorjem pomagalo v popoldanskih urah, ni moglo zmoti- ti vedrega razpoloženja in športne zagnanosti. Da je prireditev uspela, ne gre za; hvale le organizatorjem, pač pa tudi obrtnikom in organizacijam iz Pod; lehnika in okolice, ki so s svojim' prispevki omogočili, da je srečanje sploh lahko potekalo. Led je torej prebit, organizator)* pa objubljajo, da to srečanje ni bilo zadnje. fEDNIK -29.JUNIJ 1995 ŠPORT -13 TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS - TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS Garun in MUetova - zmagovaha Ptui« Odprtega prvenstva Ptuja do 12 let se je udeležilo 66 tekmovalcev. Zaradi dežja se je turnir začel dan kasneje. Igralci Teniškega kluba Ptuj so na domačih igriščih igrali odlično. Za klub so nastopili: Ivan Emeršič, Matej Rus, Andrej Artenjak, §ašo Babosek, Kristjan Krajnc in Rok Galun, pri deklicah pa Tjaša Kovač in Ajda Brumen. Turnirski žreb Ptujčanom to- )crat ni bil najbolj naklonjen, saj so se v več srečanjih morali po- (neriti med seboj. Tako sta se v 3. I^olu pri dečkih pomerila Sašo Babosek in Rok Galun, nato v polfinalu Kristjan Krajnc in Rok Galun ter pri deklicah v četrtfi- naiu Tjaša Kovač in Ajda Bru- men. Pri deklicah je turnir brez težav osvojila Mojca Mileta (BR - MB), pri dečkih pa je svoj največji uspeh dosegel Rok Galun (TK Ptuj), saj je prav tako brez večjih težav osvo- jil turnir. Rezultati: deklice 1/2 finale: Melita (Br. - MB) - Senica (Br. - MB), 6/1 6/1, Stojčovski (Brež.) - Brumen (TK Ptuj), 2/6 6/3 6/4; dečki 1/2 finale: Galun (TK Ptuj) - Krajnc (TK Ptuj) 6/0 6/2; Balon (Brež.) - Petelinšek (Br. - MB), 674 6/3; finale: Mileta - Stojčovski 6/1 6/0, Galun-Balon 7/5 6/0. Turnir, ki je bil odlično organi- ziran, je vodil vrhovnik sodnik Primož Ornik. PTUJ • TENIS TOUR LUKA'95 v soboto so v teniškem centru Luka v Žabjaku nadaljevali srečanja rekreativcev v okviru letošnje serije teniških turnirjev. Tekmovali so v moških in mešanih dvojicah. V finale pri moških dvojicah sta se uvrstila para A. Ja- garinec/S. Gojčič : Kobale/Ku- rent, a je bilo prekinjeno zaradi dežja. Dež je zmotil tudi finalno srečanje pri mešanih dvojicah, kjer sta se v finale uvrstila para D. Šabe- der/N. Nahberger : D. Gramc/M. Grame. Rok Galun (levo) je zmagal na odprtem prvenstvu Ptuja do 12 let. Naslednji turnir bo v soboto, I. julija, v kategoriji moških posa- mezno do 35 let. MG ODPRTO PRVENSTVO KOPRA DO 12 LET Najmlajši tekmovalci TK Ptuj - pionirji do 12 let - so se od 17. do 19. junija udeležili odprtega prvenstva Kopra in dosegli odlične rezultate. Med deklicami sta nastopili Ajda Brumen, ki se je prebila do četrtfinala, in Tjaša Kovač, ki se je uvrstila med 16 naj- boljših. Med fanti so v konkurenci 64 tekmovalcev nastopili Kristijan Krajnc in Sašo Babosek, ki sta se uvrstila v drutzo kolo. ter odlični Rok Galun, ki nadaljuje uspešno serijo: spet je prikazal raznovrstno in dopadljivo igro in se uvrstil v polfinale. V triurnem izenačenem dvoboju z Lukom Gregorcem (TK Soča) je izgubil z 2:1. TK ODPRTO PRVENSTVO DO 16 LET V DOMŽALAH Na odprtem prvenstvu Domžal do 16 let sta se od igralcev TK PTUJ iiajbolje odrezala Črto Go- bec in Žiga Žigman. Oba sta se v glavni turnir uvrstila skozi kvalifi- kacije. Črto se je v 1. kolu pomeril s Sagadinom (Celje) in zmagal po odlični igri z 2/1 v nizih. Žiga pa je premagal Lisca (Velenje) z 2/0 v ni- zih. Gobcu je žreb v 2. kolu name- nil kasnejšega finalista Jesenka (Kranj), Žigmanu pa Kavča (Bra- nik - MB). Oba sta izgubila, vendar pomeni uvrstitev med 16 naj- boljših za oba lep uspeh in nove točke za lestvico Teniške zveze Slovenije. SPOMLADANSKI TURNIR TK PTUJ ZELO USPEL Turnirja posameznikov TK Ptuj se je udeležilo 70 članov in članic. Od torka do petka (13. - 16. junija) smo bili priča zanimivim dvobo- jem v štirih starostno omejenih ka- tegorijah. Pri članicah je zmagala Sanja Marinkovič pred Vero Nahberger. Povejmo, da se je žen- skega turnirja prvič udeležilo 28 članic TK PTUJ. Pri moških nad 45 let je slavil Marjan Ratajc pred Dragom Vobnerjem. V kategoriji od 35 do 45 sta se v finalu pomerila Robert Filipič in Dušan Grame. Zmagal je Robert Filipič. V najmlajši kategoriji, t.j. do 35 let, pa je slavil izkušeni Marjan Rola, čeprav bi po letih spadal v katego- rijo višje. V finalu je premagal An- dreja Polanca z 2/0 v nizih. Turnir se je končal z družabnim srečanjem, podelitvijo nagrad in turnirjem mešanih parov pod re- flektorji pozno v noč. T.K ROKOMET - ROKOMET -ROKOMET - ROKOMET -ROKOMET - ROKOMET -ROKOMET - ROKOMET -ROKOMET V Dravi Mrupič, Sagadin, Vrtaril, Pisar, Belšak Konec prejšnjega tedna se je končal prestopni rok v sloven- skem rokometu. Do precejšnjih sprememb je prišlo v Rokomet- nem klubu Drava, kjer bo moška ekipa v novi sezoni nastopala v drugi ligi. Pričakovanja, da se bo popolnoma razsula, se niso ure- sničila, čeprav je precej igralcev odšlo v druge klube. Ivan Go- milšek in Marjan Valenko sta imela zelo pestre dneve, pa tudi nkateri drugi niso stali križem rok. V prestopnem roku sta Drava za- pustila Alan in Nenad Potočnjak^ ki sta se vrnila v matični Ormož, prestop reprezentanta Renata Vu- grinca k Pivovarni Laško pa je bil znan že veliko prej. V Litijo naj bi odšel Faruk Hrnjadovič, vendar ga Henato Vugrinec v novi sezo- ni pri Pivovarni Laško. Foto: -OM Drava ne bo pustila za malo ceno. Najpomembnejše vesti o prihodih pa so, da se je v klub vrnil uspešni trener Ivan Hrupič ter da bosta za Dravo znova igrala izkušena zu- nanja igralca Vrtarič iz Čakovca in Sagadin iz Maribora. Ob domačih igralcih Belšaku, Pisarju, Miku- liču, Mlakarju in mlajših bo v Ptu- ju ob dobri pripravi znova kako- vostna ekipa, ki sčasoma lahko lepo napreduje. Drava pa ima še naprej težave in nerazščiščenezadeve z Rokometno zvezo Slovenije, ki je sredi sezone dovolila prestope Privška v Litijo, Krauthakerja v Trbovlje in Nova- ka v Sevnico, zanje pa še do danes ni plačana predpisana odškodnina. Če zanemarimo, da je obrazložitev o neizpolnjevanju obveznosti Dra- ve do omenjenih igralcev argu- ment za registracijo med sezono, so bili njihovi klubi dolžni poravnati odškodnino, saj v nasprotnem pri- meru registracija ne more biti vel- javna in igralci niso imeli pravice nastopa za nove klube. Torej jebilo prvenstvo v prvi ligi, iz katere je Drava izpadla v končnici, neregu- larno. Očitno so to vedeli v roko- metni zvezi, sa je igralcem prestop dovolil organ, na odločitev katere- ga ni pritožbe. Vendar pa za Dravo vsega še ni konec, saj je vložila tožbo proti zvezi na rednem sodišču. Če bo Drava uspela, bo to ena največjih blamaž za rokomet- no zvezo. Skratka, začetek poletja je tudi v rokometu zelo pester. 1.kotar _JUDO M HiOMi no.* predovall po pasovih v Judo klubu Drava Ptuj kljub že končani tekmovalni sezoni ne počivajo, kajti cel mesec so se mladi člani pri- pravljali za polaganje višjih pasov. To je potekalo v sre- do, 21. junija, v novih pros- torih Judo centra Drava pod strogim očesom člana komi- sije za izpitna polaganja pa- sov v Judo zvezi Slovenije g. Blažiča iz IVlaribora. Judois- ti so morali pred zahtevno komisijo predstaviti mete in parterno tehniko. Rumeni pas so položili Marko Plajnšek, Denis Kuserbanj, Pri- mož Krajnc, Dani Kmetec, Jure Šmigoc, Vid Cenčič, Marjan Sat- ler, Sašo Oblak, Sašo Kolednik, Markus Polajžar in dekleti Maja Primožič ter Dijana Tušek. Oranžni pas je položil Aljaž Frajnkovič, zelenega pa Damjan Zagoršek in Damir Rajkovača. Modri pas sta z dovršeno tehniko položila Egon Predikaka in Emin Muratovič. Tekmovalce pa sedaj čaka eno- mesečni počitek, kajti avgusta bodo obiskali šolo juda v Izoli in se tako z drugimi vrnili na borbene površine novim uspehom naproti. S.S. ŠPORTNE NOVICE MIRNOPEŠKI TEK • Prvi nastop Vindiša po poškodbi V soboto je bil tradicionalni rairnopeški tek, ki so ga v Mirni Peči na Dolenjskem pripravili že trinajsiič. V mednarodni kon- kurenci je prvič po avtomobilski nesreči nastopil Mirko Vindiš in v malem maratonu osvojil drugo mesto za Madžarom Janošem in pred Gezo Grabarjem. Mirku je šlo za sedanje stanje pripravlje- nosti in zdravljenja zelo dobro, zato mu želimo, da se zdrav in polno pripravljen vrne na tek- movalno stezo. Večina članov Tekaškega klu- ba Maraton je bila na četrtem teku ob slovenski meji, njihov član Jože Svržnjak pa je zaneslji- vo zmagal v teku na 10 kilome- trov, (l.k.) KARTING • Dominko in Šeruga tretja V tretji dirki za državno prvenstvo in za nagrado Sun Mixa je na znani lucijski progi nastopilo 51 tekmovalcev. Lan- skoletni prvak Dominko iz dir- ke v dirko ponovno prihaja v for- mo, saj je tokrat z odlično vožnjo bil boj za prvo mesto, prav tako pa je Šeruga tokrat zapeljal kot nekdaj in tako oba napovedujeta odlično uvrstitev na mednarod- ni dirki 16. julija na kartodromu v Hajdošah. Junakinja dneva je bila Jerančičeva, ki je zmagala v SLO-kartu in A 100 ccm, v 100 ccm J je zmagal domačin Repič, pred Iljažem iz Most ter Domi- nikom - Ptuj, v formuli C-125 pa je zmagal Pevec in Kladnikom - oba Moste pred Šerugo - Ptuj. Ekipno je za točko prednosti zmagal gostitelj Portorož 185 pred Ljubljano 184, sledijo K- ovinotehna Celje 107, Ptuj 84 točk itd. (-anc) NOGOMET • V tretjo ligo Unior Zreče in Odranci! V nedeljo so bile povratne tek- me drugega kroga kvalifikacij za popolnitev nogometnih lig. V kvalifikacijah za obstanek v prvi ligi sta bili v Ljubljani tekmi Železničar Oskar - Izola 1:1 in Vevče Donit Filter - Primorje 0:3, za uvrstitev v tretjo ligo pa na vzhodu Unior Zreče - Ren- kovci 5:4 po enajstmetrovkah in Paloma Sever - Odranci 2:3. V prvi ligi sta ostala Izola in Pri- morje, novačlanavzhodnetretje lige pa sta Unior Zreče in Odranci. (l.k.) BOKS • Pred držav- nim posamičnim prvenstvom Osvojitev ekipnega državnega prvenstva daje ptujskim boksar- jem ponovne vzpodbude za še vztrajnejše delo in doseganje vse boljših rezultatov. Pravkar si> se vrnili s priprav, ki so potekale na Rogli, saj se pripravljajo na po- samično državno prvenstvo v boksu 30. junija in 1. julija v Ljubljani. Albin Mere, trener ptujskih boksarjev, je velik opti- mist. Ob zelo dobri kondicijski, fizični in psihični priprvljenosti ptujskih boksarjev predvideva letos še boljše uvrstitve kot lani, ko so ptujski boksarji dosegli pet državnih naslovov v posamez- nih kategorijah. (M.J.) PTUJ # Osnovnošol- sko rokometno prvenstvo Prvakinje prvenstva osnovnih šol v rokometu za pete in Šeste razrede so dekleta z OŠ Ljudski vrt, pri fantih pa so priznanja za zmagovalca pobrali učenci z eki- pe OS Mladika - prve pod taktir- ko športne pedagoginje Silve Fartek, dečke pa je tudi tokrat vodil prof. Milan MuhiČ. Tek- movanje je minilo v sijajni orga- nizaciji ŠZ Ptuj. Ekipe so bile izredno ize- načene, izidi tekem negotovi vse do konca, vmes pa številni preo- brati. Najboljši strelec pri dečkih je bil Boštjan Firbus (Gorišnica), najučinkovitejša pri dekletih pa Natalija Mlakar (Ljudski vrt. Rezultati - dečki: Majšperk - Gorišnica 19:10, Gorišnica - Mladika 10:20, Mladika - Majšperk 15:14. Končni vrstni red: 1. Mladika, 2. Majšperk, 3. Gorišnica. Deklice - za 3. mesto: Podlehnik - Cirkovce 6:7, za 1. mesto: Ljudski vrt - Olga Me- glic 22:2. V zadovoljstvo mladih sta tekem vodila Nojič (Ptuj) in Šteger(Maribor). (l.K.) MALI NOGOMET # V Juršincih nočni turnir Po rednem kolu igranja male- ga nogometa v slovenjegoriški ligi (v četrtek bo na vrsti že osmo kolo in drugi krog tekmovanja) Juršinčani pripravljajo še tradi- cionalni nočni turnir v malem nogometu. Letošnji bo že trinaj- sti in ga bodo pričeli v soboto, 1. julija, ob 20. uri na igrišču v Juršincih. Športniki pričakuje- jo, da bo sodelovalo okrog 30 no- gometnih ekip, za igranje pa bo potrebno plačati prijavnino 5 tisoč tolarjev. (TM) ATLETIKA finale pokala Milenko Potočnik je takole zmagal v drugi skupini na nedavnem mednarodnem mitingu v Celju. Foto. I.kotar. V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani finale atletskega član- skega pokala. Iz ptujskega atlet- skega kluba je Dejan Doki s 16 metri in 93 centimetri zmagal v suvanju krogle, moška štafeta 4 krat 400 metrov je bila tretja, Milenko Potočnik pa z minuto. 55 sekundami in 50 stotinkami šesti v teku na 800 metrov. To- krat ni nastopila Vanja Kotar, ki se ji je na mednarodnem mitin- gu v Zagrebu obnovila stara poškodba mišice. -u. PTUJ / TEKMOVANJE POTAPLJAČEV fui vodo je vseeno, čt cfežuje ^Ife: ^-i:- Tradicionalno potapljaško tekmovanje, ki ga vsako leto pripravijo Potapljaško društvo Ptuj in Podravska regijska eno- ta Ptuj ter kot gostitelj Brodar- sko društvo Ranča, bi minulo soboto skoraj padlo v vodo. De- bele dežne kaplje, ki so padale že dan prej in se kljub vikendu niso prav nič zaustavljale, so po vsej verjetnosti odvrnile od dol- ge poti potapljače sirom Slove- nije, nekaj pa je bil kriv tudi pre- natlačen potapljaški urnik, ki je za minuli konec tedna predvi- del hkrati več potapljaških pri- reditev. Tisti, ki so prišli na Ptujsko je- zero, pa so se imeli lepo, so pove- dali potapljači. Pod vodo jih dežne kaplje tako ali tako niso motile, po tekmovanju pa so tudi našli suh kotiček za srečanje. Med ekipami iz Kranja, Foto: Kosi Varaždina in Ptuja je v spustu od sotočja Drave in kanala pod Haj- došami do Ranče na jezeru zma- gala ptujska ekipa pred ekipo Varaždina in Kranja, v podvodni orientaciji pa je prvo mesto osvo- jil Tkalčec, Varaždin, pred Ptujčanoma Francijem Tošem in Milanom Matijevičem. M. Zupanič Občni zbor namiz- noteniškega kluba Petovia Ptuj bo v Četrtek, 29. junija, ob 17. url v domu Franca Krambergerja v Ruju, Čučkova ulica. Vabljeni člani kluba in simpatizerji namiz- nega tenisa. 10 KLUBA 14 - ZA RAZVEDRILO 29. JUNIJ 1995- TEDNIH i|<0DNIK 29. JUNIJ 1995 ZA KRATEK CAS-15 •o^Mladi dopisniki DRŽAVNI PRVAKI V ROKOMETU Naša šola brez rokometa in roko- metašev seveda ne bi bila to, kar je. Zavidljiv uspeh so tokrat dosegli mlajši dečki, ki so postali letošnji državni prvaki. Pa poglejmo kratek prerez spom- ladanskega rokometnega dogajan- ja: Državno prvenstvo v rokometu za osnovnošolske otroke, ki ga org- naizira Rokometna zveza Sloveni- je, poteka v treh kategorijah: let- nik 1983 in mlajši, letnik 1982 in mlajši ter letnik 1980 in mlajši. Rokometni klub Velika Nedelja je sodeloval v vseh treh kategorijah, pri čemer so letniki 1980 izpadli že v kvalifikacijah, letniki 1982 so osvojili 5. do 12. mesto, letniki 1983 pa so se po zmagi na polfinal- nem turnirju uvrstili v finale. Finale je potekalo 6. maja 1995 v Izoli. Sodelovale so štiri ekipe: Delmar Izola, Inles Ribnica, Inte- rier Krško in Velika Nedelja. V prvem krogu so igrali: Izola proti Krškemu in Ribnica proti Veliki Nedelji. Za tretje mesto sta igrali ekipi Ribnice in Izole, za prvo mesto pa se je Velika Nedelja po- merila s Krškim. Prva tekma med Veliko Nedeljo in Ribnico se je končala z rezultatom 11:9 po po- daljških. V finalnem obračunu pa je Velika Nedelja premagala Krško z 9:8. Ekipo Velike Nedelje so sestavl- jali: Tomo Valič, Aleš Belšak, Mit- ja in Aleš Pignar, Dušan Brumen, David Sok, Damir Kelenc, Sandi Sever, Sašo Mar, Sandi Žiher, Bo- jah Lah, Dejan Kukec, trener Tone Lah. V ekipi Velike Nedelje pa je tudi najboljši igralec tega turnirja, to je Bojan Lah. Ob tem laskavem nas- lovu smo ga povprašali za mnenje: HELLO: Kaj ti pomeni zmaga vaše ekipe in podelitev takšnega naslova? BOJAN: Naslov državnih prva- kov mi pomeni zelo veliko, ker se zavedam, da smo v svoji kategoriji letos najboljša ekipa v Sloveniji. HELLO: Kakšno vlogo igra ro- komet v tvoje življenju? BOJAN: Rokomet igra poleg šole v mojem življenju glavno vlo- go, saj preživim na treningih v športni dvorani veliko časa. HELLO: Si nad zmago prese- nečen? BOJAN: Malo že, saj sem ob pri- hodu v Izolo videl ekipo iz Ribni- ce, ki so jo sestavljali fizično močnejši in tudi veliko večji igral- ci od nas. Ampak tudi veliko drevo enkrat pade in tako se je zgodilo tudi tukaj. HELLO: Tebi in celi ekipi česti- tamo ob takšnem uspehu in želimo še veliko športnih uspehov. Ob tej priložnosti pa smo na raz- govor povabili tudi trenerja mla- dih rokometašev g. Toneta Laha. HELLO: Kakšni so vaši občutki ob takšnem uspehu vaših varovan- cev? T. LAH: Občutke, ki se porajajo ob tem, je težko opisati z besedami. Napetost med potekom tekmovan- ja ne dopušča časa za razmišljanje. Občutek zadovoljstva, sreče, tudi solze veselja pridejo šele kasneje, ko se tekmovalna napetost sprosti. HELLO: Kaj se skriva v ozadju takšnega uspeha? T. LAH: Predvsem je to veliko dela. (Dečki, ki so učenci OŠ Veli- ka Nedelja, so začeli že v 3. razre- du, učenci OŠ Gorišnica pa šele lani.) Težko je namreč izbrati do- bro ekipo na tako malem zaledju. Problem je tudi organizacija tre- ningov zaradi krajevne oddalje- nosti posameznih igralcev. Kar pa se tiče same ekipe, moram reči, da so fantje izredno predani in kole- gialni. To ni samo rokometna, eki- pa ampak tudi skupina prijateljev, ki jih odlikuje ubogljivost, zainte- resiranost in disciplina. Rokomet je pač pomembna sestavina njiho- vega življenja. HELLO: Kaj pomeni rokomet v vašem življenju? T. LAH: Rokomet je bil vedno prioriteta v mojem življenju. Sam sem bil 14 let aktiven igralec, sko- raj ves ta čas pa se ukvarjam tudi s trenerskim delom. Rokomet je po- leg družine najpomembnejša ses- tavina mojega življenja. HELLO; Kakšni so vaši načrti za prihodnje delo? T. LAH; Skupaj z g. Petrom Zor- lijem skrbiva za ves naraščaj pri ro- kometnem klubu. Moja želja seve- da je, odkriti in vzgojiti čimveč do- brih igralcev, ki bi nekoč lahko uspešno igrali kot igralci članske- ga moštva. Načrti z ekipo letošnjih državnih prvakov: Ta uspeh je še pomembnejši, saj so bili fantje po višini najmanjša ekipa na turnirju, vendar tehnično igrajo dokaj dovršen rokomet. Zelja oz. cilj za naslednje leto: uvrstitev vsaj v fi- nale. Ob tej priložnosti bi se rad za- hvalil vsem, ki so pripomogli k takšnemu uspehu. HELLO se vam zahvaljuje za razgovor in želi še veliko tekmo- valnih uspehov. Uredništvo glasila učrnccrv OŠ Velika Nedelja HELLO PISMO Pismo potuje po pošti. Poštar prinese pismo Petri. Petra pričakovano pismo prebere. Pi- smo pošilja Ptujčan Peter. Pismo pravi: Peter preživel prima počit- nice, prvič preplaval Pesnico, poje- del prima pico, poleg pa poskusil pivo, potam pa pogledal prelepo ptujsko pokrajino. Petra, pridi pogledat prekrasno pokrajino. Poleg pripelji psa Piki- ja. Prisrčne pozdrave! Tadeja Topolovec, 5. c, OŠ Mladika DEDEK Ml JE PRIPOVEDOVAL Moj dedek mi večkrat pripove- duje o svojih dogodkih iz druge svetovne vojne. Zelo rad ga pos- lušam, saj zna zanimivo pripove- dovati. Dobil je tudi dve znački za hrabrost, ker je ostal po vseh bit- kah živ. Pripovedoval mi je, kako je bilo, ko je vrgel bombo v nemški bun- ker: "Kmalu potem, ko so nemške čete zasedle Jugoslavijo, so se pričele zbirati prve partizanske skupine. Njim sem se pridružil tudi jaz. Kot izučen mehanik sem popravljal in nabavljal orožje in municijo. Toda še istega meseca sem bil mobiliziran v nemško voj- sko. Tu sem se že od prvega dne pripravljal na beg, ker sem želel prebegniti in se pridružiti sovjet- ski armadi. V dveh tednih sem si pripravil vse potrebno. Okoli ene ure po polnoči sem ubil s puško ge- frajterja Griinvvalda. Pobegnil sem do nemškega bunkerja in vanj vrgel tri bombe. Močna eksplozija je vzbudila pozornost po vsej liniji. Zame je obstajala velika nevar- nost, da bi me ujeli. Predal sem se Rusom in ostal živ." Tako mi je pripovedoval moj ded. Dogodek se mi je zdel zelo za- nimiv, kajti moj dedek je ostal živ in še danes živi. Jernej Zohar, S. b OS Gorišnica V TELOVADNICI Hodim na OŠ Hajdina. V šoli ni- mamo telovadnice. Učiteljica nam je povedala veselo novico, da bomo šli v telovadnico na OŠ Breg. V razredu smo se dogovorili, da bi šli v petek. Imeli smo dve uri pouka. Po malici smo se zbrali pred šolo in odšli na avtobus. Ko smo pris- peli v telovadnico, smo se preoble- kli. Najprej smo malo tekli in ho- dili, potem pa smo začeli telovadi- ti. Delali smo različne vaje. Naj- težji vaji sta bili preval in stoja. Tudi skakanje je bilo težko. Ko smo končali telovadbo, smo se oblekli in odšli na avtobus. Pripel- jali smo se nazaj v šolo. V telovad- nici nam je bilo vsem lepo. Tudi mi si želimo tako veliko telovadni- co. Katja Tement, 2. b OS Hajdina 16 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 29. JUNU 1995- TEDNl| PREJELI SMO IZJAVA ZA JAVNOST Člani Ljudske iniciative občanov naselja Sp. Hajdina, zbrani na sestanku dne 2L 6. 1995, izjavljamo: 1. Zahteva za ustanovitev občine Hajdina z zakonom na podlagi re- ferenduma z dne 29. 5. 1994 je še vedno v obravnavi v državnem zboru. O njej se je ponovno raz- pravljalo 16. 5. 1995. 2. Zaradi dejstva, navedenega v točki 1, in zaradi želje 65,6 % kraja- nov celotnega naselja Sp. Hajdina, da ostanejo v Mestni občini Ptuj, je Ljudska iniciativa občanov prosila za samostojni zbor krajanov nasel- ja Sp. Hajdina. 3. Ljudska iniciativa občanov se je obvezala, da bo spoštovala izgla- sovan interes zbora. 4. S sklepom Mestne občine Ptuj je dne 16.6. 1995 naselje Sp. Hajdi- na izvedlo samostojni zbor kraja- • nov celotnega naselja Sp. Hajdina z namenom ugotoviti interes prebi- valcev tega naselja za novo teritori- alno organiziranost Mestne občine Ptuj po četrtih, ki bodo združevale območja z istimi interesi. 5. Zbora se je udeležilo 141 kraja- nov - volilnih upravičencev. 6. Zboru je bil predstavljen pred- log, da se celotno naselje Sp. Hajdi- na levo od bodoče Pyhrnske avto- ceste razen OS Hajdina priključi k mestni četrti Breg. Pripravila ga je Komisija za določitev mestnih in primestnih četrti v Mestni občini Ptuj. 7. Na zboru je g. Jože Zupanič v imenu skupine občanov predložil dodaten predlog, po katerem bi del naselja Sp. Hajdina spadal v mest- no četrt Breg, drugi del pa v bivšo KS (v novo četrt) Hajdina. 8. O obeh predlogih se je na zbo- ru krajanov celotnega naselja Sp. Hajdina glasovalo. O predlogu g. Zupaniča od prisotnih ni glasova "ZA" nihče. Predlog komisije je podprlo (glasovalo "ZA") 74 kraja- nov od 125 prisotnih v času glaso- vanja. 9. Zaključka zbora krajanov, skli- canega dne 17. 6. 1995 za ostala na- selja bivše KS Hajdina (brez nasel- ja Sp. Hajdina), ki se nanaša na de- litev naselja Sp. Hajdina, Ljudska iniciativa občanov ne priznava, ker je v nasprotju z 32. členom statuta Mestne občine Ptuj. 10. Ljudska iniciativa občanov naselja Sp. Hajdina ostaja pri sta- lišču, da spoštuje demokratično ugotovljen interes prebivalcev ce- lotnega naselja Sp. Hajdina, izražen na zboru krajanov, in ne more delovati v nasprotju z njim ter sodelovati pri delitvi naselja Sp. Hajdina. Upamo, da bodo komisija za določitev območij mestnih četrti in svetniki Mestne občine Ptuj, še posebej pa svetniki iz naše volilne enote (g. Bedrač, ga. Rogina in ga. Cartl), na zboru demokratično iz- glasovano voljo volilcev celotnega naselja Sp. Hajdina upoštevali s polno odgovornostjo. Skupina občanov za ljudsko iniciativo naselje Sp, Hajdina: Ivan Novak in 9 sopodpisnikov ODPRTO PISMO DR. JANEZU DRNOVŠKU želimo v Evropo, pa žal še ved- no nimamo sprejetega zakona o varstvu živali pred mučenjem. Z njimi lahko vsakdo ravna, kakor hoče, lahko se izživlja nad njimi, jih muči, poškoduje, ne da bi bil za to kaznovan. Živimo torej v brezpravni državi, v kateri vlada anarhija. Bliža se vroče poletje, z njim pa mučno trpljenje živali. Neurejeno imamo zakonodajo o transportu živine. Prevoz živine opravljajo na nehuman način. Nihče od odgo- vornih ne stori ničesar, da bi živa- lim na njihovi poslednji poti živl- jenja ublažil trpljenje. Smo torej brezsrčen narod, ki mu ni mar trpljenja ubogih živali, kajti človek s srčno kulturo spoštuje tudi druga bitja in ne samo sebe. Tudi problematika azilov za zavržene in brezdomne živali pri nas ni urejena. Zanje bi morala poskrbeti država, ki je plačana iz proračuna davkoplačevalcev, ima- jo pa to zelo dobro urejeno članice ES. Grozljivo je, kako to problema- tiko rešujemo pri nas. Namesto da bi iskali storilce, ki so živeli hlad- nokrvno zavrgli in jih prepustili na milost in nemilost cesti in zli uso- di, mrzlično sežemo po sredstvu za ubijanje bodisi s strupom ali strel- nim orožjem. Kot primer naj nave- dem problematiko, ki se nanaša na gospo Močivnik in pse v njeni oskrbi, ki še danes ob preselitvi v drugi kraj nimajo varnega zatočišča in miru pred brezsrčnimi krajani (le-ti bi lahko, če bi le hote- li, gospe Močivnik pomagali pri ureditvi zatočišča za zavržene živa- li). Zato ponovno poudarjem, da mora v skladu z zakonom za zapuščene in zavržene živali poskrbeti država. Zelo slabo je tako pri nas kot v svetu zapisana "KRKA" - Tovarna zdravil Novo mesto, zoper katero je bila vložena ovadba na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto za- radi suma kaznivega dejanja mučenja živali. Krke pa žal to ne moti, saj še do danes ni ničesar ukrenila za zboljšanje bivalnih raz- mer živalim, ki jih redi in vzreja na svoji farmi v Hudenjah za poizkuse v svojih laboratorijih. Bil bi že čas, da bi tudi vivisekcijo povsem opus- tili, saj so poskusi na živih živalih etično nesprejemljivi in nasprotu- jejo načelom humanosti. Grozljivo in nevzdržno je, da Krka še kar na- prej vztraja pri zastarelih metodah poskusov na živih živalih brez anestezije, medtem ko se napredni in novitetam odprti strokovnjaki zavzemajo za alternativne metode preizkušanja zdravil in kozmetike na primer na umetnih tkivih. Velik problem v naši državi lovci, ki jih je kar okrog petindvaj, set tisoč in bi za mnoge od njih bilQ bolje, da nikoli ne bi segli orožju, saj temu zločinskemu špor. tu niso dorasli. Cesto se dogaja, da zaradi svoje "slepote" pobijajo tudi domačo žival tik pred pragom nje- nega gospodarja. Prav zato bo po. trebno zaostriti zakon o lovcih, kršitelje le-tega pa ostro kaznovati. Če bomo hoteli v Evropo, bomo morali tudi na področju varstva živali nekaj storiti in spremeniti odnos človeka do živali, kajti kuj. tura nekega naroda se kaže tudi v tem odnosu. Zato se obračam na Vas in Vas vljudno prosim, da pripomorete k temu, da bo Državni zbor končno sprejel zakon proti mučenju živali, ki je bil dan v obravnavo že v pre- teklem letu v jeseni, kajti spreje- manje le-tega se vleče že kot jara kača na škodo vseh nas in živali. Svoje pisanje zaključujem z re- kom Friderika Velikega, ki je de- jal: "Kdor je brezbrižen do zveste živali, ta nima srca niti do sočlove- ka." Kristina Ferlic fCDNIK -29.JUNIJ 1995 IZ NASlH KRA.IEV -17 _SVETA TROJICA V SLOVENSKIH OORICAH / VISOK GASILSKI JUBILEJ_ V paradi sodehivahi 300 gasilcev 2 nedeljsko sklepno prireditvijo pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah so proslavili 120-letnico prostovoljnega gasilskega društva, 40-letnico občinske gasilske zveze ter dan državnosti. V soboto so imeli slavnostno sejo gasilskega društva ter pred- stavili zbornik in odprli razstavo, fjedeljska prireditev pa se je pričela z gasilsko parado, v kateri je sodelovalo 300 gasilcev. Prišli so iz avstrijske Štajerske, jlrvaške ter predstavniki občin- skih gasilskih zvez Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice, Maribora, Gornje Radgone, Liti- je in Ljubljane. Veliko pozornos- ti je v tej povorki pritegnila gasil- ska brizgalna s konjsko vprego iz 1907. leta, na kateri so se v nedel- jo pripeljali domači gasilci - vete- rani. Kot je povedal predsednik tro- jiških gasilcev Lovro Padovnik, ima društvo 65 članov, ki se redno izobražujejo in so usposobljeni posredovati ob požarih in narav- nih nesrečah. V prihodnosti se bodo morali usposobiti tudi za reševanje iz vode, kajti v trojiškem jezeru je v poletnih mesecih vedno več kopalcev. Razširiti bodo mora- li gasilski dom, nimajo pa ustrez- nih parkirnih prostorov in poligo- nov za gasilske vaje. Predsednik lenarške gasilske zveze Stanko Štenbauer je izčrpno govoril o dejavnosti dese- tih gasilskih društev v občini. Vanje je vključenih 713 aktivnih članov, imajo 46 veteranov in 162 članic ter veliko podpornih čla- nov. Na šolskem igrišču je bilo veliko gasilsko zborovanje, kulturni pro- gram pa je zaradi dežja potekal v tamkajšnjem kulturnem domu. Pokrovitelj nedeljske slovesnosti je bila republiška uprava za reševanje, slavnostni govornik pa je bil državni sekretar v ministrst- vu za obrambo Miran Bogataj. Med drugim je dejal: "Gasilska društva imajo zelo bogato tradicijo in še vedno zelo pomembno vlogo. Gasilci s svojimi vrlinami ostajajo natrdnejši steber v nevarnostih, ko je potrebno obvarovati človeška življenja in materialne dobrine. Tudi med agresijo na Slovenijo so prostovoljna gasilska društva odi- V slavnostnem zboru je bilo 300 gasilcev. grala pomembno vlogo. Zelo po- membno pa je tudi to, da ves ta čas gasilstvo ni postalo predmet takšne ali drugačne dnevne politi- ke." Ob koncu je še dodal, da bodo tudi v prihodnje morali v naši državi gasilski organizaciji dati te- meljno mesto, tudi zakonsko, v ce- lotnem sistemu varstva pred nar- avnimi in drugimi nesrečami. Gasilci veterani so sodelovali na nedeljski povorki z gasilsko brizgalne s konjsko vprego, ki je kljub 88 letom še zmeraj lepo ohranjena. Na nedeljski slovesnosti je pred- sednik gasilske zveze Slovenije Er- nest Eory podelil zaslužnim gasil- cem priznanja in odlikovanja. Kljub dežju so padalci maribor- skega areokluba prinesli ključe za novo avtomobilsko cisterno, ki so jo gasilci pri Sveti Trojici zelo po- grešali, še zlasti za prevoze pitne vode. •» Marija Slodnjak PTUJ / 125 LET GASILCEV Ob [ubileiu novo vozilo in prapor Gasilsko društvo Ptuj je konec prejšnjega tedna proslavilo 125. obletnico delovanja. V počastitev visokega jubileja so že v petek, 23. junija, popoldne na Novem trgu izvedli veliko mokro gasilsko vajo, zatem pa pri gasilskem domu pred- stavili gasilsko orodje in specialna sredstva za sanacijo nevarnih razlitij. Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne v gasilskem domu, kjer so se jim pridružili še predstavniki sosednjih društev ter gasilci iz pobratenih GD Kra- pina in Kozje, iz Maribora, Len- arta in Ormoža. Edvard Kozel, ki ptujskim gasil- cem uspešno predseduje že tretje leto, se je v slavnostnem govoru spomnil na velike požare, ki so ko- nec 17. in v začetku 18. stoletja Ptuj večkrat hudo opustošili. Zato ni čudno, da so 3. marca 1870 kot drugi v Sloveniji ustanovili pros- tovoljno gasilsko društvo. Na usta- novnem občnem zboru je bilo 34 članov, naslednjih skoraj sto let vzponov in padcev pa je društvo preživelo v gasilskem domu v Vod- nikovi ulici - za sodiščem. Dolgo- letna želja po novem in večjem domu se jim je uresničila šele leta 1979, ko so zgradili sodoben gasil- ski dom ob Natašini poti. Danes je GD Ptuj eno najsodob- neje opremljenih in usposobljenih društev v Sloveniji, saj so kos še tako zahtevnemu požaru, promet- ni ali drugi nesreči, razlitju nevar- ne snovi ali drugim humanitarnim nalogam. Za njihovo nesebično pripravlje- nost ob vsakem trenutku pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, se jim je v imenu občanov zahvalil podžupan mestne občine Ptuj Er- vin Hojker in vsem čestital tudi ob dnevu slovenske državnosti. V imenu Gasilske zveze Slovenije se mu je pridružil podpredsednik Vili Tomato in jubilantom izročil veliko plaketo GZS. Potem ko so zaslužnim gasilcem, društvom in ustanovam izročili plakete Florijana, spominske pla- Na svoji svečanosti ob 125-letnlci so ptujski gasilci razvili nov prapor, Foto: M. Ozmec Gasilci so prikazali gašenje s peno. Foto: M Ozmec kete in zahvale, je Stanko Meglic iz Upravne enote Ptuj svečano pre- dal ključ novega specialnega gasil- sko-tehničnega vozila poveljniku GD Ptuj Ivanu Grahlu. Novo vo- zilo je predelano za specialne nalo- ge pri reševanju iz razbitin ob pro- metnih nesreč in je veljalo več kot Novo tetinično vozilo za reševanje ponesrečencev v prometu. Foto: M. Ozmec 5 milijonov tolrajev. Slavnostni trenutek so ptujski gasilci izrabili tudi za razvitje no- vega gasilskega prapora. Oboje je blagoslovil pater Frančišek Obran iz župnije sv. Ožbalta in ob tem izpostavil predvsem huma- nost gasilcev, ki nikoli nevprašajo, kdaj in komu gredo gasit, ki jih ne zanima, v kateri stranki je tisti, ki mu hitijo na pomoč. Praznovanje so sklenili s tova- riškim srečanjem, na katerega so povabili tudi gasilske veterane. Med njimi so bili še posebej veseli dolgoletnega predsednika in ak- tivnega gasilca Marjana Berliča, ki je pred kratkim prejel posebno značko za 50 let dela v gasilski or- ganizaciji. •* M. Ozmec GORIŠNICA Gasilsko tekmovanje Gasilsko poveljstvo občine Gorišnica je v nedeljo, 18. junija, izvedlo 1. občinsko tekmovanje. Potekalo je po razpisu GZ Sloveni- je, 7. njim pa je bila ugotovljena operativna usposobljenost desetin in opravljene priprave za tekmo- vanjegasilske zveze Ptuj. Pokrovi- telj tekmovanja je bila občina Gorišnica in je za prva tri mesta v vsaki kategoriji prispevala pokale. Dosežen i so b il i zelo dobri rezul ta- ti, saj je devet desetin doseglo nor- mo za območno, sedem je za državno tekmovanje. Do septem- bra, ko bo tekmovanje pri Gasilski zvezi Ptuj, imajo desetine še dovolj časa, da svojo pripravljenost še iz- boljšajo. Sodelovalo je 40 desetin v devetih kategorijah. Pri pionirjih so med sedmimi desetinami zmagali Moškanjčani, pri pionirkah med štirimi Zagojičanke, pri mladin- cih Zamušani, pri mladinkah Gorišnica, pri članicah A desetina iz Zagojičev, pri članih A Moškanjci, pri članicah B Zamušani, pri članih B Mala vas, pri starejših članih pa Zagojiči. Janko Bratuša 18 - OGLASI IN OBJAVE 29. JUNIJ 1995- TEDNIlf if EDNIK -29. JUNIJ 1995 OGLASI IN OBJAVE - 19 ORMOŽ / ZLATOPOROČENCA RAUŠL mm Mm mm m m Vse zivlienie na kmetiii Vknji^u zlatoporočtnctN občine Ormož sta se niinuiu soboto vpisala Franc in Marija Kaušl iz Bratonečic II, v krajevni skupnosti sv. loma/. Franc seje rodil 11. no- vembra 1919. leta v Brato- nečicah, žena Marija, ki seje pred poroko pisala Ncdeljko, pa 29. januarja 1925 v bližnjem Za- gorju pri sv. Tomažu. Zakonsko zvezo sta sklenila 25. junija 1945 pri sv. Tomažu. V zakonu sc jima je rodilo de- vet otrok, ena od hčera je umrla. V jeseni življenja ju razveseljuje osem otrok, ki so se, razen najmlajšega, razkropili po svetu in 16 vnukov. Vse življenje sta morala na 10 ha veliki kmetiji trdo delati. Zlati ženin Franc je bil kmet, zlata nevesta Marija mu je ob gospodinjskem delu, ki ga pri tako veliki družini nikoli ne zmanjka, pridno pomagala. Danes ju je pri delu na kmetiji Zlatoporočenca Marija in Franc RaušI iz Bratonečic pri sv. Tomažu. zamenjal najmlajši sin - 34 letni Franček. Oba, tako Franc in Ma- rija mu po svojih močeh, zdravje še obema dokaj dobro služi, rada in pridno pomagata. Na zlati poroki, kjer se je zbra- lo veliko število ljudi, je bilo nadvse prijetno. Zlati ženin in nevesta sta vzdržala s svati vse do zgodnjih jutranjih ur, bila sta dobre volje in se bo zvokih domače glasbe tudi zavrtela. •> Vida Topolovec LENART / NOTAR MILOŠ LEŠNIK "Največ je overovitev pod- pisov in darilnih pogodb" Zzakonom je določeno, daje na sedežu vsakega okrajnega sodišča tudi notarsko mesto. Tako je tudi v Lenartu s l.junijem začela delovati notarska služba. Delo notarja opravlja Miloš Lešnik, pri tajniških in drugih opravilih pa mu pomaga žena Bronja. Kako so se na notarsko službo navadili prebivalci - uporabniki v Lenartu? Miloš Lešnik pravi: "Nekateri so dobro seznanjeni, ker se je o uvedbi naše službe precej poročalo v medijih, dvupj. pa se pozanimajo takrat, ko pač potrebujejo notara. Nekaj pa jih še vedno ne ve, kaj vse dela notar in kakšne so njegove pristojnos- ti. Nekatere stvari so z zakonom določene in jih notarski zapis mora vsebovati, stranka pa lahko dodaja tudi svoje želje in jih tako še dodatno zaščiti z zakonom. Na takšen način je tudi pogodbe- na stranka bolj zaščitena, saj se je predvsem pri izročilnih pogod- bah dogajalo, da jo je lahko dru- ga stran izigrala. Ob koncu šolskega leta je bilo pri nas nekoliko več obiska, saj Lenarški notar Miloš Lešnik so morali osnovnošolci in srednješolci overiti šolska spričavala. Največ izključno no- tarske pristojnosti pa je na po- dročju izročilnih pogodb, saj je lenarška občina še vedno pre- težno kmetijska." V nekaterih primerih se bo do- gajalo, da bodo stranke potrebo- vale notarsko storitev in pogod- bo, a je niso sposobne plačati. V tem primeru je dolžnost notarja, da kljub temu opravi storitev po nižji ceni ali celo zastonj, dodaja lenarški notar. Notariat je v stanovanjskem bloku na Trgu osvoboditve in je odprt od 9. do 12. ure ter od 14. do 16. ure vsak delovnik, v petek pa od 9. do 12. ter od 13. do 14. ure. Seveda se po potrebi prila- godijo tudi potrebam strank in delajo izven delovnega časa in notarske pisarne. •>M. Slodnjak Geslo starega komunističnega sis- tema. Nato je prišel zakon o dena- cionalizaciji, težave so se stopnje- vale. Kombinat pravi: -Ne damo, kmetje so rekli -Hočemo svoje na- zaj. Kombinat je začel vračati zemljo v manjših parcelah, ki niso v kompleksih. Tako je njiva na sli- ki prišla v zasebne roke. Parcela velikosti 72 arov leži v k.o. Biš. Okrog so obdelane njive, na tej njivi pa že dve leti raste trava, ki je nihče ne pokosi. Kdo je kriv za to: država, kombinat ali tisti, ki je zemljo dobil? Ali je to smisel de- nacionalizacije? •> Zmago Šalamun Kulturni križem kražem PTUJ O Pokrajinski mu- zej Ptuj vabi na odprtje razstave slik akademskega slikarja Dušana Fišerja, ki bo drevi ob 18. uri v razsta- višču na gradu. Razstava bo odprta do 1. septembra. BORL # Danes ob 11. uri bo na gradu Bori zaključek kiparske kolonije Haloze '95. V kulturnem progra- mu sodelujejo Trio Luwi- gana in mešani pevski zbor Cirkulane. Slavnost- ni govornik bo župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Odprtja razstave se bodo udeležili tudi šte- vilni gostje, med njimi dr. Pavle Gantar, minister RS za okolje in prostor, kul- turna redakcija TV Slove- nija z Jožetom Hudečkom, profesorji na ALU Drago Tršar, Dušan Tršar, Lujo Vodopivec in Jože Barši ter ptujski župan dr. Mi- roslav Luci. PTUJ O30. junija in l.)u- lija prireja ZKO Ptuj v so- delovanju z ZKO Sloveni- je Festival mlade ustvar-J jalnosti. Program je ob-l javljen na 6. strani. BORL # Konec tedna bo v gradu na Borlu pričeiek mednarodnega medkul-| turnega poletnega taboi a v okviru Idriart '95. Pro gram najdete na 6. strani. - SLOVENSKA BISTRI- CA - CELJE OZadnja gledališka predstava za slovenjebistriški abonma celjskega gledališča bo v nedeljo, 2. junija. Ob 21. uri si bodo na celjskem gradu na prostem ogledali Veroniko Deseniško v režiji Francija Križaja. SLOVENSKA BISTRI- CA O V sredo, 5. julija, ob 19. uri bo na notranjem grajskem dvorišču nasto- pila folklorna skupina "Planika" iz Hamiltona v Kanadi. SLOVENSKA BISTRI- CA # V petek, 7. julija, ob 19. uri bo v razstavnem sa- lonu gradu Slovenska Bi- strica odprtje razstave risb in slik Antona Repnika iz Vuzenice. PTUJ 0 Društvo umetni- kov in ustvarjalcev pri- pravlja od 10. do 31. julija poletne kulturne priredit- ve. Za plesno-gledališko delavnico, ki se začne 10. julija in jo bo vodila Renee Torres, zbirajo prijave v Ticu. ORMOŽ #Do konca juli- ja bo v ormoškem gradu na ogled razstava "Človeka nikar ... - Boj za slovensko severno mejo junij, julij 1991". PTUJ O V ptujski Bla- govnici razstavlja olja sli- kar amater Branko Gajšt iz Sestrž. SLOVENSKA BISTRI- CA #V 710. učnem cen- tru slovenske vojske raz- stavlja do konca avgusta svoja likovna dela Jožica Tomazini. ČRNA KRONIKA Z AVTOM V MOSTNO OGRAJO Po regionalni cesti skozi naselje Placar je v torek, 20. junija, ob 21.45 vozil osebni avto Andrej Z. iz Mari- bora. Med zaviranjem v ostrem ovinku ga je zaneslo čez nasprotni vozni pas, kjer je trčil v mostno ograjo. V nezgodi se je voznik lažje ranil, huje poškodovana pa je bila sopotnica Nataša P. iz Doliča pri Destrniku. TUDI MOTORIST V MOSTNO OGRAJO v petek, 23. junija, okoli 23. ure se je po lokalni cesti skozi naselje Bu- kovci peljal z motornim kolesom Janko S. V ostrem levem ovinku ga je začelo zanašati, trčil je v mostno ograjo in padel. V nezgodi se je hudo ranil in so ga prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. Z AVTOM V OBCESTNI JAREK Po lokalni cesti skozi Zgornji Porčič, občina Lenart, seje v petek, 23. junija, ob 21.30 peljal z osebnim avtomobilom domačin Ivan F. V le- vem ovinku je zapeljal na desno bankino, kjer je avto začelo zanašati in zletel je v obcestni jarek. V nezgodi se je sopotnica Dragica F. hudo ranila, voznik pa ni bil poškodovan. NESREČA PRI STRELJANJU NA PODGANO Aleksander S. iz Njiverc, občina Kidričevo, je imel doma izdelano maiokalibrsko pištolo. V sredo, 21. junija, v zgodnjih jutranjih urah je odšel v gospodarsko poslopje, da bi s tisto pištolo ustrelil podgano. Če je na ta način uničeval podgane že prej, ne vemo niti ne bi zvedeli za tak način lova, če se Aleksandru ne bi pri tem zgodila nesreča. Ko je namreč zagledal podgano, je tako nespretno potegnil pištolo, da mu je ta padla na tla in se sprožila. Kro- gla ga je zadela v spodnji del trebu- ha in ga hudo ranila. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Z NOŽEM HUDO RANILA PRIJATELJA Na Spodnji Polskavi sta živela v zunajzakonski zvezi Kari M. in Jelka V. V nedeljo, 25. junija, zvečer sta se v stanovanju hudo sprla. Med prepirom in prerivanjem naj bi bila Jelka pograbila nož in z njim za- bodla Karla v levo stran prsnega koša. Hudo ranjenega Karla so pre- peljali v mariborsko bolnišnico. Jel- ko pa bodo policisti ovadili držav- nemu tožilstvu. DVA VLOMA V SLOVENSKI BISTRICI V noči s torka na sredo, z 20. na 21. junij, so neznanci vlomili v skla- dišče TP Planika na Partizanski cesti v Slovenski Bistrici. Z njimi je izginila večja količina živilskih izdel- kov in žganih pijač. Po oceni so trgovskemu podjetju povzročili za dober milijon tolarjev škode. V isti noči je bilo vlomlejno tudi v poslovne prostore podjetja Surovi- na v Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici. Obstaja sum, da so bili isti vlomilci kot v prvem primeru. Po- skušali so odpreti stoječo železno blagajno, vendar brez uspeha, zato so morali oditi praznih rok. Z vlo- mom so po oceni povzročili podjet- ju škode za okoli 100.000 tolarjev. PRI SVETEM TOMAŽU POLICISTI PRIJELI VLOMILCA v soboto, 24. junija okoli polnoči so policisti iz Ormoža presenetili pri "nočnem delu" v skladišču samo- postrežne prodajalne Mercatorja Zarje pri Svetem Tomažu 32-letne- ga Branka M. iz Zgornjih Ključarov- cev. Ovadili ga bodo državnemu tožilstvu, saj ga utemeljno sumijo, da je noč pred tem vomil v osnovno šolo Tomaž pri Ormožu in iz shram- be šolske kuhinje odnesel živila. •*FF I RODILE SO - ČESTIT^ I MO: Barbara Glatz, U|. I Lackove čete 1 1, Ptuj , I Luka; Manj;i Sclinšck, Sto. I govc i 5/a, 1' I u J ^ k a C J C) r a - Pe. I tra; Suzana Habjanič, I Lešnica 17, Ormož-Nastjoj I Marta Kmetec, Desnjak 55i I Ljutomer - Patrika; Brigitjj^ I Kelc, Cirkulane 7l/a, CirJ kulanc - Saro; Jerneja Kuča, Pod Škabrijclom 2, Nova Gorica - Kristino; Si-^ mona Prcjac, Velika NcdeU ja 2, Velika Nedelja-dečka; Tatjana Pongračič, Gre- yorčičcv drevored 6, Ptuj - Tjašo; Vesna Kirič, Draženci 14/a, Ptuj - Davi- da; Tanja Kozel, Pobrcžjei 23, Videm pri Ptuj - Tjašo; Danica Vidovič, Paradiž 43, Cirkulane - Thomasa. POROKE . PTUJ: Vinko Burjan in Mojca Petrovič, Ul. 5. prckomorskc 12, Ptuj; Igor Brglez in Mojca Kajič, Slovenja vas 39/a; Janez Krapša, Črtkova ul. 5, Ptuj in Marijana Korošec, Ul. 25. maja 5, Ptuj. UMRLI SO: Cecilija Kos- tevšek, rojena Osenjak, Apače 305, 1929-t 16. ju- nija 1995; Matilda Voikncr, rojena Brodnjak, Volkmcr- jevac. 10, Ptuj,:;: 1910-t 17. junija 1995; Franc Brotšnajder, Starošince 37, 1933 - 1 17. junija 1995; i Franc Novak, Grdina 5, -i- 1910 - t 17. junija 1995; , Jožef Šilak, Vajgen 9, Pe- ' snica, 1927 - 1 16. junija 1995; Stanislav Pesrl, Kajžar 19, 1934 -120. ju- nija 1995; Franc Boro- vinšek. Kolodvorska 10, Središče ob Dravi, ^i: 1907 - t 20. junija 1995; Avguštin Cizerl, Vinski Vrh 76, 1933-t 21. junija 1995. j Negativne obresti noTR v začetku Junga so mno- gi lastniki tekočih računov opazili na bančnih obvestilih nega- tivne obresti, čeprav na tekočem računu niso imeli negativnega salda. Kot smo izvedeli v ptujski Pos- lovni enoti Nove KBM, se je več varčevalcev obrnilo z vprašanjem neposredno na banko, nek^ vprašai\j pa smo prejeli tudi v našem uredništvu. Tako smo tudi mi pov- prašali na omenjeni banki in dobili odgovor, da gre v bistvu za poračun v zadetku maja preveč obračunanih obresti za mesec april, vendar zgolj v primerih, ko so lastniki iz- dali ček aprila, vnovčen pa je bil maja. Ker maja ni bilo revalorizacije, obrest- s na mera je bila torej ničod- stotna, je poračun preveč obračunanih aprilskih obresti pomenil navidezne negativne obresti. Taki poračuni se dogajajo iz meseca v mesec, tokrat pa jo je zagodla ničelna infla- cij4 oziroma minimalna deflacija. Ker smo toliko let živeli z inflacijo in od nje, so taki primeri za nas neznanka, padec cen pa nam povzroči več težav kot inflacija. ifEPNIK -29. JUNIJ 1995 OD TOD IN TAM - 21 K NOTARJU \f notcirsldlli piscitnah gnecci po slabem mesecu dela imajo notarji še vedno precejšnjo gnečo. Po zakonu o notaria- fu so prevzeli predvsem tisto delo sodišč, ki ne sodi v sodno dejavnost - tudi overitve podpisov in prepisov. Kakorkoli že, z uvedbo notarjev se bo povečala pravna varnost in izboljšal pravni položaj ljudi. Ker pa se občani šele privajajo na delo notarjev, je zadreg, kdaj je potreben obisk notarja, še ved- no veliko. Da bi vsaj malo poma- gali, smo prvo ptujsko notarko po petdesetih letih Marijo Skovrlj vprašali o dflu notarja. Pojasnila nam je: "Notarsko delo je overjanje vseh podpisov, pre- pisov, fotokopij, overjanje pod- pisov na pogodbah; sestavljanje vseh vrst pogodb;, sestavljanje notarskih zapisov o pogodbah, s katerimi si zakonci urejajo pre- moženjska razmerja, sestavljan- je pogodb o razpolaganju s pre- moženjem oseb, ki jim jeodvzeta poslovna sposobnost, pogodbe o izročitvi in razdelitvi pre- moženja za življenja, ki so pri nas znane kot izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživl- janju, sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, daril- ne obljube in darilne pogodbe za primer smrti; potrjevanje dej- V notarski pisarni. stev in izjav, potrjevanje sklepov organov upravljanja družbe, za- drug in drugih pravnih oseb; hramba denarja, listin in vred- nostnih papirjev; sodelovanje na skupščini delniških družb in sestavljanje zapisnikov; zapiso- Foto: Kosi vanjeoporok in njihova hramba; sestavljanje najemnin in posojil- nih pogodb v obliki notarskega zapisa s klavzulo o izvršljivosti ter protest menice in čeka." •>MG ANKETA - ANKETA -ANKETA - ANKETA -ANKETA - ANKETA -ANKETA - ANKETA Ali Poetovi# Vivat izpolniiife pričakovani«? Sedmega julija bo minilo leto od ustanovne skupščine Gospo- darskega interesnega združenja Poetovio Vivat, ki so ga ptujska podjetja, zasebniki, institucije in drugi, ki delajo v turizmu in za tu- rizem, ustanovili za boljše pove- zovanje družbenega in zasebnega sektorja, da bi se povečalo pov- j)aševanje po ptujskih izdelkih instoritvah. Združenje je ustano- vilo 44 članov, danes jih je že 69, dokonča leta pa naj bi število na- raslo na sto. Dvanajstega ali tri- najstega julija se bo skupščina prvič sestala po ustanovni seji. Sprejela naj bi finančni načrt s programom aktivnosti za letos in zaključni račun za leto 1994. Red- no delo je združenje pričelo prve- ga novembra lani, zato je še zme- raj v t. i. zagonskem obdobju. Se- daj, ko ima od prvega aprila tudi direktorja, naj bi tudi začelo re- sneje delati. Da bi izvedeli, ali Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vi- vat izpolnjuje pričakovanja članic, smo se pogovarjali z nekaterimi članicami, ki so se združenju priključile takoj na začetku, in ne- katerimi, ki so sepriključili pozne- je. Direktor sektorja za kadrovske in splošne zadeve Mercatorja Mipa Ptuj Franc Zadravec: "Pred enim letom smo GIZ Poetovio Vi- vat ustanovili z različnimi pogledi in pričakovanji. Vedeli smo, da je Vsak začetek težak in da je pot do Uveljavitve in uspeha naporna. Enotni smo si bili, da bodo uspehi prišli hitro, če bo združenje imelo dobro vodstvo. Organe združenja Smo izvolili, pri reševanju kadrov- ske zasedbe pa je bilo potrebno več časa in to je sedaj ustrezno rešeno. Tudi dobri delavci nimajo Ustreznih rezultatov, če niso dobro Vodeni. Pri organizaciji različnih Prireditev so se pokazale po- '^anjkljivosti, ki )ih je lahko od- praviti. Zaposleni v združenju mo- rajo imeti radi naše mesto in nje- Sovo naravno zaledje Haloze, Slo- venske gorice. Ptujsko in Dravsko Polje, ne glede na občinske meje.' ga nimajo radi, potem uspeha f^ebo. Menim, da je združenje pri orga- '^'^aciji in usklajevanju prireditev Uresničilo moja pričakovanja, pri 'drugih nalogah pa bo potrebno še 'rdo delati. Prepričan sem, da °do pričakovanja v nekaj letih Uresničena. Gre predvsem za pro- ^ močijo Ptuja s celotnim zaledjem, promocijo izdelkov, ki jih na našem območju lahko izdelamo, blagovne znamke proizvodov, večji priliv turistov in podobno." Dimče Stojčevski, Perutnina Ptuj: "Naloge, sprejete ob ustano- vitvi, se počasi uresničujejo. Pove- zujejo nas skupni interesi, ki se morajo še poglobiti, priključiti pa se morajo tudi drugi, ki za zdaj stojijo še ob strani. Več bo članov, boljše bo, lažje bomo uresničevali cilje, da bomo na našeobmočje pri- peljali čim več gostov od drugod in povečali povpraševanje po naših izdelkih in storitvah." Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj: "Naša organizacija in njeni člani ne čutijo, da združenje obstaja in dela v skupno korist. Pričakujem, da bo sedaj, ko ima združenje no- vega direktorja, njegovo delo boljše in zaznavnejše ter da bomo že v kratkem lahko rekli, da iz- polnjuje naša pričakovanja in cilje, zaradi katerih smo ga ustanovili." Sonja Krajnc, direktorica Ptuj- skih vedut: "GIZ Poetovio Vivat v večji meri izpolnjuje naša pričako- vanja. Promocijske akcije, ki jih je izvedel, dajejo nekatere rezultate, obisk se je deloma povečal. Vprašanje pa je, ali daje rezultate na tistih področjih, ki si jih je želel GIZ s svojimi članicami. Med tis- timi, ki so dobili reklamno gradivo o Ptuju, se je izoblikovalo pozitiv- nejše mnenje o njem, potruditi pa se bo treba, da bodo to mnenje obdržali tudi po odhodu iz Ptuja. Na vtis obiskovalcev o Ptuju nima- jo vpliva samo članice združenja, ampak tudi mnogi drugi. Tako na primer prometna neurejenost in nečistoča mesta prav gotovo ne puščata ugodnega vtisa. Pričakovanje, ki ga GIZ ni izpol- nil, je predvsem obveščanje članic in med članicami, ki je preslabo. Pogrešam sestanke članic. Boljša medsebojna informiranost bi vse- kakor koristila pri delu tako delav- cem v turističnoinformativnem centru kot tudi drugim, ki delajo v ptujskem turizmu. Kar pa zadeva propagandne akcije, bi morali več narediti za posamične goste. Kako jih pridobiti, o tem se moramo po- drobneje pogovoriti. Lahko bi to bil tudi stalni spot o Ptuju na slo- venski televiziji, ki bi povečal obisk in pozitivno mnenjeo Ptuju. Lahko bi jih naredili več, glede na letne čase. Lahko bi imeli spomla- danski, poletni, jesenski in zimski spot o Ptuju, ki bi ga predvajali ob udarnih TV terminih." Marjan Ostroško, direktor Emone-Merkur: "Dosedanje de- lovanje gospodarskega interesne- ga združenja ocenjujem pozitivno, čeprav ni doseženo tisto, kar smo pričakovali. Da bodo cilji doseženi, bi moralo biti več stikov med članicami združenja zunaj di- rektnega turističnega področja. Vso problematiko bi morali širše obravnavati, več narediti pri nave- zovanju stikov s turističnimi agen- cijami, da bo Ptuj obiskalo več gos- tov. Prizadevati pa si bo potrebno za čim boljše poslovanje članic tudi tako, da se bodo problemi širše obravnavali in da bo skozi boljše poslovanje tudi več denarja za nadaljnjo promocijo mesta." Boris Miočinovič, direktor Po- krajinskega muzeja Ptuj: "Združenje ni v celoti izpolnilo naših pričakovanj. Glede na to, da je to v bistvu šele začetek delovan- ja, veliko več pričakujem v nas- lednjem obdobju, predvsem zaradi tega, ker je združenje dobilo direk- torja, ki bo sposoben uresničiti cil- je, zaradi katerih je bil Poetovio Vivat ustanovljen. Pričakovali smo, da bo promocijsko in infor- mativno dejavnost oblikoval in iz- peljeval na osnovi neke že sprejete strategije z ustreznimi kadri. Me- nim, da se mora združenje kadrov- sko in strokovno okrepiti. Našega marketinga ne more delati Studio Marketing, ampak Poetovio Vivat, Studio je lahko le konsultant. V prejšnjem letu je muzej obiskalo 60 tisoč obiskovalcev, od tega je slabih pet odstotkov prišlo v orga- nizaciji Poetovio Vivat. Programi, ki smo jih oblikovali skupaj, se kažejo kot nekaj, kar utegne obi- skovalce pritegniti. To se vidi v letošnjem letu, v povečanem obi- sku Ptuja. Ocenjujem, da bomo do polletja imeli v muzeju 47 tisoč obiskovalcev. Vse, kar se preko združenja nastavlja, se dela na dol- gi rok. In kaj muzej najbolj kon- kretno potrebuje? Da kot član tega združenja organizira nekatere pro- jekte, razstavne in širše, ki bodo pritegnili obiskovalce v Ptuj ter da bodo od tega imeli koristi tako člani združenja kot širša skupnost. Eden takih naših projektov je raz- stava o kolinah, ki jo bomo organi- zirali pozimi in ki naj prispeva k temu, da se bo mrtva sezona spre- menila v normalno." ^MG ORMOŽ / NOTAR SLAVKO KEČEK Vedno sem si želel svoboctnejši pofellt Med sedcminšestdesetimi slo- venskimi notarji je tudi Ormožan Slavko Keček, ki bo delal na območju občine Ormož. 44-letni diplomirani pravnik je bil 15 let zaposlen pri podjetju Jeruzalem Ormož, nato pa 15 mesecev kot odvetniški kandidat v odvetniški pisarni Branka Resnika na Ptuju. Delati je pričel v ponedeljek, 12. junija, svojo pisarno pa ima v dru- gem nadstropju stavbe nasproti ormoškega hotela, kjer je do sedaj imela svoje prostore ormoška ljud- ska univerza. Uradne ure za stran- ke ima od ponedeljka do vključno četrtka med 9. in 12. ter 14. in 16. uro, ob petkih pa med 9. in 12. ter 13. in 14. uro. Prve izkušnje z novim delom so že za njim. Nekaj več gneče je imel prejšnji teden, ko je overovljal pre- pise spričeval osmošolcem, v pri- hodnjih dneh ga čaka še overovi- tev prepisov maturitetnih spričeval srednješolcev, drugače pa trenutno pri njem še ni preveli- ke gneče. Ko smo ga vprašali, kaj si obeta od novega poklica, je preprosto od- govoril, da več svobode pri delu. Vedno si je želel opravljati delo, kjer bo lahko delovni čas vsaj delo- ma določal sam. "Pogosto sem raz- mišljal o tem, da bomo imeli skup- no odvetniško pisarno z bratom in prijateljem, vendar se onadva za to nista preveč navduševala. Potem sem razmišljal o samostojnem od- Ormoški notar Slavko Keček. vetništvu, in ko se je pokazala pri- ložnost za notarja, sem se pač odločil za to delo," izvemo od Slav- ka Kečka. Dodaja, da je med notar- ji, ki so bili sprejeti na ta mesta v lanskem letu, in temi, ki so jih potrdili 12. maja letos, mednje sodi tudi Slavko Keček, precejšnja razlika. Prvi so si lahko uredili pi- sarne in vse drugo kar sodi k njiho- vemu delu, pa tudi izobraževali so se lahko. Letošnji so imeli za vse to zelo malo časa, saj so bili z odločit- vami pravosodnega ministrstva seznanjeni šele 12. maja, s 1. juni- jem pa bi že morali pričeti delo. To je bil za marsikoga prekratek čas, saj so si komaj uredili prostore. Bolj na hitro so morali predati prejšnje posle, tako da je bilo za sa- Foto: SH moizobraževanje in drugo bolj malo časa. To, da je njegova pisarna v dru- gem nadstropju, je težava predvsem za starejše stranke, ven- dar Slavko Keček meni, da tudi to ni nerešljivo. Če gre pri takšni stranki za preproste overovitve, lahko to opravita tudi v avtomobi- lu, lahko pa se notar, če je to po- trebno, napoti tudi na dom. Ker je notar svobodni poklic, lahko na željo stranke, to so velikokrat zdomci, ki pridejo domov konec tedna in ki se tako z njim predhod- no dogovorijo, uredi vse, kar stranka potrebuje, bodisi v soboto, nedeljo ali ob praznikih. Vida Topolovec UREDITEV KRAJEVNIH, VAŠKIH IN ČETRTNIH SKUPNOSTI V OBČINSKIH STATUTIH Pogled v občinske statute Pravno podlago za ureditev v naslovu tega članka omenjenih skupnosti v statutih občin in mestnih občin vsebujeta 18. in 19. Člen zakona o lokalni sa- moupravi (skrajšano ZLS - Ur. list RS št. 72/93, 57/94, 14/95). Seznanimo se z vsebino teh čle- nov. 18. člen ZLS se glasi: 1. "Območje občine je lahko v skladu s statutom občine razdel- jeno na krajevne, vaške ali četrt- ne skupnosti, če je to utemeljno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kul- turnimi razlogi in če je to v inter- esu pribivalcev dela občine. 2. Interes prebivalcev za četrt- ne skupnosti se ugotovi na zbo- rih krajanov. 3. V krajevni, vaški ali četrtni skupnosti se lahko v skladu s sta- tutom občine in z zagotovitvijo finančnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po tem zakonu občina." ZLS meni, da ni potrebno po- jasniti, kaj je razumeti pod omenjenimi skupnostmi, ker predpostavlja, da si občani glede na dosedanji obstoj takih skup- nosti predstavljajo pod "krajevno skupnostjo" skupnost, ki obsega več vasi oz. naselij, pod "vaško skupnostjo" skupnost, ki obsega posamezno'vas, pod četrtno skupnostjo pa mestno četrt (kvart), tega izraza pa doslej za- konodaja ni poznala. Čeprav drugi odstavek 18. člena (glej zgoraj točko 2) navaja le četrtno skupnost, mislim, da bi moral navesti še krajevno in vaško skupnost. 19. člen ZLS se glasi: "Statut občine podrobneje določa naloge, ki jih ožji deli občine opravljajo samostojno, način njihovega financiranja, načelu za organiziranost in delo- vanje njihovih organov ter nji- hov pravni status." NEENOTNE UREDITVE PO VSEJ SLOVENIJI Iz časopisnih in drugih infor- macij izvemo, da so slovenske občine v svojih statutih zelo raz- lično uredile omenjene skupnos- ti. Očitno za to ureditev niso do- bile nekih konkretnih navodil in dovolj pojasnil za lokalno sa- moupravo pristojnega ministrst- va, kar sklepam iz zahteve pos- lanca Miroslava Mozetiča, da naj omenjeno ministrstvo uredi sta- tus krajevnih skupnosti. Na lo v državnem zaboru dne 12. V. 1995 postavljeno zahtevo je minister za lokalno samoupravno odgovo- ril, da zakon natančno določa, da vprašanja krajevnih in vaških skupnosti urejajo statuti občin (glej Večer, 13. V. 1995). KRAJEVNE, VAŠKE IN ČETRTNE SKUPNOSTI NA PTUJSKEM 1. # Statut mestne občine Ptuj Deveto poglavje (členi 61 do vključno 65) statuta mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 11/95) nosi naslov: "Mestne in primest- ne četrti". Takoj pade v oči, da statut ne uporablja v ZLS določenih nazivov (krajevne, vaške in četrtne skupnosti). Poj- avlja se vprašanje, ali je utemelje- no uvajati nove pojme oz. izraze, ki jih doslej v bivši ptujski občini nismo poznali. # Območje mestnih in pri- mestnih četrti V 69. členu je zapisano, da se mestna občina Ptuj razdeli na mestne in primestne četrti (v na- daljevanju bom uporabljal le be- sedo četrti), ki bodo imele last- nost pravne osebe, kar pomeni, da bodo lahko v svojem imenu in na svoj račun sklepale različne pogodbe in druge pravne posle, da bodo lahko imele lastno pre- moženje in z njim upravljale, da bodo imele pravno sposobnost, kar pomeni, da bodo lahko tožile in bodo tožene, itd. V 64. členu statuta pa je še izrecno zapisano, da bodo četrti lahko lastnice ne- premičnin. # Kdo bo določil območja četrti in kdaj Določitev območja četrti bo z odlokom na podlagi ugotovljene- ga interesa prebivalcev na zborih krajanov določil mestni svet in to v roku 60 dni od sprejema statu- ta. Zdi se mi potrebno občane, zlasti pa tiste, ki želijo čimprej iz- raziti svoj interes za ustanovitev četrti na zboru krajanov, opazo- riti na člene 26 do vključno 32. statuta, ki vsebujejo določbe o pobudi za sklic zbora občanov, o pristojnosti za sklic, o obvestilu o sklicu, o razpravi in odločanju na zborih. Glede na določbo, da bo območje četni določil z odlokom mestni svet, se pojavlja vprašanje, ali to svet lahko stori z navadnim odlokom, ki se spreje- ma z večino navzočih članov sve- ta. Po mojem mnenju mora biti območje četrti določeno ali že v prvotnem besedilu statuta ali pa pozneje s tako imenovanim stat- utarnim odlokom, ki pa se prav tako kot prvotni statut sprejema z dvotretjinsko večino vseh čla- nov sveta. # Katere naloge lahko četrti opravljajo samostojno Po 65. členu statuta lahko četrti samostojno opravljajo tele naloge: 1. upravljajo s premoženjem četrti; 2. skrbijo za razvoj športa in kulture krajevnega pomena; 3. izvajajo druge naloge, ki jih nanje s sklepom prenese mestni svet. Mislim, da bi glede na to, ker so četrti pravne osebe, ker se dela in uspehov dosedanjih krajevnih skupnosti ne da zanikati, ker med krajani ni navdušenja za centralizacijo in še iz mnogih drugih razlogov, moralo biti biti v statutu mestne občine Ptuj točneje določeno, kakšne so pris- tojnosti četrti. Ker to ni določeno, bo nastalo nešteto ne- potrebnih vprašanj, kot n. pr., ali imajo lahko četrti svoje statute, ali lahko razpišejo samouprispe- vek itd. V tem pogledu je statut občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95) dosti bolj precizen in nekatere določbe iz 45. člena so vredne po- snemanja. Nadaljevanje prihodnjič Mirko Kostanjevec 22- OD TOD IN TAM 29. JUNU 1995- TEDNl VEC ZNAS, VEC VEUAS! Tri naravoslovna priznanja Marka Pefm Razen tega da je 14-letni Marko Peter s Pobrežja pri Ptuju učenec sedmega razreda OŠ Videm, da je tudi predsednik svojega razreda, odiičnjak ter skratka vsestranski in zelo prizadeven, kar je potrdila njegova učiteljica Darja Petek, je hkrati eden redkih, ki mu je uspel velik podvig, s katerim se lahko upravičeno ponaša, čeprav je po naravi bolj skrom- ne sorte. Že v maju se je Marko udeležil treh državnih tekmovanj v znanju fizike in kemije, ti sta potekali v Ljubljani, ter v znanju matemati- ke, ki je potekalo v Mariboru. Na vseh treh tekmovanjih se je odlično odrezal. Med 203 mladimi matematiki v svoji kategoriji si je s 73. mestom ter desetimi osvojeni- mi točkami v reševanju nalog pris- lužil srebrno Vegovo priznanje in le za tri točke zgrešil zlato. V kon- kurenci 53 tekmovalcev se mu je podobno primerilo na tekmovanju v znanju fizike, kjer je tekmoval v paru. Z 9,5 točkami in 14. mestom si je prav tako prislužil srebrno priznanje ter samo za točko in pol zgrešil zlato. Na tekmovanju v znanju kemije, kjer je tekmovalo 45 učencev, pa je od skupaj 22 zbral 19 točk, zasedel 15. mesto in osvo- jil zlato Preglovo priznanje. Marko rad prizna, da so mate- matika, fizika in kemija njegovi najljubši predmeti v šoli. Tam se Sedmošolec Marko Peter udeležuje tudi dodatnega pouka, namenjenega tistim brihtnejšim. Po besedah učiteljice Darje pa je v veliko pomoč tudi nekoliko slabšim v razredu. Poleg letošnjih tekmovanj se je Marko udeležil podobnih, čeprav samo na občinskem in regijskem nivoju, že lani. Tekmoval pa je tudi v logiki, v Veseli šoli in na šahovskih tekmovanjih. Pravi, da namerava po končani osnovni šoli v gimnazijo in da bo nekoč mogoče gradbeni inženir. Doma zbira značke, s prijatelji pa rad igra nogomet in "rabuta" češnje pri sosedih. Povejmo še to, da je v eni prejšnji številk.Tednika, v članku "Iz bol- niške postelje osvojil matematično nagrado", kjer smo pisali o učencu OŠ Mladika Črtu Kreftu, prišlo do pomote. Marko Peter ni odpotoval na republiško tekmovanje v znan- ju kemije v Ljubljani namesto Črta Krefta, ki je na žalost ostal v mari- borski bolnišnici. Pač pa je bil na regijskem tekmovanju v znanju kemije, tako kot Črt, med prvimi petimi, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. •oDS GORIŠNICA / GRAD BORL Žiipmil sprie jel na j^« bfiljifi osnovnošolce Tako kot pred tednom ptuj- ski je tudi župan občine Gorišnica Slavko Visenjak mi- nuli četrtek na gradu Bori pri- pravil sprejem za odličnjake cirkulanske in gorišniške osnovne šole ter vse tiste, ki so v minulem šolskem letu dosegli vidnejše uspehe na različnih regijskih in državnih tekmo- vanjih v znanju in športu. Zbra- lo se jih je kakih sto, srečanja pa sta se udeležila tudi oba rav- natelja ter nekaj učiteljev obeh šol. Krajši kulturni program so si učenci pripravili kar sami, za prigrizek pa je poskrbel župan. Tekst in foto: DS Župan Slavko Visenjak ob nagovoru učencem cirkulanske in gorišniške osnovne šole. PTUJ / Z NALEPKAMI NAD STRAH PRED ZOBOZDRAVNIKOM Mm wmi zobnego zdravjci Društvo za oralno zdravje Slo- venije združuje ljudi, ki si priza- devajo, da bi bilo zdravje zob in ustne votline pri otrocih, mladini in odraslih čim boljše. Med ak- tivnimi člani so tudi zobozdrav- niki in medicinske sestre iz ptuj- skega zdravstvenega doma - or- ganizacijske enote zobozdravst- vo. Podpredsednica društva dr. Jožica Reberc, specialistka pe- dontologije, je povedala, da kljub večletni organizirani skrbi za zdravje otrok in mladine še vedno odkrivajo veliko karioznih zob. V preventivni program vključujejo že nosečnice, predvsem pa vse sta- rostne skupine otrok. S predavan- ji, ki jih za starše in učitelje organi- zirajo po vseh osnovnih šolah, predvseni pa s sprotnim opozar- janjem otrok in staršev so dosegli, da so lahko resnično vsi seznanje- ni, kako je mogoče karies pre- prečiti, če zobe pravilno, vestno in redno umivamo. Zdravstveni de- lavci jih tudi seznanjajo z vplivi nekaterih vrst hrane in pijač za zdravje zobovja in obzobnih tkiv. Obiski pri zobozdravniku oziro- ma zdravniku so pogosto povezani z neugodnim občutkom, ki je pos- Nalepke, s katerimi bodo zobozdravniki obdarovali otroke, da bi jih še bolj spodbujali k ohranjanju zdravih zob in s tem zdrav- ja kot celote. ledica strahu. Ker pa naj bi bilo v ordinacijah slednjega čim manj, zdravnik in pacient naj bi se srečevala v sproščenem ozračju, so si mladinski zobozdravniki skupaj s sestrami preventivne vzgoje omislili posebno obliko vizualne vzgoje v obliki prijaznih humor- nih sličic - nalepk. Te naj bi bile majhna nagrada na primer za to, da je otrok premagal strah, ker si je dal "junaško" zaplombirati zob, ker ima lepo umite zobe, ker ima Foto: OM same zdrave zobe in podobno. Na- lepko bo zdravnik otroku poklonil glede na starost, dovzetnost, upošteval bo njegov psihični raz- voj. Skupne ideje zobozdravnikov in sester sta na papir spravila Melita Trop, medicinska sestra za zoboz- dravstveno vzgojo in prosveto, ki je narisala dve nalepki, ter obliko- valec Sašo Fenos, ki je ustvaril tri. ^ MG PTUJ / ZAKLJUČNA PLESNA PRODUKCIJA Zaplesdli smo s Plesnini €€i'nAif€ini Mci iti bo Letošnja plesna produkcija Plesnega centra Mambo je bila prva te vrste, pa vendar z boga- tim plesnim programom za otroke in mladino. Pripravili so jo v dveh delih v ptujskem gle- dališču in nanjo povabili starše, dedke in babice ter prijatelje. Kako dobro jim gredo plesni koraki in kaj so se naučili v letošnjem letu, so prikazali malčki plesnega vrtca, osnov- nošolci, shovv dance skupina, plesalci iz Plesne šole Kidričevo, s sambo in hitrim valčkom so se predstavili plasalci športnega tečaja, za presenečenja pa je poskrbel Miljan Nojič s solo točko. Malčki so tokrat zaplesali malo drugače kot odrasli, kajti ljubše jim je bilo oponašanje mišk, polžkov, čarovnic ter plesanje z baloni. Sicer pa bodo letošnjo prvo plesno sezono pri Mambu uspešno zaključili, saj so plesnih korakov učili kar okrog 700 bodočih plesalcev, med njimi največ malčkov iz vrtcev in Predstavile so se tudi plesalke show dance skupine osnovnošolcev, pridružili pa so se jim še maturantje in odrasli. Kot je povedal Metod Peklar, direktor Plesnega centra Mam- bo, bodo tudi v prihodnji plesni sezoni nadaljevali v ritmu glasbe in novih plesnih korakov. Potru- dili sebodo za najmlajše, plesali z osnovnošolci in odraslimi, pri- pravili plesne tečaje za valete in maturo ter nadaljevali aerobiko in športni ples. Tudi v naslednji plesni sezoni bo osnovnošolcem na voljo celoletna plesna šola v Kidričevem, skupaj z otroci, mladino in odraslimmi pa se bodo v ritmu novih in že znanih korakov zavrteli prijazni men- torji. •» T. Mohorko _ORMOŽ / POGOVOR Z UPOKOJENCEM FELIKSOM STROPNIKOM Še naprei z« svob pravice Konec maja so ormoški upoko- jenci opravili letni občni zbor in izvolili novo vodstvo. Do takrat jim je predsedoval Feliks Strop- nik, človek, ki je vedno dobre vol- je in pripravljen pomagati sočlo- veku. Preden je odšel v pokoj, je bil zaposlen v ormoški vinski kleti, kjer je skrbel za prodajo, pred tem pa tudi dolgoletni pred- sednik sveta krajevne skupnosti. Rad govori o delu ormoškega društva upokojencev, ki šteje ne- kaj manj kot 600 članov, in pono- sno pove, da je to najštevilčnejše društvo v občini. Upokojenske po- pulacije je v Ormožu sicer veliko več, vendar v društvo vsi niso vključeni. Moti (in tudi jezi) ga predvsem to, da se mnogi upoko- jenci, ki so bili v času službovanja na vodilnih položajih, ko so upo- kojeni, ne marajo vključevati v upokojenske vrste. Pa bi s svojimi izkušnjami in znanjem lahko veli- ko pomagali. Kljub temu Feliksu Stropniku ne manjka veselja in volje do dela, še posebej ker je pro- gram društva pester in tako v njem najde vsak nekaj zase. "Naštel bi lahko vrsto dejavnos- ti, ki smo jih upokojenci razvijali vsa leta doslej. Rekreativci, bali- narji, kegljači, ribiči, šahisti, strel- ci in drugi so sodelovali na števil- nih tekmovanjih v občini, pa tudi na ravni regije in države. Posebej moram pohvaliti ženski ekipi bali- nark, ki intenzivno vadijo dvakrat tedensko. Pri ribičih moram pose- bej omenili Franca Kosija, ki je postal celo državni prvak. Lepe re- zultate dosegajo tudi strelci in kegljači," je pričel pripoved o športnem delu njihovega društva. Tudi kultura zbližuje upokojen- ce. V Ormoškem oktetu, ki ga vodi prof Rado Munda, prepeva kar pet upokojencev. Veliko prepevajo na prireditvah, sodelujejo na koncer- tih in drugih pevskih srečanjih ne samo doma v Ormožu, temveč tudi v bližnji in daljni okolici. Ormoška Ljudska univerza je v 1993. letu ustanovila krožek ročnih spretnosti, ki šteje 11 članic in jih vodi Štefka Žemljic. Ženske so pripravile dve zanimivi razsta- vi, kjer so javnosti prikazale izred- no lepa, bogata in izvirna ročna dela. Ker upokojenci radi potujejo, so se v lanskem letu odpravili na pet izletov. Ob vseh aktivnostih ne pozablja- jo tudi na bolne in ostarele člane, ki jih občasno obiskujejo ter ob praznikih tudi obdarijo. SMO UPOKOEJNCI ODVEČ? Na vprašanje, kaj moti upoko- jence, je Feliks odgovoril, da kar veliko, še posebej pa ignorantski odnos države do njih. "Upokojenci pazljivo in hkrati prizadeto spremljamo razpravljanje o politi- ki plač zaposlenih, pa tudi o plačah in drugih prejemkih poslancev ter republiških funkcionarjev. Zani- majo nas prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, v katerem naj bi prišlo do soglasja pri politiki plač in še o drugih, za delavce in upokojence pomembnih zadevah. Razpravljamo pa tudi o tem, kaj dobrega in slebega nam lahko pri- nese predlog zakona o spremembi Feliks Stropnik, vedno na- smejan In pripravljen poma- gati drugim. Foto:VT in dopolnitvah zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju, kaj socialni sporazum, ki se pri- pravlja in sklepa brez udeležbe upokojencev. Vedno bolj smo iz- postavljeni očitkom in pritiskom predstavnikov vlade, nekaterih ministrstev, gospodarske zbornice in drugih, ki vidijo poglavitno zlo naših sedanjih in prihodnjih go- spodarskih težav v upokojencih in izdatkih zanje, kar v drugi! državah ni običaj. Moti jih pra' vse: naše število, višina pokojnii in njeno redno mesečno usklaje vanje po gibanju plač, v zadnjen času celo beraško skromni doda tek za rekreacijo. Upoštevamo, di je javna poraba, kamor štejejo tud izdatke za pokojnine, breme zi naše gospodarstvo, vendar je po trebno pogledati tudi državo predvsem pri vrhu, kjer ni nobes- varčnosti. Vedno smo poudarja, da moramo tudi upokojenci pris' pevati svoj delež za oživitev gospo- darstva, vendar naj ne bi bil n delež pri tem prvi in največji," prizadeto govoril Feliks Stropnik. Ormoški upokojenci, ki imajo svoj prostor v svojem lepo ureje- nem domu, kjer se srečujejo dnev- no na klepetu, igranju kart, ob šahu, balinanju, pa si želijo tudi dom upokojencev, ki je predviden v občinskem razvojnem progra- mu. Več kot 2500 upokojencevv občini pozdravlja takšno odločitev in Feliks je prepričan, da se jim bo to uresničilo. "Nikoli ne veš, kdaj bo kdo potreboval usluge takšnega doma," doda. Mesto predsednika Društva upokojencev Ormož je sicer predal v druge roke, kljub temu pa je še vedno zelo aktiven član vodstva ormoškega društva upokojencev. In želje? "Samo zdravje, obilo zdravja, pa tudi osebne sreče in za- dovoljstva. Ob vsem pa nam naj bo jesen našega življenja prijetna in mirna." •» Vida Topolovec pil ni hiin Boris Čuček iz Stanetincev v Slovenskih goricah je tudi letos moral vsak dan prepešačiti več ki- lometrov v šolo. Upa, da bo pri- hodnje leto vozil avtobus, ki so jim ga že letos obljubili. Dodal je še, da je spomladanskih in poletnih me- secih pot prijetna in zanimiva, le pozimi se je težko prebiti do hiše učenosti v Cerkvenjaku. Fotozapis: M. Slodnjak
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh