»VITEZI BREZ ME�A« ALI »BIZNIS JE BIZNIS«

Ob koncu leta 1969 je zalo�ba Mladinska knjiga v zbirki Kek�eva knji�nica izdala Viteze
brez me�a (L'udo Z�bek: Vitezi brez me�a; iz slova��ine prevedel Viktor Smolej). O tej
knjigi smo se namenili pisati iz dvojnega vzroka: knjiga ho�e mladim bralcem omogo�iti
sprehod po drobcih iz slovstvene zgodovine, obenem pa je prav ta knjiga eden �tevilnih
dokazov, na kako �uden na�in skrbijo na�e zalo�be, da bi dale bralcem knjige po
ustreznih cenah.

V Vitezih brez me�a pripoveduje avtor o nekaterih najbolj znanih ustvarjalcih tistih
knjig, ki da jih otroci po svetu najraje bero: Cervantes, Defoe, Swift, Scott, Cooper,
Dumas, Pu�kin, Beecher-Stowe, Andersen, Dickens, Verne, Twain, Tolstoj, Sienkiewicz
in May. Ta izbor je nastal pa� glede na knjige, ki jih bero slova�ki otroci, slovenskemu
otroku pa ustreza samo v grobem Knjiga je namenjena otroku od enajstega do �tiri-
najstega leta, zato je �koda, da Z�bek ni posvetil ve� pozornosti Scottovemu Ivanhoeju,
Pu�kinovim pravljicam, v prvi vrsti Pravljici o carju Saltanu, Dickensovemu Oliverju
Twistu, nekaterim Vernovim romanom, kot so Petnajstletni kapitan. Otroka kapitana
Granta in Skrivnostni otok. Kaj bero otroci na Slova�kem, nam ni znano, toda slovenski
otrok bo pogre�al �tevilnej�ih namigov na omenjena besedila. To pa nedvomno zmanj-
�uje vrednost slovenskega prevoda.

Zelo prijetno in zanimivo je avtor predstavil bralcem osebnost in delo Alexandra Du-
masa, pa tudi osebnosti Cervantesa, Dickensa in Sienkiewicza, medtem ko nas v Defoe-
jevi podobi moti poudarjanje pisateljevih napak ter obenem neprepre�ljivo opravi-
�evanje prav teh napak; enako se po�utimo tudi v dru�bi s Karlom Mavem. O Ander-
senu pripoveduje Z�bek lepo, ob�uteno, toda tistega, ki je Andersena spoznal �e iz
Hazardove �tudije Knjige, otroci in odrasli, Z�bkov Andersen ne bo obogatil.

Slova�ki avtor ho�e biti v svojih prikazih pisateljskih osebnosti objektiven, zato � ne
samo ob Defoeji in Mayu � posve�a v �ivljenjepisih po nepotrebnem preve� pozornosti
nekaterim neprijetnim lastnostim moralnega zna�aja, ki pa se zde za nastanek in vsebino
leposlovnih del povsem nepomembne. To �e kar prisiljeno odstranjevanje idealisti�ne
ten�ice je neustrezno tudi zaradi tega, ker pisatelj na nekaterih drugih mestih s prav
romanti�no zanesenostjo opisuje idealne osebnosti in idealne odnose, �eprav morda
v resnici te osebnosti in ti odnosi niso bili tako idealni (v Andersenovem in Pu�kinovem
�ivljenjepisu in �e kje). Motijo tudi nekateri nespretno povedani stavki, nepazljivo zapi-
sane besede, celo premajhna doslednost. Ce k temu pri�tejemo �e napake, ki sta jih
zagre�ila stavec in korektor, potem se kar te�ko navdu�ujemo nad lepoto jezika v Vitezih
brez me�a.

Le be�no se sprehodimo po Pu�kinovem �ivljenepisu, kakor so ga zapisali avtor Z�bek,
prevajalec Smolej, korektorica in stavec. Najprej nas pozdravi naslov Dva medvedka,
�eprav sledita dva navedka. Jevgenij Onjegin je roman v verzih, ne pa pripovedna
pesem ali ep. Pu�kin je pri�el )-z de�ja pod kap« ve� kot enkrat. Z�bek nam ne razkrije,
zakaj je moral Pu�kin �akati na knji�no izdajo in uprizoritev Borisa Godunova. Skrito
nam ostane tudi, zakaj se Pu�kin ne bi bil dal izzvati na dvoboj in ne bi bil pred�asno
umrl, ko bi se bil o�enil z Marijo Nikolajevno Rajevsko. Nekako izmikajo�e pove Z�bek
tudi to, da se Natalija �e ni marala mo�iti, vsaj ne s Pu�kinom, in mu je dala za snub-
ljenje izmikajo� odgovor. Zvemo tudi, da se Pu�kin s ta��o �e od vsega za�etka »ni

167

prena�al«. »Zato se je po kratkem �ivljenju /posthumno?/ v Moskvi preselil skupno /?/
z �eno v Petrograd, nato pa v Carsko selo, kjer je stoloval car.« »Pet tiso� rubljev na
leto v primeri s sedemsto rublji, ki jih je imel prej �� to je bila �e ob�utna /pa� res!/
razlika.« »Tam, na plesih v dru�bi carja in najvi�jega plemstva, se je po�utila Natalija !
Pu�kinova kakor riba v vodi.« »Ko so smrtno ranjenega Pu�kina pripeljali domov, je i
Natalija Nikolajevna ob pogledu nanj omedlela. Mogo�e se je �ele tedaj zavedela, |
kaj je zakrivila. /Ali pa se je samo tako prestra�ila?/«

Mika me, da bi nekoliko pobrskal �e enkrat po �ivljenjepisih Beecher-Stowove, Ander- ;
sena, Twaina in �e koga, toda naj si dobrohotni bralec sam poi��e take in podobne .
»ocvirke«; ne bo te�ko, saj jih je dovolj.

Pa �e o ne�em nas pou�ijo Vitezi brez me�a. L'udo Z�bek nikoli ne pozabi omeniti, kako ^
so pri najbolj branih knjigah zaslu�ili zalo�niki na ra�un skromnih avtorskih honorarjev.
Kdo pa je zaslu�il pri slovenski izdaji Vitezov brez me�a? In na �igav ra�un? Knjiga
Vitezi brez me�a stane v knjigarni 60,00 din. Vezana je v celo platno in tiskana na ,
odli�nem papirju. Za populariziranje knjige je bilo z reklamo potro�enih mnogo sredstev.
»Po knjigi bodo segli otroci, prav tako pa bo knjiga nepogre�ljiv priro�nik u�iteljem in
vzgojiteljem ter vsem tistim dijakom, ki se pripravljajo na pedago�ki poklic« Vsebina
Vitezov brez me�a te napovedi, ki je, kot vsaka reklama, pa� nekoliko napihnjena, ne
upravi�uje. Vsebina tudi ne upravi�uje drage opreme, kakor oprema in vsebina ne upra-
vi�ujeta visoke knjigotr�ne cene. Cena za Viteze brez me�a je zato dvakrat neupra-
vi�ena. Zalo�nik ho�e zaslu�iti na ra�un mladih bralcev oz. njihovih star�ev.

Otroci radi bero Piko Nogavi�ko, toda zaradi petih tiso�akov se ji bodo mogli tudi
odre�i. Odrekli se bodo tudi Vitezom brez me�a, �eprav bi bilo prav, da knjigo prebero.
Zato jim bomo u�itelji knjigo priporo�ali samo, �e jim jo bomo mogli posoditi iz �olske
knji�nice.

Borut Stra�ar |

Vzgojiteljska �ola v Ljubljani '