logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino (1960, letnik 8, številka 1)
Vir: Kronika (Ljubljana)
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VIII. letnik Ljubljana 1960 zvezek 1 Vsebina prvega zvezka: L. Carni: Ilegalne grafične tehnike Centralne tehnike KPS v Ljub- ljani — Stran 1 J. Ga š persie: O nekdanjem žebljarstvu na bivšem Kranjskem — Stran 9 B. K o v ič in M. P a h o r : O zgodovinskem in arhitektonskem raz- voju Tartinijevega trga v Piranu — Stran 21 F. Goršič: Organizacija gore in Gorske bukve — Stran 56 I. S1 o k a r : Zgodovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do leta 1860 — Stran 40 S. Vriše r : Nekaj podatkov o baročnih kiparjih in njihovih delih na Slovenskem Štajerskem — Stran 50 J. Š o r n : Nekateri revolucionarni dogodki na vzhodnem Slovenskem leta 1848 — Stran 53 K. Rozman: Priprave in misli o izdaji spomeniške topografije — Stran 56 L. M r z e 1 : O Židovskem trgu v Piranu — Stran 58 MUZEJSKE NOVICE: V. Koren: Pokrajinski muzej za Pomurje — Stran 60 ZGODOVINSKO BRANJE: J. Mal : Stjepan Antoljak, Hrvati v Karantaniji — Stran 63 Na ovitku: Kamnik (Foto Nace Šumii) : Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Pred- stavnik Jože Sorn. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/11 (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljan- ski št. 600-12/606-1-3-75. Letna naročnina 400 din, posamezna številka 130 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK VIII. LJUBLJANA 1960 Z V E Z E K 1 Ob petnajsti obletnici osvnboditoe objaoljamo d tej proi šteoilki letošnjega let- nika ^Kronike« članek, ki podaja eno izmed oblik težkega boja za osvoboditev. UREDiNIšTVO ILEGALNE GRAFIČNE TEHNIKE CENTRALNE TEHNIKE KPS V LJUBLJANI LUDVlK CARNI Ilegalna Komunistična partija Slovenije i (KPS) je imela pred vojno izkušnje z izda- \ janjem ilegalne literature.^ Organizirala je ; svojo Partijsko tehniko (PT), ki jo je vodil j organizacijski sekretar Centralnega komi- j teja KPS Tone Tomšič. ¦ Z okupacijo slovenskega ozemlja je KPS ¦ v spremenjenih pogojih nadaljevala svoje ; ilegalno delo na izkušnjah preteklosti. Cen- tralni komite KPS, iniciator in voditelj Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda, je dal svojo partijsko tehniko na razpolago narod- noosvobodilnemu gibanju. PT so preimeno- \ vali v Centralno tehniko Komunistične par- i tije Slovenije (CT KPS) in so poleg grafič- i nega in ciklostilnega oddelka ter oddelka za ; organizacijo zvez in dokumentnega oddelka j za izdajanje ilegalnih legitimacij in doku- i mentov osnovali še gradbeni oddelek za grad- njo bunkerjev, cinkografski, radijski, foto- grafski, pirotehnični oddelek in oddelek za kamuflažne predmete ter nabavni oddelek. Ljubljana je bila v prvih dveh letih sre- dišče CT KPS. Po kapitulaciji Italije pa se j je njeno središče preneslo na osvobojeno | ozemlje oziroma k narodnoosvobodilni voj- i ski. Da je bilo v prvih dveh letih središče j CT KPS v Ljubljani, je povsem razumljivo. ; Ljubljana je razpolagala s tehničnim mate- j fialom in kadrom; tu je bilo do 18. maja 1942^ vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja; Ljubljana je bila neusahljiv vir tehničnega materiala in kadra tudi za tehnike, ki so vzporedno z ljubljanskimi rasle na terenu. : Tone Tomšič je konec leta 1940' prepustil vodstvo PT Dušanu Kraigherju-Jugu. Krai- : gher je prvi organizator in voditelj CT KPS. { Pod njegovim vodstvom je bila v okupirani Sloveniji zgrajena prva ilegalna tiskarna CT KPS. »PODMORNICA. Podzemni prostor, bunker za tiskarno je zgradil Rudolf Ganziti-Grad septembra 1941 v hiši Cesta na Brdo 95 na Viču. Hiša je bila : last CK KPS in jo je do konca septembra upravljal Avgust Stare.* Bunker je bil dolg tri, širok dva in pol in visok dva metra. Vhod je bil zgrajen skozi straniščna tla na poseb- nem mehanizmu po sistemu vozička.'' Ob močnem pritisku na straniščna tla — vhod — so se ta umaknila in tako je bil po stop- nicah možen vstop v bunker. Tiskarski stroj — majhen ročni tigel s krožnikom — je sporazumno z Dušanom Kraigherjem kupil Stane Cimperman pri »Papirocelu«. Ta stroj je bil brez barvnika, ker v prejšnji tiskarni ni bil v rabi. Barvnik je preskrbel Viktor Avsenek, ki je ta čas delal v Narodni ti- skarni. Tiskanje brez barvnika je bilo za- mudno, ker je bilo treba na vsakih toliko izvodov namazati novo barvo.' Delo v »Podmornici« je bilo izredno težko. V bližini je bila greznica, iz katere je skozi ilovnata tla pronicala voda.' Kruh, ki je ostal v tiskarni, ni bil po osmih urah nič več užiten.* Tone Tomšič je ob obisku povedal, da v tako slabem zaporu, kot je ta tiskarna, ni bil še nikoli.' Kljub takim pogojem je bila tu tiskana prva grafična literatura slo- ven.skega narodnoosvobodilnega gibanja. V tiskarni so tiskali od septembra 1941" do zadnjih dni julija 1942" in so natisnili: Delo, organ Centralnega odbora KPS, št. 3, september 1941;'- žepno izdajo pesmi Ma- teja Bora »Previharimo viharje«, 1942, 77 strani, ki jo je založilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet v nakladi 5000 izvodov;>3 pet številk časopisa »Osvobodilna fronta«, osrednjega organa OF slovenskega naroda v nakladi 6000 izvodov;'"* Georgij Di- mitrov, »O kadrih« (Iz referata na VIL kon- gresu Kominterne 1. 1935), Izdala Agitacijsko propagandistična komisija CK KPS, 8 stra- ni;'» slike narodnih herojev Slavka Šlandra in Ljuba Sercerja v črnem odtenku; lepake: Dichiarazione II comando generale delle truppe partigiane della Slovenia, 7. maggio 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA^JEVNO ZGODOVINO 1942, 8°; Izjava Glavnega poveljstva sloven- skih partizanskih čet — Na položaju, 7. maja 1942, 8"; Izdajalci razkrinkani! Izdala Osvo- bodilna fronta slovenskega naroda (1942), 8°; Komunike Centralnega odbora Komunistične partije Slovenije 21. februarja 1942, 8"; Ma- nifest vseslovanskega mitinga v Moskvi" (1941), 8»; Slovenci! (3. januar 1942 ...), Iz- dal Izvršni odbor OF, 16"; Slovenci! (Letoš- nji februar...). Izdal Izvršni odbor Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda (1942), 8"; Slovenci! Delovno ljudstvo Slovenije! Izdal Centralni odbor Komunistične partije Slo- venije (1941), 8»; Slovenci! (Dne 29. okto- bra ...), Izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte (1941), 8"; Slovenskim staršem in vzgo- jiteljem! (1942), 16"; Proglas Izvršnega od- bora OF — Slovenci! (1941), 8«; Slava pafl- lim narodnim junakom! (1941), 16"; pesem: Tovarne vstanite'^... Tiskarski strojnik Stane Cimperman je opravil montažo tiskarskega stroja in tiskal prve strani v tiskarni. Pri tem sta mu po- magala Avgust Stare in njegova žena. Za Stanetom Cimpermanom so delali v tiskarni od oktobra 1941: tiskarski strojnik Srečko Pleško, ki je prišel v tiskarno iz partizanov, ročni stavec Rudolf Burič, Majda Vrhovnik in Pavel Kovač. Ti so delali v tiskarni do maja 1942." Od 2. julija 1942 do preselitve tiskarne v Kožarje sta tu delala ročni stavec Viktor Avsenek in tiskarski strojnik Slavko Krušnik.2o Neposredno z delom tiskarne je bil pove- zan navedeni Avgust Stare, ki se je konec septembra odselil na Dolenjsko. V začetku oktobra 1941 se je v njegovo izpraznjeno stanovanje vselil Anton Bizjak z družino. Ta je bil mizar in je skupno z mizarjem Ange- lom Kosovelom delal v mizarski delavnici, ki je bila v isti hiši in je služila za kamu- flažo. Žena Antona Bizjaka je kuhala teh- nikom, po potrebi prenašala pošto in s sig- nalno lučjo opozarjala tehnike na morebitno nevarnost. Stikalo signalne luči v tiskarni je bilo montirano v kuhinji poleg stikala za kuhinjsko luč.^^ Kurirka tiskarne je bila Darinka Smolin- ski, Mirko Zlatnar pa je vzdrževal zveze s partijskimi organizacijami.^^ Ivanka Alič- Detela, kurirka CT KPS, je iz tiskarne Slo- venija, Merkur (danes Tiskarna Toneta Tom- šiča), Ljudske tiskarne (danes tiskarna Ljud- ske pravice)^^ Učiteljske tiskarne (danes tiskarna Jože Moškrič) ter Blaznikove tiskar- ne prinašala stavek in črke z drugimi po- trebščinami vred. Zaradi konspirativnosti je bilo gibanje okrog tiskarne omejeno na najnujnejše po- trebe. Tehnika je bila kot poseben aparat ločena od partijskih organizacij in podrejena CK KPS. Stane Cimperman, ki je ostal po- vezan s svojo partijsko organizacijo, tovari- šem v celici ni smel zaupati svojega dela v tiskarni: le-to mu je onemogočalo, da bi iz- polnjeval naloge svoje partijske organizacije in je bil celo kaznovan.^"* Ta skrajna molčeč- nost delavcev in sodelavcev CT KPS je bila nujna, ker je bila tehnika »najmamljivejša točka za fašistično policijo«; potrebno je bilo, dobro jo skriti. General Robotti je že 28. avgu- sta 1941 izdal ukaz, da se za vsako ceno od- krijejo tajne partizanske tiskarne, ki so, so- deč po količini tiskanih letakov, v polnem razmahu.25 Zato so morale biti tehnike po- stavljene ne samo pri zanesljivih in konspi- rativnih ljudeh Partije, temveč tudi v okolici, ki je bila za to primerna. S tega stališča je bila Podmornica pravilno postavljena. Toda 23. februarja 1942 so italijanske vojaške ob- lasti obdale Ljubljano z žično oviro. Tiskar- na je ostala zunaj žice za približno 100 me- trov. V bližini tiskarne je bila glavna reflek- torska opazovalnica in bunkerji. Nedvomno je bilo prinašanje materiala in odnašanje ti- ska v takih okoliščinah skrajno nevarno, če že ne onemogočeno. Zato je CT KPS že delj časa nameravala preseliti tiskarno v Ko- žarje. Toda tam je bilo treba pripraviti bun- ker. Njegova gradnja se je zavlekla.^^ Itali- janski vojaki so bolj in bolj vestno in dosled- no kontrolirali okolico, ker so jih dolomitski partizani čestokrat izzivali s streljanjem v reflektorsko opazovalnico. Po požigu vasi Brdo 23. julija 1942 so sodelavci CT KPS tiskarno preselili. Dan ali dva zatem so itali- janski vojaki podrli vrtno ograjo in pose- kali kostanje okrog hiše, kjer je bila tiskar- na. Zdaj bi bil onemogočen vsak prihod v tiskarno. Toda Podmornico so že montirali v novem bunkerju pri kovaču Erbežniku v Kožarjih, kjer je 8. avgusta natisnila prvi tisk.27 Druga grafična tiskarna v Ljubljani je bila tiskarna .TUNEL,; Pripravljati sta jo začela v začetku leta 1942 Dušan Kraigher in Mitja Ribičič'" na Emonski cesti štev. 2 nad takratno tovarno. zamaškov'* v stanovanju mizarja Kranjca. Bunker je gradil vodja gradbenega oddelka CT KPS Rudolf Ganziti. Večjo podstrešno sobo je predelil s steno iz votlaka. Tako je nova tiskarna dobila tunelu podoben pro- stor in od tod tudi ime. Ta sobni bunker je bil dolg tri metre in pol, širok meter in pol in je imel majhno podstrešno okno. Slikar Vojska iz Šiške'^ je na novo poslikal sobo z enako barvo kot je bila prejšnja. Spodnji del ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVIN O KRONIKA sobe V višini pol metra je pobarval s črta- stim pasom oljnate barve. Med te črte je Rudolf Ganziti vgradil vhod v tiskarno, ki se ni razlikoval od ostale stene ter se je ob pritisku umaknil. Skozi to odprtino so se tehniki plazili v tiskarno. S tem je bil pripravljen prostor za tiskar- no. Tiskarski zaklopni stroj sistema »Bo- ston« so preskrbeli člani VOS OF. Zaplenili so ga 25. januarja 1942 v plavogardistični ti- skarni v Wolfovi ul. št. 12, kjer so tiskali plavogardistični časnik »Zarja Svobode«.^' Skupaj s strojem in črkami so zaplenili tudi 150 kg papirja.'* Februarja 1942 so v Tunelu začeli tiskati in so natisnili: Delo, št. 2, maj 1942, 22 strani. Ta številka kaže velik na- predek v tehnični opremi; bila je ilustri- rana. Zunanja in notranja oprema je bila delo Vlasta Kopača.^^ Slovenski poročevalec, posebna izdaja, maj 1942, 4 strani velikega formata. Številka je bila posvečena spominu Toneta Tomšiča.'* Osvobodilna fronta; izšla samo ena številka na 4 straneh." Prve partizanske izkaznice v 13.000 izvodih.'* Lasciapassare." Osebne iz- kaznice.'" Partizanske propustnice.*' Obraz- ce za ponarejanje dovoljenja članom VOS OF za vstop v sodnijske zapore pri reševa- nju Toneta Tomšiča.^^ Slike organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča v rja- vem odtenku.*' — Sokol v borbi za svobodo, 12 strani, Izdali Sokoli v Osvobodilni fronti.** — Letake: Izjava Glavnega poveljstva slo- venskih partizanskih čet. Na položaju, 7. maja 1942 (veliki format).*5 — Izjava Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, Na položaju, 7. maja 1942, 8". — Osvo- bodilna fronta slovenskega naroda. Gospo- darski odsek. Pomlad 1942 (Prvo slovensko narodno posojilo) ,*« 4"; Ovitek za Slovenski zbornik 1942.*' Tiskarna je obratovala do začetka avgu- sta 1942.** Tu so delali Stane Cimperman, tehnični organizator tiskarne, ročni stavci Jože Neuman, Rudolf Burič, Jure Ribičič ter Majda Vrhovnik, ki je pomagala pri stav- ljenju.*' Mitja Ribičič je bil voditelj tiskar- ne. Sovražnik v tiskarno ni vdrl. Opuščena je bila zato, ker je bil stik z njo zaradi ob- jektivnih pogojev vedno težji. V razdobju, ko je tiskarna »Tunel« prene- hala obratovati, je pričela v avgustu 1942^' z delom tretja grafična tehnika »TONE TOMSIC. V dvoriščnih prostorih v Šubičevi ulici št. 3. Tiskarna je bila neposredni sosed italijan- ske policije. Dvorišči tiskarne in policije je ločila le stena, ki so jo zazidali zidarji CT KPS. Pred tiskarno je bila tu postavljena knjigoveznica Gabrijela Skerla, ki je bil že od leta 1941 povezan s CT KPS. Leta 1942 je bila v njegovem stanovanju dokumentna tehnika. Da ne bi zaradi vse številnejših obiskov in večjega dela za potrebe CT KPS stanovanje postalo kompromitirano, je Ga- brijel Skerl predlagal Milanu Skerlavaju postavitev knjigoveznice, kjer bi z mnogo manjšo nevarnostjo opravljali delo za CT KPS.5' Gabrijel Skerl je bil knjigoveški moj- ster in postavitev knjigoveznice je bila le- galna.'^ Milan Skerlavaj se je dogovoril z lastnikom Akademske založbe in antikvari- ata Silvestrom Škerlom, naj se ta pomeni z lastnico prostorov v Šubičevi ulici št. 3 in ji pove, da bo del prostorov uporabil za skla- dišče, druge prostore pa njegov brat za knji- goveznico. Pozneje so tu postavili tiskarno. Knjigoveznico so z vmesno steno prezidali in tako dobili nadzemni bunker za tiskarno. Gradbena dela je opravil gradbeni oddelek CT KPS z zidarji Vencljem Goriškom, Fran- cem Petkom in Božičem v okviru gradbenega podjetja Staneta Sefica, aktivista OF. To podjetje je imelo osem stavbincev in se je preselilo v prazne prostore poleg knjigovez- nice. Nad tehnično pisarno gradbenega pod- jetja je bilo skladišče podjetja »Italbe«, pod- jetja s pisarniškimi potrebščinami (sedež v Torinu). Zastopnik podjetja je bil Alojz Ma- telič, sodelavec CT KPS. Iz tega skladišča je bil tajni vhod na podstrešje, ki je segalo tudi nad tiskarno. Iz tiskarne so na predlog Srečka Pleska napravili izhod, ki bi ga upo- rabili tehniki v primeru nevarnosti. S pod- strešja je bilo možno zlesti skozi okno na dvorišče stavbe Pokojninskega zavoda.^* Skozi ta prehod sta ušla ob vdoru italijan- ske policije Srečko Pleško in Rudolf Burič.^* V podstrešnem delu stavbe je bil doku- mentni oddelek CT KPS; tu je delal Vlasto Kopač. Poleg dela za dokumentno tehniko je izdelal tudi risbe za vso literaturo, ki je bila tiskana v tiskarni. Zlatko Močnik je iz- delal klišeje teh risb v cinkografiji na Ko- deljevem.*^ Legalna podjetja so dobro krila ilegalno tiskarno. V takih pogojih sta bila dovoz ti-, skarskega materiala in gibanje sodelavcev CT KPS manj nevarna in sorazmerno dobro krita. Tiskarski stroj »Amerikanko« na nožni po- gon je kupila CT KPS v tiskarni Slovenija.^« Ko so ga namestili v tiskarno, so zazidali ste- ne in ohranili le skrivni vhod v tiskarno. Na »vhodno« steno tiskarne so namestili pro- storno knjigoveško polico, katere robovi so pokrivali obrise tajnega vhoda, ki se je od- piral v notranjost. Električno napeljavo pa 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je uredil Ciril Lukmau. Ker so tehniki pre- uredili tiskarski stroj na nožni pogon na pogon z elektriko, je porabil seveda pri dnev- nem obratovanju 14—16 ur" precej elek- tričnega toka. Da bi ob kontroli električnega števca ne bila prevelika potrošnja toka sum- ljiva, so organizatorji CT KPS v knjigovez- nico pripeljali električne stroje. Uporabljali so jih le ob kontroli električnih števcev.''^ Ko so pričeli tiskati, so ugotovili, da je ropot tiskarskega stroja premočan. Na pred- log tiskarja Srečka Pleska so napravili okoli tiskarskega stroja leseno lopo v obliki ka- bine. Ker tudi ta še ni zadušila vsega ro- pota, so med dvojne stene kabine vložili ste- kleno volno, da so lahko nemoteno nadalje- vali z delom. Pa tudi to ni odpravilo v celoti bobnenja, ki je bilo zaznavno zlasti ob noč- nem delu.'*" Ta tiskarna je bila najuspešnejša grafična tehnika CT KPS v Ljubljani. V tiskarni so v petih dneh" natisnili brošuro, jo v knjigo- veznici zvezali in kompletno izdali. Natisnili so: Georgij Dimitrov, O kadrih, 1942, 11 stra- ni, št. 3." — V. I. Lenin, Revolucionarna vlada in revolucionarna vojska, 1942, 16 stra- ni, št. 5.»2 — Slovenski kristjan, v boj zoper belo gardo, 1942, 12 strani."» — Delo, št. 3, 1942.84 — Ustava Zveze Sovjetskih sociali- stičnih republik z uvodnim govorom tovariša Stalina ob sprejetju Ustave SSSR na VIII. izrednem kongresu sovjctov 6. dec. 1936, 1942, 58 strani, št. 6.«-^ — J. V. Stalin, O na- cionalnem vprašanju, 1942, 46 strani, št. 7." — Delo, št. 5, 7. novembra 1942, Jubilejna številka ob 23. obletnici velike Oktobrske socialistične revolucije.*' — Lenin in Stalin, O agrarnem in kmečkem vprašanju, 1943, št. 8 (nepopolno)."* — Slovenski poročevalec, novenrber 1942, 16 strani, december 1942, 8 strani; oboje po 8000 izvodov malega for- mata." — Natisnili so še letake: Slovenci! (Velika italijansko-neniška ...), Sredi okto- bra 1942, Izdala Osvobodilna fronta, 8°; Za- vedenim in prisilno mobiliziranim! Položaj, 15. november 1942, Izdal Izvršni odbor Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda in Glav- no poveljstvo slovenske partizanske vojske, 8"; Tovariši, tovarišice! Izdala Mladinska OF (1942), 8". Od septembra 1942 so mesečno tiskali v tej tiskarni krušne karte v 1800 izvodih.'" Mnenje, da so tu tiskali obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ozi- roma finančno-gospodarskega odseka Okrož- nega odbora Osvobodilne fronte v Ljubljani, je napačno. V ohranjenih arhivih prvič sre- čamo podatek o obveznicah v poročilu z dne 28. julija 1942,'^ kjer se trdi, da je izdelanih 6000 obveznic. To potrjuje tudi poročilo z dne 8. avgusta 1942, kjer se omenjajo iste obveznice.'2 Pri teh obveznicah je po po- moti izpadla črka r iz besede »partizan- skih«.'' Ta napaka se je dogodila inž. Zoranu Tumi.'^ Ker so te uničili, je inž. Zoran Tuma natisnil nove, ki so bile odposlane na teren 14. avgusta 1942.'^ Natisnjene so bile z dvema različnima besediloma. Kako je prišlo do tiskanja obveznic, nam pojasni poročilo Mi- lana Škerlavaja Edvardu Kardelju:'" »... di- rektivo, da naj delamo bone z manjšo vsoto," smo prejeli prepozno. Smatram pa, da so ob- veznice na partizanskem ozemlju zelo ko- ristna in kreditna stvar in z ozirom na pri- like ekonomične, da jih boste s pridom in veseljem uporabljali.. .« Ni dvoma, da so bile tedaj prvič tiskane obveznice; tudi po- zneje so jih pošiljali na teren iz Ljubljane.'* V začetku je bila tiskarna »Tone Tomšič« namenjena prvenstveno za tiskanje brošur. CT KPS je vzpostavljala v tem času dve ile- galni tiskarni in imela v načrtu postavitev nove tretje ilegalne tiskarne, za katero pa sredi avgusta 1942 še ni bil določen prostor." Ta zadnja tiskarna ni bila vzpostavljena in je niso niti pripravljali. Delo tiskarne »Tone Tomšič« je bilo plod- no. Dosegla je ne samo zavidljivo kvantiteto, temveč tudi kvaliteto. V tiskarni sta delala tiskarski strojnik Srečko Pleško in ročni sta- vec Janez Štrekelj, nekaj dni pred propadom tiskarne pa ročni stavec Rudolf Burič, ko je Janez Štrekelj odšel na politično delo.*" Ti- skarjem in sodelavcem tiskarne je pretila nevarnost zaporov, internacija in celo smrt. Ni jim sledil le okupator, temveč tudi domači nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja. Ohranjeno denunciantsko pismo generalu Mariu Robottiju je že 23. avgusta 1942 opo- zorilo okupatorske vojaške oblasti, da »v Šubičevi ulici 3 so in prihajajo komunisti«.*^ Belogardisti so tudi z listki na vhodnih vra- tih hiše opozarjali okupatorja, da se v tej hiši dogaja nekaj sumljivega.*' Oddelek italijanske policije je -22. febru- arja 1945 vdrl v knjigoveznico. V tiskarni je zasvetila rdeča signalna luč, ki je opozorila na nevarnost Srečka Pleska in Rudolfa Bu- riča. Prenehala sta s tiskanjem. Ko sta ugo- tovila, da so v knjigoveznici Italijani, sta oborožena previdno pobegnila preko pod- strešja ter dvorišča Pokojninskega zavoda na ulico. O preiskavi knjigoveznice sta ob- vestila aktiviste CT KPS, ki so prihajali v knjigoveznico po opravkih, da ne bi prišli policiji v roke. Ni jima uspelo obvestiti vodi- telja tiskarne Borisa Kariža. Tako ga je po- licija aretirala, ko je vstopil v knjigovezni- co.** Preiskala je vse prostore in našla dak- tilografiran tekst, pripravljen za tisk, ter od- 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA padni papir, na katerem so bili tiskani Slo- venski poročevalec in brošure; tiskarne sa- me ni odkrila. Kljub temu, da je policija aretirala uslužbence knjigoveznice, njen uspeh le ni bil popoln. Toda imela je dokaz- no gradivo, ki je pričalo o zvezi z ilegalno tiskarno, in pridržala je v zaporu aktiviste tiskarne; te je na različne načine prisilila k priznanju. Po indikaciji, ki jo je dobila, je 10. marca 194'5*'' vdrla v tiskarno. Sloven- sko kontrarcvolucionarno časopisje je z za- dovoljstvom ugotavljalo, da je odkrita »osrednja komunistična tiskarna«, a nehote dalo priznanje organizatorjem CT KPS, da je tiskarna »zelo dobro urejena«.** Italijan- sko vojaško vojno sodišče pa ni stedilo z ob- sodbami aktivistov CT KPS.*' V času, ko je obratovala tiskarna »Tone Tomšič«, je CT KPS vzpostavljala četrto ile- galno grafično tiskarno »TEHNIKO. v ulici Milana Majcna št. 47** v Šiški, kjer je bila prej ciklostilna tehnika. V prednji in dvoriščni stavbi so bile razne delavnice. Pro- store mizarske delavnice, kjer je bila postav- ljena tiskarna,*' je vzel 1. julija v najem Janez Ovsenik.'" Ker ni imel mojstrske di- plome, je delavnico prevzel Janez Turk; ta je pričel z delom v začetku avgusta 1942." Denar za opremo mizarske delavnice so pre- skrbeli organizatorji CT KPS, kolikor mi- zarja sama nista imela opreme.'^ Delavnica je imela dva prostora. V prvem sta delala dva mizarja, v drugem je stal kombiniran mizarski stroj. Pod njim je bila pravokotna jama 4X5 m." Mizarji so jo prej uporab- ljali za žaganje in lesni odpadni material. Zabctoniral jo je zidar Vencelj Gorišek. V tako nastalem podzemnem bunkerju so na- pravili tehniki tiskarno. Tajni vhod, ki ga je zidar povezal z regulatorjem za vodo, se je pogrezal in dvigal s pomočjo mehanizma, ko je voda ob pravilni naravnavi vodnega kolesa stekla po ceveh. Ventilacijo je speljal skozi dimnik. Bunker so opremili še z elek- trično napeljavo in signalno lučjo.'* Srečko Pleško je montiral stroj'' — nožni tigel —, ki ga je preselil od Korošina Janez Ovse- nik.'^ Grafičarji v ljubljanskih tiskarnah so preskrbeli za tiskarno znatno količino črk. Kot tehnika sta delala tu ročni stavec Alojz Ajdišek in tiskarski strojnik Rudolf Babnik; nekaj dni tudi tiskarski strojnik Bojan Se- kula. Tiskarna je obratovala od približno 10. avgusta" do 23. septembra 1942, ko so jo okoli 10. ure odkrili italijanski vojaki.'* Tu so natisnili: Delo, št. 4, julij 1942, naklada 3000 izvodov (propadla z odkritjem tiskar- ne)." ~ Letake: Per la difesa dell' U. R. S. S., per la pace, la liberta e il benessere, naklada 13.000 izvodov,»»» Izdala KP Italije, 8»; — Odredba Glavnega štaba slovenske partizan- ske vojske z dne 27. avgusta 1942, naklada pribl. 15.000 izvodov.*" — Proglas, Slovenci! (Vsi besni napori...), Na osvobojenem ozem- lju, dne 27. avgusta 1942, Izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na- klada ok. 6200 izvodov. 8». ~ Slovenci! (Kdo je izdal in prodal...), Izdala Osvobo- dilna fronta.'" — Natisnili so tudi neke nemške legitimacije. *"* 8". Italijanska policija je že v začetku sep- tembra prišla v mizarsko delavnico. Takrat niso iskali tiskarne, tudi vprašali niso po njej. O tem so govorili na svojem sestanku tudi tehniki in najožji sodelavci tiskarne.*" Nekaj časa so sicer prenehali z delom, toda kmalu so nadaljevali; prav to pa je bilo usodno. Isti dan, ko so obnovili delo, je oku- pator z vso gotovostjo vdrl v tiskarno. Toda ne skozi tajni vhod; prebili so steno bun- kerja na mestu, kjer je bilo pred postavit- vijo tiskarne okence. Ko so pričeli vojaki streljati v tiskarno in pozivati oba tiskarja k predaji, sta le-ta z bojem poskušala pre- biti vojaški kordon."' Iz obkoljenega bun- kerja je prvi skočil Alojz Ajdišek in takoj vrgel ročno bombo. Prebil se je, toda pri pre- hodu sosednje ograje je bil ustreljen. Rudolfa Babnika pa so pozneje z mizarjem Janezom Turkom ustrelili kot talca."" Franca Goloba je policija aretirala v mizarski delavnici in ga kot ujetnika pridržala na avtomobilu. Golob je izkoristil zmedo med vojaki, ki jo je povzročil drzni Alojz Ajdišek, in pobegnil. Golob je bil v najtesnejši zvezi s tiskarji in njihova neposredna pomoč. Po uničenju ti- skarne je odšel v partizane. Nedvomno je bila tiskarna izdana, ker si drugače ne moremo razložiti vdora vojaštva ob zazidanem oknu. To nam potrjuje tudi neka skica, ki jo je imel pri sebi neki ita- lijanski oficir, ko je prišel pred vdorom v mizarsko, delavnico. Spraševal je mizarja o kletnem prostoru, s čimer je mislil na tiskar- ski bunker."* Po ohranjenih virih lahko po- vem le to, da je do izdaje prišlo zaradi ne- konspirativnosti."" »Tehnika« je bila prva ilegalna tiskarna, ki jo je odkril okupator. Do takrat je bil to tudi največji vdor v CT KPS. Italijanska policija je pri zasliševanjih zvedela za orga- nizatorje CT KPS, a jih brezuspešno iskala; odkrila je le nekaj ilegalnih zvez. Italijan- sko vojaško vojno sodišče je izreklo areti- ranim 59 let ječe,*" dva pa so ustrelili kot talca. 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Okupator je sicer uničil tiskarno, ni pa mogel zatreti izhajanje ilegalnega tiska. V tem času je bila namreč v polnem teku ti- skarna »Tone Tomšič«, CT KPS pa je orga- nizirala še novo ilegalno tiskarno »Jamo« ali »Trugo« v Vodmatu. Sicer je sovražnik odkrival grafične in ciklostilne tehnike ter zapiral in obsojal akti- viste CT KPS na dolgoletne ječe, toda mesta aretiranih so zasedli drugi, ki so enako ne- umorno skrbeli za narodnoosvobodilni tisk. Misel narodne osvoboditve in ljudske revo- lucije je pritegovala vedno nove, progresiv- no usmerjene ljudi, med aktiviste OF. Bila je logična nujnost, da je okupator od- krival ilegalne tehnike, ki jih je neumorno iskal že od samega začetka. Tisk je bil mo- bilizacijsko sredstvo Osvobodilne fronte slo- venskega naroda, proti kateremu so bile brez moči dobro oborožene in mnogoštevilne enote italijanske vojske in policije. Brez moči zato, ker ni okupator nikoli vedel, kdaj in od kod je prihajal ilegalni tisk. Ce bi ga hotel za- treti, bi moral uničiti ilegalne tehnike. Kot je bilo neuničljivo narodnoosvobodilno giba- nje, tako so bile neuničljive tudi tehnike. Na- mesto opuščenih ali izdanih ter odkritih so rasle nove in nove. Ilegalna tiskarna »JAiMAt ALI »TRUGAj je bila peta ilegalna tiskarna v Ljubljani. Organizatorji CT KPS so jo postavili v su- šilnici za les mizarske delavnice Alojza Jev- nikarja Pod Ježami blizu Zelene jame.*" Gradnja te tiskarne je povzročala največ skrbi izmed vseh gradenj ilegalnih tiskarn. Ko so pričeli kopati bunker zanjo in hkrati preurejati stavbo zaradi kamuflaže, so na- leteli na živo skalo. Te zaradi zaprtega pro- stora niso mogli razstreliti, pač pa so jo mo- rali razbiti. To je. zavleklo gradnjo na pet mesecev.**^ Bunker so zgradili pod vodstvom Venclja Goriška zidarji-aktivisti CT KPS v okviru gradbenega podjetja Staneta Šefica.*" Električno napeljavo je uredil Ciril Luk- man. Tiskarski zaklopni stroj »Feniks« je bil kupljen v tiskarni Slovenija in so ga podnevi prepeljali v tiskarno. Ko so name- stili stroj, so bunker popolnoma zazidali in vgradili tajni vhod. Kakor drugi je bil tudi ta opremljen s signalno lučjo in ventilacijo. Tu sta natisnila tiskarski strojnik Stane Cimperman in ročni stavec Rudolf Burič od približno 10. decembra''* do 22. decembra 1942115 naslednje tiske: Sokol v borbi za svo- bodo, št. 2, december 1942, 28 strani. Izdali Sokoli v Osvobodilni fronti. — Letaka: Po- ziv vsem Slovencem, ki so sposobni nositi orožje!. Položaj, 15. novembra 1942, Izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenske- ga naroda in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet,"« naklada 10.000 izvodov, 8". — Prva stran Slovenskega poročevalca, ki je bil že v celoti pripravljen za tisk.'" Dopoldne 22. decembra 1942 so italijanski vojaki aretirali Alojza Klančnika"*^ v tre- nutku, ko je peljal na ročnem vozičku lite- .raturo na javko. V tem času je okupator izvajal po mestu blokade (»božične racije«). Aktivisti v tiskarni o tem niso bili pravo- časno obveščeni; tako je zašel kurir z lite- raturo vred v blokado. Vsa literatura, kar je je bilo tiskane v » Jami«, je propadla. Mi- zarju Antonu Jevnikarju, ki je s kolesom spremljal kurirja, je uspelo, da je kontroli ušel. Tako je pravočasno obvestil tiskarje in pomočnike v svoji delavnici. Tiskarja sta se rešila, Anton Jevnikar pa je ušel aretaciji."* Italijanski vojaki so še isti dan poročali svo- jemu poveljstvu, da so odkrili tajno tiskar- no.'2» Medtem ko je okupator odkril tiskarni »Tehniko« in »Trugo«, je še obratovala ti- skarna »Tone Tomšič« in vzporedno z njo cinkografija m tiskarna na Kodeljevem. Do vzpostavitve cinkogra- fije na Kodeljevem je bil cinkografski odde- lek brez stalnega prostora. V začetku je bil v ulici Milana Majcna 47, nato v Gerbičevi ulici 9, končno se je z zgraditvijo podzem- nega bunkerja naselil v vili Borisa Raceta v Adamič-Lundrovi ulici 34. Idejo o vzpo- stavitvi in prostor za cinkografijo je izbral Dušan Kraigher.'^' Graditi jo je začela ja- nuarja 1942'^^ gradbena ekipa CT KPS v okviru legalnega podjetja Staneta Šefica (Vencelj Gorišek, Franc Petek, Franc Pi- škur). Največ težav so imeli z izkopom več kot 40 m' zemlje za zgraditev bunkerja. Ta je bil dolg 4 m, širok 2,5 m, visok 3,5 m.'^' Izkop in odvoz bi lahko postala sumljiva posebno zato, ker so na travniku nasproti vile imeli belogardisti vojaške vaje pod po- veljstvom italijanskih oficirjev.'^* Drug pro- blem pri gradnji je bil odtok vode. Te je mnogo uporabil cinkograf pri izdelavi kli- šejev in fotografskih posnetkov. Zato so pod bunkerjem izkopali jamo za približno 1 m' vode, ki sta jo tehnika z ročno črpalko črpala v odtok kanalizacije. Cinkograf je porabil tudi mnogo električnega toka zaradi uporabe obločnic pri fotografiranju raznih dokumen- tov. Zato so električni tok speljali enako kot v nekaterih drugih tiskarnah mimo električ- nega števca. Delo v cinkografiji je bilo skrajno nevarno. Zaradi uporabe različnih kislin je cinkograf 6 ca sopi iS za slovensko krajevno zgodovino kronika Cesto bruhal kri. Petrač je 14. avgusta 1942 pisal Edvardu Kardelju, da bi zaradi na- pačne gradnje dimnikov v stavbi, v katero so speljali ventilacijo, cinkograf skoraj umrl.y cinkografijo so ponovno poslali stavbince. Vgradili so še en ventilator, pa tudi ta ni posrkal vseh kislinskih hlapov v cinkografiji. V njej je delal cinkograf Zlatko Močnik od 7. avgusta 1942»28 do 3. aprila 1943, ko je ita- lijanska policija v jutranjih urah vdrla v cinkografijo.'" Po propadu tiskarne »Jama« je v cinkografiji delal tudi Stane Cimper- man. Od januarja 1943,'^^ ko so iz tiskarne Tunel preselili tiskarski stroj, je z ženo Karlo tiskal krušne karte. Tako moramo od janu- arja 1943 govoriti o cinkografiji in tiskarni na Kodeljevem. Tiskanje krušnih kart je bil počasen in težaven tisk. Tiskarski stroj je bil majhen in je tiskar moral krušno karto poslati devetkrat skozi stroj, preden je bila natisnjena. S cinkografijo in tiskarno na Kodeljevem je propadla poslednja ilegalna grafična teh- nika v Ljubljani. Ni pa prenehal izhajati ilegalni grafični tisk, kajti tiskali so ga akti- visti v legalnih ljubljanskih tiskarnah. OPOMBE 1. Ob prazniku slovenskega tiska. Ponatis v: Boris Zi- herl, Književnost in družba, Ljubljana, 1957, str. 481—495; Dr. Jože Potrč, II. kongres Komunistične partije Slovenije, Ljubljana 1949; Spomini v Arhivu Centralnega ko-miteja KPS (Arhiv CK KPS) ter rv Arhivu In.stituta za zgodovino delavskega giibanja na Slovenskem (Arhiv IZDG) ; Zbornik Ljubljana v ileg&li, str. 201. — 2. Edvard Kocbek, Tovariäija, Ljubljana 1949, str. 14. — 5. Arhiv tehnik v Arhivu IZDG. — 4. Spomini Milana škerlavaja-Petrača v IZDG Pod- mornici« iz tiskarne rPT, kar zavrača tudi izjaiva Toneta Dežmana (Arhiv iIZDG, ifaisc. 527), ki pravi, da je Dušan Kraigher jeseni 1941, pabral stroj iz bunkerja in ga vrgel v bližnji vodnjak. Stroj so dvignili po osvoboditvi in ga prepeljali v LjtiWjano. — 7. Od tod ime »Podmornica«. — 5. Borec, 1957, .str. il20. ~ 9. Ilegalne grafične tehnike 1941 do 1945 (IGT), Arhiv IZDG, fase. 527. - tO. IGT, Slovenski poročevalec (SPor.), 1946, št. 90 in drugi viri. — 11. To je razvidno iz poročila Lidije Sentjurc Central, komiteju KPS 6. avgusta 1942, kjer piiše: »Sedaj je bil malo zastoj zaradi selitve (tiskarne, op. L. C.) in nismo izdali ničesar, niti Zakaj je propadla Jugoslavija, niti Delo« (Arhiv CK KPS, fase. II 1942). Ce -K>b tem upošteva.mo ustni vit Viktorja Avseneka in Antona Bizjaka, da je tiskarna obratovala še kaik teden po požigu vasi iBido, je datiranje obratovanja (tiskarne do zadnjih dni julija 1942 utemeljeno; gl. tudi Ljudsko pravico (LdP), 21. avgusta 1949. — 12. V opombah k ponatisu iDela 1941/2, Ljubljana, 1947, je na strani 250 navedeno, da je bilo v ^Podmornici« tiskano Delo št. 2, avgust, in št. 5, september 1941, ter št. 1. februar 1942, kar pa ni točno. Delo št. 2 je bilo tiskano s pomočjo cinkove ¦plošče, da okupator po čiikah ne bi odkril tiskarne, v ti- skarni Slovenija v Vegovi ulici št. 6 i(Uistni vir: Božo ,KoI- man in Jože Prašnikar). ^Brošura IGT in nepodpisana izjava v Arhivu IliDG, fase. 527, navaja, da je tiskarma Turna v Vodmatu tiskala eno številko Dela, kar potrjuje ustni vir Ostoja Tuime. Ta meni, da je Delo, tiskano v njihovi tiskar- ni, imelo dvokolonski tisk (Delo št. 1, 1942, ga ima), moti pa ga glava Dela v rdečem tisku. .Ne izključuje, da za to ne bi poskrbel brat inž. Zoran Tuma. Za vse druge številke Dela, ki .so bile tiskane v Ljubljani, imamo točne podatke, v kateri tiskarni so bile, tiskane. Na osnovi tega se lahko odločimo, da je bilo Delo št. 1, 1942, tiskano v Tumovi tiskarni. — 13. -SPor je 1. jul. 1942 prinesel vest, da je izšla ta pesniška zbirka in velja 10 lir. Dražja je bila luksuzna izdaja, ki pa jo je partizansko poveljstvo odtegnilo t^rodaji in jo uporabilo kot nagrado odlikovancem. Pesmi je vezal v usnje in .platno knjigoveški mojster Gabrijel Skerl na stanovanju v Selenburgovi ulici, kjer je bila nekaj časa tudi dokumentna tehnika, in v knjigoveznici v Šubičevi ulici št. 5. Po njegovi aretaciji jih je v isti knjigoveznici vezal Anton Baggia (Ustni vir: Milan Skerlavaj, Anton Sag- gia, Gabrijel Skerl). Okrog tisoč izvodov pesmi so zvezali v knjigoveznici Gulič v Ta.vča.rievi ulici št. 4 (Spomini D. Guliča v Arhivu IZDG). .Odličen sprejem pesmi naj nam prikaže poročilo poveljstva Lil. grupe odredov Glavnemu poveljstvu 9. julija 1942: »Prispela je pošiljka pesmi Mateja Bora. Poslanih je bilo 200 izvodov, do našega štaba je pri- spelo samo še okoli 1.90 izvodov. .Danes Vara pošiljamo 50 v usnje vezanih in 90 v platno vezanih . . . Ostanek pa smo razdelili in je dobil vsak politični komisar po 1 izvod. Pro- simo, da nam, če je le mogoče, vrnete še vsaj nekaj izvo- dov.« Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 5, dok. št. 54 (Zbornik VI/5, dok. št. 54). Pesmi so bile prej ciklostirane. O tem gl. spomine Adolfa Ariglerja-Bodina v Letopisu Mu- zeja narodae osvoboditve LRS 1957. — 14. Leto .1, št. 1, sredi novembra, št. 2 v začetku decembra, št. 5 sredi decembra. Ta številka ima glavo v rdečem tisku. Leto II, št. 1 v za- četku januarja, št. 2 sredi januarja 1942. — J5. Ustni vir Viktorja Avseneka. — 16. Slike Ljube Sercerja so bile tiska- ne že leta 1941, kar potrjuje izjava Jožeta Stuseja, ki jih je decembra odnesel v Senovo .(Arhiv Okraj, odbora Zveze borcev Ljubljana, fase. 51/551). — 17. Gl. Delo, št. 5, sep- tember 1941. — 18. (Iz obdobja, v katerem so tiskale ilegalne grafične tehnike CT KPS v Ljubljani, nisem uspel razrešiti, kje je bilo tiskanih še 7 letakov, ki jih hrani Narod, in Univ. knjižnica oziroma knjižnica Instituta za zgodovino delav. gibanja na Slovenskem (-upo-števal sem tudi ilegalni tisk legalnih tisikarn). iPri obravnavanju ilegalnih tiskarn ne omenjaan posebej, .da so te tiskale tudi listke za potresne akcije. — 19. Izjava tirečka Plečka v Arhivu CK KPÖ in ustni vir A. Bizjaka. — 20. Izjavi obeh v Arhivu CK KPS. — 21. Ustni vir A. Bizjaka in njegove žene. — 22. Ustni vir V. Avseneka in LdP, 1949, št. 197. — 23. LdP, 1949, št. 197 in št. 202. — 24. Borec, 1957, str. 120 in članek »Problemi naše tehnike, v (Delu št. 5, 1941. — 25. Arhiv XI. C. A., fase. 247 ((takrat še ni tiskala nobena ilog. grafična tehnika — L. C). — 26. Gl. spomine Jožeta Pezdirca v IZDG. — 2?. LdP. 21. VII. 1951) in ustni vir Viktorja Avseneka. — 30. LdP, 21. VII. 19516. — 3J. Danes tovarna pletenin »An- gora«. — 32. Spomini Rudolfa Ganzitija v Arhivu CK KPS. — 33. .Franček Saje, Belogardizcm. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana; str. 204; Zbornik V.1/5, dokum. št. 11, Borec, iv57, str. 122. — 34. Pisano E. Kardelja tov. Titu (Zbornik V.1/2, .dok. (št. 54). — 35. Petrač. — 36. Ustni vir Staneta Cimpermana. V casa iNIOB prvi tisikan Slovenski poročeva- lec. — 3?. Ta številka je izšla z dvema različnima naslovo- ma. Tekst in stavek je pri obeh enak. Enkrat je izšla kot osrednji organ Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leto II., posebna izdaja, junij 1942, drugič kot organ Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leto U., št. 2, junij, 1942. 38. Poročilo vodje CT KPS 28. VIiI. 1942 E. Kardelju ((.Zbornik Y1/5, dok. št. Ö5). Tajno ime tiskarne »stara ätacuua«, ki je navedeno v dokumentu, je v opombi št. 2 razrešeno kot tiskarna Toneta Tomšiča, kar ni 4očno. V tem poročilu navaja Petrač, da je v času poročanja ta tiskarna tiskala Delo, (Lasciapassare, partizanske izkaznice in osebne izkaznice. Po ustnem viru Janeza Streklja tiskarna Toneta Tomšiča ni tiskala partizanskih izkaznic, le oštevil- čili so jih v knjigoveznici. Lasciapassare na sivem papirju za italijanske oblasti je tiskal Staue Cimperman v Ljudski tiskarni, kjer je bil v službi (gl. iBorec, 1957, str, 12, le na- mesto osebnih izkaznic vstavi lasciapassare). Taan je Yzel nad sto izvodov in jih dal dokumentnemu oddelku. Take je pozneje tiskal v Tunelu (ustni vir). uNoben podatek pa ne navaja, da bi tiskarna Tone Tomšič tiskala lasciapassare. Iz tega sledi, da je »stara štacuna« tiskarna Tunel. Iz po- datka, da je »stara štcuua« tiskala Delo, ne moremo ničesar sklepati, ker so Dela, ki so bila tiskana v Tunelu in ti- skarni Tone Tomšič, vsa izšla tudi na osvobojenem ozemlju (Podatek v knjižnici IZDG). — Partizanske izkaznice so bile tiskane na rdečem kartonu. To je bil tretji .primerek partizanskih izkaznic; prva dva primerka sta bila odklo- njena. (Stavek za izkaznice je stavil Viktor Avsenek v Na- rodni tiskarni :(iUstni vir V. Avseneka). Fotokopi(jo izkaznic gl. v Zbornik VI/3. — 39. Lasciapassare = prepustnica, ki jo je morala imeti vsaka oseba, starejša od 14 let, za pre- hod preko ljubljanskega bloka od (1. marca 1942 dalje (Služ- beni list za Ljubljansko pokrajino — S.LLP — No il, 14 in 21 leta 1942). Ker je dokumentna tehnika ponarejala Lascia- passare, so jih italijanske oblasti pogostokrat menjavale in opremljale z različnimi žigi. — 40. .Mišljene so Carte d'iden- tita, prve okupatorske osebne izkaznice, ki so jih morale imeti vse osebe, stare nad 15 let, bivajoče v Ljuibljanski po- krajini od 20. .111. 1942 dalje. Te so zamenjali 51. VLII. 1943 2 novim obrazcem osebnih izkaznic (SLLP, 1942 .No 20, in 1945. (No 44). — 4t. Ustni vir Staneta Cimpermana. — 42. Kliše izdelal Zlatko Močnik v klišarni v Genbičevi ulici 9. Obrazce je tiskal na formatu A 4 Stane Cimperman. Knji- goveška .dela so opravili v knjigoveznici Gulič (Spomini Z. Močnika in D. Guliča v IZDG ter ustni vir S. Cimper- mana in Jožeta 'Neumana). Več o tem gl. v Borcu, 1954, str. 184. — 43. Ustni vir Staneta Cimpermana in Jožeta 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Neumana. Tone Tomšič je bil ustreljen 21. V. 1942. — 44. Brošura ima na naslovni strani sokolski wiiblem v rdečem tisku. .Slovenski ix*ročevalec je objavil H. IV. 1942, št. 15, med vestmi, da je izšla ta brošura. — 45. Letak je srtavil Viktor Avsenek v Narodni ttskarni z enakimi črkami, kot je bil tiskan letak ital. okupacijskih ubUisti, ki je obveščal prebivalstvo o streljanju tailcev. Ker je bil format letaka preveliJc za .tiskarski stroj v tiskarni, gu je Stane Cimper- man pri tisku trikrat poslal skozi tiskarski stroj. (Ustni vir V. Avseneka m S. Cinipermana). Ta letak so aktivisti OF prilepljali iia omenjeni leta-k it. okupacijskih oblasti. — 46. Ustni vir iStaneta Cimporiiiana. — 47. Ustni vir Jožeta .Neu- mana. — 48. Gl. opombo 3H. Ustaljeno mnenje, da je Tunel obratoval le do junija l*»4-2, zavrača omenjeno poročilo. Tndi Stane Cimperman pravi, da je obratovaJ Tunel delj časa. ne le do junija. Iz poročila vodje CT KPS 8. VUI. 1*M2 Kardelju lahko zaključimo, da Tunel ni več obratoval t/.bor- nik Vl/5, dok. št. 102). 49. IGT. — 50. Mnenje, da je tiskarna začela obratovali junija 1942, je napačno. Za Ga- brijelom Skerlont, ki je vodil knjigoveznico do aretacije 28. VI. 1942 i(Tribunule imilitare di Guerra — Vojaško vojno sodišče, TxMG, fa,sc. 9"^0), je prevzel vodstvo knjigoveznice Anton .Baggia. Po ustnem viru i-stega Baggie takrat tiskarna še ni bila postavljena. Šele po dveh ali treh tednih so pri- peljali organizatorji tiskarne tiskarski stroj in nato sezidali bunker. Iz poročila 28. VII. 1942 (iZbornik VI/5, dok. št. 85) lahiko razberemo, čeprav ni popolnoma ohraoijeno, da je takrat obratovala le ena tiskarna in to Tunel (upoštevaj opombo 58). Tisikarna Toneta Tomšiča je začela obratovati pred 8. VIII. 1942, ko vodja CT KPS poroča Ka^rdelju; >Z upostavljanjem tigelske tehnike smo napredovali v toliko, da je v obratu že 1 tigel na po.gon ter kompletna knjigo- veznica...« (Zbornik VI/3, dok. 1(12). — 51. Ustni vir (ia- briijela Skerla. — 52. OjHvmba 5 k dok. št. 56 v Zborniku ViI/4 je napačna — knjigoveznica je bila legalna. — 53. IGT. — 54. Več gl. v Borcu, 1954, str. 434. — 55. Ohranjeni seznam o izdelanih kliŠejih v cinkografiiji v liDG. — 50. Ustni vir iBožo Kolman, Jože Prašnikar in drugi. — 57. LdP, 1955, št. 85. — 58. IGT. — 59. IGT. — 60. Poročilo vodje CT KlPS lD. Kraigherju (Zbornik Vl/4. dok. št. 56). — 61. Brošure, tiskane v tej tiskarni, razen: Slovenski kristjan, v boj zoper belo gardo, je izdala Agitprop komisija CK KPS. Označene številke so tiskane na naslovni strani brošuir. Manj- ka št. 4, ki jo moremo dopolniti s ciklostilno izdajo bro- šure: Lenin, Tretja internacionaJa in njeno mesto v zgodo- vini. — 62. Iz različnih poročil v Arhivu CK KPS, fase. II 1942, se da ugotoviti, kdaj so bile brošure natiänjtme. Ta brošura je bila tiskana okoli 14. VIII. 1942. — 63. Brošura je bila natisnjena pred 14. IX. 1942. iBrošura z istim teks- tom je bila natisnjena tudi v tiskarni v Kožarjih, le da ima zaradi razprtejšega tiska 14 strani. — 64. (Natisnjeno pred 14. IX. 1942. — 65. Brošuro ,so tiskali 24. IX. 1942. — 66. Dne 19. XI. 1942 so brošuro odposlali na teren. — 67. Ure- dil jo je [Boris ZiherI (Ustni vir tovariša Borisa Ziherla). — 68. Danes je težko ugotoviti naklado brošur, kajti podatki so zelo različni. Najverjetneje so bile natisnjene v 5000 izvo- dih, (Na teren so bile poslane v 500 izvodih, razen brošure O nacionalnem vprašanju, ki so jo poslali v 1000 izvodih (pismo Petrača nofv. 1942 Freuicu Leskošku in Borisu Krai- gherju v Arhivu CK KPS, fase. II 1942). — 69. To sta dru- ga in tretja številka tiskanega Sloven«kega poročevalca. — 70. V tej tiskarni so bile prvič tiskane ilegalne krušne kar- te ('Zbornik VI/4, dok. št. 56); seznam izdelanih klišejev Zlatka Močnika v IZDG. — 71. Zbornik VI/3, dok. št. 85. — 72. Zbornik Viy3, dok. št. 102. — 75. Isto. -- 74. Ustni vir Ostoj Tuma. — ?5. Poročilo Milana Škerlavaja 14. VUI. 1942 Edvardu Kardelju (Arhiv CK KPS, fa.sc. II, 1942). — 76. Isto. -- 77. Boni z manjšo \soto po 100 lir in 50 lir so bili tiskani šele leta 1943. M. Skerlavaj v poročilu 11. JI. 1943 pravi, da so ti boni v delu ^(Arhiv CK KPS, fase. 11, 1943). — 78. Ul. poročila CK KPS v Arhivu CK KPS, fuse. II, 1942). - 79. Poročilo M. Škerlavaja 14. Vll.l. 1942 Kdvardu Kardelju (Arhiv CK KPS, faisc. Ii l'>42). — 80. Od febru- arja do septembra 1943 je bil sekretar RK 'KPS Bei.igrad. — 82. Datum poštnega žiga, fotokopijo pisma gl, v Borcu, 1954, ätr. 43?. 83. LdP, 21. VIL '1936. — 84. -Bort«, 1954, str. 454. — 85. TMG, fase. 930. — 80. Slovenec, 1943, št. 78 in 79, Slovenski dom 7. IV. 1943. — 87. TMG, fase. 930; Boris Kariž obsojen na 30 let zapora, Anton iBaggia na 25 let, :Nikolaj Stare na 18 let, itd. Glej tudi Jutro, 1943, «t. 110. - 88. Takrat Jernejeva cesta. — 89. TMG, fase. 584. — 90. Ohranjena pogodba o najemu lokala med Janezom Ovsenikom in Pavlo Golob v IZDG. — 91. TMG. fase. 584. - 92. Borec, 1958, sir. 471. — 91. Isto. — 94. Petrač. - 95. TMi(;, fase. 584. 96. Borec, 1958, str. 471. — 97. Iz poro- čila 8. V.IIL '1942 (Zbornik VI/5, dok. 102) je razvidmo, da tiiskarna še ni obratovala. Ko Petrač spet poroča Kardelju 14. VIII. 1942, zvemo, da je tiskarna že v obratu (Arhiv CK KPS. fase. II, 1942). Glej TMG, fase. 584. — 98. Arhiv Visokega komisariata, fase. 4, TMCJ, fase. 584, poročilo Vlada Krivica 24. IX. in Petrača 24. IX. 1942 E. Kardelju v Arhivu CK KPS. Datum v opombi v Zborniku VI/4, dok. št. 56, je napačen. — 99. Poročilo Lidije Šentjurc 29. IX. 1942 E. Kardelju iii poročilo Vlada Krivica 3*. IX. 1942 v Arhivu CK KP.i>, fase. II, 1942. Ta številka Dela je l)ila T)otem tiäkaiia v Kožarjih. — 1Q0. .Prijnerjaj podatke zasliševanj v TMG, fase. 384, iu v tiskarni najdeno število lepakov. — 101. TMG, fase. 384, iai i>oročilo VlaJama., ker je blizu Zelene jame, >'rruga«, ker so tu izdelovali krste za talce. — 112. Borec, 1957, str. .171. Gl. poročilo Petrača v Zborniku VI/3, .dok. št. 85. — 113. TMG, fase. 406 in 409. — lU. TMG, fase. 409 in ustni vir Staneta Cimpermana. — 115. TMG, fase. 406. — 116. .Podatek Rudolfa Buriča v knjiž- nici IZiDG. — 1/7. Ustni vir S. Cimpermana. ~ /18. Alojz Klančnik je ilegalno ime za Alojza Tavčarja, ki je 9. III. 1942 odšel v partizane. Zaradi bolezni se je vrnil in postal kurir tiskarne. — 1/9. TMG, fase. 384 in 409. _ m. Arhiv Vis. komisariata, fase. 5. — 12/. Ustni vir Milana Škerla- vaja. — 122. Spomini Zlalka Močnika v IZDG. — /23. Bo- rec, 1957, str. 173. — 124. Ustni vir .Milana Škerlavaja. — /25. Arhiv CK KPS, fase. Il 1942. — 126. TMG, fase. 414. enako originalen zapisek izdelanih klišejev Z. Močnika v IZDG. — 12?. Več o tem Borec, 1937. str. 173. — 128. Ustni vir Staneta Cimpermana. 8 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika O NEKDANJEM ZEBLJARSTVU NA BIVŠEM KRANJSKEM JOŽE GASPEfiSIC »Žeblji v očeh« niso bili samo Kamno- goričanom in Kroparjem, kakor jih je videl O. Zupančič, in Zeleznikarjem, bi kdo pri- stavil, temveč, — če gremo po zgodovinskem redu, — tudi Tržičanom, Ločanom, Ljubljan- čanom, Lipničanom, Hotaveljcem, dolenj- skim Zagrajcem, Cabrancem, Beljanom pri Kranju, idrijskim Vojščanom in še kakšnim drugim krajanom. Nastanek, razvoj in konec tega žebljarstva z razmahom v XVlIL stoletju, ko je štelo, — že ne vse, — do poldrug tisoč kovačev, mojstrov in hlapcev obojega spola od 12. do 60. leta in čez, in pa njegov različni ustroj od cehovskega preko fužinskega v zgodnjem kapitalizmu do hišnoobrtnega in malopod- jetniškega v odmirajočih manufakturah in končno od zadružnega do občedružbenega, ko se je ročno žebljarstvo, takrat živo le še v Kropi in Kamni gorici, bolj ali manj na- črtno umikalo pred stroji in nekovaškimi tvorivi, to z nekaj potezami skicirati in spopolniti dosedanje opise je namen priču- jočega članka. Vrzeli bi se dale dopolniti s krajevnim gradivom, če bi se kdo lotil raz- iskovanj. mastanbk (mestnega in cehovskega žebljarstva Ko je z razpadom starega sveta zamrlo razvito, v Galiji kakor v Noriku enako or- ganizirano, enake stavbne in okovne tipe žebljev izdelujoče pol vojaško pol cehovsko rimsko žebljarstvo, je grajski ali samostan- ski tlačan sam dolgo koval iz skromnih koli- čin kmečkega železa, kar je potrebovalo opustošeno gradbeništvo. Potem se je tak splošni kovač polagoma naselil v nastajajo- čem upravnem in trgovskem središču večjega okoliša, v mestu, in dobil kot zaželen obrtnik meščansko svobodo. Tako je Škofja Loka 250 let po podaritvi kronskega sveta freisin- škemu škofu postala med 1248 in 1274 mesto in je 1263 imela dva kovača, ki sta kot drugi meščani dobila nekaj škofjega sveta v mestu. Takšni so pri nas in drugod v XIV. stol. začetki poživljene železne obrti in trgovine, ki ju je na novo pospeševalo železarstvo na vodni pogon z večkratno povečanimi količi- nami železa v pripravnih merah in oblikah. Pri izpopolnjevanju sortimenta železa so štajerski in koroški fužinarji in trgovci za nekaj desetletij prehitevali naše kovače. Zebljarna v Bistrici (Feistritz) pri Juden- burgu je delala že pred 1309 (letnica ni po- vsem zanesljiva) ; cajnarico (Wasserschmiede, da man Eisen zainen soli) pri admontskem Obdachu so postavili 1355; podkvama in zebljarna pri Ober-Zeiringu nad Muro je stala o. 1360; v freisinškem Waidhofenu ob Ybbsi so pred 1371 predelali železa iz Erz- berga, kolikor so ga zmogli. Najstarejše šta- jersko kladivo s plavžem je delalo v admont- skem Weissenbachu ob Aniži 1290. Malo pred 1430 se je štajerska proizvodnja železa močno dvignila, kar potrjuje sedem admont- skih kladiv 1448, kjer so bila prej tri. Treba je bilo več kladiv že zato, ker je rastla teža mas (volkov) in so te vsebovale več jekla. Z normiranjem stavbnih elementov — žeb- ljev in s povečevanjem prometa z njimi se je oblikoval kovaški poklic žebljarja v tesni bratovski in interesni zvezi z drugimi kova- škimi panogami. V Škofji Loki in njenem najbližjem okolišu je deloval v drugi polo- vici XV. stol. kovaški ceh z desetinami moj- strov, pomočnikov in učencev splošnokova- škega ali ključavničarskega, podkovskega ali podkvarskega in žebljarskega stanu. Mestni trgovci so že prevzemali njihove izdelke in jih preskrbovali z želenimi potrebščinami. Opravljali so zanje kreditne posle ali založ- ništvo in trgovino na daljavo, gotovo tudi izvoz v Benetke in v Italijo sploh. Domače mesto pa je pospeševalo obrtno dejavnost na svojem ozemlju s svojim pravnim, gospodar- skim in kulturnim redom, pri čemer je uži- valo pomoč zemljiškega gospoda. Strokovni profil srednjeveškega loškega žebljarstva se nam očrtuje v cehovski organizaciji samo- stojnih obrtnih mojstrov z družinami po ene- ga ali več pomočnikov in učencev, kolikor so jih dovoljevala pravila, in v ohranjenih vzorcih stavbnih žebljev pravilnih in enako- mernih oblik, kakršni so se takrat in skozi nadaljnjih štiri sto let prodajali iz Kranj- ske in Koroške v Sredozemlje in se obilo uporabljali tudi doma. Cehovski žeblji kaže- Na tem vrtu v Kamni gorici je bila utica, v utici se je rodila Zupančičeva »Zebljarska« 9 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino jo V primerjavi z novejšimi vzorci večjo skrb i za obliko in težo, iz česar sklepamo na paz- \ Ijivost ceha in mojstrov pri kakovosti izdelka : in strokovnem izučevaiiju naraščaja. i O manj svetlih straneh pri delovanju ce- hov govori zgodovina, a tudi primer loškega kovaškega ceha, ki ga poznamo iz pogodbe ; med kovaškimi rokodelci v Loki in na Fari ] ter železarji v Železnikih (Eysner zu Eys- i nern) iz 1488, kaže nevarno ožino cehovstva, ki je v korist ceha omejevalo proizvodnjo, jo ¦ izven ceha preprečevalo, postavljalo oteže- ; vaine pogoje za napredovanje pomočnikov, ; če niso bili mojstrski sinovi ipd. ' konec cehovskega zebljarstva J po srečanju z železniki Lahko si mislimo, da je napredek loškega j žebljarstva mikal pod istim gospostvom ži- j vece Železnikarje, ko so tovorniki iz njiho- vega železa izdelane žeblje prenašali mimo njihovih fužin proti Furlaniji, od koder so prišli utemeljitelji Železnikov. Pomnožitev števila deležnikov Zgornje fužine od štirih v 1426. letu na osem v 1.1501 in isto število deležnikov v Spodnji fužini tudi 1501 kaže, : da se je proti koncu XV. stol. začela pri : železniških fužinah nova, povečana podjet- : nost; opravičeno jo pripisujemo izvoznemu ] žebljarstvu, ki je s končnim izdelkom dajalo večji dobiček kot prejšnji polizdelek — : železo v palicah. Ne dolgo za Škof jo Loko j so zapela žebljarska kladiva tudi v Želez- , nikih, le da jih tu niso vihteli cehovci, ker \ Srednjeveški loški žeblji tu dotlej ni bilo drugih naselnikov kot fuži- narji, njihovi delavci in rudarji, katerih skupnost je kazala znake nastajajoče občine, drugačne kot je mesto, in v kateri so fužinar- ji hoteli imeti in so pred 1500 tudi dobili vrhovno oblast, ko jim je bilo dovoljeno niž- je rudarsko sodstvo. Prihajajočim žebljarjem so morali fužinarji priskrbeti tvorivo, streho in naprave za delo, v mnogih primerih tudi stanovanje in hrano. Pri takšni odvisnosti ni mogla nastati cehovska organizacija žebljar- jev. Delavnice — vigenjci z ognjišči-ješami so štele po več desetin kovačev in kmalu so kovale tudi ženske ter maloletni otroci. Vi- genjci so bili verjetno takoj zasebna last posameznih fužinarjev, ne od fužin neloč- ljive »entitete«, pač pa samostojne posestne enote, s katerimi je fužinar prosto razpo- lagal. Ko govorimo v naslednjem o fužinskem žebljarstvu, mislimo na samostojne žebljar- ske obrate fužinarjev, ki niso bili pod skup- no upravo, kamor sta sicer sodila plavž in veliko fužinsko kladivo s skupnim imenom »fužina«. Od manjših kladiv v ločenih po- slopjih, cajnaricah, je moglo biti katero fužinsko, večinoma pa so bila tudi last posa- meznih fužinarjev ali njihovih manjših ob- časnih združb. V novejšem jeziku bi vigenjce, med katerimi so posamezni imeli večje šte- vilo ognjev ali ješ, n. pr. osem v Železnikih in do 50 in več žebljarjev, imenovali manu- fakture, značilne za zgodnji kapitalizem. Tako sta se okoli leta 1500 menjala srednje- veško cehovsko žebljarstvo d Loki in zgod- njekapitalistično žebljarstvo o Železnikih. Ne vemo, če so fužinarji prevzeli tako cehovsko pravilo ali običaj za svoje žebljar- stvo n. pr. če so uredili izučevanje novodošlih in mladine. Mislimo, da je nova organizacija žebljarstva z drugačno pozornostjo na do- biček kmalu pomenila strokovno in socialno nazadovanje in ponižanje stanu, v katerega so se brez rešetanja zgrinjali dninarji (arme Lent), kakor imenujejo 1547 v Kropi poleg fužinarjev vse prišleke; brez učne dobe in izpitov in zaradi velike odvisnosti je ginila ali se ni ostvarjala stanovska zavest. Kljub raznim poskusom in podvigom za ozdravitev strokovnih in družbenih odnosov žebljarstva, započetili znotraj in zunaj stanu, se v kapi- talistični dobi žebljarstva ni nič bistvenega izpremenilo in je 1794 menila ljubljanska kresija, da bi bilo pametno urediti žebljarje kot posle, ki nimajo učne dobe. Značilno je, da tržiški žebljarji druge dobe niso prišli v kasnejši tamkajšnji kovaški ceh, na drugi strani pa se tudi kranjski žebljarski fužinarji in njihovi fužinski kovači niso nikoli cehov- sko organizirali, pač ker je bilo žebljarstvo s svojo naravno tendenco drobljenja fužinske 10 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika posesti element razdora in nemira v fužinar- sko-žebljarskem kapitalizmu. Svojskost tega dogajanja v kranjskem fužinskem žebljarstvu osvetljuje vzpodbud- nejši pogled k severnim sosedom. Samostojni žebljarji iz več med seboj do 20 km oddalje- nih krajev ob nižjeavstrijskih rečicah Erlauf in Ybbs, ki se izlivata v Donavo, so že 1559 dobili žebljarski red z vzorci in težami žeb- ljev; prodajne cene pa so določili kraljevi komisarji sporazumno s kovači in založniki. Žebljarji v Aniži v Zg. Avstriji, združeni v losensteinski skupnosti, so 1621 prejeli žeb- ljarski red, ki je vseboval stroge predpise o nadzorstvu kvalitete žebljev; delati so jih morali iz nekih vrst jekla, da so bolj sloveli kot nižjeavstrijski. Proti rušenju uradno do- ločenih cen žebljev so se 1685 združili samo- stojni žebljarji iz muriške doline. O koro- škem žebljarskem redu 1759 bomo slišali na drugem mestu. Cehovsko organizirani žeb- ljarji (Schwarznagelschmiede) so bili na Štajerskem še v začetku XIX. stoletja. Vsi ti žebljarji so imeli malone za sosede vladar- jeve urade in so uživali neprestano večjo pozornost kot oddaljeni Kranjci. Na Kranj- skem poznamo samo neuradni žebljarski red iz časa o. 1630 za Železnike, Kropo, Kamno gorico in Fužine ob Krki (Zagradec), ki se ga glede tež po Valvasorju in po Miillner- jevih podatkih posebno v Kropi niso držali, ampak so dobavljali prelahke žeblje. Bra- tovščinska ceha štajerskih fužinarjev sta znana dva, prvi iz 1492 za štiri admontske kraje ob Aniži, ko ta prišumi iz Gesäuse, drugi iz 1496 za Murau in okolico. V obeh so bili včlanjeni vsi fužinarji in delavci od lastnika kladiva do vodarja. Sinovom in zetom fužinarjev se ni bilo treba učiti (ums Handwerk dienen), sicer je bila učna doba 3 leta, nato je vajenec moral opraviti vpričo štirih mojstrov in pomočnikov določeno delo. — O čem takem pri kranjskih fužinah ni sledu. Bolj tehnična pogojenost kot stanovska ureditev sta bila naziva mojster in hlapec za koroško-kranjski žebljarski par — dva mo- ška, moški in ženska, dve ženski — pri na- kovalu, uveden zelo zgodaj v XVI. stoletju pri kovanju sredozemskih žebljev z razmero- ma dolgo in tanko štiblo, za katero je bilo spričo naglega ohlajevanja železa nujno skupno in hkratno kpvanje v dvoje, da ni bilo ponovnega beljenja, s katerim je bila vezana izguba železa, oglja in časa. Nasproti Zoisovemu bohinjskemu imeno- vanju žebljar se je v Kropi ne samo v vsak- danji govorici do konca trdno držala beseda kovač. V oklicni knjigi župnije Krope je v dobi od 1823 do 1843 med 213 ženini 65 kova- čev, 40 kovaških mojstrov, U fužinarjev, 23; fužinskih delavcev (plajerji, drocgarji, caj-¦ narji, pečniki, hajcer, bosargebar, basovc, ! podajovc) in samo še 4 poshtarji, ker pošte- ; rovci po 1831 niso več nastajali. Kovaški' mojster pomeni očitno mojstra v paru, pod \ imenom kovač pa se nam predstavlja večidel ¦ hlapec iz para in verjetno tudi kovač, ki je ' delal take žeblje, pri katerih hlapca ni bilo \ treba, n. pr. drobnino, žbice, romarje itd. Ob srečanju cehovskega žebljarstva v \ Škofji Loki s fužinsko zgodnjekapitalistično ] žebljarsko manufakturo iz Železnikov so po- sredovalci freisinškega škofa 1488 nadeli ; Zeleznikarjem cehovsko uzdo, ki so jo ti ne- i dvomno kmalu odvrgli, kajti o nadaljnjih j srečanjih med obema skupinama freisinške- • ga žebljarstva in o loških žebljarjih samih : po omenjenem letu ne vemo ničesar, pač pa : imamo druge znake, da je ta mestna obrt v j prvi polovici XVI. stoletja domala izginila. : Tudi proti predpisom novih policijskih re- i dov iz prve polovice XVI. stol. se noben ceh | ni mogel držati, kaj šele ustanoviti. — Pod \ pritiskom rastoče ponudbe fužinskih žebljev i pa so prenehali kovati žeblje tudi v drugih ¦ mestih. i ŽEBLJARSTVO V iKROPI, KAMNI GORICI \ IN KOLNICI i V deželnoknežjih fužinah pod Jelovico se je naselilo žebljarstvo najbrž šele v prvi po- lovici XVI. stoletja. Fužine so namreč tu proti koncu XV. stoletja nazadovale in se ; število prebivalstva ni kaj dvignilo nad šte- ; vilo v sredini stoletja, ko je Kropa ali so celo \ Nekdanja Toraanova cajnarica v Kamni gorici, danes Cvetkova sekirarica U kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Ysi trije kraji skupaj šteli samo šest hiš, bivališč maloštevilnih fužinarjev in najpo- trebnejših delavcev. Fužinarjev je bilo tu proti koncu stoletja pri vseh fužinah le pet, od katerih je imel Žan v Kropi še nekaj družabnikov (Mitgesellen). Šele 1547 izvemo nekaj o podjelovškem žebljarstvu iz pritožbe fužinarjev proti zakupniku radovljiške go- spoščine, ki jim je kratil stare ortenburške svoboščine. S sklicevanjem na porast nasel- bin od 6 na 72 hiš v sto letih prosijo za po- trditev ortenburških svoboščin, katerih pre- pis prilagajo in za obnovitev dovoljenja tovorne poti čez Baco, po kateri so hodili oni in njihovi predniki s trgovskim blagom kakor železom, žeblji, vinom in drugim v Gorico in Videm, tja in nazaj. Na to prošnjo 1550 podeljeni ferdinandej- ski rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kolnico se tiče žebljarjev tolikole: Imenuje jih ob drugih pripadnikih fužin, ki naj bodo poslušni gospostvu, na voljo v deželnih sti- skah in ob vpoklicih ter jih torej izenačuje z njimi; ob številnih določilih izrecno za rudarje in fužinske delavce ne predpisuje ničesar posebej za žebljarje, pač pa na ne- kaj mestih govori splošno o delavcih v rud- niku in ima na enem mestu izraz kolibe, koče (Hütten), ki morda oznamenuje vi- genjce, če vzamemo to besedo kot okrajšavo za Nagelschmiedhütten. Vsa koncepcija ru- darskega reda, o čemer govori že njegov na- slov, je ukrojena skladno starim dejavnostim ortenburškega reda iz 1381 in se zdi kot da so žebljarji pritiščali vanj kot zamudniki. Žebljarji so bili sicer podrejeni rudarske- mu sodniku, toda v čem naj ta nadzoruje Ključ vigenjca Vice v Kropi njihovo delo, o tem ni v rudarskem redu besede, s čimer se posredno potrjuje opra- vičenost domneve, da so bili žebljarji kot delavci posamičnih fužinarjev podrejeni kra- jevnemu rudarskemu sodniku le posredno. Njihova dejavnost za pravilno poslovanje fužine od rudne jame do velikega kladiva tudi ni bila neobhodna. Zato so bili v fuži- nah drugoten element, katerega jedro se ni stapljalo z manjšim, toda važnejšim številom delavcev pri pridobivanju železa. Rudarji in fužinski delavci redoma niso prehajali h kovanju žebljev in obratno in so se šteli za stopnjo višje. Imeli so posebne poklice, kakor pečnik ali plaveč, veliki kovač ali ogomošter, vodar itd., za katere je bila pri drugih fužinah, od koder so večkrat prišli v službo pod Jelovico, predpisana učna doba. Dobre fužinske delavce je bilo treba iskati, morali so biti močni, krepke postave in so imeli boljšo plačo. Ob njih je padel žebljarski poklic pri fužinah še malo nižje. ŽEBLJARSTVO DROB.I FUŽINSKO POSEST Število družabnikov pri fužinah v Želez- nikih 1501 so začeli večati žebljarski pod- jetniki, ki jih je pot do žebljarije vodila skozi fužino, se pravi, morali so imeti železo za čajne in ga pridelati v skupni fužini. Ta- ko je imel fužinar dve duši, zdaj je visel na lastni žebljariji, zdaj na skupni fužini. V začetku so bili celi vigenjci last posa- meznih fužinarjev, pozneje pa je vse bolj po- stajala zemljeknjižna enota celo le ena sama ješa. Pet deležnikov cele fužine je moglo pridelati toliko železa, kolikor ga je potrebo- valo 24 ješ, ali po približnem kasnejšem kro- parskem poprečju 6 do 7 vigenjcev. (Vi- genjc str. 41.) Cim več pa je bilo posestnikov vigenjcev oziroma ješ, tem več je bilo fužin- skih deležnikov, tem bolj se je drobila fužin- ska posest. Vsaka od obeh fužin v Železni- kih je bila že 1568 razdeljena na 16 deležev, 1573 pa Zgornja že na 24 deležev, medtem ko je šla Spodnja na 9 deležev nazaj. Leta 1664 in 1682 štejeta obe fužini spet 16 dele- žev (okoli tega časa so bila gospodarsko ne- ugodna leta), ki so se 1747 ob največjem porastu žebljarstva razdrobili na trikratno število, pri čemer je potem ostalo. Najmanjša enota fužinske soposesti je bila torej osem- inštiridesetina. V Železnikih je bilo 1747 v vsaki fužini po 18 deležnikov, v Zgornji s po enim do osem deležev, v Spodnji pa s po enim do osemnajst deležev; deležniki Zgor- nje in Spodnje fužine pa so bili med seboj različni ljudje, tako da je bilo 1747 v Želez- nikih 36 fužinarjev. V XIX. stoletju se začne v Železnikih obratni razvoj. Globočniki pri- 12 ČASOPIS ZASLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika dobe do 1868 skoraj Vs deležev — šlo je za modernizacijo fužin, 1858 so postavili valjav- nico itd. Proti koncu stoletja postanejo Glo- bočniki edini fužinarji in okoli 1900 opuste žebljarstvo; kmalu nato pa tudi obe fužini ter se oprimejo izdelovanja žičnikov v Ljub- ljani. Počasneje kot v Železnikih se je drobila fužinska posest ob žebljarstvu tudi v Kropi in Kamni gorici. V Kropi je bilo 1579 v obeh fužinah nekako 12 deležnikov, ki so imeli v lasti osem vigenjcev; štirje vigenjci so bili last posameznih fužinarjev, v drugih se da ugotoviti solastništvo, ki je bilo morda last- ništvo posameznih ješ. Fužini v Kamni go- rici in Kolnici s 5 oziroma 4 vigenjci sta bili 1579 razdeljeni na netočno določljivo število deležnikov. Po delitvi na oseminštiridesetine pred sredo XVIII. stoletja je v Zg. Kropi opazna delitev posesti na 28 deležnikov s 15 takimi, ki so imeli le po en delež ali osem- inštiridesetino fužine. Večjega grabljenja deležev v eni roki v Kropi ni bilo. Od raz- drobitve deležev na oseminštiridesetine ni noben fužinar prišel na več kot 15 deležev, a tolikšna posest ni trajala dalj kot en rod. Proti koncu fužin ni imel v Kropi noben fužinar več kot 10 deležev obeh fužin sku- paj. Tako razrahljano in na tretjino nekda- nje denarne vrednosti razvrednoteno posest je mogla 1894 ustanovljena Žebljarska za- druga razmeroma lahko pokupiti, ko je po- trebovala vodno moč, vigenjce in Spodnjo fužino, medtem ko je Zgornja fužina prej opustela. Žebljarstvo je vplivalo na drobitev fužin- ske posesti le tam, kjer je bil njegov začetek v XV. stoletju ali blizu tega časa. Med po- sredne vzroke drobitve smemo šteti tudi kakovost rude, ki je dajala mehko, kovno železo, prav primerno za kovanje žebljev, manjša izdatnost, številnost in raztresenost rudnih nahajališč, iz katerih so fužinarji s posebno prizadevnostjo — nekateri so rudo kopali — upali izbili kaj več, skratka, tudi naravni pogoji so vplivali na drobitev fužin- skega deležništva. TRZIC Drugačen nastanek, organizacijo in druž- bene odnose nam kaže tržiško žebljarstvo. Po ljudskem izročilu izvira njegov začetek v prvi polovici XIV. stol., toda zgodnje ua- tiranje je v nasprotju z dosedanjim znanjem o zgodovini našega žebljarstva; posebno dvo- men je zaključek izročila, da so se nase- ljenci, po rodu Korošci, izpod tostran Lju- belja kot žebljarji zatekli ne le v Tržič, mar- več tudi v Kropo in Železnike, s čimer se razlaga podobnost govora v teh krajih z bo- rovskim narečjem. Kaj bi k pojasnitvi tega \ vprašanja mogla prispevati jezikoslovje in \ etnologija, če se ne bodo našli drugi viri? j V Tržiču, kjer ni bilo rude, so naseljenci j začeli izdelovati na roko drobno železno bla- ! go in žeblje iz koroškega železa. Za to imamo j zanesljivo sporočilo iz 1544, ki navaja za- ; četek takega kovanja blizu 1444 s pristav- kom, da ima Tržič najstarejše žebljarne, hkrati pa poroča tudi o novih kranjskih in koroških žebljarnah, ki so bile postavlje- ne in stalno delajo lep čas (ein gut Zeit) sem, namreč od 1544 nazaj. Trditev o časov- nem prvenstvu tržiške žebljarije se nanaša I morda na omenjene nove žebljarne (Nagel- i schmieden), morda pa vključuje v časovno i primerjavo vse kranjske in koroške fužinske ¦ manufakture in loško cehovsko ter drugo ; mestno žebljarstvo, čemur bi morda tudi mo- gli pritrditi, če je žebljarstvo v Železnikih I nastalo po 1444. letu in če izdelovanja žebljev \ za podkve, ki so jih najbrž v Železnikih že ] prej kovali, niso šteli za kovanje žebljev, ; ampak za podkvarstvo. ; Po zgoraj omenjenem viru iz 1544 so bili ; Tržičani še sredi XVI. stol. povečini (mehrer ' Teil) žebljarji, »cvekarji«, in kovači za razne j majhne predmete in so svoje izdelke tovorili čez Baco proti morju in na Videm (Udine). To pot je vlada ravno tedaj prepovedala in jo šele 1550 s ferdinandejskim rudarskim ; redom spet dovolila. Cene na primorskem in j beneškem trgu pa so kvarile koroške in \ kranjske žebljarne, ki so Tržičane hudo pri- ' tiskale. Tržičani so pač omagovali kot prej _ cehovski in drugi mestni žebljarji pred kon- , kurenco fužinskih manufaktur, ki so imele ; lastno železo in — kakor opravičeno mislimo I — cenejšo, proti cehovski manj cenjeno in bolj izkoriščano delovno silo. Potem ko je Andrej Peez po še ne 30 letih obratovanja opustil majhen, kolniškemu približno enako Ješarski vigenjci v Kamni gorici 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA'JE'VNO ZGODOVINO velik plavž v Čadoiah nad Tržičeni ob Bi- slrici, ki ga je postavil o. 1565, so tržiški žeb- ljarji pač izgubili pogum, da bi tekmovali kakor prej na osnovi koroškega železa, in so verjetno deloma odšli (ali ima ustno izročilo tu svoj vir?) v vigenjce pod Jelovico in v Železnikih, doma pa so se preusmerili na izdelovanje posode iz kovane pločevine, za katero so jemali koroško železo in uporab- ljali svoja vodna kladiva, ki so jih imeli od plavža. Valvasor jih je opisal kot kotličarje. Kako tehtno in uspešno je bilo njihovo novo prizadevanje, priča njihov 1656 prvič ome- njeni, 1719 potrjeni kovaški ceh, v katerem nastopajo sckirni in kosarski mojstri. Tudi tržiški žebljarji XV. stol. so imeli, kakor po pravici domnevajo, že kmalu neko cehu podobno, sicer nikjer omenjeno zdru- ženje pod patronstvom obeh gospostev, ki je pač urejalo skupne in medsebojne koristi ter odnose med posameznimi majhnimi, ko- vačnicam cehovskih mojstrov podobnimi obrati; v zgoraj omenjenem kasnejšem kova- škem cehu pa jih ni bilo. Domnevo o takš- nem prvem tržiškem kovaškem združenju podkrepljuje povzdiga Tržiča v trg 1492, pri čemer so dobili prebivalci meščanske pravice manjšega obsega; imenovali so se meščani, purgarji (Burger) in so se smeli združevati. Kasnejše tržiško necehovsko najemno žeb- ljarstvo. je priklical na plan splošni razmah žebljarstva v XVIII. stol. 1782 se omenja gra- ščinski vigenjc; v drugem, po podjetniku Klandru imenovanem, večjem, pa je kovalo kar 60 žebljarjev, med njimi Kropar Kari Gašperin, roj. o. 1750, ki je ušel 1781 fuži- narju Pogačniku z dolgom 81 gold, in ga je gospodar zaman zasledoval, da bi ga dobil nazaj v odslužitev dolga. Tudi druga žeb- ljarska imena iz Krope in Kamne gorice ka- kor Arnež, Feman, Jerala, Kavčič, Kralj, Pegam, Pibrovec, ftaprotnik, Pretnar, Res- man, Šlibar itd. so se tedaj pojavila v Tržiču. Imen iz Železnikov nismo zasledili. Iz Klan- drovega vigenjca pa so pobegnili nazqj v Kropo in Kamno gorico vsi žebljarji v noči od 29. na 30. marec 1811, ko je v kovačnici nasproti njihovemu vigenjcu nastal požar, ki je upepelil 151 hiš in vzel življenje 75 Tržičanom. Graščinski vigenjc so prenesli v Cadole, kjer je bil nekoč plavž; Janez in Jurij, sinova Gregorja Šlibarja iz Krope, u. 1899, sta bila v njem zadnja tržiška žebljarja. FUŽINSKA ŽEBLJARSTVA, NASTALA V DRUGI POLOVICI XVI. I,N XVII. STOLETJA i i Od dosedanjih žebljarstev, katerih začetek j sega pod konec srednjega, ali v prva deset- letja novega veka, je kolniško ugasnilo kmalu po 1650, potem ko je s plavžem vred počivalo presledkoma že od konca XVI. stol. Verjetno so se preselili žebljarji v Kamno gorico ali se lotili česa drugega. Pred novim zagonom žebljarstva v XVIII. stol. je do- bila kranjska dežela v drugi polovici XVI. stol. nove vigenjce pri istočasno postavljeni fužini v Zagradcu na Krki in v XVII. stol. fužine in vigenjce v Hotavljah in v Cabru. Vsa ta nova fužinsko-žebljarska podjetja so od začetka kot last posameznikov usta- novili ali sodelovali pri njih ustanovitvi go- renjski fužinarji ter fužinski delavci iz kra- jev, kjer so od srednjega veka dalje kovali žeblje. Iz Bohinja, o katerem bomo sprego- vorili kasneje, so v te fužine hodili delat ko- vači pri kladivih, pečniki in vodarji, iz Železnikov, Krope in Kamne gorice pa so tja pošiljali tudi žebljarje, ki so se še kasneje dopolnjevali od ondod. Z a g r a d e c ali Fužine pri Ambrusu ob Krki z nahajališči železne rude podruš- nice in bobovca in z vodno silo Krke je bil prva naselbina podjetnega fužinarja iz Že- leznikov, Kamne gorice ali Kolnice, kakor kaže njegov priimek Warl, ki ga v tistem času nahajamo v vseh krajih. Leta 1569 je bil tu lastnik Luka Warl, za njim pa (sin?) Ja- nez Warl. Žebljarstvo se omenja tu s pri- stavkom, da se žeblji razpečavajo po Dolenj- skem; pozneje so se zagraški žeblji srečavali na bližnjem Hrvaškem s koroškimi izdelki in izzivali spore z Ungnadovo manufakturo v Labotski dolini. Uvrščali so se v splošni kranjsko-koroški Sortiment, pa imeli kra- jevne posebnosti dela in izdelka, ki so se kazale tudi v nekoliko drugačnem načinu plačevanja žebljarjev, razvidnem v »historij- ski knjigi« (Historienbuch) iz nekako 1630 o žebljih štirih kranjskih fužin. Cabra in Hotavelj v tem seznamu še ni, Kolnica pa ni več štela. Poreklo zagraških fužinskih delavcev in žebljarjev razodevajo njihova, 1690 zapisana imena Kofler, Hrovat, Korošec, Bodlaj, po- zneje Semen, Vidic, Kustel; lastnik 1754 je bil Janez Jurij Toman, rojen v Radovljici (ali Kamni gorici?), za njim pa Janez K. To- man, sin prejšnjega, ki je za Kapusi iz Kam- ne gorice (1693) kot edini žebljarski fuži- nar dobil o. leta 1777 plemstvo. Leta 1783 je bilo pri zagraški fužini osem žebljarskih ješ s 34 nakovali za ravno toliko parov žebljarjev; med njimi je od 1781 ko- valo 37 na novo najetih Gorenjcev. Da bi va- rovali gozde, so 1790 na ješali in v cajnarici žgali premog, ki se pa ni obnesel. Ko je leta 1800 kupil Zagradec Jožef Toman, je ta- koj pomnožil število ješ na (pač ne, kot piše Miilner: za) 12 ješ, pa je v denarnih težavah 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika 1. 1802 delal za založnika Martinčiča v Že- leznikih, ki je prevzel zagraški trg. Že od leta 1796 so se bližali žebljarstvu hudi časi in 1. 1802 je prešel Zagradec v last Lazarinijev do 1854. V tem času so jeli žebljarji kupčevati na svojo roko in so dobivali železo od trgov- cev iz Ljubljane, izdelke pa prodajali na sejmih. Müllner je med leti 1880 in 1890 videl še šest ješ s 30 nakovali, pri katerih so prva leta po 1900 še kovali. V Hotavljah ob Blegaščici, 15 mi- nut nad njenim izlivom v hotaveljski potok, je bila Cornionova fužina, ki je 1. 1643 prvič prišla v loški urbar in je plačevala med dru- gim od dveh brescianskih kladiv 5 gold., od cajnarice 2 gold, in od vigenjca 1 gold, ter je zaposlovala 10 parov žebljarjev. Po ta- krat običajnih merah naprav menimo, da je vigenjc imel 2 ješi s po 5 nakovali. Delovala pa ta fužina že 1667 ni več, a v aktih tega leta se imenuje Janez Kapus iz Hotavelj, čigar oče je bil fužinar v Kamni gorici. Müll- ner, ki o tem piše v svoji knjigi na str. 521 in 645, meni, da je ta fužina predelovala rudo v tako imenovani slovenski peči in da je okoli leta 1660 prenehala z delom. Rudo so potem od tod vozili v Železnike. V C a b r u , zrin jski posesti na kranjskih tleh, je Peter Zrinjski postavil fužino sredi XVII. stol. in dobil delovno moštvo iz go- renjskih podjetij, okoli I. 1665 zlasti iz Že- leznikov, ki so bili tedaj v hudih prepirih z višjim rudarskim sodnikom Rosettijem. Kmalu po ustanovitvi je Zrinjski odtrgal Ca- bar z okolico od Kranjske, bil pa obenj, ko so ga zaradi uporništva obsodili in 1. 1671 usmrtili. Posestva je prevzel erar, ki je upravljal čabarsko fužino večino časa iz Idrije, dokler ni okoli 1. 1785 prešla v zaseb- no last in kmalu ugasnila. Osnova fužine je bila dobra ruda bližnjih hribov, bogati gozdovi in jjotok Cabranka. V bližini plavža je stal vigenjc z dvema ješanm in za 10 parov žebljarjev. Priimki le-teh, zapisani 1. 1783, se glase Arh, Čop, Co- sar, Jelene, Kavčič, Magušar, Rozman ipd. in so tam deloma še danes rodbinska imena. Poleg žebljev sredozemskega sortimenta je čabarska fužina dobavljala tudi palično že- lezo. Blago so podložniki na svojih konjičih na račun tlake tovorili na Reko in v Bakar, od koder so nosili za erar sol iz italijanskega pristanišča Barlette, ki so jo spravljali v Kvarner bakarski ladijski patroni; v na- sprotni smeri so prevažali čabarsko želez- nino. Predzadnji čabarski upravitelj Janez Alojz pl. Kappus je služboval v Cabru 30 let in leta 1781 stopil v pokoj. Več let je vodil upravo iz Idrije tudi učeni Hacquet, ki se mu moramo zahvaliti za vrsto tehničnih podatkov o delovanju čabarskcga plavža; te je priobčil Müllner. BOHINJ Srednjeveški Stari Fužini in novoveški iz I. 1547 na Bistrici v Bohinju z njunima žeb- Ijarijama uvrščamo morda napak v XVII. in XVIII. stoletje. Žal pa nimamo za bohinjsko kovanje žebljev zgodnejših podatkov kot iz Valvasorja, da v Stari Fužini (Na starni Kladue) izdelujejo mnogo žebljev, za 1. 1674 za izvemo iz Müllnerja, da sta obe fužini upali izdelati na leto 700 tovorov žebljev, 100 tovorov manj kot v Železnikih ali v Kropi. Potem nimamo do Zoisa in Hacqueta poročil o bohinjskem žebljarstvu. V Bohinju so imeli prejšnji lastniki navado, da so ob odhodu posesti vzeli listine s seboj. Čudno bi bilo, če Bohinj ob enaki rudi in tehniki z najbližjo prastaro tovorniško zvezo na Baco ne bil koval žebljev, kakršne so dobav- ljale v Benečijo fužine okoli Jelovice. V pičlih podatkih pred Valvasorjem pa je omenjena le trgovina iz Bohinja z železom in jeklom v palicah. Kovaška hišica pri Strojcu v Železnikih 15 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zoisi SO bili V Bohinju od 1. 1750 do 1868. ko je kupila fužini Kranjska industrijska družba. Ta je po požaru 1. 1890 na Bistrici opustila bohinjske obrate, medtem ko so vigenjške ješe ugasnile že prej. Že za zad- njih Zoisov so kovali žeblje le kot hišna obrt. O bohinjskem žebljarstvu moremo povzeti po Miillnerju in po Zoisovem gradivu na kratko tole: 1769 je bilo v Stari Fužini 37 moških in 7 ženskih mojstrov z 22 moškimi in 21 ženskimi hlapci, na Bistrici pa v enem vigenjcu s 5 ješami U moških in 9 ženskih mojstrov s 7 moškimi in 13 ženskimi hlapci. Bistriški žebljarji so se do 1777 pomnožili za 5 parov. Pri vsaki fužini je bil kot član po- možnega obratnega osebja števec žebljev. Poprečni letni skupni zaslužek mojstra in hlapca ali žebljarskega para v 230 delovnih dneh je bil 44 gold, in 50 kr., torej dobrih U kr. na dan. Povečali so si ga kovači z nabiranjem železa iz žlindre (pobirovne), z delom pri pečeh in drugod. Hacquet poroča o manipulacijah, s katerimi sta se okoriščala upravitelj in žebljar vzajemno, ker je izdatni tarifni obračunski kalo dovoljeval žebljarju, da je iz »privancanega« t. j. manj porablje- nega in po splošnem stoletnem, torej upra- vičenem mnenju prisvojenega železa o pro- stem času izdelal z gospodovim ogljem »avanzo« žeblje, ki so bili navadno lepši od gospodu prinesenih. Privancane žeblje mu je upravitelj prodal v Italijo ali drugam, izkupiček pa sta si delila. Zoisovi opisi delovanja fužinskih naprav in organizacije uprave so ne le zanimivi, ampak tudi strokovnjaški in zanesljivi. Nas zanimajo domača imena žebljev sredozem- skega sortimenta in druga: kanauzi, po- druizi, zhesini, po trjé, po stierje, po ssedem, ledlarji, oslizhi, katordezhi; wibenz (vigenjc), scheblar, jescha, zainar, zainarza, pezhnik (topilec, plaveč), kovazh (Hammerschmied), braschkar (čuvaj pri kolpernih), kakršnih iz tega časa nimamo od drugod. BELA PEC IN KAMNIK V Beli peči je bila fužina, ki je iz koroškega surovega železa s tremi kladivi treh lastnikov delala jeklo in železo v palicah. Vigenjc pri fužini s tremi ješami in 15 na- kovali za 15 parov žebljarjev je izpričan za drugo polovico XVIII. stoletja. Leta 1780 ga je imel v lasti posestnik enega od kladiv in je naredil to leto 316,14 ct. žebljev sortimen- tov, ki so šli po Kanalski dolini (Canale di ferro) mimo koroških žebljarn v Italijo. V Kamniku je pričel 1737 ob Bistrici obratovati plavž Franca Jožefa Zigana iz Kamne gorice, čigar oče, kamnogoriški fuži- nar, je bil doma v Kropi. Gradnji nove fuži- ne, najbolj pa žebljariji, so nasprotovali Žiganovi nekdanji rojaki, manj pa Želez- nikarji. Pomagala mu je izjava Michelangela Zoisa, da on sam upa letno prevzeti tisoč barigel žebljev, ne da bi trpele fužine na- sprotnikov. Žigan je dobil obratovalno do- voljenje, a njegova vigenjca ob Bistrici s skupaj 15 ješami in 45 nakovali sta izdelala n. pr. 1764 le 450 barigel žebljev v teži 845.000 funtov, 1782 pa Žiganov naslednik Urbančič iz Železnikov 419 barigel žebljev. Zatem so vodili žebljarijo po vrsti Urban- čičeva vdova, oba Codellija, oče in sin, in nazadnje ob opuščanju plavža Andrioli do 1854, ko je vse naprave kupila država za smodnišnico. Žebljarji so v manjšem številu prenesli obrate proti Mekinjam, še nekaj časa nadaljevali obrt in ostali v ljudskem spominu z imenom »takalajevci«. Kot žeb- ljarje so jih vsi imeli za Kroparje. Tudi izdelki Žiganovih žebljarn so bili sredozem- ski sortimenti. POSTÉROVCI IN JESAJIJI Kakor kukavičja jajca v gnezdih ostare- vajočih fužinskih manufaktur so bili žeb- ljarji, ki so se osamosvojili ob nakovalu, in prišleki, ki so želeli trgovati z žeblji. Spo- čelo jih je v drugi polovici XVIII. stoletja načelo svobodne trgovine. Od kod ime po- šteroDci (tudi posterji, Posterschmiede), se ne more dognati. Fužinarji so se pritoževali čez- nje, oblasti so zavračale vloge, ki so merile na to, da bi fužinarjem še dalje ostal žeb- ljarski proizvajalni in prodajni monopol, ki so ga dotlej imeli neokrnjenega. Ce pošte- rovci niso dobili železa pri domači fužini, so ga kupovali na Savi, v Bajtišah onstran Ljubelja ali drugod. Oglje so jim dajali kmetje, ker se je krhal tudi ta fužinski mo- nopol. Mestni trgovci so jim dajali predujme na žeblje in jih podpirali s kreditom za na- kup ješ ali posameznih delovnih prostorov, nakoval ali panjev. Vedno se je dobil fu- žinar, ki je rad kaj prodal, ali hčer oženil; v potrebi pa so pošterovci kupovali tudi fužinske deleže. Kmalu so tvorili nov sloj med fužinarji in žebljarji, a stopnice, ki so vodile navzgor, so peljale še hitreje navzdol in včasih se je znašel pošterovec-fužinar spet za nakovalom. Število pošterovcev se ne da točno ugoto- viti, morda se je gibalo v Kropi od 10 do 15 podjetnikov, ki so imeli po par, do pet, red- ko več kakor za ješo kovačev. Svoje kovače so oskrbovali z železom in ogljem, nekateri so odprli tudi majhne štacune in dajali živila in drugo drobno blago na upanje, na zapis ali na >bukuce« ter tako dvojno oku- 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Šali kovaške navade in nazore pa tudi spo- znavati težave in sladkosti gospodarjenja v kraju, ki ga je življenje prehitevalo. Mali pošterovci so ]Jri svoji ješi, med svo- jimi najetimi žebljarji, tudi sami kovali, v večini pa so doma — veliko jim je bilo do svoje hiše ali hišice — preštevali, prebirali in pretehtavali prinesene, včasih tudi skrivaj odkupljene žeblje, ki bi jih moral dobiti drug gospodar, zapisovali tavžente, stove in »vurfe«, šteli cvancgarce, zeksarje, firarje in solde, delali in brisali »kolesa in rise« — znake za števila, spravljali žeblje v barigle, sodce in zaboje, ga devali v bisage, se pri- pravljali na tedenske in letne sejme ipd. Ješarji so bili nefužinarski lastniki posa- mičnih ješ, ki jih je v nekaterih primerih rodbina imela v posesti že par in več rodov. Jesar je koval z družino pri lastni ješi. ki je bila vedno čim bliže hiše. Nekateri so bili prej mali fužinski deležniki, ki so prodali fužinske dneve, obdržali pa vigenjce ali jeSe, pri katerih je družina služila kruh. Ješarji so posebnost Kamne gorice, kjer je rodbina Tonianov okoli srede XIX. stoletja pokupila večino fužinskih deležev, pa kmalu opustila obratovanje. Od pošterovcev, ki jih v Kamni gorici skoraj ni bilo, se razločujejo ješarji v tem, da niso zaposlovali najetih žebljarjev, ampak samo svojo družino in morda naj- bližje sorodnike, a gospodar, ki je za vse vodil račun in blagajno, je bil oče; če ga ni več bilo, pa mati. Jesar je oddajal žeblje poljubnemu fužinarju ali trgovcu v Kropi ali Kamni gorici, recimo nekdanjemu po- šterovcu, ki se je dvignil, da je bil sam trgo- vec; obračunavala sta mesečno. Krepkejši ješarji so vzdrževali zalogo železa sami v svoji hiši in so z gotovino kupovali tudi živ- ljenjske potrebščine, šibkejši so se vzdrže- vali s predujmi na žeblje in z »bukucami«. Nekateri ješarji so vrsto let oddajali žeblje istemu kupcu. Verjetno so bili ješarski žeblji lepši od blaga najetih žebljarjev, ker je ješar pazil na svoj sloves in je svojo zahtevo pri članih družine laže uveljavil. Ješarje je štel narodni gospodarstvenik za hišno obrt. Tudi se niso radi dali prepričati, da so dolžni plačevati zakonite prispevke za nezgodno in bolezensko socialno zavarovanje. Izdelki kamnogoriškili ješarjev so bili deloma še v XX. stoletju izključno sredozem- ski žeblji »satomenti« (sortiiueiiti) z imeni, kakor jih je v Bohinju uporabljal in zapisal Žiga Zois. Proti koncu so jih začeli odrivati v pozabo žeblji za male in normalne železni- ške tračnice, kladevca (kladuca, tračniki). s katerimi so se poslovili zadnji kranjski žebljarji iz Kamne gorice, ko odhajajo v pokoj. K.MEÖKO-,KAJ2ARSKA HIŠNA ŽEBLJARSKA OBUT Ko so se v XVin. stoletju razrahljale pre- povedi glede obrtništva na kmetih, se je v času splošnega gospodarskega zagona začelo hišno obrtno žebljarstvo na Beli pri Kra- nju. Točnih podatkov o času, bližnjih po- vodih začetka in o obsegu pojava pač nihče ne ve. Največ gradiva je zbral doslej Jernej Hafner v Kranju, doma iz Krope, in ga pri- občil v več številkah »Gorenjca« 1915 pod naslovom Ostanki žebljarstva na Kranjskem. Tedaj je na Zg. in Sr. Beli blizu Preddvora kovalo žeblje še 10 kovačev in kovačic, Janez z Bele pa je v prvi svetovni vojni prišel kovat v Kropo v vigenjc na Placu k Jurijevi ješi. Hafner šteje belsko žebljarstvo kot hiš- no obrt, ker je vsaka hiša, kar je bilo kova- ških, imela svojo »fršino«, razen takrat ene, Ferbežarice, trgovke z žeblji, ki ji je kovalo 5 kovačic. Hafner sklepa po enakosti teh- nike, da so tod zasejati žebljarstvo Kroparji, ki so uporabljali »topo« namesto »kobile«; ta je bila v rabi v Kamni gorici in nekoč v Železnikih. Tudi so nekako do 1870 hodili na Belo kovat posamezni Kroparji. Največ žebljarjev je bilo na Zg. Beli, okrog 1890. Hiša št, 51 (stara nuineracija) v Kropi, podrta 1955 zaradi razširitve ceste. Lastuilci so ji bili od 1705 iuzinarji (po vrsti): Pravica. Jeniž, Pegant in Pavlic, ok. 1Ö26 ogomošter (Obermeister) Spodnje fužine Matija Skriba iž Sveč, za njim podjetni .Magušarji, prvi Lovrenc Magušar, Skribov zet 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO leta še kakšnih 70, na Srednji polovico manj. Delali so tedaj »žbice« ali »romarice« t. j. žeblje za čevlje in »coklarje« in so se imeno- vali »žbičarji«, medtem ko so kdaj prej delali tudi žeblje drugih vrst. Nekateri Beljani so kovali tudi manjše stavbne žeblje »ta okro- gle« na pet in šest »žvakov«. Kovali so po- samič kot v Kropi in niso poznali kovanja v dvoje kakor drugod. Čajne so kupovali v butaricah po 25 kg (50 funtov) v Kranju, od koder jih je nabavljal svojim najetim ko- vačem »hautman«, kakor je bila Ferbežarica. Oglje si je preskrboval kovač sam. Jedi niso kuhali v »fržini«. Žeblje so prodali doma ali v prodajalnah okoli in pa Kroparju Mi- klavžu Magušarju, ki je vsak ponedeljek pri- hajal na svoj štant v Kranj. Kot on je imela štant tudi Katarina Solar iz Krope, r. Lazar, v Kamni gorici; njeno mesto je bilo pod vel- bom pri trgovini stekla nasproti cerkve. Beljani kot kmečki ljudje so večji del leta opravljali živino in polje, pozimi pa so ko- vali. Bolj pravi žbičarji, ki so imeli premalo polja, so pa poleti iu jeseni nabirali gozdne sadeže kakor borovnice in gobe ter oprav- ljali razne dnine. Vojščanske žebljarje je opisal Janko Jo- van v Domu in svetu 1903. Njihovo zgodo- vino navezuje na žebljarstvo v Kanomlji pri Idriji. Tisti čas je kovalo na Vojskem še 35 družin s 150 do 200 glavami. Kovač- nice so podobne majhnim kletem, meh na ročni ali nožni pogon stoji za majhnim ognji- ščem. Žebeljnica ni uprta v topo, ampak leži na kobili, kjer jo drži kovač z roko. Vojščan- ski izdelek so čevljarski žeblji »romarji«, »cvikarji« in »jagrovski« pa podkovniki za podkvice ter »volovniki« in »konjaki« za živino. Ena družina naredi na dan 2000 do 5000 žebljev, vsi skupaj pa na leto 8 do 10 milijonov, ki jih domači trgovci razpečajo po Kranjskem, Tirolskem, Primorskem, Istri in Dalmaciji. Kovanje traja na Vojskem le preko zime. Hafner in Jovan navajata v svojih poro- čilih še Kanomljo, Koroško Belo, Mekinje, Kočevsko in Vipavsko kot nekdanje žebljar- ske kraje, ne da bi dala o njih kaj več po- datkov. SPLOŠNI POGLEOI NA KRANJSKO FU2INSKO ŽEBLJARSTVO Za cehovskim najzgodnejše je bilo in naj- dalj je trajalo žebljarstvo pri plavžih, ki so vigenjcem pripravljali pod fužinskim kla- divom cagle, v nadaljnjem postopku pa iz caglov v cajnaricah vlekli čajne ali šibike, ki so jih žebljarji prekovali v žeblje. Železar — individualni lastnik ali deležnik fužine — je bil hkrati žebljarski podjetnik. Žeblji iz Str. 59 iz korošikega fužinsko-žebljarskega reda (Hammer- i 'Nagel- Schmied- und [Drat-Ordnung in dem Herzogtum j Kärnten 1759) z naštevai^jem imen, tež in žebljarskih plač i sredozemskih saiomeniov, veljavnih tudi na Kranjskem i njegovih cajnov so mu večali zaslužek pri železu in ga, ko se je ta zmanjševal, podalj- ševali, kar je bilo ob kopnečih zalogah rude posebnega pomena. Bili so časi od srede XVIII. stol. dalje, ko se predelovanje rude zaradi zastarelih naprav ni več toliko zna- šalo in je izgube pri plavžu pokrivala žeb- Ijarija. Tudi gledano na splošno krajevno korist in na dohodke erarja ni bilo vseeno, ali se je iz fužin vozilo železo ali še enkrat dražji žeblji, ali je živelo od fužine 100 ali pa od fužine in hkrati vigenjcev 300 ljudi. Razumljivo je, da so se vse fužine, ki so le mogle delati iz svoje rude mehko, žilavo žeb- Ijarsko železo, oprijele v XV. in XVI. stol. žebljarstva takoj, ko se je pojavil obsežni izvozni trg zanj, o kasnejših pa vemo, da so postavljale plavže in kladiva zaradi vi- genjcev. Starejše fužine okoli Jelovice (Železniki, Kropa, Kamna gorica s Kolnico in deloma Bohinj) so začele že sredi XVI. stol. v dalj- ših presledkih, po lastni ali tuji zamisli usta- navljati in deloma tudi upravljati nove fu- \ 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zine in jim priključevati žebljarstva. Novih fužin je bilo toliko kot starih (Zagradec, Cabar, Kamnik in v XVII. stol. nekaj časa tudi Hotavlje) in so tudi na nek način po- daljševale življenje starim fužinam. Preko- številni živelj v njih je stoletja dobival za- ])oslitev v oddaljenih novih fužinsko-žebljar- skih podjetjih z enako tehnično ureditvijo. Med »starimi« na eni iti »novimi« fužinami na drugi strani so bili ob zunanji podobnosti bistveni sociološki razločki in pogojenosti. Že čas med ustanovitvijo najmlajše stare fu- žine, ki si ga mislimo okrog 1400, in naj- starejše mlade fužine o. 1560, je opravil v družbenem razvoju svoje. Stare fužine so ob ustanovitvi prejele in v vidnih sledovih do konca ohranile znake srednjeveškega prvot- nega družabništva topilcev, ki so v XIII. in XIV. stol. poznali šele peč (Dovje), ki se ji je potem pridružilo kladivo (Furiant v Železnikih), iz česar je nastala poznosrednje- veška fužina. Ob njej so zrastle potem žeb- ljarne — vigenjci in zaradi vigenjcev caj- narice. Topilna — volkova peč, pozneje plavž in veliko kladivo — norec za cagle sta ostala družabniška — deležniSka, druge na- ])rave (fužinice — cajnarice in vigenjci) so bile individualna lastnina posameznih fuži- narjev: privatizirana je bila tudi tako pro- daja železa in žebljev kakor nabava rude in oglja, ta seveda s pridržki vladarskih regalij. Po 150 letih takšnega razvoja v smeri ka- pitalizma, ki so potekla od približnega časa po ustanovitvi zadnje srednjeveške fužine, niso bile nove fužine od srede XVI. stol. dalje več dcležniške. kakor so bile in ostale stare fužiiu>, temveč so bile in ostale te nove fužine vsevjjrek enolastniške, kakor je pritikalo zgodnjemu in še bolj vsakemu naslednjemu meščanskemu kapitalizmu. To se razume še bolj za žebljarne, ki jim dajemo ime manu- fakture zgodnjega kapitalizma, in za caj- imrice, enako pa tudi za fužino, pod katero mislimo v ti zvezi vedno na skupek volkove peči in velikega kladiva. Poročila o jjostopni drobitvi fužinskih de- ležev na najmanjše dele — oseminštiridese- tine, o rasti in padanju števila deležnikov, o zbiranju fužinskih deležev v rokah malo- številnih mogotcev, o obratnih primerih gi- banja deležev ipd. nas prepričujejo o živah- nem gospodarskem vrvenju v starih fužinah, na katerega je odločilno vplival trg žebljev. Zanj so se zanimale desetine fužinskih delež- nikov — gospodov in stotine žebljarjev in fu- žinskih kovačev pod visokimi škodlastimi strehami kvartirjev, v katerih so zgoraj bi- vali gostóvi-delavci, spodaj pa hišarji — go- spodarji. FUŽINSKI DNEVI V »obdelovanju dni« v starih fužinah so se vrstili fužinarji po stoletnem redu. Osem deležnikov zgornje ali spodnje fužine v Že- leznikih 1. 1501 je imelo na voljo uporabo fu- žino teoretično vsak 35 dni ali skupaj 280 dni v letu. Zaradi popravil, pomanjka- nja rude in drugih zamud je bilo praktično mogoče obdelati skupno recimo le 240, vsak deležnik torej 30 dni, porazdeljenih na tedne, pač med letom. Podrobnih zapiskov vrst- nega reda iz prvega časa ni, kakor tudi ne, če so bili vsi deleži še ali že enako veliki. Ko se je 1568 ali prej zvišalo število deležev vsake fužine v Železnikih na 16 deležev, je na en delež ali deležnika, če so vsi imeli po en in enak delež, padlo število dni od 30 na 15 na leto. Pri številu 48 deležev, znanem prvikrat 1743, je število dni enega deleža padlo na tretjino iz leta 1568, torej na 5 dni, pri čemer je ostalo. Teh 5 dni, če se niso kakšno leto ali mesec zaradi višje sile skrčili na 4 ali celo 3 dni, je fužinar z enim deležem imel pravico v letu »obdelati«, se pravi zanje tri- do petkrat uporabiti za svojo rudo vol- kovo peč in za izkovanje volkov v cagle ve- liko fužinsko kladivo, toda ne vse dni zapore- doma, temveč razdeljeno na določene teden- ske vrste (Reihenwochen). Kdor je danes' Novatlobiio. še ročno pobijanje žebljev v Kamni gorici. Pla- ninčai-ji. žeblji za gojzerice, se umikajo zadnji — gumiju 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO topil rudo, je prišel jutri na vrsto za kovanje \ caglov, ko bodo že zasipali peč z rudo na- I slednika. Ko bo prvi pojutrišnjem že vlekel i čajne, bodo drugemu kovali cagle, tretjemu topili rudo itd. Delo peči in drugi dan delo ; kladiva za istega deležnika se je štelo kot ; delo enega dne. S tem enim dnem je deležnik ¦ obdelal tolikšen del svojega fužinskega de- ' leža, kolikorkrat bo predvidno ali po obra- ; čunu prišel s svojim deležem to leto na vrsto ^ za takšno enodnevno obdelavo deležnega ( dne, ki je v resnici trajala dva dni. ! POGLED NA OSKRBO KOROŠKEGA ŽEBLJARSTVA Z NAPRAVAMI IN ŽELEZOM Kakor pogrešamo za prikaz kranjskega žebljarstva več gradiva, raziskav in primer- jav na polju gospodarstva, tehnike, družbo- slovja, ljudske kulture, jezika ipd., tako in še bolj se pozna to pomanjkanje pri Koroški. Na srečo imamo pri roki uradno zanesljiv se- znam koroških kladivarskih fužin, žebljarn ipd. z imeni lastnikov iz 1759, po katerem prinašamo v zgoščenem izvlečku našemu žebljarstvu podobne pa vendar lastne ko- roške značilnosti kot primerjalno gradivo. Narava in gospodarska politika sta odre- jali koroški trgovini že od srednjega veka smer na jug. Koroško, nekdaj kot »noriško« sloveče železo iz Hüttenberga si je na poti skozi »deželo kladiv« postavilo stotino pre- delovalnih fužin, med njimi 39 cajnaric ozi- roma cajnarskih kladiv na strežbo 82 žeb- Ijarskim ješam s 410 nakovali za ravno to- liko parov kovačev. Cajnarice in ješe so bile zlasti v Kanalski dolini, ob Dravi niže Spi- tala, v srednji Koroški okoli Trga (Feld- kirchna), po nekaj v Velikovcu, v Bistrici v Rožu in drugod. Na štiri cajnarska kladiva je prišlo povprečno eno večje ali veliko fu- žinsko kladivo (balos v Tržiču, Wallosch na Koroškem), poleg teh pa še nekaj največjih in veliko število v druge namene služečih kladiv. Zebljarne (Nagel-Schmidten) niso tako iz- kazane, da bi vedeli kakor pri nas za število vigenjcev (mislimo, da tudi za koroške raz- mere smemo uporabljati koroški izraz »vi- genj« za kovaško in torej tudi žebljarsko ješo), pač pa poznamo število ješ vsakega po- sestnika; največ ješ enega lastnika v enem kraju je bilo 9, najmanj pa v drugem kraju ena ješa drugega lastnika. Tisti z 9 ješami je imel skupaj 16 ješ za 160 kovačev z 8 caj- naricami in z balos-kladivom. Nobena žeb- Ijarna ni bila v sklopu kakega plavža, ki jih je bilo na Koroškem poleg Hüttenberga le nekaj manjšega pomena. Za redno in zadost- no oskrbovanje žebljarn s čajni so imeli Ko- rošci v primerjavi s Kranjsko dvakratno šte- vilo majhnih in večjih kladiv, predvsem pa koroško »koreniko« (Würzen) Hüttenberg, čeprav je bila pot železa od rude do cajnov tam daljša, bolj posredna in zapletena. Pomemben je bil močno drugačni značaj lastnikov koroških žebljarn. Zgoraj omenjeni največji podjetnik Seidner in nasledniki po imenu je bil meščanskega porekla. V Kanal- ski dolini je bilo v rokah petih lastnikov (treh plemiških, dveh meščanskih) enajst žebljarn z 31 ješami. Še močneje so bili za- stopani plemiči v lastništvu fužin. Koroško žebljarstvo in fužinarstvo je bilo trdno za- sidrano v višjih slojih in je poznalo trše pri- jeme glede discipline, o čemer priča tudi na- vedena izdaja fužinsko-žebljarskega reda. Kako so se spremenile razmere v naslednjih burnejših časih, kakršne poznamo iz zgodo- vine našega kovaštva, bi razbrali iz gotovo obilnega gradiva in slovstva, če bi nam bilo dostopno. Malo primerjave dveh sosednih, po izdelovanju in trgovini žebljev skoraj ena- kih dežel se je zdelo koristno. OPOMBE Milliner Alfons, Gesdiiehte des Eisens in Krain, Görz und Istrien. Wien I'm .{/Kratica Mü). — Hammer-, A'agel- schmied- und Drat-Ordnung in dem Herzogthuni Kärnten, Wien 1799 (Kratica HA). ~ Blazniik Pavle, O podeželski oJ»rti na loškem ozemlju. Loški razgledi 1959 (Kratica BI). — Kragl Viktor, Zgodovinski drobci župnije Tržič. 1956 (Kratica Kragl). — Mohorič Ivan, Zgodovina fužin ob Bi- strici pri iKamniku, Kronika 195?, št. 1 in 2 i(Kra.tica Mo). — Isti, Pravila bratovščine kovačev in ključavničarjev v Skotji Loki iz leta 1678. Loški razgledi 1956, str. 103. — Isti, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, Ljubljana 1937 (Kratica Mo). — Verbič M., Bohinijsko rudarstvo in fužinar- stvo konec XVIII. stol. Kronika 1956 str. 6. — Zontar dr. Josip, O našem starem žebljarstvu. Loški razgledi 1955, str. 85 (Kratica Žo). — Jože Gašperšič. Lošti žeblji in Žeb- ljarji. Loški razgledi 1957. — Isti, Vigenjc. Vodniki Tehni- škega muzeja Slovenije, Ljubljana 1956 (.Kratica Vig). — Isti, Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stol. Kronika, Ljubljana 1959. — Kurt Käser, Eieenverarbeitung und Eisen- handel, Wien-Düsseldorf 1932. — Hans Pirchegger, Das stei- rische Eisenwesen bis 1564, Graz 1937. — Hans Pirchegger, Das steierische Eisenweson von 1564 bis 1625, Graz 1939. Dr. Kozmi Ahačiču, Tržič, in I. Ravniku v Železarni Jesenice se iskreno zahvaljujem za podatke o zadnjih trži- ških oziroma bohinjskih žebljarjih. 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O ZGODOVINSKEM IN ARHITEKTONSKEM RAZVOJU TARTINIJEVEGA TRGA V PIRANU BREDA KOVIC IN MIROSLAV PAHO? UVOD Razlogov za pisanje pričujoče razprave je bilo več. Predvsem je italijanska literatura o Piranu Tartinijev trg popolnoma zanema- rila. Razen bežnih opisov nekaterih hiš, kot n. pr. »benečanke« in občinske palače, ste- brov za zastave in nekaj besed o pristani- šču, ni ničesar napisanega. Nikjer v litera- turi niso zabeležene spremembe zadnjih sto petdeset let, čeprav so bile takšne, da so ta predel mesta spremenile v upravno, pro- metno in trgovsko središče. V zadnjih deset- letjih ima v našem mestu vedno večjo vlogo tudi turizem. Iz katerekoli strani pridemo v Piran, nas pot nujno pripelje na Tartini- jev trg. Tega si vsakdo najprej ogleda in najbolj vtisne v spomin. Po drugi strani je najdba številnih virov, ki jih italijanska hi- storiografija ni upoštevala, dala zgodovin- skemu opisu novo pobudo. In končno so se oblastni in upravni organi, društva in go- spodarska podjetja lotili v preteklem letu obnavljanja prvih zgradb na Tartinijevem trgu. Zaradi njegovega osrednjega položaja, predvsem pa zaradi historičnih arhitektur, ki so vključene v venec stavb okoli trga, je jasno, da morajo biti vsa dela na fasadah historičnemu okolju primerno in tehnično pravilno izvršena. Da pa bi bilo mogoče kronistično jasno beležiti spremembe, ki jih terjajo nove potrebe, je najprej treba vedeti, kakšno je bilo stanje pred temi spremem- bami, ki jih mora kronist beležiti. Poleg tega Tartinijev trg naravnost sili, da bi ga uredili. Za dobro ureditev pa je potreben podroben študij, ki naj upošteva vse možne elemente, te pa lahko nudijo zgo- dovinarji, umetnostni zgodovinarji, arhi- tekti itd. Toda za takšno delo je treba ob- delati gradivo, ki ga nudijo arhivi in spo- meniki. Zato ne bo odveč, če poskušamo po- dati dostopni del tega gradiva v obliki opisa o nastanku in razvoju Tartinijevega trga, najvažnejših objektov na njem, ter s tem skromno prispevati k osvetlitvi spomeniške problematike mestnega središča. Ni namen tega opisa podajati tehnične rešitve in pred- loge. To je delo sposobnih arhitektov, ki imajo smisel za zgodovinske arhitekture in stare urbanistične enote. Arhitekti se pa mo- rajo nujno držati veljavnih konservatorskih načel. Ker bi opis nastanka in razvoja trga ter umetnostnozgodovinska opredelitev nje- govih arhitektur to delo dokaj olajšala, pred- vsem pa, ker tak opis v resnici manjka, naj bo pričujoča razprava uvod v širše razglab- ljanje, ki naj bi zajemalo vso problematiko današnjega mestnega središča v Piranu. KRATEK RAZVOJ MESTA Mesto Piran je nastalo v petih razvojnih fazah. Zahodni, najstarejši del, Punta ime- novan, je nastal na rtiču. Bil je že v VII. sto- letju obzidan. Center tega dela je bil na se- danjem Prvomajskem trgu, kjer je še v XIII. stoletju stala občinska palača. Drugi, seda- nji osrednji del mesta je začel nastajati ko- nec XIII. stoletja, kmalu po beneški oku- paciji občine. Ta del mesta je nastal okoli notranjega zaliva oziroma pristanišča, ob sedanji ulici IX. Korpusa, ob Bolniškem ko- lovozu, Rozmanovi ulici in delno ob Ulici Svobode. Imenovali so ga Poljska vrata (Porta campo), kar dokazuje, da je bil do tedaj še nezazidan, ker je nastal izven vrat tega imena. Obzidali so ga leta 1452, o čemer priča kamenita napisna plošča na ohranje- nem delu severnega obzidja ne daleč od žup- nišča. Zvezo s svojo okolico je imel tedaj Piran po prvih Vratih v Rašpor. Tretji, jugozahodni predel mesta je nastal po letu 1452 in je bil obzidan med leti 1475 in 1534, ko je nastalo sedanje mestno ob- zidje. Ta del mesta so imenovali Marciana. Četrti mestni predel, imenovan Borgo, je nastal med XVI. in XVIII. stoletjem ob se- danji Tomšičevi, Marksovi, Marušičevi,- Aškerčevi ulici ter ob Gradnikovem trgu vse do griča Mogorona. V tem času je ob- zidje izgubilo svojo obrambno funkcijo, zato je ves ta predel ostal neobzidan. Peti mestni predel je nastal v avstrijskem času na morskem nasipu vzdolž obale od sedanjega notranjega pristanišča do tovarne mila Jadranka na cesti za Portorož. Tak je po vsej priliki zazidalni razvoj na- šega mesta. Vendar v piranski historiografiji cesto naletimo na teorijo, ki govori o tem, da sta se v XV. stoletju vključila v novo ob- zidje (1475) mesto Piran, t. j. sedanja Punta in starorimsko naselje Marciana ob jugo- vzhodni obali. Ta teorija je težko sprejem- ljiva. Predvsem bi njeno sprejetje pomenilo zanikati mestu ves teritorialni razvoj med VII. in XIX. stoletjem. Po drugi strani pa so vsa povojna sondiranja na krajih, kjer bi naj nekoč stalo naselje Marcina, dala po- vsem negativne rezultate. Logično je, da je prvotno naselje stalo na rtiču in da se je širilo od notranjega zaliva 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO v smeri proti odprteniu morju. Vsekakor je bil v VIL stoletju n. e. obzidan samo ta del današnjega mesta. V pisanih virih ni go- vora o Marciani kot naselju, čeprav je enkrat imenovan patriarh Marcian, ki naj bi bil rojen v Piranu. Kako se je staro mestno je- dro razvijalo v svoji notranjosti, lahko samo ugibamo. Vemo, da je imelo štiri mestna vrata, od katerih so samo ena vodila na kopno (Porta campo ali Poljska vrata), druga tri vrata pa na morje. Vemo tudi, da so v notranjosti tega predela najkasneje v XIII. stoletju sezidali utrdbo, imenovano grad. Tu je imel svojo rezidenco oglejski gastald. Ko je prešlo mesto na komunalno upravo, je imelo, kot rečeno, občinsko hišo na Prvo- majskem trgu, katerega so še pred nedav- nim imenovali Stari trg. To je vse, kar se da z gotovostjo reči o notranjosti stare Punte. Ugotovljeno je, da je tedanje kopno obzidje potekalo v smeri severovzhod - jugozahod s podnožja cerkvenega griča do sedanjih Osrednjih vrat. Ce izvzamemo cerkev sv. Petra, ki je stala že leta 1272,^ so šele Benetke začele s prvimi gradnjami izven starega obzidja. Arhivski viri nam poročajo o mestni četrti Porta cam- po šele v XIV. stoletju. To je namreč mestna četrt, ki je s severne strani obkrožala notra- nje pristanišče. Šele kasneje je nastala mest- na četrt, ki je zaprla pristanišče z južne strani. Najstarejše stavbe tega mestnega pre- dela segajo v začetek XV. stoletja. V drugi polovici XV. stoletja so ves novi del obzi- dali. To se je zgodilo predvsem zaradi turške nevarnosti.^ Izven obzidja, ki se je zaklju- čilo pri mestnih vratih Marciana, se je Pi- ran razvijal v drugi polovici XVI. in v XVII. stoletju. To je bil četrti mestni predel, ki razen skladišča soli ni imel starejših stavb. Šele Avstrija je v Piranu gradila peti mest- ni predel na nasipih, ki so delno nastali ob obali zaradi razširjenja kopnega po nanosih, deloma pa bili umetno narejeni v XIX. sto- letju.' Ker nas pa vse to trenutno le delno za- nima, se obrnimo sedaj na historično ozadje, ki je prisililo Benetke, da so pričele zidati izven starega obzidja. Benetke so našle Piran v notranjih razprtijah. Trinajsto stoletje po- meni za Piran stoletje notranjih strankarskih bojev zaradi politične nestabilnosti, ki je te- daj vladala v Istri nasploh. Boji med Benet- kami in oglejskim patriarhom so povzročili politični razcep tudi v Piranu. Tu sta na- stali beneška in patriarhova stranka, ki sta bili v stalnih medsebojnih bojih za oblast. Iz kompromisnih elementov obeh je nastala avtonomistična stranka, kateri se je posre- čilo omejiti tako patriarhove kot beneške pravice in postaviti oblast na osnovo komu- nalne ureditve.'' Motili bi se, če bi mislili, da je bil poslej mir, kajti prvi beneški po- testati poročajo o notranjih strankah in sta- tuti iz leta n07 prepovedujejo uporabljati notranje utrdbe za strankarske bojc.^ Benetke so se hotele postaviti nad stranke in čimbolj osredotočiti oblast v svojih rokah. Zato je nastala tndi misel o gradnji nove občinske palače izven obzidja. NASTANEK PRVIH PALAČ Občina — historiat in funkcija: Temeljni kamen občinski palači je položil potestat Matteo Manolesso 7. marca 1291. O tem nam poroča kamcnita napisna plošča v veži se- danje občine. Kandier je najbrž od tod pre- vzel svojo notico v delu »Fasti profani« k istemu letu.* O zidavi palače poroča register plačil, kjer je tedanji blagajnik zapisoval izplačila v zvezi z gradnjo.' Seveda sc grad- nja ni končala v enem letu. 7. aprila 1307 je občina Piran kupila v Benetkah šestnajst maccsnovih tramov in šest žaganih strešnih leg, ki jih je potrebovala pri gradnji občin- ske palače.* 5. oktobra 1316 je beneški senat dovolil Piranu kupiti in odpeljati 10.000 strešnikov za kritje občinske palače.* Morda so jo tako dolgo gradili zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vsekakor pa so bila ta prva dela zaključena najkasneje do leta 1318. Palača pa ni bila tedaj popolnoma go- tova, kajti leta 1367 imamo nova poročila o delih na občinski palači. Ohranjeni regi- ster izplačil iz tega leta nam navaja pri- bližno 50 zapisov o delavskih plačah za dela na tej stavbi. Naj navedemo primer: »Libras XIII., soldos IL, parvos III ad magistro Ja- cobo Murario ideo quod laboravit ad pala- cium potestatis Pirani«. Kaj so delali na stavbi, tedaj ni znano. Morda je nastal ob- činski stolp, morda nadzidki, ki jih vidimo na Carpaccijevi sliki, morda pa je šlo za prve prezidave v notranjosti ali na fasadah. Sodimo, da so se tedaj pojavili na občinski palači prvi gotski elementi. V kasnejših sto- letjih je bilo na fasado vzidanih okoli 10 na- pisnih plošč,"" ki so verjetno poročale o raz- nih restavracijah in prezidavah. Te plošče so sicer ohranjene, vendar so bili napisi iz- brisani v dobi francoske okupacije na za- četku XIX. stoletja. O tem, kako je bila občinska stavba orien- tirana in čemu je služila, imamo tri poročila. Prvega nam je podal Kandier v časopisu L'Istria za leto 1852." Po njem ga je prevzel Caprin'2 in končno Morteani.^ä Kandier nam pove, da je bila glavna fasada orientirana na Poljski trg, ki je bil med palačo in log- 22 . Načrt mesta Pirana po: G. Caprin, L'Istria nobilissima. a) ohčins-ka palača (1291), b) o-bČinski stolp, c) pokrit hod- nik (liago), d) loggia (1572), e) m&snica, f) ribarnica, g) za- stavljalnica (1634), h) fonticum (1301). i) steber za zastavo sv. Jurija (1466), 1) steber za zastavo sv. Marka (.1466), m) obzidna stolpa pri vhodu v malo pristanišče, n) dvižni most ((1578), o) pomol {prvi del 1343., drugi del 1540., tretji del 1791.), p) mali pomol, q) bolnica ali laizaret, r) gostilna, s) ostanki starih mestnih vrat, t) prva Rašporska vrata, u) oporniki zidu za cerkvijo ,(1668—1812), v) stara gaiStal- dova hiša, x) občinska palača pred prihodom Benečanov, z) vodnja(k (1776). 1. cerkev sv. Jurija i(1345—1657), 2. cerkveni stolp (.1609). 3. baptisterij, 4. cerkev sv. Pclegrina (1549), 5. cerkev Ma- rije Tolažnice, 6. cerkev Marije Snežne, 7. cerkev sv. Fran- čiška (1501), 8. -samostan sv. Frančiška, 10. kapela sv. Kata- rine, 11. cerkev sv. Filipa (1374), 12. cerkev sv. Petra '(1278). 13. cerkev sv. Stefana, 14. cerkev sv. Donata, 15. kapela sv. Jakoba na Poljskih vratih, 16. cerkev sv. Andreja, 17. cerkev .Marije Zdravja, 18. cerkev sv. Nikolaja pri obzidju, 19. cerkev sv. Mohorja in Fortunata, 20. cerkev sv. Roka, 21. cerkev sv. Nikolaja v pristanišču. 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gio, to je na severovzhod. Jugovzhodna fa- sada je gledala proti notranjemu pristanišču, tretja proti Ribiškemu trgu, ki je bil na pro- storu med občino in fonticumom. Četrto pro- čelje stavbe, to je severnozahodno, je bilo naslonjeno na staro mestno obzidje, ki je ločevalo Poljska vrata od Osrednjih. Kand- ier navaja naslednjo prostorsko razporedi- tev stavbe: v pritličju so bili prostori za skladišča in zapore ter prostor za pisarne. V zgornjem nadstropju je bila ob stopnišču manjša dvorana, poleg nje na desni in levi prostori za pisarne. Na sredi, verjetno z okni proti morju, dvorana Velikega sveta. Na Ri- biški trg se je odpiral »liago« ali pokrita te- rasa. Morteani nam daje nekoliko izčrp- nejše poročilo in navaja v I. nadstropju urade vicedominov in cenilcev, dvorano Ve- likega sveta, in stanovanje potestata. V prit- ličju navaja na eni strani urade občinskega glasnika in oskrbnika ter orožarno, na drugi strani pa zapore in stanovanje rabljev. Ca- prinov funkcionalni opis prostorov je enak Morteani jevemu. Arhitektonski opis občinske palače: Naj- verodostojnejši vir o nastanku in zidavi stare občinske palače je še danes ohranjena ka- menita napisna plošča, sedaj vzidana v veži nove občinske stavbe. Besedilo se glasi: SIT TIBI CHRISTE DATA HAEC DOMUS INITIATA PRESENTI DIE SEPTIMO INTROEUNTE MARCIO AN M C C NONAGESIMO^ PRIMO INDICTIONE IUI HEG DOMUS VTILITER FACTA TEMPORE POTESTATIS VIRI NOBILITATIS MATHEI MANOLESSI Q. FECIT HVNC LA- PIDEM SCRIBI ET DE PRECEPTO EIVS EGO PAVLVS NOIE SCRIBSI (»Naj bo tebi, Kristus, podarjena ta hiša, ki se je začela, graditi danes, 7. nastopajo- čega marca, leta 1291 v 4. indikciji. Ta hiša je bila koristno narejena, ko je bil potestat mož iz plemstva Matej Manolesso, ki je na- ročil, naj se napravi na tem kamnu napis in sem ga po njegovem ukazu jaz, Pavel po imenu, vklesal.« — Opomba: Matej Mano- lesso je v raznih letih svojega županovanja zgradil občinsko palačo, morda tudi del fon- tika in samostan ter cerkev sv. Frančiška. Pavel, ki je vklesal napis na občini, se nikjer drugje ne omenja) Prvotno lice te stavbe nam ni niti pisme- no niti kako drugače sporočeno. Ker je bila, kot pravi zgoraj citirani napis, gradnja za- četa ob koncu XIII. stoletja, je morala stav- ba nositi pečat romanskega sloga. Kaj več o njeni prvotni obliki ni mogoče reči, kajti palača na žalost ne stoji več, prav gotovo pa so se morali ob njeni porušitvi v drugi polovici preteklega stoletja pokazati zani- mivi in oprijemljivi detajli, iz katerih bi se dalo sklepati na njeno najstarejšo obliko. Prva nam znana slika, ki v ozadju za glav- no figuralno skupino med drugim prikazuje delni videz stare občinske palače, je platno slikarja Vettora Carpacela iz leta 1519 (na- ročeno za cerkev sv. Frančiška in predstavlja »Mater božjo v družbi šestih svetnikov«). Kot je razvidno z omenjene slike, je bila občin- ska palača še na začetku XVI. stoletja okra- šena s cinastimi nadzidki, podobno kot je to ohranjeno na koprski pretorski palači. Dobro je viden tudi mestni stolp, ki je bil, kot kaže slika, prislonjen ob levi vogal jugo- vzhodne fasade. V njegovem spodnjem delu je vidna celo gotska monofora. Druga ohranjena slika, ki nam zelo dobro predstavlja staro občino in skoraj vse stavbe severovzhodne strani današnjega Tartinije- vega trga, je litografija A. Tischbeina: »Man- dracchio di Pirano« iz leta 1842. Na njej je skoraj v celoti vidna vzhodna fasada občin- skega poslopja, ki je orientirana proti no- tranjemu pristanišču. Stavba je dvonad- stropna, masivna, raztegnjena, mirno poči- vajoča kamnita gmota. Streha je krita s korci, prejšnjih cinastih nadzidkov ni več, ravno tako manjka mestni stolp. Nekako v srednji osi te fasade je vhod, ki ga tvori po- krit portik (vhodna lopa) na štirih stolpih. Trokapna streha portika - krita tudi s korci — se v višini prvega nadstropja nasla- nja na stavbo. V pritličju sta na desnem krilu stavbe še dve pravokotni vratni odpr- tini, prva večja, skozi katero se vidijo v nad- stropje vodeče stopnice, druga manjša, ki imajo nad nadvratno preklado še pravokot- no odprtino z železno kovano mrežo. Vhodna vrata pod portikom niso vidna na tej sliki. Ob vznožju stavbe je po vsej dolžini viden izstopajoč kamnit podstavek (zokelj), na ka- terem so posedali meščani in v prijetnem pogovoru opazovali živahno dogajanje v pri- stanišču. Okenske odprtine prvega in drugega nad- stropja so kaj različne in se komaj drže ho- Stara občinska palača po risbi G. De Franceschija časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika rizontalne osi, medtem ko pravilne verti- kalne razporeditve sploli ni. V stilnem oblikovanju okenskih odprtin prvega nad- stropja so dobro vidne različne prezidave, ki jih je palača doživljala skozi svoj nekaj- stoletni obstoj. Od desne proti levi si slede okna naslednjih oblik: prvi dve sta po obliki enaki, enostavno pravokotni s kamnitimi okviri z majhnim napuščem na vrhu in kon- zolno okensko polico spodaj. Zapira ju že- lezna kovana mreža in lesene polne polk- nice. Nad portikom sta dve okenski odpr- tini, ki pričata o prezidavah v času rene- sanse. Po obliki sta enaki, zgoraj polkrožno zaključeni, z dvema iz zidne površine iz- stopajočima pilastroma; pod okensko polico pa je pri obeh vidna pravokotna napisna plošča, ki prav gotovo poroča o tedanjih preureditvah na stavbi. Med obema ravno- kar opisanima oknoma je vidna v fasado poglobljena trikotna niša z neko poprsno plastiko. Tudi pod spodnjo stranico te niše je kamnita napisna plošča, plastično deko- rirana. V horizontalni smeri sledi sedaj lepa got- ska nionofora, na vrhu trolistno zaključena in z napisno ploščo pod okensko polico, ter končno bifora — lep renesančen arhitekton- ski element. Vseh pet oken vrhnjega nadstropja je eno- stavne pravokotne oblike, se pa med seboj nekoliko razlikujejo po velikosti. Med tako opisanima horizontalnima vrstama okenskih odprtin je nekoliko iz osi stavbe vidna pla- stika krilatega leva, simbola beneške repu- blike. Stoji na kamniti konzolni plošči. Na fasadi je raztresenih še nekaj napisnih plošč in heraldičnih znakov, verjetno piranskih potestatov. ki so bili soudeleženi pri raznih prezidavah palače. Vsi ti po obliki različni arhitektonski ele- menti ustvarjajo na sicer strogi fasadi videz nemira in razgibanosti, kar je vključevalo palačo v pester in slikovit ambient piran- skega mandrača. Kot verodostojen vir o podobi občinske stavbe iz srede XIX. stoletja nam je ohra- njena fotografija, ki jo je izdelal Alfredo Pettener. čigar potomci so še do nedavnega imeli SVOJ atelje v Piranu. Tudi ta fotografija nam prikazuje jugo- vzhodno fasado, toda iz takega stava, da je vidna tudi severna, po svoji funkciji glavna fasada. Od prejšnjega opisa se na jugo- vzhodni fasadi ni nič izpremenilo, zato ga tudi ne bomo ponavljali. Edina razlika je v tem, da je tu odstranjena pokrita vhodna lopa in so zato na fotografiji dobro vidna vhodna vrata. So pravokotna ter nad vratno preklado trikotno zaključena. Ce bi bilo v tem polju kaj upodobljeno s fotografije, ni mogoče ugotoviti. Na severno fasado je prislonjeno zunanje kamnito stopnišče z zidano ograjo, ki je vo- dilo v gornje nadstropje. Ta fasada ima dvoje vratnih odprtin: eno v pritličju in eno vrh stopnišča v prvem nadstropju. Poleg zad- njih je vidna kvadrifora, kot kaže enaka že opisani bifori na jugovzhodni fasadi. V knjigi Giuseppa Caprina: »LTstria no- bilissima« najdemo piransko občinsko pa- lačo upodobljeno v perorisbi (avtor G. De Franceschi). Od prejšnjega opisa ni izpre- mcmb, pač pa je tu dobro vidna jjovezava občine s staro loggio, katero pa je tedaj na- domestila že nova stavba kazine. Nadstropni hodnik, ki je gotovo moral že biti prenov- ljen, podpirajo trije polkrožni oboki z dvema vmesnima slopoma. Na sliki sta dva oboka že zapolnjena s steno, le tretji slviži proste- mu prehodu med trgom Poljskih in trgom Osrednjih vrat. Hodnik ima v prvem nad- stropju poleg košarastega loka, ki služi vho- du, še pet okenskih odprtin, na vrhu seg- mentno zaključenih. Okna so med seboj ločena po šestih iz zidne površine izstopa- jočih pilastrih. Streha hodnika je delno dvo- kapna in delno enokapna (zaradi novejše zadaj stoječe stavbe, na katero je ta del hodnika prislonjen) in krita s korci. Ce sedaj na kratko povzamemo vse, kar je iz ohranjenega slikovnega gradiva raz- vidno, vidimo naslednje: O podobi prvotne občinske stavbe iz konca X111. stoletja nima- mo zanesljivih podatkov. Na začetku XVI. stoletja je imela še cinaste nadzidke in ob levem jugovzhodnem vogalu mestni stolp, katerega so kasneje porušili. Zanesljivo ve- mo, kakšno je bilo njeno pročelje, orienti- rano proti mandraču ob koncu XV1I1. sto- Detajl slike Vettora Carpaecia iz leta 1519, kjer je na desni polovici slike viden del občinske palače z mestnim stolpom 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letja. V tem tristoletnem razdobju je doži- vela stavba številne prezidave in dopolnitve, kot to jasno kažejo posamezni arhitektonski detajli, pripadajoči raznim stilnim obdob- jem. Vse te dokaze častitljive starosti je ohra- nila do svojega žalostnega konca, ko so jo občinski očetje, ki niso znali ceniti njene zgodovinske vrednosti, dali porušiti v letu 1877. Fonticum — historiat in funkcija: Skoraj istočasno kot občinsko palačo so piranski oblastniki zgradili fonticum ali tržnico oz. skladišče žita in moke. O tej stavbi nam ohranjeni viri ne povedo mnogo. Kandier nam v »Fastih« poroča, da so začeli zidati fonticum leta 1501. Po vsej verjetnosti je bil zgrajen v romanskem slogu, a kasneje mor- da gotiziran. Vsekakor je bil razdeljen na najmanj dva velika prostora, od katerih je eden služil za žito, drugi za moko. Zgradba je stala v smeri severozahod - jugovzhod z daljšo stransko fasado, obrnjeno proti no- tranjemu pristanišču. Po obliki tlorisa, ki sta ga objavila v svojih delih Kandier in Mor- teani, sklepamo, da je bilo skladišče žita na jugovzhodni strani, kar bi funkcionalno ustrezalo, ker so večino žita uvozili po mor- ski poti in ga je bilo najprikladneje razto- voriti takoj pri vhodu v pristanišče in pre- peljati skozi najbližja vrata v skladišče. Po istem tlorisu sklepamo, da je bilo skladišče za moko na severozahodni strani poslopja z vhodom s tedanjega ribiškega trga. Ta je bil bližji mestnemu obzidju, torej priklad- nejši za kupca, malega človeka ali obrtnika, ki je moko potreboval pri svojem domačem ognjišču. Verjetno sta bili obe skladišči že konec XVL stoletja združeni tako, da je bila vsaj delno odstranjena vmesna stena. Tedaj pa se v zgradbi pojavi še tretja ustanova — zastavljalnica (Möns pietatis, Monte di pi- eta), ki je s svojima pisarnama zavzela se- verovzhodni vogal. Zgradba fontika pa je morala biti že v zelo slabem stanju. Kmalu se namreč pojavi potreba po njeni restavra- ciji. Zastavljalnica m fontik sta se restav- racijskih del lotila ločeno. Najprej se je obnavljanja lotila zastavljalnica, hi si je v tridesetih letih XVII. stoletja uredila no- tranje stopnišče, vodeče iz pritličja v prvo nadstropje. Iz virov namreč izvemo, da so v pritličju shranjevali težke predmete iz že- leza, bakra in brona, v prvem nadstropju pa dragocenosti iz srebra in zlata in drage kamne.''' Napisna plošča na severni fasadi sedanjega sodišča iz leta 1635 nam pove, da so sklenili popraviti zastavljalnico v času Giovannija Rainerja, kapitana v Rašporju in začasnega delegiranega sodnika za Istro. Toda dela niso bila tedaj opravljena. Viri nam povedo, da je bilo leta 1635 in 1656 več sej sveta, na katerih se je šele razpravljalo, kje in kako se naj dobi za popravila potre- ben denar.15 Yeč virov imamo o fontiku. To so razne >Terminazioni sistematiche« iz XVIII. stoletja, ki govore le o administra- tivni ureditvi skladišča in ne o hiši kot taki. O njej nam govori le napisna plošča, vzi- dana v severni fasadi sodišča, ki pravi, da je bil fonticum »spravljen v to elegantnejSo obliko« v času potestata Melchiorja Zena ter sindikov Pietra Caldana, Dominica Apollo- nia in Francesca del Senna. Ista plošča nam pove, da so poleg teh stala podobna vrata zastavljalnice, tem zelo sorodna in ki so jim služila za vzor.'* Sklepamo lahko torej, da je uprava zastavljalnice dala mestnim očetom pobudo, da so se lotili obnovitvenih del fontica. Kot omenjena plošča pove, so bila ta dela izvršena leta 1638. Vendar prav nič ne vemo, kakšno podobo je stavba tedaj imela. Prav gotovo so jo okusu časa primer- no barokizirali in zato ne bo odveč, če po- skušamo opisati ohranjena vrata fontica in zastavljalnice ter mestna vrata sv. Jurija, nastala približno v istem času, ki so danes prislonjena ob levo krilo poslopja sodišča. Fonticum — ohranjeni arhitektonski de- tajli: Oboje vrat tako zastavljalnice kot fon- tika so vzidana v severni steni današnje pa- Panorama Pirana iz XVII. stoletja po sliki nezuanega slikarja, ki jo hrani piranska stolna cerkev ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lače sodišča. Po obliki so skorajda povsem enaka, ker so, kot povedano, ena služila za vzor drugim. Portal fontica je pravokotne oblike. Po- vršina vratnih podbojev posnema gradnjo iznienjajočih se večjih in manjših kamnitih kvadrov. Na nadvratni prekladi je name- ščenih pet baročnih grbov, od katerih je srednji večji od stranskih. Nad njimi pa je j)ravokotiia kamnita plošča z napisom: AEDES FRUiMBNTARIAS COMMUNITATIS AERE A MAIORIBUiS MCGCII EXTRUTAS PATRIE UTILIORI BONO AC EVIDBNTIOß/I FRUGI CONSULENTES HANG IN ELEGANTIOREM FOKMAiM REDUCBNDAS LABORAVERE ILLmus D. MELCHIOR ZENO POTESTAS SP. DD. DOMINICUS AiPOLLOlNIO. PETRUS CALDANA. FRANCISCUS A SENNO SINDI. MDCXXXIIX QUARTO NONAS MAH UNDE PRODIGIUM AC ABDE MONTEM HIC PARBNTBM A FRUMENTO PIETATEM ILLIC MIRARE NATUM (»Da so se žitnice, z občinskimi stroški od prednikov leta 1302 zgrajene, v to elegant- , nejšo obliko predelale, so se v skrbi za večjo korist domovine in zaradi večje preglednosti trudili: prosvetljeni g. Melchior Zeno, po- testat — ugledni gg. Dominik Apolonio. Pe- ter Caldana. Frančišek plemeniti Senno sin- diki. — 1638 7. maja — od tod čudo: Po zgradbi zastavljalnice, ki je tej sorodna — po milosti žita občuduj tukaj nastalo.« — Opomba: Tvorec napisa očitno misli samo na vrata zastavljalnice, ki so stala poleg novo nastalih vrat fontika na severnem pro- čelju iste zgradbe. Zastavljalnica je namreč zavzemala samo del prostorov na severo- vzhodnem vogalu hiše). Portal je na vrhu zaključen z zidnim ven- cem. Opisa vrat zastavljalnice ali monte di pieta ne bomo ponavljali, sledi naj le nad- vratni napis, ki se glasi: CIVIUM UNIONI QUORUM MODERATUM REGIMEN CAßlTATE IN PROXIMUM NITITUR ESSE FULCITUM, CUNCTOR AUCTIO BONORUM MÖNS PIETATIS ERGO SENATUS CONS. AD SUBLEVANDAS PAUPUM NECESIT RASPURCH. CAPolUDce DELEGO ISTRIAE PROVISc ILLmo AC EXLmo DD. lOANNE RAINERIO PRETOR ILLmo D. lOANNlE BALBO PRAESBDIBUS EGREGIIS VIRI PETRO CALDANA ET IO ANNE FUREGONO ERECTUS A PARTU VIRCI'NIS ANNO MDCXXXHI DIE XX DBCEMBRIS (»Zvezi meščanov, katerih umirjena oblast, ki temelji na ljubezni do bližnjega, z (raz- prodajo) vsega dražbenega imetja zastavljal- nice, po nasvetu senata zaradi nujne pomoči revežem, (v času) kapitana iz Rašporja, dele- giranega sodnika in načelnika za Istro, pre- svetlega in vzvišenega gospoda Ivana Rai- neria, presvetlega gospoda Ivana Balba, na- čelnika, (ter) upraviteljev Petra Caldana in Ivana Furegona zgrajen po porodu Device leta 1633 dne 20. decembra.« — Opomba: Rašpor, v virih večkrat tudi Raspurch, je bila beneška srednjeveška trdnjava v sred- nji Istri na meji z avstrijsko posestjo. Trd- njava je imela za načelnika beneškega kapi- tana, ki je bil od časa do časa tudi delegirani sodnik za Istro. Za Piran razen kratke dobe tudi stalen višji sodnik. Ostale osebe, razen Ivana Balba, so Pirančani in verjetno sindiki leta 1633. Ivan Balbo je Benečan, ki je bil tisto leto imenovan za načelnika, to je, sod- nega pregledovalca za Istro) Stavba sodišča, o kateri bo še govora, je bila že s tem namenom projektirana, da vključuje v svojo severno steno portala fon- tica in zastavljalnice, v jugozahodna pa nekdanja mestna vrata sv. Jurija. Pravo- kotna kamnita napisna plošča poroča na- slednje: D. O. M. ANDRBAB BALBI PRAET. NOMINE SUMMAM FORTITUDINBM ANIMO RELI- QUAS ADMIRARE VENERARE VIRTUTES ElUS STUDIUM POST INSTAVRATAM PQRTUS MjOLBM AERE PUBLICO HAG PERPETI NiOVAM ELBGANTIOlRI IN FORMEM VETUSTAM RUBNTBM «BD1MIT PORTAM RECTOlRIS GENIO COLLEGI DECRETO PATRIAE DECORE PRABFUSIT iSOLBRTIA PRUDENTIUM VIRORUM PETRONH CALDANAE I. V. ET AEQUITUM lOANNIS PETRONiII AC DOMINICI iPETRONII SPECTABILIS COMMUNITATIS SYNDICORUM ANNO HUMANITÄT! VERBI M. D. C. L. ,X. QUINTO GAL. lUNIH. (»Bogu najboljšemu in najvišjemu — V imenu pretorja 'Andreja Balba, občudujoč Pogled na vhod notranjega pristanišča (XVI/I. stoletje) ">7 kronika časopis ZA slovensko KRAJEVNO ZGODOVINO njegovo največjo značajnost [in] časteč |nje-i gove] ostale kreposti ter prizadevnosti po ! obnovi pomola v pristanišču, kar je prema- ] gal na javne stroške, je rešil stara rušeča se j vrata v novo elegantnejšo obliko z bistroum- ¦ nostjo voditelja; po odločbi kolegija na časti domovine je to naredila prizadevnost izku- j šenih mož Petronija Caldane, sodnika, ter i vitezov Ivana Petronia in Dominika Petronia j sindikov ugledne občine v letu učlovečenja : besede 1660 5. junija.« — Opomba: Andrej Balbo, Benečan, v tem letu sodni pregledo- i valeč Istre, je dal napraviti pomol in obno-1 viti mestna vrata sv. Jurija. Ostale osebe so i Pirančani iz družine Petronio-Caldana in { sicer sodnik iz veje Caldana iste družine, ] oba sindika pa iz veje Petronio) Vrata so bila torej postavljena, oziroma v ^ to obliko prenovljena leta 1660, zato tudi; baročni stilni elementi v njihovi dekoraciji. > Vratna odprtina je zgoraj polkrožno zaklju- ; cena, ob straneh pa sta vidna iz zidu iz- i stopajoča polkrožna stebra, katerih kapitela i nosita prof iliran zidni venec. Temu sledi j zgoraj citirana napisna plošča, obdana odi petero heraldičnih znakov. Med temi je zgo- ! raj na desni spoznati piranski grb, drugi pai prav gotovo pripadajo odličnikom, ki jih i Detajl z beneško-gotske hiše na Tartinijevem trgu omenja napis. To polje z grbi zaključuje trak zidnega venca, imd katerim je reliefno upodobljen krilati lev — simbol beneške re- publike. Uokvirjen je z dvema padajočima volutama. Vsa nadvratna dekoracija izzveni z motivom školjke med dvema ležečima volutama. Loggia — (loza, lobia, lobium publicum, loggia) — historiat in funkcija: O loggi ima- mo še manj poročil kot o prejšnjih dveh stavbah. Prej omenjeni opisi nam povedo, da je bila loggia povezana z ene strani z ob- činsko palačo, z druge pa s cerkvijo sv. Jakoba, ki je stala na Poljskih vratih. To je razvidno iz risbe, ki jo je Caprin priobčil v knjigi LTstria nobilissima, in o kateri pravi, da je bila narejena po predlogi iz XVII. stoletja. Načrt mesta, ki ga objavlja Caprin in po njem Morteani, nam daje za zidavo loggie letnico 1372. Primerjava med statuti iz leta 1358 in onimi iz leta 1384, nam to potrjuje, ker v prvih loggia še ni ome- njena, v drugih pa se navaja kot urad catha- verov. To pomeni, da je bila loggia tretja javna zgradba, ki je nastala izven starega mestnega obzidja. Z glavno fasado je bila orientirana na Poljski trg nasproti glavni fasadi občinske palače." Vsi prej navedeni opisi občinske palače se strinjajo v tem, da so v loggi delili pravico. Kandier nam celo pove, da je bila sodna dvorana v prvem nadstropju nad arhivi. Ta Kandlerjeva pripomba nam dokazuje, da sodišče ni bilo edina funkcija loggie, ker govori o občinskih arhivih, kar pomeni, da je imela občina v pritličju loggie nekaj svo- jih uradov. Med temi so bili gotovo catha- veri, občinski pisar, morda tudi sodniki in drugi. Da je bilo v prvem nadstropju sodišče, nam potrjujejo viri iz XVI. in XVII. stoletja. Največ jih je iz leta 1578, ko je v Piranu županoval Andrea Venier, eden tistih pote- statov, ki so si močno prizadevali, da bi po- pravili kritično stanje skladiščne in občinske blagajne ter pomirili notranje socialne boje. V tem svojem prizadevanju je naletel na tiste ljudi, ki so kot javni uradniki neod- govorno in namenoma praznili blagajno. Ta- ko je nastala cela vrsta pisem, s katerimi poziva upnike, da poravnajo svoj dolg. Tako je n. pr. 28. avgusta 1578 pisal Pellegrinu Del Senno in Pietru Petroniu, 5. novembra pa Giovanniju de Apoloniju in drugim, 16. novembra Amerigu Apoloniju in drugim, naj se zglase v javni loggi, da poravnajo svoje dolgove. V nasprotnem primeru so bili v loggi zaprti, dokler niso izpolnili svojih obveznosti. Znan je celo primer, ko so dolž- nika izgnali z občinskega ozemlja, ker ni imel sredstev za plačilo.'* Te vire navajamo 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika zato, ker nam Kandlerjevo trditev potrjuje- jo. Iz vseh pa je razvidno tudi, da so bili v loggi zapori. Dozdevno nasprotje v virih, ki nam govore o zaporih v občini in teh v loggi, si razlagamo tako, da so bili v loggi zapori za plemstvo, na občini pa za mešča- ne, kar se je dogajalo tudi po drugih mestih. Verjetno je bila v loggi tudi dvorana, kjer so se shajali plemiči na razne pomenke. Zato ni slučaj, da je bila po porušenju loggie na istem mestu zgrajena kazina, ki je služila istemu namenu. Kakšna je bila stavba loggie in kako se je v teku svojega štiristoletnega obstoja izpre- minjala, nam za sedaj ni znano. Ko so tako nastale izven starega mestnega obzidja omenjene tri javne zgradbe, so tudi meščani začeli zidati v tem predelu in tako je od začetka XIV. do srede XV. stoletja nastal mestni okraj, ki ga viri imenujejo Porta Campo.'' Imenuje se tako, ker je na- stal v neposredni bližini Poljskih vrat ob severni obali notranjega pristanišča in ob ulici, ki vodi k stolni cerkvi. Šele v pet- desetih letih XV. stoletja je dobil ta mestni predel svoje obzidje, katerega ostanki so se letnico 1452) in v Kožlovičevi ulici (prva Rašporska vrata). Od tedaj dalje se četrt Porta Campo vedno češče omenja. Stavbe, ki zapirajo trg s severne strani, so, razen ene, vse izmenjale svoj prvoten videz. Na Tintorettovi sliki, ki jo je mojster izdelal sredi XVI. stoletja, je vidnih tudi nekaj stavb današnjega Tartinijevega trga. Tako cerkvica sv. Petra z odprtimi strešnimi linami za zvonove in dve meščanski hiši, od katerih ena je kasneje v baroku prezidana rojstna hiša Tartinija. Obe ti stavbi nosita pečat gotike (okna s trolistnimi šilastimi loki). Isto je razvidno iz slike XVII. stoletja, ki jo hrani stolna cerkev in ki poleg glavne figuralne skupine v spodnjem pasu prikazu- je tedanjo podobo mesta. Iz navedenega lah- ko sklepamo, da so bile tudi vse druge stavbe na tej strani trga zgrajene v tem obdobju, t. j. v XIV. in XV. stol. Vendar je le majhna stavba na skrajni levi do danes ohranila svoj beneško-gotski stilni karakter, čeprav z delnimi izpremembami, ki so nastale ob prenavljanju njene notranjščine in prostorov v pritličju. Glavna fasada je orientirana na trg. Na tej je v prvem nadstropju ohranjena originalna gotska trifora, uokvirjena z bene- ško-gotskim zoborezom. V drugem nadstrop- ju pa je dvoje izredno bogatih monofor, katerih podokenske police nosijo konzole v oblike levjih glav. Med obema oknoma je vzidana kamnita plošča s stoječim levom, ki drži med šapama napisni trak z besedami: »Lasa pur dir«, zaradi česar se je okoli te stavbe spletla že marsikatera zgodbica. Na ščitu grba je vklesana črka B — iniciala prvih gospodarjev hiše, ki so bili iz družine Del Bello. Najlepši arhitektonski element fasade pa je plastično dekorirani vogalni balkon. Nanj se odpira dvoje vratnih od- prtin, ki se stikata v pravem kotu ob robu stavbe. Vrata so zgoraj trolistno zaključena in ločena med seboj z močnim vogalnim stebrom, na katerem počiva po ena stran šilastega loka, drugo pa podpira iz zidu izstopajoč steber. Balkonsko ploščo nosijo tri bogato profilirane zidne konzole, ojačane s spodnje strani z levjimi glavami. Ograjo samo tvorijo vitki stebrički, od katerih ima vsak drugače oblikovan košarast kapitel. Na vrhnji plošči ograje so postavljene na sredi- ni in ob vogalih plastično obdelane glave (vogalna levja s črko B). Oboje vratnih od- prtin je uokvirjenih, enako kot že omenjena trifora z zoboreznim okvirom. Po stilnih elementih datiramo stavbo v sredino XV. stoletja. Bila je že večkrat re- stavrirana, vendar so k sreči vse adaptacije, razen ene, posegle le v njeno notranjost. Tako prezidavo omenja n. pr. Tamaro Bar- tolomeo v svojih zapiskih iz leta 1901. Po- roča, da je restavracijo tedaj opravil pod- jetnik Carlo Paco na stroške Starinoslovske direkcije. Pri tem ugotavlja, da je restav- Detajl stebra za zastave z reliefno upodobljenim sv. Jurijem (1406) kronika ČASOPIS ZA SiLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO racija dobro uspela, vendar ne pove, v kakš- nem obsegu je bila izvršena.*' Ohranjena fotografija, ki nam kaže podobo stavbe na začetku našega stoletja, nam priča, da so l)ili pritlični prostori, tedaj namenjeni ka- varni, povsem neskladni z spomeniškim karakterjem stavbe. Verjetno je zato prišlo do ponovne restavracije pritličja pod itali- jansko upravo. Dela so bila izvršena po načrtih arh. Forlatija, kasnejšega ravnatelja zavoda >Sopraintendenza antichita ed arte- Trieste«. Vhodna vrata in dvoje oken lokala je obdal s kamnitimi okviri, ki so okrašeni z motivom kite in zoborezoni. S tem je bila dosežena večja harmonija arhitektonskih elementov. O restavraciji na stavbi, ki je .sedaj v teku, bo potrebno v prihodnosti obširneje spregovoriti. Sledeč razvoju tega mestnega predela, nam je omeniti na majhnem, nekaj stopnic vzvi- šenem trgu poleg cerkvice sv. Petra stoječi renesančni vodnjak. Grajen je iz belega istr- skega apnenca. Spodnji del je okrogel tam- bur, ki prehaja z ločnimi stranicami v kva- dratno vrhnjo ploskev. Služil je za vodno preskrbo bližnjim hišam. Leta 1954 so ga zasuli, odstranili vrhnje železno ogrodje in zabetonirali zgornjo odprtino. V vrsti fasad z nekdaj gotskimi stilnimi karakteristikami na severni strani notranje- ga pristanišča je bila sedanja Tartinijeva hiša, ki je nastala pred letom 1384, ker je kot »časa Pizzagrua« omenjana v tedanji redakciji mestnih statutov. Kot ugotovljeno, je na Tintorettovi sliki prikazana kot gotska. Med njo in sosedno hišo je opaziti ulico, ki je vodila proti severu. Prej omenjena slika XVII. .stoletja nam priča, da je bila ulica za- zidana, hiša pa v celoti barokizirana. Najdba baročnega portala v prostorih bivše ulice nam dokazuje, da je hiša doživela najmanj dve prezidavi. V prvi je vhod ostal v isti ulici, pri zadnji pa so ga prenesli v ulico sv. Petra. Takšna je ostala Tartinijeva hiša do leta 1846, ko so bratje Vatta, ki so jo podedovali po svoji sestri Lucietti Tartini, imetje Tartinijeve družine, vzidali v južno fasado kamnito napisno ploščo v spomin na velikega mojstra. Najnovejše spremend)e na južni fasadi pa so se izvršile v letih 1954—55, ko je Primorska založba Lipa dala razširiti pritlični stranski četverokotni odprtini v polkrožna izložbena okna. Pri teh delih je bilo tigotovljeno, da je bila hiša brez te- meljev, grajena neposredno na morskem nasipu. Opisana hiša predstavlja dragocen kul- turni spomenik, ker je bil tu rojen 8. aprila 1692 Giuseppe Tartini..Njegova rojstna soba v prvem nadstropju je še danes ohranjena. Izrazitejši barok zastopa stavba, izstopa- joča iz do sedaj omenjene linije hiš na vzhodni strani trga. Nedvomno je nastala še na srednjeveških temeljih, kar dokazuje- jo polkrožni oboki v pritličju, ki so nudili nekdaj, ko je bil trg še pristanišče, zavetje majhnim čolnom. Posebno lepa je njena čelna fasada z zatrepom, kovanim železnim ohranili pri sedanjem župnišču (plošča t balkonom in polkrožnim obokom fasade. Tudi za to stavbo je potreben še podrob- nejši študij, pri katerem se bo treba opirati na izsledke, ki so se pokazali ob njeni zad- nji restavraciji: ta pa je še v teku. Tudi tej sosednje hiše so morale nastati na nekdanjih pristaniških lokih. Bile pa so delno v XIX., delno v XX. stoletju jiopol- nonia j)renovljene. Pristanišče in trg: Notranje pristanišče v Piranu je imelo svojo funkcijo najkasneje že v srednjem veku. V statutih mesta iz leta 1307 je o pristanišču sicer ena sanm nepo- sredna uredba,-' ki prepoveduje meščanom odlaganje smeti, tropin, gnoja, kamenja itd. v pristanišče, na občin.ski trg okoli njega in na pomol. Ta uredba, ki je zapisana v prvih statutih bene.ške redakcije, nam daje mož- nost sklepati, da je bila vnesena tudi v sta- tute iz leta 1274 in da je že prej veljalo, da je tako dejanje po veljavnih pravnih obi- čajih prepovedano in kaznivo. Za vsak tak ]>rekrSek je moral kršilec plačati 40 soldov globe. Uredba, ki je bila vnesena tudi v vse kasnejše redakcije statutov, nam dokazuje veliko skrb oblasti za snago in uporabnost pristanišča. Kljub temu pa je bilo leta 1320 stanje pristanišča tako kritično, da je bene- ška vlada poslala v Piran tri inženirje zaradi izgradnje novega pomola. Zaradi ponmnjka- nja sredstev so se omejili na popravilo man- drača.^2 Kljub prej omenjeni uredbi kaže, da prebivalstvo ni dovolj pazilo na snago v pristanišču, kajti leta 1488 je Veliki svet na predlog potestata Nikolaja Dolfija iz- glasoval nov zakon o snagi v pristanišču in tamkajšnje obale, v katerem prepoveduje Poglpd n.i piranski trg po Tischlioinu (1842) ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika puščati ali raztovarjati na obali drobno kamenje in pesek. Prav tako je bilo prepo- vedano odlagati gnoj in pesek v pristanišču piranskega trga. Nadalje je bilo prepove- dano metati v pristanišče kamenje in druge smeti. Prav tako ni smel nihče imeti v pri- stanišču barke ali čolna, če so mu to pre- povedali pristaniški uradniki.^s Istočasno so bili izvoljeni štirje uradniki, ki so imeli na- logo paziti na obalo in pristanišče.^'' Mestni statuti nam nakazujejo tudi mejo tedanjega trga. Leta 1358 je bil tržni prostor razširjen iz prejšnjega trga Poljskih vrat na vse notranje pristanišče in obalo okoli njega. Že statuti iz leta 1358 imajo uredbo, po kateri je možno sklepati, da je trg ob- segal tudi pristanišče. Statuti 1384 to uredbo povzemajo in vnašajo mejo trga s prista- niščem. V sedmem poglavju IL knjige te redakcije prepovedujejo mestni očetje zmer- janje v pristanišču in na občinskem trgu. Tu smatrajo za občinski trg ves prostor od hiše pokoj. Preta de Preto (po vsej verjet- nosti sedanja psevdogotska hiša zunaj pri- staniških obokov) naravnost do hiše Lorenza Pizzagrue (kasnejša Tartinijeva hiša) in to do njenega zgornjega vogala, do poti, ki je vodila na Kolovoz (sedanja ulica IX. Kor- pusa). Od tu d ravni črti do zgornjega vogala občinske logge, tako, da je omenjena pot ostala izven trga. Od zgornjega vogala logge v ravni črti k spodnjemu, kjer je bil urad cathaverov. Od tu poleg logge in poleg lese- nih stopnic do mestnega zidu in od tam do občine. Ob občinski fasadi, ki gleda na mor- je, do mesnice in občinskega pomola znotraj zidu. Od tu okoli pristanišča in preko kanala do prej omenjene hiše Nikolaja de Preto.^^ Menda ni treba poudarjati, da vključuje uredba tudi vse sedanje parcele od psevdo- gotske do baročne hiše, saj je bilo tam še morje, medtem ko se izogne zahodnemu delu severne strani, ki očitno še ni bila zazidana. Pristaniški loki, ki smo jih že omenili, so tedaj že obstajali. Po drugi strani pa je iz omenjene razmejitve razvidno, da je bila mesnica ob fontiku, to je verjetno v podalj- šku portika sv. Jurija, ki je vodil s trga na odprto morje, to je v poznejše zunanje pri- stanišče. Toda vsi ti zakoni in uredbe niso mogli navaditi prebivalstva, da bi vzdrževalo snago v pristanišu in na trgu. V virih XVI. stoletja namreč večkrat srečamo notice, ki nam govore o tem, da ga je bilo treba oči- stiti. Tako n. pr. je 20. junija 1560 Mali svet sklenil, da je treba takoj očistiti malo pri- stanišče ali mandrač tega mesta, ker je sko- raj poln umazanije.^* Pristanišče so čistili po načinu tlake. Več virov nam pove, da so oblastniki sklicali ljudi na pristaniško tlako. V pritožbi piranskih meščanov beneškeijiu delegiranemu sodniku, ki so jo predložili »populäres« Znane Vidal, Giovanni Amoroso itd., se pod točko 1. zahteva, da se naj s pristaniško tlako obremenijo tako bogati kot revni prebivalci mesta.^^ Ta pritožba je bila oddana 20. oktobra 1578. V razsodbi, ki je bila podpisana 25. februarja 1579, je dele- girani sodnik pritožbo meščanov sprejel in naložil tlako vsem mestnim prebivalcem, ta- ko revnim kot bogatim. V isti razsodbi je tudi predlagal, da se naj v bodoče vsa taka dela opravljajo na stroške občine, kar naj vsakokrat sklene Veliki svet, in da naj se sčasoma tlaka opusti.^* Najbrže je ta ali neka podobna razsodba dala Velikemu svetu razlog, da je leta 1594 sprejel sklep, naj se nadzorniku obale po- veča plača na 10 dukatov, s pogojem, da s svojim denarjem plača vso škodo na obali in v pristanišču v primeru, da ni prijavil povzročitelja.2' Iz istega vzroka je nastal tudi zakon iz leta 1578. Kljub vsem ukrepom oblasti o pristanišču to ni bilo vzdrževano in leta 1600 imamo sklep Velikega sveta, naj se v bodoče ne mečejo več na trg in v pristanišče ostanki malte in drugih odpadkov.'" Preden nadaljujemo, naj se nekoliko ozre- mo na podobo pristanišča in trga. Do leta 1473 nimamo o tem nobenih podatkov. Leta 1473 pa je o Piranu pisal Marin Sanudo. S skopimi besedami nam pove, da je bil po- mol na trgu. Bil pa je tako majhen, da so ob njem lahko pristajale samo barke. Pri Detajl cerkvice sv. Petra z nadvraluim reliefom (.1818) 31 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vhodu na trg sta bila dva stolpa, ki sta ne- dvomno spadala k obzidju iz leta 1452. Stebra sta stala drug nasproti drugemu na vsaki strani vhoda. Marin Sanudo pa govori tudi o zunanjem pristanišču, kjer so lahko pristajale večje ladje in galeje.^' Ce upošte- vamo še, da so vhod v malo pristanišče za- pirali z železno verigo, bi to bilo vse, kar vemo o piranskem pristanišču do leta 1578. Na Tintorettovi sliki pa opazimo, da so vodila v mesto, in sicer na trg, ob levem pristaniškem stolpu mestna vrata sv. Jurija, da je bil ob desnem stolpu prizidek s štirimi cinami, skozi katerega so vodila v mesto druga, manjša vrata s polkrožni m lokom. Leta 1578 je bil zgrajen med obema stolpoma dvižni most, ki je po eni strani služil pešcem, po drugi strani pa barkam, ki so dobile do- voljenje, da se zatečejo v notranje prista- nišče.*^ Ta most je lepo viden na sliki XVII. stoletja, ki smo jo že večkrat omenili. Leta 1466 so postavili na severno obalo pristanišča dva mogočna kamenita stebra. Na prvem je s čelne strani upodobljen sv. Jurij na konju, na desni stranici pa ima vklesan občinski grb s petelinjo nogo. Pod reliefom sv. Jurija je napis: NOSTRIS TUTA MANES PIRRANEA TELLUS (»Po naših molitvah boš varna ostala, zem- lja piranska«) Na čelni stranici drugega stebra je upodob- ljen krilati lev sv. Marka, pod njim pa napis: ALLIGER ECCE LEO TERAS MARE SIDERA CARPO (»Glej krilatega leva, ki grabi ozemlja, morja in zvezde«) Na desni stranici je grb potestata Ludovica Sagreda, ki je dal stebra postaviti. Nad njim je letnica 1466, pod njim pa napis: SIGRBDO LUDOVICE DECUS TIBI TUTOR IIONE.STI (»Tebi, Ludvik Sagredo, pošteni zaščitnik, v čast« — Opomba: Ludvik Sagredo je bil piranski potestat leta 1466). Ob grbu so z gotskimi črkami vklesane ini- ciale omenjenega potestata. Na levi stranici drugega stebra so vklesane občinske dolžin- ske mere PER(tica), PAS(sus). BRAZ(za), MAZ(za) in STRO(ppa). Prve štiri so služile za tekstilije, poslednja pa za drva.*' Obe zadnji stranici stebrov sta delno izdolbeni, tako da je bilo'mozno nanje pritrditi visoke drogove za zastave. Na prvem je visela bela zastava sv. Jurija, ki je bila obenem občin- ska zastava, na drugem pa zastava sv. Marka, oziroma beneška državna zastava. Enajst let kasneje, t. j. leta 1477, so ob vznožje občinskega zunanjega stopnišča po- stavili občinske količinske mere. To je lep kamen nepravilne peterokotne oblike, ki ima na čelni stranici upodobljenega krilatega beneškega leva z odjirto knjigo. Ob njem pa sta oba piranska grba. Letnica 1477 je vkle- sana na čelni stranici imtl levom. V kamen so vklesane tri količinske mere: prva je piranska urna, ki je držala pet beneških veder, druga je verjetno beneško vedro, tret- ja pa je trenutno še popolnoma neznana. Tako količinske kot dolžinske mere so slu- žile občinskim cenilcem za kontrolo mer v trgovinah. Tak je bil piranski trg dolga stoletja. Kljub umazaniji lep in intimen, slikovit in poln življenja. Toda že XV111. stoletje je prineslo spremembe. Tedaj sta bila namreč vsaj delno porušena stolpa ob vhodu v pri- stanišče. S tem je piranski trg izgubil dobr- šen del svoje slikovitosti. To se je zgodilo predvsem zaradi tega, ker je obzidje izgubilo svojo obrambno funkcijo. Že v XVII. stoletju opažamo, da so Pirančani naslanjali svoje nove hiše na staro nu-stno obzidje. Marsikje je bilo obzidje predrto in hiše so se začele pojavljati tudi izven njega. Za dokaz nam spet služi že večkrat omenjena slika iz stol- nice. Seveda so pristaniški stolpi vzdržali dlje, toda XV111. stoletje je obračunalo tudi z njimi. V XVI11. stoletju je trg doživel še druge spremembe. Poleg že omenjene baročne hiše so bile na starih temeljili zgrajene tudi druge hiše posebno na vzhodni in jugovzhodni stra- ni, ledaj je bila porušena tudi stara loggia. Virov o tem sicer nimamo, nam pa to potrju- je Tischbcinova biografija, ki je nastala ne- kaj desetletij kasneje. Ta nam predstavlja mestni trg in pristanišče s številnimi slikovi- timi jadrnicami. V levem kotu trga je videti Nova občinska palača in Tartijtijev spomenik 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novo zgrajeno stavbo, ki je bila najbrže tako imenovana kazina. Dvonadstropna stavba gleda z ožjo čelno fasado proti trgu. Ta je ariiitektonsko najbolj oživljena, zato le njen opis. Razdeljena je na tri horizontalne pa- sove. Spodnji, kjer je dvoje oken in vhod v kavarno, je z zidnim vencem deljen od nadstropnega pasu. Ta ima po vsej dolžini prvega nadstropja balkon, oprt na kamnitih konzolah. Nanj se odpira na vsaki strani po ena vratna odprtina, zgoraj zaključena s seg- mentnim čelom. Tem vratom ustrezajo okna vrhnjega nadstropja. To polje je deljeno tudi vertikalno s štirimi iz zidne površine izstopajočimi kaneliranimi pilastri, katerih kapiteli prehajajo v močan zidni venec nad okni vrhnjega nadstropja. Tako opisana stavba je nastala v prvih dveh desetletjih preteklega stoletja in v vencu stavb, ki ob- dajajo trg, zastopa slog klasicizma. Nekako v istem času je spremenila svoje prvotno srednjeveško lice tudi mala arhitek- tura cerkvice sv. Petra. Prezidava je bila iz- vršena po načrtih znanega dunajskega arhi- tekta Pietra Nobila. O tej obnovi poroča napis, vklesan na fasadi: DIVO PETRO AS. PYRRHANENSIS RESTITUIT A. D. MDCCCXVIII (»Sv. Petru je vnema piranska vrnila v letu gospodovem 1818«) Pod citiranim napisom je reliefna plošča, ki prikazuje izročitev ključev sv. Petru. Za avtorja tega reliefa je v nekih zapiskih ime- novan Antonio Bosa.** Največje spremembe na piranskem trgu pa so se izvršile v XIX. stoletju. Poleg že ome- njene obnove severne strani trga so bile ob- novljene tudi na vzhodni in južni strani. Razen nekaterih so vse izgubile svoj prvotni stilni karakter. Najvažnejše spremembe pa so se izvršile na zahodni strani trga in na trgu samem. Leta 1877 so porušili staro, častitljivo ob- činsko palačo. Ta namerni vandalizem je po- vzročil tedanji potestat (zaradi neurejenega arhiva XIX. stoletja še ni mogoče z goto- vostjo navesti njegovo ime; morda je bil Fe- lice Gabrielli, verjetneje Pietro Vatta). Edini vir, ki ga je bilo mogoče dobiti o tej zadevi, je tiskani a nepodpisani govor omenjenega potestata ob otvoritvi nove občinske palače 27. julija 1879. Iz govora, ki je poln lepih besed in fraz, a skop s podatki, se da izlušči- ti, da je dal sicer s težkim srcem porušiti staro občinsko palačo, da so 26. marca 1877 položili temeljni kamen, da je načrte za novo občinsko hišo napravil tržaški inženir Giovanni Righetti, ki je osebno vodil in nad- zoroval dela od začetka do konca. Delo je trajalo nekaj več kot dve leti.'^ V atrij nove palače so vzidali stare količinske mere, ne- kaj grbov in napisno ploščo stare palače. Sedanja občin.ska stavba zavzema manjšo površino kot prvotna, ker so na njen račun razširili zelenjadni trg, nekaj let kasneje pa prislonili na zadnjo, to je, vzhodno fasado pokrito tržnico. Kljub temu je največja stav- ba na današnjem trgu. V njeni fasadi je čutiti vpliv avstro-ogrske prestolnice. Pročelje ima močno poudarjen srednji del, na katerem je osredotočena vsa bogata dekoracija. Nad polkrožno zaključenim portalem je v prvem nadstropju balkon z balustradno ograjo. Na tej stoje štirje mogočni stebri. Kapiteli teh nosijo nekak timpanon, ki daje temu osred- njemu polju fasade glavni poudarek. Trikot- ni zaključek tega zatrepa tvorita dve ale- gorični ženski figuri, med njima pa je piran- ski mestni grb. V srednji osi pročelja palače je viden na konzolni plošči stoječ beneški lev z odprto knjigo kot spomin na staro občin- sko hišo. Pod oknom vrhnjega nadstopja sta grba, ki verjetno pripadata dvema od nek- danjih potestatov Pirana. Ko so mestni oblastniki obračunali s staro občinsko stavbo in si sezidali novo po teda- njem okusu, je prišel na vrsto tudi fonticum. Tega so že ob ustanovitvi okrajnega sodišča začeli uporabljati za sodne prostore in za- pore. Zemljiška knjiga, kjer je bil najden ta podatek, nam še pove, da je bilo v isti stavbi tudi sodnikovo stanovanje. Severni del pa je še vedno zavzemala zastavljalnica. Hiša je tedaj vključevala stavbne parcele 604, 607 in 608.3« Leta 1885/86 je nek G. Moso izdelal več načrtov za adaptacijo te stavbe. Toda med ohranjenimi ni bil izveden niti eden.*' Mosu pa se imamo zahvaliti, da ima- Pogled na del piranskega trga kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino mo danes vsaj približno predstavo, kakšen je bil konec XIX. stoletja ta del današnjega Tartinijevega trga. Na nekdanji fonticum so se z jugozahodne strani naslanjala vrata sv. Jurija, od koder je vodil na trg pokrit por- tik, ki se je ob jugovzhodnem vogalu stavbe obrnil proti severu. V tem portiku so bile še leta 1885 tri zelenjadne trgovine. Jugovzhod- ni vogal portika so predstavljali ostanki obzidnega pristaniškega stolpa, ob katerem je vodil most na nasprotno obalo mandrača.'* Tedaj je verjetno obstajal samo še pritlični del stolpa. Med leti 1886 in 1891 je bil portik oziroma prizidek porušen. Vsaj delno je bila poruše- na tudi stavba fontika. Delno na njenih te- meljih, delno pa na novem prostoru je bila zgrajena sedanja sodna palača. Letnica na vhodnih vratih nam priča, da je bila do- grajena leta 1891. To nam potrjuje tudi zem- ljiška knjiga, kjer so leta 1892 zapisali, da se ukineta stavbni parceli 604 in 607. Na stavbni parceli 608 pa je že stalo novo so- dišče, katerega severni prostori so bili zopet namenjeni zastavljalnici; ta se je kasneje razvila v piransko banko.'' Iz omenjenih Mosovih načrtov je razvidno, da je stavbo projektiral on. Najbrže pa je moral svoj zadnji načrt precej preurediti, kajti stavba ima več okenskih odprtin, kot jih je tam predvidel. Načrt je bil narejen tako, da je vključil baročna vrata zastavljalnice in fon- tica v severno, vrata sv. Jurija pa v jugo- zahodno fasado. Vsi trije elementi so torej ostali »in situ«. Današnja stavba sodni je je enonadstropno trokrilno poslopje. Njena glavna fasada je orientirana na trg. Tudi tu je čutiti vpliv Dunaja. Njeno pročelje je z arhitektonskimi elementi deljeno tako ver- tikalno kot horizontalno. Horizontalno deli- tev pritličja od nadstropja tvori močan pro- filiran zidni venec, ki poteka po vsej dolžini fasade. Vertikalno delitev pa tvorijo iz zidne površine izstopajoči pilastri, ki posnemajo jonski red. Vendar je ta vertikalna delitev izvedena le na sredi in ob straneh pročelja, tako da nastanejo na fasadi tri poudarjena in dve vmesni nepoudarjeni polji. V srednji osi stavbe je polkrožno zaključen portal z dvema močnima stebroma ob straneh. Njuna kapitela nosita zidni konzoli vrhnjega balu- stradnega balkona. Nad zaključnim zidnim vencem, ki poteka po vsej dolžini fasade, je nad srednjim poljem še balustradna ograja. Ob vznožju stavbe, na vsaki strani portala, je po ena kamnita klop, podprta s konzolami. Občinska palača, sodna palača in druge popravljene in spremenjene hiše na* piran- skem trgu dokazujejo, kako malo pozornosti so polagale lokalne, z njimi vred pa tudi avstrijske državne oblasti na bogato mestno preteklost. Tu smo imeli opravka z vanda- lizmi, ki so bili že v tistih časih obsojanja vredni. Toda te spremembe niso zadostovale. Lokalne politične oblasti so posegle tudi v značaj trga samega. Na kratko je treba na- vesti tudi podatke o teh posegih. Do leta 1885 piranski trg ni imel posebne- ga imena. Kot smo že videli, so ga imenovali na kratko »madrač« ali »občinski trg« ali »pristanišče piranskega trga«, še prej pa »trg pri Poljskih vratih«. Leta 1885 pa ga je potestat Pietro Vatta imenoval »Tartinijev trg« v spomin na skladatelja in violinista Giuseppa Tartinija. Pietro Vatta se je tudi prvi bavil z mislijo, da bi dal zasuti staro pristanišče. To delo pa mu je preprečila smrt. Cesar on ni mogel, je dovršil potestat dr. Domenico Fragiacomo. Ta je dal najprej z dovoljenjem avstrijskih pomorskih oblasti podaljšati zunanji pomol. Delo je 4. maja 1893 začel in pa konec septembra 1894 do- vršil podjetnik Pietro Petronio pod nadzor- stvom vladnih inženirjev. Novi del pomola je dolg 90 m.^" Sicer so na novem pomolu delali Avstrijci že leta 1801, kot je razvidno iz tedanjega proračuna. Kakšen pa je bil obseg tedanjih del, ni mogoče dognati.*' Medtem ko so gradili nov pomol, so seveda spremenili staro zunanje pristanišče, ki so ga v ljudskem jeziku imenovali »magnarola«, v pristanišče za majhne čolne, s tem da so zgradili ob njegovem ustju dve pregradi, t. j. dva majhna pomola.*^ Istočasno pa so skle- pali tudi o usodi starega notranjega prista- nišča — mandrača. Dne U. maja 1894. leta so porušili dvižni most po 316 letih njegove- ga obstoja.*' Po poročilih, ki nam jih v svo- jih zapiskih daje kronist Bartolomeo Ta- maro, je mandrač v zadnjih časih postal pravcato smrdljivo jezero. Poznalo se mu je pomanjkanje nege in slabo vzdrževanje, kljub stalni skrbi oblastnih organov, da bi ga ohranili. Saj je tudi razumljivo. Ko so ribiči pripeljali svoj plen v pristanišče, so ga najprej tu očistili in odvrgli v morje vso nepotrebno navlako. Tako se je počasi pol- nil ta lepi zalivček s smrdljivimi ribiškimi odpadki. Po drugi strani so južni vetrovi nanašali pesek in drobno kamenje ob vhod, kjer se je nabiralo in otežkočalo naravno čiščenje. Ne glede na to, da bi se mogel s temeljitim čiščenjem ali s korenito sanacijo spraviti mandrač v popoln red, je dr. Do- menico Fragiacomo na nekaterih sejah ob- činskega sveta podal predlog, ki ga je izdelal že pokojni potestat Pietro Vatta, da se no- tranje pristanišče zasuje. Dejstvo, da je moral ta predlog večkrat podati, priča, da so se občinski svetniki temu upirali. Sicer 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ni znano, iz katerih razlogov, vendar je bil tak odpor pozitiven. Končno pa je Fragia- como uspel z neprestanim ponavljanjem, da bo mesto na ta način dobilo trg, ki ga tedaj še ni imelo (iz Tamarovih zapiskov je ra- zumljivo, da Fragiacomo ni smatral tedanje- ga trga s pristaniščem za trg v pravem po- menu besede). Potestat je dela izročil že omenjenemu podjetniku Pietru Petroniju. Da bi dobila za zasutje potreben material, je občina kupila del griča Mogorona. Delo so začeli 9. februarja in dovršili 2. junija 1894. S konjskimi in oslovskimi vpregami so v malo pristanišče zvozili 6000 voz materiala. S tem se je trg povečal za 6840 m^. Tako je Piran zgubil eno svojih največjih privlač- nosti, ki bi lahko ostala, če bi bil mandrač redno vzdrževan, pridobil pa je na uporab- nem prostoru.** 10. aprila 1895 so prenesli prej omenjene stebre za zastave ob vhod na trg. To sicer ni bilo potrebno, smatrali pa so, da jih mora obiskovalec zagledati koj, ko pride na trg.*' Dne 8. aprila 1892 je poteklo dve sto let od Tartinijevega rojstva. Za to priložnost so piranski občinski oblastniki hoteli postaviti mojstru spomenik. Občinski možje so po- vabili razne umetnike, naj z vso naglico poš- ljejo svoje načrte. Prav za to določeni odbor je izbral delo benečanskega kiparja Antonija Dal Zotta. Tržaškemu kamnoseku Antoniju Tamburliniju, rojenemu Pirančanu, so za- upali delo na podstavku. Vendar ni šlo vse po predvideni poti. Podstavek je bil sicer gotov, spomenik pa ne. Skoraj pet let je bilo treba čakati, da ga je mojster dovršil in pri- peljal v Piran. Obstoji več pisem Antonija Dal Zotta, kjer se opravičuje, zakaj ni mogel dovršiti dela.*^'' Spomenik, ki je bil vlit v umetnostni livarni Munareti v Benetkah, je končno prispel v Piran v noči 15. junija leta 1896.** Dne 2. avgusta istega leta pa je bil svečano odkrit. Na štiri metre visokem podstavku, čigar vogale krasi motiv dvojnih volut, stoji bro- nasti kip velikega violinista v nadnaravni velikosti (2,40 m). Mojster je rahlo sklonjen naprej, z lokom v desnici, z levico pa za hrbtom drži violino. Upodobljen je torej v trenutku, preden mu bo lok zdrsel po na- petih strunah godala. Na podstavku je citati: A GIUSEPPE TARIUiNI L'ISTRIA MDCGCXCVT (»Istra Giuseppu Tartiniju 1896«) pod njim pa je v bronu upodobljena knjiga, notni listi in listnata vejica. Ves monument obdaja ograja iz kovanega železa, ki je bila med vojno odstranjena, leta 1952 pa na novo postavljena. Pred spomenikom, ki stoji na tako dominantnem mestu trga, se ustavi vsakdo, ki prvič obišče Piran. Kot zadnja je nastala na skrajnem južnem vogalu trga psevdogotska stavba, grajena v prvih desetletjih našega stoletja. Omeniti jo je zato, ker je bil tedaj porušen zadnji pol- krožni obok v vrsti pristaniških lokov. Tako smo zaključili opis večstoletnega raz- voja piranskega trga oziroma pristanišča samega, ter venca stavb, ki ga obdaja. Sku- šali smo, kolikor je bilo to iz ohranjenih virov in skopih literarnih zapiskov možno, osvetliti preteklost sedaj osrednjega predela mesta na naši slovenski obali. Ohranitev nje- gove karakteristične urbanistične zasnove, kakor tudi individualnih spomenikov je dolžnost našega časa. Tu zbrani podatki naj bi služili obširnejši spomeniški problematiki Pirana, ki postaja iz dneva v dan bolj aktualna. OPOMBE Antonio Alisi: Cliiese, conventi e confratennite di Pi- rano. Rokopis 1957. str. 45. — 2. Glej: Vodič po Piranu in okolici. Sestavila Breda Kovic in [Miroslav Pahor. Tipkopis 1959. — 3. Istotam. — 4. Camillo de iFranceschi: Chartula- rium Piranense. Vol .1. Parenzo 1924, str. XXXI.—XXXII. In prej omenjeni Vodič po Piranu. — 5. Statuta Commuinitatis Pirani. Rok opis 1307. Liber I. — 6. Kandier Pietro: L'Istria. Anno V. 1850. str. 20. — F. .Registro pagamenti di operai per la prima opera di Palazzo comunale 12^1 ((rokopis 1291). Mestni arhiv Piran. — 8. Dokumenta ad Forumjulii, Istriam et Goritiam spectantia. V: Aitti e memorie della societa istriana di archeologia e storia patria. Voi. X. Parenzo 1895. str. 252. — 9. Documenta aid Forumjulii etc. V: Atti e memorie. . . Voi. XL str. 16. — 10. Nekatere teh plošč so bile najdene v sedanjih prostorih pokrite tržnice. Sedaj so vzidane v lapidariju Mestnega muzeja. Ena je iz 1. 1878, vzidana v veži občinske palače. Mnenja smo, da so bile nekatere izgubljene. Naj tu navedemo, da je ostalo le nekaj grbov, iki so bili nekoč na občinski zgradbi. Kam so š-li ostali, je doslej neznano. Ni izključeno, da so jih leta 1910 poisodili za razstavo v Kopru in so tam ostali. — 11. Pietro Kandier: L'Lstria. Anno VIiI. str. 74—75. — 12. Giuseppe. Caprin; L'Istria nobilissima I. Trieste 1905. str. 205 in nasi. — 11. Luigi Morteani: Pirano per Venezia. Trieste 1906. str. 7 in nasi. — 14. Libro della cancellarla del sacro Monte di Pieta nella terra di 'Pirano (1655). Zapisnik na strani 50, 51 in 51 terigo. — /5. Istotam zapisnik na strani 25 in 24. — 16. Napisna plošča na severni fasadi sodne palače nad sedanjim vhodom na sedež Občinskega komiteja ZiKS. — 1?. G. Caprin: lO. c. Vol. J. s-tr. 20?. — 18. Dissidi cittadini. Bi. V. D. 1677. str. 57—59, 61—62, 65, 73—76, 206. — 19. Glej uvode k dokumenitom, ki jib vsebujejo Vicedomske knjige od 1. 1529 naprej. Tedaj se pojavljajo dokumenti, napisani t tem okraju. Predvsem pridejo v poštev knjige XIV. in XV. stoletja. Mestni arhiv Piran. — 20. Tamaro Bairtolomeo: Notizie patrie. Rokopis 1901. str. 4. Mestni muzej Piran. — 21. Statuta communitatis Pirani. Rokopis 1507. Vol. IX. Cap. XIII. Dalje glej še: Volumen statuto- rum Comimunitatis (Pirani. Veaetiis 1606. L. IX. Cap. XIL str. 126. In vse ostale redakcije piranskih statutov. Vse v Mesitnem arhivu v Piranu. — 22. G. Caprdn: o. c. str. 131. — 25. Liber Correctionum Novum Legum etc. Venetiis 1606. Priv. k: Volumen statutorum communitatis Pirani. Venetiis 1606. istr. 17—lis. — 24. Istotam. — 25. Volumen statutorum Communitatis Pirani. Venetiis 1606. Liber II. str. 57. — 26. Note 'popolari iN. VI. 1578. str. 171. Rokotpis. Mestni arhiv Piran. — 27. Repcrtorium rerum notabiliuim spectabiiis Com- munitatis Pirani, quae in Vicedominaxia eiusdem Communi- tatis servantur; per me Nicolaum Petronium Q. Domini Jochannis Vicedominum suramariata et in Ordinem alpha- beti inventariata. . . Rokopis XVII in XVIIl st. Mestni arhiv Piran. str. 17. — 28. Istotam str. 16. — 29. Liber correctionum, Novum legum etc. Cap. LXXXVI. str. 69. — JO. Repertorium reruim notabilium etc. str. 45. — Jl. Marin Sanudo: iDiarii. Glej leto 1475. Citirano po G. Caprinu LTstria nobilissima I. Mt. 132. — JJ. Caprin: o. c. str. 259. — 14. Antonio Alisi: Chiese, conventi e confraternite di Pi- rano. — 35. Discorso inaugurale tenuto dal podesta di Pi- rano li 27 luglio 1879. Tiskani letak. Mestni muzej Piran. — 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36. Zcmlji-ška knjiga katastrske občine Piran. Zvezek 59. I Vložek 2905. Mr. 415. — 37. iMapa načrtov sodne palače v j Piranu. Sodni arhiv Piran. V omenjeni mapi je 16 načrtov, ' ki podajajo stanje prostorov pred porušitvijo, predloge raz- , poroditve prostorov nove palače in pa predloge za fasado, i Zadnji predlog fasade, ki ga vsebuje mapa, se nekoliko i razlikuje od sedanje fasade. Po lom sklepamo, da je moral i projektant izdelati vsaj še en načrt, ki pa ga nismo mogli i najti. — 78. Istotam: načrt št. 1. 188?. — 39. Zemljiška j knjiga katastrske občine Piran. Knjiga 39. Vložek 2906. str. 416—417. Sodni arhiv Piran. — Tamaro Bartolooneo: Notizie . patrie. Rokopis. Mestni muzej Piran. Knjiga LIL str. 33. — : 41. Glej proračun za gradnjo pomola v Avstrijskem arhivu . v Pirä.nu za leto 1801. — 42. Taimaro Bartolomeo: Notizie ; patrie. Knjiga III. str. 53. — 43. Istotam str. 15. — 44. ; listotam, str. 18. — 45. Istotam, str. 87. — <5.a Glej pLsma i A. Dal Zotta v Muzeju. — 46. Istotam. Knjiga IV. str. 26 ' do 51. — 4r. Istotam, str. 52. ORGANIZACIJA GORE IN GORSKE BUKVE DR. FRANICE GORŠIC Sporočilo poznega srednjega veka pravi, da imajo prebivalci vzhodnega slovenskega ozemlja vinograde le na sončnih pobočjih in da povezujejo irte na kole po rimskem na- činu. To vzbuja domnevo, da izvira kolektiv- na organizacija vinogradnikov v teh krajih iz časa, ko so zasadili trte rimski vojaški kolonisti, od katerih je izročilo prešlo preko Vzhodnih Gotov in Langobardov na Slo- vence, ko so se naselili po teh vinskih gorah. Gorskopraviio imenoslovje Slovencev pod- pira to domnevo toliko, da se je stvarno go- spodarska organizacija gore zdavnaj zvarila z družbeno organizacijo gorščine v imeno- slovno istoznačje. Kljub temu, da sta pravna termina gora in gorščina ohranila do današ- njega dne vsak svoj pomen, gorščina kot oznamenilo skupnosti sogornikov, gora kot označba strnjene vinogradske krajine, iz- haja soznačnost termina gorščina z inačico goro še iz starodavnosti. Ce upoštevamo, da je gorska skupnost listinsko izpričana za srednji vek že v začetku njegove druge po- lovice, tedaj je upravičen sklep, da sega ta metonimija, ki je pojav zgodnje razvojne dobe, daleč nazaj v zgodnji srednji vek. Nemcem pa je sploh manjkal izraz za po- jem skupnosti sogornikov ne le v času. ko so se med Slovenci naselili, temveč se tudi kasneje niso nikoli trudili, da bi za ta pojem našli ali ustvarili poseben pravni termin. Zadoščal jim je njihov izraz perkrecht, ki so ga s seboj prinesli iz starega kraja in ki jim je oznamenjal pravo gospodarja fevda na vinogradsko zemljo. Zdaj so izraz perk- recht enostavno prenesli na skupnosti, na katere so naleteli v vinskih gorah, ker so nanje gledali zgolj s svojega gospodarskega stališča. Poseben naziv za kolektivni pojem jim ni bil niti zaželen, ker se ustanova te vrste nikakor ni prilegala fevdalnemu indi- vidualizmu. Niti na misel jim ni prišlo, da bi pravno in službeno potrdili tujo pravno ustanovo, ki se je upirala njihovemu prav- nemu občutju. Zaman iščemo v virih prevod besede gorščina — e. ž. kot oznamenila gor- skih interesnih skupnosti. Da je to slovensko ime gorske občine prastaro ime, potrjuje dej- stvo, da so s terminom gorniki mn. imenovali člane prvotne lastniške skupnosti v vinskih gorah, ki se je bila pač v rodovnem sestavu preobrazila iz romansko-keltskega lika v lik, ki je ustrezal slovenskemu občinskemu poj- movanju. Fevdalcem je bilo že ob njihovem prihodu jasno, da je obdelovalce vaške gore združila v kolektiv skupna korist in da bo s to skupnostjo v bodoče povezana tudi ko- rist gospoščine, ali pa koristi od vinskih gora sploh nobenih ne bo. Ko so to spoznali, se niso podvizali gorščin zatirati, temveč so si prizadevali, da jih sebi na tak način pod- rede, da bo ostala korist še nadalje, pa najsi je fevdalni red likvidiral rod, bratstvo in vas in njih notranjo ustrojenost. Pravni kon- flikt, ki je nastal v trenutku, ko se je gorski gospod vključil v to pravno ustanovo, se sploh ni dal rešiti; zato so fevdalci ubrali tisto znano pot, da so gorske skupnosti molče trpeli kot ustanove, ki so zunaj fevdalnega pravnega reda — zato izvzetje gorščine iz gospodovalnega imperija —, toda' pazili so najskrbneje, da se to dejansko stanje nikoli ni legaliziralo s postavljenimi normami. O recepciji gorskega pravdnega prava kot ce- lote niso dovolili niti govoriti, temveč so — a še to neradi — dopuščali nepovezano ko- dificiranje samo takih posameznih pravil, katerih ureditvi se pri najboljši volji niso mogli izogniti zavoljo praktičnih potreb. Po- dobnih problemov zamolčanega prava naj- demo v zgodovini kasnega srednjega in zgod- njega novega veka še več. Imamo primer iz zgodovine stanov, kjer četrti stan tržanov in meščanov dolgo vrsto let ni bil pravno pri- znan, čeprav so ga gospodujoči stanovi pre- latov, gospode in plemstva dejansko upošte- vali, kadar se jim je zdela pomoč četrtega stanu koristna za dosego nekega njihovega političnega cilja. Ko so bile gorske skupno- sti podložnih kmetov via facti pripuščene, so jih gospodovalci morali odeti s plaščem zvest- nega načela poštenja in ljubezni (Treu und Glauben), s katerim je bil prešinjen ves fev- dalni pravni red. Tudi gorščina je postala 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA varovanka gosposke patriarhalnosti. Gorski i gospod daje svojim sogornikom svojo pravno ; zaščito, sogorniki pa se mu oddolžujejo z i rednim vinogradskim delom in zvestim da- i janjem gorne, ki je davščina v naravi. \ Slovence, vajene, da so jim rodovni župani, in plemenski knezi plačevali javne izdatke iz \ svoje zasebne imovine, je kmalu iznenadila ^ še druga imenoslovna novost: ime gorščina se je preneslo na davščino gorno. Podlaga prenosu je bila ustvarjena, brž ko je začela gospoda pobirati dačo od vinogradov tako kakor druge dohodke, ki jih je imel fevdalec od svoje lastne zemlje in živine; tako so bili j vajeni postopati še v starem kraju. Na slo-i venska tla so prenesli to pravno stanje po \ pravu zavojevalca, ki sme podjarmljencu vsiliti svojo voljo. V tej ideologiji ima svoj * koren tudi kasnejša tako imenovana deljena : last, pri kateri prepusti vrhovni lastnik zem- | Ijo v užitek, da bi na tej osnovi izžel iz užit- ', nika dosti izdatnejši dobiček od koristi, ka- [ tere bi bil deležen, če bi se sam ukvarjal s [ kmetovanjem v režiji. Tu tiči kal tistega go- sposkega fiskalizma, ki je rušil patriarhal-1 nost, odkar je plemstvo proti kmetičem za- ' vzelo stališče, da ti plačujejo tribut in ne | odkupnino ali izdatek v korist obeh strani, i Razločujemo staro in novo obliko gorščine; ; oni pravimo pragorščina, tej pa sogorščina. , Razmejitev še ne stoji čisto trdno in dvomi- ; mo, da se meja sploh more določno utrditi,' ker prehodno obdobje ni bilo kratko, temveč \ je obsegalo več stoletij. Ce nam velja konec j XIV. stoletja kot čas, ko je pod vplivom že ' več stoletij se razmahujočega mejaštva zma- i gala ustanova gornika (gorska) edn. kot organa, ki ga je postavljal gorski gospod, tedaj utegnejo pač vsa stoletja štajerske re-j kolonizacije po umiku Madžarov tvoriti tisto j prehodno dobo, ko se je preživela gorščina ; prvotne oblike, ki so jo upravljali gorniki ' mn., postopno umikala sogorščini, upravljani po gorniku posamezniku. Bistvo je v tem, da opravlja novi gornik kot zaupnik gorskega i gospoda nadzor v gori tudi nad mejaši, ki i imajo vinograde v tej gospoščinski gori. Tudi I še za naprej volijo gornika sogorniki iz svoje; srede ter ga prezentirajo gorskemu gospodu, ' da ga postavi; kadar bi se kje zgodilo, dai ga je gorski gospod sam odbral in postavil, tedaj se v zapisnikih bere vsaj to, da so ga sogorniki kasneje »konfirmirali«. Kot pra-j vilo torej velja, da mora biti gornik oboje- stransko izbran in potrjen. Da se terminus technicus sogorščina javlja šele v začetku XVII. stoletja v treh slovenskih priredbah j gorskih členov, nas ne sme motiti, ker ni j dvoma, da je tudi ta termin živel med ljud-| stvom davno prej, ko so ga jeli pisati. Gora se je imenovala krajevno strnjena, včasih kar zemljepisno ločena gorska kra- jina, v kateri so se raztezali vinogradi od svojih vzglavij na slemenu nizdol po pobočju kakor dolge rebraste plase, ki so bile proti podnožju brega čedalje bolj široke. Za ta vinogradstvu gospoščine odmenjeni kom- pleks zemljišča je veljal poseben gospodar- ski režim, ki ni bil usmerjen le k organski proizvodnji zaradi pokritja domačih potreb, pač pa v prvi vrsti k široki proizvodnji za- radi oskrbe tržišč z vinom. Pravna opravila, ki so zadevala goro, so potekala po drugih pravnih normah, kakor so veljale za kmetijo ali pravdno imenje, od katerega se je plače- vala »pravda«. Gorno gospodarstvo gospo- ščine je bilo ločeno od ostalega gospodarstva in izvzeto iz gospodarskega imperija. Strogo so razločevali »gorno« pa »pravdno« zemljo, zemljiški gospod pa se je v odnosu do gore dosledno imenoval gorni gospod, da bi se že kar ob izrekanju tega naziva vedelo, da gre za vinogradsko zadevo. V občinsko osnovo vinskih gora so novi fevdni gospodarji vgradili novo stvarno osnovo »vinogradov«, ki je ustrezala fevdno- pravnemu individualizmu. Gorski gospod je tudi vinograd v svoji gori »podelil« kmetiču, oziroma kmetic je vinograd — tako se glasi kasnejša terminologija — »prejel iz rok gor- skega gospoda«. Kot nova stvarnoorganiza- cijska enota nižje vrste tak vinograd ni ob- segal le zemljiške parcele, na kateri je bil trtni nasad, temveč celoten delec, ki je imel koloseke, travnike in njive, ki so bile z vi- nogradom trajno povezane v gorno enoto kakor njene pritikline. Hram (leseno klet), postavljen na tem svetu, so imeli za premič- no stvar v razliko od zidanice, ki je bila ne- premičnina. Gora je ostala slej ko prej stvar- noorganizacijska osnova višje vrste, le raz- deljena je bila v vinogradske delce, saj je bila kot »gorščina« slej ko prej izvzeta iz »pravdnega« gospodarstva gospoščine in pre- deta v »gorno« gospodarstvo. Uredniki Gorskih bukev so se pazljivo ogi- bali problemov gore kot podstati kolektivi- stičnega gornega ustroja ter so si prizadevali, da bi kodifikacijo omejili na predpise za vinograde kot ustanove individualističnega pravnega značaja. Znatna večina določil uza- konjenih gorskih členov se nanaša na te »vi- nograde« in le sila redko naletiš na določbo, ki zadeva »goro«, a še na takih mestih go- vori zakonodajalec včasih o »vinogradih« mn., ki mu služijo za nadomestilo besed »gora« ali »gorščina«. Gorski gospod si na tej pravni podlagi kajpada tudi v praksi vztrajno prizadeva, da bi ohranil fikcijo iz- ključno individualnopravnega razmerja n. pr. 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO z vpeljavo dediča v vinograd kot zaključnim aktom zapuščinskega postopanja, gotovo pa tudi v vseh drugih primerih pridobitve, dalje z obligatornim prijavljanjem vseh pogodb, ki bi se nanašale na vinograd, zaradi pristoj- ne odobritve in »prepisa«, a tudi zaradi izdaje gornega lista, zaščitnega lista in po- dobnih pisem, toda kljub vsem takim pri- zadevanjem nam odkriva judikatura gorskih pravd vprav globok vpogled v kolektivistič- no osnovo gorske običajnopravne organiza- cije. Moč ustnih izročil nam stopi nazorno pred oči, če se domislimo, da je stala ta ju- dikatura vsa dolga stoletja v znamenju vod- stva in uredništva tujsko orientiranih gra- ščinskih zapisnikarjev, ki so se trudili sle- diti duhu uzakoiijevalcev Gorskih bukev. Toda sodna praksa je bila močnejša od graj- skih pisarjev. Zapisniki pričujejo, da je bila fiktivna praesentia domini, ki je bil na gor- ski pravdi zastopan po gorskem sodniku, zadostno nadomestilo opuščene prijave, če je gorski sodnik vzel transakcijo z odobra- vanjem na znanje. Raznovrstni so načini, po katerih ljudski sodniki vzpostavljajo s po- polnim uspehom ravnotežje med običajnim pravom in gorskimi členi. Preobrazba pragorščine v sogorščino je eden izmed najbolj zanesljivih znakov, ki spremljajo nastopajočo tržno trgovino, ter sovpada s pojavom ustanove gornika (gor- ska) kot gospoščinskega organa, ki prevza- me to ime od dotedanjih odbornikov pragor- ščine na podoben način, kakor so bili nekdaj le-ti prevzeli svoje ime »gorniki« od prvobit- nih nagornikov. Članom gorske skupnosti se je ime sogorniki pač bolje prileglo kot ime gorniki, ker je bolje ustrezalo kolektivistič- nemu pojmovanju, z druge strani pa je bila diferenciacija terminov neogibno potrebna. Merkantilističen pojav je tudi mejaš. No- silec tega imena je bil od poznega srednjega veka dalje vsakteri svobodnjak, ki je od gor- skega gospoda sebi pridobil po mestnem pravu vinograd, ležeč na kraju ali na »meji« gospoščinske gore. Z listinsko izpričanim dejstvom, da je gorski gospod take tovariše ščitonosce nazival za svoje »perkgnossen«, je dobro podprta domneva, da je slovenski termin sogornik pravzaprav prestava termi- na perkgnoss, ki so ga bili še pred kodifika- cijo Gorskih bukev prenesli na vinogradnike gore, in da je nato brž postal sinonim stare- mu terminu »perkhold«. Kako star je ta pre- nos, se vidi po tem, da so že kodifikatorji Gorskih bukev kar izmenoma rabili oba na- ziva kot soznačni besedi. Ta prenos je hkrati zakrivil, da je ostal mejaš v nemški pravni terminologiji pojem brez imena. Brezimenost mejašev v nemškem postavljenem pravu razkriva kar zgovorno, da mejaši nikjer niso bili združeni v »mejaščine« kot posebne organizacije, ker take potrebe sploh ni bilo. Vsak mejaš je že po pogodbi, gotovo pa tudi kot svobodnjak ščitonosce užival popolno pravno zaščito svojega gorskega gospoda. Zato je dovoljeno govoriti le o »mejaštvu« kot neorganiziranem elementu, nikakoir pa ne o nekih organiziranih mejaščinah, katerih nikjer ni bilo. Nemški pravni termin za me- jaša se je pojavil šele v zapisnikih kranj- skih gorskih pravd v oblikah »der Mejasch« ali »der Meäsch« ipd. Tale stalno rabljeni naziv daje osnovo domnevi, da se je tuja pravna ustanova mejaštva v sožitju z gor- skimi skupnostmi tako bistveno preobrazila, da je postala ustanova gorskega običajnega prava. Prej neodvisen gorski tovariš gorske- mu gospodu se mejaš sčasoma po ustvarjal- nem potu specifikacije poveže s skupnostjo sogornikov gospoščinske gore v kooperacijo višje vrste kar v trojnem pogledu: predvsem tako, da je podrejen nadzoru gornika (gor- ska) kot postavljenega organa gosposke v gori; dalje tako, da je v stvareh, ki zadevajo goro (gorščino), primoran tožiti člana gorske skupnosti zgolj pri domači gorski pravdi; naposled tako, da je obvezan udeleževati se osebno ali po namestniku sojenja v plenumu na vsakem gorskem pravnem dnevu in fa- kultativno sodelovati tudi pri sojenju porote, če bi ga gorski sodnik pozval v mizo prised- nikov. Ker je načelno pravilo branilo pripadni- kom svobodnih stanov biti član skupnosti podložnih kmetov, so se mejaši tem laže uprli nadzoru, ki so ga hoteli izvajati nad njimi gorski odborniki, zvani gorniki mn., ki so bili nesvobodniki, izvoljeni za to čast od ne- svobodnikov. Bolj ko se je krepilo in razvi- jalo mejaštvo, bolj pogosto so se ponavljale zahteve mejašev, da mora nadzor v gori opravljati gospoščinski organ. Bili so pri- meri, ko se je za to službo ponudil kak me- jaš. So listinski dokazi, da so posamezni gor- ski gospodje zaupali službo nadzornika v gori kakemu meščanu, ki je imel vinograd v gori. Jasno je, da gorske skupnosti niso bile zadovoljne z nadzornikom, ki ni bil član sogorščine, razen tega pa je trpel tudi red v gori, ker daleč proč v mestu stanujoči gornik ni mogel paziti tako, kakor je treba. Sodimo, da so skupnosti tistih gora, v katerih je bilo mejaštvo bujno razvito, pod tem pritiskom rade privolile v kompromis, da naj za bodo- čega gornika izbere kar gorski gospod sam tistega člana iz poslujočega gorskega odbora, do katerega ima največ zaupanja. S tem so bili gorniki mn. likvidirani kot odbor in na njih mesto je stopil gornik posameznik. Rekli 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA smo Že, da se je posihmal volitev gornika vršila sporazumno; če sporazuma med gor- sko skupnostjo in gorskim gospodom ni bilo, se je postopek ponovil z drugim kandidatom. V vertikalni strukturi organizacije gore je s tem nastala načelna sprememba, saj je zvezni člen med gorskim gospodom in gor- sko skupnostjo postal sogornik, ki je bil uradni organ gosposke in ne le izvoljen pred- stavnik gorske skupnosti. V horizontalni črti gorske organizacije pa je stopilo vštric gor- ske skupnosti mejaštvo gore v gospodarsko kooperacijo, da bi se skupno določeni cilj uresničil s sredstvi, ki so bila na voljo obema skupinama, ki sta se strnili. Tako razširjena gospodarsko-družbena akcija je aktualizirala potrebo, da se mejaštvo normativno uredi v njega novem odnosu do skupnosti sogor- nikov, hkrati pa seveda tudi v njega odnosu do gorskega gospoda. Tej potrebi se imajo Gorske bukve zahvaliti za svoj nastanek. To je miselno okrožje, v katerem so se gibale akcije gospodovalcev vse dotlej, dokler se mejaši niso umaknili iz kooperacije ter so- gornikom prepustili s svojim toriščem vred tudi svoje ime, namreč slovensko ime me- jaš -a m. in nemško ime der Mejasch, ka- kor so jim bili svoj čas prepustili tudi svoje prvotno nemško ime perkgnoss. Močnemu štajerskemu mejaštvu je pripi- sati zaslugo, da je bil oklevajoči deželni knez pridobljen za zakonodajno ureditev mejaških in sogorniških problemov v času, ko je bila državna oblast zavoljo vladohlepnosti stanov še zelo zaostala in brezmočna. Soglasja med vladarjem in stanovi namreč tudi pri tej za- konodaji ni bilo. Načelni konflikt, ki je pre- til zaradi germanske pravne koncepcije lasti, je bil sicer latenten, toda z vso silo je buhnil spopad zakonitih stanov prelatov, gospode in plemstva s pravno še nepriznanim četrtim stanom tržanov in meščanov, ki so predstav- ljali večino štajerskega mejaštva in se niso potegovali za koristi plemiških mejašev, marveč le za svoje lastne koristi, ki so se v marsičem ujemale s koristmi sogornikov. Spopad je bil še bolj pomemben, ker je v slovenskih goricah, Halozah in mariborskem Podravju element meščanskih mejašev daleč nadkriljeval plemiške meščane ne le po šte- vilu, temveč še mnogo bolj po obsežnosti vinogradske posesti. Deželni stanovi so se kot poklicani zaščitniki vrhovnih lastnikov velikih vinskih gora v rečenih pokrajinah čutili obvezane pomagati, da bi se meščan- ski mejaši potisnili s privilegiranega polo- žaja, ki jim je bil zavarovan s pogodbo, in se kolikor moči zenačili s sogorniki zlasti glede dednega nasledovanja ter plačevanja pristojbin in gorne. V podrobnem opisu. kako je teklo kodifikacijsko delo, se bere, da se je kralj Ferdinand I. v tej borbi po- stavil kot deželni knez najprej na stran če- trtega stanu, da bi ga na kraju zastran tre- nutne politične konstelacije pustil na cedilu tako glede problema dedovanja kakor tudi glede pristojbin. Gorske bukve so plod delno uspelega kom- promisa, sklenjenega med plemiči kot pred- stavniki zemljiške gospode ter meščani kot predstavniki gorskih mejašev. Večina gorskih členov je naslonjena enako na mejaše kakor na sogornike. Pri tem so pravni odnošaji so- gornikov do gorskih gospodov obdelani samo raz vidik pravnega individualizma v prvi vrsti zaradi tega, da bi prišlo do jasnega iz- raza, v čem sogorniki niso izenačeni z mejaši. Šele ko je buhnilo navzkrižje s kolektivistič- nim ustrojstrom gore, je zavladala med obe- ma taboroma soglasnost. Zato je zaman vse iztikanje po gorskih členih, da bi se le-tam odkrile neke podrobne norme v organizaciji gore in gorske pravde. Urejevalci Gorskih bukev vprašanja gore kot enote višjega reda sploh niso vzeli v poštev in so se gore komaj toliko dotaknili, kolikor se absolutno ni dalo zamolčali (čl. 1, 4 in 14 Gb), ne da bi se ugrozil temelj celotnega gorstva. Obsežek, ki je vanj prodrlo običajno gorsko pravo o organizaciji gore, je v gorskem kodeksu za- res zelo tesno zajet. Kmetic, ki o vseh teh rečeh nikdar niti vprašan ni bil, nikar pa da bi ga bili pri- tegnili k zakonodajnemu posvetovanju kot deležnika, je seveda brž spoznal, da Gorske bukve niso njegov, marveč gosposki zakonik. Cas, v katerem je živel, mu je narekoval, naj iz razbitin Slare pravde skuša rešiti, kar se pač rešiti da. V veliko tolažbo mu je bilo, da so mu de facto morali nedotaknjeno pustiti gorsko pravdno pravo, kolikor ustna izro- čila niso izjemno bila derogirana po nekem gorskem členu. Stališče, ki ga je proti zako- niku zavzel, se more iako precizirati, da se je posihdob le še bolj oklenil predanih izro- čil in jih kot prisednik gorske porote trdo- vratno celo tedaj uveljavljal, kadar so bila v nasprotju s kakim pozitivnim predpisom Gorskih bukev. Vse, kar se je v gorskih čle- nih ujemalo z izročili, so skupnosti sogorni- kov po vsej pravici imele za uzakonjeno in formalno recipirano gorsko pravo; drugo, Isar ni bilo v skladu z, izročili, so skušale spet oživiti z vztrajnim nepopuščanjem in sklicevanjem na stare izročene norme. V glavnem je bil pravni položaj sogornika tako kot individua kakor tudi kot člana priviligirane gorske skupnosti toliko razjas- njen, da mu je bilo zajamčeno vinogradarT^ 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jen je brez tlake. Kolikor se v čl. 18 Gb go-j vori o vozni tlaki, ne gre za obče pravilo,] temveč zgolj za neke običajnopravne kra- ] jevne izjeme. Na tej podlagi je veljalo dalje se boriti za pravice in vešče izrabljati nepo-j polnost kodeksa in njega vrzeli. Praksa gor- ske pravde kot ljudskega sodišča dokazuje, da se je vrzeljivost kodifikatorjem Gorskih bukev bridko maščevala zlasti v področju pravdnega prava. ZGODOVINA LJUBLJANSKIH OPEKARN OD LETA 1732 DO LETA 1860 IVAN SLOKAR A. MESTNI OPEKARNI Monopol mesta Ljubljane za opekarništvo je trajal de jure do leta 1749, ko je naredba ! z dne 19. septembra dovolila postavitev no- vih opekarn. Kljub temu je ostal položaj še celih 25 let nespremenjen, ker sta šele leta 1774 nastali dve zasebni opekarni v Trno- vem. Poslovni uspehi mestnih opekarn so bili od leta do leta različni, kot je to razvidno iz naslednjih podatkov: Poslovni uspehi mestnih opekarn v gol- dinarjih.' , V nekaterih letih je bil pribitek neznaten, v drugih se je pojavil celo primanjkljaj. Leta 1748 opekarni sploh nista obratovali zaradi preostale velike neprodane zaloge iz prejš- njih let.^ Najvišji primanjkljaj opažamo v letih 1785—1788, ko sta bili opekarni pod državnim sekvestrom. V razdobju od 1736 do 1766 je znašala produkcija mestnih ope- karn 9,270.000 zidakov in 2,750.000 strešni- kov. Od tega je bilo prodanih 7,164.200 zida- kov in 2,111.750 strešnikov. Preostanek je porabil magistrat za zidavo šempetrske vo- jašnice, vojašnice pred Frančiškanskimi vrati, tako imenovane žabje vojašnice, pri- stave in glavne stražarnice pred Nemškimi vrati in Traiičo. Velika požara v Krakovem v letih 1770 in 1774 sta povzročila občutno pomanjka- nje opek. Zaradi tega je dovolilo deželno glavarstvo dne 19. oktobra 1774 Francu Ksa- verju Jamniku in Jerneju Pogačniku posta- viti dve novi opekarni v Trnovem. Proti tej odločbi je vložil magistrat dne 27. marca 1775 pritožbo, v kateri navaja, da pomenita ti novi opekarni neizogiben propad obeh mestnih opekarn, ki obstajata iz pradavnih časov (»ab aevo«). Naredba z dne 19. sep- tembra 1749 prepušča sicer vsakomur, da postavi opekarno, ne pa da jo postavi kjer- koli hoče. Zaradi tega smatra magistrat za nedopustno, da bi se dovolila postavitev no- vih opekarn v škodo tistih, ki obstoje že več stoletij. Z dovoljenjem za dva nova obrata sta izgubili mestni opekarni občutno na vred- nosti. V preteklem letu je bila ponujena na licitaciji za zakup mestnih opekarn vsota 1600 goldinarjev, letos pa ne bo nihče nudil več kot polovico tega zneska. Opekarni pred- stavljata edini plodni kapital mesta. Ce še tega izgubi, ne bo moglo v bodoče nositi javnih bremen in mu ne bo več pomagati. Spričo pomanjkanja opeke je magistrat izja- vil, da je pripravljen postaviti še tretjo mest- no opekarno. Obenem navaja, kako velike zaloge sta imeli mestni opekarni v letih od 1736 do 1766 in koliko je mesto zaradi tega izgubilo na obrestih. V letih 1772 in 1773 sta. 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika dobavili mestni opekarni za gradnjo Gruber- jevega prekopa vsaka po 40.000 opek po- sebnih dimenzij in leta 1774 še 40.000 kosov. Poleg tega sta dobavili v isti namen še 69.000 navadnih opek. Te izredne dobave so povzro- čile pomanjkanje opek. Iz teh razlogov je prosil magistrat, naj se Pogačniku odvzame koncesija in naj se mu izplača odškodnina za stroške, ki jih je imel, ker je opekarno že deloma postavil. Jamnik pa naj se močneje obdavči, če se mu konce- sija ne more odvzeti. Ta magistratova pritožba je ostala brez- uspešna, monopol za opekarništvo je za vedno izgubil.' Rentabilnost mestnih opekarn je bila po lastnih navedbah magistrata minimalna. V 30 letih od 1736 do 1765 sta izdelali skupno 12,020.000 zidakov in strešnikov. Ker sta izkazali v tem razdobju skupno 22.000 gol- dinarjev ali 1,320.000 krajcarjev prebitka, je znašal prebitek za vsakih 1000 zidakov ali strešnikov 11 krajcarjev. Prodajna cena za 1000 zidakov ali strešnikov je bila 12 goldi- narjev, oziroma za meščane 10 goldinarjev, torej 720 oziroma 600 krajcarjev. Prebitek je potemtakem znašal le 1,66 "/o od prodajne cene. Toda tudi uradno izkazani prebitki niso bili realni. Izdatki za razna popravila, za nakup peska in pod. niso obremenjevali ope- karn, temveč mestno blagajno. Na take stro- ške naletimo v knjigah mestnih izdatkov v letih 1741, 1743, 1746 in 1750. Ko je bila leta 1750 zaradi nenadnega na- stopa mraza pokvarjena ena peka, je mesto plačalo obema opekarniškima mojstroma od- škodnino v znesku 176 goldinarjev, kar se je ponovilo leta 1751. Vsak član zunanjega mestnega sveta je imel pravico do 600 zida- kov in obočnikov letno kot deputai. Ta pra- vica ni zastarala, tako da so nekateri dobili po 5 letih naenkrat 3000 kosov. Na osnovi magistratovega sklepa z dne 15. oktobra 1748 je dobil podžupan Franc Matevž Perr, ki se je brezplačno zavzel v raznih mestnih za- devah, v znak priznanja zastonj 10.000 zida- kov, ali obočnikov.* Poleg tega so obremenje- vala dohodke opekarn še razna darila, če- prav so se gibala v manjših dimenzijah kot v prejšnjih časih. Leta 1741 so dobili kapu- cini brezplačno 500 strešnikov in 500 zida- kov. Leta 1748 je dobil vrvarski ceh 10.000 zidakov in strešnikov po nižji meščanski ceni. Leta 1757 je dovolil magistrat baronu Apfalternu 20.000 zidakov in obočnikov po mestni osnovni ceni. Kapucini so dobili 15. junija in 24. julija 1758, 10. julija 1759 in ponovno 8. julija 1763 vsakokrat po 500 strešnikov zastonj. Na prošnjo grofa Auer- sperga, naj bi se mu prepustilo 34.000 streš- nikov in 600 zidakov za njegov grad Kislstein v Kranju po meščanski ceni, mu je bila leta. 1765 dovoljena polovica po meščanski, druga polovica pa po mestni osnovni ceni.^ Neekonomsko gospodarstvo, ki je imelo za posledico v povprečju minimalne poslovne prebitke, ni ostalo prikrito nadrejeni držav- ni oblasti. Avstrijska državna uprava je stala, posebno pod vladavino Karla VI. in Marije Terezije, pod vplivom strogo mer- kantilistične usmerjenosti, na stališču, da javnopravna telesa niso sposobna za uspeš- no vodstvo industrijskih podjetij, ki naj se prepuste zasebnim podjetnikom. Država sa- ma je svojo leta 1724 postavljeno predilnico surove svile v Fari pri Gradiški dala leta 1726 v zakup in jo je leta 1778 prodala trža- škim kapitalistom. Kranjski deželni stanovi so svojo leta 1724 ustanovljeno suknarno na Sein pri Ljubljani prodali leta 1747 zasebne- mu podjetniku. Na isti način je tudi mesto Ljubljana prodalo leta 1746 svojo majoli- karno Janezu Medlerju. V pogledu mestnih opekarn se magistrat dolgo časa ni mogel odločiti niti za prodajo Oblike opek iz mestnih opekarn; v zadnji vrsti znaki za število prodanih opek (XVI. stol.; original v Mest. arhivu v Ljubljani) i kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niti za zakup. Pri tem ga ni ovirala morda kaka sentimentalnost, ki je slonela na več kot četrt tisočletja trajajoči tradiciji, marveč oziri na koristi, ki so jih uživali meščani; ti so dobivali opeko po nižji meščanski ceni in na deputate, ki so jih dobivali člani zuna- njega sveta. Šele leta 1771 se je magistrat uklonil želji državne uprave in je razpisal dražbo za nakup mestnih opekarn. Zakup je izdražil Miha Vogon, kar pa ni bilo po- trjeno. Enako brezuspešna je ostala licita- cija v letu 1774, pri kateri je znašala naj- višja ponudba 1600 goldinarjev. Naslednja licitacija z dne 24. februarja 1775 je imela prav tako negativen izid. Državna uprava se je naveličala teh brez- uspešnih dražb in je posegla vmes. Leta 1785 je postavilo okrožno glavarstvo za uprav- nika in računodajalca mestnih opekarn cest- nega zakupnika inženirja Andreja Sche- merla. Uveden je bil torej državni sekvester. V prvem letu je izkazalo mestno opekar- ništvo pod Schemerlovim vodstvom prebi- tek 1510 goldinarjev, za kar je bila priznana Schemerlu 5*/o nagrada. Ko je bil Schemerl leta 1788 prestavljen v Gradec, se je izka- zalo, da je končalo njegovo triletno poslo- vanje z izgubo v znesku 376 goldinarjev. Se- kvestracija se potemtakem ni obnesla. Mestni blagajnik Andrej Anton Skrinjar, ki je bil 75 let star in je imel 45 službenih let, je zaprosil v začetku leta 1789 za upokojitev in obenem predlagal, naj bi se mu poverila uprava opekarn ali pa, da bi se mu dali ope- karni 6 let v zakup za letno zakupnino 800 goldinarjev. Njegovo ponudbo je nadrejena oblast odklonila in pozvala 3. oktobra 1789 magistrat, naj se iznebi nemudoma vseh re- alitet s prodajo ali oddajo v zakup." Naslednjega leta so bile razpisane kar tri licitacije za oddajo opekarn v zakup za dobo treh let. Ostale so pa brezuspešne. Nato je dobil mestni blagajnik septembra 1792 poziv, naj poroča: 1. iz katerega razloga ne morejo dobiti opeke tisti, ki žele zidati, 2. ali se vodi Pogačnikova opekarna do- bro, oziroma kaj jo ovira, 3. na kakšen način bi se mogla povečati proizvodnja opeke, 4. ali ne bi bil za mestno blagajno korist- nejši zakup mestnih opekarn. V svojem poročilu mestni blagajnik po- udarja, da sta mestni opekarni znatno pove- čali produkcijo. Od začetka maja do konca septembra sta opravili 13 pek nasproti 8 v prejšnjih letih. Izdelali sta v tem času 510 tisoč zidakov in 170.000 strešnikov nasproti 272.000 zidakov in 80.000 strešnikov v prejš- njih letih. Od 1. novembra 1791 do konca septembra 1792 je imela mestna blagajna od tega 3894 goldinarjev koristi. Bivša Jamnikova opekarna ne obratuje več. Bivša Gruberjeva opekarna je že popol- noma podrta. Mala Pogačnikova opekarna obratuje le v majhnem obsegu in opravi let- no le 2 peki. Zaradi tega odsvetuje, da bi se izročili mestni opekarni zakupnikom in pred- laga, naj se nadaljuje obratovanje v lastni režiji. Pod vtisom tega poročila je deželna vlada izjavila dne 12. novembra 1792, da ne na- sprotuje, da bi vodil magistrat opekarni na lasten račun. Kljub temu se je v letih 1792, 1794 in 1796 občutilo veliko ponmnjkanje opeke. Mestni opekarni sta izdelali leta 1795 le 326.000 zidakov in 163.000 strešnikov. Po- višanje proizvodnje je bilo nemogoče, ker je vladalo zaradi Napoleonovih vojn in rekru- tacije veliko pomanjkanje delavcev. Zaradi pomanjkanja strešnikov so bili mnogi inte- resenti prisiljeni pokriti svoje hiše začasno z deskami ali skodlami in so pod to pretvezo tudi drugi enako postopali proti obstoječim požarnopolicijskim predpisom. Še bolj ob- čutno je postalo pomanjkanje opek, ko je leta 1798 upepelil velik požar v Krakovem 32 hiš. Občutilo se je tudi pomanjkanje drv, ki so se tudi zelo podražila. Negativno je vplivala na poslovni uspeh tudi odredba okrožnega glavarstva, naj se pogorelcem pro- dajajo opeke po nižjih meščanskih cenah. Pod pritiskom vseh teh okolnosti je začel magistrat zopet razmišljati o oddaji opekarn v zakup in je leta 1799 sestavil načrt zadev- ne zakupne pogodbe. V obeh mestnih opekarnah so slej ko prej kuhali tudi apno. Kamen sta dobivali iz Pod- peči. Podoba je, da je bila cena apna pre- visoka, ker so se kopičile zaloge. Leta 1792 je naročil magistrat mestnemu blagajniku, naj odkloni interesentom za zidake in oboč- nike prodajo opek, če ne kupijo obenem tudi primerne količine apna. Na pritožbo prizadetih je pa dalo okrožno glavarstvo ma- gistratu nalog, naj preneha s takim nasi- ljem.' Deloone moči pri mestnih opekarnah so bile zelo slabo plačane. Delavci pri čiščenju ilovice so dobivali leta 1790 dnevno mezdo 14 krajcarjev, delavci pri izdelavi opek, vla- ganju v peč in pri peki 17 krajcarjev in fantje pri pomožnih delih le 10 krajcarjev, medtem ko so znašale mezde tesarskih po- močnikov 21 krajcarjev. Zaradi tega je bilo delavstvo nezadovoljno in je seglo končno po kolektivni samopomoči. Šele ko je mestni blagajnik sporočil magistratu, da delavci 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nočejo več delati za 17 krajcarjev in da so zapustili delo, je dobil pooblastilo, da lahko zviša dnevno mezdo do 20 krajcarjev. De- lavci so morab torej stopiti v stavko, da bi si priborili izboljšanje mezd. Z namenom, da bi se povečala produkcija, je naročila deželna vlada leta 1796 magi- stratu, naj preneha z dnevno mezdo in naj vpelje delo v akordu. Magistrat je pa odgo- voril, da delo v akordu ni izvedljivo, ker se zanj ne dobe delavci in ker bi se slabo oprav- ljalo. Pod upravnikom Schemerlom so to po- skusili, toda peka, pri kateri so izvedli ta poskus, je bila popolnoma pokvarjena. De- lavci so zelo občutljivi. Pri najmanjši graji zapuste delo, ker ga dobe z lahkoto drugod zaradi rekrutacij in splošnega pomanjkanja delovnih moči. Poskusili so nadomestiti de- lavce s kaznjenci. Ti se pa morejo uporabiti le pri dovažanju ilovice, ker so zaradi oko- vov za vsa druga dela nesposobni. Štirje kaz- njenci so že zaposleni pri opekarnah. Ce bi se jih zaposlilo večje število, bi lahko nastal komplot in bi lahko pobegnili, posebno če bi dobili v roke orodje, kot se je to že zgo- dilo pri bivši solitrarni na Barju. Kmalu nato je nastalo novo delavsko gi- banje, ker je zaradi inflacije naraščal raz- mak med nominalno in realno mezdo. Dne 16. aprila 1798 je sporočil mestni blagajnik, da opekarniški delavci nočejo več delati za dnevno mezdo 22 V2 krajcarja niti pomožni fantje za 12 krajcarjev in je prosil za navo- dila. Magistrat mu je nato naročil, naj si preskrbi uporabne delavce za najnižjo mo- gočo dnevno mezdo. Ce mu to ne uspe, naj zviša mezdo na najbolj varčen način in naj o tem poroča. Enako nesocialnega se je iz- kazal magistrat leta 1801. Takrat je posta- vila deželna gradbena direkcija erarično opekarno pod Rožnikom in je za opekar- iiiške delavce določila dnevno mezdo 30 krajcarjev. Delavci, zaposleni pri mestni opekarni, so zahtevali enako povišanje in so zagrozili, da bodo sicer zapustili delo. Na- mesto da bi želji delavstva po možnosti ustre- gel, se je magistrat obrnil dne 3. junija 1801 na okrožno glavarstvo s prošnjo, naj bi naro- čilo gradbeni direkciji, da v interesu nemo- tene preskrbe prebivalstva z opekami mezde čimbolj zniža. Toda okrožno glavarstvo je tako intervencijo odklonilo, češ da ne obstoji noben predpis, ki bi prepovedoval zvišanje mezd.* Vsaka od obeh mestnih opekarn je zapo- slovala po sezoni 12 do 22 delavcev. Glava- nova opekarna v Ljubljani je imela leta 1816 15 delavcev. Število delavcev se je povečalo, Dve potrdili o izdani opeki iz 1. 1599; v spodnjem levem kotu znaki za število {originali v -Mest. arhivu v Ljubljani) 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Šele, odkar sta bili mestni opekarni v zakupu. Leta 1837 je zaposlovala vsaka 28 oseb, za- sebna opekarna Terezije Rus pa 23 moči. Bili so časi, ko se je zaradi vojnih dogod- kov začel pravi vrtinec v pogledu cen in mezd, ki karakterizira vso periodo denarne inflacije. V pogledu cene, po kateri so se prodajale opeke, moramo omeniti, da so ob- stajale leta 1738 tri različne cene in sicer 1. meščanske cene, ki so bile najnižje in so veljale le za meščane, 2. temeljna mestna cena za ostale prebivalce mesta, in 3. cene za kupce izven mesta. Zastonj so dobivali opeko člani zunanjega mestnega sveta v omejenem obsegu kot deputai in magistrat za mestne potrebe. V tem letu je znašala cena za 1000 zidakov ali obočnikov za me- ščane 6 goldinarjev, za nemeščane 8 goldi- narjev in za tujce 9 goldinarjev, za 1000 strešnikov pa 9, 12 in 13 goldinarjev. Leta 1769 se pojavi za zidake poleg stare meščan- ske cene 6 goldinarjev še nova meščanska cena 7 goldinarjev, in nova temeljna cena 9 goldinarjev in nova cena za tujce 10 gol- dinarjev. Se leta 1771 naletimo na staro in novo meščansko ceno. Po stari nižji meščan- ski ceni so prodajali opeko le meščanom, ki so jim pri velikem požaru v letu 1767 pogo- rele hiše, kot je to razvidno iz knjig prejem- kov za leto 1769 in 1771. Vsi drugi meščani so morali plačevati novo višjo meščansko ceno. Leta 1782 je odredilo okrožno glavar- stvo, da se mora prodajati opeka vsakomur po meščanski ceni. Magistrat je prosil, naj bi ostala razlika v ceni za meščane in neme- ščane, opustila pa naj bi se cena za tujce (izven Ljubljane). Okrožno glavarstvo je si- cer ta predlog 27. januarja 1783 odklonilo, pozneje pa najbrž odobrilo, ker so se opeke še leta 1790 in 1797 prodajale po nižji me- ščanski in po višji mestni temeljni ceni.' Cene za 1000 zidakov ali obočnikov so zna- šale v goldinarjih Največ so poskočile cene za zidake in oboč- \ nike in sicer od leta 1738 do leta 1797 za i meščane 100*/», za druge pa 75*/o.'" i Tudi cena kamna za kuhanje apna je stal- no naraščala. Leta 1797 so plačevali kamen za 10 pek po 10 goldinarjev, leta 1798 že 18 goldinarjev. Enake težave so bile s poleni, ki so jih dobivale mestne opekarne iz Pre- serja. Cena drv za eno peko je znašala leta 1730 140, leta 1756 150, leta 1798 180 in leta 1799 že 200 goldinarjev. Vrh tega je vladalo veliko pomanjkanje drv." Pri povišanju cen, ki jo opažamo pri primerjavi cen, ki so ve- ljale leta 1769, z onimi v letu 1790, so prišli do izraza tudi novi predpisi glede dimenzij opek. Dvorni dekret z dne 23. junija 1749 je odredil, da se morajo izdelovati opeke le po enotnih dunajskih dimenzijah, ki so bile večje od tistih, ki sta jih uporabljali mestni opekarni. Ta ukrep se je utemeljeval s tem, da je zidanje z opekami malega for- mata za tretjino dražje, ker se pri tem rabi več apna in več časa in ima opekarna zaradi tega večje izdatke za mezde. Pri izvajanju tega predpisa so nastale v prehodni dobi prilične motnje, ker se opeke novega for- mata niso mogle uporabljati pri popravilih streh in obokov. Magistrat se je obrnil dne 31. julija 1782 na okrožno glavarstvo s prošr njo, naj bi se upoštevale te okolnosti in do- volilo, da bi se poleg opek po dunajskem for- matu smele proizvajati tudi opeke starih dimenzij, kar je pa okrožno glavarstvo od- klonilo. Predpisi glede formata so se nekoliko spremenili leta 1787. Podoba je pa, da so v mestnih opekarnah izdelovali še vedno tudi opeke starega formata, ker je notranje- avstrijski gubernij odredil s kurendo z dne 10. marca 1790, da morajo dobiti opekarne nove kalupe, ki jih mora krajevna oblast cimentirati. Stari format je bil dovoljen le do konca leta 1790. Za tiste, ki se ne bi držali teh predpisov, je bila predvidena ka- zen od konfiskacije cele peke do odvzema pravice do opekarništva.'^ Že pol stoletja prej se je ukvarjala avstrij- ska državna uprava z mislijo, da bi se pri obrtih, ki delajo z ognjem, nadomestila drva s šoto ali s premogom. Dvorni dekret iz leta 1751 je priporočal uporabo šote po vzorcu Holandije'. Leta 1766 je izšlo državno navo- dilo o pridobivanju šote in njeni uporabi za kurivo. Julija 1766 je odredila dvorna reso- lucija, naj se pripuste k meščanstvu in moj- strstvu predvsem tisti pomočniki, ki se bodo obvezali, da bodo uporabljali za kurjenje 2/3 premoga in le 1/3 drv. V zvezi s to odredbo je sporočil mestni magistrat 23. julija 1767 okrožnemu glavarstvu, da ni premoga v bli- žini Ljubljane, šoto pa da reže edino inšpek- tor smodnika in solitra Anton Avguštin Ka- 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika pus, vendar pa v tako omejenem obsegu, da je ne more oddajati drugim interesentom. Anton Avguštin Kapus je bil prvi, ki je rezal šoto in jo uporabljal pri solitrarni v Ljubljani. Leta 1766 je vložil prošnjo, da bi se mu podelila izključna pravica za prido- bivanje šote in za proizvajanje »šotnega oglja«. Njegova prošnja je bila odbita z dvorno odločbo z dne 15. aprila 1767, ob- enem je pa bilo naročeno deželnemu glavar- stvu, naj zahteva, da bi vse obrti, ki delajo z ognjem, uporabljale šoto, kar naj bi veljalo tudi za apnenice in za opekarne. Dvorni de- kret z dne 23. maja 1767 je pozval deželno glavarstvo, naj poroča, kako se izvajajo predpisi o obvezni uporabi premoga, če so se kaznovali poskusi renitence in kako naj se v bodoče prisilijo obrtniki do spoštovanja zadevnih naredb. Deželno glavarstvo je po- udarilo v svojem poročilu z dne 29. januarja 1768, da na Notranjskem in na Dolenjskem ni nobenih premogovnikov, na Gorenjskem pa da so premogovniki tako oddaljeni od železarskih obratov, da je premog mnogo dražji od oglja. V Ljubljani da primanjkuje podjetnikov, ki bi mogli prevzeti dovoz pre- moga. Kapus je nato napravil za lažji pre- voz šote po vodni poti poseben 600 sežnjev dolg, 2 sežnja širok in 1 '/2 sežnja globok prekop in postavil 2 skladišči za šoto. Za to mu je bila priznana z dvornim dekretom z dne 30. januarja 1770 nagrada 1000 gld. Da bi se omogočila uporaba premoga v Ljubljani, je obljubil dvorni dekret z dne 3. julija 1769 nagrado 6 dukatov tistemu, ki bi izsledil v bližini Ljubljane izdatno na- hajališče premoga. Uspeha pa ni bilo in so se šele četrt stoletja pozneje pojavili spet napori v tej smeri. Leta 1795 je odredil dvor, da se smejo dovoliti novi obrati za predelavo železa in nove opekarne le, če se njih lastniki obve- žejo, da bodo uporabljali kot kurivo le pre- mog. Mestni magistrat je pozval leta 1796 cehe tistih panog, ki delajo z ognjem, naj naroče potreben premog pri Ruardu v Za- gorju. Marca leta 1798 je poslalo rudarsko sodišče magistratu načrte in opis opekar- niške peči, ki se kuri s šoto ali s premogom, in okrožno glavarstvo je naročilo junija me- seca istega leta magistratu, naj začne s po- skusi kurjenja s premogom. Medtem je ma- gistrat poizvedoval 1. če je domači premog uporaben za ta namen, 2. če je zadosti pre- moga na razpolago, 3. če ima premog pred- nosti pred dragimi drvmi, 4. če so peči ope- karn uporabne za kurjavo s premogom in 5. koliko premoga se potrebuje v primerjavi z drvmi. Višji rudarski urad je opozoril magistrat, da lahko dobi poljubno množino premoga od Ruardovega premogovnika v Pasjeku. Peči pa da morajo imeti železna rešeta. Zaradi občutnega pomanjkanja opek, po- vzročenega po velikem požaru v Krakovem, je naročilo okrožno glavarstvo avgusta 1798 magistratu, naj za nekaj časa opusti poskuse s premogom in naj nadaljuje s peko spet z drvmi. Septembra istega leta se je ponudil Leo- pold Ruard, da bo sam izvedel poskusno peko s premogom. Magistrat je izjavil, da mu bo prodal v ta namen 12.000 do 15.000 suhih surovih opek po lastni ceni. Zaradi občutnega pomanjkanja drv je medtem produkcija opeke stalno nazadovala. Ko so leta 1799 izsledili nahajališče pre- moga na Brodu ob Savi pri Smledniku, se je obrnil magistrat na višje rudarsko sodišče s prošnjo, da bi mu dovolilo kopanje pre- moga na tem mestu. Obenem je kupil za mestno opekarništvo 600 centov premoga od Ruarda in postavil pri mestnih hlevih po- sebno skladišče za premog. Bavil se je tudi z mislijo, da bi dobil dovoljenje za kopanje premoga v Zagorju. Da bi se zavrlo stalno naraščanje cene drv, je deželna vlada pri- poročila 13. julija 1799 postavitev poseb- nega skladišča šote. Posebni komisijski ogled na Barju je ugotovil, da je v občini Volarje Opekarniška peč na premog — celotni pogled (po brošuri iz 1. 1799 med spisi Komisije za požarno hrambo; Mestni arhiv t Ljubljani) 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ill sicer na zemljišču, ki je bilo last mestne občine ljubljanske, neverjetna množina zelo dobre šote. Rezanje šote na tem mestu je poverila deželna vlada trgovcu Alborghet- tiju, ki je bil kot faktor idrijskega rudnika dobro poučen o načinu rezanja šote v Idriji. Za peko s premogom se je posebno zanimal stavbenik Josip Prager. Da bi se dobro se- znanil z uporabo premoga v ta namen, je bil poslan decembra 1799 na Dunaj. Nato je na novo postavljena mestna opekarna na Brdu žgala pod njegovim vodstvom opeko s premogom. Vendar se je izkazalo, da je premog predrag in da bi nadaljevanje take peke škodovalo mestni blagajni. Iz tega raz- loga je bil obrat na Brdu kmalu opuščen. Dne 13. junija 1801 je zaprosil Kari Florjan iz Kranja za prepustitev opekarne na Brdu, kjer je nameraval žgati opeko z drvmi. Na ta način so ostali vsi ti poskusi s šoto in s premogom brezuspešni.^* Vse opisane okolnosti so imele za posle- dico, da je bil donos mestnih opekarn zelo neugoden. Od 2813 goldinarjev v letu 1793/94 je padel na 939 goldinarjev v letu 1794/95 in na 592 goldinarjev v letu 1796/97. Tudi po letu 1797 sklenjenem povišanju cen je do- segel le znesek 1598 goldinarjev. Po mne- nju nadrejene oblasti se je magistrat za opekarni premalo menil in tudi njuno vod- stvo ni bilo v pravih rokah. Zaradi tega je odredila deželna vlada dne 13. februarja 1799, da se mestno opekarništvo podredi Navpični prerez skozi isto peč deželni gradbeni direkciji. Magistrat naj predlaga sposobno osebo, ki naj bi pod nad- zorstvom te direkcije vodila obrate, zakar naj bi dobila odškodnino ali primerne pro- cente. Obenem je bil prepovedan izvoz opeke iz Ljubljane. Namen teh ukrepov je bil, da bi se občinstvo preskrbelo z zadostno mno- žino dobre opeke, mestna občina pa bi imela od tega večje dohodke. Na pobudo gradbene in požarno-policijske komisije se je ponudil meseca aprila istega leta poseben meščanski odbor, da bi prevzel organizacijo dela na opekarnah za račun mestne blagajne. V tem odboru so bili Janez Miha Kuk, Viljem Hen- rik Korn, Andrej Malic, Blazij del Rossi, Pe- ter Garstenmayer, Nikolaj Merk in Janez Krstnik Jager. Predlog je bil odobren za- časno za eno leto. Ta odbor je predlagal, naj bi ostale cene za opeke medtem nespre- menjene, opekarski delavci naj bi se pa opro- stili novačenja. Poslednje je bilo v tem času težkih vojn posebno privlačno. Toda tudi obratovanje pod vodstvom meščanskega od- bora se je končalo z izgubo. Še težji je postal položaj, ko je pri velikem požaru v Trno- vem dne 4. aprila 1800, pri katerem je zgo- relo 70 hiš, pogorela tudi zgornja mestna opekarna. S prvim novembrom se je meščan- ski odbor odrekel upravljanju opekarništva. Upravo je prevzel uradnik mestne blagajne. Magistrat je nato sklenil odkupiti Pogač- nikovo opekarno za 3900 goldinarjev. Ven- dar deželna vlada ni odobrila že sestavljene kupne pogodbe in je obenem ukazala, naj da magistrat svojo opekarno v zakup. Lici- tacija za zakup je bila določena na dan 10. decembra 1800. Proti temu je vložilo 38 meščanov pismen protest z zahtevo, naj bi ostala opekarna v upravi mesta. Sledil je enak protest predstojnikov cehov. Okrožno glavarstvo je zahtevalo, naj se cehi opravi- čijo, ker so se s tem nastopom pregrešili zo- per generalni patent o rokodelstvu iz leta 1732. Cehi so pa odvrnili, da se ti sklepi ne nanašajo na cehovske zadeve in da niso vezani na določbe generalnega patenta o ro- kodelstvu v splošnih zadevah, ki se tičejo mestnega gospodarstva.^* Niti ta licitacija ni uspela in mesto je vo- dilo še naprej opekarništvo v lastni režiji in imelo pri tem večne skrbi in težave. Na- mesto pogorele gornje opekarne je postavil magistrat drugo pri Malem grabnu. Zadevni predlog magistrata z dne 14. avgusta 1801 je odobrilo okrožno glavarstvo leta 1803. Zaradi pomanjkanja opeke je okrožno gla- varstvo naročilo dne 29. marca 1810 magi- stratu, naj začne takoj s peko opek ali pa naj odda opekarni v zakup. Toda na dan 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 20. julija 1811 razpisana dražba za zakup ni privabila nobenega interesenta. V letih 1811 in 1812 se je prav malo zidalo in je bila pro- daja opeke minimalna. Koristno za opekarne je bilo, da je bilo leta 1812 prepovedano popravljanje streh z deskami. Od te prepovedi niso bile izvzete niti škodlaste strehe. Ce je bilo strešno ogrodje prešibko za obremenitev s strešniki, se je moralo nadomestiti z novim močnej- šim. Od leta 1813 naprej sta oddajali mestni opekarni dobavo drv in dovoz ilovice na javni dražbi.'* Do tedaj nista imeli mestni opekarni sko- raj nobene konkurence, ker se je poleg njih vzdržala le bivša Pogačnikova opekarna, ustanovljena leta 1774. Jamnikova opekarna že leta 1792 ni več obratovala. Gruberjeva opekarna na Prulah je bila leta 1792 tudi že podrta. Erarična opekarna pod Rožnikom, ustanovljena leta 1801, pa je prenehala leta 1805. Ta skoraj monopolski položaj je prenehal, ko je nastala v neposredni bližini mesta nova opekarna v Črnučah. Ta je objavila marca 1818 v Laibacher Zeitung, da ima na zalogi 100.000 strešnikov in 80.000 zidakov, ki jih prodaja po isti ceni kot ljubljanske opekarne in jih dostavi kupcem brezplačno v Ljub- ljano.'^ Od mestnih opekarn je producirala spod- nja več kot zgornja. Leta 1824 je izdelala spodnja 319.000 zidakov, 176.000 strešnikov in 43.000 opek za tlak, zgornja pa 252.000 zi- dakov, 144.000 strešnikov in 35.000 opek za tlak." Zgornja je kuhala tudi apno, ki se je pa težko prodajalo. Leta 1821 je morala prodati zalogo na javni dražbi po zelo zni- žani ceni.'* Vodstvo opekarn po magistratu v lastni režiji je nasprotovalo načelom liberalizma, ki jih je propagirala državna uprava. V smislu naredbe dvorne pisarne z dne 8. ju- lija 1826 je pozval gubernij magistrat, naj se izjavi, če ne bi bilo koristneje za mestno blagajno, da bi se dalo opekarništvo v za- kup. Magistrat pa se je postavil na nasprotno stališče, češ da se dohodki večajo, ker se izdeluje brezhibno blago, ker narašča zidanje v mestu in ker ni drugih opekarn. Ti argumenti niso bili prepričevalni. Za- radi tega je dala dvorna pisarna dne 3. maja 1827 nova navodila, v katerih poudarja, da je izkušnja potrdila načelo, da izkoriščanje mestnih realitet ne omogoča največje mo- goče uspehe. Ni razloga za domnevo, da bi moglo opekarništvo mesta Ljubljane pred- stavljati izjemo. Zaradi tega naj gubernij ukrene vse, da bi se opekarništvo dalo v za- kup in naj poroča o uspehu. Posledica tega ukaza je bila, da je sestavil magistrat dražbene pogoje za zakup. Zakup- nik se je moral obvezati, da bo opravil vsako leto na vsaki opekarni 18 pek, torej skupno 36 pek po 54.000 opek. Moral bi torej izde- lati mnogo več opek, kot sta jih dotlej izde- lovali mestni opekarni. Obenem so bile dolo- čene za zakupnika obvezne prodajne cene za opeko. Magistrat je ob tej priložnosti hi- navsko poudaril, da mu ni za to, da bi iztis- nil čim večji donos, ampak, da bi bile krite potrebe meščanov po opeki in dosežena zmer- na renta na vložen kapital. Pri dvakratni licitaciji na podlagi teh po- gojev ni pristopil noben interesent. Dvorna pisarna je dne 12. februarja 1829 izrazila domnevo, da je določil magistrat v dražbenih pogojih prodajne cene za opeko z namenom, da bi onemogočil uspeh .dražbe. Zaradi tega je odredila, naj bo nova dražba pri okrožnem glavarstvu. Toda dražba z dne 7. septembra 1829 je dosegla pri vzklicni ceni 1600 goldinarjev najvišjo ponudbo v znesku 1000 goldinarjev in ni bila odobrena. Pri ponovni dražbi z dne 10. decembra 1829 ni pristopil nihče." Sledile so še nadaljnje dražbe, ki so bile brez uspeha kljub temu, da so bili razgla- šeni pozivi ne le v Ljubljani, ampak tudi v Celovcu, v Gradu in v Trstu. Šele na licitaciji dne 7. marca 1833 je iz- dražil zakup Jakob Cepon za čas od 1. no- vembra 1833 do 31. oktobra 1836 za letno zakupnino 1200 goldinarjev. Cepon je bil dotlej dolgo vrsto let obratovodja obeh mest- nih opekarn.2" Medtem se je situacija poslabšala, ker so nastale v okolici Ljubljane nove opekarne. Vodoravni prerez skozi isto peč I. 47 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med njimi leta 1834 pomembna opekarna v Zgornji Šiški, kar je neugodno vplivalo na višino bodoče zakupnine za mestne opekarne. Tri licitacije z dne 26. avgusta, 31. avgusta in 30. septembra 1836 so ostale brezuspešne. Šele ko so znižali izklicno ceno od 1200 na 800 goldinarjev, je izdražil zakup na lici- taciji z dne 2. marca 1837 Gašper Debevc za 3 leta za letno zakupnino 600 goldinarjev. Sledila je 26. novembra 1839 dražba za čas od 1. aprila 1840 do 31. marca 1843. Zakup je izdražil Leopold Gasperotti za letno zakup- nino 620 goldinarjev. Kmalu se je pa poka- zalo, da sta bili obe opekarni tako iztrošeni, da bi njuna obnova stala 7200 goldinarjev. Gasperotti se je ponudil, da ju obnovi sam pod pogojem, da se mu prepusti zakup za 12 let za letno zakupnino 150 goldinarjev. Magistrat je na to pristal avgusta 1843.2* Gasperotti je pritegnil k temu poslu še tvrd- ko Ivan Baumgartner & Co. Leta 1845 je bila zakupnikoma dovoljena preureditev peči za kurjavo s šoto. V na- slednjem letu sta to izvedla ter postavila v Ljubljani skladišče za šoto. Prodajo opeke je prevzela trgovska tvrdka Baumgartner & Co, ki je imela svoje pisarne v Gradišču štev. 32. V letih 1846, 1847 in 1849 naletimo na oglase, ki opozarjajo ob- činstvo, da so pri mestnih opekarnah na raz- polago vse vrste opeke najboljše kakovosti. Zakupniki so mislili, da se bo konzum opeke povečal glede na gradnjo železnice in kolodvora v Ljubljani. Da bi zvišali pro- dukcijo, so predlagali februarja 1846, naj bi Vodoravni prerez skozi isto peč II. se pri zgornji opekarni na Malem grabnu postavila poleg stare peči še nova, preraču- nana na 1971 gold. Pripravljeni so bili to peč sami postaviti pod pogojem, da se jim za preostanek 7 let zakupa spregleda pla- čilo dogovorjenih letnih 150 goldinarjev. O usodi tega predloga ni nobenih vesti. Po Gasperottijevi smrti je bila od leta 1849 dalje tvrdka Ivan Baumgartner & Co edini zakupnik. Špekulacija zakupnikov, da se bo poraba opeke povečala, se ni uresničila. V nemirnih letih 1848, 1849 in 1850 je pro- daja tako zaostajala, da so morali prodati velik del zaloge za vsako ceno. Trdili so, da so v času zakupa od leta 1843 do leta 1855 imeli od opekarn letno povprečno le 748 goldinarjev dohodka.^^ Zanimivo je, da je magistrat določil ta znesek kot vzklicno ceno za licitacijo, ki je bila začetek leta 1855 za zakup opekarn za 8 let od 1. aprila 1855 do 31. marca 1863. Ta zakup je izdražil Daniel Detela, ki je ponudil kot zakupnino 925 goldinarjev. Toda tudi Detela ni prišel na svoj račun. Nastale so številne nove opekarne na deželi in v neposredni bližini Ljubljane in sicer na Stu- dencu pri Igu, na Glincah, pod Šmarno goro in Dobrunjah poleg že obstoječih na Viču, na Brdu, v Kosezah, v Podutiku in drugod. Ti novi obrati so konkurirali v Ljubljani. V letih 1855 do 1858 je imel Detela baje 3000 goldinarjev izgube. V začetku leta 1859 je imel na zalogi 800.000 opek brez upanja na prodajo. Zaradi tega je izdelovanje opeke ustavil. Prosil je, da bi ga odvezali od za- kupa ali pa, da bi se mu vsaj znižala zakup- nina. Strešno ogrodje spodnje opekarne v Trnovem je bilo tako strohnelo, da je obsta- jala nevarnost, da se zruši. Tudi zidovje je bilo v slabem stanju. Zaradi tega in ker je pri tej opekarni primanjkovalo ilovice, je sklenil magistrat 3. junija 1859 opustiti spod- njo opekarno. Obenem je znižal zakupniku Deteli za ostala 4 leta zakupnino od 925 na 150 goldinarjev letno. Opuščena spodnja opekarna je bila dne 19. septembra 1759 prodana na javni dražbi pod pogojem, da jo mora kupec podreti. Del objektov je kupil Daniel Detela, drugi del pa Gustav Tönnies. Detela je imel odslej v zakupu preostalo zgornjo mestno opekarno na Malem grabnu, glede katere se je ugotovilo, da bo do konca zakupne dobe izčrpala vso razpoložljivo ilo- vico.2* Ta domneva se je tudi uresničila. Že v prvi polovici leta 1863 opekarna ni več obratovala. Mestni svet jo je sklenil 10. sep- tembra 1863 prodati, zraven pa še neka druga zemljišča. Vse objekte je kupil Josip 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KUAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Nušak z namenom, da postavi hleve za vo- jaške konje.ä* S tem je prenehalo ljubljansko mestno opekarništvo, ki je trajalo okoli 350 let. Ljubljanski mestni opekarni sta predstav- ljali, dokler niso od leta 1833 naprej bile oddane v zakup, čisto buržujski tip mestnih podjetij, ki sta obratovali predvsem v prid meščanom, ker so samo ti uživali privilegi- rane občutno nižje cene. V tem se je ta re- žim razlikoval od komunalnih podjetij v poznejših časih, ko so se ustanavljala in vo- dila po popolnoma drugih nekapitalističnih načelih v prid vsemu prebivalstvu. B. DRUGE OPEKARNE V LJUBLJANI Razen mestnih opekarn so nastale v Ljub- ljani v zadnji četrtini XVIII. stoletja še druge, toda manj pomembne opekarne. Deželno glavarstvo je kljub odločnemu odporu mestnega magistrata dovolilo dne 19. oktobra 1774 Francu Ks. Jamniku in Jer- neju Pogačniku, da postavita opekarni v Trnovem. Jamnikova opekarna je stala na drugi strani Malega grabna nasproti koncu Zelene poti. To podjetje se ni moglo razmahniti. Leta 1792 opekarna ni bila več v obratu in je bila podrta.^' Pogačnikova opekarna je stala približno 100 m od Opekarske ceste iz smeri Velike čolnarske ulice proti mesin.^» Po smrti Jer- neja Pogačnika jo je vodila njegova vdova Julijana Pogačnik. L. 1792 je delala opekar- na v neznatnem obsegu in je opravila v ce- lem letu le dve peki. Leta 1798 je poročal magistrat okrožnemu glavarstvu, da ta ope- karna skoraj ne obratuje. Prosil je, naj bi se naročilo lastnici, naj da opekarno v za- kup ali pa naj jo proda, če ne more sama dvigniti produkcijo. Nato je vzel opekarno v zakup aktuar policijskega ravnateljstva Jože Gebhart. Ko je umrl, se je ugotovilo, da je zapustil toliko dolgov, da se je zdela krida neizogibna. Nato jo je vzel v zakup varuh Pogačnikovih otrok, magistralni urad- nik Jakob Glavan. Ker ni bilo drugih inte- resentov, sta jo dne 28. marca 1801 kupila na javni dražbi Jakob Glavan in njegova žena. L. 1816 je zaposlovala ta opekarna 15 delavcev. Ko je Glavanova žena 1. 1819 umrla, je prešla njena polovica na njeno hčer Te- rezijo Rus in po očetovi smrti leta 1839 tudi druga polovica. Leta 1857 je ta opekarna zaposlovala skupno 23 delovnih moči in je opravila 5 pet po 47.000 opek. Terezija Rus je prodala opekarno v začetku leta 1844.^' Kupil jo je Jože Gebhart. Novi lastnik ni razpolagal z zadostnimi denarnimi sredstvi. Leta 1846 se je vknjižila Terezija Rus na njegovih nepremičninah za znesek 3000 gol- dinarjev s 5 »/o obrestmi. Že leta 1850 ta ope- karna ni več obstajala.^* Omembe vredna je tudi opekarna, ki jo je postavil Gabrijel Gruber na Prulah. Potre- boval je mnogo opeke za Gruberjev kanal in še več, ko je začel leta 1773 postavljati ob- širno stavbo (poznejšo Virantovo hišo) za hidravlično in mehansko šolo. Ko je po ve- likem požaru v Krakovem leta 1774 nastalo veliko pomanjkanje opeke, je postavil leta 1774 lastno opekarno na Prulah na mestnem zemljišču brez vednosti in odobritve mest- nega magistrata. Ker je pa Gruber bil že leta 1777 odstavljen od vodstva pri gradnji prekopa, je prenehala ta opekarna z obrato- vanjem. Kupil jo je Gregor pl. Fedransperg; ta jo je nameraval leta 1781 prodati na javni dražbi. Proti temu je nastopil magistrat, ker je opekarna bila na njegovem zemljišču. Spor je trajal do leta 1784, ko je prišlo do poravnave. Leta 1792 je bila opekarna že podrta.29 Leta 1786 je zaprosil neki Leopold Hof er za dovoljenje, da postavi opekarno, pa je bil odbit.ä» Leta 1801 je postavila deželna gradbena direkcija erarično opekarno pod Rožnikom. Podoba je, da njeni uspehi niso bili zado- voljivi. Na dan 8. marca 1804 je bila razpi- sana dražba za zakup te opekarne in na dan 29. julija 1805 dražba za njeno prodajo. Po- zneje se nikoli več ne omenja.'' Opekarna križniškega reda, ki jo omenja Vrhovnik v letih 1790 in 1793, je bila brž- kone izven mestnega pomerja, ker jo magi- strat v svojem poročilu iz leta 1792, ko navaja vse druge opekarne, sploh ne omenja.'' Po prenehanju zgornje mestne opekarne leta 1863 ni bilo v Ljubljani nobene opekarne več. OPOMBE /. Mestni a... Knjige izdatlvov 1752-^l?-5; fase 14, ä-56 do 1783; fase 90—94, 1741—1790; fase 88—89, 1791—1811; fase 46, 1831—1833. — 2. Mestni a., Sodni protokoli 1748 str. 5, — 3. Mastni a., fase 14, 1736—1785 in fase 15, 1544—1802. - Drž. a. SI., pu'bliea-poUtica Lit Z N= 6. — 4. Mestni a., sodni protokoli od 13. okitobra 1748. — 5. Mestni arhiv; Sodni protokoli od 13. aprila 1741, od 8. julija 1748, od l'^. marea 1757, od 8. julija il(763 in od 30. junija 1765. — 6. Mastni a., fase 90—94, 1741-J1790; Mestni računi fase 21. 1788—1842; Reg I, fase 20. — 7. Mestni a., fase 88—89, 1791—1811. — 8. Mestni a., fase 88—89, 1791—1811. — 9. Mest- ni a., Geweilbetabelle für 1866; fase 10, 1820—1836; fase R 2, 11814—1822 in Reg I fase 393. — 10. Mestni a., fase 90—94, 1741—1790; fase 88—89, 1791—1811; Knjige izdatkov 1738, knjige prejemkov 1758, fol 64; knjige prejemkov 1769, 1771; f Magistratiea acta, fase .14, 1736—1785. — 11. Mestni a., fase 88—89, 1791—1811; francoska doba, fase 214, 1762—1813, No. 1. — 12. Mostni a., fase 93—94, 1741—1790 in fase 88—89, IOTI do 1811. — 13. Drž. a. Publico-politica, lil T Noi; Mestni a., fase 48—51, 1750—1785 (fase 51), fase 88—89, 1791—1811 (fase 88), fase 214—230, 1792—1809 (fase 227), fase 370-^(99, 1.7'»-1804 (fase 384); Laibacher .Zeitung od 11. X. 1799. — 14. Mestni a., fase 88—89, 1791—1811. — 15. Mestni a., fase 88^9, 1791—1811 ; Reg I, fase 161 in 167. — 16. Intelligenz- blatt zur LZ No 26 od 31. IH. 1818. — 1?. Mestni a., fase 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO R2, 1814—1822. — 18. Drž. a., Guh. a. fase 53, 1821, No 45. — 19. Mestni a., K15, 1825^-1859 in fase 46, 1856—1855; Drž. a., fase 55, 1827/28, No 23 in 35. — 20. Mestni a., fase 46, 1851—1855 in 1847-; fase K 15, il825—1859; Amstblatt zur L. Z. od 1. novembra 1831. — 21. Mestni a., fase 46, 1852-36 in 1837-, Drž, a., gub. a., fase 33, 1845, No 26; Amtsblatt zur L. Z. od 28. VIL, 18. VIII. in 15. IX. 1836 in od 16. »I. 1859. — 22. Mestni a.. Reg I, fase 655, fase 46, 1837 in 1847. Anhang zur L. Z. od 15. II. 1845, od 21. IV. 1846 in od 27. VII. 1847, Intelligenzblatt zur L. Z. od 19. IV. 1849; Drž. a., gub. a., fase 53, 1845, No 26, 1S4?, Noa02. — 23. Mestni a., V/4, 1858,62, fase 46, 1847-; fleg I, fase 655. — 24. Mestni a.. Cod III 14, 1S63. — 2J. Mestni a., fase 88—89, 1791—1611 (fase 88). — 26. Zemljiška knjiga Ljubljane, map- ni list 14/3, parcela št. 84; Drž. a., kataster. Parcela št. 82-85. - 27. Mestni fase 88-8?, 1791-1811 (fase 88); Magis.tratica acta, fase 14, 1736—1785 in fase 15, 1544—1802; , Gewerbstabelle für 1816, Mestni a., fase 46, 1838—1841. Mest-¦ ni a.. Regi, fase 393. Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung: od 2?. XI. 1845, Anhang zur Laib. Zeitung od 24. I. 1843 \ in od 19. III. 1844. — 28. Drž. a., Grund und Satzbuch, | vom 26. fol 157; Mestni a., Hand-Urbarium, Cod XVI 87; ' Magistratisches Gewepbsbuch, 1850- €o«i XX/5. — 29. Drž. a., ] PrezidiaJni spisi, konvolut 455; Mestni a., Regi, fase aO,i fase 88—89, ,1791-1811, faisc 90—94, 1741—1790 ((fase 94). TIo- i nis opekarne se nahaja v Mestnem arhivu. — 30. Mestni a., j Politisches Ratsprotokoll od 25. julija 1786. — 31. Mes-tni a., i fase 88—89, 11791—1811; Intelligenzblatt zur Eggerschen Lai-1 bacher Zeitung, 1805, No 58. Drž. a.. Gub. a., 1802—1809,' fase 44 in 1817/18, fase 113. — 32. Vrhovnik, Zgodovina ] Trnovske župnije, str. 85 in 86. Mestni a., fase 88—89, ; 1791—1811. i NEKAJ PODATKOV O BAROČNIH KIPARJIH IN NJIHOVIH DELIH NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SERGEJ VRISER V 5. številki VI. letnika Kronike sem obja- vil življenjepisne podatke baročnih umet- nikov iz Celja, Ptuja in Slovenskih Konjic. V pričujočem sestavku nadaljujem z objavo nekaterih podatkov o avtorjih, kakor jih je razkrilo proučevanje baročnega kiparstva na Slovenskem Štajerskem pri delu v arhi- vih ali pa ob neposrednem stiku z umetnina- mi. Z arhivskim zapisom ali umetnikoviin podpisom izpričana dela morejo služiti — kolikor so ohranjena — umetnostnemu zgo- dovinarju kot izhodišče za odkrivanje drugih del cit. avtorjev po stilnoprimerjalni poti. Jurij Mazus (Matzus) — V konji- ških matrikah nam je uspelo odkriti živ- ljenjsko sled še enega umetnika iz XVII. stoletja, pravzaprav iz predbaročne dobe. Dne 14. januarja 1641 so v župni cerkvi v Konjicah krstili Pavla, sina Jurija Mazusa, kiparja (»Sculptore«) in matere Elizabete, 21. maja 1649 pa je ista zakonska dvojica zapisana ob krstu hčerke Kristine.^ Kipar I. C. Ö. — V mariborskem Pokra- jinskem muzeju se hrani lesena plastika Franc Rottman, Umirajoči KsaTerij (detajl z marmornatega spodnjega dela velikega oltarja v Stražah iz 1. 1764-65) mrtvega Kristusa, bržkone namenjena za votlino božjega groba. Na hrbtni strani kipa so vrezane črke I. C. Ö., pod njimi letnica 1733. Crke so najverjetneje začetnice kipar- jevega imena. Iskanje imena v seznamu umetnikov in tudi stilna komparacija z do- mačim in tujim gradivom tega časa nista doslej razrešili vprašanja, kdo je avtor. Ce sodimo po tem delu, je bil vidnejši umetnik. Ker je prišel kip v muzej brez sleherne na- vedbe najdišča, je ugibanje o njegovi pro- venienci še bolj otežkočeno. Franc Hörget (Hörgeck) — V bli- žini Sv. Barbare nad Slovenjim Gradcem stoji v obcestni kapelici lesen in oblečen kip Marije. Pred letom so kipu sneli obleko in odkrili v njem vdolbino, v kateri je bil listek s krajšo molitvijo v nemščini. Pod tekstom je podpisan Franc Hörget ali Hörgeck, »bilt- hauer«. Listek ima letnico 1742. Kip je za- snovan dokaj rustikalno in razodeva rez- barja s skromnejšim umetniškim znanjem. V slovenjegraških arhivih ni tega imena; mogoče je tudi, da gre za mojstra iz bližnje Koroške. Karel Jožef Rissner — Med ki- parji Ptuja, ki so nam jih predstavile ma- trike, nismo naleteli na umetnika s tem imenom. Iz dveh virov pa vemo, da je nekaj let bival v tem mestu. Za župno cerkev v Lenartu v Slov. goricah je Karel Jožef Ris- sner, »biirgl. bilthauer« iz Ptuja leta 1747 izdelal kip sv. Florijana. Kip so uporabljali pri procesijah; izdelan je bil v Ptuju, kjer ga je zlatil slikar Franc Anton Pachmayr.^ Zdi se, da se je Rissner priselil v Ptuj in da se je posluževal naslova meščanskega ki- parja brez dovoljenja strokovnega združe- nja. Dr. R. Kohlbach namreč omenja, da so leta 1756 predstojniki graške bratovščine 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ponovno pozvali Rissnerja in ptujskega sli- karja Ferdinanda Scheidnagla, naj vendar že vstopita v cehovsko organizacijo, v na- sprotnem primeru jima grozi eksekucija.' Rissnerjev Florijan se je izgubil in tako nam žal manjka ključ k njegovim delom, od ka- terih je prav verjetno še nekaj ohranjenih. Anton Ternovšek (Ternouscheg) — Ob mostu v Spodnji Muti ob Dravi stoji kamnito znamenje — z nišami obdan pod- stavek — in na njem kip Janeza Nepomuka. V znamenje je vzidana plošča s priprošnjim napisom, ki pravi ob koncu: »Haec statua exstructa est sancto Ioani Nepomuceno auctore Antonio Ternouscheg«. Zraven je let- nica 1748. Kip svetnika je povprečno delo, verjetno izpod dleta domačina iz Dravske doline. Vid Königer — V monografiji o gra- škem kiparju Vidu Königerju, zadnjem veli- kem barokistu na Štajerskem, je E. Andorfer med njegovimi ugotovljenimi deli navedel kot edino plastiko pri nas kipec Immacu- late v cerkvi v Šentilju v Slov. goricah iz leta 1761.* Od izdaje te monografije do da- nes se je poznavanje Königerjevega opusa precej izpopolnilo; tudi pri nas in v sosednji Hrvatski smo mogli temu kiparju pripisati nekaj pomembnih stvaritev. Na enem izmed del, ki se hranijo v Sloveniji, je bil pred leti odkrit tudi kiparjev podpis. To so znani >Petrovški križi«, tri kamnite plastike iz druge polovice XVIII. stoletja, ki so stale ob cesti Celje—Žalec, lani pa so jih prestavili k petrovški cerkvi. Na podstavku srednjega kipa je vklesano z vidnimi črkami ime: V. Königr. Ta signirana plastika se je že obnesla kot zanesljiv kažipot pri ugotavlja- nju drugih Königerjevih umetnin v Sloveniji. V svojih delih, ki obravnavata spomenike gornjegrajske dekanije, sta I. Orožen in A. Stegenšek v poglavjih o župni cerkvi Frančiška Ksaverija v Stražah opisala njen veliki oltar in podala zgodovino njegovega nastajanja.' Ta oltar je nevsakdanja umet- nina: njegov spodnji del z menzo, kipom umirajočega Ksaverija in podnožji stebrov, je marmornat, zgornji del — stebri, ogredje in kipi — pa je lesen. Na prvi pogled je tudi mogoče spoznati različne roke, ki so bile udeležene pri njegovi izdelavi. O avtorjih tega oltarja so krožila različna mnenja; v zadnjem času pa nam je uspelo razjasniti to vprašanje skoraj do popolnosti. Preden bi prešli k novim podatkom, je prav, če v kratkem ponovimo Stegenškovo razlago, kako je prišlo do oltarja s takim nastavkom. S kultom Frančiška Ksaverija se je v prvi polovici XVIII. stoletja razširil glas o straški cerkvi po avstrijskih in drugih evropskih deželah. Cerkev je potrebovala nov oltar, želeli so, da bi bil v celoti iz mar- morja in v ta namen so pričeli v 40 letih XVIII. stoletja nabirati darove. Prispevki so se množili, denarne podpore so pošiljale šte- vilne plemiške hiše, poslala sta jih celo polj- ski in dunajski dvor. Vendar se je gradnja oltarja nenavadno zavlekla. Iz pisem Silve- stra Herendlerja, prokuratorja straške cerkve na Dunaju, ki je po avstrijskih provincah nabiral darove za Straže, je možno razbrati, da so na Dunaju želeli, naj se izdelajo načrti za novi oltar v cesarskem mestu. Cerkev pa je naročila načrte drugje, poslali so jih le na ogled na Dunaj; tam pa niso ugajali, češ da oltar ni zasnovan v pravilnem razmerju. Kamnoseška dela so medtem že tekla, izde- lan je bil tudi leseni in s kovino, bakrom in srebrom obloženi tabernakelj. Iz Herend- lerjeve korespondence med letom 1766 in 1769 zvene očitki, da pri Sv. Frančišku Ksa- veriju denar zapravljajo, povrhu izostajajo darovi. Sicer so do leta 1769 nabavili drago- cen okvir za oltarno podobo, ki jo je že leta 1715 naslikal Janez Mihael Reinwaldt, novi oltar pa še vedno ni bil dokončan. Ste- genšek zaključuje, da je bil le-ta na pragu leta 1770 še vedno v delu in pravi: »Kar je bil kamnosek že izvršil, so postavili, ostalo je napravil za nižjo ceno lesorezec .. .«* Tukaj hočemo Stegenškovo pričevanje do- polniti z novimi ugotovitvami, predvsera tudi z imeni avtorjev stražkega oltarja. Ra- zen omenjenih Herendlerjevih pisem se je namreč ohranilo v arhivu še pet pisem, ki jih je pisal iz Ljubljane predstojniku žup- nije vikar Karel Peer.' V prvem pismu od 22. aprila 1764 pravi med drugim takole: »... Praesentium exhibitor Franciscus Rott- man Architectus, et sculptor Labacensis, cui Vid Königer, Baročne plastike (Petrovče, druga polovica ; XVIII. stol.) •! 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLO^VENSKO KRAJEVNO 'ZGODOVINO fabricain AHaris S. Xavcry coniitteudam arbitror, quique in liac arte optinie experto, euni in finem ad S. Xaverium se contulit, ut genuinam spaty totius mensuram, pro Altari necessariani. capere valeat, priusquam enim accurata mensura habeatur, Tabernaculum delineari et inchioari non potest. Exhibebit delineatioiuMU Altaris cum suo fundamento, et qualitatem marmoris, et specificationem expensarum, et specimen contractus ine- undi... Meo iudicis Altare si non ex inte- gro, usque ad columnas tamen fieri debebit ex marmore, ut duae portae laterales tanto firinius cohaereant... itd.« Naslednje pismo nosi datum 7. marca 1765, Karel Peer poroča v nemščini: »Kamnosckova naloga ni samo, da izdela oltarno mizo s kipom umirajočega Ksaverija, marveč tudi ves ostali del nad mizo do stebrov, dalje oba stranska portala in ograjo okoli oltarja vključno s tlakom. Vse to mora postaviti v letošnjem letu... Na račun je doslej že prejel 830 flr, pozneje naj prejme še 740 flr. Da bi mogli izdelati ves oltar, bo treba počakati na dobrotnike ali Junez Sti.iiicr, Pavel (detajl z lesenega zgornjega dela veli- kega oltarja v Stražah iz konca X.V11I, stol.) pa ga dokončati v mavcu... Že lani sem naročil kopijo oltarnega osnutka (bržkone ko- pijo, ki so jo zahtevali na Dunaju, op. S. V.), vendar je od tukajšnjih ljudi težko kaj do- biti, skico pa potrebuje kamnosek pri delu... Poskrbel bom, da jo kar najhitreje preri- šejo ... itd.« Dne 21. junija 1765 poroča Peer, da je prejel vrečico z denarjem, ki jo bo odprl ob prihodu kamnoseka: »Ker pa slednji ni upo- števal roka, kot je bil določen v pogodbi, mu bom izplačal le toliko, kolikor je vredno opravljeno delo... Do septeudjra bi moral izdelati ves oltar do stebrov, ves zgornji del s portaloina pa še manjka in težko da bo delo letos končano ... Poklical bom kamno- seka na zagovor... itd.« Končno sporoča Karel Peer 10. aprila 1766, da so kamnoseška dela razen obeh portalov končana in da je mogoče priti po oltar. Omenja napako pri vratcih ograje, ki pa ni nastala po krivdi kamnoseka, marveč ključavničarja ali tistih, ki so delo pri njem naročili. In še pismo od 12. septembra 1766: Omenjeni sta izplačili ključavničarju in pozlatarju. Kot akontacijo so jima izplačali 70 flr, pozlalar mora pre- jeti še 6 flr. Tako se nam je izluščil iz anonimnosti avtor spodnjega, marmornatega dela stra- škega oltarja — ljubljanski kipar Franc Rottman. Oltar je ljudsko izročilo v XIX. stoletju pripisovalo umetniku Italijanu. Po prvi verziji so zgornji del izdelali v Benet- kah, a se je potopil na poti v Trst. Druga verzija pa je trdila, da so se kmetje, ki so iz Trsta pripeljali spodnji del nastavka, uprli težkemu delu in odklonili prevoz zgor- njega dela oltarja. To naj bi naročnike pri- sililo, da so ta del naročili pri rezbarju.^ V laičnih ugibanjih se v zvezi z marmor- natim delom omenja tudi ljubljanski kipar Francesco Robba. Že po datumih Herendler- jeve korespondence, ki zadeva izdelavo oltarja in ki jo je citiral Stegenšek, pa je bilo jasno, da je delo nastalo po Robbovi smrti. Nastalo je v delavnici njegovega ne- kdanjega pomočnika Franca Rottnmna, ki je v svojem kiparskem rokopisu deloma res ohranil poteze uglednega učitelja. Rottmanovemu načrtu so na Dunaju oči- tali neskladnost v zamisli oltarnega nastavka. Osnutka sicer ne poziuimo, ni pa izključeno, da je pri ocenjevanju do neke mere sood- ločalo nezadovoljstvo, ker so naročniki pre- slišali nasvet, naj si oskrbijo načrte na Du- naju, in so raje poiskali cenejšega mojstra v Ljubljani. Spregovoriti nam je še o avtorjih lesenega dela svojevrstnega oltarja. V jožefinski dobi 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SO usahnile denarne podpore in na delo so poklicali rezbarja, mizarja in pozlatarja. Arhilektura nastavka in kipi pričajo, da to niso bili mojstri izredne umetniške potence, prej bi smeli reči precej povprečni. Tudi nad njimi se je odgrnila zavesa v arhivih vsaj toliko, da bi si upali narediti končne zaključke o avtorjih sami. Kakor je videti iz ohranjene listine, predračuna za veliki oltar, je bil le-ta dokončan šele v letu 1801. Omenjena so mizarska, kiparska in pozla- tarska dela, podpisali pa so se Kranjčani, mizar Matej Goričnik, kipar Janez Stimer in star znanec naše umetnostne preteklosti, slikar in pozlatar Leopold Layer." Po nizki vsoti (za mizarska dela 2 flr 14 kr, za ki- parja 4 flr 60 kr) in pripombi »den schon stehenden Altar« je mogoče sklepati, da je šlo tedaj le za dopolnitve na že postavlje- nem oltarju. Ob tej ugotovitvi se seveda po- raja vprašanje, ali niso bili Kranjčani ude- leženi samo pri dopolnitvenih delih, glav- nino pa je le izdelal neznanec. Vendar se nam zdi, da je to kaj malo verjetno. Stilno je namreč leseni oltar značilno delo iz konca XV11I. stoletja in ni mogel nastati mnogo pred letom 1801, za udeležbo mojstrov manj- šega umetnostnega središča pa govori že omenjena umetniška kakovost lesenega na- stavka. Anonimen bi torej ostal le še avtor tabernaklja. Ali je bil domačin ali tujec, ne vemo. Iz povedanega pa se ponuja odgo- vor, da je bil oltar v Stražah bržkone v celoti izdelan na naših tleh. OPOMBE 1. Nadžuipnijski arhiv iSlov. Konjice. — 2. Župnijski ar- hiv Lenart rv Slov. gor. — 3. Dr. R. Kohlbach: Steirisohe Bildhaner, Graz 195'7, str. 433. — 4. E. Andorfer: Veit Kö- niger und seine Werke, Graz 1923. — 5. I. Orožen: Das Bisthum und die Diözese L-avanth, Dekanat Oberburg, Mar- burg 1877, Str. 84/100, 108/110. — A. Stegenšek: Dekanija gornjegrajska, Maribor 1905, .str. 33/37. — 6. A. Stegenšek, o. e., str. 37. — ?. Drž. arhiv LR.S, podružnica Maribor. — 8. I. Orožen, o. c, str. 108. — 9. Drž. arhiv LRS, podruž- nica Maribor, NEKATERI REVOLUCIONARNI DOGODKI NA VZHODNEM SLOVENSKEM LETA 1848 JOŽE SORN Namen mojega članka ni drugega kot to, da na osnovi nekaterih uradnih spisov iz leta 1848 podam v vsej podrobnosti nekaj dogodkov na južnem Štajerskem' (naslov članka je torej nekoliko preširok) in s tem obudim spomin na revolucijo v Avstriji in na Slovenskem pred 112 leti, ki ima svoj začetek na Dunaju v dneh od 13. do 15. marca 1848 in se je v glavnem končala s 1. novembrom tistega leta, ko so cesarske vojaške sile v celoti zasedle Dunaj in s tem zaključile revolucijo.^ Dne 30. marca 1848 je prispelo iz krajevne oblasti Brauck pri Ljutomeru poročilo, da ^ povzročajo tamkajšnje razmere skrbi, ker da se je (v dneh pred 30. marcem) »vznemi- rilo pod vplivom slabih subjektov« več ob- čanov v fari Mali Nedelji, torej v kraju, ki je daleč od oblasti. Z nasiljem so grozili dav- karju in tistim nižjim uradnikom, ki so izvr- ševali posle rekrutiranja, v taki meri, da se je morala krajevna oblast ukloniti volji »tu- inulluantov«. Vse je kazalo, da so uporniki mnenja, da ni oeč ovir za njihovo brutalno samovoljo in da so zakoni vobče brez moči. Ker je ta dejstva opisal uradni spis, ni dvoma, da gre tu za radikalno gibanje, ki sicer ni bilo trdno organizirano, ker ga pač ni vodila močna osebnost ali organizacija. pač pa je šlo bolj za spontan izraz zadovolj- stva nad tem, da so se nevarno zamajali te- melji fevdalnega sistema in njegove zakono- daje ter da je nastopil čas zemljiške odveze. Kako hitro se je širilo to revolucionarno gibanje, nam pove naslednji uradni dopis: Nekaj ur potem, ko so v Mariboru prejeli zgoraj navedeno poročilo, sta se javila v ma- riborskem kresijskem uradu krajevni komi- sar in zakupnik gospostva Lokavci in sporo- čila, da se je skupina, ki se je pojavila pri graščini Brauck, okrepila z nekaterimi sploš- no znanimi povzročitelji tamkajšnjega ne- mira in prišla v uradno pisarno. Kmetje so se najprej pričeli pritoževati, a so kmalu postali neenotni. Končno so se najpredrz- nejši med njimi lotili komisarjeve osebe in ga potisnili iz pisarne. Pri tem je bil ranjen na glavi. Prisilili so ga, da je urno odšel z dostavkom, da si bodo v bodoče sami volili svoje oblasti in duhovnike ter da ne bodo trpeli nobenega drugega kot tistega, ki ga bodo sami postavili. Pri tem so tudi izjavili, da bodo enako nasilni proti nekaterim žup- nikom, ki niso spodobni do njih.' Medtem ko ima »polastitev« komisarjeve osebe in izrinjenje iz uradne kanclije kar simboličen pomen: proč s fevdalizmom in njegovimi eksponenti, občinska oblast je| 53 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino naša, pa vidim v volji, da hočejo kmetje sa- mi voliti nižje oblasti in duhovnike, daljnji odmev enega izmed ciljev kmečkih uporov ter vedno živo željo po demokraciji. Ker so bili dogodki — kot pravi dalje po- ročilo — zelo nevarni, in če se jim ne bo na- sprotovalo z vso silo, bodo ti povzročitelji izzvali celo anarhijo na deželi. Zato so pro- sili mariborsko bataljonsko komando, da ta- koj določi eno četo za politično (pravilneje: vojaško) asistenco. Ta četa je šla s kresij- skim komisarjem Arbesserjem dne 31. marca ob pol treh zjutraj iz Maribora z vlakom do Špilja, od tam pa peš do Radgone in je dne 1. aprila zarana vkorakala s komisarjem v Lokavce. Mariborski kresijski glavar je na- ročil pomiriti ljudi in obdržati obstoječe za- konito stanje ter kolovodje poklicati na od- govornost. Torej revolucija v malem! Fevdalna poli- tična oblast se je oprla na vojaško silo in obe skupaj sta »vkorakali« v nemirno področje, »vzpostavili red« in pričeli deliti kazni. Naslednje uradno poročilo nam ve pove- dati naslednje: V noči med 30. in 31. mar- cem je pribežal v mariborski kresijski urad tudi komisar gospostva Negova. Sporočil je, da je ista skupina grozila, da bo obiskala negovski grad. Ker mariborski kresijski gla- var ni imel več vojakov, je pribežniku spo-' ročil, naj si ustvari obrambo iz zanesljivih domačinov in naj zahteva pri ulanski de- potni komandi v Radgoni, da odredi odde- lek za zaščito Negove. Mariborski kresijski glavar še dodaja, da je komisarju »položil na srce«, naj pospeši svoje uradovanje. Ta izjava je dvoumna, ker lahko pomeni, da je bil komisar zaradi birokratičnosti de- jansko v zaostanku z uradovanjem, ali pa lahko pomeni, naj kolovodje »pospešeno« aretira in razbije skupino nemirnežev, naj konča revolucijo. Proti koncu marca so »motili javni red, mir in varnost« tudi kmetje ob Savinji. Zato so zemljiške in krajevne oblasti zaprosile 29. marca za vojaško asistenco, enako istega dne tudi krajevno predstojništvo Velike Ne- delje. Ta jo je tudi takoj dobila. Dežela se po teh dogodkih ni pomirila. Nastopil je namreč nov moment: volitve v nemško narodno skupščino v Frankfurtu. Prva navodila za izvedbo volitev so bila dana posameznim gubernijem dne 15. aprila.^ Slovensko ljudstvo ni bilo navdušeno za take vsenemške volitve, ker je bilo kazno, da bo s tem omogočena hitrejša germanizacija slo- venskega naroda, pa tudi z zemljiško odvezo verjetno ne bi bilo kakega plusa. Da je bila močna propaganda proti frankfurtskim vo- litvam že pred 15. aprilom, dokazuje dopis z dne 17. aprila, s katerim sporoča maribor- ski kresijski glavar v Gradec, da se razširja med Slovence njegove kresije, še posebej v področje okoli Gornje Radgone, poziv, naj se s protesti ovirajo volitve za deputirance v Frankfurt. Ker so oblasti zvedele, da je tu udeležena tudi duhovščina, so pisale o tem sekovskemu ordinariatu in mu sporočile, da je prav kaplan Anton Kreft v Radgoni javno s prižnice svaril slovenske kmete, naj ne imenujejo volilnih mož za volitve poslan- cev v frankfurtsko skupščino. Sekovski Ordi- nariat so pozivali, naj pouči kaplana in ostalo duhovščino v slovenskih delih škofije, da se vzdrži volilnih poslov. Splošni položaj se je torej močno spre- menil. Še nekaj tednov poprej so kmetje s svojimi izjavami kompromitirali del reakcio- narne duhovščine, sedaj pa je drugi del du- hovščine spričo frankfurtskih volitev močno vplival na kmečko prebivalstvo in ga vodil v napreden politični boj proti Frankfurtu, v boj proti germanizaciji za ohranitev lastne nacionalnosti. Mariborski kresijski glavar je 29. aprila spet sporočil, da je dala občina Slivnica nov dokaz, da se del duhovščine v mariborski kre- si ji udejstvuje na področju, ki je daleč od nji- hovega svetega poklica, kajti že tako in tako zdržema naraščajoče razburjenje med kmeč- kim prebivalstvom ta duhovščina še pove- čuje, ker spodbuja Slovence k ločitvi od Nemčije. Sploh se je govorilo, — to so ve- deli celo višji uradni krogi, — o popolni lo- čitvi slovanskih (pravilno: slovenskih) dežel od nemških in združitvih med seboj v eno samostojno nacijo. »Zadnji čas je — pravi glavar —, da to zajezimo«. Zato priporoča, naj se vpliva na sekovski Ordinariat, da pre- preči to »rovarjenje«. Spričo takratne ne- varnosti se je glavar neposredno pismeno obrnil na slivniškega dekana in na župnika v Framu in ju opozoril na § 4 ustave. Kot se je preje višja politična oblast opi- rala na vojaške sile, tako je iskala sedaj oporo pri višjih cerkvenih oblasteh zato, da bi zatrla elementarno sovraštvo prebivalstva do germanizacije in navdušenje za Zedinjeno Slovenijo. Sekovskemu škofijskemu konsistoriju je bilo pismo res poslano. V njem piše, naj se tako gibanje zatira in povzročitelji pouče, kaj je njihova dolžnost. Že 30. aprila je kresijski glavar pisal o ekscesih, ki so se dogodili v okolici Velike Nedelje, Dornave, ptujskega gradu in Ebens- felda pri Slovenji vesi oziroma Nivrcah o priliki ukrepov pri volitvah volilnih mož za 54 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika frankfurtske delegate. V spisu ni pojasnjeno, kakšni so bili ti ekscesi. Morda so bili le ustni protesti proti volitvam. Panslavizem nekaterih duhovnikov je ma- riborskega kresijskega glavarja močno vzne- mirjal. Zato je dne 3. maja spet poročal v Gradec, da se mora v slivniški fari priprav- ljajoča se javna demonstracija (sc.: v pan- slavističnem smislu) preprečiti z neposred- nim pozivom farnim predstavnikom. S tem razburjanjem slovenskega prebivalstva da so gotovo pomisleka vredni ekscesi, ki so pri- šli do izraza ob volitvah za nemški parla- ment. Morebiti, da ti duhovniki sploh nimajo težnje, izzvati takšne ekscese, vendar so iz- razili, da hočejo spodnesti vladine ukrepe (= ne izbrati volilnih mož). Slabši del prebi- valstva se ne omejuje samo na to, da nastopa proti volitvam, ampak sploh nasprotuje ob- lastem in zakonu. Ti .slovenski gorečneži (= duhovniki) bi mogli sedaj pač sami vi- deti zlo, ki so ga zasnovali. Ker pa so že za- sejali seme razdora, ne zmorejo več uspešno prispevati k obnovitvi miru. Po glavarjevem mnenju je sedanji čas najugodnejši, da bi iz- peljali že nekaj let predlagano zedinjenje oziroma združitev mariborske kresije z la- vantinsko škofijo. Lavantinski knezoškof je v celjski kresiji rojeni Slovenec priznane po- božnosti (sc. Anton Martin Slomšek). Ce bi se ta takoj lotil vizitacije slovenskih deka- natov, bi bila to najboljša priložnost, da bi odstranili razburjenje podeželskega prebi- valstva s primernim prigovarjanjem. Duhov- nike, katerih težnje so nevarne, je treba s prestavitvami napraviti neškodljive. Stolni kapitelj v St. Andražu sestavljajo značajni in glede prepričanja preizkušeni možje, ki uživajo polno zaupanje zastran volje in moči, nasprotovati separatističnim tenden- cam ter z uspehom vzpostaviti mir. Sedanja sediovakanca sekovskega škofijskega mesta more biti pravi trenutek za to, da se pre- stavi lavantinska škofija na Štajersko in ustvari mirnejše čase. Odgovor na to pismo se je glasil kratko- malo, da sedaj ni čas, da bi govorili o tem. Iz izjave, da »slabši del prebivalstva«, to je, preprosti kmetje, sploh nasprotuje obla- stem in zakonu, se da razbrati, da je bilo revolucionarno protifevdalno razpoloženje med kmeti zelo močno in da je boj za zem- ljiško odvezo živel vzporedno z bojem proti frankfurtskim volitvam. To zveni tako, kot da je bil »slabši del prebivalstva« tako proti Frankfurtu kot proti fevdalnemu avstrij- skemu absolutizmu za nekaj nasprotnega, za Zedinjeno Slovenijo na demokratični osnovi. Mislim, da ta zavest še ni bila tako močna in da je šlo mnogo bolj za elementar- no revolucionarno silo, za boj za zemljiško odvezo in proti fevdalizmu sploh. Po drugi strani spet vidimo, kako je politična oblast špekulirala s tem, da bi knezoškofa Slom- ška uporabila za pomiritev prebivalstva ter da bi s prestavitvami izločila med ljudstvom živeče slovenske duhovnike, namestila pa trde monarhiste in germanizatorje. Visoko škofijsko mesto je dne 3. maja od- govorilo naslednje: Dne 1. maja je bil po- kopan knezoškof Roman Sebastijan. Ob tej priložnoti (torej po pogrebu) so se cerkveni predstojniki razgovarjali s prisotnimi duhov- niki mariborske škofije. Ti in tudi slivniški dekan Jakob Standegger so izjavili, da jih po krivem dolže, da razvnemajo kmete za odcepitev od Nemčije. Duhovnike so bili vprašali za mnenje šele potem, ko je komi- sar predložil svoje poročilo. Le framski kap- lan Jurij Zaff je pokazal »nesmiselno go- rečnost« pri podpiranju nacionalnih simpa- tij. — Vikariat je zato pomiril duhovnike. Izjavil je, da so slovenski duhovniki zvesti Avstrijci, da pa so pokazali zaskrbljenost za svojo nacionalnost (prav: za svojo nacijo). Ta izjava cerkvenih krogov je bila nekako nevtralna in pomirjujoča ter je z zadnjim stavkom, ki sem ga podčrtal, odbila ost pred- logu, naj se slovenski duhovniki zamenjajo s tujimi. Istočasno seveda pokaže jasnejšo sliko: slovenska duhovščina ali vsaj njen del je bil proti Frankfurtu in za Dunaj, isto- časno pa je terjal določene koncesije za slo- venski narod. Drugega realnega izhoda ni videl. Z oktobrom je postal aktualen docela nov moment: bo zmagala revolucija ali reakcija? Pismo mariborskega kresijskega glavarja. 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KUAJEVNO ZGOnOVlNÖ napisano 12. oktobra in poslano v Gradec, popisuje dogodke v samem Mariboru takole: Zvečer dne 11. oktobra je na pobudo ne- katerih prebivalcev Maribora v mestu in oko- lici bilo plat zvona. Tudi 12. oktobra zjutraj so bili k preplahu. Vendar je bil v mestu mir. Še istega dne, to je 12. oktobra, je odšlo 60 mariborskih pripadnikov narodne garde in nekaj prostovoljcev s popoldanskim vla- kom v Gradec. Večje udeležbe ni bilo, da bi šli na Dunaj — zaradi domačih razmer. Mentaliteto dela učiteljstva naj ilustrira naslednji primer: Še nekako v juniju je šlo za to, ali naj se nastavi Rajmund Domin- kuš kot učitelj v Ljutomeru ali ne. Sekovski konsistorij je odgovoril 3. julija, da je proti nastavitvi. , Zaradi svoje naprednosti in morda celo revolucionarnosti ni bil Dominkuš, doma iz Ptuja, nikoli nastavljen v Ljutomeru. Znano je, da je učiteljeval leta 1837 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, od 1838 do 1841 pri Sv. Petru blizu Gornje Radgone, od 1842 do 1844 pri Sv. Križu pri Ljutomeru.^ Kam je bil pre- stavljen po tem letu, mi ni znano. OPOMBE Vsa podčrtavanja v besedilu članka so moja. 1. iSteierm. Landesarchiv, Graiz; Präs, fase, za 1. 1848, -št. sp. 925, 926, 938, n57, 1370, 1385, 1465, 1478, 2492, 5035. _ 2. Bogo Grafenauer, Slove.n.ski kmet v letu 1848. ZC Il^lII, 1948—1949, .str. 7—62. — 3. Nekoliko podobne dogodke dne 9. aprila popisuje Fran iKovačič, Ljutomer, Zgodovina trga in sreza. Po iSlekovčeviih kronikah in drugih virih objavil profesor —. V Mariboru 1926, str. 26—27. — 4. Vasilij Me- lik, Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem, ZC 11-111, 194S—1949, str. 77. — 5. Fran Kovačic, Ljutomer . . ., str. 248, 295, 357, za Ljutomer str. %—113. s PRIPRAVE IN MISLI O IZDAJI SPOMENIŠKE TOPOGRAFIJE KSENIJA ROZMAN Spomeniška topografija naj bi zajemala vse kulturne in prirodne spoinenike današ- njega slovenskega ozemlja. Tako bi bile posamezne stroke zadolžeaie za izdelavo to- pografskega pregleda svojih in vseh tistih spomenikov sorodnih strok, ki so značilno ali odločilno pomagale oblikovati izraz nji- hove vrste. Pri izdajanju komiplekisnega, z raznih vidikov izasnovanega dela pa bi bil poireben skupni oikvir. Konkretno poveda- no: (potrebna bi bila skupna določitev sek- torjev našega ozemlja. O teun so govorili- na iprvi in drugi seji odbora za sestavo umetnostne topoigriafije. Pogoji za novo iz- dajo umetnostne topografije v okviru spo- meniške so namreč že dozoreli. O namenu, vzrokih in obliki bomo govorili v kasnej- ših odstavkih. Že skop pregled sjednjeve- ške in novejše dediščine gradiva te vrste pa nami dokaže, da obstoji tradicija prav- zaprav^ že od XVI. stoletja dalje. Naša na- loga je, ne da jo še dalje »gojimo«, marveč da ji damo ituidi izpopolnjeno obliko. Umetnostno topografsko zapuščino pre- teklih stoletij imamo ohranjeno v obliki vizitacijskih zapiskov, popotnih beležk, Vftlvasorje\ ega enciklopedično zbranega gradiva bivše vojvodine Kranjske in Ko- roške, Vischerjevih opisov štajerskih gra- dov, v delu že ožje umetnostno topografsko zainteresiranega J. G. Dolničarja ter v ver- ze prelitih J. A. Gladičevih opisih Kranj- ske dežele. Na začetku XIX. st. izidejo Fr. A. Breckerfeldovi in H. G. Hoffovi topo- grafski poskusi. Vse XIX. stoletje si nam- reč zastavlja nalogo »raziskovati in odkri- vati posebnósiti dežele«. Zato slede z organi- zacijo spomeniške službe prva poročila konservatorjev, narodnoistno zainteresira- nih ljudi, zbirateljev in ljubiteljev umet- nosti ipa tudi kuriozitet. XX. stoletje pa je dalo poleg metodološko in strokovno šib- kih opisov nekaterih župnij prve zvezke vimetnostne topografije. Tako je 1. 1905 iz- šla v Mariboru Stegenškova »Dekanija Gornjegrajska«, ki obravnava samo cer- kvene spomenike. L. 1909 je v 2. zvezku s »Konjiško dekanijo« korigiral svoj prvotni koncept toliko, da je poleg cerkvenih spo- menikov zajel še grajske in dodal na začet- ku splošnejši pregled preteklosti konjiške- ga območja. Po prvi svetovni vojni je na- stajal med 1. 1922—1929 Steletov topograf- ski opis kamniškega okraja. Za razliko od obeh Stegenškovih in kasnejših Maroltovih je zajel spomenike po sodno-upravni enoti. Na začetku podaja pregled splošnih in ka- rakterističnih potez gradiva. Sledi podrob- no obravnavanje objektov z upoštevanjem vseh dosegljivih arhivalnih in literarnih virov ter opisi spomenikov po strogo dolo- čenem redu in sistemu: začenja z zgodovin- skim opisom, opisom zunanjščine in no- tranjščine ter opreme. Pri vsakem od teh ugotavlja kot strokovnjak umetnostno zgo- dovinske \ rednote. Poleg cerkvenih in graj- skih zajema še meščanske objekte. L. 1929 je izdal M. Marolt »Dekanijo Vrhniko«, 1. 1931 prvi zvezek »Dekanije Celje« in 1932. leta drugi zvezek. V obeh primerih gre to- rej ponovno za naslonitev na cerkveno- uipravne meje in obBavnavanje samo cer- 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kvenih ispomenikov, tretji zvezek profane umetnosti pa je ostal nerealiziran. Dne 10. okt. 1959. je bila na poibudo Re- ferata za spomeniško varstvo OLO Ljub- Ijania prvič po vojni sklicana seja za sesta- vo nove umetnostne topografije. Odbor je bil mnenja, da bo treba določiti kriterij, ipo katerem naj bi bilo slovensko ozemlje razdeljeno ma posamezne enote, da bi večja mesta zaislužila monografsko obdelavo, da bo treba upoštevati ne samo posvetne m cerkvene, marveč tudi tiste arheološke in etnograifiske isipomenike, ki so povezajii z določenim krajem in so sodelovali pri obli- kovanju lica naselja ali spomenika, pa če- prav so morda danes v raznih zbirkah ali muzejih. Prav tako bo treba zajeti spome- nike NOV. Nov člen pri obravnavanju bo moment naiselbinskega okolja (»varstva do- mačije«), ki doslej še ni našel zasluženega mesta v nobeni od omenjenih topografij. Novo delo naj bi vsebovalo čim več foto- grafij, skic in tlorisov. Uvod bi podal nek celoten prerez o kulturnem dogajanju, raz- voju in glavnih značilnostih določenega območja. Glede določanja meja posamez- nim topografskim odsekom pa smo sklenili naslednje: strokovnjaki naj vrišejo iia kar- to Slovenije meje z vidika isodno-upraivnih in cerkvenih enoit ter meje, ki dele Slove- nijo v zaključena dialektološka, arheolo- ška in umetnostno-zgodovimska področja. Na podlagi teh bi bilo namreč šele mogoče smiselno in zgodovinsko upravičeno začr- tati posamezne meje enot. 12. marca 1960 se je odbor ponovno sestal. Medtem je Re- ferat za .spomeniško varstvo OLO Ljublja- na izbral za svoj okraj določeno število evidentiranih in zasilno opisanih sjpomeni- kov svojih občin, o čemer smo na seji tudi poročali. Teža in .smisel .sklicanja: druge se- je pa sta bila v podrobnejši določitvi enot, ki bi jih obravinavali poisamezni zvezki umetnostne topo.grafije. Izgotovljeno arhe- ololško, .dialektoloiško in sodno upravno karto je odbor pregledal in ugotovil, da predstavlja arheološka karta sprejemljiv primer, kakšna naj bi sploh bila razdeli- tev Slovenije. Ker pripravljajo arheologi prav tako pa Zveza borcev Slovenije za spomenike NOV podoibno akcijo sistematič- nega toipografskega zbiranja gradiva kot umetnostni zgodovinarji, bi bilo potrebno, da bi Zavod za spomeniško varstvo LRS kot osrednji in Tepubliški organ sklical po- svetoivanje predstavnikov omenjenih strok. Tako bi bilo edino mogoče določiti meje enotam, seveda z upoištevanjem pri|po.mb vseh prizadetih strok. Skupno bi namreč mogli določiti stične meje, ki bi bile za vse upravičene in sprejemljive. Razume pa se, da bi to .pomenilo le enoten okvir, ki bi ga tako. arheologi kot umetnostni zgodovinarji in drugi .delili še na svoje lastne podenote, določene v sporazumu s konservatorji okra- jev ali strokovnjaki. Ce že načenjamo vprašanje o novi umet- nostni topografiji ter o delu, ki smo ga opravili njej v prid, naj povemo tudi nekaj o njenem pomenu. Brez topografsko fiksi- ranih in evideintiranih umetnostno zgodo- i vinskih spomenikov je oteženo delo ta-j ko za posamezne umetno.stno zgodovinske i vrste kot tud,i za sestavo celotne podobe j gradiva te vrste. Celotna po.doba bi bila namreč nujno potrebna zaradi spomeniško- ^ varstvenih ukrepov, ki bi varovali zaklju- čene celote, kot tudi zaradi pridobitve kompleksnega pregleda spomeniške Slove-' nije. Spomeniško jo imenujem zato, ker je sicer po kvadratnih kilometrih majhno] ozemlje utegnilo v teku stoletij strniti na svojem območju pod različnimi druižbeno- političnimi, gospo.dapskimi in kulturnimi pogoji pisano, a številno vrsto najrazličnej- ših kulturnih spomenikov. Ti spomeniki predstavljajo sicer logičen člen v vrsti t. i. subalpskih predelov, razlikujejo pa se po svojevrstnih, za naše ozemlje tipičnih mo^- mentih, ki so bili doslej dokazani v roman- skem in baTOČnem stavbarstvu ter gotskem slikarstvu in kiparstvu. Z zbranim gradi- vom — seveda tudi primermo ilustriranim — bo nedvomno umetnostna topografija pripomogla k hitrejšemu in lažjemu raz- jasnjevanju in povezovanju podobnih ugo- tovitev za vsa obdobja in vse umetnostne dejavnosti. Cas nam narekuje, da se znova lotimo pred leti začetega dela. Zvezni zakon (Ur. list FLRJ 17-294/59) predpisuje s svojim 33, členom obvezno registracijo vseh premič- nih in nepremičnih predmetov ali področij kakršne koli narave, ki predstavljajo kul- turni spomenik. S tem se .sama po sebi vsi- ljuje misel o dvojnem učinku z opravlja- njem enega dela. Z razširjeno dejavnostjo po zakonu določenega dela bomo mogli za- dostiti tako predpisu kot tudi zahtevam, ki jih zastavlja topografija. Naglo naraščanje in razraščanje novih mestnih, predmestnih, pa tudi vaških naselij terja svoj odgovor na vprašanje o zgodovinskem jedru nase- lja, o njegovem odmiranju ali rasti ter o pomenu ohranitve z utemeljitvijo: kaj nam predstavlja, čemu je vredno varovanja in do kakšnih mer bi bili dopustni posegi z 57 kronika ČASOPIS za slovensko KRAJEVNO ZGODOVINO Zgraditvijo novih ali adaptacijo starih ob- jektov. Mislim, da je dovolj aktualno vpra- šanje, poleg tega pa tudi pereče in opravi- čeno, da bomo spregovorili (prav v zvezi z omenjenim razvojem naselij tudi o našem naselbinskem momentu oziroma »varstvu domačije«, kot je ibilo sklenjeno že na prvi seji odbora za umetnostno topografijo. O tem še ni bilo širše govorjeno. Gre med drugim nedvomno za to, da smotrno in smi- selno ohranimo ter vključimo v sodobno življenje vse zgodovinsko pomembne in krajinsko značilne črte določenega terito- rija. Jasno je, da je umetnostna topografija pomočnik tako umetnostnemu zgodovinarju strokovnjaku kot tudi ljulbitelju umetnosti. Določen delež bo gotovo (darovala tudi zgo- dovinarju, arheologu, kulturnemu zgodovi- narju in še drugim. Občinam samim bo v orientacijo o njihovi »posesti« kulturnih spomenikov, ki so jih dolžine varovati in upravljati. Domačemu in tujemu turizmu bo prav gotovo pripomoček, ki ga za zdaj skušajo zasilno nadomeščati razni prospek- ti. Skratka: razkrila in postavila bo v jas- nejšo luč našo pestro, številno in zanimivo kulturoio zakladnico. O ŽIDOVSKEM TRGU V PIRANU Med starinske zanimivosti Pirana, ki bi go- tovo zbudile poizornast marsikaterega gosta, če ne bi ostajale tako skrite, spada tudi stari Ghetto — Židovski tTg. Ta neopazni trgec, iki ga z blodnjakom uličic zgornje Punte veže talko ozek in nizek pirehod pod obokom, da z malo večjim voizom ne bi mogel islkozenj, iče bi iže do njega lahko prišel, je bil v srednjem veku nekaj eaisa pomembno gospod a nsko središče mesta, sedež denarništva in 'trgovine. Tu so živeli im trgovali židovski priselijenci, ki so jih piranski župani v soglaisju z Beneško republiko vabili od isrede XV. stol., da bi poživillii .slaibolkrvmo trgovino mesta, a zla- sti da bi s krediti razgibali denarni obtOk. Cer- kev svetega štefama, ki z eno stranico zapira sevenovzhodiio istrain trga, je nastala iz bivše sinagoge. Po pripovedovanju starega Pirainca je bil na podstrešju te cerkve še v zadnjih letih italijanske vladavine shranjen del inventarja nekdanje židovske molilnice, ki pa je potem izginil — g-radivo, ki bi utegnilo biti zainimiv prispevek zhirikam Mestnega muzeja, je veir- jetno postalo plen verisifcih fanatikov. V cerkvi sami damdaines spominja iia davnino samo še z grobo roko lin v grobem amtisemitskem duhu naislikana freska na stropu: Kamenjanje svetega Stefana. Tako je katoliška cerkev štela za po- trebno, da še post festum obračuna s svojimi židovskimi predniki, ko je po njihovem odho- du iz Pirana prevzela njihovo dedišeino. O dejanju in nehanju piranskega Ghetta bo treba viire še poiskati. V Mestnem arhivu na žalost ni ohranjenih dokumentov. Zato bo za raz- iskovalca naše Istre toliko dragocenejša kratka, a nadvse zanimiva razpravica, ki jo je o poistan- ku, razvoju in koncu piranslke skupine židov- skih bainlčnikov napisal istrski zgodovinar pro- fesor Antonio Ive iz Rovinja. iNapisal jo je najprej v fraincošlčini za Revne des etudes jui- ves (aprili-junij 1881), naito pa jo je v italijan- skem prevodu izdal v drobni knjiižici.* Med drugim objavlja tu celotno beisediilo Kapitolov (statuta) Obrestne banke (feneratizio — obre- Siten, pozneje oderuški) oziroma o Židih v Pi- ranu. iKapitoli nam kalžejo izredno živo sliko gospodarskih razmer istrskega mesta v poznem fevdalizmu in zaslužijo, da bi se njihove ana- lize lotil gospodarslki zgodovinar. Prvi bančniki v Istri in Trstu so bili Toskan- ci, ki ISO ise po vzhodni obali Jadrana naseüili v XJII. in Xill. stol. A niso pognali korenin — njihove obresti iso bile preoderuške, razen tega pa ISO knšili pogodbe in istatute. Polagoma so jih začeli nadomescati Zidje, ki so sičaisoma zavzeli monopol nad finajncami istrskih mest in ga ob- držali do srede XVII. stol. Med prvimi, ki je v zgodovini ostalo zapisano njegovo ime, je bil Majer s svojo družino v Trstu; njegova banka isie omenja 146&. Majerjeva vdova je pozneje od- ' )Pla baniko v Izoli, naisledil jo je sin David. ' 'iranci so že leta '1485 vabili Žida Mojzesa, naj bi odprli banko pri njih, a je odklonil, Ičeš da ne more najti drulžabnilkov, sam pa naloge ne zmore. Očitno pa mu tudi pogoji niso bili po voljii. iNaiälednjega leta je piirainski župan Del- fino dal sestaviti nove, ugodnejše Kapitole, ki jih je potrdil tudi beneški dož Giovanni Moce- nigo. S tem se je v Piranu uvedlo bančno pod- jetje Zida Jožefa in njegovih družabnikov, ki je po svojih dedičih in inaslednikih ostalo mo- nopolni gospodar na piranskem denarnem trgu do leta 1633. Konec tega teta je banka iz neznanih razlo- gov nehala poslovati, a kakor kaže, je trgovina v meistu zaradi tega zašla v težave. Najbližji banki sta bili tedaj v Izoli, onkraj iPiranščine, lin v Tnstu, onkraj beneških meja. Izolska ni mogla posojati zunanjim trgovcem, tržaška pa je zahtevalla previsoke obresti. Piramci so se obrniMi na kapitana v Rašpu, benešikega upra- vitelja (Istre, naj Jožefovim naslednikom obnovi privilegije iz leta 1484. Tedaj sta v mestu živela trgovca Vivian Sacerdote in lach Stella s svo- jima družinama. iStvair se je nekaj časa vlekla, nazadnje pa je bila prošnja zavnnjena. Oblast je naročilia piranski običini, naj namesto banke uisrtanovi rajši zastavij-alnico i(iMointe di pieta, 1654). Sacerdote in Stella sta tedaj zaprosila, naj se jima obnovijo pravice glede bivanja in opravljanja trgovine brez bainčnih polslov. Re- ševanje te prošnje se je spet precej zavleklo in med spisi s tem v zvezi je prof. Ive v arhivu kapitanata v Rašpu tudi našel prepis Kapitolov iz leta 1484, napravljen 1681. Kakor prej izvir- niik, je v novejšem čaisu izginil tudi ta prepis.^ Najzanimivejša (mesta iz Kapitolov, ki jih poda- jamo po prof. Iveju, doJoEajo: 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prviič, da morajo limomovani Joižef, njegovi druižabniki, deidrči in nasledniki, njihovi oskrb- nikii in pooblaščenci, iki bodo s svojimi dnižlna- nii priišli v Piran posojat denar, prebivati in sia- novali v Piraniši&iini (nelJa Terra di Piran), pa da jim nihče ne sme delati ne isiitnositd ne sMe; in izvzeti so lin prosti visakršnega ptcganjanja in nadlegovanja, isitvarnega in asebnega, in rav- nati je treba ž njimi ko s piramskimi meščani. Drugič, da imenovani Jdžef, njegovi družab- niki, dediči, naislodniki itd. lahko odprejo Javno banko in na obresiti posojajo na zaloge, pre- mične in zadostne, v razmerju po 4 novEiče za vsako liro novoičev (Hira je tu utežina enota, libra, ob. p.) na mesec, taiko da so upniki za visak zallog od 1. do 20. v mesecu Zidu dollž/ni plačati omenjene 4 novčiiče na liro kakor za ceJ mesec in od 20. dailje kalkor za pol meseca. To velja za prvii mesec, ki je v njem zalog zaistav- Ijein, potem pa dalje za ves čas, dokler bo zailog zaistavljen, kakor smo reikli; in to velja za pre- bivalce in podložniike na področju piranskega županstva. Židje pa morajo tistim, iki to zahte- vajo, izdati potrdilo, kakor je to navada j>o drugih bankah. Drugim pa, hi ne prebivajo na področju imenovanega /iipanstva, lahiko vzame- jo največ 6 novčičev obre.siti na mesec, to ,pa v enaki meri velja za prvi in za vse naslednje mesece. Nihče s področja imenovanega župan- stva pa ne more na svoje ime zastaviiti zaloga kaitónega tujca, ki ne biva v Piiranščini, sicer mora plačati 50 lir globe za vsakokirat. Ena tretjina te globe pripade Beneški repubMiki, ena tretjina gospodu županu, ena tretjina tožniku. Tretjič, da noben drug Zid niti ikriistjan ne more v imenovani občini posojati denar na obre- sti brez dovoljenja imenovanega Jožefa in nje- govih družabnikov, dedičev in naslednikov, sicer plača globo l'OO lir za vsakoikrat, od česar eoia tretjina pripade gasipndu županu piranskemu, ena tretjina občini, ena tretjina pa tožniku. iPrav talko nihče ne sme posojati denarja pa da bi zailoge nosil ali pošiljal v druge banke, pod isto globo za vsakokrat. Dalje, da gre vsem njihovim knjigam, zviez- kom in dnevnikom vsa vera, kar zadeva zaloge, količino denarja, čas dn vse druge stvari, raizen če se izkaže nasprotno po dveh vetodos.toj>nih pniičah, kristjanih ali Židih, ki niso pod sumom. Dalje, da se mora v spornih zadevah za Jožefa, njegove druižaibniike, dediče in naislednike upo- rabiti sumarni in pospešeni postopeik brez stra- hovanja in pritiska aili drugih zavlačevanj, ka- dar gre za njihove zaloge ali cenitve, listine ali pisanja, tako glede obresti kakor glede ka- pitala lin stroškov. Dalje, da smejo imenovani Jožef, njegovi družabniki, dediči in nasledniki kuipčcvati. kupovati in prodajati vsaikršno robo in blago iin pri tem uživajo vse varščine in je treba ravinati ž njimi v vsem in vselej kot s pi- ranskimi meščani. Dalje, da imenovani Jožef, njegovi družabniiki, dediiči in nasledniki ne smejo kupovati vina, dokler ne mine Velldki šmaren, ne olja, dokler ne mine sveti Mihael. Dalje, da lahko posojajo denar tudi brez vsa- kr.šnega zaloga ali ob kakršnih pogojih jih je 'že volja, ne smejo pa na cerkvene predmete, ki so posvečeni, in če nanje posodijo, izgubijo, kar so posodili na imenovane stvari. Dalje, če bi se ugotovilo, da je kak zalog, ki so nanj poso- dili denar, ulkTaiden, da morajo imenovani Joižef itd. zalog vrniti tistemu, ki se izkaiže, da mu je bil ukraden; imenovani iZidje pa morajo vendar dobiti svoje obresiti in kapital. Desetič, da imenovanega Jožefa itd. nihče ne more prisiliti, da bi posojali, dajali in šteli denar na soboto ali na kakršen koli drug njihov praznik. iNihče jim ne more ukazati ali jih pri- siliti na kaikšno reč, ki bi bila zoper njihove zakone. Če bi po nalključju do takšnega ukaza prišlo, je neveljaven m nihče jih me more pri- siliti na nobeno stvar, ko da ga ni bilo. Dalje, da so mesarji obvezani imenovanemu Joižefu itd. dajati meso in ob času klati živino po njihovih potrebah, kalkrSno bodo zahtevali, in iskati ži- vali po 'njihovih navadah in jim to meso pro- dajati po cenah, kalkor ga prodajajo kristja'nom. Ne sme pa to meso izvirati iz sumljiTega kraja in mora biti zdravo. Razen tega smejo Zidom prodajati vino, ne da plačajo dac. Dalje, da je treba imenovanemu Jožefu itd. dati zemljišče za njegovo grobišče, kakršno so ob drugih prilož- nostih dobili drugi Zidje. Dalje, da si smejo napraviti sinagogo in doma 'Opravljati svoje ob- rede in druge svoje ceremonije. Dalje, da si lahko pripeljejo učitelje za svoje otroke in dru- ge Žide, če jih bo volja. Dalje, da morajo od 13. leta dalje na svojem gornjem oblačilu nositi znamenje O. Ce bi se ugotoviilo, da je guba ali kakšna druga stvar zakrila to znamenje, ne mo- rejo biti obsojeni, če ga le imajo. Kadar so na jK>ti ali na barki, jim ni treba nositi tega O, da ne bi vzbujali spogledovanja; to velja za vse dežele in kraje od njihovega odhoda z doma do njihove vrnitve domov. Ta doilolčba v celoti ve- lja za vso to Istro in za vse dežele in kraje Beneške republike, razen za Benetke. Dalje, da ž.ene niiso dolžne noisiiti tega O. Sedemnajstič, če bi kaikšen zalog izkvarile miši ali molji ali če bi imenovani Jožef itd. bili s silo oropani ali na kak drug način ali če bi jim hiša pogorela, da niso dolžni nobenega po- vračila »a zaloge. In vendar so obvezani na vso budnost in slkrbnost do imenovanih zalogov, pošteno, brez goljufije in z vso svojo močjo. Dalje, da amenovani Jožef itd. lahko štejejo obresti za zaloge, ki so nanje posodili, za dobo dveh let. A ko mine eno leto posojila in obresti niso plačane, smejo imenovani, če jih je volja, te zailoge prodati na javni dražbi. Če pa še ni potekla doba imenovanih dveh let in se ime- novani Zidje dogovorijo z lastnikom ali z last- niki zallogov, da jih obdržijo še čez dobo teh dveh let, lahiko štejejo vse tekoče obresti na- dalje, dokler bodo ti zalogi pri njih. Dalje, da so imenovani Zidje dolžni in obvezani štirikrat na leto na pirianskem trgu razglasiti, da morajo tisti, ki imajo svoje zailoge pri teh Židih, pa je leto jkxteklo in obresti niso plačane, v roku 15 dni od razglasitve ali vzdigniti svoje zaloge ali plačati dotekle obresti. Drugače smejo imeno- vani Zidje po tem roku zaloge prodati na javni dražbi. Pri tem pa morajo pošiteno ravnati in tisto, kar ostarne mimo kapitala, lobresti in stro- škov, vrniti 'lastniku ali lastnikom. Če pa izku- dičdk ne bi kril kapitala, obresti in stroškov, so . astniki razliko dolžni Zidom poravnati; pri tem se Zidom nakllanja sumarnii in pospešeni posto- pek. Dalje, 'da sta za nadzorstvo [irodaje teh zalogov določena eden izmed piranskih sodni- kov in ikancelir gospoda župana. Zalogi se pro- dajo tistemu, ki največ nudi. to pa velja le za zaloge meščanov in prebivalcev Piiraina. Zaloge tujcev pa smejo imenovani Zidje prodati vse skupaj po vrsti, kalkor so bili zastavljeni, in tudi Zidje sami lahko dražijo in kupujejo, ka- kor vsaka druga oseba. Imenovani Žid Jožef lahko vzame enega dru- žaibniika aili več, kakor ga je volja, vpisane in 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nevpilsane, ali pa banko da drugemu, komur ga je volja s temi Kapitoli vred. Jožef itd. so pre- bivalcem piraniske občine dolžni na zadostne , zaloge posojati do vsote 1500 dukatov na vsako ptošnjo in zahtevo, brez odlašanja in okolišev. Od te vsote do 2000 dukatov pa z rokom enega meseca od dneva zahteve. Ce Zidje ne bi poso- dili denarja, kakor je bilo zahtevano, si ga pro- silec lahiko poišiče drugod, obresti in stroški pa padejo na njihov račun. Jožef, njegovi družab- niki, dediči in nasledniki itd. nimajo nobenega predstojnika, ne cenkvenega ne svetnega sod- nika, razen gospoda župana piranskega. In nihče jih ne more prisiliti, da bi posojali na dokazila in listine ali papirje, pisane z roko, ali pa na orožje kakršne koli vrste, če jim to ni pogodu. Ce pa posodijo na takšne reči, Zidje smejo ra- čunati obresti 4 novoiče za liro na mesec za ves čas, kolikor posojilo traja, pa naj traja tudi sto let. Ce bi se dogodilo, da bi kateri izmed Zidov zahtevali več obresti, kakor jih Kapitoli dovoljujejo, mora dolžniku razliko povrniti, če se je ta v roku treh mesecev pritožil pri sod- niku, razen tega pa mora Zid plačati še dva solda globe za vsaiko liro, ki jo je vzel preveč. Ce bi se dogodilo, da se kak zalog izgubi, mo- rajo Zidje plačati lastniku vsoto, enako glav- nici, ki so jo posodili na zalog, če ni drugih legitimnih dokazil. Kapitoli in pogodba med občino in Zidi ve- ljajo 10 naslednjih let od dneva, ko jih potrdi Beneška republika. In če jih 6 mesecev pred potekom te dobe nobena stranka ne odpove, se .štejejo za veljavne še za nadalnjih 5 let. Ce pa pogodba po 10 letih preneha, morajo Zidje raz- glasiti, naj vsi upniki v roku enega meseca vzdignejo svoje zaloge, drugače jih smejo pro- dati na dražbi. Pa tudi če banka preneha, osta- nejo sicer vsi Kapitoli v veljavi in tudi smejo pobirati obresti, dokler ne bodo izplačani, če- prav posojati ne morejo več. In ko opravijo svoje razglasitve in dražbe, lahko prosto odpe- ljejo svoje družine in blago, kamor jih je volja, ne da bi jih kdo nadlegoval. Na veliki petek se morajo Zidje od zvona do zvona zadrževati do- ma, tam pa jih nihče ne sme nadlegovati. Ti Kapitoli se pri Beneški republiki potrjujejo na njihove strošike. En mesec potem, ko so potrjeni, morajo Zidje priti v Piranščino posojat denar, drugače jih zadene globa 100 lir. Zadnji paragrafi Kapitolov, ki v celoti ure- jajo, kakor smo videli sleherno malenkost, ki bi se lahko primerila, potrjujejo, deloma pa še razširjajo pravice in prednosti, ki jih židovskim bankirjem dajejo prejšnja določila. Po vsej Istri, kjer občine še nimajo svojih bank, lahko piranski židje vzdržujejo svoje zastopnike, da tam tujcem posojajo denar. Obresti pa tedaj tečejo šele od dneva, ko so ta posojila vpisana v bančne knjige v Piranu. V Piranu noben drug Zid ne rniore imeti banke na zaloge pod globo 100 lir za vsakokrat. Ena tretjina te globe pripade Benešiki republiki, ena tretjina gospodu županu, ena tretjina pa tožnikom. Jožef in nje- govi lahiko zase izkoristijo tudi sleherno drugo jrednost, ki jo z drugimi Kapitoli uživajo Zidje cjer koli v Beneški republiki, če ne nasprotu- jejo piransikim. Nazadnje pa še, da nihče ne more spreminjati nobenega določila v Kapitolih, dokler bodo ti Židje in njihovi nasledniki v Pi- ranu. Ludoik Mrzel OPOMBE 1. Antonio Ive: Del banchi feneratizi e Capitoli degli ebrei di Pirano e dei Monti di pieta in Istria. Rovigno 1881. — 2. Veliko dragocenih dokumentov iz piranskega — kakor tudi iz drugih istrskih arhivov — ,so očitno odnesli Italijani v dobi provizorija po vojni. To vprašanje med našo državo in Italijo še čaka rešitve. ,s MUZEJSKE NOVICE POKRAJINSKI MUZEJ ZA POMURJE Minila so tri leta, odkar je bil odprt eden izmed mlajših muzejev v Sloveniji — Pokra- jinski muzej za Pomurje. Nastal in zrasel je ne samo na željo posameznih pomur-skih pro- svetnih delavcev ali kot reprezentativna kul- turna ustanova, temveč kot pomemben kulturni in znanstveni činitelj v skrajnem severovzhod- nem delu Slovenije. Nekdanji Szaparyjev grad V lepem parku s častitljivimi drevesnimi ve- terani stoji sredi Murske Sobote kulturnozgo- , dovinski spomenik — stari baročni grad iz XVI. stoletja. Grad je poznofevdalna zgradba z ba- ročnim portalem, nekdaj z grbom Szaparyjev, in baročno poslikano grajsko dvorano. V letu 1955, ko ga je vojaštvo izpraznilo, je zopet zaživel. Vendar pa kot kulturnozgodovinski spomenik služi danes mimo muzejskim še raznim drugim namenom, kajti le v delu prvega nadstropja je nameščen muzej. Delovno področje Pokrajin- skega muzeja za Pomurje je svet ob Muri ozi- roma območje okraja Murska Sobota. Muzej ima nalogo zbirati, hraniti in preuče- vati vse spomenike v Pomurju, omogočati stro- kovnjakom znanstveno preučevanje lastnih zbirk, urejati in vzdrževati razstave muzejske- ga gradiva, skrbeti za strokovno vodstvo, izda- jati propagandne publikacije in širiti zanimanje za razstave in zu izsledke znanstvenega muzej- skega dela. V ta namen se vodstvo muzeja po- vezuje z drugimi muzeji, z državnimi organi, strokovnimi organizacijami, učnimi zavodi vseh vrst in s terenskimi zaupniki. Muzej je danes utesnjen v skromno odmer- jenih štirih razstavnih prostorih. Namen ima posredovati poleg arhivalij iz gibanja NOV v Pomurju in kulturnozgodovinskega gradiva 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Narodopisni oddelelt predvsem narodopisno gradivo, saj je Prek- murje poleg Bele krajine eno najbolj bogatih narodopisnih področij v Sloveniji. Dokumentar- no gradivo iz NOV je prikazano s slikami in dokumenti pa tudi z muzealijami in orožjem le v enem samem prostoru. V prvem delu je prikazan odmev na proglas sovjetske republike v Prekmurju, prikazane so tedanje politične stranke do 1. 1929 (Radičeva, domača prekmur- ska verska stranka, neodvisna prekmurska stranka), odmev državnozborskih volitev (od 8. februarja 1931 do 5. maja 1935) v Prekmurju, nadalje ilegalno delo Partije 1934. leta, kako je buržoazna oblast izvajala teror nad prvimi komunisti, DKFID, Klub prekmurskih akademi- kov, akcija za Društvo prijateljev Sovjetske zveze 1. 1939, itd. V drugem delu je prikazana internacija v Bileči leta 1940, dalje okupirano Prekmurje (1941—1945), prvi organizacijski po- seg KP, vzpostavitev stikov KP Prekmurja s .Štajersko, prve žrtve, okupatorjev odgovor: internacija družin slovenskih kolonistov iz Pin- ce, Bannte, Petišovec, internacija v Nemčiji. Kot prikaz nadaljnjega dela KP so vključene akcije in borbe partizanov, prve prekmurske čete in na koncu osvoboditev Sobote. V zadnjem času je oddelek ljudske revolu- cije izpopolnjen z novim pomembnim gradivom, vendar zaradi pomanjkanja prostorov to gradi- vo ni razstavljeno. Obsega predvsem področje partizanske tehnike in tiska (proglas POOF za Štajersko, splošna mobilizacija avgusta 1944, pesmi F. Talanvja iz leta 1943—44, partijski dokumenti, arhiv DKFID v Puconcih, dopolnjen z dokumentarnim gradivom KP A, dokumenti jugoslovanskih buržoaznih strank iz časa volil- nih borb iz leta 1931 in 1938, SLS, JRZ, SKS itd.). Manjkajo še podatki s področja TV-sta- nice, kurirskih poti in javk, prav tako ni ob- delano izseljevanje in sanitela. Vse zbrano gradivo je treba še preveriti in izpopolniti. Gradivo je urejeno po vsebini v fasciklih. Muzej je oskrbel tipkane kopije tistih ori- ginalnih dokumentov, ki so v zelo slabem sta- nju, in prevode dokumentov v madžarskem jeziku. Zaradi zavarovanja dokumentov smo pričeli tudi z mikrofilmanjem. Interno delo v muzeju se bo izpopolnjevalo v zimskih mese- cih, poletni meseci pa so namenjeni izdelavi topografije NOV v krajih ob levem bregu Mu- re. Na desnem bregu Mure je topografsko delo v glavnem zaključeno. Narodopisno gradivo je razstavljeno v dveh sobah. Zaradi neprimernih prostorov je prika- zano v glavnem po posameznih panogah, zaradi tega ni upoštevan princip lokalitete, kakor tudi ne časovni princip, prevladujoči moment itd. Pri razstavljanju je poudarek predvsem na materialni kulturi, lovu, ribolovu, poljedelstvu itd. Poleg obrti in narodne noše sta zastopana tudi ljudska umetnost in ljudsko pravo. Od )oljedelstva je razstavljen lesen plug (Cvon pri \vjutomeru), rezljana skrinja s šilastim pokro- vom za zrnje, iz šibja pleten koš, v notranjosti ometan z blatom, in »beden« za žito, ki drži 1375 kg zrnja, običajno izdelan iz topolovega ali macesnovega lesa. Poleg velikega »bedna< stoji še manjši, kakršni so služili za shranje- vanje konopljinega semena. Pletena »lesa« je bila značilna naprava za shranjevanje živil, predvsem mesa, sira in krh- Ijev. Danes je mogoče zaslediti leso v Prekmur- ju le na Dolinskem. Poleg »korita« za sekanje slanine, »stope« za proso in ajdo, to je pred- metov, ki so še danes v rabi, je dragocen čeber »kropnjača« za mast iz leta 1742. delo filovskih lončarjev. Ohranila se je tudi »klada< iz leta 1801 iz Bogojine, ki je kot sramotilna kazen služila za vklepanje nog. Od starih posod, ki so služile za mero, so razstavljeni »korčič« (55 kg), kebel (151), vagan (tri merice), pint (1,31). Cehovske starine so med ohranjenimi prek- murskimi starinami zastopane s cehovsko skri- njico iz leta 1742. vrčem krojaškega ceha iz leta 1745, insignijem mlinarskega ceha (Bistrica), insignijem vseh cehov »V združenoj moči« z zastavo mlinarskega ceha, prisego in cehovski- mi pravili. Poleg obrti — platnarstva in lončarstva — je zanimiva tudi delovna noša iz prve polovice XIX. stoletja z Dolinskega in praznična noša madžarske manjšine iz približno istega časa. V interieru kmečke sobe visi na steni »snehi- njaska omarica«, ki hrani poročni venec go- spodinje. Zaradi pretesnih in neprimernih razstavnih )rostorov je razstavljeno od zbranega gradiva e nekaj predmetov; drugi so deponirani v skla- dišču. Vsakoletni načrt za notranje delo pred- videva dopolnjevanje že obstoječih zbirk. Na terenu se zbirajo predmeti, s pomočjo katerih bo mogoče sestaviti zbirke v novih razstavnih prostorih. Muzej je že od svojega začetka posvetil ve- liko pozornost terenskemu etnografskemu delu, ki gre v dve smeri: 1. v sistematična terenska skupinska in individualna raziskovanja, 2. v načrtno evidentiranje novih etnografskih pred- metov, ki še niso zbrani v muzeju. Oddelek NOB 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Od 1. 1957 do 1959 so raziskovale razna ob- močja v Pomurju tri etnografske ekipe. Razi- skano je Dolinsko do Bukovnice, del Raven- skega in občina Ljutomer. Ostane še Goričko, Videm in Radgona. Sistematično terensko delo zajema vprašanja iz ljudske materialne, social- ne in duhovne kulture. Zbrano terensko gradivo se sproti urejuje, prav tako risbe in fotografski material. Etnografski predmeti (razstavljeni) so preparirani. Preparatorsko obdelovanje lesa je imelo le značaj mizarskega popravila. Nadalje- vati bo treba s prepariranjem lesenih predme- tov in uvesti natančnejšo konservatorsko do- kumentacijo. Gradivo iz kulturnozgodovinske zbirke je deloma prikazano v grajskem salonu. Grajska dvorana je bila prvotno poslikana v baročnem dekorativnem načinu sredi XV111. stoletja. Dvo- rana je bila nekoč opremljena z lepim stilnim pohištvom. Danes je oprendjena kot salon z zaročnim pohištvom, kar se ga je še ohranilo iz lastnine grofov Szaparyjev. Oljne slike na platno so delo slikarjev italijanske šole. Ohra- nile so se tudi dinastijske slike v tehniki olje- platno in sicer Paulus in joanes Szapary iz 1. 1772, grof Lichnovsky in Ladislaus Fodroczy iz 1. 1793. Od bogatega inkrustiranega orožja je ohranjena sablja Petra Szaparyja, ki se je boril pri drugem obleganju Dunaja proti Tur- kom. Sablja se je ohranila kot družinska zna- menitost. V dvorani je razstavljeno še nekaj porcelana iz evropskih delavnic, nekaj čipka- stega porcelana Altwien (1907), Meissen (1809) in Sevres (1906) in stenske porcelanske rokokoj- ske kartuše za svečke. Drugo gradivo kulturnozgodovinske zbirke je deponirano. Slikarska dela bi po avtorjih lahko delili nekako v tri skupine: 1. Delo sa- moukov (Eberle, Adamič ...) ; 2. Umetnostne stvaritve domačih slikarjev (Ladislav Vrečic, Albin Sagadin, Karel Jakob, Ladislav Danč itd.); 3. Tuji slikarji, n. pr. Martin Verstaepfen z dragocenim delom »Pogled iz dupline v po- krajino«. Manj znani avtorji so Evgen Csapo, Stattler, Monetti in D. Bogsch. Kiparstvo je za- stopano le z deli kiparja Kuharja, domačina iz Bankovec. Nekaj je tudi gravur, litografij in kopij, ki so bile nekoč inventar starih gra- dov v Prekmurju. Zbirka umetnostnih stvaritev se bo iz leta v leto dopolnjevala predvsem z umetniškimi slikami in plastičnimi stvaritvami domačih ustvarjalcev. Sčasoma bo treba misliti na gale- Umetnostni oddelek Portal nekdanjega Szaparvjevega gradu ] ] rijo, ki bi našemu človeku v provinci posredo- vala poznavanje umetnosti, posebno domače. Arhiv starih zgodovinskih listin in dokumen- tov je v Študijski knjižnici v Murski Soboti. \ V muzeju je razstavljen originalni prepis da- ' rilne listine cesarja Leopolda 1. grofu Szapa-"! rvju in diploma kralja Rudolfa 11., s katero je ; bil povzdignjen Jurij Luthar iz Sebeborec vj stan svobodnjakov zaradi zaslug v boju proti Turkom. Listina je bila izdana 29. avgusta 1596 v Pragi. Iz leta 1821 je razstavljena listina na perganumtu, katero je cesar Franc I. dal i zvestemu in uglednemu grofu Alojzu nekdaj \ Bathiany, dednemu grofu Nemet Ujvar, po- \ sestvo na Spodnjem .Seniku v Železni Zupaniji, i ki je nekoč pripadalo sombathelski škofiji. ; Arheološka zbirka vsebuje gradivo predvsem ' iz Prekmurja, medtem ko Prlekija še ni zasto- ' pana. Celotna zbirka je deponirana, ker ni raz- : stavnih prostorov. Mladokamena doba je zastopana najbolj s ' kamenitimi sekirami, ki so jih izkopali pri vi- ; nogradniških opravilih ali naleteli nanje pri oranju. Kamenite sekire se na terenu še precej najdejo. Od drugih zbirk je najbolje zastopana , rimska zbirka. V letu 1957 in 1958 so potekala sistematična izkopavanja v Dolgi vasi pri Len- * davi, kjer bi po mnenju arheologov morali j iskati Halicanum. Tako je bilo ime postaji na cesti, ki je vezala dve veliki rimski mesti v naših krajih, Poetovio (Ptuj) in Savario (Som- bathelv). Rimsko zbirko tvori v glavnem gra- j divo, ki so ga našli pri sistematičnih izkopa- i vanjih. Predstavljeno je predvsem z grobnimi žarami različne velikosti. Običajno so te žare temno žgane in okrašene z zobčastimi pasovi. ; Nekaj je tudi fragmentov lončenih posod in ; strešne opeke. Keramiko predstavljajo fragmenti lončkov ; iz zgodnjega srednjega veka, ki imajo kot po- ' sebno značilnost plastičen znak na dnu, v na- i šem najdišču križ, ter fragmenti terre sigliate. ; Nekaj je tudi bronastega nakita (prstan, fibu- ; la), uteži za statve in ostanki žrmelj itd. Medi 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kulturnimi ostalinami je ohranjenih nekaj drobcev strešne opeke in cevi za centralno zračno ogrevanje hiš. Prepariraniii je nekaj žar in predmetov. Gradivo se fragmentarno kopiči. Čaka pred- vsem vestnega strokovnjaka in primernih raz- stavniii prostorov. V letu 1957 se je pričelo sistematično urejanje in zbiranje podatkov za topografijo arheoloških najdišč. Podlaga topo- grafiji je specialka iz leta 1950, ker so ka- tastrske mape premalo urejene za detajlno lokalizacijo. Dobro vidni objekti so tudi prefo- tografirani in izdelani prvi poskusni osnutki arheološke karte. Numizmatična zbirka je še skromna. Novci, najdeni leta 1952 v Centibi in Fokovcih, so v Narodnem muzeju v Ljubljani. Priložnostne najdbe novcev so razdeljene po posameznih obdobjih: 1. Rim; 2. Rinisko-nemSki imperij (največ novcev je iz časa Leopolda in Marije Terezije); 5. Avstroogrska (dobro ohra- njeni novci Franca Jožefa različnih kovnic in letnic); 4. samostojna Avstrija in Madžarska v obdobju po prvi svetovni vojni. Nekaj je tudi novcev iz drugih pokrajin, n. pr. iz Branden- burške itd. Numizmatična zbirka hrani tudi )recej papirnatega denarja iz kasnejSiii obdo- )ij, razne spominske značke in odlikovanja v glavnem iz prve svetovne vojne. Rast eksponatov po posameznih zbirkah ka- že naslednja razpredelnica: Občasne razstave: Jeseni 1. 1957 je bila v okviru muzejskega tedna 14-dnevna razstava arheološkega gradiva v izložbenem oknu v sre- dišču Murske Sobote. Razstavljeno je bilo arhe- ološko gradivo, ki ga hrani muzej, pa ga zaradi pomanjkanja sob tu ni mogoče razstaviti. V letu 1958 je bila v počastitev muzejskega tedna razstava na Glavnem trgu v Lendavi. Razstavljeno je bilo gradivo, najdeno pri izko- pavanjih v 1. 1957. Razstava je imela nanien vzbuditi zanimanje Lendavčanov za izkopava- nja v Dolgi vasi pri Lendavi. V počastitev 40. obletnice ZK| je v letu 1959 organiziral Pokrajinski muzej skupno s Študij- sko knjižnico razstavo grafik Doreta Klemen- čiča in razstavo ilegalnega partizanskega tiska. Razstava je bila odprta od 18. aprila do prvo- majskih praznikov in si jo je ogledalo 5000 oseb. Dne 17. septembra 1959 je bila odprta razstava slikarskih del Mose Pijadeja. Razstavo je organiziral Pokrajinski muzej v Murski So- boti in odbor zu proslavo 40-letnice KPJ. Raz- stava je dobro uspela. Pokrajinski muzej nadzoruje tudi oddelek NOV v Ljutomeru. Število obiskovalcev v Po- krajinskem muzeju iz dneva v dan narašča. Pokrajinski muzej je sodeloval tudi pri reše- vanju urbanističnih in spomeniškovarstvenih zadev na svojem področju. Z odločbo od 31. januarja 1959 je bila muzeju poverjena naloga Zavoda za spomeniško varstvo na vsem pod- ročju murskosoboškega okraju. Vlasta Koren ZGODOVINSKO BRANJE Sijepan Antaljak, Hrvati u Karantaniji. Pri- log seobi Hrvuta iz Dalmacije u prekosavske krajeve u 7. stoljecu (Godišen zbornik filoz. lak. univ. Skopje, 1956, knj. 9, str. 15-38). V uvodu k svoji razpravi se avtor čudi, da slovenski zgodovinarji posvečajo premalo po- zornosti vlogi Hrvatov v zvezi z ustanovitvijo Karantanije. Ker meni, da je to vprašanje važ- no ne le za slovensko, marveč tudi za hrvatsko zgodovino, ga je sklenil ponovno preučiti in sprožiti kritično strokovno presojo, da ta pro- blem ne obvisi v zraku kot historični torzo. O tej zadevi sem podpisani poročevalec prav pred 20 leti Obširneje spregovoril v svoji knjigi Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen na str. 43—66. Antoljak je to delo prezrl, pa če- prav bi mogel biti nanj opozorjen po Grafe- nauer jevem Ustoličevanju, ki se nanj večkrat sklicuje. Za podlago svojim trditvam o vodilni vlogi Hrvatov med Slovenci jemlje poročilo Konstantina Porfirogeneta iz srede X. stoletja, da se je od Hrvatov, ki so prišli v Dalmacijo, odselil en del, ki si je podvrgel Ilirik in Pano- nijo in da so tam imeli samostojnega arhonta, ki je bil v prijateljskih zvezah z arhontom Hrvatske. Antoljak našteva vrsto piscev in raz- lagalcev, kaj je treba razumeti pod Ilirikom in Panonijo, in mora končno priznati, da se nji- hove razmejitve ne ujemajo, da si nasprotujejo in segajo cesto druga v drugo. Ker ni točnega opisa Ilirika in Panonije, pravi končno Anto- ljak, da je dovoljeno domisijevati si in kombini- rati na ta ali drug način in se more zato predpo- staviti, da so Hrvati, ko so od Obrov osvobodili Ilirik in Panonijo, avtomatsko od Obrov osvo- bodili in zasedli en del današnje Slovenije in to v prvi vrsti Karantanijo. Toda pri tem bi morali upoštevati okolnost, da je taka kombi- nacija popolnoma izključena, ker koroški No- rik ni bil nikoli del Ilirika, dalje pa še posebno to, da je Konstantin Porfirogenet, ko je pisal o upravni razdelitvi svojega cesarstva, pač do- brO,vedel, kje leži in kaj obsega njegov Ilirik, ki je bil izza Dioklecijana eden od štirih delov imperija, obsegajoč v glavnem zahodni del Bal- kanskega polotoka, pri delitvi leta 595 je Ilirik pripadel zahodnorimskemu cesarstvu, leta 476 pa je postal del bizantinskega cesarstvu. Čeprav je torej vsuka upravna in teritorial- na povezava Karantanije z Ilirikom izključena, 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa vendar Antoljak trdi, da so v VIL in v prvih desetletjih Vili, stoletja Sloveni in Hrvati od Karantanije preko Panonije, llirika in Istre še vedno direktno v prijateljstvu čvrsto pove- zani s Hrvati v Dalmaciji. Karantanci in Hrvati žive tudi po Samovi smrti samostojno in mirno jod svojimi arhonti, ki da o njih šele v,X. sto- etju piše Porfirogenet. Samovo ime omenja tu prav po nepotrebnem, saj vendar zanika, da bi se bili Slovenci otresli obrskega jarma pod Sa- mom in da bi se morali znebiti »bolečivih na- cionalno-šovinističkih osječaja«. Slovenci da namreč niso v borbi zoper Obre sodelovali niti s Samom niti s Franki, marveč da so Hrvati osvobodili Slovence od istega sovražnika, ki so ga premagali v Iliriku in Panoniji in tem kra- jem nato zagospodovali. Po vsem tem bi morali sklepati, da Slovenci do osvoboditve po Hrvatih niso pomenili nič, držalo se jih je pač staro obče ime, niso pa mogli svoji novi domovini vtisniti lastne pokra- jinske oznake. Ime Karantanija naj bi se poja- vilo šele pod Karolinžani, kar pa ne drži, ker je še antičnega izvora. S poznoantičnim ime- nom Carantanum oz. Carantani so začeli pisci in prebivalci sami označevati sebe in deželo, ki je izza konca VI. stoletja postala slovenska in je bila z imenom Karantanija pač nujno zna- na tudi v VII. stoletju. Prof. Antoljak kljub Kozmografiji Ravenskega anonima zanika, da bi v VII. stoletju obstajalo ime Karantanija, ki se tam (ok. 670) prvič v zgodovini omenja: in- ter Carontanos et Italiani. V isti apriornosti osporava dalje tudi obstoj Valukove marke Vi- nedorum v Vil. stoletju, češ da je vprav, samo omenjeni pasus Fredegarjeve kronike pozneje interpoliran, kar so pa novejša raziskavanja izpodbila. Antoljak se sklicuje na izraz marca, ki da je pred Karolinžani neznan, z izrazom marca pa, da odpade tudi ime Valuk kot voj- vode. Pojem poznejše posebne, priviligirane mejne marke se je mogel razviti pač šele iz starejše, prvotne navadne marke, ki pomeni po- krajino ali mejno ozemlje. Tako poročajo n. pr. Fuldski anali k letu 788, kako so kraljeve čete zapodile v beg Obre in marcha Baioariae atque ita:i iae in je obenem Karel ukrenil vse za var- stvo vzh. meje, fines vel marcas Baioariorum. Svojo tezo o hrvatskih gospodarjih opira avtor seveda tudi na to, da se v drugi polovici X. stoletja v listinah štirikrat omenjajo kraji, ki so ležali in pago Crouuati. Ta- pagus bi Antoljak rad razširil v grofijo-komitat, distrikt, provinco ali celo kot vojvodstvo, saj se je po- vzpel celo do — nikjer utemeljene — trditve, da imata isti obseg hrvatski »komitat« in ka- rantanski komitat, ko pomeni Charintariche v splošnem vso Karantanijo kot plemensko voj- vodino s ponosnim naslovom riche — regnum. Prezrl je tudi, da vir ta pagus Chrouuati, ki se pozneje nikoli Deč ne omenja, določno zožuje in omejuje, ko pravi, da leži in ministerio Har- tuigi (Otgeri) comitis. Tu bi le še opozoril, da je na Češkem še danes kraj Krobot (Krov^ot) pri Krumlovu. Ker je avtor sprevidel, da so njegove trditve v virih premalo utemeljene, skuša iz topono- mastike nekaj krajevnih imen potrditi doseli- tev hrvatskega elementa v karantansko sredi- no. Tu se kot pri svoji glavni priči ustavi najprej pri mestu Teurnia ali Tiburnia, kjer je bilo še ob koncu V. stoletja središče notranje- noriške pokrajine in škofijski sedež. Antika je tu zapustila sledove v mnogih krajevnih imenih in dolgotrajnem obstanku romanskih naselbin kljub temu, da je bilo tam tudi močno sloven- sko naselitveno jedro. To Tiburnijo so začeli pozneje Liburnijo imenovati. Okoli leta 755 je salzburški škof Virgilij postavil škofa Modesta in loco Lyburnia dieto, da bi se spreobrnila gens sclaoonica (ne morda croatica!). Pozneje se leta 891 navaja kapela v Sloveniji pri dvoru kralja Arnulf a Liburna imenovanem: capellam in Sclaviniae partibus ad curtem nostram quae Liburna vulgo Lurna vocatur consistentem. Iz tega je razvidno, da je Antoljak zagrabil v prazno, ko trdi, da je toponim Liburnia nastal šele po dohodu Hrvatov iz Liburnije, ki da je sinonim za Hrvatsko, to je Dalmacijo, kar naj potrjuje Porfirogenetovo pisanje o izselitvi Hr- vatov iz Dalmacije v Panonijo in Ilirik, indi- rektno pa tudi v Karantanijo. V nadaljnjem našteva proL Antoljak še celo vrsto krajev na Koroškem, ki imajo enaka imena tudi v Dalmaciji in na Hrvatskem kot so to: Krka, Ostrovica, Sikova, Bučinja (Bulina) vas, Ribnica, Glina, Kozje — Kozjak, Gomile, Moščenice, Kadina. Modrinja ves — Modrane, Brda, Tinj(e), Zablate, Karnica, Kokinj, Blato, Banja ves. Podobna toponima bi se gotovo na- šla tudi na srbskem in bolgarskem ozemlju, v naslednjem pa naj po zgornjem zaporedju na- štejem krajevne soznačnice pri severnih Slova- nih: Krk Husi je na Češkem, Ostrovice, Ostro- vec, Ostrov in podobno na Češkem, Moravskem in v Galiciji, Sikovec in Sikovice na Morav- skem, Sikoviec v Šleziji, Bucina na Češkem, Ribniček na Češkem in Moravskem, Glinianka, Gliniaki, Glinik, Gliniany, Glinienka, Glinka v Galiciji in Šleziji, Kozlan(y) na Češkem, Kozlov na Moravskem, Mogila (metateza od Gomila), Mogilany, Mogilica, Mogilka, Mogilno v Galiciji, Moszczenica v Galiciji, Kadlin na Češkem, Kad- lub, Kadlubiska v Galiciji, Modrice in Modfany na Češkem in Moravskem, Modrycz v Galiciji, Brda na Moravskem, Brdo in Brdik na Češkem, Tynisko, Tyniste na Češkem, Zablati na Če- škem in Moravskem, Zablati in Zablocie v Šle- ziji, Karniowice v Galiciji, Koken na Češkem, Kokotów v Galiciji, Blato, Blata, Blatov, Bla- teč, Blatna, Blatnice na Češkem in Moravskem, Bania in Banica v Galiciji. Tudi naš Krnski grad ima sorodnike še drugod po svetu: Krnsko pri Mladi Boleslavi na Češkem, Krnov na Mo- ravskem in v Šleziji ter Krnčice na Moravskem. Ta primerjava krajevnih imen iz Češke, Mo- ravske, Šlezije in Galicije nas pouči, kako ne- plodno je prizadevanje iz podobnih toponimov Dalmacije sklepati na migracijo ondotnih Hr- vatov v Karantanijo. Ne da se dalje utajiti povezava Sama s Slovenci in z njihovim vojvo- do Valukom, Porfirogenetov Ilirik pa se končno na noben način ne more spraviti v zvezo z na- šimi deželami. Zato res slovenskim zgodovinar- jem ne gre očitati šovinizma, če se ne morejo ogreti za nedokazljivo osvobodilno in osvajalno vlogo Hrvatov v slovensko-obrskih bojih. Dr. Josip Mal Popravi! V Kroniki VII/2, 1959, str. 91, 1. ko- lona, 16. vrstica, piše napačno: arhitekt Marko Martinuzzi; čitaj pravilno: arhitekt Karel Marti- nuzzi. Tiskano in izdano v Ljubljani 1960. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna >Ljudske • pravice« v Ljubljani. Odgovorai urednik Zvone Miklaivič, za izdajatelja odgovarja Jože Som 64 MESTNI ZAVOD RAZSyLTLJAV/\ Ljubljana 1952 -1960 Zgodovina javne razsvetljave r Ljubljani je pe- stra. V leitu -17^ so prvič zagorele javne ulične sve- tilke; 2 inavo iplinarno 1S61 so zbo-ljšali razsveitljavo uUc s plinskimi svetilkami; leta 1898 so že svetile tudi električne žarnice. Poraz fašističnih okupatorjev v zadnji vojni je kakor ipovsod tudi na tem področju pustil žalostne ostanke.. Zaradi otbjektdvnih in subjektivnih povojnih težav, splošne obn&ve naše dežele, vršite organi- zacijiskih obliik ufpravljainja naše komimalne dejav- noeti je napredek Je-^é zaostajal za drugim splošnim razvojem. Z ustanavi'tvijo mestnega zavoda > Javna razsvet- ljava« leta 1952 in družbenim uipravljanjem je na- stala odločna prelomnica. V nekaj letih se je izbolj- šala razsvetljava več kot preje v 160 letih oziroma v času 'treh stoletij. S prostovoljnim delom, mehani- zacijo, kooiperacijo in plaČilam po storilnosti se je ta [povečala tudi za 300 V«. Strokovno izpoipolnjevanje kadrov v svetlobni (tehniki, projektiranju, gradnjah, Tzdrievauju, osvetlevanju je rodilo lepe uspehe glede Čim boljše in ekonom ionejše razsvetljave. 'Druga večja mesta naše države in industrija s pridom uiporabljajo v Čedalje večji izbiri in kvaliteti naše izkušnje na terenu pri uvajanju in spopolnje- vanju tovrstnih izdelkorv. Vsekakor je naš kolektiv dal ipomemben vsestramski prispevek na tem področju vsej družbeni dejavnosti. Zato bi zaslužil primemo pomoč ipri premagovanju težav za uresničitev še mno- gih drugih nalog, ki jih je treba uresničiti. projektira - gradi - osvetljuje - vzdržuje IIS NASI KRAJI ING. VEKOSLAV KOROŠEC Široko razvejana elektrifikacija po naši ožji in širši domovini je spremenila lice naše po- krajine, vasi in mest. Uporaba električne ener- gije po naših domovih pa neposredno tudi vpliva na spremembo življenja, nam ga olepša in nam pomaga pri delu. Z izgradnjo hidroelektrarn so se spremenile doline rek, nastala so nova jezera, ob njih pa novo življenje. Tudi tam, kjer je nastala nova kalorična elektrarna, so zrasle nove stavbe, zgrajena je železnica in cesta ter vse drugo. kar je s takim objektom povezano. Energijo pa moramo od elektrarn prenašati do mest in vasi. Že od daleč vidimo daljnovodne stebre, ki nosijo žice za prenos energije. Seveda se ti stebri včasih dobro skladajo s pokrajino, vča- sih pa tudi motijo občutljivo oko. Vaško in mestno omrežje se širi, vsaka hiša ima svoj priključek in vsak potrošnik želi uživati do- brote elektrike. Ko zasveti električna luč po vaseh, se živ- ljenje takoj spremeni. Po hišah in na dvoriščih Hidrocentrala Ožbalt v izgradnji Celotni pogled na termoelektrarno Šoštanj pomaga elektrika. Prijetno pa je tudi zvečer, ko zasvetijo luči po potih in cestah. Če pregledamo zadevne podatke, vidimo, da se je po vojni na novo elektrificiralo 3.910 vasi. Tudi potrošnja doma v gospodinjstvu stalno naraišča iz leta v leto. V letu 1950 je znašala potrošnja 565 kdovatnih ur na potrošnika, lan- sko leto pa je znašala že 995 kilovatnih ur. Samo če pogledamo krivulje o potrošnji energije v industriji in pri drugih potrošnikih, si lahko ustvarimo sliko, kako se je naše živ- ljenje in seveda življenjska raven spremenila po vojni. V letu 1945 so naše javne elektrarne pro- izvedle 400 milijonov kilovatnih ur. V lanskem letu pa so proizvedle okrog 2 milijardi, 200 mi- lijonov kilovatnih ur, dz česar vidimo, da je to ogromen razvoj, saj se je proizvodnja povečala kar za 5,5-krat. Proizvodnja električne energije v Sloveniji je odvisna predvsem od proizvodnje pretočnih hidroelektrarn. Te hidroelektrarne so zgrajene na treh glavnih alpskih rekah Dravi, Savi in Soči. Razmerje med proizvodnjo v hidroelek- trarnah in kaloričnih elektrarnah pa je bilo v lanskem letu 52 % proti 48 %. Velika po- manjkljivost celotnega sistema pa je v tem, da nimamo še zgrajene akumulacijske hidroelek- trarne, ki bi dajala energijo v dobi suše. Izgradnja novih objektov, tistih, ki so v gradnji, to je kalorična elektrarna Šoštanj, druga faza, in elektrarna Ožbalt na Dravi, lepo napreduje. Najvažnejše je to, da so ti objekti pravočasno zgrajeni in da takoj dajo polno zmogljivost. Kot je verjetno povsod drugod težko za de- nar, tako se tudi v krogu elektrogospodarstva mnogo razpravlja o finančnih sredstvih za nove objekte. Prirastek potrošnje je v zadnjih letih znašal povprečno 18 %. Lansko leto je izjema. Ven- dar pa bo v bodoče potrošnja ponovno narasla, gradili bomo nove tovarne, proizvodnjo bomo povečali tako, da računamo že v letu 1965 s po- trošnjo okrog 3 milijarde 900 milijonov kilo- vatnih ur. * Razvoj in delo podjetja INDUSTRIJSKI BIRO v Ljubljani Podjetje »Industrijski biro« je bilo ustanov- ljeno v letu 1951, razvilo pa se je iz projektant- skih enot, ki so bile spočetka v okviru državnih organov. Najprej se je podjetje ukvarjalo izključno le s projektiranjem ter uvozom opreme za indu- strijo papirja in celuloze. Kasneje pa sta bili podjetju priključeni dve dotlej samostojni eno- ti, katerih dejavnost je obsegala projektiranje strojnih konstrukcij in gradbeništva. Zaradi gospodarskih potreb je podjetje raz- širilo svoje področje dela v neki meri tudi na druge industrijske stroke poleg osnovne dejav- nosti v izgradnji industrije papirja in celuloze. V svojem razvoju se obseg prevzetih del »Industrijskega biroja« ne omejuje samo na projektiranje ter uvoz opreme za industrijo celuloze in papirja, temveč se razširja tudi na stvarno sodelovanje pri izgradnji industrijskih objektov. Za takim sodelovanjem težijo inve- stitorji za industrijo celuloze in papirja, med- tem ko obstaja obseg teh del v tehničnem in komercialnem razčiščevanju opreme ter sklenitev zadevnih pogodb z dobavitelji, pomoč pri sklepanju pogodb in izvajanju gradbenih in montažnih del, vodstvo, spravila v pogon ter sodelovanje pri kolavdaciji in superkolavdaciji objektov. V svojem sestavu ima »Industrijski biro« tehnološke, energetske, elektroinstalacijske, gradbene in ekonomske kadre. Ti iz večine predstavljajo zelo izkušene strokovnjake, ki so dolga leta opravljali dela na vodilnih tehničnih položajih v proizvodnji, imajo pa tudi dolgo- letne izkušnje v projektiranju. Dejavnost, ki jo danes izvaja podjetje in ki obsega kompletno projektiranje ter sodelo- vanje pri izvedbenih delih, je predvsem usmer- jena na industrijo celuloze, papirja in lesovine, pa tudi na lesno, kemično, živilsko in usnjar- sko industrijo ter industrijo gradbenega mate- riala. Poleg tega podjetje izdeluje projekte za razne konstrukcije strojev. S sodelovanjem »Industrijskega biroja« so bile zgrajene in so v pogonu: Tovarna celuloze Prijedor, Tovarna sulfatne celuloze in natron papirja Maglaj, Tovarna roto papirja »Dmro Sala j« v Vidmu-Krškem, Tovarna papirja v Cač- ku. V poskusnem pogonu je Tovarna celuloze v Banja Luki, medtem ko je v izgradnji Zagreb- ška tovarna papirja v Zagrebu. Rekonstrukcije velikega značaja so bile ob sodelovanju pod- jetja izvršene za: Sladkogorsko tovarno papirja in kartona v Sladkem vrhu. Tovarno celuloze v Goričanah, ki jo sedaj razširjajo. Tovarno le- sovine in lepenke v Ceršaku, Tovarno papirja v Količevem, Tovarno dokumentnega papirja v Radečah, Steklarno v Hrastniku itd. Naloge, ki jih je podjetje že prevzelo in katerih izvedba bo trajala več let, obstoje v sodelovanju pri izgradnji novih industrij in to Tovarne celuloze v Sremski Mitrovici, Drvarju in Ivanjgradu, razširitev Tovarne roto papirja »Djuro Salaj«, Tovarne celuloze v Goričanah, Tovarne papirja na Reki. Poleg tega sodeluje podjetje pri izvedbenih delih iHmezada« v Žal- cu ne glede na številne izdelave projektnih elaboratov za nove investicijske objekte in re- konstrukcije, katerih realizacijo bo podjetje spremljalo do pogona. Razvojna pot Komunalne banke v Ljubljani Prvega aprila letos je minilo pet let, kar je pričela po slovati Komunalna banka v Ljubljani, ki jo je ustanovil takratni Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane. V začetku je bilo njeno poslovno področje dela omejeno na ožji teritorij mesta Ljubljane, na katerem je imela banka pet svojih poslovnih enot. Nenehen in hiter razvoj komunal- nega sistema, ki je narekoval ustanovitev banke, je dokaj kmalu terjal, da se delovno področje banke razširi tudi na druga gospodarska središča ljubljanskega okraja zlasti še, ker je v teh središčih Narodna banka postopoma ukinjala svoje podružnice. Zaradi tega je banka na podlagi poseb- nega odloka okrajnega ljudskega odbora že od 29. decem- bra 1955 leta dalje pričela poslovati kot okrajna komunalna banka. Omrežje njenih poslovnih enot se je pričelo hitro razvijati in se je banka v razmeroma kratkem času razvila v močno bančno organizacijo, ki ima danes poleg osrednje enote še 16 podružnic in 3 ekspoziture. Ustanovitev banke, pričetek poslovanja in njeno kasnej.« delovanje spadajo v obdobje, ki je za naš celotni družbeni in gospodarski razvoj izredno pomembno. Se posebej je to obdobje pomembno za razvoj našega bančnega sistema, v katerem nastajajo prav v tem času znatne spremembe, s ka- terimi se pričenja bančni sistem prilagajati spremenjenim družbenim in ekonomskim odnosom, ki so sledili naglemu in močnemu razvoju materialnih sil. Komunalni banki v Ljubljani pripada v tem procesu zelo pomembna vloga, saj je kot ena prvfh komunalnih bank ne samo v naši repu- bliki, temveč tudi v državi dejansko utirala pot prehodu od sistema enotne ter centralno urejene in administrativno upravljane banke k novemu bančnemu sistemu, v katerem se vedno bolj uveljavljajo principi decentralizacije bančnega poslovanja in družbenega upravljanja bank. Temeljna naloga, zaradi katere je bila banka ustanov- ljena, je v pospeševanju gospodarskega razvoja na območju okraja in posameznih komun. Kako je banka izpolnila to nalogo, je deloma razvidno že iz dejstva, da se je družbeni proizvod njenih komitentov povečal od 62 milijard v 1. 1955 na 141 milijard v 1. 1959, pri čemer so v tem razdobju po- samezne gospodarske organizacije dosegle tudi trikratno ali celo štrikratno povečanje. Razumljivo je, da je to povečanje predvsem posledica prizadevanj kolektivov gospodarskih or- ganizacij, ki jih je banka v okviru zakonskih in objektivnih možnosti vsestransko podpirala z razvijanjem najtesnejšega sodelovanja v odnosih banka — gospodarska organizacija — komuna. Prek organov družbenega upravljanja se je ban- ka tesno približala gospodarskemu in družbenemu doga- janju na njenem področju, saj so v njenem upravnem od- boru in kasneje v upravnih odborih podružnic zastopani vidni gospodarski, družbeni in politični delavci, ki so naj- bolj seznanjeni s potrebami in problemi naših komun. Le-ti so po eni strani vnesli v poslovanje banke obilo novega duha in se z vso odločnostjo spopadli s posameznimi biro- kratičnimi težnjami, po drugi strani pa so tudi veliko pri- spevali k pravilnejšemu razumevanju vloge in nalog, ki jih mora opravljati banka v našem sistemu gospodarjenja. Danes deluje v okviru banke poleg osrednjega upravnega odbora še 16 upravnih odborov podružnic, s čimer je v družbeno upravljanje banke vključeno preko 120 državlja- nov. Na pobudo ali ob podpori organov družbenega uprav- ljanja je banka pogumno krenila po poti izpopolnjevanja svoje notranje organizacije, uveljavljanja novih oblik dela in tehničnega izboljševanja pogojev dela. Uspehi pri tem so se brž pokazali in je banka že v razmeroma kratkem času dosegla takšno organizacijo, ki so jo lahko koristno posnemale komunalne banke po vsej državi, poleg tega pa je storila tudi ogromen korak naprej v smeri uvajanja so- dobnejše tehnike v bančnem poslovanju. Vse to je odločilno vplivalo, da je banka lahko uspešno zadovoljila iz leta v leto naraščajočim in vedno zahtevnejšim nalogam, ki jih je pred njo postavljal razvoj in krepitev komunalnega sistema. Ce bi hoteli podrobneje osvetliti razvojno pot Komu- nalne banke v Ljubljani, se ne bi mogli izogniti navajanju številnih podatkov o njeni dejavnosti pri izvajanju kreditne funkcije, zliiranju in aktiviziranju decentraliziranih družbe- nih sredstev, sodelovanju z ljudskimi odbori, gospodarskimi organizacijami in drugimi organi, dvigu storilnosti dela, uvajanju sodobne bančne mehanizacije, strokovnemu izpo- polnjevanju kadrov in podobno. Naj omenimo, da na vseh teh podatkih temelji ugotovitev, da je Komunalna banka v Ljubljani T petih letih delovanja v polni meri opravičila svoj obstoj in hkrati ustvarila pogoje, da bo v naslednjem obdobju še učinkoviteje prispevala svoj delež k skupnim naporom pri naši socialistični graditvi. Upravni odbor banke, ki mu predseduje tov. Franc Ne- bec, upravni odbori podružnic, kakor tudi vodstvo banke na čelu s sedanjim direktorjem tov. Karlom Jeršetom se skupno s celotnim kolektivom banke v polni meri zavedajo, da čakajo banko v prihodnosti zopet nove in še zahtevnejše naloge, ki so najtesneje povezane z vedno večjim uveljav- ljanjem komun v našem družbenem dogajanju. Zaradi tega se T banki nenehno in vsestransko proučuje, kako še bolj približati banko neposrednemu gospodarskemu dogajanju v okviru občin in okraja. Pri tem je že dozorelo spoznanje, da je to možno doseči z še pogumnejšo decentralizacijo poslovanja znotraj banke, ki naj prej ko slej pripelje do takšne samostojnosti njenih poslovnih enot, da bodo le-te v polnem pomenu besede po- stale banke naših komun. TOVARNA NOGAVIC V SAVIJAH tovarna nogavic v Savljah je leta 1959 prazno- vala 75-letnico svoje ustanovitve. Utemeljil jo je leta 1884 Josip Vidmar, vendar takrat šele za izdelovanje dežnikov. Njegov sin Stane Vidmar je pa z naikupom nekaj pletilnih strojev pričel poleg dežnikarstva tudi z izdelovanjem nogavic tipa Standard. Izkazalo se je, da je izdelovanje nogavic dober posel in tako se je kapaciteta podjetja širila z nabavo novih pletilnih strojev, zaposlenih pa je bilo ikmalu iže 70 ljudi. Leta 1954 se je podjetje preselilo v nove pro- store v Savljah pri Ljubljani, nato pa se je z nadaljnjim postopnim nakupom 6 cotton stro- jev uveljavilo tudi z izdelovanjem in prodajo finejših damskih nogavic. S stalnim dozidava- njem se je podjetje raizširilo tudi na izdelova- nje trikotažnega perila. Do druge svetovne vojne je tovarna nemo- teno obratovala in se razvijala. Tedaj je bilo v podjetju zaposlenih 100 ljudi. Med NOiB je bilo obratovanje okrnjeno. Meja operacijskih con nemških in italijanskih okupatorjev je po- tekala točno ob cesti, kjer stoji tovarna. Po osvoboditvi leta 1945 je podjetje takoj pričelo z obratovanjem, ker so vsi stroji in po- slopja ostali nedotaknjeni. Novembra istega leta je tovarna prešla v last skupnosti na podlagi daritvene pogodbe lastnika Staneta Vidmarja. Povojna razcepljenost dejavnosti v posamez- nih podjetjih tekstilne industrije v Sloveniji je dala vzpoÄudo tedanjemu ministrstvu za indu- strijo in rudarstvo LRS za sklep, da se koncen- trira tekstilna industrija po panogah. Za »Tonoso« je bilo določeno, da se speciali- zira za ženske cotton nogavice. V ta namen je bilo dogovorjeno, da tovarna prevzame večje število cotton strojev od drugin tovarn, sama pa bi odstopila druge pletilne stroje. »Tonosa« je res odda a večje število strojev, za vse te je pa prejela samo dva cotton stroja. Ta 18 m dol- ga stroja je podjetje montiralo samo z lastnim tehničnim kadrom. Kmalu nato in sicer 1. 1948 se je »Tonosa« lotila poskusov pletenja in plemenitenja sintet- skih vlalken kot nylona, perlona, enkalona itd., ki do tedaj v nogavičarstvu pri nas sploh še niso bili znani. Kot pionirji v predelavi teh drago- cenih vlaken so člani kolektiva »Tonose« prvi v državi začeli s poskusi, ki so privedli do uspeš- nega zaključka. Kot proa o državi je iTonosa< dala na trg domače nogavice iz sintetskih vlaken. Ti izdelki so bili zelo iskani, toda kmalu je zmanjkalo surovin. Prav v tem času se je podjetju ponudila pri- lika izdelovati nogavice iz nvlona za izvoz. Če- prav je bila to odgovorna naloga, se je kolektiv odločil in jo sprejel. Pogodba je določala, da ostane kot plačilo za delo več od polovice suro- vin podjetju >Tonosa« in tako je bila dana možnost, da se deloma zadovolji tudi domači trg. Ta uspeh je bil prepričljiv, zaupanje je bilo ustvarjeno in tudi zadnji skeptiki, ki so dvo- mili v domačo proizvodnjo nogavic iz sintet- iskega vlakna, so spoznali, da nobena težava ni tako velika, da je ne bi naši ljudje zmogli. S to proizvodnjo je podjetje »Tonosa« zado- voljilo samo enega potrošnika, zdaj pa so se pričeli oglašati še moški, ki so tudi želeli kvali- tetnejših nogavic. Zato je »Tonosa« začela izde- lovati kvalitetne moške nogavice iz kodrane preje nylona v isplošno zadovoljstvo. Toda potrebe naših ljudi so vedno večje in njihove želje so vedno zahtevnejše. Zato obsto- ječi strojni park ne zadošča več in pokazala se je potreba po uvozu novih vrst strojev. Z večjim številom najmodernejših strojev, uvoženih ne- davno, se bo kolektiv >Tonose« potrudil, da bo še nadalje in še v večji meri zadovoljeval ra- stoče potrebe našega delovnega ljudstva. S svojo kvaliteto, na katero polaga izredno važnost, si je >Tonosa« pridobila ugled vode- čega podjetja v nogavičarstvu. To mesto si pri- zadeva tudi obdržati s stalnim uvajanjem raznih izboljšav in novitet. Na novo uvedeni izdelki: nogavice s hlačkami (»žabe«, znane pod imenom HOLA-HOP) in hlačke z držki za nogavice, so dosegli velik uspeh in so bili toplo sprejeti od potrošnikov. Iz teh razlogov lahko upravičeno trdimo, da je dme tovarne »Tonosa« pojem za KVALITETO Kratka zgodovina razvoja TOVARNE VIJAKOV IVA VHII Poleg zelene Gradaščice stoji sredi borovega ' gaja poslopje, ki s svojim videzom bolj spo- : minja na starinsko graščino kakor pa na to- ¦ varno. Ne zaman! V stavbi, stari nad 100 let, i je bil mlin, ki je delal vse do konca prve sve- I tovne vojne. Po prvi svetovni vojni je kupil poslopje ljubljanski meščan Tomo Vojnovič ter v njem preuredil prostore v delavnice za izde- ! lavo kisika. ; Leta 1922 je Vojnovič kupil linijo avtomatov ! za izdelavo vijakov za les in s tem postavil j temeljni kamen današnje Tovarne vijakov. i Vse do osvoboditve je podjetje izdelovalo j samo vijake za les in to le v manjših količinah, j Izgradnja novih vej industrije v Jugoslaviji, I predvsem elektroindustrije, radijske in avto- j mobilske industrije ter precizne mehanike pa je zahtevala vse večje količine vijakov manjših i dimenzij za kovino in pločevino v raznih izved- j bah in iz različnega materiala. Teh vijakov pa i do tedaj še nihče ni proizvajal v državi. Zato ; je podjetje, ki je delovalo kot obrat raznih go- i spodarskih organizacij, pričelo osvajati proiz-j vodnjo teh vijakov. Toda takoj v začetku je \ naletelo na skoraj nepremostljive težave, ker ' ni nihče doma proizvajal potrebnih strojev za i proizvodnjo vijakov, možnosti uvoza pa so bile zelo omejene. Da bi podjetje prišlo iz začara- . nega kroga, je pričelo po lastnih načrtih in v ' lastni režiji izdelovati potrebne proizvodne stro- ' je. Tako je vsako leto večalo proizvodnjo, ven- \ dar so potrebe še hitreje naraščale, zahteva po j kvaliteti pa je bila vsak dan močnejša. \ Osamosvojitev sredi leta 1956 je narekovala \ kolektivu še večjo odgovornost, istočasno pa mu \ dala možnosti sprostitve lastne iniciative v sme- \ ri razvijanja proizvajalnih sredstev ter boljšega i izkoriščevanja kapacitet. Z načrtnim delom je \ kolektiv nadaljeval z izdelavo novih modernej- j ših strojev, ki so podjetju zagotovili proizvod- i njo kvalitetnih vijakov po predpisanih standar- : dih. V primerjavi z letom 1945 je podjetje pove- '¦ calo proizvodnjo za 85 % in to samo s stroji, j ki jih je samo izdelalo za celoten komplicirani proces proizvodnje, kar je vsekakor zanimivo in edinstveno. Danes proizvaja Tovarna vijakov na Viču nad 1400 raznih vrst in dimenzij vijakov finej- še izvedbe. Po številu zaposlenih in obsegu pro- izvodnje po teži je sicer najmanjši proizvajalec vijakov v državi, po številu izdelanih vijakov pa največji. 1.000 kom. vijakov najmanjše di- menzije, ki jo proizvaja, tehta le 0.4 kg, naj- večje pa 16 kg, zato je tudi obseg proizvodnje po teži razmeroma majhen. Kvaliteta vijakov je nedvomno vodilna v državi, zato ima podjetje veliko število odje- malcev, ki jih pa zaradi premajhne kapacitete ne more povsem zadovoljiti. To dejstvo in pa vsakoletno večanje drugih vej industrije, ki potrebuje vijačno blago, na- rekuje tudi rekonstrukcijo in razširitev Tovar- ne vijakov na Viču. V sedanjih prostorih je to nemogoče, ker sploh niso primerni za tako proizvodnjo, na drugi strani pa je prenapetost tako velika, da je že sama misel na kako na- daljnje povečanje proizvodnje iluzorna. Zato je podjetje izdelalo program rekonstrukcije in razširitve, ki obsega izgradnjo novih prostorov in nakup oziroma izdelavo novih strojev, s či- mer se bo kapaciteta povečala štirikratno. Plan je realen, saj tudi s to rekonstrukcijo ne bodo pokrite vse potrebe domačega tržišča, da izvoza niti ne omenjamo. Na drugi strani pa je pod- jetje s svojim izurjenim kadrom sposobno za- misel realizirati. Načrt podpirajo tudi oblastve- ni in gospodarski organi, saj je njegova go- spodarska nujnost več kot utemeljena. Z rekonstrukcijo in razširitvijo podjetja se bo odgovornost organov delavskega samouprav- ljanja in vodstva podjetja še povečala, ne samo zaradi upravljanja z večjimi sredstvi, ampak tudi zato, ker bo rekonstrukcija odprla niz novih problemov (kadri, stanovanja itd.), ki jih bo treba vzporedno reševati, da bodo priza- devanja kolektiva kronana z neokrnjenim uspe- hom. INDUSTRIJSKO PODJETIE ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA- PRŽAN V nepasredni (bližini Ljubljane, v PrŽanju, v kraju, ki ga obdaja gozd, je hila ustanovljena pred devetimi leti tovarna Telekomunikacije, ki je začela s proizvodnjo se- stavnih delov za radijske aparate. Leto dni pozneje je to- varna že izdelovala same radijske aparate in visokofre- kvenčne telefonske naprave. Osnovali so se lastni razvojni oddelki, ki so v letih znatno zboljšali kvaliteto in asortiman proizvedenih naprav, tako da morejo danes proizvodi pod- jetja Telekomunikacije uspešno konkurirati tudi na tujih tržiščih. Ze spočetka je bilo treoa rešiti važno vprašanje, nam- reč vprašanje koncentracije obratov v tistih krajih, ki do sedaj n-iso imeli podjetij te vrste. Zato so se ustanovili obrati v Senitjernaju za proizvodnjo uporov in potencio- metrov, v Semiču za izdelavo papirnih in sljudnih kon- denzatorjev, v Sežani za montiranje radijskih sprejemnikov in njihovih sestavnih delov, na Jezici pri Ljubljani za proizvodnjo radijskih skal, izdelkov iz eloksiranega alumi- nija in sitotisk. Konec leta 1957 se je pričel graditi obrat v Mokronogu za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev; ti so se še prej izdelovali v samem osrednjem obratu v PrŽanju. Prvotno so bile utemeljene Telekomunikacije kot pro- izvajalni oddelek znanega Inštituta za elektrozveze; pozneje so pričele obratovati kot samostojna gospodarska organiza- cija. Zaradi te^a so bili razdeljeni obrati Inštituta za elek- trozveze >med le-tega in Telekomunikacije tako, da sta pri- padla obrata v Šentjerneju in Semiču prvo imenovanemu podjetju. Po tej delitvi se je izoblikovala dokončna podoba Telekomunikacij takole: 1. Osrednji obrat v PrŽanju; proizvaja VF naprave, ra- dijske in TV naprave, zvočnike in vse mehanske dele, ki so potrebni za proizvodnjo omenjenih naprav in aparatov. 2. Obrat v Seižani; proizvaja raidijske sprejemnike in transformatorje. 3. Obrat v Moikronogu; proizvaja elektrolitske konden- zatorje. 4. Obrat na Jezici; proizvaja skale in napisne plošče ter podobne proizvode iz eloksala. Sedaj je v tovarni zaposlenih skupaj okoli 1500 delav- cev in uslužbencev, med njimi je mnogo inženirjev, tehni- kov in mojstrov. Trenutno teži podjetje za tem, da bi postale naprave s področja visokofrekvenčne telefonije glavni predmet no- vega proizvajalnega programa. Za uresničenje tega načrta so dani vsi potrebni pogoji. Večletne izkušnje, pridobljene na podlagi organizacije razvoja in proizvodnje VF tele- fonskih naprav so bistveni pogoj za novo bodočnost. Strem- ljenja se v glavnem usmerjajo k tropikalizaciji, miniaturiza- ciji in tranzistorizaciji teh naprav. Ekonomski razvoj tovarne priča o močnem in hitrem porastu proizvodnje. V letu 1951 je bila planirana ostvari- tev bruto proizvodov za okoli ^16,000.000 din. Potem je pro- izvodnja hitro rasla in dosegla leta 1956'bruto proizvod 1.800.000.000 din. Tako hittir porast je rezultat povečanja v proizvodnji radijskih sprejemnikov. Naj naTedemo nekaj statistike: 1952. leta je bilo proizvedenih 1800 radijskih sprejem- nikov, 1955. leta je bilo proizvedenih 23.700 radijskih sprejem- nikov, 1957. leta je bilo proizvedenih 45.500 radijskih sprejem- nikov, 1959. leta je bilo proizvedenih 53.900 radijskih sprejem- nikov. Obenem s porastom Števila radijskih sprejemnikov je porasla tudi proizvodnja akustičnih naprav, visokofrekvenč- nih naprav in sestavnih delov k tem napravam. Telekomunikacije so danes obenem tudi največji proizva- jalec televizijskih sprejemnikov v Jugoslaviji in proizvajajo radijske sprejemnike, po katerih je pri nas največje povpra- ševanje. Proizvodni program za radijske sprejemnike in kabinete sestoji iz devetih različnih tipov. Prvi domaČi (televizijski sprejemnik je tovarna izdelala leta 1977. V naslednjem letu, to je 1958, je pričel delovati ppvi tekoči trak za proizvodnjo TV sprejemnikov. Danes se proizvajajo televizijski sprejemniki :!'Panorama< po licenci tvrdke Philips, katere zelo dobra kvaliteta je splošno znana. Do sedaj so Telekomunikacije prodajale svoje izdelke v glavnem na domačem trgu. Ze v preteklem letu pa so doseele znaten uspeh v izvozu s tem, da so prodale večje število radij&kih sprejemnikov v Maroko; pričakuje se tudi dogovor o prodaji v Tunis. V prihodnje bo razvoj tovarne po že določenem načrtu. Vendar bo že v tem letu prišlo do pomembne spremembe glede VF naprav, kajti v načrtu predvideni porast za tekoče leto bo povečan v primerjavi z lanskim letom za 122,2 •/•. Prav tako bo porasla tudi proizvodnja radijskih in televi- zijskih sprejemnikov z novim prenosnim tranzistorskim spre- jemnikom, ki je zgrajen po najnovejših metodah sodobne tehnike. Posebno važno je to, da tržišče zelo povprašuje po novih cenenih UKV sprejemnikih, ki jih bo podjetje prav tako v bližnjem času začelo izdelovati, ti se danes prištevajo med najsodobnejše sprejemnike v državi. Perspektiva za vso jugoslovansko elektroindustrijo pred- videva še neprestan razvoj. Zato ^tudi Telekomunikacije ne bodo ostale v dosedanjem okvirnem obsegu, pač pa bodo še naprej razvijale svoje proizvodne zmogljivosti, tako da bodo vedno znale zadostiti povpraševanju domačega in tujega trga. ZGODOVINA meutnega eentne^a prometa v Ljubljani Prva električna cestna železnica v Evro- pi je stekla leta 1881 v Berlinu. Dvajset let kaisneje, in sicer 6. sept. 1901 je prvič stekel tramvaj dudi v Ljubljani na relaciji Kolodvor skozi mesto do Zaloške ceste. Pro- met je tedaj o,pravljalo 14 motoirniih vaz in štiri prikolice, last Maloželezniške družbe. Istočasno je bila zgrajena proga od Magi- strata do Dolenjskega kolodvora. Leta 1927 je tedanja Mestna občina ljub- ljanska sklenila s tvrdko Siemens & Halske pogoidibo o kupoprodaji dveb tretjin delnic Madoželezniške družbe, s čimer je bila usta- novljena Električna cestna železnica. Z vse večjim prirastkom prebivalstva in potreb je bila leta 1931 zgrajena proga na Vič in Šentvid. V tem času je bilo nabavljenili 15 novih motornih voz iz tovarne vagonov Slavonski Brod ter 13 starih voz iz Opatije, katere so doma obnovili. Leta 1940 je do- bilo tramvajsko omrežje Ljubljane dokotnč- no obliko. Dolžina proge je tedaj znašala ca. 18,5 km, od katere je bilo ca. 7,8 km dvojnega tira. Tik pred drugo svetovno vojno je podjetje izdelalo še 9 novib mo- tornih voz ter istočasno postopoma izločilo prvotnili 14 starih voz. V času gospodarske krize od leta 1935 do leta 1936 so dohodki tramvaja močno upadli, tako da ni zmogel odplačila anuitet za posojilo. Li naj se odplačujejo iz amoir- tizacije. Izguibo je morala 'tedaj kriti mest- na občina kot lastnik in najmočnejši upnik. Zaradi razmer, ki so tedaj vladale v podjet- ju, je bil izveden 4. septembra 1936 gene- ralni štrajk, ki se je naslednji dan uspešno končal za delovni kolektiv. Po osvoboditvi Električna cestna želez- nica ni vršila večjih novih investicij razen izgradnje 10 novih tramvajskih prikolic in obnove tramvajske proge proti Rakovni- ku in Viču. Zaradi dotrajanja voznega par- ka se leta 1953 prične voditi razprava, kako ta park nadomestiti. Podjetje ni imelo last- nih sredstev, ker jih je uporabilo za vzdr- ževanje obstaječih sredstev in za izgradnjo trolejbuisne linije Vilbarjeva cesta—Jezica ter nabavo 4 trolejbusov. Na podlagi tega je bila isto leto ustanovljeina posebna komi- sija pri Svetu za komunalne zadeve in gradnjo mestnega ljudskega odbora Ljub- ljana. Komisija je pregledala stanje voizine- ga parka in drugih objektov tetr postavila predloge za izvedbo programa za preuredi- tev prometa. Program je obsegal tri faze: L etapa: rekonstrukcija mestnega pro- meta ob izločitvi 25 km odstranjenih tram- vajiskih voziil, kar naj se izvede v letih 1954 do 1955; II. etapa: rekonstrukcije, ki naj se izve- dejo ob popolni odstranitvi tramvajskih vo- zil v letih 1959 do 1962; III. etapa: razvoj v prihodnjih 20 letih. Mestni zbor in zbor proizvajalcev glav- nega mesta Ljubljane sta predloženi pro- gram v celoti sprejela. Pripiavljcni tovornjaki Avtobusi pripravljeni za cestni promet V prvi etapi rekonstrukcije so bili odo- breni investicijski stroški, in sicer za na- bavo avtobusov in tTolejbusov, za gradnjo voznih vodov, napajalne postaje, garažnili in delovmiih pxostorov, inalbavo pomožnuh vozil, nabavo načrtov in odkupa zemljišč, skupmo 1.318,085.000 din. Za ta program so bila že dana oziroma so se predvidevala sredstva iz raznib virov v višini 1.207,411.000 din. Iz razpoložljivib sredstev je bilo porab- ljenih za nabavo 15 avtobusov FAP, 22 tro- lejbusov FAP in za izgradnjo trolejbusne linije Ajdovščina—Vič, Ajdovščina—Viž- marje, napajalni postaji v remizi in Stezi- cah, igradnjo nove delavnice z instalacijami, gradnjo nove pralnice s centralino kurjavo, ograjo okoli remize, nove obdelovalne stro- je in druge investicije v skupni vrednosti 1.207,411.000 din. Za izpolnitev IL etape rekonstrukcije, ki jo je obravnaval in potrdil Svet za indu- strijo OLO Ljubljana in ki naj bi obsegal zamenjavo tramvajskega prometa z avto- bus,!, razširitev obstoječega irolejbusnega prometa in rekonstruJccije cestišč na opu- ščenih tramvajskih progah, je bila odobre- na vsota 533,730.000 din. Sredstva so bila preskrbljena delno iz lastne udeležbe in, prispevana sredstva iz amortizacijskega sklada podjetja v višini 466,000.000 din, medtem ko so bili druga sredstva za rekon- struikcijo cestišč dolžni preskribeti prizadeti ljudski odbori. Za realizacijo druge etape je bilo nabavljenih 25 avtobusov OM za medlkrajevni, mestni in primestni potniški promet in 4 trolejbusne šasije v vrednosti 365,803.125 din. Podjetje je iz lastnih sred- stev finansiralo še naibavo 6 avtobusnih in 4 trolejbusnih karoserij, skupno v vredno- sti 48,510.000 din. Investicijski straški II. etape rekonstrukcije so bili za ca. 57,000.000 nižji od predračunske vsote, ker je ipodjet- je odsitopilo od neke specialne avtobusne opreme. V III. etapi je podjetje spremenilo svoj naziv iz Električne cestne železnice v Ljub- ljana-Transport in v skladu s sklepom de- lavsfkega sveta razširilo svojo registracijo poslovanja v medkrajevni-potniški in to- vorni promet, pojačilo delavniško dejavnost za tuje naročnike in kooperante. Medkra- jevni potniški promet je i>otekal v koopera- ciji s SAP-Turist birojem, tovorni promet pa v kooperaciji z »Intereuropo« Koper, Javnimi skladišči in Karoserijo Ljubljana za delavniiške dejavnosti ter najem dela de- lavmiških prostorov. Pri tem je itreba poudariti, da je podjet- je pričelo poslovati v medkrajevnem pot- niškem prometu v kooperaciji avgusta 1958, a v tovornem prometu septembra istega leta, medtem ko je samostojno začelo obra- tovati v medkrajevnem potniškem prometu 1. mairca 1960. Glede nerentabilnosti mestnega prometa, ki nastaja zaradi meekonomskih cen v mest- nem in primestnem potniškem prometu, smo mnenja, da jo bomo sčasoma uspeli kriti z navedenimi dejavnostmi. Tovarna dekorativnih tkanin i i ovarna dekorativnih tkanin v Ljub- ljani je nastala i. jan. 1949 z združit- vijo dveh prej samostojnih podjeitij: Tovarne zaves jSTORA« na Celovški cesti 280, ki je bila ustanovljena leta 1918, in Tovarne plišev F. Eifier na Titovi cesti 99, ki je bila ustanovljena leta 1929. Z združitvijo obeh podjetij je nastalo novo podjetje, ki ima za- radi specifičnosti svoje proizvodnje velik pomen za celotno jugoslovansko gospodarstvo. Novo podjetje je predvsem prevzelo težko dediščino preteklosti. Ustanovi- telji obeh podjetij so imeli v začetku na razpolago le omejena finančna sredstva in so zato kupovali stare iz- rabljene stroje, ki so jih drugod po svetu že zavrgli. Šele kasneje, ko je delo v podjetjih steklo in jc bilo po- slovanje dobičkanosno, so začeli ku- povati nove stroje. Ce pomislimo, da je od tedaj ipreteklo 25"—50 let in da od leta 1945 delajo vsi stroji skoraj nepretrgoma v 3 izmenah, nam bo jaisno, da so danes vsi stroji zastareli in do kraja izrabljeni in da jih more podjetje le z največjo skrbnostjo in neprestanimi popravili vzdrževati pri delovni sposobnosti. Kljub temu pa seveda storilnost dela ne more biti taka, kot na novih, modernih strojih. Zato se je podjetje odloČilo, da pri- pravi načrte za razširitev in rekon- strukcijo obeh svojih obratov. Za prvo etapo rekonstrukcije je že izdelan idejni projekt za nadaljnje etape pa se pripravljajo investicijski elaborati. Z razširitvijo obratov bo podjetje po- večalo svojo proizvodnjo, po kateri jc zelo veliko povpraševanje in v se- danjih razmerah nikakor ni mogoče zadovoljiti vseh potreb. Pri načrtih za rekonstrukcijo je podjetje posebno pazilo na to, da odpravi nesmotrnost v gradbenih objektih, ki zelo otežu- jejo notranji transport in gospodar- no organizacdjo dela. Podjetje teži za tem, da bo v proizvodnem procesu material prehajal neposredno od ene- ga delovnega mesta na drugo vse do končnega izdelka. V sedanjih pretes- nih prostorih nam je prav to nemo- goče izvesti. Izdelki podjetja slovijo po vsej dr- žavi, zlasti izdelki za notranjo opre- mo stanovanj, kakor so tapetniško blago za pohištvo v raznih kakovostih in lepih modernih vzorcih, tkane, ple- tene in bobinet zavese, svilene deko- racijske tkanine in svileni pliš-i za težje zavese, volneni pliši in epingleji za 'tapecirano pohištvo, posteljna pre- grinjala v moderni obliki in v stari obliki kot garniture. Tudi namizni prti in frotir brisače so potrebni v vsakem gospodinjstvu. Poleg tega iz- deluje podjetje še tkanine za radijsko industrijo, volnene in svilene pliŠe za damske in otroške plašče in razne druge dekoracijske tkanine. DeWni kolektiv, ki Šteje sedaj pre- ko 870 ljudi, želi, da bi v vseh ozirih zadovoljil potrošnike svojih izdelkov, obenem pa se priporoča, da bi bile upoštevane tudi potrebe podjetja po rekonstrukciji in razširitvi obratov in avtomatizaciji proizvodnje, ker le na ta način bo mogel zadovoljiti vedno bolj rastoče potrebe. Slammlna pol forarne »Wensüia^ LJDBLJANA • RUDNIK Tiho, vendar uspešno že skoraj 15 let deluje ob robu Ljubljane tovarna tekstilnih potreb- ščin >UTENSILIA«. Ustanovljena kmalu po vojni je iz nekda- njih skromnih obrtniških delavnic po vsej Slo- veniji pričela razvijati proizvodnjo tekstilnih utenzilij, katerih vsak izdelek je pomenil pri- hranek deviz. Proizvodnja je naraščala iz leta v leto, število zaposlenih je zraslo od začetnih 36 na 430. Kolektiv je izpolnil — čeprav pod težkimi pogoji — proizvedene naloge prvega petletnega plana. Pomemben mejnik v razvoju tovarne pred- stavlja leto 1950, ko je bilo v njej uvedeno de- lavsko samoupravljanje. Od tedaj dalje je pro- izvodnja skokoma naraščala predvsem v kvali- tetnem pogledu tako, da je bistveno prispevala k naglemu porastu tekstilne industrije v Jugo- slaviji. Napredku tovarne je stalo nasproti kup te- žav, med katerimi je treba omeniti star strojni park, neustrezni prostori in težave z materia- lom, zlasti tistim iz uvoza. Prodaja izdelkov je potekala brez zastojev, saj je tovarna največji in v nekaterih kovinskih utenzilijah tudi edini proizvajalec v državi. Kljub prizadevanju ko- lektiva tovarna ne more zadovoljiti potreb do- mače tekstilne industrije in zato izvaža svoje izdelke v zmanjšanem obsegu v U držav, pred- vsem na Bližnji Vzhod in celo v Južno Ameriko. Ze danes predstavlja kolektiv >UTENSILIE« eno najpomembnejših gospodarskih organizacij v komuni Ljubljana-Rudnik. Trdno prepričan o svoji sposobnosti obljublja izpolniti petletni plan (1957—1961) že v štirih letih. Se več, za- veda se svojih bodočih proizvodnih nalog, ki skladno s perspektivnim razvojem tekstilne in- dustrije narekujejo, da v naslednjih 10 letih za 400 % poveča sedanjo proizvodnjo tekstilnih utenzilij. Za izpolnitev te velike naloge računa marljivi kolektiv na pomoč skupnosti, da bi lahko v naslednjih letih izvršil prepotrebno rekonstrukcijo in avtomatizacijo tovarne. K te- mu bo prispeval znaten del svojih sredstev, vsa prejeta sredstva pa bo večkratno povrnil skup- nosti. Dosedanje delo in uspehi to potrjujejo. B. M. Gasilski servis ; Ljubljana, Prešernov trg 3, tel. 21-457 • Nudimo: ' i gasilne avtomobile, prevozne in prenosne motorne brizgalne, ročne in prevozne gasilne j aparate, spojke in preiiodne komade, hidrantne i .nastavke, lestve, tlačne in sesalne cevi, gasilske uniforme, delovne in paradne pasove, \ čelade, reševalne vrvi kakor tudi električne in ročne sirene za protiletalsko zaščito ter vso opremo za gasilske edinice j ekscentrične stiskalnice ES 30 ton in ES 50 ton hidravlične stiskalnice HS 60 ton baterijske viličarje VE 600 kg diesel viličarje VD 1500 kg in 2000 kg Priporočamo te za cenjeia naroiila MLinostroj tovarna mlinskih in pekarskih strojev Domžale - Studa Telefon: Domiale 2-64 Briojav: Mllnojtroj Domžale izdeluje vse vrste strojev za avtomatsice, polavtomatslMlinostro'm izdeluje tudi standardne stroje za presejavanje moke v pekarnah, stroje za čiščenje vreč v milnih, pekarnah In v vseh drugih groslstičnih In detajlistlčnih podjetjih Naše podjetje projektira, oziroma izdeluje kompletne načrte In diagrame za montažo mlinov In pekarskih podjetij, kakor tudi načrte za sllosno opremo In montaže Montira vsako napravo na kraju samem v milnih, pekarnah In silosih. Izdeluje tudi raznovrstne transportne naprave, kakor: elevatorje, transportne polže, transporterje z brezkrajnimi trakovi, vse vrste vozičkov za prevoz vreč, zabojev, mesa, mokrega perila, testa, pečenega kruha m podobno »MlInostroJK opravlja tudi rekonstrukcije v milnih In pekarnah ter usluge za mlinsko, pekarsko In prehranjevalno kakor tudi drugo Industrijo Stroji »Mlinostrojaa za mlinsko in pekarsko industrijo so tehnično Izpopolnjeni tako, da ne zaostajajo za inozemsko tehniko, v nekaterih primerih jo celo prekašajo Eno leto jamčimo za kvalitetno izdelavo in pravilno delovanje vseh naših strojev Cene zmerne in solidne! LJUBLJANA Viška cesta 60 Telefon 20-389, 23-309 nudi vse vrste kisa, kisle konserve in kislo zelje Priporočamo tudi sušeno vrtnino za juho, ki je ekonomična, izdatna in vsebuje v vsakem letnem času vse potrebtte sestavine, ki jih sicer ni mogoče dobiti istočasno v svežem stanju tovarna hranil Ljubljana, Šmartinska cesta 30 nudi svojim odjemalcem prvovrstne prehranjevalne izdelke : kavovine „P ROJA" in ,,ST A R" figova kava ,, R E G I N A " praški za kuhinjo ,,M ETKA" kakaove rezine in marmornati kolač ,,K A - R I" kakao mešanica za otroke originalne začimbe itd. ter naš novi izdelek ,,K R O K A" mešanica za krompirjevo testo Opozarjamo tudi na naS veUkl nagradni natečaj ta „ROYAL" pudinge. Nagrade: elek- trični hladilniki In kolekcije naših Izdelkov MONTAŽNO PODJETJE Toplovod Ljubljana Črtomirova ulica 6 MOiNTLRA naiprave in cevovode za Madno in toplo vodo, centraline kurjave vseh vrst: s topilo in vročo vodo, s paro nizikega in visokega pritiska, žaril- ne kurjave, naprave za odsesavanje prahu in odpadkov, ogrevanje s top- lim zrakom, prezračevalne naprave, kiimaitizacijske naprave ter plinslke instalacije v stanovanjskih in indu- strijislkih objektih ter industrij sike cevne naprave vseh vrst; INSTALIRA eldktrične naprave niizke in visoke napetosti kakor tudi šibkega toka in strelovodov v stanovanjsikih hi- šah, bolnicah in industrijskih ob- jektih; PROJEKTIRA v lastnem projektivnem oddelku vsa zgoraj navedena dela; PROIZVAJA v svojih delavnicah in livarni proti- točne aparate, toplovodne priprave, bojlerje, tlačne pdči za toplo vodo, tlačne kotle za mizlo vodo, kondemč- ne rezervoarje, toplovodne črpalke, kondenčne lonce, zasune, podeste za kotlarne, sušilnice za les in perilo, klima naprave, sesalne in odsesalne naprave, rebraste cevi in dvigala za pepöl. Novi proizvodi: temperaturni regu- latorji, lovilci nesnage, mešalni ven- tili, tlaona in plovna stikala. NOVOST Mavčne plošče za .stropove — za ža- riilno ogrevanje — za ventilacijo — delkoracijo. ODLIVA odlitke iz sive litine od najenostav- nejših do najbolj kompliciranih, najlažjih in tdžkih do 1500 ikg iz trgovsikega in strojnega liva. Ljubljanske opekarne LJUBLJANA Bokalška cesta 18 Z OBRATI: Vič Telefon 22-833 Brdo Telefon 20-886 Opeka Telefon 22-842 Draga Telefon 30-624 proizvajajo vse vrsfe zidnih opečnih elementov, razne stropnike in strešnike GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJET3E GRADIŠ centrala LJUBLJANA Bohoričeva ul. 28 tel. 39-241 p. p. 65 s svojimi gradbišči v LJubljani Celju Mariboru Zalogu Jesenicah Kopru Trojanah Podvelki in Ravnah na Koroškem ter z obrati v LJubljani Mariboru In Škofjl Loki izvršuje gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, i termoelektrarne in I stanovanjske objekte
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh