logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI: Milan Ku�an: Mno$ih priloinosti nismo izkohstili j Aktualno, I str. 2 BO�I�NO-NOVOLETNI PRAZNIKI: Pester prazni�ni utrip v Posavju Iz na�ih krajev, str. 4 - 6 PRI DRU�INI MAROLT ESPINOZA: Gnezdo sto si spletla med sorjanskimi vinogradi Iz na�ih krajev, str. 7 I IZ BRE�I�KE PORODNI�NICE: Dektici za zaklju�ek in za�etek leta /adnja stran, str. 24 01 POSAVSKI *T^ bzorniK Po�tnina platans \i\ i ^n i ivl ljuliijchio �asopis za pokrajino Posavje, leto XII, �t. 1, �etrtek, 10.1.08,24.000 izvodov IZ VSEBINE 2 Bre�i�ani vrgli rokavico vladi 3 Kako vsi do pri- merne jedrske rente? 6 Film o Ajdo- vskem gradcu 8 �e zadnji ve�ji cestni posegi ob HE Bianca 9 Zimske slu�be brez ve�jih te�av 10 Kultura 15 Iz ob�ine Bre�ice 16 Iz ob�ine Kr�ko 17 Iz ob�ine Sevnica 18 Mladi 20 �port 21 Nagradna kri�anka 22 Malioglasi 23 Kam v Posavju ObzormK 10 let - za pokrajino. TURISTI�NA AGENCIJA BooM SLO BZ70 KtUko, HnttUK^n Irfl 1. p p :i3S. toi O7 4M2I 674, In� 07 4� 01 OHS GSM 041 630 135. 041 884 320 �-ciwil BooMOtlol n�l. www boom �I KOMEDIJA ZAGREB: opereta NETOPIR 26.01.2008 NAJ2AHTEVNEJ�I STOPAJO V NASE STOPINJE! MSeCOM' (((�0801447) INOUTIC / GERMAN PROFILES INGENEERING CREATIVITY wwwoknainvrata-com �upani gostili sedmo silo KOSTANJEVICA NA KRKl Pobdvski �upani, pa tudi vsi pod�upani in pod�upanje, so v po- nedeljek v gostilni �olnir v Kostanjevici na Krki gostili tiste, ki s(m)o jim skozi ieto na- stavljali ogledalo - novinarje, snemalce in fotografe, ki poro�amo iz Posavja. Ob ob- veznem, a tokrat zares strnjenem pregledu najpomembnej�ih dose�kov in dogodkov minulega leta in na�rov za letos v svojih ob�inah, se gostitelj, kostanjevi�ki �upan Moj- mir Pustoslem�ek, bre�i�ki �upan Ivan Molan, sevni�ki �upan Kristijan Jane in kr�ki �u- pan Franc Bogovi� niso mogli izogniti nekaterim najbolj �vro�im� aktualnim temam v Posavju: iskanju lokacije za odlagali��e radioaktivnih odpadkov in delitvi jedrske rente, sede�u posavske pokrajine, (zaenkrat) neuspe�nim pogajanjem o delitveni bilanci med Kr�kim in Kostanjevico in �e �emu. Ve� o tern na strani 3. Danes soglasje za protokole, o odlagali��u 21. januarja? KR�KO - Tukaj�nji ob�inski svet bo na za danes popoldne sklicani izredni seji obravnaval protokole med Ob�ino Kr�ko in pristojnimi ministrstvi, ki so vezani na ume��anje odlagali��a nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v ob�ini Kr- �ko. Vlada je �est protokolov, o katerih smo pisali v predprazni�ni �tevilki na- �ega �asopisa, potrdila �e 21. decembra. Kr�ki ob�inski svet je z dogovorom o sofinanciranju �tevilnih projektov v ob�ini, kar je vsebina protokolov, pogoje- val pozitivno stali��e k variantni re�itvi za ureditev odlagali��a v Vrbini. Protokoli, ki naj bi jih v pri- meru soglasja ob�inskega sveta podpisali �e ta mesec, se nana�ajao na sofinancira- nje izgradnje �irokopasovnih omre�ij v ob�ini Kr�ko, nove cestne povezave med Kr�kim in Bre�icami, projektov ko- munalne infrastrukture v ob- �ini, obvoznice Kr�ko, obno- ve gradu �rajbarski turn ter projektov v poslovnih conah Velika vas, Drnovo in Vrbina. Z Ob�ino Kr�kb jih bodo pod- pisala ministrstva za promet, okolje in prostor, gospodar- stvo in kulturo ter Agenci- ja za radioaktivne odpadke, v protokol o sofinanciranju nove medmestne povezave Kr�ko Bre�ice pa je vklju- �ena tudi Ob�ina Bre�ice. Kot je bilo �e ve�krat zapi- sano, naj bi dr�avne ustano- ve za na�tete projekte pri- spevale 25 milijonov evrov, svoj dele� pa bo seveda mo- rala prispevati tudi lokalna skupnost. Ob�inski svet se mora oprede- liti tudi do �tudije variant od- lagali��a radioaktivnih odpad- kov na lokaciji Vrbina v ob�ini Kr�ko, saj je to odlo�itev mar- ca lani prestavil na �as, ko bodo izpolnjene zahteve ob�i- ne do dr�ave. Naj spomnimo: �tudijo variant sta po naro�i- lu Agencije za radioaktivne odpadke izdelali podjetji Sa- vaprojekt Kr�ko in Acer Novo mesto, med tremi razli�icami, ki so pri�le v o�ji izbor (varian- ta B odlaganje v vkopane si- lose, varianta D odlaganje v rove in varianta E povr�insko odlaganje), pa so na podla- gi �tevilnih kriterijev, ki zaje- majo prostorski, funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik, za najugodnej�o izbrali prvo, torej odlaganje v vkopane si- lose. Prednosti te razli�ice so dobre mo�nosti za �iritev od- lagalnih kapacitet, ugodna je z vidika ionizirajo�ega sevanja in vamosti prebivalcev, zaradi malo posegov na povr�ini pa tudi z vidika vplivov na kraji- no in na prostorska razmerja. Njene slabosti so velik poseg v podtalje, ki je sicer manj�i kot v primeru odlaganja v rove, pa tudi zahtevna in draga gradnja ter vzdrievanje. Tik pred zaklju�kom redak- cije smo izvedeli, da naj bi predv�eraj�njim na skupni seji kolegija ob�inskega sve- ta, odbora za finance in od- bora za okolje in prostor sprejeli dogovor, da bodo na dana�nji seji protokole z dr- �avo sprejeli, nato pa sejo prekinili in odlo�anje o izbra- ni variant! odlagali��a prelo- ; �ili na nadaljevanje izrednje \ seje, ki bo predvidoma 21. I januarja. Pred tern naj bi 18. januarja pripravili okroglo mizo, na kateri naj bi svetni- ki in javnost dobili dodatne informacije o predlagani raz- li�ici odlagali��a. P.P., S.M. Tudi v leto 2008 mno�i�no na prostem POSAVJE - Organizirana silvestrovanja na prostem, ki so se pri nas najbolj uveljavila po letu 2000, so bila tudi za slovo od leta 2007 dobro obiskana. V Sevnici, kjer so poskrbeli za izredno pester decembrski pra- zni�ni program, so �e tradicionalno pri�akali novo leto na trgu v sredi��u mesta. Tokrat so se veselili ob glasbi ansambla Mo- drijani in �tevilni obiskovalci so skupaj z �upanom Kristijanom Jancem od�tevali zadnje trenutke v novo leto. V Kr�kem je na Trg Matije Gubca pri�lo nekaj tiso� ob�ank in ob- �anov, ki so se �eleli poveseliti s sorodniki ali prijatelji. Za prije- tno razpolo�enje je poskrbel ansambel Slovenski zvoki, zadnje sekunde pa sta skupaj s krajani od�tevala kr�ki �upan Franc Bo- govi� in predsednica sveta Krajevne skupnosti mesta Kriko Jo- �ica Mikulanc ter nazdravila ob vstopu v novo leto 2008. Nato je nebo nad �elezni�ko postajo razsvetlil tudi ognjemet. V Bre�icah se je ob zvokih ansambla Majolka pred bre�i�ko ob- �insko zgradbo pri�elo od�tevanje zadnjih trenutkov leta 2007. Malo pred polno�jo sta se zbranim pridru�ila ter jih nagovori- la gospodarski minister mag. Andrej Vizjak in bre�i�ki �upan Ivan Molan. Mladi Bre�i�ani in Bre�i�anke pa so si silvestrsko zabavo tokrat pripravili na parkiriscu pred trgovskim centrom Intermarket, kjer so se v organizaciji Dru�tva �tudentov Bre�i- ce vrteli v ritmih njim priljubljene plesne glasbe znanih D.J.-ev Rustieja in Davida Manalija. Fl AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Novi direktor ZD Kr�ko je Damijan Blatnik KR�KO - Ob�inski svet ob�ine Kr�ko je na nadaljevanju 17. redne seje 20. decembra izdal soglasje k imenovanju Dami- jana Blatnika, spec, ortodon- ---------------------------------------- tije, za direktorja Zdravstve- nega doma Kr�ko v mandatnem obdobju 2008-2011. Blatnik je pred tern v svoji predstavitvi programa razvoja in dela za- voda poudaril, da ga je v po- stopku kandidature podpira- la velika ve�ina zaposlenih v Zdravstvenem domu Kr�ko, kar je izpostavil kot bistveni dejavnik, da bo ustanovo, ki je osrednji nosilec primame- ga varstva v ob�inah Kr�ko in Kostanjevica na Krki, uspe�no________________________ vodil. Vto�ki volitve in imeno- n .. _, . .. vanja so svetniki potrdili tudi Dam'Jan Blatmk__________ predlog sklepa, da se v svet Poklicne gasilske enote Kr�ko kot predstavniki ustanovitelja imenujejo Jo�e Dular, Bo- �tjan Arh in Boris Drnov�ek. P.P. Izjava za javnost ob proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti Proslava, ki se je odvijala ob Dnevu samostojnosti in enotno- sti, dne 26. 12. 2007 v Kulturnem domu v Kr�kem, je povzro- �ila polemike in vpra�anja dela javnosti, zakaj je bila tak�na izbira slavnostnega govornika. Iz Ob�inskega odbora SDS Kr�ko sporo�amo svojim �lanom, volivcem in �ir�i javnosti, da pri iz- biri slavnostnega govornika nismo sodelovali ne kot stranka in ne kot funkcionarji v Ob�inskem svetu Ob�ine Kr�ko. �upan Franc Bogovi� je slavnostnega govornika izbral brez posvetovanja z nami, niti nas ni vpra�al za morebitni druga�- ni predlog. Zaradi tega se proslave vsi svetniki SDS v ob�in- skem svetu ob�ine Kr�ko protestno nismo udele�ili. Pri�aku- jemo, da se v prihodnje tako pomembne odlo�itve ne bodo sprejemale brez nas. V nasprotnem primeru bomo resno raz- mislili o na�inu sodelovanja pri vodenju ob�inske politike. Predsednik OO SDS Kr�ko Stane Pajk Nove zaposlitvene prilo�nosti v Kr�kem (izjava za javnost) V PUM-u smo z velikim veseljem in pri�akovanji prejeli novi- co o novih zaposlitvenih mo�nostih, ki jih bo prinesel v Kr�ko in celotno regijo Posavje dogovor o gradnji novega proizvodnega objekta na�ega najve�jega farmacevtskega podjetja Krka d.d. Ob tern bomo tudi v prihodnje podpirali politiko Ob�ine Kr�ko in �upana za ustvarjanje novih zaposlitvenih prilo�nosti, za bo- Ije pla�ana delovna mesta in ustvarjanju mo�nosti za varno in ekonomsko stabilno okolje za �ivljenje ob�anov in prebivalcev celotne regije. Upamo, da bo ciljno delovanje vseh organov v ob�ini in �ir�e v prihodnje doprineslo �e ve� k kvaliteti �ivljenja v Ob�ini Kr�ko in celotni regiji. V PUM-u se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo s svojim konstruktivnim (so)delovanjem prispevali k doseganju ciljev za hitrej�i razvoj ob�ine in regije ter delovali vsebinsko in ne po- liti�no ter dajali prednost politiki vklju�evanja sposobnih Iju- di in dialogu. David Radej vodja svetni�ke skupine PUM Krsko Davor Ra�i�, predsednik PUM VARHO MIMO VSEH NEVWMOSTI! .-, '�/ ;-krsko - �. vv <�v t�. > i i r u "� � � > y #* Bohori�eva 10, 8270 Kr�ko I -9 * timiS d o o TEL: O7/49-O2-117 I Bre�i�ani vrgli rokavico vladi BRE�ICE - Ob�inski svet ob�ine Bre�ice je 19. decembra na 3. izredni seji obravnaval dr�avni lokacijski na�rt za letali��e Cerklje ob Krki. Svetniki in svetnice so sprejeli sklep, da ob�inski svet ne bo izdal ni- kakr�nih pozitivnih sklepov vse dokler se ne bo vlada opredelila do nere�enih vpra�anj, kot so vpra�a- nje rente za nadomestilo bli�ine jedrskih objektov, izgradnje infrastrukture v gospodarskem sredi��u Feniks, vpra�anje obnove kulturnih spomenikov, projektov ob ju�ni meji, nere�eno vpra�anje avtoceste in ostalih zadev, ki �e �akajo na re�itev. Ob�inski svet meni, da ima- jo dolo�ena ministrstva ignorantski odnos do bre- �i�ke ob�ine in so bistveno bolj tolerantni do sosednje ob�ine oz. do ume��anja od- lagali��a za nizko in srednje aktivne odpadke, kar je celo manj obremenjujo�e za oko- lje kot letali��e. Zato so sve- tniki in svetnice ob�inskega sveta ob�ine Bre�ice spreje- li odlo�itev, da zavra�ajo so- delovanje, dokler se stanje ne bo spremenilo. Svetnice in svetniki so podali mnogo konkretnih predlogov in pri- pomb na dr�avni lokacijski na�rt za letali��e Cerklje ob Krki. Svetniki �elijo, daMini- strstvo za obrambo republi- ke Slovenije (MORS) poi��e ustrezno nadomestno loka- cijo za preselitev prebival- cev v neposredni bli�ini le- tali��a, kjer bo onesna�enje s hrupom preveliko. Svetniki nadalje zahtevajo od mini- strstva, da najde re�itev za kmetije, ki bodo ostale brez zemlji��, poiskati je potreb- no nadomestna zemlji��a in zagotoviti sredstva za izved- bo neodvisnih �tudij o obre- menitvah okolja. Podan je bil tudi predlog, da se MORS vklju�i v Posavsko �tipendij- sko shemo in pri�ne �tipen- dirati bodo�e kadre, ki jih bo potreboval v sklopu vo- ja�kega letali��a Cerklje ob Krki. Ministrstvo za obrambo naj tudi jasno pove, katere infrastrukturne projekte bo financiralo v ob�ini Bre�ice. �Upam, da bomo z driavo sklenili dolo�ene protoko- le," pravi �upan Ivan Molan. �Ministrstvo za gospodarstvo je �e pokazalo interes, da v okviru Feniksa zgradi dolo- �eno infrastruktuo v vredno- sti preko tri milijone evrov. Upam, da bodo podobno ravnala tudi ostala ministr- stva, predvsem ministrstvo za okolje in prostor, ki do nas �al ni tako obzirno kot do ob�ine Kr�ko." P.P. Ku�an: Mnogih prilo�nosti nismo izkoristili KR�KO - V po�astitev dneva samostojnosti in enotnosti je 26. decembra v kr�kem Kulturnem domu po- tekala osrednja regijska slovesnost, s katero so udele�enci po�astiti spomin na plebiscitamo odlo�itev Slovencev 23. decembra 1990, da za�ivijo v samostojni in neodvisni dr�avi. Kakor je poudaril slavno- stni govornik Milan Ku�an, predsednik RS od leta 1992 do leta 2002, ki ga je v le- to�njem letu Mednarodna liga humanistov razglasila za �Dr�avnika - humanista 21. stoletja", je bila pred 17 leti odlo�itev Slovencev za raz- dru�itev z drugimi narodi, s katerimi smo se povezali po koncu prve svetovne vojne v skupno dr�avno ju�nih Slo- vanov, tako legalna kot le- gitimna, saj je do nje pri�lo v obdobju, ko je skupna dr- �ava razpadala gospodarsko, politi�no in moralno. V teh letih samostojne poti Slove- nija tudi ni ni� nepopravlji- vega zamudila, je dejal Ku- �an, a ob tern poudaril, da kljub temu mnogih prilo�no- sti ni izkoristila. Kot denimo to, da bi dosledno spo�tova- li �lovekove pravice, uredili odnose s sosednjo Hrva�ko in izkoristili prilo�nosti za mo- bilizacijo javnosti, potreb- ne za izpeljavo reform, pa tudi da bi presegli delitve iz preteklosti in prepre�ili nji- hov prenos v sodobni �as in ustvarili pogoje, da bi se s seboj in med seboj spravili z nekdanjimi nasprotniki. Do resnice, po kateri je mo- go�a sprava s preteklostjo, pa je mogo�e priti le sko- zi strpen dialog, v katerem se dojemanja resnice ali su- bjektivne resnice med se- boj dopolnjujejo, razkrivajo in korigirajo, je �e med dru- gim kriti�no poudaril nekda- nji predsednik: �Toda za to je potrebno odprto in str- pno vzdu�je v dru�bi, ne pa gro�nje in diktat. Potreb- na je potrpe�ljivost in pred- vsem dozorelost. Vsakdo pa se mora najprej spravi- ti s seboj in svojo preteklo- stjo, da bi se mogel spravi- ti z drugimi. Vse drugo je le vselej novo podalj�eva- nje preteklosti v na� �as in v prihodnost. Je vir ohranja- nja starih in nastajanja no- vih delitev. Prav to pa se �al danes dogaja." Kulturni program na slove- snosti so oblikovali Simfo- ni�ni orkester Glasbene sole Kr�ko pod vodstvom Draga Gradi�ka z vokalnimi in in- strumentalnimi solisti ter �lani Plesnega dru�tva Ima- ni iz Bre�ic. Bo ja na Mavsar �upan Franc Bogovi� je Milanu Ku�anu podaril lani izdan zbornik o Vidmu, njegovi ieni �tefki pa lopek. Stali��a bodo predstavili lastniki kapacitet v Nerezinah KR�KO Fizi�ni lastniki po�itni�kih kapacitet v naselju Bu�a- nje v Nerezinah so za danes sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo stali��a predstavili direktor kr�kega Savapro- jekta Peter �igante ter odvetnika Mirko Bandelj in Samo Plantan. Kot je znano, so hrva�ke oblasti zaradi neurejenih razmer konec lanskega septembra zape�atile po�itni�ko na- selje Bu�anje in mu prepovedale obratovanje. Kot pravijo sklicatelji novinarske konference, je vzrokov za nastalo si- tuacijo ve�, predvsem neurejena lastni�ko-pravna razmer- ja in vloga Po�itni�ke skupnosti Kr�ko. Zaradi resnosti raz- mer so se fizi�ni lastniki po�itni�kih kapacitet organizirali s ciljem za��ititi svojo lastnino in opredeliti organiziranost in delovanje naselja. P.P. Komandirji po Savi gor in dol KR�KO/POSAVJE V leto�njem letu na Policijski upravi Kr- �ko na�rtujejo kar nekaj premikov komandirjev policijskih postaj ob Savi navzgor in navzdol. Po sicer �e neuradnih in- formacijah, naj bi mesto komandirja na PP Sevnica zapustil dolgoletni komandir Sandi Hervol, ki bo v bodo�e �koman- diral" policiste na PP Bre�ice. Dosedanji bre�i�ki komandir Darko Gerjevi� naj bi prevzel naloge vodje Oddelka za splo- �ne policijske zadeve na PL) Kr�ko. Mesto komandirja na sev- ni�ki postaji pa naj bi zasedel Milan Su�in, ki si je �e nabi- ral izku�nje vodenja kot pomo�nik komandirja na PP Kr�ko, sedaj oziroma do prevzema novih dol�nosti pa je in�pektor v Oddelku za splo�ne policijske naloge na upravi. B. M. ObzorniK 10 let - za pokrajino. Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 AKTUALNO 3 �upani gostili sedmo silo Kako vsi do primerne jedrske rente? KOSTANJEVICA NA KRKI - Tradicionalno, �e peto po vrsti ponovoletno sre�anje posavskih �upanov z no- vinarji, snemalci in fotografi, je tokrat prvi� gostila ob�ina Kostanjevica na Krki. Brez pregleda najpo- membnej�ih dose�kov in dogodkov minulega teta in na�rtov za leto, ki se je pravkar za�elo, seveda ni �lo, novinarska vpra�anja pa so se nana�ala predvsem na najbolj aktualne teme v Posavju: iskanje loka- cije za odlagali��e radioaktivnih odpadkov in delitev jedrske rente, sede� posavske pokrajine, pogaja- nja o delitveni bilanci med Kr�kim in Kostanjevico... Na vrhu lestvice najbolj �vro�ih" regijskih tern je �e malce izpeto vpra�anje po- krajinskega sredi��a o�itno zamenjala delitev jedrske rente. Gre tako za 4,3 mili- jone evrov letne rente, ki jo dobiva le ob�ina Kr�ko, kot za 2,3 milijona evrov letne- ga nadomestila, ki si ga po dele�u prebivalstva razdeli- jo vse �tiri posavske ob�ine, po dolodtvi lokacije za od- lagali��e za NSRAO pa ga bo dobivala le ob�ina, na oze- mlju katere bo ta lokaci- ja. Zadeva je v pristojnosti okoljskega in gospodarske- ga ministrstva. �upan ob- �ine Bre�ice Ivan Molan je mnenja, da ob�inska meja ne more biti meja za delitev jedrske rente in da bi bilo ta problem s primerno politic- no voljo mo�no re�iti v zado- voljstvo vseh. �Pozivam tako gospoda Bogovi�a kot gospo- da Janca, da strankarske- ga kolego ministra za okolje Janeza Podobnika malo bo- Ije seznanita s to problema- tiko ter tako prispevata tudi k razvoju Posavja, kajti do- datna sredstva bi pomeni- la ve� investicij in ve� novih delovnih mest. To bi moral biti interes vseh posavskih ob�in, da dobimo ve� na ra- �un tega objekta." �Aktiv- nosti v tej smeri potekajo, a bi zelo te�ko govoril o po- drobnostih," pravi kr�ki �u- pan Franc Bogovi�. �Skupna ugotovitev je, da je potreb- no v tern prostoru najti dol- goro�no sporazumno deli- tev sredstev, v katerega bo vklju�en �ir�i krog. Po mo- Kostanjeviska pod�upanja Melita Sku�ek je pozdravila $oste. jih informacijah je v progra- mu vlade za 2008 tudi spre- memba te uredbe." Re�itev naj bi �la v smeri pove�anja skupnega zneska rente, tako da Kr�ko ne bi dobilo ni� manj, kot dobiva, primerno rento pa naj bi dobile tudi druge posavske ob�ine. Bogovi� je sicer ponovno za- vrnil o�itke, da se je Kr�ko z dr�avo �pod mizo" dogo- vorilo z dr�avo o sofinanci- ranju �tevilnih projektov v zameno za umestitev odla- gali��a NSRAO na njeno ob- mo�je. Po �upanovih be- sedah je celoten postopek pogajanj z dr�avo potekal povsem transparentno. Kr- �ki ob�inski svet bo �est pro- tokolov, ki jih je vlada pred novim letom �e odobrila, obravnaval danes, ob tern pa predvidoma sprejel tudi pozitivno stali��e k predla- gani variantni re�itvi za ure- ditev odlagali��a v Vrbini. Podobno �taktiko" kot kr�ki ob�inski svet v primeru od- lagali��a NSRAO je sprejel bre�i�ki ob�inski svet v pri- meru letali��a Cerklje ob Krki. Tudi Bre�i�ani se �eli- jo pred soglasjem k dr�av- nemu prostorskemu na�rtu z dr�avo dogovoriti-o sofinan- ciranju nekaterih projektov (o tern sicer pi�emo na dru- gem mestu). O pokrajini tokrat malo besed 0 regionalizaciji in pokrajin- skem sredi��u je bilo tokrat bolj malo besed. Medtem ko sevni�ki �upan Kristijan Jane upa na dovolj politi�- ne volje za umestitev pokra- jin �e v mandatu te vlade, je Bogovi� do tega bolj skepti- �en, saj meni, da bodo pro- blem pokrajinskega sredi��a re�ili drugi. Vse bolj ka�e tudi na to, da se Bistica ob Sotli vendarle ne bo pridru- �ila Posavju in bo ostala v celjski regiji. Na vpra�anje, kaj je Kostanjevica na Krki pridobila z odcepitvijo od Kr�kega, �upan Mojmir Pu- stoslem�ek odgovarja, da predvsem ve� sredstev za investicije, za�elo pa se je premikati tudi glede velikih projektov v kraju. Kostanjevi�ka zavrnitev spo- razuma o delitveni bilanci s kr�ko ob�ino pomeni, da se obe ob�ini ne moreta zadol- �evati, poleg tega pa morata ena drugi dajati soglasja za gradbena dovoljenja. Pusto- slem�ek upa, da bodo deli- tveno bilanco letos vendarle uredili, sicer bodo za obe ob- �ini nastopile resne te�ave. Kostanjevica: v ospredju obvoznica in Gorjanska cesta Kostanjevi�ka ob�ina se je v prvem letu svojega delo- vanja veliko ukvarjala s for- malnostmi, potrebnimi za zagon ob�ine, od statuta, poslovnikov, celostne grafi�- ne podobe ob�ine do formi- ranja ob�inske uprave. Med investicijami, ki se nadalju- jeta tudi v leto�njem letu, velja izpostaviti gradnjo ko- stanjevi�ke obvoznice, za katero je ob�ina lani name- Sre�anja so se udele�M tudi �lani ob�inskih uprav. Na sliki: direktorja ob�inskih uprav v Krlkem in Bre�icah Melita �opar in Aleksander Den�i� ter pod�upanja Patricija �ular in pod�upan Cvetko Sr�en.____________ nila 285 tiso� evrov, letos pa jih bo 96 tiso�, ter etapno rekonstrukcijo Gorjanske ce- ste, ki je komajda na za�et- ku, ob�ina pa bo morala le- tos zanjo primakniti 24 tiso� evrov. V leto�njih na�rtih so Mojmir Pustostem�ek �e rekonstrukcija (predvsem izolacija) stavbe kostanjevi- �kega zdravstvenega doma, priprava dokumentacije za gradnjo �portnega centra pri osnovni soli, projekti za sta- novanjsko gradnjo na podro- �ju Ljubljanske ceste in za obrtno cono ter asfaltiranje preostalih makadamskih cest v ob�ini. Bre�ice: veliko strpnosti za veliko investicij Gradnja kanalizacije in �istil- ne naprave Bre�ice, osnov- na sola na Bizeljskem, ure- ditev bre�i�kega mestnega Ivan Molan jedra, nadaljevanje obno- ve bre�i�kega gradu, uredi- tev Mestne hi�e in sporazum z ministrstvom za obrambo so najve�ji dose�ki minule- ga leta v bre�i�ki ob�ini, pra- vi �upan Molan, ki ni pozabil spomniti niti na srebrno me- daljo Primo�a Kozmusa na Posavski prora�uni 2008 Prora�un ob�ine Kr�ko za leto 2008 zna�a 43 milijonov evrov, od tega bo 23 milijonov oziroma 53 % namenjenih za investicije. Bre�i�ki prora�un 2008 je po �upanovih besedah usklajen, zna�al pa naj bi dobrih 30 milijonov evrov, od tega bo 55 % za investicije. �e sprejeti sevni�ki prora�un za 2008 zna�a rekordnih 20 milijonov evrov, za investicije pa bo �lo 57 % tega zneska. Prora�un ob�ine Kostanjevica na Krki bo predvidoma zna�al 2,7 milijona evrov, od tega naj bi inve- sticijam namenili petino oz. 520 tiso� evrov. svetovnem atletskem prven- stvu. Letos bodo nadaljeva- li �e za�ete projekte, vlaga- li v industrijsko cono Brezina, v kanalizacijo in �istilne na- prave v Globokem, Dobovi in Bre�icah, za�el se bo driav- ni projekt izgradnje �elezni- �kega podvoza v Dobovi, ob- nova O� Bre�ice, izgradnja ve�namenske dvorane v Bre- �icah.....Leto 2008 bo zelo pestro, potekalo bo zelo veli- ko investicij in velikih projek- tov, zato bo potrebno veliko strpnosti in dogovarjanja," ocenjuje Molan, ki upa tudi na dobro sodelovanje pri sku- pnih regijskih projektih. Sevnica: izkoristiti �bruseljsko sonce" V ob�ini Sevnica so v letu 2007 do potankosti realizi- rali na�rte, ocenjuje sevni- �ki �upan Jane, izpostavlja pa predvsem novo knji�ni- co, prizidek zdravstvenega doma, obnovo gradu ter �te- vilne nove vodovode in ce- ste. �Sevnica je in bo osta- la eno najve�jih gradbi�� v Slovenjji, vse to spraviti v sinergijo pa ni enostavno," predvsem zavoljo gradnje HE Bianca ter �tevilne druge infrastrukture zatrjuje Jane. Za letos na�rtujejo za�etek najve�jega fizi�nega projek- Kristijan Janc___________ ta v ob�ini gradnje kanali- zacije in �istilne naprave za Sevnico in Bo�tanj. �V Bru- slju sije sonce in to je tre- ba izkoristiti," slikovito pra- vi Janc, ki je prepri�an, da bodo v ob�ino Sevnica v na- slednjih treh letih privabili � ne le 100, ampak �e ve� mi- ��--------------- ____________________ lijonov driavnih in evropskih sredstev. Poudarja tudi sta- bilno gospodarstvo v obeini in nizko brezposelnost, ve- lik izziv v prihodnosti pa bo predvsem ume��anje tretje razvojne osi. Kr�ko: letos zagon nove fakultete Bogovi� kot najve�ji dose�ek leta 2007 izpostavlja usta- novitev Fakultete za ener- getiko, ki bo prve �tuden- Franc Bogovic te sprejela v jeseni, za letos pa napoveduje �tevilne inve- sticije: telovadnico pri kr�ki �oli in vrtec na Raki, ki naj bi bila zgrajena �e do no- vega �olskega leta, dozida- vo OS Leskovec, obnovo gra- du Rajhenburg in pripravo dokumentacije za obnovo �rajbarskega turna, �e spo- mladi nadaljevanje obno- ve Valvasorjevega komple- ksa, v naslednjih letih pa �e gradnjo bazena in knji�ni- ce v Kr�kem. Nadaljevala se bo gradnja prvega mostu za novo kr�ko obvoznico, kana- lizacijskega sistema v osre- dnjem delu ob�ine, obnova Podbo�ja in Senovega, gra- dnja plo�nikov v Kr�kem, ob- �ina pripravlja projekte za �irokopasovne povezave za celotno ob�ino, z rakupom podjetja Rudar pa aktivno vstopa na podro�je stano- vanjske politike. Ne gre po- zabiti poslovnih con Vrbina (kjer naj bi konec marca �e za�elo delati prvo pod jet je) in Drnovo, investicij podjetij �ito �umi in Krka, novih trgo- vskih kompleksov... Peter Pavlovi� �Troj�ek" iz Dolenjskega lista: novinar Martin Luzar, direktorica Mateja Hrnjak in novinar Pavel Perc______ Novi dopisnik Dela Jano� lore in Rasto Bo�i�, izku�eni radijec, po novem v Slovenski tiskovni asenciji________ Podiupan in pod�upanja ob�ine Sevnica Rudi Dobnik in Breda Drenek Sotosek ter vodja ob�inske uprave ob�ine Kostanjevica na Krki Judita Lajkovi� Mladkovi�._______ rr IZ NA�IH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Kalumna In memoriam - radiu, kotje nekdaj ML Tako. Vspomin torej, Radiu Bre�ice. Zgodiloseje to, karje bilo jasno le najbolj trdim realistam. Senna vsekakor tie sodim rnednje. Ker vedno upam in si tudi v krutern kapitalisti�nem svetu dovolim �e vedno nekaj sanj. Karse vse pogosteje in v ve�ini primerov izka�e kot absolutno brez veze. Ti moji upi in sanje. �eje b�o �e ve�krat sli�ati, pa vseeno nismo mogli kar tako verjeti, je po svedi lanskega decembra po Savi najprej splaval SavaGlas, kije za�ivel pod streho Radia Bre�ice. nakar ze v prvih urah 2008 sploh nisevi mogla dojeti in verjeti, da bom zase�ena z mnogimi vpra�anji, kakoje mogo�e, daje utihnil tudi Radio Bre�ice. Globoko vrtam po hudirju v sebi, pa zakaj bi jaz, ki sem �e lej) �as pri Posavskem obzorniku, morala o izginotju bre�i�kega radia sploh kaj vedeti? Pravzaprav, a ne zavedajo� se, sem si med doma�imi Ijudmi v desetletjih medijskega dela prislu�ila izkaznico lokalpatriota. Pa tudi, kot te dni ka�e, spominjanja ob�anov na delo, ki sem ga dolga leta opravljala kot radijska delavka, kjer sem se v razli�nihfazah kalila vied mnogimi sodelavci. Da, Radio Bre�iceje dal veliko dobrih in prepoznavnih kadrov, ki po tej domovini delajo v razli�nih medijih. Navirajo za�etki in imena. In v pomo� povzetki iz arhiva, ko seje slavila 40-letnica Radia Bre�ice. 28. oktobra 1963 ob 9. uri, na praznik ob�ine Bre�ice, seje prvi� oglasil Radio Bre�ice s prvima glasovoma Bo�ene Zorko �e�novar in Vlada Podgor�ka.Tega letaje prva �enska stopila v vesolje, v Dallasu so umorili Johna F. Kennedya, umiiaje Edith Piqff, rod� seje dana�nji evropski poslanec Borat Pahor. Zgodba Radia Bre�ice pa seje za�ela �e veliko popvej - na �tevilnih sestankih, nekaj mese�nih pripravah za postavitev oddajnika - prostovoljno so ga postavili Alojz Cerjak, Ivan Lapvh, Anton Urek, Andrej Urek in Franc �etinc, skrb m odgovornost za tehnikoje prevzel Ljubo �teger, po njern Ivan Gali�. Radio je dobil svoj ainzo, prve takte melodije En hribeek born kup�, ki jih je na klavirju dal Franc Ba�kovi�. Odgovornost za vsebino je prevzel Alojz Pihler, za njim Bogo Javornik, direktor gimnazije, pa Vlado Podgor�ek, za njim uredni�tvo prevzame Franci Hedl, v devetdestih je radio dobil novega direktorja in glainiega urednika Sre�ka Zoreta, kasneje direktorja Petra Sp�erja... Na radiu smo delavd ustvarjali svoj lastni program, ga �irili in brusili. Tokrat se spra�ujem: je res, da danes poslu�alce ne bi pritegnili uvodniki, kot jih je iskrivo snoval Franci Hedl, in ali mladina danes res ne In imela kaj poi^edati v mladinskih oddajah, kot so jih ustvarjali Milan Jazbec, Slavko Cerjak. Bojan Rabzelj, Irena Ul�ar Cvelbar, Breda Du�i� Gornik, Tamara Vonta'! Marza na�e poslu�alce ne bi b�e ve� privla�ne oddaje Izbrali ste sami, kijimje du�o dajala Irena Majce, ali morda njen projekt Za dorna�o mizo, v katerih je predstavljala ljudi in �ivljenje v odrocnih krajih? Ali morda Z lojterco pod okence s Sre�kam Pavkovi�evi, ki je sedaj poslu�alce doma�ega radia odpeljal na Radio Sraka? Verjamem danez Integralovim avtobusom, ki po bre�i�kih ulicah propagira Studio D. Pa ra�unalni�ke oddaje z Jo�etom Tbmcem, �portne s Poldetom Rovanom, glasbejie novosti z Zdenkom Matozom? Ali, denimo, ve&rne ponedeljkove ure s Posavci od �ebelarjev do poetov, ki sem jih gostila sama, in so te nato zamenjale oddaje z �ivljenji in dekrm Slovencev iz zamejstva? Prav vseh ustvarjalcev sploh ni mogo�e omeniti, vendarje vsak na svoj na�in prispeval k podobi radia, zato �e: Janez Pir�, Zeljko �epetavc, Ida Novak Jerele, Franci Babi�, �ivko �ebek, Damjana Kro�l, Suzana Vahtari�, Jana Videni�. Ria Plut, Vinko Stani�, Du�ko Samard�i�, Darko Gali�, Evgen Vol�an�ek, Dejan Vu�ajnk, Franjo B. Gregl, Matja� Logar... Delavd radia so leta 2003 nafestivalu slovenskih nekomercialnih radijskih postaj v Bohinju v kategoriji injbrrnativna oddaja za oddajo dan do 15-tih osvojili prvo mesto. Ob tern pomembnem uspehu sejihje s �estitko spomnil celo takratni predsedjiik Milan Ku�an, ki je med ostalim zapisal:�.. .Dragocenost lokalnih postaj je prav v v�ivetosti in spo�tovanju ob�utljivosti �ivljenja v vsakdanjih okoljih va�ih poslu�alcev, njihovih skrbi, stisk, tegob, upanj in sre�iiih trenutkov... �. Ob�ina Bre�ice in takratni �upan pa - ni�. In kolikor mi je znano, so ob 40- letnid po Savi splavale tudi vse �estitke. Ma�ehovski odnos sejev mateririskega spreminjal le pred lokalnimi volitvami. Oziroma vseskozi, kadarje ta ali ona politika ta radio potrebovala za svoje interese. Ljubljanski kapital je pogoltnilfrekvence na Grmadi, Trnju m na Rajcu; na silvestrovo lani pa Radio Bre�ice z zadnjo informativno oddajo Dan do petnajstih pa, kako naj to sjAoh imenujem, ugasnil, uti�al, udu�il. Aktualno in detektivskih sjiosobnosti je potrebno ta trenutek vpra�anje, fcaj je ozirovva bo pod novim imenom - Aktual 07? Pi�e: Natja Jenko Sun�i� KAM V POSAVJU? Va� vodnik po prireditvah v Posavskem obzorniku. Tudi na www.posavje.info V Kr�kem prvi� �ive jaslice KR�KO - Na tako imenovanem �tancarjevem marofu v Kr- �kem so �lani Kulturno - turisti�nega dru�tva iz Koprivnice na bo�i�ni dan z besedo, pesmijo in igro uprizorili �ive jaslice. Obmo�je nad novo urejenimi parkiri��i pri upravni stavbi Ob�ine Kr�ko so doma�ini po drugi svetovni vojni imenova- li �tancarjev marof in je �e tedaj z naravno skato v ozad- ju slu�ilo za prizori��e in letno shajali��e s promenadnimi koncerti, kot prostor za veselice in naravni oder za upri- zarjanje iger. Na tern istem prostoru so �lani Kulturno-tu- risti�nega dru�tva iz Koprivnice in tamkaj�njega pevskega zbora uprizorili tudi �ive jaslice, ki so, �etudi prvi� uprizor- jene v Kr�kem, pritegnile kljub mrazu in snegu �tevilne obi- skovalce od blizu in dale�. Slednje so pozdravili, nagovori- li in jim vo��ili sre�en bo�i� ter prihajajo�e leto tudi kr�ki �upan Bogovi�, pod�upanja Somrakova ter kr�ki �upnik Al- fonz Grojzdek, ki je ob tej prilo�nosti tudi blagoslovil ne- davno na novo urejene parkime povr�ine. B. Mavsar �ive jaslice v Koprivnici KOPRIVNICA - Turisti�no dru�tvo Koprivnica je pred nekaj meseci dobilo idejo, da bi predstavili Jezusovo rojstvo v igri in besedi, z �ivimi jaslicami. Beseda je dala besedo in kma- lu smo skupaj stopili �lani dru�tva, na pomo� pa so nam pri- Koprivni�ke �ive jaslice____________________________ sko�ili tudi ostali, krajani Koprivnice in tudi ljudje iz dru- gih krajevnih skupnosti, vedno pripravljeni na delo, katerim smo zelo hvale�ni. Skupaj smo 28.12.2007 ustvarili �aroben ve�er na Izletni�ki doma�iji Vertov�ek. TD Koprivnica je k sodelovanju povabilo tudi MePZ Antona A�kerca Koprivnica, ki je prepeval bo�i�ne pesmi. Po�rtvovalni krajani pa so se prelevili v angel�ke, svete tri kralje, prebivalce iz Betlehe- ma in pastirje, ki so se v res zelo hladni no�i greli ob ognju, �uvali ovce in osla ter prinesli �udovito vest o rojstvu Odre- �enika. Ker smo letos prvi� uprizorili �ive jaslice, smo nanje zelo ponosni, pa �eprav z vsemi napakami vred, za katere �e razmi�ljamo, kako jih odpraviti letos. Tako nam je skupaj uspelo polep�ati si �e tako �udovite bo�i�ne praznike, ki naj nas bi �e bolj zbli�ali kot �as med letom. S. Bra�un Taborniki in skavti so prinesli lu� miru KR�KO - Taborniki in skavti so pred prazniki skupaj na Ob�ino Kr�ko prinesli lu�ko miru iz Betlehema, ki po Sloveniji potuje �e 17. leto. Ob tern so prebrali poslanico �Mirko dar", katere sporo�ilo je, da ob praznikih niso pomembna le (materialna) Taborniki in skavti so navzo�im tudi zapeli.___________ darila, ampak da je v�asih ve� vreden stisk roke ali objem. Sprejela sta jih �upan in pod�upanja Franc Bogovi� in Ana So- mrak, pa tudi zaposleni v ob�inski upravi Kr�ko. P.P. �ive jaslice na Bizeljskem BIZELJSKO - �ar bo�i�nih praznikov je na Bizeljskem z �ivimi jaslicami, �e �etrtimi po vrsti, obudil tamkaj�nji �upnik Vla- do Leskovar. Zgodbo Jo�efa in Marije skozi igro vsako leto prika�e druga mlada dru�ina. Ta z osli�kom krene na pot s sredi��a kraja, kjer opravijo popis in i��ejo preno�i��e v kr- �mi. Ob spremstvu malih angelov, pesmi zbor�ka ter treh kra- Ijev povorka v soju bakel sokrajanov opravi pot do �upni��a, vmes pa preno�i��e i��e �e pri sodarju. V �talici s pastirji, �ivimi ov�kami in detecem pa pri�arajo �e najve�ji kr��an- ski dogodek - Jezusovo rojstvo. Sveta dru�ina sodeluje tudi pri polno�nici, tudi tokrat pa je bila cerkev svetega Lovrenca pretesna za vse zbrane, ki so se po polno�nici lahko okrep�a- li s kuhanim vinom in pecivom ter si ogledali ognjemet. �ivim jaslicam poseben prazni�en privdih dajo sokrajani, ki iz vseh vasi pridejo v povorkah z baklami ter Jo�efa in Marijo spre- mijo do jaslic oziroma cerkve. S. Vahtari� Bo�i�ni koncert senov�kih pihalcev SENOVO - Med tradicionalne prazni�ne prireditve sodi tudi bo�i�ni koncert Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo. Se- nov�ki pihalni orkester pod dirigentsko taktirko prof. Haii- da Tubeishata je s tradicionalnim bo�i�nim koncertom zno- va napolnil dvo;~..� joma XIV. divizije Senovo. Kot vedno so koncert popestrili tudi gostje. Tokrat je bila to figurativna tolkalska skupina Glasbene sole Kr�ko z imenom Na Mu�, s se- nov�kimi pihalci je zapela mlada Klara Mo�kon, z njimi pa je zaigral tudi violinist Milko Jure�i�. J. M. Tradicionalni blagoslov vina KR�KO - V organizaciji Turisti�nega dru�tva Kr�ko in Turisti�- ne agencije BooM se je na Ho�evarjevem trgu v Kr�kem 27. de- cembra zvrstil �e tretji blagoslov vina. Blagoslov vina ali �entjan�evo poteka na 27.december, ko go- duje sveti Janez Evangelist, ki je veljal med apostoli za naj- Ijub�ega Jezusovega u�enca. Kakor pripoveduje legenda, je neki Grk pred sv. Janeza postavil �a�o zastrupljenega vina re- Slovenski konzulat Evropske$a reda vitezov vina defuje v Sloveniji ze vse od leta 1991. Sestavlja go �est Vinskih vite�kih omizij, in sicer Pomursko, Celjsko, Mariborsko, Ljubljansko, Primorsko in Posavsko, iz kateresa so nekateri vitezi na foto2rafiji.____________ ko�, da sprejme kr��ansko vero pod pogojem, da Janez spije vino in ostane �iv. Janez je vino blagoslovil, ga spil in ostal �iv, iz case pa se je izvila strupena ka�a, zaradi �esar tega svetni- ka upodabljajo s kelihom in ka�o. Tako na godovanje Janeza Evangelista, po katerem je poimenovana tudi cerkev na Ho�e- varjevem trgu v Kr�kem, nekateri vinogradniki prinesejo svo- je najbolj�e vino v cerkev k blagoslovu, tak�no vino pa se po- tem imenuje �entjan�evec. Blagoslov vina ali �entjan�evo je na tern prizori��u ob stojnicah, ki so jih s svojimi pridelki in izdelki bogato oblo�ili vinogradniki in �ene Aktiva kme�kih �ena, letos potekalo �e tretji�. Sveto ma�o je v cerkvi sv. Janeza Evange- lista vodil generalni vikar �kofije Novo mesto Bo�idar Metelko s soma�evalci, blagoslova vina pa so se tradicionalno udele�ili tudi vinski vitezi Evropskega reda vitezov vina. �. Mavsar Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 IZ NA�IH KRAJEV D V Sevnici prazni�no in �ivahno SEVNICA - Od petka, 28. decembra 2007, pa vse tja do torka, 1. januarja 2008, je bilo v Sevnici �i- vahno, saj se je zvrstilo ve� zanimivih dogodkov za vse generacije. Za�elo se je v hladnem zim- skem petkovem ve�eru na parkiri��u pred Caffe Cen- tralom v sredi��u Sevnice s koncertom popularne pev- ke Alye oz. s predskupino Pudding Fields s Primorske, ki je dobro �ogrela� obisko- valce. Prazni�no dogajanje v Sevnici se je nadaljevalo na- slednjega dne v mrzlem so- botnem popoldnevu s pred- stavitvijo 45-ih dru�tev, ki delujejo v ob�ini Sevnica - predstavitev so s svojim na- stopom pred malo�tevilni- mi obiskovalci popestrile �e sevni�ke ma�oretke, zaklju- �ilo pa se je z nastopom na- rodnozabavnaga ansambla Franca Ocvirka in harmo- nikarja Alana Jev�evarja. V zelo hladnem zimskem ne- deljskem dopoldnevu je obi- skovalce zabaval na priredi- tvenem prostoru pred Caffe Centralom s �arovni�kimi vragolijami sevni�ki �arov- nik Niko, a najmlaj�e je raz- veselil tudi prihod prijazne- ga in dobrodu�nega dedka Mraza; nedeljski ve�er se je zaklju�il s tradicionalnim bo�i�no-novoletnim koncer- tom Godbe Sevnica z Otom Pestnerjem, z New Swing Quartetom in z nastopom Plesne sole Lukec iz Kr�kega v �portnem domu Sevnica, ki je bil zaseden do zadnje- ga koti�ka. Vrhunec prazni�- nega dogajanja v Sevnici je bilo ponedeljkovo silvestro- vanje na prostem - najprej s prireditvami in ognjemetom za najmlaj�e in nato �e z ve- likim polno�nim ognjeme- tom in jabol�nim zavitkom - velikanom, od katerega je dobil vsak obiskovalec kos. Smilja Radi New Swing Quartet med svojim zadnjim nastopom Prazni�ni pohod in sre�anje na trgu PODBO�JE - Bo�i�nih praznikov v KS Podbo�je si tako reko� ni ve� mogo�e predstavljati brez dveh �e tradicionalnih prireditev: bo�i�nega pohoda z baklami na Stari grad in sre�anja krajanov na pod- bo�kem trgu dan kasneje. Leto�njega bo�i�nega poho- da, ki ga organizira podbo- �ko turisti�no dru�tvo, se je udele�ila rekordna mno�ica preko 200 ljudi. Po razmero- ma lahki poti so se povzpe- li na hrib Stari grad, tarn pa ob razsvetljenem kri�u za- peli nekaj bo�i�nih pesmi. Kot vsako leto, so pohodni- kom na v eni izmed zidanic pripravili okrep�ilo. Veliko udele�encev pa je pri- vabilo tudi sre�anje na trgu na �tefanovo oz. dan samo- stojnosti, ki ga prav tako or- ganizira omenjeno dru�tvo v sodelovanju s Kulturnim dru�tvom Stane Kerin. Kra- jane je pozdravil predse- dnik sveta KS Podbo�je Dar- ko Kodri�, kratek kulturni program so pripravili pod- bo�ki �olarji s plesno to�ko ter vokalna skupina Mavri- ce, med udele�enci pa se je sprehodil Bo�i�ek. Za boga- to ponudbo peciva in narez- kov so poskrbeli v gorjan- skih vaseh Mladje, Gradnje, Pru�nja vas, Frluga, Brezje, Brezovica, Gradec in Plani- na ter v Kalce-Naklu, orga- Udele�ence sre�c so s plesno to�ko navdu�ili podbolki �olarji. ________ nizatorji pa za topel �aj in kuhano vino. Dru�enje kra- janov je popestril tudi novi krajan KS Podbo�je, ume- tnik iz �ila Carlos Espinoza Bemal, ki je predstavil svo- je delo in izdelke. P.P. VALVASORJEVA KNJI�NICA V JANUARJU alvasorjeva Iknji�nica Kr�ko � PRAVLJI�NE URICE ponedeljek ob 17.00 uri - Mladinski oddelek v Kr�kem torek ob 17.00 uri - Izposojevali��e Kostanjevica na Krki �etrtek ob 17.00 uri - Izposojevali��e Senovo Otroci, pre�ivite zimske popoldne med zanimivi knjiga- mi, igra�ami in pravlji�nimi junaki. RA�UNALNI�KE DELAVNICE ZA STAREJ�E ob �etrtkih, tedensko med 9.00 - 11.00 uro - Osrednja knji�nica v Kr�kem Ra�unalni�ka znanja so danes nepogre�ljiv del vsakdanji- ka, ker pa za marsikoga uporaba ra�unalnika ni tako eno- stavna, vas tudi v leto�njem letu vabimo na ra�unalni�ke delavnice za starej�e. VODENI OGLEDI KAPUCINSKE KNJI�NICE po dogovoru - Osrednja knji�nica v Kr�kem Morda se ob �tevilnih vsakodnevnih obveznostih prema- lo zavedamo, da imamo tudi v Kr�kem baro�no kapucin- sko knji�nico, ki hrani knji�no gradivo iz preteklih stole- tij. Vabimo vse, ki bi si jo �eleli ogtedati, da pokli�ejo na tel. 07 4904 000 in se dogovorijo za ogled. OGLEDI VALVASORJEVE KNJI�NICE KR�KO V SODELO- VANJU Z DRU�TVOM GLUHIH IN NAGLU�NIH POSAVJA po dogovoru - Osrednja knji�nica v Kr�kem V sodelovanju z Dru�tvom gluhih in naglu�nih Posavja nji- hovim �lanicam in �lanom poka�emo knji�nico, pomaga- mo pri iskanju gradiva na policah in ra�unalniku ter jim predstavimo tudi mo�nost samostojne izposoje in vra�a- nja gradiva na knjigomatu. Namesto vo��ilnic tlarila BRE�ICE - V ponedeljek, 24. decembra, so �lani in �lanice Ob�inskega odbora Slovenske demokratske stranke Bre�i- ce v spremstvu Bo�i�ka, ki je s sabo prinesel darila, obi- skali starostnike v Domu upokojencev Bre�ice in otroke na otro�kem oddelku bre�i�ke bolni�nice. Bre�i�ki varovanci v Domu upokojencev so posebne decembrske obiskovalce nagradili z bo�i�nimi pesmimi. Namesto prazni�nih novoletnih vo��ilnic so v predbo�i�nem dnevu predstavniki bre�i�kega 00 SDS skupaj s predsedni- kom mag. Andrejem Vijakom, bre�i�kim �upanom Ivanom Molanom, �lani svetni�ke skupine SDS, predstavnicami �en- skega odbora SDS, s predstavnikom mladine SDM Bre�ice in z Bo�i�kom pripravili �e slovesnej�e decembrsko vzdu�je naj- starej�im in najmlajsim ob�anom. V Domu upokojencev Bre�ice domuje 118 starostnikov, 40 jih je Bo�i�ka s spremstvom pri�akalo v jedilnici, ostale oskrbovance pa so obdarovali po sobah in jim razdelili pake- te s pe�enimi doma�imi bo�i�nimi sladicami, ki so jih pose- bej za ta namen pripravile �lanice iz Bre�ic, Dolenjih Sko- pic, Dobove in iz Sel pri Dobovi. Sledil je obisk otrok na otro�kem oddelku bre�i�ke bolni- �nice, kjer jim je Bo�i�ek pojasnil, da je pri�el z daljnjega mrzlega severa, dodal, da je med potjo tudi jelen�ek Rudi zbolel, zato je moral sanke privle�i sam, kar pa mu ni bilo niti najmanj te�ko, saj dobro ve, kako te�ko ga nadebudne- �i pri�akujejo. Nato je tudi njim razdelil topla pletena dari- la z nekaj sladkarijami in sadjem, oglasil pa se je tudi v de- �urni sobi pri medicinskem osebju. M. Kal�i� M. Blagoslov konj v Vranju VRANJE - V �upniji Sevnica stoji ena najstarej�ih podru- �nic - cerkev sv. �tefana v vasi Vranje, ki se prvi� omen ja leta 1581 in nosi dana�njo obliko iz 17. stoletja. 26. de- cembra minulega leta smo jo na god sv. �tefana po�astili �e petnajsto leto zapored. Blagoslova se je udele�ilo 42 konj iz obmo�ja Sevnice, Blan- ce, Bo�tanja, Brestanice in Senovega. Iz zbirnega mesta ob kmetiji Lun�ar smo ob zvokih harmonike v povorki prispe- li do cerkve, kjer je �upnik Vinko �truci._, r . :..._,...; konjem in njihovim spremljevalcem. �tevilne obiskovalce, ki pa jih je bilo spri�o nizkih temperatur in poledenelih tal vendarle nekoliko manj kot druga leta, so doma�ini pogo- stili s sladkimi doma�imi dobrotami in pogreli s kuhanim vi- nom ter doma�im �ajem. Ob tern je pogovor tekel predvsem o �tirino�nih lepotcih, otroci so dobili prilo�nost za slikanje z njimi, konjeniki pa smo bili dele�ni tudi lesene spominske medalje. Glede na to, da je konjereja v zadnjih letih v na- �ih krajih v porastu, upam, da bodo lastniki konj zbrali po- gum in se nam pri prihodnjem, �estnajstem blagoslovu konj na �tefanovo, pridru�ili v �im ve�jem �tevilu. Tanja Kosar Koncert Godbe Sevnica SEVNICA - Zadnja nedelja preteklega leta je odmevala v tak- tih sevni�ke godbe - tradicionalni bo�i�no novoletni kon- cert, ki so ga je letos popestrilt �lani zasedbe New Swing Quarteta, je �portni dorn napolnil do zadnjega koti�ka. Da bi v Sevnici potrebovali veliko kulturno dvorano, smo se po- novno lahko prepri�ali na tradicionalnem boii�no novoVetnem koncertu Godbe SevnJca, saj so sevni�ki �portni dom obiskoval- ci zapolnili do zadnjega koti�ka �e v nekaj minutah po odpr- tju dvorane. Godbeniki, na �elu z dirigentom Maticem Nejcem Kreco, so Sevni�anom podarili enkraten dvourni koncert, ki so ga popej�ili Oto Pesner in ostali �lani New Swing Quarteta, ki pa so se po uspe�ni �tiridesetletni skupni glasbeni poti odlo�ili, da v Sevnici zadnji� nastopijo v tej zasedbi. Poseben car so kon- certu dodali tudi plesalci Plesne sole Lukec iz Kr�kega. Sevni�ka godba, bogatej�a za �tiri nove �lane, se v preteklem letu lahko pohvali z osvojenim bronastim mestom na mednaro- dnem tekmovanju v Novem mestu. V novem letu pa godbenike, ki jim predseduje Andrej �tricelj, �aka prijetna dol�nost obe- le�itev 100-letnice delovanja. Najzgodnej�i dokumentirani za-. �etki godbe, ki jo je poosebljal salonski orkester, delujo� pod okriljem sevni�kega gasilskega dru�tva, namrec segajo v daljnje leto 1908. Tanja Crabrijan ARG kro�ek na O� Kr�ko KR�KO - ARG kro�ek je na kr�ki �oli pri�el delovati v �olskem letu 1994/1995 in deluje tudi v leto�njem �olskem letu. Pri tej �portno teh- __^__^________^^_^__ ni�ni disciplini je vklju�en tek, hoja, vo�nja s ko- lesom, smu�anje, veslanje in podob- no, pri �emer se uporablja radio- goniometer (radij- ski sprejemnik �li- si�ar-), poleg tega__________________________________ �e kompas, ura Kro�karji ,ova na //$/co� v ,eto^njem topografska karta fo {eW____________ ter tudi drugi pn- �------------------------------------------------------ pomo�ki. Iz kr�kega �olskega kro�ka so mnogi �lani in �lani- ce posegli po najbolj�ih rezultatih na dr�avnih, evropskih, pa tudi svetovnih tekmovanjih. M.K.M. D IZ NA�IH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Dograditev prizidka pri OS Loka se zaklju�uje LOKA - Investicija v dograditev sole v Loki pri Zidanem Mostu se postopno zaklju�uje. V decembru je bila izvedena primo- predaja opreme za prostore vrtca in sole, v pripravi pa je tudi dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja. 06 100-letnici �olske$a objekta O� /_i , Zidanem mostu bo ie zgrajen nov prizidek (foto: V. Zupan�i�) Ko bo izvajalec gradbenih del predlo�il vse potrebne doku- mente, bo Ob�ina Sevnica podala vlogo za izvedbo tehni�- nega pregleda novozgrajenega prizidka. Coronke proslavile 20 let SEVNICA - V Kulturni dvorani I Sevnica se je v soboto, 22. de- cembra, odvijal jubilejni kon- cert vokalne �enske skupine Coronke iz Bo�tanja ob 20-le- tnici njihovega prepevanja. V zabavnem gledali�ko-glas- benem repertoarju so Coron- ke zapele deset melodij, ki so bo�ale u�esa obiskovalcev, za spro��enost in za nasmeh pa je poskrbel nagajivi Amor- �ek (Maja Martina Merljak), pri �emer sta ji spretno po- magali boginja (Alma Blagda- ni�) in nebe�ka vratarica ter I-------------------------------------- medicinska sestra (Marija Gregore). Gledljiva in poslu�ljiva predstava je bila delo Ivana Merljaka, s katerim Coronke �e vrsto let uspe�no sodelujejo. Smilja Radi Foto: Tanja Grabhjan Zimski grajski glasbeni ve�er z vokalno skupino Zefir SEVNICA - V kavarni na sevni�kem gradu je potekal v sobo- to, 15. decembra, prijeten glasbeni ve�er, v katerem se je obiskovalcem predstavila vokalna skupina Zefir. Vokalna skupina Zefir deluje sedem let. Njen cilj je ustvar- jati kakovosten in malce te�ji program, ki se ka�e v izva- janju razli�nih glasbenih zvrsti - pojejo slovenske narodne in umetne pesmi, popevke, klasi�ne in tuje pesmi. Za nji- mi je �e nekaj uspe�nih nastopov, pa tudi gostovanj v tuji- ni. Zasedba se ves �as rahlo spreminja, vendar to vna�a v skupino nov veter in zagon, pravi Silvija Bla�evi�, umetni- �ki vodja skupine. V sobotnem glasbenem ve�eru v Grajski kavarni sevni�kega gradu, v katerem se je skupina predsta- vila s skupaj zapetimi pesmimi in posamezno, so ne�ne me- lodije ob klavirski spremljavi Jelke Gregor�i� Pintar �e dol- go odmevale. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan Pridobitev sredstev za sofinanciranje novega vrtca v Sevnici SEVNICA � V prora�unu Ob�ine Sevnica za leto 2008 so zago- tovljena tudi sredstva za pri�etek investicije v izgradnjo no- vega Vrtca Ciciban v Sevnici. V decembru je bil predstavnici Ministrstvu za �olstvo in sport predan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za novi Vrtec, ki je potreben za iz- dajo sklepa o sofinanciranju investicije. Celotna investicija je ocenjena na 2,3 mio EUR, zanjo pa ob�ina pri�akuje odo- britev sofinanciranja v vi�ini 50 %. Film o poznoanti�ni rimski naselbini Ajdovski gradec SEVNICA - V Felicijanovi dvorani na sevni�kem gradu je potekala v �etrtek, 20. decembra, premiera 19 minut dolgega, v thdimenzionalni obliki posnetega dokumentarnega si I ma o arheolo�kem najdi��u Ajdo- vski gradec - poznoanti�ni, starokr��anski rimski naselbini, ki je nema pri�a o zatonu antike in o obdo- bju preseljevanja ljudstev na slovenskem ozemlju v 5. in 6. stoletju. V spremljajo�em bogatem kultur- nem programu ob premieri filma je sodelovala Glasbena sola Sevnica. Osem kilometrov seve- rovzhodno od Sevnice se nad dolino Vranjskega potoka, v zavetju pod Meni�kim in Ve- likim vrhom, dviga podolgo- vat hrib z imenom Ajdovski gradec. Na njegovem vrhu so doma�ini leta 1811 med na- biranjem pol�ev v gozdni po- drasti na�li rimski nagrob- nik in grobnico. Nagrobnik, ki je bil postavljen v spomin na pokojnega Viatorja, kot pove vklesan latinski napis, je bil do obnove zunanjega dela sevni�kega gradu vzi- dan ob vhodu v grad, boga- to okra�eno kamnito grobni- co, ki sta jo sestavljali dve starej�i pepelnici, pa so kot znamenitost prepeljali v gra- �ki muzej v Avstriji. V letih od 1901 do 1905 so potekala na Ajdovskem gradcu za��i- tna arheolo�ka izkopavanja, pri katerih so poleg �tevilnih najdb (med njimi je ena naj- zanimivej�ih bronasta ute� v obliki boginje Lune), izko- pali temelje zidanih stavb in pribli�no zarisali potek ob- zidja okrog rimske naselbi- ne, ki je bila zavarovana tudi z obrambnimi stolpi. Po letu 1970 pa vse do leta 1990 je Narodni muzej Slovenije pod vodstvom arheologa dr. Pe- tra Petruja za�el na novo, sistemati�no raziskovati. Iz- kopavanja so spremljala tudi konservatorska dela, tako da so sedaj pozidani vsi od- kriti stavbni ostanki. Danes ima najdi��e status arheolo- �kega parka in velja za ene- ga najve�jih starokr��anskih naselij na obmo�ju Alp in Po- donavja - je eden najve�jih pomnikov �e usihajo�e po- znoanti�ne dobe na Sloven- skem, a hkrati velja za ene- ga izmed zadnjih glasnikov rimske civilizacije na na- �em ozemlju. Producent in re�iser filma Ajdovski gra- dec je Sevni�an Bojan Ko- stevc, izredni student fakul- tete Middlesex University s sede�em v Londonu, ki ima svoj oddelek tudi v Sloveniji, v Ljubljani, izvaja pa �tudij- ski program s podro�ja ma- nagementa medijske pro- dukcije. Besedilo za film je spisal arheolog dr. Timotej Knific (vi�ji kustos za arhe- ologijo zgodnjega srednjega veka in vi�ji znanstveni so- delavec v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani ter pre- davatelj na Oddelku za arhe- ologijo Filozofske fakultete v Ljubljani), ki je tudi sam sodeloval pri izkopavanjih na Ajdovskem gradcu; si- nopsis za snemalno knjigo je priredil Bojan Kostevc. Sne- manje dokumentarca je po- tekalo v barvitem jesenskem �asu na Ajdovskem gradcu, v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in v muzeju v av- strijskem Gradcu. Film o Aj- dovskem gradcu je po lansko- letnem filmu Med legendo in resni�nostjo, ki govori o sev- ni�kem gradu, �e en zanimiv doprinos pri odkrivanju pre- teklosti in morda nas v letu 2008 avtor filma preseneti z novo filmsko zgodbo. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan Ustvarjalci filma o Ajdovskem %radcu Glasba, refo�k in pr�ut KR�KO - V petek, 21. decembra, sta mlada glasbenika iz Kr- �kega Matic Lavren�i� in Nejc Hostar v kr�ki kavarni Zvez- da pripravila koncert, ki sta ga poimenovala Primorski ve�er. Matic in Nejc med nastopom Pesmi Iztoka Mlakarja je izvrstno interpretiral Matic, na ki- tari pa ga je spremljal Nejc. Tako sta zbranim obiskovalcem, ki se jih je zbralo lepo �tevilo, nasula pravega primorskega sladokusja, za �e ve� vzdu�ja pa je bilo poskrbljeno z nepo- gre�ljivim refo�kom, �fetami" pr�uta in slastnimi olivami. M. K. M. KOPIT/RNA KOPITARNA SEVNICA D. D., PRVOMAJSKA ULICA 8, 8290 SEVNICA ^S 07/49 66 373, 07/49 22 308 ^B 07/81 63 439 Vabljeni na seionslco zni�anie zimske obutve do 40 % v casu od 7.1. do 21.1.2008! Naj bo va� korak udoben tudi v letu 2008! I Obisk dedka Mraza v Krmelju KRMELJ - V nedeljo, 23. decembra, sta Dru�tvo prijateljev mladine Krmelj in Osnovna sola Krmelj za vse najmlaj�e v Krajevni skupnosti Krmelj in iz sosednjih krajev, ki obisku- jejo vzgojno ustanovo Vrtec pri OS Krmelj, pripravila prire- ditev Novoletni �iv-�av z obiskom dedka Mraza. Na prireditvi, ki je potekala v telovadnici OS Krmelj, se je zbralo preko 250 otrok in nji- hovih spremljevalcev. V uvo- du je vse zbrane pozdravila predsednica Dru�tva----------- prijateljev mladine Krmelj Gusta Mirt. Le-ta se je zahvalila star�em, krajanom in razli�nim organi- zacijam za sodelo- vanje in pomo� pri izvajanju �tevilnih dejavnostih, ki jih organizira in vodi �e omenjeno dru�tvo, ravnatelj OS Krmelj Rado Kostrevc pa je vsem zbranim za- �elel sre�en prehod v novo leto. Sle- dil je kulturni pro- gram, v katerem je obiskovalce v �udo- vit pravlji�ni svet popeljala gledali- _______ ska skupina Knapec OS Kr- melj pod mentorstvom Moj- ce Toma�in in Irene Logar r> pravlji�no igro Zrcalce - v njej so se predstavili mla- di gledali��niki, u�enci od prvega do sedmega razreda devetletke OS Krmelj; zape- la so dekleta pevske skupine OS Krmelj; s posebnim izra- znim plesom, ki je nastajal pod vodstvom Polone Sta- ri� in Marjana Dirnbeka, se je predstavila �olska plesna skupina Nektarinke sesta- vljale so jo u�enke osmega in devetega razreda s �olsko pevko Tanjo. Pleso�e bele sne�inke so priklicale dobre- ga in prijaznega dedka Mra- za, ki je obdaril vse pred- �olske otroke in u�ence O� Krmelj (�etrto leto zapored tudi u�ence predmetne sto- pnje).V drugem, bolj zabav- no-glasbenem delu programu so s svojim nastopom navdu- �ile pevke popularne najstni- �ke skupine Foxy teens. Smilja Radi Foto: Gregor Hu tar WWW. 0 posuvie inio mam rim '.ki I )!-.<( POKRAJINE POSAVJE Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 IZ NA�IH KRAJEV / Na obisku pri dru�ini Marolt Espinoza Gnezdo sta si spletla med gorjanskimi vinogradi �ABJEK PRI PODBO�JU - Slovenka in �ilenec, oba v Kristusovih letih, ona anglistka in sociologinja, on umetnik, oba avanturista po du�i. Spoznala sta se v Franciji pred dobrim letom dni, marca lani sta se poro�ila, oktobra se jima je rodil sin�ek, �ivijo v pol zidani pol leseni nisi sredi vinogradov. Ne, ne gre za romanti�no komedijo, ampak za zgodbo dru�ine Espinoza Marolt (ali Marolt Espinoza, kakor ho�ete), ki od septembra minulega leta �ivi v zaselku �abjek v krajevni skupnosti Podbo�je. Sestavljajo jo An- dreja, Carlos in thmese�ni Arauko Lan. Pot do njihove zidano-lese- ne hi�e, 14. in zadnje v �a- bjeku, ni ravno zapletena, je pa vse prej kot lahka. Z as- faltne ceste, ki vodi v vinsko gorico Bo�je, je potrebno za- viti v hrib na trenutno zasne- �eno makadamsko cesto, ki je (verjemite, sem posku�al) avtomobil ne zmore. K sre�i od asfaltne ceste do njiho- vega domovanja, obdanega predvsem z drvmi za kurja- vo, ni dale�, le kak�nih 100 metrov navkreber. Ko mi Andreja, s katero sem se za obisk dogovoril po tele- fonu, in sprva malce zadr�a- ni Carlos postre�eta s �ajem, je seveda moje prvo vpra�a- nje, kako sta se, ona iz Malih La�� pri Ribnici, on pa San- tiaga, �estmilijonske prestol- nice Cila, sploh spoznala. Ta- kole je bilo: Andreja je pred leti �z ruzakonv- na hrbtu potovala po Ju�ni Ameriki ter tarn spoznala veliko uli�- nih umetnikov. Enega od njih je konec leta 2006 obiskala v francoskem Grenoblu, kjer se je zna�el tudi Carlos, tudi sam uli�ni umetnik (slika s posebno tehniko s -spreji" oz. razpr�ilci), ki je pred tern kar 12 let potoval �irom Ju�- ne Amerike. Bila je ljubezen na prvi pogled in 15. januar- ja lani je bil Carlos �e na obi- sku v Sloveniji. 3. 3. ob treh popoldne (!) sta se poro�ila v Kostanjevici na Krki, septem- bra pa sta se dokon�no nase- lila v nisi, ki jo je Andreja ku- pila �e leto prej. Zakaj ravno v �abjeku? Ni� na�rtnega, prebrala je oglas v Salomo- novem oglasniku, prepri�ala pa jo je idili�na okolica hi�e. Za �svobodnjaka-% kakr�na sta Andreja in Carlos (on se je vedno pre�ivljal za sproti, www.volluwMBcn.il tudi ona ni nikoli imela stal- ne slu�be), je za�etek usta- Ijenega dru�inskega �ivljenja ob�asno te�ak. �V�asih sva res kot tigra v kletki," malo za �alo malo zares pravi An- dreja. Carlos bi si rad na�el slu�bo, a je zaenkrat glavna ovira predvsem jezik. Razu- me �e precej, te�je je govor- jenje, a je prepri�an, da bo s�asoma obvladal tudi to. Za- radi mraza, ki mu, navajene- mu toplej�ega podnebja, ni ravno po godu, pozimi te�ko slika, saj razpr�ilci zmrzuje- jo, v hi�i pa s to tehniko ne more slikati. Trenutno pri- pravlja svojo spletno stran, na kateri bo predstavil svo- jo ponudbo tako slik kot sli- kopleskarskih storitev, s ka- kr�nimi je izvirno uredil tudi njihovo novo domovanje. An- dreji sodobna tehnologija omogo�a, da s prevajanjem ob�asno kaj zaslu�i, po izte- ku porodni�ke pa si bo morda tudi ona posku�ala najti stal- no slu�bo. Okolica jih je lepo spreje- la, pravita. Zaradi omenje- nih te�av z dostopom do hi�e trenutno kombi pu��ata pri spodnjih sosedih Babi�evih. �Res so zlati sosedje,� jih po- hvali Andreja, �so pravi vzor solidarnosti, ne �akajo, da bi jih prosila za pomo�, pa naj si gre za pripravo kurjave ali kaj drugega.� Tudi Carlos, v katerem se po njegovem �ek- soti�nem� videzu sode� pre- taka kar nekaj indijanske krvi, pravi, da ljudje v njihovi okolici razumejo, da je te�ko za�eti v povsem novem oko- Iju. Svoja dela je novim so- krajanom predstavil na pra- zni�nem dru�abnem sre�anju na podbo�kem trgu, ob�asno jih razstavlja in prodaja tudi v eni izmed gostiln, a v majh- nem pode�elskem okolju pa� ne more prodati toliko slik kot denimo v kak�nem vele- mestu, kjer so se okoli njega zgrinjale mno�ice. �ilensko-slovenska dru�ina: Carlos, Arauko Lan in Andreja Raje kot o razlikah med �i- lom in Slovenijo govori o po- dobnostih, denimo o podob- ni narodno zabavni glasbi na osnovi harmonike. Sneg, ki ga v �ilskih gorah u�ivajo le bo- gata�i, ve�ina pa ga nikoli ne vidi, ga �udi kot otroka. V�e� mu je na� cvi�ek, pogre�a pa predvsem morsko hrano, za pripravo katere je pravi moj- ster, kar potrdi tudi Andreja. Na sre�o je blizu vsaj ribogoj- nica postrvi, s katerimi Carlos pote�i svojo �ribjo" lakoto. Ko beseda nanese na latinsko ameri�ke telenovele, se Car- los nakrem�i, �e� da slednje ne prikazujejo Ju�ne Ameri- ke, kakr�na je v resnici. Po- datek, da obo�uje nogomet, me ni ravno presenetil, vesel pa je bil mojega povabila na redno tedensko igranje male- ga nogometa v podbo�ki telo- vadnici. �Zdaj se �e navajamo na nov na�in �ivljenja,� z nasmehom odgovori Andreja na vpra�a- nje, kak�ni so njihovi na�rti. Radi bi �li na obisk v �ile, saj Carlos �e dolgo ni videl svo- je dru�ine, pa tudi trimese�- ni Arauko Lan mora spoznati svoje tri �ilenske sestri�ne ter enega bratranca. Nato pa jih �aka predvsem urejanje okoli- ce njihove hi�e, ki stoji na kar 50 arov veliki parceli. Na njej je tudi njiva, ki jo bosta An- dreja in Carlos, oba ekolo�ko ozave��ena ljubitelja narave, z veseljem obdelovala. Peter Pavlovi� Vinku �e�ku priznanje Planinske zveze Slovenije SEVNICA, METLIKA - Na slavnostni seji UO Planin- ske zveze Slovenije, ki je potekala v Metliki, v so- boto, 8. decembra, je prejel Sevni�an Vinko �e�ko najvi�je priznanje - sve�ano listino Planinske zve- ze Slovenije. Vinko �e�ko, upokojeni in�enir gozdarstva, se je v �estdese- tih letih preteklega stoletja aktivno vklju�il v dogajanja v sev- ni�kem planinskem dru�tvu, spodbujal planinske izlete in po- hodni�tvo, postal eden prvih planinskih vodni- kov v Planinski zvezi Slovenije in in�truktor za varstvo narave, ve�- krat je bil tudi predse- dnik Planinskega dru- �tva Lisca Sevnica, danes pa je podpred- sednik dru�tva in na- �elnik za varstvo na- rave, clan Komisije za izobra�evanje pri PZS, �lan Komisije za var- stvo narave pri PZS in �lan Vodni�ke komi- sije. Izdal je ve� pla- ninskih edicij, zlo�enk in je avtor planinskega vodnika Izleti v sevni- �ko okolico. Organiza- cija planinskih poho-----------------------------------_�:________ dni�kih taborov ali pa ve�dnevni potepi po gorah so postali del njegovega na�ina �ivljenja, kjer se mu mnogi radi pridru�ijo. Smilja Radi Vinko �e�ko (drugi z leve) s predstavniki Planinske zveze Slovenije (foto: Joie Prah) �isto maj�kene cene so spet tu. In �prt rB7.ve�el)ii)e|o. l*to� vatn lahlui prlnesrjo celo do 2.ROO KUH iigndnejfc- cene. Zaio pohitlte v naJ ��Ion In si Izberilr svolrga Volkswagna. Na vas fakn|o I'ox. I'ulo, Uils, < ,(ilf I'liis, lettR, Passat in Shuran na 7.ali>|{i. ViSinn |mi|)\is|m odvisnn od pon�mtv.iiPKH miHlrla. Z vsaklm od njih pn !><> vntop v nnv� Irtii pmv roiovo Sc lejiji. Radanovi� Brezice d.o.o., �ernel�eva cesta 5, 8250 Bre�ice, tel: 07 499 21 50 Kolumna Iz Ljubljane skozi kr�ke o�i i Zakaj se je tako te�ko driati pravil, zapovedi in stvari, ki nam na�elno prina�ajo bolj plemenito, bolj zdra- vo in bolj moralno neopore�no �ivlje- nje? Zakaj se bolniki tako te�ko dr�i- jo zaukazanih diet, ki jim preverjeno prina�ajo ve� zdravja in dobrega po- �utja? Zakaj? Ker si �elimo, da bi nam bilo udobno. Da bi z najmanj�imi mo- �mi naredili najve� ini obenem u�iva- li, jedli dobro hrano in gresili z alkoholom in kajenjem. Novice o hudih boleznih zancev, prijateljev in doma�ih nas streznijo. Takrat se poglobimo v svoj na�in �ivljenja, si pri- znamo, da ne �ivimo zdravo. A streznitev traja le kratek �as. Ko �ustveni udarec prebolimo, zlezemo nazaj v stare tire. Ob tern si pomagamo z obi�ajnimi floskulami:" Od ne�esa je tre- ba umret." "Nekaj lepega mi mora ostati v �ivljenju, druga�e nima smisla." "Moj dedek je kadil in pil do 90 leta, pa ni dobil raka." "Moja soseda je jedla le bio hrano, pa je umrla pri pet- desetihza rakom, ji ni ni� pomagalo..." In podobno. Polni smo tola�be, trepljanja in utehe. Dokler se ne zgodi nam. Decembra sem bila pri diabeti�arki, ki zdravi mojo nose�ni- �ko sladkorno bolezen. Gledali sva moje meritve, jedilnike. Pohvalila me je, da tako dobro pazim na hrano, da so tak�ni redki. In dodala:" Veste, kaj je zanimivo. Ste�ka pripravimo diabetike k strogi dieti, vsi malo goljufajo, povedo, da ne mo- rejo tako jesti, da je zelo te�ko. Ko pa kdo zboli za rakom, je pripravljen jesti travo, le da bi ozdravel..." Dr�i, se strinjam. Veliki zvonovi zadonijo, ko sli�imo za RAKA. Takrat bi poskusi- li vse. Jesti kot Drnovsek, kot Vesna Godina, se zate�i k zdra- vilcem, �arodejem in klicati nadnaravne sile. �eprav je obi- �ajno re�itev v nas samih. Je odrekanje, sprememba na�ina �ivljenja. Brez goljufanja. Kar pa je te�ko. Priznam. Odkar imam sladkorno, sem obremenjena s hrano, obroki, sestavo jedilnikov, merjenjem krvnega sladkorja. Ne upam si pregre�iti. Strogo se driim navodil, pazim na to, kako si pripravljam obroke. In to je, dragi moji, celodnevna slu�ba. V bistvu lahko dela� samo to. Tehta�, meri�, na�rtujes. In obenem kuha� "obi�ajne" obroke za svojo dru�ino. Ker moja h�erka ne mara �rnega kruha iz polnozrnate moke, ker ne mara integralnega ri�a in graham testenin. K^r jib dor>j ni- smo jedli. �eprav verno, da so bolj zdr- �> raje obi�ajna �ivila. Kf so dobra, polna ^ <\. Kaj bi dala za mamine krofe z doma�o mared�no marmela- do... Pa za pra�en krompir, �okolado z le�niki, vanilijev sla- doled... Ja, ni enostavno. Hrana je obred, so socialni stiki. Je dru�enje. Je tudi �ustvena potesitev. Jaz, o�itno odvisni- ca od ogljikovih hidratov, pre�ivljam te�ke case. Ampak ne gre�im. Ker ni dobro zame in za otroka. Po tej izku�nji bo moj odnos do hrane postal druga�en. Ne znam si predstavljati, da bi jedla tako, kot sem prej. Saj bom jedla sladko, ampak koliko in kaj je drugo vpra�anje. Kaj vse sem jedla prej in nikoli ne razmi�ljala o tern? Slad- korni bolniki boste vedeli tudi to, da ni vse odvisno od tega, kaj je�. Vrednosti krvnega sladkorja so odvisne od po�utja, stresa, zdravja... In lahko poje� le super zdrave stvari, pa ima� vseeno visoke vrednosti sladkorja. Zapletena, izjemno zavezujo�a bolezen.... Zato so diete, ki naj bi vodile k vitkej�emu telesu te�ke. Obremenjujo�e. Odvzamejo ti tisto, kar si imel najraje. Se pocrkljal ob dobri hrani. Si privoscil sladico ob gledanju filma, spekel torto ob sobotah... Odvisnost od hrane spada med naj- te�je oblike odvisnosti. Ker je �ivljenjsko potrebna in dosto- pna na vsakem koraku. Ker nas s �tevilnimi proizvodi bomban- dirajo na vsakem koraku. In ker si jo lahko privo��i�. Zato ob tern, pregovomo te�kem, januarju, ko smo si zaob- Ijubili, da bomo bolj... in da bomo ve�krat... in da zagoto- vo ne bomo... morda sprejmimo le ta sklep. Da bomo zmer- ni. Ne na eno, ne na drugo stran. Da se bomo driali sredine. Notranjega ravnote�ja. Drum pesti, da vam uspe. O mojem ravnote�ju boste brali. Ker ne zdr�im dolgo in moram deliti z vami. Pise: Alenka Mirt Iskra RADIO K R____� K oi MOTIMO KONKURENCO OD LETA 1999 www.radioenergy.si Tl GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 �e zadnji ve�ji cestni posegi ob HE Bianca SEVNICA - Vzporedno z izgradnjo akumulacijskega bazena za HE Bianca bodo do jesenskih mesecev na podlagi narodla s strani prometnega ministrstva in podjetja Infra, ki je ob izgradnji elektrarn zadol�e- no za ureditev spremljajo�e vodne, lokalne in dr- �avne infrastrukture, izvajalci gradbenih del opra- vili �e tri ve�je rekonstrukcije cestnih odsekov na relaciji Celje - Sevnica - Kr�ko. Pogodbe za izvedbo del v skupni vrednosti okoli 7,8 milijonov evrov so predstav- niki naro�nika del in izvajal- cev podpisali 4. januarja na gradu Sevnica. Dve pogodbi, k� so jih podpisali Vili �avr- lan, direktor Direkcije RS za ceste pri prometnem mini- strstvu, Ana Gra�ner, direk- torica podjetja Infra, Robert Kuzman, izvr�ni direktor za nizke gradnje pri dru�- bi SCT Ljubljana, Mojca Za- pu�ek, direktorica podjetja CPM Ljubljana, ter komerci- alni direktor v dru�bi Cestno podjetje Ljubljana Bojan Ho�evar, se nana�ata na re- konstrukcijo oziroma izved- bo del na cestnih odsekih na obmo�ju levega brega Save med Sevnico in Vranskim po- tokom, z ureditvijo opornih ter vozi��nih konstrukcij, cestnega priklju�ka za Lon- �arjev Dol ter za rekonstruk- cijo glavne ceste na odseku med betonamo in Impolj- skim potokom ter prepustov �ez Impoljski potok in potok Kamenca. Tretja podpisa- na pogodba med podjetji In- fra, Direkcijo RS za ceste in dru�bama Nivo Celje in CGP Novo mesto, v imenu kate- rih je podpisal pogodbo di- rektor podjetja CGP Marjan Pezdirc, zajema izvedbo del pri rekonstrukciji ceste Ce- lje - Sevnica - Kr�ko v dol�i- ni okoli dveh kilometrov na desnem bregu Save med ce- stnim priklju�kom do jezov- ne zgradbe HE Bianca in sa- dovnjakom Impoljca. V ta dela sodi tudi ureditev ka- mnite zlo�be in prepustov �ez �ago�ki potok ter potok Podturn in ureditev prepu- sta za ribjo stezo pri jezov- ni zgradbi HE Bianca. Kakor izhaja iz podpisanih pogodb, morajo izvajalci dokon�ati dela do meseca oktobra le- tos. Sicer pa bo v leto�njem letu v ureditev dr�avne ce- stne infrastrukture na ob- mo�ju ob�ine Sevnica vlo�e- nih kar 12,3 milijonov evrov sredstev, od tega je nosi- lec najve�jega finan�nega vlo�ka podjetje Infra, ki bo prispevalo kar 9,3 milijona evrov, preostala sredstva pa Direkcija RS za ceste. Bojana Mavsar aspo biro arhltekturnega svetovanja, projektiranja. oblikovanja asoo biro. Samo Voiko Cerov�ek s.d.. Paoirnizka uUr.a 24 Kriko Ureditev cestne infrastrukture v ob�ini Sevnica SEVNICA - Ob�ina Sevnica je poslala Slu�bi vlade RS za lo- kalno samoupravo in regionalno politiko dopolnitev prija- ve na drugi javni razpis za prednostno usmeritev �Regio- nalni razvojni programi� v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007- 2013. Ob�ina Sevnica kandidira na navedeni razpis z opera- cijo �Omre�je cest v Ob�ini Sevnica�. Iz navedene usmeri- tve �eli Ob�ina Sevnica pridobiti 505.383 �, kar predstavlja 70,83 % dele� navedene investicije. Pripravljena pa je tudi �e investicijska dokumentacija za tretji javni razpis za pred- nostno usmeritev �Regionalni razvojni programi�, ki se na- �rtuje v januarju 2008. Na navedenem razpisu bo Ob�ina Sevnica kandidirala z operacijo �Ureditev prometne infra- strukture v Ob�ini Sevnica�, katere vrednost se ocenjuje na 667.668 �. Ob�ina Sevnica tako nadaljuje z uspe�no prakso �rpanja evropskih in dr�avnih sredstev. Skupni projekti Ob�ine in Komunale SEVNICA - Pod�upan Sre�ko Ocvirk s sodelavci se je sestal z direktorjem Komunale Bojanom Lipov�kom. Pogovarja- la sta se o projektih, ki jih je podjetje v sodelovanju z Ob- �ino Sevnica izvajalo v letu 2007 in o operativnem planu za leto�nje leto. Ob�ina Sevnica je s pomo�jo sredstev, pri- dobljenih na dr�avnem razpisu, v prora�unu uspela zago- toviti sredstva za izgradnjo vodovodnih sistemov Studenec, Primo� in �entjan�, kjer se pri�akuje aktivno sodelovanje javnega podjetja Komunala pri izvajanju projekta in pre- vzemu sistema v upravljanje. Pogovarjali so se tudi o izvaja- nju drugih javnih slu�b v pristojnosti Ob�ine Sevnica. Namesto Kon�arjevih prihajajo Alstomovi generators POSAVJE - Gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi poteka v okviru zastavljenih �asovnih rokov, sta na prednovoletni seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi zagotovila direktor projekta Bogdan Bar- bie in direktorica Infre Sevnica Ana Gra�ner. O pripravah na gradnjo HE Bre�ice in HE Mokrice smo �e pisali, kako pa je na prvih treh �lenih spodnjesavske verige? HE Bo�tanj, ki je bila zgraje- na �e maja 2006, je �e vedno v poskusnem obratovanju, predvsem zaradi odpravlja- nja napak na Kon�arjevih generatorjih, kar je predno- stna naloga v tern letu. Le- tos bodo posku�ali urediti tudi �tevilne administrativne zadeve, kot so vpis objekta v uradne evidence, izvedba parcelacije za akumulacijski bazen in jezovno zgradbo ter - vsaj delni - vpis zemlji�� v zemlji�ko knjigo. Pri Blanci sicer ob�asno pri- haja do manj�ih odstopanj, vendar je projekt kot celo- ta v okviru �asovnih rokov, zagotavlja Bogdan Barbie. Letos �elijo odkupiti vsa ze- mlji��a za potrebe izgradnje akumulacijskega bazena, ki naj bi ga z vodo napolni- li septembra, izdelati manj- kajo�o projektno dokumen- tacijo, predvsem pa pozno jeseni izvesti prvo vrtenje agregata z vodnim natokom. �e spomladi naj bi bil zgra- jen nov most, ki ga bodo spr- va uporabljali le za potrebe gradbi��a, za javno uporabo pa ga bodo odprli skupaj z elektrarno, torej predidoma konec maja 2009. Na podro- �ju infrastrukture je priori- teta izgradnja nadomestnih gradenj, ki bodo nadomesti- le objekte, ogro�ene s koto zajezbe, ter nadvi�anje cest ob akumulacijskem bazenu. Pri HE Kr�ko, katere gradnja se je pri�ela poleti 2007, je v teku gradnja mostu, ki naj bi se zaklju�ila �e le- tos, ter organizacija grad- bi��a za pripravljalna dela, ki naj bi jih v prvi gradbe- ni jami prav tako izvedli �e v tern letu, za�eli pa naj bi tudi z gradbenimi deli. Le- tos �elijo odkupiti vsa ze- mlji��a za potrebe jezovne zgradbe in akumulacijskega bazena ter izdelati potreb- no projektno dokumentaci- jo. Ve�ina pogodb za doba- vo opreme in storitve je �e podpisanih. Namesto gene- ra torjev zagreb�kega Rade Kon�arja, nabavljenih za HE Bo�tanj in HE Bianca, bodo v kr�ko elektrarno vgradili generatorje �vicarsko-�pan- sko-francoskega konzorci- ja Alstom. Poleg tega, da je bil omenjeni konzorcij ugo- dnej�i ponudnik, naj bi ge- neratorje dobavil celo pol leta prej, kot je bilo na�rto- vano, zato graditelji hidroe- lektrarne i��ejo mo�nost za hitrej�i zaklju�ek gradbe- nih del. V sevni�ki Infri, pra- vi direktorica Ana Gra�ner, so si za letos zadali izdela- vo potrebne dokumentacije za akumulacijski bazen, za rekonstrukcijo ceste Bresta- nica - Sotelsko Videm ter ceste Sevnica Kr�ko na dru- gem bregu Save, pa tudi od- kup zemlji�� in nadomestnih gradenj v skladu z marca 2007 sprejetim programom izvedbe infrastruktumih ureditev ob HE Kr�ko. Za verigo kot celoto bodo letos izdelali fizi�ni hibri- dno hidravli�ni model za ob- mo�je spodnje Save, na ka- terem bodo lahko prou�ili obratovanje verige hidroe- lektrarn pri visokih vodah. Izdelali bodo tudi progno- sti�ni sistem reke Save, vzpostavili sistem monito- ringa HE na spodnji Savi in za�eli izvajati meritve gla- din Save med HE Kr�ko in hr- va�ko mejo. Ob gradnji bre- �i�ke in mokri�ke elektrarne se bo namre� glede pretoka Save potrebno usklajevati s Hrvati. P. Pavtovi� Ana Gra�ner in Boqdan Barbie, med njima Ana Vidmar z Direktorata za prostor na MOP, ki se ukvarja z zelo zahtevnim ume��anjem HE Bre�ice in HE Mokrice v prostor._________________________________________ Za infrastrukturo na Blanci 28 milijonov evrov Vlada RS je 20. decembra potrdila noveliran Program izved- be infrastruktumih ureditev HE Bianca. Izvajalcu dr�avne go- spodarske javne slu�be urejanja voda na vplivnem obmo�ju energetskega izkori��anja Spodnje Save, javnemu podjetju Infra d.o.o., je nalo�ila, da poskrbi za novelacijo projektnih re�itev tako, da vrednost vlaganj v vodno, dr�avno in lokalno infrastrukturo, ki se financirajo iz dr�avnega prora�una in iz zadol�evanja z dr�avnim poro�tvom, pri izgradnji HE Bianca ne bo presegla 48 milijonov evrov. Noveliran Program izvedbe infrastruktumih ureditev za hidroelektramo Bianca mora In- fra predlo�iti vladi najkasneje v �estih mesecih. Kostak bo v Sp. Starem Gradu predeloval gradbene odpadke SPODNJI STARI GRAD, KR�KO - Predprazni�ni 20. december je bil za Kostak Kr�ko prazni�en dan: najprej so na Zbirnem centru za odpadke v Spodnjem Starem Gradu sve�ano odprli center za ravnanje z gradbe- nimi odpadki, nato pa so na slovesnosti v kr�kem kulturnem domu prejeli �e dva certifikata kakovosti. �tiri leta zatem, ko so v Spo- dnjem Starem Gradu odpr- li zbirni center za komunaine odpadke, je podjetje Kostak na isti lokaciji odprlo �e cen- ter za ravnanje z gradbeni- mi odpadki. Pred tern je pod- jetje pridobilo dovoljenji za zbiranje in predelavo gradbe- nih odpadkov, ki jih izdaja Mi- nistrstvo za okolje, za nabavo ustrezne opreme za zbiranje in obdelavo gradbenih od- padkov pa so namenili 470 ti- so� evrov, naknadno jih bodo morali �e 250 tiso�. V novem zbirnem centru, ki sta ga po- leg vodilnih Kostakovih mo� Bo�idarja Resnika in Miljen- ka Muhe pomagala odpreti �e kr�ki in kostanjevi�ki �u- pan Franc Bogovi� in Mojmir Pustoslem�ek, bodo v prvi fazi lahko predelali do 15.000 ton, v kon�ni fazi pa tudi do 30.000 ton gradbenih odpad- kov. Glavni poudarek name- njajo predelovanju gradbe- nih odpadkov, ki jih bodo z ustreznimi mlini zdrobili, s sitom presejali in jih ponu- dili kot sekundamo surovi- no pri izgradnji infrastruktu- re v Posavju. Gradbinci tako ne bodo ve� imeli izgovora za odvoz gradbenih odpad- kov, med katerimi so tudi ne- varni odpadki, na divja odla- gali��a. Otvoritvi v Spodnjem Sta- rem Gradu je sledila �e po- delitev novih dveh certi- fikatov kakovosti, ki so ju pridobili v Kostaku. Pred- stavnica iz Slovenskega in- stituta za kakovost in mero- slovje (SIQ.) Ana Pribakovi� Bor�tnik je predstavnikom podjetja izro�ila certifika- ta ISO 14001 za ravnanje z okoljem in OHSAS 18001 za varstvo in zdravje pri delu. P. Pavlovi� Slovesni otvoritvi je sledil �e ogled prikaza delovanja noveqa zbirnesa centra. Certifikata kakovosti je Ana Pnbak^,,^ ^..,..,,.^ (r sredini) podelila �eljku Horvatu, Bo�idarju Resniku, Branku Kozoletu in Jo�etu Leskovarju.______________ Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10.1. 2008 OKOLJE IN PROSTOR h Posavske zimske slu�be brez ve�jih te�av BRE�ICE, KOSTANJEVICA NA KRKI, KR�KO, SEVNICA - Zakonsko dolo�en rok, ki ga pojmujemo kot zimske razmere traja od 15. novembra do 15. marca. V tern �asu za varnost na javnih povr�inah skrbijo t. i. zim- ske slu�be, ki opravljajo plu�no posipna dela ter s tern omogo�ajo varno bivanje dr�avljanov. Ob�ine za delovanje zimske slu�be v ob�inskem prora�unu namenijo dolo�ena sredstva in na javnem razpisu izbere- jo izvajalca del. V posavskih ob�inah smo povpra�ali, kako so poskrbeli za zimsko slu�bo v leto�nji zimi. Pripravljalna dela se pri�- nejo �e v za�etku meseca in se zaklju�ijo zadnji dan marca, ko naj bi se zima do- kon�no poslovila. Po dolo�i- lih, kaj naj bi obsegalo ukre- pe zimske slu�be �teje, da zagotavlja potrebno �tevi- lo prometnih znakov, ob- vestit in sne�nih kolov, plu- �enje in posipanje javnih prometnih povr�in, odstra- njevanje in odva�anje sne- ga z javnih prometnih po- vr�in (kategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, plo�niki, javni parkirni pro- stori), �i��enje mre� in od- to�nih uli�nih po�iralnikov v �asu odjuge, �i��enje za- sne�enih prometnih znakov, obve��anje javnosti o stanju cest, plu�enje snega z glav- nih pe�poti na javnih zelenih povr�inah, otresanje snega z drevja in grmovja ter od- stranjevanje po�kodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogro�ajo varnost ljudi in stvari. Bre�ice: 330.000 evrov za zimske razmere v letu 2008___________________ Ob�ina Bre�ice je dol�na po besedah Alenke Laznik, vodje Oddelka za gospodar- ske javne slu�be in gospo- darske zadeve, zagotavlja- ti zimsko slu�bo na lokalnih cestah in ulicah. To izvaja podjetje KOP Bre�ice. Pod- jetje s svojimi 16 plu�no po- sipnimi ekipami skrbi za 300 km ob�inskih cest. Kot pa je povedal Matja� Resnik iz bre�i�kega KOP-a, ima- jo za leto�njo zimsko sezo- no predvidenih 300 ton soli ter 1000 m3 posipnega pe- ska. Posebnost vzdr�eva- nja javnih cest v pristojnosti Ob�ine Bre�ice je, da jav- ne poti vzdr�ujejo po posa- meznih obmo�jih krajevne Matja� Resnik skupnosti, ki za to nalogo iz ob�inskega prora�una prej- mejo tudi finan�na sredstva, navaja Laznikova ter doda- ja, da je financiranje zimske slu�be vezano na koledar- sko leto" in sprejet ob�inski prora�un za vsako posame- zno leto. V letu 2007 je tako Ob�ina Bre�ice zagotovila v prora�unu 292.104,82 evrov, po rebalansu pa 285.442,82 evrov. V predlogu prora�u- na za leto 2008 je predvide- nih 330.000 evrov, naredili pa bodo tudi oceno, ali bodo ta sredstva dovolj velika za trenutne zimske razmere. Kostanjevica na Krki: Letos natan�nej�i plan Po besedah �upana najmlaj- �e posavske ob�ine Mojmi- ra Pustoslem�ka imajo za opravljanje zimske slu�be v tem obdobju na razpola- go 13.000 evrov. Izvajalec del je Kostak iz Kr�kega, ki s svojim podizvajalcem Ce- stno gradbenim podjetjem iz Novega mesta skrbi za �i��enje ob�inskih cest in plo�nikov. Pustoslem�ek na- vaja, da so iz tega na�rta iz- vzeli poti do zidanic in vi- kendov, ob�ani pa izra�ajo nezadovoljstvo, ker bi �e- leli imeti vse poti o�i��ene na ra�un ob�inskih sredstev. Kot �e dodaja, bodo za na- slednjo zimsko sezono pred- videli 40.000 evrov sredstev za opravljanje zimske slu�- be, lotili pa se bodo to�ne- ga na�rta in plana, katere ceste spadajo pod ob�inske, da se bodo v bodo�e izognili morebitnim nev�e�nostim in slabi volji prebivalcev. Kr�ko: 520 km cest, 43 km plo�nikov in 44.000 m2 par- kiriS�__________________ V Ob�ini Kr�ko vzdr�evanje ob�inskih cest izvaja Komu- nalno stavbno podjetje Ko- stak, ki s svojimi podizvajal- ci, plu�i in posipava 520 km ob�inskih cest, 43 km plo�- nikov in 44.000 m2 parkirnih Romana Pe�nik povr�in. Celotno podro�je je razdeljeno na �tiri obmo- �ja, za redno in teko�e vzdr- �evanje pa skrbi 30 posipno plu�nih ekip kot je dejal Ra- dovan Tkalec iz Kostaka. Romana Pe�nik iz Oddelka za gospodarsko infrastruktu- ro ob�ine Kr�ko pa je nave- dla, da so v leto�nji zimski sezoni za zimsko slu�bo na- menili 700.000 evrov prora- �unskih sredstev. Sevnica: Vzdr�evanje v pla- nu 2006 do 2010_________ Sevni�ka ob�ina je vzdr�eva- nje cest uredila s podelitvi- jo koncesije o vzdr�evanju lokalnih cest za leto 2006 2010, kamor spada tudi zim- sko vzdr�evanje. Koncesij- sko pogodbo je na podlagi javnega razpisa podpisala z izvajalcema Cestno grad- benim podjetjem Novo me- sto in podjetjem Gradnje iz Bo�tanja. Koncesionarja sta pred nastopom zimskih raz- mer, kakor je povedal Josko �var iz Ob�ine Sevnica, pre- dlo�ila izvedbeni program za vzdr�evanje 233 km cesti�� za opravljanje zimske slu�- be 2007/2008. Po njegovih navedbah naj bi do zadnjega decembra porabili 96.765,32 evrov sredstev za pokrivanje stro�kov iz tega naslova. M. Kat�i�M. f Interni kanal LKTV Bre�ice 'TERMOELEKTRARNA BRESTANICA CPB 18, 8280 Brestanlca f OBRATOVALNO-EKOLO�KIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - DECEMBER 2007 � . . Proizvodnja Obratovalne ure �tevilo zagonov Proizvodna enota ,.,,,.. ' . , .,, .. x (kWh) (ura) (stevilo) Plinski bloki PB1 PB3,PB4inPB5 QQ ter parna bloka TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - DECEMBER 2007 prnj7v SO, mo/m1 NO ms/m' CO ma/m3 Gorivo Bacharach enota 1------------------------1----------------------------------�|------------------ 1 --------------- tzmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljcno izmerjcno dovoljcno izmcrjcno dovoljeno PB 1 KOEL 7 350 373 400 7 100 2 2 PB3 ZP � � 246 300 5 100 1 2 KOEL 97 350 393 400 18 100 t 2 PB4 ZP '.7 � 82,8 300 0,5 100 o 2 KOEL 18,2 350 77,2 400 1 100 Q 2 PB5 ZP 1.4 � 105,5 300 0,4 100 0 2 KOEL 48,8 350 85,5 400 1.5 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko Zlati svin�nik DLN-ju za HE Kr�ko KR�KO - V Dvorani v parku je kr�ka pod�upanja Ana Nu�a Somrak 8. januarja odprla pregledno razstavo Slovensko prostorsko na�rtovanje 2006 - 2007, ki jo je pripravil no- vome�ki Regijski odbor Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Po besedah Ivanjke Kralji�, predsednice Regijskega odbora ZAPS, razstava zajema izdelane in �e sprejete prostorske na- �rte ter �tudije, strokovne podlage in raziskave na podro�ju prostorskegana�rtovanja. Pripravilisojoznamenom, dapred- Jelka Hudoklin in Emilijana �epin, \z<, nasrajene$a DLN za HE Krsko_______________________ stavijo med razstavljenimi na�rti �ir�i javnosti tudi Dr�avni lo- kacijski^ia�rt za Hidroelektramo Kr�ko, ki sta ga s sodelavci izdelali Emilijana �epin iz Savaprojekta Kr�ko in mag. Jel- ka Hudoklin iz podjetja Acer Novo mesto, in je prejel s stra- ni Zbornice za arhitekturo in prostor v minulem letu nagrado Zlati svin�nik. Kakor je povedala Kralji�eva, gre za komple- ksen urbanisti�en, krajinski, energetski in hidrolo�ki projekt na�rtovanja zahtevnega energetskega projekta. Omenjena razstava bo na ogled v kr�ki Dvorani v parku do 2. februarja, njeno otvoritev pa sta popestrila z glasbenim kulturnim pro- gramom flavtistka Andreja Zlati� in harmonikar Daniel Ivsa. Bojana Mavsar Seznanjeni z dvema �tudijama V Lokalnem partnerstvu Breiice v novem letu nadaljujemo z za�rtanim de- lom. Minuli torek, 8. januarja, smo se seznanili s kar dvema �tudijama, ki smo ju naro�ili v minulem letu in za�rtali osnutek programa dela za leto�nje leto. lokalno partnerstvo bfllc� Na prvi skupni seji Vodstve- nega odbora lokalnega par- tnerstva Bre�ice in podod- borov v novem letu so nam avtorji predstavili dve �tu- diji, ki smo ju pri�akova- li izdelane �e v preteklem mesecu. Gre za �tudiji �Opredelitev vpliva odlaga- li��a NSRAO na razvojni po tencial lokalne skupnosti� Biotehni�ne fakultete ter �tudijo �Preveritev pravnih podlag glede nadomestil in omejenega prostora zaradi odlagali��a NSRAO- pravne fakultete v Ljubljana �tudija o vplivih odlagalisca na razvojni potencial je potr- dila na�e domneve o negativ- nih vplivih, ki so zaznani da- le� izven 500 m pasu, ki ga sedaj opredeljujejo vladne Uredbe o nadomestilih, pa ne glede ali bo odlagali��e v bre- �i�ki ali kr�ki ob�ini, pravna �tudija pa daje napotke, kako in s katerimi pravnimi sred- stvi si bre�i�ka lokalna sku- pnost lahko izbori druga�en tretma, kot ga ima sedaj. 0 njunih vsebinah ve� v na- slednjih �tevilkah �asopisa in na na�i spletni strani. Leto 2007 plodno 20. decembra 2007 smo na 10. redni seji sprejeli poro- �ilo o opravljenih aktivnostih v iztekajo�em letu in ga oce- nili kot uspe�nega. 0 teko�ih problemih smo razpravljali na 10. rednih in dveh izrednih sejah, nekajkrat skupaj s �lani pododborov, ki smo jih uspe�no aktivirali v drugi polovici leta. Veliko delo je opravil Odbor De�no selo, njegov predse- dnik Ferdo Pinteri� je pred- stavi aktivnosti odbora. Z od- piranjem vpadnikov De�no selo, odvzemom vzorcev za analizo in njihovo analizo ter javno predstavitvijo dobljenih rezultatov 5 strani neodvisnih strokovnjakov, je odbor gle- de na to, da ni bilo zaznane- ga nikakr�nega onesna�enja, zaklju�il z delom in sprejel sklep o prenehanju delova- nja. �lani pa se bodo po �e- Iji pridru�ili ostalim podod- borom partnpr^tvs Ve� o delu in nalogah Lo- kalnega partnerstva Bre�i- ce si oglejte na spletni stra- ni www, lokalnopartnerstvo. si ali v Krajevnih skupnostih Sentlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Breiice �lani Vodstvenega odbora in pododborov na 10. seji (Foto: Davor Lipej)______________________________ m KULTURA Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Clarifour - mojstri serviranja glasbenih dobrot 75, december 2007 ne bi bil prav nie poseben dan, �e nam ne bi v kr�kem Kultumem domu stirje ktarinetisti kvarte- ta Clarifour obarvali ve�er s pisanimi zvoki ubrane har- monije. Za predjed nam je bil ponujen Paganinijev Ca- priccio. Navihan, hudomusen in vedno virtuozen, ponujen v dokaz, da Paganinijeva domena ni, nujno in izklju�no, le violina. Poustvarjen je bil spretno, usklajeno in domi- selno. Sledili so znani plesi iz Smetanove Prodane neveste, ki smo jih v tej obliki v Kr�kem sli�ali prvi�. Bogastvo Smetanove vihrave orkestracije je teiko preliti v tako ozko komorno zasedbo, zato je v�asih priredba izgubila car in predvsem polnost izvimika. Tega pa ne moremo re�i za klarinetiste, ki so z vso vnemo in ighvostjo te ovire prema$ovali. Kot ve- dno tehni�no briljantno, pri �emer je potrebno �e posebej izpostaviti popolno enakovrednost bas ktarineta pri zahtev- nih tehni�nih pasa�ah. Hollowayeve variacije na temo Colonel Bogey! ki jo vsi ve- dno �vi�gaje povezujemo s slavnim Mostom na reki Kwai, so skhvale ve�, kot ime obeta. Preko ekspozicije teme in neoromanti�ne serenade smo padli v skoraj Behojevsko se- kvenco, ki je prijetno presenetila. Morda bolj namenjena glasbenim sladokuscem, kot za�etnikom, pa vendor v dobro vseh. Tu se presene�enja ne kon�ajo. Sprehod med skraj- nostmi se nadaljuje, saj iz sekvence pademo v kvazi-ba- ro�no fugo, hitro preigramo tango (ki se spogleduje in po- igrava z Mozartovim koncertom za klarinet, kot da ni bilo absurdov ze dovolj!) in se vrnemo v klasi�ni rondo. Da misli ne ostanejo preve� neurejene, se za zaklju�ek na hitro vrne uvodna tema, ki sklene ta rahlo kaoti�ni krog. Za prehod na lahkotnej�i del so fantje uporabili Hiketick- ov Tango, ki pa bi lahko bil mirne du�e tudi Piazzolin. Kvar- tet klarinetov se je tu izkazal za lepo re�itev, saj zven �ti- rih instrumentov istega spektra phbliia duha tangu tako ljube harmanike. Zajadrali smo tudi v zakajene newyorske klube in v njih pri- sluhnili sptetu standardov "Pti�ka" Charleya Parkerja. Su- vereno, �eprav bi morda lahko poslu�alcem phvo��ili nekaj ve� tistega �lahtnega vibrato, ki ga v resni glasbi pri klari- netu ne �elimo, jazz pa po njem hrepeni. In kot da nas fantje niso �e zadosti nagradili, so nas za za- klju�ek popeljali �e na pravo odisejado po Eolskem oto�ju skrito pod imenom Gr�ka suita. Sli�ali smo va�ko veselico, dale� od turizma in zahodne civilizacije. Ta se je priplazila med nas v delu imenovanem Funky z zna�ilno hipnoti�nim burdunskim basom in improvizacijo v vodilnem glasu. Nato jazzovski val�ek in za zaklju�ek zapleteno zvene� virtuo- zni Kritis, ki pa navkljub misterioznem imenu pomeni le ... "pesem". Naj pa ta preprostost ne zavede, saj kot obi�aj- no v sebi skriva mnogo pasti, ki so jim kos le Odisej in nje- mu podobni. Za dodatek in sladico so nam klarinetisti ponudili pravega Piazzolo, morda kot hommage Hiketicku. Slastno in okusno. Peter Gabri�, Sandi Franko, Sebastjan Borov�ak in Robert Pirc so se zopet predstavili kot mojstri serviranja glasbenih dobrot. Priznati moram, da je di�alo po �e. Dejan U�akar, Kr�ko I KULTURNI DOM SNG Nova Gorica in Kosovelov dom KC Kras Se�ana: KAKO SMO LJUBILI TOVARI�A TITA, komedija, za modri abonma in izven Igrajo: Gojmir Le�njak Gojc, Teja Gla�ar, Miha Nemec, Branko Li�en petek, 18.1., ob 19.30 uri Lutkovno gledali��e Maribor: KAKO JE GNEZDILA SRAKA SOFIJA, lutkovna predstava, za rumeni abonma in izven sreda, 23.1., ob 17.30 uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si, splet: www.kd-krsko.si Galerijo Ana bogatijo dela doma�inov SEVNICA - Zadnji dve razstavi v Galeriji Ana sta privabili �e posebno veliko obiskovalcev, saj so svoja dela postavili na ogled Sevni�ani - v veselem de- cembru so razstavljali �lani fotografske sekcije Dru�tva TRG, v novem letu pa je v barvitosti vo��enk zasijala prva samostojna razstava Marjete Pe�nik. Razrnah digitalne fotografije je zdru�il ljubitelje fotogra- fije v fotosekcijo pri Dru�tvu Fotosekcija Dru�tva TRG TRG v lanskem letu. �lani raziskujejo ta medij, si iz- menjujejo znanje in izku- �nje, najbolj�a dela pa radi poka�ejo �ir�i javnosti. Dva- krat so se �e predstavili na tematskih razstavah v Knji- �nici Sevnica, tokrat pa so se Jo�e Tera�, Vinko Seiko, Bojan Dremelj, Toni Kla- ko�ar, Brane Busar, Lenart Senica, Franci �e�ko, Jo�e Prah, Drago Slukan, Rok Pe- tan�i�, Zoran Zeli�, Ljubo Motore ter Judith in Tone Zgonc s svojo vizijo in po- gledom na fotografijo pred- stavili v Galeriji Ana. Z vstopom v novo leto pa je Galerija Ana obiskoval- cem predstavila doma�inko, ki ustvarja s topljenimi vo- ��enkami s svojo prvn sa- Marjeta Pe�nik mostojno razstavo je svoja dela na ogled postavila Mar- jeta Pe�nik. Z abstraktnim pristopom je ustvarjala bar- vite organske oblike, ki jih je nizala v razli�ne gosto- te in kompozicijske zlo�be ter nam tako razkrila poseb- na stanja �lovekovega zave- danja. Tanja Grabrijan Foto: Ljubo Motore �Vsrcihjelu� upanja" DOLENJA VAS - Tako smo do- lenjeva�ke Preplice poime- novale koncert, ki smo ga izvedle 26. decembra 2007 v gasilskem domu v Dolenji vasi. To je bil na� peti sa- mostojni koncert, s katerim smo obele�ile peto obletni- co delovanja �enskega pev- skega zbora Prepelice, ki deluje v okviru Kulturnega dru�tva �arek Dolenja vas. Tokrat smo v goste povabi- le Planinski oktet Encijan Lisca iz Sevnice. Prepelice smo se pod vodstvom neu- morne zborovodkinje Mire Derna� Hajtnik predstavi- le s 14-imi pesmimi, in si- cer priredbami ljudskih pe- smi in priredbami vedno lepih Avsenikovih melodij. Gostje so zapeli �est pesmi. Prijeten ve�er smo zaklju- �ili s skupno pesmijo Sveta no�, h kateri smo pritegni- li tudi obiskovalce. Program je spretno povezovala Ma- rinka Vol�an�ek. Na�a naj- ve�ja �elja ob prestopu v leto 2008 je, da bi se na na- slednjem koncertu Prepelic sre�ali �e v prostorih nove- ga kulturnega doma v Dole- nji vasi. M. Damjanovi� Poseben �as s posebnimi ljudmi... BRE�ICE - Glasbena �ola Bre�ice je v dvorani sole pripravila dva glasbeno vabljiva predprazni�na koncerta svojih sedanjih in biv�ih u�encev. Ravnatelj Dragutin Kri�ani� je v dobrodo�lici �tevilnim spremljevalcem njihovega dela izpostavil ta posebna kon- certna dogodka, popolnoma razli�na, a isto�asno popolno- ma enaka, ki bosta zagotovo vsem ostala v spominu tako zaradi glasbe same kot zaradi praznikov, ki so nekaj poseb- nega. Nekaj posebnega, ker ljudi v tak�nih dneh obdajo ob- �utki zadovoljstva, naklonjenosti in nostalgije in tudi, ker je za �love�tvom �as, ki ga nikoli ve� ne bo; ta �as, ki nam vsem ne dovoli, da bi �iveli toliko in tako, kot bi si �eleli, je pa obenem tudi zaveznik, ko nam z vsakim novim dnem nudi nove mo�nosti. Ob koncertu biv�ih u�encev pa je zlasti poudaril: �Za nas, u�itelje, pa je ta koncert poseben zato, ker ga darujejo na�i biv�i u�enci. To so resni ljudje, ki do- kazujejo, da imajo to mo�nost in sposobnost, da lahko zbe- ro toliko ljudi okoli sebe. To je izjemno dober znak, ki nam je v �oli v veliko cast!� N.J.S. Rock'n'roll podobce LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Kulturno umetni�ko dru�tvo KreArt iz Loke pri Zidanem Mostu je v tamkaj�njem kul- turnem domu v petek, 28. decembra, z razstavo in kon- certom obele�ilo 10-letnico uspe�nega delovanja. KUD KreArt gradi predvsem na kreativnem umetni�kem ustvarjanju in sve�em pristopu, zato vsakoletno poletno de- lavnico (v dru�tvu so jo letos poleti organizirali v parku na sevni�kem gradu) obi��e vedno veliko ustvarjalcev z razli�- nih podro�ij umetnosti, kamor sodi poleg likovne umetnosti tudi fotografska in filmska. Jubilejno, deseto leto delovanja i KreArta se je za- �elo z zaigranimi in zapetimi sklad- bami slovenskega slikarja, likovnega pedagoga, pesnika in glasbenika An- dreja Trobentar- ja, ki je dolgoletni �lan KUD-a Kre- Art. Petkov ve�er se je nato nada- Ijeval z otvoritvi- jo fotografske raz- . n .. �'�--------------- stave Rock'n'roll JanezPelkovposovoru____________ podob.ce �e �lana KreArta - Janez Pelko se je predstavil s fotografija- mi, ki so nastale na razli�nih koncertih, kajti 39-letni Jese- ni�an poleg fotografije obo�uje tudi glasbo. Prednovoletne- mu sre�anju je sledil nastop mlade rock skupine The Lift iz Kr�kega in nato �e nastop sevni�ke skupine Trio K z gosti, ki igra razli�ne zvrsti glasbe, predvsem pa lahkotnej�e, plesne ritme. Smilja Radi Foto: Petra Biderman Med izvajalci u, rga ve�era sta bita tudi sopranistka Martina Prevej�ek in bas baritonist Niko Oqorevc. Zapela sta Offenbachovo Svetla no�, opojna np�, barkarolla iz opere Hoffmannove pripovedke. Sevnica v objektivu SEVNICA Za pred pribli�no letom dni ustanovljenim sevni- �kim dru�tvom mladih K.N.O.F. (Kreativnost Nam Ohranja Fantazijo) je �e nekaj uspe�no izpeljanih projektov in pred njimi �e veliko smelih na�rtov. Tako so v sodelovanju z Graj- Svoj pogled na Sevnico so med drugimi predstavili (z /eve proti desni): Marko Ogorevc, Mojca Metelko, Beno Kosir, Sergej Racman in Urska Knez (foto: Tanja Grabrijan).______________________________________ sko kavarno na sevni�kem gradu v mesecu novembru za�eli s pripravo zimskih grajskih glasbenih ve�erov, v soboto, 22. decembra, pa je Etno sekcija dru�tva pripravila otvoritev fotografske in video razstave z naslovom Sevnica v objek- tivu. Z razstavo so �eleli ustvarjalci opozoriti predvsem na posebne arhitektume, urbanisti�ne in ostale zanimivosti v Sevnici, mimo katerih skoraj vsak dan hodimo, a jih redko opazimo. Ena izmed arhitekturnih posebnosti je vhod z dveh strani v prenovljeno hi�o Cimper�kovih v starem delu Sevni- ce, kamniti balkon�ek pred vhodom v sevni�ki grad, kamni- ti obok neke stare hi�e ... Smilja Radi Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10.1. 2008 �IVETI V POSAVJU m Od papirja do atoma Fran Bona�, za�etnik tovarne celuloze na Vidmu Pred drugo svetovno vojno je bil Videm pode�elski kraj kot �e mnogo drugih v tedanji stari Jugoslaviji, kjer se po pripovedovanju dedov in babic nista ce- dila med in mleko. Bilo je veliko reve�ev, malih kmetov, ljudi brez dela, ki so iskali nove prilo�nosti. Gospodarska kriza v 30. letih 20. stoletja ni prizana- �ala nikomur. A Videm je imel nekaj, kar so drugi kraji lahko le �eleli: gri�evnato ravninski svet ob reki Savi, pomembno �elezni�ko povezavo in lego na kri�i��u �tevilnih prometnih poti proti avstrijskim de�elam in Hrva�ki. Medtem ko se pred sedmimi desetletji doma�ini teh prednosti �e niso dobro zaveda- M, jih je prepoznal in sklenil izkoristiti podjetni industhjalec Fran Bona� iz Ljubljane. �ivljenje na Vidmu v tridesetih letih 20. stoletja In kako je teklo �ivljenje v tridesetih letih 20. stole- tja na Vidmu? �e pogleda- mo stare razglednice kra- ja, izstopata dve stavbi, cerkev sv. Ruperta in sola, predvsem okoli cerkve pa je bilo strnjeno naselje hi�. Toda o tak�nem Vidmu, ki je bil od leta 1881 se- de� ob�ine in se je po dru- gi svetovni vojni leta 1953 zdru�il s Kr�kim v enotno mesto in ob�ino (Videm- Kr�ko do leta 1964), v ti- stem �asu ne moremo go- voriti. Kasnej�i dogodki, o katerih bomo govorili v na- daljevanju, pa so pripelja- li do prostorskega razvoja, naselitvenih in gospodar- skih sprememb ter nenaza- dnje tudi sprememb v soci- alni strukturi prebivalcev. V �asu, ko se je industria- lec Fran Bona� kot dana�nji podjetniki oziral za novimi prilo�nostmi, je leta 1937 na Vidmu v 72 hi�ah �ivelo 348 prebivalcev, med kate- rimi so bili tako posestniki kot tudi ko�arji in naje- mniki. Kraj se je pona�al z �elezni�ko in cestno po- vezavo, po�to (od 1865) in mimo je potekala tudi br- zojavna zveza med Zida- nim Mostom in Zagrebom. Istega leta se je za�ela ele- ktrifikacija kraja, tako je v domove pri�la elektrika, ki pa je vplivala tudi na ra- zvoj gospodarskih dejavno- sti. V tern �asu so se Iju- dje v pode�elskem okolju �e vedno pre�ivljali pred- vsem s kmetijstvom, vino- gradm�tvom in deloma tudi z obrtni�tvom. �as pa so si kraj�ali z dru�enjem v raz- li�nih dru�tvih (Tambura�ko dru�tvo, pevsko dru�tvo Vi- demski Zvon, katoli�ko Pro- svetno dru�tvo, Kmetijsko izobra�evalno dru�tvo, Sad- jarsko in vrtnarsko dru�tvo). Kdo je bil Fran Bona�? Fran Bona�, ki se je rodil 8. novembra 1880 v Ljublja- ni, je bil s papirjem in knji- gami povezan �e od otro�kih let, saj je bil njegov o�e Ivan Bona� knjigove�ki podjetnik in tudi Fran se je pri njemu Fran Bona� izu�il te obrti. Svoje �olanje je nadaljeval na soli za knji- gove�ko umetnostno obrt v Geri (Nem�ija). Mladi Fran je �e leta 1909 prevzel vodenje o�etove sodobno opremlje- ne kartona�ne tovarne v Lju- bljani, leta 1920 pa je usta- novil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Koli�e- vem, leta 1937 ko ga je pot zanesla v Kr�ko, je v Zagrebu ustanovil kartona�no tovarno Dvora�ek & drug. Bona� pa je bil tudi dru�beno in gospodarsko aktiven, delo- val je v raznih gospodarskih svetih, dalj �asa je bil clan upravnega odbora Ljubljan- ske kreditne banke, v obdo- bju 1926 - 1934 je bil predse- dnik Zdru�enih papimic in 20 let predsednik Ijubljanske- ga Velesejma. Vse do svoje smrti pa je pou�eval na za- vodu za slepo mladino v Lju- bljani, saj se je ukvarjal tudi z Braillovo pisavo. Umrl je 17. junija 1966 v Ljubljani. Razlogi za prihod tovarne Na Vidmu je bilo razvito predvsem obrtni�tvo, posku- si, da bi pri�li v kraj posame- zni industrijski obrati, so si- cer bili ie pred postavitvijo tovarne celuloze. Tako je po- sku�alo podjetje Bata zgradi- ti na Vidmu svoj kombinat, a do realizacije tega zaradi nasprotovanja doma�ih obr- tnikov ni pri�lo, bile so tudi ideje o umestitvi hidrocen- trale pod naseljem. Uspe�no pa je bilo leta 1913 registri- rano podjetje Hydrotransfor- mer d.z.o.j., tovarna za iz- delovanje strojev in �eleznih konstrukcij, ki je imela svoje prostore nekje med dana�njo Kolodvorsko in Cesto 4. julija in je delovala do leta 1930. Papir in karton za bolj�e pro- izvode so delali iz celuloznih vlaken, zato so potrebovali tudi celulozo, vendar je bila edina tovarna v Sloveniji v tistem obdobju v Medvodah. Bona� je �e tedaj bil mo�, ki je gledal razvojno in z o�mi uprtimi v prihodnost, saj se je zavedal, da bi potreboval za celovito delovanje svojih obratov tudi tovarno celulo- ze. In zakaj je pri�el Bona� ravno v Posavje? Tovarna ce- luloze v Medvodah ni bila v slovenski lasti in za proizvo- dnjo so uporabljali les z No- tranjske in Gorenjske. Fran Bona� se je moral ozreti dru- gam po Sloveniji in razmi�ljal je o savinjskem lesu, ki bi ga lahko transportirali po Savi, zato se je �e leta 1937 zani- mal za mo�nosti postavitve tovarne nekje v Posavju. Br- katega industrialca sta prav zanimiva lega ob �elezni�ki progi in reki Savi, po kate- ri bi lahko dobavljali les, ter bli�ina zasavskih premogov- nikov pritegnili na obmo�je dana�njega Posavja. Odlo�itevjebila sprejeta Toda vse ni potekalo tako gladko, dogovori okoli gra- dnje tovarne so bili tudi dru- gje med Bre�icami in Sev- nico, a niso na�li skupnega jezika. Tudi na Vidmu, kjer je bila lokacija logisti�no najbolj primerna, je bila pot do kon�ne odlo�itve za to- varno te�ka. Le kratek �as pred prihodom Bona�a so bile spomladi leta 1936 ob�inske volitve, na katerih je pri�lo v videmski ob�ini do politi�nega preo- brata, dotedanjo Jugoslo- vansko nacionalno stranko je zamenjala klerikalna Ju- goslovanska radikalna zaje- dnica. Novi �upan je postal posestnik in kmet Janez Cer- jak iz Pesjega. Ob vpra�anju postavitve tovarne na Vidmu pa so se med ob�inskimi in tudi cerkvenimi mo�mi po- javile �tevilne dileme, pred- vsem pa je bilo vpra�anje, kako bo prihod tovarne vpli- val na prebivalce. Tovarna bi prinesla delavski razred in komunisti�ne ideje, kar pa bi lahko vplivalo tudi na politi�ne razmere in razvoj kraja, pomisleki so bili tudi glede strupenih snovi, ki na- stajajo ob industrijski proi- zvodnji. Po hudih politi�nih nasprotovanjih je med ob- �inskimi mo�mi le pri�lo do odlo�itve za izgradnjo to- varne, v kateri pa so neka- teri videli tudi moinosti za napredek kraja, saj je v ti- stem casu bilo veliko ljudi brez dela. Celuloza za�ne obratovati in spreminjati kraj Tako je Bona� le ustanovil delni�ko dru�bo z omejeno zavezo Celuloza d.z.o.z., Vi- dem, v katero so bili vklju- �ena tudi dva Bona�eva sorodnika in banka. Po za- �etnih peripetijah in teia- vah je bila februarja 1938 izbrana lokacija tovarne, is- tega leta pa so za�eli z gra- dnjo na 125.411 m' povr�i- ne. Delo ni bilo lahko, saj so zgradili ve� razli�nih objek- tov. Obratovanje tovarne, v kateri je na za�etku na- �lo zaposlitev 180 delavcev in je v tistih �asih veljala za zelo sodobno, se je za�elo 20. oktobra 1939. Tako so se v tovarni leta 1939 zaposlili prvi doma�ini, v povojnih le- tih pa je postala eden glav- nih zaposlitvenih centrov Kr�kega in okoli�kih krajev. Med vihro druge svetovne vojne je videmska celulo- za, v kateri je bUo na�rto- vano letno okoli 10.000 ton proizvodnje, imela �tevil- ne te�ave pri obratovanju. Les, ki so ga potrebovali za proizvodnjo, so Nemci za- plenili, tako da so ga vca- sih zaposleni sami sekaH, kovinska delavnica je bila preusmerjena za potre- be vojske. Kljub temu so v letu 1941 dosegli najvi�jo proizvodnjo 5.507 ton ce- luloze in ovojnega papirja. Bona� je imel �e �tevilne na�rte, tako je nameraval zgraditi brusilnico, naro- �il je papirni stroj, vendar so pri�li le elektromotorji, ki so jih delavci pred Nem- ci re�ili tako, da so jih skri- li v tovarni�ki dimnik. Ob koncu vojne je bila tovarna tudi precej po�kodovana, kljub temu pa je ponovno za�ela obratovati �e febru- arja 1946. Prvi vagon celu- I loze za slovenske papirnice pa je pri�el iz tovarne 23. marca. Jeseni 1946 je bila tovarna celuloze na Vidmu skupaj z ostalimi Bona�evi- mi obrati nacionalizirana. Ljudje, ki so se zaposlovali v tovarni, so potrebovali tudi stanovanja za svoje dru�i- ne, zato so od leta 1947 za- �eli graditi prva stanova- nja za potrebe zaposlenih, v naslednjih desetletjih pa je bilo zgrajeno preko �tiri- sto stanovanj. Pozitivne po- sledice industrializacije so bile �e v p�tdesetih letih vi- dne tako na gospodarskem, urbanisti�nem kot dru�be- nem podro�ju. Polona Bren�i� Tematske strani �iveti v Posav- ju pripravljamo ob podpori Mi- nistrstva za kutturo RS. Tovarna je oroogfOC/'/q nesluten razvoj kraja Jo�e Habinc: �Bona� je bil slovenski podjetnik velikega formata� �Bona� je bil eden velikih slovenskih podjetnikov svo- je dobe, ki je stremel k ra- zvoju, imel je ideje in videl prilo�nosti. Brez prihoda Bona�a in odprti poti tovar- ni celuloze in papirni�tvu tudi razvoj Vidma in Kr�ke- ga v kasnej�ih letih ne bi te- kel tako intenzivno. V pred- vojnem obdobju je vladala huda brezposelnost, za vsa- ko delovno mesto v �asu iz- gradnje tovarne se je javilo od 10 do 15 kandidatov. To- varna celuloze na Vidmu je bila za tiste case ena naj- modemej�ih tovarn v Evro- pi. Bona�, ki je bil gospo- daren, skromen �lovek, predan svojemu delu, iz- razito razvojno usmerjen, je na�rtoval celo proizvodnjo kvalitetnega fotopapirja, ki je bil tedaj pojem. To je bila re- volucionarna stvar. Hotel je konkurirati tovarni v Rade- �ah. Celo del opreme je �e bil v tovarni, a je vojna traj- no pretrgala te na�rte, razvoj pa se ni usmeril v proizvodnjo kvalitetnega papirja. Pomembna je Bona�eva vklju- �itev potenciala doma�ih ka- drov v delo tovarne. V ka- snej�ih letih sem spremljal delavce, ki so delali �e za �asa Bona�a in bili so res vestni delavci, ki jih je krasila veli- ka pripadnost podjetju. Dela v tovarni so se priu�ili, veli- ko mladih fantov je po osnov- ni �oli pri�lo v tovarno, dela- li so v �tirih izmenah. Po vojni se jih je veliko �olalo naprej. Tudi strah, da bo tovarna v kraj prinesla negativne dru�- bene vplive, je bil odve�. V povojnem �asu so vodilni ka- dri iz vev�ke in drugih jugoslo- vanskih papimic prihajali po nova znanja v kr�ko tovarno. Nasploh je proizvodnja celulo- ze in papirja tehnolo�ko zelo zahtevna panoga, zato so po- trebovali tudi strokovnjake. Razvoj je �el v podobni sme- ri kot ponekod na �vedskem in v Nem�iji, v smeri izgradnje infrastrukture (izgradnja sta- novanj, rekreacijskih povr�in, itd.), tovarna pa je vplivala tudi na razvoj ostalih gospo- darskih dejavnosti. Po drugi svetovni vojni je z nacionalizacijo Bona� to- varno izgubil, vendar zaradi tega ni delal velikega cirku- sa. Kot �e zelo mlad sem bil na pogrebu velikega mo�a, ki je s svojo daljnovidnostjo usodno posegel v posavski prostor. Njegova podjetnost ne bi smela ostati neopa- �ena, v srednje�olskih pro- gramih bi bil vsekakor pro- stor tudi za tak�ne slovenske mo�e, kot je Bona�, za za- �etek pa bi si zaslu�il vsaj obele�je v Kr�kem." Jo�e Habinc je Videm�an, ki je v tovarni cetuloze in papirja preiivel na razti�nih vodilnih delovnih mestih skoraj celotno detovno dobo. 12 POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Za Posavski obzornik so v letu 2007 povedali: Ana Gra�ner, direktorica Javnega podjetja Infra d.o.o.: Moja vrata so vedno odprta za vse partnerje in tudi za vsakega ob�ana, ki se ga ta gradnja dotika. Ocenju- jem, da sem dosegla tisto, kar sem napovedala. Roman �vegli�, kmet in predsednik Sindikata kmetov Slovenije: Kmetov ne zanima veliko, kako se bo Slovenija odrezala pri samem predse- dovanju, niti kak�no vino se bo pilo ali kako bodo ob kosilu polo�ene vilice in no�i, ampak kako se bo evropska kme- tijska politika odra�ala v slovenski. Sre�ko Puntar, ustanovitelj radia Energy: O�itno je, da so se tisti, ki delajo v ozadju, odlo�ili, da preko �asopisov Ioblatijo �e edini dejansko lokalni ra- dio na obmo�ju Posavja. Maja Sun�i�, jezikoslovka In antropologinja: Danes se �enskam odpirajo razli�- ne mo�nosti. Napaka �ensk je v tern, da mo�nosti ena�ijo z avtomati�nim I uspehom. In �e uspeha ni ali pa se je I zanj treba truditi, mnoge �enske pah- I ne v brezup in malodu�je. Matja� Han, �upan ob�ine Rade�e in poslanec v Dr�avnem zboru: Moram re�i, da s posavskimi �upani ne glede na na�e politi�ne barve ali usmeritve sodelujem ve� kot odli�- no. In da imamo en cilj nedvomno skupen, to je razvoj svojih ob�in, s tern pa tudi Posavja. Matej Filip�i�, mag. umetnosti: Mesto je zmeraj obraz ljudi, ki v njem �ivijo, njihove kulture, organi- zacije in nivoja odnosov ter komuni- kacij med njimi. Vodilni v mestu pa j so neke vrste mo�gani tega obraza. In predvsem od ten ljudi je odvisno, I kaj se bo dogajalo z mestom. Cvetka Milo�, slikarka: V �asu narodnoosvobodilne vojne sem bila en majhen kole��ek doga- janja. In tapiserija �Pesem svobo- di� je bila posve�ena mojemu o�e- tu in vsem �e �ive�im borcem, zlasti pa padlim. Tkala sem �alost in vese- Ije tistega �asa. Samo Hajtnik, predsednik Zveze kulturnih dru�tev Kr�ko: Dana�nja zakonodaja zahteva �e ogromno �papirologije�. Iz prora�u- na je videti, da je denarja za kulturo veliko, vendar kulturna dru�tva dobi- jo zelo malo, zato bi bilo treba sred- stva bolj uravnote�iti. Ivanka Zupan�i�, dobitnica oktobrske nagrade ob�ine Bre�ice: Otrokom je treba povedati, da je vsa- ko delo �astno in najprej tisto delo, ki ga opravlja� z rokami. Otrokom ne mores kazati sanj in jih zavijati v vato. Takoj jih je treba pripravljati za jutri, za �ivljenje, ki ne bo�a. Lojze Peterle, prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji in poslanec v evropskem parlamentu: Dobro bi bilo, da bi se dogovorili za take pristojnosti, na�in financiranja in delovanja pokrajin, da bi to pome- nilo dodano vrednost, ne pa �tirinajst malih Slovenij. Prof. drr. Janez Usenik, prodekan Fakultete za logistiko: Kot Novome��anu mi je hudo, da se Novo mesto in Posavje ne pogovarja- ta o sodelovanju pri univerzitetnem in visoko�olskem izobra�evanju. Andreja Homan Ban, medicinska sestra in fizioterapevtka: Otroke je treba pripraviti tudi na te�ke trenutke �ivljenja in jim dati vedeti, da jih tudi v tak�nih trenutkih �akajo od- prta vrata in varnost doma, razumeva- nje, �as za pogovor in za za�etek vsaj laj�anje �ivljenjskih preizku�enj. Arnovo selo, Arti�e, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Bor�t, Bra�na vas, Brezje pri Bojsnem Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Bre�ice, Brvi, Buko�ek, Bukovje, Bu�e�a vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, �ate� ob Savi, �edem, Cre�njice pri Cerkljah, De�no selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Piro�ica, Dolenja vas pri Arti�ah, Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globo�ice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Piro�ica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kra�ka vas, Kri�e, Kr�ka vas, Laze, Lo�e, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obre�, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obre�je, Oklukova Gora, Ore�je na Bizeljskem, Pavlova vas, Pe�ice, Peri��e, Pir�enbreg, Pi�ece, Podgorje pri Pi�ecah, Podgra�eno, Podvinje, Ponikve, Po�tena vas, Prilipe, Ra�ja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas, Bizeljsko,vStojanski Vrh, Trebe�, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obre�, Vinji Vrh, Vitna vas, Vol�je, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obre�, �ejno, �upe�a vas, �upelevec, Anovec, An�e, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Arme�ko, Brege, Brestanica, Brezje pri Dov�kem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senu�ah, Brezje v Podbo�ju, Brezovica v Podbo�ju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbo�ju, Bu�erca, Celine, Cesta, Cirje, �re�njice nad Pijav�kim, �rete� pri Kr�kem, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Kr�kem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijav�ko, Gradec, Ivandol, Jelenik, Jel�e, Jel�evec, Kalce, Kalce - Naklo, Kr�ko, Kr�i��e, Gorenji Leskovec, Leskovec pri Kr�kem, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mra�evo, Mikote, Nova Gora, Osredek pri Tr�ki Gori, Pesje, Pijana Gora, Raka, Dov�ko, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gradi��e pri Raki, Gradnje, Gr�e�a vas, Gunte, Hrastek, Kali�ovec, Kobile, Kocno, Koprivnica, Koritnica, Kremen, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Kostanjek, Mali Kamen, Mladje, Mr�na sela, Mrtvice, Nem�ka Gora, Nem�ka vas, Planina pri Raki, Planina v Podbo�ju, Pleterje, Podbo�je, Podlipa, Podulce, Povr�je, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Pru�nja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Re�tanj, Ro�no, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Seno�ete, Senu�e, Slivje, Sme�ice, Smednik, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijav�ko, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijav�ko, Sremi�, Stari Grad, Stari Grad v Podbo�ju, Stolovnik, Stranje, Stra�a pri Kr�kem, Stra�a pri Raki, �edem, Sutna, Tr�ka Gora, Velika vas pri Kr�kem^Veliki Dol, Veliki Kajnen, Velikiv Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mra�evo, Veni�e, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Povr�ju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Zabjek v Podbo�ju, �adovinek, �enje, Avgu�tine, �re�njevec pri O�trcu, �rne�a vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dol�ce, Globo�ice pri Kostanjevici, Gornja Prekopa, Gri�, Ivanj�e, Jablance, Karel�e, Ko�arija, Koprivnik, Kostanjevica na Krki, Male Vodenice, Malence, Orehovec, O�trc, Podstrm, R�i��e, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje, Vrtaca, Zabor�t Apnenik pri Bo�tanju, Arto, Birna vas, Bianca, Bo�tanj, Breg, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Dedna Gora, Dolenji Bo�tanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Dro�anje, Dru��e, Canje, �elovnik, �e�njice, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinje, Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Kri�, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Bo�tanju, Ledina, Leskovec v Podbor�tu, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Lon�arjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Ore�je nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pe�je, Pijavice, Podbor�t, Podgorica, Podgorje ob Sevni�ni, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tr�i��u, Ponikve pri Studencu, Preska, Pre�na Loka, Primo�, Rade�, Radna, Ra�ica, Razbor, Roga�ice, Rovi��e pn Studenc^ Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slancji Vrh, Slap, Spodnje Mladeti�e, Spodnje Vodale, Srednik, Str�i��e, Studenec, Svinjsko, �entjan�, �entjur na Polju, �kovec, �mar�na, Stajngrob, Tel�e, Tel�ice, Trnovec, Tr��ina, Tr�i��e, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Bo�tanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgornje Mladeti�e, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, �igrski Vrh, �irovnica, �urkov Dol... NAJBOLJ DOAAA� �ASOPIS Posavski obzornik � leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 POSAVSKA PANORAMA IB ObzorniK 10 let - za pokrnjnio. Piimo� Kozmus, svetovni podprvak v metu kladiva: �e se od tebe veliko pri�akuje, je to dobro, saj to pomeni, da si do- ber. Upam, da bom drugo leto tako dober, da bodo vsi pri�akovali zlato medaljo na olimpijadi. Nata�a Pinoza, miss Universe 2006: Danes vem, da se svet ne vrti okoli malenkosti, ki jih vidim le jaz. Martin Nov�ak, direktor GEN energije Kr�ko elektrarno si hodijo ogledovati tudi Francozi, Nizozemci, Finci, ki po- stavljajo standarde na podro�ju upora- be jedrske tehnologije. V na�i javnosti je pomembnost tega objekta bistveno manj prepoznana kot v svetu. Jana Krmpoti�, profesorica nem�kega in angle�kega jezika: �e se ukvarja� z jeziki, si enostavno ne mores privo��iti po�ivanja na lovo- rikah. Vsak dan je treba delati in se izpopolnjevati. Jezik je namre� �iv in se nenehno spreminja. Iztok Stare, direktor Obmo�ne enote ZZZS: Po vsej verjetnosti bo potrebno ne- kaj �asa, da se bomo vsi navadili v tern sistemu na to naro�anje in da bomo res lahko uveljavili standard �akanja na zdravnika ne dlje kot 20 minut. Stane Pajk, poslanec v Driavnem zboru Republike Slovenije Nobena ideologija ni vredna �love- �kih �ivljenj, saj je �love�ko �ivlje- nje sveto in nih�e nima pravice, da ga odvzame. Edina opravi�ljiva voj- na je vojna za obrambo domovine. Alenka Kren�i� Zagode, predsednica Posavskega in obsotelskega dru�tva za boj proti raku: Spra�ujem se, kako dale� naj gre na�a skrb do pacientk, ki se po treh vlju- dnih pisnih vabilih in po obisku patro- na�ne sestre ne odzovejo. Janez Ro�ker, soavtor knjige Lu�, tema in na�e sence ter nekdanji gospodarstvenik in politik: Politika mora odgovomo vplivati na pogoje gospodarjenja, gospodarstvo pa tudi ne sme dopustiti, da je poli- tika sama sebi namen. Evgenija Bratkovi�, 102-letna Kr�anka: V�asih smo pili kavo v majhnih sko- delicah, za pol prsta kave je bilo v njih. Sedaj pa poglejte, kako velike skodelice, kak�ne velike doze kave. In koliko vrst jo je. Blagoslov konjev na god svetega �tefana DOBOVA Na god svetega �tefana 26. decembra, ki je bil letos v koledarju zabele- �en v sredo, so pred dobo- vsko cerkvijo pripravili po- sebno prireditev �egnanja konj in nanjo pritegnili lepo �tevilo obiskovalcev. Med njimi je bilo mnogo predstav- nikov iz dobovskega javnega �ivljenja in tudi �ir�e okolice, ki so u�ivali ob pogledu na ko- nje, pa tudi ob pestrem kul- turnem programu. V imenu dobovskega Dru�tva konjarjev je zbrane pozdra- vil tajnik Jo�e Zupan�i�, ki je povedal, da je prireditev �e tradicionalna, saj jo prireja- jo �e dvanajsto leto zapored, medtem ko je dru�tvo organi- zirano deset let. Nekaj besed je spregovoril bre�i�ki �upan Ivan Molan, ki je med druglm poudaril velik pomen obujanja in ohranjanja tradicije. Slove- sni obred �egnanja konj, ki ga je opravil doma�i �upnik Ma- tej De�man, je pospremila glasba s pesmijo skupine Ma- riachi La Paloma, zapeli so �e dobovski ljudski pevci, pro- gram pa so obogatili tudi lo�- ki godbeniki, ki so konje in nji- hove konjenike �e na za�etku pospremili na prizori��e do- gajanja. Vsi skupaj pa so bili nato povabljeni �e v bli�nje gosti��e, kjer so kovali na�rte za bli�ajo�e se novo leto. M. Kal�i�M. ARTI�E - �tevilnim �e uve- Ijavljenim blagoslovom konj na �tefanovo (sveti �tefan je zavetnik konjar- jev) se je v zadnjih dveh letih pridru�il tudi blago- slov konj v Arti�ah. V or- ganizaeiji tamkaj�nje- ga turisti�nega dru�tva je potekal na travniku pred cerkvijo sv. Duha v Arti- �ah, konjerejci pa so nanj pripeljali kak�nih 20 konj, od tega tudi tri lepe vpre- ge. Obred blagoslova je vodil arti�ki �upnik Janez Turinek, med kar �tevil- nimi navzocimi, ki so se kljub neprijaznemu in hla- dnemu vremenu zbrali na prireditvi, pa je bil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. P. Pavlovi� Na �tefanovo je v Dobovi konje poiegnal doma�i �upnik Matej De�man. Del dobovskih konjev in konjenikov med obredom �e$nanja Konji in njihovi lastniki pri btagoslovu vArticah \i izvirov USTANAVLJALI SO �POKRAJINO� Novo leto prina�a tudi nove naloge. Posavje je pred veliko preobrazbo - postalo bo pokrajino z lastno upravo. Na� za- ', pis pa danes �eli osvetliti neko drugo upravno prizadevanje, upravo $rofov Cetjskih na Kozjanskem, v Spodnjem Po- ; savju, delu Dolenjske in v Beli krajini, se pravi v Grofiji v Marki in Metliki (ustanovili so jo �rofje Gori�ki) . Za -do- \ lenjskO" izhodi��e so si Celjski izbrali Kr�ko. \ Posest v ob�ini Kr�ko je pridobil Friderik I. Celj- ski po letu 1351, s tem tudi vse gospodarske pra- vice: ribolovne, pa�ni- �ke, les, gornino, pravico do desetine na vseh pod- lo�nih kmetijah itd. Pri- dobil pa je tudi odvetni- �tvo nad ozemljem, sodno pravico in leta 1391 pa- tronatsko pravico v (sta- ri) leskov�ki (pra)�upniji. Imenovala se je Gurkfeld (Kr�ko polje, prostor med ; Savo in Krko do �tegine : in Lokavca) in je zajema- la tudi mesto Kr�ko. Grad Kr�ko je branil Kr�ko po- | Ije s severa, trdnjava Sta- : ri grad nad Podbo�jem pa z juga. Belo krajino so si pri vladarju trdno zago- ; tovili Celjski potem, ko i je vojvoda Leopold dovo- ; lil, da se 19.200 gld dote Elizabete Gori�ke, �ene celjskega grofa Wilhel- ma I., vpi�e na gospostvo Metlika, ki so ga Celjski imeli v zastavi od Habs- bur�anov. Zaro�ila sta se 24.10.1373. V metli�kem gradu je bil potem vse do . leta 1556 sede� nominal- .: nega glavarja grofije Slo- : venska Marka in Metlika. i Celjski so se opirali na : oglejsko cerkveno orga- : nizaeijo. Za (pra)�upniji Kr�ko polje in Videm so prezentirali ugledne duhov- nike: arhidiakone v Savinjski in (Slovenski) Marki iz dru- �in �irski (Scheyer), Sote�ki (Helfenberg), Rain, D�rrer, nekateri so bili tudi pro�ti Bratov��ine presvete Tro- jice pri cerkvi sv. Antona v Novem mestu, v mirnope�ki �upniji (Martin Rain(u�a), ki je bil tudi celjski vicedom, Andrej D�rring, naddiakon Marke). Na njihove rodbine so se upirali tudi upravno. Voja�ke stolpe, trdnjave in dvore so podeljevali njiho- vim sorodnikom (Shrawass, Kozja�ki, Eken�tajner, Min- dorf er, Rosenberger, Meltz, D�rr, Paradaiser itd.). Celj- ska ustanova je bil samostan Pleterje (1403), ki so ga do- tirali tudi s posestjo kr�kega gospostva in �upnije Lesko- vec (Gurkfeld), bratov��ine ter beneficij v kr�kem gra- du, posve�en sv. Nikolaju (1391). Na jugozahod so Celjski pro- dirali preko gospostva Me- hovo. Mehovo so upravlja- li gospodje iz stare rodbine Kr�kih, ki so se ok. 1250 iz Kr�kega odselili na Menge�, del rodbine z grbom v obli- ki dveh ka�, zvitih v osmi- co (nekdanji vitezi Hartwika Bogenskega), pa je vstopil v slu�bo Gori�kih in dobil v upravo veliko �vojasko- po- sest Mehovo. 1374 so Me- hovo po dedni pogodbi z izumrtjem Gori�kih dobi- li Habsbur�ani, ki so ga dali v zastavo Celjskim. Imela sta ga Friderik II. Celjski in �ena Elizabeta roj. Franko- pan, dar od o�eta Hermana II. Celjskega za vzdr�evanje dvora in lastnega gospodar- stva v Kr�kem. Grad in gospostvo Kr�ko so jima upravljali Gradi��ani, ki so se dru�insko povezo- vali s plemstvom Posavja in Dolenjske. Herman Kozja- �ki (Kosyakger), 1418 dobro- tnik Sti�ne, 1428 kastelan v Kr�kem in glavar v Krupi, 1410-1415 lastnik gradu Koz- jak, je bil poro�en z Ne�o z s Vrhovega (Eken�tajna). | Kastelan na Kr�kem je bil | tudi Jurij �irski (�irje pri ^ Zidanem Mostu in La�ko), | poro�en z Ra�ko (Archer). ^ Bil je tudi pisar zadnje- | ga Celjana Ulrika. Ahac | Eckensteiner (Vrhovski) | je bil upravnik kastelan | - gradu Kr�ko 1457, n�sle- j dnje leto se mu je moral | odpovedati v korist Kata- ^ rine Celjske, ki ji je kr�ki ^ grad vodil celjski nadd- ^ vornik Erhard (Eberhard) ? Hohenwart (+1483). Kr�ko je v tem �asu �e ^ imelo zidane upravne ^ zgradbe, oskrbnik urbari- ^ alnih dohodkov se je irne- ^ noval chelner (kletar). ^ Svojega �kletarja- je v | trgu imel tudi samostan ^ Pleterje. Ne povsem pre- ^ verjena informaeija nami- ^ guje, da je bil pri Bresta- ^ nici morda zgrajen most ^ (omenja se �e 1478). Raz- ^ vita je bila plovba po ^ Savi, pristani��e je bilo pod gradom. Popotnikom ^ so nudili oskrbo v hospi- | talu, trianom pa je doho- ? dek nosila obrt (gostilne, ; usnjarne, mesnice). Trg j se je o�itno dobro razvi- ; jal, saj ga je 1477 cesar : Friderik III. (V.) povzdignil v mesto. L. iribar Rodbina Celjskih je bila dejavna od leta 1130 do 1456, sprva se je imenovala �od Saunije- in �od �ovneka-. Fhderika �ovne�ke%a je 16. 4. 1341 cesar Ludvik Bavarski povi�al v grofa Celjskega, Herman II. Celjski pa je dosesei dvig rodbine v drfavne kneze Rimsko- ; nem�kega cesarstva. 30. 11. 1436 je bila tako ustanovljena Cetjska kne�evina, Celjski pa postatusu //< Habsbur�anl. ^l POSAVSKA PANORAAAA Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 RADIO K R � K 0 iEttmju Lfeuijs /\ 1 PO5AVskT � Tf JT ObzgrmK H) let - zu f'okrujino. VOL CXX. St. 37,544 STUDIO "0748816 00 ENERGY, JANUAR, 2008 MARKETING ::041322 990 PET CENTOV VSIZA ENERGY ENERGY ZA WSEI Energi�na ekspanziia zabave2007 Bilo je enkratno, fantasti�no, nepozabno, neponovljivo ... Kje? Na �uru ob praznovanju 8. rojstnega dnc Radia Energy. V soboto, 29. decembra, je ncpregledna mno�ica ljudi (z odrske perspektive) do zadnjega koti�ka napolnila trg Matije Gubca v Krskem. Zabave �eljni Posavci in ostali obiskovalci so kljub nizkim temeperaturam, ki so vztrajale pod ni� stopinj Celzija, pri�arali vro�e vzdu�je. � Skoraj 10.000 rok je s ploskanjem pozdravilo �tevilne slovenske glasbenike, ki so se zvrstili na odru in postali del decembrske rojstnodnevne zgodbe najbolj energi�ne radijske frekvence 89.3 fm. Radio Energy je tako �e eno leto zapored dokazal, da v Posavju nima konkurence. Praznovanje 8. obletnice je bilo namrc� spet rekordno! Na odru je nastopilo rekrodno �tevilo glasbenih gostov, na trgu Matije Gubca se je zbralo rekrodno �tevilo obiskovalcev, ki so u�ivali v rekordno dolgem �uru! Vse te �tevilke so dokaz, da je vsakoletna zabava, ki jo ob svojem rojstnem dnevu pripravi Radio Energy, postala sinonim za najbolj�o glasbeno zabavno prireditev v tem koncu Slovenije. Ustvarjalei Radia Energy smo veseli in ponosni, da smo na�im najbolj�im poslu�alkam in poslu�alccm tik pred zaklju�kom pravlji�nega leta 2007, ponudili �e eno nepozabno zabavo, o kateri se bo �e dolgo govorilo. �ur leta seveda ne bi uspel brez odli�nih glasbenih gostov, ki so zabavali mno�ico. 8. rojstni dan so z nami praznovali Plesna sola Lukec in Za linergy News Colograf: Ula� Sunta Akrobatik breakers,perspektivni mladi slovenski glasbeni izvajalci Bo�tjan Dirnbek, Flamie, Momcnto, Casanova, Voyage, Alkomobb in Matto DJ ter ostali, �e uveljavljeni slovenski glasbeniki. Kr�ko so prcplavile �tevilne slovenskc uspe�nice, ki so odmevale dale� naokoli. Nor sem natc je prepeval Dennis, nekdaj clan skupine Game Over. Don Corleone je po Emi navdu�il �e Posavje z interpretacijo pesmi Bella Mia. Prvi� smo na odru gostili kitajsko pevko Amy. Za �e bolj vro�e dogajanjc na in pod odrom je poskrbela mlada vzhajajo�a zvezda slovenske glasbene scene Kristina, ki jc tako na radijskih valovih kot na odrskih deskah osvojila srea poslu�alcev in obiskovalccv s hitoma Nc nosi diamantov in Ona se ljubi sama. Za mo�ki del publike je bil zagotovo cden od vrhuncev ve�era nastop treh deklet iz skupine Select, ki so s svojo Modro mislijo razgrele njihovo domi�ljijo. Deklcta so raje prisluhnila StereoTipom in njihovi uspc�nici Ljubi me (brcz milosti)tcrSebastianu, ki jc pel in plcsal Na robu sveta. Na svoj ra�un pa so pri�li tudi rockerji ob nastopih skupin The Tide in Billysi, ki so nas Brez besed popcljali v Modro pravljico, s hitom Ime pa navdu�ili �c ncnavdu�ene. Plcsni ritmi so odmevali ob nastopu enega najbolj�ih DJ-jev v Sloveniji Sylvana in Lare Love, ki sta mno�ico razgrcla s hitom Call me in remixom Janove in Larine uspe�nice Soba 102. Kr�ko je bilo nabito s pozitivno energijo, ko je mno�ico zajel �e najvc�ji val navdu�enja. Navdu�eni Posavci so pozdravilo zvczde ve�era, skupino Tabu. Ta je svojo nevcrjetno energijo prenesla na najbolj energi�no publiko najbolj cnergi�nc frckvcncc 89,3 fin. Kr�ko sta ob njihovcm nastopu obiskala Dobra vila in Angel. Adrenalin jc poskrbel za �e bolj Divje dogajanjc in cclo Grch, ki ga je omilil Poljub v srec V soju lu�i. Nad Kr�ko sc je zgrnil Oblak za dva, najnovcj�a uspe�nica skupine Tabu. �al pa je vsega lepega enkrat konec in tudi ta prazni�ni vc�er sc je moral enkrat kon�ati. A kon�al se jc s �tevilnimi veselimi in nasmejanimi obrazi obiskovalccv, ki so seveda vclika spodbuda za naprej. Poslanstvo Radia Energy jc namre� zabavati poslu�alcc in jimpopestriti vsakouro vsakegadnc. Atomska bomba encrgije jc U)rcj v soboto cksplodirala in navdu�ila vc�tiso�glavo mno�ico na praznovanju 8. rojstnega dnc Radia Energy v Kr�kem. Glasbeni in plesni nastopi tcr laser show so tudi tokrat prcpri�ali Posavce, da bi bilo grch zamuditi najve�ji in najbolj�i �ur v tem koncu Slovenije. Tcgajc med drugim omogo�il tudi gcncralni pokrovitclj GEN Encrgija. Mraak Design | www.mraak.com Pred Radiern Energy pa Je �e nov izzlv, kako prlpravltl �e ve�ll. �e boll�l In �e boll nor �ur 2008 . 6e |e to sploh mogo�e. ob 9. obletnlcl va�e nalllub�e radllske frekvence 89,3 FM. www.radioenergy.si Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 IZ NA�IH OB�IN - BRE�ICE 15 Neponovljiva keramika bre�i�kih likovnikov BRE�ICE - Dru�tvo likovnikov Bre�ice je ob izteku leta v sejni sobi Upravne enote Bre�ice pripravilo odprtje �tudijske razstave unikatne keramike, ki je nastala kot plod te�aja, imenovanega �Oblikovanje unikatne keramike� pod mentorstvom Nevenke Ru�kovi�. Razstavljene kerami�ne iz- delke je spremljala tudi raz- stava fotografij Oliverja Ru�kovi�a, ki je spremljal potek 30-urnega te�aja 12 udele�encev, ki so �tudijske ure pri�eli spomladi in jih kon�ali v jeseni. Razstavo je odprl na�elnik UE Darko Bu- kovinski in ob tem obljubil, da bodo v tem prostoru �e lahko razstavljali, glasbeni utrip pa sta prispevali u�en- ki Glasbene �ole Bre�ice Sa- bina in Barbara pod mentor- stvom Jasmine Levi�ar. Mentorica Nevenka Ru�ko- vi� je ob otvoritvi pribli�a- la manj znana ali za ve�ino sploh neznana dejstva, pove- zana s postopkom: �Za delo smo uporabljali material za raku tehniko- visoko �amoti- rano belo glino in glazure, ki krablirajo. Raku je stara ja- ponska tehnika dekorativne- ga �ganja v keramiki, s katero so izdelovali unikatne �ajne skodelice in je tesno poveza- na z zen budizmom ter s �aj- nim obredom. Danes je ta tehnika posodobljena, ven- dar �e vedno nosi zna�aj pr- votnega nastajanja ogenj, dim in voda ustvarijo kerami- ko v raku tehniki atraktivno in nepredvidljivo. Keramika v raku tehniki je svobodna, ro�- no modelirana oblika iz bele �amotne gline. Izdelek zahte- va biskvitno �ganje na 960 sto- pinj Celzija, nato ga glazira- mo ter ponovno �gemo. Ko je glazura na 950 stopinj Celzi- ja staljena, ga s kle��ami vza- memo iz pe�i in ga damo v re- dukcijo mu odvzamemo kisik tako, da ga obdamo z organ- sko snovjo (�agovina, suho li- st je, papir in podobno), ki pa ne sme zagoreti. Pri redukciji glazur, ki vsebujejo kovino, se le-ta izlo�i, zaradi termi�nega �oka glazura razpoka in te raz- poke dim obarva �rno. Naza- dnje izdelek ohladimo v mrzli vodi in s tem ustavimo proces. Vsak izdelek, ki je narejen v raku tehniki, naredita skupaj �lovek in narava. Je nepono- vljiv umhu ii mu enakega ni- koli ni mo�nonarediti." Z nesebi�no pomo�jo men- torice so svoje kerami�ne izdelke postavili na ogled: Branka Benje, Kristina Bevc, Branka Ere�, Iva Go- �ek, Milena Grame, Vladi- mir Jarabek, Marija Kuko- vica, Marija Molan, Janez in Ljubica Muhvi�, Tatjana Potokar in Cvetka �i�kar. S to razstavo so �lani Dru- �tva likovnikov Bre�ice tudi kon�ali svoje lansko plodno ustvarjalno delo. N. Jenko S. Ma�ji �ur in sprejem prvo�olcev v �olsko sk�pnost VELIKA DOLINA - Ob izteku leta je v avli Osnovne sole Velika Dolina potekala konena prireditev projekta, ki je bil namenjen 50-letnici izida slikanice Muca Copatarica, vzporedno s tem pa je bil pripravljen tudi sprejem prvo�olcev v �olsko skupnost. Prvo�olce sta sprejela v �ol- sko skupnost predsednik in podpredsednica �olskega parlamenta Benjamin Jan Jurman in Patricija �okalj pod okriljem Andreje Nin- kovi�. Spremljevalni program ob tem so pripravili varovan- ci vrtca ter u�enci od 1. do 4. razreda OS Velika Do- lina. Posebno presene�e- nje je bila zlasti lutkovna predstava Muca Copatari- ca, ki so jo pripravile vzgo- jiteljice Irena Kr�lin, Vale- rija Sodi�, Branka Kro�elj in Nata�a Povh ter u�ite- Ijice Irena Novosel, Dar- ja Tur�i�, Zvonka Jarko- vi�, Tatjana Span in Edita Kro�l. Sicer pa je program zdru�eval lutkovno predsta- vo o Muci Copatarici, dekla- maeijo mlaj�e skupine vrtca Pleza mucek na drevo, sta- rejse skupine vrtca dramati- zaeijo z lutkami Kako se je mucek naucil mijavkati, 1. razred je pripravil deklama- cije o mucah ter pesmico Ko si sre�en, 2. in 4. razred pe- sem Mucica mrjavka s spre- mljavo na Orffa instrumen- tih, 3. razred dramatizaeijo Ma�ek Muri, vsi u�enci pa so se izkazali �e v Ma�jem ple- su. Po prireditvi so si vsi priso- tni ogledali razstavo slika- nic o mucah, pli�astih igra� muc, ilustracij o mucah, na stojnicah so bili tudi razli�- ni izdelki ma�ji pi�koti in ma�ji �asopisi; vsak obisko- valec si je lahko domov od- nesel �e copatek, v katerem so bili slastni ma�ji pi�kot- ki, ki so jih spekli otroci, ter razredni Ma�jepis - �asopis, ki so ga izdelali otroci posa- meznega razreda. Skratka - do�iveli smo in pre�iveli �i- sto ta pravi ma�ji �ur, prav ma�ji, a resen, pa je bil s tem tudi sprejem prvo�olcev v �olsko skupnost. N. Jenko S. Re�itev prometne varnosti v Arti�ah blizu V �etrtek, 3.1.2008, se je �upan ob�ine Bre�ice Ivan Molan v Ljubljani na Mi- nistrstvu za promet sestal z ministrom za promet mag. Radovanom �erjavom in direktorjem Direkcije RS za ceste (DRSC) Vilijem �avrlanom. Sestanka se je udele�il tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki problemati- ko cestnega omre�ja v ob�ini dobro pozna �e iz �asov svojega �upanovanja, zato �esar je bil zelo prepri�ljiv sogovornik. Na sestanku so potekali pogo- vori o ureditvi dr�avnih cest v ob�ini Bre�ice in o name- ri dr�ave, da investira v ce- stno infrastrukturo na�e ob�i- ne. V leto�njem letu se tudi za�enja izgradnja podvoza v Dobovi, za katerega so sred- stva v dr�avnem prora�unu �e zagotovljena, del sredstev pa bo dr�ava lahko �rpala iz evropskih skladov. Do razpi- sa za pridobitev gradbenega dovoljenja in dejansko izved- bo projekta naj bi tako pri�lo �im prej. �upan je z ministrom govo- ril tudi glede idejnih re�itev umestitve in izgradnje HE na spodnji Savi, o smernicah mi- nistrstva glede plovnosti reke Save ter o smernicah vzpo- stavitve povezave med Jese- nicami in Dobovo - ali bo �lo za cestno ali �elezni�ko pove- za vo. �upan je ministra in direktor- ja DRSC-ja opozoril na nedo- kon�ana dela pri avtocesti, kot je izgradnja bencinske- ga servisa, javna razsvetlja- va, neizpeljani prevzemi zemlji��, problem nepremi�- nin, ki so bile odkupljene in sedaj zapu��ene propadajo, kar negativno vpliva na podo- bo turisti�nih krajev bre�i�ke ob�ine. �upan je na sestenku izpo- stavil problem prometne var- nosti v Arti�ah. �e dlje �asa ugotavljamo, da je cesta v Arti�ah v zelo slabem stanju, ker pa gre tu za �olsko pot, je nujno potreben tudi plo�- nik. Ob�ina Bre�ice za�enja v leto�njem letu z re�evanjem problema prometne varnosti z izgradnjo plo�nika v Arti- �ah. Ministrstvo za promet pa bo pristopilo k rekonstrukci- ji cesti��a v enaki dol�ini kot bo dol�ina izgrajenega plo�- nika. Ob�ina in ministrstvo bosta podpisala tudi pismo o nameri, v katerem bo do- lo�en �asovni okvir, do kate- rega bo zgrajen tako plocnik kot rekonstruirano cestisce na odseku Arti�e Pohanca. Upamo, da bo najnevarnej�i odsek ceste v Arti�ah kon�an do konca leta 2008, v kolikor bo seveda prora�un za leto 2008 zgodaj sprejet. Vir: Ob�ina Bre�ice Da bi bilo tudi novo ustvarjalno DOBOVA - Kulturno dru�tvo �Franc Bogovi� Dobova in Me�ani pevski zbor dru�tva sta v okvir bo�i�no novole- tnega koncerta v zadnjih urah minulega leta povabi- la dobesedno skoraj vso do- bovsko kulturno ustvarjal- no silo, da se �e v bo�i�nem vzdu�ju poslovi od starega leta in da v ustvarjalnem rit- mu �irom odpre vrata nove- mu letu 2008. S pesmijo, glasbo, besedo, barvami in plesom so pod skupnim okriljem sodelova- li: program so odprli Dobo- vski rogisti KD FB Dobova, nadaljevali pa Vrtec Najdi- hojca in Osnovna sola Dobo- va, Mladinski pevski zbor KD Zvezda s sakralnimi napevi ter Reza Topori�i� s svoji- mi �Tri moje pesmice�; Tro- bilni kvintet in Ma�oretke KD Gasilski pihalni orkester Lo�e; zatem se ostali �lani sekcij vodilnega dobovske- ga kulturnega dru�tva Ma- riachi �La Paloma�, Ljudski pevci, Beseda s Pravljico za odrasle, me�ani pevski zbor, likovna dru�ina z razstavo bo�i�no novoletnih motivov ter Ladislav Berdon na kla- viaturi z bo�i�nimi skladba- mi, ko je ob igranju Svete no�i pesem zapel ves nasto- pajo�i ansambel. Prazni�ne- mu �asu prilagojeno vezno besedilo sta prebirala Mar- tina Prosenik in Igor Pinte- ri� ter z nastopom dopolnila prazni�ni program. NJ.S. Interni Kanal J(TV Bre�icc^ MESTNI ATRIJ BRE�ICE Cesta prvih borcev 17 studio, brezice@posavie.info Koledniki obiskali ob�insko upravo BRE�ICE � Zadnji dan sta- rega leta 2007 so koledni- ki (�upnik in skavti iz Arti�) obiskali �upana ob�ine Bre- �ice Ivana Molana in obdn- sko upravo. Prihesli so lu� miru iz Betle- hema, recitirali bo�i�ne pe- smi in pri�arali pravo bo- �i�no vzdu�je na silvestrski dan. Arti�ki �upnik Janez Turinek je blagoslovil pro- store ob�ine in zaposlene. V zahvalo so na ob�ini mlade kolednike pogostili s torto in sokom, �upnika pa z ilahtno kapljico. ---------------------------------------- Bo�i�no-novoletni bazar BRE�ICE - V petek, 21. decembra, je v organizaciji Zavoda za podjetni�tvo in turizem pred bre�i�ko ob�insko stavbo potekala prireditev, ki so jo poimenovali Bo�i�no-novoletni bazar. V sicer precej mrzlem popoldnevu so program z bo�i�nimi pesmimi obli- kovali pi�e�ki pevci Okteta Orlica, na stojnicah so se s svojimi ro- Koledniki s predstavniki ob�inske uprave_________ Ktjub mrazu so se mirnoido�i zadriali ob stojnicah, kodelskimi izdelki predstavili �lani Dru�tva �krija, za pogostitev pa so poskrbele �lanice Dru�tva kmetic Bre�ice. Otroke sta razve- selila tudi dobra mo�a dedek Mraz in Bo�i�ek. M. K. M. �egnanje konj v Pi�ecah PI�ECE - Obi�aj �egnanja konj s pripro�njo za njihovo dobro zdravje v prihajajo�em letu so v Pi�ecah pripravili �e sedmi�. Blagoslova s povorko skozi vas Pi�ece se je udele�ilo 26 konje- nikov in dve vpregi konj. Konjeniki so prijezdili iz sosednjih kra- jevnih skupnosti Bizeljsko, Globoko, Arnovo selo, Zdole, Pe�ice, Kri�e, iz Kr�kega in iz doma�e vasi, pridru�ili so se tudi konjeniki iz Konjeni�kega kluba Orlica. Prireditev si je ogledalo lepo �te- vilo obiskovalcev. Blagoslov konjem je podelil farni �upnik An- ton Kolar, nato je sledil pozdrav Branka Grmov�ka ter predse- dnika Posavskega konjerejskega dru�tva Antona Simoniska. V cast blagoslova je bil na prizori��u tudi prapor��ak s praporjem Posavskega konjerejskega dru�tva. Za dobro vzdu�je so poskr- beli Pihalna godba iz Pi�ec in doma�e gospodinje z dobrotami. Konjeniki so bili obdarjeni z malico in spominkom na blagoslov. Dru�enje je bilo prijetno, saj so se zbrani se dolgo veselili. M. Grmovsek m IZ NA�IH OB�IN � KR�KO Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Vsebinska zasnova protokolov med Ob�ino Kr�ko in Vlado RS V �asu p rip rave dr�avnega prostorskega na�rta ume��anja odlagali��a nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je med Ob�ino Kr- �ko in Vlado RS potekalo usklajevanje glede konkretnih projektov, ki so pomembni za razvoj ob�ine Kr�ko in pri katerih bo pote- kalo sofinanciranje s strani pristojnih ministrstev. Vsebina je dogovorjena v protokolih, ki jih je Vlada RS 21. decembra 2007 spre- jela na svoji seji, z njo pa se bodo na dana�njem zasedanju seznanili tudi ob�inski svetniki ob�ine Kr�ko. Ob tern bodo podali tudi stali��e k varianti odlagali��a NSRAO, o katerem so odlo�ali �e marca lani, a so ga prelo�ili na �as, ko naj bi bile izpolnjene zahte- ve Ob�ine Kr�ko. Ve�ino od njih danes povzemajo protokoli, ki naj bi jih dokon�no podpisali �e ta mesec. Vlada RS pristojnim ministr- stvom in Agenciji za radio- aktivne odpadke nalaga, da za izvedbo �estih protoko- lov zagotovijo ustrezen de- le� sredstev iz driavnih pro- ra�unskih virov. Protokol o informiranju javnosti in zagotavljanju sredstev za izgradnjo �iro- kopasovnih omre�ij v Obd- ni Kr�ko Protokol za 5 mio evrov vre- dno investicijo bo Ob�ina Kr�ko podpisala z Agenci- jo za radioaktivne odpadke z namenom, da bi raz�iri- la in izbolj�ala dostop do �i- rokopasovnih povezav za- radi ume��anja odlagali��a NSRAO. Ob�ina Kr�ko ima pripravljen koncept �iri- tve in posodobitve KDS (sis- tem za obve��anje javno- sti). Projekt je imenovan KLOH (Kabelska Lokalna Op- ti�na Hrbtenica). Investici- je naj bi se izvajale v na- slednjih petih letih, glede na mo�nosti financiranja in vzporedno z izgradnjo osta- le komunalne infrastruktu- re. ARAO se s tern protoko- lom obvezuje, da bo zaradi zagotovitve dru�bene spre- jemljivosti sofinancirala ob- novo in �iritev obstoje�ega opti�nega omre�ja v ob�ini Kr�ko v obsegu, ki je pove- zan s potrebami odlagali��a NSRAO, za kvalitetno obve- ��anje prebivalcev v bli�nji okolici o vrstah in koli�inah odpadkov, odlo�enih v odla- gali��u, ter ostalem dogaja- nju. Dele� sofinanciranja bo dolo�en na podlagi izdelane projektne dokumentacije ob soglasju obeh podpisnikov, da se vlaganja izvedejo pri- oritetno v predelih oziroma naseljih, ki so v neposredni okolici odlagali��a NSRAO in NE Kr�ko. Protokol o ureditvi medse- bojnih odnosov pri namera- vani izgradnji nove cestne povezave Kr�ko - Bre�ice Predmet protokola med Mi- nistrstvom za promet, Ob�i- no Kr�ko in Ob�ino Bre�ice je nameravana investicija izgradnje �cestne povezave od Kr�kega do Bre�io, z iz- hodi��no to�ko na glavni ce- sti G1-5, odseku Kr�ko - Dr- novo, nadaljnjim potekom preko reke Save in zaklju�- kom v obstoje�em kro�nem kri�i��u v Bre�icah, na regi- onalni cesti R1-220. Na�rto- vana prometnica je razde- Ijena na dva odseka. �Odsek A� obsega prostorske uredi- tve na desnem bregu Save in njeno premostitev, �odsek B" pa obsega prostorske ure- ditve na levem bregu Save. Gradnja nove cestne pove- zave je pogojena glede na stalno pove�evanje prometa na obstoje�i cestni povezavi med Kr�kim in Bre�icami, ki s svojimi sedanjimi tehni�ni- mi elementi ne omogo�a ve� varnega in nemotenega od- vijanja prometa. Protokol predvideva, da bo projekt potekal po naslednji �asov- ni dinamiki: � 2008 - 2009: priprava stro- kovnih podlag, pripra- va dr�avnega prostorske- ga akta, � 2009 - 2010: sprejem pro- storskega akta, priprava projektne in investicijske dokumentacije, parcelaci- ja in odkupi zemlji��, � po letu 2010: javni razpis za izbiro izvajalca, izvedba del, nadzor. Etapnost izvedbe je predvi- dena kot sosledje odsekov, s pri�etkom gradnje odse- ka A, kateremu sledi odsek B. Okvirni rok za dokon�a- nje projekta je do zaklju�ka izgradnje �odlagali��a niz- kih in srednje radioaktivnih odpadkov�, do konca leta 2012. Za projekt je v predlogu sprememb prora�una Repu- blike Slovenije za leto 2008, predlogu prora�una za leto 2009 in na�rtu razvojnih programov za obdobje 2010 2012, predvidena slede�a finan�na dinamika: predlog2008 predlog 2009 NRP2010 NRP2011 NRP2012 odsek A 600.000 � 1.400.000 � 300.000 � --------------- 200.000 � 200.000 �------------------------------------------------------------------------ odsek B 208.646 � 4.214.655 � 4.172.926 � Protokol o medsebojnem sodelovanju pri umestitvi odlagali��a NSRAO v prostor in o zagotavljanju sredstev prora�una RS za sofinanci- ranje projektov ureditve komunalne infrastrukture na obmo�ju Ob�ine Kr�ko S tern protokolom Ob�ina Kr- �ko in Ministrstvo za okolje in prostor medsebojno ure- jata zadeve ter na�in sode- lovanja glede umestitve od- lagali��a NSRAO v prostor, ki ga izvaja MOP, in o zagota- vljanju sredstev prora�una RS za sofinanciranje projek- tov ureditve komunalne in- frastrukture v ob�ini Kr�ko. Obmo�je je potrebno urediti zaradi zagotavljanja varstva okolja in potreb funkcionira- nja NEK. V okviru investici- je, za katero bo pripravljen dr�avni prostorski na�rt od- lagali��a NSRAO, bo pred- videna tudi ureditev komu- nalne infrastrukture, tako za potrebe samega odlaga- li��a (cestne povezave, vo- dooskrba, odvodnjavanje, vodna infrastruktura..) kot tudi projekti posodobitve infrastrukture v �ir�i okoli- ci objekta. S tem povezane ureditve infrastrukture (ka- nalizacija, vodovod, elek- trika, �irokopasovne opti�- ne povezave, plo�niki, javna razsvetljava, cesti��e,... ) bodo omogo�ale pove�anje razvoja �ir�e regije v gospo- darskem in turisti�nem smi- slu. Ob�ina Kr�ko ima pripravlje- nih ve� projektov za celo- stno ureditev komunalne in druge infrastrukture na ob- mo�ju celotne ob�ine v ob- dobju 2008-2011. Za te pro- jekte je v letih 2008-2013 predvideno financiranje s strani dr�avnega prora�una, ob�inskega prora�una ter iz sredstev evropskih skla- dov. Ob izgradnji primame- ga kanalizacijskega voda, ki �e poteka, sledi tudi celo- vita ureditev naselij v Kra- jevni skupnosti Kr�ko po- Ije (Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre), naselij v KS Dolenja vas (Spodnji Stari Grad, Sta- ri Grad, Dolenja vas, Pesje), v naselju Velika vas v KS Le- skovec ter v samem mestu Kr�ko. Vrednost celotne ure- ditve komunalne infrastruk- ture na obmo�ju ob�ine Kr- �ko zna�a 25 mio evrov. Od tega je Ob�ini Kr�ko �e odo- brenih 6 mio evrov iz regi- onalnih spodbud in 8 mio evrov z Ministrstva za oko- lje in prostor ter evropskih sredstev. V primeru izgra- dnje NSRAO pa bo dele�, ki je trenutno predviden iz ob- �inskega prora�una v vi�ini 10,6 mio evrov, nadomestil protokol z Ministrstvom za okolje in prostor v vi�ini 8,4 mio evrov. V tem primeru bo ob�ina Kr�ko morala zagoto- viti le �e 2,260 mio evrov. Protokol o sofinanciranju izgradnje obvoznice Kr�ko Ob�ina Kr�ko bo ta protokol podpisala z ARAO, ki je nosi- lec ume��anja v prostor in iz- gradnje odlagali��a nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov. Ob�inski svet Ob�ine Kr- �ko je v postopku ume��anja izgradnje odlagali��a nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov podal smernice, med ka- terimi so tudi zahteve v zvezi s sanacijo cest, po�kodovanih med gradnjo ter dodatnimi prometnimi obremenitvami med gradnjo in v �asu re- dnega obratovanja. Predmet tega protokola je torej od- �kodnina za uporabo in obra- bo cest v ob�ini Kr�ko v �asu gradnje odlagali��a NSRAO, ki jo bo Ob�ina Kr�ko name- nila za sofinanciranje izgra- dnje obvoznice Kr�ko in sicer dele�a, ki ga mora v skladu s sprejetimi obveznostmi zago- toviti Ob�ina . Vi�ina od�kodnine, ki jo bo ARAO izpla�ala Ob�ini Kr- �ko skladno s tem protoko- lom, zna�a okvirno 1 mio evrov, dokon�na vi�ina pa bo dolo�ena na podlagi �tu- dije �Analiza prometnih raz- mer v �asu gradnje odla- gali��a na lokaciji Vrbina v Ob�ini Kr�ko in ob definira- nju dodatnih stro�kov zaradi gradbi��nega prometa�, ki jo izdeluje DDC d.o.o., Lju- bljana. Protokol o financiranju ob- nove gradu Leskovec (�raj- barski turn)_____________ S tem protokolom Ob�na Kr- �ko, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospoarstvo in ARAO sporazumno ugota- vljajo, da se obnova gradu Leskovec vklju�i v dejavnost Ministrstva za kulturo na po- dro�ju obnove driavnih spo- menikov, katere sofinancira Evropska unija iz Evropske- ga sklada za regionalni ra- zvoj. Ministrstvo za kulturo ima interes, da se grad Le- skovec obnovi in se vzposta- vi v funkcionalno stanje. Investicijo v sodelovanju s partnerji vodi Ministrstvo za kulturo. Eden izmed par- tnerjev je Agencija za radi- oaktivne odpadke (ARAO), ki bo imela sede� v �rajbar- skem turnu. Poleg zagoto- vitve upravnih prostorov je ARAO zavezana k vzpostavi- tvi informacijskega centra in razstavnih prostorov. Osta- le partnerje, do zapolnitve prostorov, zagotavlja Ob�i- na Kr�ko. Le-ti lahko vklju- �ujejo v svoji ponudbi: go- stinsko-hotelske storitve, mo�nosti za izvedbo semi- narjev, kongresov, simpozi- jev, razstavnih prostorov ali druga turisti�na ponudba, ki bo prispevala k uresni�eva- nju ciljev Operativnega pro- grama krepitve regionalnih razvojnih potencialov za ob- dobje 2007 2013 in pred- nostne usmeritve �Mre�e- nje kultumih potencialov". �asovni termin izvedbo in- vesticije predvideva v 2 do 3 letih, vrednost investicije brez opreme pa je ocenje- na na 5 do 6 mio evrov. In- vesticija bo v celoti pokri- ta z evropskimi sredstvi in Grad �rajbarski turn (foto: Milo� Kukovi�i�) s sredstvi driavnega prora- �una. Protokol o zagotavljanju sredstev prora�una RS in ESRR za izvedbo projektov v Ob�ini Kr�ko Ob�ina Kr�ko bo omenjeni protokol podpisala z Mini- strstvom za gospodarstvo ob ugotovitvah, da so ob ume- ��anju odlagali��a NSRAO pri�akovanja ob�anov po- vezana tudi z ume��anjem strokovnih institucij in eko- nomske ter izobra�evalne in laboratorijske infrastrukture za omogo�anje podjetni�ke- ga in tehnolo�kega napredka v lokalni skupnosti in �ir�e; da so v pripravi razpisi oziro- ma programsko financiranje za sofinanciranje izgradnje projektov iz Resolucija o na- cionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023; da je na obmo�ju Posavja na�rto- van projekt Phoenix. Ministrstvo za gospodarstvo se ob tem obvezuje, da bo izvedlo vse potrebne ukrepe in zagotovilo potrebna sred- stva, da bo realiziran projekt Poslovna cona Drnovo Faza 1, ki je sestavni del projekta Phoenix in ki vsebuje: � Izgradnjo komunalne opreme Poslovne cone Velika vas (Drnovo za- hod - gramoznica): sofi- nanciranje do 40 % upra- vi�enih stro�kov projekta opremljanja obmo�ja 46 ha bruto zemlji��. Skupna ocenjena vrednost aktiv- nosti zna�a 13,8 mio EUR. � Izgradnjo komunalne opreme Poslovna cona Drnovo - vzhod: sofinan- ciranje do 40 % upravi�e- nih stro�kov projekta opre- mljanja obmo�ja 18,3 ha bruto zemlji��. Skupna ocenjena vrednost aktiv- nosti zna�a 5,5 mio EUR. � Izgradnjo infrastrukture za regionalni podjetni�ki inkubator na obmocju PC Vrbina: sofinanciranje do 40 % upravi�enih stro�kov projekta izgradnje prosto- rov, za izvajanje dejavno- sti regionalnega subjekta inovativnega okolja: dejav- nosti podjetni�kega inkuba- torja katerega delovanje je nelo�ljivo povezano z vse- binskim razvojem Poslovne cone Drnovo Velika vas in Drnovo vzhod. Skupna oce- njena vrednost aktivnosti zna�a 10,5 mio EUR. Realizacijo vsebin, ki niso za- jete v predmetnih protoko- lih, je Ob�ina Kr�ko dosegla z uspe�no kandidaturo na raz- pisih za driavna in evropska sredstva. Tako je uspela pri so- financiranju projektov, kot so bazen Kr�ko, na Ministrstvu za �olstvo pa ji je uspelo pridobi- ti dele� sofinanciranja tudi za telovadnico pri 0� Jurija Dal- matina, dozidavo O� Leskovec in O� Raka z vrtcem. IZ SVETNI�KIH SKUPIN Uresni�ene pobude LPM v letu 2007 Na�a svetnica Vilma Jan �piler je v l. 2007 podala na sejah OS vrsto pobud in vpra�anj v povezavi z problematiko v Kr�kem: � izgradnjo pokritega olimpijskega bazena, � revitalizacijo ZN Pol�ca in Videm, � zagotovitvijo varstva otrok v �asu �olskih po- �itnic, � praznovanjem Novega leta brez vnosa alkohola in pirotehnike, itd. Ugotavljamo, da je bila na�a pobuda o praznova- nju Novega leta na pro- stem brez pirotehnike - petard, podana na seji OS dne 18.1.2007, osvojena in realizirana. Prav tako nas veseli, da je bil na 17. redni seji OS v celoti sprejet na� Amand- ma na predlog prora�u- na 2008, da se enkratna pomo� ob rojstvu otro- ka pove�a iz 100 � na 200 �. Hkrati je LPM aktiv- no podpirala pobude za ohranitev in pove�a- nje finan�nih sredstev za delovanje dru�tvene dejavnosti na podro�ju sporta in mladih. Vsem ob�anom �elimo v letu 2008 obilo malih ra- dosti, ki prina�ajo veliko veselja. Vilma Jan �piler Opravi�ilo V prej�nji �tevilki na�ega �asopisa (Posavski obzor- nik leto XI, �tevilka 26, �etrtek, 20.12.2007) smo na strani 27 objavili vabi- lo na proslavo ob dnevu sa- mostojnosti, ki je bila 26. decembra ob 18. uri v Kul- turnem domu Kr�ko. Pri tem smo pomotoma izpu- stili podatek, da je potreb- no mesto v dvorani vnaprej rezervirati na recepciji KD Kr�ko. Za morebitne ne- v�e�nosti se prizadetim is- kreno opravi�ujemo. Uredni�tvo ob�ina kr�ko Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 IZ NA�IH OB�IN - SEVNICA IB Prora�un ob�ine Sevnica za leto 2008 Ob�inski svet Obdne Sevnica je na 10. redni seji, dne 12. decembra 2007, sprejel odlok o prora�unu Obdne Sevnica za leto 2008, ki je objavljen v Ura- dnem listu RS, st. 119/2007, z dne, 24. 12. 2007, in na spletnih straneh Obdne Sevnica: www.obcina-sevnica.si. Prihodki prora�una zna�ajo 19,66 mio EUR. Prora�un je uravnote�en, kar pomeni, da so zagotovljeni viri za uresni- �itev vseh prora�unskih ciljev. Del virov v vi�ini 1,16 mio EUR bo z zaklju�nim ra�unom za leto�nje leto prikazan v prese�ku, saj vsa planirana sredstva iz leta 2007 ne bodo po- rabljena. V letu 2008 se bo Ob�ina Sevnica zadol�ila v sku- pnem znesku 1,1 mio EUR za pokritje investicij s podro�ja izgradnje vodovodov ter Centralne �istilne naprave Sevni- ca. Pogoj za pridobitev kredita so projekti, ki so sofinanci- rani s sredstvi EU. Naslednja dva grafikona prikazujeta strukturo prihodkov in odhodkov v letu 2008: STRUKTURA PRIHODKOV 2008 TRANSFERNI PRIHODKI 33% KAPITALSKI PRIHODKI 3% NEDAV�NT PRIHODKI 11 % DAV�NI I PRIHODKI 1 53 % STRUKTURA ODHODKOV 2008 TEKO�I TRANSFERI 27% TEKO�I ^ ODHODKI 16% INVESTICIJSKI TRANSFERI 10% INVESTICIJSKI k ODHODKI L 47 % Naslednji grafikon prikazuje vrednost skupnih prihodkov v zaklju�nem ra�unu prora�una za leto 2006, v planiranem zadnjem veljavnem prora�unu t.j. rebalansu B za leto 2007 ter pri�akovanih prihodkov za leto 2008: GIBANJE PRIHODKOV V ZADNJIH TREH LETIH V EUR ZAKLJ. RA�UN 2006 REBALANS B2007 PREDLOG I. OBR. 2008 Prihodki nominalno rastejo glede na leto 2007 za dobrih 20 odstotkov. Rast gre pripisati predvsem ve�ji soudele�bi dr- �avnega prora�una k projektom, ki se bodo izvajali v ob�i- ni in sredstev kohezijskega sklada EU pri ob�inskih investi- cijah, kot so centralna �istilna naprava, ureditev vodovodov v ob�ini in ureditve cestnega omre�ja. Komunalna infrastruktura ob HE Bianca �upan Kristijan Jane se je sestal z direktorjem Holdinga Slo- venske elektrarne za projekt Skupni podvig, ki gradi verigo elektrarn na Spodnji Savi, Bogdanom Barbi�em in predse- dnikom Odbora za gradnjo HE Bianca na spodnji Savi Nikom Gale�o. Pogovarjali so se o stanju projekta izgradnje HE Bianca in o postopkih nadaljevanja projekta. V naslednjem letu se bodo pri�ela izvajati tudi investicijska dela na ureja- nju cestnega omre�ja in vodotokov v vplivnem obmo�ju gra- dnje HE Bianca. Odgovorni si bodo �e naprej prizadevali za zagotavljanje pogojev za uspe�no nadaljevanje projekta. Naslednji grafikon prikazuje vrednost skupnih odhodkov v zaklju�nem ra�unu prora�una za leto 2006, v planiranem zadnjem veljavnem prora�unu t.j. rebalansu B za leto 2007 ter planu za leto 2008: GIBANJE ODHODKOV V ZADNJIH TREH LETIH V EUR ZAKLJ. RA�UN 2006 REBALANS B2007 PREDLOG I. OBR. 2008 Tudi odhodki v celoti bodo v letu 2008 predvidoma zrasli za dobrih 20 %, saj morajo slediti investicijskemu ciklu, ki na- rekuje participacijo lastnih sredstev k investicijam, sofinan- ciranimi z evropskimi sredstvi. Naslednji grafikon prikazuje vrednost investicijskih odhod- kov in transferov v zaklju�nem ra�unu prora�una za leto 2006, v planiranem zadnjem veljavnem prora�unu t.j. reba- lansu B za leto 2007 ter planu za leto 2008: GIBANJE INVESTICIJSKIH ODHODKOV IN INVESTICIJSKIH TRANSFEROV V ZADNJIH TREH LETIH V EUR ZAKLJ RA�UN 2006 REBALANS B2007 PREDLOG I. OBR. 2008 Investicijski odhodki in transfer! prora�una Ob�ine Sevnica so v primerjavi z letom 2007 ve�ji za dobrih 71 odstotkov. Tak izjemen porast v primerjavi z leto�njim letom se ka�e v pri�etku izgradnje velikih komunalnih sistemov, kot so vodo- vodi ter �istilne naprave. Ob�ina Sevnica bo v naslednjih letih prednostno izvajala projekte, ki se sofinancirajo s strani EU in driavnega prora- �una in se bodo izvajali ve� let zapored. Potrebno je izko- ristiti vire, ki so na voljo v programskem obdobju od 2007 - 2013 leta. Glede na vire, ki so na razpolago, in na projekte, ki jih Ob�ina Sevnica na�rtuje in izvaja, je problem zagota- vljanje zadostnih lastnih prora�unskih virov. Kljub temu pa se v Ob�ini ne bo zmanj�eval standard javnega sektorja in krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz prora�una. Poleg projektov, ki so neposredno vklju�eni v prora�un, se bodo v Ob�ini Sevnica letos in v naslednjih letih izvajali tudi projekti obnove dr�avnih cest, ki jih bo financiralo Ministr- stvo za promet. Urejalo se bo tudi omre�je cest in vodoto- ki ob izgradnji HE Bianca, kar bo tudi financial dr�avni pro- ra�un. Na tak na�in se bo izvajala rekonstrukcija ceste skozi Sevnico, Krmelj, kro�i��e pri Petrolu in rekonstrukcija nad- voza Orehovo. Nekateri ve�ji projekti, ki se bodo izvajali v Ob�ini Sevni- ca v letu 2008: � povezava vodovodnih sistemov Studenec, Primo�, Tr�isce, Krmelj in �entjan� (804.000 EUR) � obnova driavnega cestnega omre�ja z rekonstrukcijo ceste skozi Orehovo, Sevnico, Krmelj, Krmelj �entjan� (2,4 mio EUR) � obnova lokalnih cest, ki slu�ijo kot regionalne povezave (Kri�i��e - Hinjce - Gabrijele) � dokon�anje izgradnje brvi na �mar�ni � izgradnja kanalizacije in centralne �istilne naprave (5,7 mio EUR v letu 2008, od tega Kohezijski sklad 2,3 mio EUR, MOP 1,9 mio EUR, Ob�ina Sevnica 1,5 mio EUR) � komunalna ureditev Dro�anjske ceste (700.000 EUR) � obnova Ajdovskega gradca (52.000 EUR) � zadnji obrok za nakup prostorov za Knji�nico (583.000 EUR) � dograditev prostorov za vrtec pri OS Loka (240.000 EUR) � pri�etek izgradnje Vrtca Ciciban � izgradnja prizidka za borilne �porte pri OS Krmelj � projekti za izgradnjo O� Tr�i��e � investicijska sredstva za KS (1,3 mio EUR) Ob�ina Sevnica bo tudi v pnhodnje zagotavijala pogoje za ureditev novih poslovnih in stanovanjskih con s pripravo ob- �inskega prostorskega na�rta in ob�inskih podrobnih pro- storskih na�rtov. Ob�ina Sevnica bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za promet pripravila prostorsko do- kumentacijo za umestitev v prostor in izgradnjo mostu na Logu, za ureditev ceste in novega nadvoza preko �elezni�ke proge v �marju in za podvoz v Dol. Bo�tanju. Pri izvajanju projekta izgradnje centralne �istilne naprave ter prostorskih ureditev ob izgradnji HE Bianca bo potreb- na dobra koordinacija zahtevnih projektov in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in krajani na obmo�jih ureditev. Postopek izbora izvajalca in stanje projekta izgradnje centralne �istilne naprave Sevnica Projekt �istilna naprava in kanali- zacijski sistem Sevnica obsega iz- gradnjo �istilne naprave za 9.900 prebivalcev ter kanalizacijskega sistema s pripadajo�imi objekti v dol�ini 10.200 m. Republika Slo- venija je z Evropsko skupnostjo dne 24. januarja 2003 podpisa- la Finan�ni memorandum, s kate- rim se je zagotovilo sofinanciranje skupnega posavskega projekta iz- gradnje kanalizacijskega sistema v Krskem in izgradnjo �istilne na- prave ter kanalizacijskega siste- ma v Bre�icah in Sevnici s sredstvi Kohezijskega sklada v znesku 10,2 mio EUR nepovratnih sredstev za Posavje. Sredstva bodo po odobri- tvi zahtevka za podalj�anje me- moranduma v Bruslju na razpola- go najdlje do 31. decembra 2010. Do takrat mora biti projekt zaklju- �en. Ob�ina Sevnica je prvi javni razpis glede predmetne investicije price- la leta 2004. Kon�an je bil po sko- raj enoletnem odlo�anju v revi- zijskem postopku. Objava prvega razpisa je bila v uradnem glasilu EU in Ur. list RS, dne 23.04.2004. Ministrstvo za finance, CFCU je 13. oktobra 2004 zahtevala razvelja- vitev razpisa, ker so dolo�ene in- formacije pri�le v javnost, kar je v neskladju z mednarodnimi stan- dardi. Ob�ina Sevnica je skladno z navodili ministrstva razveljavila prvi razpis. Na razveljavitev raz- pisa se je 10. decembra 2004 pri- to�ilo podjetje WTE Avstrija, ki je smatralo, da mora biti izbrano za izvajalca projekta. Driavna revi- zijska komisija je sprejela dokon- �en sklep �ele 18. oktobra 2005, po skoraj enoletnem odlo�anju, s katerim je zahtevek za revizijo za- vrnila in podjetje ni bilo izbrano za izvajalca del. Zato je bilo potrebno ponovno pri- praviti javni razpis, ki se je pri�el s sklepom o za�etku postopka od- daje javnega naro�ila za �projekt �istilna naprava in kanalizacijski sistem Sevnica, ki obsega izgra- dnjo �istilne naprave, s kapacite- to 9.900 PE ter kanalizacijskega sistema s pripadajo�imi objek- ti v dol�ini 10.200 m-. Predme- tno javno naro�ilo je Ob�ina Sev- nica objavila v Uradnem listu RS, �t. 55/06, z dne 26. maja 2006 in v Uradnem listu EU. Tudi drugi javni razpis je bil neu- spe�en, saj Ob�ina Sevnica iz ra- zloga neizpolnjevanja formalnih pogojev ni prejela nobene pravilne in sprejemijive ponudbe. Na pred- pisanem obrazcu ponudnik namre� ni navedel denarne enote. Skladno z dolo�bami novega Za- kona o javnem naro�anju je Ob- �ina Sevnica iz razloga pospe�itve postopka oddaje javnega naro�i- la odlo�ila nadaljevati izbiro po- nudnika po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Obvestilo o postopku javnega naro�ila je bilo tako objavljeno v Uradnem listu RS, dne 16. marca 2007, in Ura- dnem listu EU. Do roka za oddajo ponudb sta bila na razpisno dokumentacijo vlo�e- na dva zahtevka za revizijo, ki ni- sta bila popolna. Zaradi vlo�enih zahtevkov za revizijo je Ob�ina Sevnica podalj�ala rok za odpira- nje ponudb na 08. maj 2007. Ko- misija za odpiranje in ocenjevanje ponudb je tako 08. maja 2007 jav- no odprla vse prispele ponudbe ter 17. maja 2007 izvedla nadaljeva- nje postopka s pogajanji. Ob�ina Sevnica je 28. junija 2007 izdala obvestilo o oddaji javne- ga naro�ila za projekt -Odvodnja in �i��enje odpadnih voda v po- vodju Spodnje Save �istilna na- prava in kanalizacijski sistem Sevnica, St. projekta 2OO2/SI/16/ P/PE/008/2-, na podlagi katerega je bil izbran ponudnik NIVO d.d. iz Celja. Pogodba za predmetno investici- jo, ki obsega projektiranje, pri- dobitev gradbenega dovoljenja, izgradnjo, poskusno obratova- nje, pridobitev uporabnega dovo- ljenja in �olanje kadrov, je bila z izbranim izvajalcem sklenjena v vi�ini 12.949.791,60 EUR z vklju- �enim DDV. Projekt bo financi- ran iz sredstev Evropske unije, in sicer Kohezijskega sklada v vi�i- ni 5.120.427,00 EUR (39,54 %), iz sredstev prora�una Republike Slo- venije - Ministrstva za okolje in prostor v vi�ini 4.303.056,02 EUR (33,23 %), sredstev prora�una Ob- cine Sevnica v vi�ini 2.150.778,75 EUR (16,61 %) ter sredstev okolj- skih dajatev za odpadne vode v vi- �ini 1.375.529,83 EUR (10,62 %). Osnovna ideja projekta je, da se z izgradnjo kanalskih zbirnikov vzdol� reke Save in njenih prito- kov Sevni�ne, Dro�anjskega po- toka, Florjanskega potoka in Mir- ne zbere vse odpadne vode in se jih transportira do dstilne naprave na Logu, kjer se jih ustrezno oci- sti in spusti v Savo. Zaradi uskla- jevanja projekta z izgradnjo HE Bianca je izvajalec izdelal spre- menjeno idejno zasnovo, ki je v postopku recenzije in bo predvi- doma potrjena v januarju 2008. Recenzijski komisiji predseduje dr. Uro� Krajnc iz In�tituta za ekolo- �ki in�eniring Maribor. Po potrditvi idejne zasnove se bo pri�el posto- pek za pridobitev gradbenega do- voljenja. Predvideva se pridobitev petih delnih gradbenih dovoljenj. Za�etek gradnje je predviden za pomlad 2008. Konec avgusta 2009 je po terminskem planu predviden tehni�ni pregled, ki mu bo sledilo eno leto poskusnega obratovanja. Ob�ina Sevnica se bo trudila, da bo po vseh zapletih okrog izbo- ra izvajalca skupaj z dokoncno iz branim izvajalcem Nivo d.d. Ce Ije in nadzorom DDC svetovanje in in�eniring v sodelovanju s kr-j jri ni uspe�no in pravocasno zakJj<\' > la ta zahteven ekolo�ki projekt. m MLADI Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 Spoznali smo Evropsko unijo ARTI�E - Stovenija je �e nekaj �asa polnopravna �lanica Evrop- ske unije (EU), prevzeli smo evro, vzpostavili smo evropske meje, �aka pa nas tudi predsedovanje tej veliki dru�ini, zato je bil �e skrajni �as, da se podrobneje seznanimo s to zvezo driav. Na O� Arti�e nas je obiskala Katja Bevc, informator- ka na evrofonu na Uradu Vlade RS za komuniciranje, in nam Artiske �olarke pri re�evanju kviza o EU predstavila EU. Izvedeli smo, da EU ni isto kot Evropa, ampak je zveza 27 dr�av �lanic, trenutno pa na vstop �akajo �e tri kandidatke (Tur�ija, Makedonija in Hrva�ka). Evropska unija se je �irila postopoma. Leta 1951 so se povezale prve �lanice EU (Francija, Italija, Nem�ija, Belgija, Nizozemska, Luksem- burg). V veliko evropsko dru�ino se je leta 2004 pridru�ila tudi Slovenija. Evropska unija danes �teje 27 driav �lanic, ima 493 milijonov prebivalcev, 4,2 milijonov km2 povr�ine in 23 uradnih jezikov. Simboli EU so evropska zastava (12 rume- nih zvezd razporejenih v krog na modri podlagi), evropska hi- mna (Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije), dan Evrope (9. maj) ter slogan (�Zdru�eni v razli�nosti�). Po pre- davanju smo preverili svoje znanje v kvizu. V njem se je po- merilo pet skupin. Tista skupna, ki je zmagala, je dobila knji- go o evropskih znamenitostih, vsi pa smo prejeli �e knji�ico o evropskih pravicah in knjigo, v kateri pi�e, kako se pozdravlja- jo razli�ni narodi. U�enci smo bili veseli nagrad in iz razreda smo pri�li tako reko� z �nabitO" glavo novih spoznanj o EU. Novinarski kro�ek O�Arti�e �Pri�gimo si lu�ke" PODBO�JE - V vrtcu pri Osnovni �oli Podbo�je smo 19. de- cembra pripravili nastop in organizirali no�ni pohod z lu�ka- mi za vse otroke in njihove star�e iz KS Podbo�je z geslom �Pri�gimo si lu�ke". Nastopali so otroci, ki obiskujejo vrtec pod mentorstvom vzgojiteljic. Nastopa in no�nega pohoda se je udele�ilo veliko obiskovalcev. Ob zaklju�ku no�nega pohoda smo se ogreli ob toplem �aju in se posladkali s ke- ksi. D. Toma�in Mala sola diplomacije na bre�i�ki osnovni �oli BRE�ICE - 19. novembra smo se izbrani u�enci devetih ra- zredov udele�ili delavnice Mala sola diplomacije z dr. Mila- nom Jazbecem. Diplomacija je smer v politiki, ki se ukvarja z odnosi med dr�avami. Te se povezujejo v organizacije, kot so Greenpeace, NATO, EU, OZN... Predstavniki driav se sre- �ujejo na mednarodnih konferencah. Tudi u�enci O� Bre�ice smo v treh urah skupnega dru�enja sodelovali na konferenci Pravica otrok do pitne vode. Pogovarjali smo se o delu diplo- mata in uprizorili tiskovno konferenco, kjer smo kot pred- stavniki posameznih dr�av zagovarjali svoja stali��a. Seveda smo poskrbeli, da so bili prisotni tudi (�olski) novinarji, ki so postavljali razli�na vpra�anja. Ob koncu zasedanja smo za- pisali sklepno deklaracijo. Sledil je �e �family photo�-, kar je na konferencah obi�ajno. Tja�a in Lara sta vodili tiskovno konferenco v sloven��ini in angle��ini. Imeli sta prilo�nost postaviti se v vlogo diplomatov, politikov, novinarjev... Ugo- tovili sta, da ni tako preprosto. U�enci smo pridobili nove izku�nje in ugotovili, da diplomacija zahteva veliko znanja in spretnosti. Lara Fink, Nejc Ro�man in Valentino Levak, novinarski kro�ek O� Breiice Zaklju�ek prednovoletnih aktivnosti na Raki RAKA - Na Raki so lahko v prazni�nem decembru otroci ustvarjali v razli�nih delavnicah, ki so jih �lani DPM Raka pripravili zanje, tisti malo mlaj�i pa so se vsak ponedeljek potapljali v svet pravljic in domi�ljije. Na zadnji delavni- ci smo v soboto, 22. decembra, izdelali novoletna darila za star�e. S pomo�jo kartona, alu folije, ble��ic in ogromno do- bre volje ter potrpe�ljivosti smo izdelovali okvirje za slike. Nato smo se fotografirali z dobrodu�nim Bo�i�kom, slike na- tisnili in jih vstavili v okvir. Vsi smo se strinjali, da so na�i iz- delki �udovito darilo in da jih bodo star�i gotovo veseli. Ob koncu delavnice smo �lani DPM Raka za vse mlade ustvarjal- ce pripravili drobna darila, ki so �e malo bolj popestrila nji- hov sobotni dopoldan. Dogovorili smo se, da se v letu 2008 �e sre�amo in kaj lepega izdelamo. Vsi mali ljubitelji pra- vlji�nih junakov in pesmic pa ste v letu, ki prihaja, vsak po- nedeljek ob 18. uri vabljeni na uro pravljic v prostore Mla- dinskega dru�tva Raka. V decembru smo se imeli namre� tako lepo, da smo se odlo�ili za redna sre�anja. P. Bizjan Izvirova decembrska pustolov��ina - Vikend do�ivetja KR�KO - V Dru�tvu Izvir smo v okviru programa Uspo- sabljanje mladostnikov za delo v razli�nih organizaci- jah - Znajdi se 15. in 16. de- cembra izpeljali edinstven projekt Vikend do�ivetja. To je pustolov��ina, v kate- ri se mladi v�ivijo v pripra- vljen �filmski scenarij� in podajo na za�rtano pot po Posavju ter pri tem re�uje- jo razli�ne naloge, se za- bavajo in dru�ijo ter hkra- ti spoznavajo timsko delo in druge pou�ne vsebine. Pro- jekt je Dru�tvo uspe�no iz- peljalo tudi �e lansko leto in ker so bili udele�enci nad izvedbo navdu�eni, smo se pri tokratni izvedbi odlo�i- li, da povabimo k sodelova- nju tudi mladinsko organiza- cijo K.N.O.F. iz Sevnice ter skupaj projekt raz�irimo in naredimo �e bolj atraktiv- nega za mlade. Udele�en- ci so celotno dogodiv��ino posneli na kamere, posneto gradivo pa bo slu�ilo za iz- delavo zanimivih kratkih se- rij, ki si jih bo mogo�e v pri- hodnjem letu ogledati na spletnem portalu www.znai- dise.net. Letos je namre� ekipa prostovoljcev Dru�tva ustanovila tudi Zavod Znaj- di se, katerega namen je ve- �ja profesionalizacija dela ter predvsem usmeritev in raz�iritev dela na mladin- skih projektih, kot je Vikend do�ivetja, ki se bo v priho- dnjem letu raz�iril v t.i. pro- jekt Find your way. Gre za na�rtovanje mednarodne- ga projekta, pri katerem naj bi dolgoro�no sodelova- li z mladinskimi organizaci- jami iz ve� evropskih dr�av. Projekt bo potekal kot izde- lava �internetne TV serije�, katero bodo ustvarjali mla- di iz razli�nih dr�av. Skozi scenarij in zgodbo bodo naj- prej odkrivali sebe, analizi- rali situacije in timsko de- lovanje, nato pa bo celotna zadeva interaktivno predsta- vljena na intemetu. Poslan- stvo projekta je tako �irje- nje in navdu�evanje mladih in ostalih nad razvojem ve- ��in za timsko delo, pa tudi aktivno pre�ivljanje �asa na zabaven in pou�en na�in. V Dru�tvu smo prepri�ani, da bomo mladim ponudili nekaj novega in zabavnega - nepo- zabne Vikende do�ivetja! A.V. Pravlji�na de�ela na ekonomski �oli Bre�ice BRE�ICE - Avla Ekonomske in trgovske �ole Bre�ice se je v torek, 18. decem- bra 2007 popoldan, �e �esto leto zapored spremenila v pravlji�no de�elo. Otroke zaposlenih so obiskali junaki Pravljice o zlatih jabolkih in seveda de- dek Mraz, ki je vsakega od njih z osebnim pismom povabil na praznovanje. Pravlji�ni dijaki, ki deluje- jo v �olski gledali�ki skupini pod mentorstvom Patricije Rudolf in Darje Babi� Dra- �ler, so pripravili toplo in po- u�no predstavo o iivljenjskih vrednotah. Rajska ptica je spoznala, da zlato ne prine- se sre�e, pravo bogastvo sta zdravje in dru�inska harmo- nija. Dedek Mraz je mal�kom razdelil darila, nato pa je sle- dilo veselo rajanje. Zadovolj- ni otroci so se kar te�ko od- lo�ili za odhod domov. Urad dedka Mraza na ETr� Bre�i- ce, ki ga sestavljajo Ema Ma- �ek, Deja Avsec, Lidija Vo- grin in Alenka P. Kranjec, je poskrbel za darila in pogosti- tev ob podpori �olskega sin- dikata in vodstva �ole. Lu�k v otro�kih o�eh brez njune- ga razumevanja ne bi bilo. S predstavo so Pravlji�ni dijaki ETr� Bre�ice razveselili otro- ke vrtcev in �ol v Posavju: v Lesi�nem, Kozjem, Bistrici ob Sotli, Arti�ah, Dobovi, Ka- pelah in bre�i�kem vrtcu Ma- vrica. �e posebej so ponosni, ker jih ustanove vedno znova vabijo, da popeljejo otroke v pravlji�ni svet decembrskega praznovanja. A. P. Kranjec Pravlji�ni dijaki soAdmir Bajrovi�, Adam Majstorovi�, Larisa Mustar, Ate�Arh, Bo�tian Arh, Marina Pezelj, Martin Ba�kov� in Katarina �i�kar, Samo �ernec pa je kot dedek Mraz razveselit in obdaril otroke po predstavi. Zabava in prosti �as SEVNICA - Skupnost u�encev Osnovne �ole Sava Kladnika Sevnica je pod vod- stvom mentorjev �ole v sodelovanju s predstavnikom Mladinskega centra v novembru 2007 organizirala �tevilne dejavnosti za mlade. Mlade novinar- ke smo se odlo�ile, da bomo opazovale, kako mladi pre�ivljajo prosti �as in kako se udele�ujejo organiziranih iger. Otrok ni bilo veliko, a je bilo zanimivo, saj smo morale so- delovati tudi me. V sredo, 28. novembra, smo iskali za- klad na �olskem dvori��u. No, ne ravno pravi zaklad, am- pak stvari, ki nas spominja- jo na Sevnico. Na�li smo vse stvari, ki so bile skrite. Na koncu smo vsi dobili lepe in sladke nagrade: suho sadje, �okolado, skodelico, podlago za ra�unalni�ko mi�ko... Po- tem smo se odpravili v �olsko avlo, kjer si je nekaj u�en- cev izmenjalo nalepke, karte in znamke. Proti koncu dneva smo se odpravili v Mladinski center Sevnica. Tarn smo br- skali po internetu, igrali na- mizne igre in se zabavali. Naslednji dan je bil zelo za- nimiv, saj so potekale ustvar- jalne in plesne delavnice. S skupino deklet sem obiskala delavnico joge in hip-hopa. Nau�ila sem se pravilnega di- hanja. Delali smo tudi vaje, s katerimi smo opona�ali �iva- li. Tudi ta dan seje kon�al v mladinskem centru. Mislim, da bi tak�nih dni mo- ralo biti ve�, da bi mladi spo- znali, da se da prosti �as pre- �ivljati prijetno, aktivno in v dru�bi prijateljev. Marusa Ajdi�ek, D 7.b OS Sava Kladnika Sevnica Mlade novinarke iz OS Sevnica so raziskovale, kako mladi prezivljajo prosti �as. Dedek mraz obiskal podbo�ke otroke PODBO�JE - Sredi gozda je stal grad gradi�ek, v katerega se je naselila muha. �irokosr�no je sprejela �e ostale �ivali, ki so po- trkale na grajska vrata; mi�ko Dolgorepko, zaj�ka Brzopetca, �ivalice, ki so v Podbo�ju pri�akale dedka Mraza. �abico Kvakico, �ebelo Adelo, ptico Lastovico ter volka Grabe- �a. Pri�el je tudi medved Teptun, ki je hotel grad in �ivali po- teptati. �e dobro, da so pravo�asno pri�le sne�inke in zaustavile medveda ter skupaj z �ivalmi in otroki priklicale dedka Mraza v O� Podbo�je, ki je v torek, 18. 12. 2007, obiskal in obdaril pred- �olske otroke KS Podbo�je. Renata Jure�i� in Anu�a Ajster Dedek Mraz v dobovskem vrtcu DOBOVA - Tudi ta december nas je v vrtcu Najdihojca Dobova obiskal dedek Mraz. Na njegov obisk smo se dolgo pripravljali. Okrasili smo igralnice, naredili okraske za smre�ice in mu na- pisali pismo. Ko na oknu ni bilo ve� pisma, ampak samo drob- no belo pero od pti�ke, smo vedeli, da bo pri�el in nas obdaril. Dedek Mraz je dobovski otrokom razdelil darila._______ Na�i najmanj�i so si ogledali igrico, ki so jo zaigrali otroci iz OS Dobova, otrokom iz starej�ih dveh skupin pa so dijaki Sre- dnje Ekonomske sole Bre�ice zaigrali igrico �Zdravilno jabol- ko". Nato pa je pri�el dedek Mraz v �isto novi obleki. Angel- �ki so mu pomagali razdeliti darila, ki so jih otroci �e nestrpno pri�akovali. Tako smo otroci in odrasli skupaj pre�iveli �e eno pravlji�no decembrsko popoldne. Vesna �an�er Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 MLADI ^ Bre�i�ke dijakinje na izmenjavi v Latviji BRE�ICE - Dijakinje Teja Pejanovi�, Tanja Preskar in Ana-Marija Duhani� ter profesorji Elena Mlakar, Nadja Iv�i� in Alojz Konec z Ekonomske in trgovske sole Bre�ice smo bill okviru projekta Comenius od 2. do 8. decembra na iz- menjavi v Latviji. Projekt v z naslovom �udo- viti svet vod� se na na�i �oli odvija �e tretje leto. Za- dnje leto je namenjeno iz- delavi poslovnih na�rtov na temo voda, zato smo v La- tviji predstavili podjetje K- point d.o.o., ki se bo ukvar- jalo z izposojo kajak in kanu opreme ter organizacijo sole kajaka na reki Krki. Ker je trend razvoja turizma v sme- ri ekolo�kega in trajnostne- ga turizma, smo mnenja, da je ideja dobro ume��e- na v okolje. Ugotovili smo, da so star�i tako v ob�ini Kr- �ko kot v ob�ini Bre�ice zelo zainteresirani za vpis otrok v �olo kajaka. V nadaljevanju bomo s pomo�jo anketnega vpra�alnika analizirali, kako smo prebivalci razli�nih de- �el osve��eni o pomenu kva- litetne pitne vode in kako skrbimo za ohranjanje �iste- ga okolja. Rezultate bomo primerjali na zaklju�nem se- stanku pri nas, ki bo apri- la 2008. �Gasilska" iz Latvije Petdnevni projektni sesta- nek v Latviji je vklju�eval razli�ne dejavnosti: ogled nacionalnega parka Keme- ri, ki je za��iten z Naturo 2000; zdravili��a Junkemeri, kjer zdravijo z vodo boga- to z �veplom; odvzem vzor- cev vode in analiziranja le- teh; predavanje o ekolo�kih problemih Baltskega morja; ogled razstave o vodi na soli za umetnost; ogled glavne- ga mesta Rige in etnolo�ke- ga muzeja na prostem. Slovo, ki je pri�lo prehitro, je bilo za vse udele�ence hudo, saj smo v tednu, ki smo ga pre�iveli skupaj na- vezali pristne prijateljske stike, katere bomo posku�ali ohraniti �e naprej. Ana-Marija Duhani�, Teja Pejanovi� in Tanja Preskar Krizni center za mlade v Kr�kem Krizni center za mlade v Kr�kem (KCM) je septembra 2007 praznoval drugi rojstni dan. V tern �asu smo se �e nekako umestili v prostor In lahko povemo, da mladi danes v vedni vedo, kdo in kje smo. Naj spomnim, da je v Sloveni- ji sedem KCM, od tega je prvi pri�el delovati leta 1995 v Ljubljani. V KCM se lahko zate�ejo otroci in mladostniki od 6. do 18. leta, ki se znajdejo v tako hudih te�avah ali stiski, da se morajo nujno odmakniti od doma. Vcasih je razlog, da se otrok odmakne, hud prepir s star- si, ob�utek, da ga star�i ne razumejo, da ga ne podpi- rajo, velikokrat pa so vzrok nevzdr�ne razmere doma (psihi�no, fizi�no, spolno na- silje, alkoholizem, trpin�e- nje). Nemalokrat so razlogi za umik od doma problemi, ki nastanejo v povezavi solo; v�asih pa osebna stiska, �u- stvena prizadetost ali zavr- nitev s strani star�ev. KCM Kr�ko deluje za podro�je Po- savja, Dolenjske in Bele Kra- jine. Vsi KCM delujemo pod okriljem MDDSZ in pristojnih Centrov za socialno delo. V KCM se otroci ali mlado- stniki lahko zate�ejo sami, nemalokrat pa pridejo na predlog institucij, kot so CSD, sole, policije, zdravstva ipd. Mladi, ki bivajo v KCM, podpi�ejo izjavo, s katero se zave�ejo, da bodo prevze- li dolo�eno odgovornost za re�evanje svoje stiske in da sprejmejo veljavni hi�ni red, kar pa pomeni, da v �asu na- mestitve obiskujejo pouk, skrbijo za red in �isto�o, skr- bijo za osebno higieno. Mla- di so lahko pri nas najve� 21 dni, saj v tern �asu vsi sku- paj sodelujemo, da se otro- kova ali mladostnikova stiska razre�i. Seveda, pa v�asih v treh tednih to ni mo�no in takrat namestitev izjemoma podalj�amo. Ker smo v KCM vsak dan 24 ur prisotni strokovni delavci, je s tern zagotovljena nepre- trgana strokovna obravnava otrok in mladostnikov in jim tako nudimo varno zato�i��e in oskrbo, osebno pomo�, so- cialno in pedago�ko pomo�, aktivno skupno iskanje re�i- tev, svetovanje, pripravo na vrnitev v dru�ino ali na biva- nje drugje, informiranje. Nekateri mladi, pa tudi star- si, pridejo tudi samo na po- govor, bodisi po telefonu bo- disi v prostore KCM. V�asih je dovolj, da nekdo samo poslu- �a ali pomaga z nasvetom. V letu 2007 je bilo v KCM na- strinionih ?R ntrnk in mlado- Fotografije ene od sob, dnevne sobe in jedilnice v KCM Kr�ko._____________ stnikov. Nekateri so bili pri nas samo eno no�, ve�ina pa je bivala dalj �asa, dokler ni- smo skupaj s pristojnim CSD poiskali najbolj�o re�itev za otroka ali mladostnika. Glede na izjave otrok se mla- di pri nas dobro po�utijo: �...Hvale�na sem, ker ste mi dali podporo, poslu�ali ste me, pomagali in razumeli...- � ...Prvi� v mojem �ivtjenju se je sprasevalo mene, kaj bi jaz rada in kako se jaz po- �utim, vse se je vrtelo oko- li mene in za�utila sem, da sem tudi jaz nekaj pomemb- nega.� ...�e enkrat hvala vam za vse, kar se naredili zame in mojo sestro. Ne bova vas po- zabiii. - �...Spoznala sem zelo simpa- ti�ne, tople in razumne ose- be..." �e nas �elite samo obiskati in se pogovoriti, �e �elite pri nas ostati, �e �elite samo vi- deti, kje in kdo smo, �e �e- lite postati prostovoljec in kraj�ati �as name��enim otrokom ter jim biti v opo- ro, nas poi��ite na CK� 105 (v stavbi starega Dija�kega doma), Kr�ko ali nas pokli- �ite na 07 49 05 177 ali 041 795 885. Vedno vas bomo ve- seli. Tanja Cedilnik I Ob�orniK' redakcija@posavje.info | Tel.: 07 49 05 782 | Slikanice za prvo-in drugo�olce KR�KO - Branje je �ivljenjsko pomembna zmo�nost, ki nam omogo�a normalno delovanje vsak dan, je osnova u�enju, izobra�evanju in lahko bi- stveno prispeva h kvalitetne- mu �ivljenju vseh generacij. Nikoli ni prezgodaj, nikoli ni prepozno in vsak �as je rav- no pravi. Organizacije Zve- ze prijateljev mladine in dru- /yftfaN �tvo Bralna zna�ka Slovenije - ZPMS prihajajo vedno znova medTnlade brake z knji�nimi darili in promocijskimi zlo- �enkami in tako spodbujajo jezikovni razvoj mladih. Pri- hajajo pa tudi v dru�ine. Zgi- banka Zveze dru�in pri ZPMS, ki jo je izdala Zveza prijate- ljev mladine Slovenije, nago- varja otroke in star�e k bra- nju in jim predstavlja izbor knjig ter informira o pregle- dnih in priporo�ilnih sezna- mih knjig. Tik pred novole- tnimi podtnicami so v Zvezi prijateljev mladine Kr�ko v sodelovanju z Bralno znacko ZPMS in sponzorji poskrbeli za prvo- in drugo�olce v Posavju. Na sole so razdelili 1295 po- natisov slikanic Martina Krpa- na. Ponatis Levstikovega Mar- tina Krpana z ilustracijami Hinka Smrekarja je prav go- tovo tudi spodbuda za dru�in- sko branje in zagotovo sodi v vsako dru�insko knji�nico, ker jo bodo najmlaj�i �zmogli- le skupaj z odraslimi. V.B. SPECIALISTICN OKULISTI�NI PREGLEDI 041 699 385 NAZDRAV Okulist MEH Bostjan d, specialist oft?>i'-�"i<��� Vvik lurek on Ljudska Optika Glasrnahet Stusek Dejans.p. Cesta prvih borcev 20c 8250Bre?ice, Slovenija (86 7 499 3131 �'(il,ism;ilit'i ((ii Zimske olimpijske igre na bre�i�ki osnovni soli BRE�ICE 18. decembra je bilo na na�i soli veselo, zabavno in �portno. V sodelovanju s FIT klubom Slovenije, na�imi u�i- telji in drugimi sodelavci sole smo na O� Bre�ice izvedli prve Fit zimske olimpijske igre. Udele�ili smo se jih u�enci od 1. do 9. razreda. Za�eli smo s predstavitvijo dr�av in z olim- pijskim protokolom. Posebno prilo�nost so dobili najbolj�i �portniki na�e sole, saj so sodelovali pri pri�iganju olimpij- skega ognja, no�enju olimpijske zastave in sve�ani prisegi. Prve zimske olimpijske igre je uradno odprla ravnateljica Osnovne sole Bre�ice mag. Marija Lubsina Novak. Tekmovali smo v razli�nih �portnih disciplinah: sankanju, akrobatskem smu�anju, bobu, umetnostnem drsanju, smu- �arskih skokih, alpskem smu�anju, hokeju, hitrostnem dr- sanju in olimpizmu. Vsi sodelujo�i smo bili nagrajeni z me- daljo, ki sta nam jo podelila znana in uspe�na slovenska �portnika Primo� Kozmus in Jure Rovan, pridru�il pa se jima je tudi dr. Milan Jazbec, ki na�e u�ence uvaja v solo diplomacije. Prireditev je s pesmijo popestrila priznana slo- venska pevka Nu�a Derenda. Dokazali smo, da je pomemb- no sodelovati, si pomagati, se vzpodbujati in vztrajati. Bili smo navdu�eni, uspe�ni in zadovoljni. Ana Lisac, Dra%ana Vuji�, Helena Der�i�, Lea Hrastov- lek, iana Zorko in Anja Necin, u�enke 7. razreda Luk�eva Plesna pravljica KR�KO - Plesni klub Lukec, v katerem se plesnih korakov u�i- jo �tevilni mladi iz Posavja je plesno leto zaklju�il 19. de- cembra v veliki dvorani kr�kega Kulturnega doma s pravljico o sne�ni kraljici. Osnovno�olka Inja Jankovi� je pripovedo- vala pravljico o sne�ni kraljici, ki jo je igrala Anina Cargo �tevitni nastopajo�i na Luk�evem piesnem ve�eru______ �agar, pred polno dvorano pa so se vrstile plesne skupine, plesni pari in posamezniki. Tako so se predstavili najmlaj- �i iz Plesnega vrtca Kr�ko in Plesnega vrtca Bre�ice, sledila je Otro�ka plesna skupina Kr�ko in Bre�ice, Baletna plesna skupina Kr�ko, Mladinska hip hop skupina Kr�ko in Bre�ice, pravo plesno poslastico pa so za ljubitelje pripravili tekmo- valni plesni pari. Zanimiva je bila tudi to�ka Maske v izved- bi Mladinske plesne skupina Kr�ko, nastopila je �e �lanska hip hop skupina Kr�ko, ve�er pa ni minil tudi brez plesalcev stepa Vesne Vu�ajnk, Sebastijana Vodlana in mladega Ma- tica Drakuli�a. Ob koncu programa se je direktor kluba Du�an Vodlan za- hvalil tako u�iteljem, star�em kot tudi plesalcem. Poseb- ne spominske plakete za ve� kot 10-letno aktivno delovanje v dru�tvu pa so prejeli Laura Klenov�ek, Lara Gligi�, Klara Kukovi�i�, Maja Omerzel in Luka Vodlan. P.B. Ra�ki otroci v dru�bi dedka Mraza RAKA - Kakor vsako leto je pred�olske otroke z Rake in okolice v petek, 21. decembra, obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom. O� Raka mu je v sodelovanju z Dru�tvom prijateljev mladine Raka in ZPM Kr�ko pripravila prisr�en zimski sprejem v zasn� � ni pravlji�ni yasici. �e globlje v svet pravljic in domisljije p.j y otroke popeljala igra Muca Copatarica v izvedbi vzgojiteljic iz Dedek Mraz je obiskal tudi Rako.____________________ vrtca pri O� Raka. Ob glasbeni spremljavi tolkalistov u�encev O� Raka in prijaznem nagovoru dobrega starega moia so pal�ki od pri�akovanja �e malce nestrpnim otrokom razdelili darila in bombone. Nekateri so se z Dedkom mrazom slikali, najbolj po- gumni pa so ga tudi malce pocukali za njegovo dolgo belo bra- do. Ob koncu prireditve pa smo skupaj �e zapeli: �Siva ku�ma, bela brada, topel ko�uh, zvrhan ko�. Joj, spet pri�el je med nas, stari dobri dedek Mraz..." Petra Bizjan ^M �PORT Posavski obzornik - leto XII, stevilka 1, cetrtek, 10.1. 2008 Primo� Kozmus �portnik leta BRE�ICE, LJUBLJANA - Svetov- ni podprvak v metu kladiva Primo� Kozmus (Fit Bre�ice) je na prireditvi v Cankarje- vem domu v Ljubljani prejel priznanje za najbolj�ega slo- venskega �portnika leta 2007. V glasovanju 153 �lanov Dru- �tva �portnih novinarjev Slo- venije je Kozmus zbral 262 to�k, telovadec Mitja Petkov- �ek jih je zbral 247, hokejist An�e Kopitar pa 117. Kozmus se je tako pridru�il najve�jim imenom slovenskega �porta, ki se lahko pohvalijo s prizna- ~�: njem za �portnika leta. No- Pnmoz Kozmus__________ vembra ga je Atletska zveza Slovenije po pri�akovanjih raz- glasila za atleta leta. Hana Umek obstala v polfinalu KR�KO - Teni�ki klub Kr�ko je v minulih dneh organiziral odpr- to dvoransko prvenstvo v tenisu za Clane in �lanice. Na turnir- ju je sodelovalo 37 igralcev in 18 igralk iz vse Slovenije, med njimi tudi doma�ini. �e v 1. kolu pa je Primo�a Gaj�ka pre- magal prvi nosilec Sabol�ki, Nejca Mari�a je ugnal Maribor- �an Laznik, �iga �piler je izgubil proti Mehagi�u, Ja�a Bulovi� pa proti Igorju Rade�u. Lanski finalist Kri�tof Golob se je pre- bil do �etrtfinala, kjer ga je v treh nizih ugnal La��an Gre�ak. V �enski konkurenci sta nastopili Hana Umek in Mirela �u�teri�, ki sta se v ponedeljek pomerili v �etrtfinalnem dvoboju, bolj�a pa je bila prva s 6:2 in 6:2. Umekova je nato tesno, s 6:3, 5:7 in 6:7, izgubila polfinalno tekmo proti prvi nosilki turnirja Katji Jadri�. Zmagovalca turnirja sta Miha Mlakar in Nina Nagode. Su�inova ugnala konkurenco PI�ECE - Pi�e�ki igralci in igralke badmintona so nastopili na tur- nirju v Kisovcu, ki �teje za to�ke Trump lestvice. Med dekleti je zmagala Maja Susin, ki je v razburljivem finalu na tri nize prema- gala doma�nko Bojano Klavs. Med fanti je bil David �ivi� �etrti. V me�anih dvojicah sta David �ivi� in Mojca Omerzel �ele v finalu klonila proti Maji Mujki� in Tilnu Omahne in s tern osvojila svojo najbolj�o uvrstitev v me�anih dvojicah. Maja Su�in je s tern rezul- tatom napovedala resen boj za kon�no prvo mesto na Trump le- stvici, kar si je sama tudi zastavila na za�etku sezone. Drugi silvestrski tek na Bregah BREGE - Multisport klub iz Kr�kega je na zadnji dan v letu 2007 na zasne�enem hipodromu Brege organiziral drugi silvestrski tek. Na 2000 m dolgi progi je zmagal Roman Blatnik (KK Olimp 2004), na 1000 m dolgi progi so zmagali Bla� �mav�i� (TK3) pri mo�kih, Nina Mandl (Multisport klub Kr�ko) pri �enskah in Nina Volcanjk (Multisport klub Kr�ko) pri mladinkah. Na 500 m dolgi progi je zmagala Pia Fackovi� iz Kr�kega. Pri mal�kih je na 200 m dolgi progi zmagal Toma� Mandl (Multisport klub Kr�ko). Kr�anke prvakinje, mo�ki tretji KR�KO - Ekipa �K Triglav Kr�ko v postavi Anna Muzychuk, Mariya Muzychuk, Karmen Mar, Mirela Ahmatovi� in Nata�a Bu�ar je v 17. dr�avni �enski ligi �e drugi� zapored zmagala z veliko predno- stjo. Kr�anke so osvojile 23,5 to�k, druge so bile igralke SK Nova Gorica z 20 to�kami, tretje pa �sosede� iz �K Krka Novo mesto. Ekipa �K Triglav Kr�ko bo v naslednjem letu zastopala Slovenijo na evropskem ekipnem prvenstvu. Presenetljivo dobro se je odre- zala tudi mo�ka ekipa, ki je v dr�avni �lanski �ahovski ligi osvojila tretje mesto za Ptujem in L�K Metalko Trgovino. Igrali so Predrag Nikoli�, Goran Dizdar, Zvonimir Me�trovi�, Anna Muzychuk, Toni Kos, Samo �tajner in Gorazd Novak. Bo�i�na akademija TD Sokol BRE�ICE - Telovadno dru�tvo Sokol Bre�ice je v telovadnici Gi- mnazije Bre�ice pripravilo zaklju�no bo�i�no telovadno akade- mijo, na kateri je nastopilo preko sto telovadcev, akrobatov in plesa _�._ =---______-____.,-.Jt-.~j,____:___:/ih naj- mlaj�i telovadci cicibani. V nadaljevanju so telovadci s svojo skupinsko vajo pokazali sokolski pozdrav in vaje starih Sokolov. Najbolj�i gimnasti�arji so nastopili tudi na telovadnih orodjih in najbolj navdu�ili s svojimi vratolomnimi saltami. Kot gostje so nastopili plesalci Akrobatik breakers in plesnega dru�tva Imani. Prva posavska tekma v lednem plezanju uspela SENOVO - V nedeljo, 6. ja- nuarja, so se �lani Posa- vskega alpinisti�nega klu- ba na ledenem poligonu pri slapu Ubijavnik pod Bohor- jem pomerili na tekmi v le- dnem plezanju. Najprej se je vseh 14 tekmovalk in tekmovalcev pomerilo v te- �avnosti, kjer je moral vsak preplezati dve ledni smeri, pri tern pa je bil bolj�i ti- sti, ki je za to porabil manj udarcev z orodjem oz. cepi- nom. V mo�ki konkurenci je z odli�nim plezanjem zma- gal Tone Mavsar, ki je pre- magal oba favorita, Nejca Pozveka in Mateja Zorka. Pri �enskah je v te�avnosti zmagala Aleksandra Voglar pred Romano �alamon in Andrejo Mlinari�. Fantje so se potem pomerili �e v hitrostnem lednem plezanju, kjer pa je prepri- �ljivo zmagal Pozvek pred Zorkom in Mavsarjem. �e pred tern pa se je Aleksandra Voglar udele�ila odprtega avstrijskega prvenstva v lednem plezanju. Aleksandra je v kvalifikacijah priplezala smer do vrha in se zanesljivo udele- �ila v finale, kjer je zasedla kon�no 5. mesto v mednarodni zasedbi. Med Slovenkami je bila ponovno najbolj�a in trenu- tno vodi v �enski konkurenci v slovenskem lednem pokalu. Kr�ki plavalci na dveh mitingih KR�KO - Kr�ki plavalci so bili tudi v prazni�nih dneh zelo ak- tivni, saj so nastopili kar na dveh tekmovanjih. Na mitingu v Zagrebu so v konkurenci tekmecev iz treh dr�av dosegli kar nekaj vidnih uvrstitev, med drugim sta bila Jaka Kra- mar�i� in Nina Mandl 5. na 200 m hrbtno oz. me�ano, Na- talija Zbiljski pa 6. na 50 m prsno. �e uspe�neje so nasto- pili na mitingu v Celju. Kramar�i� je zmagal med mladinci na 200 m hrbtno in bil 3. na 200 m prsno. Zmage na 200 m prsno in 3. mesta na 200 m delfin se je veselila tudi kade- tinja Natalija Zbiljski. �lanica Nina Mandl si je priplavala srebrni medalji na 200 m me�ano in 400 m prosto, srebrna pa sta bila �e mladinec Kre�imir Radunovi� na 200 m pr- sno in st. de�ek Haris Ameti na 400 m prosto, ki je bil �e 3. na 200 m delfin, dvakrat bronast (na 100 prosto in 200 pr- sno) pa se Imladinec Jure Hotko. Starej�a de�ka Nejc Zak- �ek in Matija Omerzel sta bila 4. oz. 5. na 200 m prsno oz. 400 m prosto. Priznanja tudi Posavcem LESKOVEC, BRE�ICE - Strel- ska zveza Slovenije je na 27. izboru strelca leta ta naslov ; �e 27-i� dodelila na�emu najbolj�emu strelcu vseh �asov Rajmondu Debevcu. Kot �e vrsto zadnjih let so na prireditvi na svoje pri�li tudi posavski strelci in streike, pri �emer so prednja�ili Le- skov�ani. Naziv streike leta v konkurenci mladink je pre- jela njihova najbolj�a posa- meznica in stalna reprezen- tantka Jelica Majstorovi�, ki je bila z bronasto plaketo nagrajena �e za nov dr�avni rekord v streljanju s samo- strelom. Priznanje za nov dr- �avni rekord je prejela tudi ekipa leskov�kih mlaj�ih pio- nirjev v postavi Matic Pi re, Matija Arh in Matej �okalj. Zlata plaketa strelske zvez Slovenije za izjemne dose�- ke v �portu invalidov je pri- padla leskovskemu tekmo- valcu, predsedniku dru�tva ter evropskemu prvaku Da- mjanu Pavlinu, zlato pla- keto pa je za dolgoletno or- ganizacijsko delo v strelstvu prejel tudi predsednik Strel- skega kluba Bre�ice Ernest Se�en. Pev�eva nastopala v Italiji LESKOVEC - Smu�arka Lorna Pevec iz Leskovca pri Kr�kem tudi med prazniki ni po�iva- la. V italijanskem Bormiu je v veleslalomu osvojila 41. in 52. mesto, v slalomu pa 33. mesto med 75 tekmovalkami FIS pokala. Jelica in Vesna zmagovalno v novo leto LESKOVEC, BRE�ICE - Zmagovalki prvega leto�njega pregledne- ga tekmovanja za sestavo dr�avne reprezentance v streljanju z zra�nim oro�jem sta v konkurenci �lanic postali Leskov�anka Jelica Majstorovi� in Bre�i�anka Vesna Kr�an. Majstorovi�eva je bila s 390 zadetimi krogi v svoji prvi �lanski sezoni s pu�ko za en krog bolj�a od lanskoletne slovenske strelske leta Renate Vr�i� Ora�em iz Grosupljega, prekaljena Krianova, ki nastopa �e enajsto sezono, pa je bila s pi�tolo �e bolj prepri�ljiva. S 378 krogi je gladko � prehitela drugouvr��eno Ptuj�anko Majdo Ra- u�l s Ptuja, ki jih je zadela pet manj. Posavski strelci so uspe- �no nastopili tudi v mladinski konkurenci, kjer je Simona Mo- Ian kljub temu, da je po letih �e kadetinja, s pi�tolo s 358 krogi osvojila 2. mesto, Leskov�anka Simona Levi�ar pa je bila s pu- �ko s 367 krogi peta. Poleg omenjenih deklet sta na tekmova- nju nastopila �e bre�i�ka mladinca Tadej Se�en, ki je bil s 522 krogi �etrti, in Marko P�eni�nik, s 508 krogi �esti. Minirokometni turnir v jKr�kem KR�KO - Rokometni klub Kr�ko je 22. decembra v �portni dvorani Srednje�olskega centra Kr�ko organiziral turnir v Vsi udele�ena turnirja mini rokometu, ki se ga je udele�ilo osem ekip. Mini roko- met so igrali de�ki letnik 1997 in mlaj�i. Prvo mesto je za- sedla ekipa RK Bre�ice, druga mesto je pripadlo RK �martno A, tretje RK Kr�ko A, ostale ekipe pa so se uvrstile po na- slednjem vrstnem redu - RK Dol, RK Metlika, RK Kr�ko B, RK �martno B in RK Sevnica. Kr�ki keglja�i osmi v dr�avi KR�KO - Kr�ki keglja�i so na driavnem prvenstvu v borbe- nih igrah (samo �i��enje), ki je potekalo na keglji��u dvo- rane Golovec v Celju, prikazali zelo dobro igro in zasedli 8. mesto. Dr�avni prvaki so postali keglja�i Triglava iz Kranja. Za Kr�ko so nastopili: Mati�, Novak, Golja, Kova�i�, Ko- cjan in Macur. |ggkgP^M@^feM Posavski obzornik pride s po�tno distribucijo v vsak dorn v ob�inah Bre�ice, Kostanjevica na Krki, Kr�ko in Sevnica. �e pa bi �eleli, da prejemate najve�ji posavski �asopis vsak drugi �etrtek na svoje delovno mesto ali bi �eleli, da ga preberejo tudi sodelavci, ki �ivijo izven ', Posavja, izpolnite spodnjo naro�ilnico in nam jo po�ljite po faxu ali po�ti. Prepri�ani smo, da bi bili �asopisa veseli tudi �lani dru�tev, klubov ali pa va�i prijatelji po Sloveniji in �e po- sebno rojaki in sorodniki v tujini. Ker je �asopis brezpla�en, boste pla�ali samo stro�ke po- �iljanja. Pokli�ite nas za dodatne informacije! NARO�ILNICA Ime (naziv organizacije) Priimek Naslov �t. po�te in kraj ________ Dav�na �t. (izpolnijo pravne osebe). Spodaj podpisani naro�am brezpla�ni izvod Posavskega obzornika za (obkro�ite): a) 1 leto (stro�ki po�iljanja 13,20 �) b) 1 letp tujina (stro�ki po�iljanja 25,20 �) in se strinjam, da bom stro�ke po�iljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po pre- jemu ra�una. Podpis naro�nika: Naro�ilnico po�ljite na naslov uredni�tva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Kr- �ko ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-po�ti: marketing@posavie.info. ObzormK Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10.1. 2008 KRI�ANKA, PISMA a � � [ � ; �......x [~---------] I�v r.....] � i iih�vni try 11, Novo mesfo '�'['� \'\ L''J\ X-J t" ' /."'A e-mail: yurena@siol.net Um>ijyy\aisiaa kiNaL'1 \A te�A4i v angliji VPIS OD 15. JANUARJA DO 15. FEBRUARJA 2OO8 \ 07 33 72 100 \ 07 33 72 102 \ ______\ 07 33 72 103 \ 07 33 72 104 \ Geslo kri�anke po�ljite do �etrtka, 31.1.2008, na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Kr�ko s pripisom �KRI�ANKA�. Med re�evalci s pravilnimi re�itvami bomo iz�rebali dobitnike nagrad, ki jih podarja YURENA d.o.o., Sola tujih jezikov, Glavni trg 11, 8000 Novo mesto. Nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 20,00 � 2. nagrada: nahrbtnik Yurena 3. nagrada: denarnica Yurena Geslo 25/2007 �tevilke: Z DARILOM DO SRCA Nagrajenci 25/07 �tevilke: 1. Martina �erni�, Ledina 58, Sevnica 2. Polona Soto�ek, Veliki Dol 26 a, Koprivnica 3. Djurdja Me�i�, Veliki Podlog 55, Leskovec pri Kr�kem Nagrade je prispeval Agape Atelje Kr�ko TURISTI�NO DRU�TVO DOBOVA, Ulica bratov Gerjovifcv 48, 82 5 7 DOBOVA . f 1 lUUTTT! Odlw za'priprav� in rzdajo Pustnih novk 2008 priTuristicnem dru�tvu Dobova �e pridno zbira in obfikuje flanke za leto�nje novice. u? se vam je zgoc�o kaj sme�nega in si �elite, da o tern izvedo tudi drugi, vas prosimo, da danke posredujete na naslov ID Dobova, Uka bratov Gerjovi�ev 48, Dobova afi na E-mai pustnejxMce@riYgbiJ do 2O.januana 2008. fA&BNK bOZOM eX, mednaredni KARNEVAL od 2. do 9.2. 2OO8 Vesde JtflgR Orio� ** mm llttfllK DJJackie PIDwt tobltailk. km bftrtw lwjw TipM ttkuliic KDGADihalni ortettfloie Vitezi celjshi in �c veHKo vet... Geslo 26/2007 �tevilke: POSAVSKI OBZORNIK DESET LET Nagrajenci 26/07 �tevilke: 1. nagrada: komplet Almanahov ob�ine Kr�ko 2003 - 2006 Igor Kodri�, Gub�eva 9, Kr�ko 2. nagrada: knjiga Jugoslovanski dirt track in speedway 1920 -1991 Milena Zupan�i�, Pod vrta�o 17, Sevnica 3. nagrada: Almanah ob�ine Kr�ko 2007 Bo�tjan Polovi�, Brezina 15, Bre�ice 4. nagrada: knjiga proze Vrtiljak Nata�a Renko, Malence 7, Kostanjevica na Krki 5. nagrada: knjiga poezije Zarjavela od vsakdanjosti Pavla O�lovnik, Ribniki 15, Sevnica 6. nagrada: torba Neviodunum Mihaela Pacek, Gorenja vas 28, Leskovec pri Kr�kem 7. - 10. nagrada: majica Posavski obzornik Martin Kova�i�, Dvorce 5 B, Bre�ice Stanka Pucko, �upe�a vas 1 A, Cerklje ob Krki Jelka Kerin, NHM 21, Sevnica Majda Bobek, Stari Grad 22 a, Krsko ObzorniK /O let - za pokmjitw. PISMA BRALCEV SPORO�ILO BRALCEM UredtiiMvo si [jo liik�nu t) iriediiifi ID'.; ',',: jl\')\ i [inclr/.ji>' waj\'a> �'.i oLmiW- -i1 nfoiiitw. f i,' i"nom tn nastovom cxJgovorne fmdne osebe (tu�i v pnmeru in:. , .). O ponovni uvedbi �portnih gimnasticnih oddelkov Telovadno dru�tvo Sokol Bre�ice �e vrsto let ob koncu leta prireja telovadno akademijo pod imenom Bo�i�ni dru�tve- ni nastop. Letos je ta akademija potekala pred veliko mno- �ico star�ev v telovadnici Gimnazije Bre�ice, v kateri po iz- gubi svoje sokolske telovadnice vadijo vse skupine Sokola. Svoje to�ke so pripravili vsi oddelki od animacijskega pro- grama gimnastike, de�kov OV1, vse �enske selekcije, med njimi tudi tekmovalke, ki so bile na leto�njem dr�avnem pr- venstvu v Ru�ah zelo uspesne. Skupine so nastopile v svo- jih akademskih sestavah, klasi�nem plesu, akrobatiki in sko- kih s pro�ne ponjave. Kot gostje so mno�i�no nastopili �lani Akrobatik breakers ter plesnega dru�tva Imani. Na za�etka se jim je pridru�il Bo�i�ek, ki je spremljal vse njihove na- stope, jih spodbujal z aplavzi in pohvalami ter jih ob kon- cu tudi obdaril. Tak�ni nastopi so �e vrsto let tradicionalni in izhajajo iz �a- sov, ko so pri Osnovni �oli Bre�ice delovali ie vedno znani �portni gimnasti�ni razredi. Prisotne je preblisnila misel, da ne bi bilo slabo, �e bi s tak�nimi oddelki ponovno poskusili in tako animirali �im ve� mladih. Predsednik TD SOKOL Bre�ke Joie Senica, prof, sportne vzgoje Kje najti dobrega delavca? (Posavski obzornik St. 25, 13.12.2007) Spo�tovani! Ne morem mimo tega, da ne bi napisala komentarja na �lanek objavljen v �asopisu Posavski obzornik z dne 13.12.2007 z na- slovom �Kje najti dobrega delavca-. Pa ne mislim komentirati tega, kar je napisal avtor �lanka. Nedvomno je korektno povzel vsebino posveta. Ne morem pa mimo dejstva, da padajo o�itki na nas brezposel- ne kot o lenuhih in delomrzne�ih, �eprav moram priznati, da obstajajo tudi taki, ki pa so na sre�o v manj�ini. Lepo, da ob- �ina pomaga pri zaposlovanju, ampak ali je ta pomoc za iskal- ce zaposlitve res tista prava, pa je drugo vpra�anje. Na posvetu (kakor je vedno ob podobnih prilo�nostih) je bila predstavljena samo ena stran - delodajalci. Zavod za zaposlovanje ne more biti predstavnik delojemalcev, saj kdor je imel vsaj malo oprav- ka z njimi ve, da je samo podalj�ana roka Statisti�nega urada, ki posreduje podatke o brezposelnosti in izdaja potrdila. Zaposlitev pomeni partnerski odnos delodajalec delojemalec, zato bi bil skrajni �as, da se v to problematiko vklju�i tudi brez- poselne in prisluhne tudi nam, da povemo s kak�nimi te�avami se sre�ujemo pri iskanju zaposlitve. Nemotiviranost in nepripra- vljenost za delo je mnogokrat iskati predvsem v odnosu deloda- jalca do delavca. Delo za dolo�en �as, zaposlovanje ��tuden- tov�, nizke place so samo del problemov, ki bi jih z malo dobre volje in dr�avne regulative lahko hitro re�ili in zmanjsali sto- pnjo brezposelnosti. Brezposelnost �e ne pomeni, da si tudi neumen. �e nekdo od dr�ave preko socialnih transferjev prejema mese�no ve�, kot mu ponuja delodajalec se lahko resni�no vpra�a, zakaj hoditi v slu�bo. Pa ne mislim, da dr�ava daje preve�, ampak delodajalci v svoji borbi za pove�anje dobi�ka pozabljajo, da ga pomagajo ustvarjati tudi delavci in da je dober delavec zadovoljen dela- vec. Pla�a je samo ena plat zadovoljstva. Tu so �e ugodna klima (korektni medsebojni odnosi), stalna zaposlitev in kup drobnih malenkosti, zaradi katerih prihaja� v slu�bo. Kot ekonomistka ne razumem razmi�ljanja delodajalca, ki po- dalj�uje delo za dolo�en �as po tri mesece. Ekonomska ra�unica se ne izide. �e upo�teva delodajalec uvajanje, tak delavec op- timalno dela samo en do dva meseca, saj pred iztekom pogod- be zaradi negotove usode delovna storilnost pade. Dobri delavci odhajajo drugam, k bolj�im pla�am, k delodajalcu, ki ceni nje- govo delo, mu omogo�a socialno varnost na dalj�i rok. Zaposlovanje �tudentov, ja koliko pa je res pravih �tudentov, ki si na tak na�in izbolj�ajo ekonomski polo�aj. Vsak, ki je kon�al �tudij ve, da se redno opravljati �tudijske obveznosti in delati osem ur na dan ne da. V bodo�e predlagam, da se k re�evanju tovrstne problemati- ke povabi tudi brezposelne in se prisluhne tudi nam, ne pa da se probleme re�uje drugje, ti pa, ki si najbolj prizadeti, v vsej zgodbi, ponujeno re�itev vzemi ali pusti. Kaj se nih�e ne zave- da, da gre za na�e usode in usode na�ih dru�in, vedno pa se s problemi ubadajo drugi. S takim obravnavanjem dobi� ob�utek, da nisi ve� �lovek, ampak samo statisti�na vrednost. Ne zamerite moji napadalnosti, ampak ko po ve� mesecih neu- spe�nega iskanja zaposlitve in prejemanja -klofut- z leve in de- sne v �asniku preberem tak �lanek, ne morem mimo tega, da ne bi napisala komentarja. Andre ja, Sevnica (naslov v urednistvu) OT OBVESTILA Posavski obzornik � leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10.1. 2008 Eksplozija plinske jeklenke KR�KO - V sredo, 2. januarja, je nekaj po 11. uri dopoldan v stanovanjski hi�i na Cesti kr- �kih �rtev v Kr�kem eksplodi- rala plinska jeklenka. Eksplo- zijo je sicer sku�ala prepre�iti 78-letna stanovalka, ki je zju- traj zaznala vonj po plinu in takoj odprla vsa okna v nisi in stanovanje prezra�ila, a je kljub temu, ko je �ez nekaj �asa pri�gala kuhalnik, pri- �lo zaradi �e vedno preveli- ke koncentracije plina do ek- splozije. Stanovalka in njena 46-Letni h�i sta pri eksplozi- ji in posledi�nem po�aru utr- peli opekline 1. stopnje in sta bill z re�evalnim vozilom od- peljani v bolni�nico Bre�ice, kjer sta ostali na opazova- nju. Po prvih ugotovitvah naj bi do uhajanja plina pri�lo za- radi napake pri menjavi plin- ske jeklenke, do eksplozije pa - kljub prisebnemu in pra- vilnemu prezra�evanju stano- vanja ob zaznanem vonju po plinu zaradi prehitrega v�i- ga kuhalnika. Prijeli vlomilca v banko KR�KO - V soboto, 5. januar- ja, so okoli 3. ure zjutraj iz de�urnega centra dru�be Sin- tal obvestili policiste, da se je spro�il alarm v Ljubljanski banki pri trgovini Mercator v Kr�kem. Tarn so varnostni- ki zalotili 25-letnega mo�ke- ga iz Kr�kega, ki je najprej na silo vstopil skozi stekle- na zunanja vrata, zatem raz- bil notranja, pri �emer se je tudi porezal, na kar je v pi- sarni�kih omarah iskal denar ali druge vrednotnice. Ker so bili ostali prostori banke pri- merno zavarovani, je s svo- jim dejanjem povzro�il le materialno �kodo na vratih. Osumljenca so policisti naj- prej pridriali, nato pa zanj napisali kazensko ovadbo. ZAHVALA Ob bole�i izgubi ljubljenega mo�a, o�eta, dobrega opaja, svaka I in strica MIHELI� FRANCA iz Presladola se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in krajevni skupnosti Ro�no-Presladol za izre�ena ustna in pisna so�alja, podarjeno cvetje, sve�e in sv. ma�e. Hvala �upniku �pesu za lepo opravljen pogrebni obred, govornici za so�ustvujo� govor, pevcem za petje ob slovesu ter trobenta�u za zadnji pozdrav. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob bole�i izgubi dobrega in skrbnega mo�a, o�eta, ______________ dedka, pradedka in tasta JO�ETA GROZINA iz Zalok pri Raki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izre�ena pisna in ustna so�alja, podarjeno cvetje, sve�e in svete ma�e. Hvala vsem, ki ste z nami so�ustvovali in ga v tako velikem �tevilu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu �upniku za lepo opravljen obred, gospodu �i�karju za opravljene pogrebne storitve in pevcem za zapete �alostinke. �e enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. �alujo�i vsi njegovi NEVIODVNVM EVAS IEVAS KR�KO dec TovarniJka ulico 1 8, 51-8270 Kr�ko Tel: 07-48-1 I 101, Fa>: 07-49-21-435 www levas.ji, email: infot'Jievai.si Podjetje LEVAS Kr�ko d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1991. Kot h�erinsko podjetje dru�be Vipap Videm Kr�ko d.d. za- poslujemo 125 ljudi. Na�a glavna dejavnost je proizvodnja lesene transportne embala�e in drugih izdelkov iz lesa. Za- upajo nam slovenska podjetja, ki so prisotna na svetovnem trgu, z njihovimi izdelki pa tudi na�a embala�a. 1. Na�o paleto proizvodov raz�irjamo z novimi izdelki iz lesa, zato vabimo k sodelovanju kandidate/ke za za- poslitev na delovnem mestu MIZAR / ka (m/�) Od novega sodelavca oz. sodelavke pri�akujemo izpolnje- vanje naslednjih pogojev: � IV. oz. III. stopnjo strokovne izobrazbe, poklic mizar � 1 leto delovnih izku�enj 2. Zaradi pove�evanja proizvodnje i��emo kandidate za zaposlitev na delovnem mestu POMO�NI DELAVEC V PROIZVODNJI Od novih sodelavcev pri�akujemo izpolnjevanje nasle- dnjih pogojev: � delavec brez poklica � delovne izku�nje za�elene Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za dolo�en �as 3 ali 6 mesecev z mo�nostjo podalj�anja za- poslitve oziroma sklenitve zaposlitve za nedolo�en �as. Kandidate vabimo, da po�ljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim �ivljenjepisom v 8-ih dneh od objave na naslov podjetja. d^v^BVuP^^Erl" *' ^^^^ ^^^ I I Kupim traktor Universal 445 4x4 ali fiat 480 DTC letnik 84-90, lepo ohranjenega. Tel: 07 81 44 100 Nujno i��emo dorn belemu odraslemu mucku, navaje- nemu bivanja v stanovanju, je lep, prijazen in negovan. Tel: 051 859 359 Oddam poslovni prostor v centru Bre�ic, 20 m2, prime- ren za trgovino. Tel.: 040 534 017 Prodam stanovanje v zaho- dnem delu Zagreba, 50 m2. Tel.: 041 734 859 Prodam stanovanje v Bre�i- cah (stara kolonija), 68 m2, cena po dogovoru. Tel.: 041 244 661 Prodam 48 arov me�anega gozda, Vel. Malence - �ate�, dostop z vsakim strojem. Tel.: 041 328 062 Prodam Renault 5 Five, le- tnik 96, 5 vrat, odli�no ohra- njen, za 1000 �. Tel.: 041 929 937 Prodam Lado Nivo I. 1997, reg. Do oktobra 2008, ter starinsko pre�o na kamen. Tel.: 041 807 103 Prodam dobro ohranjen avto Renault GTL 4, cena po do- govoru. Tel.: 051 245 930 Prodam skuter CPI 50, Pop- corn, nov, srebrne barve, za 750 �. Tel.: 041 694 381 Prodam Fiat Punto 60 SX, le- tnik 1998, prevo�enih 93.000 km, dobro ohranjen, gara�i- ran, prva lastnica, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 67 342 {po 20. uri) Ugodno prodam no�eno traktorsko �kropilnico 250 I s PVC cevmi, primerna za �kropljenje vinograda ali po- Ija. Tel.: 041 328 032 Za nadaljnjo rejo prodam teli�ko limuzin, staro 3 me- sece in te�ko okoli 150 kg, cena po dogovoru. Tel.: 040 432 445 Prodam hrastove plohe, suhe, 5 cm, I. kvaliteta, 2 m3, cena 500 � za m3. Tel.: 031 524 204 Prodam zadnji odbija� za R Clio in nova plati��a za Ford Fiesto. Tel.: 041 796 224 Prodam akumulator Topla 12V 40 A, D+, nov, ugodno. Tel.: 040 204 949 Prodam kosilnico BCS 127 di- zel, staro 17 let, lepo ohra- njeno. Tel.: 041 912 278 Prodam Muto s koso, okrogli priklop, v okvari, in �kiper" prikolico, manj�a nedodela- na, do 2,5 t. Tel.: 031 284 604 Prodam harmonika vrata, dol�ina 2,7 m, vi�ina 2,4 m, cena po dogovoru. Tel.: 031 505 716 Prodam gorilnik za central- no ogrevanje, cena 20 �. Tel.: 07 81 40 875 Prodam BCS kosilnico in te- lico. Tel.: 07 81 43 077 Ugodno prodam majhen �tedil- nik na drva. Tel.: 07 49 20 077 Prodam aparat za peko kru- ha, 2x rabljen, kakovosten, avtomatsko gnetenje, vzha- janje in peka, z recepti, cena 30 �. Tel.: 031 794 349 Prodam dobro ohranjeno pre�o na kamen, sode od 100 do 700 litrov in pra�i�e (100 kg). Tel.: 031 306 645 Prodam dvokrilna izolirana okovana gara�na vrata, zu- nanje dimenzije z okvirjem 232x216 cm. Tel.: 07 81 80 507 Ugodno prodam inox + klasi- �en to�ilni pult. Tel.: 041 796 224 Prodam smu�i Technopro carving 170 cm, smu�arske �evlje Alpina �t. 41 (�enski) in palice, cena 50 �. Tel.: 031 686 981 Prodam kratko �ensko kr- zneno jakno, �t. 40-42, ne- no�ena. Tel: 041 929 937 Ugodno prodam obla�ila za deklico do prvega leta staro- sti, otro�ki avtosede�, didak- ti�no igra�o za u�enje hoje, banjico ter otro�ko postelji- co. Tel.: 041 360 405 Prodam ve� ko�ev in ko�ar ter ve� litrov �ganja (tepko- vec). Tel.: 040 766 334 OBZORNIKOVA OGLASNA MRE�A FRIZERSKI ATELJE tftajVd n^jjayojaf^B knjli /.-ulovoljnj �tr.ii >� In *� v*. pri na� nikoH ni odve< JHH^^H VTatHrf=^ Zaren Gotek 17. 8270 Krtko tel: 07 49 212 59, " gsm: 041 652 343 fax: 07 49 212 50, info@vratazarer> � INDUSTRIJSKAVRATA ESSSS ^ ROLOVRATA I�* .'�'��'��'�M M GARA�NA VRATA Tip GOO. HORMANN gara�na in industrijska vrata PooblaS�eni zastopnik: Robert Lajkovi� s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.; 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 TRGOVINA\ ZAOTROKE -jl odOdo 14 let ?� Nudimo vam: \ - OBLA�ILA - CICIBAN OBUTEV - OPREMA - IGRA �E Vabljeni! � OTRO�KISEDE�I, VOZI�KIRAMATTI OPTIKATO TMteKwa 1. 8250 Bre�lc�, Tel.: 07/499-22-33 1 TMS BRE�ICE d.o.o. 8ERVI8, TROOVINA, HIDRAVLIKA - Izdelava I hidravli�nih cevi I - prodaja in servis I motornlh kosilnic, I �ag in ikropilnic I Gotovinski popusti, h mo�nost nakupa z _ ^M^^^^^^U^^^^^^^^JJ^^^^^t^^^^^l^^^^^A^l^^^^^?^^^^ Posavski obzornik - leto XII, �tevilka 1, �etrtek, 10. 1. 2008 OBVESTILA \* Prodam nekaj otro�ke, �en- ske in mo�ke usnjene obutve ro�ne izdelave, ki je osta- la ob prenehanju dejavno- sti, zelo ugodna cena. Tel.: 07 49 62 020 (Marjan Retelj, �upe�a vas 15) Prodam visoke �evlje - gle- �narje �t. 44 in ve� parov nizkih �evljev �t. 43. Tel.: 031 552 797 Prodam dva 130 kg pra�i�a ter les za ostre�je (smreka). Tel.: 07 49 69 474 Prodamo pra�i�a za zakol, te�kega 180 kg, krmljen z doma�o hrano. Tel.: 07 49 56 329 Prodam pra�i�a 150 kg po 1,6 � in bizeljsko rde�e in belo vino po 1,25 �, zeto kva- litetno. Tel.: 031 466 504 Prodam pra�i�a, te�kega 200 kg, hranjen z doma�o hrano, mo�nost zakola. Tel.: 07 49 59 794 Prodam pujska, te�kega 70 kg, ter pujske, te�ke 35 kg, doma�e �ganje ter belo in rde�e vino. Tel.: 031 743 291 Prodam svinjo, te�a okoli 270 kg, cena po dogovoru. Tel.: 041 858 998 Prodam svinjo, te�ko 250- 300 kg, ter odojke, te�ke 22-28 kg. Tel.: 031 306 136 Prodam pra�i�a, te�kega okoli 160 kg, in seno v ba- lah. Tel.: 041 594 443 Prodam pujske, stare 10 te- dnov, 20-25 kg, in pra�i�a za zakol, 180-200 kg, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 78 297 Prodam pujska, te�kega okoli 60 kg, kupim rabljeno tehtnico do 300 kg, mo�no naute�i. Tel.:041 255 556 Prodam pra�i�e, te�ke od 140 do 170 kg, in jedilni krompir . Tel.: 07 49 67 826 (zve�er) Prodam pra�i�a, te�kega cca 180 kg, hranjen z doma�o hra- no, mo�en zakol, cena 1,65 � za kg. Tel.: 031 648 482 Prodam ugodno slamo v ba- lah kocke in seno refuza. Tel.:07 49 67 337(zve�er) Prodam mlado kravo simen- talko, brejo z drugim tele- torn. Tel.: 07 49 63 417 Prodam zelo dobro me�ano rde�e vino, po sestavi enako cvi�ku, lega vinograda 1 km od sevnice, cena po dogovo- ru. Tel.: 031 317 451 Prodam rde�e vino bizelj- sko sremi�ki okoli�, 400 I, cena 1,25 �/l, koli�inski po- pust in mo�nost dostave. Tel.: 041 767 674 Prodam kvalitetno vino - modra frankinja I. 2007 ali zamenjam za teli�ko simen- talko, limuzin, staro do 14 dni. Tel.: 041 523 708 Prodam drva, kalana, buko- va, suha - za centralno kur- javo ali za �tedilnik. Tel.: 041 734 859 Prodam me�ana drva bu- kev in hrast, belo in rde�e vino ter modro frankinjo. Tel.: 031 305 839 Prodam lepo narejeno hi�ko za va�ega Ijubljen�ka, za ceno se dogovorimo po ogle- du. Tel.: 07 49 67 857 Prodam orehova jedrca. Tel.: 031 430 078 Prodam orehova jedrca po 4,5 � in sadjevec po 4 �. Tel.: 041 772 259 Prodam ali dam v najem sta- novanje v Bre�icah, Kregar- jeva ulica, 61 m2, dva balko- na, klet, tretje nadstropje, klima in ostali priklju�ki, z vso opremo. Tel.: 041 631 666 Prodam Nissan Xtrail 22 115 KS, pogon 4x4, prvi la- stnik, redni servis, turbo di- zel, letnik 2002. Tel.: 07 49 59 137 Prodam trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj s �tirimi pokon�nimi valji ter samo- nakladalko Sip 17 m3. Tel.: 041 664 254 Prodam krave simentalke. Tel.: 031 486 076 Prodam starej�e kova�ko orodje, motorno �ago Hu- sqvarna 650 in dva �ivalna stroja Singer in Jones. Tel.: 041 793 067 Prodam ugodno krzneno jakno St. 40 42. Tel.: 031 413 519 Prodam rde�e vino, cena 1 �/liter. Tel.: 041 813 074 Prodam cvi�ek, cena 1,46 �. Tel.: 040 206 966 Prodam kvalitetno vino belo in rde�e, letnik 2007, cena 1 �/ liter, ve�jo koli�ino pripeljem nadom. Tel.: 041 720 308 Prodam beli jedilni krompir, masivno spalnico starej�e iz- delave, kombiniran �tedilnik ter sede�no garnituro. Tel.: 041 581 492 Prodam 200 litrov rde�e- ga vina po 1,20 � in dele za Omego 2,0 I, letnik 1996. Tel.: 051 847 341 Prodam ugodno pra�i�a, te�- kega 130 150 kg, hranjene- ga z doma�o hrano. Tel.: 07 49 72 273 Prodam pra�i�a za zakol, doma�e reje, ter suha buko- va in me�ana metrska drva. Tel.: 07 49 75 373 Prodam pra�i�e, te�ke 130 140 kg, in koruzo. Tel.: 07 49 67 135 Prodam pra�i�e, te�ke od 60 do 80 kg. Tel.: 07 49 68 359 Prodam pra�i�a, te�kega cca 150 kg. Tel.: 07 49 20 493 Prodam dva pra�i�a, te�ka do 200 kg, mo�en zakol pri lastniku. Tel.: 07 49 69 258 Prodam ugodno pra�i�a, te�kega 150 kg, hranjenega z doma�o hrano, mo�en za- kol. Tel.: 051 258 778 Prodam igrice za Playstati- on 2 nogomet Fifa 07 in 08, ko�arka 07 in tenis, cena 100 �. Tel.: 040 816 621 Prodam namizni ra�unalnik AMD Athlon 900, 256 RAM, disk 40 GB, s tipkovnico in mi�ko, ter 15-colski ekran Hansol, vse skupaj za 70 �. Tel. 041 915 221 Sprejmem varstvo otrok na svojem domu v bli�ini Bre- �ic. Tel.: 07 452 11 65 Pomo�: Prosim, da mi kdo podari �ivalni stroj, DVD, stol�ek za hranjenje otroka in igra�e. Tel.: 031 526 835 Pomo�: prosim dobre ljudi, da mi podarijo plenice za odrasle, �e jih ne potrebu- jeteve�. Tel.: 031 562 322 Stiki: Sem 28-letni fant s slu�- bo, stanovanjem, avtom in bi rad spoznal dekle ali mamico za skupno �ivljenje. Samo re- snena tel.: 040 765 274 Stiki: 50-letnik �eli spoznati cca 50-letno �ensko za ob�a- sna ali trajna sre�anja. Tel.: 031 242 003 Stiki: 44-letni fant i��e re- sno �ensko za skupno �ivlje- nje. Tel.: 041 510 330 Pevec, I. tenor, i_�e trio ali ansambel z ve�glasnim pe- tjem v Posavju za resno delo. Tel.: 031 595 485 KAM V POSAVJU - WWW,POSAVJE,INFO Prireditve med 10. in 23. januarjem Petek, 11. 1. � ob 13.00 v restavraciji �tefani� v Bre�icah: predavanje o pravilni prehrani � ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Kr�ko): Pizdunov pouk - osvo- jitev trdnjave � ob 19.00 v MC Sevnica: turnir v ro�nem nogometu � ob 19.30 v SMC Sevnica: tematski glasbeni ve�er - biogra- fije glasbeni kov, videospoti Sobota, 12. 1. � ob 6.00 z avtobusne postaje Sevnica: sobotni planinski iz- let na Piv�ko hribovje � ob 9.00 v �portni dvorani Sevnica (pri O�): futsal turnir Slabi�i open 2008, ob 16.00 revijalna tekma v malem no- gometu med politiki in gospodarstveniki � v telovadnici O� Jurij Dalmatin Kr�ko: 8. novoletni poziv- ni turnir v �enski �portni gimnastiki v spomin olimpionika Leona �tuklja � od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Bre�ice: brezpla�na ustvarjalna delavnica za otroke - �Sne�aki iz vate" � ob 10.00 v MC Sevnica: brezpla�na ustvarjalna delavnica za otroke - �Zima iz kamnov" � ob 18.00 v prosvetnem domu v Arti�ah: izvirna komedija �Stric Tone" v izvedbi dramske sekeije Veseli oder KD �a- rek Dolenja vas � ob 18.00 v MC Sevnica: predstavitev knjige Resnice �ivlje- nja, avtor Bono Bar�ek � ob 19.00 v Kulturni dvorani GD Studenec: Na� Knoblehar v izvedbi Zakonske skupine in prijateljev iz �kocjana � ob 20.00 v klubu MC Bre�ice: �Take it easy� - ve�er Mla- dih aktivistov � ob 20.30 v Cebeln'aku (MC Kr�ko): metal koncert Nedelja, 13. 1. � ob 15.00 v telovadnici OS Raka: dobrodelna prireditev predstava �Zveze in partnerstva" v izvedbi gledali�ke sku- pine DKD Svoboda Senovo � ob 17.00 v domu B. Zupan�i�a na Zdolah: izvirna kome- dija �Stric Tone" v izvedbi dramske sekcije Veseli oder KD �arek Dolenja vas � ob 18.00 v OS Leskovec: komedija �Dan �ena" v izvedbi dramske skupine KD Stane Kerin Podbo�je Sreda, 16. 1. � ob 19.00 v Prosvetnem domu Bre�ice: plesna predstava �Sem. Jesam. I am." Petek, 18. 1. � v O� Bu�e�a vas: prvenstvo KS Cerklje ob Krki v namiznem tenisu (tudi v soboto, 19. 1.) � ob 19.00 v MC Sevnica: predstavitev filma in otvoritev razstave fotografij Ma�e Cvar � ob 19.00 v SMC Sevnica: predstavitev srednjih sol in fa- kultet � ob 19.30 v Kulturnem domu Kr�ko: komedija Kako smo ljubili tovari�a Tita, za abonma in izven � ob 20.00 v klubu MC Bre�ice: karaoke � ob 20.00 v �ebelnaku (MC Kr�ko): G:A:P:Rock:OFF Sobota, 19. 1. � ob 6.30 izpred MC Sevnica: odhod na smu�anje na Sta- ri vrh � ob 9.00 v OS Bianca: medob�insko ekipno �olsko �aho- vsko prvenstvo � od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Bre�ice: brezpla�na ustvarjalna delavnica za otroke - barvanje mav�nih ulit- kov � ob 10.00 v SMC Sevnica: kuharska delavnica � ob 17.30 v gasilskem domu v Dolenji vasi: Ocvirkijada v organizaciji Kulturnega dru�tva �arek Dolenja vas � ob 18.00 v �upnijski cerkvi v Bo�tanju: slavnostni koncert zbora in orkestra I. F. Baraga Novo mesto �Naj sije lu�!" � ob 19.00 v Domu XIV. Divizije Senovo: komedija �Dan �ena" v izvedbi dramske skupine KD Stane Kerin Podbo- �je � ob 19.00 v MC Sevnica: turnir v namiznem tenisu � ob 19.30 v SMC Sevnica: 10 Don Boscov turnir zra�ni ho- kei, pikado in namizni hokej � v Cebeln'aku (MC Kr�ko): Old school or no school III Nedelja, 20. 1. � v cerkvi na Bizeljskem: otvoritev rezi trte � ob 7.00 z avtobusne postaje Sevnica: nedeljski pohod � ob 9.00 v �portnem domu Sevnica (pri bazenu): odprto hi- tropotezno �ahovsko prvenstvo za januar 2008 � ob 11.30 na Brunku: Antonovo �egnanje in licitacija kra� � ob 16.00 v telovadnici O� Bo�tanj: turnir v nogometu Sreda, 23. 1. � ob 17.30 v Kulturnem domu Kr�ko: lutkovna predstava Kako je gnezdila sraka Sofija, za abonma in izven te �elite vpisati dogodek na koledar spletnesa portala www.posavie. info in v rubriko Kam v Posavju, nam pi�ite na: redak�ia@posavje. info BREZPLA�NI MALI OGLASI Brezpla�ni mali oglas lahko odda le fi- zi�na oseba, izklju�no preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni �te- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naro�nik ponovno poslati naro�ilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili najve� dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana �itlji- vo in s tiskanimi �rkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas dalj�i od 20 besed, ga bomo skraj�ali. Pridr�ujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resni�nost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naro�nik. Malih oglasov, ki se nana�ajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- �evanju dela in zaposlovanja na �rno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. �lena dolo�a, da je naro�- nik oglasa dol�an ob naro�ilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike po�iljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezpla�no, pa� pa jih morajo zainteresirani naro�iti kot druge oglase na sede�u uredni�tva. Naro�ila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom �aso- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, TrgM. Gubca3, 8270 Kr�ko. KUPON ZA BREZPLA�NI MALI OGLAS DO 20 BESED : Vsebina oglasa: Telefon:____________________ Podpis: ________.--------------------------------- (T\\\ ry/Yf�w% 1 \s Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! 3odatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naro�nika in niso za objavo. Ime in priimek:------------------___________________________-------------------------------- Ulica, kraj:_____________________________________________________________ Po�ta:____________________ Kontaktni teles on:________________________ /\1 POSAVKKI 9~W T ObzorniK izdaja Zavod Neviodunum v Kr�kem Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za podroqe ob- �n Kr�ko, Bre�ice in Sevnica, od 1. 1. 2007 za ob�ino Kosta- njevica na Krki. Uredni�tvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Kr�ko Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-po�ta: redakciia@posavie.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovi� 1__ INFORMATIVNAODDAJA �^�S___i} Prelom in priprava za tisk Matja� Mirt, Studio Neviodunum, Krsko Tr�enje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei@posavie. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji �tevilki je 16. januar. Za to�nost podatkov v narrxe- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. T1sk Delo d. d. - Tiskdi^ru m
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh