logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
I IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE:
Dektici za zaključek in začetek leta
/adnja stran, str. 24
PRI DRUŽINI MAROLT ESPINOZA:
Gnezdo sto si spletla med sorjanskimi vinogradi
Iz naših krajev, str. 7
BOŽIČNO-NOVOLETNI PRAZNIKI:
Pester praznični utrip v Posavju
Iz naših krajev, str. 4 - 6
PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI:
Milan Kučan: Mno$ih priloinosti nismo izkohstili
j Aktualno, I str. 2
01 POSAVSKI *T^ bzorniK
Poštnina platans \i\ i ^n i ivl ljuliijchio
Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, št. 1, četrtek, 10.1.08,24.000 izvodov
Župani gostili sedmo silo
Tudi v leto 2008 množično na prostem
POSAVJE - Organizirana silvestrovanja na prostem, ki so se pri nas najbolj uveljavila po letu 2000, so bila tudi za slovo od leta 2007 dobro obiskana.
V Sevnici, kjer so poskrbeli za izredno pester decembrski pra-znični program, so že tradicionalno pričakali novo leto na trgu v središču mesta. Tokrat so se veselili ob glasbi ansambla Mo-drijani in številni obiskovalci so skupaj z županom Kristijanom Jancem odštevali zadnje trenutke v novo leto.
IZ VSEBINE
2     Brežičani vrgli rokavico vladi
3     Kako vsi do pri-merne jedrske rente?
6 Film o Ajdo-vskem gradcu
8     Še zadnji večji cestni posegi ob HE Bianca
9     Zimske službe brez večjih težav
10   Kultura
15   Iz občine Brežice
16   Iz občine Krško
17   Iz občine Sevnica
18   Mladi
20   Šport
21   Nagradna križanka
22   Malioglasi
23   Kam v Posavju
KOSTANJEVICA NA KRKl Pobdvski župani, pa tudi vsi podžupani in podžupanje, so v po-nedeljek v gostilni Žolnir v Kostanjevici na Krki gostili tiste, ki s(m)o jim skozi ieto na-stavljali ogledalo - novinarje, snemalce in fotografe, ki poročamo iz Posavja. Ob ob-veznem, a tokrat zares strnjenem pregledu najpomembnejših dosežkov in dogodkov minulega leta in načrov za letos v svojih občinah, se gostitelj, kostanjeviški župan Moj-mir Pustoslemšek, brežiški župan Ivan Molan, sevniški župan Kristijan Jane in krški žu-pan Franc Bogovič niso mogli izogniti nekaterim najbolj »vročim« aktualnim temam v Posavju: iskanju lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov in delitvi jedrske rente, sedežu posavske pokrajine, (zaenkrat) neuspešnim pogajanjem o delitveni bilanci med Krškim in Kostanjevico in še čemu. Več o tern na strani 3.
V Krškem je na Trg Matije Gubca prišlo nekaj tisoč občank in ob-čanov, ki so se želeli poveseliti s sorodniki ali prijatelji. Za prije-tno razpoloženje je poskrbel ansambel Slovenski zvoki, zadnje sekunde pa sta skupaj s krajani odštevala krški župan Franc Bo-
Danes soglasje za protokole, o odlagališču 21. januarja?
KRŠKO - Tukajšnji občinski svet bo na za danes popoldne sklicani izredni seji obravnaval protokole med Občino Krško in pristojnimi ministrstvi, ki so vezani na umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini Kr-ško. Vlada je šest protokolov, o katerih smo pisali v predpraznični številki na-šega časopisa, potrdila že 21. decembra. Krški občinski svet je z dogovorom o sofinanciranju številnih projektov v občini, kar je vsebina protokolov, pogoje-val pozitivno stališče k variantni rešitvi za ureditev odlagališča v Vrbini.
ObzormK
10 let - za pokrajino.
govič in predsednica sveta Krajevne skupnosti mesta Kriko Jo-žica Mikulanc ter nazdravila ob vstopu v novo leto 2008. Nato je nebo nad železniško postajo razsvetlil tudi ognjemet.
V Brežicah se je ob zvokih ansambla Majolka pred brežiško ob-činsko zgradbo pričelo odštevanje zadnjih trenutkov leta 2007. Malo pred polnočjo sta se zbranim pridružila ter jih nagovori-la gospodarski minister mag. Andrej Vizjak in brežiški župan
Občinski svet se mora oprede-liti tudi do študije variant od-lagališča radioaktivnih odpad­kov na lokaciji Vrbina v občini Krško, saj je to odločitev mar-ca lani prestavil na čas, ko bodo izpolnjene zahteve obči-ne do države. Naj spomnimo: študijo variant sta po naroči-lu Agencije za radioaktivne odpadke izdelali podjetji Sa-vaprojekt Krško in Acer Novo mesto, med tremi različicami, ki so prišle v ožji izbor (varian-ta B odlaganje v vkopane si-lose, varianta D odlaganje v rove in varianta E površinsko odlaganje), pa so na podla-gi številnih kriterijev, ki zaje-majo prostorski, funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik, za najugodnejšo izbrali prvo, torej odlaganje v vkopane si-lose. Prednosti te različice so dobre možnosti za širitev od-lagalnih kapacitet, ugodna je z vidika ionizirajočega sevanja in vamosti prebivalcev, zaradi malo posegov na površini pa
tudi z vidika vplivov na kraji-no in na prostorska razmerja. Njene slabosti so velik poseg v podtalje, ki je sicer manjši kot v primeru odlaganja v rove, pa tudi zahtevna in draga gradnja ter vzdrievanje.
Tik pred zaključkom redak-cije smo izvedeli, da naj bi predvčerajšnjim na skupni seji kolegija občinskega sve­ta, odbora za finance in od-bora za okolje in prostor sprejeli dogovor, da bodo na današnji seji protokole z dr-žavo sprejeli, nato pa sejo prekinili in odločanje o izbra-ni variant! odlagališča prelo- ; žili na nadaljevanje izrednje \ seje, ki bo predvidoma 21. I januarja. Pred tern naj bi 18. januarja pripravili okroglo mizo, na kateri naj bi svetni-ki in javnost dobili dodatne informacije o predlagani raz-ličici odlagališča.
P.P., S.M.
Protokoli, ki naj bi jih v pri-meru soglasja občinskega sveta podpisali še ta mesec, se nanašajao na sofinancira-nje izgradnje širokopasovnih omrežij v občini Krško, nove cestne povezave med Krškim in Brežicami, projektov ko-munalne infrastrukture v ob-čini, obvoznice Krško, obno-ve gradu Šrajbarski turn ter projektov v poslovnih conah Velika vas, Drnovo in Vrbina. Z Občino Krškb jih bodo pod-pisala ministrstva za promet, okolje in prostor, gospodar-stvo in kulturo ter Agenci-ja za radioaktivne odpadke, v protokol o sofinanciranju nove medmestne povezave Krško Brežice pa je vklju-čena tudi Občina Brežice. Kot je bilo že večkrat zapi-sano, naj bi državne ustano-ve za naštete projekte pri-spevale 25 milijonov evrov, svoj delež pa bo seveda mo-rala prispevati tudi lokalna skupnost.
TURISTIČNA AGENCIJA BooM
SLO BZ70 KtUko, HnttUK^n Irfl 1. p p :i3S. toi O7 4M2I 674, In« 07 4» 01 OHS GSM 041 630 135. 041 884 320 »-ciwil BooMOtlol n«l. www boom »I
KOMEDIJA ZAGREB: opereta
NETOPIR 26.01.2008
NAJ2AHTEVNEJŠI STOPAJO V NASE STOPINJE!
MSeCOM'
(((•0801447)
INOUTIC / GERMAN PROFILES INGENEERING CREATIVITY
wwwoknainvrata-com
Ivan Molan. Mladi Brežičani in Brežičanke pa so si silvestrsko zabavo tokrat pripravili na parkiriscu pred trgovskim centrom Intermarket, kjer so se v organizaciji Društva študentov Breži-ce vrteli v ritmih njim priljubljene plesne glasbe znanih D.J.-ev Rustieja in Davida Manalija.
Fl
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Novi direktor ZD Krško je Damijan Blatnik
KRŠKO - Občinski svet občine Krško je na nadaljevanju 17. redne seje 20. decembra izdal soglasje k imenovanju Dami-
jana Blatnika, spec, ortodon- ----------------------------------------
tije, za direktorja Zdravstve-nega doma Krško v mandatnem obdobju 2008-2011. Blatnik je pred tern v svoji predstavitvi programa razvoja in dela za-voda poudaril, da ga je v po-stopku kandidature podpira-la velika večina zaposlenih v Zdravstvenem domu Krško, kar je izpostavil kot bistveni dejavnik, da bo ustanovo, ki je osrednji nosilec primame-ga varstva v občinah Krško in
Kostanjevica na Krki, uspešno________________________
vodil. Vtočki volitve in imeno- n .. _, . ..
vanja so svetniki potrdili tudi Dam'Jan Blatmk__________
predlog sklepa, da se v svet Poklicne gasilske enote Krško kot predstavniki ustanovitelja imenujejo Jože Dular, Bo-štjan Arh in Boris Drnovšek.                                              P.P.
Izjava za javnost ob proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Proslava, ki se je odvijala ob Dnevu samostojnosti in enotno­sti, dne 26. 12. 2007 v Kulturnem domu v Krškem, je povzro-čila polemike in vprašanja dela javnosti, zakaj je bila takšna izbira slavnostnega govornika. Iz Občinskega odbora SDS Krško sporočamo svojim članom, volivcem in širši javnosti, da pri iz-biri slavnostnega govornika nismo sodelovali ne kot stranka in ne kot funkcionarji v Občinskem svetu Občine Krško.
Župan Franc Bogovič je slavnostnega govornika izbral brez posvetovanja z nami, niti nas ni vprašal za morebitni drugač-ni predlog. Zaradi tega se proslave vsi svetniki SDS v občin-skem svetu občine Krško protestno nismo udeležili. Pričaku-jemo, da se v prihodnje tako pomembne odločitve ne bodo sprejemale brez nas. V nasprotnem primeru bomo resno raz-mislili o načinu sodelovanja pri vodenju občinske politike.
Predsednik OO SDS Krško Stane Pajk
Nove zaposlitvene priložnosti v Krškem (izjava za javnost)
V  PUM-u smo z velikim veseljem in pričakovanji prejeli novi-co o novih zaposlitvenih možnostih, ki jih bo prinesel v Krško in celotno regijo Posavje dogovor o gradnji novega proizvodnega objekta našega največjega farmacevtskega podjetja Krka d.d. Ob tern bomo tudi v prihodnje podpirali politiko Občine Krško in župana za ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti, za bo-Ije plačana delovna mesta in ustvarjanju možnosti za varno in ekonomsko stabilno okolje za življenje občanov in prebivalcev celotne regije. Upamo, da bo ciljno delovanje vseh organov v občini in širše v prihodnje doprineslo še več k kvaliteti življenja v Občini Krško in celotni regiji.
V  PUM-u se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo s svojim konstruktivnim (so)delovanjem prispevali k doseganju ciljev za hitrejši razvoj občine in regije ter delovali vsebinsko in ne po-litično ter dajali prednost politiki vključevanja sposobnih Iju-di in dialogu.
David Radej vodja svetniške skupine PUM Krsko Davor Račič, predsednik PUM
Brežičani vrgli rokavico vladi
BREŽICE - Občinski svet občine Brežice je 19. decembra na 3. izredni seji obravnaval državni lokacijski načrt za letališče Cerklje ob Krki. Svetniki in svetnice so sprejeli sklep, da občinski svet ne bo izdal ni-kakršnih pozitivnih sklepov vse dokler se ne bo vlada opredelila do nerešenih vprašanj, kot so vpraša-nje rente za nadomestilo bližine jedrskih objektov, izgradnje infrastrukture v gospodarskem središču Feniks, vprašanje obnove kulturnih spomenikov, projektov ob južni meji, nerešeno vprašanje avtoceste in ostalih zadev, ki še čakajo na rešitev.
Občinski svet meni, da ima-jo določena ministrstva ignorantski odnos do bre-žiške občine in so bistveno bolj tolerantni do sosednje občine oz. do umeščanja od-lagališča za nizko in srednje aktivne odpadke, kar je celo manj obremenjujoče za oko­lje kot letališče. Zato so sve­tniki in svetnice občinskega sveta občine Brežice spreje­li odločitev, da zavračajo so-delovanje, dokler se stanje ne bo spremenilo. Svetnice in svetniki so podali mnogo konkretnih predlogov in pri-pomb na državni lokacijski načrt za letališče Cerklje ob Krki. Svetniki želijo, daMini-strstvo za obrambo republi-ke Slovenije (MORS) poišče ustrezno nadomestno loka-
sko shemo in prične štipen-dirati bodoče kadre, ki jih bo potreboval v sklopu vo-jaškega letališča Cerklje ob Krki. Ministrstvo za obrambo naj tudi jasno pove, katere infrastrukturne projekte bo financiralo v občini Brežice. „Upam, da bomo z driavo sklenili določene protoko-le," pravi župan Ivan Molan. „Ministrstvo za gospodarstvo je že pokazalo interes, da v okviru Feniksa zgradi dolo-čeno infrastruktuo v vredno-sti preko tri milijone evrov. Upam, da bodo podobno ravnala tudi ostala ministr­stva, predvsem ministrstvo za okolje in prostor, ki do nas žal ni tako obzirno kot do občine Krško."
P.P.
zemljišč, poiskati je potreb-no nadomestna zemljišča in zagotoviti sredstva za izved-bo neodvisnih študij o obre-menitvah okolja. Podan je bil tudi predlog, da se MORS vključi v Posavsko štipendij-
cijo za preselitev prebival­cev v neposredni bližini le-tališča, kjer bo onesnaženje s hrupom preveliko. Svetniki nadalje zahtevajo od mini­strstva, da najde rešitev za kmetije, ki bodo ostale brez
Kučan: Mnogih priložnosti nismo izkoristili
KRŠKO - V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti je 26. decembra v krškem Kulturnem domu po-tekala osrednja regijska slovesnost, s katero so udeleženci počastiti spomin na plebiscitamo odločitev Slovencev 23. decembra 1990, da zaživijo v samostojni in neodvisni državi.
in korigirajo, je še med dru-gim kritično poudaril nekda-nji predsednik: „Toda za to je potrebno odprto in str-pno vzdušje v družbi, ne pa grožnje in diktat. Potreb-na je potrpežljivost in pred­vsem dozorelost. Vsakdo pa se mora najprej spravi-ti s seboj in svojo preteklo­stjo, da bi se mogel spravi-ti z drugimi. Vse drugo je le vselej novo podaljševa-nje preteklosti v naš čas in v prihodnost. Je vir ohranja-nja starih in nastajanja no­vih delitev. Prav to pa se žal danes dogaja."
Kulturni program na slove-snosti so oblikovali Simfo-nični orkester Glasbene sole Krško pod vodstvom Draga Gradiška z vokalnimi in in-strumentalnimi solisti ter člani Plesnega društva Ima-ni iz Brežic.
Bo ja na Mavsar
Kakor je poudaril slavno-stni govornik Milan Kučan, predsednik RS od leta 1992 do leta 2002, ki ga je v le-tošnjem letu Mednarodna liga humanistov razglasila za „Državnika - humanista 21. stoletja", je bila pred 17 leti odločitev Slovencev za raz-družitev z drugimi narodi, s katerimi smo se povezali po koncu prve svetovne vojne v skupno državno južnih Slo-vanov, tako legalna kot le-gitimna, saj je do nje prišlo v obdobju, ko je skupna dr-žava razpadala gospodarsko, politično in moralno. V teh letih samostojne poti Slove-nija tudi ni nič nepopravlji-vega zamudila, je dejal Ku-čan, a ob tern poudaril, da kljub temu mnogih priložno-sti ni izkoristila. Kot denimo to, da bi dosledno spoštova-li človekove pravice, uredili odnose s sosednjo Hrvaško in izkoristili priložnosti za mo-bilizacijo javnosti, potreb-
ne za izpeljavo reform, pa tudi da bi presegli delitve iz
Do resnice, po kateri je mo-goča sprava s preteklostjo,
Župan Franc Bogovič je Milanu Kučanu podaril lani izdan zbornik o Vidmu, njegovi ieni Štefki pa lopek.
preteklosti in preprečili nji-hov prenos v sodobni čas in ustvarili pogoje, da bi se s seboj in med seboj spravili z nekdanjimi nasprotniki.
pa je mogoče priti le sko-zi strpen dialog, v katerem se dojemanja resnice ali su-bjektivne resnice med se­boj dopolnjujejo, razkrivajo
VARHO MIMO VSEH NEVWMOSTI!
Komandirji po Savi gor in dol
KRŠKO/POSAVJE V letošnjem letu na Policijski upravi Kr-ško načrtujejo kar nekaj premikov komandirjev policijskih postaj ob Savi navzgor in navzdol. Po sicer še neuradnih in-formacijah, naj bi mesto komandirja na PP Sevnica zapustil dolgoletni komandir Sandi Hervol, ki bo v bodoče „koman-diral" policiste na PP Brežice. Dosedanji brežiški komandir Darko Gerjevič naj bi prevzel naloge vodje Oddelka za splo-šne policijske zadeve na PL) Krško. Mesto komandirja na sev-niški postaji pa naj bi zasedel Milan Sušin, ki si je že nabi-ral izkušnje vodenja kot pomočnik komandirja na PP Krško, sedaj oziroma do prevzema novih dolžnosti pa je inšpektor v Oddelku za splošne policijske naloge na upravi. B. M.
Stališča bodo predstavili lastniki kapacitet v Nerezinah
KRŠKO Fizični lastniki počitniških kapacitet v naselju Buča-nje v Nerezinah so za danes sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo stališča predstavili direktor krškega Savapro-jekta Peter Žigante ter odvetnika Mirko Bandelj in Samo
.-, '■/                   ;-krsko -
■. vv <»v t«. > i i r u "• ■ ■
Plantan. Kot je znano, so hrvaške oblasti zaradi neurejenih razmer konec lanskega septembra zapečatile počitniško na-selje Bučanje in mu prepovedale obratovanje. Kot pravijo sklicatelji novinarske konference, je vzrokov za nastalo si-tuacijo več, predvsem neurejena lastniško-pravna razmer-ja in vloga Počitniške skupnosti Krško. Zaradi resnosti raz­mer so se fizični lastniki počitniških kapacitet organizirali s ciljem zaščititi svojo lastnino in opredeliti organiziranost in delovanje naselja.                                                               P.P.
ObzorniK
10 let - za pokrajino.
> y #*                  Bohoričeva 10, 8270 Krško I
-9 * timiS d o o TEL: O7/49-O2-117 I
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
3
Župani gostili sedmo silo
Kako vsi do primerne jedrske rente?
KOSTANJEVICA NA KRKI - Tradicionalno, že peto po vrsti ponovoletno srečanje posavskih županov z no-
Posavski proračuni 2008
Proračun občine Krško za leto 2008 znaša 43 milijonov evrov, od tega bo 23 milijonov oziroma 53 % namenjenih za investicije. Brežiški proračun 2008 je po županovih besedah usklajen, znašal pa naj bi dobrih 30 milijonov evrov, od tega bo 55 % za investicije. Že sprejeti sevniški proračun za 2008 znaša rekordnih 20 milijonov evrov, za investicije pa bo šlo 57 % tega zneska. Proračun občine Kostanjevica na Krki bo predvidoma znašal 2,7 milijona evrov, od tega naj bi inve-sticijam namenili petino oz. 520 tisoč evrov.
vinarji, snemalci in fotografi, je tokrat prvič gostila občina Kostanjevica na Krki. Brez pregleda najpo-membnejših dosežkov in dogodkov minulega teta in načrtov za leto, ki se je pravkar začelo, seveda ni šlo, novinarska vprašanja pa so se nanašala predvsem na najbolj aktualne teme v Posavju: iskanje loka-cije za odlagališče radioaktivnih odpadkov in delitev jedrske rente, sedež posavske pokrajine, pogaja-nja o delitveni bilanci med Krškim in Kostanjevico...
Podobno „taktiko" kot krški občinski svet v primeru od-lagališča NSRAO je sprejel brežiški občinski svet v pri­meru letališča Cerklje ob Krki. Tudi Brežičani se želi-jo pred soglasjem k držav-nemu prostorskemu načrtu z državo dogovoriti-o sofinan-ciranju nekaterih projektov (o tern sicer pišemo na dru-gem mestu).
O pokrajini tokrat malo besed
0 regionalizaciji in pokrajin-skem središču je bilo tokrat bolj malo besed. Medtem ko sevniški župan Kristijan Jane upa na dovolj politič-ne volje za umestitev pokra-jin še v mandatu te vlade, je Bogovič do tega bolj skepti-čen, saj meni, da bodo pro­blem pokrajinskega središča rešili drugi. Vse bolj kaže tudi na to, da se Bistica ob Sotli vendarle ne bo pridru-žila Posavju in bo ostala v celjski regiji. Na vprašanje, kaj je Kostanjevica na Krki pridobila z odcepitvijo od Krškega, župan Mojmir Pu-stoslemšek odgovarja, da predvsem več sredstev za investicije, začelo pa se je premikati tudi glede velikih projektov v kraju.
Kostanjeviška zavrnitev spo-razuma o delitveni bilanci s krško občino pomeni, da se obe občini ne moreta zadol-ževati, poleg tega pa morata ena drugi dajati soglasja za gradbena dovoljenja. Pusto-slemšek upa, da bodo deli-tveno bilanco letos vendarle uredili, sicer bodo za obe ob-čini nastopile resne težave.
Kostanjevica: v ospredju obvoznica in Gorjanska cesta
Kostanjeviška občina se je v prvem letu svojega delo-vanja veliko ukvarjala s for-malnostmi, potrebnimi za zagon občine, od statuta, poslovnikov, celostne grafič-ne podobe občine do formi-ranja občinske uprave. Med investicijami, ki se nadalju-jeta tudi v letošnjem letu, velja izpostaviti gradnjo ko-stanjeviške obvoznice, za katero je občina lani name-
nila 285 tisoč evrov, letos pa jih bo 96 tisoč, ter etapno rekonstrukcijo Gorjanske ce-ste, ki je komajda na začet-ku, občina pa bo morala le­tos zanjo primakniti 24 tisoč evrov. V letošnjih načrtih so
Na vrhu lestvice najbolj „vročih" regijskih tern je že malce izpeto vprašanje po-krajinskega središča očitno zamenjala delitev jedrske rente. Gre tako za 4,3 mili-jone evrov letne rente, ki jo dobiva le občina Krško, kot za 2,3 milijona evrov letne-ga nadomestila, ki si ga po deležu prebivalstva razdeli-jo vse štiri posavske občine, po dolodtvi lokacije za od-lagališče za NSRAO pa ga bo dobivala le občina, na oze-mlju katere bo ta lokaci-ja. Zadeva je v pristojnosti okoljskega in gospodarske-ga ministrstva. Župan ob-čine Brežice Ivan Molan je mnenja, da občinska meja ne more biti meja za delitev
lijonov driavnih in evropskih sredstev. Poudarja tudi sta-bilno gospodarstvo v obeini in nizko brezposelnost, ve-lik izziv v prihodnosti pa bo predvsem umeščanje tretje razvojne osi.
Krško: letos zagon nove fakultete
Bogovič kot največji dosežek leta 2007 izpostavlja usta-novitev Fakultete za ener-getiko, ki bo prve študen-
svetovnem atletskem prven-stvu. Letos bodo nadaljeva-li že začete projekte, vlaga-li v industrijsko cono Brezina, v kanalizacijo in čistilne na­prave v Globokem, Dobovi in Brežicah, začel se bo driav-ni projekt izgradnje železni-škega podvoza v Dobovi, ob-nova OŠ Brežice, izgradnja večnamenske dvorane v Bre-
žicah.....Leto 2008 bo zelo
pestro, potekalo bo zelo veli­ko investicij in velikih projek­tov, zato bo potrebno veliko strpnosti in dogovarjanja," ocenjuje Molan, ki upa tudi na dobro sodelovanje pri sku-pnih regijskih projektih.
Sevnica: izkoristiti „bruseljsko sonce"
V občini Sevnica so v letu 2007 do potankosti realizi-rali načrte, ocenjuje sevni-ški župan Jane, izpostavlja pa predvsem novo knjižni-co, prizidek zdravstvenega doma, obnovo gradu ter šte-vilne nove vodovode in ce­ste. „Sevnica je in bo osta­la eno največjih gradbišč v Slovenjji, vse to spraviti v sinergijo pa ni enostavno," predvsem zavoljo gradnje HE Bianca ter številne druge infrastrukture zatrjuje Jane. Za letos načrtujejo začetek največjega fizičnega projek-
Kostanjeviska podžupanja Melita Skušek je pozdravila $oste.
jih informacijah je v progra-mu vlade za 2008 tudi spre-memba te uredbe." Rešitev
Mojmir Pustostemšek
še rekonstrukcija (predvsem izolacija) stavbe kostanjevi-škega zdravstvenega doma, priprava dokumentacije za gradnjo športnega centra pri osnovni soli, projekti za sta-novanjsko gradnjo na podro-čju Ljubljanske ceste in za obrtno cono ter asfaltiranje preostalih makadamskih cest v občini.
Brežice: veliko strpnosti za veliko investicij
Gradnja kanalizacije in čistil-ne naprave Brežice, osnov-na sola na Bizeljskem, ure-ditev brežiškega mestnega
Franc Bogovic
te sprejela v jeseni, za letos pa napoveduje številne inve­sticije: telovadnico pri krški šoli in vrtec na Raki, ki naj bi bila zgrajena že do no-vega šolskega leta, dozida-vo OS Leskovec, obnovo gra­du Rajhenburg in pripravo dokumentacije za obnovo Šrajbarskega turna, že spo-mladi nadaljevanje obno-ve Valvasorjevega komple-ksa, v naslednjih letih pa še gradnjo bazena in knjižni-ce v Krškem. Nadaljevala se bo gradnja prvega mostu za novo krško obvoznico, kana-lizacijskega sistema v osre-dnjem delu občine, obnova Podbočja in Senovega, gra­dnja pločnikov v Krškem, ob-čina pripravlja projekte za širokopasovne povezave za celotno občino, z rakupom podjetja Rudar pa aktivno vstopa na področje stano-vanjske politike. Ne gre po-zabiti poslovnih con Vrbina (kjer naj bi konec marca že začelo delati prvo pod jet je) in Drnovo, investicij podjetij žito Šumi in Krka, novih trgo-vskih kompleksov...
Peter Pavlovič
Srečanja so se udeležM tudi člani občinskih uprav. Na sliki: direktorja občinskih uprav v Krlkem in Brežicah Melita Čopar in Aleksander Denžič ter podžupanja Patricija Čular in podžupan Cvetko Sršen.____________
jedrske rente in da bi bilo ta problem s primerno politic-no voljo možno rešiti v zado-voljstvo vseh. „Pozivam tako gospoda Bogoviča kot gospo-da Janca, da strankarske-ga kolego ministra za okolje Janeza Podobnika malo bo-Ije seznanita s to problema-tiko ter tako prispevata tudi k razvoju Posavja, kajti do-datna sredstva bi pomeni-la več investicij in več novih delovnih mest. To bi moral biti interes vseh posavskih občin, da dobimo več na ra-čun tega objekta." „Aktiv-nosti v tej smeri potekajo, a bi zelo težko govoril o po-drobnostih," pravi krški žu-pan Franc Bogovič. „Skupna ugotovitev je, da je potreb-no v tern prostoru najti dol-goročno sporazumno deli­tev sredstev, v katerega bo vključen širši krog. Po mo-
naj bi šla v smeri povečanja skupnega zneska rente, tako da Krško ne bi dobilo nič manj, kot dobiva, primerno rento pa naj bi dobile tudi druge posavske občine.
Bogovič je sicer ponovno za-vrnil očitke, da se je Krško z državo „pod mizo" dogo-vorilo z državo o sofinanci-ranju številnih projektov v zameno za umestitev odla-gališča NSRAO na njeno ob-močje. Po županovih be-sedah je celoten postopek pogajanj z državo potekal povsem transparentno. Kr-ški občinski svet bo šest pro-tokolov, ki jih je vlada pred novim letom že odobrila, obravnaval danes, ob tern pa predvidoma sprejel tudi pozitivno stališče k predla-gani variantni rešitvi za ure-ditev odlagališča v Vrbini.
Kristijan Janc___________
ta v občini gradnje kanali­zacije in čistilne naprave za Sevnico in Boštanj. „V Bru-slju sije sonce in to je tre-ba izkoristiti," slikovito pra­vi Janc, ki je prepričan, da bodo v občino Sevnica v na-slednjih treh letih privabili ■ ne le 100, ampak še več mi-
——---------------                                   ____________________
Ivan Molan
jedra, nadaljevanje obno-ve brežiškega gradu, uredi-tev Mestne hiše in sporazum z ministrstvom za obrambo so največji dosežki minule­ga leta v brežiški občini, pra­vi župan Molan, ki ni pozabil spomniti niti na srebrno me-daljo Primoža Kozmusa na
Podiupan in podžupanja občine Sevnica Rudi Dobnik in Breda Drenek Sotosek ter vodja občinske uprave občine Kostanjevica na Krki Judita Lajkovič Mladkovič._______
„Trojček" iz Dolenjskega lista: novinar Martin Luzar, direktorica Mateja Hrnjak in novinar Pavel Perc______
Novi dopisnik Dela Janoš lore in Rasto Božič, izkušeni radijec, po novem v Slovenski tiskovni asenciji________
IZ NAŠIH KRAJEV
rr
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Žive jaslice na Bizeljskem
BIZELJSKO - Čar božičnih praznikov je na Bizeljskem z živimi jaslicami, že četrtimi po vrsti, obudil tamkajšnji župnik Vla­do Leskovar. Zgodbo Jožefa in Marije skozi igro vsako leto prikaže druga mlada družina. Ta z osličkom krene na pot s središča kraja, kjer opravijo popis in iščejo prenočišče v kr-čmi. Ob spremstvu malih angelov, pesmi zborčka ter treh kra-
V Krškem prvič žive jaslice
KRŠKO - Na tako imenovanem Štancarjevem marofu v Kr-škem so člani Kulturno - turističnega društva iz Koprivnice na božični dan z besedo, pesmijo in igro uprizorili žive jaslice. Območje nad novo urejenimi parkirišči pri upravni stavbi Občine Krško so domačini po drugi svetovni vojni imenova-li Štancarjev marof in je že tedaj z naravno skato v ozad-
Kalumna
In memoriam - radiu, kotje nekdaj ML
Tako. Vspomin torej, Radiu
Brežice. Zgodiloseje to, karje bilo jasno le najbolj trdim realistam.
Piše:
Natja Jenko Sunčič
Senna vsekakor tie sodim rnednje. Ker vedno upam in si tudi v krutern kapitalističnem svetu dovolim še vedno nekaj sanj. Karse vse pogosteje in v večini primerov izkaže kot absolutno brez veze. Ti moji upi in sanje. Čeje büo že večkrat slišati, pa vseeno nismo mogli kar tako verjeti, je po svedi lanskega decembra po Savi najprej splaval SavaGlas, kije zaživel pod streho Radia Brežice. nakar ze v prvih urah 2008 sploh nisevi mogla dojeti in verjeti, da bom zasežena z mnogimi vprašanji, kakoje mogoče, daje utihnil tudi Radio Brežice.
Globoko vrtam po hudirju v sebi, pa zakaj bi jaz, ki sem že lej) čas pri Posavskem obzorniku, morala o izginotju brežiškega radia sploh kaj vedeti? Pravzaprav, a ne zavedajoč se, sem si med domačimi Ijudmi v desetletjih medijskega dela prislužila izkaznico lokalpatriota. Pa tudi, kot te dni kaže, spominjanja občanov na delo, ki sem ga dolga leta opravljala kot radijska delavka, kjer sem se v različnihfazah kalila vied mnogimi sodelavci. Da, Radio Brežiceje dal veliko dobrih in prepoznavnih kadrov, ki po tej domovini delajo v različnih medijih.
Navirajo začetki in imena. In v pomoč povzetki iz arhiva, ko seje slavila 40-letnica Radia Brežice. 28. oktobra 1963 ob 9. uri, na praznik občine Brežice, seje prvič oglasil Radio Brežice s prvima glasovoma Božene Zorko Češnovar in Vlada Podgorška.Tega letaje prva ženska stopila v vesolje, v Dallasu so umorili Johna F. Kennedya, umiiaje Edith Piqff, rodü seje današnji evropski poslanec Borat Pahor. Zgodba Radia Brežice pa seje začela že veliko popvej - na številnih sestankih, nekaj mesečnih pripravah za postavitev oddajnika - prostovoljno so ga postavili Alojz Cerjak, Ivan Lapvh, Anton Urek, Andrej Urek in Franc Šetinc, skrb m odgovornost za tehnikoje prevzel Ljubo Šteger, po njern Ivan Galič. Radio je dobil svoj ainzo, prve takte melodije En hribeek born kupü, ki jih je na klavirju dal Franc Baškovič. Odgovornost za vsebino je prevzel Alojz Pihler, za njim Bogo Javornik, direktor gimnazije, pa Vlado Podgoršek, za njim uredništvo prevzame Franci Hedl, v devetdestih je radio dobil novega direktorja in glainiega urednika Srečka Zoreta, kasneje direktorja Petra Spüerja...
Na radiu smo delavd ustvarjali svoj lastni program, ga širili in brusili. Tokrat se sprašujem: je res, da danes poslušalce ne bi pritegnili uvodniki, kot jih je iskrivo snoval Franci Hedl, in ali mladina danes res ne In imela kaj poi^edati v mladinskih oddajah, kot so jih ustvarjali Milan Jazbec, Slavko Cerjak. Bojan Rabzelj, Irena Ulčar Cvelbar, Breda Dušič Gornik, Tamara Vonta'! Marza naše poslušalce ne bi büe več privlačne oddaje Izbrali ste sami, kijimje dušo dajala Irena Majce, ali morda njen projekt Za dornačo mizo, v katerih je predstavljala ljudi in življenje v odrocnih krajih? Ali morda Z lojterco pod okence s Srečkam Pavkovičevi, ki je sedaj poslušalce domačega radia odpeljal na Radio Sraka? Verjamem danez Integralovim avtobusom, ki po brežiških ulicah propagira Studio D. Pa računalniške oddaje z Jožetom Tbmcem, športne s Poldetom Rovanom, glasbejie novosti z Zdenkom Matozom? Ali, denimo, ve&rne ponedeljkove ure s Posavci od čebelarjev do poetov, ki sem jih gostila sama, in so te nato zamenjale oddaje z življenji in dekrm Slovencev iz zamejstva?
Prav vseh ustvarjalcev sploh ni mogoče omeniti, vendarje vsak na svoj način prispeval k podobi radia, zato še: Janez Pirš, Zeljko Šepetavc, Ida Novak Jerele, Franci Babič, Živko Šebek, Damjana Krošl, Suzana Vahtarič, Jana Videnič. Ria Plut, Vinko Stanič, Duško Samardžič, Darko Galič, Evgen Volčanšek, Dejan Vučajnk, Franjo B. Gregl, Matjaž Logar...
Delavd radia so leta 2003 nafestivalu slovenskih nekomercialnih radijskih postaj v Bohinju v kategoriji injbrrnativna oddaja za oddajo dan do 15-tih osvojili prvo mesto. Ob tern pomembnem uspehu sejihje s čestitko spomnil celo takratni predsedjiik Milan Kučan, ki je med ostalim zapisal:».. .Dragocenost lokalnih postaj je prav v vživetosti in spoštovanju občutljivosti življenja v vsakdanjih okoljih vaših poslušalcev, njihovih skrbi, stisk, tegob, upanj in srečiiih trenutkov... •. Občina Brežice in takratni župan pa - nič. In kolikor mi je znano, so ob 40-letnid po Savi splavale tudi vse čestitke. Mačehovski odnos sejev mateririskega spreminjal le pred lokalnimi volitvami. Oziroma vseskozi, kadarje ta ali ona politika ta radio potrebovala za svoje interese.
Ljubljanski kapital je pogoltnilfrekvence na Grmadi, Trnju m na Rajcu; na silvestrovo lani pa Radio Brežice z zadnjo informativno oddajo Dan do petnajstih pa, kako naj to sjAoh imenujem, ugasnil, utišal, udušil. Aktualno in detektivskih sjiosobnosti je potrebno ta trenutek vprašanje, fcaj je ozirovva bo pod novim imenom - Aktual 07?
Ijev povorka v soju bakel sokrajanov opravi pot do župnišča, vmes pa prenočišče išče še pri sodarju. V štalici s pastirji, živimi ovčkami in detecem pa pričarajo še največji krščan-ski dogodek - Jezusovo rojstvo. Sveta družina sodeluje tudi pri polnočnici, tudi tokrat pa je bila cerkev svetega Lovrenca pretesna za vse zbrane, ki so se po polnočnici lahko okrepča-li s kuhanim vinom in pecivom ter si ogledali ognjemet. Živim jaslicam poseben prazničen privdih dajo sokrajani, ki iz vseh vasi pridejo v povorkah z baklami ter Jožefa in Marijo spre-mijo do jaslic oziroma cerkve.                              S. Vahtarič
Božični koncert senovških pihalcev
SENOVO - Med tradicionalne praznične prireditve sodi tudi božični koncert Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo. Se-novški pihalni orkester pod dirigentsko taktirko prof. Haii­da Tubeishata je s tradicionalnim božičnim koncertom zno-
ju služilo za prizorišče in letno shajališče s promenadnimi koncerti, kot prostor za veselice in naravni oder za upri-zarjanje iger. Na tern istem prostoru so člani Kulturno-tu-rističnega društva iz Koprivnice in tamkajšnjega pevskega zbora uprizorili tudi žive jaslice, ki so, četudi prvič uprizor-jene v Krškem, pritegnile kljub mrazu in snegu številne obi-skovalce od blizu in daleč. Slednje so pozdravili, nagovori-li in jim voščili srečen božič ter prihajajoče leto tudi krški župan Bogovič, podžupanja Somrakova ter krški župnik Al-fonz Grojzdek, ki je ob tej priložnosti tudi blagoslovil ne-davno na novo urejene parkime površine.            B. Mavsar
Žive jaslice v Koprivnici
KOPRIVNICA - Turistično društvo Koprivnica je pred nekaj meseci dobilo idejo, da bi predstavili Jezusovo rojstvo v igri in besedi, z živimi jaslicami. Beseda je dala besedo in kma-lu smo skupaj stopili člani društva, na pomoč pa so nam pri-
va napolnil dvo;~..„ joma XIV. divizije Senovo. Kot vedno so koncert popestrili tudi gostje. Tokrat je bila to figurativna tolkalska skupina Glasbene sole Krško z imenom Na Muč, s se-novškimi pihalci je zapela mlada Klara Moškon, z njimi pa je zaigral tudi violinist Milko Jurečič.                                 J. M.
Tradicionalni blagoslov vina
KRŠKO - V organizaciji Turističnega društva Krško in Turistič-ne agencije BooM se je na Hočevarjevem trgu v Krškem 27. de­cembra zvrstil že tretji blagoslov vina. Blagoslov vina ali šentjanževo poteka na 27.december, ko go-duje sveti Janez Evangelist, ki je veljal med apostoli za naj-Ijubšega Jezusovega učenca. Kakor pripoveduje legenda, je neki Grk pred sv. Janeza postavil čašo zastrupljenega vina re-
Koprivniške žive jaslice____________________________
skočili tudi ostali, krajani Koprivnice in tudi ljudje iz dru-gih krajevnih skupnosti, vedno pripravljeni na delo, katerim smo zelo hvaležni. Skupaj smo 28.12.2007 ustvarili čaroben večer na Izletniški domačiji Vertovšek. TD Koprivnica je k sodelovanju povabilo tudi MePZ Antona Aškerca Koprivnica, ki je prepeval božične pesmi. Požrtvovalni krajani pa so se prelevili v angelčke, svete tri kralje, prebivalce iz Betlehe-ma in pastirje, ki so se v res zelo hladni noči greli ob ognju, čuvali ovce in osla ter prinesli čudovito vest o rojstvu Odre-šenika. Ker smo letos prvič uprizorili žive jaslice, smo nanje zelo ponosni, pa čeprav z vsemi napakami vred, za katere že razmišljamo, kako jih odpraviti letos. Tako nam je skupaj uspelo polepšati si že tako čudovite božične praznike, ki naj nas bi še bolj zbližali kot čas med letom.
S. Bračun
Taborniki in skavti so prinesli luč miru
KRŠKO - Taborniki in skavti so pred prazniki skupaj na Občino Krško prinesli lučko miru iz Betlehema, ki po Sloveniji potuje že 17. leto. Ob tern so prebrali poslanico „Mirko dar", katere sporočilo je, da ob praznikih niso pomembna le (materialna)
Slovenski konzulat Evropske$a reda vitezov vina defuje v Sloveniji ze vse od leta 1991. Sestavlja go šest Vinskih viteških omizij, in sicer Pomursko, Celjsko, Mariborsko, Ljubljansko, Primorsko in Posavsko, iz kateresa so nekateri vitezi na foto2rafiji.____________
koč, da sprejme krščansko vero pod pogojem, da Janez spije vino in ostane živ. Janez je vino blagoslovil, ga spil in ostal živ, iz case pa se je izvila strupena kača, zaradi česar tega svetni-ka upodabljajo s kelihom in kačo. Tako na godovanje Janeza Evangelista, po katerem je poimenovana tudi cerkev na Hoče-varjevem trgu v Krškem, nekateri vinogradniki prinesejo svo­je najboljše vino v cerkev k blagoslovu, takšno vino pa se po-tem imenuje šentjanževec. Blagoslov vina ali šentjanževo je na tern prizorišču ob stojnicah, ki so jih s svojimi pridelki in izdelki bogato obložili vinogradniki in žene Aktiva kmečkih žena, letos potekalo že tretjič. Sveto mašo je v cerkvi sv. Janeza Evange­lista vodil generalni vikar škofije Novo mesto Božidar Metelko s somaševalci, blagoslova vina pa so se tradicionalno udeležili tudi vinski vitezi Evropskega reda vitezov vina. ß. Mavsar
KAM V POSAVJU?
Vaš vodnik po prireditvah v Posavskem obzorniku. Tudi na www.posavje.info
Taborniki in skavti so navzočim tudi zapeli.___________
darila, ampak da je včasih več vreden stisk roke ali objem. Sprejela sta jih župan in podžupanja Franc Bogovič in Ana So-mrak, pa tudi zaposleni v občinski upravi Krško.                P.P.
IZ NAŠIH KRAJEV
D
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Blagoslov konj v Vranju
VRANJE - V župniji Sevnica stoji ena najstarejših podru-žnic - cerkev sv. Štefana v vasi Vranje, ki se prvič omen ja leta 1581 in nosi današnjo obliko iz 17. stoletja. 26. de­cembra minulega leta smo jo na god sv. Štefana počastili že petnajsto leto zapored.
Blagoslova se je udeležilo 42 konj iz območja Sevnice, Blan-ce, Boštanja, Brestanice in Senovega. Iz zbirnega mesta ob kmetiji Lunčar smo ob zvokih harmonike v povorki prispe-
V Sevnici praznično in živahno
SEVNICA - Od petka, 28. decembra 2007, pa vse tja do torka, 1. januarja 2008, je bilo v Sevnici ži-vahno, saj se je zvrstilo več zanimivih dogodkov za vse generacije.
sevniške mažoretke, zaklju-čilo pa se je z nastopom na-rodnozabavnaga ansambla Franca Ocvirka in harmo-nikarja Alana Jevševarja. V zelo hladnem zimskem ne-deljskem dopoldnevu je obi-skovalce zabaval na priredi-tvenem prostoru pred Caffe Centralom s čarovniškimi vragolijami sevniški čarov-nik Niko, a najmlajše je raz-veselil tudi prihod prijazne-ga in dobrodušnega dedka Mraza; nedeljski večer se je zaključil s tradicionalnim božično-novoletnim koncer-
Začelo se je v hladnem zim-skem petkovem večeru na parkirišču pred Caffe Cen-tralom v središču Sevnice s koncertom popularne pev-ke Alye oz. s predskupino Pudding Fields s Primorske, ki je dobro »ogrela« obisko-valce. Praznično dogajanje v Sevnici se je nadaljevalo na-slednjega dne v mrzlem so-botnem popoldnevu s pred-stavitvijo 45-ih društev, ki delujejo v občini Sevnica -predstavitev so s svojim na-stopom pred maloštevilni-mi obiskovalci popestrile še
New Swing Quartet med svojim zadnjim nastopom
tom Godbe Sevnica z Otom Pestnerjem, z New Swing Quartetom in z nastopom Plesne sole Lukec iz Krškega v Športnem domu Sevnica, ki je bil zaseden do zadnje-ga kotička. Vrhunec praznič-nega dogajanja v Sevnici je bilo ponedeljkovo silvestro-
vanje na prostem - najprej s prireditvami in ognjemetom za najmlajše in nato še z ve-likim polnočnim ognjeme­tom in jabolčnim zavitkom - velikanom, od katerega je dobil vsak obiskovalec kos.
Smilja Radi
Praznični pohod in srečanje na trgu
PODBOČJE - Božičnih praznikov v KS Podbočje si tako rekoč ni več mogoče predstavljati brez dveh že tradicionalnih prireditev: božičnega pohoda z baklami na Stari grad in srečanja krajanov na pod-boškem trgu dan kasneje.
li do cerkve, kjer je župnik Vinko Štruci._, r . :..._,...; konjem in njihovim spremljevalcem. Številne obiskovalce, ki pa jih je bilo spričo nizkih temperatur in poledenelih tal vendarle nekoliko manj kot druga leta, so domačini pogo-stili s sladkimi domačimi dobrotami in pogreli s kuhanim vi-nom ter domačim čajem. Ob tern je pogovor tekel predvsem o štirinožnih lepotcih, otroci so dobili priložnost za slikanje z njimi, konjeniki pa smo bili deležni tudi lesene spominske medalje. Glede na to, da je konjereja v zadnjih letih v na-ših krajih v porastu, upam, da bodo lastniki konj zbrali po-gum in se nam pri prihodnjem, šestnajstem blagoslovu konj na štefanovo, pridružili v čim večjem številu.
Tanja Kosar
Koncert Godbe Sevnica
SEVNICA - Zadnja nedelja preteklega leta je odmevala v tak-tih sevniške godbe - tradicionalni božično novoletni kon-cert, ki so ga je letos popestrilt člani zasedbe New Swing Quarteta, je športni dorn napolnil do zadnjega kotička.
Da bi v Sevnici potrebovali veliko kulturno dvorano, smo se po-novno lahko prepričali na tradicionalnem boiično novoVetnem koncertu Godbe SevnJca, saj so sevniški športni dom obiskoval­ci zapolnili do zadnjega kotička že v nekaj minutah po odpr-tju dvorane. Godbeniki, na čelu z dirigentom Maticem Nejcem Kreco, so Sevničanom podarili enkraten dvourni koncert, ki so
Letošnjega božičnega poho­da, ki ga organizira podbo-ško turistično društvo, se je udeležila rekordna množica preko 200 ljudi. Po razmero-ma lahki poti so se povzpe-li na hrib Stari grad, tarn pa ob razsvetljenem križu za-peli nekaj božičnih pesmi. Kot vsako leto, so pohodni-kom na v eni izmed zidanic pripravili okrepčilo.
Veliko udeležencev pa je pri-vabilo tudi srečanje na trgu na štefanovo oz. dan samo-stojnosti, ki ga prav tako or-
ganizira omenjeno društvo v sodelovanju s Kulturnim društvom Stane Kerin. Kra-jane je pozdravil predse-dnik sveta KS Podbočje Dar-ko Kodrič, kratek kulturni program so pripravili pod-boški šolarji s plesno točko ter vokalna skupina Mavri-ce, med udeleženci pa se je sprehodil Božiček. Za boga-to ponudbo peciva in narez-kov so poskrbeli v gorjan-skih vaseh Mladje, Gradnje, Prušnja vas, Frluga, Brezje, Brezovica, Gradec in Plani­na ter v Kalce-Naklu, orga-
Udeležence srečc so s plesno točko navdušili podbolki šolarji.                            ________
tnik iz Čila Carlos Espinoza Bemal, ki je predstavil svo-je delo in izdelke.
P.P.
nizatorji pa za topel čaj in kuhano vino. Druženje kra­janov je popestril tudi novi krajan KS Podbočje, ume-
Namesto voščilnic tlarila
BREŽICE - V ponedeljek, 24. decembra, so člani in članice Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Breži-ce v spremstvu Božička, ki je s sabo prinesel darila, obi-skali starostnike v Domu upokojencev Brežice in otroke na otroškem oddelku brežiške bolnišnice.
alvasorjeva Iknjižnica Krško ■
VALVASORJEVA KNJIŽNICA V JANUARJU
PRAVLJIČNE URICE
ponedeljek ob 17.00 uri - Mladinski oddelek v Krškem
torek ob 17.00 uri - Izposojevališče Kostanjevica na Krki
četrtek ob 17.00 uri - Izposojevališče Senovo
Otroci, preživite zimske popoldne med zanimivi knjiga-mi, igračami in pravljičnimi junaki.
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE
ob četrtkih, tedensko med 9.00 - 11.00 uro -
Osrednja knjižnica v Krškem
Računalniška znanja so danes nepogrešljiv del vsakdanji-ka, ker pa za marsikoga uporaba računalnika ni tako eno-stavna, vas tudi v letošnjem letu vabimo na računalniške delavnice za starejše.
VODENI OGLEDI KAPUCINSKE KNJIŽNICE po dogovoru - Osrednja knjižnica v Krškem
Morda se ob številnih vsakodnevnih obveznostih prema-lo zavedamo, da imamo tudi v Krškem baročno kapucin-sko knjižnico, ki hrani knjižno gradivo iz preteklih stole-tij. Vabimo vse, ki bi si jo želeli ogtedati, da pokličejo na tel. 07 4904 000 in se dogovorijo za ogled.
OGLEDI VALVASORJEVE KNJIŽNICE KRŠKO V SODELO­VANJU Z DRUŠTVOM GLUHIH IN NAGLUŠNIH POSAVJA po dogovoru - Osrednja knjižnica v Krškem
V sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih Posavja nji-hovim članicam in članom pokažemo knjižnico, pomaga-mo pri iskanju gradiva na policah in računalniku ter jim predstavimo tudi možnost samostojne izposoje in vrača-nja gradiva na knjigomatu.
ga popejüili Oto Pesner in ostali člani New Swing Quarteta, ki pa so se po uspešni štiridesetletni skupni glasbeni poti odločili, da v Sevnici zadnjič nastopijo v tej zasedbi. Poseben car so kon­certu dodali tudi plesalci Plesne sole Lukec iz Krškega. Sevniška godba, bogatejša za štiri nove člane, se v preteklem letu lahko pohvali z osvojenim bronastim mestom na mednaro-dnem tekmovanju v Novem mestu. V novem letu pa godbenike, ki jim predseduje Andrej Štricelj, čaka prijetna dolžnost obe-ležitev 100-letnice delovanja. Najzgodnejši dokumentirani za-. četki godbe, ki jo je poosebljal salonski orkester, delujoč pod okriljem sevniškega gasilskega društva, namrec segajo v daljnje leto 1908.                                                        Tanja Crabrijan
ARG krožek na OŠ Krško
KRŠKO - ARG krožek je na krški šoli pričel delovati v šolskem letu 1994/1995 in deluje tudi v letošnjem šolskem letu. Pri tej športno teh- __^__^________^^_^__
nični disciplini je vključen tek, hoja, vožnja s ko-lesom, smučanje, veslanje in podob-no, pri čemer se uporablja radio­goniometer (radij-ski sprejemnik »li-
sičar-), poleg tega__________________________________
še kompas, ura Krožkarji ,ova na //$/co« v ,eto^njem
topografska karta fo           {eW____________
ter tudi drugi pn- —------------------------------------------------------
pomočki. Iz krškega šolskega krožka so mnogi člani in člani-ce posegli po najboljših rezultatih na državnih, evropskih, pa tudi svetovnih tekmovanjih.                                          M.K.M.
Brežiški varovanci v Domu upokojencev so posebne decembrske obiskovalce nagradili z božičnimi pesmimi.
Namesto prazničnih novoletnih voščilnic so v predbožičnem dnevu predstavniki brežiškega 00 SDS skupaj s predsedni-kom mag. Andrejem Vijakom, brežiškim županom Ivanom Molanom, člani svetniške skupine SDS, predstavnicami Žen-skega odbora SDS, s predstavnikom mladine SDM Brežice in z Božičkom pripravili še slovesnejše decembrsko vzdušje naj-starejšim in najmlajsim občanom.
V Domu upokojencev Brežice domuje 118 starostnikov, 40 jih je Božička s spremstvom pričakalo v jedilnici, ostale oskrbovance pa so obdarovali po sobah in jim razdelili pake-te s pečenimi domačimi božičnimi sladicami, ki so jih pose-bej za ta namen pripravile članice iz Brežic, Dolenjih Sko-pic, Dobove in iz Sel pri Dobovi.
Sledil je obisk otrok na otroškem oddelku brežiške bolni-šnice, kjer jim je Božiček pojasnil, da je prišel z daljnjega mrzlega severa, dodal, da je med potjo tudi jelenček Rudi zbolel, zato je moral sanke privleči sam, kar pa mu ni bilo niti najmanj težko, saj dobro ve, kako težko ga nadebudne-ži pričakujejo. Nato je tudi njim razdelil topla pletena dari-la z nekaj sladkarijami in sadjem, oglasil pa se je tudi v de-žurni sobi pri medicinskem osebju.
M. Kalčič M.
IZ NAŠIH KRAJEV
D
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Film o poznoantični rimski naselbini Ajdovski gradec
SEVNICA - V Felicijanovi dvorani na sevniškem gradu je potekala v četrtek, 20. decembra, premiera 19 minut dolgega, v thdimenzionalni obliki posnetega dokumentarnega si I ma o arheološkem najdišču Ajdo­vski gradec - poznoantični, starokrščanski rimski naselbini, ki je nema priča o zatonu antike in o obdo-bju preseljevanja ljudstev na slovenskem ozemlju v 5. in 6. stoletju. V spremljajočem bogatem kultur-nem programu ob premieri filma je sodelovala Glasbena sola Sevnica.
Dograditev prizidka pri OS Loka se zaključuje
LOKA - Investicija v dograditev sole v Loki pri Zidanem Mostu se postopno zaključuje. V decembru je bila izvedena primo-predaja opreme za prostore vrtca in sole, v pripravi pa je tudi dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja.
donavja - je eden največjih pomnikov že usihajoče po-znoantične dobe na Sloven­skem, a hkrati velja za ene-ga izmed zadnjih glasnikov
Osem kilometrov seve-rovzhodno od Sevnice se nad dolino Vranjskega potoka, v zavetju pod Meniškim in Ve-likim vrhom, dviga podolgo-vat hrib z imenom Ajdovski gradec. Na njegovem vrhu so domačini leta 1811 med na-biranjem polžev v gozdni po-drasti našli rimski nagrob-nik in grobnico. Nagrobnik, ki je bil postavljen v spomin na pokojnega Viatorja, kot pove vklesan latinski napis, je bil do obnove zunanjega dela sevniškega gradu vzi-dan ob vhodu v grad, boga-to okrašeno kamnito grobni­co, ki sta jo sestavljali dve starejši pepelnici, pa so kot znamenitost prepeljali v gra-ški muzej v Avstriji. V letih od 1901 do 1905 so potekala na Ajdovskem gradcu zašči-tna arheološka izkopavanja, pri katerih so poleg številnih najdb (med njimi je ena naj-zanimivejših bronasta utež v obliki boginje Lune), izko-pali temelje zidanih stavb in približno zarisali potek ob-zidja okrog rimske naselbi-
ne, ki je bila zavarovana tudi z obrambnimi stolpi. Po letu 1970 pa vse do leta 1990 je Narodni muzej Slovenije pod vodstvom arheologa dr. Pe-
nagementa medijske pro-dukcije. Besedilo za film je spisal arheolog dr. Timotej Knific (višji kustos za arhe-ologijo zgodnjega srednjega veka in višji znanstveni so-delavec v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani ter pre-davatelj na Oddelku za arhe-ologijo Filozofske fakultete v Ljubljani), ki je tudi sam sodeloval pri izkopavanjih na Ajdovskem gradcu; si-nopsis za snemalno knjigo je priredil Bojan Kostevc. Sne-manje dokumentarca je po-tekalo v barvitem jesenskem času na Ajdovskem gradcu, v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in v muzeju v av-strijskem Gradcu. Film o Aj­dovskem gradcu je po lansko-letnem filmu Med legendo in resničnostjo, ki govori o sev-niškem gradu, še en zanimiv doprinos pri odkrivanju pre-teklosti in morda nas v letu 2008 avtor filma preseneti z novo filmsko zgodbo.
Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan
06 100-letnici šolske$a objekta OŠ /_i , Zidanem mostu bo ie zgrajen nov prizidek (foto: V. Zupančič)
Ko bo izvajalec gradbenih del predložil vse potrebne doku-mente, bo Občina Sevnica podala vlogo za izvedbo tehnič-nega pregleda novozgrajenega prizidka.
Coronke proslavile 20 let
SEVNICA - V Kulturni dvorani I Sevnica se je v soboto, 22. de-cembra, odvijal jubilejni kon-cert vokalne ženske skupine Coronke iz Boštanja ob 20-le-tnici njihovega prepevanja. V zabavnem gledališko-glas-benem repertoarju so Coron­ke zapele deset melodij, ki so božale ušesa obiskovalcev, za sproščenost in za nasmeh pa je poskrbel nagajivi Amor-ček (Maja Martina Merljak), pri čemer sta ji spretno po-magali boginja (Alma Blagda-
nič) in nebeška vratarica ter I--------------------------------------
medicinska sestra (Marija Gregore). Gledljiva in poslušljiva predstava je bila delo Ivana Merljaka, s katerim Coronke že vrsto let uspešno sodelujejo.                              Smilja Radi
Foto: Tanja Grabhjan
Zimski grajski glasbeni večer z vokalno skupino Zefir
SEVNICA - V kavarni na sevniškem gradu je potekal v sobo­to, 15. decembra, prijeten glasbeni večer, v katerem se je obiskovalcem predstavila vokalna skupina Zefir.
Vokalna skupina Zefir deluje sedem let. Njen cilj je ustvar-jati kakovosten in malce težji program, ki se kaže v izva-janju različnih glasbenih zvrsti - pojejo slovenske narodne in umetne pesmi, popevke, klasične in tuje pesmi. Za nji-
Ustvarjalci filma o Ajdovskem %radcu
tra Petruja začel na novo, sistematično raziskovati. Iz­kopavanja so spremljala tudi konservatorska dela, tako da so sedaj pozidani vsi od-kriti stavbni ostanki. Danes ima najdišče status arheolo-škega parka in velja za ene-ga največjih starokrščanskih naselij na območju Alp in Po-
rimske civilizacije na na-šem ozemlju. Producent in režiser filma Ajdovski gra­dec je Sevničan Bojan Ko-stevc, izredni student fakul-tete Middlesex University s sedežem v Londonu, ki ima svoj oddelek tudi v Sloveniji, v Ljubljani, izvaja pa študij-ski program s področja ma-
Glasba, refošk in pršut
KRŠKO - V petek, 21. decembra, sta mlada glasbenika iz Kr-škega Matic Lavrenčič in Nejc Hostar v krški kavarni Zvez-da pripravila koncert, ki sta ga poimenovala Primorski večer.
Obisk dedka Mraza v Krmelju
KRMELJ - V nedeljo, 23. decembra, sta Društvo prijateljev mladine Krmelj in Osnovna sola Krmelj za vse najmlajše v Krajevni skupnosti Krmelj in iz sosednjih krajev, ki obisku-jejo vzgojno ustanovo Vrtec pri OS Krmelj, pripravila prire-ditev Novoletni živ-žav z obiskom dedka Mraza.
je predstavila šolska plesna skupina Nektarinke sesta-vljale so jo učenke osmega in devetega razreda s šolsko pevko Tanjo. Plesoče bele
Na prireditvi, ki je potekala v telovadnici OS Krmelj, se je zbralo preko 250 otrok in nji-hovih spremljevalcev. V uvo-du je vse zbrane pozdravila
predsednica Društva-----------
prijateljev mladine Krmelj Gusta Mirt. Le-ta se je zahvalila staršem, krajanom in različnim organi-zacijam za sodelo-vanje in pomoč pri izvajanju številnih dejavnostih, ki jih organizira in vodi že omenjeno društvo, ravnatelj OS Krmelj Rado Kostrevc pa je vsem zbranim za-želel srečen prehod v novo leto. Sle-dil je kulturni pro­gram, v katerem je obiskovalce v čudo-vit pravljični svet
popeljala gledali- _______
ska skupina Knapec OS Kr­melj pod mentorstvom Moj-ce Tomažin in Irene Logar r> pravljično igro Zrcalce - v njej so se predstavili mla-di gledališčniki, učenci od prvega do sedmega razreda devetletke OS Krmelj; zape-la so dekleta pevske skupine OS Krmelj; s posebnim izra-znim plesom, ki je nastajal pod vodstvom Polone Sta-rič in Marjana Dirnbeka, se
Matic in Nejc med nastopom
Pesmi Iztoka Mlakarja je izvrstno interpretiral Matic, na ki-tari pa ga je spremljal Nejc. Tako sta zbranim obiskovalcem, ki se jih je zbralo lepo število, nasula pravega primorskega sladokusja, za še več vzdušja pa je bilo poskrbljeno z nepo-grešljivim refoškom, „fetami" pršuta in slastnimi olivami.
M. K. M.
KOPIT/RNA
KOPITARNA SEVNICA D. D., PRVOMAJSKA ULICA 8, 8290 SEVNICA
mi je že nekaj uspešnih nastopov, pa tudi gostovanj v tuji-ni. Zasedba se ves čas rahlo spreminja, vendar to vnaša v skupino nov veter in zagon, pravi Silvija Blaževič, umetni-ški vodja skupine. V sobotnem glasbenem večeru v Grajski kavarni sevniškega gradu, v katerem se je skupina predsta­vila s skupaj zapetimi pesmimi in posamezno, so nežne me-lodije ob klavirski spremljavi Jelke Gregorčič Pintar še dol-go odmevale.
Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan
Pridobitev sredstev za sofinanciranje novega vrtca v Sevnici
SEVNICA ■ V proračunu Občine Sevnica za leto 2008 so zago-tovljena tudi sredstva za pričetek investicije v izgradnjo no­vega Vrtca Ciciban v Sevnici. V decembru je bil predstavnici Ministrstvu za šolstvo in sport predan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za novi Vrtec, ki je potreben za iz-dajo sklepa o sofinanciranju investicije. Celotna investicija je ocenjena na 2,3 mio EUR, zanjo pa občina pričakuje odo-britev sofinanciranja v višini 50 %.
snežinke so priklicale dobre-ga in prijaznega dedka Mra­za, ki je obdaril vse pred-šolske otroke in učence OŠ Krmelj (četrto leto zapored tudi učence predmetne sto-pnje).V drugem, bolj zabav-no-glasbenem delu programu so s svojim nastopom navdu-šile pevke popularne najstni-ške skupine Foxy teens.
Smilja Radi Foto: Gregor Hu tar
^S 07/49 66 373,           07/49 22 308
^B                      07/81 63 439
Vabljeni na seionslco znižanie
zimske obutve do 40 % v casu od 7.1. do 21.1.2008!
inio
WWW.                                     0
posuvie
Naj bo vaš korak udoben tudi v letu 2008! I
mam rim '.ki I )!-.<( POKRAJINE POSAVJE
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
/
Na obisku pri družini Marolt Espinoza
Gnezdo sta si spletla med gorjanskimi vinogradi
Kolumna
Iz Ljubljane skozi krške oči                  i
Zakaj se je tako težko driati pravil, zapovedi in stvari, ki nam načelno prinašajo bolj plemenito, bolj zdra-vo in bolj moralno neoporečno življe-nje? Zakaj se bolniki tako težko drži-jo zaukazanih diet, ki jim preverjeno prinašajo več zdravja in dobrega po-
ŽABJEK PRI PODBOČJU - Slovenka in Čilenec, oba v Kristusovih letih, ona anglistka in sociologinja, on umetnik, oba avanturista po duši. Spoznala sta se v Franciji pred dobrim letom dni, marca lani sta se poročila, oktobra se jima je rodil sinček, živijo v pol zidani pol leseni nisi sredi vinogradov. Ne, ne gre za romantično komedijo, ampak za zgodbo družine Espinoza Marolt (ali Marolt Espinoza, kakor hočete), ki od septembra minulega leta živi v zaselku Žabjek v krajevni skupnosti Podbočje. Sestavljajo jo An­dreja, Carlos in thmesečni Arauko Lan.
čutja? Zakaj? Ker si želimo, da bi nam bilo udobno. Da bi z najmanjšimi mo-
Pise: Alenka Mirt Iskra
čmi naredili največ ini obenem uživa-li, jedli dobro hrano in gresili z alkoholom in kajenjem.
Novice o hudih boleznih zancev, prijateljev in domačih nas streznijo. Takrat se poglobimo v svoj način življenja, si pri-znamo, da ne živimo zdravo. A streznitev traja le kratek čas. Ko čustveni udarec prebolimo, zlezemo nazaj v stare tire. Ob tern si pomagamo z običajnimi floskulami:" Od nečesa je tre-ba umret." "Nekaj lepega mi mora ostati v življenju, drugače nima smisla." "Moj dedek je kadil in pil do 90 leta, pa ni dobil raka." "Moja soseda je jedla le bio hrano, pa je umrla pri pet-desetihza rakom, ji ni nič pomagalo..." In podobno. Polni smo tolažbe, trepljanja in utehe. Dokler se ne zgodi nam.
Decembra sem bila pri diabetičarki, ki zdravi mojo nosečni-ško sladkorno bolezen. Gledali sva moje meritve, jedilnike. Pohvalila me je, da tako dobro pazim na hrano, da so takšni redki. In dodala:" Veste, kaj je zanimivo. Stežka pripravimo diabetike k strogi dieti, vsi malo goljufajo, povedo, da ne mo-rejo tako jesti, da je zelo težko. Ko pa kdo zboli za rakom, je pripravljen jesti travo, le da bi ozdravel..." Drži, se strinjam. Veliki zvonovi zadonijo, ko slišimo za RAKA. Takrat bi poskusi-li vse. Jesti kot Drnovsek, kot Vesna Godina, se zateči k zdra-vilcem, čarodejem in klicati nadnaravne sile. Čeprav je obi-čajno rešitev v nas samih. Je odrekanje, sprememba načina življenja. Brez goljufanja. Kar pa je težko. Priznam.
Odkar imam sladkorno, sem obremenjena s hrano, obroki, sestavo jedilnikov, merjenjem krvnega sladkorja. Ne upam si pregrešiti. Strogo se driim navodil, pazim na to, kako si pripravljam obroke. In to je, dragi moji, celodnevna služba. V bistvu lahko delaš samo to. Tehtaš, meriš, načrtujes. In obenem kuhaš "običajne" obroke za svojo družino. Ker moja hčerka ne mara črnega kruha iz polnozrnate moke, ker ne mara integralnega riža in graham testenin. K^r jib dor>j ni-smo jedli. Čeprav verno, da so bolj zdr-                                  ■>
raje običajna živila. Kf so dobra, polna            ^                 <\.
Kaj bi dala za mamine krofe z domačo maredčno marmela-do... Pa za pražen krompir, čokolado z lešniki, vanilijev sla-doled... Ja, ni enostavno. Hrana je obred, so socialni stiki. Je druženje. Je tudi čustvena potesitev. Jaz, očitno odvisni-ca od ogljikovih hidratov, preživljam težke case. Ampak ne grešim. Ker ni dobro zame in za otroka.
Po tej izkušnji bo moj odnos do hrane postal drugačen. Ne znam si predstavljati, da bi jedla tako, kot sem prej. Saj bom jedla sladko, ampak koliko in kaj je drugo vprašanje. Kaj vse sem jedla prej in nikoli ne razmišljala o tern? Slad-korni bolniki boste vedeli tudi to, da ni vse odvisno od tega, kaj ješ. Vrednosti krvnega sladkorja so odvisne od počutja, stresa, zdravja... In lahko poješ le super zdrave stvari, pa imaš vseeno visoke vrednosti sladkorja. Zapletena, izjemno zavezujoča bolezen....
Zato so diete, ki naj bi vodile k vitkejšemu telesu težke. Obremenjujoče. Odvzamejo ti tisto, kar si imel najraje. Se pocrkljal ob dobri hrani. Si privoscil sladico ob gledanju filma, spekel torto ob sobotah... Odvisnost od hrane spada med naj-težje oblike odvisnosti. Ker je življenjsko potrebna in dosto-pna na vsakem koraku. Ker nas s številnimi proizvodi bomban-dirajo na vsakem koraku. In ker si jo lahko privoščiš.
Zato ob tern, pregovomo težkem, januarju, ko smo si zaob-Ijubili, da bomo bolj... in da bomo večkrat... in da zagoto-vo ne bomo... morda sprejmimo le ta sklep. Da bomo zmer-ni. Ne na eno, ne na drugo stran. Da se bomo driali sredine. Notranjega ravnotežja.
Drum pesti, da vam uspe. O mojem ravnotežju boste brali. Ker ne zdržim dolgo in moram deliti z vami.
Raje kot o razlikah med Či-lom in Slovenijo govori o po-dobnostih, denimo o podob-ni narodno zabavni glasbi na osnovi harmonike. Sneg, ki ga v čilskih gorah uživajo le bo-gataši, večina pa ga nikoli ne vidi, ga čudi kot otroka. Všeč mu je naš cviček, pogreša pa predvsem morsko hrano, za pripravo katere je pravi moj-ster, kar potrdi tudi Andreja. Na srečo je blizu vsaj ribogoj-nica postrvi, s katerimi Carlos poteši svojo »ribjo" lakoto. Ko beseda nanese na latinsko ameriške telenovele, se Car­los nakremži, češ da slednje ne prikazujejo Južne Ameri­ke, kakršna je v resnici. Po-datek, da obožuje nogomet, me ni ravno presenetil, vesel pa je bil mojega povabila na redno tedensko igranje male-ga nogometa v podboški telo-vadnici.
»Zdaj se še navajamo na nov način življenja,« z nasmehom odgovori Andreja na vpraša-nje, kakšni so njihovi načrti. Radi bi šli na obisk v Čile, saj Carlos že dolgo ni videl svo-je družine, pa tudi trimeseč-ni Arauko Lan mora spoznati svoje tri čilenske sestrične ter enega bratranca. Nato pa jih čaka predvsem urejanje okoli-ce njihove hiše, ki stoji na kar 50 arov veliki parceli. Na njej je tudi njiva, ki jo bosta An­dreja in Carlos, oba ekološko ozaveščena ljubitelja narave, z veseljem obdelovala.
Peter Pavlovič
trenutno kombi puščata pri spodnjih sosedih Babičevih. »Res so zlati sosedje,« jih po-hvali Andreja, »so pravi vzor
Pot do njihove zidano-lese-ne hiše, 14. in zadnje v Ža-bjeku, ni ravno zapletena, je pa vse prej kot lahka. Z as-faltne ceste, ki vodi v vinsko gorico Bočje, je potrebno za-viti v hrib na trenutno zasne-ženo makadamsko cesto, ki je (verjemite, sem poskušal) avtomobil ne zmore. K sreči od asfaltne ceste do njiho-vega domovanja, obdanega predvsem z drvmi za kurja-vo, ni daleč, le kakšnih 100 metrov navkreber.
Ko mi Andreja, s katero sem se za obisk dogovoril po tele-fonu, in sprva malce zadrža-ni Carlos postrežeta s čajem, je seveda moje prvo vpraša-nje, kako sta se, ona iz Malih Lašč pri Ribnici, on pa San-tiaga, šestmilijonske prestol-nice Cila, sploh spoznala. Ta-kole je bilo: Andreja je pred leti »z ruzakonv- na hrbtu potovala po Južni Ameriki ter tarn spoznala veliko ulič-nih umetnikov. Enega od njih je konec leta 2006 obiskala v francoskem Grenoblu, kjer se je znašel tudi Carlos, tudi sam ulični umetnik (slika s posebno tehniko s -spreji" oz. razpršilci), ki je pred tern kar 12 let potoval širom Juž-ne Amerike. Bila je ljubezen na prvi pogled in 15. januar-ja lani je bil Carlos že na obi­sku v Sloveniji. 3. 3. ob treh popoldne (!) sta se poročila v Kostanjevici na Krki, septem­bra pa sta se dokončno nase-lila v nisi, ki jo je Andreja ku-pila že leto prej. Zakaj ravno v Žabjeku? Nič načrtnega, prebrala je oglas v Salomo-novem oglasniku, prepričala pa jo je idilična okolica hiše.
Za »svobodnjaka-% kakršna sta Andreja in Carlos (on se je vedno preživljal za sproti,
www.volluwMBcn.il
tudi ona ni nikoli imela stal-ne službe), je začetek usta-Ijenega družinskega življenja občasno težak. »Včasih sva
Čilensko-slovenska družina: Carlos, Arauko Lan in Andreja
res kot tigra v kletki," malo za šalo malo zares pravi An­dreja. Carlos bi si rad našel službo, a je zaenkrat glavna ovira predvsem jezik. Razu-me že precej, težje je govor-jenje, a je prepričan, da bo sčasoma obvladal tudi to. Za-radi mraza, ki mu, navajene-mu toplejšega podnebja, ni ravno po godu, pozimi težko slika, saj razpršilci zmrzuje-jo, v hiši pa s to tehniko ne more slikati. Trenutno pri-pravlja svojo spletno stran, na kateri bo predstavil svo­jo ponudbo tako slik kot sli-kopleskarskih storitev, s ka-kršnimi je izvirno uredil tudi njihovo novo domovanje. An-dreji sodobna tehnologija omogoča, da s prevajanjem občasno kaj zasluži, po izte-ku porodniške pa si bo morda tudi ona poskušala najti stal-no službo.
Okolica jih je lepo spreje-la, pravita. Zaradi omenje-nih težav z dostopom do hiše
solidarnosti, ne čakajo, da bi jih prosila za pomoč, pa naj si gre za pripravo kurjave ali kaj drugega.« Tudi Carlos, v katerem se po njegovem »ek-sotičnem« videzu sodeč pre-taka kar nekaj indijanske krvi, pravi, da ljudje v njihovi okolici razumejo, da je težko začeti v povsem novem oko-Iju. Svoja dela je novim so-krajanom predstavil na pra-zničnem družabnem srečanju na podboškem trgu, občasno jih razstavlja in prodaja tudi v eni izmed gostiln, a v majh-nem podeželskem okolju pač ne more prodati toliko slik kot denimo v kakšnem vele-mestu, kjer so se okoli njega zgrinjale množice.
Vinku Šešku priznanje Planinske zveze Slovenije
SEVNICA, METLIKA - Na slavnostni seji UO Planin­ske zveze Slovenije, ki je potekala v Metliki, v so-boto, 8. decembra, je prejel Sevničan Vinko Šeško najvišje priznanje - svečano listino Planinske zve­ze Slovenije.
Vinko Šeško, upokojeni inženir gozdarstva, se je v šestdese-tih letih preteklega stoletja aktivno vključil v dogajanja v sev-niškem planinskem društvu, spodbujal planinske izlete in po-hodništvo, postal eden prvih planinskih vodni-kov v Planinski zvezi Slovenije in inštruktor za varstvo narave, več-krat je bil tudi predse-dnik Planinskega dru-štva Lisca Sevnica, danes pa je podpred-sednik društva in na-čelnik za varstvo na­rave, clan Komisije za izobraževanje pri PZS, član Komisije za var­stvo narave pri PZS in član Vodniške komi­sije. Izdal je več pla­ninskih edicij, zloženk
RADIO K R____Š K oi
MOTIMO
KONKURENCO OD LETA 1999
Čisto majčkene cene so spet tu.
In »prt rB7.ve»el)ii)e|o. l*to» vatn lahlui prlnesrjo celo do 2.ROO KUH iigndnejfc- cene. Zaio pohitlte v naJ »«Ion In si Izberilr svolrga Volkswagna. Na vas fakn|o I'ox. I'ulo, Uils, < ,(ilf I'liis, lettR, Passat in Shuran na 7.ali>|{i. ViSinn |mi|)\is|m odvisnn od pon«mtv.iiPKH miHlrla. Z vsaklm od njih pn !><> vntop v nnv» Irtii pmv roiovo Sc lejiji.
in je avtor planinskega vodnika Izleti v sevni-ško okolico. Organiza-
Vinko Šeško (drugi z leve) s predstavniki Planinske zveze Slovenije (foto: Joie Prah)
Radanovič Brezice d.o.o.,
Černelčeva cesta 5, 8250 Brežice, tel: 07 499 21 50
cija planinskih poho-----------------------------------_—:________
dniških taborov ali pa večdnevni potepi po gorah so postali del njegovega načina življenja, kjer se mu mnogi radi pridružijo.
Smilja Radi
www.radioenergy.si
Tl
GOSPODARSTVO
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Še zadnji večji cestni posegi ob HE Bianca
SEVNICA - Vzporedno z izgradnjo akumulacijskega bazena za HE Bianca bodo do jesenskih mesecev na podlagi narodla s strani prometnega ministrstva in podjetja Infra, ki je ob izgradnji elektrarn zadolže-no za ureditev spremljajoče vodne, lokalne in dr-žavne infrastrukture, izvajalci gradbenih del opra-vili še tri večje rekonstrukcije cestnih odsekov na relaciji Celje - Sevnica - Krško.
Namesto Končarjevih prihajajo Alstomovi generators
POSAVJE - Gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi poteka v okviru zastavljenih časovnih rokov, sta na prednovoletni seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi zagotovila direktor projekta Bogdan Bar­bie in direktorica Infre Sevnica Ana Gračner. O pripravah na gradnjo HE Brežice in HE Mokrice smo že pisali, kako pa je na prvih treh členih spodnjesavske verige?
HE Boštanj, ki je bila zgraje-na že maja 2006, je še vedno v poskusnem obratovanju, predvsem zaradi odpravlja-nja napak na Končarjevih generatorjih, kar je predno-stna naloga v tern letu. Le-tos bodo poskušali urediti tudi številne administrativne zadeve, kot so vpis objekta v uradne evidence, izvedba parcelacije za akumulacijski bazen in jezovno zgradbo ter - vsaj delni - vpis zemljišč v zemljiško knjigo.
Pri Blanci sicer občasno pri-haja do manjših odstopanj, vendar je projekt kot celo-ta v okviru časovnih rokov, zagotavlja Bogdan Barbie. Letos želijo odkupiti vsa ze-mljišča za potrebe izgradnje akumulacijskega bazena, ki naj bi ga z vodo napolni-li septembra, izdelati manj-kajočo projektno dokumen-tacijo, predvsem pa pozno jeseni izvesti prvo vrtenje agregata z vodnim natokom. Že spomladi naj bi bil zgra-jen nov most, ki ga bodo spr-va uporabljali le za potrebe gradbišča, za javno uporabo pa ga bodo odprli skupaj z elektrarno, torej predidoma konec maja 2009. Na podro-čju infrastrukture je priori-teta izgradnja nadomestnih gradenj, ki bodo nadomesti-le objekte, ogrožene s koto zajezbe, ter nadvišanje cest ob akumulacijskem bazenu.
Pri HE Krško, katere gradnja se je pričela poleti 2007,
ceste Sevnica Krško na dru-gem bregu Save, pa tudi od-kup zemljišč in nadomestnih gradenj v skladu z marca 2007 sprejetim programom izvedbe infrastruktumih ureditev ob HE Krško.
Za verigo kot celoto bodo letos izdelali fizični hibri-dno hidravlični model za ob-močje spodnje Save, na ka-terem bodo lahko proučili obratovanje verige hidroe­lektrarn pri visokih vodah. Izdelali bodo tudi progno-stični sistem reke Save, vzpostavili sistem monito-ringa HE na spodnji Savi in začeli izvajati meritve gla-din Save med HE Krško in hr-vaško mejo. Ob gradnji bre-žiške in mokriške elektrarne se bo namreč glede pretoka Save potrebno usklajevati s Hrvati.
P. Pavtovič
je v teku gradnja mostu, ki naj bi se zaključila še le­tos, ter organizacija grad-
vano, zato graditelji hidroe­lektrarne iščejo možnost za hitrejši zaključek gradbe-
družbama Nivo Celje in CGP Novo mesto, v imenu kate-rih je podpisal pogodbo di­rektor podjetja CGP Marjan Pezdirc, zajema izvedbo del pri rekonstrukciji ceste Ce­lje - Sevnica - Krško v dolži-ni okoli dveh kilometrov na desnem bregu Save med ce-stnim priključkom do jezov-ne zgradbe HE Bianca in sa-dovnjakom Impoljca. V ta dela sodi tudi ureditev ka-mnite zložbe in prepustov čez Čagoški potok ter potok Podturn in ureditev prepu-sta za ribjo stezo pri jezov-ni zgradbi HE Bianca. Kakor izhaja iz podpisanih pogodb, morajo izvajalci dokončati dela do meseca oktobra le-tos. Sicer pa bo v letošnjem letu v ureditev državne ce-stne infrastrukture na ob-močju občine Sevnica vlože-nih kar 12,3 milijonov evrov sredstev, od tega je nosi-lec največjega finančnega vložka podjetje Infra, ki bo prispevalo kar 9,3 milijona evrov, preostala sredstva pa Direkcija RS za ceste.
Bojana Mavsar
Pogodbe za izvedbo del v skupni vrednosti okoli 7,8 milijonov evrov so predstav-niki naročnika del in izvajal-cev podpisali 4. januarja na gradu Sevnica. Dve pogodbi, k» so jih podpisali Vili Žavr-lan, direktor Direkcije RS za ceste pri prometnem mini-strstvu, Ana Gračner, direk-torica podjetja Infra, Robert Kuzman, izvršni direktor za nizke gradnje pri druž-bi SCT Ljubljana, Mojca Za-pušek, direktorica podjetja CPM Ljubljana, ter komerci-alni direktor v družbi Cestno podjetje Ljubljana Bojan Hočevar, se nanašata na re-konstrukcijo oziroma izved­bo del na cestnih odsekih na območju levega brega Save med Sevnico in Vranskim po-tokom, z ureditvijo opornih ter voziščnih konstrukcij, cestnega priključka za Lon-čarjev Dol ter za rekonstruk-cijo glavne ceste na odseku med betonamo in Impolj-skim potokom ter prepustov čez Impoljski potok in potok Kamenca. Tretja podpisa-na pogodba med podjetji In­fra, Direkcijo RS za ceste in
Ana Gračner in Boqdan Barbie, med njima Ana Vidmar z Direktorata za prostor na MOP, ki se ukvarja z zelo zahtevnim umeščanjem HE Brežice in HE Mokrice v prostor._________________________________________
bišča za pripravljalna dela, ki naj bi jih v prvi gradbe-ni jami prav tako izvedli še v tern letu, začeli pa naj bi tudi z gradbenimi deli. Le­tos želijo odkupiti vsa ze-mljišča za potrebe jezovne zgradbe in akumulacijskega bazena ter izdelati potreb-no projektno dokumentaci-jo. Večina pogodb za doba-vo opreme in storitve je že podpisanih. Namesto gene­ra torjev zagrebškega Rade Končarja, nabavljenih za HE Boštanj in HE Bianca, bodo v krško elektrarno vgradili generatorje švicarsko-špan-sko-francoskega konzorci-ja Alstom. Poleg tega, da je bil omenjeni konzorcij ugo-dnejši ponudnik, naj bi ge­neratorje dobavil celo pol leta prej, kot je bilo načrto-
nih del. V sevniški Infri, pra-vi direktorica Ana Gračner, so si za letos zadali izdela-vo potrebne dokumentacije za akumulacijski bazen, za rekonstrukcijo ceste Bresta-nica - Sotelsko Videm ter
Za infrastrukturo na Blanci 28 milijonov evrov
Vlada RS je 20. decembra potrdila noveliran Program izved­be infrastruktumih ureditev HE Bianca. Izvajalcu državne go-spodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, javnemu podjetju Infra d.o.o., je naložila, da poskrbi za novelacijo projektnih rešitev tako, da vrednost vlaganj v vodno, državno in lokalno infrastrukturo, ki se financirajo iz državnega proračuna in iz zadolževanja z državnim poroštvom, pri izgradnji HE Bianca ne bo presegla 48 milijonov evrov. Noveliran Program izvedbe infrastruktumih ureditev za hidroelektramo Bianca mora In­fra predložiti vladi najkasneje v šestih mesecih.
aspo
biro arhltekturnega svetovanja, projektiranja. oblikovanja
asoo biro. Samo Voiko Cerovšek s.d.. Paoirnizka uUr.a 24 Kriko
Kostak bo v Sp. Starem Gradu predeloval gradbene odpadke
SPODNJI STARI GRAD, KRŠKO - Predpraznični 20. december je bil za Kostak Krško prazničen dan: najprej so na Zbirnem centru za odpadke v Spodnjem Starem Gradu svečano odprli center za ravnanje z gradbe­nimi odpadki, nato pa so na slovesnosti v krškem kulturnem domu prejeli še dva certifikata kakovosti.
Ureditev cestne infrastrukture v občini Sevnica
SEVNICA - Občina Sevnica je poslala Službi vlade RS za lo-kalno samoupravo in regionalno politiko dopolnitev prija-ve na drugi javni razpis za prednostno usmeritev »Regio-nalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Občina Sevnica kandidira na navedeni razpis z opera-cijo »Omrežje cest v Občini Sevnica«. Iz navedene usmeri-tve želi Občina Sevnica pridobiti 505.383 €, kar predstavlja 70,83 % delež navedene investicije. Pripravljena pa je tudi že investicijska dokumentacija za tretji javni razpis za pred­nostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«, ki se na-črtuje v januarju 2008. Na navedenem razpisu bo Občina Sevnica kandidirala z operacijo »Ureditev prometne infra­strukture v Občini Sevnica«, katere vrednost se ocenjuje na 667.668 €. Občina Sevnica tako nadaljuje z uspešno prakso črpanja evropskih in državnih sredstev.
Skupni projekti Občine in Komunale
SEVNICA - Podžupan Srečko Ocvirk s sodelavci se je sestal z direktorjem Komunale Bojanom Lipovškom. Pogovarja-la sta se o projektih, ki jih je podjetje v sodelovanju z Ob-čino Sevnica izvajalo v letu 2007 in o operativnem planu za letošnje leto. Občina Sevnica je s pomočjo sredstev, pri-dobljenih na državnem razpisu, v proračunu uspela zago-toviti sredstva za izgradnjo vodovodnih sistemov Studenec, Primož in Šentjanž, kjer se pričakuje aktivno sodelovanje javnega podjetja Komunala pri izvajanju projekta in pre-vzemu sistema v upravljanje. Pogovarjali so se tudi o izvaja­nju drugih javnih služb v pristojnosti Občine Sevnica.
Štiri leta zatem, ko so v Spo­dnjem Starem Gradu odpr­li zbirni center za komunaine odpadke, je podjetje Kostak na isti lokaciji odprlo še cen-
soč evrov, naknadno jih bodo morali še 250 tisoč. V novem zbirnem centru, ki sta ga po­leg vodilnih Kostakovih mož Božidarja Resnika in Miljen-
nih odpadkov, ki jih bodo z ustreznimi mlini zdrobili, s sitom presejali in jih ponu-dili kot sekundamo surovi-no pri izgradnji infrastruktu-
delitev novih dveh certi-fikatov kakovosti, ki so ju pridobili v Kostaku. Pred-stavnica iz Slovenskega in-stituta za kakovost in mero-
Slovesni otvoritvi je sledil še ogled prikaza delovanja noveqa zbirnesa centra.
Certifikata kakovosti je Ana Pnbak^,,^ ^..,..,,.^ (r sredini) podelila Željku Horvatu, Božidarju Resniku, Branku Kozoletu in Jožetu Leskovarju.______________
ka Muhe pomagala odpreti še krški in kostanjeviški žu-pan Franc Bogovič in Mojmir Pustoslemšek, bodo v prvi fazi lahko predelali do 15.000 ton, v končni fazi pa tudi do 30.000 ton gradbenih odpad­kov. Glavni poudarek name-njajo predelovanju gradbe-
ter za ravnanje z gradbeni­mi odpadki. Pred tern je pod­jetje pridobilo dovoljenji za zbiranje in predelavo gradbe­nih odpadkov, ki jih izdaja Mi-nistrstvo za okolje, za nabavo ustrezne opreme za zbiranje in obdelavo gradbenih od­padkov pa so namenili 470 ti-
re v Posavju. Gradbinci tako ne bodo več imeli izgovora za odvoz gradbenih odpad­kov, med katerimi so tudi ne-varni odpadki, na divja odla-gališča.
Otvoritvi v Spodnjem Sta­rem Gradu je sledila še po-
slovje (SIQ.) Ana Pribakovič Borštnik je predstavnikom podjetja izročila certifika­ta ISO 14001 za ravnanje z okoljem in OHSAS 18001 za varstvo in zdravje pri delu.
P. Pavlovič
OKOLJE IN PROSTOR
h
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10.1. 2008
Posavske zimske službe brez večjih težav
Zlati svinčnik DLN-ju za HE Krško
KRŠKO - V Dvorani v parku je krška podžupanja Ana Nuša Somrak 8. januarja odprla pregledno razstavo Slovensko prostorsko načrtovanje 2006 - 2007, ki jo je pripravil no-vomeški Regijski odbor Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Po besedah Ivanjke Kraljič, predsednice Regijskega odbora ZAPS, razstava zajema izdelane in že sprejete prostorske na-črte ter študije, strokovne podlage in raziskave na področju prostorskeganačrtovanja. Pripravilisojoznamenom, dapred-
BREŽICE, KOSTANJEVICA NA KRKI, KRŠKO, SEVNICA - Zakonsko določen rok, ki ga pojmujemo kot zimske razmere traja od 15. novembra do 15. marca. V tern času za varnost na javnih površinah skrbijo t. i. zim­ske službe, ki opravljajo plužno posipna dela ter s tern omogočajo varno bivanje državljanov. Občine za delovanje zimske službe v občinskem proračunu namenijo določena sredstva in na javnem razpisu izbere-jo izvajalca del. V posavskih občinah smo povprašali, kako so poskrbeli za zimsko službo v letošnji zimi.
Pripravljalna dela se prič-nejo že v začetku meseca in se zaključijo zadnji dan marca, ko naj bi se zima do-končno poslovila. Po določi-lih, kaj naj bi obsegalo ukre-pe zimske službe šteje, da zagotavlja potrebno števi-lo prometnih znakov, ob-vestit in snežnih kolov, plu-ženje in posipanje javnih prometnih površin, odstra-njevanje in odvažanje sne-ga z javnih prometnih po-vršin (kategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, javni parkirni pro-stori), čiščenje mrež in od-točnih uličnih požiralnikov v času odjuge, čiščenje za-sneženih prometnih znakov, obveščanje javnosti o stanju cest, pluženje snega z glav-nih pešpoti na javnih zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter od-stranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari.
Brežice: 330.000 evrov za zimske razmere v letu 2008___________________
Občina Brežice je dolžna po besedah Alenke Laznik, vodje Oddelka za gospodar-ske javne službe in gospo-darske zadeve, zagotavlja-ti zimsko službo na lokalnih cestah in ulicah. To izvaja podjetje KOP Brežice. Pod-jetje s svojimi 16 plužno po-sipnimi ekipami skrbi za 300 km občinskih cest. Kot pa je povedal Matjaž Resnik iz brežiškega KOP-a, ima-jo za letošnjo zimsko sezo-no predvidenih 300 ton soli ter 1000 m3 posipnega pe-ska. Posebnost vzdrževa-nja javnih cest v pristojnosti Občine Brežice je, da jav­ne poti vzdržujejo po posa-meznih območjih krajevne
slednjo zimsko sezono pred-videli 40.000 evrov sredstev za opravljanje zimske služ-be, lotili pa se bodo točne-ga načrta in plana, katere ceste spadajo pod občinske, da se bodo v bodoče izognili morebitnim nevšečnostim in slabi volji prebivalcev.
Krško: 520 km cest, 43 km pločnikov in 44.000 m2 par-kiriSč__________________
V Občini Krško vzdrževanje občinskih cest izvaja Komu-nalno stavbno podjetje Ko­stak, ki s svojimi podizvajal-ci, pluži in posipava 520 km občinskih cest, 43 km ploč-nikov in 44.000 m2 parkirnih
2010, kamor spada tudi zim­sko vzdrževanje. Koncesij-sko pogodbo je na podlagi javnega razpisa podpisala z izvajalcema Cestno grad­benim podjetjem Novo me-sto in podjetjem Gradnje iz Boštanja. Koncesionarja sta pred nastopom zimskih raz-mer, kakor je povedal Josko Žvar iz Občine Sevnica, pre-dložila izvedbeni program za vzdrževanje 233 km cestišč za opravljanje zimske služ-be 2007/2008. Po njegovih navedbah naj bi do zadnjega decembra porabili 96.765,32 evrov sredstev za pokrivanje stroškov iz tega naslova.
M. KatčičM.
Matjaž Resnik
skupnosti, ki za to nalogo iz občinskega proračuna prej-mejo tudi finančna sredstva, navaja Laznikova ter doda-ja, da je financiranje zimske službe vezano na koledar-sko leto" in sprejet občinski proračun za vsako posame-zno leto. V letu 2007 je tako Občina Brežice zagotovila v proračunu 292.104,82 evrov, po rebalansu pa 285.442,82 evrov. V predlogu proraču-na za leto 2008 je predvide­nih 330.000 evrov, naredili pa bodo tudi oceno, ali bodo ta sredstva dovolj velika za trenutne zimske razmere.
Kostanjevica na Krki: Letos natančnejši plan
Po besedah župana najmlaj-še posavske občine Mojmi-ra Pustoslemška imajo za opravljanje zimske službe v tem obdobju na razpola-go 13.000 evrov. Izvajalec del je Kostak iz Krškega, ki s svojim podizvajalcem Ce-stno gradbenim podjetjem iz Novega mesta skrbi za čiščenje občinskih cest in pločnikov. Pustoslemšek na­vaja, da so iz tega načrta iz-vzeli poti do zidanic in vi-kendov, občani pa izražajo nezadovoljstvo, ker bi že-leli imeti vse poti očiščene na račun občinskih sredstev. Kot še dodaja, bodo za na-
Jelka Hudoklin in Emilijana Čepin, \z<,
nasrajene$a DLN za HE Krsko_______________________
stavijo med razstavljenimi načrti širši javnosti tudi Državni lo-kacijski^iačrt za Hidroelektramo Krško, ki sta ga s sodelavci izdelali Emilijana Čepin iz Savaprojekta Krško in mag. Jel-ka Hudoklin iz podjetja Acer Novo mesto, in je prejel s stra-ni Zbornice za arhitekturo in prostor v minulem letu nagrado Zlati svinčnik. Kakor je povedala Kraljičeva, gre za komple-ksen urbanističen, krajinski, energetski in hidrološki projekt načrtovanja zahtevnega energetskega projekta. Omenjena razstava bo na ogled v krški Dvorani v parku do 2. februarja, njeno otvoritev pa sta popestrila z glasbenim kulturnim pro-gramom flavtistka Andreja Zlatič in harmonikar Daniel Ivsa.
Bojana Mavsar
f Interni kanal LKTV Brežice
Seznanjeni
Romana Pečnik
površin. Celotno področje je razdeljeno na štiri obmo-čja, za redno in tekoče vzdr-ževanje pa skrbi 30 posipno plužnih ekip kot je dejal Ra­dovan Tkalec iz Kostaka. Romana Pečnik iz Oddelka za gospodarsko infrastruktu-ro občine Krško pa je nave-dla, da so v letošnji zimski sezoni za zimsko službo na-menili 700.000 evrov prora-čunskih sredstev.
Sevnica: Vzdrževanje v pla-nu 2006 do 2010_________
Sevniška občina je vzdrževa-nje cest uredila s podelitvi-jo koncesije o vzdrževanju lokalnih cest za leto 2006
lokalno
partnerstvo bfllc»
z dvema študijama
V Lokalnem partnerstvu Breiice v novem letu nadaljujemo z začrtanim de-lom. Minuli torek, 8. januarja, smo se seznanili s kar dvema študijama, ki smo ju naročili v minulem letu in začrtali osnutek programa dela za letošnje leto.
sejah, nekajkrat skupaj s člani pododborov, ki smo jih uspešno aktivirali v drugi polovici leta. Veliko delo je opravil Odbor Dečno selo, njegov predse-
zaključil z delom in sprejel sklep o prenehanju delova-nja. Člani pa se bodo po že-Iji pridružili ostalim podod-
borom partnpr^tvs
Na prvi skupni seji Vodstve-nega odbora lokalnega par-tnerstva Brežice in podod-borov v novem letu so nam avtorji predstavili dve štu-diji, ki smo ju pričakova-li izdelane že v preteklem mesecu. Gre za študiji »Opredelitev vpliva odlaga-lišča NSRAO na razvojni po tencial lokalne skupnosti« Biotehnične fakultete ter študijo »Preveritev pravnih podlag glede nadomestil in omejenega prostora zaradi odlagališča NSRAO- pravne fakultete v Ljubljana
Študija o vplivih odlagalisca na razvojni potencial je potr-dila naše domneve o negativ-nih vplivih, ki so zaznani da-leč izven 500 m pasu, ki ga sedaj opredeljujejo vladne Uredbe o nadomestilih, pa ne glede ali bo odlagališče v bre-žiški ali krški občini, pravna študija pa daje napotke, kako in s katerimi pravnimi sred-stvi si brežiška lokalna sku-pnost lahko izbori drugačen tretma, kot ga ima sedaj.
0 njunih vsebinah več v na-slednjih številkah časopisa in na naši spletni strani.
Leto 2007 plodno
20. decembra 2007 smo na 10. redni seji sprejeli poro-čilo o opravljenih aktivnostih v iztekajočem letu in ga oce-nili kot uspešnega. 0 tekočih problemih smo razpravljali na 10. rednih in dveh izrednih
'TERMOELEKTRARNA BRESTANICA
CPB 18, 8280 Brestanlca
f
OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - DECEMBER 2007
„ . . Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov Proizvodna enota ,.,,,.. ' . , .,, .. x (kWh) (ura) (stevilo)
Plinski bloki PB1 PB3,PB4inPB5 QQ
ter parna bloka TA1 in TA2
MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - DECEMBER 2007
prnj7v SO, mo/m1 NO ms/m' CO ma/m3 Gorivo Bacharach enota 1------------------------1----------------------------------—|------------------ 1 ---------------tzmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljcno izmerjcno dovoljcno izmcrjcno dovoljeno
PB 1 KOEL 7 350 373 400 7 100 2 2 PB3 ZP ■ ■ 246 300 5 100 1 2 KOEL 97 350 393 400 18 100 t 2 PB4 ZP '.7 • 82,8 300 0,5 100 o 2 KOEL 18,2 350 77,2 400 1 100 Q 2 PB5 ZP 1.4 ■ 105,5 300 0,4 100 0 2 KOEL 48,8 350 85,5 400 1.5 100 0 2
člani Vodstvenega odbora in pododborov na 10. seji (Foto: Davor Lipej)______________________________
Več o delu in nalogah Lo­kalnega partnerstva Breži-ce si oglejte na spletni stra­ni www, lokalnopartnerstvo. si ali v Krajevnih skupnostih Sentlenart in Globoko.
Vodstveni odbor
Lokalnega partnerstva
Breiice
dnik Ferdo Pinterič je pred-stavi aktivnosti odbora. Z od-piranjem vpadnikov Dečno selo, odvzemom vzorcev za analizo in njihovo analizo ter javno predstavitvijo dobljenih rezultatov 5 strani neodvisnih strokovnjakov, je odbor gle­de na to, da ni bilo zaznane-ga nikakršnega onesnaženja,
ZP                 - zemeljski plin
KOEL - kurilno olje ekstra lahko
m
KULTURA
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Galerijo Ana bogatijo dela domačinov
SEVNICA - Zadnji dve razstavi v Galeriji Ana sta privabili še posebno veliko obiskovalcev, saj so svoja dela postavili na ogled Sevničani - v veselem de-cembru so razstavljali člani fotografske sekcije Društva TRG, v novem letu pa je v barvitosti voščenk zasijala prva samostojna razstava Marjete Pečnik.
„Vsrcihjeluč upanja"
DOLENJA VAS - Tako smo do-lenjevaške Preplice poime-novale koncert, ki smo ga izvedle 26. decembra 2007 v gasilskem domu v Dolenji vasi. To je bil naš peti sa-mostojni koncert, s katerim smo obeležile peto obletni-co delovanja Ženskega pev-skega zbora Prepelice, ki deluje v okviru Kulturnega društva Žarek Dolenja vas. Tokrat smo v goste povabi-le Planinski oktet Encijan Lisca iz Sevnice. Prepelice smo se pod vodstvom neu-morne zborovodkinje Mire Dernač Hajtnik predstavi-le s 14-imi pesmimi, in si-cer priredbami ljudskih pe-smi in priredbami vedno lepih Avsenikovih melodij. Gostje so zapeli šest pesmi. Prijeten večer smo zaklju-čili s skupno pesmijo Sveta noč, h kateri smo pritegni-li tudi obiskovalce. Program je spretno povezovala Ma-rinka Volčanšek. Naša naj-večja želja ob prestopu v leto 2008 je, da bi se na na-slednjem koncertu Prepelic srečali že v prostorih nove-ga kulturnega doma v Dole­nji vasi.
M. Damjanovič
Clarifour - mojstri serviranja glasbenih dobrot
75, december 2007 ne bi bil prav nie poseben dan, če nam ne bi v krškem Kultumem domu stirje ktarinetisti kvarte-ta Clarifour obarvali večer s pisanimi zvoki ubrane har-monije. Za predjed nam je bil ponujen Paganinijev Ca­priccio. Navihan, hudomusen in vedno virtuozen, ponujen v dokaz, da Paganinijeva domena ni, nujno in izključno, le violina. Poustvarjen je bil spretno, usklajeno in domi-selno.
Sledili so znani plesi iz Smetanove Prodane neveste, ki smo jih v tej obliki v Krškem slišali prvič. Bogastvo Smetanove vihrave orkestracije je teiko preliti v tako ozko komorno zasedbo, zato je včasih priredba izgubila car in predvsem polnost izvimika. Tega pa ne moremo reči za klarinetiste, ki so z vso vnemo in ighvostjo te ovire prema$ovali. Kot ve­dno tehnično briljantno, pri čemer je potrebno še posebej izpostaviti popolno enakovrednost bas ktarineta pri zahtev-nih tehničnih pasažah.
Hollowayeve variacije na temo Colonel Bogey! ki jo vsi ve­dno žvižgaje povezujemo s slavnim Mostom na reki Kwai, so skhvale več, kot ime obeta. Preko ekspozicije teme in neoromantične serenade smo padli v skoraj Behojevsko se-kvenco, ki je prijetno presenetila. Morda bolj namenjena glasbenim sladokuscem, kot začetnikom, pa vendor v dobro vseh. Tu se presenečenja ne končajo. Sprehod med skraj-nostmi se nadaljuje, saj iz sekvence pademo v kvazi-ba-ročno fugo, hitro preigramo tango (ki se spogleduje in po-igrava z Mozartovim koncertom za klarinet, kot da ni bilo absurdov ze dovolj!) in se vrnemo v klasični rondo. Da misli ne ostanejo preveč neurejene, se za zaključek na hitro vrne uvodna tema, ki sklene ta rahlo kaotični krog. Za prehod na lahkotnejši del so fantje uporabili Hiketick-ov Tango, ki pa bi lahko bil mirne duše tudi Piazzolin. Kvar-tet klarinetov se je tu izkazal za lepo rešitev, saj zven šti-rih instrumentov istega spektra phbliia duha tangu tako ljube harmanike.
Zajadrali smo tudi v zakajene newyorske klube in v njih pri-sluhnili sptetu standardov "Ptička" Charleya Parkerja. Su-vereno, čeprav bi morda lahko poslušalcem phvoščili nekaj več tistega žlahtnega vibrato, ki ga v resni glasbi pri klari-netu ne želimo, jazz pa po njem hrepeni. In kot da nas fantje niso že zadosti nagradili, so nas za za-ključek popeljali še na pravo odisejado po Eolskem otočju skrito pod imenom Grška suita. Slišali smo vaško veselico, daleč od turizma in zahodne civilizacije. Ta se je priplazila med nas v delu imenovanem Funky z značilno hipnotičnim burdunskim basom in improvizacijo v vodilnem glasu. Nato jazzovski valček in za zaključek zapleteno zveneä virtuo-zni Kritis, ki pa navkljub misterioznem imenu pomeni le ... "pesem". Naj pa ta preprostost ne zavede, saj kot običaj-no v sebi skriva mnogo pasti, ki so jim kos le Odisej in nje-mu podobni.
Za dodatek in sladico so nam klarinetisti ponudili pravega Piazzolo, morda kot hommage Hiketicku. Slastno in okusno. Peter Gabrič, Sandi Franko, Sebastjan Borovšak in Robert Pirc so se zopet predstavili kot mojstri serviranja glasbenih dobrot. Priznati moram, da je dišalo po še.
Dejan Učakar, Krško
cem predstavila domačinko, ki ustvarja s topljenimi vo-
ščenkami s svojo prvn sa-
Razrnah digitalne fotografije je združil ljubitelje fotogra­fije v fotosekcijo pri Društvu
Bojan Dremelj, Toni Kla-kočar, Brane Busar, Lenart Senica, Franci Šeško, Jože
Marjeta Pečnik
mostojno razstavo je svoja dela na ogled postavila Mar-jeta Pečnik. Z abstraktnim pristopom je ustvarjala bar-vite organske oblike, ki jih je nizala v različne gosto-te in kompozicijske zložbe ter nam tako razkrila poseb-na stanja človekovega zave-danja.
Tanja Grabrijan Foto: Ljubo Motore
Fotosekcija Društva TRG
TRG v lanskem letu. Člani raziskujejo ta medij, si iz-menjujejo znanje in izku-šnje, najboljša dela pa radi pokažejo širši javnosti. Dva-krat so se že predstavili na tematskih razstavah v Knji-žnici Sevnica, tokrat pa so se Jože Teraž, Vinko Seiko,
Prah, Drago Slukan, Rok Pe-tančič, Zoran Zelič, Ljubo Motore ter Judith in Tone Zgonc s svojo vizijo in po-gledom na fotografijo pred­stavili v Galeriji Ana.
Z vstopom v novo leto pa je Galerija Ana obiskoval-
Poseben čas s posebnimi ljudmi...
BREŽICE - Glasbena šola Brežice je v dvorani sole pripravila dva glasbeno vabljiva predpraznična koncerta svojih sedanjih in bivših učencev.
Ravnatelj Dragutin Križanič je v dobrodošlici številnim spremljevalcem njihovega dela izpostavil ta posebna kon-certna dogodka, popolnoma različna, a istočasno popolno-ma enaka, ki bosta zagotovo vsem ostala v spominu tako zaradi glasbe same kot zaradi praznikov, ki so nekaj poseb-nega. Nekaj posebnega, ker ljudi v takšnih dneh obdajo ob-čutki zadovoljstva, naklonjenosti in nostalgije in tudi, ker je za človeštvom čas, ki ga nikoli več ne bo; ta čas, ki nam vsem ne dovoli, da bi živeli toliko in tako, kot bi si želeli, je pa obenem tudi zaveznik, ko nam z vsakim novim dnem nudi nove možnosti. Ob koncertu bivših učencev pa je zlasti poudaril: »Za nas, učitelje, pa je ta koncert poseben zato, ker ga darujejo naši bivši učenci. To so resni ljudje, ki do-kazujejo, da imajo to možnost in sposobnost, da lahko zbe-ro toliko ljudi okoli sebe. To je izjemno dober znak, ki nam je v šoli v veliko cast!«                                                 N.J.S.
Rock'n'roll podobce
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Kulturno umetniško društvo KreArt iz Loke pri Zidanem Mostu je v tamkajšnjem kul-turnem domu v petek, 28. decembra, z razstavo in kon­certom obeležilo 10-letnico uspešnega delovanja.
KUD KreArt gradi predvsem na kreativnem umetniškem ustvarjanju in svežem pristopu, zato vsakoletno poletno de-lavnico (v društvu so jo letos poleti organizirali v parku na sevniškem gradu) obišče vedno veliko ustvarjalcev z različ-nih področij umetnosti, kamor sodi poleg likovne umetnosti tudi fotografska in filmska. Jubilejno, deseto leto delovanja
i KreArta se je za-čelo z zaigranimi in zapetimi sklad-bami slovenskega slikarja, likovnega pedagoga, pesnika in glasbenika An-dreja Trobentar-ja, ki je dolgoletni član KUD-a Kre­Art. Petkov večer se je nato nada-Ijeval z otvoritvi-jo fotografske raz-
. n ..                    —'—--------------- stave Rock'n'roll
JanezPelkovposovoru____________ podob.ce §e
člana KreArta - Janez Pelko se je predstavil s fotografija-mi, ki so nastale na različnih koncertih, kajti 39-letni Jese-ničan poleg fotografije obožuje tudi glasbo. Prednovoletne-mu srečanju je sledil nastop mlade rock skupine The Lift iz Krškega in nato še nastop sevniške skupine Trio K z gosti, ki igra različne zvrsti glasbe, predvsem pa lahkotnejše, plesne ritme.                                                                   Smilja Radi
Foto: Petra Biderman
Med izvajalci u,                           rga večera sta bita tudi
sopranistka Martina Prevejšek in bas baritonist Niko Oqorevc. Zapela sta Offenbachovo Svetla noč, opojna npč, barkarolla iz opere Hoffmannove pripovedke.
Sevnica v objektivu
SEVNICA Za pred približno letom dni ustanovljenim sevni-škim društvom mladih K.N.O.F. (Kreativnost Nam Ohranja Fantazijo) je že nekaj uspešno izpeljanih projektov in pred njimi še veliko smelih načrtov. Tako so v sodelovanju z Graj-
I KULTURNI DOM
SNG Nova Gorica in Kosovelov dom KC Kras Sežana:
KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA,
komedija, za modri abonma in izven
Igrajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Teja Glažar, Miha Nemec, Branko Ličen
petek, 18.1., ob 19.30 uri
Svoj pogled na Sevnico so med drugimi predstavili (z /eve proti desni): Marko Ogorevc, Mojca Metelko, Beno Kosir, Sergej Racman in Urska Knez (foto: Tanja Grabrijan).______________________________________
sko kavarno na sevniškem gradu v mesecu novembru začeli s pripravo zimskih grajskih glasbenih večerov, v soboto, 22. decembra, pa je Etno sekcija društva pripravila otvoritev fotografske in video razstave z naslovom Sevnica v objek­tivu. Z razstavo so želeli ustvarjalci opozoriti predvsem na posebne arhitektume, urbanistične in ostale zanimivosti v Sevnici, mimo katerih skoraj vsak dan hodimo, a jih redko opazimo. Ena izmed arhitekturnih posebnosti je vhod z dveh strani v prenovljeno hišo Cimperškovih v starem delu Sevni­ce, kamniti balkonček pred vhodom v sevniški grad, kamni-ti obok neke stare hiše ...                                    Smilja Radi
Lutkovno gledališče Maribor:
KAKO JE GNEZDILA SRAKA SOFIJA,
lutkovna predstava, za rumeni abonma in izven sreda, 23.1., ob 17.30 uri
blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si, splet: www.kd-krsko.si
ŽIVETI V POSAVJU
m
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10.1. 2008
Od papirja do atoma
Fran Bonač,
začetnik tovarne celuloze na Vidmu
Pred drugo svetovno vojno je bil Videm podeželski kraj kot še mnogo drugih v tedanji stari Jugoslaviji, kjer se po pripovedovanju dedov in babic nista ce-dila med in mleko. Bilo je veliko revežev, malih kmetov, ljudi brez dela, ki so iskali nove priložnosti. Gospodarska kriza v 30. letih 20. stoletja ni prizana-šala nikomur. A Videm je imel nekaj, kar so drugi kraji lahko le želeli: gričevnato ravninski svet ob reki Savi, pomembno železniško povezavo in lego na križišču številnih prometnih poti proti avstrijskim deželam in Hrvaški. Medtem ko se pred sedmimi desetletji domačini teh prednosti še niso dobro zaveda-M, jih je prepoznal in sklenil izkoristiti podjetni industhjalec Fran Bonač iz Ljubljane.
Življenje na Vidmu v tridesetih letih 20. stoletja
In kako je teklo življenje v tridesetih letih 20. stole­tja na Vidmu? Če pogleda-mo stare razglednice kra-ja, izstopata dve stavbi, cerkev sv. Ruperta in sola, predvsem okoli cerkve pa je bilo strnjeno naselje hiš. Toda o takšnem Vidmu, ki je bil od leta 1881 se-dež občine in se je po dru­gi svetovni vojni leta 1953 združil s Krškim v enotno mesto in občino (Videm-Krško do leta 1964), v ti-stem času ne moremo go-voriti. Kasnejši dogodki, o katerih bomo govorili v na-daljevanju, pa so pripelja-li do prostorskega razvoja, naselitvenih in gospodar-skih sprememb ter nenaza-dnje tudi sprememb v soci-alni strukturi prebivalcev.
V času, ko se je industria-lec Fran Bonač kot današnji podjetniki oziral za novimi priložnostmi, je leta 1937 na Vidmu v 72 hišah živelo 348 prebivalcev, med kate-rimi so bili tako posestniki kot tudi kočarji in naje-mniki. Kraj se je ponašal z železniško in cestno po­vezavo, pošto (od 1865) in mimo je potekala tudi br-zojavna zveza med Zida-nim Mostom in Zagrebom. Istega leta se je začela ele-ktrifikacija kraja, tako je v domove prišla elektrika, ki pa je vplivala tudi na ra-zvoj gospodarskih dejavno-sti. V tern času so se Iju-dje v podeželskem okolju še vedno preživljali pred­vsem s kmetijstvom, vino-gradmštvom in deloma tudi
z obrtništvom. Čas pa so si krajšali z druženjem v raz-ličnih društvih (Tamburaško društvo, pevsko društvo Vi-demski Zvon, katoliško Pro-svetno društvo, Kmetijsko izobraževalno društvo, Sad-jarsko in vrtnarsko društvo).
Kdo je bil Fran Bonač?
Fran Bonač, ki se je rodil 8. novembra 1880 v Ljublja-ni, je bil s papirjem in knji-gami povezan že od otroških let, saj je bil njegov oče Ivan Bonač knjigoveški podjetnik in tudi Fran se je pri njemu
ske kreditne banke, v obdo-bju 1926 - 1934 je bil predse-dnik Združenih papimic in 20 let predsednik Ijubljanske-ga Velesejma. Vse do svoje smrti pa je poučeval na za-vodu za slepo mladino v Lju-bljani, saj se je ukvarjal tudi z Braillovo pisavo. Umrl je 17. junija 1966 v Ljubljani.
Razlogi za prihod tovarne
Na Vidmu je bilo razvito predvsem obrtništvo, posku-si, da bi prišli v kraj posame-zni industrijski obrati, so si-cer bili ie pred postavitvijo tovarne celuloze. Tako je po-skušalo podjetje Bata zgradi-ti na Vidmu svoj kombinat, a do realizacije tega zaradi nasprotovanja domačih obr-tnikov ni prišlo, bile so tudi ideje o umestitvi hidrocen-trale pod naseljem. Uspešno pa je bilo leta 1913 registri-rano podjetje Hydrotransfor-mer d.z.o.j., tovarna za iz-delovanje strojev in železnih konstrukcij, ki je imela svoje prostore nekje med današnjo Kolodvorsko in Cesto 4. julija in je delovala do leta 1930.
Papir in karton za boljše pro-izvode so delali iz celuloznih vlaken, zato so potrebovali tudi celulozo, vendar je bila edina tovarna v Sloveniji v tistem obdobju v Medvodah. Bonač je že tedaj bil mož, ki je gledal razvojno in z očmi uprtimi v prihodnost, saj se je zavedal, da bi potreboval za celovito delovanje svojih obratov tudi tovarno celulo­ze. In zakaj je prišel Bonač ravno v Posavje? Tovarna ce­luloze v Medvodah ni bila v slovenski lasti in za proizvo-dnjo so uporabljali les z No-tranjske in Gorenjske. Fran Bonač se je moral ozreti dru-gam po Sloveniji in razmišljal
Tovarna je oroogfOC/'/q nesluten razvoj kraja
katerih je prišlo v videmski občini do političnega preo-brata, dotedanjo Jugoslo-vansko nacionalno stranko je zamenjala klerikalna Ju-goslovanska radikalna zaje-dnica. Novi župan je postal posestnik in kmet Janez Cer-jak iz Pesjega. Ob vprašanju postavitve tovarne na Vidmu pa so se med občinskimi in tudi cerkvenimi možmi po-javile številne dileme, pred­vsem pa je bilo vprašanje, kako bo prihod tovarne vpli-val na prebivalce. Tovarna bi prinesla delavski razred in komunistične ideje, kar pa bi lahko vplivalo tudi na politične razmere in razvoj kraja, pomisleki so bili tudi glede strupenih snovi, ki na-stajajo ob industrijski proi-zvodnji. Po hudih političnih nasprotovanjih je med ob-činskimi možmi le prišlo do odločitve za izgradnjo to­varne, v kateri pa so neka-teri videli tudi moinosti za napredek kraja, saj je v ti­stem casu bilo veliko ljudi brez dela.
Celuloza začne obratovati in spreminjati kraj
Tako je Bonač le ustanovil delniško družbo z omejeno zavezo Celuloza d.z.o.z., Vi­dem, v katero so bili vklju-čena tudi dva Bonačeva sorodnika in banka. Po za-četnih peripetijah in teia-vah je bila februarja 1938 izbrana lokacija tovarne, is­tega leta pa so začeli z gra-dnjo na 125.411 m' površi-ne. Delo ni bilo lahko, saj so zgradili več različnih objek-tov. Obratovanje tovarne, v kateri je na začetku na-šlo zaposlitev 180 delavcev in je v tistih časih veljala za zelo sodobno, se je začelo 20. oktobra 1939. Tako so se v tovarni leta 1939 zaposlili prvi domačini, v povojnih le-
je o savinjskem lesu, ki bi ga lahko transportirali po Savi, zato se je že leta 1937 zani-mal za možnosti postavitve tovarne nekje v Posavju. Br-katega industrialca sta prav zanimiva lega ob železniški progi in reki Savi, po kate-ri bi lahko dobavljali les, ter bližina zasavskih premogov-nikov pritegnili na območje današnjega Posavja.
Odločitevjebila sprejeta
Toda vse ni potekalo tako gladko, dogovori okoli gra-dnje tovarne so bili tudi dru-gje med Brežicami in Sev-nico, a niso našli skupnega jezika. Tudi na Vidmu, kjer je bila lokacija logistično najbolj primerna, je bila pot do končne odločitve za to­varno težka.
Le kratek čas pred prihodom Bonača so bile spomladi leta 1936 občinske volitve, na
tih pa je postala eden glav-nih zaposlitvenih centrov Krškega in okoliških krajev.
Med vihro druge svetovne vojne je videmska celulo­za, v kateri je bUo načrto-vano letno okoli 10.000 ton proizvodnje, imela števil-ne težave pri obratovanju. Les, ki so ga potrebovali za proizvodnjo, so Nemci za-plenili, tako da so ga vca-sih zaposleni sami sekaH, kovinska delavnica je bila preusmerjena za potre-be vojske. Kljub temu so v letu 1941 dosegli najvišjo proizvodnjo 5.507 ton ce­luloze in ovojnega papirja. Bonač je imel še številne načrte, tako je nameraval zgraditi brusilnico, naro-čil je papirni stroj, vendar so prišli le elektromotorji, ki so jih delavci pred Nem­ci rešili tako, da so jih skri-li v tovarniški dimnik. Ob koncu vojne je bila tovarna tudi precej poškodovana, kljub temu pa je ponovno začela obratovati že febru­arja 1946. Prvi vagon celu- I loze za slovenske papirnice pa je prišel iz tovarne 23. marca. Jeseni 1946 je bila tovarna celuloze na Vidmu skupaj z ostalimi Bonačevi-mi obrati nacionalizirana.
Ljudje, ki so se zaposlovali v tovarni, so potrebovali tudi stanovanja za svoje druži-ne, zato so od leta 1947 za-čeli graditi prva stanova­nja za potrebe zaposlenih, v naslednjih desetletjih pa je bilo zgrajeno preko štiri-sto stanovanj. Pozitivne po-sledice industrializacije so bile že v p°tdesetih letih vi-dne tako na gospodarskem, urbanističnem kot družbe-nem področju.
Polona Brenčič
Tematske strani Živeti v Posav­ju pripravljamo ob podpori Mi-nistrstva za kutturo RS.
Fran Bonač
izučil te obrti. Svoje šolanje je nadaljeval na soli za knji-goveško umetnostno obrt v Geri (Nemčija). Mladi Fran je že leta 1909 prevzel vodenje očetove sodobno opremlje-ne kartonažne tovarne v Lju-bljani, leta 1920 pa je usta-novil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količe-vem, leta 1937 ko ga je pot zanesla v Krško, je v Zagrebu ustanovil kartonažno tovarno Dvoraček & drug.
Bonač pa je bil tudi družbeno in gospodarsko aktiven, delo-val je v raznih gospodarskih svetih, dalj časa je bil clan upravnega odbora Ljubljan-
Jože Habinc:
»Bonač je bil slovenski podjetnik velikega formata«
je načrtoval celo proizvodnjo kvalitetnega fotopapirja, ki je bil tedaj pojem. To je bila re-volucionarna stvar. Hotel je konkurirati tovarni v Rade-čah. Celo del opreme je že bil v tovarni, a je vojna traj-no pretrgala te načrte, razvoj pa se ni usmeril v proizvodnjo kvalitetnega papirja.
Pomembna je Bonačeva vklju-čitev potenciala domačih ka-drov v delo tovarne. V ka-snejših letih sem spremljal delavce, ki so delali še za časa Bonača in bili so res vestni delavci, ki jih je krasila veli-ka pripadnost podjetju. Dela v tovarni so se priučili, veli­ko mladih fantov je po osnov-ni šoli prišlo v tovarno, dela-
li so v štirih izmenah. Po vojni se jih je veliko šolalo naprej. Tudi strah, da bo tovarna v kraj prinesla negativne druž-bene vplive, je bil odveč. V povojnem času so vodilni ka-dri iz vevške in drugih jugoslo-vanskih papimic prihajali po nova znanja v krško tovarno. Nasploh je proizvodnja celulo­ze in papirja tehnološko zelo zahtevna panoga, zato so po­trebovali tudi strokovnjake. Razvoj je šel v podobni sme-ri kot ponekod na Švedskem in v Nemčiji, v smeri izgradnje infrastrukture (izgradnja sta­novanj, rekreacijskih površin, itd.), tovarna pa je vplivala
»Bonač je bil eden velikih slovenskih podjetnikov svo­je dobe, ki je stremel k ra-zvoju, imel je ideje in videl priložnosti. Brez prihoda Bonača in odprti poti tovar­ni celuloze in papirništvu tudi razvoj Vidma in Krške-ga v kasnejših letih ne bi te-kel tako intenzivno. V pred-vojnem obdobju je vladala huda brezposelnost, za vsa-ko delovno mesto v času iz-gradnje tovarne se je javilo od 10 do 15 kandidatov. To­varna celuloze na Vidmu je bila za tiste case ena naj-modemejših tovarn v Evro-pi. Bonač, ki je bil gospo-daren, skromen človek, predan svojemu delu, iz-razito razvojno usmerjen,
tudi na razvoj ostalih gospo­darskih dejavnosti.
Po drugi svetovni vojni je z nacionalizacijo Bonač to­varno izgubil, vendar zaradi tega ni delal velikega cirku-sa. Kot še zelo mlad sem bil na pogrebu velikega moža, ki je s svojo daljnovidnostjo usodno posegel v posavski prostor. Njegova podjetnost ne bi smela ostati neopa-žena, v srednješolskih pro-gramih bi bil vsekakor pro­stor tudi za takšne slovenske može, kot je Bonač, za za-četek pa bi si zaslužil vsaj obeležje v Krškem."
Jože Habinc je Videmčan, ki je v tovarni cetuloze in papirja preiivel na raztičnih vodilnih delovnih mestih skoraj celotno detovno dobo.
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
12
Za Posavski obzornik so v letu 2007 povedali:
Ivanka Zupančič, dobitnica oktobrske nagrade občine Brežice:
Otrokom je treba povedati, da je vsa-ko delo častno in najprej tisto delo, ki ga opravljaš z rokami. Otrokom ne mores kazati sanj in jih zavijati v vato. Takoj jih je treba pripravljati za jutri, za življenje, ki ne boža.
Matjaž Han, župan občine Radeče in poslanec v Državnem zboru:
Moram reči, da s posavskimi župani ne glede na naše politične barve ali usmeritve sodelujem več kot odlič-no. In da imamo en cilj nedvomno skupen, to je razvoj svojih občin, s tern pa tudi Posavja.
Ana Gračner, direktorica Javnega podjetja Infra d.o.o.:
Moja vrata so vedno odprta za vse partnerje in tudi za vsakega občana, ki se ga ta gradnja dotika. Ocenju-jem, da sem dosegla tisto, kar sem napovedala.
Roman Žveglič, kmet in predsednik Sindikata kmetov Slovenije:
Kmetov ne zanima veliko, kako se bo Slovenija odrezala pri samem predse-dovanju, niti kakšno vino se bo pilo ali kako bodo ob kosilu položene vilice in noži, ampak kako se bo evropska kme-tijska politika odražala v slovenski.
Matej Filipčič, mag. umetnosti:
Mesto je zmeraj obraz ljudi, ki v njem živijo, njihove kulture, organi-zacije in nivoja odnosov ter komuni-kacij med njimi. Vodilni v mestu pa
j so neke vrste možgani tega obraza. In predvsem od ten ljudi je odvisno,
I kaj se bo dogajalo z mestom.
Lojze Peterle, prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji in poslanec v evropskem parlamentu:
Dobro bi bilo, da bi se dogovorili za take pristojnosti, način financiranja in delovanja pokrajin, da bi to pome-nilo dodano vrednost, ne pa štirinajst malih Slovenij.
Cvetka Miloš, slikarka:
V času narodnoosvobodilne vojne sem bila en majhen kolešček doga-janja. In tapiserija »Pesem svobo-di« je bila posvečena mojemu oče-tu in vsem še živečim borcem, zlasti pa padlim. Tkala sem žalost in vese-Ije tistega časa.
Prof. drr. Janez Usenik, prodekan Fakultete za logistiko:
Kot Novomeščanu mi je hudo, da se Novo mesto in Posavje ne pogovarja-ta o sodelovanju pri univerzitetnem in visokošolskem izobraževanju.
Srečko Puntar, ustanovitelj radia Energy:
Očitno je, da so se tisti, ki delajo v ozadju, odločili, da preko časopisov
Ioblatijo še edini dejansko lokalni ra­dio na območju Posavja.
Maja Sunčič, jezikoslovka In antropologinja:
Danes se ženskam odpirajo različ-
ne možnosti. Napaka žensk je v tern,
da možnosti enačijo z avtomatičnim
I uspehom. In če uspeha ni ali pa se je
I zanj treba truditi, mnoge ženske pah-
I ne v brezup in malodušje.
Samo Hajtnik, predsednik Zveze kulturnih društev Krško:
Današnja zakonodaja zahteva še ogromno »papirologije«. Iz proraču-na je videti, da je denarja za kulturo veliko, vendar kulturna društva dobi-jo zelo malo, zato bi bilo treba sred-stva bolj uravnotežiti.
Andreja Homan Ban, medicinska sestra in fizioterapevtka:
Otroke je treba pripraviti tudi na težke trenutke življenja in jim dati vedeti, da jih tudi v takšnih trenutkih čakajo od­prta vrata in varnost doma, razumeva-nje, čas za pogovor in za začetek vsaj lajšanje življenjskih preizkušenj.
Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Brezje pri Bojsnem Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Crešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenja vas pri Artičah, Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas, Bizeljsko,vStojanski Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec, Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Črešnjice nad Pijavškim, Čretež pri Krškem, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas
Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Kališovec, Kobile, Kocno, Koprivnica, Koritnica, Kremen, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Kostanjek, Mali Kamen, Mladje, Mrčna sela, Mrtvice, Nemška Gora, Nemška vas, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje,
pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijavško, Gradec, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce - Naklo, Krško, Kržišče, Gorenji Leskovec, Leskovec pri Krškem, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Pijana Gora,
Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slivje, Smečice, Smednik, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Šedem, Sutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem^Veliki Dol, Veliki Kajnen, Velikiv Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Zabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje, Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Gornja Prekopa, Grič, Ivanjše, Jablance, Karelče, Kočarija, Koprivnik, Kostanjevica na Krki, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje, Vrtaca, Zaboršt Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Bianca, Boštanj, Breg, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Dedna Gora, Dolenji Boštanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Drušče, Canje, Čelovnik, Češnjice, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinje, Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pečje, Pijavice, Podboršt, Podgorica, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Radež, Radna, Račica, Razbor, Rogačice, Rovišče pn Studenc^ Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slancji Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarčna, Stajngrob, Telče, Telčice, Trnovec, Trščina, Tržišče,
Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol...
NAJBOLJ DOAAAČ ČASOPIS
IB
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik ■ leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Blagoslov konjev na god svetega Štefana
ObzorniK
10 let - za pokrnjnio.
ARTIČE - Številnim že uve-Ijavljenim blagoslovom konj na štefanovo (sveti Štefan je zavetnik konjar­jev) se je v zadnjih dveh letih pridružil tudi blago­slov konj v Artičah. V or-ganizaeiji tamkajšnje-ga turističnega društva je potekal na travniku pred cerkvijo sv. Duha v Arti-čah, konjerejci pa so nanj pripeljali kakšnih 20 konj, od tega tudi tri lepe vpre-ge. Obred blagoslova je vodil artiški župnik Janez Turinek, med kar števil-nimi navzocimi, ki so se kljub neprijaznemu in hla-dnemu vremenu zbrali na prireditvi, pa je bil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
P. Pavlovič
vil tajnik Jože Zupančič, ki
je povedal, da je prireditev že tradicionalna, saj jo prireja-jo že dvanajsto leto zapored, medtem ko je društvo organi-zirano deset let. Nekaj besed je spregovoril brežiški župan Ivan Molan, ki je med druglm poudaril velik pomen obujanja in ohranjanja tradicije. Slove-sni obred žegnanja konj, ki ga je opravil domači župnik Ma-tej Dečman, je pospremila glasba s pesmijo skupine Ma-riachi La Paloma, zapeli so še dobovski ljudski pevci, pro­gram pa so obogatili tudi loč-ki godbeniki, ki so konje in nji-hove konjenike že na začetku pospremili na prizorišče do-gajanja. Vsi skupaj pa so bili nato povabljeni še v bližnje gostišče, kjer so kovali načrte za bližajoče se novo leto.
M. KalčičM.
DOBOVA Na god svetega Štefana 26. decembra, ki je bil letos v koledarju zabele-žen v sredo, so pred dobo-vsko cerkvijo pripravili po-sebno prireditev žegnanja konj in nanjo pritegnili lepo število obiskovalcev. Med
njimi je bilo mnogo predstav-nikov iz dobovskega javnega življenja in tudi širše okolice, ki so uživali ob pogledu na ko-nje, pa tudi ob pestrem kul-turnem programu. V imenu dobovskega Društva konjarjev je zbrane pozdra-
Piimož Kozmus, svetovni podprvak v metu kladiva:
Če se od tebe veliko pričakuje, je to dobro, saj to pomeni, da si do-ber. Upam, da bom drugo leto tako dober, da bodo vsi pričakovali zlato medaljo na olimpijadi.
Nataša Pinoza, miss Universe 2006:
Danes vem, da se svet ne vrti okoli malenkosti, ki jih vidim le jaz.
Na Štefanovo je v Dobovi konje poiegnal domači župnik Matej Dečman.
Martin Novšak, direktor GEN energije
Krško elektrarno si hodijo ogledovati tudi Francozi, Nizozemci, Finci, ki po-stavljajo standarde na področju upora-be jedrske tehnologije. V naši javnosti je pomembnost tega objekta bistveno manj prepoznana kot v svetu.
Jana Krmpotič, profesorica nemškega in angleškega jezika:
Če se ukvarjaš z jeziki, si enostavno ne mores privoščiti počivanja na lovo-rikah. Vsak dan je treba delati in se izpopolnjevati. Jezik je namreč živ in se nenehno spreminja.
Del dobovskih konjev in konjenikov med obredom že$nanja
Konji in njihovi lastniki pri btagoslovu vArticah
\i izvirov
Iztok Stare, direktor Območne enote ZZZS:
Po vsej verjetnosti bo potrebno ne-kaj časa, da se bomo vsi navadili v tern sistemu na to naročanje in da bomo res lahko uveljavili standard čakanja na zdravnika ne dlje kot 20 minut.
USTANAVLJALI SO »POKRAJINO«
Novo leto prinaša tudi nove naloge. Posavje je pred veliko preobrazbo - postalo bo pokrajino z lastno upravo. Naš za-   ',
pis pa danes želi osvetliti neko drugo upravno prizadevanje, upravo $rofov Cetjskih na Kozjanskem, v Spodnjem Po-   ;
savju, delu Dolenjske in v Beli krajini, se pravi v Grofiji v Marki in Metliki (ustanovili so jo §rofje Goriški) . Za -do-   \
lenjskO" izhodišče so si Celjski izbrali Krško.                                                                                                                       \
s
Vrhovega (Ekenštajna).   |
Kastelan na Krškem je bil   |
tudi Jurij Širski (Širje pri   ^
Zidanem Mostu in Laško),   |
poročen z Raško (Archer).   ^
Bil je tudi pisar zadnje-   |
ga Celjana Ulrika. Ahac   |
Eckensteiner (Vrhovski)   |
je bil upravnik kastelan   |
- gradu Krško 1457, näsle-   j
dnje leto se mu je moral   |
odpovedati v korist Kata-   ^
rine Celjske, ki ji je krški   ^
grad vodil celjski nadd-   ^
vornik Erhard (Eberhard)   ? Hohenwart (+1483).
Krško je v tem času že   ^
imelo zidane upravne   ^
zgradbe, oskrbnik urbari-   ^
alnih dohodkov se je irne-   ^
noval chelner (kletar).   ^
Svojega »kletarja- je v   |
trgu imel tudi samostan   ^
Pleterje. Ne povsem pre-   ^
verjena informaeija nami-   ^
guje, da je bil pri Bresta-   ^
nici morda zgrajen most   ^
(omenja se še 1478). Raz-   ^
vita je bila plovba po  ^ Savi, pristanišče je bilo
pod gradom. Popotnikom   ^
so nudili oskrbo v hospi-   |
talu, trianom pa je doho-   ?
dek nosila obrt (gostilne,   ;
usnjarne, mesnice). Trg   j
se je očitno dobro razvi-   ;
jal, saj ga je 1477 cesar   : Friderik III. (V.) povzdignil v mesto.
L. iribar
Posest v občini Krško je pridobil Friderik I. Celj­ski po letu 1351, s tem tudi vse gospodarske pra­vice: ribolovne, pašni-ške, les, gornino, pravico do desetine na vseh pod-ložnih kmetijah itd. Pri­dobil pa je tudi odvetni-štvo nad ozemljem, sodno pravico in leta 1391 pa-tronatsko pravico v (sta-ri) leskovški (pra)župniji. Imenovala se je Gurkfeld (Krško polje, prostor med ; Savo in Krko do Štegine : in Lokavca) in je zajema-la tudi mesto Krško. Grad Krško je branil Krško po-| Ije s severa, trdnjava Sta-: ri grad nad Podbočjem pa z juga. Belo krajino so si pri vladarju trdno zago-; tovili Celjski potem, ko i je vojvoda Leopold dovo-; lil, da se 19.200 gld dote Elizabete Goriške, žene celjskega grofa Wilhel-ma I., vpiše na gospostvo Metlika, ki so ga Celjski imeli v zastavi od Habs-buržanov. Zaročila sta se 24.10.1373. V metliškem gradu je bil potem vse do . leta 1556 sedež nominal-.: nega glavarja grofije Slo-: venska Marka in Metlika.
i Celjski so se opirali na : oglejsko cerkveno orga-: nizaeijo. Za (pra)župniji
upravo veliko »vojasko- po­sest Mehovo. 1374 so Me­hovo po dedni pogodbi z izumrtjem Goriških dobi-li Habsburžani, ki so ga dali
Krško polje in Videm so prezentirali ugledne duhov-nike: arhidiakone v Savinjski in (Slovenski) Marki iz dru-žin Širski (Scheyer), Soteški (Helfenberg), Rain, Dürrer, nekateri so bili tudi prošti Bratovščine presvete Tro-jice pri cerkvi sv. Antona v Novem mestu, v mirnopeški župniji (Martin Rain(uša), ki je bil tudi celjski vicedom, Andrej Dürring, naddiakon Marke). Na njihove rodbine so se upirali tudi upravno. Vojaške stolpe, trdnjave in dvore so podeljevali njiho-vim sorodnikom (Shrawass, Kozjaški, Ekenštajner, Min­dorf er, Rosenberger, Meltz, Dürr, Paradaiser itd.). Celj-ska ustanova je bil samostan Pleterje (1403), ki so ga do-tirali tudi s posestjo krškega gospostva in župnije Lesko-vec (Gurkfeld), bratovščine ter beneficij v krškem gra­du, posvečen sv. Nikolaju (1391).
Na jugozahod so Celjski pro-dirali preko gospostva Me-hovo. Mehovo so upravlja-li gospodje iz stare rodbine Krških, ki so se ok. 1250 iz Krškega odselili na Mengeš, del rodbine z grbom v obli-ki dveh kač, zvitih v osmi-co (nekdanji vitezi Hartwika Bogenskega), pa je vstopil v službo Goriških in dobil v
Stane Pajk, poslanec v Driavnem zboru Republike Slovenije
Nobena ideologija ni vredna člove-ških življenj, saj je človeško življe-nje sveto in nihče nima pravice, da ga odvzame. Edina opravičljiva voj-na je vojna za obrambo domovine.
Alenka Krenčič Zagode, predsednica Posavskega in obsotelskega društva za boj proti raku:
Sprašujem se, kako daleč naj gre naša skrb do pacientk, ki se po treh vlju-dnih pisnih vabilih in po obisku patro-nažne sestre ne odzovejo.
v zastavo Celjskim. Imela sta ga Friderik II. Celjski in žena Elizabeta roj. Franko-pan, dar od očeta Hermana II. Celjskega za vzdrževanje dvora in lastnega gospodar-stva v Krškem.
Grad in gospostvo Krško so jima upravljali Gradiščani, ki so se družinsko povezo-vali s plemstvom Posavja in Dolenjske. Herman Kozja-ški (Kosyakger), 1418 dobro-tnik Stične, 1428 kastelan v Krškem in glavar v Krupi, 1410-1415 lastnik gradu Koz-jak, je bil poročen z Nežo z
Janez Rošker, soavtor knjige Luč, tema in naše sence ter nekdanji gospodarstvenik in politik:
Politika mora odgovomo vplivati na pogoje gospodarjenja, gospodarstvo pa tudi ne sme dopustiti, da je poli­tika sama sebi namen.
Evgenija Bratkovič, 102-letna Krčanka:
Včasih smo pili kavo v majhnih sko-delicah, za pol prsta kave je bilo v njih. Sedaj pa poglejte, kako velike skodelice, kakšne velike doze kave. In koliko vrst jo je.
Rodbina Celjskih je bila dejavna od leta 1130 do 1456, sprva se je imenovala »od Saunije- in »od Žovneka-. Fhderika Žovneške%a je 16. 4. 1341 cesar Ludvik Bavarski povišal v grofa Celjskega, Herman II. Celjski pa je dosesei dvig rodbine v drfavne kneze Rimsko-; nemškega cesarstva. 30. 11. 1436 je bila tako ustanovljena Cetjska kneževina, Celjski pa postatusu //<               Habsburžanl.
^l
POSAVSKA PANORAAAA
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
iEttmju £feuijs
RADIO K R Š K 0
/\ 1 PO5AVskT ♦ Tf JT
ObzgrmK
H) let - zu f'okrujino.
MARKETING ::041322 990
STUDIO "0748816 00
VOL CXX. St. 37,544
PET CENTOV
ENERGY, JANUAR, 2008
VSIZA ENERGY
ENERGY ZA WSEI
Deklcta so raje prisluhnila StereoTipom in njihovi uspcšnici Ljubi me (brcz milosti)tcrSebastianu, ki jc pel in plcsal Na robu sveta. Na svoj račun pa so prišli tudi rockerji ob nastopih skupin The Tide in Billysi, ki so nas Brez besed popcljali v Modro pravljico, s hitom Ime pa navdušili šc ncnavdušene. Plcsni ritmi so odmevali ob nastopu enega najboljših DJ-jev v Sloveniji Sylvana in Lare Love, ki sta množico razgrcla s hitom Call me in remixom Janove in Larine uspešnice Soba 102.
Krško je bilo nabito s pozitivno energijo, ko je množico zajel še najvcčji val navdušenja. Navdušeni Posavci so pozdravilo zvczde večera, skupino Tabu. Ta je svojo nevcrjetno energijo prenesla na najbolj energično publiko najbolj cnergičnc frckvcncc 89,3 fin. Krško sta ob njihovcm nastopu obiskala Dobra vila in Angel. Adrenalin jc poskrbel za še bolj Divje dogajanjc in cclo Grch, ki ga je omilil Poljub v srec V soju luči. Nad Krško sc je zgrnil Oblak za dva, najnovcjša uspešnica skupine Tabu. Žal pa je vsega lepega enkrat konec in tudi ta praznični vcčer sc je moral enkrat končati. A končal se jc s številnimi veselimi in nasmejanimi obrazi obiskovalccv, ki so seveda vclika spodbuda za naprej. Poslanstvo Radia Energy jc namreč zabavati poslušalcc in jimpopestriti vsakouro vsakegadnc.
Atomska bomba encrgije jc U)rcj v soboto cksplodirala in navdušila vcčtisočglavo množico na praznovanju 8. rojstnega dnc Radia Energy v Krškem. Glasbeni in plesni nastopi tcr laser show so tudi tokrat prcpričali Posavce, da bi bilo grch zamuditi največji in najboljši žur v tem koncu Slovenije. Tcgajc med drugim omogočil tudi gcncralni pokrovitclj GEN Encrgija.
Za linergy News Colograf: Ulaž Sunta
Akrobatik breakers,perspektivni mladi slovenski glasbeni izvajalci Boštjan Dirnbek, Flamie, Momcnto, Casanova, Voyage, Alkomobb in Matto DJ ter ostali, že uveljavljeni slovenski glasbeniki.
Krško so prcplavile številne slovenskc uspešnice, ki so odmevale daleč naokoli. Nor sem natc je prepeval Dennis, nekdaj clan skupine Game Over. Don Corleone je po Emi navdušil še Posavje z interpretacijo pesmi Bella Mia. Prvič smo na odru gostili kitajsko pevko Amy. Za še bolj vroče dogajanjc na in pod odrom je poskrbela mlada vzhajajoča zvezda slovenske glasbene scene Kristina, ki jc tako na radijskih valovih kot na odrskih deskah osvojila srea poslušalcev in obiskovalccv s hitoma Nc nosi diamantov in Ona se ljubi sama. Za moški del publike je bil zagotovo cden od vrhuncev večera nastop treh deklet iz skupine Select, ki so s svojo Modro mislijo razgrele njihovo domišljijo.
Energična ekspanziia zabave2007
Bilo je enkratno, fantastično, nepozabno, neponovljivo ... Kje? Na žuru ob praznovanju 8. rojstnega dnc Radia Energy. V soboto, 29. decembra, je ncpregledna množica ljudi (z odrske perspektive) do zadnjega kotička napolnila trg Matije Gubca v Krskem. Zabave željni Posavci in ostali obiskovalci so kljub nizkim temeperaturam, ki so vztrajale pod nič stopinj Celzija, pričarali vroče vzdušje. • Skoraj 10.000 rok je s ploskanjem pozdravilo številne slovenske glasbenike, ki so se zvrstili na odru in postali del decembrske rojstnodnevne zgodbe najbolj energične radijske frekvence 89.3 fm.
Radio Energy je tako še eno leto zapored dokazal, da v Posavju nima konkurence. Praznovanje 8. obletnice je bilo namrcč spet rekordno! Na odru je nastopilo rekrodno število glasbenih gostov, na trgu Matije Gubca se je zbralo rekrodno število obiskovalcev, ki so uživali v rekordno dolgem žuru! Vse te številke so dokaz, da je vsakoletna zabava, ki jo ob svojem rojstnem dnevu pripravi Radio Energy, postala sinonim za najboljšo glasbeno zabavno prireditev v tem koncu Slovenije.
Ustvarjalei Radia Energy smo veseli in ponosni, da smo našim najboljšim poslušalkam in poslušalccm tik pred zaključkom pravljičnega leta 2007, ponudili še eno nepozabno zabavo, o kateri se bo še dolgo govorilo. Žur leta seveda ne bi uspel brez odličnih glasbenih gostov, ki so zabavali množico. 8. rojstni dan so z nami praznovali Plesna sola Lukec in
Pred Radiern Energy pa Je že nov izzlv, kako prlpravltl še večll. še bollšl In še boll nor
žur 2008
. 6e |e to sploh mogoče. ob 9. obletnlcl vaše nalllubše radllske frekvence 89,3 FM.
www.radioenergy.si
Mraak Design | www.mraak.com
IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
15
Neponovljiva keramika brežiških likovnikov
BREŽICE - Društvo likovnikov Brežice je ob izteku leta v sejni sobi Upravne enote Brežice pripravilo odprtje študijske razstave unikatne keramike, ki je nastala kot plod tečaja, imenovanega »Oblikovanje unikatne keramike« pod mentorstvom Nevenke Ruškovič.
Rešitev prometne varnosti v Artičah blizu
V četrtek, 3.1.2008, se je župan občine Brežice Ivan Molan v Ljubljani na Mi-nistrstvu za promet sestal z ministrom za promet mag. Radovanom Žerjavom in direktorjem Direkcije RS za ceste (DRSC) Vilijem Žavrlanom. Sestanka se je udeležil tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki problemati-ko cestnega omrežja v občini dobro pozna še iz časov svojega županovanja, zato česar je bil zelo prepričljiv sogovornik.
Razstavljene keramične iz-delke je spremljala tudi raz-stava fotografij Oliverja Ruškoviča, ki je spremljal potek 30-urnega tečaja 12 udeležencev, ki so študijske ure pričeli spomladi in jih končali v jeseni. Razstavo je odprl načelnik UE Darko Bu-kovinski in ob tem obljubil, da bodo v tem prostoru še lahko razstavljali, glasbeni utrip pa sta prispevali učen-ki Glasbene šole Brežice Sa-bina in Barbara pod mentor­stvom Jasmine Levičar.
Mentorica Nevenka Ruško-vič je ob otvoritvi približa-la manj znana ali za večino sploh neznana dejstva, pove-zana s postopkom: »Za delo smo uporabljali material za raku tehniko- visoko šamoti-rano belo glino in glazure, ki krablirajo. Raku je stara ja-ponska tehnika dekorativne-ga žganja v keramiki, s katero so izdelovali unikatne čajne skodelice in je tesno poveza-na z zen budizmom ter s čaj-nim obredom. Danes je ta tehnika posodobljena, ven-dar še vedno nosi značaj pr-votnega nastajanja ogenj, dim in voda ustvarijo kerami-ko v raku tehniki atraktivno
in nepredvidljivo. Keramika v raku tehniki je svobodna, roč-no modelirana oblika iz bele
Vsak izdelek, ki je narejen v raku tehniki, naredita skupaj človek in narava. Je nepono-
je nujno potreben tudi ploč-nik. Občina Brežice začenja v letošnjem letu z reševanjem problema prometne varnosti z izgradnjo pločnika v Arti-čah. Ministrstvo za promet pa bo pristopilo k rekonstrukci-ji cestišča v enaki dolžini kot bo dolžina izgrajenega ploč-nika. Občina in ministrstvo bosta podpisala tudi pismo o nameri, v katerem bo do-ločen časovni okvir, do kate­rega bo zgrajen tako plocnik kot rekonstruirano cestisce na odseku Artiče Pohanca. Upamo, da bo najnevarnejši odsek ceste v Artičah končan do konca leta 2008, v kolikor bo seveda proračun za leto 2008 zgodaj sprejet.
Vir: Občina Brežice
stavitve povezave med Jese-nicami in Dobovo - ali bo šlo za cestno ali železniško pove­za vo.
Župan je ministra in direktor-ja DRSC-ja opozoril na nedo-končana dela pri avtocesti, kot je izgradnja bencinske-ga servisa, javna razsvetlja-va, neizpeljani prevzemi zemljišč, problem nepremič-nin, ki so bile odkupljene in sedaj zapuščene propadajo, kar negativno vpliva na podo-bo turističnih krajev brežiške občine.
Župan je na sestenku izpo-stavil problem prometne var­nosti v Artičah. Že dlje časa ugotavljamo, da je cesta v Artičah v zelo slabem stanju, ker pa gre tu za šolsko pot,
Na sestanku so potekali pogo-vori o ureditvi državnih cest v občini Brežice in o name-ri države, da investira v ce-stno infrastrukturo naše obči-ne. V letošnjem letu se tudi začenja izgradnja podvoza v Dobovi, za katerega so sred-stva v državnem proračunu že zagotovljena, del sredstev pa bo država lahko črpala iz evropskih skladov. Do razpi-sa za pridobitev gradbenega dovoljenja in dejansko izved-bo projekta naj bi tako prišlo čim prej.
Župan je z ministrom govo-ril tudi glede idejnih rešitev umestitve in izgradnje HE na spodnji Savi, o smernicah mi-nistrstva glede plovnosti reke Save ter o smernicah vzpo-
šamotne gline. Izdelek zahte-va biskvitno žganje na 960 sto-pinj Celzija, nato ga glazira-mo ter ponovno žgemo. Ko je glazura na 950 stopinj Celzi­ja staljena, ga s kleščami vza-memo iz peči in ga damo v re-dukcijo mu odvzamemo kisik tako, da ga obdamo z organ-sko snovjo (žagovina, suho li­st je, papir in podobno), ki pa ne sme zagoreti. Pri redukciji glazur, ki vsebujejo kovino, se le-ta izloči, zaradi termičnega šoka glazura razpoka in te raz-poke dim obarva črno. Naza-dnje izdelek ohladimo v mrzli vodi in s tem ustavimo proces.
vljiv umhu ii mu enakega ni-koli ni možnonarediti."
Z nesebično pomočjo men-torice so svoje keramične izdelke postavili na ogled: Branka Benje, Kristina Bevc, Branka Ereš, Iva Go-šek, Milena Grame, Vladi­mir Jarabek, Marija Kuko-vica, Marija Molan, Janez in Ljubica Muhvič, Tatjana Potokar in Cvetka Žičkar. S to razstavo so člani Dru-štva likovnikov Brežice tudi končali svoje lansko plodno ustvarjalno delo.
N. Jenko S.
Da bi bilo tudi novo ustvarjalno
DOBOVA - Kulturno društvo »Franc Bogovič« Dobova in Mešani pevski zbor društva sta v okvir božično novole-tnega koncerta v zadnjih urah minulega leta povabi-la dobesedno skoraj vso do-bovsko kulturno ustvarjal­no silo, da se še v božičnem vzdušju poslovi od starega leta in da v ustvarjalnem rit-mu širom odpre vrata nove-mu letu 2008.
S pesmijo, glasbo, besedo, barvami in plesom so pod skupnim okriljem sodelova-li: program so odprli Dobo-vski rogisti KD FB Dobova, nadaljevali pa Vrtec Najdi-hojca in Osnovna sola Dobo­va, Mladinski pevski zbor KD Zvezda s sakralnimi napevi ter Reza Toporišič s svoji-mi »Tri moje pesmice«; Tro-bilni kvintet in Mažoretke KD Gasilski pihalni orkester Loče; zatem se ostali člani sekcij vodilnega dobovske-ga kulturnega društva Ma-riachi »La Paloma«, Ljudski pevci, Beseda s Pravljico za odrasle, mešani pevski zbor, likovna družina z razstavo božično novoletnih motivov ter Ladislav Berdon na kla-viaturi z božičnimi skladba-mi, ko je ob igranju Svete noči pesem zapel ves nasto-pajoči ansambel. Praznične-mu času prilagojeno vezno besedilo sta prebirala Mar­tina Prosenik in Igor Pinte-rič ter z nastopom dopolnila praznični program.
NJ.S.
Koledniki obiskali občinsko upravo
BREŽICE ■ Zadnji dan sta­rega leta 2007 so koledni­ki (župnik in skavti iz Artič) obiskali župana občine Bre-žice Ivana Molana in obdn-sko upravo.
Prihesli so luč miru iz Betle-hema, recitirali božične pe-smi in pričarali pravo bo-žično vzdušje na silvestrski dan. Artiški župnik Janez Turinek je blagoslovil pro-store občine in zaposlene. V zahvalo so na občini mlade
Mačji žur in sprejem prvošolcev v šolsko sküpnost
VELIKA DOLINA - Ob izteku leta je v avli Osnovne sole Velika Dolina potekala konena prireditev projekta, ki je bil namenjen 50-letnici izida slikanice Muca Copatarica, vzporedno s tem pa je bil pripravljen tudi sprejem prvošolcev v šolsko skupnost.
kolednike pogostili s torto in sokom, župnika pa z ilahtno
Koledniki s predstavniki občinske uprave_________
kapljico.                                  ----------------------------------------
Božično-novoletni bazar
BREŽICE - V petek, 21. decembra, je v organizaciji Zavoda za podjetništvo in turizem pred brežiško občinsko stavbo potekala prireditev, ki so jo poimenovali Božično-novoletni bazar. V sicer precej mrzlem popoldnevu so program z božičnimi pesmimi obli-kovali pišečki pevci Okteta Orlica, na stojnicah so se s svojimi ro-
Prvošolce sta sprejela v šol-sko skupnost predsednik in podpredsednica šolskega parlamenta Benjamin Jan Jurman in Patricija Žokalj pod okriljem Andreje Nin-kovič.
Spremljevalni program ob tem so pripravili varovan-ci vrtca ter učenci od 1. do 4. razreda OS Velika Do­lina. Posebno preseneče-nje je bila zlasti lutkovna predstava Muca Copatari­ca, ki so jo pripravile vzgo-jiteljice Irena Kršlin, Vale-rija Sodič, Branka Krošelj in Nataša Povh ter učite-Ijice Irena Novosel, Dar-ja Turšič, Zvonka Jarko-vič, Tatjana Span in Edita Krošl. Sicer pa je program združeval lutkovno predsta-vo o Muci Copatarici, dekla-maeijo mlajše skupine vrtca Pleza mucek na drevo, sta-rejse skupine vrtca dramati-zaeijo z lutkami Kako se je mucek naucil mijavkati, 1. razred je pripravil deklama-cije o mucah ter pesmico Ko si srečen, 2. in 4. razred pe-sem Mucica mrjavka s spre-mljavo na Orffa instrumen-tih, 3. razred dramatizaeijo Maček Muri, vsi učenci pa so se izkazali še v Mačjem ple-su.
Po prireditvi so si vsi priso-tni ogledali razstavo slika-nic o mucah, plišastih igrač
Ktjub mrazu so se mirnoidoči zadriali ob stojnicah,
kodelskimi izdelki predstavili člani Društva Škrija, za pogostitev pa so poskrbele članice Društva kmetic Brežice. Otroke sta razve-selila tudi dobra moža dedek Mraz in Božiček.               M. K. M.
Žegnanje konj v Pišecah
PIŠECE - Običaj žegnanja konj s priprošnjo za njihovo dobro zdravje v prihajajočem letu so v Pišecah pripravili že sedmič. Blagoslova s povorko skozi vas Pišece se je udeležilo 26 konje-nikov in dve vpregi konj. Konjeniki so prijezdili iz sosednjih kra-jevnih skupnosti Bizeljsko, Globoko, Arnovo selo, Zdole, Pečice, Križe, iz Krškega in iz domače vasi, pridružili so se tudi konjeniki iz Konjeniškega kluba Orlica. Prireditev si je ogledalo lepo šte-vilo obiskovalcev. Blagoslov konjem je podelil farni župnik An­ton Kolar, nato je sledil pozdrav Branka Grmovška ter predse-dnika Posavskega konjerejskega društva Antona Simoniska. V cast blagoslova je bil na prizorišču tudi praporščak s praporjem Posavskega konjerejskega društva. Za dobro vzdušje so poskr-beli Pihalna godba iz Pišec in domače gospodinje z dobrotami. Konjeniki so bili obdarjeni z malico in spominkom na blagoslov. Druženje je bilo prijetno, saj so se zbrani se dolgo veselili.
M. Grmovsek
Interni Kanal J(TV Brežicc^
ki so ga izdelali otroci posa-meznega razreda. Skratka -doživeli smo in preživeli či-sto ta pravi mačji žur, prav mačji, a resen, pa je bil s tem tudi sprejem prvošolcev v šolsko skupnost.
N. Jenko S.
muc, ilustracij o mucah, na stojnicah so bili tudi različ-ni izdelki mačji piškoti in mačji časopisi; vsak obisko-valec si je lahko domov od-nesel še copatek, v katerem so bili slastni mačji piškot-ki, ki so jih spekli otroci, ter razredni Mačjepis - časopis,
MESTNI ATRIJ BREŽICE
Cesta prvih borcev 17
studio, brezice@posavie.info
IZ NAŠIH OBČIN ■ KRŠKO
m
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Vsebinska zasnova protokolov med Občino Krško in Vlado RS
V času p rip rave državnega prostorskega načrta umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je med Občino Kr-ško in Vlado RS potekalo usklajevanje glede konkretnih projektov, ki so pomembni za razvoj občine Krško in pri katerih bo pote-kalo sofinanciranje s strani pristojnih ministrstev. Vsebina je dogovorjena v protokolih, ki jih je Vlada RS 21. decembra 2007 spre-jela na svoji seji, z njo pa se bodo na današnjem zasedanju seznanili tudi občinski svetniki občine Krško. Ob tern bodo podali tudi stališče k varianti odlagališča NSRAO, o katerem so odločali že marca lani, a so ga preložili na čas, ko naj bi bile izpolnjene zahte-ve Občine Krško. Večino od njih danes povzemajo protokoli, ki naj bi jih dokončno podpisali še ta mesec.
IZ SVETNIŠKIH SKUPIN
Uresničene pobude LPM v letu 2007
Naša svetnica Vilma Jan Špiler je v l. 2007 podala na sejah OS vrsto pobud in vprašanj v povezavi z problematiko v Krškem:
•  izgradnjo pokritega olimpijskega bazena,
•  revitalizacijo ZN Polšca in Videm,
•  zagotovitvijo varstva otrok v času šolskih po-čitnic,
•  praznovanjem Novega leta brez vnosa alkohola in pirotehnike, itd.
Ugotavljamo, da je bila naša pobuda o praznova-nju Novega leta na pro-stem brez pirotehnike -
petard, podana na seji OS dne 18.1.2007, osvojena in realizirana.
Prav tako nas veseli, da je bil na 17. redni seji OS v celoti sprejet naš Amand-ma na predlog proraču-na 2008, da se enkratna pomoč ob rojstvu otro-ka poveča iz 100 € na 200 €.
Hkrati je LPM aktiv-no podpirala pobude za ohranitev in poveča-nje finančnih sredstev za delovanje društvene dejavnosti na področju sporta in mladih.
Vsem občanom želimo v letu 2008 obilo malih ra-dosti, ki prinašajo veliko veselja.
Vilma Jan Špiler
s sredstvi driavnega prora-čuna.
Protokol o zagotavljanju sredstev proračuna RS in ESRR za izvedbo projektov v Občini Krško
Občina Krško bo omenjeni protokol podpisala z Mini­strstvom za gospodarstvo ob ugotovitvah, da so ob ume-ščanju odlagališča NSRAO pričakovanja občanov po-vezana tudi z umeščanjem strokovnih institucij in eko-nomske ter izobraževalne in laboratorijske infrastrukture za omogočanje podjetniške-ga in tehnološkega napredka v lokalni skupnosti in širše; da so v pripravi razpisi oziro­ma programsko financiranje za sofinanciranje izgradnje projektov iz Resolucija o na-cionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023; da je na območju Posavja načrto-van projekt Phoenix.
Ministrstvo za gospodarstvo se ob tem obvezuje, da bo izvedlo vse potrebne ukrepe in zagotovilo potrebna sred-stva, da bo realiziran projekt Poslovna cona Drnovo Faza 1, ki je sestavni del projekta Phoenix in ki vsebuje:
•  Izgradnjo komunalne opreme Poslovne cone Velika vas (Drnovo za-hod - gramoznica): sofi­nanciranje do 40 % upra-vičenih stroškov projekta opremljanja območja 46 ha bruto zemljišč. Skupna ocenjena vrednost aktiv-nosti znaša 13,8 mio EUR.
  Izgradnjo komunalne opreme Poslovna cona Drnovo - vzhod: sofinan­ciranje do 40 % upraviče-nih stroškov projekta opre­mljanja območja 18,3 ha bruto zemljišč. Skupna ocenjena vrednost aktiv-nosti znaša 5,5 mio EUR.
  Izgradnjo infrastrukture za regionalni podjetniški inkubator na obmocju PC Vrbina: sofinanciranje do 40 % upravičenih stroškov projekta izgradnje prosto­rov, za izvajanje dejavno-sti regionalnega subjekta inovativnega okolja: dejav-nosti podjetniškega inkuba-torja katerega delovanje je neločljivo povezano z vse-binskim razvojem Poslovne cone Drnovo Velika vas in Drnovo vzhod. Skupna oce­njena vrednost aktivnosti znaša 10,5 mio EUR.
Realizacijo vsebin, ki niso za-jete v predmetnih protoko­lih, je Občina Krško dosegla z uspešno kandidaturo na raz-pisih za driavna in evropska sredstva. Tako je uspela pri so­financiranju projektov, kot so bazen Krško, na Ministrstvu za šolstvo pa ji je uspelo pridobi-ti delež sofinanciranja tudi za telovadnico pri 0Š Jurija Dal-matina, dozidavo OŠ Leskovec in OŠ Raka z vrtcem.
Višina odškodnine, ki jo bo ARAO izplačala Občini Kr-ško skladno s tem protoko­lom, znaša okvirno 1 mio evrov, dokončna višina pa bo določena na podlagi štu-dije »Analiza prometnih raz-mer v času gradnje odla-gališča na lokaciji Vrbina v Občini Krško in ob definira-nju dodatnih stroškov zaradi gradbiščnega prometa«, ki jo izdeluje DDC d.o.o., Lju­bljana.
Protokol o financiranju ob-nove gradu Leskovec (Šraj-barski turn)_____________
S tem protokolom Obäna Kr-ško, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospoarstvo in ARAO sporazumno ugota-vljajo, da se obnova gradu Leskovec vključi v dejavnost Ministrstva za kulturo na po-dročju obnove driavnih spo-menikov, katere sofinancira Evropska unija iz Evropske-ga sklada za regionalni ra­zvoj. Ministrstvo za kulturo ima interes, da se grad Le­skovec obnovi in se vzposta-vi v funkcionalno stanje. Investicijo v sodelovanju s
vijanja prometa. Protokol predvideva, da bo projekt potekal po naslednji časov-ni dinamiki:
•  2008 - 2009: priprava stro-kovnih podlag, pripra-va državnega prostorske­ga akta,
•  2009 - 2010: sprejem pro­storskega akta, priprava projektne in investicijske dokumentacije, parcelaci-ja in odkupi zemljišč,
•  po letu 2010: javni razpis za izbiro izvajalca, izvedba del, nadzor.
Etapnost izvedbe je predvi-dena kot sosledje odsekov, s pričetkom gradnje odse­ka A, kateremu sledi odsek B. Okvirni rok za dokonča-nje projekta je do zaključka izgradnje »odlagališča niz-kih in srednje radioaktivnih odpadkov«, do konca leta 2012.
Za projekt je v predlogu sprememb proračuna Repu-blike Slovenije za leto 2008, predlogu proračuna za leto 2009 in načrtu razvojnih programov za obdobje 2010 2012, predvidena sledeča finančna dinamika:
druge infrastrukture na ob-močju celotne občine v ob-dobju 2008-2011. Za te pro-jekte je v letih 2008-2013 predvideno financiranje s strani državnega proračuna, občinskega proračuna ter iz sredstev evropskih skla-dov. Ob izgradnji primame-ga kanalizacijskega voda, ki že poteka, sledi tudi celo-vita ureditev naselij v Kra-jevni skupnosti Krško po-Ije (Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre), naselij v KS Dolenja vas (Spodnji Stari Grad, Sta-ri Grad, Dolenja vas, Pesje), v naselju Velika vas v KS Le-skovec ter v samem mestu Krško. Vrednost celotne ure­ditve komunalne infrastruk­ture na območju občine Kr-ško znaša 25 mio evrov. Od tega je Občini Krško že odo-brenih 6 mio evrov iz regi-onalnih spodbud in 8 mio evrov z Ministrstva za oko­lje in prostor ter evropskih sredstev. V primeru izgra­dnje NSRAO pa bo delež, ki je trenutno predviden iz ob-činskega proračuna v višini 10,6 mio evrov, nadomestil protokol z Ministrstvom za okolje in prostor v višini 8,4
Vlada RS pristojnim ministr-stvom in Agenciji za radio-aktivne odpadke nalaga, da za izvedbo šestih protoko­lov zagotovijo ustrezen de-lež sredstev iz driavnih pro-računskih virov.
Protokol o informiranju javnosti in zagotavljanju sredstev za izgradnjo širo-kopasovnih omrežij v Obd-ni Krško
Protokol za 5 mio evrov vre-dno investicijo bo Občina Krško podpisala z Agenci-jo za radioaktivne odpadke z namenom, da bi razširi-la in izboljšala dostop do ši-rokopasovnih povezav za-radi umeščanja odlagališča NSRAO. Občina Krško ima pripravljen koncept širi-tve in posodobitve KDS (sis-tem za obveščanje javno­sti). Projekt je imenovan KLOH (Kabelska Lokalna Op-tična Hrbtenica). Investici-je naj bi se izvajale v na-slednjih petih letih, glede na možnosti financiranja in vzporedno z izgradnjo osta-le komunalne infrastruktu-re. ARAO se s tern protoko-lom obvezuje, da bo zaradi zagotovitve družbene spre-jemljivosti sofinancirala ob-novo in širitev obstoječega optičnega omrežja v občini Krško v obsegu, ki je pove-zan s potrebami odlagališča NSRAO, za kvalitetno obve-ščanje prebivalcev v bližnji okolici o vrstah in količinah odpadkov, odloženih v odla-gališču, ter ostalem dogaja-nju. Delež sofinanciranja bo določen na podlagi izdelane projektne dokumentacije ob soglasju obeh podpisnikov, da se vlaganja izvedejo pri-oritetno v predelih oziroma naseljih, ki so v neposredni okolici odlagališča NSRAO in NE Krško.
Protokol o ureditvi medse-bojnih odnosov pri namera-vani izgradnji nove cestne povezave Krško - Brežice
Predmet protokola med Mi-nistrstvom za promet, Obči-no Krško in Občino Brežice je nameravana investicija izgradnje »cestne povezave od Krškega do Brežio, z iz-hodiščno točko na glavni ce-sti G1-5, odseku Krško - Dr-novo, nadaljnjim potekom preko reke Save in zaključ-kom v obstoječem krožnem križišču v Brežicah, na regi-onalni cesti R1-220. Načrto-vana prometnica je razde-Ijena na dva odseka. »Odsek A« obsega prostorske uredi-tve na desnem bregu Save in njeno premostitev, »odsek B" pa obsega prostorske ure-ditve na levem bregu Save. Gradnja nove cestne pove­zave je pogojena glede na stalno povečevanje prometa na obstoječi cestni povezavi med Krškim in Brežicami, ki s svojimi sedanjimi tehnični-mi elementi ne omogoča več varnega in nemotenega od-
predlog2008 predlog 2009 NRP2010 NRP2011 NRP2012
odsek A 600.000 € 1.400.000 € 300.000 €
--------------- 200.000 € 200.000 ------------------------------------------------------------------------odsek B 208.646 4.214.655 € 4.172.926
mio evrov. V tem primeru bo občina Krško morala zagoto-viti le še 2,260 mio evrov.
Protokol o sofinanciranju izgradnje obvoznice Krško
Občina Krško bo ta protokol podpisala z ARAO, ki je nosi-lec umeščanja v prostor in iz­gradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad­kov. Občinski svet Občine Kr-ško je v postopku umeščanja izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad­kov podal smernice, med ka-terimi so tudi zahteve v zvezi s sanacijo cest, poškodovanih med gradnjo ter dodatnimi
Protokol o medsebojnem sodelovanju pri umestitvi odlagališča NSRAO v prostor in o zagotavljanju sredstev proračuna RS za sofinanci­ranje projektov ureditve komunalne infrastrukture na območju Občine Krško
S tern protokolom Občina Kr-ško in Ministrstvo za okolje in prostor medsebojno ure-jata zadeve ter način sode-lovanja glede umestitve od-lagališča NSRAO v prostor, ki ga izvaja MOP, in o zagota­vljanju sredstev proračuna RS za sofinanciranje projek­tov ureditve komunalne in­frastrukture v občini Krško. Območje je potrebno urediti zaradi zagotavljanja varstva okolja in potreb funkcionira-nja NEK. V okviru investici-je, za katero bo pripravljen državni prostorski načrt od-lagališča NSRAO, bo pred­videna tudi ureditev komu­nalne infrastrukture, tako za potrebe samega odlaga-lišča (cestne povezave, vo-dooskrba, odvodnjavanje, vodna infrastruktura..) kot tudi projekti posodobitve infrastrukture v širši okoli­ci objekta. S tem povezane ureditve infrastrukture (ka-nalizacija, vodovod, elek-trika, širokopasovne optič-ne povezave, pločniki, javna razsvetljava, cestišče,... ) bodo omogočale povečanje razvoja širše regije v gospo-darskem in turističnem smi-slu.
Občina Krško ima pripravlje-nih več projektov za celo-stno ureditev komunalne in
partnerji vodi Ministrstvo za kulturo. Eden izmed par-tnerjev je Agencija za radi­oaktivne odpadke (ARAO), ki bo imela sedež v Šrajbar-skem turnu. Poleg zagoto­vitve upravnih prostorov je ARAO zavezana k vzpostavi-tvi informacijskega centra in razstavnih prostorov. Osta­le partnerje, do zapolnitve prostorov, zagotavlja Obči-na Krško. Le-ti lahko vklju-čujejo v svoji ponudbi: go-stinsko-hotelske storitve, možnosti za izvedbo semi-narjev, kongresov, simpozi-jev, razstavnih prostorov ali druga turistična ponudba, ki bo prispevala k uresničeva-
Opravičilo
V prejšnji številki našega časopisa (Posavski obzor­nik leto XI, številka 26, četrtek, 20.12.2007) smo na strani 27 objavili vabi-lo na proslavo ob dnevu sa-mostojnosti, ki je bila 26. decembra ob 18. uri v Kul-turnem domu Krško. Pri tem smo pomotoma izpu-stili podatek, da je potreb­no mesto v dvorani vnaprej rezervirati na recepciji KD Krško. Za morebitne ne-všečnosti se prizadetim is-kreno opravičujemo.
Uredništvo
Grad Šrajbarski turn (foto: Miloš Kukovičič)
prometnimi obremenitvami med gradnjo in v času re-dnega obratovanja. Predmet tega protokola je torej od-škodnina za uporabo in obra-bo cest v občini Krško v času gradnje odlagališča NSRAO, ki jo bo Občina Krško name-nila za sofinanciranje izgra­dnje obvoznice Krško in sicer deleža, ki ga mora v skladu s sprejetimi obveznostmi zago-toviti Občina .
nju ciljev Operativnega pro-grama krepitve regionalnih razvojnih potencialov za ob­dobje 2007 2013 in pred-nostne usmeritve »Mreže-nje kultumih potencialov". Časovni termin izvedbo in-vesticije predvideva v 2 do 3 letih, vrednost investicije brez opreme pa je ocenje-na na 5 do 6 mio evrov. In­vesticija bo v celoti pokri-ta z evropskimi sredstvi in
občina krško
IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA
IB
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Proračun občine Sevnica za leto 2008
Občinski svet Obdne Sevnica je na 10. redni seji, dne 12. decembra 2007, sprejel odlok o proračunu Obdne Sevnica za leto 2008, ki je objavljen v Ura-dnem listu RS, st. 119/2007, z dne, 24. 12. 2007, in na spletnih straneh Obdne Sevnica: www.obcina-sevnica.si.
Prihodki proračuna znašajo 19,66 mio EUR. Proračun je uravnotežen, kar pomeni, da so zagotovljeni viri za uresni-čitev vseh proračunskih ciljev. Del virov v višini 1,16 mio EUR bo z zaključnim računom za letošnje leto prikazan v presežku, saj vsa planirana sredstva iz leta 2007 ne bodo po-rabljena. V letu 2008 se bo Občina Sevnica zadolžila v sku-pnem znesku 1,1 mio EUR za pokritje investicij s področja izgradnje vodovodov ter Centralne čistilne naprave Sevni­ca. Pogoj za pridobitev kredita so projekti, ki so sofinanci-rani s sredstvi EU.
Naslednja dva grafikona prikazujeta strukturo prihodkov in odhodkov v letu 2008:
pričetku izgradnje velikih komunalnih sistemov, kot so vodo-vodi ter čistilne naprave.
Občina Sevnica bo v naslednjih letih prednostno izvajala projekte, ki se sofinancirajo s strani EU in driavnega prora-čuna in se bodo izvajali več let zapored. Potrebno je izko-ristiti vire, ki so na voljo v programskem obdobju od 2007 -2013 leta. Glede na vire, ki so na razpolago, in na projekte, ki jih Občina Sevnica načrtuje in izvaja, je problem zagota­vljanje zadostnih lastnih proračunskih virov. Kljub temu pa se v Občini ne bo zmanjševal standard javnega sektorja in krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz proračuna. Poleg projektov, ki so neposredno vključeni v proračun, se bodo v Občini Sevnica letos in v naslednjih letih izvajali tudi projekti obnove državnih cest, ki jih bo financiralo Ministr-stvo za promet. Urejalo se bo tudi omrežje cest in vodoto-ki ob izgradnji HE Bianca, kar bo tudi financial državni pro-račun. Na tak način se bo izvajala rekonstrukcija ceste skozi Sevnico, Krmelj, krožišče pri Petrolu in rekonstrukcija nad-voza Orehovo.
Nekateri večji projekti, ki se bodo izvajali v Občini Sevni­ca v letu 2008:
•  povezava vodovodnih sistemov Studenec, Primož, Tržisce, Krmelj in Šentjanž (804.000 EUR)
•  obnova driavnega cestnega omrežja z rekonstrukcijo ceste skozi Orehovo, Sevnico, Krmelj, Krmelj Šentjanž (2,4 mio EUR)
•  obnova lokalnih cest, ki služijo kot regionalne povezave (Križišče - Hinjce - Gabrijele)
•  dokončanje izgradnje brvi na Šmarčni
•  izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave (5,7 mio EUR v letu 2008, od tega Kohezijski sklad 2,3 mio EUR, MOP 1,9 mio EUR, Občina Sevnica 1,5 mio EUR)
•  komunalna ureditev Drožanjske ceste (700.000 EUR)
•  obnova Ajdovskega gradca (52.000 EUR)
•  zadnji obrok za nakup prostorov za Knjižnico (583.000 EUR)
•  dograditev prostorov za vrtec pri OS Loka (240.000 EUR)
•  pričetek izgradnje Vrtca Ciciban
•  izgradnja prizidka za borilne športe pri OS Krmelj
•  projekti za izgradnjo OŠ Tržišče
•  investicijska sredstva za KS (1,3 mio EUR)
Občina Sevnica bo tudi v pnhodnje zagotavijala pogoje za ureditev novih poslovnih in stanovanjskih con s pripravo ob-činskega prostorskega načrta in občinskih podrobnih pro-storskih načrtov.
Občina Sevnica bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za promet pripravila prostorsko do-kumentacijo za umestitev v prostor in izgradnjo mostu na Logu, za ureditev ceste in novega nadvoza preko železniške proge v Šmarju in za podvoz v Dol. Boštanju. Pri izvajanju projekta izgradnje centralne čistilne naprave ter prostorskih ureditev ob izgradnji HE Bianca bo potreb-na dobra koordinacija zahtevnih projektov in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in krajani na območjih ureditev.
Naslednji grafikon prikazuje vrednost skupnih odhodkov v zaključnem računu proračuna za leto 2006, v planiranem zadnjem veljavnem proračunu t.j. rebalansu B za leto 2007 ter planu za leto 2008:
GIBANJE ODHODKOV V ZADNJIH TREH LETIH V EUR
STRUKTURA PRIHODKOV 2008
TRANSFERNI PRIHODKI
33%
REBALANS B2007
ZAKLJ.
RAČUN
2006
PREDLOG I. OBR. 2008
DAVČNI I PRIHODKI 1 53 %
Tudi odhodki v celoti bodo v letu 2008 predvidoma zrasli za dobrih 20 %, saj morajo slediti investicijskemu ciklu, ki na-rekuje participacijo lastnih sredstev k investicijam, sofinan-ciranimi z evropskimi sredstvi.
Naslednji grafikon prikazuje vrednost investicijskih odhod­kov in transferov v zaključnem računu proračuna za leto 2006, v planiranem zadnjem veljavnem proračunu t.j. reba­lansu B za leto 2007 ter planu za leto 2008:
KAPITALSKI PRIHODKI
3%
NEDAVČNT PRIHODKI
11 %
STRUKTURA ODHODKOV 2008
GIBANJE INVESTICIJSKIH ODHODKOV
IN INVESTICIJSKIH TRANSFEROV
V ZADNJIH TREH LETIH V EUR
TEKOČI TRANSFERI
27%
INVESTICIJSKI k ODHODKI
L 47 %
TEKOČI ^ ODHODKI
16%
REBALANS B2007
PREDLOG I. OBR. 2008
ZAKLJ
RAČUN
2006
INVESTICIJSKI TRANSFERI 10%
Naslednji grafikon prikazuje vrednost skupnih prihodkov v zaključnem računu proračuna za leto 2006, v planiranem zadnjem veljavnem proračunu t.j. rebalansu B za leto 2007 ter pričakovanih prihodkov za leto 2008:
Investicijski odhodki in transfer! proračuna Občine Sevnica so v primerjavi z letom 2007 večji za dobrih 71 odstotkov. Tak izjemen porast v primerjavi z letošnjim letom se kaže v
Postopek izbora izvajalca in stanje projekta izgradnje centralne čistilne naprave Sevnica
GIBANJE PRIHODKOV V ZADNJIH TREH LETIH V EUR
Projekt Čistilna naprava in kanali-zacijski sistem Sevnica obsega iz­gradnjo čistilne naprave za 9.900 prebivalcev ter kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti v dolžini 10.200 m. Republika Slo-venija je z Evropsko skupnostjo dne 24. januarja 2003 podpisa-la Finančni memorandum, s kate-rim se je zagotovilo sofinanciranje skupnega posavskega projekta iz­gradnje kanalizacijskega sistema v Krskem in izgradnjo čistilne na­prave ter kanalizacijskega siste­ma v Brežicah in Sevnici s sredstvi Kohezijskega sklada v znesku 10,2 mio EUR nepovratnih sredstev za Posavje. Sredstva bodo po odobri-tvi zahtevka za podaljšanje me-moranduma v Bruslju na razpola­go najdlje do 31. decembra 2010. Do takrat mora biti projekt zaklju-čen.
Občina Sevnica je prvi javni razpis glede predmetne investicije price-la leta 2004. Končan je bil po sko-raj enoletnem odločanju v revi-zijskem postopku. Objava prvega razpisa je bila v uradnem glasilu EU in Ur. list RS, dne 23.04.2004. Ministrstvo za finance, CFCU je 13. oktobra 2004 zahtevala razvelja-vitev razpisa, ker so določene in-formacije prišle v javnost, kar je v neskladju z mednarodnimi stan-dardi. Občina Sevnica je skladno z navodili ministrstva razveljavila prvi razpis. Na razveljavitev raz­pisa se je 10. decembra 2004 pri-
(33,23 %), sredstev proračuna Ob-cine Sevnica v višini 2.150.778,75 EUR (16,61 %) ter sredstev okolj-skih dajatev za odpadne vode v vi-šini 1.375.529,83 EUR (10,62 %). Osnovna ideja projekta je, da se z izgradnjo kanalskih zbirnikov vzdolž reke Save in njenih prito-kov Sevnične, Drožanjskega po-toka, Florjanskega potoka in Mir-ne zbere vse odpadne vode in se jih transportira do dstilne naprave na Logu, kjer se jih ustrezno oci-sti in spusti v Savo. Zaradi uskla-jevanja projekta z izgradnjo HE Bianca je izvajalec izdelal spre-menjeno idejno zasnovo, ki je v postopku recenzije in bo predvi­doma potrjena v januarju 2008. Recenzijski komisiji predseduje dr. Uroš Krajnc iz Inštituta za ekolo-ški inženiring Maribor. Po potrditvi idejne zasnove se bo pričel posto­pek za pridobitev gradbenega do­voljenja. Predvideva se pridobitev petih delnih gradbenih dovoljenj. Začetek gradnje je predviden za pomlad 2008. Konec avgusta 2009 je po terminskem planu predviden tehnični pregled, ki mu bo sledilo eno leto poskusnega obratovanja. Občina Sevnica se bo trudila, da bo po vseh zapletih okrog izbo­ra izvajalca skupaj z dokoncno iz branim izvajalcem Nivo d.d. Ce Ije in nadzorom DDC svetovanje in inženiring v sodelovanju s kr-j jri ni uspešno in pravocasno zakJj<\' > la ta zahteven ekološki projekt.
tožilo podjetje WTE Avstrija, ki je smatralo, da mora biti izbrano za izvajalca projekta. Driavna revi-zijska komisija je sprejela dokon-čen sklep šele 18. oktobra 2005, po skoraj enoletnem odločanju, s katerim je zahtevek za revizijo za-vrnila in podjetje ni bilo izbrano za izvajalca del.
Zato je bilo potrebno ponovno pri-praviti javni razpis, ki se je pričel s sklepom o začetku postopka od-daje javnega naročila za »projekt Čistilna naprava in kanalizacijski sistem Sevnica, ki obsega izgra­dnjo čistilne naprave, s kapacite-to 9.900 PE ter kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objek­ti v dolžini 10.200 m-. Predme-tno javno naročilo je Občina Sev­nica objavila v Uradnem listu RS, št. 55/06, z dne 26. maja 2006 in v Uradnem listu EU. Tudi drugi javni razpis je bil neu-spešen, saj Občina Sevnica iz ra-zloga neizpolnjevanja formalnih pogojev ni prejela nobene pravilne in sprejemijive ponudbe. Na pred-pisanem obrazcu ponudnik namreč ni navedel denarne enote. Skladno z določbami novega Za-kona o javnem naročanju je Ob-čina Sevnica iz razloga pospešitve postopka oddaje javnega naroči-la odločila nadaljevati izbiro po-nudnika po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Obvestilo o postopku javnega naročila je bilo tako objavljeno v Uradnem listu
RS, dne 16. marca 2007, in Ura­dnem listu EU.
Do roka za oddajo ponudb sta bila na razpisno dokumentacijo vlože-na dva zahtevka za revizijo, ki ni-sta bila popolna. Zaradi vloženih zahtevkov za revizijo je Občina Sevnica podaljšala rok za odpira-nje ponudb na 08. maj 2007. Ko­misija za odpiranje in ocenjevanje ponudb je tako 08. maja 2007 jav­no odprla vse prispele ponudbe ter 17. maja 2007 izvedla nadaljeva­nje postopka s pogajanji. Občina Sevnica je 28. junija 2007 izdala obvestilo o oddaji javne­ga naročila za projekt -Odvodnja in čiščenje odpadnih voda v po-vodju Spodnje Save čistilna na­prava in kanalizacijski sistem Sevnica, St. projekta 2OO2/SI/16/ P/PE/008/2-, na podlagi katerega je bil izbran ponudnik NIVO d.d. iz Celja.
Pogodba za predmetno investici-jo, ki obsega projektiranje, pri­dobitev gradbenega dovoljenja, izgradnjo, poskusno obratova-nje, pridobitev uporabnega dovo­ljenja in šolanje kadrov, je bila z izbranim izvajalcem sklenjena v višini 12.949.791,60 EUR z vklju-čenim DDV. Projekt bo financi-ran iz sredstev Evropske unije, in sicer Kohezijskega sklada v viši-ni 5.120.427,00 EUR (39,54 %), iz sredstev proračuna Republike Slo-venije - Ministrstva za okolje in prostor v višini 4.303.056,02 EUR
REBALANS B2007
PREDLOG I. OBR. 2008
ZAKLJ.
RAČUN
2006
Prihodki nominalno rastejo glede na leto 2007 za dobrih 20 odstotkov. Rast gre pripisati predvsem večji soudeležbi dr-žavnega proračuna k projektom, ki se bodo izvajali v obči-ni in sredstev kohezijskega sklada EU pri občinskih investi-cijah, kot so centralna čistilna naprava, ureditev vodovodov v občini in ureditve cestnega omrežja.
Komunalna infrastruktura ob HE Bianca
Župan Kristijan Jane se je sestal z direktorjem Holdinga Slo-venske elektrarne za projekt Skupni podvig, ki gradi verigo elektrarn na Spodnji Savi, Bogdanom Barbičem in predse-dnikom Odbora za gradnjo HE Bianca na spodnji Savi Nikom Galešo. Pogovarjali so se o stanju projekta izgradnje HE Bianca in o postopkih nadaljevanja projekta. V naslednjem letu se bodo pričela izvajati tudi investicijska dela na ureja-nju cestnega omrežja in vodotokov v vplivnem območju gra-dnje HE Bianca. Odgovorni si bodo še naprej prizadevali za zagotavljanje pogojev za uspešno nadaljevanje projekta.
MLADI
m
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Spoznali smo Evropsko unijo
ARTIČE - Stovenija je že nekaj časa polnopravna članica Evrop-ske unije (EU), prevzeli smo evro, vzpostavili smo evropske meje, čaka pa nas tudi predsedovanje tej veliki družini, zato je bil že skrajni čas, da se podrobneje seznanimo s to zvezo driav. Na OŠ Artiče nas je obiskala Katja Bevc, informator-ka na evrofonu na Uradu Vlade RS za komuniciranje, in nam
Pravljična dežela na ekonomski šoli Brežice
BREŽICE - Avla Ekonomske in trgovske šole Brežice se je v torek, 18. decem­bra 2007 popoldan, že šesto leto zapored spremenila v pravljično deželo. Otroke zaposlenih so obiskali junaki Pravljice o zlatih jabolkih in seveda de-dek Mraz, ki je vsakega od njih z osebnim pismom povabil na praznovanje.
Izvirova decembrska pustolovščina -Vikend doživetja
KRŠKO - V Društvu Izvir smo v okviru programa Uspo-sabljanje mladostnikov za delo v različnih organizaci-jah - Znajdi se 15. in 16. de­cembra izpeljali edinstven projekt Vikend doživetja. To je pustolovščina, v kate­ri se mladi vživijo v pripra-vljen »filmski scenarij« in podajo na začrtano pot po Posavju ter pri tem rešuje-jo različne naloge, se za-bavajo in družijo ter hkra-ti spoznavajo timsko delo in druge poučne vsebine. Pro­jekt je Društvo uspešno iz-peljalo tudi že lansko leto in ker so bili udeleženci nad izvedbo navdušeni, smo se pri tokratni izvedbi odloči-li, da povabimo k sodelova-nju tudi mladinsko organiza-cijo K.N.O.F. iz Sevnice ter skupaj projekt razširimo in naredimo še bolj atraktiv-nega za mlade. Udeležen-ci so celotno dogodivščino posneli na kamere, posneto gradivo pa bo služilo za iz-delavo zanimivih kratkih se-rij, ki si jih bo mogoče v pri-hodnjem letu ogledati na spletnem portalu www.znai-dise.net. Letos je namreč ekipa prostovoljcev Društva ustanovila tudi Zavod Znaj­di se, katerega namen je ve-čja profesionalizacija dela ter predvsem usmeritev in razširitev dela na mladin-skih projektih, kot je Vikend doživetja, ki se bo v priho-dnjem letu razširil v t.i. pro­jekt Find your way. Gre za načrtovanje mednarodne-ga projekta, pri katerem naj bi dolgoročno sodelova­li z mladinskimi organizaci-jami iz več evropskih držav. Projekt bo potekal kot izde-lava »internetne TV serije«, katero bodo ustvarjali mla­di iz različnih držav. Skozi scenarij in zgodbo bodo naj-prej odkrivali sebe, analizi-rali situacije in timsko de-lovanje, nato pa bo celotna zadeva interaktivno predsta-vljena na intemetu. Poslan-stvo projekta je tako širje-nje in navduševanje mladih in ostalih nad razvojem ve-ščin za timsko delo, pa tudi aktivno preživljanje časa na zabaven in poučen način. V Društvu smo prepričani, da bomo mladim ponudili nekaj novega in zabavnega - nepo-zabne Vikende doživetja!
A.V.
Pravljični dijaki, ki deluje-jo v šolski gledališki skupini pod mentorstvom Patricije Rudolf in Darje Babič Dra-šler, so pripravili toplo in po-učno predstavo o iivljenjskih vrednotah. Rajska ptica je spoznala, da zlato ne prine-se sreče, pravo bogastvo sta zdravje in družinska harmo-nija. Dedek Mraz je malčkom razdelil darila, nato pa je sle-dilo veselo rajanje. Zadovolj-ni otroci so se kar težko od-ločili za odhod domov. Urad dedka Mraza na ETrŠ Breži-ce, ki ga sestavljajo Ema Ma-ček, Deja Avsec, Lidija Vo-grin in Alenka P. Kranjec, je poskrbel za darila in pogosti-tev ob podpori šolskega sin-dikata in vodstva šole. Lučk v otroških očeh brez njune-ga razumevanja ne bi bilo. S predstavo so Pravljični dijaki ETrŠ Brežice razveselili otro-
Artiske šolarke pri reševanju kviza o EU
predstavila EU. Izvedeli smo, da EU ni isto kot Evropa, ampak je zveza 27 držav članic, trenutno pa na vstop čakajo še tri kandidatke (Turčija, Makedonija in Hrvaška). Evropska unija se je širila postopoma. Leta 1951 so se povezale prve članice EU (Francija, Italija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksem-burg). V veliko evropsko družino se je leta 2004 pridružila tudi Slovenija. Evropska unija danes šteje 27 driav članic, ima 493 milijonov prebivalcev, 4,2 milijonov km2 površine in 23 uradnih jezikov. Simboli EU so evropska zastava (12 rume-nih zvezd razporejenih v krog na modri podlagi), evropska hi-mna (Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije), dan Evrope (9. maj) ter slogan (»Združeni v različnosti«). Po pre-davanju smo preverili svoje znanje v kvizu. V njem se je po-merilo pet skupin. Tista skupna, ki je zmagala, je dobila knji-go o evropskih znamenitostih, vsi pa smo prejeli še knjižico o evropskih pravicah in knjigo, v kateri piše, kako se pozdravlja-jo različni narodi. Učenci smo bili veseli nagrad in iz razreda smo prišli tako rekoč z »nabitO" glavo novih spoznanj o EU.
Novinarski krožek OŠArtiče
„Prižgimo si lučke"
PODBOČJE - V vrtcu pri Osnovni šoli Podbočje smo 19. de-cembra pripravili nastop in organizirali nočni pohod z lučka-mi za vse otroke in njihove starše iz KS Podbočje z geslom „Prižgimo si lučke". Nastopali so otroci, ki obiskujejo vrtec pod mentorstvom vzgojiteljic. Nastopa in nočnega pohoda se je udeležilo veliko obiskovalcev. Ob zaključku nočnega pohoda smo se ogreli ob toplem čaju in se posladkali s ke-ksi.                                                                        D. Tomažin
Mala sola diplomacije na brežiški osnovni šoli
BREŽICE - 19. novembra smo se izbrani učenci devetih ra-zredov udeležili delavnice Mala sola diplomacije z dr. Mila-nom Jazbecem. Diplomacija je smer v politiki, ki se ukvarja z odnosi med državami. Te se povezujejo v organizacije, kot so Greenpeace, NATO, EU, OZN... Predstavniki driav se sre-čujejo na mednarodnih konferencah. Tudi učenci OŠ Brežice smo v treh urah skupnega druženja sodelovali na konferenci Pravica otrok do pitne vode. Pogovarjali smo se o delu diplo-mata in uprizorili tiskovno konferenco, kjer smo kot pred­stavniki posameznih držav zagovarjali svoja stališča. Seveda smo poskrbeli, da so bili prisotni tudi (šolski) novinarji, ki so postavljali različna vprašanja. Ob koncu zasedanja smo za-pisali sklepno deklaracijo. Sledil je še »family photo«-, kar je na konferencah običajno. Tjaša in Lara sta vodili tiskovno konferenco v slovenščini in angleščini. Imeli sta priložnost postaviti se v vlogo diplomatov, politikov, novinarjev... Ugo-tovili sta, da ni tako preprosto. Učenci smo pridobili nove izkušnje in ugotovili, da diplomacija zahteva veliko znanja in spretnosti.
Lara Fink, Nejc Rožman in Valentino Levak, novinarski krožek OŠ Breiice
Zaključek prednovoletnih aktivnosti na Raki
RAKA - Na Raki so lahko v prazničnem decembru otroci ustvarjali v različnih delavnicah, ki so jih člani DPM Raka pripravili zanje, tisti malo mlajši pa so se vsak ponedeljek potapljali v svet pravljic in domišljije. Na zadnji delavni-ci smo v soboto, 22. decembra, izdelali novoletna darila za starše. S pomočjo kartona, alu folije, bleščic in ogromno do-bre volje ter potrpežljivosti smo izdelovali okvirje za slike. Nato smo se fotografirali z dobrodušnim Božičkom, slike na-tisnili in jih vstavili v okvir. Vsi smo se strinjali, da so naši iz-delki čudovito darilo in da jih bodo starši gotovo veseli. Ob koncu delavnice smo člani DPM Raka za vse mlade ustvarjal-ce pripravili drobna darila, ki so še malo bolj popestrila nji-hov sobotni dopoldan. Dogovorili smo se, da se v letu 2008 še srečamo in kaj lepega izdelamo. Vsi mali ljubitelji pra-vljičnih junakov in pesmic pa ste v letu, ki prihaja, vsak po­nedeljek ob 18. uri vabljeni na uro pravljic v prostore Mla-dinskega društva Raka. V decembru smo se imeli namreč tako lepo, da smo se odločili za redna srečanja.
P. Bizjan
Pravljični dijaki soAdmir Bajrovič, Adam Majstorovič, Larisa Mustar, AtešArh, Boštian Arh, Marina Pezelj, Martin Baškovč in Katarina Žičkar, Samo Černec pa je kot dedek Mraz razveselit in obdaril otroke po predstavi.
ke vrtcev in šol v Posavju: v Lesičnem, Kozjem, Bistrici ob Sotli, Artičah, Dobovi, Ka-pelah in brežiškem vrtcu Ma-vrica. Še posebej so ponosni,
ker jih ustanove vedno znova vabijo, da popeljejo otroke v pravljični svet decembrskega praznovanja.
A. P. Kranjec
Zabava in prosti čas
SEVNICA - Skupnost učencev Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica je pod vod-stvom mentorjev šole v sodelovanju s predstavnikom Mladinskega centra v novembru 2007 organizirala številne dejavnosti za mlade. Mlade novinar-ke smo se odločile, da bomo opazovale, kako mladi preživljajo prosti čas in kako se udeležujejo organiziranih iger.
Otrok ni bilo veliko, a je bilo zanimivo, saj smo morale so-delovati tudi me. V sredo, 28. novembra, smo iskali za-klad na šolskem dvorišču. No, ne ravno pravi zaklad, am­pak stvari, ki nas spominja-jo na Sevnico. Našli smo vse stvari, ki so bile skrite. Na koncu smo vsi dobili lepe in sladke nagrade: suho sadje, čokolado, skodelico, podlago za računalniško miško... Po-tem smo se odpravili v šolsko avlo, kjer si je nekaj učen-cev izmenjalo nalepke, karte in znamke. Proti koncu dneva smo se odpravili v Mladinski center Sevnica. Tarn smo br-skali po internetu, igrali na-mizne igre in se zabavali. Naslednji dan je bil zelo za-nimiv, saj so potekale ustvar-jalne in plesne delavnice. S
Mlade novinarke iz OS Sevnica so raziskovale, kako mladi prezivljajo prosti čas.
Mislim, da bi takšnih dni mo-ralo biti več, da bi mladi spo­znali, da se da prosti čas pre-življati prijetno, aktivno in v družbi prijateljev. Marusa Ajdišek, D 7.b OS Sava Kladnika Sevnica
skupino deklet sem obiskala delavnico joge in hip-hopa. Naučila sem se pravilnega di-hanja. Delali smo tudi vaje, s katerimi smo oponašali živa-li. Tudi ta dan seje končal v mladinskem centru.
Dedek Mraz v dobovskem vrtcu
DOBOVA - Tudi ta december nas je v vrtcu Najdihojca Dobova obiskal dedek Mraz. Na njegov obisk smo se dolgo pripravljali. Okrasili smo igralnice, naredili okraske za smrečice in mu na-pisali pismo. Ko na oknu ni bilo več pisma, ampak samo drob-no belo pero od ptičke, smo vedeli, da bo prišel in nas obdaril.
Dedek mraz obiskal podboške otroke
PODBOČJE - Sredi gozda je stal grad gradiček, v katerega se je naselila muha. Širokosrčno je sprejela še ostale živali, ki so po-trkale na grajska vrata; miško Dolgorepko, zajčka Brzopetca,
Dedek Mraz je dobovski otrokom razdelil darila._______
Naši najmanjši so si ogledali igrico, ki so jo zaigrali otroci iz OS Dobova, otrokom iz starejših dveh skupin pa so dijaki Sre-dnje Ekonomske sole Brežice zaigrali igrico „Zdravilno jabol-ko". Nato pa je prišel dedek Mraz v čisto novi obleki. Angel-čki so mu pomagali razdeliti darila, ki so jih otroci že nestrpno pričakovali. Tako smo otroci in odrasli skupaj preživeli še eno pravljično decembrsko popoldne.                       Vesna Čančer
Živalice, ki so v Podbočju pričakale dedka Mraza.
žabico Kvakico, čebelo Adelo, ptico Lastovico ter volka Grabe-ža. Prišel je tudi medved Teptun, ki je hotel grad in živali po-teptati. Še dobro, da so pravočasno prišle snežinke in zaustavile medveda ter skupaj z živalmi in otroki priklicale dedka Mraza v OŠ Podbočje, ki je v torek, 18. 12. 2007, obiskal in obdaril pred-šolske otroke KS Podbočje. Renata Jurečič in Anuša Ajster
^
MLADI
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Brežiške dijakinje na izmenjavi v Latviji
BREŽICE - Dijakinje Teja Pejanovič, Tanja Preskar in Ana-Marija Duhanič ter profesorji Elena Mlakar, Nadja Ivšič in Alojz Konec z Ekonomske in trgovske sole Brežice smo bill okviru projekta Comenius od 2. do 8. decembra na iz­menjavi v Latviji.
Slikanice za prvo-in drugošolce
KRŠKO - Branje je življenjsko pomembna zmožnost, ki nam omogoča normalno delovanje vsak dan, je osnova učenju, izobraževanju in lahko bi-stveno prispeva h kvalitetne-mu življenju vseh generacij. Nikoli ni prezgodaj, nikoli ni prepozno in vsak čas je rav-no pravi. Organizacije Zve-ze prijateljev mladine in dru-
Zimske olimpijske igre na brežiški osnovni soli
BREŽICE 18. decembra je bilo na naši soli veselo, zabavno in športno. V sodelovanju s FIT klubom Slovenije, našimi uči-telji in drugimi sodelavci sole smo na OŠ Brežice izvedli prve Fit zimske olimpijske igre. Udeležili smo se jih učenci od 1. do 9. razreda. Začeli smo s predstavitvijo držav in z olim-pijskim protokolom. Posebno priložnost so dobili najboljši športniki naše sole, saj so sodelovali pri prižiganju olimpij-skega ognja, nošenju olimpijske zastave in svečani prisegi. Prve zimske olimpijske igre je uradno odprla ravnateljica Osnovne sole Brežice mag. Marija Lubsina Novak. Tekmovali smo v različnih športnih disciplinah: sankanju, akrobatskem smučanju, bobu, umetnostnem drsanju, smu-čarskih skokih, alpskem smučanju, hokeju, hitrostnem dr­sanju in olimpizmu. Vsi sodelujoči smo bili nagrajeni z me-daljo, ki sta nam jo podelila znana in uspešna slovenska športnika Primož Kozmus in Jure Rovan, pridružil pa se jima je tudi dr. Milan Jazbec, ki naše učence uvaja v solo diplomacije. Prireditev je s pesmijo popestrila priznana slo­venska pevka Nuša Derenda. Dokazali smo, da je pomemb-no sodelovati, si pomagati, se vzpodbujati in vztrajati. Bili smo navdušeni, uspešni in zadovoljni.
Ana Lisac, Dra%ana Vujič, Helena Deržič, Lea Hrastov-lek, iana Zorko in Anja Necin, učenke 7. razreda
Lukčeva Plesna pravljica
KRŠKO - Plesni klub Lukec, v katerem se plesnih korakov uči-jo številni mladi iz Posavja je plesno leto zaključil 19. de­cembra v veliki dvorani krškega Kulturnega doma s pravljico o snežni kraljici. Osnovnošolka Inja Jankovič je pripovedo-vala pravljico o snežni kraljici, ki jo je igrala Anina Cargo
Projekt v z naslovom Čudo-viti svet vodä se na naši šoli odvija že tretje leto. Za-dnje leto je namenjeno iz-delavi poslovnih načrtov na temo voda, zato smo v La­tviji predstavili podjetje K-point d.o.o., ki se bo ukvar-jalo z izposojo kajak in kanu opreme ter organizacijo sole kajaka na reki Krki. Ker je trend razvoja turizma v sme-ri ekološkega in trajnostne-ga turizma, smo mnenja, da je ideja dobro umešče-na v okolje. Ugotovili smo, da so starši tako v občini Kr-ško kot v občini Brežice zelo zainteresirani za vpis otrok v šolo kajaka. V nadaljevanju bomo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali, kako smo prebivalci različnih de-žel osveščeni o pomenu kva-litetne pitne vode in kako skrbimo za ohranjanje čiste-ga okolja. Rezultate bomo primerjali na zaključnem se-stanku pri nas, ki bo apri-la 2008.
/yftfaN
„Gasilska" iz Latvije
Petdnevni projektni sesta-nek v Latviji je vključeval različne dejavnosti: ogled nacionalnega parka Keme-ri, ki je zaščiten z Naturo 2000; zdravilišča Junkemeri, kjer zdravijo z vodo boga-to z žveplom; odvzem vzor-cev vode in analiziranja le-teh; predavanje o ekoloških problemih Baltskega morja; ogled razstave o vodi na soli
za umetnost; ogled glavne-ga mesta Rige in etnološke-ga muzeja na prostem. Slovo, ki je prišlo prehitro, je bilo za vse udeležence hudo, saj smo v tednu, ki smo ga preživeli skupaj na-vezali pristne prijateljske stike, katere bomo poskušali ohraniti še naprej.
Ana-Marija Duhanič, Teja Pejanovič in Tanja Preskar
štvo Bralna značka Slovenije - ZPMS prihajajo vedno znova medTnlade brake z knjižnimi darili in promocijskimi zlo-ženkami in tako spodbujajo jezikovni razvoj mladih. Pri­hajajo pa tudi v družine. Zgi-banka Zveze družin pri ZPMS, ki jo je izdala Zveza prijate­ljev mladine Slovenije, nago-varja otroke in starše k bra-nju in jim predstavlja izbor knjig ter informira o pregle-dnih in priporočilnih sezna-mih knjig. Tik pred novole-tnimi podtnicami so v Zvezi prijateljev mladine Krško v sodelovanju z Bralno znacko ZPMS in sponzorji poskrbeli za prvo- in drugošolce v Posavju. Na sole so razdelili 1295 po-natisov slikanic Martina Krpa-na. Ponatis Levstikovega Mar­tina Krpana z ilustracijami Hinka Smrekarja je prav go-tovo tudi spodbuda za družin-sko branje in zagotovo sodi v vsako družinsko knjižnico, ker jo bodo najmlajši »zmogli- le skupaj z odraslimi.
V.B.
Krizni center za mlade v Krškem
Krizni center za mlade v Krškem (KCM) je septembra 2007 praznoval drugi rojstni dan. V tern času smo se že nekako umestili v prostor In lahko povemo, da mladi danes v vedni vedo, kdo in kje smo. Naj spomnim, da je v Sloveni-ji sedem KCM, od tega je prvi pričel delovati leta 1995 v Ljubljani. V KCM se lahko zatečejo otroci in mladostniki od 6. do 18. leta, ki se znajdejo v tako hudih težavah ali stiski, da se morajo nujno odmakniti od doma.
Števitni nastopajoči na Lukčevem piesnem večeru______
Žagar, pred polno dvorano pa so se vrstile plesne skupine, plesni pari in posamezniki. Tako so se predstavili najmlaj-ši iz Plesnega vrtca Krško in Plesnega vrtca Brežice, sledila je Otroška plesna skupina Krško in Brežice, Baletna plesna skupina Krško, Mladinska hip hop skupina Krško in Brežice, pravo plesno poslastico pa so za ljubitelje pripravili tekmo-valni plesni pari. Zanimiva je bila tudi točka Maske v izved-bi Mladinske plesne skupina Krško, nastopila je še Članska hip hop skupina Krško, večer pa ni minil tudi brez plesalcev stepa Vesne Vučajnk, Sebastijana Vodlana in mladega Ma-tica Drakuliča.
Ob koncu programa se je direktor kluba Dušan Vodlan za-hvalil tako učiteljem, staršem kot tudi plesalcem. Poseb-ne spominske plakete za več kot 10-letno aktivno delovanje v društvu pa so prejeli Laura Klenovšek, Lara Gligič, Klara Kukovičič, Maja Omerzel in Luka Vodlan.                      P.B.
Raški otroci v družbi dedka Mraza
RAKA - Kakor vsako leto je predšolske otroke z Rake in okolice v petek, 21. decembra, obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom. OŠ Raka mu je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Raka in ZPM Krško pripravila prisrčen zimski sprejem v zasn» ä ni pravljični yasici. Še globlje v svet pravljic in domisljije p.j y otroke popeljala igra Muca Copatarica v izvedbi vzgojiteljic iz
Vcasih je razlog, da se otrok odmakne, hud prepir s star-si, občutek, da ga starši ne razumejo, da ga ne podpi-rajo, velikokrat pa so vzrok nevzdržne razmere doma (psihično, fizično, spolno na-silje, alkoholizem, trpinče-nje). Nemalokrat so razlogi za umik od doma problemi, ki nastanejo v povezavi solo; včasih pa osebna stiska, ču-stvena prizadetost ali zavr-nitev s strani staršev. KCM Krško deluje za področje Po-savja, Dolenjske in Bele Kra-jine. Vsi KCM delujemo pod okriljem MDDSZ in pristojnih Centrov za socialno delo.
V KCM se otroci ali mlado­stniki lahko zatečejo sami, nemalokrat pa pridejo na predlog institucij, kot so CSD, sole, policije, zdravstva ipd. Mladi, ki bivajo v KCM, podpišejo izjavo, s katero se zavežejo, da bodo prevze-li določeno odgovornost za reševanje svoje stiske in da sprejmejo veljavni hišni red, kar pa pomeni, da v času na-mestitve obiskujejo pouk, skrbijo za red in čistočo, skr-bijo za osebno higieno. Mla­di so lahko pri nas največ 21 dni, saj v tern času vsi sku­paj sodelujemo, da se otro-kova ali mladostnikova stiska razreši. Seveda, pa včasih v treh tednih to ni možno in takrat namestitev izjemoma podaljšamo.
Ker smo v KCM vsak dan 24 ur prisotni strokovni delavci, je s tern zagotovljena nepre-trgana strokovna obravnava
otrok in mladostnikov in jim tako nudimo varno zatočišče in oskrbo, osebno pomoč, so­cialno in pedagoško pomoč, aktivno skupno iskanje reši-tev, svetovanje, pripravo na vrnitev v družino ali na biva-nje drugje, informiranje.
Nekateri mladi, pa tudi star-si, pridejo tudi samo na po-govor, bodisi po telefonu bo-disi v prostore KCM. Včasih je dovolj, da nekdo samo poslu-ša ali pomaga z nasvetom.
V letu 2007 je bilo v KCM na-strinionih ?R ntrnk in mlado-
stnikov. Nekateri so bili pri nas samo eno noč, večina pa je bivala dalj časa, dokler ni-smo skupaj s pristojnim CSD poiskali najboljšo rešitev za otroka ali mladostnika.
Glede na izjave otrok se mla­di pri nas dobro počutijo: »...Hvaležna sem, ker ste mi dali podporo, poslušali ste me, pomagali in razumeli...-» ...Prvič v mojem živtjenju se je sprasevalo mene, kaj bi jaz rada in kako se jaz po-čutim, vse se je vrtelo oko-li mene in začutila sem, da sem tudi jaz nekaj pomemb-nega.«
...Še enkrat hvala vam za vse, kar se naredili zame in mojo sestro. Ne bova vas po-zabiii. -
»...Spoznala sem zelo simpa-tične, tople in razumne ose-be..."
Če nas želite samo obiskati in se pogovoriti, če želite pri nas ostati, če želite samo vi-deti, kje in kdo smo, če že-lite postati prostovoljec in krajšati čas nameščenim otrokom ter jim biti v opo-ro, nas poiščite na CKŽ 105 (v stavbi starega Dijaškega doma), Krško ali nas pokli-čite na 07 49 05 177 ali 041 795 885. Vedno vas bomo ve-seli.
Tanja Cedilnik
SPECIALISTICN
OKULISTIČNI PREGLEDI
041 699 385
NAZDRAV
Okulist
MEH Bostjan d,
specialist oft?>i'-»"i<•■■
Vvik lurek on
Ljudska Optika Glasrnahet Stusek Dejans.p.
Cesta prvih borcev 20c 8250Bre?ice, Slovenija
(86 7 499 3131
ä'(il,ism;ilit'i ((ii
Dedek Mraz je obiskal tudi Rako.____________________
vrtca pri OŠ Raka. Ob glasbeni spremljavi tolkalistov učencev OŠ Raka in prijaznem nagovoru dobrega starega moia so palčki od pričakovanja že malce nestrpnim otrokom razdelili darila in bombone. Nekateri so se z Dedkom mrazom slikali, najbolj po-gumni pa so ga tudi malce pocukali za njegovo dolgo belo bra-do. Ob koncu prireditve pa smo skupaj še zapeli: „Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Joj, spet prišel je med nas, stari dobri dedek Mraz..."                                      Petra Bizjan
I ObžorniK'
redakcija@posavje.info | Tel.: 07 49 05 782             |
Fotografije ene od sob, dnevne sobe in jedilnice v KCM Krško._____________
ŠPORT
^M
Posavski obzornik - leto XII, stevilka 1, cetrtek, 10.1. 2008
Jelica in Vesna zmagovalno v novo leto
LESKOVEC, BREŽICE - Zmagovalki prvega letošnjega pregledne-ga tekmovanja za sestavo državne reprezentance v streljanju z zračnim orožjem sta v konkurenci članic postali Leskovčanka Jelica Majstorovič in Brežičanka Vesna Kržan. Majstorovičeva je bila s 390 zadetimi krogi v svoji prvi članski sezoni s puško za en krog boljša od lanskoletne slovenske strelske leta Renate Vršič Oražem iz Grosupljega, prekaljena Krianova, ki nastopa že enajsto sezono, pa je bila s pištolo še bolj prepričljiva. S 378 krogi je gladko ■ prehitela drugouvrščeno Ptujčanko Majdo Ra-ušl s Ptuja, ki jih je zadela pet manj. Posavski strelci so uspe-šno nastopili tudi v mladinski konkurenci, kjer je Simona Mo-Ian kljub temu, da je po letih še kadetinja, s pištolo s 358 krogi osvojila 2. mesto, Leskovčanka Simona Levičar pa je bila s pu-ško s 367 krogi peta. Poleg omenjenih deklet sta na tekmova-nju nastopila še brežiška mladinca Tadej Sečen, ki je bil s 522 krogi četrti, in Marko Pšeničnik, s 508 krogi šesti.
Minirokometni turnir v jKrškem
KRŠKO - Rokometni klub Krško je 22. decembra v športni dvorani Srednješolskega centra Krško organiziral turnir v
Primož Kozmus športnik leta
BREŽICE, LJUBLJANA - Svetov-ni podprvak v metu kladiva Primož Kozmus (Fit Brežice) je na prireditvi v Cankarje-vem domu v Ljubljani prejel priznanje za najboljšega slo-venskega športnika leta 2007.
V  glasovanju 153 članov Dru-štva športnih novinarjev Slo-venije je Kozmus zbral 262 točk, telovadec Mitja Petkov-šek jih je zbral 247, hokejist Anže Kopitar pa 117. Kozmus se je tako pridružil največjim imenom slovenskega športa,
ki se lahko pohvalijo s prizna- ~—:
njem za športnika leta. No- Pnmoz Kozmus__________
vembra ga je Atletska zveza Slovenije po pričakovanjih raz-glasila za atleta leta.
Hana Umek obstala v polfinalu
KRŠKO - Teniški klub Krško je v minulih dneh organiziral odpr-to dvoransko prvenstvo v tenisu za Clane in članice. Na turnir-ju je sodelovalo 37 igralcev in 18 igralk iz vse Slovenije, med njimi tudi domačini. Že v 1. kolu pa je Primoža Gajška pre-magal prvi nosilec Sabolčki, Nejca Mariča je ugnal Maribor-čan Laznik, Žiga Špiler je izgubil proti Mehagiču, Jaša Bulovič pa proti Igorju Radežu. Lanski finalist Krištof Golob se je pre-bil do četrtfinala, kjer ga je v treh nizih ugnal Laščan Grešak.
V ženski konkurenci sta nastopili Hana Umek in Mirela Šušterič, ki sta se v ponedeljek pomerili v četrtfinalnem dvoboju, boljša pa je bila prva s 6:2 in 6:2. Umekova je nato tesno, s 6:3, 5:7 in 6:7, izgubila polfinalno tekmo proti prvi nosilki turnirja Katji Jadrič. Zmagovalca turnirja sta Miha Mlakar in Nina Nagode.
Sušinova ugnala konkurenco
PIŠECE - Pišečki igralci in igralke badmintona so nastopili na tur-nirju v Kisovcu, ki šteje za točke Trump lestvice. Med dekleti je zmagala Maja Susin, ki je v razburljivem finalu na tri nize prema-gala domaänko Bojano Klavs. Med fanti je bil David Živič četrti.
V mešanih dvojicah sta David Živič in Mojca Omerzel šele v finalu klonila proti Maji Mujkič in Tilnu Omahne in s tern osvojila svojo najboljšo uvrstitev v mešanih dvojicah. Maja Sušin je s tern rezul-tatom napovedala resen boj za končno prvo mesto na Trump le-stvici, kar si je sama tudi zastavila na začetku sezone.
Drugi silvestrski tek na Bregah
BREGE - Multisport klub iz Krškega je na zadnji dan v letu 2007 na zasneženem hipodromu Brege organiziral drugi silvestrski tek. Na 2000 m dolgi progi je zmagal Roman Blatnik (KK Olimp 2004), na 1000 m dolgi progi so zmagali Blaž Žmavčič (TK3) pri moških, Nina Mandl (Multisport klub Krško) pri ženskah in Nina Volcanjk (Multisport klub Krško) pri mladinkah. Na 500 m dolgi progi je zmagala Pia Fackovič iz Krškega. Pri malčkih je na 200 m dolgi progi zmagal Tomaž Mandl (Multisport klub Krško).
Krčanke prvakinje, moški tretji
KRŠKO - Ekipa ŠK Triglav Krško v postavi Anna Muzychuk, Mariya Muzychuk, Karmen Mar, Mirela Ahmatovič in Nataša Bučar je v
17. državni ženski ligi že drugič zapored zmagala z veliko predno-stjo. Krčanke so osvojile 23,5 točk, druge so bile igralke SK Nova Gorica z 20 točkami, tretje pa »sosede« iz ŠK Krka Novo mesto. Ekipa ŠK Triglav Krško bo v naslednjem letu zastopala Slovenijo na evropskem ekipnem prvenstvu. Presenetljivo dobro se je odre-zala tudi moška ekipa, ki je v državni članski šahovski ligi osvojila tretje mesto za Ptujem in LŠK Metalko Trgovino. Igrali so Predrag Nikolič, Goran Dizdar, Zvonimir Meštrovič, Anna Muzychuk, Toni Kos, Samo Štajner in Gorazd Novak.
Božična akademija TD Sokol
BREŽICE - Telovadno društvo Sokol Brežice je v telovadnici Gi-mnazije Brežice pripravilo zaključno božično telovadno akade-mijo, na kateri je nastopilo preko sto telovadcev, akrobatov
Prva posavska tekma v lednem plezanju uspela
SENOVO - V nedeljo, 6. ja-nuarja, so se člani Posa-vskega alpinističnega klu-ba na ledenem poligonu pri slapu Ubijavnik pod Bohor-jem pomerili na tekmi v le­dnem plezanju. Najprej se je vseh 14 tekmovalk in tekmovalcev pomerilo v te-žavnosti, kjer je moral vsak preplezati dve ledni smeri, pri tern pa je bil boljši ti-sti, ki je za to porabil manj udarcev z orodjem oz. cepi-nom. V moški konkurenci je z odličnim plezanjem zma­gal Tone Mavsar, ki je pre-magal oba favorita, Nejca Pozveka in Mateja Zorka. Pri ženskah je v težavnosti zmagala Aleksandra Voglar pred Romano Šalamon in Andrejo Mlinarič. Fantje so se potem pomerili še v hitrostnem lednem plezanju, kjer pa je prepri-čljivo zmagal Pozvek pred Zorkom in Mavsarjem. Že pred tern pa se je Aleksandra Voglar udeležila odprtega avstrijskega prvenstva v lednem plezanju. Aleksandra je v kvalifikacijah priplezala smer do vrha in se zanesljivo udele-žila v finale, kjer je zasedla končno 5. mesto v mednarodni zasedbi. Med Slovenkami je bila ponovno najboljša in trenu-tno vodi v ženski konkurenci v slovenskem lednem pokalu.
Krški plavalci na dveh mitingih
KRŠKO - Krški plavalci so bili tudi v prazničnih dneh zelo ak-tivni, saj so nastopili kar na dveh tekmovanjih. Na mitingu v Zagrebu so v konkurenci tekmecev iz treh držav dosegli kar nekaj vidnih uvrstitev, med drugim sta bila Jaka Kra-maršič in Nina Mandl 5. na 200 m hrbtno oz. mešano, Na-talija Zbiljski pa 6. na 50 m prsno. Še uspešneje so nasto­pili na mitingu v Celju. Kramaršič je zmagal med mladinci na 200 m hrbtno in bil 3. na 200 m prsno. Zmage na 200 m prsno in 3. mesta na 200 m delfin se je veselila tudi kade-tinja Natalija Zbiljski. Članica Nina Mandl si je priplavala srebrni medalji na 200 m mešano in 400 m prosto, srebrna pa sta bila še mladinec Krešimir Radunovič na 200 m pr­sno in st. deček Haris Ameti na 400 m prosto, ki je bil še 3. na 200 m delfin, dvakrat bronast (na 100 prosto in 200 pr­sno) pa se Imladinec Jure Hotko. Starejša dečka Nejc Zak-šek in Matija Omerzel sta bila 4. oz. 5. na 200 m prsno oz. 400 m prosto.
Priznanja tudi Posavcem
LESKOVEC, BREŽICE - Strel-ska zveza Slovenije je na 27. izboru strelca leta ta naslov ; še 27-ič dodelila našemu najboljšemu strelcu vseh časov Rajmondu Debevcu. Kot že vrsto zadnjih let so na
Vsi udeležena turnirja
mini rokometu, ki se ga je udeležilo osem ekip. Mini roko-met so igrali dečki letnik 1997 in mlajši. Prvo mesto je za­sedla ekipa RK Brežice, druga mesto je pripadlo RK Šmartno A, tretje RK Krško A, ostale ekipe pa so se uvrstile po na­slednjem vrstnem redu - RK Dol, RK Metlika, RK Krško B, RK Šmartno B in RK Sevnica.
Krški kegljači osmi v državi
KRŠKO - Krški kegljači so na driavnem prvenstvu v borbe-nih igrah (samo čiščenje), ki je potekalo na kegljišču dvo-rane Golovec v Celju, prikazali zelo dobro igro in zasedli 8. mesto. Državni prvaki so postali kegljači Triglava iz Kranja. Za Krško so nastopili: Matič, Novak, Golja, Kovačič, Ko-cjan in Macur.
|ggkgP^M@^feM
prireditvi na svoje prišli tudi posavski strelci in streike, pri čemer so prednjačili Le-skovčani. Naziv streike leta
v konkurenci mladink je pre-jela njihova najboljša posa-meznica in stalna reprezen-tantka Jelica Majstorovič, ki je bila z bronasto plaketo nagrajena še za nov državni rekord v streljanju s samo-strelom. Priznanje za nov dr-žavni rekord je prejela tudi ekipa leskovških mlajših pio-nirjev v postavi Matic Pi re, Matija Arh in Matej Žokalj. Zlata plaketa strelske zvez Slovenije za izjemne dosež-ke v športu invalidov je pri-padla leskovskemu tekmo-valcu, predsedniku društva ter evropskemu prvaku Da-mjanu Pavlinu, zlato pla­keto pa je za dolgoletno or-ganizacijsko delo v strelstvu prejel tudi predsednik Strel-skega kluba Brežice Ernest Sečen.
Pevčeva nastopala v Italiji
LESKOVEC - Smučarka Lorna Pevec iz Leskovca pri Krškem tudi med prazniki ni počiva-la. V italijanskem Bormiu je v veleslalomu osvojila 41. in 52. mesto, v slalomu pa 33. mesto med 75 tekmovalkami FIS pokala.
Posavski obzornik pride s poštno distribucijo v vsak dorn v občinah Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. Če pa bi želeli, da prejemate največji posavski časopis vsak drugi četrtek na svoje delovno mesto ali bi želeli, da ga preberejo tudi sodelavci, ki živijo izven ', Posavja, izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti. Prepričani smo, da bi bili časopisa veseli tudi člani društev, klubov ali pa vaši prijatelji po Sloveniji in še po-sebno rojaki in sorodniki v tujini. Ker je časopis brezplačen, boste plačali samo stroške po-šiljanja. Pokličite nas za dodatne informacije!
ObzormK
NAROČILNICA
Ime (naziv organizacije)
Priimek
Naslov
Št. pošte in kraj                 ________
Davčna št. (izpolnijo pravne osebe).
Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite):
a)            1 leto (stroški pošiljanja 13,20 €)
b)            1 letp tujina (stroški pošiljanja 25,20 €)
in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po pre-jemu računa. Podpis naročnika:
Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Kr-ško ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: marketing@posavie.info.
in plesa _■._                =---______-____.,-.Jt-.~j,____:___:/ih naj-
mlajši telovadci cicibani. V nadaljevanju so telovadci s svojo skupinsko vajo pokazali sokolski pozdrav in vaje starih Sokolov. Najboljši gimnastičarji so nastopili tudi na telovadnih orodjih in najbolj navdušili s svojimi vratolomnimi saltami. Kot gostje so nastopili plesalci Akrobatik breakers in plesnega društva Imani.
KRIŽANKA, PISMA
a
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10.1. 2008
PISMA BRALCEV
■ ■ [ ■ ; ■......x [~---------] I—v r.....] ■ i             iihšvni try 11, Novo mesfo
'■'['■ \'\ L''J\ X-J t" ' /."'A e-mail: yurena@siol.net
Um>ijyy\aisiaa kiNaL'1 \A tečA4i v angliji
VPIS OD 15. JANUARJA DO 15. FEBRUARJA
2OO8 \ 07 33 72 100 \ 07 33 72 102 \
______\ 07 33 72 103 \ 07 33 72 104 \
SPOROČILO BRALCEM
UredtiiMvo si [jo liikünu t) iriediiifi ID'.; ',',: jl\')\ i [inclr/.ji>' waj\'a> ü'.i oLmiW- -i1 nfoiiitw.
f
i,'                                                      i"nom tn nastovom cxJgovorne fmdne osebe (tuöi v pnmeru
in:.                  ,                                   .).
O ponovni uvedbi športnih gimnasticnih oddelkov
Telovadno društvo Sokol Brežice že vrsto let ob koncu leta prireja telovadno akademijo pod imenom Božični društve-ni nastop. Letos je ta akademija potekala pred veliko mno-žico staršev v telovadnici Gimnazije Brežice, v kateri po iz-gubi svoje sokolske telovadnice vadijo vse skupine Sokola. Svoje točke so pripravili vsi oddelki od animacijskega pro-grama gimnastike, dečkov OV1, vse ženske selekcije, med njimi tudi tekmovalke, ki so bile na letošnjem državnem pr-venstvu v Rušah zelo uspesne. Skupine so nastopile v svo-jih akademskih sestavah, klasičnem plesu, akrobatiki in sko-kih s prožne ponjave. Kot gostje so množično nastopili člani Akrobatik breakers ter plesnega društva Imani. Na začetka se jim je pridružil Božiček, ki je spremljal vse njihove na-stope, jih spodbujal z aplavzi in pohvalami ter jih ob kon­cu tudi obdaril.
Takšni nastopi so že vrsto let tradicionalni in izhajajo iz ča-sov, ko so pri Osnovni šoli Brežice delovali ie vedno znani športni gimnastični razredi. Prisotne je preblisnila misel, da ne bi bilo slabo, če bi s takšnimi oddelki ponovno poskusili in tako animirali čim več mladih.
Predsednik TD SOKOL Brežke Joie Senica, prof, sportne vzgoje
Kje najti dobrega delavca?
(Posavski obzornik St. 25, 13.12.2007)
Spoštovani!
Ne morem mimo tega, da ne bi napisala komentarja na članek objavljen v časopisu Posavski obzornik z dne 13.12.2007 z na-slovom »Kje najti dobrega delavca-. Pa ne mislim komentirati tega, kar je napisal avtor članka. Nedvomno je korektno povzel vsebino posveta.
Ne morem pa mimo dejstva, da padajo očitki na nas brezposel-ne kot o lenuhih in delomrznežih, čeprav moram priznati, da obstajajo tudi taki, ki pa so na srečo v manjšini. Lepo, da ob-čina pomaga pri zaposlovanju, ampak ali je ta pomoc za iskal-ce zaposlitve res tista prava, pa je drugo vprašanje. Na posvetu (kakor je vedno ob podobnih priložnostih) je bila predstavljena samo ena stran - delodajalci. Zavod za zaposlovanje ne more biti predstavnik delojemalcev, saj kdor je imel vsaj malo oprav-ka z njimi ve, da je samo podaljšana roka Statističnega urada, ki posreduje podatke o brezposelnosti in izdaja potrdila.
Zaposlitev pomeni partnerski odnos delodajalec delojemalec, zato bi bil skrajni čas, da se v to problematiko vključi tudi brez-poselne in prisluhne tudi nam, da povemo s kakšnimi težavami se srečujemo pri iskanju zaposlitve. Nemotiviranost in nepripra-vljenost za delo je mnogokrat iskati predvsem v odnosu deloda-jalca do delavca. Delo za določen čas, zaposlovanje »študen-tov«, nizke place so samo del problemov, ki bi jih z malo dobre volje in državne regulative lahko hitro rešili in zmanjsali sto-pnjo brezposelnosti.
Brezposelnost še ne pomeni, da si tudi neumen. Če nekdo od države preko socialnih transferjev prejema mesečno več, kot mu ponuja delodajalec se lahko resnično vpraša, zakaj hoditi v službo. Pa ne mislim, da država daje preveč, ampak delodajalci v svoji borbi za povečanje dobička pozabljajo, da ga pomagajo ustvarjati tudi delavci in da je dober delavec zadovoljen dela-vec. Plača je samo ena plat zadovoljstva. Tu so še ugodna klima (korektni medsebojni odnosi), stalna zaposlitev in kup drobnih malenkosti, zaradi katerih prihajaš v službo.
Kot ekonomistka ne razumem razmišljanja delodajalca, ki po-daljšuje delo za določen čas po tri mesece. Ekonomska računica se ne izide. Če upošteva delodajalec uvajanje, tak delavec op-timalno dela samo en do dva meseca, saj pred iztekom pogod-be zaradi negotove usode delovna storilnost pade. Dobri delavci odhajajo drugam, k boljšim plačam, k delodajalcu, ki ceni nje-govo delo, mu omogoča socialno varnost na daljši rok.
Zaposlovanje študentov, ja koliko pa je res pravih študentov, ki si na tak način izboljšajo ekonomski položaj. Vsak, ki je končal študij ve, da se redno opravljati študijske obveznosti in delati osem ur na dan ne da.
V bodoče predlagam, da se k reševanju tovrstne problemati-ke povabi tudi brezposelne in se prisluhne tudi nam, ne pa da se probleme rešuje drugje, ti pa, ki si najbolj prizadeti, v vsej zgodbi, ponujeno rešitev vzemi ali pusti. Kaj se nihče ne zave-da, da gre za naše usode in usode naših družin, vedno pa se s problemi ubadajo drugi. S takim obravnavanjem dobiš občutek, da nisi več človek, ampak samo statistična vrednost.
Ne zamerite moji napadalnosti, ampak ko po več mesecih neu-spešnega iskanja zaposlitve in prejemanja -klofut- z leve in de-sne v časniku preberem tak članek, ne morem mimo tega, da ne bi napisala komentarja.
Andre ja, Sevnica (naslov v urednistvu)
Geslo križanke pošljite do četrtka, 31.1.2008, na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nagrad, ki jih podarja YURENA d.o.o., Sola tujih jezikov, Glavni trg 11, 8000 Novo mesto.
Nagrade:
1.  nagrada: bon v vrednosti 20,00 €
2.  nagrada: nahrbtnik Yurena
3.  nagrada: denarnica Yurena
Geslo 26/2007 številke: POSAVSKI OBZORNIK DESET LET
Nagrajenci 26/07 številke:
1.  nagrada:
komplet Almanahov občine Krško 2003 - 2006 Igor Kodrič, Gubčeva 9, Krško
2.  nagrada:
knjiga Jugoslovanski dirt track in speedway 1920 -1991 Milena Zupančič, Pod vrtačo 17, Sevnica
3.  nagrada: Almanah občine Krško 2007
Boštjan Polovič, Brezina 15, Brežice
4.  nagrada: knjiga proze Vrtiljak
Nataša Renko, Malence 7, Kostanjevica na Krki
5.  nagrada:
knjiga poezije Zarjavela od vsakdanjosti Pavla Ošlovnik, Ribniki 15, Sevnica
6.  nagrada: torba Neviodunum
Mihaela Pacek, Gorenja vas 28, Leskovec pri Krškem
7. - 10. nagrada:
majica Posavski obzornik
Martin Kovačič, Dvorce 5 B, Brežice
Stanka Pucko, Župeča vas 1 A, Cerklje ob Krki
Jelka Kerin, NHM 21, Sevnica Majda Bobek, Stari Grad 22 a, Krsko
Geslo 25/2007 številke: Z DARILOM DO SRCA
Nagrajenci 25/07 številke:
1. Martina Černič, Ledina 58, Sevnica
2.  Polona Sotošek, Veliki Dol 26 a, Koprivnica
3.  Djurdja Mežič, Veliki Podlog 55, Leskovec pri Krškem
Nagrade je prispeval Agape Atelje Krško
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBOVA,
Ulica bratov Gerjovifcv 48, 82 5 7 DOBOVA .
f 1 lUUTTT!
Odlw za'pripravü in rzdajo Pustnih novk 2008 priTuristicnem društvu Dobova že pridno zbira in obfikuje flanke za letošnje novice. u? se vam je zgocüo kaj smešnega in si želite, da o tern izvedo tudi drugi, vas prosimo, da danke posredujete na naslov ID Dobova, Uka bratov Gerjovičev 48, Dobova afi na E-mai pustnejxMce@ri¥gbiJ do 2O.januana 2008.
fA&BNK bOZOM
eX, mednaredni KARNEVAL
od 2. do 9.2. 2OO8
km
bftrtw lwjw
TipM
ttkuliic
KDGADihalni ortettfloie
DJJackie
PIDwt
tobltailk.
Vesde
JtflgR Orio** mm
llttfllK
Vitezi celjshi
ObzorniK
/O let - za pokmjitw.
in šc veHKo vet...
OBVESTILA
OT
Posavski obzornik ■ leto XII, številka 1, četrtek, 10.1. 2008
Prodam gorilnik za central-no ogrevanje, cena 20 €. Tel.: 07 81 40 875
Prodam BCS kosilnico in te-lico. Tel.: 07 81 43 077
Ugodno prodam majhen štedil-nik na drva. Tel.: 07 49 20 077
Prodam aparat za peko kru-ha, 2x rabljen, kakovosten, avtomatsko gnetenje, vzha-janje in peka, z recepti, cena 30 €. Tel.: 031 794 349
Prodam dobro ohranjeno prešo na kamen, sode od 100 do 700 litrov in prašiče (100 kg). Tel.: 031 306 645
Prodam dvokrilna izolirana okovana garažna vrata, zu-nanje dimenzije z okvirjem 232x216 cm. Tel.: 07 81 80 507
Ugodno prodam inox + klasi-čen točilni pult. Tel.: 041 796 224
Prodam smuči Technopro carving 170 cm, smučarske čevlje Alpina št. 41 (ženski) in palice, cena 50 €. Tel.: 031 686 981
Prodam kratko žensko kr-zneno jakno, št. 40-42, ne-nošena. Tel: 041 929 937
Ugodno prodam oblačila za deklico do prvega leta staro-sti, otroški avtosedež, didak-tično igračo za učenje hoje, banjico ter otroško postelji-co. Tel.: 041 360 405
Prodam več košev in košar ter več litrov žganja (tepko-vec). Tel.: 040 766 334
Prodam skuter CPI 50, Pop­corn, nov, srebrne barve, za 750 €. Tel.: 041 694 381
Prodam Fiat Punto 60 SX, le­tnik 1998, prevoženih 93.000 km, dobro ohranjen, garaži-ran, prva lastnica, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 67 342 {po 20. uri)
Ugodno prodam nošeno traktorsko škropilnico 250 I s PVC cevmi, primerna za škropljenje vinograda ali po-Ija. Tel.: 041 328 032
Za nadaljnjo rejo prodam teličko limuzin, staro 3 me-sece in težko okoli 150 kg, cena po dogovoru. Tel.: 040 432 445
Prodam hrastove plohe, suhe, 5 cm, I. kvaliteta, 2 m3, cena 500 € za m3. Tel.: 031 524 204
Prodam zadnji odbijač za R Clio in nova platišča za Ford Fiesto. Tel.: 041 796 224
Prodam akumulator Topla 12V 40 A, D+, nov, ugodno. Tel.: 040 204 949
Prodam kosilnico BCS 127 di-zel, staro 17 let, lepo ohra-njeno. Tel.: 041 912 278
Prodam Muto s koso, okrogli priklop, v okvari, in „kiper" prikolico, manjša nedodela-na, do 2,5 t. Tel.: 031 284 604
Prodam harmonika vrata, dolžina 2,7 m, višina 2,4 m, cena po dogovoru. Tel.: 031 505 716
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža,
očeta, dobrega opaja, svaka I                         in strica
MIHELIČ FRANCA
iz Presladola
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in krajevni skupnosti Rožno-Presladol za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala župniku Špesu za lepo opravljen pogrebni obred, govornici za sočustvujoč govor, pevcem za petje ob slovesu ter trobentaču za zadnji pozdrav.
Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi
d^v^BVuP^^Erl" *' ^^^^ ^^^ I I
Eksplozija plinske jeklenke
KRŠKO - V sredo, 2. januarja, je nekaj po 11. uri dopoldan v stanovanjski hiši na Cesti kr-ških žrtev v Krškem eksplodi-rala plinska jeklenka. Eksplo-zijo je sicer skušala preprečiti 78-letna stanovalka, ki je zju-traj zaznala vonj po plinu in takoj odprla vsa okna v nisi in stanovanje prezračila, a je kljub temu, ko je čez nekaj časa prižgala kuhalnik, pri-šlo zaradi še vedno preveli-ke koncentracije plina do ek-splozije. Stanovalka in njena 46-Letni hči sta pri eksplozi-ji in posledičnem požaru utr-peli opekline 1. stopnje in sta bill z reševalnim vozilom od-peljani v bolnišnico Brežice, kjer sta ostali na opazova-nju. Po prvih ugotovitvah naj bi do uhajanja plina prišlo za­radi napake pri menjavi plin­ske jeklenke, do eksplozije pa - kljub prisebnemu in pra-vilnemu prezračevanju stano-vanja ob zaznanem vonju po plinu zaradi prehitrega vži-ga kuhalnika.
Prijeli vlomilca v banko
KRŠKO - V soboto, 5. januar­ja, so okoli 3. ure zjutraj iz dežurnega centra družbe Sin-tal obvestili policiste, da se je sprožil alarm v Ljubljanski banki pri trgovini Mercator v Krškem. Tarn so varnostni-ki zalotili 25-letnega moške-ga iz Krškega, ki je najprej na silo vstopil skozi stekle-na zunanja vrata, zatem raz-bil notranja, pri čemer se je tudi porezal, na kar je v pi-sarniških omarah iskal denar ali druge vrednotnice. Ker so bili ostali prostori banke pri-merno zavarovani, je s svo-jim dejanjem povzročil le
Kupim traktor Universal 445 4x4 ali fiat 480 DTC letnik 84-90, lepo ohranjenega. Tel: 07 81 44 100
Nujno iščemo dorn belemu odraslemu mucku, navaje-nemu bivanja v stanovanju, je lep, prijazen in negovan. Tel: 051 859 359
Oddam poslovni prostor v centru Brežic, 20 m2, prime-ren za trgovino. Tel.: 040 534 017
Prodam stanovanje v zaho-dnem delu Zagreba, 50 m2. Tel.: 041 734 859
Prodam stanovanje v Breži-cah (stara kolonija), 68 m2, cena po dogovoru. Tel.: 041 244 661
Prodam 48 arov mešanega gozda, Vel. Malence - Čatež, dostop z vsakim strojem. Tel.: 041 328 062
Prodam Renault 5 Five, le­tnik 96, 5 vrat, odlično ohra-njen, za 1000 €. Tel.: 041 929 937
Prodam Lado Nivo I. 1997, reg. Do oktobra 2008, ter starinsko prešo na kamen. Tel.: 041 807 103
Prodam dobro ohranjen avto Renault GTL 4, cena po do­govoru. Tel.: 051 245 930
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, ______________           dedka, pradedka in tasta
JOŽETA GROZINA
iz Zalok pri Raki
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Žičkarju za opravljene pogrebne storitve in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
materialno škodo na vratih. Osumljenca so policisti naj­prej pridriali, nato pa zanj napisali kazensko ovadbo.
NEVIODVNVM
OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA
HORMANN
garažna in industrijska vrata
FRIZERSKI ATELJE
PooblaSčeni zastopnik:
Robert Lajkovič s.p.
Veliki Podlog 1a
8273 Leskovec
Tel.; 07/49 77 090
Gsm: 041/766 345
tftajVd n^jjayojaf^B
knjli /.-ulovoljnj »tr.ii >■
In *• v*. pri na« nikoH ni odve<                   JHH^^H
EVAS
IEVAS KRŠKO dec TovarniJka ulico 1 8, 51-8270 Krško Tel: 07-48-1 I 101, Fa>: 07-49-21-435 www levas.ji, email: infot'Jievai.si
TRGOVINA\ ZAOTROKE
-jl odOdo 14 let
Nudimo vam: \
VTatHrf=^
Zaren
Gotek 17. 8270 Krtko tel: 07 49 212 59, " gsm: 041 652 343 fax: 07 49 212 50, info@vratazarer> ■
Podjetje LEVAS Krško d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1991. Kot hčerinsko podjetje družbe Vipap Videm Krško d.d. za-poslujemo 125 ljudi. Naša glavna dejavnost je proizvodnja lesene transportne embalaže in drugih izdelkov iz lesa. Za-upajo nam slovenska podjetja, ki so prisotna na svetovnem trgu, z njihovimi izdelki pa tudi naša embalaža.
1.     Našo paleto proizvodov razširjamo z novimi izdelki iz lesa, zato vabimo k sodelovanju kandidate/ke za za-poslitev na delovnem mestu
MIZAR / ka (m/ž)
Od novega sodelavca oz. sodelavke pričakujemo izpolnje-vanje naslednjih pogojev:
•  IV. oz. III. stopnjo strokovne izobrazbe, poklic mizar
•  1 leto delovnih izkušenj
2.     Zaradi povečevanja proizvodnje iščemo kandidate za zaposlitev na delovnem mestu
POMOŽNI DELAVEC V PROIZVODNJI
Od novih sodelavcev pričakujemo izpolnjevanje nasle­dnjih pogojev:
•  delavec brez poklica
•  delovne izkušnje zaželene
Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za določen čas 3 ali 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za-poslitve oziroma sklenitve zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8-ih dneh od objave na naslov podjetja.
- OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV - OPREMA - IGRA ČE            Vabljeni!
OTROŠKISEDEŽI, VOZIČKIRAMATTI
INDUSTRIJSKAVRATA ESSSS           ^
ROLOVRATA I»* .'■'■■'•■'■M                                  M
GARAŽNA VRATA
Tip GOO. <MM«na izotaci« 42 mm
PROTIVLOMNA IN           WSSSS
PROTIPOŽARNA VRATA W™"
TDrewrand
www.motorji-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZUČNIH MODELOV!
Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 cem
OPTIKATO
TMteKwa 1. 8250 Brežlc», Tel.: 07/499-22-33 1
Telefon: 040/218 217. Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si
TMS BREŽICE d.o.o.
8ERVI8, TROOVINA, HIDRAVLIKA
v^^ 6i^n d.o.öM...,
VIIA\\IZIRST\(),
UTOHARKKT, BAU, _____________ROČMAVTOPiULiMKvl
CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO
TF! ^.,w, ... -„ . .v. „^,.^ 31 7, CjSM. 041/697S8>
- Izdelava
I hidravličnih cevi I - prodaja in servis I motornlh kosilnic, I žag in ikropilnic
I Gotovinski popusti, h možnost nakupa z _
^M^^^^^^U^^^^^^^^JJ^^^^^t^^^^^l^^^^^A^l^^^^^?^^^^
OBVESTILA
\*
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
KAM V POSAVJU - WWW,POSAVJE,INFO
Prodam nekaj otroške, žen-ske in moške usnjene obutve ročne izdelave, ki je osta-la ob prenehanju dejavno-sti, zelo ugodna cena. Tel.: 07 49 62 020 (Marjan Retelj, Župeča vas 15)
Prodam visoke čevlje - gle-žnarje št. 44 in več parov nizkih čevljev št. 43. Tel.: 031 552 797
Prodam dva 130 kg prašiča ter les za ostrešje (smreka). Tel.: 07 49 69 474
Prodamo prašiča za zakol, težkega 180 kg, krmljen z domačo hrano. Tel.: 07 49 56 329
Prodam prašiča 150 kg po 1,6 € in bizeljsko rdeče in belo vino po 1,25 €, zeto kva-litetno. Tel.: 031 466 504
Prodam prašiča, težkega 200 kg, hranjen z domačo hrano, možnost zakola. Tel.: 07 49 59 794
Prodam pujska, težkega 70 kg, ter pujske, težke 35 kg, domače žganje ter belo in rdeče vino. Tel.: 031 743 291
Prodam svinjo, teža okoli 270 kg, cena po dogovoru. Tel.: 041 858 998
Prodam svinjo, težko 250-300 kg, ter odojke, težke 22-28 kg. Tel.: 031 306 136
Prodam prašiča, težkega okoli 160 kg, in seno v ba-lah. Tel.: 041 594 443
Prodam pujske, stare 10 te-dnov, 20-25 kg, in prašiča za zakol, 180-200 kg, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 78 297
Prodam pujska, težkega okoli 60 kg, kupim rabljeno tehtnico do 300 kg, možno nauteži. Tel.:041 255 556
Prodam prašiče, težke od 140 do 170 kg, in jedilni krompir . Tel.: 07 49 67 826 (zvečer)
Prodam prašiča, težkega cca 180 kg, hranjen z domačo hra­no, možen zakol, cena 1,65 € za kg. Tel.: 031 648 482
Prodam ugodno slamo v ba-lah kocke in seno refuza. Tel.:07 49 67 337(zvečer)
Prodam mlado kravo simen-talko, brejo z drugim tele-torn. Tel.: 07 49 63 417
Prodam zelo dobro mešano rdeče vino, po sestavi enako cvičku, lega vinograda 1 km od sevnice, cena po dogovo­ru. Tel.: 031 317 451
Prodam rdeče vino bizelj­sko sremiški okoliš, 400 I, cena 1,25 €/l, količinski po-pust in možnost dostave. Tel.: 041 767 674
Prodam kvalitetno vino -modra frankinja I. 2007 ali zamenjam za teličko simen-talko, limuzin, staro do 14 dni. Tel.: 041 523 708
Prodam drva, kalana, buko-va, suha - za centralno kur-javo ali za štedilnik. Tel.: 041 734 859
Prodam mešana drva bu-kev in hrast, belo in rdeče vino ter modro frankinjo. Tel.: 031 305 839
Prodam lepo narejeno hiško za vašega Ijubljenčka, za ceno se dogovorimo po ogle-du. Tel.: 07 49 67 857
Prodam orehova jedrca. Tel.: 031 430 078
Prodam orehova jedrca po 4,5 € in sadjevec po 4 €. Tel.: 041 772 259
Prodam ali dam v najem sta-novanje v Brežicah, Kregar-jeva ulica, 61 m2, dva balko-na, klet, tretje nadstropje, klima in ostali priključki, z vso opremo. Tel.: 041 631 666
Prodam Nissan Xtrail 22 115 KS, pogon 4x4, prvi la-stnik, redni servis, turbo di-zel, letnik 2002. Tel.: 07 49 59 137
Prodam trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj s štirimi pokončnimi valji ter samo-nakladalko Sip 17 m3. Tel.: 041 664 254
Prodam krave simentalke. Tel.: 031 486 076
Prodam starejše kovaško orodje, motorno žago Hu-sqvarna 650 in dva šivalna stroja Singer in Jones. Tel.: 041 793 067
Prodam ugodno krzneno jakno St. 40 42. Tel.: 031 413 519
Prodam rdeče vino, cena 1 €/liter. Tel.: 041 813 074
Prodam cviček, cena 1,46 €. Tel.: 040 206 966
Prodam kvalitetno vino belo in rdeče, letnik 2007, cena 1 €/ liter, večjo količino pripeljem nadom. Tel.: 041 720 308
Prodam beli jedilni krompir, masivno spalnico starejše iz­delave, kombiniran štedilnik ter sedežno garnituro. Tel.: 041 581 492
Prireditve med 10. in 23. januarjem
Petek, 18. 1.
•  v OŠ Bušeča vas: prvenstvo KS Cerklje ob Krki v namiznem tenisu (tudi v soboto, 19. 1.)
•  ob 19.00 v MC Sevnica: predstavitev filma in otvoritev razstave fotografij Maše Cvar
•  ob 19.00 v SMC Sevnica: predstavitev srednjih sol in fa-kultet
•  ob 19.30 v Kulturnem domu Krško: komedija Kako smo ljubili tovariša Tita, za abonma in izven
•  ob 20.00 v klubu MC Brežice: karaoke
•  ob 20.00 v Čebelnaku (MC Krško): G:A:P:Rock:OFF
Sobota, 19. 1.
•  ob 6.30 izpred MC Sevnica: odhod na smučanje na Sta-ri vrh
•  ob 9.00 v OS Bianca: medobčinsko ekipno šolsko šaho-vsko prvenstvo
•  od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke - barvanje mavčnih ulit-kov
•  ob 10.00 v SMC Sevnica: kuharska delavnica
•  ob 17.30 v gasilskem domu v Dolenji vasi: Ocvirkijada v organizaciji Kulturnega društva Žarek Dolenja vas
•  ob 18.00 v župnijski cerkvi v Boštanju: slavnostni koncert zbora in orkestra I. F. Baraga Novo mesto „Naj sije luč!"
•  ob 19.00 v Domu XIV. Divizije Senovo: komedija „Dan žena" v izvedbi dramske skupine KD Stane Kerin Podbo-čje
•  ob 19.00 v MC Sevnica: turnir v namiznem tenisu
•  ob 19.30 v SMC Sevnica: 10 Don Boscov turnir zračni ho-kei, pikado in namizni hokej
•  v Cebeln'aku (MC Krško): Old school or no school III
Nedelja, 20. 1.
•  v cerkvi na Bizeljskem: otvoritev rezi trte
•  ob 7.00 z avtobusne postaje Sevnica: nedeljski pohod
•  ob 9.00 v Športnem domu Sevnica (pri bazenu): odprto hi-tropotezno šahovsko prvenstvo za januar 2008
•  ob 11.30 na Brunku: Antonovo žegnanje in licitacija krač
•  ob 16.00 v telovadnici OŠ Boštanj: turnir v nogometu
Sreda, 23. 1.
•  ob 17.30 v Kulturnem domu Krško: lutkovna predstava Kako je gnezdila sraka Sofija, za abonma in izven
Petek, 11. 1.
•  ob 13.00 v restavraciji Štefanič v Brežicah: predavanje o pravilni prehrani
•  ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): Pizdunov pouk - osvo-jitev trdnjave
•  ob 19.00 v MC Sevnica: turnir v ročnem nogometu
•  ob 19.30 v SMC Sevnica: tematski glasbeni večer - biogra-fije glasbeni kov, videospoti
Sobota, 12. 1.
•  ob 6.00 z avtobusne postaje Sevnica: sobotni planinski iz-let na Pivško hribovje
•  ob 9.00 v športni dvorani Sevnica (pri OŠ): futsal turnir Slabiči open 2008, ob 16.00 revijalna tekma v malem no­gometu med politiki in gospodarstveniki
•  v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin Krško: 8. novoletni poziv-ni turnir v ženski športni gimnastiki v spomin olimpionika Leona Štuklja
•  od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke - „Snežaki iz vate"
•  ob 10.00 v MC Sevnica: brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke - „Zima iz kamnov"
•  ob 18.00 v prosvetnem domu v Artičah: izvirna komedija „Stric Tone" v izvedbi dramske sekeije Veseli oder KD ža-rek Dolenja vas
•  ob 18.00 v MC Sevnica: predstavitev knjige Resnice življe-nja, avtor Bono Baršek
•  ob 19.00 v Kulturni dvorani GD Studenec: Naš Knoblehar v izvedbi Zakonske skupine in prijateljev iz Škocjana
•  ob 20.00 v klubu MC Brežice: »Take it easy« - večer Mla-dih aktivistov
•  ob 20.30 v Cebeln'aku (MC Krško): metal koncert
Nedelja, 13. 1.
•  ob 15.00 v telovadnici OS Raka: dobrodelna prireditev predstava „Zveze in partnerstva" v izvedbi gledališke sku­pine DKD Svoboda Senovo
•  ob 17.00 v domu B. Zupančiča na Zdolah: izvirna kome­dija „Stric Tone" v izvedbi dramske sekcije Veseli oder KD žarek Dolenja vas
•  ob 18.00 v OS Leskovec: komedija „Dan žena" v izvedbi dramske skupine KD Stane Kerin Podbočje
Sreda, 16. 1.
•  ob 19.00 v Prosvetnem domu Brežice: plesna predstava „Sem. Jesam. I am."
te želite vpisati dogodek na koledar spletnesa portala www.posavie. info in v rubriko Kam v Posavju,
nam pišite na: redakäia@posavje. info
Pevec, I. tenor, i_če trio ali
ansambel z večglasnim pe-
tjem v Posavju za resno
delo.
Tel.: 031 595 485
Prodam dva prašiča, težka do 200 kg, možen zakol pri lastniku. Tel.: 07 49 69 258
Prodam ugodno prašiča, težkega 150 kg, hranjenega z domačo hrano, možen za­kol. Tel.: 051 258 778
Prodam igrice za Playstati­on 2 nogomet Fifa 07 in 08, košarka 07 in tenis, cena 100 €. Tel.: 040 816 621
Prodam namizni računalnik AMD Athlon 900, 256 RAM, disk 40 GB, s tipkovnico in miško, ter 15-colski ekran Hansol, vse skupaj za 70 €. Tel. 041 915 221
Sprejmem varstvo otrok na svojem domu v bližini Bre-žic. Tel.: 07 452 11 65
Prodam 200 litrov rdeče-ga vina po 1,20 € in dele za Omego 2,0 I, letnik 1996. Tel.: 051 847 341
Prodam ugodno prašiča, tež-kega 130 150 kg, hranjene-ga z domačo hrano. Tel.: 07 49 72 273
Prodam prašiča za zakol, domače reje, ter suha buko-va in mešana metrska drva. Tel.: 07 49 75 373
Prodam prašiče, težke 130 140 kg, in koruzo. Tel.: 07 49 67 135
Prodam prašiče, težke od 60 do 80 kg. Tel.: 07 49 68 359
Prodam prašiča, težkega cca 150 kg. Tel.: 07 49 20 493
Pomoč: Prosim, da mi kdo podari šivalni stroj, DVD, stolček za hranjenje otroka in igrače. Tel.: 031 526 835
Pomoč: prosim dobre ljudi, da mi podarijo plenice za odrasle, če jih ne potrebu-jeteveč. Tel.: 031 562 322
Stiki: Sem 28-letni fant s služ-bo, stanovanjem, avtom in bi rad spoznal dekle ali mamico za skupno življenje. Samo re-snena tel.: 040 765 274
Stiki: 50-letnik želi spoznati cca 50-letno žensko za obča-sna ali trajna srečanja. Tel.: 031 242 003
Stiki: 44-letni fant išče re-sno žensko za skupno življe-nje. Tel.: 041 510 330
1__
INFORMATIVNAODDAJA
®^ÖS___i}
Prelom in priprava za tisk
Matjaž Mirt,
Studio Neviodunum, Krsko
Trženje in promocija
Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei@posavie. info
Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 16. januar.
Za točnost podatkov v narrxe-nih rubrikah in prilogah odgo-varjajo njihovi uredniki.
T1sk
Delo d. d. - Tiskdi^ru m<t-dišče, Ljubljana
Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezpladen.
Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 24. januarja 2008.
/\1 POSAVKKI 9~W T
ObzorniK
izdaja
Zavod Neviodunum
v KrŠkem
Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za podroqe ob-än Krško, Brežice in Sevnica, od 1. 1. 2007 za občino Kosta-njevica na Krki.
Uredništvo:
Trg Matije Gubca 3,
8270 Krško
Tel.: 07 49 05 782,
Faks: 07 49 05 781
E-pošta:
redakciia@posavie.info
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Glavni urednik Peter Pavlovič
BREZPLAČNI MALI OGLASI
besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr-nitve oglasa. Za resničnost in verodo-stojnost objavljenih oglasov odgovar-ja naročnik.
Malih oglasov, ki se nanašajo na nu-denje dela (storitev) in zaposlova-nja, ne objavljamo. Zakon o prepre-čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od-stavku 6. člena določa, da je naroč-nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite-ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo-pisa, na naslovu: Posavski obzornik, TrgM. Gubca3, 8270 Krško.
isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji-vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20
Brezplačni mali oglas lahko odda le fi-zična oseba, izključno preko objavlje-nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak
bralec lahko objavi v posamezni šte-vilki praviloma le po en oglas. Za po-novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED
: Vsebina oglasa:
Telefon:____________________              Podpis: ________.---------------------------------
(T\\\ ry/Yf«w% 1 \s Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku!
3odatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.
Ime in priimek:------------------___________________________--------------------------------
Ulica, kraj:_____________________________________________________________
Pošta:____________________ Kontaktni teles on:________________________
ZADNJA STRAN
Posavski obzornik - leto XII, številka 1, četrtek, 10. 1. 2008
Deklici za zaključek in začetek leta
BREŽICE - Ulice v Brežicah so po silvestrski noči komaj oživele in mimoidod so si ob srečanjih izrekali vse najlepše besede, v zra-ku je bilo čutiti še tisto sveže, popolnoma novo bivanje, ki ga je obrnil list v koledarju, saj smo pričeli zapisovati 1. januar. Tedaj sem korak med spreletavanje snežink naravnala na pot, ki pripoveduje mnogokatere zgodbe. Ter sem jo doživela - v brežiški po-rodnišnici. Za spokojno tišino mogočnih zidov, ob nasmejanih obrazih medicinskega osebja, ko so me pričakale tudi utripajoče luči na novoletni jelki, je bil pogled v sobi pet več kot samo prisrčen.
Na silvestrovo je utihnil Radio Brežice
BREŽICE - Med sicer redkimi novicami, ki jih je Slovenska tiskovna agencija (STA) obja-vila na prvi dan novega leta 2008, je bilo tudi sporočilo poslovne skupine Krater, da
Očka Jože je pestoval ženc Mate jo, ta je k sebi stisni la drobno bitje, skupaj pa smo pričeli odstirati tre-nutke, ki bodo zaznamova-U tako domačo porodnišnico kakor tudi družino Kržič-nik. Mamica v nosečnosti ni imela težav, pa tudi po-rod je potekal brez poseb-nosti. Z očkom sta še doda-la, da sta si ves čas želela, da bi „bilo dete januarsko". Že dolgo nisem videla tako živahnega novorojenčka, bi-strih in jasnih oči, ki se je rodil pred komaj nekaj ura-mi. Res pa je, da je bila nje-na višina zabeležena z 52 cm, teža pa je na tehtnici pokazala 3800 g. Deklici so ob rojstvu nadeli ime Neja, da pride na svet, pa se je odločala že nekaj ur stare-ga leta, nato pa je potrebo-vala še uro in petindvajset minut, da je kot prvi novo-rojenček v letu 2008 vpisa-na v knjigo brežiške poro-dnišnice. Mamica Mateja je po poklicu diplomirana me-dicinska sestra in je zapo-slena na Šolskem centru v Novem mestu. Očka Jože pa je policist, zaposlen na bre-žiški policijski postaji. Dru žinica domuje v Kostanjevi ci na Krki, novorojenka Neja se je pridružila sestricama -sedemletni Zali in štiriinpol-
klic je bilo 202, medtem ko dečki nekoliko zaostajajo, saj podatki kažejo, da so po-večali prirastek za 198 člo-veških bitij.
Ker pa sta najdaljšo noc v letu pričakali v porodnišni-ci tudi zadnja porodnica mi-nulega leta in njena prvo-rojenka, sem želela nekaj vtisov izvedeti tudi ob sose-dnji postelji. Mamici je ime Fanika, očka se imenuje Ro­bert, malo štručko pa bodo klicali Eva. Porodnica ni pri-čakovala, da bo rodila stati-stično zadnjega otroka, če-prav je nosečnost preživljala v redu, je bil porod vseeno nekoliko daljši in napornej-ši. Deklica je ob porodu me-rila 51 cm in tehtala 3500 gramov, ob najinem klepe-tu pa je ob mamici umirje-no spala. Družinica Strojin si je družinsko zavetje uredila v Krškem, Eva pa prav goto-vo ne bo ostala edinka.
M. KalčičM.
je z novim letom po 30 letih prenehal oddajati svoj pro­gram Radio Glas Ljubljane (RGL). Na njegovi frekvenci pa že deluje novi radio Ra­dio Aktual, katerega ustvari-alci so si za cilj zastavili uvr-stitev med prvih pet najbolj poslušanih radijskih postaj v Sloveniji. Radio Aktual naj bi s svojim signalom kakovo-stno pokrival več kot polovi-co slovenskih gospodinjstev, poleg v osrednji Sloveniji ga je mogoče poslušati tudi na Stajerskem ter na delu Do-lenjske in Posavja, in sicer na frekvencah 88,7 in 95,5 Mhz, na katerih je doslej od-dajal svoj program lokalni radio Brežice.                N.Č.
Med prazniki je skrbel za porodnice ginekotog Bojan Grulovic._______________
Drugače pa je bilo med bo-žično-novoletnimi prazniki, kakor je povedal dežurni gi-nekolog Bojan Grulič, mir-no in brez posebnosti. Kot je dodal, imajo na oddelku pet novorojenčkov, zadnji v letu 2007 pa se je rodil 30. de-cembra. Nato sva pogledala še v knjigo porodov, ki jih je bilo v lanskem letu 397, če-prav je zabeleženih 400 no-vorojenčkov, saj so se v treh primerih rodili dvojčki. De-
Srečna očka in mamica Kržičnik z novorojenko Nejo.
Dobra kjva v uwstu
p. ■ ■                                 , ■■
KAVARNA ATRIJ
M«*tni«trl| era i ' "
KAM V POSAVJU?
Vaš vodnik po prireditvah v Posavskem obzorniku. Tudi na www.posavje.info
Zadnju jt^c iuunu Uu.
veselili ter sta že pripravlje-ni z njo deliti svoje igrače.
letni Taji, ki sta se po bese-dah mamice sestrice na moč
nil iüihjh
V ponedeljek L14. januarja
Vsem kupcem, ki boste na dan 14. 1. 2008 v prodajalni M Center gradnja in vrt Krško, Cesta Krških žrtev 145a v Krškem, opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Z zbranimi pikami boste tako še hitreje pridobili 3-6 % popusta na vso ponudbo.
Mercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Plka. Pristopnice so na voljo na vsch prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh