logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (18.12.1997, letnik 51, številka 50)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic

Urednica NT Milena Brečko Poklii!

ŠT. 50 - LETO 52 - CEUE, 18.12.1997 ■ CENA 280 SIT

Aufbiks, Laščani!

Vznemirjeni sosedi Green Cluba, nemočna policija in sodišča, prizanesljiv župan. Vroča tema na strani 4.

Foto: Gregor Katic

Dedek Mraz je že tu!

Za otroke ni lepšega časa, kot je december. Poln je pričakovanj in čisto posebnih doživetij. V večini krajev na Celjskem so tudi letos povabili na obisk dedka Mraza. Z otroki iz celjskega vrtca Anice Černejeve seje že srečal, pričakuje pa ga še veliko, veliko otrok. Ob dedku Mrazu pa so marsikje za otroke in velike pripravili še pravo bogastvo najrazličnejših prireditev. Tudi takšnih, za katere lahko rečemo, daje bistvo očem nevidno... Vse o prazničnem decembru najdete na strani 10.

Hiša upov in dolgov

Sestrici, ki sta izgubili starše v prometni nesreči, potrebujeta pomoč. Reportaža na strani 9.

Kdo je Edo Mlačnilc?

»Želim vam lep in varen dan,« se na radijskih valovih poslavlja medijska zvezda iz policijskih vrst. Stran 32.

Nogomet na prvo mesto

Pogovor s Stankom Poklepovičem, trenerjem Protonavta Publikuma. Stran 14.

Jeziicavo gospo je prevzel stadion

Vera Zupančič je vedno živela za atletiko. Reportaža na strani 24.

Laško kupuje Union

Pivovarna Laško je postala solastnik svoje največje tekmice.

Stran 6.

I Prišel je cas krog božiča

Vse o božičnih voščilnicah nekoč. Stran 34.

VPeticiše reportaže, ugankarstvo,

nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48.

2

DOGODKI

Svetniki o gospodarstvu

»v Celju so gospodarska gibanja še vedno v upadanju, določenim podjetjem se obetajo stečaji, število brezposelnih raste, socialne stiske mnogih družin pa se povečujejo,« poudarjajo v klubu svetnikov Združene liste socialnih demokratov Celje.

Zato je v ponedeljek svetnik Franc Petauer ponovil zahtevo za čimprejšen, reden ali izreden sklic zasedanja občinskega sveta o gospodarskih razmerah v mestni občini, ki jo je že pred časom podprla tretjina celjskih svetnikov. Ob tem, opozarjajo v ZLSD, je še bolj kot sama razprava o položaju celjskega gospodarstva pomembno to, da se v Celju poiščejo razvojne usmeritve in čimprej izdela srednjeročni program razvoja Mestne občine Celje. IS

Treba si je vzeti čas

Upokojenci so prepričani, da bo pokojninska reforma prizadela tudi njih - Za razpravo v parlamentu nujen konsenz

socialnih partnerjev

Laški upokojenci, ki so se konec minulega tedna zbrali v Kulturnem centru Laško, so podprli zahteve Zveze društev upokojencev Slovenije v zvezi z reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prepričani so, da reforma ne bo prizadela le sedaj zaposlenih, ampak tudi marsikoga iz njihove generacije.

Bojazen pred napovedanimi spremembami je očitno velika, saj se je zbora udeležilo izredno veliko število upokojencev. Predstavniki zveze so jim najprej predstavili vsebino bele knjige in

poudarili, da je reforma potrebna, vendar se ne sme zgoditi na hitro. Zato tudi zahtevajo več časa za razpravo in konsenz med sindikatom, delodajalci in upokojenci še pred obravnavo v vladi in parlamentu. »Res je, da bo z reformo največ bremena padlo na sedanjo srednjo generacijo, ni pa res, da posledic ne bodo čutili tudi že upokojeni,« je menil predsednik zveze Vinko Gobec in poudaril, da je za nevzdržno razmerje med številom zaposlenih in upokojencev kriva zgolj in samo država.

Upokojenci in njihova zveza menijo, da mora tudi v novi ureditvi pokojninskega zavarovanja ostati dokladni sistem, ki pa ga je treba očistiti vseh socialnih izplačil.

za minimalni donos vloženega denarja v naložbeni steber pa mora jamčiti država. Institucij, ki se bodo ubadale z dodatnim zavarovanjem ne bi smelo biti več kot pet ali šest. Obremenitev za pokojninsko zavarovanje mora biti enakomerno in pravično razdeljena med zaposlene, obrtnike in kmete, tistim, ki svojih obveznosti ne bodo mogli v celoti pokriti, pa naj pomaga država. Država bi morala v celoti pokriti tudi nacionalne pokojnine, saj le-teh nikakor ne bi smeli uvesti na račun sedanjih in bodočih upokojencev. Zveza društev upokojencev zahteva od vlade, naj redno pobira prispevke in obdavči sivo ekonomijo, zavzema pa se tudi za ukinitev benificiranega staža, za kate

rega bi bilo treba uvesti posebno zavarovanje. Prav tako bi bilo treba ločiti tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ustrezno pa bi se morale rešiti vdovske pokojnine. Upokojenci tudi predlagajo, naj država z dodatnim bencinskim davkom ali pa z davkom na dodano vrednost podpre pokojninski sistem, saj je glede na to, kako je reforma časovno zastavljena, pričakovati veliko krizo v letih 2011 do 2015.

Če bo država uvedla drugačno usklajevanje pokojnin kot velja sedaj in bo za izračune poleg plač upoštevala tudi inflacijo, bodo upokojenci, tako so poudarili na zboru v Laškem, temu odločno nasprotovali.

JANJA INTIHAR

S tistim, Ici bo dal vec

Neodvisni sindikati Slovenije, ki šteje okrog 8 tisoč članov, na Celjskem pa ima najmočnejšo podružnico v zreškem Uniorju, je svojo letno skupščino tokrat pripravil v celjskem hotelu Ce-leia.

Predsednik sindikata Rast-ko Plohi je na novinarski konferenci po skupščini opozoril na nekatere najpomembnejše aktivnosti sindikata v letu, ki se izteka in poudaril, da niso ideološko politično obremenjeni in da bodo tudi v prihodnje sodelovali s tistimi strankami in organizacijami, ki bodo dale več za ljudi. V prihodnjem letu nameravajo sodelovati pri sprejemu socialnega sporazuma in se vključevati v

razprave o reformi pokojninskega in invaUdskega zavarovanja. So proti podaljševanju starostne meje za upokojitev, saj se v nekaterih panogah že sedaj umrljivost delavcev tolikšna, da večina ne dočaka pokojnine. Ob tem pa se sprašujejo, kako bo z zaposlovanjem mladih.

Moti jih tudi, da jamstveni sklad ni bil pripravljen dovolj resno in da vlada ni zagotovila sredstev za njegovo delovanje. Opozorili so tudi na dogajanje v parlamentu ob razpravah o lustraciji in menili, da gre za odvračanje pozornosti od bistvenih problemov. Po besedah Rastka Plohla pa so na primeru mariborske Metalne odkrili namere o prevzemu slovenske strojegradnje. TC

Prve številke o škodi

v nekaterih kozjansko-obsoteljskih občinah, ki so jih pred dnevi prizadele poplave, menijo, da nastale škode brez državne pomoči ne bodo mogli odpraviti. Prve številke o škodi, ki je največja v občinah Rogaška Slatina, Šmarje in Rogatec, so znane.

V občini Rogaška Slatina

je največ škode (39 milijonov) na tistih plazovih, ki ogrožajo bivalna objekta v Dreveniku ter onemogočajo dostop do naselij. Na 44 kilometrih cest, kjer so ugotoviU poškodovane tampone makadamskih cest, uničene banki-ne in propuste ter podobno, je 30 milijonov škode. Na dveh uničenih mostovih na lokalnih cestah bo za obnovo po

trebnih 6,5 milijona tolarjev. Med drugim je precej škode na, kmetijskih površinah, zlasti v zvezi s plazovi v vinogradih. Tako je slatinska občina obvestila sektor trajnih sanacij pri republiški upravi za varstvo narave o skupno 81 milijonih škode, kar pomeni 17 odstotkov iz občinskega proračuna, namenjenih zagotovljeni porabi.

V občini Šmarje pri Jelšah so ugotovili 150 milijonov tolarjev celotne škode. Največ škode je na cestah ter mostovih, poleg manjših plazov se je pojavil večji na cesti Lem-berg-Beli potok, ki so ga pregledali strokovnjaki. Škodo so prijavili v državni komisiji, prejšnji teden je predstavnik občine obiskal ministrstvo za okolje in prostor, sicer pa so z njimi v stalnem stiku.

V občini Rogatec je največ škode zaradi novih zemeljskih plazov. Med temi jih je pet na lokalnih cestah ter eden v kraju Sveti Jurij, ki ogroža hišo in gospodarsko poslopje. Po prvih izračunih bo za sanacijo teh potrebnih 35 milijonov tolarjev. Podatke o plazovih so v petek posredovali v Ljubljano, vse ostale bodo še v prihodnjih dneh. Precej škode je tudi v poplavljenih hišah ter na 110 hektarjih travnikov in pašnikov. Tam naj bi bilo za 50 do 70 odstotkov manj pridelka.

Podatke o škodi v občini Šentjur bodo v teh dneh posredovali ministrstvu za okolje in prostor, zbirajo pa jih tudi v občinah Podčetrtek in Kozje.

BRANE JERANKO

Leto dni direkcije za rudna bogastva

Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je ustanovilo direkcijo za rudna bogastva, ki je pričela z delom 1. oktobra lani, na dan svete Barbare, 4. decembra, pa so odprli njene delovne prostore v Velenju.

Po letu dni dela je njen direktCT dr. Boris Salobir direktorjem premogovniških podjetij, predstavnikom inšpekcij, inštitutov in šol predstavil dejavnost direkcije. V preteklem letu je k sodelovanju pritegnil sodelavce iz resornega ministrstva in rudarskih podjetij. Pripravili so zakon o rudarstvu, na katerega rudarska stroka čaka že več let in naj bi ga kmalu obravnavali v parlamentu. Pripravili so

tudi predlog uredbe o koncesijah, recenzijo predloga Zakona o oskrbi z energijo ter oživili delovanje republiške komisije za rudne zaloge. Veliko so sodelovali s tujino, na primer s skupino za premog, ki deluje pri Združenih narodih, navezali stike s programom PHARE v Bruslju ter z rudarskimi direkcijami v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Dr. Salobir je ocenil, da je direkcija upravičila svojo ustanovitev, pri tem pa dodal, da so njeno delo ovirali predvsem neurejeno financiranje, premajhno število strokovnih sodelavcev in zapostavljenost rudarstva v Sloveniji. KL

Slovesna prisega v celjski vojašnici

v vojašnici Celje so konec novembra sprejeli na služenje vojaškega roka novo, 17. generacijo vojakov. Ti so slovesno prisegli v petek popoldne, ko so zanje in njihove svojce najprej pripravili kulturni program, nato pa jih je nagovoril generalpodpolkovnik Viki Krajnc, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili tudi številni najvišji predstavniki občin z območja Zahodnoštajerske pokrajine. Foto: GREGOR KATIČ

po državi^

Čustveni poslanci

LJUBUANA, 10. decein-bra (Delo) - Poslanci držav nega zbora so po petih dneh izredno čustvenih razprav in številnih replik vendarle glasovali o resoluciji o pro-tipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in jo s 44 glasovi zavrnili. Za resolucijo je glasovalo vseh 19 poslancev SLS, 15 poslancev SDS in 7 poslancev SKD.

Skupno proti vladi

UUBUANA, 10. decem bra (Večer) - Na pobudi Zveze svobodnih sindikatov so vsi slovenski sindikati prvič v zgodovini pripravili skupni protestni shod pred sedežem vlade. Prišlo je blizu tri tisoč sindikalnih zaupnikov, množičneje pa so se shoda udeležili člani policijskega sindikata iz Celja in delavci Litostroja. Sindikalisti so opozorih vlado, da ne morejo sprejeti predlogov varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, reforme pokojninskega sistema in urejanja razmer v največjih podjetjih.

Nižje direktorske plače

UUBUANA, 11. decembra (Večer) - Vlada je sprejela sklep, da bo zamenjala nadzorne svete in direktorje v vseh tistih zavodih, javnih podjetjih, skladih in drugih organizacijah, ki so v lasti države oziroma jih plačujejo iz državnega proračuna, kjer v petnajstih dneh plač direktorjev ne bodo uskladili tako, ko je predpisano. Direktorji teh ustanov morajo zato do zadnjega dne letošnjega leta poslati v vpogled pogodbe, iz katerih je razvidno, kaj razen plače jim vsak mesec še pripada.

Milijardna luknja

LJUBUANA, 11. decem bra (Dnevnik) - V parlamentarno proceduro je končno prišel predlog državnega proračuna za leto 1998. Predvideva 814 milijard in 200 milijonov tolarjev prihodkov in skoraj 30 milijard tolarjev primanjkljaja. S proračunom se najbolj nezadovoljne v občine, saj naj bi prihodnje leto dobile kar 12 odstotkov manj denarja kot letos.

Posledic ni

LJUBUANA, 12. de; cembra (Delo) - Poslanci državnega zbora so glasovali še o predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima in ga zavrnili. Predlagatelja lustracijske zakonodaje Janez Janša in Lojze Peterle sta že vložila predlog za sprejem deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, ki naj bi ga parlament sprejel v enofaznem postopku-Deklaracija ima oseifl točk, ki zajemajo bistviB totalitarnega režima.

1. SNOPIČ

DOGODKI

3

KajimakuHulti zeroKkoin kukanjem?

»Sprašujem se, kdo osebno je odgovoren za kulturno sramoto v Celju? Ali župan luiežjega mesta Celje Jože 2imšek nima prav nobenega [)dnosa do celjske kulturne dediščine in njene dostojne ohranitve za nas in naše zanamce?« se je celjski svetnik Janez Lampret (SKD) hudo-iral ob dejstvu, da sta v Celju skupaj z dvema pomembnima kulturnima spomenikoma erotična trgovina in peep show.

Svoje kolege v Občinskem svetu Mestne občine Celje je pozval, naj v prvem trome-sečju prihodnjega leta posebno točko zasedanja namenijo prav odnosu župana, občinskega vodstva in občinskega stanovanjskega sklada do kulturne dediščine antičnega in srednjeveškega Celja. Odzval se je na dejstvo, da je v Gubčevi ulici na prostoru sta-rokrščanske krstilnice iz konca četrtega oziroma začetka petega stoletja, ki so jo v Celju odkrili leta 1990, erotična trgovina Venera shop. Drugi primer, na katerega so v stranki Slovenskih krščanskih demokratov v Celju že večkrat opozarjali, pa je seveda stavba v GosposM ulici 3. Tlikaj sta namreč v spomeniško zaščiteni stavbi, ki je bila sredi osemdesetih let temeljito in v duhu svoje nekdanje podobe prenovljena, v neposredni soseščini Galerija Mozaik in |peep show Račka.

»Tako starokrščansko krstilnico iz dobe stare Celeie kot Galerijo Mozaik obiskujejo mladi, šolarji in študenti, ter ljubitelji umetnosti - v prvem primeru lahko pred ogledom krstilnice pobrskajo po policah z erotičnimi izdelld, v drugem pa jih vabijo še na »kukanje« v vrhnjo etažo,« je pribil Lampret in se vprašal, ali je Celju resnično potrebno na isti lokaciji imeti dejavnosti oziroma lokale, ki sodijo skupaj kot zajec in boben. IS

Obsoteijski naložbeni boom

v občinah Rogaška Slatina in Kozje so sprejeli popravke letošnjega občinskega proračuna. V slatinskem je kar 70 odstotkov več denarja in proračunski prihodki in odhodki v tej občini znašajo milijardo 121 milijonov tolarjev. V Kozjem pa znašajo skupni prihodki 238 milijonov tolarjev, kar je 49 milijonov več.

V Rogaški Slatini bo bistveno več denarja za naložbe, sicer pa so že letos zanje namenili več kot pol milijarde tolarjev. Med investicijskimi odhodki namenjajo največ za

sofinanciranje poslovno-tr-govskega centra Tržišče ter prizidka I. osnovne šole. S popravkom imajo med drugim več denarja tudi za ureditev promenade ob nastajajočih Termah ter gradnjo dvestotih parkirišč, za nov gasilski dom, nogometni stadion, za obnovo kulturnih spomenikov in programe krajevnih samoprispevkov. Ker je občini iz različnih ministrstev uspelo dobiti dodatna namenska sredstva, je s popravkom več kot dvakrat več denarja za cestno ter tretjino več za komunalno gospodarstvo.

V Kozjem namenjajo za širitev vrtca 10 milijonov. Za širitev so pridobili letos vsa dovoljenja, do začetka januarja zbirajo ponudbe za gradnjo, naložbo v vrednosti 26 milijonov pa bi končali prihodnje leto. Nekaj več sredstev je tudi za sofinanciranje telefonije na področju KS Le-sično ter Zagorje in za izgradnjo kanalizacije v Podsredi. Občina mora iz proračunskih sredstev prispevati prav tako 20 odstotkov sredstev za vse programe obnove kulturne dediščine na področju Kozjanskega parka. BJ

Podčetrtek brez kokoši

v občinskem svetu Podčetrtka menijo, da je popravek proračuna tik pred koncem leta pozno dejanje, saj bodo vsa dejstva upoštevana v zaključnem računu. Zato jih je župan Drofenik seznanil, kako je bilo s proračunom v vseh preteklih mesecih.

Sicer pa so na ponedeljkovi seji prisluhnili tudi poročilu nadzornega sveta, ki je ugotovil, da pri izplačevanju županove plače ter pri porabi v

podčetrteški šoli ni nepravilnosti. Sprejeli so osnutek odloka o urejanju in izgledu naselij, pri čemer so ločili ožje ter širše turistično območje

(ki predstavlja celotno občino). Tako naj bi v bodoče v ožjem središču Podčetrtka prepovedah rejo domačih živali vsem, ki niso kmetovalci po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Svetniki so imeli k temu osnutku precej pripomb, ki jih bodo sestavljavci skušali upoštevati.

Za urejenost krajev je pomemben še ponedeljkov sprejem odloka o izvajanju javne gospodarske službe urejanja pokopahšč in po

grebne dejavnosti. V njem so upoštevali, da bo mogoče za vsako od petih pokopališč podeliti petletno koncesijo oziroma možnost, da jih urejajo KS.

V Podčetrtku so obravnavali tudi možnost prodaje zemljišča, ki obdaja motel v Trebčah. Zemljišče, ki je občinska lastnina, želi kupiti Izletnik, ki je lastnik stavbe. S pogovori o ceni bodo nadaljevali.

BRANE JERANKO

V Podčetrtku so se odločili o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Plaketo občine bodo podelili športnemu delavcu Srečku Remi-hu, priznanji občine kulturniku Francu Černelču ter podjetniku Martinu Hohnje-cu, denarno nagrado pa bistriškemu Karate klubu.

Mamograf tudi v Velenju

v ponedeljek, 22. decembra, bodo v Zdravstvenem domu Velenje slovesno predali namenu nov mamografski aparat ter pričeli s preventivnim programom v okviru projekta, ki pomeni pomembno pridobitev za velenjsko zdravstvo. KL

Občinski praznik bo aprila

Občinski svet Kozje se je prejšnji teden odločil za datum praznovanja občinskega praznika. Tako bodo občani vsakega 15. aprila slavili prvo omembo tega kraja iz leta 1016, ko je cesar Henrik II podaril grofu Breže-Selškemu naselje s tridesetimi kmetijami. BJ

Dom naj bo v Rimskih Toplicah

Nov predlog vodstva Rimskih Toplic o izgradnji doma za starejše občane - Več podpore kot pred enim mesecem

Kaže, da se v Rimskih Toplicah še ne mislijo kar tako odpovedati domu za starejše občane. Svet krajevne skupnosti je namreč prejšnji teden oblikoval nov predlog z Utemeljitvijo, zakaj bi bilo dom bolj smotrno zgraditi v njihovem kraju in ne v Laškem, pri tem pa so jih podprli tudi.trije občinski svetniki jer krajevni vodstvi Sedraža •n Zidanega Mosta.

V Rimskih Toplicah ponujalo za izgradnjo doma nekaj Več kot 9000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je nekoč stal hotel Stara Pošta. Parcela je v lasti občine Uško, zatorej zemljišča za Zgradbo ne bi bilo treba šele pridobiti in zanj zagotoviti de-•^ar, kar je bil eden od po-■iiembnih argumentov občin

skega vodstva, zakaj je za ureditev doma raje izbralo depandanse Zdravilišča Laško ob železniški progi. Predlagana lokacija je v neposredni bližini zdravilišča Rimske Toplice, ki bi ob ponovni oživitvi nudil varovancem doma vse dodatne zdraviliške usluge, poleg tega pa je zraven tudi eden najlepših zdraviliških parkov pri nas, ki bi omogočal prijetno rekreativno dejavnost. Izgradnjo doma v svojem kraju utemeljujejo v Rimskih Toplicah tudi z dejstvom, da bi bili starejši ljudje pri njih odmaknjeni od prometnega hrupa in da zgradbe ne bi ogrožali visoki vodostaji, kar se lahko zgodi v Laškem.

»Naš namen ni izsiljevanje občinskega vodstva, ker smo prepričani, da je naš predlog veliko boljši od občinskega,

saj lahko za dom zagotovimo enake, če ne celo boljše pogoje kot v Laškem,« pojasnjuje predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Drago Zupan. »Zdraviliške depandanse so stare in so povrhu vsega še pod spomeniškim varstvom, v našem kraju pa bi bilo mogoče zgraditi moderno zgradbo, ki bi služila namenu nekaj desetletij in ne samo nekaj let. Če bi se občinsko vodstvo odločilo za Rimske Toplice, bi dokazalo, da mu je zares do enakomernega razvoja celotne občine. Ne le zato, ker zadnja občinska naložba pri nas nosi datum izpred desetih let, ampak zaradi vsega ostalega, kar bi kraju prinesel dom za ostarele. Dobili bi nova delovna mesta in zagotovili primernejši prostor tudi za nov zdravstveni dom, ki s svojo dejav

nostjo pokriva skoraj polovico občine, razmere, v katerih sedaj dela zdravstveno osebje, pa so vse prej kot primerne.«

V Rimskih Toplicah upajo, da bosta občinsko vodstvo in občinski svet o njihovem novem predlogu za izgradnjo doma razpravljala še letos. Upajo na več uspeha kot pred nekaj meseci, saj imajo sedaj na svoji strani tudi Zidani Most in Sedraž. Kakorkoli se bodo v Laškem odločili, bodo to morali storiti čimprej. Če nič drugega, vsaj zato, da si bodo tudi v zdravilišču na jasnem, kakšna usoda čaka njihove depandanse. Na zadnji seji občinskega sveta je namreč direktor Zdravilišča Laško Roman Matek opozoril, da se bodo zgradbe podrle, če jih ne bodo kmalu pričeli obnavljati. :: JANJA INTIHAR

po svetu

EU razkrita potek širitve

Na vrhu Evropske unije v Luxembourgu so razkrili načrte, po Icaterih se bo v prihodnje širila petnajsteri-ca. Predsedniki držav in vlad EU so se odločili, da se bo proces pridruževanja začel z vsemi 11-imi kandidatkami za članstvo. Šest držav med njimi - Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper - pa bo za začetek v priviligira-nem položaju, saj bodo z unijo začele intenzivna pogajanja.

Proces širitve se bo uradno začel 30. marca 98 s sestankom zunanjih ministrov unije in držav kandidatk v Bruslju. Proces bo individualen, vsako kandidatko pa bodo obravnavali glede na njen napredek, ki ga bodo letno ocenjevali. Kdaj se bo ta proces končal oz. kdaj bo unija sprejela prvo novo članico, zaenkrat še nočejo napovedovati. Premier Drnovšek je optimistično dejal, da bi Slovenija lahko postala članica unije do leta 2002, po Drnovškovih besedah pa bi do takrat lahko tudi izpolnili kriterije za vstop v skupno denarno unijo. TU-di nekateri sodelujoči na vrhu v Luxembourgu so menili, da ima Slovenija precej možnosti, da prva sklene pogajalski proces. Ima sicer boljše gospodarske kazalce od drugih kandidatk, vendar pa jo te prehitevajo pri usklajevanju zakonodaje z evropsko. V zadnjih tednih je bilo precej udarno vprašanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Avstrijski kancler Klima je na vrhu zatrdil, da to vprašanje ne bo obremenjevalo slovenskega vstopanja v unijo. V isti sapi pa dodal, da mora rešitev za nemško govorečo manjšino v Sloveniji vsebovati enako dober položaj kot ga ima slovenska manjšina v Avstriji.

Slovensko-hrvaški odnosi

Slovenski premier Drnovšek je z doslej najmočnejšo in najštevilčnejšo vladno delegacijo, v njej so bili štirje ministri, obiskal Zagreb in s hrvaškim kolegom Matešo podpisal tri sporazume. Najpomembnejši je o prosti trgovini med državama, podpisala pa sta še sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij ter sporazum o mednarodnem kombiniranem prometu.

Premiera sta poudarila, da se zdaj začenja novo obdobje v meddržavnih odnosih. Po besedah Mateše naj bi se finančna ministra obeh držav že kmalu pogovarjala o težavah, povezanih z Ljubljansko banko, vprašanja, povezana z nuklearko v Krškem in imetjem, pa naj bi rešili do konca poletja. Drnovšek je med pogovori poudaril, da ni v interesu Slovenije, da se na naših mejah

začne meja med Evropsko unijo in ostankom Evrope. In ko je ravno začelo kazati, da se bodo doslej ne preveč dobri odnosi med državama začeli boljšati, je hrvaška stran poskrbela za nov spor. Hrvaški sabor je na dan Drnovškovega obiska v Zagrebu sprejel zakon o spremembi ustave, ki je iz njene preambule kot narodnostni manjšini črtal Slovence in muslimane, dodal pa Avstrijce, ki so se pridružili še osmim manjšinam. Čeprav hrvaški predsednik Tudman takega predloga naj ne bi posredoval saboru, se bo tudi o tem najverjetneje že kmalu lahko pogovarjal s slovenskimi sogovorniki, saj je med Drnovškovim obiskom Banskih dvorov povabilo za obisk Ljubljane spre-jel.

Jelcin le prehlajen?

Ruski predsednik Jelcin je spet v bolnišnici. Tokrat naj bi trpel za hudim vnetjem dihalnih poti, ali povedano drugače, šlo naj bi za prehlad, ki ga je predsednik staknil med obiskom v Stockholmu. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da gre za virozo, ki se po mnenju zdravnikov lahko razvije v gripo. Zato bo 66-letni predsednik nekaj časa moral ostati v bolnišnici.

Po poročanju moskovskega radija Echos naj bi Jelcin doživel hud krč zaradi motenj v prekrvavitvi možganov. Ameriški dnevnik Was-hington Post pa je zapisal, da je Jelcin spet v bolnišnici zaradi težav s srcem. Predsednikov kirurg Akčurin je zanikal vse povezave z operacijo srca in dodal, da je Jelcina sicer spremljal na nekaterih njegovih zadnjih potovanjih, kar pa ne pomeni novih težav s srcem.

IRA na Dovniing Sfreefu 10

v Londonu, v rezidenci britanskega premiera na Dovvning Streetu 10, je potekalo zgodovinsko srečanje med premierom Blai-rom in Gerryjem Adam-som, vodjo političnega krila Irske republikanske armade. Adams je namreč prvi predstavnik Ire, ki je od leta 1921 prestopil prag premierove rezidence.

Srečanje je sicer bilo bolj simboHčno, z njim pa je laburistični predsednik britanske vlade hotel dokazati, da Sinn Fein obravnava kot vsako drugo stranko. Poleg tega pa je bilo nagrada za Irino vzdrževanje v juliju razglašenega premirja. Premier Blair si nadvse prizadeva, da bi vse politične (katoliške in protestantske) stranke na Severnem Irskem spravil za skupno pogajalsko mizo. Vendar pa mu to ne uspe s probritanskimi Ulsterskimi unionisti, ki se z Iro nočejo pogajati. Po mnenju Ire bi bila njihova privolitev v pogovore velikanski korak za mirovni proces.

DAMJAN KOŠEC, POPtv

VROČATEMA

BBBBBBBBBBBBBBBBaiBftTiž i . ■' J^v i-,, ■ ■ jr- ■ \-nW-' itf^--' • v • '-Tf^^' "^^nsKSjg ifjfcv^gggi^ la lEHnSiliiH^^ liniit'

Aufbiks, Laščani!

Obiskovalci Green Cluba v Laškem že več kot dve leti vznemirjajo stanovalce - Nemočna policija, neučinkovita

sodišča, prizanesljiv župan

stanovalci hiš ob Trubarjevem nabrežju in še marsikje drugje v Laškem že dolgo nimajo mirnega spanca. Sanje jim kratijo obiskovalci lokala Green Club, ki svoja vrata zapira šele v zgodnjih jutranjih urah, poleg tega pa je, pravijo v Laškem, pravo leglo mladih objestnežev. Agresivnost, vandalsko obnašanje in uničevanje vsega, kar pride pod roke, so postali stalni spremljevalci nočnega življenja ob Savinji.

Zaradi kršitev javnega reda in miru niso vznemirjeni le stanovalci. Razgrajanje v Green klubu že nekaj časa opazujejo laški policisti, tržna inšpekcija piše prijave, s svojo avtoriteto pa je v dogajanje posegel tudi laški župan Peter Hrastelj, ki je v ponedeljek poklical na zagovor najemnika lokala Stanislava Stoparja iz Zvodnega pri Celju.

Policisti so nemočni

Pravzaprav so se v občinski upravi zganili šele potem, ko jim je komandir Policijske postaje Laško Janez Šašek poslal izčrpno poročilo o svojih izkušnjah z Green Clu-bom ter jih prosil, naj vendarle tudi oni storijo vse, da bodo stanovalci Laškega zopet zaživeli mirno in varno življenje brez večjih pretresov. Policisti so že pred dobrim letom povečali nadzor nad lokalom in skoraj ob vsakem obisku ugotovili šte

vilne kršitve. Masovni pretepi, grožnje z orožjem, lažje in hujše telesne poškodbe, točenje alkoholnih pijač osnovnošolcem, prerezane gume in razbita stekla na avtomobilih ter upiranje policistom, so se v tem letu vrstili iz dneva v dan. Mladi objest-neži pa niso delovali le v okolici lokala. Oktobra letos so se, na primer, znesli tudi nad prometnimi znaki na bližnjem gradbišču in jih pometali v Savinjo, v bližini zdravilišča pa so uničili enajst avtomobilov.

PoHcija je zoper tiste storilce, ki jih je prepoznala, poda

la kazenske ovadbe na okrožnem državnem tožilstvu oziroma predlagala uvedbo postopka sodniku za prekrške, že dve leti pa zaradi nenehnega kršenja obratovalnega časa piše tudi poročila laški izpostavi tržnega inšpektorata. Laški župan je januarja letos dovolil, da lahko lokal ob navadnih dnevih obratuje do enajstih zvečer, ob koncu tedna pa do ene ure po polnoči, vendar je Green Club skoraj vedno odprt do pete ali šeste ure zjutraj.

V policijski postaji pravijo, da so z najemnikom lokala že večkrat poskušali navezati stike, vendar se Stanislav Stopar nikoli ni odzval na noben njihov poziv. »Morda zato, ker tisti, ki bi morali ukrepati zaradi vseh kršitev, ves čas molčijo,« meni komandir Janez Šašek. Brez odziva je tudi pet predlogov sodniku za prekrške, ki jih je zaradi kršenja obratovalnega časa in neprimerne izobrazbe zaposlenih napisala laška tržna inšpektorica.»Smo res tako nemočni pri zatiranju

tovrstnih dejanj?« se sprašuje Janez Šašek.

Še ena priložnost

Policijska postaja Laško je predlagala občinski upravi in upravni enoti v Laškem, naj Stoparju za šest mesecev odvzame obratovalno dovoljenje, sodnika za prekrške pa prosila, naj vse njihove prijave reši še pred zastaranjem roka, vendar je, kot kaže, laški župan bolj mehkega srca kot policisti. V ponedeljek je namreč najemniku Green Cluba Stanislavu Stoparju dal še eno priložnost, in sicer, da mora s pomočjo varnostnikov v lokalu čim prej narediti red med obiskovalci. Če mu to ne bo uspelo, bo župan preklical soglasje o obratovalnem času in v skrajnem primeru predlagal tudi začasno prepoved obratovanja. »Nisem pristaš hitrega ukrepanja,« pojasnjuje svojo odločitev Peter Hrastelj, na vprašanje, zakaj je Green Clubu dovolil obratovanje pozno v noč, pa odgovarja, da se pač mora tudi mladina nekje zabavati.

JANJA INTIHAR

Nov režim pluženja

z nastankom nove občine so v Nazarjah ustanovili tudi svojo zimsko službo, ki je letos doživela manjšo reorganizacijo.

Krajevne ceste je doslej urejala občina, z novo zimsko sezono pa so to skrb prenesli na vse tri krajevne skupnosti nazarske občine. Novost so argumentirali z vidika lažjega urejanja cestišč, ki se je pokazala za pravilno, saj je že ob prvem snegu delo steklo brez zapletov in pripomb. Za pluženje vseh lokalnih cest bo še naprej odgovorno JP Komunala, ki tudi upravlja z njimi. Ž.Z.

Komunala posodablja vodovod

Delavci konjiškega Javnega komunalnega podjetja postopno širijo in posodabljajo vodovodno omrežje v mestu. Nedavno so zgradili 320 metrov vodovoda od Lipa do nove bencinske črpalke. V naslednjem letu nameravajo nadaljevati z gradnjo omrežja še vse do konjiškega bazena.

Pri delu uporabljajo kakovostne materiale, ki bodo omogočali, da Konjičani tudi

ob morebitnih okvarah oziroma popravilih vodovodnih napeljav ne bodo ostali brez vode. Sicer pa med nujne ukrepe na področju oskrbe z vodo sodi še izgradnja vodovoda od Tepanja do Draže vasi in od Zbelovega do Loč. Oba odseka bosta dolga po dva kilometra in pol. Da bodo vse zadane projekte lahko uspešno opravili, bodo na komunali še letos kupili potrebno strojno opremo. B. Z.

Peticija z Anskega vrha in Lise

Le streljaj od središča Celja krajani Anskega vrha in Lise opozarjajo na neurejeno komunalno infrastrukturo. Da njihove pritožbe niso iz trte zvite, najbolj zgovorno dokazuje podatek, da so v naselje šele letos dobili vodovod, trenutno pa jih najbolj žuli neasfaltirana, močno poškodovana cesta iz Lise v Košnico.

Krajani Anskega vrha in Lise v krajevni skupnosti Pod gradom tako pripravljajo posebno peticijo, s katero želijo občinsko vodstvo opozoriti.

na nemogoče razmere na njihovi krajevni cesti. V Lisce nad mestnim parkom namreč vodi deloma občinska deloma krajevna cesta, ki je razen lani asfaltiranega klanca pod Anskim vrhom v celoti neurejena. Košček asfalta pa so na klancu dobili šele potem, ko so krajani v peticiji s podpisi članov 49 gospodinjstev zagrozili, da bodo cesto sicer zaprli.

»Razmere na cesti iz Lise v Košnico so se tako poslabšale, da bi morali vozniki uporabljati za vožnjo traktorje.

ne pa osebne avtomobile,« ugotavljajo v kraju in dodajajo, da je ogrožena varnost ljudi, ceste pa v občini ne sanirajo kljub temu, da na problem opozarjajo že 20 let. Cesta pa ni pomembna samo za krajane Anskega vrha in Lise, ampak je v primeru obsežnejše prometne nesreče in zaprtju prometa na delu magistralne ceste za Laško tudi edina cestna povezava z Laškim. Pred tremi leti, ko se je to zgodilo, je prišlo do pravega prometnega infarkta.

Čeprav si krajani želijo asfalt, opozarjajo, da bi razmere na cesti po letošnje!« hudem deževju omilili že ^ nekaj kamioni gramoza. ^ peticiji, ki jo pripravljajo t« dni, odgovorne opozarjajo, da bodo v primeru ponovnih obljub, ki ostajajo neiZ' polnjene, prisiljeni bojkotirati volitve ter poseči p^ drugih ukrepih, ki se jim bo; do zdeli najučinkovitejši. ^ popravilu in ureditvi ceste^ ponavljajo, pa so pripravlja ni po svojih močeh tudi sain' prispevati.

Živčna vojna z rubežnikom

Po štirih letih je dolžnik ob prihodu rubežnika izvedel, utla sploh ni poravnal položnice I

Pri Alojzu Zimšku iz Celja je v začetku novembra potrkal ru-l)ežnik. Izterjal naj bi dolg, za katerega je bil dolžnik prepričan, da ga je poravnal že pred več kot štirimi leti. Prihod rubežnika ga je kajpada vzne-voljil in raz-hudil, saj je verjel, da nikomur ne dolguje niti tolarja.

Alojz Zimšek se je prvič srečal z rubežnikom zaradi položnice, za katero je verjel, da jo je že zdavnaj poravnal. '

»Leta 1993 smo doma urejali telefonski priključek. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje je opravilo ogled in izdalo dovoljenje za potrebna izkopavanja, nato pa 14. marca 1993 izdalo račun za plačilo teh storitev v višini 2.625 tolarjev. Računa nisem poravnal, ker smo kopali drugje. Nato so me 24. junija 1993 za plačilo terjali po sodni poti. Prejel sem sodni sklep o izvršbi, ki je določal, da moram plačati 3.850 tolarjev. Znesek sem plačal oktobra 1993 in menil, da je zadeva zaključena. Pa ni bila! V začetku novembra letos me je doma čakalo obvestilo, da me je iskal rubež-nik. Nisem vedel, zakaj in komu naj bi dolgoval več kot 18 tisoč tolarjev. Čez tri dni, ko sva se z rubežnikom sestala, sem naposled dojel tole: nihče me ni štiri leta obvestil, da še sploh nisem poravnal računa Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest. Prepričan sem namreč bil, da je bil znesek 2.625 tolarjev zajet v 3.850 tolarjev, kolikor so znašali sodni stroški. Sklep o izvršbi je bil pomanjkljivo in nerazumljivo napisan.«

Alojz Zimšek, sicer poslovodja v podjetju Libela Tra-de, se je razburjen odpravil v

celjsko Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest in v finančni službi povzdignil glas. Poslali so ga k svojemu advokatu Mitji Grčarju, ki mu je znova pojasnil, da je plačal samo sodne stroške, ne pa glavnice z obrestmi vred. »Takoj ko smo oktobra 1993 prejeli znesek, ki smo ga terjali, smo sodišče obvestili, prii kakšnem plačilu zneska iC' vztrajamo. Praksa ni takšni da bi obvestili tudi dolžnika!* pač pa bi sodišče praviloma moralo izdati utesnitveni sklep,« nam je povedal advokat Grčar. Ravno sklep o ute! snitvi, ki bi razjasnil, kaj še kdo komu dolguje, je v vsej proceduri manjkal. Omenje! nega sklepa Alojz Zimšek ni prejel, sledil je le postopek z rubežem.

»Nisem kriv,« pravi Zimšek, »če me toliko let niso obvestili, da računa nisem plačal. Zaradi nedoslednosti sem moral^ naposled plačati 12.786 tolar-i jev, kolikor so znašale za-| mudne obresti za štiri leta^ skupaj z glavnico. Še vedno me je strah, da se bo čez nekaj let spet prikazal rubež-nik, zato zahtevam, da mi s Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest vsaj zdaj pošljejo obvestilo, da jim ničesar ve^ ne dolgujem.«

■■■■■■■ KSENIJA LEKIC

1. SNOPIČ

GOSPODARSTVO

5

z Gorenjevih proizvodnih linij prihaja vse več aparatov, za katere veljajo davčne olajšave.

Gorenjeva bela tehnika kot davčna olajšava

Leto se hitro obrne in spet bo treba pobrskati za računi, ki bi prišli v poštev kot davčna olajšava. Če med letom niste opravili nakupov, ki vam jih bo država priznala kot ugodnost, imate za ukrepanje še nekaj dni časa.

Velenjsko Gorenje ima v svoji široki paleti velikih gospodinjskih aparatov tudi veliko število takšnih, ki jih boste lahko uveljavili kot davčno olajšavo. V Gorenju opozarja-f jo, da je treba biti pri nakupu pozoren na posamezne tipe izdelkov. V Gorenju so namreč zamenjali modelne oznake, največ sprememb je prav pri široki paleti hladilno

zamrzovalnih aparatov, za katere praviloma velja, da so vsi ekološko primerni in jih bo davčna uprava štela kot olajšavo pri dohodnini. V družini pralnih strojev je letošnji seznam precej širši, v glavnem so to aparati v Super silent izvedbi in stroji nove generacije Simple&Logical. Trem dosedanjim modelom sušilnikov perila sta dodana dva nova. Seznam izdelkov, ki jih lahko koristite kot davčno olajšavo, boste dobili pri vseh prodajalcih in če ste dober matematik, lahko do vrhunskega Gorenje-vega aparata pridete skoraj brezplačno.

HINKO JERČIČ

Stečaj, obremenjen s problemi lastništva

Tako stečajni postopek v šempetrskem Duriju ocenjuje stečajni upravitelj Zvonimir Mirt - V Sopoti sodelovanje s papirnico

Zvonimir Mirt je stečajni upravitelj v tovarni Lesnina Sopota v Radečah in šempetrskem Duriju. O vodenju stečajnih postopkov pravi: »Stečaj lahko vodiš strogo po načelih in predpisih zakona, lahko pa v smislu dobrega gospodarja razmišljaš o tem, kako bo premoženje upnikov večje, če boš ponovno vpeljal proizvodnjo.«

V zvezi s stečajnim postopkom v radeški Sopoti je Zvonimir Mirt povedal, da so v enem delu podjetja, konkretno v obratu Žaga, v sodelovanju z Radeče papirjem že obudili proizvodnjo. »Zaposlenih je približno 20 ljudi, načrtujemo dodatne programe s področja papirne konfekcije in lesa, predvideno je tudi zaposlovanje invalidov. V obratu Pohištvo pa trenutno poskušamo prodati proizvodnjo kot zaokroženo celoto. Kupce bomo poskušali najti do konca leta, če nam to ne bo uspelo, bom prihodnje leto začel z razprodajo premoženja. Kupci za ta obrat se sicer pojavljajo, pogovarjal sem se s potencialnimi kupci iz Izraela in Anglije, vendar njih zanima samo končni proizvod.«

Po oceni stečajnega upravitelja delavci v tem stečajnem

postopku lahko pričakujejo poplačilo svojih terjatev v višini 20 odstotkov.

Problem Durija je solastnišfvo občine

Zvonimir Mirt je tudi stečajni upravitelj v šempetrskem Duriju. »To je povsem drugačen primer. Ko sem prišel v Radeče, je podjetje stalo približno 2 meseca, v Duriju pa so kljub stečaju nadaljevali s

proizvodnjo. Podjetje Simex je namreč že pred stečajem od Durija vzelo v najem proizvodnjo. Preveril sem pogodbene odnose, pri čemer nisem ugotovil nobenih nenormalnih poslovnih potez ali nezakonitih dejanj, zato sem sodišču predlagal obnovitev pogodbe. Z Durijem v stečaju in starim najemnikom smo najemno pogodbo sklenili do konca junija 1998. Podjetje zaposluje 30 ljudi in tudi po zaključku stečajnega postopka se bo proizvodnja po moji oceni nadaljevala. Glavni problem stečaja v Duriju je solastništvo občine Žalec, o pravni veljavi tega solastništva se bomo še pogovarjali. Ena mojih glavnih nalog pri tem stečaju bo razčistiti lastništvo nepremičnin, premičnine so v glavnem že v lasti najemnika. Ko bom zaključil stečajni postopek v Duriju, mora biti lastništvo jasno. Podjetje je enkrat že bilo v stečaju, vendar takrat problema lastništva niso razčistili. Žehm pa, da bi razmerje z občino rešili z dogovori, ne pa s pravdami na sodišču,« dodaja stečajni upravitelj Durija.

IRENA JELEN BAŠA

Zvonimir Mirt, stečajni upravitelj v Duriju Šempeter in Lesnim Sopoti Radeče.

Ob jubileju novi prostori

Društvo ekonomistov Celje letos praznuje 45-letnico svojega delovanja. Jubilej so proslavili konec minulega tedna v novih prostorih društva na Lavi.

Društvo ekonomistov Celje, vodi ga predsednik dr. Branko Semolič, šteje približno 150 članov. Korenine društva oziroma takrat še Kluba ekonomistov segajo v leto 1952, za prvega predsednika upravnega odbora je bil takrat izvoljen prof. Drago Loibner, za pred

sednika nadzornega odbora pa Riko Jerman. Vsa prejšnja in tudi letošnje leto so v društvu največ pozornosti namenili organiziranju Tribune tržnega gospodarstva, ki je postala tradicionalna oblika srečevanja celjskih in slovenskih gospodarstvenikov. Letos so v društvu pripravili tudi okroglo mizo na temo razvoja celjskega gospodarstva. Največji dosežek v letošnjem letu in ob 45-letnem jubileju pa je prav gotovo nakup dveh lastnih pro

storov na Lavi oziroma v prostorih nekdanje Ingradove upravne stavbe.

V prihodnje želijo v Društvu ekonomistov najti nove oblike delovanja, še bolj poskrbeti za strokovno informiranje, cehovsko druženje in klubske aktivnosti. Načrtujejo tudi ureditev strokovne knjižnice, kjer bo njihovim članom v vsakem trenutku na voljo aktualna ekonomska literatura.

IRENA JELEN BAŠA Foto: SHERPA

Otvoritve novih prostorov in srečanja ob 45-letnem jubileju Društva ekonomistov Celje se je udeležil tudi predsednik Zveze ekonomistov Slovenije dr. Neven Borak.

Na osnovi 1. in 2. odstavila 18. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. list RS številka 24/97) in na osnovi sklepa Občinskega sveta Občine Vojnik o sprejemu proračuna z dne 21.5.1997 objavlja Odbor za gospodarstvo Občine Vojnik

javni razpis za subvencioniranje novih delovnih mest v Občini Vojnik za leto 1997.

I. Predmet javnega razpisa

1. Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela stroškov za:

-samozaposlitev

-odpiranje novih delovnih mest za nedoločen čas -ohranitev delovnih mest delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas in se jim delovno razmerje v letu 1997 spremeni iz določenega v nedoločen čas.

2. Sredstva za navedene namene se dodelijo z neposrednim subvencioniranjem dela stroškov ali s subvencioniranjem obrestne mere za ves čas posojila.

3. Skupna višina sredstev, ki se dodeljujejo na osnovi javnega razpisa, znaša pet milijonov tolarjev.

II. Pogoji in merila

1. Na razpis se lahko prijavijo obrtniki, samostojni podjetniki družbe v zasebni ali mešani lasti, ki niso v stečajnem postopku. Sedež prosilca mora biti na območju občine Vojnik.

2. Upravičencu se lahko dodelijo nepovratna sredstva ali subvencionirana obrestna mera do višine 200.000,00 tolarjev za vsako novo delovno mesto od 1.1.1997 do 31.12.1997 za nedoločen čas.

III. Vsebina vloge

1. Obrazec Občine Vojnik za subvencioniranje novih delovnih mest.

2. Priglasitveni list kot dokazilo samostojnega podjetnika o vpisu v register oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register ter fotokopijo obrtnega dovoljenja tisti, ki opravljajo obrtno dejavnost.

3. Dokazila o številu vseh zaposlenih s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav v zavarovanje (M 1/2) in M 1 za novo zaposlene, potrjene pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, enota Celje.

4. Odločbo za opravljanje dejavnosti.

5. Izjavo, da prosilec za navedeno delovno mesto še ni prejel enake subvencije.

Pri subvencioniranju obrestne mere mora upravičenec predložiti tudi:

6. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za preteklo četrtletje (samostojni podjetniki)

7. sklep banke o odobritvi posojila oziroma kopijo posojilne pogodbe in amortizacijski načrt odplačevanja posojila.

IV. Rok in način prijave razpisa

Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 31.1.1998. Če sredstva v roku ne bodo porabljena, se na razpis lahko prijavijo tudi delodajalci, ki bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas v letu 1998. Razpis se podaljša do porabe sredstev. Vloga (obrazec se dobi na Občini Vojnik) z zahtevanimi dokazili mora biti poslana po pošti ali osebno oddana na Občino Vojnik, Keršova ulica 1, 3212 Vojnik. Upravni organ Občine Vojnik lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vloga, ki ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se vrne. Vse popolne vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Sklepe o odobritvi posojil bo sprejel Odbor za gospodarstvo najkasneje v 45. dneh po zaključku roka za vložitev vlog. Prosilci bodo prejeli sklepe v 15. dneh po odločitvi. Vse infonmacije lahko dobite na sedežu Občine Vojnik, Keršova 1 ali po telefonu (063) 772-126 in 772-125.

POoiŽAA^

Posojilo za pokojnine

LJUBLJANA, 12. decembra (Delo) - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo moral konec decembra najeti kratkoročno posojilo, s katerim bo do začetka januarja pokril razliko med svojimi prihodki in odhodki. Zavod namreč poslovno leto končuje z 10 milijardami tolarjev primanjkljaja, vendar je vsak strah upokojencev odveč, saj bodo pokojnine zagotovo izplačane.

Ilirija vrnjena lastnikom

LJUBUANA, 14. decembra (Delo) - Tovarna Ilirija, v kateri je zaposleno preko 400 delavcev, je prešla v zasebne roke. Večinska lastnika s 85-odstotnim lastniškim deležem sta postala dediča Ivana Rozmana, ki je bol lastnik tovarne do leta 1946. To je za zdaj edinstven tovrstni primer vračanja premoženja v Sloveniji, saj dediči tovarne niso dobili po zakonu o denacionalizaciji, temveč po določilih zakona o izvajanju kazenskih sankcij, V Iliriji pričakujejo letos 42 milijonov mark prometa od prodaje in pol milijona mark dobička.

HrvaK zbrisali Slovence

LJUBUANA, 15. decembra (Delo) - Slovenija je presenečena, ker hrvaška ustava med manjšinami ne omenja več tamkajšnjih Slovencev. Zadrega je še toliko večja, meni predsednik vlade Janez Drnovšek, ker je bila takšna ustavna ' sprememba narejena le nekaj ur po njegovem obisku v Zagrebu, na katerem mu nihče takšne možnosti ni omenil. Odločitev hrvaškega sabora bo gotovo vplivala na odnose med državama, slovenska vlada pa pričakuje, da ustavne spremembe ne bodo prizadele življenjskih razmer hrvaških Slovencev.

Bora gohome

LJUBLJANA, 15. decembra (Delo) - Predsednik ljubljanskega mestnega sveta Dimitrij Kovačič je

pozval direktorja javnega zavoda Tivoli, naj ne dovoli koncerta srbskega glasbenika Bore Dordeviča 22. decembra v Ljubljani. Svojo zahtevo je utemeljil s tem, da bi nastop razvpitega srbskega pesnika, pevca in delno tudi politika sredi Slovenije pomenil hudo ponižanje naše države in naroda. Koncertu Bore Dordeviča nasprotujejo tudi člani odbora za kulturo pri mestnem svetu, vodstvo Tivolija pa ugotavlja, da gostoljubje srbskemu pevcu sicer smejo odpovedati, vendar bi jih v takem primeru prireditelj gotovo tožil.

GOSPODARSTVO

Kljub konkurenci uspešni

Laško pivo se je tudi letos dobro prodajalo doma in v tujini - Uspešno sodelovanje z mestinjskim Vitalom

Pivovarna Laško bo zaključila še eno zelo uspešno poslovno leto. Prodala bo 1.170.000 hektolitrov piva, kar je za 3 odstotke več kot lani, in povečala svoj tržni delež v Sloveniji, kjer trenutno dvajset proizvajalcev ponuja kar petinštirideset različnih vrst piva, na blizu 54 odstotkov. Letošnji čisti dobiček bo znašal 14 milijonov mark.

V zadnjih petih letih je pivovarna povečala prodajo za skoraj 30 odstotkov in postala vodilna proizvajalka piva v Sloveniji, takšen položaj pa namerava kljub veliki konkurenci ohraniti tudi v prihodnje. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja prodaje

in trženja v Pivovarni Laško Jože Sadar, se prodaja piva pri nas že drugo leto zmanjšuje, razlog za to pa sta padanje kupne moči in nižje cene vina. V Laškem so manjše povpraševanje doma nadomeščali z večjim izvozom, zlasti v Bosno in Hercegovino, kjer pa so se letos, podobno kot na Hrvaškem, zaščitili z nekaterimi uvoznimi dajatvami in s tem zmanjšali konkurenčnost laške pivovarne. Kljub temu, pravijo v Laškem, se hrvaškim in bosanskim trgom ne nameravajo odpovedati, bodo pa, bolj kot doslej, poskušali prodreti tudi na razvite evropske trge, kar bo zahtevalo velika vlaganja v propagando. Pivovarna je letos izvozila na tuje 19 odstotkov svoje proizvodnje, kar je

štirikrat več kot pred petimi leti. Poleg bivših jugoslovanskih republik je z laškim pivom osvajala tudi italijanski, avstrijski, francoski in ameriški trg.

V pivovarni bodo še naprej izvajali restriktivno politiko zaposlovanja. Novih delavcev ne nameravajo zaposlovati, zato bodo tiste, ki se bodo upokojili ali kako drugače šli iz tovarne, nadomestili z že zaposlenimi. Če bo vendarle treba koga zaposliti na novo, bodo sprejemali le ljudi z višjo izobrazbeno stopnjo, kot je bila dosedanja, saj so si kot dolgoročni cilj zastavili izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.

Zaradi manjšega povpraševanja po pivu in zaščitnih dajatev v tujini načrtujejo v pivovarni za leto 1998 nekoliko manjši obseg prodaje kot letos, vendar enak tržni delež v Sloveniji. Pričakujejo tudi približno enak poslovni uspeh, to je 16,3 milijarde tolarjev celotnega prihodka in 2,1 milijarde tolarjev bruto dobička. Ker sledijo standardom razvitega sveta in usmerjajo precej denarja v najnovejše tehnologije, bodo prihodnje leto namenili za naložbe 30 do 35 milijonov mark, kar je še več kot letos. Vlagah bodo v avtomatizacijo filtrov in pri

pravo vode, v vodne vire, čistilno napravo, obnovo in posodobitev kletnih prostorov ter v polnilnico s skladiščem.

Med uspešnejše letošnje poslovne odločitve uvrščajo v pivovarni tudi nakup skoraj polovice lastniškega deleža družbe Vital iz Mestinja, s čimer so se podali na sicer že zasičen trg brezalkoholnih pijač. V šestih mesecih sodelovanja sta podjetji prodali 19 tisoč hektolitrov ledenih čajev in dosegli 6,4-odstotni tržni delež. V Vitalu, kjer so si s pivovarno zagotovili stabilnejše poslovanje, so v tem

času imeli 700 milijonov tolarjev finančne realizacije, kar je za skoraj polovico več kot v

enakem lanskem obdobju, celotni prihodek v naslednjem letu pa naj bi znašal milijardo tolarjev.

JANJA INTIHAR

Produktivnost v Pivovarni Laško je že primerljiva z nemškimi pivovarnami, kjer znaša 2.395 hektolitrov. Vsak delavec je v letu 1997 proizvedel 2.207 hektolitrov piva oziroma 441.400 polli-trskih steklenic.

novo na borzi Sprejem novih papirjev

Zadnje dni je na trgu VP prijavljenih precej poslov s svežnji delnic. To pomeni, da se izven organiziranega trga sklene posel z vrednostnimi papirji s posamezno pravno ali fizično osebo, ki je večji kot 15 milijonov tolarjev in se potem ta posel prijavi na borzi. Tako je bilo 15. decembra skupnega trgovanja s svežnji kar za 360,89 mio tolarjev. Predmet trgovanja pa so bile delnice Istrabenza, Leka in obveznice občine Novo mesto.

Odbor za sprejem je 10. decembra sprejel sklep, da se v

borzno kotacijo A sprejme 3.208.504 navadnih imenskih delnic družbe Poslovni sistem Mercator d.d. Ljubljana s skrajšano skupno oznako MELR. Prav tako je odbor za sprejem sprejel sklep o uvrstitvi obveznic na ime Nove ljubljanske banke d.d. z oznakama NLBl in NLB2 v borzno kotacijo A. Obveznici NLBl in NLB2 so bile izdane z namenom izboljšanja rokovne neusklajenosti bilance izdajatelja in zbiranja dolgoročnih sredstev. Z vknjižbo v centralni register vrednostnih papirjev KDD so bile obveznice 26. nov. 97 izdane v nemateriali-zirani obliki. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje NLBl je 2.730.000.000 tolarjev.

15. decembra smo pričeli trgovati z blagajniškim zapisom BS z nakupnim bonom 8. izdaje - BSB8.

Na OTC trg so bile sprejete tudi obveznice Autocommer-ca d.d. Ljubljana - ACLl. Obveznice so izdane z namenom financiranja nakupa poslovnega deleža družbe Kompas Magistrat Trgovina in gostinstvo in so s trenutkom izdaje kot kupnina za delež v celoti prešle v last Slovenske razvojne družbe. Na C trgu smo pričeli trgovati tudi z rednimi delnicami družbe Med-vešek Pušnik BPH d.d. in obveznicami 3. izdaje Probanke.

V začetku decembra so v Novi ljubljanski banki začeli prodajati državne obveznice z oznakama RS04 in RS09. RS09, ki jih je država izdala za pokrivanje proračunske vrzeli. Obveznice lahko država odpokliče pred njihovo teoretično dospelostjo. Investitorji lahko z nakupom obeh obveznic uveljavljajo davčno olajšavo.

Piše: JOŽICA MALTARIČ

barometer

Nova ponudba stanovanjskih posojil

Banka Celje je v decembru ponudila občanom dopolnjeno ponudbo stanovanjskih posojil. Pri stanovanjskih posojilih namreč nudi banka za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja možnost delnega koriščenja posojila v gotovini. Koriščenje posojila v gotovini je možno samo v primeru, če je to posebej dogovorjeno ob sklenitvi posojilne pogodbe, ker je vezano tudi na obliko zavarovanja. Koriščenje v gotovini, največ v višini 20 odstotkov od odobrenega posojila, je možno šele potem, ko posojilojemalec del posojila izkoristi dokumentarno. Banka gotovino nakaže na tekoči račun ali hranilno knjigo posojilojemalca.

OMV Istrabenz v Slovenskih Konjicah

Jutri, v petek, 19. decembra, bodo v Slovenskih Konjicah odprli novo bencinsko črpalko, last OMV Istrabenz. Bencinska črpalka je zgrajena po izredno strogih okolje varstvenih predpisih, črpalko pa je v upravljanje prevzel konjiški podjetnik Janko Dover. V sklopu bencinske črpalke bodo še av-" topralnica, minitrgovina in bar, zaposhtev pa bo na novi črpalki dobilo devet delavcev. Zanimiv je podatek, da se je za razpisana delovna mesta potegovalo preko 200 prosilcev. OMV Istrabenz ima sedaj v Sloveniji že 87 črpalk.

Žalske plače zaostajajo za republiko

Povprečna bruto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah je v Sloveniji avgusta 1997 znašala 143.556 tolarjev, kar je za 0,8 odstotkov manj kot mesec poprej in za 9,5 odstotka več kot avgusta 1996. V primerjavi z lanskim avgustom so se plače najbolj povečale na področju izobraževanja, za 13,9 odstotka, ter drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah (za 12,6 odstotka), za 3,4 odstotka pa so se zmanjšale na področju gostinstva. Na območju Upravne enote Žalec je v letošnjem avgustu povprečna bruto plača na zaposlenega znašala

118.856 tolarjev in se je glede na letošnji julij znižala za 0,3 odstotke. V primerjavi z republiškim povprečjem so žalske plače nižje za 17,2 odstotka.

Izkoristili projekt stoletja

V Cestnem podjetju Celje so se po poslovnih rezultatih sodeč uspešno vključili v največji projekt stoletja, izgradnjo slovenskega avtocestnega omrežja.

V letošnjem letu bodo v Cestnem podjetju d.d. presegli načrtovani prihodek 6,25 milijonov tolarjev in s tem rezultatom presegli tudi prihodek iz lanskega leta. V strukturi stroškov zajemajo njihovi osebni dohodki približno 15 odstotkov, kar kaže na visoko produktivnost de

lavcev, ki so na posameznih projektih garali od jutra do noči. V projektu izgradnje avtoceste so v Cestnem podjetju letos izvedli gornji ustroj na odseku avtoceste Arja vas -Vransko v dolžini 21 kilometrov. Vgrajenih je bilo preko milijon ton kamnitih materialov. Poleg tega beležijo rekord v količini proizvodnje asfaltov, naredili so jih preko 340 tisoč ton, poleg tega so letos pripravili in vgradili preko 240 tisoč ton cementne stabilizacije ter proizvedli 2,1

milijona ton mineralnih surovin. V letošnjem letu so včasih dnevno zabeležili preko 2 tisoč kamionov oziroma prevozov iz asfaltne baze in kamnoloma v Veliki Pirešici.

Veliko truda so letos v Cestnem podjetju Celje vložili tudi v realizacijo celovitega informacijskega sistema ter pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000. Predvidoma bodo certifikat dobili maja prihodnje leto.

IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATIČ

Zaposleni in gostje so se minuli petek zbrali na tradicionalni prireditvi v prostorih jedilnice. O poslovnih rezultatih jih je spregovoril generalni direktor Andrej Kamenšek, v kulturnem programu sta sodelovala dramski igralec Borut Alujevič in prvak slovenske opere Franc Javornik. Sledila je še otvoritev razstave najnovejših del umetnika Jožeta Svetine.

Pivovarna taško kupuje Union

z vpisom 500 delnic v delniško knjigo je Pivovarna Laško pred dnevi postala solastnik svoje največje tekmice -ljubljanske pivovarne Union. Ko je vest o kupovanju delnic prišla v javnost, so po Ljubljani pričeli krožiti letaki, češ da bodo Laščani na skrivaj kupili Pivovarno Union in jo zaprli. V Laškem takšna namigovanja odločno zavračajo in trdijo, da so brez vsakršnih osnov.

»Spomin na leto 1927, ko je Unionov kartel, ki je bil v lasti nemškega kapitala, na skrivaj pokupil delnice laške pivovarne in jo zaprl, je še vedno boleč, vendar nas je k nakupu Uniono-vih delnic vodil le ekonomski interes in ne kakršnokoli maščevanje,« poudarja generalni direktor Pivovarne Laško Tone 'Hirnšek. »Delnice bomo še naprej kupovali, saj želimo doseči 5 do 10-odstotni delež in v Unio-nu se zaradi tega ne bi smeli jeziti. Tudi mi ne bi bili jezni, če

bi ljubljanska pivovarna naredila enako.« Ali je Union to že storil, v.Laškem nimajo podatkov, menijo pa, da bi bila takšna kapitalska povezava edina prava pot, če želi slovenska pivo-varska industrija ohraniti samostojnost. Kaj hitro se lahko namreč zgodi, da jo bodo pokupile tuje pivovarske verige, ki so se že polastile uspešnih pivovarn na Hrvaškem, Madžarskem in Češkem. »Slovenski

pivovarji bi morali voditi enotno politiko do tujega kapitala, o čemer pa z Unionom še nismo razpravljali, saj naši medsebojni odnosi niso takšni, da bi se tudi pogovarjali,« pravi Turnšek in priznava, da bi Pivovarna Laško raje imela za solastnika Pivovarno Union kot pa tujce, denimo Gosser ali Heineken. JI

Predstavniki Pivovarne Union so v ponedeljek izjavili, da se jim dejanje Pivovarne Laško ne zdi nič posebnega, oziroma ga ocenjujejo kot propagandno potezo, saj predstavlja 500 delnic le tisočinko vrednosti Unionovega premoženja. Odločitev laških pivo-varjev ocenjujejo kot znak zaupanja v najmodernejšo tehnologijo Pivovarne Union, v kakovost njenih izdelkov in v varnost naložb.

1. SNOPIČ

GOSPODARSTVO

Oživitev Blagovne iiiše T

V soboto so v nekdanji Veleblagovnici T odprli salon oblazinjenega pohištva znanega mariborskega podjetja Razgoršek

Po uvedbi stečajnega postopka v Veleblagovnici T niso zaprli vrat, temveč so se ob ukinjanju lastne prodaje trudili, da bi čimveč površin zapolnili z najemniki. Stečajni postopek je bil uveden v Teko p.o.. Blagovna hiša T pa živi naprej, bi lahko rekli za ta model razreševanja stečaja.

»Na ta način smo želeli ohraniti pri življenju blagovno hišo, ki jo Celjani dobro poznajo, po drugi strani pa pridobiti sredstva za vzdrževanje objekta ter čas za iskanje najugodnejšega kupca,« pravi stečajni upravitelj Rudi Hramec. »Danes imamo 15 najemnikov, zapolnjeno je pritličje in drugo nadstropje, zdaj nam je uspelo zapolniti tudi prvo nadstropje. Z najemniki smo zelo zadovoljni, z najeinninami pokrivamo materialne stroške, poleg tega smo obnovili vitalne dele stavbe, predvsem klimatske naprave, ogrevanje in dvigala, za red v hiši pa skrbi zasebno podjetje. V tem času pričakujemo cenitve premoženja, potem bomo šli v prvo prodajo po polni cenilni vrednosti. Najbolj bi bil vesel, če bi lahko premoženje prodali v paketu že na prvi prodaji, kar so ver

jetno preveč optimistična pričakovanja. Zato pripravljamo projekt etažne lastnine. Najemniki namreč kažejo interes, da bi se združevali in po etažah odkupovali poslovne prostore,« je pojasnil stečajni upravitelj.

Od minule sobote je kupcem v prvi etaži Blagovne hiše T na ogled tudi oblazinjeno pohištvo enega najbolj znanih slovenskih izdelovalcev, podjetja Razgoršek iz Maribora. Največ zaslug, da bodo tudi

kupci na Celjskem spoznali tega imenitnega izdelovalca, ima Zvonimir Mirt, ki v stečajnem postopku Teka na področju komercialne sodeluje s stečajnim upraviteljem Rudijem Hramcem. »Celjanom smo po moji oceni zagotovih dobro in zelo lepo ponudbo programa oblazinjenega pohištva. Podjetje Razgoršek je pooblaščeni dobavitelj s certifikatom za švedsko Ikeo, Razgoršek je sicer poznan tudi po svojem gostinskem perilu.

Oblazinjeno pohištvo bo kupcem na ogled in na prodaj na približno 400 kvadratnih metrih, v drugem delu prvega nadstropja pa bodo na voljo izdelki Philipsa. Poleg tega bo v tem prostoru tudi razstava del slikarskega mojstra Rudija Španzla. Akcija bo trajala do konca januarja, z njo pa želimo pokazati, kaj vse je mogoče organizirati v Blagovni hiši T,« je povedal Zvonimir Mirt.

IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATIČ

Celjani so Razgorškovo oblazinjeno pohištvo najprej spoznali po odmevni jumbo reklami rumene zofe, do konca januarja ga lahko ogledujejo in kupujejo v Blagovni hiši T.

Po sedmih suhih letih

Steklarna Rogaška se rešuje iz starih težav

Letošnje leto si bodo v Steklarni Rogaška dobro zapomnili. V gigantu, ki posluje od marca z dobičkom, so v soboto predali namenu novo talilno elektro peč. V teh dneh rešujejo tudi dolg do zaposlenih v višini 40 milijonov mark ter 4,5 milijone mark do države.

V Rogaški Slatini slavijo letos 70-letnico ustanovitve podjetja, v spomin na čas, ko so prižgali svojo prvo steklarsko peč. Nova peč, ki so jo slovesno predali namenu konec tedna, je stala 2,5 milijona mark ter je večinoma plod slovenskega znanja. V jubilejnem letu, ki je sledilo najhujšemu v zgodovini steklarne (z 989 milijoni izgube), se veselijo, da podjetje od marca znova posluje z dobičkom. Tako so do konca oktobra ustvarili že 338 milijonov tolarjev dobička.

Pri vsem skupaj je po mnenju vodstva največji uspeh dogovor s Slovensko razvojno družbo, s katero so se pred dnevi zmenili za reprogramiranje dolga v višini 4,5 milijone mark (po 7-odstotni obrestni meri, z rokom odplačila 7 let in to v trimesečnih obrokih). Kot je razvidno iz dokumentacije, pogojuje razvojna družba reprogramiranje s pridobitvijo odstopnih izjav delavcev steklarne, ki se morajo odpovedati 40 milijonom mark iz neizplačanih plač ter drugih prejemkov. Podpisati jih bo moralo 1641 delavcev, do konca prejšnjega tedna jih je že bUzu tisoč, v tem tednu pa jih bodo podpisovali tudi v obratu v Kozjem.

Gre za hude posledice vla-dinega kratkoročnega kredita iz leta 1991, ko je prejela steklarna za sanacijo 4 milijone mark. Nekaj časa so menili, da jim bodo ta znesek celo odpisali, vendar je obveznost (skupaj z zamudnimi obrestmi) narasla kar na 11 milijonov mark. Prišlo je tako daleč, da so se v začetku letošnjega leta pogovarjali o tem.

da bi steklarno sanirah z do-kapitalizacijo Slovenske razvojne družbe. Ker bi to pomenilo večinsko lastništvo, so z dolgotrajnimi pogovori nadaljevali. Njihov rezultat je dogovor o reprogramiranju, ki ga bodo sklenili v Ljubljani takoj po obvestilu steklarne, da so odstopne izjave podpisali vsi zaposleni.

Vodstvo steklarne, ki je ponosno na najbolj uveljavljeno slovensko blagovno znamko, je pri vsem skupaj optimistično. Podjetje, ki je izgubo jugoslovanskega trga hitro prebolelo, izvaža kar 90 odstotkov proizvodnje. Od tega prodajo 80 odstotkov na trgu ZDA (v New Yorku imajo lastno prestižno prodajalno), kjer se veselijo okrepljenega dolarja. Sicer pa izvažajo steklarske izdelke iz Rogaške Slatine v 29 držav, v veliki večini na najbogatejša tržišča.

V steklarni so v zadnjem obdobju povečali proizvodnjo za 9,8 odstotkov ter izvoz za 29 odstotkov. To jim je uspelo s približno stotimi zaposlenimi manj, za katere pravijo, da niso odšli s prisilo. V delniški družbi je trenutno 1685 zaposlenih, od tega 440 dnevnih migrantov iz hrvaške soseščine, kar je za tretjino manj kot ob nastanku državne meje.

Po lanskem lastninskem preoblikovanju tovarne je 60 odstotkov delnic v lasti notranjih delničarjev, ostali pa so institucionalni (20 odstotkov imajo pooblaščene investicijske družbe). Od februarja, po zamenjavi v vodstvu, vodi delniško družbo nov direktor Davorin Škrinjarič.

BRANE JERANKO

Promocijska podoba ni igra naključja

Odmevna Cetisova razstava v Galeriji sodobne umetnosti v Celju

Cetis Celje je v sodelovanju z zavodom za kulturne prireditve v prostorih Galerije sodobne umetnosti minulo sredo pripravil otvoritev razstave z naslovom Promocijska podoba podjetja Cetis, poslovni koledar 1998 Komunikacije ter izbor oblikovalskih dosežkov agencije Dialego.

S pomočjo predstavitve celostne in promocijske podobe delniške družbe Cetis so želeli prikazati enega izmed uspešnih načinov, kako lahko vsa

ko podjetje zgradi lasten imidž in ga aplicira na svoje različne izdelke, sredstva komuniciranja z javnostjo in poslovnimi partnerji, na poslovna darila in druge oblike stikov z javnostjo. Delniška družba Cetis je letos še bolj utrdila svojo vodilno vlogo na področju trženja tiskanih in alternativnih oblik poslovnih komunikacij v tem delu Evrope. Ob tej priložnosti so javnosti predstavili enega izmed segmentov v poslovni strategiji, ki ga posebej pozorno negujejo že vrsto let - svojo promocijsko podobo, ki je

namenjena poslovnim partnerjem in javnosti nasploh.

Letošnje Cetisove predstavitve so se poleg številnih domačih gostov udeležili tudi poslovni partnerji iz Avstrije, Nemčije, Švice, Hrvaške in Nizozemske. Otvoritev je spremljal krajši koncert odličnih izvajalcev: Mateja Šarca (oboa), Sva ve Bern-hardsdottir (viola), Igorja Škerjanca (violončelo) in Paole Poncet (čembalo).

Prepoznavni simbol Ceti-sa v njegovi promocijski po

dobi sd drevesni hsti, ki so doživeli že različne oblikovalske in pomenske poudarke. V teh dneh bo izšel tudi Cetisov reprezentančni koledar za leto 1998, ki prikazuje različne oblike komuniciranja med ljudmi. Vsi dosedanji prijemi v promocijski podobi Cetisa in tudi koledar za prihodnje leto sta delo agencije Dialego Cetis, ki se vse bolj uveljavlja tudi izven družbe in skrbi za celostno in marketinško podobo številnih naročnikov.

IRENA JELEN BAŠA Foto: SHERPA

Avtorica poslovnega koledarja Metka Vehovar-Piano (levo) v pogovoru z Alenko Kolšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

KRONIKA S CEUSKEGA

Musical po zavarovalniško

Vabilo na prednovoletni koncert Zavarovalnice Triglav velja za eno najbolj želenih - Med izbranimi tudi 120 ljudi

s Celjskega

Ljubljana je bila konec minulega tedna prizorišče velikega spektakla Gala musical z uglednimi mednarodnimi solisti, zborom, baletniki in orkestrom, ki so prepevali najlepše melodije iz najbolj znanih musicalov slovitega Andrevva Lloyda Webbra.

Na ta spektakel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je minuli četrtek svoje poslovne partnerje iz vse Slovenije povabila tudi Zavarovalnica Triglav d.d. V tej zavarovalniški hiši so prednovoletni koncerti že tradicija, vabilo nanj pa velja za eno najbolj želenih, kar dokazuje tudi do zadnjega kotička napolnjena Gallusova dvorana.

V prestolnici tudi letos niso manjkali poslovni partnerji celjske območne enote Zavarovalnice Triglav. Približno 60 so jih povabili, ker pa vabilo velja za dve osebi, se je s Celjskega pripeljalo v Ljubljano 120 gostov. Celjani imajo še eno lepo navado, svoje goste odpeljejo na koncert z avtobusom, tako da lahko resnično preživijo prijeten in brezskrben večer.

Preden so obiskovalci prisluhniU odlomkom iz svetovno znanih musicalov, kot so na primer Jesus Christ Superstar, Cats, Evita, Phan-tom of the opera in drugim, je goste pozdravile glavna direktorica Zavarovalnice Tri

glav d.d. Nada Klemenčič. To

je izjemno odločna in delovna gospa, kar pove že podatek, da ni prav nič neobičajnega, če skhcuje kolegije, denimo.

ob osmih zvečer. Njen mož je Vlado Klemenčič, direktor Slovenske investicijske banke.

In koga vse je bilo mogoče videti v Cankarjevem domu? Opazili smo gospodarskega ministra Metoda Dragonjo, s Celjskega pa je bila v silni gneči vrsta znanih gospodarskih imen. Poleg predstavnikov zavarovalnice so prišli sedanji in bivši generalni direktor Cetisa Drago Polak in Drago Vračun, prvi mož laške pivovarne Tone Turnšek, generalni direktor Banke Ce

lje Niko Kač in njegov pomočnik Dušan Drofenik, direktor Trgovskega podjetja Center Emil Kolenc, Janez Uplaznik, prvi mož Mikropis holdin-ga, pa direktor Klasja Edo Stepišnik, iz Hmezad banke sta prišla direktor Jože Veber in Stana Tilin-ger.

Med gosti smo opazili še znanega žalskega gradbinca Vinka Vučajnka, direktorico žalskega Zavoda za kulturo Anko Krčmar z možem Štefanom, vodjo službe za podporo prodaji v celjskem Telekomu... Čeprav je bil petek delovni dan, nikomur ni bilo žal, da je četrtkov večer preživel v družbi zavarovalne hiše, ki ji še vedno zaupa največ Slovencev.

Direktor celjske enote Zavarovalnice Triglav Ivan Mimik je hkrati predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog.

izjava tedna

»Dobro bi bilo, če bi košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele in Pivovarne Laško presegli lokalno rivalstvo. Le v tem primeru lahko ogrozimo tudi Union Olimpijo.«

Boris Zrinski, trener KK Kovinotehna Savinjska Polzela in selektor državne reprezentance.

Brglezova torta

Na predstavitvi poslovno turističnega kataloga Spodnje Savinjske doline je znani savinjski pek Roman Brglez (levo) avtorje in izdajatelje kataloga presenetil z okusno torto.

Preden so gostje poskusili sladko dobroto, sta nazdravila s šefom Savinjčana in zagnanim turističnim delavcem Janezom Krofličem. Za Romana Brgleza je za pekarstvom druga najpomembnejša stvar na svetu šport. Natančneje rokomet, saj je vodja žalskega kluba, ki se je v pokalu evropske zveze uvrstil med najboljšo osmerico. Njegova ljubezen do rokometa izvira še iz časov, ko je v Juteksu igrala njegova hči Dragica, ki danes vodi družinsko trgovino v Žalcu.

Sto glinenih zvončkov

Družina Vovk iz Zagrada je zopet pokazala, da je takrat, ko se spravi skupaj, pri tem pa ji pomagajo še mojstri ljudske in umetne obrti, neprekosljiva.

Oče Herman ter hčerki Petra in Tjaša - prva bo kmalu diplomirala na ekonomski fakulteti, druga obiskuje 3. letnik šole za oblikovanje v Ljubljani - so priskočili na pomoč mami Darji, ki je lastnica vse bolj obiskane etno galerije Celeana na Slomškovem trgu 4 v Celju, in ustvarili daleč naokoli najlepše okrašeno božično-novoletno drevesce. Krasi ga sto belih in rdečih glinenih zvončkov, ki jih je oblikovala lončarka Mihaela Belak iz Celja, lesene okraske je poslal nečkar Matija Kobola iz Kočevja, Marta Lukaščik iz Celja je skvačkala okraske iz čipke, lectarka Andreja Krvina iz Ljubljane je prispevala prekrasne izdelke iz lecta, Jožica Kastelic iz Novega mesta je naredila okraske iz ržene slame, Mihaela Jezernik iz Celja pa je naredila okraske iz slanega testa.

Velenje, Vodnikova ulica 1 (Gimnazija), v ponedeljek.

V praznični decembrski številki Savinjčana preberite:

božično-novoletno pismo iz Berlina Do-rija Pečovnika, komentar in fotokomen-tar Kar še ni bilo zapisano o delu občinskega sveta in želje Savinjčanov v naslednjem letu.

»Občina Žalec ni boljševistično skropu-calo,« pravi Vlado Gorišek, nekdanji predsednik občinske skupščine.

V božično-novoletni prilogi preberite reportaže:

Veronikinih 90 let, pa reportažo o košarkarskem derbiju Pivovarna Laško - Kovinotehna Savinjska Polzela in kako pravilno točiti pivo.

Savinjčana lahko zdaj dobite tudi v kioskih.

1. SNOPIČ

REPORTAŽA

Hiša upov in dolgov

Sestri, ki sta izgubili starše v prometni nesreči, potrebujeta pomoč

Prejšnji četrtek, 11. de-embra navsezgodaj zju-raj, sta zakonca Melita in klartin Stipič iz Dobove, itarša dveh predšolskih )trok, umrla v tragični )rometni nesreči. Bila sta la poti v službo, peš, ker ii avtomobila nista mogla )rivoščiti. Mladost, denar n trud sta vložila v gradijo hiše, v katero bi se Iružina vselila morda že ;pomladi. Gradila sta s po-nočjo posojil in verjela, ia bosta uspela vse dolgove poplačati. Nesreča, v Uteri sta bila ob življenje, ie njun novi dom spremenila v majav kup dolgov, ki se lahko vsak hip sese-ie.

Za Stipičevi hčerki, šestletno Martino in triletno Mela-[lijo, sta prevzela skrb dedek in babica, Pepca in Slavko Zupančič, pri katerih je družina živela že prej. Prebivali so v stari hiši, zgrajeni leta 1805. V njej so se rodili in umrli že štirje rodovi. Štirje odrasU in dva otroka so še prejšnji teden živeli v dveh prostorih, na voljo so imeli tudi kuhinjo, vežo in shram-po. Od počrnelih in vlažnih prostorov, ki so jih ogrevali s pečjo na trdo gorivo, naj bi se kmalu poslovili, zato v staro hišo niso več vlagali. Nepričakovana tragedija je prekrižala načrte mladih staršev, ki sta pred seboj imela le še en sam cilj - selitev.

Nesreča

»Mama, ura bo šest... Vsta-ni!« je v četrtek tako kot vsako jutro zaklicala Melita v sobo svojih staršev, tik preden je stopila čez hišni prag in se skupaj z možem Martinom odpravila v službo. Tistega ranega jutra, bilo je še temno, je postala pred vrati, se obrnila in se od mame še enkrat poslovila. Z možem nista prišla daleč. Približno dvesto metrov proč od hiše in v neposredni bližini osnovne šole, na Kapelski cesti pred naseljem Dobova, kjer je predpisana omejitev hitrosti štirideset kilometrov na uro, ju je zbil voznik kombija. Njegov

merilec hitrosti je v trenutku nesreče kazal veliko preveč.

»Pepca, velika tragedija je na Bregu,« je svoji ženi v sobo zaklical Slavko Zupančič. »Policijski avto, sirena tuli...« Pospešil je korak proti kraju prometne nesreče in videl s črnim pregrinjalom prekrito truplo. Nedaleč stran je ležalo še eno. Poleg je opazil čevelj, zdel se mu je znan. Nato je videl ročno torbico, ki jo je takoj prepoznal in dojel, da je pod pregrinjalom njegova hči.

Melita in Martin sta bila dobra starša, de je malo takih, pravijo njuni sovaščani, ki so ju dobro poznali. On je bil živahen, zgovoren, rad se je smejal. Še raje je plesal, a na plese in zabave z ženo nista hodila. Tudi Melita je bila polna življenja, vendar jo je gradnja hiše vedno bolj utrujala. Včasih je vsega naveličana dejala, da jo bo ta hiša nekega dne pogoltnila, pokopala... Hkrati pa je nestrpno in z velikim upanjem pričakovala trenutek selitve. Sebi ni

kupila ničesar, hčerkama le najnujnejše. Čeprav je bila rada urejena, si ni dovolila nove obleke že več let. Možu in otrokoma je oblačila šivala. Odrekanje se ji je zdelo vredno in smiselno zaradi Martine in Melanije.

Dolgovi

»Gradili smo skupaj z mladimi,« pravi šestinpetdeset-letna Pepca Zupančič, mama Melite Stipič. »Prav za vsak tolar smo trikrat premislili, kako ga bomo porabili. Z gradnjo smo začeli pred tremi leti in s skupnimi prihranki postavili hišo do prve plošče, nato pa sta moja hči in njen mož Martin najela posojila, da smo lahko nada-Ijevah.«

Jelka Škoberne, vzgojiteljica Stipičevih sestric, po mamini in očetovi smrti namreč obe obiskujeta vrtec Dobova, se je za razrešitev družinske stiske še posebej zavzela. Pri Novi ljubljanski banki v poslovalnici Dobova je poskrbela za odprtje hranilne knjižice, katere imet-nici sta Martina in Melanija Stipič. Upravitelj denarnih nakazil, ki bodo prispela na to hranilno knjižico, bo brežiški center za socialno delo. Le z njihovim dovoljenjem bodo lahko dvignili nakazano denarno pomoč, ki bo izključno namenjena otrokoma oziroma poplačilu dolga, nastalega pri gradnji Stipičeve nove hiše. Denarno pomoč lahko podjetja in posamezniki nakažejo na hranilno knjižico številka: 51600-621-2005-05-1983130-2722 48.

Enaintridesetletna Melita, šivilja po poklicu, zaposlena v tovarni konfekcije Beti v Do-

bovi, je pred dobrim letom vzela republiški kredit za mlade družine. Po maminih besedah dolguje približno 9 milijonov tolarjev. Sedemindvajsetletni Martin, kvalificiran zidar, zaposlen v podjetju Gradiš v Krškem, je pred dvema letoma najel posojilo, ki je znašalo več kot 800 tisoč tolarjev. Melitin oče Slavko Zupančič, upokojenec, ki si je prislužil trideset let delovne dobe v zagrebškem Končarju in brežiškem Slovinu, se je zadolžil za milijon tristo tisoč tolarjev. Ves denar, vsi skupaj so najeli posojilo za več kot 11 milijonov tolarjev, so že porabili za gradnjo. Hiša je pod streho, vzidali so že okna in vrata, napeljali vodo in elektriko, dokončali notranje omete...

Pepca in Slavko Zupančič z eno samo pokojnino, ki znaša komaj trideset tisočakov, vseh dolgov ne bosta

mogla poravnati, kaj šele, da bi vnukinjama omogočila selitev v nov dom. Njihova hiša za bivanje ne bo več dolgo primerna, vprašanje je le, kateri temelji se bodo sesedli prej: prvi zaradi starosti ali drugi zaradi najetih posojil. Usoda obeh otrok, ki v neurejenih življenjskih pogojih niti ne bi mogla ostati pri dedku in babici, je odvisna od tuje pomoči.

KSENIJA LEKIČ

Do zdaj so Stipičevima hčerkama ponudili pomoč Gradiš iz Krškega in nekateri prijatelji ter znanci, brežiški center za socialno delo pa je obljubil enkratno denarno pomoč. Največ je prispevala Tovarna konfekcije Beti iz Dobove, v kateri je bila Melita Stipič zaposlena. Poleg novih otroških oblačil so delavke Beti zbrale za družino 125 tisoč tolarjev, vsi zaposleni pa se bodo odrekli še enodnevnemu zaslužku.

Melita in Martin Stipič s svojo prvorojenko pred skoraj šestimi leti. Pred tednom dni sta njuni življenji ugasnili v tragični prometni nesreči.

Martina in Melanija sta v četrtek izgubili mamo in očeta.

Pepca in Slavko Zupančič z vnukinjama.

06 Kapelski cesti, nedaleč stran od Stipičeve hiše in v ^posredni bližini osnovne šole, so te dni gorele sveče v spomin mladima zakoncema.

10

PRAZNIČNI DECEMBER

Bistvo je očem nevidno

Na Celjskem vrsta prireditev za velike in male

December je mesec, ki ga imajo mnogi najraje. Kratki in hladni dnevi zasvetijo v prazničnih lučeh, ulice oživijo, mesta se odene-jo s svečano podobo, ljudi pa prevevajo občutni veselega pričakovanja. Vse te radosti pa otroci doživljajo še bolj intenzivno kot odrasli. Tudi otroci na osnovni šoli na Polzeli.

Miklavž, božiček in dedek Mraz so prijazni možje, katerih naloga je, da nas razveseljujejo in obdarijo. Pa so res (samo) darila tista, ki nas najbolj osrečijo?

Učiteljice Nuša, Angelika, Mateja in Majda, ki na OŠ Polzela vodijo oddelke podaljšanega bivanja, so želele v tem mesecu odpreti prosto pot predvsem otrokovemu notranjemu bogastvu. Glavno vodilo pri teh hotenjih je bilo, da učenec ni posoda, ki jo je potrebno napolniti, ampak je bakla, ki jo je treba prižgati. In ta njihov trud, odpreti vrata domišljiji, igri, čustvom in ne le znanju, je v teh dneh obrodil lepe sadove.

Otroci so se sproščali ob oblikovanju gline, fantazijske vzorčke so iz svojih glavic prenašali na keramiko, oblikovali so slano testo, ga sušili in barvali ter pekli...

V duhu prazničnosti pa so želeli vse to deliti z drugimi po tistem zlatem pravilu: Kar podarimo iz srca, najbolj osreči prav tistega, ki obdaruje. In tako je nastala razstava s tematskim naslovom V pričakovanju. Otroci jo podarjajo vsem, ki živijo z njihovo šolo: učencem, delavcem šole, naključnim obiskovalcem, pa celo na otroke iz vrtca, bodoče učence, niso pozabili. Vsem, ki si bodo razstavo ogledali, pa otroci naročajo, naj se spomnijo besed Malega Princa, ki pravi: Bistvo je očem nevidno. Njihova razstava ni le lepota za oči; vanjo je vtkano veselje, smeh, sreča, vztrajnost, ustvarjalnost in še marsikaj, kar nas notranje bogati.

Veseli smo lahko, da je podobno tudi v številnih drugih krajih.

Z Desetim racicom in...

v predpraznični vrvež, namenjen najmlajšim, se ta teden vključujejo tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje s svojim tradicionalnim, 12. Tednom otroškega programa. Približno 5.500 otrok si bo v dneh do naslednje srede, 24. decembra, ogledalo 17 lutkovnih, plesnih oziroma igranih predstav, TOP celjskih gledališčnikov pa se je pretekla leta dodobra uveljavil tudi med najmlajšimi izven širšega celjskega območja. Tako bodo, denimo, letos v celjskem teatru gostili tudi otroke z Mute, Majšperka, Pre-valj, Šmartnega na Pohorju in Vu-zenice.

12. TOP so v torek v Celju odprli z Desetim račkom Mestnega gleda-Hšča ljubljanskega, včeraj pa so z Rockereto nastopile plesalke Plesnega foruma Celje. Danes, v četrtek, se bo na treh predstavah ob 8.30, 9.45 in 11. uri predstavilo Plesno gledališče Igen iz Celja z Vidko-vo srajčico, jutri, v petek ob 10., 12. in 15. uri pa Moje gledališče Ljubljana s Pepelko. V soboto se bo na celjskem odru s predstavo Hiša iz kart ob 15. uri predstavil domač ansambel, v ponedeljek ob 10. in

12. uri pa bo gostoval ansambel SNG Drama Maribor s predstavo Pozor, hudobe na delu. V torek ob 12. in 14.30 uri pričakujejo v okviru 12. TOP Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z uprizoritvijo Vilinčka z lune, v sredo, 24. decembra pa letošnji TOP zaključujejo s predstavama Trnuljčica SLG Celje ob 10. uri in Jajce Lutkovnega gledališča Ljubljana ob 15. uri. Vrata 12. TOP pa bo seveda zaprl dedek Mraz s svojim spremstvom, ki bo malčke obiskal v sredo po zadnji predstavi.

V Hermanovem brlogu Otroškega muzeja še danes, jutri in v soboto, vselej ob 10. uri, pripravljajo muzejske delavnice Okrasimo Hermanov brlog in smreko v šoli, vrtcu in doma. Delavnice vodita Marija Cene in Mihela Jezernik, otroci pa vsak dan izdelujejo drugačne okraske.

V občinski zvezi prijateljev mladine Celje do konca meseca nadaljujejo s torkovimi novoletnimi delavnicami, v soboto, 20. decembra ob 5.30 uri pa bo decembrski otroški zabavni avtobus otroke popeljal na predbožični Dunaj. Istega dne, le malce kasneje, ob 10. uri pa bo z železniške postaje celjske malčke Božičkov vlak popeljal v Pravljični svet Cankarjevega doma. V Ljubljani bodo otroci obiskali 3 igralnice, Božičkov hokuspokus in otroško restavracijo, popoldne pa se bodo veselili na Pravljičnem žuru. Za otroke iz celjskega begunskega centra pripravljajo danes ob 16. uri v kinu Union projekcijo filma Her-kules, v ponedeljek ob 12. uri pa si bodo v okviru 12. TOP v celjskem gledališču ogledali predstavo Pozor, hudobe na delu SNG Drama Maribor. V Občinski zvezi prijateljev mladine Celje so mislili tudi na male bolnike, ki se zdravijo na otroškem oddelku celjske bolnišnice. Zanje pripravljajo nastop ansambla 12. nasprotje ter plesno predstavo Studia za ples Igen Celje, v ponedeljek ob 9.30 uri pa jih bodo na pediatriji in kirurgiji s Kekčevimi vragolijami obiskali osnovnošolci z Dobrne, pol ure kasneje pa jih bo obiskal še dedek Mraz s spremstvom.

Z včerajšnjim dnem se je v Celju začel tudi Božično novoletni ulični sejem. Za sejemske obiskovalce, predvsem seveda najmlajše, pripravljajo v Celjskem sejmu tudi program spremljajočih prireditev, na prireditveni oder na Glavni trg pa bosta božiček oziroma kasneje dedek Mraz prihajala med 19. in 21., 23. in 24. ter 27. in 29. decembrom. Na odprtem odru na Glavnem trgu bodo jutri in v nedeljo s krajšimi koreografijami ter mladimi glasbenimi gosti nastopili plesalci Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje.

V Studiu za ples Celje pripravljajo v veliki dvorani Celjskega doma v nedeljo za vse svoje plesalce in njihove starše Veseli decembrski žur s predstavama Jaz Alexi si želim ter Baletni copatki, manjkal pa seveda ne bo tudi dedek Mraz.

Žive jaslice

Tudi v vojniški občini se ta konec tedna začenjajo prve božično-novoletne prireditve. V soboto ob 16. in 18. bodo osnovnošolci z Dobrne pripravili božični koncert z

živimi jaslicami v jami Bierkeller. Dan kasneje, v nedeljo po 14. uri, pa bo živahno pred Zdraviliškim domom na Dobrni, kjer pripravljajo božični sejem. Obiskčvalce, zlasti najmlajše, bosta obiskala tudi božiček in dedek Mraz.

Okrašene Konjice

Konjiški Mestni in Stari trg je občina že okrasila s tisoči drobnih lučk. Da je osrednji del mesta še bolj prazničen, so poskrbeli otroci vseh osnovnih šol in vrtca ter projektna skupina za razvoj turizma občine Konjice.

Ob krašenju mesta pa se vrstijo številne prireditve. Danes in jutri, v četrtek in petek, bo v Kulturnem domu novoletna glasbena igrica za otroke Kresniček, namenjena vsem osnovnim šolam. V petek, 19. decembra, bodo ob 18.30 v Kulturnem domu odprli razstavo konjiških likovnikov, ob 19. uri pa bo koncert mešanega pevskega zbora Strune. V ponedeljek, 22. decembra, bo ob 16. uri v Konjičanki lutkovna predstava Zakaj zajec teče nazaj, ob 17. uri pa bo dedek Mraz obiskal v Kulturnem domu Loče otroke, ki niso vključeni v vrtce. V torek, 23. decembra, pa bo ob 19. uri v konjiškem Kulturnem' domu še koncert domače godbe na pihala.

Otroško veselje

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila v Velenju, Šoštanju in Šmartnu ob Pa-ki od 19. do 23. decembra več prireditev za otroke. Dedek Mraz bo obiskal otroke na Titovem trgu v Velenju že jutri ob 18.30 in tudi v soboto, nedeljo, ponedeljek ob isti uri. Lutkovno predstavo Zmajčkov rojstni dan si bodo lahko otroci ogledaU: jutri, 19. decembra, v Osnovni šoh Ravne ob 15.30, v Domu krajanov v Gaberkah ob 17.30; v soboto, 20. decembra, v osnovni šoli v Plešivcu ob 15.30, v osnovni šoli v Cirkovcah ob 17.30; v nedeljo, 21. decembra, v Prosvetnem domu v Zavodnjah ob 11. uri, v Domu krajanov v Skornem ob 14. uri, v kinu v Topolšici ob 16. uri; v ponedeljek, 22. decembra, v Domu kulture v Šmartnu ob Paki ob 15.30 in ob 17. uri. Lutkovna predstava Veli

ki in mali bratec bo: jutri, 19. decembra, v domu krajanov v Šentilju ob 15.30, v gasilskem domu Škale-Hrastovec ob 17.30; v soboto, 20. decembra, v Domu kulture v Šoštanju ob 15. uri in ob 16.30; v nedeljo,

21. decembra, v osnovni šoli v Belih vodah ob 9. uri, v osnovni šoli v Paki ob 14. uri, v Domu krajanov v Pesju ob 16. uri; v ponedeljek, 22. decembra, v Domu krajanov Loko-vica ob 15.30, v Domu krajanov v Konovem ob 17.30. Predstava Mojca Pokraculja bo: v soboto, 20. decembra, v Domu kulture Velenje ob 16. uri in ob 17.30; v nedeljo, 21. decembra, v Domu kulture Velenje ob 16. uri in ob 17.30; v ponedeljek,

22. decembra, v Domu kulture Velenje ob 16. uri in ob 17.30.

Brez glasbe ni pravnika

V Kulturnem centru Laško bo

23. decembra ob 19.30 božično-no-voletni koncert z orkestrom Slovenske vojske, ki ga vodi podpolkovnik Franc Rizmal. Solistki bosta pianistka Magdalena Navodnik in sopranistka Dušanka Simonovič Žličar.

V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.30 božično-novoletni koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe pod vodstvom dirigenta Tomaža Grintala in pevkama Mio Žnidarič ter Katarino Habe. Božični koncert pa bodo v soboto, 20. decembra, organizirali tudi v domu krajanov na Gomilskem. Začel se bo 19. uri, obiskovalcem pa se bosta predstavila družina Galič ter DPZ Gomilsko.

Po poti dedka Mraza

Otroke iz Zidanega Mosta bo dedek Mraz obiskal letos 22. decembra ob 16. uri v Domu svobode, na tradicionalnem božičnem srečanju pa se bodo 25. decembra ob 16. uri zbrali tudi otroci iz krajevne skupnosti Jurklošter. Darila bodo vse, ki niso stari več kot deset let, čakala pred vhodom v jurkloštrsko kartu-zijo.

V vrtcih občine Rogaška Slatina bodo v prihodnjih dneh nadaljevali z razhčnimi delavnicami, danes

dopoldan pa si bodo ogledali gledališko predstavo Kosmata žaba. Danes, v četrtek, 18. decembra, bo v avli II. osnovne šole praznični pro-1 gram ter obdaritev tistih otrok, ki V | vrtce niso vključeni. Otroke, ki so i stari od 2. do 4. leta, vabijo tja ob( 16. uri, od 5. do 7. leta pa ob 17. ur V knjižnici Rogaška Slatina bodo danes (ob 17. uri) vrteli otroško risanko.

V Rogatcu bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. decembra. Veseli zimski sejem, ki ga pripravlja turistično društvo. Na tržnici za staro pošto bo mogoče kupiti pridelke kmetov in vinogradnikov, domače dobrote, ročna dela ter otroške izdelke, na ogled pa bo tudi razstava slik. V nedeljo, ob 14. uri, si bodo lahko otroci ogledali lutkovno predstavo, oba dneva pa jih bo obiskal dedek Mraz.

V soboto, 20. decembra (ob 18. uri), bo v športni dvorani v šentjurskem Hruševcu 5. Jubilejni božično-novoletni koncert šentjurskega pihalnega orkestra ter mažoretne skupine.

Na Ponikvi pri Grobelnem bo v soboto, 20. decembra (ob 10. uri), obisk dedka Mraza v Kulturni dvorani. Tam bo obiskal vse predšolske otroke, nastopili pa bodo tudi otroci iz vrtca, male šole ter osnovne šole.

V nedeljo, 21. decembra (ob 15. uri), bo Božično-novoletni koncert v šoli na Prevorju. Nastopili bodo oktet Petrol, Štefanski fantje, tercet Domima in cerkveni pevski zbor.

V nedeljo, 21. decembra (ob 19. uri), bo v Šentjurju, v cerkvi Sv. Jurija, Božični koncert Celjskega pevskega društva (pod vodstvom Edvarda Goršiča).

V ponedeljek, 22. decembra (ob 16. uri), bo v večnamenskem prostoru v Dramljah Božično-novoletni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora domače šole. Z3 vse predšolske otroke z Blagovne bo v ponedeljek, 22. decembra (ob 11. uri), prireditev Dedek Mraz pridi tudi k nam. Prireditev bo v prostorih šole. Isti dan, v ponedeljeK 22. decembra (ob 15. uri), bo veselo tudi na Kalobju. Šolarji bodo, skupaj z dedkom Mrazom, razveselj^ vali oredšolske otroke.

Tudi v Celju so za najmlajše pripravili številne zanimive delavnice - največ v Hermanovem brlogu in Občinski

zvezi prijateljev mladine.

1. SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

11

Ljubenski menedžer leta

Z Jožefom Mermalom, slovenskim menedžerjem leta, o BTC, Ljubnem in družini

»Slovenski direktorji so ne lepo presenetili, ko so se idločili, da laskavo prizna-ije pripada meni,« pravi Jo-;e Mermal, slovenslti mene-Ižer leta, predsednik uprave ljubljanski delniški družbi }TC.

»Priznanje gospodarstveni-;ov in novinarjev, ki sprem-jajo gospodarstvo, pa verjet-10 ne velja le meni, temveč ;eli ekipi oziroma kolektivu, la smo znali iz nekdanjih jav-lih skladišč pripeljati BTC do ega, da ima vizijo razvoja 5TC Cityja. Priznanje doma-!im in tujim partnerjem pove, la lahko zaupajo mendže-nentu, ki vodi BTC.« Ljubljanski BTC postaja vse /ečji nakupovalni center, ki ;a obiskuje vse več kupcev. )V končnicah nas dnevno }bišče 40 tisoč obiskovalcev; :o se dogaja zadnjih 5, 6 let, (O smo se začeli ukvarjati s jgovinsko dejavnostjo in odmirati lokale. Sicer je v BTC 224 trgovskih lokalov in 3 tisoč parkirišč. V prihodnjih le-;ih načrtujemo še 2 tisoč par-drišč, končni cilj pa je, da 3omo do leta 2003 postali naj-/ečji poslovni in nakupovalni :enter v srednji Evropi. Zavedamo se, da prava konkuren-h šele prihaja, za Slovenijo se zanimajo Francozi, Italijani in .Memci. Kupcem bomo ponudili še dodatnih 100 tisoč kvadratnih metrov površin, ponudili bomo nove poslovne programe, kot so zabaviščni parki in dodatne rekreativne možnosti,« je razložil Mermal.

BTC, majhno mesto velikih nakupov, počasi spreminja slogan in postaja BTC City. »V bistvu smo že prerasli klasični pomen nakupovalnega centra. Tu imamo razno paleto dodatnih programov, največjo pokrito tržnico, 17 gostinskih lokalov, zaključujemo avtopralnico, 2 banki, po-5to... Uresničujemo še druge pogoje, ki s sabo nosijo atribut mesteca, in mogoče se bomo odločili še za gradnjo stanovanjskih naselij. City je

pač najvišja možna oblika tr-. govskega poslovanja, za to pa je potrebno dovolj zemljišč ter veliko pozitivnega imidža v lastni državi in lastnem mestu,« je prepričan menedžer leta.

Gradnja centrov na obrobju slovenskih mest pogosto pomeni zamiranje trgovske dejavnosti v centrih teh mest. V Celju je ta pojav zelo prisoten... »Res je, da ima Ljubljana največjo kupno moč in koncentracijo prebivalstva, nanjo s predmestjem do Kamnika gravitira 700-800 tisoč prebivalcev. Nastaja ogromno manjših centrov na obrobju, kar je v bistvu neke vrste logična zasnova, saj mestna jedra postajajo popolnoma nepropustna. Za večje tedenske nakupe, torej tisto, za kar ni dovolj le vrečka, potrebujejo ljudje parkirna mesta, tega pa se v mestnih jedrih ne da rešiti. Na tem področju so najbolj zaspali slovenski trgovci, ki niso verjeli, da se jim lahko zgodi kaj takšnega. Res je skrajni čas, da opazijo ta gibanja in se prilagodijo novemu načinu življenja slovenskega kupca,« je razložil Mermal novo poslovno filozofijo.

Najbolje se je vračati domov

Priznanje slovenskemu menedžerju jemljejo za svoje tudi Zgornjesavinjčani, saj Jože Mermal prihaja z Ljubne-ga, kamor se še sedaj rad vrača. »Na rojstni kraj je verjetno čustveno navezan vsak človek, ohranijo pa se tudi mnoga znanstva. Sploh dokler so starši živi, dokler rojstna hiša še diha, ni boljšega kot se vračati domov. Pri nas se večkrat zberemo, s starši se dobro razumemo, to pa je zame ena od največjih vrednot in smisel življenja. Zelo si želim, da bi to trajalo čim dlje,« je pripovedoval predsednik Mermal, in mimogrede dodal, da večkrat prebira naš časopis, s katerim se srečuje predvsem v Zgornji Savinjski dolini.

Kljub temu, da je Jože odšel od doma že skoraj pred 30 leti, ko je začel šolanje na Poljanski gimnaziji, ni nikoli pretrgal korenin z rojstnim krajem. Še več, v zadnjem času Mermala, predvsem pa BTC, vse večkrat omenjajo pri raznih prireditvah, ki jih pripravljajo na Ljubnem. »Po svojih močeh pomagam ribičem, turističnemu društvu preko Flosarskega bala, mladim skakalcem, tenisačem... Mladim, ki se odločajo za življenje, bi morali več nuditi doma, ne pa da se strokovni kadri selijo v mesta,« trdi Mermal, ki pogosto razmišlja tudi o boljši promociji Zgornje Savinjske doline.

»Z ljubensko županjo Anko Rakun pogosto razmišljava, kako bi, predvsem na gospodarskem področju, pomagala dolini. Po moje je prva osnova projektni pristop k posameznim možnim programom, kar bi morali narediti v posameznih občinah, na osnovi teh projektov pa bi se lahko vključili poslovneži; ali bi v te projekte vlagali ali pa jih vodili. Prve pobude torej morajo priti iz občin - te pokažejo, kje so možne zasnove.«

Jožeta Mermala poznajo tudi ljubitelji slovenske košarke, čeprav sam ni bil nikoli pravi igralec. »Košarko sem igral ljubiteljsko, do naveze pa je prišlo na profesionalni osnovi, ko so ljubljanski direktorji iskali novega predsednika izvršilnega odbora Olimpije. Menda sem toliko pokazal v BTC, da mi je potem pripadla ta funkcija. Vendarle je takšna košarka, z vidika evropske lige, prezahteven projekt. V prihodnjih letih bo treba postaviti vse skupaj na bolj profesionalne temelje, predvsem zaradi materialnih pogojev,« pravi Jože Mermal.

V življenju ljubenskega me-nedžerja igra pomembno vlogo tudi družina. »Imam družino s tremi otroci, tako da mi tudi doma ni dolgčas, imamo pa tudi psa. Problem je le planiranje prostega časa za zasebno življenje. Že dopoldne se mi namreč podirajo urniki v službi, to se nadaljuje še popoldne, tako da domov prihajam pozno zvečer... Vseeno si za družino vedno utrgam kakšen dan na mesec, njihove pa so tudi nedelje. Letos sem zanemaril celo Zgornjo Savinjsko, samo poleti sem doma preživel teden dni, in se v tistem tednu povzpel na okoliške hribe, tudi na Raduho in Smrekovec,« je Jože Mermal, verjetno še zadnjič letos, obudil spomin na poletne dni.

URŠKA SELIŠNIK

Jože Mermal

Tepan jski pevci pojejo že tri desetletja

Pevci moškega pevskega zbora Tepanje praznujejo letos že trideseto obletnico delovanja. V nedeljo so v konjiškem Kulturnem domu pripravili slavnostni koncert. V goste so povabili vo-blni kvartet Shalom z Lju-l^ečne, ki ga vodi Aleš Kolšek.

Pod vodstvom zborovodki-tije Olge Kangler so tokratni l^oncert posvetili slovenski ljudski pesmi. Obiskovalce so 5 svojim izvajanjem zares Navdušili.

Pevci so ob tem jubileju Prejeli tudi Gallusova prizna-•ija in značke, ki jih podeljuje ^veza kulturnih društev Slo

venije. Za petindvajset in več let prepevanja v zboru so zlata Gallusova priznanja in značke prejeli Martin Ljubič, Anton Noner, Jože Ofentav-šek in Milan Regoršek. Vsi pojejo v zboru že od njegove ustanovitve. Jubilantom je čestital tudi konjiški župan Janez Jazbec.

Slavljencev pa se je spomnilo še turistično društvo; pevcem je podarilo zlate značke društva, njihova predstavnica Marija Menih pa je med drugim dejala, da je tudi kultura pomemben člen v turistični promociji vsakega kraja, saj pomeni novo, višjo obliko turistične ponudbe. A.Č.

Čas dobrih želja

V veliki dvorani Narodnega doma pripravlja celjski župan Jože Zimšek jutri, v petek, novoletni sprejem predstavnikov političnega, gospodarskega, družbenega in javnega življenja v mestu ob Savinji.

V uvodu srečanja, ki se bo začelo ob 12. uri, bodo razkrili ploščo z imeni donatorjev. Ob letošnji 100-letnici te za Celje in slovenstvo v njem izredno pomembne stavbe so namreč podjetja in posamezniki prispevali za obnovo Narodnega doma, na jutrišnjem sprejemu pa se jim bo občinsko vodstvo zahvalilo za to dejanje. V nadaljevanju bo Hinko Hass, priznani slovenski pianist, po rodu Celjan, zaigral na klavir. IS

Pogodba za mlade

»V mestu ob Savinji bo predvidoma z začetkom novega akademskega leta zaživel Mladinski center Celje, s tem pa bomo mladi končno dobili primerne prostore za druženje in naše dejavnosti,« si je po ponedeljkovem zasedanju celjskega občinskega sveta oddahnil Rok Steiner iz Kluba študentov celjske regije.

Celjski svetniki so namreč s svojim soglasjem k sklenitvi pogodbe o ustanovitvi zavoda Mladinski center Celje prižgali zeleno luč za ureditev centra v prostorih nekdanje Komunale

tzr~..................

na Mariborski cesti v središču mesta. Mestna občina Celje predaja s to pogodbo mladim v upravljanje približno 230 kvadratnih metrov prostora v zdajšnjem garažno-poslovnem objektu na Mariborski, za Mladinski center Celje pa je že pripravljen ureditveni projekt. Pritlični prostori so po zadnji cenitvi vredni približno 10 milijonov tolarjev. Urad za mladino Republike Slovenije in Klub študentov celjske regije pa bosta za ureditev oziroma rekonstrukcijo prispevala vsak po 10 milijonov tolarjev. IS

Slatinska višja gostinsica šola

Na zadnji seji občinskega sveta v Rogaški Slatini so po prvi obravnavi sprejeli predlog delitve premoženja bivše šmarske občine ter pooblastili občino, da nadaljuje s prizadevanji za ustanovitev Višje gostinske šole. Ustanova naj bi začela z delom prihodnje šolsko leto, pri tem pa bi izvajali 3-mesečni praktični del pouka v Rogaški Slatini.

Svetniki so sprejeli tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, pri čemer bodo v posameznem stanovanjskem objektu plačevali za zbiranje

v zabojnikih 500 tolarjev na mesec (v primeru da bivata v njem največ dva člana gospodinjstva bodo plačali polovico tega zneska). Tisti, ki v stanovanjskem objektu, vinskem hramu ali počitniški hiši nimajo stalnega bivališča, bodo prav tako plačevah po 250 tolarjev.

Svetniki so se seznanili tudi z delom komisije za raziskovanje povojnih pobojev ter drugih nepravilnosti. V zvezi z grobiščem za železniško postajo si prizadevajo, da bi neznanci dobili pomnik. BJ

ZbormentorjevŠolskih hranilnic

Banka Celje vsako leto organizira zbor mentorjev šolskih hranilnic, letošnji je bil minuli petek v Narodnem domu v Celju.

Poleg mentorjev šolskih hranilnic in predstojnice Zavoda za šolstvo Judite Kež-man-Počkaj so se zbora udeležili še predstavniki sveta mentorjev šolskih hranilnic, ravnatelji in vodje podružnič

nih šol. Srečanja se je udeležilo preko 100 povabljenih, ki so s svojo prisotnostjo potrdili prizadevanja Banke Celje, da še naprej razvija šolsko varčevanje kot eno izmed oblik vzgoje in navajanja otrok . na varčnost. Zbranim je spregovoril generalni direktor Banke Celje Niko Kač, v kulturnem programu pa so sodelovali člani orkestra Akord

pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika.

Priznanje za več kot 15-let-no delovanje šolske hranilnice je letos prejela podružnična osnovna šola Kalobje. Predstavniki Banke Celje so se na prireditvi poslovili od treh mentoric, ki so odšle v pokoj, za njihov dolgoletni trud pa so jim poklonili srebrnik Banke Celje. UB

Direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič podeljuje srebrnik Banke Celje dolgoletni mentorici, ki je odšla v pokoj. Milici Golež iz osnovne šole Glazija Celje.

12

NASI KRAJI IN UUDJE

Nekateri junaki se ustrašijo igle

Priznanji za Braneta Radjenovica in Ivana Šmerca

Brane Radjenovič in Ivan Šmerc se ne poznata. Povezuje ju človekoljubnost, dolga več kot tri desetletja. Oba sta redna obiskovalca krvodajalskih akcij. Od celjskega Rdečega križa sta prejela priznanji za več kot 80-kratno darovanje krvi. Kdo sta, kaj delata?

Kri sta darovala 85-krat. Brane Radjenovič nazadnje septembra, Ivan Šmerc pred dnevi. Prvi bo znova odšel darovat življenjsko tekočino decembra, drugi februarja. Brane Radjenovič je prvič daroval kri leta 1963, med katastrofalnim potresom v Skopju. Tam je bil v vojaški suknji ter je med ruševinami iskal preživele ter mrtve. Doživljal je strahotne prizore. Za preživele so potrebovali veliko krvi, zato se je udeležil krvodajalske akcije. Z rednim darovanjem krvi je začel po preselitvi iz Vojvodine, najprej v Krškem, kamor je prišel pred skoraj tremi desetletji, nadaljuje ves čas odkar živi v Celju. Dolgo je bil zaposlen v Žični.

Doma, v celjski Novi vasi, njegovo krvodajalsko prizadevanje cenijo. Žena Majda, ki je dela na rentgenu v Zdravstvenem domu, je bila nekaj časa zaposlena celo na transfuziji. Thdi 22-letni sin Branko ga dobro razume. Gospoda Radjeno-viča sem prav tako povprašal po njegovem prostem času. Ima konjiček, ki ga zna ceniti vsaka soproga, kuhanje, pri tem pa je največ pohval na račun njegovega pasulja. Pripraviti zna seveda še druge dobrote. V veliko veselje mu je tudi reševanje križank. V Novem tedniku, ki ga prebira, uspe rešiti vsako križanko.

Ivan Šmerc, ki je prav tako prejel krvodajalsko priznanje, je prvič daroval kri leta 1966. Potem, ko je začel z rednim darovanjem krvi, je pritegnil še druge, mlajše sodelavce. Zanimalo jih je, zato jim je vse podrobno predsta

vil, odločili so se. V službi so odhajanju na krvodajalsko akcijo marsikdaj nasprotovali, vendar se je izkazalo, da je imel prav. Prav gotovo so pozabili na dejstvo, da lahko vsak čas potrebujejo kri zase ali za svoje najbližje. Ivan Šmerc se rad spominja osebne zahvale gospoda Uranjeka, ki mu je pomagal z življenjsko tekočino pri nujni operaciji. Meni, da b\ še marsikdo daroval kri, vendar se včasih najbolj gostobesedni junaki ustrašijo igle. Njegovi hčeri, Vesna ter Andreja, cenita krvodajalska prizadevanja.

Zaposlen je v Elektrosignalu, kot elektro-monter, v prostem času ima veselje z zemljo. Na Proseniškem, kjer živi, je pred kratkim posadil nekaj drevja, lani nekaj trte. Izhaja iz

strogega centra Celja, vendar mu je mirnejše okolje bolj pri srcu. Veselje do zemlje je najbrž pridobil od mame, ki si je v težkih časih

pomagala s primestnim vrtom. Doma so bilj trije otroci. Ivan Šmerc se je v najmlajših letih navduševal tudi za orodno telovadbo. V času, ko je obiskoval velenjsko rudarsko šolo (za električarja se je dodatno izobrazil pozneje), se je dvakrat udeležil celo državnega tekmovanja.

Tega, koliko ljudem sta Brane Radjenovič in Ivan Šmerc pomagala z življenjsko tekočino, seveda ne moreta vedeti. Lahko bi odgovorila le, da mnogim. Mogoče tudi vam ali vašim najdražjim. Včeraj, danes ali mogoče jutri.

BRANE JERANKO Foto: SHERPA

Srečanje starejših v Tepanju

Večina krajevnih organizacij Rdečega križa v zimskih mesecih priredi srečanja za občane stare sedemdeset ali več let. V petek, 19. decembra, se bodo starejši krajani zbrali tudi v Tepanju. Tamkajšnjo krajevno organizacijo RK vodi Henrik Hohler, v kraju pa imajo približno 45 starejših občanov. B.Z.

Brane Radjenovič

Ivan Šmerc

Novo vozilo za šaleške gasilce

Gasilci v Šaleški dolini so si tik pred koncem leta izdatno opomogli.

Vsa prostovoljna gasilska društva so z mestno občino Velenje in občino Šoštanj podpisala pogodbe o javni gasilski službi, velenjska občina pa je za potrebe gašenja in reševanja omogočila nakup novega gasilskega vozila - avtocisterne (na sliki) z vso potrebno tehnično opremo. Nova pridobitev je vredna kar 19 milijonov tolarjev. Gasilsko vozilo bo predvidoma v uporabi že v začetku prihodnjega leta, za zdaj pa je v oskrbi gasilcev iz Škal, ki sodijo v drugi razred gasilske kategorizacije, torej morajo biti kos zelo zahtevnim intervencijam za potrebe šoštanjske termoelektrarne, velenjskega premogovnika in cestnega prometa. JOŽE MIKLAVC

Tretji bencinski servis v Velenju

Te dni bo pričel obratovati nov Petrolov bencinski servis ob Celjski cesti v Velenju, ki ga je v izjemno kratkem času zgradilo gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Naložba je veljala Petrd približno 323 milijonov tolarjev. Uporabno dovoljenje za bencinski servis, ki ima na voljo 22 točilnih pip za vse vrste goriva, avtopralnico in trgovino, so izdali 16. decembra. Z novii^ servisom bo upravljala celjska Petrolova enota. L. OJSTERŠEK

1. SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

13

Na Gorenju podprli gradnjo šole

v krajevni skupnosti Gorenje so se prebivalci pred mesecem dni na referendumu odločili, da bodo podaljšali krajevni samoprispevek še za naslednjih pet let.

Presenetljiva je izredno enotna odločitev, saj se je za tovrstno obliko financiranja krajevnih potreb opredelilo kar 80 odstotkov od vseh volivcev. Teh je v krajevni skupnosti približno 540. Predsednik skupnosti Ludvik Smogavc je povedal, da bodo v prihodnjih letih s tako zbranim denarjem - pa tudi s pomočjo občine Zreče in države - na Gorenju razširili pokopališče in urejah lokalne ter krajevne ceste. Njihova največja naloga pa bo izgradnja nove šole, sedanja je namreč povsem dotrajana. B. Z.

Ključ sreče

Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornja Savinjska dolina je tudi letos pripravila družinsko božično srečanje z naslovom Družina - ključ sreče.

V nazarskem delavskem domu se je v nedeljo popoldne z različnimi vsebinami predstavilo 13 družin iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Tovrstna srečanja in predstave imajo bogato tradicijo ter predstavljajo zanimiv prerez družinskega življenja v obeh dolinah. Ž.Z.

Turistično poslovni katalog

Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ČZP Savinjski občan Žalec ter Zavod za kulturo Žalec so minuli petek v Savinovem salonu pripravili predstavitev turistično poslovnega kataloga Spodnja Savinjska dolina.

Izjemno lepa publikacija je namenjena podjetnikom bodisi kot poslovno darilo ali predstavitev doline poslovnim partnerjem, prav tako pa tudi naključnim obiskovalcem naravnih in kulturnih znamenitosti Spodnje Savinj

ske doline. V katalogu so posebej opisane poselitev, naravne in kulturne znamenitosti, hmelj kot značilnost doline ter možnosti za rekreacijo. Avtor besedila, tekst je preveden tudi v angleški in nemški jezik, je Branko Goropevšek, katalog pa se ponaša tudi s prelepimi fotografijami doline, njihov avtor je Matevž Lenarčič. Katalog je v nakladi 5000 izvodov izšel pri založbi Epsi.

IJB, Foto: TONE TAVČAR

Predstavitve kataloga sta se udeležila avtor teksta Branko Goropevšek (tretji z leve) in fotograf Matevž Lenarčič (drugi z leve). Goste sta pozdravila še Janez Kroflič, ČZP Savinjski občan (prvi z leve), ter žalski župan prof. Milan Dobnik.

Izredni vremenski dogodki

Ob petdesetletnici sedanje organiziranosti meteorološke službe v Sloveniji je njen dolgoletni sodelavec inž. Miran Trontelj, prvi in popularni televizijski napovedovalec vremena pri nas, zbral najpomembnejše podatke in jih objavil v preglednem zborniku.

Ze v uvodu omenja, da vreme vpliva ne le na naše počutje, ampak je v zgodovini odločilno vplivalo na dogodke v posameznih obdobjih in tudi na iztek velikih vojaških spopadov. Najstarejši tak dogodek je prav gotovo biblijska zgodba o vesoljnem potopu, ki še dandanes straši posamezne skupine ljudi. Burja ali vihar sta vplivala na iztek zaključnega boja med poganskim zahodnim rimskim cesarjem Evgenom in krščanskim vzhodnorimskim cesarjem Teodozijem prav pri nas v Vipavski dolini leta 394. Napoleonu in Hitlerju je v Rusiji prav zaradi hudih zim trda predla. In še bi lahko naštevali. Avtor se v knjigi tudi sprašuje, če niso sušna obdobja potrebna zato, da se zemlja spočije in nato zopet bogato obrodi.

V knjigi je prikazanih več preglednih kart Slovenije z najrazličnejšimi podatki, kot so povprečna letna višina padavin, povprečna temperatura, maksimalna višina snega, pogostost pojavljanje toče itd. V nadaljevanju pa omenja pomembnejše vremenske in druge ujme pri nas in po svetu po obdobjih do konca 2. svetovne vojne, med njo in po njej, med drugo svetovno vojno in po njej ter tudi v zadnjem obdobju že samostojne Slovenije.

Ob koncu zbornika najdemo obširen seznam uporabljene literature, seznam poplav v Sloveniji v zadnjih 500 letih ter za zadnjih 1000 let seznam sušnih obdobij, neurij, viharjev, toče, snežnih plazov, pozeb in izredno visokega snega, kar je imelo večje posledice na okolje. Z barvnimi in črnobelimi fotografijami in fotografijami na starih razglednicah je vse opisano še dokumentiral.

CIRIL VELKOVRH

Tradicija in korenine

Turistično društvo Rimske Toplice je po desetih letih izdalo dve novi razglednici, ki se tako po obliki kot po sporočilnosti razlikujeta od razglednic drugih krajev.

Razglednici, ki sta plod dela radeškega podjetja M&M International in Budimirja Milosavljeviča, poudarjata dvatisoč-letno zdraviliško tradicijo in rimske korenine kraja. Kljub temu, da je zdravilišče že šest let zaprto, želijo v Rimskih Toplicah povedati, da je tudi njihov kraj na turističnem zemljevidu naše države. Prav zato namerava turistično društvo spodbuditi krajane, da pošljejo čim več novih razglednic svojim sorodnikom, znancem in prijateljem. JI

p^jnski kotiček ^

Planinski večer

Danes ob 18. uri bo v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju planinski večer. Ob gledanju barvnih diapozitivov boste lahko oživili spomine na nekaj planinskih izletov. Prikazali bodo vzpon na Triglav, izlet v Dolomite, pohod čez Stegovnik na Jezersko, obisk Ratitovca, pohod na Gorjance in stopili na Watzmann.

Vabljeni vsi, ki so vam pri srcu naravne lepote gorskega sveta, predvsem pa udeleženci teh izletov.

Pohod pri Treh žebljih

Planinsko društvo Ojstrica Celje in Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje vabita planince na 20. tradicionalni pohod v spomin padlih borcev Pohorskega bataljona pri Treh žebljih.

Odhod z Glazije bo ob 7. uri zjutraj, izpred Cetisa pa ob 7. uri in 10 minut. Prijave s plačilom prevoza sprejema do 7 januarja, oziroma do zasedbe avtobusa, Milan Gombač, telefon 38-855 in poverjeniki Planinskega društva Ojstrica. M. MAROT

na današnji dan

19. DECEMBER

1828 - Rodil se je slovenski slovničar Anton Janežič. Izdajal je vrsto slovenskih slovstvenih publikacij in književnih glasil. Pripravljal in izdajal je prvo slovensko knjižno zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov (1861-68), v kateri so objavljali vsi slovenski pisatelji tistega časa. Slovensko Koroško je vključil v slovenski kulturni prostor (umrl leta 1869).

1878 - Rodil se je slovenski skladatelj, mojster samospeva (Mesec v izbi) in zbora (Lan, Kiša) Anton Lajovic. V slovensko glasbeno umetnost je vpeljal nekatere nove melodične in ritmične tvorbe. Zavzemal se je za slovenski izraz in odsevajo ga tudi vse njegove skladbe. S svojimi deli je ustvaril razmere za nastop slovenske glasbene moderne (umrl leta 1960).

1907 - Rodil se je slovenski šahovski velemojster Vasja Pire, petkratni državni prvak in olimpijski reprezentant. Od leta 1944 do 1956 je 44-krat nastopil za jugoslovanske barve in dosegel izreden rezultat 22 zmag in prav toliko remijev. Znan je tudi kot šahovski pisec in teoretik (umrl leta 1980).

20. DECEMBER

1837 - Rodil se je slovenski skladatelj, pianist in orglavec Anton Foerster. Bil je eden od ustanoviteljev cecilijanskega gibanja na Slovenskem in orglar-ske šole v Ljubljani. Njegova dela so pisana v novoromantič-nem slogu, med njimi je najbolj priljubljena opereta Gorenjski slavček (umri leta 1926).

1861 - Rodila se je slovenska slikarka realistične smeri Ivana Kobilca, avtorica portretov (Kofetarica) in žanrskih prizorov s pleneristično osvetljavo. Bila je sodobnica impresionistov, vendar se ni pridružila njihovi smeri (umrla leta 1926).

21. DECEMBER

1639 - Rodil se je francoski dramski pesnik Jean Racine. V tragedijah (Andromaha, Britanik, Mitridat, Fedra, Ata-lija) je poudarjal slabosti človeških bitij, njihovo izgubljenost in nemoč pred strastmi, ki jih razžirajo. Moč njegovih stihov so cenili vsi kasnejši pesniki, od Baudelaira do Va-leryja (umri leta 1699).

1898 - Pierre in Marie Curie sta odkrila nov kemični element radij. To odkritje je bilo izredno pomembno za nadaljnji razvoj kemije in fizike, hkrati pa je pomenilo začetek moderne vede o radioaktivnosti. Za odkritja sta zakonca Curie dobila Nobelovo nagrado.

22. DECEMBER

1858 - Rodil se je italijanski skladatelj Giacomo Puccini. Študiral je na milanskem kon-servatoriju pri Ponchielliju, prvi uspeh je doživel s svojim opernim prvencem Le Villi leta 1884, svetovno znan je postal z opero Manon Lescaut (1893) in do tega trenutka dalje je njegova slava nenehno rasla. Utrdil si jo je predvsem s tremi operami: La Boheme (1896), Tosco (1900) in Madame Butterfly (1904). Puccini je po Verdiju najznačilnejši predstavnik itali

janske opere in prav gotovo eden najpopularnejših opernih skladateljev vseh časov (umri leta 1924).

1944 - Umri je slovenski pesnik France Kožar (zbirka Izpod zemlje). Bil je pastir, kurjač in rudar. Pisal je feljto-ne, zgodbe, največ pa socialne borbene pesmi; preganjan, zaprt, padel kot partizan.

23. DECEMBER

1875 - Rodil se je slovenski literarni zgodovinar in prevajalec Ivan Prijatelj. Domače literarno dogajanje je presojal kot temeljito razgledan literarni es-tet, kulturni zgodovinar, sociolog in psiholog. Njegovo delo (Kulturna in politična zgodovina Slovencev od 1848 do 1895) je pustilo globoke sledi v slovenski kulturi (umri leta 1937).

1883 - Rodil se je slovenski lingvist in etnolog Janko Beni-gar. Preučeval je življenje in jezike južnoameriških Indijancev. Svoja opažanja je opisal v več knjigah in člankih: Problem ameriškega človeka, Kalvarija indijanskega človeka (umri leta 1952).

24. DECEMBER

1798 - Rodil se je Adam Mickievvicz, utemeljitelj in največji pesnik (Balade in romance, Krimski soneti) poljske romantike, velik zagovornik poljske samostojnosti; 1824-29 konfiniran v Rusiji, nato emigriral, profesor na College de France (umri leta 1855).

1818 - Rodil se je angleški fizik James Prescott Joule. Njegovi glavni ugotovitvi sta bili pravilo o mehanskem ekvivalentu toplote in zakon o ohranitvi energije (umri leta 1889).

1885 - Rodila se je slovenska pesnica in prevajalka Lili Novy. V tridesetih letih je začela pisati slovenske pesmi in jih leta 1941 izdala v zbirki Temna vrata. Ustvarjala je pod vplivom Gradnika in eks-presionistov in ustvarila novejšo erotično liriko. Njene pesmi so doživljajsko močne in oblikovno dognane. Bila je izpovedovalka tragičnih ljubezenskih doživetij (umrla leta 1958).

25. DECEMBER

1642 - Rodil se je angleški fizik, matematik in astronom Isaac Nevvton, po splošnem mnenju eden največjih znanstvenikov in najgenialnejših mož vsega človeštva. Postavil je temelje klasične fizike in višje matematike, ukvarjal se je z zakoni o gibanju planetov in utemeljil klasično teoretično fiziko in nebesno mehaniko (umri leta 1727).

1877 - Rodil se je slovenski skladatelj Emil Adamič, glasbeni kritik, pedagog in dirigent (umri leta 1936).

1899 - Rodil se je ameriški filmski igralec Humphrey Bo-gart. Šele s tridesetimi leti je prišel v Hollywood in deset let kasneje je bil na spisku desetih najboljših igralcev. Slaven je postal s filmi: Zaklad Sierra Madre, Key Largo, Upor na ladji Bounty, Malteški sokol, Casablanca. Sedem let, od leta 1943 od 1950, je spadal med igralce, ki so prinašali največ dobička (umri leta 1957).

14

ŠPORT

»Nogomet mora biti prvi!«

Pogovor s Stankom Poklepovicem, trenerjem Protonavta Publikuma

Hrvaški strokovnjak je v vrhunskem nogometu kot trener že več kot desetletje, pot pa ga je vodila po bivši Jugoslaviji, Hrvaški, Iranu, trenutno pa sedi na celjski klopi. Po slabih šestih mesecih v Sloveniji je s svojim delom sicer zadovoljen, a venomer ponavlja, da je v njegovem moštvu še nekaj rezerve.

»O svojem delovanju v Slovenji moram reči, da sem dokaj zadovoljen. Menim, da nam je v Celju uspel premik k modernizaciji igre, igralci so vsaj malce spremenili odnos do nogometa, ki zahteva ogromno truda, kajti napredek v igri je iz leta v leto večji,« je strnil svoje vtise Stanko Pokle-povič.

Kakšne so razlike v nogometnem razmišljanju med državami, v katerih ste vodili moštva?

Pravzaprav ni večjih razlik, saj povsod strmijo k nenehnemu napredku. Poglavitni cilji v nogometno manj razvitih državah, kamor nedvomno sodi tudi Slovenija, so približevanja najboljšim evropskim ekipam tako na igralskem kot organizacijskem področju. Razlika je le ena. V Sloveniji so v ospredju rokomet, košarka, da o smučanju sploh ne govorim. Ne razumite me napak, toda edina prava promocija države na športnem področju je povezana z nogometom. Vodilni delavci bodo nogometu v vaši državi morali zagotoviti prvo mesto.

Tega, kar gledalcem nudi nogomet, ne more ponuditi noben drug šport. To je dejstvo in s tem se bodo morali Slovenci slej ko prej sprijazniti!

Kaj manjka našemu nogometu?

Absolutno je potrebno izpostaviti delo z mladimi. Dokler ne bo kakovostne vzgoje lastnega kadra, v Sloveniji ne bo »evropskega« nogometa. Rezerve so še v organizaciji, tudi pri Protonavtu Publikumu, ki se lahko zaenkrat pohvali z najboljšo organiziranostjo v Sloveniji. Poudariti pa moram, da je skoraj neverjetno, kaj vse opravi tako majhen organizacijski štab v Celju. Za podvige, podobne celjskim, potrebujejo ponekod precej številčnejši, večji aparat.

Torej vas je v slovenskem nogometu presenetila samo organiziranost Protonavta Publikuma. Kaj pa igra večine prvoligašev?

Organiziranost me ni presenetila, ker sem Publikum poznal že nekaj let. V igri pač ni bilo večjih presenečenj. Sistemi so klasični, pozdravljam pa nenehno težnjo k večji dinamiki, fair playu ter ostalim prvinam, ki jih zahteva sodoben nogomet.

Kako ste se z varovanci znašli v našem prostoru in kaj lahko ljubitelji nogometa pričakujejo prihodnje leto?

Četrto mesto na prvenstveni lestvici je realno, manjka točka, največ dve. Vzrok za minimalen primanjkljaj je v ogromnih nihanjih. Potrebovali smo čas in zato je bilo največ nihanj prav na začetku prvenstva, potem so sledili zaporedni remiji in na koncu same zmage z izjemo zadnjega srečanja z Go-ričani. R;i7.1ik;^ ie očitna, liubite-

Ijem nogometa pa obljubljam dobre predstave in pomik na lestvici. Navzgor seveda.

Kdo izmed varovancev vas je navdušil?

Zelo me veseli, da sta me Mitič in Sankovič, prisilila, da jih uvrščam v ekipo. Omenil bi še Sivka, ki je iz pravega testa, a še mora dozoreti.

Pri nas so trenerji, predvsem tuji, nenehno na udaru kritik. 'I\idi drugje je tako, vi pa s tem niste imeli težav, mar ne?

Lahko bi rekel, da je tako. Morate vedeti, da sem v svoji karieri vodil vrhunske igralce in tudi zato zelo dobro poznam nogomet. Verjamem vase in mislim, da sem dobro delal. Kritike bi bile neutemeljene.

Sezona je končana, pred vrati je počitek, v katerem bodo morali nogometaši skrbeti sami zase. Kaj ste jim predlagali?

Moji nogometaši ne smejo prekiniti z aktivnostmi, predlagal pa sem jim tudi igranje malega nogomet. Menim, da je to koristno, čeprav bi bilo precej bolje, če bi »haklali« organizirano, kot klub.

Ali ste že načrtovali, kako boste preživeli zimske počitnice?

Z otroki, bolje rečeno vnuki. Doma je seveda najlepše, čeprav moram poudariti, da se v Celju počutim izvrstno. " - TOMAŽ LUKAČ

športni koledar

PETEK, 19.12.

Hokej

1. liga, 5. krog (zaostala tekma)- Celje: Inpos Celje-HIT Kranjska Gora (17,30).

Smučanje

Rogla: Slalom FIS-AA (tudi v soboto)

SOBOTA, 20.12.

Košarka

1.A SKL (M), 15. krog -Domžale: Helios-KSP, Laško: PIL-Krka (obe ob 19).

^ l.B SKL (M), 12. krog -Šentjur. Kemoplast-Zagorje, Slovenske Konjice: Comet-Radenska (obe ob 19).

2. SKL (M)-vzhod, 10. krog - Polzela: Plima Prebold-Elek-tra Maribor: ŽKK Maribor-Celje, Kamnik: BP 93 Kamnik-Rogla Atras.

Pokal RS (Ž) - finalni turnir Celje: Imos Ježica-ŽKK Maribor (17), Ingrad Celje-ADD Ilirija (19,30). Finale v nedeljo ob 18.

NEDEUA, 21.12. ^ Hokej

1. liga, 9. krog - Celje: Inpos Celje-Triglav.

Rokomet

Prijateljska tekma (M) -Laško: CPL-Karlovačka banka (18).

Priznanje Kardinarjevi

KZS je v Cerknici izbrala najboljše kegljače in klube v minulem letu.

Članico celjskega Miro-teksa Mariko Kardinar so proglasili za najboljšo posameznico (pri moških Harry Steržaj - Konstruktor), KK Miroteks pa za najboljši klub (pri moških Konstruktor Maribor). *

Bo

Srebolnikova najboljša?

Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se poteguje za naslov najboljše mladinke sveta v tem letu.

Z uvrstitvijo v finale turnirja Eddie Herr v Bradetonu na Floridi se je na vsega 5 točk približala vodilni Zimbabvejki Cari Black, do konca sezone pa sta še turnirja Continental cup in Orange bowl. Katarina Srebotnik in Tina Pisnik sta bili na istem turnirju tudi finalistki pri dvojicah. PŠ

športnik meseca za športnika leta

Brez sprememb

Tudi v novem krogu glasovanja za športnika leta ni prišlo do sprememb v vodstvu v posameznih kategorijah. Ponovno ste največ glasov oddali Iztoku Pucu (25), Katarini Srebotnik (22) in RK Celje Pivovarna Laško (30).

Po dveh krogih glasovanja za športnika leta je vrstni red naslednji: Iztok Puc 38, Matjaž Tovornik 20, Perič 5...; Katarina Srebotnik 39, Urška Žolnir 27, Jožica Emeršič 11...; RK Celje Pivovarna Laško 51, KK Kovinotehna Savinjska Polzela 16, KK Pivovarna Laško 6...

Prihodnji teden bomo ponovno čakali na vaše kupone do ponedeljka, glasujete lahko za vse športnice, športnike in ekipe, ki so nastopali letos, ob koncu glasovanja pa bomo ponovno izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado našega uredništva.

na kratko

Celje Nadaljuje se prvenstvo v ŠKL. Rezultati OŠ (M); Rog. Slatina-F. Malgaj Šentjur 45:53, Podčetrtek-II. OŠ Celje 59:63, Ravne na Ko-roškem-Gorica Velenje 60:44, Polzela-Biba Ročk Šoštanj 83:66. SŠ (M); ŠC Vele-nje-ŠC Celje 64:79, Gimnazija Celje-ŠC Brežice 48:37, FTSP-ŠC Slov. Gradec 48:55. SŠ (Ž): Gimnazija Celje-ŠC Brežice 47:38.

Postojna: Na mednarodni lokostrelski tekmi z udeležbo 160 tekmovalcev so sodelova-\i tudi člani TVD Partizan Polzela. Rezultati Compound: 1. Grega Emeršič (kadeti), 2. Jožica Emeršič (članice), 3. Sašo Emeršič (mladinci) in Roman Zupane (veterani). Za najboljšo lokostrelko leta so drugič zapovrstjo proglasili Jožico Emeršič.

Krvavec, Planica: Velenj-čan Uroš Kočnik je zmagovalec prve mladinske pokalne tekme v smučarskih skokih. S skokom 69,5 m je postavil nov rekord 60 metrske skakalnice. Na 90 metrski napravi v Planici pa je Marko Zorko zasedel 10. mesto, Luka Ogra-jenšek 16 in Bojan Hriberšek 18 (vsi Velenje).

Slovenske Konjice: V 2.

krogu koroško-šaleško-šta-jerske strelske lige z zračno puško je SD Dušan Poženel (Bukovec, Belaj, Šafarič) znova slavila. Rezultati pionirke posamezno: 1. Natalija Bukovec 177 krogov, 2. Urška Belaj 173, 3. Katarina Ša-farič 170 (vse D. Poženel), 4. Katja Dadič 160 (Slov. Konjice), 5. Mateja Albreht 156 (D. Poženel). Pri pionirji je bila najboljša ekipa Juteksa (Bitenc, Stojakovič, Čuli-brk). Rezultati pionirji posamezno: 1. Simon Matek 179 (D. Poženel), 2. Mitja Blago-vič 173 (Mrož Velenje), 3. Janez Bitenc 172 (Juteks), Andrej Vehovec 171 (Slov. Konjice), 5. Andrej Kok 165 (Mrož Vel.)

Opatija: Ekipa mlajših deklic RK Juteks Žalec bo v soboto nastopila na mednarodnem turnirju v tem obmorskem letovišču na Hrvaškem, kjer sodelujejo najboljše domače ter najuglednejše evropske ekipe te kategorije. Žalske rokometašice so se v DP že uvrstile v polfinale, želijo pa si nastopiti tudi na najmočnejšem rokometnem turnirju na Švedskem.

panorama

KOŠARKA

l.A SKL (M)

14. krog: KSP-PIL 81:79 (27: 31) Jagodnik 31, Petranovič 15, Horvat 14, Jeklin 11, Šamanič 5, Kobale 3 in Cizej 2 za KSP, Goljovič 21, Lisica 16, Dragšič in Kune 9, Bečirovič 8, Jurak in Dončič 7 in Čop 2 za PIL. Vrstni red: Union Olimpija in PIL 26, KSP 24, Slovan 22, Krka, Helios in Postojna 21, Maribor Ovni 20, Maribor Branik in Idrija 19, Kraški Zidar 18, Krško 15.

1. B SKL (M)

11. krog: Kemoplast-Ježica 92:78 (41:42) Madžarac 23, Čop 21, Urbanija 17, Maček 11, Sušin 10, Gajšek 4, Lapornik, Gostenč-nik in Kočar 2. Comet-Union Olimpija ml. 64:67 (35:37) Sivka

15, Ravnihar 13, Novak 11, Lu-šenc 9, Kožar 8, Jesenek 6, Že-leznikar 2. Vrstni red: Loka Kava 21, Zagorje 20, Triglav 19, Union Olimpija ml. in Hrastnik 18, Comet in Gradbinec Radovljica 17, Radenska in Ilirija 15, Kemoplast 14, Litija in Ježica 12.

2. SKL (M)-vzhod

10. krog: Celje-Kamnik 77: 88 (30:43), Rogla Atras-Bistrica 84:70 (43:38), Elektra-Maribor 83:70 83:70 (40:36), Slivnica-Pli-ma Prebold 75:93 (46: 41). Vrstni red: Elektra 17, Rogla Atras

16, Kamnik 15, Plima Prebold 14, Maribor in Celje 13, Bistrica in Slivnica 10.

1. SKL (Ž)

14. krog: BTC Sežana-Ingrad Celje 87:100 (38:48) Grobelnik 37, A. Vodopivec 13, Germ 10, Ramšak 9, Jurše 7, Polutnik 6, S. Vodopivec, Potočnik in Obrov-nik 4, Pedič 3, Groleger 2, Perti-nač 1. Vrstni red: Imos Ježica 28, ŽKD Maribor 26, Ingrad Celje 24, Odeja Marmor 20, ADD Ilirija 19, Ježica ml., BTC Sežana in Pomurje Skiny 17

ROKOMET

1. DRL (M)

11. krog CPL-Prevent 31:24 (15:12) Puc in Stefanovič 7, Nači-novič 6, Šerbec 4, Pajovič, Jelčic in Tomšič 2, Vugrinec 1. MARC Škofljica-Gorenje 25: 25 (12:13) Khimtchenko in Sovič 5, Tome 4, Bedekovič 3, Oštir, Cvetko, Tamše in Plaskan 2,. Vrstni red: PIL 20, Prule 67 16, Prevent in Trebnje 15, Andor 14, Gorenje 13, Krško 11, Slovan in AFP Dobova 8, MARC Škofljica 6, Sevnica in Delmar 3.

ODBOJKA

mm- .........

l.A liga (M)

14. krog: Šoštanj Topolšica-Salonit 0:3 (7:15, 6:15, 11: 15). Končni vrstni red: Fužinar in Salonit 22, Gradiš 20, Pomgrad 18, Olimpija 12, Kamnik in Krka 8, Šoštanj-Topolšica 2.

1. B liga (Ž)

14. krog: Tabor-Gostišča Štorman 1:3 (6:15, 15:12, 12: 15, 12:15). Kajuh Šoštanj-Marsel Ptuj 1:3 (15:13,7:15,12:15,10:15] Končni vrstni red: Marsel Ptuj 26, Gostišča Štorman 20, Šentvid 18, Tabor, Kajuh Šoštanj 12, Nova Gorica 10, Prevalje 8, Mel-tal2.

HOKEJ

1. liga

5. krog: HDK Bled-Inpos Celje 3:7 (1:3. 0:3,2:1).6. krog: Protonavto-Inpos Celje 2:1 (0:0, 0:1, 2:0). 7. krog:Slavija Jata-Inpos Celje 13:5 (5:1, 5:1, 3:3); Trbojevič 2, Ostrožnik, Rojšek, Mrdjanovič 1. Lestvica po nepopolnem krogu: Acro-ni Jesenice 10, Olimpija Hertz 8, HK Bled 8, Slavija Jata 8, Kranjska gora 4, Protonavto 2, Inpos Celje 2, Triglav O, HDK Bled 0.

ŠPORT

15

Prstan v žepu gospodarja

Lokalni derbi Kovinotehni Savinjski Polzeli

Na Polzeli sta se drugič v letošnjem državnem prvenstvu pomerila lokalna tekmeca - Kovinotehna Savinjska Polzela in Pivovarna Laško. V Savinjski dolini so slavili domačini, ki so se Laščanom tako oddolžili za poraz v dvorani Tri lilije v prvi polovici ligaškega dela v A-L

Temperatura se je pred velikim obračunom višala iz dneva v dan. Mnogi s(m)o dvomili v izenačen lokalni derbi, saj se je poškodoval Matjaž Tovornik, toda z zmago proti Fenerbahčeju v Turčiji so Laščani opozorili konkurente, da lahko igrajo tudi brez »Digla«. Slednjega so v soboto na Polzeli pozdravili celo Hmelj boysi, nenehno pa je moral odgovarjati na vprašanja o poškodbi. »Vrnem se v letu 1998. Do tedaj bom počival zaradi natrganih liga-mentov v skočnem sklepu,« je pojasnil Tovornik, ki je spektakel spremljal s klopi.

Seveda bi raje pomagal soigralcem, zlasti v ambientu, kakršnega je pripravila dvati-sočglava množica na PolzeU. Green bottles so bili začuda glasnejši od domače navijaš

ke skupine, pomagali pa so jim številni gledalci, ki so držali pesti za Laščane. Toda, ko je bilo najbolj potrebno, so oživela grla in dlani Savinjča-nov.

Dlani, komolci, noge in še kaj pa so peh tudi na igrišču. Živci so na trenutke popuščali, najbolj sta bila »obremenjena« Cizej in Jurak, slednji je po tekmi želel obračunati z Goranom Jagodnikom. Pol-zelska dvanajstica je bila ključna v sobotnem večeru. Jagodnik je namreč iz sedemnajstih poskusov za 2 točki zadel kar enajstkrat, za 3 je metal 1-1, zadel pa je še šest izmed devetih prostih metov. Skupno 31 točk, od tega kar

24 v drugem polčasu. Dodal je še 12 skokov in bil skupaj z Lisico najboljši skakalec. Po fantastični predstavi je prejel zlat prstan, ki pa ga je spravil -v žep! »V tem lokalnem derbi-ju je bilo res krasno igrati, saj smo bili priča enkratnemu spektaklu z, za nas, srečnim koncem. Incidenti so pač sestavni del športa in po tekmi smo ponovno vsi prijatelji,« je pripovedoval »Jagoda«. Nad zmago in vzdušjem je bil navdušen tudi domači strateg Boris Zrinski, ki je ugnal reprezentančnega sodelavca Aleša Pipana. »Domači so bili boljši, spretnejši in srečnejši. Njihova zmaga je povsem zaslužena,« je tekmo komentiral Pipan, Zrinski pa je med dru

gim ponovil del izjave iz minule sezone: »Ponosni smo lahko, da imamo na Celjskem takšen derbi. Morda bi se celo veljalo bolj osredotočiti na skalp Olimpije, kot pa, da vse kar imamo in znamo pokažemo v medsebojnih obračunih!«

Seveda bi si javnost še kako želela ljubljanski skalp, toda derbi mora ostati. In to takšen, kakršnega smo imeli priložnost videti minulo soboto na Polzeli. »Do naslednjega medsebojnega obračuna smo na Celjskem mi gospodar,« je ponosno povedal najboljši igralec tekme Goran Jagodnik.

TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ

Strasti na Polzeli sta pogosto mirila Petranovič (skrajno levo) in Lisica (v sredini).

Finale in spektakel

V soboto in nedeljo bo v Celju finalni ženski košarkarski turnir. Za naslov prvaka se poleg domačega In-grada potegujejo še ŽKK Maribor ter ljubljanski Imos Ježica in ADD Ilirija.

Celjanke v sobotnem polfi-nalu čaka ADD Ilirija - najugodnejši nasprotnik, kar so si jih domače lahko želele. Toda trener Sergej Ravnikar opozarja, da je potrebno srečanje s slabšo ljubljansko ekipo (ki je v DP presenetljivo izgubila v Murski Soboti) odigrati resno in ne samo razmišljati o sicer pričakovanem finalu z od evropskih tekmovanj utrujeno Imos Ježico. Ingrad bo na turnirju spet v popolni zasedbi. Po poškodbi se je

vrnila Metka Obrovnik in je na prvenstveni tekmi v Sežani že igrala, ozdravela je tudi Simona Jurše.

Domači organizator je razpisal denarne nagrade za najboljše. Zmagovalna ekipa prejme 3 tisoč mark, podpr-vak 2 tisoč, po 400 mark pa bodo dobile najboljša igralka in strelka, zmagovalka v metanju trojk in najbolj prikupna košarkarica po izboru novinarjev. Poleg tega so pripravili še srečolov, degustacijo hrane in pijač, prihod božička, plesne in akrobatske točke, v premoru med prvo in drugo polfinalno tekmo pa se bodo v prijateljski košarkarski tekmi pomeriU novinarji in uprava kluba. PRIMOŽ ŠKERL

Zdaj na izločanje

Ko.šarkarji Pivovarne Laško so z zmago v zadnjem krogu Evropskega pokala nad češko ICEC Opavo z 91:75 (36:37) izpolnili načrt in se s 3. mestom v svoji skupini uvrstili v nadaljne tekmovanje, kar štejemo za največji mednarodni uspeh tega kluba.

Čehi, ki so v Treh Lilijah nastopih brez 217 cm visokega centra Okača, so dajali občutek, da morda le niso tako zlahka premagljivi, kot kaže

njihovo zadnje mesto in vsega ena zmaga. V prvem delu so vodili že 14:24, Vahala, Peka-rek in 40-letni veteran Havlik so brez težav zadrževali prednost, 7 minut pred odmorom pa je trener Hummel zaradi 4 osebnih napak iz igre potegnil centra Trnko (214 cm). Domači so prevzeli pobudo, vendar bili za točko prekratki. Laščani, ki so morali zmagati, so drugi del izvrstno odigraH, po zaslugi Goljovičevih trojk (skupaj 5) povedli in če bi Kune, Dončič in Lisica bolje zadevali iz prostih metov, bi

bila prednost na koncu še veliko večja. Strelci za PIL: Goljo-vič 23, Lisica 20, Dončič 13, Kune 11, Jurak 9, Dragšič 8, Bečirovič 3, Tilinger in Čop 2. Končni vrstni red v skupini B: Le Mans, Wroclaw, PIL, Fe-nerbahče, Broceni, Opava.

Glede na razpored v skupini A, ki gravitira na skupino, kjer so igrali laški košarkarji, so možni nasprotniki v nadaljevanju, ko se igra po izločilnem sistemu, ukrajinska Bipa Moda Odesa, turški Tofas ah finski Helsinki.

PRIMOŽ ŠKERL

Mali šampion rasle

Nogometna šola Mali šampion pod vodstvom Janija Žilnika in trenerjev Mateja Rotarja in Zlatka Korena je v svojem tretjem letu delovanja ponovno stopila korak naprej.

Število varovancev (od 6 do 12 let) je naraslo, tako da so kapacitete v večini kategorij, predvsem mlajših, popolnjene. Izostali niso niti rezultati, saj se lahko Mali šampion pohvali s 1. mestom na neuradnem prvenstvu MNZ Celje, 3. mestom na neuradnem državnem prvenstvu v Celju, na turnirjih v sosednji Avstriji pa so osvojili 2. in 5. mesto. »Najpomembneje je, da smo poskrbeli za prehod mladih nogometašev v višje kategorije. Pri tem so ključno vlogo odigrali dobri odnosi z NK Protonavto Publikum. Pogoji za delo so na igriščih IV. OŠ skoraj optimalni in kaže, da bo iz naših vrst prišlo lepo število obetavnih nogometašev. Že sedaj imamo nekaj kakovostnih igralcev, toda omenjanje le-teh ne bi bilo vzgojno in o imenih še ne bi govoril,« je povedal vodja šole Jani Žilnik. T.L., Foto BERK

16

ŠPORT

Do Zagreba premor

Z derbijem 11. kroga med CPL in Preventom (31:24) končana rokometna jesen

Celjske rokometaše čaka nadaljevanje priprav za fi-niš v ligaškem delu evropske Lige prvakov.

Derbi s slovenjegraškim Preventom je spet nekoliko bolj napolnil dvorano Golovec. Gostje so ne glede na podrejen položaj prišli po zmago, ki pa so jo glasno napovedovali le krogi blizu »Ježkom«, medtem ko je ožjo strokovno vodstvo ostalo zadržano.

Celjane lahko premagajo le Celjani

Sicer zelo kvalitetno rokometno predstavo bi skoraj pokvarila neodločna sodnika, ki sta z odločitvami begala ene in druge. Celjski tabor je na tribunah pustil poškodovana Likavca (stegenska mišica) in Pungartnika (križ), ki bosta proti Zagrebčanom zanesljivo že nastopila, Korošci pa niso mogli računati na Jeršiča (prst) in Mauca (operiran). »Celjski« Prevent je dolgo vodil, potem pa so domači po zaslugi Stefanoviča ušli na 5, prvi del dobili za 3, toda v nadaljevanju spet popustili in slo-venjegraški septet je po nekaj nemogočih obrambah Boštjana Straška izenačil na 17. Po novem navalu Pivovar-jev so gostom pošle moči in koncentracija, tako da je bilo na polovici drugega dela konec dvomov o zmagovalcu. »Težko bi primerjal do

mačo in evropsko igro Celjanov,« je povedal Preventov trener in reprezentančni selektor Slavko Ivezič, »toda menim, da so bili proti nam močno motivirani, čeprav jim je veliko težav povzročala naša obramba.«

Ostajata še dva tedna

čas pred nadaljevanjem Lige prvakov bodo celjski roko-metaši izkoristili za nekaj prijateljskih tekem (obalne priprave so služile izboljšanju telesne kondicije), ki jih bodo igrali na Hrvaškem, Madžarskem (od 26. 12. dalje) in to nedeljo v Treh lilijah proti Karlovački banki (vstop prost). O hrvaškemu prvaku

Badlu Zagrebu še naprej zbirajo podrobnosti, globalno pa se ekipi odlično poznata. Zagrebčani, ki se prav tako soočajo s poškodbami, so medtem proti Moslavini izgubili prvo tekmo v domačem prvenstvu.

Ocena jeseni

»Pričakovali smo, da bomo v domačem prvenstvu zaradi evropskih in reprezentančnih nastopov slabše igrali, vendar smo točke vseeno osvajali. Poraz s Krškim nam ne služi na čast, težka polsezona je pač pustila posledice,« je prvi del sezone ocenil direktor RK CPL Vlado Privšek in dodal: »Prihajajo težje in odločilnejše tekme, zlasti z Badlom Zagrebom. Predprodaja vstopnic je dobra in bojim se, da jih utegne zmanjkati še pred prazniki, kajti zanje se zanimajo iz vseh koncev Slovenije.«

PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ

Odlična forma Rastka Stefanoviča.

Jurij Kravcov, Vito Mihalinec in Sebastjan Sevčnikar - šoštanjski blok je letos vse prepogosto klonil.

Končan je prvi del odbojkarskega prvenstva v vseh ligah. Igralke Gostišč Štor-mana so se uvrstile v l.A ligo, Kajuh Šoštanj je obstal v l.B ligi, pri moških pa se Šoštanj-Topolšica seli rang nižje.

Celjska regija ima po neslavnem propadu OK Celje in kasneje še Zgornje Savinjske zdaj spet prvoligaša. Po vsega pol leta igranja v l.B ligi so v najelitnejši razred napredovale Šempetranke, ki nastopajo z imenom Gostišča Štorman. 2. mesto za letos premočnim Ptujem so si igralke (povprečna starost manj kot 17 let) pod taktirko trenerja Dragana Bojinovi-ča izborile v težkih pogojih, saj niso imele niti dvorane, v kateri bi lahko stalno nastopale. Še pred dobrim mesecem v klubu niso razmišljali o tekmovanju na najvišji ravni, kasneje pa so se zanj vendarle odločili. Za sedaj so zagotovili dvorano na Gomilskem, dolgoročno si žeh-jo nastopati v Šempetru in kot pravi trener Bojinovič: »Brez okrepitev želimo obstati v ligi, nabrati dovolj

izkušenj in pridobiti generalnega sponzorja. Nekaj igralk je že članic mlajših reprezentančnih selekcij, Ines Udrih je na seznamu A-reprezentantk.«

Pri obeh šoštanjskih klubih so tik pred koncem prvenstva opravili menjavo trenerjev. Bolj zadovoljna je lahko ženska ekipa, ki si je zagotovila obstanek, pri moških pa bodo morali poiskati vzroke za sla

be predstave in nenadejan izpad iz družbe najboljših (težje se je poškodoval okrepitev v letošnji sezoni Peter Žilnik).

V začetku novega prvenstva naj bi zveza spremenila tekmovalni sistem. V l.A in B ligi bo 10 moštev, play-off za prvaka ostane, igrale pa se bodo kvalifikacije za popolnitev lig.

PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ

Koncina in Pader slavila v Trbovljah

Karateisti Žalca so nastopili na 25. Mednarodnem turnirju v Trbovljah ter dosegli dve zmagi.

Najvišji stopnički sta v športnih borbah osvojila Rok Pader (kadeti nad 75 kg) - 3. mesto sta si v tej kategoriji razdelila Blaž in Janko Skok - in Matjaž Končina (člani nad 75 kg), ki je v finalu premagal klubskega tovariša Gregorja Jančiča. Uspeh Žalčanov so dopolnili člani KK Petrovče. Mitja Stiso-vič je bil v katah tretji, mladinka Asja Pešec pa v borbah druga. V soboto bo v Murski Soboti še božični turnir za mladinske reprezentante, kjer sodeluje 10 reprezentanc in bo ena zadnjih preizkušenj pred EP v Atenah (7. in 8. februar). Na njem bodo razglasili zmagovalce pokalnih tekmovanj KZS, v katerih so lovoriko najboljšega osvojili karateisti Žalca pred Kranjem in Mursko Soboto. PŠ

Veliki uspehi mladih celjskih rokometašic

Začetek državnega prvenstva v rokometu se za mlade rokometašice Športne šole iz Celja odvija zelo uspešno. Od 16 tekem, ki so jih doslej odigrale vse tri ekipe, so doživele samo en poraz.

Mlajše deklice, 1. 86, so igrale proti vrstnicam iz Ormoža, Zagorja in Žalca. Ormož so premagale dvakrat z rezultatom 15:3 in 10:7, Zagorje so premagale s 15:11 in 26:11, proti Žalcu so prvič izgubile z rezultatom 8:9, drugič pa so jih premagale s 16:12. Tako so se že pred iztekom predtekmovanja uvrstile v polfinale, kjer se bodo pomerile z ekipama Krima Elec-te in Burje iz Škofij.

Mlajše deklice, 1. 85, so premagale Velenje s 16:7, Žalec 17:16, Zagorje 18:16 in Ormož z 20:13. Do konca predtekmovanja jih čakajo še povratna srečanja z istimi ekipami. V polfinale se bosta uvrstili le dve ekipi od šestih in zaenkrat imajo najboljše izglede ekipe iz Zagorja, Žalca in Celja.

Starejše deklice, 1. 83, pa so zgodba zase. V ligi so praktično nepremagljive in s svojo dinamično obrambo in hitrimi, izdelanimi protinapadi nasprotnice dobesedno povozijo. Rezultati tekem: Sevni-ca:Celje 11:18, Celje:Šentjer-nej 24:10, Celje:Novo mesto

28:7, Škocjan:Celje 5:22, Ce-lje:Sevnica 27:16, Šentjernej :Celje 11:27. Čakajo jih še štiri tekme pred polfinalom, na katerega so se že uvrstile.

Če primerjamo letošnjo igro in rezultate z lanskimi, lahko ugotovimo, da so mlade Celjanke napredovale

bolj kot njihove vrstnice iz drugih klubov. Torej trenerja Danilo Kovačič in Martin Goršič pod strokovnim vodstvom prof. Toneta Goršiča delata z njimi kakovostno in se za nadaljnji razvoj in uspeh celjskega ženskega rokometa ni treba bati. M.L

SNOPIČ

KULTURA

17

S pesmijo V novo leto

Mešani pevski zbor Celjskega pevskega druš-ya z dirigentoma Edvar-|om in Matevžem Gorši-5em je za letošnje božične in novoletne praznike pripravil zanimiv koncert, s katerim bodo raz-reseljevali poslušalce na i^Ijskem območju.

Prvič se bodo z božičnim koncertom predstavili v ne-Jeljo, 21. decembra, v Šentjurju, naslednji dan, v ponedeljek, pa v Celju. 26. decembra bodo zapeli v Vele-aju, 28. decembra v Slovenskih Konjicah, 6. januarja pa v Petrovčah. Vsi koncerti bodo v župnijskih cerkvah predvidoma ob 19. uri.

V program so uvrstili preproste ljudske pesmi (Marija pa svet Jožef sta rajžala, O srečne jasHce, Ena stara božična pesem). M, Tomca Eno dete je rojeno in L. Belona Glej zvezdice božje, skladbe znanih skladateljev: Mozartovo Ave verum corpus in Kyrie, Scarlattijev Exultate Deo, Handelov Laudate dominum, Nysted-tov Kyrie in Gloria, Švabovo Zdravo Marijo ter nekaj spi-ritualov. Program torej, ki bi moral zadovoljiti tako ljubitelje preprostih nape-vov kot bolj zahtevne poslušalce. MG

Celfski se vračajo v Stari grad

V prenovljenem vstopnem stolpu ob Pelikanovi poti dva razstavna prostora -Nasmejana preteklost za mlade

Stari grad nad Celjem dobiva skozi program javnih del prenovljeno zunanjo podobo, enako tisti iz prvih desetletij grajskega obstoja. Ob tem pa v Celju ne pozabljajo na sočasno pripravo projektov, ki bodo grajskim zidovom vdihnili življenje in obiskovalcem, ki so jih letošnje poletje spet našteli veliko več kot pretekla leta, ponudili vpogled v mogočno preteklost Celjskih.

V Pokrajinskem muzeju Celje pripravljajo vsebinsko zasnovo za ureditev dveh razstavnih prostorov v vstopnem stolpu ob Pelikanovi poti. Stolp so letos v okviru javnih del temeljito prenovili, dozidali zadnjo, v preteklih desetletjih porušeno tretjino, izvedli zunanje omete in ga pokrili s streho, prekrito z lesenimi skodlami. Spomladi

bodo nadaljevali z urejanjem notranjosti, kar v prvi vrsti pomeni izgraditev etažnih stropov ter prehodov med etažami. V stolpu bodo, tako kot v njegovi prvotni podobi, tri etaže in podstrešje, v vseh pa naj bi sčasoma zaživela dejavnost, namenjena grajskim obiskovalcem.

Javna dela na Starem gradu so ena največjih v državi, v prenovi pa uspešno sodelujejo različne institucije, od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, republiškega zavoda za zaposlovanje in njegove celjske območne enote. Mestne občine Celje, Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje, občinskega stanovanjskega sklada, celjskega turističnega društva, podjetja RC Inženiringi do ministrstva za kulturo. Če bodo v kulturnem ministrstvu potrdili prijavo Celjanov, naj bi se leta 1998 začela sanacija Friderikovega stolpa, enega najmogočnejših grajskih objektov, ki zaradi dotrajanosti tudi najbolj kliče po prenovi.

Po prvotnih zamislih naj bi v dveh etažah uredili razstavne prostore, v prvi predstavitev življenja Celjskih, vključno z vsemi dejavnostmi, ki so

jih v času svojega vladanja opravljali na Starem gradu, v drugem pa predstavitev gradu in njegovega pomena. Stari grad bodo predstavili kot arhitekturni objekt, njegov spreminjajoči se izgled, ki naj bi ga ponazorili z različnimi maketami ter starimi upodobitvami. V tej sobani bodo na ogled tudi vsi arheološki materiali, najdeni ob prenovitvenih delih na grajskem območju, prav tako pa tudi vsa dosedanja prizadevanja za ohranitev in zaščito grajske zapuščine.

Eden od prostorov, ki bi ga Celjani na Starem gradu radi čimprej oživili, je seveda tudi grajska restavracija. Vendar pa bo nanjo - kot zaenkrat kaže - treba še kar nekaj časa počakati. Na grajskem območju je namreč najprej potrebno urediti osnovno komunalno infrastrukturo, šele zatem pride na vrsto resno iskanje najemnika restavracijskega dela, ki bo v oživitev gostinske in druge ponudbe na gradu moral vložiti tudi precej denarja.

Na Starem gradu bodo tudi prihodnje leto nadaljevali z vodniško službo, ki se je v okviru javnih del že doslej dobro obnesla. Za šolarje so pripravili posebne delavnice in vodene oglede grajskega območja, projekt Nasmejana preteklost pa bodo še širili z novimi domislicami. Ne gre pa pozabiti, da bo vse dokler gradbena dela na Starem gradu ne bodo končana, zaradi varnosti obiskovalcev omejen ogled celotnega grajskega območja.

r—-I. STAMEJČIČ

zapisovanja Straii in pogum

Piše: TADEJ ČATER

Glavno mesto države se pripravlja na novega župana. Oziroma županjo. Čeprav prebivalce mesta to bolj malo zanima. Kar niti ni presenetljivo. Še en župan pač, ki kakšne formalne moči sicer ne bo imel, kar pomeni, da se kaj prida v mestu ne bo spremenilo. Res je! Toda nov veter bo vendarle zavel. In to je pomembno. Ker, če župan že nima kakšnih pravnih možnosti odločanja, ima pa vsaj moralno moč presojanja. In to se od novega župana tudi pričakuje.

Eden izmed kandidatov za novega ljubljanskega župana (saj je vseeno kdo), je nekaj dni nazaj pripravil zanimivo okroglo mizo o stanju na polju kulture v mestu, o ločevanju mesta od države oziroma o tem, kje se končajo pristojnosti mesta in prične vloga države in obratno, o problemu »umiranja« prireditev v mestu, o tem, ali je mestna kultura res zožena in skrčena zgolj na stojnice z medico in lectovi-mi srci... Zelo pohvalno, ni kaj. Pa vendarle je po zaključni besedi in obveznem ploskanju prisotnih v dvorani ostal nekak grenak priokus pomanjkanja poguma samih kulturnikov in tistih, ki to kulturo organizirajo in vodijo ter strah pred zamero z druge strani političnega brega.

In to je tisto, kar je najbolj narobe. Ker se dogodka niso udeležili povabljeni predstavniki institucij s področja kulture, neinstitucionalni kulturniki, ker se vabilu ni odzval nihče niti z mestne niti z državne ravni. Da se pač ne bi zamerili svojim političnim botrom. Žal.

J a, žal je tudi kultura politično nastavljena. In tisti, ki ustvarja kulturo, jo ustvarja s političnim predpogojem. Kar je lahko usodno. In je zelo nemoralno. Še več, je zelo prit-lehno. Nekako me je vse skupaj spominjalo na tisti dogodek z mladimi slovenskimi filmskimi režiserji, ki so se blazno razburjali, ker je njihov kolega posnel filmsko skr

pucalo z veliko denarja (in to njihovega denarja oziroma denarja davkoplačevalcev), sami pa niso dobili niti tolarja za velike filmske projekte. Vabilu, da bi to javno povedali, se pa niso upali odzvati.

In kaj? Nič. Še naprej bodo veselo kramljali ob gostilniškem šanku in blazno udrihali preko svojega kolega ter preko tistih, ki so odločili, da je njihov kolega dobil sredstva za realizacijo svojega filma. Ja, tako nekako je zvodenela tudi prej omenjena okrogla miza s kandidatom za župana; strah pred soočenjem in neprijetnim vprašanjem je bil močnejši od poguma. Kar nas navaja na misel, da je slovenska kultura odvisna od politike. Brez he-ca, dragi moji, slovenska kultura se ni sposobna soočiti sama s seboj. Zna pa udrihati denimo tudi po drugih nacionalnih cehovskih kulturnih združenjih. Kar ni niti pošteno niti ni »kulturno«. Ker, če posameznik, ki »dela kulturo«, pripada bodisi tej politični opciji, to še ne pomeni, da ni dolžan odgovarjati onim, ki pripadajo nasprotni politični odločitvi. Oziroma drugače; sam lahko stoji na kateremkoli že političnem bregu, toda zgolj intimno. V prostem času, če hočete. Tako kot tisti nesrečni filmarji, ki v prostem času bentijo preko države in svojih poklicnih kolegov, v času službe pa trkajo na vrata taiste države in skupaj s svojimi poklicnimi kolegi, ki so bili še nekaj trenutkov prej vse drugo kot pa ljudje, vneto razpravljajo o možnostih, kako priti do tistega prepotrebnega denarja za realizacijo filma. Uf, ampak tako pač je.

Svejic v Gornjem Gradu

Gledališka skupina Kulturnega društva Gornji Grad bo za konec leta pripravila tretjo premiero - uvodni del Haškove trilogije o dobrem vojaku Švejku.

Gornjegrajsko gledališče je letos najprej premierno predstavilo delo Gospa ministrica, poleti je pred gornjegrajsko katedralo uprizorilo Mrtvega meniha, 27.decembra pa bo zaigralo Švejka. »Vsakdan je že preveč resen in ljudje potrebujejo zabavo, sprostitev in smeh. To naj bi bila tudi dolgoročna usmeritev našega dela, saj nam razvedrila najbolj pri

manjkuje,« pravi umetniški vodja Edi Mavrič. V prvem delu bodo predstavili predvojne tegobe Haškovega junaka Jo-sefa Švejka. Za naslednje leto je v načrtu uprizoritev Švejka na fronti in njegovih dogodivščin v povojnem obdobju. Ž.Z.

Pevci in godci

v Lesičnem bo v soboto, 20. decembra, tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega. Srečanje Pod cvetočo drnulo organizira prizadevno Kulturno društvo Lesično-Pilštanj, ki je znano po dobro pripravljenih prireditvah. Prireditev bo v kulturnem domu v Lesičnem, z začetkom ob 18. uri. B.J.

Knjižni prvenec Vinica Smajsa

Nedavno so v knjižnici Kulturnega centra Ivana Na-potnika v Velenju predstavili zbirko črtic Krik iz mladosti, knjižni prvenec Vinka Šmajsa, velenjskega kulturnika, ki ga je veselje do lepe slovenske besede in literatu-fe ter liričnega pisanja vodilo skozi tisočera vrata kulturnih in šolskih hramov.

Upokojeni profesor slovenščine, ki vselej najde osvežujočo besedo, je napolnil triinsedemdeset let, še vedno Pa s svojim kolesom vztrajno premaguje vse letne čase, vre-lienske spremembe in časov-i^e zamike. O njegovi knjigi je priznani slovenski pisatelj Ja-'^ez Švajncer dejal, da je »čisto. Prijetno in zahtevno branje likrati, saj odslikava odlično 'zrazno sposobnost pisca, njegova nihanja med realnostjo '1 ideali. Pisec se je, ne da bi se

tega zavedal, vpisal v klub slovenskih pisateljev z resničnimi imeni«. Na predstavitvi knjige (na sliki sta avtor in voditeljica Aca Poles) se je zbralo izjemno veliko njegovih učnecev, prijateljev, znancev in poznavalcev kulture. Po predstavitvi je za Novi tednik, ravno v na

šem časopisu je pred tremi desetletji prvič objavil svoja besedila, dejal, »da so njegove zgodbe v zbirki na simbolni ravni, črtica Stric pa bi bila rada značajevka, ki niha med realnostjo in umetniško izraznostjo idealov« ■MMBinB JOŽE MIKLAVC

Strune ljubezni Danice Kiovar

Danes, v četrtek, ob 18. uri bo v Levstikovi sobi knjižnice na Muzejskem trgu Ce-Ijanka Danica Kiovar predstavila svoj pesniški prvenec, ki ga je poimenovala Strune ljubezni. Izšel je v samozaložbi konec oktobra v nakladi 400 izvodov, v njem pa je avtorica zbrala in objavila zgolj ljubezensko liriko, čeprav njen lirični opus, ki obsega približno 100 pesmi, zajema tudi poezijo človekoljubne narave.

Kot sama pravi, je pesniko-vati pričela že v osnovni šoli, bolj za res pa v srednji. Po poklicu je ekonomski tehniki, marsikateri Celjan pa se jo spomni kot nasmejano, vedno z dobro voljo obdano nekdanjo uslužbenko oddelka za promet občine Celje. Navdih za svoje ustvarjanje Danica išče v sebi in v svojem odnosu do

sveta in narave, predvsem pa v človekovi duši. O njeni poeziji je v spremni besedi pesniške zbirke publicist in novinar Drago Medved med drugim zapisal: »Pred nami je pesniška zbirka, ki jo je Danica Kiovar sestavila v enovito pripoved o ljubezni in strune, na katere brenka, nam zvenijo znano, ker so tudi v nas, a vendarle tudi povsem novo, ker so pesmi njena izkušnja, njena vsebina, njeno življenje. Njen pesniški jezik je tekoč, kar pomeni, da ima kaj povedati. Je tudi kultiviran, izražanje je jasno, kolikor se to pač za poezijo spodobi, da so metafore razpoznavne in so prava žlahtnost veznega tkiva med stvarnostjo in prispodobo.«

Danico Kiovar sta k izdaji pesniške zbirke predvsem vspodbudila njen starejši sin Sebastian, ki tudi sam piše

pesmi in pa Drago Medved, ki bo na današnji predstavitvi v knjižnici zbirko tudi osebno predstavil. Z umetniško besedo pa jo bodo predstavili člani Amaterskega gledališča Teharje in amaterskega gledališkega ansambla KUD Zarja Tr-novlje ob kitarski spremljavi Jožeta Lesjaka.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

Novak V Celju

Slikar in kipar Vlado Novak iz Zabukovice, ki se je pred dobrim mesecem dni predstavil Slovenjegrajča-nom, je v petek odprl razstavo skulptur, reliefov in keramičnih miniatur v prodajnem paviljonu Rožič v Celju. JM

18

KULTURA

Razmigan plesni petek

V Žalcu tretje srečanje otroških plesnih skupin Slovenije

v soorganizaciji Zveze kulturnih društev Slovenije in Zveze kulturnih društev Žalec bo jutri, v petek, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu 3. srečanje otroških plesnih skupin Slovenije Migam '97.

»Srečanje otroških plesnih skupin Slovenije Migam velja za najizbranejšo otroško plesno prireditev, njen namen pa je spodbujanje sodobne plesne vzgoje s poudarkom na razvijanju plesne ustvarjalnosti, gibne izraznosti, kulture giba in doživljanja odrske izkušnje,« pravi samostojna sve

tovalka za plesno dejavnost pri ZKDS Neja Kos. Na letošnjem srečanju bo nastopilo 12 otroških plesnih skupin oziroma 165 mladih plesalk in plesalcev iz Kopra, Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Kostanjevice na Krki, Maribora, Kuzme, Ormoža, Celja, Velenja in Žalca. Za nastop na srečanju jih je izbrala selekto-rica, plesalka in plesna pedagoginja Andreja Obreza, ki je Migam '97 tudi vsebinsko razdelila v dva dela.

V Plesni matineji, ki se bo na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu začela ob 12.30 uri, bodo med sedemnajstimi plesnimi točkami tudi tri iz

našega območja. Plesalke Plesnega ateljeja Sava Žalec bodo nastopile s Kosmato žabo v koreografiji Save Malenšek-Kučič, Skupina za izrazni ples Velenje Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega se bo predstavila z Zimsko impresijo koreografinje in mentorice Karoline Mavec, Plesna skupina Švrkle Velenje Zveze kulturnih društev Šaleške doline pa s Sanjami koreografinje Irene Gorogranc.

Spored drugega dela Migam '97 je selektorica Andreja Obreza poimenovala Plesno popoldne, v celoti pa ga bodo oblikovale plesalke Plesnega foruma Celje. Pod mentor

skim in koreografskim vodstvom Goge Stefanovič Erjavec se bodo najprej predstavile Svetilke neba, plesni kolaž oblikovan po motivih zgodbe Lunino kraljestvo pa sestavljajo točke Zvezde, Zvezde packe, Oblaki in Sonce. Za zaključek pa bo 16 plesalk Foruma B nastopilo z Rockereto, plesno slikanico songov Bine Štampe Žmavc in glasbe Andreja Pom-peta, ki jo sestavljajo slike Matematika, Televizija-domišlji-ja, Smehci, Zmaj, Jaka slika. Mavrica, Gusarji. Leteča preproga, Tatovi, Pošasti, Čarovnica Špela, Ogledala, Sanje in Opravičilo za domišljijo.

^rn^mm i. stamejčič

Nikoli dolgočasen realizem

Jože Svetina razstavlja v Cestnem podjetju Celje

Slikar Jože Svetina je prvič javno razstavil svoja likovna dela leta 1967 za kulturni praznik v velenjskem delavskem klubu. Tedanji učitelj z Zavodenj nad Šoštanjem, bližnji sosed rojstnega kraja znamenitega kiparja Ivana Na-potnika, je že dolgo pred omenjenim letom in svojo prvo javno razstavo, neustavljivo slikal in iskal številne odgovore v risbah, akvarelih in oljih.

Dosledno je ostajal in ostaja zvest naravi, njenim motivom - od živalskega do rastlinskega sveta - in otrokom. V ciklu oljnih slik, največ jih je nastalo na lesu, je najbolj neposredno izrazil svoj socialni čut do otrok - mnogo je bilo med njimi otrok brez pravega otroštva - saj je z njimi kot šolnik preživljal vse temne in svetle trenutke v poslanstvu tega plemenitega, a nikoli dovolj razumljenega in zato tudi nikoli prav cenjenega poklica.

Motivni svet slikarja Jožeta Svetine tudi danes ostaja v kadru krajevnega pejsaža, gozdne strmine, viharnika ali osa-melca, gorske kmetije, samotne kašče ali znamenja, rečnega obrežja, živopisne in redke ptice. Tudi otroci ostajajo, z nič manjšimi šolskimi torbami kot pred leti. kvečjemu so še malo večje. Ostaja torej zvest okolju iz katerega izhaja. Do konca in scela je zapisan naravi in tako tudi živi. V Zavodnjah. visoko nad dolino, iz katere se vali pod nebo dim iz šoštanjskih dimnikov in oznanja pridobi

tve civilizacije. Ostal je v družbi umirajočih dreves, preučuje ptice in njihovo življenje, gradi jim valilnice. Lovsko puško je že zdavnaj zamenjal za fotoaparat.

Načina izražanja ne išče več v različnih tehnikah, temveč se spontano odloča za najprimernejši način in tehniko, kar je odvisno od razpoloženja in motiva. V tem času je nastalo nešteto skic v svinčniku, oglju in drugih risarskih tehnikah, ki jih je Jože Svetina razvil do mojstrstva.

Značilnost Svetinovih akvarelov je v tem, da ne uporablja premočnih, intenzivnih barv, temveč ostaja na meji pridiha.

Tretja slikarska tehnika, ki jo Jože Svetina rad uporablja, je oljna. Kadar je na klasičnem slikarskem platnu, ostaja zvest tisti barvni subtilnosti. ki smo jo prej omenjali pri akvarelu. Taka olja so povsem lirična, pa naj gre za poletne ali zimske motive, ko se nara

va na samosvoj in enkraten način razodeva človeku.

Nekaj drugega pa je, kadar v oljni tehniki slika na lesu, zlasti pa na steklu. Tedaj barve postanejo močnejše, polnejše. Tak način slikanja povzroči, da so barve živahnejše, tudi zaradi tega, ker jih steklena površina ne pije, steklo, ki je med gledalcem in barvo, postane nekakšen refleksni filter in površina slike, ki je obrnjena proti gledalcu, je po vsej površini gladka, enodimenzionalna.

S svojimi motivi prispeva tudi dragoceno dokumentarnost (Kavčnikova domačija in druge), opozarja na uničevanje narave oziroma nam s prikazovanjem njenih pravih biserov posredno pripoveduje zgodbo o tem, kako nepopravljiva je škoda, kadar človek uničuje svet, v katerem sam biva. V likovni izvedbi ostaja zvest realizmu, a tudi znotraj njega gradi svet, ki je metafora spomina za vse čase.

DRAGO MEDVED

Za prijatelje muzeja

V razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje pripravljajo nocoj, v četrtek ob 18. uri, božični koncert.

Prijateljem in soustvarjalcem muzeja se bodo po besedah direktorice Andreje Rihter za izkazano zaupanje zahvalili z deh likovne umetnice in kiparke Ljubice Koči-ce-, na božičnem koncertu pa bo zapela Darja Švajger. IS

Prvi koncert Pevk iz Stare vasi

V petek, 12. decembra, so pripravile Pevke iz Stare vasi ob izidu video kasete svoj prvi samostojni koncert.

Enajstčlanski zbor, ustanovljen pred dvema letoma in pol, vodi Zofija Gorogranc. Geslo koncerta, na katerem so zapele osemnajst pesmi, je bilo »Pesem nas združuje«. Prepevale so slovenske narodne, ljubezenske in domoljubne pesmi, iz ljudske zakladnice pa so izbrale tudi dve nabožni pesmi. »Lepe so naše slovenske pesmi. Želimo jih ohranjati, sebi v veselje in mladim v bogato ljudsko izročilo,« so dejale na petkovem koncertu, na katerem so zapele tudi pesem Slovenija, ki jo je napisala rojakinja iz Kanade Milena Lovšin. Največje priznanje za dosedanje delo zbora pa je bila do zadnjega kotička polna dvorana doma krajanov v Stari vasi.

MARJAN LIPOVŠEK

prireditve

GLEDALIŠČE '

1

V Domu kulture v Velenju

bo drevi ob 19.30 za rumeni in jutri, v petek, ob 19.30 za beli gledališki abonma gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta s predstavo Borisa Kobala Afrika ali na svoji zemlji.

KONCERTI

V Narodnem domu v Celju

bo v ponedeljek ob 20. uri novoletni koncert Mladinskega godalnega in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje s solisti - violinistko Petro Arlati ter pianistkama Barbaro Starovastnik in Matejo Urbanč. dirigirala bosta Matjaž Brežnik in Jure Krajnc. V torek ob 18.30 pa bo božič-no-novoletni koncert KUD Anton Aškerc I. gimnazije Celje.

V cerkvi sv. Duha v Novi vasi bo jutri ob 18.30 božično-novoletni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju.

V Kulturnem centru Laško bo za abonma vrtiljak polk in valčkov nocoj, v četrtek, ob 19.30 božično-novoletni koncert ansambla Štajerskih 7.

V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri koncert komornega orkestra Slovenicum iz Ljubljane pod vodstvom Uroša I^jovica.

V Zadružnem domu na Ljubečni bo v soboto ob 18. uri božično-novoletni koncert Mešanega komornega zbora Celje, pod vodstvom Pavla Bukovca.

V Kulturnem domu v Škof-ji vasi bo v soboto ob 21. uri srečanje krajanov s koncertom vokalne skupine Cvet.

V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob 20. uri božično-novoletni koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe iz Celja, pod vodstvom Tomaža Grin-tala in s solistkama Mio Žni-darič ter Katarino Habe.

V Opatijski cerkvi v Celju bo v ponedeljek ob 19.30 bo-žično-novoletni koncert Celjskega pevskega društva.

V športni dvorani Hruše-vec pri Šentjurju bo v soboto ob 18. uri 5. jubilejni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra ter mažoretnih skupin iz Šentjurja.

Na osnovni šoli Prevorje bo v nedeljo ob 15. uri božično-novoletni koncert Okteta Petrola, Štefanskih fantov, terceta Domina in cerkvenega pevskega zbora.

V cerkvi sv. Jurija v Šentjurju bo v nedeljo ob 19. uri božični koncert Celjskega pevskega društva, pod vodstvom Edvarda Goršiča.

V večnamenskem prostoru OŠ v Dramljah bo v ponedeljek ob 16. uri božično-no-voletni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Dramlje.

V avtosalonu Kos v Ločici pri Polzeli bo jutri ob 19. uri božični koncert Mariborskega okteta, odprli pa bodo tudi razstavo slikarja Ivana Wald-hitterja.

V cerkvi sv, Jožefa v Celju bo v soboto ob 18. uri božični

koncert Akademskega pev, skega zbora Celje pod vodj, tvom prof. Sonje Čendak-Pj vlič.

RA»T/iVE 11

V prostorih kulturnega do ma v Vojniku bo od 20. do 28

decembra na ogled razstava likovnih del Irene Nemeček.

V knjižnici Gimnazije Center Celje je na ogled Ij. kovna razstava celjskih, voj niških in štorskih osnovno, šolcev, ki so ustvarjali na le. tošnji enodnevni likovni kolo-niji na Otočcu.

V galeriji Keleia je do 2 februarja na ogled razstava Črta - ploskev - slika, iz zbir-ke Kovinotehne - Keleia.

V Likovnem salonu v Ct lju je do konca decembra na ogled novoletno prodajna razstava Likovnega salona. .

V galeriji Mozaik v Gospo ' ski ulici 3 je razstava akademskega slikarja Franca Vozla, Odprta bo do konca leta.

V galeriji AC v Žalcu je. odprta stalna prodajna raz-, stava slik - olj na platnu io oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča-Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev.

V Razvojnem centru Celje do konca decembra razstavljata Vlado Renčelj - Ver in Božena Gobec - Boža.

V galeriji Keleia je odprta; pregledna razstava Celjskit mednarodnih slikarskih ted' nov od leta 1988-1997. '

V menjalnici Eko pool riz stavlja olja na platnu Zoran Jošič - Anastazija. Cikel je posvečen mojstrom impresionizma. Na ogled bo do konca januarja.

V avli hotela Dobrna je na ogled mednarodna razstava otroških likovnih del v organizaciji Limita Štore.

V Razvojnem centru Celje do konca decembra razstavljata Vlado Renčelj - Ver in Božena Gobec - Boža, v kavarni Celjskega doma do 5 januarja dr. Rajko Livio, v hotelu Merx in tovarni Etol do konca leta Ivan Stojan Rutat iz Izole in v gostišču Mihec Terezija Filej Rataj.

KINO I

Union od 18. do 23. 12. ct 16., 17.45 in 19.30 ameriški film Herkul, ob 21.15 pa ame riški film Vulkan; 24. 12. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Sam doma 3.

Mali Union od 18. do 23 12. ob 18.30 ameriški film Očkov dan; 24. 12. kinopredsta-va odpade.

Metropol 18. 12. ter od 21 do 23. 12. ob 16., 18.30 in 21 uri ter 19. in od 20. 12. ob 16. 18.30, 21. in 23.30 amerišk film Jutri nikoli ne umre. 24 12. ob 17. uri ameriški fili^ Herkul, ob 19. uri pa amerišk film Jutri nikoli ne umre.

Kino Žalec 19. in 21. 12. ol

20. uri ameriški film Igra, 20 12. ob 20. in 21. 12. ob 18. ur pa ameriški film Domov n* počitnice.

Kino Dobrna 20. ob 19. i'

21. 12. ob 17. uri ameriški filfl Willy3.

Kino Rogaška Slatina 20. il 21. 12. ob 17. in 19. uri amerišk film George iz džungle.

2. SNOPIČ

KULTURA

19

xšla je knjiga o Ži^i karluzi ji

v začetku decembra je izšla nova knjiga o Žički Kartuziji. Z njo izdajatelji

- Zgodovinsko društvo, občina Slovenske Konjice in lokalni časopis Novice

- zapolnjujejo potrebo po tovrstni poljudni literaturi.

Barvno knjižico, za katero je besedilo napisal Vinko Zdovc, organizator izdaje pa je bil Jože Baraga, bo mogoče ponuditi vedo-željnim turistom, ki vse pogosteje prihajajo na ogled slavnih ruševin. Knjiga je izšla v nakladi tisoč izvodov, naprodaj bo v izbranih konjiških trgovinah, pa tudi v prodajalni spominkov v Žički kartuziji.

V M.

Na grebenu

Pred dnevi je v mariborski saložbi Drumac izšla nova jbirka pesmi Konjičana ^lartina Zelenka.

Avtor se je doslej predstavil le s štirimi pesniškimi zbirkami: Kdo nam je jezik dal. Pozdravljena Dravinjska dolina, Življenje teče ter Cvet jeseni. Novo knjižico je naslovil Na grebenu in jo motivno razdelil na dva sklopa: v prvem v /erzih opisuje domače okolje n v njem ljudi, ki so mu nad-pe dragi, v drugem sklopu jpa sega na novo področje, ki ga je poimenoval poskusi v haiku liriki, v zvrsti, nastali v deželi vzhajajočega sonca. Japonski. B. Z.

Horvatove risbe

Monografija Risbe in razstava del Gorana Horvata v mozirski galeriji

Zgornjesavinjski umetnik Goran Horvat je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Mozirje izdal monografijo Risbe 1963-1996, ob tej priložnosti pa so postavili tudi razstavo Horvatovih del. mmtmmmmmmmmmmmmmm »Goran Horvat je umetnik, ki kipi od navdihov in dela. Ne zanika tesne povezanosti s svojim očetom Jožetom Hor-vatom-Jakijem, toda ostaja zvest sebi, svojim načelom in svojemu delu,« je Horvatovo delo predstavil akademik prof. dr. Emilijan Cevc. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v petek, je Goran

Horvat povedal, da je monografija dolgo zorela, vendar je bil potreben splet dogodkov in naključij, da je ugledala luč sveta. »S slikanjem se ukvarjam 34 let, od leta 1973 dela pokažem tudi drugim, od leta 1986 pa se profesionalno ukvarjam z umetnostjo,« se je predstavil Horvat.

Dr. Cevc je poudaril, da je lahko zgornjesavinjska kulturna skupnost ponosna na izdajo, s katero je počastila in priznala kulturno umetnost in prizadevnost. »Goran Horvat je v risbi mojster, črte pa uporablja kot instrument, s katerim izraža svojo domišljijo. Risbe so tudi dokaz njego

vega razvoja in dela, pa tudi motivnega sveta, ki je naravnost neizčrpen. Te knjige sem resnično vesel, ker nas prepriča o slikarskem trudu, resnem pristopu do slikanja in kaže njegov razvoj v dobrih treh desetletjih.«

Na razstavi, ki so jo postavili v Galeriji Mozirje in bo odprta do 9. januarja prihodnje leto, so na ogled risbe, slike in objekti, ki jih je Goran Horvat ustvaril letos. Po mnenju dr. Cevca gre za dela, ki jih je vredno pogledati in omeniti, saj je moč najti njihove predpodobe tudi v monografiji Risbe 1963-1996.

US, Foto: CIRIL SEM

Z leve prof. dr. Emilijan Cevc. Peter Širko z zavoda za kulturo in Goran Horvat med odprtjem razstave. Kulturni program sta pripravila saksofonist Bojan Zeme in pianist Toni Acman.

__galaksije

Profesor domišljije: ljubljanska zgodba

če bo v prazničnih dneh kdaj tako kot danes, ko to pišem, lilo in Vas ne bo mikalo zapustiti toplih prostorov, boste morda želeli seči po knjigi. Predlagam vam, da preberete kratki roman Kajetana Koviča Profesor domišljije.

Sama sem ga prebrala že pred časom, sedaj pa mi je prišel na misel, ker se v moji zavesti nekako sklada z malce idilično in rahlo patinirano podobo bližajočih se praznikov. Da ne bo pomote: nič kičastega ni na njem, le da me celotno vzdušje, ki ga slika, spominja na staro obledelo fotografijo, v podobo okame-nel trenutek razgibanega življenja, ki je na neki točki otrpnilo in zastalo, pa ga naš spomin in domišljija spet oživita -blago in z rahlim nasmehom, saj je čas že zgladil ostre in boleče robove.

Kaj vidimo na fotografiji? Vzdušje predpotresne Ljubljane, oblikovano iz resničnih in izmišljenih dogodkov. Podobe meščanskega življenja v različnih socialnih slojih. Zasebnost skromnega stanovanja in družabnost v salonu povzpet-niškega meščana. In na tem ozadju osebe: Jerneja Petriča -naslovnega profesorja domišljije - človeka z neugledno socialno provinienco, osebo z mnogimi identitetami, potre-soslovca in pesnika. Gospo Uršulo, pred poroko gospodično Urško Venturini, profesorjevo daljno sestrično - okras materinega literarnega salona in navdih profesorjevih neprebranih in neobjavljenih sonetov. Ursulinega moža Feliksa Berginca, podravnatelja tvrd-ke »Berginc&sin« - poslovneža širokega spektra. Profesorjevega nekdanjega sošolca Kristjana Ravbarja, bleščečega, a nekoliko sumljivega svetovljana, ki prinese v zgodbo dramatičnost. Nekoliko zadaj in manj izrazito se izrisujejo: Ursulini starši in obiskovalci njihovega literarnega salona, družina Feliksa Berginca, profesorjeva stanodajalka gospa Amalija in njen mož Ferdinand ter drugi.

Pisatelj zgodbo bolj pripoveduje kot pa jo razvija v dogajanje. Blago ironičen odnos do protagonistov in motiva se kaže tudi skozi jezik pripovedi, ki je izredno berljiv in duhovit ter kljub zgoščenosti in

povednosti daje vtis sproščene in lucidne ležernosti.

Kovič svojo knjigo začenja s kratko pripombo, da so morda »kaj o tem, kar se je pozneje zgodilo, vnaprej vedele samo mačke.« Izkaže se, da je tisto, kar se je pozneje zgodilo znani ljubljanski potres, ki pride v zgodbo v iztekajočem se crescendu - kot poseg iracionalnega v navidez trdno racionalno motiviranost dogajanja ter kot metafora, ki za nazaj nanovo osvetli zgodbo in naše branje postavi v dvojno optiko.

Vmes pa je pripoved. Pisatelj nam predstavi svojega naslovnega junaka Jerneja Petriča, profesorja lepopisa in stenografije na trgovski šoli, nadarjenega, a nekoliko čudaškega človeka, ki je v stikih z neznanimi sogovorniki prevzemal različne identitete. Pisal je pesmi - sonete, posvečene že omenjeni gospe Uršuli, ne da bi se pri tem vdajal kakršnimkoli upom na ljubezenski ali literarni uspeh. Več veljave, vsaj v ožjih strokovnih krogih, mu je prinesel njegov glavni konjiček - seizmo-logija ali, po njegovo, potre-soslovje, kjer se je z leti v deželnem merilu uvrstil med redke poznavalce tega področja (a ko je šlo zares, so vedele edino mačke).

Na podoben način uvede Kovič tudi druge protagoniste, natančno opiše njihovo družbeno poreklo in umešče-nost v socialni sloj, njihove nazore in čustvovanje ter pri nekaterih namigne na skrbno zakrivane temne lise njihovega socialnega blišča, ki kasneje postanejo eden od agensov dogajanja. Glavno gibalo je seveda ljubezenska zgodba, ki se razvije, ko...

Pa tega vam ne smem izdati, če vam nočem pokvariti užitka ob branju, kajti zgodba je v tej knjigi pomembna, čeprav, kot boste videli, ni edina, ki daje delu čar.

Piše: MARTINA ROZMAN SALOBIR

Knjiga za zvezdo Severnico

Marjan Marinšek je napisal biografijo o Astrid Lindgren

Že kar nekaj generacij je, ki jim je Pika Nogavička v zavesti tako kot nam je vsem v zavesti otroštvo. Po branju knjige, nedvomne svetovne uspešnice, smo dobili tudi filme in televizijske nadaljevanke, t

Tudi tisti malo starejši so ob vragolijah Pike Nogavičke v vili Čira-Čara in zunaj nje ter njenih zvestih prijateljev, od katerih seveda najbolj izstopajo Anica, Tomaž, opica gospod Ficko in konj, uživali in se po svoje veselili neštetih sporočil, ki jih prinaša način Pikinega življenja. In ravno ta je pomenil in še pomeni mnogim otrokom hvaležno pribežališče za poistovetenje z junaštvi Pike Nogavičke, odraslim pa priložnost za spoznavanje odmika od ustaljene predstave o tem, da so otroci na svetu zgolj zato, da ubogajo odrasle in da morajo biti predvsem in samo poslušni, sicer ne bodo dobri otroci.

Pred dnevi smo dobili na slovenskem knjižnem trgu žlahtno knjigo, ki je prišla ob pravem času. Marjan Marinšek, celjski gimnazijec in di-Plomiranec ljubljanske prav

ne fakultete, ustanovitelj Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju, pobudnik številnih kulturnih akcij in festivalov, med njimi je tudi Pikin, lastnik zbirk Moje prvo berilo in Gasparijeve razglednice in druge, je namreč napisal biografijo o Astrid Lindgren, svetovno znani pisateljici, s katero je v dolgih letih poznanstva stkal tudi prijateljske vezi. Doslej je prevedel tudi dve njeni slikanici, in sicer leta 1993 Božič v hrupni vasi in letos Pobegnimo s Piko Nogavičko.

Biografijo Astrid Lindgren je napisal v tekočem in jasnem jeziku odličnega poznavalca najbrž najbolj znane pisateljice na svetu, svojevrstne amba-sadorke otrok, zagovornice njihovih pravic in vsega humanega. Dobili smo delo, ki nam odstira ne le pisateljičino življenje, temveč tudi marsikaj zanimivega iz različnih podob njene domovine. Pri branju se vrstijo časovna obdobja, ki v marsičem pojasnjujejo ravnanja številnih ljudi, ki so povezani z življenjem in delom Astrid Lindgren, ter seveda z usodo znamenite Pike Nogavičke, kakor je Kristina Bren-kova izredno posrečeno našla

slovenski izraz za Pippi Lang-strump - Pippi Dolgo nogavico.

Marjan Marinšek začenja življenjsko pripoved o slavni pisateljici z leseno hišo, ki ima verando in je seveda na švedskem podeželju, kjer se je v smalandski pokrajini na kmetiji Nas 14. novembra 1907 rodila Astrid Lindgren. Oče se je pisal Ericsson in to ime je že v ušesih tudi tiste generacije - kakšna ironija - ki je na Piko pozabila najbrž zato, ker ima stalno k ušesu prislonjen mobilni telefon Ericsson. A to je že druga zgodba...

Sledijo opisi njenega otroštva in slike iz družinskega življenja. Tekoča pripoved je opremljena s pisateljičinimi izjavami in odlomki iz njenih del. Slavna pisateljica, ki je letos novembra praznovala svojo 90-letnico, je s svojo Piko Nogavičko dodobra razburkala svet, saj je kmalu osvojila mlade bralce. Toda ta-koimenovani odrasli, ki znajo življenje tudi mojstrsko za-komplicirati, so Piko tudi odklanjali, češ, da deluje nevz-gojno, drugim spet, je prišla prav pri propagiranju feminizma... Izvemo tudi, da se

slavna pisateljica s Piko ni postavila le v bran pravicam otrok, temveč tudi živali in je prispevala k temu, da je švedska vlada spremenila zakon o ravnanju z živino.

Knjigo o Astrid Lindgren beremo z užitkom in kdor jo bo prebral, se bo nemara ponovno lotil branja same Pike Nogavičke. Pisateljičino biografsko pripoved je avtor opremil tudi z bogatim slikovnim gradivom, pisateljičinimi biografskimi podatki, predstavitvijo njenega knjižnega opusa, dodan je seznam vseh filmov, ki so bili posneti po pisateljičinih literarnih delih, navedene so najpomembnejše nagrade in priznanja ter častni doktorati, ki jih je prejela pisateljica, ter prevodi njenih del v slovenščino, gledališko scenske predstave na slovenskih odrih ter pomembnejša bibliografija v slovenski periodiki.

Marjan Marinšek postaja v slovenskem kulturnem prostoru vse pomembnejši pisec memoarske literature in monografskih del, ki nam ohranjajo žlahtne podobe tako starožitnosti kot sodobnega sveta.

CZ_:-1 DRAGO MEDVED

Karaš razstavlja v Laškem

V avli Kulturnega centra Laško bodo v petek, 19. decembra popoldne, odprli razstavo slik akademskega slikarja Franca Košca-Karasa.

V več kot dvajsetih letih dela je Karaš ustvaril ogromen opus v različnih slikarskih tehnikah. Na številnih razstavah v zadnjih letih se je javnosti predstavljal zlasti s posamičnimi cikli oziroma tehnikami, v Laškem, kjer se bo predstavil prvič, pa je svojo razstavo zasnoval retrospektivno. Karaš, po rodu iz Šoštanja, je eden tistih slikarjev, za katere je slika od začetka do konca avtorsko dejanje. Barve meša sam in prav želja po sožitju močnih barv je ena njegovih primarnih značilnosti. Ima zelo širok motivni svet. Slika krajine, tihožitja in figuralne kompozicije, na svoj način pa je naslikal tudi vrsto podob križevega pota. JI

20

NAŠI KRAJI IN UUDJE

Najstarejši Poizeijan dopolnil 97 let

Rastislav Slokar je najstarejši Poizeijan in tudi najstarejši član društva upokojencev, v katerega je včlanjen že od leta 1965. Prav zaradi tega so ga v predpraz-ničnih dneh obiskali njegovi sočlani iz društva, da bi mu zaželeli mnogo dobrega in ga razveselili s pozornostjo in darilom.

V soboto dopoldan sta pri Slokarjevih, ki žive v vrstni

hiši v centru Polzele, potrkala predsednik DU Polzela Slavko Mačkovšek in članica društvenega odbora Jožica Cilenšek, ki je Rastislavu Slo-karju pripravila tudi lep nagovor. Seveda so ob obisku tudi prijetno pokramljali.

Rastislav Slokar, ki je bil obiska zelo vesel, jim je povedal, da se je rodil v Lokovcu pri Postojni in da je kljub temu, da je že več kot 30 let v

Savinjski dolini, po srcu še vedno Primorec. Seveda je v tako dolgem življenju okusil veliko radosti in tegob. Kot osemnajstletni fant je bil mobiliziran v avstroogrsko vojsko, med obema vojnama je učiteljeval po raznih krajih tedanje Jugoslavije, veliko je potoval in s ponosom povedal, da je bil celo v New Yor-ku. Med 11. svetovno vojno je bil interniran na Madžarsko, po 47 letih službovanja pa se je upokojil na ajdovski gimnaziji.

Na stara leta ga bistrost duha ni zapustila, pritožujejo se le nad bolečinami v nogah. Še vedno rad pokadi pipo, sicer pa gre od doma le, kadar gre k maši. Na sliki od leve proti desni: Rastislav Slokar, Slavko Mačkovšek in Jožica Cilenšek.

T. TAVČAR

REČENO (ne)STOR JENO Veliki Drugi

v trikotniku med imaginarnim, simbolnim in realnim lahko iščemo (ne) izpolnitev tistega kar se v psihoanalizi imenuje manjko biti. Zelo poenostavljeno povedano je veliki Drugi tisto nedosežno v človeku, po čemer hrepeni njegova želja. Želja, ki hoče doseči popolnost, ki naj bi zapolnila manjko sleherni biti. Tirnice manjka torej vodijo k želji po nečem drugem. In prav seštevku vseh nedosegljivih »drugih« lahko rečemo veliki Drugi. Zapleteno? Morda? Recimo temu Dragemu preprosto naš ideal ali še enostavneje - nedosegljivi cilj in vsa nejasnost se v trenutku razblini (saj na ravni kratkega razmisleka kot je tale). Ni ga človeka, ki si ne bi na kakršenkoli način zastavljal nekega cilja. Skratka, veliki Drugi je. konkretno rečeno, za vernika bog, v rajnki Jugoslaviji je bil to za navadnega državljana maršal Tito, za novodobnega Slovenca pa je to morda demokracija. In, ker smo ravno v času novoletnih praznovanj, kaj sta navsezadnje dedek Mraz ali božiček drugega kot naš veliki Drugi, nekakšne neulovljive sanje in grenko spoznanje vsakega otroštva. Kakorkoli že je, v osmišljeva-nju vsakega človeka zavzema veliki Drugi pomembno vlogo. V skrajni konsekvenci je poskus doseganja velikega Drugega pravzaprav obsojen na propad in s tem tudi na neuspeh. Kajti popolna zapolnitev manjka je seveda nemogoča. Prav sedaj, ko lahko v sobotni prilogi Dela prebira

mo imenitni esej Arturja Šter-na o njegovih, kot sam piše, neuspehih, lahko iskanje velikega Drugega primerjamo z njegovim pisanjem. Sam se ob tem spomnim želja po izpolnitvi jaza, v recimo najstniških letih. Pred leti sta moji mladostni generaciji v Celju, ali vsaj v predelu kjer sem stanoval, zapolnjevala prostor velikega Drugega kar dve karizmatični osebnosti - eden je bil sedanji znani kardiolog Bojan Krivec, drugi pa slikar Bori Zupančič. Prvi je bil idol za nekoliko bolj znanstveno usmerjene zanesenjake, drugi pa za umetniške sanjače. Poskušali smo ju oponašati prav v vsem, od recimo stila oblačenja, do načina govora, od uspeha v šoli ali športu, do načina osvajanja deklet. Bolj ali manj je seveda ostalo zgolj pri klavrnih poskusih. In četudi smo danes, na primer, uspešni inženirji, tiskarji, meteorologi, podjetniki, ekonomisti, računalničarji, tehniki in morda celo pesniki, se naš cilj, vsaj podzavestno, še vedno zrcali v njunih imenih. Fantaz-ma, katere podoba je razvidna iz nedosežnosti njunih oseb, je pravzaprav prikrit izraz našega lastnega stremljenja, da bi dosegli velikega Drugega. Na mesto junakov naših mladostniških hotenj so sicer stopile nove neizpolnjene želje, ki pa so dobile zgolj drugačna imena; tako kot je otrokom dedka Mraza zamenjal božiček ali kot je nekaterim odraslim maršala Tita zamenjala demokracija.

ZORAN PEVEC

Sledi človeka v Alpah

Ozemlje Slovenije se je v dolgi zgodovini odpiralo zdaj proti Panoniji, zdaj proti Alpam in ne nazadnje tudi proti Sredozemlju. Zato so vplivi dokaj raznoliki in zaradi zaostajanja za drugim svetom še ne dovolj raziskani. Z najnovejšimi arheološkimi in etnološkimi raziskavami pa smo pridobili veliko podatkov za Kamniške Alpe.

Pred kratkim so zbrane študije dr. Toneta Cevca in sodelavcev (dr. Jane Horvat, Mirana Bremšaka in Franceta Steleta) izšle v publikaciji Inštituta za slovensko narodopisje in Inštituta za arheologijo pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Naslov knjige Davne sledi človeka v Kamniških Alpah nosi podnaslov Arheološke najdbe v planinah v letih 1995 in 1996. Te planine niso le bogato nahajališče uporabnih predmetov iz davnih dni, ampak je prečudoviti svet za pla-ninarjenje, uživanje ob pogledih na bližnje in daljne skalne strukture, ostanke planšar-ske arhitekture in obujanje spominov na davne dni.

Prvotne najdbe so bile tudi v alpskih deželah sprva povsem slučajne. Šele v zadnjem času se strokovnjaki dela lotevajo sistematično. Prve najdbe v visokogorju pri nas so bile uspešne na Vehki planini (1. 1963), na planini pod dovško Babo v Karavankah (1. 1962), na Kobariškem Stolu (1. 1988), na ovčji planini Belš-čice v Karavankah (1. 1984) in v Mozirski planini na Golteh (1. 1974), na prevalu Medved-jak nad Javorniškim rovtom v Karavankah (v 19. stol.), na Lipanci na Pokljuki (1. 1955)

ter v Strmcu na Predelu (1. 1884). Vrtine in vzorci zdrobljene keramike, najdene v 1. 1997 na planinah pod vrhovi Kamniških Alp, pričajo o naselitvi tega gorskega sveta že v prazgodovini, v zgodnjem neolitiku, celo na prehodu iz 5. v 4. stol. pred Kr. Prav tako so bile najdbe tudi iz rimske dobe, srednjega veka in novejše zgodovine.

Omenjena ekipa si je na področju Kamniških Alp ogledala planino pri znameniti romarski cerkvi sv. Primoža in sv. Felicijana nad Kamnikom, ki leži na 900 m nadmorske višine, Veliko planino (1550 m), ki je z okoliškimi planinami ena najbolj obširnih, saj merijo vse skupaj do 1000 ha, opuščeno planino Čohavnico (1800 m) nad Korošico, planino Na stanu (1450 m) pod Jermanovimi vrati (Kamniško sedlo, 1884 m), planino Ovča-rijo (1550 m) pod Mokrico, kjer so odkrili najdbe izpred 35.000 let, in drugo planino Ovčarijo (1700 m) v Kalcah nad Kamniško Bistrico, planino Koren (1675 m) pod istoimensko goro, čudovito idilično planino Dolga njiva (1688

m) in opuščeno planino Osre-dek (1110 m).

Med najdbami prevladuje ke-ramika. Največ (95%) je pozno-srednjeveških in novoveških odlomkov keramike, njim sledi rimskodobnih (4%) in nazadnje prazgodovinskih (1%). Prazgo-dovinsko keramiko so našli le na dveh mestih, rimsko lončevi-no pa na sedmih mestih. Med najdenimi predmeti so kovinski predmeti zaradi usmerjenosti raziskovalcev v manjšini. Poleg tega so našli tudi brusne kamne in kremenasta kresila. Množica najdenih predmetov zagotavlja, da so bila ta prebivališča v visokogorjih ne le občasna, ampak tudi stalna, kamor so umaknili živino pred roparskimi vojskami.

Knjiga, formata 20 cmx23 cm, vsebuje tudi več dokumentarnih večbarvnih fotografij najdenih predmetov in prelepe gorske narave, črno-belih starih planšarskih koč ter rekonstrukcijskih risb. Be sedila pod slikami in ob kon cu knjige kratka vsebina so objavljeni tudi v nemščini. V knjigi ne manjka obvezna ob širna literatura.

CIRIL VELKOVRH

Za Žlahtne bucike

v Društvu propagandistov Celje pripravljajo za Valentinovo '98 nagradni natečaj oziroma tekmovanje za najbolje urejeno izložbo. Tekmovanje »Zlata bucika« so posvetili spominu pokojnemu starosti celjskih aranžerjev Zdravku Božičniku-Žičiju.

Urejene izložbe aranžerjev in obhkovalcev bodo na temo Valentinovega v Celju na ogled med 7. in 20. februarjem, ocenjevalci pa bodo pod drobnogled vzeli idejno zasnovo, estetske vrednosti, tehnično izvedbo in propagandni učinek posamezne izložbe. Aranžerji in oblikovalci, ki se želijo potegovati za žlahtne bucike, nagrade so zlata in dve srebrni buciki, morajo svoje izdelke, označene s Šifro, za natečaj prijaviti do konca januarja. IS

S kartico tudi na Golte

V projekt olimpijske kartice se je letos vključilo 12 slovenskih smučišč, med njimi tudi RTC Golte.

Kar polovični popust pri nakupu dnevnih vozovnic z olimpijsko kartico bodo nudili med 19. in 22.januarjem 1998, skozi vso sezone pa bodo vsi imetniki kartic deležni 10-odstotnega popusta. Ugodnosti veljajo tudi na Rogli, kjer bo smuka z olimpijsko kartico po polovični ceni med 5. in 8.januarjem. Ž.Z.

KoncertvVelenju

Davor Radolfi in Ritmo Loco se bodo med veliko turnejo po Sloveniji ustavili v Velenju, kjer bo koncert danes, v četrtek, 18. decembra, ob 20. uri. Kakor obljubljajo, bo tudi v velenjski Rdeči dvorani zadišalo po kruhu in vinu, Mediteranu in ljubezni.

Za mlade in stare Starovašcane

Konec tedna bodo pripravili v domu krajanov v Stari vasi v Velenju dve tradicionalni prireditvi. V petek popoldan se bodo zbrali krajani in krajanke, stari sedemdeset let in več, njihovo srečanje pa bo popestrila pevka Vita Zorko. V soboto popoldan se bodo zbrali najmlajši Starovaščani in Starovaščanke. Najprej bodo sodelovali v delavnici »Ustvarjajmo skupaj«, izdelovali čestitke in okraske ter se učili pripravljati praznične pogrinjke. Ob koncu jih bosta obiskala še božiček in dedek Mraz ter jih obdarila. Ml

Zimsko socivje

Brstični ohrovt je posebno v zimskem času zelo dragoceno sočivje, saj ga je mogoče vso zimo pobirati svežega. Bogat je z minerali in vitamini, kar človeško telo pozimi še posebno potrebuje. Pri Cajhnovih na Polzeli pridelajo dovolj brstičnega ohrovta tudi za prodajo. V soboto ga je kljub hladnemu vremenu pobiral tudi gospodar Ivan. T. TAVČAR

2. SNOPIČ

PISMA BRALCEV

21

odmevi

Azil za zavržene živali v Celju

Ko sem prebrala pismo s tem naslovom, sem se začudila, kaj vse zahtevajo ljudje. Kar poglejte kakšno ulico: polna je psov, kot da je to njihov drugi dom, kjer lahko svobodno skačejo - doma pa tako najbrž morajo ubogati. Ali pa park, poln pasjih iztrebkov, in zato to ni park za ljudi.

Včasih se mi zdi, da imamo v Celju največ psov, dovolj za celo Slovenijo. Včasih se mi tudi zdi, da nekateri iščejo več pravic za štirinožce kot za bolne ljudi.

JOŽICA KRAJNC, Celje

Naj pes ne ogroža otroka

Zelo sem bila prizadeta, ko sem v NT ponovno prebrala prispevek Marije-Maj de Kr-stič. Gospa se večkrat oglaša: enkrat skrbi za otroke, drugič se zahvaljuje policistu, kritizira mladino in okolje...

Ne, ne boste verjeli, ampak če je ni v rubriki Pisma bralcev, je pa v rubriki Nočne cvetke. Žal mi ni v ponos in prid, da živim v okolju med f temi ljudmi in da smo vedno vpleteni v njihove oziroma njene bolne igrice.

Razjezilo me je pač to, ker se je hotela pokazati, kako je skrbna - češ, kaj je petletna deklica pretrpela... Skrb? Že, že. Toda kar sta pretrpela moja dva mladoletna otroka in kako trpita še sedaj, vesta samo ona dva. Lani sta me fizično napadla ga. Krstič in njen sin, star več kot 20 let, ki vsem nam nenehno grozi... To, da sta spomladi razbila okno in hotela ob IL uri dopoldan (ko sem bila v službi) vdreti v stanovanje, je tudi pisalo v NT, vendar v cvetkah.

Za dogajanja v petek, 5.12.1997 ob 23. uri, vesta moja otroka in policija, ki je morala žal spet intervenirati. Kaj otroka preživljata in kaj sta preživela, pričajo razbita vhodna vrata in luknja, ki je nastala zaradi brcanja in nasilnega vdiranja v stanovanje. Verjetno se bo tudi to znašlo med cvetkami. Še sreča, da je posredoval oče otrok oziroma moj bivši mož, ki je poklical policijo ter zaščitil in pomiril otroka. Sprašujem se, kako je ga. Krstič vzgojila svojega sina in kako je ni srarn pisati te »skrbne« dopise, ko v sebi nima nikakršnega čuta ne do mladoletnih ne do starejših sosed (ga. Stra-Šek) in okolja, v katerem biva.

Res sem z juga, kakor zna podcenjevalno poudarjati ga Krstič; vendarle pa naj pogleda še pri sebi. Moj nasmeh in molk jo očitno vendarle iztirjata; vendarle se nočem in ne želim prepirati. Stroka res uči, da so ljudje

takšni in drugačni, da jih je treba drugače obravnavati ali se jih izogibati, jih ne poslušati ali ne opaziti, če ne želiš... Ampak, ko gre za moja ogrožena in napadena otroka, 12-letnega sina in 13-letno hčer, takrat razum več ne govori. Meni in mojemu bivšemu možu sta otroka nekaj najbolj dragocenega in svetega, zato bova naredila vse, da ju zaščitiva. Menim, da tudi drugi starši tako razmišljajo.

LEPOSLAVA JANKOVIČ, Celje

prejeu smo

Vroča kri

s 1.1.1998 naj bi sestra in svak, na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1978 in sodne poravnave z dnem 31.1.1997, v celoti poskrbela za mater. Sama verjetno ne bosta prišla ponjo, zato mi ne preostane drugega, kot da mater sam pripeljem domov, kjer ima dosmrtno pravico neomejene uporabe kletnih prostorov novozgrajene hiše. In to hiše, ki sva jb z materjo sama zgradila in spravila pod streho.

Z izročilno pogodbo iz leta 1978 je zemljišče in vsa lastnina sporazumno prešla v sestrine roke. S sestro, ki je v Nemčiji, sva se dogovorila, da jaz pomagam materi pri gradnji hiše, ko pa bo mati ostarela, bo sestra v celoti poskrbela za mater. Vsa leta sva se s sestro dobro razumela. Počilo je februarja 1995, ko se je sestra matere hotela na hitro rešiti. Sestra se je odpravila na Florido, ko pa se je vrnila, matere ni želela več videti. Postavila je pogoj, da naj gre raje sama v dom, če ne, jo bo ona spravila v norišnico. Šele kasneje sem izvedel, čemu takšna naglica, vse pa je povezano z načrtovano gradnjo motela na Ohridu. Sestra bi za domačijo in zemljišče, seveda brez matere, dobila več kot 600 tisoč mark. K sreči sem to kupčijo preprečil in zahteval, naj sestra poskrbi za mater. Če žeU sporno imetje prodati, pa naj položi v banki na materino ime denar za deset let za domsko oskrbo. S tem se sestra ni strinjala.

Na sodišču me je s prevaro, da mora maja letos na operacijo, pregovorila, da sem se zavezal do konca letošnjega leta za borih 27 tisoč tolarjev skrbeti za mater. Če bi moral še naprej skrbeti zanjo, bo cena za materino oskrbo na novo določena. Sestra se s tem ni strinjala, zato se je zavezala, da bo mater že prej vzela k sebi najkasneje pa 1.1.1998. Mati se je veselila doma, saj jo grizeta krivica in neurejeno stanje; pri 87-letih pa je željna miru in domačije. Mimogrede, z ženo sva materi odstopila spalnico, sama pa spiva v kuhinji.

Dne 11.12.1997 sem od sestre dobil priporočeno pismo, v katerem me obvešča, da je mater pripravljena sprejeti šele aprila 1998 in da ni pripravljena zanjo več plačevati. Še istega večera

sem jo poklical, vendar se z mano ni želela pogovarjati. Njen mož pa mi je zagrozil, da bo oba z materjo enostavno ustrelil, če se pojaviva v Ješovcu. Na dom z materjo ne smeva, dokler nama njegova žena tega ne dovoli. Naslednji dan sem šmarskim policistom prijavil grožnje. Na vprašanje policista, kaj bom storil, sem mu rekel, da bom mater na vsak način pripeljal domov in jo vselil. Ker je zakon na moji strani, sem prosil za prisotnost policije in dobil negativen odgovor. Dežurnega policista očitno ni skrbela svakova grožnja, skrbelo ga je za 87-letno ženico, ki da je ne smem pustiti same v snegu in mrazu pred hišo. Delno ga razumem in mu dam prav, končno pa se bo lahko tudi policija zakonito vmešala v spor. Tega, da bo zame in za mater morda prepozno, pa zakon sploh ne predvideva.

Torej, kaj naj storim? Če na dogovorjen dan ne pripeljem matere domov, bosta sestra in svak menila, da nista kriva, če mati noče domov. Če se držim sodne poravnave in mater pripeljem domov, bom verjetno mrtev. Na izbiro imam še eno možnost, vendar pa se moram prej oborožiti. Ker se bojim, da ne bom izbral prave variante, prosim spoštovane bralce, da mi s pisnimi nasveti pomagajo.

MIRKO NIKOLIČ, Grobelno

Draga gospoda žlahtna!

Sem eden iz tiste generacije, ki je preživel strahote IL svetovne vojne. Veliko je ostalo otroških spominov na staro Jugoslavijo, večina ve, kako je bilo takoj po vojni in kako smo živeli vse do leta 1991, torej do osamosvojitve. Nam preprostim ljudem tega ne more nihče odvzeti, še manj pa prikazovati v taki luči, kot to nekateri počno.

Ko smo pred osamosvojitvijo stopili na volišča, smo trdno verjeli, da nam bo boljše, da bodo toplejši domovi naših otrok in vnukov. Vsi smo verjeli v to. Žal se danes kaže drugače. Počutimo se prevarane, izigrane in osramočene. To, kar se sedaj dogaja, ne more biti res. Velikokrat pomislim, da so to samo sanje. Da so tovarne pokradene in v razsulu, vemo vsi. Nismo pa vedeli, da imamo v naši sredini tudi ljudi, ki sejejo med nami prepir in mržnjo in ne vedo več, kaj bi še počeli, da bi bilo med Slovenci čim več sovraštva. Želijo, da bi se ta narod ponovno pokončal v bratomorni vojni. Prepričujejo nas, kakšno gorje je bilo takoj po končani II. svetovni vojni, pozabljajo pa, da so štiri leta sodelovali v vrstah okupatorja in se z ramo ob rami borili proti lastnemu narodu pod pretvezo, da se borijo za lasten dom. Če bi bilo to res, bi se lahko borili na drugačen način.

Zmaga pa je le bila na pravični strani. Nekateri, pajdaši okupatorja, so to vojno sramotno izgubili. In kaj sedaj?

So mislili, da jih bodo zmagovalci po toliko gorja, ki so ga napravili poštenim Slovencem, ujčkali na rokah? Seveda je bilo drugače, po vsaki vojni je tako. Res je, da sta štiriletna mržnja in trpljenje napravila kakšno nepremišljeno zlo in trpljenje, vprašam pa, kako bi bilo, če bi se stvari obrnile?

Spet smo svobodni, če tako rečemo. 10-dnevna vojna je napravila svoje, postali smo samostojni. Ves svet nas je priznal. Lepo bi lahko živeli, vendar žal ni tako. Človek ne ve več, če bi še gledal televizijo, bral časopis in spremljal vsakodnevne novice. Zopet so se med Slovence spravili pajdaši, ki grenijo vsakodnevno življenje. Ti ljudje nam hočejo vsiliti sovraštvo in nadaljevati tam, kjer so njihovi predniki leta 1945 končali. Ponovno si želijo maščevanja in napraviti čistko, ki bi jo napravili že tedaj, če bi zmagali.

»Hvala« nekaterim poslancem za prijazno Slovenijo, ki jo tako radi opevajo, iz njihovih ust pa vre sovraštvo do lastnega naroda. Sramota, da pozabljajo na dobrine, ki so jih bih deležni. Nihče ni pristal na beraški palici, vsi so se izšolali in ustvarili imetje. Naj bodo tako »fer« in vrnejo pridobljeno. Ker sem trdno prepričan, da sami ne bodo odnehali, bo pač moral lepega dne narod zopet vzeti stvar v svoje roke in poskrbeti, da se takšni ljudje odstranijo iz političnega in javnega življenja, da ne bo prepozno.

AVGUST LAVRINC, Laško

Če te spozna širša javnost

Krajani Teharij se očitno delimo na več kategorij, glede na to pa nam zaračunavajo storitve. KS Teharje je v preteklih letih, poleg drugih komunalnih del, organizirala asfaltiranje cest v zaselkih Teharje, Slance in Bukovžlak. Krajani smo KS pošiljali prošnje za sofinanciranje urejanja cestišč. Tu pa se kaže zgoraj omenjena delitev na več kategorij. Nekateri so dobili odgovore z ugodno rešitvijo, nekateri pa še odgovora ne.

Ker je KS denarna sredstva za leto 1995 izčrpala, so se dela preložila na naslednje leto. Ker sem bila med tistimi (očitno drugorazrednimi) krajani, ki nisem dobila odgovora, sem bila močno presenečena (in to prijetno), ko so me odgovorni člani komunalne komisije spomladi leta 1996 obvestili, da mojo prošnjo še imajo in naj povem, če še velja. Res si nisem premislila in povedala sem, da želim asfaltirano cesto. Dejali so mi, da bo poleti sestanek, kjer bomo izvedeli kaj več o delih. Poletje je minilo, obvestila za sestanek pa nisem dobila. Prišel je oktober in v neposredni bližini mojega doma so se začela asfaltna dela (torej je sestanek za nekatere bil). V KS sem izvedela, naj nemudoma vplačam 1.000 mark tolarske protivrednosti in podpišem pogodbo. To sem tudi storila, toda Cestnemu podjetju Celje

očitno nihče iz KS ni omenil, naj bi asfaltirali še košček cestišča pri hiši št. 24 v Bu-kovžlaku.

Začele so se telefonske prošnje KS Teharje, kjer sem od predsednika Ježovnika dobivala različne odgovore (ali izgovore). Po mesecu dni sem izvedela, da lahko dobim vrnjen denar. Kot samohranilka denarja nisem shranila v KS, ampak sem zanj želela obljubljeni asfalt. Po čudežu se je sredi novembra lani na naši cesti pokazala asfaltna prevleka. Naredili so jo brez strojev, ročno (in to takrat, ko sem bila v službi in ni bilo nikogar doma) od glavne ceste do garaže. Dvorišče naj bi in bom uredila sama. Drugi krajani so pač imeli možnost obročnega odplačevanja potem, ko so bila dela že opravljena, jaz pa...

Nastal je nov problem, saj so me letos iz KS Teharje obvestili, da nisem poravnala stroškov. Ker sem mislila, da gre za pomoto, nisem reagirala, toda obvestili so me ponovno in predsednik je omenil, da bodo z mojim dolgom seznanili širšo javnost. To »obljubo« so držali in moje ime je bilo objavljeno v krajevnem biltenu Teharčan, skupaj s še tremi grešniki -dolžniki.

KS Teharje še kako drugače skrbi za svoje krajane. Pozimi organizira pluženje cest do zasebnih hiš; ponekod redno, ponekod občasno, ponekod nikoli. Verjetno del denarja za dela prihaja tudi od smetišča. Če si denar, oziroma usluge na račun tega, zaslužijo na tri kilometre oddaljenih Teharjah, si jih najbrž zaslužimo tudi mi, ki smo oddaljeni od smetišča nekaj sto metrov. Torej si česa drugega kot to, da smo v KS Teharje prvorazredni in drugorazredni krajani, ne morem misliti.

IRENA ŠUMEČ, Teharje

Izlet v neznano

Zveza društev upokojencev Celje je pred kratkim povabila nekaj svojih sodelavcev na izlet v neznano. Skupno se je izleta udeležilo 32 izletnikov. Pot nas je vodila pod Pohorjem, cilj pa je bil starodavni Ptuj, kjer smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Teh ni malo, zato je kulturna dediščina za turista nadvse zanimiva.

Po krajšem postanku na Ptuju smo se odpravili na Ptujsko goro. V tamkajšnji cerkvi smo se seznanili z razhčnimi slogi umetnosti in z našo preteklostjo. Kar strinjali smo se s trditvijo arhitekta Jožeta Plečnika, ki je nekoč rekel: »Zakaj hodimo Slovenci v notredamsko cerkev v Pariz, dovolj je, če bi si OgledaU mojstrovine na Ptujski gori.« Vračali smo se preko Majšperka in Žetal ter se ustavili v Rogatcu, kjer smo si ogledali urejeno vas Pano-nija. Objekti so poklon družine Šmit iz bližnjega naselja. V tej družini se je rodilo devet otrok, med njimi tudi Jože Šmit, borec iz pete pre-komorske brigade in tudi pesnik domovinskih pesmi.

Naš končni cilj je bila prijazna kmetija Andreja Založnika nad Zibiko, kje so nam postregli z dobrim kosilom in ponudili domače pridelke. Presenetile so nas ugodne cene, dostopne za vsakogar, in skrbna gospodinja, ki je tudi sposobna kuharica. Izlet v neznano je tako minil, kot smo si želeli.

JAKA MAJCEN, Celje

ZAHVALE-POHVALE

Zahvala sponzorjem

Slovenska speed bali reprezentanca se zahvaljuje sponzorjem, ki so nam omogočili nastop na svetovnem prvenstvu. To so: Radenska-Tri srca d.o.o. Radenci; Mladinski center Velenje; Študentski ser-vis-KŠCR Celje; TVD Partizan Lenart; Posest d.o.o. Celje; Aircon d.o.o. Celje; Gorenje Gospodinjski aparati d.o.o. Velenje; Sinteza Lining d.o.o. Celje; Pro Bit d.o.o. Slovenske Konjice; Ema d.o.o. Celje; Zavarovalnica Maribor d.d., PE Lenart; Koncem Savinjska trgovska družba d.d. Žalec; Hmezad Trgovsko podjetje Žana p.o. Žalec; Menjalnica M, Lenart; Faarst d.o.o. Zimi-ca; Mesarija Fekonja Sv. Trojica; Mesarija Gomboc Radenci; Gostilna Šiker Močna; Mladinski servis-KŠDD Slovenske Konjice; Tovarna nogavic Polzela.

UROŠ ŽOLNIR, Šempeter

Za vaše in naše otroke

Pet let mineva, odkar se redno srečujemo rejniki in rejenci iz nekdanje laške občine. V tem pogledu smo z Radečani še naprej povezani. Zato, da so takšna srečanja sploh izvedljiva, se je treba zahvaliti centru za socialno delo v Laškem za pomoč, ki nam jo nudi. Enkrat mesečno nam omogočijo predavanje z raznimi informacijami o vzgoji, varstvu pred mamili, spolni vzgoji, zaščiti in podobnem.

Enkrat letno se rejenci in rejniki srečujemo ob ribniku v Marofu pri Jurkloštru, kar nam omogoča laška ribiška družina, ki nam daje na voljo »ribiški dom« v čudovitem okolju. Pri tem pomagajo seveda tudi razni sponzorji, ki jih pridobijo socialne delavke.

Otroci se na tem pikniku razigrajo, tekmujejo v raznih športnih spretnostih, starejši pa izmenjujemo svoje rejniš-ke izkušnje. Pri tem, da srečanja uspejo in da nam je vsem lepo, imajo prav socialne delavke največ skrbi in zaslug.

Čutimo dolžnost, da se jim ob izteku leta najlepše zahvalimo, jim zaželimo obilo sreča in zdravja ter uspehov v novem letu 1998 in dobre volje pri njihovem humanem delu. V imenu vseh rej-nic laške in radeške občine TONČKA KENDA, Laško

22

NASI KRAJI IN UUDJE

Mozart v podobi deiciice

Tako so devetletno Nostasijo Žibrat iz Celja označili francoski kritiki po tem, ko je zmagala na mednarodnem klavirskem tekmovanju

Ali je Nastasija Žibrat, devetletna deklica iz Celja, svoj natančni posluh, glasbeni in fotografski spomin, nadarjenost za glasbo in umetniško izražanje nasploh, sposobnost za učenje tujih jezikov (ob slovenskem in ruskem govori še angleško in nemško, rada pa bi se naučila tudi francoščino) in vse druge »nadpovprečne« lastnosti, ki jih ima, podedovala po svojih, po materi ruskih prednikih ali očku Prekmurcu, so ji bili naklonjeni bogovi ali pa je bila preprosto rojena pod kakšno nenavadno sreč-no-čudno zvezdo, je težko uganiti.

Dejstvo pa je, da bomo o tem prikupnem devetletnem dekletcu, ki skupaj s staršema in pet let mlajšo sestrico Julijo od takrat, ko so se preselili iz Žalca, živi v Celju, prav gotovo še marsikaj slišaU; predvsem v povezavi s svetom glasbe oziroma igranjem na klavir, s čimer se Nastasija ukvarja že od petega leta; od takrat ko je pri zasebnem učitelju začela s prvimi urami spoznavanja s tem instrumentom.

»Ko sem bila še čisto majhna, mi je mama, ki se je nekoč učila igrati tudi sama, na klavir igrala različne skladbe, in takrat me je najbolj zanimalo, kako igra. Ko sem bila stara štiri leta, me je naučila brati še note, potem pa sem kmalu poizkusila sama,« je pripovedovala mala nadebudnica nekega nedeljskega popoldneva, po tem, ko je končala z vajami, ki jim vsak dan posveti vsaj tri ure. »Igranje mi je že takrat postalo tako zelo všeč, da sem starša prosila, naj mi najdeta kakšnega profesorja, ki me bo naučil igrati zares. Tako sem začela obiskovati ure klavirja,« pripoveduje Nastasija o času, ko se je pričela srečevati z odkrivanjem skrivnosti o tem, kakšne čudežne melodije je mogoče izvabiti iz nekaj tipk instrumenta, ki je že vse od tedaj njen zvest prijatelj in spremljevalec.

Čudežno dekletce

Odkar je začela igrati, je mala Nastasija napredovala tako hitro, da je v enem letu osvojila vsebine in znanje, za katere njeni vrstniki potrebujejo dve leti. Po uspešno opravljenem izpitu na žalski

glasbeni šoli so jo starši vpisali v glasbeno šolo v Velenje, kjer je delala pod mentorstvom profesorice Aleksandre Alevanje. Ko je ta Nastasiji-nim staršem povedala, da svoji varovanki glede na sposobnosti ni več kos, so ti pričeli iskati novega glasbenega učitelja in tako spoznali profesorja Sijavušo Gadžijeva, po rodu Rusa, ki živi v Gorici. Tako oče Nastasijo enkrat na teden, ponavadi v soboto, vozi na ure klavirja v Italijo.

»Ko je profesor Gadžijev Nastasijo slišal prvič igrati, ga je tako navdušila, da je predlagal, naj jo prijavimo na mednarodno tekmovanje Nikolaj Rubenstein v Parizu, ki se ga udeležujejo mladi nadarjeni glasbeniki iz vsega sveta,« pripovedujeta starša, ki sta to po daljšem razmišljanju tudi storila. »Predvsem zato, ker se je Nastasija želela spoznati s sovrstniki iz drugih dežel in pa, ker je želela ugotoviti, kako igrajo oni, in kje je sama,« pripovedujeta starša, ki se jima pred odhodom na tekmovanje v Pariz, ki je bilo lani junija, ni niti sanjalo, kako bo vse skupaj izpadlo. Še najmanj pa, da bo njuna hči dosegla uspeh, kot ga je - v svoji kategoriji tekmovalcev je namreč osvojila prvo mesto, navdušila kritike, za nagrado pa je nastopala z moskovskimi čudežnimi otroki.

Ob vseh pozitivnih ocenah, navdušenju in začudenju, ki ga pri glasbenih pedagogih in kritikih tako v tujini kot doma zbuja to »čudežno dekletce«, pa ni bil pred odhodom Na-stasije na tekmovanje v Pariz le-tega nihče pripravljen finančno podpreti, sta še danes razočarana njena starša, ki sta morala slednjič, kljub obljubi velenjske glasbene šole, da bo pomagala, pokriti stroške potovanja še za njeno profesorico.

, »Sponzorje in podporo smo iskali na raznih koncih, saj je bilo jasno, da bomo stroške sami težko pokrili. Po drugi strani pa si je Nastasija na tekmovanje tako zelo želela.

da sva se z ženo odločila, da ji bova to omogočila, pravi njen očka, edini zaposlen član štiričlanske družinice, ki ji pogosto zmanjka tudi za mleko in kruh.

Žibratovi so se s prošnjo za pomoč obrnili tudi na slovensko ministrstvo za kulturo, in dobili odgovor, da ta ustanova tovrstnih akcij ne podpira. »Le kaj potem sploh podpirajo?« se sprašuje Nastasijina mama, ki ima iz Latvije, od koder je kot študentka kemije prišla v Slovenijo, popolnoma drugačne izkušnje. »Tam imajo ljudje do umetnosti in kulture popolnoma drugačen odnos in če bi moji starši živeli v Moskvi, bi Nastasija, ki ji je Rusija neverjetno všeč, z učenjem glasbe lahko nadaljevala tam, saj bi imela bistveno manj težav kot jih ima v tem okolju,« pravi njena mama, ki pa je trdno odločena, da hči, pa naj bo še tako sposobna, kljub predlo

gom, ki jih staršem dajejo glasbeni strokovnjaki, otroštva ne bo preživljala v kakšnem internatu, daleč stran od doma in domačih.

Med tipkami

Bolj kot biti pianistka oziroma virtuozinja na klavirju, si Nastasija žeh nekoč kompo-nirati. Pravzaprav to počne že sedaj; če ob vseh obveznostih, ki jo čakajo ob prihodu iz šole in stvareh, ki jo zanimajo, le najde kaj časa. In ker tega ponavadi nima, neprestano pa mora ustvarjati, piše pesmice in skladbice največkrat kar na stranišču, jo izda mama, ki v želji, da bi se mala nadebudnica kdaj pa kdaj tudi sprostila in zares odpočila, pred njo celo skriva knjige, ki jih Nastasija zvečer, preden zaspi, kar požira. »Vendar jih ponavadi najdem; mamica že zelo težko najde kotiček v stanovanju, ki ga jaz ne bi

odkrila,« se mami nasmehne mala navihanka.

Edina lastnost, ki Nastasije od sovrstnikov ne ločuje kaj bistveno, je sovraštvo do šole. Če bi bilo po njenem, v šolo sploh ne bi več hodila, pove. Da se tam kljub prizadevanju učiteljev, da bi jo dodatno zaposlili, zelo dolgočasi, ji je verjeti; tudi zato, ker je brez težav preskočila drugi razred, tako da danes obiskuje že četrtega.

Razen šole in igranja s sovrstniki pa jo zanima pravzaprav vse. Nastasijina starša se ves čas zavedata, da je njuna prvorojenka nekaj posebnega in jo v vseh njenih dejavnostih skušata podpreti in ji pomagati, da bo lahko v življenje vstopila s čim manj težavami. Ob tem pa oba priznavata, da je vzgoja takšnega otroka pravzaprav zelo zahtevna, saj je za otroke, kot je Nastasija, značilno da so dokaj »težavni« in pa, da je pri njih zelo močno izražena potreba po neprestani pozornosti, pogovorih, skrbi in takšnih in drugačnih izzivih.

Glede na to, kljub vsej ljubezni in podpori, ki se jo trudita dajati tako Nastasiji kof njeni mlajši sestrici Juliji, (ta s\ pri štirih letih močno želi naučiti se igrati violino, česar ji zaradi finančne stiske ne moreta omogočiti), tu in tam najbrž pomislita, da bi bilo dosti lažje vzgajati otroka, ki bi bil malo bolj »povprečen«. Njuna prvorojenka, ki so ji pri treh letih psihologi pripisali razvojno stopnjo šestletnega otroka in ki ji kritiki pripisujejo veliko glasbeno prihodnost, to vsekakor ni...

NINA M. SEDLAR

Nastasija Žibrat in njena sestrica Julija.

Avtomobilom novo obutev

_ Avtomobilske gume je ta čas potrebno zamenjati za zimske. Številni vestni lastniki avtomobilov so to že storili in zamenjali vse štiri gume, saj se zavedajo, da si le tako zagotavljajo varno vožnjo, drugi še čakajo, kot da bi upali, da zimskih razmer to zimo ne bo. Zimske gume so seveda nujne, tudi če snega ni, saj so s svojim profilom, trdnostjo in drugimi lastnostmi prilagojene ledenim in mokrim voziščem, medtem ko letne za take razmere, tudi če ni snega, niso primerne. T. TAVČAR

Pri Vulkanizerstvu Rehar v Dobrteši vasi pravijo, da so gume številni že zamenjali in da se vedno pogosteje odločajo za zamenjavo vseh štirih gum.

Finalisti turnirja (ekipa RC y temnih majicah).

Radio Celje (spet) najboljši!

Nogometna ekipa Radia Celje je zmagovalec božično-novoletnega turnirja Štajerskega vala, na katerem so nastopile ekipe Rogaških novic. Panorame, ter šmarskega in celjskega radia.

Radio Celje je v polfinalu s 5:2 premagal kolege iz Šmarja pri Jelšah, v finalu pa po streljanju sedemmetrovk še Panoramo s 4:3. Za celjski radio so nastopili Vlado Lipovšek, Petar Milovac, Dean Šuster, Tomaž Lukač in Primož Škerl. Vrstni red: RC, Panorama, Štaj. val. Rog. novice. Nagrada »Ladič« za najboljšega vratarja je pripadla Vladu Lipovšku (RC), nagrado »Faik« za najboljšega strelca je prejel Vlado Šrimpf (Štaj. val), za najboljšega igralca so proglasili Milana Ozimiča (Pan.), za najbolj nervoznega pa Tomaža Lukača (RC). Nogometna ekipa radia Celje je od lanskega junija osvojila vse turnirje, na katerih je nastopala. PŠ, Foto: BOJAN SINIČ

2. SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

23

Kaj je pomoč in kaj plačilo?

S prostovoljnim delom se v I. gimnaziji v Celju ukvarja vec kot 100 dijakov

v I. gimnaziji v Celju je prostovoljec približno vsak deseti dijak. S prostovoljnim socialnim delom se ukvarjajo na otroških oddelkih celjske bolnišnice, na oddelku za otroke v knjižnici, v Osnovni šoli Glazija, v Domu upokojencev v Celju ter v vrtcih. Prejšnji petek so gimnazijci pripravili poučno okroglo mizo o problemih in pomenu prostovoljs-tva. Vrstnike, ki niso prostovoljci, so opozorili, da jim to delo, ki ne ponuja zaslužka, daje vrednote, ki jih nikoli ni mogoče kupiti ali se o njih učiti iz knjig.

Privzgajanje vrednot, ki jih mladim omogoča socialno delo z ostarelimi in bolnimi, z ljudmi s posebnimi potrebami in vsemi, ki so drugačni in ne po svoji krivdi prikrajšani za številne življenjske radosti, je izjemno koristno za osebnostno rast mladostnikov. Morda je zanje najpomembnejše to, da bodo tudi čez leta, ko bodo odrasli in bodo zavzeli pomembne vloge v družinah ter na poklicnem področju, pripravljeni pomagati svojcem, prijateljem, sosedom in tudi neznancem pri reševanju njihovih zadreg. Zakaj se že v svojih nežnih letih ukvarjajo s problemi drugih, pa so pojasnili prostovoljci sami, vsi dijaki četrtega letnika I. gimnazije.

Katarina Ručman: »Na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje se ukvarjam z otroki, starimi od dveh do petih let. Ko nimajo obiskov, se z njimi pogovarjam in jim krajšam čas. Mojega obiska se razveselijo in v času, ki ga preživimo skupaj, vsaj malo pozabijo na težave, predvsem pa na to, da so ločeni od staršev. Hvaležni so za vsako prijazno besedo in zame so ure v bolnišnici še kako dragocene. Včasih obiščem tudi novorojenčke, jih pomagam previti, kakšnega vzamem v naročje in ga potolažim, da preneha jokati. S prostovoljnim delom se ukvarjam zato, ker bi rada dala otrokom to, kar dobivam sama. Ljubezen. Lotiti se nameravam študija

medicine in želim za otroke že zdaj kaj več narediti.«

Maja Bubik: »Ker se v vsakdanjem življenju srečujem le s sebi enakimi, sem postala prostovoljka. Zanimali so me drugačni. Na osnovni šoli s prilagojenim programom imam že dve leti svojega prijatelja Izidorja, ki je star dvanajst let. Prostovoljno delo je preseglo vsa moja pričakovanja. Vsak dan sem presrečna in od njega odidem bogatejša. Ve, da mi lahko zaupa in se name zanese. Menim pa, da mi daje globlja spoznanja, kot jih lahko dajem jaz njemu. Želim študirati psihologijo ali socialno pedagogiko, hkrati pa mi je žal, da zaključujem četrti letnik, ker to pomeni, da bom morala prekiniti s prostovoljnim delom. Z Izidorjem bova ostala v stikih še naprej, ker sva se zelo navezala drug na drugega.«

Ana Trebovc: »Dve leti delam prostovoljno v oddelku za otroke v knjižnici, kjer vsak drugi teden skupaj s sošolkama Suzano in Tino beremo otrokom pravljice oziroma jih pripovedujemo. Tudi rišemo, se pogovarjamo, pojemo, plešemo. V petek smo jim predstavile dinamično pravljico o Miklavžu in Štefanu. Ko nekomu kaj daš, je tvoja pozornost vedno poplačana. Te ure so zame čudovite in doživljam jih kot nekaj posebno lepega. Otroke imam zelo rada in uživam, ko sem z njimi. Študirati nameravam psihologijo in tudi moje prostovoljno delo mi daje dobre napotke za študij, ki sem si ga izbrala. Izkušnje pri delu z otroki pa mi bodo go

tovo koristile tudi takrat, ko bom sama postala mama.«

Gregor Deleja: »Že tretje leto sem prostovoljec v Domu upokojencev v Celju. Od prvega dne, ki sem ga preživel med starostniki, hodim mednje tudi zaradi osebnega zadovoljstva. Tja prinašam svojo mladost, oni pa lahko s svojo starostjo dosti prispevajo k mojemu videnju sveta. Obiskujem gospoda Miho, ki je od mene starejši šestdeset let in poln volje do življenja. Vsak teden preživim z njim prijetne ure, v katerih se sprostim. Pogovarjava se o mojih in njegovih problemih, o vseh mogočih temah in jih obdelava z dveh generacijskih stališč. Čisto drugače je, kot sem sprva mislil; prepričan sem namreč bil, da se bova pogovarjala samo o vremenu in morda kaj malega o politiki.«

Suzana Vidner: »Od drugega letnika dalje vsako drugo sredo berem in pripovedujem otrokom pravljice v knjižnici. Za prostovoljno delo sem se odločila, ker me je mikalo delo z malimi otroki, ki so zaradi svoje spontanosti zelo posrečeni in zabavni. Zmeraj me pripravijo do tega, da pozabim na slabo voljo in vsakdanje težave. Ko bo pravi čas za to, bom tudi sama zelo rada postala mama. Sicer želim študirati jezike in ravno pri prostovoljnem delu sem dobila idejo, da bi organizirala jezikovne tečaje za najmlajše. Pro-stovoljstvo mi prinaša veliko zadovoljstvo. Vedno, ko pridem z ure pravljic domov, imam v sebi posebno topel občutek...«

KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ

24

REPORTAŽA

Gasilec, igralec, pevec

Planinski gasilci, ki jih vodi Rihard Stopinšek, skrbijo za požarno varnost, igrajo na domačem gradu ter pojejo v nonetu

Gasilci na Planini pri Sevnici, v šentjurski občini, niso spretni le pri preganjanju rdečega petelina. Odkar jih vodi Rihard Stopinšek so temeljito obnovili gasilski dom ter posodobili opremo, to pa še ni vse. Na obujenem planinskem gradu igrajo vsako leto odmevne igre, nekaj jih prepeva celo v gasilskem nonetu, uvedli so zanimiv običaj...

Zato v kraju ter širše marsikdaj opozarjajo na prizadevanja gasilskega predsednika, 39-letnega Riharda Stopinška, ki je pred časom prejel tudi visoko občinsko odličje. Na njegovo pobudo so se za 100-letnico ustanovitve društva, leta 1993, lotili igranja na prostem ter ustanovili gasilski oktet, ki je danes celo nonet. Gasilskega noneta prav gotovo nimajo v vsakem kraju Slovenije! Predsednik Rihard Stopinšek v predstavah igra ter v nonetu prepeva...

Na Planino se je preselil leta 1981, iz bližnjega Jurklo-štra. Tam sta, skupaj z ženo Bojano, domačinko, zgradila hišo. Stopinšek je z novim krajem hitro zaživel, kmalu se je pridružil gasilcem. Ljudje so odprti, hitro te sprejmejo, pravi o ljudeh s Planine. Potem, ko si je začel pospešeno prizadevati za razvoj odmaknjenega kraja, še posebej. Ko sem ga povprašal, kaj ga v tem lepem kraju najbolj moti, je omenil znano planinsko neslogo, pri čemer omenjajo, da je Rihard Stopinšek spravljiv človek.

Po Stotih letili

Prostovoljno gasilsko društvo na Planini bo prihodnje leto staro že 105 let. Vanj je vključenih 140 odraslih članov, med njimi 55 operativnih, poleg odraslih imajo še blizu 50 mladih. Mladi se za gasilstvo precej zanimajo, saj je to lepa priložnost za njihovo druženje, spoznavanje. Sicer pa Rihard Stopinšek omenja, da je treba za gasilstvo navdušiti že otroke. Pozneje se odločijo le redki odrasli.

Zato se s soprogo Bojano, ki je učiteljica v sosednjem Dob-ju, veliko posvečata vzgoji gasilskega pomladka. Gasilsko društvo se povezuje z domačo

osnovno šolo, tako da so pred nekaj leti ustanovili šolsko društvo Mladi gasilec. Otroci iz tega društva, ki mu pomagajo mentorji, se vsako leto udeležujejo srečanj na državni ravni. Na državnem tekmovanju sta dve pionirski gasilski desetini s Planine prejeli zlati znački, tretja desetina pa srebrno značko. Da ne govorimo o prizadevnosti odraslih gasilcev, ki se z različnih tekmovanj vračajo z različnimi pokah. Odrasli odhajajo zadnja leta tudi na meddržavna tekmovanja.

Rihard Stopinšek je postal predsednik tega uspešnega gasilskega društva leta 1985. Po tem letu so postopoma zgradili prizidek gasilskega doma, povečali dvorano za prireditve, poskrbeli za novo strešno kritino, pročelje ter stavbno pohištvo, obnovili požarni stolp, nabavili novo gasilsko orodno vozilo, poso-dobiU obstoječo avtocisterno, za 100-letnico pa so kupili še kombi. Vmes so prav tako posodabljali osebno zaščitno opremo.

Teater na gradu

Uspešne gasilce imajo v marsikaterem kraju, manj pogosto pa gasilci igrajo ter še pojejo v nonetu.

Za 100-letnico ustanovitve društva, pred štirimi leti, so hoteli planinski gasilci pripraviti nekaj posebnega. Spomnili so se, da so gasilci na Planini leta 1937 ter 1967 tudi zaigrali. Tako so na Sto-pinškovo pobudo uprizorili leta 1993, po skoraj treh de-setlejih, Jurčičevega Domna. Bilo je na dvorišču tovarne Tajfun, njihovo prvo predstavo si je ogledalo približno petsto gledalcev. Po letu dni premora je Stopinšek predlagal, da bi spet pripravili kakšno igro. Odločili so se za Razbojnika Guzaja, v romantičnem okolju planinskega gradu. Guzaja, ki se je nekoč resnično potikal po teh kra

jih, si je na petih predstavah ogledalo 1700 ljudi, ki so prišli iz krajev od Brežic do Zgornje Savinjske doline. Povabila na gostovanje so odklonili, saj so želeli opozoriti na pozabljeni planinski grad, na domači kraj, ki je bil pred drugo svetovno vojno zanimivo turistično središče. Rihard Stopinšek se spominja koliko truda je bilo že s pridobivanjem najrazličnejših dovoljenj, da bi sploh lahko igrali na zapuščenem gradu. Lani, ko so na gradu igrali odmevnega Desetega brata, so spet privabili ljudi iz širše celjske okolice.

Letos je bilo na Planini posebno slavje, saj so se spominjali 100-letnice rojstva njiho

ve pisateljice Ane Wambrecht-sammer. Pisateljica, ki slovi po delu Danes grofje celjski in nikdar več, je napisala tudi delo Za staro pravdo. Tako so julija letos igrali na planinskem gradu igro, ki se dogaja prav na tem prizorišču. Pri vsem skupaj je zanimivo, da imajo nekateri igralci celo isti priimek kot so ga imeli srednjeveški junaki, ki so jih igrah. Na premieri je bilo tristo gledalcev, imeli so pet ponovitev...

Rihard Stopinšek je igral v Domnu graščaka Sovo, v Razbojniku Guzaju pajdaša Janeza, v Desetem bratu Mancine-ga očeta, v stari pravdi grajskega oskrbnika. Planinski gasilci si želijo, da bi pripravili na gradu vsako leto po eno igro.

Od hiše do hiše

Kot smo zapisali, je za 100-letnico gasilstva na Planini na Stopinškovo pobudo nastal gasilski oktet, današnji nonet.

Veliko gasilcev prepeva v krajevnem moškem pevskem zboru, zato so kulturni utrip obogatili z gasilskim oktetom. Zbrali so se izkušeni pevci, ki so po nekaj vajah

lahko začeli z javnimi nastopi. Nastopajo na lokalnih prireditvah ter drugod po Sloveniji. Lani je nonet zapel na Srečanju gasilskih pevskih skupin v Podbrdu, na Primorskem. Rihard Stopinšek poje v tej glasbeni skupini drugi tenor.

Od gasilske 100-letnice imajo na Planini tudi zanimiv gasilski običaj. Na predvečer Florjanovega, dneva zavetnika gasilcev, se zberejo nonet ter drugi gasilci-pevci, ki prepevajo od hiše do hiše Florja-novo pesem. Novi običaj ima korenine v starodavnem, ki ga pozna Stopinšek iz okolice Jurkloštra. Prvo leto se je nekaterim ljudem zdelo čudno, zdaj je skoraj zamera, če na kakšno hišo pozabijo. Za ga

silce je to naporna noč, povsod jim ponudijo pijačo ter darujejo jajca in slanino. Prvo nedeljo po Florjanovem, po gasilski maši, vse to v gasil-skem domu spečejo ter postrežejo krajanom.

Kako vse to skupaj zmore, čeprav s sodelavci? »Najprej moraš imeti vse to rad. Potem najdeš tudi čas,« pravi Stopinšek, ki živi med domom na Planini ter službo v Celju. Žena Bojana ga dobro razume, saj je prav tako v gasilskih vrstah. Tudi v Celju pozna Stopinška veliko ljudi, saj je delal več kot dvajset let v trgovini Želez-ninar. Najprej je bil vajenec, nazadnje poslovodja, od letos je v Kovinotehni komercialist.

Do delovnega mesta ter nazaj domov prevozi dnevno 64 kilometrov, v vsakem vremenu. Kljub temu Planine ne bi zamenjal za Celje. V čudovitem kozjanskem kraju so si ljudje manj odtujeni, stik z naravo je nepo-srednejši, ugotavlja. Dan za dnem.

BRANE JERANKO

Riharda Stopinška, ki dela kot Kovinotehnin komercialist, poznajo po dolgoletnem delu v celjski trgovini Železninar.

Gasilski nonet s Planine je pri nas posebnost. Predsednik tamkajšnjih gasilcev poje drugi

tenor.

Letos so na planinskem gradu igrali Za staro pravdo, delo iz časa njihovega kmečkega upora. Rihard Stopinšek je bil grajski oskrbnik.

2. SNOPIČ

REPORTAŽA

25

Jezikavo gospo je prevzel stadion

Vera Zupančič nikoli ni bila športnica, a je vedno živela za atletiko

Med nagradami in priznanji je Vera Zupančič iz Velenja prejela lani Bloudkovo nagrado za življenjsko delo na področju športa, letos plaketo mestne občine Velenje za vzgojno delovanje na področju atletike in naziv častne članice Združenja atletskih sodnikov Slovenije. Več kot polovico od svojih dvainse-demdestih let, kolikor jih je naštela januarja letos, je posvetila športu. Kriva je bila njena hči Renata, ki je pričela trenirati atletiko. Skrbna mama je spremljala hčer na treninge in obenem spoznala, da je tam zunaj veliko otrok, ki bi se lahko namesto z neumnostmi ukvarjali s športom.

Leia i9c)8 je SKupa) z nekaterimi Velenjčani ustanovila atletsko sekcijo v Velenju in pričela aktivno organizirati tekmovanja. Bila je predsednica Atletskega društva Vele-'nje, članica predsedstva Atletske zveze Slovenije, članica nadzornega odbora Atletske zveze, predsednica Zbora atletskih sodnikov Slovenije ter predsednica sodniškega zbora pri Atletskem klubu Velenje. Sodila je na evropskih, mednarodnih in državnih atletskih tekmovanjih, dvakrat je vodila jugoslovansko atletsko državno reprezentanco na tekmovanja v tujino, dvakrat je bila na čelu slovenske reprezentance na partizanski olimpiadi Foča, dvakrat je vodila tekmovanje za balkanski kros, bila je vodja sodnikov na tekmovanju Bruno Zauli...

Odkar je prenehala z delom računovodkinje pri Stanovanjskem podjetju Premogovnika Velenje in se upokojila, o svoji sodniški upokojitvi še ne razmišlja. Sodila je tudi julija letos na mladinskem atletskem evropskem prvenstvu, saj je še vedno aktivna mednarodna sodnica pri Atletskem klubu Velenje. Stadion je zmeraj poln vznemirljivega atletskega duha, doma pa živi umirjeno, v nebotičniku na Šaleški cesti, od koder ima iz četrtega nadstropja lep razgled na hribe in Velenjske ulice. Družbo ji dela Velik ljubosumnež, siv maček s strmečim pogledom, ki jo hoče imeti samo zase. Sprijaznil se je vsaj z jutranjim ritualom svoje gospodarice. Vsako jutro ob devetih se dobijo ob kavi tri priletne gospe. Ena se spozna na kulturo, druga na politiko, tretja na šport. Razdelijo si dnevni časopis, berejo in nato ostro izmenjujejo Unenja. Na področju športa je Vera Zupančič doživela veliko lepih in uspešnih časov, medlem ko je osebna sreča ni tako

zelo marala. Zanjo je bil velikokrat edini prijazen prostor ravno atletski stadion.

Iz ugledne družine

Njen začetek je bil obetaven, saj se je rodila v ugledni stari meščanski družini v Kamnici pri Ljubljani. Starši so imeli znano gostilno pri Zupančiču, pri Jošku po domače, njihova edinka Vera pa je bila v zgodnjem otroštvu deležna belih čipkastih oblek in dobre vzgoje. Ni imela punčke iz raztrganih cunj, ampak lepo lutko z bujnimi lasmi in celo voziček zanjo. Družino je pretresla smrt Ve-rine mame Frančiške, ki je umrla za tuberkulozo. Pokopali so jo v Ljubljani, oktobra pred 63 leti, ravno na dan, ko so po vsej deželi odjeknili zvonovi ob smrti kralja Aleksandra. Pri enajstih letih je odšla Vera v Ljubljano, v dekliško meščansko šolo, dečki so se šolali čisto na drugem koncu mesta. Bil je čas Orlov in Sokolov. Deklica, ki je odraščala v verski družini, je ljubljansko življenje spremljala z odprtimi očmi. Zanimala jo je drugačnost, tako da je namesto k Orlom, ki so bili religiozno usmerjeni, odšla raje k naprednim Sokolom. Pri profesorici zgodovine, zagrizeni Orhci, ni nikoli dobila višje ocene od trojke. Jezikava Ljubljančanka, ki je vedno našla hiter in odrezav odgovor, je postajala izobražena mladenka. Ni mogla vedeti, da bo nekoč partizanka. V osvobodilnem gibanju je delala od začetka vojne, pri tem pa je njeno politično prepričanje navdahnila ljubezen. Rada je videla mladega skojevca Cveta, sočasno pa je postala mladinska funkcionarka, ob-veščevalka... Cveto ie bil ob

življenje v Dachau, ona pa je imela večjo srečo. Leta 1943 je njena družina odšla v partizane. Iz hoste so prinesli še enega člana več, saj je njena mačeha Neža, zaradi svoje nežnosti ji je bila bolj mama kot mačeha, julija 1945 rodila sina. Dan pred osvoboditvijo Ljubljane naj bi Vera po dolgem času prvič prespala v postelji, imeli so miting v Kamniku, vendar se je ponoči oblekla in prespala raje na tleh. S težavo se je naučila hoditi po ravnem in se v mislih odmakniti od hribovitih poti od Me-nine planine. Črnega Grabna in Moravč ter nazaj, ki jih je ničkolikokrat prehodila. Vojna je minila in Zupančičevi so se vrnili v Kamenico, v svojo hišo, polno bolh. Da bi se jih znebili, so navsezadnje raztrosili praprot po vsej hiši. Pomagalo je. Dve leti po vojni je mama Neža rodila še dvoj-

čiči, kmalu zatem pa je družina ostala brez očeta. Vera je podobno kot številni mladi partizani opravila partijsko šolo in je delala na mladinskem centralnem komiteju v Ljubljani do leta 1953. Nato je odšla za deset let v Kočevsko Reko, kjer se je spet zgodila ljubezen. Z očetom svojih otrok, Renate in Zvoneta, se ni nikoli poročila, čeprav sta imela prijazne stike vse do njegove smrti pred nekaj leti. Bil je koroški Slovenec, želel si je, da "gre Vera z njim v Avstrijo, vendar se je odločila drugače. Z otrokoma je odšla v Velenje. Tudi tu se ji je zgodila ljubezen. Tokrat atletika.

Šport namesto pohajkovanja

Najvažnejši smisel dela Vere Zupančič je bil vseskozi v prizadevanju, da bi mlade lju

di pritegnila v šport in jih obvarovala pred kvarnimi vplivi. Danes je nevarnosti za otroke še več, s športom pa se ukvarjajo še manj. Veliko časa pre-sedijo pred televizijskimi in računalniškimi ekrani, kar okrni njihove motorične sposobnosti. Nekateri mlajši otroci skorajda ne znajo več teči...

Gospa Vera sledi velikim spremembam tudi v vrhunskem športu. Ko je spremljala svoje atlete na velika tekmovanja, je skrbela, da so imeli vsak dan vsaj kosilo ali večerjo. Izjemno dobri športniki so še pred dvema desetletjema tekmovali tudi za malice. Danes preveč tekmujejo za denar. V minulih tridesetih letih se je veliko naučila, največ pri Atletskem klubu Kladivar v Celju, in sicer od glavnega sodnika za teke v Celju Marjana Kopitarja, očeta Roka Kopitarja. V zgled sta ji bila tudi Pavle Božič, atlet in mednarodni sodnik, ter Franc Mimik, tajnik slovenske sodniške organizacije. Oba Celjana sta žal že pokojna. Njihovi športni časi so bili bolj pošteni, današnji so tako kot na ostalih področjih življenja zaostreni in neizprosni. Športnik je dosegel meje

svojih zmogljivosti. Kako naj 100 metrov preteče hitreje? Če naj to zmore, potrebuje poživila. Vera Zupančič se spominja sestanka atletskih delavcev pred leti, ko je atletinja Metka Papler, mama Marka Miliča, takrat izjemno dobra metalka diska, ki ima iz leta 1973 še danes veljaven državni rekord za starejše mladinke, dejala: »Toliko lahko vržem s treningom, več le s poživili. Slednjega nočem početi.«

Dober športnik potrebuje odhčnega in poštenega trenerja. Uspeh izstavi račun, in ta je odrekanje. Vera Zupančič je atlete spodbujala k treningu, obenem pa jih je učila, naj ne zanemarijo šole. Pri njej je med štiriletnim šolanjem stanovala Andreja Šverc, izvrstna tekačica na 800 metrov, ki je po končani športni karieri profesorica v Mariboru. Zupančičeva še posebej spoštuje atlete, ki so vrhunski športniki in študentje obenem. To sta denimo Anja Valant in Gregor Cankar. Močno ceni Brigito Bukovec, ker vzdrži na vrhu v panogi, ki zahteva skozi vse leto treninge po dvakrat na dan. Rada ima odlično atletinjo Britto Bilač, Nemko, ki zna klepetati v slovenskem jeziku.

Vera Zupančič je stroga sodnica, po duši pa mehka ženska. Najtežje ji je bilo opazovati sina, ki je bil iz leta v leto bolj strt, a mu ni mogla pomagati. Pred šestnajstimi leti, ko se je upokojila, sta jo istega dne v poštnem nabiralniku čakali dve obvestili: eno je bila odločba o pokojnini, drugo obvestilo iz onkološkega inštituta. Prebolela je raka, pred osmimi leti pa preživela operacijo, ko ji je povsem odpovedalo srce in je padla v komo. Od takrat ni pokadila nobene cigarete več. Včasih rada politizira, na televiziji spremlja tudi zasedanja državnega zbora, takrat pa velikokrat ugasne televizijo, rekoč: »Ubogi poslanci, ko ob 140 tisoč brezposelnih Slovencih ne vedo, kaj bi radi...«

KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ

Pred odhodom v meščansko šolo. Imela je enajst let, bil je čas Orlov in Sokolov.

Leta 1956 v Kočevski Reki. Takrat je bila predvsem mama.

Frančiška in Ivan Zupančič z edinko Vero leta 1928. Imeli so znano gostilno Pri Jošku v Kamnici pri Ljubljani

Vera Zupančič, častna članica Združenja atletskih sodnikov Slovenije, je še vedno aktivna

mednarodna sodnica.

26

MALI OGLASI - INFORMACIJE

2. SNOPIČ

MALI OGLASI - INFORMACIJE

27

28

MALI OGLASI - INFORMACIJE

2. SNOPIČ

MALI OGUSI - INFORMACIJE

29

30

RADIO - INFORMACIJE

radio ceue

OD 18. DO 24.12. 1997

četrtek, 18.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, Z30 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldanskega programa. 10.00.11.00 Novice, 11.10 Izbirate najljubšega voditelja ali voditeljico ter najljubšo oddajo Radia Celje. 12.00 Novice. 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15Jackpot, 14.20 Grešvkino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika. 18.00 20 vročih. 20.00 Saute surmadi. 21.00 Ročk blok. 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo.

Petek, 19.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.10 Halo, Atomske Toplice, 9.30 Črna pika, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Izbirate najljubšega voditelja ali voditeljico Radia Celje. 11.45 Halo. Toplice Dobrna. 12.00 Novice. 13.00 Poročila. 13.20 Halo. Terme Laško. 13.40 S knjižnega trga, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.30 V petek zvečer - študentska oddaja. 20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ time, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sobota, 20.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo. AMZS. 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.20 Minutke za srečo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Zvonetom Lebar-jem - Nikoli nisi sam (Klub osamljenih src), 10.00 , 11.00 , 12.00, 13.00 Novice, 13.30 Študentski servis, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00 Športni večer na Radiu Celje, 20.00 Izpolnjujemo glasbene želje poslušalcev, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Nedelja, 21.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 720 Minutke za srečo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00,11.00 Novice. 11.10 Domače 4,12.00 Novice. 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca.

13.00 Čestitke in pozdravi. 19.30 Glasba je življenje, 20.00 Pod slovensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Ponedeljek, 22.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna. 6.20 Pregled dnevnega tiska. 6.45 Horoskop. 7.00 Novice. 7.15 Zimzelen. 7.30 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldanskega programa. 10.00 Novice. 10.05 Športno dopoldne. 11.00 Novice. 11.10 Izbirate najljubšo oddajo in najljubšega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje. 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Torek, 23.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna. 6.20 Pregled dnevnega tiska. 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda. 10.00,11.00 Novice, 11.10 Izbirate najljubšo oddajo in najljubšega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Grešvkino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser. 15.30 Bingo bango, IZOO Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen. 19.30 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sreda, 24.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna. 6.20 Pregled dnevnega tiska. 6.45 Horoskop. 7.00 Novice. 715 Zimzelen. 7.30 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Ivico Burnik, 10.00,11.00 Novice, 11.10 Izbirate najljubšo oddajo in najljubšega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje,12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mali 0,14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v ki-no?,15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser. 15.30 Bingo bango. 16.15 Pop loto. 17.00 Kronika. 18.00 Full cool. 19.00 Božične pesmi slovenskih glasbenikov. 19.45 Luč sveti v temi - verska oddaja. 20.00 Večer z družino Galič in njihovimi božičnimi pesmimi. 21.00 Božični večer pri Viki nad Frankolovim, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sveti večer na Radiu Celje

Na sveti večer smo se letos na Radiu Celje skrbno pripravili. Tako kot tudi na vse ostale praznične dni. Veliko zanimivih gostov vam bomo tja do 4. januarja predstavili.

Začeli pa bomo 24. decembra zvečer. Že dopoldne bo predpraznično vzdušje gotovo v svojem slogu prinesla Ivica Burnik. Ves dan bomo vrteli prijetne melodije, zvečer, ko bo večina ljudi zbrana v družinskem krogu, pa bomo zavrteli: najprej ob 19'^ božične melodije, ki so jih posneH slovenski glasbeniki. Z vsakim od glasbenikov je Simona Brglez na kratko tudi poklepetala.

Ob 19.45 bomo zavrteli posebno, praznično obarvano versko oddajo Luč sveti v temi, ki jo ureja šempetrski župnik Mirko Škoflek. Ob 20. bo Tone

Vrabl predstavil pojočo družino Galič iz Šempetra, ki je letos izdala zgoščenko z božičnimi pesmimi, ki jo bomo v celoti tudi zavrteli. Spored pa bomo v zadnji uri zaključili z reportažo Nataše Gerkeš, ki je obiskala gotovo najbolj popularno celjsko branjevko, gospo Viko, na njeni domačiji nad Frankolovim. Gospa Vika je tista, ki ima svoj »štant« vedno poln slaščic, suhega sadja, bučnic, domačih rezancev, sladkega jabolčnika in številnih drugih dobrot. Vse je lično embalirano in gotovo ga ni Celjana, ki obiskuje celjsko tržnico, da je ne bi poznal. Malo manj, ali pa sploh ne, pa ljudje poznajo njene najbližje, dva sinova in moža, ki ji pridno pomagajo. In ki tudi ubrano prepevajo. Tudi božične pesmi, kadar je božični čas. Prisluhnite!

NGL

Kakšna je

izvirna vošcilnica?

če se sprašujete v teh dneh, ko prejemate voščilnice z lepimi željami, kakšna je izvirna voščilnica, potem vam' lahko namignemo, da smo celjski radijci eno zares prejeli. Kolegi z Murskega vala so nam poslali lično lectovo srce, z ogledalcem in posvetilom z lepimi željami. Srčece smo obesili na naše božično drevesce, ki krasi naše radijske prostore že od prejšnjega tedna, ko so nam ga prijazno podarili v Vrtnarstvu Celje. Bilo je že zlato okrašeno, mi pa smo mu dodali še nekaj rdečih jabolk, pa lučke in si tako pričardi praznično delovno vzdušje. NGL

tržnica

ROJSTVA

V celjski porodnišnici so rodile:

5. 12.: Slavica DEŽELAK iz Laškega - deklico, Klara ZA-BUKOVNIK s Polzele - dečka, Petra VIPOTNIK iz Prebolda -deklico in Anica GLASER iz Dramelj - dečka;

6. 12.: Aleksandra ŽARKO-VIČ iz Šmarja - dečka, Irena FRICEU iz Nazarij - deklico in Irena PLANINŠEK iz Žalca -deklico;

7. 12: Julija TANŠEK iz Griž - deklico. Romana JUR-HAR iz Celja - dečka, Lidija HRIBERŠEK iz Šempetra - deklico, Darja VERDEV iz Žalca

- dečka in Nataša KOVAČIČ iz Celja - deklico;

8. 12.: Martina GROBEL-ŠEK iz Celja - deklico. Romana HROVAT iz Nove Cerkve -deklico, Minka JEZERNIK iz Šmartnega v Rožni dolini -dekUco, Monika JUG iz Šmartnega v Rožni dolini -dečka in Marjana HOTKO iz Celja - dečka;

9. 12.: Sandra PANGERL iz Škofje vasi - dečka, Smilja MILOSAV PREDOLAC iz Celja

- dečka, Simona LORGER iz Podčetrtka - dečka. Barbara PLAZAR iz Radeč - dečka in Ivana VIDENŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico;

10. 12.: Jasna TURNŠEK iz Celja - deklico;

11. 12: Mateja VOGA iz Dramelj - deklico in Ružica FIDERŠEK iz Vojnika - dečka.

POROKE

Šentjur pri Celju Poročila sta se Anton OP-REŠNIK iz Podvina in Nives CENTRIH iz Kozja. Velenje

Poročila sta se Gosto TRI-VUNOVIČ iz Šoštanja in Branka BALABAN iz Velenja.

^MRTI

Celje

Umrli so: Albert PEČEČNIK iz Prekope, 77 let, Veronika GOJ-ZNIKAR iz Tabora, 67 let, Vladimir PAHOLE iz Zg. Selc, 43 let, Albin RAUTER iz Lesičnega, 84 let, Anton MRZDOVNIK iz Pa-ke, 87 let, Friderik GERL iz

Vojnika, 83 let, Ivan ŠKRIBAR iz Strmce, 64 let, Eva ČERIN iz Laškega, 71 let, Ljubomir KOŠIR iz Zg. Rečice, 44 let, Andelina BULATOVIČ iz Celja, 47 let. Jože LEBENIČNIK s Ponikve, 38 let, Anton PASAR iz Celja, 64 let, Frančišek APLENC iz Celja, 85 let, Marija LENHART iz Celja, 82 let in Marija KUGLER iz Hrenove, 67 let.

Šentjur pri Celju

Umrla je Jožefa MASTNAK iz Šedine, 77 let.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Zora GAJŠEK iz Ločendola, 41 let, Albert LON-ČARIČ iz Sv Florijana, 26 let, Franc ŽAVSKI iz Senovice, 71 let, Franc POLAJŽER iz Lasti-ne, 62 let in Karolina ZAVR-ŠNIK iz Šmarja pri Jelšah, 70 let.

Velenje

Umrli so: Erna KOKOL iz Velenja, 45 let, Jože SKUT-NIK iz Ložnice, 35 let, Karol KLANČNIK iz Lokovice, 94 let in Jakob VIDIC iz Polane, 73 let.

Žalec

Umrli so: Štefanija SLAPNIK iz Gornjega Grada, 70 let, Mihael ROMIH iz Žalca, 66 let in Amalija MEŽNAR iz Kaple, 88 let.

Podjetje NT&RC d.o.o.,

direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rober

Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (063) 442-500, 442-201, 442-223, fax: 441-032,

Novi tednik izliaja vsak četrtek.

Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel.:

442-500, int. 10. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700603-31198. Nenaročenih rokopisov in

fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik.

Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa

Odgovorni urednik:

Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena . Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija L^kič, Gregor KatiČ, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert

Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@celje.eunet.si

Odgovorna urednica:

Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl.

Glasbeni urednik: Stane Špegel.

Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310,441-510.

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.

Vodja Agencije Franček Pungerčič Propaganda: Vaher Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen

Hriberšek, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik

Ttelrfon:

063/442-500, 442-201, 442-223-fax: 441-032, 443-511

2. SNOPIČ

KRONIKA

31

nočne cvetke

• v nekem stanovanju na Bregu je bil 9. decembra pretep. Potem ko se je sinček Andrej vrnil domov krepko po polnoči, je bila njegova mamica zelo huda in ga je vzela v roke. Žal je pri tem uporabila najtršo metodo, sinko pa se je odzval tako, da je mamici udarce pridno vračal. Pretepa med materjo in sinom ni mogel preprečiti niti oče oziroma mož, policisti pa so zadevo umirili in se odločili, da bosta k sodniku za prekrške stopila, oba, mamica in sinko.

• Pred lokalom Havana na Ljubečni sta se 9. decembra popoldne sprla in zmerjala Matjaž in njegova deklica Barbara ter s tem oskrunila javni red in mir.

• V stanovanju na Čopovi je Alojz R. pretepal svojo ženo Frančiško. Kdo je glavni v družini, ji je dokazoval 9. decembra ponoči.

• Breda iz Arclina je 12. decembra zvečer zaprosila za intervencijo, ker je imela sitnosti s svojim sinom, ki se je domov primajal in grdo zau-darjal ter seveda temu primerno razgrajal po hiši. Ko je na kraj prispela patrulja, jo je sinko popihal skozi okno. Ker je fant spet razgrajal in tolkel po vratih in oknih, je bila čez slabo uro patrulja spet v Arc-Unu in razgrajač je spet pobegnil.

• Jože Z. je 14. decembra zvečer sporočil, da ga je v bistroju Pod brezami pretepel eden izmed gostov. Patrulja je na kraju dogodka ugotovila, da je bil prav Jože tisti, ki je grozil natakarici Verici in jo zmerjal, Boštjan K. pa je posredoval tako, da ga je udaril in vrgel iz lokala. K sodniku za prekrške bosta šla tako Jože, kot Boštjan.

• Minulo nedeljo zvečer je Branko O. s Kocbekove pretepal ženo Karolino in hčerko.

• V nedeljo pozno ponoči je bilo v bloku na Kraigherjevi bučno, ko je Bogdan K. razgrajal po stanovanju. Sosed, ki zaradi tega ni mogel spati, se je pojavil na vratih, Bogdan pa ga je za vmešavanje v sosedske zadeve kaznoval tako, da ga je trikrat boksnil v trebuh.

• V baru hotela Celeia je bilo v ponedeljek ob štirih zjutraj nenavadno vzdušje. Zanj sta poskrbela Damjan K. in Robert K., ki sta razbila dva barvna reflektorja in stekleno lesketajočo kroglo. Šla bosta k sodniku za prekrške in še škodo bosta morala poravnati. M.A.

Pogin rib

Nedoločenega dne v mesecu novembru je neznani storilec podrl jez v potoku Struga v Vrbju.

S podrtjem jezu je storilec onemogočil pritok vode v ribogojnico Vrbje, zaradi česar je prišlo do pogina rib. Lastnik ribogojnice, Hmezad Kmetijstvo iz Žalca, je oškodovan za približno 2 milijona tolarjev. M.A.

Sodišče upoštevalo sokrivdo oškodovanca

Na okrožnem sodišču v Celju se je prejšnji teden nadaljevalo in končalo sojenje Damirju Kobaševiču in Zoranu Džakoviču. Za kaznivo dejanje poskusa umora je bil Kobaševič obsojen na dveletno zaporno kazen, Džakovič pa na 1 leto in 6 mesecev zapora, vendar pogojno, s poskusno dobo dveh let.

Gre za sojenje po dogodku, ki se je pripetil 4. avgusta letos v hiši v Bukovžlaku pri Celju, ko je Damir Kobaševič poskušal umoriti Nedeljka Džakoviča, očeta svojega dekleta, Džakovičev sin Zoran pa mu je pri tem dejanju nudil pomoč. Oškodovanca je Kobaševič trikrat udaril po glavi s težko macolo, ker pa je bila v prostoru tema, mu je s svetilko svetil Zoran Džakovič. Nedeljko Džakovič je pri tem utrpel prelom senčne kosti in lobanjskega dna, zaradi česar je bilo njegovo življenje močno ogroženo.

Kot sta že na prejšnji obravnavi povedala oba obtožena, sta se za kruto dejanje odločila zaradi nerazumevanja in nasilniškega obnašanja oško

dovanca, oba pa sta dejanje obžalovala in poudarila, da Nedeljka Džakoviča nista nameravala ubiti, ampak mu le pokazati, kako se človek počuti, če ga nekdo nenehno maltretira, ustrahuje in tepe.

V nadaljevanju sojenja je sodišče zaslišalo še nekaj prič, med njimi dve, ki sta opisovali izredno težke razmere v družini Džakovič, kjer je vladal strog patriarhalni odnos in kjer je bilo nasilje očeta nad družinskimi člani, zlasti nad ženo oziroma materjo otrok, na dnevnem redu.

Okrožni državni tožilec Milan Birsa je v svojem zaključnem govoru poudaril, da vztraja pri kvalifikaciji kaznivih dejanj iz obtožnice, torej pri poskusu umora in pomoči pri tem poskusu, se pa zaveda, je dejal, da je k temu dejanju odločilno prispeval sam oškodovanec. Obema obtoženima je tožilec očital naklep, da bi se s tem rešila oškodovanca, ki je nasprotoval zvezi med njegovo hčerko in obtoženim Kobaševičem ter bil dolga leta nasilen do svojega sina, drugoobtožene-ga Zorana.

Zagovornika obtoženih sta bila seveda drugačnega mnenja, ko sta poudarjala težke razmere v družini in nenehen strah zaradi groženj in nasilja Nedeljka Džakoviča. »Zoran ni hotel ubiti očeta, le dolgoletnega nasilja in grobosti, ki ga je izvajal oče, se je hotel znebiti,« je dejala zagovornica Zorana Džakoviča.

Petčlanski senat, ki mu je predsedoval sodnik Miran Pritekelj, je v svoji razsodbi upošteval okoliščine, ki so pripeljale do krvavega dejanja, s tem pa tudi omilitvena določila zakona. Damirju Kobaševiču je izrekel kazen dveh let zapora (po kazenskem zakoniku je ta takšno kaznivo dejanje zagrožena kazen najmanj petih let zapora), pri Zoranu Kobaševiču pa je sodišče upoštevalo posebne olajševalne okoliščine zaradi dolgoletnega strahu pred očetom. Obsodilo ga je na pogojno kazen 1 leto in šest mesecev zapora s poskusno dobo dveh let. Kobaševiču je senat podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe.

M. AGREŽ

mini krimici

Dvaicrotni vlom

v noči na 9. december je neznani storilec vlomil v skladišče trgovine Modis na Starem trgu v Velenju. Iz skladišča je ukradel več otroških bund različnih proizvajalcev. Potem je vlomil še v trgovino Rednak na istem naslovu ter si naložil večje število trenirk in športnih copat. Lastnika Milena P. in Miran R. sta oškodovana za okoli 220 tisoč tolarjev.

Ukradel sani

v dneh od 7. do 9. decembra je neznani storilec na Rogli ukradel in odpeljal motorne sani znamke Polaris XCR 600 SE. Sani, ki so bele barve in last Blaža F. iz Celja, so vredne okoli 1 milijon 900 tisoč tolarjev.

Ni opravičila za opravičila

v noči na 10. december je nekdo vlomil v zasebno ordinacijo dr. Drage K.Š. v zdravstvenem domu v Šentjurju. Lastnica pogreša videorekorder znamke Goldstar, napravo za merjenje krvnega tlaka, tipkovnico za računalnik, uro štoparico, potovalno torbo ter potrdila - opravičila za izostanek pri šolskem pouku. Vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 80 tisoč tolarjev.

Oklofutala prodajalko

Velenjčanka Milena M. je prejšnji ponedeljek »nakupovala« v trgovini Nama na Šaleški cesti v Velenju in izkoristila trenutek nepazljivost prodajalke ter ukradla nekaj kosov posode. Ko je Milena hitela proti izhodnim vratom, se je prodajalki zdela sumljiva, zato je stekla za njo in jo dohitela ter jo

prijela za roko. Ta poteza pa je žensko tako zelo razjezila, da je prodajalko nekajkrat udarila po obrazu in rokah. Zoper osumljenko so policisti sestavili kazensko ovadbo.

1200 petard

Koncem minulega tedna so policisti na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli pregledovali dve osebni vozili, v katerih so našli in potem zasegli 1200 petard. Petarde sta prevažala 23-letni Ivica B. in 31-letni Darko J., oba hrvaška državljana. Zasežene petarde so avstrijskega porekla.

Brez vlamljanja

Neznani storilec je v četrtek zjutraj opazil, da je Katica F. izstopila iz svojega vozila in se z otrokom odpravila proti otroškemu vrtcu na Polzeli. Opazil je tudi, da svojega vozila ni zaklenila in to priložnost tudi izkoristil. Lastnici je ukradel torbico, v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja, osebne dokumente, čeke in ključe.

Pet Murinih plascev

Neznani storilec, ki se je koncem novembra mudil na oddelku ženske konfekcije v Nami v Velenju, je izkoristil svoje tatinske sposobnosti in neopazno odnesel kar pet ženskih plaš-čev, izdelanih v murskosoboški Muri. Ukradeni plašči so vredni 330 tisoč tolarjev.

Iz odklenjenega stanovanja

v četrtek, 11. decembra popoldne, je neznani storilec vstopil v odklenjeno stanovanje Dušana J. na Stanetovi ulici v Celju. Tam je našel in ukradel lastnikovo denarnico, v kateri je bilo 30 tisoč tolarjev gotovine, dve

bančni kartici, devizna kartica, več čekovnih blanketov in osebni dokumenti.

Streljal v Evergreenu

Prejšnji četrtek okoli 22.30 ure je v lokalu Evergreen Club v Celju počilo, ko je Dušan V. v tla lokala izstrelil naboj iz svoje pištole. Drobci streliva so poškodovali oblačila Darinke A. in Irene V, ki sta sedeli za mizo.

Okradel Primorca

v času od 16. novembra do 11. decembra je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Grličah. Ukradel je dva telefonska aparata, več radijskih sprejemnikov in drugih akustičnih naprav ter nekaj oblačil. Lastnik Danijel N. iz Lucije je oškodovan za okoli 150 tisoč tolarjev.

Izginile drage umetnine

Med prevozom v Ljubljano so bile iz zaklenjene prikolice kombiniranega vozila ukradene tri dragocene umetniške slike (olje na platnu) iz 17 stoletja. Prevoznik slik se je za krajši čas ustavil v Celju (nasproti avtobusne postaje), zato predvideva, da je bila tatvina storjena prav v tem času.

Prva slika je avtoportret slikarja Van Dyka (velikost 40x50 cm), na drugi je portretiran neznani deček (40x50cm), na tretji pa je portret neznanega bogatina (50x70cm). Slike imajo črn gladek okvir s pozlačenim robom. Neznani storilec je lastnika Franca R. iz konjiške Dobrave oškodoval za okoli 70 milijonov tolarjev.

Zmikavt V Sovi

v nočnem klubu Sova v Zre-čah se je minulo soboto ponoči zabaval neznani storilec, kr je izkoristil nepazljivost Vladka Š.

prometne nezgode

Padel pod traktor in umrl

Na lokalni cesti v kraju Brezje se je v torek, 9. decembra dopoldne, pripetila nezgoda s tragičnim koncem.

Vincencij V. iz Perovca je vozil kmetijski traktor s priklopnikom iz smeri Perovca proti Brezju. Med vožnjo po klancu navzgor je zapeljal z vozišča na desno bankino, po nekaj metrih vožnje po bankini pa je traktor zdrsnil s ceste in se prevrnil v jarek. Ker na traktorju ni bilo varnostne kabine niti varnostnega loka, je voznik padel pod traktor in pri tem utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče.

v križišču se ni ustavil

Na cesti v naselju Velenje se je v sredo, 10. decembra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša približno 100 tisoč tolarjev.

Martin B. (65) iz Saleka je vozil osebni avtomobil iz smeri Šaleka proti Šmarški cesti. Ko je pripeljal do križišča s Konov-sko cesto, se pred križiščem ni ustavil, ampak je nadaljeval vožnjo naravnost proti Šmarški cesti. Takrat se je po pred-

iz Slovenskih Konjic. Ukradel mu je denarnico, v kateri so bile nemške marke in naši tolarji v vrednosti 415 tisoč tolarjev.

Vlom V vikend

v času od petka do sobote je nekdo vlomil v vikend hišo v Zdolah, last Antona K. iz Celja. Ukradel in odpeljal je televizijski sprejemnik in radiokaseto-fon. Lastnika je oškodoval za približno 120 tisoč tolarjev.

Upor gojencev

Za povsem neustrezno obliko upora so se v noči na 13. december odločili trije gojenci prevzgojnega doma v Radečah, Emil R, Omer M. in Luka G.

Na oddelku individualne obravnave so na hodnik znosili žimnice in oblazinjeno sedežno garnituro ter nato vse skupaj zažgali. Požar so pogasili delavci prevzgojnega doma in s tem preprečili, da se ogenj ni razširil na ostale dele objekta. Gmotna škoda, ki so jo fantje povzročili, znaša okoli 2 milijona 700 tisoč tolarjev.

Stolp in drobiž iz bifeja

v noči na minulo nedeljo je neznani storilec vlomil v kamp prikolico, prirejeno v bife, ki je postavljena na Cesti v Savinjski gaj v Mozirju. Ukradel je glasbeni stolp Pioneer in manjšo vsoto menjalnega denarja. Lastnica Mojca F. iz Mozirja je oškodovana za približno 60 tisoč tolarjev.

nostni Konovski cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem, 56-letni Herman M. iz Velenja in vozili sta trčili. V nesreči je voznik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškodbe.

Umrla na kraju nesreče

Na magistralni cesti v kraju Arclin se je v petek, 12. decembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je umrla peška.

Matjaž Š. (43) iz Vojnika je vozil osebni avtomobil iz smeri Škofje vasi proti Vojni-ku, v Arclinu pa mu je z leve strani prečkala vozišča 54-let-na Ivana T. Voznik je zaviral, vendar trčenja, v katerem je bila peška na mestu mrtva, ni mogel preprečiti. M.A.

Radarji bodo.

• v ponedeljek, 22. decembra dopoldne na območju Šentjurja in Velenja, popoldne pa na območju Mozirja,

• v torek, 23. decembra dopoldne na območju Šmarja, popoldne pa na območju Rogaške Slatine,

• v sredo, 24. decembra dopoldne na območju Mozirja in Žalca, v popoldanskem času pa na območju Celja in Velenja.

VFoimuliEI

V času od sobote do ponedeljka je neznani storilec vlomil in kradel v prostorih trgovine Formula E1 na Gosposki ulici v Celju. Storilec je odnesel več kot 30 moških in ženskih pulijev in 11 moških majic. Podjetje Moda Celje je oškodovano za okoli 300 tisoč tolarjev.

Cigarete iz kioska

v dneh od sobote do ponedeljkovega jutra je neznani storilec vlomil v kiosk Dela na Ljubljanski cesti v Celju. Ukradel je okoli 400 zavojčkov različnih vrst cigaret v skupni vrednosti približno 150 tisoč tolarjev.

Kladivo iz skladišča

V času od petka do ponedeljka je nekdo vlomil v skladišče na območju nedograjenega objekta doma upokojencev v Šentjurju. Tam je našel in odnesel električno kladivo znamke Hilti, s tem pa podjetje Selič oškodoval za okoli 380 tisoč tolarjev.

Ukradena smucarija

v dneh od sobote do ponedeljka je neznani storilec »obiskal« turistično agencijo Herman Celjski na Prešernovi ulici v Celju. Našel in ukradel je okoli 20 tisoč tolarjev denarja in dve sezonski karti za smučišča RTC Rogla. Zora K. je oškodov^a za okoli 100 tisoč tolarjev. M.A.

Nezgoda v Uniorju

v torek, 9, decembra dopoldne, se je v zreškem Uniorju pripetila delovna nezgoda.

Delavec Franc V. (42) iz Cezlaka je prelagal odpadke iz zabojnika v kontejner, pri tem pa mu je stregel sodelavec Vinko P, ki je z viličarjem dvignil zabojnik do višine kontejnerja. Ker pa zabojnik ni bil pravilno nameščen na viličarja, se je premaknil, zaradi česar je Franc V. izgubil ravnotežje in padel z višine poldrugega metra na asfaltna tla. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. M.A.

32

INTERVJU

»Želim vam lep in varen dan!«

Tako se poslavlja Edo Mlacnik, potem ko nas vsak delavnik seznani s tistim, kar se je na Celjskem slabega zgodilo - Medijska zvezda, ki ostaja na trdnih tleh

Ni jih malo, ki vsak dan čakajo nanj. Najprej se njegov glas pojavi na valovih Radia Celje, potem mu prisluhnejo poslušalci Štajerskega vala, zadnji ga pričakajo Velenjčani. Ker to počne že vrsto let, je postal že kar neke vrste medijska zvezda, ki si jo vsak radijski poslušalec po svoje zamišlja, predvsem pa se sprašuje, kdo in kakšen je Edo Mlačnik v resnici. S tem intervjujem ga našim bralcem (in seveda tudi radijskim poslušalcem) predstavljamo v besedi in sliki. Seveda pa smo najprej segli v daljno preteklost, v čas, ko se je Edo Mlačnik odločal o tem, kaj bo, ko bo velik. Zakaj se je odločil za delo v slovenski policiji, smo ga najprej vprašali.

»Moram reči, da nekega tehtnega razloga za to mojo odločitev ni bilo. Kot štirinajstletni otrok nisem imel pojma, kaj bi rad v življenju počel. Še najraje bi bil gozdar, gozdarski tehnik, ta poklic se mi je zdel kar zanimiv. Ker pa je bilo v družini denarja bolj malo, zraven pa še trije nepreskrbljeni otroci, je prevladala odločitev za brezplačno šolanje v kadetnici v Tacnu, kjer je bilo tudi bivanje v internatu zastonj. Me pa v ta poklic ni nihče silil, saj bi se bil lahko odločil tudi drugače, če bi si želel postati kaj drugega.«

Po stopničkah do načelnika

In po štirih letih šolanja ste postali policist, takrat še miličnik...

Ja, najprej sem bil miličnik-pripravnik v Šentjurju, za tem do leta 1980 vodja varnostnega okoliša, ko sem se gibal predvsem v Dramljah in na Ponikvi, v letu 1980 pa so me za pol leta prestavili v Slovenske Konjice, kjer sem bil pomočnik komandirja na tamkajšnji postaji milice. In spet nazaj v Šentjur, kjer me je čakalo mesto pomočnika komandirja in nato komandir-sko mesto. V tistem času sem se odločil za študij ob delu na višji šoli in ga končal, da bi prevzel mesto komandirja postaje milice v Celju. V Celju sem bil le šest mesecev, marca leta 1988 pa me je že čakalo mesto komandirja policijske postaje v Velenju. Tam sem bil do julija leta 1992, ko sem delal na inšpektoratu UNZ Celje, kjer sem bil do maja 1994 inšpektor za po-sebrfe naloge. Od takrat dalje sem to, kar sem danes.

Sporočila, takšna in drugačna

Kot načelnik operativno-komunikacijskega centra na celjski UNZ ste odgovorni za potek mnogih zahtevnih policijskih nalog in opravil. Kaj vse se dogaja v tem centru?

Smo center, ki dan in noč sprejema ter beleži obvestila o vseh dogodkih na območju celjske uprave. Ko zabeležimo dogodek, karseda hitro ukrepamo, da tja čimprej prispejo policisti, ki opravijo ogled kraja in ga ustrezno zavarujejo ter nas o dogodku sproti obveščajo. Mi smo tisti, ki o dogodku - glede na vrsto dogodka - obvestimo strokovnjake: kriminaliste, de

žurnega preiskovalnega sodnika, državnega tožilca, gasilce, reševalce, center za obveščanje in še koga, ki potem opravijo vsak svoje delo. V naši službi torej vsa sporočila, telefonske klice beležimo, jih selekcioniramo ter odrejamo prve ukrepe. Poenostavljeno bi se temu reklo, da pripravimo teren za delo ostalih strokovnjakov.

Koliko takšnih klicev sprejmete dnevno?

Na telefonski liniji 113 sprejmemo povprečno 380 klicev na dan, se pa zgodi, da jih kdaj zabeležimo tudi okoli 500. Od tega števila je pravih interventnih klicev le okoli 12 odstotkov, v večini so klici, ko nas občani prosijo za najrazličnejše informacije. Želijo vedeti, če je cesta na nekem območju prevozna, skrbi jih za svojce, ko so na poti in sprašujejo, če se je na določeni relaciji zgodila kakšna prometna nesreča itd. Veliko je tudi tim. slepih klicev zaradi napak na telefonskih linijah ipd.

Najbrž so vmes tudi telefonski klici, sporočila z neprijaznimi vsebinami...

Tudi takšni klici so. Resda jih ni veliko, a je še teh mnogo preveč. To so ponavadi osebe, ki so jezne na ves svet in to jezo potem stresajo na policijo, včasih koga kam pošljejo ali kar tako pljuvajo po nas. Tu so še otroci in mladoletniki, ki si privoščijo neslano zabavo na naš račun. Žal se ti ljudje ne zavedajo, da s svojim praznim govoričenjem po nepotrebnem zasedajo telefonsko linijo, in to morda prav v času, ko nekdo nujno potrebuje našo pomoč, ko so komu štete ure, minute. Naj ob tej priložnosti še po

vem, da bo z novim letom telefonska linija 92 dokončno ukinjena in nas bo mogoče dobiti le na številki 113.

Pa lažne informacije?

Tudi teh je nekaj, a na srečo zelo malo. Ker pa sleherno informacijo jemljemo resno in jo potem preverjamo, nam tudi te laži vzamejo preveč dragocenega časa. Kot primer lažne oziroma prirejene informacije. Naj navedem občana, ki nas je pred kratkim klical in povedal, da se nahaja na strehi neke stanovanjske hiše, kamor je poskušal vlomiti. Mi smo takoj ukrepali, policisti so šli na kraj in ugotovili, da ne gre za vlomilca, ampak za moškega, ki ga je jezna ljubica zaprla na balkon, tam pa ga je hudo zeblo. Ker je imel pri sebi mobilni telefon, nas je lahko poklical in se s takšno lažjo rešil mraza in jeze svoje drage.

Breme in veselje

Operativno-komunikacij-ski center je tudi center za obveščanje javnosti...

Gre dnevno sporočanje v sredstvih javnega obveščanja o posameznih dogodkih, cestnih zaporah, o stanju in prevoznosti cest itd., v ta sklop pa sodi tudi naše preventivno de

lovanje, ko občane seznanjamo z nevarnostmi, ki vsakodnevno prežijo nanje in jim svetujemo, kako ravnati, da se jim izognejo.

Pa sva tam: pri vašem rednem radijskem poročanju, ko vas nestrpno pričakuje na tisoče poslušalcev, željnih informacij iz prve roke. To počnete že tako dolgo, da je ime Edo Mlačnik postalo znano, popularno. Je to za vas breme?

Ker to rad počnem, ne morem govoriti o bremenu, je pa res, da mi ta naloga vzame kar veliko časa. Če pa ste imeli v mislih breme popularnosti, naj povem, da ga kar v redu prenašam, sploh pa si ne domišljam, da bi bil kakšna popularna osebnost. Ljudje pač poznajo moje ime, ker ga pogosto sHšijo. Od maja leta 1993 se vsako dopoldne pojavljam na radijskih valovih, v kratkih časovnih razmahih na treh radijskih postajah. Ob tem pripravljam tudi pisno gradivo za redne ponedeljkove novinarske konference na naši upravi, kjer sodeluje tudi predstavnik službe za stike z javnostjo. Nedavno je to nalogo prevzela gospa Irena Gorenak. Ob tem naj se pohvalim, da je v slovenskem prostoru prav celj

ska uprava tista, ki je na področju obveščanja javnosti dosegla najvišjo raven in to mesto nam priznavajo tudi v ministrstvu za notranje zadeve.

Kako nastajajo vaša dnevna radijska poročila?

Vodje izmen v našem centru vseh 24 ur izdvajajo tiste dogodke, ki bi bili za javnost zanimivi in koristni. Zjutraj to gradivo dobim na mizo, ga skrbno preberem, opravim selekcijo in na koncu vse skupaj spravim v primerno obliko. Seveda vmes te informacije preverjam. In ob 8.25 uri sem že v etru, ko se najprej oglasim poslušalcem Radia Celje.

Imate tremo?

Na začetku me je kar dajala, zdaj pa je že veliko bolje. Moram pa reči, da se treme ne bom nikoli povsem otresel. Trudim se, da ne razmišljam, da govorim v živo. Treba pa je vedeti, da sem policist, ki se ni nikoli šolal za javno nastopanje. Moj glavni namen je ljudem povedati, kaj se je prejšnji dan zgodilo na naših cestah, kje je kdo koga okradel, oropal, pretepel, kje je gorelo itd. Sploh pa ni moj namen koga izpostaviti. Gre za to, da ljudi opozorim na nevarnosti, saj se dogodki, o katerih poročam, lahko pripetijo vsakomur izmed nas. Zato v radijska poročila pogosto vpletem razne nasvete, opozorila, priporočila in s tem učinkujem tudi preventivno.

V ta poročila radi vnašate tudi razne dovtipe, šaljive iskrice, simpatične pripombe. Kako vam to uspeva?

Vselej to ni mogoče. Ko poročam o kakšnem tragičnem dogodku, pač ne gre, da bi se v istem poročilu še šalil. Se pa resda dogajajo tudi komične reči, ali pa takšne, ko ne veš, ali bi se jim smejal ali se razjezil. Glede na vsebino in težo dogodkov se pač sproti odločam, na kakšen način naj nekaj povem. Ta lahkotnejši stil večina poslušalcev lepo sprejema in ocenjuje, da je dobro, če nisem preveč policijsko re

sen. Veseli me, da me poslušalci lepo sprejemajo, da doslej ni bilo niti enega negativnega odziva na ta moja dopoldanska javljanja. Ljudje me kličejo po telefonu, mi pošiljajo pisma s pohvalami in lepimi željami ter čestitke ob novem letu, ko mnogokrat sploh ne morem ugotoviti, kdo mi je pisal. To mi res veliko pomeni.

Korošec s kozjanskim navdihom

Selili ste se iz kraja v kraj. Zdaj ste Velenjčan, ki se vsak dan vozi na delo v Celje. Kaj pa družina?

Na Kozjansko sem se kot mlad policist oženil s Kozjan-ko. Do leta 1988 sem v Šentjurju živel v majhnem stanovanju, kjer mi je bilo zelo lepo. Zdaj stanujem v Velenju, ampak Velenjčan ne bom nikoli, na to se ne morem privaditi. V osnovi ostajam Korošec, rojen pod Peco, ki je prevzel nekaj tipičnih kozjanskih navad. Imam dva otroka, dvajsetletnega sina in šestnajstletno hčerko. Zaradi dela, ki ga opravljam, sem nekoliko manj časa z družino, se pa trudim, da to vrzel zapolnim takrat, ko sem prost. Lahko rečem, da živimo čisto poprečno družinsko življenje.

Kakšen je Edo Mlačnik, ko odloži službeno breme?

Rad sem v družbi veselih in preprostih ljudi, ker sem tak tudi sam. Enkrat tedensko jo mahnem na rekreacijo v znameniti velenjski »klub trhlih vej«, kjer se razmigam, po rekreaciji pa jo s klubovci obvezno mahnemo še na pijačo, da nadoknadimo izgubljeno energijo. Občasno se z družino odpravim k sorodnikom na Kozjansko in na Koroško, da ohranimo lepe sorodstvene vezi. Sicer pa uživam tudi ob vodi z ribiško palico v roki, pa doma rad kaj postorim, popravim, za sprostitev včasih pokosim travo ob našem bloku, nič posebnega, bi rekel.

MARJELA AGREŽ

Edo Mlačnik, katerega glas dobro poznajo poslušalci jutranjih oddaj treh radijskih postaj na Celjskem.

Zadnja leta se Edo Mlačnik vozi v službo iz Velenja, še vedno pa je ostal Korošec s kozjanskim navdihom.

Cas za čaj

Speed bali - neznano postaja znano

Para se je valila

Varen mercedes A

Moda ob božičnem drevescu

v kraje na jugu Amerike se je najbolje podati od decembra do marca.

Živl|en je na vetrovnem jugu

Punta Arenas je najjužnejše mesto amerišl(e celine

Najjužnejši del Čila je po kopnem dostopen le preko Argentine. Zato ima vsakodnevno letalsko povezavo s severom, enkrat tedensko pa sem pripluje tudi ladja iz približno 1500 kilometrov oddaljenega pristanišča Puerto Montt. Na skrajnem jugu Čila leži najjužnejše mesto ameriške celine. Punta Arenas. Južneje se nahaja še nekaj naselij, toda vsa ležijo na otočju Ognjene zemlje, katere vzhodni del je čilski, zahodni pa argentinski.

Vreme na skrajnem jugu Amerike je zelo spremenljivo, zato je te kraje najpametneje obiskati v času tamkajšnjega poletja, nekje od sredine decembra pa do marca. Toda tudi

v tem času je potrebno računati z neprestanim vetrom, ki včasih piha tudi z več kot sto kilometri na uro. Tako ni čudno, da so obiskovalci pogosto v nekaj urah deležni prav vsega, od meglenega jutra, deževnega naliva pa do najjasnejšega neba.

Večino turistov v te na prvi pogled neprijazne kraje vabi predvsem čudovita narava in številni narodni parki. Kljub spremenljivemu vremenu pa so še posebno poletni dolgi dnevi nadvse primerni za izlete v naravo. V poletnih mesecih se namreč stemni šele okoli enajste ure zvečer, nov dan pa se začne že kmalu po četrti uri zjutraj! Poleg številnih možnosti za treking, turistične agencije organizirajo oglede kolonij morskih levov in pingvinov, za nekaj tisoč dolarjev pa si je

mogoče omishti tudi križarjenje vse do okoH tisoč kilometrov oddaljene Antarktike.

Pristanišče lakote

Punta Arenas leži ob Mage-lanskem prelivu in ima danes okoli 100.000 prebivalcev Še danes velja za pomembno pristanišče, čeprav so že davno minih zlati časi. Do zgraditve Panamskega prekopa so namreč morale ladje do Pacifiškega oceana pluti okoli skrajnega južnega konca Amerike in tu je bilo edino pristanišče daleč naokoli. Prvo naselje belcev na tem koncu sveta je sicer ležalo še dobrih 50 kilometrov južneje. Puerto Hambre (Pristanišče lakote) so ga poimenovali, saj so prvi naseljenci, ki so jih pustili tam, pomrii zaradi pomanjkanja hrane.

Punto Arenas so ustanovili daljnega leta 1848, njegovo najsijajnejše obdobje pa se je začelo po letu 1875, ko so začeli gojiti ovce in volno na veliko prodajati po vsem svetu. Kar nekaj družin je s tem zelo obogatelo in na te čase še danes spominja nekaj razkošnih vil. Ovce so pasli na velikanskih posestvih, za katera so potrebovali novo delovno silo. Večinoma so sem prišli izseljenci iz Evrope in med njimi je bilo precej Hrvatov. Tako je v mestu tudi Hrvaški kulturni dom, najstarejši potomci prvotnih izseljencev pa še danes znajo povedati nekaj besed v dalmatinskem narečju, čeprav večinoma nikoli niso videli domovine svojih prednikov.

Hiše v mestu so večinoma zidane, za razliko od večjega dela

Čila, kjer kot gradbeni material prevladuje les. Posebno živahno je v brezcarinski coni na robu mesta, kjer je veliko nakupovalno središče, podobno ljubljanskemu BTC-ju. Cene za tehnične predmete in avtomobile so do

kaj ugodne, medtem ko prehrambeni izdelki in oblačila niso kaj prida cenejši kot v mestu. Kljub temu pa domačini najraje nakupujejo tod, saj je brezcarinska cona tudi eden izmed razlogov, da se Čileanci sploh odločajo za življenje na vetrovnem jugu. Tudi plače so višje kot drugod, vendar pa so splošni življenjski stroški večji, saj je potrebno večino hrane in gradbenega materiala v Punto Arenas pripeljati z letali. - _ C. IGOR FABJAN

34

REPORTAŽA

Prišel je čas krog božiča..«

Vse o voščilnicah, ki izvirajo iz konca 18. stoletja - Simboli za srečo in zmrznjeno gledališče

Božičnih in novoletnih praznikov si danes ne predstavljamo več brez voščilnic. Navada, da si ljudje pisno voščijo, izvira iz konca 18. stoletja, ko so si voščili na okrašenih posetnicah ali na okrašenem pisemskem papirju z napisanim voščilom.

Predhodnice teh ročno risanih in pisanih so voščilnice redovnic iz 15. stoletja, ki so jih pošiljale svojim dobrotnikom. Prvo tiskano voščilnico pripisujejo ravnatelju Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu Henryju Colu. Risar John Hor-sley je narisal veselo druščino, ki nazdravlja s kozarci. Voščilnico so natisnili v manj kot tisoč izvodih in ravnatelj jo je pošiljal svojim prijateljem. Prava domovina voščilnic pa je Avstroogr-ska, kjer so se pojavile takšne voščilnice že v dvajsetih letih 19. stoletja.

Po letu 1850 so jih že množično tiskali in ko se je po letu 1870 pocenila še poštnina za dopisnice, je postala tudi njihova uporaba množična. Ker smo bili Slovenci del tega prostora, spadamo med prve narode na svetu, ki so pošiljali razglednice in voščilnice. Ti-skah so jih predvsem v tujini, toda tudi doma natisnjene nikakor niso zaostajale za tujimi. Velikokrat so domači tiskarji dotiskali samo slovensko besedilo. Postale so zelo priljubljene in motivno zelo različne, tako da ob pregledovanju različnih zbirk skoraj ne najdemo dveh enakih.

Prve božične in novoletne voščilnice so bile skromno okrašene, toda kmalu so se pojavile romantične zasnežene pokrajine s taščicami na veji ali srnami, ki se pasejo, ah pa z angeli varuhi, ki prinašajo božično jelko in obdarujejo otroke. Na prelomu stoletja so bile pogoste tudi kar razglednice domačih krajev z dotiskanim voščilom za srečo v novem letu. Včasih je bila dodana tudi smrekova vejica, angelska glavica ah otroci ob božični jelki.

Najpogostejše so voščilnice, ki so že s svojimi simboli za srečo zadosti zgovorne in če je še dotiskano voščilo, zadošča le še podpis. Simboh za srečo so včasih uporabljeni posamezno ali združeni v motiv, ki je lahko tudi aktualen dogodek. Ker o njihovem pomenu vse premalo vemo, jih bom skušala opisati.

Simboli za srečo

Povsod po svetu in tudi pri nas je v božičnem in novoletnem času razširjeno krašenje z zelenjem. Uporabljajo predvsem smrečje, bršljan, božje drevce, belo omelo, zimzelen in hrastove vejice. Mnoge zimzelene rastline nosijo bogato simboliko verjetno še iz predkrščanskih časov. Zimzeleno drevo z bodičastimi trdimi listi in rdečimi jagodami imenujemo božje drevce ali božji les. V antiki je bilo atribut sončnih bogov. Odganjalo naj bi demone in simboliziralo dobro voljo in veselje.

Belo omelo so poznah že Kelti kot magično rastlino, ki

je vse ozdravila in zato simbolizira dolgo življenje in nesmrtnost. Podobno simboliko ima tudi zimzelen, ki so ga častili že v Egiptu. Iz vseh zimzelenih rastlin spletamo božične vence, ki so okrašeni še s storži in pisanimi, največkrat rdečimi pentljami. Vse te zimzelene rastline simbolizirajo zdravje in moč, kar največkrat tudi voščimo ob novem letu. Na smrekovi vejici je velikokrat upodobljen zvonček, kateremu so pripisovali veliko moč, v krščanstvu je njegov zvok predstavljal božji glas.

Stari simboli za srečo, ki jih najdemo upodobljene na voščilnicah od konca prejšnjega stoletja pa vse do danes, so tudi štiriperesna deteljica, konjska podkev, palčki ali škrati, mušnica, pikapolonica, prašiček, dimnikar, lestev ter igralne karte in kocke. Vsi ti simboli so povezani s prastarimi verovanji, ki so sicer izgubili globlji pomen, pomenijo pa tako kot talismani zaščitno sredstvo pred nesrečo.

Štiriperesna deteljica, ki jo je tudi težko najti, varuje ljudi in živali pred čarovnicami in demoni. Uporabljali so jo tudi za ljubezenska prerokovanja. Posebno moč ima zaradi številke štiri, ki predstavlja »največji čudež« ali »božansko mnogostranost«. Različni narodi so že v zgodovini svoja božanstva imenovali s štirimi črkami. Isto število srečamo tudi na igralnih kartah.

S podkvijo kot simbolom sreče je povezan kuh plodnosti in rodovitnosti polja. Varuje pa tudi domačo hišo pred nesrečo. Kasneje so verjeli, da ima podkev posebno moč, ker jo je skoval kovač na svetem ognju. Varuhi narave, rastlin in naravnih bogastev (zakladov) so tudi škrati, ki so se jim ljudje priporočali za varovanje domačega ognjišča in kot pomočnikom pri delu. Ker škrati živijo v gozdu pod mušnico, so tako upodobljeni

tudi na voščilnicah. Po kitajskem verovanju pomeni mušnica srečo, dolgo življenje ali celo nesmrtnost.

Kot simbol dolgega življenja je lahko upodobljeno hrastovo listje. Hrast namreč tudi pozimi obdrži suho hstje na vejah. Vraža, da dimnikar prinaša srečo, je povezana z ognjem in domačim ognjiščem, ki je včasih pomenil središče domačije. Tu so po poganskem verovanju živeli domači duhovi penati, ki so varovali sveti ogenj. Ognjišče in dimnik je najbolje očistil dimnikar, da ni prišlo do požara. Tako je sveti ogenj vedno enako gorel, zato ga imamo za varuha družinske sreče. Tudi božiček lahko pride v hišo skozi dimnik. Skoraj povsod verjamejo, da pikapolonica razume človeško govorico, je pa tudi prastar simbol za srečo in rodovitnost.

Božično ali novoletno drevo je ostanek prastarega zimzelenega mlaja, ki je lahko pomenil tudi drevo življenja in simboliziral upanje in veselje. Življenjska moč, ki jo hrani zimzeleno drevo, naj bi prešla tudi na človeka, zato ni naključje, da je na voščilnicah upodobljena smrečica v mnogih variantah. Ves čas od začetka decembra je povezan tudi z obdarovanjem. Najprej Miklavž, nato pride božiček, ki je velikokrat upodobljen tudi na voščilnicah. Upodobljen

je lahko z veliko vrečo ali košaro, polno daril. Njegova kapa predstavlja tudi rog izobilja, ki je simt3ol darežljivosti in

blagostanja ter splošne sreče. Po drugi svetovni vojni pri nas božiček dobi dvojnika v dedku Mrazu, ki mu otroci ravno tako pišejo pisma in od njega pričakujejo darila. Ta bradati mož pa jih sedaj ne prinaša na saneh z jelenjo vprego, ampak uporablja tudi modernejša prevozna sredstva. Ni redkost, da ga vidimo na voščilnicah na kolesu ali celo v avtomobilu.

Iz prve svetovne vojne poznamo uradne razglednice in voščilnice humanitarnih organizacij za vojake in begunce, na katerih so upodobljeni vojaki na božični večer, ko molijo ob božični jelki ali jaslicah in pred grobom. Želijo si miru in snidenja s svojimi domačimi, s katerimi so povezani samo s pismi. Včasih so upodobljeni na božični večer na straži nad vasjo in poslušajo božično zvonjenje.

Zmrznjeno gledališče

Prvotno jaslice niso bile pogost motiv, vendar postanejo mnogo pogostejše med obema vojnama, ko so pričeli izdelovati voščilnice tudi slovenski slikarji (Maksim Gaspari, Ivan Vavpotič, F. Kopač, France in Mara Kraljeva, A. Koželj in drugi). Poleg jaslic upodabljajo še

ljudske običaje okrog božiča in novega leta v Sloveniji. Ti motivi so bili veliko bližji preprostemu človeku na podeželju in pošiljanje voščilnic se je razširilo na vse sloje.

Poleg slikarskih upodobitev Kristusovega rojstva na voščilnicah srečamo tudi upodobljene jaslice, ki so jih postavljali po cerkvah in domovih. Kdaj so začeli postavljati te miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, ne vemo natančno. Nastale so verjetno v 11. stoletju po božičnih igrah, zato jih ponekod še imenujejo »zmrznjeno gledališče«.

Prvotno so postavljali jaslice jezuiti že sredi 16. stoletja v svojih kolegijih in cerkvah. Sledili so jim avguštinci, do-minikanci in kapucini. Lesenim ali porcelanskim figuricam so sledile figurice iz tršega papirja, poslikane z akva-relnimi barvami. Iz cerkva so se preselile na dvor in v premožnejše meščanske hiše.

V Celju so bile v zasebni lasti jaslice iz žgane gline dunajskega umetnika J. Dorf-meistra, ki jih je odkupil miinchenski nacionalni muzej. Posebno lepe so bile med obema vojnama papirnate ja-shce Maksima Gasparija, Toneta Kralja in Franceta Gorše-ta. To pa so tudi umetniki, ki so najpogosteje upodobili moriv jaslic oziroma Kristusovega rojstva na svojih božičnih voščilnicah.

Najbolj pogosto je upodabljal slovenske običaje na voščilnicah Maksim Gaspari. Upodabljal je božične, novoletne in trikraljevske koledni-ke, tepežkanje, praznovanja ob božiču in novem letu doma in pare v narodnih nošah, ki si voščijo, blagoslov domače hiše, vlivanje svinca, s katerim napovemo prihodnost in še bi lahko naštevali. Izšle so že v mnogih ponatisih.

V avli Osrednje knjižnice v Celju bodo danes, v četrtek 18. decembra, odprli zanimivo razstavo starih božičnih in novoletnih voščilnic Prišel je čas krog božiča..., ki jo je pripravila Tatjana Kač. Morda bo raznolikost nekdanjih voščilnic tudi navdih za sodobne avtorje.

Po drugi svetovni vojni so postale božične in novoletne voščilnice motivno zelo skromne. V štiridesetih in petdesetih letih srečamo skoraj izključno zasnežene zimske pokrajine v modrih, zelenih in rjavih tiskih. Šele v šestdesetih letih ponovno prevladajo fotografije domačih krajev. Konec šestdesetih let se loti oblikovanja novoletne voščilnice kar nekaj slovenskih slikarjev, ki pa so žal v manjšini. Kot božične voščilnice se največkrat uporabljajo reprodukcije zimskih pokrajinskih motivov slovenskih slikarjev.

TATIANAKAČ

Trikraljevski koledniki Maksima Gasparija. Božična voščilnica iz leta 1938, original hrani

Osrednja knjižnica Celje.

Božični večer. Božična voščilnica iz leta 1910, original hrani Osrednja knjižnica Celje.

V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi je na ogled razstava več kot dvestotih božično-novoletnih voščilnic, ki so jih pošiljali v naših krajih od začetka stoletja. Med predstavljenimi voščilnicami je 38 razglednic Maksima Gasparija, ki, kot poudarja kustosinja Lucija Zorenč (razstavo je pripravila skupaj s kustosinjo Heleno Rožman), najlepše opozarjajo na običaje adventnega in božičnega časa. Lastnica večine voščilnic je Marija Zorenč iz Bistrice ob Sotli. V Kozjanskem parku so šest voščilnic s starimi motivi, ki so zanimiv odraz različnih obdobij, ponatisnili. Med drugim sta predstavljena družinsko razpoloženje iz začetka stoletja ter palčka z mušnico iz prvega obdobja po IL svetovni vojni. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 23. decembra, z izjemo nedelje in ponedeljka, med 10. in 16. uro.

PETICA

AKCIJA - HUMOR

35

Med akcijo smo »odkrili« Heleno Ograjenšek, ki že več kot tri desetletja izdeluje svoje voščilnice. Gre za voščilnice, obogatene z ročnimi deli iz vezenja. Celjanka jih večinoma podarja, nekaj pa jih izdeluje tudi po naročilu. Vse izdelane voščilnice so nekaj posebnega in

vsaka zase je popolnoma unikatna.

Izbiramo naj voščilnico

Verjetno se v teh dneh poštar velikokrat ustavi pred vašimi vrati in vam prinese voščilnico s takšnimi in drugačnimi dobrimi željami. Verjetno tudi vi bolj pazljivo preberete voščilnico, za katero se vidi, da je napisana s srcem.

Tudi v naše uredništvo pridno prihajajo voščilnice, ki jih pošiljate na naš natečaj za naj voščilnico. Kot že veste, ni treba pošiljati originalov, temveč samo fotokopije tistih voščilnic, ki se vam zdijo naj...

Novi tednik bo podelil nagrado tistemu, ki bo voščil najlepše in najbolj prisrčno, pa tudi aktualno in izvirno. V akciji bomo izbirali najboljši tekst voščilnice, najlepše ročno napisano voščilnico, najlepšo in najbolj domiselno izdelano, morda tudi najbolj duhovito ali celo najbolj nemogočo voščilnico... V ta namen smo se stavili posebno komisijo, podelili bomo tudi nekaj nagrad, več o tem pa prihodnjič.

Reportažo z nagrajenci bomo objavili v prvi pono-

voletni številki Novega tednika, torej v četrtek, 8. januarja 1998. Hkrati pa bomo veseli, če boste ob napisani voščilnici napisali tudi nekaj o akciji, kakšno razmišljanje ali svoj spomin na čas, ko smo vsi skupaj pisali voščilnice, iz katerih je dihala domačnost.

Voščilnice pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, svojega prispevka pa ne pozabite opremiti s točnim naslovom.

r 1 Foto: GREGOR KATIČ

stranka sauivcev

Kako čas beži! Komaj smo si zaželeli srečnega in zdravega, že si spet želimo veselega in debelega. Je pa to kar pravi čas za razna opravila, predvsem vesela, in ni »hudir«, da ne bi kakšne utrnili tudi za našo stranko šaljiv-cev.

Nekaj smo jih že prejeli in jih danes objavljamo, na druge še čakamo. Nekaj predpraz-ničnih bomo izvedeli tudi na novoletnem srečanju dopisnikov in bralcev naše strani, pri Jožici Golob na Rečici pri Laškem. Lepo povabljeni tudi vi (prijave na telefon 730-335).

Nagrajenca, Lili Soline iz Celja in Klemna Mlakarja iz Šentjurja, pa smo že »telegramsko« poslali na Dunaj.

Prva pomoč

z novoletne zabave odpelje Janez novo mlado sodelavko na njen dom. Ker jo je hudo bolela glava, sta se oba strinjala, da jo odpelje celo v sobo. Po slabi uri je tudi Janeza prijelo domotožje. Toda, glej ga zlomka; na hodniku je srečal mladenkinega očeta.

»Veste, vašo hči je tako bolela glava, da sem jo pospremil domov in ji nudil prvo pomoč,« se izgovarja Janez.

»Že, že,« reče možakar, ko pogleduje Janeza v hlače, »toda pozabili ste zapreti omarico s prvo pomočjo.«

Gorenjsko narečje

Miro, sicer Gorenc, se ženi v Savinjsko dolino. Na predvečer poroke materi ženina in neveste ob kapljici »tolkeca« kramljata in Go-renjka pohvali svojega sina:

»Naš je tako priden, pa 'skrban, skrban'...«

In Savinjčanka ji potoži:

»Ah, nič zato, saj tudi naša ni več devica...«

Mladoporočenec

Miro je dobil novo ženo. Po dolgem času se je prikazal v Celju in seveda ni mogel mimo Slavca.

»O ho ho, mladoporočenec! Kako se pa kaj 'štimata' s tvojo?« vpraša Slave.

»Zelo se ujemava. Včasih vrže vame kakšen pisker ali krožnik. Če me zadene, je vesela ona, če ne, sem vesel jaz. In tako sva oba zadovoljna v zakonu.«

Miklavž

Slave je srečal tudi Janjo in jo povprašal o njenem Miklavžu.

»Moj Miklavž je trenutno odsoten. Mi je pa poslal darilo - hlačne nogavice. Ko sem jih oblekla, pa poglej čudež. Na eni hlačnici je pisalo vesele božične praznike in na drugi pa srečno novo leto.«

»Si se pa darila zelo razveselila, a ne?«

»Aha. Pisno sem se mu zahvalila in ga povabila, da se oglasi 'med prazniki.«

Na kolinah

Pri Lojzu so klali. In od vsega ima stari znanec najrajši svinjsko glavo. Gospodinja mu jo pripravi in medtem, ko se drugi »matrajo« s praženimi jetrci, Lojz uživa in cmoka. Ko vidi, kako vsi bulijo vanj, izreče: »Cmok. Ko bi vedel, da ima tako dobro glavo, bi ga pa dal študirat...«

Priprave

v fari imajo velike priprave na božič. Celo lučke naj bi obesili na cerkveni turn. Za to nalogo je bil določen Lojz. In glej nesrečo -spodrsnilo mu je. Medtem, ko je padal, se je drl kolegu. »Povej moji doma, da danes ni treba kuhati. Bom v bolnici jedel...«

KUPON

Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov:

Nihče ni pisal

Slovenski misijonar Er-nest Saksida iz močvirne pokrajine Pantanal v Braziliji me je obvestil, da na članek Upanje pod pločevinasto streho, ki smo ga pred časom objavili v Petici, ni bilo odziva.

Po misijonarjevem mnenju med Slovenci ni navada, da bi bili dobrotniki botri revnim otrokom v deželah tretjega sveta. Otroci v njegovem mi-sijonu imajo tisoč botric iz Italije, iz Slovenije le eno. Vendar pa je po izidu članka dobil veliko daril za otroke od Slovencev iz Celovca.

Naslov: P. Ernest Saksida, Citta don Bosco, 79301-970 Corumba, Brasil.

Mogoče Slovenci nismo vajeni takšnega sodelovanja, mogoče tisti, ki imajo več denarja, raje pomagajo revnim v sosednji stolpnici, mogoče raje sploh nič ne damo, pač pa

varčujemo za velike avtomobile. Kakorkoli že, gospod Ernest je bil objave vesel. Če se že nihče ni odločil postati boter, bo pa morda kdo pomagal z dobrimi mislimi in molitvijo. Tudi to veliko pomeni.

Da pa se tudi Slovenci odločamo za pomoč deželam tretjega sveta, dokazuje Gabrijela, zdravnica, ki je zadnja pol leta pomagala v misijonu. Zdaj se je vrnila domov in gospod Saksida je zopet ostal sam z obilico dela. Pred kratkim so ga obiskali trije mladi Slovenci, popotniki. Vsakega se zelo razveseli, saj v rodno Slovenijo, kjer je imel svojo zlato mašo, zaradi slabega zdravja verjetno ne bo mogel več priti. Mogoče pa bo še kdo našel svojo Osebno legendo tudi v tem, da se bo za nekaj časa napotil v Brazilijo, na rob deževnega gozda, na pomoč slovenskemu misijonarju.

BARBABA ČEH

El Marinero - prva mehiška restavracija na Celjskem

Ob pregradi Šmartinskega jezera sta restavracijo z mehiškimi specialitetami in v mehiškem slogu odprla Zlatka Šošterič in Robert Stepišnik. Tako sta ladji Jezerska kraljica zdaj pridružila še prikupen in specializiran lokal z mehiško kuhinjo. Izjemen ambient, odlična postrežba in mehiške specialitete, po želji bolj ali manj začinjene - to so razlogi, da obiščete prvo mehiško restavracijo El Marinero na Celjskem. Odprta je vsak dan od 9. do 24. ure. Rezervacije po telefonu 451-000. EP

ZAMMIVDSn

Windsor je spet odprt

Grad VVindsor, v katerem je pred petimi leti ogenj uničil več kot 100 sob, je prenovljen. Od 27. decembra dalje si bodo obiskovalci spet lahko ogledovali zasebno bivališče angleške kraljice. Med drugim so obnovili tudi sprejemno dvorano in St. George's Hali, kjer se po tradiciji sestajajo vitezi hlačne podveze. Za vstopnino v grad Windsor, ki leži 34 kilometrov zahodno od Londona, bo potrebno odšteti deset funtov.

Opeharjeni vrtnar

Vrtnar Bob Taylor se je pred sedmimi leti zaposlil pri vdovi nekje na srednjem Angleškem. Dogovorila sta se, da ji bo urejal vrt, za plačilo pa mu bo, ko bo umrla, zapustila hišo in vrt. Oboje skupaj je bilo vredno 300.000 funtov Vdova je takšno oporoko tudi napisala in vrtnar ji je ves ta čas urejal vrt. Ko pa je umrla, je bil neprijetno presenečen. Le nekaj dni pred smrtjo je vdova spremenila oporoko in ga v njej sploh ni omenila. Posvetoval se je z odvetniki, ki pa so mu zatrdiH, da nima nobene možnosti, da bi obljubo iztožil.

Rekordna tožba

Voznik tovornjaka Juli-ean Lovett iz ameriške zvezne države Floride bo zaradi oporečne pnevmatike dobil kar 30 mihjo-nov dolarjev odškodnine. Plačati mu jo bo morala znana družba Michelin. Sodniki so namreč ugotovili, da je bila slabo izdelana pnevmatika kriva za prometno nesrečo, v kateri je Juliean Lovett leta 1989 izgubil obe nogi. Konstruktorji avtomobilskega plašča so prezrli, da skozi razpoke lahko voda vdre v notranjost, tako da je rja razjedla kolesni obroč. Pnevmatiko je razneslo, zato se je zgodila nesreča.

36

GLASBA

Para se je valila

Parni valjak na koncertu po vodi navzgor in naprej

če je kdo odraščal ob glasbi te zagrebške skupine ali morda od njej celo spoznal življenjskega sopotnika, je na petkovem koncertu v Golovcu lahko še enkrat podoživel te trenutke. Parni valjak pa vseeno ni zasedba, ob kateri bi glasbenika zasrbeli prsti.

Pred pričetkom nastopa je dvorana, v kateri se je tokrat zbralo kakšnih 1500 obiskovalcev, dajala mešane občutke. Ni bilo običajne naelektrenosti, več jih je sedelo na tri

bunah, kot čakalo pod odrom. Razveseljuje pa, da si je koncert prišlo ogledat več generacij - kar nekaj je bilo posameznikov, ki so po starosti krepko presegali člane zagrebške skupine.

Parni valjak se je na odru, kljub drugačnemu zatrjevanju organizatorjev, pojavil s polurno zamudo. 9-članska zasedba (okrepljena s tolkal-cem in dvema pevkama) je iz premočno naravnanega ozvočenja najprej izpustila novejšo Kaži, ja, potem pa se je -najbrž zaradi slabšega odziva

- vse skupaj nadaljevalo s preigravanjem starejših uspešnic do sredine osemdesetih, s katerimi so zazibali prvih nekaj vrst pod odrom. Podlaga za promocijo novega CD je bila tako ustvarjena. »Skozi« so z izjemo dveh šle vse skladbe, ki tako kot na prejšnjem projektu Budenje potrjujejo, da »valjak« ne ustvarja več glasbe za najstnice, temveč je v devedesetih letih dokončno dozorel v zdrav in čvrst ročk band, ki temu primerno ustvarja težje razumljivo glasbo.

Sledil je akustični del, ki se mu imajo Zagrebčani zahvaliti, da jih kot ribji mehur drži na površju. Celjska publika je nemudoma padla v dehrij, nad glavami so zagorele kresničke, vrhunec sta bili Pro-kleta nedelja, ki je minila, brez da bi Aki sploh odprl usta, in najnovejša uspešnica Ne daj nikada. Pri slednji se je skupini na odru pridružila Tina Lukčič in ne glede na to, da je dekle v pozni nosečnosti, skupaj z Akijem odpela pesem v studijski natančnosti. Za posladek je ob koncu sledil še krajši rockovski blok, kjer bi lahko izpostavili priredbo Kreslinove oziroma Klinarjeve To ni političen song. Prav v tej pesmi so vidne tako značilne razlike med slovenskim in hrvaškim pristopom. Priznati je treba, da hrvaški rockerji temu strežejo veliko bolje, zato je iz

udarne teme postala plesna poskočnica in ne čudi, da so za našega trubadurja Vlada Kreslina prav po zaslugi te priredbe na Hrvaškem sploh slišali.

Minila je ura in pol, ko sta Hus in Aki najavila konec spektakla in slepec bi opazil, da nista mislila resno, kajti skupina se je na prizorišče vrnila prej, kot bi človek pre-štel do 10. V dveh dodatkih so se zvrstile pesmi polpreteklega obdobja, ko so v skupini še igrali danes zelo ugledni kitarist Rastko Milošev, basist Srečko Kukurič, bobnarja

Paolo Sfeci in Piko Stančič, pa pokojni Fuma in drugi. Uhva-ti ritam. Lutka za bal. Jesen u meni in Ugasi me so samo nekatere, ki jih je Aki na splošno veselje poimenoval kar v slovenščini.

Nasploh pa velja ocena, da je Parni valjak nastopil brez najmanjšega kiksa, če izvzamemo Akijevo staro bolezen in njegove za uho ne preveč prilegajoče se izlete v pevske višave, kjer skoraj praviloma malo »postrga«, kar pa mu lahko odpustimo v zameno za neizčrpno energijo, ki jo v dobrih dveh urah izžareva ne

glede na kraj in čas nastopa. Ce bomo v Sloveniji kdaj ime-h skupino s toliko kilometrine ter tolikšnim ugledom in pro-fesionalizmom, ji bom sam prvi segel v roko.

PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ

Na koncertu v Golovcu se je zbralo več generacij.

Parni valjak v elementa.

Utrinki s snemanja

Iz novega albuma Vilija Resnika že lahko gledamo videospot za skladbo Ko vrbe jokajo.

Videospot so snemali na štajerskem koncu, v gradu Štaten-berg in v žičkem samostanu. Med snemanjem so Viliju in ekipi pomagali domačini, saj »smo vedno dobili tisto, kar smo si želeli, venomer so bili na voljo,« pravi Vili. »Stregli so nam s čajem, kajti bilo je blazno mraz. Ko smo snemali, je bilo pet stopinj. Bil sem v sami majčki, kot da je vroče in potem je še ventilator pihal vame. Tresel sem se, ampak sem zdržal. Tjaša Vidic, druga spremljevalka letošnjega izbora za Miss Slovenije, se je prav tako tresla, ko je ležala v tisti grobni

ci. Ko ji je kamera prišla blizu, se je nehala tresti, ker je nehala tudi dihati. To je hecno, čeprav je videospot res žalosten. Tretji prizor pa smo snemali v Ljubljani, pri Ljubljanici pod vrbami, kjer igram tudi bel klavir.«

Vili Resnik sicer v »zare-snem« življenju ne igra klavirja. »Tistega klavirja iz videos-pota pa itak ne bi mogel igrati. Ljudje iz Panike, to je moja založba, so prebarvali klavir na belo, prej je bil črn. Imel sem črno srajco in sem bil ves bel od tiste barve in tudi tipke so bile kar precej poškodovane. Tega ne bi smel povedati, ker je bilo res vse zaigrano, kot da res full igram,« je pred kratkim zaupal Vili Resnik.

S.B.

Prizor, kot ga poznamo iz videospota Ko vrbe jokajo.

Orgazmus blues band

Orgazmus blues band je celjsko-žalska skupina, saj je Zagi iz Šempetra, Črpo iz Žalca, tretji član, bobnar Djuro pa je iz Gotovelj.

Njihove skladbe nastajajo ob dobrem sodelovanju Črpa in Zagija, ki skupaj delata komade, tako da ne moreta točno določiti, čigava je kakšna skladba. S skladbami nimajo prevelikih problemov, več težav je z besedili. Sicer je Orgazmus blues band skupina, ki je nastala po naključju. Pred približno tremi leti je Zagi spoznal Črpa, kmalu sta začela bolj resno igrati, takrat pa se jima je pridružil še bobnar. Zdaj počasi snemajo in trenutno so posneli šest demo posnetkov, pri čemer jim je pomagal tudi klaviaturist Tomaž.

Člani benda so imeli že nekaj nastopov in odziv občinstva je »kar dober«, zatrjuje Zagi, nekajkrat pa so navduševali tudi domače, celjsko in žalsko občinstvo. S.B.

Vildorijine pomladi

Viktorija, ki jo nekateri že poznamo pod imenom Viki, je po prvi kaseti in uspešnici Sierra Madre izdala novo kaseto in CD z naslovom »Dve pomladi, dve jeseni«.

Skladbe so bile posnete v studiu Napoleon pod budnim očesom aranžerja, producen-ta in tonskega mojstra Dušana Zoreta. Napisali so jih Brendi, Dušan Zore, Marino Mrčela in Viktorija sama. Celoten projekt je tudi tokrat Viktorija izdala pri založbi Mandarina.

Viktorija ni spremenila samo imena temveč tudi izgled, saj se je iz plavolaske prelevila v rdečelasko. Viktorija pravi, da se ni izneverila tistim, ki jo radi poslušajo, saj so na tej kaseti in CD-ju zbrane takšne melodije, po katerih so jo ljudje spoznah in vzljubili. S.B.

PETICA

GLASBA

37

glasbeni ex-press

Prejšnji ponedeljek je v starosti 89 let umrl STEPHANE GRAPPELLI. Legendarni francoski jazz violinist je v svoji bogati glasbeni karieri posnel več kot 100 albumov, sodeloval pa je z vsemi večjimi imeni sodobnega jazza (Quincy Jones, Oscar Peter-son, Gary Burton, McCoy Tyner...).

V soboto je ta svet zaradi prevelike doze antidepresi-vov zapustil tudi 37-letni kultni ameriški avantgardni glasbenik EPIC SOUND-TRACKS, ki je s svojim delom vplival na vrsto znanih ameriških glasbenikov in skupin (Sonic Youth, Lemoriheads,

R.E.M:...).

Dobri dve leti po izidu povprečnega glasbenega izdelka »A Spanner In The Work« se

je še vedno popularni angleški pevec ROD STEWART spet podal v studio, kjer pripravlja pesmi za svoj nov LP. Stevvart bo 10. januarja dopolnil že 53 let, do sedaj pa je posnel že več kot dvajset samostojnih LP izdelkov.

Bivša country in pop zvezdnica OLIVIA NEVVTON - JOHN se bo prihodnje leto z novim album pod okriljem založbe MCA spet vrnila na glasbeno sceno. Po uspešnem boju z rakom na dojkah se je Olivia zadnjih nekaj let posvečala bolj »zelenim« zadevam (deževni gozd, živali...), precejšen uspeh single plošče in videa za skladbo Falling, ki jo je 49-letna pevka in igralka posnela v duetu z Raybon Bros., pa napoveduje, da bo njen tokratni come-back uspešnejši od tistega izpred desetih let.

V ponedeljek, 22. decembra, bo v ljubljanski Hali Tivoli koncert nekoč najpopularnejše jugo-rock skupine RIBLJA ČORBA. Že skoraj odpisani čorbaš Bora Dordevič bo v »dežeh dunajskih kočijažev« nastopil prvič po sedmih letih, skupaj s še štirimi pomagači pa bo s prei-gravanjem že obledelih hitov skoraj zagotovo brezmejno navdušil številne jugo nostalgije.

V bolje založenih, tovrstnih trgovinah boste našli tudi dvanajsti album »lmaginary Day« PATA METHENVA, lastnika devetih grammyev in že dolgo vrsto let enega izmed najbolj cenjenih kitaristov in avtorjev popastega jazza.

Ameriška agencija RIAA, ki že več kot štiri desetletja spremlja prodajo plošč v ZDA, je pred nedavnim spet objavila lestvico glasbenih izvajalcev, ki so doslej prodali največ plošč. Na prvem mestu se seveda še vedno zadržujejo nenadkriljivi The Beatles s skoraj sto milijoni prodanimi ploščami, z drugega mesta pa je legendarna angleška ročk zasedba LED ZEPPELIN (63,8 milijona) izrinila coun-try zvezdnika Gartha Brook-sa (na sliki). Slednji bo najbrž (že spet) kmalu zavzel svojo prejšnjo pozicijo, saj se njegov najnovejši CD »Sevens« odlično prodaja in že tretji teden zaseda prvo mesto Bill-boardove lestvice najbolj prodajanih LP-jev.

Irska umetnica ENYA je v preteklih desetih letih prodala neverjetnih 33 milijonov plošč in tako poleg primadon Madonne, Mariah Carey, Whitney Houston in CeUne Dion postala ena izmed najbolje prodajanih predstavnic nežnejšega spola. Njen zad

nji, z grammyem nagrajen, studijski album »The Memory Of Trees« je izšel že pred dvema letoma, zato je založba WEA pred nedavnim objavila zbirko njenih hitov »Paint The Sky With Starš«, ki se že nekaj tednov zadržuje čisto pod vrhom lestvic. Še pred koncem tega meseca pa naj bi luč sveta ugledal tudi njen trojni album - na prvem bodo keltske, na drugem pop in na tretjem klavirske skladbe.

Ob izidu najnovejšega sin-gla »Smack My Bitch Up« zasedbe THE PRODIGV je ameriška organizacija NOW (National Organization for Wo-men) obtožila diskografske-ga giganta Time Warner, ki skupaj z Madonnino založbo Maverick v ZDA distribuira kreacije teh britanskih tehno freakov, da z omenjeno skladbo vzpodbujajo nasilje nad ženskami. Obtožbam so se pridružile še številne druge organizacije, ki skrbijo za moralne vrednote Američanov, tako da se je kar nekaj radijskih in TV postaj odločilo, da pesmi Smack My Bitch Up ne bodo predvajale.

Kot kaže, so najpopularnejši ameriški alternativci SMASHING PUMPKINS končno le našli zamenjavo za bobnarja Matta Walkerja, ki je skupino zapustil pred dvema mesecema. Njegovo mesto bo zasedel Matt Cameron, bobnar v začetku tega leta razpadlih grunge herojev Soudgarden.

V začetku prihodnjega leta bo izšel že tretji single s tretjega albuma »Be Here Now« prvakov brit-popa OASIS. Brata Gallagher bosta nanj tokrat uvrstila skladbo Ali Around The World, ki pa bo podprta še s priredbo pesmi Street Fighting Man skupine The Rolling Stones.

SLY DUNBAR in ROBBIE SHAKESPEARE (Mr. Drum& Mr. Bass) sta po mnenju poznavalcev že dobrih dvajset let najboljša ritem sekcija na svetu. Poleg glasbenih vrlin pa Sly&Robbie premoreta tudi izjemno občutljiva para ušes, ki sta poskrbela za brezhibno produkcijo posnetkov številnih znanih glasbenikov (Mick

Jagger, lan Dury, Peter Tosh, Grace Jones, Bob Dylan, Mick Hucknall, UB40, Maxi Priest...). Nekaj teh je Dun-barju in Shakespearu pomagalo tudi pri nastajanju njunega najnovejšega glasbenega izdelka, albuma »Friends«, ki je te dni zašel tudi v domačih trgovine z nosilci zvoka.

LjuDijanska založba Coro-na je tik pred zaključkom letošnjega leta na trg lansirala še dve novosti. Kompaktna plošča ih kaseta »Gorim« je debitantski izdelek pevke KATARINE HABE-KATRINE, ki je zapolnjen z dvanajstimi prijetnimi in kvalitetnimi s plesnim popom obarvanimi skladbicami, ki so nastale pod producentsko taktirko mladega mojstra Roka Goloba, ki je odigral tudi večino instrumentov. Druga njihova novost pa je novi album DOMINIKA KOZARIČA »Vsemu se lahko odpovem, le tebi ne«, ki poleg naslovne skladbe prinaša še osem avtorskih pesmi in priredbo balade Hel-lo Lionela Richiea. Dominik je tudi tokrat k sodelovanju povabil svojega starega prijatelja Saša Fajona, ki je skupaj z njim poskrbel za produkcijo, aranžmaje in instrumentalno podlago.

Danes bo v diskoteki Planet Life v Ljubljani (ex Dakota) novoletni rock&roll žur, kjer bodo poleg legendarnih angleških punkerjev Anti-now-here league nastopili še Racija, Zmelkoow in Peter Lovšin s Križarji.

V soboto, 27. decembra, se bo v velenjskem mladinskem centru zgodil zadnji izmed serije številnih, v večini razprodanih, koncertov. Poleg bolj hudih Pridigarjev bodo v Rdeči dvorani (desno spodaj) godli še štajerski kavboj ci Grasshoppers.

'Na uspešen povratek v prvo ligo ameriških rockerjev računa tudi ROBBIE ROBERTSON (ex-Hawks, The Band), ki bo marca, prvič po letu 1991, ko je razočaral z LP-jem »Storyville«, spet objavil studijski album. Poleg številnih znanih glasbenikov - še posebej velja omeniti angleškega jungle mojstra in pro-ducenta Howiea Ba - bo na plošči moč slišati tudi recital Leonar-da Pelterja, ki je že več kot dve desetletji po mnenju mnogih po krivici zaprt zaradi domnevnega umora dveh agentov FBI.

STANE ŠPEGEL

SILVESTROVANJE V

BUDIMPEŠTI

KOMPLETNA OSKRBA

(prevoz, organizacija, 2Xnočitev z zajtrkom, Silvestrska večerja v čardi...) 22.800 SIT

VSTOPNICE za vse kinopred-stave Celjskih kinematografov

- 410 SIT za vstopnico. VSTOPNICE za rekreacijo v

Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT. VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: UUBUANA 399 SIT, MARIBOR 379 SIT FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT, PVC spiralna vezava 120-200 SIT.

Informacije: 490 10 90,

490 10 91,

http://www.klub-scr.si,

infoterminali v enotah Banke Celje.

20 vročih rc

vrtiuak polk in valčkov

tuje lestvice

38

IZ OTROŠKEGA SVETA

Hericulova risanka in njegovo svetišče

Danes prihaja v Union Disneyeva risanka o grškem mitološkem junaku Herkulu, ki je povezan tudi s Celjem

Da ustvarjalni ekipi Celjskih kinematografov resnično nikoli ne zmanjka dobrih idej, so dokazali tudi minulo sredo ob svečani predpremie-ri nove Disneyeve risanke Hercules, ki na platna celjskega kina Union prihaja danes, v četrtek ob 16.00 uri.

Pred predpremiero risanke Hercules, na katero je ekipa kinematografov povabila najboljše celjske osnovnošolce in njihove mentorje, so v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem in Pokrajinskim muzejem Celje pripravili pravi happening. Mlade obiskovalce so najprej povabili v muzej, kjer so celjski gledališčniki odigrali igrico o Herkulu. Sledila je pogostitev z ogromno Herku-lovo torto, potem pa so se vsi skupaj podali na Miklavški hrib, kjer so predstavniki mlajše generacije Celjanov izvedeli, kako je Herkul, eden najbolj znanih in opevanih junakov grške mitologije, povezan s Celjem oziroma nekdanjo Celeio.

Na terasi Miklavškega hriba so namreč nekaj let po drugi

svetovni vojni odkrili ostanke rimskega svetišča, ki so jih obnovili in postavili na ogled člani arheološke sekcije akademije znanosti in umetnosti. Med stebri in raznimi manjšimi ostanki so raziskovalci našli tudi ostanke marmornih kipov. In ker je eden od njih v rokah držal gor-jačo, so strokovnjaki zaključili, da je bilo na mestu najdbe v antičnih časih svetišče, posvečeno junaku grške mitologije, katerega zgodba že nekaj desetletij buri domišljijo raznih knjižnih in filmskih ustvarjalcev

Disneyeva risanka o Herkulu bo na sporedu celjskega kina Union od danes, četrtka, pa do torka, 23. decembra, ob 16.00, 17.45 in ob 19.30, potem pa v kino Metropol, kjer si jo boste lahko ogledali še vse do Z januarja. Sicer pa bodo vsi, ki si bodo v Celju ogledali risanko o Herkulu, sodelovali tudi v nagradni igri, pri kateri se bo za nagrade (izlet v Eurodisney-land v Parizu ali v italijanski Gardaland, kamor bodo nagrajence popeljali iz šempetrske turistične agencije Dober dan), resnično vredno potruditi.

N.-M. S. Foto: SHERPA

Takole je v avli Pokrajinskega muzeja, pred odhodom na Miklavški hrib ter ogledom predpremiere risanke Hercules v kinu Union, ekipa Celjskih kinematografov vabljene šolarje pogostila še z ogromno Herkulovo torto in otroškim šampanjcem.

Srečanje S pisateljico

Pred kratkim smo učenci, učitelji in starši v telovadnici Osnovne šole Hu-dinja spoznali pisateljico Marinko Fritz-Kunc.

Pogovarjali smo se predvsem o problematiki drog na Slovenskem. Pisateljica je pripovedovala o nastanku svojih odmevnih knjig, kot so Janov krik. Postaja death, Borboletta... Občinstvu je predstavila tudi odvisnikov pogled na svet in prve pokazatelje odvisnosti. Dogajanje je popestrila Mateja Pozeb, učenka 8. razreda, ki je predstavila referat o drogah. Prireditev je odlično povezovala osmošolka Saša Kampuš. Na svoje domove smo vsi odšli polni novih informacij ter spoznanj, ki jih bomo lahko v današnjem svetu koristno uporabili.

Poleg tega smo v OŠ Hu-dinja v mesecu decembru razstavili hkovna dela učencev razredne stopnje, v akciji Želim, da spoznaš..., prav tako decembra, pa je »zmagala« učenka 4. razreda Tea Romih. Tea je zelo pridna učenka, rada pomaga sošolcem, piše pesmi in zgodbice.

Novinarski krožek OŠ Hudinja

Strah

Vsakogar je včasih strah. Tako se spominjam tudi svojega strahu - grmenja. Gledala sem televizijo in naenkrat sem zaslišala dežne kapljice, ki so ropotale po oknih. Bila sem sama doma, saj sta starša odšla na obletnico, sestra pa je bila pri sorodnikih. Deževalo je vedno močneje, vendar se nisem zmenila za dež, ker je bila na televiziji moja najljubša nadaljevanka. Kar naenkrat pa zagrmi. Prestrašena vzamem v roke blazino in se je oklenem.

Bila sem v zgornjem nadstropju in sem nameravala v spodnje nadstropje. Pogumno sem vstala in se odpravila, vendar nisem prišla dlje kot do vrat. Strela je udarila v bližino naše hiše in zmanjkalo je elektrike. Vsa trda od strahu sem čisto počasi hodila proti svoji sobi. Bhskalo je vse pogosteje in vesela sem bila, ko sem prišla do svoje postelje in se pokrila z odejo čez glavo. Nekaj časa sem ostala pokrita. Ko je bliskanje skoraj ponehalo, sem vstala in poiskala svojega najljubšega psa iz pliša in ga stisnila k sebi. V spodnjem nadstropju je nekaj zaškripalo in takoj sem pomislila na vlomilce. Nekaj časa sem stala, zadrževala dih. Ker se ni nič premaknilo ali zaškripalo, sem pogumno odšla s plišasto igračko do spalnice in poiskala baterijo. Spet je začelo bliskati in grmeti, vendar sem bila preveč oddaljena od svoje sobe, zato sem se napotila v spodnje nadstropje.

Vsa trda sem hodila po stopnicah. V -eni roki sem

imela baterijo, v drugi pa plišasto žival. Po stopnicah sem hodila počasi in mislila na psa, ki se je prav tako bal kot jaz. Ko sem prišla do televizije, sem jo izklopila in vse ostalo tudi. Noge so se mi tresle in komaj sem šla do vrat. Vzela sem ključ in s strahom odprla vrata in zaklenila za seboj. Znašla sem se zunaj in daleč spredaj videla bliskanje. Čeprav me je bilo strah, sem hitro stekla do pasje koče in zlezla vanjo. Bingo me je z veseljem pozdravil in ostala sem z njim v koči.

Naslednje jutro je dež ponehal in tudi grmelo ni več, vse je bilo po starem. Tudi starši so prišli domov, vendar jim nisem nič povedala o mojem strahu. Od tega doživetja naprej se, kadar grmi in bliska, vedno pokrijem z odejo čez glavo in zaspim s plišastimi živalmi.

ŽIVA VIPOTNIK,Z e OŠ Žalec

Predstavim se

Ime mi je Petra,

pišem se Kos.

Stanujem na Ložnici

in obožujem vse, kar je v orehovi potici.

Imam rjave lase in

ne mislim le nase.

Sem srednje velike postave

in rada zrem v planjave.

Moja naj hrana je pizza,

ki mi jo kupita moja strica.

Imam mlajšo sestro Nino,

ki rada »šluka« penino.

Rada pišem spise

ter mami pomagam izbirati karnise.

Vpisana sem v razne krožke,

zato imata moja starša ogromne stroške.

Rada se sprehajam

in sestrici ponagajam.

Hodim v naravo, zato

tam večkrat srečate mojo pojavo.

Redkokdaj grem v kino,

saj moram paziti sestro Nino.

Sem redna bralka časopisov,

saj upam, da bo notri objavljenih kaj mojih spisov.

V glavnem sem ena velika neroda,

ki jo zanima moda.

PETRA KOS, 6. b OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec

Novoletne Želje

želim si:

- da bi bili v šoli čim bolj tovariški med seboj (Petra B.)

- da bi bila zdrava in vesela ter imela lep učni uspeh (Tjaša)

- da bi imeli v šoli samo športno vzgojo (Radomir)

- da bi nam učiteljica dajala več naloge (Martin)

- da bi imel na novo urejeno sobo (Aleš)

- da bi mi starši kupili novo kolo (Admir)

- da bi mi božiček prinesel kolebnico (Simona)

- da bi dosegala čim boljše rezultate pri smučanju (Petra M.)

- da bi mi v prihodnjem letu zrasli dolgi lasje (Eva)

- sestrico, kateri bi izbrala sama ime (Birgit)

- veliko sreče v šoli (Viktorija)

- da bi zapadlo med novoletnimi počitnicami veliko snega (Urban)

- da bi mi mamica vsak dan prebrala pravljico (Elvis)

- da bi imel čim boljši učni uspeh (Kristjan, Matjaž, Želimir)

- veliko zdravja in veselja; igrač sicer ne potrebujem, če pa bo katera namenjena meni, bom vesel (Aljaž)

- Atlas Slovenije, računalnik, CD, veliko prijateljev (Luka)

- veliko zdravja, v šoli pa veliko petič (Maruša)

- lepo okrašeno novoletno jelko (Nina)

- da bi imel svojo sobo, v njej pa polno igrač (Sanit)

- da bi dobila veliko pravljic, v šoli pa odhčen uspeh (Barbara)

- da bi bila zdrava in vesela (Špela)

- da bi dobil za novoletno darilo sani (Denis)

Učenci 3. a razreda OŠ Štore

Otroški parlament

Na prvi decembrski dan smo se mladi parlamentarci iz vse Slovenije zbrali v slovenskem parlamentu. Vsi udeleženci smo bili izvoljeni na občinskih parlamentih in sam sem imel čast zastopati občino Štore. Ob vstopu v parlamentarno zgradbo smo morali vse večje predmete poslati skozi detektor, ki bi pokazal morebitne stvari, ki v parlament ne sodijo. Svoje stvari smo nato odložili v veliki garderobi ter se odpravili v parlamentarno dvorano. Ker je 1. december dan boja proti aidsu, smo vsi dobili rdeče priponke.

Namestih smo se na udobne poslanske sedeže in se pripravili na razpravo. Na začetku so nas pozdravili Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, ter Vika Potočnik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Program je povezovala Dunja Kranjac, za zabavo

pa je poskrbela skupina, ki je s svojimi bobni ustvarila v dvorani posebno vzdušje. Seveda, kot se za parlament spodobi, so bili prisotni tudi novinarji in TV snemalci, ki so naše sporočilo posredovah medijem.

Tema letošnjega, že 8. otroškega parlamenta je bila: »Danes s.em ti in ti si jaz«. Pogovarjali smo se o odnosih med učenci, o težavah v šoli in o naših željah po nekaterih spremembah. Vsak je lahko na govorniškem odru povedal svoje mnenje o določeni temi, nekateri pa so imeli pripravljene tudi referate, ki so jih prebrali. Nazadnje smo izglasovali še temo naslednjega otroškega parlamenta v letu 1998, ki bo: »Vpliv medijev na mladino.«

Po zaključenem delu smo bili vsi povabljeni v restavracijo Dairy Queen na zasluženo kosilo.

BOŠTJAN SENICA, 8. b OŠ Štore

Dobra vila

Nekoč, pred davnimi leti, "je živela dobra vila z imenom Zlatolaska. Pomagala je vsem ljudem in jim tudi svetovala. Pričarala je vse, kar so hoteli. Živela je v lepi majhni hišici. Imela je velik bazen in tudi ferrarija. Imela je zlatorumene lase. Pridno si jih je česala. Ni si jih spenjala, padali so ji prosto. Znala je tudi leteti po zraku. Imela je zlato čarobno palico, ki se je lesketala od čistoče. NINA VASLE, 3. b

OŠ Polzela

Tine v naravi

Tine hodi po gozdu in premišljuje o tem, kako je lepo v gozdu. Potem zagleda lisico in steče domov. Ko pride domov, ga mamica vpraša: Kje si bil? Tine odgovori: V gozdu. Kaj si delal? Sem šel po gozdu in zagledal lisico. Zbežal sem domov. Drugič pa ne hodi po gozdu sam. Raje pridi po mene ali po očeta. Potem pa bomo šli v gozd skupaj.

DAŠA KOŠEC, 3. b OŠ Polzela

PETICA

PO SIOVENIJI - INFORMACIJE

39

Neznano postaja znano

Predstavljamo speed bali, nov šport, ki se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji

Naključje je hotelo, da smo tudi v Sloveniji relativno hitro spoznali popolnoma nov šport, imenovan speed bali ali, kakor ga imenujejo nekateri, hitra žoga.

Ta igra z žogo se je pričela v Egiptu pred 40 leti. Takrat je oče speed balla Mohamed Lotfi na stoječo palico navezal plastično vrvico, na to vrvico privezal gumijasto žogico, vse skupaj zapičil v mivko na dvorišču in dal igri ime beach bali. Ime seveda ni bilo ustrezno, zato so ga čez nekaj časa, predvsem zaradi hitrosti, preimenovali v speed bali.

Mohamed Lotfi je čez čas igro predstavil tudi širši javnosti, najprej seveda v Egiptu, kjer so postali tudi velesila v tem športu. Igra se je razširila v Francijo, nato pa se je pričela ekspanzija novega športa po svetu. Sedaj speed bali igrajo že skoraj povsod, razen v Avstraliji.

Slovensici zacetici

v Sloveniji smo pred štirimi leti spoznali avstrijsko speed bali reprezentanco. Prijateljema Robiju in Gregi se je igra zdela zanimiva, zato sta pričela pridno trenirati; skupaj z Avstrijci pa sta nato odpotovala na 9. svetovno prvenstvo v Pariz. Dosegla sta nepričakovano peto mesto, kar je bil zanju, bolj kot ne pionirja v speed ballu, izjemen uspeh. Seveda se o tem ni nikjer pisalo, saj sta nastopala popolnoma neuradno.

Predlani so člani slovenske reprezentance v Kairu na 10. svetovnem prvenstvu zasedli 6. mesto, enako uvrstitev pa smo dosegli tudi lani v Bruslju, kjer smo prvič nastopili z mešano ekipo.

Letos je bilo svetovno prvenstvo v začetku novembra, in sicer smo se igralci zbrali v Kairu. Slovensko speed bali reprezentanco smo na 12. svetovnem prvenstvu sestavljali Robert Hafner, Nataša Zmazek, Gregor Pečovnik in Uroš Žolnir. Tekmovanje v telovadnicah je bilo prava senzacija, saj so klima naprave skoraj zaledenele egipčansko vročino. Glede na rezultat in večjo konkurenco menimo, da smo zelo uspešni ter zelo dobro napredujemo, saj smo v na koncu osvojili 5. mesto. Ponovno je bila najboljša reprezentanca Egipta, ki v tem športu zaenkrat še nima tekmeca.

Pravila nove igre

Hitra žoga je šport, ki zahteva dobre reflekse in koncentracijo. Igra se lahko v

družini, med prijatelji ali na svetovnem prvenstvu. Za igro potrebujete plastičen lopar, njegova velikost in teža pa sta odvisni od znanja igralca; gumijasto žogico, ki je obešena na plastični vrvici, dolgi 1,5 metra; statično palico, ki mora biti visoka 1,7 metra in fiksirana.

Za igro je predpisano igrišče v velikosti 8x4 metre. Lahko je v dvorani, na dvorišču ali zelenici. Razpolovljeno mora biti z nevtralno cono, široko 0,60 metra. Prostor mora biti visok najmanj 3,5 metra. V centru igrišča, na nevtralni coni, mora biti postavljena palica z vrvico in žogico.

V igri obstaja več disciplin, in sicer single, double aH double-mix, pravila pa so za vse enaka. Igralec vedno ser-vira s »forhand« udarcem v višini med 150 in 170 cm. Serviser ima eno možnost ponovnega servisa, servira pa se vedno izmenično med igralcema.

Sekcijo speed balla so ustanovili tudi pri športno telovadnem društvu v Lenartu. Večina igralcev je študentov na mariborski univerzi, kmalu pa bodo začeli igrati tudi v Univerzitetnem športnem centru na Gosposvetski cesti v Mariboru. Podrobnejše informacije o igri so na voljo pri Urošu Žolnirju, Šempeter 69B, 3311 Šempeter (E-mail: uros.zolnir@u-ni-mb.si) ali pri Gregorju Pe-čovniku, Selce 75,323 Veličina.

Igralec vrne žogico vedno v obratni smeri, s katere jo prejme. Če se žogica dotakne palice, točka pripada nasprotniku. Igra se do deset, brez menjav in brez razlik, na dva dobljena seta. Igralca se lahko gibljeta samo vsak v svoji polovici igrišča. Ne smeta prestopiti nevtralne cone, če pa se to zgodi, točka pripada nasprotniku.

V posameznih disciplinah igra vsak igralec na svoji polovici igrišča, ki je razpolovljeno z nevtralno cono. Točka je dosežena, ko se žoga zavrti dvakrat prosto okoli palice in je nasprotnik ne vrne. Pri dvojicah so pravila enaka, le da tekmujeta dva para ali mešani dvojici. Igralca morata izmenično vračati žogo, prav tako tudi servirati.

Super solo je fenomen med disciplinami. V tej disciplini mora en sam igralec v štirih minutah doseči čim večje število udarcev, tako da si z loparjem podaja žogico okoli palice. Minuto igra z levo roko, minuto z desno, naslednjo minuto z obema rokama notranji udarec, nato pa sledi še minuta

zunanjih udarcev z obema rokama. Najboljši igralci udarijo žogico tudi po 550-krat v štirih minutah, torej v povprečju udarijo žogico več kot dvakrat v sekundi.

UROŠ ŽOLNIR

Slovenska speed bali reprezentanca.

40

ZA AVTOMOBILISTE

Mercedes razreda A

Dopolnjen mercedes A je povsem varen

Nemški Mercedes Benz, ki ga v zadnjem času bolj poznamo pod oznako Daimler Benz, je imel veliko smolo s svojim modelom razreda A.

Avto se je med preskušanjem pri nekem švedskem časopisu prevrnil, to pa je sprožilo val podobnih preskusov. Pokazalo se je, da je prvi mercedes na prednji pogon (ko je govor o osebnih avtomobilih) v določenih voznih okoliščinah zaradi dokaj visokega težišča (kar je predvsem rezultat oziroma posledica dvojnega dna) res nestabilen. Tako je

Mercedes Benz vozilo pred mesecem dni začasno umaknil iz prodaje in napovedal, da bo opravil določene spremembe in izboljšave, potem pa avto znova ponudil februarja prihodnje leto. Medtem je tovarna v španski Barceloni oziroma na tamkajšnji preskusni stezi opravila teste s prenovljenim mercedesom razreda A. Poleg nekaterih, predvsem nemških avtomobilskih novinarjev, je bil na preskusu tudi Niki Lauda, nekdanji dirkač formule 1. Po sedanjih zagotovilih tovarne

je obnovljeni A povsem varen tudi v prej problematičnih vozniških situacijah.

In kaj so spremenili? Vzmeti in blažilniki so po novem trši, kolotek zadnjih koles je razširjen, avto ima nižje težišče, drugačne so pnevmatike, dodan je ESP, poseben elektronski sistem, ki skrbi za stabilnost avtomobila ipd. Vsaj za sedaj pa še ni jasno, kaj bodo storili s približno sedem do osem tisoč tistih mercedesov razreda A, ki so jih že prodali, kajti nekaterih dopolnitev pri teh avtomobilih pač ni mogoče opraviti.

VW išče nove tovarne

Zanimiva novica prihaja iz VW: ta išče nove tovarne za izdelavo svojega novega golfa, najuspešnejši avtomobil na evropskih trgih.

Prav zaradi tega pri VW sedaj razmišljajo, da bi izdelavo manjšega pola v celoti prenesli v Španijo, poleg tega pa menijo, da bi bilo najbolje, če bi seat arosa odslej naprej nastajal doma, torej na Iberskem polotoku in ne več v Wolfsbur-gu. Sedanji čakalni rok na novega golfa se je raztegnil na pet ali celo šest mesecev, VW pa hoče nove proizvodne zmogljivosti nameniti tudi novemu majhnemu avtomobilu, ki naj

bi se domnevno imenoval lupo in naj bi ga poganjal motor s porabo tri litre goriva.

Ta avtomobil naj bi začeli izdelovati čez leto in pol, pri

VW pa ob tem pravijo, da zaradi tega ne bi bilo treba zmanjšati števila zaposlenih, kar pomeni, da bi koncem zaposloval še naprej približno 100 tisoč ljudi.

VW golf III

Bo Volvo sklenil sporazum z Rusijo?

švedski Volvo očitno meni, da bo ruski trg v kratkem postal zelo pomemben, kajti kmalu naj bi z rusko vlado podpisal sporazum o izdelavi tovornjakov in avtobusov.

Vsaj za sedaj še niso znane podrobnosti tega dogovora, vendar je slišati, da bi moral Volvo, če bo hotel z Rusijo skleniti dogovor, vložiti najmanj 100 milijonov dolarjev. Tudi še ni znano, katere tovornjake oziroma avtobuse naj bi izdelovali, vsekakor pa je logično, da bi bila proizvodnja glede na velikost Rusije obsežna.

borzacen

Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 320 avtomobilov.Organizatorji so izdali 25 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1800 obiskovalcev.

Opel in njegova tigra 4x4

Opel že precej časa sodeluje v dirkah za Androsh Trophy, dirke na poledenelih stezah. Te dirke so priljubljene predvsem v Franciji, severni Italiji, Švici ter Avstriji, Opel pa je bil v zadnjih letih dokaj uspešen.

Za letošnje tekmovanje (skupaj 12 dirk, pri čemer je ena najbolj znanih na krožni poledeneli stezi v francoskem Chamonixu) je tovarna pripravila novo izvedenko kupeja tigre. Avto je v bistvu pripravilo podjetje SNBE Snobeck iz Magny Coursa, poganja pa ga znani 3,0-litrski šestvaljnik, ki pa je ustrezno predelan. Motor namreč zmore kar 400 KM, kar je za komaj 950 kilogramov težko tigro izjemno. Opel tigra je tudi sicer skupek tehničnih dosežkov, kajti poleg stalnega štirikolesnega pogona ima tudi štirikolesni volan, kar je bistveno ali vsaj zelo dobrodošlo na tovrstnih tekmovanjih. Na sliki: opel tigr^ Androsh Trophy.

PETICA

ZA AVTOMOBILISTE

41

Daevfoo pri nas in na tujem

Prodajalci avtomobilov fia slovenskem trgu so predvsem v zadnjih tednih občutno znižali cene in sicer tudi tako, da kupcem ponujajo popuste ali pa darila.

Tako je Daevvoo Motor, uradni predstavnik južnoko-rejske avtomobilske hiše pri nas, pripravil posebno božično oziroma novoletno prodajno akcijo. Najmanjši tico je tako na voljo za nekako 950 tisoč tolarjev, nexia pa je cenejša za približno 189 tisoč tolarjev. Lanos S ponujajo za 1,64 milijona tolarjev, poleg tega pa pri nakupu dodajo še komplet zimskih gum good year.

Po drugi strani je bil Daevvoo dokaj uspešen v zadnjih mesecih, še posebej oktobra, ko so prodali 104 avtomobile. Ob vsem tem pa se tovarna Dae-woo pripravlja na veliki »skok« na ameriški avtomobilski trg, kjer sta sicer že prisotna Hyun-

dai in Kia. Tako računajo, da bodo prihodnje leto že imeli vsaj 30 prodajnih in distribucijskih centrov, pri čemer naj bi Američanom ponujali predvsem nubiro in lanosa, morda pa tudi novo limuzino leganzo. Bolj ali manj je ob tem znano,

da bi se rad Daevvoo do konca tega tisočletja uvrstil med deset najuspešnejših oziroma največjih avtomobilskih hiš na svetu. Daevvoo bo tako prišel na ameriški trg, vendar je ob tem očitno, da se bo morala Južna Koreja bolj odpreti tuji avtomobilski konkurenci.

V lanskem letu so namreč tuje avtomobilske tovarne v tej državi prodale vsega 0,6

odstotka avtomobilov (prodaja je presegla številko 1,1 milijona vozil). Doslej se je Južna Koreja bolj ali manj spretno izmikala zahtevam, da mora postati bolj odprta, potem, ko je od Mednarodnega denarnega sklada dobila 55 milijard dolarjev pomoči, pri čemer so obilno pomagali prav Američani, pa to zanesljivo ne bo več mogoče.

Daewoo nabira

Novi BMW 3.

Novi BMW serije 3

Nemška avtomobilska tovarna BMW velja v zadnjih desetih letih za eno najbolj uspešnih, kajti v tem času so šli njeni avtomobili skoraj izjemno v promet, hkrati pa vodstvo ni naredilo omembe vrednejše poslovne napake.

Marca prihodnje leto pa bo tovarna postavila na trg dolgo napovedovano in tudi težko pričakovano novo izvedenko avtomobila serije 3. Prve uradne fotografije dokazujejo, da je nova trojka vsaj nekaj karoserijskih potez pobrala od večje serije 5. Zelo zanimive so prednje luči, saj je njihov spodnji rob valovito obli

kovan, zadek pa znova dokazuje spogledovanje s serijo 5. Kot pravijo pri tovarni, bo avto najprej na voljo kot štiri-vratna limuzina, kasneje pa pridejo na vrsto vse druge različice, se pravi kupe, karavan oziroma touring, compact in vsekakor kabriolet. Za sedaj so motorji znani, kajti novi avtomobil naj bi poganjali šti-rivaljniki in šestvaljniki, kasneje pa zanesljivo tudi na novo razviti osemvaljniki.

Tehnounion Avto, uradni predstavnik BMW pri nas, napoveduje začetek prodaje novega avtomobila maja prihodnje leto.

Francoska avtomobilska tovarna Peugeot je objavila, da ne bo več sodelovala z indijsko tovarno PAL, kjer so izdelovali sicer že opuščeni model 309.

Letos so v tej skupni tovarni, v kateri je Peugeotov delež 32-odstoten, izdelali dobrih osem tisoč vozil, Peugeot pa noče sodelovati predvsem zaradi tega, ker je indijska vlada letos tovarni PAL odobrila 558 milijonov dolarjev vreden posel z italijanskim Fiatom. V novi tovarni, ki naj bi jo skupaj zgradila PAL in Fiat, naj bi izdelovali fiata palio, nov globalni avtomobil te italijanske tovarne. Peugeot je nameri svojega indijskega partnerja nekaj časa nasprotoval tudi na sodišču, sedaj pa se je iz skupnega posla preprosto umaknil.

November 97: neugodne številke

Prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu v zadnjih mesecih ne more posebej presenečati. Ker ni posebnega navdušenja med kupci, se je lahko zgodilo, da je bil november drugi letošnji najslabši mesec, kajti skupaj je bilo prodanih 3503 avtomobilov.

Na letni ravni, se pravi v enajstih mesecih, so na slovenskem trgu prodali skupaj 58.523 osebnih avtomobilov ali za 1,5 odstotka več kot lani v tem času. To med drugim pomeni, da utegne biti letošnja prodaja točno tolikšna kot lanska (61 tisoč vozil), kajti povsem možno je, da bodo decembra vsi skupaj prodali dobrih 2500 avtomobilov.

Po pričakovanju je bil novembra najuspešnejši Renault, ki je prodal 770 avtomobilov, kar je bilo za 8,6 odstotka bolje kot novembra lani. Na drugem mestu je bil Volkswa-gen s prodajo 357 avtomobilov (za dobrih 32 odstotkov manj kot novembra lani), na tretjem pa Fiat, ki se mu je posrečilo prodati 252 avtomobilov ali za sedem odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu. Najuspešnejša južnokorejska avtomobilska tovarna je še vedno Hyundai (90 vozil ah za 133 odstotkov manj kot lani v tem

času), najuspešnejša japonska pa Suzuki (62 avtomobilov ali za dobrih 50 odstotkov manj kot novembra 1996).

Med najbolje prodajanimi avtomobili v letošnjem novembru ni posebnih ali presenetljivih sprememb. Na prvem mestu je bil clio (331 vozil), na drugem škoda feli-cia (246) in na tretjem renault megane (241).

Čez leto in pol mali jaguar

Po britanskem Jaguarju, ki je sicer v naročju velikega Forda, se pripravljajo na predstavitev novega, manjšega jaguarja.

Za sedaj je znano le prototipno ime novega vozila X 200, ki naj bi se po tistem, ko se bo pojavilo na trgu, primerjalo predvsem s srednjevelikimi avtomobili tovarn BMW in Daimler Benz. Po napovedih naj bi novi mali jaguar na trge pripeljal spomladi leta 1999, verjetno pa bosta vozilo poganjala dva različna agregata in sicer šestvaljnik z močjo 200 KM in osemvaljnik, ki naj bi ponujal 284 KM.

42

NASVETI

kulturabivanja

Ustvarjanje tržnega ambienta

Piše: DARJA HUGHES dipl. designer

Kakšna je notranjost vaše trgovine, restavracije, sprejemne pisarne? Ali ste prepričani, da ste ustvarili takšno atmosfero, ki brezpogojno zagotavlja optimalne tržne pogoje?

Pestra ponudba in ugodne cene so le del celote, ki dandanes zagotavlja uspeh na trgu. Vse večja konkurenca in vedno nove tržne strategije narekujejo današnjemu trgovcu, gostilničarju ali poslovnežu prepričljivo celostno podobo in tržno atmosfero, katere osnovni namen je prodaja, seveda. Če je res, da je vaš dom odraz vaše osebnosti, to nikakor ni pravilo v komercialnem svetu. Za razliko od osebnih interierjev je izgled komercialnega prostora odraz izražanja in identifikacije določenih ciljnih skupin v danem času in okolju. Prav tako ni prav, če oblikovalec izdela prostor z namenom, da bi poudaril in izrazil določen osebni stil, brez ozira na dejanske tržne zahteve.

Kaj sodi v izgradit jo tržnega ambienta?

Vse, kar nas obdaja v nekem okolju, vpliva na naše počutje, to pa pomeni nujno skladnost med tržno filozofijo in artikli oziroma storitvami, ki jih prodajate. Zato je poleg poznavanja ciljnih skupin potrebno obdelati prav vse dejavnike, kot so pohištveni elementi, svetloba, barve, materiali, teksture, obloge (tla.

stropi, stene), grafike, napisi, reklamni in promo materiali, pa tudi izdelki sami. Bistvenega pomena je, da komercialni prostor ni nikoli popolnoma končan, saj je trženje proces, ki se nenehno spreminja in obnavlja. Temu primerno naj bo na razpolago čimveč mobilnih elementov, ki jih lahko prestavimo, odstranimo, pobarvamo, zamenjamo, prikri-jemo ali kako drugače spremenimo.

Domiselnost, izvirnost in poznavanje tržnih trendov so prav gotovo med nujnimi elementi, ki pa niso vselej pogojeni z akademskimi kvalifikacijami tega ali onega izdelovalca. Pravzaprav spada tržno znanje arhitekta ali oblikovalca in razumevanje logistike posameznega obrata med bistvene faktorje delovanja trgovine ali restavracije. Da je to dejstvo, pričajo danes številni komercialni prostori, ki kljub dragim materialom niso uspeli v izgradnji pravilne tržne atmosfere in so, kot rezultat tega, prazni!

Svetloba in barva

Kot v osebnem prostoru sta svetloba in barva tudi v komer

cialnih interierih med najvažnejšimi elementi in bistveno pripomoreta k občutenju in izgradnji atmosfere. Pomembno je ločiti med splošno, specifično in akcentno svetlobo, saj ima vsaka od teh svojo funkcijo in je potrebno vedeti, kje in kako jih bomo uporabili.

V glavnem je preveč splošne in premalo specifične in ak-centne svetlobe, da o restavracijah, kjer ni ne duha ne sluha o intimnem vzdušju, sploh ne govorimo. Barve imajo v komercialnem prostoru drugačen namen kot doma. Spet moramo vedeti, kaj je potrebno poudariti, paziti pa moramo, da z barvo kupcev ne odbijamo in da poudarimo tisto, kar prodajamo. ^

Druga stvar, ki se pogosto pojavlja prav v trgovinskih objektih, je vdor dnevne svetlobe v prostor s posebnim vzdušjem, ki popolnoma razbije bistvo ambienta. Da bi atmosfera ostala nespremenjena ne glede na vremenske neprilike, bo ponekod potrebno naravno svetlobo velikokrat odstraniti ali vsaj močno omejiti. Intimna restavracija očitno ni intimna, če ima tako intenzivno svetlobo kot mestna knjižnica... Če pa je namen čim večji promet v najkrajšem času, potem se pravila seveda popolnoma spremenijo.

Utišajte radio, prosim...

Kakšna je stopnja hrupa in kakšna glasba se vrti, ko vaši gosti sedijo pri kosilu in večerji? Praviloma bo nevtralna in nevsiljiva glasba v ozadju nedvomno po volji širšemu spektru gostov. Kakšna so umetniška dela na stenah ? V končni fazi gre pri prehranjevanju v restavraciji za več kot zgolj zadovoljitev bioloških potreb; gre za doživljanje nekega momenta, izpolnitev družab

nega trenutka. Ali ste morda pomishh, da bi določene slike utegnile povzročati občutke nelagodja, tesnobe, napetosti? Stene so zelo pomemben sestavni del vašega komercialnega ambienta, zato nikar ne zapravite te priložnosti.

varčujmo energuo

če na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksij-sko folijo za grelnimi telesi.

za prijetno družbo

Čas za ca j

Skozi celo leto nam vedno zmanjkuje časa, še posebej pogosto pa se to dogaja v decembru. Imamo še toliko opravkov, nabralo se je veliko skrbi in dela; nenehno se nam mudi, čas pa teče. Nenehno razmišljamo, kako bi razveselili svoje drage, prijatelje in znance, pri vsem tem pa pozabljamo, da je ravno nekaj časa tisto najbolj dragoceno darilo, ki jim ga lahko podarimo.

Posvetimo se svojim dragim ob skodelici dobrega čaja, ob prvih pokušinah prazničnega peciva (na mizi mora biti vsaj 13 različnih vrst) ali ob kozarcu kuhanega vina. Zato se na bližajoče praznike pripravimo kot na vesele in enkratno doživete trenutke, za katere želimo, da nam ostanejo še dolgo v spominu.

Cesarski ca j Z medom

v lončku zmešamo 4 rumenjake s 4 žličkami sladkorja. Ko nekoliko naraste, prilijemo in še vedno mešamo 1 liter vrelega . mleka in takoj postrežemo. Za izboljšanje okusa in kot dišavo lahko dodamo vanilin sladkor.

Punc iz jabolčnih olupkov

v liter vode damo pest posušenih jabolčnih olupkov, li

monino lupinico in kuhamo pol ure. Posebej skuhamo 1/4 1 vina in ga prilijemo k prece-jenemu čaju. Sladkamo po okusu.

Ruski caj Z vinom

v lonček vlijemo 1/2 1 vode, 4 do 5 žlic rdečega vina, dodamo žlico sladkorja, limonino lupinico in zavremo. Ko zavre, dodamo še ščep ruskega čaja. Po dveh minutah ga precedimo in ponudimo.

Punczmalinovcem

10 dag sladkorja stresemo v kožico, ga prelijemo s 1/2 1 vode in zavremo. Med vret-jem pobiramo peno. Posebej zavremo 1/2 1 vode, dodamo žličko ruskega čaja in pustimo pokrito nekaj minut. Nato precedimo čaj k zavretemu sladkorju, prilijemo 3 žličke malinovega sirupa in žličko ali dve ruma, premešamo in ponudimo v kozarcih za punč.

Kuhano vino

Najprej segrejemo 8 dl rdečega vina, 5 žličk sladkorja in 4 dl pomarančnega soka. Dodamo 13 dag suhih narezanih fig, 1 in pol narezano jabolko, 8 dag oluplje-nih mandljev, žličko mletega cimeta in nageljnovih žbic. Vse segrejemo in tik preden ponudimo, dodamo še mald vinjaka.

PETICA

NASVETI

43

nedeljsko kosilo

Šampinjonova juha s

šunkinimi žličniki Jetra po portugalsko, parmezanov kipnik, zeliščni riž, predena špinača, solata Londonske rezine

Šampinjonova julia

Potrebujemo: 50 dag šam-pinjonov, 2 dl belega vina, 5 dag masla, 1 žlico moke, 2 žlici sesekljane čebule, 3 stroke strtega česna, sol, poper, peteršilj, 1 dl kisle smetane, žličko moke.

Priprava: šampinjone očistimo, operemo pod tekočo vodo, osušimo in narežemo na tanke rezine. Damo jih v kožico, prilijemo vino in jih dušimo 30 minut na majhnem ognju.

Na maslu pražimo moko, dodamo čebulo in ko začne rumeneti, primešamo česen in šampinjone. Prilijemo po potrebi krop, smetanov pod-met, osolimo in popopramo. Juha naj vre vsaj še 10 minut, nato zakuhamo žličnike.

Šunicini žlicnilci

Potrebujemo: 30 dag kuhanega, pretlačenega krompirja, sol, žlico goste smetane ali 3 dag masla, 5 dag na drobno narezane šunke, 1 jajce, 12 dag moke.

Priprava: še med topel krompir zamešamo smetano ali maslo, sol, šunko, nato pa se jajce in moko. Z žlico, ki jo pomakamo v juho, zajemamo testo, z drugo mokro žlico oblikujemo žličnike in jih zakuhavamo v juho. Vro naj 7 minut.

Jetra po portugalsico

Potrebujemo: 6 rezin telečjih aU svinjskih jeter, sol, moko in olje "za peko; za omako: 2 žlici olja, 4 žlice sesekljane čebule, 30 dag očiščenih paprik, 50 dag paradižnikov, sol, poper, 2 žlici kisle smetane.

Priprava: na olju steklasto spražimo čebulo, dodamo narezano papriko in kmalu nato narezan paradižnik. Dušimo toliko časa, da se paprika zmehča in paradižnik raz-kuha, nato zmiksamo in omako ponovno zavremo. Dodamo sol, smetano in poper. Jetrne rezine osolimo, povaljamo okrog in okrog v moki in jih položimo v vroče olje. Rumeno zapečemo najprej na eni strani, kar traja približno 2 do 3 minute, potem še na drugi strani. Ponev Večkrat potresemo. Rezine položimo na ogret krožnik, prelijemo s pripravljeno omako in okrog nadevamo še majhne kupčke riža'in takoj postrežemo.

Zeliščni riz

Potrebujemo: 1/2 1 riža, 2 žlici olja, 3 žlice sesekljane čebule,

1 žlico narezanih zelišč: peteršilja, . krebuljice, ''mana, kislice, trpotca, peh-trana, timijana; 1 liter juhe iz iušne kocke.

Priprava: na olju steklasto ^pražimo čebulo, dodamo •■'ž, mešamo in ko postekleni, prilijemo vročo juho, osolimo

in kuhamo na majhnem ognju 30 minut. Medtem ga večkrat premešamo, da se enakomerno zmehča. 10 minut preden je riž kuhan, zamešamo zelišča.

Parmezanov kipnik

Potrebujemo: 7 dag masla, 4 jajca, 5 dag naribanega parmezana ali kakšnega drugega sira, 2 dl kisle smetane, sol, 10 dag moke.

Priprava: penasto umeša-mo maslo, posamezno dodajamo rumenjake, nato sir, smetano, polovico moke, sol in gladko zmešamo. Dodamo trd sneg beljakov, potresemo še ostalo moko in zmešamo. Testo damo na z mastjo namazan in z drobtinami potresen pudingov model ali v lonček in ga pokrijemo z alufoli-jo. Kipnik kuhamo v vodni kopeli 45 minut. Kuhan kipnik odkrijemo, malo ohlajenega zvrnemo na ogret krožnik in okrog kipnika damo praženo špinačo.

Pražena špinaca

Potrebujemo: 40 dag špi-nače, sol, poper, 2 žlici masla, 3 stroke sesekljanega česna, narezan peteršilj.

Priprava: špinačnim listom odstranimo pecelj, operemo, odcedimo in jih damo kuhati v osoljeno vrelo vodo. Hitro naj zavrejo in neprenehoma vrejo največ 10 minut. Špinača potemni in izgubi lepo zeleno barvo, če jo predolgo kuhamo. Odcejeno špinačo stresemo v vroče olje, v katerem smo spražili česen, premešamo, popopramo in zamešamo peteršilj. Po potrebi prilijemo 2 do 3 žlice juhe.

Londonske rezine

Potrebujemo: testo iz 25 dag margarine, 14 dag sladkorja, 6 rumenjakov, 28 dag moke, 1 in pol žličke pecilnega praška; marmelado, za nadev: 6 beljakov, 22 dag sladkorja, 20 dag orehov (nekaj zmletih, nekaj na drobno in nekaj grobo narezanih), 1 žU-co čokolade v prahu.

Priprava: penasto vmešamo margarino, posamezno in izmenjaje dodajamo rumenjake in sladkor, dodamo moko, pomešano s pecilnim praškom in gladko zmešamo. Testo naravnamo na z mastjo namazan in moko potresen pekač za prst na debelo. Pečemo 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Nama-žemo z marmelado, po vrhu pa še z nadevom in pečemo še toliko časa, da nadev porumeni. Pečeno testo narežemo na ploščice, rombe ali kvadrate.

Nadev: med trd sneg beljakov vtepemo sladkor, čokolado in zamešamo orehe.

Piše: sestra VENDELINA

za gospodinje

Pranje vezenin in cipk

Vezenine in čipke štejemo med najobčutljivejšo skupino perila. Zato morate biti pri pranju in vzdrževanju še posebno pazljive.

Belo perilo z vezenino, bodisi belo ali barvno, morate prati posebej. Perilo z belo vezenino lahko prekuhate, z barvno obstojno pa perite le v vodi do 80 stopinj Celzija. Za pranje lahko uporabite močnejši detergent. Opranega perila ne^ smete premočno ože-mati. Že pred obešanjem tkanino čim bolj poravnajte, saj je dobro in lepo obešena že na pol polikana. Perila ne posušite popolnoma, temveč ga likajte precej vlažnega. Poli-kajte ga najprej z manjšim pritiskom likalnika na pravi strani, potem ga močno preli-kajte z narobne strani. Podloga za Ukanje naj bo zelo mehka, pritisk pri likanju močan, kajti le tako bo najlepše izstopil izvezeni vzorec.

Vezeno perilo je najlepše, če je poškrobljeno. Posebno zahtevno je pranje čipkastih prtičev, ki so iz umetnega pletenja, ter kvačkanih ali klekljanih prtičev. Preden takšne prte in prtičke operete, jih položite na bel papir in posnemite točne obrise. Po teh obrisih boste opran prtič naravnale v prvotno obliko. Pred pranjem morate najprej v mlačni in omehčani vodi iz prtička sprati prah. Potem prtičke operite v topli raztopini detergenta za fino perilo. Če so prtiči izdelani iz vlakna svetle čajne ali krem barve, potem jih nazadnje izplaknite v vodi, kateri ste dodali čaj, oziroma jih izplaknite kar v

čaju. Oprane prtiče zavijte v brisačo in iztisnite iz nje vodo. Ožemati jih ne smete.

Čipke v obliki trakov se med pranjem rade zavozlajo in zvijejo. Zato jih perite tako, kot so to delale babice. Čipkaste trakove so tesno in gladko navile okoli steklenice. Čez čipke so ovile platneno krpico, da so jih popolnoma pokrile. Krpo so ob stiku prišile. Potem so steklenico vtaknile v mlačno milnico in jo pustile v njej nekaj ur ali pa kar ves dan. Ko so steklenico vzele iz milnice, so z rokami iztisnile milnico. V več čistih vodah so potem na isti način čipke iz-plakovale toliko časa, da je bila izplakovalna voda čista. V zadnjo izplakovalno vodo so dodale škrob.

Z vezenino ali čipkastimi vložki je okrašen še marsikateri kot posteljnega perila. Takšno perilo peremo kot belo, največkrat v pralnem stroju. Za okraske seveda to ni najboljše. Tudi pri likanju take posteljnine se zelo zamudite, zato je posteljnina v gospodinjstvu sodobne žene enostavna, brez nepotrebnih našitkov, vezenin in čipk, saj jo le tako lahko z najmanj truda vzdržuje.

Tiste, ki imajo okrašeno posteljnino, morajo biti zelo pazljive pri likanju. Ob kvačkanih vložkih morajo močno razlikati šive in paziti, da vložka z likalnikom ne bodo razvlekle. Če se vam zdi, da je treba za pranje in vzdrževanje vezenin in čipke vložiti preveč truda, se spomnite, da vam že pogled nanje povrne vse delo. MK

zdrava prehrana

O maščobah

Maščobe in maščobne kisline v dnevni prehrani človeka so življenjsko pomembno, energijsko hranilo, prav tako pa tudi rizični dejavnik pri nastanku številnih civilizacijskih bolezni. Smotrna uporaba maščob v prehrani ima zato izredno pomembno preventivno vlogo. Dnevna priporočila varovalne prehrane so med 20 in 35 odstotki.

Maščobe, ki jih zaužijemo v hrani, se prebavijo in pre-snovijo v snovi, potrebne telesu, preostanek maščob pa se nalaga v obliki mastnega tkiva za energetsko zalogo. Prevelike količine maščob v prehrani obremenjujejo proces prebave maščob, povečujejo nabiranje mastnega tkiva in količine presnovnih produktov v limfnem in krvnem obtoku. Postopoma, predvsem če vsebuje hrana veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola, pride do procesa odlaganja presnovnih produktov na notranje stene krvnih žil in do pojava aterosklerotičnih sprememb na žilah.

Dejstvo je, da so maščobe v živilih lahko skrite ali vidne. Skrite so sestavni del živil, recimo v mesu, ribah, jajcih, siru ali pa so bile dodane v postopkih izdelave hrane, recimo v čokolado, piškote, salame. Te so običajno problematične, ker so poleg tega, da jih je hitro preveč, tudi slabše prehran-ske vrednosti.

S primerno pripravo in izbiro hrane lahko bistveno vpli

vamo na količino maščob v obroku, tako da se izogibamo cvrenju, da živila kuhamo oz. dušimo v lastnem soku, da za pripravo uporabljamo le najkvalitetnejša olja (npr. olivno in repično), da vidno maščobo pri surovih živilih odstranimo, da po kuhanju živilo (npr. juho) ohladimo in poberemo z vrha plast maščobe, da škrobnih jedi (riž, polento, krompir) ne zabelimo, da se izogibamo zalogajčkom, kot so arašidi, čips in podobno, kar vsebuje poleg maščobe tudi veliko soli.

Maščobam se torej lahko na različne načine v večji ali manjši meri izognemo in tako dosegamo priporočeno dnevno porabo (20 do 35 odstotkov). Ker se kakovost maščob močno razlikuje, moramo v večji meri uporabljati takšne, ki imajo veliko vsebnost mono in poli nenasičenih maščobnih kislin. Primer tovrstne prehrane je sredozemska, za katero je značilna visoka poraba rib, olivnega olja (visoka vsebnost mono nenasičenih maščobnih kislin), zelenjave in sadja, ob zmerni porabi mesa in živalskih maščob. Predvsem olja severnomorskih rib so tista, ki vplivajo na organizem zelo pozitivno (kot kažejo številne raziskave, znižujejo povišan krvni tlak, zmanjšujejo količino trigliceridov in holesterola v krvi ter zlepljanje krvnih ploščic), žal pa tovrstne hrane Slovenci zaužijemo premalo.

SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živ. tehn.

bio koledar

recept tedna

Poslušalka Metka iz Celja svetuje, da si med prazničnimi dnevi privoščite tudi zrezke, vendar nekoliko drugače. Kot prilogo lahko ponudite riž s korenčkom in grahom ali krokete. Seveda sodi zraven tudi poljubna solata.

Praznični zrezki

Potrebujemo: štiri puranje ali svinjske zrezke, 10 dag šunke, jabolko, nekaj šampi-njonov (lahko tudi tiste iz slanice), ketchup, vegeto, pol dl dobrega črnega vina, sol, poper in malo masla.

Priprava: zrezke posoli-mo, popopramo in pomoka-mo. Če želimo, da so pikant-nejši, dodamo tudi zeleni poper. Popečemo jih na maslu ali olju in pripravljene za serviranje shranimo na toplem. Posebej na maslu pre-pražimo nasekljano šunko, olupljeno in na rezance narezano jabolko, šampinjone, zalijemo z nekoliko ketchu-pa, dodamo še vegeto in vino. Vse skupaj nekaj minut dušimo, nato pa zrezke preložimo na servirni krožnik in jih prelijemo s pripravljeno omako. Dober tek!

IVICA BURNIK

po kitajsko

Raznjici s curryevo zelenjavo

Potrebujemo: 1,4 kg dolgo-zrnatega riža, sol, 600 g pora, 2 banani, sok 1 limone, 250 sojinih kalčkov, 2 jedilni žlici sojine omake, 1 čajno žUčko curry, 300 g svinjskih zrezkov, 1/2 čajne žličke kitajskih začimb iz vrečke, 4 jedilne žlice jogurta, 2 jedilni žlici olja in nekaj sesekljanega peteršilja.

Priprava: najprej skuhamo riž v dovolj slane vode. Med tem očistimo por in ga narežemo na tanka kolesca. Banani olupimo in narežemo na tanke koščke. Takoj jih polijemo z limoninim sokom, da ne postanejo rjave. Sojine kalčke dobro speremo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. V večjo kožico damo eno žlico olja in segrejemo, dodamo por in dušimo. Dodamo sojine kalčke

in bananine koščke ter pokrijemo s pokrovom in zelenjavo, nato pa na majhnem ognju pokrito dušimo 5 minut. Nato posodo odkrijemo in še vedno dušimo 2 minuti. Nato dodamo še sojino omako in curry.

Svinjino narežemo na tanke koščke in jih nabodemo na kovinske palčke. Preostalo olje dobro pomešamo s kitajskimi začimbami in s tem premažemo ražnjiče. Te opečemo pod žarom v pečici, tako da dobijo zlatorjavo barvo. Na pogret krožnik damo malo dušene zelenjave, jo okrasimo z žličko jogurta, zraven damo dve zvrhani jedilni žlici kuhanega riža in ražnjič. Okrasimo še z listkom zelenega peteršilja in ponudimo s kozarcem zelenega silvanca.

44

ZA RAZVEDRILO

PETICA

ZA RAZVEDRILO

45

46

FEUTON - ROMAN

Med pticami

Sledil je postanek na najjužnejšem delu otoka, v vasi Vik, ki slovi po črni, dolgi peščeni plaži in je zaradi svoje temne barve ena izmed desetih najlepših plaž v Evropi. Tu sem spoznala histerično in vsiljivo naravo obalnih čiger, ki so sicer lepi in elegantni ptiči. Doživljanje te sanjske pokrajine, vreščanje ptičev in bučno šumenje valov, ki so se poigravali s peskom, je prekinil ropot avtomobila, ki se je skušal prebiti prav do morja, a je prej nasedel v pesku. Zdrznila sem se, pogledala na uro in ugotovila, da sva že pozna. Otovorjena s

težkim nahrbtnikom, sva se v zadnjem trenutku povzpela na avtobus.

Odločila sva se utaboriti na bregu 160 m globoke ledeniš-ke lagune Jokulsdrlon, ki je nastala pred nekaj desetletji. Vanjo se lomijo gore ledu tega ledenika, starega preko 1000 let in se počasi pomikajo proti morju. Bil je sončen, a zelo vetroven dan. Postaviti šotor je bilo naporno delo. Nikjer nobenih kotanj aU dreves, kjer bi našla zavetrje. Želela sva priti prav ob vznožje ledenika. Na razpolago sva imela vožnjo s čolnom, a sva se zaradi visoke cene odločila obiti laguno kar peš. Kaj kmalu pa sva naletela na težave.

Nad nama so pričele krožiti velike mesojede ptice. Njihovega opozorila nisva vzela resno in sva pot nadaljevala. Skoraj sva dosegla vznožje ledenika, ko so naju ptice pričele napadati. Preletavale so naju druga za drugo tako nizko, da sva se morala sklanjati in se jim umikati. Postajalo je grozljivo. Sonce nama je sijalo naravnost v oči in temne obrise bližajočih se ptic sva komaj še zaznavala. V rokah sva stiskala kamenje in ga bila pripravljena tudi uporabiti. Počasi sva se odmikala proti vodi, saj sva sklepala, da sva vsiljivca, ki prečkata ozemlje, kjer ti ptiči gnezdijo. In res se je napad ob umiku v trenutku polegel. Vsa prestrašena sva se odpravila v smer, od koder sva prišla. Ptiči so naju iz višav še vedno budno spremljali. Ko sva se približala področju, kjer domuje človek, sva spremljevalcem lahko z olajšanjem rekla nasvi-denje. Sonce se je spustilo že zelo nizko in veter se je polegel. Sedla sem pred šotor, zrla v bleščeče ledene gore pred seboj in v tišini podoživljala srečanje s pticami. Občutki, ki so me prežemali ob pogledu na sijoče, mogočne, plavajoče gmote ledu ter značilen vonj.

ki jih je spremljal, so me popolnoma omamili. Kakor da se je čas ustavil in bodo ti trenutki trajali večno.

Jutro je bilo megleno in hladno. Pričelo je deževati in vsa idila prejšnjega dne se je razblinila. Čakala pa so me nova doživetja.

Komarje jezero

Jezero Myvatn-Komarje jezero, eno največjih na Islandiji, leži na otoku severovzhodno. Je najzanimivejše in najbolj obiskano področje na Islandiji. Zaradi biološkega in geološkega bogastva je naravna znamenitost. V njegovi okolici so polja lave z zanimivimi formacijami, številne ptice, bogato rastlinje, psevdo-kraterji, gore in solfatarna polja z brbotajočimi blatnimi

bazenčki. Tu je največje evropsko gnezdišče rac. Med njimi so zastopane navadna žvižgavka (Anas penelope), mlakarica (Anas platyrhync-hos), konopnica (Anas stre-pera), dolgorepka (Anas acu-ta), žličarka (Anas clypeata), kreheljc (Anas crecca), čopasta črnica (Aythya fuligula), srednja žagarica (Mergus ser-rator) in še bi lahko naštevala. Na dnu jezera se nahajajo z muljem prekrite t.i. jezerske krogle. So zelene barve, pravilnih okroglih oblik velikosti teniške žogice. Zanimivo je, da so kljub globini in mulju, v katerem so ter kljub debeli plasti ledu na površini jezera v zimskih mesecih, sposobne fotosinteze. Strokovnjaki naravoslovnega središča so pojasnili, da gre za alge. Kasneje

sem prebrala, da so podobne krogle rjave barve tudi v morju. Bili naj bi mahovnjaki, ki se združujejo v korme (korm (gr.-lat.), cormus, ponavadi prirasla skupina organsko povezanih osebkov. K. se veča z brstenjem ali nepopolno delitvijo osebkov. K. tvorijo spuž-ve, mahovnjaki, korale, cev-kači itd. Pri nekaterih pride do raznolikosti zaradi delitve dela.) pravilnih kroglastih ob-hk. Vsekakor so t. i. jezerske krogle v jezeru Myvatn še vedno uganka.

Toplo žvepleno jezerce z značilno zeleno-modro barvo in vonjem po žveplu.

»Teta, pri Uramškovih bom prespal«

Menil sem, da ji bo predlog všeč, toda njen začuden pogled me je prepričal o nasprotnem, zato sem še dodal:

»Glejte, če bi prišlo do kakršnegakoli namigovanja ali obrekovanja, boste lahko dokazali, da sem spal pri sosedih.«

Prisedla je k meni, položila roko na mojo in rekla:

»Nikamor ne pojdi. Nisem te nagnala, sam dobro veš, da ne. Rekla sem, da boš nocoj tu prespal. Ostalo pa ni bilo tako mišljeno, kot seje najbrž slišalo.«

Zadnje besede je komaj še izgovorila, potem pa tiho zajokala. Zasmilila se mi je. Počakal sem, da se je pomirila in menil:

»Želel sem le popraviti, kar se še popraviti da in odvzeti ljudem povod za obiranje. Prosim pa vas, verjemite mi, da ne bom nikoli ničesar storil proti volji Ivanke. Karkoli se bo zgodilo, se bo zgodilo po volji obeh.«

»Saj to je tisto - volja obeh. Tega se bojim. Ivanka je prav tako iz mesa in krvi kot ti.«

»Mati, prosim vas, zaupajte nama!« je vzdihnila.

Mati je zatem vstala od mize, voščila lahko noč in odšla v kamro. Ivanka pa je privila karbidovko, da je le še brlela kot drobna svečka. Luna je tiho plavala po nebu in lila name blede žarke skozi zamreženi okenci v hišo. Držal sem jo okoli pasu in prijetna toplota je vela od nje. Gledal sem sence, ki so se leno premikale po hiši in jih primerjal s časom, ki prav tako polzi iz večnosti v večnost, ne da bi bilo človeku dano vedeti, kaj ga naslednji trenutek čaka. Postalo je tako tiho, da sem slišal njeno mimo, enakomerno dihanje. Okušal sem spet nekaj novega, še ne doživetega - biti skupaj z ljubljenim dekletom, pod pravo streho, v hiši, sama v medli mesečevi svetlobi.

Daleč nekje je začel zavijati pes. Kmalu se mu jih je z laježem pridružilo še več.

»V luno lajajo,« je šepnila.

»Na kaj zdajle misli?« sem vprašal.

»Na nič. Prisluškujem nočni tišini, poslušam srčni utrip na tvoji roki in se in se naslajam ob toploti, ki žehti od teme. Srečna sem.«

Še malo prej si nisem mogel misliti, da bom doživel še tako lep večer Tudi nisem vedel, da lahko z dekletom v objemu tako dolgo

sedim, ne da bi me za en sam trenutek zmotila misel na telesnost. Kljub temu, da sem jo z očmi neštetokrat slačil in v mislih občudoval njeno postavo, bi me tistikrat misel na telesni stik vznejevoljila. Tiste trenutke sta bili najini duši združeni v eno.

Nenadoma se je zganila, si kar z nogami snela čevlje z ene in druge noge, sijih podvila pod sebe in mi legla v naročje, kmalu je zaspala, meni pa se je prepletalo po glavi toliko lepih misli in želja, da bi kmalu prišel čas in preskočil leta, ko bi si smela ustvariti lasten kot, v katerem bi kraljevala le midva. Mesec se je pomaknil že daleč na ono stran oreha, ko sem jo prebudil in rekel proti svojemu hotenju:

»Ivanka, tako ne boš dobro spala. Jutri boš utrujena. Pojdi v posteljo!«

»Kar celo noč bi takole spala,« je rekla, se pretegnila vzdolž klopi in lenobno vstala. Odšla je v kamro. Kmalu se je vrnila s kocema in blazino v rokah, držeč jo pred prsmi in - o prelepi sen - imela je razpleteni kiti. Slap razpuščenih svilenih las je poljubljala mehka mesečina in pri pripravljanju ležišča na peči so ji ob vsakem gibu nežno vzvalovili; to je privid - zapleši dehteča vila, zapleši v mesečini. Vstal sem s klopi kot mesečen, očaran od lepote, v katero sem zrl in jo pobožal po laseh. Božal sem jo od temena do bokov, do koder so ji segali. Potem pa sem ji pri zatilju zakopal prste v voljno mehkobo in jo obrnil k sebi. Pod ovratnikom obleke je imela enega ali dva gumba odpeta; v svetlobi mesečine je zablestela belina kože pod vratom, na njej pa se je odražala temna lisa krožne oblike. S prsti sem jo potipal in veselo presenečen pridušeno vzkliknil:

»Ogrlica!«

Položil sem ji roko na ledja, drugo na ogrlico. Najini ustnici sta se pričeli bližati in se dotaknili, le rahlo dotaknili in po telesu me je prešinil sladek drget. Vroče sem si želel poljubiti jo na gladek beli vrat, od koder je prihajal tisti zapeljivo osvežujoči vonj po studenčnici, toda poskus je preprečila tako, daje roko rahlo, a odločno položila na moje prsi.

»Ogrlico sem želel poljubiti,« sem ji šepnil, pa mi je bilo takoj žal, kajti bilo je neduhovito prikrivanje resnične namere. S prstom me je rahlo krenila po licu in rekla: »To je lepa misel«

Odpela si jo je in mi jo podala. Poljubil sem največjo koralo i na sredi ogrlice in ji jo vrnil Obdržala jo je in rekla, da jo še vedno skriva, da mati še ne ve zanjo. Z obema rokama sem jo prijel za lica in jo kratko, a krepko poljubil Sklenila je roki okoli mojega vratu in vrnila prisrčen poljub.

Takšni mirni poljubi, rekel sem jim spravni, so me vedno pomirili, kar je kmalu spoznala. Prišel je trenutek za lahko noč. Slekel sem suknjič, si sezul čevlje in splezal na peč. Legel sem na koc, z drugim pa se pokril Ko sem položil glavo na blazino, je ličkanje v njej tako zaupno, domačnostno zašumelo in zadišalo po koruznih laskih.

Ivanka je snela karbidovko s stene in jo odnesla ven. Ko se je vrnila, me je pocukala za uho, jaz pa sem jo hitro prijel za roko in cmoknil nanjo poljub.

»Kaj pa počneš? Saj nisem knežna,« se je zasmejala.

»Si pa deklica lepa in nežna!« Še enkrat me je pocukala za uho.

»Lahko noč!« .-i

»Lahko noč.« |

Odšla je in tiho zaprla vrata kamre za seboj. Napeto sem > poslušal in slišal zašumeti ličkanje. Zdaj je legla.

V hiši je zazevala praznina. Življenje je odšlo v kamrico, ki je še malo prej kipelo sicer šepetaje, a zato morda še burnejše. Mesec je že vrgel pogled na vrata, na katerih je viselo neko oblačilo in iz tega napravil hudomušneža z dolgim nosom in široko brado in mu počasi, a vztrajno spreminjal obliko. Iz'\ človeškega obraza je postalo nekaj, še najbolj podobno na' zadnjih nogah stoječi lisici ali volku.

Pred hišo so se oglasile mačke s svojim grdim drenjem, zdaj sračjemu podobnemu, pa spet dojenčkovemu- in kdo ve kakšnemu še. Zaspati nisem mogel Vznemirjala me je zavest, da spim tako blizu nje, da naju ločijo le slabotna, nezapahnjena vrata, pa vendar ne morem k njej. Trenutno nisem hrepenel po spolnosti, ampak po nadaljevanju nežno izgovorjenih besedah. Toda, je kaj takšnega v postelji sploh mogoče? Morebiti, ampak ne za dolgo. Nepredstavljivo mi je bilo, da bi mogel dalj časa ležati ob Ivanki v srajčki ali celo brez nje, ne da bi se je dotaknil Spoznal sem, da je materin strah upravičen.

Počasi se me je loteval dremež. V kurniku je petelin glasno in zateglo zakikirikal jaz pa sem se pogreznil v spanecr

Trznil sem z nogo, se kot bi mignil zbudil, kajti po podplatu me je močno požgečkalo. V hiši je dišalo po zavretem mleku. \ Ob vznožju je stala Ivanka in se mi vprašujoče smehljala; bila ^ je že opravljena za na pot, le debele jope še ni imela na sebi.i Urno sem vstal in se uredil Na mizi je že čakalo dvoje velikih^ prstenih skodelic vročega kozjega mleka in načet hlebec koruznega kruha. Sedla sva, si nadrobila kruh v mleko in' jedla.

PETICA

V MODNEM VRTINCU

47

Moda ob božičnem drevescu

Družinski praznik s prazničnimi oblačili za bodoče mamice in otroke

Prihaja večer, ko se ob dišeče obloženi mizi zbere družina, ko naše oči zamaknjeno zrejo v mežikajoče lučke na bogato okrašenem drevescu, ko se obrazi smehljajo in usta izgovarjajo same tepe misli, ko z darili osrečujemo najbližje...

V počastitev največjega krščanskega družinskega praznika se spodobi tudi lepše in bolj slovesno obleči. Seveda

bi ekstravagantna, drzno de-koltirana, prosojna ali bleščeča toaleta, ki je kot naročena za noro silvestrsko rajanje, delovala v domačem okolju groteskno, v najboljšem primeru smešno.

Na božični večer naj bo vaš videz kar se da naraven, brez napadalnega make-upa, umetelnih pričesk in čevljev s koničastimi visokimi petami. Slavnostno vzdušje naj se skozi vizualno podobo čuti le kot slutnja, morda celo malce romantično navdihnjena.

Kašmir za romantične mamice

Tistim, ki ne pričakujejo le božične in silvestrske noči, temveč najlepši dogodek -rojstvo svojega otročička, predstavlja posebno v zadnjih tednih in dneh obleka vse prej kot obroben problem. Ves ženski svet in tudi bodoče mamice so kljub spremenjer nim telesnim proporcem rade videti lepe. In prav je tako. Zakaj se letošnjih zimskih praznikov ne bi spominjali tudi po udobni, prikupni in romantični nosečniški obleki?

Obleka iz najnovejše kolekcije slovite kreatorke Laure Biagiotti je kot ustvarjena za vas. Mehak, topel kašmir, na

bran okrog ramen in okrašen z venčkom pletenih vrtnic, povezanih s prikupno pentljo, je le droben namig za romantično božično pa tudi silvestrsko razpoloženje.

Če se tudi v času pričakovanja ne morete ločiti od vašega najljubšega oblačila, hlač, se domislite takšnih z oprsni-kom in naramnicami. Slove-snejši videz boste dosegle v kompletu z žametno vzorča-sto majčko in s svileno nitko ter s pletenim šalom, zavezanim v razigrano pentljo pod vratom. Tudi srebrn srček kot obesek na usnjeni vrvici sporoča same prijazne reči...

Ko otročiček že priveka na svet, pa čakajo mamico skupaj s kilogrami, ki kar nočejo izpuhteti, nove zadrege z garderobo. Rešitev za čas, ko imate »še vsega preveč?« V dolgem krilu iz gladkega žameta, z elastičnim pasom in melirano pleteni jopici vam

prav nihče ne bo mogel očitati neurejenosti, pa še gumbi spredaj so tako priročna reč...

Modno slavje po otroško

Saj ne, da bi morali za božično priložnost vašim najmlajšim kupovati dragocena slavnostna oblačila. Morda pa bi le kazalo običajno trenirko zamenjati za prikupnejšo, lepšo oblekico ali hlačke.

Seveda je velik dogodek prihod božička ali dedka

Mraza. Kaj si bosta možakarja mislila, če ju otroci ne bodo pričakali žarečih ličk, lepše oblečeni in spodobno počesani?

Ker so malce bolj slovesna oblačilca, pa naj bo to bela bluza, žametne hlačke ali z žametnimi aplikacijami polepšana oblekica »železni repertoar« sleherne otroške garderobe, razveselite z njimi svoje otroke že pred velikim dogodkom.

Nemara bo zadostoval le modni dodatek, drobcen detajl, ki bo pričal, da je ta večer res nekaj izjemnega. Pentlja v laseh vaše najmlajše princeske, »moško« ukrojen telovnik za malega nagajivčka ali čisto po odraslo prosojne hlačne nogavice za vašo desetletno gospodično...

Verjemite, še tako majhni otroci se bodo tudi po zaslugi oblačil zavedali drugačnosti teh trenutkov in se jih vselej z veseljem spominjah.

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Le kaj me čaka pod drevescem?

Prave, čisto ženske hlačne nogavice za desetletno gospodično.

Nosečniška obleka iz kašmirja za romantično pričakovanje.

Ko je tu že otročiček in ko so tu še vedno kilogramu.. Dolgo žametno krilo in melirana bombažna jopica za udoben in eleganten božični večer.

Imam telovnik kot pravi moški.

Anketno nagradno vprašanje decembra:

KATERA ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST NAJ NA TEJ STRANI GOVORI O MODI IN OBLAČENJU?

a) Leon Štukelj;

b) Štefka Kučan;

c) Jonas Žnidaršič;

d) Helena Blagne;

e )......................................(obvezno pripišite svoj predlog).

Odgovor na nagradno vprašanje:

Ime in priimek:................................

Starost: .........................................

Točen naslov:.................................

............................................Tel. št.

48

RUMENA STRAN

(Ocl)lcloni

Prijatelji smo spet s Hrvati, rešujejo se spori pač počasi, taka žal navada je med brati, sosedi, znanci, v mestu in na vasi.

Vmes prepiramo se še med sabo, z očmi prav črno bliskamo, da tu, kar je, pa ne bi šlo v pozabo vse lepo v časopise stiskamo.

POPEVKAR

vitez belega mesta

tracnice

Naravna pomoč

Kot je znano, si v Solčavi že dlje časa prizadevajo na svoje, torej stran od občine Luče. Izgleda, da jih je prva usliša-la narava, oziroma rušilna Savinja, saj je odnesla že dobršen del ceste pri Igli. Tako je Solčava delno že odcepljena od Luč.

Dolgoročna napoved

Na Rečici ob Savinji še niso pripravili slovesnega odprtja krajšega, na novo asfaltiranega cestnega odseka. Če se bodo na odprtje pripravljali približno tako dolgo, kot so polagali kanalizacijo in asfaltirali cesto, lahko odprtje pričakujemo v naslednjem tisočletju.

Srd

SRD je kratka in zgovorna oznaka Slovenske razvojne družbe. V teh dneh je srd gotovo največji v Rogaški Slatini. Najprej so bili srditi delničarji zdravilišča, za njimi delavci steklarne. Slednji se odpovedujejo 40 milijonom mark neizplačanih prejemkov s hudo stisnjenimi zobmi.

»Spijte na moje zdravje!«

Celjski župan Jože Zimšek je v ponedeljek tudi v praksi

potrdil siceršnjo načelno trditev o dobrem sodelovanju občinske »zakonodajne« in izvršne oblasti v Celju. Predsednika občinskega sveta Lojzeta Oseta je navsezgodaj zjutraj, še pred začetkom zasedanja, presenetil z ogromno steklenico Zlate penine in voščilom za rojstni dan. Oset se je za oboje zahvalil, svetnike pa pozval, naj penino v odmoru zasedanja le spijejo na njegovo zdravje. Sam pa je, takoj po uradnih voščilih, odhitel po drugih delovnih dolžnostih in si, rojstni dan gor ali dol, ni privoščil niti kozarčka.

Za sklepčnost poskrbljeno

Celjski svetniki tudi prihodnje leto ne bodo imeli težav s parkiranjem. Za letošnje zadnje zasedanje so namreč prejeli darilca, ob Celjskem zborniku, posvečenem 100-letnici

Narodnega doma, pa se jih je večina še veliko bolj razveselila letnih dovolilnic za parkiranje v območju modre cone. Razlog, da bi bila celjska zasedanja občinskega sveta v letu 1998 morebiti nesklepčna, torej odpade.

Nic ni zastonj

Tridnevne brezplačne smuke na Rogli so se letos razveselili vsi, razen zasebnih gostincev v zreški občini. Ker imajo (to tudi priznavajo) od urejenih smučišč na Rogli vsi korist, so morali (oziroma so se zaradi dobrih odnosov prostovoljno odločili) za pokritje stroškov brezplačnega smučanja prispevati po 90 tisoč tolarjev Uniorjevemu Turizmu. Pomislite - pa so se našli takšni, ki njihov prispevek čisto narobe razumejo...

zanimivosti

limona velikanka

Limona, ki je zrasla pri Gotzovih v Celju, tehta natančno 67 dag. Torej ji res ne moremo več reči limona, temveč limona velikanka.

V redakcijo jo je prinesla Gotzova Darja, ki je povedala, da doma že več let gojijo limonino drevo, ki poletje preživlja zunaj, pozimi pa ga postavijo na toplo. Drevo vsak mesec cveti in seveda večkrat obrodi plodove. Manjše limone niso pri Gotzovih nič posebnega, toda tokrat so prvič »pridelali« tako veliko limono. Drevo negujeta oče Roman in mama Dragica, vsi skupaj pa so iz velikanske hmone stisniH kar nekaj limonad in skuhali nekaj čajev več.

Foto: GREGOR KATIČ

Onapakah

Velikanska napaka je, če se zmoti velikan,

predsedniška napaka je, če se zmoti predsednik,

napaka na medkrajevnih linijah je, če se zmotijo višje sile,

sistemska napaka je, če sistem ne deluje,

za kapitalno napako so krivi kapitalisti,

kontraobveščevalne napake delajo vohuni,

kardinalna napaka je kardinalova zmota,

srčne napake ni krivo srce,

strašanske napake mi je strašno žal,

mali ljudje delajo male napake.

T. K.

amadeus poroča

Iz luslracije v fruslracijo

Nam Slovencem nikoli ni in ne bo dolgčas. Vedno se najde še kakšna kost za glodanje, pa čeprav potem kakšna koščica obstane tudi v grlu. Kje začeti in kdaj, to bo sedaj poglavitno vprašanje. Od tod bodo potegnili črto in rekli: to je to. Lustrirani osebki bodo kar naenkrat postali frustrirani in njihove kariere bodo trdno zvezane. Vsi ostali izven teh črt pa bodo dobili prava pravcata krilca in angelske obraze. Prej in potem pa bomo vsevprek govorili o narodni spravi.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh