logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (18.12.1997, letnik 51, številka 50)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklii! ŠT. 50 - LETO 52 - CEUE, 18.12.1997 ■ CENA 280 SIT Aufbiks, Laščani! Vznemirjeni sosedi Green Cluba, nemočna policija in sodišča, prizanesljiv župan. Vroča tema na strani 4. Foto: Gregor Katic Dedek Mraz je že tu! Za otroke ni lepšega časa, kot je december. Poln je pričakovanj in čisto posebnih doživetij. V večini krajev na Celjskem so tudi letos povabili na obisk dedka Mraza. Z otroki iz celjskega vrtca Anice Černejeve seje že srečal, pričakuje pa ga še veliko, veliko otrok. Ob dedku Mrazu pa so marsikje za otroke in velike pripravili še pravo bogastvo najrazličnejših prireditev. Tudi takšnih, za katere lahko rečemo, daje bistvo očem nevidno... Vse o prazničnem decembru najdete na strani 10. Hiša upov in dolgov Sestrici, ki sta izgubili starše v prometni nesreči, potrebujeta pomoč. Reportaža na strani 9. Kdo je Edo Mlačnilc? »Želim vam lep in varen dan,« se na radijskih valovih poslavlja medijska zvezda iz policijskih vrst. Stran 32. Nogomet na prvo mesto Pogovor s Stankom Poklepovičem, trenerjem Protonavta Publikuma. Stran 14. Jeziicavo gospo je prevzel stadion Vera Zupančič je vedno živela za atletiko. Reportaža na strani 24. Laško kupuje Union Pivovarna Laško je postala solastnik svoje največje tekmice. Stran 6. I Prišel je cas krog božiča Vse o božičnih voščilnicah nekoč. Stran 34. VPeticiše reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. 2 DOGODKI Svetniki o gospodarstvu »v Celju so gospodarska gibanja še vedno v upada- nju, določenim podjetjem se obetajo stečaji, število brezposelnih raste, social- ne stiske mnogih družin pa se povečujejo,« poudarjajo v klubu svetnikov Združe- ne liste socialnih demokra- tov Celje. Zato je v ponedeljek svet- nik Franc Petauer ponovil zahtevo za čimprejšen, re- den ali izreden sklic zaseda- nja občinskega sveta o gos- podarskih razmerah v mest- ni občini, ki jo je že pred časom podprla tretjina celj- skih svetnikov. Ob tem, opo- zarjajo v ZLSD, je še bolj kot sama razprava o položaju celjskega gospodarstva po- membno to, da se v Celju poiščejo razvojne usmeritve in čimprej izdela srednjeroč- ni program razvoja Mestne občine Celje. IS Treba si je vzeti čas Upokojenci so prepričani, da bo pokojninska reforma prizadela tudi njih - Za razpravo v parlamentu nujen konsenz socialnih partnerjev Laški upokojenci, ki so se konec minulega tedna zbrali v Kulturnem centru Laško, so podprli zahteve Zveze društev upokojencev Slove- nije v zvezi z reformo pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja. Prepričani so, da reforma ne bo prizadela le sedaj zaposlenih, ampak tu- di marsikoga iz njihove ge- neracije. Bojazen pred napovedani- mi spremembami je očitno velika, saj se je zbora udele- žilo izredno veliko število upokojencev. Predstavniki zveze so jim najprej predsta- vili vsebino bele knjige in poudarili, da je reforma po- trebna, vendar se ne sme zgo- diti na hitro. Zato tudi zahte- vajo več časa za razpravo in konsenz med sindikatom, delodajalci in upokojenci še pred obravnavo v vladi in parlamentu. »Res je, da bo z reformo največ bremena padlo na sedanjo srednjo ge- neracijo, ni pa res, da posle- dic ne bodo čutili tudi že upokojeni,« je menil pred- sednik zveze Vinko Gobec in poudaril, da je za nevzdrž- no razmerje med številom zaposlenih in upokojencev kriva zgolj in samo država. Upokojenci in njihova zve- za menijo, da mora tudi v novi ureditvi pokojninskega zavarovanja ostati dokladni sistem, ki pa ga je treba oči- stiti vseh socialnih izplačil. za minimalni donos vložene- ga denarja v naložbeni steber pa mora jamčiti država. Insti- tucij, ki se bodo ubadale z dodatnim zavarovanjem ne bi smelo biti več kot pet ali šest. Obremenitev za pokojninsko zavarovanje mora biti enako- merno in pravično razdeljena med zaposlene, obrtnike in kmete, tistim, ki svojih ob- veznosti ne bodo mogli v ce- loti pokriti, pa naj pomaga država. Država bi morala v celoti pokriti tudi nacionalne pokojnine, saj le-teh nikakor ne bi smeli uvesti na račun sedanjih in bodočih upoko- jencev. Zveza društev upoko- jencev zahteva od vlade, naj redno pobira prispevke in ob- davči sivo ekonomijo, zavze- ma pa se tudi za ukinitev benificiranega staža, za kate- rega bi bilo treba uvesti po- sebno zavarovanje. Prav tako bi bilo treba ločiti tudi pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje, ustrezno pa bi se mora- le rešiti vdovske pokojnine. Upokojenci tudi predlagajo, naj država z dodatnim ben- cinskim davkom ali pa z dav- kom na dodano vrednost pod- pre pokojninski sistem, saj je glede na to, kako je reforma časovno zastavljena, pričako- vati veliko krizo v letih 2011 do 2015. Če bo država uvedla drugač- no usklajevanje pokojnin kot velja sedaj in bo za izračune poleg plač upoštevala tudi inf- lacijo, bodo upokojenci, tako so poudarili na zboru v Laš- kem, temu odločno nasproto- vali. JANJA INTIHAR S tistim, Ici bo dal vec Neodvisni sindikati Slove- nije, ki šteje okrog 8 tisoč članov, na Celjskem pa ima najmočnejšo podružnico v zreškem Uniorju, je svojo letno skupščino tokrat pri- pravil v celjskem hotelu Ce- leia. Predsednik sindikata Rast- ko Plohi je na novinarski konferenci po skupščini opozoril na nekatere najpo- membnejše aktivnosti sindi- kata v letu, ki se izteka in poudaril, da niso ideološko politično obremenjeni in da bodo tudi v prihodnje sode- lovali s tistimi strankami in organizacijami, ki bodo dale več za ljudi. V prihodnjem letu nameravajo sodelovati pri sprejemu socialnega spo- razuma in se vključevati v razprave o reformi pokoj- ninskega in invaUdskega za- varovanja. So proti podaljše- vanju starostne meje za upo- kojitev, saj se v nekaterih panogah že sedaj umrljivost delavcev tolikšna, da večina ne dočaka pokojnine. Ob tem pa se sprašujejo, kako bo z zaposlovanjem mladih. Moti jih tudi, da jamstveni sklad ni bil pripravljen dovolj resno in da vlada ni zagotovila sredstev za njegovo delovanje. Opozorili so tudi na dogajanje v parlamentu ob razpravah o lustraciji in menili, da gre za odvračanje pozornosti od bis- tvenih problemov. Po besedah Rastka Plohla pa so na prime- ru mariborske Metalne odkri- li namere o prevzemu sloven- ske strojegradnje. TC Prve številke o škodi v nekaterih kozjansko- obsoteljskih občinah, ki so jih pred dnevi prizadele po- plave, menijo, da nastale škode brez državne pomoči ne bodo mogli odpraviti. Pr- ve številke o škodi, ki je največja v občinah Rogaška Slatina, Šmarje in Rogatec, so znane. V občini Rogaška Slatina je največ škode (39 milijo- nov) na tistih plazovih, ki ogrožajo bivalna objekta v Dreveniku ter onemogočajo dostop do naselij. Na 44 kilo- metrih cest, kjer so ugotoviU poškodovane tampone maka- damskih cest, uničene banki- ne in propuste ter podobno, je 30 milijonov škode. Na dveh uničenih mostovih na lokal- nih cestah bo za obnovo po- trebnih 6,5 milijona tolarjev. Med drugim je precej škode na, kmetijskih površinah, zla- sti v zvezi s plazovi v vinogra- dih. Tako je slatinska občina obvestila sektor trajnih sana- cij pri republiški upravi za varstvo narave o skupno 81 milijonih škode, kar pomeni 17 odstotkov iz občinskega proračuna, namenjenih zago- tovljeni porabi. V občini Šmarje pri Jelšah so ugotovili 150 milijonov to- larjev celotne škode. Največ škode je na cestah ter mosto- vih, poleg manjših plazov se je pojavil večji na cesti Lem- berg-Beli potok, ki so ga pre- gledali strokovnjaki. Škodo so prijavili v državni komisi- ji, prejšnji teden je predstav- nik občine obiskal ministrs- tvo za okolje in prostor, sicer pa so z njimi v stalnem stiku. V občini Rogatec je naj- več škode zaradi novih ze- meljskih plazov. Med temi jih je pet na lokalnih cestah ter eden v kraju Sveti Jurij, ki ogroža hišo in gospodar- sko poslopje. Po prvih izra- čunih bo za sanacijo teh po- trebnih 35 milijonov tolar- jev. Podatke o plazovih so v petek posredovali v Ljublja- no, vse ostale bodo še v prihodnjih dneh. Precej škode je tudi v poplavljenih hišah ter na 110 hektarjih travnikov in pašnikov. Tam naj bi bilo za 50 do 70 od- stotkov manj pridelka. Podatke o škodi v občini Šentjur bodo v teh dneh po- sredovali ministrstvu za oko- lje in prostor, zbirajo pa jih tudi v občinah Podčetrtek in Kozje. BRANE JERANKO Leto dni direkcije za rudna bogastva Ministrstvo za gospodar- ske dejavnosti je ustanovilo direkcijo za rudna bogastva, ki je pričela z delom 1. okto- bra lani, na dan svete Barba- re, 4. decembra, pa so odprli njene delovne prostore v Ve- lenju. Po letu dni dela je njen direktCT dr. Boris Salobir direktorjem premogovniš- kih podjetij, predstavnikom inšpekcij, inštitutov in šol predstavil dejavnost direk- cije. V preteklem letu je k sodelovanju pritegnil sode- lavce iz resornega ministrs- tva in rudarskih podjetij. Pripravili so zakon o rudars- tvu, na katerega rudarska stroka čaka že več let in naj bi ga kmalu obravnavali v parlamentu. Pripravili so tudi predlog uredbe o kon- cesijah, recenzijo predloga Zakona o oskrbi z energijo ter oživili delovanje repub- liške komisije za rudne za- loge. Veliko so sodelovali s tujino, na primer s skupino za premog, ki deluje pri Združenih narodih, naveza- li stike s programom PHARE v Bruslju ter z rudarskimi direkcijami v Nemčiji, Av- striji, na Češkem, Slovaš- kem in Madžarskem. Dr. Salobir je ocenil, da je di- rekcija upravičila svojo us- tanovitev, pri tem pa dodal, da so njeno delo ovirali predvsem neurejeno finan- ciranje, premajhno število strokovnih sodelavcev in zapostavljenost rudarstva v Sloveniji. KL Slovesna prisega v celjski vojašnici v vojašnici Celje so konec novembra sprejeli na služenje vojaškega roka novo, 17. generacijo vojakov. Ti so slovesno prisegli v petek popoldne, ko so zanje in njihove svojce najprej pripravili kulturni program, nato pa jih je nagovoril generalpodpolkovnik Viki Krajnc, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili tudi številni najvišji predstavniki občin z območja Zahodnoštajerske pokrajine. Foto: GREGOR KATIČ po državi^ Čustveni poslanci LJUBUANA, 10. decein- bra (Delo) - Poslanci držav nega zbora so po petih dneh izredno čustvenih razprav in številnih replik vendarle glasovali o resoluciji o pro- tipravnem delovanju komu- nističnega totalitarnega re- žima in jo s 44 glasovi zavr- nili. Za resolucijo je glaso- valo vseh 19 poslancev SLS, 15 poslancev SDS in 7 po- slancev SKD. Skupno proti vladi UUBUANA, 10. decem bra (Večer) - Na pobudi Zveze svobodnih sindikatov so vsi slovenski sindikati pr- vič v zgodovini pripravili skupni protestni shod pred sedežem vlade. Prišlo je bli- zu tri tisoč sindikalnih zaupnikov, množičneje pa so se shoda udeležili člani policijskega sindikata iz Ce- lja in delavci Litostroja. Sin- dikalisti so opozorih vlado, da ne morejo sprejeti pred- logov varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, reforme pokojninskega sistema in urejanja razmer v največjih podjetjih. Nižje direktorske plače UUBUANA, 11. decem- bra (Večer) - Vlada je spre- jela sklep, da bo zamenjala nadzorne svete in direktor- je v vseh tistih zavodih, jav- nih podjetjih, skladih in drugih organizacijah, ki so v lasti države oziroma jih plačujejo iz državnega pro- računa, kjer v petnajstih dneh plač direktorjev ne bodo uskladili tako, ko je predpisano. Direktorji teh ustanov morajo zato do zadnjega dne letošnjega le- ta poslati v vpogled pogod- be, iz katerih je razvidno, kaj razen plače jim vsak mesec še pripada. Milijardna luknja LJUBUANA, 11. decem bra (Dnevnik) - V parla- mentarno proceduro je končno prišel predlog dr- žavnega proračuna za leto 1998. Predvideva 814 mili- jard in 200 milijonov to- larjev prihodkov in skoraj 30 milijard tolarjev pri- manjkljaja. S proračunom se najbolj nezadovoljne v občine, saj naj bi prihod- nje leto dobile kar 12 od- stotkov manj denarja kot letos. Posledic ni LJUBUANA, 12. de; cembra (Delo) - Poslanci državnega zbora so glaso- vali še o predlogu zakona o odpravi posledic komuni- stičnega totalitarnega reži- ma in ga zavrnili. Predla- gatelja lustracijske zako- nodaje Janez Janša in Lojze Peterle sta že vložila predlog za sprejem dekla- racije o protipravnem de- lovanju komunističnega totalitarnega režima, ki naj bi ga parlament sprejel v enofaznem postopku- Deklaracija ima oseifl točk, ki zajemajo bistviB totalitarnega režima. 1. SNOPIČ DOGODKI 3 KajimakuHulti zeroKkoin kukanjem? »Sprašujem se, kdo oseb- no je odgovoren za kulturno sramoto v Celju? Ali župan luiežjega mesta Celje Jože 2imšek nima prav nobenega [)dnosa do celjske kulturne dediščine in njene dostojne ohranitve za nas in naše za- namce?« se je celjski svetnik Janez Lampret (SKD) hudo- iral ob dejstvu, da sta v Celju skupaj z dvema pomembni- ma kulturnima spomeniko- ma erotična trgovina in peep show. Svoje kolege v Občinskem svetu Mestne občine Celje je pozval, naj v prvem trome- sečju prihodnjega leta poseb- no točko zasedanja namenijo prav odnosu župana, občin- skega vodstva in občinskega stanovanjskega sklada do kulturne dediščine antičnega in srednjeveškega Celja. Od- zval se je na dejstvo, da je v Gubčevi ulici na prostoru sta- rokrščanske krstilnice iz kon- ca četrtega oziroma začetka petega stoletja, ki so jo v Celju odkrili leta 1990, erotična trgo- vina Venera shop. Drugi pri- mer, na katerega so v stranki Slovenskih krščanskih demo- kratov v Celju že večkrat opo- zarjali, pa je seveda stavba v GosposM ulici 3. Tlikaj sta namreč v spomeniško zašči- teni stavbi, ki je bila sredi osemdesetih let temeljito in v duhu svoje nekdanje podobe prenovljena, v neposredni so- seščini Galerija Mozaik in |peep show Račka. »Tako starokrščansko kr- stilnico iz dobe stare Celeie kot Galerijo Mozaik obiskuje- jo mladi, šolarji in študenti, ter ljubitelji umetnosti - v prvem primeru lahko pred ogledom krstilnice pobrskajo po poli- cah z erotičnimi izdelld, v dru- gem pa jih vabijo še na »kuka- nje« v vrhnjo etažo,« je pribil Lampret in se vprašal, ali je Celju resnično potrebno na isti lokaciji imeti dejavnosti oziroma lokale, ki sodijo sku- paj kot zajec in boben. IS Obsoteijski naložbeni boom v občinah Rogaška Slati- na in Kozje so sprejeli po- pravke letošnjega občinske- ga proračuna. V slatinskem je kar 70 odstotkov več de- narja in proračunski pri- hodki in odhodki v tej obči- ni znašajo milijardo 121 mi- lijonov tolarjev. V Kozjem pa znašajo skupni prihodki 238 milijonov tolarjev, kar je 49 milijonov več. V Rogaški Slatini bo bistve- no več denarja za naložbe, sicer pa so že letos zanje na- menili več kot pol milijarde tolarjev. Med investicijskimi odhodki namenjajo največ za sofinanciranje poslovno-tr- govskega centra Tržišče ter prizidka I. osnovne šole. S popravkom imajo med dru- gim več denarja tudi za uredi- tev promenade ob nastajajo- čih Termah ter gradnjo dve- stotih parkirišč, za nov gasil- ski dom, nogometni stadion, za obnovo kulturnih spome- nikov in programe krajevnih samoprispevkov. Ker je obči- ni iz različnih ministrstev us- pelo dobiti dodatna namen- ska sredstva, je s popravkom več kot dvakrat več denarja za cestno ter tretjino več za komunalno gospodarstvo. V Kozjem namenjajo za ši- ritev vrtca 10 milijonov. Za širitev so pridobili letos vsa dovoljenja, do začetka ja- nuarja zbirajo ponudbe za gradnjo, naložbo v vrednosti 26 milijonov pa bi končali pri- hodnje leto. Nekaj več sred- stev je tudi za sofinanciranje telefonije na področju KS Le- sično ter Zagorje in za izgrad- njo kanalizacije v Podsredi. Občina mora iz proračunskih sredstev prispevati prav tako 20 odstotkov sredstev za vse programe obnove kulturne dediščine na področju Koz- janskega parka. BJ Podčetrtek brez kokoši v občinskem svetu Podče- trtka menijo, da je popravek proračuna tik pred koncem leta pozno dejanje, saj bodo vsa dejstva upoštevana v za- ključnem računu. Zato jih je župan Drofenik seznanil, kako je bilo s proračunom v vseh preteklih mesecih. Sicer pa so na ponedeljkovi seji prisluhnili tudi poročilu nadzornega sveta, ki je ugo- tovil, da pri izplačevanju žu- panove plače ter pri porabi v podčetrteški šoli ni nepravil- nosti. Sprejeli so osnutek od- loka o urejanju in izgledu na- selij, pri čemer so ločili ožje ter širše turistično območje (ki predstavlja celotno obči- no). Tako naj bi v bodoče v ožjem središču Podčetrtka prepovedah rejo domačih ži- vali vsem, ki niso kmetovalci po zakonu o kmetijskih zem- ljiščih. Svetniki so imeli k te- mu osnutku precej pripomb, ki jih bodo sestavljavci skuša- li upoštevati. Za urejenost krajev je po- memben še ponedeljkov sprejem odloka o izvajanju javne gospodarske službe urejanja pokopahšč in po- grebne dejavnosti. V njem so upoštevali, da bo mogoče za vsako od petih pokopališč podeliti petletno koncesijo oziroma možnost, da jih ure- jajo KS. V Podčetrtku so obravna- vali tudi možnost prodaje zemljišča, ki obdaja motel v Trebčah. Zemljišče, ki je ob- činska lastnina, želi kupiti Iz- letnik, ki je lastnik stavbe. S pogovori o ceni bodo nadalje- vali. BRANE JERANKO V Podčetrtku so se odloči- li o dobitnikih letošnjih ob- činskih priznanj. Plaketo občine bodo podelili šport- nemu delavcu Srečku Remi- hu, priznanji občine kultur- niku Francu Černelču ter podjetniku Martinu Hohnje- cu, denarno nagrado pa bi- striškemu Karate klubu. Mamograf tudi v Velenju v ponedeljek, 22. decembra, bodo v Zdravstvenem domu Velenje slovesno predali namenu nov mamografski aparat ter pričeli s preventivnim programom v okviru projekta, ki pome- ni pomembno pridobitev za velenjsko zdravstvo. KL Občinski praznik bo aprila Občinski svet Kozje se je prejšnji teden odločil za datum praznovanja občinskega praznika. Tako bodo občani vsakega 15. aprila slavili prvo omembo tega kraja iz leta 1016, ko je cesar Henrik II podaril grofu Breže-Selškemu naselje s tridese- timi kmetijami. BJ Dom naj bo v Rimskih Toplicah Nov predlog vodstva Rimskih Toplic o izgradnji doma za starejše občane - Več podpore kot pred enim mesecem Kaže, da se v Rimskih To- plicah še ne mislijo kar tako odpovedati domu za starejše občane. Svet krajevne skup- nosti je namreč prejšnji te- den oblikoval nov predlog z Utemeljitvijo, zakaj bi bilo dom bolj smotrno zgraditi v njihovem kraju in ne v Laš- kem, pri tem pa so jih podpr- li tudi.trije občinski svetniki jer krajevni vodstvi Sedraža •n Zidanega Mosta. V Rimskih Toplicah ponuja- lo za izgradnjo doma nekaj Več kot 9000 kvadratnih me- trov veliko zemljišče, na kate- rem je nekoč stal hotel Stara Pošta. Parcela je v lasti občine Uško, zatorej zemljišča za Zgradbo ne bi bilo treba šele pridobiti in zanj zagotoviti de- •^ar, kar je bil eden od po- ■iiembnih argumentov občin- skega vodstva, zakaj je za ureditev doma raje izbralo depandanse Zdravilišča Laš- ko ob železniški progi. Pred- lagana lokacija je v neposred- ni bližini zdravilišča Rimske Toplice, ki bi ob ponovni oži- vitvi nudil varovancem doma vse dodatne zdraviliške uslu- ge, poleg tega pa je zraven tudi eden najlepših zdraviliš- kih parkov pri nas, ki bi omo- gočal prijetno rekreativno de- javnost. Izgradnjo doma v svojem kraju utemeljujejo v Rimskih Toplicah tudi z dejs- tvom, da bi bili starejši ljudje pri njih odmaknjeni od pro- metnega hrupa in da zgradbe ne bi ogrožali visoki vodosta- ji, kar se lahko zgodi v Laš- kem. »Naš namen ni izsiljevanje občinskega vodstva, ker smo prepričani, da je naš predlog veliko boljši od občinskega, saj lahko za dom zagotovimo enake, če ne celo boljše pogo- je kot v Laškem,« pojasnjuje predsednik krajevne skupno- sti Rimske Toplice Drago Zu- pan. »Zdraviliške depandan- se so stare in so povrhu vsega še pod spomeniškim vars- tvom, v našem kraju pa bi bilo mogoče zgraditi moder- no zgradbo, ki bi služila na- menu nekaj desetletij in ne samo nekaj let. Če bi se ob- činsko vodstvo odločilo za Rimske Toplice, bi dokazalo, da mu je zares do enakomer- nega razvoja celotne občine. Ne le zato, ker zadnja občin- ska naložba pri nas nosi da- tum izpred desetih let, ampak zaradi vsega ostalega, kar bi kraju prinesel dom za ostare- le. Dobili bi nova delovna me- sta in zagotovili primernejši prostor tudi za nov zdravs- tveni dom, ki s svojo dejav- nostjo pokriva skoraj polovi- co občine, razmere, v katerih sedaj dela zdravstveno oseb- je, pa so vse prej kot primer- ne.« V Rimskih Toplicah upajo, da bosta občinsko vodstvo in občinski svet o njihovem no- vem predlogu za izgradnjo doma razpravljala še letos. Upajo na več uspeha kot pred nekaj meseci, saj imajo sedaj na svoji strani tudi Zidani Most in Sedraž. Kakorkoli se bodo v Laškem odločili, bodo to mo- rali storiti čimprej. Če nič dru- gega, vsaj zato, da si bodo tudi v zdravilišču na jasnem, kak- šna usoda čaka njihove de- pandanse. Na zadnji seji ob- činskega sveta je namreč di- rektor Zdravilišča Laško Ro- man Matek opozoril, da se bodo zgradbe podrle, če jih ne bodo kmalu pričeli obnavljati. :: JANJA INTIHAR po svetu EU razkrita potek širitve Na vrhu Evropske unije v Luxembourgu so razkrili načrte, po Icaterih se bo v prihodnje širila petnajsteri- ca. Predsedniki držav in vlad EU so se odločili, da se bo proces pridruževanja začel z vsemi 11-imi kandi- datkami za članstvo. Šest držav med njimi - Sloveni- ja, Poljska, Češka, Madžar- ska, Estonija in Ciper - pa bo za začetek v priviligira- nem položaju, saj bodo z unijo začele intenzivna po- gajanja. Proces širitve se bo urad- no začel 30. marca 98 s sestankom zunanjih mini- strov unije in držav kandi- datk v Bruslju. Proces bo individualen, vsako kandi- datko pa bodo obravnavali glede na njen napredek, ki ga bodo letno ocenjevali. Kdaj se bo ta proces končal oz. kdaj bo unija sprejela prvo novo članico, zaen- krat še nočejo napovedova- ti. Premier Drnovšek je op- timistično dejal, da bi Slo- venija lahko postala članica unije do leta 2002, po Dr- novškovih besedah pa bi do takrat lahko tudi izpol- nili kriterije za vstop v skupno denarno unijo. TU- di nekateri sodelujoči na vr- hu v Luxembourgu so me- nili, da ima Slovenija precej možnosti, da prva sklene pogajalski proces. Ima sicer boljše gospodarske kazalce od drugih kandidatk, ven- dar pa jo te prehitevajo pri usklajevanju zakonodaje z evropsko. V zadnjih tednih je bilo precej udarno vpra- šanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Av- strijski kancler Klima je na vrhu zatrdil, da to vpraša- nje ne bo obremenjevalo slovenskega vstopanja v unijo. V isti sapi pa dodal, da mora rešitev za nemško govorečo manjšino v Slove- niji vsebovati enako dober položaj kot ga ima sloven- ska manjšina v Avstriji. Slovensko- hrvaški odnosi Slovenski premier Dr- novšek je z doslej najmoč- nejšo in najštevilčnejšo vladno delegacijo, v njej so bili štirje ministri, obiskal Zagreb in s hrvaškim kole- gom Matešo podpisal tri sporazume. Najpomem- bnejši je o prosti trgovini med državama, podpisala pa sta še sporazum o vza- jemni zaščiti in spodbuja- nju investicij ter sporazum o mednarodnem kombini- ranem prometu. Premiera sta poudarila, da se zdaj začenja novo obdob- je v meddržavnih odnosih. Po besedah Mateše naj bi se finančna ministra obeh dr- žav že kmalu pogovarjala o težavah, povezanih z Ljub- ljansko banko, vprašanja, povezana z nuklearko v Krš- kem in imetjem, pa naj bi rešili do konca poletja. Dr- novšek je med pogovori poudaril, da ni v interesu Slo- venije, da se na naših mejah začne meja med Evropsko unijo in ostankom Evrope. In ko je ravno začelo kazati, da se bodo doslej ne preveč dobri odnosi med državama začeli boljšati, je hrvaška stran poskrbela za nov spor. Hrvaški sabor je na dan Dr- novškovega obiska v Zagre- bu sprejel zakon o spre- membi ustave, ki je iz njene preambule kot narodnostni manjšini črtal Slovence in muslimane, dodal pa Avstrij- ce, ki so se pridružili še os- mim manjšinam. Čeprav hr- vaški predsednik Tudman takega predloga naj ne bi posredoval saboru, se bo tu- di o tem najverjetneje že kmalu lahko pogovarjal s slovenskimi sogovorniki, saj je med Drnovškovim obi- skom Banskih dvorov pova- bilo za obisk Ljubljane spre- jel. Jelcin le prehlajen? Ruski predsednik Jelcin je spet v bolnišnici. Tokrat naj bi trpel za hudim vnet- jem dihalnih poti, ali pove- dano drugače, šlo naj bi za prehlad, ki ga je predsednik staknil med obiskom v Stockholmu. Njegov tiskov- ni predstavnik je sporočil, da gre za virozo, ki se po mnenju zdravnikov lahko razvije v gripo. Zato bo 66- letni predsednik nekaj časa moral ostati v bolnišnici. Po poročanju moskovske- ga radija Echos naj bi Jelcin doživel hud krč zaradi mo- tenj v prekrvavitvi možga- nov. Ameriški dnevnik Was- hington Post pa je zapisal, da je Jelcin spet v bolnišnici za- radi težav s srcem. Predsed- nikov kirurg Akčurin je zani- kal vse povezave z operacijo srca in dodal, da je Jelcina sicer spremljal na nekaterih njegovih zadnjih potovanjih, kar pa ne pomeni novih te- žav s srcem. IRA na Dovniing Sfreefu 10 v Londonu, v rezidenci britanskega premiera na Dovvning Streetu 10, je po- tekalo zgodovinsko sreča- nje med premierom Blai- rom in Gerryjem Adam- som, vodjo političnega kri- la Irske republikanske ar- made. Adams je namreč pr- vi predstavnik Ire, ki je od leta 1921 prestopil prag premierove rezidence. Srečanje je sicer bilo bolj simboHčno, z njim pa je la- buristični predsednik britan- ske vlade hotel dokazati, da Sinn Fein obravnava kot vsa- ko drugo stranko. Poleg tega pa je bilo nagrada za Irino vzdrževanje v juliju razglaše- nega premirja. Premier Blair si nadvse prizadeva, da bi vse politične (katoliške in protestantske) stranke na Severnem Irskem spravil za skupno pogajalsko mizo. Vendar pa mu to ne uspe s probritanskimi Ulsterskimi unionisti, ki se z Iro nočejo pogajati. Po mnenju Ire bi bila njihova privolitev v po- govore velikanski korak za mirovni proces. DAMJAN KOŠEC, POPtv □ VROČATEMA BBBBBBBBBBBBBBBBaiBftTiž i . ■' J^v i-,, ■ ■ jr- ■ \-nW-' itf^--' • v • '-Tf^^' "^^nsKSjg ifjfcv^gggi^ la lEHnSiliiH^^ liniit' Aufbiks, Laščani! Obiskovalci Green Cluba v Laškem že več kot dve leti vznemirjajo stanovalce - Nemočna policija, neučinkovita sodišča, prizanesljiv župan stanovalci hiš ob Trubar- jevem nabrežju in še mar- sikje drugje v Laškem že dolgo nimajo mirnega spanca. Sanje jim kratijo obiskovalci lokala Green Club, ki svoja vrata zapira šele v zgodnjih jutranjih urah, poleg tega pa je, pra- vijo v Laškem, pravo leglo mladih objestnežev. Agre- sivnost, vandalsko obnaša- nje in uničevanje vsega, kar pride pod roke, so postali stalni spremljevalci nočne- ga življenja ob Savinji. Zaradi kršitev javnega reda in miru niso vznemirjeni le stanovalci. Razgrajanje v Green klubu že nekaj časa opazujejo laški policisti, trž- na inšpekcija piše prijave, s svojo avtoriteto pa je v doga- janje posegel tudi laški žu- pan Peter Hrastelj, ki je v ponedeljek poklical na zago- vor najemnika lokala Stani- slava Stoparja iz Zvodnega pri Celju. Policisti so nemočni Pravzaprav so se v občin- ski upravi zganili šele potem, ko jim je komandir Policijske postaje Laško Janez Šašek poslal izčrpno poročilo o svojih izkušnjah z Green Clu- bom ter jih prosil, naj ven- darle tudi oni storijo vse, da bodo stanovalci Laškega zo- pet zaživeli mirno in varno življenje brez večjih pretre- sov. Policisti so že pred do- brim letom povečali nadzor nad lokalom in skoraj ob vsakem obisku ugotovili šte- vilne kršitve. Masovni prete- pi, grožnje z orožjem, lažje in hujše telesne poškodbe, točenje alkoholnih pijač os- novnošolcem, prerezane gu- me in razbita stekla na avto- mobilih ter upiranje polici- stom, so se v tem letu vrstili iz dneva v dan. Mladi objest- neži pa niso delovali le v oko- lici lokala. Oktobra letos so se, na primer, znesli tudi nad prometnimi znaki na bliž- njem gradbišču in jih pome- tali v Savinjo, v bližini zdravi- lišča pa so uničili enajst avto- mobilov. PoHcija je zoper tiste storil- ce, ki jih je prepoznala, poda- la kazenske ovadbe na okrožnem državnem tožils- tvu oziroma predlagala uvedbo postopka sodniku za prekrške, že dve leti pa zara- di nenehnega kršenja obra- tovalnega časa piše tudi po- ročila laški izpostavi tržnega inšpektorata. Laški župan je januarja letos dovolil, da lah- ko lokal ob navadnih dnevih obratuje do enajstih zvečer, ob koncu tedna pa do ene ure po polnoči, vendar je Green Club skoraj vedno od- prt do pete ali šeste ure zju- traj. V policijski postaji pravijo, da so z najemnikom lokala že večkrat poskušali naveza- ti stike, vendar se Stanislav Stopar nikoli ni odzval na noben njihov poziv. »Morda zato, ker tisti, ki bi morali ukrepati zaradi vseh kršitev, ves čas molčijo,« meni ko- mandir Janez Šašek. Brez odziva je tudi pet predlogov sodniku za prekrške, ki jih je zaradi kršenja obratovalnega časa in neprimerne izobraz- be zaposlenih napisala laška tržna inšpektorica.»Smo res tako nemočni pri zatiranju tovrstnih dejanj?« se sprašu- je Janez Šašek. Še ena priložnost Policijska postaja Laško je predlagala občinski upravi in upravni enoti v Laškem, naj Stoparju za šest mesecev od- vzame obratovalno dovolje- nje, sodnika za prekrške pa prosila, naj vse njihove prija- ve reši še pred zastaranjem roka, vendar je, kot kaže, laški župan bolj mehkega sr- ca kot policisti. V ponedeljek je namreč najemniku Green Cluba Stanislavu Stoparju dal še eno priložnost, in sicer, da mora s pomočjo varnostni- kov v lokalu čim prej narediti red med obiskovalci. Če mu to ne bo uspelo, bo župan preklical soglasje o obrato- valnem času in v skrajnem primeru predlagal tudi zača- sno prepoved obratovanja. »Nisem pristaš hitrega ukre- panja,« pojasnjuje svojo od- ločitev Peter Hrastelj, na vprašanje, zakaj je Green Clubu dovolil obratovanje pozno v noč, pa odgovarja, da se pač mora tudi mladina nekje zabavati. JANJA INTIHAR Nov režim pluženja z nastankom nove občine so v Nazarjah ustanovili tudi svojo zimsko službo, ki je letos doživela manjšo reorga- nizacijo. Krajevne ceste je doslej urejala občina, z novo zimsko sezono pa so to skrb prenesli na vse tri krajevne skupnosti nazarske občine. Novost so argumentirali z vidika lažjega urejanja cestišč, ki se je pokazala za pravilno, saj je že ob prvem snegu delo steklo brez zapletov in pripomb. Za pluženje vseh lokalnih cest bo še naprej odgovorno JP Komunala, ki tudi upravlja z njimi. Ž.Z. Komunala posodablja vodovod Delavci konjiškega Jav- nega komunalnega podjet- ja postopno širijo in poso- dabljajo vodovodno omrež- je v mestu. Nedavno so zgradili 320 metrov vodo- voda od Lipa do nove ben- cinske črpalke. V nasled- njem letu nameravajo na- daljevati z gradnjo omrežja še vse do konjiškega baze- na. Pri delu uporabljajo kako- vostne materiale, ki bodo omogočali, da Konjičani tudi ob morebitnih okvarah ozi- roma popravilih vodovod- nih napeljav ne bodo ostali brez vode. Sicer pa med nuj- ne ukrepe na področju oskr- be z vodo sodi še izgradnja vodovoda od Tepanja do Draže vasi in od Zbelovega do Loč. Oba odseka bosta dolga po dva kilometra in pol. Da bodo vse zadane projekte lahko uspešno opravili, bodo na komunali še letos kupili potrebno strojno opremo. B. Z. Peticija z Anskega vrha in Lise Le streljaj od središča Ce- lja krajani Anskega vrha in Lise opozarjajo na neureje- no komunalno infrastruktu- ro. Da njihove pritožbe niso iz trte zvite, najbolj zgovor- no dokazuje podatek, da so v naselje šele letos dobili vo- dovod, trenutno pa jih naj- bolj žuli neasfaltirana, moč- no poškodovana cesta iz Lise v Košnico. Krajani Anskega vrha in Lise v krajevni skupnosti Pod gradom tako pripravljajo po- sebno peticijo, s katero želijo občinsko vodstvo opozoriti. na nemogoče razmere na nji- hovi krajevni cesti. V Lisce nad mestnim parkom namreč vodi deloma občinska delo- ma krajevna cesta, ki je razen lani asfaltiranega klanca pod Anskim vrhom v celoti neure- jena. Košček asfalta pa so na klancu dobili šele potem, ko so krajani v peticiji s podpisi članov 49 gospodinjstev za- grozili, da bodo cesto sicer zaprli. »Razmere na cesti iz Lise v Košnico so se tako poslabša- le, da bi morali vozniki upo- rabljati za vožnjo traktorje. ne pa osebne avtomobile,« ugotavljajo v kraju in dodaja- jo, da je ogrožena varnost ljudi, ceste pa v občini ne sanirajo kljub temu, da na problem opozarjajo že 20 let. Cesta pa ni pomembna samo za krajane Anskega vrha in Lise, ampak je v primeru ob- sežnejše prometne nesreče in zaprtju prometa na delu magistralne ceste za Laško tudi edina cestna povezava z Laškim. Pred tremi leti, ko se je to zgodilo, je prišlo do pravega prometnega infark- ta. Čeprav si krajani želijo as- falt, opozarjajo, da bi raz- mere na cesti po letošnje!« hudem deževju omilili že ^ nekaj kamioni gramoza. ^ peticiji, ki jo pripravljajo t« dni, odgovorne opozarjajo, da bodo v primeru ponov- nih obljub, ki ostajajo neiZ' polnjene, prisiljeni bojkoti- rati volitve ter poseči p^ drugih ukrepih, ki se jim bo; do zdeli najučinkovitejši. ^ popravilu in ureditvi ceste^ ponavljajo, pa so pripravlja ni po svojih močeh tudi sain' prispevati. Živčna vojna z rubežnikom Po štirih letih je dolžnik ob prihodu rubežnika izvedel, utla sploh ni poravnal položnice I Pri Alojzu Zimšku iz Ce- lja je v začet- ku novembra potrkal ru- l)ežnik. Izter- jal naj bi dolg, za katerega je bil dolžnik prepričan, da ga je poravnal že pred več kot štirimi le- ti. Prihod ru- bežnika ga je kajpada vzne- voljil in raz- hudil, saj je verjel, da ni- komur ne dolguje niti tolarja. Alojz Zimšek se je prvič srečal z rubežnikom zaradi položnice, za katero je verjel, da jo je že zdavnaj poravnal. ' »Leta 1993 smo doma ure- jali telefonski priključek. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje je opravilo ogled in izdalo dovoljenje za potrebna izkopavanja, nato pa 14. marca 1993 izdalo ra- čun za plačilo teh storitev v višini 2.625 tolarjev. Računa nisem poravnal, ker smo ko- pali drugje. Nato so me 24. junija 1993 za plačilo terjali po sodni poti. Prejel sem sodni sklep o izvršbi, ki je določal, da moram plačati 3.850 tolarjev. Znesek sem plačal oktobra 1993 in menil, da je zadeva zaključena. Pa ni bila! V začetku novembra letos me je doma čakalo ob- vestilo, da me je iskal rubež- nik. Nisem vedel, zakaj in komu naj bi dolgoval več kot 18 tisoč tolarjev. Čez tri dni, ko sva se z rubežnikom sestala, sem naposled dojel tole: nihče me ni štiri leta obvestil, da še sploh nisem poravnal računa Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest. Prepričan sem namreč bil, da je bil znesek 2.625 tolar- jev zajet v 3.850 tolarjev, ko- likor so znašali sodni stroš- ki. Sklep o izvršbi je bil po- manjkljivo in nerazumljivo napisan.« Alojz Zimšek, sicer poslo- vodja v podjetju Libela Tra- de, se je razburjen odpravil v celjsko Podjetje za vzdrževa- nje in varstvo cest in v finanč- ni službi povzdignil glas. Po- slali so ga k svojemu advoka- tu Mitji Grčarju, ki mu je zno- va pojasnil, da je plačal samo sodne stroške, ne pa glavnice z obrestmi vred. »Takoj ko smo oktobra 1993 prejeli znesek, ki smo ga terjali, smo sodišče obvestili, prii kakšnem plačilu zneska iC' vztrajamo. Praksa ni takšni da bi obvestili tudi dolžnika!* pač pa bi sodišče praviloma moralo izdati utesnitveni sklep,« nam je povedal advo- kat Grčar. Ravno sklep o ute! snitvi, ki bi razjasnil, kaj še kdo komu dolguje, je v vsej proceduri manjkal. Omenje! nega sklepa Alojz Zimšek ni prejel, sledil je le postopek z rubežem. »Nisem kriv,« pravi Zimšek, »če me toliko let niso obvesti- li, da računa nisem plačal. Za- radi nedoslednosti sem moral^ naposled plačati 12.786 tolar-i jev, kolikor so znašale za-| mudne obresti za štiri leta^ skupaj z glavnico. Še vedno me je strah, da se bo čez nekaj let spet prikazal rubež- nik, zato zahtevam, da mi s Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest vsaj zdaj pošljejo obvestilo, da jim ničesar ve^ ne dolgujem.« ■■■■■■■ KSENIJA LEKIC 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 z Gorenjevih proizvodnih linij prihaja vse več aparatov, za katere veljajo davčne olajšave. Gorenjeva bela tehnika kot davčna olajšava Leto se hitro obrne in spet bo treba pobrskati za računi, ki bi prišli v poštev kot davč- na olajšava. Če med letom niste opravili nakupov, ki vam jih bo država priznala kot ugodnost, imate za ukre- panje še nekaj dni časa. Velenjsko Gorenje ima v svoji široki paleti velikih gos- podinjskih aparatov tudi veli- ko število takšnih, ki jih boste lahko uveljavili kot davčno olajšavo. V Gorenju opozarja- f jo, da je treba biti pri nakupu pozoren na posamezne tipe izdelkov. V Gorenju so na- mreč zamenjali modelne oz- nake, največ sprememb je prav pri široki paleti hladilno zamrzovalnih aparatov, za ka- tere praviloma velja, da so vsi ekološko primerni in jih bo davčna uprava štela kot olajša- vo pri dohodnini. V družini pralnih strojev je letošnji sez- nam precej širši, v glavnem so to aparati v Super silent izved- bi in stroji nove generacije Simple&Logical. Trem dose- danjim modelom sušilnikov perila sta dodana dva nova. Seznam izdelkov, ki jih lahko koristite kot davčno olajšavo, boste dobili pri vseh prodajal- cih in če ste dober matematik, lahko do vrhunskega Gorenje- vega aparata pridete skoraj brezplačno. HINKO JERČIČ Stečaj, obremenjen s problemi lastništva Tako stečajni postopek v šempetrskem Duriju ocenjuje stečajni upravitelj Zvonimir Mirt - V Sopoti sodelovanje s papirnico Zvonimir Mirt je stečajni upravitelj v tovarni Lesnina Sopota v Radečah in šempe- trskem Duriju. O vodenju stečajnih postopkov pravi: »Stečaj lahko vodiš strogo po načelih in predpisih za- kona, lahko pa v smislu do- brega gospodarja razmišljaš o tem, kako bo premoženje upnikov večje, če boš ponov- no vpeljal proizvodnjo.« V zvezi s stečajnim postop- kom v radeški Sopoti je Zvo- nimir Mirt povedal, da so v enem delu podjetja, konkret- no v obratu Žaga, v sodelova- nju z Radeče papirjem že obu- dili proizvodnjo. »Zaposlenih je približno 20 ljudi, načrtuje- mo dodatne programe s po- dročja papirne konfekcije in lesa, predvideno je tudi zapo- slovanje invalidov. V obratu Pohištvo pa trenutno poskuša- mo prodati proizvodnjo kot zaokroženo celoto. Kupce bo- mo poskušali najti do konca leta, če nam to ne bo uspelo, bom prihodnje leto začel z razprodajo premoženja. Kup- ci za ta obrat se sicer pojavlja- jo, pogovarjal sem se s poten- cialnimi kupci iz Izraela in Anglije, vendar njih zanima samo končni proizvod.« Po oceni stečajnega upravi- telja delavci v tem stečajnem postopku lahko pričakujejo poplačilo svojih terjatev v vi- šini 20 odstotkov. Problem Durija je solastnišfvo občine Zvonimir Mirt je tudi stečaj- ni upravitelj v šempetrskem Duriju. »To je povsem druga- čen primer. Ko sem prišel v Radeče, je podjetje stalo prib- ližno 2 meseca, v Duriju pa so kljub stečaju nadaljevali s proizvodnjo. Podjetje Simex je namreč že pred stečajem od Durija vzelo v najem proi- zvodnjo. Preveril sem pogod- bene odnose, pri čemer nisem ugotovil nobenih nenormal- nih poslovnih potez ali neza- konitih dejanj, zato sem so- dišču predlagal obnovitev po- godbe. Z Durijem v stečaju in starim najemnikom smo na- jemno pogodbo sklenili do konca junija 1998. Podjetje zaposluje 30 ljudi in tudi po zaključku stečajnega postop- ka se bo proizvodnja po moji oceni nadaljevala. Glavni problem stečaja v Duriju je solastništvo občine Žalec, o pravni veljavi tega solastništva se bomo še pogovarjali. Ena mojih glavnih nalog pri tem stečaju bo razčistiti lastništvo nepremičnin, premičnine so v glavnem že v lasti najemnika. Ko bom zaključil stečajni po- stopek v Duriju, mora biti lastništvo jasno. Podjetje je enkrat že bilo v stečaju, ven- dar takrat problema lastništva niso razčistili. Žehm pa, da bi razmerje z občino rešili z do- govori, ne pa s pravdami na sodišču,« dodaja stečajni upravitelj Durija. IRENA JELEN BAŠA Zvonimir Mirt, stečajni upra- vitelj v Duriju Šempeter in Les- nim Sopoti Radeče. Ob jubileju novi prostori Društvo ekonomistov Ce- lje letos praznuje 45-letnico svojega delovanja. Jubilej so proslavili konec minule- ga tedna v novih prostorih društva na Lavi. Društvo ekonomistov Celje, vodi ga predsednik dr. Branko Semolič, šteje približno 150 članov. Korenine društva ozi- roma takrat še Kluba ekono- mistov segajo v leto 1952, za prvega predsednika upravnega odbora je bil takrat izvoljen prof. Drago Loibner, za pred- sednika nadzornega odbora pa Riko Jerman. Vsa prejšnja in tudi letošnje leto so v društvu največ pozornosti namenili or- ganiziranju Tribune tržnega gospodarstva, ki je postala tra- dicionalna oblika srečevanja celjskih in slovenskih gospo- darstvenikov. Letos so v druš- tvu pripravili tudi okroglo mi- zo na temo razvoja celjskega gospodarstva. Največji dose- žek v letošnjem letu in ob 45- letnem jubileju pa je prav go- tovo nakup dveh lastnih pro- storov na Lavi oziroma v pro- storih nekdanje Ingradove upravne stavbe. V prihodnje želijo v Društvu ekonomistov najti nove oblike delovanja, še bolj poskrbeti za strokovno informiranje, ce- hovsko druženje in klubske aktivnosti. Načrtujejo tudi ureditev strokovne knjižnice, kjer bo njihovim članom v vsakem trenutku na voljo ak- tualna ekonomska literatura. IRENA JELEN BAŠA Foto: SHERPA Otvoritve novih prostorov in srečanja ob 45-letnem jubileju Društva ekonomistov Celje se je udeležil tudi predsednik Zveze ekonomistov Slovenije dr. Neven Borak. Na osnovi 1. in 2. odstavila 18. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. list RS številka 24/97) in na osnovi sklepa Občinskega sveta Občine Vojnik o sprejemu proračuna z dne 21.5.1997 objavlja Odbor za gospodarstvo Občine Vojnik javni razpis za subvencioniranje novih delovnih mest v Občini Vojnik za leto 1997. I. Predmet javnega razpisa 1. Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela stroškov za: -samozaposlitev -odpiranje novih delovnih mest za nedoločen čas -ohranitev delovnih mest delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas in se jim delovno razmerje v letu 1997 spremeni iz določe- nega v nedoločen čas. 2. Sredstva za navedene namene se dodelijo z neposrednim sub- vencioniranjem dela stroškov ali s subvencioniranjem obrestne mere za ves čas posojila. 3. Skupna višina sredstev, ki se dodeljujejo na osnovi javnega raz- pisa, znaša pet milijonov tolarjev. II. Pogoji in merila 1. Na razpis se lahko prijavijo obrtniki, samostojni podjetniki družbe v zasebni ali mešani lasti, ki niso v stečajnem postopku. Sedež prosilca mora biti na območju občine Vojnik. 2. Upravičencu se lahko dodelijo nepovratna sredstva ali subvencio- nirana obrestna mera do višine 200.000,00 tolarjev za vsako novo delovno mesto od 1.1.1997 do 31.12.1997 za nedoločen čas. III. Vsebina vloge 1. Obrazec Občine Vojnik za subvencioniranje novih delovnih mest. 2. Priglasitveni list kot dokazilo samostojnega podjetnika o vpisu v register oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register ter foto- kopijo obrtnega dovoljenja tisti, ki opravljajo obrtno dejavnost. 3. Dokazila o številu vseh zaposlenih s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav v zavarovanje (M 1/2) in M 1 za novo zaposlene, potrjene pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, enota Celje. 4. Odločbo za opravljanje dejavnosti. 5. Izjavo, da prosilec za navedeno delovno mesto še ni prejel ena- ke subvencije. Pri subvencioniranju obrestne mere mora upravičenec pred- ložiti tudi: 6. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za preteklo četrtletje (samostojni podjetniki) 7. sklep banke o odobritvi posojila oziroma kopijo posojilne pogod- be in amortizacijski načrt odplačevanja posojila. IV. Rok in način prijave razpisa Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 31.1.1998. Če sredstva v roku ne bodo porabljena, se na razpis lahko prijavijo tudi delodajalci, ki bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas v letu 1998. Razpis se podaljša do porabe sredstev. Vloga (obrazec se dobi na Občini Vojnik) z zahtevanimi dokazili mora biti poslana po pošti ali osebno oddana na Občino Vojnik, Keršova ulica 1, 3212 Vojnik. Upravni organ Občine Vojnik lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vloga, ki ne bo vse- bovala zahtevane dokumentacije, se vrne. Vse popolne vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Sklepe o odobritvi posojil bo sprejel Odbor za gospodarstvo najkasneje v 45. dneh po zaključku roka za vložitev vlog. Prosilci bodo prejeli sklepe v 15. dneh po odločitvi. Vse infonmacije lahko dobite na sedežu Občine Vojnik, Keršova 1 ali po telefonu (063) 772-126 in 772-125. POoiŽAA^ Posojilo za pokojnine LJUBLJANA, 12. de- cembra (Delo) - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo moral ko- nec decembra najeti krat- koročno posojilo, s kate- rim bo do začetka januarja pokril razliko med svojimi prihodki in odhodki. Za- vod namreč poslovno leto končuje z 10 milijardami tolarjev primanjkljaja, vendar je vsak strah upo- kojencev odveč, saj bodo pokojnine zagotovo izpla- čane. Ilirija vrnjena lastnikom LJUBUANA, 14. decem- bra (Delo) - Tovarna Ilirija, v kateri je zaposleno preko 400 delavcev, je prešla v zasebne roke. Večinska lastnika s 85-odstotnim lastniškim deležem sta po- stala dediča Ivana Rozma- na, ki je bol lastnik tovarne do leta 1946. To je za zdaj edinstven tovrstni primer vračanja premoženja v Slo- veniji, saj dediči tovarne niso dobili po zakonu o denacionalizaciji, temveč po določilih zakona o izva- janju kazenskih sankcij, V Iliriji pričakujejo letos 42 milijonov mark prometa od prodaje in pol milijona mark dobička. HrvaK zbrisali Slovence LJUBUANA, 15. decem- bra (Delo) - Slovenija je presenečena, ker hrvaška ustava med manjšinami ne omenja več tamkajšnjih Slovencev. Zadrega je še to- liko večja, meni predsed- nik vlade Janez Drnovšek, ker je bila takšna ustavna ' sprememba narejena le ne- kaj ur po njegovem obisku v Zagrebu, na katerem mu nihče takšne možnosti ni omenil. Odločitev hrvaške- ga sabora bo gotovo vpliva- la na odnose med država- ma, slovenska vlada pa pri- čakuje, da ustavne spre- membe ne bodo prizadele življenjskih razmer hrvaš- kih Slovencev. Bora gohome LJUBLJANA, 15. decem- bra (Delo) - Predsednik ljubljanskega mestnega sveta Dimitrij Kovačič je pozval direktorja javnega zavoda Tivoli, naj ne dovo- li koncerta srbskega glas- benika Bore Dordeviča 22. decembra v Ljubljani. Svo- jo zahtevo je utemeljil s tem, da bi nastop razvpite- ga srbskega pesnika, pevca in delno tudi politika sredi Slovenije pomenil hudo ponižanje naše države in naroda. Koncertu Bore Dordeviča nasprotujejo tu- di člani odbora za kulturo pri mestnem svetu, vods- tvo Tivolija pa ugotavlja, da gostoljubje srbskemu pevcu sicer smejo odpove- dati, vendar bi jih v takem primeru prireditelj gotovo tožil. □ GOSPODARSTVO Kljub konkurenci uspešni Laško pivo se je tudi letos dobro prodajalo doma in v tujini - Uspešno sodelovanje z mestinjskim Vitalom Pivovarna Laško bo za- ključila še eno zelo uspešno poslovno leto. Prodala bo 1.170.000 hektolitrov piva, kar je za 3 odstotke več kot lani, in povečala svoj tržni delež v Sloveniji, kjer tre- nutno dvajset proizvajalcev ponuja kar petinštirideset različnih vrst piva, na blizu 54 odstotkov. Letošnji čisti dobiček bo znašal 14 milijo- nov mark. V zadnjih petih letih je pivo- varna povečala prodajo za skoraj 30 odstotkov in posta- la vodilna proizvajalka piva v Sloveniji, takšen položaj pa namerava kljub veliki konku- renci ohraniti tudi v prihod- nje. Kot je na novinarski kon- ferenci povedal vodja prodaje in trženja v Pivovarni Laško Jože Sadar, se prodaja piva pri nas že drugo leto zmanj- šuje, razlog za to pa sta pada- nje kupne moči in nižje cene vina. V Laškem so manjše povpraševanje doma nado- meščali z večjim izvozom, zlasti v Bosno in Hercegovi- no, kjer pa so se letos, podob- no kot na Hrvaškem, zaščitili z nekaterimi uvoznimi daja- tvami in s tem zmanjšali kon- kurenčnost laške pivovarne. Kljub temu, pravijo v Laškem, se hrvaškim in bosanskim tr- gom ne nameravajo odpove- dati, bodo pa, bolj kot doslej, poskušali prodreti tudi na razvite evropske trge, kar bo zahtevalo velika vlaganja v propagando. Pivovarna je le- tos izvozila na tuje 19 odstot- kov svoje proizvodnje, kar je štirikrat več kot pred petimi leti. Poleg bivših jugoslovan- skih republik je z laškim pi- vom osvajala tudi italijanski, avstrijski, francoski in ame- riški trg. V pivovarni bodo še na- prej izvajali restriktivno po- litiko zaposlovanja. Novih delavcev ne nameravajo za- poslovati, zato bodo tiste, ki se bodo upokojili ali kako drugače šli iz tovarne, nado- mestili z že zaposlenimi. Če bo vendarle treba koga za- posliti na novo, bodo spreje- mali le ljudi z višjo izobraz- beno stopnjo, kot je bila do- sedanja, saj so si kot dolgo- ročni cilj zastavili izboljša- nje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Zaradi manjšega povpraše- vanja po pivu in zaščitnih da- jatev v tujini načrtujejo v pi- vovarni za leto 1998 nekoliko manjši obseg prodaje kot le- tos, vendar enak tržni delež v Sloveniji. Pričakujejo tudi približno enak poslovni us- peh, to je 16,3 milijarde tolar- jev celotnega prihodka in 2,1 milijarde tolarjev bruto do- bička. Ker sledijo standardom razvitega sveta in usmerjajo precej denarja v najnovejše tehnologije, bodo prihodnje leto namenili za naložbe 30 do 35 milijonov mark, kar je še več kot letos. Vlagah bodo v avtomatizacijo filtrov in pri- pravo vode, v vodne vire, či- stilno napravo, obnovo in po- sodobitev kletnih prostorov ter v polnilnico s skladiščem. Med uspešnejše letošnje poslovne odločitve uvrščajo v pivovarni tudi nakup skoraj polovice lastniškega deleža družbe Vital iz Mestinja, s či- mer so se podali na sicer že zasičen trg brezalkoholnih pi- jač. V šestih mesecih sodelo- vanja sta podjetji prodali 19 tisoč hektolitrov ledenih čajev in dosegli 6,4-odstotni tržni delež. V Vitalu, kjer so si s pivovarno zagotovili stabil- nejše poslovanje, so v tem času imeli 700 milijonov tolar- jev finančne realizacije, kar je za skoraj polovico več kot v enakem lanskem obdobju, celotni prihodek v nasled- njem letu pa naj bi znašal milijardo tolarjev. JANJA INTIHAR Produktivnost v Pivovarni Laško je že primerljiva z nemškimi pivovarnami, kjer znaša 2.395 hektolitrov. Vsak delavec je v letu 1997 proizvedel 2.207 hektolitrov piva oziroma 441.400 polli- trskih steklenic. novo na borzi Sprejem novih papirjev Zadnje dni je na trgu VP prijavljenih precej poslov s svežnji delnic. To pomeni, da se izven organiziranega trga sklene posel z vrednost- nimi papirji s posamezno pravno ali fizično osebo, ki je večji kot 15 milijonov to- larjev in se potem ta posel prijavi na borzi. Tako je bilo 15. decembra skupnega tr- govanja s svežnji kar za 360,89 mio tolarjev. Pred- met trgovanja pa so bile del- nice Istrabenza, Leka in ob- veznice občine Novo mesto. Odbor za sprejem je 10. de- cembra sprejel sklep, da se v borzno kotacijo A sprejme 3.208.504 navadnih imenskih delnic družbe Poslovni si- stem Mercator d.d. Ljubljana s skrajšano skupno oznako MELR. Prav tako je odbor za sprejem sprejel sklep o uvr- stitvi obveznic na ime Nove ljubljanske banke d.d. z ozna- kama NLBl in NLB2 v borzno kotacijo A. Obveznici NLBl in NLB2 so bile izdane z name- nom izboljšanja rokovne neusklajenosti bilance izdaja- telja in zbiranja dolgoročnih sredstev. Z vknjižbo v central- ni register vrednostnih papir- jev KDD so bile obveznice 26. nov. 97 izdane v nemateriali- zirani obliki. Skupna nomi- nalna vrednost celotne izdaje NLBl je 2.730.000.000 tolar- jev. 15. decembra smo pričeli trgovati z blagajniškim zapi- som BS z nakupnim bonom 8. izdaje - BSB8. Na OTC trg so bile sprejete tudi obveznice Autocommer- ca d.d. Ljubljana - ACLl. Ob- veznice so izdane z name- nom financiranja nakupa po- slovnega deleža družbe Kom- pas Magistrat Trgovina in go- stinstvo in so s trenutkom izdaje kot kupnina za delež v celoti prešle v last Slovenske razvojne družbe. Na C trgu smo pričeli trgovati tudi z red- nimi delnicami družbe Med- vešek Pušnik BPH d.d. in ob- veznicami 3. izdaje Probanke. V začetku decembra so v Novi ljubljanski banki začeli prodajati državne obveznice z oznakama RS04 in RS09. RS09, ki jih je država izdala za pokrivanje proračunske vrze- li. Obveznice lahko država odpokliče pred njihovo teore- tično dospelostjo. Investitorji lahko z nakupom obeh ob- veznic uveljavljajo davčno olajšavo. Piše: JOŽICA MALTARIČ barometer Nova ponudba stanovanjskih posojil Banka Celje je v decem- bru ponudila občanom do- polnjeno ponudbo stano- vanjskih posojil. Pri stano- vanjskih posojilih namreč nudi banka za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hi- še ali stanovanja možnost delnega koriščenja posojila v gotovini. Koriščenje poso- jila v gotovini je možno sa- mo v primeru, če je to pose- bej dogovorjeno ob skleni- tvi posojilne pogodbe, ker je vezano tudi na obliko za- varovanja. Koriščenje v go- tovini, največ v višini 20 od- stotkov od odobrenega po- sojila, je možno šele potem, ko posojilojemalec del po- sojila izkoristi dokumentar- no. Banka gotovino nakaže na tekoči račun ali hranilno knjigo posojilojemalca. OMV Istrabenz v Slovenskih Konjicah Jutri, v petek, 19. decem- bra, bodo v Slovenskih Ko- njicah odprli novo bencin- sko črpalko, last OMV Istra- benz. Bencinska črpalka je zgrajena po izredno strogih okolje varstvenih predpisih, črpalko pa je v upravljanje prevzel konjiški podjetnik Janko Dover. V sklopu ben- cinske črpalke bodo še av-" topralnica, minitrgovina in bar, zaposhtev pa bo na no- vi črpalki dobilo devet de- lavcev. Zanimiv je podatek, da se je za razpisana delov- na mesta potegovalo preko 200 prosilcev. OMV Istra- benz ima sedaj v Sloveniji že 87 črpalk. Žalske plače zaostajajo za republiko Povprečna bruto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah je v Sloveniji avgusta 1997 zna- šala 143.556 tolarjev, kar je za 0,8 odstotkov manj kot mesec poprej in za 9,5 od- stotka več kot avgusta 1996. V primerjavi z lanskim av- gustom so se plače najbolj povečale na področju izo- braževanja, za 13,9 odstot- ka, ter drugih javnih, skup- nih in osebnih storitvah (za 12,6 odstotka), za 3,4 od- stotka pa so se zmanjšale na področju gostinstva. Na območju Upravne enote Ža- lec je v letošnjem avgustu povprečna bruto plača na zaposlenega znašala 118.856 tolarjev in se je gle- de na letošnji julij znižala za 0,3 odstotke. V primerjavi z republiškim povprečjem so žalske plače nižje za 17,2 odstotka. Izkoristili projekt stoletja V Cestnem podjetju Celje so se po poslovnih rezulta- tih sodeč uspešno vključili v največji projekt stoletja, iz- gradnjo slovenskega avto- cestnega omrežja. V letošnjem letu bodo v Cestnem podjetju d.d. prese- gli načrtovani prihodek 6,25 milijonov tolarjev in s tem rezultatom presegli tudi pri- hodek iz lanskega leta. V strukturi stroškov zajemajo njihovi osebni dohodki prib- ližno 15 odstotkov, kar kaže na visoko produktivnost de- lavcev, ki so na posameznih projektih garali od jutra do noči. V projektu izgradnje av- toceste so v Cestnem podjetju letos izvedli gornji ustroj na odseku avtoceste Arja vas - Vransko v dolžini 21 kilome- trov. Vgrajenih je bilo preko milijon ton kamnitih materia- lov. Poleg tega beležijo re- kord v količini proizvodnje asfaltov, naredili so jih preko 340 tisoč ton, poleg tega so letos pripravili in vgradili pre- ko 240 tisoč ton cementne stabilizacije ter proizvedli 2,1 milijona ton mineralnih suro- vin. V letošnjem letu so včasih dnevno zabeležili preko 2 ti- soč kamionov oziroma pre- vozov iz asfaltne baze in kamnoloma v Veliki Pirešici. Veliko truda so letos v Cest- nem podjetju Celje vložili tudi v realizacijo celovitega infor- macijskega sistema ter prido- bitev certifikata kakovosti ISO 9000. Predvidoma bodo certifikat dobili maja prihod- nje leto. IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATIČ Zaposleni in gostje so se minuli petek zbrali na tradicionalni prireditvi v prostorih jedilnice. O poslovnih rezultatih jih je spregovoril generalni direktor Andrej Kamenšek, v kulturnem programu sta sodelovala dramski igralec Borut Alujevič in prvak slovenske opere Franc Javornik. Sledila je še otvoritev razstave najnovejših del umetnika Jožeta Svetine. Pivovarna taško kupuje Union z vpisom 500 delnic v del- niško knjigo je Pivovarna Laš- ko pred dnevi postala solast- nik svoje največje tekmice - ljubljanske pivovarne Union. Ko je vest o kupovanju delnic prišla v javnost, so po Ljublja- ni pričeli krožiti letaki, češ da bodo Laščani na skrivaj kupili Pivovarno Union in jo zaprli. V Laškem takšna namigova- nja odločno zavračajo in trdi- jo, da so brez vsakršnih osnov. »Spomin na leto 1927, ko je Unionov kartel, ki je bil v lasti nemškega kapitala, na skrivaj pokupil delnice laške pivovarne in jo zaprl, je še vedno boleč, vendar nas je k nakupu Uniono- vih delnic vodil le ekonomski interes in ne kakršnokoli maš- čevanje,« poudarja generalni di- rektor Pivovarne Laško Tone 'Hirnšek. »Delnice bomo še na- prej kupovali, saj želimo doseči 5 do 10-odstotni delež in v Unio- nu se zaradi tega ne bi smeli jeziti. Tudi mi ne bi bili jezni, če bi ljubljanska pivovarna naredi- la enako.« Ali je Union to že storil, v.Laškem nimajo podat- kov, menijo pa, da bi bila takšna kapitalska povezava edina pra- va pot, če želi slovenska pivo- varska industrija ohraniti samo- stojnost. Kaj hitro se lahko na- mreč zgodi, da jo bodo pokupi- le tuje pivovarske verige, ki so se že polastile uspešnih pivo- varn na Hrvaškem, Madžar- skem in Češkem. »Slovenski pivovarji bi morali voditi enotno politiko do tujega kapitala, o čemer pa z Unionom še nismo razpravljali, saj naši medsebojni odnosi niso takšni, da bi se tudi pogovarjali,« pravi Turnšek in priznava, da bi Pivovarna Laško raje imela za solastnika Pivovar- no Union kot pa tujce, denimo Gosser ali Heineken. JI Predstavniki Pivovarne Union so v ponedeljek izjavili, da se jim dejanje Pivovarne Laško ne zdi nič posebnega, oziroma ga ocenjujejo kot propagandno potezo, saj pred- stavlja 500 delnic le tisočinko vrednosti Unionovega premo- ženja. Odločitev laških pivo- varjev ocenjujejo kot znak zaupanja v najmodernejšo tehnologijo Pivovarne Union, v kakovost njenih izdelkov in v varnost naložb. 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO □ Oživitev Blagovne iiiše T V soboto so v nekdanji Veleblagovnici T odprli salon oblazinjenega pohištva znanega mariborskega podjetja Razgoršek Po uvedbi stečajnega po- stopka v Veleblagovnici T niso zaprli vrat, temveč so se ob ukinjanju lastne prodaje trudili, da bi čimveč površin zapolnili z najemniki. Ste- čajni postopek je bil uveden v Teko p.o.. Blagovna hiša T pa živi naprej, bi lahko rekli za ta model razreševanja ste- čaja. »Na ta način smo želeli ohraniti pri življenju blagovno hišo, ki jo Celjani dobro poz- najo, po drugi strani pa prido- biti sredstva za vzdrževanje objekta ter čas za iskanje naju- godnejšega kupca,« pravi ste- čajni upravitelj Rudi Hramec. »Danes imamo 15 najemnikov, zapolnjeno je pritličje in drugo nadstropje, zdaj nam je uspelo zapolniti tudi prvo nadstropje. Z najemniki smo zelo zado- voljni, z najeinninami pokriva- mo materialne stroške, poleg tega smo obnovili vitalne dele stavbe, predvsem klimatske naprave, ogrevanje in dvigala, za red v hiši pa skrbi zasebno podjetje. V tem času pričaku- jemo cenitve premoženja, po- tem bomo šli v prvo prodajo po polni cenilni vrednosti. Naj- bolj bi bil vesel, če bi lahko premoženje prodali v paketu že na prvi prodaji, kar so ver- jetno preveč optimistična pri- čakovanja. Zato pripravljamo projekt etažne lastnine. Na- jemniki namreč kažejo inte- res, da bi se združevali in po etažah odkupovali poslovne prostore,« je pojasnil stečajni upravitelj. Od minule sobote je kup- cem v prvi etaži Blagovne hiše T na ogled tudi oblazinjeno pohištvo enega najbolj znanih slovenskih izdelovalcev, pod- jetja Razgoršek iz Maribora. Največ zaslug, da bodo tudi kupci na Celjskem spoznali te- ga imenitnega izdelovalca, ima Zvonimir Mirt, ki v ste- čajnem postopku Teka na po- dročju komercialne sodeluje s stečajnim upraviteljem Rudi- jem Hramcem. »Celjanom smo po moji oceni zagotovih dobro in zelo lepo ponudbo programa oblazinjenega po- hištva. Podjetje Razgoršek je pooblaščeni dobavitelj s certi- fikatom za švedsko Ikeo, Raz- goršek je sicer poznan tudi po svojem gostinskem perilu. Oblazinjeno pohištvo bo kup- cem na ogled in na prodaj na približno 400 kvadratnih me- trih, v drugem delu prvega nadstropja pa bodo na voljo izdelki Philipsa. Poleg tega bo v tem prostoru tudi razstava del slikarskega mojstra Rudija Španzla. Akcija bo trajala do konca januarja, z njo pa želi- mo pokazati, kaj vse je mogo- če organizirati v Blagovni hiši T,« je povedal Zvonimir Mirt. IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATIČ Celjani so Razgorškovo oblazinjeno pohištvo najprej spoznali po odmevni jumbo reklami rumene zofe, do konca januarja ga lahko ogledujejo in kupujejo v Blagovni hiši T. Po sedmih suhih letih Steklarna Rogaška se rešuje iz starih težav Letošnje leto si bodo v Ste- klarni Rogaška dobro za- pomnili. V gigantu, ki poslu- je od marca z dobičkom, so v soboto predali namenu no- vo talilno elektro peč. V teh dneh rešujejo tudi dolg do zaposlenih v višini 40 mili- jonov mark ter 4,5 milijone mark do države. V Rogaški Slatini slavijo le- tos 70-letnico ustanovitve podjetja, v spomin na čas, ko so prižgali svojo prvo steklar- sko peč. Nova peč, ki so jo slovesno predali namenu ko- nec tedna, je stala 2,5 milijona mark ter je večinoma plod slovenskega znanja. V jubilej- nem letu, ki je sledilo najhuj- šemu v zgodovini steklarne (z 989 milijoni izgube), se ve- selijo, da podjetje od marca znova posluje z dobičkom. Tako so do konca oktobra ustvarili že 338 milijonov to- larjev dobička. Pri vsem skupaj je po mne- nju vodstva največji uspeh dogovor s Slovensko razvoj- no družbo, s katero so se pred dnevi zmenili za repro- gramiranje dolga v višini 4,5 milijone mark (po 7-odstotni obrestni meri, z rokom od- plačila 7 let in to v trimesečnih obrokih). Kot je razvidno iz dokumentacije, pogojuje raz- vojna družba reprogramira- nje s pridobitvijo odstopnih izjav delavcev steklarne, ki se morajo odpovedati 40 milijo- nom mark iz neizplačanih plač ter drugih prejemkov. Podpisati jih bo moralo 1641 delavcev, do konca prejšnjega tedna jih je že bUzu tisoč, v tem tednu pa jih bodo podpi- sovali tudi v obratu v Kozjem. Gre za hude posledice vla- dinega kratkoročnega kredita iz leta 1991, ko je prejela ste- klarna za sanacijo 4 milijone mark. Nekaj časa so menili, da jim bodo ta znesek celo odpisali, vendar je obveznost (skupaj z zamudnimi obrest- mi) narasla kar na 11 milijo- nov mark. Prišlo je tako da- leč, da so se v začetku letoš- njega leta pogovarjali o tem. da bi steklarno sanirah z do- kapitalizacijo Slovenske raz- vojne družbe. Ker bi to pome- nilo večinsko lastništvo, so z dolgotrajnimi pogovori nada- ljevali. Njihov rezultat je do- govor o reprogramiranju, ki ga bodo sklenili v Ljubljani takoj po obvestilu steklarne, da so odstopne izjave podpi- sali vsi zaposleni. Vodstvo steklarne, ki je po- nosno na najbolj uveljavljeno slovensko blagovno znamko, je pri vsem skupaj optimistič- no. Podjetje, ki je izgubo ju- goslovanskega trga hitro pre- bolelo, izvaža kar 90 odstot- kov proizvodnje. Od tega pro- dajo 80 odstotkov na trgu ZDA (v New Yorku imajo last- no prestižno prodajalno), kjer se veselijo okrepljenega dolarja. Sicer pa izvažajo ste- klarske izdelke iz Rogaške Slatine v 29 držav, v veliki večini na najbogatejša tržišča. V steklarni so v zadnjem obdobju povečali proizvod- njo za 9,8 odstotkov ter izvoz za 29 odstotkov. To jim je uspelo s približno stotimi za- poslenimi manj, za katere pravijo, da niso odšli s prisilo. V delniški družbi je trenutno 1685 zaposlenih, od tega 440 dnevnih migrantov iz hrvaš- ke soseščine, kar je za tretjino manj kot ob nastanku držav- ne meje. Po lanskem lastninskem preoblikovanju tovarne je 60 odstotkov delnic v lasti notra- njih delničarjev, ostali pa so institucionalni (20 odstotkov imajo pooblaščene investicij- ske družbe). Od februarja, po zamenjavi v vodstvu, vodi delniško družbo nov direktor Davorin Škrinjarič. BRANE JERANKO Promocijska podoba ni igra naključja Odmevna Cetisova razstava v Galeriji sodobne umetnosti v Celju Cetis Celje je v sodelova- nju z zavodom za kulturne prireditve v prostorih Gale- rije sodobne umetnosti mi- nulo sredo pripravil otvori- tev razstave z naslovom Pro- mocijska podoba podjetja Cetis, poslovni koledar 1998 Komunikacije ter izbor obli- kovalskih dosežkov agenci- je Dialego. S pomočjo predstavitve ce- lostne in promocijske podobe delniške družbe Cetis so žele- li prikazati enega izmed uspe- šnih načinov, kako lahko vsa- ko podjetje zgradi lasten imidž in ga aplicira na svoje različne izdelke, sredstva ko- municiranja z javnostjo in po- slovnimi partnerji, na poslov- na darila in druge oblike sti- kov z javnostjo. Delniška družba Cetis je letos še bolj utrdila svojo vodilno vlogo na področju trženja tiskanih in alternativnih oblik poslovnih komunikacij v tem delu Evro- pe. Ob tej priložnosti so jav- nosti predstavili enega izmed segmentov v poslovni strate- giji, ki ga posebej pozorno negujejo že vrsto let - svojo promocijsko podobo, ki je namenjena poslovnim part- nerjem in javnosti nasploh. Letošnje Cetisove predsta- vitve so se poleg številnih domačih gostov udeležili tu- di poslovni partnerji iz Av- strije, Nemčije, Švice, Hrvaš- ke in Nizozemske. Otvoritev je spremljal krajši koncert odličnih izvajalcev: Mateja Šarca (oboa), Sva ve Bern- hardsdottir (viola), Igorja Škerjanca (violončelo) in Paole Poncet (čembalo). Prepoznavni simbol Ceti- sa v njegovi promocijski po- dobi sd drevesni hsti, ki so doživeli že različne obliko- valske in pomenske poudar- ke. V teh dneh bo izšel tudi Cetisov reprezentančni ko- ledar za leto 1998, ki prika- zuje različne oblike komuni- ciranja med ljudmi. Vsi do- sedanji prijemi v promocij- ski podobi Cetisa in tudi ko- ledar za prihodnje leto sta delo agencije Dialego Cetis, ki se vse bolj uveljavlja tudi izven družbe in skrbi za ce- lostno in marketinško podo- bo številnih naročnikov. IRENA JELEN BAŠA Foto: SHERPA Avtorica poslovnega koledarja Metka Vehovar-Piano (levo) v pogovoru z Alenko Kolšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. □ KRONIKA S CEUSKEGA Musical po zavarovalniško Vabilo na prednovoletni koncert Zavarovalnice Triglav velja za eno najbolj želenih - Med izbranimi tudi 120 ljudi s Celjskega Ljubljana je bila konec minulega tedna prizorišče velikega spektakla Gala musical z uglednimi mednarod- nimi solisti, zborom, baletniki in or- kestrom, ki so prepevali najlepše me- lodije iz najbolj znanih musicalov slo- vitega Andrevva Lloyda Webbra. Na ta spektakel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je minuli četrtek svoje poslovne partnerje iz vse Sloveni- je povabila tudi Zavarovalnica Triglav d.d. V tej zavarovalniški hiši so predno- voletni koncerti že tradicija, vabilo nanj pa velja za eno najbolj želenih, kar dokazuje tudi do zadnjega kotička na- polnjena Gallusova dvorana. V prestolnici tudi letos niso manjkali poslovni partnerji celjske območne enote Zavarovalnice Triglav. Približno 60 so jih povabili, ker pa vabilo velja za dve osebi, se je s Celjskega pripeljalo v Ljubljano 120 gostov. Celjani imajo še eno lepo navado, svoje goste odpeljejo na koncert z avtobusom, tako da lahko resnično preživijo prijeten in brezskr- ben večer. Preden so obiskovalci prisluhniU od- lomkom iz svetovno znanih musicalov, kot so na primer Jesus Christ Superstar, Cats, Evita, Phan- tom of the opera in drugim, je goste pozdravile glavna di- rektorica Zavarovalnice Tri- glav d.d. Nada Klemenčič. To je izjemno odločna in delovna gospa, kar pove že podatek, da ni prav nič neobičajnega, če skhcuje kolegije, denimo. ob osmih zvečer. Njen mož je Vlado Klemenčič, direktor Slovenske investicijske ban- ke. In koga vse je bilo mogoče videti v Cankarjevem domu? Opazili smo gospodarskega ministra Metoda Dragonjo, s Celjskega pa je bila v silni gneči vrsta znanih gospodar- skih imen. Poleg predstavni- kov zavarovalnice so prišli sedanji in bivši generalni di- rektor Cetisa Drago Polak in Drago Vračun, prvi mož laš- ke pivovarne Tone Turnšek, generalni direktor Banke Ce- lje Niko Kač in njegov pomočnik Dušan Drofenik, direktor Tr- govskega podjetja Center Emil Kolenc, Janez Uplaznik, prvi mož Mikropis holdin- ga, pa direktor Klasja Edo Stepišnik, iz Hmezad banke sta prišla direktor Jože Veber in Stana Tilin- ger. Med gosti smo opa- zili še znanega žalske- ga gradbinca Vinka Vučajnka, direktorico žalskega Zavoda za kulturo Anko Krčmar z možem Štefanom, vodjo službe za pod- poro prodaji v celj- skem Telekomu... Če- prav je bil petek delov- ni dan, nikomur ni bilo žal, da je četrtkov ve- čer preživel v družbi zavarovalne hiše, ki ji še vedno zaupa največ Slovencev. Direktor celjske enote Zavarovalnice Triglav Ivan Mimik je hkrati predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog. izjava tedna »Dobro bi bilo, če bi košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele in Pivovarne Laško presegli lokalno rivalstvo. Le v tem primeru lahko ogrozi- mo tudi Union Olimpijo.« Boris Zrinski, trener KK Kovinotehna Savinjska Polzela in selektor državne reprezentance. Brglezova torta Na predstavitvi poslovno turističnega kataloga Spodnje Savinjske doline je znani savinjski pek Roman Brglez (levo) avtorje in izdajatelje kataloga presenetil z okusno torto. Preden so gostje poskusili sladko dobroto, sta nazdravila s šefom Savinjčana in zagnanim turističnim delavcem Janezom Krofličem. Za Romana Brgleza je za pekarstvom druga najpomembnejša stvar na svetu šport. Natančneje rokomet, saj je vodja žalskega kluba, ki se je v pokalu evropske zveze uvrstil med najboljšo osmerico. Njegova ljubezen do rokometa izvira še iz časov, ko je v Juteksu igrala njegova hči Dragica, ki danes vodi družinsko trgovino v Žalcu. Sto glinenih zvončkov Družina Vovk iz Zagrada je zopet pokazala, da je takrat, ko se spravi skupaj, pri tem pa ji pomagajo še mojstri ljudske in umetne obrti, neprekosljiva. Oče Herman ter hčerki Petra in Tjaša - prva bo kmalu diplomirala na ekonomski fakulteti, druga obiskuje 3. letnik šole za oblikovanje v Ljubljani - so priskočili na pomoč mami Darji, ki je lastnica vse bolj obiskane etno galerije Celeana na Slomškovem trgu 4 v Celju, in ustvarili daleč naokoli najlepše okrašeno božično-novoletno dreves- ce. Krasi ga sto belih in rdečih glinenih zvončkov, ki jih je oblikovala lončarka Mihaela Belak iz Celja, lesene okraske je poslal nečkar Matija Kobola iz Kočevja, Marta Lukaščik iz Celja je skvačkala okraske iz čipke, lectarka Andreja Krvina iz Ljubljane je prispevala prekrasne izdelke iz lecta, Jožica Kastelic iz Novega mesta je naredila okraske iz ržene slame, Mihaela Jezernik iz Celja pa je naredila okraske iz slanega testa. Velenje, Vodnikova ulica 1 (Gimnazija), v ponedeljek. V praznični decembrski številki Savinjčana preberite: božično-novoletno pismo iz Berlina Do- rija Pečovnika, komentar in fotokomen- tar Kar še ni bilo zapisano o delu občinskega sveta in želje Savinjčanov v naslednjem letu. »Občina Žalec ni boljševistično skropu- calo,« pravi Vlado Gorišek, nekdanji predsednik občinske skupščine. V božično-novoletni prilogi preberite re- portaže: Veronikinih 90 let, pa reportažo o košar- karskem derbiju Pivovarna Laško - Ko- vinotehna Savinjska Polzela in kako pravilno točiti pivo. Savinjčana lahko zdaj dobite tudi v kioskih. 1. SNOPIČ REPORTAŽA □ Hiša upov in dolgov Sestri, ki sta izgubili starše v prometni nesreči, potrebujeta pomoč Prejšnji četrtek, 11. de- embra navsezgodaj zju- raj, sta zakonca Melita in klartin Stipič iz Dobove, itarša dveh predšolskih )trok, umrla v tragični )rometni nesreči. Bila sta la poti v službo, peš, ker ii avtomobila nista mogla )rivoščiti. Mladost, denar n trud sta vložila v grad- ijo hiše, v katero bi se Iružina vselila morda že ;pomladi. Gradila sta s po- nočjo posojil in verjela, ia bosta uspela vse dolgo- ve poplačati. Nesreča, v Uteri sta bila ob življenje, ie njun novi dom spreme- nila v majav kup dolgov, ki se lahko vsak hip sese- ie. Za Stipičevi hčerki, šestlet- no Martino in triletno Mela- [lijo, sta prevzela skrb dedek in babica, Pepca in Slavko Zupančič, pri katerih je dru- žina živela že prej. Prebivali so v stari hiši, zgrajeni leta 1805. V njej so se rodili in umrli že štirje rodovi. Štirje odrasU in dva otroka so še prejšnji teden živeli v dveh prostorih, na voljo so imeli tudi kuhinjo, vežo in shram- po. Od počrnelih in vlažnih prostorov, ki so jih ogrevali s pečjo na trdo gorivo, naj bi se kmalu poslovili, zato v staro hišo niso več vlagali. Nepri- čakovana tragedija je prekri- žala načrte mladih staršev, ki sta pred seboj imela le še en sam cilj - selitev. Nesreča »Mama, ura bo šest... Vsta- ni!« je v četrtek tako kot vsa- ko jutro zaklicala Melita v so- bo svojih staršev, tik preden je stopila čez hišni prag in se skupaj z možem Martinom odpravila v službo. Tistega ranega jutra, bilo je še temno, je postala pred vrati, se obrni- la in se od mame še enkrat poslovila. Z možem nista prišla daleč. Približno dvesto metrov proč od hiše in v ne- posredni bližini osnovne šole, na Kapelski cesti pred nase- ljem Dobova, kjer je predpi- sana omejitev hitrosti štiride- set kilometrov na uro, ju je zbil voznik kombija. Njegov merilec hitrosti je v trenutku nesreče kazal veliko preveč. »Pepca, velika tragedija je na Bregu,« je svoji ženi v sobo zaklical Slavko Zupan- čič. »Policijski avto, sirena tuli...« Pospešil je korak proti kraju prometne nesreče in videl s črnim pregrinjalom prekrito truplo. Nedaleč stran je ležalo še eno. Poleg je opazil čevelj, zdel se mu je znan. Nato je videl ročno tor- bico, ki jo je takoj prepoznal in dojel, da je pod pregrinja- lom njegova hči. Melita in Martin sta bila dobra starša, de je malo ta- kih, pravijo njuni sovaščani, ki so ju dobro poznali. On je bil živahen, zgovoren, rad se je smejal. Še raje je ple- sal, a na plese in zabave z ženo nista hodila. Tudi Meli- ta je bila polna življenja, vendar jo je gradnja hiše vedno bolj utrujala. Včasih je vsega naveličana dejala, da jo bo ta hiša nekega dne pogoltnila, pokopala... Hkrati pa je nestrpno in z velikim upanjem pričakova- la trenutek selitve. Sebi ni kupila ničesar, hčerkama le najnujnejše. Čeprav je bila rada urejena, si ni dovolila nove obleke že več let. Možu in otrokoma je oblačila šiva- la. Odrekanje se ji je zdelo vredno in smiselno zaradi Martine in Melanije. Dolgovi »Gradili smo skupaj z mla- dimi,« pravi šestinpetdeset- letna Pepca Zupančič, mama Melite Stipič. »Prav za vsak tolar smo trikrat premislili, kako ga bomo porabili. Z gradnjo smo začeli pred tre- mi leti in s skupnimi prihran- ki postavili hišo do prve plošče, nato pa sta moja hči in njen mož Martin najela posojila, da smo lahko nada- Ijevah.« Jelka Škoberne, vzgojite- ljica Stipičevih sestric, po mamini in očetovi smrti na- mreč obe obiskujeta vrtec Dobova, se je za razrešitev družinske stiske še posebej zavzela. Pri Novi ljubljanski banki v poslovalnici Dobova je poskrbela za odprtje hra- nilne knjižice, katere imet- nici sta Martina in Melanija Stipič. Upravitelj denarnih nakazil, ki bodo prispela na to hranilno knjižico, bo bre- žiški center za socialno de- lo. Le z njihovim dovolje- njem bodo lahko dvignili nakazano denarno pomoč, ki bo izključno namenjena otrokoma oziroma poplači- lu dolga, nastalega pri grad- nji Stipičeve nove hiše. De- narno pomoč lahko podjetja in posamezniki nakažejo na hranilno knjižico številka: 51600-621-2005-05- 1983130-2722 48. Enaintridesetletna Melita, šivilja po poklicu, zaposlena v tovarni konfekcije Beti v Do- bovi, je pred dobrim letom vzela republiški kredit za mla- de družine. Po maminih bese- dah dolguje približno 9 milijo- nov tolarjev. Sedemindvajset- letni Martin, kvalificiran zi- dar, zaposlen v podjetju Gra- diš v Krškem, je pred dvema letoma najel posojilo, ki je znašalo več kot 800 tisoč to- larjev. Melitin oče Slavko Zu- pančič, upokojenec, ki si je prislužil trideset let delovne dobe v zagrebškem Končarju in brežiškem Slovinu, se je zadolžil za milijon tristo tisoč tolarjev. Ves denar, vsi skupaj so najeli posojilo za več kot 11 milijonov tolarjev, so že pora- bili za gradnjo. Hiša je pod streho, vzidali so že okna in vrata, napeljali vodo in elek- triko, dokončali notranje ome- te... Pepca in Slavko Zupančič z eno samo pokojnino, ki znaša komaj trideset tisoča- kov, vseh dolgov ne bosta mogla poravnati, kaj šele, da bi vnukinjama omogočila selitev v nov dom. Njihova hiša za bivanje ne bo več dolgo primerna, vprašanje je le, kateri temelji se bodo sesedli prej: prvi zaradi sta- rosti ali drugi zaradi najetih posojil. Usoda obeh otrok, ki v neurejenih življenjskih pogojih niti ne bi mogla os- tati pri dedku in babici, je odvisna od tuje pomoči. KSENIJA LEKIČ Do zdaj so Stipičevima hčerkama ponudili pomoč Gradiš iz Krškega in neka- teri prijatelji ter znanci, brežiški center za social- no delo pa je obljubil en- kratno denarno pomoč. Največ je prispevala Tovar- na konfekcije Beti iz Do- bove, v kateri je bila Meli- ta Stipič zaposlena. Poleg novih otroških oblačil so delavke Beti zbrale za družino 125 tisoč tolarjev, vsi zaposleni pa se bodo odrekli še enodnevnemu zaslužku. Melita in Martin Stipič s svojo prvorojenko pred skoraj šestimi leti. Pred tednom dni sta njuni življenji ugasnili v tragični prometni nesreči. Martina in Melanija sta v četrtek izgubili mamo in očeta. Pepca in Slavko Zupančič z vnukinjama. 06 Kapelski cesti, nedaleč stran od Stipičeve hiše in v ^posredni bližini osnovne šole, so te dni gorele sveče v spomin mladima zakoncema. 10 PRAZNIČNI DECEMBER Bistvo je očem nevidno Na Celjskem vrsta prireditev za velike in male December je mesec, ki ga imajo mnogi najraje. Kratki in hladni dnevi zasvetijo v prazničnih lu- čeh, ulice oživijo, mesta se odene- jo s svečano podobo, ljudi pa pre- vevajo občutni veselega pričako- vanja. Vse te radosti pa otroci do- življajo še bolj intenzivno kot odrasli. Tudi otroci na osnovni šoli na Polzeli. Miklavž, božiček in dedek Mraz so prijazni možje, katerih naloga je, da nas razveseljujejo in obdarijo. Pa so res (samo) darila tista, ki nas najbolj osrečijo? Učiteljice Nuša, Angelika, Mateja in Majda, ki na OŠ Polzela vodijo oddelke podaljšanega bivanja, so želele v tem mesecu odpreti prosto pot predvsem otrokovemu notra- njemu bogastvu. Glavno vodilo pri teh hotenjih je bilo, da učenec ni posoda, ki jo je potrebno napolniti, ampak je bakla, ki jo je treba priž- gati. In ta njihov trud, odpreti vrata domišljiji, igri, čustvom in ne le znanju, je v teh dneh obrodil lepe sadove. Otroci so se sproščali ob obliko- vanju gline, fantazijske vzorčke so iz svojih glavic prenašali na kerami- ko, oblikovali so slano testo, ga sušili in barvali ter pekli... V duhu prazničnosti pa so želeli vse to deliti z drugimi po tistem zlatem pravilu: Kar podarimo iz srca, najbolj osreči prav tistega, ki obdaruje. In tako je nastala razsta- va s tematskim naslovom V priča- kovanju. Otroci jo podarjajo vsem, ki živijo z njihovo šolo: učencem, delavcem šole, naključnim obisko- valcem, pa celo na otroke iz vrtca, bodoče učence, niso pozabili. Vsem, ki si bodo razstavo ogledali, pa otroci naročajo, naj se spomnijo besed Malega Princa, ki pravi: Bis- tvo je očem nevidno. Njihova raz- stava ni le lepota za oči; vanjo je vtkano veselje, smeh, sreča, vztraj- nost, ustvarjalnost in še marsikaj, kar nas notranje bogati. Veseli smo lahko, da je podobno tudi v številnih drugih krajih. Z Desetim racicom in... v predpraznični vrvež, namenjen najmlajšim, se ta teden vključujejo tudi v Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje s svojim tradicional- nim, 12. Tednom otroškega progra- ma. Približno 5.500 otrok si bo v dneh do naslednje srede, 24. de- cembra, ogledalo 17 lutkovnih, ple- snih oziroma igranih predstav, TOP celjskih gledališčnikov pa se je pre- tekla leta dodobra uveljavil tudi med najmlajšimi izven širšega celj- skega območja. Tako bodo, deni- mo, letos v celjskem teatru gostili tudi otroke z Mute, Majšperka, Pre- valj, Šmartnega na Pohorju in Vu- zenice. 12. TOP so v torek v Celju odprli z Desetim račkom Mestnega gleda- Hšča ljubljanskega, včeraj pa so z Rockereto nastopile plesalke Ple- snega foruma Celje. Danes, v četr- tek, se bo na treh predstavah ob 8.30, 9.45 in 11. uri predstavilo Ple- sno gledališče Igen iz Celja z Vidko- vo srajčico, jutri, v petek ob 10., 12. in 15. uri pa Moje gledališče Ljublja- na s Pepelko. V soboto se bo na celjskem odru s predstavo Hiša iz kart ob 15. uri predstavil domač ansambel, v ponedeljek ob 10. in 12. uri pa bo gostoval ansambel SNG Drama Maribor s predstavo Pozor, hudobe na delu. V torek ob 12. in 14.30 uri pričakujejo v okviru 12. TOP Primorsko dramsko gleda- lišče Nova Gorica z uprizoritvijo Vilinčka z lune, v sredo, 24. decem- bra pa letošnji TOP zaključujejo s predstavama Trnuljčica SLG Celje ob 10. uri in Jajce Lutkovnega gle- dališča Ljubljana ob 15. uri. Vrata 12. TOP pa bo seveda zaprl dedek Mraz s svojim spremstvom, ki bo malčke obiskal v sredo po zadnji predstavi. V Hermanovem brlogu Otroške- ga muzeja še danes, jutri in v sobo- to, vselej ob 10. uri, pripravljajo mu- zejske delavnice Okrasimo Herma- nov brlog in smreko v šoli, vrtcu in doma. Delavnice vodita Marija Cene in Mihela Jezernik, otroci pa vsak dan izdelujejo drugačne okraske. V občinski zvezi prijateljev mla- dine Celje do konca meseca nada- ljujejo s torkovimi novoletnimi de- lavnicami, v soboto, 20. decembra ob 5.30 uri pa bo decembrski otroš- ki zabavni avtobus otroke popeljal na predbožični Dunaj. Istega dne, le malce kasneje, ob 10. uri pa bo z železniške postaje celjske malčke Božičkov vlak popeljal v Pravljični svet Cankarjevega doma. V Ljublja- ni bodo otroci obiskali 3 igralnice, Božičkov hokuspokus in otroško restavracijo, popoldne pa se bodo veselili na Pravljičnem žuru. Za otroke iz celjskega begunskega centra pripravljajo danes ob 16. uri v kinu Union projekcijo filma Her- kules, v ponedeljek ob 12. uri pa si bodo v okviru 12. TOP v celjskem gledališču ogledali predstavo Po- zor, hudobe na delu SNG Drama Maribor. V Občinski zvezi prijate- ljev mladine Celje so mislili tudi na male bolnike, ki se zdravijo na otroškem oddelku celjske bolnišni- ce. Zanje pripravljajo nastop an- sambla 12. nasprotje ter plesno predstavo Studia za ples Igen Celje, v ponedeljek ob 9.30 uri pa jih bodo na pediatriji in kirurgiji s Kekčevimi vragolijami obiskali osnovnošolci z Dobrne, pol ure kasneje pa jih bo obiskal še dedek Mraz s sprems- tvom. Z včerajšnjim dnem se je v Celju začel tudi Božično novoletni ulič- ni sejem. Za sejemske obiskovalce, predvsem seveda najmlajše, pri- pravljajo v Celjskem sejmu tudi program spremljajočih prireditev, na prireditveni oder na Glavni trg pa bosta božiček oziroma kasneje dedek Mraz prihajala med 19. in 21., 23. in 24. ter 27. in 29. decem- brom. Na odprtem odru na Glav- nem trgu bodo jutri in v nedeljo s krajšimi koreografijami ter mladi- mi glasbenimi gosti nastopili ple- salci Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje. V Studiu za ples Celje pripravljajo v veliki dvorani Celjskega doma v nedeljo za vse svoje plesalce in njihove starše Veseli decembrski žur s predstavama Jaz Alexi si že- lim ter Baletni copatki, manjkal pa seveda ne bo tudi dedek Mraz. Žive jaslice Tudi v vojniški občini se ta ko- nec tedna začenjajo prve božično- novoletne prireditve. V soboto ob 16. in 18. bodo osnovnošolci z Do- brne pripravili božični koncert z živimi jaslicami v jami Bierkeller. Dan kasneje, v nedeljo po 14. uri, pa bo živahno pred Zdraviliškim domom na Dobrni, kjer pripravljajo božični sejem. Obiskčvalce, zlasti najmlajše, bosta obiskala tudi boži- ček in dedek Mraz. Okrašene Konjice Konjiški Mestni in Stari trg je ob- čina že okrasila s tisoči drobnih lučk. Da je osrednji del mesta še bolj prazničen, so poskrbeli otroci vseh osnovnih šol in vrtca ter pro- jektna skupina za razvoj turizma občine Konjice. Ob krašenju mesta pa se vrstijo številne prireditve. Danes in jutri, v četrtek in petek, bo v Kulturnem domu novoletna glasbena igrica za otroke Kresniček, namenjena vsem osnovnim šolam. V petek, 19. de- cembra, bodo ob 18.30 v Kulturnem domu odprli razstavo konjiških li- kovnikov, ob 19. uri pa bo koncert mešanega pevskega zbora Strune. V ponedeljek, 22. decembra, bo ob 16. uri v Konjičanki lutkovna pred- stava Zakaj zajec teče nazaj, ob 17. uri pa bo dedek Mraz obiskal v Kulturnem domu Loče otroke, ki niso vključeni v vrtce. V torek, 23. decembra, pa bo ob 19. uri v konjiš- kem Kulturnem' domu še koncert domače godbe na pihala. Otroško veselje Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila v Ve- lenju, Šoštanju in Šmartnu ob Pa- ki od 19. do 23. decembra več prire- ditev za otroke. Dedek Mraz bo obiskal otroke na Titovem trgu v Velenju že jutri ob 18.30 in tudi v soboto, nedeljo, ponedeljek ob isti uri. Lutkovno predstavo Zmajčkov rojstni dan si bodo lahko otroci ogledaU: jutri, 19. decembra, v Os- novni šoh Ravne ob 15.30, v Domu krajanov v Gaberkah ob 17.30; v soboto, 20. decembra, v osnovni šoli v Plešivcu ob 15.30, v osnovni šoli v Cirkovcah ob 17.30; v nedeljo, 21. decembra, v Prosvetnem domu v Zavodnjah ob 11. uri, v Domu krajanov v Skornem ob 14. uri, v kinu v Topolšici ob 16. uri; v pone- deljek, 22. decembra, v Domu kul- ture v Šmartnu ob Paki ob 15.30 in ob 17. uri. Lutkovna predstava Veli- ki in mali bratec bo: jutri, 19. de- cembra, v domu krajanov v Šentilju ob 15.30, v gasilskem domu Škale- Hrastovec ob 17.30; v soboto, 20. decembra, v Domu kulture v Šošta- nju ob 15. uri in ob 16.30; v nedeljo, 21. decembra, v osnovni šoli v Belih vodah ob 9. uri, v osnovni šoli v Paki ob 14. uri, v Domu krajanov v Pesju ob 16. uri; v ponedeljek, 22. decembra, v Domu krajanov Loko- vica ob 15.30, v Domu krajanov v Konovem ob 17.30. Predstava Moj- ca Pokraculja bo: v soboto, 20. decembra, v Domu kulture Velenje ob 16. uri in ob 17.30; v nedeljo, 21. decembra, v Domu kulture Velenje ob 16. uri in ob 17.30; v ponedeljek, 22. decembra, v Domu kulture Ve- lenje ob 16. uri in ob 17.30. Brez glasbe ni pravnika V Kulturnem centru Laško bo 23. decembra ob 19.30 božično-no- voletni koncert z orkestrom Slo- venske vojske, ki ga vodi podpol- kovnik Franc Rizmal. Solistki bosta pianistka Magdalena Navodnik in sopranistka Dušanka Simonovič Žličar. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek, 22. decem- bra, ob 19.30 božično-novoletni koncert Celjskega plesnega orke- stra Žabe pod vodstvom dirigenta Tomaža Grintala in pevkama Mio Žnidarič ter Katarino Habe. Božični koncert pa bodo v soboto, 20. de- cembra, organizirali tudi v domu krajanov na Gomilskem. Začel se bo 19. uri, obiskovalcem pa se bo- sta predstavila družina Galič ter DPZ Gomilsko. Po poti dedka Mraza Otroke iz Zidanega Mosta bo de- dek Mraz obiskal letos 22. decem- bra ob 16. uri v Domu svobode, na tradicionalnem božičnem srečanju pa se bodo 25. decembra ob 16. uri zbrali tudi otroci iz krajevne skup- nosti Jurklošter. Darila bodo vse, ki niso stari več kot deset let, čakala pred vhodom v jurkloštrsko kartu- zijo. V vrtcih občine Rogaška Slatina bodo v prihodnjih dneh nadaljevali z razhčnimi delavnicami, danes dopoldan pa si bodo ogledali gleda- liško predstavo Kosmata žaba. Da- nes, v četrtek, 18. decembra, bo v avli II. osnovne šole praznični pro-1 gram ter obdaritev tistih otrok, ki V | vrtce niso vključeni. Otroke, ki so i stari od 2. do 4. leta, vabijo tja ob( 16. uri, od 5. do 7. leta pa ob 17. ur V knjižnici Rogaška Slatina bodo danes (ob 17. uri) vrteli otroško risanko. V Rogatcu bo v soboto in nede- ljo, 20. in 21. decembra. Veseli zim- ski sejem, ki ga pripravlja turistično društvo. Na tržnici za staro pošto bo mogoče kupiti pridelke kmetov in vinogradnikov, domače dobrote, ročna dela ter otroške izdelke, na ogled pa bo tudi razstava slik. V nedeljo, ob 14. uri, si bodo lahko otroci ogledali lutkovno predstavo, oba dneva pa jih bo obiskal dedek Mraz. V soboto, 20. decembra (ob 18. uri), bo v športni dvorani v šentjur- skem Hruševcu 5. Jubilejni božič- no-novoletni koncert šentjurskega pihalnega orkestra ter mažoretne skupine. Na Ponikvi pri Grobelnem bo v soboto, 20. decembra (ob 10. uri), obisk dedka Mraza v Kulturni dvo- rani. Tam bo obiskal vse predšol- ske otroke, nastopili pa bodo tudi otroci iz vrtca, male šole ter osnov- ne šole. V nedeljo, 21. decembra (ob 15. uri), bo Božično-novoletni koncert v šoli na Prevorju. Nastopili bodo oktet Petrol, Štefanski fantje, tercet Domima in cerkveni pevski zbor. V nedeljo, 21. decembra (ob 19. uri), bo v Šentjurju, v cerkvi Sv. Jurija, Božični koncert Celjskega pevskega društva (pod vodstvom Edvarda Goršiča). V ponedeljek, 22. decembra (ob 16. uri), bo v večnamenskem pro- storu v Dramljah Božično-novolet- ni koncert otroškega in mladinske- ga pevskega zbora domače šole. Z3 vse predšolske otroke z Blagovne bo v ponedeljek, 22. decembra (ob 11. uri), prireditev Dedek Mraz pri- di tudi k nam. Prireditev bo v pro- storih šole. Isti dan, v ponedeljeK 22. decembra (ob 15. uri), bo veselo tudi na Kalobju. Šolarji bodo, sku- paj z dedkom Mrazom, razveselj^ vali oredšolske otroke. Tudi v Celju so za najmlajše pripravili številne zanimive delavnice - največ v Hermanovem brlogu in Občinski zvezi prijateljev mladine. 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Ljubenski menedžer leta Z Jožefom Mermalom, slovenskim menedžerjem leta, o BTC, Ljubnem in družini »Slovenski direktorji so ne lepo presenetili, ko so se idločili, da laskavo prizna- ije pripada meni,« pravi Jo- ;e Mermal, slovenslti mene- Ižer leta, predsednik uprave ljubljanski delniški družbi }TC. »Priznanje gospodarstveni- ;ov in novinarjev, ki sprem- jajo gospodarstvo, pa verjet- 10 ne velja le meni, temveč ;eli ekipi oziroma kolektivu, la smo znali iz nekdanjih jav- lih skladišč pripeljati BTC do ega, da ima vizijo razvoja 5TC Cityja. Priznanje doma- !im in tujim partnerjem pove, la lahko zaupajo mendže- nentu, ki vodi BTC.« Ljubljanski BTC postaja vse /ečji nakupovalni center, ki ;a obiskuje vse več kupcev. )V končnicah nas dnevno }bišče 40 tisoč obiskovalcev; :o se dogaja zadnjih 5, 6 let, (O smo se začeli ukvarjati s jgovinsko dejavnostjo in od- mirati lokale. Sicer je v BTC 224 trgovskih lokalov in 3 ti- soč parkirišč. V prihodnjih le- ;ih načrtujemo še 2 tisoč par- drišč, končni cilj pa je, da 3omo do leta 2003 postali naj- /ečji poslovni in nakupovalni :enter v srednji Evropi. Zave- damo se, da prava konkuren- h šele prihaja, za Slovenijo se zanimajo Francozi, Italijani in .Memci. Kupcem bomo ponu- dili še dodatnih 100 tisoč kva- dratnih metrov površin, po- nudili bomo nove poslovne programe, kot so zabaviščni parki in dodatne rekreativne možnosti,« je razložil Mer- mal. BTC, majhno mesto velikih nakupov, počasi spreminja slogan in postaja BTC City. »V bistvu smo že prerasli klasič- ni pomen nakupovalnega centra. Tu imamo razno pale- to dodatnih programov, naj- večjo pokrito tržnico, 17 go- stinskih lokalov, zaključuje- mo avtopralnico, 2 banki, po- 5to... Uresničujemo še druge pogoje, ki s sabo nosijo atri- but mesteca, in mogoče se bomo odločili še za gradnjo stanovanjskih naselij. City je pač najvišja možna oblika tr-. govskega poslovanja, za to pa je potrebno dovolj zemljišč ter veliko pozitivnega imidža v lastni državi in lastnem me- stu,« je prepričan menedžer leta. Gradnja centrov na obrobju slovenskih mest pogosto po- meni zamiranje trgovske de- javnosti v centrih teh mest. V Celju je ta pojav zelo priso- ten... »Res je, da ima Ljublja- na največjo kupno moč in koncentracijo prebivalstva, nanjo s predmestjem do Kamnika gravitira 700-800 ti- soč prebivalcev. Nastaja ogromno manjših centrov na obrobju, kar je v bistvu neke vrste logična zasnova, saj mestna jedra postajajo popol- noma nepropustna. Za večje tedenske nakupe, torej tisto, za kar ni dovolj le vrečka, potrebujejo ljudje parkirna mesta, tega pa se v mestnih jedrih ne da rešiti. Na tem področju so najbolj zaspali slovenski trgovci, ki niso ver- jeli, da se jim lahko zgodi kaj takšnega. Res je skrajni čas, da opazijo ta gibanja in se prilagodijo novemu načinu življenja slovenskega kupca,« je razložil Mermal novo po- slovno filozofijo. Najbolje se je vračati domov Priznanje slovenskemu menedžerju jemljejo za svoje tudi Zgornjesavinjčani, saj Jo- že Mermal prihaja z Ljubne- ga, kamor se še sedaj rad vrača. »Na rojstni kraj je ver- jetno čustveno navezan vsak človek, ohranijo pa se tudi mnoga znanstva. Sploh do- kler so starši živi, dokler rojstna hiša še diha, ni boljše- ga kot se vračati domov. Pri nas se večkrat zberemo, s starši se dobro razumemo, to pa je zame ena od največjih vrednot in smisel življenja. Zelo si želim, da bi to trajalo čim dlje,« je pripovedoval predsednik Mermal, in mi- mogrede dodal, da večkrat prebira naš časopis, s katerim se srečuje predvsem v Zgornji Savinjski dolini. Kljub temu, da je Jože odšel od doma že skoraj pred 30 leti, ko je začel šolanje na Poljanski gimnaziji, ni nikoli pretrgal korenin z rojstnim krajem. Še več, v zadnjem času Mermala, predvsem pa BTC, vse večkrat omenjajo pri raznih prireditvah, ki jih pripravljajo na Ljubnem. »Po svojih močeh pomagam ribi- čem, turističnemu društvu preko Flosarskega bala, mla- dim skakalcem, tenisačem... Mladim, ki se odločajo za živ- ljenje, bi morali več nuditi do- ma, ne pa da se strokovni kadri selijo v mesta,« trdi Mermal, ki pogosto razmišlja tudi o boljši promociji Zgor- nje Savinjske doline. »Z ljubensko županjo Anko Rakun pogosto razmišljava, kako bi, predvsem na gospo- darskem področju, pomagala dolini. Po moje je prva osno- va projektni pristop k posa- meznim možnim progra- mom, kar bi morali narediti v posameznih občinah, na os- novi teh projektov pa bi se lahko vključili poslovneži; ali bi v te projekte vlagali ali pa jih vodili. Prve pobude torej morajo priti iz občin - te po- kažejo, kje so možne zasno- ve.« Jožeta Mermala poznajo tudi ljubitelji slovenske košar- ke, čeprav sam ni bil nikoli pravi igralec. »Košarko sem igral ljubiteljsko, do naveze pa je prišlo na profesionalni osnovi, ko so ljubljanski di- rektorji iskali novega pred- sednika izvršilnega odbora Olimpije. Menda sem toliko pokazal v BTC, da mi je po- tem pripadla ta funkcija. Ven- darle je takšna košarka, z vi- dika evropske lige, prezahte- ven projekt. V prihodnjih letih bo treba postaviti vse skupaj na bolj profesionalne temelje, predvsem zaradi materialnih pogojev,« pravi Jože Mermal. V življenju ljubenskega me- nedžerja igra pomembno vlo- go tudi družina. »Imam dru- žino s tremi otroci, tako da mi tudi doma ni dolgčas, imamo pa tudi psa. Problem je le planiranje prostega časa za zasebno življenje. Že dopold- ne se mi namreč podirajo ur- niki v službi, to se nadaljuje še popoldne, tako da domov prihajam pozno zvečer... Vseeno si za družino vedno utrgam kakšen dan na mesec, njihove pa so tudi nedelje. Letos sem zanemaril celo Zgornjo Savinjsko, samo po- leti sem doma preživel teden dni, in se v tistem tednu povz- pel na okoliške hribe, tudi na Raduho in Smrekovec,« je Jo- že Mermal, verjetno še zad- njič letos, obudil spomin na poletne dni. URŠKA SELIŠNIK Jože Mermal Tepan jski pevci pojejo že tri desetletja Pevci moškega pevskega zbora Tepanje praznujejo letos že trideseto obletnico delovanja. V nedeljo so v ko- njiškem Kulturnem domu pripravili slavnostni kon- cert. V goste so povabili vo- blni kvartet Shalom z Lju- l^ečne, ki ga vodi Aleš Kol- šek. Pod vodstvom zborovodki- tije Olge Kangler so tokratni l^oncert posvetili slovenski ljudski pesmi. Obiskovalce so 5 svojim izvajanjem zares Navdušili. Pevci so ob tem jubileju Prejeli tudi Gallusova prizna- •ija in značke, ki jih podeljuje ^veza kulturnih društev Slo- venije. Za petindvajset in več let prepevanja v zboru so zla- ta Gallusova priznanja in značke prejeli Martin Ljubič, Anton Noner, Jože Ofentav- šek in Milan Regoršek. Vsi pojejo v zboru že od njegove ustanovitve. Jubilantom je če- stital tudi konjiški župan Ja- nez Jazbec. Slavljencev pa se je spomni- lo še turistično društvo; pev- cem je podarilo zlate značke društva, njihova predstavnica Marija Menih pa je med dru- gim dejala, da je tudi kultura pomemben člen v turistični promociji vsakega kraja, saj pomeni novo, višjo obliko tu- ristične ponudbe. A.Č. Čas dobrih želja V veliki dvorani Narodnega doma pripravlja celjski župan Jože Zimšek jutri, v petek, novoletni sprejem predstavnikov političnega, gospodarskega, družbenega in javnega življenja v mestu ob Savinji. V uvodu srečanja, ki se bo začelo ob 12. uri, bodo razkrili ploščo z imeni donatorjev. Ob letošnji 100-letnici te za Celje in slovenstvo v njem izredno pomembne stavbe so namreč podjetja in posamezniki prispevali za obnovo Narodnega doma, na jutrišnjem sprejemu pa se jim bo občinsko vodstvo zahvalilo za to dejanje. V nadaljevanju bo Hinko Hass, priznani slovenski pianist, po rodu Celjan, zaigral na klavir. IS Pogodba za mlade »V mestu ob Savinji bo pred- vidoma z začetkom novega akademskega leta zaživel Mla- dinski center Celje, s tem pa bomo mladi končno dobili primerne prostore za druže- nje in naše dejavnosti,« si je po ponedeljkovem zasedanju celjskega občinskega sveta od- dahnil Rok Steiner iz Kluba študentov celjske regije. Celjski svetniki so namreč s svojim soglasjem k sklenitvi pogodbe o ustanovitvi zavoda Mladinski center Celje prižgali zeleno luč za ureditev centra v prostorih nekdanje Komunale tzr~.................. na Mariborski cesti v središču mesta. Mestna občina Celje predaja s to pogodbo mladim v upravljanje približno 230 kva- dratnih metrov prostora v zdajšnjem garažno-poslovnem objektu na Mariborski, za Mla- dinski center Celje pa je že pripravljen ureditveni projekt. Pritlični prostori so po zadnji cenitvi vredni približno 10 mili- jonov tolarjev. Urad za mladino Republike Slovenije in Klub študentov celjske regije pa bo- sta za ureditev oziroma rekon- strukcijo prispevala vsak po 10 milijonov tolarjev. IS Slatinska višja gostinsica šola Na zadnji seji občinskega sveta v Rogaški Slatini so po prvi obravnavi sprejeli pred- log delitve premoženja bivše šmarske občine ter pooblasti- li občino, da nadaljuje s priza- devanji za ustanovitev Višje gostinske šole. Ustanova naj bi začela z delom prihodnje šolsko leto, pri tem pa bi izva- jali 3-mesečni praktični del pouka v Rogaški Slatini. Svetniki so sprejeli tudi od- lok o ravnanju s komunalni- mi odpadki, pri čemer bodo v posameznem stanovanjskem objektu plačevali za zbiranje v zabojnikih 500 tolarjev na mesec (v primeru da bivata v njem največ dva člana gospo- dinjstva bodo plačali polovico tega zneska). Tisti, ki v stano- vanjskem objektu, vinskem hramu ali počitniški hiši ni- majo stalnega bivališča, bodo prav tako plačevah po 250 tolarjev. Svetniki so se seznanili tudi z delom komisije za razisko- vanje povojnih pobojev ter drugih nepravilnosti. V zvezi z grobiščem za železniško po- stajo si prizadevajo, da bi nez- nanci dobili pomnik. BJ ZbormentorjevŠolskih hranilnic Banka Celje vsako leto or- ganizira zbor mentorjev šol- skih hranilnic, letošnji je bil minuli petek v Narodnem domu v Celju. Poleg mentorjev šolskih hranilnic in predstojnice Za- voda za šolstvo Judite Kež- man-Počkaj so se zbora ude- ležili še predstavniki sveta mentorjev šolskih hranilnic, ravnatelji in vodje podružnič- nih šol. Srečanja se je udeleži- lo preko 100 povabljenih, ki so s svojo prisotnostjo potrdi- li prizadevanja Banke Celje, da še naprej razvija šolsko varčevanje kot eno izmed ob- lik vzgoje in navajanja otrok . na varčnost. Zbranim je spre- govoril generalni direktor Banke Celje Niko Kač, v kul- turnem programu pa so sode- lovali člani orkestra Akord pod vodstvom dirigenta Mat- jaža Brežnika. Priznanje za več kot 15-let- no delovanje šolske hranilni- ce je letos prejela podružnič- na osnovna šola Kalobje. Predstavniki Banke Celje so se na prireditvi poslovili od treh mentoric, ki so odšle v pokoj, za njihov dolgoletni trud pa so jim poklonili srebr- nik Banke Celje. UB Direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič podeljuje srebrnik Banke Celje dolgoletni mentorici, ki je odšla v pokoj. Milici Golež iz osnovne šole Glazija Celje. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Nekateri junaki se ustrašijo igle Priznanji za Braneta Radjenovica in Ivana Šmerca Brane Radjenovič in Ivan Šmerc se ne poznata. Povezuje ju človekoljubnost, dolga več kot tri desetletja. Oba sta redna obiskoval- ca krvodajalskih akcij. Od celjskega Rdečega križa sta prejela priznanji za več kot 80- kratno darovanje krvi. Kdo sta, kaj delata? Kri sta darovala 85-krat. Brane Radjenovič nazadnje septembra, Ivan Šmerc pred dnevi. Prvi bo znova odšel darovat življenjsko tekoči- no decembra, drugi februarja. Brane Radjeno- vič je prvič daroval kri leta 1963, med katastro- falnim potresom v Skopju. Tam je bil v vojaški suknji ter je med ruševinami iskal preživele ter mrtve. Doživljal je strahotne prizore. Za preži- vele so potrebovali veliko krvi, zato se je udeležil krvodajalske akcije. Z rednim darova- njem krvi je začel po preselitvi iz Vojvodine, najprej v Krškem, kamor je prišel pred skoraj tremi desetletji, nadaljuje ves čas odkar živi v Celju. Dolgo je bil zaposlen v Žični. Doma, v celjski Novi vasi, njegovo krvodajal- sko prizadevanje cenijo. Žena Majda, ki je dela na rentgenu v Zdravstvenem domu, je bila nekaj časa zaposlena celo na transfuziji. Thdi 22-letni sin Branko ga dobro razume. Gospoda Radjeno- viča sem prav tako povprašal po njegovem prostem času. Ima konjiček, ki ga zna ceniti vsaka soproga, kuhanje, pri tem pa je največ pohval na račun njegovega pasulja. Pripraviti zna seveda še druge dobrote. V veliko veselje mu je tudi reševanje križank. V Novem tedniku, ki ga prebira, uspe rešiti vsako križanko. Ivan Šmerc, ki je prav tako prejel krvodajal- sko priznanje, je prvič daroval kri leta 1966. Potem, ko je začel z rednim darovanjem krvi, je pritegnil še druge, mlajše sodelavce. Zani- malo jih je, zato jim je vse podrobno predsta- vil, odločili so se. V službi so odhajanju na krvodajalsko akcijo marsikdaj nasprotovali, vendar se je izkazalo, da je imel prav. Prav gotovo so pozabili na dejstvo, da lahko vsak čas potrebujejo kri zase ali za svoje najbližje. Ivan Šmerc se rad spominja osebne zahvale gospoda Uranjeka, ki mu je pomagal z živ- ljenjsko tekočino pri nujni operaciji. Meni, da b\ še marsikdo daroval kri, vendar se včasih najbolj gostobesedni junaki ustrašijo igle. Nje- govi hčeri, Vesna ter Andreja, cenita krvoda- jalska prizadevanja. Zaposlen je v Elektrosignalu, kot elektro- monter, v prostem času ima veselje z zemljo. Na Proseniškem, kjer živi, je pred kratkim posadil nekaj drevja, lani nekaj trte. Izhaja iz strogega centra Celja, vendar mu je mirnejše okolje bolj pri srcu. Veselje do zemlje je najbrž pridobil od mame, ki si je v težkih časih pomagala s primestnim vrtom. Doma so bilj trije otroci. Ivan Šmerc se je v najmlajših letih navduševal tudi za orodno telovadbo. V času, ko je obiskoval velenjsko rudarsko šolo (za električarja se je dodatno izobrazil pozneje), se je dvakrat udeležil celo državnega tekmovanja. Tega, koliko ljudem sta Brane Radjenovič in Ivan Šmerc pomagala z življenjsko tekočino, seveda ne moreta vedeti. Lahko bi odgovorila le, da mnogim. Mogoče tudi vam ali vašim najdražjim. Včeraj, danes ali mogoče jutri. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Srečanje starejših v Tepanju Večina krajevnih organizacij Rdečega križa v zimskih mesecih priredi srečanja za obča- ne stare sedemdeset ali več let. V petek, 19. decembra, se bodo starejši krajani zbrali tudi v Tepanju. Tamkajšnjo krajevno organi- zacijo RK vodi Henrik Hohler, v kraju pa imajo približno 45 starejših občanov. B.Z. Brane Radjenovič Ivan Šmerc Novo vozilo za šaleške gasilce Gasilci v Šaleški dolini so si tik pred koncem leta izdatno opomogli. Vsa prostovoljna gasilska društva so z mestno občino Velenje in občino Šoštanj podpisala pogodbe o javni gasilski službi, velenjska občina pa je za potrebe gašenja in reševanja omogočila nakup novega gasilskega vozila - avtocisterne (na sliki) z vso potrebno tehnično opremo. Nova pridobitev je vredna kar 19 milijonov tolarjev. Gasilsko vozilo bo predvidoma v uporabi že v začetku prihodnjega leta, za zdaj pa je v oskrbi gasilcev iz Škal, ki sodijo v drugi razred gasilske kategorizacije, torej morajo biti kos zelo zahtevnim intervencijam za potrebe šoštanjske termoelektrarne, velenjskega premogovnika in cestnega prometa. JOŽE MIKLAVC Tretji bencinski servis v Velenju Te dni bo pričel obratovati nov Petrolov bencinski servis ob Celjski cesti v Velenju, ki ga je v izjemno kratkem času zgradilo gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Naložba je veljala Petrd približno 323 milijonov tolarjev. Uporabno dovoljenje za bencinski servis, ki ima na voljo 22 točilnih pip za vse vrste goriva, avtopralnico in trgovino, so izdali 16. decembra. Z novii^ servisom bo upravljala celjska Petrolova enota. L. OJSTERŠEK 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Na Gorenju podprli gradnjo šole v krajevni skupnosti Go- renje so se prebivalci pred mesecem dni na referendu- mu odločili, da bodo podalj- šali krajevni samoprispevek še za naslednjih pet let. Presenetljiva je izredno enotna odločitev, saj se je za tovrstno obliko financiranja krajevnih potreb opredelilo kar 80 odstotkov od vseh volivcev. Teh je v krajevni skupnosti približno 540. Predsednik skupnosti Lud- vik Smogavc je povedal, da bodo v prihodnjih letih s ta- ko zbranim denarjem - pa tudi s pomočjo občine Zreče in države - na Gorenju razši- rili pokopališče in urejah lo- kalne ter krajevne ceste. Nji- hova največja naloga pa bo izgradnja nove šole, sedanja je namreč povsem dotraja- na. B. Z. Ključ sreče Medobčinska zveza kul- turnih društev Zgornja Sa- vinjska dolina je tudi letos pripravila družinsko božič- no srečanje z naslovom Dru- žina - ključ sreče. V nazarskem delavskem do- mu se je v nedeljo popoldne z različnimi vsebinami predsta- vilo 13 družin iz Zgornje Savinj- ske in Zadrečke doline. Tovrst- na srečanja in predstave imajo bogato tradicijo ter predstavlja- jo zanimiv prerez družinskega življenja v obeh dolinah. Ž.Z. Turistično poslovni katalog Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ČZP Savinjski občan Žalec ter Zavod za kul- turo Žalec so minuli petek v Savinovem salonu pripravili predstavitev turistično po- slovnega kataloga Spodnja Savinjska dolina. Izjemno lepa publikacija je namenjena pod- jetnikom bodisi kot poslovno darilo ali pred- stavitev doline poslovnim partnerjem, prav tako pa tudi naključnim obiskovalcem narav- nih in kulturnih znamenitosti Spodnje Savinj- ske doline. V katalogu so posebej opisane poselitev, naravne in kulturne znamenitosti, hmelj kot značilnost doline ter možnosti za rekreacijo. Avtor besedila, tekst je preveden tudi v angleški in nemški jezik, je Branko Goropevšek, katalog pa se ponaša tudi s prelepimi fotografijami doline, njihov avtor je Matevž Lenarčič. Katalog je v nakladi 5000 izvodov izšel pri založbi Epsi. IJB, Foto: TONE TAVČAR Predstavitve kataloga sta se udeležila avtor teksta Branko Goropevšek (tretji z leve) in fotograf Matevž Lenarčič (drugi z leve). Goste sta pozdravila še Janez Kroflič, ČZP Savinjski občan (prvi z leve), ter žalski župan prof. Milan Dobnik. Izredni vremenski dogodki Ob petdesetletnici sedanje organiziranosti meteorološke službe v Sloveniji je njen dolgoletni sodelavec inž. Miran Trontelj, prvi in popularni televizijski napovedovalec vre- mena pri nas, zbral najpomembnejše podatke in jih objavil v preglednem zborniku. Ze v uvodu omenja, da vre- me vpliva ne le na naše počut- je, ampak je v zgodovini odlo- čilno vplivalo na dogodke v posameznih obdobjih in tudi na iztek velikih vojaških spo- padov. Najstarejši tak dogo- dek je prav gotovo biblijska zgodba o vesoljnem potopu, ki še dandanes straši posa- mezne skupine ljudi. Burja ali vihar sta vplivala na iztek za- ključnega boja med pogan- skim zahodnim rimskim ce- sarjem Evgenom in krščan- skim vzhodnorimskim cesar- jem Teodozijem prav pri nas v Vipavski dolini leta 394. Na- poleonu in Hitlerju je v Rusiji prav zaradi hudih zim trda predla. In še bi lahko našteva- li. Avtor se v knjigi tudi spra- šuje, če niso sušna obdobja potrebna zato, da se zemlja spočije in nato zopet bogato obrodi. V knjigi je prikazanih več preglednih kart Slovenije z naj- različnejšimi podatki, kot so povprečna letna višina pada- vin, povprečna temperatura, maksimalna višina snega, po- gostost pojavljanje toče itd. V nadaljevanju pa omenja po- membnejše vremenske in dru- ge ujme pri nas in po svetu po obdobjih do konca 2. svetovne vojne, med njo in po njej, med drugo svetovno vojno in po njej ter tudi v zadnjem obdobju že samostojne Slovenije. Ob koncu zbornika najde- mo obširen seznam uporab- ljene literature, seznam po- plav v Sloveniji v zadnjih 500 letih ter za zadnjih 1000 let seznam sušnih obdobij, neu- rij, viharjev, toče, snežnih pla- zov, pozeb in izredno visoke- ga snega, kar je imelo večje posledice na okolje. Z barvni- mi in črnobelimi fotografijami in fotografijami na starih raz- glednicah je vse opisano še dokumentiral. CIRIL VELKOVRH Tradicija in korenine Turistično društvo Rimske Toplice je po desetih letih izdalo dve novi razglednici, ki se tako po obliki kot po sporočilnosti razlikujeta od razglednic drugih krajev. Razglednici, ki sta plod dela radeškega podjetja M&M International in Budimirja Milosavljeviča, poudarjata dvatisoč- letno zdraviliško tradicijo in rimske korenine kraja. Kljub temu, da je zdravilišče že šest let zaprto, želijo v Rimskih Toplicah povedati, da je tudi njihov kraj na turističnem zemlje- vidu naše države. Prav zato namerava turistično društvo spodbuditi krajane, da pošljejo čim več novih razglednic svojim sorodnikom, znancem in prijateljem. JI p^jnski kotiček ^ Planinski večer Danes ob 18. uri bo v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju planinski večer. Ob gledanju barvnih diapoziti- vov boste lahko oživili spomine na nekaj planinskih izletov. Prikazali bodo vzpon na Triglav, izlet v Dolomite, pohod čez Stegovnik na Jezersko, obisk Ratitovca, pohod na Gorjance in stopili na Watzmann. Vabljeni vsi, ki so vam pri srcu naravne lepote gorskega sveta, predvsem pa udeleženci teh izletov. Pohod pri Treh žebljih Planinsko društvo Ojstrica Celje in Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje vabita planince na 20. tradicionalni pohod v spomin padlih borcev Pohorskega bataljona pri Treh žebljih. Odhod z Glazije bo ob 7. uri zjutraj, izpred Cetisa pa ob 7. uri in 10 minut. Prijave s plačilom prevoza sprejema do 7 januarja, oziroma do zasedbe avtobusa, Milan Gombač, telefon 38-855 in poverjeniki Planinskega društva Ojstrica. M. MAROT na današnji dan 19. DECEMBER 1828 - Rodil se je slovenski slovničar Anton Janežič. Izda- jal je vrsto slovenskih slovs- tvenih publikacij in književnih glasil. Pripravljal in izdajal je prvo slovensko knjižno zbir- ko Cvetje iz domačih in tujih logov (1861-68), v kateri so objavljali vsi slovenski pisatelji tistega časa. Slovensko Koroš- ko je vključil v slovenski kul- turni prostor (umrl leta 1869). 1878 - Rodil se je slovenski skladatelj, mojster samospeva (Mesec v izbi) in zbora (Lan, Kiša) Anton Lajovic. V sloven- sko glasbeno umetnost je vpe- ljal nekatere nove melodične in ritmične tvorbe. Zavzemal se je za slovenski izraz in odsevajo ga tudi vse njegove skladbe. S svojimi deli je ustvaril razmere za nastop slovenske glasbene moderne (umrl leta 1960). 1907 - Rodil se je slovenski šahovski velemojster Vasja Pire, petkratni državni prvak in olimpijski reprezentant. Od leta 1944 do 1956 je 44-krat nastopil za jugoslovanske bar- ve in dosegel izreden rezultat 22 zmag in prav toliko remijev. Znan je tudi kot šahovski pisec in teoretik (umrl leta 1980). 20. DECEMBER 1837 - Rodil se je slovenski skladatelj, pianist in orglavec Anton Foerster. Bil je eden od ustanoviteljev cecilijanskega gi- banja na Slovenskem in orglar- ske šole v Ljubljani. Njegova dela so pisana v novoromantič- nem slogu, med njimi je najbolj priljubljena opereta Gorenjski slavček (umri leta 1926). 1861 - Rodila se je slovenska slikarka realistične smeri Ivana Kobilca, avtorica portretov (Kofetarica) in žanrskih prizo- rov s pleneristično osvetljavo. Bila je sodobnica impresioni- stov, vendar se ni pridružila njihovi smeri (umrla leta 1926). 21. DECEMBER 1639 - Rodil se je francoski dramski pesnik Jean Racine. V tragedijah (Andromaha, Britanik, Mitridat, Fedra, Ata- lija) je poudarjal slabosti člo- veških bitij, njihovo izgublje- nost in nemoč pred strastmi, ki jih razžirajo. Moč njegovih stihov so cenili vsi kasnejši pesniki, od Baudelaira do Va- leryja (umri leta 1699). 1898 - Pierre in Marie Curie sta odkrila nov kemični ele- ment radij. To odkritje je bilo izredno pomembno za nadalj- nji razvoj kemije in fizike, hkra- ti pa je pomenilo začetek mo- derne vede o radioaktivnosti. Za odkritja sta zakonca Curie dobila Nobelovo nagrado. 22. DECEMBER 1858 - Rodil se je italijanski skladatelj Giacomo Puccini. Študiral je na milanskem kon- servatoriju pri Ponchielliju, pr- vi uspeh je doživel s svojim opernim prvencem Le Villi leta 1884, svetovno znan je postal z opero Manon Lescaut (1893) in do tega trenutka dalje je njego- va slava nenehno rasla. Utrdil si jo je predvsem s tremi opera- mi: La Boheme (1896), Tosco (1900) in Madame Butterfly (1904). Puccini je po Verdiju najznačilnejši predstavnik itali- janske opere in prav gotovo eden najpopularnejših opernih skladateljev vseh časov (umri leta 1924). 1944 - Umri je slovenski pesnik France Kožar (zbirka Izpod zemlje). Bil je pastir, kurjač in rudar. Pisal je feljto- ne, zgodbe, največ pa social- ne borbene pesmi; preganjan, zaprt, padel kot partizan. 23. DECEMBER 1875 - Rodil se je slovenski literarni zgodovinar in prevaja- lec Ivan Prijatelj. Domače lite- rarno dogajanje je presojal kot temeljito razgledan literarni es- tet, kulturni zgodovinar, socio- log in psiholog. Njegovo delo (Kulturna in politična zgodovi- na Slovencev od 1848 do 1895) je pustilo globoke sledi v slo- venski kulturi (umri leta 1937). 1883 - Rodil se je slovenski lingvist in etnolog Janko Beni- gar. Preučeval je življenje in jezike južnoameriških Indi- jancev. Svoja opažanja je opi- sal v več knjigah in člankih: Problem ameriškega človeka, Kalvarija indijanskega člove- ka (umri leta 1952). 24. DECEMBER 1798 - Rodil se je Adam Mickievvicz, utemeljitelj in naj- večji pesnik (Balade in roman- ce, Krimski soneti) poljske ro- mantike, velik zagovornik poljske samostojnosti; 1824- 29 konfiniran v Rusiji, nato emigriral, profesor na College de France (umri leta 1855). 1818 - Rodil se je angleški fizik James Prescott Joule. Nje- govi glavni ugotovitvi sta bili pravilo o mehanskem ekviva- lentu toplote in zakon o ohra- nitvi energije (umri leta 1889). 1885 - Rodila se je sloven- ska pesnica in prevajalka Lili Novy. V tridesetih letih je za- čela pisati slovenske pesmi in jih leta 1941 izdala v zbirki Temna vrata. Ustvarjala je pod vplivom Gradnika in eks- presionistov in ustvarila no- vejšo erotično liriko. Njene pesmi so doživljajsko močne in oblikovno dognane. Bila je izpovedovalka tragičnih lju- bezenskih doživetij (umrla le- ta 1958). 25. DECEMBER 1642 - Rodil se je angleški fizik, matematik in astronom Isaac Nevvton, po splošnem mnenju eden največjih znans- tvenikov in najgenialnejših mož vsega človeštva. Postavil je temelje klasične fizike in višje matematike, ukvarjal se je z zakoni o gibanju planetov in utemeljil klasično teoretič- no fiziko in nebesno mehani- ko (umri leta 1727). 1877 - Rodil se je slovenski skladatelj Emil Adamič, glas- beni kritik, pedagog in diri- gent (umri leta 1936). 1899 - Rodil se je ameriški filmski igralec Humphrey Bo- gart. Šele s tridesetimi leti je prišel v Hollywood in deset let kasneje je bil na spisku dese- tih najboljših igralcev. Slaven je postal s filmi: Zaklad Sierra Madre, Key Largo, Upor na ladji Bounty, Malteški sokol, Casablanca. Sedem let, od le- ta 1943 od 1950, je spadal med igralce, ki so prinašali največ dobička (umri leta 1957). 14 ŠPORT »Nogomet mora biti prvi!« Pogovor s Stankom Poklepovicem, trenerjem Protonavta Publikuma Hrvaški strokovnjak je v vrhunskem nogometu kot trener že več kot desetletje, pot pa ga je vodila po bivši Jugoslaviji, Hrvaški, Iranu, trenutno pa sedi na celjski klopi. Po slabih šestih mese- cih v Sloveniji je s svojim delom sicer zadovoljen, a ve- nomer ponavlja, da je v nje- govem moštvu še nekaj re- zerve. »O svojem delovanju v Slo- venji moram reči, da sem do- kaj zadovoljen. Menim, da nam je v Celju uspel premik k modernizaciji igre, igralci so vsaj malce spremenili odnos do nogometa, ki zahteva ogromno truda, kajti napredek v igri je iz leta v leto večji,« je strnil svoje vtise Stanko Pokle- povič. Kakšne so razlike v nogo- metnem razmišljanju med dr- žavami, v katerih ste vodili moštva? Pravzaprav ni večjih razlik, saj povsod strmijo k nenehne- mu napredku. Poglavitni cilji v nogometno manj razvitih drža- vah, kamor nedvomno sodi tu- di Slovenija, so približevanja najboljšim evropskim ekipam tako na igralskem kot organi- zacijskem področju. Razlika je le ena. V Sloveniji so v ospredju rokomet, košarka, da o smuča- nju sploh ne govorim. Ne razu- mite me napak, toda edina pra- va promocija države na šport- nem področju je povezana z nogometom. Vodilni delavci bodo nogometu v vaši državi morali zagotoviti prvo mesto. Tega, kar gledalcem nudi no- gomet, ne more ponuditi no- ben drug šport. To je dejstvo in s tem se bodo morali Slovenci slej ko prej sprijazniti! Kaj manjka našemu nogo- metu? Absolutno je potrebno izpo- staviti delo z mladimi. Dokler ne bo kakovostne vzgoje last- nega kadra, v Sloveniji ne bo »evropskega« nogometa. Re- zerve so še v organizaciji, tudi pri Protonavtu Publikumu, ki se lahko zaenkrat pohvali z najboljšo organiziranostjo v Sloveniji. Poudariti pa moram, da je skoraj neverjetno, kaj vse opravi tako majhen organiza- cijski štab v Celju. Za podvige, podobne celjskim, potrebujejo ponekod precej številčnejši, večji aparat. Torej vas je v slovenskem nogometu presenetila samo organiziranost Protonavta Publikuma. Kaj pa igra veči- ne prvoligašev? Organiziranost me ni prese- netila, ker sem Publikum poz- nal že nekaj let. V igri pač ni bilo večjih presenečenj. Sistemi so klasični, pozdravljam pa ne- nehno težnjo k večji dinamiki, fair playu ter ostalim prvinam, ki jih zahteva sodoben nogo- met. Kako ste se z varovanci znašli v našem prostoru in kaj lahko ljubitelji nogometa pričakujejo prihodnje leto? Četrto mesto na prvenstveni lestvici je realno, manjka točka, največ dve. Vzrok za minima- len primanjkljaj je v ogromnih nihanjih. Potrebovali smo čas in zato je bilo največ nihanj prav na začetku prvenstva, po- tem so sledili zaporedni remiji in na koncu same zmage z izjemo zadnjega srečanja z Go- ričani. R;i7.1ik;^ ie očitna, liubite- Ijem nogometa pa obljubljam dobre predstave in pomik na lestvici. Navzgor seveda. Kdo izmed varovancev vas je navdušil? Zelo me veseli, da sta me Mitič in Sankovič, prisilila, da jih uvrščam v ekipo. Omenil bi še Sivka, ki je iz pravega testa, a še mora dozoreti. Pri nas so trenerji, pred- vsem tuji, nenehno na udaru kritik. 'I\idi drugje je tako, vi pa s tem niste imeli težav, mar ne? Lahko bi rekel, da je tako. Morate vedeti, da sem v svoji karieri vodil vrhunske igralce in tudi zato zelo dobro poz- nam nogomet. Verjamem vase in mislim, da sem dobro delal. Kritike bi bile neutemeljene. Sezona je končana, pred vrati je počitek, v katerem bo- do morali nogometaši skrbeti sami zase. Kaj ste jim predla- gali? Moji nogometaši ne smejo prekiniti z aktivnostmi, predla- gal pa sem jim tudi igranje malega nogomet. Menim, da je to koristno, čeprav bi bilo pre- cej bolje, če bi »haklali« organi- zirano, kot klub. Ali ste že načrtovali, kako boste preživeli zimske počit- nice? Z otroki, bolje rečeno vnuki. Doma je seveda najlepše, če- prav moram poudariti, da se v Celju počutim izvrstno. " - TOMAŽ LUKAČ športni koledar PETEK, 19.12. Hokej 1. liga, 5. krog (zaostala tekma)- Celje: Inpos Celje- HIT Kranjska Gora (17,30). Smučanje Rogla: Slalom FIS-AA (tudi v soboto) SOBOTA, 20.12. Košarka 1.A SKL (M), 15. krog - Domžale: Helios-KSP, Laško: PIL-Krka (obe ob 19). ^ l.B SKL (M), 12. krog - Šentjur. Kemoplast-Zagorje, Slovenske Konjice: Comet- Radenska (obe ob 19). 2. SKL (M)-vzhod, 10. krog - Polzela: Plima Prebold-Elek- tra Maribor: ŽKK Maribor- Celje, Kamnik: BP 93 Kam- nik-Rogla Atras. Pokal RS (Ž) - finalni tur- nir Celje: Imos Ježica-ŽKK Maribor (17), Ingrad Celje- ADD Ilirija (19,30). Finale v nedeljo ob 18. NEDEUA, 21.12. ^ Hokej 1. liga, 9. krog - Celje: In- pos Celje-Triglav. Rokomet Prijateljska tekma (M) - Laško: CPL-Karlovačka ban- ka (18). Priznanje Kardinarjevi KZS je v Cerknici izbra- la najboljše kegljače in klube v minulem letu. Članico celjskega Miro- teksa Mariko Kardinar so proglasili za najboljšo po- sameznico (pri moških Harry Steržaj - Konstruk- tor), KK Miroteks pa za najboljši klub (pri moških Konstruktor Maribor). * Bo Srebolnikova najboljša? Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se pote- guje za naslov najboljše mladinke sveta v tem letu. Z uvrstitvijo v finale turnirja Eddie Herr v Bradetonu na Floridi se je na vsega 5 točk približala vodilni Zimbabvejki Cari Black, do konca sezone pa sta še turnirja Continental cup in Orange bowl. Katarina Srebotnik in Tina Pisnik sta bili na istem turnirju tudi fina- listki pri dvojicah. PŠ športnik meseca za športnika leta Brez sprememb Tudi v novem krogu glasovanja za športnika leta ni prišlo do sprememb v vodstvu v posameznih kategorijah. Ponov- no ste največ glasov oddali Iztoku Pucu (25), Katarini Srebotnik (22) in RK Celje Pivovarna Laško (30). Po dveh krogih glasovanja za športnika leta je vrstni red naslednji: Iztok Puc 38, Matjaž Tovornik 20, Perič 5...; Katarina Srebotnik 39, Urška Žolnir 27, Jožica Emeršič 11...; RK Celje Pivovarna Laško 51, KK Kovinotehna Savinjska Polzela 16, KK Pivovarna Laško 6... Prihodnji teden bomo ponovno čakali na vaše kupone do ponedeljka, glasujete lahko za vse športnice, športnike in ekipe, ki so nastopali letos, ob koncu glasovanja pa bomo ponovno izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado našega uredništva. na kratko Celje Nadaljuje se pr- venstvo v ŠKL. Rezultati OŠ (M); Rog. Slatina-F. Malgaj Šentjur 45:53, Podčetrtek-II. OŠ Celje 59:63, Ravne na Ko- roškem-Gorica Velenje 60:44, Polzela-Biba Ročk Šo- štanj 83:66. SŠ (M); ŠC Vele- nje-ŠC Celje 64:79, Gimnazi- ja Celje-ŠC Brežice 48:37, FTSP-ŠC Slov. Gradec 48:55. SŠ (Ž): Gimnazija Celje-ŠC Brežice 47:38. Postojna: Na mednarodni lokostrelski tekmi z udeležbo 160 tekmovalcev so sodelova- \i tudi člani TVD Partizan Pol- zela. Rezultati Compound: 1. Grega Emeršič (kadeti), 2. Jo- žica Emeršič (članice), 3. Sašo Emeršič (mladinci) in Roman Zupane (veterani). Za najbolj- šo lokostrelko leta so drugič zapovrstjo proglasili Jožico Emeršič. Krvavec, Planica: Velenj- čan Uroš Kočnik je zmagova- lec prve mladinske pokalne tekme v smučarskih skokih. S skokom 69,5 m je postavil nov rekord 60 metrske ska- kalnice. Na 90 metrski napra- vi v Planici pa je Marko Zorko zasedel 10. mesto, Luka Ogra- jenšek 16 in Bojan Hriberšek 18 (vsi Velenje). Slovenske Konjice: V 2. krogu koroško-šaleško-šta- jerske strelske lige z zračno puško je SD Dušan Poženel (Bukovec, Belaj, Šafarič) znova slavila. Rezultati pio- nirke posamezno: 1. Natalija Bukovec 177 krogov, 2. Urš- ka Belaj 173, 3. Katarina Ša- farič 170 (vse D. Poženel), 4. Katja Dadič 160 (Slov. Konji- ce), 5. Mateja Albreht 156 (D. Poženel). Pri pionirji je bila najboljša ekipa Juteksa (Bitenc, Stojakovič, Čuli- brk). Rezultati pionirji posa- mezno: 1. Simon Matek 179 (D. Poženel), 2. Mitja Blago- vič 173 (Mrož Velenje), 3. Janez Bitenc 172 (Juteks), Andrej Vehovec 171 (Slov. Konjice), 5. Andrej Kok 165 (Mrož Vel.) Opatija: Ekipa mlajših de- klic RK Juteks Žalec bo v so- boto nastopila na mednarod- nem turnirju v tem obmor- skem letovišču na Hrvaškem, kjer sodelujejo najboljše do- mače ter najuglednejše evropske ekipe te kategorije. Žalske rokometašice so se v DP že uvrstile v polfinale, želi- jo pa si nastopiti tudi na naj- močnejšem rokometnem tur- nirju na Švedskem. panorama KOŠARKA l.A SKL (M) 14. krog: KSP-PIL 81:79 (27: 31) Jagodnik 31, Petranovič 15, Horvat 14, Jeklin 11, Šamanič 5, Kobale 3 in Cizej 2 za KSP, Goljovič 21, Lisica 16, Dragšič in Kune 9, Bečirovič 8, Jurak in Dončič 7 in Čop 2 za PIL. Vrstni red: Union Olimpija in PIL 26, KSP 24, Slovan 22, Krka, Helios in Postojna 21, Maribor Ovni 20, Maribor Branik in Idrija 19, Kraški Zidar 18, Krško 15. 1. B SKL (M) 11. krog: Kemoplast-Ježica 92:78 (41:42) Madžarac 23, Čop 21, Urbanija 17, Maček 11, Sušin 10, Gajšek 4, Lapornik, Gostenč- nik in Kočar 2. Comet-Union Olimpija ml. 64:67 (35:37) Sivka 15, Ravnihar 13, Novak 11, Lu- šenc 9, Kožar 8, Jesenek 6, Že- leznikar 2. Vrstni red: Loka Ka- va 21, Zagorje 20, Triglav 19, Union Olimpija ml. in Hrastnik 18, Comet in Gradbinec Radov- ljica 17, Radenska in Ilirija 15, Kemoplast 14, Litija in Ježica 12. 2. SKL (M)-vzhod 10. krog: Celje-Kamnik 77: 88 (30:43), Rogla Atras-Bistrica 84:70 (43:38), Elektra-Maribor 83:70 83:70 (40:36), Slivnica-Pli- ma Prebold 75:93 (46: 41). Vrst- ni red: Elektra 17, Rogla Atras 16, Kamnik 15, Plima Prebold 14, Maribor in Celje 13, Bistrica in Slivnica 10. 1. SKL (Ž) 14. krog: BTC Sežana-Ingrad Celje 87:100 (38:48) Grobelnik 37, A. Vodopivec 13, Germ 10, Ramšak 9, Jurše 7, Polutnik 6, S. Vodopivec, Potočnik in Obrov- nik 4, Pedič 3, Groleger 2, Perti- nač 1. Vrstni red: Imos Ježica 28, ŽKD Maribor 26, Ingrad Ce- lje 24, Odeja Marmor 20, ADD Ilirija 19, Ježica ml., BTC Sežana in Pomurje Skiny 17 ROKOMET 1. DRL (M) 11. krog CPL-Prevent 31:24 (15:12) Puc in Stefanovič 7, Nači- novič 6, Šerbec 4, Pajovič, Jelčic in Tomšič 2, Vugrinec 1. MARC Škofljica-Gorenje 25: 25 (12:13) Khimtchenko in Sovič 5, Tome 4, Bedekovič 3, Oštir, Cvetko, Tamše in Plaskan 2,. Vrstni red: PIL 20, Prule 67 16, Prevent in Trebnje 15, Andor 14, Gorenje 13, Krško 11, Slovan in AFP Dobova 8, MARC Škofljica 6, Sevnica in Delmar 3. ODBOJKA mm- ......... l.A liga (M) 14. krog: Šoštanj Topolšica- Salonit 0:3 (7:15, 6:15, 11: 15). Končni vrstni red: Fužinar in Salonit 22, Gradiš 20, Pomgrad 18, Olimpija 12, Kamnik in Krka 8, Šoštanj-Topolšica 2. 1. B liga (Ž) 14. krog: Tabor-Gostišča Štorman 1:3 (6:15, 15:12, 12: 15, 12:15). Kajuh Šoštanj-Marsel Ptuj 1:3 (15:13,7:15,12:15,10:15] Končni vrstni red: Marsel Ptuj 26, Gostišča Štorman 20, Šen- tvid 18, Tabor, Kajuh Šoštanj 12, Nova Gorica 10, Prevalje 8, Mel- tal2. HOKEJ 1. liga 5. krog: HDK Bled-Inpos Celje 3:7 (1:3. 0:3,2:1).6. krog: Protonavto-Inpos Celje 2:1 (0:0, 0:1, 2:0). 7. krog:Slavija Jata-Inpos Celje 13:5 (5:1, 5:1, 3:3); Trbojevič 2, Ostrožnik, Rojšek, Mrdjanovič 1. Lestvica po nepopolnem krogu: Acro- ni Jesenice 10, Olimpija Hertz 8, HK Bled 8, Slavija Jata 8, Kranjska gora 4, Protonavto 2, Inpos Celje 2, Triglav O, HDK Bled 0. ŠPORT 15 Prstan v žepu gospodarja Lokalni derbi Kovinotehni Savinjski Polzeli Na Polzeli sta se drugič v letošnjem državnem pr- venstvu pomerila lokalna tekmeca - Kovinotehna Sa- vinjska Polzela in Pivovar- na Laško. V Savinjski dolini so slavili domačini, ki so se Laščanom tako oddolžili za poraz v dvorani Tri lilije v prvi polovici ligaškega dela v A-L Temperatura se je pred ve- likim obračunom višala iz dneva v dan. Mnogi s(m)o dvomili v izenačen lokalni derbi, saj se je poškodoval Matjaž Tovornik, toda z zma- go proti Fenerbahčeju v Turči- ji so Laščani opozorili konku- rente, da lahko igrajo tudi brez »Digla«. Slednjega so v soboto na Polzeli pozdravili celo Hmelj boysi, nenehno pa je moral odgovarjati na vpra- šanja o poškodbi. »Vrnem se v letu 1998. Do tedaj bom počival zaradi natrganih liga- mentov v skočnem sklepu,« je pojasnil Tovornik, ki je spektakel spremljal s klopi. Seveda bi raje pomagal soi- gralcem, zlasti v ambientu, kakršnega je pripravila dvati- sočglava množica na PolzeU. Green bottles so bili začuda glasnejši od domače navijaš- ke skupine, pomagali pa so jim številni gledalci, ki so dr- žali pesti za Laščane. Toda, ko je bilo najbolj potrebno, so oživela grla in dlani Savinjča- nov. Dlani, komolci, noge in še kaj pa so peh tudi na igrišču. Živci so na trenutke popušča- li, najbolj sta bila »obremenje- na« Cizej in Jurak, slednji je po tekmi želel obračunati z Goranom Jagodnikom. Pol- zelska dvanajstica je bila ključna v sobotnem večeru. Jagodnik je namreč iz sedem- najstih poskusov za 2 točki zadel kar enajstkrat, za 3 je metal 1-1, zadel pa je še šest izmed devetih prostih metov. Skupno 31 točk, od tega kar 24 v drugem polčasu. Dodal je še 12 skokov in bil skupaj z Lisico najboljši skakalec. Po fantastični predstavi je prejel zlat prstan, ki pa ga je spravil - v žep! »V tem lokalnem derbi- ju je bilo res krasno igrati, saj smo bili priča enkratnemu spektaklu z, za nas, srečnim koncem. Incidenti so pač se- stavni del športa in po tekmi smo ponovno vsi prijatelji,« je pripovedoval »Jagoda«. Nad zmago in vzdušjem je bil nav- dušen tudi domači strateg Bo- ris Zrinski, ki je ugnal repre- zentančnega sodelavca Aleša Pipana. »Domači so bili boljši, spretnejši in srečnejši. Njiho- va zmaga je povsem zasluže- na,« je tekmo komentiral Pi- pan, Zrinski pa je med dru- gim ponovil del izjave iz mi- nule sezone: »Ponosni smo lahko, da imamo na Celjskem takšen derbi. Morda bi se celo veljalo bolj osredotočiti na skalp Olimpije, kot pa, da vse kar imamo in znamo pokaže- mo v medsebojnih obraču- nih!« Seveda bi si javnost še kako želela ljubljanski skalp, toda derbi mora ostati. In to tak- šen, kakršnega smo imeli pri- ložnost videti minulo soboto na Polzeli. »Do naslednjega medsebojnega obračuna smo na Celjskem mi gospodar,« je ponosno povedal najboljši igralec tekme Goran Jagod- nik. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ Strasti na Polzeli sta pogosto mirila Petranovič (skrajno levo) in Lisica (v sredini). Finale in spektakel V soboto in nedeljo bo v Celju finalni ženski košar- karski turnir. Za naslov pr- vaka se poleg domačega In- grada potegujejo še ŽKK Maribor ter ljubljanski Imos Ježica in ADD Ilirija. Celjanke v sobotnem polfi- nalu čaka ADD Ilirija - naju- godnejši nasprotnik, kar so si jih domače lahko želele. Toda trener Sergej Ravnikar opo- zarja, da je potrebno srečanje s slabšo ljubljansko ekipo (ki je v DP presenetljivo izgubila v Murski Soboti) odigrati re- sno in ne samo razmišljati o sicer pričakovanem finalu z od evropskih tekmovanj utrujeno Imos Ježico. Ingrad bo na turnirju spet v popolni zasedbi. Po poškodbi se je vrnila Metka Obrovnik in je na prvenstveni tekmi v Seža- ni že igrala, ozdravela je tudi Simona Jurše. Domači organizator je raz- pisal denarne nagrade za naj- boljše. Zmagovalna ekipa prejme 3 tisoč mark, podpr- vak 2 tisoč, po 400 mark pa bodo dobile najboljša igralka in strelka, zmagovalka v me- tanju trojk in najbolj prikupna košarkarica po izboru novi- narjev. Poleg tega so pripravili še srečolov, degustacijo hrane in pijač, prihod božička, ple- sne in akrobatske točke, v premoru med prvo in drugo polfinalno tekmo pa se bodo v prijateljski košarkarski tek- mi pomeriU novinarji in upra- va kluba. PRIMOŽ ŠKERL Zdaj na izločanje Ko.šarkarji Pivovarne Laš- ko so z zmago v zadnjem krogu Evropskega pokala nad češko ICEC Opavo z 91:75 (36:37) izpolnili načrt in se s 3. mestom v svoji skupini uvrstili v nadaljne tekmovanje, kar štejemo za največji mednarodni uspeh tega kluba. Čehi, ki so v Treh Lilijah nastopih brez 217 cm visokega centra Okača, so dajali obču- tek, da morda le niso tako zlahka premagljivi, kot kaže njihovo zadnje mesto in vsega ena zmaga. V prvem delu so vodili že 14:24, Vahala, Peka- rek in 40-letni veteran Havlik so brez težav zadrževali pred- nost, 7 minut pred odmorom pa je trener Hummel zaradi 4 osebnih napak iz igre potegnil centra Trnko (214 cm). Doma- či so prevzeli pobudo, vendar bili za točko prekratki. Lašča- ni, ki so morali zmagati, so drugi del izvrstno odigraH, po zaslugi Goljovičevih trojk (skupaj 5) povedli in če bi Kune, Dončič in Lisica bolje zadevali iz prostih metov, bi bila prednost na koncu še veli- ko večja. Strelci za PIL: Goljo- vič 23, Lisica 20, Dončič 13, Kune 11, Jurak 9, Dragšič 8, Bečirovič 3, Tilinger in Čop 2. Končni vrstni red v skupini B: Le Mans, Wroclaw, PIL, Fe- nerbahče, Broceni, Opava. Glede na razpored v skupi- ni A, ki gravitira na skupino, kjer so igrali laški košarkarji, so možni nasprotniki v nada- ljevanju, ko se igra po izločil- nem sistemu, ukrajinska Bipa Moda Odesa, turški Tofas ah finski Helsinki. PRIMOŽ ŠKERL Mali šampion rasle Nogometna šola Mali šampion pod vodstvom Janija Žilnika in trenerjev Mateja Rotarja in Zlatka Korena je v svojem tretjem letu delovanja ponovno stopila korak naprej. Število varovancev (od 6 do 12 let) je naraslo, tako da so kapacitete v večini kategorij, predvsem mlajših, popolnjene. Izostali niso niti rezultati, saj se lahko Mali šampion pohvali s 1. mestom na neuradnem prvenstvu MNZ Celje, 3. mestom na neuradnem državnem prvenstvu v Celju, na turnirjih v sosednji Avstriji pa so osvojili 2. in 5. mesto. »Najpomembneje je, da smo poskrbeli za prehod mladih nogometašev v višje kategorije. Pri tem so ključno vlogo odigrali dobri odnosi z NK Protonavto Publikum. Pogoji za delo so na igriščih IV. OŠ skoraj optimalni in kaže, da bo iz naših vrst prišlo lepo število obetavnih nogometašev. Že sedaj imamo nekaj kakovostnih igralcev, toda omenjanje le-teh ne bi bilo vzgojno in o imenih še ne bi govoril,« je povedal vodja šole Jani Žilnik. T.L., Foto BERK 16 ŠPORT Do Zagreba premor Z derbijem 11. kroga med CPL in Preventom (31:24) končana rokometna jesen Celjske rokometaše čaka nadaljevanje priprav za fi- niš v ligaškem delu evrop- ske Lige prvakov. Derbi s slovenjegraškim Preventom je spet nekoliko bolj napolnil dvorano Golo- vec. Gostje so ne glede na podrejen položaj prišli po zmago, ki pa so jo glasno napovedovali le krogi blizu »Ježkom«, medtem ko je ožjo strokovno vodstvo ostalo za- držano. Celjane lahko premagajo le Celjani Sicer zelo kvalitetno roko- metno predstavo bi skoraj pokvarila neodločna sodni- ka, ki sta z odločitvami bega- la ene in druge. Celjski tabor je na tribunah pustil poško- dovana Likavca (stegenska mišica) in Pungartnika (križ), ki bosta proti Zagreb- čanom zanesljivo že nastopi- la, Korošci pa niso mogli ra- čunati na Jeršiča (prst) in Mauca (operiran). »Celjski« Prevent je dolgo vodil, po- tem pa so domači po zaslugi Stefanoviča ušli na 5, prvi del dobili za 3, toda v nada- ljevanju spet popustili in slo- venjegraški septet je po ne- kaj nemogočih obrambah Boštjana Straška izenačil na 17. Po novem navalu Pivovar- jev so gostom pošle moči in koncentracija, tako da je bi- lo na polovici drugega dela konec dvomov o zmagoval- cu. »Težko bi primerjal do- mačo in evropsko igro Celja- nov,« je povedal Preventov trener in reprezentančni se- lektor Slavko Ivezič, »toda menim, da so bili proti nam močno motivirani, čeprav jim je veliko težav povzroča- la naša obramba.« Ostajata še dva tedna čas pred nadaljevanjem Li- ge prvakov bodo celjski roko- metaši izkoristili za nekaj pri- jateljskih tekem (obalne pri- prave so služile izboljšanju telesne kondicije), ki jih bodo igrali na Hrvaškem, Madžar- skem (od 26. 12. dalje) in to nedeljo v Treh lilijah proti Karlovački banki (vstop prost). O hrvaškemu prvaku Badlu Zagrebu še naprej zbi- rajo podrobnosti, globalno pa se ekipi odlično poznata. Za- grebčani, ki se prav tako soo- čajo s poškodbami, so med- tem proti Moslavini izgubili prvo tekmo v domačem pr- venstvu. Ocena jeseni »Pričakovali smo, da bomo v domačem prvenstvu zaradi evropskih in reprezentančnih nastopov slabše igrali, vendar smo točke vseeno osvajali. Po- raz s Krškim nam ne služi na čast, težka polsezona je pač pustila posledice,« je prvi del sezone ocenil direktor RK CPL Vlado Privšek in dodal: »Pri- hajajo težje in odločilnejše tekme, zlasti z Badlom Zagre- bom. Predprodaja vstopnic je dobra in bojim se, da jih uteg- ne zmanjkati še pred prazniki, kajti zanje se zanimajo iz vseh koncev Slovenije.« PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Odlična forma Rastka Stefanoviča. Jurij Kravcov, Vito Mihalinec in Sebastjan Sevčnikar - šoštanjski blok je letos vse prepogo- sto klonil. Končan je prvi del odboj- karskega prvenstva v vseh ligah. Igralke Gostišč Štor- mana so se uvrstile v l.A ligo, Kajuh Šoštanj je obstal v l.B ligi, pri moških pa se Šoštanj-Topolšica seli rang nižje. Celjska regija ima po ne- slavnem propadu OK Celje in kasneje še Zgornje Savinjske zdaj spet prvoligaša. Po vse- ga pol leta igranja v l.B ligi so v najelitnejši razred na- predovale Šempetranke, ki nastopajo z imenom Gostiš- ča Štorman. 2. mesto za letos premočnim Ptujem so si igralke (povprečna starost manj kot 17 let) pod taktirko trenerja Dragana Bojinovi- ča izborile v težkih pogojih, saj niso imele niti dvorane, v kateri bi lahko stalno nasto- pale. Še pred dobrim mese- cem v klubu niso razmišljali o tekmovanju na najvišji rav- ni, kasneje pa so se zanj ven- darle odločili. Za sedaj so zagotovili dvorano na Go- milskem, dolgoročno si žeh- jo nastopati v Šempetru in kot pravi trener Bojinovič: »Brez okrepitev želimo ob- stati v ligi, nabrati dovolj izkušenj in pridobiti gene- ralnega sponzorja. Nekaj igralk je že članic mlajših reprezentančnih selekcij, Ines Udrih je na seznamu A- reprezentantk.« Pri obeh šoštanjskih klubih so tik pred koncem prvenstva opravili menjavo trenerjev. Bolj zadovoljna je lahko žen- ska ekipa, ki si je zagotovila obstanek, pri moških pa bodo morali poiskati vzroke za sla- be predstave in nenadejan iz- pad iz družbe najboljših (težje se je poškodoval okrepitev v letošnji sezoni Peter Žilnik). V začetku novega prvenstva naj bi zveza spremenila tek- movalni sistem. V l.A in B ligi bo 10 moštev, play-off za prva- ka ostane, igrale pa se bodo kvalifikacije za popolnitev lig. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Koncina in Pader slavila v Trbovljah Karateisti Žalca so nastopili na 25. Mednarodnem tur- nirju v Trbovljah ter dosegli dve zmagi. Najvišji stopnički sta v športnih borbah osvojila Rok Pader (kadeti nad 75 kg) - 3. mesto sta si v tej kategoriji razdelila Blaž in Janko Skok - in Matjaž Končina (člani nad 75 kg), ki je v finalu premagal klubskega tovariša Gregorja Jančiča. Uspeh Žalčanov so dopolnili člani KK Petrovče. Mitja Stiso- vič je bil v katah tretji, mladinka Asja Pešec pa v borbah druga. V soboto bo v Murski Soboti še božični turnir za mladinske reprezentante, kjer sodeluje 10 reprezentanc in bo ena zadnjih preizkušenj pred EP v Atenah (7. in 8. februar). Na njem bodo razglasili zmagovalce pokalnih tekmovanj KZS, v katerih so lovoriko najboljšega osvojili karateisti Žalca pred Kranjem in Mursko Soboto. PŠ Veliki uspehi mladih celjskih rokometašic Začetek državnega prvens- tva v rokometu se za mlade rokometašice Športne šole iz Celja odvija zelo uspešno. Od 16 tekem, ki so jih doslej odigrale vse tri ekipe, so doži- vele samo en poraz. Mlajše deklice, 1. 86, so igrale proti vrstnicam iz Or- moža, Zagorja in Žalca. Or- mož so premagale dvakrat z rezultatom 15:3 in 10:7, Za- gorje so premagale s 15:11 in 26:11, proti Žalcu so prvič izgubile z rezultatom 8:9, drugič pa so jih premagale s 16:12. Tako so se že pred izte- kom predtekmovanja uvrstile v polfinale, kjer se bodo po- merile z ekipama Krima Elec- te in Burje iz Škofij. Mlajše deklice, 1. 85, so pre- magale Velenje s 16:7, Žalec 17:16, Zagorje 18:16 in Ormož z 20:13. Do konca predtek- movanja jih čakajo še povrat- na srečanja z istimi ekipami. V polfinale se bosta uvrstili le dve ekipi od šestih in zaenkrat imajo najboljše izglede ekipe iz Zagorja, Žalca in Celja. Starejše deklice, 1. 83, pa so zgodba zase. V ligi so praktič- no nepremagljive in s svojo dinamično obrambo in hitri- mi, izdelanimi protinapadi nasprotnice dobesedno povo- zijo. Rezultati tekem: Sevni- ca:Celje 11:18, Celje:Šentjer- nej 24:10, Celje:Novo mesto 28:7, Škocjan:Celje 5:22, Ce- lje:Sevnica 27:16, Šentjer- nej :Celje 11:27. Čakajo jih še štiri tekme pred polfinalom, na katerega so se že uvrstile. Če primerjamo letošnjo igro in rezultate z lanskimi, lahko ugotovimo, da so mla- de Celjanke napredovale bolj kot njihove vrstnice iz drugih klubov. Torej trenerja Danilo Kovačič in Martin Goršič pod strokovnim vods- tvom prof. Toneta Goršiča delata z njimi kakovostno in se za nadaljnji razvoj in us- peh celjskega ženskega roko- meta ni treba bati. M.L SNOPIČ KULTURA 17 S pesmijo V novo leto Mešani pevski zbor Celjskega pevskega druš- ya z dirigentoma Edvar- |om in Matevžem Gorši- 5em je za letošnje božič- ne in novoletne praznike pripravil zanimiv kon- cert, s katerim bodo raz- reseljevali poslušalce na i^Ijskem območju. Prvič se bodo z božičnim koncertom predstavili v ne- Jeljo, 21. decembra, v Šent- jurju, naslednji dan, v pone- deljek, pa v Celju. 26. de- cembra bodo zapeli v Vele- aju, 28. decembra v Sloven- skih Konjicah, 6. januarja pa v Petrovčah. Vsi koncerti bodo v župnijskih cerkvah predvidoma ob 19. uri. V program so uvrstili pre- proste ljudske pesmi (Mari- ja pa svet Jožef sta rajžala, O srečne jasHce, Ena stara božična pesem). M, Tomca Eno dete je rojeno in L. Belona Glej zvezdice božje, skladbe znanih skladate- ljev: Mozartovo Ave verum corpus in Kyrie, Scarlattijev Exultate Deo, Handelov Laudate dominum, Nysted- tov Kyrie in Gloria, Švabovo Zdravo Marijo ter nekaj spi- ritualov. Program torej, ki bi moral zadovoljiti tako ljubitelje preprostih nape- vov kot bolj zahtevne po- slušalce. MG Celfski se vračajo v Stari grad V prenovljenem vstopnem stolpu ob Pelikanovi poti dva razstavna prostora - Nasmejana preteklost za mlade Stari grad nad Celjem do- biva skozi program javnih del prenovljeno zunanjo po- dobo, enako tisti iz prvih de- setletij grajskega obstoja. Ob tem pa v Celju ne pozabljajo na sočasno pripravo projek- tov, ki bodo grajskim zido- vom vdihnili življenje in obiskovalcem, ki so jih le- tošnje poletje spet našteli ve- liko več kot pretekla leta, ponudili vpogled v mogoč- no preteklost Celjskih. V Pokrajinskem muzeju Celje pripravljajo vsebinsko zasnovo za ureditev dveh razstavnih prostorov v vstop- nem stolpu ob Pelikanovi po- ti. Stolp so letos v okviru jav- nih del temeljito prenovili, dozidali zadnjo, v preteklih desetletjih porušeno tretjino, izvedli zunanje omete in ga pokrili s streho, prekrito z lesenimi skodlami. Spomladi bodo nadaljevali z urejanjem notranjosti, kar v prvi vrsti pomeni izgraditev etažnih stropov ter prehodov med etažami. V stolpu bodo, tako kot v njegovi prvotni podobi, tri etaže in podstrešje, v vseh pa naj bi sčasoma zaživela dejavnost, namenjena graj- skim obiskovalcem. Javna dela na Starem gra- du so ena največjih v državi, v prenovi pa uspešno sode- lujejo različne institucije, od Zavoda za varstvo narav- ne in kulturne dediščine Ce- lje, republiškega zavoda za zaposlovanje in njegove celjske območne enote. Mestne občine Celje, Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje, občinskega stanovanjskega sklada, celj- skega turističnega društva, podjetja RC Inženiringi do ministrstva za kulturo. Če bodo v kulturnem ministrs- tvu potrdili prijavo Celjanov, naj bi se leta 1998 začela sanacija Friderikovega stol- pa, enega najmogočnejših grajskih objektov, ki zaradi dotrajanosti tudi najbolj kli- če po prenovi. Po prvotnih zamislih naj bi v dveh etažah uredili razstav- ne prostore, v prvi predstavi- tev življenja Celjskih, vključ- no z vsemi dejavnostmi, ki so jih v času svojega vladanja opravljali na Starem gradu, v drugem pa predstavitev gra- du in njegovega pomena. Sta- ri grad bodo predstavili kot arhitekturni objekt, njegov spreminjajoči se izgled, ki naj bi ga ponazorili z različnimi maketami ter starimi upodo- bitvami. V tej sobani bodo na ogled tudi vsi arheološki ma- teriali, najdeni ob prenovitve- nih delih na grajskem območ- ju, prav tako pa tudi vsa dose- danja prizadevanja za ohrani- tev in zaščito grajske zapušči- ne. Eden od prostorov, ki bi ga Celjani na Starem gradu ra- di čimprej oživili, je seveda tudi grajska restavracija. Vendar pa bo nanjo - kot zaenkrat kaže - treba še kar nekaj časa počakati. Na graj- skem območju je namreč najprej potrebno urediti os- novno komunalno infra- strukturo, šele zatem pride na vrsto resno iskanje na- jemnika restavracijskega dela, ki bo v oživitev gostin- ske in druge ponudbe na gradu moral vložiti tudi pre- cej denarja. Na Starem gradu bodo tudi prihodnje leto nadaljevali z vodniško službo, ki se je v okviru javnih del že doslej dobro obnesla. Za šolarje so pripravili posebne delavnice in vodene oglede grajskega območja, projekt Nasmejana preteklost pa bodo še širili z novimi domislicami. Ne gre pa pozabiti, da bo vse dokler gradbena dela na Starem gra- du ne bodo končana, zaradi varnosti obiskovalcev ome- jen ogled celotnega grajskega območja. r—-I. STAMEJČIČ zapisovanja Straii in pogum Piše: TADEJ ČATER Glavno mesto države se pri- pravlja na novega župana. Oziroma županjo. Čeprav pre- bivalce mesta to bolj malo za- nima. Kar niti ni presenetlji- vo. Še en župan pač, ki kak- šne formalne moči sicer ne bo imel, kar pomeni, da se kaj prida v mestu ne bo spremeni- lo. Res je! Toda nov veter bo vendarle zavel. In to je po- membno. Ker, če župan že ni- ma kakšnih pravnih možno- sti odločanja, ima pa vsaj mo- ralno moč presojanja. In to se od novega župana tudi priča- kuje. Eden izmed kandidatov za novega ljubljanskega župana (saj je vseeno kdo), je nekaj dni nazaj pripravil zanimivo okroglo mizo o stanju na polju kulture v mestu, o ločevanju mesta od države oziroma o tem, kje se končajo pristojno- sti mesta in prične vloga drža- ve in obratno, o problemu »umiranja« prireditev v me- stu, o tem, ali je mestna kultu- ra res zožena in skrčena zgolj na stojnice z medico in lectovi- mi srci... Zelo pohvalno, ni kaj. Pa vendarle je po zaključ- ni besedi in obveznem ploska- nju prisotnih v dvorani ostal nekak grenak priokus po- manjkanja poguma samih kulturnikov in tistih, ki to kul- turo organizirajo in vodijo ter strah pred zamero z druge strani političnega brega. In to je tisto, kar je najbolj narobe. Ker se dogodka niso udeležili povabljeni predstav- niki institucij s področja kul- ture, neinstitucionalni kultur- niki, ker se vabilu ni odzval nihče niti z mestne niti z dr- žavne ravni. Da se pač ne bi zamerili svojim političnim bo- trom. Žal. J a, žal je tudi kultura poli- tično nastavljena. In tisti, ki ustvarja kulturo, jo ustvarja s političnim predpogojem. Kar je lahko usodno. In je zelo nemoralno. Še več, je zelo prit- lehno. Nekako me je vse sku- paj spominjalo na tisti dogo- dek z mladimi slovenskimi filmskimi režiserji, ki so se blazno razburjali, ker je nji- hov kolega posnel filmsko skr- pucalo z veliko denarja (in to njihovega denarja oziroma denarja davkoplačevalcev), sami pa niso dobili niti tolar- ja za velike filmske projekte. Vabilu, da bi to javno poveda- li, se pa niso upali odzvati. In kaj? Nič. Še naprej bodo veselo kramljali ob gostilniš- kem šanku in blazno udrihali preko svojega kolega ter preko tistih, ki so odločili, da je nji- hov kolega dobil sredstva za realizacijo svojega filma. Ja, tako nekako je zvodenela tudi prej omenjena okrogla miza s kandidatom za župana; strah pred soočenjem in neprijetnim vprašanjem je bil močnejši od poguma. Kar nas navaja na misel, da je slovenska kultura odvisna od politike. Brez he- ca, dragi moji, slovenska kul- tura se ni sposobna soočiti sa- ma s seboj. Zna pa udrihati denimo tudi po drugih nacio- nalnih cehovskih kulturnih združenjih. Kar ni niti pošte- no niti ni »kulturno«. Ker, če posameznik, ki »dela kultu- ro«, pripada bodisi tej politič- ni opciji, to še ne pomeni, da ni dolžan odgovarjati onim, ki pripadajo nasprotni politič- ni odločitvi. Oziroma druga- če; sam lahko stoji na kate- remkoli že političnem bregu, toda zgolj intimno. V prostem času, če hočete. Tako kot tisti nesrečni filmarji, ki v prostem času bentijo preko države in svojih poklicnih kolegov, v ča- su službe pa trkajo na vrata taiste države in skupaj s svoji- mi poklicnimi kolegi, ki so bili še nekaj trenutkov prej vse drugo kot pa ljudje, vneto raz- pravljajo o možnostih, kako priti do tistega prepotrebnega denarja za realizacijo filma. Uf, ampak tako pač je. Svejic v Gornjem Gradu Gledališka skupina Kul- turnega društva Gornji Grad bo za konec leta pripravila tretjo premiero - uvodni del Haškove trilogije o do- brem vojaku Švejku. Gornjegrajsko gledališče je letos najprej premierno pred- stavilo delo Gospa ministrica, poleti je pred gornjegrajsko ka- tedralo uprizorilo Mrtvega me- niha, 27.decembra pa bo zai- gralo Švejka. »Vsakdan je že preveč resen in ljudje potrebu- jejo zabavo, sprostitev in smeh. To naj bi bila tudi dolgo- ročna usmeritev našega dela, saj nam razvedrila najbolj pri- manjkuje,« pravi umetniški vodja Edi Mavrič. V prvem de- lu bodo predstavili predvojne tegobe Haškovega junaka Jo- sefa Švejka. Za naslednje leto je v načrtu uprizoritev Švejka na fronti in njegovih dogodivščin v povojnem obdobju. Ž.Z. Pevci in godci v Lesičnem bo v soboto, 20. decembra, tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega. Srečanje Pod cveto- čo drnulo organizira prizadevno Kulturno društvo Lesično- Pilštanj, ki je znano po dobro pripravljenih prireditvah. Prireditev bo v kulturnem domu v Lesičnem, z začetkom ob 18. uri. B.J. Knjižni prvenec Vinica Smajsa Nedavno so v knjižnici Kulturnega centra Ivana Na- potnika v Velenju predstavi- li zbirko črtic Krik iz mlado- sti, knjižni prvenec Vinka Šmajsa, velenjskega kultur- nika, ki ga je veselje do lepe slovenske besede in literatu- fe ter liričnega pisanja vodi- lo skozi tisočera vrata kul- turnih in šolskih hramov. Upokojeni profesor slo- venščine, ki vselej najde osve- žujočo besedo, je napolnil triinsedemdeset let, še vedno Pa s svojim kolesom vztrajno premaguje vse letne čase, vre- lienske spremembe in časov- i^e zamike. O njegovi knjigi je priznani slovenski pisatelj Ja- '^ez Švajncer dejal, da je »čisto. Prijetno in zahtevno branje likrati, saj odslikava odlično 'zrazno sposobnost pisca, nje- gova nihanja med realnostjo '1 ideali. Pisec se je, ne da bi se tega zavedal, vpisal v klub slo- venskih pisateljev z resničnimi imeni«. Na predstavitvi knjige (na sliki sta avtor in voditeljica Aca Poles) se je zbralo izjem- no veliko njegovih učnecev, prijateljev, znancev in pozna- valcev kulture. Po predstavitvi je za Novi tednik, ravno v na- šem časopisu je pred tremi desetletji prvič objavil svoja besedila, dejal, »da so njegove zgodbe v zbirki na simbolni ravni, črtica Stric pa bi bila rada značajevka, ki niha med realnostjo in umetniško izraz- nostjo idealov« ■MMBinB JOŽE MIKLAVC Strune ljubezni Danice Kiovar Danes, v četrtek, ob 18. uri bo v Levstikovi sobi knjižni- ce na Muzejskem trgu Ce- Ijanka Danica Kiovar pred- stavila svoj pesniški prve- nec, ki ga je poimenovala Strune ljubezni. Izšel je v samozaložbi konec oktobra v nakladi 400 izvodov, v njem pa je avtorica zbrala in objavila zgolj ljubezensko liriko, čeprav njen lirični opus, ki obsega približno 100 pesmi, zajema tudi poe- zijo človekoljubne narave. Kot sama pravi, je pesniko- vati pričela že v osnovni šoli, bolj za res pa v srednji. Po poklicu je ekonomski tehniki, marsikateri Celjan pa se jo spomni kot nasmejano, vedno z dobro voljo obdano nekda- njo uslužbenko oddelka za promet občine Celje. Navdih za svoje ustvarjanje Danica išče v sebi in v svojem odnosu do sveta in narave, predvsem pa v človekovi duši. O njeni poeziji je v spremni besedi pesniške zbirke publicist in novinar Dra- go Medved med drugim zapi- sal: »Pred nami je pesniška zbirka, ki jo je Danica Kiovar sestavila v enovito pripoved o ljubezni in strune, na katere brenka, nam zvenijo znano, ker so tudi v nas, a vendarle tudi povsem novo, ker so pe- smi njena izkušnja, njena vse- bina, njeno življenje. Njen pe- sniški jezik je tekoč, kar pome- ni, da ima kaj povedati. Je tudi kultiviran, izražanje je jasno, kolikor se to pač za poezijo spodobi, da so metafore raz- poznavne in so prava žlahtnost veznega tkiva med stvarnostjo in prispodobo.« Danico Kiovar sta k izdaji pesniške zbirke predvsem vspodbudila njen starejši sin Sebastian, ki tudi sam piše pesmi in pa Drago Medved, ki bo na današnji predstavitvi v knjižnici zbirko tudi osebno predstavil. Z umetniško bese- do pa jo bodo predstavili člani Amaterskega gledališča Te- harje in amaterskega gledališ- kega ansambla KUD Zarja Tr- novlje ob kitarski spremljavi Jožeta Lesjaka. ŽIVKO BEŠKOVNIK Novak V Celju Slikar in kipar Vlado No- vak iz Zabukovice, ki se je pred dobrim mesecem dni predstavil Slovenjegrajča- nom, je v petek odprl raz- stavo skulptur, reliefov in keramičnih miniatur v pro- dajnem paviljonu Rožič v Celju. JM 18 KULTURA Razmigan plesni petek V Žalcu tretje srečanje otroških plesnih skupin Slovenije v soorganizaciji Zveze kulturnih društev Slovenije in Zveze kulturnih društev Žalec bo jutri, v petek, v Do- mu II. slovenskega tabora v Žalcu 3. srečanje otroških plesnih skupin Slovenije Mi- gam '97. »Srečanje otroških plesnih skupin Slovenije Migam velja za najizbranejšo otroško ple- sno prireditev, njen namen pa je spodbujanje sodobne ple- sne vzgoje s poudarkom na razvijanju plesne ustvarjalno- sti, gibne izraznosti, kulture giba in doživljanja odrske iz- kušnje,« pravi samostojna sve- tovalka za plesno dejavnost pri ZKDS Neja Kos. Na letoš- njem srečanju bo nastopilo 12 otroških plesnih skupin oziro- ma 165 mladih plesalk in ple- salcev iz Kopra, Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Kosta- njevice na Krki, Maribora, Kuzme, Ormoža, Celja, Vele- nja in Žalca. Za nastop na srečanju jih je izbrala selekto- rica, plesalka in plesna peda- goginja Andreja Obreza, ki je Migam '97 tudi vsebinsko raz- delila v dva dela. V Plesni matineji, ki se bo na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu začela ob 12.30 uri, bodo med sedemnajstimi plesnimi točkami tudi tri iz našega območja. Plesalke Ple- snega ateljeja Sava Žalec bodo nastopile s Kosmato žabo v koreografiji Save Malenšek- Kučič, Skupina za izrazni ples Velenje Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega se bo predstavila z Zimsko impresi- jo koreografinje in mentorice Karoline Mavec, Plesna sku- pina Švrkle Velenje Zveze kul- turnih društev Šaleške doline pa s Sanjami koreografinje Irene Gorogranc. Spored drugega dela Migam '97 je selektorica Andreja Obreza poimenovala Plesno popoldne, v celoti pa ga bodo oblikovale plesalke Plesnega foruma Celje. Pod mentor- skim in koreografskim vods- tvom Goge Stefanovič Erja- vec se bodo najprej predstavi- le Svetilke neba, plesni kolaž oblikovan po motivih zgodbe Lunino kraljestvo pa sestavlja- jo točke Zvezde, Zvezde pac- ke, Oblaki in Sonce. Za zaklju- ček pa bo 16 plesalk Foruma B nastopilo z Rockereto, plesno slikanico songov Bine Štampe Žmavc in glasbe Andreja Pom- peta, ki jo sestavljajo slike Ma- tematika, Televizija-domišlji- ja, Smehci, Zmaj, Jaka slika. Mavrica, Gusarji. Leteča pre- proga, Tatovi, Pošasti, Čarov- nica Špela, Ogledala, Sanje in Opravičilo za domišljijo. ^rn^mm i. stamejčič Nikoli dolgočasen realizem Jože Svetina razstavlja v Cestnem podjetju Celje Slikar Jože Svetina je prvič javno razstavil svoja likovna dela leta 1967 za kulturni praznik v velenjskem delav- skem klubu. Tedanji učitelj z Zavodenj nad Šoštanjem, bliž- nji sosed rojstnega kraja zna- menitega kiparja Ivana Na- potnika, je že dolgo pred ome- njenim letom in svojo prvo javno razstavo, neustavljivo slikal in iskal številne odgovo- re v risbah, akvarelih in oljih. Dosledno je ostajal in ostaja zvest naravi, njenim motivom - od živalskega do rastlinskega sveta - in otrokom. V ciklu oljnih slik, največ jih je nasta- lo na lesu, je najbolj neposred- no izrazil svoj socialni čut do otrok - mnogo je bilo med njimi otrok brez pravega otroštva - saj je z njimi kot šolnik preživljal vse temne in svetle trenutke v poslanstvu tega plemenitega, a nikoli do- volj razumljenega in zato tudi nikoli prav cenjenega poklica. Motivni svet slikarja Jožeta Svetine tudi danes ostaja v ka- dru krajevnega pejsaža, gozd- ne strmine, viharnika ali osa- melca, gorske kmetije, samot- ne kašče ali znamenja, rečnega obrežja, živopisne in redke pti- ce. Tudi otroci ostajajo, z nič manjšimi šolskimi torbami kot pred leti. kvečjemu so še malo večje. Ostaja torej zvest okolju iz katerega izhaja. Do konca in scela je zapisan naravi in tako tudi živi. V Zavodnjah. visoko nad dolino, iz katere se vali pod nebo dim iz šoštanjskih dimnikov in oznanja pridobi- tve civilizacije. Ostal je v druž- bi umirajočih dreves, preučuje ptice in njihovo življenje, gradi jim valilnice. Lovsko puško je že zdavnaj zamenjal za fotoa- parat. Načina izražanja ne išče več v različnih tehnikah, temveč se spontano odloča za najpri- mernejši način in tehniko, kar je odvisno od razpoloženja in motiva. V tem času je nastalo nešteto skic v svinčniku, oglju in drugih risarskih tehnikah, ki jih je Jože Svetina razvil do mojstrstva. Značilnost Svetinovih akva- relov je v tem, da ne uporablja premočnih, intenzivnih barv, temveč ostaja na meji pridiha. Tretja slikarska tehnika, ki jo Jože Svetina rad uporablja, je oljna. Kadar je na klasičnem slikarskem platnu, ostaja zvest tisti barvni subtilnosti. ki smo jo prej omenjali pri akvarelu. Taka olja so povsem lirična, pa naj gre za poletne ali zimske motive, ko se nara- va na samosvoj in enkraten način razodeva človeku. Nekaj drugega pa je, kadar v oljni tehniki slika na lesu, zla- sti pa na steklu. Tedaj barve postanejo močnejše, polnejše. Tak način slikanja povzroči, da so barve živahnejše, tudi zara- di tega, ker jih steklena površi- na ne pije, steklo, ki je med gledalcem in barvo, postane nekakšen refleksni filter in po- vršina slike, ki je obrnjena pro- ti gledalcu, je po vsej površini gladka, enodimenzionalna. S svojimi motivi prispeva tudi dragoceno dokumentarnost (Kavčnikova domačija in dru- ge), opozarja na uničevanje na- rave oziroma nam s prikazova- njem njenih pravih biserov po- sredno pripoveduje zgodbo o tem, kako nepopravljiva je ško- da, kadar človek uničuje svet, v katerem sam biva. V likovni iz- vedbi ostaja zvest realizmu, a tudi znotraj njega gradi svet, ki je metafora spomina za vse čase. DRAGO MEDVED Za prijatelje muzeja V razstavnih prostorih Mu- zeja novejše zgodovine Celje pripravljajo nocoj, v četrtek ob 18. uri, božični koncert. Prijateljem in soustvarjal- cem muzeja se bodo po be- sedah direktorice Andreje Rihter za izkazano zaupanje zahvalili z deh likovne umet- nice in kiparke Ljubice Koči- ce-, na božičnem koncertu pa bo zapela Darja Švajger. IS Prvi koncert Pevk iz Stare vasi V petek, 12. decembra, so pripravile Pevke iz Stare vasi ob izidu video kasete svoj prvi samostojni koncert. Enajstčlanski zbor, ustanovljen pred dvema letoma in pol, vodi Zofija Gorogranc. Geslo koncerta, na katerem so zapele osemnajst pesmi, je bilo »Pesem nas združuje«. Prepevale so slovenske narodne, ljubezenske in domoljubne pesmi, iz ljudske zakladnice pa so izbrale tudi dve nabožni pesmi. »Lepe so naše slovenske pesmi. Želimo jih ohranjati, sebi v veselje in mladim v bogato ljudsko izročilo,« so dejale na petkovem koncertu, na katerem so zapele tudi pesem Slovenija, ki jo je napisala rojakinja iz Kanade Milena Lovšin. Največje priznanje za dosedanje delo zbora pa je bila do zadnjega kotička polna dvorana doma krajanov v Stari vasi. MARJAN LIPOVŠEK prireditve GLEDALIŠČE ' 1 V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 19.30 za rumeni in jutri, v petek, ob 19.30 za beli gledališki abonma gosto- valo Stalno slovensko gleda- lišče iz Trsta s predstavo Bori- sa Kobala Afrika ali na svoji zemlji. KONCERTI V Narodnem domu v Celju bo v ponedeljek ob 20. uri novoletni koncert Mladinske- ga godalnega in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje s solisti - violinistko Petro Arlati ter pianistkama Barbaro Starovastnik in Ma- tejo Urbanč. dirigirala bosta Matjaž Brežnik in Jure Krajnc. V torek ob 18.30 pa bo božič- no-novoletni koncert KUD Anton Aškerc I. gimnazije Ce- lje. V cerkvi sv. Duha v Novi vasi bo jutri ob 18.30 božično- novoletni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju. V Kulturnem centru Laško bo za abonma vrtiljak polk in valčkov nocoj, v četrtek, ob 19.30 božično-novoletni kon- cert ansambla Štajerskih 7. V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo v torek ob 20. uri koncert komornega orke- stra Slovenicum iz Ljubljane pod vodstvom Uroša I^jovica. V Zadružnem domu na Ljubečni bo v soboto ob 18. uri božično-novoletni kon- cert Mešanega komornega zbora Celje, pod vodstvom Pavla Bukovca. V Kulturnem domu v Škof- ji vasi bo v soboto ob 21. uri srečanje krajanov s koncer- tom vokalne skupine Cvet. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponede- ljek ob 20. uri božično-novo- letni koncert Celjskega ple- snega orkestra Žabe iz Celja, pod vodstvom Tomaža Grin- tala in s solistkama Mio Žni- darič ter Katarino Habe. V Opatijski cerkvi v Celju bo v ponedeljek ob 19.30 bo- žično-novoletni koncert Celj- skega pevskega društva. V športni dvorani Hruše- vec pri Šentjurju bo v soboto ob 18. uri 5. jubilejni božično- novoletni koncert Pihalnega orkestra ter mažoretnih sku- pin iz Šentjurja. Na osnovni šoli Prevorje bo v nedeljo ob 15. uri božič- no-novoletni koncert Okteta Petrola, Štefanskih fantov, terceta Domina in cerkvenega pevskega zbora. V cerkvi sv. Jurija v Šent- jurju bo v nedeljo ob 19. uri božični koncert Celjskega pevskega društva, pod vods- tvom Edvarda Goršiča. V večnamenskem prosto- ru OŠ v Dramljah bo v pone- deljek ob 16. uri božično-no- voletni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Dramlje. V avtosalonu Kos v Ločici pri Polzeli bo jutri ob 19. uri božični koncert Mariborske- ga okteta, odprli pa bodo tudi razstavo slikarja Ivana Wald- hitterja. V cerkvi sv, Jožefa v Celju bo v soboto ob 18. uri božični koncert Akademskega pev, skega zbora Celje pod vodj, tvom prof. Sonje Čendak-Pj vlič. RA»T/iVE 11 V prostorih kulturnega do ma v Vojniku bo od 20. do 28 decembra na ogled razstava likovnih del Irene Nemeček. V knjižnici Gimnazije Center Celje je na ogled Ij. kovna razstava celjskih, voj niških in štorskih osnovno, šolcev, ki so ustvarjali na le. tošnji enodnevni likovni kolo- niji na Otočcu. V galeriji Keleia je do 2 februarja na ogled razstava Črta - ploskev - slika, iz zbir- ke Kovinotehne - Keleia. V Likovnem salonu v Ct lju je do konca decembra na ogled novoletno prodajna razstava Likovnega salona. . V galeriji Mozaik v Gospo ' ski ulici 3 je razstava akadem- skega slikarja Franca Vozla, Odprta bo do konca leta. V galeriji AC v Žalcu je. odprta stalna prodajna raz-, stava slik - olj na platnu io oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča-Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev. V Razvojnem centru Celje do konca decembra razstav- ljata Vlado Renčelj - Ver in Božena Gobec - Boža. V galeriji Keleia je odprta; pregledna razstava Celjskit mednarodnih slikarskih ted' nov od leta 1988-1997. ' V menjalnici Eko pool riz stavlja olja na platnu Zoran Jošič - Anastazija. Cikel je posvečen mojstrom impre- sionizma. Na ogled bo do konca januarja. V avli hotela Dobrna je na ogled mednarodna razstava otroških likovnih del v orga- nizaciji Limita Štore. V Razvojnem centru Celje do konca decembra razstav- ljata Vlado Renčelj - Ver in Božena Gobec - Boža, v ka- varni Celjskega doma do 5 januarja dr. Rajko Livio, v ho- telu Merx in tovarni Etol do konca leta Ivan Stojan Rutat iz Izole in v gostišču Mihec Terezija Filej Rataj. KINO I Union od 18. do 23. 12. ct 16., 17.45 in 19.30 ameriški film Herkul, ob 21.15 pa ame riški film Vulkan; 24. 12. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Sam doma 3. Mali Union od 18. do 23 12. ob 18.30 ameriški film Oč- kov dan; 24. 12. kinopredsta- va odpade. Metropol 18. 12. ter od 21 do 23. 12. ob 16., 18.30 in 21 uri ter 19. in od 20. 12. ob 16. 18.30, 21. in 23.30 amerišk film Jutri nikoli ne umre. 24 12. ob 17. uri ameriški fili^ Herkul, ob 19. uri pa amerišk film Jutri nikoli ne umre. Kino Žalec 19. in 21. 12. ol 20. uri ameriški film Igra, 20 12. ob 20. in 21. 12. ob 18. ur pa ameriški film Domov n* počitnice. Kino Dobrna 20. ob 19. i' 21. 12. ob 17. uri ameriški filfl Willy3. Kino Rogaška Slatina 20. il 21. 12. ob 17. in 19. uri amerišk film George iz džungle. 2. SNOPIČ KULTURA 19 xšla je knjiga o Ži^i karluzi ji v začetku decembra je izšla nova knjiga o Žički Kartuziji. Z njo izdajatelji - Zgodovinsko društvo, občina Slovenske Konjice in lokalni časopis Novice - zapolnjujejo potrebo po tovrstni poljudni literatu- ri. Barvno knjižico, za kate- ro je besedilo napisal Vin- ko Zdovc, organizator iz- daje pa je bil Jože Baraga, bo mogoče ponuditi vedo- željnim turistom, ki vse pogosteje prihajajo na og- led slavnih ruševin. Knjiga je izšla v nakladi tisoč izvo- dov, naprodaj bo v izbra- nih konjiških trgovinah, pa tudi v prodajalni spomin- kov v Žički kartuziji. V M. Na grebenu Pred dnevi je v mariborski saložbi Drumac izšla nova jbirka pesmi Konjičana ^lartina Zelenka. Avtor se je doslej predstavil le s štirimi pesniškimi zbirka- mi: Kdo nam je jezik dal. Poz- dravljena Dravinjska dolina, Življenje teče ter Cvet jeseni. Novo knjižico je naslovil Na grebenu in jo motivno razde- lil na dva sklopa: v prvem v /erzih opisuje domače okolje n v njem ljudi, ki so mu nad- pe dragi, v drugem sklopu jpa sega na novo področje, ki ga je poimenoval poskusi v haiku liriki, v zvrsti, nastali v deželi vzhajajočega sonca. Ja- ponski. B. Z. Horvatove risbe Monografija Risbe in razstava del Gorana Horvata v mozirski galeriji Zgornjesavinjski umetnik Goran Horvat je v sodelova- nju z Zavodom za kulturo Mozirje izdal monografijo Risbe 1963-1996, ob tej pri- ložnosti pa so postavili tudi razstavo Horvatovih del. mmtmmmmmmmmmmmmmm »Goran Horvat je umetnik, ki kipi od navdihov in dela. Ne zanika tesne povezanosti s svojim očetom Jožetom Hor- vatom-Jakijem, toda ostaja zvest sebi, svojim načelom in svojemu delu,« je Horvatovo delo predstavil akademik prof. dr. Emilijan Cevc. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v petek, je Goran Horvat povedal, da je mono- grafija dolgo zorela, vendar je bil potreben splet dogodkov in naključij, da je ugledala luč sveta. »S slikanjem se ukvar- jam 34 let, od leta 1973 dela pokažem tudi drugim, od leta 1986 pa se profesionalno uk- varjam z umetnostjo,« se je predstavil Horvat. Dr. Cevc je poudaril, da je lahko zgornjesavinjska kul- turna skupnost ponosna na izdajo, s katero je počastila in priznala kulturno umetnost in prizadevnost. »Goran Hor- vat je v risbi mojster, črte pa uporablja kot instrument, s katerim izraža svojo domišlji- jo. Risbe so tudi dokaz njego- vega razvoja in dela, pa tudi motivnega sveta, ki je narav- nost neizčrpen. Te knjige sem resnično vesel, ker nas pre- priča o slikarskem trudu, re- snem pristopu do slikanja in kaže njegov razvoj v dobrih treh desetletjih.« Na razstavi, ki so jo posta- vili v Galeriji Mozirje in bo odprta do 9. januarja prihod- nje leto, so na ogled risbe, slike in objekti, ki jih je Goran Horvat ustvaril letos. Po mne- nju dr. Cevca gre za dela, ki jih je vredno pogledati in omeni- ti, saj je moč najti njihove predpodobe tudi v monogra- fiji Risbe 1963-1996. US, Foto: CIRIL SEM Z leve prof. dr. Emilijan Cevc. Peter Širko z zavoda za kulturo in Goran Horvat med odprtjem razstave. Kulturni program sta pripravila saksofonist Bojan Zeme in pianist Toni Acman. __galaksije Profesor domišljije: ljubljanska zgodba če bo v prazničnih dneh kdaj tako kot danes, ko to pišem, lilo in Vas ne bo mika- lo zapustiti toplih prostorov, boste morda želeli seči po knjigi. Predlagam vam, da preberete kratki roman Kaje- tana Koviča Profesor domiš- ljije. Sama sem ga prebrala že pred časom, sedaj pa mi je prišel na misel, ker se v moji zavesti nekako sklada z mal- ce idilično in rahlo patinirano podobo bližajočih se prazni- kov. Da ne bo pomote: nič kičastega ni na njem, le da me celotno vzdušje, ki ga slika, spominja na staro obledelo fotografijo, v podobo okame- nel trenutek razgibanega živ- ljenja, ki je na neki točki otrp- nilo in zastalo, pa ga naš spo- min in domišljija spet oživita - blago in z rahlim nasmehom, saj je čas že zgladil ostre in boleče robove. Kaj vidimo na fotografiji? Vzdušje predpotresne Ljublja- ne, oblikovano iz resničnih in izmišljenih dogodkov. Podobe meščanskega življenja v raz- ličnih socialnih slojih. Zaseb- nost skromnega stanovanja in družabnost v salonu povzpet- niškega meščana. In na tem ozadju osebe: Jerneja Petriča - naslovnega profesorja domiš- ljije - človeka z neugledno so- cialno provinienco, osebo z mnogimi identitetami, potre- soslovca in pesnika. Gospo Ur- šulo, pred poroko gospodično Urško Venturini, profesorjevo daljno sestrično - okras mate- rinega literarnega salona in navdih profesorjevih nepre- branih in neobjavljenih sone- tov. Ursulinega moža Feliksa Berginca, podravnatelja tvrd- ke »Berginc&sin« - poslovneža širokega spektra. Profesorje- vega nekdanjega sošolca Kristjana Ravbarja, bleščeče- ga, a nekoliko sumljivega sve- tovljana, ki prinese v zgodbo dramatičnost. Nekoliko zadaj in manj izrazito se izrisujejo: Ursulini starši in obiskovalci njihovega literarnega salona, družina Feliksa Berginca, pro- fesorjeva stanodajalka gospa Amalija in njen mož Ferdi- nand ter drugi. Pisatelj zgodbo bolj pripo- veduje kot pa jo razvija v do- gajanje. Blago ironičen odnos do protagonistov in motiva se kaže tudi skozi jezik pripove- di, ki je izredno berljiv in du- hovit ter kljub zgoščenosti in povednosti daje vtis sprošče- ne in lucidne ležernosti. Kovič svojo knjigo začenja s kratko pripombo, da so morda »kaj o tem, kar se je pozneje zgodilo, vnaprej vede- le samo mačke.« Izkaže se, da je tisto, kar se je pozneje zgo- dilo znani ljubljanski potres, ki pride v zgodbo v iztekajo- čem se crescendu - kot poseg iracionalnega v navidez trdno racionalno motiviranost do- gajanja ter kot metafora, ki za nazaj nanovo osvetli zgodbo in naše branje postavi v dvoj- no optiko. Vmes pa je pripoved. Pisa- telj nam predstavi svojega na- slovnega junaka Jerneja Petri- ča, profesorja lepopisa in ste- nografije na trgovski šoli, na- darjenega, a nekoliko čudaš- kega človeka, ki je v stikih z neznanimi sogovorniki prev- zemal različne identitete. Pi- sal je pesmi - sonete, posve- čene že omenjeni gospe Ur- šuli, ne da bi se pri tem vdajal kakršnimkoli upom na ljube- zenski ali literarni uspeh. Več veljave, vsaj v ožjih strokov- nih krogih, mu je prinesel nje- gov glavni konjiček - seizmo- logija ali, po njegovo, potre- soslovje, kjer se je z leti v deželnem merilu uvrstil med redke poznavalce tega po- dročja (a ko je šlo zares, so vedele edino mačke). Na podoben način uvede Kovič tudi druge protagoni- ste, natančno opiše njihovo družbeno poreklo in umešče- nost v socialni sloj, njihove nazore in čustvovanje ter pri nekaterih namigne na skrbno zakrivane temne lise njihove- ga socialnega blišča, ki kasne- je postanejo eden od agensov dogajanja. Glavno gibalo je seveda ljubezenska zgodba, ki se razvije, ko... Pa tega vam ne smem izda- ti, če vam nočem pokvariti užitka ob branju, kajti zgodba je v tej knjigi pomembna, če- prav, kot boste videli, ni edi- na, ki daje delu čar. Piše: MARTINA ROZMAN SALOBIR Knjiga za zvezdo Severnico Marjan Marinšek je napisal biografijo o Astrid Lindgren Že kar nekaj generacij je, ki jim je Pika Nogavička v zavesti tako kot nam je vsem v zavesti otroštvo. Po branju knjige, nedvomne svetovne uspešnice, smo dobili tudi filme in televizijske nadalje- vanke, t Tudi tisti malo starejši so ob vragolijah Pike Nogavičke v vili Čira-Čara in zunaj nje ter njenih zvestih prijateljev, od katerih seveda najbolj izsto- pajo Anica, Tomaž, opica gos- pod Ficko in konj, uživali in se po svoje veselili neštetih sporočil, ki jih prinaša način Pikinega življenja. In ravno ta je pomenil in še pomeni mno- gim otrokom hvaležno pribe- žališče za poistovetenje z ju- naštvi Pike Nogavičke, odra- slim pa priložnost za spozna- vanje odmika od ustaljene predstave o tem, da so otroci na svetu zgolj zato, da uboga- jo odrasle in da morajo biti predvsem in samo poslušni, sicer ne bodo dobri otroci. Pred dnevi smo dobili na slovenskem knjižnem trgu žlahtno knjigo, ki je prišla ob pravem času. Marjan Marin- šek, celjski gimnazijec in di- Plomiranec ljubljanske prav- ne fakultete, ustanovitelj Kul- turnega centra Ivan Napotnik v Velenju, pobudnik številnih kulturnih akcij in festivalov, med njimi je tudi Pikin, last- nik zbirk Moje prvo berilo in Gasparijeve razglednice in druge, je namreč napisal bio- grafijo o Astrid Lindgren, sve- tovno znani pisateljici, s kate- ro je v dolgih letih poznanstva stkal tudi prijateljske vezi. Doslej je prevedel tudi dve njeni slikanici, in sicer leta 1993 Božič v hrupni vasi in letos Pobegnimo s Piko No- gavičko. Biografijo Astrid Lindgren je napisal v tekočem in jasnem jeziku odličnega poznavalca najbrž najbolj znane pisatelji- ce na svetu, svojevrstne amba- sadorke otrok, zagovornice njihovih pravic in vsega huma- nega. Dobili smo delo, ki nam odstira ne le pisateljičino živ- ljenje, temveč tudi marsikaj zanimivega iz različnih podob njene domovine. Pri branju se vrstijo časovna obdobja, ki v marsičem pojasnjujejo ravna- nja številnih ljudi, ki so pove- zani z življenjem in delom As- trid Lindgren, ter seveda z usodo znamenite Pike Noga- vičke, kakor je Kristina Bren- kova izredno posrečeno našla slovenski izraz za Pippi Lang- strump - Pippi Dolgo nogavi- co. Marjan Marinšek začenja življenjsko pripoved o slavni pisateljici z leseno hišo, ki ima verando in je seveda na švedskem podeželju, kjer se je v smalandski pokrajini na kmetiji Nas 14. novembra 1907 rodila Astrid Lindgren. Oče se je pisal Ericsson in to ime je že v ušesih tudi tiste generacije - kakšna ironija - ki je na Piko pozabila najbrž za- to, ker ima stalno k ušesu prislonjen mobilni telefon Ericsson. A to je že druga zgodba... Sledijo opisi njenega otroš- tva in slike iz družinskega življenja. Tekoča pripoved je opremljena s pisateljičinimi izjavami in odlomki iz njenih del. Slavna pisateljica, ki je letos novembra praznovala svojo 90-letnico, je s svojo Piko Nogavičko dodobra raz- burkala svet, saj je kmalu os- vojila mlade bralce. Toda ta- koimenovani odrasli, ki znajo življenje tudi mojstrsko za- komplicirati, so Piko tudi od- klanjali, češ, da deluje nevz- gojno, drugim spet, je prišla prav pri propagiranju femi- nizma... Izvemo tudi, da se slavna pisateljica s Piko ni po- stavila le v bran pravicam otrok, temveč tudi živali in je prispevala k temu, da je šved- ska vlada spremenila zakon o ravnanju z živino. Knjigo o Astrid Lindgren beremo z užitkom in kdor jo bo prebral, se bo nemara po- novno lotil branja same Pike Nogavičke. Pisateljičino bio- grafsko pripoved je avtor opremil tudi z bogatim sli- kovnim gradivom, pisateljiči- nimi biografskimi podatki, predstavitvijo njenega knjiž- nega opusa, dodan je seznam vseh filmov, ki so bili posneti po pisateljičinih literarnih de- lih, navedene so najpomem- bnejše nagrade in priznanja ter častni doktorati, ki jih je prejela pisateljica, ter prevodi njenih del v slovenščino, gle- dališko scenske predstave na slovenskih odrih ter pomem- bnejša bibliografija v sloven- ski periodiki. Marjan Marinšek postaja v slovenskem kulturnem pro- storu vse pomembnejši pisec memoarske literature in mo- nografskih del, ki nam ohra- njajo žlahtne podobe tako starožitnosti kot sodobnega sveta. CZ_:-1 DRAGO MEDVED Karaš razstavlja v Laškem V avli Kulturnega centra Laško bodo v petek, 19. decem- bra popoldne, odprli razstavo slik akademskega slikarja Franca Košca-Karasa. V več kot dvajsetih letih dela je Karaš ustvaril ogromen opus v različnih slikarskih tehnikah. Na številnih razstavah v zad- njih letih se je javnosti predstavljal zlasti s posamičnimi cikli oziroma tehnikami, v Laškem, kjer se bo predstavil prvič, pa je svojo razstavo zasnoval retrospektivno. Karaš, po rodu iz Šoštanja, je eden tistih slikarjev, za katere je slika od začetka do konca avtorsko dejanje. Barve meša sam in prav želja po sožitju močnih barv je ena njegovih primarnih značilnosti. Ima zelo širok motivni svet. Slika krajine, tihožitja in figuralne kompozicije, na svoj način pa je naslikal tudi vrsto podob križevega pota. JI 20 NAŠI KRAJI IN UUDJE Najstarejši Poizeijan dopolnil 97 let Rastislav Slokar je najsta- rejši Poizeijan in tudi naj- starejši član društva upoko- jencev, v katerega je včla- njen že od leta 1965. Prav zaradi tega so ga v predpraz- ničnih dneh obiskali njego- vi sočlani iz društva, da bi mu zaželeli mnogo dobrega in ga razveselili s pozornost- jo in darilom. V soboto dopoldan sta pri Slokarjevih, ki žive v vrstni hiši v centru Polzele, potrkala predsednik DU Polzela Slav- ko Mačkovšek in članica društvenega odbora Jožica Cilenšek, ki je Rastislavu Slo- karju pripravila tudi lep nago- vor. Seveda so ob obisku tudi prijetno pokramljali. Rastislav Slokar, ki je bil obiska zelo vesel, jim je pove- dal, da se je rodil v Lokovcu pri Postojni in da je kljub te- mu, da je že več kot 30 let v Savinjski dolini, po srcu še vedno Primorec. Seveda je v tako dolgem življenju okusil veliko radosti in tegob. Kot osemnajstletni fant je bil mo- biliziran v avstroogrsko voj- sko, med obema vojnama je učiteljeval po raznih krajih te- danje Jugoslavije, veliko je potoval in s ponosom pove- dal, da je bil celo v New Yor- ku. Med 11. svetovno vojno je bil interniran na Madžarsko, po 47 letih službovanja pa se je upokojil na ajdovski gim- naziji. Na stara leta ga bistrost du- ha ni zapustila, pritožujejo se le nad bolečinami v nogah. Še vedno rad pokadi pipo, sicer pa gre od doma le, kadar gre k maši. Na sliki od leve proti desni: Rastislav Slokar, Slav- ko Mačkovšek in Jožica Ci- lenšek. T. TAVČAR REČENO (ne)STOR JENO Veliki Drugi v trikotniku med imaginar- nim, simbolnim in realnim lahko iščemo (ne) izpolnitev tistega kar se v psihoanalizi imenuje manjko biti. Zelo poenostavljeno povedano je veliki Drugi tisto nedosežno v človeku, po čemer hrepeni nje- gova želja. Želja, ki hoče dose- či popolnost, ki naj bi zapolni- la manjko sleherni biti. Tirni- ce manjka torej vodijo k želji po nečem drugem. In prav seštevku vseh nedosegljivih »drugih« lahko rečemo veliki Drugi. Zapleteno? Morda? Re- cimo temu Dragemu prepro- sto naš ideal ali še enostavneje - nedosegljivi cilj in vsa neja- snost se v trenutku razblini (saj na ravni kratkega razmi- sleka kot je tale). Ni ga člove- ka, ki si ne bi na kakršenkoli način zastavljal nekega cilja. Skratka, veliki Drugi je. kon- kretno rečeno, za vernika bog, v rajnki Jugoslaviji je bil to za navadnega državljana mar- šal Tito, za novodobnega Slo- venca pa je to morda demo- kracija. In, ker smo ravno v času novoletnih praznovanj, kaj sta navsezadnje dedek Mraz ali božiček drugega kot naš veliki Drugi, nekakšne neulovljive sanje in grenko spoznanje vsakega otroštva. Kakorkoli že je, v osmišljeva- nju vsakega človeka zavzema veliki Drugi pomembno vlo- go. V skrajni konsekvenci je poskus doseganja velikega Drugega pravzaprav obsojen na propad in s tem tudi na neuspeh. Kajti popolna zapol- nitev manjka je seveda nemo- goča. Prav sedaj, ko lahko v sobotni prilogi Dela prebira- mo imenitni esej Arturja Šter- na o njegovih, kot sam piše, neuspehih, lahko iskanje veli- kega Drugega primerjamo z njegovim pisanjem. Sam se ob tem spomnim želja po iz- polnitvi jaza, v recimo najst- niških letih. Pred leti sta moji mladostni generaciji v Celju, ali vsaj v predelu kjer sem stanoval, zapolnjevala pro- stor velikega Drugega kar dve karizmatični osebnosti - eden je bil sedanji znani kardiolog Bojan Krivec, drugi pa slikar Bori Zupančič. Prvi je bil idol za nekoliko bolj znanstveno usmerjene zanesenjake, drugi pa za umetniške sanjače. Po- skušali smo ju oponašati prav v vsem, od recimo stila oblače- nja, do načina govora, od us- peha v šoli ali športu, do nači- na osvajanja deklet. Bolj ali manj je seveda ostalo zgolj pri klavrnih poskusih. In četudi smo danes, na primer, uspe- šni inženirji, tiskarji, meteoro- logi, podjetniki, ekonomisti, računalničarji, tehniki in morda celo pesniki, se naš cilj, vsaj podzavestno, še vedno zr- cali v njunih imenih. Fantaz- ma, katere podoba je razvid- na iz nedosežnosti njunih oseb, je pravzaprav prikrit izraz našega lastnega strem- ljenja, da bi dosegli velikega Drugega. Na mesto junakov naših mladostniških hotenj so sicer stopile nove neizpolnjene želje, ki pa so dobile zgolj dru- gačna imena; tako kot je otro- kom dedka Mraza zamenjal božiček ali kot je nekaterim odraslim maršala Tita zame- njala demokracija. ZORAN PEVEC Sledi človeka v Alpah Ozemlje Slovenije se je v dolgi zgodovini odpiralo zdaj proti Panoniji, zdaj pro- ti Alpam in ne nazadnje tudi proti Sredozemlju. Zato so vplivi dokaj raznoliki in za- radi zaostajanja za drugim svetom še ne dovolj raziska- ni. Z najnovejšimi arheološ- kimi in etnološkimi raziska- vami pa smo pridobili veliko podatkov za Kamniške Alpe. Pred kratkim so zbrane študije dr. Toneta Cevca in sodelavcev (dr. Jane Horvat, Mirana Bremšaka in Franceta Steleta) izšle v publikaciji In- štituta za slovensko narodo- pisje in Inštituta za arheologi- jo pri Znanstveno raziskoval- nem centru Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti. Naslov knjige Davne sledi človeka v Kamniških Alpah nosi podnaslov Arheološke najdbe v planinah v letih 1995 in 1996. Te planine niso le bogato nahajališče uporabnih predmetov iz davnih dni, am- pak je prečudoviti svet za pla- ninarjenje, uživanje ob pogle- dih na bližnje in daljne skalne strukture, ostanke planšar- ske arhitekture in obujanje spominov na davne dni. Prvotne najdbe so bile tudi v alpskih deželah sprva po- vsem slučajne. Šele v zad- njem času se strokovnjaki de- la lotevajo sistematično. Prve najdbe v visokogorju pri nas so bile uspešne na Vehki pla- nini (1. 1963), na planini pod dovško Babo v Karavankah (1. 1962), na Kobariškem Stolu (1. 1988), na ovčji planini Belš- čice v Karavankah (1. 1984) in v Mozirski planini na Golteh (1. 1974), na prevalu Medved- jak nad Javorniškim rovtom v Karavankah (v 19. stol.), na Lipanci na Pokljuki (1. 1955) ter v Strmcu na Predelu (1. 1884). Vrtine in vzorci zdrob- ljene keramike, najdene v 1. 1997 na planinah pod vrhovi Kamniških Alp, pričajo o na- selitvi tega gorskega sveta že v prazgodovini, v zgodnjem neolitiku, celo na prehodu iz 5. v 4. stol. pred Kr. Prav tako so bile najdbe tudi iz rimske dobe, srednjega veka in no- vejše zgodovine. Omenjena ekipa si je na področju Kamniških Alp ogle- dala planino pri znameniti ro- marski cerkvi sv. Primoža in sv. Felicijana nad Kamnikom, ki leži na 900 m nadmorske višine, Veliko planino (1550 m), ki je z okoliškimi planina- mi ena najbolj obširnih, saj merijo vse skupaj do 1000 ha, opuščeno planino Čohavnico (1800 m) nad Korošico, plani- no Na stanu (1450 m) pod Jermanovimi vrati (Kamniško sedlo, 1884 m), planino Ovča- rijo (1550 m) pod Mokrico, kjer so odkrili najdbe izpred 35.000 let, in drugo planino Ovčarijo (1700 m) v Kalcah nad Kamniško Bistrico, plani- no Koren (1675 m) pod istoi- mensko goro, čudovito idilič- no planino Dolga njiva (1688 m) in opuščeno planino Osre- dek (1110 m). Med najdbami prevladuje ke- ramika. Največ (95%) je pozno- srednjeveških in novoveških odlomkov keramike, njim sledi rimskodobnih (4%) in nazadnje prazgodovinskih (1%). Prazgo- dovinsko keramiko so našli le na dveh mestih, rimsko lončevi- no pa na sedmih mestih. Med najdenimi predmeti so kovinski predmeti zaradi usmerjenosti raziskovalcev v manjšini. Poleg tega so našli tudi brusne kamne in kremenasta kresila. Množica najdenih predmetov zagotavlja, da so bila ta prebivališča v viso- kogorjih ne le občasna, ampak tudi stalna, kamor so umaknili živino pred roparskimi vojska- mi. Knjiga, formata 20 cmx23 cm, vsebuje tudi več doku- mentarnih večbarvnih foto- grafij najdenih predmetov in prelepe gorske narave, črno- belih starih planšarskih koč ter rekonstrukcijskih risb. Be sedila pod slikami in ob kon cu knjige kratka vsebina so objavljeni tudi v nemščini. V knjigi ne manjka obvezna ob širna literatura. CIRIL VELKOVRH Za Žlahtne bucike v Društvu propagandistov Celje pripravljajo za Valenti- novo '98 nagradni natečaj oziroma tekmovanje za najbo- lje urejeno izložbo. Tekmovanje »Zlata bucika« so posve- tili spominu pokojnemu starosti celjskih aranžerjev Zdravku Božičniku-Žičiju. Urejene izložbe aranžerjev in obhkovalcev bodo na temo Valentinovega v Celju na ogled med 7. in 20. februarjem, ocenjevalci pa bodo pod drobnogled vzeli idejno zasnovo, estetske vrednosti, tehnično izvedbo in propagandni učinek posamezne izložbe. Aranžerji in oblikovalci, ki se želijo potegovati za žlahtne bucike, nagrade so zlata in dve srebrni buciki, morajo svoje izdelke, označene s Šifro, za natečaj prijaviti do konca januarja. IS S kartico tudi na Golte V projekt olimpijske kartice se je letos vključilo 12 slovenskih smučišč, med njimi tudi RTC Golte. Kar polovični popust pri nakupu dnevnih vozovnic z olimpijsko kartico bodo nudili med 19. in 22.januarjem 1998, skozi vso sezone pa bodo vsi imetniki kartic deležni 10-odstotnega popu- sta. Ugodnosti veljajo tudi na Rogli, kjer bo smuka z olimpijsko kartico po polovični ceni med 5. in 8.januarjem. Ž.Z. KoncertvVelenju Davor Radolfi in Ritmo Loco se bodo med veliko turnejo po Sloveniji ustavili v Velenju, kjer bo koncert danes, v četrtek, 18. decembra, ob 20. uri. Kakor obljubljajo, bo tudi v velenjski Rdeči dvorani zadišalo po kruhu in vinu, Mediteranu in ljubezni. Za mlade in stare Starovašcane Konec tedna bodo pripravili v domu krajanov v Stari vasi v Velenju dve tradicionalni prireditvi. V petek popoldan se bodo zbrali krajani in krajanke, stari sedemdeset let in več, njihovo srečanje pa bo popestrila pevka Vita Zorko. V soboto popol- dan se bodo zbrali najmlajši Starovaščani in Starovaščanke. Najprej bodo sodelovali v delavnici »Ustvarjajmo skupaj«, izdelovali čestitke in okraske ter se učili pripravljati praznične pogrinjke. Ob koncu jih bosta obiskala še božiček in dedek Mraz ter jih obdarila. Ml Zimsko socivje Brstični ohrovt je posebno v zimskem času zelo dragoceno sočivje, saj ga je mogoče vso zimo pobirati svežega. Bogat je z minerali in vitamini, kar človeško telo pozimi še posebno potrebuje. Pri Cajhnovih na Polzeli pridelajo dovolj brstičnega ohrovta tudi za prodajo. V soboto ga je kljub hladnemu vremenu pobiral tudi gospodar Ivan. T. TAVČAR 2. SNOPIČ PISMA BRALCEV 21 odmevi Azil za zavržene živali v Celju Ko sem prebrala pismo s tem naslovom, sem se začudi- la, kaj vse zahtevajo ljudje. Kar poglejte kakšno ulico: polna je psov, kot da je to njihov drugi dom, kjer lahko svobodno skačejo - doma pa tako najbrž morajo ubogati. Ali pa park, poln pasjih iz- trebkov, in zato to ni park za ljudi. Včasih se mi zdi, da imamo v Celju največ psov, dovolj za celo Slovenijo. Včasih se mi tudi zdi, da nekateri iščejo več pravic za štirinožce kot za bol- ne ljudi. JOŽICA KRAJNC, Celje Naj pes ne ogroža otroka Zelo sem bila prizadeta, ko sem v NT ponovno prebrala prispevek Marije-Maj de Kr- stič. Gospa se večkrat oglaša: enkrat skrbi za otroke, drugič se zahvaljuje policistu, kriti- zira mladino in okolje... Ne, ne boste verjeli, ampak če je ni v rubriki Pisma bral- cev, je pa v rubriki Nočne cvetke. Žal mi ni v ponos in prid, da živim v okolju med f temi ljudmi in da smo vedno vpleteni v njihove oziroma njene bolne igrice. Razjezilo me je pač to, ker se je hotela pokazati, kako je skrbna - češ, kaj je petletna deklica pretrpela... Skrb? Že, že. Toda kar sta pretrpela mo- ja dva mladoletna otroka in kako trpita še sedaj, vesta sa- mo ona dva. Lani sta me fizič- no napadla ga. Krstič in njen sin, star več kot 20 let, ki vsem nam nenehno grozi... To, da sta spomladi razbila okno in hotela ob IL uri do- poldan (ko sem bila v službi) vdreti v stanovanje, je tudi pisalo v NT, vendar v cvet- kah. Za dogajanja v petek, 5.12.1997 ob 23. uri, vesta moja otroka in policija, ki je morala žal spet intervenirati. Kaj otroka preživljata in kaj sta preživela, pričajo razbita vhodna vrata in luknja, ki je nastala zaradi brcanja in na- silnega vdiranja v stanovanje. Verjetno se bo tudi to znašlo med cvetkami. Še sreča, da je posredoval oče otrok oziro- ma moj bivši mož, ki je po- klical policijo ter zaščitil in pomiril otroka. Sprašujem se, kako je ga. Krstič vzgojila svojega sina in kako je ni srarn pisati te »skrbne« dopi- se, ko v sebi nima nikakršne- ga čuta ne do mladoletnih ne do starejših sosed (ga. Stra- Šek) in okolja, v katerem bi- va. Res sem z juga, kakor zna podcenjevalno poudarjati ga Krstič; vendarle pa naj po- gleda še pri sebi. Moj na- smeh in molk jo očitno ven- darle iztirjata; vendarle se nočem in ne želim prepirati. Stroka res uči, da so ljudje takšni in drugačni, da jih je treba drugače obravnavati ali se jih izogibati, jih ne poslu- šati ali ne opaziti, če ne že- liš... Ampak, ko gre za moja ogrožena in napadena otro- ka, 12-letnega sina in 13- letno hčer, takrat razum več ne govori. Meni in mojemu bivšemu možu sta otroka ne- kaj najbolj dragocenega in svetega, zato bova naredila vse, da ju zaščitiva. Menim, da tudi drugi starši tako raz- mišljajo. LEPOSLAVA JANKOVIČ, Celje prejeu smo Vroča kri s 1.1.1998 naj bi sestra in svak, na podlagi izročilne po- godbe iz leta 1978 in sodne poravnave z dnem 31.1.1997, v celoti poskrbela za mater. Sa- ma verjetno ne bosta prišla ponjo, zato mi ne preostane drugega, kot da mater sam pripeljem domov, kjer ima dosmrtno pravico neomejene uporabe kletnih prostorov no- vozgrajene hiše. In to hiše, ki sva jb z materjo sama zgradila in spravila pod streho. Z izročilno pogodbo iz leta 1978 je zemljišče in vsa last- nina sporazumno prešla v se- strine roke. S sestro, ki je v Nemčiji, sva se dogovorila, da jaz pomagam materi pri gradnji hiše, ko pa bo mati ostarela, bo sestra v celoti poskrbela za mater. Vsa leta sva se s sestro dobro razume- la. Počilo je februarja 1995, ko se je sestra matere hotela na hitro rešiti. Sestra se je odpravila na Florido, ko pa se je vrnila, matere ni želela več videti. Postavila je pogoj, da naj gre raje sama v dom, če ne, jo bo ona spravila v nori- šnico. Šele kasneje sem izve- del, čemu takšna naglica, vse pa je povezano z načrtovano gradnjo motela na Ohridu. Sestra bi za domačijo in zem- ljišče, seveda brez matere, dobila več kot 600 tisoč mark. K sreči sem to kupčijo preprečil in zahteval, naj se- stra poskrbi za mater. Če žeU sporno imetje prodati, pa naj položi v banki na materino ime denar za deset let za dom- sko oskrbo. S tem se sestra ni strinjala. Na sodišču me je s preva- ro, da mora maja letos na operacijo, pregovorila, da sem se zavezal do konca le- tošnjega leta za borih 27 ti- soč tolarjev skrbeti za mater. Če bi moral še naprej skrbeti zanjo, bo cena za materino oskrbo na novo določena. Sestra se s tem ni strinjala, zato se je zavezala, da bo mater že prej vzela k sebi najkasneje pa 1.1.1998. Mati se je veselila doma, saj jo grizeta krivica in neurejeno stanje; pri 87-letih pa je želj- na miru in domačije. Mimo- grede, z ženo sva materi od- stopila spalnico, sama pa spiva v kuhinji. Dne 11.12.1997 sem od se- stre dobil priporočeno pi- smo, v katerem me obvešča, da je mater pripravljena sprejeti šele aprila 1998 in da ni pripravljena zanjo več plačevati. Še istega večera sem jo poklical, vendar se z mano ni želela pogovarjati. Njen mož pa mi je zagrozil, da bo oba z materjo enostav- no ustrelil, če se pojaviva v Ješovcu. Na dom z materjo ne smeva, dokler nama nje- gova žena tega ne dovoli. Na- slednji dan sem šmarskim policistom prijavil grožnje. Na vprašanje policista, kaj bom storil, sem mu rekel, da bom mater na vsak način pri- peljal domov in jo vselil. Ker je zakon na moji strani, sem prosil za prisotnost policije in dobil negativen odgovor. Dežurnega policista očitno ni skrbela svakova grožnja, skrbelo ga je za 87-letno že- nico, ki da je ne smem pusti- ti same v snegu in mrazu pred hišo. Delno ga razu- mem in mu dam prav, konč- no pa se bo lahko tudi polici- ja zakonito vmešala v spor. Tega, da bo zame in za mater morda prepozno, pa zakon sploh ne predvideva. Torej, kaj naj storim? Če na dogovorjen dan ne pripeljem matere domov, bosta sestra in svak menila, da nista kriva, če mati noče domov. Če se držim sodne poravnave in mater pri- peljem domov, bom verjetno mrtev. Na izbiro imam še eno možnost, vendar pa se moram prej oborožiti. Ker se bojim, da ne bom izbral prave varian- te, prosim spoštovane bralce, da mi s pisnimi nasveti poma- gajo. MIRKO NIKOLIČ, Grobelno Draga gospoda žlahtna! Sem eden iz tiste generaci- je, ki je preživel strahote IL svetovne vojne. Veliko je os- talo otroških spominov na staro Jugoslavijo, večina ve, kako je bilo takoj po vojni in kako smo živeli vse do leta 1991, torej do osamos- vojitve. Nam preprostim ljudem tega ne more nihče odvzeti, še manj pa prikazo- vati v taki luči, kot to neka- teri počno. Ko smo pred osamosvoji- tvijo stopili na volišča, smo trdno verjeli, da nam bo boljše, da bodo toplejši do- movi naših otrok in vnukov. Vsi smo verjeli v to. Žal se danes kaže drugače. Počuti- mo se prevarane, izigrane in osramočene. To, kar se sedaj dogaja, ne more biti res. Ve- likokrat pomislim, da so to samo sanje. Da so tovarne pokradene in v razsulu, ve- mo vsi. Nismo pa vedeli, da imamo v naši sredini tudi ljudi, ki sejejo med nami prepir in mržnjo in ne vedo več, kaj bi še počeli, da bi bilo med Slovenci čim več sovraštva. Želijo, da bi se ta narod ponovno pokončal v bratomorni vojni. Prepriču- jejo nas, kakšno gorje je bilo takoj po končani II. svetovni vojni, pozabljajo pa, da so štiri leta sodelovali v vrstah okupatorja in se z ramo ob rami borili proti lastnemu narodu pod pretvezo, da se borijo za lasten dom. Če bi bilo to res, bi se lahko borili na drugačen način. Zmaga pa je le bila na pra- vični strani. Nekateri, pajda- ši okupatorja, so to vojno sra- motno izgubili. In kaj sedaj? So mislili, da jih bodo zma- govalci po toliko gorja, ki so ga napravili poštenim Slo- vencem, ujčkali na rokah? Se- veda je bilo drugače, po vsaki vojni je tako. Res je, da sta štiriletna mržnja in trpljenje napravila kakšno nepremiš- ljeno zlo in trpljenje, vpra- šam pa, kako bi bilo, če bi se stvari obrnile? Spet smo svobodni, če tako rečemo. 10-dnevna vojna je napravila svoje, postali smo samostojni. Ves svet nas je priznal. Lepo bi lahko živeli, vendar žal ni tako. Človek ne ve več, če bi še gledal televizi- jo, bral časopis in spremljal vsakodnevne novice. Zopet so se med Slovence spravili pajdaši, ki grenijo vsakod- nevno življenje. Ti ljudje nam hočejo vsiliti sovraštvo in nadaljevati tam, kjer so njihovi predniki leta 1945 končali. Ponovno si želijo maščevanja in napraviti čist- ko, ki bi jo napravili že tedaj, če bi zmagali. »Hvala« nekaterim poslan- cem za prijazno Slovenijo, ki jo tako radi opevajo, iz njihovih ust pa vre sovraštvo do lastnega naroda. Sramo- ta, da pozabljajo na dobrine, ki so jih bih deležni. Nihče ni pristal na beraški palici, vsi so se izšolali in ustvarili imetje. Naj bodo tako »fer« in vrnejo pridobljeno. Ker sem trdno prepričan, da sa- mi ne bodo odnehali, bo pač moral lepega dne narod zo- pet vzeti stvar v svoje roke in poskrbeti, da se takšni ljudje odstranijo iz političnega in javnega življenja, da ne bo prepozno. AVGUST LAVRINC, Laško Če te spozna širša javnost Krajani Teharij se očitno delimo na več kategorij, gle- de na to pa nam zaračunavajo storitve. KS Teharje je v pre- teklih letih, poleg drugih ko- munalnih del, organizirala asfaltiranje cest v zaselkih Te- harje, Slance in Bukovžlak. Krajani smo KS pošiljali prošnje za sofinanciranje ure- janja cestišč. Tu pa se kaže zgoraj omenjena delitev na več kategorij. Nekateri so do- bili odgovore z ugodno reši- tvijo, nekateri pa še odgovora ne. Ker je KS denarna sredstva za leto 1995 izčrpala, so se dela preložila na naslednje leto. Ker sem bila med tistimi (očitno drugorazrednimi) krajani, ki nisem dobila od- govora, sem bila močno pre- senečena (in to prijetno), ko so me odgovorni člani komu- nalne komisije spomladi leta 1996 obvestili, da mojo proš- njo še imajo in naj povem, če še velja. Res si nisem premi- slila in povedala sem, da že- lim asfaltirano cesto. Dejali so mi, da bo poleti sestanek, kjer bomo izvedeli kaj več o delih. Poletje je minilo, ob- vestila za sestanek pa nisem dobila. Prišel je oktober in v neposredni bližini mojega doma so se začela asfaltna dela (torej je sestanek za ne- katere bil). V KS sem izvede- la, naj nemudoma vplačam 1.000 mark tolarske proti- vrednosti in podpišem po- godbo. To sem tudi storila, toda Cestnemu podjetju Celje očitno nihče iz KS ni omenil, naj bi asfaltirali še košček cestišča pri hiši št. 24 v Bu- kovžlaku. Začele so se telefonske prošnje KS Teharje, kjer sem od predsednika Ježovnika dobivala različne odgovore (ali izgovore). Po mesecu dni sem izvedela, da lahko dobim vrnjen denar. Kot sa- mohranilka denarja nisem shranila v KS, ampak sem zanj želela obljubljeni as- falt. Po čudežu se je sredi novembra lani na naši cesti pokazala asfaltna prevleka. Naredili so jo brez strojev, ročno (in to takrat, ko sem bila v službi in ni bilo niko- gar doma) od glavne ceste do garaže. Dvorišče naj bi in bom uredila sama. Drugi krajani so pač imeli možnost obročnega odplačevanja po- tem, ko so bila dela že oprav- ljena, jaz pa... Nastal je nov problem, saj so me letos iz KS Teharje obvestili, da nisem poravnala stroškov. Ker sem mislila, da gre za pomoto, nisem reagi- rala, toda obvestili so me po- novno in predsednik je ome- nil, da bodo z mojim dolgom seznanili širšo javnost. To »obljubo« so držali in moje ime je bilo objavljeno v kra- jevnem biltenu Teharčan, skupaj s še tremi grešniki - dolžniki. KS Teharje še kako drugače skrbi za svoje krajane. Pozi- mi organizira pluženje cest do zasebnih hiš; ponekod redno, ponekod občasno, po- nekod nikoli. Verjetno del denarja za dela prihaja tudi od smetišča. Če si denar, ozi- roma usluge na račun tega, zaslužijo na tri kilometre od- daljenih Teharjah, si jih naj- brž zaslužimo tudi mi, ki smo oddaljeni od smetišča nekaj sto metrov. Torej si če- sa drugega kot to, da smo v KS Teharje prvorazredni in dru- gorazredni krajani, ne mo- rem misliti. IRENA ŠUMEČ, Teharje Izlet v neznano Zveza društev upokojencev Celje je pred kratkim povabila nekaj svojih sodelavcev na iz- let v neznano. Skupno se je izleta udeležilo 32 izletnikov. Pot nas je vodila pod Pohor- jem, cilj pa je bil starodavni Ptuj, kjer smo si ogledali me- sto in njegove znamenitosti. Teh ni malo, zato je kulturna dediščina za turista nadvse za- nimiva. Po krajšem postanku na Ptuju smo se odpravili na Ptujsko goro. V tamkajšnji cerkvi smo se seznanili z raz- hčnimi slogi umetnosti in z našo preteklostjo. Kar stri- njali smo se s trditvijo arhi- tekta Jožeta Plečnika, ki je nekoč rekel: »Zakaj hodimo Slovenci v notredamsko cer- kev v Pariz, dovolj je, če bi si OgledaU mojstrovine na Ptuj- ski gori.« Vračali smo se pre- ko Majšperka in Žetal ter se ustavili v Rogatcu, kjer smo si ogledali urejeno vas Pano- nija. Objekti so poklon dru- žine Šmit iz bližnjega nase- lja. V tej družini se je rodilo devet otrok, med njimi tudi Jože Šmit, borec iz pete pre- komorske brigade in tudi pe- snik domovinskih pesmi. Naš končni cilj je bila pri- jazna kmetija Andreja Založ- nika nad Zibiko, kje so nam postregli z dobrim kosilom in ponudili domače pridelke. Presenetile so nas ugodne ce- ne, dostopne za vsakogar, in skrbna gospodinja, ki je tudi sposobna kuharica. Izlet v neznano je tako minil, kot smo si želeli. JAKA MAJCEN, Celje ZAHVALE- POHVALE Zahvala sponzorjem Slovenska speed bali repre- zentanca se zahvaljuje spon- zorjem, ki so nam omogočili nastop na svetovnem prvens- tvu. To so: Radenska-Tri srca d.o.o. Radenci; Mladinski center Velenje; Študentski ser- vis-KŠCR Celje; TVD Partizan Lenart; Posest d.o.o. Celje; Aircon d.o.o. Celje; Gorenje Gospodinjski aparati d.o.o. Velenje; Sinteza Lining d.o.o. Celje; Pro Bit d.o.o. Sloven- ske Konjice; Ema d.o.o. Celje; Zavarovalnica Maribor d.d., PE Lenart; Koncem Savinjska trgovska družba d.d. Žalec; Hmezad Trgovsko podjetje Žana p.o. Žalec; Menjalnica M, Lenart; Faarst d.o.o. Zimi- ca; Mesarija Fekonja Sv. Troji- ca; Mesarija Gomboc Raden- ci; Gostilna Šiker Močna; Mladinski servis-KŠDD Slo- venske Konjice; Tovarna no- gavic Polzela. UROŠ ŽOLNIR, Šempeter Za vaše in naše otroke Pet let mineva, odkar se redno srečujemo rejniki in rejenci iz nekdanje laške ob- čine. V tem pogledu smo z Radečani še naprej povezani. Zato, da so takšna srečanja sploh izvedljiva, se je treba zahvaliti centru za socialno delo v Laškem za pomoč, ki nam jo nudi. Enkrat mesečno nam omogočijo predavanje z raznimi informacijami o vzgoji, varstvu pred mamili, spolni vzgoji, zaščiti in po- dobnem. Enkrat letno se rejenci in rejniki srečujemo ob ribniku v Marofu pri Jurkloštru, kar nam omogoča laška ribiška družina, ki nam daje na voljo »ribiški dom« v čudovitem okolju. Pri tem pomagajo se- veda tudi razni sponzorji, ki jih pridobijo socialne delav- ke. Otroci se na tem pikniku razigrajo, tekmujejo v raznih športnih spretnostih, starejši pa izmenjujemo svoje rejniš- ke izkušnje. Pri tem, da sreča- nja uspejo in da nam je vsem lepo, imajo prav socialne de- lavke največ skrbi in zaslug. Čutimo dolžnost, da se jim ob izteku leta najlepše zah- valimo, jim zaželimo obilo sreča in zdravja ter uspehov v novem letu 1998 in dobre volje pri njihovem huma- nem delu. V imenu vseh rej- nic laške in radeške občine TONČKA KENDA, Laško 22 NASI KRAJI IN UUDJE Mozart v podobi deiciice Tako so devetletno Nostasijo Žibrat iz Celja označili francoski kritiki po tem, ko je zmagala na mednarodnem klavirskem tekmovanju Ali je Nastasija Žibrat, de- vetletna deklica iz Celja, svoj natančni posluh, glasbeni in fotografski spomin, nadarje- nost za glasbo in umetniško izražanje nasploh, sposob- nost za učenje tujih jezikov (ob slovenskem in ruskem govori še angleško in nemš- ko, rada pa bi se naučila tudi francoščino) in vse druge »nadpovprečne« lastnosti, ki jih ima, podedovala po svo- jih, po materi ruskih predni- kih ali očku Prekmurcu, so ji bili naklonjeni bogovi ali pa je bila preprosto rojena pod kakšno nenavadno sreč- no-čudno zvezdo, je težko uganiti. Dejstvo pa je, da bomo o tem prikupnem devetletnem dekletcu, ki skupaj s staršema in pet let mlajšo sestrico Julijo od takrat, ko so se preselili iz Žalca, živi v Celju, prav goto- vo še marsikaj slišaU; pred- vsem v povezavi s svetom glasbe oziroma igranjem na klavir, s čimer se Nastasija ukvarja že od petega leta; od takrat ko je pri zasebnem uči- telju začela s prvimi urami spoznavanja s tem instru- mentom. »Ko sem bila še čisto majh- na, mi je mama, ki se je nekoč učila igrati tudi sama, na kla- vir igrala različne skladbe, in takrat me je najbolj zanimalo, kako igra. Ko sem bila stara štiri leta, me je naučila brati še note, potem pa sem kmalu poizkusila sama,« je pripove- dovala mala nadebudnica ne- kega nedeljskega popoldne- va, po tem, ko je končala z vajami, ki jim vsak dan pos- veti vsaj tri ure. »Igranje mi je že takrat postalo tako zelo všeč, da sem starša prosila, naj mi najdeta kakšnega pro- fesorja, ki me bo naučil igrati zares. Tako sem začela obi- skovati ure klavirja,« pripove- duje Nastasija o času, ko se je pričela srečevati z odkriva- njem skrivnosti o tem, kak- šne čudežne melodije je mo- goče izvabiti iz nekaj tipk in- strumenta, ki je že vse od tedaj njen zvest prijatelj in spremljevalec. Čudežno dekletce Odkar je začela igrati, je mala Nastasija napredovala tako hitro, da je v enem letu osvojila vsebine in znanje, za katere njeni vrstniki potrebu- jejo dve leti. Po uspešno opravljenem izpitu na žalski glasbeni šoli so jo starši vpi- sali v glasbeno šolo v Velenje, kjer je delala pod mentors- tvom profesorice Aleksandre Alevanje. Ko je ta Nastasiji- nim staršem povedala, da svoji varovanki glede na spo- sobnosti ni več kos, so ti pri- čeli iskati novega glasbenega učitelja in tako spoznali pro- fesorja Sijavušo Gadžijeva, po rodu Rusa, ki živi v Gorici. Tako oče Nastasijo enkrat na teden, ponavadi v soboto, vo- zi na ure klavirja v Italijo. »Ko je profesor Gadžijev Nastasijo slišal prvič igrati, ga je tako navdušila, da je pred- lagal, naj jo prijavimo na mednarodno tekmovanje Ni- kolaj Rubenstein v Parizu, ki se ga udeležujejo mladi na- darjeni glasbeniki iz vsega sveta,« pripovedujeta starša, ki sta to po daljšem razmišlja- nju tudi storila. »Predvsem zato, ker se je Nastasija želela spoznati s sovrstniki iz dru- gih dežel in pa, ker je želela ugotoviti, kako igrajo oni, in kje je sama,« pripovedujeta starša, ki se jima pred odho- dom na tekmovanje v Pariz, ki je bilo lani junija, ni niti sanjalo, kako bo vse skupaj izpadlo. Še najmanj pa, da bo njuna hči dosegla uspeh, kot ga je - v svoji kategoriji tek- movalcev je namreč osvojila prvo mesto, navdušila kriti- ke, za nagrado pa je nastopa- la z moskovskimi čudežnimi otroki. Ob vseh pozitivnih ocenah, navdušenju in začudenju, ki ga pri glasbenih pedagogih in kritikih tako v tujini kot doma zbuja to »čudežno dekletce«, pa ni bil pred odhodom Na- stasije na tekmovanje v Pariz le-tega nihče pripravljen fi- nančno podpreti, sta še danes razočarana njena starša, ki sta morala slednjič, kljub ob- ljubi velenjske glasbene šole, da bo pomagala, pokriti stroške potovanja še za njeno profesorico. , »Sponzorje in podporo smo iskali na raznih koncih, saj je bilo jasno, da bomo stroške sami težko pokrili. Po drugi strani pa si je Nastasija na tekmovanje tako zelo želela. da sva se z ženo odločila, da ji bova to omogočila, pravi njen očka, edini zaposlen član šti- ričlanske družinice, ki ji pogo- sto zmanjka tudi za mleko in kruh. Žibratovi so se s prošnjo za pomoč obrnili tudi na sloven- sko ministrstvo za kulturo, in dobili odgovor, da ta ustanova tovrstnih akcij ne podpira. »Le kaj potem sploh podpirajo?« se sprašuje Nastasijina mama, ki ima iz Latvije, od koder je kot študentka kemije prišla v Slovenijo, popolnoma drugač- ne izkušnje. »Tam imajo ljudje do umetnosti in kulture popol- noma drugačen odnos in če bi moji starši živeli v Moskvi, bi Nastasija, ki ji je Rusija never- jetno všeč, z učenjem glasbe lahko nadaljevala tam, saj bi imela bistveno manj težav kot jih ima v tem okolju,« pravi njena mama, ki pa je trdno odločena, da hči, pa naj bo še tako sposobna, kljub predlo- gom, ki jih staršem dajejo glas- beni strokovnjaki, otroštva ne bo preživljala v kakšnem inter- natu, daleč stran od doma in domačih. Med tipkami Bolj kot biti pianistka oziro- ma virtuozinja na klavirju, si Nastasija žeh nekoč kompo- nirati. Pravzaprav to počne že sedaj; če ob vseh obvezno- stih, ki jo čakajo ob prihodu iz šole in stvareh, ki jo zanima- jo, le najde kaj časa. In ker tega ponavadi nima, nepre- stano pa mora ustvarjati, piše pesmice in skladbice največ- krat kar na stranišču, jo izda mama, ki v želji, da bi se mala nadebudnica kdaj pa kdaj tudi sprostila in zares odpočila, pred njo celo skriva knjige, ki jih Nastasija zvečer, preden zaspi, kar požira. »Vendar jih ponavadi najdem; mamica že zelo težko najde kotiček v stanovanju, ki ga jaz ne bi odkrila,« se mami nasmehne mala navihanka. Edina lastnost, ki Nastasije od sovrstnikov ne ločuje kaj bistveno, je sovraštvo do šo- le. Če bi bilo po njenem, v šolo sploh ne bi več hodila, pove. Da se tam kljub priza- devanju učiteljev, da bi jo do- datno zaposlili, zelo dolgoča- si, ji je verjeti; tudi zato, ker je brez težav preskočila drugi razred, tako da danes obisku- je že četrtega. Razen šole in igranja s so- vrstniki pa jo zanima pravza- prav vse. Nastasijina starša se ves čas zavedata, da je njuna prvorojenka nekaj posebne- ga in jo v vseh njenih dejavno- stih skušata podpreti in ji po- magati, da bo lahko v življe- nje vstopila s čim manj teža- vami. Ob tem pa oba prizna- vata, da je vzgoja takšnega otroka pravzaprav zelo zah- tevna, saj je za otroke, kot je Nastasija, značilno da so do- kaj »težavni« in pa, da je pri njih zelo močno izražena po- treba po neprestani pozorno- sti, pogovorih, skrbi in takšnih in drugačnih izzivih. Glede na to, kljub vsej lju- bezni in podpori, ki se jo tru- dita dajati tako Nastasiji kof njeni mlajši sestrici Juliji, (ta s\ pri štirih letih močno želi nau- čiti se igrati violino, česar ji zaradi finančne stiske ne mo- reta omogočiti), tu in tam naj- brž pomislita, da bi bilo dosti lažje vzgajati otroka, ki bi bil malo bolj »povprečen«. Njuna prvorojenka, ki so ji pri treh letih psihologi pripisali raz- vojno stopnjo šestletnega otroka in ki ji kritiki pripisuje- jo veliko glasbeno prihod- nost, to vsekakor ni... NINA M. SEDLAR Nastasija Žibrat in njena sestrica Julija. Avtomobilom novo obutev _ Avtomobilske gume je ta čas potrebno zamenjati za zimske. Številni vestni lastniki avtomobilov so to že storili in zamenjali vse štiri gume, saj se zavedajo, da si le tako zagotavljajo varno vožnjo, drugi še čakajo, kot da bi upali, da zimskih razmer to zimo ne bo. Zimske gume so seveda nujne, tudi če snega ni, saj so s svojim profilom, trdnostjo in drugimi lastnostmi prilagoje- ne ledenim in mokrim voziščem, medtem ko letne za take razmere, tudi če ni snega, niso primerne. T. TAVČAR Pri Vulkanizerstvu Rehar v Dobrteši vasi pravijo, da so gume številni že zamenjali in da se vedno pogosteje odločajo za zamenjavo vseh štirih gum. Finalisti turnirja (ekipa RC y temnih majicah). Radio Celje (spet) najboljši! Nogometna ekipa Radia Celje je zmagovalec božično-novoletnega turnirja Štajerskega vala, na katerem so nastopile ekipe Rogaških novic. Panorame, ter šmarskega in celjskega radia. Radio Celje je v polfinalu s 5:2 premagal kolege iz Šmarja pri Jelšah, v finalu pa po streljanju sedemmetrovk še Panoramo s 4:3. Za celjski radio so nastopili Vlado Lipovšek, Petar Milovac, Dean Šuster, Tomaž Lukač in Primož Škerl. Vrstni red: RC, Panorama, Štaj. val. Rog. novice. Nagrada »Ladič« za najboljšega vratarja je pripadla Vladu Lipovšku (RC), nagrado »Faik« za najboljšega strelca je prejel Vlado Šrimpf (Štaj. val), za najboljšega igralca so proglasili Milana Ozimiča (Pan.), za najbolj nervoznega pa Tomaža Lukača (RC). Nogometna ekipa radia Celje je od lanskega junija osvojila vse turnirje, na katerih je nastopala. PŠ, Foto: BOJAN SINIČ 2. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 23 Kaj je pomoč in kaj plačilo? S prostovoljnim delom se v I. gimnaziji v Celju ukvarja vec kot 100 dijakov v I. gimnaziji v Celju je prostovoljec približno vsak deseti dijak. S prostovoljnim socialnim delom se ukvarja- jo na otroških oddelkih celj- ske bolnišnice, na oddelku za otroke v knjižnici, v Os- novni šoli Glazija, v Domu upokojencev v Celju ter v vrtcih. Prejšnji petek so gimnazijci pripravili pouč- no okroglo mizo o proble- mih in pomenu prostovoljs- tva. Vrstnike, ki niso prosto- voljci, so opozorili, da jim to delo, ki ne ponuja zaslužka, daje vrednote, ki jih nikoli ni mogoče kupiti ali se o njih učiti iz knjig. Privzgajanje vrednot, ki jih mladim omogoča socialno delo z ostarelimi in bolnimi, z ljudmi s posebnimi potreba- mi in vsemi, ki so drugačni in ne po svoji krivdi prikrajšani za številne življenjske radosti, je izjemno koristno za oseb- nostno rast mladostnikov. Morda je zanje najpomem- bnejše to, da bodo tudi čez leta, ko bodo odrasli in bodo zavzeli pomembne vloge v družinah ter na poklicnem področju, pripravljeni poma- gati svojcem, prijateljem, so- sedom in tudi neznancem pri reševanju njihovih zadreg. Zakaj se že v svojih nežnih letih ukvarjajo s problemi drugih, pa so pojasnili prosto- voljci sami, vsi dijaki četrtega letnika I. gimnazije. Katarina Ručman: »Na pe- diatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje se ukvarjam z otroki, starimi od dveh do petih let. Ko nimajo obiskov, se z njimi pogovarjam in jim krajšam čas. Mojega obiska se razveselijo in v času, ki ga preživimo skupaj, vsaj malo pozabijo na težave, pred- vsem pa na to, da so ločeni od staršev. Hvaležni so za vsako prijazno besedo in zame so ure v bolnišnici še kako dra- gocene. Včasih obiščem tudi novorojenčke, jih pomagam previti, kakšnega vzamem v naročje in ga potolažim, da preneha jokati. S prostovolj- nim delom se ukvarjam zato, ker bi rada dala otrokom to, kar dobivam sama. Ljubezen. Lotiti se nameravam študija medicine in želim za otroke že zdaj kaj več narediti.« Maja Bubik: »Ker se v vsak- danjem življenju srečujem le s sebi enakimi, sem postala prostovoljka. Zanimali so me drugačni. Na osnovni šoli s prilagojenim programom imam že dve leti svojega pri- jatelja Izidorja, ki je star dva- najst let. Prostovoljno delo je preseglo vsa moja pričakova- nja. Vsak dan sem presrečna in od njega odidem bogatejša. Ve, da mi lahko zaupa in se name zanese. Menim pa, da mi daje globlja spoznanja, kot jih lahko dajem jaz njemu. Želim študirati psihologijo ali socialno pedagogiko, hkrati pa mi je žal, da zaključujem četrti letnik, ker to pomeni, da bom morala prekiniti s prostovoljnim delom. Z Izi- dorjem bova ostala v stikih še naprej, ker sva se zelo nave- zala drug na drugega.« Ana Trebovc: »Dve leti de- lam prostovoljno v oddelku za otroke v knjižnici, kjer vsak drugi teden skupaj s so- šolkama Suzano in Tino bere- mo otrokom pravljice oziro- ma jih pripovedujemo. Tudi rišemo, se pogovarjamo, po- jemo, plešemo. V petek smo jim predstavile dinamično pravljico o Miklavžu in Štefa- nu. Ko nekomu kaj daš, je tvoja pozornost vedno popla- čana. Te ure so zame čudovi- te in doživljam jih kot nekaj posebno lepega. Otroke imam zelo rada in uživam, ko sem z njimi. Študirati name- ravam psihologijo in tudi mo- je prostovoljno delo mi daje dobre napotke za študij, ki sem si ga izbrala. Izkušnje pri delu z otroki pa mi bodo go- tovo koristile tudi takrat, ko bom sama postala mama.« Gregor Deleja: »Že tretje leto sem prostovoljec v Do- mu upokojencev v Celju. Od prvega dne, ki sem ga preži- vel med starostniki, hodim mednje tudi zaradi osebnega zadovoljstva. Tja prinašam svojo mladost, oni pa lahko s svojo starostjo dosti prispe- vajo k mojemu videnju sveta. Obiskujem gospoda Miho, ki je od mene starejši šestdeset let in poln volje do življenja. Vsak teden preživim z njim prijetne ure, v katerih se sprostim. Pogovarjava se o mojih in njegovih problemih, o vseh mogočih temah in jih obdelava z dveh generacij- skih stališč. Čisto drugače je, kot sem sprva mislil; prepri- čan sem namreč bil, da se bova pogovarjala samo o vremenu in morda kaj male- ga o politiki.« Suzana Vidner: »Od drugega letnika dalje vsako drugo sredo berem in pripovedujem otro- kom pravljice v knjižnici. Za prostovoljno delo sem se odlo- čila, ker me je mikalo delo z malimi otroki, ki so zaradi svoje spontanosti zelo posrečeni in zabavni. Zmeraj me pripravijo do tega, da pozabim na slabo voljo in vsakdanje težave. Ko bo pravi čas za to, bom tudi sama zelo rada postala mama. Sicer želim študirati jezike in ravno pri prostovoljnem delu sem do- bila idejo, da bi organizirala jezi- kovne tečaje za najmlajše. Pro- stovoljstvo mi prinaša veliko zadovoljstvo. Vedno, ko pridem z ure pravljic domov, imam v sebi posebno topel občutek...« KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ 24 REPORTAŽA Gasilec, igralec, pevec Planinski gasilci, ki jih vodi Rihard Stopinšek, skrbijo za požarno varnost, igrajo na domačem gradu ter pojejo v nonetu Gasilci na Planini pri Sev- nici, v šentjurski občini, niso spretni le pri preganjanju rdečega petelina. Odkar jih vodi Rihard Stopinšek so te- meljito obnovili gasilski dom ter posodobili opremo, to pa še ni vse. Na obujenem planinskem gradu igrajo vsako leto odmevne igre, ne- kaj jih prepeva celo v gasil- skem nonetu, uvedli so zani- miv običaj... Zato v kraju ter širše marsik- daj opozarjajo na prizadeva- nja gasilskega predsednika, 39-letnega Riharda Stopinška, ki je pred časom prejel tudi visoko občinsko odličje. Na njegovo pobudo so se za 100- letnico ustanovitve društva, leta 1993, lotili igranja na pro- stem ter ustanovili gasilski ok- tet, ki je danes celo nonet. Gasilskega noneta prav gotovo nimajo v vsakem kraju Slove- nije! Predsednik Rihard Sto- pinšek v predstavah igra ter v nonetu prepeva... Na Planino se je preselil leta 1981, iz bližnjega Jurklo- štra. Tam sta, skupaj z ženo Bojano, domačinko, zgradila hišo. Stopinšek je z novim krajem hitro zaživel, kmalu se je pridružil gasilcem. Ljud- je so odprti, hitro te sprejme- jo, pravi o ljudeh s Planine. Potem, ko si je začel pospeše- no prizadevati za razvoj od- maknjenega kraja, še pose- bej. Ko sem ga povprašal, kaj ga v tem lepem kraju najbolj moti, je omenil znano planin- sko neslogo, pri čemer ome- njajo, da je Rihard Stopinšek spravljiv človek. Po Stotih letili Prostovoljno gasilsko druš- tvo na Planini bo prihodnje leto staro že 105 let. Vanj je vključenih 140 odraslih čla- nov, med njimi 55 operativ- nih, poleg odraslih imajo še blizu 50 mladih. Mladi se za gasilstvo precej zanimajo, saj je to lepa priložnost za njihovo druženje, spoznava- nje. Sicer pa Rihard Stopin- šek omenja, da je treba za gasilstvo navdušiti že otroke. Pozneje se odločijo le redki odrasli. Zato se s soprogo Bojano, ki je učiteljica v sosednjem Dob- ju, veliko posvečata vzgoji ga- silskega pomladka. Gasilsko društvo se povezuje z domačo osnovno šolo, tako da so pred nekaj leti ustanovili šolsko društvo Mladi gasilec. Otroci iz tega društva, ki mu poma- gajo mentorji, se vsako leto udeležujejo srečanj na držav- ni ravni. Na državnem tekmo- vanju sta dve pionirski gasil- ski desetini s Planine prejeli zlati znački, tretja desetina pa srebrno značko. Da ne govori- mo o prizadevnosti odraslih gasilcev, ki se z različnih tek- movanj vračajo z različnimi pokah. Odrasli odhajajo zad- nja leta tudi na meddržavna tekmovanja. Rihard Stopinšek je postal predsednik tega uspešnega gasilskega društva leta 1985. Po tem letu so postopoma zgradili prizidek gasilskega doma, povečali dvorano za prireditve, poskrbeli za novo strešno kritino, pročelje ter stavbno pohištvo, obnovili požarni stolp, nabavili novo gasilsko orodno vozilo, poso- dobiU obstoječo avtocisterno, za 100-letnico pa so kupili še kombi. Vmes so prav tako posodabljali osebno zaščitno opremo. Teater na gradu Uspešne gasilce imajo v marsikaterem kraju, manj pogosto pa gasilci igrajo ter še pojejo v nonetu. Za 100-letnico ustanovitve društva, pred štirimi leti, so hoteli planinski gasilci pri- praviti nekaj posebnega. Spomnili so se, da so gasilci na Planini leta 1937 ter 1967 tudi zaigrali. Tako so na Sto- pinškovo pobudo uprizorili leta 1993, po skoraj treh de- setlejih, Jurčičevega Domna. Bilo je na dvorišču tovarne Tajfun, njihovo prvo predsta- vo si je ogledalo približno petsto gledalcev. Po letu dni premora je Stopinšek predla- gal, da bi spet pripravili kak- šno igro. Odločili so se za Razbojnika Guzaja, v roman- tičnem okolju planinskega gradu. Guzaja, ki se je nekoč resnično potikal po teh kra- jih, si je na petih predstavah ogledalo 1700 ljudi, ki so prišli iz krajev od Brežic do Zgornje Savinjske doline. Po- vabila na gostovanje so od- klonili, saj so želeli opozoriti na pozabljeni planinski grad, na domači kraj, ki je bil pred drugo svetovno vojno zanimi- vo turistično središče. Rihard Stopinšek se spominja koliko truda je bilo že s pridobiva- njem najrazličnejših dovo- ljenj, da bi sploh lahko igrali na zapuščenem gradu. Lani, ko so na gradu igrali odmev- nega Desetega brata, so spet privabili ljudi iz širše celjske okolice. Letos je bilo na Planini po- sebno slavje, saj so se spomi- njali 100-letnice rojstva njiho- ve pisateljice Ane Wambrecht- sammer. Pisateljica, ki slovi po delu Danes grofje celjski in nikdar več, je napisala tudi delo Za staro pravdo. Tako so julija letos igrali na planin- skem gradu igro, ki se dogaja prav na tem prizorišču. Pri vsem skupaj je zanimivo, da imajo nekateri igralci celo isti priimek kot so ga imeli sred- njeveški junaki, ki so jih igrah. Na premieri je bilo tristo gle- dalcev, imeli so pet ponovi- tev... Rihard Stopinšek je igral v Domnu graščaka Sovo, v Raz- bojniku Guzaju pajdaša Jane- za, v Desetem bratu Mancine- ga očeta, v stari pravdi graj- skega oskrbnika. Planinski ga- silci si želijo, da bi pripravili na gradu vsako leto po eno igro. Od hiše do hiše Kot smo zapisali, je za 100- letnico gasilstva na Planini na Stopinškovo pobudo nastal gasilski oktet, današnji nonet. Veliko gasilcev prepeva v krajevnem moškem pev- skem zboru, zato so kulturni utrip obogatili z gasilskim ok- tetom. Zbrali so se izkušeni pevci, ki so po nekaj vajah lahko začeli z javnimi nastopi. Nastopajo na lokalnih priredi- tvah ter drugod po Sloveniji. Lani je nonet zapel na Sreča- nju gasilskih pevskih skupin v Podbrdu, na Primorskem. Ri- hard Stopinšek poje v tej glas- beni skupini drugi tenor. Od gasilske 100-letnice ima- jo na Planini tudi zanimiv ga- silski običaj. Na predvečer Florjanovega, dneva zavetni- ka gasilcev, se zberejo nonet ter drugi gasilci-pevci, ki pre- pevajo od hiše do hiše Florja- novo pesem. Novi običaj ima korenine v starodavnem, ki ga pozna Stopinšek iz okolice Jurkloštra. Prvo leto se je ne- katerim ljudem zdelo čudno, zdaj je skoraj zamera, če na kakšno hišo pozabijo. Za ga- silce je to naporna noč, po- vsod jim ponudijo pijačo ter darujejo jajca in slanino. Prvo nedeljo po Florjanovem, po gasilski maši, vse to v gasil- skem domu spečejo ter po- strežejo krajanom. Kako vse to skupaj zmore, čeprav s sodelavci? »Najprej moraš imeti vse to rad. Po- tem najdeš tudi čas,« pravi Stopinšek, ki živi med do- mom na Planini ter službo v Celju. Žena Bojana ga dobro razume, saj je prav tako v gasilskih vrstah. Tudi v Ce- lju pozna Stopinška veliko ljudi, saj je delal več kot dvajset let v trgovini Želez- ninar. Najprej je bil vajenec, nazadnje poslovodja, od le- tos je v Kovinotehni komer- cialist. Do delovnega mesta ter nazaj domov prevozi dnev- no 64 kilometrov, v vsakem vremenu. Kljub temu Plani- ne ne bi zamenjal za Celje. V čudovitem kozjanskem kraju so si ljudje manj odtu- jeni, stik z naravo je nepo- srednejši, ugotavlja. Dan za dnem. BRANE JERANKO Riharda Stopinška, ki dela kot Kovinotehnin komercialist, poznajo po dolgoletnem delu v celjski trgovini Železninar. Gasilski nonet s Planine je pri nas posebnost. Predsednik tamkajšnjih gasilcev poje drugi tenor. Letos so na planinskem gradu igrali Za staro pravdo, delo iz časa njihovega kmečkega upora. Rihard Stopinšek je bil grajski oskrbnik. 2. SNOPIČ REPORTAŽA 25 Jezikavo gospo je prevzel stadion Vera Zupančič nikoli ni bila športnica, a je vedno živela za atletiko Med nagradami in prizna- nji je Vera Zupančič iz Vele- nja prejela lani Bloudkovo nagrado za življenjsko delo na področju športa, letos pla- keto mestne občine Velenje za vzgojno delovanje na po- dročju atletike in naziv častne članice Združenja atletskih sodnikov Slovenije. Več kot polovico od svojih dvainse- demdestih let, kolikor jih je naštela januarja letos, je pos- vetila športu. Kriva je bila nje- na hči Renata, ki je pričela trenirati atletiko. Skrbna ma- ma je spremljala hčer na tre- ninge in obenem spoznala, da je tam zunaj veliko otrok, ki bi se lahko namesto z neum- nostmi ukvarjali s športom. Leia i9c)8 je SKupa) z nekaterimi Velenjčani ustano- vila atletsko sekcijo v Velenju in pričela aktivno organizirati tekmovanja. Bila je predsed- nica Atletskega društva Vele- 'nje, članica predsedstva Atlet- ske zveze Slovenije, članica nadzornega odbora Atletske zveze, predsednica Zbora at- letskih sodnikov Slovenije ter predsednica sodniškega zbo- ra pri Atletskem klubu Vele- nje. Sodila je na evropskih, mednarodnih in državnih at- letskih tekmovanjih, dvakrat je vodila jugoslovansko atlet- sko državno reprezentanco na tekmovanja v tujino, dva- krat je bila na čelu slovenske reprezentance na partizanski olimpiadi Foča, dvakrat je vo- dila tekmovanje za balkanski kros, bila je vodja sodnikov na tekmovanju Bruno Zauli... Odkar je prenehala z delom računovodkinje pri Stanovanj- skem podjetju Premogovnika Velenje in se upokojila, o svoji sodniški upokojitvi še ne raz- mišlja. Sodila je tudi julija letos na mladinskem atletskem evropskem prvenstvu, saj je še vedno aktivna mednarodna sodnica pri Atletskem klubu Velenje. Stadion je zmeraj poln vznemirljivega atletskega duha, doma pa živi umirjeno, v nebotičniku na Šaleški cesti, od koder ima iz četrtega nad- stropja lep razgled na hribe in Velenjske ulice. Družbo ji dela Velik ljubosumnež, siv maček s strmečim pogledom, ki jo hoče imeti samo zase. Sprijaz- nil se je vsaj z jutranjim ritua- lom svoje gospodarice. Vsako jutro ob devetih se dobijo ob kavi tri priletne gospe. Ena se spozna na kulturo, druga na politiko, tretja na šport. Raz- delijo si dnevni časopis, berejo in nato ostro izmenjujejo Unenja. Na področju športa je Vera Zupančič doživela veliko lepih in uspešnih časov, med- lem ko je osebna sreča ni tako zelo marala. Zanjo je bil veli- kokrat edini prijazen prostor ravno atletski stadion. Iz ugledne družine Njen začetek je bil obeta- ven, saj se je rodila v ugledni stari meščanski družini v Kamnici pri Ljubljani. Starši so imeli znano gostilno pri Zupančiču, pri Jošku po do- mače, njihova edinka Vera pa je bila v zgodnjem otroštvu deležna belih čipkastih oblek in dobre vzgoje. Ni imela punčke iz raztrganih cunj, ampak lepo lutko z bujnimi lasmi in celo voziček zanjo. Družino je pretresla smrt Ve- rine mame Frančiške, ki je umrla za tuberkulozo. Poko- pali so jo v Ljubljani, oktobra pred 63 leti, ravno na dan, ko so po vsej deželi odjeknili zvonovi ob smrti kralja Alek- sandra. Pri enajstih letih je odšla Vera v Ljubljano, v de- kliško meščansko šolo, dečki so se šolali čisto na drugem koncu mesta. Bil je čas Orlov in Sokolov. Deklica, ki je odraščala v verski družini, je ljubljansko življenje sprem- ljala z odprtimi očmi. Zani- mala jo je drugačnost, tako da je namesto k Orlom, ki so bili religiozno usmerjeni, odš- la raje k naprednim Sokolom. Pri profesorici zgodovine, za- grizeni Orhci, ni nikoli dobila višje ocene od trojke. Jezika- va Ljubljančanka, ki je vedno našla hiter in odrezav odgo- vor, je postajala izobražena mladenka. Ni mogla vedeti, da bo nekoč partizanka. V osvobodilnem gibanju je de- lala od začetka vojne, pri tem pa je njeno politično prepriča- nje navdahnila ljubezen. Ra- da je videla mladega skojevca Cveta, sočasno pa je postala mladinska funkcionarka, ob- veščevalka... Cveto ie bil ob življenje v Dachau, ona pa je imela večjo srečo. Leta 1943 je njena družina odšla v partiza- ne. Iz hoste so prinesli še enega člana več, saj je njena mačeha Neža, zaradi svoje nežnosti ji je bila bolj mama kot mačeha, julija 1945 rodila sina. Dan pred osvoboditvijo Ljubljane naj bi Vera po dol- gem času prvič prespala v po- stelji, imeli so miting v Kamni- ku, vendar se je ponoči oble- kla in prespala raje na tleh. S težavo se je naučila hoditi po ravnem in se v mislih odmak- niti od hribovitih poti od Me- nine planine. Črnega Grabna in Moravč ter nazaj, ki jih je ničkolikokrat prehodila. Voj- na je minila in Zupančičevi so se vrnili v Kamenico, v svojo hišo, polno bolh. Da bi se jih znebili, so navsezadnje raz- trosili praprot po vsej hiši. Pomagalo je. Dve leti po vojni je mama Neža rodila še dvoj- čiči, kmalu zatem pa je druži- na ostala brez očeta. Vera je podobno kot številni mladi partizani opravila partijsko šolo in je delala na mladin- skem centralnem komiteju v Ljubljani do leta 1953. Nato je odšla za deset let v Kočevsko Reko, kjer se je spet zgodila ljubezen. Z očetom svojih otrok, Renate in Zvoneta, se ni nikoli poročila, čeprav sta imela prijazne stike vse do njegove smrti pred nekaj leti. Bil je koroški Slovenec, želel si je, da "gre Vera z njim v Avstrijo, vendar se je odločila drugače. Z otrokoma je odšla v Velenje. Tudi tu se ji je zgo- dila ljubezen. Tokrat atletika. Šport namesto pohajkovanja Najvažnejši smisel dela Ve- re Zupančič je bil vseskozi v prizadevanju, da bi mlade lju- di pritegnila v šport in jih ob- varovala pred kvarnimi vplivi. Danes je nevarnosti za otroke še več, s športom pa se ukvar- jajo še manj. Veliko časa pre- sedijo pred televizijskimi in ra- čunalniškimi ekrani, kar okrni njihove motorične sposobno- sti. Nekateri mlajši otroci sko- rajda ne znajo več teči... Gospa Vera sledi velikim spremembam tudi v vrhun- skem športu. Ko je spremljala svoje atlete na velika tekmo- vanja, je skrbela, da so imeli vsak dan vsaj kosilo ali večer- jo. Izjemno dobri športniki so še pred dvema desetletjema tekmovali tudi za malice. Da- nes preveč tekmujejo za de- nar. V minulih tridesetih letih se je veliko naučila, največ pri Atletskem klubu Kladivar v Celju, in sicer od glavnega sod- nika za teke v Celju Marjana Kopitarja, očeta Roka Kopitar- ja. V zgled sta ji bila tudi Pavle Božič, atlet in mednarodni sodnik, ter Franc Mimik, taj- nik slovenske sodniške orga- nizacije. Oba Celjana sta žal že pokojna. Njihovi športni časi so bili bolj pošteni, današnji so tako kot na ostalih področjih življenja zaostreni in neizpro- sni. Športnik je dosegel meje svojih zmogljivosti. Kako naj 100 metrov preteče hitreje? Če naj to zmore, potrebuje poži- vila. Vera Zupančič se spomi- nja sestanka atletskih delav- cev pred leti, ko je atletinja Metka Papler, mama Marka Miliča, takrat izjemno dobra metalka diska, ki ima iz leta 1973 še danes veljaven državni rekord za starejše mladinke, dejala: »Toliko lahko vržem s treningom, več le s poživili. Slednjega nočem početi.« Dober športnik potrebuje odhčnega in poštenega trener- ja. Uspeh izstavi račun, in ta je odrekanje. Vera Zupančič je atlete spodbujala k treningu, obenem pa jih je učila, naj ne zanemarijo šole. Pri njej je med štiriletnim šolanjem sta- novala Andreja Šverc, izvrstna tekačica na 800 metrov, ki je po končani športni karieri profesorica v Mariboru. Zu- pančičeva še posebej spoštuje atlete, ki so vrhunski športniki in študentje obenem. To sta denimo Anja Valant in Gregor Cankar. Močno ceni Brigito Bukovec, ker vzdrži na vrhu v panogi, ki zahteva skozi vse leto treninge po dvakrat na dan. Rada ima odlično atleti- njo Britto Bilač, Nemko, ki zna klepetati v slovenskem jeziku. Vera Zupančič je stroga sod- nica, po duši pa mehka žen- ska. Najtežje ji je bilo opazo- vati sina, ki je bil iz leta v leto bolj strt, a mu ni mogla poma- gati. Pred šestnajstimi leti, ko se je upokojila, sta jo istega dne v poštnem nabiralniku ča- kali dve obvestili: eno je bila odločba o pokojnini, drugo obvestilo iz onkološkega inšti- tuta. Prebolela je raka, pred osmimi leti pa preživela ope- racijo, ko ji je povsem odpove- dalo srce in je padla v komo. Od takrat ni pokadila nobene cigarete več. Včasih rada poli- tizira, na televiziji spremlja tu- di zasedanja državnega zbora, takrat pa velikokrat ugasne te- levizijo, rekoč: »Ubogi poslan- ci, ko ob 140 tisoč brezposel- nih Slovencih ne vedo, kaj bi radi...« KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ Pred odhodom v meščansko šolo. Imela je enajst let, bil je čas Orlov in Sokolov. Leta 1956 v Kočevski Reki. Takrat je bila predvsem mama. Frančiška in Ivan Zupančič z edinko Vero leta 1928. Imeli so znano gostilno Pri Jošku v Kamnici pri Ljubljani Vera Zupančič, častna članica Združenja atletskih sodnikov Slovenije, je še vedno aktivna mednarodna sodnica. 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE 2. SNOPIČ MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE 2. SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 29 30 RADIO - INFORMACIJE radio ceue OD 18. DO 24.12. 1997 četrtek, 18.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, Z30 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldan- skega programa. 10.00.11.00 No- vice, 11.10 Izbirate najljubšega voditelja ali voditeljico ter naj- ljubšo oddajo Radia Celje. 12.00 Novice. 13.00 Poročila, 14.00 Pri- četek popoldanskega sporeda, 14.15Jackpot, 14.20 Grešvkino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi- ser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kro- nika. 18.00 20 vročih. 20.00 Saute surmadi. 21.00 Ročk blok. 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. Petek, 19.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldan- skega sporeda, 9.10 Halo, Atom- ske Toplice, 9.30 Črna pika, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Izbirate naj- ljubšega voditelja ali voditeljico Radia Celje. 11.45 Halo. Toplice Dobrna. 12.00 Novice. 13.00 Po- ročila. 13.20 Halo. Terme Laško. 13.40 S knjižnega trga, 14.00 Pri- četek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi- ser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kro- nika, 18.30 V petek zvečer - štu- dentska oddaja. 20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ time, 22.00 Zaklju- ček programa in priključitev Ra- Slo. Sobota, 20.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo. AMZS. 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.20 Minutke za srečo, 7.30 Tečaj- nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Zvonetom Lebar- jem - Nikoli nisi sam (Klub osam- ljenih src), 10.00 , 11.00 , 12.00, 13.00 Novice, 13.30 Študentski servis, 14.00 Pričetek popoldan- skega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi- ser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00 Športni ve- čer na Radiu Celje, 20.00 Izpol- njujemo glasbene želje poslušal- cev, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Nedelja, 21.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zim- zelen, 720 Minutke za srečo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00,11.00 Novice. 11.10 Domače 4,12.00 Novice. 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca. 13.00 Čestitke in pozdravi. 19.30 Glasba je življenje, 20.00 Pod slovensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 22.12.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna. 6.20 Pregled dnevnega tiska. 6.45 Ho- roskop. 7.00 Novice. 7.15 Zimze- len. 7.30 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopol- danskega programa. 10.00 Novi- ce. 10.05 Športno dopoldne. 11.00 Novice. 11.10 Izbirate najljubšo oddajo in najljubšega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje. 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo ban- go, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Torek, 23.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna. 6.20 Pre- gled dnevnega tiska. 6.45 Horo- skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldan- skega sporeda. 10.00,11.00 Novi- ce, 11.10 Izbirate najljubšo odda- jo in najljubšega voditelja ali vo- diteljico na Radiu Celje, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pri- četek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Grešvkino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi- ser. 15.30 Bingo bango, IZOO Kro- nika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen. 19.30 Radi ste jih po- slušali, 21.00 Rezervirano za ve- deževanje, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Sreda, 24.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna. 6.20 Pre- gled dnevnega tiska. 6.45 Horo- skop. 7.00 Novice. 715 Zimzelen. 7.30 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldan- skega sporeda - dopoldne z Ivico Burnik, 10.00,11.00 Novice, 11.10 Izbirate najljubšo oddajo in naj- ljubšega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje,12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mali 0,14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v ki- no?,15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser. 15.30 Bingo bango. 16.15 Pop loto. 17.00 Kronika. 18.00 Full cool. 19.00 Božične pesmi sloven- skih glasbenikov. 19.45 Luč sveti v temi - verska oddaja. 20.00 Večer z družino Galič in njihovimi bo- žičnimi pesmimi. 21.00 Božični večer pri Viki nad Frankolovim, 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Sveti večer na Radiu Celje Na sveti večer smo se le- tos na Radiu Celje skrbno pripravili. Tako kot tudi na vse ostale praznične dni. Veliko zanimivih gostov vam bomo tja do 4. januar- ja predstavili. Začeli pa bomo 24. decem- bra zvečer. Že dopoldne bo predpraznično vzdušje gotovo v svojem slogu prinesla Ivica Burnik. Ves dan bomo vrteli prijetne melodije, zvečer, ko bo večina ljudi zbrana v dru- žinskem krogu, pa bomo zavr- teli: najprej ob 19'^ božične melodije, ki so jih posneH slo- venski glasbeniki. Z vsakim od glasbenikov je Simona Brglez na kratko tudi poklepetala. Ob 19.45 bomo zavrteli po- sebno, praznično obarvano ver- sko oddajo Luč sveti v temi, ki jo ureja šempetrski župnik Mir- ko Škoflek. Ob 20. bo Tone Vrabl predstavil pojočo druži- no Galič iz Šempetra, ki je letos izdala zgoščenko z božičnimi pesmimi, ki jo bomo v celoti tudi zavrteli. Spored pa bomo v zadnji uri zaključili z reportažo Nataše Gerkeš, ki je obiskala gotovo najbolj popularno celj- sko branjevko, gospo Viko, na njeni domačiji nad Frankolo- vim. Gospa Vika je tista, ki ima svoj »štant« vedno poln slaščic, suhega sadja, bučnic, domačih rezancev, sladkega jabolčnika in številnih drugih dobrot. Vse je lično embalirano in gotovo ga ni Celjana, ki obiskuje celj- sko tržnico, da je ne bi poznal. Malo manj, ali pa sploh ne, pa ljudje poznajo njene najbližje, dva sinova in moža, ki ji pridno pomagajo. In ki tudi ubrano pre- pevajo. Tudi božične pesmi, ka- dar je božični čas. Prisluhnite! NGL Kakšna je izvirna vošcilnica? če se sprašujete v teh dneh, ko prejemate voščilni- ce z lepimi željami, kakšna je izvirna voščilnica, potem vam' lahko namignemo, da smo celjski radijci eno zares prejeli. Kolegi z Murskega vala so nam poslali lično lectovo srce, z ogledalcem in posvetilom z lepimi željami. Srčece smo obesili na naše božično drevesce, ki krasi naše radijske prostore že od prejšnjega tedna, ko so nam ga prijazno podarili v Vrt- narstvu Celje. Bilo je že zlato okrašeno, mi pa smo mu dodali še nekaj rdečih ja- bolk, pa lučke in si tako pričardi praznično delovno vzdušje. NGL tržnica ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 5. 12.: Slavica DEŽELAK iz Laškega - deklico, Klara ZA- BUKOVNIK s Polzele - dečka, Petra VIPOTNIK iz Prebolda - deklico in Anica GLASER iz Dramelj - dečka; 6. 12.: Aleksandra ŽARKO- VIČ iz Šmarja - dečka, Irena FRICEU iz Nazarij - deklico in Irena PLANINŠEK iz Žalca - deklico; 7. 12: Julija TANŠEK iz Griž - deklico. Romana JUR- HAR iz Celja - dečka, Lidija HRIBERŠEK iz Šempetra - de- klico, Darja VERDEV iz Žalca - dečka in Nataša KOVAČIČ iz Celja - deklico; 8. 12.: Martina GROBEL- ŠEK iz Celja - deklico. Roma- na HROVAT iz Nove Cerkve - deklico, Minka JEZERNIK iz Šmartnega v Rožni dolini - dekUco, Monika JUG iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka in Marjana HOTKO iz Celja - dečka; 9. 12.: Sandra PANGERL iz Škofje vasi - dečka, Smilja MILOSAV PREDOLAC iz Celja - dečka, Simona LORGER iz Podčetrtka - dečka. Barbara PLAZAR iz Radeč - dečka in Ivana VIDENŠEK iz Šmartne- ga v Rožni dolini - deklico; 10. 12.: Jasna TURNŠEK iz Celja - deklico; 11. 12: Mateja VOGA iz Dramelj - deklico in Ružica FIDERŠEK iz Vojnika - dečka. POROKE Šentjur pri Celju Poročila sta se Anton OP- REŠNIK iz Podvina in Nives CENTRIH iz Kozja. Velenje Poročila sta se Gosto TRI- VUNOVIČ iz Šoštanja in Bran- ka BALABAN iz Velenja. ^MRTI Celje Umrli so: Albert PEČEČNIK iz Prekope, 77 let, Veronika GOJ- ZNIKAR iz Tabora, 67 let, Vladi- mir PAHOLE iz Zg. Selc, 43 let, Albin RAUTER iz Lesičnega, 84 let, Anton MRZDOVNIK iz Pa- ke, 87 let, Friderik GERL iz Vojnika, 83 let, Ivan ŠKRIBAR iz Strmce, 64 let, Eva ČERIN iz Laškega, 71 let, Ljubomir KOŠIR iz Zg. Rečice, 44 let, Andelina BULATOVIČ iz Celja, 47 let. Jože LEBENIČNIK s Ponikve, 38 let, Anton PASAR iz Celja, 64 let, Frančišek APLENC iz Celja, 85 let, Marija LENHART iz Ce- lja, 82 let in Marija KUGLER iz Hrenove, 67 let. Šentjur pri Celju Umrla je Jožefa MASTNAK iz Šedine, 77 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Zora GAJŠEK iz Ločendola, 41 let, Albert LON- ČARIČ iz Sv Florijana, 26 let, Franc ŽAVSKI iz Senovice, 71 let, Franc POLAJŽER iz Lasti- ne, 62 let in Karolina ZAVR- ŠNIK iz Šmarja pri Jelšah, 70 let. Velenje Umrli so: Erna KOKOL iz Velenja, 45 let, Jože SKUT- NIK iz Ložnice, 35 let, Karol KLANČNIK iz Lokovice, 94 let in Jakob VIDIC iz Polane, 73 let. Žalec Umrli so: Štefanija SLAPNIK iz Gornjega Grada, 70 let, Mihael ROMIH iz Žalca, 66 let in Amali- ja MEŽNAR iz Kaple, 88 let. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (063) 442- 500, 442-201, 442-223, fax: 441- 032, Novi tednik izliaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel.: 442-500, int. 10. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700603- 31198. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena . Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija L^kič, Gregor KatiČ, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@celje.eunet.si Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310,441-510. Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije Franček Pungerčič Propaganda: Vaher Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Hriberšek, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Ttelrfon: 063/442-500, 442-201, 442-223- fax: 441-032, 443-511 2. SNOPIČ KRONIKA 31 nočne cvetke • v nekem stanovanju na Bregu je bil 9. decembra pre- tep. Potem ko se je sinček Andrej vrnil domov krepko po polnoči, je bila njegova mamica zelo huda in ga je vzela v roke. Žal je pri tem uporabila najtršo metodo, sinko pa se je odzval tako, da je mamici udarce pridno vra- čal. Pretepa med materjo in sinom ni mogel preprečiti niti oče oziroma mož, policisti pa so zadevo umirili in se odloči- li, da bosta k sodniku za pre- krške stopila, oba, mamica in sinko. • Pred lokalom Havana na Ljubečni sta se 9. decembra popoldne sprla in zmerjala Matjaž in njegova deklica Bar- bara ter s tem oskrunila javni red in mir. • V stanovanju na Čopovi je Alojz R. pretepal svojo ženo Frančiško. Kdo je glavni v družini, ji je dokazoval 9. de- cembra ponoči. • Breda iz Arclina je 12. de- cembra zvečer zaprosila za intervencijo, ker je imela sit- nosti s svojim sinom, ki se je domov primajal in grdo zau- darjal ter seveda temu pri- merno razgrajal po hiši. Ko je na kraj prispela patrulja, jo je sinko popihal skozi okno. Ker je fant spet razgrajal in tolkel po vratih in oknih, je bila čez slabo uro patrulja spet v Arc- Unu in razgrajač je spet po- begnil. • Jože Z. je 14. decembra zvečer sporočil, da ga je v bistroju Pod brezami pretepel eden izmed gostov. Patrulja je na kraju dogodka ugotovi- la, da je bil prav Jože tisti, ki je grozil natakarici Verici in jo zmerjal, Boštjan K. pa je po- sredoval tako, da ga je udaril in vrgel iz lokala. K sodniku za prekrške bosta šla tako Jože, kot Boštjan. • Minulo nedeljo zvečer je Branko O. s Kocbekove pre- tepal ženo Karolino in hčer- ko. • V nedeljo pozno ponoči je bilo v bloku na Kraigherjevi bučno, ko je Bogdan K. raz- grajal po stanovanju. Sosed, ki zaradi tega ni mogel spati, se je pojavil na vratih, Bogdan pa ga je za vmešavanje v so- sedske zadeve kaznoval ta- ko, da ga je trikrat boksnil v trebuh. • V baru hotela Celeia je bilo v ponedeljek ob štirih zjutraj nenavadno vzdušje. Zanj sta poskrbela Damjan K. in Ro- bert K., ki sta razbila dva barvna reflektorja in stekleno lesketajočo kroglo. Šla bosta k sodniku za prekrške in še škodo bosta morala poravna- ti. M.A. Pogin rib Nedoločenega dne v mesecu novembru je nez- nani storilec podrl jez v potoku Struga v Vrbju. S podrtjem jezu je storilec onemogočil pritok vode v ribogojnico Vrbje, zaradi če- sar je prišlo do pogina rib. Lastnik ribogojnice, Hme- zad Kmetijstvo iz Žalca, je oškodovan za približno 2 milijona tolarjev. M.A. Sodišče upoštevalo sokrivdo oškodovanca Na okrožnem sodišču v Celju se je prejšnji teden na- daljevalo in končalo sojenje Damirju Kobaševiču in Zo- ranu Džakoviču. Za kaznivo dejanje poskusa umora je bil Kobaševič obsojen na dveletno zaporno kazen, Džakovič pa na 1 leto in 6 mesecev zapora, vendar po- gojno, s poskusno dobo dveh let. Gre za sojenje po dogodku, ki se je pripetil 4. avgusta letos v hiši v Bukovžlaku pri Celju, ko je Damir Kobaševič poskušal umoriti Nedeljka Džakoviča, očeta svojega de- kleta, Džakovičev sin Zoran pa mu je pri tem dejanju nudil pomoč. Oškodovanca je Ko- baševič trikrat udaril po glavi s težko macolo, ker pa je bila v prostoru tema, mu je s sve- tilko svetil Zoran Džakovič. Nedeljko Džakovič je pri tem utrpel prelom senčne kosti in lobanjskega dna, zaradi česar je bilo njegovo življenje moč- no ogroženo. Kot sta že na prejšnji obrav- navi povedala oba obtožena, sta se za kruto dejanje odloči- la zaradi nerazumevanja in nasilniškega obnašanja oško- dovanca, oba pa sta dejanje obžalovala in poudarila, da Nedeljka Džakoviča nista na- meravala ubiti, ampak mu le pokazati, kako se človek po- čuti, če ga nekdo nenehno maltretira, ustrahuje in tepe. V nadaljevanju sojenja je sodišče zaslišalo še nekaj prič, med njimi dve, ki sta opisovali izredno težke raz- mere v družini Džakovič, kjer je vladal strog patriarhalni od- nos in kjer je bilo nasilje očeta nad družinskimi člani, zlasti nad ženo oziroma materjo otrok, na dnevnem redu. Okrožni državni tožilec Mi- lan Birsa je v svojem zaključ- nem govoru poudaril, da vztraja pri kvalifikaciji kazni- vih dejanj iz obtožnice, torej pri poskusu umora in pomoči pri tem poskusu, se pa zave- da, je dejal, da je k temu dejanju odločilno prispeval sam oškodovanec. Obema obtoženima je tožilec očital naklep, da bi se s tem rešila oškodovanca, ki je nasproto- val zvezi med njegovo hčerko in obtoženim Kobaševičem ter bil dolga leta nasilen do svojega sina, drugoobtožene- ga Zorana. Zagovornika obtoženih sta bila seveda drugačnega mne- nja, ko sta poudarjala težke razmere v družini in nenehen strah zaradi groženj in nasilja Nedeljka Džakoviča. »Zoran ni hotel ubiti očeta, le dolgo- letnega nasilja in grobosti, ki ga je izvajal oče, se je hotel znebiti,« je dejala zagovorni- ca Zorana Džakoviča. Petčlanski senat, ki mu je predsedoval sodnik Miran Pritekelj, je v svoji razsodbi upošteval okoliščine, ki so pripeljale do krvavega deja- nja, s tem pa tudi omilitvena določila zakona. Damirju Ko- baševiču je izrekel kazen dveh let zapora (po kazen- skem zakoniku je ta takšno kaznivo dejanje zagrožena kazen najmanj petih let za- pora), pri Zoranu Kobaševiču pa je sodišče upoštevalo po- sebne olajševalne okoliščine zaradi dolgoletnega strahu pred očetom. Obsodilo ga je na pogojno kazen 1 leto in šest mesecev zapora s po- skusno dobo dveh let. Koba- ševiču je senat podaljšal pri- por do pravnomočnosti sod- be. M. AGREŽ mini krimici Dvaicrotni vlom v noči na 9. december je nez- nani storilec vlomil v skladišče trgovine Modis na Starem trgu v Velenju. Iz skladišča je ukradel več otroških bund različnih proizvajalcev. Potem je vlomil še v trgovino Rednak na istem naslovu ter si naložil večje števi- lo trenirk in športnih copat. Lastnika Milena P. in Miran R. sta oškodovana za okoli 220 tisoč tolarjev. Ukradel sani v dneh od 7. do 9. decembra je neznani storilec na Rogli ukradel in odpeljal motorne sa- ni znamke Polaris XCR 600 SE. Sani, ki so bele barve in last Blaža F. iz Celja, so vredne okoli 1 milijon 900 tisoč tolarjev. Ni opravičila za opravičila v noči na 10. december je nekdo vlomil v zasebno ordina- cijo dr. Drage K.Š. v zdravstve- nem domu v Šentjurju. Lastnica pogreša videorekorder znamke Goldstar, napravo za merjenje krvnega tlaka, tipkovnico za ra- čunalnik, uro štoparico, poto- valno torbo ter potrdila - opravi- čila za izostanek pri šolskem pouku. Vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 80 tisoč tolarjev. Oklofutala prodajalko Velenjčanka Milena M. je prejšnji ponedeljek »nakupova- la« v trgovini Nama na Šaleški cesti v Velenju in izkoristila tre- nutek nepazljivost prodajalke ter ukradla nekaj kosov poso- de. Ko je Milena hitela proti izhodnim vratom, se je proda- jalki zdela sumljiva, zato je ste- kla za njo in jo dohitela ter jo prijela za roko. Ta poteza pa je žensko tako zelo razjezila, da je prodajalko nekajkrat udarila po obrazu in rokah. Zoper osum- ljenko so policisti sestavili ka- zensko ovadbo. 1200 petard Koncem minulega tedna so policisti na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli pregledovali dve osebni vozili, v katerih so našli in potem zasegli 1200 pe- tard. Petarde sta prevažala 23- letni Ivica B. in 31-letni Darko J., oba hrvaška državljana. Zase- žene petarde so avstrijskega porekla. Brez vlamljanja Neznani storilec je v četrtek zjutraj opazil, da je Katica F. izstopila iz svojega vozila in se z otrokom odpravila proti otroš- kemu vrtcu na Polzeli. Opazil je tudi, da svojega vozila ni zakle- nila in to priložnost tudi izkori- stil. Lastnici je ukradel torbico, v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja, osebne dokumente, čeke in ključe. Pet Murinih plascev Neznani storilec, ki se je kon- cem novembra mudil na oddel- ku ženske konfekcije v Nami v Velenju, je izkoristil svoje tatin- ske sposobnosti in neopazno odnesel kar pet ženskih plaš- čev, izdelanih v murskosoboški Muri. Ukradeni plašči so vredni 330 tisoč tolarjev. Iz odklenjenega stanovanja v četrtek, 11. decembra po- poldne, je neznani storilec vsto- pil v odklenjeno stanovanje Du- šana J. na Stanetovi ulici v Celju. Tam je našel in ukradel lastni- kovo denarnico, v kateri je bilo 30 tisoč tolarjev gotovine, dve bančni kartici, devizna kartica, več čekovnih blanketov in osebni dokumenti. Streljal v Evergreenu Prejšnji četrtek okoli 22.30 ure je v lokalu Evergreen Club v Celju počilo, ko je Dušan V. v tla lokala izstrelil naboj iz svoje pištole. Drobci streliva so poš- kodovali oblačila Darinke A. in Irene V, ki sta sedeli za mizo. Okradel Primorca v času od 16. novembra do 11. decembra je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Grličah. Ukradel je dva telefon- ska aparata, več radijskih spre- jemnikov in drugih akustičnih naprav ter nekaj oblačil. Lastnik Danijel N. iz Lucije je oškodo- van za okoli 150 tisoč tolarjev. Izginile drage umetnine Med prevozom v Ljubljano so bile iz zaklenjene prikolice kombiniranega vozila ukrade- ne tri dragocene umetniške sli- ke (olje na platnu) iz 17 stoletja. Prevoznik slik se je za krajši čas ustavil v Celju (nasproti avtobu- sne postaje), zato predvideva, da je bila tatvina storjena prav v tem času. Prva slika je avtoportret sli- karja Van Dyka (velikost 40x50 cm), na drugi je portretiran nez- nani deček (40x50cm), na tretji pa je portret neznanega bogati- na (50x70cm). Slike imajo črn gladek okvir s pozlačenim ro- bom. Neznani storilec je lastni- ka Franca R. iz konjiške Dobra- ve oškodoval za okoli 70 milijo- nov tolarjev. Zmikavt V Sovi v nočnem klubu Sova v Zre- čah se je minulo soboto ponoči zabaval neznani storilec, kr je izkoristil nepazljivost Vladka Š. prometne nezgode Padel pod traktor in umrl Na lokalni cesti v kraju Brezje se je v torek, 9. decem- bra dopoldne, pripetila nez- goda s tragičnim koncem. Vincencij V. iz Perovca je vo- zil kmetijski traktor s priklop- nikom iz smeri Perovca proti Brezju. Med vožnjo po klancu navzgor je zapeljal z vozišča na desno bankino, po nekaj me- trih vožnje po bankini pa je traktor zdrsnil s ceste in se prevrnil v jarek. Ker na traktor- ju ni bilo varnostne kabine niti varnostnega loka, je voznik pa- del pod traktor in pri tem utr- pel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. v križišču se ni ustavil Na cesti v naselju Velenje se je v sredo, 10. decembra dopoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je ena oseba utr- pela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša prib- ližno 100 tisoč tolarjev. Martin B. (65) iz Saleka je vozil osebni avtomobil iz smeri Šaleka proti Šmarški cesti. Ko je pripeljal do križišča s Konov- sko cesto, se pred križiščem ni ustavil, ampak je nadaljeval vožnjo naravnost proti Šmarš- ki cesti. Takrat se je po pred- iz Slovenskih Konjic. Ukradel mu je denarnico, v kateri so bile nemške marke in naši tolarji v vrednosti 415 tisoč tolarjev. Vlom V vikend v času od petka do sobote je nekdo vlomil v vikend hišo v Zdolah, last Antona K. iz Celja. Ukradel in odpeljal je televizij- ski sprejemnik in radiokaseto- fon. Lastnika je oškodoval za približno 120 tisoč tolarjev. Upor gojencev Za povsem neustrezno obli- ko upora so se v noči na 13. december odločili trije gojenci prevzgojnega doma v Radečah, Emil R, Omer M. in Luka G. Na oddelku individualne obravnave so na hodnik znosili žimnice in oblazinjeno sedežno garnituro ter nato vse skupaj zažgali. Požar so pogasili delav- ci prevzgojnega doma in s tem preprečili, da se ogenj ni razširil na ostale dele objekta. Gmotna škoda, ki so jo fantje povzročili, znaša okoli 2 milijona 700 tisoč tolarjev. Stolp in drobiž iz bifeja v noči na minulo nedeljo je neznani storilec vlomil v kamp prikolico, prirejeno v bife, ki je postavljena na Cesti v Savinjski gaj v Mozirju. Ukradel je glasbe- ni stolp Pioneer in manjšo vsoto menjalnega denarja. Lastnica Mojca F. iz Mozirja je oškodo- vana za približno 60 tisoč tolar- jev. nostni Konovski cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem, 56- letni Herman M. iz Velenja in vozili sta trčili. V nesreči je voz- nik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškodbe. Umrla na kraju nesreče Na magistralni cesti v kraju Arclin se je v petek, 12. de- cembra zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri je umrla peška. Matjaž Š. (43) iz Vojnika je vozil osebni avtomobil iz smeri Škofje vasi proti Vojni- ku, v Arclinu pa mu je z leve strani prečkala vozišča 54-let- na Ivana T. Voznik je zaviral, vendar trčenja, v katerem je bila peška na mestu mrtva, ni mogel preprečiti. M.A. Radarji bodo. • v ponedeljek, 22. decem- bra dopoldne na območju Šentjurja in Velenja, popoldne pa na območju Mozirja, • v torek, 23. decembra do- poldne na območju Šmarja, popoldne pa na območju Ro- gaške Slatine, • v sredo, 24. decembra do- poldne na območju Mozirja in Žalca, v popoldanskem ča- su pa na območju Celja in Velenja. VFoimuliEI V času od sobote do pone- deljka je neznani storilec vlomil in kradel v prostorih trgovine Formula E1 na Gosposki ulici v Celju. Storilec je odnesel več kot 30 moških in ženskih pulijev in 11 moških majic. Podjetje Moda Celje je oškodovano za okoli 300 tisoč tolarjev. Cigarete iz kioska v dneh od sobote do pone- deljkovega jutra je neznani sto- rilec vlomil v kiosk Dela na Ljubljanski cesti v Celju. Ukra- del je okoli 400 zavojčkov raz- ličnih vrst cigaret v skupni vrednosti približno 150 tisoč to- larjev. Kladivo iz skladišča V času od petka do ponedelj- ka je nekdo vlomil v skladišče na območju nedograjenega ob- jekta doma upokojencev v Šentjurju. Tam je našel in odne- sel električno kladivo znamke Hilti, s tem pa podjetje Selič oškodoval za okoli 380 tisoč tolarjev. Ukradena smucarija v dneh od sobote do pone- deljka je neznani storilec »obi- skal« turistično agencijo Her- man Celjski na Prešernovi ulici v Celju. Našel in ukradel je okoli 20 tisoč tolarjev denarja in dve sezonski karti za smučišča RTC Rogla. Zora K. je oškodov^a za okoli 100 tisoč tolarjev. M.A. Nezgoda v Uniorju v torek, 9, decembra dopoldne, se je v zreškem Uniorju pripetila delovna nezgoda. Delavec Franc V. (42) iz Cezlaka je prelagal odpadke iz zabojnika v kontejner, pri tem pa mu je stregel sodelavec Vinko P, ki je z viličarjem dvignil zabojnik do višine kontejnerja. Ker pa zabojnik ni bil pravilno nameščen na viličarja, se je premaknil, zaradi česar je Franc V. izgubil ravnotežje in padel z višine poldrugega metra na asfaltna tla. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. M.A. 32 INTERVJU »Želim vam lep in varen dan!« Tako se poslavlja Edo Mlacnik, potem ko nas vsak delavnik seznani s tistim, kar se je na Celjskem slabega zgodilo - Medijska zvezda, ki ostaja na trdnih tleh Ni jih malo, ki vsak dan čakajo nanj. Najprej se njegov glas pojavi na valovih Radia Celje, potem mu prisluhnejo poslušalci Štajerskega vala, zadnji ga pričakajo Velenjčani. Ker to počne že vrsto let, je postal že kar neke vrste medijska zvezda, ki si jo vsak radijski poslušalec po svoje zamišlja, predvsem pa se sprašuje, kdo in kakšen je Edo Mlačnik v resnici. S tem intervjujem ga našim bralcem (in seveda tudi radijskim poslušalcem) predstavljamo v besedi in sliki. Seveda pa smo najprej segli v daljno preteklost, v čas, ko se je Edo Mlačnik odločal o tem, kaj bo, ko bo velik. Zakaj se je odločil za delo v slovenski policiji, smo ga najprej vprašali. »Moram reči, da nekega tehtnega razloga za to mojo odločitev ni bilo. Kot štirinajst- letni otrok nisem imel pojma, kaj bi rad v življenju počel. Še najraje bi bil gozdar, gozdarski tehnik, ta poklic se mi je zdel kar zanimiv. Ker pa je bilo v družini denarja bolj malo, zra- ven pa še trije nepreskrbljeni otroci, je prevladala odločitev za brezplačno šolanje v kadet- nici v Tacnu, kjer je bilo tudi bivanje v internatu zastonj. Me pa v ta poklic ni nihče silil, saj bi se bil lahko odločil tudi drugače, če bi si želel postati kaj drugega.« Po stopničkah do načelnika In po štirih letih šolanja ste postali policist, takrat še miličnik... Ja, najprej sem bil miličnik- pripravnik v Šentjurju, za tem do leta 1980 vodja varnostne- ga okoliša, ko sem se gibal predvsem v Dramljah in na Ponikvi, v letu 1980 pa so me za pol leta prestavili v Sloven- ske Konjice, kjer sem bil po- močnik komandirja na tam- kajšnji postaji milice. In spet nazaj v Šentjur, kjer me je čakalo mesto pomočnika ko- mandirja in nato komandir- sko mesto. V tistem času sem se odločil za študij ob delu na višji šoli in ga končal, da bi prevzel mesto komandirja postaje milice v Celju. V Celju sem bil le šest mesecev, mar- ca leta 1988 pa me je že čaka- lo mesto komandirja policij- ske postaje v Velenju. Tam sem bil do julija leta 1992, ko sem delal na inšpektoratu UNZ Celje, kjer sem bil do maja 1994 inšpektor za po- sebrfe naloge. Od takrat dalje sem to, kar sem danes. Sporočila, takšna in drugačna Kot načelnik operativno- komunikacijskega centra na celjski UNZ ste odgovorni za potek mnogih zahtevnih po- licijskih nalog in opravil. Kaj vse se dogaja v tem centru? Smo center, ki dan in noč sprejema ter beleži obvestila o vseh dogodkih na območju celjske uprave. Ko zabeleži- mo dogodek, karseda hitro ukrepamo, da tja čimprej prispejo policisti, ki opravijo ogled kraja in ga ustrezno za- varujejo ter nas o dogodku sproti obveščajo. Mi smo tisti, ki o dogodku - glede na vrsto dogodka - obvestimo stro- kovnjake: kriminaliste, de- žurnega preiskovalnega sod- nika, državnega tožilca, gasil- ce, reševalce, center za ob- veščanje in še koga, ki potem opravijo vsak svoje delo. V naši službi torej vsa sporočila, telefonske klice beležimo, jih selekcioniramo ter odrejamo prve ukrepe. Poenostavljeno bi se temu reklo, da pripravi- mo teren za delo ostalih stro- kovnjakov. Koliko takšnih klicev sprej- mete dnevno? Na telefonski liniji 113 sprej- memo povprečno 380 klicev na dan, se pa zgodi, da jih kdaj zabeležimo tudi okoli 500. Od tega števila je pravih inter- ventnih klicev le okoli 12 od- stotkov, v večini so klici, ko nas občani prosijo za najraz- ličnejše informacije. Želijo ve- deti, če je cesta na nekem ob- močju prevozna, skrbi jih za svojce, ko so na poti in sprašu- jejo, če se je na določeni relaci- ji zgodila kakšna prometna nesreča itd. Veliko je tudi tim. slepih klicev zaradi napak na telefonskih linijah ipd. Najbrž so vmes tudi tele- fonski klici, sporočila z ne- prijaznimi vsebinami... Tudi takšni klici so. Resda jih ni veliko, a je še teh mnogo preveč. To so ponavadi osebe, ki so jezne na ves svet in to jezo potem stresajo na policijo, vča- sih koga kam pošljejo ali kar tako pljuvajo po nas. Tu so še otroci in mladoletniki, ki si pri- voščijo neslano zabavo na naš račun. Žal se ti ljudje ne zave- dajo, da s svojim praznim go- voričenjem po nepotrebnem zasedajo telefonsko linijo, in to morda prav v času, ko nekdo nujno potrebuje našo pomoč, ko so komu štete ure, minute. Naj ob tej priložnosti še po- vem, da bo z novim letom telefonska linija 92 dokončno ukinjena in nas bo mogoče do- biti le na številki 113. Pa lažne informacije? Tudi teh je nekaj, a na srečo zelo malo. Ker pa sleherno in- formacijo jemljemo resno in jo potem preverjamo, nam tudi te laži vzamejo preveč dragoce- nega časa. Kot primer lažne oziroma prirejene informacije. Naj navedem občana, ki nas je pred kratkim klical in povedal, da se nahaja na strehi neke stanovanjske hiše, kamor je poskušal vlomiti. Mi smo takoj ukrepali, policisti so šli na kraj in ugotovili, da ne gre za vlo- milca, ampak za moškega, ki ga je jezna ljubica zaprla na balkon, tam pa ga je hudo zeb- lo. Ker je imel pri sebi mobilni telefon, nas je lahko poklical in se s takšno lažjo rešil mraza in jeze svoje drage. Breme in veselje Operativno-komunikacij- ski center je tudi center za obveščanje javnosti... Gre dnevno sporočanje v sredstvih javnega obveščanja o posameznih dogodkih, cest- nih zaporah, o stanju in pre- voznosti cest itd., v ta sklop pa sodi tudi naše preventivno de- lovanje, ko občane seznanja- mo z nevarnostmi, ki vsakod- nevno prežijo nanje in jim sve- tujemo, kako ravnati, da se jim izognejo. Pa sva tam: pri vašem red- nem radijskem poročanju, ko vas nestrpno pričakuje na ti- soče poslušalcev, željnih in- formacij iz prve roke. To poč- nete že tako dolgo, da je ime Edo Mlačnik postalo znano, popularno. Je to za vas breme? Ker to rad počnem, ne mo- rem govoriti o bremenu, je pa res, da mi ta naloga vzame kar veliko časa. Če pa ste imeli v mislih breme popularnosti, naj povem, da ga kar v redu prenašam, sploh pa si ne do- mišljam, da bi bil kakšna po- pularna osebnost. Ljudje pač poznajo moje ime, ker ga po- gosto sHšijo. Od maja leta 1993 se vsako dopoldne pojavljam na radijskih valovih, v kratkih časovnih razmahih na treh ra- dijskih postajah. Ob tem pri- pravljam tudi pisno gradivo za redne ponedeljkove novinar- ske konference na naši upravi, kjer sodeluje tudi predstavnik službe za stike z javnostjo. Nedavno je to nalogo prevzela gospa Irena Gorenak. Ob tem naj se pohvalim, da je v slo- venskem prostoru prav celj- ska uprava tista, ki je na po- dročju obveščanja javnosti do- segla najvišjo raven in to me- sto nam priznavajo tudi v mi- nistrstvu za notranje zadeve. Kako nastajajo vaša dnev- na radijska poročila? Vodje izmen v našem centru vseh 24 ur izdvajajo tiste do- godke, ki bi bili za javnost zani- mivi in koristni. Zjutraj to gradi- vo dobim na mizo, ga skrbno preberem, opravim selekcijo in na koncu vse skupaj spravim v primerno obliko. Seveda vmes te informacije preverjam. In ob 8.25 uri sem že v etru, ko se najprej oglasim poslušalcem Radia Celje. Imate tremo? Na začetku me je kar dajala, zdaj pa je že veliko bolje. Mo- ram pa reči, da se treme ne bom nikoli povsem otresel. Trudim se, da ne razmišljam, da govorim v živo. Treba pa je vedeti, da sem policist, ki se ni nikoli šolal za javno nastopa- nje. Moj glavni namen je lju- dem povedati, kaj se je prejš- nji dan zgodilo na naših ce- stah, kje je kdo koga okradel, oropal, pretepel, kje je gorelo itd. Sploh pa ni moj namen koga izpostaviti. Gre za to, da ljudi opozorim na nevarnosti, saj se dogodki, o katerih poro- čam, lahko pripetijo vsako- mur izmed nas. Zato v radij- ska poročila pogosto vpletem razne nasvete, opozorila, pri- poročila in s tem učinkujem tudi preventivno. V ta poročila radi vnašate tudi razne dovtipe, šaljive is- krice, simpatične pripombe. Kako vam to uspeva? Vselej to ni mogoče. Ko po- ročam o kakšnem tragičnem dogodku, pač ne gre, da bi se v istem poročilu še šalil. Se pa resda dogajajo tudi komične reči, ali pa takšne, ko ne veš, ali bi se jim smejal ali se razje- zil. Glede na vsebino in težo dogodkov se pač sproti odlo- čam, na kakšen način naj ne- kaj povem. Ta lahkotnejši stil večina poslušalcev lepo spre- jema in ocenjuje, da je dobro, če nisem preveč policijsko re- sen. Veseli me, da me poslu- šalci lepo sprejemajo, da do- slej ni bilo niti enega negativ- nega odziva na ta moja dopol- danska javljanja. Ljudje me kličejo po telefonu, mi pošilja- jo pisma s pohvalami in lepimi željami ter čestitke ob novem letu, ko mnogokrat sploh ne morem ugotoviti, kdo mi je pisal. To mi res veliko pomeni. Korošec s kozjanskim navdihom Selili ste se iz kraja v kraj. Zdaj ste Velenjčan, ki se vsak dan vozi na delo v Ce- lje. Kaj pa družina? Na Kozjansko sem se kot mlad policist oženil s Kozjan- ko. Do leta 1988 sem v Šentjur- ju živel v majhnem stanovanju, kjer mi je bilo zelo lepo. Zdaj stanujem v Velenju, ampak Ve- lenjčan ne bom nikoli, na to se ne morem privaditi. V osnovi ostajam Korošec, rojen pod Pe- co, ki je prevzel nekaj tipičnih kozjanskih navad. Imam dva otroka, dvajsetletnega sina in šestnajstletno hčerko. Zaradi dela, ki ga opravljam, sem ne- koliko manj časa z družino, se pa trudim, da to vrzel zapol- nim takrat, ko sem prost. Lah- ko rečem, da živimo čisto po- prečno družinsko življenje. Kakšen je Edo Mlačnik, ko odloži službeno breme? Rad sem v družbi veselih in preprostih ljudi, ker sem tak tudi sam. Enkrat tedensko jo mahnem na rekreacijo v zna- meniti velenjski »klub trhlih vej«, kjer se razmigam, po re- kreaciji pa jo s klubovci obvez- no mahnemo še na pijačo, da nadoknadimo izgubljeno ener- gijo. Občasno se z družino od- pravim k sorodnikom na Koz- jansko in na Koroško, da ohra- nimo lepe sorodstvene vezi. Sicer pa uživam tudi ob vodi z ribiško palico v roki, pa doma rad kaj postorim, popravim, za sprostitev včasih pokosim tra- vo ob našem bloku, nič poseb- nega, bi rekel. MARJELA AGREŽ Edo Mlačnik, katerega glas dobro poznajo poslušalci jutranjih oddaj treh radijskih postaj na Celjskem. Zadnja leta se Edo Mlačnik vozi v službo iz Velenja, še vedno pa je ostal Korošec s kozjan- skim navdihom. Cas za čaj Speed bali - neznano postaja znano Para se je valila Varen mercedes A Moda ob božičnem drevescu v kraje na jugu Amerike se je najbolje podati od decembra do marca. Živl|en je na vetrovnem jugu Punta Arenas je najjužnejše mesto amerišl(e celine Najjužnejši del Čila je po kopnem dostopen le preko Argentine. Zato ima vsakod- nevno letalsko povezavo s severom, enkrat tedensko pa sem pripluje tudi ladja iz približno 1500 kilometrov oddaljenega pristanišča Puerto Montt. Na skrajnem jugu Čila leži najjužnejše mesto ameriške celine. Punta Arenas. Južneje se nahaja še nekaj naselij, toda vsa ležijo na otočju Ognjene zemlje, katere vzhodni del je čilski, zahodni pa argentinski. Vreme na skrajnem jugu Amerike je zelo spremenljivo, zato je te kraje najpametneje obiskati v času tamkajšnjega poletja, nekje od sredine de- cembra pa do marca. Toda tudi v tem času je potrebno računati z neprestanim vetrom, ki včasih piha tudi z več kot sto kilometri na uro. Tako ni čudno, da so obiskovalci pogosto v nekaj urah deležni prav vsega, od me- glenega jutra, deževnega naliva pa do najjasnejšega neba. Večino turistov v te na prvi pogled neprijazne kraje vabi predvsem čudovita narava in številni narodni parki. Kljub spremenljivemu vremenu pa so še posebno poletni dolgi dnevi nadvse primerni za izlete v naravo. V poletnih mesecih se namreč stemni šele okoli enajste ure zvečer, nov dan pa se začne že kmalu po četrti uri zjutraj! Poleg številnih možno- sti za treking, turistične agen- cije organizirajo oglede kolo- nij morskih levov in pingvinov, za nekaj tisoč dolarjev pa si je mogoče omishti tudi križarje- nje vse do okoH tisoč kilome- trov oddaljene Antarktike. Pristanišče lakote Punta Arenas leži ob Mage- lanskem prelivu in ima danes okoli 100.000 prebivalcev Še danes velja za pomembno pri- stanišče, čeprav so že davno minih zlati časi. Do zgraditve Panamskega prekopa so na- mreč morale ladje do Pacifiške- ga oceana pluti okoli skrajnega južnega konca Amerike in tu je bilo edino pristanišče daleč naokoli. Prvo naselje belcev na tem koncu sveta je sicer ležalo še dobrih 50 kilometrov južne- je. Puerto Hambre (Pristanišče lakote) so ga poimenovali, saj so prvi naseljenci, ki so jih pustili tam, pomrii zaradi po- manjkanja hrane. Punto Arenas so ustanovili daljnega leta 1848, njegovo najsijajnejše obdobje pa se je začelo po letu 1875, ko so začeli gojiti ovce in volno na veliko prodajati po vsem svetu. Kar nekaj družin je s tem zelo obogatelo in na te čase še danes spominja nekaj razkošnih vil. Ovce so pasli na velikanskih posestvih, za katera so potre- bovali novo delovno silo. Veči- noma so sem prišli izseljenci iz Evrope in med njimi je bilo precej Hrvatov. Tako je v mestu tudi Hrvaški kulturni dom, najstarejši potomci prvotnih izseljencev pa še danes znajo povedati nekaj besed v dalma- tinskem narečju, čeprav veči- noma nikoli niso videli domo- vine svojih prednikov. Hiše v mestu so večinoma zi- dane, za razliko od večjega dela Čila, kjer kot gradbeni material prevladuje les. Posebno živahno je v brezcarinski coni na robu mesta, kjer je veliko nakupoval- no središče, podobno ljubljan- skemu BTC-ju. Cene za tehnične predmete in avtomobile so do- kaj ugodne, medtem ko pre- hrambeni izdelki in oblačila ni- so kaj prida cenejši kot v mestu. Kljub temu pa domačini najraje nakupujejo tod, saj je brezcarin- ska cona tudi eden izmed razlo- gov, da se Čileanci sploh odloča- jo za življenje na vetrovnem ju- gu. Tudi plače so višje kot dru- god, vendar pa so splošni živ- ljenjski stroški večji, saj je po- trebno večino hrane in gradbe- nega materiala v Punto Arenas pripeljati z letali. - _ C. IGOR FABJAN 34 REPORTAŽA Prišel je čas krog božiča..« Vse o voščilnicah, ki izvirajo iz konca 18. stoletja - Simboli za srečo in zmrznjeno gledališče Božičnih in novoletnih praznikov si danes ne pred- stavljamo več brez voščilnic. Navada, da si ljudje pisno voščijo, izvira iz konca 18. stoletja, ko so si voščili na okrašenih posetnicah ali na okrašenem pisemskem pa- pirju z napisanim voščilom. Predhodnice teh ročno risa- nih in pisanih so voščilnice re- dovnic iz 15. stoletja, ki so jih pošiljale svojim dobrotnikom. Prvo tiskano voščilnico pripisu- jejo ravnatelju Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu Henryju Colu. Risar John Hor- sley je narisal veselo druščino, ki nazdravlja s kozarci. Voščil- nico so natisnili v manj kot tisoč izvodih in ravnatelj jo je pošiljal svojim prijateljem. Prava domo- vina voščilnic pa je Avstroogr- ska, kjer so se pojavile takšne voščilnice že v dvajsetih letih 19. stoletja. Po letu 1850 so jih že mno- žično tiskali in ko se je po letu 1870 pocenila še poštnina za dopisnice, je postala tudi nji- hova uporaba množična. Ker smo bili Slovenci del tega pro- stora, spadamo med prve na- rode na svetu, ki so pošiljali razglednice in voščilnice. Ti- skah so jih predvsem v tujini, toda tudi doma natisnjene ni- kakor niso zaostajale za tuji- mi. Velikokrat so domači ti- skarji dotiskali samo sloven- sko besedilo. Postale so zelo priljubljene in motivno zelo različne, tako da ob pregledo- vanju različnih zbirk skoraj ne najdemo dveh enakih. Prve božične in novoletne voščilnice so bile skromno okrašene, toda kmalu so se pojavile romantične zasnežene pokrajine s taščicami na veji ali srnami, ki se pasejo, ah pa z angeli varuhi, ki prinašajo bo- žično jelko in obdarujejo otro- ke. Na prelomu stoletja so bile pogoste tudi kar razglednice domačih krajev z dotiskanim voščilom za srečo v novem le- tu. Včasih je bila dodana tudi smrekova vejica, angelska gla- vica ah otroci ob božični jelki. Najpogostejše so voščilnice, ki so že s svojimi simboli za srečo zadosti zgovorne in če je še dotiskano voščilo, zadošča le še podpis. Simboh za srečo so včasih uporabljeni posa- mezno ali združeni v motiv, ki je lahko tudi aktualen dogo- dek. Ker o njihovem pomenu vse premalo vemo, jih bom skušala opisati. Simboli za srečo Povsod po svetu in tudi pri nas je v božičnem in novolet- nem času razširjeno krašenje z zelenjem. Uporabljajo pred- vsem smrečje, bršljan, božje drevce, belo omelo, zimzelen in hrastove vejice. Mnoge zimzelene rastline nosijo bo- gato simboliko verjetno še iz predkrščanskih časov. Zimze- leno drevo z bodičastimi trdi- mi listi in rdečimi jagodami imenujemo božje drevce ali božji les. V antiki je bilo atri- but sončnih bogov. Odganjalo naj bi demone in simbolizira- lo dobro voljo in veselje. Belo omelo so poznah že Kelti kot magično rastlino, ki je vse ozdravila in zato simbo- lizira dolgo življenje in ne- smrtnost. Podobno simboliko ima tudi zimzelen, ki so ga častili že v Egiptu. Iz vseh zimzelenih rastlin spletamo božične vence, ki so okrašeni še s storži in pisanimi, največ- krat rdečimi pentljami. Vse te zimzelene rastline simbolizi- rajo zdravje in moč, kar naj- večkrat tudi voščimo ob no- vem letu. Na smrekovi vejici je velikokrat upodobljen zvon- ček, kateremu so pripisovali veliko moč, v krščanstvu je njegov zvok predstavljal božji glas. Stari simboli za srečo, ki jih najdemo upodobljene na voš- čilnicah od konca prejšnjega stoletja pa vse do danes, so tudi štiriperesna deteljica, konjska podkev, palčki ali škrati, mušnica, pikapoloni- ca, prašiček, dimnikar, lestev ter igralne karte in kocke. Vsi ti simboli so povezani s pra- starimi verovanji, ki so sicer izgubili globlji pomen, pome- nijo pa tako kot talismani zaš- čitno sredstvo pred nesrečo. Štiriperesna deteljica, ki jo je tudi težko najti, varuje ljudi in živali pred čarovnicami in demoni. Uporabljali so jo tudi za ljubezenska prerokovanja. Posebno moč ima zaradi šte- vilke štiri, ki predstavlja »naj- večji čudež« ali »božansko mnogostranost«. Različni na- rodi so že v zgodovini svoja božanstva imenovali s štirimi črkami. Isto število srečamo tudi na igralnih kartah. S podkvijo kot simbolom sreče je povezan kuh plodno- sti in rodovitnosti polja. Varu- je pa tudi domačo hišo pred nesrečo. Kasneje so verjeli, da ima podkev posebno moč, ker jo je skoval kovač na sve- tem ognju. Varuhi narave, rastlin in naravnih bogastev (zakladov) so tudi škrati, ki so se jim ljudje priporočali za varovanje domačega ognjišča in kot pomočnikom pri delu. Ker škrati živijo v gozdu pod mušnico, so tako upodobljeni tudi na voščilnicah. Po kitaj- skem verovanju pomeni mu- šnica srečo, dolgo življenje ali celo nesmrtnost. Kot simbol dolgega življenja je lahko upodobljeno hrastovo listje. Hrast namreč tudi pozi- mi obdrži suho hstje na vejah. Vraža, da dimnikar prinaša srečo, je povezana z ognjem in domačim ognjiščem, ki je vča- sih pomenil središče domači- je. Tu so po poganskem vero- vanju živeli domači duhovi penati, ki so varovali sveti ogenj. Ognjišče in dimnik je najbolje očistil dimnikar, da ni prišlo do požara. Tako je sveti ogenj vedno enako gorel, zato ga imamo za varuha družin- ske sreče. Tudi božiček lahko pride v hišo skozi dimnik. Skoraj povsod verjamejo, da pikapolonica razume človeš- ko govorico, je pa tudi prastar simbol za srečo in rodovit- nost. Božično ali novoletno drevo je ostanek prastarega zimzele- nega mlaja, ki je lahko pome- nil tudi drevo življenja in sim- boliziral upanje in veselje. Življenjska moč, ki jo hrani zimzeleno drevo, naj bi prešla tudi na človeka, zato ni na- ključje, da je na voščilnicah upodobljena smrečica v mno- gih variantah. Ves čas od za- četka decembra je povezan tu- di z obdarovanjem. Najprej Miklavž, nato pride božiček, ki je velikokrat upodobljen tu- di na voščilnicah. Upodobljen je lahko z veliko vrečo ali ko- šaro, polno daril. Njegova ka- pa predstavlja tudi rog izobi- lja, ki je simt3ol darežljivosti in blagostanja ter splošne sreče. Po drugi svetovni vojni pri nas božiček dobi dvojnika v ded- ku Mrazu, ki mu otroci ravno tako pišejo pisma in od njega pričakujejo darila. Ta bradati mož pa jih sedaj ne prinaša na saneh z jelenjo vprego, ampak uporablja tudi modernejša prevozna sredstva. Ni redkost, da ga vidimo na voščilnicah na kolesu ali celo v avtomobi- lu. Iz prve svetovne vojne poz- namo uradne razglednice in voščilnice humanitarnih orga- nizacij za vojake in begunce, na katerih so upodobljeni vo- jaki na božični večer, ko moli- jo ob božični jelki ali jaslicah in pred grobom. Želijo si miru in snidenja s svojimi domači- mi, s katerimi so povezani sa- mo s pismi. Včasih so upodob- ljeni na božični večer na straži nad vasjo in poslušajo božič- no zvonjenje. Zmrznjeno gledališče Prvotno jaslice niso bile po- gost motiv, vendar postanejo mnogo pogostejše med obema vojnama, ko so pričeli izdelo- vati voščilnice tudi slovenski slikarji (Maksim Gaspari, Ivan Vavpotič, F. Kopač, France in Mara Kraljeva, A. Koželj in dru- gi). Poleg jaslic upodabljajo še ljudske običaje okrog božiča in novega leta v Sloveniji. Ti moti- vi so bili veliko bližji preproste- mu človeku na podeželju in pošiljanje voščilnic se je razši- rilo na vse sloje. Poleg slikarskih upodobitev Kristusovega rojstva na voščil- nicah srečamo tudi upodob- ljene jaslice, ki so jih postav- ljali po cerkvah in domovih. Kdaj so začeli postavljati te miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, ne vemo natančno. Nastale so verjetno v 11. stoletju po božičnih igrah, zato jih ponekod še imenujejo »zmrznjeno gleda- lišče«. Prvotno so postavljali jasli- ce jezuiti že sredi 16. stoletja v svojih kolegijih in cerkvah. Sledili so jim avguštinci, do- minikanci in kapucini. Lese- nim ali porcelanskim figuri- cam so sledile figurice iz trše- ga papirja, poslikane z akva- relnimi barvami. Iz cerkva so se preselile na dvor in v pre- možnejše meščanske hiše. V Celju so bile v zasebni lasti jaslice iz žgane gline du- najskega umetnika J. Dorf- meistra, ki jih je odkupil miinchenski nacionalni mu- zej. Posebno lepe so bile med obema vojnama papirnate ja- shce Maksima Gasparija, To- neta Kralja in Franceta Gorše- ta. To pa so tudi umetniki, ki so najpogosteje upodobili moriv jaslic oziroma Kristuso- vega rojstva na svojih božič- nih voščilnicah. Najbolj pogosto je upodab- ljal slovenske običaje na voš- čilnicah Maksim Gaspari. Upodabljal je božične, novo- letne in trikraljevske koledni- ke, tepežkanje, praznovanja ob božiču in novem letu do- ma in pare v narodnih nošah, ki si voščijo, blagoslov doma- če hiše, vlivanje svinca, s kate- rim napovemo prihodnost in še bi lahko naštevali. Izšle so že v mnogih ponatisih. V avli Osrednje knjižnice v Celju bodo danes, v četrtek 18. decembra, odprli zanimi- vo razstavo starih božičnih in novoletnih voščilnic Prišel je čas krog božiča..., ki jo je pripravila Tatjana Kač. Morda bo raznolikost nekda- njih voščilnic tudi navdih za sodobne avtorje. Po drugi svetovni vojni so postale božične in novoletne voščilnice motivno zelo skromne. V štiridesetih in pet- desetih letih srečamo skoraj iz- ključno zasnežene zimske po- krajine v modrih, zelenih in rjavih tiskih. Šele v šestdesetih letih ponovno prevladajo foto- grafije domačih krajev. Konec šestdesetih let se loti oblikova- nja novoletne voščilnice kar nekaj slovenskih slikarjev, ki pa so žal v manjšini. Kot božič- ne voščilnice se največkrat uporabljajo reprodukcije zim- skih pokrajinskih motivov slo- venskih slikarjev. TATIANAKAČ Trikraljevski koledniki Maksima Gasparija. Božična voščilnica iz leta 1938, original hrani Osrednja knjižnica Celje. Božični večer. Božična voščilnica iz leta 1910, original hrani Osrednja knjižnica Celje. V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi je na ogled razstava več kot dvestotih božično-novoletnih voščilnic, ki so jih pošiljali v naših krajih od začetka stoletja. Med predstavlje- nimi voščilnicami je 38 razglednic Maksima Gasparija, ki, kot poudarja kustosinja Lucija Zorenč (razstavo je pripravila skupaj s kustosinjo Heleno Rožman), najlepše opozarjajo na običaje adventnega in božičnega časa. Lastnica večine voščilnic je Marija Zorenč iz Bistrice ob Sotli. V Kozjanskem parku so šest voščilnic s starimi motivi, ki so zanimiv odraz različnih obdobij, ponatisnili. Med drugim sta predstavljena družinsko razpoloženje iz začetka stoletja ter palčka z mušnico iz prvega obdobja po IL svetovni vojni. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 23. decembra, z izjemo nedelje in ponedeljka, med 10. in 16. uro. PETICA AKCIJA - HUMOR 35 Med akcijo smo »odkrili« Heleno Ograjenšek, ki že več kot tri desetletja izdeluje svoje voščilnice. Gre za voščilnice, obogatene z ročnimi deli iz vezenja. Celjanka jih večinoma podarja, nekaj pa jih izdeluje tudi po naročilu. Vse izdelane voščilnice so nekaj posebnega in vsaka zase je popolnoma unikatna. Izbiramo naj voščilnico Verjetno se v teh dneh po- štar velikokrat ustavi pred va- šimi vrati in vam prinese voš- čilnico s takšnimi in drugač- nimi dobrimi željami. Verjet- no tudi vi bolj pazljivo prebe- rete voščilnico, za katero se vidi, da je napisana s srcem. Tudi v naše uredništvo pridno prihajajo voščilnice, ki jih pošiljate na naš natečaj za naj voščilnico. Kot že veste, ni treba pošiljati originalov, tem- več samo fotokopije tistih voščilnic, ki se vam zdijo naj... Novi tednik bo podelil na- grado tistemu, ki bo voščil naj- lepše in najbolj prisrčno, pa tudi aktualno in izvirno. V akciji bomo izbirali najboljši tekst voščilnice, najlepše ročno napi- sano voščilnico, najlepšo in najbolj domiselno izdelano, morda tudi najbolj duhovito ali celo najbolj nemogočo voščil- nico... V ta namen smo se sta- vili posebno komisijo, podelili bomo tudi nekaj nagrad, več o tem pa prihodnjič. Reportažo z nagrajenci bomo objavili v prvi pono- voletni številki Novega ted- nika, torej v četrtek, 8. ja- nuarja 1998. Hkrati pa bomo veseli, če boste ob napisani voščilnici napisali tudi nekaj o akciji, kakšno razmišljanje ali svoj spomin na čas, ko smo vsi skupaj pisali voščil- nice, iz katerih je dihala do- mačnost. Voščilnice pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, svojega prispevka pa ne po- zabite opremiti s točnim na- slovom. r 1 Foto: GREGOR KATIČ stranka sauivcev Kako čas beži! Komaj smo si zaželeli sreč- nega in zdravega, že si spet želimo veselega in debelega. Je pa to kar pravi čas za razna opravila, predvsem vesela, in ni »hudir«, da ne bi kakšne utrnili tudi za našo stranko šaljiv- cev. Nekaj smo jih že prejeli in jih danes objav- ljamo, na druge še čakamo. Nekaj predpraz- ničnih bomo izvedeli tudi na novoletnem srečanju dopisnikov in bralcev naše strani, pri Jožici Golob na Rečici pri Laškem. Lepo povabljeni tudi vi (prijave na telefon 730- 335). Nagrajenca, Lili Soline iz Celja in Klemna Mlakarja iz Šentjurja, pa smo že »telegram- sko« poslali na Dunaj. Prva pomoč z novoletne zabave odpelje Janez novo mlado sodelavko na njen dom. Ker jo je hudo bolela glava, sta se oba strinjala, da jo odpelje celo v sobo. Po slabi uri je tudi Janeza prijelo domotožje. Toda, glej ga zlomka; na hodniku je srečal mladenkinega očeta. »Veste, vašo hči je tako bolela glava, da sem jo pospremil domov in ji nudil prvo pomoč,« se izgovarja Janez. »Že, že,« reče možakar, ko pogleduje Janeza v hlače, »toda pozabili ste zapreti omarico s prvo pomočjo.« Gorenjsko narečje Miro, sicer Gorenc, se ženi v Savinjsko dolino. Na predvečer poroke materi ženina in neveste ob kapljici »tolkeca« kramljata in Go- renjka pohvali svojega sina: »Naš je tako priden, pa 'skrban, skrban'...« In Savinjčanka ji potoži: »Ah, nič zato, saj tudi naša ni več devica...« Mladoporočenec Miro je dobil novo ženo. Po dolgem času se je prikazal v Celju in seveda ni mogel mimo Slavca. »O ho ho, mladoporočenec! Kako se pa kaj 'štimata' s tvojo?« vpraša Slave. »Zelo se ujemava. Včasih vrže vame kakšen pisker ali krožnik. Če me zadene, je vesela ona, če ne, sem vesel jaz. In tako sva oba zadovoljna v zakonu.« Miklavž Slave je srečal tudi Janjo in jo povprašal o njenem Miklavžu. »Moj Miklavž je trenutno odsoten. Mi je pa poslal darilo - hlačne nogavice. Ko sem jih oblekla, pa poglej čudež. Na eni hlačnici je pisalo vesele božične praznike in na drugi pa srečno novo leto.« »Si se pa darila zelo razveselila, a ne?« »Aha. Pisno sem se mu zahvalila in ga povabila, da se oglasi 'med prazniki.« Na kolinah Pri Lojzu so klali. In od vsega ima stari znanec najrajši svinjsko glavo. Gospodinja mu jo pripravi in medtem, ko se drugi »matrajo« s praženimi jetrci, Lojz uživa in cmoka. Ko vidi, kako vsi bulijo vanj, izreče: »Cmok. Ko bi vedel, da ima tako dobro glavo, bi ga pa dal študirat...« Priprave v fari imajo velike priprave na božič. Celo lučke naj bi obesili na cerkveni turn. Za to nalogo je bil določen Lojz. In glej nesrečo - spodrsnilo mu je. Medtem, ko je padal, se je drl kolegu. »Povej moji doma, da danes ni treba kuhati. Bom v bolnici jedel...« KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov: Nihče ni pisal Slovenski misijonar Er- nest Saksida iz močvirne po- krajine Pantanal v Braziliji me je obvestil, da na članek Upanje pod pločevinasto streho, ki smo ga pred ča- som objavili v Petici, ni bilo odziva. Po misijonarjevem mnenju med Slovenci ni navada, da bi bili dobrotniki botri revnim otrokom v deželah tretjega sveta. Otroci v njegovem mi- sijonu imajo tisoč botric iz Italije, iz Slovenije le eno. Vendar pa je po izidu članka dobil veliko daril za otroke od Slovencev iz Celovca. Naslov: P. Ernest Saksida, Citta don Bosco, 79301-970 Corumba, Brasil. Mogoče Slovenci nismo va- jeni takšnega sodelovanja, mogoče tisti, ki imajo več de- narja, raje pomagajo revnim v sosednji stolpnici, mogoče ra- je sploh nič ne damo, pač pa varčujemo za velike avtomo- bile. Kakorkoli že, gospod Er- nest je bil objave vesel. Če se že nihče ni odločil postati bo- ter, bo pa morda kdo poma- gal z dobrimi mislimi in moli- tvijo. Tudi to veliko pomeni. Da pa se tudi Slovenci odlo- čamo za pomoč deželam tret- jega sveta, dokazuje Gabrije- la, zdravnica, ki je zadnja pol leta pomagala v misijonu. Zdaj se je vrnila domov in gospod Saksida je zopet ostal sam z obilico dela. Pred krat- kim so ga obiskali trije mladi Slovenci, popotniki. Vsakega se zelo razveseli, saj v rodno Slovenijo, kjer je imel svojo zlato mašo, zaradi slabega zdravja verjetno ne bo mogel več priti. Mogoče pa bo še kdo našel svojo Osebno le- gendo tudi v tem, da se bo za nekaj časa napotil v Brazilijo, na rob deževnega gozda, na pomoč slovenskemu misijo- narju. BARBABA ČEH El Marinero - prva mehiška restavracija na Celjskem Ob pregradi Šmartinskega jezera sta restavracijo z mehiškimi specialitetami in v mehiškem slogu odprla Zlatka Šošterič in Robert Stepišnik. Tako sta ladji Jezerska kraljica zdaj pridružila še prikupen in specializiran lokal z mehiško kuhinjo. Izjemen ambient, odlična postrežba in mehiške specialitete, po želji bolj ali manj začinjene - to so razlogi, da obiščete prvo mehiško restavracijo El Marinero na Celjskem. Odprta je vsak dan od 9. do 24. ure. Rezervacije po telefonu 451-000. EP ZAMMIVDSn Windsor je spet odprt Grad VVindsor, v kate- rem je pred petimi leti ogenj uničil več kot 100 sob, je prenovljen. Od 27. decembra dalje si bodo obiskovalci spet lahko og- ledovali zasebno bivališče angleške kraljice. Med drugim so obnovili tudi sprejemno dvorano in St. George's Hali, kjer se po tradiciji sestajajo vitezi hlačne podveze. Za vstop- nino v grad Windsor, ki leži 34 kilometrov zahod- no od Londona, bo po- trebno odšteti deset fun- tov. Opeharjeni vrtnar Vrtnar Bob Taylor se je pred sedmimi leti zaposlil pri vdovi nekje na sred- njem Angleškem. Dogovo- rila sta se, da ji bo urejal vrt, za plačilo pa mu bo, ko bo umrla, zapustila hišo in vrt. Oboje skupaj je bilo vredno 300.000 funtov Vdova je takšno oporoko tudi napisala in vrtnar ji je ves ta čas urejal vrt. Ko pa je umrla, je bil neprijetno presenečen. Le nekaj dni pred smrtjo je vdova spre- menila oporoko in ga v njej sploh ni omenila. Posveto- val se je z odvetniki, ki pa so mu zatrdiH, da nima no- bene možnosti, da bi ob- ljubo iztožil. Rekordna tožba Voznik tovornjaka Juli- ean Lovett iz ameriške zvezne države Floride bo zaradi oporečne pnevma- tike dobil kar 30 mihjo- nov dolarjev odškodnine. Plačati mu jo bo morala znana družba Michelin. Sodniki so namreč ugoto- vili, da je bila slabo izde- lana pnevmatika kriva za prometno nesrečo, v ka- teri je Juliean Lovett leta 1989 izgubil obe nogi. Konstruktorji avtomobil- skega plašča so prezrli, da skozi razpoke lahko voda vdre v notranjost, tako da je rja razjedla ko- lesni obroč. Pnevmatiko je razneslo, zato se je zgodila nesreča. 36 GLASBA Para se je valila Parni valjak na koncertu po vodi navzgor in naprej če je kdo odraščal ob glasbi te zagrebške skupine ali mor- da od njej celo spoznal živ- ljenjskega sopotnika, je na petkovem koncertu v Golov- cu lahko še enkrat podoživel te trenutke. Parni valjak pa vseeno ni zasedba, ob kateri bi glasbenika zasrbeli prsti. Pred pričetkom nastopa je dvorana, v kateri se je tokrat zbralo kakšnih 1500 obisko- valcev, dajala mešane občut- ke. Ni bilo običajne naelektre- nosti, več jih je sedelo na tri- bunah, kot čakalo pod odrom. Razveseljuje pa, da si je koncert prišlo ogledat več generacij - kar nekaj je bilo posameznikov, ki so po sta- rosti krepko presegali člane zagrebške skupine. Parni valjak se je na odru, kljub drugačnemu zatrjeva- nju organizatorjev, pojavil s polurno zamudo. 9-članska zasedba (okrepljena s tolkal- cem in dvema pevkama) je iz premočno naravnanega oz- vočenja najprej izpustila no- vejšo Kaži, ja, potem pa se je - najbrž zaradi slabšega odziva - vse skupaj nadaljevalo s preigravanjem starejših uspe- šnic do sredine osemdesetih, s katerimi so zazibali prvih nekaj vrst pod odrom. Podla- ga za promocijo novega CD je bila tako ustvarjena. »Skozi« so z izjemo dveh šle vse skladbe, ki tako kot na prejš- njem projektu Budenje potr- jujejo, da »valjak« ne ustvarja več glasbe za najstnice, tem- več je v devedesetih letih do- končno dozorel v zdrav in čvrst ročk band, ki temu pri- merno ustvarja težje razum- ljivo glasbo. Sledil je akustični del, ki se mu imajo Zagrebčani zahvali- ti, da jih kot ribji mehur drži na površju. Celjska publika je nemudoma padla v dehrij, nad glavami so zagorele kre- sničke, vrhunec sta bili Pro- kleta nedelja, ki je minila, brez da bi Aki sploh odprl usta, in najnovejša uspešnica Ne daj nikada. Pri slednji se je skupini na odru pridružila Ti- na Lukčič in ne glede na to, da je dekle v pozni nosečnosti, skupaj z Akijem odpela pe- sem v studijski natančnosti. Za posladek je ob koncu sle- dil še krajši rockovski blok, kjer bi lahko izpostavili pri- redbo Kreslinove oziroma Klinarjeve To ni političen song. Prav v tej pesmi so vid- ne tako značilne razlike med slovenskim in hrvaškim pri- stopom. Priznati je treba, da hrvaški rockerji temu streže- jo veliko bolje, zato je iz udarne teme postala plesna poskočnica in ne čudi, da so za našega trubadurja Vlada Kreslina prav po zaslugi te pri- redbe na Hrvaškem sploh sli- šali. Minila je ura in pol, ko sta Hus in Aki najavila konec spektakla in slepec bi opazil, da nista mislila resno, kajti skupina se je na prizorišče vrnila prej, kot bi človek pre- štel do 10. V dveh dodatkih so se zvrstile pesmi polpretekle- ga obdobja, ko so v skupini še igrali danes zelo ugledni kita- rist Rastko Milošev, basist Srečko Kukurič, bobnarja Paolo Sfeci in Piko Stančič, pa pokojni Fuma in drugi. Uhva- ti ritam. Lutka za bal. Jesen u meni in Ugasi me so samo nekatere, ki jih je Aki na splo- šno veselje poimenoval kar v slovenščini. Nasploh pa velja ocena, da je Parni valjak nastopil brez najmanjšega kiksa, če izvza- memo Akijevo staro bolezen in njegove za uho ne preveč prilegajoče se izlete v pevske višave, kjer skoraj praviloma malo »postrga«, kar pa mu lahko odpustimo v zameno za neizčrpno energijo, ki jo v dobrih dveh urah izžareva ne glede na kraj in čas nastopa. Ce bomo v Sloveniji kdaj ime- h skupino s toliko kilometrine ter tolikšnim ugledom in pro- fesionalizmom, ji bom sam prvi segel v roko. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Na koncertu v Golovcu se je zbralo več generacij. Parni valjak v elementa. Utrinki s snemanja Iz novega albuma Vilija Resnika že lahko gledamo videospot za skladbo Ko vr- be jokajo. Videospot so snemali na šta- jerskem koncu, v gradu Štaten- berg in v žičkem samostanu. Med snemanjem so Viliju in ekipi pomagali domačini, saj »smo vedno dobili tisto, kar smo si želeli, venomer so bili na voljo,« pravi Vili. »Stregli so nam s čajem, kajti bilo je blaz- no mraz. Ko smo snemali, je bilo pet stopinj. Bil sem v sami majčki, kot da je vroče in po- tem je še ventilator pihal vame. Tresel sem se, ampak sem zdr- žal. Tjaša Vidic, druga sprem- ljevalka letošnjega izbora za Miss Slovenije, se je prav tako tresla, ko je ležala v tisti grobni- ci. Ko ji je kamera prišla blizu, se je nehala tresti, ker je nehala tudi dihati. To je hecno, čeprav je videospot res žalosten. Tretji prizor pa smo snemali v Ljub- ljani, pri Ljubljanici pod vrba- mi, kjer igram tudi bel klavir.« Vili Resnik sicer v »zare- snem« življenju ne igra klavir- ja. »Tistega klavirja iz videos- pota pa itak ne bi mogel igra- ti. Ljudje iz Panike, to je moja založba, so prebarvali klavir na belo, prej je bil črn. Imel sem črno srajco in sem bil ves bel od tiste barve in tudi tipke so bile kar precej poškodova- ne. Tega ne bi smel povedati, ker je bilo res vse zaigrano, kot da res full igram,« je pred kratkim zaupal Vili Resnik. S.B. Prizor, kot ga poznamo iz videospota Ko vrbe jokajo. Orgazmus blues band Orgazmus blues band je celjsko-žalska skupina, saj je Zagi iz Šempetra, Črpo iz Žalca, tretji član, bobnar Djuro pa je iz Gotovelj. Njihove skladbe nastajajo ob dobrem sodelovanju Črpa in Zagija, ki skupaj delata komade, tako da ne moreta točno določiti, čigava je kakšna skladba. S skladbami nimajo preveli- kih problemov, več težav je z besedili. Sicer je Orgazmus blues band skupina, ki je nastala po naključju. Pred približno tremi leti je Zagi spoznal Črpa, kmalu sta začela bolj resno igrati, takrat pa se jima je pridružil še bobnar. Zdaj počasi snemajo in trenutno so posneli šest demo posnetkov, pri čemer jim je pomagal tudi klaviaturist Tomaž. Člani benda so imeli že nekaj nastopov in odziv občinstva je »kar dober«, zatrjuje Zagi, nekajkrat pa so navduševali tudi domače, celjsko in žalsko občinstvo. S.B. Vildorijine pomladi Viktorija, ki jo nekateri že poznamo pod imenom Viki, je po prvi kaseti in uspešnici Sierra Madre izdala novo ka- seto in CD z naslovom »Dve pomladi, dve jeseni«. Skladbe so bile posnete v studiu Napoleon pod budnim očesom aranžerja, producen- ta in tonskega mojstra Dušana Zoreta. Napisali so jih Brendi, Dušan Zore, Marino Mrčela in Viktorija sama. Celoten pro- jekt je tudi tokrat Viktorija iz- dala pri založbi Mandarina. Viktorija ni spremenila sa- mo imena temveč tudi izgled, saj se je iz plavolaske prelevila v rdečelasko. Viktorija pravi, da se ni izneverila tistim, ki jo radi poslušajo, saj so na tej kaseti in CD-ju zbrane takšne melodije, po katerih so jo ljud- je spoznah in vzljubili. S.B. PETICA GLASBA 37 glasbeni ex-press Prejšnji ponedeljek je v sta- rosti 89 let umrl STEPHANE GRAPPELLI. Legendarni francoski jazz violinist je v svoji bogati glasbeni karieri posnel več kot 100 albumov, sodeloval pa je z vsemi večji- mi imeni sodobnega jazza (Quincy Jones, Oscar Peter- son, Gary Burton, McCoy Tyner...). V soboto je ta svet zaradi prevelike doze antidepresi- vov zapustil tudi 37-letni kult- ni ameriški avantgardni glas- benik EPIC SOUND-TRACKS, ki je s svojim delom vplival na vrsto znanih ameriških glas- benikov in skupin (Sonic Youth, Lemoriheads, R.E.M:...). Dobri dve leti po izidu pov- prečnega glasbenega izdelka »A Spanner In The Work« se je še vedno popularni angleš- ki pevec ROD STEWART spet podal v studio, kjer pripravlja pesmi za svoj nov LP. Stevvart bo 10. januarja dopolnil že 53 let, do sedaj pa je posnel že več kot dvajset samostojnih LP izdelkov. Bivša country in pop zvezdnica OLIVIA NEVVTON - JOHN se bo prihodnje leto z novim album pod okriljem založbe MCA spet vrnila na glasbeno sceno. Po uspe- šnem boju z rakom na dojkah se je Olivia zadnjih nekaj let posvečala bolj »zelenim« za- devam (deževni gozd, živa- li...), precejšen uspeh single plošče in videa za skladbo Falling, ki jo je 49-letna pevka in igralka posnela v duetu z Raybon Bros., pa napovedu- je, da bo njen tokratni come- back uspešnejši od tistega iz- pred desetih let. V ponedeljek, 22. decem- bra, bo v ljubljanski Hali Tivo- li koncert nekoč najpopular- nejše jugo-rock skupine RIBLJA ČORBA. Že skoraj odpisani čorbaš Bora Dordevič bo v »dežeh dunaj- skih kočijažev« nastopil prvič po sedmih letih, skupaj s še štirimi pomagači pa bo s prei- gravanjem že obledelih hitov skoraj zagotovo brezmejno navdušil številne jugo nostal- gije. V bolje založenih, tovrstnih trgovinah boste našli tudi dvanajsti album »lmaginary Day« PATA METHENVA, last- nika devetih grammyev in že dolgo vrsto let enega izmed najbolj cenjenih kitaristov in avtorjev popastega jazza. Ameriška agencija RIAA, ki že več kot štiri desetletja spremlja prodajo plošč v ZDA, je pred nedavnim spet objavila lestvico glasbenih iz- vajalcev, ki so doslej prodali največ plošč. Na prvem me- stu se seveda še vedno zadr- žujejo nenadkriljivi The Beat- les s skoraj sto milijoni proda- nimi ploščami, z drugega me- sta pa je legendarna angleška ročk zasedba LED ZEPPELIN (63,8 milijona) izrinila coun- try zvezdnika Gartha Brook- sa (na sliki). Slednji bo najbrž (že spet) kmalu zavzel svojo prejšnjo pozicijo, saj se nje- gov najnovejši CD »Sevens« odlično prodaja in že tretji teden zaseda prvo mesto Bill- boardove lestvice najbolj pro- dajanih LP-jev. Irska umetnica ENYA je v preteklih desetih letih proda- la neverjetnih 33 milijonov plošč in tako poleg primadon Madonne, Mariah Carey, Whitney Houston in CeUne Dion postala ena izmed naj- bolje prodajanih predstavnic nežnejšega spola. Njen zad- nji, z grammyem nagrajen, studijski album »The Memory Of Trees« je izšel že pred dve- ma letoma, zato je založba WEA pred nedavnim objavila zbirko njenih hitov »Paint The Sky With Starš«, ki se že nekaj tednov zadržuje čisto pod vrhom lestvic. Še pred koncem tega meseca pa naj bi luč sveta ugledal tudi njen trojni album - na prvem bodo keltske, na drugem pop in na tretjem klavirske skladbe. Ob izidu najnovejšega sin- gla »Smack My Bitch Up« za- sedbe THE PRODIGV je ame- riška organizacija NOW (Na- tional Organization for Wo- men) obtožila diskografske- ga giganta Time Warner, ki skupaj z Madonnino založbo Maverick v ZDA distribuira kreacije teh britanskih tehno freakov, da z omenjeno skladbo vzpodbujajo nasilje nad ženskami. Obtožbam so se pridružile še številne dru- ge organizacije, ki skrbijo za moralne vrednote Američa- nov, tako da se je kar nekaj radijskih in TV postaj odloči- lo, da pesmi Smack My Bitch Up ne bodo predvajale. Kot kaže, so najpopularnej- ši ameriški alternativci SMASHING PUMPKINS kon- čno le našli zamenjavo za bobnarja Matta Walkerja, ki je skupino zapustil pred dve- ma mesecema. Njegovo me- sto bo zasedel Matt Cameron, bobnar v začetku tega leta razpadlih grunge herojev Soudgarden. V začetku prihodnjega leta bo izšel že tretji single s tretje- ga albuma »Be Here Now« prvakov brit-popa OASIS. Brata Gallagher bosta nanj to- krat uvrstila skladbo Ali Around The World, ki pa bo podprta še s priredbo pesmi Street Fighting Man skupine The Rolling Stones. SLY DUNBAR in ROBBIE SHAKESPEARE (Mr. Drum& Mr. Bass) sta po mnenju poz- navalcev že dobrih dvajset let najboljša ritem sekcija na sve- tu. Poleg glasbenih vrlin pa Sly&Robbie premoreta tudi izjemno občutljiva para ušes, ki sta poskrbela za brezhibno produkcijo posnetkov števil- nih znanih glasbenikov (Mick Jagger, lan Dury, Peter Tosh, Grace Jones, Bob Dylan, Mick Hucknall, UB40, Maxi Priest...). Nekaj teh je Dun- barju in Shakespearu poma- galo tudi pri nastajanju njune- ga najnovejšega glasbenega izdelka, albuma »Friends«, ki je te dni zašel tudi v domačih trgovine z nosilci zvoka. LjuDijanska založba Coro- na je tik pred zaključkom le- tošnjega leta na trg lansirala še dve novosti. Kompaktna plošča ih kaseta »Gorim« je debitantski izdelek pevke KATARINE HABE-KATRINE, ki je zapolnjen z dvanajstimi prijetnimi in kvalitetnimi s plesnim popom obarvanimi skladbicami, ki so nastale pod producentsko taktirko mladega mojstra Roka Golo- ba, ki je odigral tudi večino instrumentov. Druga njihova novost pa je novi album DOMINIKA KOZARIČA »Vse- mu se lahko odpovem, le tebi ne«, ki poleg naslovne sklad- be prinaša še osem avtorskih pesmi in priredbo balade Hel- lo Lionela Richiea. Dominik je tudi tokrat k sodelovanju po- vabil svojega starega prijate- lja Saša Fajona, ki je skupaj z njim poskrbel za produkcijo, aranžmaje in instrumentalno podlago. Danes bo v diskoteki Planet Life v Ljubljani (ex Dakota) novoletni rock&roll žur, kjer bodo poleg legendarnih an- gleških punkerjev Anti-now- here league nastopili še Raci- ja, Zmelkoow in Peter Lovšin s Križarji. V soboto, 27. decembra, se bo v velenjskem mladinskem centru zgodil zadnji izmed serije številnih, v večini raz- prodanih, koncertov. Poleg bolj hudih Pridigarjev bodo v Rdeči dvorani (desno spodaj) godli še štajerski kavboj ci Grasshoppers. 'Na uspešen povratek v prvo ligo ameriških rockerjev računa tudi ROBBIE ROBERTSON (ex- Hawks, The Band), ki bo mar- ca, prvič po letu 1991, ko je razočaral z LP-jem »Storyville«, spet objavil studijski album. Po- leg številnih znanih glasbenikov - še posebej velja omeniti an- gleškega jungle mojstra in pro- ducenta Howiea Ba - bo na ploš- či moč slišati tudi recital Leonar- da Pelterja, ki je že več kot dve desetletji po mnenju mnogih po krivici zaprt zaradi domnevne- ga umora dveh agentov FBI. STANE ŠPEGEL SILVESTROVANJE V BUDIMPEŠTI KOMPLETNA OSKRBA (prevoz, organizacija, 2Xnočitev z zajtrkom, Silvestrska večerja v čardi...) 22.800 SIT VSTOPNICE za vse kinopred- stave Celjskih kinematografov - 410 SIT za vstopnico. VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT. VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: UUBUANA 399 SIT, MARIBOR 379 SIT FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT, PVC spiralna vezava 120-200 SIT. Informacije: 490 10 90, 490 10 91, http://www.klub-scr.si, infoterminali v enotah Banke Celje. 20 vročih rc vrtiuak polk in valčkov tuje lestvice 38 IZ OTROŠKEGA SVETA Hericulova risanka in njegovo svetišče Danes prihaja v Union Disneyeva risanka o grškem mitološkem junaku Herkulu, ki je povezan tudi s Celjem Da ustvarjalni ekipi Celj- skih kinematografov resnič- no nikoli ne zmanjka dobrih idej, so dokazali tudi minulo sredo ob svečani predpremie- ri nove Disneyeve risanke Hercules, ki na platna celjske- ga kina Union prihaja danes, v četrtek ob 16.00 uri. Pred predpremiero risanke Hercules, na katero je ekipa kinematografov povabila naj- boljše celjske osnovnošolce in njihove mentorje, so v sodelo- vanju s Slovenskim ljudskim gledališčem in Pokrajinskim muzejem Celje pripravili pravi happening. Mlade obiskovalce so najprej povabili v muzej, kjer so celjski gledališčniki odi- grali igrico o Herkulu. Sledila je pogostitev z ogromno Herku- lovo torto, potem pa so se vsi skupaj podali na Miklavški hrib, kjer so predstavniki mlaj- še generacije Celjanov izvedeli, kako je Herkul, eden najbolj znanih in opevanih junakov grške mitologije, povezan s Ce- ljem oziroma nekdanjo Celeio. Na terasi Miklavškega hriba so namreč nekaj let po drugi svetovni vojni odkrili ostanke rimskega svetišča, ki so jih ob- novili in postavili na ogled člani arheološke sekcije akademije znanosti in umetnosti. Med ste- bri in raznimi manjšimi ostanki so raziskovalci našli tudi ostan- ke marmornih kipov. In ker je eden od njih v rokah držal gor- jačo, so strokovnjaki zaključili, da je bilo na mestu najdbe v antičnih časih svetišče, posveče- no junaku grške mitologije, ka- terega zgodba že nekaj desetle- tij buri domišljijo raznih knjiž- nih in filmskih ustvarjalcev Disneyeva risanka o Herkulu bo na sporedu celjskega kina Union od danes, četrtka, pa do torka, 23. decembra, ob 16.00, 17.45 in ob 19.30, potem pa v kino Metropol, kjer si jo boste lahko ogledali še vse do Z ja- nuarja. Sicer pa bodo vsi, ki si bodo v Celju ogledali risanko o Herkulu, sodelovali tudi v na- gradni igri, pri kateri se bo za nagrade (izlet v Eurodisney- land v Parizu ali v italijanski Gardaland, kamor bodo nagra- jence popeljali iz šempetrske turistične agencije Dober dan), resnično vredno potruditi. N.-M. S. Foto: SHERPA Takole je v avli Pokrajinskega muzeja, pred odhodom na Miklavški hrib ter ogledom predpremiere risanke Hercules v kinu Union, ekipa Celjskih kinematografov vabljene šolarje pogostila še z ogromno Herkulovo torto in otroškim šampanjcem. Srečanje S pisateljico Pred kratkim smo učen- ci, učitelji in starši v telo- vadnici Osnovne šole Hu- dinja spoznali pisateljico Marinko Fritz-Kunc. Pogovarjali smo se pred- vsem o problematiki drog na Slovenskem. Pisateljica je pripovedovala o nastanku svojih odmevnih knjig, kot so Janov krik. Postaja death, Borboletta... Občinstvu je predstavila tudi odvisnikov pogled na svet in prve poka- zatelje odvisnosti. Dogajanje je popestrila Mateja Pozeb, učenka 8. razreda, ki je pred- stavila referat o drogah. Pri- reditev je odlično povezova- la osmošolka Saša Kampuš. Na svoje domove smo vsi odšli polni novih informacij ter spoznanj, ki jih bomo lahko v današnjem svetu ko- ristno uporabili. Poleg tega smo v OŠ Hu- dinja v mesecu decembru razstavili hkovna dela učencev razredne stopnje, v akciji Želim, da spoz- naš..., prav tako decem- bra, pa je »zmagala« učen- ka 4. razreda Tea Romih. Tea je zelo pridna učenka, rada pomaga sošolcem, pi- še pesmi in zgodbice. Novinarski krožek OŠ Hudinja Strah Vsakogar je včasih strah. Tako se spominjam tudi svo- jega strahu - grmenja. Gledala sem televizijo in naenkrat sem zaslišala dežne kapljice, ki so ropotale po oknih. Bila sem sama doma, saj sta star- ša odšla na obletnico, sestra pa je bila pri sorodnikih. De- ževalo je vedno močneje, vendar se nisem zmenila za dež, ker je bila na televiziji moja najljubša nadaljevanka. Kar naenkrat pa zagrmi. Pre- strašena vzamem v roke bla- zino in se je oklenem. Bila sem v zgornjem nad- stropju in sem nameravala v spodnje nadstropje. Pogum- no sem vstala in se odpravila, vendar nisem prišla dlje kot do vrat. Strela je udarila v bližino naše hiše in zmanjka- lo je elektrike. Vsa trda od strahu sem čisto počasi hodi- la proti svoji sobi. Bhskalo je vse pogosteje in vesela sem bila, ko sem prišla do svoje postelje in se pokrila z odejo čez glavo. Nekaj časa sem ostala pokrita. Ko je bliskanje skoraj ponehalo, sem vstala in poiskala svojega najljubše- ga psa iz pliša in ga stisnila k sebi. V spodnjem nadstropju je nekaj zaškripalo in takoj sem pomislila na vlomilce. Nekaj časa sem stala, zadrže- vala dih. Ker se ni nič premak- nilo ali zaškripalo, sem po- gumno odšla s plišasto igrač- ko do spalnice in poiskala ba- terijo. Spet je začelo bliskati in grmeti, vendar sem bila preveč oddaljena od svoje so- be, zato sem se napotila v spodnje nadstropje. Vsa trda sem hodila po stopnicah. V -eni roki sem imela baterijo, v drugi pa pli- šasto žival. Po stopnicah sem hodila počasi in mislila na psa, ki se je prav tako bal kot jaz. Ko sem prišla do televizi- je, sem jo izklopila in vse os- talo tudi. Noge so se mi tresle in komaj sem šla do vrat. Vzela sem ključ in s strahom odprla vrata in zaklenila za seboj. Znašla sem se zunaj in daleč spredaj videla bliskanje. Čeprav me je bilo strah, sem hitro stekla do pasje koče in zlezla vanjo. Bingo me je z veseljem pozdravil in ostala sem z njim v koči. Naslednje jutro je dež po- nehal in tudi grmelo ni več, vse je bilo po starem. Tudi starši so prišli domov, vendar jim nisem nič povedala o mo- jem strahu. Od tega doživetja naprej se, kadar grmi in bli- ska, vedno pokrijem z odejo čez glavo in zaspim s plišasti- mi živalmi. ŽIVA VIPOTNIK,Z e OŠ Žalec Predstavim se Ime mi je Petra, pišem se Kos. Stanujem na Ložnici in obožujem vse, kar je v orehovi potici. Imam rjave lase in ne mislim le nase. Sem srednje velike postave in rada zrem v planjave. Moja naj hrana je pizza, ki mi jo kupita moja strica. Imam mlajšo sestro Nino, ki rada »šluka« penino. Rada pišem spise ter mami pomagam izbirati karnise. Vpisana sem v razne krožke, zato imata moja starša ogromne stroške. Rada se sprehajam in sestrici ponagajam. Hodim v naravo, zato tam večkrat srečate mojo pojavo. Redkokdaj grem v kino, saj moram paziti sestro Nino. Sem redna bralka časopisov, saj upam, da bo notri objavljenih kaj mojih spisov. V glavnem sem ena velika neroda, ki jo zanima moda. PETRA KOS, 6. b OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec Novoletne Želje želim si: - da bi bili v šoli čim bolj tovariški med seboj (Petra B.) - da bi bila zdrava in vesela ter imela lep učni uspeh (Tjaša) - da bi imeli v šoli samo športno vzgojo (Radomir) - da bi nam učiteljica dajala več naloge (Mar- tin) - da bi imel na novo urejeno sobo (Aleš) - da bi mi starši kupili novo kolo (Admir) - da bi mi božiček prinesel kolebnico (Simo- na) - da bi dosegala čim boljše rezultate pri smu- čanju (Petra M.) - da bi mi v prihodnjem letu zrasli dolgi lasje (Eva) - sestrico, kateri bi izbrala sama ime (Birgit) - veliko sreče v šoli (Viktorija) - da bi zapadlo med novoletnimi počitnicami veliko snega (Urban) - da bi mi mamica vsak dan prebrala pravljico (Elvis) - da bi imel čim boljši učni uspeh (Kristjan, Matjaž, Želimir) - veliko zdravja in veselja; igrač sicer ne potrebujem, če pa bo katera namenjena meni, bom vesel (Aljaž) - Atlas Slovenije, računalnik, CD, veliko prija- teljev (Luka) - veliko zdravja, v šoli pa veliko petič (Maru- ša) - lepo okrašeno novoletno jelko (Nina) - da bi imel svojo sobo, v njej pa polno igrač (Sanit) - da bi dobila veliko pravljic, v šoli pa odhčen uspeh (Barbara) - da bi bila zdrava in vesela (Špela) - da bi dobil za novoletno darilo sani (De- nis) Učenci 3. a razreda OŠ Štore Otroški parlament Na prvi decembrski dan smo se mladi parlamentarci iz vse Slovenije zbrali v slo- venskem parlamentu. Vsi udeleženci smo bili izvoljeni na občinskih parlamentih in sam sem imel čast zastopati občino Štore. Ob vstopu v parlamentarno zgradbo smo morali vse večje predmete poslati skozi detektor, ki bi pokazal morebitne stvari, ki v parlament ne sodijo. Svoje stvari smo nato odložili v veli- ki garderobi ter se odpravili v parlamentarno dvorano. Ker je 1. december dan boja proti aidsu, smo vsi dobili rdeče priponke. Namestih smo se na udob- ne poslanske sedeže in se pri- pravili na razpravo. Na začet- ku so nas pozdravili Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, Janez Podobnik, pred- sednik državnega zbora, ter Vika Potočnik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slo- venije. Program je povezova- la Dunja Kranjac, za zabavo pa je poskrbela skupina, ki je s svojimi bobni ustvarila v dvorani posebno vzdušje. Se- veda, kot se za parlament spodobi, so bili prisotni tudi novinarji in TV snemalci, ki so naše sporočilo posredovah medijem. Tema letošnjega, že 8. otroškega parlamenta je bila: »Danes s.em ti in ti si jaz«. Pogovarjali smo se o odnosih med učenci, o težavah v šoli in o naših željah po nekaterih spremembah. Vsak je lahko na govorniškem odru pove- dal svoje mnenje o določeni temi, nekateri pa so imeli pri- pravljene tudi referate, ki so jih prebrali. Nazadnje smo iz- glasovali še temo naslednjega otroškega parlamenta v letu 1998, ki bo: »Vpliv medijev na mladino.« Po zaključenem delu smo bili vsi povabljeni v restavra- cijo Dairy Queen na zasluže- no kosilo. BOŠTJAN SENICA, 8. b OŠ Štore Dobra vila Nekoč, pred davnimi leti, "je živela dobra vila z imenom Zlatolaska. Pomagala je vsem ljudem in jim tudi svetovala. Pričarala je vse, kar so hoteli. Živela je v lepi majhni hišici. Imela je velik bazen in tudi ferrarija. Imela je zlatorumene lase. Pridno si jih je česala. Ni si jih spenjala, padali so ji prosto. Znala je tudi leteti po zraku. Imela je zlato čarobno palico, ki se je lesketala od čistoče. NINA VASLE, 3. b OŠ Polzela Tine v naravi Tine hodi po gozdu in premišljuje o tem, kako je lepo v gozdu. Potem zagleda lisico in steče domov. Ko pride domov, ga mamica vpraša: Kje si bil? Tine odgovori: V gozdu. Kaj si delal? Sem šel po gozdu in zagledal lisico. Zbežal sem domov. Drugič pa ne hodi po gozdu sam. Raje pridi po mene ali po očeta. Potem pa bomo šli v gozd skupaj. DAŠA KOŠEC, 3. b OŠ Polzela PETICA PO SIOVENIJI - INFORMACIJE 39 Neznano postaja znano Predstavljamo speed bali, nov šport, ki se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji Naključje je hotelo, da smo tudi v Sloveniji relativ- no hitro spoznali popolno- ma nov šport, imenovan speed bali ali, kakor ga imenujejo nekateri, hitra žoga. Ta igra z žogo se je pričela v Egiptu pred 40 leti. Takrat je oče speed balla Mohamed Lotfi na stoječo palico nave- zal plastično vrvico, na to vrvico privezal gumijasto žo- gico, vse skupaj zapičil v mivko na dvorišču in dal igri ime beach bali. Ime seveda ni bilo ustrezno, zato so ga čez nekaj časa, predvsem za- radi hitrosti, preimenovali v speed bali. Mohamed Lotfi je čez čas igro predstavil tudi širši javno- sti, najprej seveda v Egiptu, kjer so postali tudi velesila v tem športu. Igra se je razširila v Francijo, nato pa se je priče- la ekspanzija novega športa po svetu. Sedaj speed bali igrajo že skoraj povsod, razen v Avstraliji. Slovensici zacetici v Sloveniji smo pred štirimi leti spoznali avstrijsko speed bali reprezentanco. Prijatelje- ma Robiju in Gregi se je igra zdela zanimiva, zato sta priče- la pridno trenirati; skupaj z Avstrijci pa sta nato odpotova- la na 9. svetovno prvenstvo v Pariz. Dosegla sta nepričako- vano peto mesto, kar je bil zanju, bolj kot ne pionirja v speed ballu, izjemen uspeh. Seveda se o tem ni nikjer pisa- lo, saj sta nastopala popolno- ma neuradno. Predlani so člani slovenske reprezentance v Kairu na 10. svetovnem prvenstvu zasedli 6. mesto, enako uvrstitev pa smo dosegli tudi lani v Brus- lju, kjer smo prvič nastopili z mešano ekipo. Letos je bilo svetovno pr- venstvo v začetku novembra, in sicer smo se igralci zbrali v Kairu. Slovensko speed bali reprezentanco smo na 12. sve- tovnem prvenstvu sestavljali Robert Hafner, Nataša Zma- zek, Gregor Pečovnik in Uroš Žolnir. Tekmovanje v te- lovadnicah je bilo prava sen- zacija, saj so klima naprave skoraj zaledenele egipčansko vročino. Glede na rezultat in večjo konkurenco menimo, da smo zelo uspešni ter zelo do- bro napredujemo, saj smo v na koncu osvojili 5. mesto. Ponovno je bila najboljša re- prezentanca Egipta, ki v tem športu zaenkrat še nima tek- meca. Pravila nove igre Hitra žoga je šport, ki zah- teva dobre reflekse in kon- centracijo. Igra se lahko v družini, med prijatelji ali na svetovnem prvenstvu. Za igro potrebujete plastičen lopar, njegova velikost in teža pa sta odvisni od znanja igralca; gu- mijasto žogico, ki je obešena na plastični vrvici, dolgi 1,5 metra; statično palico, ki mo- ra biti visoka 1,7 metra in fiksirana. Za igro je predpisano igrišče v velikosti 8x4 metre. Lahko je v dvorani, na dvorišču ali zele- nici. Razpolovljeno mora biti z nevtralno cono, široko 0,60 metra. Prostor mora biti visok najmanj 3,5 metra. V centru igrišča, na nevtralni coni, mo- ra biti postavljena palica z vr- vico in žogico. V igri obstaja več disciplin, in sicer single, double aH double-mix, pravila pa so za vse enaka. Igralec vedno ser- vira s »forhand« udarcem v višini med 150 in 170 cm. Ser- viser ima eno možnost ponov- nega servisa, servira pa se vedno izmenično med igralce- ma. Sekcijo speed balla so us- tanovili tudi pri športno telo- vadnem društvu v Lenartu. Večina igralcev je študentov na mariborski univerzi, kmalu pa bodo začeli igrati tudi v Univerzitetnem šport- nem centru na Gosposvetski cesti v Mariboru. Podrobnej- še informacije o igri so na voljo pri Urošu Žolnirju, Šempeter 69B, 3311 Šempe- ter (E-mail: uros.zolnir@u- ni-mb.si) ali pri Gregorju Pe- čovniku, Selce 75,323 Veliči- na. Igralec vrne žogico vedno v obratni smeri, s katere jo prejme. Če se žogica dotakne palice, točka pripada nasprot- niku. Igra se do deset, brez menjav in brez razlik, na dva dobljena seta. Igralca se lah- ko gibljeta samo vsak v svoji polovici igrišča. Ne smeta prestopiti nevtralne cone, če pa se to zgodi, točka pripada nasprotniku. V posameznih disciplinah igra vsak igralec na svoji polo- vici igrišča, ki je razpolovljeno z nevtralno cono. Točka je do- sežena, ko se žoga zavrti dva- krat prosto okoli palice in je nasprotnik ne vrne. Pri dvoji- cah so pravila enaka, le da tekmujeta dva para ali mešani dvojici. Igralca morata izme- nično vračati žogo, prav tako tudi servirati. Super solo je fenomen med disciplinami. V tej disciplini mora en sam igralec v štirih minutah doseči čim večje šte- vilo udarcev, tako da si z lopar- jem podaja žogico okoli palice. Minuto igra z levo roko, minu- to z desno, naslednjo minuto z obema rokama notranji uda- rec, nato pa sledi še minuta zunanjih udarcev z obema ro- kama. Najboljši igralci udarijo žogico tudi po 550-krat v štirih minutah, torej v povprečju udarijo žogico več kot dvakrat v sekundi. UROŠ ŽOLNIR Slovenska speed bali reprezentanca. 40 ZA AVTOMOBILISTE Mercedes razreda A Dopolnjen mercedes A je povsem varen Nemški Mercedes Benz, ki ga v zadnjem času bolj poz- namo pod oznako Daimler Benz, je imel veliko smolo s svojim modelom razreda A. Avto se je med preskuša- njem pri nekem švedskem ča- sopisu prevrnil, to pa je spro- žilo val podobnih preskusov. Pokazalo se je, da je prvi mer- cedes na prednji pogon (ko je govor o osebnih avtomobilih) v določenih voznih okolišči- nah zaradi dokaj visokega te- žišča (kar je predvsem rezul- tat oziroma posledica dvojne- ga dna) res nestabilen. Tako je Mercedes Benz vozilo pred mesecem dni začasno umak- nil iz prodaje in napovedal, da bo opravil določene spre- membe in izboljšave, potem pa avto znova ponudil februar- ja prihodnje leto. Medtem je tovarna v španski Barceloni oziroma na tamkajšnji pre- skusni stezi opravila teste s prenovljenim mercedesom razreda A. Poleg nekaterih, predvsem nemških avtomo- bilskih novinarjev, je bil na preskusu tudi Niki Lauda, nekdanji dirkač formule 1. Po sedanjih zagotovilih tovarne je obnovljeni A povsem varen tudi v prej problematičnih vozniških situacijah. In kaj so spremenili? Vzmeti in blažilniki so po novem trši, kolotek zadnjih koles je razšir- jen, avto ima nižje težišče, dru- gačne so pnevmatike, dodan je ESP, poseben elektronski si- stem, ki skrbi za stabilnost av- tomobila ipd. Vsaj za sedaj pa še ni jasno, kaj bodo storili s približno sedem do osem tisoč tistih mercedesov razreda A, ki so jih že prodali, kajti nekate- rih dopolnitev pri teh avtomo- bilih pač ni mogoče opraviti. VW išče nove tovarne Zanimiva novica prihaja iz VW: ta išče nove tovarne za izdelavo svojega novega golfa, najuspešnejši avto- mobil na evropskih trgih. Prav zaradi tega pri VW se- daj razmišljajo, da bi izdelavo manjšega pola v celoti prene- sli v Španijo, poleg tega pa menijo, da bi bilo najbolje, če bi seat arosa odslej naprej na- stajal doma, torej na Iberskem polotoku in ne več v Wolfsbur- gu. Sedanji čakalni rok na no- vega golfa se je raztegnil na pet ali celo šest mesecev, VW pa hoče nove proizvodne zmog- ljivosti nameniti tudi novemu majhnemu avtomobilu, ki naj bi se domnevno imenoval lu- po in naj bi ga poganjal motor s porabo tri litre goriva. Ta avtomobil naj bi začeli izdelovati čez leto in pol, pri VW pa ob tem pravijo, da zaradi tega ne bi bilo treba zmanjšati števila zaposlenih, kar pomeni, da bi koncem zaposloval še naprej približno 100 tisoč ljudi. VW golf III Bo Volvo sklenil sporazum z Rusijo? švedski Volvo očitno me- ni, da bo ruski trg v krat- kem postal zelo pomemben, kajti kmalu naj bi z rusko vlado podpisal sporazum o izdelavi tovornjakov in av- tobusov. Vsaj za sedaj še niso znane podrobnosti tega dogovora, vendar je slišati, da bi moral Volvo, če bo hotel z Rusijo skleniti dogovor, vložiti naj- manj 100 milijonov dolar- jev. Tudi še ni znano, katere tovornjake oziroma avtobu- se naj bi izdelovali, vsekakor pa je logično, da bi bila proi- zvodnja glede na velikost Rusije obsežna. borzacen Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 320 avtomobilov.Organizatorji so izdali 25 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1800 obiskovalcev. Opel in njegova tigra 4x4 Opel že precej časa sodeluje v dirkah za Androsh Trophy, dirke na poledenelih stezah. Te dirke so priljubljene predvsem v Franciji, severni Italiji, Švici ter Avstriji, Opel pa je bil v zadnjih letih dokaj uspešen. Za letošnje tekmovanje (skupaj 12 dirk, pri čemer je ena najbolj znanih na krožni poledeneli stezi v francoskem Chamonixu) je tovarna pripravila novo izvedenko kupeja tigre. Avto je v bistvu pripravilo podjetje SNBE Snobeck iz Magny Coursa, poganja pa ga znani 3,0-litrski šestvaljnik, ki pa je ustrezno predelan. Motor namreč zmore kar 400 KM, kar je za komaj 950 kilogramov težko tigro izjemno. Opel tigra je tudi sicer skupek tehničnih dosežkov, kajti poleg stalnega štirikolesnega pogona ima tudi štirikolesni volan, kar je bistveno ali vsaj zelo dobrodošlo na tovrstnih tekmovanjih. Na sliki: opel tigr^ Androsh Trophy. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 Daevfoo pri nas in na tujem Prodajalci avtomobilov fia slovenskem trgu so predvsem v zadnjih tednih občutno znižali cene in si- cer tudi tako, da kupcem ponujajo popuste ali pa da- rila. Tako je Daevvoo Motor, uradni predstavnik južnoko- rejske avtomobilske hiše pri nas, pripravil posebno božič- no oziroma novoletno prodaj- no akcijo. Najmanjši tico je tako na voljo za nekako 950 tisoč tolarjev, nexia pa je ce- nejša za približno 189 tisoč tolarjev. Lanos S ponujajo za 1,64 milijona tolarjev, poleg tega pa pri nakupu dodajo še komplet zimskih gum good year. Po drugi strani je bil Daevvoo dokaj uspešen v zadnjih mese- cih, še posebej oktobra, ko so prodali 104 avtomobile. Ob vsem tem pa se tovarna Dae- woo pripravlja na veliki »skok« na ameriški avtomobilski trg, kjer sta sicer že prisotna Hyun- dai in Kia. Tako računajo, da bodo prihodnje leto že imeli vsaj 30 prodajnih in distribu- cijskih centrov, pri čemer naj bi Američanom ponujali pred- vsem nubiro in lanosa, morda pa tudi novo limuzino leganzo. Bolj ali manj je ob tem znano, da bi se rad Daevvoo do konca tega tisočletja uvrstil med de- set najuspešnejših oziroma največjih avtomobilskih hiš na svetu. Daevvoo bo tako prišel na ameriški trg, vendar je ob tem očitno, da se bo morala Južna Koreja bolj odpreti tuji avtomobilski konkurenci. V lanskem letu so namreč tuje avtomobilske tovarne v tej državi prodale vsega 0,6 odstotka avtomobilov (proda- ja je presegla številko 1,1 mili- jona vozil). Doslej se je Južna Koreja bolj ali manj spretno izmikala zahtevam, da mora postati bolj odprta, potem, ko je od Mednarodnega denarne- ga sklada dobila 55 milijard dolarjev pomoči, pri čemer so obilno pomagali prav Ameri- čani, pa to zanesljivo ne bo več mogoče. Daewoo nabira Novi BMW 3. Novi BMW serije 3 Nemška avtomobilska to- varna BMW velja v zadnjih desetih letih za eno najbolj uspešnih, kajti v tem času so šli njeni avtomobili skoraj izjemno v promet, hkrati pa vodstvo ni naredilo omembe vrednejše poslovne napake. Marca prihodnje leto pa bo tovarna postavila na trg dolgo napovedovano in tudi težko pričakovano novo izvedenko avtomobila serije 3. Prve uradne fotografije dokazuje- jo, da je nova trojka vsaj nekaj karoserijskih potez pobrala od večje serije 5. Zelo zanimi- ve so prednje luči, saj je nji- hov spodnji rob valovito obli- kovan, zadek pa znova doka- zuje spogledovanje s serijo 5. Kot pravijo pri tovarni, bo avto najprej na voljo kot štiri- vratna limuzina, kasneje pa pridejo na vrsto vse druge raz- ličice, se pravi kupe, karavan oziroma touring, compact in vsekakor kabriolet. Za sedaj so motorji znani, kajti novi avtomobil naj bi poganjali šti- rivaljniki in šestvaljniki, ka- sneje pa zanesljivo tudi na novo razviti osemvaljniki. Tehnounion Avto, uradni predstavnik BMW pri nas, na- poveduje začetek prodaje no- vega avtomobila maja prihod- nje leto. Francoska avtomobilska tovarna Peugeot je objavila, da ne bo več sodelovala z indijsko tovarno PAL, kjer so izdelovali sicer že opuščeni model 309. Letos so v tej skupni tovarni, v kateri je Peugeotov delež 32- odstoten, izdelali dobrih osem tisoč vozil, Peugeot pa noče sodelovati predvsem zaradi tega, ker je indijska vlada letos tovarni PAL odobrila 558 milijonov dolarjev vreden posel z italijanskim Fiatom. V novi tovarni, ki naj bi jo skupaj zgradila PAL in Fiat, naj bi izdelovali fiata palio, nov globalni avtomobil te italijanske tovarne. Peugeot je nameri svojega indijskega partnerja nekaj časa nasprotoval tudi na sodišču, sedaj pa se je iz skupnega posla preprosto umaknil. November 97: neugodne številke Prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu v zadnjih mesecih ne more posebej pre- senečati. Ker ni posebnega navdušenja med kupci, se je lahko zgodilo, da je bil no- vember drugi letošnji najslab- ši mesec, kajti skupaj je bilo prodanih 3503 avtomobilov. Na letni ravni, se pravi v enajstih mesecih, so na slo- venskem trgu prodali skupaj 58.523 osebnih avtomobilov ali za 1,5 odstotka več kot lani v tem času. To med drugim pomeni, da utegne biti letoš- nja prodaja točno tolikšna kot lanska (61 tisoč vozil), kajti povsem možno je, da bodo decembra vsi skupaj prodali dobrih 2500 avtomobilov. Po pričakovanju je bil no- vembra najuspešnejši Renault, ki je prodal 770 avtomobilov, kar je bilo za 8,6 odstotka bolje kot novembra lani. Na drugem mestu je bil Volkswa- gen s prodajo 357 avtomobilov (za dobrih 32 odstotkov manj kot novembra lani), na tretjem pa Fiat, ki se mu je posrečilo prodati 252 avtomobilov ali za sedem odstotkov več kot v ena- kem lanskem mesecu. Najus- pešnejša južnokorejska avto- mobilska tovarna je še vedno Hyundai (90 vozil ah za 133 odstotkov manj kot lani v tem času), najuspešnejša japonska pa Suzuki (62 avtomobilov ali za dobrih 50 odstotkov manj kot novembra 1996). Med najbolje prodajanimi avtomobili v letošnjem no- vembru ni posebnih ali prese- netljivih sprememb. Na pr- vem mestu je bil clio (331 vozil), na drugem škoda feli- cia (246) in na tretjem renault megane (241). Čez leto in pol mali jaguar Po britanskem Jaguarju, ki je sicer v naročju velikega Forda, se pripravljajo na predstavitev novega, manjšega jaguarja. Za sedaj je znano le prototipno ime novega vozila X 200, ki naj bi se po tistem, ko se bo pojavilo na trgu, primerjalo predvsem s srednjevelikimi avtomobili tovarn BMW in Daimler Benz. Po napovedih naj bi novi mali jaguar na trge pripeljal spomladi leta 1999, verjetno pa bosta vozilo poga- njala dva različna agregata in sicer šestvaljnik z močjo 200 KM in osemvaljnik, ki naj bi ponujal 284 KM. 42 NASVETI kulturabivanja Ustvarjanje tržnega ambienta Piše: DARJA HUGHES dipl. designer Kakšna je notranjost vaše trgovine, restavracije, spre- jemne pisarne? Ali ste prepri- čani, da ste ustvarili takšno atmosfero, ki brezpogojno zagotavlja optimalne tržne pogoje? Pestra ponudba in ugodne cene so le del celote, ki danda- nes zagotavlja uspeh na trgu. Vse večja konkurenca in ved- no nove tržne strategije nare- kujejo današnjemu trgovcu, gostilničarju ali poslovnežu prepričljivo celostno podobo in tržno atmosfero, katere os- novni namen je prodaja, seve- da. Če je res, da je vaš dom odraz vaše osebnosti, to nika- kor ni pravilo v komercial- nem svetu. Za razliko od oseb- nih interierjev je izgled ko- mercialnega prostora odraz izražanja in identifikacije do- ločenih ciljnih skupin v da- nem času in okolju. Prav tako ni prav, če oblikovalec izdela prostor z namenom, da bi poudaril in izrazil določen osebni stil, brez ozira na de- janske tržne zahteve. Kaj sodi v izgradit jo tržnega ambienta? Vse, kar nas obdaja v nekem okolju, vpliva na naše počut- je, to pa pomeni nujno sklad- nost med tržno filozofijo in artikli oziroma storitvami, ki jih prodajate. Zato je poleg poznavanja ciljnih skupin po- trebno obdelati prav vse de- javnike, kot so pohištveni ele- menti, svetloba, barve, mate- riali, teksture, obloge (tla. stropi, stene), grafike, napisi, reklamni in promo materiali, pa tudi izdelki sami. Bistvene- ga pomena je, da komercialni prostor ni nikoli popolnoma končan, saj je trženje proces, ki se nenehno spreminja in obnavlja. Temu primerno naj bo na razpolago čimveč mo- bilnih elementov, ki jih lahko prestavimo, odstranimo, po- barvamo, zamenjamo, prikri- jemo ali kako drugače spre- menimo. Domiselnost, izvirnost in poznavanje tržnih trendov so prav gotovo med nujnimi ele- menti, ki pa niso vselej pogo- jeni z akademskimi kvalifika- cijami tega ali onega izdelo- valca. Pravzaprav spada tržno znanje arhitekta ali oblikoval- ca in razumevanje logistike posameznega obrata med bis- tvene faktorje delovanja trgo- vine ali restavracije. Da je to dejstvo, pričajo danes številni komercialni prostori, ki kljub dragim materialom niso uspe- li v izgradnji pravilne tržne atmosfere in so, kot rezultat tega, prazni! Svetloba in barva Kot v osebnem prostoru sta svetloba in barva tudi v komer- cialnih interierih med najvaž- nejšimi elementi in bistveno pripomoreta k občutenju in iz- gradnji atmosfere. Pomembno je ločiti med splošno, specifič- no in akcentno svetlobo, saj ima vsaka od teh svojo funkcijo in je potrebno vedeti, kje in kako jih bomo uporabili. V glavnem je preveč splošne in premalo specifične in ak- centne svetlobe, da o restavra- cijah, kjer ni ne duha ne sluha o intimnem vzdušju, sploh ne govorimo. Barve imajo v ko- mercialnem prostoru druga- čen namen kot doma. Spet moramo vedeti, kaj je potreb- no poudariti, paziti pa mora- mo, da z barvo kupcev ne odbijamo in da poudarimo ti- sto, kar prodajamo. ^ Druga stvar, ki se pogosto pojavlja prav v trgovinskih ob- jektih, je vdor dnevne svetlo- be v prostor s posebnim vzdušjem, ki popolnoma raz- bije bistvo ambienta. Da bi atmosfera ostala nespreme- njena ne glede na vremenske neprilike, bo ponekod potreb- no naravno svetlobo veliko- krat odstraniti ali vsaj močno omejiti. Intimna restavracija očitno ni intimna, če ima tako intenzivno svetlobo kot mest- na knjižnica... Če pa je namen čim večji promet v najkrajšem času, potem se pravila seveda popolnoma spremenijo. Utišajte radio, prosim... Kakšna je stopnja hrupa in kakšna glasba se vrti, ko vaši gosti sedijo pri kosilu in večer- ji? Praviloma bo nevtralna in nevsiljiva glasba v ozadju ned- vomno po volji širšemu spek- tru gostov. Kakšna so umetniš- ka dela na stenah ? V končni fazi gre pri prehranjevanju v restavraciji za več kot zgolj zadovoljitev bioloških po- treb; gre za doživljanje nekega momenta, izpolnitev družab- nega trenutka. Ali ste morda pomishh, da bi določene slike utegnile povzročati občutke nelagodja, tesnobe, napetosti? Stene so zelo pomemben se- stavni del vašega komercial- nega ambienta, zato nikar ne zapravite te priložnosti. varčujmo energuo če na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksij- sko folijo za grelnimi telesi. za prijetno družbo Čas za ca j Skozi celo leto nam vedno zmanjkuje časa, še posebej pogosto pa se to dogaja v decembru. Imamo še toliko opravkov, nabralo se je veli- ko skrbi in dela; nenehno se nam mudi, čas pa teče. Ne- nehno razmišljamo, kako bi razveselili svoje drage, pri- jatelje in znance, pri vsem tem pa pozabljamo, da je ravno nekaj časa tisto naj- bolj dragoceno darilo, ki jim ga lahko podarimo. Posvetimo se svojim dragim ob skodelici dobrega čaja, ob prvih pokušinah prazničnega peciva (na mizi mora biti vsaj 13 različnih vrst) ali ob kozarcu kuhanega vina. Zato se na bliža- joče praznike pripravimo kot na vesele in enkratno doživete tre- nutke, za katere želimo, da nam ostanejo še dolgo v spominu. Cesarski ca j Z medom v lončku zmešamo 4 rume- njake s 4 žličkami sladkorja. Ko nekoliko naraste, prilijemo in še vedno mešamo 1 liter vrelega . mleka in takoj postrežemo. Za izboljšanje okusa in kot dišavo lahko dodamo vanilin sladkor. Punc iz jabolčnih olupkov v liter vode damo pest posu- šenih jabolčnih olupkov, li- monino lupinico in kuhamo pol ure. Posebej skuhamo 1/4 1 vina in ga prilijemo k prece- jenemu čaju. Sladkamo po okusu. Ruski caj Z vinom v lonček vlijemo 1/2 1 vode, 4 do 5 žlic rdečega vina, doda- mo žlico sladkorja, limonino lupinico in zavremo. Ko za- vre, dodamo še ščep ruskega čaja. Po dveh minutah ga pre- cedimo in ponudimo. Punczmalinovcem 10 dag sladkorja stresemo v kožico, ga prelijemo s 1/2 1 vode in zavremo. Med vret- jem pobiramo peno. Posebej zavremo 1/2 1 vode, dodamo žličko ruskega čaja in pusti- mo pokrito nekaj minut. Na- to precedimo čaj k zavretemu sladkorju, prilijemo 3 žličke malinovega sirupa in žličko ali dve ruma, premešamo in ponudimo v kozarcih za punč. Kuhano vino Najprej segrejemo 8 dl rdečega vina, 5 žličk slad- korja in 4 dl pomarančnega soka. Dodamo 13 dag suhih narezanih fig, 1 in pol nare- zano jabolko, 8 dag oluplje- nih mandljev, žličko mletega cimeta in nageljnovih žbic. Vse segrejemo in tik preden ponudimo, dodamo še mald vinjaka. PETICA NASVETI 43 nedeljsko kosilo Šampinjonova juha s šunkinimi žličniki Jetra po portugalsko, parmezanov kipnik, zeliščni riž, predena špinača, solata Londonske rezine Šampinjonova julia Potrebujemo: 50 dag šam- pinjonov, 2 dl belega vina, 5 dag masla, 1 žlico moke, 2 žlici sesekljane čebule, 3 stro- ke strtega česna, sol, poper, peteršilj, 1 dl kisle smetane, žličko moke. Priprava: šampinjone oči- stimo, operemo pod tekočo vodo, osušimo in narežemo na tanke rezine. Damo jih v kožico, prilijemo vino in jih dušimo 30 minut na majh- nem ognju. Na maslu pražimo moko, dodamo čebulo in ko začne rumeneti, primešamo česen in šampinjone. Prilijemo po potrebi krop, smetanov pod- met, osolimo in popopramo. Juha naj vre vsaj še 10 minut, nato zakuhamo žličnike. Šunicini žlicnilci Potrebujemo: 30 dag kuha- nega, pretlačenega krompir- ja, sol, žlico goste smetane ali 3 dag masla, 5 dag na drobno narezane šunke, 1 jajce, 12 dag moke. Priprava: še med topel krompir zamešamo smetano ali maslo, sol, šunko, nato pa se jajce in moko. Z žlico, ki jo pomakamo v juho, zajema- mo testo, z drugo mokro žli- co oblikujemo žličnike in jih zakuhavamo v juho. Vro naj 7 minut. Jetra po portugalsico Potrebujemo: 6 rezin teleč- jih aU svinjskih jeter, sol, mo- ko in olje "za peko; za omako: 2 žlici olja, 4 žlice sesekljane čebule, 30 dag očiščenih pa- prik, 50 dag paradižnikov, sol, poper, 2 žlici kisle smetane. Priprava: na olju steklasto spražimo čebulo, dodamo narezano papriko in kmalu nato narezan paradižnik. Du- šimo toliko časa, da se papri- ka zmehča in paradižnik raz- kuha, nato zmiksamo in omako ponovno zavremo. Dodamo sol, smetano in po- per. Jetrne rezine osolimo, povaljamo okrog in okrog v moki in jih položimo v vroče olje. Rumeno zapečemo naj- prej na eni strani, kar traja približno 2 do 3 minute, po- tem še na drugi strani. Ponev Večkrat potresemo. Rezine položimo na ogret krožnik, prelijemo s pripravljeno oma- ko in okrog nadevamo še majhne kupčke riža'in takoj postrežemo. Zeliščni riz Potrebujemo: 1/2 1 riža, 2 žlici olja, 3 žlice sesekljane čebule, 1 žlico narezanih ze- lišč: peteršilja, . krebuljice, ''mana, kislice, trpotca, peh- trana, timijana; 1 liter juhe iz iušne kocke. Priprava: na olju steklasto ^pražimo čebulo, dodamo •■'ž, mešamo in ko postekleni, prilijemo vročo juho, osolimo in kuhamo na majhnem og- nju 30 minut. Medtem ga več- krat premešamo, da se ena- komerno zmehča. 10 minut preden je riž kuhan, zameša- mo zelišča. Parmezanov kipnik Potrebujemo: 7 dag masla, 4 jajca, 5 dag naribanega par- mezana ali kakšnega drugega sira, 2 dl kisle smetane, sol, 10 dag moke. Priprava: penasto umeša- mo maslo, posamezno doda- jamo rumenjake, nato sir, smetano, polovico moke, sol in gladko zmešamo. Dodamo trd sneg beljakov, potresemo še ostalo moko in zmešamo. Testo damo na z mastjo na- mazan in z drobtinami potre- sen pudingov model ali v lon- ček in ga pokrijemo z alufoli- jo. Kipnik kuhamo v vodni kopeli 45 minut. Kuhan kip- nik odkrijemo, malo ohlaje- nega zvrnemo na ogret krož- nik in okrog kipnika damo praženo špinačo. Pražena špinaca Potrebujemo: 40 dag špi- nače, sol, poper, 2 žlici masla, 3 stroke sesekljanega česna, narezan peteršilj. Priprava: špinačnim listom odstranimo pecelj, operemo, odcedimo in jih damo kuhati v osoljeno vrelo vodo. Hitro naj zavrejo in neprenehoma vrejo največ 10 minut. Špina- ča potemni in izgubi lepo ze- leno barvo, če jo predolgo kuhamo. Odcejeno špinačo stresemo v vroče olje, v kate- rem smo spražili česen, pre- mešamo, popopramo in za- mešamo peteršilj. Po potrebi prilijemo 2 do 3 žlice juhe. Londonske rezine Potrebujemo: testo iz 25 dag margarine, 14 dag slad- korja, 6 rumenjakov, 28 dag moke, 1 in pol žličke pecilne- ga praška; marmelado, za na- dev: 6 beljakov, 22 dag slad- korja, 20 dag orehov (nekaj zmletih, nekaj na drobno in nekaj grobo narezanih), 1 žU- co čokolade v prahu. Priprava: penasto vmeša- mo margarino, posamezno in izmenjaje dodajamo ru- menjake in sladkor, dodamo moko, pomešano s pecilnim praškom in gladko zmeša- mo. Testo naravnamo na z mastjo namazan in moko potresen pekač za prst na debelo. Pečemo 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Nama- žemo z marmelado, po vrhu pa še z nadevom in pečemo še toliko časa, da nadev po- rumeni. Pečeno testo nare- žemo na ploščice, rombe ali kvadrate. Nadev: med trd sneg belja- kov vtepemo sladkor, čokola- do in zamešamo orehe. Piše: sestra VENDELINA za gospodinje Pranje vezenin in cipk Vezenine in čipke štejemo med najobčutljivejšo skupi- no perila. Zato morate biti pri pranju in vzdrževanju še posebno pazljive. Belo perilo z vezenino, bo- disi belo ali barvno, morate prati posebej. Perilo z belo vezenino lahko prekuhate, z barvno obstojno pa perite le v vodi do 80 stopinj Celzija. Za pranje lahko uporabite moč- nejši detergent. Opranega pe- rila ne^ smete premočno ože- mati. Že pred obešanjem tka- nino čim bolj poravnajte, saj je dobro in lepo obešena že na pol polikana. Perila ne po- sušite popolnoma, temveč ga likajte precej vlažnega. Poli- kajte ga najprej z manjšim pritiskom likalnika na pravi strani, potem ga močno preli- kajte z narobne strani. Podlo- ga za Ukanje naj bo zelo meh- ka, pritisk pri likanju močan, kajti le tako bo najlepše izsto- pil izvezeni vzorec. Vezeno perilo je najlepše, če je poškrobljeno. Posebno zahtevno je pranje čipkastih prtičev, ki so iz umetnega ple- tenja, ter kvačkanih ali kle- kljanih prtičev. Preden takšne prte in prtičke operete, jih položite na bel papir in po- snemite točne obrise. Po teh obrisih boste opran prtič na- ravnale v prvotno obliko. Pred pranjem morate najprej v mlačni in omehčani vodi iz prtička sprati prah. Potem pr- tičke operite v topli raztopini detergenta za fino perilo. Če so prtiči izdelani iz vlakna svetle čajne ali krem barve, potem jih nazadnje izplaknite v vodi, kateri ste dodali čaj, oziroma jih izplaknite kar v čaju. Oprane prtiče zavijte v brisačo in iztisnite iz nje vo- do. Ožemati jih ne smete. Čipke v obliki trakov se med pranjem rade zavozlajo in zvijejo. Zato jih perite tako, kot so to delale babice. Čipka- ste trakove so tesno in gladko navile okoli steklenice. Čez čipke so ovile platneno krpi- co, da so jih popolnoma po- krile. Krpo so ob stiku prišile. Potem so steklenico vtaknile v mlačno milnico in jo pustile v njej nekaj ur ali pa kar ves dan. Ko so steklenico vzele iz milnice, so z rokami iztisnile milnico. V več čistih vodah so potem na isti način čipke iz- plakovale toliko časa, da je bila izplakovalna voda čista. V zadnjo izplakovalno vodo so dodale škrob. Z vezenino ali čipkastimi vložki je okrašen še marsika- teri kot posteljnega perila. Takšno perilo peremo kot be- lo, največkrat v pralnem stro- ju. Za okraske seveda to ni najboljše. Tudi pri likanju ta- ke posteljnine se zelo zamu- dite, zato je posteljnina v gos- podinjstvu sodobne žene enostavna, brez nepotrebnih našitkov, vezenin in čipk, saj jo le tako lahko z najmanj truda vzdržuje. Tiste, ki imajo okrašeno posteljnino, morajo biti zelo pazljive pri likanju. Ob kvač- kanih vložkih morajo močno razlikati šive in paziti, da vložka z likalnikom ne bodo razvlekle. Če se vam zdi, da je treba za pranje in vzdrževa- nje vezenin in čipke vložiti preveč truda, se spomnite, da vam že pogled nanje povrne vse delo. MK zdrava prehrana O maščobah Maščobe in maščobne ki- sline v dnevni prehrani člo- veka so življenjsko po- membno, energijsko hrani- lo, prav tako pa tudi rizični dejavnik pri nastanku šte- vilnih civilizacijskih bo- lezni. Smotrna uporaba maščob v prehrani ima za- to izredno pomembno pre- ventivno vlogo. Dnevna priporočila varovalne pre- hrane so med 20 in 35 od- stotki. Maščobe, ki jih zaužijemo v hrani, se prebavijo in pre- snovijo v snovi, potrebne te- lesu, preostanek maščob pa se nalaga v obliki mastnega tkiva za energetsko zalogo. Prevelike količine maščob v prehrani obremenjujejo pro- ces prebave maščob, poveču- jejo nabiranje mastnega tki- va in količine presnovnih produktov v limfnem in krv- nem obtoku. Postopoma, predvsem če vsebuje hrana veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola, pride do procesa odlaganja pre- snovnih produktov na notra- nje stene krvnih žil in do pojava aterosklerotičnih sprememb na žilah. Dejstvo je, da so maščobe v živilih lahko skrite ali vid- ne. Skrite so sestavni del živil, recimo v mesu, ribah, jajcih, siru ali pa so bile dodane v postopkih izdelave hrane, recimo v čokolado, piškote, salame. Te so obi- čajno problematične, ker so poleg tega, da jih je hitro preveč, tudi slabše prehran- ske vrednosti. S primerno pripravo in izbi- ro hrane lahko bistveno vpli- vamo na količino maščob v obroku, tako da se izogibamo cvrenju, da živila kuhamo oz. dušimo v lastnem soku, da za pripravo uporabljamo le najk- valitetnejša olja (npr. olivno in repično), da vidno maščo- bo pri surovih živilih odstra- nimo, da po kuhanju živilo (npr. juho) ohladimo in pobe- remo z vrha plast maščobe, da škrobnih jedi (riž, polento, krompir) ne zabelimo, da se izogibamo zalogajčkom, kot so arašidi, čips in podobno, kar vsebuje poleg maščobe tudi veliko soli. Maščobam se torej lahko na različne načine v večji ali manjši meri izognemo in ta- ko dosegamo priporočeno dnevno porabo (20 do 35 od- stotkov). Ker se kakovost maščob močno razlikuje, moramo v večji meri uporab- ljati takšne, ki imajo veliko vsebnost mono in poli nena- sičenih maščobnih kislin. Primer tovrstne prehrane je sredozemska, za katero je značilna visoka poraba rib, olivnega olja (visoka vseb- nost mono nenasičenih maš- čobnih kislin), zelenjave in sadja, ob zmerni porabi mesa in živalskih maščob. Pred- vsem olja severnomorskih rib so tista, ki vplivajo na organizem zelo pozitivno (kot kažejo številne raziska- ve, znižujejo povišan krvni tlak, zmanjšujejo količino trigliceridov in holesterola v krvi ter zlepljanje krvnih ploščic), žal pa tovrstne hra- ne Slovenci zaužijemo pre- malo. SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živ. tehn. bio koledar recept tedna Poslušalka Metka iz Celja svetuje, da si med praznični- mi dnevi privoščite tudi zrezke, vendar nekoliko dru- gače. Kot prilogo lahko po- nudite riž s korenčkom in grahom ali krokete. Seveda sodi zraven tudi poljubna so- lata. Praznični zrezki Potrebujemo: štiri puranje ali svinjske zrezke, 10 dag šunke, jabolko, nekaj šampi- njonov (lahko tudi tiste iz slanice), ketchup, vegeto, pol dl dobrega črnega vina, sol, poper in malo masla. Priprava: zrezke posoli- mo, popopramo in pomoka- mo. Če želimo, da so pikant- nejši, dodamo tudi zeleni poper. Popečemo jih na ma- slu ali olju in pripravljene za serviranje shranimo na to- plem. Posebej na maslu pre- pražimo nasekljano šunko, olupljeno in na rezance nare- zano jabolko, šampinjone, zalijemo z nekoliko ketchu- pa, dodamo še vegeto in vi- no. Vse skupaj nekaj minut dušimo, nato pa zrezke pre- ložimo na servirni krožnik in jih prelijemo s pripravlje- no omako. Dober tek! IVICA BURNIK po kitajsko Raznjici s curryevo zelenjavo Potrebujemo: 1,4 kg dolgo- zrnatega riža, sol, 600 g pora, 2 banani, sok 1 limone, 250 sojinih kalčkov, 2 jedilni žlici sojine omake, 1 čajno žUčko curry, 300 g svinjskih zrez- kov, 1/2 čajne žličke kitajskih začimb iz vrečke, 4 jedilne žlice jogurta, 2 jedilni žlici olja in nekaj sesekljanega peterši- lja. Priprava: najprej skuhamo riž v dovolj slane vode. Med tem očistimo por in ga nare- žemo na tanka kolesca. Bana- ni olupimo in narežemo na tanke koščke. Takoj jih polije- mo z limoninim sokom, da ne postanejo rjave. Sojine kalčke dobro speremo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. V večjo kožico damo eno žlico olja in segrejemo, dodamo por in du- šimo. Dodamo sojine kalčke in bananine koščke ter pokri- jemo s pokrovom in zelenja- vo, nato pa na majhnem ognju pokrito dušimo 5 minut. Nato posodo odkrijemo in še vedno dušimo 2 minuti. Nato doda- mo še sojino omako in curry. Svinjino narežemo na tanke koščke in jih nabodemo na kovinske palčke. Preostalo olje dobro pomešamo s kitaj- skimi začimbami in s tem premažemo ražnjiče. Te ope- čemo pod žarom v pečici, ta- ko da dobijo zlatorjavo bar- vo. Na pogret krožnik damo malo dušene zelenjave, jo okrasimo z žličko jogurta, zraven damo dve zvrhani je- dilni žlici kuhanega riža in ražnjič. Okrasimo še z list- kom zelenega peteršilja in ponudimo s kozarcem zele- nega silvanca. 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN Med pticami Sledil je postanek na naj- južnejšem delu otoka, v vasi Vik, ki slovi po črni, dolgi peščeni plaži in je zaradi svo- je temne barve ena izmed desetih najlepših plaž v Evro- pi. Tu sem spoznala histerič- no in vsiljivo naravo obalnih čiger, ki so sicer lepi in ele- gantni ptiči. Doživljanje te sanjske pokrajine, vreščanje ptičev in bučno šumenje va- lov, ki so se poigravali s pe- skom, je prekinil ropot avto- mobila, ki se je skušal prebiti prav do morja, a je prej nase- del v pesku. Zdrznila sem se, pogledala na uro in ugotovila, da sva že pozna. Otovorjena s težkim nahrbtnikom, sva se v zadnjem trenutku povzpela na avtobus. Odločila sva se utaboriti na bregu 160 m globoke ledeniš- ke lagune Jokulsdrlon, ki je nastala pred nekaj desetletji. Vanjo se lomijo gore ledu tega ledenika, starega preko 1000 let in se počasi pomikajo proti morju. Bil je sončen, a zelo vetroven dan. Postaviti šotor je bilo naporno delo. Nikjer nobenih kotanj aU dreves, kjer bi našla zavetrje. Želela sva priti prav ob vznožje lede- nika. Na razpolago sva imela vožnjo s čolnom, a sva se zaradi visoke cene odločila obiti laguno kar peš. Kaj kma- lu pa sva naletela na težave. Nad nama so pričele krožiti velike mesojede ptice. Njiho- vega opozorila nisva vzela re- sno in sva pot nadaljevala. Skoraj sva dosegla vznožje ledenika, ko so naju ptice pri- čele napadati. Preletavale so naju druga za drugo tako niz- ko, da sva se morala sklanjati in se jim umikati. Postajalo je grozljivo. Sonce nama je sija- lo naravnost v oči in temne obrise bližajočih se ptic sva komaj še zaznavala. V rokah sva stiskala kamenje in ga bila pripravljena tudi uporabi- ti. Počasi sva se odmikala proti vodi, saj sva sklepala, da sva vsiljivca, ki prečkata ozemlje, kjer ti ptiči gnezdijo. In res se je napad ob umiku v trenutku polegel. Vsa prestra- šena sva se odpravila v smer, od koder sva prišla. Ptiči so naju iz višav še vedno budno spremljali. Ko sva se približa- la področju, kjer domuje člo- vek, sva spremljevalcem lah- ko z olajšanjem rekla nasvi- denje. Sonce se je spustilo že zelo nizko in veter se je pole- gel. Sedla sem pred šotor, zrla v bleščeče ledene gore pred seboj in v tišini podoživljala srečanje s pticami. Občutki, ki so me prežemali ob pogledu na sijoče, mogočne, plavajoče gmote ledu ter značilen vonj. ki jih je spremljal, so me po- polnoma omamili. Kakor da se je čas ustavil in bodo ti trenutki trajali večno. Jutro je bilo megleno in hladno. Pričelo je deževati in vsa idila prejšnjega dne se je razblinila. Čakala pa so me nova doživetja. Komarje jezero Jezero Myvatn-Komarje je- zero, eno največjih na Islandi- ji, leži na otoku severovzhod- no. Je najzanimivejše in naj- bolj obiskano področje na Is- landiji. Zaradi biološkega in geološkega bogastva je na- ravna znamenitost. V njegovi okolici so polja lave z zanimi- vimi formacijami, številne pti- ce, bogato rastlinje, psevdo- kraterji, gore in solfatarna po- lja z brbotajočimi blatnimi bazenčki. Tu je največje evropsko gnezdišče rac. Med njimi so zastopane navadna žvižgavka (Anas penelope), mlakarica (Anas platyrhync- hos), konopnica (Anas stre- pera), dolgorepka (Anas acu- ta), žličarka (Anas clypeata), kreheljc (Anas crecca), čopa- sta črnica (Aythya fuligula), srednja žagarica (Mergus ser- rator) in še bi lahko našteva- la. Na dnu jezera se nahajajo z muljem prekrite t.i. jezerske krogle. So zelene barve, pra- vilnih okroglih oblik velikosti teniške žogice. Zanimivo je, da so kljub globini in mulju, v katerem so ter kljub debeli plasti ledu na površini jezera v zimskih mesecih, sposobne fotosinteze. Strokovnjaki na- ravoslovnega središča so po- jasnili, da gre za alge. Kasneje sem prebrala, da so podobne krogle rjave barve tudi v mor- ju. Bili naj bi mahovnjaki, ki se združujejo v korme (korm (gr.-lat.), cormus, ponavadi prirasla skupina organsko po- vezanih osebkov. K. se veča z brstenjem ali nepopolno deli- tvijo osebkov. K. tvorijo spuž- ve, mahovnjaki, korale, cev- kači itd. Pri nekaterih pride do raznolikosti zaradi delitve dela.) pravilnih kroglastih ob- hk. Vsekakor so t. i. jezerske krogle v jezeru Myvatn še vedno uganka. Toplo žvepleno jezerce z značilno zeleno-modro barvo in vonjem po žveplu. »Teta, pri Uramškovih bom prespal« Menil sem, da ji bo predlog všeč, toda njen začuden pogled me je prepričal o nasprotnem, zato sem še dodal: »Glejte, če bi prišlo do kakršnegakoli namigovanja ali obre- kovanja, boste lahko dokazali, da sem spal pri sosedih.« Prisedla je k meni, položila roko na mojo in rekla: »Nikamor ne pojdi. Nisem te nagnala, sam dobro veš, da ne. Rekla sem, da boš nocoj tu prespal. Ostalo pa ni bilo tako mišljeno, kot seje najbrž slišalo.« Zadnje besede je komaj še izgovorila, potem pa tiho zajoka- la. Zasmilila se mi je. Počakal sem, da se je pomirila in menil: »Želel sem le popraviti, kar se še popraviti da in odvzeti ljudem povod za obiranje. Prosim pa vas, verjemite mi, da ne bom nikoli ničesar storil proti volji Ivanke. Karkoli se bo zgodilo, se bo zgodilo po volji obeh.« »Saj to je tisto - volja obeh. Tega se bojim. Ivanka je prav tako iz mesa in krvi kot ti.« »Mati, prosim vas, zaupajte nama!« je vzdihnila. Mati je zatem vstala od mize, voščila lahko noč in odšla v kamro. Ivanka pa je privila karbidovko, da je le še brlela kot drobna svečka. Luna je tiho plavala po nebu in lila name blede žarke skozi zamreženi okenci v hišo. Držal sem jo okoli pasu in prijetna toplota je vela od nje. Gledal sem sence, ki so se leno premikale po hiši in jih primerjal s časom, ki prav tako polzi iz večnosti v večnost, ne da bi bilo človeku dano vedeti, kaj ga naslednji trenutek čaka. Postalo je tako tiho, da sem slišal njeno mimo, enakomerno dihanje. Okušal sem spet nekaj novega, še ne doživetega - biti skupaj z ljubljenim dekletom, pod pravo streho, v hiši, sama v medli mesečevi svetlobi. Daleč nekje je začel zavijati pes. Kmalu se mu jih je z laježem pridružilo še več. »V luno lajajo,« je šepnila. »Na kaj zdajle misli?« sem vprašal. »Na nič. Prisluškujem nočni tišini, poslušam srčni utrip na tvoji roki in se in se naslajam ob toploti, ki žehti od teme. Srečna sem.« Še malo prej si nisem mogel misliti, da bom doživel še tako lep večer Tudi nisem vedel, da lahko z dekletom v objemu tako dolgo sedim, ne da bi me za en sam trenutek zmotila misel na telesnost. Kljub temu, da sem jo z očmi neštetokrat slačil in v mislih občudoval njeno postavo, bi me tistikrat misel na telesni stik vznejevoljila. Tiste trenutke sta bili najini duši združeni v eno. Nenadoma se je zganila, si kar z nogami snela čevlje z ene in druge noge, sijih podvila pod sebe in mi legla v naročje, kmalu je zaspala, meni pa se je prepletalo po glavi toliko lepih misli in želja, da bi kmalu prišel čas in preskočil leta, ko bi si smela ustvariti lasten kot, v katerem bi kraljevala le midva. Mesec se je pomaknil že daleč na ono stran oreha, ko sem jo prebudil in rekel proti svojemu hotenju: »Ivanka, tako ne boš dobro spala. Jutri boš utrujena. Pojdi v posteljo!« »Kar celo noč bi takole spala,« je rekla, se pretegnila vzdolž klopi in lenobno vstala. Odšla je v kamro. Kmalu se je vrnila s kocema in blazino v rokah, držeč jo pred prsmi in - o prelepi sen - imela je razpleteni kiti. Slap razpuščenih svilenih las je poljubljala mehka mesečina in pri pripravljanju ležišča na peči so ji ob vsakem gibu nežno vzvalovili; to je privid - zapleši dehteča vila, zapleši v mesečini. Vstal sem s klopi kot mesečen, očaran od lepote, v katero sem zrl in jo pobožal po laseh. Božal sem jo od temena do bokov, do koder so ji segali. Potem pa sem ji pri zatilju zakopal prste v voljno mehkobo in jo obrnil k sebi. Pod ovratnikom obleke je imela enega ali dva gumba odpeta; v svetlobi mesečine je zablestela belina kože pod vratom, na njej pa se je odražala temna lisa krožne oblike. S prsti sem jo potipal in veselo presenečen pridušeno vzkliknil: »Ogrlica!« Položil sem ji roko na ledja, drugo na ogrlico. Najini ustnici sta se pričeli bližati in se dotaknili, le rahlo dotaknili in po telesu me je prešinil sladek drget. Vroče sem si želel poljubiti jo na gladek beli vrat, od koder je prihajal tisti zapeljivo osvežujo- či vonj po studenčnici, toda poskus je preprečila tako, daje roko rahlo, a odločno položila na moje prsi. »Ogrlico sem želel poljubiti,« sem ji šepnil, pa mi je bilo takoj žal, kajti bilo je neduhovito prikrivanje resnične namere. S prstom me je rahlo krenila po licu in rekla: »To je lepa misel« Odpela si jo je in mi jo podala. Poljubil sem največjo koralo i na sredi ogrlice in ji jo vrnil Obdržala jo je in rekla, da jo še vedno skriva, da mati še ne ve zanjo. Z obema rokama sem jo prijel za lica in jo kratko, a krepko poljubil Sklenila je roki okoli mojega vratu in vrnila prisrčen poljub. Takšni mirni poljubi, rekel sem jim spravni, so me vedno pomirili, kar je kmalu spoznala. Prišel je trenutek za lahko noč. Slekel sem suknjič, si sezul čevlje in splezal na peč. Legel sem na koc, z drugim pa se pokril Ko sem položil glavo na blazino, je ličkanje v njej tako zaupno, domačnostno zašumelo in zadišalo po koruznih laskih. Ivanka je snela karbidovko s stene in jo odnesla ven. Ko se je vrnila, me je pocukala za uho, jaz pa sem jo hitro prijel za roko in cmoknil nanjo poljub. »Kaj pa počneš? Saj nisem knežna,« se je zasmejala. »Si pa deklica lepa in nežna!« Še enkrat me je pocukala za uho. »Lahko noč!« .-i »Lahko noč.« | Odšla je in tiho zaprla vrata kamre za seboj. Napeto sem > poslušal in slišal zašumeti ličkanje. Zdaj je legla. V hiši je zazevala praznina. Življenje je odšlo v kamrico, ki je še malo prej kipelo sicer šepetaje, a zato morda še burnejše. Mesec je že vrgel pogled na vrata, na katerih je viselo neko oblačilo in iz tega napravil hudomušneža z dolgim nosom in široko brado in mu počasi, a vztrajno spreminjal obliko. Iz'\ človeškega obraza je postalo nekaj, še najbolj podobno na' zadnjih nogah stoječi lisici ali volku. Pred hišo so se oglasile mačke s svojim grdim drenjem, zdaj sračjemu podobnemu, pa spet dojenčkovemu- in kdo ve kak- šnemu še. Zaspati nisem mogel Vznemirjala me je zavest, da spim tako blizu nje, da naju ločijo le slabotna, nezapahnjena vrata, pa vendar ne morem k njej. Trenutno nisem hrepenel po spolnosti, ampak po nadaljevanju nežno izgovorjenih besedah. Toda, je kaj takšnega v postelji sploh mogoče? Morebiti, ampak ne za dolgo. Nepredstavljivo mi je bilo, da bi mogel dalj časa ležati ob Ivanki v srajčki ali celo brez nje, ne da bi se je dotaknil Spoznal sem, da je materin strah upravičen. Počasi se me je loteval dremež. V kurniku je petelin glasno in zateglo zakikirikal jaz pa sem se pogreznil v spanecr Trznil sem z nogo, se kot bi mignil zbudil, kajti po podplatu me je močno požgečkalo. V hiši je dišalo po zavretem mleku. \ Ob vznožju je stala Ivanka in se mi vprašujoče smehljala; bila ^ je že opravljena za na pot, le debele jope še ni imela na sebi.i Urno sem vstal in se uredil Na mizi je že čakalo dvoje velikih^ prstenih skodelic vročega kozjega mleka in načet hlebec koruznega kruha. Sedla sva, si nadrobila kruh v mleko in' jedla. PETICA V MODNEM VRTINCU 47 Moda ob božičnem drevescu Družinski praznik s prazničnimi oblačili za bodoče mamice in otroke Prihaja večer, ko se ob di- šeče obloženi mizi zbere družina, ko naše oči zamak- njeno zrejo v mežikajoče lučke na bogato okrašenem drevescu, ko se obrazi smehljajo in usta izgovarja- jo same tepe misli, ko z dari- li osrečujemo najbližje... V počastitev največjega krš- čanskega družinskega praz- nika se spodobi tudi lepše in bolj slovesno obleči. Seveda bi ekstravagantna, drzno de- koltirana, prosojna ali blešče- ča toaleta, ki je kot naročena za noro silvestrsko rajanje, delovala v domačem okolju groteskno, v najboljšem pri- meru smešno. Na božični večer naj bo vaš videz kar se da naraven, brez napadalnega make-upa, ume- telnih pričesk in čevljev s koni- častimi visokimi petami. Slav- nostno vzdušje naj se skozi vizualno podobo čuti le kot slutnja, morda celo malce ro- mantično navdihnjena. Kašmir za romantične mamice Tistim, ki ne pričakujejo le božične in silvestrske noči, temveč najlepši dogodek - rojstvo svojega otročička, predstavlja posebno v zad- njih tednih in dneh obleka vse prej kot obroben problem. Ves ženski svet in tudi bodoče mamice so kljub spremenjer nim telesnim proporcem rade videti lepe. In prav je tako. Zakaj se letošnjih zimskih praznikov ne bi spominjali tu- di po udobni, prikupni in ro- mantični nosečniški obleki? Obleka iz najnovejše kolek- cije slovite kreatorke Laure Biagiotti je kot ustvarjena za vas. Mehak, topel kašmir, na- bran okrog ramen in okrašen z venčkom pletenih vrtnic, povezanih s prikupno pent- ljo, je le droben namig za romantično božično pa tudi silvestrsko razpoloženje. Če se tudi v času pričakova- nja ne morete ločiti od vašega najljubšega oblačila, hlač, se domislite takšnih z oprsni- kom in naramnicami. Slove- snejši videz boste dosegle v kompletu z žametno vzorča- sto majčko in s svileno nitko ter s pletenim šalom, zaveza- nim v razigrano pentljo pod vratom. Tudi srebrn srček kot obesek na usnjeni vrvici spo- roča same prijazne reči... Ko otročiček že priveka na svet, pa čakajo mamico sku- paj s kilogrami, ki kar nočejo izpuhteti, nove zadrege z garderobo. Rešitev za čas, ko imate »še vsega preveč?« V dolgem krilu iz gladkega ža- meta, z elastičnim pasom in melirano pleteni jopici vam prav nihče ne bo mogel očita- ti neurejenosti, pa še gumbi spredaj so tako priročna reč... Modno slavje po otroško Saj ne, da bi morali za bo- žično priložnost vašim najm- lajšim kupovati dragocena slavnostna oblačila. Morda pa bi le kazalo običajno trenirko zamenjati za prikupnejšo, lepšo oblekico ali hlačke. Seveda je velik dogodek prihod božička ali dedka Mraza. Kaj si bosta možakar- ja mislila, če ju otroci ne bodo pričakali žarečih ličk, lepše oblečeni in spodobno počesa- ni? Ker so malce bolj slovesna oblačilca, pa naj bo to bela bluza, žametne hlačke ali z žametnimi aplikacijami po- lepšana oblekica »železni re- pertoar« sleherne otroške garderobe, razveselite z njimi svoje otroke že pred velikim dogodkom. Nemara bo zadostoval le modni dodatek, drobcen de- tajl, ki bo pričal, da je ta večer res nekaj izjemnega. Pentlja v laseh vaše najmlajše prin- ceske, »moško« ukrojen te- lovnik za malega nagajivčka ali čisto po odraslo prosojne hlačne nogavice za vašo de- setletno gospodično... Verjemite, še tako majhni otroci se bodo tudi po zaslugi oblačil zavedali drugačnosti teh trenutkov in se jih vselej z veseljem spominjah. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Le kaj me čaka pod dreves- cem? Prave, čisto ženske hlačne no- gavice za desetletno gospo- dično. Nosečniška obleka iz kašmirja za romantič- no pričakovanje. Ko je tu že otročiček in ko so tu še vedno kilogramu.. Dolgo žametno krilo in melirana bombažna jopica za udoben in eleganten božični večer. Imam telovnik kot pravi moški. Anketno nagradno vprašanje decembra: KATERA ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST NAJ NA TEJ STRANI GOVORI O MODI IN OBLAČENJU? a) Leon Štukelj; b) Štefka Kučan; c) Jonas Žnidaršič; d) Helena Blagne; e )......................................(obvezno pripišite svoj predlog). Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:................................ Starost: ......................................... Točen naslov:................................. ............................................Tel. št. 48 RUMENA STRAN (Ocl)lcloni Prijatelji smo spet s Hrvati, rešujejo se spori pač počasi, taka žal navada je med brati, sosedi, znanci, v mestu in na vasi. Vmes prepiramo se še med sabo, z očmi prav črno bliskamo, da tu, kar je, pa ne bi šlo v pozabo vse lepo v časopise stiskamo. POPEVKAR vitez belega mesta tracnice Naravna pomoč Kot je znano, si v Solčavi že dlje časa prizadevajo na svo- je, torej stran od občine Luče. Izgleda, da jih je prva usliša- la narava, oziroma rušilna Savinja, saj je odnesla že do- bršen del ceste pri Igli. Tako je Solčava delno že odcepljena od Luč. Dolgoročna napoved Na Rečici ob Savinji še niso pripravili slovesnega odprtja krajšega, na novo asfaltirane- ga cestnega odseka. Če se bo- do na odprtje pripravljali približno tako dolgo, kot so polagali kanalizacijo in asfal- tirali cesto, lahko odprtje pri- čakujemo v naslednjem tisoč- letju. Srd SRD je kratka in zgovorna oznaka Slovenske razvojne družbe. V teh dneh je srd go- tovo največji v Rogaški Slati- ni. Najprej so bili srditi delni- čarji zdravilišča, za njimi de- lavci steklarne. Slednji se od- povedujejo 40 milijonom mark neizplačanih prejem- kov s hudo stisnjenimi zob- mi. »Spijte na moje zdravje!« Celjski župan Jože Zimšek je v ponedeljek tudi v praksi potrdil siceršnjo načelno trdi- tev o dobrem sodelovanju ob- činske »zakonodajne« in izvr- šne oblasti v Celju. Predsedni- ka občinskega sveta Lojzeta Oseta je navsezgodaj zjutraj, še pred začetkom zasedanja, presenetil z ogromno stekleni- co Zlate penine in voščilom za rojstni dan. Oset se je za oboje zahvalil, svetnike pa pozval, naj penino v odmoru zasedanja le spijejo na njego- vo zdravje. Sam pa je, takoj po uradnih voščilih, odhitel po drugih delovnih dolžno- stih in si, rojstni dan gor ali dol, ni privoščil niti kozarč- ka. Za sklepčnost poskrbljeno Celjski svetniki tudi prihod- nje leto ne bodo imeli težav s parkiranjem. Za letošnje zad- nje zasedanje so namreč preje- li darilca, ob Celjskem zborni- ku, posvečenem 100-letnici Narodnega doma, pa se jih je večina še veliko bolj razveseli- la letnih dovolilnic za parkira- nje v območju modre cone. Razlog, da bi bila celjska zase- danja občinskega sveta v letu 1998 morebiti nesklepčna, to- rej odpade. Nic ni zastonj Tridnevne brezplačne smu- ke na Rogli so se letos razvese- lili vsi, razen zasebnih gostin- cev v zreški občini. Ker imajo (to tudi priznavajo) od ureje- nih smučišč na Rogli vsi ko- rist, so morali (oziroma so se zaradi dobrih odnosov prosto- voljno odločili) za pokritje stroškov brezplačnega smuča- nja prispevati po 90 tisoč to- larjev Uniorjevemu Turizmu. Pomislite - pa so se našli tak- šni, ki njihov prispevek čisto narobe razumejo... zanimivosti limona velikanka Limona, ki je zrasla pri Gotzovih v Celju, tehta natanč- no 67 dag. Torej ji res ne more- mo več reči limona, temveč li- mona velikanka. V redakcijo jo je prinesla Gotzova Darja, ki je povedala, da doma že več let gojijo limoni- no drevo, ki poletje preživlja zu- naj, pozimi pa ga postavijo na toplo. Drevo vsak mesec cveti in seveda večkrat obrodi plodove. Manjše limone niso pri Gotzovih nič posebnega, toda tokrat so prvič »pridelali« tako veliko li- mono. Drevo negujeta oče Ro- man in mama Dragica, vsi sku- paj pa so iz velikanske hmone stisniH kar nekaj limonad in sku- hali nekaj čajev več. Foto: GREGOR KATIČ Onapakah Velikanska napaka je, če se zmoti velikan, predsedniška napaka je, če se zmoti predsednik, napaka na medkrajevnih linijah je, če se zmotijo višje sile, sistemska napaka je, če sistem ne deluje, za kapitalno napako so krivi kapitalisti, kontraobveščevalne napake delajo vohuni, kardinalna napaka je kardinalova zmota, srčne napake ni krivo srce, strašanske napake mi je strašno žal, mali ljudje delajo male napake. T. K. amadeus poroča Iz luslracije v fruslracijo Nam Slovencem nikoli ni in ne bo dolgčas. Vedno se najde še kakšna kost za glodanje, pa čeprav potem kakšna koščica obstane tudi v grlu. Kje začeti in kdaj, to bo sedaj poglavitno vprašanje. Od tod bodo potegnili črto in rekli: to je to. Lustrirani osebki bodo kar naenkrat postali frustrirani in njihove kariere bodo trdno zvezane. Vsi ostali izven teh črt pa bodo dobili prava pravcata krilca in angelske obraze. Prej in potem pa bomo vsevprek govorili o narodni spravi.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh