Kr�ka vas 28e Tel./fax: 0608/61-450
VALVASORJEVA KNJI SNICA IM �ITALNICA 68270 KR�KO
OBMO�NA ENOTA KR�KOA
ekskluzivni zastopnik
in nosilec licence adfda�"#>
�ASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO
A«
St. 29 � LETO XV � 23. NOVEMBRA � Po�tnina pla�ana pri po�ti Novo mesto f£
cena: 80 SIT
Ne tako, dragi fantje
»Dobra novica« iz prej�nje �tevilke Na�ega glasa malo druga�e
Lobiranje v DZ je gotovo edina uspe�na metoda za doseganje rezultatov in to ste, gospodje iz LDS, �e spoznali. �al pa javnosti niste povedali to, �esar se gotovo zelo dobro zavedate. Ravno zaradi dogovora med poslancema Jancem in �erneli�em, da storita vse, da za podporo amandmaju ob pridobitvi dodatnih 100 milijonov tolarjev za Dom upokojencev v Kr�kem pridobita �im ve� glasov, je akcija tako uspela.
Prav tako javnosti niste povedali resnice, da je amandma za podporo galeriji Bo�idar Jakac v vi�ini 10 milijonov tolarjev vlo�il, »zlobiral« in z amandmajem uspel poslanec Franc �erneli�.
Torej �e je kdo v DZ za potrebe na�e ob�ine uspel, sta bila to na�a (kr�ka) poslanca, �erneli� in Jane, in smo jima za to hvale�ni.
Prav neokusno pa je, da se posku�a s tujim perjem kititi �e nekdo tretji.
terme catez d.d.
toplltk* c 35. 6t2S0 bt�lict, Slovani/m
Novica ob »Dobri novici«
Starej�i ob�ani Kr�kega bodo gotovo najbolj zadovoljni z dokon�anjem in odprtjem doma upokojen-
cev v Kr�kem. Ob poslancu Jancu in podpredsedniku IS pa so sodelovali �e drugi, zlasti �lani ZLSD iz Kr�kega ter ministri in poslanci Zdru�ene liste, s �imer dopisnik Ika ni bil seznanjen.
za ZLSD Vili Jure�i�
� Po volitvah bo treba� �iveti naprej?
»Spo�tovanemu uredni�tvu Na�ega glasa sporo�am, da se distanciram od na�ina poro�anja, kakr�nega je uporabilo v besedilu o mojem obisku v Posavju.« To je povzetek pisma, s katerim je Bo�tjan Kova�i�, slovenski minister za lokalno samoupravo, izrazil svoje negodovanje nad besedilom, ki ga je Na� glas objavil v 27. �tevilki (9. nov.) pod naslovom »�e ne znate, pa ni�?« Kaj pomeni to distanciranje za Posavje, bomo seveda videli �ele �ez �as.
Dejstvo je, da s tem gospod minister svojih besed ni ne zanikal ne umaknil. Bi jih pa tudi te�ko, saj je bilo na omenjenem sestanku kar nekaj ljudi, ki so jih sli�ali. Ve� kot o�itno je tudi dejstvo, da je gospod Kova�i� do�ivel nekaj intervencij, v katerih so ga posavski vodilni podrobneje povpra�ali po besedah, ki jih je izrekel takrat, po otvoritvi pretvorni�kega sistema Rajec. Pa�: zaradi takih in druga�nih vzrokov so se vodilni ljudje iz posavskih ob�in nehali vabiti in udele�evati DOGODKOV v sosednjih ob�inah. Tokrat se jim je ma��evalo. Presenetil jih je obisk ministra Kova�i�a, za katerega je tudi sklicatelj vedel le, da morda pride. In kak�na je bila njihova reakcija? Preklinjali so Na� glas, ki objavlja take stvari, pobarali urednika o tem, kje in kdaj daje pri�el do ministrove izjave in v ministra so o�itno silili tako dolgo, da se je distanciral od na�ina poro�anja v Na�em glasu. Vse lepo in prav, a re�itvi v prid Posavju se s tem nismo pribli�ali.
Vedeti je treba, da nih�e od zunaj ni dol�an skrbeti za interese Posavja, �e se zanje ne bo potegnilo samo. Za kaj takega bo treba �al najprej dose�i enotnost in poiskati skupen cilj. Doslej pa smo bili predvsem pri�e solisti�nim akcijam, nemo�i in neiznajdljivosti, napenjanju mi�ic ali zvitim poskusom, da bi ukanili drug drugega. Seveda akcija Posavje � regija ni mogla uspeti, saj so njeni voditelji preo�itno vlekli vsak na svoj konec. Kon�no je bilo tudi v Ljubljano sli�ati razli�ne izjave o tem, kdo in kje bi raje imel sredi��e, kjer naj mestna ob�ina bo in kje naj nikakor ne bo. Tisti, ki je sku�al vse to trezno analizirati, je dejansko lahko le potegnil skupni imenovalec. »Nih�e no�e popustiti in nih�e ni dovolj mo�an, da bi si sam izboril vodilno mesto!« To je bilo bistvo sporo�ila, objavljenega pod naslovom »�e ne znate, pa ni�«. V glavah Bre�i�a-nov, Kr�anov in Sevni�anov bi radi le zbudili zavest o skupnem prostoru, ki se mu re�e Posavje in za katerega so odgovorni.
Po naklju�ju je vse skupaj sovpadlo z lokalnimi volitvami, ko vsak kandidat potrebuje uspehe, s katerimi bi se ozalj�al pred volilci. Trenutno se z uspehi na posavski ravni ne more nih�e kdove kako pohvaliti. Zato bi si bilo dobro zapomniti, da bo zjutraj po volitvah napo�il nov delovni dan in da si bomo takrat morali pogledati v o�i, morda celo spregovoriti besedo drug z drugim ali pa kar sodelovati. (Ika)
Sergeja Heric in Katja Kori med nastopom na modni reviji v diseoteki Pacific.
Sokoli praznovali 90. rojstni dan
Bre�ice, 18. novembra � Sve�ane telovadne akademije ob 90�letnici Telovadnega dru�tva Sokol Bre�ice se je udele�il tudi starosta slovenske gimnastike in najstarej�i olimpijec na svetu Leon �tukelj, ki je prijetno presene�en nad gimnasti�nim znanjem mladih, za kar gre zahvala in �estitka tudi vsem profesorjem, vaditeljem in vsem, ki so kakorkoli pomagali �e predno je nastop prikazan. (Galex)
V Sp. Pohcmci gorelo
Do po�ara je pri�lo na gospodarskem poslopju, last F.M. iz Spodnje Pohance. V poslopju v velikosti 20 x 14 m se je nahajala listnica, poleg nje pa hlev za �ivino in svinjska kuhinja.Za poslopjem jegos-
SOliOSI IKAR IN PIESK 4 R
BARBlf ANTON
CK?,XS KR�KO
9 «608/32 - 620
podarimel spravljenih 101 suhe slame. Kot so ugotovili, je pri�elo goreti ravno na prostoru, kjer je bila slama. Pri�lo naj bi do samov�iga. Va��anom in gasilcem je uspelo re�iti �ivino in kmetijsko orodje, gospodarsko poslopje in slama pa sta zgorela. Pri ga�enju je sodelovalo 43 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih dru�tev. V po�aru ni bil nih�e po�kodovan, �koda pa zna�a okoli 1.000.000 SIT.
OGLA�UJTE V NA� GLAS
ffM KR�KO
kratkoro�na posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremi�nine
Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225
ELEKTOINSTALACIJE i ELEKROMEHAMKA u
Duian Alti ing. el. s. p.
Ul 11. novembra 34
68273 Leskov« pri Krilcem
Tel 22 - 020
TU SMO DOMA
VIZIJA. DRU�BA ZA UPAAVUANJ6 INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o. NOVO M6STO
Ljudje v Posavju, na Dolenjskem, Beli Krajini in na Ko�evsko-Ribni�kem smo si z delavnostjo in po�tenostjo zaslu�ili, da v enkratnem procesu lastninjenja dru�benega premo�enja, ki smo ga ustvarjali desetletja, sodelujemo s svojo poobla��eno dru�bo za upravljanje.
V ta namen smo zdru�ili mo�i in denar in ustanovili VIZIJO, dru�bo, ki bo z doma�imi strokovnjaki varovala interese lastnikov certifikatov, svojih delni�arjev, s tem pa posredno tudi interese gospodarstva dela Slovenije, kjer �ivimo.
Vizija je rezultat prizadevanj zavarovalnice TILIA in �tevilnih vidnih gospodarskih in finan�nih strokovnjakov v tem delu Slovenije, da zaslug, ki nam jih je pri ustvarjanju dru�benega premo�enja bolj ali manj pravi�no priznala dr�ava s certifikati, ne bi izni�ili. Prav je, da veste, da je VIZIJA edina investicijska dru�ba, v kateri bomo odlo�itve sprejemali tukaj, v doma�ih krajih in z doma�imi strokovnjaki v skladu z interesi teh regij, medtem ko bo ve�ina ostalih investicijskih dru�b vodena od drugod in v skladu z njihovimi interesi.
Za��itna barva VIZIJE je zelena. To ni naklju�je. Zelena barva je vse bolj simbol podjetij, ki dajejo kruh mnogim ljudem v tem delu Slovenije in seveda TILIE, zelena pa je tudi prelestna KRKA, gri�i, med katerimi razprostirajo na�a polja in gozdovi. TU SMO DOMA in ponosni smo na to. Naredili bomo vse, da bomo ta ponos lahko ohranili.
VIZIJA, dru�ba za upravljanje va�ih pogledov v prihodnost, gradi na tem, da bo ohranjala vrednost va�e nalo�be �certifikata. Ustvarjeni dobi�ek bo razdelila med tiste, ki ji bodo zaupali certifikate. Ker lahko celoten certifikat vlo�ite samo enkrat, vam svetujemo, da si pred dokon�no odlo�itvijo vzamete �as za temeljit premislek, komu ga boste zaupali. Ne hitite, hkrati pa ne �akajte do zadnjega, da na koncu o va�em delu dru�benega premo�enja ne bodo odlo�ali drugi in naklju�ja.
�iroka mre�a zastopnikov zavarovalnice TILIA in vsi, ki smo z VIZIJO, smo vam vedno na voljo za vsa pojasnila v zvezi z vlaganjem certifikatov in v zvezi z dru�bo VIZIJA. Potrudili se bomo, da bomo upravi�ili va�e zaupanje, ki nam ga boste izkazali, ko se boste obrnili na nas po informacije ali ko bdSte v VIZIJO vlo�ili svoj certifikat. (B.P.)
zavarovalnica tilia d.d. novo mesto
KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO
ANDREJ ABRAM
MDB 22 1-E.SKOVKC. «22 -125
RE»3D
d.o.o.
CESTA 4. JULIJA 1M KR�KO (8270, «33 429
-ZAKLJU�NA DELA V GRADBENI�TVU - SI.IKOPLESKARSKA DELA -STEKLARSKA DELA
STRANKARSKA PREDVOLILNA
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
Ve�er s prvakom SLS
Marjan Podobnik v Posavju
Leskovec pri Kr�kem, 19. novembra � V Posavju se je na delovnem obisku mudil prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. V Bre�icah, Kr�kem in Sevnici se je pogovarjal s �lani in kandidati SLS za ob�inske svetnike in �upane. ZLSD, LDS in Jelin�i�eva SNS so politi�ni nasprotniki SLS. Kandidat SLS za �upana ob�ine Kr�ko je Branimir Vodopivec. Razpravljali so tudi o nuklearni elektrarni.
Marjan Podobnik je prepri�an, da so za Slovenijo lahko usodne �e bli�ajo�e se lokalne volitve. �e na teh volitvah zmagajo stranke t.i. levega bloka in �e �ez dve leti, ko bomo imeli dr�avnozborske volitve, spet zmagajo LDS (beri: komunisti) v navezi s katerimikoli »padalci«, bo Slovenija ostala ena izmed dveh ali treh dr�av v Evropi, kjer komunisti neprekinjeno vladajo �e petdeset let. Kredibilnost na�e dr�ave v svetu in Evropi stra�ansko pada zaradi nesposobnosti in neznanja re�evanja notranjih in mednarodnih problemov. Ta oblast ni prijazna do Slovencev, je pa zelo prijazna do tujcev, predvsem do biv�ih oficirjev KOS-a in udba�ev, ki se medsebojno pokrivajo in ��itijo. Slovencem ni od slovenske dr�ave ostalo ni�. Z odstavitvijo Loze-ta Petrleta je padel �e zadnji mo� slovenskega DEMOS-a, danes dr�avo vodijo beograjski u�enci in njihovi hlapci. To je velika �koda za Slovenijo, skoraj nepopravljiva.
Podobnik je kriti�no ocenil tudi samo delovanje Drnov�kove LDS kot najmo�nej�e stranke v vladi in napovedal, da bi se v primeru utrditve LDS na lokalnem nivoju Slovenija spremenila v dr�avo, ki na vseh nivojih podpira korupcijo in gospodarski kriminal. Tako kot se krade danes � ve se, kdo je to vedno lahko po�el in to po�ne tudi danes � se doslej ni nikjer in nikoli. �e ljudje, star�i in stari star�i ne bodo spregledali in razumeli tega
trenutka, lahko sebi in svojim za mnoga leta onemogo�ijo dostojno in �loveka vredno �ivljenje.
Branimir Vodopivec je povedal, da SLS prvi� sodeluje na volitvah s svojim kandidatom za �upana. Imajo dober program, ki je tudi �ivljenjski in s tem bolj realen in uresni�ljiv kot programi tistih kandidatov, ki zgolj obljubljajo, kar se na koncu vedno izka�e kot velika prevara in la�. Vodopivec je dodal, daje Kr�ko velika ob�ina, in da bi to morali druga�e, predvsem bolj�e tr�iti. Svoj vo-lilni program bodo sku�ali predstaviti vsaki dru�ini v ob�ini, tako da bodo pripravljeni bilten na domove dostavljali po�tarji.
Stranke slovenske pomladi bodo v prihodnosti morale odigrati podobno narodnobu-diteljsko vlogo, kot so jo v letih pred osamosvojitvijo in takoj po tem, ko smo dobili svojo dr�avo. Danes so na oblasti tisti, ki si samostojne dr�ave Slovenije nikakor niso �eleli. Seveda njihovo protislovensko delovanje to tudi potrjuje.
Marjan Podobnik je po obisku v Bo�tanju pri Sevnici, kjer ga ja pri�akala mno�ica navdu�enih prijateljev, odpotoval �e v Grosuplje, kar potrjuje veliko delovno vnemo prvaka SLS pred bli�njimi lokalnimi volitvami, (dama)
Zdru�ena lista
Kr�ka obmo�na organizacija Zdru�ene liste socialnih demokratov prireja po kvaliteti enakovredno javno tribuno 25. novembra ob 17h v kulturnem domu na Senovem, kjer bo ministrica za delo, dru�ino in socialne zadeve Rina Klinar govorila o socialni politiki in politiki ohranjanja delovnih mest.
30. novembra pa bo ob 16. uri v kulturnem domu v Kr�kem javna tribuna o razvoju znanosti in tehnologije kot osnovi za pot slovenskega gospodarstva v Evropo. O tem bo govoril dr. Rado Bohinjc.
Zdru�ena lista, obmo�na organizacija Kr�ko, vabi vse, ki jih ta tema zanima, da se jim pridru�ijo, (pripravila Lea Co-lari�)
Javna tribuna SKD z Marjanom
Kostanjevica, 15. novembra � Slovenski kr��anski demokrati, 00 Kr�ko, KO Kostanjevica in KO Podbo�je, so pripravili javno tribuno. V go-steh so imeli Marjana Dvornika, dr�avnega sekretarja v
Ministrstvu za promet in zveze. Pogovor je tekel o prometni problematiki na podro�ju Kostanjevice in okolice (vpra�anje obvoznice, novi most �ez Krko).
% Javna tribuna ZLSD OO Kr�ko
\ Problematika slovenske kulture
Kostanjevica, 16. novembra � V knji�nici Toneta Po-tokarja v kostanjevi�kem gradu je potekala javna tribuna o slovenski kulturi, njenih te�avah in perspektivah. Sodobna pota, razpotja in prihodnost slovenske kulture je predstavil slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan ob sodelovanju moderatorja dr. Andreja Smre-karja, kostanjevi�kega rojaka in ravnatelja Narodne galerije Ljubljana.
Predstavniki KS so ministra podrobno seznanili s problemi Kostanjevice. Pokazal je razumevanje v lu�i pristojnosti, ki jih bo imelo ministrstvo na tem podro�ju. Dr�ava bo prevzela v svojo pristojnost vzdr�evanje in delovanje kulturnih institucij prvega reda. �e v naslednjem letu je pri�akovati izbolj�anje in tudi ob�ina mora zagotoviti svoj del obveznosti. S sprejemom prostorskega plana so se za mestno jedro odprle nove mo�nosti. Ob�ina mora z regionalnim zavodom za spomeni�ko varstvo pripraviti odlok o proglasitvi starega mestnega jedra za kulturni spomenik. V ministrstvu za kulturo so podali predlog o financiranju kulturnih dejavnosti v Sloveniji, ki vklju�uje tudi zbiranje sredstev po sistemu kulturnega tolarja. Ra�una se, da bi pri
kulturnih institucijah dr�ava sodelovala s 70 do 80 odstotki potrebnih sredstev, ostalo pa bo morala prispevati ob�ina. Na javni tribuni so eminentni kulturni delavci iz Posavja postavili �tevilna vpra�anja. Najve� o knji�ni�arstvu, kulturnih domovih, razmerjih med centralnimi in pokrajinskimi kulturnimi institucijami...
Na koncu je Silvo Gorenc, kandidat za �upana, poudaril pomembnost spodbujanja kulturne politike, ki mora biti sestavni del splo�ne razvojne politike v Kr�kem. Zdru�ena lista se bo zavzemala za sprejetje vseh ukrepov in odlokov, ki so podlaga za uvr��anje spomenikov naravne in kulturne dedi��ine v republi�ke kategorije. (Lea Colari�)
Slovenci onstran meje
Enotna lista obiskala Kr�ko
Ekskurzija Enotne liste (EL) v znamenju poglobljenega prijateljstva in sodelovanja Slovencev iz Avstrije in Slovenije
Slovenski ob�inski odborniki Enotne liste so pred kratkim obiskali Nuklearno elektrarno Kr�ko in zastavili vodstvu podjetja zelo kriti�na vpra�anja. Obiskali so tudi kapucinski samostan v Kr�kem, kjer jim je pater Metod predstavil zelo zanimivo in znamenito knji�nico.
Najvi�ji predstavniki nukle-arke so sku�ali � kar je bilo pri�akovati � prikazati njeno sedanjost in prihodnost v zelo optimisti�ni lu�i. Poudarili so, da v njeno varnost investirajo skoraj 300 milijonov �ilingov letno in da se tehni�ni standard ne da primerjati z raznimi nuklearkami v biv�ih realso-cialisti�nih dr�avah. Z ofenzivno informacijsko politiko sku�ajo prepre�evati razne dvome, njihova osnovna formula pa je: zaupanje v tehni�ni napredek.
Enako velja tudi za odlaganje jedrskih odpadkov. Trenutno je �e mo�no na zemlji��u nuklearke, vendar po zelo kmalu potrebno najti drug, primernej�i prostor. Pristojni
organi v Kr�kem in Ljubljani ne morejo najti ustrezne re�itve. Kljub temu prevladuje optimisti�no mnenje, da bo nu-klearka obratovala do leta 2020.
Ekskurzija je bila predvsem, v znamenju poglobljenega sodelovanja Slovencev tostran in onstran meje. »Koro�ki Slovenci smo bili dele�ni prisr�ne gostoljubnosti, spoznali smo, da se prijateljske vezi s pripadniki mati�nega naroda dajo zelo u�inkovito uresni�iti, seveda mora pri tem biti dovolj doslednosti na obeh straneh«, je bilo mnenje gostov s Koro�kega, (pripravil: dama)
Popravek: Kandidatu DS za bre�i�kega �upana Ale�u Pa-vlinu se opravi�ujemo zaradi napake v prej�nji �tevilki �asopisa Na� glas, ko smo ga nehote preimenovali v Alojza, (uredni�tvo)
Slovenski kr��anski demokrati, 00 Kr�ko in KO SKD Senovo, prirejajo javno tibuno z ministrom za promet in zveze Igorjem Umekom. Sre�anje bo 24. oktobra ob 17.30 uri v gosti��u Seni-ca na Senovem. G. Umek bo predstavil svoje poglede na rekonstrukcijo cestnega omre�ja v na�em kraju, (pripravila Lea Colari�)
SDSS v Bre�icah
Predstavili kandidata za �upana
Kandidat SDSS za bre�i�kega �upana je mag. Vinko �u�teri�
Bre�ice, 17.novembra � Stranke slovenske pomladi so sklenile, da bodo skupaj nastopile na lokalnih volitvah za �upane in ob�inske svete. V ob�ini Bre�ice so se za skupen nastop dogovorili ob�inski odbori SDSS, Zeleni Slovenije in Narodni demokrati.
Namen sre�anja je bil, javnosti in novinarjem predstaviti kandidata za bre�i�kega �upana, mag. Vinka �u�teri�a. Kot je dejal, je skupni cilj koalicije zmaga. Zastopali bodo interese evropske socialdemo-kracije, se zavzemali za uravnote�eno socialno politiko, varovanje okolja, gojili vrednote slovenskega naroda, take vrednote se v Evropi gradijo in utrjujejo. Verjamejo v hitrej�i
in temeljitej�i razvoj ob�ine Bre�ice in vsestransko bolj�i polo�aj njenih ob�anov. Ne bi se smelo pozabiti, da so osamosvojitev Slovenije dosegli predvsem tisti, ki so danes odrinjeni �e na dr�avni ravni, vse bolj pa take Ij ud i spod riva-jo tudi na ob�inskih ravneh. V primeru, da mag. �u�teri� postane �upan, bo vsaka seja ob�inskega sveta javna. Vedelo se bo, kam in koliko sredstev, kdo in za kaj jih bo porabil.
O kandidatu za bre�i�kega �upana, mag. Vinku �u�teri�u, njegovem programu in programu koalicije, boste kaj ve� lahko prebrali v naslednji �tevilki �asopisa Na� glas, ki bo iz�la 30. novembra, (dama)
Vika Poto�nik v Sevnici
LDS v Sevnici misli tudi na �enska vpra�anja
V sevni�ki ob�ini predstavljajo ve�ino zaposlenih �enske, veliko breme nosijo na kmetijah in nasploh v gospodinjstvih, skratka kot pravi pregovor, �enske dr�ijo ve� kot tri hi�ne vogale. Ob�inski odbor LDS Sevnica je zato v �etrtek, 24. novembra, ob 18. uri povabil v kulturno dvorano
Gasilskega doma v Sevnico poslanko Viko Poto�nik, ki je hkrati tudi predstavnica odbora za �enska vpra�anja. V novem ob�inskem svetu ta vpra�anja torej nikakor ne bi smela biti zanemarjena. Predstavili bodo tudi kandidate z liste za svet ob�ine Sevnica.
Lojze Peterle v
Kr�ko, 19. novembra � Na povabilo SKD je na�o ob�ino obiskal g. Peterle. Najprej je bil povabljen na kavico h gospe Zori Gregor�i�, kakor tudi g. Siter s soprogo in prijateljice gospe Zore. G. Peterle meni, da je g. Siter tudi za naprej najbolj�i za kr�ko ob�ino. Se posebej, ker ima veliko mednarodnih stikov, �e posebej s CDU v Nem�iji in vzorno sodelovanje s koro�kimi Slovenci. Izrekel mu je vse priznanje, kakor tudi njegovi �eni, ki ga pri tem podpira. Kr�ko pa ima tudi enega najbolj�ih poslancev dr�avnega zbora v parlamentu Franca �erneli�a.
Ob 17. uri se je v mali dvorani pri�ela okrogla miza z na-
slovom »Trenutne politi�ne razmere v Sloveniji v o�eh Lojzeta Peterleta«, kjer je lepo komentiral oglejsko izjavo in zanikal mnoge trditve medijev. Govoril je o svojem dosedanjem delu in dose�kih na teh podro�jih. Tudi poslu�alci so mu zastavili veliko vpra�anj in pohvalili njegovo dosedanje delo.
Ob 18.30 uri pa je sledil dobrodelni koncert, ki ga je SKD pripravila v sodelovanju z Dru�inskim triom »NOVINA. Koncert je imel naslov »Samo �ivljenje za druge je vredno �ivljenja«. Vsa sredstva, ki so jih na koncertu zbrali (okoli 100000 SIT) so namenili varovancem Delavnic pod posebnimi pogoji v Leskovcu. (Lea Colari�)
<®. ooa�^Das
NA� GLAS � �asopis za Posavje in okolico. Izdaja IR in�eniring, Kr�ko � Odgovorni urednik: Ivan Kastelic � Naslov uredni�tva: Na� glas, CK� 23, 68270 Kr�ko � Telefon/telefax: 0608/21�868 � Grafi�na priprava: Grafika Novo mesto � Tisk: Opara Novo mesto � Rokopisov in fotografij ne vra�amo � Na� glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure � Na� glas pla�uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
IZ NA�IH OB�IN
Soo�enje �upanov na Radiu Bre�ice
Bre�ice, 21. novembra � V studiu Radia Bre�ice je bilo v ponedeljek predvolilno soo�enje kandidatov za �upana Ob�ine Bre�ice, �emur je prisostvoval tudi Na� glas. Prvo skupino so sestavljali Vladis-lav der�i�, dr. Peter Zor�i�, Rok Kr�an, Jo�e Bla�in� in Vincenc �u�teri�. Kandidati so se predstavili in odgovorili na naslednja vpra�anja urednika bre�i�kega Radia Sre�ka Zoreta: zakaj so se odlo�ili za kandidaturo, kak�na bo njihova prva naloga v vlogi �upana, kako visoki bodo ali naj bi bili davki ob�anov in ali bodo funkcijo �upana opravljali profesionalno ali voluntersko. Po kon�anem pogovoru v studiu so kandidati za bre�i�ke �upane odgovorili �e na dve na�i vpra�anji, in sicer, kaj ne bi storili, kar je storil prej�nji �upan in kaj kot bodo�i �upani prav gotovo ne bodo storili ter kak�ne so prednosti ali slabosti neodvisne in stranskarske kandidature.
Vladislav Der�i�, neodvisni kandidat: »Moja prva naloga bo aktivno sodelovanje v razvoju Bre�ic. Moram poudariti, da na�a ob�ina ni samo jug, ampak ima enake mo�nosti za napredek kot ostale slovenske ob�ine. Za kandidaturo sem se odlo�il, ker mislim, da sem dober organizator in bom kot �upan v prvi vrsti poskrbel za hitrej�i razvoj Bre�ic in njihove okolice. Moj prvi korak bo analiza finan�nega stanja ob�ine, predstavitev programa in dolo�anje nalog dela. Posvetil se bom tudi strokovni in kadrovski sestavi ob�inskih delavcev in zavzemal se bom za �im hitrej�e sprejetje Zakona o financiranju ob�in.« Gospod Der�i� pravi, da se zaveda trdega dela, ki ga kot �upana �aka in da bo imel vedno �as tudi za pogovore z ob�ani. Kot neodvisne kandidat bo deloval s konsenzom in vedno prisluhnil vsem stranem. Kar se ti�e davkov, pravi, da ne more ni� obljubiti, saj na podro�ju financ vlada velika
zmeda. Svoje delo �upana bi opravljal neprofesionalno, vendar z veliko mero strpnost »Naj Posavje ostane enotna regija,« je povedal na koncu Vladislav Der�i�. Na vpra�anje Na�ega glasa pa je odgovoril, da se bo boril proti nein-formiranosti glede stanja ob�inskega prora�una, kot je bilo to do sedaj. Po njegovem mnenju je kot neodvisni kandidat v prednosti, saj bo la�je krmaril med razli�nimi interesi.
Peter Zor�i�, Zdru�ena lista socialnih demokratov � Dr.
Zor�i� pravi, daje kot zdravnik spoznal mnoge stiske ljudi. Meni, da poznavanje du�evne plati ob�anov odigra pomembno vlogo, saj bo tako kot �upan la�je re�eval njihove probleme. Ko bom izvoljen, se bom zavzemal za povrnitev premo�enja ob�ini s strani dr-�av.Na vpra�anja, kako bo predstavnik Izvr�ne oblasti organiziral delo, je odgovoril, da bo poostril nadzor nad izvajanjem del v ob�ini in da bo kot �upan, povezoval_svoje delo z vsemi podro�ji. »�elim si, da bi na�a za�ivela kot celota.« Zavzemal se bo za najni�je mo�ne davke, ki bodo zagotavljali uspe�no delo ob�inskih delavcev. »Mislim, da je pomembna vloga �upana tudi ta, da pridobi dodatna sredstva s strani dr�ave in ravno to bom posku�al,« je poudaril Peter Zor�i�. Zaveda se, da bo na za�etku veliko dela, zato se bo sprva mestu �upana posvetil, vendar je njegova osnovna vizija dobro delo �upana, ne glede ali je profesionalec ali volunterist. Doktor Zor�i� prej�njemu �upanu najbolj zameri, da ni zagotovil nadzora nad delom izvr�nega sveta. Za konec je povedal. »Na�a ob�ina potrebuje sposobno vodstvo, to pa je v rokah vo-lilvcev.«
Rok Kr�an, neodvisni kandidat � Kandidat Kr�an pravi, da se je za kandituro odlo�il zato, ker �eli ob�ino pribli�ati ljudem in sproti re�evati njihove probleme. Obljublja, da bo
imel zanje vedno odprta vrata. Njegova prva naloga bo analiza celotne dejavnosti na podro�ju ob�ine Bre�ice in pogovor z vsemi institucijami, poslanci, resorji ter ob�inami. Njegova �elja je, da krajevne skupnosti za�ivijo v polnem zamahu. O davkih pa pravi: »�e bodo krajani zadovoljni s stanjem financiranja, ne bomo povi�evali davkov in ob�inskega prora�una. Odlo�itve o dav�ni politiki bodo v rokah volilcev in seveda ob�inskih svetov.« Trdi, da bodo na ob�ini zaposleni strokovni delavci s strokovnim znanjem. Kot upokojenec bo mesto �upana opravljal profesionalno in dodal, da si druga�e kot profesionalnega dela sploh ne more predstavljati. »Ob�ani morajo dobiti odgovornega �upana,« je poudaril Rok Kr�an. Svojim volilcem obljublja, da bo delo �upana opravljal v skupno dobro in podpiral vsako konstruktivno idejo ter da ne bo ni�esar storil brez vednosti ob�inskega sveta in strokovnih slu�b, kar ne more trditi za prej�njega �upana. Po njegovem mnenju je kot neodvisen kandidat v prednosti, saj lahko uveljavlja svojo prakso na vseh podro�jih, pa �e dr�avnega denarja ne trosi. Jo�e Bla�ni�, SLS � »Odlo�itev za kandidaturo je zame izziv, da bom lahko souresni-�eval razvoj bre�i�kega gospodarstva. Zato sem se pripravljen tudi marsi�emu odre�i,« trdi kandidat Slovenske ljudske stranke. Po njegovih besedah bo v vlogi �upana njegova prva naloga prizadevanje za porazdelitev ob�inske in dr�avne uprave. Potrebno bo pregledati finance, vse dosedanje sklepe skup��ine, sprejeti statut, da bo ob�inski svet sploh slahko deloval. Kot �upan in kot predstavnik izvr�ne oblasti bo sku�al nazaj dobiti ob�insko premo�enje, ki je last Bre�ic. »Osebno sem proti zvi�evanju davkov,« pravi Blazinic, »in podprl bom vsak interes ob�anov za uvedbo samoprispev-
kov.« Ker je trenutno zaposlen, bo delo �upana odpravljal neprofesionalno, vendar bo imenoval sposobnega tajnika, ki ga bo lahko v�asih nadome��al. Jo�e Bla�in� pravi. »Izbirajte sami, da ne bodo drugi izbirali namesto vas.« Poudaril je, da kot �upan ne bo pustil finan�nih nepreglednosti in se ne bo zaletavo oblo�al.
Vincenc �u�teri�, SDSS �
Na soo�enju kandidatov je �u�teri� poudaril, da ga skrbi za razvoj Bre�ic in vasi, zato seje med drugim dolo�il kandidirati za bre�i�kega �upana. Podpira zakon o lokalni sa-mopravi in nujno razmerjitev med lokalno in dr�avno upravo. Zaveda se, da bo potrebno za razvoj poiskati sredstva tudi izven ob�ine, �e prej pa bo naredil analizo dejanskega stanja in predstavil program. »Moja prva skrb bo postaviti prave ljudi na pravo mesto.« Prizadeval si bo pove�ati zaposlovanje na vseh podro�jih in ohraniti nizke davke. �u�teri� pravi, da ob delal v smeri bolj�e kvalitete dela ob�inskih strokovnjakov, Obljublja, da bo delo �upana opravljal po�teno, solidno in da bo prisluhnil vsem stranem. »Skupni cilj nam je �iveti v pravno urejeni, pravi�ni in ekolo�ko �isti de�eli.« Kot ostali, se je tudi on strinjal, da seje ob�inski denar nepravilno trosil in �esar kot �upan prav gotovo ne bo storil je to, da ne bo zapustil dru�ine. Kar se ti�e neodvisnosti ali strankarske pripadnosti, je prepri�an, da je v prednosti. Problemi ob�ine segajo tudi v Ljubljano in �e ima� tam nekoga, ki ti lahko pomaga, se stvari hitreje re�ujejo-
Ale� Pavlin, DS � ima izku�nje v politi�nem delovanju, sodeloval v �tudentskem parlamentu, ZSMS, ni pa �lan demokratske stranke. Poudaril je, da bi Bre�ice lahko postale bolj znane v Sloveniji in �ir�e, �e bo �upan sku�al zagotoviti bolj�e �ivljenje, ob�a-
POBUDA DR�AVNEGA SVETNIKA 4 ««!
Franc Glin�ek
�lan dr�avnega sveta
PREDSEDNIKU DR�AVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE
Dr. Ivanu Kristanu
Na podlagi 58. �lena Zakona o dr�avnem svetu dajem
da se v skladu z 39. �lenom Poslovnika o delu dr�avnega sveta uvrsti na to�ko dnevnega reda 41. seje dr�avnega sveta predlog, da dr�avni svet na podlagi 97. �lena Ustave RS predlaga dr�avnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme Zakon o financiranju lokalnih skupnosti (ob�in), z naslednjo vsebino:
1. �len
S tem zakonom se ureja financiranje lokalnih skupnosti in delitev sredstev financiranja med dr�avo in lokalno skupnostjo.
2. �len
Za financiranje lokalnih skupnosti se zagotovijo sredstva v vi�ini 8,5 odstotka bruto doma�ega proizvoda, s tem, daje izvirnih prihodkov 80 odstotkov in finan�ne izravnave 20 odstotkov.
Podrobnej�o ureditev prihodkov lokalnih skupnosti se dolo�i z zakonom o finan�ni izravnavi.
3. �len
Ta zakon velja za �tiriletno obdobje.
Zakon vstopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Obrazlo�itev
Dr�avni svet se je zavedal transformacije dr�avnih skupnosti v Republiki Sloveniji in �e od vsega za�etka zavzel jasno stali��e, da je �ivljenjskega pomena za delovanje lokalnih skupnosti ureditev njihovega financiranja. Ker s svojimi pobudami in stali��i ni uspel, predlagam sprejem navedenega zakona iz razloga, da se �e pred lokalnimi volitvami opredeli vi�ina sredstev za financiranje lokalnih skupnosti.
Predlagam, da se pri dolo�itvi vi�ine sredstev za financiranje lokalnih skupnosti upo�teva podpisana listina Evropske skupnosti o lokalni samoupravi.
Iz primerjalne analize Ministrstva za finance »Mednarodna primerjava javne porabe med Slovenijo in nekaterimi drugimi dr�avami« z dne 12.11.1993 je razvidno, da imajo dr�ave, po katerih smo se zgledovali pri organiziranju in oblikovanju lokalne samouprave naslednje odstotke bruto doma�ega proizvoda za financiranje ob�in: Italija 13.1%, Avstrija 9.6%, Mad�arska 12%, Nem�ija 8.5%.
Menim, daje za urejeno delovanje lokalnih skupnosti potrebno zagotoviti sredstva v vi�ini najmanj 8.5 odstotka bruto doma�ega proizvoda. Iz dosedanjih analiz je namre� razvidno, da Slovenija v ta namen zdru�uje premalo sredstev, saj so bila ta le v vi�ini okoli 5.2 odstotka, kar je bilo zagotovo tudi posledica dru�bene ureditve sistema. Posledica premajhnih sredstev je bila, da so ob�ine zaradi zagotavljanja primernega standarda potreb svojih ob�anov v primeru izgradnje infrastrukturnih objektov, vrtcev, �ol ipd. vedno razpisovale samoprispevke ali na drug na�in zdru�evala sredstva.
Zaradi preoblikovanja ob�in po Zakonu o ustanovitvi ob�in In dolo�itvi njihovih obmo�ij in Zakonu o lokalni samoupravi ter zaradi postopka sprejema prora�unskega memoranduma za leto 1995, v katerem naj bi opredelili sredstva, je potrebno sprejeti predlagani zakon pred sprejetjem memoranduma in pred izvedbo lokalnih volitgv, zato predlagam, da se zakon sprejme po hitrem postopku.
Dr�avni svetnik: Franc Glin�ek
nom in Bre�icam povrniti dobro mesto in ime. Potrebno bo raz�istiti razmerja med dr�avo in ob�ino narediti kabelski sistem v ob�ini, napeljati zemeljski plin, izboriti od�kodnino zaradi �ivljenja v bli�ini NEK, predvsem pa postaviti strokovno vodstvo bodo�e ob�ine. Kot �upan bo dosegel strokovno izvajanje, zatogovil sklep�nost ob�inskega sveta. Zavzel se bo za �im ni�je davke in izpolnitev svojega vodilnega programa. Turisti�na taksa naj bo dodatni vir dohodka ob�ine in naj se vlaga v turizem. �upanstvo naj bo profesionalno saj bo zahtevalo odgovorne �loveka, ki bo imel veliko zahtevnega dela. Zavzel se je tudi za lokalno TV, ohranitev lokalnega radia, skratka pozitiven odnos do medijev. �uti odpor proti dr�avni monopolizaciji. Posavje kot regija ima �e veliko neuspe�nih poizkusov. Postati mora mo�en partner dr�avi. Od ostalih kandidatov se lo�i po svoji mladosti, drznosti in misli, da se mladim lahko in mora zaupati sredinska opredelitev.
Drago Sotler, SNS � Odlo�il se je za kandidaturo predvsem zaradi zdravega programa SNS, katere je tudi �lan. Ima dolgoletne izku�nje v vodenju KS in podjetja. Prva naloga bo analiza stanja, sanacija gospodarstva, izkoristiti bli�ino Hrva�ke in Zagreba. Postaviti bo treba strokovno vod -stvo, odbore, KS morajo ostati aktivne najmanj�e celice dru�benega �ivljenja. Davkov ne bi povi�eval, bi pa obdav�il tiste, ki sedaj od svojega dela ne odvajajo dr�avi ustreznih sredstev (siva ekonomija). Bre�ice so turisti�na ob�ina in taksa naj se vra�a v turizem. �upan mora biti profesionalec, ker bo dela veliko. Ima pozitiven odnos do medijev, treba jih je podpirati in jim pomagati v njihovi �iritvi dela in vpliva. Je proti centralizirani dr�avi in upravi. Volilci naj se odlo�ijo za najbolj�ega kandidata med skoraj enakimi. Za nazaj bi morali vsaj v �tirih letih popraviti tisto, kar se je zgodilo �ez no� (nacionalizacija, denacionalizacija).
Jo�e Avgu�tin�i�, neodvisni kandidat � Je za po�tene odnose in za po�teno delo. Ob�ino je treba postaviti na prave noge in popraviti nepravilnosti. Prizadeval si bo uresni�iti voljo volilcev. Delati bo treba v smeri bolj�ega �ivljenja v ob�ini, izkoristiti poseben polo�aj mesta in ob�ine. Denar davkopla�evalcev pravilno usmerjati, morajo imeti vpoglet v porabo ob�inskih sredstev. Bre�ice so turisti�no mesto in ob�ina,*vendar je treba iti naprej. Ni pomembno ali �upan je profesionalno ali voluntersko, pomembno je, da delo opravlja javno in po�teno. Mediji so potrebni v �lovekovem prostoru. Zavzema se za regionalizem za Posavje in enakopraven polo�aj Bre�ic v posavski regiji. V Bre�icah �ivijo prete�no po�teni ljudje, zato je prav, da imajo po�ten program in po�tenega �upana. Do sedaj �e ni bil na obla-Nsti, zato ne �eli kritizirati.
Teodor Or�ani�, neodvisni kandidat � Je neodvisen kantlidat, upokojenec, bil direktor GG Bre�ice. Delo pozna, zmore in ho�e aktivno sodelovati, ker misli, da je za�etek potrebno dokon�ati. V prihodnosti bo ozko sodelovanje z dr�avno upravo nujno, brez tega ne bo kvalitetnega oziroma bolj�ega �ivljenja, oziroma pogojev za bolj�e �ivlje-
nje. Postaviti bo treba sposobne ljudi, dobre strokovnjake, le to je klju� do uspeha. Potrebno bo socialno delovanje vseh struktur. Denar davkopla�evalcev spo�tuje, misli, da so ob�ani �e tako nadpovpre�no obdav�eni. Vedeti je treba, da gre �e tako ali tako ve� denarja v Ljubljano, kotpa ga pride nazaj v ob�ino. �upan bo moral biti profesionalec, ker ga �aka ogromno dela. V primeru izvolitve bo deloval kot doslej, na voljo bo vsem ob�anom, za medije trdi, da so potrebni in nepogre�ljivi, vendar bi morali v svojih prispevkih namenjati zaklju�ke bralcem oziroma poslu�alcem in ne tega po�eti namesto njih. Je nasprotnik parol in je �lovek dejanj. �upanstvo bo zahtevna zadeva in v najsled-njem obdobju tudi zelo odgovorno.
Jo�e Av�i�, LDS � �e dosedanje delo povezano s splo�-nim gospodarskim in politi�nim delovanjem oziroma �ivljenjem. Da kandidira, so ga pregovorili v stranki. Delo se mu zdi zanimivo, ker ga pozna �e od prej. Postavil bi dobro strokovno ekipo, zavzel bi se, da se pristojnosti ob�ine oz. dr�ave striktno razmejijo. Bre�ice morajo zagotoviti enakopraven polo�aj v posavski regiji. Polo�aja in vloge KS ne bi zmanj�eval, nasprotno, pristojnosti bi se lahko celo pove�ale. Kot gospodarstvenik meni, da so davki �e sedaj previsoki. Vsekakor bi jih bilo smotrno zni�evati.
Poskusiti bo treba zagotoviti tudi dodatna prora�unska sredstva zaradi bli�ine NEK in dr�avne meje, obdav�iti pa predvsem tiste, ki delajo in ustvarjajo, dr�ava pa tega ni sposobna iztr�iti. Turisti�na taksa je prisotna povsod po svetu njena funkcija in namen pa je spodbujati razvoj in turisti�no dejavnost. �upan mora biti profesionalec, saj bo delo trdo in zahtevno. Vloga in pomen medijev se mu zdita �e tako pomembna, pomembna prisotnost na lokalnem in regijskem nivoju. Utrditi status regije, dose�i enakopravno partnerstvo do dr�ave. Misli, da so to prve prave demokrati�ne volitve na lokalni ravni in velika odgovornost pred �upanom, ker bo moral uresni�iti obljube in napovedi.
Dama in Monika Ban
Lesenih drogov ni ve�
V Slovenski vasi od danes ni ve� lesenih drogov za javno razsvetljavo. Te so zamenjali novi, moderni kandelabri, ki jih je nabavil in vasi poklonil Zdravko Ogris. Nova svetila sta postavili dru�ini Vovk in Zore, elektri�no napeljavo pa je uredil Branko Novosel. Krajevna skupnost je prispevala »jur�ke«, plasti�ne prozorne kare za �arnice. In tako se zdaj vas v mraku razko�no sveti. Ostaja le �e �elja, da bi imeli javno razsvetjavo tudi v drugih predelih kraja. (Bo�idar Zore)
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
�iritev obstoje�ega pokopali��a Kr�ko
Sprejet je odlok o ureditvenem na�rtu pokopali��a v Kr�kem v
Predvidena je nova poslovilna ve�ica, poslovilni prostor, grobna polja, vhodniportalin nadstre�na stopni��a ter prostor za raztros pepela
Kdaj bo do �iritve pokopali��a res pri�lo?
Pokopali��e Kr�ko predstavlja obmo�je, kjer je potreben velik poudarek na urejanju prostora in odnosu do le-tega. Raziskave v preteklih letih so
pokazale, da bi bilo potrebno odpreti povsem novo pokopali��e in na novi lokaciji. Vendar pa se je v letu 1 992 pristopilo k razmi�ljanju o �iritvi
obstoje�ega pokopali��a za daJj�e obobje. V ta namen je IS SO Kr�ko naro�il prostorsko �tudijo o mo�nostih �iritve pokopali��a, na podlgi ugotovitev v �tudiji pa so bili podani pogoji za spremembo planske dokumentacije. V nadaljevanju nalog so se za pokopali��e izdelale posebne strokovne podlage in osnutek ureditvenega na�rta.
Ureditveni na�rt obravnava obstoje�e in raz�iritveno obmo�je pokopali��a v skupni velikosti 4,85 ha, od tega je obstoje�e pokopali��e velikosti 1,30 ha, novo pa velikosti 3,55 ha. V okviru pokopali��a so obstoje�a poslovilna ve�ica in grobna polja, predvidena pa je nova poslovilna ve�ica, poslovilni prostor, grobna polja, vhodni portal in nad-stre�nica stopni��a.
Obstoje�a poslovilna ve�ica se bo adaptirala in namenjena bo gospodarski dejavnosti. V objektu se bodo uredili prodajni prostori, prijavna pisarna, �ajna kuhinja, razstavni prostor pogrebne opreme in pomo�ni prostor. Nov poslovilni objekt je predviden na raz�irjenem delu pokopali��a v velikosti 670 m2, v katerem se bodo uredili prostori za pokojne (�est celic), prostor za poslednjo poslovitev svojcev, prostor za poslovilni obred, �ajna kuhinja in garderoba za
osebje pogrebne dejavnosti, sanitarije ter skladi��e pogrebne opreme.
Vhodni portal poudarja glavni vhod na pokopali��e. Grobna polja se bodo uredila na zahodnem in ju�nem delu pokopali��a kot enojni in dvojni grobovi, otro�ki grobovi, vrstni grobovi, �arni grobovi, prostor za raztros pepela, grobi��e in prostor za skupno grobi��e umrlih v primeru ve�je nesre�e. Skupno je na novi povr�ini predvidenih 1523 grobov, kar naj bi zadostovalo za obdobje cca. 30 let. Nadstre�-nica stopni��a se bo zgradila na zahodnem delu pokopali��a. Kiosk, ki je za�asen objekt, se bo po preureditvi obstoje�ega poslovilnega objekta odstranil.
Ureditveni na�rt obravnava tudi prometno in komunalno urejanje obmo�ja (prometna ureditev, vododvodno omre�je, kanalizacijsko omre�je, energetsko omre�je, telefonsko omre�je, odpadki in ogrevanje). Zaradi globokega spo�tovanja (pietete) do umrlih in �alnih slovesnosti na pokopali��u se bodo uredile protihrupne in vizuelnebariere (protihrupne stene in gosto zasajene zimzelene rastline). Objekte in ostale ureditve je potrebno zgraditi po pogojih, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VIII MCS. (Galex)
Kostanjevica v prihodnje
Zgodovinska specifika kraja bo obdr�ana
Razvoj turizma na otoku, o�ivitev oz. zadr�evanje
prebivalstva, izbolj�anje okolja, ohranjanje parcelne
mre�e, ambientalnih vrednost, obnovitev povezave in
infrastruktura.
Iz ureditvenega na�rta za mestno jedro Kostanjevica je razvidna namera razvoj turizma na otoku. Potrebna je povezava otoka kot sredi��a z ostalimi turisti�nimi to�kami v okolici Kostanjevice, ponudba na otoku mora pritegniti turiste, kakor tudi organiziranje javnih prireditev na trgih, reko Krko je potrebno aktivirati v turisti�ne namene, obnoviti in reaktivirati verske in kulturne ustanove ter urediti pe�poti in odprte prostore.
Za o�ivitev otoka oz. za zadr�anje prbivalstva je velikega pomena o�i��enje tistih dejavnosti, ki sem ne sodijo (skladi��a, klavnica, kmetije), podpirati specializirane trgovine in drobno, nehrupno, �isto obrt, urediti preno�i��a za turiste v sklopu obstoje�ih objektov ter omogo�iti novo pozidavo na otoku.
K izbolj�anju okolja bo veliko pripomoglo o�i��enje reke Krke, ukinitev tranzitnega prometa �ez otok, zapreti pa bo treba tudi izpuste z one-
sna�enimi vodami, sanirati obstoje�a gnoji��a in preseliti klavnico. Pri ohranjanju parcelne mre�e je mi�ljeno ohranjanje dveh mestnih ulic, pre�nih povezav in pozidanih »�etrti«, obstoje�e organizacije parcel ter upo�tevanje obstoje�e gradbene linije.
Z ureditvijo dostopa do vode in pe�poti vzdol� levega brega Krke, ohranjanjem razmerja (kontrasta) pozidanega in nepozidanega omstora uroditvijo intimnih koti�kov ter ohranjanjem vedut, vizur in dominant na otoku bodo am-bientalne vrednote pri�le �e do ve�jega izraza.
Potrebno bo obnoviti pozidave (ob upo�tevanju tradicionalne kostanjevi�ke arhi-tekure), sanirati neprimerno oblikovane objekte, poru�iti provizorije in pomo�ne objekte, ki so v propadajo�em stanju ali neprilagojeni tradicionalni pozidavi ter zgraditi nove objekte v duhu kostanjevi�ke arhitekture.
(Galex)
Odmev na �lanek
Sabota�a ali dejanje iz obupa, Na�glas�t. 2816. nov. 1994 stran 6
�eprav sem v enem od odprtih pisem biv�emu direktorju Papirnice Videm, gospodu Rol-fu Normanu, zapisal, da bom dogajanja v zvezi z Vidmom budno spremljal tudi, ko ne bom ve� v tem podjetju, moram priznati, da na ta neko� 2300-�lanski kolektiv, ki je svoj �as ustvarjal polovico posavske akumulacije, za 80 milijonov dolarjev izvoza, razpisoval okoli 400 kadrovskih �tipendij, zgradil 433 stanovanj in dodelil stanovanjska posojila 960 individualnim graditeljem, da o vlaganju v infrastrukturo, kulturo in �port sploh ne govorim, pomislim z grenkobo le �e ob�asno ob predirljivem piskanju pare ali neprijetnem smradu iz sistema kuhalnikov. Tovarna Celuloze in papirja je s svojim delovanjem dajala pe�at celi regiji, ko se nam o Nuklearni elektrarni �e sanjalo ni. Vsi trgovci so se �e posebej pripravljali na 25. v mesecu, ko je bil v Vidmu pla�ilni dan. In potem � KONEC!
Kr�ka ob�ina je bila �e ne tako dolgo tega tretja najbolj razvita ob�ina v Sloveniji, pa so tudi podjetja v ostalih slovenskih ob�inah izgubila jugoslovanski trg. Ne bom se spu��al v ugibanja, katere so najve�je napake, ki so pripeljale do tega konca, in ali imajo stvari ozadja ali ne. S tem se naj ukvarjajo institucije in ljudje, ki so zato delo pla�ani. Ob umiranju Vidma, ki se ni zgodilo �ez no�, ampak je trajalo, me je zelo motilo to, kako je okolica to mirno gledala in sprejela. Najbolj pa je bilo ob vsem tem o�itno neprizadeto ob�insko vodstvo, kljub temu, da je bilo vsakomur jasno, da se bo s ste�ajem Vidma zelo pove�alo �tevilo nezaposlenih v Kr�kem, da gre pri prenosu sede�a no-vonastalega podjetja v Ljubljano za perfiden prenos kapitala in s tem njegov odliv iz Posavja, da pa bodo regiji ostali samo problemi z ekologijo in problemi nasploh. Navzlic temu, da po zagotovilih sedanjega vodstva papirnica ima perspektivo in da povpra�evanje po papirju v svetu raste. Druga�e »mo�virni-kom« tako ali tako ne bi »di�alo«.
In tako se ob�insko vodstvo zgane �ele sedaj (bi rekli, tik pred volitvami), pa se kljub temu ne postavi na stran tistih, ki so jih izvolili, se Dravi delavcev,
ampak na stran »lastnika« podjetja, ter zdru�no ugotavljajo, ali gre za sabota�o, kaj je ozadje in kolik�na je nastala materialna �koda, ob tem pa �e ustanovijo posebno komisijo, ki bo v stilu �asa, za katerega sem verjel, da je za vedno mimo, opravljala delo pravosodnih organov in odkrivala »mra�ne sile«. Druga�e pa je, vsaj tu smo si, upam, edini, stavka popolnoma legitimna poteza nezadovoljnih delavcev, mar ne? Stavka je u�inkovita, na �alost, prav zaradi �kode, ki ob tem nastane, druga�e za stavko sploh ne bi �lo. Pa naj sedaj to kdo imenuje ali sabota�o ali ne vem kak�no dejanje ali napad na samoupravni socialisti�ni sistem in pridobitve revolucije ter bratstvo in enotnost, kot je bilo v�asih okvalificirano skoraj vsako opozarjanje na napake. Ob�inarjev, lastnikov Vitacela pa o�itno �e manj, ni prav ni� skrbela materialna �koda, nastala z izgubo vsega tistega, kar sem na�tel v uvodu, ali izguba, ko je Celuloza stala po ve� mesecev zato, ker vodstvo ni bilo sposobno zagotoviti ali surovin ali trga ali obratnega kapitala.
Sam nikoli nisem bil zagovornik posebno radikalnih potez (zaradi tega se tudi nisem udele�eval protestnih shodov Vidmovih delavcev in sem vodil svojo bitko, sedaj ugotavljam, da o�itno z mlini na veter) in kljub vsemu �e verjamem v pravno dr�avo, zato me �e posebno moti dejstvo, da bi verjetno te�ave Vidma naletele na ve�ji odmev, �e bi pri�lo do generalnega �trajka in popolne zaustavitve proizvodnje �e dosti prej, kar pa se seveda ni moglo zgoditi zaradi nesposobnosti in neenotnosti vodstva sindikata Pergam, ki se je bolj ubadalo z obliko organiziranja proizvodnje, kar je povsem zadeva stroke in vodstva, ter slepo verjelo zagotovilom ljudem iz Sklada in poslovodnega odbora, da Videm ne bo �el v ste�aj. Naj mi ne zamerijo delavci SOP-a, Kovinarske in vseh ostalih podjetij v Posavju (na Videm sem bil nekoliko emocionalno navezan), ki se pridru�ujejo tej �alostni karavani, pa nih�e niti ne zalaja za njo.
Jo�e Novak Papirni�ka 17, Kr�ko
Monopol ali konkurenca?
Ali bomo elektri�no energijo tr�ili? �e se bodo direktive evropske unije (EU) uresni�evale naprej, potem smo temu zelo blizu. Ali bo to dobro za porabnike elektri�ne energije (industrijske in gospodinjske), pa je predmet velikih diskusij in razhajanj.
Energetika predstavlja enega od najve�jih in najpomembnej�ih industrijskih sektorjev, ki je bil v dosedanjem razvoju v dr�avah �lanicah Evropske unije (EU) za��iten od tuje konkurence, na doma�em tr�i��u pa v monopolnem polo�aju. Vlade posameznih dr�av so preko energetike izvajale svojo gospodarsko in socialno politiko. Komisija EU je �e v Beli knjigi leta 1985 zapisala, da se mora tudi na podro�ju energetike vzpostaviti delovanje internega tr�i��a, za pravno ureditev pa se je prvotno naslonila na ustanovitveni rimski sporazum, ki dolo�a: prosto gibanje blaga in storitev, nadzor nad dr�avnimi monopoli, konkuren�na pravila ter odpravo in nadzor nad dr�avnimi subvencijami.
Aktivnosti EU na tem podro�ju so bile uresni�ene z naslednjimi smernicami:
PUBLIC PROCUREMENT DIRECTIVE: S to direktivo so bili na tr�i��e postavljeni sektorji: oskrba z vodo, transport, energija in telekomunikacije.
ELECTRICITY AND GAS TRANSIT DIRECTIVE, 1991: S to direktivo je bilo opredeljeno, da imajo dolo�ena nacionalna podjetja s podro�ja elektri�ne energije in plina pravico, da se dogovarjajo glede prenosa preko sosednjega omre�ja; cilj je pove�ana izmenjava elektri�ne energije in plina med �lanicami EU.
PRI�E TRANSPARENCY DIRECTIVE, 1991: Ta direktiva zavezuje podjetja, da javno objavljajo svoje tarife za industrijske porabnike, kar je bila v dosedanjem poslovanju
poslovna skrivnost.
ORIGINAL DRAFT DIRECTIVE, JANUAR 1992: Ta direktiva je odprla liberalizacijo in sicer dolo�a:
� odpravo ekskluzivnih pravic podjetij pri proizvodnji elektri�ne energije in upravljanju visokonapetnostnega omre�ja;
� odpravo vertikalno povezanih podjetij (kot so: EDF, ENEL, ESB) in razdelitev poslovanja na proizvodnjo, prenos in distribucijo. To pomeni lo�eno upravljanje in ra�unovodstvo za vsak segment poslovanja. Komisija EU vidi v tej lo�itvi klju� za transparent-nost cen in ustvaritev pogojev za resni�no delovanje tr�i��a;
� omenjena uveljavitev Third Party Access-a (TPA) � to je dostopa tretjih oseb. Namen te direktive je, da se odpre omre�je velikim porabnikom elektri�ne energije in plina (nad 100 GWh letno) ter da si prosto izbirajo dobavitelja znotraj EU. Pri�akuje se, da bo popolna uveljavitev te direktive januarja 1996, ko naj bi porabniki prosto izbirali dobavitelja elektri�ne energije. Tako bi notranje tr�i��e elektri�ne energije postalo tudi stvarnost, vendar...
Pojavljajo se veliki odpori proti tak�nemu razvoju energetike. O�itki so obojestranski. Birokratom EU o�itajo, da ne razumejo bistva energetike in njenega delovanja, birokrati EU pa vra�ajo, da je monopolen polo�aj pa� udoben in da si nih�e ne �eli konkurence.
Vendar pa je dejstvo, da elektri�na energija ni proizvod, ki bi ga prodajali in kupovali na tr�nici in da je pri oblikovanju tr�i��a potrebno biti zelo previden. Izhajati moramo iz narave proizvoda, ki ima nekaj izjemno neugodnih lastnosti za delovanje tr�i��a, to je, da morata biti proizvodnja in poraba so�asna, torej se ne
da skladi��iti, hkrati pa mora biti elektri�na energija vedno na voljo, ob katerem koli �asu si jo porabnik za�eli. Energetika ima izjemen multiplikati-ven u�inek na ostale panoge gospodarstva, zato si pomanjkanja energije ni mogo�e privo��iti. Glavna dilema v pogojih, ki so jih dolo�ile direktive EU, je torej v tem, kdo je zadol�en za varno preskrbo porabnikov. Celotno podro�je investicij, na�rtovanja in dobave je vpra�ljivo. Vpra�ljive so rezervne kapacitete, za primer izpadov delujo�ih turbin. Prenosno omre�je ni grajeno za velike prenose na velike razdalje. Potrebni bi bili novi daljnovodi, ki pa so z vidika varstva narave izjemno sporni (magnetno delovanje). Postavlja se tudi vpra�anje izhodi��nega polo�aja; danes namre� nacionalna energetska podjetja prevzemajo tudi socialne funkcije, kot na primer pri premogu, ki je nekon-kuren�en, vendar se ekspla-otira zaradi zadr�evanja delovnih mest (Nem�ija, Irska, Slovenija ...).
�al je vse ve� indikatorjev, ki ka�ejo, da bo energija s tr�nim delovanjem dra�ja, saj je onemogo�eno optimiranje. Izku�nje iz Velike Britanije, ki je prva spro�ila procese deregulacije, decentralizacije in privatizacije, ka�ejo v to smer.
In kje smo v Sloveniji?
Slovenija ima za evropske razmere formalno najbolj decentraliziran sistem, celo bolj, kot ga predvidevajo kon�na dolo�ila EU. V Sloveniji deluje 14 samostojnih podjetij, razdelitev na proizvodnjo, prenos in distribucijo pa je bila opravljena �e pred leti. Trenutno se s slovensko energetiko ukvarja vrsta tujih svetovalcev: v okviru programa PHARE sta tu podjetji BCEOM in GOPA, potem irski ESB; na zahtevo EBRD prou�ujejo na�e tarife iz London Economics Ltd, po-
tem je tu �e Evropski sklad; poleg �tevilnih tujcev pa je vklju�enih �e vrsta doma�ih strokovnjakov, tako posameznikov kot tudi institucij. Razpolagamo �e z vrsto vmesnih poro�il, vendar je vlada kot lastnik premo�enja in upravljanja na potezi, da pove kam in kako. Dejstva so naslednja:
� Kvaliteta energije je �e danes na evropski ravni, saj delujemo v istem sistemu kot Evropa � UCPTE, torej lahko pri�akujemo predvsem izbolj�anje v smislu pribli�evanja storitev porabnikom.
� Cene elektri�ne energije v Sloveniji so na ravni 50 odstotkov povpre�nih cen elektri�ne energije v EU. �al v energetiki ne znamo tako poceni proizvajati in to je vzrok v temu, da cene ne pokrivajo stro�kov proizvodnje.
� Cena elektri�ne energije se bo morala v prihodnje, ne glede na organiziranost, realno podra�iti med 50 in 60 odstotki, kar bo ceno pribli�alo evropski uniji, v nasprotnem primeru pa lahko pri�akujemo protidumping�ke postopke, saj gre v tem primeru za klasi�ni dumping.
Tega neugodnega dejstva �al ne more spremeniti niti ponovna reorganizacija sistema elektrogospodarstva, niti privatizacija, pa �eprav so tudi glede tega mnenja deljena. Elektrogospodarstvo ima nedvomno �e veliko postoriti pri racionalizaciji poslovanja in pribli�evanju svojih storitev porabnikom, kljub temu pa se morda danes, ko smo soo�eni z varno in zanesljivo oskrbo, niti ne zavedamo, kaj imamo (tudi zdrav �lovek ne ceni svojega zdravja). Elektri�na energija na tr�nici bo draga in zanesljiva, morda bo na ljubljanski tr�nici cenej�a, sicer pa pustimo tujim svetovalcem, da nam povedo, kaj je za nas najbolj�e.
mag. Drago Fabijan
r
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
PO NA�IH KRAJIH
Pevska revija v Sevnici
V soboto, 26. novembra, organizirata Posavsko pevsko zdru�enje in Zveza kulturnih organizacij Sevnica revijo oktetov Po-savja. V sevni�kem Gasilskem domu si boste lahko ogledali mo�ko vokalno skupino Svoboda iz Krmelja, oktet Orlica iz Pisec, vokalno skupino Corona iz Bo�tanja, �enski oktet Brestanica in oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice. Gost na reviji bo mo�ki pevski zbor Vinka Poljanca iz �kocjana na avstrijskem Koro�kem, (pripravila nic)
Nova galerija v Sevnici
Nova razstavno-prodajna galerija v prostorih sevi�-kega Mercatorja nad trgovino Sevni�anka
Sevnica, 18.novembra � V Sevnici so v tem mesecu za javnost odprli �e drugi pomembni objekt. Poleg pred dnevi odprte nove �portne dvorane so Sevni�ani dobili tudi novo razstavno-prodajno galerijo. Pobudnik projekta je bil Peter Vene, stalni razstav-Ijalec v galeriji.
Na otvoritveni razstavi s svojimi umetni�kimi izdelki sodelujejo predvsem doma�i razstavljalci: Alojz Konec, Tadeja Gabri�, Lado Leben, Rudi Stopar, Peter Vene, Nena Be-dek, Mirko Bogovi�, Zdravko Balog, Alojz Rak, Silvo Mirt, Janja Flisek, Jan Rak, Judith Zgonec-Tschefinger...
Pozdravni govor je prispe-
val g. Alojz Klemen�i�, podpredsednik sistema Mercator, doma�in iz Bo�tanja, v njem je primerjal odnose in zakonitosti v trgovini s tistimi v kulturi in umetni�kem ustvarjanju in zaklju�il, daje med njima mnogo soodvisnosti in podobnosti. Rudi Stopar se nam je predstavil tudi kot pesnik z recitali iz najnovej�e pesni�ke zbirke, sli�ali smo duet kitare in violine, Alojz Konec pa je poudaril pomembnost nove galerije, ki bo omogo�ala razstavljanje mnogim umetnikom, ob�ani pa bodo tako lahko spremljali tudi tovrstna dogajanja in umetni�ka ustvarjanja doma�ih in ostalih slovenskih, evropskih in svetovnih ustvarjalcev, (dama)
Obisk v galeriji Hamer
Velika Dolina, 15. novembra � U�enci osmega razreda O� iz Velike Doline so v spremstvu u�iteljice likovne vzgoje Brigite Barkovi� obiskali razstavo posavskih likovnikov. Le-ta je bila nedavno odprta v galeriji Hamer v Slovenski vasi. Direktor podjetja Hamer Peter �piler je mladim obiskovalcem podrobno razlo�il pomen vsake umetnine. Najve� zanimanja je bilo za umetnini tu rojenega Ivana Bogovi�i�a, ki je kot kratkohla�nik obiskoval �olo v Veliki Dolini. (Bo�idar Zore)
Izlet invalidov ob�ine Kr�ko na
3. sejem SENIOR in zdravo �ivljenje v Celju
Letos so invalidi ob�ine Kr�ko �e drugi� obiskali sejem Senior v Celju. Udele�ili so se tudi otvoritve same, ki jo je popestrila revija pevskih zborov dru�tev upokojencev Slovenije.
Invalidi ob�ine Kr�ko so si na sejmu Senior ogledali �tevilne razstavne predmete. Poudarek je bil na zdravi prehrani. Razstavljeno je bilo veliko novih pripomo�kov za bolj�e po�utje in zdravje. Po ogledu sejma so se odpravili na znamenite krofe v Trojane,
nato pa naprej v Izlake, kjer so si ogledali zdravili��e Medijskih toplic in izvir tople vode pod zemljo. V Spodnjem Sliv-nem so se okrepili na kme�kem turizmu Kimovec. Od�li so tudi na geometersko sredi��e Slovenije. Potovanje so nadaljevali proti gradu Bo-gen�perk. 0g|eda|j so si ga in
zvedeli marsikatero zanimivost iz �asa, ko je tu �e �ivel Janez Vajkard Valvasor. Polni lepih vtisov o kulturni dedi��ini, so krenili proti domu. (Tone Potokar, pripravila Kati)
Ljubitelji cipsa, pozor!
Tolikokrat smo �e sre�ali �ipsi, da smo se vendarle odpravili po njegovi sledi. Pripeljala nas je k �e�novarjevim na Mali Koren. Zakonca Franc in Dragica sta se pred �asom odlo�ila, da bosta poskusila z ne�im novim � Slovenci pa� �e nismo imeli svojega krompir�ka. Prve vre�ke so pri�le na dan spomladi, zdaj pa so stvari �e ute�ene. Morda bomo kmalu do�akali �e kaj ve� ... Tudi v uredni�tvu smo se malce posladkali (poslanili). (nic)
Tiskovna konferenca
Prvi dve endoskopski
operaciji �ol�a v bre�i�ki
ki ju je izvedel prof. dr. Ladislav Pegan, predstojnik
kirur�kih slu�b UKC in predstojnik kirur�ke gastroen-
terolo�ke klinike
Bre�ice, 17. novembra � V Splo�ni bolni�nici Bre�ice so se zavedli, da lahko le s sodobno medicinsko opremo dosegajo enako raven kvalitete zdravstvenih storitev in izvajajo enake zdravstvene posege kot v drugih splo�nih bolni�nicah.
Na tiskovni konferenci so sodelovali: v.d. direktorja Splo�ne bolni�nice Bre�ice Tone Zorko, dipl. soc, dr. Peter Zor�i�, strokovni vodja bolni�nice, dr. Stjepan Cicva-ri�, predstojnik kirur�kega oddelka bolni�nice, dr. Miroslav Lakti�, predstojnik ginekolo-�ko-porodni�kega oddelka, dr. Mladen �o�tari�, predstojnik RTG, prof. dr. Ladislav Pegan in predstavniki Olvmpusa (proizvajalec endoskopske opreme).
Z nakupom nove opreme Holter monitoring, sistema, s katerim lahko �tiriindvajset ur na dan spremljajo aktivnosti in delovanje srca, ter nove opreme za endoskopske kirur�ke in ginekolo�ke operativne posege je bre�i�ka bolni�nica vsekakor mnogo pridobila na kvaliteti zdravstvenih storitev. Novi EKG Holter, kot ga skraj�ano imenujejo, je aparat, ki ra�unalni�ko obdela in razvrsti podatke �tiriindvajseturne-ga pravilnega ali nepravilnega delovanja srca, kar je v primerjavi s dosedanjim klasi�nim EKG aparatom, ki je delovanje srca spremljal le eno minuto, enormna prednost in izbolj�ava.
Z novo opremo za endoskopske kirur�ke in ginekolo�ke operativne posege so prav tako zelo izbolj�ali kvaliteto storitev, saj bodo odslej operacije za bolnike bolj prijazne oziroma bole�ine po prestani operaciji veliko manj�e. To so t.i. operacije »na vhodu«, rana se skoraj ne vidi, bolnik ali bolnica ostane v bolni�nici le
dva do tri dni po operaciji, po desetih dneh pa lahko opravlja tudi fizi�na opravila.
Direktor Zorko je na koncu odgovoril na nekaj vpra�anj, ki so se nana�ala predvsem na prihodnje delovanje bolni�nice in njenih obstoje�ih oddelkov. Povedal je, da si velike bolnice lahko privo��ijo velike izgube, medtem ko si manj�e, kakr�na jetudi bre�i�ka, izgub ne morejo in ne smejo privo��iti. Tudi porodni�nica v Bre�icah je trenutno ekonomsko vzdr�ljiva, saj je �tevilo rojstev na zaposlenega ginekologa (ve� kot tri) nad povpre�jem v dr�avi. Dodal je, da bo moralo Posavje, �e �eli res postati prava in mo�na regija, za��ititi tudi svoje zdravstvo. Zavod za zdravstveno zavarovanje v Kr�kem �e imamo, �imprej moramo dobiti �e Zavod za zdravstveno varstvo, (dama)
Popravilo vsebine
V prej�nji �tevilki Na�ega glasa je pri�lo v �lankih, ki zadevajo obisk ministra za zdravstvo dr. Bo�idarja Volj�a v Posav-ju, do nekaterih napak in nepravilnosti. Popravljamo, da gospod Tone Zorko ni doktor, ampak sociolog in ni direktor strokovnih slu�b bre�i�ke bolnice, ampak direktor Splo�ne bolnice Bre�ice. Vedno prisoten tiskarski �krat nam je tudi tokrat pona-gajal pri nekaterih slovni�nih pravilih, direktorja Zorkota pa preimenoval v Zor�i�a. Vsem prizadetim se iskreno opravi�ujemo. Uredni�tvo Na�ega glasa
Romski otroci prejeli priznanje
Festival najmlaj�ih video
in filmskih ustvarjalcev v
Koper, 16. in 17. november � Projekt Psihosocialna integracija Romov, ki ga vodi Tatjana Avsec, vsako leto organizira letovanje za romske otroke iz kr�ke ob�ine. Na leto�njem letovanju avgusta v Rib-nem pri Bledu je bila osnovna aktivnost filmska delavnica, v okviru katere so otroci sami izdelali film - od vsebine, scenografije, kostumografije in ga kon�no tudi odigrali. Osnovni namen delavnice je bil, da se otroci spoznajo s procesom nastajanja filma in da aktivno skozi razli�ne izrazne dejavnosti ustvarjajo k skupnemu
cilju. Nastal je petnajstminutni film Stric iz Amerike (morda ni naklju�je, da so otroci, ki prihajajo iz romske rev��ine, dali filmu prav tak naslov). Film je bil povabljen na sre�anje najmlaj�ih video in filmskih ustvarjalcev v Koper. Tu so otroci prejeli priznanje za uvrstitev med najbolj�e. �estitamo!
Obisk dvodnevnega sre�anja, ki so se ga udele�ili tudi igralci Nata�a Brajdi�, Moran Jurkovi�, Milenko Kova�i�, Sabina in Mihela Brajdi�, je finan�no omogo�il Center za socialno delo Kr�ko. (Galex)
Dan starostnikov
Senovo, 19. novembra � V prostorih senov�ke Lisce sta v soboto ob treh popoldne krajevni odbor Rde�ega kri�a in Dru�tvo upokojencev s Senovega organizirala sre�anje starostnikov s kulturnim programom in sre�elovom. Na sre�anje se je prijavilo 145 oseb, starej�ih od 75 let (nekateri so pri�li s spremstvom), tiste, ki pa se sre�anja zaradi bolezni niso mogli udele�iti, bodo �lani Rde�ega kri�a in Dru�tva upokojencev obiskali na domu. Nad 90 let stare udele�ence sre�anja so �e posebej obdarili.
Program je zajemal govor Mete Habicht (za KO RKS) in Tonija Pleterskega (za DU), nastop okteta DPD Svoboda Senovo, u�encev osnovne �ole XIV. divizije pod vodstvom g. Jo�eta Ojster�ka in harmonikarja Lojzeta Zvara ter ve�erjo za vse povabljene. Pokrovitelji sre�elova pa so bili Obmo�na organizacija RKS Kr�ko, Dru�tvo upokojencev Senovo, Konfekcija Mont in Steklarna s Kozjega, cvetli�arna Kerin iz Kr�kega; s Senovega pa: Lisca^ prodajni center Andar, samopostre�ba Mercator, Konzum, Zeleznina M, Tekstil � Mercator, cvetli�arna Irena in Majda Abram �Prehrana Lisca. Aktivistke Rde�ega kri�a so poskrbele za pecivo, materialno ali z delom pa so pomagale �e: Zora Vre�ko, Fanika Macur, Anica Ga�ek, Djurdja Zubovi� in Slavica �everkar. (pripravila nic)
Pri �entjernejskem Petelinu
KS �entjernej bo postala ob�ina
Romski otroci med snemanjem filma.
KS �entjernej je velika 92 km2 in se razteza od reke Krke do hrva�ke meje na Gorjancih, od Prekope do Gradi��a. S petin�tiridesetimi naselji tvori 5500 prebivalcev. Je dokaj zaposlitveno sredi��e, kmetijsko podro�je, razvita pa je tudi storitvena dejavnost. Ima vse institucije, ki so predpogoj za delovanje bodo�e ob�ine (osnovno �olo, otro�ki vrtec, lekarno, banko, trgovine, elektrotehno...)
Po novem zakonu o lokalni samoupravi je bil maja izveden referendum, ki je pokazal, da so se krajani Orehovice odlo�ili za svojo ob�ino, �ent-jernej�anipane. Ko je dr�avni zbor sprejemal dolo�be o ob�inah, je �entjernej dolo�il kot ob�ino, Orehovico pa ne. Le�ta ima 1200 prebivalcev in dvanajst naselij. Bodo�a ob�ina �entjernej pa bi imela pribli�no 6800 prebivalcev in sedeminpetdeset naselij.
Jo�e Bregar, poklicni tajnik KS �entjernej in kandidat za �upana LDS: »Prepri�an sem, da je prav, da �entjernej z okolico ob�ina je, ker imamo na ta na�in ve�je mo�nosti samostojnega razvoja, kot pa �e bi ostali v okviru ob�ine Novo mesto. Vsaka ob�ina ustvarja svoje prihodke do dolo�ene meje in sedaj bomo tudi mi dobili ve� denarja, kot pa �e bi ostali v okviru ob�ine Novo mesto. Predpogoj uspe�nosti delovanja je dobro vodstvo. Izku�nje pri ob�inskih poslih bodo zelo pomembne in kdor nima izku�enj ter kraja ne pozna, bo zelo te�ko izpeljal svoje naloge. Prostoifiki pogoji za bodo�o ob�insk�^upravo deloma so, deloma pa jih bo potrebno �e zagotoviti. Jaz izku�nje imam, kaj kraj rabi, vem bolje od drugih. Popolnoma kvalificiran za to pa ni nih�e. Sicer pa bodo o tem odlo�ali drugi.«
Velik ponos �entjerneju je njihova sorazmerno velika osnovna �ola, ki ima okoli 770 u�encev jn zaposlenih preko 60 ljudi. �olski okoli� obsega preko 50 vasi KS �entjernej in Orehovica. Centralna �ola stoji torej v �entjerneju, podru�nica pa je v Orehovici.
Pouk poteka enoizmensko, karje zelo ugodno. Imajo okoli 300 voza�ev, pri �emer nastopijo dolo�ene te�ave pri vklju�evanju v interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk. �ola se uveljavlja na kulturnrm in �portnem podro�ju, tekmujejo tudi iz znanja iz predmetov. Deluje tudi glasbena �ola in likovni kro�ek, ki
se predstavlja na razstavah v �oli ali na banki. Trenutno imajo razstavo mle�nih izdelkov in polizdelkov, kar so si po govorilni uri ogledali tudi star�i in skupaj spregovorili o problemu jutranje prehrane u�encev.
Vsako jesen u�enci pripravijo kostanjev piknik, na katerega povabijo star�e in u�itelje. Letos je to sre�anje potekalo po oddelkih, da se star�i in u�itelji spoznajo.
Na koncu �olskega leta pa organizirajo �iv��av na hipodromu, kjer je vsako leto zelo �ivahno. Ves izkupi�ek pri-slu�enega denarja namenijo za u�benike.
Vsako leto na �oli organizirajo knji�ni sejem, ki poteka dva dni na njihovi �oli. U�enci se seznanijo z novostmi na knji�nih policah.
Letos so dali povdarek na nadarjene u�ence, da bi jih dodatno zaposlili in bili do njih �e posebej pozorni.
Pri�eli so tudi z novo obliko vzgoje Romov. U�itelji opa�ajo, da ko Rom �olo neha, ostane doma in ker se nih�e z njim ne ukvarja, po�asi izgublja, kar se je nau�il. Letos so pri�eli z dopolnilno �olo, kjer se ne u�ijo po programu, pa� pa se pogovarjajo o splo�nih �ivljenjskih stvareh, pojejo, na koncu tudi zaple�ejo. Sestrici Du�anka in Nata�a Irkovi� iz Mihovice, ki �olo obiskujeta redno, ena tretji in druga prvi razred, pravita, da se u�ita kar dosti, vendar sta razo�arani, ker se drugi otroci do njiju grdo obna�ajo in morata sedeti v zadjni klopi.
V �oli imajo zagotovljeno tudi redno prehrano, pri �emer opa�ajo, da standard pada. Velike te�ave nastopijo pri pla�evanju stro�kov prehrane, pa tudi u�benikov.
Pavel Turk, ravnatelj te �ole, je s svojimi u�enci in njih delom zelo ponosen. (Lea Co-lari�)
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
Novo v Kr�kem
X X L � nova Imovina z
na Cesti kr�kih �rtev 5
Boutique XXL na C.K.�. 5 vam resni�no ponuja najve�. Na sliki: notranjost, Bombi pred dobro zalo�enimi policami
Kr�ko, 19. novembra � Pred nekaj tedni so v Kr�kem odprli nov butik, XXL, v lasti Franca �pana, bolj znanega po imenu Bombi. Pod istim imenom ima g. �pan �e tri leta butik v Sevnici.
Ker je v Sevnico prihajalo mnogo kupcev tudi iz Kr�kega, seje Bombi odlo�il, da svojim strankam ponudi �e nekaj ve�. Na lokaciji, s katero je zelo zadovoljen, so odprli moderno in pregledno urejen poslovni lokal, XXL jeans & ca-sual, z ekskluzivnim programom in ponudbo. Butik ponuja izdelke znanih proizvajalcev: Emanuel, Soviet, Blue one, Gas, Cocoa ... Posebna ponudba trgovine je eksklu-zivna ponudba znamke RE-PLAY in je edina v Posavju.
Bombi, lastnik butika, je prepri�an, da ljudje �e poznajo izdelke, ki jih lahko v njegovi trgovini kupijo. Nakupovat pridejo tako mladi kot njihovi
star�i. �e vedno prevladuje trend �portnega obla�enja, predvsem s kvalitetnimi izdelki. V XXL na C.K.�. 5 se bodo trudili, da bo ponudba redna, ugodna in vedno bolj�a, tako, da se bo stranka rada vrnila in se odlo�ila za ponoven nakup. Geslo, da se pri njih lahko oble�ete od pet do glave, je s tako kakovostno ponudbo zagotovo potrjeno. Pridite in se prepri�ajte tudi vi.
V discoteki Pacific sta na modni reviji 18. novembra skupaj z butikom XXL sodelovala tudi optika Bautin in frizerski salon Jelka Pernov�ek, oba iz Sevnice. Manekenska skupina Michele iz Maribora, v kateri nastopata vrhunski manekenki Sergeja Heric in Katja Kori, je predstavila ponudbo omenjenih udele�encev modne revije. Za zabavni ve�er, kot je to �e v navadi, sta poskrbela Emilija Koki� (eks. Ri-va) in DJ Pero. (dama)
Videm papir na razpotju
Obeta se mu prisilna pora vna va � brez pomo�i dr�ave ne bo �lo
Kr�ko, 17.novembra � V podjetju Videm papir je bila novinarska konferenca, na kateri je direktor podjetja, Jo�e Cerle, predstavil trenutno poslovanje in na�rte za prihodnost. Videm v ste�aju bo kot formalni lastnik razpisal prodajo Vidma.
Cerle je dejal, da �e vedno obstaja spor med prej�njim in sedanjim lastnikom, konec oktobra pa je bil podan tudi predlog za prisilno poravnavo obveznosti podjetja. Po njegovih besedah je imelo podjetje v 10 mesecih 4 milijone nem�kih mark izgube, na�rtovana izguba letos pa je bila 5,2 milijona nem�kih mark. Lanska izguba je po Cerletovih besedah zna�ala 817 milijonov tolarjev (okrog 11 milijonov mark) in �e ni pokrita.
V podjetju Videm papir je trenutno 609 zaposlenih, od tega 536 s stalno odlo�bo, povpre�na netopla�a pa je 613 mark. Podjetje je tudi �e ve� kot mesec dni brez �irora�u-na, kar onemogo�a normalno
poslovanje, �e posebej, kar se ti�e izdajanja pla�. Po Cerletovih besedah je tudi zato potrebna prisilna poravnava, ki lahko traja eno leto, odvisno od obna�anja upnikov. Prisilna poravnava naj bi pomenila finan�no reorganizacijo podjetja, vsi ve�ji upniki (Elektro Celje, Nova Ljubljanska banka, Videm v ste�aju in Sklad za razvoj RS) pa so potrdili sodelovanje pri poravnavi, pravi Cerle.
Formalni lastnik podjetja je Videm v ste�aju in kot pravi Cerle, bo dr�ava morala poskrbeti, da bo potencialni kupec in novi lastnik imel ustrezno razvojno vizijo in potrebna ekolo�ka vlaganja. Cerle je dejal, da se je v zadnjem obdobju �irilo veliko neresnic o Vidmu, za ohranitev podjetja pa bo po njegovih besedah potrebna tudi pomo� dr�ave.
Na obratovanje Videm papirja, ki tri �etrtine svojega proizvoda izva�a, je vplivala tudi stavka v Vitacelu, ki pa sedaj �e obratuje. (M.K.)
KEMI�NA �ISTILNICA IN PRALNICA ZDENKO PACF.K.«. p. TOVARNI�KA 1,68270 KR�KO TKL. 21 184
NUDIMO VAM! - pranje od posteljnine do delovnih oblek
- kemi�no �i��enje vseh \tm oblu�il
- �i��enje posteljnine Ml-RINUS - M1-R1MA
ODPRTO VSAKDAN OH 6.0(11)0 16.00 SOBOTA OD r.00 DO 1S.00
t Gospodarska zbornica Slovenija Obmo�na zbornica Posavje
Javni razpisi za razvojne spodbude
Zainteresiranim sporo�ajo spisek �e odprtih javnih razpisov, ki so jih objavila ministrstva v posamezne namene.
� ZA OBRT IN PODJETNI�TVO
Jamstva in subvencioniranje obresti pri posojilih malemu gospodarstvu. Razpis je namenjen je proizvodnji, obrti, gostinstvu in turizmu (predvsem preno�itvenim zmogljivostim), tehni�nim storitvam ter turisti�ni in poslovni infrastrukturi.
� ZA PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJE
a) Sofinanciranje razvojnih projektov gospodarskih dru�b v letu 1994. Razpis je namenjen dru�bam, ki uspe�no poslujejo in imajo ustrezno strukturo virov financiranja, da z na�rtovanim razvojnim projektom omogo�ijo novo produktivno zaposlovanje in pove�anje obsega prodaje na doma�ih in tujih trgih ter potrebujejo dodaten kapital tako za ekspanzijo, razvoj novih proizvodov ali storitev ter ekolo�ko neopore�nih tehnologij, kakor tudi za izbolj�anje kvalitete proizvodnih programov in procesov.
b) Posojila iz sredstev EBRD. Namenjen je gospodarskim dru�bam, ki imajo najmanj 50 zaposlenih, vi�ina posameznega posojila je lahko od 1 do 9,5 milijona DEM.
c) Subvencioniranje obresti za kredite za poprivatiza-cijske razvojno-izvozno usmerjene investicijske programe. Razpis je namenjen gospodarskim dru�bam, ki bodo pridobila sredstva za razvoj in podporo konkretnim izvoznim projektom iz poprivatizacijskega programa RS za vzpodbujanje gospodarskega razvoja dru�b, ki so �e pripravile program lastninskega preoblikovanja za Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo.
� RAZPIS ZA PRIDOBITEV KONCESIONARJA ZA IZKORI��ANJE VODNEGA ENERGETSKEGA POTENCIALA REKE SAVE NA ODSEKU OD SUHADOLA DO DR�AVNE MEJE S HRVA�KO. I��ejo se podjetja, ki bi vstopila v konzorcij za konkuriranje pri pridobitvi koncesije. (Galex)
IMTEERAL
Turisi�na agencija Tel. 0608/61 150 62 428
Silvestrovanje v pivnici HOFBRAUHAUS v Munchnul
CENA 286 DEM vklju�uje: avtobusni prevozi, sllvesterskl menu hi bogat zabavni program v svetovno znani pivnici HOFBRAUHAUS , 1 x preno�evanje z zajtrkom. Kvalitetne storitve! <&' M PRIJAVE: do 30. novembra; itevHo mest omejeno
Silvestrujte
tr�nica
Sevnica, 20. novembra � Poleg sadja in zelenjave ste na sevni�ki tr�nici lahko kupili tudi pra�i�ka - odojka, cena 6500 SIT za 23 kg �ive te�e.
Cene sadja in zelenjave: pomaran�e 195 SIT, mandarine 170, limone 210, kaki 220, kivi 260, jabolka 30, hru�ke 200, grozdje 220, nashi 220, banane 110, suhe slive 350, fige 75, dateljni 500 /pol kg, pistacija 300 SIT/ 25dkg, kostanj 150, ara�idi 250, orehi 1000SIT/kg.
Paradi�nik, paprika in melancane 250 SIT, solata 200 (radi� 280), cveta�a 220, �esen 300 (10 kg-2400 SIT), por 200, �ebula 100 (11 kg-770 SIT), kumare 200, peter�ilj 300, korenje 140, fi�ol 280, krompir 40 (30 kg-900 SIT), jajca 18 SIT.
Ajvar 280 SIT/I, med 500/I, sok 540 SIT za 9 litrov, (dama)
tr�nica
Kr�ko, 19. novembra � Utrip na kr�ki tr�nici je bil v soboto manj�i kot v preteklih tednih. Cene so bile naslednje: jabolka 70, pomaran�e 180, banane 100, hru�ke 160, grozdje 250, limone 220, orehi (jedrca) 1000, paradi�nik 240, paprika 250, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 20, solata 150, radi� 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, �ebula 120, fi�ol (zrnje) 300, fi�ol (stro�ji) 300, jajca 17, sve�e zelje 30, pesa 120, �esen 250 in cveta�a 250 tolarjev. (Galex)
Bre�i�ka tr�nica
Bre�ice, 19. novembra � Cene se kljub bogati ponudbi niso veliko spremenile. Bile so naslednje: peter�ilj in por 300, korenje 120�150, cveta�a 250, zelje 60, rde�e zelje 100, zelena solata 200, mehka solata 300,-ohrovt 150, brsti�ni ohrovt 250, radi� 200, �ebula 120, �esen 400, �rna redkev 130, hren 600, kislo zelje 150, kisla repa 170, pomaran�e 180, limone 200, banane 120, jabolka 60�70, kivi 300, grozdje 250 in mandarine 150 tolarjev. Pisana je bila tudi ponudba bo�i�nih in novoletnih okraskov (kroglice za jelko 20�40, ostali okraski 150�200 SIT). Kupiti pa je bilo mogo�e tudi �enske copate med 1000 in 1800 tolarji, mo�ke copate pa so cenili 1200�1800 tolarjev. Cokle pa so stali 2000 tolarjev. (Galex)
Zasebna lekarna
Lekarna »Pod sv* Rokom«
v Sevnici, last Brede Drenek-Soto�ek, spe�. mr. ph.
Sevnica, 18. novembra � Gospa Breda Drenek-Soto�ek je bila dvajset let direktorica sevni�ke lekarne, za privatno lekarno pa se je odlo�ila zaradi nesoglasij, ki spremljajo delo v javnih zavodih in ker se ni dalo spremeniti na�ina dela.
Breda Drenek-Soto�ek je diplomirani farmacevt, specialist informatike (bolniku na �im bolj preprost in razumljiv na�in podati informacijo ali nasvet o zdravilu), in je bila prvi tovrstni specialist v Sloveniji. Danes ima registrirano podjetje LEKOS (lekarna, kozmetika, svetovanje) s proizvodnjo zdravil po lastnem receptu. Povedala je, da je bila odlo�itev za zasebno lekarno zahtevna in te�ka, povezana z ogromnimi stro�ki, saj so najnovej�i nujni medicinski in laboratorijski aparati, ki jih pri svojem delu uporablja, zelo dragi. V podjetju so vam poleg lekarni�kih uslug na voljo tudi razni kozmeti�ni posegi.
»Programi, ki iz�arevajo zdravje in lepoto« je geslo kozmeti�nega salona Studio B. V njem strankam nudijo nego obraza in dekolteja, uspe�no zdravijo mladostne akne za dekleta in fante, opravljajo regenerativni lifting za zrela �enska leta, regenerativni program za mo�ke, anti-celulitni program, program huj-�anja in zdrave prehrane, depi-lacijo dlak na obrazu brez bole�in z radiofrekvenco, aku-presuro. Vsi programi se izvajajo po najsodobnej�ih metodah, z najnovej�imi aparati in preparati. Poseben poudarek celovite ponudbe pa je pravilno in pravo�asno strokovno svetovanje.
Ker je novi lokal na Dro-�anjski cesti 68 odmaknjen, je po mnenju Brede Drenek to lahko velika prednost. »K meni radi pridejo ljudje, bolniki ali ne, ki si �elijo pogovora. La�ji, lep�i in uspe�nej�i je neposreden pogovor s pacientom, saj sem prepri�ana, da si ga �eli skoraj vsak. Mislim, da bi morali farmacevtom vrniti nji-
hov polo�aj (tako kot ima ali naj bi imel pacient enega zdravnika, naj bi imel tudi svojega farmacevta), saj je to predpogoj za uspe�no zdravljenje in u�enje kulture jemanja zdravil. Dejstvo je namre�, da se vrata v ordinacijah vse prehitro odpirajo in zapirajo, premalo je �asa za temeljit razgovor bolnika in zdravnika,« pravi Drenekova. V lekarni Pod sv. Rokom lahko dobite: zdravila na zdravni�ki recept, zdravila, ki se izdajajo brez recepta, veterinarska zdravila in dodatke h krmi, sredstva za osebno higieno, otro�ko prehrano, kozmetiko svetovno priznanih firm, doma�e me�anice raznih sve�ih �ajev, pripravljenih v lekarni,
Breda Drenek-Soto�ek
razli�na olja in destilirano vodo. Posebna ponudba lekarne pa je: biohrana po �elji, vse za diabetike, vinska apoteka, ortopedski pripomo�ki, akcijske prodaje s posebnimi popusti do 15%, po dogovoru dostava na dom, svetovanje. Pridite in lahko se boste pogovorili o vseh te�avah.
Ga. Breda Drenek-Soto�ek je med drugim tudi avtorica publikacije »Farmacevtov nasvet ob izdaji posamezne zdravilne oblike zdravila«, ki jo priporo�amo v branje �irokemu krogu ljudi. V njej je zapisala znano Demokritovo misel: »Ljudje prosijo bogove za zdravje, sami pa so zanj odgovorni!« (dama)
Tuberkulinizacija
je terenska diagnosti�na preiskava, s katero se ugotavljajo morebitne obolele �ivali.
Razli�ni tipi mikobakterij, ki povzro�ajo tuberkulozo pri skoraj vseh doma�ih �ivalih, lahko oku�ijo tudi �loveka. Mo�ni in ne tako redki pa so tudi primeri, ko je doma�o �ival s to boleznijo oku�il �lovek.
Mle�no govedo je v tej zvezi posebej va�no, ker gre dnevna proizvodnja mleka med �irok obseg potro�nikov.
Ker obstaja mo�nost, da se mikobakterije bolne �ivali znajdejo v mleku, je nujno, da so vse mle�ne �ivali v tem pogledu popolnoma zdrave. Oku�ena �ival �iri bolezen tudi z drugimi izlo�ki.
Pra�i�ji sejem
V soboto so v Bre�ice pripeljali 240 pujskov, starih do tri mesece, po ceni 280�320 SIT za kilogram �ive te�e pa so jih prodali 120. Nad tri mesece* starih je bilo 70. Cena zanje se je gibala med 220 in 280 SIT/kg, prodali so jih 45. (nic)
Po zadnjem programu za odkrivanje, prepre�evanje in izkoreninjanje tuberkuloze pri govedu se pregledajo vse krave in breje telice v ob�ini v �asu dveh let. Ugotavljanje temelji na dejstvu, da oku�en organizem mo�neje reagira, �e pride v stik z antigenom (tuberkuli-nom). Ta se vbrizga v ko�o �ivali. Po treh dneh se to mesto pregleda. �e je �ival oku�ena (ali sumljiva), pride na tem mestu do bole�e otekline.
S tak�nimi �ivalmi se postopek �e enkrat ponovi, in sicer najmanj po �estih tednih.
Ce je pozitivna �e enkrat, se odredi zakol, lastnik pa dobi realno od�kodnino.
�tevilo tuberkuloznih �ivali v Sloveniji iz leta v leto pada. Tudi od pozitivnih je ve�ina obolelih za drugimi boleznimi (ali pa so bile v stiku z nekim infektom). Nekatere druge bolezni namre� dajejo la�ne pozitivne rezultate.
Ti pregledi so po zakonu obvezni, lastnik pa je dol�an dati �ivinozdravniku potrebne podatke o �ivali (ime, starost, brejost...).
Vsi stro�ki v zvezi s tem se krijejo iz kmetijskega prora�una.
Veterinarska postaja Brestanica
Toma� Cigler, dr. vet. med.
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
RAZVEDRILO
Tunizija 3. del
Pa se sli�i
Ljubezensko sporo�ilo jasmina
Nabeul � Tunizijski mo�ki so strastni ljubimci in nenehni osvajalci. Zapeljati posku�ajo vsako �ensko, predvsem pa se radi obra�ajo za svetlolasimi turistkami, ki so nekoliko bolj polne postave. Svojega zanimanja sploh ne sku�ajo skriti. Njihova osvajalska metoda je zelo neposredna, zato smo se Slovenke nemalokrat zna�le v neprijetni situaciji, ko nismo znale reagirati na njihovo vsiljivo snubljenje. S turistkami, poudariti moram, da se Tunizijke ne sprehajajo pogosto po ulicah, se ne spogledujejo samo trgovci ampak tudi hotelsko osebje.
Ko sem kasneje premi�ljevala, kako smo zbegane hitele mimo gostiln na ulici Habib Bourguiba, pred katerimi so sedeli sami mo�ki, sem se nasmehnila, saj smo dekleta vse skupaj verjetno potencirano ob�utila. S�asoma sem se na �vi�ganje, klicanje in po�iljanje poljubov navadila in se za�ela ob vsem zabavati.
V mestnem drevoredu so po zraku plavale omamne vonjave, kot hlapi ljubezenskega napoja. Mo�ki nosijo di�e� bel cvet jasmina za u�esom in s tem oznanjajo, da i��ejo �ensko ali �eno. �e ga nosi za desnim u�esom, to pomeni, da je samski, �e pa za levim, pomeni, da eno �eno sicer �e ima, vendar bi rad �e kak�no. To je posebnost Nabeula, katerega ime tudi v prevodu pomeni jasmin. Mo�ki v Tuniziji so o�arljivi in hkrati nevarni. Njihova dvoli�nost te lahko spravi v obup, saj jih nikoli ne spozna� dobro.
�eprav je menda Tunizija izmed islamskih dr�av �e najbolj liberalna in �enskam omogo�a najve� pravic, tak�nega vzdu�ja ni bilo �utiti v javnosti. Ceste in ulice so bile na prvi pogled skorajda prazne �enskih postav. Resda od leta 1957 volijo, da je poligamija prepovedana in da jih v poroko ne morejo prisiliti, obstaja pa nenapisan zakon, naj se
Nabeul � Romansko ime je bilo Neapolis, kar pomeni novo mesto. To mesto je �e iz rimskih �asov znano po lon�arstvu, ki se je ohranilo �e do danes. Turistom je na ogled tudi zanimiv muzej ro�nih izdelkov in arheolo�ki muzej. (Monika Ban)
�ene raje dr�ijo doma.
V Tuniziji imajo slavja in prazniki velik pomen in eden izmed teh je tudi poroka. Le-te se, kot vse ostalo, razlikuje od kraja do kraja, velja pa, da trajajo po ve� dni in zahtevajo posebne priprave. Na dan imenovan Henna nevestine dlani in podplate pobarvajo z na-
ravnim barvilom � kano, kar je poro�ni obred in hkrati pomeni, da ja zaljubljena oziroma zadovoljna s spolnim �ivljenjem. Kadar sem v mestu sre�ala Tunizijko, sem si najprej ogledala to estetsko delo na njenih nogah in rokah. Kako lep na�in izra�anja zadovoljstva.
jeans & casual *r-*r' Ponudba ekskluzivnih programov:
REPLAY, EMANUEL, SOVIET, GAS, BLUE ONE, COCOA,... Oble�emo vas odpete do glave v KR�KEM na CK� 5
vsak dan od 9 - 18 h sobota od 9 - 12 h
AcrocephaluS (7)
Ureditev nadomestnega
biotopa za �ebelarje v
peskokopu na Bizeljskem
Pozdrav iz Dublina
V uredni�tvo najbolj�ega posavskega �loveka, kot ga imenuje Drago Fabijan je prispela razglednica iz glavnega mesta Irske, Dublina. Za dr�avo s 3,5 milijona prebivalcev je zna�ilna 18-odstotna brezposelnost, kar jo uvr��a na drugo mesto v Evropski skupnosti, takoj za �panijo. Povpre�na mese�na pla�a zna�a 800 irskih funtov, kar je dobrih 2.000 nem�kih mark. Za Irsko je zna�ilna izjemno dobra glasba, tipi�no angle�ko vreme, podobne pa so tudi �enske. Pivo je v redu, le cene so zmerno visoke. Steklenica guinnessa stane v pivnicah, ki za�ivijo �ele ob 21. uri, 2 funta (400 tolarjev). Hrana ni preve� dobra, razen lososov. Mnogi Irci so ljubitelji viskija, vendar ga je mogo�e dobiti le v redkih prodajalnah. Najbolj znana sta Black Bush in Jameson.
Irska je znana po ov�ereji, kar ka�ejo tudi ugodni nakupi pletenin in tekstila. Prometna varnost je vse prej kot zgledna, saj celo policaji vozijo skozi rde�o lu�. Prehodov za pe�ce pa skoraj ni opaziti. Zelo redek je tudi �elezni�ki promet.
BLIN CITY, IRELAND
V peskokopu kremen�evega peska na Bizeljskem je trenutno edina ve�ja znana gnez-ditvena kolonija �ebelarjev v Sloveniji, v kateri gnezdi v pe��enih stenah �e nekaj vrst ptic, ob�asno celo breguljke, morda celo zlatovranka. Predlagali so zasnovo projekta ureditve nadomestnega biotopa, ki bo tudi v prihodnje omogo�al gnezdenje ogro�enim �ebelarjem in drugim vrstam. Namesto prvotno predlagane ponovne kmetijske rabe naj bi na podro�ju peskokopa v prihodnje nastal sekundarni biotop, kjer bi bile poleg osnovne naravnovarstve-
ne funkcije dane mo�nosti tudi za razvoj naravoslovnega turizma in vzgojno-izobra�e-valnih aktivnosti.
To je bil zadnji prispevek glasila Dru�tva za opazovanje in prou�evanje ptic Slovenije Acrocephalus, ki smo ga pripravili. Upamo, da ste vsaj malo seznanili z vrstami ptic na podro�ju spodnjega Posavja in s problemi, ki nastajajo okrog njih. (Pripravil: Galex)
□oascg"
�ASOPIS M POSAVJI IN OKUIKC
Dr�avni svetnik Franc Glin�ek seje sklenil prebiti v novi kr�ki ob�inski svet. Nekdanji partnerji so umeli malo druga�ne na�rte in tako je Aci (kot mu pravijo prijatelji) malo zatrmaril. Postavil je lastno listo. Nekoliko nerodno bi ji bilo re�i »Lista enega« pa jo je poimenoval »Lista za �isto Krko in dober cvi�ek«. Oboje je namre� lahko za��itni znak ozemlja in prebivalcev med Gorjanci in avto cesto Ljubljna � Zagreb. Potem pa so se nepridipravi lotili natan�nega raziskovanja: »Aci, kaj pomeni tisto o cvi�ku?« Aci je br� ugotovil, da bi znal imeti pri konkurenci otepunge zaradi o�itkov, da na nelojalen na�in privablja glasove. Tudi preve� pravih poznavalcev dobrega cvi�ka in zagnancev za �isto Krko bi mu utegnilo pokloniti svoj glas, zato je sklenil: »Pa ni�! Bom imel kar 'Listo Glin�ek Franc', se bo vsaj videlo, da sem eden sam proti listam, na katerih so celi seznami kandidatov.
�upanski kandidat Branimir Vodopivec (na listi Slovenske ljudske stranke) se sicer ukvarja z mnogimi re�mi a tisti, ki ga poznajo, vedo povedati, da so �ebele na vrhu njegove lestvice priljubljenosti. Saj potem z medom res nekoliko trguje a obstaja sum, da veliko ve� medu podari prijateljem in znancem, kakor ga proda. Seveda se je vpra�al, kako bo spravil skupaj �upanske dol�osti (�e bo izvoljen) in �ebelarjenje. �e bom slu�ajno izvoljen za �upana, se bom moral vsaj polovici panjev (od dvestotih) odpovedati.« Nekdo drug mu je svetoval: »Potem se odpovej onim ta levim!«
V Bre�icah morajo slab�e situirani ob�ani pla�evati ogrevanje stanovanj nekaterim mnogo bolje preskrbljenim oziroma ljudem, za katere se ve, da zelo dobro zaslu�ijo. Seveda imena in priimke nepla�nikov objavijo in jih v opozorilo njim in tistim, ki bi na kaj takega (kar dve leti nepla�anega ogrevanja stanovanja) pomislili, obesijo kar v hodnike blokov. �e se bo kdo spomnil, da ni poravnal zneskov za ogrevanje svojega stanovanja, o�kodovanci (sostanovalci morajo zaradi tega pla�evati vi�jo ceno ogrevanja) prosijo, da to nemudoma stori, v nasprotnem primeru bodo nekatere prisiljeni povabiti na razgovor in javno pojasnilo.
Kaj se v resnici dogaja v bre�i�kem zdravstvenem domu, �e ne vemo zagotovo. Nekateri so nam povedali, da je nezadovoljstvo zaposlenih precej�nje. Preden se bomo odpravili poizvedovat o omenjenih negodovanjih, vodstvu ZD in vsem zaposlenim svetujemo, da notranje razprtije razre�ijo in uskladijo v prid bolnikom. Zakon in kolektivno pogodbo bo nujno in potrebno spo�tovati, ker vsaj uradno nismo na divjem vzhodu, divjega zahoda pa �e dolgo ni ve�.
Prelepe manekenke. Pogostokrat se dogaja, da se na modnih revijah predstavijo dobri butiki s kvalitetno ponudbo, pa ljudje tega ne opazijo. Zakaj pa ne? Ker so njihova obla�ila na telesih precej lepih deklet, v katera vsi »bulijo«. Mogo�e pa tudi ne? (Galex)
Sendvi� ni bil na nivoju. Na prireditvi Ve�er rokometa v Sevnici so se predstavili tudi veterani iz dobrih �asov sevni�kega rokometa. Legenda Anton Mo�ic, vratar, je bil navdu�en nad videzom nove �portne dvorane, ki je po njegovem mnenju na nivoju. Ne pa ne sendvi�, ki ga je dobil po tekmi. Anton! Mogo�e bo prihodnji� bolje. (Galex)
Pa �e to. Obve��amo vse, ki bi radi svoje domislice objavili v rubriki Pa se sli�i, da ne bomo upo�tevali nepodpisanih prispevkov. Lahko se domenimo za anonimnost, vendar moramo avtorja zamisli vseeno poznati, tako da bomo lahko dejstva tudi pri njem preverili. (Uredni�tvo)
�e vedno brez naslova
Malo tega in malo onega
Veseli smo vsake razglednice, ki prispe v naie urednlitvo. Razveseljivo pa je dejstvo da nam nekateri priznavajo lastnost na|bolj�ega posavskega �asopisa. Upamo, da smo res najbolj�i! (Galex)
Edi pravi, da je za mikrofonom bolj�i. Presodite samil
�e pomnite, tovari�i?
Prej�nji teden sem vas povabil k sodelovanju, glede na to da je ta tekst namenjen dolo�eni populaciji (starci tej generaciji pravijo »mularija«, v svetu pa strokovnjaki to generacijo imenujejo »generacija x«), sem si pa� omislil ljubezenske male oglase.
To sem storil iz dveh razlogov.
1, Vidim, da mnogi hodijo solzni po cesti
2. Urednik me pla�a, da nekaj pi�em in to za generacijo x. Glede na to, da imam z zastavljeno nalogo nekaj te�av, sem si rekel: »Kaj!? Kline! Sami si naj pi�ejo!« Ma saj bi pustil vse skupaj, pa je honorar tako
visok, da se mi spla�a malo potrpet.
Kakor koli �e, izgleda, da se bo stvar prijela, celo ve�, pri -smodila se bo. Tako nisem dobil samo ljubezenskih malih oglasov, temve� tudi ostale oglase, grafite in podobne zadeve. Torej za�nimo s tistim, kar smo prejeli od sobote 19, 11.1994.
LJUBEZENSKI OGLAS
DRUGI LJUBEZENSKI »MALI OGLAS
U�enke 2.g razreda iz Bre�ic napro�ajo vse zainteresirane, da se med glavnim odmorom oglasijo pri �aretu.
Izbira je res velikaTne bo vam �al. �ifra: �E KDCP�ASTI, PIJEMO DUPLI MARTINI. PRVI BREZVEZNI OGLAS
Umetniki na svobodi napro�amo vse, ki poznajo avtorja te neumne rubrike, naj mu svetujejo, da naj raj�i ostane pri radijskih oddajah, �ifra: BRAVO, BALKI.
PRVI GRAFIT
Tudi nizki ljudje smo lahko na visokih polo�ajih. Milan Ku�an.
DRUGI GRAFIT
Ima vse, kar imajo veliki. Milan Ku�an, zvani clio.
Izvirni ste, ni kaj. Prav zadovoljen sem z vami. VI kar pi�ite, �im ve�, tem bolje. Ko se bo nabralo dovolj materiala, bomo pa knjigo napisali, super, kajne. Naslov ostaja isti � Na� glas, CK� 23, Kr�ko-pripi�ite »za Edija«.
Sicer pa se od prej�nje sre-
de v mojem �ivljenju in kar se dogaja okoli, ni zgodilo ni� presenetljivega. Morda pa le. Do�ivel sem mo�no razo�aranje ob uvrstitvi Janje Zupan na svetovnem lepotnem tekmovanju. Pa ne zaradi tega, ker ni bila izbrana med polfi-nalistke, ampak ker bodo sedaj zopet vsi pametni. »Saj sem vam rekel, Janja ni bila ta prava, tisto v rde�i obleki bi morali izbrati za miss Slovenije, tista bi prav gotovo zmagala.« No, kaj misli o tem Janja, boste lahko prebrali v eni od naslednjih �tevilk in sli�ali v eni od naslednjih oddaj na Studiu D (Hvala bogu, ponedeljka je konec ali Pa ne, da je petek). Malo boste pa� potrpeli, da punca pride iz Son�nega mesta in da se otrese vseh pametnih vpra�anj in ugotovitev, da bi bilo morda bolje, �e bi..,
Upam, da ne bo zahtevala kak�nega mo�nega honorarja, kajti potem iz moje obljube ne bo ni�.
�e bi vi vedeli, kaj pi�em v dana�njem prispevku, ga prav gotovo ne bi prebrali.
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
,<*^
Bizjak, prvi slovenski ombudsman, gost prvih Odprtih strani Na�ega glasa:
»Ne smemo biti toliko tolerantni, da bi dopu��ali netolerantnosti«
Evropa se loteva programa vzgoje za organiziran boj proti rasizmu in ksenofobiji (nestrpnosti do tujcev), sicer pa nalog ne zmanjka niti v bolje urejenih dr�avah z dolgoletno tradicijo:
Slovenija je �e imela ljudi in odbore, ki so se zavzemali za �lovekove pravice, v spomin sta se ljudem gotovo najbolj vtisnila prof. dr. Ljubo Bavcon s svojim delom in Bav�arjev odbor, ki je v �asu slovenske spomladi odigral nedvomno enkratno vlogo (torej ne samo v zanj poglavitnem primeru JBZT) tudi s tem, da je zdru�il skoraj vse snovalce DEMOSA ter odlo�ne, svobodomiselne ljudi.
Po letih samostojne Slovenije smo kon�no dobili tudi institucijo varuha �lovekovih pra-
mnenja so o tem, ali sodijo mednje tudi po�ta, dr�avna RTV, za katero je ukazano, da se pla�uje naro�nina. Jasno je, da so p<5Jj nadzorom varuha �lovekoXh pravic tudi nekateri monopolisti (nekateri tega ne sli�ijo radi), ki jim je z zakoni poverjeno delo v dr�avi in imajo od njega dolo�eno korist«
Obstajajo tudi omejitve. Varuh �lovekovih pravic se ne vpleta oz. ne uvede postopka v primerih, ko je neka zadeva v postopku pred sodi��i ali pa pred parlamentarno preisko-
Je pa med gosti v kr�kem hotelu sedel tudi Zdravko Kova�i�, predsednik dru�tva Rom.
�lovekove pravice so nedeljive, so celota in ni pravice, ki bi lahko imela prednost pred drugimi ali bi smela biti zapostavljena.
Na�e javne prireditve »Odprte strani« so se udele�ili le nekateri strankarski prvaki in bodo�i �upanski tekmeci: Danilo Si-ter, Robert Kerin in Branimir Vodopivc, medtem ko se drugim ni zdelo potrebno, da bi izkoristili mo�nost za javni nastop pred publiko in novinarji, da bi (�e ho�ete) zlorabili prilo�nost in se javno, �eprav v samopropagandne namene, opredelili tudi do tako ob�utljive problematike, kot so �lovekove pravice. Vabilo so namre�, ob napovedi v Na�em glasu, dobila vodstva strank v vseh treh posavskih ob�inah.
vic, dobili smo zakon, ki to podro�je ureja in dobili smo prvega ombudsmana, Iva Bizjaka. Kakor je gospoda Bizjaka na to mesto zelo o�itno predlagal predsednik dr�ave Milan Ku�an na podlagi strankarske matematike, tako se je novi varuh �lovekovih pravic modro odlo�il, da bo predvsem dobro opravljal svoje delo.
Beseda ombudsman izvira iz �ved��ine in pomeni zastopnika, poobla��enca. Ombudsman zastopa in varuje interese in pravice vsakega posameznika v sporih z organi, ki izvajajo javna pooblastila. Pri tem ni pomembno posameznikovo dr�avljanstvo, veroizpoved, starost, socialni status, spol... � v primeru, ko v njegove �lovekove pravice posegajo slu�be, ki imajo javna pooblastila, kot so organi dr�avne uprave, lokalne samouprave in ostali nosilci javnih pooblastil. To so policija, vojska in dr�avna uprava. Ni pa s tem seznam iz�rpan.
Ivo Bizjak: »Med javna pooblastila sodita tudi obvezni del zdravstvenega zavarovanja in pokojninsko zavarovanje. Ti seveda nista ve� dr�avni instituciji, na nek na�in sta paradr�avni. Dr�ava je njima in podobnim organizacijam dala pooblastilo, vsem dr�avljanom pa (recimo) ukazala, da so zavarovani. Razli�na
valno komisijo. Zakon tudi opredeljuje, da naj odlo�itev (organa), na katero se posameznik prito�uje, ne bi bila starej�a kot leto dni. Seveda obstajajo izjeme. V primeru sodi�� je varuhu omogo�eno, da posreduje, ko gre za zavla�evanje postopka ali kadar gre za zlorabo oblasti (to velja tudi za druge organe), zakon pa tudi dolo�a, da ne glede na to, v kateri fazi je postopek, varuh izre�e svoje mnenje z vidika �lovekovih pravic. Torej: Tudi �e se neka zadeva obravnava pred sodi��em, lahko (v posebnih primerih) izrazi mnenje, katere vidike bi veljalo posebej upo�tevati. Na proceduro pa se vedno vlo�i tudi pripomba. Naloge institucije varuha �lovekovih pravic se torej gibljejo v okviru tega delovnega podro�ja. Torej, varuh �lovekovih pravic obravnava individualne prito�be posameznikov (to je glede na mednarodne standarde pomembna zadeva). Vsak posameznik, ki mneni, da je prizadet zaradi ravnanja dr�avnih organov, se lahko obrne na varuha. Lahko se ugotovi, da stvar ni v pristojnosti varuha, da je zastarela, da je neko dejanje zloraba pravice do prito�be (tako pi�e v zakonu)... Po drugi strani se lahko vloga hitro re�i ali pa se izvede preiskava. S preiskavo se dobijo vse informacije, saj so dr�avni organi dol�ni od-
govoriti v roku. Varuh ima pravico vstopa v prostore vseh teh organov, ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo (ne glede na stopnjo zaupnosti) in s pomo�jo teh pooblastil mu je dano zadosti mo�i, da ugotovi dejansko stanje zadeve. Varuh nato pripravi mnenje, na podlagi katerega lahko prizadeti strani posreduje svoje pripombe. V kon�nem poro�ilu se lahko dajo predlogi, pripombe ali mnenja glede delovanja organa, na katerega se je nana�ala pobuda, pripomba ali prito�ba posameznika. Varuh �lovekovih pravic lahko predlaga ukrepe za nadomestilo �kode, ki je bila posamezniku prizadejana ipd. �e kateri organ ne upo�teva mnenj varuha, je mo�no te stvari posredovati njegovim predpostavljenim, dr�avnemu zboru ali pa to objaviti na stro�ke tega organa.
Varuh lahko predlaga spremembo zakonodaje, �e obstoje�a zakonodaja ni v skaldu s standardi varovanja �lovekovih pravic, daje mnenja o posameznih zakonih in drugih predpisih, ki jih izdajajo posamezni organi. V okviru svojih pristojnosti lahko spro�i tudi ustavno prito�bo pred ustavnim sodi��em, �e govorimo o �lovekovih pravicah.
Ali obstajajo tudi sankcije?
Ivo Bizjak: »Edina sankcija, ki je predpisana v zakonu o varuhu �lovekovih pravic, je kazen za prekr�ek, �e odgovorna oseba ne odgovori na vpra�anja ali se ne odzove na vabilo varuha. Predvideno je, da se mora vsak dr�avni uradnik odzvati vabilu, ne glede na to, ali gre za ocenjevanje njegovega dela ali je vabljen kot pri�a, ekspert ipd. Glavna sankcija je objava imena osebe, ki je ignoriraja mnenje varuha, v javnosti. �e domnevamo, da �ivimo v demokrati�ni, pravni dr�avi, bo javna objava takega mnenja imela resne posledice za vsakega funkcionarja in njegovega nadrejenega. V drugih dr�avah je praksa pokazala, da si dr�avni uradniki igno-rance varuha ne privo��ijo. To bo na nek na�in merilo prav-nosti in urejenosti dr�ave, seveda �e bodo tudi na�i dr�avni uradniki in vsi drugi nosilci pooblastil vzeli resno to, kar bo varuh ugotovil na osnovi svoje preiskave. �e tega ne bo, potem funkcija nima nobenega smisla.«
Va�e mnenje o zagotavljanju pravice do nemu�enja, nezapiranja nedol�nih, �e vemo, da so tu tudi organi druga�ni, da so sicer dr�avni organi s pooblastili, da pa si lahko dolo�ena pooblastila prilastijo tudi na lastno pest in izven za�rtanih okvirjev?
Ivo Bizjak: »Varuh ima pravico vpogleda tudi v zapore in druge ustanove, kjer je omejena svoboda gibanja. To je precej mo�no pooblastilo. Z zaporniki se lahko pogovarja brez prisotnosti kogarkoli od osebja. Obstaja mo�nost, da se mimo pobud, ki pridejo od posameznikov, preventivno de-luje in prepre�i samovolja posameznih poobla��enih oseb.
Ta vidik je zelo pomemben.
V zakonih imamo dokaj dobro urejene �lovekove pravice. Va�nej�e pa je, kako se zakoni uporabljajo v praksi. Gre za neposreden odnos dr�avnega uradnika do posameznika, ki se obrne na varuha �lovekovih pravic. Varuh lahko dr�avnim organom predlaga spremembe poslovanja, ki naj bi bile v smeri bolj�e u�inkovitosti oz. bolj�ega odnosa do dr�avljanov. Vsi bi se morali zavedati, da je dr�avni uradnik zaradi dr�avljana in ne obratno. To na splo�no �e ni pri�lo v zavest tistih prvih in tu bo �e veliko dela.« Kot minister za notranje zadeve ste imeli mo�nost ogleda zaporov?
Ivo Bizjak: »Ne. Zapori spadajo pod ministrstvo za pravosodje. S pravosodnim ministrom sva se dogovarjala, da bi si ogledal Dob, vendar do tega takrat ni pri�lo. Videl sem prostore za pridr�anje v nekaterih policijskih postajah. Takrat sem dobil nekaj prito�b o urejenosti teh prostorov. Na te prito�be sem potem ustrezno reagiral.«
Potrebno je najti ustrezno pot do varuha �lovekovih pravic. Verjetno �e pri�akujete ureditev prostorov. Ljudem je potrebno omogo�iti sprejemljivo pot, po kateri se vam bodo lahko prito�ili.
Ivo Bizjak: »Imamo za�asne prostore in naslov jSloven-ska 27, Ljubljana). Ze sedaj prihaja veliko vlog, �eprav institucija varuha formalno �e ni za�ela z delom. Zakon namre� pravi, da z delom pri�ne takrat, ko so izpolnjeni kadrovski, prostorski in drugi materialni pogoji. Vsega tega
Ivo Bizjak o svobodi govora in svobodi v tisku: »To�be proti novinarjem in �asopisnim hi�am se mi zdijo pozitivna pot, saj tako sodi��e postavlja jasne mejnike in merila. Tudi sam sem to�il urednico �asopisa, kjer sem bil sicer predsednik �asopisnega sveta. Zaklju�ili.smo s poravnavo, ki je bila zanje dokaj draga, pa ne bi bilo potrebno. Zadovoljen bi bil z objavo �isto skromnega popravka.«
�e ni, upam pa, da bo to urejeno do novega leta. Slu�ba bo organizirana na enem mestu. Zakon predvideva, da bi bile vloge praviloma pisne. Potrebno je opisati problem, prilo�iti dokumente. �e zadeva ne bo jasna, bomo povpra�ali po dodatnih informacijah, da bi stvar lahko obravnavali. Razmi�ljam o tem, kako se bolj pribli�ati ljudem. Zlasti tistim, ki bi se �eleli vsaj ob�asno neposredno pogovoriti z nekom iz te institucije. Poskusno bi se za za�etek enkrat v mesecu sam (morda tudi kdo od namestnikov) za nekaj ur mudil vsaj v ve�jih regijskih centrih. Glede na odmev, bi to prakso nadaljevali. Izkoristiti �elim vsako prilo�nost, da bi bil med ljudmi. Tako sem z veseljem sprejel tudi povabilo za nocoj�nji ve�er. Ko sem bil minister, sem se s takih sre-
Univerzalno deklaracijo o �lovekovih pravicah je sprejela Generalna skup��ina zdru�enih narodov �e leta 1948 in v njej postavila skupna merila dose�enih pravic za vsa ljudstva in vse narode. Ker pa je takrat kolonijalizem bil �e krepko �iv, se je kmalu postavilo vpra�anje, ali imajo nekateri narodi in rase ve� pravice do �lovekovih pravic kakor drugi. Takoimenovana Dunajska deklaracija je nato (leta 1993) �lovekove pravice raz�irila �e na pravico do samoodlo�be, razvoja in solidarnosti, na pravice �ensk in deklic, na pravico do demokracije, na pravico pripadnikov manj�in, drugih ras in domorodnega prebivalstva do druga�nosti, popolne enakopravnosti in originalnosti. Vklju�ila je �e pravice otrok do za��ite in obrambe, do izobrazbe, pavice invalidov...
�anj vra�al z listki v �epu. Ljudje so se prito�evali na zelo neformalen na�in in naslednji dan sem zahteval pojasnila. Neposreden stik je za mnoge ljudi pomemben. Za formalno preiskavo je potreben dokaj konkreten opis stanja problema. Zakon predvideva, da je treba sli�ati in pretehtati stali��a obeh prizadetih strank. Iz dosedanje prakse lahko re�em, da bo precej takih vlog, pri katerih se �al ne bo dalo kaj prida storiti, ker bodo problemi zunaj pristojnosti varuha. Veliko prito�b je v zvezi s civilnimi pravdami. To je v rokah sodi��a. �e ne gre za zavla�evanje, potem dejansko ni mo�no kaj prida storiti. Vsakdo, ki ni zadovoljen z odlo�itvijo sodi��a na predhodni stopnji, ima mo�nost prito�be in tukaj varuh nima pooblastil, da bi ocenjeval, ali je sodi��e presodilo napak. Drugo je, �e neka stvar le�i ve� let v predalih. Jasnih kriterijev za opredelitev zavla�evanja pa �al ni. Iz dosedanjih izku�enj na prej�njih funkcijah vem, da velikokrat zale�e �e dokaj neformalno posredovanje (�e se nekdo, ki ima dolo�ena pooblastila, pozanima za stanje posamezne zadeve pri organu, ki mora o njej odlo�ati). Pogosto se zgodi, da se stvari potem odvijajo hitreje.
Potujete na sestanke s kolegi iz drugih dr�av. Bili ste v dr�avah, kjer je kr�itev �lovekovih pravic bolj na formalni ravni sodbe, pravde, to�be normalno delujo�ih dru�b. Kako si predsavljate sebe na neko� na�em jugu ali v Latinski Ameriki?
Ivo Bizjak: »V dobrem mesecu in pol, odkar sem izvoljen, sem bil samo enkrat v tujini. Bil sem v Strasbourgu na prvem sre�anju nacionalnih institucij za varovanje in uveljavljanje �lovekovih pravic. Sre�al sem se z ombudsmani in �efi drugih oblik nacionalnih organov za varovanje �lovekovih pravic. Pogoji delovanja so razli�ni. Sre�al sem tudi hrva�kega varuha �lovekovih pravic, ki je bil izvoljen pred letom in pol. Nima �e povsem konstituirane slu�be, poslovnika, namestnikov. Mislim, da je na hrva�kem, kjer �al ni mogo�e izvajati oblasti na celotnem ozemlju dr�ave, to funkcijo opravljati dosti te�je. Tudi v politiki bi se lahko pogovarjali o tem. Nekateri bodo sedaj pred volitvami dokazovali, da smo demokrati�na, pravna dr�ava, drugi bodo govorili ravno nasprotno. Mislim, da jetu-di glede teh vpra�anj resnica nekje na sredini. V primerjavi z dr�avami s 100-letno demo-
krati�no tradicijo smo seveda povsem na za�etku. Dosti tega bo potrebno »spremeniti« v glavah ljudi in te stvari se premikajo po�asi. Vedno se pojavljajo novi problemi. Nekateri akutni problemi so pravzaprav vseevropski. Veliko smo se pogovarjali o boju proti rasizmu in ksenofobiji (sovra�tvu do tujcev). To je problem, kijev Evropi izredno pere�. �e se samo spomnimo dogodkov v Nem�iji (po�igi naselij, kjer stanujejo tujci) vidimo zgovorno ilustracijo razse�nosti in te�o tega problema. Tudi pri nas na to vpra�anje nismo imuni. Tega se je treba zavedati. Evropa se je na vrhunskem sestanku Sveta Evrope lani odlo�ila, da v okviru Sveta Evrope ustanovi posebno komisijo za boj proti rasizmu in diskriminaciji ter da spro�i vseevropsko kampanjo proti nestrpnosti, usmerjeno predvsem mladini. Ta kampanja se bo za�ela letos decembra. V dr�avah z dalj�o demokrati�no tradicijo se na tem podro�ju pojavljajo nekateri drugi problemi. To pomeni, da nalog ne zmanjka tudi v bolj urejenih dr�avah. Poudarjam pa, da imajo dr�ave v prehodnem obdobju dodatne specifi�ne probleme. Problem slabega gospodarskega in socialnega stanja je delika-ten tudi za institucijo varuha. Tisti, ki so imeli v prej�njem sistemu (socializmu) zagotovljene dolo�ene pravice, jih danes nimajo ve� v tak�nem obsegu. To se pojavlja povsod na vzhodu in to je problem, ki ga varuh �lovekovih pravic ne more v celoti obvladati. Socialne pravice ne spadajo med temeljne �lovekove pravice. Tudi tu je potrebno upo�tevati na�elo, da se prepre�i, da bi slabo socialno stanje ogro�alo dostojanstvo posameznika. V tem primeru gre za temeljno �lovekovo pravico, pravico do osebnosti, do osebnega dostojanstva. Drugo vpra�anje pa je problem razumevanja teh pravic. �e gledamo splo�no deklaracijo o �lovekovih pravicah (sprejeli so jo Zdru�eni narodi) in evropsko konvencijo o �lovekovih pravicah, vidimo, da so z vsako pravico povezane tudi nekatere dol�nosti. Te dol�nosti so zapisane zato, ker je vsaka pravica lahko le toliko �iroka, da njeno uresni�evanje ne prizadene uresni�evanje pravice drugega �loveka, ki ima enako pravico.«
Svoboda izra�anja je pravica, ki se v vsaki demokrati�ni dr�avi postavlja v ospredje. Ravno v zvezi z vpra�anjem nestrpnosti, diskriminacije, sovra�tva do tujcev, se hitro po-
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
stavi vpra�anje zlorabe te pravice. Kje je meja, kaj storiti in kako prepre�iti zlorabo?
Ivo Bizjak: »To je dokaj de-likatno vpra�anje, �e posebno za dr�ave »obnovljene« demokracije. Na velik odpor in nerazumevanje bi naleteli dr�avni organi (odkrivanja in pregona), �e bi nekoga ovadili zaradi raz�irjanja rasnega ali drugega sovra�tva. Res, da je to dejanje z na�o ustavo prepovedano, je pa te�ko dolo�iti, kje je meja med svobodo izra�anja in zlorabo pravice svobode izra�anja. To je pere�e vpra�anje za organe �tevilnih dr�av. Pomembno je, da vemo, da pravice se�ejo tudi do dol�nosti.«
Problem Romov je kroni�en. V grobem poznate dejstva, ta so jasna tudi doma�inom. Kr�ko polje je na robu spopada zaradi preselitve romske skupnosti v bli�ino ene izmed vasi. Ob tem se je seveda treba po�teno vpra�ati tudi, kdo izmed nas �eli imeti 500 metrov od svojega naselja romsko skupnost. Verjetno bi kaj hitro pri�li do spoznanja, da smo tudi Slovenci hudi rasisti. Ni pa to vse. Slej ali prej se bo za�ela slovenska dru�ba odlo�neje deliti na bogate in revne. V tem primeru bi se lahko varuh �lovekovih pravic na�el v neljubem polo�aju, ker bo videl, da se dogaja krivica, ni pa nujno, da bo to dohajanje kot krivica zapisano tudi v njegovih zakonih in pooblastilih.
Ivo Bizjak: »Dobivam precej pisem, kjer ljudje to�ijo nad svojim slabim socialnim stanjem. Nimam pristojnosti, da bi odobril kakr�nakoli sredstva. Nameravam pa na osnovi konkretnih primerov preveriti, kako posamezni socialni mehanizmi delujejo. V zvezi z vsakim takim primerom zahtevamo od centrov za socialno delo (kot dr�avni organi so ti v najve�ji meri zadol�eni za re�evanje in spremljanje socialne situacije), da dajo informacijo o vsakem posameznem primeru. �e si upam malo napovedovati vnaprej, se bojim, da bom v nekaterih primerih naletel na to, da ustrezen dr�avni organ ne bo imel ustrezne informacije o konkretnem primeru ali da se v okviru obstoje�e zakonodaje ne bo dalo pomagati. Tu sta dve mo�nosti. �e je tak�nih primerov ve�, bo potrebno razmi�ljati o tem, da se uvede nek nov socialni mehanizem. �e je primer redkej�i, imamo humanitarne organizacije, ki sku�ajo odpraviti ta nesoglasja. Lahko se bo zgodilo tudi, da se bo kak posameznik obra�al na ustrezn organ, pa ga tam ne bodo pou�ili, da ima �e kak�no mo�nost in pravico. Koliko bo takih primerov in v katerem delu Slovenije, ne
bom napovedoval. Svojo nalogo vidim v re�evanju teh problemov. Vse skupaj bo dalo precej jasno sliko o tem, katere mehanizme bi veljalo spremeniti, izbolj�ati in dopolniti, da bi bilo spo�tovano na�elo, po katerem naj zaradi socialnega polo�aja ne bi bil nih�e prizadet v svojem dostojanstvu.
Prepri�am sem in to tudi poudarjam, da glede nestrpnosti Slovenci nismo imuni. V politiki se je to (primitivno) �ustvo pogosto zlorabljalo. Na tem so se gradili nekateri politi�ni programi ali vsaj taktika in to je vredno vsega ob�alovanja. V�e� mi je misel: »Ne smemo biti toliko tolerantni, da bi dopu��ali netolerantnost«. �lovek ima svoje pravice, svoje dostojanstvo iz tega, da je, ne iz tega, da je nekaj (po narodnosti, barvi ko�e, poklicu, imetju). Obstaja cel kup organizacij, ki bi lahko prispevale k temu, da bi bili bolj strpni do vsakr�ne druga�nosti. Vsi smo zelo �irokosr�ni, ampak »samo nekje dale� stran od mene«. To je problem morale, mentalite-te, miselnosti. Mislim, da bo treba najti na�in, kako sprejemati vsakr�no druga�nost, kako s tem �iveti, kaj naj bi dr�ava naredila v tej smeri.«
Na�emu gostu o�itno ni bilo ravno v�e�, da ga je voditelj sre�anja uvrstil v »srednjo starostno skupino«, a je to negalantnost vendarle sprejel le z zelo rahlim in obzirnim protestom.
Ivo Bizjak o spominih na otro�tvo: »Rojen sem v Kranju. Ves �as sem �ivel na vasi in od tu izhajajo �tevilna mladostna do�ivetja. Imeli smo majhno kmetijo, od katere se ni dalo �iveti. S tem je povezan spomin na to, da smo precej delali. O�e je bil nekoliko starej�i, kmalu je zbolel in in tako sem postal najstarej�i za delo sposoben mo�ki pri hi�i. V Kranju sem obiskoval gimnazijo. Kasneje sem �tudiral matematiko. Nau�il sem se precej jezikov. Nem��ino sem se u�il v osnovni in srednji �oli, ru��ino kot drugi tuji jezik v gimnaziji in ker sem se za�el ukvarjati z ra�unalni�tvom, sem se preko te�ajev nau�il �e angle��ino. Leta 1990 sem se za�el strankarsko udejstvo-vati.
Ste imeli ob prehodu na nove funkcije veliko te�av z uvajanjem v pravni�ki sistem?
Ivo Bizjak: »Kot matematik sem v svoji prvi slu�bi padel med ra�unalnikarje. Nau�il sem se pristopiti k problemu na organiziran na�in, zelo formalizirano. To je pristop, ki je uporaben pri zelo razli�nih problemih. Mislim, da je pri obravnavi pravnih vpra�anj strogo formalizirano razmi�ljanje zelo pomembno.«
Vas veseli ta menagerski element, to »plavanje« med problemi in ljudmi?
Ivo Bizjak: »Nisem ravno �lovek, ki bi iskal probleme, toda na to gledam tako, da so problemi zato, da se jih re�i. Dejstvo je, da sem se s poslovnimi odnosi sre�al tudi prej, saj smo v podjetju imeli opravka tudi s strankami � kupci. �e bi moral opravljati neko rutinsko delo, mi to ne bi bilo v�e�. Upam, da mandat �estih let za varuha ni predolg.
V �tudentskih letih ste bili v razli�nih klubih, skupinah, ukvarjali ste se tudi z novinarstvom.
Ivo Bizjak: »Res je, da sem malo tudi pisal. Predvsem pa sem �tudentska leta vzel kot leta, ko bi se �lovek moral �e malo »oblikovati«. V �asu �tudija sem �ivel v Ljubljani. To je bilo povsem na�rtno, ker sem misli, da je potrebno izkoristiti mo�nosti, ki jih �tudentski �as daje in mislim, da sem ta leta bogato izkoristil. Ob �tudiju sem se nau�il marsi�esa in to mi je kasneje pri�lo prav.«
Imate �tiri otroke. Koliko �asa vam vzamejo oz. koliko �asa imate ob vsem zanje vi?
Ivo Bizjak: »Najmanj �asa sem imel, ko sem bil notranji minister, vendar sem sku�al �as, ki sem ga pre�ivel doma, kar se da intenzivno uporabiti za otroke. Ko pridem domov, �asa zase nimam.«
Ste sposobni popolnoma pozabiti na slu�bo?
Ivo Bizjak: »Do neke mere �e. Mislim, da imam �e vedno dobre �ivce in da razmeroma dobro spim v �asu, ki mi je �e preostal za spanje.«
�port, rekreacija?
Ivo Bizjak: Kolikor se le da. Da se pa malo. V srednjih letih se �lovek hitro zasedi. Zelo rad hodim v hribe. Nad doma�o vasjo je Sto�i� in 1400 metrov vi�inske razlike prehodim v dveh urah. Moram prizanti, da v�asih minejo tedni, tudi meseci, ko nimam �asa za tak�ne pohode. M i pa ta vzpon predstavlja merilo. �e se zavle�e dlje, kot bi se smel, �e vem, da je nekaj narobe in da je treba poostriti tempo vzponov.«
Mo�nost postavljanja vpra�anj smo dali tudi gostom na »Odprtih straneh.«
Zdravko Kova�i�, predsednik dru�tva »ROM« Kr�ko: »Kaj menite o javno izre�enih gro�njah, da bodo Rome na novi lokaciji, ki jim jo je dolo�ila kr�ka skup��ina, za�gali skupaj s hi�ami in gozdom, ki je na tej lokaciji?
Ivo Bizjak: »To je vsega ob�alovanja vredna izjava. Ka�e na precej�njo nestrpnost. Mislim, da se da o stvareh pogovarjati na druga�en na�in. Pogovarjati se z gro�njami, ne pomeni pogovarjati se. �e se zaradi kakr�nekoli razli�nosti
postavimo v stali��e »tega pa no�em videti«, potem je to situacija, ki nima konca. �e bi tovrstnemu gledanju (gro�njam) pritrjeval, potem jutri neka skupina ljudi ne bo prenesla druge in to preprosto vodi v eskalacijo.
Problem romov je poseben problem. Mogo�e je huj�i kot problem re�evanja narodnih manj�in. Potrpe�ljivo bo treba iskati re�itve. Dobra re�itev pa se lahko najde le, �e sta v iskanje vklju�eni obe strani.«
Ivan Mirt: »Ali spada v podro�je re�evanja �lovekovih pravic tudi prizadetost posameznika oziroma skupine prebivalcev zaradi onesna�enosti okolja (jedrski odpadki, hrup, prah, smrad). Koliko lahko kot ob�an pri�akujem od dr�ave oziroma institucije (ki ni vladna), da ga za��iti?«
Ivo Bizjak: »Pri re�evanju varovanja pravice do zdravega okolja ima varuh samo mo�nost, da nadzira delo dr-
no, samoiniciativno uprli vsiljevanju odlagali��a nizko in srednje radioaktivnega odpada v lasno okolje. Kaj torej menite o primeru Kali�evca, kamor so dr�avne institucije brez preverjanja dru�bene spre-jemljivosti vsiljevale jedrske odpadke?«
Ivo Bizjak: »Pravite, da so se ljudje na Kali�evcu normalno uprli. �e bomo tako ravnanje jemali kot normalno, potem ne vem kam bomo pri�li v pravni dr�avi. Mislim, da ni dobro re�evati problemov po 'zakonu ulice'«
Danilo Siter: »Kr�ko podjetje Videm je v ste�aju. Zaradi politike vodilnih bo mnogo ljudi izgubilo slu�bo, tudi mo�nosti vlaganja certifikatov niso imeli. Zaradi napak, storjenih v preteklosti, ka�e, da smo ob veliko podjetje in da niti krivca za to ne bomo mogli najti. Morda bi sodne procese lahko obnovili ali pa nekatere odlo�itve lahko obrnili v prid
Aleksander Gelb: »Ali se lahko begunec, ki smatra, da somu kr�ene �lovekove pravice, obrne na varuha �lovekovih pravic v Sloveniji?«
Ivo Bizjak: »Na�eloma da, �e so mu kr�ene pravice s strani organov te dr�ave. Situacija beguncev je �e dolgotrajna in postaja resna, �eprav je takrat, ko smo jih sprejemali, kazalo, da prihajajo sem le za kratek �as. Trenutno �e ni videti mo�nosti integracije beguncev v slovensko dru�bo, saj ima ta sama dovolj problemov. Ta problem morajo re�evati drugi dr�avni organi, ki morajo skupaj s pomo�jo mednarodne skupnosti in mednarodne organizacije zagotavljati ustrezne pogoje za bivanje teh ljudi. �e bi jim bile kr�ene pravice s strani dr�ave, je moja dol�nost, da kr�itev obravnavam.«
Aleksander Gelb: »Kako boste dosegli objektivnost pri odlo�anju o tem, katere vloge
�avnih organov, ki so pristojni za uresni�evanje zakonov in predpisov s tega podro�ja. Imamo ustrezno in�pekcijo in upravne organe, ki izdajajo razli�na dovoljenja (lokacijska, gradbena), npr. izdajajo dovoljenja za razne javne prireditve, dolo�i se tudi kak�en hrup je dovoljen. Delovanje in ukrepanje vseh teh organov je vse, kar lahko storimo in to bomo tudi po�eli. Varuh ni institucija, ki bi lahko sama zase nekaj storila, sku�ali pa bomo zagotoviti, da bodo vsi tisti, ki so po zakonih poklicani in zadol�eni za to, da nekaj storijo na dolo�enih podro�jih, to tudi storili in opravili.«
Danilo Siter je najprej pojasnil, da sta bila v �tudentskih letih z Ivom Bizjakom sostanovalca (»cimra«, kot se re�e v �tudentskem �argonu): »Lani smo imeli t.i. primer Kali�e-vec, kjer so se ljudje, normal-
zaposlenim ljudem v Vidmu, �e bi se dokopali dokumentov, ki so sedaj nedosegljivi. Glede na to da ima ombudsman mo�nost, da pride prav povsod, spra�ujem, ali ima mo�nost, da pomaga tudi pri iskanju takih obremenilnih dokumentov?«
obravnavati oz. v katerih posredovati ali jih zavrniti kot neustrezne.?«
Ivo Bizjak: »Zakon dolo�a, kdaj se vloga zavrne: �e je nepopolna in �e je preteklo preve� �asa od domnevne kr�itve. Druga�e je treba najprej zbrati dovolj informacij in se nato odlo�iti, ali se bo preiskava za�ela ali ne. Zahtevati bom moral informacije organa, ki je domnevno kr�itev povzro�il, pa tudi od posameznika, ki se bo prito�il. Oboje bo vplivalo na mojo odlo�itev. Bolj�e pa je z obravnavo pri�eti in jo kasneje, �e je to potrebno, prekiniti.«
Seveda pa se Ivo Bizjak zaveda, da je te�ko biti strokovnjak za vse in da tudi njegovi pomo�niki (predvideva, da bodo �tirje) ne bodo mogli biti izvedenci za vsa podro�ja, kamor segajo kr�itve �lovekovih pravic. (Ika)
Eros v vojni svetov
Ob TV nadaljevanki Sever in Jug
Sever in Jug (posneto 1986, ponovitev TVS oktobra '94) je tako reko� �olski primer dobre televizijske nadaljevanke. Ma-�inerijo �tiriindvajsetih nadaljevank po 45 minut poganja ameri�ka vsestranska profesionalna korektnost. Posamezni obroki tega industrijsko-medijskega »pravlji�arskega mamila« so zanesljivo dozira-ni po fabulativnem na�rtu, povzetem po romanu Johna Ja-kesa s temo »gone with the wind« ali »v vrtincu«. Zgod-barsko pleteni�enje se opira na trdne konstrukcijske principe: dr�avljanska vojna ned
abolicionisti�nim severom in secesionisti�nim jugom ZDA, vsako stran zastopa ena zna�ilna dru�ina, vsako dru�ino nekaj preprosto izrazitih posameznikov, ki so zapleteni v najrazli�nej�e odnose v razponu od ljubezni do sovra�tva. Osebe, situacije in dialogi so neredko nesrame�ljivo kli-�ejski, tako reko� stripovski, obrati in »presene�enja« ob�utno skonstruktuirani, vendar navzlic vsem medijsko pogojenim poenostavitvam in omejitvam zadeva u�inkuje gledljivo, ves �as po svoje »napeto« in kot celota prera�-
�a v nedvomno dramati�no, zgodovinsko, glede na prostor in �as utemeljeno, slikovito, prepri�ljivo in gledalcem po vsem svetu dostopno varianto neke nacionalne epopeje. Tako se to dela!
V (vizualnem) tekstu je torej zagotovljeno ugodje za naj�ir�e mno�ice. Kot vsak soliden populisti�no �anrski (v tem primeru gre za �anr dru�inske sage) izdelek pa tudi Sever in Jug omogo�a dolo�ene vdore »vi�jega«, bolj kriti�nega »u�itka«, in sicer skozi nekatere tako reko� provoka-tivne razpoke v svoji na prvi pogled povsem gladki tekstu-ri. V tem smislu se ponuja predvsem �ensko vpra�anje sredi izrazito patriarhalnega, zaradi politi�no-ekonomskih problemov notranje razklanega sveta. To »�ensko vpra�a-
nje« predstavljajo predvsem �tiri junakinje: Virgilia, Made-line, Ashton in Brett. Vse so v tesnih zvezah z glavnima junakoma nadaljevanke: Orry-jem Mainom kot predstavnikom ju�nja�kih kmetovalcev in lastnikov su�njev ter Geor-gem Hazardom kot predstavnikom severnja�kih industrial-cev (morda niti njuna priimka nista povsem naklju�na: za nacionalno ekonomijo bi bil kmetovalec »glavni«, industri-alec pa je utele�enje tveganja). Virgilia je Georgova sas-tra, Madeline je Orrvjeva velika ljubezen (poro�ena i drugim), Ashton in Brett sta Qrryje-vi sestri (prva temnolasi hudi-�ek, druga svetlolasi angel). Klju�nega pomena je Virgilia, do fanati�nosti odlo�na aboli-cionistka, ki s poroko z ube�-nim �rnskim su�njem povzro-
�i sredi��ni razdor med dotedanjima velikima prijateljema Orrvjem in Georgeom. Politi�-no-ekonomska nasprotja v socialnem kontekstu tako sov-padejo z izrazito eroti�no zvezo med izjemno svojeglavo �ensko in osvobojenim dru-gorasnim hlapcem, ki mu v o�eh ju�nja�kih posestnikov pripada zgolj status dvono�ne �ivali, kar je v dolo�enem smislu tudi »edini ustrezni« status �enske v radikalno patriarhalni dru�bi. Tega politi�-no-eroti�nega (histori�no-hi-steri�nega) vidika nadaljevanka seveda ne mora globlje tematizirati, ker se ji mudi naprej po vrtoglavih fabulisti�nih tirnicah. S �rnstvom je do ene �etrtine krvi »kontaminirana« tudi Madeline, ki jo predstavlja edina v tej nadaljevanki nekoliko problemati�na igralska za-
sedba: Lesley-Anne Down se je kot zrela lepotica zlasti na za�etku prav o�itno z vso poklicno rutino trudila nastopati kot dvajsetletnica. Upravi�eno je s svojo vlogo zaslovel mladi Patrick Swayze kot Orry, docela prepri�ljiv v vsakem, tudi »praznem« detajlu. James Read kot George mu je partner, kar se je najbolj pokazalo v devetem nadaljevanju, ko sta ob Virgilijenem »�enskem izzivu«, ki se razkriva kot nelo�ljiv spoj polite-konomije in erotizma, nakazala arhetipsko-mitski spopad med obdelovalcem zemlje in pastirjem; za prvega je ugodnej�e ju�no podnebje, drugi je nomad s severa...
Dr�avljanska vojna je spopad med svetovi znotraj ene dr�ave. (Ivo Anti�)
RAZVEDRILO
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
MODNI KOTI�EK
Danes bi vam rada opisala, kako narediti enostavno krilo iz pletenine.
Model je sestavljen le iz dveh pravokotnih delov pogubne �irine (odvisno od �irine krila), v pasu pa si bomo prisile kar okrasno elastiko, �iroko 4 cm. Za ta model potrebujemo eno dol�ino materiala (model ni pretirano �irok), lahko pa vzamemo dve dol�ini blaga (model bo mnogo �ir�i). Ko si merite dol�ino krila, morate k tej dol�ini pri�teti �e dodatek za �iv v pasu � 1 cm �in dodatek za rob dol�ine 2-4 cm.
Nato si pripravimo �ivalnik, napeljemo sukanec, uredimo vezavo (preizkusimo jo na enaki tkanini), nastavimo dol�ino vboda za sestavni �ivv 2�2,5 mm. Ob navdarnem �i- , vu izdelamo sestavni �iv. Na za�etku in koncu �iv pri�vr-stimo. Vsak rob tkanine lo�eno obzankamo. �iva razlika-mo, obzankamo dol�ino in pas. Na dol�ini zalikamo rob in ga izdelamo s skritim robnim vbodom, kot prikazuje skica.
.Kfivnvifl
IWcm
SPEDNll DEL
ZRDNU DEL
Tako na materialu ozna�imo enostaven kroj. S �rtkano �rto so ozna�eni dodatki za �ive. Nato po �rti skrojimo. Sledi ro�no sestavljanje stranskih �ivov z navadnim vbodom. Ta �iv izdelamo ro�no z navdarkom. Z iglo, v katero je vdeta enojna nit z vozlom na koncu, prebadamo dve plasti blaga isto�asno. Da se plasti ne premikata, ju prej spnemo z bucikami po ozna�eni liniji �iva. Dol�ina navadnega vboda je 6�10 mm.
Zapognjeno tkanino dr�imo v roki in z iglo prebadamo zgornjo plast, nato iglo po�evno zabodemo v spodnjo plast. �ivamo rahlo in delamo kratke vbode. Nato pripravimo elastiko. Dol�ino dolo�imo na podlagi obsega pasu (odre-�emo vsaj 5 cm kraj�o). Lahko pa re�emo, da je dol�ina elastike odvisna od njene raztez-nosti. Elastiko z bucikami pripnemo na stranskem �ivu na sredini spredaj in zadaj. Se-stavljalni �iv elastike je na sredini zadaj. Nato jo s cik-cak �ivom, ki je bolj elasti�en, pri�ijemo v pas. Pri �ivanju pazimo, da je elastika enakomerno raztegnjena in da se tkanina ne izmakne izpod no-gice. Na koncu �iv zatrdimo, sukanec pa odre�emo.
Krilo �e kon�no polikamo (pazimo, da ne likamo po elastiki, ker dobi lesk in se lahko po�koduje elasti�nost niti). Krilo je gotovo, lahko ga pomerimo. Pa veliko uspeha pri izdelavi! (Vida Hir�elj)
>Z LOJTRCO POD OKENCE«
Od 16. do 19. ure torek, 22. 11. 1994
1.(2) Sre�no, sre�no � Fantje treh dolin
2. ( 1) Val�ek za vaju �Miro Kline
3. ( 3) Jesen �ivljenja � Tone �u�ek
4. ( 4) Nocoj si povejmo � Zasavci
5. ( 5) Ne jo�i � Franc Miheli�
6. ( 6) Nocoj praznujemo � Franc Korbar
7. (15) Stara vrba � Slav�ek
8. (12) Kjer se prebuja Slovenija � Hen�ek
9. (10) �e midva � Dan in no�
10. (7) Trmasti vasovalec � Trio Svetlin in Marjana
Iz�rebana nagrajenka:
Tilka Tur�i�
�upe�a vas 54, Cerklje ob Krki
l\^copo<SoteMft (^1
bom mflii
GLASOVALNI KUPON ZA NOVEMBER '94
Glasujem za pesem �t: ..............................................
Naslov: .....................
Po�ta: ...............Telefon:
Moja glasbena �elja: ...........
Kupon po�ljite na naslov: Radio Posavje � Studio
Trg izgnancev 12, 68250 Bre�ice
Na� glas na Bala�evi�u
i,
tri ure in pol solz, smeha, bole�ih
dlani in petja
Ljubljana, 14. novembra -Poznate igrico monopolv? Koncert nima veliko zvez z njo, nekaj pa le. �e ste opazili, je na robu te �katlice napisana starost, pi�e, da je za vse stare od 7 do 99 let. Tudi Bala�e-vi�ev koncert je bil tak�en, s tak�no strukturo obiskovalcev, le da lahko igra monopolv kak�nih �est igralcev, njegova igra pa je bila namenjena 5 do 6 tiso� obiskovalcem, ki so napolnili dvorano tako s telesi kot z glasovi.
Oorde Bala�evi� � Dole je rojen 11. maja 1953 v Vojvodini, v Novem Sadu. Je �anso-ner in kantavtor. Njegove pes-
mi se odlikujejo s preprostimi, a �ivljenskimi teksti. Za�el je z ansamblom �etva, ustanovljenim leta 77 in preko no�i uspel s tangom U razdeljak te ljubim. Naslednje leto je za�el nastopati z novim ansamblom Rani mraz in nanizal uspe�nice kot so Ra�unajte na nas, Oprosti mi Katrin, Neki novi klinci, Panonski mornar, Samo rata da ne bude, Olivera, Ne lomite mi bagrenje, Pri�a o Vasi Lada�kom ... Pred kratkim je izdal tudi novo kaseto z naslovom Jedan od onih �ivota in tudi s te kasete smo lahko sli�ali nekaj hitov kot so Jalu-zer?, Krivi smo mi...
V ponedeljek smo lahko njegov koncert spremljali ponovno, po daljnem letu '79, ko ga je, kot je sam povedal, pri�lo poslu�at le nekaj ve� kot �tirje �tudenti. Oorde je bil tokrat druga�en, obrit, postaran, razo�aran nad dogodki v njegovi domovini - Srbiji: »Postavljajo nove meje, delajo nove dr�ave. V redu. Nekateri so z novimi domovinami zadovoljni. Jaz ne. Jaz sem svojo domovino �e zdavnaj izgubil
in danes najdem tu med vami nekatere njene dele.« Bil pa je tudi vesel, navdu�en nad obiskom, saj �esar tak�nega ni pri�akoval. Povedal je nekaj vicev, da »dol pade�« (�e bi imel prostor), predvsem pa je imel koncert, maratonski, saj je trajal kar tri ure in pol. Glasbeniki, ki so ga spremljali, so
�e nekajkrat zapustili oder, se poslovili, a so se morali vra�ati.
Pohvala gre tudi privatni -Megli�evi MMTV, ki je ves koncert prena�ala, da so pri�li na ra�un tudi gledalci, ki vstopnic niso dobili, saj jih je �e nekaj sto ostalo pred vrati. (B.C.)
Mhz
Valanti�evo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094
�as oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali.
Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro.
Nagradna kri�anka Na�ega glasa
Sponzor dana�nje kri�anke je IR Na� glas. Re�evalcem bodo podarili tri nagrade: 1. nagrada polletna naro�nina na Na� glas, 2. nagrada trimese�na naro�nina na Na� glas ter 3. in 4. nagrada majici z napisom »Na� glas«.
Re�itve po�ljite do sobote 26. novembra ali jih oddajte v na�em nabirajniku, naslov: »Na� glas« CK� 23, Kr�ko, s pripisom »Za nagradno kri�anko Na�ega glasa«
V na�e uredni�tvo je prispelo 38 kri�ank, od tega 4 nepravilne. V �rebanje bomo uvrstili le kri�anke, ki so izrezane iz �asopisa.
Re�itve kri�anke iz prej�nje �tevilke - gesla: Svet knjige, knji�na darila, Opus, Kr�ko. Po vodoravnih vrstah: Svet kjige, anortozit, Lara, Gana, enolog, An, RTS, Nil, ie, Renata, K, Njamnjam, mignon, Jakopin, gad, Na, Inar, Na, anagram, �eneva, Ra, nz, Nin, ZDA, Akbar, Opus, Dru, OK, aba, askeza, K, dr, rt, kantari-da, Am, Ines, tur�ka kava, lirik, Makarenko, Akola, Ator, rta
Nagrade so prejeli: 1. nagrada Antonija Cvetko - Pa-vliha, Pod goro 41 E, Kr�ko, 2. nagrada Ljudmila Bernard, Ul. 14. divizije 8, Roga�ka Slatina, 3. nagrada Mojca Kerin Grue-nova 10, Kr�ko. �estitamo! Nagrade lahko dvignete v kji-garni OPUS Kr�ko. S seboj prinesite izvod �asopisa Na� glas in osebni dokument za identifikacijo.
VUSTA
\SV/C&1£
V%>£75
KliEJEN VJA-KAK.
KRAJ
OGLA�UJTE
NA�EM GLASU
WSIK
SLA, \NASIAM
\dENARNA \FnVAE-
K/S/K.
\uueuj. AFRoDi-Te
v/sta/Jo-
W i* SOLHDE
MO�KO IME
JURIJ
AUTINON]
NOVAK-
DAMJAN
JUG0SL RAblO-TBLEV/Z
\NSJSTMt.
KAMEMB 2cbA
\NAUOE-VANJE \GESLA
SLE�
STROK IA EKOLOGIJO
AMER. LETMS. MU�M
DE�EN, &R��
ms s«?
>>RI JUH-
\ZW01�£
KOMAN
EMILA
ZOLtm
ftlEKSAN
verski
IZEFOKM
DROG
IGftlR �T/MAC
AK&AR
VELA 7A
TI
\OR2ElE
Vatooisr
SLOVEN
NA� GLAS
ARGENT MESTO
V&DfMOE
M0SKO IME
TA-NTAL
IGRALUA KARTA
PAPIGA
NIN
METER.
KEMI�NI
ELEMENT
CAT)
VEL. RAS �UPAN
Vnemama)]
GR3K/
filozof
&oybsw
PRESTOL
raA�A
zrsz
O&CEKE
SL RE�ISER, SLAVKO
,OSE�,NI ZAIMEK.
SKfMDlJ
GOJITEV
PIJA�A
IZ RUMA
�E�KI SRAM K
imm\
ZVOK.
TC�KCO�A
SN1�KI STIK
konec
\POLOrOKA\
KONICA
Arfjneej
KOLA S.
SR�ClS.
vejbMJA^
LATVIJA
SmNUA
tSAZiL
M�STO
�VEPLO
STRICE VA�EMA
uov'94-
VILIP.
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
�PORT IN REKREACIJA
ROKOMET
Ve�er rokometa v Sevnici
RK Lisca Sevnica � �lani (Foto: B. C.)
Sevnica, 16. novembra � Tradi-coinalna sevni�ka panoga rokomet oz. njeni privr�enci so s predstavitvijo rokometnih aktivnosti po�astili pridobitev nove �portne dvorane, ki so je pridobil ne dolgo tega.
V okviru prireditve Ve�er rokometa v Sevnici so se predstavile vse selekcije, ki delujejo pod okriljem RK Lisca. V sezoni 1994/95 predstavljajo kraj pod Lisco naslednje selekcije: mlaj�h de�ki (letnik 1982 in mlaj�i, 1984 in mlaj�i), starej�i de�ki (letnik 1980 in mlaj�i), kadeti (letnik 1978 in mlaj�i), �lani, ki nastopajo v drugi dr�avni ligi � vzhod, mlaj�e in starej�e deklice in kadetinje (letnik 1979) ter �lanice, ki tekmuieio v drugi drugi
dr�avni ligi � jug. Na ve�eru rokometa so se predstavili tudi veterani iz �asov, ko je bil RK Sevnica v drugi jugoslovanski ligi.
V pozdravnem nagovoru je predsednik upravnega odbora RK Lisca Vili Glas med drugim povedal: »Na�o prireditev so s svojo prisotnostjo po�astili predstavniki rokometne zveze Slovenije, sodni�ke in trenerske organizacije, sponzorji kluba, �lani gradbenega odbora, predstavniki javnih medijev ter trikratni dr�avni prvaki RK Pivovarna La�ko.« Ob koncu ve�era rokometa so �lani RK Lisca pomerili v prijateljski tekmi z ekipo Pivovarne. (Galex)
Prijateljska tekma
RK Lisca Sevnica:
RK Pivovarna La�ko
19:31 (10:12)
Sevnica, 16. novembra � V prijateljski tekmi so se sevni�ki rokome-ta�i dostojno kosali dr�avnim prvakom in se v nobenem trenutku niso predali. V prvem delu so doma�i �e dr�ali korak s pivovarji, v drugem delu pa se je premo� gostov izrazito pokazala. Vseeno pa velja pohvaliti vse igralce RK Lisca za borbeno in kvalitetno igro, �e posebej pa je izstopal Se�ki, ki je �estkrat premagal
celjske vratarje. Z odli�nimi obrambami pa sta se odlikovala tudi doma�a vratarja Senica in Godec, ki sta na trenutke napadalce gostov spravljala v obup.
RK Lisca: Senica, Godec, Nov�ak 1, Tera�, Mijovi� 2, �unta 2, Pov�e, Plazar 1, Gabri�, Se�ki 6, Lup�e 2, Simon�i� 4, Jug 1, Marcola, Sirk (Galex)
Prva slovenska liga
RK Pivovarna La�ko : RK AFP Dobova 31 121 (16:10)
Celje, 19. novembra � Ekipa AFP Dobove je na gostovanju pokazala eno najbolj�ih iger v leto�njem prvenstvu. �e posebej sta se odlikovala vratar Deni� in strelec Glaser. Rezultat bi lahko bil bil �e ugodnej�i, vendar so bili Dobov�ani v napadu premalo pazljivi, saj so po nepotreb-
nem izgubili sedem �og, kar so hitri doma�ini kaznovali z zadetki.
RK AFP Dobova: Deni�, Oapo 3, Mija�inovi� 6, Voglar 1, Ogorevc, Petri�, �ibert 1, Glaser 5, Kranjc 2, Keki�, Stojakovi� 2, Kuhar. (Jo�e Arh)
Druga slovenska liga
RK Ormo�: RK Interier Kr�ko 18:23(9:14)
Ormo�, 19. novembra �
Igralci Interierja so dosegli �e eno pomembno zmago in tako ostajajo �e vedno v vodstvu druge slovenske lige. Po iz-ena�em za�etku so Kr�ani povedli z rezultatom 10 : 5 in razliko do konca tekme obdr-
�ali. Najbolj�a sta bila vratar Imperl in kro�ni napadalec Ke�e s �estimi zadetki.
RK Interier: Imperl, Pape� 2, Ke�e 6, Kukovica, Levi�ar, Der�i� S. 3, Ma�i�, Der�i� 1.4, Urban� D. 1, Bogovi� 7, Kozo-le. (Jo�e Arh)
RK Lisca Sevnica t RK Bakovci 33:25(14:9)
Sevnica, 19. novembra � V
sevni�ki �portni dvorani so pred �tevilnimi ljubitelji rokometa bolje za�eli gostje, vendar je kmalu postavil stvari na svoje mesto odli�ni doma�i vratar Senica, ki je v prvem pol�asu spravljal goste v obup. Obranil je kar 16 sfrelov. K zmagi Sevni�anov je pripomogla tudi hitra in u�inkovita igra v napadu, v kateri se je izkazal Se�ki. Tudi v drugem delu Sevni�ani niso dopustili borbenim gostom, da bi se pribli�ali na manjkot �tiri zadetke.
RK Lisca: Godec, Senica, Ha-d�iali, Mijovi�, Sunta 1, Rantah 3, Plazar 1, Nov�ak 4, Se�ki 10, Lup�e 7, Simon�i� 7, Jug. (Galex)
Dopisujte
Na� glas
Prva violina sevni�kega rokometa � Se�ki (Foto: B. C.)
Streljanje
Rezultati 3. kola � pu�ka: SD Ljubo �ercer Ljubljana�SD Leskovec 1687_: 1693 (Koritnik 551, Bencin 559, �upane 583). SD Heroja Maroka Sevnica � Ormo� 1629 : 1665 (Petrin 521, Umek 511, Hrovat 557).
Rezultati - pi�tola: Kruno Bre�ice � Kranj 1595:1624 (Sotler 542, Fe-ren�ak 527, Seiko 526). Heroj Marok Sevnica � Dom�ale 1610 : 1553 (Ognjenovi� 538, Mirtelj 529, Ajster 543). (Jo�e Arh)
Hrastnik, 19. novembra �Druge tekme za Pokal Prijateljstva se je udele�ilo 30 ekip in 5 ekip deklic oz. 122 tekmovalcev in tekmovalk. Ekipa Leskovca je zasedla 4. mesto, med posamezniki pe je Bo�tjan Arh osvojil 2. mesto.
Rezultati ekipno: Tabor Jezica (534), Olimpija (520), �alec (511), Leskovec (509). Rezultati posamezno: Dov� (182, Arh (181), Trifunovi� (180), 17. Zorko Matej (170), Zorko Mi�o (167), 58, Arh Ga�per (160). (Jo�e Arh)
Ljubljana, 19. novembra � Na prvem kontrolnem tekmovanju za sestavo strelske reprezentance Slovenije je nastopilo sedem leskov�kih strelcev in trije Bre�i�ani. Uspe�en je bil Dejan �upane, ki se je z drugim mestom �e zagotovil mesto v dr�avni reprezentanci za dvoboj s Hrva�ko, ki bo decembra.
Rezultati pu�ka � mladinci:_�ni-dar�i� (585), �upane (576), �i�ek (574), 19. Koritnik (547), 22. Zori� (538), 25. Fridl (531), 27. Mlakar (525). Med mladinkami se je Grab-narjeva uvrstila na 5. mesto (364), na 12. mesto pa se je uvrstila Arhova (350). Med �lani je Bencin zasedel 34. mesto s 555. krogi. V kategoriji pi�tola je med �lani Sabado� (Kruno) zasedel 26. mesto, med mladinci pa
je Feren�ak osvojil 4., Sinka pa 12. mesto (oba Kruno). (Jo�e Arh)
Slovenske Konjice, 20. novembra
� Prvega leto�njega ratingturnirjav �portnih plesih, ki ga je organiziral plesni klub Pingi iz Maribora, se je udele�ilo tudi sedem parov kr�kega kluba. V mo�ni absolutni slovenski konkurenci sta najbolj�i rezultat dosegla pionirja Jaka Piltaver in Tina Korber v standardnih plesih z 12. mestom ter mlaj�a mladinca Sebast-jan Vodlan in Ur�ka Klako�ar z 7. mest.im v latinskoameri�kih plesih. (Galex)
Kr�ko, 15. novembra � Na ustanovnem ob�nem zboru posavskega plesnega kluba Lukec so se odlo�ili, da se bodo na za�etku ukvarjali izklju�no s �portnim plesom in da bodo delovali na posavskem podro�ju in �ir�e. Prisotni so za dobo enega leta izvolili pet�lanski upravni odbor: za predsednico Marijo Stopin�ek.za predsednika Jo�eta Piltaverja, za sekretarko in blagajni�arko Sabino Zak�ek, za predstavnika tekmovalcev Bojana Klako�arja, za �lana Ivana Albrehta. Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik Franc Curhalek ter �lana Du�an Vodlan in Mira Prah. Predsdnik nadzornega odbora je Du�an Se�en, �lana pa Anica Antolovi� in Milan Semec. Klub bo strokovno in organizacijsko sodeloval z agencijo Lukec - plesno �olo in ima poudarek na tekmovalnem plesu. (Galex)
Kolesarstvo
V tekmovanju za Zlato kolo se je Igor Kranjc iz Brestanice, ki vozi za Rog, z 48 to�kami uvrstil na 2. mesto, takoj za Sandijem Pape�em. Priznanja je podelil slovenski predsednik Milan Ku�an. (Galex)
Gimnastika
Mali nogomet
U�enci O� Dobova ob�inski prvaki
Dobova, 14. novembra � V �portni dvorani O� Dobova so izvedli zaklju�ni del ob�inskega prvenstva v malem nogometu za u�ence 7. in 8. razredov osnovne �ole. Med ekipami �tirih �ol, ki so se uvrstile v finale, so bili najbolj�i u�enci O� Dobova. Ob bu�ni podpori svojih navija�ev so v odlo�ilni tekmi po streljanju enajstmetrovk premagali ekipo O� Velika Dolina in se tako uvrstili na podro�no tekmovanje.
Po kon�anem tekmovanju so podelili diplome in prakti�ne nagrade prvim trem uvr��enim ekipam ter proglasili najbolj�ega strelca, igralca in vratarja. Diplomo za najbolj�ega strelca in hkrati tudi igralca je dobil Niko Brcen (O� Velika Dolina), za najbolj�ega vratarja pa so proglasili Davorja Pintari�a (OS Dobova)
Rezultati posameznih tekem: O� Dobova �O� Dobova0:1, O� Velika Dolina � O� Pi�ece 6:1, O� Bre�ice � O� Pi�ece 4 :0, O� Dobova � O� Velika Dolina 2:1. Kon�ni vrstni red: 1. O� Dobova, 2. O� Velika Dolina, 3. O� Bre�ice, 4. O� Pi�ece. (M.Z.)
Nogomet
Po 10 kolih bre�i�ke ob�inske ma-lonogometne lige je na vrhu �e vedno ekipa �portnega dru�tva Studenec in �portnega dru�tva Selo. Izidi 10. kola; Fenix � Orlica 5:3, Blisk � Studenec 1 :16, Sela � Dobova 3:3, Arti�e grad � Hi�a Cepin 3 : 8, Slo-venc � Sony 4:1. (Galex)
KO�ARKA
KK Interier Kr�ko : KK
Kra�ki zidar
71 :58 (30:30)
Leskovec, 18. novembra �V prijateljskem sre�anju so igralci Interierja nastopili mo�no oslabljeni, saj je poleg temnopoltega Stevensa manjkal tudi Ademi, ki je z mlado reprezentanco na turneji po ZDA. Kljub temu je ekipa pokazala zavidljivo igro, predvsem v odlo�ilnih trenutkih, ko so z dobro obrambo onemogo�ili nasprotnika. Tokrat je bil �e
posebej razpolo�en za igro Kraljevi, ki je odigral celo tekmo in dosegel 23 to�k ter imel 19 uspe�nih skokov v napadu in obrambi. Zmaga je bila ve� kot zaslu�ena.
KK Interier: Rozman 2, Lu�ev 5, Bordelius 6, Avsenak Krajcar 10, Vego, Zaturovski 11, Santelj 3, Kraljevi� 23, Samar 11. (Jo�e Arh)
�portni napovednik
23. novembra ob 19,30. uri � O� Leskovec
Prijateljska ko�arka�ka tekma KK Interier: KK Benston (HRV)
25. november � keglji��e Term �ate�
V okviru akcije Razgibajmo �ivljenje � ob�insko rekreativno tekmovanje v kegljanju
26. november ob 20. uri � O� Sevnica
RK Lisca : RK Krog
26. november � O� Dobova
RK AFP Dobova : RK Primorske novice
26. november � Telovadnica Sokola
23. Holvev memorial � II. kvalifikacijska tekma za nastop na DP 1995 za de�ke, deklice, kadetinje in kadete.
Sve�ana telovadna akademija
Bre�ice, 18. novembra � V �portni dvorani pri O� v Bre�icah je potekala sve�ana telovadna akademija ob 90-letnici telovadnega dru�tva Sokol Bre�ice, na kateri so se predstavili telovadci in telovadke TD Sokol Bre�ice ter bre�i�ki �portni razredi, telovadke Hrvatskega Sokola iz Bre�ic, ritmi�ne gimnasti�arke z Vrhnike in slovenska mo�ka gimna-sti�na reprezentanca na �elu z evropskim prvakom Alja�em Pega-nom.
Med vsemi povabljenimi gosti sta na �astni tribuni sedela tudi Lojze Kolman in starosta slovenske gimnastike Leon �tukelj, ki si je z zanimanjem ogledal telovadno akademijo. Najstarej�i olimpijec na svetu je impresioniran nad tem, kako mno�i�no se mladi ukvarjajo s telesnimi
gibljivostmi. Na vpra�anje radijskega kolega Renata Zorka o perspektivi mladih telovadcev je povedal Leon �tukelj naslednje: »Glede na to, kar sem videl danes, je mo�no, da se uvrstijo v sam vrh tega �porta. Potrebno bo �e marljivosti, ambicije in seveda resne vztrajnosti. Kako bo, pa je te�ko napovedati. Dane so jim vse mo�nosti, d* se uveljavijo, �e bodo marljivi.«
Po sve�ani akademiji je bila v galeriji Posavskega muzeja Bre�ice otvoritev razstave z naslovom 90 let Sokola in �portne vzgoje v Bre�icah, ki jo je s sodelavci pripravil in predstavil Marjan Gregori�, odprla pa predsednica bre�i�kega Sokola Mi-mica Avsec. Ve� o Sokolu in njegovem delovanju v eni prihodnjih �tevilk. (Galex)
Slovenska mo�ka gimnasti�na reprezentanca (Foto: B. C.]
Sevnica, 20. novembra � Na predzadnjem hitropoteznem turnirju �K Milana Majcna Sevnica za mesec november 1994 je izmed 13. tekmovalcev zmagala mojstrski kandidat Martin Pov�e (11 to�k) Sledijo: Zvonko Mesojedec (10), Janko Blas (8), Gvido �orli (7), Iztok Blas (6), Mojca Grilc (6) itd. Zanimivo je bilo, da je Pov�e izgubil le s tretjevr��e-nim Jankom Blasom ter da bi Meso-
jedec �e lahko zmagal, �e bi v zadnjem kolu premagal Pov�eta.
Skupni se�tevek po 11 turnirjih: Pov�-i! 157(11 turnirjev), Mesojedec 148 (11), Kuzmi� 146 (10), Janko Blas 117(9), Derstvene�ek103(11),Kol-man 97 (10), Kranjec 88 (6).
Zadnji leto�nji mese�ni turnir bo 18. decembra ob 9. uri v prostorih �K Milana Majcna v domu TVD Partizan Sevnica. (Galex)
Plavanje
Celje, 20. novembra � Devetega tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga za pokal mesta Celja se je udele�ilo 278 plavalcev in plavalk iz 26 klubov iz sedmih dr�av. Nastopili so tudi kr�ki plavalci in dosegli naslednje vidne uvrstitve: mladinci � 200 m prosto G. Povhe 4. mesto, B. Bizjak 9. mesto: 200m prsno M. �argo 2. mesto; 200m hrbtno B.Bizjak 4. mesto, M.Kerin 7. mesto; 400m prosto G. Povhe 5. mesto; 100m prosto G. Povhe 3. mesto; 10Om delfin G. Povhe 4. mesto; 10Om hrbtno M. Kerin 7. mesto. Kadeti: 200m prosto N. Pribo�i� 3. mesto; 200m prsno N. Pribo�i� 2. mesto, B. Baje 5. mesto, M. Cerle 7. mesto; 200m hrbtno J. �arn 4. mesto; 200m delfin R. Kunej 4. mesto; 400m prosto S. Fuerst 5. mesto, A. Herakovi� 7. mesto; 100m prosto S. Fuerst 8. mesto; 100m prsno N. Pribo�i� 3. mesto, B. Baje 7. mesto, M. Cerle 8. mesto; 100m delfin R. Kunej 6. mesto; 200m me�ano N. Pribo�i� 2. mesto, R. Kunej 5. mesto. (Galex)
Gradec, 20. novembra � Na 12.
mednarodnem plavalnem mitingu McDonalds Trophv '94 so nastopile tudi plavalke Celulozarja: Natalija in Anja Repec ter Ma�a Ivanovi�. Zaradi nepopolne informacije o nastopanju na mitingu so kr�ka dekleta zamudila prilo�nost za osvojitev pokalov in denarnih nagrad. Tekmovanje je potekalo za �tirih kategorijah. Natalija, Anja in Ma�a so se uvrstile v polfinale na 50 m kravi, Natalija Repec pa je v finalu osvojila 5. mesto.
Rezultati: �lani: 50m prosto N. Repec 5. mesto, A. Repec 9. mesto, M Ivanovi� 10. mesto; 100m me�ano N. Repec 6. mesto, M. Ivanovi� 10. mesto; 50m delfin N. Repec 4. mesto, M. Ivanovi� 8. mesto; 10Om prosto N. Repec 6. mesto, A. Repec 9. mesto, M. Ivanovi� 17. mesto. Mladinci: 100m prosto A. Repec 3. mesto. Kadeti: 10Om prosto M. Ivanovi� 2. mesto; 100m me�ano M. Ivanovi� 2.mesto. (Galex)
Na�i �portniki Posavja za leto 1994
V uredni�tvo smo prejeli 28 glasovnic, kar je zelo vzpodbudno. Z va�imi glasovi se je oblikoval naslednji vrstni red. �portniki: Jure Rovan (10 glasov), Gerhard Lek�e (9), Dejan �upane (4), Gregor Povhe (2), po en glas so prejeli Igor Kranjc, Toni Kos, Marko Stopar, Robert Grojzdek, David Imperle, Robert Volj-�anj�ek in Vlado Kevo. �portnice: Vladka Looati� (10), Natalija Repec
(9), Ma�a Ivanovi (5), Nika Pribo�i� (3), po en glas pa so prejele Petra Radi�ek, Marija Leskov�ek, Tanja Sluga in Anja Repec. Ekipe: �enska �tafeta PK Cellulozar 4X100 prosto, RK Interier (7), AK Fit (7), RK AFP Dobova (4), KK Interier (4), Karate klub Brestanica (2), po en glas Revolver Shooting Club Kr�ko, Karate klub Sevnica, MNZ Allo, Allo. Glasujte �e naprej!
GLASUJEM
� za na�ega �portnika
� za na�o �portnico .
� za ekipo (mo�ko ali �ensko) ..................
Priimek in ime .............................. :
Naslov Kraj .
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
Kronika
Avto�ola AMD Kr�ko
Iz Operativno � komunikacijskega centra UNZ Kr�ko smo prejeli poro�ilo o dejanjih, dogodkih in pojavih na obmo�ju UNZ Kr�ko. Zabele�enih je bilo nekaj kr�itev pri prestopanju dr�avne meje, tatvin, nesre�.....
Opravili hi�no preiskavo
Kriminalisti iz Kr�kega so na podlagi odredbe sodi��a opravili hi�no preiskavo pri J.M. iz Bre�ic. Na�li so ve� predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, na�li pa so tudi 73 nabojev za avtomatsko pu�ko cal. 7,62 mm, 4 tromblonske nastavke za avtomatsko pu�ko M 70, 12 nabojnikov za avtomatsko pu�ko M 70, 2 proti-to�ni raketi in dva naboja razli�nega kalibra.
Ilegalno prestopila mejo
B.R. in B.M., oba dr�avljana BIH, sta se z avtobusom pripeljala iz Samobora v Bregansko selo, od tu pa sta nadaljevala pot proti dr�avni meji in jo tudi ilegalno prestopila. Policisti so ju pri opravljanju varovanja zelene meje izsledili v naselju Obre�je in ju vrnili nazaj na Hrva�ko.
Romuna k sodniku za prekr�ke
Kar dvakrat sta posku�ala N.D. in M.V., romunska dr�avljana, prestopiti dr�avno mejo brez ustreznih veljavnih dokumentov. Najprej so ju policisti zavrnili na mejnem prehodu Dobova, ko sta se pripeljala z vlakom, naslednji� pa so ju izsledili �ele v Buko�ku, nakar sta bila odpeljana na PP Bre�ice, predlagali pa so ju tudi v postopek pri sodniku za prekr�ke.
Stroj ga je zagrabil
J.K. iz Mladja se je telesno hudo po�kodoval pri podma-zovanju pogonskega mehanizma in verige na traktorski prikolici, namenjeni raztresa-nju gnoja. Ker je pogonski mehanizem obratoval, mu je valj zagrabil desni rokav suknji�a. Doma�i so to �e pravo�asno opazili in izklju�ili pogon prikolice. Kljub temu je J.K. zadobil hude telesne po�kodbe in bil odpeljan v bolnico Novo mesto.
Notranji minister Ster podelil
Priznanje policijski postaji za urejenost
Ljubljana, 10. novembra V okviru akcije Turisti�ne zveze Slovenije »Moja domovina � lepa, urejena in �ista« je potekala tudi akcija za najbolj urejeno policijsko postajo, v kateri je sodelovalo 137 policijskih postaj. Med �estnajstimi postajami v o�jem izboru je prav bre�i�ka dobila najbolj�e ocene in prejela priznanje iz rok ministra za notranje zadeve Andreja �te-ra. Priznanje je v prostorih vi�je �ole za notranje zadeve prevzel namestnik komandirja PP Bre�ice Jo�e Pe�elin.
Ocenjevala se je �isto�a in opremljenost notranjih prostorov, prostorov namenjenih strankam, odnos do strank in izgled okolice. Kot je povedal namestnik komandirja Pe�elin, sam objekt, ki je skupaj z opremo star �e 14 let, v kraju ne izstopa. »Postaja se mora vklopiti v kraj, ki je povezan s turizmom in se pribli�ati lju-
dem. Ni nam vseeno, kako se ljudje po�utiji, ko pridejo k nam po pomo� ali proti svoji volji,« je povedal namestnik komandirja. V sami zgradbi policijske postaje je mo� videti veliko zelenja, na stenah visijo slike u�encev O� Bre�ice, pa tudi �isto�i prostorov se ne da oporekati.
Tudi tujci, ki potujejo mimo, se ozrejo na postajo in opazijo urejenost, kajti ta ka�e tudi na urejenost dru�be v celoti. Turisti iz Nizozemske so bili najbolj navdu�eni nad cvetjem na okenskih policah, ki so ga celo fotografirali.
Po besedah Jo�eta Pe�eli-na bodo sku�ali urejenost obdr�ati tudi v prihodnje in upajo, da bodo v naslednjih letih znova pri vrhu. Omeniti velja, da na postaji dela 60 ljudi, obseg njihovih nalog se je po vojni za Slovenijo mo�no pove�al, vendar pa �e vedno najdejo �as tudi za urejanje okolice. Policisti sami kosijo, stri�ejo grme in urejajo okolico. Ka�e, da so dokaj harmoni�en kolektiv. Zasluge za prejeto priznanje imajo tudi �istilka Slavica Sotol�ek, policist Ludvik Divjak in komandir Ivan Plohi, ki se je trudil predvsem za pridobitev sredstev za adaptacijo prostora za stranke in de�urnega policista. »Nekaj sredstev pa zberemo tudi policisti sami,« je �e dodal namestik komandirja PP Bre�ice Jo�e Pe�elin. (Galex)
Pel stoletja uspe�nega dela
d.O.O. KR�KO
Podjetje za prodaja avtomobilskih delov
VALVAZORJBVO NAHRU�JK 7
(SM270 KR�KO
TlZl../T?SK -V.: OtiOH/ -T / -O I O
A-fo»->/re/ Of%OV/f>2X-OH*
Prvi zarodki organizacije so se pojavili leta 1947, ko se je med simpatizerji motorizacije pojavil kroj ljudi z dolgoro�nimi cilji. Zelja teh prvih �lanov, ki so �e neorganizirano delali v okviru Ljudske tehnike, je bila, da bi dobili motorno vozilo in za�eli z vzgojo �oferjev. Dejavnost v prvem letu je bila v glavnem usmerjena v zbiranje �lanov, v popularizacijo dru�tva, sodelovanje na prireditvah in v iskanje motornega vozila. V za�etku leta 1948 je bil na �lanskem sestanku izvoljen upravni odbor in ustanovljena Avto-moto grupa Kr�ko, ki je pripadla mati�nemu dru�tvu v Bre�icah, dejavnost v tem letu pa se je raz�irila na organiziranje delavnice, te�aje za �oferje in podobno.
Ker je v istem letu za�ela z organiziranim delom Ljudska tehnika in je bil njen sede� v Kr�kem, so ustanovili mati�no dru�tvo v Kr�kem z grupami v Bre�icah in na Senovem. Na ustanovnem zboru avgusta leta 1948 so izvolili prvi upravni in nadzorni odbor. V prvem letu delovanja dru�tva so zabele�ili 44 te�ajnikov, kar je bila le �e potrditev dobrega dela v dru�tvu. V prihodnjih letih je dru�tvo do�ivelo manj�e vzpone in padce, vendar �e danes uspe�no deluje.
Danes v Avto�oli AMD Kr�ko dela 14 in�truktorjev, med katerimi jih je �est v rednem delovnem razmerju, ostali pa delo opravljajo honorarno. Vsi in�truktorji pou�ujejo vse kategorije. Pohvalijo se lahko s �tevilnim voznim parkom, ki vsebuje 5 osebnih vozil (2 gol-
«teil>£^»»
kurence razmi�lja �tritof takole: »Mislim, da konkurenca ni povsod zdrava. Nekatere av-to�ole so se pokazale kot zelo vsiljive s tem, da lovijo kandidate kar po cestah in domovih. Prednost na�e avto�ole je predvsem v kvaliteti, ne pa v ceni.«
O razlikah v vo�njah s kandidati in na sploh o delu in�truktorjev smo povpra�ali nekdanjega in�truktorja (sedaj upokojenca) Ivana Vani�a:
Vozni park Avto�ole AMD Kr�ko (Foto: B. C.)
fa, 3 R5 diesel), tovornjak s priklopnikom Tam 130 T11 ter dva motorja (MZ in Yamaha).
V lanskem letu je 326 kandidatov pridobilo vozni�ki izpit v posameznih kategorijah, uspe�nost pa je bila 71 -odstotna. Te�aje za CPP, ki so potekali v Kr�kem, na Senovem in Raki, je lani opravilo 64 kandidatov, letos pa �e 59. V leto�njem letu je bilo opravljenih �e 13 te�ajev za A,B,C in E kategorijo, ki jih je obiskalo 313 slu�ateljev. Do konca leta bodo organizirali �e dva te�aja.
Lani in letos je vozni�ki izpit pridobilo tudi 33 Romov. »Delo z njimi je zelo te�ko, ker so mnogi med njimi nepismeni in je zato potrebno zanje pripraviti ustni izpit. Vozijo pa izredno dobro. Zadovoljivo pa je dejstvo, da se tudi oni zavedajo pomena cestnoprometnih predpisov in upo�tevanja varnosti v prometu«, je povedal
Franc �tritof
vodja �ole Franc �tritof, ki v njej dela �e celih 30 let.
Zadnja leta so se pojavile tudi konkuren�ne avto�ole, kar se ka�e tudi v zmanj�anju �tevila kandidatov. Glede kon-
Ivan Vani�
»Razlika v delu je od leta 1951, ko sem opravil prvo vo�njo, do danes zelo o�itna. Takrat vozila niso bila primerno opremljena za avto�ole, ker niso imela dvojnih komand, bila so slaba, skoraj brez zavor in rezervnih delov. Danes s takimi vozili ni mogo�e voziti, kajti pove�an promet zahteva od kandidata za pridobitev vozni�kega dovoljenja ve� znanja. Delo in�truktorja mi je bilo v veselje in se ga lepo spominjam.« (Galex)
Otvoritev asfaltirane ceste
Za prebivalce najve�je katastrske ob�ine, Dolnji Leskovec, nova cesta pomeni upanje v bolj�o prihodnost
Brestanica, 19. novembra � V Dolnjem Leskovcu pri Brestanici so zaklju�ili s trimese�nim delom modernizacije dva tiso� tristo metrov dolge ceste. Gre za novo asfaltirano cesto od brestani�kega gradu mimo Lovske ko�e do srednjega dela Dolnjega Leskovca. V ta namen so prebivalci kraja pripravili slovesno otvoritev in blagoslovljene ceste. Poleg prebivalcev so bili med povabljenimi tudi predsednik KS Brestanica Mirko Avsenak, tajnik KS Andrej Mozar, predsednik izvr�nega sveta SO Kr�ko Herman Kunej in Ivan Navoj, vodja sektorja komunalno-stavb-nega podjetja Kostak, ki je izvajal polaganje asfalta.
Otvoritveni govor je imel Herman Kunej, ki je povedal:-»To cesto, ki ste jo krvavo potrebovali, so gradili vsi, zato ni od posameznikov, ampak od vseh.« Poudaril je, da je pre-plastitev ceste proti ribniku
morala po�akati, da pa bo tudi ta �e pri�la na vrsto. Brestani�ki �upnik Jo�e �pes je cesto blagoslovil in za�elel va�-�anom varno vo�njo, Herman Kunej pa je prerezal slavnostni trak. Potem so se vsi odpeljali do Lovske ko�e in tako uradno odprli cesto.
Lansko leto, ko so va��ani ustanovili gradbeni odbor, so se nenehno soo�ali s problemi in na uradu krajevne skupnosti sprva niso dosegli veliko, je povedal predsednik gradbenega odbora Ivan Ku-kovi�i�. Takrat je bil v prednosti na�rt prestavitve brestani�kega pokopali��a. Na bolje pa je za�elo kazati �ele letos junija, ko sta jih Herman Kunej in sekretar za notranje zadeve v Kr�kem podprla in omogo�ila, da je bila pro�nja za asfaltiranje ceste usli�ana. �e pa ne bi bilo Tonija Hriber�ka, �lana gradbenega odbora za asfalt, ki je moral potrkati na mnoga vrata in prositi za pomo�, Dol-
DOlJISKOVFj
nji Leskovec verjetno �e vedno ne bi imel asfaltirane ceste. Tako mislijo tudi va��ani, zato je Toni Hriber�ek dobil priznanje za prizadevno in uspe�no soorganiziranje modernizacije ceste, ki mu ga je podelil predsednik KS Mirko Avsenak.
Po podatkih, ki jih je navedel Hriber�ek, je vsako gospodinjstvo dalo pribli�no tiso� tristo mark, lastniki vikendic petsto mark, asfalt, ki ga je pla�ala Kostaku krajevna skupnost, je veljal dva milijona in pol tolarjev, podlaga za asfalt pa milijon in pol. Lovsko dru�tvo je tako kot vsako gospodinjstvo prispevalo tiso� nem�kih mark. Pomembno pa je, da je v novo cesto vlo�enih tiso� dvesto do tiso� �tiristo ur prostovoljnega dela va��a-nov.
Dolnji Leskovec je najve�ja katastrska ob�ina, deli pa se na tri dele: Ko�en vrh, srednji del in zasavski del. Leta 1949 so dobili elektriko, 1972. so napeljali vodovod in 1989. telefon. Srednji del ima danes pribli�no trideset doma�ij in osem vikendic, lanskoletni popis prebivalstva pa je pokazal velik demografski upad. V Dolnjem Leskovcu je ve� kot dvajset praznih in poru�enih hi�. »Ta kraj je bil dolgo �asa sinonim za zaostalost. Kmetje na siroma�ni zemlji niso imeli dobrega pridelka in ker mladi niso videli prihodnosti, so odhajali,« je razlo�il Mirko Avsenak. Dolnji Leskovec je zgodovinsko povezan z gradom �pernberg, ki naj bi bil stal nekje na tem podro�ju, vendar
zgodovinarji nimajo natan�nih podatkov. V ljudskem jeziku pa se je �e vedno ohranilo ime kraja Vahte, ki bi lahko bilo domnevno podro�je gradu. Dolnji Leskovec, kjer danes �ivi 270 prebivalcev, je izrazito kme�ko podro�je in poleg kmetij nima nobene obrti. »Vendar,« je dodal gospod Avsenak, »se ve�a zavest, da je mogo�e �iveti tudi na zemlji.« Toni Hriber�ek je povedal, da je zanje asfaltirana cesta izreden napredek in uspeh, saj pravzaprav sploh niso verjeli, da jo bodo kdaj dobili.
Leskovec naj bi postal kraj, kamor bi se mlade dru�ine vra�ale in �elele tu ostati.
Se veliko je takih odro�nih vasi, ki so potrebne bolj�e cestne in komunikacijske povezave. Upajmo, da se jih ne bodo spomnili samo takrat, ko bi jih lahko uporabili za raznovrstna odlagali��a. (Monika Ban)
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
Lokalne volitve 1994
RAZGLAS
Ob�inska volilna komisija ob�ine Bre�ice na podlagi drugega odstavka 74. �lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, �t. 72/93,7/94,33/94) in 61. �lena Zakona o volitvah v dr�avni zbor (Uradni list RS, �t. 44/92)
OBJAVLJA SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE �UPANA OB�INE BRE�ICE
KANDIDATI ZA �UPANA SO:
1. JO�E AVGU�TIN�I�, roj. 07.11.1954, GORNJI LENART 62, AVTOKLEPAR, DIREKTOR PODJETJA, predlagatelj: MARTIN PILTAVER IN SKUPINA VOLIVCEV,
2. VLADISLAV DER�I�, roj. 21. 09.1937, DVORCE 20 POLITOLOG, UPOKOJENEC, predlagatelj: FRANC ZORKO IN SKUPINA VOLIVCEV,
3. ALE� PAVLIN, roj. 24. 03. 1970, BRE�ICE, Bl-ZELJSKA CESTA 10, DIPLOMIRANI EKONOMIST, PODJETNIK, predlagatelj: DEMOKRATSKA, STRANKA SLOVENIJE, OB�INSKI ODBOR,
4. ROK KR�AN, roj. 04. 08.1936, BIZELJSKO, VINARSKA CESTA 14, U�ITELJ, UPOKOJENEC predlagatelj: SILVA �EKORANJA IN SKUPINA VOLIVCEV,
5. PETER ZOR�I�, roj. 15. 04. 1943, BRE�ICE, �ER-NEL�EVA 4, ZDRAVNIK, STROKOVNI VODJA BOLNI�NICE, predlagatelj: ZDRU�ENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, KONVENCIJA,
6. JO�E AV�I�, roj. 20.02.1949, �ATE� OB SAVI, TO-PLI�KA CESTA 11, EKONOMIST, DIREKTOR PODJETJA, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS, IZVR�ILNI ODBOR,
7. TEODOR OR�ANI�, roj. 10. 05.1932, BRE�ICE, TRDINOVA 2, DIPL. ING. GOZDARSTVA, NEPOKLICNI PREDSEDNIK SO, predlagatelj: KRUNOSLAV FILIP-�I� IN SKUPINA VOLIVCEV,
8. JO�E BLA�IN�, roj. 22. 03.1954, RIGONCE 27 IN�. STROJNI�TVA, TEHNI�NI VODJA, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS, KANDIDACIJSKI ZBOR,
9. DRAGOTIN SOTLER, roj. 27. 01. 1940, BRE�ICE, LAMUTOVA 2, EKONOMIST, DIREKTOR, predlagatelj: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS, KANDIDACIJSKA KONFERENCA
10. VINCENC �U�TERI�, roj. 25.12.1933, BRE�ICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11, MAGISTER KEMIJE, DIPL. ING., UPOKOJENEC, predlagatelj: SDSS, KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE
Volitve bodo 4. decembra 1994. Voli se en (1) kandidat.
OB�INA BRE�ICE
Ob�inska volilna komisija
Bre�ice
Lokalne volitve 1994
RAZGLAS
Ob�inska volilna komisija ob�ine Bre�ice na podlagi drugega odstavka 74. �lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, �t. 72/93, 7/94, 33/94) in 61. �lena Zakona o volitvah v dr�avni zbor (Uradni list RS, �t. 44/92)
OBJAVLJA SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE
�LANOV OB�INSKEGA � SVETA OB�INE BRE�ICE
�tevilka volilne enote: 1 Volilna enota obsega obmo�ja krajevnih skupnosti: Bre�ice, �entlenart, Zakot � Buko�ek � Trnje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS
1. DRAGOTIN SOTLER, roj. 27.01.1940, BRE�ICE, LAMUTOVA 2, poklic: EKONOMIST, delo: DIREKTOR
2. STANKO RADANOVI�, roj. 07. 04. 1955, BRE�ICE, GORNJI LENART 18, poklic: GRADBENIK, delo: NEZAPOSLEN
3. MARJAN NOVOSELC, roj. 30.01.1955, BRE�ICE, BRE-ZINA 87, poklic: PAPIRNI-�AR4 delo: VARNOSTNA SLU�BA
4. PETER NOVAK, roj. 12.03. 1962, BRE�ICE, GORNJI LENART 16, poklic: BREZ
POKLICA, delo: POM. VZDR. - OPERATER
5. JO�E PAVLOVI�, roj. 25. 05. 1955, BRE�ICE, PRE-�IHOVA 10, poklic: KOVI-NOSTRUGAR, delo: KOVI-NOSTRUGAR
6. ANTON HERVOL, roj. 26. 08. 1941, BRE�ICE, BRE-ZINA 39, poklic: MESARSKI POMO�NIK, delo: MESAR-KLAVEC
7. MARIJA NOVOSELC, roj. 26.10.1964, BRE�ICE, BRE-ZINA 87, poklic: KONFEK-CIONARKA, delo: �IVILJA
8. SLAVKO KOPRIVC, roj. 20. 03. 1962, BRE�ICE, CUNDROVEC 16 A, poklic: AV-TOMEHANIK, delo: KLJU�AVNI�AR
9. STANISLAV ZORKO, roj. 08. 01. 1923.BRE�ICE, CESTA BRATOV CERJAKOV 7, poklic: TRGOVSKI POMO�NIK, delo: UPOKOJENEC
SLOVENSKI KR��ANSKI DEMOKRATI
1.ZVONIMIR �KOFLJANEC, roj.05.12.1935,BRE�ICE,-KR�I�NIKOVA 21, poklic: KIRURG-ZDRAVNIK, delo: SPECIALIST-KIRURG
2. CIRIL KOLE�NIK, roj. 05. 04.1950, BRE�ICE, CESTA BRATOV MILAVCEV 75, poklic: PROFESOR ZGODOVINE, delo: PREDSEDNIK IS
3. PRIMO� RUEH, roj. 05.10. 1939, BRE�ICE, STARE PRAVDE 60, poklic: LESNI
TEHNIK, delo: ZASEBNIK GOSTINC
4. ANGELA IVAN�I�, roj. 24. 12. 1957, BRE�ICE, �RNC 71, poklic: STOMATOLOG, delo: STOMATOLOG
5. TOMA� �UBIC, roj. 25. 09. 1956, BRE�ICE, KREGAR-JEVA 7, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
6. ANTON LIPEJ, roj. 28. 04, 1933, BRE�ICE, �UBI�EVA 8, poklic: DIPL. ING. GOZDARSTVA, delo: UPOKOJENEC
7.JO�EFPODVINSKI,roj.22. 10. 1951, BRE�ICE, PE�POT 4, poklic: ELEKTRO-MEHANIK, delo: OBRTNIK
8. JO�E KELHAR, roj. 22. 10. 1946, BRE�ICE, CUNDRO-VEC 23 A, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: POMO�NIK VODJE
9. FRAN�I�EK FEREN�AK, roj. 12. 03.1939, BRE�ICE, SODARSKA POT 10, poklic: LESNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA - SND
1. MITJA STERGAR, roj. 25. 09.1968, BRE�ICE, SLOM�KOVA 11, poklic: DELAVEC, delo: VOZNIK VILI�ARJA
2. MATJA� VOL�ANJ�EK, roj. 05. 01. 1974, BRE�I-CE.SLOM�KOVA 11, poklic: TRGOVEC, delo: PRODAJALEC
ZDRU�ENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. PETER ZOR�I�, roj. 15.04.
1943, BRE�ICE, �ERNEL-�EVA 4, poklic: ZDRAVNIK, delo: STROKOVNI VODJA BOLNI�NICE
2. MILENKA JESENKO, roj. 29.01.1942, BRE�ICE, POD OBZIDJEM 20, poklic: PREDMETNA U�ITELJICA, delo: RAVNATELJICA
3. IVAN PINTERI�, roj. 27. 04. 1947, BRE�ICE, CESTA PRVIH BORCEV 26, poklic: GOSTINSKI TEHNIK, delo: POMO�NIK DIREKTORJA
4. JO�ICA STAJIC, roj. 30.08. 1950, BRE�ICE, BIZEUSKA CESTA 18, poklic: VI�JA UPRAVNA DELAVKA, delo: VODJA SPL. SEKTORJA
5. BRANKO BARLI�, roj. 31.
07. 1945, BRE�ICE, VALVASORJEVA 34, poklic: ZOBOZDRAVNIK, delo: ZOBOZDRAVNIK
6. FRANC BRATANI�, roj. 24. 06.1940, BUKO�EK 9, poklic: POKLICNI VOZNIK, delo: AVTOPREVOZNIK
7. MARIJA KNEZ, roj. 23. 05.
1944, BRE�ICE, KREGAR-JEVA 51, poklic: ADMINISTRATIVNA DELAVKA, delo: BLAGAJNI�ARKA
8. FRANC VENI�NIK, roj. 27.
08. 1941, BRE�ICE, BRE-ZINA 29, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: KOMERCIALIST
9. MIRAN KAUDEK, roj. 03. 10.1949, BRE�ICE, CESTA PRVIH BORCEV 21, poklic: PREDMETNI U�ITELJ, delo: UPRAVNI DELAVEC
5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS
1. ANTON �NIDER�I�, roj. 27. 04.1972, �RNC 65, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET
2. JO�E LEVAK, roj. 19. 05 1960, BUKO�EK 28, poklic AVTOELEKTRIKAR, delo KMET
3. FRANC VOGRINC, roj. 11 07. 1961, CUNDROVEC 4 poklic: KMETOVALEC, delo: KMET
4. MARTIN KR�AN, roj. 02.03. 1956, CUNDROVEC 21, poklic: KOMERCIALIST, delo: DIREKTOR
5. VLADIMIR CERJAK, roj. 16. 10.1954, GORNJI LENART 24, poklic: MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, delo: KMET
6. ANTON HERVOL, roj. 05. 01. 1945, BUKO�EK 67, poklic: GLASBENIK, GOSTINEC, delo: PODJETNIK
7. SLAVKA PRESKAR, roj. 19. 06.1946, GORNJI LENART 47, poklic: KMETOVALKA, delo: KMETOVALKA
8. MARTIN GODLER, roj. 05. 09.1946, BREZINA 16, poklic: KMETOVALEC, delo: OBRTNIK
9. ALOJZIJA VIMPOL�EK, roj. 29.07.1952, BRE�ICE, LE-NARTOVA POT 22, poklic: KMETOVALKA, delo: PODJETNICA
LISTA MLADIH-NOVA GENERACIJA
1. EDVARD �TRAUS, roj. 31. 03. 1968, BRE�ICE, KOZJANSKIH BORCEV 28, poklic: EKONOMIST, delo: PODJETNIK
2. BLA� DE COSTA, roj. 04. 05. 1966, BRE�ICE, ILIJA GREGORI�A 8, poklic: DIPL. ING. STR. , delo: ANALITIK
3. SIMONA ROZMAN, roj. 25. 10. 1968, BRE�ICE, BRATOV CERJAKOV 5, poklic: DIPL. DIRIGENT, delo: U�ITELJ
4. BORIS PAPAC, roj. 13.04. 1966, BRE�ICE, GREGOR�I�EVA 4 A, poklic: DIPL. IN�. GOZD.,delo: UPRAVNI REFERENT
5. FRANC �KALER, roj. 08.11. 1968, BRE�ICE, BREZINA 43 A, poklic: DIPL. IN�. STROJ., delo: ANALITIK
6. BORIS ANTOLOVI�, roj. 23. 02. 1969, BRE�ICE, LINHARTOVA 4, poklic: DIPL. ING, delo: PODJETNIK
DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
1. ANDREJ PAVLIN, roj. 12. 07.1935, BRE�ICE, BIZELJ-SKA C. 10, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2. JO�E SENICA, roj. 30. 06. 1935, BRE�ICE, MAJSTRO-VA 8, poklic: PROFESOR TELESNE VZGOJE, delo: PROFESOR NA SRED. �OL
3. ANTON MAROLT, roj. 07. 10. 1955, BRE�ICE, KRE-GARJEVA1, poklic: PREDMETNI U�ITELJ, delo: U�ITELJ NA SRED. �OLI
4. VILJEM PAVLIC, roj. 23.06. 1940, BRE�ICE, VALVASORJEVA 24, poklic: U�ITELJ, delo: TAJNIK
8. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS
1. BOJAN PETAN, roj. 25. 03.
1961, BRE�ICE, POD OBZIDJEM 26 A, poklic: DIPL. PRAVNIK, delo: SVETOVALEC DIREKTORJA
3. ANTON ZORKO, roj. 23.05. 1940, BRE�ICE, �ERNEL-�EVA 4, poklic: DIPL. SOCIOLOG, delo: V. D. DIREKTOR
4. VOJKO BIBI�, roj. 92. 12.
1962, BRE�ICE, LAMUTOVA 4, poklic: MAGISTER GRADBENI�TVA, delo: DIREKTOR
5. HRVOJE OR�ANI�, roj. 27. 08. 1960, BRE�ICE, �OLSKA 4, poklic: DIPL. IN�.
GOZDARSATVA, delo: REFERENT
6. MARJETICA BLA�EVI�, roj. 14. 12.1958, BRE�ICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11, poklic: ZDRAVNIK, delo: ZDRAVNIK
7. VANDA KOSTEVC ZORKO, roj. 20. 07.1944, BRE�ICE, �ERNEL�EVA 4, poklic: ZDRAVNIK, delo: ZDRAVNIK
8. KAROL VIMPOL�EK^ roj. 21. 09. 1948, BRE�ICE, �OLNARSKA 34, poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: DIREKTOR
9. IVAN CERJAK, roj. 05. 04. 1939, BUKO�EK 69, poklic: KLJU�AVNI�AR, delo: PODJETNIK
SDSS-SOCIALDEMOKRAT-SKA STRANKA SLOVENIJE
1. MARIJAN HLADNIK, roj. 01. 12. 1930, BRE�ICE, �OLSKA 8, poklic: DIPL. IN�. GOZD., delo: UPOKOJENEC
2. IVAN TOM�E, roj. 08. 05. 1942, BRE�ICE, CESTA BRATOV MILAVCEV 15; poklic: U�ITELJ, delo: UPOKOJENEC
3. VINCENC �U�TERI�, roj. 25.12.1933, BRE�ICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11; poklic: MAGISTER KEMIJE DIPL. ING., delo: UPOKOJENEC
4.ADOLF KORBER, roj. 23. 04. 1938, BRE�ICE, VALVASORJEVA 11; poklic: PROSVETNI DELAVEC, delo: PROFESOR
5. BORIS BRATANI�, roj. 12. 11. 1951, BRE�ICE, FIN�-GARJEVA 15, poklic: KOMERCIALNI TEHNIK, delo: PODJETNIK
6. MIRKO ROZMAN, roj. 22. 08. 1958, BRE�ICE, KOCBEKOVA 18, poklic: GOSTINSKI TEHNIK, delo: GOSTINSKI DELAVEC
7. DARKOSRP�I�,roj.30.09. 1958, BRE�ICE, ILIJA GREGORI�A 4, poklic: TRGOVEC, delo: OBRTNIK
V prvi (1.) volilni enoti se voli devet (9) �lanov ob�inskega sveta.
Volitve bodo 4. decembra 1994.
OB�INA BRE�ICE
Ob�inska volilna komisija
Bre�ice
Bre�ice, Cesta prvih borcev 18 �tevilka: 008-5/94-1 Datum: 12.11.1994
Predsednik: Marko ZUPAN�I�, I. r.
Lokalne volitve 1994
RAZGLAS
Ob�inska volilna komisija ob�ine Bre�ice na podlagi drugega odstavka 7* �lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, �t. 72793, 7/94, 33/94) in 61. �lena Zakona o volitvah v dr�avni zbor (Uradni list RS, �t. 44/92)
OBJAVLJA SEZNAM LIST
KANDIDATOV ZA VOLITVE
�LANOV OB�INSKEGA
SVETA OB�INE BRE�ICE
�tevilka volilne enote: 2 Volilna enota obsega obmo�ja krajevnih skupnosti: Cerklje ob Krki, �ate� ob Savi, Jesenice na Dolenjskem, Kr�ka vas, Mrzlava vas, Skopice, Velika Dolina, Velike Malence.
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. ZDRU�ENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. MIHAEL �KRLEC, roj. 16. 01. 1938, VELIKA DOLINA 4A, poklic: VI�JI UPRAVNI
DELAVEC, delo: UPOKOJENEC
2. SILEVESTER LOPATIC, roj. 30. 12. 1949, BOR�T12B, poklic:GRADBENI IN�.,delo: TEH. KOMERCIALIST
3. SANDI�OKALJ, roj. 16. 03.
1967, SLOVENSKA VAS 34, poklic: GEODET, delo: VODJA KOM. KATASTRA
4. MIHAEL RA�I�, roj. 15. 08. 1958, CERINA 2, poklic: AVTOLI�AR, delo: VODJA SKLADI��A
5. VIDA TOM�E, roj. 14. 06. 1952, KR�KA VAS 5A, poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA, delo: KNJIGO-VODKINJA
6. MARIJA POPIJA�, roj. 13. 11.1951, MRZLAVA VAS 14 A, poklic: PRODAJALKA, delo: PRODAJALKA
7. ANDREJ MOLAN, roj. 22.
10. 1961, CERKLJE OB KRKI 63, poklic: PREDMETNI U�ITELJ, delo: NABORNI REFERENT
8. BRUNO POTOKAR, roj. 04. 12.1945, DOL. SKOPICE 7, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
2. SLOVENSKI KR��ANSKI DEMOKRATI
1.LADOKRI�MAN,roj.26.09.
1963, �ATE� OB SAVIJO-PLI�KA CESTA 17, poklic: NATAKAR, POSLOVODSKA �OLA, delo: KOMERCIALIST
2. JANEZ GRAMC, roj. 03.11.
1968, CERKLJE OB KRKI
11. poklic: IN�ENIR ELEKTROTEHNIKE, delo: REFERENT V RAZVOJU
3. MARIJA BUDI�, roj. 16.12.
1969, PODGRA�EN01, poklic: KMET. TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
4. ELKA ZEVNIK, roj. 26. 09. 1969, �ATE� OB SAVI, RIMSKA CESTA 22, poklic: VZGOJITELJICA, delo: KMETOVALKA
5. MIHAEL PRAH, roj. 20. 07.
1964, KORITNO 16, poklic: MEHANIK, delo: KMETOVALEC
6JO�EARH,roj.06.02.1958, HRASTJE 10, poklic: AV-TOMEHANIK, delo: VZDR�EVALEC
7, FRANC TOM�E, roj. 26.08.
1965, GLOBO�ICE 8, poklic: LESNI TEHNIK, delo: SKUPINOVODJA
8. KATARINA SLAKONJA, roj. 23. 06. 1972, �ATE� OB SAVI, �ATE�KA 13, poklic: �TUDENT, delo: NEZAPOSLENA
3. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS
1. ANDREJ HOR�EN, roj. 24. 02.1962, BOR�T19, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR
2. MARIJA FRANKO, roj. 03. 01.1967, OBRE�JE 25, poklic: MEDICINSKA SESTRA, delo: GOSPODINJA
3. BREDA MARIN�EK, roj. 25. 02. 1969, �UPE�A VAS 8, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: �TUDENTKA
4. ANTON �KVAR�, roj. 19.
12. 1921, DOLNJE SKOPICE 27, poklic: DELAVEC, delo: UPOKOJENEC
5. RUDOLF KOS, roj. 21. 04. 1925, JESENICE NA DOLENJSKEM 12, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC
6. �TEFAN URBAN�, roj. 17. 08. 1964, RA�JA VAS 24, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET
7. IVAN SRP�I�, roj. 25. 03. 1945, �RE�NJICE 27, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC
8. ANDREJ NOVOSEL, roj. 13. 10. 1948, PERI��E 2, po-
klic: KMET, delo: KMETOVALEC
4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS
1.NIKO RAINER, roj. 05. 12. 1956, �UPE�AVAS21, poklic: DIPL. IN�. GOZD., delo: VODJA ZAVODA
2. STANE ILC, roj. 27. 09. 1934, KR�KA VAS 102 A, poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC
3. JANEZ AV�I�, roj. 09. 11. 1942, �ATE� OB SAVI,. TOPLI�KA 9, poklic: GRAD. TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
4. MARJAN �IBERT, roj. 10. 06. 1940, GAJ 2, poklic: STROJ. TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
5. BOJAN TI�AR, roj. 16. 05. 1960, CERINA 1 B, poklic: VARN. IN�. , delo: VODJA KOMERCIALE
6. MARTIN PRESKAR, roj. 06. 11.1947, CERINA 3 D, poklic: STR. TEHNIK, delo: DIREKTOR
7. ALOJZIJ KODRI�, roj. 26. 03. 1938, VINJI VRH 8, poklic: KMET, delo: KMET
8.VLADISLAV DER�I�, roj. 21. 09. 1937, DVORCE 20, poklic: POLITOLOG, delo: UPOKOJENEC
5. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
1. JERNEJ ZORKO, roj. 23.08. 1937, �UPE�A VAS 21 A, poklic: UMETNOSTNI KOVA�, delo: UMETNOSTNO KOVA�TVO
6. LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUGE VOLILNE ENOTE
1. MARTIN GRAMC, roj. 20. 09.1940, GAZICE 3, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET
2. ALOJZ GODEC, roj. 05. 07. 1936, OBRE�JE 9 B, poklic: STRUGAR, delo: UPOKOJENEC
3. MILAN JAMNIK, roj. 28. 03. 1956, �ATE� OB SAVI, ZAGREB�KA 14, poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: NEZAPOSLEN
4. JANEZ IV�I�, roj. 26. 11. 1953, KR�KA VAS 64, poklic: UPRAVNI DELAVEC, delo: DIREKTOR
5. JO�E �KOFLJANEC, roj. 30.01.1948,GLOBO�ICE1 C, poklic: STROJNI ING. , delo: VODJA VARSTVA DELA
6. CVETKA KO�AR, roj. 13. 10.1948,D.PIRO�ICA17A, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: VODJA AGEN. ZAVAROV.
7. MILAN KREA�I�, roj. 26. 05. 1957, VEL. MALENCE 34, poklic: KOMERC. TEHNIK, delo: IZVOZNI REFERENT
7. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS
1. JO�EF LOV�E, roj. 28. 01. 1950, BU�E�A VAS 35 A, poklic: PAPIRNI�KI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST
2. JANEZ MO�NIK, roj. 20.08. 1961, BOR�T 24, poklic: PROFESOR TELESNE VZGOJE, delo: NEZAPOSLEN
3. ERNEST KO�AR ST. , roj. 29. 04. 1935, VELIKE MALENCE 49 A, poklic: STROJNI KLJU�AVNI�AR, delo: UPOKOJENEC
4. JO�E VOLK, roj. 30. 05. 1965.SOBENJAVAS1, poklic: AVTOM EHANIK-VOZ-NIK, delo: STROJNIK TGM
5. ANTON SEMENI�, roj. 14. 12.1967.SOBENJAVAS2, poklic: OSNOVNA �OLA,
delo: VOZNIK KAMIONA
6. ANTON PUNGER�I�, roj. 14.01.1952, �EJN015, poklic: POKLICNI �OFER, delo: VOZNIK KAMIONA
7. MIRKO KOMU�AR, roj. 23. 06. 1968, SOBENJA VAS 26, poklic: OSNOVNA �OLA, delo: AVTOPRALEC
8.ALBlNJURE�I�,roj.04.04. 1963, �EJNO 7, poklic: �E- -LEZOKRIVEC, delo: GRADBENA DELA
V drugi (2.) volilni enoti se voli
osem (8) �lanov ob�inskega
Volitve bodo 4. decembra 1994.
OB�INA BRE�ICE
Ob�inska volilna komisija
Bre�ice
Bre�ice, Cesta prvih "^borcev 18 �tevilka: l»8-5/94-1 Datum: 12.11.1994
Predsednik: Marko ZUPAN�I�, I. r.
Lokalne volitve 1994
RAZGLAS
Ob�inska volilna komisija ob�ine Bre�ice na podlagi drugega odstavka 74. �lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, �t. 72/93, 7/94, 33/94) in 61. �lena Zakona o volitvah v dr�avni zbor (Uradni list RS, �t. 44/92)
OBJAVLJA SEZNAM LIST
KANDIDATOV ZA VOLITVE
�LANOV OB�INSKEGA
SVETA OB�INE BRE�ICE
�tevilka volilne enote: 3 Volilna enota obsega obmo�ja krajevnih skupnosti: Dobova, Globoko, Kapele. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS
1.IVAN KNEZ, roj. 14. 08. 1950, MALI VRH 22 B, poklic: AVTOLI�AR, delo: NEZAPOSLEN
2. VLADIMIR PETAN�I�, roj. 25.10.1968, GLOBOKO 37, poklic: PAPIRNI�KI TEHNIK, delo: REF. ZA PRODAJO
3. ANTON SLUGA, roj. 12.09. 1966,MOSTEC16,poklic:-PROMETNO TRANSPORT-Nl ODPRAVNIK, delo: PROM. TRANSPORT. ODPR.
4. JO�E PODGOR�EK, roj. 23. 11.1962, KAPELE 8, poklic: AVTOKLEPAR, delo: POKLICNI GASILEC
5. JO�E REBER�AK, roj. 26. 05. 1961, GLOBOKO 10 A, poklic: OSNOVNA �OLA, delo: VZDR�EVALEC
6.ANTON�GALIN,roj.29.12. 1953, PIR�ENBREG 31, poklic: OSNOVNA �OLA, delo: PROIZVODNJA PLO��
2. ZDRU�ENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1.IVAN �IVI�, roj. 05. 03. 1930, GLOBOKO 43, poklic: VI�JI UPRAVNI DELAVEC, delo: UPOKOJENEC
2. FRANC UREK, roj. 16. 04. 1953, KAPELE 50, poklic: TEHNIK, delo: VODJA KOM. SLU�B
3. FRANC ZORKO, roj. 15.10. 1945, SELA 42, poklic: IN�ENIR STROJNI�TVA, delo: DIREKTOR
4. ANGELA PO�EK, roj. 28. 04. 1939, MOSTEC 5, poklic: U�ITELJICA, delo: UPOKOJENKA
5. STANISLAV �AN�AR, roj. 07. 09. 1942, SELA 42 A, poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: NABAVNI REFERENT
6. BRANKO BOGOVI�, roj. 30. 06. 1938, LO�E 4, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: NEZAPOSLEN
koV.NSK, \rSS.NSK, DEMOKRATI
1. JANEZ VOGRINC, roj. 07. 10.1968, GABERJE 43, poklic: ING. STROJNI�TVA, delo: TEHNI�NI REFERENT
2. ANTON ROZMAN, roj. 09. 02.1958, MALI VRH 29, poklic: KOMERCIALIST, delo: PODJETNIK
3. DARINKA CVETKO �EGO-TA, roj. 18. 06. 1942, DOBOVA, TRG 7. JULIJA 1, poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENKA
4. JO�EFA FEREN�AK, roj. 18. 03. 1955, DOBOVA, CVETNA ULICA 34, poklic: TRGOVKA, delo: TRGOVSKA POMO�NICA
5. MIHAEL �KVAR�, roj. 09. 12. 1949, DOBOVA, ILIRSKA 1, poklic: POSLOVODJA, delo: POSLOVODJA
6. JO�E ROZMAN, roj. 23.03. 1935, SELA 109, poklic: TRG. POSLOVODJA, delo: UPOKOJENEC
4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS
1.JO�EBLA�IN�, roj. 22. 03. 1954, RIGONCE 27, poklic: IN�. STROJNI�TVA, delo: TEHNI�NI VODJA
2. MARTIN LEP�INA, roj. 18. 09.1931, GLOBOKO 1, poklic: KMET, delo: KMETOVALEC
3. VINKO CVETKOVI�, roj. 28. 02. 1946t RAKOVEC 13, poklic: INZ. ELEKTROTEHNIKE, delo: PODJETNIK
4. IVAN �KVAR�, roj. 01. 09. 1949, VELIKI OBREZ 52, poklic: KMETOVALEC, delo: KMET
5. IVAN KENE, roj. 12. 06. 1939, GLOBOKO 52, poklic: TESAR, delo: DELAVEC
6. ANTON �IBERT, roj. 11.02. 1937, LO�E 31, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC
5. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA - SND
1. JANKO UREK, roj. 04. 06. 1968, JERESLAVEC 4, poklic: DELAVEC, delo: DELAVEC
2. JO�E NOVOSELC, roj. 21.
09. 1974, KAPELE 27, poklic: DELAVEC, delo: NEZAPOSLEN
6. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
1. FRANC VRANETI�, roj. 06.
10. 1953, KAPELE 21, poklic: KV ELEKTRI�AR, delo: OPERATER
2.ZVONKO BRATANI�, roj. 13.01.1953, VRHJE 53, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PODJETNIK
7. LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV
1. FRANC POLOVIC, roj. 01. 10. 1948, SELA 2, poklic: TRGOVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2. JO�E GLOGOVIC, roj. 16. 12.1962, VELIKI OBREZ 8, poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
3. ROMANU RADANOVI�, roj. 09.10.1962.SLOGONSKO 25, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
4. MIROSLAV PAVLIC, roj. 26. 12. 1953, GLOBOKO 31, poklic: AVTOLI�AR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
5. IVAN�ERNOGA,roj.13.09. 1953, DOBOVA, CVETNA
19, poklic: TRGOVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. STANKO IZTOK OSTRELI�, roj. 16. 09.1953, DOBOVA, SEL�KA CESTA 2, poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
8. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS
1. BORUT MOKROVI�, roj. 10. 12. 1946, RIGONCE 6, poklic: DIPL. ING. STROJNI�TVA, delo: DIREKTOR
2. RUDOLF VOLJ�ANJ�EK, roj. 19. 06. 1949, KAPELE 63, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SEKRETAR IS
3. VOJKO �U�TERI�, roj. 18. 12.1960, PIR�ENBREG 21, poklic: ING. KMETIJSTVA, delo: KMET PODJETNIK
4. MIRKO LAZANSKI, roj. 30. 06. 1950, DOBOVA, MLADINSKA 1, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR
5. BRANKO BLA�EVI�, roj. 05. 02. 1965, KAPELE 49, poklic: DIPL. ING. GRADB. , delo: REFERENT
6. IVAN �IBERT, roj. 14. 12. 1949, DOBOVA, VADNALO-VA10, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR
V tretji (3.) volilni enoti se voli
�est (6) �lanov ob�inskega
Volitve bodo 4. decembra 1994.
OB�INA BRE�ICE
Ob�inska volilna komisija
Bre�ice
Bre�ice, Cesta prvih borcev 18 �tevilka: 008-5/94-1
Predsednik: Datum: 12.11.1994
Marko ZUPAN�I�, I. r.
Lokalne volitve 1994
RAZGLAS
Ob�inska volilna komisija ob�ine Bre�ice na podlagi drugega odstavka 74. �lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, �t. 72/93, 7/94, 33/94) in 61. �lena Zakona o volitvah v dr�avni zbor (Uradni list RS, �t. 44/92)
OBJAVLJA SEZNAM LIST
KANDIDATOV ZA VOLITVE
�LANOV OB�INSKEGA
SVETA OB�INE BRE�ICE
�tevilka volilne enote: 4 Volilna enota obsega obmo�ja krajevnih skupnosti: Arti�e, Bizeljsko, Pe�ice - Kri�e, Pi�ece, Sromlje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1. PETER SKRIVALNIK, roj. 27. 01.1954, PI�ECE 12 A, poklic: METALUR�KI KOVA�, delo: SKLADI��NIK
2. MIRANVER�EC,roj.12.02. 1957, VITNA VAS 13, poklic: POKLICNI �OFER, delo: AVTOPREVOZNIK
3. FRANC BRATO�, roj. 25. 09. 1968, ORE�JE 88, poklic: KMETIJSKA �OLA, delo: VINOGRADNIK
4. IVAN DIMI�j roj. 05. 05. 1964, ARTICE 6, poklic: STRUGAR, delo: IZDELOVALEC PALET
5. BENO BAN, roj. 29. 05. 1967, OKLUKOVA GORA 21, poklic: OSNOVNA �OLA, delo: VZDR�EVALEC
6. PETER BERSTOV�EK, roj. 29. 06. 1950, TREBE� 47, poklic: KLEPAR, delo: NEZAPOSLEN
7. FRANC TRAVNIKAR, roj. 17.11.1960, ARNOVO SE-LO 44, poklic: MIZAR, delo: OPERATER
2. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
1. RUDOLF RAJTERI�, roj.08. 12. 1957, BREZOVICA 5, poklic: VRTNAR, delo: VODJA HORTIKULTURE
2. ERIKSLATNER, roj. 05. 01. 1937, BUKOVJE 8, poklic: DIPL. OEC. , delo: PODJETNIK
3. NEODVISNI DU�AN MEDVED
1. DU�AN MEDVED, roj. 22. 05.1971, TREBE� 21 A, poklic: �TUDENT, delo: NEZAPOSLEN
4. NEODVISNA LISTA
1.�IVKOLUP�INA,roj.05.09.
1958, BIZELJSKO, VINARSKA CESTA 7, poklic: TRGOVEC, delo: POSLOVODJA
2. KARL - FRANC ANTO-LOVI�, roj. 21.03.1946, BIZELJSKO, BIZELJSKA CESTA 65, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: OBRTNA DEJAVNOST
3. FRANC KUNST, roj. 16.08. 1944, ORE�JE 78, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC
4. MIRAN KAJS, roj. 02. 01.
1959, STARA VAS BIZELJSKO 30, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC
5. FRANC KELHER, roj. 21. 12. 1955, STARA VAS BIZELJSKO 31, poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: PRO-METNIK
6. ANTON MEDVED, roj. 14. 01. 1962, ORE�JE 24, poklic: KMET. TEHNIK, delo: VODJA POSESTVA
7. FRANC BALON, roj. 09. 03. 1933, BIZELJSKO, PI�E�-KA CESTA 2, poklic: KMET. TEHNIK, delo: KMETOVALEC
5. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS
1.FERDO PINTERI�, roj. 15. 05.1960, SROMLJE 11, poklic: DIPL. OBRAMBOSLOVEC, delo: REFERENT
2. ROMAN �EPETAVC, roj. 07. 03. 1955, BIZELJSKO, BIZELJSKA CESTA 75, poklic: DIPL. ING. AGR., delo: DIREKTOR
3. VLADO DERENDA, roj. 03. 05. 1958, ARTI�E 34, poklic: KLJU�AVNI�ARSKI DELOVODJA, delo: VODJA SERV. DELAVNIC
4. MIROSLAV LEVAK, roj. 20. 01. 1969, PODGORJE 18, poklic: KMET. STROJNIK, delo: KMET. STROJNIK
5. ANTON KOCJAN, roj. 31. 12. 1938, SILOVEC 6, poklic: �OFER, delo: UPOKOJENEC
6. STANISLAV CERJAK, roj. 07.11.1947, DE�NOSELO 62, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC
7. JANEZ PETROVI�, roj. 26. 06.1952, PE�ICE 8, poklic: AVTOELEKTRIKAR, delo: REF. ZA REKLAMACIJE
6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS
1. BOGDAN MATJA�I�, roj. 13.02.1967, SROMLJE 22, poklic: DIPL. PRAVNIK, delo: SEKRETAR SUPVO
2. ANTON KOR�I�, roj. 29.05. 1956, ARNOVO SELO 34, poklic: IN�. AGRONOMIJE, delo: DIREKTOR
3. LAJO� �PELJAK, roj. 21. 12. 1961, BIZELJSKO, VINARSKA 2A, poklic: IN�. STROJNI�TVA, delo: PODJETNIK
4.ZVONKO �ERNELI�, roj. 10.06.1963, DE�NOSELO 13, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET
5. ANDREJ KOVA�I�, roj. 01. 07. 1972, DRAMLJA 1, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET
6. IVANOMERZEL,roj.16.08. 1972, PE�ICE 38, poklic: �TUDENT, delo: NEZAPOSLEN
7. MARTINJEL�I�,roj.14.12. 1943, OKLUKOVA GORA 1, poklic: IN�. AGRONOMIJE, delo: KMET
7. SLOVENSKI KR��ANSKI DEMOKRATI
1. MIRAN OMERZEL, roj. 09. 06.1965, PAVLOVA VAS 70 A, poklic: DIPL. ING. STROJNI�TVA, delo: IN�ENIR VZDR�EVANJA
2. ZLATKA KOLMAN, roj. 06. 06.1965, PODGORJE 79 C, poklic: TRG. POMO�NICA, delo: PODJETNICA
3. JO�E JAGRI�, roj. 24. 10. 1965, DEDNJAVAS8, poklic: VODOVODNI INSTALATER, delo: NEZAPOSLEN
4. GAJ GRGIJ, roj. 12. 08. 1974, STARA VAS BIZELJSKO 77 A, poklic: KAMNOSEK, delo: KAMNOSE�TVO
5. ZDENKA NOVAK, roj. 25.
10. 1948, KRI�E 11, poklic: GOSPODINJA, delo: KMETICA
6. FRANC KOSTANJ�EK, roj. 18.11.1938, SROMLJE 39, poklic: AVTOMEHANIK, delo: UPOKOJENEC
7. MARIJA GLOGOV�EK, roj. 17. 08. 1922, ZG. OBREZ 27, poklic: GOSPODINJA, delo: KMETICA
8. ZDRU�ENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
1. ALENKA ILJA�, roj. 27. 01.
1954, BIZELJSKO, BIZELJSKA CESTA 69, poklic: PREDMETNA U�ITELJICA, delo: PODJETNICA
2. FRANC BRANKO VOL�A-NJ�EK, roj. 26. 09. 1949, ARTI�E 21 A, poklic: GRADBENI DELOVODJA, delo: GRADBENI DELOVODJA
3. MARTIN DU�IC, roj. 28. 09. 1948, PI�ECE 12 A, poklic: U�ITELJ, delo: RAVNATELJ O. S.
4. JO�E MIHELIN, roj. 13.08.
1955, STARA VAS BIZELJSKO 86 c, poklic: VARNOSTNIK, delo: VARNOSTNIK
5. IVAN JURATOVEC, roj. 23. 11.1945, VOLJ�JE 10, poklic: TAPETNIK, delo: KMETOVALEC
6. FRANC BALAS, roj. 06. 03. 1947, A/INOVO SELO 70, poklic: VI�JI UPRAVNI DELAVEC, delo: IN�PEKTOR RUJP
7. MARTIN NAJGER, roj. 06.
11. 1944, BREZOVICA 32, poklic: KLJU�AVNI�AR, delo: SAMOSTOJNI OBRTNIK
9. LISTA ZA KRAJEVNO SKUPNOST KRI�E-PE�ICE
1.JOHAN BO�I�NIK, roj. 18. 05. 1942, KRI�E 12 A, poklic: KMET, delo: KMET
V �etrti (4.) volilni enoti se voli
sedem (7) �lanov ob�inskega
Volitve bodo 4. decembra 1994.
OB�INA BRE�ICE
Ob�inska volilna komisija
Bre�ice
Bre�ice, Cesta prvih borcev 18 �tevilka: 008-5/94-1
Predsednik: Datum: 12.11.1994
Marko ZUPAN�I�,!, r.
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
LDS ZA VE� SLOVENIJE
Ve� rasti in razvoja za na� kraj Mi gremo naprej skupaj z vami
Kaj �elimo na�im ljudem? Sre�nej�o in brezskrbnej�o prihodnost. Kako jo bomo dosegli? e z obljubami, temve� z RAZVOJEM. Kako ga bomo zagotovili?
Z nenehno RASTJO drobnega gospodarstva, z o�ivitvijo gospodarstva, infrastrukture, �olstva in vseh oblik kulture in �porta.
Slogan LDS pravi: VE� SLOVENIJE, mi pa dodajmo: VE� RASTI IN RAZVOJA ZA NA� KRAJ! V na� program smo zato med drugim zapisali:
ZAVZEMALI SE BOMO ZA:
� vsestransko za��ito zaposlenih v Rudniku Senovo in ustrezno izrabo objektov rudnika;
� zagotovitev optimalnih pogojev za razvoj podjetni�tva;
� uresni�itev programa CRPOV v hribovskih kmetijah in ureditev cest;
� �imprej�nje dokon�anje cest z vso infrastrukturo skozi vse Senovo in rekonstrukcijo cest do Koprivnice;
� ureditev sodobne PTT centrale in novih priklju�kov ter izgradnjo bencinskega servisa;
� dograditev osnovne �ole glede na potrebe izvajanja programa devetletke na Senovem in telovadnice v Koprivnici;
� u�inkovitej�o de�urno slu�bo v osnovnem zdravstvu in za zagotovitev nekaterih specialisti�nih dejavnosti v na�i ambulanti;
� dolo�itev statusa �portnih in kulturnih objektov v kraju z ustreznimi vsebinami.
Prav gotovo ste, spo�tovani krajani KS Senovo in Koprivnica, med zgoraj na�tetimi na�li tudi svoje te�ave in �elje. Z uresni�itvijo tega programa in seveda ob podpori podobnih ciljev drugih strank bo na� slogan:
VE� RASTI IN RAZVOJA ZA NA� KRAJ! uresni�en.
Ob spo�tovanju na�e preteklosti in krajevne tradicije ter ob smelem pogledu v varnej�o prihodnost, Vas, spo�tovani volilci, vabimo, da podprete NA� program in glasujete za LDS.
1. VOLILNA ENOTA (KS SENOVO, KS KOPRIVNICA) 1.
Ime in priimek: Vidko BUDNA
rojen: 12.2.1934
stalno bivali��e: Senovo, Ka-
juhova 2
poklic: vi�ji dentist
zaposlitev: upokojenec
4. Ime in priimek: Bo�a OJSTR�EK
rojena: 4.11.1955
stalno bivali��e: Senovo, Re�-
tanj 9
poklic: predmetna u�iteljica
zaposlitev: O� Senovo
5. Ime in priimek: Toni SOTO�EK
2. Ime in priimek: Tone PETROVI� r?*«n: 1*:12,J"70 � . .
stalno bivali��e: Senovo, Ti
tova cesta 98
poklic: u�itelj razrednega
zaposlitev: O� Senovo
Koprivnica 5 poklic: glasbenik zaposlitev: samostojni kulturni delavec
3. Ime in priimek: Ivan ABRAM
rojen: 28.2.1949
stalno bivali��e: Senovo, Re�-
tanj 37
poklic: strojni delovodja
zaposlitev: Rudnik Senovo
«5 -
Ko takole nekaj dni pred volitvami �e tehtate, komu nakloniti morda celo odlo�ilni volilni glas, Vam predstavljamo na� program, ki je nastal kot posledica VA�IH potreb. V LDS govorimo o VE� SLOVENIJE; v na�i volilni enoti bomo ta VE� dosegli SKUPAJ z VAMI in programom, ki mu bomo dali �ivljenje z:
� dokon�anjem ureditvenega na�rta trga, ki bo pomenil razvoj;
� realizacijo elementov za novo obrtno cono, ki prina�a nove zaposlitve;
� pospe�enim o�ivljanjem gradu RAJHENBURG;
� ureditvijo pokopali�� s spremljajo�imi objekti in ostalo infrastrukturo;
� odvozom odpadkov iz vseh vasi;
� ve�jo kvaliteto vodne oskrbe na vseh obmo�jih;
� posodobitvijo cest;
� pridobivanjem ugodnih kreditov za razvoj kmetijstva (namakalni sistemi);
� podjetni�ko poslovnim centrom (Zdole);
� dokon�anjem projekta »Plo�niki in javna razsvetljava« v Dolenji vasi;
� realizacijo nadvoza v Starem gradu;
� izgradnjo ve�namenskega prostora (gasilski dom, dom mladih itd.);
� sanacijo deponije.
Z na�im programom vam ne obljubljamo drobtinic z bogatinove mize, ki se �ibi pod dobrotami, ampak vam zagotavljamo, da boste teh dobrot tudi dele�ni.
Kolikor ste pripravljeni, iti naprej skupaj z nami, zaupajte svoj glas LDS in si s tem omogo�ite uresni�itev zastavljenih ciljev.
2. VOLILNA ENOTA
(KS RO�NO-PRESLADOL, KS BRESTANICA, KS ZDOLE, KS DOLENJA VAS)
1. Ime in priimek: Marjan
rojen: 17.7.1953
stalno bivali��e: Brestanica,
Ro�no 37
poklic: srednja elektrostroka
zaposlitev: samostojni obrtnik
4. Ime in priimek: Jelka ZIDARI�
rojena: 5.10.1953
stalno bivali��e: Brestanica,
Vrtna 14
poklic: predmetna u�iteljica
zaposlitev: O� Kr�ko
2. Ime in priimek: Vida BAN
rojena: 12.11.1952
stalno bivali��e: Zdole, Zdole
poklic: gimnazija pedago�ke
zaposlitev: ni zaposlena
5. Ime in priimek: Nada HO�EVAR
rojena: 3.6.1948
stalno bivali��e: Kr�ko, Dolenja
vas 51
poklic: poklicna frizerska �ola
zaposlitev: samostojna
frizerska �ola
3. Ime in priimek: Mirko AVSENAK
rojen: 17.5.1934
stalno bivali��e: Brestanica,
Cesta na ribnik 7
poklic: strojni delovodja
zaposlitev: upokojenec
4. VOLILNA ENOTA
(KS LESKOVEC, KS SENU-�E, KS VEL. TRN, KS VEL PODLOG, KS KR�KO POLJE)
4. Ime in priimek: Du�an ARH
rojen: 16.1.1959
stalno bivali��e: Leskovec, Ul. 11.
novembra 34
poklic: elektroin�enir
zaposlitev: samostojni obrtnik
1. Ime in priimek: Branko JANC
rojen: 26.4.1956
stalno bivali��e: Leskovec, Greben-
poklic: Vi�ja �ola za organizacijo
zaposlitev: DZ REPUBLIKE
SLOVENIJE
5. Ime in priimek: Franc NE�EMER rojen: 25.3.1952
stalno bivali��e: Kr�ko, Veliki Podlog 64
poklic: vrtnar zaposlitev: samostojni obrtnik
2. Ime in priimek: Niko SOMRAK
rojen: 25.5.1956
stalno bivali��e: Leskovec, Anke
Salmi� 35
poklic: gradbeni tehnik
zaposlitev: SO Kr�ko
6. Ime in priimek: Anton JANC rojen: 9.12.1950
stalno bivali��e: Kr�ko, Ravni 16 poklic: in�. varstva pri delu zaposlitev: Vitacel Kr�ko
3. Ime in priimek: Justina MOLAN rojena: 20.3.1947 stalno bivali��e: Raka, Raka 19 poklic: u�iteljica � ravnateljica zaposlitev: OS Raka
7. Ime in priimek: Alojz LEK�E
rojen: 17.8.1938
stalno bivali��e: Kr�ko, Senu�e 10 a
poklic: gasilec
zaposlitev: Poklicna gasilska enota
Pribli�ajmo pode�elje mestu
je slogan, ki nas ne obremenjuje, ampak nam je vodilo, da bomo z voljo, pametjo in skupnim delom dosegli bogatej�e �ivljenje vseh tistih, ki si to resni�no �elimo.
S programom, ki vam ga predstavljamo, ho�emo in �elimo dose�i, da vse naloge, ki nas �akajo, ne bodo breme, temve� vir novih spoznanj in nove vrednosti �ivljenja.
Slogan LDS »VE� SLOVENIJE« bomo v na�i sredini oplemenitili z ve�:
� pokopali��a, z izgradnjo mrli�ke ve�ice z vso potrebno infrastruktura^Leskovec, Vel. Trn);
� modernizacije kttmunalnih in krajevnih poti;
� zapornimi plastmi na lokalnih, komunalnih in krajevnih poteh;
� pitne vode, ki bo posledica dograjenih vodovodov;
� javne razsvetljave po zaselkih;
� obnove otro�kih igri�� in zagotovitvijo pogojev za odvijanje �portnih dejavnosti;
� telefonskimi povezavami na opti�ni kabel in pove�avo
kapacitet;
� elektrike skozi kabliranja posameznih predelov;
� realizacijo projekta veterinarske postaje, s postajo za odkup �ivine in za�asnim sejmi��em;
� prostori vzgojno-varstvenih zavodov in ve� prostori v osnovnih �olah (Raka);
■s� pomo�i socialno �ibkim in starej�im, da staranje ne bo ostalo ve�no najbolj tiha stvar na svetu;
� �i��enja potokov (Senu�e) zaradi zamuljenosti;
� avtobusnimi postajali��i s postavitvijo ustreznih tipskih �akalnic.
S tem, ko ho�emo ve�, se ne �elimo izgubljati v podrobnostih, ampak jih �elimo uresni�iti skupaj z vami. Zavedamo se, da z uresni�itvijo majhnih stvari dosegamo velike cilje.
Ob spo�tovanju va�e osebne svobode in z njo povezane opredelitve Vas pozivamo, da se nam pridru�ite v realizaciji Va�ega in na�ega programa in da glasujete za LDS � ve� uspeha.
OBVESTILA � REKLAME
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
Va��ani Lede�e vasi �e dalj �asa ob�utijo pomanjkanje pitne vode. Okoli dvajset gospodinjstev ima �e tri leta te�ave v oskrbi z vodo. Zadnji dve leti pa je nevzdr�no. Nekaj mesecev nazaj je voda pritekla le �e kak�no uro sredi no�i, sedaj pa �e to ne. Ljudje v tej vasi nimajo niti osnovni higienskih razmer, ne morejo prati na pralne stroje, kuhati iz pitne vodo.
Veliko je kmetov, ki imajo v hlevih po dvajset glav �ivine ali ve�. Pomagajo si sicer z vodo iz potoka in vodnjakov, vendar je opore�-nost te vode vpra�ljiva. Vsi samo prikimavajo in so�ustvujejo z njimi, z mislijo, da je brez vode res te�ko �iveti. V treh letih se ni na�el �lovek, ki bi stopil v akcijo in kaj naredil. Gospod, ki vidi kravo le na sliki, ne ve, koliko vode spije. In �e je teh krav dvajset, katerim je potrebno prinesti �tirideset veder vode iz potoka)?
Lede�a vas, ki le�i na sti�i��u Kostanjevice in �entjerneja, je dobivala vodo iz kr�ke ob�ine. Ker nih�e ni nadzoroval novih priklju�kov na vodovod ter dotrajanih cevi, poraba pa se je ve�ala, je pri�lo do blokade vodnega sistema. Zato sta ob�ini Kr�ko in Novo mesto, KS �entjernej, Kostak Kr�ko in Komunala Novo mesto sklenili, da bodo v to vas s skupnimi mo�mi napeljali vodo iz Javorovice, preko Stare
vasi in Brezja. Zato je komunam la �e obnovila Markovo zajetje , in tudi pove�ala pretok za 5 I na sekundo.
Julija letos je bil dose�en sporazum med obema ob�inama, KS �entjernej, Kosta-kom in Komunalo. Kr�ka ob�ina bi morala pla�ati monta�o cevi, Kostak nabaviti potreben material, Komunala izvesti sanacijo zajetja in vr�iti nadzor nad gradnjo, KS pa zagotoviti zemeljska dela in izdelavo posteljice. Toda vse to se je nekako zavleklo. 1. oktobra se je pri�ela deteti sanacija Markovega zajetja in je sedaj kon�ana. S strani Kostaka je bila dobava materiala veliko zakasnela. Va��ani Lede�e vasi so �e 15.6.1992 poslali pismo Kostaku, v katerem so napro�ali za ugotovitev in razre�itev njihovega stanja o pomanjkanju pitne vode.
Obupani va��ani si zelo prizadevajo, da bi pridobili vir �ivljenja�pitno vodo. Najve�ja �elja jim je, da bi se skopali v svoji banji, ker sedaj kopalnice sploh ne uporabljajo. �udijo se, da kljub temu �ivijo normalno �ivljenje. Lahko bi se razvila kuga ali kak�na druga bolezen. Sedaj bodo pri�eli energi�no nastopati, kjerkoli bo potrebno. Vendar je bilo po zadnjih informacijah povedano, da naj bi se zadeva pri�ela urejati in delati v torek, 22.11. 1994 in bila potem tudi kmalu kon�ana. Upajmo! (Lea Co-lari�)
PLINSKIH
PORABNIKOV
CK� 35, 68270 KR�KO
Slovenija
Tel.: 0608/33-173
JO�E TOMA�IN
FILMSKI SPORED
Kulturni dom Kr�ko
25. XI. ob 20. uri in 27. XI. ob 18. uri: NEBO IN ZEMLJA, ameri�ka vojna drama 29. in 30. XI. ob 18. uri: PRAVA STVAR, ameri�ki akcijski
»Kino servis« Bre�ice
23. in 24. XI. ob 20. uri: DE�ELA SENC, ljub. drama 25. XI. ob 18. uri, 26. in 27. XI. ob 18. in 20. uri in 28. XI. ob 20. uri: TRIJE LOPOVI IN POTEPIN, komedija
vsakdan
ob 19. in ob 21. uri
NOVICE
vsak ponedeljek ob 18. uri
KALIMEROVIZIJA
.in po NOVICAH
�portni pregled
vsak torek ob 20. uri
CELOVE�ERNI FILM
in NOVICE ob 21.30
vsako soboto
tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
in mladinska oddaja MKC TV
29. XI.: ni predstav 30. XI. ob 20. uri: RUBY CAIRO, triler
Kino Kostanjevica
26. XI. ob 18. in 20. uri: STARE SABLJE
27. XI. ob 18. in 20. uri: KO MO�KI LJUBI �ENSKO
V najem oddam dvoinpolsobno stanovanje v Kr�kem (66,5 m2) nasproti upokojenskega doma. Cena po dogovoru. Tel.: 21-136 (dopoldne)
Prodam ATARI 1040 ST, monitor SM 124, 9-igli�ni tiskalnik, mi�ko, scart kabel in ve� disket z uporabnimi programi in igricami. Vse skupaj za 500 DEM. Tel.: 32-514 (v ve�ernih urah)
Prodam travnik (85 a) poleg potoka (Stojanski vrh). Gornja Piro�ica pri Cerkljah na Dolenjskem. Tel.: 31-692
Ugodno prodam motorno �ago Husqvarno FF 61, malo rabljeno, 20 % ceneje, nov me�alec Lifam unimix 150 Stara pazova 20 % ceneje. Informacije na tel.: 31 -811, po 19. uri.
Prodam rabljene 100,300 in 750 -literske hrastove sode. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 31 -811.
Kupim znamke, kovance, knjige, mo�na menjava. Marko, tel. 67-333.
V Kr�kem prodam stanovanje (84 m2), cena po dogovoru. Tel.: 31 550.
Se nam obeta obnovljena cesta?
Magistralna cesta M-10 bd Dravograda do Obre�ja
Cesta bo povezovala koro�ko, celjsko in posavsko regijo oziroma osem bodo�ih ob�in
Sevnica, 16.novembra � Sestanek v zvezi s ponudbo Zavoda za urbanizem Velenje o izdelavi �tudije primernosti nove kategorizacije magistralne ceste M-10 z namenom, dose�i kvalitetno cestno povezavo posavske, celjske in koro�ke regije.
Na sestanek so bili povabljeni �upani ob�in Bre�ice, Kr�ko, Sevnica, La�ko, Celje, Velenje, Slovenj Gradec in Dravograd ali njihovi poobla��eni
predstavniki. Pomembnost sestanka je potrdila tudi prisotnost direktorja Republi�ke uprave za ceste (RUC) g. Antona �ajne, Irene Skubic, prav tako RUC, predstavnikov Zavoda za urbanizem Velenje in Tehni�ne fakultete iz Maribora.
Magistralna cesta z oznako M-10 je ena izmed prioritetnih cest iz Nacionalnega programa gradnje cest (magistralnih in regionalnih) in avtocest, za
�e �elite nov mali gospodinjski aparat?
Gorenje-Evroelektron
Prenovljeni poslovni prostori GORENJA -Evroelektro-na v Stari vasi
Kr�ko, 19. novembra � Trgovina Gorenje-Evroelektron v Kr�kem, last Staneta �ko-berneta, je �e dobro znana trgovina, v kateri lahko stranka kupi vse iz �iroke ponudbe programov podjetja Gorenje.
V novih in prenovljenih prostorih Evroelektrona, poobla��ene prodajalne Gorenja, lahko odslej ugodno kupujete male gospodinjske aparate, belo tehniko in ostale tehni�ne predmete, akustiko, kuhinje in kopalnice. V trgovini se pripravljajo na posebno bo�i�-
no-novoletno ponudbo, ko bodo strankam ugodili z raznimi popusti, ugodnimi odpla�ilnimi pogoji, pripravili bodo tudi novoletno �rebanje in naklju�no iz�rebane, seveda samo med kupci, bogato obdarili.
Trgovina Evroelektron je na Cesti 4. julija 133, na �e dobro znani lokaciji, obratuje vsak dan od 7.30 do 19.00 ure, ob sobotah od 7.30 do 12.00 ure, vse informacije o ponudbi in ostalem pa lahko dobite na tel. 0608 34-970 ali 21 -570.
Republi�ki zavod za zaposlovanje
Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo)
Ob�ina Kr�ko
Prodajalec �eleznine, grad. mat., pohi�tva
Trgovec z gradbenim materialom; dolo�en �as � 2 mes.; 24 mes. delovnih izku�enj; jeziki: slovenski jezik � govorno in pisno; do 2.12.1994; GOP d.o.o. Gradbeno podjetje, Ardro pod Vel. Trnom 17, Kr�ko
Strojni tehnik
Pripravnik � str. ali elek. teh.; dolo�en �as 6 mes.; jeziki: slovenski jezik � govorno in pisno, angle�ki jezik � govorno in pisno; ostali pogoji: vozni�ki izpit; do 24.11.1994; KOOP d.o.o. Kr�ko, Zgornja Pohanca 6, Kr�ko
Ob�ina Sevnica
Zdravstveni tehnik
Zdravstveni tehnik; dolo�en �as 14 mes.; 12 mes. delovnih izku�enj; ostali pogoji: opravljen strokovni izpit; do 24.11.1994; Dom upokojencev in oskrbnikov Impoljca, Arto 13, Studenec; �t. del. mest: 2
Ekonomist za analize in planiranje
Vodja marketinga; nedolo�en �as; jeziki: angle�ki jezik' � govorno, nem�ki jezik � govorno; ostali pogoji: smer marketing � avtomob.; do 17.12.1994; AVTO TOP & RA-CING d.o.o. Sevnica
&
Poobla��eni prodajalec
d.o.o.
NUDIMO VAM:
- motorne �age
- motorne kose
- �kropilnice
- vrtalnike za zemljo
- rezalec betona
- olje STIHL za me�anico
- bio olje STIHL za verige
- originalne rezervne dele
MO�NOST PLA�ILA, na 4 �eke (3 + 1),
gotovinski popust Ho�evarjev trg 5 Kr�ko (pri tehni�ni �oli)
8 0608/33 - 359
katero je pred�tudija oz. �tudija upravi�enosti rekonstrukcije skoraj v celoti �e izdelana in ponujena v razpravo vsem zainteresiranim. Seveda gre v prete�nem delu za �e obstoje�o cesto, ki pa je potrebna celovite obnove, ponekod tudi nove gradnje, in naj bi bila izpeljana in dokon�ana v 5�10 letih. Zelo pomembno se zdi dejstvo, da je predlog obnovitve te ceste naletel na �ir�o podporo v dr�avi, medtem ko je predlog predstavnice SO Bre�ice, da bi v Posavju enako vrednotili oba problema; ob-soteljsko cesto in cesto Ce-
lje�Zidani most�Drnovo, ostal brez podpore. Direktor RUC Anton Sajna je pripomnil, da ne vidijo razloga za rekonstrukcijo t.i. obsoteljske ceste, da pa je mogo�e dvigniti standard ceste, �e je dovolj frek-ventna.
Torej, Posavju se obeta kvalitetnej�a in modernej�a cesta, ki bo povezovala na�o regijo s severom Slovenije, bo pa tudi prvi ve�ji projekt, ki bo poleg Bre�ic, Kr�kega in Sevnice vklju�il bodo�o ob�ino Rade�e. Posavje? Morda res od soto�ja reke Savinje s Savo do hrva�ke meje? (dama)
Predstavitev delovanja Kulturnega doma Kr�ko v lanskem letu
Vse predstave plus gostovanje
Kulturni dom Kr�ko je lansko leto kljub finan�nim te�avam uspel izpeljati program, ki so ga imeli v na�rtu. Ne samo, da so ga izvedli, celo presegli so ga. Imeli so celo eno predstavo ve�.
Lansko leto so v sklopu abonmaja izvedli vseh �est predvidenih predstav. Abonen-tov je bilo 320. Poleg tega pa so pripravili tudi bogat program za izven � kar pet gledali�kih predstav ter 16 glasbenih prireditev. Uresni�ili so tudi poseben program Veseli december. V sklopu tega so potekale raznovrstne prestave za �ole, vrtce in kr�ki �olski center. Podobno prireditev pripravljajo tudi letos. V domu se je zvrstilo mnogo kulturnih prireditev, v njegovih prostorih pa poteka tudi intenzivna dejavnost glasbene �ole. Svoje prostore nudijo za vaje tudi
drugim glasbenim skupinam, prav tu pa poteka tudi delo Posavskega centra za permanentno izobra�evanje odraslih.
Letos so ponovno razpisali abonma v prepri�anju, da ga bodo tudi letos v celoti izvedli. Program je zelo pester, saj obsega opereto, opero, tri gledali�ke predstave (vse so komedije) ter baletno-glasbeni ve�er, ki ga bosta pripravila balet in opera Maribor in najbolj�i mladinski zbor, prav tako iz Maribora. Ta je dosegel �e velike uspehe tudi v svetovnem merilu. V okviru programa za izven so �e predstavili tri komedije.
V tem trenutku se intenzivno pripravljajo na Veseli december � veselo praznovanje v okviru novoletnega programa. Veliko delovnih uspehov! (Kati)
poobla��ena prodajalna Gorenja STANE �KOBERNE s.p.
Tel./fax: 0608/34-970, 21-570 Mobitel: 0609/615-299
C. 4. julija 133 68270 KR�KO
- TEHNI�NA TRGOVINA � SERVIS OLJNIH GORILCEV -� SERVIS AKUSTIKE - INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA -
Lastnik trgovine Evroelektron Stane �koberne
«>J£A*
PLESNA �OLA KR�KO
Vabi k vpisu v te�aj dru�abnih plesov za odrasle in mladino, ki se bo pri�el v soboto. 3. 12. 1994 in sicer:
- za�etni plesni te�aj s pri�etkom ob 18 uri
- nadaljevaljni plesni te�aj s pri�etkom ob20.uri v prostorih plesne �ole
Vpis in informacije vsak dan: od 8 00 do 14 00 na tel. 0608/22 200 in od 17.00 do 20 00 v prostorih plesne �ole.
Jam�imo za strokovno delo in dobro po�utje.
GLASBENA AGENCIJA "LUKEC"
Vabi na karaoke shonv
94/95 25.11.1994 ob 17. uri v MOTEL PETROL �ATE�
Rezervacije vstopnic sprejema MOTEL PETROL
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
OBVESTILA � REKLAME
\ Vlili I KI ,I�I DO VOZNI�KEGA IZPITA
KVALITETNEGA DELA
AVTO-�OLA
AMD-KRSKO
Vas vabi v te�aj cestno-prometnih predpisov za A, B, C in E kategorijo, traktor in voznike koles z motorjem Za�etne ure vo�nje na vozilih:
- GOLF in RENAULT 5D -TAM-130T11
- motor MZ, TZR Y AM AH A
VABLJENI!
Avto moto dru�tvo Kr�ko
Informacije na telefon: 0608/31-243
Ribi�ka dru�ina Brestanica-Kr�ko po sklepu Izvr�ilnega odbora objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo gostinskega lokala v ribi�kem domu na ribnikih Ma�kovci pri Brestanici v najem.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizi�ne osebe, ki jim je na osnovi veljavne registracije ali obrtnega dovoljenja dovoljeno opravljati tovrstno dejavnost.
Interesenti lahko dvignejo potrebno dokumentacijo oziroma razpisne pogoje v petih dneh od objave razpisa pri:
� RAFKU OROZNU, Elektrarni�ka 13, Brestanica, tel.: 79-142
� SANDIJU STRUPEHU, CK� 67, Kr�ko (Zadruga Resa), tel.: 21-408
Vloge na osnovi razpisne dokumentacije po�ljite na naslov
RAFKO ORO�EN, Elektrarni�ka 13,68280 BRESTANICA v zaprtih kuvertah z oznako »RAZPIS � NE ODPIRAJ« najkasneje 15. dan od dneva objave.
O izboru bodo ponudniki pisno obve��eni v roku 20 dni od dneva poteka roka za prijavo na razpis.
RD BRESTANICA-KR�KO
frekvenca:
105,2 MHz
Na�e oddaje lahko poslu�ate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. S E \f l\l I C /V in ob nedeljah od 10. ure dalje.
Kam z D.O.O, ki je ne potrebujete?
Podjetje ETOS Kr�ko je zainteresirano za
odkup ve� podjetij - dru�b z omejeno
odgovornostjo.
Pokli�ite nas med 7. in 15. uro na 8 32-510,21-411
VRTNI CENTER & CVETLI�ARNA
CK� 65 a - 68270 Kr�ko - * 0608/31-457 - tel /fax 21- 457 VRTNARIJA - JEL�E 25 - LESKOVEC/KR�KO -«0608/75 - 790
faa
OP PONEDELJKA DO PETKA 7 00 DO 19 00. V SOBOTO 7.00DO 17.00. IN V NEDELJO B.00DO 1100
�>
no novi lokaciji
CK� 4. KR�KO
(izpod AMD - fivto �ole)
ODPRTO: 8-18. sobota 8-12
V sklopu optike obratuje okulisti�na ambulanta bolni�nice Bre�ice:
sreda: 14:30 -18:00 Prim. dr. Davorin Nola 1. sobota v mesecu: 9 -12 Dr. Cvetka Ober�
BR6ZPLR�NI OKUUSTI�NI PR6GL6DII
Tel.: 21-536
v*.
d.o.o.
in�eniring
Objava posredni�ke prodaje
Opremljeno ali neopremljeno dvoeta�no stanovanjsko hi�o v izmeri 216 m2 v Spodnjem Starem gradu 9 s pripadajo�im zemlji��em v izmeri cca 10 a, cena 110.000 DEM, na�in in rok pla�ila po dogovoru. Opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 71 m2, v dvostanovanjski hi�i Pot na Pol�co 28 v Kr�kem, ki ima poseben vhod, za 69.300 DEM, na�in in rok pla�ila po dogovoru.
Neopremljeno stanovanje v izmeri 46,80 m2 na Gub�evi 7, Kr�ko po ceni 900 DEM/m2, na�in in rok pla�ila po dogovoru.
Neopremljeno stanovanje v izmeri 58,03 m2, ki se nahaja na Cesti 4. julija 62, Kr�ko po ceni 900 DEM/m2, na�in in rok pla�ila po dogovoru.
Hi�o v 3. gradbeni fazi v izmeri 9,80 x 11 m v obrtni coni na parceli �tevilka 671 /29 v izmeri 656 m2 k.o. �rne, Bre�ice, mo�na ureditev poslovnega prostora po ceni 120.000 DEM, na�in in rok po dogovoru. Manj�o kmetijo v izmeri 1 ha na Okljukovi gori 12. Na kmetiji stoji stara hi�a, leto izdelave 1876, krita s slamo, v hi�i so voda, telefon in elektrika. Okoli 0,5 ha obsega nov nasad s 380 jablanami (jonagold in idared v najbolj�i rodnosti), vinograd z 250 trtami, zasajen 1985, nasad marelic in ribeza (skupaj 1000 sadik). Prodaja se po ceni 60.000 DEM, na�in in rok po dogovoru.
Opremljeno ali neopremljeno stanovanje v izmeri 59,73 m2 (gara�a vklju�ena v to izmero), ki se nahaja v Kostanjevici na Krki, Ljubljanska 11, po ceni 45.000 DEM, na�in in rok pla�ila po dogovoru ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe.
Za dodatne informacije pokli�ite »IR« In�eniring d.o.o. Kr�ko na telefon 0608/21-944 ali 22-944.
»IR« IN�ENIRING d.o.o. Kr�ko obve��a, da je mo�no pristopiti k vpisu eta�ne lastnine v zemlji�ki knjigi za objekte, in sicer:
v Kr�kem:
Gub�eva 1-11,
Cankarjeva 1,1a, 3, 3a,
Cesta 4. julija 52,52a, 54,57,59,60,62,62a, 62b, 64,67,
A�ker�eva 2,
Papirni�ka 13,13a,
v Kostanjevici:
Ljubljanska 11,
na Senovem:
Cesta kozjanskega odreda 14, Delavska 7, 9, Titova cesta 114,
zato vam posredujemo naslednjo
PONUDBO ZA IZVEDBO VPISA ETA�NE LASTNINE V ZEMLJI�KO KNJIGO
1. PREDMET PONUDBE
Ponujamo vam pripravo in ustrezno popolno opremo zemlji�ko knji�nega predloga in njegovo vlo�itev na sodi��u zaradi vpisa novega eta�nega lastnika na stanovanjski enoti.
2. CENA
Izvedbo gornje naloge vam nudimo po naslednjih cenah:
� za garsonjero 12.600,00 sit
� za 1,5-sobno stanovanje 13.300,00 sit
� za 2- in 2,5-sobno stanovanje 14.990,00 sit
� za 3,5-sobno stanovanje 15.160,00 sit
Cene veljajo na dan 6.7.1994 in se spremenijo le, �e se te�aj banke Slovenije za DEM spremeni za ve� kot 10%. Na gornje cene se pla�a prometni davek za storitve v vi�ini 5%.
Poleg gornjega pla�a stranka �e sodno takso v vi�ini 0,5% od nakupne vrednosti stanovanja in 900,00 sit za vsak primer. V bli�nji prihodnosti pa pri�akujemo spremembo takse.
Opozarjamo uporabnike poslovnih prostorov in stanovalcema odpadke (tudi kartonske) ne odlagajo ob zabojnike. �e se bo to ponavljalo, bomo prisiljeni ukrepati.
Izkoristite ugodne pogoje:
POJDITE Z NAMI NA PO�ITNICE
»IR« IN�ENIRING d.o.o. Kr�ko obve��a vse zainteresirane, da posredujemo letovanja v ve�ini slovenskih letovi�� in zdravili�� ter v Piranu in Portoro�u pod ugodnimi pogoji. Oglasite se pri nas in si zagotovite zimski oddih.
POLEG TEGA PRODAJAMO TUDI SMU�ARSKE KARTE ZA ROGLO IN NUDIMO UGODNE ENODNEVNE ARAN�MAJE (�portne dneve) NA ROGLI IN AREHU.
CENIK SMU�ARSKIH KART � ZIMA 94/95 (CENE V SIT)
VRSTA KARTE
3. PLA�ILNI POGOJI
Od 1.10.-15.11.94
Od 16.11.-
Izvedbo gornje naloge lahko pla�ate v treh obrokih tako,
da prvi obrok vklju�uje sodno takso in 1 /3 gornje cene z
dele�em prometnega davka, druga dva obroka pa v ena-
kih preostalih dele�ih s prometnim davkom. Pla�ilo se
zavaruje z ustrezno datiranimi �eki. Navedeno kreditira-
UPOKOJENCI
nje je brezobrestno.
VADITELJI
Kolikor se za naro�ilo vpisa eta�ne lastnine v bloku odlo-
�i vsaj 85% eta�nih lastnikov, nudimo dodatni 10%
■ '
DOPOLDANSKA
Stanovanjski zakon dolo�a v 151. �lenu, da so lastniki
stanovanj in stanovanjskih hi� dol�ni v treh letih po uve-
ljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stano-
POPOLDANSKA
vanjih in stanovanjskih hi�ah v zemlji�ko knjigo, kar po-
meni, da ta rok pote�e 19.11.1994, zato vam predlagamo,
da to, kjer je mo�no, uredite �im prej.
t^..........................................................................
4.500,00 7.700,00
5.000,00 8.600,00
^■C............................'......�"""".......'................."■■■
mmed
^yp �asopis za Posavje in okolico J-I=D Uredni�tvo: CK� 23, 68270 Kr�ko
. OTROCI 7-DNEVNA ODRASLI
5.400,00 9.000,00
6.000,00 10.000,00
11.000,00
Naro�am ..................izvod(ov) Na�ega glasa. Po�ljite mi ga (jih)
OTROCI 10-DNEVNA
na naslov: ................................................................................................................1
12.200,00
13.700,00
15.200,00
OTROCI SEZONSKA
10.600,00
(poln naslov in podatki o naro�niku, pravni ali fizi�ni osebi) i
24.000,00
26.000,00
31.000,00
17.000,00
18.400,00
22.000,00
(podpis naro�nika in �ig)
UPOKOJENCI
20.000,00
22.500,00
27.000,00
80.000,00
88.000,00
96.000,00
NA� GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994
Kak�no bolni�nico si �elimo?
Obiski zdravstvenih ministrov in ostalih ljudi iz Ljubljane se v bre�i�ki bolni�nici vrstijo kar v pravilnih presledkih. Vsaki�, ko se v Sloveniji za�ne govoriti o reorganizaciji zdravstva ali kc^ novome�ki zdravstveni delavci za�nejo novo akcijo za okrepitev lastne ustanove na ra�un var�evanja v Bre�icah, se je treba v ponovno dogovarjati in takrat se ljudje iz Bre�ic tudi spomnijo na posavsko solidarnost. Nismo hoteli sami zapisati, da bi bilo �koda, �e bi �ene iz Posavja izgubile ugodnosti, ki jim jih nudi bli�nji ginekolo�ko-porodni�ki oddelek in tudi �esa drugega se nismo hoteli sami lotiti. Zato smo sklenili povpra�ati ljudi iz Posavja o tem, kaj mislijo o bre�i�ki bolnici.
Lado Mo�ivnik iz Sevnice:
»Vsaka, tudi majhna bolni�nica, ki nima velikega zaledja, lahko dose�e svojo ekonomsko upravi�enost s kvaliteto. In tako bodo morda tja zaceli zahajati tudi ljudje iz drugih krajev, morda celo iz Maribora, ne vem.
Angela �koberne, prebivalka Senovega: »O bolni�nici Bre�ice se zadnje �ase veliko govori. Mislim, da so se poslab�ali. Kaj bi se dalo izbolj�ati? Zdravniki bi lahko bili bolj prijazni in pripravljeni prisluhniti te�avam pacientov. Sli�ala sem, da nameravajo bolni�nici odvzeti porodni�nico, vendar sen mnenja, da bi porodni�nica na tem podro�ju lahko ostala.«
Branka Bjegovi� iz Kr�kega: »Odlo�no sem proti ukinitvi oddelka bre�i�ke porodni�nice, ker menim, da si �enske v Posavju zaslu�ijo enake pogoje za zdravljenje in porode kot drugod po Sloveniji. Nesmiselno je, da bi se nose�nice vozile 40 in ve� kilometrov do porodni�nice. V zadnjih letih bre�i�ka porodni�nica skupaj z ginekolo�kim oddelkom bele�i dobre rezultate, ukinitev pa bi pomenila pove�anje �tevila mrtvo rojenih otrok. Na oddelku porodni�nice trenutno deluje mlada in sposobna ekipa, ki ji je potrebno pomagati pri zagotova-Ijanju normalnih pogojev. (Ga-lex)
ni�nica v Bre�icah vsekakor mora biti. Veliko je stro�kov, amjiak to bi morala podpreti dr�ava. Da je manj�e �tevilo fpjstev, je kriva vojna na Hrva�kem, prej je k nam hodilo roditi veliko �ena. Dosti dru�in pa se je tudi odselilo. Da bi �ene hodile rojevati v Novo mesto, se mi zdi nepojemljivo. �tevilo �enskih bolezni pa je vse ve�je, zato mora bolni�nica ostati tu, kjer je.« (Lea Colari�)
Ana Dundovi�, sadjarka v AK Kr�ko: »Zve�er sem dobila napad in po dvajsetih minutah mu�ne vo�nje smo prispeli v bre�i�ko bolni�nico. Sestre so nergale, naj po�akamo, jaz pa nisem ni� mogla. �lovek bi lahko umrl, predno bi pri�el na vrsto. Ugotovili so, da imam �ol�ne kamne. Morala bi ostati v bolni�nici, pa je bil �enski oddelek prepoln. Neka �enska je �tiri ure le�ala na hodniku. Lepo je, da je bolni�nica blizu, le sestre bi morale biti bolj prijazne.« (Lea Colari�)
Bojana Vukosavljevi�, knji�ni�arka v Bre�icah: »Porod-
Bojan Petan, predsednik 10 LDS Bre�ice: »Nelogi�no je, ukiniti tako pomembno institucijo, ki �e toliko �asa obstaja. Posavje kot regija se dejansko oblikuje. Definitivno bo svojo bolnico v tej obliki tu-
di rabilo. �im se bodo odnosi s Hrva�ko realizirali, bo ve� pacientov. Tudi politi�no bomo vztrajali, da ostane, kar je.« (Lea Colari�)
Breda Drenek-Soto�ek, spe�. mr. ph.: »Posavski prostor potrebuje bolni�nico in v Bre�icah jo imamo. To je velika prednost. Vsekakor je ne bi smeli kar tako zapreti. Mogo�e nekaj oddelkov. Po mojem mnenju so nujno potrebni vsaj interni, kirur�ki in porodni�-ni�ni oddelek, kar utemeljujem z dejstvom, da veliko ur-gentnih primerov iz sevni�ke ob�ine oskrbijo prav v Bre�icah. �eprav se skoraj pol Sevni�anov raje odlo�i za celjsko bolni�nico, ne moremo mimo tega, da so na�e ceste zelo slabe in da je lahko dalj�a in nevarnej�a pot, v tem primeru do Celja, za ponesre�ence mnogokrat tudi usodna. Zadevo je treba temeljito premisliti, nikakor pa ne bi bilo pametno bolni�nice kar zapreti.«
mi bolni�nicami, vendar z bre�i�ko nimam najbolj�ih izku�enj. Splo�na bolnica Bre�ice je za posavsko regijo zelo pomembna, za bolj�i sloves pa bo morala �e marsikaj narediti. Mislim, da ima premalo specializiranih zdravnikov. Seveda to ne velja za vse zdravnike, toda nekateri imajo prav nemogo� odnos do bolnikov in ravno na tem bi morali delati« (M. B.)
Jo�e Pire
ITISON
Leakovoc 61273
Skmntii
Td. 0601/22-117
Fn.0601/22-700
Mob 0605X615-31»
Na�a f otlca
Ban Nada, upokojenka iz Brestanice: »Imela sem �e precej opravkov s slovenski-
Odpiramo novo rubriko, v kateri lahko sodelujete tudi vi, tako da nam po�ljete svoje zanimive fotografije, izmed katerih bomo najbolj�e izbrali. �e bo odziv dober, bomo rubriko uvrstili tedensko sicer pa po
potrebi. �e se bo pokazalo smiselno (odvisno od va�ega odziva), bomo poskusili najti sponzorja, ki bo fotografijo nagradil. S fotografijo nam po�ljite tudi vse potrebne podatke.
Ob kofetku
Dobri ljudje in njihova humanitarna dejanja
V prej�nji �tevilki Na�ega glasa smo poro�ali o akciji Dobrotniki leta, ki jo je organizirala revija Na�a �ena. Med predlaganimi kandidati je komisija izbrala enajst posameznikov, ki so prejeli zahvalno listino in zlato ptico. Med njimi sta bili tudi Tatjana Avsec iz Kr�kega (ki ni ve� �tudentka, zato se za napako opravi�ujemo) in Marija Cverlin iz Bre�ic. O njunih dobrih delih je bilo �e nekaj napisanega, a smo se vseeno odlo�ili, da ju povabimo na kratek razgovor.
Kaj vam pomeni priznanje dobrotnice leta?
M. Cverlin: »To je bilo zame veliko presene�enje, saj se mi o tem ni niti sanjalo. Delam, ker mi je to dano �e po naravi in tudi po rodu. Zato mora� biti pa� rojen.«
T. Avsec: »Moram priznati, da me je vest o izboru za do-brotnico leta nekoliko vznemirila, saj nisem bila niti obve��ena o tem, da so me predlagali. Sprva so se v meni porajala vpra�anja, kako je mogo�e neko delo sploh vrednotiti na tak�en na�in, predvsem pa me je zmotil �e sam naziv akcije. Zaradi tega kar po�nem, se ne po�utim dpbrotnica, delam pa� to, kar mi narekuje moja
notranja naravnanost. Seveda pa mi nagrada pomeni vzpodbudo in potrditev, da se dru�ba zaveda, da so tak�na dela potrebna in koristna ter da leto podpira.«
Kdo vas je predlagal?
M. Cverlin: »Center za socialno delo Bre�ice.«
T. Avsec: »Predlagalo me je Dru�tvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela v Ljubljani, kjer �e nekaj �asa razvijam in vodim projekt Psi-hosocialna integracija Romov, v katerega se prostovoljno vklju�ujejo �tevilni �tudenti socialne pedagogike in tudi drugi.«
Kako ste se odlo�ili, da boste svoj prosti �as podarjali v humanitarne namene in na dolo�eno podro�je? Koliko �asa �e delate na omenjenem podro�ju?
M. Cverlin: »�e 13 let se ukvarjam z otroki. Postala sem botra otroku, ki je ostal brez o�eta in od takrat aktivno delujem ter pomagam tudi ostalim otrokom iste dru�ine. Ves ta �as pa tudi opazujem, kaj se dogaja z na�o mladino. Menim, da so dosti krivi star�i, pa tudi in�pekcijske slu�be, ki dovoljujejo to�enje alkoholnih pija� mladini. Moti me tudi to,
da je v mnogih lokalih preglasna glasba in zakajeno ozra�je. Vendar pa za mladimi ne morem »tekati«.«
T. Avsec: »Pred �tirimi leti me je k temu vzpodbudilo predvsem nekoliko absurdno spoznanje, da �lovek ni pripravljen sprejeti in razumeti so�loveka, ki je druga�en od ve�ine in da so mnogi prav zaradi svoje druga�nosti odrinjeni na rob. Med le-temi so �e zlasti Romi, ki se jim med vsemi marginalnimi skupinami posve�a najmanj pozornosti. �eprav so dru�bena prizadevanja za re�evanje romske problematike velika, zadovoljivih rezultatov na tem podro�ju �e ni. Zakaj? Menim, da se pri tem pozablja na dvoje:
Marija Cverlin
Tatjana Avsec
prvi� - nezadostno poznavanje romskega �loveka in od tu neopu�tevanje njegovih posebnosti pri iskanju re�itev in drugi� � predsodki, stereoti-pi, rasna nestrpnost in sovra�nost do Romov v veliki meri stojijo nasproti re�evanja romske problematike. Premalo se zavedamo, da problem ni le v Romih, temve� tudi v ve�inski dru�bi in da ravno z nespre-jemanjem, predsodki... sami onemogo�amo Romom, da se izvle�ejo iz svojega polo�aja. Tu se ustvarja za�aran krog in prav tu pa je namen mojega projekta: zmanj�evati rasno nestrpnost, predsodke do romske skupnosti ter pomagati Romom k bolj�emu vklju�evanju v okolje. Skozi neposredno spoznavanje Romov,
njihovega na�ina �ivljenja, kulturnega in vrednostnega sistema �elimo pribli�ati in s tem spoznati �ir�e okolje, kajti znano je, da so predsodki in ste-reotipi pogojeni z nepoznavanjem in strahom pred neznanim.«
Va� pogled na humantarna dejanja, za katera mnogi nimajo posluha, �e manj pa da bi kaj naredili?
M. Cverlin: »Zavzemam se predvsem za manj�e otroke, pomagam pa tudi starej�im gospem, jih kam zapeljem in jim prina�am iz trgovine. Pomagam komurkoli in kdajkoli. Zadnje leto sem veliko delala tudi z begunci, za katere sem iskala stanovanja in jih po potrebi tudi kam peljala. Manj�e prevoze stanovanjske opreme smo opravili kar na strehi mojega »fi�ka«.«
T. Avsec: »Humanitarnost je zame izraz �love�kosti, ki je je v dana�njem �asu �al vse manj, izraz spo�tovanja in nu-denja pomo�i vsem tistim, ki so zaradi svoje druga�nosti odrinjeni na obrobje dru�be, pa naj bodo to revni, begunci, invalidi ali Romi.«
Ob prejetem priznanju se va�e delo vsekakor ne bo kon�alo. Kaj �e nameravate
narediti?
M. Cverlin: »Delala bom tako dolgo, dokler bom zmogla. Pa tudi vozilo mi bo moralo slu�iti. Vsekakor pa tak�na dejanja tudi stanejo, vendar pa mi ni �al denarja. Povedala pa bi rada �e nekaj. Lani me je voznik avtobusa zadel v desni levi sprednji blatnik. Sodnica za prekr�ke me je obsodila za krivo in to sem sprejela kot pla�ilo za humanitarno delovanje. V avtu sem imela tri otroke, ki sem jih peljala v �olo. Sre�a je, da se je tako kon�alo. Spra�evala sem se, zakaj se je ravno meni to moralo zgoditi. Na ta na�in pa sem spoznala, kako malo �uta imajo nekateri ljudje za pravi�nost in resnicoljubnost.«