List
34.
fTI v •
lecaj
XLV.
o
l
/
naroane
l
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeinaiie za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
V Ljubljani 24. avgusta 1887.
O b 8 e g : Hraste ali lišaji okoli gobca
Hromota žebet, telet in jagnjet.
Uši mladih živinčet.
Gospodarske novice.
Razne reči.
Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Metliki v ponedeljek 29. avgusta 1887.
Zemlje- in narodopisni obrazi.
dopisi.
Novičar.
Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.)
Naši
Gospodarske stvari
Uši mladih živinčet.
Hraste ali lišaji okoli gobca.
Pri
ali
tedne starih teletih ali jagnjetih se živini ravno tako
Mlado živinče večjidel postane ušivo po nesnaž-nosti zato, ker se ne češe in ne štriglja, kar je mladi
i, ker tudi koža
potrebno, kakor
star
9
razpuste okoli gobca večkrat majhni mozoljčki, ki se mladega ni mrtev meh, ampak živa prevlaka života
kmalu posuše in izpremene v hrastice, ktere se olušijo skozi ktero meče natura vso nesnago, ki nima v truplu
in proč padejo, pa se zopet iz novega narede. To so ostati. Najraji se pa uši narede pri teletih, ko so od-
gobčne hraste ali lišaji. stavljena bila in še niso privajana nove piče, ktere
Ker te hraste včasih več telet v enem hlevu na želodec ne more dostojno prekuhati
9
in
se po tem
enkrat
dobi
9
mislijo ljudje, da jih eno živinče naleze takem kri spridi; ravno na ta način se zaredijo uši
9
od druzega; drugi pa menijo, da se od sesedega mleka
ako mlada živina strada ali
slabo
pičo dobiva
narede, če se okoli gobca prime
9
skisa
9
in
potem
Vsaka sorta živine ima svoje uši.
mehko kožo vname. Najbolj verjetno pa je, da se hraste
Snažnost. živine je tedaj prva potreba, in če
okoli gobca izpuste iz notranje bolezni, ktera na teh piča sprijena, mora se poboljšati.
mestih izmečke iz života spravlja, enako hrastam, ki se pri sesajočih otrocih po obrazu izpahnejo.
Uši se pa odpravijo z umivanjem in mazanjem tistih delov, ki so ušivi; najraje se uši zarede po vratu,
Te hraste niso nevarne; ni treba druzega zoper hrbtu, na repu, pod komolcem.
nje početi, kakor živinčet u malo čeva izprazniti
z
Umiva se ušivo živinče najpoprej z bolj nedolž
grenko soljo in magnezijo, ki se mu na vodi dajeta; nimi rečmi, kakor s toplo milno vodo, s toplim lugom
9
kadar je začelo od živinčeta potem malo mečje
blato
z vodo petršiljevega semena; če to ne pomaga, s toba-
iti, naj se vsak dan hraste okoli gobca umivajo z kovo ali čerikovo vodo (navaden tobak razrezan
9
milno vodo.
ali
pa čerikove korenine se kuhajo na kropu dobre pol
ure).
Posebno dobro je tudi mazilo živega srebra
9
Hromota žebet, telet in jagnjet.
Ta bolezen ne napada sicer živinčet kmalu po rojstvu, vendar se dostikrat že začne, ko še mlado sesa.
Čeravno bi utegnili misliti, da hromota je le bo-
toda s tem se mora bolj varno ravnati, da ga živina ne poliže; tudi smrdeče olje jelenovcevo je dobro.
Še enkrat pa opominamo, ne zanemarjajte česanja in štrigljanja!
lezen vnanjih udov, ker se ta bolezen tudi po vnanjih znamenjih razodeva, moramo zoper to opomniti, da vnanja bolezen je le izmeček notranje.
Ker pa je tudi ta bolezen v „Živinozdravništvu" *) razločno popisana, zavračamo vsacega, kdor zoper to bolezen pomoči potrebuje, na omenjeno knjigo.
Ta knjiga se dobi v pisarni c. kr. kmet. družbe kranjske v
Ljubljani.
w
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe
kranjske.
Naročitev gnojne soli.
"ifflMff^gtjHfc^ [p MLftMB. sCT/lG^SpKEflHsH JMi t^^fl^EfaM9 'JVSi ■SfiK^E
C. kr. finančno ministerstvo je ukrenilo nove na redbe glede naročitve gnojne soli. Naredbe olajšuje] naročitev in so se vpeljale na željo mnogih družeb. Nov način naročevanja te soli veljave
260
za ude imenovanih družeb in
toliko časa, dokler
se
Rudolfu
kojega
preslavno
ime
sme imeti, v svojem
naredbe ne zlorabijo. Vsled te naredbe naroči gnojno času v Celju predstaviti ter mu poročilo o društvenem sol na željo kakega uda predsednik dotične kmetijske delovanju predložiti.
družbe, podružnice, okrajne kmetijske zadruge, kmetij- Vsak, kdor hoče drevesec z društvenih vrtov imeti,
skega bralnega društva i. t. d. potom posebne konsi- naj se v pravem času naravnost ali po svojem pov
gnacije. Podrobnosti zelo obširne naredbe pozvedo se jeniku ogl
kakovšnih in koliko jih želi, ter naj se
v pisarni podpisane družbe.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Učne knjige za kmetijske šole.
C. kr. kmetijsko ministerstvo je izdalo 11. julija . naredbo št. 8972., po kateri se je ravnati pri iz-davanju učnih knjig za niže in srednje krretijske šole. Naredba ob enem tudi ureja, kako deliti subvencije, in pogoje, s katerimi knjiga dobi aprobacijo. Podrobnosti se pozvedo v pisarni podpisane družbe.
G. kr. kmetijska družba kranjska.
Gospodarske novice.
* Na kmetijskem tečaju za ljudske učitelje, ki bode trajal od 7. do 28. avgusta na deželni kmetijski šoli v Grmu pri Novem mestu, poučuje vsled naredbe vis. c. kr. kmetijskega ministerstva tudi tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj g. Gustav Pire.
* Na slovenskem oddelku goriške kmetijske šole vrši se v tem mesecu tudi izobraževalni tečaj kmetijstva
za učitelje. V ta namen je dovolil goriški deželni odbor 12 nagrad po 35 gld. za učitelje, ki obiskujejo ta tečaj.
*
kr. kmetijsko društvo v Gorici je imelo
17.
julija v Tolminu občni zbor. Zboru je predsedoval predsednik grof Coronini. Navzočih je bilo preko 50 udov in nad 200 posestnikov, ki niso
udi.
Občni
zbor
je
>
ukrenil prositi, da se uvede na Goriškem postava vsled katere ne bode nihče smel spuščati premladega in premajhnega bika, razun na svojo živino. Dalje se je ukrenilo delati
za to, da se
napravi
zavarovalnica
za živino cele dežele in da naj c. kr. kmetijsko društvo posreduje pri deželnem odboru, da podeli tudi ta nekoliko štipendij, da se bo moglo več učiteljev udeležiti kmetijskega izobraževalnega tečaja.
* Vrtnarska razstava bode v Gradcu
lovici meseca oktobra. Razstavo priredi c. kr. vrtnarska družba štajarska, ki je pod pokroviteljstvom prestolonaslednik Štefanije. Razstavo počastila bode s svojim pohodom prestolonaslednica sama.
v drugi po-
izkaže, da je društv drevesca
n j i m
>o pnm< se bodo dr
ino plačal. Društveniki dobivaj« nižji ceni kakor neudje; posled
se
tedaj
oddajala
če
jih
bode preostajalo čez ono število
koj
80
društveniki
v pr
času
očili
Društvo se bode »regijonalne razstave" v Trebov-
Ijali udeležilo in tiste dni tudi ondi senski občni zbor sklicalo.
svoj
letošnji je-
Društvo si
bode
naročilo v Ljubljani izhajajoči list „Kmetovalec" in v njem tudi objavljalo svoja poročila, razven onih listov, koji so nam dosedaj rado-voljno postregli s prostorom za naša poročila.
n. poverjeniki „Cesarjevič Rudolfovega
Oni
sadjerejskega društva za Spod.
Štajer,
u
ki še
niso
svojih poročil za preteklo leto doposlali društvu, prosijo se prijazno, da to store, če bi njih poročilo utegnilo tudi nikalno biti, ali da tega posla sploh prevzeti ne morejo, ali da žele kake spremembe itd., da odbor
in njega namenu v pravem času potrebno
more društvu in priskrbeti ali ovire društvenemu delovanju odstraniti.
Preiskavanje vinogradov na Metliškem je poka-
*
zalo, da se
je trtna uš tudi uže v vinograde radoviške
občine vgnezdila.
*
Okrajno
glavarstvo \
Logatcu dalo
vodstvu
ljudske šole v dolenjem Logatcu precejšnjo vsoto v razdelitev med učence, ki so se bili pridno učili kmetijstva. Za darovani denar kupil je gospod nadučitelj
Ribnikar nekaj iztisov Dolenčeve knjige „Sadjarstvo in pa vrtnarskega orodja. Vse to se je ob koncu šol-
16 najpridnejših učencev
skega
leta
razdelilo
med
kmetijskega tečaja.
Razne
v
reci.
Pokončevanje poljskih miši. Izvenredno suho
vreme pospeševalo je razplod miši.
pazuje na njivah. Ako precej
sedaj
Škod a se uže za-ne pričnemo teh
neljubih gostov preganjati, zarede se nam tako, da se jih pozneje sploh ne bo mogoče iznebiti. Samo ena mišja dvojica more v enem
diti.
Torej
*
Mejnarodni žitni
trg bode
letos na Dunaji od
je mnogo
10.000 miši zaplo-precej na delo! Sredstev za pokončevanje hitro jih je rabiti, dokler je še čas.
29. do 30. avgusta v rotundi.
*
Odbor
'levic
Krmljenje z novim senom Od duha novega sena
ne boli glava le ljudi, ampak tudi živali. Novo seno moti Rudolfovega sadjerejskega pravilno prebavljanje, žene kri v glavo, vsled česar živali
društva za Spod. Stajer" je imel na dan 14. julija t. 1. zvržejo. Zato ravno v poletnem času toliko krav pre-posvetovanje o društvenih zadevah v čitalnici celjski, zgodaj rodi. Vsled použitega novega sena je uže mnogo Iz zapisnika št. 21. posnemamo one sklepe, kateri bi živali poginilo. Novo seno naj vsaj dva meseca leži,
utegnili zanimati tudi občinstvo.
da v tem času voda izhlapi in da izgubi nezdravi duh.
Odbor sklene
prositi, da
se bo smelo društvo po Uležano seno je tudi tečneje.
deputaciji Nj. visokosti prestolonasledniku cesarjeviču
delitve
premij
za
govejo
ponedeljek
V
Z1V1I10
1
J
bode
29.
avgusta
1887.
>
Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo doda se v Metliki za Dolenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo
voliti potrebni denar
Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je
Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo
v napredek živinoreje in o njem podučijo;
žavne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače
da
ii vspeh, ki seje vzlasti s pripomočjo dr
goveje živine;
da se gleda na postavo zoper govejo
kugo
mačo živino ne
doma n<% Kranjskem, temuč tudi v vnanje dežele.
od leta 1879 več goveje živine izredi in oživi kupčija z do-
tudi
Pravice do piemij v Metliki imajo vsi živinorejci okraja črnomaljskega, novomeškega, krškega
t
kočevskega in litijskega.
2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na „mestni trg " Do 9. ure dopoliulne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer po>ebej junci, in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane.
Vsak lastnik mora sam skrbeti
da
ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.
o
O .
Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega go
spodarja biti, ki jo razstavi. To n ora razstavnik dokazati s spricalom svojega županstva.
4.
, kateri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva
kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih.
5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bole spolnil vse kar imenovani
ministerski predpisnik veleva ter da bode premirano goved najmanje eno leto za pleme obdržal.
6.
7
razstavo se pripuščajo:
do
leta stari,
junci (biki), ki so 1 breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri,
i i
Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Mu-škega, Belansko-Pincgavskega plemena in pa mešana
rodovi ali pa
3
štiri ali
večem
telet.
domača živina z gorej imenovanimi
tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto do mača živina.
Za
izvirne
rodove
so
odločene
državne premije tako-le:
• •
premija za
bike:.......40 gld.
ii.
iii.
iv.
v.
Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije tako-le:
premija za bike:.......30 gld.
ii.
ii.
rt
rt
11
rt
rt
v
rt
30 25 20 20
rt
rt
rt
rt
ii.
iii.
iv.
v.
rt
rt
rt
rt
rt
rt
rt
rt
za telice .......25
j
7)
rt
rt
rt
za krave
i
n
rt
20 30 25
rt
ii.
rt
»
rt
n.
»
.......25
»
.......20
««•»••• 20
....... 15
za telice.......15
• • • • • • 10
. ......20
.......15
»5
za krave
Skupaj
235 gld.
Skupaj
Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Ljubljani 10. julija 1887
Gustav grof Thurn
predsednik.
Gustav Pire
tajnik.
»
n
??
j?
??
»
170 gld
*
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J aro slav.
61.
sem uže zunaj sama sebi, in ko smo posedle po klopeh v odkazani sobi, sprevidela sem koj, da imam prav. Do-mačica je bila mlada, krepka žena, gladko je govorila nemški, po volji nam pa ni bila čisto nič, preveč sum-
Neprijetnosti ob vožnji v Ameriko
(Dalje.)
ljivo se je vedla.
Zvečer so mi rekli, morala z dvajsetimi drugimi,
naj
grem spat.
Spati
bila
Prehodili smo več ulic, naposled smo obstali pri dimi ja starimi.
,/zlatem angelu", v zloglasno hišo. Zapodili so nas
Kazalo se je vse tako, da srno prišli
moŠKimi in ženskami, mla-Postelje so stale ob stenah po tri ena
ad drug
te pos
so se spra
potniki, kakor
po stopnicah v gorenje je komu kazalo. Opazila sem, da ti ljudje niso čisto
nadstropje. Ob straneh so bili nastavljeni neki zoprni
ljudje
j
med njimi je bil tudi naš gostilni^, rodom Nemec
Ti nastavljeni možaki so nas obsuli z najpodlejšimi besedami, mene se je lotil gostilnik na najnesramnejši način. Ali jaz sem mu založila eno po obrazu, da me
je koj pustil, zato pa je jel kleti kot satan. Tudi druge vstala in šla doli
nič sramežljivi. Dolgo in milo sem prosila gostilnikove,
predno so mi odkazali posebno spalnico. Odkar pame-tujem, nisem še videla take zadrgnjene, nagnjusae po
stelje.
Iu v taki postelji naj bi ležala in spala po tako
deklice so se trudile na vso moč, da se ubranijo ne- (|jia domačica!
trudapolni vožnji s Pariza v Havre! Zjutraj zgodaj sem
v vežo po vode. Pa kaj mi je nare-
sramnih napadov. To je tako stogotilo gostilnika in njegove tovariše, da so nas kar porinili čez prag, naj gremo kamor hočemo. »Izseljencev je uže preveč v hiši",
Surovo me je zavrnila:
manjka
n
e
tega
se
da
takim vlačugam vode dajala! Kar je prav
dejali so, „takih nesramnih deklin pa sploh ne prenočujemo". Stale smo na ulici kot zbegaue ovce, in nismo vedele, kam bi se obrnile. Kar se nam približa zelo sumljiv možak, in ponudi se, da nam hoče pokazati pošteno gostilno, v kateri bodemo popolnoma varne in zadovoljne. Vodil nas je sem in tje po mestu, in napo-sled smo sprevidele, da nas nalašč tako vodi, da bi ne ložen.
drugim, za&aj bi ne bilo vam. Nobena še ni prašala po vodi, tudi vam je ne dam."
Slednjič so nam naznanili, da naslednjega dne ob
treh moramo priti na brod. Če se ne motim, bilo je
pasažirov 700
800.
To vam je bilo tiščanje, prepeha-Stali smo, čakali in gledali, kedaj
znale več nazaj. Ali tisti hip
)
ko
nas je voditelj zago
vanje, šum in vpitje, se odpeljemo. Ko smo se uže naveličali čakanja, oznanili so nam, da ne moremo odpluti, ker je brod preob-
Naj se vrnemo vsak v svojo gostilno in poča-
tavljai
>
naj se ne bojimo
naj
gremo ž njim, ker bo
demo vsak čas v gostilni, stopi pred nas elegantno oblečen gospod ter cmeni po
kamo. Kako smo se pogledovali in kaj smo si mislili ob vsem tem, pač ni treba ugibati.
(Konec prihodnjič.)
francoski: „Za božjo voljo, kaj
pa mislite! Ali ne veste, kamo vas hoče ta človek zvo-diti? Sirote! Po vas je, če pojdete ž njim, še nekaj korakov je do
m ' . • ^ffHj - '1M
Podučite stvari.
tistega
doma
Oni-le je!" Voditelj na
Je
grdo zaklel in pobegnil.
Pri
sosedu.
Nemudoma sežem v žep po pismo in poprosim go-
Nedelja je.
7
Lepem dolu vračajo se ljudje po do-
spoda, naj mi pokaže pot k „zlatej kroni6. Omenil mi končani popoludanski službi božji v celih trumah domu. je na to, da smo uže daleč od zlate krone, vendar nas Soseda Ivan in France kramljata o tem in drugem prav hoče tje peljati. Vodil nas je tudi on sem in tje po po domače med seboj; bila sta oba tudi občinska od-
mestu še dalj časa od poprejnega voditelja. Sledujič nas bornika. Ko dospeta do Ivanovega domovja, povabi ta
je hotel peljati čez nek most,
tu
nas ustavita dva ua
soseda Franceta na kupico rujuega vinca ter na daljši
videz jako častita in poštena gospoda. Zavpila sta z razgovor o važnih gospodarskih stvareh, ki se v Lepem
gromkim glasom:
n
Stojte!
u
Potem sta jela oštevati na- dolu kmalu izvesti nameravajo. Ivan bil je naprednjak,
ga hočeta aretovati,
šega voditelja, pretila sta mu, da psovala sta ga s ciganom in dekliškim zapeljivcem. Voditelj jo je pobrisal pri tisti priči in se zgubil v stranske ozke ulice. Eden gospodov mi je povedal, da smo bile v pesteh znanega brezvestnika, ki z deklicami trži.
a France pa starokopituež v kmetijstvu. Beseda prinese besedo, a nazor nove nazore. Pri sosedu Ivanu vname se med njima sledeči živahni razgovor:
France oglasi se prvi terhuduje: Se tega se nam
je manjkalo; sedaj se nam uže celo
gosposki
človek
Prosila sem sedaj ta dva gospoda, naj mi vsaj ona iz mesta vsiljuje ter hoče nas stare in izkušene kmeto-
pokažeta pot k zlati kroni. Šla sta z nami. Kmalu smo valce v kmetijstvu podučevati iu nam celo kopico novo-
srečali moža, o katerem sta rekla spremnika naša, da tarij natvesti, a vse to, kar so naši očetje iu njihovi
je gostilnik pri „zlatem levu". To ni elegantna gostilna, še starejši predniki za dobro spoznali, pa kar popolno
ali posebno slabega pa tudi nobeden ne ve o njej.
Jaz
zavreči in odpraviti. Pravi pa ta človek, da je deželni
ne bi bila šla s tem možem, ali ker je bil ves trop, s popotni učitelj kmetijstva, in da katerim sem hodila, shojen in utrujen tako, da je Komaj ministerstvo samo imenovalo ter
ga je za takega celo
noge naprej
vlekel,
ni kazalo
drugo,
kakor iti.
Drle
dajati poslalo. Naj tudi v prihodnje
nam novo kramo pro-
svojih knjigah
po
smo toraj za gostiluikom kot ovce k mesnici. Kmalu brska; o kmetijstvu pa tako nič ne ume in tudi uisoli
smo bile pri zlatem levu. To ni
dobra gostilna,
dejala
umel ne bode. Po njegovih nazorih morali
mi stari,
2(i9
skušeni kmetovalci
celo
med jara žita detelj
sejati
prahe popolno opustiti in je s semeni krmilnih rastlin
zemlja in njena lega zelo ugodna, moreš tam na leto
obsevati, živino med poletjem lepo doma v hlevu krmiti, sena pridelati, pašnike naše v dva glavna
dva- do trikrat kositi ter svojih 8 do 10 voz dobrega
dela razdeliti
prvega s tra
(Dalj
prib.)
vami za seno obsejati, drugega pa v to odločiti
da
se na njem
časa do čas
mlada živina
teleta
pasla
Da
tega mi
žrebeta i. dr
bilo še
od
treba, da
moral slednji dau po dvakrat živini svežo krmo na
dom dovažati
Od
et pamti
bilo
tako lepo po stari navadi in v redu
pri nas vse ivina si je od
Ce
Govor poslanca Ferjanciča
v državnem zboru dne 25. maja.
(Dalje.)
bil tudi postavodajalec hotel tako postopati
pomladi pa do pozne jeseni sama po prahah in pašnikih in sl<>vanskim jezikom ta značaj zanikavati
iiveža iskala; sedaj naj bi se pa kar naenkrat vse pre kopičnilo in
n
deželnega jezik
pač mesto
u
ali
stari red zginil! Zi
naša naj
bila
dnij
n
d neg a j
kakega druzeg
• i
U
kot
lepo doma v hlevih, a mi
pa morali sami dan za
raje postavil
kar
dnijski jezik
dnevom jasli z krmo polniti in pri tem še veliko trpeti
Ker
naravnost „nemški jezik
ta ča
>
ko
pa tega ni storil, mislim, da je prav in pošteno
ži
Ker
prav lepo po gosposko lenobo pasla. ako 80 vsi deželni jeziki po celi Avstrij
ate to neumno in bedasto novotarijo
okraj
ob enem tudi sodnijski jeziki Da to
vsak v svojem
onraviče-
^elo na dnevni red prve seje občinskega odbora spraviti, n08t slovenskega jezika dokažemo, nam niti
da ne jaz in tudi nobeden temeljnih postav ni treba na pomoč klicati.
povem ti, dragi Ivan moj
'ri
somišljenikov mojih za-njo glasovali ne bodemo ; pač pa tiže jako staro postavo
bodemo za to skrbeli,
€
vselej popolno pokoplj
da
se pri nas za enkrat in za niinistrativno upravo, oziroma
katera določuj
XIX.
pred 3 ad-
dala se je tudi v slovenšči
postopanj
ta postava
na svitlo
Vedi
drapi
moj. da si pri zadnjih volitvah
Opo
vredno
zlezel v občinski odbo
se ed
le meni in mojim
podpisal. (Cujte
čujte
da je to postavo cesar Jožef
na de
Izdala se
somišljenikom zahvaliti; ali. kakor te imam tudi rad. štiri mesece po sploš
ako za nebodi jih treba novotarije proti nam glasuješ
tembra 1781
sodnijskem redu dne
Da jo je cesar Jožef podp
ravno sep-to pripo-
skrbeli bodemo za to, da od prvih občinskih volitev na- r<>čam prav posebni pazljivosti gospodom tovarišem
prej nikdar več v občinskem odboru prostora imel ne bodeš.
Ivan mirno posluša ravno navedene lamentacije
Korotaua, koliko
Jih
ob enem deželnih poslance
so člani postavodajalnega deželnega faktor]
iz ki
čam
jo se prav posebno zarad tega
Pripo
svojega soseda Franceta ter mu slednjič prijazno segne 8P0dje še dandanes repenčij
tfer se ti go
da
v besedo: Ljubi sosed moj! Imam te za prav pametnega moža; a opozorim te le na to iu vprašam te, zakaj nek
koroške dežele za
se deželni zakonik
(Čujte
čujte
na desni
koroške Slovence slovenski izdajal
Poslanec Ghon: Obči
tudi mi enkrat tega poskušati ne pričeli, kar nam je marale! — Klici na desni: Kte
gospod popotni učitelj kmetijski tako toplo priporočal?
Pri njegovem predavanji si sam slišal, kako gladko mu
je tekel izvrstni govor njegov, ter se prepričal, da mu srce gorko bije za nas kmete in boljši napredek kmetijstva sploh.
Ghon: Koroške Naj
činel
same
Poslanec
ske obč
Posl. dr. Trojan:
bodo toraj poslauci bolj pametui, kakor pa so ob-Ali je to pjstavodajalstvo? Ali je to deželni zbor?)
Kakor
dprl spi
sodni red
Ako
bil on za nas
z jezikom, ne pa
sposki slovenščini du
pr
sodnijski go
pra
tako odklenil
1 bi bil njegov govor le mrzel in brez odlok pri administrativni oblasti
je ta
pomena
M
povem ti
ravnost
njegov govor za pravici
>
ki
Toda kljubu tej stari
prekoristno stvar kar vnel, navdušil in očaral. Tako je uživala pri
i d ue drugače. Detelj
daj
za živino kaj izvrstno krmo
je slovenščina
>dniji iu administrativni gosposki
uže pred več nego sto leti
se
še dandanes po
dih na vso moč
zemljišča nek tako ne izpije
»
kot
ja druge poljske rast
ko je na Kranjskem, toraj v deželi
, upirajo Ni še dolgo, se Slovencem
line, plevel popolno uduši in zatare. Ravno taka je tudi mleko in med cedi, doletela slovenske vloge le milost, z dosedanjimi navadnimi prabami; so brez pomena in da so bile sprejete. Rešene so bile nemški. Na veliko
so v novomeškem
da
uam na veliko škodo; ako jih pa s semenom krmskih žalost čital sem v javnih listih, rastlin obsejemo, dajale nam bodo obilnega in gotovega okrožnem področji v najnovejšem času zopet jeli sloven-
dobička. Ako se velik korak
samo tega poprimemo
>
storili smo uže ske vloge nemški reševati. (Čujte
čujte
boljšemu napredku. Pridelovali bodemo pritožbe bral sem nedavno v nekem iavuein listu
desni.) Take
več dobre in tečne krm
živino svojo zamogli bodemo davno poklicali so z Dolenjske
kaj
v • •
potem brez skrbi tudi poleti v hlevih pošteno krmiti; in prav zdi se mi, kakor bi bilo slovensko
sodnikov
radovanje
dobivali bodemo od nje še enkrat toliko in boljšega slonelo na plečih tistih gospodov, kajti komaj so gnoja, nego smo do sedaj; tudi drugi vžitek njen nam Dolenjski hrbet obrnili, uže sili ondi nemško uradova
ti
se bode zboljšal in gmotni dohodek, smelo trdim
•dvojih
nikov, dajala
Ali ni to mikavno? Gotovo
katera
, po
polovica paš
zopet v klasj
(Čujte
čujte
na desni.)
se v travnike in senožeti spremenila, drugih krajih
Prav hudo se branijo uradi slovenskih vlog po vseh
Slovenci prebivajo. In če se uže
sakemu vdeležencu svoj del sena. Ker je sprejmo, puste jih potem ležati, s čemur hočejo namreč
2?0
stranki dokazati, da bi bilo bolje za njo, če bi bila svojo prošnjo vložila nemški ali laški spisano.
Da bi se pa pri sodnijah ustne slovenske prošnje tudi slovenski v zapisnik sprejele, prigodi se celo na Kranjskem prav redko. Jako obžalovanja vreden je ne-dostatek, da se celo izjave prič ne zapišejo tako, kakor so se napravile, namreč — slovenski. Nezaslišano pa
da se prisega zahteva od ljudi v tujem nerazuinlji-
Je
?
vem jim jeziku. (Čujte! čujte! na desni.)
Dovoliti mi,
a
izmed obilnih
vzgledov, ki
so mi na
razpolaganje, navedem le enega
da
njim dokažem
kar
sem govoril
Kormi
na Primorskem zgodilo se je
leta 1885., da je bila le slovenščine zmožna stranka prisiljena laško priseči. Med prisego jeli so se navzoči
na vse grlo smejati;
priča
j
nevešč laščini
>
je neko v
prisegi pravilno besedo po svoje izrekla , ker je ni raz umela, iu smeh je bil gotov. Kako se to strinj vesnostjo trenutka, prosim, naj si gospodje le
s
slo-
e le sami pred-
očujejo. Sicer se je pa ta nedostatnost v zvezi z nekaterimi drugimi ondi nahajajočimi naznanila pravosodnemu ministerstvu v peticiji ondašnjega slovenskega društva dne 18. avgusta 1886.
Na Koroškem Slovenci še dandanes le nemški pri
segajo
j
če prav ne umejo nemščine.
(Čujte
?
čujte!
na
desni.) Tistim, ki prisegajo
pove se samo, za kaj da se gre, pa je dobro. Kdo jim to pove, usojam si Vam nekoliko bolj natančno pozneje razložiti. Državna pravd-
ualog
Ljubljani in Novem mestu imajo
ništva v Celji,
tožbo v onem jeziku sostaviti in je obdolženec zagovarjal. Sa
;
vložiti, v kateiem se
sebi se razume
»
da
bi morala tak ukaz ali nalog dobiti tudi
vsa druga po
Slovenskem bivajoča državna pravdništva. Toda še od
treh ne more se Celjsko slovenščine pri
pri
sostavi zatožbe, če tudi
najboljši volji posluževati
e popolnoma
zmožno za to, ker je preiskovalni sodnik zapisnik nemški spisal.
ta ministerijalni ukaz, dotikajuč se sostave
Vsak sodni adjunkt uže toraj lahko onemogoči
slovenskih
tožba pri državnih pravdništvih. Da ob takih okoliščinah obdolženec prav nič ne razume zatožbe, da ne razume
ob
in govorov ter zagovorov
?
da mora konečno
biti zadovoljen z razsodbo v nerazumljivem mu tujem
jeziku, in da
bilo konečno pač vse eno, ako bi bil
mesto njega sedel kak slamnat mož na zatožni klopi (da, da, tako je! na desni); vse to je zadosti znano in mi pač ni treba nadrobneje razkladati.
(Dalje prihodnjič.)
Naši
dopisi.
malo.
častnem sprevodu
neslo
se je presv. Rešnje
Telo od cerkve memo rojstne hiše preč. gosp. jubilanta v šotor, kjer se je imela opravljati sv. maša. Belo oblečenih družic ni bilo za prešteti, ki so šle tikoma pred duhovstvom. Zadej sledili so nekateri izmed odličnih gostov, naroda pa brez števila. Ko je dospel sprevod do šotora, stopil je najprej sorodnik prečastnega gosp. inon-
. o. Oton Einspieler, na priredjeno
signora
frančiškan
prižnico ter z vneto besedo razlagal nestevilnim vdele-ževalcem pomen slavnosti iu dneva. Govoru sledila je slovesna sv. maša. Prečastui gosp. monsignor zlatomaš-
nik opravljali so,
rekli, sv. obred z mladeniško gibč
nostjo; njihovi krepki glas nikakor u i svedočil o zlato-mašniški visoki starosti, marveč o letih najkrepkejše dobe človeškega življenja. Pevski zbor ljubljauske čital
nice skazal se je med
obredom vnovič kot moj ste
V
svoji stroki, in izvrševal je svoj častni posel izvrstno. Po 8končauem duhovskem opravilu spregovoril je pre-častni gosp. monsignor še sam spred altarja zbranemu občinstvu in
besedami, katere je pokladal ne dolgo pred svojo smrtjo . duhovnikom na srce neumrljivi knezoškof Slomšek,
častilcem ginljive besede, in skončal z
sv. vera
naj skrbijo, da se med našim narodom oh in domoljubje. Strel med vsem duhovnim opravilom odmeval je raz bližnjega griča gromovito. Konečni govor do zbranega občinstva imel je gosp. profesor pl. Klein-majer.
zbrane častilce in goste prečastnega gostiln(
Ko je bilo vse to skončano, pospremila je godba
. zlatomašnika v
Zavniku, kjer je bil slavnostni banket
Nav
dušenje, čestitanja (120 telegramov), napitnice, govori niso za prešteti; prečastni
monsignor zlatomašnik vi
deti je bil med nami čisto pomlajen, in kako ne, ko je videl krog sebe zastopnike iz domačije, in vseh sloven-skih pokrajin, celo iz Hrvatske iu Ceske; vsi so slavili
dolgoletno neumorno delovanje njegovo.
e
bližajoči
se večer nagnil je goste, raziti se zopet, a vsak nesel je gotovo v srcu s saboj neizbrisljivi spomin na slavnost neumrljivega preč. gospoda monsiguora in zlatomašnika Andreja Einspielerja, ki naj živi mnogaja leta, slovenskemu narodu naslednikov.
pa
naj
Bog obudi mnogo
mnogo tacih
ivijo monsignor
zlatomašnik Andrej Ein
spieler! Živijo rodoljubje slovensko!
L.
Z brkinskih hribov Vatovske kaplanije 12. avg.
Žalostno je taval te dni naš kmet po svojem polju, vidoč,
da mu bode neznosljiva
suša
skoraj da ves pridelek vni
čila.
Misliti si more vsakteri, kako to našega kmeta
skrbi, ko ga zraven še druge reve in nadloge tarejo, dasi ne ve, kako pomagati, ko ima polno davkov in druzih vsakdanjih potreb čez glavo, ter mu neusmiljena suša pobere živež; kako mu bode skrbeti za vsakdanji
Sveč 21. avg. (Namesto telegrama.) Monsignor Ein- potrebni živež, in od kje in od kodi se bode dobival.
spielerjeva slavnost vršila se je vkljub silno neprijaz- Molil je naš kmet te dni, prosil Boga pomoči, da
nam
Prelepa Rožna dolina ni javaljne dal toliko potrebnega dežja; tudi so bile skoraj pri vsaki enacega še videla ne doživela. Vkljub protečega cerkvici pobožne molitve s procesijami po polju na okrog.
nega vremena sijajno.
kaj
dežja opravljal se je cerkveni obred na prostem.
se tudi v mali cerkvici dobil prostor za tolike
Kje
ne-
Bog se nas je usmilil ter nam je dal rositi na žej
Palj
zemljo nekoliko kapljic rahlega dežja, tako da
broj
množice zbranega ljudstva
saj ga
bilo celo se nam je zrak sčistil pa zemlj
nekoliko napojila
za odlične častilce slavljenega gospoda monsiguora pre- Precej po tem dežju jela je pihati »botra burja", ter nam
je koj mokro vlažnost posrkala in posušila
Sadj
nas
sprotniki hočejo pri vsaki priliki žive dejati v grob.
Brkin letos ne bode imel v toliki meri kot lansko jesen, Slavnost minule nedelje je toraj glasen klic nasprotni
samo nekoliko hrušek iu češpelj
Jabelk
malo
teh
kom našim, pa tudi našemu naučnemu ministru.
Glas,
je kaj več, kar je boljšega plemena. Prav lepo nado je ki bolj razumljivo iu bolj neovrgljivo kliče v širni svet; imel naš kmet letošnjo spomlad, ko mu je sploh vse sa- koroški Slovenci živimo in zahtevamo svoje ustavno nam
dunosno drevje prav veselo in lepo cvelo, a ved
ževj
mrzlo vreme potem, odpadlo mu je cvetj
de
Ko
zagotovljene pravice. Nasprotna druhal hotela je sicer zadušiti ta glas, s tem, da je starčeku Einspielerju v
jiko da so naši brkinski gospodarji lansko jesen skupili
sredi
emškega Celovca pobila okna
za jabelka, to svet uže dobro ve, ko se je vagon za strahu ne pozna, in toliko glasneje čuj
Toda Slovenec
sedaj glas
se
gonom odpeljaval z
Nemško
ka
bližnjih postaj nam bode živo v spomin
po
železnici
na
slovenskega
roda na Koroškem
Ta glas pa ne bodo
Letošnjo jesen čuli samo nasprotniki
naši,
čuli ga bodo tudi pravični
ne bode tega, ker naš krnet bode imel
večemu po
nam Nemci, čuli ga bodo malomarni ali boječi rojaki
do
cente jabolK
je lanska j
j
ko je imel en slovenski.
Pravični Nemci razumeli bodo klic po pra-
sam kmet 100 kvintalov jabolk. Po nekaterih brkinskih vici in se mu ne bodo več protivili; oni slovenski ro-vasicah se gospodarji še prav malo ukvarjajo s sadjerejo jaki pa, ki so do sedaj bojazljivi ali malomarni služili in za nje povzdigo nič ne storijo. Ubogo drevesce se našim in svojim političnim nasprotnikom, zdramili
se
vsadi, potem se ga pusti svoji osodi brez postrežbe, še bodo in
ne bodo dalje še
n
podlaga ptujčevi peti
U
mah
in suhih vej se ga ne otrebi
Iu ta naš kraj, Ker je tedaj po predolgem prestanku to prvi glasni klic
lega in zemlja je kakor navlašč za sadjerejo, tako
da
Slovencev v dolgo pozabljeni Koroški, zato še srčneje
drevesca takoj dobro rastejo in rode v enaki meri kakor kličemo zlatomašoiku, rodoljubu Einspielerju: Bog
na vrtu, tako po gmajni, tako rekoč v vsaki grapici
V.
Žita je srednje, sena manj.
Iz Ljubljane. — 0 gimnaziji kranjski se nam
poroča: Delovanje, mestu in deželi potreben zavod rešiti, pričelo se je. Vsi po sklepu volilnega shoda imenoma pozvani poslanci storili so svoje korake pri vladi, posla-
ohrani ga vsaj še toliko let, da tudi koroškim Slovencem posije z arija boljših dni!
slavnosti Einspielerjevi v Svečah poroča se
nam, da se je vdeležilo nad 10.000 ljudi. Zastopniki
občin, duhovništva, društev z vseh slovenskih delov de-
Slavnostno pridigo imel je strič-
nec kranjsk
mesta bil je minuli teden osebno na Du-
žele bili so navzoči, nik jubilantov P. Oton Einspieler z Gorice. Velika maša
Odločilen korak pa je storil mestni zastop kranj- pela se je pod milim nebom,
naji.
skega mesta sam s tem, da
med
mašo prepevali so
je dne 12. t. m. sklenil
»
z a
pevci ljubljanske čitalnice. Slavnostni govor govoril je
šolsko
leto
1887/8 prvi gimnazijski razred prof. pl. Kleinmayer.
vseh slovenskih pokrajin došlo
ustanoviti na lastne stroške."
Ta korak mestnega zastop
Kaže
ako živo mu
ki ga uže sedaj stane
pri srcu ta zavod, ker žrtuje za-nj, nad sedmino vseh svojih dohodkov, še hodnje šolsko leto vse stroške prvega razreda.
vrh tega za
pri-
Ako
tedaj naučnega ministra ne bodo prepričali vsi drugi dokazi za obstanek tega zavoda, dokazali pa bodo
je jubilantu veliko častnih diplom in daril. Slavnostnega obeda vdeležilo se je 200 oseb. Blizo 150 telegrafičnih
A . - jm ^ j • £l - ^ j| I g|
pozdravov, med njimi vladike Strossmajerja, došlo je tje, 130 prečitalo se jih je še med obedom. Slavnost vršila
se je v najlepšem redu.
Deželni predsednik baron Winkler odp
se
mm
petek
v službenih zadevah ua Dunaj
in
se
meščani kranjski na lastne stroške, da ima nižja gim- ima danes vrniti nazaj v Ljubljano.
nazija ta več učencev, kaaor marsikatera neodpravljena
Dvorni svetovalee
višja gimnazija z nemškim učnim jezikom.
Upamo,
?
prof
vitez Miklošič
da se vsaj po tej poti reši Slovencem namenjen
učni
zavod za prihodnje šolsko leto. Do druzega leta pa
upamo
?
bode državnozborska večina vedela kaj storiti,
je novo ustanovljeno „zuamenje za umetnost iu vedo".
Za vino- in sadjerejsko in kmetijsko šolo v
Grmu pri Novem mestu razpisanih je do 20. septembra
da se oprosti takih udarcev.
Pa ostanimo pri kranjski gimnaziji: za sedaj vsaj toliko sodimo, da moremo izreči v tolažilo vsem priza-
1887
leta 5 deželnih usta
do katerih
majo pravico
sinovi kranjskih kmetovalcev iu vinogradnikov, kateri
detim
nado, da tudi
v
prihodnjem šolskem
pa morajo biti naj čvrstega zdravja.
nj 16 let stari, krepkega telesa in
Učenci z deželnimi ustauovami dobe
letu gimnazija kranjska ostane, ker mislimo, da tudi moč ministrova ne sega tako daleč, da bi smel
z ab raniti šolo na lastne stroške prizadetih.
Einspieler jeva slavnost, ki se je vršila minulo
nedeljo v Svečah, je gotovo najvažnejša dogodba mi-nulega tedna za nas Slovence. Ako je uže zlatomašni-štvo odličnega rodoljuba slovenskega smatrati za blago-
v tej šoli stanovauje hrano iu poduk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti.
Zahvala.
Povodom praznovanja rojstnega dne Njega ces. i kr. Apostoliškega Veličanstva presvitlega cesarja mi je
slov z nebes, ki ojačeva vse boritelje za enakopravnost visokorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej
Slovencev, je pa gotovo slavnost sama dokaz zavednosti baron Winkler izročiti dal dvesto goldinarjev, od in politične moči koroških Slovencev, ki nam jih na- katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskim ubožčekom,
272
po 25 gold. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za
otroke, varovalnici malih otrok, deškemu in pod vod- kandidata v držav stvom gospe grofice Sofije Auerspergove stoječemu de-
Cesko konservativno veliko posestvo zbralo
si je za
kliškemu sirotišču.
rika C lam a Viljema grofa Wolkenst
I
izpraznjenih sed
Izročuje ob enem te zneske njihovemu blagemu na- sestvo zbralo za kaudidate
zbor na mesto umrlega grofe Hen-
e i n a. Za pet bor pa si je veliko po-
v dežel
menu, smatram se dolžnim, da potom javnosti najtop- Avg. Kinsk
gg
grofa
Bo uquoy
grofa
lejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega rola Zedtwitza in kanonik
barona Ad. L e o u h a r d i - a, grofa Ka
T r s c h
mesta ubožčekom naKlonjeno darilo.
Ljubljani 17. dan avgusta 1887.
Y
Zupan
G-rasselli.
Zahvala.
Visokorodni gospod deželni glavar na Kranjskem,
Gustav grof Tlmrn-Valsassina, podaril je povodom
rojstnega dne Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja
iu kralja petdeset goldinarjev za tukajšnje uboge.
Usojam
se
ta
patrijotični
čin
blagotvoriteljnosti
javno oznanjati z izrazom najtoplejše zahvale.
Ljubljani 17. dan avgusta 1887.
Zupan: Grasselli.
Novičar iz domačih
m
tujih
dežel.
Dunaja
Ta ponedeljek vrnil se je cesar z
Išla za nekaj časa na Dunaj. Gotovo vrnejo se tudi vsi
ministri semkaj
ker
treba določiti skupni in državni
proračun in spored delovanja za zborovanje državnega zbora in delegacij. Izrekoma o sKupnem proračunu bilo je čuti, da se vrše razprave med vojnim ministrom in obestranskimi ministerstvi posebno glede dobe, v kateri bode zvršiti puške repetirke. Za te se je neki odločila
>v goldinarjev.
v razgovor
vladi Taaffejevi brez vsakega umev
svota 3'/2 milijon«
Gotovo pride nega ministra, ki
tudi znana naredba nauč
nega opravičenja, potrebe in dela toliko pregl
Nekako soglasj
s to ministrovo odredbo se nahaj
z drugim uovejim činom naučnega ministra
Cesar
spremenil je dosedanjo odlikovanje za umetnike v „častno
znamenje
umetnost iu ved
u
Ob enem bilo
naravno po predlogih ubestranskih naučuih nekoliko veljakov odlikovanih s tem znamenjem stranski odlikovanci so: slikar nega arhiva vit. Arueth,
1
kakor
ministrov
?
To
dvor
. Angeli, vo predsednik statističnega
arhiva baron Czornig, profesor Hvrtl
biv
minister
Krem
»
slikar Matej ko, profesor Miklošič
fesor vitez Sickel, profesor vitez S t nister dr. Unger.
, pro in bivši mi
Češka
Nevolj
češkimi politik
zoper naredbo naučnega ministra je med
posebno zavolj tega toliko, ker se v nji
uvideva pokroviteljstvo šol nemškega „Schulvei
Bolgarska
minulem tednu zabeležiti nam
prestolnem
je dve pomenljivi dogodbi v Bolgarskem vprašanji. Glede nezakonitosti nas
danja princa Coburškega izrekle so vse velevlasti
top
vi
svoje soglasje s tem, da so se v tem
protestu Ruske,
v katerem
oziru pridružile ki je bil naznanjen v pisanji Turške, ta velevlasti vpraša za njihovo menenje. Drugo postalo je dalje gotovo, da Euska sedaj ne bode segla s silo v Bolgarske homatije.
Knez sam končal je svoje potovanje po Izhodni Rumeliji
9
ker je bil tam povsod slovesno sprejet
ponedeljek večer ob 6. uri vrnil
s posebnim vlakom
Pi
je knez v Sofij
slavoloku na kraju mesta
po
dal mu je župan kruha in soli in je prečital adreso
Prihod slavil se je z 21 streli in godba
Na pozdrav županov od
dobrodošlico
grala je narodno himno
govoril je knez: Ostal sem mož beseda glede obljube
svoje dane v Ebenthalu vdanosti svoje za Bolgarsko. Tukaj sem
f
Svetuj
Vam držati se modrosti
zmernosti in
sloge. Ako bodete modri in složni, storil bolem z Bol
garske idealno in zelo močno državo niti dobre razmere s Turško kot podlagi lojalitete svoje nadejam
suver
Bistveno je ohra ■eno oblastjo.
Ijenj
na turški strani nam nasproti
spravljivega miš
Glede zanesljivosti vojne Bolgarske se čuje
j
da je
v obče vdana novemu knezu, samo o topničarstvu, ka
ter
je bilo tudi prejšujemu kuem nasproti, se trii
da
tudi sedaj ni zanesljivo in tukaj bode knez takoj priliko imel pokazati svojo vladarsko spretnost.
obče vpraša se sedaj, ali se bode Turška dala
pregovoriti, da vmes seže s silo, ali pa ostane očigled
različnosti menenja velevlast — kakor dosedaj vedno pasivna.
Angleška
Boj sedanje vlade zoper Irsko pri
Boj za zgublj
nemške, deželno-zbor- proglasiti se namer
čenja se z vso silo, Irska liga, stara zveza Ircev v oproščenje svoje domovine od sile Angležev, katero je prejšnji minister znal spraviti v tir stroge postavnosti,
za hudodelsko zvezo, da
za
ske mandate se pričenj
in gotovo nemška stranka zgubi
tare
Da členi stare
lig
U
m pa
fe
več sedežev. Pa bolj pomenlj
vprašanje o vstopu
olj
kot volitve same, je
Česko-
Kri
v deželni zbor
konservativna in pa nemško-narodna stranka ste
še
zmiraj enako ojstro nasprotne. Na nemški strani smatra An£lija bode še boli pešala
odgovora ne bodo dolžni ostali je sedaj že gotovo, bode zopet tekla iz te stare rane „Velike Britanije44, strup nezadovoljnosti in narodnega nasprotstva se bode pomnožil in nekdaj po vseh delih sveta zapovedujoča
se vprašanje vedno še za vprašanje gospodstva nad drugo stranko in ne za vprašanje sprave
in m
Laška pripravlja novo odpošiljatev vojakov v Ma-
Kolera preseluje se polagoma v druge kraje
Zato
razprave tudi ne smejo imeti vspeha
sauho južne Laške
je osebno nekatere okužene kraje
Ministerski predsednik Crispi obiskal
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.