|
|
ja bode zdru�ila, sveta vez, in sre�na bota neizmerno . . .
»Razgrinja bodo�nost se jej pred o�mi,
Cveto�a in soln�nobleste�a,
In slika za sliko pred njo se vrsti.«
Slika, za sliko, a to�na ni jedna, samo vedre, vesele, nebe�ke . . .
»Saj nji cvete mladoletje, Gorko nje srce je, �are� obraz, In v prsih poganja jej cvetje.«
Tega ne pomisli zorna mladenka, da
bo prav takrat cvetla poslednji�, potem
pa da je utrgan nje cvet. Tega ne sluti,
da bo potem morala ob�utiti marsikatero
bol �ivljenja, da bo morala prena�ati
skrb i j in te�av mno�ino, kojih sedaj ne
pozna, sedaj ko
»Krep�a jo mladost in sladek �ut, In sre�a � � � � � � �.«
Toda � dalje! . . .
Cvetje pomladno si utrga m o �. Kako je pozdravi on? Mrklo zre v cvetko, dolgo jo zre. In kaj se godi v njegovi notranjosti, v du�i njegovi? »To cvetje«, misli mo�, »kako je krasno! In jaz sem bil nekdaj tudi tak: mlad, �iv, vesel. Toda »»Die Blume verbluht«« �cvelje se ospe, jaz, moja mladost ospela se je tudi �e. A kaj potem? »»Die Frucht muss treiben!«« �e le-to cvetje mora roditi in prina�ati sad, �lovek, mo� naj bi ga ne?«
»Kedor je mo�ak
Strupene se kupe ne brani,
Sladke se nikdar ne vpijani.«
Nobena kupa mu ne sme biti pre-trpka, nobena presladka, da bi je ne izpil z mirno du�o, kadar je treba po�mo�i domovini, narodu, bratu, vesoljnemu �love�tvu. Neumoren mora biti mo� v svojem delovanji, �e ho�e, da se po�ka�e kdaj tega delovanja sad.
|
»Ne samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mo� je storiti dol�an«
In mo�, ki stori, kar more, ki �rtvuje v prosvelo domovini, v korist narodu svojemu, v blagor �love�tvu vse, kar ima, tak mo� je mo� »po�ten«.
»A mo� po�ten je solnce zlato, Ki razsvitljuje, greje svet, Ki v pisan cvet ogrinja trato, Ki vrt in gaj o deva v cvet.«
Da, tak mo� je biser � »cvet �lo�ve�tva!« � �
Poslednjega zvabi pomladansko solnce vun na prosto sivega, sklju�enega star ca. Ves reven in nadle�en je, a vendar se oveseli i on lepe pomladi, ko se vse procvita, ko se vse prestvarja ter vstaja k novemu �ivljenju. A prvi cvet po�mladi, kak vtis naredi ta na njegovo du�o? Do�im vsak drug radosten po�zdravlja krasni cvet, poto�i star�ek o pogledu nanj solzo, solzo grenkega spo�mina. Kako bi je ne? Vidi cvetje, vidi deco, vidi mo�a, . . . vse, vse je veselo, vse se raduje �ivljenja! A on? On ne more biti prav vesel. Tare ga starost in bolezen, lice mu je velo, �elo na�gubano, lasje sivi, vsi udje kot mrtvi in otrpli. In ti, ki se sedaj vesele cvetja, ki cveto sami, cveto ter u�ivajo lepo �ivljenje? Gorje � i oni bodo kdaj kot on! Vse, kar je na svetu, vse se spreminja, dokler se naposled ne vrne v to, iz cesarje vzeto, � v prah zemlje. I cvet pomladni zginil bode, � njim po�mladno veselje.
A zopet se bode vrnil, in vra�al in vra�al nad nami, ko bodo drugi rodovi tu bivali. O da bi se kdaj vrnil, da nikdar � nikdar ne zgine!
|
|