logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (06.11.1997, letnik 51, številka 44)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik NT Branko Stamejtit

Urednica NT Milena Brečko Poklic

ŠT. 44 - LETO 52 - CEUE, 6.11.1997 - CENA 280 SIT

Eeljan v francoskih zaporih

Bojan Tržan je v pristanišču izvedel, da je prevažal skoraj tono in pol marihuane. Kdo mu bo pomagal? Vroča tema na strani 25.

mm • mm Um. Foto: Gregor Katic

Martinovania v Martinovem letu

Letos je Martinovo leto, prihaja pa tudi čas, ko bo dozorelo vino. V Mon novemu vinu pripravljajo po številnih krajih na Celjskem takšna '1 drugačna martinovanja; več o njih pišemo na straneh Novega tednika.

Na Islandifo po zmago

l^okometaši Celja Pivovarne Laško pred prvim nastopom v Ligi

prvakov. Stran 16.

Hiti počasi m počakaj zadnjega

v reportaži predstavljamo Milana dolgoletnega ravnatelja, učitelja, humorista in ljubitelja planin. Stran 34.

V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48.

Dvojčka za trojčjs«

Berglezovim, ki jim pomagata starša dvojčkov, je Stanovanjski sklad občine Celje dodelil večje stanovanje. Stran 10.

Zbogom, črna kuhinja

v Ravnah pri Šoštanju stoji hiša dobre volje, ki so jo materi in sinu zgradili krajani. Reportaža na strani 9.

Sparovčki za stara leta

Vse o izhodiščih za reformo pokojninskega sistema. Stran 5.

Ledeno sonce vinotoka

Kronika meseca oktobra na strani 24.

Osmerec

brez krmarja

Predstavljamo predsedniške kandidate; volili bomo 23. novembra. Stran 2.

[~ Celjska kronika [

Noč čarovnic po celjsko, Hec mora biti. Tukaj je Kamberovič. Stran 8.

2

DOGODKI

Marjan Poljšak, rojen 8. 9. 1945, diplomirani inženir kemijske tehnologije, nekdanji poslanec, ni zaposlen, predsednik NSD.

Janez Podobnik, rojen 17. 9. 1959, doktor medicine, predsednik državnega zbora.

Dr. Bogomir Kovač, rojen 12. 11. 1952, doktor ekonomskih znanosti, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Milan Kučan, rojen 14. 1. 1941, diplomirani pravnik, predsednik Republike Slovenije.

Tone Peršak rojen, 2. 1. 1947, diplomirani režiser in diplomirani komparativist, docent za teorijo gledališča, predsednik DS.

Franc Miklavčič, rojen 25, 1921, diplomirani prai;^ upokojenec, predsednik^

Mag. Marjan Cerar, rojen 15. 5. 1943, magister kemije in ekonomije, glavni direktor Belinke.

Dr. Jože Bernik, rojen U. : 1924, doktor pravnih znon sti, upokojenec.

Osmerec brez krmarja

Volitve v nedeljo, 23. novembra - V predvolilni bitki za predsednika Republike Slovenije 8 kandidatov

Dober ducat, menda natančno 15 imen, se je do sredine minulega tedna pojavljalo v igri za novega predsednika države Slovenije. Svojo kandidaturo so bolj ali manj glasno napovedovali, do srede, 29. oktobra do polnoči, pa je popolne kandidature vložilo 8 kandidatov, med njimi pa se v zakonitem roku do ponedeljka, 3. novembra, nihče ni premislil in kandidature umaknil.

V igri za predsednika države, volitve bodo v nedeljo, 23. novembra, so (po zaporedju, izžrebanem v torek popoldan

v republiški volilni komisiji): Marjan Poljšak, Janez Podobnik, dr. Bogomir Kovač, Milan Kučan, Tone Peršak, Franc Miklavčič, Marjan Cerar in dr. Jožef Bernik.

Zoper kandidaturo Milana Kučana sta Matjaž Gerlanc in Liberalni forum na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudi za presojo ustavnosti njegove kandidature in čeprav je bilo odločitev ustavnih sodnikov pričakovati te dni, so pobudi zavrnili že prejšnji teden z obrazložitvijo, da sta bili napačno vloženi. So pa bile v ponedeljek že vložene nove pritožbe; Republiška volilna komisija naj bi tako v torek obravnavala

pritožbo Liberalne stranke zoper svojo odločitev o potrditvi kandidatur za Milana Kučana in dr. Jožeta Bernika (Kučanova kandidatura naj bi bila sporna, ker naj bi zdajšnji predsednik že izčrpal ustavno možnost ene ponovitve mandata, zoper kandidaturo dr. Bernika pa so se pritožili zaradi njegovega dvojnega državljanstva), podobni pritožbi je vložil tudi zastopnik predsedniškega kandidata Marjana Poljšaka, vendar je Poljšak kasneje ugovor zoper kandidaturo dr. Bernika umaknil. Po zakonu imajo člani vrhovnega sodišča na voljo 48 ur, da presodijo oziroma se odločijo, ali bodo

sploh obravnavali vse vložene ugovore. Kako pa se bodo odločili glede pritožbe Matjaža Gerlanca, ki se je prav tako s posebnim dopisom obrnil nanje, pa glede na zakonska določila, da so do ugovorov upravičeni le neposredno predsedniški kandidati oziroma njihovi zastopniki, do zaključka redakcije še nismo izvedeli.

Različno do kandidatur

Prvi je ponovno kandidaturo za predsednika države napovedal Milan Kučan, za katerega je dr. Matjaž Kmecl tudi sprožil akcijo zbiranja podpisov podpore volivcev. Kučanovo kandidaturo je, čeprav bi zadoščalo 5.000 podpisov, podprlo 15.914 volivcev.

V času predsedniške predvolilne kampanje bomo skladno z našo uredniško politiko na straneh Novega tednika novinarsko spremljali predstavitve predsedniških kandidatov na našem območju, v mnenjskih rubrikah (Pisma bralcev) omejili neposredno predvolilno podporo kateremukoli kandidatu, neodvisno od tega pa bodo imeli vsi kandidati možnost komercialne predstavitve na straneh našega časopisa.

Za neposredno iskanje podpore volivcev se je odločil tudj mag. Marjan Cerar, ki je ob napovedi kandidature izstopil iz LDS in zbral 5.213 podpisov volivcev.

Da se za predsedniško funkcijo potegujejo s pomočjo strankarske podpore, so se odločili: dr. Bogomir Kovač, ki je kandidat LDS, njegovo kandidaturo pa so podprU 4 poslanci te stranke, Franc Miklavčič, ki ga je predlagala Krščansko socialna unija-KSU, s podpisi pa podprli trije poslanci iz vrst LDS in DeSUS ter samostojni poslanec, Marjan Poljšak, ki ga je predlagala Nacionalna stranka dela-NSD, s podpisi pa podprla dva poslanca SDS in en SKD, dr. Jože Bernik, ki sta ga predlagali SDS in SKD, podprlo pa 12 poslancev SDS in 7 SKD, Janez Podobnik, ki ga je za svojega kandidata izbrala SLS,

njegovo kandidaturo pa podprlo 18 poslancev SLS, tff Tone Peršak, ki ga je predlagala Demokratska stranka - DS, njegovo kandidaturo pa je podprlo 3.448 volivcev.

Za vložitev kandidatur za volitve predsednika države zakon v Sloveniji določa več načinov; kandidata lahko podpre 10 poslancev državnega zbora (pri tem pa ni potrebno, da ga podpira tudi

stranka), če kandidata p«^ pre katerakoli (parlament' na ali neparlamentarna) ]! litična stranka, potrebuje tem še 3 podpise poslane ali pa 3.000 podpisov pi pore volivcev, četrta iiii nost pa je, da se kandi odloči za neposredno zbii nje podpore volivcev, vtc primeru mora zbrati 5.0 podpisov.

IVANA STAMEJČ Foto: ARHIV DEl

DrŽava naj bo vzgled varčevanju

»Nočemo biti državljani drugega razreda,« so v imenu okoli 15 tisoč upokojencev oziroma 9 tisoč, kolikor jih je včlanjenih v Zvezo društev upokojencev Celje, povedali minuli ponedeljek na občnem zboru zveze, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in minister brez resorja iz vrst DeSUS Janko Kušar.

Na občnem zboru so ugodno ocenili delo preteklega in letošnjega leta, osrednjo pozornost pa so namenili reformi pokojninskega sistema ter splošnemu gmotnemu položaju upokojene generacije. O tem, da slovenski upokojenci ob razpravah o reformi pokojninskega sistema ne pristajajo na kakršnokoli delitev državljanov, je zbranim v veliki dvorani Narodnega doma spregovoril predsednik ZDUS Vinko Gobec, minister brez resorja Janko Kušar pa je izpostavil nekaj točk iz varčevalnega programa države. Celjski upokojenci pozdravljajo varčevanje, vendar zahtevajo, da so ga sorazmerno deležne prav vse strukture, za zgled pri varčevanju pa bi morala biti prav država sama. Sicer pa so

tudi na Celjskem upokojencij vedno nezadovoljni s svojij statusom in svoji krovni orgai| zaciji so izrekli podporo v pri3 devanjih, da ne pristane v uslii jevanje pokojnin z rastjo ca pač pa vztraja v primerja« plačami, saj so konec koncevi časa svojega aktivnega prispevke plačevali glede na' šino plače in ne na ceno soU na tržnici.

»Precej pozornosti nai" njamo tudi reševanju stan vanjskih problemov naših ^' nov in prizadevamo si, da b' programa Stanovanjske! sklada občine Celje letno j" dobili vsaj dvoje manjših ^ novanj za upokojence,« ' občnem zboru poudaril pf^ sednik Zveze društev upol" jencev Celje Emil Pepelnja^ --^

V Zvezi društev upokojen«^ Celje precej pozornosti naii njajo rekreacijski dejav^no' pripravljajo izlete in poh"^ obiskujejo svoje bolehne člal za njihovo obdaritev pa s" zadnjem letu namenili 900 tolarjev, letos pa so bili sejma Senior tudi gostitelji ^ slovenskega srečanja up^' jencev.

SNOPIČ

DOGODKI

3

Račun brez krčmarfa

Minister za kulturo Jožef Školč v Šentjurju in Laškem - Zapleti z obnovo Laškega dvorca

^ntjurski Ipavčevi hiši so se z jtrom Jožefom Školjčem sestali jtavniki občine, upravne enote in jske knjižnice. Ministru so predli položaj kulture v šentjurski obči-,fi čemer so izpostavili dotrajano giio mestnega Kulturnega doma, iQst prostorske širitve mestne knjiž-ter ga seznanili s prenovo Slomško-jjstne hiše na Ponikvi.

iiiistcr se je osebno prepričal, da je ana Kulturnega doma resnično po-obnove, za kar obstaja idejni pro-Občina se je z njim prijavila na razpis jstrstva, vendar Školjč opozarja na lanjkanje denarja. Občina se je prav iprijavila za projekt širitve knjižnice, jar so izvedeli, da mora svojo vlogo ojniti. Na Slomu pa so ministru pove-^da je prišlo letos že več kot 130 rtičnih avtobusov, pri tem pa nastajajo ;ejšnji stroški za redno vzdrževanje ovljene hiše. Prostovoljni prispevki, ki irejmejo, žal ne zadostujejo. BJj kot v Šentjurju so bili z obiskom Istra Jožefa Školča zadovoljni v Laš-1. Ne le zato, ker jih je obiskal po več enem letu, odkar so ga povabili v svoje ;to, ampak predvsem zaradi trdnih za-)vil, da bo ministrstvo za kulturo v zelo m času finančno podprlo popravilo strešja in strehe laškega dvorca, v kate-domujeta razstavišče in osrednja žnica. Žal je bilo zadovoljstvo le kratke-aha, saj je občinska uprava v začetku

tega tedna ugotovila, da je za laški dvorec vložen denacionalizacijski zahtevek. »Res nismo vedeli, da je zgradba predmet vračanja, čeprav so dediči nekdanjih lastnikov celo naši meščani,« pojasnjuje zaplet župan Peter Hrastelj. »Prav tako ne vemo, ali gre za vračilo v naravi ali na kakšen drugačen način. V ponedeljek smo zato prosili vodstvo upravne enote, naj nemudoma

prične postopek, da bi čimprej prišli do dokumentov, ki bi zakonsko vzdržali vsaj toliko, da bi se vendarle lahko lotili popravila te znamenite laške zgradbe. Upamo le, da se streha v tem času še ne bo podrla.« ■■■■■■■■■■.....II........................I................I BJ, JI, Foto: CK;

V občinski upravi Laško niso vedeli, da je za laški dvorec, kjer obiskovalce že dobro leto pred padajočimi strešniki varuje posebni oder, vložen denacionalizacijski

zahtevek.

Sladka Gora bo bližje

/šmarski občini opravljajo trenutno tplastitev ter delno rekonstrukcijo 8,3 lometrov lokalne ceste Mestinje-Lem-ig-Sladka Gora-Pečica-Lemberg. Gre eno največjih naložb v tej občini, v fdnosti 45 milijonov tolarjev.

Občinski svet |e povezavo, ki je na točju med magistralno cesto Celje-'§aška Slatina ter regionalko med Pod-!lom ter Mariborom, ocenil kot letošnjo čdnostno nalogo. Investitor, šmarska fea, je za njeno obnovo v celoti prido-3 državna sredstva za demografijo ter "acijo cest, ki so bile poškodovane med (Injo zimo. Del ceste, 2 kilometra pre-'stitve skozi srednjeveški trg Lemberg, '"bnovili že lani, med letošnjimi naloga-'Paje tudi saniranje zemeljskega plazu 'd Pečico in Sladko Goro. ^fla opravlja celjsko Cestno podjetje. Z "šnjlmi deli so začeli v začetku oktobra, "čati pa morajo do 15. novembra. Z deli pri koncu, zato bo slovesno odprtje

obnovljene ceste še v tem mesecu. Z boljšo cesto nameravajo prav tako vzbuditi večje

V šmarski občini trenutno asfaltirajo tudi cesto po grebenu med Tinskim nad Zibiko ter Šentjanžem. Gre za 1,3 kilometra razdalje, pri čemer so sredstva prispevali krajani ter občina,

zanimanje za turistično zanimivo območje, kjer bo vinska cesta.

Za prihodnjo leto načrtuje občina boljšo povezavo med Šmarjem pri Jelšah ter KS

Na področju Kristan Vrha je v zaključni fazi izgradnja vodovoda Laše-Filipov hrib, ki je za potrebe približno dvajsetih gospodinjstev. Sredstva za naložbo v vrednosti 10 milijonov tolarjev prispevajo vaščani ter šmarska in delno slatinska občina.

Sveti Štefan, vse do Grobelc. Obnoviti nameravajo odsek Ločnec-Sveti Štefan-Grobelce.

BRANE JERANKO

V Šmartnem po Martinovo

v občini Šmartno ob Paki praznujejo občinski praznik 11. novembra, sklop prireditev pa bo tako ali drugače povezan z njihovim patronom, sv. Martinom.

Praznovanje so pričeli že v nedeljo s pohodom po občinskih mejah, nadaljevali ga bodo v petek, 7. novembra ob 17. uri, ko bodo v šmarškem gasilskem domu pripravili posvet vinogradnikov, na katerem bodo spregovorili o okolju prijaznem vinogradništvu. V soboto, 8. novembra, bo v središču kraja vesela Martinova sobota, ki jo bodo začeli šaleški likovniki na 8. slikarski koloniji, ob 10. uri se bo pričel ulični sejem vinogradniško-vinarske opreme, ob 13. uri pa se bodo predstavili godba in mažoretke, otroci bodo zarajali z Romano Krajnčan, nastopil bo narodno zabavni ansambel Nagelj, v programu, ki ga bo vodil Boris Kopitar, pa bodo pripravili še Martinov trič trač in Martinov krst.

Prireditve bodo nadaljevali v nedeljo, 9. novembra, ko bo ob 18. uri v farni cerkvi nastopila družina Galič, v torek pa bo ob 17. uri v Kulturnem domu slavnostna seja sveta občine Šmartno ob Paki. Sklop prireditev bodo v Šmartnu nadaljevali prihodnjo soboto, ko bodo odprli cesto v Podgo-ri, zvečer pa pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev. US ;

Cepljenje proti gripi prelcinjeno

Po vsej Sloveniji zmanjkalo cepiva - Nove zaloge spet te dni

^rav so v republiškem inštitutu za

''"Vanje zdravja sredi preteklega mese-^^gotavljali, da letos ne bo zmanjkalo J'Va proti gripi, so prejšnji teden v ^"li območnih zavodov za zdravstveno '^'vo morali cepljenje prekiniti. Zaradi '^^no velikega zanimanja so pošle vse ,"§6 cepiva, čeprav so bile letos celo koliko večje kot prejšnja leta.

. mmm

j^dno več je ljudi, ki so že spoznali J '^tnost cepljenja, s katerim se je mogo-l^ogniti gripi,« ugotavlja vodja epide-

miološke službe pri zavodu za zdravstveno varstvo Celje Alenka Maligoj-Skaza. »Prejšnja leta smo le s težavo porabili naročene zaloge, letos pa je zanimanje ljudi za cepljenje tolikšno, da je preseglo vsa naša pričakovanja.« Na območju celjske regije se je v oktobru cepilo preko 12 tisoč ljudi. V zavodu pričakujejo, da bo novembra zanimanje za cepljenje nekoliko pojenjalo, zato so naročili le še tisoč doz cepiva, ki naj bi te dni že prispele v Celje.

Ker se sezona, značilna za kroženje virusov še ni pričela - gripa pride običajno k nam proti koncu novembra, v decem-

bru ali januarju, bo tudi v prihodnjih dneh še dovolj zgodaj za zaščito pred to boleznijo, ki ogroža predvsem starejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi. V celjski regiji cepijo proti gripi v zavodu za zdravs-tvenovarstvo, v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih.

Glede na trenutne razmere v drugih državah, letos ni pričakovati kakšnega izjemnega porasta obolelih za gripo. Je pa v tem času veliko splošnih prehladnih obolenj, ki jih mnogi zaradi podobnih znakov, enačijo z gripo.

JI.

POSVETU

irska ima spet predsednico

Na Irskem so bile predsedniške volitve. Okoli 2,7 milijona volilnih upravičencev je izbiralo med petimi imeni; štirimi kandidatkami in enim moškim. Kot so napovedovale že javnomnenjske raziskave, je največ glasov dobila 46 letna profesorica prava Mary McAleese.

Nova predsednica bo zamenjala Mary Robinson, ki je bila leta 1990 kot prva ženska izvoljena na to mesto. Robinsono-va iz javnega življenja zdaj ne bo izginila, ampak bo delovala kot visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice. Mary McAleese pa je doslej prva predsednica (in hkrati tudi predsednik], rojena v Bel-fastu na Severnem Irskem, ki je že od leta 1922 pod britansko krono. Je vdana katoličanka in pripada vladajoči nacionalistični stranki Fianna Fail. Nekateri so ji pripisali simpatizerstvo s Sinn Feinom, političnim krilom IRE, kar je odločno zanikala. V svojem prvem nastopu po zmagi je obljubila, da se bo trudila za izboljšanje odnosov z Londonom, prav tako pa si želi, da bi britanska kraljica Elizabeta II. naposled le obiskala Irsko. McAllesejeva je v boju za predsedniško nominacijo znotraj stranke premagala nekdanjega premiera Alberta Reynoldsa. Na volitvah pa je bila njena najresnejša tekmica še ena Marry in sicer Banotti. 58 letna Banottijeva je članica Evropskega parlamenta, pripada pa drugi največji stranki na Irskem, imenovani Fine Gael.

Nova poljska vlada

Na Poljskem je zaprisegla nova vladna koalicija, ki jo bo vodil Jerzy Buzek. Sestavljata jo stranki Akcija Solidarnosti in Unija Svobode. Prva je na volitvah 21. septembra porazila nekdanje komuniste, stranko Zveza demokratične levice, ki je s Kmečko stranko sestavljala dosedanjo vladajočo koalicijo.

Akcija Solidarnosti ima tako 201 od 460 mest v spodnjem domu parlamenta, Unija svobode 60, poražena Zveza demokratične levice pa je dobila 164 mest. Pogajanja med Solidarnostjo in Unijo svobode so bila dolga in neomajna. V novi vladi je 22 ministrov, od tega jih kar 15 pripada Solidarnosti. Unija je naposled dobila le sedem ministrstev, vendar pa kar štiri najpomembnejša: zunanje, obrambno, finančno in pravosodno. 57 letni premier Buzek, malo znan akademik, je po zaprisegi dejal, da bo glavna naloga vlade priprava države za sodelovanje v Natu (njegova članica naj bi postala leta 1999) in čimprejšnja pridružitev Evropski uniji. Poleg tega si bo vlada prizadevala za vsaj enako gospodarsko rast kot doslej, za pospešitev privatizacije in izvedbo ključnih reform, kot je npr. pokojninska reforma. Po imenovanju vlade so za nmenje o njej zaprosili vodjo Solidarnosti v 80 letih in šefa države v letih 1990-95 Lec-

ha "VValenso. Dejal je, da bi v vladi na lestvici od ena do pet prisodil od minus štiri do štiri.

Ameriško-kitajski odnosi

v ZDA je bil na devetdnevnem obisku kitajski predsednik Džjang Dzemin. Šlo je za prvi obisk šefa azijske velesile v Ameriki v zadnjih 12 letih. 71 letni predsednik je imel pogovore v številnih mestih, povsod pa so ga pričakale množice demonstrantov. Protestirale so proti kršenju človekovih pravic in zahtevale neodvisnost Tibeta.

Kitajska je na to odgovorila, da demonstranti ne poznajo resničnih razmer, saj večina ni še nikoli obiskala niti Tibeta niti Kitajske. Kar tiče človekovih pravic pa je predsednik ob obisku harvardske univerze prvič javno priznal, da je šlo pri krvavem zatrtju študentskih protestov na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989, za napako kitajskih oblasti. Ameriški predsednik Clinton je dejal, da je v mnogih stvareh Kitajska na pravi strani zgodovine, vendar kar tiče spoštovanja človekovih pravic temu zagotovo ni tako. Kljub temu sta predsednika dosegla kar nekaj dogovorov. Najpomembnejši pravi, da bodo ameriške družbe Kitajski prodajale jedrsko opremo. Peking se je ob tem moral zavezati, da Kitajska drugim državam, še posebej Iranu, ne bo pomagala pri izdelavi jedrskega orožja. Konkreten rezultat obiska je tudi podpis pogodbe z Boeingom, vredne okoli tri milijarde dolarjev, o nakupu 50 letal. Brez napredka pa so se končali pogovori o vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Irak spet izziva

Odnosi med Irakom in mednarodno skupnostjo, predvsem ZDA in Združenimi narodi, so se pred dnevi precej zaostrili. Irak je namreč prepovedal vstop v državo trem ameriškim inšpektorjem, članom posebne komisije ZN za razorožitev, ki so hoteli pregledati iraške jedrske zmogljivosti.

Poleg tega pa je odrekel gostoljubje vsem ameriškim strokovnjakom, ki so že v Iraku. S tem bi najbrž rad kaznoval Washington, ki nasprotuje odpravi sankcij, ki so jih ZN uvedli po iraški zasedbi Kuvajta. Poteza Bagdada je naletela na precejšnje reakcije - med prvimi se je odzval Varnostni svet, ki je Iraku zagrozil s hudimi posledicami. Ameriški kongresniki so celo pozvali k vojaški akciji proti upornemu Sadamu Hu-seinu. Možnost vojaške akcije ni izključila tudi Velika Britanija, ki se je v Zalivski vojni postavila na stran zaveznic. V Iraku ob tem izjavljajo, da sicer ne želijo spora z ZDA, vendar pa so se pripravljeni soočiti z vojaško akcijo Washingtona. Iraške oblasti so sicer privolile v prihod misije ZN in se zavzele za dialog, vendar so se Američani na to odzvali z izjavo, da niso dovolj le besede, temveč je treba spoštovati resolucije.

DAMJAN KOSEC, POPtv

4

DOGODKI

Direktor je odstopil I

Direktor mestinjskegl Bohorja Vladimir Jurančič je odstopil. S tem je izpolnjena ena od stavkovnih zahtev delavcev lesne tovarne, kjer so letos večkrat ustavili stroje. Delovni proces v Bohorju poteka zdaj nemoteno.

Nadzorni svet, ki se je sestal prejšnji teden, je za vršilko dolžnosti direktorja (za obdobje treh mesecev) imenoval Mileno Žerak, ki je doslej vodila prodajo. Njeno ime se je že poprej omenjalo med tistimi, ki bi lahko nadomestili Juranči-ča, od Žerakove pa je odvisno ali se bo prijavila na razpis, ki bo v kratkem. V preteklem tednu so delavci tudi končno prejeli septembrske plače in sicer v enotnem znesku 59 tisoč tolarjev. Gre za minimalne plače, s katerimi so se poprej strinjali na zboru delavcev. Hkrati v sindikatu pripravljajo izhodišča za socialni sporazum z upravo, najprej za obdofcje treh mesecev. Kot so povedali v sindikatu, bodo besedilo sporazuma podpisali šele po neposredni izjasnitvi delavcev na njihovem zboru.

Zaradi prekinitev dela in stavke se v 297-članskem kolektivu bojijo, da bi izgubili naročila, ki jih zaenkrat še imajo, delavci pa s tem delovna mesta. Zato so v petek, za dan reformacije, delali. Gre za dva dodatna delavnika v oktobru ter novembru, s katerimi bodo nadoknadili štiri dni spontanih prekinitev dela. B.J.

Železarna je v Celju

Ustavni sodniki po presoji zavrnili zahtevo Občine Štore - Železarna Štore sodi v meje Mestne občine Celja

»Ustavni sodniki so z večino glasov, 5 proti 2, presodili, da se naša zahteva po presoji ustavnosti določitve meja med Mestno občino Celje in Občino Štore, zavrže. S tem Železarna Štore, ki ima sedež na Železarski cesti 3 v Štorah, praktično vsa sodi v območje celjske občine,« je v uvodu novinarske konference, ki so jo v ponedeljek sklicali v Štorah dejal župan Franc Jazbec.

Na nejasnosti glede določitve medobčinskih meja so po reformi lokalne samouprave prvi opozorili v Štorah. V novoustanovljeni Občini Štore so ves čas prepričani, da bi bilo pri razmejitvi nekdanje skupne celjske občine najustrezneje potegniti nove meje po mejah krajevnih skupnosti, saj se na spornem območju meje naselij niso skladale z mejami krajevnih skupnosti. Pretežen del območja Železarne Štore, ki je bila po Jazbečevem trdnem prepričanju tudi eden odločujočih faktorjev, da so Štore sploh postale samostojna občina, sodi namreč v meje naselja Teharje, pred reformo lokalne samouprave pa je bilo železarsko območje umeščeno v meje krajevne skupnosti Štore. Ker je državni zbor umestil celotno naselje Teharje v območje Mestne občine Celje, je tako tudi železarsko območje, skupaj s celotnim območjem naselja Zvodno, pripadlo Celjanom.

Brez dogovora

»Da ostajamo brez železarne - oziroma njenega vitalnega dela, saj gre poleg nove traktorske hale še za vse vitalne železarnine objekte, v katerih danes poslujejo ficme Jeklo, Valji, Ingstor in Itro - nam je bilo jasno šele, ko so v Mestni občini Celje sprejeli svoj Statut in kot njegov sestavni del tudi grafičen prikaz območij občine,« je dogajanje zadnjih treh let pojasnjeval župan Jazbec.

V Štorah so namreč že leta 1994 opozorili na, po njihovem

krivično razmejitev, zadevo pa so obravnavali tudi člani Občinskega sveta Mestne občine Celje. Celjski svetniki so menili, da so za razsodnika v primeru določanja medobčinskih meja pristojni državnozborski poslanci, saj so konec koncev le-ti tudi sprejemali Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. V Občini Štore pa so se za pomoč obrnili tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Ustavne sodnike so zaprosili, naj presodijo ustavnost 1. člena Statuta Mestne občine Celje (ki vključuje kot prilogo tudi grafičen prikaz meja območij občine) ter 2. in 3. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.

»Naš primer je edinstven v vsej Sloveniji, saj >sporno< območje nima stalnih prebivalcev, zato tudi instrumenta posvetovalnega referenduma ni bilo moč uporabiti,« pojasnjuje Jazbec in dodaja, da so ustavni sodniki zato za mnenja zaprosili resorno ministrstvo in vladno službo za lokalno samoupravo, najbrž zato, ker niso bili enotnega mnenja, pa so za presojo ustavnosti porabili izjemno veliko časa. »Kar poldrugo leto, kar bi glede na poprečje časa, porabljenega za presojo drugih zahtev, zadoščalo za tri odločbe in ne le eno.«

»Po svoje smo, glede na pogovore oziroma dogajanja zadnjih let, v Štorah takšno odločitev ustavnih sodnikov tudi pričakovali,« pravi Jazbec in dodaja, da je iz tega tudi razvidno, kako močna je še vedno kontinuiteta sil preteklosti. »V državni zbor sem sicer vložil pobudo za izločitev dela naselja Teharje (tistega območja, na katerem so železarski objekti) iz Mestne občine Celje in priključitev k Občini Štore, a glede na to, da sediva v državnem zboru oba s celjskim županom, kakšnega posebnega uspeha ne morem pričakovati,« skeptično ugotavlja Jazbec in napoveduje, da bo sam pač lobiral v opoziciji, celjski župan Zimšek

pa med poslanci pozicije - rezultat pa je že vnaprej na dlani.

Se vedno za dialog

z ureditvijo spornih mejnih vprašanj so v Štorah tudi pogojevali pripravo premoženjske ter delitvene bilance med novonastalimi občinami. Kako bo zdaj s tem?

»V tem trenutku ne želim komentirati, kaj bo to prineslo v dogovore o delitveni bilanci, saj se mi zdi težišče problemov drugje. V Štorah smo za to, da se delitvena bilanca čim prej spelje, da nove občine iz nje ne potegnemo negativnih obveznosti, nepremičninsko premoženje pa naj se razdeli po teritorialnem principu. Zahtevamo seveda pripadajoče deleže v javnih podjetjih komunalnega področja, vztrajali pa bomo tudi pri svojih deležih v delniških družbah, ki niso vezane na osnovno gospodarjenje Mestne občine Celje, mislim predvsem na Celjski sejem in Cestno podjetje Celje,« pravi Jazbec, ki pojasnjuje, da z umestitvijo Železarne Štore v meje Mestne občine Celje v Štorah neposredno niso oškodovani, saj je železarna v državni lasti - posredno pa vsekakor so, saj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za železarsko območje znaša letno okoli 16 milijonov tolarjev.

»Prepričan sem, da je smiselno vztrajati v dialogu, čeprav tudi menim, da trije nasledniki nekdanje skupne celjske občine nikakor nismo enakopravni partnerji,« pravi v imenu štor-skih občanov župan Jazbec, ki je lani - zato, da bi pristojne v Mestni občini Celje opozoril na neenakopraven položaj - odvzel pooblastila vsem trem skladom (stanovanjski, sklad stavbnih zemljišč ter sklad za razvoj drobnega gospodarstva) občine Celje pooblastila, da v imenu Občine Štore razpolagajo z nekdaj skupnim premoženjem.

IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC

»Bojim se, da bo Železarna Štore ostala štorski problem in povezana z našo občino dokler se bo razpravljalo o zaostrenem gospodarskem položaju, odpuščanju delavcev in podobnem, če pa se bo postavila na noge, bo seveda z izvirnimi prihodki polnila blagajno Mestne občine Celje,« pravi štorski župan Franc Jazbec ob pogledu na del Železarne Štore, kjer zdaj obratujejo štiri družbe, in kljub temu, da je dobesedno na pragu štorskega občinskega središča, sodi v območje

Mestne občine Celje.

Šved kupuje železarno

Po švedski študiji bi Štore ozdravili v treh letih

v javnosti se je že dolgo šušljalo o zanimanju švedskega kupca za nakup štorske železarne vse mogoče. Ta se je prvič pojavil pred tremi leti, v ponedeljek pa je prišlo do sestanka med predstavniki švedskega podjetja Inexa ter župani Šentjurja, Štor in Šmarja.

Gostitelj, šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh je med sestankom v Ipavčevi hiši opozoril na zanimanje občine za rešitev Štor. Kot je znano, so nameravali proizvodnjo v državnem delu v Štorah letos poleti ukiniti in to v čudnih okoliščinah. V celotni železarni (vključno z zasebnimi podjetji) je namreč še vedno zaposlenih več kot tisoč delavcev iz desetih občin celjske regije, zato jim po občinah za delovna mesta ni vseeno.

Pred leti je bilo v Štorah zaposlenih 3500 delavcev, med njimi tretjina iz šentjurske občine. Zaradi odpuščanja v Štorah ter drugih podjetjih izven občine beležijo danes v Šentjurju rekordno, blizu 25 odstotno brezposelnost. V celotnih Štorah pa je še vedno 413 zaposlenih iz šentjurske občine, pri

čemer delavci iz jeklarske in valjarske proizvodnje ter jeklo-vleka živijo v negotovosti. Pri vsem skupaj je štorski župan in poslanec Franc Jazbec med pogovorom, s švedskimi poslovneži ter predstavniki ljubljanskega podjetja CIM Consulting spomnil, da dosedanje povezovanje Štor z železarno na Ravnah ni rodilo sadov. Pred tremi leti, ko so je prvič resno oglasil švedski kupec, je namreč prevladal interes za vključitev Štor v Slovenske železarne. Po treh letih sodelovanja v tem koncernu so v Štorah na robu poloma.

Vodstvo švedskega podjetja Inexa iz Danderyda (v Šentjur so prišli lastnik Kari David Sundberg, poslovni direktor Christer Olson, finančni direktor Ingemar Eliason ter njihov pravni zastopnik Lars Henrik Tisell) je predstavilo svojo zamisel nakupa in sanacije Štor, ki temelji na obsežni študiji. Švedski poslovneži menijo, da so proizvodnji v Štorah dnevi šteti, pri čemer opozarjajo na stroške, ki jih bosta zato imela država ter regijsko gospodarstvo. Za Švede naj bi bile Štore zanimive zaradi kakovosti izdelkov, razmeroma poceni delovne sile ter

bližine sredozemskih ladjedelnic. Pri tem naj ne bi postali konkurenčni preostalima slovenskima železarnama.

Kot je slišati s švedske strani, si od tam zamišljajo 3 leta trajajočo sanacijo. To pomeni po njihovih zagotovilih švedsko vlaganje v vse faze jeklarske proizvodnje, izobraževanje zaposlenih, nove proizvodne standarde, nov proizvodni program ter širitev prodajnih možnosti. Švedi bi začeli sanacijo v odkupljenem državnem delu Štor s 300 do 400 delavci, pozneje bi po potrebi zaposlili še druge. Sicer pa je trenutno v državnem delu Štor, ki mika švedski kapital, zaposlenih le še 465 delavcev - pred nekaj dnevi so jih namreč poslali domov še približno dvesto.

Slovenski sogovorniki so bili sodelovanju naklonjeni. Sicer pa so predstavniki švedske Inexe za včeraj (po zaključku redakcije) ter prihodnje dni napovedali konkretne pogovore o nakupu Štor ter sanaciji v slovenski prestolnici. Tam naj bi prišlo do sestanka s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti ter Slovenskih železarn.

PO DRŽAV

Slovenija ni

LJUBLJANA, 28. okj (Delo) - Preplah in nerv ki sta zajela vse sveto"!' borze, sta se občutila tud' Ljubljanski borzi vredi^r! nih papirjev. Slovenski b^! ni indeks je padel za ' odstotka, vendar mnogj t nijo, da so se cene nj-delnic znižale samo Zii'. dogajanja v svetu, ne p! gospodarstvu. "

Adria ima dobit«

LJUBLJANA, 28. oktoj, (Večer) - Slovenski letai; prevoznik Adria Airways' nekaj letih prvič posluje dobičkom, ki je v prvih le: njih osmih mesecih zn;! preko 900 tisoč dolarjev: večalo se je tudi število p peljanih potnikov, zlasti; čarterskih poletih, Adri dolgoročni dolgovi pa soj. 57 milijonov dolarjev zm;; šali na 41 milijonov P:-stavniki Adrie se huduif,: ker vse več naših državrj uradnikov potuje v tujinj tujimi letalskimi družba: in to tudi na letališča, ka: letijo njena letala.

Premalo denarp

LJUBUANA, 28. oktot (Večer) - Republiška voli komisija je opozorila, da \ da ni namenila dovolj dena za izvedbo predsedniških litev. Za izvedbo prvega I ga je predvidenih dobrih I milijonov tolarjev, sfro^li pa bo za 100 milijonov veU morebitni drugi krog vol denar sploh ni predviden: za sedaj sploh še ni jasno, i ga bo mogoče zagotoviti vladnih proračunskih reze: Stroške volitev bi bilo moš če resno znižati le, če zmanjšah število volišč vi žavi s sedanjih več kot 30: na 2000, kar pa brez zakc ske podlage ni mogoče.

Drnovškovi ministri

LJUBUANA, 29. oktobi (Delo) - Poslanci državne-; zbora so z 52 glasovi na nem glasovanju izvolili Igo' Bavčarja za ministra brez' sorja, odgovornega za evrci ske zadeve, in Janka ^■ gorska za ministra za nt gospodarstvo in turizem.

Tik pred zdajci

LJUBLJANA, 29. oktoH (Večer) - Po odstopu J Ludvika Toplaka od kan) dature za predsednika drz ve se je Slovenska ljudi* stranka tik pred potek"' roka za vložitev kandid^': odločila, da bo kandidir* predsednika svojega P^' gramskega sveta Janeza ^' dobnika, sicer predsedn' državnega zbora. Predlog dala dolenjska podružn' SLS, soglasno pa ga je dil tudi izvršilni odbor str^ ke, ki je takoj imenoval centralni volilni štab. Za^^ Podobnikove kandidati^ so trije poslanci zahteval' kojšen sklic kolegija sednika državnega da bi se dogovorili o redf^ delovanju zbora med P^"^ volilno kampanijo.

I. SNOPIČ

DOGODKI

5

pripravite »šparovcice« za stara leta

jgpovedana pokojninska reforma mnoge navdaja z občutki velike negotovosti - Največ sprememb se obeta sedanji mladi in srednji generaciji

lovenija je spet dobila ,otemo, ki kljub temu, da prava razprava o njej jI, še ni dobro začela in |.ot napovedujejo mnogi, |jla kar precej časa, že ],^rja in plaši mlado in fQ generacijo. Gre za re-iflO pokojninskega in in-jdskega sistema, za kate-pa ne vemo natančno, fcjne spremembe nam fta. Javnost naj bi bila za-[f dni seznanjena z vsebi-Bele knjige in z njo z ■mi značilnostmi sloven-j pokojninske reforme, s lero naj bi prešli na tako jnovani tristebrni pokoj-iski sistem.

Jeforma pokojninskega si-ima je nujno potrebna in izbežna. Dejstvo, da je vse nistih, ki pokojnine kori-join vse manj onih, ki služi-

je postalo realnost tudi v )veniji. Rodnost se je zniža-

pričakovana življenjska ba se je občutno podaljša-j

razmerje med upokojenimi aktivnim prebivalstvom je^ ;manjša. Poznavalci pravi-;

da se bo v prihodnosti j ložaj še bolj zaostril in da v ^ hodnjem tisočletju ne bo; larja za pokojnine, če že^ les ne bomo našli kakšne ijše možnosti. Zato tudi Igoročna reforma pokoj-askega sistema, katere bis-0 temelji na dveh delih - na

reformi obstoječega sistema, ki bo zagotovila dolgoročno finančno stabilnost in večjo pravičnost v samem pokojninskem sistemu ter na predvidenem naložbenem financiranju pokojnin za nove generacije zavarovancev.

Trije stebri

Pokojninski sistem, kakršnega imamo danes v Sloveniji, je dokladni, ki je lahko dobro deloval le toliko časa, dokler so bile aktivne generacije velike, upokojencev pa malo. Današnje generacije sicer plačujejo visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, vendar se denar porabi sproti in čez trideset ali več let jim takratni mladi ne bodo mogli izplačati pokojnin, ker bi bili prispevki zanje tako visoki kot cela plača.

Prav zato reforma pokojninskega sistema predvideva odlaganje odhoda v pokoj na kasnejša leta starosti - starost za upokojitev bi se vsako leto podaljšala za štiri mesece na 65 let za ženske in moške. S tem bi se zmanjšalo število upokojencev, reforma pa predvideva tudi zaviranje rasti pokojnin, ki bi bile v daljšem obdobju nižje za 10 odstotkov. Primanjkljaj bi si vsakdo kril z varčevanjem. Pokojnina namreč ne bi bila več ena, ampak bi bila seštevek donosov iz treh pokojninskih stebrov.

Prvi steber bi bil še naprej dokladni, vendar bi za aktualne upokojence šel samo del prispevkov za pokojnine. Upravljal bi ga zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugi steber bi bil naložbeni. Reforma predvideva, da bi bil tudi ta prav tako kot prvi obvezen.Vsi aktivni zavarovanci stari manj kot 35 let bi bili namreč vključeni v obvezno zavarovanje za starost, za kar bi sami in njihovi delodajalci plačevali 8 odstotkov od bruto plače na posebne varčevalne pokojninske račune. Denar bi se nalagal pri spizu ali kakšnem drugem skladu, upravniki skladov pa bi ga varno investirali. Pokojnine, ki bi jo dobili iz prispevka in iz naložbe, bi bile približno tako visoke kot so današnje. Tretji steber predstavlja prostovoljno zavarovanje, podobno današnjim življenjskim ah rentnim

Janez Prijatelj, direktor republiškega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje :«Sistem, kakršen je sedaj, ni zmožen preživeti štirih desetletij. Nekaj let bi še lahko nadaljevali po starem, na koncu pa bi bile najbolj prikrajšane prav mlajše generacije, močno ogrožene pa tudi srednje in sedanje. Plačevati bi morali čedalje višje prispevke, razmerje med vplačili in pokojninami pa bi vse bolj upadalo. Treba je poudariti, da bodo pravice obstoječe generacije skoraj v celoti ohranjene, za še aktivne generacije pa bo morala pokojninska reforma ujeti pameten kompromis in ravnotežje med ekonomskimi in socialnimi vidiki.«

zavarovanjem. Kdor bo imel in zmogel, si bo torej sam nalagal prihranke.

Veliko, a počasi

Spremembe, ki jih napoveduje pokojninska reforma, bodo torej zares velike, vendar bodo postopne, pot do končnih rešitev pa bo dolga.

To pomeni, da jih generacije, ki so že v pokoju ali so tik pred upokojitvijo, ne bi občutile.

V prihodnjih tednih in mesecih se bodo po Sloveniji zvrstile številne razprave o tem, kaj prinaša Bela knjiga o pokojninski reformi. V Celju bo eden prvih pogovorov že v ponedeljek, 11. novembra ob 17. uri v Narodnem domu. Pripravlja ga območna organizacija ZLSD, na razpravo pa vabi predvsem mlajšo in srednjo generacijo, ki bo deležna največ sprememb, ki jih predvideva pokojninska reforma.

Najtežje bo sedaj aktivni generaciji in mlajšim od 35 let, saj jift bo nov pokojninski sistem zadel v celoti. Ali bo šok velik ali majhen, bo razkrila šele bela knjiga. Pa tudi potem, ko

bo povsem jasno, kakšno reformo so si zamislili sestav-Ijavci, bo preteklo veliko vode, preden bo pokojninska reforma uzakonjena. Po beli knjigi bo najprej pripravljen predlog sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temu pa bo sledila procedura v državnem zboru po trifaznem postopku, ki jo bodo gotovo spremljale neskončne razprave in polemike ter strokovna in malo manj strokovna utemeljevanja. Karkoli bomo dobili na koncu, gotovo ne bo všeč prav vsem. Pa čeprav se marsikdo že zaveda, da bo treba varčevati in da bo brez sprememb pokojninski sistem propadel in bankrotiral. Ob vseh spremembah se bo gotovo najhuje naučiti, da bo treba že v mladosti varčevati . za starost.

' . - - • JANJA INTIHAR

Grozilno pismo Stornianu

v torek, 4. novembra, je Adolf Štorman, predsednik republikanske stranke, prejel na domači naslov grozilno pismo, so sporočili s sedeža stranke v Velenju. Pismo je podpisano z geslom Allahu Ekber, Štormana pa žali in obtožuje preprečevanja gradnje džamij v Sloveniji.

Svari ga pred jnočjo islama in ga opozarja, da bo Slovenija lako kot ves svet nekega dne islamizirana. Avtor pisma mu if zagrozil, da bodo njega in njegovo družino ubih, če bo še laprej nasprotoval muslimanom. »Po poštnem žigu sodeč, Ifbilo pismo oddano na pošti v Velenju. Pismo je verjetno posledica muslimanskega obrezovanja, ki so ga vršili v "edeljo, 2. novembra 1997, v večnamenski dvorani v Vinski (^ori, za kar niso imeh ustreznih dovoljenj in kar bi veliko '3je počeh v džamiji. Po njihovem tolmačenju bi džamijo v ^^lenju že zdavnaj imeli, če ne bi bilo nas in Adolfa Starmana,« so med drugim napisali v izjavi za javnost. KL

Zrecani trdijo, da je Rogla njihova

Zreški svetniki so na zadnjem zasedanju znova spregovorili tudi o mejah svoje občine. Podobno kot Vitanj-čani tudi Zrečani ostajajo mnenja, da sodi Rogla v njihovo občino.

»Občina Vitanje nima niti zgodovinsko pogojenih, niti geografskih, pravnih ali ekonomskih razlogov in argumentov, s katerimi bi lahko izpodbijala dosedanjo zakonsko ureditev in zahtevala vključitev naselja Rogla v svoje meje. Torej Rogla sodi k Zrečam,« so ugotovili na seji.

Zrečani med drugim poudarjajo, da je bila krajevna skupnost Vitanje ustanovljena leta 1964. Obsegala je tudi naselje Hudinja, kamor je takrat spadala Rogla. Leta 1982 pa je bil center na Rogli preimenovan v naselje Rogla, ki pa ni z nobenim pravnim aktom uvrščeno v krajevno skupnost Vitanje. Ta torej iz-

podbija vitanjsko trditev, da je bila občina Vitanje ustanovljena na območju celotne krajevne skupnosti Vitanje, vključno z Roglo.

Pa še vrsto drugih argumentov so navedli Zrečani. Najprej zgodovinske: po virih je obstajala občina Skomarje, ki je obsegala Skomarje, Hu-dinjo in tudi Rakovec. Farani dela Hudinje in Rogle so spadali v podružnično faro Skomarje. In iz današnjega časa: vsi stalni in začasni prebivalci Rogle si zagotavljajo vse osnovne storitve (zdravniška oskrba, lekarna, šola, banka...) v mestu Zreče. Cestna in komunalna povezava je navezana na Zreče, prav tako tudi vsa turistična infrastruktura. Ta je bila zgrajena iz Zreč, s sredstvi zreškega gospodarstva. Večinski lastnik celotnega območja na Rogli pa je zreški Unior. Nenazadnje predstavlja območje tudi proti Zrečam geografsko zaokroženo celoto. Opozarjajo tudi na tesno gospodarsko navezanost Rogle in Term Zreče. A.N.

Pivovarna združuje Celje in Laško

^ista občina Laško in mestna občina Celje gradili skupno čistilno napravo? - Zamisel podpira tudi ministrstvo za okolje

^ ponedeljek so se v Laškem sestali '^dstavniki pivovarne ter laške in Oljske občine. Govorili so o možno-

l*'*! izgradnje skupne čistilne naprave.

'^obuda za sestanek je prišla iz pivo-^^■^e, ki bo s 1. januarjem prihodnjega ^ prevzela v upravljanje celotno oskr-vodo ter čiščenje komunalnih od-,5 v občini Laško. Zamisel o izgradnji jJPne centralne čistilne naprave se je ^"^stvoma obeh občin zdela sprejemlji-ij' zlasti zato, ker tako Celje kot Laško r''stno napravo nujno potrebujeta, iP^^i pa sta med sabo oddaljeni le 11 ^oiTietrov in bi bilo morda nesmotrno

lako majhnem prostoru zgraditi kar L ^ čistilni napravi. V Celju že nekaj časa i ^orijo o centralni čistilni napravi na

levem bregu Savinje pri Tremerjih, Laš-čani pa so načrtovali izgradnjo v Radob-Ijah.

Občina Laško bo najkasneje do decembra pripravila vse potrebne dokumente za prenos upravljanja z občinskimi vodovodi na Pivovarno Laško. Ker pri tem ne bo šlo za sklenitev koncesije pogodbe, ampak za podpis posebnega pisma o nameri, je občinsko vodstvo hotelo izvedeti še mnenje ministrstva za okolje o morebitnih ovirah. Pred dnevi so jim iz Ljubljane sporočili, da pravnih zadržkov ni, vendar bo treba v pismu natančno opredeliti lastnino.

Vprašanj o tem, kje bi stala skupna čistilna naprava, po kakšni tehnologiji

bi bila zgrajena in kako zagotoviti denar zanjo, si predstavniki pivovarne in obeh občin še niso postavili. Za sedaj jim je dovolj le to, da vsi zamisel podpirajo in da bodo takoj pričeli pripravljati strategijo, kako takšen projekt izpeljati. Ustanovili so 6-članski odbor, sestavljen iz treh predstavnikov občine Celje, enega predstavnika občine Laško in dveh iz Pivovarne Laško, ki bo v naslednjih treh tednih pripravil globalno oceno o tem, kako bi se skupna čistilna naprava obnesla s finančnega vidika. Že sedaj so si vsi edini, da bi bilo skupno čiščenje komunalnih odplak in odpadnih voda dolgoročno vsekakor cenejše, zamisel o skupni gradnji pa podpira tudi ministrstvo za okolje in prostor, ■■■■■■■■■■■■■■■i J. INTIHAR

Sprejemljiva bilanca

Nazarski svet je na zadnjem zasedanju obravnal gradivo o delitvi premoženjske bilance z občino Mozirje in brez tehtnejših pripomb potrdil stanje, ki je bilo zaključeno z zadnjim dnem minulega leta.

Ocena zajema tudi solidarna referendumska sredstva za sanacijo poplav iz leta 1990, ki za Nazarjane niso sporna. Še več. Predlog delitve premoženjske bilance so opredelili kot ustrezen in celo ocenili, da je takšen primeren tudi za druge dele nekdanje mozirske občine. Ž.Z.

PO DRŽAVI

Diplomati protestirajo

UUBUANA, 1. novembra (Večer) - Poklicni slovenski diplomati, združeni v sindikatu, so javno protestirali proti imenovanju veleposlanikov in drugih diplomatov iz političnih vrst. Pozvali so svoje šefe, naj se v skladu z zakonom upro pritiskom političnih strank in se še bolj dejavno zavzamejo za profesionalizacijo slovenske diplomacije. Po mnenju pokUcnih diplomatov stranke nagrajujejo svoje politične privržence, ki nimajo prav nič diplomatskega znanja in izkušenj, z mesti v naših diplo-matsko-konzularnih predstavništvih.

Še trinajst tisoč

UUBUANA, 3. novembra (Dnevnik) - Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija sredi tega leta imela 1.986.848 prebivalcev ali 400 več kot konec marca. To je prvo povečanje prebivalstva po lanskem 30. juniju, med tremi občinami, kjer se je število prebivalcev najbolj povečalo, pa je tudi Žalec, vendar gre pri njih povečanje na račun tujcev. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je zmanjševanje števila prebivalcev ustavilo le začasno, torej bo potrebnih še kar nekaj let do magičnih dveh milijonov.

Večji obisk, manj denarja

UUBUANA, 3. novembra (Delo) - V devetih mesecih je Slovenijo obiskalo 1,5 milijona gostov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem času lani. Tujih gostov, med katerimi prednjačijo Italijani, Nemci in Avstrijci, je bilo več za petino. Kljub večjemu obisku tujcev je bil letošnji devizni priliv nižji od lanskega in je znašal 798 milijonov dolarjev. Najbolj se je zmanjšala prodaja blaga tujcem.

Skupni sestanek

UUBUANA, 4. novembra (STA) - Začasni poslovodni odbor Jedrske elektrarne Krško, ki ga sestavljajo po štirje slovenski in hrvaški člani, je napovedal, da se bo znova sestal 5. novembra v Rogaški Slatini. Obravnaval naj bi vse tiste točke, ki jih je že pred dvema tednoma na sestanku v Zagrebu, ki pa se je končal brez doseženega soglasja. Slovenija in Hrvaška naj bi v kratkem času imenovali mešano meddržavno komisijo za ureditev statusnih in lastninskih vprašanj nuklear-ke.

6^

GOSPODARSTVO

Zasidrana na petem mestu

Banka Celje je v devetih mesecih dosegla vrsto pozitivnih rezultatov - Podpis pogodbe o sindiciranem posojilu

Minuli teden je vodstvo Banke Celje pripravilo novinarsko konferenco, na njej so javnosti predstavili podatke o devetmesečnem poslovanju ter številne novosti, ki jih uvajajo za svoje komitente.

Cenerahii direktor l^inke Celje Niko Kač je z doseženimi rezultati zadovoljen, saj je bančna hiša kljub veliki konkurenci dosegla vrsto pozitivnih rezultatov na vseh področjih poslovanja. »Med največje kvalitativne dosežke uvrščamo uspešno oblikovanje bančne skupine s Hmezad banko, s čimer se je tržni delež banke povečal z 5,14 na 5,52 odstotkov. Konec septembra je bilančna vsota banke znašala 102.689 milijonov tolarjev in se je povečala za 10 odstotkov, po svoji velikosti pa Banka Celje trdno ohranja peto mesto med 28 bankami v Sloveniji. Zelo zadovoljni smo z naraščanjem obsega poslovanja v naši podružnici

v Ljubljani. Obseg plačilnega prometa s tujino dosega visoko postavljen letni plan, tržni delež banke po opravljenem deviznem plačilnem prometu pa se je povečal s 5,05 na 5,35 odstotkov. V devetih mesecih je banka ustvarila bruto dobiček v skladu s planom, ki se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 35 odstotkov. Čeprav nekateri menijo, da banke ne bi smele imeti dobičkov, sam trdim obratno. Banka Celje je delniška družba in družba, ki nima dobička, ni uspešna. Banka ne more poslovati brez dobička, kajti v tem primeru bi komitenti izgubili zaupanje, hitro pa bi se pojavile tudi težave pri poslovanju s tujino,« je med drugim dejal generalni direktor Niko Kač. Na tokratni novinarski konferenci je napovedal tudi podpis pogodbe o sindiciranem posojilu, pogodbo bodo podpisali 13. novembra s petimi tujimi bankami, pridobljena sredstva pa bodo usmerili v kreditiranje.

Pogovora z novinarji so se udeležili tudi pomočnik generalnega direktorja Dušan

Banka Celje je v začetku oktobra ponudila svojim komitentom, samostojnim podjetnikom, ki imajo žiro račun v Celjski mestni hranilnici, poslovanje z uporabo dnevno nočnega trezorja. Dnevno nočni trezor je poseben predal, kamor se z uporabo magnetne kartice lahko odda gotovina, čeki, slipi Active in Acti-ve Eurocard/Mastercard, položnice ter virmani. Prednosti, ki jih nudi uporaba dnevno nočnega trezorja so v tem, da se lahko uporablja neodvisno od delovnega časa banke, banka pa skupni znesek gotovine in čekov nakaže na žiro ali tekoči račun ter izvrši plačila že naslednji dan. V kratkem bo instaliran tudi dnevno nočni trezor v Ekspozituri Žalec.

Drofenik, pomočnica generalnega direktorja Viktorija Svet, predsednik upravnega odbora banke Boris Zavr-

šnik, sicer direktor Atomskih Toplic ter direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič.

Drofenik je predstavil številne novosti, ki jih banka v zadnjem času uvaja za svoje komitente. Tako je Banka Celje sredi oktobra za zbiranje dodatnih kratkoročnih sredstev pravnih oseb izdala nov finančni instrument Potrdilo o vlogi. Bistvena lastnost novega instrumenta je prenosljivost, ki omogoča tržnost in s tem likvidnost deponiranih sredstev. Nova ponudba za samostojne podjetnike je nadalje uporaba dnevno nočnega trezorja, prenovili in razširili so prostore Agencije v Mozirju, sredi oktobra so v Celjski mestni hranilnici uredili poseben prostor, ki jim omogoča več zasebnosti pri poslovanju s komitenti, ki imajo zelo velik obseg poslovanja po žiro računih. Novost je tudi spremenjen delovni čas finančnih svetovalcev, v celotni mreži Banke Celje delajo finančni svetovalci, ki so osebni referenti komitentov z najboljšo boniteto, od 8. do 16. ure. Poleg tega je banka razširila tudi mrežo bankomatov. En

bankomat so instalirali v Agenciji Vojnik, v teh dneh ga bodo lahko začeli uporabljati tudi obiskovalci bencinskega servisa OMV Istraben-za v Celju.

Oktobra je Banka Celje, ki je sicer lastnica Zlatarnine stolpnice, prevzela tudi tamkajšnjo kotlovnico. Leta je v bila v izjemno slabem stanju, zato je banka v minulih dneh že poskrbela za obnovo dveh kotlov, tako da bo mogoče tudi v Zlatarnini kotlovnici začeti s kurilno sezono.

V Banki Celje intenzivno razmišljajo o nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. Niko Kač je prepričan, da se bo v prihodnje vse težje uveljavljati na področju klasičnega kreditiranja. »Svojo tržno priložnost vidimo na dveh področjih. Prvo je uvajanje pokojninske reforme in tukaj se banka mora vključiti v sisteme varčevanja za pokojnino. Drugo tržno možnost pa vidimo v prenosu plačilnega sistema v poslovne banke in tudi to je priložnost, ki je v naši banki ne bomo zamudili,« je zatrdil generalni direktor Banke Celje, ■■■i IRENA JELEN BASA

Brez vpliva na politiko

Klavrna podoba slovenske industrije - Kovinsko predelovalna industrija je danes na enaki stopnji obsega kot leta 1978

»Državni zbor se v zadnjem času vse preveč ukvarja sam s seboj in vse premalo z gospodarskimi problemi, ki so še posebej pereči v kovinsko predelovalni industriji že od obdobja osamosvojitve,« je dejal Borut Meh, predsednik upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje. Dodal je, da je bila naša predelovalna industrija lani na enaki stopnji obsega kot leta 1978. "Hidi letošnji rezultati po njegovih napovedih ne bodo prav nič spodbudnejši.

V ponedeljek so se razširjene seje upravnega odbora območne zbornice, ki je pripravila razgovor o gospodarski problematiki, poleg gospodarstvenikov iz srednjih in večjih podjetij v regiji ter članov regijskega združenja podjetnikov udeležili še poslanci Bojan Kontič, Peter Petrovič, Jakob Presečnik in dr. Jože Zagožen. Slednji niso mogli zanikati, da imajo premalo stikov z gospodarstveniki, seveda pa so zagovarjali vsak svoje delo v parlamentu. »Poleg velikih tem, kakršna gospodarstvo nedvomno je, imamo v parlamentu še nekaj drugih velikih tem,« je menil poslanec Petrovič. Gospodarska slika, so poslance opozarjali na seji, pa je vedno bolj zaskrbljujoča. Še posebej zato, ker je za slovenski gospodarski prostor značilna premajhna industrijska rast, torej klavrn vzpon tiste panoge,

ki edina neposredno ustvarja. »Problemi so predvsem v politiki obrestnih mer, tečajni politiki in predragi državi,« je poudaril Borut Meh in še dejal, da je ključna aktivnost, ki bi se je morali lotiti v državnem zboru, ureditev davčnega sistema. Ivan Atelšek, bivši direktor velenjskega Gorenja, je izpostavil premajhen vpliv gospodarstva na ustvarjanje gospodarske politike in dejal, da se država ukvarja s sanacijami, ki same po sebi nikoh ne prinašajo večje industrijske produkcije. Sploh pa, je še dodal, pri nas lahko zasledimo celo interese po likvidaciji podjetij, o čemer nazorno govori primer celjskega Ema. So proizvodnjo ustavih, da bi imeli na voljo trgovske površine? Atelšek je še omenil problematično financiranje področja infrastrukture, ki sama nič ne ustvarja. Po njegovih podatkih bodo železni-

ce investirale 6 milijard mark v naslednjih petnajstih letih, za dobavo vojaške industrije pa naj bi odšteli 1,2 milijardi mark. Kdo bo kos takim stroškom? »V parlamentu naj se ne ukvarjajo zgolj z delitvijo državnega proračuna, ampak tudi s tem, kdo bo kaj plačal,« je menil Atelšek.

Na gospodarskem področju bi k izboljšanju položaja pripomogla le večja industrijska produkcija. »Razvoj bo odvisen od tistega dela gospodarstva, ki ustvarja novo vrednost in obvlada znanje,« je menil poslanec dr. Jože Zagožen in obenem dodal, da področju industrije v parlamentu ne posvečajo toliko pozornosti, kot si je zasluži. Kako nujno je obravnavanje te teme, kaže ilustrativen podatek, ki pravi, da so lani v slovenski industrijski produkciji zabeležili le en odstotek rasti.

■■■■■■■ KSENIJA LEKIČ

Novembra Zlatarna Auradenl

Konec oktobra je bila podpisana najemna pogodba med stečajnim upraviteljem Zlatarne v stečaju Zlatkom Hoh-njecem ter podjetjem Aurodent, zlatarska proizvodnja pa naj bi predvidoma stekla 17. novembra.

Podjetje Aurodent je za leto dni vzelo v najem poslovno zgradbo, tehnologijo ter orodja v Zlatarni, poleg tega so v podjetju Aurodent podpisali tudi pogodbo o najemu blagovne znamke. Po besedah direktorja Aurodenta Andreja Cimerma-na naj bi imela Zlatarna Aurodent na začetku 8 do 10 odstotni tržni delež, mesečno naj bi izdelali 10 do 12 kilogramov nakita, proizvodnja se bo odvijala v nekdanjem starem obratu. Za začetek nameravajo zaposliti 35 delavcev v proizvodnji ter 6 delavcev v trgovinah, ki jih bodo predvidoma odprli 10. novembra. Skupno naj bi Aurodent in Zlatarna zaposlovala 69 ljudi.

IJB

NOVO NA BORZI

Finančni trg v olctobru

Nekateri bi rekli, prelepo je da bi zdržalo do konca. Tako do konca meseca ni zdržalo niti vreme niti ugodni trendi na borzi. Močno so padle temperature in tečaji tako delnic kot tujih valut. Običajno prihajajo takšne nevihte z zahoda, a tokrat se je začelo na vzhodnih borzah in ni zaobšlo ne ZDA ne nas.

Padla je celo inflacija, kar je eden redkih pozitivnih podatkov za mesec oktober. Rast cen na drobno in življenjskih stroškov je bila oktobra 0,5%, skoraj pol manj kot septembra. V letošnjem letu smo tako pridelali že 8,9% inflacije. Še je nekaj možnosti, da je inflacija za celo leto pod 10%. Nekaj pa je le ohranilo pozitiven trend, srednji tečaj Banke Slovenije za nemško marko. V mesecu oktobru se je tečaj povzpel za 0,65%, od začetka leta pa za 3,62%. Razlika med inflacijo in tečajem DEM se sicer zmanjšuje vendar zelo počasi. Negativni trendi na borzah so se odrazili tudi na pocenitvi nemških mark - DEM v menjalnicah. Pocenitev 0,04% je res minimalna, a nazorno kaže vpliv z velikih trgov na našega.

Največji pretres na valutnem trgu je v prejšnjem mesecu zagotovo doživel ameriški dolar. Ob koncu meseca je bil kar za 2% cenejši kot ob začetku. Gledano od začetka leta je bil USD kljub temu več vreden za dobrih 14%. V razmerju do DEM je zdrsnil iz 1,78 na 1,71 DEM za en USD. Ob pisarn u tega članka se je njegov

Piše: ZDENKO PODLESNIK

tečaj in razmerje že popravilo, skoraj na raven ob začetku meseca oktobra.

Počasi a vztrajno narašča tudi tečaj italijanske lire, v oktobru 0,15%, v desetih mesecih 3,68%. Napovedane reforme v Italiji bodo zagotovo to rast še upočasnile.

Na naši borzi vrednostnih papirjev je v zadnjem tednu oktobra vse zgrmelo navzdol. Zadnji trgovalni dan je bilo opaziti poskuse ponovnega vzpona, a je ostalo bolj pri poizkusih. Slovenski borzni indeks je tako padel za 3,4%, kar na začetno vrednost v letu še vedno pomeni 22,4% višjo vrednost. Trgovanje v začetku novembra pa ga je že znižalo pod 20%. Veliko nas je, ki pričakujemo ponoven dvig tečajev delnic, vendar bo magično mejo 1500 indeksnih točk težko kmalu preseči. Ob pisanju tega članka.jebil SBl 1433.

Nasvet, ne pozabite da je potrebno delnice kupovati ta-'krat.ko je njihova cena nizka. Mnogi se tega spomnijo šele potem, ko se začno dražiti.

BAROMETPi

Brezposelnost \^ stečaji

v prvi polovici leta jg u na območju celjske regija stečajev. Po podatkih V publiškega zavoda za z^l ( slovanje Območne ^ Celje je število brezposeln' t oseb, ki so se v tem obdo'^' 'i zaradi stečaja prijavile ■ ■ zavodu, znašalo 865 oseb ^ enakem lanskem oh^, ( je bilo le-teh za 17,8 odstjiii kov manj. Samo v juliju avgustu se je prijavilo stečajnikov, od tega 40,7 (."j stotka žensk. Konec avgujij je bilo skupno prijavljen j 2.684 stečajnikov, kar je t primerjavi z decembrom.;« 52,1 odstotno povečanje.

Pohištveni sejem I

Ljubljanski Pohištvenis:j jem, osmi po vrsti, bo letj^ odprt med 11. in 16. nover. brom. Na sejmu bo 11.600 kvadratnih me;: razstavnih površin sode:; valo 350 razstavljavcev iz i i držav, od tega jih bo pribjijl no 270 prisotnih neposrej! no, ne pa preko zastopni kov. Poleg domačih razst' Ijavcev se bodo na Pohiš; nem sejmu predstavila : podjetja iz Avstrije, BiH, F vaške, Indije, Italije in Šv?: ske.

Študentski račui

Banka Celje ima v svn ponudbi tudi tako iraefio\ ni študentski račun, ki nep noletnim dijakom omogot da lahko s pooblastih staš odprejo svoj tekoči rač: Tekoči račun študenta ir,:; vrsto ugodnosti od posle nja z bančno kartico na v^; bankomatih ba mreže, jem kratkoročnega postr po ugodni obrestni meri T-odstotkov, pridobitev av matskega limita v višini'. tisoč tolarjev ter koriščer. izrednega limita po najmat treh mesecih solidnega [ slovanja. Imetnik tekočej-računa študenta lahko prii^ bi plačilno kartico Activa pooblastilom enega od s' šev pa tudi Activa Euroca:-Mastercard. Za poravnanje rednih mesečnih obve: nosti lahko pooblasti bani s trajnim pooblastilom trai' kom. Razpolaganje s tel^' čim računom je brezplačni prav tako je brezplačno odt bravanje vloge za posojilo^ vloge za izdajo kartice.

Na borzi do kon« leta

Nova Ljubljanska banl^ je poleti začela z javno P' nudbo obveznic z zap^' lostjo plačila čez 5 let. novembra je bila prod^' uspešno zaključena, Ljubljanska banka je pr^'' la celotno izdajo obvezi' ki jih je vpisalo in vpla^^ 408 oseb, od tega 45 pravn in 363 fizičnih oseb. ^ Ljubljanski borzi vredno-nih papirjev naj bi obvez^ ce Nove Ljubljanske ban začele kotirati do konca tošnjega leta, prvi kup' obveznic pa zapade v pl^' lo že 1. decembra letos.

jTSNOPK

DOGODKI

7

* Donosna poroka s cliom

i/elenjsko podjetje EKO beleži v zadnjih štirih letih izjemno hitro rast - Uspeli so z izdelavo avtomobilskih kabelskih setov

zgodba o velenjskem pod-iju EKO, nasledniku učnih lavnic, namenjenih rudar-jpi invalidom, se je proti iiiakovanjem razpletla v lodbo o uspehu. Prelomno 'l,ilo leto 1993, ko so našli imeren proizvodni prodni in pričeli po naročilih jvomeškega Revoza proi-,jjati kabelske sete za Re-jult clio. V štirih letih so iposlili 140 novih delavcev I približno za tisočkrat po-jfali prihodke podjetja. Po odatkih iz obsežne raziska-j Gospodarskega vestnika , glede na rast podjetja na jvidanja vrednem šestem lestu v Sloveniji.

:odovina tega podjetja je okaj nenavadna,« pravi di-jktor Elektrokovinarske preme EKO d.d. Andrej Glu-t »Ustanovljeno je bilo leta 558 kot Rudarski šolski cen-!r, namenjen šolanju rudarjih invalidov. Podjetje, ki je eležilo stalno rast do leta 984, je v svojih zlatih časih aposlovalo približno 900 de-ivcev. Od leta 1985 do leta 588 so se v njem nakopičili kvidnostni problemi in dobi-ije prvo prisilno upravo. Ta-rat se je pridružilo Gorenju . kljub dvema sanacijskima iipama se leta 1990 ni moglo (ogniti stečaju.« Na dan steča-ije bilo zaposlenih 550 ljudi. Indrej Glušič je prišel v pod-elje kot stečajni upravitelj: iDolgovi so znašali približno Iva do tri milijone nemških mark, saj je podjetje najemalo drage kredite, ki jih ni bilo spodobno odplačevati. Usmeri so se tudi v napačno proizvodnjo, izgubili tržišče in svoj program. Svoj čas je bila to tovarna z močno orodjarno in donosnim programom proi-

zvodnje strešnih oken. Lotili so se tudi zelo širokega proizvodnega spektra, ki pa ga niso mogli obvladati.« Stečaj so formalno zaključiH s prisilno poravnavo aprila 1991 in se odločili nadaljevati s programom izdelave komponent bele tehnike in kabelskega vezja za belo tehniko. Podjetje zaradi dolgov ni moglo investirati, zato so ves program prenesli v novo podjetje T.T.E, ki je zaposlovalo okoli 200 delavcev. Leta 1993 je Andrej Glušič znova prišel v podjetje, tokrat kot direktor: »Najhuje je bilo, ko smo sprejemali lastninski program. Po vseh zapletih z Gorenjem, ki nas je hotelo prisilno priključiti v svoj koncern, smo po sodni poti vendarle uspeli ohraniti samostojnost. V EKU nas je ostalo pet, ostah so odšli pod Gorenje. Vsi delavci so imeli možnost postati lastniki, vendar je bil odziv na vpis certifikatov le 13-odstoten. Gorenje je podjetje T.T.E. likvidiralo, delavce prezaposlilo, del proizvodnje pa nadaljuje v

svojih tovarnah. Nam je uspelo. Lotili smo se donosnega proizvodnega programa po poslovnih dogovorih z novomeškim Revozom in pričeli izdelovati kabelske sete za clio.«

Niti dan v blokadi

V zagon projekta izdelovanja kabelskih setov za clio so v podjetju EKO investirali približno osem milijonov francoskih frankov, ki so jih pridobih s hipotekarnimi krediti. Zastavili so poslovne prostore, direktor Glušič pa celo svoje lastno imetje.

»Januarja 1994 smo prodali za 700 tisoč tolarjev izdelkov, danes znaša naša prodaja 170 milijonov tolarjev na mesec. Predlani smo realizirali prodajo v višini 360 milijonov tolarjev, lani pa smo ustvarili že milijardo in štiristo tisoč tolarjev dohodkov. Od leta 1993 naš žiro račun ni bil niti za en dan v blokadi, vse kredite vračamo v dogovorjenem roku in nimamo niti ene-

ga dolžnika. S plačili nikoli ne zamujamo več kot dan ali dva,« je povedal direktor in dodal, da so po treh letih naložb ustvarili lani tudi dobiček. Zaposlujejo 163 delavcev, med njimi jih je približno 150 v proizvodnji, vseskozi pa skrbijo tudi za usposabljanje zaposlenih zaradi izvažanja izdelkov v Francijo. Poslovanje je oprto predvsem na dva poslovna partnerja. Prvi je novomeški Revoz, za katerega izdelajo 80 odstotkov vseh kabelskih setov, ki jih potrebujejo za proizvodnjo clia, drugi pa je francoski partner Renault Dreux. 90 odstotkov proizvodnje EKA posredno izvažajo prek Revoza, v zadnjem času pa izvažajo tudi sami. Plače delavcev zavzamejo največ 12 odstotkov celotnega ustvarjenega prometa. Vsak delavec ima v ose-murnem delavniku pravico do dveh petminutnih odmorov in dvajsetminutnega odmora za malico.

Poslovanje v avtomobilski branži je problematično zaradi vsakoletnega zniževanja cen, kar tudi onemogoča velike dobičke. Donosi v avtomobilski industriji so le 3 do 5-odstotni, v farmacevtski industriji, denimo, pa so lahko tudi 20-odstot-ni. »Prihraniti je treba tam, kjer se splača,« pravi Andrej Glušič, »vedeti je treba, kdaj je pomembno drevo in kdaj gozd. To odločitev pa vedno narekuje strategija podjetjal«

KSENIJA LEKIČ

Nazarjani o prazniku

Nekatere nove občine v Zgornji Savinjski dolini še niso izbrale datuma za svoj praznik in zadregi so se pred dnevi odločili narediti konec v Nazarjih.

Načelno so se odločili, da bodo občinski praznik slavili jeseni. Za določitev datuma so imenovali poseben odbor, ki bo pregledal zgodovinske mejnike povezane z Nazarji in bližnjo okolico ter predlog sporočil v naslednjih tednih. Prvi občinski praznik naj bi bil povezan z osrednjimi prireditvami ob jubileju gradu Vr-bovec. Ž.Z.

Andrej Glušič, direktor podjetja EKO d.d. Za zagon novega proizvodnega programa so pred štirimi leti najeli velike hipotekame kredite. Zastavili so poslovne prostore, direktor pa celo svoje lastno imetje. Ni ga izgubil.

Parket namesto plač

V velenjskem zasebnem podjetju PAMO so ustavili proizvodnjo parketa

Zasebno podjetje PAMO zelenje, ki se je ukvarjalo Predvsem s proizvodnjo par-''fta, je pred petimi leti usta-••ovil Matjaž Meža. Ena izmed ''^čjih parketarn v Sloveniji je ^Prva lepo uspevala, oktobra '^^os pa je edini delavec v njej "stal le še direktor. Sedem-"^jst delavcev je od 27. okto-"•^^ prijavljenih na zavodu za ^^Poslovanje, podjetje jim je '''^Igovalo štiri plače, nekate-pa tudi regres.

Lastnik in direktor podjetja ^'^tjaž Meža je delavcem pojedli možnost, da tudi potem, so že na zavodu za zaposlo-J^f^je, poženejo stroje, upora-'io material podjetja in proizvedejo parket. Na ta način naj 5' si zagotovili izplačilo plač.

so delavci, ki so si neiz-J'^čane plače enkrat že prislu-znova stopili za stroje in se proizvodnje parketa. Za

svoje stare plače so pričeli znova delati 20. oktobra. Zase bi morali proizvesti približno tri tisoč kvadratnih metrov parketa, kar znese blizu štiri milijone tolarjev. V najboljših časih so v podjetju PAMO ob polni delovni zasedbi proizvedli približno šest tisoč kvadratnih metrov parketa na mesec. Kvadratni meter parketa pa je pri njih vreden od 1180 do 1800 tolarjev. Še pred dvema letoma so v parketarni, takrat je lepo napredovala, sami poskrbeli za kompletno rekonstrukcijo linije, pri tem pa so s pomočjo ministrstva za znanost in tehnologijo načrtovali in izdelali tudi zahteven stroj.

Prejšnji teden je v podjetju tlelo nezadovoljstvo. Podjetje namreč ni dolgovalo le delavcem, ampak tudi številnim upnikom. Potem ko je lastnik delavcem obljubil, da bodo lahko dokončali proizvodnjo in vsak zase vzeli tohko izdel-

kov, kolikor jim dolguje za plače, so se delavci ustrašili pritiska upnikov. Eden izmed upnikov je skušal iz podjetja odpeljati manjšo količino parketa, da bi poplačal svoje terjatve, nakar so mu delavci to preprečili. Že svoj parket bodo težko prodali. Ponuditi ga bodo morah po do 30 odstotkov nižjih cenah.

V torek nam je Matjaž Meža, direktor podjetja PAMO, povedal, da so vsi delavci dobih plače v izdelkih. Dolg naj bi bil poplačan. S proizvodnjo parketa so prenehali, vendar naj bi se po direktorjevih besedah lotili novih programov, na primer programa sušenja in drugih »aktualnih« programov. O njih ni želel podrobneje govoriti. Dejal je še, da bodo v podjetju PAMO spet zaposlovali, koliko delavcev bo dobilo delo pa bo odvisno od programa in poslovnih dogovorov.

K. LEKIČ

Koliko bo stal letošnfi sneg?

Zimska služba v pripravljenosti - Prvi sneg, četudi sredi januorja, vselej presenečenje

Lanska zima velja za poprečno, pa so delavci zimske službe na območju Mestne občine Celje opravili 800 ur pluženja in 650 ur posipanja cestišč, za slednje pa porabili 512 ton soli in 150 kubikov peska, so povedali v uvodu predstavitve delovnega programa letošnje zimske službe, za katero so v celjskem občinskem proračunu predvideni 103 milijoni tolarjev.

mm :«i

Delavci zimske službe so že v pripravljenosti, dnevna 24-ur-na dežurstva pa bodo vse od 14. novembra do 15. marca.

Zimsko službo na območju Mestne občine Celje izvajajo v podjetju CE-KA, ki skrbi za mestne ulice in trge ter ostale javne prometne površine, ter v Podjetju za urejanje in vzdrževanje cest Celje, kjer so odgovorni za magistralne in regionalne ceste. Še vedno pa je v veljavi tudi dogovor, da v krajevnih skupnostih preko pogodb z zasebniki poskrbijo za čiščenje lokalnih krajevnih cest.

Posebnih sprememb oziroma novosti v pripravah letošnjega delovnega programa zimske službe ni bilo, izvajalci pravijo, da so dobro oskrbljeni s posipnim materialom, v podjetju CE-KA pa imajo tudi 3 nove tovornjake znamke Mercedes, 2 pluga in 1 traktor, tako da napovedujejo še učinkovitejše delo. »Sicer pa je naša naloga poskrbeti za varnost na cestah in ostalih površinah, za nemoteno oskrbo in prihode na delo, ne pa - kar nekateri tudi pričakujejo - da pometamo s ceste še zadnjo snežinko,« je med drugim povedal Dare Popo-vič iz podjetja CE-KA, kjer bodo tudi letos hišnim svetom oziroma skupnostim stanovalcem ter zasebnikom prodajali v 25-kilogramske vreče pakirano sol za posip dvorišč oziroma ostalih funkcionalnih površin ob stanovanjskih blokih in hišah.

V veljavi ostaja razdelitev cest v prioritetne razrede (na površinah 1. prioritete, kamor

sodijo magistralne ceste, mestne ulice in ceste mestnega avtobusnega prometa, pločniki in javna parkirišča, se pluži takoj, ko zapade 7 cm snega, ne glede na dnevni čas, površine 2. prioritete pa, ko zapade 15 cm snega, vendar le podnevi in ob delavnikih), posebno pozornost pa bodo letos name-njah ročnemu čiščenju. Ob tem pa vsi pristojni že vnaprej opozarjajo na probleme pluženja mestnih ulic, ki ga otežujejo parkirana vozila, ter predvsem

Sredi minulega tedna so predstavili organiziranost in pripravljenost cestno-vzdr-ževalne službe na prihajajoče zimske vozne razmere tudi v Dars, kjer pravijo, da bi v letošnji zimi radi v primerjavi s prejšnjimi leti manj plu-žili. »Sol, ki jo v primerjavi z državami, kjer so vremenske razmere podobne našim, posujemo precej več^predlan-sko zimo na kilometer avto oziroma hitre ceste skoraj dvakrat toliko kot v Nemčiji, potrebuje vsaj dve uri, da učinkuje na cesti. Zato se ob (pre)pogostem pluženju dogaja, da jo odrinemo ob rob cestišča še preden je sploh začela delovati na led,« pravijo v Dars in napovedujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, za celoten načrt letošnje zimske službe pa je predvidenih 1,6 milijarde tolarjev, zbranih iz cestnin.

na skrb za čiščenje neposredne okolice (pločniki ter funkcionalno zemljišče) stanovanjskih hiš ih blokov ter snega in ledenih sveč s streh, kar je naloga lastnikov.

m I. STAMEJČIČ

Velenjska SKB v novih prosloriii

Prejšnjo sredo so v Velenju v Prešernovi ulici odprli nove poslovne prostore ekspoziture SKB Banke d.d. Sodobna poslovalnica kombiniranega tipa bo omogočala učinkovitejše in udobnejše poslovanje z občani in pravnimi osebami.

Za potrebe svojih komitentov so pripravili 215 šefov, enota pa je opremljena tudi z bankomatom, ki bo med prvimi vključen v BA mrežo. Tako bodo lastniki tekočih računov SKB Banke lahko uporabljali bankomate pri vseh bankah v Sloveniji, saj so vse slovenske banke naposled združile ban-komatske mreže v eno samo. Ponujajo tudi novo storitev SKB NET. Slednja omogoča prenos bančnega poslovanja v domove tistih občanov, ki lahko opravljajo plačilni promet prek Interneta. KL

»Nazarska« Prihova na sklicu

Na torkovem sklicu krajanov Prihove so vsi prisotni, 45 krajanov, glasovali za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in vključitev v občino Nazarje. Mozirski del, torej tisti, ki vztrajajo pri tem, da Prihova ostane v občini Mozirje, se sklica ni udeležil, saj trdijo, da je bil nelegitimen.

Po besedah Jožeta Breznika, predsednika iniciativnega odbora, so sklic krajanov pripravili zato, da Rečičanom in Mozirjanom pokažejo, da se zna tudi tisti del Prihove, ki navija za Nazarje, zbrati, če je le dovolj časa, ter dodal, da je njihov glavni cilj razpis referenduma.

Prisotne sta v Nazarjah pozdravila župan Ivan Purnat in predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik, ki sta izrazila veselje, da se je sklica udeležilo toliko krajanov. Po besedah župana Purnata bo upoštevana volja krajanov, izražena na referendumu, ter še enkrat omenil, da v Mozirju nočejo upoštevati in videti želja in volje ljudi. US

8

CEUSKA KRONIKA

Full odšlekano!

Hallovveen tudi v Celju - Na začetku Mariborske ceste so strašile buče, s sten so zrli najbolj okrutni morilci

Hallovveen, Noč čarovnic. Predvečer dneva vseh svetih je v ZDA že desetletja najbolj živahna in nora noč. Noč, ko se v maskah in z osvetljenimi izdolbenimi bučami preganjajo zli duhovi. Noč, ki je prišla tudi v Celje!

V četrtek so na začetku Mariborske ceste strašile buče, občinstvo pa je v Zlatorog Clu-bu slavilo grozljivo noč čarovnic. In to kako! Celjski žur zagotovo ni bil za tiste, ki jih je rado strah ali jih tlači mora. Osebje lokala je bilo v srhljivih frizurah Kristijan Stylinga. Stregle so se predvsem rdeče obarvane pijače; najbolj zaželen je bil seveda cocktail Krvave Mary. Na zidovih so bile slike najokrutnejših morilcev kar jih pomni človeštvo, od Jacka Razpara-ča do Charlesa Mansona. Pred lokalom, celo po bližnjem drevju so bile buče s svečami. Kdor je ostal neprizadet, je onemel v prostoru, kamor hodi celo cesar peš. Sanitarije so bile poškropljene s krvjo. Resda umetno, kar ni bilo mogoče zlahka prepoznati in marsikomu so se naježili lasje.

Za ameriške trgovce je noč čarovnic že enako donosna kot Valentinovo ali božič.

Nekatere je med vso opravo navdušil Mr. Fire iz Ljubljane, ki je bruhal ogenj do nezavesti. Začel je stoje, na koncu je v ognju obležal ter še kar naprej bruhal, bruhal in - bruhal. Ogenj, da ne bo pomote. Za umetno meglo po lokalu, nekaj metrov visoke barvne vulkane in zvočne efekte je poskrbel mojster iz Maribora, ki ga javnost pozna po nastopanju v Auerjevem pokojnem Planet In.

Celjska noč čarovnic je bila le ena od tridesetih prireditev, ki so jih od aprila organizirali v Zlatorog Clubu. Pod četrtkovo srhljivko je podpisan Borut Kramer.

Brez glasbe tudi ni šlo. Primeren izbor je bil skrb Mr. Spinnina in D.J. Alija iz Celja. Posamezni gostje so se udeležili srhljive noči primerno opremljeni, večina se je rajši nekoliko zadržana in presenečena nad posnemanjem ameriške različice pusta predala opazovanju. Slovenci pač nismo Američani, ki so bolj za vse odštekano.

Hallovveen night - noč čarovnic - slavijo marsikje po svetu in tudi Celje ni bilo izjema.

Pred nočjo čarovnic cena buč na pariških tržnicah poskoči za kar trikrat.

Mr. Fire je na koncu obležal na tleh. Ogenj pa je še kar bruhal in bruhal...

Stene so preplavili največji morilci.

Hec mora biti

Slovenske predsedniške volitve so bornejše za zanimivega posebneža iz naše regije, ki je jesenski vsakdan razgibal z nastopom v vojaški uniformi ter ovešen s plakati in zastavami.

Franc Janžek alias Franz Jansen, ki izvira iz Spodnjega Negonja pri Rogaški Slatini, je bolj kot doma znan po nemških mestnih središčih ter ob prometnih cestah. Velik oboževalec ZDA slovi predvsem po nastopanju s svojimi plakati, ki jih spremljata ameriška in izraelska zastava. S tem že desetletje in pol slavi ZDA kot poroka svobode ter Izrael kot Jezusovo domovino.

Zaradi Amerike ima težave z levičarskimi, zaradi Izraela z desničarskimi skrajneži (udarci, streli iz zasede...), Američani pa ga seveda spoštujejo. Drobnih pozornosti iz Bele hiše in različnih ameriških vojaških enot se je na-

bralo že veliko in so odteli le marsikatero pikro izki njo.

Nekdanji voznik reševalni! ga vozila v Šmarju pri Jelši' se je v domovino lani vrr. prvič po tridesetih letih. Leti. je prišel znova. Pri vsem ski' paj se je v Nemčiji že potegi val za mesto neodvisnega d želnega poslanca, pri slovi skem ombudsmanu pa ga zanimalo kako je s predsei niško kandidaturo.

Po showu pred Ijubljansl« magistratom in na celjskihul cah je obupal. Naj bo Janže-ali Jansen, brez možakarja: pridihom pokojnega Krambei gerja je predvolilno obdobji nedvomno dolgočasnejš Kajne?

Pripravila: OPAZOVALEC in Foto: SHERPi

IZJAVA TEDNA

»Pred dvema tednoma sem vam dejal: Tukaj imate Kambe-roviča. Zdaj se moram popraviti: Tukaj je Kamberouič!« Stanko Poklepovič, trener nogometašev Protonavta Publikuma.

OBRAZ

Peter Koščanski, cvetličar na mestni tržnici v Celju.

REPORTAŽA

9

(bogom, črna kuhinja!

Pungartnikovima iz Raven pri Šoštanju so krajani zgradili hišo dobre volje

; icot tristo let stara Pungartnikova kmeč-^, ki se je vztrajno upirala zobu časa, je v jjein zadnjem oktobrskem jutru izgubila stanovalce. Antonija Pungartnik se je s p Simonom preselila v nov dom, ki so ga Ijokrajani načrtovali od lanske zime, nato I ga s pomočjo obrtnikov, podjetij, šoštanj-iljčine in številnih drugih darovalcev zgra-,dveh mesecih. Še v četrtek se je v stari tjji kadilo iz črne kuhinje, naslednji dan je zapuščena, danes pa Tonikine rojstne hiše .nikjer več.

loja mama Marija je v tej črni kuhinji tudi jat rodila,« pove Tonika, ki je januarja letos ilnila petdeset let. Abraham ji ni prinesel >^nič posebnega se ne zgodi, če imaš za seboj to dni bede več. Najsrečnejši dan, ki ji je oči )lnil s hvaležnostjo, je bil 31. oktober 1997, ko ejin njenemu sedemnajstletnemu sinu Simo-loštanjski župan dr. Bogdan Menih izročil !e od hiše, tudi lepo opremljene za novo enje. »Staro ni bilo nič kaj prida,« pravi. Še ',bilo je polno trpljenja. Kdor je zašel v njeno ,se je spraševal, kako zmore v njej živeti. Saj am, je vedno odgovarjala, kaj mi preostane! to noči je prebedela, še več dni jo je v tej

itiji, ki ji je nudila prerešeta-itieho nad glavo, prezeblo, le zdelane roke je vsako potolažila pomlad, ogrelo ; poletje, a pred vsako zimo la znova v strahu, hišo je bilo mogoče vstopiti lesenega majavega mostu, prenesel velike teže. Vrata : škripaje odpirala v vmesni tor, nad katerim je zijalo itrešje, po ilovnatih tleh pa ; dalo stopiti v kuhinjo. V je vedno visel težak vonj.

Na štedilniku na drva so bile stare posode in lonci, v katerih je vsak dan brbotala hrana. Na delovni mizi pa kuhalnica, velik nož, deska za rezanje, kmečke sklede... Vode ni bilo, črn prostor je osvetljevala medla svetloba iz žarnice, do katere so se plazili kabli po stenah. Lesena vrata, ki jih ni bilo nikoli mogoče zapreti, so režala v sosednji prostor, kjer se je ponujal pogled na prašne vegaste zidove in trhle tramove. V tem prosto-

ru nista prebivala. Iz vmesnega prostora so vodile stopnice na podstrešje, ki so ga skupaj držali le še posamezni tramovi, drug na drugega pripeti z ukrivljenimi zarjavelimi žeblji. Iz hodnika je bilo mogoče priti tudi v spalnico, ki jo je grela krušna peč,

V dobrodelni akciji, namenjeni Pungartnikovima, je kljub prispevkom številnih darovalcev še za približno milijon tolarjev neplačanih računov. Denarno pomoč lahko nakažete na žiro račun Območne organizacije Rdečega križa Velenje: 52800-678-80331, s pripisom: sklic na številko 00-24020.

nerazpoznavne oblike. Strop je soba imela, vendar je bil iz leta v leto bliže tlom. Napadle so ga velike razpoke in še ene zime prav gotovo ne bi vzdržal. V tej sobi sta bila večino časa. V njej je Tonika tudi prala, največkrat ročno v mrzli vodi. V tej čumna-ti je Simon, prijeten fant mirnega značaja, v desetih letih šolanja napisal veliko spisov, prebral številne knjige in rešil veliko matematičnih problemov. Svoji življenjski stiski pa žal ni bil kos. Tudi njegova mama Tonika ni videla izhoda. Že njena mama Marija ni imela sreče. Ob

rojstvu ji je narava vzela sluh in dar govora, zadnjih dvajset let pa živi v Škofljici v domu ostarelih. V Pungartnikovi hiši je revščina stara več kot sto let. Tonika, osnovne šole ji ni uspelo dokončati, se je preživljala kot snažilka in našla je delo v šo-štanjski tovarni usnja. Po dvanajstih letih delovne dobe so ji dodelili invalidsko pokojnino. Pred tremi leti sta s sinom izgubila še moža in očeta, Mirana Gričnika, prijaznega človeka, ki je priložnostno delal pri obrtnikih in so ga zaradi neiznajdljivo-sti velikokrat izkoriščali. Navsezadnje se je ubil v prometni nesreči. Za Toniko, ki ima trideset tisočakov pokojnine, je bilo od takrat še težje. Njen dom, prežet s težkim vonjem po revščini, se je pričel sesedati.

Zidaki dobrole

Krajani so hodili mimo hiše in zmajevali z glavami nad nesrečnima Pungartnikovima. Dokler podrtija ne bi podlegla, bi lahko mirno hodili mimo in vsak zase obžalovali njuno nesrečo. Iskrena hvala, ljudje, bili ste drugačni.

Decembra lani je Rdeči križ Slovenije izvedel akcijo Nikoli sami. Območna organizacija Rdečega križa Velenje je pripravila solidarnostne pakete za socialno ogrožene in jih name-

nila tudi Pungartnikovima. Z Velenjčanko Duško Lah, novinarko, so posneli prispevek za televizijsko oddajo Dlan v dlani. Takrat so krajani naglas spregovorili o tem, da Tonika in Simon naslednje zime v podrtiji ne bosta mogla preživeti. Lotili so se akcije, kot je v dolini še ni bilo. »Sestali smo se s šoštanjskim županom Bogdanom Menihom, ki je obenem predsednik Območne organizacije Rdečega križa Velenje, in se dogovorili, da s krajevno organizacijo Rdečega križa Ravne in krajani izvedemo skupno akcijo,« je povedala Darinka Herman, sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Velenje. Nove hiše ne bi nikoli bilo, če se za gradnjo ne bi zavzela dva spoštovanja vredna krajana, Jože Jančič in Marjan Kotnik. Prvi je upokojeni ključavničar in predsednik krajevnega odbora Rdečega križa Ravne, drugi je obrtnik in obenem lastnik gostišča Kotnik Pod klancem. Oba imata dobro srce in posluh za stiske drugih. Dva meseca sta vsak delovni dan hodila od podjetja do podjetja v Šaleški dolini in prosila za pomoč. Vsak dan sta hodila tudi od vrat do vrat v Ravnah in okolici ter zbirala prispevke. »2L julija letos smo v parcelo zasadili prvo lopato

in delali tri dni. Nadaljevali smo 18. avgusta in nato brez prekinitve delali vse do dneva pred vselitvijo,« je pripovedoval Jože Jančič. »Gnala nas je želja, da bi Toniki in Simonu ponudili spodoben dom. Dovolj dolgo nas je trio njuno življenje.« Marjan Kotnik pa je dodal, da moramo ljudje videti še koga drugega razen sebe... Približno dvajset krajanov je v dveh mesecih in pol opravilo blizu 2000 udarniških ur, kar je 250 delovnih dni. Zgradili so hišo, vredno kakšnih 120 tisoč nemških mark in jo tudi prikupno opremili.

Klicu na pomoč se je odzvalo 27 obrtnikov predvsem iz Šaleške doline. Občina Šoštanj, Mestna občina Velenje, Območna organizacija Rdečega križa Velenje, krajevne organizacije Rdečega križa Ravne, Skale in Pesje, Rdeči križ velenjskega premogovnika, Rdeči križ Slovenije, Center za socialno delo Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj, Toplovod Velenje, Peskokop RŠC, PUP Velenje, Gorenje, Kiko Šoštanj, Kmetijstvo Šoštanj, lady Mi-loška Nott in 180 krajanov.

Svoj zadnji dan v rojstni hiši je Tonika preživela v velikem nemiru in pričakovanju. Skušala je kuhati, pa ni mogla. Trudila se je, da bi verjela, pa ji ni uspelo. Simon je pomagal pri zaključnih delih pred vselitvijo. Čistih so prostore in razporejali pohištvo. V mrzlem oktobrskem dopoldnevu ob 10. uri sta mama in sin dobila hišne ključe in vstopila v svoj dom.

IIP KSENUA LEKIČ

Tonika Pungartnik. Vila je svoje zdelane roke in ni verjela, da je njenega bivanja v podrtiji konec.

bi bilo Jožeta Jančiča, Darinke Herman in Marjana "li/ca, Pungartnikova ne bi imela nove hiše. Izpeljali so ^^odelno akcijo, kakršne v Šaleški dolini doslej še ni bilo.

Simon seje takole poslovil od odprtega kurišča.

Za staro hišo, kije danes že ni več, je zrasla nova.

10

NAŠI KRAJI IN UUDJE

Peter in Gregor Pungeršek z mamico Sabino. Dvojčka sta spodbudila pomoč trojčkom.

Dvojčka za trojčke

Starša dvojčkov sta sprožila dobrodelno akcijo pomoči Berglezovim trojčkom -Stanovaniski sklad občine Celje je ponudil dvoinpolsobno stanovanje

Sabina in Jože Pungeršek iz Celja sta pred devetimi meseci postala starša dvojčkov. Peter in Gregor, prikupna in živahna dečka, sta ju naučila, koliko nege, skrbi, odgovornosti in tudi denarja zahtevata dva novorojenčka hkrati. Kaj šele trije! Ce sama ne bi bila starša dvojčkov, bi morda prezrla članek o Berglezovih trojčkih. O njihovem rojstvu in zaskrbljujočih socialnih razmerah smo poročali v začetku prejšnjega meseca. Marsikoga sta zakonca Pungeršek s svojim zgledom opomnila, naj bodo Berglezovi deležni pomoči, ki jo nujno potrebujejo.

Andreja in Srečko Berglez živita s tremi nedonošenimi otroki na 45 kvadratnih metrih v enosobnem stanovanju v zelo stari hiši na Kidričevi 4 v Celju. V stanovanju ni niti centralne kurjave. Andreja je medicinska sestra v celjski bolnišnici in prejema porodniško nadomestilo. Srečko, strugar v celjskem obrtnem združenju Ključavničar, je bil od maja do oktobra brez dohodkov. Nazadnje je prejel junijsko plačo. V prejšnjem članku o trojčkih smo objavili tudi naslov družine za vse tiste, ki bi jim bili pripravljeni pomagati. Družino je kmalu obiskala Sabina Pungeršek, ekonomistka, ki je na porodniškem dopustu. S seboj je prinesla kup otroških oblačil svojih dvojčkov, ko pa je od blizu videla še stanovanje in se podrobneje seznanila z razmerami, v kakršnih živijo trije nedo-nošeni otroci, se je skupaj z možan Jožetom Pungerš-kom, znanim celjskim stomatologom, lotila zbiranja pomoči za Berglezovo družino. »Najprej sem povprašala za pomoč na celjski občini, kjer niso pokazali prav nobenega posluha za stisko Berglezovih,« je povedala Sabina Pungeršek. »Za družino pa se je resno zavzel Brane But, direktor celjskega centra za socialno delo. Uredil je, da prihaja k Berglezovim na dom javna delavka, ki pomaga pri pospravljanju, pripravljanju kosila, tudi pri hranjenju in previjanju otrok. Andreja Berglez je bila namreč pred tem doma povsem sama od 7. do 14. ure in ni bila kos negi in še gospodinjskim opravilom hkrati.« Na centru za socialno delo so podprli akcijo zbiranja pomoči na pobudo zakoncev Pungeršek

in njuna prizadevanja z željo, da bi se odzvalo čim več darovalcev.

Pungerškova sta poklicala svoje številne znance, prijatelje ter podjetja in mnogi so biU pripravljeni pomagati. VEngro-ju Tliš bodo trojčkom približno leto dni zastonj nudili plenice in so jim že odprli naročilnico. Ker sta nas Pungerškova opozorila, da bi potrebovali poseben račun, kamor bi lahko podjetja in posamezniki nakazali denarno pomoč, smo poprosili za pomoč še Banko Celje. Tako so v ponedeljek v Celjski mestni hranilnici odprli posebno hranilno knjižico, katere imetniki so trojčki, zakonita zastopnika pa njihova starša. Denarno pomoč lahko vsi darovalci nakažejo na žiro račun Banke Celje: 50700-620-16, s pripisom: sklic na številko odobritve: 05 1371134-18781107. Banka Celje je trojčkom ob odprtju hranilne knjižice podarila tudi začetno hranilno vlogo. Odslej je odprta tudi uradna pot za denarna nakazila, saj morajo podjetja vsak odliv denarja opravičiti pred davčnimi ustanovami. Jože in Sabina Pungeršek sta se odločila, da bo Zobozdravstvena ordinacija Pungeršek najmanj leto dni vsak mesec nakazala Berglezovim po 15 tisoč tolarjev, za začetek pa jim bosta namenila še pomoč v enkratnem znesku. Po njunem poizvedovanju in prošnjah so obljubili pomoč še v Celjskih lekarnah, Cetisu, celjski poslovalnici Nove ljubljanske banke, Kovinotehni Celje, podjetju Westo in Združenju zobotehnikov Celje.

Andreja Berglez, mamica Patricije, Roka in Jureta, se takšnemu odzivu ni nadejala: »Toliko pomoči nisem nikoli pričakovala. Posebej sta se za nas zavzeli predstavnica sindikata

celjske bolnišnice Jožica Metelko Krašovec in Sabina Pungeršek, ki se je kot mamica dvojčkov morda še najbolj znala vživeti v našo stisko. Prav vsem darovalcem pa iskrena hvala za topel čut in pomoč.«

Družini Berglez so doslej ponudili pomoč: Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Splošne bolnišnice Celje, Oddelek za plastiko in kirurgijo roke Splošne bolnišnice Celje, Lekarna Zdravstvenega doma Celje, Lekarna center Celjskih lekarn, patronažna služba Zdravstvenega doma Celje, Center za socialno delo Celje, Dom upokojencev Celje, podjetje Sana, Najdihojca, Potrošnik Celje, Tkanina Celje, Fer-promet, Zepter Slovenica in podjetje Helpy. Številne družine in posamezniki pa so prispevali otroška oblačila.

Stanovanje V Štirih urah

v torek zjutraj smo na Stanovanjskem skladu občine Celje

povprašah, če ima družina Berglez sploh kakšne možnosti za razrešitev stanovanjske stiske. Slavko Sotlar, pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada, je obljubil, da bo skušal urediti zamenjavo stanovanja. Prej kot v štirih urah smo že izvedeli, da so Berglezovim pripravljeni do-deUti dvoinpolsobno stanovanje v Štorah, v Ulici Kozjanskega odreda 4. Stanovanje ima centralno kurjavo, veliko je 68 kvadratnih metrov in primerno za mlado petčlansko družino. Ker je stanovanje v Štorah prazno, se lahko vanj vselijo, kakor hitro bodo želeli.

KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIC

Patricija, Jure in Rok so imetniki posebne hranilne knjižice, ki so jo v Banki Celje odprli v ponedeljek in prispevali tudi začetno hranilno vlogo. Denarno pomoč lahko podjetja in posamezniki nakažejo na žiro račun Banke Celje: 50700-620-16, s pripisom sklic na številko odobritve: 05 1371134-18781107.

Smehljaj narave

Plemenita vina iz kleti Jeruzalem Ormož - Za 30. jubilej so dobili posebno darilo narp^j vinogradniško in vinarsko letino stoletja

Svetopisemsko mesto Jeruzalem ima soimenjaka na območju, polnem z vinsko trto posejanih gričkov med Ormožem in Ljutomerom. Legenda pravi, da se je oddelek križarjev na poti v Sveto deželo ustavil v teh krajih.

Vitezi so naleteli na izjemno prijazne ljudi in zelo dobro vino in zaradi tega sploh niso nadaljevali poti v svete kraje. In tako imamo v Sloveniji še dandanes svoj Jeruzalem, kije postal znan doma in po svetu po izjemno dobrih vinih.

Tako legenda! Ni naključje, da si je pred 35-leti eno največjih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji z 18 ekonomskimi enotami nadelo ime Kmetijski kombinat Ormož. Leta 1967 so zgradili novo vinsko klet, ki je bila ena najsodobnejših na Slovenskem. Novembra 1996 se je Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo Jeruzalem Ormož obhkovalo kot samostojna delniška družba.

Podjetje Jeruzalem Ormož-Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo d.d. obdeluje v sklopu ormoških goric kar 600 hektarov vinogradov, kar pomeni, da je največji vinogradnik v državi Sloveniji. Sortni sestav je izredno pester, saj obsega »simfonija v belem« kar 16 različnih belih vinskih sort. Jedro predstavljata laški rizling in šipon, sledijo pa še sauvingnon, renski rizling, chardonnay, beli in sivi pinot, traminec, zeleni silvanec in dve redkejši sorti - rumeni muškat in muškat otonel.

V devetdesetih letih je bilo s preoblikovanjem podjetja in spremenjeno celostno podobo obnovljenih in posajenih več kot sto hektarov vinogradov in posodobljena klet. Ta je tehnološko posodobljena z novo opremo, kar pa ne pomeni, d_a so opustili klasično kletarjenje. V 250 hrastovih sodih zorijo znatne količine vrhunskih vin, skoraj tretjina posameznega letnika.

V podjetju Jeruzalem Ormož so posebej poskrbeli za vinske sladokusce Oblikovali so blagovno znamko predikatnih vin Jeruzalem v majhnih, temnih steklenicah z elegantno etike-

to. Pod njo se torej skrivajo največji zakladi: jagodni izbori, ledena vina in najboljše od najboljšega - suhi jagodni izbor.

V kleti Jeruzalem Ormož že trideset let pridelujejo peneča vina po metodi charnat. Izbrano grozdje chardonnaya in ši-pona, prava šampanjska kva-sovka ter dolgo ležanje in zorenje na drožah izoblikujejo pri-jetna,osvežilna in poživljajoča peneča vina. O njihovi kakovosti priča 11 najvišjih priznanj ljubljanskega vinskega sejma, kar jih uvršča na prvo mesto med vsemi sodelujočimi pridelovalci in proizvajalci vin. Lani jih je revija Veritas proglasila za »vinarja leta«, saj so večkrat osvojili naslove vina meseca.

Letnilc stoletja

Direktor Zlatko Zadravec:

»Letos smo prevzeli izredni letnik, ki se po količini lahko primerja z letnikom 1982, po kakovosti pa se zelo približuje letniku 1993, za katerega smo trdih, da je bil letnik stoletja. Letos je naredila narava svojevrsten

eksperiment - količina ink vost sta namreč obratno so merni dimenziji, pa vendaj ko letošnji letnik dejansko}, nujemo »letnik stoletja« i snega letnika tudi naši naj optimistični tehnologi njso čakovali in imeli smo nen težav s samim prevzemom so bile naše zmogljivosti! majhne. Za takšen obilenl^j je naša klet dejansko pren, na za tretjino. Znajti snu morali tako, da smo usposj nekatere stare kleti, najeli datne zmogljivosti, nekatere di v cisternah na železniš tirih ter neizkoriščene klei Slovenski Bistrici. Skratka: letnik od kmetov kooperao in od lastne proizvodnje s prevzeli, razen grozdja, njenega za predikatna vira Uspešno prodati taksi jemne količine vina, četudi za izredno kakovostno ^-j-problem. Odločih sm^ bomo potrošnikom po sprejemljivejših ct tako bomo izdatno pov^ zaloge arhivskih vin, rafi mo pa tudi na potrošnik^ nam včasih v bolj sušnih le^ odrekel zvestobe. Mi pa| vedno znali poskrbeti zauj naše kleti in se nismo nI ukvarjali s kakšnimi poi zvezi n.pr. z makedonskii ni in podobno.

Najpomembnejša hi blagovna znamka je vino ruzalemčan. V sedemdesi letih so ga napolnili nekaj tisoč steklenic letno, letal so ga prodali rekordnih 2 lijona steklenic, kar poirn da so si v slovenskem pro ru po količini prodanih klenic delili prvo mesto.

Posebej želim poudariti, bomo do letošnjega Man prodali praktično ves lel 1996 in, da bomo trgu za Mi na ponudili že Jeruzalem^ letnik 1997 v literskih stekl cah, malo kasneje - deceit pa tudi nekatera buteljčna' novega letnika. In še to: no^ Jeruzalemčana bomo prs Celju predstavili že v sobot novembra v Centru Intersi po promocijski ceni.«

Zlatko Zadravec: »Naša vina prodamo največ na domačem slovenskem trgu, vse več ga poskušamo prodati tudi na tuje, ampak znotraj domačega trga igra celjska regija skupaj s savinjsko in šaleško dolino izjemno pomembno vlogo. Lahko se pohvalimo, da je delež ormoške kleti na tem območju največji in se ob tej priložnosti tudi zahvaljujem kupcem naših vin za dolgoletno zvestobo.«

Pri kletarjenju posebej skrbno negujejo arhivska vina.

NASI KRAJI IN UUDJE

11

poročila Martinovega leta

ps je Martinovo leto, je svetnik umrl 8. no-l,ra pred 1600 leti, god jnia 11. novembra, na ko so ga pokopali. Je j eden redkih svetnikov, ijina godu po svoji smrti, yeč po dnevu pogreba.

jtos smo dobro občutili ,ov vpliv, saj je bila bera v jgradih obilna in dobra, lekod so še puščali na trsih kar se je nanje obesilo, god spet so skrbno jemali ■et^ne grozde, da bi tisti, ki jstali, vzeli nase vse, kar je jjoijšega v sončnem žarku loku zemlje. Tisto o obilno-in lepoti pridelka moramo ;rbolj pripisati sv. Urbanu, Ij ta je pravzaprav poslal izdje sv. Martinu v klet.

To so lepe besede, ki nam iz leta v leto ostajajo iz ljudskega izročila in krščanske vsebine, ki jo je uveljavila katoliška cerkev. Pri tem ni pomembno, koliko kdo verjame v moč svetnikov in kolikšna je sicer njegova vera, bolj pomembno je to, da se ob takih datumih, ko se iz mošta zbistri vino, spomnimo na tiste, ki so ga pridelali in da ne mislimo v prvi vrsti nase. Vse te ceremonije okoli Martinovanja na Slovenskem, v različnih vinorodnih državah ga različno praznujejo, so še vedno zelo povezane tudi s kulturo pitja mošta. Na Primorskem ga niso nikoli prodajali na veliko. Poskusili so ga doma, pohrustali zraven kakšen slasten pečen kostanj, potem pa so se posvetili vinu. S prodajo mošta se bolj ukvarjajo večje kleti. Na Dolenj-

skem in Štajerskem je že drugače. Ker velike količine mošta prodajo tistim, ki ga radi pijejo in tako mnogi že v moštu prodajo lep del svojega pridelka. Marsikdo se tako znebi skrbi, ki ga čakajo z negovanjem dobrega vina. Kultura pitja mošta in mladega vina je zelo razvita v Avstriji. Sveto pismo ne čisla mošta, ker je to motna pijača.

Človek je prišel do vina po naključju in dokler ni ugotovil, da je zrelo grozdje oziroma njegov sok lahko tudi opojna pijača, se je držal grozdja. Le to je raslo na trsu, ki se je vzpenjal v divji obliki po grmovju in drevju. Opojnost je bila tista, ki je človeku privedla do vinogradništva in vinarstva, ob tem pa je seveda skozi tisočletje in različne kulture načina bivanja spoznal tudi druge prednosti in pasti te opoj-

nosti. Danes živi v utrjenem spoznanju, da je vino plemenita pijača, če jo uživa zmerno.

Kaj nam torej sporoča sv. Martin, ki s svojim godom naznanja, da je mošt postal vino? Predvsem to, da se je spet v naravnem ciklu zgodilo nekaj, kar se je dogajalo že od pamti-veka, ko še ni bilo na svetu ne človeka ne vere in ne cerkve. Divja vinska trta je namreč mnogo starejša od človeka. Sporoča nam to, da s kozarcem vina v roki držimo simbol prastare civilizacije in da je vino predvsem simbol življenja, radosti. Zakaj pa je vino tudi velik učitelj modrosti in treznosti, pa nam dobrohotni svetnik nalaga za domačo nalogo do prihodnjega leta! Časa več kot dovolj, da razmislimo o tem vprašanju.

DRAGO MEDVED.

Srečanje svetovalcev klica v duševni stiski

Danes, v četrtek, se v Ravnah na Koroškem pričenja Z srečanje Slovenskega združenja svetovalcev za telefonsko pomoč v duševni stiski, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki celjskega klica, ki ga že vrsto let vodi dr. Cveta Pahljina.

Svetovalci klicev v duševni stiski, na katere se po pomoč obrača vse več ljudi, bodo posredovali statistične podatke v zvezi z delom ter predstavih novosti na področju delovanja klicev v duševni stiski. Sledila bo razprava in sestanek izvršnega odbora svetovalcev. Jutri, v petek, bodo udeleženci srečanja govorili o tem, kaj storiti, ko se družina znajde v stiski, o psihologiji samospoštovanja, popoldne pa bodo sledile delavnice, povezane s temami, ki jih bodo sodelavci klicev v stiski obravnavali med srečanjem. V soboto bo po maši za udeležence še občni zbor Slovenskega združenja svetovalcev za telefonsko pomoč v duševni stiski.

NMS

REKLI SO:

lanez Kroflič, predsednik iristične zveze Spodnje Sanjske doline:

»Turistična zveza Spodnje ivinjske doline je v sodelova-iuz Občino Žalec in Upravno noto Žalec razpisala tekmo-»nje za najbolj urejeno krasno skupnost. Tekmovanje idi tudi v republiško akcijo aristične zveze Slovenije ioja dežela - lepa, čista in ■ejena, ker pa v njej sodeluje-isamo nekateri kraji, je bil imen občinske akcije v tek-lovanje vključiti vse krajevne ^upnosti. Za tekmovanje se ■prijavilo 15 krajevnih skup-»sti. Komisija je pri ocenje-'nju upoštevala kriterije Tu-siične zveze Slovenije, po te-'fljnem ogledu pa se je odlo-'^za naslednji vrstni red. ^bolj urejena KS je po "lenju komisije Mestna skup-'st Žalec, ki je dobila pov-fčno oceno 8,5, sledi KS Bra-»vče z 8.14, Polzela s 7,5, J^bold s 6,43, Ponikva s 6,15, '"lovljes 6.11 točk itd. V akciji '°s niso sodelovale KS Pe-'^če, Vrbje, Griže in Tabor, je Spodnja Savinjska dolina '3 in zanimiva, so prepričani 'i člani komisije in ugotav-0. da se bo dalo še marsikaj 'oljšati.' Prav to pa je tudi 'iien ocenjevanja. Ko bomo "^slednje leto ponovno ocenje-1^'' urejenost posameznih kra-^ll^ih skupnosti, bomo še po-M pozorni na neurejene pri-'^■"e, ki smo jih letos zapisali v Sevalne lističe. Skratka, !^^en komisije je bil pred-^■11 spodbuditi krajevne losti, da bi urejenosti kra-■ luristični ponudbi name-še več pozornosti.«

T. TAVČAR

Martin na Viršlanju

v soboto, 8. novembra, bo na Virštanju Martinov vinski krst.

Začetek prireditve bo ob 14. uri, pri gostišču Banovina, ko bo najprej krst letošnjega mošta v mlado vino. Po krstu bo udeležence cestni vlak Atomček popeljal na popotovanje do različnih vinskih hramov, kjer bo mogoče poizkusiti letošnjo vinsko kapljico. Med krožnimi vožnjami se bo mogoče zapeljati tudi v srednjeveški trg Pilštanj, kjer bodo prizadevni domači kulturniki pripravili priložnostni kulturni program ter opozorili na krajevne znamenitosti.

Prireditev organizira Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjan-sko, ki želi opozoriti na zanimivosti širšega območja. B.J.

Seminar za turistične vodnike

Celjska sekcija društva turističnih vodnikov Slovenije spet pripravlja začetni seminar za turistične vodnike, ki bo od 13. do 16. novembra v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju.

Teme, ki jih bodo tečajniki obravnavali, zagotavljajo pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o delu turističnega vodnika. Tako bodo prihodnji četrtek ob petnajstih, ko se seminar začenja, spregovorili predvsem o tehniki vodenja turističnih potovanj, prihodnji dan se bo tečajnikom predstavila turistična agencija Palma, govorili pa bodo o osnovah

turizma, poslovanju turističnih agencij ter o delu stacionirane-ga turističnega vodnika. V soboto bodo obravnavali temo o tem, kako naj vodnik ukrepa v izjemnih situacijah, se seznanili s kodeksom vodniškega društva in pripravili načrt potovanja za Gorenjsko, Avstrijo in Italijo, najbolj zanimivo pa bo v nedeljo, ko bodo udeleženci tečaja med celodnevno ekskurzijo po Gorenjski, Avstriji in Italiji med seminarjem pridobljeno znanje prikazali tudi praktično.

Na seminar se lahko prijavite v pisarni Turističnega društva Celje. NMS

Po tridesetih letih

V gostišču Marjetka v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah se je po tridesetih letih prvič srečala generacija, ki je leta 1967 zaključila šolanje na osnovni šoli Antona Aškerca. Na srečanje je prišlo triindvajset bivših učencev, prišla sta tudi dva učitelja, veselje ob ponovnem snidenju pa je bilo tolikšno, da so spomine obujali kar do zgodnjih jutranjih ur. SP

Vaški vodovodi brez vode

Zaradi velike suše, ki traja od sredine avgusta, je na območju občine Laško že blizu 450 ljudi odvisnih od prevozov vode s cisternami. Najhuje je v naseljih Trobni dol, Vrh nad Laškim, Poreber in Grahovše, kjer že dva meseca in pol veljajo posebni varčevalni ukrepi.

Laška komunala je na sušna območja doslej prepeljala okrog 1500 kubičnih metrov vode. kar ni le naporno, saj vozijo cisterne tudi ob sobotah in nedeljah, ampak predvsem drago. Račun za vodo in za opravljeno delo znaša namreč že preko 2 milijona tolarjev, ki jih bo seveda morala plačati občina. Iz katerega vira, za sedaj še ne vedo. Prav zato se v Laškem bojijo, da se bo sušno obdobje nadaljevalo in se bo zgodilo enako kot pred štirimi leti, ko je bilo nekaj vaških vodovodov praznih od začetka jeseni do konca zime. Razlog za tovrstne težave so plitva zajetja, ki so značilna za prav vse vaške vodovode in ki presahnejo takoj, ko ni obilnejših padavin. K sreči za sedaj še ni podobnih težav na drugih območjih občine, po zagotovilih direktorja Komunale Laško Ivana Kende. pa je dovolj vode tudi v laškem vodovodu. JI

V spomin Mirku Z.

9. oktobra 1997 ob 20.15 uri se je na magistralni cesti izven naselja Paka pri Velenju zgodila prometna nesreča. Iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju je vozil kolo 55-letni Mirko Z. iz Velenja. Ko je pripeljal v naselje Paka pri Velenju, je s kolesom zapeljal desno izven vozišča v obcestni jarek in se poškodoval. Poškodovanega kolesarja so našli mimoidoči, ki so o tem obvestili policijo. Poškodovani je iskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Velenje, in ker so bile poškodbe lahke, so ga napotih domov. V noči na 13. oktober 1997 je Mirko Z. umrl v svojem stanovanju. Tako so policisti zapisali v svojem rednem poročilu o prometnih nezgodah.

Mirko Z. je verjel, da bo dočakal 87 let. kot mu je pred nekaj leti prerokovala vedeževalka. O tem je rad pripovedoval. Njegov najlepši spomin na otroštvo je bil vezan na Bizeljsko. na sončno dopoldne, ko je prisedel na leseno klop k vinogradniku, si odrezal debel kos kruha in srebal sladek mošt. Pod njima se je raztezal vinorodni okoliš. Ljubezen do zemlje je bila globoko v njem, življenje pa ga je h kmečkemu delu prisililo. Rodil se je marca 1942 v Lovrencu na Pohorju. Mama Pavla ga je zapustila v varstvo stari mami Mariji in dedu Pavlu. Selili so se s kmetije na kmetijo in se preživljali s priložnostnimi deli. Deset let je imel, ko je ostal sam s staro mamo. Tudi v šolo je hodil in menda je končal sedem razredov. Preselila sta se v Selo pri Slovenj Gradcu. Močan mladenič nižje rasti se je zaposlil na gozdnem gospodarstvu železnice in postal neprekosljivi mojster za gozdna dela. Imel je zelo velike močne dlani, ki so z lahkoto vrtele najtežjo sekiro. S staro mamo sta se preselila v Velenje. Nekaj mesecev je ruda-ril. nato pa se je zaposlil v Eri. Razlagal je gradbeni material. To je delal vse do invalidske upokojitve pri oseminštiridese-tih letih. Medtem mu je umrla stara mama, ki jo je do zadnjega dne skrbno negoval. To gospo

je imel najraje. Poročil se ni nikoli, čeprav je imel sina, za katerim se je izgubila sled nekje na Dolenjskem. Trikrat, morda štirikrat je bil Mirko v bolnišnici, ko ga je izdal križ. Si je vsaj spočil, ko pa si doma ni vzel miru. Avtomobila ni nikoli imel. bolj je zaupal svojemu staremu kolesu, ki ga je pred tremi leti nadomestil z novim. Smrt stare mama ga je potisnila v osamljenost in bolj je iskal stike z drugimi. Skoraj vsak dan je hodil pomagat kmetom, kolesaril je v Skale, Zavodnje, na Kozjak... Delal ni za plačilo, velikokrat le za hrano in kakšen vrček piva. Stanoval je v majhni sobici v Selu, v kateri je imel štedilnik, kavč in mizo. Ko je odšel na pošto po pokojnino, se je imel navado ustaviti pri Kovaču v Paki in si privoščiti kozarček ter pokaditi kakšno cigareto.

Bilo je v začetku oktobra, pri Feknerjevih v Skalah je pomagal obirati jabolka. Obljubil je, da bo prišel naslednji teden cepit drva. Drva so še tam, Mirka pa ni več.

V četrtek, 9. oktobra, je delal na kmetiji v Selu, ves dan so ličkali koruzo. Zvečer, ko se je vračal v svojo sobo, ga je menda s ceste zaneslo v jarek. Kasneje so ga našli; sedel je v jarku, poleg njega pa je bilo prevrnjeno kolo. »Nič mi ni,« je s sklonjeno glavo mrmral sam pri sebi in se hotel odpraviti domov. V zdravstvenem domu ga je pregledal zdravnik in mu naročil, naj se oglasi naslednje jutro pri svojem zdravniku. Naslednji dan Mirka niso videli nikjer, tudi k zdravniku ga ni bilo. V soboto je hodil naokrog, a pravijo, da je bil zelo slaboten. Osamljen je slonel ob gostilniškem šan-ku. V nedeljo ponoči je umrl zaradi notranjih poškodb iz prometne nesreče s kolesom. Našli so ga mrtvega na ganku, ki povezuje sobo s straniščem. Pokopali so ga čez tri dni. Na zadnjo pot je Mirka, pisal se je Zabojnik, pospremilo približno štirideset ljudi.

KSENIJA LEKIČ

Po Levstikovi poti

v soboto, 8. novembra, se bo na Levstikovi ulici v Litiji pričelo tradicionalno, že enajsto popotovanje od Litije do Čateža, ki ga je v svoji znameniti knjigi opisal Fran Levstik.

Na popotovanje, ki se bo pričalo ob 8. uri. organizirano pa bo ob vsakem vremenu, bodo iz vseh večjih krajev v Sloveniji v soboto vozili posebni vlaki in avtobusi. Prijavnina za 22 kilometrov dolgo popotovanje do Čateža, letos znaša 500 tolarjev, vsak udeleženec pa bo ob prijavi prejel spominsko priponko, razglednico, svinčnik, kontrolni žig in dnevnik popotovanj. NMS

12

NASI KRAJI IN UUDJE

Laska fara praznuje

V Laškem bodo svojemu patronu sv.Martinu tudi letos namenili večdnevno praznovanje

če želite okusiti dobro mlado vino, predvsem pa izvedeti in videti, kako Lašča-ni zopet slavijo svojega farnega patrona sv. Martina, naj vas ta konec tedna pot popelje v Laško. Turistično društvo je skupaj z odborom za obujanje in ohranjanje starih ljudskih šeg in delovnih opravil ter z nekaterimi laškimi gostinci pripravilo kar tridnevno praznovanje, ki zaradi svoje pestrosti in privlačnosti že dobiva mesto takoj za znamenitim Pivom in cvetjem.

IJHHHHHHHHHHHBHHI

Predvsem je treba poudariti, da bodo imeli v Laškem martinovanje, kot ga pozna večina Slovencev, le v soboto zvečer, vse ostale prireditve pa bodo imele kulturni in turistični značaj. V petek, 7. no-

vembra, bodo zvečer v laški knjižnici gostili mariborskega škofa dr. Jožeta Smeja, ki bo predaval na temo »Sveti Martin in Laško«. Dr. Smej pravi, da dokler bo lev iz belega marmorja stražil svetišče sv. Martina, bo stalo tudi mesto Laško. Za mnoge, zabave željne, bodo v Laškem poskrbeli v soboto zvečer, saj bodo vesela martinovanja pripravili v kar petih gostilnah, za tiste, ki jim je mar zgodovina, pa bodo ob 17. uri v laškem dvorcu odprli razstavo »Laško skozi stoletja«. Laščani so se namreč vendarle odločili, da se bodo spomnili leta 1927, ko je bilo Laško proglašeno za mesto, in leta 1227, ko je bilo laško prvič omenjeno kot trg. V soboto bo tudi večer vinskih pesmi, napitnic in zdravičk, ki se bo pričel ob 18. uri v kulturnem centru.

Sodelovali bodo ljudski pevci iz Šmartnega v Rožni doHni, bratje Firer iz Dolge Gore pri Ponikvi, pevci iz Šmartnega ob Paki in Kompolčanke, ki se jim bosta pridružili še domači skupini Dobri prijatelji in rečiški pevci, člani kulturnega društva Anton Tanc pa bodo nastopili s prikazom »ko je mošt vino postal«.

Največ obiskovalcev pričakujejo v Laškem v nedeljo. Ne le zaradi dveh prazničnih svetih maš, ki ju bodo napovedali znani Hrastnikovi pritr-kovalci iz Strmce, vodil pa ju bo škof dr. Jože Smej ob so-maševanju drugih duhovnikov, ampak predvsem zaradi

ponovno obujenega Martinovega sejma in prireditve »Lepa nedelja v Laškem«, ki se bo odvijala na Aškerčevem trgu. Martinov sejem se bo pričel ob 8.uri, sestavljalo pa ga bo okrog 30 stojnic, na katerih bo poleg običajne kra-marije moč videti in kupiti tudi takšne reči, kot so jih ponujali v starih časih. Lepa nedelja se bo pričela nekaj pred 12. uro, naznanila pa jo bo Svetinska godba. Domače skupine bodo prikazale nekatere šege, značilne za ta vehk praznik, ki jih bodo popestrili še z veliko glasbe in plesi različnih slovenskih pokrajin.

JANJA INTIHAR

Veselo martinovanje v Centru interspar

Te dni, vse od ponedeljka do vključno sobote, 8. novembra, pripravljajo v samopostrežni restavraciji Centra Interspar v Celju v sodelovanju z vinarjem leta 1996, vinsko kletjo Jeruzalem - Ormož, dneve slovenske kuhinje. V soboto pa čaka obiskovalce centra še veselo martinovanje med 10. in 17. uro.

Veselo martinovanje bodo v Centru Interspar popestrili z nastopom folklorne skupine iz Ivanjkovcev, ki bo pripravila prikaz vinske trgatve ter vinskega krsta. Obiskovalci bodo lahko zapeli slovenske napitnice s pevskim zborom, v aktivu kmečkih žena iz Dramelj pa članice pripravljajo prikaz dobrot iz domače kuhinje, s poudarkom na dobrotah iz krušne peči. Veselega martinovanja brez brezplačne pokušinje mošta in vina, ob tem pa še jesenskih dobrot, ni, pravijo v Centru Interspar, obiskovalcem pa bodo v pokuši-njo ponudili ob kapljici vinarjev iz Ormoža že pridelek iz kleti konjiškega Zlatega griča ter Ere Šmartno ob Paki. Za soboto med 10. in 17. uro pa so v Center Interspar v goste povabih tudi humoristično skupino Alkotest in ansambel Mlade frajle. IS

Aparat namesto praznovanja

V torek so v Bolnišnici Topolšica podpisali listino o prejemu in predaji medicinskega aparata za preiskavo dihal, ki so jim ga podarili v podjetju Era Velenje.

V velenjski Eri so namreč praznovali 45 let obstoja in se namesto za razkošno praznovanje odločili za nakup aparata, ki bo pomenil dragoceno pomoč v delu Bolnišnice Topolšica. Nov aparat za preiskavo dihalnih poti, v vrednosti 20 tisoč mark, je boljši za določene tipe preiskav.

Aparat so v bolnišnici že preizkusili in direktor Janez Poles je povedal, da dobro deluje in da jim bo dobro služil, seveda pa so izjemno veseli dejanja, ki so ga storili v velenjski Eri. V torek so aparat za preiskavo dihal, s katerim bo diagnostika in pomoč bolnikom v Bolnišnici Topolšica še učinkovitejša, tudi uradno predali namenu. US

Pri nas na Dobrni se očarljivo razpoloženje prepleta s tradicijo.

V kavarni hotela Dobrna ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah, v gostilni Triglav pa vsak petek in nedeljo lahko ob glasbi zaplešete v prijeten večer.

V soboto, 8. novembra

VESELO MARTINOVANJE

v restavraciji Zdraviliškega doma in v gostilni Triglav

Pričakujemo vašo rezervacijo omizja. Konzumacija z večerjo 2.000 SIT na osebo. Toplice Dobmna d.d., tel.: 778-110.

Na Borku vrtina za pitno vodo

Na zadnji seji so zreški svetniki potrdili prvo spremembo statuta občine Zreče, ki govori o sprejemu odločitev na referendumu za samoprispevek, kjer bo odločitev poslej sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Sprememba je pomembna, ker se bližajo odločanja o samoprispevku v nekaterih zreških krajevnih skupnostih. Župan pa je predsednike teh tudi pozval, da najkasneje do konca novembra pripravijo program dela za prihodnje leto.

Da bi zagotovili dovolj pitne vode tudi krajanom Borka, naselja v straniški krajevni skupnosti, je občina začela z

raziskavo vodnih virov na tem območju. Z 263 metrov globoko vrtino so ugotovili, da bi lahko črpali triindvajset kubičnih metrov na sekundo, kar je dovolj za osemdeset gospodinjstev oziroma več kot dovolj za potrebe Borka. Pozimi bodo pripravili finančno oceno izvedbe projekta, h kateremu naj bi skupaj pristopili občina in krajevna skupnost Stranice.

Svetniki so izrazili tudi nestri-njanje s tem, da se je na Stranicah začela pripravljati vrtina, iz katere naj bi se napajala občina Konjice. Menijo namreč, da je poseganje na ozemlje občine Zreče brez vsakega dovoljenja nesprejemljivo. A.N.

Vino na Bred jevem

Šmarsko Kulturno društvo Anton Aškerc in Kulturna skupina Brecljevo organizirata jutri, v petek 7. novembra, prireditev Martinovanje nekoliko drugače. Med kulturnim programom bo publicist in novinar Drago Medved pripovedoval o Ajdi in vinski trti. Začetek prireditve bo ob 19. uri, v Ateljeju Jagodic. Prireditev, ki sodi v okvir praznovanja 650-letnice prve omembe Brecljevega, bodo zaključili s skupino Fraj-kinclarji. B. J.

Poseben kombi za spravilo sladkorne pese je prejšnji teden končal z delom.

Vec kot 7 tisoč ton sladkorne pese

v Savinjski dolini zadnje čase pridelujejo tudi vse več sladkorne pese. Letos je bilo s to kulturo posejanih več kot 150 ha površin, hektarski donos je bil okrog 40 do 50 ton na ha, kar pomeni, da so v Savinjski dolini pridelali okrog 7 tisoč ton sladkorne pese za Tovarno sladkorja v Ormožu. T. TAVČAR

NA DANAŠNJI DAN

/.NOVEMBER

1810 - Rodil se je nemški realistični pesnik Fritz Reuter, avtor pesmi in romanov (Stare zgodbe. Iz mojih ječ) v dolnje-nemškem dialektu (umrl leta 1874).

1867 - Rodila se je francoska kemičarka in fizičarka poljskega rodu Marie Curie Sklodovv-ska. Skupaj z možem Pierrom Curiejem je odkrila prva radioaktivna elementa polonij in radij ter postavila temelje moderni znanosti o radioaktivnosti. Leta 1903 sta oba z možem prejela Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1911 pa je sama prejela še Nobelovo nagrado za kemijo (umrla leta 1934).

1913 - Rodil se je francoski pisatelj in esejist Albert Camus, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1957, poleg Sartra najvidnejši predstavnik francoske eksistencialistične književnosti. Z njim se je eksistencializem dokončno uveljavil kot samostojna smer književnosti 20. stoletja.

8. NOVEMBER

1519 - Španski osvajalci pod vodstvom Hernanda Corteza so prišli do mesta Tenoch-titlana (staro glavno mesto Aztekov), današnjega Ciudad de M^xica.

1674 - Umrl je angleški pesnik, puritanec John Milton, avtor traktatov o svobodi tiska in ločitvi zakona, epskih pesnitev (Izgubljeni raj), sonetov in idil (rojen leta 1608).

1890 - Umrl je francoski skladatelj, orglar in glasbeni pedagog Cesar Franck, mojster francoske romantične glasbe (rojen leta 1822).

9. NOVEMBER

1835 - Rodil se je slovenski skladatelj Davorin Jenko. Njegove zgodnje zborovske skladbe (Naprej, nekaj časa slovenska narodna himna) in samospevi so napisani po izročilu slovenske čitalniške romantike, kasneje pa se je bolj opiral na južnoslovansko folkloro (umrl leta 1914).

1970 - Umrl je francoski general in državnik Charles de Gaulle. Njegove velike zasluge med drugo svetovno vojno so prišle do izraza leta 1958, ko je postal predsednik repubUke z velikimi političnimi pooblastiH. Zavzemal se je za "združeno Evropo", neodvisno od ameriškega gospodarstva in vojaškega patronata. Ukinil je oporišča NATO v Franciji in leta 1969 po neuspelem referendumu odstopil (rojen leta 1890).

10. NOVEMBER

1493 - Umrl je švicarski zdravnik, kemik in mislec Pa-racelsus, ki je prvi spoznal kemijske in fizikalne temelje živega sveta in poskušal spoznanje uporabiti v zdravilstvu (umrl leta 1541).

1819 - Umrl je slovenski podjetnik fužinar, mentor in mecen slovenskim razsvetljenskim li-teratom in znanstvenikom Žiga Zois, za slovensko dramatiko in zgodovinopisje je pridobil Antona Tomaža Linharta, za pesništvo, časnikarstvo in poljudno znanost Valentina Vodnika, podpiral Blaža Ku-merdeja v prizadevanjih za re-

formo šolstva, Jerneju KoJJ ju omogočil vstop v znanstv svet, po njem se imenuje ^ ral zoisit (rojen leta 1747]. '

1899 - Rodil se je slovg, kirurg Božidar Lavrič, ^ kirurg JLA, ustanovitelj kjj ke klinike in sodobne kir^, šole v Ljubljani (umrl 1961).

11. NOVEMBER

1807 - Umrl je slovenskimi telj, janzenist Jurij Japelj, 0(j| 1800 kanonik v Celovcu, sku z Blažem Kumerdejem stai vedla Biblijo (rojen leta 1744)

1821 - Rodil se je ruski pj telj FjodopMihajlovič Dostoj ski. Leta 1849 so ga v proč proti Petraševskemu obse na smrt, na morišču pa ka zamenjali s prisilnim deloi Sibiriji, od koder se je leta li fizično strt vrnil. Njegovi osi nji junaki so subjekti, ki ena pravno sodelujejo v velik dialogu o temeljnih filozofsl religioznih in moralnih vpn njih. Med njegovimi deli soi bolj znani romani Bratje Ki mazovi. Zločin in kazen, I (umrl leta 1881).

1914 - Rodil se je slovei lirični pesnik (Drevo na mem. Zemlje zeleni spon Cene Vipotnik, brat politik; pesnika Janeza Vipoti (umrl leta 1972).

12. NOVEMBER

1833 - Rodil se je ruski sk' datelj (opera Knez Igor) Al(' sander Borodin, eden od us' noviteljev ruskega narodnf glasbenega izraza (umri \i 1887).

1873 - Rodil se je slovens pesnik in pisatelj Engelbe Gangl (umri leta 1950).

1920 - Predstavniki vlac Kraljevine Srbov, Hrvatov 1 Slovencev so z italijansko vk do v Rapallu podpisali pogoc bo o razmejitvi, znano kolfe palska pogodba, s katero s Goriška, del Notranjske, Trsti vsa Istra pripadli Italiji.

13. NOVEMBER

1560 - Rodil sc je ljubljanst nadškof (od 1597) Tonu Hren. Bil je predsednik refo^ macijske komisije na Kn skem. Z veliko vnemo se je uničevanja protestantskih knjig. Zavedal se je sicer svoj« ga slovenskega rodu, vendJ zunaj protireformacijske * javnosti ni dajal spodbud ^ uveljavljanje slovenščine in) tako upočasnil slovenski turni in literarni razvoj [^^ leta 1630).

1768 ali 1770 - Rodil sej danski kipar Bertel Thorval^ sen, eden največjih klasicisf? , 19. stoletja; vplival je na genef' cije kasnejših kiparjev (u"" leta 1844).

1831 - Rodil se je škotst matematik in fizik James Cla" Maxwell, avtor številnih od^ tij na raznih področjih. Posta* je teorijo, da je svetloba el^' tromagnetno valovanje in * snoval teorijo radijskih val" (umri leta 1879).

1843 - Rodil se je sloven^ pisatelj, filolog in publicist, 1^' tor in gimnazijski profesof Zagrebu, Fran Celestin, in^^ mator o ruski literaturi; štud'l Naše obzorje pomembna realizem v slovenski

literati^

(umri leta 1895).

ŠPORT

13

Proti vrliu

ifotonavto Publikum >povozil< Primorje, Rudar zapravil vodstvo v Murski Soboti -Uspeha obeh drugoligašev s Celjskega

J štirinajstih krogih v elit-ijogometni konkurenci se jltalni kleti lažje diha, tako glju kot v Velenju pa ne fgjo sestaviti dveh zapored-zmag.

nedeljo je po uvodnih mi-jti kazalo dobro Protonavtu ilikumu in Rudarju, saj sta ivodila. V Prekmurju Velenj-jniso vzdržali, na Skalni kle-a se je rumeno-modrim po-.jn odprlo in na trenutke so šteli, kar še posebej velja za boljšega strelca Faika Kam-oviča. Zanimivo je, da sta ivSešlar in Kamberovič igralki sta bila deležna ostrih tik stroke, v nedeljo pa. ko je o to najbolj potrebno, sta do-ala, da sodita med najboljše gometaše v I. SNL. Odlično je al tudi Blatnik, ki bo na težki ;izkušnji spet v nedeljo, ko Protonavto Publikum gost iSET Vevčah. »Potrebno bo trditi visoko zmago v 14. kro-in doseči ugoden izid tudi v ibljani.« pravi celjski prosti inilec, ki je proti Ajdovcem novno čutil bolečine v kole-, vendar bo v prihodnjem s

krogu verjetno nared, vrača pa se tudi kaznovani Somalia. Zaradi Brazilčeve vrnitve bo nekdo izmed tria Kamberovič-Gor-šek-Sivko verjetno na začetku tekme obsedel na klopi za rezervne nogometaše, sodeč po igrah v zadnjem obdobju pa bi to utegnil biti Sivko, ki pa mu trener Poklepovič neizmerno zaupa.

Podobno kot Celjani, tudi »rudarji« računajo na nove točke v 15. krogu. Gostili bodo namreč Korotana, ki jim je letos že podaril zmago. »Do-gandžič nam je ukazal povsem zaprto igro. ki se je končala nekaj metrov pred polovico igrišča, od koder smo morali >nabijati< žoge v prazen prostor, kjer pa ni bilo naših nogometašev,« je pojasnil »taktiko« na tekmi 5. kroga med Korotanom in Rudarjem eden prevaljskih igralcev in s tem potrdil govorice, da je naveza Dogandžič-Šoškič takrat reševala glavo slednjega. Miloš Šoškič tudi sedaj ne sedi prav trdno na trenerskem stolčku, Korotanov trener nekoliko bolj, in verjetno bo scenarij zelo podoben ome-

nejenemu v 5. krogu na Pre-valjah.

Končno se je v 13. krogu 11. SNL prebudil tudi Esotech Šmartno. Šaleški tandem Smajlovič-Spasojevič je Šmar-čanom priboril zmago (3:2) nad Jadranom Šepičem v go-steh in vijoličasti so se odlepili od dna. Realno pa so sposobni precej več, česar se zavedajo in do konca jesenskega dela bodo morali pridno nabirati točke za miren spanec. Le-tega so si delno že zagotovili v Šentjurju, kjer so v nedeljo slavili visoko zmago (4:1) nad Aluminijem. Spet je bil v ekipi Valek, ki je odigral zelo dobro, končno pa se je strelsko izkazal Šoštar, ki ima še precej rezerv, kar pa žal ne velja za ekipo kot celoto, kajti moštvo daje največ kar lahko. Ob vseh težavah pa jim v Šentjurju nemalokrat zagodejo tudi tamkajšnji »navijači«, ki so sicer nogometni laiki, pa se tega ne zavedajo. V primeru slabih rezultatov pljuvajo po klubu in solijo pamet nogometnim izobražencem, ob uspehih pa se skrijejo in žalujejo. Takšen je pač Šentjur.

ITOMAŽLUKAČ

Faiku Kamberoviču je uspel klasični hat-trick.

PIL in KSP ostajata v igri

Polzelani so se z zmago J^d nizozemskim Den Bosc-

«ni z 99:73 (55:34) izdatno •^dolžili za poraz v uvod-l^m krogu Evropskega po-*^la. Pivovarjem tega ni us-'^'o, saj so še drugič klonili [poljskim Wroclawom, to-^f3ts 76:66 (40:44). .

'^SP je še enkrat več poka-i^'^. da to sezono niha v igri. ^ v prvem polčasu so zmleli ^''pane«, najbolj po zaslugi J^rvata, ki mu je tokrat po-J^gala celotna vrsta. Razigrajo sta bila tudi Petranovič in ^•^lin. Čeprav so se gostje v |0^3ljevanju že približali na 8 so domači le dodali plin " preprečili vsakršno prese-J^^enje. Strelci za KSP: Horvat (met za 3 točke 5/7). Petra-

"^^ič 20 in Šamanič 13.

Laščanom proti Urlepovi četi niti v drugo ni steklo. Wroclaw je takoj na začetku povedel 8:0, PIL jih je ujela, polčas odločila v svojo korist in obdržala prednost do 56:47 v 25. minuti. Naslednjih 6 minut Laščani niso več zadeli, kar so gostitelji izkoristili in na koncu zasluženo slavili. Strelci za PIL: Goljovič in Tovornik 23, Jurak 8, Lisica 7.

Obe ekipi sta s tremi doseženimi zmagami (PIL ima tekmo več) v svojih skupinah še v igri za uvrstitev v četrtfi-nale. Do konca tekmovanja po skupinah so še 4. krogi, za preboj v nadaljne tekmovanje pa bo potrebno doseči vsaj še 2 zmagi.

PRIMOŽ ŠKERL

Kardinarfeva druga na SP

članica celjskega Miro-teksa Marika Kardinar je na Svetovnem kegljaš-kem pokalu v nemškem Kelsterbachu zasedla 2. mesto. V finalu jo je premagala domačinka Hof-manova (0:4).

Naslov podprvakinje si je Kardinarjeva v konkurenci 16 evropskih prvakinj priborila najprej z drugim dosežkom v kvalifikacijah, v četrtfinalu je ugnala Madžarko Juhaszovo (4:0), v polfinalu pa še Če-hinjo Dobešovo (4:0). Uspeh je ponovitev dosežka izpred dveh sezon v Blan-skem na Češkem, šteje pa več, kajti našo najboljšo igralko so pred nastopom na pokalu močno mučile poškodbe. PŠ

Derbibrez zmagovalca, na pot z zmago

Rokometašice žalskega Juteksa so tudi v tretjem domačem derbiju derbiju ostale brez zmage. Gorenje pa je premagalo Andor.

Juteks je v 9. krogu rokometnega prvenstva proti piranskemu M-Degroju prvič remiziral z 28:28 (13:14). Ob koncu sta obe ekipi imeli možnost za zmago, z obilo sreče pa je domačim uspelo iztržiti točko (Zidar 9, Randl 7, Derčar 5).

Rokometaši Gorenja so v Z krogu Hrpeljah ugnali domači Andor z 31:27 (13:12) Bede-kovič 11. Tome in Saftescu Z

Vodijo Laščani

v 4. krogu Savinjske košarkarske lige so gostje dosegli 3 zmage.

Rezultati: Celje-Mozirje 40: 44, Plima-Rossi Laško 42:61, Mladost-Pizzerija 202 70:68, Garant-Dravograd 57: 63, Medvedi-Vrbovec 50:45. Vrstni red: Rossi Laško in Mozirje 8, Dravograd 7, Mladost in Plima 6, Celje, Garant in Piz-zerija 902 5, Medvedi in Vrbo-vec4.

zavarovalnica triglav,d.d.

Območna enota Celje

objavlja prosto delovno mesto

DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA

Poleg splošnih naj kandidati izpolnjujejo še naslednje pogoje:

-najmanj 3 leta delovnih izkušenj (zaželjene so delovne izkušnje s področja prodaje)

-aktivno znanje najmanj enega tujega jezika

-komunikativnost in veselje do dela z ljudmi ter terenskega dela

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3 -mesečnim poskusnim delom.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje.

Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.

Slovo po 20 letih!

■K:

KK Miroteks je na občnem zboru sprejel nov statut in finančno poročilo, izvolili so novo vodstvo kluba in imenovali člane Organizacijskega komiteja SKEP 98.

Po natanko 20 letih se je od predsedniškega mesta v klubu poslovil inž. Lado Gobec, novi predsednik pa je postal Roman Gracer. V dveh desetletjih je Miroteks pod starim vodstvom osvojil 13 naslovov državnih prvakov, od tega U zapored (od 1986 dalje), 12 let zapovrstjo so državni prvaki v ženskih dvojicah, imajo še 6 posamičnih naslovov. Skupno so na EP in SP osvojili 37 medalj in bili trikrat zmagovalci Svetovnega pokala. Priredili so 3 večja tekmovanja: leta 1982 so organizirali Evropski pokal in postali prvaki, leta 1989 so pripravili Mladinsko svetovno prvenstvo in 1994 Svetovni pokal. Klub z novim vodstvom (poleg novega predsednika so tu še podpredsednik Tomaž Milač, tehnični direktor

Lado Gobec in člana Rudi Kovan in Rosando Prevolnik) bo

naslednje - največje tekmovanje doslej - pripravil maja prihodnje leto. V organizacijskem komiteju za pripravo Svetovnega kegljaškega prvenstva so predsednik Jože Zimšek. štirje podpredsedniki Tone Turnšek. Franc Pangerl. Roman Gracer in Marjan Vengust. pomagala pa bosta še predsednika Kegljaške zveze Slovenije in Športne zveze Celje.

■HHHMHMHMH PŠ

Pučico prevzel Kemoplast

Serija štirih zaporednih porazov košarkarjev šentjurskega Kemoplasta v l.B ligi so narekovale spremembe na klopi.

Šentjurskega ligaša b.o namesto Rudija Jeriča odslej vodil Igor Pucko, ki je bil poprej pomočnik trenerja celjskih košarkarjev Srečka Žgajnerja. Kemoplast je s Hrastnikom izgubil tudi v 5. krogu in je še vedno na zadnjem mestu (koš razlika -69), čeprav so vodilni pred začetkom prvenstva napovedovali boj za vrh. V klubu v nasprotju z nekdanjim trenerjem Jeričem menijo, da je ekipa sposobna izpolniti pričakovanja ne glede na odhod štirih igralcev, med njimi tudi edinega tujca Kahve-džiča. Kemoplast se v tej sezoni ni okrepil, že sobotno srečanje v domači dvorani proti letos slabi Iliriji pa bo pokazal, če je zamenjava trenerja na mestu. PŠ

ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA

Konec oktobrskega ciklusa

Po premoru se ponovno vrača glasovanje za najboljše športnike, športnice in ekipe na Celjskem. V zadnjih dveh tednih ste največ glasov namenili Matjažu Tovorniku (16), precej manj pa Iztoku Pucu (6). Med športnicami Katarina Srebotnik(15) spet ni imela konkurence, najbližje je Simona Jurše (6). Med ekipami je tokrat zmagal KK Pivovarna Laško (17), za njo pa RK Celje Pivovarna Laško (7). Oktobrski zmagovalci so tako Iztok Puc (31), Katarina Srebotnik (34) in RK Celje Pivovarna Laško (35). Oktobrski nagrajenec je Srečko Židanik, Vrbje 77, Žalec. Čestitamo!

Novi nominiranci so Uroš Šerbec (11 golov na drugi tekmi reprezentanc Francije in Slovenije v Nantesu), Faik Kamberovič (3 zadetki na prvenstveni tekmi s Pimorjem), Katarina Srebotnik (2xfinalistka turnirja v Tel Avivu), Marika Kardinar (2. mesto na svetovnem pokalu v kegljanju), KK Pivovarna Laško (zmaga nad Brocenijem v EP in Kraškim Zidarjem v DP).

Vaše dopisnice bomo čakali do ponedeljka, glasujete pa lahko samo za tiste športnike, ki so bili aktivni minuli teden.

14

ŠPORT

Z opravičilom v novo sezono

V Forumu ljubljanskega sejma je slovenska alpska smučarska reprezentanca pripravila novinarsko konferenco

Predstavili so tekmovalne cilje v pravkar pričeti sezoni in poročali o končanem pripravljalnem obdobju.

Neuspešen uvodni nastop na prvi tekmi Svetovnega pokala v francoskem Tignesu so vodilni možje v reprezentanci opravičevali z izpadom predvidenega števila treningov na ledeniku v Čilu (Slovenija je edina opravila drage ledeniške priprave), ki ga bodo nadoknadili v Park Cityju v ZDA, kamor so odpotovali takoj po končani predstavitvi. Slab start so ocenili kot pričakovanega in dodali, da so tudi v minulih sezonah z bistveno slabšim začetkom dosegali vrhunske rezultate v nadaljevanju.

Poškodovane se vračajo

v A-reprezentanci bodo to sezono nastopale Nataša Bo-

kal, Mojca Suhadolc, Špela Bračun, povratnica Alenka Dovžan, po poškodbi se vračajo Katja Koren, Špela Pretnar in šampijonka Urška Hro-vat. Z aktivnim nastopanjem je prenehala smukačica Andreja Potisk-Ribič. Po besedah trenerjev Klemna Ber-ganta in Marka Jurjevca pripravljalni ciklus še ni končan, kajti formo bodo zviševali do Olimpijskih iger v Naganu, kjer upajo na medaljo ter uvrstitev do 6. oziroma 10. mesta. V Svetovnem pokalu nameravajo na posameznih tekmah doseči dve uvrstitvi na stopničke.

Načrt ni izpolnjen

Moška A-ekipa je po besedah glavnega trenerja Pavla Grašiča izpolnila količinski načrt priprav, kvalitetnega pa le polovično. Zato bo glavni cilj Svetovnega pokala ohranitev štartnih izhodišč in

približevanje lanskim rezultatom. Glede Olimpijade so načrti podobni tistim v ženskem delu reprezentance. Glavni adut naših je še vedno Jure Košir, ki meni, da prva tekma v Tignesu ni pravi pokazatelj moči posameznih reprezentanc. Prepričan je, da so sposobni doseči mnogo več, kar bo nedvomno imel priložnost pokazati v slalomu, kjer je letos izgubil prvo jakostno skupino. Na drugi strani je naš najboljši slalomist Andrej Miklavc izžareval optimizem v pričakovanju nadaljevanja Svetovnega pokala in si ambiciozno zastavil cilj za nastop v Naganu. V izbrani alpski vrsti so še Mitja Kune, Rene Mle-kuž, Matjaž Vrhovnik, Jernej Koblar in Drago Grubelnik, poslovil se je Matej Jovan.

Denarja vse manj

Za sezono 1997/98 potrebuje Alpska reprezentanca 3

Velenjčan David De Costa bo v tej sezoni eden od adutov moške B reprezentance.

milijone nemških mark. Manjka še nekaj več kot pol mihjona mark, ki jih bodo skušali pridobiti med sezono. Na kakšen način, na novinarski konferenci ni nihče pojasnil. Poleg tega bo tradicionalna akcija Podarim-dobim le-

tos zastavljena drugače. Praktične nagrade so ukinili, zato bodo izplačevali zgolj gotovinske nagrade in te bodo izplačane takoj. Žrebanje bodo priredili novi zakonodaji, kar velja tudi za celoten potek akcije.

De Costa in Rauter

Velenjčana sta člana B-re-prezentance in se že vrsto let skušata prebiti med elito. 25-letni smukač Miran Rauter, ki slovi kot marljiv in delaven

tekmovalec, se na konfer^, ni pojavil. Veleslalomist vid De Costa pa je odgov na mnenja strokovnjal; češ da ima nezrel pristop tekem in treningov. Po nje vem smučar tekmovalno zori pri 28 letih, za karinj 8 let časa in dovolj izkuS »Letos sem v B-ekipi, okrevanju pa se želim še približati A-ekipi, če; sem status A-reprezent; zaradi poškodbe fornii ohranil,« je še dodal ob i cu.

Unior na smučine z mladimi

v Smučarskem klubu Unior Celje gredo h koncu priprave za letošnjo sezono, v kateri bodo največ poudarka namenili preboju mladih v slovenski smučarski vrh.

Na reprezentančnem seznamu so štirje člani SK Unior. Žal se je na treningu v Avstriji težje poškodoval Uroš Zupan in zanj je sezona izgubljena. Tako bodo barve celjskih smučarjev zastopali član C-reprezentance 17-letni Bernard Vajdič (največji uspeh 1. mesto v slalomu za pokal Pi-noccio in na Loka pokalu), ki bo štartal na vseh FIS tekmovanjih doma in v tujini. V tej sezoni, katere glavni cilj je mladinsko svetovno prvenstvo, naj bi se prebil med 5

najboljših slalomistov na svetu v svojem letniku. Prav tako v klubu veliko pričakujejo od mladinskega reprezentanta Jana Rateja, ki letos prvič tekmuje med mladinci in bo štartal na FIS in CIT pokalih (do sedaj 1. mesto v slalomu Loka in na državnem prvenstvu). V sezoni 97/98 bo moral

Celjski smučarski delavci bodo letos na Rogli pripravili 12 mednarodnih tekem (ženski Evropski pokal v SL in VSL, člansko državno prvenstvo ter 8 FIS tekem), že lani pa so prejeli Certifikat FIS, ki ga podelijo najboljšemu organizatorju Evropskega pokala.

ubraniti status reprezentanta vsaj v eni disciplini, v svoji

kategoriji pa se bo prebijal med najboljšo svetovno pet-najsterico. Najobetavnejša smučarka SK Unior 12-letna Petra Ahac je letos že postala pionirska reprezentantka, čeprav vadi šele drugo leto. Ciljev ji v klubu niso postavili, saj menijo, da mora čim več nastopati v mednarodnih konkurencah. Glavni trener SK Unior Cene Jovan pravi: »To sezono morajo naši smučarji najprej izpolniti repre-

zentančne cilje. Na državnem prvenstvu pričakujem vsaj eno medaljo pri mladincih, Petra Ahac pa naj bi se na domačih tekmah stalno uvrščala med najboljših 5 v njeni kategoriji. Težav s treningom nimamo, vsa večja smučišča so umetno zasnežena, zato menim, da bomo sezono, v kateri naš klub praznuje 75-letnico delovanja, uspešno zakliučili,«

PRIMOŽ ŠKERL

objavlja prosto delovno mesto

1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP PODČETRTEK

2. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP JURKLOŠTER - SEDRAŽ

Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:

- da imajo srednješolsko izobrazbo / V. stopnja/

- najmanj eno leto delovnih izkušenj

- osebno vozilo in vozniško dovoljenje

Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa ali v neposredni bližini.

Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3 -mesečnim poskusnim delom.

Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. LJubljana Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje.

Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.

ŠPORTNI KOLEDAR

SOBOTA, 8.11.

Košarka

l.A SKL (M), 10. krog -Maribor: Maribor Ovni-KSP (20), Ljubljana: Union Olim-pija-PIL (19).

l.BSKL (M), 6. krog-Litija: Litija-Comet, Šentjur: Kemo-plast-Ilirija (obe ob 19). ^ 2. SKL (M) - vzhod, 5. krog: Šoštanj: Elektra-Bistrica (17.30), Celje: Celje-Slivnica (19), Zreče: Rogla Atras-Pli-ma Prebold (19).

Rokomet

Evropska Liga prvakov, 1. krog - Akureyri: KA Akure-yri-CPL (17,15).

Evropski Pokal pokalnih zmagovalcev, 1/8 finala, 1. tekma: Čeljabinsk: Poljot-Go-renje Velenje (15).

Odbojka

l.A DOL (M), 8. krog - Šoštanj: Šoštanj Topolšica-Krka

l.B DOL (Ž), 8. krog - Ljubljana: Šentvid-Gostišča Štorman, Šoštanj: Kajuh-Meltal

Kegljanje

1. liga (M), 6. krog - Hrastnik: Sinet-CP Celje (16)

1. liga (Ž), 6. krog - Izola: Mehano Izola-Miroteks (13) ^ 2. liga (Ž), 6. krog-Šoštanj: Šoštanj-Sremič Krško (13),

Rogaška Slatina: Komcel-Mi-roteks II (14,30)

NEDEUA,9.11.

Nogomet

1. SNL, 15. krog - Ljubljana: SET Vevče-Protonavto Pub-likum, Velenje: Rudar-Koro-tan (obe ob 13,30).

2. SNL, 14. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Koper, Krvavi potok: Jadran Šepič-Šentjur (obe ob 13.30).

3. SNL, 12. krog - Sp. Kun-gota: Kungota-Dravinja, Zreče: Unior-Paloma, Šoštanj: Usnjar-Bakovci(vse ob 13,30).

Kegljanje

1. liga (M), 7. krog - Celje: CP Celje-Tekstilna Gorica (15)

1. liga (Ž), Z krog - Celje: Miroteks-Tekstilna Gorica (12)

2. liga (Ž), 7. krog: Celje: Miroteks Il-Šoštanj (10), Prevalje: Korotan-Komcel (14).

SREDAJ2.11.

Hokej

Jadranski pokal, 6. krog -Zagreb: Mladost- Inpos Celje (18).

PANORAMA

NOGOMET

1.SNL

14. krog: PA Publikum-Pri-morje 6:2 (2:1) Sešlar 4/llm, Kamberovič 13, 51, 78, Goršek 69, Bauman 84. Mura-Rudar 2:1 (1:1) Vidojevič 12. Vrstni red: Mura 27, HIT Gorica 26, Maribor Teatanic 25, Primorje 23, SCT Olimpija 21, Proto-navto Publikum 19, Korotan 17, Rudar 16, Potrošnik 13, SET Vevče 8.

2. SNL

13. krog: "ŠehTjirr-Attmiihij 4:1 (1:0) Valek 24, Blatnik 49, Šoštar 63, 83. Jadran Šepič-Esotech Šmartno 2:3 (1:1) Spasojevič 37, 64, Smajlovič 57. Vrstni red: Triglav TeleTV 34, Koper 30, Železničar 25, BST Domžale 22, Elan 20, Šentjur 19, Dravograd 18, Aluminij in Nafta 17, Jadran Šepič

15, Rudar 14, Esotech Šmartno 13, Goriške opekarne 12, Drava 10, Zagorje . 9, Factor Črnuče 8.

3. SNL vzhod

11. krog: Kungota-Unior 1:2 (1:1), Dravinja-Črenšovci 1:3 (1:2), Varis-Usnjar 3:1 (1:0). Vrstni red: Pohorje 28, Črenšovci 25, Bakovci 22, Odranci in Goričanka 21, Unior 17, Paloma in Dravinja

16, Kungota 11, Usnjar 10, Tur-nišče in Pobrežje 9, Variš 8, Kovinar 4.

KOŠARKA

Evropski pokal

6. krog: PIL-Broceni Riga 94:92 (47:39) Goljovič'^3, Lisica in Tovornik 21, Dragšič 11, Bečirovič in Dončič 6, Kune 3, Jurak 2, Šoštarič 1.

l.A liga (M)

8. krog: Slovan-KSP 74:68 (31:33) Kobale in Horvat 14, Jagodnik in Šamanič 13, Je-klin 6, Cizej 4, Čmer in Petra-novič 2. Postojna-PIL (preloženo na 12. november). 9. krog: PIL-Kraški Zidar 97:66 (56:38) Lisica in Goljovič 19, Tovornik 13, Kune 10, Jurak in Bečirovič 8, Dončič 7, Čop 4, Tomašič 3, Dragšič, Tilinger in Šoštarič 2. KSP-Idrija 94:67 (52:32) Horvat 23, Šamanič 13, Kobale, Rovšnik in Jeklin 11, Petranovič 10, Cizej 8, Čmer 5, Kadič 2. Vrstni red:

Union Olimpija 17, PIL (-1] KSP 15, Helios in Slovan Idrija in Krka 13, Postojnj 1), Maribor Branik in Marij Ovni 12, Kraški Zidar 11, K ko 10.

1. B liga (M)

5. krog: Loka kava-CoD 72:70 (44:31) Ravnikar 20, senek 18, Novak 16, Keblič Sivka 3, Kožar 2. Hrastnik-moplast 60:54 (30:26) Čop Urbanija, Madžarac in Sušii Gajšek 7, Maček 2. Vrstni i Zagorje in Loka Kava Union Olimpija mL, RadensH Triglav, Hrastnik in Radovli: 8, Comet in Ilirija 7, Jezica Litija in Kemoplast 5.

1. SKL (Ž)

8. krog: Ingrad Celje-r murje Skiny 97:49 (46:: Grobelnik 22, Polutnik in Vodopivec 16, Groleger • Germ 11, Jurše 9, Ramšak-Perlič 3, Potočnik in S. Voc pivec 1. Vrstni red: Jezica Maribor 13, Ingrad Celje i-Ilirija in BTC Terminal Sežar.^ 10, Odeja Marmor 9, Pomur]) 8, Jezica ml. 7.

ROKOMET

Kvalifikacije za EP J

3. krog: Slovenija-FranJ 23:27 (8:12) Vugrinec 6, Lil vec 4, Pungartnik, Tomšič« Leve 3, Šerbec 2, Jovičič H Jeršič 1. Izrael-Češka 24:24.1 krog: Francija-Slovenija 26:1^ (10:11) Šerbec 11. Leve 6, Pii» gartnik 3, Tomšič 2, Vugrin^i in Likavec 1. Češka-Izra« 24:23. Vrstni red: Francija 8 Češka 5, Slovenija 2, Izraeli'

ODBOJKA J

1. A liga (M) I

7. krog: Šoštanj Topolši^ Olimpija 2:3 (10:15, l5:lj 15:2, 11:15, 12:15). Vrstnire<i Pomgrad 14, Fužinar 12, SalJ nit 10, Gradiš 8, Olimpija' Kamnik, Šoštanj-Topolšica i' Krka 2.

1. B liga (Ž)

7. krog: HIT Nova Gorici Gostišča Štorman 2:3 (H^': 16:14, 12:15, 15:8, 7:15). K# Šoštanj-Prevalje 3:0 (16:^^ 15:4, 15:11). Vrstni red: U^! sel Ptuj 12, Šentvid. Tabor'' Gostišča Štorman 10. KaF Šoštanj 6. Nova Gorica 4, Pjj valje in Meltal 2. I

INFORMACIJE

15

16

ŠPORT

Na Islandijo po zmago

Rokometaše Celja Pivovarne Laško čaka v soboto ob 17.15 prvi nastop v Ligi prvakov - Nasprotnik ni pretežak, je pa vsega spoštovanja vreden

Začetek težko pričakovane Lige prvakov nameravajo v taboru celjskih rokometašev obeležiti s prvo zmago. Islandski nasprotniki so nekakšna mešanica dansko-švedske rokometne šole in s hitro igro gojijo klasično skandinavsko kombinatoriko, kjer prevladujejo atraktivni elementi, bliskoviti protinapadi in hitra igra po krilih.

mm^ mm

Rokometaši CPL so trenutno v ravno pravšnji formi za učinkovit nastop. Reprezentančni nastopi niso vplivali na razpoloženje. Podobne napetosti, kot pred startom v kvalifikacijah, ni. Že pričetek lige bo pokazal pravo vrednost ekip.

Kdo so Ka Akureyri?

Ka Akureyri je v kvalifikacijah za Ligo prvakov izločil Granitas Kaunas iz Litve (23:27,28:19). V državnem prvenstvu so trenutno na 3. mestu (4 zmage in 2 poraza, gol razlika +19), sicer pa

so islandsko državno prvenstvo prvič osvojili v minuli sezoni (poleg tega so bili v letih 95 in 96 pokalni zmagovalci, 94 in 97 pa finalisti]. Naslov prvaka naj bi si priborili predvsem po zaslugi Kubanca Julijana Roberta Dura-nona, ki se je medtem že preselil v nemško Bundesligo. V ekipi Ka Akureyri imajo 5 reprezen-tantov (Islandija je na letošnjem Svetovnem prvenstvu v Kuma-motu na Japonskem zasedla 5. mesto, potem ko je premagal Egipt), ki so skupno zbrali 141 nastopov v državnem dresu. Največ, kar 90, jih ima alžirski reprezentant Karim Vala (desni zunanji), kateremu bo trener Celjanov Zdravko Zovko gotovo dodelil »čuvaja«. Poleg njega so najnevarnejši še Bjorgvin Por Bjorgvinsson (levo krilo, 25 let, 190 cm, 25 reprezentančnih nastopov), Leo Orn Porleiffson (krožni, 22/188/10) in Johann Gunnar Johannsson (desno krilo, 28/180/4). Islandci imajo v svojih vrstah kar 4 vratarje. 29-letni Albertsson je edini reprezentant, poleg njega je tu še leto dni starejši Karlsson (Olafsson

in Finarsson imata 19 oz. 18 let). Povprečna starost ekipe je natanko 23 let (CPL nekaj nad 24), povprečna višina pa 186 cm (CPL dobrih 191 cm). Trener Atli Hilmarsson je bil na SP v Švici leta 1986 eden najbolj opaženih igralcev.

Bodo Celjani popolni?

številčno že. V torek se je kolegom po kvahfikacijski

tekmi pridružil še Dejan Peric. Brez težav trenirata Aleš Pajovič in Alvaro Načinovič. Veliko možnosti je, da bosta oba tudi zaigrala, zlasti pa to velja za krožnega napadalca

in ključnega moža celjske obrambe Načinoviča. Kot je povedal predsednik RK CPL Tone Turnšek, bo gostovanje na Islandiji zelo pomembno, odločeni pa so zmagati, kajti le to vodi do prvega mesta v skupini in kasnejše prednosti domačega igrišča v predvidenem četrtfinalu.

Dvorana, kjer bo sobotna tekma, sprejme kakšnih 1500 gledalcev. Sodila bosta Guter-man in Getvilas iz Litve, delegat Saether prihaja iz Norveške.

Pred odhodom na Islandijo je CPL v Izoli vnaprej odigrala še srečanje 7. kroga državnega prvenstva proti Del-marju (po zaključku redakci-je).

Ker je zlasti za tekmo z Badlom Zagrebom pričakovati povečano zanimanje, bodo organzatorji pričeli s pred-prodajo vstopnic že v ponedeljek, 10. novembra in bo trajala do 15. novembra. Na voljo je tisoč kompletov vstopnic po 5 tisoč SIT, ki bodo veljale za vse domače tekme v Ligi prvakov (vstopnica za posamično srečanje sicer stane 2 tisoč SIT). V prodaji pa bodo tudi cenejše vstopnice za otroke in dijake. Vstopnice so na prodaj v klubskih prostorih na Dečkovi 1 in v Bistroju Time Out.

PRIMOŽ ŠKERL

Novi slovenski državljan Dejan Peric bo na Islandiji spet v glavni vlogi.

SrebotnikoV

dvakratiid linalistkavT^ Avivu

Velenčanka Katarina s botnik je z dvojnim fin^i'' na teniškem turnirju gradnim skladom 25 ^ dolarjev v Izraelu dos^. J svoj največji uspeh. ^ 1

V finalu posameznic nila proti Italijanki z^,^, n 2:6 in 1:6, v parih pa s,] n Petro Rampre morali prj^,, ti premoč avstrijsko-ron^ t ski dvojici Aldbrecht-Goij, I« bioschi z 2:6 in 2:6. Z naj\i i' nejšim uspehom v pokijt" karieri si je Srebotniko" močno izboljšala položaj računalniški ATP lestvici. mesec bo naša najobetavo ša teniška igralka trenil na domačih igriščih, decei" bra pa se bo udeležila nei terih turnirjev v ZDA.

Pričetek zimsk plavalne sezon

Plavalni klub Neptun prihodnjo soboto in ned (15. in 16. novembra)pri] vil že 12. plavalni mitin| Pokal mesta Celja.

Na začetku zimske s& so imeh celjski plavalci c težav s pogoji vadbe, saj v zenu na Golovcu ni bilo v Konkurenca je medtem v; nemoteno, kar se bo poz na uvodni pregledni tekmi, pričakujejo preko 150 pk cev iz Avstrije, Madžarske^ vaške, Makedonije, Italije, i ke, Jugoslavije, Slovaške in^ venije. Merili se bodo na 10 200 metrskih progah, pole^ ga pa bosta na sporedu še: ciplini 400 in 50 metrov^^roji

Razpored tekem CPL v Ligi prvakov

TUdi velika borbenost Uroša Šerbca našim ni pomagala.

Reprezentanci se (za zdaj) ni izšlo

Slovenska rokometna reprezentanca ima po dveh porazih s Francijo (23:27 in 24:26) le še teoretične možnosti za uvrstitev na Evropsko prvenstvo prihodnje leto v Italiji.

Že na tekmi v Celju je bilo jasno, da so Francozi le premočan nasprotnik. Strokovna javnost marsikaj očita selektorju Slavku Iveziču, ki s postavitvijo obrambnih igralcev ni znal zaustaviti prodornega Stoecklina, poleg tega pa ni našel protirecepta za francosko obrambo 5-1.

V Nantesu je igra naših stekla, toda domači so pred 4.500 gledalci imeli druga orožja. Igrali so z dvema krožnima napadalcema, Richardson je - tako, kot v Celju - prestregel nekaj žog, trener Constantini pa je Stoecklina le nekajkrat poslal na parket.

Izračun, po katerem bi naši še videli EP, sta dve zmagi nad Izraelom in dva poraza Čehov proti Francozom. PŠ

Gorenje na mrzli sever

Osmina Evropskega Pokala pokalnih zmagovalcev bo najbolj naporna za rokometaše velenjskega Gorenja. Čaka jih dolga pot v Čeljabinsk, poškodovani pa so ključni igralci.

Pri Gorenju so si dodobra ogledali igro svojih nasprotnikov, s katerimi so se pred tremi sezonami že pomerili v pokalu EHF in takrat izpadli. Leto dni kasneje so finaliste EHF premagali v prijateljski tekmi na Češkem, toda ekipo Poljot so v tem času zapustili trije ključni igralci, kar zna biti varljivo. Velenjčani so mnenja, da bo odločilna povratna tekma v Rdeči dvorani. V Rusijo potujejo (četrtek zjutraj) s poškodovanimi Plaskanom, Bedekovičem in Saftescom, lažjo poškodbo ima tudi Krejan, trener Tone Tiselj pa se bo na dan tekme odločil, koga bo postavil na parket. PŠ

KULTURA

17

Telefon v brlogu

ledeljek odprli prvo muzejsko otroško telefonsko govorilnico v Sloveniji - Telekortico s podobo Hermana Lisjaka

je montaža otroške tele-e govorilnice v prosto-

Hermanovega brloga, ,ga otroškega muzeja v ,niji, še posebej pomem-raradi povezave le-tega z njim svetom, je v pone-l, ob otvoritvi prve tele-le govorilnice v kak-1 slovenskem muzeju

povedala Andreja Rih-direktorica Muzeja no-, zgodovine Celje, na po-I katere so pri podjetju iom v prostore vse bolj nega in aktivnega otroš-imuzeja, zmontirali tele-lio govorilnico, name-

0 najmlajšim obiskoval-muzeja.

1. stoletje je tesno poveza-! razvojem telekomunika-

1 informatike, brez katerih I življenje že sedaj težko Istavljati,« je ob otvoritvi )rilnice, predstavitvi tele-ice, s katere klicatelje raz-iljuje prijazni lisjaček Her-I in otvoritvi razstave 66 (artic, ki so jih pri podjetju kom izdali do sedaj, pove-Jože Palčnik, pomočnik <torja podjetja Telekom

Slovenije-Poslovne enote Celje in poudaril, da število telefonskih govorilnic na Celjskem v zadnjih letih bliskovito narašča. »Medtem ko jih je bilo leta 1991 nekaj nad 150, jih je danes že okoli 400, Telekom pa teži k temu, da bi uspeli letos tudi vse stare telefonske govorilnice nadomestiti s tistimi, ki

bi delovale na kartice,« je povedal Palčnik.

Telekartico s Hermanovo podobo, ki so jo pri Telekomu Slovenije izdali v 10.000 izvodih, je oblikoval Aleksander Drakulič, ob otvoritvi govorilnice pa so predstavniki celjske enote Telekoma otroškemu muzeju podarili 100 telekartic.

Kot je povedal Palčnik, pa si želijo tudi, da bi v sodelovanju z ustvarjalci iz Hermanovega brloga pripravili skupno razstavo, s pomočjo katere bi malčke na pristen in sproščen način popeljali skozi zgodovino in razvoj telekomunikacij.

N.-M. SEDLAR Foto: G. KATlČ

Enajstletni Damjan iz Celja je prvi preizkusil otroško govorilnico, ki sojo delavci celjskega Telekoma vgradili v Hermanov Brlog. Kam je klical, sicer ni izdal, zvezo pa je dobil.

135 let laške godbe

iodba na pihala Laško znuje letos 135-letnico lovanja. Minuli petek so v Iturnem centru Laško, irtudi domujejo, pripravi-ilavnostni koncert, ^četki godbe segajo v leto tt, ko se je iz francoske (Jške godbe vrnil Franc Klein v Laškem postavil prve »elje laški godbi. V tem dol-1 obdobju se je pri godbi ^stilo 17 dirigentov, z njimi so se menjavali vadbeni 'Stori, imena in pokrovitelji.

je doživela večji vzpon 11975, ko se je kadrovsko 'fpila z učenci Glasbene šo-posebej pa po letu 1985, pokroviteljstvo nad god-

bo prevzela Pivovarna in nenazadnje z dirigentom Ivanom Medvedom, ki je v godbo prinesel nov melos, svežino in visok strokovni pristop. Trenutno je v godbo vključenih 53 aktivnih članov, ki jim predseduje Jože Sadar, z njimi pa je tudi mažoretna skupina.

Letno se predstavijo na okrog 80 nastopih samostojno ali skupaj z mažoretami. Z jubilejem sta povezana še dva pomembna dogodka. Laški godbeniki so prvič sodelovaH na republiškem tekmovanju godb v 111. težavnostni stopnji in prejeli zlato listino, izdali pa so tudi samostojno kaseto in zgoščenko.

Ob tej priložnosti je Vladimir Brlek iz ZKO Slovenije podelil bronasta Galusova odličja za več kot 5 let delovanja v godbi Danijelu Juvanu, Andreji Koblič, Robiju in Leonu Po-lancu ter Bojani Šon, srebrno Galusovo odličje za več kot 15 let delovanja Blažu Krajncu, Francu Mačku in Francu Skorji, zlato odhčje za več kot 25 let delovanja v godbi pa Dušanu in Tomažu Ojsteršku.

Posebno mednarodno priznanje, ob veliki obletnici godbe, pa je bilo za 60 let aktivnega delovanja v godbi na slovesnosti podeljeno Ferdinandu Pajku.

VLADO MAROT

Spominski večer

v četrtek so v Galeriji Mozirje pripravili spominski večer, s katerim so počastili 160-letnico rojstva Mihaela Vošnjaka.

Spominski večer je nastal ob pomoči mozirskega Zavoda za kulturo, popestrila sta ga pianista Gregor Deleja in Simon Dvoržak, osrednjo vlogo pa je imel neutrudni raziskovalec Aleksander Videčnik, ki je poskrbel, da še dolgo ne bo zbledel spomin na očeta slovenskega hranilništva Mihaela Vošnjaka. US

Moje telo - instrument!

l'^^ jesenskih počitnic so mlajši učenci Harlekinove šole za plesno vzgojo, klasični balet ^^'^dobni ples aktivno izkoristili za plesne dejavnosti.

vodstvom Jureta Lukaščika, nekdanjega plesalca skupine Akt, ki jo prav tako vodi Ana (^•^-Pezdir, so otroci raziskovali in preizkušali gibalne, plesne možnosti in zmogljivosti svojih ^^'nih instrumentov, lastnih teles torej.

ZAPISOVANJA

Knjižno sejmišče

Piše: TADEJ ČATER

Knjižni sejem, ki ga vsaki dve leti organizirata Cankarjev dom in združenje založnikov in knjigotržcev, se je tudi uradno pričel. Že trinajstič po vrsti. In, starejši kot je, prej se pričenja. Vsaj neuradno. Hočem skratka povedati, da se je tudi letos sejem knjig pričel v resnici še pred uradno otvoritvijo. S tiskovnimi konferencami in predstavitvijo najnovejših knjižnih dosežkov. Ja, založbe in knjigotržci so pohiteli in svoje dosežke predstavili izven uradnega programa, izven okvirov knjižnega sejma, samo zato, da bi bili prvi. Da bi prehiteli konkurenco. Na knjižnem sejma pa zgolj prodajo.

Točno tako; tisto, kar so predstavili slab ali dober teden dni pred otvoritvijo sejma, bodo na sejmu prodajali. Ker sejem je predvsem zadeva, na kateri se sklepajo posli. Posli med založnikom in knji-gotržcem na eni in kupcem knjige na drugi strani. To pa je ves posel, ki ga slovenske založbe premorejo. Kakšnega sodelovanja med založbami ni. Obstajajo kvečjemu tožbe. Kar pa je že druga zgodba, ki pa spet ni tako zelo nična, da bi jo bilo mogoče spregledati. Ker, na knjižnem sejmu se zrcali stanje v slovenskem založništvu. Sejmi so tisti, ki raz-krinkavajo zaplotništvo in majhnost slovenskih založb. Ki jim denimo Frankfurtski knjižni sejem ne pomeni nič drugega kot prestižno lokalno zamejeno tekmovanje. Vsaka slovenska založba pa tam predstavlja navadno »folklorno posebnost«. Ja, to priznavajo tudi sami založniki. In pri tem statusu tudi vztrajajo. Ker boljše je biti prvi na vasi kot zadnji v mestu. In zato tekmujejo tudi na mednarodnih sejmih. Pa čeprav jih nihče ne opazi, čeprav je njihova tekmovalnost popolnoma spregledana.

Ja, sejme pač pojmujemo različno, pač od tega, kje živi-

mo. Slovenci bi tam prodajali kupcem, večina drugih držav pa se tam le promovira. Tam promovira svojo književnost. In založniki nastopajo enotno. Ker, če bo enemu uspel preboj na mednarodne knjižne police, potem bo najbrž tudi drugemu. Slovenski založniki pa si med seboj, žal, ne zaupajo. Še več, ne zaupajo niti sejmu, ki ga sami organizirajo. Zaupajo edinole denarju, ki od prodanih knjig počasi nakapa v blagajno. Za takšno politiko pa ni treba niti organizirati niti udeleževati se sejmov. Dovolj je postaviti stojnico na kakšno frekventno območje na vaškem trgu, denimo v soboto dopoldan, ko hitimo na tržnico, tja postaviti študentko ali študenta in prodajati knjige. Pa še ceneje je. In še prispevek k bogatenju mestnega utripa bi to bil. Kakorkoli, v državi, kjer avtorji knjige izdajajo večidel s pomočjo državnega denarja, o razcvetu založništva ne moremo govoriti. Ker založništvo vodijo izključno tržni apetiti. Ker so avtorji izkoriščani in za založnika nepotrebni. In najcenejši del produkcije. In zato se ne gre čuditi, če na sejmu, ki bi naj bil praznik tako avtorjev kot založnikov in knjigotržcev, tam ni drugega kot šolarjev, ki se organizirano sprehajajo med knjižnimi policami, čeprav bi sami rajši bili nekje drugje. Ampak za prost dan v šoli, se splača sprehoditi tudi po knjižnem sejmu in na prigovarjanje svojih učiteljic morda tudi kaj kupiti. Ker se to pač že spodobi, avtorjev pa tako in tako nihče ne pogreša.

Žd nove člane Odeona

v Zavodu za kulturne prireditve Celje letos že četrto leto vabijo v neformalno članstvo Kluba Odeon vse prijatelje kulturnih dogodkov, ki jih pripravljajo v zavodu. Članstvo prinaša vrsto ugodnosti. Klub Odeon pa je bil prvi v Sloveniji, ki je svojim članom ob informacijah ponudil še dodatno klubsko ponudbo.

v Klubu Odeon ponujajo svojim članom ob rednem obveščanju o vseh prireditvah še prost vstop na vsa predavanja oziroma diskusije o umetnosti, 20-odstotni popust ob nakupu koncertnega abonmaja ter popuste v pred-prodaji vstopnic za izvena-bonmajske koncerte, 10-od-stotni popust pri nakupu umetniških del v prodajni galeriji in pri nakupu njihovih publikacij, vsako leto dve strokovni ekskurziji, organizacijo ogledov pomembnej-

ših razstav v tujini, samo za klubske člane in uporabnike Interneta pa je v gornjih prostorih Likovnega salona odprta tudi kavarnica Cybersalon.

Za leto 1998 v Zavodu za kulturne prireditve Celje že v teh dneh ob koncertnem abonmaju, ki ga je v drugi polovici oktobra uvedel pianist Hinko Haas, napovedujejo razstavni program v Galeriji sodobne umetnosti in Likovnem salonu. Tako naj bi v Galeriji sodobne umetnosti razstavljali dela Nan Hoover, Maksa Kavčiča, Dube Sambo-lec, Dimitrya Orlaca, Jožefa Muhoviča, Staneta Kregarja, pripravljajo pa tudi razstavo »Transformacija iluzionizma iz simbolične oblike prostora v zgodovinski relikt«, v Likovnem salonu pa dela Majde Skrinar, Nataše Krhen, Sabe Skaberne in Draga Rozmana, Živka in Ire Marušič ter Bogo-

slava Kalaša, ob tem pa pripravljajo še projekt To ni nobena umetnost, razpisno razstavo Avtobiografija ter projekt Umetnost iz nahrbtnika.

Za članstvo v Klubu Odeon morajo prijatelji kulturnega utripa v mestu ob Savinji poravnavati članarino, ki do decembra 1998 za stare člane znaša 2.500, za nove 3.000 in za dijake oziroma študente 500 tolarjev.

Za začetek prihodnjega meseca, predvidoma 9. december, pa napovedujejo odprtje novoletne prodajne razstave, na kateri bodo za dostopne cene obiskovalcem predstavili široko ponudbo del starejših in mlajših umet: nikov ter predmete umetne obrti, ki jih bodo za razstavo izbrali strokovnjaki.

I. STAMEJČIČ

18

KULTURA

Haas, Šentjakobsko in Goric

v petek, 7. novembra, bo v Kulturnem centru Laško celovečerni koncert pianista Hinka Haasa, ki sodi po mnenju strokovne kritike med najvidnejše predstavnike mlajše generacije slovenskih pianistov.

Repertoar Hinka Haasa, Celjana po rodu, obsega solistična in koncertna dela vseh stilnih obdobij, zanj pišejo sodobni slovenski skladatelji, veliko pa se posveča tudi komorni literaturi. V laškem se bo predstavil z deli Srebotnjaka, Brahmsa, Debussya in Gershwina.

Jutrišnji klavirski koncert sodi v Abonma Laško, v okviru katerega si bo mogoče v novembru ogledati še komedijo Kurbe v izvedbi Šentjakobskega gledališča, 29. novembra pa bo večer dirigenta Julija Gorica. JI

Nicoiai v Celju in Ljubljani

Olaf Nicoiai, eden najvidnejših predstavnikov sodobne nemške umetnosti, se te dni s svojimi deli predstavlja v Sloveniji na razstavi v dveh delih, razstavo »Nature is a VVorkshop« so v torek odprli v ljubljanski Galeriji Skuc, včeraj, v sredo zvečer, pa v celjskem Likovnem salonu.

V Ljubljani in Celju se Olaf Nicoiai predstavlja z različnimi instalacijami ter z video in dia projekcijami, ki jih vsebinsko lahko povežemo z njegovim novejšim razstavnim ciklom »Interieur«, nastalim v zadnjih štirih letih. Za tokratno razstavo je za obe galeriji pripravil nova dela, ki ponazarjajo tematsko zasnovo projekta; narava je delavnica oziroma narava kot dizajn. Kustosa razstave sta v Ljubljani Gregor Podnar in v CeljuNevenka Sivavec, po razstavi pa bo izšel skupni katalog. Nicolaijeva dela bodo v Ljubljani na ogled do 4., v Celju pa do 5. decembra. IS

Pozdrav iz Kozjega

V počastitev 800-letnice prve omembe kozjanskih vitezov so v celjski osrednji knjižnici pripravili razstavo starih razglednic in fotografij Kozjega.

»v tistem delu vzhodne Slovenije, kjer gozdnati predalpski očaki preko vinorodnih goric potonejo pod obrobje panonskih ravnic, je Kozjansko. Srce Kozjanskega je starodaven trg Kozje. Mili moj kraj.«

Tako je Marjan Marinšek z

veliko mero nostalgije opremil uvod zloženke k razstavi starih razglednic in fotografij, ki so jo postavili v Osrednji knjižnici Celje in je posvečena 800-letnici prve omembe kozjanskih vitezov.

Bogat izbor fotografij in razglednic nam na prijeten in nevsiljiv način v sliki in besedi zrcali družbenozgodovinski razvoj kraja od osemdesetih let preteklega stoletja do (skoraj) današnjih dni. Spominja nas na nekdanje čase cvetočega trga, na trške veljake, tako duhovne kot posvetne, trška znamenja.

arhitekturo, zanimive portale, bogato kulturno-prosvetno življenje in vse tisto kar je trgu in okolici dajalo dušo, kakršne danes nima več. Razstavljene fotografije in razglednice kažejo utrip časa, v katerem so nastale, njihova enostavnost, enkratnost in zato tudi redkost pa vrednost slikovnega gradiva samo še povečajo.

Gradivo, v celoti last ljubiteljskega zbiratelja Marjana Ma-rinška, ki je z vsem srcem vezan na svoj rojstni kraj, je nedvomno dragocen vir pri spoznavanju zgodovine kraja in ohranjanju lokalne identitete. V času hitrih, pogosto nekontroliranih sprememb in današnjem tempu življenja je to še kako potrebno, saj je naš odnos do kulturne dediščine pogosto povsem neprimeren. Na to v zloženki opozarja tudi avtor razstave, ki mu je žal neka-tetih trških znamenj, ki so že

izginila oziroma še izginjajo izpred oči tržanov.

Razstava pušča misli in presoji prosto pot. Ljudje in časi s fotografij spadajo pretežno pred »našo ero«, zato jih je vredno videti, saj dajejo našemu spominu pravo življenje.

Ob tem velja omeniti, da pričujoča razstava, ki bo na ogled v avli Osrednje knjižnice Celje do 10. decembra, ni edini dogodek, ki je posvečen obletnici prve omembe kozjanskih vitezov. Podobno, vendar nekoliko manj obsežno razstavo povečav razglednic, ki jo je prav tako pripravil Marjan Marinšek, si je mogoče ogledati tudi v zdravstvenem domu v Kozjem. Za domačine in ostale ljubitelje starejšega slikovnega gradiva pa bo gotovo zanimiv tudi ponatis zbirke šestih najstarejših še ohranjenih razglednic kozjanskega trga. ^mBRANKO GOROPEVŠEK

PRIREDITVE

GLIDALIŠČE

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 12. uri za Abonma Srednje vrtnarske šole Celje in jutri ob 11. uri za I. Gimnazijo Celje uprizorili predstavo Pig-maUon. V soboto pa bodo ob 19.30 za izven uprizorili predstavo Gospa poslančeva. Obe predstavi je režiral Franci Križaj.

V Narodnem domu v Celju

bodo jutri člani amaterskega gledališkega ansambla KUD Zarja iz Trnovelj, ob 100 letnici Narodnega doma uprizorili 14. reprizo komedije Gospa ministrica, avtorja Branislava Nušiča.^ „........... ........

KONCERTI

V Kulturnem centru Laško bo jutri ob 19.30 koncert pianista Hinka Haasa, v soboto ob 18. uri pa večer vinskih pesmi, napevov in zdravičk ob prazniku sv. Martina.

V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30 prvi abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra, pod vodstvom Nenada Firšta in s solistom - violončelistom Igorjem Švarcom. Izvajali bodo dela Bacha, Haydna, Mozarta in Bartoka.

V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri nastop folklorne skupine in seksteta Vigred PD Dobrna.

V galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah bo danes ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del »Tretje oko« slikarja Jureta Godca.

V Likovnem salonu bo do konca novembra na ogled razstava hkovnih del Olafa Ni-colaija.

V galeriji AC v Žalcu je

odprta stalna prodajna razstava slik - olj na platnu in oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča-Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev.

V razstavišču Premogovnik v Velenju do 10. novembra razstavlja Marcis Kantar-džič.

V razstavišču Firšt v Logarski dolini si lahko ogledate otroško razstavo z naslovom Jaz pa grem na zeleno travco...

V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hitreje, višje, močneje. Na ogled pa je tudi razstava otroške govorilnice, predstavitev otroške Telekartice in pregledna razstava telefonskih kartic Telekoma Slovenije.

V Osrednji knjižnici Celje je do 10. decembra na ogled razstava starih razglednic in fotografij iz zbirke Marjana Marinška Pozdrav iz Kozjega na Štajerskem.

V prostorih galerije Zavoda za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju je na ogled razstava likovnih del Dura Mlinarca.

V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih shkarskih tednov od leta 1988-1997.

V pritličju Stare grofiji Muzejskem trgu so na g,

dela arhitekta Aladarja V]^ mira Baranyaia.

V Muzeju novejše vine v Celju je na oglej. ' stava Oj, ta vojaški hoh^'^\ predstavlja vojaške unifofj ' iz zasebne zbirke. '

V razstavišču Stara grotil Pokrajinskega muzeja je ogled razstava Slovensji etnografskega muzeja \ mačena svetloba, ki prikaj etnološki pogled na svetil pripomočke zanje.

V razstavišču Lapidari krajinskega muzeja je dol ca leta na ogled razstava bojske keramike.

V avli hotela Dobrna j( ogled razstava del slik; Irene Polanec iz Maribora

V menjalnici Ekopooj 15. novembra razstavljal na steklu Jaglenka Meri Leban.

V hotelu Merx do kon novembra razstavlja likov : dela Vlado Renčelj-Ver, vi varni Etol Maks Menonii; boutiqu Steklar pa Arc Kolarič in Vlado Renčelj-\f

v Celjskem domu bo drt

ob 18. uri predstavitev pesn i ke zbirke V objemu spoime Nade Jelovšek-Nadane izd Ija. i(

V Knjižnici Laško bo ju ob 18. uri predavanje poml nega mariborskega škofa Jožeta Smeja z naslovi »Martinovo leto, ob 1600 leti' ci praznovanja sv. Martina Evropi«. Predavanje sodi sklop tridnevnega praznoi nja Martinovega v Laškem, ga pripravlja Odbor za oboj nje in ohranjanje starih Ijti skih šeg in navad pri ZK Laško.

V Razstavnem salonu Pi niče v Rogaški Slatini : nocoj ob 20. uri folklornimi čer s folklorno skupino Mio' raU iz Rogaške Slatine.

Union od 6. do 12.11. oli uri ameriški film Willy 3: R| tev, ob 19. in 21. uri pa ameril ki film Moj bivši se poro^ Mali Union od 6. do 12.11'* 20. uri ameriški film Bt« obraza; Metropol od 6. ^ 12.11. ob 16., 18.30 in 21.^ ameriški film Hitrost 2,8i pa ob 10. uri Willy 3: Rešitev' ob 23. uri Hitrost 2.

Kino Žalec 7. in 9.11. ob2' uri slovenski film Herzog,8' ob 20. in 22.15 ter 9.11. ob" uri ameriški film Brez obr^^

Kino Dobrna 8. ob 19' 9.11. ob 17. uri ameriški f'" Hitrost 2.

KUITURA

19

O statutu do konca in naprej

ZKO v luči novega Zakona o društvih končno tudi v Celju

videz zgolj formalna oziroma konferenca ,atov Zveze kulturnih lizacij Celje, ki je bila ledeljek v veliki dvora-3rodnega doma in na fi bi morali sprejeti i{ po novem Zakonu o (vih, se je razvila v vro-jzpravo o posameznih lah v členih statuta,

r

v prvi vrsti preimenuje o l<ulturnih organizacij /ezo l^ulturnih društev je), i<i je »prostovoljna, jstojna in nepridobitna nizacija in povezuje iirna društva s področja ločasnih dejavnosti.« ) kot dosedanje Zveze urnih organizacij. Raz-Ijavci so imeli številne ombe na statut, ki ga je na zvez v Sloveniji ivnavala in sprejela že

pred poletnimi počitnicami, medtem ko je bila celjska zveza s to sejo med zadnjimi v Sloveniji. Do konca leta pa je potrebno na ravni države ustanoviti Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave po Sloveniji. Tudi v Celju. To je na nedavnem obisku na Celjskem opozarjal tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč in spomnil, da nekatere Zveze kulturnih organizacij zamujajo. Celjska je mlela zelo počasi.

Na ponedeljkovi seji pa so se nekateri oklepali dosedanjih pravil iger in starega statuta, ki se jim je zdel še najbolj primeren. Zato so sklenili, da ga bodo z nekaterimi dopolnitvami poslali v Ljubljano, saj se rok izteka, tam pa naj opravijo potrebne korekture. Sklepč-

nost konference je bila namreč po dobrih dveh urah in pol, ko so »prečiščevali« statut od začetka do konca in od konca naprej, vprašljiva.

Danijel Božič, ki je v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, bodočega Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, prisostvoval seji, je v vroči razpravi okoli statuta seveda videl srž problema v financiranju društev: »Društva in člani se bodo morali še vedno najprej obračati na občino in biti dobro organizirani v zvezo, da bodo lahko tudi od občine zahtevali, da bo ta izpolnjevala svoje obveznosti do njih. Nemogoče je namreč pričakovati, da se bo država financirala lokalne programe. Država bo sofinancirala samo programe, ki bodo nacionalnega pomena, oziroma vrhunske

projekte...« Seveda pa se zdi, da ljubitelje kar precej begajo pojmi, kaj je zveza, li območna izpostava sklada in podobno. Da to ni nikakršen bav-bav, je bilo tudi slišati.

Nekaj pa je na dlani: če bodo društva voljna delati, ne bo bistveno lažje in ne bistveno težje kot prej in osnovni vzgib ostaja v članih društev in skupin in »za njih se pravzaprav nič ne spremeni,« je povzel sejo Danijel Božič. Na njej pa so za v.d. tajnika imenovali Živka Beš-kovnika, dosedanjemu tajniku Štefanu Žvižeju pa so se zahvalili za 40 - letno delo v ljubiteljski kulturi.

Razprava o zagatah v ljubiteljski kulturi pa je nato »tekla« še v stranski dvorani, verjetno v bolj sproščenem vzdušju.

Zbornik O Vrbovcu

Vaslednje leto bo mini-750 let od prve omem-grada Vrbovec in ča-tljiv jubilej bodo pri-!rno zaznamovali tudi »bčini Nazarje. >prav je v slovenskem jstoru že nekaj obsež-jših zapisov o Vrbovcu, svetniki vseeno podprli edlog o izdaji zbornika imenovali širši uredniški jlegij. Za koordinatorja tojekta je bil izbran Alek-ffider Videčnik. Ž.Z.

SLAP pod Menino

Zveza kulturnih organiza-!za Zgornjo Savinjsko doto je pred prazniki pripra-3 srečanje literatov, ki so združili v društvo, ilruštvo savinjskih ljudskih isterskih piscev (SLAP) ima 'Og 20 članov, ki so v prete-"sti že izdali nekaj knjig in so 'fti zbiralci ljudskega blaga, na začetku skupnega delo-so polni načrtov, med '^rimi izstopajo želje po *l^i pesmi in proze. Ž.Z.

Kultura kovnih daril

^razstavišču Gorenja Ser-'so pripravili razstavo polnih daril blagovne '^mke Darila Rokus, za ka-ustvarjajo vrhunski slo-'Jski oblikovalci, ^^^zstava je v ponedeljek od-' dr.Janez Bogataj, izjemen Walec kulture poslovnih, ^liocijskih in protokolarnih I Poudaril je. da je vsako ^Wno darilo znamenje po-i^''^osti do poslovnega part-/'3. še posebej dragoceno pa 'M vsebuje duhovno sporo-J° Vrednost. Primeren čas za ^"'^rovanje ni le pred božični-. 'n novoletnimi prazniki. ^^^^ skozi vse leto. saj se vse i^°dvijajo tudi poslovni stiki Vvori. K L

Reševanje pred uničenjem

Obnova Kalvarije, Jelšingrada in trške hiše

V Šmarju pri Jelšah je več odličnih kulturnih spomenikov, ki jih je treba rešiti pred uničenjem. Tako trenutno obnavljajo dve kapelici slovite Kalvarije, na dvorcu Jelšingrad opravljajo najnujnejšo zaščito, na čudoviti trški hiši pa bo nova streha.

Na Kalvariji pod Sv. Rokom obnavljajo 13. in 14. kapelico, pri čemer bodo poskrbeli za njuno statično sanacijo, pročelje, ureditev poti in škarpe. Obnovo spomenika iz 17. in 18. stoletja so začeli sredi oktobra, v tem mesecu pa bi jo končali. Letos nameravajo obnoviti tudi del kamnite poti od cerkve navzdol, s čemer bi drugo leto nadaljevali. Letošnje obnavljanje je po finančni plati vredno več kot 4 milijone tolarjev, pri čemer sta po polovico denarja prispevala kulturno ministrstvo ter občina.

Hkrati v ljubljanskih restavratorskih delavnicah obnavljajo kipe iz kapelic, pri čemer ni znano, kdaj bo njihova obnova zaključena. Kipi iz kape-

le z ječo ter Žalostne matere božje naj bi bili že obnovljeni, zato jih nameravajo prihodnje leto vrniti, kamor spadajo. Obnavljajo pa tudi kovinska vrata velikih kapel, prave kovaške umetnine. V Šmarju pri Jelšah si že dolga leta prizadevajo za obnovo čudovite Kalvarije, ki daje trgu značilno podobo. Zaradi pospešitve teh prizadevanj so pred nekaj meseci ustanovili Društvo za zaščito kulturnih spomenikov Sv. Rok.

V Šmarju je še en upoštevanja vreden spomenik. Dvorec Jelšingrad, ki so ga namenih za igralce golfa, in ki žal neusmiljeno propada. Čeprav je v lasti poslovnežev Zečeviča in Djokiča, bo občina letos, skupaj s kulturnim ministrstvom, poskrbela za najnujnejšo zaščito upoštevanja vredne dediščine. Očistili so grajski drevored, ki je postal nevaren, prejšnji teden so začeli z delno sanacijo strehe in žlebov, hkrati pa želijo onemogočiti vstop nepovabljenim. Letos bodo morali vložiti 2 milijona tolarjev, pri čemer je všteta obnova kamnitih kipov štirih

letnih časov. Te so odpeljaU k restavratorju prav tako prejšnji teden.

Šmarčani si prizadevajo tudi za ohranitev starih trških hiš. Med tistimi, ki so še ostale, je posebno lepa Skazova (nekateri jo poznajo kot Ferlinčevo). V njej so bili poslovni prostori Ikoma, ki jih je občina po likvidaciji podjetja dobila nazaj. V hiši, ki je lep primer trške arhitekture iz sredine preteklega stoletja, so lani deloma uredili poslikano vežo. Tam so upodobljeni pomembni možje, ki so se v tej hiši zbirah. Med njimi so Ignacij Orožen. Slomšek, dr. Josip Vošnjak, Valentin Zarnik, Strossmayer in Anton Tomšič. Zbirali so se pri šmar-skem trgovcu Francu Skazi, ki je bil soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru ter šmarske čitalnice. Na zgradbi trenutno obnavljajo streho, kar bo stalo blizu 5 milijonov.

Prihodnje leto bo 160-letni-ca rojstva Franca Skaze. Zato želijo do obletnice obnoviti fasado ter mu postaviti spominsko ploščo.

BRANE JERANKO

TRIDESETA LETA NA CEUSKEM

Pomoč brezposelnim - javna dela

Medtem ko je v tridesetih letih privatna gradbena dejavnost v mestu in okolici skoraj popolnoma zastala, so se javna dela v gradbeništvu pridno izvrševala.

Deloma jih je narekovala nujna potreba, bila pa so tudi sredstvo za omejitev brezposelnosti. V Celju je bilo leta 1935 okrog 300 brezposelnih. Z javnimi deli. ki jih je plačevala celjska mestna občina in pri tem letno potrošila milijon dinarjev, je večina zaposlenih izvajala regulacijska dela na Savinji. Na ta način je dobilo za določen čas delo več kot 50 brezposelnih delavcev. Poleg omenjene regulacije so javna dela izvajali še pri ureditvi vodotokov Hudi-nje, Koprivnice in Sušnice ter pri urejanju

gramozne jame pred nekdanjim levškim mostom. Edini pogoj za pridobitev službe v okviru javnih del je bil, da so brezposelni delavci pred tem vsaj pet let bivali v celjski mestni občini. Zanimivo je. da so bila denarna nadomestila za opravljeno delo v okviru javnih del dokaj visoka. Pri regulaciji je lahko dober delavec zaslužil 2.50-3 dinarje na uro. Za primerjavo naj navedemo, da plača v okoliških opekarnah ni presegla niti tretjine te vsote. V šoštanjski usnjarni so delavci zaslužili na uro povprečno 1,50 dinarja, vendar pa so bila v Celju tudi podjetja, npr. Westnovo ali Cinkarna, kjer je bilo mogoče na uro zaslužiti tudi do 4 dinarje. BRANKO GOROPEVŠEK

IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE

Zakaj si ne naredimo praznika?

Na primer ob izidu knjige domačega avtorja bi lahko izložbe knjigarn izpostavile domača dela. Tako bi tudi v Preboldu vsi vedeli, da je domačinka Sonja Porle pri Canka-revi založbi, v zbirki »S poti«, izdala odličen potopis »Črni angel varuh moj«. Posvečen je podsaharski Burkini Faso. nekdanji Gornji Volti. Odlična zmes osebne zgodbe in družbenih podatkov nas popelje v drug svet. Popotnica opisuje srečni črni kontinent in svojo srečo in dobro voljo deli z bralcem. Občudujemo lahko njen pogum, iznajdljivost, znanje in duhovitost. Navdušuje njena izredna zrelost, iskrenost in razgledanost (tudi politična).

Sonja Porle je Afriko prvič obiskala leta 1983, še v času, ko je redno zahajala v našo knjižnico, kjer smo se ob njenih takratnih načrtih večkrat pošalili, da bo postala nova Alma Karlin. Pozneje se je tja vračala vsako leto. V ljubljanskem šolskem muzeju je pripravila razstavo ročno narejenih igrač »Srečno, Afrika«. V Afriki ni živela kot turist, zanjo je značilna odprtost in zaupanje. Vzljubila je Afričane, saj pravi: »Če so okrog tebe sami belci, je hitro pust pri duši.« In: »Kar zadeva omiko smo Slovenci in Francozi v isti ligi - in sicer drugi. Angleži, Burkinci in Ganci so v prvi. Prvoligaši se preprosto znajo obnašati.« Navkljub ljubezni do Afrike pa Sonja zdaj živi v Oxfordu.

Kar se poti v Afriko tiče, pa je Sonja takole zapisala:«Ve-dela pa sem tudi, da potovati sam ni tako imenitno in vznc'-mirljivo, kot sem bila prepričana, preden sem se odpravila na pot. Pogrešala sem ljubljeno roko na svojem vratu, da bi se v njej izgubil ves tanek in krhek, in moško dlan na svojem kolenu. Gledala sem Abdulaja in Lizeto in hrepenela, da bi afriško noč deU-

la s teboj, ki te nisem poznala.« Nasploh je dobra stran knjige njen pretanjen občutek za opazovanje in popisovanje. Takole opiše predsednika Thomasa Sankaro, ki je: »...bil pošten, neobičajen in skromen, a ni bil angel. Rad je ukazoval. Za osmi marec je ženskam ukazal, naj počnejo kar se jim zahoče, možem pa je ukazal, poskrbeti za otroke in vodo, pospraviti hiše... Za božič 1985 je revnim podnajemnikom ukazal, da eno leto ne smejo plačati najemnin, gospodarjem pa zagrozil z zaporom, če bi na skrivaj zahtevali denar. Prepovedal je poveličevati lastno ime, zgradil je dva majhna spomenika, prvega v čast filmski umetnosti in drugega burkinski revoluciji... Po radiu je povedal, kolikšna je njegova plača in koliko zasluži njegova žena. Predsedniška darila in svoj denar je izročil državni blagajni. Najprej je znižal svojo plačo (od njega bi se lahko morda kaj naučili naši poslanci, op.p.), nato plače ministrom, zatem pa drugim državnim uradnikom. Istočasno je znižal ali ukinil davke kmečkemu prebivalstvu...« In še mnogo tega. Kaj se je zgodilo z njim. piše v knjigi...

Tekoča proza mlade pisateljice bo pritegnila širok krog bralstva. V zadnjem odstavku knjige pa preberemo naslednje, s čimer tudi zaključujemo: »V Afriki mlajši starejšega in pametnejšega spoštuje in uboga! Imeli smo se zelo lepo. Plesali smo do jutra.«

Piše: MARIJA KUMER

Ukročena trmoglavka pri županu

Župan Mestne občine Celje Jože Zimšek pripravlja \ danes, v četrtek ob 10. uri, sprejem za vse ustvarjalce j predstave Ukročena trmoglavka SLO Celje.

Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje je na ■ letošnjem 32. Borštnikovem srečanju v Mariboru s predstavo Ukročena trmoglavka osvojil Veliko- Borštnikovo nagrado za predstavo v celoti, na današnjem sprejemu za vse ustvarjalce te predstave pa bi se celjski župan gledališčni-kom rad zahvalil za izjemen kulturni dosežek. IS

Veterinarji likovniki

v počastitev 50-letnice obstoja slovenske Veterinarske zveze so pripravili v Rogaški Slatini slikarsko in kiparsko razstavo ter razstavo umetniške fotografije.

Na razstavi si je mogoče ogledati različna likovna dela doktorjev veterinarske medicine in sicer Mojce Plestenjak-Bahar, Franca Bučarja, Damjana Gašperina. Vlaste Jenčič, Marka Kastelica, Janeza Kebeta, Milka Kotnjeka, Janeza Kozine. Antona Lavriča. Dušana Lipovca, Roka Pečnika. Borisa Vahtarja in Janeza Zajca. Večina med njimi je svoja dela že večkrat predstavila najširši javnosti.

Razstava je odprta v zdraviliški Pivnici, odprli pa so jo v torek zvečer. Ogledati si jo je mogoče do 17. novembra. B.J.

20

REPORTAŽA

Anion Teržan bi onemel

Blizu dvesto Teržanovih se je zavedlo svojih korenin - Na srečanje v Dobju pri Planini, od koder izhajajo, so prišli iz vse Slovenije

v petek, ko smo se spominjali slovenskih protestantov, je bil tih dopoldan. Na Dobju pri Planini, v šentjurski občini, je bilo drugače, živahno. Tam se je zbralo blizu dvesto Teržanovih (oziroma Tržanovih), ki izhajajo iz tega kraja. Njihov prednik Anton Teržan (rojen 1. 1843 v Dobju), ki je imel štiri sinove ter 36 vnukov, bi se čudil, ko bi videl koliko potomcev ima dandanašnji.

Ko smo prišli v središče Uobja, smo videvali ljudi, ki so govorili vsa mogoča slovenska narečja. Že po avtomobilskih registracijah se je bilo mogoče prepričati, da so prišli na veliko rodbinsko srečanje s Celjskega, Posavja, Gorenjskega, Maribora... Množica Teržanovih se je najprej zbrala v cerkvi, kjer so se spomnili vseh pokojnih. Pri tem je zanimivo, da jim je maševal Jakob Kralj, župnik iz Nove Ose-lice v Poljanski dolini, z Gorenjskega. Njegova mama je bila Teržanova iz Dob-ja, leta 1843 rojeni Anton Teržan je njegov praded.

Na koncu maše so si vsi Teržanovi, ki so povsem zasedli dobovsko cerkev, podali simbolično roko sprave. Iz njihovega pripovedovanja po končanem obredu je bilo mogoče izvedeti, da se mnogi med njimi odlično razumejo, precej družijo. Številni med njimi pa so se srečali prvič, se spoznavali. Nekateri so za druge sorodnike doslej le slišali, bolj oddaljeni se niso niti poznali. Hinko Teržan, ki živi v Velenju je, na primer, povedal, da se je s sorodnikom Zvonkom nazadnje videl v partizanih, pred več kot pol stoletja.

Po maši so vsi skupaj odšli na Teržanove grobove na bližnjem pokopališču.

V 18. stoletje

Glavni organizator srečanja vseh Teržanovih je bil Franc Kralj iz Rakovelj pri Braslov-čah. Poklicnega zgodovinarja preteklost posebno zanima, o njej piše. Kako ga ne bi potem takem zanimala preteklost velike Teržanove rodovine! Kraljeva mama je bila Teržanova iz Dobja. Kralj je iz rodbinski

preteklosti izbrskal marsikaj. Vsi, ki so se v petek zbrali na Dobju, so potomci že omenjenega Antona Teržana, rojenega 1. 1843, ki je bival v bližnjem Ravnem 23. Poročil se je s pet let mlajšo Marijo iz Jese-nika, s katero sta imela štiri sinove (rojene med leti 1874 in 1882). Vsi štirje sinovi, Tomaž, Franc, Mihael in Anton, so se poročili ter si ustvarih velike družine. Najstarejši sin Tomaž je imel 11 otrok, Franc 6, Mihael 14 ter Anton 5 otrok. . Bilo je nič manj kot 36 sestričen in bratrancev!

Po Kraljevih podatkih obsega prva rojstna in krstna knjiga župnije Dobje pri Planini obdobje od leta 1786 do leta 1813. V njej je najstarejši podatek, ki se nanaša na najširši Teržanov rod, iz daljnega leta 1788. Tega leta se je v Ravnem 23 pri Dobju rodila očetu Valentinu ter materi Mariji hči Marija. Iz 18. stoletja so v rojstno-krstni knjigi še podatki o Agnes (Neži) Tershen, Mariji Teršen, Apoloniji Ter-san in Georgiusu Teršenu. Zgodovinar iz Braslovč je povedal, da je našel podatke v

ljubljanskih arhivih, pri čemer je naletel na različne rodbinske veje. Pravi, da bi lahko še marsikaj izvedel iz starih mrliških in poročnih ter zemljiških knjig.

Franc Kralj prihaja na Dobje vsaj enkrat na leto, na grobove, v času pred velikim rodbinskim srečanjem pa je bil v odmaknjenem kozjanskem kraju večkrat.

Kri ni voda

Za petkovo rodbinsko srečanje se je prijavilo 142 odraslih ter 15 otrok, prišli pa so tudi tisti, ki so se odločili ali izvedeli pozneje. V dvorani na Dobju, kjer je bilo za mizami prostora za 150 ljudi, vseh Teržanovih niti niso mogli sprejeti.

Na zidu je visel rodovnik Teržanovih, ki ga je v obliki drevesa narisala Tanja Teržan, poročena Ledinek, iz Velenja. Velenjčanka je povedala, da so že marca letos, ko so se srečah za 70-letnico tete Pepce Zalokar, rojene Tržan, razmišljali o večjem rodbinskem srečanju. Oče Velenjčan-ke (ki je našla podatke za ro-

dovnik med drugim v škofijskem arhivu ter na nagrobnikih na dobovskem pokopališču), je Vinko Teržan, sin Mihaela Teržana. Pri sestavljanju rodbinskega drevesa ji je precej pomagal mož, Zdenko Ledinek, precej je vedel tudi njen bratranec v Velenju. Pri vsem skupaj jo je zanimalo predvsem to, koliko je potomcev 1. 1843 rojenega Antona Teržana ter kako so povezani.

Velenjčanka, ki je sestavila rodovnik s približno 150 imeni, je imela med petkovim srečanjem še kar nekaj dela. Izkoristila je posebno priložnost ter izpopolnila posamezne podatke o potomcih po drugih vejah. Ljudje, ki so si ogledovali rodbinski rodovnik, so ji sporočali še zadnje podatke.

Bil je lep, za mnoge posameznike ter za Kozjansko izjemen dogodek. V času, ko se rahljajo celo najožje družinske vezi, so se Teržanovi zavedli, da kri ni voda.

Velenjčanka Tanja Ledinek, rojena Teržan, je sestavila Teržanov rodovnik v obliki

drevesa.

Ko se zaveš"korenin. Na množičnem srečanju Teržanovih so se Antonovi potomci fotografirali Nekateri so prišli še pozneje.

REKLI SO:

Franc Kralj iz Braslovč, glavni organizator: Mama je bila Teržanova. Konec avgusta je praznoval naš sorodnik, ki živi v Nemčiji, srečanje z Abrahamom. Takrat smo dokončno sklenili, da moramo pripraviti srečanje Teržanovih še letos. Z bratom, ki je župnik na Gorenjskem, sva se odločila za današnji dela prost

dan. Natisnili smo vabila, navezal sem stike s sorodniki po različnih vejah, ti so obvestili še druge.

Ida Vajdič iz Celja: Jaz sem

Mihaelova vnukinja. Teržanovi smo danes po vsej Sloveniji, od Jesenic in Bleda do Krškega, Velenja in Maribora, pa tudi v Nemčiji. Srečanj s sorodniki se rada udeležim. S Francijem Kraljem smo se že veliko pogovarjali o preteklosti naše rodovine.

Slavko Meža iz Velenja:

Vedel sem, da se srečanje Teržanovih pripravlja že precej časa. Moja mama je bila Teržanova iz Dobja, poročila se je v Velenje. Vsi Teržanovi po predniku Mihaelu se dobro poznamo. Tudi bratranci in sestrične se večkrat srečamo. Družimo se pri domačiji Zalo-karjevih.

Panika Majcen, roj. Teržan, iz Velenja: Rojena sem bila v Dobju, odšla sem v Velenje. Teržan ali Tržan? To je vseeno, pri nekaterih se je izgubila črka e. Ljudje se dandanašnji premalo družijo, Teržanovi se precej. Praznovali smo zlato poroko v Bra-slovčah, 60-letnico v Velenju...

Roman Teržan iz Ško Loke: Na Gorenjskem žit že od leta 1954. Vsako ^ prihajam na grobove v Doli Doma sem iz tega kraja, znane Teržanove gostilne,! rodniki smo se že večkrat] govarjali, da bi se srečali, se videvamo največkrat na| grehih. Prej smo razmišlj da bi se srečali le vsi Teržan 70-letniki.

Jožica Teržan-Guštin Breznice na Gorenjskem

Dobje prihajamo na grobo ter k sorodnikom in prijJ' Ijem. Moj oče je bil med svetovno vojno ustreljen vM riboru, mama je umrla žepu Trije otroci od petih smon rali v internacijo. Danes \ štirje živimo na Gorenjski Veseli smo, ko se vračainD Dobje.

Jožica Teržan-Kmetec Starš pri Mariboru: Vseh-rodnikov ne poznam, sta mi v pomoč oče in ses' Seznanila sem se z neka]^ mi, ki jih danes prvič vio' Mogoče je zanimivo, da 5' lahko svoji 12-letni hčen' nes povedala, da nam m^j' moj bratranec. To ji je ve" pomenilo. ,

IH^^^gH^ BRANE JE^^A^^

PISMA BRALCEV

21

ODMEVI

Telefonski mrk

i48. strani vašega časopisne 23. oktobra 1997 sem ifal sestavek »Telefonski J Avtor je verjetno na ko je pisal ta sestavek, |na levo nogo, ker sicer ne lOgel nadrobiti toliko ne-

j razumem, od kod mu [ovitev, »da so poslanci 1 volitvami polni obljub, olitvah pa se mirno zavali-svoje poslanske fotelje in asirajo svoje poslanske jice. Le kdo bi se ukvarjal volivci«.

e verjamem, da je v našem avnem zboru kakšen po-lec, ki se tako obnaša. Vsi Jjejo svojo poslansko funk-izelo resno. Poslanski fote-.ozelo trdi, kar se pa plače . je v Sloveniji na tisoče li, ki so bolje plačani od ilancev. Ob ponovnem pi-iju bi želel, da je pisec zelo ikreten.

udi trditev, da se me ne da dicati po telefonu, je nere-čna. Vsakdo me lahko poje na telefonsko številko )3] 716-678 v poslansko pi-no v Žalcu (prostori Druš-upokojencev Žalec) ali pa ;ktno v državni zbor na 'fonsko številko (061) 12-335. Res pa je, da je moja Mtna telefonska številka losegljiva, saj imam menda lijaz pravico do zasebnosti, ne? Res si želim miru po lornih dnevih v prestolnici.

ANTON DELAK, Žalec

P^enar za semafor

članek pod gornjim naslonu, objavljen v vašem časo-K zahteva odgovor oziro-apojasnilo, ki je namenjeno alcem, ne pa- avtorju pris-'vka. Domnevam namreč, 'avtor članka točno pozna 'istojnost občine in župana, "tudi sicer spremlja delovali občinske uprave, kar je ^^sih tudi dobro počet j ^n za 'fima tudi kot občan polno '^vico. Pa k vsebini članka.

^av gotovo ni človeka v 'ši sredini, ki ne bi sočustvo-

s starši ponesrečenega 'foka. Vedeti pa moramo, da "^^sto, na kateri se je zgodila '^^reča, upravlja država, to se 1^^, je cesta v lasti države in Pne. Torej je nameščanje Paforjev in ostale promet-* signalizacije na magistral-

cestah v pristojnosti drža-" -^e večkrat v preteklosti je 'Jana pobuda s strahi Kra-'^f^e skupnosti Laško in tudi ^'ne o nujnosti postavitve J'^aforja. Rezultat je bil na-istitev semaforja na preho-pešce z utripajočimi luč-

Jorej kriviti občinske može, , ^'nsko upravo in župana z paj navedeno problemati-"^ima pravne osnove in je iJPoznavanje zakonodaje. j,"^ogrede naj dodam, da je ^ Za varno pot v šolo tesno

povezana z vsemi odgovornimi v občini Laško. To dokazujejo številni sestanki in razgovori vseh, ki so za varnost odgovorni, kar potrjujejo zapisniki sestankov pred začetkom letošnjega šolskega leta.

Sicer bi lahko takoj prispeval k večji varnosti prometa avtor članka sam, ko ne dovoli zasuti jarka na lokalni cesti v Rečico, ki si jo lasti in kjer nevarnost vsakodnevno preti. Sicer je pa to že druga zgodba. Torej, gospod Golob, strnimo vrste, poskrbimo skupno za varnost na cestah tam, kjer je to zakonsko možno. V tem primeru ta možnost obstaja.

Program SLS, katere član sem, bom tudi v bodoče podpiral in ga po svojih močeh uresničeval pod lanskim predvolilnim geslom »Z ljubeznijo za Slovenijo in Občino Laško«, kateri z veseljem županujem. Z vso odgovornostjo zagotavljam vsem občanom občine Laško, da »Podobnikov žiro račun« ni iz proračuna občine Laško niti za tolar bogatejši. To ugotavlja brez'sugestij avtorja Goloba računsko sodišče, ki je po naključju ravno pravi čas v naši hiši. Obsojati nekoga, preden dejanje ni dokazano, je najprej diskvalifikacija tistega, ki obsoja in je končno tudi kaznivo dejanje.

Občino Laško promovira-mo z dejanji, dobrimi deli in z željo po sodelovanju z različno mislečimi ljudmi. Ocenjujem, da nam to tudi uspeva. Naj končam z željo, da bilo kakršnokoli problematiko najprej rešili v razgovoru. Če razgovor ne uspe, potem je stvar godna za objavo v časopisju, da je tudi širša javnost obveščena o določenih težavah, ki tarejo naše občane. Nisem pristaš razčiščevanja problemov in odgovorov na diskvalifikacijo in neutemeljene obtožbe preko časopisov. Človeka je lahko obdolžiti, težje mu je krivico popraviti. Torej - izogibaj mo se krivičnim obtožbam, da ne bomo toženi.

PETER HRASTELJ, župan Občine Laško

PREJEU SMO

Šolski primer

iskanja pogrešanega

Na rob dogodku iskanja pogrešanega Petra Svetka iz Polzele ne morem ostati mirna, ne da bi javno izrazila ogorčenost nad nestrokovnim variantnim načrtom možnosti iskanja pogrešanega. Iz sredstev javnega obveščanja sem se samodejno informirala o množičnosti iskanja, ki je v glavnem sledil samo namigom osebno prizadetih in površni oceni, da je pogrešani lahko ubral samo smer, ki bi vodila po stranskih, neprometnih poteh.

Vsesplošno je bilo znano, da so pogrešanega nazadnje videli v Žalcu in med dejstvi o vzroku izginotja je prevladovala varianta, da je prišlo do prometne nesreče. Izhodna točka iskanja je bila uradno določena, vendar niso bile enakovredno

upoštevane tri osnovne možnosti smeri odhoda po lokalnih, manj prometnih poteh, po magistralni cesti M10 in ostale možnosti.

Vsa strokovna analiza iskanja je slonela samo na poizvedbah in domnevah in očitujoče dejstvo strokovnim enotam policije, da je bila pri iskanju izpuščena možnost magistralne ceste, je nezadostna, zaskrbljujoča in nedopustna. Ostaja dejstvo, da je pogrešani imel sam prometno nesrečo na obvoznem cestnem delu izven Žalca in da ga zaradi nestrokovne ocene in neupoštevanja variant smeri na tem delu ni nihče iskal, čeprav je ležal mesec dni nekaj korakov ob cesti na poraščenem, nepreglednem delu jarka, oddaljen od naselja Žalca slab kilometer.

Javnost je tista, ki ima pravico laično presojati in izraziti javno mnenje, saj smo bili na vsakem koraku seznanjeni z dogodkom. V akciji iskanja pogrešanega je bilo vključenih mnogo ljudi in vsi niso bili osebno prizadeti in so želeli pomagati, samo voditi bi jih bilo potrebno. Z veliko ogorčenostjo spoznavam, da je bilo v reševanju tega primera narejeno veliko premalo, zlasti strokovne človeške logike in predvidevanja, za kar je policija edina usposobljena.

Pomanjkljiva in slaba je uradna tolažba, da je ponesrečenec v trenutku utrpel smrtne poškodbe in se pri tem zanemarja enomesečni preživet pekel lažnega upanja, negotovosti in posebnega psihološkega stanja njegovih domačih. Koliko tegob in stisk je doživljala družina in navsezadnje odrešujoča realnost, ki jo je prineslo naključno najdenje, in nemočno dejstvo, da smo se mesec dni vozili mimo ponesrečenca, ostaja nemo od ogorčenosti in terja drugačno ravnanje.

Zato izražamo javno mnenje, s katerim zahtevamo na ministrstvu za notranje zadeve, da se izrazi ekipi policije, ki je vodila postopek iskanja pogrešanega, javno mnenjska nezaupnica njihovemu delu.

Če ste podobnega mnenja, izrazite svoje kratko razmišljanje na dopisnici in ga pošljite na posebej odprti poštni predal: p.p., s pripisom »Javno mnenje«, 3310 Žalec.

J. J.U

Žalni svečanosti v Gradcu

Tudi letos smo se 1. novembra udeležili spominske svečanosti v Gradcu. Iz Slovenije se je svečanosti udeležila Katja Boh, slovenska veleposlanica na Dunaju, župan občine Celje Jože Zimšek, dva člana območnega odbora zveze borcev NOV Celje, predstavnik občine Maribor in član ZB Maribor.

Na sodišču za kazenska dejanja z zapori, skoraj v središču mesta, smo se v spominski sobi v kletnih prostorih, kjer so mučili in z giljotino obglavljali na smrt obsojene politične zapornike, poklonili žrtvam. V sobi sta spregovorila predsednik društva protinacističnih zapornikov Ernest Korcowicz in župan občine Gradec Alfred Stingl. Bogdan Šnabl iz Franko-lovega je prečital dva poslovil-

na pisma na smrt obsojenih Slovencev; oba pisma je prevajalka prevedla v nemški jezik.

Pred to svečanostjo, pred velikimi železnimi vrati zaporov, smo se udeleženci zbirah, spoznavali in rokovali s predstavniki graških oblasti, spoznali pa smo se tudi^ s člani protinacističnega društva, ki so prestajali kazni v teh zaporih. Med njimi je bila Marija Casar.

Osrednja žalna svečanost je bila na graškem pokopališču pred monumentalnim spomenikom, ki ga predstavlja pravokotni obelisk z enakim verzom v devetih jezikih ter mostnim lokom, pod katerim so vklesana imena žrtev. Med njimi so tudi ustreljeni v celjskem Starem piskru in mariborskih zaporih. Slovesnost je pričel in zaključil pihalni ansambel graš-ke mestne županije, med govori pa je slovenske narodne žalo-stinke pel akademski pevski zbor iz Maribora. Obred in cerkveni govor sta.imela katoliški mestni prelat in protestantska teologinja ter prvi govornik, predsednik političnih zapornikov E. Korcovvicz. V imenu slovenske delegacije je celjski župan Jože Zimšek opozoril na slovenski delež odpora proti fašističnemu terorju in vsemu prizadevanju, da se preživele grozote ne bi več ponovile.

Ob koncu je graški župan Alfred Stingl opozoril na fašistična zločinska dejanja. Opomnil je na dva od prečita-nih poslovilnih pisem obsojenih Slovencev; da je moralo biti pomorjenih šest milijonov Židov samo zato, ker so bili ožigosani kot manj vreden narod, ki ni proti državi naredil nobenega prekrška. Opozoril je na dokumentarno knjižico o preko tristo pomorjenih, telesno in duševno prizadetih, med njimi tudi mnogo otrok, na graškem področju, ki niso nikomur nič zalega storili. Vse te tragedije se niso dogajale v vojaških spopadih, temveč so bile storjene na osnovi v Hitlerjevem »Mein Kampfu« utemeljene večvrednostne rasne teorije, ki mora biti čistejša od plevela. Obe svečanosti sta zapustili pri prisotnih globok vtis.

IVO MARINC, Celje

ZAHVALE-I POHVALE J

Ko najbolj potrebuješ...

Človeka v življenju marsikaj preseneti, tako je tudi mene nepričakovano obvestilo. Za vso skrb, prijaznost in razlago se iz srca zahvaljujem dr. Meš-ku iz ginekološkega oddelka bolnišnice Celje. Za lepe in vzpodbudne besede ter uspešen operativni poseg velja posebna zahvala predstojniku Vladimirju Webru, dr. med. specialistu iz gin. in por. v bolnišnici Celje, ter ostah ekipi. Zahvaljujem se tudi sobni zdravnici dr. Uršuli Salobir Gajšek za vso pozornost. Vsem medicinskim sestram na oddelku pa posebna zahvala za vso pomoč in prijazne besede, ki jih takrat najbolj potrebuješ.

OLGA ULAGA, - Celje

TRENING DALE CARNEGIE®

ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV VAŠE ORGANIZACIJE ZA RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH SPOSOBNOSTI IN POSLOVNOSTI ZA DVIG SAMOZAVESTI, IZBOLJŠANJE KOMUNIKACIJSKIH SPOSOBNOSTI IN MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV

KRATKA INFORMACIJA O TRENINGU DALECARNEGIE®

Ustanovitelj Treninga Dale Carnegie® je Dale Carnegie; z njimi je pričel že leta 1912 v ZDA; danes je družba Dale Carnegie® vodilna mednarodna izobraževalna institucija, ki izvaja programe v več kot 80 državah in 21 jezikih. Treninge je obiskovalo več kot 4 milijone udeležencev. Vsebino nenehno posodabljajo na osnovi izkušenj in potreb - zdaj že potreb osebnostnega razvoja za 21. stoletje. Od septembra 1996 ga v Sloveniji izvaja SOClUS d.d. Ljubljana, do sedaj je potekal za štiri skupine udeležencev.

CILJI PROGRAMA

Posameznikom pomagati pri odkrivanju njihovih"skritih" sposobnosti in še izboljšati:

• samozavest in samospoštovanje

• nadzor nad stresom in obvladovanje skrbi

• sposobnost poslušanja drugih ljudi

• premagovanje treme in strahu pred javnim nastopom

• zaupanje v lastno ustvarjalnost ter spoštovanje idej drugih

• sposobnost pomnjenja.

Podjetjem in zaposlenim pomagati pri

• izboljševanju ravni medsebojnega komuniciranja

• stopnjevanju ustvarjalnosti in motiviranosti za skupne cilje o doseganju višje produktivnosti, s tem pa

o boljše konkurenčnosti in dobičkonosnosti.

Program Je lahko prilagojen Vašim neposrednim finančnim in poslovnim ciljem. Naši trenerji lahko skupaj z Vašimi sodelavci pripravijo program, ki bo prinesel izboljšave v tistih segmentih, ki so za Vas ključnega pomena.'

METODE IN OBLIKE DELA

Trening je skupinski, v skupini je 30 do 40 udeležencev. Sestavljen je iz brezplačnega informacijskega srečanja in 12 srečanj, ki potekajo enkrat tedensko, vsakič po 3 ure in pol. Vsaka interaktivna lekcija zahteva polno sodelovanje udeležencev: v celotnem učnem procesu, skupinskih diskusijah in uporabi.Temu sledi prakticiranje pridobljenih znanj v domačem okolju, na delovnem mestu... do naslednje lekcije.

Program poteka v slovenskem jeziku pod vodstvom inštruktorjev z mednarodno licenco.

STROKOVNI IZVAJALCI - INŠTRUKTORJI

Bogdana Herman, prof. mag. Mitja Lončar

Matjaž Košir, pedagog - vsi SOClUS d.d. Ljubljana ter Kurt Straumann, Center Dale Carnegie®, Švica

GRADIVO ZA UDELEŽENCE

• Knjige avtorja Dale Carnegieja: Kako si pridobiš prijatelje, Kako premagaš skrbi in začneš živeti ter Kako se naučiš javno nastopati in govoriti

O delovni priročnik

• petbrošuric

KDAJ IN KJE

• 10. november 1997-od 16.00- 19.00 - pričetek v Ljubljani CENA

• I.'S9.000,00S1T + 5%PD

• možnost plačila v več obrokih

• posebni aranžmaji za skupine udeležencev iz podjetij

• posebni popusti za dijake in študente

POOBLAŠČENA INSTITUCIJA ZA SLO IN DRŽAVE BIVŠE YU

SOClUS d.d. Ljubljana, Tržaška c. 132, Ljubljana

Telefon: 061/123-18-75, 123-18-76

Faks: 061/123-18-78

E - MAIL info @ socius.si

DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE

Andreja Kj-vina, Izobraževalni center Socius d.d. Ljubljana, telefon: 061/274-384 ali 123-18-75

22

NASI KRAJI IN UUDJE

Preizkus sistema alarmiranja

Gasilska zveza Žalec je v sklopu dejavnosti in aktivnosti v mesecu požarne varnosti organizirala osrednjo vajo prostovoljnih gasilskih društev na objektu Pohištvene industrije Garant Polzela,

Vaje se je udeležilo 26 gasilskih društev z vso razpoložljivo gasilsko opremo in tehniko. V vaji je sodelovalo 220 gasilcev, pričela pa se je s taktično predpostavko nastanka požara na proizvodni liniji površinske obdelave v pohištveni industriji. Pri gašenju začetnega požara naj bi prišlo do poš-

kodb dveh reševalcev, ki ju je bilo treba evakuirati in odpeljati v bolnišnico. Z aktiviranjem gasilcev domačega društva IPGD Garant Polzela, gasilskih društev sektorja Polzela in ostalih v gasilski zvezi, se je po taktični zamisli pričelo reševanje v proizvodnih prostorih Garant Polzela. Osnovni namen in cilj vaje je bil, da gasilci Gasilske zveze Žalec preizkusijo sistem alarmiranja, sistem zveze ZA-RE, pozivanje preko sistema tihega pozivanja s pozi vniki preko regijskega centra za obveščanje Celje ter se sez-

nanijo z nevarnostmi, ki bi nastale ob požaru in gašenju požara v lesni industriji.

V vaji so sodelovala vsa gasilska društva, ki so bila poklicana na izvedbo vaje. Samo izvajanje vaje je pokazalo visoko strokovno usposobljenost operativnih gasilskih enot. V analizi vaje je bilo ugotovljeno, da je vaja potekala v skladu s predpostavko ter, da si udeleženci takšnih in podobnih vaj sami želijo. S to vajo so se tudi zaključile množične aktivnosti gasilskih društev v mesecu požarne varnosti.

T. TAVČAR

Jubilej tovarniških gasilcev

Prostovoljno gasilsko društvo lUV PE Šoštanj so ustanovili že leta 1917 v takratni Voš-njakovi tovarni usnja. Oktobra, v mesecu požarne varnosti, pa so člani industrijskega GD počastili 80 let dela.

V počastitev jubileja so gasilci pretekli torek, skupaj z gasilskim poveljstvom občine Šoštanj, v tovarni izvedli veh-ko vajo. Na klic sirene so na pomoč prihiteli gasilci iz gasilskih društev Šoštanj-mesto, Lokovica, Topolšica in Gaber-ke. V vaji, ki ni bila napovedana, je sodelovalo več kot 60 gasilcev, po mnenju poveljnika GZ Velenje Borisa Lambi-zerja pa je vaja povsem uspela.

Praznovanja ob visokem jubileju so nadaljevali s pet-

kovo slavnostno sejo, na kateri je predsednica društva Marija Lebar predstavila delo društva v minulih letih in pokazala prapor iz leta 1929, ki ga še vedno hranijo. Slavnostni govornik, predsednik GZS Ernest Oery, je spregovoril o težavah, v kakršnih so se znašla industrijska društva. Dogaja se namreč, da zaradi stečajev propadajo, dodatne težave jim povzroča lastninjenje, saj novi lastniki pogo-

sto ne kažejo preveč posluha za gasilstvo, čeprav jim to nalaga zakon. Jubilante sta nagovorila tudi predsednik GZ Velenje Stane Tepej in župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih.

Ob koncu so podelili priznanja vsem, ki so pomagali, da je društvo še vedno živo, program pa so popestrili člani moškega pevskega zbora Gasilskega društva Lokovica.

L.M.

Gaslici se bodo selili

Pred desetimi dnevi so v Lučah podrli poslopje gasilskega doma in na isti lokaciji začeli z gradnjo večnamenskega objekta, ki naj bi bil pod streho še letos.

Gasilski dom je bil že dotrajan in vedno manj funkcionalen, zato so se v Lučah odločili za nujno posodobitev. Zahtevna zemeljska dela z urejanji temeljev so že opravljena, zato je med izvajalci in krajani trdno prepričanje, da bo objekt pod streho vsaj do božiča. Poslopje bodo dogradih naslednjo pomlad, v njem pa bodo razen prostorov za gasilce še pošta, večnamenska dvorana in stanovanja. Ž.Z.

Predvidnost ni odveč

v mesecu požarne varnosti so preventivne akcije pripravila tudi gasilska društva Zgornje Savinjske doline in se hkrati s svojim delovanjem še bolj približala prebivalcem.

Poveljstvo območne gasilske zveze za Zgornjo Savinjsko dolino je pripravilo obsežen program. V pooblaščenem servisu v nazarskem gasilskem domu so opravili veliko preventivnih pregledov ročnih gasilskih aparatov, v podjetju MGA Nazarje pa je domača enota skupaj z gasilci velenjskega Gorenja izvedla skupno vajo. Ž.Z.

Novo vozilo v Jurkloširu

Prostovoljno gasilsko društvo Jurklošter je dobilo novo vozilo, saj dosedanje zaradi častitljive starosti ni bilo več zanesljivo. Da gre za zares veliko pridobitev celotne krajevne skupnosti, so v Jurklo-štru pokazali tudi s proslavo, ki so jo pripravili ob slovesnem prevzemu vozila.

Pričelo se je s parado gasilcev, v kateri so sodelovali gasilci vseh društev z območja laške občine. O pomenu in vlogi gasilstva v sistemu zaščite in reševanja ter o pomenu novega vozila za krajane so spregovorili predsednik krajevne skupnosti Jurklošter Janko Cesar, laški župan Peter Hrastelj, predsednik GZ Laško

Jože Lapornik in predsednik PGD Jurklošter Milan Volavšek. Uradni del prevzema se je končal z operativno-taktično vajo, ki so jo učinkovito izvedli gasilci iz Laškega, Rimskih Toplic in Vrha nad Laškim.

Novo vozilo jurklošterskih gasilcev je vredno blizu 6 milijonov tolarjev. Občina Laško je v okviru sredstev, ki se zbirajo v proračunu za požarno varnost in iz požarne takse zagotovila 70 odstotkov potrebnega denarja, preostanek pa je zbralo društvo samo. Pri tem je treba poudariti, da so denar prispevala prav vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti.

PA

Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. I. RS, št. 35/85) in 56. Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur.l. RS št. 15/96) in Statuta Krajev] skupnosti Dramlje je Svet Krajevne skupnosti Dramlje na seji dne 3.10. 1997 spr,

SKLEP

O razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dramlje

1. člen

Za območje Krajevne skupnosti Dramlje se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za;

1. vodooskrbo

2. modernizacijo in vzdrževanje cest ter sanacijo plazov,

3. kanalizacijo, čistilno napravo,

4. širitev javne razsvetljave,

5. sofinanciranje pločnika Trnovec-Dramlje,

6. vzdrževanje naselij,

7. dnjštvene dejavnosti,

8. vzdrževanje sakralnih spomenikov in

9. nerazporejena sredstva za izredne razmere.

2. člen

Program nalog iz 1. člena tega sklepa je ocenjen na 43.998.480,00 SIT, od tega se iz zbranih sredstev samoprispevka za izvedbo nalog pod točko;

1. namenja 20%

2. namenja 35%

3. namenja 10%

4. namenja 3%

5. namenja 10%

6. namenja 5%

7. namenja 5%

8. namenja 7%

9. namenja 5%.

3. člen

Referendum bo v nedeljo, 23. novembra 1997 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti.

4. člen

Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu Krajevne skupnosti Dramlje. Z njimi bo v skladu s programom razpolagal svet krajevne skupnosti. O uresničevanju programa in o porabi sredstev samoprispevka mora svet krajevne skupnosti redno poročati zboru krajanov Krajevne skupnosti Dramlje.

5. člen

Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let, in sicer od 1.1.1998 do 31.12. 2002.

6. člen

Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Dramlje, in sicer: -vsi zaposleni krajani Dramelj po stopnji 2% mesečno od neto plače; -zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost na območju KS Dranrv Ije od neto zavarovalne osnove po stopnji 2%; -upokojenci po stopnji 2% mesečno od neto pokojnine;

-krajani KS Dramlje, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in drugi subjekti, ki imajo na območju KS Dramlje kmetijska zemljišča, pa na ob-močju Krajevne skupnosti Dramlje nimajo stalnega prebivališča, od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin po stopnji 6%;

-zavezanci, ki dosegajo dohodek s pogodbenim delom, avtorskimi honorarji in najemninami po stopnji 2 % od neto prejemka;

-zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov v navedenem času, plačujejo za vsak vir posebej.

Krajani, ki so začasno zaposleni v tujini in drugi posamezniki, ki imajo na območju Krajevne skupnosti Dramlje zgrajene hiše ali počitniške hišice in stalno bivajo drugje, so dolžni plačati 1.000,00 SIT samoprispevka mesečno.

Zavezancem iz prejšnjega odstavka se samoprispevek obračuna dvakrat letno za tekoče leto in se jim za plačilo izstavi položnica.

7. člen

Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali nadomestil in pokojnin.

Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Davčna uprava Republike Slovenije - Izpostava Šentjur.

Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samopr.^ pevka se Krajevni skupnosti Dramlje predlog ^ seznam zavezancev, za katere se samoprisp^^ ^ vek nakazuje.

8. člen

Plačila samoprispevka so oproščeni posamezuj j ki, ki prejemajo prejemke, navedene v 12. čiedj '\ Zakona o samoprispevku (Ur. I. RS, št. 35/85) ii

9. člen J

Pravico do glasovanja imajo vsi krajani, kis, it vpisani v volilnem imeniku s stalnim prebivanj čem v Krajevni skupnosti Dramlje in so stareij i od 18. let, krajani starejši od 15. let, česon delovnem razmerju in osebe, ki imajo na ob t močju Krajevne skupnosti Dramlje kmetijska zemljišča, hiše in počitniške hišice in imajo sploe šno volilno pravico.

Krajevna skupnost Dramlje bo posameznike,^ -nimajo stalnega prebivališča na območju Kra-' jevne skupnosti Dramlje, imajo pa na tem ot' močju kmetijska zemljišča, hiše ali počitniške s hiše, obvestila o pripravah na referendum zaraj' njihovega sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma.

10. člen

Referendum vodi volilna komisija krajevne skup. nosti Dramlje, pri čemer se smiselno uporat Ijajo določila Zakona o referendumu in ljudsk iniciativi(Ur I.RS,št. 15/94). ^

11. člen

Nadzor nad zbiranjem, uporabo in gospoda' jenjem s sredstvi samoprispevka opravlja na^' zorni odbor Krajevne skupnosti Dramlje. Pra vilnost obračunavanja in odvajanja samopris' pevka kontrolira Agencija za plačilni promet nadziranje in informiranje RS ter Davčna upra va RS - izpostava Šentjur v okviru svojih pr^ stojnosti.

12. člen

Na referendumu glasujejo občani neposredno z glasovnicami. Na glasovnicah je naslednje be^ sedilo:

Krajevna skupnost Dramlje

GLASOVNICA

Na referendumu dne 23. novembra 1997 uvedbo krajevnega samoprispevka v denarp za dobo 5 let, to je od 1.1. 1998 do 31. 12. 2002, za financiranje programa KS Dramljs

glasujem

PROTI ZA

(pečat)

Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevki oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevki ne strinja.

13. člen

Sredstva za izvedbo samoprispevka zagoto^ Krajevne skupnost Dramlje.

14. člen

Zavezancem se plačani zneski krajevnega s3' moprispevka odštevajo od osnove za dohodni" no (9. člen Zakona o dohodnini).

1 5. člen

Poročilo o izidu referenduma in po uspšend^ vodenem referendumu tudi sklep o uvedbi Kra jevnega samoprispevka se objavita v Uradnef^ listu RS.

Dramlje, 16.10. 1997

Predsednik Svet^ Krajevne skupnosti Drari^'!'

Franc Štrajti^

i, SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

23

Mama, zakaj sem slep

celjskem Medobčinskem ^tvoi slepih in slabovidnih 30 ljudi, ki so prikrajšani 0, Pri tem je treba pove-1 da je mogoče njihovo ijenje s sodobno tehniko j^ati, vendar je za takšne fgbe premalo denarja.

"^sebno zloženko, natis-^0 v 30 tisoč izvodih, bodo ijali iz Medobčinskega ijtva ljudi na Celjskem jzoriti na svoje stiske in jebe. Med potrebami so eda velikega pomena teh-ni pripomočki, ki so za ,0iagovanje njihovih težav jni, potrebujejo pa jih tako pi in slabovidni šolarji kot rasli člani. Pri tem stane, na ,nier, sodobna elektronska jillova vrstica kar 20 tisoč mških mark.

Vledobčinsko društvo bo v Ijski regiji posredovalo Iju-m zloženko v 30 tisoč izvo-i Tako je med drugim do-vorjeno, da bo priložena 3vemu tedniku, posebej jo^

bodo poslali obrtnikom in podjetnikom, otroci pa jo bodo prinesli iz šole. Predsednik društva, ki združuje slepe in slabovidne v 23 občinah našega območja, Edvard Vodeb, meni da bo mogoče z zbranimi sredstvi olajšati življenju marsikateremu članu.

Njihovo članstvo ima veliko težav z zaposlovanjem, ki je zanje temeljnega pomena. Tako so v svojem invalidskem podjetju Svetloba (fotokopiranje) uspeli zaposliti v preteklih letih štiri člane, ena slepa članica pa opravlja pripravništvo na Telekomovih telefonskih informacijah.

Sicer pa se slepi in slabovidni izobražujejo na osnovnošolski ravni v ljubljanskem zavodu za slepo mladino, kjer je šest otrok iz naše regije. V centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki je predvsem možnost srednješolske izobrazbe za telefonista-admini-stratorja, dijaki pa obiskujejo tudi tamkajšnje srednješolske ustanove za videče. Tam

je pet dijakov z našega območja, dva pa se šolata v visokih šolah. Približno deset otrok obiskuje redne osnovne šole na Celjskem, kjer še bolj potrebujejo različna elektronska povečala.

Delo z ljudmi, ki so prikrajšani za vid, zahteva organizirano delo, pomoč in samopomoč. Zato so v okviru celjskega društva različne komisije: za zaposlovanje, šolanje in rehabilitacijo, za socialno-zdravstvena vprašanja, za šport, šah in rekreacijo, za dejavnost žensk ter kulturo. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ima prostore v stavbi Celjskega doma (kino Union), na Krekovem trgu 3.

Njihovi prostori so v 2. nadstropju, zato je predsednik povedal, da se bodo skušali s celjskim županom dogovoriti za drugačne, pritlične prostore. Sedanje stopnišče je za marsikoga, še zlasti starejšega slepega ali slabovidnega, prezahtevno.

BRANE JERANKO

Suhenoci

Težave s pomanjkanjem vode že dober teden dni pestijo tudi prebivalce Luč. Prvi ukrep JP Komunala Mozirje je nočno zapiranje vodovoda.

Pred šestimi leti so v Lučah uredili novo, večje zajetje in zato so zadnje težave presenetile krajane. Dovažanje vode še ni potrebno, toda nočnih redukcij je vedno več in zdaj so v zgornjem delu naselja zaradi manjšega pritiska občasno brez vode že tudi čez dan.

»Od avgusta v pogorju Savinjskih Alp, predvsem na območju Korošice ni bilo večjih padavin. Vodotoki počasi usihajo, dotok je slabši in zato smo se za začetek odločili za nočne redukcije. V cisterne se tako nateče nekaj več vode, ki zdaj v celoti zadostuje le za potrebe spodnjega dela Luč. Redukcije so zadnje dni pogostejše in obsežnejše, z vožnjo vode v cisternah pa je na našem koncu obilo težav in zato se ji bomo poskušali izogniti,« so položaj predstavili v JP Komunala Mozirje. Ž.Z.

Cesto Polzeia-Podvin

obnavljalo

Lokalna cesta Polzela-jdvin je bila v času izgrad-e avto ceste Arja vas-Vran-;o preobremenjena, saj so » njej dnevno vozili težki imioni gramoza iz bližnje-i kamnoloma Podgora v nartnem ob Paki. Zaradi !ga so nastale vidne poš-odbe na cestišču. Komisija za ugotavljanje oškodb, sestavljena iz stro-ovnjakov DARS, oddelka za kolje in prostor občine Žalec

ter KS Polzela, si je poškodbe ogledala in ocenila, da je potrebno preplastiti cesto v dolžini 900 m iz smeri Polzela-Podvin. Ker je cestišče preozko, so predlagali razširitev cestišča za en meter. Soglasje za to razširitev so že podpisali lastniki zemljišč, pri tem so navedh pogoje, pod katerimi so pripravljeni odstopiti zemljišče. Po končani modernizaciji ceste bo KS Polzela naročila geodetsko odmero zemljišč, ki je bilo odstopljeno za izgradnjo ceste. Svet KS Polzela pa je tudi zahteval, da ostane še naprej dovoljena osna obremenitev 4 tone, kot je bila doslej. Prav tako je potrebno to cesto opremiti z vso predpisano prometno signalizacijo, vključno z napisom Podvin.

T. TAVČAR

Kmnikarske storitve še po starem

v Laškem so zavrnili nove cene dimnikarskih storitev, ki sta jih od 1. oktobra dalje predlagala dimnikarski podjetji Dimnikar iz Radeč in Dimni-karstvo iz Celja.

Razlog ni v previsoki po-tiražitvi, ampak v nekaterih ^nejasnostih pri časovnih in 'ehničnih normativih, na i^odlagi katerih je sestavljen cenik dimnikarskih storitev. V Laškem celo Ugotavljajo, da je predlaga-f^o 13-odstotno zvišanje '^en ob upoštevanju spre-i^emb tečaja nemške mar-l^e, na katerem temeljijo '^ene oziroma zaradi katerih se opravičuje podraži-'^v, prenizko. Moti pa jih, ^} v ceniku pri postavki pečenje dimnikov ni razli-"^e med vrstami goriva. ^f<Jv tako želijo tudi dodat-•^i pojasnilo, zakaj je čišče-dimnikov za inšpekcij-^l^i pregled za polovico tiražje od »navadnega« čiš-'^^nja oziroma se sprašujeta, ali dimnikarji temeljito ^čistijo dimnik le v prime-^'h, ko za svoje storitve Vračunajo več. JI

Prodaja dotrajanih hiš

Občina Laško bo poskušala prodati še dve stanovanjski zgradbi, saj nima denarja niti da bi ju vzdrževala niti primerno obnovila. Gre za nekdanjo šolsko stavbo v Vrhu nad Laškim in preko 200 let staro graščino v Širju pri Zidanem Mostu.

V laškem komunalnem podjetju, ki je upravnik obeh objektov, so izračunali, da bi najnujnejša obnova zgradbe v Vrhu stala preko 12 milijonov tolarjev, graščine v Širju pa kar 100 milijonov tolarjev. Oba objekta sta nefunkcionalna, brez izolacije in zelo vlažna, problematično je tudi ogrevanje. Po ocenah strokovnjakov znaša celotna vrednost stanovanjskega objekta v Vrhu blizu 4 milijone tolarjev, graščine v Širju pa 6,3 milijona tolarjev, kar bo tudi izklicna cena na javni dražbi. JI

Gostje iz Singna vCelju

Minuli teden so na obisk h kolegom iz Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole v Šolskem centru Celje prišli profesorji elektro in kemijske šole ter tehniške gimnazije iz Singna.

Srečanja, izmenjave in sodelovanje med obema šolama se je začelo v letu 1994, ko sta šoli na pobudo Gospodarske zbornice podpisali partnerstvo, srečanje minuli teden pa je profesorjem Šolskega centra Celje prišlo prav predvsem zaradi izkušenj, ki jim jih je posredoval profesor nemškega jezika strokovne gimnazije v Singnu, saj se v Sloveniji ravno sedaj pripravljajo programi za tehniške gimnazije.

Ob obisku profesorjev iz Singna so na Splošni in strokovni gimna'ziji Lava pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so ob obiskovalcih iz Singna sodelovali tisti dijaki in profesorji Šolskega centra Celje, ki so v minulem letu gostovah pri nemških kolegih.

Akcija pregleda dojk uspela

Zadnjo soboto v oktobru je Krajevna organizacija Rdečega križa Rimske Toplice ob pomoči Srednje zdravstvene šole Celje izvedla akcije, namenjene preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju bolezni raka na dojki.

Skoraj petina žensk, ki zbolijo za rakom, zboli na dojkah, ki pa je na žalost tudi najbolj pogost vzrok smrti. Zato so se v Rimskih Toplicah, v naslednjem obdobju pa se bodo verjetno tudi drugje v laški občini, odločili, da opravijo t.i. edukativne preglede dojk, saj gre za lokalizacijo, kjer je možno zaslediti začetek bolezni in jo uspešno zdraviti. Zdravnici sta vsako pregledano žensko, ki je ime-

la katerokoli sumljivo znamenje, napotih na redni specialistični pregled.

Uvodnega predavanja edu-kativnega pregleda dojk se je udeležilo v sedmih delovnih skupinah 220 krajank Rimskih Toplic in okohce. Uvodno predavanje je imela mag. dr. Vida Stržinar, preglede pa je poleg nje opravljala še dr. Sonja Beber, obe iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. ^

Organizatorji so poskrbeli za bogato opremljeno predavalnico s panoji, vsaka obiskovalka pa je ob odhodu prejela še zloženke o zdravstveni preventivi in napotkih o samopregledovanju.

Ob zaključku sta obe strokovnjakinji izrazili zadovoljstvo nad organizacijo in pripravo akcije, posebno zahvalo pa je organizatorjem pisno namenil tudi mag. dr. Dušan Repovž. VLADO MAROT

Diabetiki in impotenca

Društvo diabetikov Celje pripravlja za četrtek, 13. novembra, strokovno predavanje. O vplivu sladkorne bolezni na impotenco bo govoril dr. Jure Bizjak. Predavanje bo v dvorani zdravstvenega zavarovanja v Celju, z začetkom ob 16. uri.

Vrbje praznuje

V KS Vrbje v žalski občini, ki je ena najmlajših v tej občini, novembra praznujejo svoj krajevni praznik.

Za to priložnost so pripravili celotedenski spored prireditev, ki se nanašajo tudi na 20 letnico njihovega amaterskega gledališča Vrba. 15. novembra ob 17. uri bodo odprli razstavo ob 20 letnici AG Vrba, uro pozneje bodo na slavnostni seji kuhurnega društva podelili Linhartove značke, plakete in priznanja društva, ob 19. uri pa se bodo srečali vsi ljubitelji gledahšča. V ponedeljek, 17. novembra, bo ob 16. uri Dan gasilca, ob 17. uri pa turnir v namiznem tenisu. V sredo, 19. novembra, bo ob

18. uri gostovalo gledališče iz Letuša s predstavo Muhe, ob

19. uri pa bo srečanje starejših

krajanov. Naslednjega dne ob 19. uri bo slavnostna seja KS Vrbje s podelitvijo plaket in priznanj. Praznovanja bodo zaključili v soboto, 22. novembra, ko bo ob 20. uri slavnostna premiera AG Vrba komedije Odlikovanje.

Po besedah predsednika sveta KS Vrbje Jožeta Meha, so v času od lanskega krajevnega praznika opravili veliko dela, nekatera pa še niso zaključena. Tako je v izgradnji plinovodno omrežje za celotno krajevno skupnost, dograditev druge faze izgradnje kanalizacije, teče urejanje bankin, namestili so zaščitne ograje na dveh mostovih in uredili prometno signalizacijo, pred kratkim pa so ponovno blagoslovili povsem obnovljeno vaško kapelo.

T. TAVČAR

Novi kilometri cest

v občini Luče so letos na različnih lokacijah posodobili približno 10 kilometrov cest, ki jih bodo s skupno slovesnostjo uradno odprli v nedeljo.

Najdaljši odsek z asfaltno prevleko je v dolžini dobrih štirih kilometrov v zaselku Krnica, kjer bo tudi nedeljska prireditev. Na cesti proti Lučam morajo opraviti le še zadnja dela okrog gradnje večjega podpornega zidu. Cesto proti Raduhi so začeli prenavljati že lani, vendar so dela zastala in zato je bilo na 1800 m dolgem odseku potrebnih še nekaj posegov. Novi del ceste proti Loki (1700 m) so pred kratkim že odprli, skozi Luče pa so uredili 1600 m cestišča in pločnikov. Ž.Z.

Občina Vojnik

Komisija za razvoj turizma

Na osnovi sklepa Komisije za razvoj turizma

objavljamo

javni razpis

za dodelitev dolgoročnih investicijskih kreditov za razvoj turizma na kmetijah.

I. Predmet razpisa so sredstva v višini 1.650.000,00 SIT, ki se bodo dodelila upravičencem v obliki dolgoročnih kreditov z odplačilno dobo od 3 do 5 let po obrestni meri TOM + 4 %. Vrednost posameznega odobrenega kredita praviloma ne bo presegala 800.000,00 SIT.

II. Pogoji za odobritev sredstev po temrazpisu so:

-zaključena tretja faza

-sredstva se dodeljujejo za gradbena dela pri novogradnjah in obnovi ter za nakup opreme

-projekti morajo biti skladni s sanitarno tehničnimi pogoji za to dejavnost

-ponudba kmetije mora temeljiti na pridelavi in predelavi lastnih kmetijskih pridelkov.

III. Zahtevek mora vsebovati:

-vlogo za kredit

-investicijski program (obr. 1)

-gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del

-projektno dokumentacijo (tloris, prerez, opis)

-situacijo (mapna kopija)

-posestni list, potrdilo o plačanih davkih, potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti

-zemljiško knjižni izpisek (izdan v obdobju preteklih 30 dni) -mnenje kmetijske svetovalne službe -predračun ali račun.

Predložena mora biti ena izmed naslednjih oblik jamstva: hipote-karno jamstvo, poroštvo kreditno sposobnih porokov ali zavarovanje pri zavarovalnici.

IV. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli:

-investitorji, ki bodo z lastnim deležem sredstev zagotavljali

dokončanje investicije v krajšem roku -investitorji, ki jim kmetijstvo pomeni glavno dejavnost -investicije, ki bodo imele pozitiven učinek na ohranjanje

kulturne krajine in posebnost podeželja.

V. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 6.12.1997.

Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Vojnik, telefon 772-125 in na Enoti za kmetijsko svetovanje v Celju, Kocbekova 5, telefon 483-266, ki bo tudi pripravila vloge.

Vloge do poteka javnega razpisa sprejema Hmezad banka, informacije po telefonu 715-602, interna 132, Agencija Celje ali Žalec.

Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30. dneh od roka za-vložitev vlog. ^

24

KRONIKA MESECA

Ledeno sonce vinotoka

Oktober, čeprav 31 dni dolg, je hitro minil - A kakor je bilo svetlo obdobje vinotoka prekratko, je bilo temnih, bolečih lis v njem preveč

Kratka anketa med znanimi Slovenci o tem, kakšen se jim zdi oktober, je pokazala, da je vsem vprašanim ta mesec ljub. Razlogi so različni, Desa Muck pa vidi v njem svoj maj, mesec ljubezni. In za splošno dogajanje na Celjskem ter v Sloveniji bi si želeli, da bi bilo med nami več Des, več takšnih, ki bi v soljudeh iskali toplino, prijaznost in ljubezen. Potem bi letošnji vinotok pomnili samo po lepih, svetlih dogodkih, ki jih - k sreči - tudi ni bilo malo.

Začetek in konec meseca sta bila v znamenju otrok, na začetku teden, namenjen najmlajšim, na koncu pa teden, ki so ga skozi jesenske počitnice tudi dejansko izkoristili zase. In otroških zgodb se je pretekli mesec tudi v našem časopisu zvrstilo kar nekaj. Med najsvetlejše in najlepše zagotovo sodijo zgodbe o dvojnih trojčkih; Pa-tricija. Jure in Rok v Celju osrečujejo mamico Andrejo in očka Srečka Bergleza, Ane, Aleša in Andreja pa se veselijo Simončičevi v Savinjski dolini. In kakšna sreča je Debe-Ijakovim v Trnovcu šele me-zinčica Anja, deklica, ki bo na letošnji predbožični večer dopolnila 4. leto, v razposajeno in živahno malčico pa je zrasla iz komaj 590 gramov in 32 centimetrov, kolikor so znašale njene mere ob rojstvu. Še ena Anja, tokrat Hudobrezni-kova iz Andraža nad Polzelo, je v oktobru ujela svoj košček sreče. Devetletnica z mišično boleznijo je prejela dvigalo, s katerim se lahko brez pomoči odraslih giblje po hiši.

A življenja, žal tudi otroškega, ne krojijo samo prijazne vile. Kako drugače razložiti trpljenje in bolečino Svetkovih s Polzele, ki so natančno po enem mesecu, 12. oktobra, le našli svojega pogrešanega sina. 18-letni Peter se je tragično ponesrečil z motorjem, staršem in svojcem pa je brezup in agonijo čakanja presekala prav vest o njegovi smrti. Še skrajnejši dokaz nemile usode sta dva novorojenčka iz Gorenja nad Zrečami. Življenje obeh se je končalo še prej, preden se je sploh dodobra začelo - trupelce prvega fantka je pred leti končalo pod kozolcem, trupelce drugega, njegovega bratca pa prejšnji mesec na podstrešju.

Oktobrska sonca

»Brez naložb na domačem tržišču lahko izgubimo boj s tujo konkurenco,« je v intervjuju za Novi tednik smelo dejal generalni direktor kranjskega Merkurja Jakob Piskernik, ki je razložil tudi skrivnost, kako seštevek dveh enic da skupno vsoto 3. Korenine kranjskega Merkurja segajo v rodbino Majdičevih v Celje, v mestu ob Savinji pa se morda premalo spominjamo še enega, v začetku stoletja živečega rojaka. Ivan Čater, rojen kot kmečki fant, je zrasel v graščaka in tovarnarja. Takšni posamezniki so razlog za praznovanje.

V oktobru so ga imeli tudi v Turistični agenciji Dober dan v Šempetru v Savinjski doUni. Kako tudi ne, župan dubrov-niško-neretvanjske županije dr. Juri Burič se jim je, skupaj s sprejemom in prireditvijo za vse takratne slovenske goste v Dubrovniku, zahvalil za letošnjih 70 tisoč slovenskih

nočitev v tem biseru južnega Jadrana. Za povsem drugačno dejavnost, upravljanje z nepremičninami in posredovanje v prometu z njimi, pa so priznanje za svoje kakovostno delo prejeli v Stanovanjski zadrugi Atrij. Celjani, ki so pred časom pod svoje okrilje prevzeli tudi šentjursko stanovanjsko zadrugo Rifnik, so med prvimi, ki so kar v dveh od svojih treh glavnih dejavnosti prejeli certifikata kakovosti in sploh prvi, ki so oba certifikata prejeli skupaj.

Oktober pa je bil prazničen mesec tudi za ansambel SLG

Celje, ki je na Borštnikovem srečanju v Mariboru za svojo Ukročeno trmoglavko prejel Veliko Borštnikovo nagrado za predstavo v celoti.

Oktobrski led

Gospodarski neuspehi, politična prerekanja in težave, takšne in drugačne baze, so se na Celjskem in v Sloveniji v veliki meri stopnjevali proti koncu meseca. Iz domačih logov omenimo le obilico »če-jev«, ki visijo nad Emovo emajlirnico in napovedi za ponoven zagov proizvodnje v njej, in težave, takšne in drugačne, ki jih sproža nova avtocesta. Bo že držalo, da so tudi avtoceste le za pametne voznike!

Drugo branje in sprejemanje sprememt3 zakona o de-

nacionalizaciji je bilo v parlamentu še najbolj podobno pobiranju vročega kostanja iz žerjavice, kako tragične posledice pa izvajanje zakona pušča v praksi, je razvidno tudi iz celjskega primera čr-

koslikarja Ladislava Per^i ki je 13. oktobra začel 2, dovno stavko in v gladovj še vedno vztraja.

Obračun pri gostišču [j da na obrobju Ljubljane jg le uvod v buren polici obarvan oktober. Na \qY ravni so ga barvale prip, na volitve predstavnikov kalnih interesov v dr svet, na državni pa si iskanje predsedniških kanf datov za 23. november naj vedane volitve.

In rdeče niti, stalnice p tično zastavljenih razprav lokalni ravni, seveda ne pozabiti. Pred leti napram na reforma lokalne san prave je v Sloveniji do razlog za nenehne posk in akcijsko spreminjanje i dobčinskih meja - san« oktobru so si na našem močju želeli sedmih no občin v Savinjski dolini, i grete lokalne duhove še v no burijo Rogla, pa Prihoi in Dobrna, ki želi na svc Dan pred praznikom rei macije pa je prinesel tudir; sodbo Ustavnega sodi^;

Slovenije, ki potrjuje že sU odločitev, da industrij-kompleks Železarne Sto'' pač sodi v Mestno obf""

IVANA STAMEJCJ Foto: GREGOR KATI'

100 let Narodnega doma - razlog za praznovanje in osvetlitev burnega časa na prelomu stoletja. Oboje so v Celju v začetku meseca dobro opravili, praznična slovesnost v prenovljeni dvorani Narodnega doma je ostala v spominu, odmeval pa je tudi mednarodni simpozij zgodovinarjev na temo meščanstva v času preloma stoletja.

Po drugi (tudi izgubljeni) tekmi s francosko reprezentanco ostajajo slovenskim rokometašem minimalne možnosti, da se uvrstijo na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji. Bolje gre ekipi Celja Pivovarne Laško, ki je oktobra v evropski ligi prvakov stopila švedsko ekipo. Šport s Celjskega na evropskih tleh je bil oktobra v veliki meri tudi v znamenju košarke, za obe ekipi z našega območja, Kovinotehno Savinjsko Polzelo in Pivovarno Laško, pa bodo rezultati predtekmovalne skupine evropskega košarkarskega pokala znane konec novembra. In še uspehi celjskih kegljavk, ekipa Miroteksa je na ekipnem svetovnem pokalu v Nemčiji osvojila 5. mesto, Marika Kardinar pa je bila med posameznicami srebrna.

Le štiri roke, skromno stanovanjce ter eno mesečno plačo sta imela na začetku meseca Andri' in Srečko Berglez iz Celja za svoje tri težko pričakovane otroke. Trojčki, ki so prinesli vel&' srečo v njun skromen dom, pa so staršema nakopali na pleča tudi goro skrbi. Skupaj z nj""' smo veseli, da jih ne nosita sama, saj so se Patricije, Jureta in Roka razveselili tudi do^

ljudje, ki so jima priskočili im pomoč. 1

Občina Vitanje in podjetje

Pluton d.0.0. Prebold

razpisujeta

Informativno zbiranje predlogov in ponudb za rekonstrukcijo in dograditev objekta bivše spodnje šole v poslovni objekt, poslovno stanovanjski objekt ali stanovanjski objekt in garaže.

Na osnovi izkazanega interesa se bo izvedla ena od zgo''^| omenjenih možnosti. Vse zainteresirane pozivamo, da svoj pi'^ ' log ali ponudbo oddate v tajništvu občine do 15.11.1997, dobite tudi potrebne informacije. Telefon (063) 775-042, ^' Fijavž.

1. SNOPIČ

VROČA TEMA

25

Celjan v francoskih zaporih

Zgodba o tem, kako je 24-letni avtoprevoznik Bojan Tržan iz Celja v francoskem pristanišču izvedel, da prevaža 1.400 kg marihuane

jjan Tržan je šel od doma jeptembra, da bi za neko Ijedonsko-nizozemsko jetje opravljal prevoze na iciji Nizozemska-Španija-foko in v obratni smeri, carinskem pregledu to-jjaka-hladilnika, so poli-Iti psi zaznali mamilo in ose je koncem septembra jdi Celjan znašel v prei-ivalnem zaporu v Marseil-j,kjer ješc danes.

Ijegova mama, ki je prepri-la o sinovi nedolžnosti, se ij obrača na številne naslo-da bi ga rešila. Za dobrega i-etnika pa je v Franciji treba šteti lepe denarce, teh pa oga ženska nima kje vzeti. le ima nesreča mlade, jih aponavadi polno gnezdo, je iro reklo, ki ga je letos na itni koži občutil Bojan Tržan, klicni voznik iz Celja, ki je luarja, ko je bil na vožnji v t)iji, doživel hudo prometno srečo, zaradi katere je bil a meseca v kragujevški bol-jnici in kar osem mesecev v Iniškem staležu. Septembra ocenil, da je noga že toliko bra, da se lahko spet poda pot in zasluži nekaj denarja, je bil brez prebite pare. Ko od prijatelja (tudi avtopre-iZnika] izvedel za posel, ki ga ponujalo neko makedon-;o-nizozemsko podjetje, je 3klical v Makedonijo, se pora odpravil na Dunaj, kjer je obil trimesečno delovno vizo aMaroko in bil 11. septembra :ena poti. 24. septembra pa se f začel drugi del njegovega lesrečnega leta 1997, ko se je inašel med zaporniki. Kako Wgo bo še v zaporu v Marseil-je danes nemogoče predavati. Tam je brez denarja.

brez odvetnika, je le eden izmed neštetih zapornikov, ki čakajo. Tudi francoski pravosodni mlini počasi meljejo, zlasti ko gre za tujce, ki praviloma francoščine ne poznajo, ki so brez denarja in ki so odvisni od aktivnosti svojcev, tako kot Bojan Tržan od svoje matere, starejšega brata in svakinje ter zaročenke Barbare.

Policijski psi na ladji

Ko je šel na pot, je vedel le to, da bo tri mesece vozil tovor-njak-hladilnik na že omenjeni relaciji. Za to delo naj bi mesečno prejel po 5 tisoč nemških mark, kar se sliši veliko, ko pa od tega zneska odšteješ vse stroške bivanja v tujini (hrana, prenočišča idr.) je ta vsota že manj pravljična. Od doma je odšel 11. septembra. V Trstu je sedel na vlak in izstopil v Genovi, kjer ga je čakal prazen tovornjak. Dva dni je vozil do juga Španije in tam počakal na trajekt, 18. septembra pa je že z

ladjo (in hladilnikom) potoval v Maroko. »Nazadnje smo se po telefonu pogovarjali z njim, ko je 18. septembra poklical iz Ca-sablance, kjer so mu na tovornjak naložili melone,« nam je povedala Bojanova mama Marija Tržan. Iz Maroka je s tovorom melon potoval pet dni in se nato izkrcal v pristanišču v Mar-seillesu. Na tamkajšnji carini se je začel običajen postopek, ki vključuje tudi obvezen pregled s policijskimi psmi, ti pa so zavohali mamilo. 1.400 kilogramov marihuane so cariniki našli na (prirejenem) stropu hladilnika. Zanimivo je, da so s pomočjo psov Bojanov tovornjak pregledali že cariniki v Maroku, pa takrat niso odkriU nič sumljivega. Kdaj in kako se je mamilo znašlo v tovornjaku, je vsem, zlasti pa Bojanu, zdaj največja uganka.

V Marseillesu je k Bojanu pristopil šef carine in mu povedal, da so v hladilniku odkrili mamilo. Izročiti jim je moral vso dokumentacijo v zvezi s tovorom, niso pa mu odvzeli potnega lista. Noč na 25. september je Bojan prespal v nekem hotelu v mestu, naslednji dan se je že znašel v preiskovalnem zaporu, po dveh dneh pa se je postopek nadaljeval pri preiskovalnem sodniku, ki je zoper osumljenca odredil pripor. Bojanovi starši in svojci so za to izvedeli šele 30. septembra, ko jih je na domu v Kotni ulici presenetila skupina policistov, ki je opravila hišno preiskavo. Našli niso ničesar. »Če bi bil Bojan vedel, kaj bo prevažal v hladilniku, ne bi nikoli sedel v ta tovornjak,« je prepričana Bojanova svakinja Alenka Tržan, ki je med pogo-

vorom poudarila: »Nikoli se ni ukvarjal s sumljivimi posli in vedno je bil velik nasprotnik kakršnih koli mamil. Če bi verjela, da je bil vpleten v ta posel, ne bi ničesar storila zanj, ker pa vem, da je nedolžen, mu bova z možem pomagala, kolikor bova le mogla.« V sinovo nedolžnost je trdno prepričana tudi Bojanova mama, ki se jeobrnila na številne naslove, da bi ga rešila.

Pisma, prošnje

Marija Tržan se je v teh dveh mesecih pisno obrnila na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, pa na francosko veleposlaništvo v Ljubljani, pisala je varuhu človekovih pravic, slovenskemu veleposlaniku v Pariz. Vsebina teh pisem oziroma prošenj je podobna: »Vi ste moje upanje, vi mi lahko pomagate, da moj sin dokaže, da je nedolžen... in prosim, če lahko kaj posredujete ali poizveste, kaj in kako je z njim... Prepričana sem, da sin trpi po nedolžnem in upam, da mi boste pomagali... Ne vem in ne morem si pomagati, želim si le to, da se mi sin, ki je vedno lepo skrbel zame, vrne in vsem dokaže, da je nedolžen...« Vsi, na katere se je Marija Tržan obrnila, so ji odpisali in ji obljubili pomoč, sodelovanje. Skrbi jo tudi sinova noga, ki ga vse bolj boli, decembra pa bi mu mora-

U kirurškim posegom odstraniti kovino, ki jo ima od januarske prometne nesreče vsajeno v nogi. Le kdo ga bo operiral v Franciji, in to tujca, ki je za nameček v preiskovalnem zaporu zaradi domnevne vpletenosti v posel z mamili in ki je tudi brez denarja, se sprašuje. Tri tisoč mark, ki jih je imel pri sebi, so mu carinniki ob prijetju odvzeU.

Slovenskemu veleposlaniku v Parizu se je javil tudi Bojan sam in Aleš Biber ga je obiskal v zaporu ter mu obljubil pomoč. Zdaj je najpomembneje, da Bojan dobi dobrega odvetnika, dobri odvetniki pa so v Franciji izredno dragi. Na voljo ima sicer zagovornika, dodeljenega po uradni dolžnosti, a kaj, ko ti odvetniki v Franciji ne slovijo po uspešnosti, prizadevnosti, učinkovitosti in podobnih lastnostih. Bojan Tržan pa je obdol-žen hudega kaznivega dejanja.

Tržanovi se dobro zavedajo, da sami ne morejo zbrati dovolj denarja za odvetnika. Bojanov oče je že petnajst let težko bolan in prejema 27 tisočakov mesečne podpore, mama Marija, ki pomiva posodo v samopostrežni restavraciji v Gaberju, pa zasluži manj kot 40 tisoč tolarjev mesečno. Stroški za najemnino, hrano, elektriko in ostalo so previsoki, da bi se dalo kaj prihraniti.

Zapornik Številka 107982X

Zdaj je Bojan Tržan že dobra dva meseca v zaporu, pa se ni še nič premaknilo. Veleposlanik Biber je čakal kar tri tedne, da je dobil od pravosodnih organov dovoljenje, da ga sme obiskati v zaporu. Z Bojanom je tudi nek Čeh, ki je obdolžen podobnega dejanja in ki je v preiskovalnem zaporu že sedem mesecev, pa je še vse na začetku. Čeh ima svojega odvetnika, na svoji strani ima zelo močan sindikat čeških avto-prevoznikov, pa nič, samo čakanje v nedogled. Naš veleposlanik v Franciji je v telefonskih stikih z Bojanovo družino v Celju, Bojanu pa so stiki z zunanjim (domačim) okoljem prepovedani.

Bojan piše pisma iz zapora. »Zdravo, mama! Sem v zaporu v Marseillesu v Franciji. V zaporu sem zato, ker so v kamionu našli drogo, za katero jaz nisem vedel, niti sanjalo se rni ni, da bi bila lahko naložena. Če je kaj pravice na tem svetu, me ne bi smeli obsoditi...« je materi (med drugim) sporočil v prvem pismu. Napisal je tudi, da so razmere v zaporu sicer dobre, da z njim lepo ravnajo.

Bojanova sreča v nesreči je morda ta, da na pravico čaka v Franciji in ne morda kje v Maroku. Francija je država, kjer ima demokracija dolgo in bogato tradicijo in kjer pravosodna praksa uživa velik evropski ugled. V pravni državi, kakršna je Francija, so sodni postopki resda dolgi, to dejstvo pa postane skoraj zanemarljivo, če pomislimo na policijsko in pravosodno prakso v tistih državah v svetu, kjer na sojenje in sodbo ni treba dolgo čakati in kjer se z dokazovanjem krivde sodniki ne ukvarjajo kaj dosti. Za Bojana in njemu podobne bi bil sistem tim. naglih sodišč najslabše, kar bi se mu lahko zgodilo. Ker pa je tudi Slovenija pravna in demokratična država, je tudi od njenih institucij in diplomacije pričakovati pomoč, ki jo potrebuje slovenski državljan, ko se v tujini znajde v položaju, v kakršnem je Bojan Tržan in ki ima zdaj ogromno časa za razmišljanje in ugibanja zaradi koga, kako in zakaj se je znašel v zaporu v daljni Franciji.

MARJELA AGREŽ

Bojan Tržan čaka na pravico v francoskih zaporih.

Bojanova mama trpi. ker je prepričana v sinovo nedolžnost.

MESTNA OBČINA CELJE

Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja 'srgospodarstvo in kmetijstvo ^rg celjskih knezov 9, Celje

Objavlja

Natečaj

2a dodelitev subvencij za izvedbo malih agromelioracij v mestni občini celje

1-Skupen znesek razpisanih subvencij znaša 7.000.000,00 SIT

2' Subvencije so namenjene za agromelioracije:

• priprava tal: (čiščenje zaraslosti na travnikih in pašnikih) • planiranje, zasip depresij • naprava teras • manjše hidroureditve »polaganje drenažnih cevi »apnenjetal • ureditev prostorov

^■2a subvencijo lahko zaprosijo: občani, ki imajo kmetijska zemljišča na območju Mestne občine Celje in jim kmetijstvo pomeni glavno ali dopolnilno dejavnost • pravne osebe, ki imajo kmetijsko zemljišče in sedež na območju Mestne občine Celje in jim kmetijstvo pomeni glavno ali dopolnilno dejavnost.

Subvencija se dopolnjuje v višini 60% predračunske vrednosti investicije

^' Agromelioracija mora zagotavljati izboljšanje kakovosti zemljišča in višje pridelke.

^■Prednost pri dodelitvi subvencij imajo: •upravičenci, ki jim kmetijstvo pomeni glavno dejavnost

• agromelioracije v hribovskem območju

^' Prošnjo za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 15 dni od objave razpisa na Mestno občino Celje, na Oddelek za pravna in pre-rnoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo. Trg celjskih knezov 9, Celje.

^- Prošnjo vam na podlagi ogleda izdela Enota za kmetijsko svetovanje Celje, Kocbekova 5, Celje, telefon 483-266 in mora vsebovati naslednje podatke:

•lastništvo in velikost kmetije (posestni list, mapne kopije)

•k.o. in pare. št. zemljišča, na katerem se bo izvajala agromelioracija

• popis potrebnih del in predračunska vrednost investicije

^- Sklep o dodelitvi subvencij bo sprejela Začasna komisija za kmetijstvo Pri Mestni občini Celje v petnajstih dneh od poteka roka za vložitev Prošenj.

Z vsakim dnem bolj mehak, a hkrati trdnejši

»Razočaran sem, saj sem bil prepričan, da bo konec minulega tedna prinesel odgovore na moje zahteve in bi lahko prekinil gladovno stavko,« nam je ob zaključku časopisne redakcije v torek, 23. dan svoje gladovne stavke, dejal Ladislav Perčič, črkoslikar iz Celja.

Perčič pravi, da se njegovo splošno počutje slabša, a zdravniške pomoči zaenkrat še ni iskal, saj je prepričan, da je še ne potrebuje. »Vsakdan sem bolj mehak, a po drugi strani, v svojem prepričanju, da je treba priti resnici do dna, trdnejši. Omejil sem jutranje sprehode, občasno me zbada v ledvicah, zaradi sedenja oziroma mirova-

nja imam nekaj težav s hrbtenico, drugače ; paje vse vredu.« .

Perčič se je pretekli teden dogovarjal z 1 načelnico oddelka za pravna in premo-, ženjska vprašanja Mestne občine Celje, Darjo Pavlina ter pomočnikom direk-; torja Stanovanjskega sklada občine Celje 3 Slavkom Sotlarjem. Koncem tedna je bil' optimističen in v primeru, da bi muj celjski župan Jože Zimšekpisno zagoto-; vil, da bodo njegove zahteve razrešene, bi; v petek, na dan reformacije, prekinil gladovno stavko. A to se ni zgodilo. \

V Mestni občini Celje pojasnjujejo, da je v; celotnem postopku za Linhartovo 18 vi

njihovi pristojnosti trenutno le to, da z naročilom ponovne cenitve objekta preverijo, ali obstojajo dejanske možnosti za zahtevo po obnovi postopka. »V torek smo celotno dokumentacijo o Linhartovi 18 predali sodno zapriseženemu cenilcu iz Škofje Loke, za petek, Z novembra, pa smo z njim dogovorjeni za ogled stavbe,« pravi Darja Pavlina. Perčič pa istega dne zagotavlja, da bo z gladovno stavko zanesljivo nadaljeval vse do tega dne. »Prekinil bi jo le v primeru, da mi župan Zimšek poda pisno zagotovilo o razrešitvi zahtev, ki jih dobro pozna.«

I. STAMEJČIČ!

26

MALI OGUSI ■ INFORMACIJE

, SNOPIČ

MALI OGUSI - INFORMACIJE

27

28

MALI OGLASI - INFORMACIJE

!. SNOPIČ

INFORMACIJE

29

30

RADIO - INIORMACIJE

RADIO CEUE

OD 6. DO 12.11.1997

četrtek, 6.11.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.10 Javljanja iz občine Žalec, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo-Bango, 17.00 Kronika, 18.00 20 vročih, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo.

Petek, 7.11.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS. 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.10 Halo, Atomske Tophce, 9.30 Črna pika, 10.00 Novice, 10.10 S kozarcem in žlico po Sloveniji - Gornja Radgona, 11.00 Novice, 11.10 Vedeževanje, 11.45 Halo, Toplice Dobrna, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.20 Halo, Terme Laško, 13.40 S knjižnega trga, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 1700 Kronika, 18.30 V petek zvečer - študentska oddaja, 20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ time, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sobota, 8.11.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 720 Minutke za srečo, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Zvonetom Lebarjem, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Vi sprašujete, poUcija odgovarja, 12.00,13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, IZ 15 Prenos rokometne tekme med Akorejrijem in Celjem Pivovarno Laško, 19.00 Prenos košarkarskega srečanja med Union Olimpij o in Pivovarno Laško, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Nedelja, 9.11.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 715 Zimzelen, 7.20 Minutke za srečo, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-

čilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Martinovo dopoldne na Radiu Celje, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Domače 4, 12.00 Novice, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.30 Glasba je življenje, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Ponedeljek, 10.11; 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00,12.00 Novice, 14.15 Jack pot, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 1700 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Torek, 11.11.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 10.00,11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 1700 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 19.30 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sreda, 12.11.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Ivico Burnik, 10.00,11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mah 0,14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 Puli cool, 21.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

. IZBOR IZ SPOREDA

Petek, 7.11. ob 10.10: S kozarcem in žlico po Sloveniji

Enkrat mesečno pripravlja Vesna Lejič potepanja po vinorodnih slovenskih krajih. Tokrat se bo odpravila v Gornjo Radgono, od koder bo pripravila javljanja.

Sobota, 8.11. ob 17.15: Ekskluzivno iz Islandije

Naš sodelavec Dean Šuster se odpravlja s celjskimi rokometaši na Islandijo, na rokometno srečanje lige evropskih prvakov. Od tam bo pripravil prenos rokometnega srečanja. Po njem pa se bo iz ljubljanske dvorane Tivoli, ob 19.uri, oglasil še Tomaž Lukač, ki bo prenašal košarkarsko srečanje med Unionom Olimpijo in Pivovarno Laško.

POROKE

Celje

Poročili so se: Marko FUR-LAN in Fatima SINANOVIČ, Branko APOTEKAR in Marjeta PLOŠNIK, Zdravko LISEC in Jožica VOUK ter Roman PLEVNIK in Natalija CAR.

Šentjur pri Celju

Poročili so se: Darko GLAVICA iz Tratne pri Grobel-nem in Brigita VERDINEK iz Šentjurja ter Željko OPALIČ iz Šentjurja in Branka DRAME iz Podgaja.

Šmarje pri Jelšah

Poročili so se: Jože KITAK iz Donačke Gore in Darja STOJNŠEK iz Žahenberca, Drago DUCMAN in Metka KARNEŽA oba iz Strmca pri Sv. Florjanu, Nenad STARČE-VIČ iz Krapine in Veronika PLAVČAK iz Rogatca ter Zvonko GAJŠEK in Marica VALENČAK, oba iz Drenske-ga rebra.

SMRTI

Celje

Umrli so: Marija AŠIČ iz Celja, 83 let, Franc ŠUHEL iz Pečovja, 52 let, Gabrijela KRIVEC iz Lokovine, 65 let, Cita DUPELNIK iz Vojnika, 82 let, Franc ŠTEMBERGAR iz Celja, 62 let, Alojz APAT iz Višnje vasi, 52 let, Martin VIDEČ iz Vodruža, 62 let, Justina RIGLER iz Medloga, 76 let, Alojz ANTOLINC iz Loga, 50 let, Ana NARAKS iz Celja, 92 let, Anton JAGER iz Celja, 68 let, Feliks ŽMAVC iz Bočne, 77 let, Marija DRNOVŠEK iz Celja, 84 let, Helena KOLENC iz Brega pri Polzeli, 82 let. Angela BOBNIČ iz Laške vasi, 73 let, Franc VIDIC iz Tov-stega, 62 let in Lucija KRAJ-NC iz Celja, 72 let.

Šentjur pri Celju Umrl je Jožef GABRŠČEK iz Krajnčice pri Šentjurju, 59 let.

Šmarje pri Jelšah Umrli so: Katarina DRO-FENIK iz Imena, 82 let, Van-

Nedelja, 9.11. ob 9.30: ^ Martinovo dopoldne

Tudi na Radiu Celje ne bomo pozabili na Martinovo ng^j, Nataša Gerkeš se bo s tehnikom Bojanom Piskom odpravi) Laško, na Martinov sejem, od koder se bosta oglašala > dopoldne. Tone Vrabl bo v reportažnem prispevku prii^ Martinovanje v Šmartnem ob Paki, Sergeja Mitičpa bo pripr^^^ pogovor z mariborskim škofom o Martinovanju. "

Od četrtka do srede ob 14.20: Greš v kino?

Oddajica, ki se vam je priljubila, saj v njej delimo vstopnic^ ogled četrtkove premiere v Celjskih kinematografih, bo ta teden: posebej vroča. Na filmska platna prihaja vroč film, v Celjsi* kinematografih pripravljajo vročo premiero, v oddaji Greš v J,-pa bomo govorili o vroči temi. Pozabite na politiko, pozabite sram! Mlajšim od 18 let sodelovanje v oddaji ta teden prepovedar

SCHIEDEL-GRADNJA, d.d.

Latkovavas82, PREBOLD

objavlja prosto delovno mesto

MODELAR

Pogoji:

• poklicna šola kovinarske ali lesne stroke • 3 leta delovnjj izkušenj •3-mesečno poskusno delo.

Nastop dela takoj.

Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: SCHIEDEL-GRADNJA, d.d., Latkova vas 82, 3312 PREBOLD

da ČERNOŠA iz Sp. Negonj, 70 let, Ivan SITER iz Rogaške Slatine, 73 let, Frančiška DRO-VENIK iz Gaberc, 83 let in Anton BEG iz Rogatca, 65 let.

Žalec

Umrli so: Marjan ZAJEC iz Mengša, 60 let, Gvidon PRE-ŠIČEK iz Brega pri Polzeli, 57 let, Ana MULEJ iz Prožinske vasi, 69 let, Marija KRIŽNIK iz Kaple, 81 let, Frančiška KOVČE iz Lok, 84 let in Marija POLIČNIK iz Okonine, 93 let.

PodjetjeNT&RCd.o.o.,

direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Reber '

Podjetje opravlja časopisno- ' založniško, radijsko in agencijsko tržno dejavnost. Naslov: Prešerno.; 19,3000 Celje, telefon (063) 442-5ft ■

442-201,442-223, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cer;

izvodaje280tolarjev i Naročnine: Majda Klanšek, tel: 44. 500, int. 10. Mesečna naročnina;t ;

930 tolarjev Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-603-31198, Nenaročenih rokopisov in fotograt' ne vračamo.

Tisk: Delo, Tisk časopisov in i d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direk::: Alojz Zibelnik.

Na podlagi mnenja Ministrst \ a z.i informiranjezdne 23.6.1992 saii časopis Novi tednik med proizvode infonnativnega značaja, za katerese plačuje 5% davek od prometa proizvodov

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik:

Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice:TatjaJia Cvii n. Uredništvo: Marjela Agrež, liena Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic Urška Selišnik, Ivana Stamejčič,

Željko Zule. i

Tajnica uredništva: Mojca Marot. j Tehnični urednik: Franjo Bogadi, j Računalniški prelom: Robert

Kojterer.IgorŠarlah. j Oblikovanje: Minja Bajagič. ' E-niail:tednik@celje.eunet.si '

RADIO CEUi

Odgovorna urednica;

NatašaGerkeš-Lediiik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna 14J Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vra* Glasbeni urednik: Stane Špege'

Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310,441-5lO_^

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora* Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve-

Direktor Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carnie"

Hriberšek, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umni"

Telefon:

063/442-500, 442-201, 442-223-fax: 441-032,443-511

3ii

Romunki v suženjstvu

jlicisti mejne policijske postaje ,3§ka Slatina so 20. novembra jvnavali dve romunski državljan-^ S. in S.F., obe stari devetnajst let. jdi kršitev določb zakona o tujcih ^ privedli k sodniku za prekrške, y je denarno kaznoval in izrekel ep odstranitve iz države za dobo lih mesecev. Med postopkom pa so jcisti izvedeli še marsikaj druge-

gotovih so, da sta ženski prišli v našo jvo že 8. oktobra letos, in to na alen način. Pri tem sta jima pomagala [ neznana romunska državljana, ki ju, potem ko sta stopili na našo stran, itija v gozdu z obljubo, da se bosta iju vrnila. Ker obljube nista izpolnila, ženski v gozdu prenočili in se nasled-dan podali na pot v neznano, vmes pa se pri neki hiši najedli. Njun gostitelj

je potem poklical znanca I.C. iz Gorišni-ce, ki je prišel ponju in ju odpeljal na svoj dom, kjer sta bivali dva dni. V nedeljo, 12. oktobra zvečer, sta se pri l.C. oglasila A.p. iz Maribora in J.S. iz Rogaške Slatine in obe dekleti odkupila ter ju naslednjega dne odpeljala v Rogaško Slatino. Že med potjo je A.P. Romunkama odvzel potna lista, v Rogaški Slatini pa sta se ženski znašli v sobi nekega manjšega hotela. Ko sta hoteli iz sobe, sta ugotovili, da sta ju trgovca z belim blagom ob odhodu zaklenila. Zaklenjeni sta v sobi bivali vse do 27. oktobra, ven sta smeli le v času kosila, a še to v spremstvu plesalk iz Ukrajine. Bolj pester je bil večerni oziroma nočni čas. Takrat ju je A.P. vozil v nočni lokal in si prizadeval, da bi se ženski tam slačili in zabavali goste, kar pa mu ni najbolje uspevalo. Ko je bilo nočnega dela konec, ju je A.P. spet zaklenil v hotelsko sobo. Ker sta slačenje v nočnem lokalu odklanjali, jima je grozil,

da ju bo prodal naprej, vedno pa je bil gluh za njune prošnje, naj jima potna lista vrne. Mladenki sta si namreč želeli vrniti v Romunijo.

Zgodilo pa se je, da ju je A.R 27. oktobra pozabil zakleniti in to priložnost sta ženski izkoristili za pobeg. Najprej sta se oglasili na policijski postaji in tam povedali svojo zgodbo.

Na osnovi zbranih obvestil so policisti zoper A.P., J.S. in l.C. napisali kazensko ovadbo zaradi suma, da sta storila kaznivo dejanje »spravljanja v suženjsko razmerje«. A.P. in J.S. so policisti ovadili še za kaznivo dejanje protipravnega od-

vzema prostosti._

■■■■■■■■■■■■■■■■nMl M. A.

Kamenikovi očitki neutemeljeni

Tako je pred kratkim odločilo višje dišče v Celju, ko je obravnavalo zah-m zagovornika obdolženega Kristja-Kamenika, ki je zahteval izločitev dnice Lidije Pratnemer.

jre za kazensko zadevo, v kateri je menik prvoobtoženi med šestnajsti-; Konjičani v zdaj že razvpiti aferi narejanj šolskih zaključnih spričeval, zvpiti predvsem zaradi dejstva, da je imenik obdolžen tudi štirikratnega nora v Tekačevem, storjenega na redno krut način in z motivom koristo-ibja.

Zadnjo obravnavo, ki je bila 24. sep-mbra, so preložili zaradi obdolženče-ega slabega zdravstvenega stanja, in to i zahtevo njegovega zagovornika, od-

vetnika Daniela Planinšca. Obravnava naj bi se nadaljevala 22. oktobra, a je bila tudi tokrat že na samem začetku prekinjena, spet na zahtevo Kamenika oziroma njegovega zagovornika.

Ko je sodnica Pratnemerjeva preverila prisotnost obdolženih (od šestnajstih se jih je obravnave udeležilo le deset), je hotela prebrati obtožnico, takrat pa je prvoobtoženi Kristjan Kamenik vstal, rekoč: »Gospa sodnica, na prejšnji obravnavi mi je bilo slabo, bruhal sem in se sploh slabo počutil. Pregledal me je zdravnik in potrdil moje psihosomat-ske motnje. Toda vi ste mi, kljub temu, da sem bil zelo bolan, takrat hoteli soditi. Psihiater me je pregledal le za današnjo obravnavo. Zato zahtevam vašo izločitev, saj menim, da mi ne boste pravično sodili in da boste storili

vse, da me obsodite in strogo kaznujete.« Za tem se je oglasil še njegov zagovornik, ki je zahtevo po izločitvi sodnice takole pojasnil: »Iz mnenja dr. Hla-čerja, ki je 24. septembra v svoji zasebni ordinaciji pregledal Kristjana Kamenika, je razvidno, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposoben slediti obravnavi. Vi pa ste z obravnavo želeli nadaljevati. Menim, da vaša hitrost v tem postopku resnično vzbuja dvom o vaši nepristranskosti.«

Po nekajminutnem premoru se je sodnica Pratnemerjeva odločila, da bo obdolženčevo zahtevo po njeni izločitvi posredovala v presojo višjemu sodišču v Celju, to pa se je pred kratkim odločilo, da zahtevi po izločitvi sodnice ne ugodi. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 12. novembra.

MINI KRIMIČI

io Žago in ploščice

v noči na 27. oktober je fznani storilec vlomil v ne-Vajeno stanovanjsko hišo 'kraju Gabrovlje pri Zrečah. ^ notranjosti objekta je od-*sel motorno žago znamke 'usquarna in približno 10 ^adratnih metrov keramič-ploščic. Lastnika Štefana ' je oškodoval za okoli 50 'soč tolarjev.

Iničevalci zabojev

v ponedeljek, 27. oktobra "poldne, so nepridipravi stopili na območje sadovnja-f (nasada jabolk) podjetja ^3ti grič Pod goro v Slovencih Konjicah. Storilcev pa ni-zanimala jabolka, ampak ■^se lotili zabojev, ki so bili '•'Pravljeni za hrambo ja-Iz gole objestnosti so "^'čili 16 zabojev, s tem pa ■^|niku povzročili za 130 ti-'^^ tolarjev gmotne škode.

stroka v vrtec, tat pa**«

• enka L. iz Migojnic je iktobra zjutraj svojega ,""l<a pripeljala v otroški vr-ij^^ Žalcu. Otroka je pospre-o'^ do slačilnice, neznani sto-ki jo je opazoval, pa je

izkoristil nekaj minut in odprl nezaklenjena vrata avtomobila. V notranjosti je našel in ukradel Nevenkino torbico, v kateri je bilo nekaj denarja in razni osebni dokumenti. Skupna vrednost škode znaša okoli 60 tisoč tolarjev.

Drzna tatvina i*

v sredo, 29. oktobra dopoldne, je neznani storilec vstopil v prodajalno Market Špar na Podjavorškovi ulici v Celju. Ko se je približal blagajni, je prodajalko z eno roko zgrabil, z drugo pa segel v predal blagajne in pobral šop bankovcev ter iz lokala pobegnil. Predrzni tat je odnesel okoli 100 tisoč tolarjev gotovine. Dejanja je osumljen mlajši moški, visok okoli 170 centimetrov, vitke postave, oblečen pa je bil v daljšo sivo-belo bundo in modre kavbojke. Na glavi je imel črno pleteno kapo, na rokah pa volnene rokavice.

Drzna tatvina II*

Vinko J. (70) iz Svete Eme je 30. oktobra popoldne sedel v čakalnici na železniški postaji v Celju in čakal na vlak, s katerim se je nameraval vrniti domov. Takrat sta prisedla dva neznanca in se pričela

pogovarjati z njim. Med tako zrežiranim pogovorom je eden od neznancev izkoristil pravo priložnost in Vinku iz žepa na bundi ukradel denarnico, v kateri je bila vozna karta in okoli 10 tisoč tolarjev denarja.

V Stephanie po puloverje

v noči na 31. oktober je neznani storilec vlomil v prostore prodajalne Stephanie na Savi-novi ulici v Celju. Izbral si je in odnesel 23 ženskih in moških volnenih puloverjev znamke Northpole. Z dejanjem je Jožico H. iz Prekorja oškodoval za 260 tisoč tolarjev.

V šotor po cvetje in sveče

v noči na 31. oktober je neznani storilec stopil do šotora Vrtnarstva Celje, postavljenega na parkirišču pri Mirni poti, tik ob pokopališču. Na zadnji strani šotora je razvezal vrvico in tako vstopil v notranjost. Ukradel je 5 ikeban, šest ška-tel s svečami in električno grelno napravo. Storilec je Vrtnarstvo Celje oškodoval za približno 70 tisoč tolarjev.

Ukradena glasba

Minuli četrtek zjutraj ali dopoldne je neznani storilec vlomil v nenaseljeno stanovanj-

sko hišo v Zadobrovi pri Celju. Iz stanovanja je odnesel glasbeni stolp Sony, 10 zgoščenk in 20 glasbenih kaset. Lastnica Bojana V. je oškodovana za okoli 100 tisoč tolarjev.

GSM iz audija

Prejšnji četrtek ponoči je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Audi A6, ki je bil parkiran na Teharski cesti v Celju. Ukradel je mobilni telefon GSM nokia in s tem lastnika Aleša B. z Brega pri Polzeli oškodoval za 157 tisoč tolarjev.

Oropal znanca

Janez O. (32) iz Celja je osumljen, da je 31. oktobra okoli 13.30 ure, v stanovanju na Dečkovi cesti v Celju fizično napadel znanca Milana B. in od njega zahteval denar. Denar si je vzel s silo, ko je segel v Milanov hlačni žep in mu pobral vseh 9 tisočakov ter zadovoljen zapustil stanovanje.

Brez dovoljenja

Policisti mejne policijske po-~staje iz Rogaške Slatine so minuli petek, na osnovi sodne odredbe, opravili hišno preiskavo pri Vincencu K. v Svetem Florjanu. Obstajal je namreč utemeljeni sum, da ima Vin-cenc pri sebi orožje, za katerega pa nima ustreznega dovolje-

nja. Med preiskavo so našli in zasegli malokalibersko puško, zračno puško, ki je bila predelana v malokalibersko in 10 ustreznih nabojev za to orožje.

79 kavbojlc...

Minuli petek ponoči je (takrat še) neznani storilec vlomil v prodajalno No Limit v prodajnem centru Rimljanka na Savi-novi ulici v Celju. Nabral si je 10 puloverjev, kar 79 kavboj k in 20 usnjenih pasov ter s tem lastnika Andreja J. oškodoval za milijon 100 tisoč tolarjev.

Ko je vlomilec vso ukradeno robo tlačil v osebni avtomobil, ga je zasačila patrulja policijske postaje Celje. Pri postopku s storilcem je bilo ugotovljeno, da gre za 19-letnega Leona U. iz Celja.

in še 100 in ene kavbojke

Prodajalna No Limit v celjski Rimljanki je bila v minulem tednu še enkrat na udaru. Na vseh svetih dan je neznani storilec vlomil v prostore omenjene prodajalne in ukradel 101 komad kavbojk znamke Mustang, jih zložil v kartonske škatle ter jih odložil v pritličju objekta. V popoldanskem času je vso to ukradeno robo zagledal lastnik Andrej J., in je prehitel vlomilca, ki je nameraval kavbojke odpeljati. Če bi mu to uspelo, bi bil lastnik oškodovan za (dodaten) milijon 108 tisoč tolarjev.

Sablja s soške fronte

v dneh od 26. oktobra do 1. novembra je neznani storilec vlomil v brunarico v Imenem. V notranjosti mu je pozornost pritegnila več kot 100 let stara lovska puška, pa sablja iz časa krvave bitke na soški fronti ter radijski stolp Nordmen-de z daljinskim upravljalcem. Lastnik Srečko A. je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev.

Vlomilec v zidanici

v času od 29. oktobra do 1. novembra je nekdo vlomil v

zidanico v Zbelovski Gori, last Hermana A. iz Slovenskih Konjic. Ukradel je novejšo rotacijsko kosilnico in črpalko za vino. Lastnika je oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev.

Ukradel rezalnik

v času od četrtka do nedelje je nekdo kradel v poslovnih prostorih podjetja Imago v Velenju, ki je last Vite H. iz Velenja. Ukradel je rezalnik znamke Roland, vreden 700 tisoč tolarjev.

Čedna vsota

Minulo nedeljo popoldne je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Levcu, last Ladislava K. Iz notranjosti je odnesel kar čedno vsoto denarja, domače bankovce in devize v skupni vrednosti 792 tisoč tolarjev.

Kradel v vikendu

v času od 31. oktobra do 2. novembra je nekdo vlomil v vikend hišo v Pongracu. Ukradel je televizijski sprejemnik, videorekorder, video-kamero, prenosni telefonski aparat, nekaj rjuh in prevlek ter veliko pločevink piva. Lastnika Marjana D. iz Celja je storilec oškodoval za približno 250 tisoč tolarjev.

V skladišče po sode

Od četrtka do ponedeljka (3. novembra) je nekdo vlomil v priročno skladišče prodajnega centra na Lavi v Celju. Odpeljal je 20 praznih kovinskih sodov za pivo in s tem lastnika oškodoval za 150 tisoč tolarjev.

Okradene Vezenine

v dneh od četrtka do ponedeljka je bilo vlomljeno v trgovino Vezenine na Prešernovi ulici v Celju. Storilec je ukradel več usnjenih jaken, ženskih puloverjev in hlač in jeansa. Blejske Vezenine so oškodovane za okoli milijon 700 tisoč tolarjev.

M.A.

Radarji bodo.**

• v petek, Z novembra zjutraj na območju Rogaške Slatine, v dopoldanskem času pa na območju Laškega in Šmarja pri Jelšah;

• v ponedeljek, 10. novembra dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Šentjurja;

• v torek. 11. novembra dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Laškega in Šmarja pri Jelšah;

• v sredo, 12. novembra dopoldne na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Mozirja in Rogaške Slatine in

• v četrtek, 13. novembra dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Velenja.

32

KRONIKA

NOČNE CVETKE

• Janku U. je bilo prejšnji četrtek popoldne zelo dolgčas. V alko zanosu se je znašal nad poštnimi nabiralniki v hiši na Staneto-vi. To razbijanje ga bo stalo sodnika za prekrške.

• V petek dopoldne je v bistroju MM v ^/ojniku težil alkoholno zadeti Franc C. Ker se ga ni dalo umiriti, se je moral trezniti na policiji.

• V petek dopoldne je v Rot baru razgrajal pijani Zoran Š., s katerim se bomo srečali tudi v naslednji cvetki.

• V petek popoldne so klicali iz bistroja Park. Tja sta se primajala Aleksander T. in Zoran Š., ker pa jima natakarica ni dala piti, sta protestirala. Aleksander je enemu od gostov vzel iz rok kozarec s pijačo in jo razlil po tleh. V hudem besu sta kar najbolj sočno nazmerjala ubogo točajko.

• In še ena cvetka iz Rot bara. Tam so se v petek popoldne drli in se pretepali Ervin S., Radenko Z. in Aleksander Z.

• Na vseh svetih dan je bil Na Rebru pretep. Udarce sta si izmenjavala Aleš M. in Zvone K. Oba sta bila enako učinkovita, saj sta morala oba po pomoč v bolnišnico.

• Gospa Fila je imela v nedeljo slab dan. Povedala je, da jo je pretepel prijatelj Pavao J. In to naj bi bil prijatelj?

• Policijska patrulja je v nedeljo popoldne pridrvela v Medlog. Tam je Janez P. na svojem balkonu preizkušal napravo za omamljanje prašičev pred zakolom. Ti zvoki pa so njegovo mamo zelo motili in prepir je bil tu. Janez je šel tako daleč, da je mamici zagrozil, da bo »omamil« tudi njo.

• Pavel M., ki je gostoval v cvetkah prejšnji teden nam je te dni pojasnil, da med obračunvanjem s svojo bivšo izvenzakonsko partnerko ni bil pijan. M.A.

Nci vrtiljaku goljufij

Kriminalisti Policijske postaje Celje so v minulih dneh sestavili obširno kazensko ovadbo zoper osemindvajset-letnega Aleša F. iz Celja. Ovadba ga bremeni vrste goljufij, s katerimi je oškodoval nekatera podjetja in podjetnike. S kazensko ovadbo so Aleša F. dne 22. oktobra privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper osumljenega odredil pripor.

Samostojni podjetnik Aleš F. je marca letos storil goljufijo v prodajalni Elektrosignal v Celju, kjer je z lažnimi listinami prevzel blago v vrednosti 745 tisoč tolarjev, računa pa ni poravnal. Odgovornim osebam omenjenega podjetja se je predstavljal kot uspešen podjetnik, ki gradi proizvodne hale

blizu tovarne nogavic na Polzeli. Kriminalisti so to njegovo trditev preverjali in ugotovili, da Aleša F. na Polzeli nihče ne pozna in da na mestu, ki ga je opisal, ni sledu o kakšni gradnji proizvodnih hal.

Bojan F. je storil goljufijo tudi, ko je aprila nabavljal blago v Steklarni Hrastnik ter si s tem pridobil protipravno premoženjsko korist, steklarno pa oškodoval za 156 tisoč tolarjev Blago je naročal z neveljavnimi listinami oziroma dokumenti, in to v času, ko je bil žiro račun njegovega podjetja blokiran.

Goljufija naj bi mu uspela tudi v podjetju Žito Ljubljana, kjer naj bi »zaslužil« skoraj 6 milijonov tolarjev, ko je odgovornim osebam obljubljal, da bo račune za nabavljeno blago poravnal v zakonitem roku na osnovi naročilnice in ustrezne izjave.

Aleš F. naj bi oškodoval tudi ljubljansko Astro d.d.. V poslu z zabojniki za kruh je omenjeno družbo oškodoval za 318 tisoč tolarjev, s tem pa seznam goljufivih poslov, s katerimi se je ukvarjal, še ni končan.

Zoper Aleša F. so delavci UNZ Celje do zdaj podah že več kazenskih ovadb. Decembra lani naj bi v poslovanju s podjetjem Savinjski magazin trade d.o.o. povzročil materialno škodo v višini več kot 13 milijonov tolarjev.

Kriminalisti PP Celje so med zbiranjem obvestil tudi ugotovili, da je Aleš F pri upravni enoti Celje registriral svoje podjetje (Goal) z namenom izvrševanja kaznivih dejanj. Ker ni posloval preko žiro računa svojega podjetja, je blago prodajal na črnem trgu. ■■■■■■■■■■■■■i M.A.

PROMETNE NEZGODE

Smrtno trčenje

Na magistralni cesti zunaj naselja Spodnje Sečovo se je v četrtek, 30. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla. Gmotna škoda, ki je nastala na vozilih, znaša okoli milijon 200 tisoč tolarjev.

Stjepan Z. (41) iz Pregrade (R Hrvaška) je vozil osebni avtomobil po cesti iz smeri Podplata proti Rogatcu. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, je prehiteval nek osebni avtomobil, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom, 28-letni Franc A. iz Dobja pri Lesičnem. Kljub zaviranju obeh voznikov, je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem je voznik osebnega avtomobila ostal ukleščen med pločevino. Iz vozila so ga potegnili gasilci iz Rogaške Slatine in ugotovili, da je Stjepan Z. že mrtev.

Kolesarka trčila v priklopnik

Na lokalni cesti Homce-Boč-na zunaj naselja Otok se je v petek, 31. oktobra dopoldne.

pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpela voznica kolesa.

Franc R. iz Otoka je vozil tovorno vozilo s priklopnikom iz smeri Grušovelj proti Bočni. Malo pred naseljem Otok je prehiteval dva kolesarja, ki sta vozila v isti smeri. Ko je bil s priklopnikom vzporedno s kolesarjema, je kolesarka Panika B. (38) iz Podhoma nenadoma zavila v levo in bočno trčila v priklopno vozilo. Pri tem je padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala.

Srni pred vozilo

Na regionalni cesti zunaj naselja Topolšica se je v soboto, 1. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 100 tisoč tolarjev.

Zvone Z. (50) iz Hrastovca pri Velenju je vozil osebni avtomobil iz smeri Zavodenj proti To-polšici. Ko je pripeljal po klancu navzdol in v blagi levi ovinek, sta mu z leve strani pred vozilo skočili dve srni. V eno naj bi trčil, trčenju z drugo pa se je hotel izogniti. Pri tem je zapeljal desno z vozišča na nasip, kjer je vozilo drselo po pobočju in se prevračalo ter obstalo v jarku. V nesreči je voznik utrpel lažje telesne poškodbe, huje ranjen pa je bil sopotnik, 18-letni Matej Z. iz Hrastovca pri Velenju.

Nesreča v Kozjem

Na regionalni cesti v naselju Kozje se je v nedeljo, 2. novembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi.

Gregor P. (21) iz Kozjega je vozil osebni avtomobil iz smeri Podsrede proti Lesičnem. V naselju Kozje je zapeljal levo z vozišča in trčil v zaščitno kovinsko drsno ograjo. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe, sopotnik, 22-letni Simon M. iz Kozjega, pa je bil lažje ranjen.

Ukleščen V vozilu

Na magistralni cesti zunaj naselja Podplat se je v ponedeljek, 3. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe.

Janez N. (51) iz Ljubljane je vozil vlečno vozilo s priklopnikom iz smeri Tekačevega proti Mestinju. Zunaj naselja Podplat je zapeljal čez desni rob ceste in po nekaj metrih vožnje po jarku sunkovito zavil v levo ter zapeljal nazaj na vozišče. Pri tem manevru je vozilo zdrselo na levo stran vozišča in se na strmem pobočju med cesto in železniško progo prevrnilo na levi bok. Hudo ranjenega voznika so iz pločevine rešili gasilci iz Rogaške Slatine.

Na mokrem vozišču

Na lokalni cesti v Florjanu nad Šoštanjem se je v ponedeljek, 3. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena.

Alojz N. (39) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Belih Vod proti Šoštanju. V blagem desnem ovinku ga je na mokrem vozišču zaneslo na desno preko škarpe in nato v strugo potoka Florjanščica. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe.

Vozilo obstalo na strehi

Na magistralni cesti zunaj naselja Škofja vas se je v ponedeljek, 3. novembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik osebnega avtomobila.

Franc R (50) iz Vojnika je vozil osebni avtomobil iz smeri Šmarjete proti Vojniku. V Škofji vasi je zapeljal s ceste na levo in na travnik. Vožnjo je nadaljeval do bližnje stanovanjske hiše, kjer je trčil v betonsko ograjo. Vozilo se je prevrnilo prek ograje in žive meje ter obstalo na strehi v tamkajšnjem ribniku. Voznik je pri trčenju in prevračanju utrpel hude telesne poškodbe, nesreča pa bi se laliko končala tudi tragično. Voznika je namreč iz vozila, ki ga je že zalivala voda, rešil lastnik ribnika.

Umrl v bolnišnici

Iz celjske bolnišnice so 30. oktobra sporočili, da je 29. oktobra popoldne umrl njihov bolnik, 14-letni Tjaž S. iz Laškega, ki je bil 21. oktobra zvečer udeležen kot kolesar v prometni nesreči, ki se je pripetila v Laškem. M.A.

GORELO JE

Družinska tragedija

v četrtek, 30. oktobra okrog polnoči, je izbruhnil požar na stari stanovanjski hiši v kraju Ločica pri Vranskem.

Goreti je začelo v podstrešnih prostorih, kjer je spal lastnik hiše, 58-letni Martin P., ki se iz gorečih prostorov ni uspel rešiti, njegovo zoglenelo truplo pa so kasneje našli na pogorišču.

Požar je prva zaznala pokojnikova "hčerka, 23-letna Bernarda P, ki je iz spodnjih prostorov uspela rešiti triletnega sinka Tadeja in svojo mamo, 64-letno Mihaelo P., do očeta pa ni mogla priti, saj je bil podstrešni del hiše, kjer je oče spal, že ves v plamenih.

Hiša (z gospodarskih poslopjem) je v celoti zgorela.

požar pa je gasilo 35 gasilcev. Po ugotovitvah komisije je do požara prišlo (najverjetneje) zaradi dotrajanosti dimnika, okoli katerega je bilo seno.

Gorelo gospodarsko poslopje

Minulo nedeljo okoli 3.25 ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Šmartnem ob Dreti, last Zdenke G.

Zgorelo je celotno poslopje, skupaj s krožno žago, stiskalnico, hladilnikom za mleko in raznim kmetijskim orodjem. Gmotna škoda znaša okoli 3 milijone tolarjev, požar pa so gasili gasilci iz Gornjega Grada, Bočne, Pobrežja, Grušovelj, Mozirja, Nazarij, Gorice in Šmartnega ob Dreti. ivl.A.

Na podlagi 13. člena statuta Občine Laško (Ur. list RS, št ^ 95), Odloka o Proračunu Občine Laško za leto 1997 (Ur. lisj ^1 št. 1/97) ter predloga odbora za gospodarski razvoj občine u ko. Občina Laško objavlja ^

javni razpis

za sofinanciranje izdelave poslovnih načrto. oz. Investicijskih programov za pospeševanj^ razvoja malega gospodarstva v občini Laško

I. Sredstva proračuna Občine Laško za razvoj malega gospodarj, tva v višini 700.000,00 SIT bodo dodeljena upravičencem na podlagi javnega razpisa, v obliki sofinanciranja izdelave poslovnji, načrtov oz. investicijskih programov za pospeševanje razvoja lega gospodarstva.

II. Na razpis se lahko prijavijo: -samostojni podjetniki,

-zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi -osebe, ki imajo pri pristojnem organu vloženo zahtevo z vso doky^ mentacijo oz. dokazili za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti,

ki imajo kraj investicije v občini Laško.

III. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki so od 1.1. 1997 do potega razpisa pridobili pri usposobljenih pravnih ali fizičnih osebah poslovni načrt oz. investicijski program, namenjen za: -prijavo na javni razpis za kreditiranje razvoja malega gospo.

darstva, ki ga razpisuje Sklad RS za razvoj malega gospo, darstva ali druga finančna institucija z namenom pospeševa-nja malega gospodarstva,

-uveljavljanje finančne pomoči na podlagi Pravilnika o izvajanju pro-gramov aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja Republiški zavod za zaposlovanje -program pospeševanja samozaposlovanja.

IV. Prosilci, ki se prijavijo na razpis morajo v svoji vlogi predložiti: -osnovne podatke o firmi (registracija, namen izdelave poslovnega načrta, dejavnost, število zaposlenih, številka žiro računa),

-kopijo poslovnega načrta oz. investicijskega programa, -podatke o usposobljenem izdelovalcu poslovnega načrta oz. itv vesticijskega programa in račun izdelave le-tega.

V. Upravičencem, ki bodo vložili popolne vloge bodo povmjeni stroški izdelave poslovnih načrtov oz. investicijskih programov do višini največ 507o vrednosti izdelave le-teh.

VI. Popolno vlogo morajo prosilci poslati na naslov Občina Laško, oddelek za gospodarstvo, Mestna ulica 2, Laško, najkasneje do 28.11. 1997. O odobritvi vloge bodo prosilci obveščeni najkasneje v 30. dneh od izteka razpisa. Denarna sredstva bodo prosilcem nakazana na njihov žiro račun najkasneje v roku 30 dni od odobritve vloge.

Vse dodatne informacije so vam na voljo na Občini Laško, Mestna ulica 2, pri Barachini Sandri, telefon: 731-122.

Občina Laško

Kje so tiste rečice...

Martinova gos

Y deželi JHiklav

Udobna kot star čevelj

Samo da je ovratnik

Eden izmed korziških pogledov.

Pozor! Gora v morju!

Na Korziki ni Slovencev in masovnega turizma

o štirih urah kartanja na ogromen trajektu zagledamo iz morja fee vrhove kopnega. Prihajamo ftretji največji otok Sredozemlja, 'kilometrov iz Italije, v bistvu h fi v morju, na Korziko.

Otok, dolg 183 in širok 83 kilometrov, ' povprečno višino 586 metrov! Kar ftretjini otoka sta gorati, ostali del pa je ffvnat in hribovit. Najvišji hrib, Monte 'to, se dviguje 2706 metrov nad morje |ole 25 kilometrov od obale! *'^č kot trideset vrhov naj bi segalo ■fnagično mejo, ko se v Sloveniji "^0 vsi tikajo, torej čez 2.000 metrov. Od leta 1981, ko je na Korziki strmo-')'''o jugoslovansko letalo, ni bil tja iz ^dežele nikoh več organiziran letal-Prevoz. Bilo je prvič... in zadnjič? V '^ščenih gozdovih se še zdaj skrivajo 'bitine tega letala. Je bilo tistega dne

krivo slabo vreme, zaspani upravljavci radarjev na korziškem letališču, dejstvo, da je pilot tja letel prvič? Ko vidimo visoke gore, ki se strmo spuščajo proti zahodni obali z letališčem, se zazdi, da je za pristanek res treba veliko spretnosti. Letalo se mora za visokimi, strmimi stenami na hitro spustiti do obale in pristati. Iz Slovenije letalskih gostov torej ni, so pa iz drugih držav.

Stop za masovni turizem

Korzičani želijo, da bi otok postal simbol za zeleni turizem. Ne želijo reklamirati bleščeče belih peščenih plaž in kristalno čistega morja, pač pa privabiti šotorske goste in hribolazce v narodni park. Masovnemu turizmu so že davno rekli: stop! Prav spoštovanja vredni so, da ne vidijo samo zelenih bankovcev, pač pa želijo ohraniti otok zelen, rjav in.

kakršenkoli že je. Predvsem pa: njihov. Že pred leti so imeli možnost sprejeti tuj kapital za izgradnjo velikih hotelskih kompleksov ob obaH, vendar so se temu uprii. Tretjino otoka so zavarovali kot narodni park, na obali pa je moč najti le kampe in majhna privatna prenočišča.

V vasicah živijo po starem, še vedno vozijo naokrog tudi z osli in kukajo izza debelih, granitnih sten. Veliko ima videti tisti turist, ki pričakuje od potovanja spoznati kulturo, ljudi, njihov način življenja in tisti, ki se želi spočiti. Tisti, ki iščejo luksuz, ne najdejo veliko zase.

Nacionalni park zavzema tretjino otoka, večji del notranjosti, 250 tisoč hektarjev. Zanimivo je njihovo pojmovanje parka. V njem ni nobenih ograj. Domače živali se prosto sprehajajo nao-koU in si iščejo kaj za pod zob. Med drevesi najdejo kakšen želod, žir in šop trave. Zaradi gibanja in prehranjevanja v gozdu so zdrave, njihovo meso je baje

odlične kvalitete. Okusno in zdravo. Spominjalo naj bi že na divjačino. Na cesti moramo večkrat ustaviti, da se prašiči in krave postavijo na rob vozišča, potem lahko nadaljujemo. Svinje je kar težko opredeliti. Med seboj se križajo različne pasme, divje in domače. Nazadnje so pisane, kocinaste, roza, črne in kombinirane. Najbolj luštni so majhni pujski, ki tekajo za svojo mamo in so zelo presenečeni nad avtobusi. Avtomobilov so vajeni, ampak kaj je to? Nekaj je tudi ovc, vendar jih imajo večinoma le za proizvodnjo sira.

Ob rojstvu kmetje živali označijo, jim na primer obrežejo uho, potem jih spustijo na svobodo. Pravijo, da so zelo pošteni, ko se namenijo v gozd loviti živali za zakol. Vedno vzamejo le svoje, nikdar ne kakšne sosedove. Če sami tako pravijo, bo že držalo.

Značilen je tudi lov, ki se začne avgusta in septembra. Najbolj tipičen je tisti na divjo svinjo v zadnjem tednu avgusta. Takoj, ko divjega prašiča ustrelijo, mu odrežejo moda, ker dajejo mesu slab okus. Potem ga zvlečejo domov. Z vlečenjem kart določijo, kdo dobi kateri kos. Takoj po lovu pa si lovci spečejo jetrca, pljuča in srce. Pri pojedini ne sme sodelovati nihče drug kot tisti, ki so bili na tem lovu.

Nekateri še sedaj opravljajo delo visokogorskih pastirjev. V pašni sezoni spijo zunaj, visoko v hribih, pokriti so s kapo in kožo. Kot sirilo uporabljajo posušen in zmlet želodec živali, ki ji dajo, preden jo ubijejo, piti mleko.

Pogled S ceste

Za razliko od vzhodne obale obrobljajo zahodno'stran otoka visoke gore. Po njihovih strmih stenah se vije ozka cesta, ki nudi ves čas čudovit razgled. Strme stene padajo v bleščeče, modro morje, na njem polzijo počasne bele jadrnice. Med prepadnimi stenami se vrstijo mirni zalivi z bleščeče belo peščeno obalo. »Kako mogočno!« je prvo, kar mi pride na misel. Mali avtobus ob srečanju z avtomobili le s težavo zavija. Nekdo se mora ustaviti. Malo vzratno, malo naprej, pa gre.

Nad zalivom Porto so strme, rdeče stene hribov, ki jih je erozija izoblikovala v najrazličnejše oblike. Les Ca-lanches. Nekateri vidijo oblike pasjih glav, v eno skalo se je izdolblo veliko srce. Poimenovali so jo skala zaljubljencev. Navdušujoča je intenzivna, temno rdeča barva skal v kontrastu z modrim morjem, strmih 430 metrov pod cesto.

BARBARA ČEH

34

REPORTAŽA

Hiti počasi in počakaj zadnjega

To je življenjsko vodilo Milana Gombača, dolgoletnega ravnatelja, učitelja, humorista in velikega ljubitelja planin

»Glej, a veš, da so tile Vi-tanjčani, ki so včeraj praznovali obletnico valete, šolo zaključili leta 1952?« »In vi ste jih učili?« vprašam s prizvokom začudenja v glasu, ko z vitalnim, življenja in energije polnim Milanom Gombačem sediva na kavču v njegovi prijetno urejeni dnevni sobi na Dolgem polju v Celju, kjer mu ob sinu Iztoku in njegovi ženi Andreji družbo delata še pudeljček Amor in maček Franci.

Milan Gombač, znan Celjan, je vajen dela tako z otroki, ki jih je poučeval kar štirideset let, kot tudi z odraslimi; učitelji, starši in številnimi ljudmi, ki jih srečuje v hribih. Tja še posebej rad zahaja, odkar se je pred sedmimi leti upokojil in odšel z OŠ Frana Kranjca na Polulah, kjer je kot ravnatelj delal 28 let.

Ob tem, da je bil ravnatelj in učitelj, je bil Milan tudi mentor in ustanovitelj prvega planinskega krožka celjskih osnovnih šol. »Imeli smo ga na naši šoli in imeli so ga na Lavi, zanimanje pa je bilo takšno, da so se v krožek vključevali tudi učenci iz drugih celjskih šol,« pravi ponosno, obujajoč spomine na čase, ko je s skupinami mladih nadobudnežev prehodil skoraj vse hribe in planine po nekdanji Jugoslaviji. »Največkrat smo hodili po parti-

zanskih poteh; po poteh XIV. divizije, pa Pohorskega bataljona. Včasih je bilo kar težko; ko smo bili v Makedoniji, na primer, si lahko na vsakem vogalu dobil prijazen nasmeh, pozdrav in hrano, nikjer pa ni bilo mogoče dobiti vode,« se spominja časov, ko je na takšen način »svoje« učence tudi vzgajal. »Le človek, ki ima rad naravo, lahko ceni tudi druge vrednote in ravno hribi so tisti, ki so rešiU že marsikoga, ki mu niso mogla pomagati nikakršna zdravila,« pravi Milan Gombač, ko se nekega nedeljskega dopoldneva skupaj vzpenjava na kočo na Svetini.

Sam se, če le ni, na primer v čeških Tatrah, na Triglavu ali na katerem od številnih pohodov, ki se jih redno udeležuje, nanjo povzpne vsako nedeljo, ponavadi pa s sabo povabi še sina Iztoka in njegovo ženo Andrejo, s katerima živijo v skupnem gospodinjstvu. In Iztok, diplomirani pravnik, je tisti, ki pove, da ata vodi v hribe tudi slepe in slabovidne.

»Ko sem to predlagal prvič, so me gledali malo čudno, potem pa smo videli, da nam gre čudovito in sedaj je kar nekaj ljudi, ki prej niso šli nikamor, danes pa ne mine konec tedna, da ne bi poiskali stika z naravo,« je Milan ponosen na odkritje čudeža, ki je marsikdaj, ko mu v življenju ni bilo ravno najlažje, reševalo tudi njega samega.

Zaradi samostalnikov

Rodil se je v Poljčanah kot najmlajši otrok; ob štirih bratih, med katerimi je tudi pokojni režiser mariborskega gledališča Branko Gombač, je imel še starejšo sestro, ki je po materini smrti skrbela za vso družino, pozneje pa se je odselila v Beograd. »Težko nam je bilo; medtem ko je brat Branko hodil v meščansko šolo, se je eden učil za vajenca, tretji je bil brezposeln...« se spominja časov, ko so jim pomagali preživeti le zaboji pomoči, ki so veliki družini ponavadi zadostovaH samo za štirinajst dni.

»Med vojno sem hodil v nemško šolo. Prvi razrednik mi je bil gestapovec, ki je dopoldne učil, popoldne pretepal jetnike v Starem piskru. Sošolci so bili znani poznejši kulturni delavci - Volodja Peer, Miloš Mikeln, Lojze Rozman. Pred vojno me je učil Fran Roš in še danes se spominjam akcij, ki smo jih izvajaU enajstletni smrkavci, da smo lahko pomagali partizanom. Bil sem kurir, pomagal partizanom, vozil pšenico...«

Po končani nižji gimnaziji se je vpisal na celjsko učiteljišče in za vselej mu bo ostal v spominu prvi spis v slovenskem jeziku. »Profesor je rekel: >Vsebina je v redu, ampak tovariš Gombač očitno še vedno ne ve, da se samostalniki v slovenščini pišejo z malo začetnico,« opisuje boleč spomin na čase, ko so celjskim otrokom učenje jezika krojili Nemci. In najbrž je ravno ta

boleča izkušnja botrovala odločitvi, da bo ob nemščini študiral tudi slovenski jezik, ki ga je pozneje dolga leta tudi poučeval.

Ravnateljevanje na polulski šoli pa sploh ni bila prva šolska zaposlitev, ki jo je Milan prevzel. »Takoj po vojni, po končani nižji gimnaziji v Celju, ko je pedagoških kadrov najbolj primanjkovalo, sem dva meseca učil na osnovni šoli v Vojniku, potem v Vitanju, nato pa sem se leta '54 odločil za študij slovenskega jezika in nemščine, ki sem ju končal na učiteljišču v Ljubljani.« Po vrnitvi v domače loge se je prvič zaposlil kot ravnatelj, in sicer v osnovni šoU na Ljubnem.

Težki časi so bili, se spominja. »Bil sem ravnatelj, poučeval sem slovenščino in nemščino, ob tem pa sem bil še tajnica,« se smehlja ob spominih na čase, ko se je bilo potrebno prilagajati težkim razmeram. »Čeprav sem za vsa ta dela dobival samo eno plačo, mi ni bilo hudo; samo da sem bil v šoli in med otroki,« pravi, v isti sapi pa prizna, kaj je bilo najtežje opravilo. »Najhuje je bilo, ko je zbolela čistilka in sem moral kuriti peči.«

Učenci zavedno

Amor, majhen pudeljček, ki ga spremlja na vseh njegovih planinskih poteh, ga ponavadi, ob nedeljah, na primer, ko gre na kosilo na kakšno planinsko kočo, prehiti. In njegov prijatelj Milan Kučan ga je na popotovanju od Litije do Čateža, ki se ga Milan Gombač udeleži vsako leto, prehiti.

»Ampak, letos ga bom jg^ 1 stil zadaj!« se nasmeje J Celjan, ki je učenost skega jezika v glavo trpak' ližno dva tisoč CeljanoiJ' OŠ Frana Kranjca na Pow kamor je prišel leta ig^j ostal do upokojitve. Še d, ga imajo radi, poznajo oj" vabijo na obletnice valet,

Seveda se še danes ne hribih in planinah, ki ji^^ darja največ svojih prostimi in uric, tu in tam še kaj pj^ de, ogromno bere, inštt^ nemščino, rad kuha, naj( pa sede za mizo skupaj s svj mi nekdanjimi učenci, kj, dobrega učitelja stare šole vedno pozdravljajo spošti in z nasmehom, pove kališ šalo in obudi spomine nan danje, stare dobre čase., tudi sedaj niso slabi,« reče, mu gospa v zrelih letih spo Ijivo ponudi roko v pozdt on pa jo očetovsko objame srečanje po nekaj letih po] stri z besedami: »A veste.dj bila ta gospa nekoč moja!: če Milan ne bi bil Milan, pi ljubezni do življenja, pozi energije in humorja, bii lahko takšna gospa kaj hj zamerila. Tako pa se, po ne začudenih pogledih, oba iz ca nasmejeta in v isti sapi p snita: »Učenka.«Ona pa p prosto reče: »Še vedno.«

Ja, v današnjem svetu jev no manj ljudi kot je on, najbrž tudi zato vedno i takšnih, ki se jim srečanj človekom kot je Milan G( bač, zasidra nekje globoko vselej.

NINAM.SEDL

Milan Gombač, dolgoletni ravnatelj, učitelj, humorist in velik ljubitelj planin.

Milan Gombač s planinsko druščino na vrhu Grossglocknerja.

PETICA

PO SLOVENIJI - HUMOR

35

SLOVENSKE CERKVE

Malo Šmarje pri Sežani

g bi lahko vzel katero j|(ih cerkvic s seboj in jo pel nekam daleč v tuji I nikoli ne bi mogla zata-jvojega porekla. Domači j,en, kraško zlato, se je jzil s prvinsko močjo, da i je za vedno vtisnil svoj ijt. Ko gledam to stavbo, ,in vtis, da raste iz zemlje, guje breme skal, ležečih 5v0jem zemljišču in jih s ■vidnim stresanjem glave ivna v ustaljen položaj.

|pr: mm

javadil sem se, da grem iprej okrog cerkve in ne [jem vanjo ves zasopel, [em lahko vidim, da je vse jkrog obdana žlebasto z jesanim podzidkom, ki se iguje proti zahodu, ko sle-dvigajočemu se terenu. !zbiterij je tik pod zazidani prvotnimi okni. Tako b se prepričal, da se cer-v od svojega nastanka v jdnjem veku na zunaj ni itveno spremenila. Med ibokimi žlebovi podbojev taja okrogla palica, ki se pi na dve veji in na vrhu et križa z drugo. Z linami lepo videti predrta stena zvonove, oblikovana s ukinjenimi čeli, kakor kak-] bogat portal. Na napisni )šči je napis, naj usmiljena vica Marija s svojim ubo-n sirotam pohiti na po-

Zvonik je bil prej iz rezane-ikamna, danes je »izpopol-en«. Notranjščina je kar TOČ poslikana. Namesto (likih kompozicij bi po mo-im gladke stene bolj ustregle in bi stropne slikarije še idostile. Stranska oltarja j baročnega stila, okrašena marmorji, ki sta nadome-ifk lesenih, ki s-o se ohranili kipi v kletnih prostorih •tkve. Podoben motiv sem pazil pri glavnem vhodu z ostankom oboka. Oltar se '1 je zdel skoraj preveč '»rasen z marmorjem, v nje-'vi vdolbini pa je ne preveč 'srečena lesena sedeča Mala z Jezusom. Ljudje jo pa 'iub vsemu častijo več stole-

''oiriemben je še ogled za-''stije, ki so jo cerkvi prizi-''i v devetnajstem stoletju, ''em pa si velja v njej ogle-"'še lepo vloženo omaro iz M788.

'^0 sem spraševal ljudi, kaj '"leni zapuščena stavba ob '^l^venem obzidju prav pri '^ti. pokrita s staro kamnito '^ho, so mi povedali anek-

doto. V njej naj bi prebivali menihi, preden so se preselili na vipavski Križ. Strokovnjaki, ki tudi včasih kaj vedo, pa pravijo, da gre za kaščo, podobno tisti v bližnjem Križu, ki pa je žal po naši navadi že dolgo opuščena.

Ne morem mimo slavoloka čudežnega ribolova in zraven Kristusa, ki vodi Janeza in Petra. Prizor uklenitve Petra in njegovega tovariša, da sta morala stati vklenjena v kadi, pa so pred nekaj leti

odkrili pri restavriranju. Pomemben je še tudi prizor Kristusa z angeli, ki imajo različna glasbila.

Seveda na koncu nisem mogel mimo pršuta in terana. Do sitega sem se najedel, teran pa poskusil simbolično zaradi vožnje nazaj. Bolj bi se mi prilegel doma pri pisanju. Obljubil pa sem, da se bom vrnil za »žegnanje«. Takrat pa bo vsega dovolj -brez omejitev.

SLAVKO OZVATIČ

Samo Gerender v knjižnici bohinjskega hotela, kjer je počitnikovala Agatha Cristie.

Bohinj je prelep, da bi tekla kri

Avtorica številnih krimi-nalk, ki imajo še vedno ogromno bralcev, Agatha Cristie, je natanko pred tridesetimi leti obiskala Bohinj, kjer je v hotelu Belle-vue preživela štirinajst dni. Bila je zelo zagonetna in težko dostopna, tako da se je novinar slovenske televizije Janez Čuček k njej dobesedno priplazil čez leseno ograjo in sosednje sobe. Z njo se je pogovarjal še Jože Hude-ček, vsi drugi pa so lahko o njej pisali le po tistem, kar so videli.

Kakšno delo je popularna avtorica kriminalk napisala v Bohinju, ni znano, znan pa je stavek, ki ga je izrekla, da je Bohinj prelep za pisanje krvavih zgodb. Vsaj v zadnjem

času to ne bo držalo, saj se je v znamenitem bohinjskem trikotniku nabralo kar nekaj srhljivih zgodb, ki bi bile dobrodošlo gradivo tudi žal že pokojni Agathi Cristie.

Letos je hotel Bellevue dobil novega direktorja Sama Gerenderja, podjetnega gospoda mlajših let, ki se spozna na svoj posel. Z dramsko skupino poleti pripravlja šaljive igre na prostem, ki jih izvajajo na prostoru pred hotelom Jezero, sodeluje na proslavah in podobno. Prišel je na idejo, da bi uredil sobo, kjer je pred tridesetimi leti počitnikovala slovita pisateljica.

Soba številka 204 izstopa od drugih že po posebej izdelanih vratih, prav takšna je tudi notranja oprema. Prenočevanje v tej sobi je dražje kot v ostalih. Lep je pogled na jezero. Pripravljajo večerje Agathe Cristie ob svečah, kovčku, čevlju, s posebnim jedilnikom...Urejena je knjižnica, v kateri so domala vse knjige, ki jih je napisala Agatha. Na voljo je pregleden katalog...

Samo Gerender je zadovoljen z obiskom, čeprav zaradi pomanjkljive reklame še ni tak, kot bi lahko bil. Pripravlja prospekt o počitnikovanju Agathe v Bohinju in napoveduje še nekatere druge akcije, ki bi privabile obiskovalce in jim polepšale počitnice.

TONE VRABL

OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH, Aškerčev trg 12, 3240 Šmarje pri Jelšah objavlja;

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM

Občina Šmarje pri Jelšah odda v najem poslovne prostore v stavbi na Rimski cesti 9, in sicer:

v pritličju:

-proizvodna dvorana 160

-1 pisarna 15

-stopnišče in sanitarije 35

na podstrešju - mansardni prostori:

-7 pisarniških prostorovv skupni izmeri 190

Prostori so primerni za ekološko čisto proizvodno dejavnost, uslužnostne oz. intelektualne storitve.

Poslovni prostori se oddajajo v najem v stanju, v kakršnem so. Vse adaptacije, ki so potrebne za opravljanje določene dejavnosti, nosi izključno in v celoti najemojemalec.

Prednost pri najemu bodo imeli tisti interesenti, ki bodo s svojo dejavnostjo odprli več delovniti mest. Kot podredni kriterij se bo upoštevala po-

vršina prostorov, ki jih bo interesent pripravljen vzeti v najem. Ob enakih pogojih bo imel prednost tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno.

Pričakovana cena za m^ najema poslovnega prostora je 12 DEM.

Pisna ponudba mora vsebovati:

-ponujeno ceno,

-predstavitev dejavnosti, ki se bo v prostoru opravljala,

-predvideno število novo odprtih delovnih mest in število vseh delovnih mest v dejavnosti, ki se bo opravljala v prostorih, -navedba prostorov, za katere se daje ponudba, -izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti ponudnika.

Pisne ponudbe dostavite na naslov Občina Šmarje pri Jelšah; Urad župana, Aškerčev trg 12, 3240 Šmarje pri Jelšah, najkasneje do 14, novembra 1997 do 11. ure, v zaprti kuverti z oznako: »Ne odpiraj - ponudba za najem poslovnih prostorov«. Javno odpiranje ponudb bo 14. novembra 1997 ob 12. uri v sejni sobi Občine Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.

Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o najemu poslovnih prostorov najpozneje 15 dni od dneva prejema obvestila o izbiri. Ogled prostorov je možen v dogovoru s tajnikom občine g. Petrom Planinskem po telefonu 821-778, kjer dobite tudi dodatne informacije. Občina Šmarje pri Jelšah

STRANKA ŠALJIVCEV

še zadnja dva potnika prijavlja Stranka šaljivcev oz. Novi tednik za veseli izlet na Martinovanje 15. novembra. Zanimivo vasico Kočno pri Mariboru, ki je prava zakladnica ljudskih navad, med katere vsekakor sodi tudi okušanje vinske kapljice, si bosta ogledala tudi Miha Jurak iz Zreč kot nagrajenec za največ prejetih glasovnic za šalo tedna in Marija Vrečko, Hotunje 18, Ponikva kot izžrebanka med kuponi. Pa ne samo Kočno, tudi Radgonsko - kapelske gorice si bomo pogledali in poizkusili, kakšno vino so pridelali tam, naši potniki pa bodo morali pokazati tudi kakšen zanimiv, neobičajen predmet.

In še današnji sodelavci: Ljubo Srnovršnik iz Velenja, Aleksandra Turnšek Gomilskega, Justina Gostečnik iz Braslovč in Marinka Bu-kovič iz Rimskih Toplic.

Droga

Slaba družba je pokvarila Perota, ki so ga poslali na zdravljenje v Vojnik. Že prvi dan je za vogalom opazil dva, ki sta se tolkla po glavi s kamenjem.

»Kaj pa počneta?« ga je zanimalo.

»Prijateljček, drogirava se.«

Še manj mu je bilo jasno, ko je prišel naprej do bolnika, ki je imel pred sabo velik kup kamenja.

»S tudi ti drogiraš?«

»Ne, jaz samo drogo prodajam. Kupiš?«

Podobni sta si

Hedvikaje bila v skrbeh, ker hčerke dolgo ni bilo domov. Stopila je do policijske postaje.

»Oprostite, ko ste delali racije po Celju, a ste morda videli kje mojo hčer?«

»Kdo ste pa vi? Kakšna pa je vaša hči?«

»No, jaz sem Hedvika - hči pa ima nos po možu, drugače pa je ravno takšna kot sem bila jaz v njenih letih...«

Hov gost

v žalski hotel so dobili tudi gosta iz daljne Mehike.

»A imate kakšno sobo?« vpraša receptorko.

»Koliko pa vas je? No, saj se bo kaj našlo. Kako se pišete?«

»Don Alesandro Lopez de Carda a Santa Marta della Astallo.«

»Dobro, pridite vsi. In prosim, da zadnji zapre vrata.«

Srečanje

Srečata se stara prijatelja. »Sem slišal, da si pokopal svojo spoštovano soprogo.«

»Kaj sem pa hotel, ko je reva umrla...«

Med živalmi

Lojz je poklical živinozdravnika. Kravo bo treba osemeniti. »Dohtar« se najprej sprehodi po hlevu, pogleda živino, jo boža in se z njo pogovarja.

Lojz ga gleda in posluša in čez čas prestrašeno vpraša: »A se vi res znate z živalmi pogovarjat?«

»Seveda, saj sem njihov zdravnik.«

»Poslušajte, če vam bo tista koza v kotu kaj slabega o meni pripovedovala, ji nikar ne verjemite...«

Na meji

Lojz in Slave sta kar precej nakupila preko meje. A carine jima ni bilo za plačat. Zato sta zlezla v kravjo kožo in se počasi pomikala skozi obmejni pas. Lojz je škilil skozi luknjo v koži in naenkrat zakričal:

»Slave, beživa!«

»Kaj, a gre graničar?«

»Ne - bik.«

Povabilo

Gospodič srednjih let si je privoščil kozarček v bližnji gostilni. Oko je vrgel na mlado damo, ki je bila že malce okajena. Pristopil je:

»Gospodična, kadar se mi nasmehnete, bi vas najraje povabil k sebi!«

»O, ha, ha. A res? Vi pa kar tako naravnost?«

»Ja, seveda. Da ne bo pomote - jaz sem zobozdravnik...«

v čakalnici

Gneča v ambulanti. Zoki, stari jecljač, je tik pred tem, da pride na vrsto, ko se odpro vrata in iz ordinacije stopi Slave.

»Ž-ž-živijo. K-k-kaj pa je s-s-s teboj?« reče.

»Saj veš, stari smo. Vnetje prostate.«

»K-k-kaj pa je to?«

»Tako lulam kot ti govoriš,« se znajde stari šaljivec.

ŠAU TEDNA Oglas

Pepa pride na oglasni oddelek Novega tednika zaradi osmrtnice, saj ji je umrl mož.

»Oglas bi dala - najmanjši okvirček. Koliko to stane?«

»Odvisno od števila besed,« ji prijazno odgovori uslužbenka.

»Potem pa prosim napišite: Janez umrl -Pepa.«

» Gospa Pepa, do šest besed je ista cena.« »Dobro: potem pa napišite: Janez umrl -prodam moško kolo - Pepa.«

36

GLASBA

Ko se zdani

Janez Hvale o novem izdelku skupine 12. nasprotje

Skupina 12. nasprotje je izdala šesto kaseto in drugo kompaktno ploščo z naslovom »Ko se zdani«, na kateri je enajst novih avtorskih skladb neumornega vodje Janeza Hvaleta, s katerim smo o novi kaseti in zgoščenki tudi poklepetali.

Kaj se pri vas zgodi, ko se zdani?

»VeHko dela imamo pri vsakem projektu, veliko je promocijskih dejavnosti, veliko skakanja, telefoniranja, skratka, ko se zdani, v vsaki ekipi, ki deluje na tem področju, je treba hitro vstati in zelo veliko delati.«

Janez, kako nastajajo tvoje skladbe?

»Pravzaprav je projekt nastajal eno leto in pol, mi smo ga najprej naredili v akustični verziji in ga tudi že predstavljali na televizijah in radijih.

potem pa smo se spravili v studio in zadevo naredili do konca. Mislim, da je zelo pomembno, da večkrat poudarimo, da delamo avtorsko glasbo, kar je v Sloveniji zelo redek primer. V glavnem vsi naši kolegi glasbeniki stavijo bolj na hitro slavo, predelavo oz., če se malo grdo izrazim, na krajo tuje glasbe s slovenskimi besedili. To je seveda lažja pot do uspeha, ampak mislim, da dolgoročno gledano to za slovensko glasbo ne pomeni nič drugega kot pogreb. Če smo zelo realni, je slovenska glasba na zelo nizkem nivoju, tako po posluša-nosti kot po priljubljenosti.«

So vse skladbe, ki so na albumu »Ko se zdani«, nastale v minulem letu in pol?

»Vse skladbe so nastale v tem obdobju, ker enostavno nimam časa pisati skladbe na zalogo. Glede na to, da delam

tudi za mnoge druge izvajalce, delam sproti. Moram povedati, da se je na prejšnji plošči izredno izkazal kot komponist tudi Franci Kumer in napisal enega naših največjih hitov, če ne celo največjega »Daj mi moč, Ana Marija«. Letos je rekel, da bo, ampak potem nikoli ni imel časa in pri naslednjem projektu se bo znova pojavil.«

Letos ste bili med drugim tudi v Makedoniji.

»Letos smo bili že tretjo leto v Makedoniji, kjer je bilo zelo naporno, ker je izredna vročina in kjer smo imeli tradicionalni koncert v Skopju, kamor pridejo tudi Slovenci, tisti, ki so po službenih in takšnih in drugačnih obveznostih ostali v Makedoniji. Na koncu imamo tudi veliko stikov in veliko solzic je potočenih in sprašujejo nas, kako je pri nas. Zelo zanimivo je to, da so nas tudi

Makedonci z veseljem poslušali, kar za slovensko publiko ne bi mogel reči. Slovenska publika je precej bolj odvisna od tega, kaj prebere v časopisu. Če v časopisu piše, da bo to fantastičen koncert, vsi pridejo in ne razmišljajo, če je bil res dober. V Makedoniji pa publika pride, če si jim všeč, te kupijo, če jim nisi všeč - pa ne vem, kaj se zgodi.«

Imaš tudi veliko varovancev, veliko nadobudnih otrok, ki jim pišeš pesmi,

»V zadnjem času imam bolj malo časa pisati glasbo za druge, zato pišem v glavnem besedila. Za glasbo se preveč izčrpam pri bendu, kar je tudi prav. Kar se besedil tiče in tudi glasbe, pa mislim, da v Sloveniji skoraj ni pomembnejšega izvajalca, za katerega nisem

delal, delam ali pa še bc delal.«

Lahko bralcem Nove« tednika izdaš tudi kakši skrivnost?

»Pa naj bo! Skupina 12. n; protje se pripravlja na maJi daljšo turnejo po Kanadi, kain nas že dolgo vabijo in prihodt leto bomo tja tudi šli za mesec pol ali celo dva meseca.« ■■■■■■SIMONA BRGL!

Nagelj cveti že deset let

Najbolj »svež« nagelj je ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, ki ga je pred desetimi leti ustanovil harmonikar Stane Kregar. Skupino odlikujejo izvrstne, sveže in prijetne melodije, ki jim daje še posebno barvo petje, dopolnjeno z jodlanjem imenitne pevke Brigite Vrhovnik.

Nagelj odlikuje vrsta stalnic: tako v desetih letih med člani ni prišlo do kadrovskih sprememb, kar je menda sploh edini tak primer, saj so od nastanka pa do jubilejnega leta skupaj Stane Kregar, Brane Lukan, Tone Sušnik, Brane Jagodic in Brigita Vrhovnik, z njimi pa z manjšimi presledki redno sodeluje tudi humorist in občasno pevec Kondi Pižorn (s Ponikve pri Žalcu, ki je bil nekaj časa tudi član Gašperjev).

Stalna sta tudi glavna avtorja melodij Franc Lipičnik in tekstov Ivan Sivec, stalna je tudi založba, saj so od vsega začetka v varstvu Srake v Novem mestu in po prodanih kasetah in CD njen paradni konj. Zato ne preseneča, da je Nagelj na jubilejnem koncertu v

Kamniku dobil dve zlati plošči za rekordno število prodanih zvočnih izdelkov.

Vodja Stane Kregar je z dosežki v desetih letih izjemno zadovoljen. »Slovenijo smo prečesali po dolgem in počez, veUko smo bili tudi v tujini, najbolj imenitno pa je bilo gostovanje v Indoneziji. Za nami so številna televizijska in radijska snemanja, tako da se ne moremo pritoževati.«

Ob jubileju je Nagelj, ki postaja vedno bolj »dišeč«, izdal kaseto z novimi vižami, med katerimi so tudi takšne, ki jih bodo ljudje hitro sprejeli za svoje. Nagelj je v desetih letih izdal šest kaset in štiri CD, na TV pa ima posnetih blizu 35 spotov!

Na jubilejnem koncertu so Nageljnu in številnim obiskovalcem delali družbo Slovenski muzikantje. Štirje kovači, družina Galič, Gamsi, Vesele Štajerke, humoristična skupina Modra kronika, folklorna skupina Bled in mestna godba Kamnik. Posebno doživetje pa je bil skupni nastop dveh odličnih jodlaric - avstrijske jod-larske kraljice Ingrid Brugge-

mann (vrsto let je pela s Slovenskimi muzikanti) in slovenske jodlarske kraljice Brigite Vrhovnik.

TONE VRABL

Uspešni kljub mladosti

Ansambel Rosa iz Slovenj Gradca sodi med tiste slovenske narodno zabavne ansamble, ki so v času kratkega obstoja dosegli lepe rezultate. Skupina samih mladih glasbenikov je na lanskem Ptujskem festivalu osvojila nagrado za najboljšega debi-tanta in zlatega Orfeja, letos pa je nastopila v večeru novih melodij, kjer je zaigrala najboljši valček po oceni strokovne žirije.

Na lanskem festivalu v Crk-venjaku je Rosa osvojila prvo nagrado strokovne žirije. Ansambel je nastopil tudi na letošnjem festivalu polk in valčkov v Vinski Gori, kjer sicer ni osvojil nagrade (bil je tretji), zaigral pa je skladbo, ki so jo poslušalci lepo sprejeli. Največji uspeh pa je bilo letošnje poletno gostovanje v Kanadi in ZDA, od koder so se mladi glasbeniki vrnili polni prijetnih vtisov. Med odmevnejšimi nastopi gre omeniti tudi sodelovanje v abonmaju polk in valč-

kov v Kulturnem centru Laško ter sodelovanje z Radiem Celje. Radi in brez zadržkov se kljub temu, da so že veliko dosegli, udeležujejo tudi raznih glasbenih srečanj, kot v Vitanju (Holcerija), Zrečah, Šentjurju (gasilci) in drugje.

V slabih treh letih so izdah dve kaseti: Koroške dečve in Nocoj bom ostala (tudi kot CD). V ansamblu igrajo Matej Švab (kitara), Andrej Švab (harmonika), Aleksander Vrhnjak (bas kitara, bariton).

Mitja Repnik (klarinet) inl ni Repnik (trobenta). Veči tudi veselo in dobro po osrednja osebnost pa je pev Natalija Verboten, ki je usp šna tudi kot pevka zabav glasbe, v zadnjem času pa uspešno poskuša kot sovoi teljica glasbene oddaje Pod mače na slovenski televizi Če bo skupina ostala skup je pred njo še velika bodo nost, porok za to pa so dos danji uspehi.

T.VRAE

PETICA

GUSBA

37

GLASBENI EX-PRESS

jiLLV JOEL, popularni jeriški pevec, pianist in av-,več kot tridesetiii Top 10 pesnic, je pred nedavnim jal že tretjo zbirko svojih pesnic. Na LP »Greatest ts« so se poleg hitov, ki jih nanizal v zadnjih trinajstih iih, znašle tudi tri nove ladbe, ki pa jih ni napisal el, Gre za priredbe že znali skladb: »To Make You el My Love« Boba Dylana, |ey Girl« avtorskega tande-aKing/Goffin in »Light As le Breeze« kanadskega leta Leonarda Cohena. Konec novembra, dobro ledni po umoru raperja PACA SHAKURJA, bo za-ižba Jive records objavila rojni album »R U Stili own?«, na katerem bo več )t trideset Shakurjevih, dOj

sedaj še neobjavljenih posnetkov.

Po stopinjah slavnega očeta, kanadskega rockerja Randya Bachmana, se je te dni podal Tal Bachman, ki bo na otoku Hawai v studiu slavnega producenta Boba Ročka posnel svojo debitantsko ploščo.

15- letna ameriška country pevka LeANN RIMES je s svojim tretjim albumom »You Light Up My Life« s prvega mesta ameriške lestvice najbolje prodajanih LP-jev izrinila Janet Jackson in njen najnovejši album »The Velvet Rope«. To je, sedem tednov po izidu omenjenega LP-ja, že tretja vrnitev te rosno mlade country zvezdnice na vrh Bill-boardove lestvice.

Konec prejšnjega meseca se je na policah trgovin z nosilci zvoka znašel nov LP newyorkškega krščanskega tehnokrata MOBYA. Gre za ploščo »I Like To Score« na kateri je Moby zbral skladbe, ki jih je v svoji skoraj desetletje dolgi glasbeni karieri prispeval za filme.

Kultni californijski artistični bend THE RESIDENTS je ob svoji četrt stoletja dolgi prisotnosti na glasbeni sceni objavil retrospektivni CD »Our Tired, Our Poor, Out Huddles

Masses«. Na kompaktni plošči, ki jo ta brezimna združba prav te dni promovira s serijo nenapovedanih koncertov, so zbrane nekatere njihove najbolj bizarne kreacije, s katerimi so The Residents v preteklih dveh desetletjih z vedno inovativnim in nenavadnim glasbenim ter vizualnim pristopom močno vplivali na dogajanja na bolj populistično usmerjene glasbene tokove.

Z novim glasbenim izdelkom pa je spet prijetno presenetila tudi veteranka ameriške ročk scene PATTI SMITH. Po njenem lanskem albumu »Gone Again«, ki je bil posvečen njenim prekmalu umrlim prijateljem (Kurt Cobain, Robert Mapplethor-ne. Pred Smith...), je LP »Pea-ce And Noise« prežet z malo več optimizma, ki pa je, tako kot smo pri Smithovi že vajeni, spet precej kritično na-strojen.

Dobrih dvajset let po premieri famoznega filma »Sa-turday Night Fever«, ki je proslavil Johna Travolto in skupino Bee Gees, klubsko disco glasbo pa ponesel na vrh svetovnih lestvic, so se londonski gledališčniki odločili, da filmsko zgodbo postavijo še na gledališki oder. Premiera tega gledališkega spektakla bo maja prihodnje leto, poleg starejše glasbe pa bo moč slišati tudi nekaj nove godbe, ki jo bodo za to 6 in pol milijonov dolarjev vredno postavitev prispevali Bee Gees, Celine Dion....

Prvič po smrti »princese ljudskih src« Diane (31. avgust) se je njen 13-letni sin Harry spet pokazal v javnosti. S svojim očetom, princem Charlesom, sta namreč odpotovala v južnoafriški Johanes-burg, kjer sta spremljala veliki dobrodelni koncert, na katerem so kot zvezde večera nastopile SPICE GIRLS.

Ljubljenčki angleških glasbenih kritikov RADIOHED so s svojim tretjim albumom »OK Computer« končno prepričali tudi ljubitelje novega psihadeličnega ročka na oni strani Atlantika. Američani so dosedaj kupili že več kot pol milijona kopij njihovega že omenjenega albuma, odlično pa se prodaja tudi novi single.

na katerega so »radioglavci« uvrstili skladbo »Karma Police«.

CELINE DION je bila velika zmagovalka letošnje podelitve nagrad Felix - kanadske različice bolj čislanih ameriških glasbenih nagrad Grammy. Petintridesetim že osvojenim Felixom je Celine tokrat dodala še pet novih, med njimi pa je seveda tudi tisti za naj pevko leta 1997.

Koncert najboljše britanske zasedbe BAD MANNERS, ki naj bi se zgodil v torek, 11. novembra, v ljubljanski Festivalni dvorani, je preložen na naslednje leto.

Prvaki brit-popa OASIS bodo kot odgovor na intervju, v katerem je Keith Richards njihovo glasbo označil za skrajno dolgočasno, posneli priredbo skladbe »Street Figh-ting Man« skupine The Rol-ling Stones.

Po nekaj letnem diskograf-skem premoru se na slovensko glasbeno sceno s kaseto in kompaktno ploščo »Dvig-nimo čaše prijafli« (Mandarina) spet vrača IVO MOJZER,

ki sicer že vrsto let živi in dela v Nemčiji. Pri nastajanju albuma sta poleg zakoncev Moj-zer, ki sta prispevala večino glasbe in besedil, sodelovala še Vilko Avsenik (vokalni producent) in Danilo Ženko (aranžer in snemalec).

STANE ŠPEGEL

Ko so ameriški megazvezdniki METALLICA objavili datum (11. november) in kraj (klub Ministry Of Sound - Anglija) svojega brezplačnega koncerta, je njihov »štab« v štirih dneh poklicalo več kar 40 tisoč (5800 se jih je javilo na njihov e-mail) fanov, ki želijo biti prisotni na tem zastonjkarskem glasbenem dogodku.

Želi vsem dijakom in študentom uspešen pričetek novega šolskega in študentskega leta!

Izplačilo 20% zaslužka v naprej!

nudi svojim članom NOVOST- UGODNOSTI IN POPUSTE

• VSTOPNICE za vse kinopred-stave Celjskih kinematografov -380 SIT za vstopnico.

•VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT, tenis (8-15) 250 SIT, tenis (ostali termini) 500 SIT.

• VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: UUBUANA 399 SIT MARIBOR 379 SIT

•FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT PVC spiralna vezava 120-200 SIT.

Informacije:

442-523, 483-522, http://www.klub-scr.si,

infoterminali v enotah Banke Celje.

20 VROČIH RC

VRTIUAK POLK IN VALČKOV

ČASOVNISTROJ

38

RIBOLOV

Kje so tiste rečice...

Nostalgični spomini no čudovito Hudinjo

Rečica Hudinja se porodi izpod Pohorja. Tvori jo več hudourniških izvirkov, ki privrejo na dan izpod planote, poimenovane Komisija. Po nekajkilometrskem toku se jim pridruži potoček Paška voda. Svojo pot nadaljuje Hudinja skozi istoimenski zaselek. V tem predelu je to majhen in krotek potoček, ki pa ima ravno dovolj vode in hudourniškega pretoka, da je napajal nekaj žag in mlinov. Do Vitanja teče Hudinja skozi mračne gozdne globeli.

V Vitanju se ji pridružita še potočka Hočna in Jesenica in vsi skupaj napajajo ribiško zanimivi »graben«. Tukaj večinoma domujejo avtohtone potočne postrvi. Zanimivi so manjši »tunfi«, vendar pa bomo težko našli kakšno trofejno rdečepi-kico. Čeprav je pokrajina ob rečici slikovita, pa jo kazijo industrijski obrati, ki so v tej ozki soteski posejani neposredno ob vodi. Žal je kraj Vitanje tudi prvi znanilec onesnaževanja vode in vodnega obrežja.

Po izhodu iz Vitanja in njegovih ob reki razvlečenih industrijskih obratov preide Hudinja v znamenito in markantno sotesko Socka. Le malokdo ve, da je ta soteska znana po svojih naravnih znamenitostih in da je bila plod proučevanja številnih geologov. Voda se v ozki soteski prebija med visokimi planinami kot sta Kurnikov vrh in Zavrh na njeni desni strani in slikovit skalnati Kozjek na njeni desni strani. Nad začetkom soteske so razvaline Goleževe-ga in Krajnikovega gradu. Natančno pod razvalinami, pred okljuko, ki jo dela rečica ob opustelem mlinu, bomo naleteli na kamnite pragove, preko katerih se voda lenobno preliva. Nehote nas spomnijo na znamenite lehnjakaste Krkine pragove, le da so ti manjši in da niso porozni.

Prvi muliarsici Icoralci

še posebej lepa sta Fužinski in Hudinjski slap, kjer se voda, ukročena v ozko betonsko korito, na mah sprosti in v zavesi pada v globel pod seboj.

Hudinjo imam v lepem spominu. Tukaj sem prvikrat zalezoval plašne postrvi in jim nerodno ponujal blestivko. Pičli uspehi v začetku so postali bogatejši, ko sem ugotovil, da je

bolje, če lovim proti toku, saj se tako ribi lažje približam. Kasneje sem blestivko opustil, saj me je muharjenje s suho muho popolnoma prevzelo.

Tako me Hudinja spominja tudi na moje prve muharske korake. Ob njej sem spoznaval vso živahnost in igrivost avtohtonih potočnic ter plemenitost, zbranost in mirnost prekaljenih lepotcev - lipanov. In ko se danes popeljem ali sprehodim ob hudinjskih bregovih, nehote pomislim na tisto znano slovensko narodno - »Kje so tiste stezice...«

V tej rečici sem prvič ulovil lipana. Pa ne na muho, saj takrat še nisem muharil. Ulovil sem ga na sir, ko sem na »grunt« lovil mrene. Kako sem si ogledoval to »čudno« ribo. Spominjala je na klena, vendar je imela premajhno glavo, gobček je imela podoben kot po-dust, vendar v njemu naostre-ne zobke. Kar močno sem moral pobrskati po spominu, da sem ugotovil, da je to lipanski lepotec. In kako lepo je dišal po timijanu. Kasneje sva si na Hu-dinji še velikokrat zrla iz oči v oči.

Spomnim se nekega majskega popoldneva v letih pred katastrofalnimi poplavami. Kot očaran sem z visokega brega opazoval tolmun pod seboj. V njemu so se srebrnkasto svetlikala čvrsta lipanova telesa. Rojile so majevke in lipani so jih pobirali kot ponoreli. Vsakih nekaj sekund se je iz tal navpično navzgor pripeljal srebrn vitez in pobral svojo priljubljeno jed. Kot v ritualu - nekakšnem plesu. Lahko bi štel do pet. In ko bi izgovoril pet, bi se na površini spet pojavil lipan. Z gobčkom je nalahno predrl vodni film, na vodi se je naredil krogec. V enakem strmem loku se je nato spet spustil na

svoje lovno mesto. Res čarobno. Danes ni več tega tolmuna. Izravnala ga je regulacija. Pa tudi lipanov ni več. »Oh, kje so tiste rečice...«

Voljčeve umetnine

Spomin mi zopet seže nazaj. Pod mostom v Škofji vasi sem velikokrat lovil postrvi. Zadrževale so se ob regulacijskih kamnih ob desnem robu rečice gledano v smeri njenega toka. Vedno sem se ustavil in jih opazoval z mostu. Najlažje sem jih premamil, če sem lovil proti toku. Takrat je bil šaš (sedge) alfa in omega mojega poznavanje zvrsti umetnih muh. In te Voljčeve perjaste umetnine (avtor slovenskega Saša je namreč dr. Božidar Voljč, bivši zdravstveni minister), so bile prave za Hudinjo. Ob pravilnem servisu in pravočasnem zaseku se je še tako previdna postrv ujela v zanko lastne požrešnosti. In to same avtohtone potočnice. Ne spomnim se, da bi zapel kakšno vsiljivo amerikanko. Tudi prostora za klena skorajda ni bilo. Danes pa... Na tem predelu lahko z mosta opazim samo še klena, potočnice so ostale daleč, daleč v spominu.

Po povodnji se kar nekaj let nisem odpravil muharit ob Hudinjo. Predlani sem enkrat poizkusil srečo. Prehodil sem

predel od sotočja Dobrnščice in Hudinje navzdol. Čudovita globel, ki je bila ob sotočju, se je spremenila v malo obsežnejši curek. Nekje sem zasledil, da naj bi neodkrit nevestni krivolovec na to mesto v vodo vrgel bombo in s tem pomoril ves ribji mladež. Pri lovu ni bilo pretirane sreče, pa tudi ribe skorajda nisem videl. Katastrofalne poplave leta 1990 so na vodotoku in njenih prebivalcih - vodnem življu pustile nepopravljive posledice. Tudi krivolovci, ki ne izbirajo pri varstveni dobi in velikosti ukradenih rib, so napravili svoje. Porušene drče in jezovi ter regulacija v spodnjem predelu pa so spremenili rečico v hitro tekočo vodo, kjer ribe nimajo prostora za svoja skrivališča.

Postrv iz globin

Letos sem se ponovno odpravil v ta nekdaj opevani sal-monidni raj. In zapisati moram, da so občutki prijetnejši. Okolico rečice sicer še vedno kazi civilizacijska nesnaga, tudi kakšno drčo in jez bi bilo potrebno obnoviti. Pa vendar se je ribji stalež precej popravil. Prizadevni člani Ribiške družine Celje so z vestnim gospodarjenjem uspeli vzpostaviti naravno ravnovesje.

Zopet sem lahko podoživ-Ijal adrenalinske trenutke ribolova.

Večeri se. Pridem do pragov, preko katerih se preliva voda. Ne bučno in glasno v slapu, temveč tiho in mirno, kar spolzi preko zlizanih kamnitih blokov. Idiličen kraj me spominja na lehnjakaste pragove ne Krki. Nad pragovi, visoko na skali, se bohotijo grajske razvaline. Kar nekako mračno in nostalgično.

Pod zadnjimi pragovi je globja vodna zajeda. Kot nalašč za postrvina skrivališča. Navežem svojo priljubljeno zlatoglavko. To je muha po-topka, narejena iz črne volne, s črnimi mikami, ki ima pri trnkovem ušescu nameščen obroček zlate barve. Vržem proti toku, ob rob zajede tako, da vodni tok zanese potopljeno potezanko prav pod

skalni rob. Ko začutim, da je vodni tok napel vrvico, prič-nem z rahlimi sunki vleči vabo proti sebi. Z desno roko držim vrvico in kontroliram gibanje, z levo roko, v kateri držim palico, pa narahlo po-tresavam. Tako muho »oživim« in ji vdahnem pravilno gibanje. Že pri prvem metu začutim, kot da je nekaj za kratek hip zaustavilo gibanje muhe. Ponovim manever. Ob ponovljenem postrvinem naletu zasekam. Postrv! In to kakšna! Ker imam predvrvi-co 0,20 mm, se ne mučim pretirano z utrujanjem. Rde-čepikica, dolga krepko preko 40 cm, je na suhem. Zelo temne barve je, kar pomeni, da je njen stalen življenjski prostor v mračnih globinah pod skalno zajedo. Iz istega »tunfa« v kratkem premamim še dve postrvi. Resda sta manjši, vendar tudi po svoje lepi. Ena med njimi je celo šarenka. Pomeni, da je vložena...

Samo za muharjenje?

Hudinja torej zopet oživlja. In še moj predlog. Morda bi bilo za razmisliti o tem, da bi uvedli v ta predel samo muharjenje. Pa ne zaradi tega, ker sem sam bolj »mahnjen« na muharjenje, sploh ne, saj je tudi blinkarjenje po svoje zanimivo. Z blestivko pa lahko nehote poškodujemo zapete ribe in ob uporabi manjše ble-stivke (tudi tiste med številkama tri in pet), zapenjamo tudi podmerske ribe. Mahanje z dolgo muharko je seveda v tem zaraščenem predelu poseben problem. Vendar je ta problem rešljiv s tem, da se dovoh lov na palico s stacionarnim ribiškim kolescem in da se po potrebi dovoli dodatna obtežitev potezanke. Pomeni, da bi enostavno zamenjali blestivko z muho potop-ko oziroma potezanko. In verjemite, iz lastnih izkušenj, ribolovni uspehi ne bodo izostali in naj ne izgleda samoh-valisavo, če zapišem, da bodo še boljši. Morda bi s tem dodatno zaščitili ribji stalež.

? MIROSLAV ŽABERL

Premagane lepotice.

Hudinjski skalnati pragovi.

ZANMTOSj

Največji blodnja v Evropi

v vasi Rammelkan, spodnjem Bavarskem so ^j.' bili največji labirint na stjj celini. Oblikovan je iz narj,: nega materiala. Na kvadratnih metrih polja s, nasadili rastline in iz nasj dov oblikovali kakšnih kilometrov dolg zavit in pleten blodnjak. Če se člj vek v njem ne izgubi, moj, po najkrajši poti iz središč labirinta do izhoda prehodj, vsaj 900 metrov. Vašča' upajo, da bodo lahko prit^:, nili v goste kar največ stov.

Sodniško razsojanje prek satelita

Ameriški filmski igraj Woody Harrelson, prosla se je z vlogo v filmu Ljudst proti Larryju Flyntu, je p pravljen pomagati fantu, so ga v bogataški losanj leski četrti Bel Air ujeli j skrivnem gojenju dobi 4000 sadik marihuane. Za je pripravljen položiti poli lijona dolarjev varščine, bi ga izpustili na prosto Ker je Harrelson zdaj na si manju v Avstraliji, se bo satelitski zvezi povezal s; diščem, kjer bodo sodii razsojali o njegovi ponudi

Golden Gate bod ojacali

Znameniti most Gold Gate, ki prečka zaliv S Francisco, bodo ojačali, ta da bo zmožen prenesti j tres 8,3 stopnje po Richter Dela bodo trajala približni let in naj bi stala 175 mili nov dolarjev. Strokovnji menijo, da bi bil za mi zdaj nevaren potres 7 s penj, če bi bil epicenter bli mostu.

Zunanja podoba dva ki metra dolgega mostu, i katerega se na dan pelje milijonov vozil, se zar; ojačitev ne bo spremeni Še naprej ga bodo vsako 1< prebarvali, da bo ohra svojo značilno oranžno bi vo.

Umrl Red SIcelto

Na svojem posestvu na gu Kalifornije je v 84. 1< življenja umrl eden najvež ameriških filmskih in tek zijskih komikov Red Sk ton. Že dalj časa je bil bol vendar nikoli ni pove( kakšna bolezen ga mučijj

Red Skelton je bil sin < kuškega artista iz Indiane.^ 30. letih je kot komik po'!'; val po ameriškem podežel)^ in tako prišel tudi v HoHf wood. Tam so mu najp"^^' ponudili vlogo v filmih, Pj tem pa je kmalu postal naj vse znan televizijski koini'' Njegovo oddajo so predvj' jali kar 20 let, od leta 19510' leta 1971, in to v najbolj g'^ danem televizijskem čas^i. Česa takega razen njega ^ dosegel nihče. Zase je vedu govoril, da ni nič drug^o^. kot je bil njegov oče, tof' preprosti cirkuški klovn.

pETICA

REPORTAŽA

39

^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^^

/ deželi balciav

Bosansko-sarajevski utrinki

I

ji dolgo, odkar se je v Bo-jn Hercegovini (BiH) kon-j večletna vojna. Nekatera jglja so kot mrtva, na bival-prostore spominja le od jja počrnelo nosilno ste-jvje. Na potovanju po BiH najbolj presunejo številna 0ta v skoraj vsakem na-jii, saj se njihova površina [lavadi razteza vzdolž celih ji, Čisto drugačno, veselej-podobo kažejo večja mesta, jdvsem pa prestolnica Sapo. Gost promet, hrup in ijazni ljudje, ki se čudijo, Itaj tujci kar naprej fotogra-jjo zbombardirane in pož-06 hiše, bloke, stolpnice. 1^ «

Baklave za eno marko

Dokaz za gospodarsko in iljtično nestabilnost BiH je tu-poveličevanje tuje valute, saj idje najbolj cenijo nemške arke, čeprav imajo svoj de-ir, Tako pride ves drobiž po 10, dve ali pet mark, za kate-ga v Sloveniji menjalnice po-isto zaračunajo višjo provizi-, v BiH zelo prav. Tramvaj jne marko, če seveda nisi irajžen in se kot večina do-ačinov ne »švercaš«. Tudi astne baklave in druge sladi-liz bosanskega kulinaričnega Sdada večinoma stanejo mar-). Voda, ki jo je po priporoči-i Sarajevčanov zaradi preveč adkorja v sladicah pametno ffočiti, je sicer zastonj, pa je tndar bolje naročiti pijačo, ki Jje treba plačati, saj se nataka-ire v tem primeru obnašajo lianj zadirčno.

Za porcijo čevapčičev je tre-li odšteti od dve do šest mark, idvisno od lokacije čevapčičar-ice, povsod pa jih postrežejo z te čebule in vročo, popeče-olepinjo. Za brisanje mastnih "k (pribora ne priložijo) je febro uporabiti lastne papirna-' robce, saj namesto prtičkov cnudijo kar natrgan papir, jubitelji bureka se za marko 'o dve do sitega najedo mesne 'i sirove specialitete.

Ula

V glavnem mestu BiH sem poznala 24-letno Lelo iz cen-.

tra mesta. Lela študira v Ljubljani. Tako so ji pred leti, ko so se vsak dan skrivali pred napadi, svetovali starši. V Sloveniji se težko prebija skozi študentska leta, ker pri nas baje za tujce »nikogar nič ne briga«, zato honorarno dela, da preživi. Takoj naju je obkrožila tolpa beraških fantičev, ki se jih je Lela spretno znebila. »Beračem ne dajaj ničesar, več denarja imajo kot tisti, ki delajo. Če jim daš nekaj, ti drugo ukradejo,« me je opozorila.

O vojni je povedala: »Sprva so nas sirene motile in prestrašile. Bežali smo v zaklonišča. Potem smo se na vsiljivi zvok navadili ter se, posebej mladi, nismo več menili za napade in se skrivali, otroci pa so brez spremstva staršev hodili v šolo. Zdaj, ko je vojne konec, nekako pogrešamo nadležno tuljenje. Nismo se še navadili na mir...«

Poleg porušenih stavb ali vsaj z metki iznakaženih pročelij je v prestolnici BiH veliko rdečih, vosku podobnih zalit-kov na pločnikih, kamor so

priletele bombe, ki so ugasnile premnoga življenja. »Zraven rdečega zalitka je na najbližjem zidu ponavadi spominska plošča, na kateri piše, kohko ljudi je umrio zaradi tiste bombe. Glej, tamle je bilo mrtvih kar 17,« pripoveduje Lela. Človeka kar zmrazi, ko zagleda zalitek, zato se jim izmika in pazi, da ne bi stopil nanje.

Grobov je kot po vsej BiH tudi v Sarajevu zelo veliko. Večina jih je brez spomenikov z imenom, saj so ti za bosanski žep zaenkrat še predragi. Kako ljudje sploh najdejo grob svojca ali prijatelja, ko pa je na stotine grobov enakih? »Tisti, ki jim je kdo umrl, ne bodo pozabili, kje počiva. Tudi če bi oslepeH, bi našli 'svoj' grob,« so povedale oči mimoidoče gospe, ki je na pokopališče nesla cvetje.

Posledica vojne je tudi pomanjkanje pitne vode in vode nasploh. Med 11. in IZ uro voda iz pip ne teče, zato si Sarajevčani že zjutraj z njo napolnijo čimveč posod in če-brov. Posebej nadležno je to za

gostince in njihove goste. So pa izjeme: hotel Hohday Inn ima vodo ves dan, in to celo v sanitarijah, kjer je večina Sarajevčanov sploh nima.

Čaršija

Lela je pripovedovala o Baš-čaršiji, ali kot ji ljubkovalno pravijo domačini: o Čaršiji. Gre za nekakšno promenadno območje blizu centra Sarajeva, kjer je vse polno trgovinic in slaščičamic. »Gostinci in trgovci na Čaršiji so nekaj posebnega. Vedno so neprijazni,« me je posvarila. Kar pa človeka ne ovira, da se ne bi do sitega najedel okusne, a poceni hrane.

Ulice so vedno polne, hrup se tudi ponoči ne poleže. »Naša Čaršija ima svoje življenje. Obstaja fraza'Čaršija govori', kar pomeni 'na Čaršiji se govori'.

Zadnje dni je Čaršija govorila le o koncertu U2; sicer pa domačini vemo, da lahko tu izvemo za najaktualnejše novice.« Tudi Čaršiji v vojni ni bilo prizanese-no: delno neuporabne in porušene hiše, luknje na zidu. Preseneča pa dejstvo, da so v tem delu Sarajeva začeli z obnovo, in čeprav zidarski odri kazijo podobo Čaršije in ovirajo pretok ljudi, pa vseeno kažejo na optimizem in željo po lepši prihodnosti.

Tudi sicer so ljudje topli in odprti, kar na tramvaju te ogovori priletna Bosanka z živo pobarvanimi ustnicami ali pa na ulici prodajalec časopisov. Z vprašanjem 'Kje je tramvajska postaja?' si zagotovo najdeš dobrega vodiča po mestu. Prodajalci na trgu sicer zasolijo ceno, ko zaslišijo tuj jezik, so

pa pripravljeni odgovoriti na vse, kar te zanima.

Prebivalci BiH počasi pozabljajo na vojno in nasilje, tujcem pa padejo v oči tanki in druga vojaška vozila, ki se v prometu obnašajo kot običajna vozila. Ni prijetno, ko človek čaka na prehodu na zeleno luč, pa mu vojak, ki z obema rokama na brzostrelki usmerja promet, pomigne, češ kar pojdi čez. Na cestah vlada nered, ker se na semaforje nihče preveč ne ozira.

Pomembno je, da BiH živi, da so ljudje veseli in prijazni, da so začeh z obnovo. In če boste kdaj obiskali deželo čevapčičev in baklav, upoštevajte Lelin nasvet: »Vzemite si čas. Ne hitite. Saj veste, nam Bosancem se nikdar ne mudi.«

ANA-MARUA BOSAK

Sledovi strelov na zidovih Baščaršije pričajo o vojni vihri.

Povojni videz stolpnic v Sarajevu.

Glavna avtobusna postaja je potrebna temeljite obnove.

40

ZA AVTOMOBILISTE

Tokijska napoved prihodnosti

Tokijski avtomobilski salon, ki so ga prav te dni odprli v japonski prestolnici, spada v druščini velikih avtomobilskih prireditev vsekakor med najpomembnejše. Hkrati je to predvsem priložnost za domačo, torej japonsko avtomobilsko industrijo. Treba je reči, da jo je ta tudi dobro izkoristila, kajti 32. tokijski avtomobilski salon v znanem centru Makuhari je predvsem prikaz tistega, kar zmore in še bolj onega, kar naj bi bilo na voljo v prihodnje.

Prihodnost pa je vsaj za sedaj takšna, da naj bi bili avtomobili še bolj ekološko primerni (zato kar nekaj tako imenovanih električnih avtomobilov) in z motorji, ki bodo porabili še manj goriva kot doslej. Marsikaj je bilo namenjeno tudi užitku oziroma prostemu času, zato kar nekaj študij avtomobilov za do-pustniške oziroma rekreativne čase in okoliščine. Skratka, letošnja tokijska avtomobilska predstava je bila, kar je že bolj ali manj splošno znano, predvsem predstava bližnje in tudi nekaj bolj oddaljene avtomobilske bodočnosti.

Med avtomobili, ki so zbujali veliko pozornost, je bil vsekakor Toyotin prius, prvo serijsko vozilo na električni pogon.

Če je verjeti vsem tistim, ki nekoliko bolj podrobno poznajo poslovanje te največje japonske avtomobilske hiše, potem bo prius vsaj še nekaj časa prinašal le izgubo; dobiček naj bi prišel na vrsto šele po nekaj letih serijske izdelave in prodaje. Prius je štirivratna limuzina, ki jo poganjata dva motorja: v mestih in na krajših razdaljah električni, na daljših pa bencinski, oziroma dizelski. Ob tem kaže omeniti še majhen dvosedežnik oziroma roadster z oznako MR-S, kar je seveda spogledovanje s tistim avtomobilskim razredom, kjer doslej konkurenca še ni bila izjemno ostra. Pri Nissanu, drugi največji japonski avtomobilski tovarni, so bili ponosni na svojega hypermobila, avtomobil, ki naj bi konkuriral Mercedes Benzovemu smartu, saj ga je v dolžino za 2,5 metra, poganja pa ga električni motor, ki naj bi omogočil največjo hitrost 130 km/h, 20-kilovatni motor pa naj bi z enim samim polnjenjem baterij oziroma akumulatorjem zmogel 130 kilometrov. To je dovolj, vprašanje pa je, kdaj naj bi hypermobil doživel serijsko izdelavo.

Pri Daihatsuju, tovarni, ki zanesljivo ne spada med največje, so ob vsem drugem predstavili mini enoprostor-sko vozilo move v številnih izvedbah, kot prototip pa kupe z oznako FR-X, za katerega

se tudi še ne ve točno, kdaj (ali sploh) bo doživel serijsko izdelavo. Honda, vsekakor tovarna, ki ji gre v sedanjih časih dokaj dobro, je ponujala na ogled štiri različice iz serije J. Vsi ti avtomobili so oblikovno dovolj zanimivi in tudi drzni, namenjeni različnim okusom, različnim zahtevam in s tem različnim kupcem. Če so bili vsi tako zazrti v prihodnost, so bili pri Mazdi nekoliko bolj stvarni. Tako so predstavili obnovljeno mazdo MX-5, avto, ki so ga doslej izdelali v 425 tisoč primerkih. Mazda MX-5 je eden tistih avtomobilov, ki je sprožil pravo poplavo podobnih avtomobilov predvsem pri evropskih avtomobilskih hišah (BMW Z3, pa mer-cedes SLK ipd.). Sedanja obnova ni izjemno obsežna, gre predvsem za pomladitev, medtem, ko pri motorjih bistvenih sprememb le ni (1,6 in 1,8 htra).

Mazda demio je enoprostor-ska izvedenka, ki je nastala na osnovi mazde 121, za evropske oči in poznavanje najmanjšega avtomobila te tovarne. Tako mazda MX-5 kot demio naj bi bila po napovedih slovenskim kupcem na voljo prihodnjo pomlad, verjetno aprila ali maja. Suzuki je po-

nujal očem prav tako nekaj avtomobilov, ki so za sedaj še v embrionalni fazi, za nas pa je ob vsem drugem zanimiv escudo, kar je drugo ime za terensko vitaro. Ta je torej obnovljena, na voljo tako v tri kot petvratni izvedenki; ta hip še ni mogoče natančno povedati, kdaj bomo obnovljenega terenca videli pri nas. Evropske avtomobilske tovarne niso bile ob strani, so se pa prav tako predstavile z nekaj zanimivimi prototipi.. Tako je BMW pripeljal študijo road-sterja z oznako Z07, kar je

predvsem spomin na nekdanji BMW 507 iz sredine petdesetih let. Z07 je, kot zapisano, študija, ki ji za sedaj še niso določili časa rojstva. Mercedes Benz je ponujal veličastno limuzino z veličastnim imenom maybach, ki pa bo skoraj zanesljivo ostala le študija in dokaz nekaterih oblikovalskih idej.

Pri Oplu so ponujali CTC ali city trekker concept, avtomobil, ki v bistvu predstavlja karavansko izvedenko nove astre. Še najbolj zanimivo pa je bilo nedvomno pri Volks-

wagnu, ki je pod tokijskera; stavne luči pripeljal prototi s preprosto oznako Wl2,i je študija kupeja, ki ga poj nja dvanajstvaljni bencinši motor, prvi tovrstni agreji te nemške avtomobilske« varne. Motor je zanimiv z; radi tega, ker so združili 4 VR6 motorja, tako da Wl zmore pri gibni prostori 5,6 litra 420 KM. S tem afli mobilom, predvsem pa ra torjem je VW tudi v pral napovedal prodor v tisti avt mobilski razred, kjer ga d slej še ni bilo.

RollsRoyce naprodai?

Novica ni izjemno prese nečenje; bilo je namreč li vprašanje časa, kdaj bon voljo sloviti Rolls Rov« zadnja pomembnejša predvsem pa uglednejš britanska avtomobilska to varna, ki je za sedaj še rokah otoške družbe Vic ker s.

Vse kaže, da naj bi tovi' na dobila novega lastnika' začetku prihodnjega le« med številnimi kupci p3 najpogosteje pojavlja neni; ki BMW. Ta je že 80-odstoto lastnik tovarne Rover, me" da pa naj bi bil pripravljal za britanski avtomobilsl^ ponos odšteti kar 400 milil'' nov funtov. Kdo bo v resnici novi lastnik te tovarn < še nekaj časa ne bo zanimivo pa je, da se le nsc; možnimi kupci pojavil tuii sloviti Ferrari oziroma kofl cern Fiat. Nekateri menij'' da je objava vesti, da n^^i''' bil Rolls Royce naprodai, j koliko presenetljiva, saj 4 bi tovarna svoje novo voz« predstavila prihodnje leto-j njim pa naj bi dosegla ^ boljše poslovne ter financ'' rezultate. Kakorkoli Rolls Royce že nekaj 1*^', finančnem pogledu ni bil'^ jema - pestile so ga

težav«

kajti kupcev dragih avton"| bilov je bilo v zadnjih 1^^' manj, kot bi si tovarna ž^' la. Vsekakor pa je jasno:J bo tovarno kupil nein^ BMW ali katera od dru^ evropskih oziroma ne'' tanskih hiš, bo to za Oto^ ne velik udarec.

Toyota prius

PETICA

ZA MOTOCIKLISTE

41

Minarelli jev eko štiritaktnik

minarelli, ki je pred 46 leti začel z malima motocikloma (jbiano 125 in Vampir 200, je zrasel v največjega evropskega jizvajalca pogonskih monoblokov za skuterje (agregat, fjator s sklopko, zobniška redše ukcija in pogonska os).

Njihove monobloke najdete na skuterjih Vamaha, MBK, Apri-Malaguti, Benelli, Beta, Italjet in Atala. Njihov najnovejši lelek je vodno hlajen 125-kubični štiritakni monoblok z 11 kW i KM), prvotno namenjen za pomanjšano vamaho majesty, lere proizvodnja bo locirana v Španiji. Štiritaktnik se lahko livali z izredno nizko emisijo izpušnih plinov, ki že sedaj lovoljujejo standarde, ki bodo v veljavi po letu 2Q00.

Nemški turin

Eden izmed treh nemških izdelovalcev motociklov (poleg MW in Sachsa) bo do konca prihodnjega leta (kolnski sejem?) lipravil vodno hlajen štiritaktni dvovaljnik, ki ga razvijajo [Upaj z inženiring firmo Swissauto. Nov tričetrtlitrski twin bi jjpoganjal MuZ klasični cestnik, bivši vzhodnjaki iz Zchopaua ine izključujejo bolj športno nastrojene uporabe. Njuna sveža lodela Baghira (enduro) in Mastiff (funbike) poganja Vamahin lovaljnik iz modela XTZ 660. Odločitev o razvoju lastnega )gona ne preseneča, saj MuZ vgrajuje še en »sposojen« motor (otax500).

Ozimnica

Moto Zip iz Kranja je za vse vestne motoriste, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo z njihovim motociklom v zimskih mesecih, pripravil prezi-movalni komplet za čiščenje in konzervacijo motocikla. Za slabih osem tolarskih tisočakov dobite čistilno krpo, spuž-vo, brizgalko s čistilom, prši-lec za verigo, čistilo za vizir na čeladi, pršilca za konzervacijo kroma in kovin ter gume ali plastike ter po liter hladilne tekočine in visokokvahtetne-ga olja za dvo ali štiritaktnike.

Prvakov«

Američan John Kocinski je suvereno osvojil naslov svetovnega prvaka v Superbike svetovni seriji in Ducatiju odvzel dolgoletni primat v tej kategoriji motošporta. Osvojitev naslova ne pomeni samo točk za Hondo, s katero je postal prvak, ampak za vse, kar se je sukalo okoli ali na Američanu. Njegov dolgoletni dobavitelj čelad Bell je pohitel in že v Milanu ponudil novo serijo čelad z značilno grafiko orla in ameriške zastave, ki spremlja Kocinskega še iz časov GP dirkanja v razredu 250 in 500 ccm.

Na sliki je integralka Street-star iz karbon-kevlarja.

Še pet do stoletja

še pet let manjka Harley Davidsonu do stoletnice. Zadnjo na pol okroglo letnico pred tem pomembnim dogodkom so proslavili z jubilejnim road kingom classic z belo obrobljenimi pnevmatikami, usnjenima kovčkoma, vetrnim ščitnikom in gravurami z letnico 95. Sportster 1200, pravzaprav njegov V dvovaljnik, ima novi glavi s po dvema svečicama na valj, bolj ostro odmično gred in povečano kompresijo. Rezultat dela: osem in pol konja več ter za 12 odstotkov povečan navor.

Thunderbird Spor!

Angleški klasični cestnik s tem imenom prihaja iz Triumphove tovarne v Hinc-kleyu. Novinca za leto 1998 poganja trivaljnik z 885 ccm in močjo 78 KM pri 8300 v/min. Motocikel z nekaterimi stilski-mi rešitvami iz sedemdesetih let (kromirani izpušni lonci, oblika sedeža in rezervoarja), lovi kupce iz srednje generaci-

je. Angleška tradicionalnost na dveh kolesih se v tujini prodaja za 17.000 DEM. Nova moderna tovarna, kjer od leta 1988 izde-

lujejo triumphe nove generacije, še ni našla primernega zastopnika na našem podalp-skem prostoru.

42

Udobna kot star čevelj

Dnevna soba naj bo v prvi vrsti udobna kot star čevelj. To naj bo prostor za sprostitev cele družine. Seveda naj bo takšna, da se bodo v njej sprostili tudi drugi. Ne glede na to, kako močna je vaša želja, da bi v dnevni sobi prikazali vsa svoja bogastva, nikar in nikdar naj ta element ne preglasi osebnega stila in udobja.

Kakorkoli pač želite izraziti vaš okus - naj bodo to popolnoma bele stene, stilno pohištvo, usnje in lak, kičasti lestenci, rožnate zavese ali interier po zadnjem modnem trendu -pravi test uspeha je v tem, če dejansko želite preživljati čas v tej sobi in če vas bivanje v tem

Svedoba: bolje večkrat po malem kot vse iz ene točke.

Rastline: čim več, tem bolje.

Kamin: zelo pomemben faktor - fokus vaše dnevne sobe.

Dnevnesobe preteklosti

Toda kaj pomeni v prostoru življenje - sprostiti se s knjigo v roki, obsedeti pred televizijo, sanjariti, govoriti, poležavati, se igrati z otroki? Vse te dejavnosti, ki sodijo v vsakodnevno življenje, je kar malce težko okarakterizirati v smislu štirih

sten in tridelne »zofa-fotelji-omara« garniture. To postane še posebej težavna naloga, če se nas ob tem loteva želja po nekakšni individualnosti, izra-

Piše: DARJA HUGHES, dipl. designer

KULTURA BIVANJA

prostoru osrečuje. Če se zalotite, da raje preživljate čas v kuhinji ah spalnici - potem je šlo nekaj narobe. Morda je vaša dnevna soba razstavni salon ali pa brezdušna čakalnica? No, potem prav gotovo ni v pravem smislu besede - dnevna soba.

Materiali udobja

Je že res, da se torej okusi razlikujejo, dejstvo pa je tudi, da so določeni materiali in barve bolj primerni za ustvarjanje domačnosti in udobja kot drugi-

Materiali: les daje toplino, vendar z njim ne pretiravajte, blago je bolj udobno kot usnje, ki deluje hladno, komercialno; preproga je skoraj obvezna.

Barve: izogibajte se popolnoma behh in praznih sten.

zu osebnega stila. To pa je spet poseben problem, ki je omejen predvsem na moderno družbo.

V prejšnjih časih so bile buržujske dnevne sobe razdeljene na podprostore, ki so imeli, temu primerno, svoje funkcije. Tako imenovana jutranja soba, kjer je gospodarica preživela jutranje ure - tu so bili sprejeti gostje ali pa je napisala kakšno pismo. Poseben dnevni kotiček je bil namenjen za popoldanski čas. Tako imenovani salon je služil za bolj formalne priložnosti, kamor se je družba presedla po kosilu ali večerji. V časih, ko je bil način življenja tako predvideno protokolaren, je bila dekoracija teh sob prav verjetno bolj enostavna zadeva.

Dandanes večina gleda na dnevno sobo kot na prostor, kjer se bomo sprostili in pozabili na stres vsakdanjega življenja. Pravzaprav je dejstvo, da sta dekoracija in indi-vidualizem tesno povezana z rastjo industrijske družbe. Za človeka, ki je pač primoran preživeti dober del dneva v brezosebnem delovnem prostoru, postane stil dnevne sobe moč individualnosti in izraz osebnega prepričanja, potrditev o razliki med osebnim življenjem in komercialno nujnostjo.

Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po astromitološkem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravojiasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus.

Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen. Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati ■ ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem.

Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15% cenejši (v ceno nista všteta 5% grometni davek in poštnina).

Ce želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo.

Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14,1000 Ljubljana, (061) 173 53 60 ali 24 ur na dan po telefonu 061/173 53 79.,

PROSTOVOL|NA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA

PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENn

ZAVAROVANJE SLOVENIJE

Zdravje je naše največje bogastvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa je največja slovenska zavarovalnica, ki to bogastvo zavaruje.

Obvezno zdravstveno zavarovanje je, kot že ime pove, obvezno za vse zaposlene, upokojence, družinske člane in nasploh vse državljane Slovenije, ki tu stalno prebivajo. Na osnovi solidarnosti in vzajemnosti se iz zbranih prispevkov pokriva večji del stroškov zdravljenja in ostalih pravic zavarovanih oseb.

Ostali del vrednosti navedenih zdravstvenih storitev mora plačati zavarovanec sam, seveda le, če ni prostovoljno zavarovan za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanji oziroma, če ni že po samem zakonu oproščen doplačil.

Deleži doplačil so sorazmerno visoki, na primer: za pregled pri osebnem izbranem zdravniku: 15 % vrednosti storitve za očala 75%

za zdravila s pozitivne liste 25 % za zdravila z vmesne liste 75 %

za vsak oskrbni dan v bolnišnici 15 % (v primeru bolezni in poškodb na delu, v primeru poškodbe izven dela pa celo 25 %)

za zobno protetiko 75 %

za zdravniško zdravljenje od 15 - 60 %

za najzahtevnejše operativne posege, intenzivno terapijo in dializo 5 % itd.,

zato je samo pri ZZZS zavarovanih okrog 1.200.000 naših državljanov, ki si s plačilom zavarovalne premije zagotovijo, da jim v primeru bolezni ali poškodbe ni treba doplačati razlike med vrednostjo, kije krita z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in polno ceno zdravstvenih storitev.

Poleg popolnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila pa obstajajo tudi delna zavarovanja za doplačila, ki pokrivajo samo nekatere vrste rizikov (poškodbe, zobozdravstvo, zdravila).

Popolno zdravstveno zavarovanje za doplačila obsega:

»vse zdravstvene storitve na področju vseh zdravstvenih dejavnosti, vključno s storitvami nastanitve in prehrane v bolnišnicah in zdraviliščih,

• vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste, predpisana na recept; »reševalne prevoze, ki niso nujni;

»vse ortopedske, ortotične, slušne, očesne, ortodontske in druge tehnične pripomočke ter zobnoprotetične nadomestke; »storitve v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela;

Za popolno zdravstveno zavarovanje (PZZ) in delna zavarovanja za določene rizike velja, da:

• se lahko zavarujejo osebe, ki so obvezno zavarovane v Sloveniji in po Zakonu doplačujejo zdravstvene storitve (PZZne potrebujejo otroci do 18. leta oziroma redni študentje, dokler se šolajo, študentje ob delu, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in osebe, ki so po zakonu izenačene s statusom otroka);

»so vse zdravstvene storitve opravljene na območju Slovenije oz. tudi v tujini, če je zavarovana oseba napotena na zdravljenje po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja;

• lahko zavarujete sebe individualno ali skupinsko pri delodajalcu, kjer lahko v zavarovanje vključite tudi svoje družinske člane; upokojenci in njihovi družinski člani pa se zavarujejo preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

»so zavarovalci glede na dolžino trajanja zavarovanja in načina plačila premije deležni različnih popustov na osnovno premijo (npr. za petletno obdobje trajanja zavarovanja 3 8 % popust, za letno plačilo premije še dodatnih 7 % popusta ter 10 % individualni popust, če imate potrdilo, da ste krvodajalec, kije daroval kri več kot 20 krat);

»je najkrajša zavarovalna doba eno leto z možnostjo obročnega plačevanja premije.

Poleg zavarovanja za doplačila ponuja ZZZS tudi dodatna zavarovanja, in sicer:

A) Zavarovanja za višji nivo zdravstvenih storitev (NSA) in za uveljavljanje zdravstvenih storitev po drugačnem postopku kot je določen s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (NSB):

NadstandardAobsega:

• bivanje v eno ali dvoposteljni bolnišnični ali zdraviliški sobi s TV in telefonom;

• možnost bivanja svojca skupaj z zavarovano osebo v bolnišnici ali zdravilišču;

• dodatno nemedicinsko nego, postrežbo in prehrano v času zdravljenja v bolnišnici oz. zdravilišču;

• nadstandardne tehnične pripomočke;

• zobnoprotetične nadomestke iz boljših materialov, ki niso pravice iz obveznega zavarovanja;

• zdravila iz liste nerazporejenih zdravil (t.i. negativna lista), kijih zdravnik predpiše na "beli" receptni obrezec;

Nadstandard B obsega:

• zdravstvene storitve pri zdravniku, zobozdravniku ali ginekologu, ki ni vaš izbrani osebni zdravnik; v samoplačniški ambulanti ali pri zdravniku, s katerim Zavod nima sklenjene pogodbe;

• vsa registrirana zdravila v Sloveniji, ki vam jih predpiše zdravnik (tudi zdravila iz "negativne liste");

• zobozdravstvene storitve v samoplačniških ambulantah (zdravljenje zob, plombiranje, solo prevleke oz. zobne nadomestke in ortodontske aparate za otroke).

Pri obeh vrstah zavarovanja se lahko odločite med tremi različnimi variantami (razlika je le v višini zavarovalne vsotez» eno zavarovalno leto). Dodatna - nadstandardna zavarovanja se sklenejo za triletno obdobje z možnostjo obročnega plačevanja premije. Pri plačilu letne premije vam priznamo 10 % popust.

B) Zdraviliška zavarovanja

Zdravje ima svojo ceno, vendar ta cena nikoli ne doseže vrednosti zdravja, zato moramo storiti zanj še kaj več n.pr. da preživimo nekaj časa v zdravilišču zaradi obnovitve, ohranitve ali krepitve zdravja. S sklenitvijo različnih zdraviliških zavarovanj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije si omogočite bivanje v slovenskih naravnih zdraviliščih, ki vključuje še začetni specialistični pregled z uporabo funkcionalne diagnostike, določeno število zdraviliških medicinskih in terapevtskih storitev, neomejeno kopanje v bazenu, rekreacijo v telovdnici in končni pregled s poročilo"^ o rezultatih zdraviliškega zdravljenja.

C) Zdravstveno zavarovanje za tujino:

Ko potujete v tujino poslovno, turistično, sami, z družino ali s skupino, ste ravno tako izpostavljeni rizikom bolezni ali škodbe.

Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A se lahko zavarujete za riziko plačil zdravstvenih storitev, zdavil, predpisanih na recept, storitev hotelskega dela bolnišničnega zdravljenja in prevozov, ki nastanejo zaradi nujnega, neodložljivega zdravljenja bolezni ali škodbe v tujini.

Odločite se lahko za več različic zavarovanja, ki se razlikujejo glede na obseg kritja in glede na območje veljavnosti (Evropa, svet).

Zavarovanec dobi povrnjene tiste stroške nujnega zdravljenja v tujini, kijih obvezno zavarovanje ne krije.

Za evropske države so z zavarovalno vsoto kriti stroški do 15.000 DEM, za ostale države stveta pa do 25.000 DEM.

Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije o vseh teh in še nakaterih drugih oblikah prostovoljnih zavarovanj obrnete na naš oddelek za prostovoljno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenij«' Območna enota Celje, telefon 063/42-020.

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

pETICA

43

NEDEUSKO KOSILO

Piše: sestra VENDELINA

Pljučna juha

gladko zelje z mesno ^^jcanico, krompirjev štrukelj,

i^^n paradižnik, kumare v šolali Čokoladne tortice

pljučna juha

lotrebujemo: 2 žlici maš-3e_2 žlici sesekljane čebu-3 stroke strtega česna, 1 [O moke, 30 dag svinjskih telečjih pljuč, peteršilj, per, sol, vejica timijana, ijaron, lovorov list, 2 žlici. ;a.

Jriprava: pljuča skuhamo mehkega in jih preložimo v-zlo vodo, da se hitro ohladi-; Ohlajena pljuča narežemo j [ezančke ali rezine. Na maš- ■ \)\ najprej rumeno spražimo )ko in dodamo čebulo, ko; stekleni, zamešamo česen, i ta zadiši, dodamo pljuča, jmešamo, prilijemo krop, damo sol, dišave in juha naj ; 10 minut. Proti koncu ku-uja prilijemo kis in zameša-j peteršilj.

Sladko zelje z mesno sekanico

Potrebujemo: 1 kg težko Ijno glavo, sol, kumino, 2 :ci maščobe, 4 žlice sese-jane čebule, 25 dag mletega esa, sol, 3 stroke strtega sna, poper, 3 žlice kisle netane.

Priprava: zeljno glavo oči-imo, operemo, narežemo za ist široke rezance in skuhalo do mehkega v osoljenem topu. Na maščobi spražimo h\o, dodamo česen; ko ta dodamo meso, sol in te. Mešamo na vročem, ko W\ mesni sok, prilijemo za-tnialko kropa in dušimo do ifhkega. Če je meso starejše večkrat po malem prili-"no krop. Proti koncu zame-"no smetano in kmalu nato 'zelje. Ko prevre, še nekaj fnutkov pustimo pokritega ^robu štedilnika.

' Krompirjev štrukelj

Potrebujemo: 75 dag

"mpirja, sol, 4 dag maščo-''2 jajci, 25 dag ostre moke.

^ddev: 2 del kisle smetane, obarjenih špinačnih li-'V. 10 dag na drobno nareza-'^unke.

''riprava: krompir operejo, kuhamo 30 minut, odce-^0 in kar se da vročega "Pimo, pretlačimo, zabeli-'"'n premešamo. Osolimo in ^ hladen krompir pomeša-

jajca in moko. Testo zva-^•^0, namažemo s smetano, "'ožimo špinačne liste in po-*^emo s šunko, zvijemo in ^l^elj položimo na vlažen in •^robtinami potresen prti-

Zavitek kuhamo v slanem 45 minut. Kuhanega ,'§nemo na desko, malo ga

^dimo, nato ga narežemo ^ fužine.

Dušen paradižnik

Potrebujemo: 8 paradižnikov, 1 žlico olja, 1 žlico masla, 4 stroke strtega česna, sol, žličko narezanega peteršilja, 2 žlici naribanega sira.

Priprava: paradižnike po-parimo, odcedimo, olupimo, prerežemo, iztisnemo in odstranimo seme. Olje pomešano z maslom, segrejemo, dodamo česen in ko zadiši, pomešamo paradižnik, osolimo in na majhnem ognju dušimo do mehkega. Preden paradižnik postrežemo, zamešamo peteršilj in sir.

Kumare v solati

Potrebujemo: 1 kg kumar, sol, olje, kis, poper, na listke narezana čebula, po okusu sesekljan česen.

Priprava: zelene dorasle kumare olupimo, po dolgem prerežemo, z žlico odstranimo seme, morebitni grenek del pri peclju odrežemo in na-ribamo. Na hitro zrasle kumarice operemo, naribamo, ne da bi jih olupili. Po okusu kumarice ne ožemamo, dodamo sol, poper, čebulo, česen, olje, kis in zmešamo.

Čokoladne tortice

Potrebujemo: testo iz 9 dag masla, 3 jajc, 10 dag sladkorja, 1/8 1 mleka, 1 žlica ruma, 20 dag moke, 3/4 pecilnega praška, kopasto žlico grenkega kakava ali 5 dag nariba-ne čokolade.

Nadev: pločevinko ananaso-vega ali katerega drugega kompota, 1 žlico ruma, vanili-jev sladkor.

Obliv: 10 dag presejanega sladkorja v prahu, 1 žlica tekočega masla, zravnana žlica kakava.

Priprava: penasto umeša-mo maslo, izmenjaje dodajamo sladkor in posamezno rumenjake, prilijemo mleko in rum, ne da bi mešali, dodamo polovico moke in sedaj gladko zmešamo. Po vsej površini dodamo trd sneg beljakov in po snegu potresemo ostalo moko, pomešano s kakavom in pecilnim praškom. Gladko zmešano testo vlijemo na namazan in moko potresen pekač za prst debelo. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija 30 minut. Ohlajeno testo izkrožimo s krapovim obodcem. Obrez-nine damo v skledo, dodamo rum, zmiksan ananas in toliko kompotove vode, da je nadev sočen. Nadev porazdelimo med 2 kroga s pomočjo krapo-vega obodca. Na tortico damo še žličko čokoladnega obliva. Med sladkor pomešamo ka-kao, prilijemo tekoče maslo in toliko vrele vode, da dobimo redkotekoč obliv.

DOMAČA KUHINJA

Martinova gos

Ko vino dozori, mora biti na mizi kaj boljšega. Poleg potic in krofov je znana jed za ta praznik pečena gos. Pripravimo jo lahko na več načinov. Namesto gosi lahko na enak način pripravimo tudi purana.

Pečena gos

Potrebujemo: lepo mlado gos, sol, majaron, mast ali olje, vodo ali juho za obliva-nje.

Priprava: gos dobro očistimo, puh osmodimo. Starejša in večja žival naj visi vsaj en dan v hladnem prostoru, da se uleže in meso dozori. Vsaj dve do tri ure, preden jo nameravamo peči, jo znotraj in zunaj nadrgnemo z mešanico majarona in soli. Ponekod dodajamo tudi malo strte ku-mine. Preseljeni in odišavljeni gosi privežemo peruti in nogi k trupu, da dobi lepšo obliko in se štrleči deli med peko ne žgo. Položimo jo v pekač tako, da leži na prsih. Polijemo jo z vročim oljem ali mastjo. Pekač že prej tudi po dnu pomastimo, da se kožica ne prime. V pekač prilijemo od strani malo vrele vode in de-nemo v pečico. Pečemo na zmerni temperaturi od 2 do 3 ure, odvisno od velikosti živali. Mast, ki se scedi od gosi, sproti odvzemamo, da se ne prežge (kar jo je odveč). Z ostankom v pekaču gos pogosto oblijemo, da ostane meso sočno in mehko. Med peko žival enkrat obrnemo. Proti koncu peke temperaturo pečice zvišamo, da dobi gos lepo zapečeno barvo.

Vzamemo jo iz pekača in pustimo nekaj minut, da se sokovi v njej umire. Tako se lepše reže in je bolj sočna. Ker je gos navadno mastna, mora vroča na mizo. Nekateri imajo radi tudi mrzlo. Ponudimo jo z omako ali brez.

Omaka: pripravimo jo tako, da primerni količini maščobe in soka v kožici prilijemo malo juhe in prevremo. S to omako mesa ne polivamo, ponudimo jo posebej.

Nadevana gos

Nadev: 3 stare zemlje ali toliko belega starega kruha, malo mleka, 1 sesekljana in na maščobi prepražena čebula, 2 žlici sesekljanega zelenega peteršilja, sesekljano gosje srce, jetra, ledvice in želodec, 2 jajci, sol, poper, muškatni orešek, malo majarona, sol, poper, olje ali mast za peko, malo juhe ali vode; priprava: kruh namočimo v mleku, ga ožmemo in dobro razmeša-mo, dodamo vse naštete dodatke in premešamo. Nadev ne sme biti preredek, zgostimo ga z drobtinami.

Priprava: gos pripravimo za peko, kot je opisano v prejšnjem receptu. Soli dodamo le nekoliko popra, drugo opustimo, lahko pa jo samo nasolimo. V trebušno votlino denemo pripravljen nadev in zašijemo ob zadku in vratu. Gos položimo v po-maščen pekač. Polijemo jo z vročo maščobo. V pekač prilijemo malo tople vode ali juhe. Pečemo počasi in pri prav zmerni temperaturi 2 do 3 ure. Po polovičnem času peke žival previdno obrnemo. Med peko oblivamo z maščobo. Nacvrto maščobo odvzamemo kot prej, da se med peko ne žge po nepotrebnem. Zadnjih 10 minut pečenja poškropimo gos z mrzlo vodo, zvišamo temperaturo v pečici, tako dobi hrustljavo skorjico.

K pečeni gosi radi ponudimo rdeče zelje, razne solate, kruhove cmoke ali mlince kot prilogo.

Gos na podvarku

Potrebujemo: lepo gos, 2 kg kislega zelja, 2 čebuli, 5 dag masti, maščobo za pečenje, sol, poper.

Priprava: očiščeno gos nasolimo. Po nekaj urah jo denemo peči na malo maščobe. Prilijemo nekoliko vroče vode, da se lepše mehča. Medtem sesekljamo čebulo in jo svetlo prepražimo na maščobi. Dodamo kislo zelje. Dušimo, se skoraj zmehča. Po potrebi dolivamo vodo, vendar mora zelje ostati gosto. Ko je gos skoraj pečena, jo vzamemo iz pečice in pekača. V pekač razravnamo zelje (če je maščobe preveč, jo prej odli-jemo), nanj postavimo gos in pečemo do kraja. Goska mora biti mehkega mesa in hrustljave skorjice, zelje po vrhu rahlo zapečeno.

Goska na podvarku je nasilna jed in tudi nekoliko težko prebavljiva. Zraven ponudimo le krompir v kosih. Krompir lahko le napol sku-

hamo, ga previdno pomešamo med zelje in skupaj spe-čemo. Tako je prav posebno okusen.

Gos, polnjena z gobami

Potrebujemo: mlado gos, 25 dag suhe mesnate slanine, 20 dag mešanih gob, olje, list lovorja, poper, sol.

Priprava: na olju prepražimo gobe (zimske kolobarnice ter suhe jurčke) in 10 dag suhe slanine. Dodamo lovorov list.

S tem nadevom napolnimo očiščeno in poseljeno gos. Gos naj bo napolnjena nekaj ur, da vpije vonj gob. Nato gos obložimo s preostankom slanine in jo pečemo dve uri. Med pečenjem jo zalivamo s sokom, ki nastaja pri pečenju.

f BIO

KOLEDAR

PREHRANA ZA ZDRAVJE

Žeja in sadni sokovi

Občutek žeje je varovalni mehanizem v našem telesu, ki nas opomni, da je v njem prišlo do nevarnih sprememb zaradi pomanjkanja tekočine. Običajni vzrok je ponavadi prevelika izguba vode in soli zato, ker se je človek preveč potil, ali pa je preprosto »pozabil« piti.

Zdrav človek dnevno izloči dva do tri litre vode preko ledvic, dihal in skozi kožo. Toliko bi j^e moral tudi nadomestiti - deloma s pitjem tekočin, delno pa s hrano, predvsem s sadjem in zelenjavo, ki vsebujeta precej vode.

Kadar telo ne dobi dovolj tekočine, začne uporabljati lastne zaloge vode, ker jo nujno potrebuje za presnovo. Takrat se najprej odzovejo ledvice, ki zmanjšajo količino izločenega seča. S tem se zmanjša izločanje telesu škodljivih snovi, ki nastajajo pri presnovi. Če telo še vedno ne dobi vode, se upočasni prebava, še kasneje pa si vodo poišče tudi iz krvi, ki se zato zgosti, in iz medceličnih tekočin, nazadnje celo iz celic. Posledica tega je, da človek izgublja moč, postaja omotičen, brezvoljen, izgublja zavest, v skrajnih primerih izsušitve pa lahko nastopi celo smrt.

Najbolje si je žejo pogasiti z navadno vodo. Lahko pa spijemo tudi kozarec sadnega soka. Najboljši je sveže iztisnjen sok, ki si ga sami pripravimo

iz opranega, po možnosti neo-lupljenega sadja. Tistim, ki nimajo te možnosti, pa danes živilska industrija ponuja pestro izbiro bistrih, motnih in kašastih sokov vseh mogočih okusov. Ti sokovi so pasterizirani, s čimer se uniči precej vitamina C. Tega ponavadi naknadno dodajajo soku.

Sadni sokovi vsebujejo veliko vode (70 do 90 %), malo beljakovin in maščob ter precej ogljikovih hidratov (3 do 20 %), saj spadajo med oglji-kohidratna živila. So tudi bogati z vitamini in minerali, čreslovinami in sadnimi kislinami, barvili, aromatičnimi snovmi in encimi. Vitamini C, E, A in karotenoidi, ki so tudi prisotni v sadnih sokovih, sodijo med antioksidante, o katerih smo že pisali v enem od prejšnjih prispevkov. Ti varujejo telo pred uničujočim učinkom prostih radikalov, ki bi lahko poškodovali celice. Tako posredno preprečujejo nastanek nekaterih bolezni, kot je rak, srčni infarkt, arte-roskleroza.

Sadni sokovi tudi »očistijo« organizem strupenih snovi, nastalih med presnovo in so zelo uspešni pri urejanju prebave.

Dnevno lahko popijemo 1 do 1,5 1 sadnih sokov, ki nas bodo osvežili, vrnili izgubljene moči in odžejali obenem.

NATAŠA JAN, dipl. biolog

44

ZA RAZVEDRILO

PETICA

ZA RAZVEDRILO

45

FEUTON - ROMAN

Zelo smo bili željni sonca, zato smo se odpeljali ob obali, si postavili nov šotor v kampu z neskončno dolgo peščeno plažo in se nekaj dni nastavljali soncu in igrali v pesku. Ton-ka je uživala, se lovila z valovi - nekoliko se jih je bala, ko so se razlivali nekaj deset metrov globoko na plažo. Visoka bi-bavica izredno hitro spreminja

Na Irskem so družine tradicionalno številčne. Povprečno so v družini več kot štirje otroci. Ločitev so uzakonili šele leta 1996, medtem ko je splav zakonsko še prepovedan. V bolnišnicah v Veliki Britaniji zato letno splavi vsaj 5000 Irk. Nelegalnih splavov je po ocenah nekaterih pripovedovalcev še več. Kljub gospodarski konjukturi, pomoči EGS in velikim tujim vlaganjem na Irskem, je brezposelnosti še vedno veliko. Irska ostaja tudi zaradi velike nata-Utete izvoznica delovne sile.

podobo plaže. Dopoldne je bila široka vsaj sto metrov in redke družine so se nanjo vozile kar z avtomobili, popoldne pa je skoraj izginila pod vodo. Ko se je voda spet umaknila, so se v kotanjah ustvarili bazenčki globoki do kolen. Sonce je dokaj hladno vodo segrelo in boljšega za male otroke si ni bilo želeti.

Dogajali so se smešni prizori, ko se je na pesku ustavil osebni avto. Iz njega je stopila najprej obilna mamica, nato pa so začeli skakati ven otroci. Trajalo je kar nekaj časa, da so vsi zlezli ven. Mati je na koncu pogledala, če le še ni kateri ostal notri in si oddahnila.

»Dolgčas jim pa nikoli ni,« sem razmišljal, »če jih je kar v družini za celo nogometno ekipo.«

Moji predniici niso Irci

Omenil bi tudi obisk Kil-kennyja, kjer smo si ogledali pivovarno, kjer varijo pivo Smithvvicks in spoznali postopke, s katerimi dosežejo značilno svetlo rjavo barvo. Na tovarniškem dvorišču stojijo ostanki samostana, kjer je domnevno delovala najstarejša pivovarna na svetu. Kakor skoraj vsako irsko mesto, se tudi Kilkenny ponaša z gradom - namenjenim bolj bivanju kot obrambi. Postavil ga je normanski plemič Richard FitzGilbert de Clare, bolj poznan kot Strongbovv.

Pri prihodu v Cork smo bili presenečeni. Ob pomolih je bilo privezanih veliko število vojaških ladij evropskih držav. Pred njimi so ljudje čakali v vrstah, da bodo lahko stopili na krov in si jih ogledali.

Najbolj prizadevno in dovzetno je bilo moštvo nemškega rušilca, medtem ko angleški ladji sploh nista dopuščali ogleda. Irska vojna mornarica je praznovala svojo 50-letnico.

Velikih mest smo se načrtno izogibali, kajti težko je najti parkirni prostor. Mesta za parkiranje so sicer na voljo, a je čas omejen na eno uro. Opazil sem policistke, ki so bile opremljene z napravico, kamor so vstavljale registrske številke in čas prihoda. Na ta način so nemudoma ugotovile, kateri avto stoji na parkirnem mestu dlje kot je dovoljeno. Pajkov za odvoz avtomobilov nisem videl, po vsej verjetnosti imajo izterjavo kazni bolje urejeno, kakor pri nas. Za daljši čas najde voznik parkirni prostor v parkirnih hišah, vendar so precej drage, pa še ogromno časa porabiš pri tem.

Niže v zalivu leži mestece Cobh, znano iz novejše irske zgodovine. Od tod so ladje, imenovali so jih »krste«, vozile politične kaznjence v Avstralijo in sestradane bajtar-ske družine v Ameriko. Vlada je celo delno financirala prevoze v Ameriko, da bi omilila posledice velike lakote. Na železniški postaji, preurejeni v muzej, je celo register izvornih irskih priimkov in področij, iz katerih izhajajo. Po njem sem ugotovil, da moji

predniki gotovo niso Irci, našel pa sem veliko znanih priimkov, med drugim tudi ameriškega predsednika.

Vodene koze namesto Šlcotsice

Vsi, ki smo jih srečevali, so nam govorili, da se prava Irska začne šele na zahodu. Zato smo bili polni naboja, čimprej se prebiti na zahodno obalo, vendar nas domačnost ljudi in lepota pokrajine nista kar brez postankov spuščala naprej. Od Corka do polotoka Dingle je naravnost le dve uri vožnje, mi pa smo seveda obredli vse zalive, odkrivali rajske kampe in si dajali duška. Spremljal nas je vročinski val in voda za kopanje je bila fantastična. Valovi na atlantski obali se ob lepem vremenu dvigujejo do nekaj metrov, zato je deskanje na valo-

vih največja zabava tamkajšnjih dopustnikov. Čisto nenačrtovano smo čez gorski prelaz zapustili južno obalo polotoka Dingle, vse sobe, vsi kampi so bili namreč zasedeni. Severna obala je bila za čuda prazna. Pri Castlegregoryju z dvajset milj dolgo in lepo razgibano peščeno plažo smo se zasidrali in se

šli običajne dopustnike. To^ si je v trenutku našla druži) starejših otrok pri brcanju j ge. Nekoč sem se skril za steij in jih poslušal, kaj se pogo^j^ jajo med seboj. Obstopilij Tonko in jo spraševali: »Wha{ your name? What's your jj me?« Ona jih je pa samo debel gledala. Bilo ji je]e 21 me^

Angleška vlada je načrtno z restriktivnimi zakonilt^ odvzemala zemljo katoličanom in jo dajala novopriseljej' protestantom iz Anglije, Škotske, VValesa, tako da je bila veij večina katoliškega prebivalstva brez vsega in odvisn^ ' bornega pridelka na najetih zaplatah zemlje. Prihod kronik ja kot kmetijske kuhure je omogočil podvojitev prebivalstvj^l 4 milijonov na 8. Že 1. 1842 je bil pridelek krompirja uničen' vzhodni obali ZDA in Kanade, 1. 1845 pa se je delno i^^ pridelek prvič tudi na Irskem. Naslednje leto je krompirja* plesen vzela celoten pridelek. Pridelava se je naslednja let^' stežka dvigovala, saj ni bilo niti za seme. Kot plaz so sledil^' prisilne izselitve sestradanih ljudi, kajti niso mogli plačevj; visokih najemnin za zemljo. Preživelim je ostala edina po, \ Amerika. Tt^etjina od vkrcanih je umrla že na vožnji čez ocej

Strojno kopanje šote.

Predramil me je prijeten hlad na prsih. Odprl sem oči in na prsih zagleda kupček, podoben malemu kravjaku. Bila pa je kača, zvita v klobčič. Sreča, da se pri prebujanju nisem premaknil, sicer bi bilo najbrž po meni. Ker nisem upal dovolj visoko dvigniti glave, da bi me ne usekala, tudi nisem mogel za trdno ugotoviti, je strupenjača ali ni. Vedel sem, da gož ni - ta je veliko večji in temno siv. Belouška tudi ni, kajti ta je čisto črna. Ob misli, da je potem lahko le modras ali gad, saj slepič ne leži v klobčiču, se meje polastila odrevenelost in groza, pomešana s studom. Z vso močjo volje sem se moral premagovati, da je nisem sunil s sebe, kajti to bi bilo lahko usodno. Pot mi je orosil čelo, nato celo glavo in slednjič sem čutil mrzel pot po celem telesu. Ne vem, koliko časa sem moral prenašati prisotnost nevarne in gnusne pritepenke. Ko sem imel srajco že zdavnaj čisto prepoteno, se je kača začela premikati. Od strahu sem kakor okamenel, še dihati nisem upal. Počasi, zdelo se mi je neskončno počasi, seje klobčič odvijal in nenadoma je zdrknila s prsi v travo; bil je gad. Ko sem menil, da ga ni več v moji neposredni bližini, je odrevenelost minila. Vstal sem hitro ko blisk stekel proti cesti in sedel ob obcestni kamen. Slekel sem popolnoma mokro srajco, jo ožel in položil na travo. Hitro se je posušila. Ko sem jo ravno oblačil, sem zagledal Ivanko, ki se mi je bližala.

»AU si me čakaU Kaj pa ti je, da si bel ko kreda?«

»Tamle pod lipo sem te čakal in medtem imel dva obiska -Pečkovo Uršo in gada,« sem odvrnil in ji opisal oba neljuba dogodka. Pobledela je in menila, da sem imel pri obeh veliko sreče.

»Ko bi vedela, da me čakaš, bi malo prej prišla.«

»Kje pa si bila?«

»To boš jutri v kolibi zvedel«

Že pred dnevi sva se zmenila, da bova prvi dan po končani šoli odšla v kolibo in si tam obljubila zvestobo.

Odšla sva proti doma in se odločila za strmo bližnjico. Govorila nisva mnogo, kajti tako kot mene, je najbrž tudi Ivanko morila misel na skorajšnje slovo. Ob sobotah zvečer in nedeljah, ko je bil oče doma, sem prežal za pogovori med njim in materjo, da bi morda zvedel kaj o selitvi, kajti šolska

spričevala bomo dobili jutri o dnevu selitve pa ni bilo še ničesar izrečenega. Kaj pa, če bo vse skupaj prišlo tako na hitro, da ne bom utegnil oditi niti po ostanek denarja gozd? Sklenil sem, da bom po kosilu odšel ponj in ga skril kjerkoli blizu hiše, hleva ali pod Runovo uto.

Prišla sva do razpotja. Segel sem v hlačni žep, pri čemer bi hkrati z denarjem skoraj potegnil tudi ogrlico. Ponudil sem ji vseh dvanajst dinarjev, ki so mi še ostali in ji rekel

»Vzemi tole in za najin jutrišnji dan nakupi belega kruha, klobas, sira in še kaj.«

Denarja najprej ni hotela vzeti. Ko pa sem jo prepričal da ni pridobljen na nepošten način, ga je vzela. Razšla sva se v pričakovanju lepih ur naslednjega dne.

Kosilo sem zmetal vase, kot bi gorelo za menoj in odvihral v gozd. Obšel meje podzavesten strah, da denarja v duplu ni več.

Ko sem pritekel do stare lesnike in sopeč splezal do dupla, segel vanj, sem najprej močno osupnil. V duplu ni bilo ničesar -o denarju ne duha ne sluha, le nekaj suhega listja je ležalo na dnu, ki ga zadnjič nisem otipal

Najprej sploh nisem bil sposoben na karkoli misliti Počasi pa so se kolesca le zganila in pomislil sem na Uršo. Kaj če mi je ona zacoprala denar v suho listje? Nesmisel! Saj ne ve, da ga imam in še manj, daje tu hranjen. Ampak kdo bi mogel vedeti zanj in ga ukrasti? Spustil sem se z drevesa na tla. Zaradi prepadenosti so mi šibila kolena; sesedel sem se kot klada. Čas se mi je ustavil. Jezo sem stresal na sebe, ker nisem mogel nikogar sumiti za krajo. Glava je bila prazna kot boben. Ko se mi je že vse skupaj zdelo preneumno, meje preblisnilo - Marjan. Marjan je vedel, da imam denar. Toda, kako naj bi vedel, da ga še imam in kje je spravljen? Zdaj mi ni bilo treba dolgo premlevati, kako me je prelisičil. Najbrž me je ondan, radoveden kot je bil vso pot zalezoval in sem se mu nevede pokazal skrivališče. Kraja petinštiridesetih dinarjev, ki sem jih v duplu še imel pa je bila seveda otroško delo. Mislil sem, da imam čudovito skrivališče, pa bi bilo veliko bolje, če bi denar skril v stanovanju, ali še bolje v hlevu. Nihče bi ne mogel ugotoviti, kje je spravljen, saj bi mi ne mogel slediti v hišo ali hlev; toda po izgubljeni bitki biti pameten je prepozno. Morda pa je bolje

tako. Če bi ga našli starši, teta ali stric, bi bilo še slabše zamr< povedati bi moral od kod ga imam. Potolažen sem se spomr.j pregovora - kakor dobljeno, tako izgubljeno. Hvala bogu, ser si mislil, vse pa le ni izgubljeno.

»Kod pa hodiš? Mati te že komaj čaka,« mi je rekla teta, I sem prišel iz hoste.

»Kaj pa je?«

»Jutri se selite!«

»Jutri moram vendar še v šolo po spričevalo!«

»Vem, Mirko, vem. Tvoj oče je pravkar prišel. Bil je že f Pižorlu. Ta bo jutri okoli poldneva prišel s konji in po/iiSi' odpeljal do Gostenc. Od tam pa se boste s tovornjakom odpelf v Laško.«

Danes pa je zelo slab dan, me je ujezilo: Pečkova Urša, gfl^ denar ukraden, zdaj pa še nenadna selitev. In kar je najhup-jutrišnjim sestankom z Ivanko ne bo nič. V grlu meje stisnil^ Na glas sem zaklel Teta mi je nemo položila kazalec na ustnica Nemočno sem jo gledal in za trenutek od nje pričakoval rešita iz nenadne stiske, a se takoj zavedel da mi nihče ne nioi pomagati. Roke so ji obvisele ob telesu in prste je sklenila koli molitvi Oči je imela vlažne. Opazil sem na njej stvari, kijih^ takrat nisem videl

»Mirko, bil si mi kot sin. Zdaj bo brez tebe spet tiho v hiii^ okoli nje, kot je bilo poprej.« Segla je v žep predpasnika, stisnila v roko dvajset dinarjev rekoč:

»Vzemi! Imel boš nekajkrat za vlak. Gotovo boš želel obis^<^ Ivanko, pa tudi pri naju se kaj oglasi«

Hotel sem ugovarjati in ji vrniti kovanec, a mi je roko odld^ odrinila in me za hip močno prižela k sebi Usta so mi segl(^^ njenih ram, oči pa čisto blizu njene ušesne mečice. Imelo m^f' da bi jo poljubil.

»Teta, če me zdajle ne bo nihče videl, ne izdajte me, da ser^"^ doma. K Ivanki grem. Povedati ji moram, da se jutri seliJT^^*

»Saj se bosta še jutri videla.«

»Kljub temu.«

Stekel sem proti Blajevim. Ivanka je sedela na hišnem in šivala. Ko sem pozdravil se je zdrznila.

»Mirko, ti si! Malo prej sem mislila nate: Bled si pa še vei^^ Ne moreš pozabiti Urše in gada?«

Sedel sem poleg nje. Sonce se je nagibalo proti goram, vroČi^ je jenjala. Odložila je šivanje. Ko le še nisem spregovoril t vprašala:

»Kaj pa je? Je kaj narobe?«

»Je mati doma?«

»Ni je. Šla je v >tabrh< k Pusarjevim.« »Ivanka! Jutri okoli poldneva se selimo.« Niti z očesom ni trenila. Rekla pa je: »Saj sva vedela, da se bo prej ali slej zgodilo, ko pa se, se^ da je prišlo nenadoma. Kajne? Pomisli na to in bolj boš mi^^^'

ČETICA

V MODNEM VRTINCU

47

Samo da je ovratnik

^ve in desne jpetlje so letošnjo jesen in zimo povzdignile glas ter popolnoma prevzele i^e oblikovalce. Prisluhnili so njihovim jjaigičnim modnim zgodbam, preselili so se Ijaj desetletij v zgodovino mode in na najbolj pletenine znova napletli - ovratnike.

;l(Ozi jesenska jutra, ko mraz. reže v ušesa losti, nas bodo pod plašči spremljali topli loverji s puli ovratniki. Takšni ozki, rebra-, pleteni, ki vrat tesno oprijemajo in mrazu dopuščajo, da bi ogrozil občutljivo grlo in isilke, ali pa rahlo preohlapni, v katere ilco igrivo skrijemo kar celo brado in še del isu...

Prikupni, okrogli, bubi imenovani ovratniki, Iffšne je lansiral že v 50 letih kreator Gi-[ichy in v šestdesetih slavna Coco Cahnel pomnimo se Jackie K. O. in Grace Kelly v pozabnih Chanel pletenih kardiganih z loglimi ovratniki) so se vrnili. Pa ne le vrnili jleteni vizualni podobi, tudi mehko in toplo užbo so pripeljali s sabo. Krzno, seveda! Saj važno - ali pravo ali umetno, dejstvo je, da krzneni ovratniki kot detajl letos v prvih odnih Vrstah dobrodošli, kot že dolgo ne. Peter Pan - od pet do osem centimetrov [ok, podložen ovratnik, kakršnega je nosil ivni junak otroških pravljic in po katerem je ibil tudi ime, je bil priljubljen že v ženski odi dvajsetih let, saj je ustrezal deškemu lezu tega desetletja. Priljubljen pa je tudi v eteni modi tega trenutka. In ne le v ženski, di moška moda ga občuduje! Čeprav ga

včasih radikalno »podaljša in splošči« do tistega znanega šal ovratnika, ki ga najbolje poznamo iz kopalnih plaščev.

No, v tem grmu pa se skriva tudi ena izmed privlačnosti nove jesensko-zimsko garderobe: ignoranca sterotipnih garderobnih omejitev, ki so retro stil spremenili v puščobno dolgočasnost. Tako je letošnji pleteni moško-ženski

videz formalno športen, udoben, spodobno sen-zualen in - po ru-stikalno prijazen.

Ko boste torej kupovali novo pletenino - otipajte jo, prislonite si jo k licu in - če želite biti tudi modni - poglejte, kakšen ovratnik ima!

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Vrhunska italijanska kreatorska moda v novem ljubljanskem butiki IT.

italijanska moda v Ljubljani

Pred nekaj meseci je na '^oritvi modne trgovine "memben politik pripombi, da Ljubljani do pravega "^sta manjka samo še butik Versacejevimi kreacijami, oktobra smo Slovenci več ko le izvirne Ver-^(^ejeve kreacije, ^rendovska Versacejeva li-'13 Versus, pa slavna itali-'■^ska kreatorska dvojica .°lce&Gabbana, športna li-"i^ Ginafranca Ferreja in ele-^'^tna blagovna znamka Ex-'^0 odslej na voljo tudi pri

,^3 Igriški ulici sta italijan-^ družba Ittierre in Sporti-^ Sled namreč odprli butik ' Prvega v verigi podobnih v ''^K ki bodo pod isto streho J^^Uževali več različnih pre-Jiiih modnih znamk za >lade.

Seveda ob otvoritvi novega butika že lep čas ni bilo opaziti na enem mestu toliko znanih Slovenk in Slovencev iz vseh področij javnega življenja.

Trak pred vhodom je družno prerezal šopek slovenske lepote - sedem bivših miss, vključno z letošnjo Majo Ši-mec. Oblečene so bile seveda v večerno modno ponudbo butika IT.

Ob kroženju med obešalniki in prodajnimi policami pa smo se ob pričakovanih visokih cenah nekateri vseeno malce zamislili. Bluza za 36.000 tolarjev? Pa nikar ne mislite, da je dolgo čakala na svojo lastnico... Dokaz, da so tovrstni butiki pri nas vse bolj zaželeni in dokaz, da je med Slovenci vse več ljudi, ki si takšno modo lahko privoščijo.

Anketno nagradno vprašanje novembra:

KAJ BI SI Z DARILNIM BONOM ZA 40.000 TOLARJEV KUPILI V TEKSTILNI TRGOVINI?

a) le en, kvaliteten kos garderobe;

b) več, med sabo usklajenih oblačil;

c) obnovili bi si zalogo spodnjega perila;

d)______

MODA V LASEH

Umetnost spenjanja las

Napredek slovenskih frizerjev je vse bolj opazen, saj nas že dobro poznajo v tujini, obiskujejo nas pa tudi vodilni svetovni stilisti. Pred časom smo pod organizatorskim okriljem Hairpromotiona gostili mojstra chignonov, moškega britanskega frizerja leta 1994 in letošnjega nominiranca za ta naziv, Guya Kremerja.

Guy je konec septembra napolnil portoroški avditorij v z demonstracijskim showom. S simpatičnim pristopom je na petnajstih modelih prikazal tehnike spenjanja las, ki jih trenutno najbolj uporablja. S svojim francoskim šarmom in angleško natančnostjo je ustvarjal svoje kreacije, za katere pravi, da ga inspirirajo stranke v salonu, ljudje na ulici. Njegova zadnja izdaja »The magical world of long hair« je nekakšna mešanica latino ameriških stilov, klasičnih spenjanj in ekstravagance. Izdal nam je tudi nekaj informacij o svoji novi kolekciji, s katero se je predstavil na največji in osrednji svetovni frizerski prireditve »Salon International« v Londonu. KRISTIJAN PETEK

Pričeska Guya Kremerja.

48

RUMENA STRAN

TRAČNICE

V ozadju

Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravijo. Da to kar drži, sta na nedavnem kostanjevem pikniku v Velenju dokazala tudi Kontiča. Tam se je, podobno kot ata, poslanec Bojan v parlamentu, tudi sin držal bolj v ozadju - še po kostanj ni skočil.

Strankarski nadzor in kompromis

v celjski Združeni listi socialnih demokratov so ob nedavnem vprašanju Milana Kučana, kakšna stranka da so, ko imajo še stranišča pod ključem, modro ugotovili, da je v slovenskem političnem prostoru končno vzcvetela stranka, ki ima prav vse pod nadzorom.

Odprto pa ostaja vprašanje, kako je s tem nadzorom zadovoljen strankin predsednik Borut Pahor. Siceršnjo strankino usmerjenost v sklepanje razumnih političnih kompromisov je ob nedavnem obisku v Celju lahko preizkusil tudi na dragem področju. Strankina stranišča so še vedno pod ključem, glede na to, da je njeno delovanje v Celju pod ženskim vodstvom, pa je Pahor lahko odtočil le v ženskem stranišču.

VITEZI BELEGA MESTA

Sposoben načelnik

Za usodo načelnika Upravne enote Mozirje Darka Repenška se ni bati. To je že večkrat dokazal, nazadnje v Elkroju, kjer je odlično opravil vlogo prvega butlerja, pa še zgovorni Štefki ... (predvolilna propaganda prepovedana) je uspel skočiti v besedo.

Predsednik naj bo

Biserček iz govora že zgoraj omenjene zgovorne Štefke: »Če dobim Milana domov, kako bo to fajn, ko zna tako dobro pripovedovati vice. Moj predsednik bo, jaz bom župco kuhala; pa v zadnji vrsti bova lahko sedela in kritizirala!«

Opravičilo

Prejšnji teden smo brez kakršnekoli zle namere pomotoma položili obujanje spominov na osemenjevanje krav po laških hribovjih u usta direktorja Kmetijske zadruge Laško Karla Kraška. Na seji občinskega sveta je namreč o »rostfraj lulekifi« govoril šef tamkajšnje klavnice Edvard Staroveški. Vsem prizadetim se opravičujemo.

ZANIMIVOST

Pesi velikanki na dvorišču

Haložanovi iz Pongraca so tudi letos posejali precej kraiib pese, s katero bodo hranili živino. Največji pesi pa sta znr kar iz peska na dvorišču, kjer je spomladi slučajno pau seme. Pesi sta bih težki 6,2 in 4,3 kg. Ljudmila Haložan x sprašuje, ali se je sploh še vredno truditi z oranjem, gnojenjer in okopavanjem na njivi, če pa taki velikanki zrasteta samio^ sebe. B.f

AMADEUS POROČA

Prevelike želje in čevlji

Sem še majhna, pa vendarle imam že kar nekaj želja. Predvsem si želim, da bi prej, kot bo meni prav tale par čevljev, prišla do nekaterih prepolrebnih stvari. Najprej, da bi dobila štipendijo, nato službo, sledilo bi stanovanje in nazadnje človeka dostojna penzija. Vendar pa se bojim, da bodo moje nogi-ce prej prerasle čevlje, kot pa bom vse to doživela.

(Ocl)kloni

Uradno ura kaže uro manj in znova dobili smo igralko leta, v resnici pride, mine dan, čas z življenjem se prepleta.

A, kaj je res in kaj je laž, življenje, čas in protoplazma, od kar smo tu, se krajša staž tu-bitja, ostaja le fantazma.

POPEVKAR

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh