logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (06.11.1997, letnik 51, številka 44)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejtit Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 44 - LETO 52 - CEUE, 6.11.1997 - CENA 280 SIT Eeljan v francoskih zaporih Bojan Tržan je v pristanišču izvedel, da je prevažal skoraj tono in pol marihuane. Kdo mu bo pomagal? Vroča tema na strani 25. mm • mm Um. Foto: Gregor Katic Martinovania v Martinovem letu Letos je Martinovo leto, prihaja pa tudi čas, ko bo dozorelo vino. V Mon novemu vinu pripravljajo po številnih krajih na Celjskem takšna '1 drugačna martinovanja; več o njih pišemo na straneh Novega tednika. Na Islandifo po zmago l^okometaši Celja Pivovarne Laško pred prvim nastopom v Ligi prvakov. Stran 16. Hiti počasi m počakaj zadnjega v reportaži predstavljamo Milana dolgoletnega ravnatelja, učitelja, humorista in ljubitelja planin. Stran 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. Dvojčka za trojčjs« Berglezovim, ki jim pomagata starša dvojčkov, je Stanovanjski sklad občine Celje dodelil večje stanovanje. Stran 10. Zbogom, črna kuhinja v Ravnah pri Šoštanju stoji hiša dobre volje, ki so jo materi in sinu zgradili krajani. Reportaža na strani 9. Sparovčki za stara leta Vse o izhodiščih za reformo pokojninskega sistema. Stran 5. Ledeno sonce vinotoka Kronika meseca oktobra na strani 24. Osmerec brez krmarja Predstavljamo predsedniške kandidate; volili bomo 23. novembra. Stran 2. [~ Celjska kronika [ Noč čarovnic po celjsko, Hec mora biti. Tukaj je Kamberovič. Stran 8. 2 DOGODKI Marjan Poljšak, rojen 8. 9. 1945, diplomirani inženir ke- mijske tehnologije, nekdanji poslanec, ni zaposlen, pred- sednik NSD. Janez Podobnik, rojen 17. 9. 1959, doktor medicine, pred- sednik državnega zbora. Dr. Bogomir Kovač, rojen 12. 11. 1952, doktor ekonomskih znanosti, profesor na Eko- nomski fakulteti v Ljubljani. Milan Kučan, rojen 14. 1. 1941, diplomirani pravnik, predsednik Republike Slove- nije. Tone Peršak rojen, 2. 1. 1947, diplomirani režiser in diplo- mirani komparativist, do- cent za teorijo gledališča, predsednik DS. Franc Miklavčič, rojen 25, 1921, diplomirani prai;^ upokojenec, predsednik^ Mag. Marjan Cerar, rojen 15. 5. 1943, magister kemije in ekonomije, glavni direktor Belinke. Dr. Jože Bernik, rojen U. : 1924, doktor pravnih znon sti, upokojenec. Osmerec brez krmarja Volitve v nedeljo, 23. novembra - V predvolilni bitki za predsednika Republike Slovenije 8 kandidatov Dober ducat, menda na- tančno 15 imen, se je do sredine minulega tedna po- javljalo v igri za novega predsednika države Sloveni- je. Svojo kandidaturo so bolj ali manj glasno napovedova- li, do srede, 29. oktobra do polnoči, pa je popolne kan- didature vložilo 8 kandida- tov, med njimi pa se v zako- nitem roku do ponedeljka, 3. novembra, nihče ni pre- mislil in kandidature umak- nil. V igri za predsednika drža- ve, volitve bodo v nedeljo, 23. novembra, so (po zaporedju, izžrebanem v torek popoldan v republiški volilni komisiji): Marjan Poljšak, Janez Po- dobnik, dr. Bogomir Kovač, Milan Kučan, Tone Peršak, Franc Miklavčič, Marjan Ce- rar in dr. Jožef Bernik. Zoper kandidaturo Milana Kučana sta Matjaž Gerlanc in Liberalni forum na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudi za presojo us- tavnosti njegove kandidature in čeprav je bilo odločitev us- tavnih sodnikov pričakovati te dni, so pobudi zavrnili že prejšnji teden z obrazložitvi- jo, da sta bili napačno vloženi. So pa bile v ponedeljek že vložene nove pritožbe; Re- publiška volilna komisija naj bi tako v torek obravnavala pritožbo Liberalne stranke zoper svojo odločitev o potr- ditvi kandidatur za Milana Kučana in dr. Jožeta Bernika (Kučanova kandidatura naj bi bila sporna, ker naj bi zdajšnji predsednik že izčrpal ustav- no možnost ene ponovitve mandata, zoper kandidaturo dr. Bernika pa so se pritožili zaradi njegovega dvojnega državljanstva), podobni pri- tožbi je vložil tudi zastopnik predsedniškega kandidata Marjana Poljšaka, vendar je Poljšak kasneje ugovor zoper kandidaturo dr. Bernika umaknil. Po zakonu imajo člani vrhovnega sodišča na voljo 48 ur, da presodijo ozi- roma se odločijo, ali bodo sploh obravnavali vse vlože- ne ugovore. Kako pa se bodo odločili glede pritožbe Matja- ža Gerlanca, ki se je prav tako s posebnim dopisom obrnil nanje, pa glede na zakonska določila, da so do ugovorov upravičeni le neposredno predsedniški kandidati oziro- ma njihovi zastopniki, do za- ključka redakcije še nismo iz- vedeli. Različno do kandidatur Prvi je ponovno kandida- turo za predsednika države napovedal Milan Kučan, za katerega je dr. Matjaž Kmecl tudi sprožil akcijo zbiranja podpisov podpore volivcev. Kučanovo kandidaturo je, če- prav bi zadoščalo 5.000 pod- pisov, podprlo 15.914 voliv- cev. V času predsedniške pred- volilne kampanje bomo skladno z našo uredniško politiko na straneh Novega tednika novinarsko sprem- ljali predstavitve predsed- niških kandidatov na našem območju, v mnenjskih ru- brikah (Pisma bralcev) ome- jili neposredno predvolilno podporo kateremukoli kan- didatu, neodvisno od tega pa bodo imeli vsi kandidati možnost komercialne pred- stavitve na straneh našega časopisa. Za neposredno iskanje podpore volivcev se je odločil tudj mag. Marjan Cerar, ki je ob napovedi kandidature iz- stopil iz LDS in zbral 5.213 podpisov volivcev. Da se za predsedniško funkcijo potegujejo s po- močjo strankarske podpore, so se odločili: dr. Bogomir Kovač, ki je kandidat LDS, njegovo kandidaturo pa so podprU 4 poslanci te stran- ke, Franc Miklavčič, ki ga je predlagala Krščansko social- na unija-KSU, s podpisi pa podprli trije poslanci iz vrst LDS in DeSUS ter samostojni poslanec, Marjan Poljšak, ki ga je predlagala Nacional- na stranka dela-NSD, s pod- pisi pa podprla dva poslanca SDS in en SKD, dr. Jože Ber- nik, ki sta ga predlagali SDS in SKD, podprlo pa 12 po- slancev SDS in 7 SKD, Janez Podobnik, ki ga je za svoje- ga kandidata izbrala SLS, njegovo kandidaturo pa podprlo 18 poslancev SLS, tff Tone Peršak, ki ga je predlagala Demokratska stranka - DS, njegovo kandi- daturo pa je podprlo 3.448 volivcev. Za vložitev kandidatur za volitve predsednika države zakon v Sloveniji določa več načinov; kandidata lahko podpre 10 poslancev držav- nega zbora (pri tem pa ni potrebno, da ga podpira tudi stranka), če kandidata p«^ pre katerakoli (parlament' na ali neparlamentarna) ]! litična stranka, potrebuje tem še 3 podpise poslane ali pa 3.000 podpisov pi pore volivcev, četrta iiii nost pa je, da se kandi odloči za neposredno zbii nje podpore volivcev, vtc primeru mora zbrati 5.0 podpisov. IVANA STAMEJČ Foto: ARHIV DEl DrŽava naj bo vzgled varčevanju »Nočemo biti državljani drugega razreda,« so v imenu okoli 15 tisoč upokojencev oziroma 9 tisoč, kolikor jih je včlanjenih v Zvezo društev upokojencev Celje, povedali minuli ponedeljek na občnem zboru zveze, ki sta se ga udele- žila tudi predsednik Zveze društev upokojencev Sloveni- je Vinko Gobec in minister brez resorja iz vrst DeSUS Jan- ko Kušar. Na občnem zboru so ugodno ocenili delo preteklega in letoš- njega leta, osrednjo pozornost pa so namenili reformi pokoj- ninskega sistema ter splošne- mu gmotnemu položaju upo- kojene generacije. O tem, da slovenski upokojenci ob raz- pravah o reformi pokojninske- ga sistema ne pristajajo na kakr- šnokoli delitev državljanov, je zbranim v veliki dvorani Narod- nega doma spregovoril pred- sednik ZDUS Vinko Gobec, minister brez resorja Janko Ku- šar pa je izpostavil nekaj točk iz varčevalnega programa države. Celjski upokojenci pozdravljajo varčevanje, vendar zahtevajo, da so ga sorazmerno deležne prav vse strukture, za zgled pri varčevanju pa bi morala biti prav država sama. Sicer pa so tudi na Celjskem upokojencij vedno nezadovoljni s svojij statusom in svoji krovni orgai| zaciji so izrekli podporo v pri3 devanjih, da ne pristane v uslii jevanje pokojnin z rastjo ca pač pa vztraja v primerja« plačami, saj so konec koncevi časa svojega aktivnega prispevke plačevali glede na' šino plače in ne na ceno soU na tržnici. »Precej pozornosti nai" njamo tudi reševanju stan vanjskih problemov naših ^' nov in prizadevamo si, da b' programa Stanovanjske! sklada občine Celje letno j" dobili vsaj dvoje manjših ^ novanj za upokojence,« ' občnem zboru poudaril pf^ sednik Zveze društev upol" jencev Celje Emil Pepelnja^ --^ V Zvezi društev upokojen«^ Celje precej pozornosti naii njajo rekreacijski dejav^no' pripravljajo izlete in poh"^ obiskujejo svoje bolehne člal za njihovo obdaritev pa s" zadnjem letu namenili 900 tolarjev, letos pa so bili sejma Senior tudi gostitelji ^ slovenskega srečanja up^' jencev. SNOPIČ DOGODKI 3 Račun brez krčmarfa Minister za kulturo Jožef Školč v Šentjurju in Laškem - Zapleti z obnovo Laškega dvorca ^ntjurski Ipavčevi hiši so se z jtrom Jožefom Školjčem sestali jtavniki občine, upravne enote in jske knjižnice. Ministru so pred- li položaj kulture v šentjurski obči- ,fi čemer so izpostavili dotrajano giio mestnega Kulturnega doma, iQst prostorske širitve mestne knjiž- ter ga seznanili s prenovo Slomško- jjstne hiše na Ponikvi. iiiistcr se je osebno prepričal, da je ana Kulturnega doma resnično po- obnove, za kar obstaja idejni pro- Občina se je z njim prijavila na razpis jstrstva, vendar Školjč opozarja na lanjkanje denarja. Občina se je prav iprijavila za projekt širitve knjižnice, jar so izvedeli, da mora svojo vlogo ojniti. Na Slomu pa so ministru pove- ^da je prišlo letos že več kot 130 rtičnih avtobusov, pri tem pa nastajajo ;ejšnji stroški za redno vzdrževanje ovljene hiše. Prostovoljni prispevki, ki irejmejo, žal ne zadostujejo. BJj kot v Šentjurju so bili z obiskom Istra Jožefa Školča zadovoljni v Laš- 1. Ne le zato, ker jih je obiskal po več enem letu, odkar so ga povabili v svoje ;to, ampak predvsem zaradi trdnih za- )vil, da bo ministrstvo za kulturo v zelo m času finančno podprlo popravilo strešja in strehe laškega dvorca, v kate- domujeta razstavišče in osrednja žnica. Žal je bilo zadovoljstvo le kratke- aha, saj je občinska uprava v začetku tega tedna ugotovila, da je za laški dvorec vložen denacionalizacijski zahtevek. »Res nismo vedeli, da je zgradba predmet vrača- nja, čeprav so dediči nekdanjih lastnikov celo naši meščani,« pojasnjuje zaplet žu- pan Peter Hrastelj. »Prav tako ne vemo, ali gre za vračilo v naravi ali na kakšen druga- čen način. V ponedeljek smo zato prosili vodstvo upravne enote, naj nemudoma prične postopek, da bi čimprej prišli do dokumentov, ki bi zakonsko vzdržali vsaj toliko, da bi se vendarle lahko lotili popra- vila te znamenite laške zgradbe. Upamo le, da se streha v tem času še ne bo podrla.« ■■■■■■■■■■.....II........................I................I BJ, JI, Foto: CK; V občinski upravi Laško niso vedeli, da je za laški dvorec, kjer obiskovalce že dobro leto pred padajočimi strešniki varuje posebni oder, vložen denacionalizacijski zahtevek. Sladka Gora bo bližje /šmarski občini opravljajo trenutno tplastitev ter delno rekonstrukcijo 8,3 lometrov lokalne ceste Mestinje-Lem- ig-Sladka Gora-Pečica-Lemberg. Gre eno največjih naložb v tej občini, v fdnosti 45 milijonov tolarjev. Občinski svet |e povezavo, ki je na točju med magistralno cesto Celje- '§aška Slatina ter regionalko med Pod- !lom ter Mariborom, ocenil kot letošnjo čdnostno nalogo. Investitor, šmarska fea, je za njeno obnovo v celoti prido- 3 državna sredstva za demografijo ter "acijo cest, ki so bile poškodovane med (Injo zimo. Del ceste, 2 kilometra pre- 'stitve skozi srednjeveški trg Lemberg, '"bnovili že lani, med letošnjimi naloga- 'Paje tudi saniranje zemeljskega plazu 'd Pečico in Sladko Goro. ^fla opravlja celjsko Cestno podjetje. Z "šnjlmi deli so začeli v začetku oktobra, "čati pa morajo do 15. novembra. Z deli pri koncu, zato bo slovesno odprtje obnovljene ceste še v tem mesecu. Z boljšo cesto nameravajo prav tako vzbuditi večje V šmarski občini trenutno asfaltirajo tudi cesto po grebenu med Tinskim nad Zibiko ter Šentjanžem. Gre za 1,3 kilo- metra razdalje, pri čemer so sredstva prispevali krajani ter občina, zanimanje za turistično zanimivo območ- je, kjer bo vinska cesta. Za prihodnjo leto načrtuje občina boljšo povezavo med Šmarjem pri Jelšah ter KS Na področju Kristan Vrha je v zaključni fazi izgradnja vodovoda Laše-Filipov hrib, ki je za potrebe približno dvajsetih gospo- dinjstev. Sredstva za naložbo v vrednosti 10 milijonov tolarjev prispevajo vaščani ter šmarska in delno slatinska občina. Sveti Štefan, vse do Grobelc. Obnoviti nameravajo odsek Ločnec-Sveti Štefan- Grobelce. BRANE JERANKO V Šmartnem po Martinovo v občini Šmartno ob Paki praznujejo občinski praznik 11. novembra, sklop prireditev pa bo tako ali drugače pove- zan z njihovim patronom, sv. Martinom. Praznovanje so pričeli že v nedeljo s poho- dom po občinskih mejah, nadaljevali ga bodo v petek, 7. novembra ob 17. uri, ko bodo v šmarškem gasilskem domu pripravili posvet vinogradnikov, na katerem bodo spregovorili o okolju prijaznem vinogradništvu. V soboto, 8. novembra, bo v središču kraja vesela Martinova sobota, ki jo bodo začeli šaleški likovniki na 8. slikarski koloniji, ob 10. uri se bo pričel ulični sejem vinogradniško-vinarske opreme, ob 13. uri pa se bodo predstavili godba in mažoretke, otroci bodo zarajali z Romano Krajnčan, nastopil bo narodno za- bavni ansambel Nagelj, v programu, ki ga bo vodil Boris Kopitar, pa bodo pripravili še Martinov trič trač in Martinov krst. Prireditve bodo nadaljevali v nedeljo, 9. novembra, ko bo ob 18. uri v farni cerkvi nastopila družina Galič, v torek pa bo ob 17. uri v Kulturnem domu slavnostna seja sveta občine Šmartno ob Paki. Sklop prire- ditev bodo v Šmartnu nadaljevali prihod- njo soboto, ko bodo odprli cesto v Podgo- ri, zvečer pa pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev. US ; Cepljenje proti gripi prelcinjeno Po vsej Sloveniji zmanjkalo cepiva - Nove zaloge spet te dni ^rav so v republiškem inštitutu za ''"Vanje zdravja sredi preteklega mese- ^^gotavljali, da letos ne bo zmanjkalo J'Va proti gripi, so prejšnji teden v ^"li območnih zavodov za zdravstveno '^'vo morali cepljenje prekiniti. Zaradi '^^no velikega zanimanja so pošle vse ,"§6 cepiva, čeprav so bile letos celo koliko večje kot prejšnja leta. . mmm j^dno več je ljudi, ki so že spoznali J '^tnost cepljenja, s katerim se je mogo- l^ogniti gripi,« ugotavlja vodja epide- miološke službe pri zavodu za zdravstve- no varstvo Celje Alenka Maligoj-Skaza. »Prejšnja leta smo le s težavo porabili naročene zaloge, letos pa je zanimanje ljudi za cepljenje tolikšno, da je preseglo vsa naša pričakovanja.« Na območju celj- ske regije se je v oktobru cepilo preko 12 tisoč ljudi. V zavodu pričakujejo, da bo novembra zanimanje za cepljenje nekoli- ko pojenjalo, zato so naročili le še tisoč doz cepiva, ki naj bi te dni že prispele v Celje. Ker se sezona, značilna za kroženje virusov še ni pričela - gripa pride običajno k nam proti koncu novembra, v decem- bru ali januarju, bo tudi v prihodnjih dneh še dovolj zgodaj za zaščito pred to bolezni- jo, ki ogroža predvsem starejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi. V celjski regiji cepijo proti gripi v zavodu za zdravs- tvenovarstvo, v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Glede na trenutne razmere v drugih državah, letos ni pričakovati kakšnega izjemnega porasta obolelih za gripo. Je pa v tem času veliko splošnih prehladnih obolenj, ki jih mnogi zaradi podobnih znakov, enačijo z gripo. JI. POSVETU irska ima spet predsednico Na Irskem so bile predsed- niške volitve. Okoli 2,7 mili- jona volilnih upravičencev je izbiralo med petimi imeni; štirimi kandidatkami in enim moškim. Kot so napo- vedovale že javnomnenjske raziskave, je največ glasov dobila 46 letna profesorica prava Mary McAleese. Nova predsednica bo zame- njala Mary Robinson, ki je bila leta 1990 kot prva ženska izvo- ljena na to mesto. Robinsono- va iz javnega življenja zdaj ne bo izginila, ampak bo delovala kot visoka komisarka Združe- nih narodov za človekove pra- vice. Mary McAleese pa je do- slej prva predsednica (in hkrati tudi predsednik], rojena v Bel- fastu na Severnem Irskem, ki je že od leta 1922 pod britansko krono. Je vdana katoličanka in pripada vladajoči nacionalistič- ni stranki Fianna Fail. Nekateri so ji pripisali simpatizerstvo s Sinn Feinom, političnim kri- lom IRE, kar je odločno zani- kala. V svojem prvem nastopu po zmagi je obljubila, da se bo trudila za izboljšanje odnosov z Londonom, prav tako pa si želi, da bi britanska kraljica Elizabeta II. naposled le obi- skala Irsko. McAllesejeva je v boju za predsedniško nomina- cijo znotraj stranke premagala nekdanjega premiera Alberta Reynoldsa. Na volitvah pa je bila njena najresnejša tekmica še ena Marry in sicer Banotti. 58 letna Banottijeva je članica Evropskega parlamenta, pripa- da pa drugi največji stranki na Irskem, imenovani Fine Gael. Nova poljska vlada Na Poljskem je zaprisegla nova vladna koalicija, ki jo bo vodil Jerzy Buzek. Sestavljata jo stranki Akcija Solidarnosti in Unija Svobode. Prva je na volitvah 21. septembra pora- zila nekdanje komuniste, stranko Zveza demokratične levice, ki je s Kmečko stranko sestavljala dosedanjo vlada- jočo koalicijo. Akcija Solidarnosti ima tako 201 od 460 mest v spodnjem domu parlamenta, Unija svo- bode 60, poražena Zveza de- mokratične levice pa je dobila 164 mest. Pogajanja med Soli- darnostjo in Unijo svobode so bila dolga in neomajna. V novi vladi je 22 ministrov, od tega jih kar 15 pripada Solidarnosti. Unija je naposled dobila le se- dem ministrstev, vendar pa kar štiri najpomembnejša: zuna- nje, obrambno, finančno in pravosodno. 57 letni premier Buzek, malo znan akademik, je po zaprisegi dejal, da bo glavna naloga vlade priprava države za sodelovanje v Natu (njegova članica naj bi postala leta 1999) in čimprejšnja pri- družitev Evropski uniji. Poleg tega si bo vlada prizadevala za vsaj enako gospodarsko rast kot doslej, za pospešitev priva- tizacije in izvedbo ključnih re- form, kot je npr. pokojninska reforma. Po imenovanju vlade so za nmenje o njej zaprosili vodjo Solidarnosti v 80 letih in šefa države v letih 1990-95 Lec- ha "VValenso. Dejal je, da bi v vladi na lestvici od ena do pet prisodil od minus štiri do štiri. Ameriško-kitajski odnosi v ZDA je bil na devetdnev- nem obisku kitajski predsed- nik Džjang Dzemin. Šlo je za prvi obisk šefa azijske velesi- le v Ameriki v zadnjih 12 letih. 71 letni predsednik je imel pogovore v številnih me- stih, povsod pa so ga pričaka- le množice demonstrantov. Protestirale so proti kršenju človekovih pravic in zahteva- le neodvisnost Tibeta. Kitajska je na to odgovorila, da demonstranti ne poznajo resničnih razmer, saj večina ni še nikoli obiskala niti Tibeta niti Kitajske. Kar tiče človeko- vih pravic pa je predsednik ob obisku harvardske univerze prvič javno priznal, da je šlo pri krvavem zatrtju študentskih protestov na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989, za napako kitajskih oblasti. Ame- riški predsednik Clinton je de- jal, da je v mnogih stvareh Kitajska na pravi strani zgodo- vine, vendar kar tiče spoštova- nja človekovih pravic temu za- gotovo ni tako. Kljub temu sta predsednika dosegla kar nekaj dogovorov. Najpomembnejši pravi, da bodo ameriške druž- be Kitajski prodajale jedrsko opremo. Peking se je ob tem moral zavezati, da Kitajska drugim državam, še posebej Iranu, ne bo pomagala pri izde- lavi jedrskega orožja. Konkre- ten rezultat obiska je tudi pod- pis pogodbe z Boeingom, vred- ne okoli tri milijarde dolarjev, o nakupu 50 letal. Brez napredka pa so se končali pogovori o vstopu Kitajske v Svetovno tr- govinsko organizacijo. Irak spet izziva Odnosi med Irakom in mednarodno skupnostjo, predvsem ZDA in Združeni- mi narodi, so se pred dnevi precej zaostrili. Irak je na- mreč prepovedal vstop v dr- žavo trem ameriškim inšpek- torjem, članom posebne ko- misije ZN za razorožitev, ki so hoteli pregledati iraške jedrske zmogljivosti. Poleg tega pa je odrekel go- stoljubje vsem ameriškim stro- kovnjakom, ki so že v Iraku. S tem bi najbrž rad kaznoval Washington, ki nasprotuje od- pravi sankcij, ki so jih ZN uvedli po iraški zasedbi Kuvajta. Pote- za Bagdada je naletela na pre- cejšnje reakcije - med prvimi se je odzval Varnostni svet, ki je Iraku zagrozil s hudimi posle- dicami. Ameriški kongresniki so celo pozvali k vojaški akciji proti upornemu Sadamu Hu- seinu. Možnost vojaške akcije ni izključila tudi Velika Britani- ja, ki se je v Zalivski vojni posta- vila na stran zaveznic. V Iraku ob tem izjavljajo, da sicer ne želijo spora z ZDA, vendar pa so se pripravljeni soočiti z vo- jaško akcijo Washingtona. Iraš- ke oblasti so sicer privolile v prihod misije ZN in se zavzele za dialog, vendar so se Ameri- čani na to odzvali z izjavo, da niso dovolj le besede, temveč je treba spoštovati resolucije. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI Direktor je odstopil I Direktor mestinjskegl Bohorja Vladimir Jurančič je odstopil. S tem je izpol- njena ena od stavkovnih zahtev delavcev lesne to- varne, kjer so letos večkrat ustavili stroje. Delovni pro- ces v Bohorju poteka zdaj nemoteno. Nadzorni svet, ki se je se- stal prejšnji teden, je za vr- šilko dolžnosti direktorja (za obdobje treh mesecev) imenoval Mileno Žerak, ki je doslej vodila prodajo. Njeno ime se je že poprej omenjalo med tistimi, ki bi lahko nadomestili Juranči- ča, od Žerakove pa je odvi- sno ali se bo prijavila na razpis, ki bo v kratkem. V preteklem tednu so delavci tudi končno prejeli septem- brske plače in sicer v enot- nem znesku 59 tisoč tolar- jev. Gre za minimalne plače, s katerimi so se poprej stri- njali na zboru delavcev. Hkrati v sindikatu priprav- ljajo izhodišča za socialni sporazum z upravo, najprej za obdofcje treh mesecev. Kot so povedali v sindikatu, bodo besedilo sporazuma podpisali šele po neposred- ni izjasnitvi delavcev na nji- hovem zboru. Zaradi prekinitev dela in stavke se v 297-članskem kolektivu bojijo, da bi izgu- bili naročila, ki jih zaenkrat še imajo, delavci pa s tem delovna mesta. Zato so v petek, za dan reformacije, delali. Gre za dva dodatna delavnika v oktobru ter no- vembru, s katerimi bodo nadoknadili štiri dni sponta- nih prekinitev dela. B.J. Železarna je v Celju Ustavni sodniki po presoji zavrnili zahtevo Občine Štore - Železarna Štore sodi v meje Mestne občine Celja »Ustavni sodniki so z veči- no glasov, 5 proti 2, presodili, da se naša zahteva po presoji ustavnosti določitve meja med Mestno občino Celje in Občino Štore, zavrže. S tem Železarna Štore, ki ima sedež na Železarski cesti 3 v Štorah, praktično vsa sodi v območje celjske občine,« je v uvodu novinarske konference, ki so jo v ponedeljek sklicali v Što- rah dejal župan Franc Jazbec. Na nejasnosti glede določi- tve medobčinskih meja so po reformi lokalne samouprave prvi opozorili v Štorah. V no- voustanovljeni Občini Štore so ves čas prepričani, da bi bilo pri razmejitvi nekdanje skupne celjske občine najustrezneje potegniti nove meje po mejah krajevnih skupnosti, saj se na spornem območju meje naselij niso skladale z mejami krajev- nih skupnosti. Pretežen del ob- močja Železarne Štore, ki je bila po Jazbečevem trdnem prepričanju tudi eden odloču- jočih faktorjev, da so Štore sploh postale samostojna obči- na, sodi namreč v meje naselja Teharje, pred reformo lokalne samouprave pa je bilo železar- sko območje umeščeno v meje krajevne skupnosti Štore. Ker je državni zbor umestil celotno naselje Teharje v območje Mestne občine Celje, je tako tudi železarsko območje, sku- paj s celotnim območjem nase- lja Zvodno, pripadlo Celjanom. Brez dogovora »Da ostajamo brez železar- ne - oziroma njenega vitalnega dela, saj gre poleg nove trak- torske hale še za vse vitalne železarnine objekte, v katerih danes poslujejo ficme Jeklo, Valji, Ingstor in Itro - nam je bilo jasno šele, ko so v Mestni občini Celje sprejeli svoj Statut in kot njegov sestavni del tudi grafičen prikaz območij obči- ne,« je dogajanje zadnjih treh let pojasnjeval župan Jazbec. V Štorah so namreč že leta 1994 opozorili na, po njihovem krivično razmejitev, zadevo pa so obravnavali tudi člani Občin- skega sveta Mestne občine Ce- lje. Celjski svetniki so menili, da so za razsodnika v primeru določanja medobčinskih meja pristojni državnozborski po- slanci, saj so konec koncev le-ti tudi sprejemali Zakon o usta- novitvi občin ter o določitvi nji- hovih območij. V Občini Štore pa so se za pomoč obrnili tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Ustavne sodnike so zaprosili, naj presodijo ustav- nost 1. člena Statuta Mestne občine Celje (ki vključuje kot prilogo tudi grafičen prikaz meja območij občine) ter 2. in 3. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. »Naš primer je edinstven v vsej Sloveniji, saj >sporno< ob- močje nima stalnih prebival- cev, zato tudi instrumenta pos- vetovalnega referenduma ni bi- lo moč uporabiti,« pojasnjuje Jazbec in dodaja, da so ustavni sodniki zato za mnenja zapro- sili resorno ministrstvo in vlad- no službo za lokalno samou- pravo, najbrž zato, ker niso bili enotnega mnenja, pa so za pre- sojo ustavnosti porabili izjem- no veliko časa. »Kar poldrugo leto, kar bi glede na poprečje časa, porabljenega za presojo drugih zahtev, zadoščalo za tri odločbe in ne le eno.« »Po svoje smo, glede na po- govore oziroma dogajanja zad- njih let, v Štorah takšno odloči- tev ustavnih sodnikov tudi pri- čakovali,« pravi Jazbec in do- daja, da je iz tega tudi razvidno, kako močna je še vedno konti- nuiteta sil preteklosti. »V držav- ni zbor sem sicer vložil pobudo za izločitev dela naselja Tehar- je (tistega območja, na kate- rem so železarski objekti) iz Mestne občine Celje in priklju- čitev k Občini Štore, a glede na to, da sediva v državnem zbo- ru oba s celjskim županom, kakšnega posebnega uspeha ne morem pričakovati,« skep- tično ugotavlja Jazbec in napo- veduje, da bo sam pač lobiral v opoziciji, celjski župan Zimšek pa med poslanci pozicije - re- zultat pa je že vnaprej na dlani. Se vedno za dialog z ureditvijo spornih mejnih vprašanj so v Štorah tudi po- gojevali pripravo premoženj- ske ter delitvene bilance med novonastalimi občinami. Ka- ko bo zdaj s tem? »V tem trenutku ne želim komentirati, kaj bo to prineslo v dogovore o delitveni bilanci, saj se mi zdi težišče proble- mov drugje. V Štorah smo za to, da se delitvena bilanca čim prej spelje, da nove občine iz nje ne potegnemo negativnih obveznosti, nepremičninsko premoženje pa naj se razdeli po teritorialnem principu. Zahtevamo seveda pripadajo- če deleže v javnih podjetjih komunalnega področja, vztra- jali pa bomo tudi pri svojih deležih v delniških družbah, ki niso vezane na osnovno gospodarjenje Mestne občine Celje, mislim predvsem na Celjski sejem in Cestno pod- jetje Celje,« pravi Jazbec, ki pojasnjuje, da z umestitvijo Železarne Štore v meje Mest- ne občine Celje v Štorah nepo- sredno niso oškodovani, saj je železarna v državni lasti - po- sredno pa vsekakor so, saj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za žele- zarsko območje znaša letno okoli 16 milijonov tolarjev. »Prepričan sem, da je smisel- no vztrajati v dialogu, čeprav tudi menim, da trije nasledniki nekdanje skupne celjske obči- ne nikakor nismo enakopravni partnerji,« pravi v imenu štor- skih občanov župan Jazbec, ki je lani - zato, da bi pristojne v Mestni občini Celje opozoril na neenakopraven položaj - od- vzel pooblastila vsem trem skladom (stanovanjski, sklad stavbnih zemljišč ter sklad za razvoj drobnega gospodars- tva) občine Celje pooblastila, da v imenu Občine Štore raz- polagajo z nekdaj skupnim premoženjem. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC »Bojim se, da bo Železarna Štore ostala štorski problem in povezana z našo občino dokler se bo razpravljalo o zaostrenem gospodarskem položaju, odpuščanju delavcev in podobnem, če pa se bo postavila na noge, bo seveda z izvirnimi prihodki polnila blagajno Mestne občine Celje,« pravi štorski župan Franc Jazbec ob pogledu na del Železarne Štore, kjer zdaj obratujejo štiri družbe, in kljub temu, da je dobesedno na pragu štorskega občinskega središča, sodi v območje Mestne občine Celje. Šved kupuje železarno Po švedski študiji bi Štore ozdravili v treh letih v javnosti se je že dolgo šušljalo o zanimanju švedske- ga kupca za nakup štorske že- lezarne vse mogoče. Ta se je prvič pojavil pred tremi leti, v ponedeljek pa je prišlo do se- stanka med predstavniki šved- skega podjetja Inexa ter župa- ni Šentjurja, Štor in Šmarja. Gostitelj, šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh je med sestankom v Ipavčevi hi- ši opozoril na zanimanje obči- ne za rešitev Štor. Kot je zna- no, so nameravali proizvod- njo v državnem delu v Štorah letos poleti ukiniti in to v čud- nih okoliščinah. V celotni žele- zarni (vključno z zasebnimi podjetji) je namreč še vedno zaposlenih več kot tisoč delav- cev iz desetih občin celjske regije, zato jim po občinah za delovna mesta ni vseeno. Pred leti je bilo v Štorah za- poslenih 3500 delavcev, med njimi tretjina iz šentjurske obči- ne. Zaradi odpuščanja v Štorah ter drugih podjetjih izven obči- ne beležijo danes v Šentjurju rekordno, blizu 25 odstotno brezposelnost. V celotnih Što- rah pa je še vedno 413 zaposle- nih iz šentjurske občine, pri čemer delavci iz jeklarske in valjarske proizvodnje ter jeklo- vleka živijo v negotovosti. Pri vsem skupaj je štorski župan in poslanec Franc Jazbec med pogovorom, s švedskimi po- slovneži ter predstavniki ljub- ljanskega podjetja CIM Consul- ting spomnil, da dosedanje po- vezovanje Štor z železarno na Ravnah ni rodilo sadov. Pred tremi leti, ko so je prvič resno oglasil švedski kupec, je na- mreč prevladal interes za vklju- čitev Štor v Slovenske železar- ne. Po treh letih sodelovanja v tem koncernu so v Štorah na robu poloma. Vodstvo švedskega podjetja Inexa iz Danderyda (v Šentjur so prišli lastnik Kari David Sundberg, poslovni direktor Christer Olson, finančni direk- tor Ingemar Eliason ter njihov pravni zastopnik Lars Henrik Tisell) je predstavilo svojo za- misel nakupa in sanacije Štor, ki temelji na obsežni študiji. Šved- ski poslovneži menijo, da so proizvodnji v Štorah dnevi šteti, pri čemer opozarjajo na stroš- ke, ki jih bosta zato imela drža- va ter regijsko gospodarstvo. Za Švede naj bi bile Štore zanimive zaradi kakovosti izdelkov, raz- meroma poceni delovne sile ter bližine sredozemskih ladjedel- nic. Pri tem naj ne bi postali konkurenčni preostalima slo- venskima železarnama. Kot je slišati s švedske strani, si od tam zamišljajo 3 leta traja- jočo sanacijo. To pomeni po njihovih zagotovilih švedsko vlaganje v vse faze jeklarske proizvodnje, izobraževanje za- poslenih, nove proizvodne standarde, nov proizvodni pro- gram ter širitev prodajnih mož- nosti. Švedi bi začeli sanacijo v odkupljenem državnem delu Štor s 300 do 400 delavci, poz- neje bi po potrebi zaposlili še druge. Sicer pa je trenutno v državnem delu Štor, ki mika švedski kapital, zaposlenih le še 465 delavcev - pred nekaj dnevi so jih namreč poslali do- mov še približno dvesto. Slovenski sogovorniki so bili sodelovanju naklonjeni. Sicer pa so predstavniki šved- ske Inexe za včeraj (po za- ključku redakcije) ter prihod- nje dni napovedali konkretne pogovore o nakupu Štor ter sanaciji v slovenski prestolni- ci. Tam naj bi prišlo do se- stanka s predstavniki mini- strstva za gospodarske dejav- nosti ter Slovenskih železarn. PO DRŽAV Slovenija ni LJUBLJANA, 28. okj (Delo) - Preplah in nerv ki sta zajela vse sveto"!' borze, sta se občutila tud' Ljubljanski borzi vredi^r! nih papirjev. Slovenski b^! ni indeks je padel za ' odstotka, vendar mnogj t nijo, da so se cene nj- delnic znižale samo Zii'. dogajanja v svetu, ne p! gospodarstvu. " Adria ima dobit« LJUBLJANA, 28. oktoj, (Večer) - Slovenski letai; prevoznik Adria Airways' nekaj letih prvič posluje dobičkom, ki je v prvih le: njih osmih mesecih zn;! preko 900 tisoč dolarjev: večalo se je tudi število p peljanih potnikov, zlasti; čarterskih poletih, Adri dolgoročni dolgovi pa soj. 57 milijonov dolarjev zm;; šali na 41 milijonov P:- stavniki Adrie se huduif,: ker vse več naših državrj uradnikov potuje v tujinj tujimi letalskimi družba: in to tudi na letališča, ka: letijo njena letala. Premalo denarp LJUBUANA, 28. oktot (Večer) - Republiška voli komisija je opozorila, da \ da ni namenila dovolj dena za izvedbo predsedniških litev. Za izvedbo prvega I ga je predvidenih dobrih I milijonov tolarjev, sfro^li pa bo za 100 milijonov veU morebitni drugi krog vol denar sploh ni predviden: za sedaj sploh še ni jasno, i ga bo mogoče zagotoviti vladnih proračunskih reze: Stroške volitev bi bilo moš če resno znižati le, če zmanjšah število volišč vi žavi s sedanjih več kot 30: na 2000, kar pa brez zakc ske podlage ni mogoče. Drnovškovi ministri LJUBUANA, 29. oktobi (Delo) - Poslanci državne-; zbora so z 52 glasovi na nem glasovanju izvolili Igo' Bavčarja za ministra brez' sorja, odgovornega za evrci ske zadeve, in Janka ^■ gorska za ministra za nt gospodarstvo in turizem. Tik pred zdajci LJUBLJANA, 29. oktoH (Večer) - Po odstopu J Ludvika Toplaka od kan) dature za predsednika drz ve se je Slovenska ljudi* stranka tik pred potek"' roka za vložitev kandid^': odločila, da bo kandidir* predsednika svojega P^' gramskega sveta Janeza ^' dobnika, sicer predsedn' državnega zbora. Predlog dala dolenjska podružn' SLS, soglasno pa ga je dil tudi izvršilni odbor str^ ke, ki je takoj imenoval centralni volilni štab. Za^^ Podobnikove kandidati^ so trije poslanci zahteval' kojšen sklic kolegija sednika državnega da bi se dogovorili o redf^ delovanju zbora med P^"^ volilno kampanijo. I. SNOPIČ DOGODKI 5 pripravite »šparovcice« za stara leta jgpovedana pokojninska reforma mnoge navdaja z občutki velike negotovosti - Največ sprememb se obeta sedanji mladi in srednji generaciji lovenija je spet dobila ,otemo, ki kljub temu, da prava razprava o njej jI, še ni dobro začela in |.ot napovedujejo mnogi, |jla kar precej časa, že ],^rja in plaši mlado in fQ generacijo. Gre za re- iflO pokojninskega in in- jdskega sistema, za kate- pa ne vemo natančno, fcjne spremembe nam fta. Javnost naj bi bila za- [f dni seznanjena z vsebi- Bele knjige in z njo z ■mi značilnostmi sloven- j pokojninske reforme, s lero naj bi prešli na tako jnovani tristebrni pokoj- iski sistem. Jeforma pokojninskega si- ima je nujno potrebna in izbežna. Dejstvo, da je vse nistih, ki pokojnine kori- join vse manj onih, ki služi- je postalo realnost tudi v )veniji. Rodnost se je zniža- pričakovana življenjska ba se je občutno podaljša-j razmerje med upokojenimi aktivnim prebivalstvom je^ ;manjša. Poznavalci pravi-; da se bo v prihodnosti j ložaj še bolj zaostril in da v ^ hodnjem tisočletju ne bo; larja za pokojnine, če že^ les ne bomo našli kakšne ijše možnosti. Zato tudi Igoročna reforma pokoj- askega sistema, katere bis- 0 temelji na dveh delih - na reformi obstoječega sistema, ki bo zagotovila dolgoročno finančno stabilnost in večjo pravičnost v samem pokoj- ninskem sistemu ter na pred- videnem naložbenem financi- ranju pokojnin za nove gene- racije zavarovancev. Trije stebri Pokojninski sistem, kakr- šnega imamo danes v Slove- niji, je dokladni, ki je lahko dobro deloval le toliko časa, dokler so bile aktivne genera- cije velike, upokojencev pa malo. Današnje generacije si- cer plačujejo visoke prispev- ke za pokojninsko zavarova- nje, vendar se denar porabi sproti in čez trideset ali več let jim takratni mladi ne bodo mogli izplačati pokojnin, ker bi bili prispevki zanje tako visoki kot cela plača. Prav zato reforma pokoj- ninskega sistema predvideva odlaganje odhoda v pokoj na kasnejša leta starosti - starost za upokojitev bi se vsako leto podaljšala za štiri mesece na 65 let za ženske in moške. S tem bi se zmanjšalo število upokojencev, reforma pa predvideva tudi zaviranje ra- sti pokojnin, ki bi bile v dalj- šem obdobju nižje za 10 od- stotkov. Primanjkljaj bi si vsakdo kril z varčevanjem. Pokojnina namreč ne bi bila več ena, ampak bi bila sešte- vek donosov iz treh pokoj- ninskih stebrov. Prvi steber bi bil še naprej dokladni, vendar bi za aktual- ne upokojence šel samo del prispevkov za pokojnine. Upravljal bi ga zavod za po- kojninsko in invalidsko zava- rovanje. Drugi steber bi bil naložbeni. Reforma predvi- deva, da bi bil tudi ta prav tako kot prvi obvezen.Vsi ak- tivni zavarovanci stari manj kot 35 let bi bili namreč vklju- čeni v obvezno zavarovanje za starost, za kar bi sami in njihovi delodajalci plačevali 8 odstotkov od bruto plače na posebne varčevalne pokoj- ninske račune. Denar bi se nalagal pri spizu ali kakšnem drugem skladu, upravniki skladov pa bi ga varno inve- stirali. Pokojnine, ki bi jo do- bili iz prispevka in iz naložbe, bi bile približno tako visoke kot so današnje. Tretji steber predstavlja prostovoljno za- varovanje, podobno današ- njim življenjskim ah rentnim Janez Prijatelj, direktor re- publiškega zavoda za pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje :«Sistem, kakršen je se- daj, ni zmožen preživeti šti- rih desetletij. Nekaj let bi še lahko nadaljevali po starem, na koncu pa bi bile najbolj prikrajšane prav mlajše ge- neracije, močno ogrožene pa tudi srednje in sedanje. Pla- čevati bi morali čedalje višje prispevke, razmerje med vplačili in pokojninami pa bi vse bolj upadalo. Treba je poudariti, da bodo pravice obstoječe generacije skoraj v celoti ohranjene, za še aktiv- ne generacije pa bo morala pokojninska reforma ujeti pameten kompromis in rav- notežje med ekonomskimi in socialnimi vidiki.« zavarovanjem. Kdor bo imel in zmogel, si bo torej sam nalagal prihranke. Veliko, a počasi Spremembe, ki jih napove- duje pokojninska reforma, bodo torej zares velike, ven- dar bodo postopne, pot do končnih rešitev pa bo dolga. To pomeni, da jih generacije, ki so že v pokoju ali so tik pred upokojitvijo, ne bi občutile. V prihodnjih tednih in mesecih se bodo po Sloveni- ji zvrstile številne razprave o tem, kaj prinaša Bela knjiga o pokojninski reformi. V Ce- lju bo eden prvih pogovorov že v ponedeljek, 11. novem- bra ob 17. uri v Narodnem domu. Pripravlja ga območ- na organizacija ZLSD, na razpravo pa vabi predvsem mlajšo in srednjo generaci- jo, ki bo deležna največ sprememb, ki jih predvideva pokojninska reforma. Najtežje bo sedaj aktivni gene- raciji in mlajšim od 35 let, saj jift bo nov pokojninski sistem zadel v celoti. Ali bo šok velik ali majhen, bo razkrila šele bela knjiga. Pa tudi potem, ko bo povsem jasno, kakšno re- formo so si zamislili sestav- Ijavci, bo preteklo veliko vode, preden bo pokojninska refor- ma uzakonjena. Po beli knjigi bo najprej pripravljen predlog sprememb in dopolnitev za- kona o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju, temu pa bo sledila procedura v držav- nem zboru po trifaznem po- stopku, ki jo bodo gotovo spremljale neskončne razpra- ve in polemike ter strokovna in malo manj strokovna ute- meljevanja. Karkoli bomo do- bili na koncu, gotovo ne bo všeč prav vsem. Pa čeprav se marsikdo že zaveda, da bo treba varčevati in da bo brez sprememb pokojninski si- stem propadel in bankrotiral. Ob vseh spremembah se bo gotovo najhuje naučiti, da bo treba že v mladosti varčevati . za starost. ' . - - • JANJA INTIHAR Grozilno pismo Stornianu v torek, 4. novembra, je Adolf Štorman, predsednik republikanske stranke, prejel na domači naslov grozilno pismo, so sporočili s sedeža stranke v Velenju. Pismo je podpisano z geslom Allahu Ekber, Štormana pa žali in obtožuje preprečevanja gradnje džamij v Sloveniji. Svari ga pred jnočjo islama in ga opozarja, da bo Slovenija lako kot ves svet nekega dne islamizirana. Avtor pisma mu if zagrozil, da bodo njega in njegovo družino ubih, če bo še laprej nasprotoval muslimanom. »Po poštnem žigu sodeč, Ifbilo pismo oddano na pošti v Velenju. Pismo je verjetno posledica muslimanskega obrezovanja, ki so ga vršili v "edeljo, 2. novembra 1997, v večnamenski dvorani v Vinski (^ori, za kar niso imeh ustreznih dovoljenj in kar bi veliko '3je počeh v džamiji. Po njihovem tolmačenju bi džamijo v ^^lenju že zdavnaj imeli, če ne bi bilo nas in Adolfa Starmana,« so med drugim napisali v izjavi za javnost. KL Zrecani trdijo, da je Rogla njihova Zreški svetniki so na zad- njem zasedanju znova spre- govorili tudi o mejah svoje občine. Podobno kot Vitanj- čani tudi Zrečani ostajajo mnenja, da sodi Rogla v nji- hovo občino. »Občina Vitanje nima niti zgodovinsko pogojenih, niti geografskih, pravnih ali eko- nomskih razlogov in argu- mentov, s katerimi bi lahko izpodbijala dosedanjo zakon- sko ureditev in zahtevala vključitev naselja Rogla v svo- je meje. Torej Rogla sodi k Zrečam,« so ugotovili na seji. Zrečani med drugim pou- darjajo, da je bila krajevna skupnost Vitanje ustanovlje- na leta 1964. Obsegala je tudi naselje Hudinja, kamor je ta- krat spadala Rogla. Leta 1982 pa je bil center na Rogli prei- menovan v naselje Rogla, ki pa ni z nobenim pravnim ak- tom uvrščeno v krajevno skupnost Vitanje. Ta torej iz- podbija vitanjsko trditev, da je bila občina Vitanje ustanov- ljena na območju celotne kra- jevne skupnosti Vitanje, vključno z Roglo. Pa še vrsto drugih argu- mentov so navedli Zrečani. Najprej zgodovinske: po virih je obstajala občina Skomarje, ki je obsegala Skomarje, Hu- dinjo in tudi Rakovec. Farani dela Hudinje in Rogle so spa- dali v podružnično faro Sko- marje. In iz današnjega časa: vsi stalni in začasni prebivalci Rogle si zagotavljajo vse os- novne storitve (zdravniška oskrba, lekarna, šola, ban- ka...) v mestu Zreče. Cestna in komunalna povezava je navezana na Zreče, prav tako tudi vsa turistična infrastruk- tura. Ta je bila zgrajena iz Zreč, s sredstvi zreškega gos- podarstva. Večinski lastnik celotnega območja na Rogli pa je zreški Unior. Nenazad- nje predstavlja območje tudi proti Zrečam geografsko zao- kroženo celoto. Opozarjajo tudi na tesno gospodarsko navezanost Rogle in Term Zreče. A.N. Pivovarna združuje Celje in Laško ^ista občina Laško in mestna občina Celje gradili skupno čistilno napravo? - Zamisel podpira tudi ministrstvo za okolje ^ ponedeljek so se v Laškem sestali '^dstavniki pivovarne ter laške in Oljske občine. Govorili so o možno- l*'*! izgradnje skupne čistilne naprave. '^obuda za sestanek je prišla iz pivo- ^^■^e, ki bo s 1. januarjem prihodnjega ^ prevzela v upravljanje celotno oskr- vodo ter čiščenje komunalnih od- ,5 v občini Laško. Zamisel o izgradnji jJPne centralne čistilne naprave se je ^"^stvoma obeh občin zdela sprejemlji- ij' zlasti zato, ker tako Celje kot Laško r''stno napravo nujno potrebujeta, iP^^i pa sta med sabo oddaljeni le 11 ^oiTietrov in bi bilo morda nesmotrno lako majhnem prostoru zgraditi kar L ^ čistilni napravi. V Celju že nekaj časa i ^orijo o centralni čistilni napravi na levem bregu Savinje pri Tremerjih, Laš- čani pa so načrtovali izgradnjo v Radob- Ijah. Občina Laško bo najkasneje do de- cembra pripravila vse potrebne doku- mente za prenos upravljanja z občin- skimi vodovodi na Pivovarno Laško. Ker pri tem ne bo šlo za sklenitev koncesije pogodbe, ampak za podpis posebnega pisma o nameri, je občin- sko vodstvo hotelo izvedeti še mnenje ministrstva za okolje o morebitnih ovi- rah. Pred dnevi so jim iz Ljubljane sporočili, da pravnih zadržkov ni, ven- dar bo treba v pismu natančno oprede- liti lastnino. Vprašanj o tem, kje bi stala skupna čistilna naprava, po kakšni tehnologiji bi bila zgrajena in kako zagotoviti de- nar zanjo, si predstavniki pivovarne in obeh občin še niso postavili. Za sedaj jim je dovolj le to, da vsi zamisel podpirajo in da bodo takoj pričeli pri- pravljati strategijo, kako takšen pro- jekt izpeljati. Ustanovili so 6-članski odbor, sestavljen iz treh predstavnikov občine Celje, enega predstavnika obči- ne Laško in dveh iz Pivovarne Laško, ki bo v naslednjih treh tednih pripravil globalno oceno o tem, kako bi se skupna čistilna naprava obnesla s fi- nančnega vidika. Že sedaj so si vsi edini, da bi bilo skupno čiščenje komu- nalnih odplak in odpadnih voda dolgo- ročno vsekakor cenejše, zamisel o skupni gradnji pa podpira tudi mini- strstvo za okolje in prostor, ■■■■■■■■■■■■■■■i J. INTIHAR Sprejemljiva bilanca Nazarski svet je na zad- njem zasedanju obravnal gradivo o delitvi premoženj- ske bilance z občino Mozirje in brez tehtnejših pripomb potrdil stanje, ki je bilo za- ključeno z zadnjim dnem minulega leta. Ocena zajema tudi solidar- na referendumska sredstva za sanacijo poplav iz leta 1990, ki za Nazarjane niso sporna. Še več. Predlog deli- tve premoženjske bilance so opredelili kot ustrezen in celo ocenili, da je takšen primeren tudi za druge dele nekdanje mozirske občine. Ž.Z. PO DRŽAVI Diplomati protestirajo UUBUANA, 1. novem- bra (Večer) - Poklicni slo- venski diplomati, združe- ni v sindikatu, so javno protestirali proti imenova- nju veleposlanikov in dru- gih diplomatov iz politič- nih vrst. Pozvali so svoje šefe, naj se v skladu z zakonom upro pritiskom političnih strank in se še bolj dejavno zavzamejo za profesionalizacijo slo- venske diplomacije. Po mnenju pokUcnih diplo- matov stranke nagrajujejo svoje politične privržence, ki nimajo prav nič diplo- matskega znanja in izku- šenj, z mesti v naših diplo- matsko-konzularnih predstavništvih. Še trinajst tisoč UUBUANA, 3. novem- bra (Dnevnik) - Po podat- kih državnega statistične- ga urada je Slovenija sredi tega leta imela 1.986.848 prebivalcev ali 400 več kot konec marca. To je prvo povečanje prebivalstva po lanskem 30. juniju, med tremi občinami, kjer se je število prebivalcev najbolj povečalo, pa je tudi Žalec, vendar gre pri njih pove- čanje na račun tujcev. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je zmanjševanje šte- vila prebivalcev ustavilo le začasno, torej bo potreb- nih še kar nekaj let do magičnih dveh milijonov. Večji obisk, manj denarja UUBUANA, 3. novem- bra (Delo) - V devetih me- secih je Slovenijo obiskalo 1,5 milijona gostov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem času lani. Tujih gostov, med katerimi prednjačijo Italijani, Nem- ci in Avstrijci, je bilo več za petino. Kljub večjemu obi- sku tujcev je bil letošnji devizni priliv nižji od lan- skega in je znašal 798 mili- jonov dolarjev. Najbolj se je zmanjšala prodaja bla- ga tujcem. Skupni sestanek UUBUANA, 4. novem- bra (STA) - Začasni poslo- vodni odbor Jedrske elek- trarne Krško, ki ga sestav- ljajo po štirje slovenski in hrvaški člani, je napove- dal, da se bo znova sestal 5. novembra v Rogaški Slatini. Obravnaval naj bi vse tiste točke, ki jih je že pred dvema tednoma na sestanku v Zagrebu, ki pa se je končal brez doseže- nega soglasja. Slovenija in Hrvaška naj bi v kratkem času imenovali mešano meddržavno komisijo za ureditev statusnih in last- ninskih vprašanj nuklear- ke. 6^ GOSPODARSTVO Zasidrana na petem mestu Banka Celje je v devetih mesecih dosegla vrsto pozitivnih rezultatov - Podpis pogodbe o sindiciranem posojilu Minuli teden je vodstvo Banke Celje pripravilo novi- narsko konferenco, na njej so javnosti predstavili podat- ke o devetmesečnem poslo- vanju ter številne novosti, ki jih uvajajo za svoje komiten- te. Cenerahii direktor l^inke Celje Niko Kač je z doseženi- mi rezultati zadovoljen, saj je bančna hiša kljub veliki kon- kurenci dosegla vrsto pozitiv- nih rezultatov na vseh po- dročjih poslovanja. »Med naj- večje kvalitativne dosežke uvrščamo uspešno oblikova- nje bančne skupine s Hmezad banko, s čimer se je tržni de- lež banke povečal z 5,14 na 5,52 odstotkov. Konec sep- tembra je bilančna vsota ban- ke znašala 102.689 milijonov tolarjev in se je povečala za 10 odstotkov, po svoji velikosti pa Banka Celje trdno ohranja peto mesto med 28 bankami v Sloveniji. Zelo zadovoljni smo z naraščanjem obsega poslovanja v naši podružnici v Ljubljani. Obseg plačilnega prometa s tujino dosega viso- ko postavljen letni plan, tržni delež banke po opravljenem deviznem plačilnem prometu pa se je povečal s 5,05 na 5,35 odstotkov. V devetih mesecih je banka ustvarila bruto dobi- ček v skladu s planom, ki se je v primerjavi z enakim obdob- jem preteklega leta povečal za 35 odstotkov. Čeprav ne- kateri menijo, da banke ne bi smele imeti dobičkov, sam tr- dim obratno. Banka Celje je delniška družba in družba, ki nima dobička, ni uspešna. Banka ne more poslovati brez dobička, kajti v tem pri- meru bi komitenti izgubili zaupanje, hitro pa bi se poja- vile tudi težave pri poslovanju s tujino,« je med drugim dejal generalni direktor Niko Kač. Na tokratni novinarski konfe- renci je napovedal tudi pod- pis pogodbe o sindiciranem posojilu, pogodbo bodo pod- pisali 13. novembra s petimi tujimi bankami, pridobljena sredstva pa bodo usmerili v kreditiranje. Pogovora z novinarji so se udeležili tudi pomočnik ge- neralnega direktorja Dušan Banka Celje je v začetku ok- tobra ponudila svojim komi- tentom, samostojnim podjet- nikom, ki imajo žiro račun v Celjski mestni hranilnici, po- slovanje z uporabo dnevno nočnega trezorja. Dnevno nočni trezor je poseben pre- dal, kamor se z uporabo mag- netne kartice lahko odda goto- vina, čeki, slipi Active in Acti- ve Eurocard/Mastercard, po- ložnice ter virmani. Prednosti, ki jih nudi uporaba dnevno nočnega trezorja so v tem, da se lahko uporablja neodvisno od delovnega časa banke, ban- ka pa skupni znesek gotovine in čekov nakaže na žiro ali tekoči račun ter izvrši plačila že naslednji dan. V kratkem bo instaliran tudi dnevno noč- ni trezor v Ekspozituri Žalec. Drofenik, pomočnica gene- ralnega direktorja Viktorija Svet, predsednik upravnega odbora banke Boris Zavr- šnik, sicer direktor Atom- skih Toplic ter direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič. Drofenik je predstavil števil- ne novosti, ki jih banka v zadnjem času uvaja za svoje komitente. Tako je Banka Celje sredi oktobra za zbira- nje dodatnih kratkoročnih sredstev pravnih oseb izdala nov finančni instrument Po- trdilo o vlogi. Bistvena last- nost novega instrumenta je prenosljivost, ki omogoča tržnost in s tem likvidnost deponiranih sredstev. Nova ponudba za samostojne pod- jetnike je nadalje uporaba dnevno nočnega trezorja, prenovili in razširili so pro- store Agencije v Mozirju, sre- di oktobra so v Celjski mest- ni hranilnici uredili poseben prostor, ki jim omogoča več zasebnosti pri poslovanju s komitenti, ki imajo zelo velik obseg poslovanja po žiro ra- čunih. Novost je tudi spre- menjen delovni čas finančnih svetovalcev, v celotni mreži Banke Celje delajo finančni svetovalci, ki so osebni refe- renti komitentov z najboljšo boniteto, od 8. do 16. ure. Poleg tega je banka razširila tudi mrežo bankomatov. En bankomat so instalirali v Agenciji Vojnik, v teh dneh ga bodo lahko začeli uporab- ljati tudi obiskovalci bencin- skega servisa OMV Istraben- za v Celju. Oktobra je Banka Celje, ki je sicer lastnica Zlatarnine stolpnice, prevzela tudi tam- kajšnjo kotlovnico. Leta je v bila v izjemno slabem stanju, zato je banka v minulih dneh že poskrbela za obnovo dveh kotlov, tako da bo mogoče tudi v Zlatarnini kotlovnici začeti s kurilno sezono. V Banki Celje intenzivno razmišljajo o nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. Niko Kač je prepričan, da se bo v pri- hodnje vse težje uveljavljati na področju klasičnega kreditira- nja. »Svojo tržno priložnost vi- dimo na dveh področjih. Prvo je uvajanje pokojninske refor- me in tukaj se banka mora vključiti v sisteme varčevanja za pokojnino. Drugo tržno možnost pa vidimo v prenosu plačilnega sistema v poslovne banke in tudi to je priložnost, ki je v naši banki ne bomo zamudili,« je zatrdil generalni direktor Banke Celje, ■■■i IRENA JELEN BASA Brez vpliva na politiko Klavrna podoba slovenske industrije - Kovinsko predelovalna industrija je danes na enaki stopnji obsega kot leta 1978 »Državni zbor se v zad- njem času vse preveč ukvar- ja sam s seboj in vse premalo z gospodarskimi problemi, ki so še posebej pereči v ko- vinsko predelovalni indu- striji že od obdobja osamos- vojitve,« je dejal Borut Meh, predsednik upravnega od- bora Savinjsko-šaleške ob- močne zbornice Velenje. Dodal je, da je bila naša pre- delovalna industrija lani na enaki stopnji obsega kot leta 1978. "Hidi letošnji rezultati po njegovih napovedih ne bodo prav nič spodbudnejši. V ponedeljek so se razširje- ne seje upravnega odbora ob- močne zbornice, ki je pripra- vila razgovor o gospodarski problematiki, poleg gospo- darstvenikov iz srednjih in večjih podjetij v regiji ter čla- nov regijskega združenja podjetnikov udeležili še po- slanci Bojan Kontič, Peter Pe- trovič, Jakob Presečnik in dr. Jože Zagožen. Slednji niso mogli zanikati, da imajo pre- malo stikov z gospodarstve- niki, seveda pa so zagovarjali vsak svoje delo v parlamentu. »Poleg velikih tem, kakršna gospodarstvo nedvomno je, imamo v parlamentu še nekaj drugih velikih tem,« je menil poslanec Petrovič. Gospodar- ska slika, so poslance opozar- jali na seji, pa je vedno bolj zaskrbljujoča. Še posebej za- to, ker je za slovenski gospo- darski prostor značilna pre- majhna industrijska rast, to- rej klavrn vzpon tiste panoge, ki edina neposredno ustvarja. »Problemi so predvsem v po- litiki obrestnih mer, tečajni politiki in predragi državi,« je poudaril Borut Meh in še de- jal, da je ključna aktivnost, ki bi se je morali lotiti v držav- nem zboru, ureditev davčne- ga sistema. Ivan Atelšek, bivši direktor velenjskega Gorenja, je izpostavil premajhen vpliv gospodarstva na ustvarjanje gospodarske politike in dejal, da se država ukvarja s sanaci- jami, ki same po sebi nikoh ne prinašajo večje industrij- ske produkcije. Sploh pa, je še dodal, pri nas lahko zasle- dimo celo interese po likvida- ciji podjetij, o čemer nazorno govori primer celjskega Ema. So proizvodnjo ustavih, da bi imeli na voljo trgovske povr- šine? Atelšek je še omenil problematično financiranje področja infrastrukture, ki sama nič ne ustvarja. Po nje- govih podatkih bodo železni- ce investirale 6 milijard mark v naslednjih petnajstih letih, za dobavo vojaške industrije pa naj bi odšteli 1,2 milijardi mark. Kdo bo kos takim stroškom? »V parlamentu naj se ne ukvarjajo zgolj z delitvi- jo državnega proračuna, am- pak tudi s tem, kdo bo kaj plačal,« je menil Atelšek. Na gospodarskem področju bi k izboljšanju položaja pri- pomogla le večja industrijska produkcija. »Razvoj bo odvi- sen od tistega dela gospodars- tva, ki ustvarja novo vrednost in obvlada znanje,« je menil poslanec dr. Jože Zagožen in obenem dodal, da področju industrije v parlamentu ne posvečajo toliko pozornosti, kot si je zasluži. Kako nujno je obravnavanje te teme, kaže ilustrativen podatek, ki pravi, da so lani v slovenski industrij- ski produkciji zabeležili le en odstotek rasti. ■■■■■■■ KSENIJA LEKIČ Novembra Zlatarna Auradenl Konec oktobra je bila podpisana najemna pogodba med stečajnim upraviteljem Zlatarne v stečaju Zlatkom Hoh- njecem ter podjetjem Aurodent, zlatarska proizvodnja pa naj bi predvidoma stekla 17. novembra. Podjetje Aurodent je za leto dni vzelo v najem poslovno zgradbo, tehnologijo ter orodja v Zlatarni, poleg tega so v podjetju Aurodent podpisali tudi pogodbo o najemu blagovne znamke. Po besedah direktorja Aurodenta Andreja Cimerma- na naj bi imela Zlatarna Aurodent na začetku 8 do 10 odstotni tržni delež, mesečno naj bi izdelali 10 do 12 kilogramov nakita, proizvodnja se bo odvijala v nekdanjem starem obratu. Za začetek nameravajo zaposliti 35 delavcev v proizvodnji ter 6 delavcev v trgovinah, ki jih bodo predvidoma odprli 10. novem- bra. Skupno naj bi Aurodent in Zlatarna zaposlovala 69 ljudi. IJB NOVO NA BORZI Finančni trg v olctobru Nekateri bi rekli, prelepo je da bi zdržalo do konca. Tako do konca meseca ni zdržalo niti vreme niti ugodni trendi na borzi. Močno so padle temperature in tečaji tako delnic kot tujih valut. Običaj- no prihajajo takšne nevihte z zahoda, a tokrat se je začelo na vzhodnih borzah in ni zaobšlo ne ZDA ne nas. Padla je celo inflacija, kar je eden redkih pozitivnih podat- kov za mesec oktober. Rast cen na drobno in življenjskih stroš- kov je bila oktobra 0,5%, skoraj pol manj kot septembra. V letoš- njem letu smo tako pridelali že 8,9% inflacije. Še je nekaj mož- nosti, da je inflacija za celo leto pod 10%. Nekaj pa je le ohranilo pozitiven trend, srednji tečaj Banke Slovenije za nemško mar- ko. V mesecu oktobru se je tečaj povzpel za 0,65%, od začetka leta pa za 3,62%. Razlika med inflacijo in tečajem DEM se sicer zmanjšuje vendar zelo počasi. Negativni trendi na borzah so se odrazili tudi na pocenitvi nemš- kih mark - DEM v menjalnicah. Pocenitev 0,04% je res minimal- na, a nazorno kaže vpliv z veli- kih trgov na našega. Največji pretres na valutnem trgu je v prejšnjem mesecu zago- tovo doživel ameriški dolar. Ob koncu meseca je bil kar za 2% cenejši kot ob začetku. Gledano od začetka leta je bil USD kljub temu več vreden za dobrih 14%. V razmerju do DEM je zdrsnil iz 1,78 na 1,71 DEM za en USD. Ob pisarn u tega članka se je njegov Piše: ZDENKO PODLESNIK tečaj in razmerje že popravilo, skoraj na raven ob začetku me- seca oktobra. Počasi a vztrajno narašča tu- di tečaj italijanske lire, v okto- bru 0,15%, v desetih mesecih 3,68%. Napovedane reforme v Italiji bodo zagotovo to rast še upočasnile. Na naši borzi vrednostnih pa- pirjev je v zadnjem tednu okto- bra vse zgrmelo navzdol. Zadnji trgovalni dan je bilo opaziti po- skuse ponovnega vzpona, a je ostalo bolj pri poizkusih. Sloven- ski borzni indeks je tako padel za 3,4%, kar na začetno vrednost v letu še vedno pomeni 22,4% višjo vrednost. Trgovanje v za- četku novembra pa ga je že zni- žalo pod 20%. Veliko nas je, ki pričakujemo ponoven dvig teča- jev delnic, vendar bo magično mejo 1500 indeksnih točk težko kmalu preseči. Ob pisanju tega članka.jebil SBl 1433. Nasvet, ne pozabite da je potrebno delnice kupovati ta- 'krat.ko je njihova cena nizka. Mnogi se tega spomnijo šele potem, ko se začno dražiti. BAROMETPi Brezposelnost \^ stečaji v prvi polovici leta jg u na območju celjske regija stečajev. Po podatkih V publiškega zavoda za z^l ( slovanje Območne ^ Celje je število brezposeln' t oseb, ki so se v tem obdo'^' 'i zaradi stečaja prijavile ■ ■ zavodu, znašalo 865 oseb ^ enakem lanskem oh^, ( je bilo le-teh za 17,8 odstjiii kov manj. Samo v juliju avgustu se je prijavilo stečajnikov, od tega 40,7 (."j stotka žensk. Konec avgujij je bilo skupno prijavljen j 2.684 stečajnikov, kar je t primerjavi z decembrom.;« 52,1 odstotno povečanje. Pohištveni sejem I Ljubljanski Pohištvenis:j jem, osmi po vrsti, bo letj^ odprt med 11. in 16. nover. brom. Na sejmu bo 11.600 kvadratnih me;: razstavnih površin sode:; valo 350 razstavljavcev iz i i držav, od tega jih bo pribjijl no 270 prisotnih neposrej! no, ne pa preko zastopni kov. Poleg domačih razst' Ijavcev se bodo na Pohiš; nem sejmu predstavila : podjetja iz Avstrije, BiH, F vaške, Indije, Italije in Šv?: ske. Študentski račui Banka Celje ima v svn ponudbi tudi tako iraefio\ ni študentski račun, ki nep noletnim dijakom omogot da lahko s pooblastih staš odprejo svoj tekoči rač: Tekoči račun študenta ir,:; vrsto ugodnosti od posle nja z bančno kartico na v^; bankomatih ba mreže, jem kratkoročnega postr po ugodni obrestni meri T- odstotkov, pridobitev av matskega limita v višini'. tisoč tolarjev ter koriščer. izrednega limita po najmat treh mesecih solidnega [ slovanja. Imetnik tekočej- računa študenta lahko prii^ bi plačilno kartico Activa pooblastilom enega od s' šev pa tudi Activa Euroca:- Mastercard. Za poravna- nje rednih mesečnih obve: nosti lahko pooblasti bani s trajnim pooblastilom trai' kom. Razpolaganje s tel^' čim računom je brezplačni prav tako je brezplačno odt bravanje vloge za posojilo^ vloge za izdajo kartice. Na borzi do kon« leta Nova Ljubljanska banl^ je poleti začela z javno P' nudbo obveznic z zap^' lostjo plačila čez 5 let. novembra je bila prod^' uspešno zaključena, Ljubljanska banka je pr^'' la celotno izdajo obvezi' ki jih je vpisalo in vpla^^ 408 oseb, od tega 45 pravn in 363 fizičnih oseb. ^ Ljubljanski borzi vredno- nih papirjev naj bi obvez^ ce Nove Ljubljanske ban začele kotirati do konca tošnjega leta, prvi kup' obveznic pa zapade v pl^' lo že 1. decembra letos. jTSNOPK DOGODKI 7 * Donosna poroka s cliom i/elenjsko podjetje EKO beleži v zadnjih štirih letih izjemno hitro rast - Uspeli so z izdelavo avtomobilskih kabelskih setov zgodba o velenjskem pod- iju EKO, nasledniku učnih lavnic, namenjenih rudar- jpi invalidom, se je proti iiiakovanjem razpletla v lodbo o uspehu. Prelomno 'l,ilo leto 1993, ko so našli imeren proizvodni pro- dni in pričeli po naročilih jvomeškega Revoza proi- ,jjati kabelske sete za Re- jult clio. V štirih letih so iposlili 140 novih delavcev I približno za tisočkrat po- jfali prihodke podjetja. Po odatkih iz obsežne raziska- j Gospodarskega vestnika , glede na rast podjetja na jvidanja vrednem šestem lestu v Sloveniji. :odovina tega podjetja je okaj nenavadna,« pravi di- jktor Elektrokovinarske preme EKO d.d. Andrej Glu- t »Ustanovljeno je bilo leta 558 kot Rudarski šolski cen- !r, namenjen šolanju rudar- jih invalidov. Podjetje, ki je eležilo stalno rast do leta 984, je v svojih zlatih časih aposlovalo približno 900 de- ivcev. Od leta 1985 do leta 588 so se v njem nakopičili kvidnostni problemi in dobi- ije prvo prisilno upravo. Ta- rat se je pridružilo Gorenju . kljub dvema sanacijskima iipama se leta 1990 ni moglo (ogniti stečaju.« Na dan steča- ije bilo zaposlenih 550 ljudi. Indrej Glušič je prišel v pod- elje kot stečajni upravitelj: iDolgovi so znašali približno Iva do tri milijone nemških mark, saj je podjetje najemalo drage kredite, ki jih ni bilo spodobno odplačevati. Usme- ri so se tudi v napačno proi- zvodnjo, izgubili tržišče in svoj program. Svoj čas je bila to tovarna z močno orodjarno in donosnim programom proi- zvodnje strešnih oken. Lotili so se tudi zelo širokega proi- zvodnega spektra, ki pa ga niso mogli obvladati.« Stečaj so formalno zaključiH s prisil- no poravnavo aprila 1991 in se odločili nadaljevati s progra- mom izdelave komponent be- le tehnike in kabelskega vezja za belo tehniko. Podjetje zara- di dolgov ni moglo investirati, zato so ves program prenesli v novo podjetje T.T.E, ki je za- poslovalo okoli 200 delavcev. Leta 1993 je Andrej Glušič zno- va prišel v podjetje, tokrat kot direktor: »Najhuje je bilo, ko smo sprejemali lastninski pro- gram. Po vseh zapletih z Gore- njem, ki nas je hotelo prisilno priključiti v svoj koncern, smo po sodni poti vendarle uspeli ohraniti samostojnost. V EKU nas je ostalo pet, ostah so odšli pod Gorenje. Vsi delavci so imeli možnost postati lastniki, vendar je bil odziv na vpis certifikatov le 13-odstoten. Gorenje je podjetje T.T.E. lik- vidiralo, delavce prezaposlilo, del proizvodnje pa nadaljuje v svojih tovarnah. Nam je uspe- lo. Lotili smo se donosnega proizvodnega programa po poslovnih dogovorih z novo- meškim Revozom in pričeli izdelovati kabelske sete za clio.« Niti dan v blokadi V zagon projekta izdelovanja kabelskih setov za clio so v podjetju EKO investirali prib- ližno osem milijonov franco- skih frankov, ki so jih pridobih s hipotekarnimi krediti. Zasta- vili so poslovne prostore, di- rektor Glušič pa celo svoje last- no imetje. »Januarja 1994 smo prodali za 700 tisoč tolarjev izdelkov, danes znaša naša prodaja 170 milijonov tolarjev na mesec. Predlani smo realizirali pro- dajo v višini 360 milijonov tolarjev, lani pa smo ustvarili že milijardo in štiristo tisoč tolarjev dohodkov. Od leta 1993 naš žiro račun ni bil niti za en dan v blokadi, vse kre- dite vračamo v dogovorje- nem roku in nimamo niti ene- ga dolžnika. S plačili nikoli ne zamujamo več kot dan ali dva,« je povedal direktor in dodal, da so po treh letih naložb ustvarili lani tudi dobi- ček. Zaposlujejo 163 delavcev, med njimi jih je približno 150 v proizvodnji, vseskozi pa skrbijo tudi za usposabljanje zaposlenih zaradi izvažanja izdelkov v Francijo. Poslova- nje je oprto predvsem na dva poslovna partnerja. Prvi je novomeški Revoz, za katere- ga izdelajo 80 odstotkov vseh kabelskih setov, ki jih potre- bujejo za proizvodnjo clia, drugi pa je francoski partner Renault Dreux. 90 odstotkov proizvodnje EKA posredno izvažajo prek Revoza, v zad- njem času pa izvažajo tudi sami. Plače delavcev zavza- mejo največ 12 odstotkov ce- lotnega ustvarjenega prome- ta. Vsak delavec ima v ose- murnem delavniku pravico do dveh petminutnih odmo- rov in dvajsetminutnega od- mora za malico. Poslovanje v avtomobilski branži je problematično zaradi vsakoletnega zniževanja cen, kar tudi onemogoča velike do- bičke. Donosi v avtomobilski industriji so le 3 do 5-odstotni, v farmacevtski industriji, deni- mo, pa so lahko tudi 20-odstot- ni. »Prihraniti je treba tam, kjer se splača,« pravi Andrej Glušič, »vedeti je treba, kdaj je po- membno drevo in kdaj gozd. To odločitev pa vedno nareku- je strategija podjetjal« KSENIJA LEKIČ Nazarjani o prazniku Nekatere nove občine v Zgornji Savinjski dolini še niso izbrale datuma za svoj praznik in zadregi so se pred dnevi odločili na- rediti konec v Nazarjih. Načelno so se odločili, da bodo občinski praznik sla- vili jeseni. Za določitev da- tuma so imenovali poseben odbor, ki bo pregledal zgo- dovinske mejnike poveza- ne z Nazarji in bližnjo oko- lico ter predlog sporočil v naslednjih tednih. Prvi ob- činski praznik naj bi bil po- vezan z osrednjimi priredi- tvami ob jubileju gradu Vr- bovec. Ž.Z. Andrej Glušič, direktor podjetja EKO d.d. Za zagon novega proizvodnega programa so pred štirimi leti najeli velike hipotekame kredite. Zastavili so poslovne prostore, direktor pa celo svoje lastno imetje. Ni ga izgubil. Parket namesto plač V velenjskem zasebnem podjetju PAMO so ustavili proizvodnjo parketa Zasebno podjetje PAMO zelenje, ki se je ukvarjalo Predvsem s proizvodnjo par- ''fta, je pred petimi leti usta- ••ovil Matjaž Meža. Ena izmed ''^čjih parketarn v Sloveniji je ^Prva lepo uspevala, oktobra '^^os pa je edini delavec v njej "stal le še direktor. Sedem- "^jst delavcev je od 27. okto- "•^^ prijavljenih na zavodu za ^^Poslovanje, podjetje jim je '''^Igovalo štiri plače, nekate- pa tudi regres. Lastnik in direktor podjetja ^'^tjaž Meža je delavcem po- jedli možnost, da tudi potem, so že na zavodu za zaposlo- J^f^je, poženejo stroje, upora- 'io material podjetja in proi- zvedejo parket. Na ta način naj 5' si zagotovili izplačilo plač. so delavci, ki so si neiz- J'^čane plače enkrat že prislu- znova stopili za stroje in se proizvodnje parketa. Za svoje stare plače so pričeli zno- va delati 20. oktobra. Zase bi morali proizvesti približno tri tisoč kvadratnih metrov par- keta, kar znese blizu štiri mili- jone tolarjev. V najboljših časih so v podjetju PAMO ob polni delovni zasedbi proizvedli približno šest tisoč kvadratnih metrov parketa na mesec. Kva- dratni meter parketa pa je pri njih vreden od 1180 do 1800 tolarjev. Še pred dvema letoma so v parketarni, takrat je lepo napredovala, sami poskrbeli za kompletno rekonstrukcijo lini- je, pri tem pa so s pomočjo ministrstva za znanost in teh- nologijo načrtovali in izdelali tudi zahteven stroj. Prejšnji teden je v podjetju tlelo nezadovoljstvo. Podjetje namreč ni dolgovalo le delav- cem, ampak tudi številnim up- nikom. Potem ko je lastnik delavcem obljubil, da bodo lahko dokončali proizvodnjo in vsak zase vzeli tohko izdel- kov, kolikor jim dolguje za pla- če, so se delavci ustrašili priti- ska upnikov. Eden izmed upni- kov je skušal iz podjetja odpe- ljati manjšo količino parketa, da bi poplačal svoje terjatve, nakar so mu delavci to prepre- čili. Že svoj parket bodo težko prodali. Ponuditi ga bodo mo- rah po do 30 odstotkov nižjih cenah. V torek nam je Matjaž Meža, direktor podjetja PAMO, pove- dal, da so vsi delavci dobih plače v izdelkih. Dolg naj bi bil poplačan. S proizvodnjo par- keta so prenehali, vendar naj bi se po direktorjevih besedah lo- tili novih programov, na pri- mer programa sušenja in dru- gih »aktualnih« programov. O njih ni želel podrobneje govori- ti. Dejal je še, da bodo v podjet- ju PAMO spet zaposlovali, koli- ko delavcev bo dobilo delo pa bo odvisno od programa in poslovnih dogovorov. K. LEKIČ Koliko bo stal letošnfi sneg? Zimska služba v pripravljenosti - Prvi sneg, četudi sredi januorja, vselej presenečenje Lanska zima velja za po- prečno, pa so delavci zimske službe na območju Mestne občine Celje opravili 800 ur pluženja in 650 ur posipa- nja cestišč, za slednje pa porabili 512 ton soli in 150 kubikov peska, so povedali v uvodu predstavitve delovne- ga programa letošnje zim- ske službe, za katero so v celjskem občinskem prora- čunu predvideni 103 milijo- ni tolarjev. mm :«i Delavci zimske službe so že v pripravljenosti, dnevna 24-ur- na dežurstva pa bodo vse od 14. novembra do 15. marca. Zimsko službo na območju Mestne občine Celje izvajajo v podjetju CE-KA, ki skrbi za mestne ulice in trge ter ostale javne prometne površine, ter v Podjetju za urejanje in vzdrže- vanje cest Celje, kjer so odgo- vorni za magistralne in regio- nalne ceste. Še vedno pa je v veljavi tudi dogovor, da v kra- jevnih skupnostih preko po- godb z zasebniki poskrbijo za čiščenje lokalnih krajevnih cest. Posebnih sprememb oziro- ma novosti v pripravah letoš- njega delovnega programa zimske službe ni bilo, izvajal- ci pravijo, da so dobro oskrb- ljeni s posipnim materialom, v podjetju CE-KA pa imajo tudi 3 nove tovornjake znam- ke Mercedes, 2 pluga in 1 traktor, tako da napovedujejo še učinkovitejše delo. »Sicer pa je naša naloga poskrbeti za varnost na cestah in ostalih površinah, za nemoteno os- krbo in prihode na delo, ne pa - kar nekateri tudi priča- kujejo - da pometamo s ceste še zadnjo snežinko,« je med drugim povedal Dare Popo- vič iz podjetja CE-KA, kjer bodo tudi letos hišnim sve- tom oziroma skupnostim sta- novalcem ter zasebnikom prodajali v 25-kilogramske vreče pakirano sol za posip dvorišč oziroma ostalih funk- cionalnih površin ob stano- vanjskih blokih in hišah. V veljavi ostaja razdelitev cest v prioritetne razrede (na površinah 1. prioritete, kamor sodijo magistralne ceste, mest- ne ulice in ceste mestnega av- tobusnega prometa, pločniki in javna parkirišča, se pluži takoj, ko zapade 7 cm snega, ne glede na dnevni čas, površi- ne 2. prioritete pa, ko zapade 15 cm snega, vendar le podnevi in ob delavnikih), posebno po- zornost pa bodo letos name- njah ročnemu čiščenju. Ob tem pa vsi pristojni že vnaprej opo- zarjajo na probleme pluženja mestnih ulic, ki ga otežujejo parkirana vozila, ter predvsem Sredi minulega tedna so predstavili organiziranost in pripravljenost cestno-vzdr- ževalne službe na prihajajo- če zimske vozne razmere tu- di v Dars, kjer pravijo, da bi v letošnji zimi radi v primerja- vi s prejšnjimi leti manj plu- žili. »Sol, ki jo v primerjavi z državami, kjer so vremenske razmere podobne našim, po- sujemo precej več^predlan- sko zimo na kilometer avto oziroma hitre ceste skoraj dvakrat toliko kot v Nemčiji, potrebuje vsaj dve uri, da učinkuje na cesti. Zato se ob (pre)pogostem pluženju do- gaja, da jo odrinemo ob rob cestišča še preden je sploh začela delovati na led,« pravi- jo v Dars in napovedujejo, da so na zimo dobro pripravlje- ni, za celoten načrt letošnje zimske službe pa je predvi- denih 1,6 milijarde tolarjev, zbranih iz cestnin. na skrb za čiščenje neposredne okolice (pločniki ter funkcio- nalno zemljišče) stanovanjskih hiš ih blokov ter snega in lede- nih sveč s streh, kar je naloga lastnikov. m I. STAMEJČIČ Velenjska SKB v novih prosloriii Prejšnjo sredo so v Vele- nju v Prešernovi ulici odpr- li nove poslovne prostore ekspoziture SKB Banke d.d. Sodobna poslovalnica kom- biniranega tipa bo omogo- čala učinkovitejše in udob- nejše poslovanje z občani in pravnimi osebami. Za potrebe svojih komiten- tov so pripravili 215 šefov, eno- ta pa je opremljena tudi z bankomatom, ki bo med prvi- mi vključen v BA mrežo. Tako bodo lastniki tekočih računov SKB Banke lahko uporabljali bankomate pri vseh bankah v Sloveniji, saj so vse slovenske banke naposled združile ban- komatske mreže v eno samo. Ponujajo tudi novo storitev SKB NET. Slednja omogoča prenos bančnega poslovanja v domove tistih občanov, ki lah- ko opravljajo plačilni promet prek Interneta. KL »Nazarska« Prihova na sklicu Na torkovem sklicu krajanov Prihove so vsi prisotni, 45 krajanov, glasovali za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in vključitev v občino Nazarje. Mozirski del, torej tisti, ki vztrajajo pri tem, da Prihova ostane v občini Mozirje, se sklica ni udeležil, saj trdijo, da je bil nelegitimen. Po besedah Jožeta Breznika, predsednika iniciativnega odbo- ra, so sklic krajanov pripravili zato, da Rečičanom in Mozirjanom pokažejo, da se zna tudi tisti del Prihove, ki navija za Nazarje, zbrati, če je le dovolj časa, ter dodal, da je njihov glavni cilj razpis referenduma. Prisotne sta v Nazarjah pozdravila župan Ivan Purnat in predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik, ki sta izrazila veselje, da se je sklica udeležilo toliko krajanov. Po besedah župana Purnata bo upoštevana volja krajanov, izražena na referendumu, ter še enkrat omenil, da v Mozirju nočejo upoštevati in videti želja in volje ljudi. US 8 CEUSKA KRONIKA Full odšlekano! Hallovveen tudi v Celju - Na začetku Mariborske ceste so strašile buče, s sten so zrli najbolj okrutni morilci Hallovveen, Noč čarovnic. Predvečer dneva vseh svetih je v ZDA že desetletja najbolj živahna in nora noč. Noč, ko se v maskah in z osvetljenimi izdolbenimi bučami preganjajo zli duhovi. Noč, ki je prišla tudi v Celje! V četrtek so na začetku Maribor- ske ceste strašile buče, občinstvo pa je v Zlatorog Clu- bu slavilo grozlji- vo noč čarovnic. In to kako! Celjski žur zagotovo ni bil za tiste, ki jih je rado strah ali jih tlači mora. Osebje lokala je bilo v srh- ljivih frizurah Kri- stijan Stylinga. Stregle so se pred- vsem rdeče obar- vane pijače; naj- bolj zaželen je bil seveda cocktail Kr- vave Mary. Na zi- dovih so bile slike najokrutnejših morilcev kar jih pomni človeštvo, od Jacka Razpara- ča do Charlesa Mansona. Pred lokalom, celo po bližnjem drevju so bile buče s svečami. Kdor je ostal neprizadet, je onemel v prostoru, kamor ho- di celo cesar peš. Sanitarije so bile poškropljene s krvjo. Res- da umetno, kar ni bilo mogoče zlahka prepoznati in marsiko- mu so se naježili lasje. Za ameriške trgovce je noč čarovnic že enako do- nosna kot Valentinovo ali božič. Nekatere je med vso opra- vo navdušil Mr. Fire iz Ljub- ljane, ki je bruhal ogenj do nezavesti. Začel je stoje, na koncu je v ognju obležal ter še kar naprej bruhal, bruhal in - bruhal. Ogenj, da ne bo pomote. Za umetno meglo po lokalu, nekaj metrov visoke barvne vulkane in zvočne efekte je poskrbel mojster iz Maribora, ki ga javnost pozna po nastopanju v Auerjevem pokojnem Planet In. Celjska noč čarovnic je bi- la le ena od tridesetih prire- ditev, ki so jih od aprila or- ganizirali v Zlatorog Clubu. Pod četrtkovo srhljivko je podpisan Borut Kramer. Brez glasbe tudi ni šlo. Pri- meren izbor je bil skrb Mr. Spinnina in D.J. Alija iz Celja. Posamezni gostje so se udele- žili srhljive noči primerno opremljeni, večina se je rajši nekoliko zadržana in prese- nečena nad posnemanjem ameriške različice pusta pre- dala opazovanju. Slovenci pač nismo Američani, ki so bolj za vse odštekano. Hallovveen night - noč ča- rovnic - slavijo marsikje po svetu in tudi Celje ni bilo izje- ma. Pred nočjo čarovnic cena buč na pariš- kih tržnicah poskoči za kar trikrat. Mr. Fire je na koncu obležal na tleh. Ogenj pa je še kar bruhal in bruhal... Stene so preplavili največji morilci. Hec mora biti Slovenske predsedniške volitve so bornejše za zani- mivega posebneža iz naše regije, ki je jesenski vsakdan razgibal z nastopom v vojaš- ki uniformi ter ovešen s pla- kati in zastavami. Franc Janžek alias Franz Jansen, ki izvira iz Spodnjega Negonja pri Rogaški Slatini, je bolj kot doma znan po nemških mestnih središčih ter ob prometnih cestah. Ve- lik oboževalec ZDA slovi predvsem po nastopanju s svojimi plakati, ki jih sprem- ljata ameriška in izraelska zastava. S tem že desetletje in pol slavi ZDA kot poroka svobode ter Izrael kot Jezu- sovo domovino. Zaradi Amerike ima težave z levičarskimi, zaradi Izraela z desničarskimi skrajneži (udarci, streli iz zasede...), Američani pa ga seveda spo- štujejo. Drobnih pozornosti iz Bele hiše in različnih ame- riških vojaških enot se je na- bralo že veliko in so odteli le marsikatero pikro izki njo. Nekdanji voznik reševalni! ga vozila v Šmarju pri Jelši' se je v domovino lani vrr. prvič po tridesetih letih. Leti. je prišel znova. Pri vsem ski' paj se je v Nemčiji že potegi val za mesto neodvisnega d želnega poslanca, pri slovi skem ombudsmanu pa ga zanimalo kako je s predsei niško kandidaturo. Po showu pred Ijubljansl« magistratom in na celjskihul cah je obupal. Naj bo Janže- ali Jansen, brez možakarja: pridihom pokojnega Krambei gerja je predvolilno obdobji nedvomno dolgočasnejš Kajne? Pripravila: OPAZOVALEC in Foto: SHERPi IZJAVA TEDNA »Pred dvema tednoma sem vam dejal: Tukaj imate Kambe- roviča. Zdaj se moram popraviti: Tukaj je Kamberouič!« Stanko Poklepovič, trener nogometašev Protonavta Publikuma. OBRAZ Peter Koščanski, cvetličar na mestni tržnici v Celju. REPORTAŽA 9 (bogom, črna kuhinja! Pungartnikovima iz Raven pri Šoštanju so krajani zgradili hišo dobre volje ; icot tristo let stara Pungartnikova kmeč- ^, ki se je vztrajno upirala zobu časa, je v jjein zadnjem oktobrskem jutru izgubila stanovalce. Antonija Pungartnik se je s p Simonom preselila v nov dom, ki so ga Ijokrajani načrtovali od lanske zime, nato I ga s pomočjo obrtnikov, podjetij, šoštanj- iljčine in številnih drugih darovalcev zgra- ,dveh mesecih. Še v četrtek se je v stari tjji kadilo iz črne kuhinje, naslednji dan je zapuščena, danes pa Tonikine rojstne hiše .nikjer več. loja mama Marija je v tej črni kuhinji tudi jat rodila,« pove Tonika, ki je januarja letos ilnila petdeset let. Abraham ji ni prinesel >^nič posebnega se ne zgodi, če imaš za seboj to dni bede več. Najsrečnejši dan, ki ji je oči )lnil s hvaležnostjo, je bil 31. oktober 1997, ko ejin njenemu sedemnajstletnemu sinu Simo- loštanjski župan dr. Bogdan Menih izročil !e od hiše, tudi lepo opremljene za novo enje. »Staro ni bilo nič kaj prida,« pravi. Še ',bilo je polno trpljenja. Kdor je zašel v njeno ,se je spraševal, kako zmore v njej živeti. Saj am, je vedno odgovarjala, kaj mi preostane! to noči je prebedela, še več dni jo je v tej itiji, ki ji je nudila prerešeta- itieho nad glavo, prezeblo, le zdelane roke je vsako potolažila pomlad, ogrelo ; poletje, a pred vsako zimo la znova v strahu, hišo je bilo mogoče vstopiti lesenega majavega mostu, prenesel velike teže. Vrata : škripaje odpirala v vmesni tor, nad katerim je zijalo itrešje, po ilovnatih tleh pa ; dalo stopiti v kuhinjo. V je vedno visel težak vonj. Na štedilniku na drva so bile stare posode in lonci, v katerih je vsak dan brbotala hrana. Na delovni mizi pa kuhalnica, velik nož, deska za rezanje, kmečke sklede... Vode ni bilo, črn pro- stor je osvetljevala medla svet- loba iz žarnice, do katere so se plazili kabli po stenah. Lesena vrata, ki jih ni bilo nikoli mogo- če zapreti, so režala v sosednji prostor, kjer se je ponujal po- gled na prašne vegaste zidove in trhle tramove. V tem prosto- ru nista prebivala. Iz vmesnega prostora so vodile stopnice na podstrešje, ki so ga skupaj drža- li le še posamezni tramovi, drug na drugega pripeti z ukrivljeni- mi zarjavelimi žeblji. Iz hodnika je bilo mogoče priti tudi v spal- nico, ki jo je grela krušna peč, V dobrodelni akciji, name- njeni Pungartnikovima, je kljub prispevkom številnih da- rovalcev še za približno mili- jon tolarjev neplačanih raču- nov. Denarno pomoč lahko nakažete na žiro račun Ob- močne organizacije Rdečega križa Velenje: 52800-678- 80331, s pripisom: sklic na šte- vilko 00-24020. nerazpoznavne oblike. Strop je soba imela, vendar je bil iz leta v leto bliže tlom. Napadle so ga velike razpoke in še ene zime prav gotovo ne bi vzdržal. V tej sobi sta bila večino časa. V njej je Tonika tudi prala, največkrat ročno v mrzli vodi. V tej čumna- ti je Simon, prijeten fant mirne- ga značaja, v desetih letih šola- nja napisal veliko spisov, pre- bral številne knjige in rešil veli- ko matematičnih problemov. Svoji življenjski stiski pa žal ni bil kos. Tudi njegova mama To- nika ni videla izhoda. Že njena mama Marija ni imela sreče. Ob rojstvu ji je narava vzela sluh in dar govora, zadnjih dvajset let pa živi v Škofljici v domu ostare- lih. V Pungartnikovi hiši je revš- čina stara več kot sto let. Toni- ka, osnovne šole ji ni uspelo dokončati, se je preživljala kot snažilka in našla je delo v šo- štanjski tovarni usnja. Po dva- najstih letih delovne dobe so ji dodelili invalidsko pokojnino. Pred tremi leti sta s sinom izgu- bila še moža in očeta, Mirana Gričnika, prijaznega človeka, ki je priložnostno delal pri obrtni- kih in so ga zaradi neiznajdljivo- sti velikokrat izkoriščali. Navse- zadnje se je ubil v prometni nesreči. Za Toniko, ki ima tride- set tisočakov pokojnine, je bilo od takrat še težje. Njen dom, prežet s težkim vonjem po revščini, se je pričel sesedati. Zidaki dobrole Krajani so hodili mimo hiše in zmajevali z glavami nad nesreč- nima Pungartnikovima. Dokler podrtija ne bi podlegla, bi lahko mirno hodili mimo in vsak zase obžalovali njuno nesrečo. Iskre- na hvala, ljudje, bili ste drugač- ni. Decembra lani je Rdeči križ Slovenije izvedel akcijo Nikoli sami. Območna organizacija Rdečega križa Velenje je pri- pravila solidarnostne pakete za socialno ogrožene in jih name- nila tudi Pungartnikovima. Z Velenjčanko Duško Lah, novi- narko, so posneli prispevek za televizijsko oddajo Dlan v dla- ni. Takrat so krajani naglas spregovorili o tem, da Tonika in Simon naslednje zime v po- drtiji ne bosta mogla preživeti. Lotili so se akcije, kot je v dolini še ni bilo. »Sestali smo se s šoštanjskim županom Bogda- nom Menihom, ki je obenem predsednik Območne organi- zacije Rdečega križa Velenje, in se dogovorili, da s krajevno organizacijo Rdečega križa Ravne in krajani izvedemo skupno akcijo,« je povedala Darinka Herman, sekretarka Območne organizacije Rdeče- ga križa Velenje. Nove hiše ne bi nikoli bilo, če se za gradnjo ne bi zavzela dva spoštovanja vredna krajana, Jože Jančič in Marjan Kotnik. Prvi je upoko- jeni ključavničar in predsednik krajevnega odbora Rdečega križa Ravne, drugi je obrtnik in obenem lastnik gostišča Kot- nik Pod klancem. Oba imata dobro srce in posluh za stiske drugih. Dva meseca sta vsak delovni dan hodila od podjetja do podjetja v Šaleški dolini in prosila za pomoč. Vsak dan sta hodila tudi od vrat do vrat v Ravnah in okolici ter zbirala prispevke. »2L julija letos smo v parcelo zasadili prvo lopato in delali tri dni. Nadaljevali smo 18. avgusta in nato brez preki- nitve delali vse do dneva pred vselitvijo,« je pripovedoval Jo- že Jančič. »Gnala nas je želja, da bi Toniki in Simonu ponudili spodoben dom. Dovolj dolgo nas je trio njuno življenje.« Marjan Kotnik pa je dodal, da moramo ljudje videti še koga drugega razen sebe... Približno dvajset krajanov je v dveh me- secih in pol opravilo blizu 2000 udarniških ur, kar je 250 delov- nih dni. Zgradili so hišo, vredno kakšnih 120 tisoč nemških mark in jo tudi prikupno opre- mili. Klicu na pomoč se je odzva- lo 27 obrtnikov predvsem iz Šaleške doline. Občina Šo- štanj, Mestna občina Velenje, Območna organizacija Rdeče- ga križa Velenje, krajevne or- ganizacije Rdečega križa Rav- ne, Skale in Pesje, Rdeči križ velenjskega premogovnika, Rdeči križ Slovenije, Center za socialno delo Velenje, Ter- moelektrarna Šoštanj, Tovar- na usnja Šoštanj, Toplovod Ve- lenje, Peskokop RŠC, PUP Ve- lenje, Gorenje, Kiko Šoštanj, Kmetijstvo Šoštanj, lady Mi- loška Nott in 180 krajanov. Svoj zadnji dan v rojstni hiši je Tonika preživela v velikem ne- miru in pričakovanju. Skušala je kuhati, pa ni mogla. Trudila se je, da bi verjela, pa ji ni uspelo. Simon je pomagal pri zaključ- nih delih pred vselitvijo. Čistih so prostore in razporejali pohiš- tvo. V mrzlem oktobrskem do- poldnevu ob 10. uri sta mama in sin dobila hišne ključe in vstopi- la v svoj dom. IIP KSENUA LEKIČ Tonika Pungartnik. Vila je svoje zdelane roke in ni verjela, da je njenega bivanja v podrtiji konec. bi bilo Jožeta Jančiča, Darinke Herman in Marjana "li/ca, Pungartnikova ne bi imela nove hiše. Izpeljali so ^^odelno akcijo, kakršne v Šaleški dolini doslej še ni bilo. Simon seje takole poslovil od odprtega kurišča. Za staro hišo, kije danes že ni več, je zrasla nova. 10 NAŠI KRAJI IN UUDJE Peter in Gregor Pungeršek z mamico Sabino. Dvojčka sta spodbudila pomoč trojčkom. Dvojčka za trojčke Starša dvojčkov sta sprožila dobrodelno akcijo pomoči Berglezovim trojčkom - Stanovaniski sklad občine Celje je ponudil dvoinpolsobno stanovanje Sabina in Jože Pungeršek iz Celja sta pred devetimi meseci postala starša dvojčkov. Peter in Gregor, prikupna in živah- na dečka, sta ju naučila, koliko nege, skrbi, odgovornosti in tudi denarja zahtevata dva no- vorojenčka hkrati. Kaj šele tri- je! Ce sama ne bi bila starša dvojčkov, bi morda prezrla čla- nek o Berglezovih trojčkih. O njihovem rojstvu in zaskrb- ljujočih socialnih razmerah smo poročali v začetku prejš- njega meseca. Marsikoga sta zakonca Pungeršek s svojim zgledom opomnila, naj bodo Berglezovi deležni pomoči, ki jo nujno potrebujejo. Andreja in Srečko Berglez živita s tremi nedonošenimi otroki na 45 kvadratnih metrih v enosobnem stanovanju v zelo stari hiši na Kidričevi 4 v Celju. V stanovanju ni niti centralne kurjave. Andreja je medicinska sestra v celjski bolnišnici in pre- jema porodniško nadomestilo. Srečko, strugar v celjskem obrtnem združenju Ključavni- čar, je bil od maja do oktobra brez dohodkov. Nazadnje je prejel junijsko plačo. V prejš- njem članku o trojčkih smo objavili tudi naslov družine za vse tiste, ki bi jim bili pripravlje- ni pomagati. Družino je kmalu obiskala Sabina Pungeršek, ekonomistka, ki je na porod- niškem dopustu. S seboj je pri- nesla kup otroških oblačil svo- jih dvojčkov, ko pa je od blizu videla še stanovanje in se po- drobneje seznanila z razmera- mi, v kakršnih živijo trije nedo- nošeni otroci, se je skupaj z možan Jožetom Pungerš- kom, znanim celjskim stoma- tologom, lotila zbiranja pomoči za Berglezovo družino. »Naj- prej sem povprašala za pomoč na celjski občini, kjer niso po- kazali prav nobenega posluha za stisko Berglezovih,« je pove- dala Sabina Pungeršek. »Za družino pa se je resno zavzel Brane But, direktor celjskega centra za socialno delo. Uredil je, da prihaja k Berglezovim na dom javna delavka, ki pomaga pri pospravljanju, pripravljanju kosila, tudi pri hranjenju in previjanju otrok. Andreja Ber- glez je bila namreč pred tem doma povsem sama od 7. do 14. ure in ni bila kos negi in še gospodinjskim opravilom hkra- ti.« Na centru za socialno delo so podprli akcijo zbiranja pomoči na pobudo zakoncev Pungeršek in njuna prizadevanja z željo, da bi se odzvalo čim več darovalcev. Pungerškova sta poklicala svoje številne znance, prijatelje ter podjetja in mnogi so biU pripravljeni pomagati. VEngro- ju Tliš bodo trojčkom približno leto dni zastonj nudili plenice in so jim že odprli naročilnico. Ker sta nas Pungerškova opozorila, da bi potrebovali poseben ra- čun, kamor bi lahko podjetja in posamezniki nakazali denarno pomoč, smo poprosili za po- moč še Banko Celje. Tako so v ponedeljek v Celjski mestni hra- nilnici odprli posebno hranilno knjižico, katere imetniki so trojčki, zakonita zastopnika pa njihova starša. Denarno pomoč lahko vsi darovalci nakažejo na žiro račun Banke Celje: 50700- 620-16, s pripisom: sklic na številko odobritve: 05 1371134-18781107. Banka Ce- lje je trojčkom ob odprtju hra- nilne knjižice podarila tudi za- četno hranilno vlogo. Odslej je odprta tudi uradna pot za de- narna nakazila, saj morajo pod- jetja vsak odliv denarja opraviči- ti pred davčnimi ustanovami. Jože in Sabina Pungeršek sta se odločila, da bo Zobozdravstve- na ordinacija Pungeršek naj- manj leto dni vsak mesec naka- zala Berglezovim po 15 tisoč tolarjev, za začetek pa jim bosta namenila še pomoč v enkrat- nem znesku. Po njunem poizve- dovanju in prošnjah so obljubili pomoč še v Celjskih lekarnah, Cetisu, celjski poslovalnici Nove ljubljanske banke, Kovinotehni Celje, podjetju Westo in Združe- nju zobotehnikov Celje. Andreja Berglez, mamica Patricije, Roka in Jureta, se tak- šnemu odzivu ni nadejala: »To- liko pomoči nisem nikoli priča- kovala. Posebej sta se za nas zavzeli predstavnica sindikata celjske bolnišnice Jožica Me- telko Krašovec in Sabina Pun- geršek, ki se je kot mamica dvojčkov morda še najbolj zna- la vživeti v našo stisko. Prav vsem darovalcem pa iskrena hvala za topel čut in pomoč.« Družini Berglez so doslej po- nudili pomoč: Sindikat zdravs- tva in socialnega varstva Slove- nije Splošne bolnišnice Celje, Oddelek za plastiko in kirurgi- jo roke Splošne bolnišnice Ce- lje, Lekarna Zdravstvenega do- ma Celje, Lekarna center Celj- skih lekarn, patronažna služba Zdravstvenega doma Celje, Center za socialno delo Celje, Dom upokojencev Celje, pod- jetje Sana, Najdihojca, Potro- šnik Celje, Tkanina Celje, Fer- promet, Zepter Slovenica in podjetje Helpy. Številne druži- ne in posamezniki pa so pris- pevali otroška oblačila. Stanovanje V Štirih urah v torek zjutraj smo na Stano- vanjskem skladu občine Celje povprašah, če ima družina Ber- glez sploh kakšne možnosti za razrešitev stanovanjske stiske. Slavko Sotlar, pomočnik direk- torja Stanovanjskega sklada, je obljubil, da bo skušal urediti zamenjavo stanovanja. Prej kot v štirih urah smo že izvedeli, da so Berglezovim pripravljeni do- deUti dvoinpolsobno stanovanje v Štorah, v Ulici Kozjanskega odreda 4. Stanovanje ima cen- tralno kurjavo, veliko je 68 kva- dratnih metrov in primerno za mlado petčlansko družino. Ker je stanovanje v Štorah prazno, se lahko vanj vselijo, kakor hitro bodo želeli. KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIC Patricija, Jure in Rok so imetniki posebne hranilne knjižice, ki so jo v Banki Celje odprli v ponedeljek in prispevali tudi začetno hranilno vlogo. Denarno pomoč lahko podjetja in posamezniki nakažejo na žiro račun Banke Celje: 50700-620- 16, s pripisom sklic na številko odobritve: 05 1371134-18781107. Smehljaj narave Plemenita vina iz kleti Jeruzalem Ormož - Za 30. jubilej so dobili posebno darilo narp^j vinogradniško in vinarsko letino stoletja Svetopisemsko mesto Jeru- zalem ima soimenjaka na ob- močju, polnem z vinsko trto posejanih gričkov med Or- možem in Ljutomerom. Le- genda pravi, da se je oddelek križarjev na poti v Sveto deže- lo ustavil v teh krajih. Vitezi so naleteli na izjemno prijazne ljudi in zelo dobro vino in zaradi tega sploh niso nadaljevali poti v svete kraje. In tako imamo v Sloveniji še dan- danes svoj Jeruzalem, kije po- stal znan doma in po svetu po izjemno dobrih vinih. Tako legenda! Ni naključje, da si je pred 35-leti eno največjih kmetijskih gospodarstev v Slo- veniji z 18 ekonomskimi enota- mi nadelo ime Kmetijski kombi- nat Ormož. Leta 1967 so zgradili novo vinsko klet, ki je bila ena najsodobnejših na Slovenskem. Novembra 1996 se je Vinograd- ništvo, vinarstvo in sadjarstvo Jeruzalem Ormož obhkovalo kot samostojna delniška družba. Podjetje Jeruzalem Ormož- Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo d.d. obdeluje v sklo- pu ormoških goric kar 600 hek- tarov vinogradov, kar pomeni, da je največji vinogradnik v dr- žavi Sloveniji. Sortni sestav je izredno pester, saj obsega »sim- fonija v belem« kar 16 različnih belih vinskih sort. Jedro pred- stavljata laški rizling in šipon, sledijo pa še sauvingnon, renski rizling, chardonnay, beli in sivi pinot, traminec, zeleni silvanec in dve redkejši sorti - rumeni muškat in muškat otonel. V devetdesetih letih je bilo s preoblikovanjem podjetja in spremenjeno celostno podobo obnovljenih in posajenih več kot sto hektarov vinogradov in po- sodobljena klet. Ta je tehnološ- ko posodobljena z novo opre- mo, kar pa ne pomeni, d_a so opustili klasično kletarjenje. V 250 hrastovih sodih zorijo znat- ne količine vrhunskih vin, skoraj tretjina posameznega letnika. V podjetju Jeruzalem Ormož so posebej poskrbeli za vinske sladokusce Oblikovali so bla- govno znamko predikatnih vin Jeruzalem v majhnih, temnih steklenicah z elegantno etike- to. Pod njo se torej skrivajo največji zakladi: jagodni izbori, ledena vina in najboljše od naj- boljšega - suhi jagodni izbor. V kleti Jeruzalem Ormož že trideset let pridelujejo peneča vina po metodi charnat. Izbra- no grozdje chardonnaya in ši- pona, prava šampanjska kva- sovka ter dolgo ležanje in zore- nje na drožah izoblikujejo pri- jetna,osvežilna in poživljajoča peneča vina. O njihovi kakovo- sti priča 11 najvišjih priznanj ljubljanskega vinskega sejma, kar jih uvršča na prvo mesto med vsemi sodelujočimi pride- lovalci in proizvajalci vin. Lani jih je revija Veritas proglasila za »vinarja leta«, saj so večkrat osvojili naslove vina meseca. Letnilc stoletja Direktor Zlatko Zadravec: »Letos smo prevzeli izredni let- nik, ki se po količini lahko pri- merja z letnikom 1982, po kako- vosti pa se zelo približuje letni- ku 1993, za katerega smo trdih, da je bil letnik stoletja. Letos je naredila narava svojevrsten eksperiment - količina ink vost sta namreč obratno so merni dimenziji, pa vendaj ko letošnji letnik dejansko}, nujemo »letnik stoletja« i snega letnika tudi naši naj optimistični tehnologi njso čakovali in imeli smo nen težav s samim prevzemom so bile naše zmogljivosti! majhne. Za takšen obilenl^j je naša klet dejansko pren, na za tretjino. Znajti snu morali tako, da smo usposj nekatere stare kleti, najeli datne zmogljivosti, nekatere di v cisternah na železniš tirih ter neizkoriščene klei Slovenski Bistrici. Skratka: letnik od kmetov kooperao in od lastne proizvodnje s prevzeli, razen grozdja, njenega za predikatna vira Uspešno prodati taksi jemne količine vina, četudi za izredno kakovostno ^-j- problem. Odločih sm^ bomo potrošnikom po sprejemljivejših ct tako bomo izdatno pov^ zaloge arhivskih vin, rafi mo pa tudi na potrošnik^ nam včasih v bolj sušnih le^ odrekel zvestobe. Mi pa| vedno znali poskrbeti zauj naše kleti in se nismo nI ukvarjali s kakšnimi poi zvezi n.pr. z makedonskii ni in podobno. Najpomembnejša hi blagovna znamka je vino ruzalemčan. V sedemdesi letih so ga napolnili nekaj tisoč steklenic letno, letal so ga prodali rekordnih 2 lijona steklenic, kar poirn da so si v slovenskem pro ru po količini prodanih klenic delili prvo mesto. Posebej želim poudariti, bomo do letošnjega Man prodali praktično ves lel 1996 in, da bomo trgu za Mi na ponudili že Jeruzalem^ letnik 1997 v literskih stekl cah, malo kasneje - deceit pa tudi nekatera buteljčna' novega letnika. In še to: no^ Jeruzalemčana bomo prs Celju predstavili že v sobot novembra v Centru Intersi po promocijski ceni.« Zlatko Zadravec: »Naša vina prodamo največ na domačem slovenskem trgu, vse več ga poskušamo prodati tudi na tu- je, ampak znotraj domačega trga igra celjska regija skupaj s savinjsko in šaleško dolino izjemno pomembno vlogo. Lahko se pohvalimo, da je delež ormoške kleti na tem območju največji in se ob tej priložnosti tudi zahvaljujem kupcem naših vin za dolgolet- no zvestobo.« Pri kletarjenju posebej skrbno negujejo arhivska vina. NASI KRAJI IN UUDJE 11 poročila Martinovega leta ps je Martinovo leto, je svetnik umrl 8. no- l,ra pred 1600 leti, god jnia 11. novembra, na ko so ga pokopali. Je j eden redkih svetnikov, ijina godu po svoji smrti, yeč po dnevu pogreba. jtos smo dobro občutili ,ov vpliv, saj je bila bera v jgradih obilna in dobra, lekod so še puščali na trsih kar se je nanje obesilo, god spet so skrbno jemali ■et^ne grozde, da bi tisti, ki jstali, vzeli nase vse, kar je jjoijšega v sončnem žarku loku zemlje. Tisto o obilno- in lepoti pridelka moramo ;rbolj pripisati sv. Urbanu, Ij ta je pravzaprav poslal izdje sv. Martinu v klet. To so lepe besede, ki nam iz leta v leto ostajajo iz ljudskega izročila in krščanske vsebine, ki jo je uveljavila katoliška cerkev. Pri tem ni pomembno, koliko kdo verjame v moč svetnikov in kolikšna je sicer njegova vera, bolj pomembno je to, da se ob takih datumih, ko se iz mošta zbistri vino, spomnimo na tiste, ki so ga pridelali in da ne misli- mo v prvi vrsti nase. Vse te ceremonije okoli Martinovanja na Slovenskem, v različnih vi- norodnih državah ga različno praznujejo, so še vedno zelo povezane tudi s kulturo pitja mošta. Na Primorskem ga niso nikoli prodajali na veliko. Po- skusili so ga doma, pohrustali zraven kakšen slasten pečen kostanj, potem pa so se posveti- li vinu. S prodajo mošta se bolj ukvarjajo večje kleti. Na Dolenj- skem in Štajerskem je že druga- če. Ker velike količine mošta prodajo tistim, ki ga radi pijejo in tako mnogi že v moštu pro- dajo lep del svojega pridelka. Marsikdo se tako znebi skrbi, ki ga čakajo z negovanjem dobre- ga vina. Kultura pitja mošta in mladega vina je zelo razvita v Avstriji. Sveto pismo ne čisla mošta, ker je to motna pijača. Človek je prišel do vina po naključju in dokler ni ugotovil, da je zrelo grozdje oziroma nje- gov sok lahko tudi opojna pijača, se je držal grozdja. Le to je raslo na trsu, ki se je vzpenjal v divji obliki po grmovju in drevju. Opojnost je bila tista, ki je člove- ku privedla do vinogradništva in vinarstva, ob tem pa je seveda skozi tisočletje in različne kultu- re načina bivanja spoznal tudi druge prednosti in pasti te opoj- nosti. Danes živi v utrjenem spoznanju, da je vino plemenita pijača, če jo uživa zmerno. Kaj nam torej sporoča sv. Martin, ki s svojim godom naz- nanja, da je mošt postal vino? Predvsem to, da se je spet v naravnem ciklu zgodilo nekaj, kar se je dogajalo že od pamti- veka, ko še ni bilo na svetu ne človeka ne vere in ne cerkve. Divja vinska trta je namreč mnogo starejša od človeka. Sporoča nam to, da s kozarcem vina v roki držimo simbol pra- stare civilizacije in da je vino predvsem simbol življenja, ra- dosti. Zakaj pa je vino tudi velik učitelj modrosti in treznosti, pa nam dobrohotni svetnik nalaga za domačo nalogo do prihod- njega leta! Časa več kot dovolj, da razmislimo o tem vprašanju. DRAGO MEDVED. Srečanje svetovalcev klica v duševni stiski Danes, v četrtek, se v Rav- nah na Koroškem pričenja Z srečanje Slovenskega zdru- ženja svetovalcev za telefon- sko pomoč v duševni stiski, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki celjskega klica, ki ga že vrsto let vodi dr. Cveta Pahljina. Svetovalci klicev v duševni stiski, na katere se po pomoč obrača vse več ljudi, bodo po- sredovali statistične podatke v zvezi z delom ter predstavih novosti na področju delovanja klicev v duševni stiski. Sledila bo razprava in sestanek izvr- šnega odbora svetovalcev. Ju- tri, v petek, bodo udeleženci srečanja govorili o tem, kaj storiti, ko se družina znajde v stiski, o psihologiji samospo- štovanja, popoldne pa bodo sledile delavnice, povezane s temami, ki jih bodo sodelavci klicev v stiski obravnavali med srečanjem. V soboto bo po maši za udeležence še obč- ni zbor Slovenskega združe- nja svetovalcev za telefonsko pomoč v duševni stiski. NMS REKLI SO: lanez Kroflič, predsednik iristične zveze Spodnje Sa- njske doline: »Turistična zveza Spodnje ivinjske doline je v sodelova- iuz Občino Žalec in Upravno noto Žalec razpisala tekmo- »nje za najbolj urejeno kra- sno skupnost. Tekmovanje idi tudi v republiško akcijo aristične zveze Slovenije ioja dežela - lepa, čista in ■ejena, ker pa v njej sodeluje- isamo nekateri kraji, je bil imen občinske akcije v tek- lovanje vključiti vse krajevne ^upnosti. Za tekmovanje se ■prijavilo 15 krajevnih skup- »sti. Komisija je pri ocenje- 'nju upoštevala kriterije Tu- siične zveze Slovenije, po te- 'fljnem ogledu pa se je odlo- '^za naslednji vrstni red. ^bolj urejena KS je po "lenju komisije Mestna skup- 'st Žalec, ki je dobila pov- fčno oceno 8,5, sledi KS Bra- »vče z 8.14, Polzela s 7,5, J^bold s 6,43, Ponikva s 6,15, '"lovljes 6.11 točk itd. V akciji '°s niso sodelovale KS Pe- '^če, Vrbje, Griže in Tabor, je Spodnja Savinjska dolina '3 in zanimiva, so prepričani 'i člani komisije in ugotav- 0. da se bo dalo še marsikaj 'oljšati.' Prav to pa je tudi 'iien ocenjevanja. Ko bomo "^slednje leto ponovno ocenje- 1^'' urejenost posameznih kra- ^ll^ih skupnosti, bomo še po- M pozorni na neurejene pri- '^■"e, ki smo jih letos zapisali v Sevalne lističe. Skratka, !^^en komisije je bil pred- ^■11 spodbuditi krajevne losti, da bi urejenosti kra- ■ luristični ponudbi name- še več pozornosti.« T. TAVČAR Martin na Viršlanju v soboto, 8. novembra, bo na Virštanju Martinov vinski krst. Začetek prireditve bo ob 14. uri, pri gostišču Banovina, ko bo najprej krst letošnjega mošta v mlado vino. Po krstu bo udeležence cestni vlak Atomček popeljal na popotovanje do različnih vinskih hramov, kjer bo mogoče poizkusiti letošnjo vinsko kapljico. Med krožnimi vožnjami se bo mogoče zapeljati tudi v srednjeveški trg Pilštanj, kjer bodo prizadevni domači kulturniki pripravili priložnostni kulturni program ter opozorili na krajevne znamenitosti. Prireditev organizira Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjan- sko, ki želi opozoriti na zanimivosti širšega območja. B.J. Seminar za turistične vodnike Celjska sekcija društva tu- rističnih vodnikov Slovenije spet pripravlja začetni semi- nar za turistične vodnike, ki bo od 13. do 16. novembra v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju. Teme, ki jih bodo tečajniki obravnavali, zagotavljajo pri- dobitev teoretičnega in praktič- nega znanja o delu turističnega vodnika. Tako bodo prihodnji četrtek ob petnajstih, ko se se- minar začenja, spregovorili predvsem o tehniki vodenja tu- rističnih potovanj, prihodnji dan se bo tečajnikom predsta- vila turistična agencija Palma, govorili pa bodo o osnovah turizma, poslovanju turističnih agencij ter o delu stacionirane- ga turističnega vodnika. V so- boto bodo obravnavali temo o tem, kako naj vodnik ukrepa v izjemnih situacijah, se sezna- nili s kodeksom vodniškega društva in pripravili načrt po- tovanja za Gorenjsko, Avstrijo in Italijo, najbolj zanimivo pa bo v nedeljo, ko bodo udele- ženci tečaja med celodnevno ekskurzijo po Gorenjski, Av- striji in Italiji med seminarjem pridobljeno znanje prikazali tudi praktično. Na seminar se lahko prijavi- te v pisarni Turističnega druš- tva Celje. NMS Po tridesetih letih V gostišču Marjetka v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah se je po tridesetih letih prvič srečala generacija, ki je leta 1967 zaključila šolanje na osnovni šoli Antona Aškerca. Na srečanje je prišlo triindvajset bivših učencev, prišla sta tudi dva učitelja, veselje ob ponovnem snidenju pa je bilo tolikšno, da so spomine obujali kar do zgodnjih jutranjih ur. SP Vaški vodovodi brez vode Zaradi velike suše, ki traja od sredine avgusta, je na območju občine Laško že blizu 450 ljudi odvisnih od prevozov vode s cisternami. Najhuje je v naseljih Trobni dol, Vrh nad Laškim, Poreber in Grahovše, kjer že dva meseca in pol veljajo posebni varčevalni ukrepi. Laška komunala je na sušna območja doslej prepeljala okrog 1500 kubičnih metrov vode. kar ni le naporno, saj vozijo cisterne tudi ob sobotah in nedeljah, ampak predvsem drago. Račun za vodo in za opravljeno delo znaša namreč že preko 2 milijona tolarjev, ki jih bo seveda morala plačati občina. Iz katerega vira, za sedaj še ne vedo. Prav zato se v Laškem bojijo, da se bo sušno obdobje nadaljevalo in se bo zgodilo enako kot pred štirimi leti, ko je bilo nekaj vaških vodovodov praznih od začetka jeseni do konca zime. Razlog za tovrstne težave so plitva zajetja, ki so značilna za prav vse vaške vodovode in ki presahnejo takoj, ko ni obilnejših padavin. K sreči za sedaj še ni podobnih težav na drugih območjih občine, po zagotovilih direktorja Komunale Laško Ivana Kende. pa je dovolj vode tudi v laškem vodovodu. JI V spomin Mirku Z. 9. oktobra 1997 ob 20.15 uri se je na magistralni cesti izven naselja Paka pri Velenju zgodi- la prometna nesreča. Iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju je vozil kolo 55-letni Mirko Z. iz Velenja. Ko je pripeljal v nase- lje Paka pri Velenju, je s kole- som zapeljal desno izven vo- zišča v obcestni jarek in se poškodoval. Poškodovanega kolesarja so našli mimoidoči, ki so o tem obvestili policijo. Poškodovani je iskal zdravniš- ko pomoč v Zdravstvenem do- mu Velenje, in ker so bile poš- kodbe lahke, so ga napotih do- mov. V noči na 13. oktober 1997 je Mirko Z. umrl v svojem stanovanju. Tako so policisti zapisali v svojem rednem poro- čilu o prometnih nezgodah. Mirko Z. je verjel, da bo doča- kal 87 let. kot mu je pred nekaj leti prerokovala vedeževalka. O tem je rad pripovedoval. Njegov najlepši spomin na otroštvo je bil vezan na Bizeljsko. na sonč- no dopoldne, ko je prisedel na leseno klop k vinogradniku, si odrezal debel kos kruha in sre- bal sladek mošt. Pod njima se je raztezal vinorodni okoliš. Lju- bezen do zemlje je bila globoko v njem, življenje pa ga je h kmečkemu delu prisililo. Rodil se je marca 1942 v Lovrencu na Pohorju. Mama Pavla ga je za- pustila v varstvo stari mami Ma- riji in dedu Pavlu. Selili so se s kmetije na kmetijo in se preživ- ljali s priložnostnimi deli. Deset let je imel, ko je ostal sam s staro mamo. Tudi v šolo je hodil in menda je končal sedem raz- redov. Preselila sta se v Selo pri Slovenj Gradcu. Močan mlade- nič nižje rasti se je zaposlil na gozdnem gospodarstvu želez- nice in postal neprekosljivi moj- ster za gozdna dela. Imel je zelo velike močne dlani, ki so z lah- koto vrtele najtežjo sekiro. S staro mamo sta se preselila v Velenje. Nekaj mesecev je ruda- ril. nato pa se je zaposlil v Eri. Razlagal je gradbeni material. To je delal vse do invalidske upokojitve pri oseminštiridese- tih letih. Medtem mu je umrla stara mama, ki jo je do zadnjega dne skrbno negoval. To gospo je imel najraje. Poročil se ni nikoli, čeprav je imel sina, za katerim se je izgubila sled nekje na Dolenjskem. Trikrat, morda štirikrat je bil Mirko v bolnišni- ci, ko ga je izdal križ. Si je vsaj spočil, ko pa si doma ni vzel miru. Avtomobila ni nikoli imel. bolj je zaupal svojemu staremu kolesu, ki ga je pred tremi leti nadomestil z novim. Smrt stare mama ga je potisnila v osamljenost in bolj je iskal stike z drugimi. Skoraj vsak dan je hodil pomagat kmetom, kole- saril je v Skale, Zavodnje, na Kozjak... Delal ni za plačilo, velikokrat le za hrano in kakšen vrček piva. Stanoval je v majhni sobici v Selu, v kateri je imel štedilnik, kavč in mizo. Ko je odšel na pošto po pokojnino, se je imel navado ustaviti pri Kova- ču v Paki in si privoščiti kozar- ček ter pokaditi kakšno cigare- to. Bilo je v začetku oktobra, pri Feknerjevih v Skalah je pomagal obirati jabolka. Ob- ljubil je, da bo prišel naslednji teden cepit drva. Drva so še tam, Mirka pa ni več. V četrtek, 9. oktobra, je de- lal na kmetiji v Selu, ves dan so ličkali koruzo. Zvečer, ko se je vračal v svojo sobo, ga je menda s ceste zaneslo v jarek. Kasneje so ga našli; sedel je v jarku, poleg njega pa je bilo prevrnjeno kolo. »Nič mi ni,« je s sklonjeno glavo mrmral sam pri sebi in se hotel odpra- viti domov. V zdravstvenem domu ga je pregledal zdravnik in mu naročil, naj se oglasi naslednje jutro pri svojem zdravniku. Naslednji dan Mir- ka niso videli nikjer, tudi k zdravniku ga ni bilo. V soboto je hodil naokrog, a pravijo, da je bil zelo slaboten. Osamljen je slonel ob gostilniškem šan- ku. V nedeljo ponoči je umrl zaradi notranjih poškodb iz prometne nesreče s kolesom. Našli so ga mrtvega na ganku, ki povezuje sobo s straniščem. Pokopali so ga čez tri dni. Na zadnjo pot je Mirka, pisal se je Zabojnik, pospremilo približ- no štirideset ljudi. KSENIJA LEKIČ Po Levstikovi poti v soboto, 8. novembra, se bo na Levstikovi ulici v Litiji pričelo tradicionalno, že enajsto popotovanje od Litije do Čateža, ki ga je v svoji znameniti knjigi opisal Fran Levstik. Na popotovanje, ki se bo pričalo ob 8. uri. organizirano pa bo ob vsakem vremenu, bodo iz vseh večjih krajev v Sloveniji v soboto vozili posebni vlaki in avtobusi. Prijavnina za 22 kilome- trov dolgo popotovanje do Čateža, letos znaša 500 tolarjev, vsak udeleženec pa bo ob prijavi prejel spominsko priponko, razgled- nico, svinčnik, kontrolni žig in dnevnik popotovanj. NMS 12 NASI KRAJI IN UUDJE Laska fara praznuje V Laškem bodo svojemu patronu sv.Martinu tudi letos namenili večdnevno praznovanje če želite okusiti dobro mlado vino, predvsem pa iz- vedeti in videti, kako Lašča- ni zopet slavijo svojega far- nega patrona sv. Martina, naj vas ta konec tedna pot popelje v Laško. Turistično društvo je skupaj z odborom za obujanje in ohranjanje starih ljudskih šeg in delov- nih opravil ter z nekaterimi laškimi gostinci pripravilo kar tridnevno praznovanje, ki zaradi svoje pestrosti in privlačnosti že dobiva mesto takoj za znamenitim Pivom in cvetjem. IJHHHHHHHHHHHBHHI Predvsem je treba poudari- ti, da bodo imeli v Laškem martinovanje, kot ga pozna večina Slovencev, le v soboto zvečer, vse ostale prireditve pa bodo imele kulturni in turi- stični značaj. V petek, 7. no- vembra, bodo zvečer v laški knjižnici gostili mariborskega škofa dr. Jožeta Smeja, ki bo predaval na temo »Sveti Mar- tin in Laško«. Dr. Smej pravi, da dokler bo lev iz belega marmorja stražil svetišče sv. Martina, bo stalo tudi mesto Laško. Za mnoge, zabave željne, bodo v Laškem poskr- beli v soboto zvečer, saj bodo vesela martinovanja pripravi- li v kar petih gostilnah, za tiste, ki jim je mar zgodovina, pa bodo ob 17. uri v laškem dvorcu odprli razstavo »Laš- ko skozi stoletja«. Laščani so se namreč vendarle odločili, da se bodo spomnili leta 1927, ko je bilo Laško proglašeno za mesto, in leta 1227, ko je bilo laško prvič omenjeno kot trg. V soboto bo tudi večer vinskih pesmi, napitnic in zdravičk, ki se bo pričel ob 18. uri v kulturnem centru. Sodelovali bodo ljudski pevci iz Šmartnega v Rožni doHni, bratje Firer iz Dolge Gore pri Ponikvi, pevci iz Šmartnega ob Paki in Kompolčanke, ki se jim bosta pridružili še do- mači skupini Dobri prijatelji in rečiški pevci, člani kultur- nega društva Anton Tanc pa bodo nastopili s prikazom »ko je mošt vino postal«. Največ obiskovalcev priča- kujejo v Laškem v nedeljo. Ne le zaradi dveh prazničnih svetih maš, ki ju bodo napo- vedali znani Hrastnikovi pritr- kovalci iz Strmce, vodil pa ju bo škof dr. Jože Smej ob so- maševanju drugih duhovni- kov, ampak predvsem zaradi ponovno obujenega Martino- vega sejma in prireditve »Le- pa nedelja v Laškem«, ki se bo odvijala na Aškerčevem trgu. Martinov sejem se bo pričel ob 8.uri, sestavljalo pa ga bo okrog 30 stojnic, na katerih bo poleg običajne kra- marije moč videti in kupiti tudi takšne reči, kot so jih ponujali v starih časih. Lepa nedelja se bo pričela nekaj pred 12. uro, naznanila pa jo bo Svetinska godba. Domače skupine bodo prikazale neka- tere šege, značilne za ta vehk praznik, ki jih bodo popestrili še z veliko glasbe in plesi različnih slovenskih pokrajin. JANJA INTIHAR Veselo martinovanje v Centru interspar Te dni, vse od ponedeljka do vključno sobote, 8. no- vembra, pripravljajo v samopostrežni restavraciji Centra Interspar v Celju v sodelovanju z vinarjem leta 1996, vinsko kletjo Jeruzalem - Ormož, dneve slovenske kuhi- nje. V soboto pa čaka obiskovalce centra še veselo martinovanje med 10. in 17. uro. Veselo martinovanje bodo v Centru Interspar popestrili z nastopom folklorne skupine iz Ivanjkovcev, ki bo pripravila prikaz vinske trgatve ter vinskega krsta. Obiskovalci bodo lahko zapeli slovenske napitnice s pevskim zborom, v aktivu kmečkih žena iz Dramelj pa članice pripravljajo prikaz dobrot iz domače kuhinje, s poudarkom na dobro- tah iz krušne peči. Veselega martinovanja brez brezplačne pokušinje mošta in vina, ob tem pa še jesenskih dobrot, ni, pravijo v Centru Interspar, obiskovalcem pa bodo v pokuši- njo ponudili ob kapljici vinarjev iz Ormoža že pridelek iz kleti konjiškega Zlatega griča ter Ere Šmartno ob Paki. Za soboto med 10. in 17. uro pa so v Center Interspar v goste povabih tudi humoristično skupino Alkotest in ansambel Mlade frajle. IS Aparat namesto praznovanja V torek so v Bolnišnici Topolšica podpisali listino o prejemu in predaji medicinskega aparata za preiskavo dihal, ki so jim ga podarili v podjetju Era Velenje. V velenjski Eri so namreč praznovali 45 let obstoja in se namesto za razkošno praznovanje odločili za nakup aparata, ki bo pomenil dragoceno pomoč v delu Bolnišnice Topolšica. Nov aparat za preiskavo dihalnih poti, v vrednosti 20 tisoč mark, je boljši za določene tipe preiskav. Aparat so v bolnišnici že preizkusili in direktor Janez Poles je povedal, da dobro deluje in da jim bo dobro služil, seveda pa so izjemno veseli dejanja, ki so ga storili v velenjski Eri. V torek so aparat za preiskavo dihal, s katerim bo diagnostika in pomoč bolnikom v Bolnišnici Topolšica še učinkovitejša, tudi uradno predali namenu. US Pri nas na Dobrni se očarljivo razpoloženje prepleta s tradicijo. V kavarni hotela Dobrna ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah, v gostilni Triglav pa vsak petek in nedeljo lahko ob glasbi zaplešete v prijeten večer. V soboto, 8. novembra VESELO MARTINOVANJE v restavraciji Zdraviliškega doma in v gostilni Triglav Pričakujemo vašo rezervacijo omizja. Konzumacija z večerjo 2.000 SIT na osebo. Toplice Dobmna d.d., tel.: 778-110. Na Borku vrtina za pitno vodo Na zadnji seji so zreški svetniki potrdili prvo spre- membo statuta občine Zre- če, ki govori o sprejemu od- ločitev na referendumu za samoprispevek, kjer bo od- ločitev poslej sprejeta, če za- njo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Sprememba je pomembna, ker se bližajo odločanja o sa- moprispevku v nekaterih zreš- kih krajevnih skupnostih. Žu- pan pa je predsednike teh tudi pozval, da najkasneje do kon- ca novembra pripravijo pro- gram dela za prihodnje leto. Da bi zagotovili dovolj pit- ne vode tudi krajanom Borka, naselja v straniški krajevni skupnosti, je občina začela z raziskavo vodnih virov na tem območju. Z 263 metrov globoko vrtino so ugotovili, da bi lahko črpali triindvajset kubičnih metrov na sekundo, kar je dovolj za osemdeset gospodinjstev oziroma več kot dovolj za potrebe Borka. Pozimi bodo pripravili finanč- no oceno izvedbe projekta, h kateremu naj bi skupaj pri- stopili občina in krajevna skupnost Stranice. Svetniki so izrazili tudi nestri- njanje s tem, da se je na Strani- cah začela pripravljati vrtina, iz katere naj bi se napajala občina Konjice. Menijo namreč, da je poseganje na ozemlje občine Zreče brez vsakega dovoljenja nesprejemljivo. A.N. Vino na Bred jevem Šmarsko Kulturno društvo Anton Aškerc in Kulturna sku- pina Brecljevo organizirata jutri, v petek 7. novembra, prire- ditev Martinovanje nekoliko drugače. Med kulturnim pro- gramom bo publicist in novinar Drago Medved pripovedoval o Ajdi in vinski trti. Začetek prireditve bo ob 19. uri, v Ateljeju Jagodic. Prireditev, ki sodi v okvir praznovanja 650-letnice prve omembe Brecljevega, bodo zaključili s skupino Fraj- kinclarji. B. J. Poseben kombi za spravilo sladkorne pese je prejšnji teden končal z delom. Vec kot 7 tisoč ton sladkorne pese v Savinjski dolini zadnje čase pridelujejo tudi vse več sladkorne pese. Letos je bilo s to kulturo posejanih več kot 150 ha površin, hektarski donos je bil okrog 40 do 50 ton na ha, kar pomeni, da so v Savinjski dolini pridelali okrog 7 tisoč ton sladkorne pese za Tovarno sladkorja v Ormožu. T. TAVČAR NA DANAŠNJI DAN /.NOVEMBER 1810 - Rodil se je nemški realistični pesnik Fritz Reuter, avtor pesmi in romanov (Stare zgodbe. Iz mojih ječ) v dolnje- nemškem dialektu (umrl leta 1874). 1867 - Rodila se je francoska kemičarka in fizičarka poljske- ga rodu Marie Curie Sklodovv- ska. Skupaj z možem Pierrom Curiejem je odkrila prva radi- oaktivna elementa polonij in radij ter postavila temelje mo- derni znanosti o radioaktivno- sti. Leta 1903 sta oba z možem prejela Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1911 pa je sama prejela še Nobelovo nagrado za kemijo (umrla leta 1934). 1913 - Rodil se je francoski pisatelj in esejist Albert Camus, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1957, poleg Sartra najvidnejši predstavnik francoske eksistencialistične književnosti. Z njim se je eksi- stencializem dokončno uvelja- vil kot samostojna smer knji- ževnosti 20. stoletja. 8. NOVEMBER 1519 - Španski osvajalci pod vodstvom Hernanda Corteza so prišli do mesta Tenoch- titlana (staro glavno mesto Az- tekov), današnjega Ciudad de M^xica. 1674 - Umrl je angleški pe- snik, puritanec John Milton, av- tor traktatov o svobodi tiska in ločitvi zakona, epskih pesnitev (Izgubljeni raj), sonetov in idil (rojen leta 1608). 1890 - Umrl je francoski skladatelj, orglar in glasbeni pedagog Cesar Franck, mojster francoske romantične glasbe (rojen leta 1822). 9. NOVEMBER 1835 - Rodil se je slovenski skladatelj Davorin Jenko. Nje- gove zgodnje zborovske sklad- be (Naprej, nekaj časa sloven- ska narodna himna) in samos- pevi so napisani po izročilu slo- venske čitalniške romantike, kasneje pa se je bolj opiral na južnoslovansko folkloro (umrl leta 1914). 1970 - Umrl je francoski ge- neral in državnik Charles de Gaulle. Njegove velike zasluge med drugo svetovno vojno so prišle do izraza leta 1958, ko je postal predsednik repubUke z velikimi političnimi pooblastiH. Zavzemal se je za "združeno Evropo", neodvisno od ameriš- kega gospodarstva in vojaške- ga patronata. Ukinil je oporišča NATO v Franciji in leta 1969 po neuspelem referendumu od- stopil (rojen leta 1890). 10. NOVEMBER 1493 - Umrl je švicarski zdravnik, kemik in mislec Pa- racelsus, ki je prvi spoznal ke- mijske in fizikalne temelje ži- vega sveta in poskušal spozna- nje uporabiti v zdravilstvu (umrl leta 1541). 1819 - Umrl je slovenski pod- jetnik fužinar, mentor in mecen slovenskim razsvetljenskim li- teratom in znanstvenikom Ži- ga Zois, za slovensko dramati- ko in zgodovinopisje je prido- bil Antona Tomaža Linharta, za pesništvo, časnikarstvo in poljudno znanost Valentina Vodnika, podpiral Blaža Ku- merdeja v prizadevanjih za re- formo šolstva, Jerneju KoJJ ju omogočil vstop v znanstv svet, po njem se imenuje ^ ral zoisit (rojen leta 1747]. ' 1899 - Rodil se je slovg, kirurg Božidar Lavrič, ^ kirurg JLA, ustanovitelj kjj ke klinike in sodobne kir^, šole v Ljubljani (umrl 1961). 11. NOVEMBER 1807 - Umrl je slovenskimi telj, janzenist Jurij Japelj, 0(j| 1800 kanonik v Celovcu, sku z Blažem Kumerdejem stai vedla Biblijo (rojen leta 1744) 1821 - Rodil se je ruski pj telj FjodopMihajlovič Dostoj ski. Leta 1849 so ga v proč proti Petraševskemu obse na smrt, na morišču pa ka zamenjali s prisilnim deloi Sibiriji, od koder se je leta li fizično strt vrnil. Njegovi osi nji junaki so subjekti, ki ena pravno sodelujejo v velik dialogu o temeljnih filozofsl religioznih in moralnih vpn njih. Med njegovimi deli soi bolj znani romani Bratje Ki mazovi. Zločin in kazen, I (umrl leta 1881). 1914 - Rodil se je slovei lirični pesnik (Drevo na mem. Zemlje zeleni spon Cene Vipotnik, brat politik; pesnika Janeza Vipoti (umrl leta 1972). 12. NOVEMBER 1833 - Rodil se je ruski sk' datelj (opera Knez Igor) Al(' sander Borodin, eden od us' noviteljev ruskega narodnf glasbenega izraza (umri \i 1887). 1873 - Rodil se je slovens pesnik in pisatelj Engelbe Gangl (umri leta 1950). 1920 - Predstavniki vlac Kraljevine Srbov, Hrvatov 1 Slovencev so z italijansko vk do v Rapallu podpisali pogoc bo o razmejitvi, znano kolfe palska pogodba, s katero s Goriška, del Notranjske, Trsti vsa Istra pripadli Italiji. 13. NOVEMBER 1560 - Rodil sc je ljubljanst nadškof (od 1597) Tonu Hren. Bil je predsednik refo^ macijske komisije na Kn skem. Z veliko vnemo se je uničevanja protestantskih knjig. Zavedal se je sicer svoj« ga slovenskega rodu, vendJ zunaj protireformacijske * javnosti ni dajal spodbud ^ uveljavljanje slovenščine in) tako upočasnil slovenski turni in literarni razvoj [^^ leta 1630). 1768 ali 1770 - Rodil sej danski kipar Bertel Thorval^ sen, eden največjih klasicisf? , 19. stoletja; vplival je na genef' cije kasnejših kiparjev (u"" leta 1844). 1831 - Rodil se je škotst matematik in fizik James Cla" Maxwell, avtor številnih od^ tij na raznih področjih. Posta* je teorijo, da je svetloba el^' tromagnetno valovanje in * snoval teorijo radijskih val" (umri leta 1879). 1843 - Rodil se je sloven^ pisatelj, filolog in publicist, 1^' tor in gimnazijski profesof Zagrebu, Fran Celestin, in^^ mator o ruski literaturi; štud'l Naše obzorje pomembna realizem v slovenski literati^ (umri leta 1895). ŠPORT 13 Proti vrliu ifotonavto Publikum >povozil< Primorje, Rudar zapravil vodstvo v Murski Soboti - Uspeha obeh drugoligašev s Celjskega J štirinajstih krogih v elit- ijogometni konkurenci se jltalni kleti lažje diha, tako glju kot v Velenju pa ne fgjo sestaviti dveh zapored- zmag. nedeljo je po uvodnih mi- jti kazalo dobro Protonavtu ilikumu in Rudarju, saj sta ivodila. V Prekmurju Velenj- jniso vzdržali, na Skalni kle- a se je rumeno-modrim po- .jn odprlo in na trenutke so šteli, kar še posebej velja za boljšega strelca Faika Kam- oviča. Zanimivo je, da sta ivSešlar in Kamberovič igral- ki sta bila deležna ostrih tik stroke, v nedeljo pa. ko je o to najbolj potrebno, sta do- ala, da sodita med najboljše gometaše v I. SNL. Odlično je al tudi Blatnik, ki bo na težki ;izkušnji spet v nedeljo, ko Protonavto Publikum gost iSET Vevčah. »Potrebno bo trditi visoko zmago v 14. kro- in doseči ugoden izid tudi v ibljani.« pravi celjski prosti inilec, ki je proti Ajdovcem novno čutil bolečine v kole- , vendar bo v prihodnjem s krogu verjetno nared, vrača pa se tudi kaznovani Somalia. Za- radi Brazilčeve vrnitve bo nek- do izmed tria Kamberovič-Gor- šek-Sivko verjetno na začetku tekme obsedel na klopi za re- zervne nogometaše, sodeč po igrah v zadnjem obdobju pa bi to utegnil biti Sivko, ki pa mu trener Poklepovič neizmerno zaupa. Podobno kot Celjani, tudi »rudarji« računajo na nove točke v 15. krogu. Gostili bo- do namreč Korotana, ki jim je letos že podaril zmago. »Do- gandžič nam je ukazal po- vsem zaprto igro. ki se je končala nekaj metrov pred polovico igrišča, od koder smo morali >nabijati< žoge v prazen prostor, kjer pa ni bilo naših nogometašev,« je poja- snil »taktiko« na tekmi 5. kro- ga med Korotanom in Rudar- jem eden prevaljskih igralcev in s tem potrdil govorice, da je naveza Dogandžič-Šoškič ta- krat reševala glavo slednjega. Miloš Šoškič tudi sedaj ne se- di prav trdno na trenerskem stolčku, Korotanov trener ne- koliko bolj, in verjetno bo scenarij zelo podoben ome- nejenemu v 5. krogu na Pre- valjah. Končno se je v 13. krogu 11. SNL prebudil tudi Esotech Šmartno. Šaleški tandem Smajlovič-Spasojevič je Šmar- čanom priboril zmago (3:2) nad Jadranom Šepičem v go- steh in vijoličasti so se odlepili od dna. Realno pa so sposobni precej več, česar se zavedajo in do konca jesenskega dela bo- do morali pridno nabirati točke za miren spanec. Le-tega so si delno že zagotovili v Šentjurju, kjer so v nedeljo slavili visoko zmago (4:1) nad Aluminijem. Spet je bil v ekipi Valek, ki je odigral zelo dobro, končno pa se je strelsko izkazal Šoštar, ki ima še precej rezerv, kar pa žal ne velja za ekipo kot celoto, kajti moštvo daje največ kar lahko. Ob vseh težavah pa jim v Šentjurju nemalokrat zago- dejo tudi tamkajšnji »navijači«, ki so sicer nogometni laiki, pa se tega ne zavedajo. V primeru slabih rezultatov pljuvajo po klubu in solijo pamet nogo- metnim izobražencem, ob us- pehih pa se skrijejo in žalujejo. Takšen je pač Šentjur. ITOMAŽLUKAČ Faiku Kamberoviču je uspel klasični hat-trick. PIL in KSP ostajata v igri Polzelani so se z zmago J^d nizozemskim Den Bosc- «ni z 99:73 (55:34) izdatno •^dolžili za poraz v uvod- l^m krogu Evropskega po- *^la. Pivovarjem tega ni us- '^'o, saj so še drugič klonili [poljskim Wroclawom, to- ^f3ts 76:66 (40:44). . '^SP je še enkrat več poka- i^'^. da to sezono niha v igri. ^ v prvem polčasu so zmleli ^''pane«, najbolj po zaslugi J^rvata, ki mu je tokrat po- J^gala celotna vrsta. Razigra- jo sta bila tudi Petranovič in ^•^lin. Čeprav so se gostje v |0^3ljevanju že približali na 8 so domači le dodali plin " preprečili vsakršno prese- J^^enje. Strelci za KSP: Horvat (met za 3 točke 5/7). Petra- "^^ič 20 in Šamanič 13. Laščanom proti Urlepovi četi niti v drugo ni steklo. Wroclaw je takoj na začetku povedel 8:0, PIL jih je ujela, polčas odločila v svojo korist in obdržala prednost do 56:47 v 25. minuti. Naslednjih 6 minut Laščani niso več za- deli, kar so gostitelji izkori- stili in na koncu zasluženo slavili. Strelci za PIL: Goljovič in Tovornik 23, Jurak 8, Lisi- ca 7. Obe ekipi sta s tremi dose- ženimi zmagami (PIL ima tekmo več) v svojih skupinah še v igri za uvrstitev v četrtfi- nale. Do konca tekmovanja po skupinah so še 4. krogi, za preboj v nadaljne tekmovanje pa bo potrebno doseči vsaj še 2 zmagi. PRIMOŽ ŠKERL Kardinarfeva druga na SP članica celjskega Miro- teksa Marika Kardinar je na Svetovnem kegljaš- kem pokalu v nemškem Kelsterbachu zasedla 2. mesto. V finalu jo je pre- magala domačinka Hof- manova (0:4). Naslov podprvakinje si je Kardinarjeva v konku- renci 16 evropskih prva- kinj priborila najprej z dru- gim dosežkom v kvalifika- cijah, v četrtfinalu je ugna- la Madžarko Juhaszovo (4:0), v polfinalu pa še Če- hinjo Dobešovo (4:0). Us- peh je ponovitev dosežka izpred dveh sezon v Blan- skem na Češkem, šteje pa več, kajti našo najboljšo igralko so pred nastopom na pokalu močno mučile poškodbe. PŠ Derbibrez zmagovalca, na pot z zmago Rokometašice žalskega Juteksa so tudi v tretjem do- mačem derbiju derbiju osta- le brez zmage. Gorenje pa je premagalo Andor. Juteks je v 9. krogu rokomet- nega prvenstva proti piranske- mu M-Degroju prvič remiziral z 28:28 (13:14). Ob koncu sta obe ekipi imeli možnost za zmago, z obilo sreče pa je do- mačim uspelo iztržiti točko (Zi- dar 9, Randl 7, Derčar 5). Rokometaši Gorenja so v Z krogu Hrpeljah ugnali domači Andor z 31:27 (13:12) Bede- kovič 11. Tome in Saftescu Z Vodijo Laščani v 4. krogu Savinjske ko- šarkarske lige so gostje do- segli 3 zmage. Rezultati: Celje-Mozirje 40: 44, Plima-Rossi Laško 42:61, Mladost-Pizzerija 202 70:68, Garant-Dravograd 57: 63, Medvedi-Vrbovec 50:45. Vrst- ni red: Rossi Laško in Mozirje 8, Dravograd 7, Mladost in Plima 6, Celje, Garant in Piz- zerija 902 5, Medvedi in Vrbo- vec4. zavarovalnica triglav,d.d. Območna enota Celje objavlja prosto delovno mesto DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Poleg splošnih naj kandidati izpolnjujejo še naslednje pogoje: -najmanj 3 leta delovnih izkušenj (zaželjene so delovne izkušnje s področja prodaje) -aktivno znanje najmanj enega tujega jezika -komunikativnost in veselje do dela z ljudmi ter terenskega dela Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3 - mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. Slovo po 20 letih! ■K: KK Miroteks je na občnem zboru sprejel nov statut in finančno poročilo, izvolili so novo vodstvo kluba in imeno- vali člane Organizacijskega komiteja SKEP 98. Po natanko 20 letih se je od predsedniškega mesta v klubu poslovil inž. Lado Gobec, novi predsednik pa je postal Roman Gracer. V dveh desetletjih je Miroteks pod starim vodstvom osvojil 13 naslovov državnih pr- vakov, od tega U zapored (od 1986 dalje), 12 let zapovrstjo so državni prvaki v ženskih dvoji- cah, imajo še 6 posamičnih na- slovov. Skupno so na EP in SP osvojili 37 medalj in bili trikrat zmagovalci Svetovnega pokala. Priredili so 3 večja tekmovanja: leta 1982 so organizirali Evrop- ski pokal in postali prvaki, leta 1989 so pripravili Mladinsko svetovno prvenstvo in 1994 Svetovni pokal. Klub z novim vodstvom (poleg novega pred- sednika so tu še podpredsednik Tomaž Milač, tehnični direktor Lado Gobec in člana Rudi Ko- van in Rosando Prevolnik) bo naslednje - največje tekmova- nje doslej - pripravil maja pri- hodnje leto. V organizacijskem komiteju za pripravo Svetovne- ga kegljaškega prvenstva so predsednik Jože Zimšek. štirje podpredsedniki Tone Turnšek. Franc Pangerl. Roman Gracer in Marjan Vengust. pomagala pa bosta še predsednika Kegljaške zveze Slovenije in Športne zve- ze Celje. ■HHHMHMHMH PŠ Pučico prevzel Kemoplast Serija štirih zaporednih porazov košarkarjev šentjurske- ga Kemoplasta v l.B ligi so narekovale spremembe na klopi. Šentjurskega ligaša b.o namesto Rudija Jeriča odslej vodil Igor Pucko, ki je bil poprej pomočnik trenerja celjskih košarkarjev Srečka Žgajnerja. Kemoplast je s Hrastnikom izgubil tudi v 5. krogu in je še vedno na zadnjem mestu (koš razlika -69), čeprav so vodilni pred začetkom prvenstva napovedovali boj za vrh. V klubu v nasprotju z nekdanjim trenerjem Jeričem menijo, da je ekipa sposobna izpolniti pričakovanja ne glede na odhod štirih igralcev, med njimi tudi edinega tujca Kahve- džiča. Kemoplast se v tej sezoni ni okrepil, že sobotno srečanje v domači dvorani proti letos slabi Iliriji pa bo pokazal, če je zamenjava trenerja na mestu. PŠ ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA Konec oktobrskega ciklusa Po premoru se ponovno vrača glasovanje za najboljše športnike, športnice in ekipe na Celjskem. V zadnjih dveh tednih ste največ glasov namenili Matjažu Tovorniku (16), precej manj pa Iztoku Pucu (6). Med športnicami Katarina Srebotnik(15) spet ni imela konkurence, najbližje je Simona Jurše (6). Med ekipami je tokrat zmagal KK Pivovarna Laško (17), za njo pa RK Celje Pivovarna Laško (7). Oktobrski zmagovalci so tako Iztok Puc (31), Katarina Srebotnik (34) in RK Celje Pivovarna Laško (35). Oktobrski nagrajenec je Srečko Židanik, Vrbje 77, Žalec. Čestitamo! Novi nominiranci so Uroš Šerbec (11 golov na drugi tekmi reprezentanc Francije in Slovenije v Nantesu), Faik Kambero- vič (3 zadetki na prvenstveni tekmi s Pimorjem), Katarina Srebotnik (2xfinalistka turnirja v Tel Avivu), Marika Kardinar (2. mesto na svetovnem pokalu v kegljanju), KK Pivovarna Laško (zmaga nad Brocenijem v EP in Kraškim Zidarjem v DP). Vaše dopisnice bomo čakali do ponedeljka, glasujete pa lahko samo za tiste športnike, ki so bili aktivni minuli teden. 14 ŠPORT Z opravičilom v novo sezono V Forumu ljubljanskega sejma je slovenska alpska smučarska reprezentanca pripravila novinarsko konferenco Predstavili so tekmovalne cilje v pravkar pričeti sezoni in poročali o končanem pri- pravljalnem obdobju. Neuspešen uvodni nastop na prvi tekmi Svetovnega po- kala v francoskem Tignesu so vodilni možje v reprezentanci opravičevali z izpadom predvi- denega števila treningov na le- deniku v Čilu (Slovenija je edi- na opravila drage ledeniške priprave), ki ga bodo nadokna- dili v Park Cityju v ZDA, kamor so odpotovali takoj po končani predstavitvi. Slab start so oce- nili kot pričakovanega in doda- li, da so tudi v minulih sezonah z bistveno slabšim začetkom dosegali vrhunske rezultate v nadaljevanju. Poškodovane se vračajo v A-reprezentanci bodo to sezono nastopale Nataša Bo- kal, Mojca Suhadolc, Špela Bračun, povratnica Alenka Dovžan, po poškodbi se vra- čajo Katja Koren, Špela Pret- nar in šampijonka Urška Hro- vat. Z aktivnim nastopanjem je prenehala smukačica An- dreja Potisk-Ribič. Po bese- dah trenerjev Klemna Ber- ganta in Marka Jurjevca pri- pravljalni ciklus še ni končan, kajti formo bodo zviševali do Olimpijskih iger v Naganu, kjer upajo na medaljo ter uvr- stitev do 6. oziroma 10. me- sta. V Svetovnem pokalu na- meravajo na posameznih tek- mah doseči dve uvrstitvi na stopničke. Načrt ni izpolnjen Moška A-ekipa je po bese- dah glavnega trenerja Pavla Grašiča izpolnila količinski načrt priprav, kvalitetnega pa le polovično. Zato bo glavni cilj Svetovnega pokala ohra- nitev štartnih izhodišč in približevanje lanskim rezulta- tom. Glede Olimpijade so na- črti podobni tistim v ženskem delu reprezentance. Glavni adut naših je še vedno Jure Košir, ki meni, da prva tekma v Tignesu ni pravi pokazatelj moči posameznih reprezen- tanc. Prepričan je, da so spo- sobni doseči mnogo več, kar bo nedvomno imel priložnost pokazati v slalomu, kjer je letos izgubil prvo jakostno skupino. Na drugi strani je naš najboljši slalomist Andrej Miklavc izžareval optimizem v pričakovanju nadaljevanja Svetovnega pokala in si ambi- ciozno zastavil cilj za nastop v Naganu. V izbrani alpski vrsti so še Mitja Kune, Rene Mle- kuž, Matjaž Vrhovnik, Jernej Koblar in Drago Grubelnik, poslovil se je Matej Jovan. Denarja vse manj Za sezono 1997/98 potre- buje Alpska reprezentanca 3 Velenjčan David De Costa bo v tej sezoni eden od adutov moške B reprezentance. milijone nemških mark. Manjka še nekaj več kot pol mihjona mark, ki jih bodo skušali pridobiti med sezono. Na kakšen način, na novinar- ski konferenci ni nihče poja- snil. Poleg tega bo tradicional- na akcija Podarim-dobim le- tos zastavljena drugače. Prak- tične nagrade so ukinili, zato bodo izplačevali zgolj goto- vinske nagrade in te bodo iz- plačane takoj. Žrebanje bodo priredili novi zakonodaji, kar velja tudi za celoten potek akcije. De Costa in Rauter Velenjčana sta člana B-re- prezentance in se že vrsto let skušata prebiti med elito. 25- letni smukač Miran Rauter, ki slovi kot marljiv in delaven tekmovalec, se na konfer^, ni pojavil. Veleslalomist vid De Costa pa je odgov na mnenja strokovnjal; češ da ima nezrel pristop tekem in treningov. Po nje vem smučar tekmovalno zori pri 28 letih, za karinj 8 let časa in dovolj izkuS »Letos sem v B-ekipi, okrevanju pa se želim še približati A-ekipi, če; sem status A-reprezent; zaradi poškodbe fornii ohranil,« je še dodal ob i cu. Unior na smučine z mladimi v Smučarskem klubu Unior Celje gredo h koncu priprave za letošnjo sezono, v kateri bodo največ poudar- ka namenili preboju mladih v slovenski smučarski vrh. Na reprezentančnem sezna- mu so štirje člani SK Unior. Žal se je na treningu v Avstriji težje poškodoval Uroš Zupan in zanj je sezona izgubljena. Tako bodo barve celjskih smučarjev zastopali član C- reprezentance 17-letni Ber- nard Vajdič (največji uspeh 1. mesto v slalomu za pokal Pi- noccio in na Loka pokalu), ki bo štartal na vseh FIS tekmo- vanjih doma in v tujini. V tej sezoni, katere glavni cilj je mladinsko svetovno prvens- tvo, naj bi se prebil med 5 najboljših slalomistov na sve- tu v svojem letniku. Prav tako v klubu veliko pričakujejo od mladinskega reprezentanta Jana Rateja, ki letos prvič tekmuje med mladinci in bo štartal na FIS in CIT pokalih (do sedaj 1. mesto v slalomu Loka in na državnem prvens- tvu). V sezoni 97/98 bo moral Celjski smučarski delavci bodo letos na Rogli pripravi- li 12 mednarodnih tekem (ženski Evropski pokal v SL in VSL, člansko državno pr- venstvo ter 8 FIS tekem), že lani pa so prejeli Certifikat FIS, ki ga podelijo najboljše- mu organizatorju Evropske- ga pokala. ubraniti status reprezentanta vsaj v eni disciplini, v svoji kategoriji pa se bo prebijal med najboljšo svetovno pet- najsterico. Najobetavnejša smučarka SK Unior 12-letna Petra Ahac je letos že postala pionirska reprezentantka, če- prav vadi šele drugo leto. Ci- ljev ji v klubu niso postavili, saj menijo, da mora čim več nastopati v mednarodnih konkurencah. Glavni trener SK Unior Cene Jovan pravi: »To sezono morajo naši smu- čarji najprej izpolniti repre- zentančne cilje. Na državnem prvenstvu pričakujem vsaj eno medaljo pri mladincih, Petra Ahac pa naj bi se na domačih tekmah stalno uvrš- čala med najboljših 5 v njeni kategoriji. Težav s treningom nimamo, vsa večja smučišča so umetno zasnežena, zato menim, da bomo sezono, v kateri naš klub praznuje 75- letnico delovanja, uspešno zakliučili,« PRIMOŽ ŠKERL objavlja prosto delovno mesto 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP PODČETRTEK 2. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP JURKLOŠTER - SEDRAŽ Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednješolsko izobrazbo / V. stopnja/ - najmanj eno leto delovnih izkušenj - osebno vozilo in vozniško dovoljenje Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa ali v neposredni bližini. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3 - mesečnim poskusnim delom. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. LJubljana Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 8.11. Košarka l.A SKL (M), 10. krog - Maribor: Maribor Ovni-KSP (20), Ljubljana: Union Olim- pija-PIL (19). l.BSKL (M), 6. krog-Litija: Litija-Comet, Šentjur: Kemo- plast-Ilirija (obe ob 19). ^ 2. SKL (M) - vzhod, 5. krog: Šoštanj: Elektra-Bistrica (17.30), Celje: Celje-Slivnica (19), Zreče: Rogla Atras-Pli- ma Prebold (19). Rokomet Evropska Liga prvakov, 1. krog - Akureyri: KA Akure- yri-CPL (17,15). Evropski Pokal pokalnih zmagovalcev, 1/8 finala, 1. tekma: Čeljabinsk: Poljot-Go- renje Velenje (15). Odbojka l.A DOL (M), 8. krog - Šo- štanj: Šoštanj Topolšica-Krka l.B DOL (Ž), 8. krog - Ljub- ljana: Šentvid-Gostišča Štor- man, Šoštanj: Kajuh-Meltal Kegljanje 1. liga (M), 6. krog - Hrast- nik: Sinet-CP Celje (16) 1. liga (Ž), 6. krog - Izola: Mehano Izola-Miroteks (13) ^ 2. liga (Ž), 6. krog-Šoštanj: Šoštanj-Sremič Krško (13), Rogaška Slatina: Komcel-Mi- roteks II (14,30) NEDEUA,9.11. Nogomet 1. SNL, 15. krog - Ljubljana: SET Vevče-Protonavto Pub- likum, Velenje: Rudar-Koro- tan (obe ob 13,30). 2. SNL, 14. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno- Koper, Krvavi potok: Jadran Šepič-Šentjur (obe ob 13.30). 3. SNL, 12. krog - Sp. Kun- gota: Kungota-Dravinja, Zre- če: Unior-Paloma, Šoštanj: Usnjar-Bakovci(vse ob 13,30). Kegljanje 1. liga (M), 7. krog - Celje: CP Celje-Tekstilna Gorica (15) 1. liga (Ž), Z krog - Celje: Miroteks-Tekstilna Gorica (12) 2. liga (Ž), 7. krog: Celje: Miroteks Il-Šoštanj (10), Prevalje: Korotan-Komcel (14). SREDAJ2.11. Hokej Jadranski pokal, 6. krog - Zagreb: Mladost- Inpos Celje (18). PANORAMA NOGOMET 1.SNL 14. krog: PA Publikum-Pri- morje 6:2 (2:1) Sešlar 4/llm, Kamberovič 13, 51, 78, Goršek 69, Bauman 84. Mura-Rudar 2:1 (1:1) Vidojevič 12. Vrstni red: Mura 27, HIT Gorica 26, Maribor Teatanic 25, Primorje 23, SCT Olimpija 21, Proto- navto Publikum 19, Korotan 17, Rudar 16, Potrošnik 13, SET Vevče 8. 2. SNL 13. krog: "ŠehTjirr-Attmiihij 4:1 (1:0) Valek 24, Blatnik 49, Šoštar 63, 83. Jadran Šepič- Esotech Šmartno 2:3 (1:1) Spasojevič 37, 64, Smajlovič 57. Vrstni red: Triglav TeleTV 34, Koper 30, Železničar 25, BST Domžale 22, Elan 20, Šentjur 19, Dravograd 18, Alu- minij in Nafta 17, Jadran Šepič 15, Rudar 14, Esotech Šmart- no 13, Goriške opekarne 12, Drava 10, Zagorje . 9, Factor Črnuče 8. 3. SNL vzhod 11. krog: Kungota-Unior 1:2 (1:1), Dravinja-Črenšovci 1:3 (1:2), Varis-Usnjar 3:1 (1:0). Vrstni red: Pohorje 28, Črenšovci 25, Bakovci 22, Odranci in Goričanka 21, Unior 17, Paloma in Dravinja 16, Kungota 11, Usnjar 10, Tur- nišče in Pobrežje 9, Variš 8, Kovinar 4. KOŠARKA Evropski pokal 6. krog: PIL-Broceni Riga 94:92 (47:39) Goljovič'^3, Lisi- ca in Tovornik 21, Dragšič 11, Bečirovič in Dončič 6, Kune 3, Jurak 2, Šoštarič 1. l.A liga (M) 8. krog: Slovan-KSP 74:68 (31:33) Kobale in Horvat 14, Jagodnik in Šamanič 13, Je- klin 6, Cizej 4, Čmer in Petra- novič 2. Postojna-PIL (prelo- ženo na 12. november). 9. krog: PIL-Kraški Zidar 97:66 (56:38) Lisica in Goljovič 19, Tovornik 13, Kune 10, Jurak in Bečirovič 8, Dončič 7, Čop 4, Tomašič 3, Dragšič, Tilinger in Šoštarič 2. KSP-Idrija 94:67 (52:32) Horvat 23, Šamanič 13, Kobale, Rovšnik in Jeklin 11, Petranovič 10, Cizej 8, Čmer 5, Kadič 2. Vrstni red: Union Olimpija 17, PIL (-1] KSP 15, Helios in Slovan Idrija in Krka 13, Postojnj 1), Maribor Branik in Marij Ovni 12, Kraški Zidar 11, K ko 10. 1. B liga (M) 5. krog: Loka kava-CoD 72:70 (44:31) Ravnikar 20, senek 18, Novak 16, Keblič Sivka 3, Kožar 2. Hrastnik- moplast 60:54 (30:26) Čop Urbanija, Madžarac in Sušii Gajšek 7, Maček 2. Vrstni i Zagorje in Loka Kava Union Olimpija mL, RadensH Triglav, Hrastnik in Radovli: 8, Comet in Ilirija 7, Jezica Litija in Kemoplast 5. 1. SKL (Ž) 8. krog: Ingrad Celje-r murje Skiny 97:49 (46:: Grobelnik 22, Polutnik in Vodopivec 16, Groleger • Germ 11, Jurše 9, Ramšak- Perlič 3, Potočnik in S. Voc pivec 1. Vrstni red: Jezica Maribor 13, Ingrad Celje i- Ilirija in BTC Terminal Sežar.^ 10, Odeja Marmor 9, Pomur]) 8, Jezica ml. 7. ROKOMET Kvalifikacije za EP J 3. krog: Slovenija-FranJ 23:27 (8:12) Vugrinec 6, Lil vec 4, Pungartnik, Tomšič« Leve 3, Šerbec 2, Jovičič H Jeršič 1. Izrael-Češka 24:24.1 krog: Francija-Slovenija 26:1^ (10:11) Šerbec 11. Leve 6, Pii» gartnik 3, Tomšič 2, Vugrin^i in Likavec 1. Češka-Izra« 24:23. Vrstni red: Francija 8 Češka 5, Slovenija 2, Izraeli' ODBOJKA J 1. A liga (M) I 7. krog: Šoštanj Topolši^ Olimpija 2:3 (10:15, l5:lj 15:2, 11:15, 12:15). Vrstnireprav je v slovenskem jstoru že nekaj obsež- jših zapisov o Vrbovcu, svetniki vseeno podprli edlog o izdaji zbornika imenovali širši uredniški jlegij. Za koordinatorja tojekta je bil izbran Alek- ffider Videčnik. Ž.Z. SLAP pod Menino Zveza kulturnih organiza- !za Zgornjo Savinjsko do- to je pred prazniki pripra- 3 srečanje literatov, ki so združili v društvo, ilruštvo savinjskih ljudskih isterskih piscev (SLAP) ima 'Og 20 članov, ki so v prete- "sti že izdali nekaj knjig in so 'fti zbiralci ljudskega blaga, na začetku skupnega delo- so polni načrtov, med '^rimi izstopajo želje po *l^i pesmi in proze. Ž.Z. Kultura kovnih daril ^razstavišču Gorenja Ser- 'so pripravili razstavo po- lnih daril blagovne '^mke Darila Rokus, za ka- ustvarjajo vrhunski slo- 'Jski oblikovalci, ^^^zstava je v ponedeljek od- ' dr.Janez Bogataj, izjemen Walec kulture poslovnih, ^liocijskih in protokolarnih I Poudaril je. da je vsako ^Wno darilo znamenje po- i^''^osti do poslovnega part- /'3. še posebej dragoceno pa 'M vsebuje duhovno sporo- J° Vrednost. Primeren čas za ^"'^rovanje ni le pred božični- . 'n novoletnimi prazniki. ^^^^ skozi vse leto. saj se vse i^°dvijajo tudi poslovni stiki Vvori. K L Reševanje pred uničenjem Obnova Kalvarije, Jelšingrada in trške hiše V Šmarju pri Jelšah je več odličnih kulturnih spome- nikov, ki jih je treba rešiti pred uničenjem. Tako tre- nutno obnavljajo dve kapeli- ci slovite Kalvarije, na dvor- cu Jelšingrad opravljajo naj- nujnejšo zaščito, na čudovi- ti trški hiši pa bo nova stre- ha. Na Kalvariji pod Sv. Rokom obnavljajo 13. in 14. kapelico, pri čemer bodo poskrbeli za njuno statično sanacijo, proče- lje, ureditev poti in škarpe. Obnovo spomenika iz 17. in 18. stoletja so začeli sredi okto- bra, v tem mesecu pa bi jo končali. Letos nameravajo ob- noviti tudi del kamnite poti od cerkve navzdol, s čemer bi drugo leto nadaljevali. Letoš- nje obnavljanje je po finančni plati vredno več kot 4 milijone tolarjev, pri čemer sta po polo- vico denarja prispevala kultur- no ministrstvo ter občina. Hkrati v ljubljanskih resta- vratorskih delavnicah obnav- ljajo kipe iz kapelic, pri čemer ni znano, kdaj bo njihova ob- nova zaključena. Kipi iz kape- le z ječo ter Žalostne matere božje naj bi bili že obnovljeni, zato jih nameravajo prihod- nje leto vrniti, kamor spadajo. Obnavljajo pa tudi kovinska vrata velikih kapel, prave ko- vaške umetnine. V Šmarju pri Jelšah si že dolga leta priza- devajo za obnovo čudovite Kalvarije, ki daje trgu značil- no podobo. Zaradi pospešitve teh prizadevanj so pred nekaj meseci ustanovili Društvo za zaščito kulturnih spomeni- kov Sv. Rok. V Šmarju je še en upošteva- nja vreden spomenik. Dvorec Jelšingrad, ki so ga namenih za igralce golfa, in ki žal neu- smiljeno propada. Čeprav je v lasti poslovnežev Zečeviča in Djokiča, bo občina letos, sku- paj s kulturnim ministrstvom, poskrbela za najnujnejšo zaš- čito upoštevanja vredne de- diščine. Očistili so grajski dre- vored, ki je postal nevaren, prejšnji teden so začeli z del- no sanacijo strehe in žlebov, hkrati pa želijo onemogočiti vstop nepovabljenim. Letos bodo morali vložiti 2 milijona tolarjev, pri čemer je všteta obnova kamnitih kipov štirih letnih časov. Te so odpeljaU k restavratorju prav tako prejš- nji teden. Šmarčani si prizadevajo tudi za ohranitev starih trških hiš. Med tistimi, ki so še ostale, je posebno lepa Skazova (neka- teri jo poznajo kot Ferlinčevo). V njej so bili poslovni prostori Ikoma, ki jih je občina po likvi- daciji podjetja dobila nazaj. V hiši, ki je lep primer trške arhi- tekture iz sredine preteklega stoletja, so lani deloma uredili poslikano vežo. Tam so upo- dobljeni pomembni možje, ki so se v tej hiši zbirah. Med njimi so Ignacij Orožen. Slom- šek, dr. Josip Vošnjak, Valentin Zarnik, Strossmayer in Anton Tomšič. Zbirali so se pri šmar- skem trgovcu Francu Skazi, ki je bil soustanovitelj prve slo- venske tiskarne v Mariboru ter šmarske čitalnice. Na zgradbi trenutno obnavljajo streho, kar bo stalo blizu 5 milijonov. Prihodnje leto bo 160-letni- ca rojstva Franca Skaze. Zato želijo do obletnice obnoviti fasado ter mu postaviti spo- minsko ploščo. BRANE JERANKO TRIDESETA LETA NA CEUSKEM Pomoč brezposelnim - javna dela Medtem ko je v tridesetih letih privatna gradbena dejavnost v mestu in okolici sko- raj popolnoma zastala, so se javna dela v gradbeništvu pridno izvrševala. Deloma jih je narekovala nujna potreba, bila pa so tudi sredstvo za omejitev brezposelno- sti. V Celju je bilo leta 1935 okrog 300 brezpo- selnih. Z javnimi deli. ki jih je plačevala celjska mestna občina in pri tem letno potrošila mili- jon dinarjev, je večina zaposlenih izvajala re- gulacijska dela na Savinji. Na ta način je dobilo za določen čas delo več kot 50 brezposelnih delavcev. Poleg omenjene regulacije so javna dela izvajali še pri ureditvi vodotokov Hudi- nje, Koprivnice in Sušnice ter pri urejanju gramozne jame pred nekdanjim levškim mo- stom. Edini pogoj za pridobitev službe v okvi- ru javnih del je bil, da so brezposelni delavci pred tem vsaj pet let bivali v celjski mestni občini. Zanimivo je. da so bila denarna nado- mestila za opravljeno delo v okviru javnih del dokaj visoka. Pri regulaciji je lahko dober delavec zaslužil 2.50-3 dinarje na uro. Za primerjavo naj navedemo, da plača v okoliš- kih opekarnah ni presegla niti tretjine te vsote. V šoštanjski usnjarni so delavci zaslužili na uro povprečno 1,50 dinarja, vendar pa so bila v Celju tudi podjetja, npr. Westnovo ali Cinkar- na, kjer je bilo mogoče na uro zaslužiti tudi do 4 dinarje. BRANKO GOROPEVŠEK IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Zakaj si ne naredimo praznika? Na primer ob izidu knjige domačega avtorja bi lahko iz- ložbe knjigarn izpostavile do- mača dela. Tako bi tudi v Pre- boldu vsi vedeli, da je doma- činka Sonja Porle pri Canka- revi založbi, v zbirki »S poti«, izdala odličen potopis »Črni angel varuh moj«. Posvečen je podsaharski Burkini Faso. nekdanji Gornji Volti. Odlična zmes osebne zgodbe in druž- benih podatkov nas popelje v drug svet. Popotnica opisuje srečni črni kontinent in svojo srečo in dobro voljo deli z bralcem. Občudujemo lahko njen pogum, iznajdljivost, znanje in duhovitost. Navdu- šuje njena izredna zrelost, is- krenost in razgledanost (tudi politična). Sonja Porle je Afriko prvič obiskala leta 1983, še v času, ko je redno zahajala v našo knjižnico, kjer smo se ob nje- nih takratnih načrtih večkrat pošalili, da bo postala nova Alma Karlin. Pozneje se je tja vračala vsako leto. V ljubljan- skem šolskem muzeju je pri- pravila razstavo ročno nareje- nih igrač »Srečno, Afrika«. V Afriki ni živela kot turist, za- njo je značilna odprtost in zaupanje. Vzljubila je Afriča- ne, saj pravi: »Če so okrog tebe sami belci, je hitro pust pri duši.« In: »Kar zadeva omiko smo Slovenci in Fran- cozi v isti ligi - in sicer drugi. Angleži, Burkinci in Ganci so v prvi. Prvoligaši se preprosto znajo obnašati.« Navkljub lju- bezni do Afrike pa Sonja zdaj živi v Oxfordu. Kar se poti v Afriko tiče, pa je Sonja takole zapisala:«Ve- dela pa sem tudi, da potovati sam ni tako imenitno in vznc'- mirljivo, kot sem bila prepri- čana, preden sem se odpravi- la na pot. Pogrešala sem ljub- ljeno roko na svojem vratu, da bi se v njej izgubil ves tanek in krhek, in moško dlan na svojem kolenu. Gledala sem Abdulaja in Lizeto in hre- penela, da bi afriško noč deU- la s teboj, ki te nisem pozna- la.« Nasploh je dobra stran knjige njen pretanjen občutek za opazovanje in popisova- nje. Takole opiše predsedni- ka Thomasa Sankaro, ki je: »...bil pošten, neobičajen in skromen, a ni bil angel. Rad je ukazoval. Za osmi marec je ženskam ukazal, naj počnejo kar se jim zahoče, možem pa je ukazal, poskrbeti za otroke in vodo, pospraviti hiše... Za božič 1985 je revnim podna- jemnikom ukazal, da eno leto ne smejo plačati najemnin, gospodarjem pa zagrozil z zaporom, če bi na skrivaj zah- tevali denar. Prepovedal je poveličevati lastno ime, zgra- dil je dva majhna spomenika, prvega v čast filmski umetno- sti in drugega burkinski revo- luciji... Po radiu je povedal, kolikšna je njegova plača in koliko zasluži njegova žena. Predsedniška darila in svoj denar je izročil državni bla- gajni. Najprej je znižal svojo plačo (od njega bi se lahko morda kaj naučili naši poslan- ci, op.p.), nato plače mini- strom, zatem pa drugim dr- žavnim uradnikom. Istoča- sno je znižal ali ukinil davke kmečkemu prebivalstvu...« In še mnogo tega. Kaj se je zgo- dilo z njim. piše v knjigi... Tekoča proza mlade pisate- ljice bo pritegnila širok krog bralstva. V zadnjem odstavku knjige pa preberemo nasled- nje, s čimer tudi zaključuje- mo: »V Afriki mlajši starejše- ga in pametnejšega spoštuje in uboga! Imeli smo se zelo lepo. Plesali smo do jutra.« Piše: MARIJA KUMER Ukročena trmoglavka pri županu Župan Mestne občine Celje Jože Zimšek pripravlja \ danes, v četrtek ob 10. uri, sprejem za vse ustvarjalce j predstave Ukročena trmoglavka SLO Celje. Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje je na ■ letošnjem 32. Borštnikovem srečanju v Mariboru s predsta- vo Ukročena trmoglavka osvojil Veliko- Borštnikovo nagra- do za predstavo v celoti, na današnjem sprejemu za vse ustvarjalce te predstave pa bi se celjski župan gledališčni- kom rad zahvalil za izjemen kulturni dosežek. IS Veterinarji likovniki v počastitev 50-letnice obstoja slovenske Veterinarske zveze so pripravili v Rogaški Slatini slikarsko in kiparsko razstavo ter razstavo umetniške fotografije. Na razstavi si je mogoče ogledati različna likovna dela doktorjev veterinarske medicine in sicer Mojce Plestenjak- Bahar, Franca Bučarja, Damjana Gašperina. Vlaste Jenčič, Marka Kastelica, Janeza Kebeta, Milka Kotnjeka, Janeza Kozi- ne. Antona Lavriča. Dušana Lipovca, Roka Pečnika. Borisa Vahtarja in Janeza Zajca. Večina med njimi je svoja dela že večkrat predstavila najširši javnosti. Razstava je odprta v zdraviliški Pivnici, odprli pa so jo v torek zvečer. Ogledati si jo je mogoče do 17. novembra. B.J. 20 REPORTAŽA Anion Teržan bi onemel Blizu dvesto Teržanovih se je zavedlo svojih korenin - Na srečanje v Dobju pri Planini, od koder izhajajo, so prišli iz vse Slovenije v petek, ko smo se spominjali sloven- skih protestantov, je bil tih dopoldan. Na Dobju pri Planini, v šentjurski obči- ni, je bilo drugače, živahno. Tam se je zbralo blizu dvesto Teržanovih (oziro- ma Tržanovih), ki izhajajo iz tega kra- ja. Njihov prednik Anton Teržan (rojen 1. 1843 v Dobju), ki je imel štiri sinove ter 36 vnukov, bi se čudil, ko bi videl koliko potomcev ima dandanašnji. Ko smo prišli v središče Uobja, smo videvali ljudi, ki so govorili vsa mogoča slovenska narečja. Že po avtomobilskih registracijah se je bilo mogoče prepričati, da so prišli na veliko rodbinsko srečanje s Celjskega, Posavja, Gorenjskega, Maribo- ra... Množica Teržanovih se je najprej zbrala v cerkvi, kjer so se spomnili vseh pokojnih. Pri tem je zanimivo, da jim je maševal Jakob Kralj, župnik iz Nove Ose- lice v Poljanski dolini, z Gorenjskega. Njegova mama je bila Teržanova iz Dob- ja, leta 1843 rojeni Anton Teržan je nje- gov praded. Na koncu maše so si vsi Teržanovi, ki so povsem za- sedli dobovsko cerkev, podali simbolično roko sprave. Iz nji- hovega pripovedovanja po končanem obredu je bilo mo- goče izvedeti, da se mnogi med njimi odlično razumejo, precej družijo. Številni med njimi pa so se srečali prvič, se spoznavali. Nekateri so za druge sorodnike doslej le sli- šali, bolj oddaljeni se niso niti poznali. Hinko Teržan, ki živi v Velenju je, na primer, pove- dal, da se je s sorodnikom Zvonkom nazadnje videl v partizanih, pred več kot pol stoletja. Po maši so vsi skupaj odšli na Teržanove grobove na bliž- njem pokopališču. V 18. stoletje Glavni organizator srečanja vseh Teržanovih je bil Franc Kralj iz Rakovelj pri Braslov- čah. Poklicnega zgodovinarja preteklost posebno zanima, o njej piše. Kako ga ne bi potem takem zanimala preteklost ve- like Teržanove rodovine! Kra- ljeva mama je bila Teržanova iz Dobja. Kralj je iz rodbinski preteklosti izbrskal marsikaj. Vsi, ki so se v petek zbrali na Dobju, so potomci že omenje- nega Antona Teržana, rojene- ga 1. 1843, ki je bival v bliž- njem Ravnem 23. Poročil se je s pet let mlajšo Marijo iz Jese- nika, s katero sta imela štiri sinove (rojene med leti 1874 in 1882). Vsi štirje sinovi, To- maž, Franc, Mihael in Anton, so se poročili ter si ustvarih velike družine. Najstarejši sin Tomaž je imel 11 otrok, Franc 6, Mihael 14 ter Anton 5 otrok. . Bilo je nič manj kot 36 sestri- čen in bratrancev! Po Kraljevih podatkih obse- ga prva rojstna in krstna knji- ga župnije Dobje pri Planini obdobje od leta 1786 do leta 1813. V njej je najstarejši po- datek, ki se nanaša na najširši Teržanov rod, iz daljnega leta 1788. Tega leta se je v Ravnem 23 pri Dobju rodila očetu Va- lentinu ter materi Mariji hči Marija. Iz 18. stoletja so v rojstno-krstni knjigi še podat- ki o Agnes (Neži) Tershen, Mariji Teršen, Apoloniji Ter- san in Georgiusu Teršenu. Zgodovinar iz Braslovč je po- vedal, da je našel podatke v ljubljanskih arhivih, pri čemer je naletel na različne rodbin- ske veje. Pravi, da bi lahko še marsikaj izvedel iz starih mr- liških in poročnih ter zemljiš- kih knjig. Franc Kralj prihaja na Dobje vsaj enkrat na leto, na grobo- ve, v času pred velikim rod- binskim srečanjem pa je bil v odmaknjenem kozjanskem kraju večkrat. Kri ni voda Za petkovo rodbinsko sreča- nje se je prijavilo 142 odraslih ter 15 otrok, prišli pa so tudi tisti, ki so se odločili ali izve- deli pozneje. V dvorani na Dobju, kjer je bilo za mizami prostora za 150 ljudi, vseh Ter- žanovih niti niso mogli spreje- ti. Na zidu je visel rodovnik Teržanovih, ki ga je v obliki drevesa narisala Tanja Ter- žan, poročena Ledinek, iz Ve- lenja. Velenjčanka je poveda- la, da so že marca letos, ko so se srečah za 70-letnico tete Pepce Zalokar, rojene Tržan, razmišljali o večjem rodbin- skem srečanju. Oče Velenjčan- ke (ki je našla podatke za ro- dovnik med drugim v škofij- skem arhivu ter na nagrobni- kih na dobovskem pokopališ- ču), je Vinko Teržan, sin Mi- haela Teržana. Pri sestavljanju rodbinskega drevesa ji je pre- cej pomagal mož, Zdenko Le- dinek, precej je vedel tudi njen bratranec v Velenju. Pri vsem skupaj jo je zanimalo predvsem to, koliko je potom- cev 1. 1843 rojenega Antona Teržana ter kako so povezani. Velenjčanka, ki je sestavila rodovnik s približno 150 ime- ni, je imela med petkovim sre- čanjem še kar nekaj dela. Iz- koristila je posebno priložnost ter izpopolnila posamezne po- datke o potomcih po drugih vejah. Ljudje, ki so si ogledo- vali rodbinski rodovnik, so ji sporočali še zadnje podatke. Bil je lep, za mnoge posa- meznike ter za Kozjansko izje- men dogodek. V času, ko se rahljajo celo najožje družin- ske vezi, so se Teržanovi za- vedli, da kri ni voda. Velenjčanka Tanja Ledinek, rojena Teržan, je sestavila Teržanov rodovnik v obliki drevesa. Ko se zaveš"korenin. Na množičnem srečanju Teržanovih so se Antonovi potomci fotografira- li Nekateri so prišli še pozneje. REKLI SO: Franc Kralj iz Braslovč, glavni organizator: Mama je bila Teržanova. Konec avgusta je praznoval naš sorodnik, ki živi v Nemčiji, srečanje z Abrahamom. Takrat smo do- končno sklenili, da moramo pripraviti srečanje Teržanovih še letos. Z bratom, ki je žup- nik na Gorenjskem, sva se od- ločila za današnji dela prost dan. Natisnili smo vabila, na- vezal sem stike s sorodniki po različnih vejah, ti so obvestili še druge. Ida Vajdič iz Celja: Jaz sem Mihaelova vnukinja. Teržano- vi smo danes po vsej Sloveniji, od Jesenic in Bleda do Krške- ga, Velenja in Maribora, pa tudi v Nemčiji. Srečanj s so- rodniki se rada udeležim. S Francijem Kraljem smo se že veliko pogovarjali o preteklo- sti naše rodovine. Slavko Meža iz Velenja: Vedel sem, da se srečanje Ter- žanovih pripravlja že precej časa. Moja mama je bila Terža- nova iz Dobja, poročila se je v Velenje. Vsi Teržanovi po predniku Mihaelu se dobro poznamo. Tudi bratranci in sestrične se večkrat srečamo. Družimo se pri domačiji Zalo- karjevih. Panika Majcen, roj. Ter- žan, iz Velenja: Rojena sem bila v Dobju, odšla sem v Velenje. Teržan ali Tržan? To je vseeno, pri nekaterih se je izgubila črka e. Ljudje se dan- današnji premalo družijo, Teržanovi se precej. Prazno- vali smo zlato poroko v Bra- slovčah, 60-letnico v Vele- nju... Roman Teržan iz Ško Loke: Na Gorenjskem žit že od leta 1954. Vsako ^ prihajam na grobove v Doli Doma sem iz tega kraja, znane Teržanove gostilne,! rodniki smo se že večkrat] govarjali, da bi se srečali, se videvamo največkrat na| grehih. Prej smo razmišlj da bi se srečali le vsi Teržan 70-letniki. Jožica Teržan-Guštin Breznice na Gorenjskem Dobje prihajamo na grobo ter k sorodnikom in prijJ' Ijem. Moj oče je bil med svetovno vojno ustreljen vM riboru, mama je umrla žepu Trije otroci od petih smon rali v internacijo. Danes \ štirje živimo na Gorenjski Veseli smo, ko se vračainD Dobje. Jožica Teržan-Kmetec Starš pri Mariboru: Vseh- rodnikov ne poznam, sta mi v pomoč oče in ses' Seznanila sem se z neka]^ mi, ki jih danes prvič vio' Mogoče je zanimivo, da 5' lahko svoji 12-letni hčen' nes povedala, da nam m^j' moj bratranec. To ji je ve" pomenilo. , IH^^^gH^ BRANE JE^^A^^ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI Telefonski mrk i48. strani vašega časopi- sne 23. oktobra 1997 sem ifal sestavek »Telefonski J Avtor je verjetno na ko je pisal ta sestavek, |na levo nogo, ker sicer ne lOgel nadrobiti toliko ne- j razumem, od kod mu [ovitev, »da so poslanci 1 volitvami polni obljub, olitvah pa se mirno zavali- svoje poslanske fotelje in asirajo svoje poslanske jice. Le kdo bi se ukvarjal volivci«. e verjamem, da je v našem avnem zboru kakšen po- lec, ki se tako obnaša. Vsi Jjejo svojo poslansko funk- izelo resno. Poslanski fote- .ozelo trdi, kar se pa plače . je v Sloveniji na tisoče li, ki so bolje plačani od ilancev. Ob ponovnem pi- iju bi želel, da je pisec zelo ikreten. udi trditev, da se me ne da dicati po telefonu, je nere- čna. Vsakdo me lahko po- je na telefonsko številko )3] 716-678 v poslansko pi- no v Žalcu (prostori Druš- upokojencev Žalec) ali pa ;ktno v državni zbor na 'fonsko številko (061) 12- 335. Res pa je, da je moja Mtna telefonska številka losegljiva, saj imam menda lijaz pravico do zasebnosti, ne? Res si želim miru po lornih dnevih v prestolnici. ANTON DELAK, Žalec P^enar za semafor članek pod gornjim naslo- nu, objavljen v vašem časo- K zahteva odgovor oziro- apojasnilo, ki je namenjeno alcem, ne pa- avtorju pris- 'vka. Domnevam namreč, 'avtor članka točno pozna 'istojnost občine in župana, "tudi sicer spremlja delova- li občinske uprave, kar je ^^sih tudi dobro počet j ^n za 'fima tudi kot občan polno '^vico. Pa k vsebini članka. ^av gotovo ni človeka v 'ši sredini, ki ne bi sočustvo- s starši ponesrečenega 'foka. Vedeti pa moramo, da "^^sto, na kateri se je zgodila '^^reča, upravlja država, to se 1^^, je cesta v lasti države in Pne. Torej je nameščanje Paforjev in ostale promet- * signalizacije na magistral- cestah v pristojnosti drža- " -^e večkrat v preteklosti je 'Jana pobuda s strahi Kra- '^f^e skupnosti Laško in tudi ^'ne o nujnosti postavitve J'^aforja. Rezultat je bil na- istitev semaforja na preho- pešce z utripajočimi luč- Jorej kriviti občinske može, , ^'nsko upravo in župana z paj navedeno problemati- "^ima pravne osnove in je iJPoznavanje zakonodaje. j,"^ogrede naj dodam, da je ^ Za varno pot v šolo tesno povezana z vsemi odgovorni- mi v občini Laško. To dokazu- jejo številni sestanki in razgo- vori vseh, ki so za varnost odgovorni, kar potrjujejo za- pisniki sestankov pred začet- kom letošnjega šolskega leta. Sicer bi lahko takoj prispe- val k večji varnosti prometa avtor članka sam, ko ne dovoli zasuti jarka na lokalni cesti v Rečico, ki si jo lasti in kjer nevarnost vsakodnevno preti. Sicer je pa to že druga zgodba. Torej, gospod Golob, strnimo vrste, poskrbimo skupno za varnost na cestah tam, kjer je to zakonsko možno. V tem primeru ta možnost obstaja. Program SLS, katere član sem, bom tudi v bodoče pod- piral in ga po svojih močeh uresničeval pod lanskim pred- volilnim geslom »Z ljubeznijo za Slovenijo in Občino Laško«, kateri z veseljem županujem. Z vso odgovornostjo zagotav- ljam vsem občanom občine Laško, da »Podobnikov žiro račun« ni iz proračuna občine Laško niti za tolar bogatejši. To ugotavlja brez'sugestij av- torja Goloba računsko sodiš- če, ki je po naključju ravno pravi čas v naši hiši. Obsojati nekoga, preden dejanje ni do- kazano, je najprej diskvalifika- cija tistega, ki obsoja in je končno tudi kaznivo dejanje. Občino Laško promovira- mo z dejanji, dobrimi deli in z željo po sodelovanju z različ- no mislečimi ljudmi. Ocenju- jem, da nam to tudi uspeva. Naj končam z željo, da bilo kakršnokoli problematiko najprej rešili v razgovoru. Če razgovor ne uspe, potem je stvar godna za objavo v časo- pisju, da je tudi širša javnost obveščena o določenih teža- vah, ki tarejo naše občane. Nisem pristaš razčiščevanja problemov in odgovorov na diskvalifikacijo in neutemelje- ne obtožbe preko časopisov. Človeka je lahko obdolžiti, težje mu je krivico popraviti. Torej - izogibaj mo se krivič- nim obtožbam, da ne bomo toženi. PETER HRASTELJ, župan Občine Laško PREJEU SMO Šolski primer iskanja pogrešanega Na rob dogodku iskanja po- grešanega Petra Svetka iz Pol- zele ne morem ostati mirna, ne da bi javno izrazila ogorčenost nad nestrokovnim variantnim načrtom možnosti iskanja po- grešanega. Iz sredstev javnega obveščanja sem se samodejno informirala o množičnosti is- kanja, ki je v glavnem sledil samo namigom osebno priza- detih in površni oceni, da je pogrešani lahko ubral samo smer, ki bi vodila po stranskih, neprometnih poteh. Vsesplošno je bilo znano, da so pogrešanega nazadnje videli v Žalcu in med dejstvi o vzroku izginotja je prevladovala va- rianta, da je prišlo do promet- ne nesreče. Izhodna točka is- kanja je bila uradno določena, vendar niso bile enakovredno upoštevane tri osnovne mož- nosti smeri odhoda po lokal- nih, manj prometnih poteh, po magistralni cesti M10 in ostale možnosti. Vsa strokovna analiza iska- nja je slonela samo na poizved- bah in domnevah in očitujoče dejstvo strokovnim enotam policije, da je bila pri iskanju izpuščena možnost magistral- ne ceste, je nezadostna, za- skrbljujoča in nedopustna. Os- taja dejstvo, da je pogrešani imel sam prometno nesrečo na obvoznem cestnem delu izven Žalca in da ga zaradi nestro- kovne ocene in neupoštevanja variant smeri na tem delu ni nihče iskal, čeprav je ležal me- sec dni nekaj korakov ob cesti na poraščenem, nepregled- nem delu jarka, oddaljen od naselja Žalca slab kilometer. Javnost je tista, ki ima pravi- co laično presojati in izraziti javno mnenje, saj smo bili na vsakem koraku seznanjeni z dogodkom. V akciji iskanja po- grešanega je bilo vključenih mnogo ljudi in vsi niso bili osebno prizadeti in so želeli pomagati, samo voditi bi jih bilo potrebno. Z veliko ogorče- nostjo spoznavam, da je bilo v reševanju tega primera nareje- no veliko premalo, zlasti stro- kovne človeške logike in pred- videvanja, za kar je policija edi- na usposobljena. Pomanjkljiva in slaba je uradna tolažba, da je ponesre- čenec v trenutku utrpel smrtne poškodbe in se pri tem zane- marja enomesečni preživet pe- kel lažnega upanja, negotovo- sti in posebnega psihološkega stanja njegovih domačih. Koli- ko tegob in stisk je doživljala družina in navsezadnje odre- šujoča realnost, ki jo je prineslo naključno najdenje, in nemoč- no dejstvo, da smo se mesec dni vozili mimo ponesrečenca, ostaja nemo od ogorčenosti in terja drugačno ravnanje. Zato izražamo javno mne- nje, s katerim zahtevamo na ministrstvu za notranje zade- ve, da se izrazi ekipi policije, ki je vodila postopek iskanja po- grešanega, javno mnenjska ne- zaupnica njihovemu delu. Če ste podobnega mnenja, izrazite svoje kratko razmišlja- nje na dopisnici in ga pošljite na posebej odprti poštni predal: p.p., s pripisom »Javno mne- nje«, 3310 Žalec. J. J.U Žalni svečanosti v Gradcu Tudi letos smo se 1. novem- bra udeležili spominske sveča- nosti v Gradcu. Iz Slovenije se je svečanosti udeležila Katja Boh, slovenska veleposlanica na Dunaju, župan občine Celje Jože Zimšek, dva člana ob- močnega odbora zveze borcev NOV Celje, predstavnik občine Maribor in član ZB Maribor. Na sodišču za kazenska deja- nja z zapori, skoraj v središču mesta, smo se v spominski sobi v kletnih prostorih, kjer so mu- čili in z giljotino obglavljali na smrt obsojene politične zapor- nike, poklonili žrtvam. V sobi sta spregovorila predsednik društva protinacističnih zapor- nikov Ernest Korcowicz in žu- pan občine Gradec Alfred Stingl. Bogdan Šnabl iz Franko- lovega je prečital dva poslovil- na pisma na smrt obsojenih Slovencev; oba pisma je preva- jalka prevedla v nemški jezik. Pred to svečanostjo, pred ve- likimi železnimi vrati zaporov, smo se udeleženci zbirah, spoznavali in rokovali s pred- stavniki graških oblasti, spoz- nali pa smo se tudi^ s člani protinacističnega društva, ki so prestajali kazni v teh zaporih. Med njimi je bila Marija Casar. Osrednja žalna svečanost je bila na graškem pokopališču pred monumentalnim spome- nikom, ki ga predstavlja pravo- kotni obelisk z enakim verzom v devetih jezikih ter mostnim lokom, pod katerim so vklesa- na imena žrtev. Med njimi so tudi ustreljeni v celjskem Sta- rem piskru in mariborskih za- porih. Slovesnost je pričel in zaključil pihalni ansambel graš- ke mestne županije, med govori pa je slovenske narodne žalo- stinke pel akademski pevski zbor iz Maribora. Obred in cerkveni govor sta.imela kato- liški mestni prelat in protestant- ska teologinja ter prvi govornik, predsednik političnih zaporni- kov E. Korcovvicz. V imenu slo- venske delegacije je celjski žu- pan Jože Zimšek opozoril na slovenski delež odpora proti fa- šističnemu terorju in vsemu pri- zadevanju, da se preživele gro- zote ne bi več ponovile. Ob koncu je graški župan Alfred Stingl opozoril na faši- stična zločinska dejanja. Opomnil je na dva od prečita- nih poslovilnih pisem obsoje- nih Slovencev; da je moralo biti pomorjenih šest milijonov Ži- dov samo zato, ker so bili oži- gosani kot manj vreden narod, ki ni proti državi naredil nobe- nega prekrška. Opozoril je na dokumentarno knjižico o pre- ko tristo pomorjenih, telesno in duševno prizadetih, med nji- mi tudi mnogo otrok, na graš- kem področju, ki niso niko- mur nič zalega storili. Vse te tragedije se niso dogajale v vo- jaških spopadih, temveč so bile storjene na osnovi v Hitlerje- vem »Mein Kampfu« utemelje- ne večvrednostne rasne teori- je, ki mora biti čistejša od ple- vela. Obe svečanosti sta zapu- stili pri prisotnih globok vtis. IVO MARINC, Celje ZAHVALE-I POHVALE J Ko najbolj potrebuješ... Človeka v življenju marsikaj preseneti, tako je tudi mene nepričakovano obvestilo. Za vso skrb, prijaznost in razlago se iz srca zahvaljujem dr. Meš- ku iz ginekološkega oddelka bolnišnice Celje. Za lepe in vzpodbudne besede ter uspe- šen operativni poseg velja po- sebna zahvala predstojniku Vladimirju Webru, dr. med. specialistu iz gin. in por. v bol- nišnici Celje, ter ostah ekipi. Zahvaljujem se tudi sobni zdravnici dr. Uršuli Salobir Gaj- šek za vso pozornost. Vsem medicinskim sestram na od- delku pa posebna zahvala za vso pomoč in prijazne besede, ki jih takrat najbolj potrebuješ. OLGA ULAGA, - Celje TRENING DALE CARNEGIE® ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV VAŠE ORGANIZACIJE ZA RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH SPOSOBNOSTI IN POSLOVNOSTI ZA DVIG SAMOZAVESTI, IZBOLJŠANJE KOMUNIKACIJSKIH SPOSOBNOSTI IN MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV KRATKA INFORMACIJA O TRENINGU DALECARNEGIE® Ustanovitelj Treninga Dale Carnegie® je Dale Carnegie; z njimi je pričel že leta 1912 v ZDA; danes je družba Dale Carnegie® vodilna mednarodna izobraževalna institucija, ki izvaja programe v več kot 80 državah in 21 jezikih. Treninge je obiskovalo več kot 4 milijone udeležencev. Vsebino nenehno posodabljajo na osnovi izkušenj in potreb - zdaj že potreb osebnostnega razvoja za 21. stoletje. Od septembra 1996 ga v Sloveniji izvaja SOClUS d.d. Ljubljana, do sedaj je potekal za štiri skupine udeležencev. CILJI PROGRAMA Posameznikom pomagati pri odkrivanju njihovih"skritih" sposobnosti in še izboljšati: • samozavest in samospoštovanje • nadzor nad stresom in obvladovanje skrbi • sposobnost poslušanja drugih ljudi • premagovanje treme in strahu pred javnim nastopom • zaupanje v lastno ustvarjalnost ter spoštovanje idej drugih • sposobnost pomnjenja. Podjetjem in zaposlenim pomagati pri • izboljševanju ravni medsebojnega komuniciranja • stopnjevanju ustvarjalnosti in motiviranosti za skupne cilje o doseganju višje produktivnosti, s tem pa o boljše konkurenčnosti in dobičkonosnosti. Program Je lahko prilagojen Vašim neposrednim finančnim in poslovnim ciljem. Naši trenerji lahko skupaj z Vašimi sodelavci pripravijo program, ki bo prinesel izboljšave v tistih segmentih, ki so za Vas ključnega pomena.' METODE IN OBLIKE DELA Trening je skupinski, v skupini je 30 do 40 udeležencev. Sestavljen je iz brezplačnega informacijskega srečanja in 12 srečanj, ki potekajo enkrat tedensko, vsakič po 3 ure in pol. Vsaka interaktivna lekcija zahteva polno sodelovanje udeležencev: v celotnem učnem procesu, skupinskih diskusijah in uporabi.Temu sledi prakticiranje pridobljenih znanj v domačem okolju, na delovnem mestu... do naslednje lekcije. Program poteka v slovenskem jeziku pod vodstvom inštruktorjev z mednarodno licenco. STROKOVNI IZVAJALCI - INŠTRUKTORJI Bogdana Herman, prof. mag. Mitja Lončar Matjaž Košir, pedagog - vsi SOClUS d.d. Ljubljana ter Kurt Straumann, Center Dale Carnegie®, Švica GRADIVO ZA UDELEŽENCE • Knjige avtorja Dale Carnegieja: Kako si pridobiš prijatelje, Kako premagaš skrbi in začneš živeti ter Kako se naučiš javno nastopati in govoriti O delovni priročnik • petbrošuric KDAJ IN KJE • 10. november 1997-od 16.00- 19.00 - pričetek v Ljubljani CENA • I.'S9.000,00S1T + 5%PD • možnost plačila v več obrokih • posebni aranžmaji za skupine udeležencev iz podjetij • posebni popusti za dijake in študente POOBLAŠČENA INSTITUCIJA ZA SLO IN DRŽAVE BIVŠE YU SOClUS d.d. Ljubljana, Tržaška c. 132, Ljubljana Telefon: 061/123-18-75, 123-18-76 Faks: 061/123-18-78 E - MAIL info @ socius.si DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE Andreja Kj-vina, Izobraževalni center Socius d.d. Ljubljana, telefon: 061/274-384 ali 123-18-75 22 NASI KRAJI IN UUDJE Preizkus sistema alarmiranja Gasilska zveza Žalec je v sklopu dejavnosti in aktivno- sti v mesecu požarne varnosti organizirala osrednjo vajo prostovoljnih gasilskih dru- štev na objektu Pohištvene industrije Garant Polzela, Vaje se je udeležilo 26 gasil- skih društev z vso razpoložlji- vo gasilsko opremo in tehniko. V vaji je sodelovalo 220 gasil- cev, pričela pa se je s taktično predpostavko nastanka poža- ra na proizvodni liniji površin- ske obdelave v pohištveni in- dustriji. Pri gašenju začetnega požara naj bi prišlo do poš- kodb dveh reševalcev, ki ju je bilo treba evakuirati in odpelja- ti v bolnišnico. Z aktiviranjem gasilcev domačega društva IPGD Garant Polzela, gasilskih društev sektorja Polzela in os- talih v gasilski zvezi, se je po taktični zamisli pričelo reševa- nje v proizvodnih prostorih Garant Polzela. Osnovni na- men in cilj vaje je bil, da gasilci Gasilske zveze Žalec preizkusi- jo sistem alarmiranja, sistem zveze ZA-RE, pozivanje preko sistema tihega pozivanja s po- zi vniki preko regijskega centra za obveščanje Celje ter se sez- nanijo z nevarnostmi, ki bi na- stale ob požaru in gašenju po- žara v lesni industriji. V vaji so sodelovala vsa gasil- ska društva, ki so bila poklicana na izvedbo vaje. Samo izvajanje vaje je pokazalo visoko stro- kovno usposobljenost operativ- nih gasilskih enot. V analizi vaje je bilo ugotovljeno, da je vaja potekala v skladu s predpostav- ko ter, da si udeleženci takšnih in podobnih vaj sami želijo. S to vajo so se tudi zaključile mno- žične aktivnosti gasilskih dru- štev v mesecu požarne varnosti. T. TAVČAR Jubilej tovarniških gasilcev Prostovoljno gasilsko druš- tvo lUV PE Šoštanj so ustano- vili že leta 1917 v takratni Voš- njakovi tovarni usnja. Okto- bra, v mesecu požarne varno- sti, pa so člani industrijskega GD počastili 80 let dela. V počastitev jubileja so ga- silci pretekli torek, skupaj z gasilskim poveljstvom občine Šoštanj, v tovarni izvedli veh- ko vajo. Na klic sirene so na pomoč prihiteli gasilci iz ga- silskih društev Šoštanj-mesto, Lokovica, Topolšica in Gaber- ke. V vaji, ki ni bila napoveda- na, je sodelovalo več kot 60 gasilcev, po mnenju poveljni- ka GZ Velenje Borisa Lambi- zerja pa je vaja povsem uspe- la. Praznovanja ob visokem jubileju so nadaljevali s pet- kovo slavnostno sejo, na ka- teri je predsednica društva Marija Lebar predstavila delo društva v minulih letih in po- kazala prapor iz leta 1929, ki ga še vedno hranijo. Slavnost- ni govornik, predsednik GZS Ernest Oery, je spregovoril o težavah, v kakršnih so se znašla industrijska društva. Dogaja se namreč, da zaradi stečajev propadajo, dodatne težave jim povzroča lastni- njenje, saj novi lastniki pogo- sto ne kažejo preveč posluha za gasilstvo, čeprav jim to nalaga zakon. Jubilante sta nagovorila tudi predsednik GZ Velenje Stane Tepej in župan občine Šoštanj dr. Bog- dan Menih. Ob koncu so podelili prizna- nja vsem, ki so pomagali, da je društvo še vedno živo, pro- gram pa so popestrili člani moškega pevskega zbora Ga- silskega društva Lokovica. L.M. Gaslici se bodo selili Pred desetimi dnevi so v Lučah podrli poslopje gasil- skega doma in na isti loka- ciji začeli z gradnjo večna- menskega objekta, ki naj bi bil pod streho še letos. Gasilski dom je bil že dotra- jan in vedno manj funkciona- len, zato so se v Lučah odločili za nujno posodobitev. Zahtev- na zemeljska dela z urejanji temeljev so že opravljena, za- to je med izvajalci in krajani trdno prepričanje, da bo ob- jekt pod streho vsaj do božiča. Poslopje bodo dogradih na- slednjo pomlad, v njem pa bodo razen prostorov za gasil- ce še pošta, večnamenska dvorana in stanovanja. Ž.Z. Predvidnost ni odveč v mesecu požarne varnosti so preventivne akcije pripravila tudi gasilska društva Zgornje Savinjske doline in se hkrati s svojim delovanjem še bolj približala prebivalcem. Poveljstvo območne gasilske zveze za Zgornjo Savinjsko dolino je pripravilo obsežen program. V pooblaščenem servisu v nazarskem gasilskem domu so opravili veliko preventivnih pregledov ročnih gasilskih aparatov, v podjetju MGA Nazarje pa je domača enota skupaj z gasilci velenjskega Gorenja izvedla skupno vajo. Ž.Z. Novo vozilo v Jurkloširu Prostovoljno gasilsko druš- tvo Jurklošter je dobilo novo vozilo, saj dosedanje zaradi častitljive starosti ni bilo več zanesljivo. Da gre za zares veliko pridobitev celotne kra- jevne skupnosti, so v Jurklo- štru pokazali tudi s proslavo, ki so jo pripravili ob slove- snem prevzemu vozila. Pričelo se je s parado gasilcev, v kateri so sodelovali gasilci vseh društev z območja laške občine. O pomenu in vlogi gasilstva v sistemu zaščite in reševanja ter o pomenu novega vozila za kraja- ne so spregovorili predsednik krajevne skupnosti Jurklošter Janko Cesar, laški župan Peter Hrastelj, predsednik GZ Laško Jože Lapornik in predsednik PGD Jurklošter Milan Volavšek. Uradni del prevzema se je kon- čal z operativno-taktično vajo, ki so jo učinkovito izvedli gasilci iz Laškega, Rimskih Toplic in Vrha nad Laškim. Novo vozilo jurklošterskih gasilcev je vredno blizu 6 mili- jonov tolarjev. Občina Laško je v okviru sredstev, ki se zbirajo v proračunu za požarno var- nost in iz požarne takse zago- tovila 70 odstotkov potrebnega denarja, preostanek pa je zbra- lo društvo samo. Pri tem je treba poudariti, da so denar prispevala prav vsa gospodinjs- tva v krajevni skupnosti. PA Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. I. RS, št. 35/85) in 56. Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur.l. RS št. 15/96) in Statuta Krajev] skupnosti Dramlje je Svet Krajevne skupnosti Dramlje na seji dne 3.10. 1997 spr, SKLEP O razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dramlje 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Dramlje se raz- piše referendum o uvedbi krajevnega samopris- pevka v denarju za; 1. vodooskrbo 2. modernizacijo in vzdrževanje cest ter sanacijo plazov, 3. kanalizacijo, čistilno napravo, 4. širitev javne razsvetljave, 5. sofinanciranje pločnika Trnovec-Dramlje, 6. vzdrževanje naselij, 7. dnjštvene dejavnosti, 8. vzdrževanje sakralnih spomenikov in 9. nerazporejena sredstva za izredne razmere. 2. člen Program nalog iz 1. člena tega sklepa je oce- njen na 43.998.480,00 SIT, od tega se iz zbra- nih sredstev samoprispevka za izvedbo nalog pod točko; 1. namenja 20% 2. namenja 35% 3. namenja 10% 4. namenja 3% 5. namenja 10% 6. namenja 5% 7. namenja 5% 8. namenja 7% 9. namenja 5%. 3. člen Referendum bo v nedeljo, 23. novembra 1997 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na po- sebnem računu Krajevne skupnosti Dramlje. Z njimi bo v skladu s programom razpolagal svet krajevne skupnosti. O uresničevanju programa in o porabi sredstev samoprispevka mora svet krajevne skupnosti redno poročati zboru kraja- nov Krajevne skupnosti Dramlje. 5. člen Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let, in si- cer od 1.1.1998 do 31.12. 2002. 6. člen Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki stal- no prebivajo na območju Krajevne skupnosti Dramlje, in sicer: -vsi zaposleni krajani Dramelj po stopnji 2% mesečno od neto plače; -zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodar- sko ali poklicno dejavnost na območju KS Dranrv Ije od neto zavarovalne osnove po stopnji 2%; -upokojenci po stopnji 2% mesečno od neto pokojnine; -krajani KS Dramlje, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in drugi subjekti, ki imajo na območ- ju KS Dramlje kmetijska zemljišča, pa na ob- močju Krajevne skupnosti Dramlje nimajo stal- nega prebivališča, od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin po stopnji 6%; -zavezanci, ki dosegajo dohodek s pogod- benim delom, avtorskimi honorarji in najem- ninami po stopnji 2 % od neto prejemka; -zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov v navedenem času, plačujejo za vsak vir posebej. Krajani, ki so začasno zaposleni v tujini in drugi posamezniki, ki imajo na območju Krajevne skupnosti Dramlje zgrajene hiše ali počitniške hišice in stalno bivajo drugje, so dolžni plačati 1.000,00 SIT samoprispevka mesečno. Zavezancem iz prejšnjega odstavka se samo- prispevek obračuna dvakrat letno za tekoče le- to in se jim za plačilo izstavi položnica. 7. člen Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi, zasebni delodajalci in drugi iz- plačevalci plač ali nadomestil in pokojnin. Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Davčna uprava Republike Slovenije - Izposta- va Šentjur. Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samopr.^ pevka se Krajevni skupnosti Dramlje predlog ^ seznam zavezancev, za katere se samoprisp^^ ^ vek nakazuje. 8. člen Plačila samoprispevka so oproščeni posamezuj j ki, ki prejemajo prejemke, navedene v 12. čiedj '\ Zakona o samoprispevku (Ur. I. RS, št. 35/85) ii 9. člen J Pravico do glasovanja imajo vsi krajani, kis, it vpisani v volilnem imeniku s stalnim prebivanj čem v Krajevni skupnosti Dramlje in so stareij i od 18. let, krajani starejši od 15. let, česon delovnem razmerju in osebe, ki imajo na ob t močju Krajevne skupnosti Dramlje kmetijska zemljišča, hiše in počitniške hišice in imajo sploe šno volilno pravico. Krajevna skupnost Dramlje bo posameznike,^ - nimajo stalnega prebivališča na območju Kra-' jevne skupnosti Dramlje, imajo pa na tem ot' močju kmetijska zemljišča, hiše ali počitniške s hiše, obvestila o pripravah na referendum zaraj' njihovega sodelovanja v pripravljalnem postop- ku za razpis referenduma. 10. člen Referendum vodi volilna komisija krajevne skup. nosti Dramlje, pri čemer se smiselno uporat Ijajo določila Zakona o referendumu in ljudsk iniciativi(Ur I.RS,št. 15/94). ^ 11. člen Nadzor nad zbiranjem, uporabo in gospoda' jenjem s sredstvi samoprispevka opravlja na^' zorni odbor Krajevne skupnosti Dramlje. Pra vilnost obračunavanja in odvajanja samopris' pevka kontrolira Agencija za plačilni promet nadziranje in informiranje RS ter Davčna upra va RS - izpostava Šentjur v okviru svojih pr^ stojnosti. 12. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno z glasovnicami. Na glasovnicah je naslednje be^ sedilo: Krajevna skupnost Dramlje GLASOVNICA Na referendumu dne 23. novembra 1997 uvedbo krajevnega samoprispevka v denarp za dobo 5 let, to je od 1.1. 1998 do 31. 12. 2002, za financiranje programa KS Dramljs glasujem PROTI ZA (pečat) Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da ob- kroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevki oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevki ne strinja. 13. člen Sredstva za izvedbo samoprispevka zagoto^ Krajevne skupnost Dramlje. 14. člen Zavezancem se plačani zneski krajevnega s3' moprispevka odštevajo od osnove za dohodni" no (9. člen Zakona o dohodnini). 1 5. člen Poročilo o izidu referenduma in po uspšend^ vodenem referendumu tudi sklep o uvedbi Kra jevnega samoprispevka se objavita v Uradnef^ listu RS. Dramlje, 16.10. 1997 Predsednik Svet^ Krajevne skupnosti Drari^'!' Franc Štrajti^ i, SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 23 Mama, zakaj sem slep celjskem Medobčinskem ^tvoi slepih in slabovidnih 30 ljudi, ki so prikrajšani 0, Pri tem je treba pove- 1 da je mogoče njihovo ijenje s sodobno tehniko j^ati, vendar je za takšne fgbe premalo denarja. "^sebno zloženko, natis- ^0 v 30 tisoč izvodih, bodo ijali iz Medobčinskega ijtva ljudi na Celjskem jzoriti na svoje stiske in jebe. Med potrebami so eda velikega pomena teh- ni pripomočki, ki so za ,0iagovanje njihovih težav jni, potrebujejo pa jih tako pi in slabovidni šolarji kot rasli člani. Pri tem stane, na ,nier, sodobna elektronska jillova vrstica kar 20 tisoč mških mark. Vledobčinsko društvo bo v Ijski regiji posredovalo Iju- m zloženko v 30 tisoč izvo- i Tako je med drugim do- vorjeno, da bo priložena 3vemu tedniku, posebej jo^ bodo poslali obrtnikom in podjetnikom, otroci pa jo bo- do prinesli iz šole. Predsednik društva, ki združuje slepe in slabovidne v 23 občinah naše- ga območja, Edvard Vodeb, meni da bo mogoče z zbrani- mi sredstvi olajšati življenju marsikateremu članu. Njihovo članstvo ima veli- ko težav z zaposlovanjem, ki je zanje temeljnega pomena. Tako so v svojem invalid- skem podjetju Svetloba (foto- kopiranje) uspeli zaposliti v preteklih letih štiri člane, ena slepa članica pa opravlja pri- pravništvo na Telekomovih telefonskih informacijah. Sicer pa se slepi in slabovid- ni izobražujejo na osnovno- šolski ravni v ljubljanskem zavodu za slepo mladino, kjer je šest otrok iz naše regi- je. V centru slepih in slabovid- nih v Škofji Loki je predvsem možnost srednješolske izo- brazbe za telefonista-admini- stratorja, dijaki pa obiskujejo tudi tamkajšnje srednješol- ske ustanove za videče. Tam je pet dijakov z našega ob- močja, dva pa se šolata v viso- kih šolah. Približno deset otrok obiskuje redne osnov- ne šole na Celjskem, kjer še bolj potrebujejo različna elek- tronska povečala. Delo z ljudmi, ki so prikraj- šani za vid, zahteva organizi- rano delo, pomoč in samopo- moč. Zato so v okviru celjske- ga društva različne komisije: za zaposlovanje, šolanje in rehabilitacijo, za socialno- zdravstvena vprašanja, za šport, šah in rekreacijo, za dejavnost žensk ter kulturo. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ima prostore v stavbi Celjskega doma (kino Union), na Krekovem trgu 3. Njihovi prostori so v 2. nad- stropju, zato je predsednik povedal, da se bodo skušali s celjskim županom dogovoriti za drugačne, pritlične prosto- re. Sedanje stopnišče je za marsikoga, še zlasti starejše- ga slepega ali slabovidnega, prezahtevno. BRANE JERANKO Suhenoci Težave s pomanjkanjem vode že dober teden dni pe- stijo tudi prebivalce Luč. Pr- vi ukrep JP Komunala Mo- zirje je nočno zapiranje vo- dovoda. Pred šestimi leti so v Lučah uredili novo, večje zajetje in zato so zadnje težave prese- netile krajane. Dovažanje vo- de še ni potrebno, toda noč- nih redukcij je vedno več in zdaj so v zgornjem delu na- selja zaradi manjšega priti- ska občasno brez vode že tudi čez dan. »Od avgusta v pogorju Sa- vinjskih Alp, predvsem na ob- močju Korošice ni bilo večjih padavin. Vodotoki počasi usi- hajo, dotok je slabši in zato smo se za začetek odločili za nočne redukcije. V cisterne se tako nateče nekaj več vode, ki zdaj v celoti zadostuje le za potrebe spodnjega dela Luč. Redukcije so zadnje dni pogo- stejše in obsežnejše, z vožnjo vode v cisternah pa je na na- šem koncu obilo težav in zato se ji bomo poskušali izogniti,« so položaj predstavili v JP Ko- munala Mozirje. Ž.Z. Cesto Polzeia-Podvin obnavljalo Lokalna cesta Polzela- jdvin je bila v času izgrad- e avto ceste Arja vas-Vran- ;o preobremenjena, saj so » njej dnevno vozili težki imioni gramoza iz bližnje- i kamnoloma Podgora v nartnem ob Paki. Zaradi !ga so nastale vidne poš- odbe na cestišču. Komisija za ugotavljanje oškodb, sestavljena iz stro- ovnjakov DARS, oddelka za kolje in prostor občine Žalec ter KS Polzela, si je poškodbe ogledala in ocenila, da je po- trebno preplastiti cesto v dol- žini 900 m iz smeri Polzela- Podvin. Ker je cestišče preoz- ko, so predlagali razširitev ce- stišča za en meter. Soglasje za to razširitev so že podpisali lastniki zemljišč, pri tem so navedh pogoje, pod katerimi so pripravljeni odstopiti zem- ljišče. Po končani moderniza- ciji ceste bo KS Polzela naroči- la geodetsko odmero zem- ljišč, ki je bilo odstopljeno za izgradnjo ceste. Svet KS Pol- zela pa je tudi zahteval, da ostane še naprej dovoljena osna obremenitev 4 tone, kot je bila doslej. Prav tako je potrebno to cesto opremiti z vso predpisano prometno signalizacijo, vključno z napi- som Podvin. T. TAVČAR Kmnikarske storitve še po starem v Laškem so zavrnili nove cene dimnikarskih storitev, ki sta jih od 1. oktobra dalje predlagala dimnikarski podjetji Dim- nikar iz Radeč in Dimni- karstvo iz Celja. Razlog ni v previsoki po- tiražitvi, ampak v nekaterih ^nejasnostih pri časovnih in 'ehničnih normativih, na i^odlagi katerih je sestav- ljen cenik dimnikarskih storitev. V Laškem celo Ugotavljajo, da je predlaga- f^o 13-odstotno zvišanje '^en ob upoštevanju spre- i^emb tečaja nemške mar- l^e, na katerem temeljijo '^ene oziroma zaradi kate- rih se opravičuje podraži- '^v, prenizko. Moti pa jih, ^} v ceniku pri postavki pečenje dimnikov ni razli- "^e med vrstami goriva. ^f dopoldne. Tone Vrabl bo v reportažnem prispevku prii^ Martinovanje v Šmartnem ob Paki, Sergeja Mitičpa bo pripr^^^ pogovor z mariborskim škofom o Martinovanju. " Od četrtka do srede ob 14.20: Greš v kino? Oddajica, ki se vam je priljubila, saj v njej delimo vstopnic^ ogled četrtkove premiere v Celjskih kinematografih, bo ta teden: posebej vroča. Na filmska platna prihaja vroč film, v Celjsi* kinematografih pripravljajo vročo premiero, v oddaji Greš v J,- pa bomo govorili o vroči temi. Pozabite na politiko, pozabite sram! Mlajšim od 18 let sodelovanje v oddaji ta teden prepovedar SCHIEDEL-GRADNJA, d.d. Latkovavas82, PREBOLD objavlja prosto delovno mesto MODELAR Pogoji: • poklicna šola kovinarske ali lesne stroke • 3 leta delovnjj izkušenj •3-mesečno poskusno delo. Nastop dela takoj. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: SCHIEDEL-GRADNJA, d.d., Latkova vas 82, 3312 PREBOLD da ČERNOŠA iz Sp. Negonj, 70 let, Ivan SITER iz Rogaške Slatine, 73 let, Frančiška DRO- VENIK iz Gaberc, 83 let in Anton BEG iz Rogatca, 65 let. Žalec Umrli so: Marjan ZAJEC iz Mengša, 60 let, Gvidon PRE- ŠIČEK iz Brega pri Polzeli, 57 let, Ana MULEJ iz Prožinske vasi, 69 let, Marija KRIŽNIK iz Kaple, 81 let, Frančiška KOVČE iz Lok, 84 let in Mari- ja POLIČNIK iz Okonine, 93 let. PodjetjeNT&RCd.o.o., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Reber ' Podjetje opravlja časopisno- ' založniško, radijsko in agencijsko tržno dejavnost. Naslov: Prešerno.; 19,3000 Celje, telefon (063) 442-5ft ■ 442-201,442-223, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cer; izvodaje280tolarjev i Naročnine: Majda Klanšek, tel: 44. 500, int. 10. Mesečna naročnina;t ; 930 tolarjev Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-603-31198, Nenaročenih rokopisov in fotograt' ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in i d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direk::: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrst \ a z.i informiranjezdne 23.6.1992 saii časopis Novi tednik med proizvode infonnativnega značaja, za katerese plačuje 5% davek od prometa proizvodov NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice:TatjaJia Cvii n. Uredništvo: Marjela Agrež, liena Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. i Tajnica uredništva: Mojca Marot. j Tehnični urednik: Franjo Bogadi, j Računalniški prelom: Robert Kojterer.IgorŠarlah. j Oblikovanje: Minja Bajagič. ' E-niail:tednik@celje.eunet.si ' RADIO CEUi Odgovorna urednica; NatašaGerkeš-Lediiik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna 14J Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vra* Glasbeni urednik: Stane Špege' Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310,441-5lO_^ AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora* Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve- Direktor Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carnie" Hriberšek, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umni" Telefon: 063/442-500, 442-201, 442-223- fax: 441-032,443-511 3ii Romunki v suženjstvu jlicisti mejne policijske postaje ,3§ka Slatina so 20. novembra jvnavali dve romunski državljan- ^ S. in S.F., obe stari devetnajst let. jdi kršitev določb zakona o tujcih ^ privedli k sodniku za prekrške, y je denarno kaznoval in izrekel ep odstranitve iz države za dobo lih mesecev. Med postopkom pa so jcisti izvedeli še marsikaj druge- gotovih so, da sta ženski prišli v našo jvo že 8. oktobra letos, in to na alen način. Pri tem sta jima pomagala [ neznana romunska državljana, ki ju, potem ko sta stopili na našo stran, itija v gozdu z obljubo, da se bosta iju vrnila. Ker obljube nista izpolnila, ženski v gozdu prenočili in se nasled- dan podali na pot v neznano, vmes pa se pri neki hiši najedli. Njun gostitelj je potem poklical znanca I.C. iz Gorišni- ce, ki je prišel ponju in ju odpeljal na svoj dom, kjer sta bivali dva dni. V nedeljo, 12. oktobra zvečer, sta se pri l.C. oglasila A.p. iz Maribora in J.S. iz Rogaške Slatine in obe dekleti odkupila ter ju naslednje- ga dne odpeljala v Rogaško Slatino. Že med potjo je A.P. Romunkama odvzel potna lista, v Rogaški Slatini pa sta se ženski znašli v sobi nekega manjšega hotela. Ko sta hoteli iz sobe, sta ugotovi- li, da sta ju trgovca z belim blagom ob odhodu zaklenila. Zaklenjeni sta v sobi bivali vse do 27. oktobra, ven sta smeli le v času kosila, a še to v spremstvu plesalk iz Ukrajine. Bolj pester je bil večerni oziroma nočni čas. Takrat ju je A.P. vozil v nočni lokal in si prizadeval, da bi se ženski tam slačili in zabavali goste, kar pa mu ni najbolje uspevalo. Ko je bilo nočnega dela konec, ju je A.P. spet zakle- nil v hotelsko sobo. Ker sta slačenje v nočnem lokalu odklanjali, jima je grozil, da ju bo prodal naprej, vedno pa je bil gluh za njune prošnje, naj jima potna lista vrne. Mladenki sta si namreč želeli vrniti v Romunijo. Zgodilo pa se je, da ju je A.R 27. oktobra pozabil zakleniti in to priložnost sta ženski izkoristili za pobeg. Najprej sta se oglasili na policijski postaji in tam povedali svojo zgodbo. Na osnovi zbranih obvestil so policisti zoper A.P., J.S. in l.C. napisali kazensko ovadbo zaradi suma, da sta storila kaz- nivo dejanje »spravljanja v suženjsko razmerje«. A.P. in J.S. so policisti ovadili še za kaznivo dejanje protipravnega od- vzema prostosti._ ■■■■■■■■■■■■■■■■nMl M. A. Kamenikovi očitki neutemeljeni Tako je pred kratkim odločilo višje dišče v Celju, ko je obravnavalo zah- m zagovornika obdolženega Kristja- Kamenika, ki je zahteval izločitev dnice Lidije Pratnemer. jre za kazensko zadevo, v kateri je menik prvoobtoženi med šestnajsti- ; Konjičani v zdaj že razvpiti aferi narejanj šolskih zaključnih spričeval, zvpiti predvsem zaradi dejstva, da je imenik obdolžen tudi štirikratnega nora v Tekačevem, storjenega na redno krut način in z motivom koristo- ibja. Zadnjo obravnavo, ki je bila 24. sep- mbra, so preložili zaradi obdolženče- ega slabega zdravstvenega stanja, in to i zahtevo njegovega zagovornika, od- vetnika Daniela Planinšca. Obravnava naj bi se nadaljevala 22. oktobra, a je bila tudi tokrat že na samem začetku preki- njena, spet na zahtevo Kamenika oziro- ma njegovega zagovornika. Ko je sodnica Pratnemerjeva preveri- la prisotnost obdolženih (od šestnajstih se jih je obravnave udeležilo le deset), je hotela prebrati obtožnico, takrat pa je prvoobtoženi Kristjan Kamenik vstal, rekoč: »Gospa sodnica, na prejšnji obravnavi mi je bilo slabo, bruhal sem in se sploh slabo počutil. Pregledal me je zdravnik in potrdil moje psihosomat- ske motnje. Toda vi ste mi, kljub temu, da sem bil zelo bolan, takrat hoteli soditi. Psihiater me je pregledal le za današnjo obravnavo. Zato zahtevam vašo izločitev, saj menim, da mi ne boste pravično sodili in da boste storili vse, da me obsodite in strogo kaznuje- te.« Za tem se je oglasil še njegov zago- vornik, ki je zahtevo po izločitvi sodni- ce takole pojasnil: »Iz mnenja dr. Hla- čerja, ki je 24. septembra v svoji zasebni ordinaciji pregledal Kristjana Kameni- ka, je razvidno, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposoben sledi- ti obravnavi. Vi pa ste z obravnavo želeli nadaljevati. Menim, da vaša hi- trost v tem postopku resnično vzbuja dvom o vaši nepristranskosti.« Po nekajminutnem premoru se je sod- nica Pratnemerjeva odločila, da bo ob- dolženčevo zahtevo po njeni izločitvi posredovala v presojo višjemu sodišču v Celju, to pa se je pred kratkim odločilo, da zahtevi po izločitvi sodnice ne ugodi. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 12. novembra. MINI KRIMIČI io Žago in ploščice v noči na 27. oktober je fznani storilec vlomil v ne- Vajeno stanovanjsko hišo 'kraju Gabrovlje pri Zrečah. ^ notranjosti objekta je od- *sel motorno žago znamke 'usquarna in približno 10 ^adratnih metrov keramič- ploščic. Lastnika Štefana ' je oškodoval za okoli 50 'soč tolarjev. Iničevalci zabojev v ponedeljek, 27. oktobra "poldne, so nepridipravi stopili na območje sadovnja- f (nasada jabolk) podjetja ^3ti grič Pod goro v Sloven- cih Konjicah. Storilcev pa ni- zanimala jabolka, ampak ■^se lotili zabojev, ki so bili '•'Pravljeni za hrambo ja- Iz gole objestnosti so "^'čili 16 zabojev, s tem pa ■^|niku povzročili za 130 ti- '^^ tolarjev gmotne škode. stroka v vrtec, tat pa**« • enka L. iz Migojnic je iktobra zjutraj svojega ,""lVsebina je v redu, ampak tovariš Gombač očitno še ved- no ne ve, da se samostalniki v slovenščini pišejo z malo za- četnico,« opisuje boleč spo- min na čase, ko so celjskim otrokom učenje jezika krojili Nemci. In najbrž je ravno ta boleča izkušnja botrovala od- ločitvi, da bo ob nemščini štu- diral tudi slovenski jezik, ki ga je pozneje dolga leta tudi pou- čeval. Ravnateljevanje na polulski šoli pa sploh ni bila prva šolska zaposlitev, ki jo je Milan prev- zel. »Takoj po vojni, po konča- ni nižji gimnaziji v Celju, ko je pedagoških kadrov najbolj primanjkovalo, sem dva me- seca učil na osnovni šoli v Vojniku, potem v Vitanju, nato pa sem se leta '54 odločil za študij slovenskega jezika in nemščine, ki sem ju končal na učiteljišču v Ljubljani.« Po vr- nitvi v domače loge se je prvič zaposlil kot ravnatelj, in sicer v osnovni šoU na Ljubnem. Težki časi so bili, se spomi- nja. »Bil sem ravnatelj, pouče- val sem slovenščino in nemš- čino, ob tem pa sem bil še tajnica,« se smehlja ob spomi- nih na čase, ko se je bilo po- trebno prilagajati težkim raz- meram. »Čeprav sem za vsa ta dela dobival samo eno plačo, mi ni bilo hudo; samo da sem bil v šoli in med otroki,« pravi, v isti sapi pa prizna, kaj je bilo najtežje opravilo. »Najhuje je bilo, ko je zbolela čistilka in sem moral kuriti peči.« Učenci zavedno Amor, majhen pudeljček, ki ga spremlja na vseh njegovih planinskih poteh, ga ponava- di, ob nedeljah, na primer, ko gre na kosilo na kakšno pla- ninsko kočo, prehiti. In njegov prijatelj Milan Kučan ga je na popotovanju od Litije do Čate- ža, ki se ga Milan Gombač udeleži vsako leto, prehiti. »Ampak, letos ga bom jg^ 1 stil zadaj!« se nasmeje J Celjan, ki je učenost skega jezika v glavo trpak' ližno dva tisoč CeljanoiJ' OŠ Frana Kranjca na Pow kamor je prišel leta ig^j ostal do upokojitve. Še d, ga imajo radi, poznajo oj" vabijo na obletnice valet, Seveda se še danes ne hribih in planinah, ki ji^^ darja največ svojih prostimi in uric, tu in tam še kaj pj^ de, ogromno bere, inštt^ nemščino, rad kuha, naj( pa sede za mizo skupaj s svj mi nekdanjimi učenci, kj, dobrega učitelja stare šole vedno pozdravljajo spošti in z nasmehom, pove kališ šalo in obudi spomine nan danje, stare dobre čase., tudi sedaj niso slabi,« reče, mu gospa v zrelih letih spo Ijivo ponudi roko v pozdt on pa jo očetovsko objame srečanje po nekaj letih po] stri z besedami: »A veste.dj bila ta gospa nekoč moja!: če Milan ne bi bil Milan, pi ljubezni do življenja, pozi energije in humorja, bii lahko takšna gospa kaj hj zamerila. Tako pa se, po ne začudenih pogledih, oba iz ca nasmejeta in v isti sapi p snita: »Učenka.«Ona pa p prosto reče: »Še vedno.« Ja, v današnjem svetu jev no manj ljudi kot je on, najbrž tudi zato vedno i takšnih, ki se jim srečanj človekom kot je Milan G( bač, zasidra nekje globoko vselej. NINAM.SEDL Milan Gombač, dolgoletni ravnatelj, učitelj, humorist in velik ljubitelj planin. Milan Gombač s planinsko druščino na vrhu Grossglocknerja. PETICA PO SLOVENIJI - HUMOR 35 SLOVENSKE CERKVE Malo Šmarje pri Sežani g bi lahko vzel katero j|(ih cerkvic s seboj in jo pel nekam daleč v tuji I nikoli ne bi mogla zata- jvojega porekla. Domači j,en, kraško zlato, se je jzil s prvinsko močjo, da i je za vedno vtisnil svoj ijt. Ko gledam to stavbo, ,in vtis, da raste iz zemlje, guje breme skal, ležečih 5v0jem zemljišču in jih s ■vidnim stresanjem glave ivna v ustaljen položaj. |pr: mm javadil sem se, da grem iprej okrog cerkve in ne [jem vanjo ves zasopel, [em lahko vidim, da je vse jkrog obdana žlebasto z jesanim podzidkom, ki se iguje proti zahodu, ko sle- dvigajočemu se terenu. !zbiterij je tik pod zazida- ni prvotnimi okni. Tako b se prepričal, da se cer- v od svojega nastanka v jdnjem veku na zunaj ni itveno spremenila. Med ibokimi žlebovi podbojev taja okrogla palica, ki se pi na dve veji in na vrhu et križa z drugo. Z linami lepo videti predrta stena zvonove, oblikovana s ukinjenimi čeli, kakor kak- ] bogat portal. Na napisni )šči je napis, naj usmiljena vica Marija s svojim ubo- n sirotam pohiti na po- Zvonik je bil prej iz rezane- ikamna, danes je »izpopol- en«. Notranjščina je kar TOČ poslikana. Namesto (likih kompozicij bi po mo- im gladke stene bolj ustre- gle in bi stropne slikarije še idostile. Stranska oltarja j baročnega stila, okrašena marmorji, ki sta nadome- ifk lesenih, ki s-o se ohranili kipi v kletnih prostorih •tkve. Podoben motiv sem pazil pri glavnem vhodu z ostankom oboka. Oltar se '1 je zdel skoraj preveč '»rasen z marmorjem, v nje- 'vi vdolbini pa je ne preveč 'srečena lesena sedeča Ma- la z Jezusom. Ljudje jo pa 'iub vsemu častijo več stole- ''oiriemben je še ogled za- ''stije, ki so jo cerkvi prizi- ''i v devetnajstem stoletju, ''em pa si velja v njej ogle- "'še lepo vloženo omaro iz M788. '^0 sem spraševal ljudi, kaj '"leni zapuščena stavba ob '^l^venem obzidju prav pri '^ti. pokrita s staro kamnito '^ho, so mi povedali anek- doto. V njej naj bi prebivali menihi, preden so se preselili na vipavski Križ. Strokovnja- ki, ki tudi včasih kaj vedo, pa pravijo, da gre za kaščo, po- dobno tisti v bližnjem Križu, ki pa je žal po naši navadi že dolgo opuščena. Ne morem mimo slavolo- ka čudežnega ribolova in zraven Kristusa, ki vodi Jane- za in Petra. Prizor uklenitve Petra in njegovega tovariša, da sta morala stati vklenjena v kadi, pa so pred nekaj leti odkrili pri restavriranju. Po- memben je še tudi prizor Kri- stusa z angeli, ki imajo različ- na glasbila. Seveda na koncu nisem mogel mimo pršuta in tera- na. Do sitega sem se najedel, teran pa poskusil simbolično zaradi vožnje nazaj. Bolj bi se mi prilegel doma pri pisa- nju. Obljubil pa sem, da se bom vrnil za »žegnanje«. Ta- krat pa bo vsega dovolj - brez omejitev. SLAVKO OZVATIČ Samo Gerender v knjižnici bohinjskega hotela, kjer je počitnikovala Agatha Cristie. Bohinj je prelep, da bi tekla kri Avtorica številnih krimi- nalk, ki imajo še vedno ogromno bralcev, Agatha Cristie, je natanko pred tri- desetimi leti obiskala Bo- hinj, kjer je v hotelu Belle- vue preživela štirinajst dni. Bila je zelo zagonetna in tež- ko dostopna, tako da se je novinar slovenske televizije Janez Čuček k njej dobesed- no priplazil čez leseno ogra- jo in sosednje sobe. Z njo se je pogovarjal še Jože Hude- ček, vsi drugi pa so lahko o njej pisali le po tistem, kar so videli. Kakšno delo je popularna avtorica kriminalk napisala v Bohinju, ni znano, znan pa je stavek, ki ga je izrekla, da je Bohinj prelep za pisanje krva- vih zgodb. Vsaj v zadnjem času to ne bo držalo, saj se je v znamenitem bohinjskem trikotniku nabralo kar nekaj srhljivih zgodb, ki bi bile do- brodošlo gradivo tudi žal že pokojni Agathi Cristie. Letos je hotel Bellevue do- bil novega direktorja Sama Gerenderja, podjetnega gos- poda mlajših let, ki se spozna na svoj posel. Z dramsko sku- pino poleti pripravlja šaljive igre na prostem, ki jih izvajajo na prostoru pred hotelom Je- zero, sodeluje na proslavah in podobno. Prišel je na idejo, da bi uredil sobo, kjer je pred tridesetimi leti počitnikovala slovita pisateljica. Soba številka 204 izstopa od drugih že po posebej izde- lanih vratih, prav takšna je tudi notranja oprema. Preno- čevanje v tej sobi je dražje kot v ostalih. Lep je pogled na jezero. Pripravljajo večerje Agathe Cristie ob svečah, kovčku, čevlju, s posebnim jedilnikom...Urejena je knjiž- nica, v kateri so domala vse knjige, ki jih je napisala Agat- ha. Na voljo je pregleden ka- talog... Samo Gerender je zadovo- ljen z obiskom, čeprav zaradi pomanjkljive reklame še ni tak, kot bi lahko bil. Pripravlja prospekt o počitnikovanju Agathe v Bohinju in napove- duje še nekatere druge akcije, ki bi privabile obiskovalce in jim polepšale počitnice. TONE VRABL OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH, Aškerčev trg 12, 3240 Šmarje pri Jelšah objavlja; JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Občina Šmarje pri Jelšah odda v najem poslovne prostore v stavbi na Rimski cesti 9, in sicer: v pritličju: -proizvodna dvorana 160 -1 pisarna 15 -stopnišče in sanitarije 35 na podstrešju - mansardni prostori: -7 pisarniških prostorovv skupni izmeri 190 Prostori so primerni za ekološko čisto proizvodno dejavnost, uslužnostne oz. intelektualne storitve. Poslovni prostori se oddajajo v najem v stanju, v kakršnem so. Vse adaptacije, ki so potrebne za opravljanje določene dejavnosti, nosi izključno in v celoti najemojemalec. Prednost pri najemu bodo imeli tisti interesenti, ki bodo s svojo dejavnostjo odprli več delovniti mest. Kot podredni kriterij se bo upoštevala po- vršina prostorov, ki jih bo interesent pripravljen vzeti v najem. Ob enakih pogojih bo imel pred- nost tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. Pričakovana cena za m^ najema poslovnega pro- stora je 12 DEM. Pisna ponudba mora vsebovati: -ponujeno ceno, -predstavitev dejavnosti, ki se bo v prosto- ru opravljala, -predvideno število novo odprtih delovnih mest in število vseh delovnih mest v de- javnosti, ki se bo opravljala v prostorih, -navedba prostorov, za katere se daje ponudba, -izpisek iz sodnega registra za pravne ose- be oz. dokazila o strokovni usposobljeno- sti za opravljanje dejavnosti ponudnika. Pisne ponudbe dostavite na naslov Občina Šmarje pri Jelšah; Urad župana, Aškerčev trg 12, 3240 Šmarje pri Jelšah, najkasneje do 14, novembra 1997 do 11. ure, v zaprti kuverti z oznako: »Ne odpiraj - ponudba za najem poslovnih prostorov«. Javno odpiranje ponudb bo 14. novembra 1997 ob 12. uri v sejni sobi Občine Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o najemu poslovnih prostorov najpozneje 15 dni od dneva prejema obvestila o izbiri. Ogled prostorov je možen v dogovoru s tajnikom občine g. Petrom Planinskem po telefonu 821-778, kjer dobite tudi dodatne informacije. Občina Šmarje pri Jelšah STRANKA ŠALJIVCEV še zadnja dva potnika prijavlja Stranka šaljivcev oz. Novi tednik za veseli izlet na Martinovanje 15. novembra. Zanimivo vasi- co Kočno pri Mariboru, ki je prava zakladni- ca ljudskih navad, med katere vsekakor sodi tudi okušanje vinske kapljice, si bosta ogledala tudi Miha Jurak iz Zreč kot nagra- jenec za največ prejetih glasovnic za šalo tedna in Marija Vrečko, Hotunje 18, Ponik- va kot izžrebanka med kuponi. Pa ne samo Kočno, tudi Radgonsko - kapelske gorice si bomo pogledali in poizkusili, kakšno vino so pridelali tam, naši potniki pa bodo morali pokazati tudi kakšen zanimiv, neobičajen predmet. In še današnji sodelavci: Ljubo Srnovršnik iz Velenja, Aleksandra Turnšek Gomilskega, Justina Gostečnik iz Braslovč in Marinka Bu- kovič iz Rimskih Toplic. Droga Slaba družba je pokvarila Perota, ki so ga poslali na zdravljenje v Vojnik. Že prvi dan je za vogalom opazil dva, ki sta se tolkla po glavi s kamenjem. »Kaj pa počneta?« ga je zanimalo. »Prijateljček, drogirava se.« Še manj mu je bilo jasno, ko je prišel naprej do bolnika, ki je imel pred sabo velik kup kamenja. »S tudi ti drogiraš?« »Ne, jaz samo drogo prodajam. Kupiš?« Podobni sta si Hedvikaje bila v skrbeh, ker hčerke dolgo ni bilo domov. Stopila je do policijske postaje. »Oprostite, ko ste delali racije po Celju, a ste morda videli kje mojo hčer?« »Kdo ste pa vi? Kakšna pa je vaša hči?« »No, jaz sem Hedvika - hči pa ima nos po možu, drugače pa je ravno takšna kot sem bila jaz v njenih letih...« Hov gost v žalski hotel so dobili tudi gosta iz daljne Mehike. »A imate kakšno sobo?« vpraša receptorko. »Koliko pa vas je? No, saj se bo kaj našlo. Kako se pišete?« »Don Alesandro Lopez de Carda a Santa Marta della Astallo.« »Dobro, pridite vsi. In prosim, da zadnji zapre vrata.« Srečanje Srečata se stara prijatelja. »Sem slišal, da si pokopal svojo spoštovano soprogo.« »Kaj sem pa hotel, ko je reva umrla...« Med živalmi Lojz je poklical živinozdravnika. Kravo bo treba osemeniti. »Dohtar« se najprej sprehodi po hlevu, pogleda živino, jo boža in se z njo pogovarja. Lojz ga gleda in posluša in čez čas prestraše- no vpraša: »A se vi res znate z živalmi pogovarjat?« »Seveda, saj sem njihov zdravnik.« »Poslušajte, če vam bo tista koza v kotu kaj slabega o meni pripovedovala, ji nikar ne verjemite...« Na meji Lojz in Slave sta kar precej nakupila preko meje. A carine jima ni bilo za plačat. Zato sta zlezla v kravjo kožo in se počasi pomikala skozi obmejni pas. Lojz je škilil skozi luknjo v koži in naenkrat zakričal: »Slave, beživa!« »Kaj, a gre graničar?« »Ne - bik.« Povabilo Gospodič srednjih let si je privoščil kozarček v bližnji gostilni. Oko je vrgel na mlado damo, ki je bila že malce okajena. Pristopil je: »Gospodična, kadar se mi nasmehnete, bi vas najraje povabil k sebi!« »O, ha, ha. A res? Vi pa kar tako narav- nost?« »Ja, seveda. Da ne bo pomote - jaz sem zobozdravnik...« v čakalnici Gneča v ambulanti. Zoki, stari jecljač, je tik pred tem, da pride na vrsto, ko se odpro vrata in iz ordinacije stopi Slave. »Ž-ž-živijo. K-k-kaj pa je s-s-s teboj?« reče. »Saj veš, stari smo. Vnetje prostate.« »K-k-kaj pa je to?« »Tako lulam kot ti govoriš,« se znajde stari šaljivec. ŠAU TEDNA Oglas Pepa pride na oglasni oddelek Novega tednika zaradi osmrtnice, saj ji je umrl mož. »Oglas bi dala - najmanjši okvirček. Koli- ko to stane?« »Odvisno od števila besed,« ji prijazno odgovori uslužbenka. »Potem pa prosim napišite: Janez umrl - Pepa.« » Gospa Pepa, do šest besed je ista cena.« »Dobro: potem pa napišite: Janez umrl - prodam moško kolo - Pepa.« 36 GLASBA Ko se zdani Janez Hvale o novem izdelku skupine 12. nasprotje Skupina 12. nasprotje je izdala šesto kaseto in drugo kompaktno ploščo z naslo- vom »Ko se zdani«, na kateri je enajst novih avtorskih skladb neumornega vodje Janeza Hvaleta, s katerim smo o novi kaseti in zgoščen- ki tudi poklepetali. Kaj se pri vas zgodi, ko se zdani? »VeHko dela imamo pri vsa- kem projektu, veliko je promo- cijskih dejavnosti, veliko skaka- nja, telefoniranja, skratka, ko se zdani, v vsaki ekipi, ki deluje na tem področju, je treba hitro vstati in zelo veliko delati.« Janez, kako nastajajo tvoje skladbe? »Pravzaprav je projekt na- stajal eno leto in pol, mi smo ga najprej naredili v akustični verziji in ga tudi že predstav- ljali na televizijah in radijih. potem pa smo se spravili v studio in zadevo naredili do konca. Mislim, da je zelo po- membno, da večkrat poudari- mo, da delamo avtorsko glas- bo, kar je v Sloveniji zelo re- dek primer. V glavnem vsi na- ši kolegi glasbeniki stavijo bolj na hitro slavo, predelavo oz., če se malo grdo izrazim, na krajo tuje glasbe s sloven- skimi besedili. To je seveda lažja pot do uspeha, ampak mislim, da dolgoročno gleda- no to za slovensko glasbo ne pomeni nič drugega kot po- greb. Če smo zelo realni, je slovenska glasba na zelo niz- kem nivoju, tako po posluša- nosti kot po priljubljenosti.« So vse skladbe, ki so na albumu »Ko se zdani«, nasta- le v minulem letu in pol? »Vse skladbe so nastale v tem obdobju, ker enostavno nimam časa pisati skladbe na zalogo. Glede na to, da delam tudi za mnoge druge izvajal- ce, delam sproti. Moram pove- dati, da se je na prejšnji plošči izredno izkazal kot komponist tudi Franci Kumer in napisal enega naših največjih hitov, če ne celo največjega »Daj mi moč, Ana Marija«. Letos je re- kel, da bo, ampak potem niko- li ni imel časa in pri nasled- njem projektu se bo znova pojavil.« Letos ste bili med drugim tudi v Makedoniji. »Letos smo bili že tretjo leto v Makedoniji, kjer je bilo zelo naporno, ker je izredna vroči- na in kjer smo imeli tradicio- nalni koncert v Skopju, kamor pridejo tudi Slovenci, tisti, ki so po službenih in takšnih in drugačnih obveznostih ostali v Makedoniji. Na koncu ima- mo tudi veliko stikov in veliko solzic je potočenih in sprašu- jejo nas, kako je pri nas. Zelo zanimivo je to, da so nas tudi Makedonci z veseljem poslu- šali, kar za slovensko publiko ne bi mogel reči. Slovenska publika je precej bolj odvisna od tega, kaj prebere v časopi- su. Če v časopisu piše, da bo to fantastičen koncert, vsi pri- dejo in ne razmišljajo, če je bil res dober. V Makedoniji pa publika pride, če si jim všeč, te kupijo, če jim nisi všeč - pa ne vem, kaj se zgodi.« Imaš tudi veliko varovan- cev, veliko nadobudnih otrok, ki jim pišeš pesmi, »V zadnjem času imam bolj malo časa pisati glasbo za dru- ge, zato pišem v glavnem be- sedila. Za glasbo se preveč izčrpam pri bendu, kar je tudi prav. Kar se besedil tiče in tudi glasbe, pa mislim, da v Slove- niji skoraj ni pomembnejšega izvajalca, za katerega nisem delal, delam ali pa še bc delal.« Lahko bralcem Nove« tednika izdaš tudi kakši skrivnost? »Pa naj bo! Skupina 12. n; protje se pripravlja na maJi daljšo turnejo po Kanadi, kain nas že dolgo vabijo in prihodt leto bomo tja tudi šli za mesec pol ali celo dva meseca.« ■■■■■■SIMONA BRGL! Nagelj cveti že deset let Najbolj »svež« nagelj je an- sambel Nagelj izpod Kamniš- kih planin, ki ga je pred dese- timi leti ustanovil harmoni- kar Stane Kregar. Skupino odlikujejo izvrstne, sveže in prijetne melodije, ki jim daje še posebno barvo petje, do- polnjeno z jodlanjem imenit- ne pevke Brigite Vrhovnik. Nagelj odlikuje vrsta stalnic: tako v desetih letih med člani ni prišlo do kadrovskih spre- memb, kar je menda sploh edi- ni tak primer, saj so od nastan- ka pa do jubilejnega leta skupaj Stane Kregar, Brane Lukan, Tone Sušnik, Brane Jagodic in Brigita Vrhovnik, z njimi pa z manjšimi presledki redno sode- luje tudi humorist in občasno pevec Kondi Pižorn (s Ponikve pri Žalcu, ki je bil nekaj časa tudi član Gašperjev). Stalna sta tudi glavna avtor- ja melodij Franc Lipičnik in tekstov Ivan Sivec, stalna je tudi založba, saj so od vsega začetka v varstvu Srake v No- vem mestu in po prodanih ka- setah in CD njen paradni konj. Zato ne preseneča, da je Na- gelj na jubilejnem koncertu v Kamniku dobil dve zlati plošči za rekordno število prodanih zvočnih izdelkov. Vodja Stane Kregar je z do- sežki v desetih letih izjemno zadovoljen. »Slovenijo smo prečesali po dolgem in počez, veUko smo bili tudi v tujini, najbolj imenitno pa je bilo go- stovanje v Indoneziji. Za nami so številna televizijska in ra- dijska snemanja, tako da se ne moremo pritoževati.« Ob jubileju je Nagelj, ki po- staja vedno bolj »dišeč«, izdal kaseto z novimi vižami, med katerimi so tudi takšne, ki jih bodo ljudje hitro sprejeli za svo- je. Nagelj je v desetih letih izdal šest kaset in štiri CD, na TV pa ima posnetih blizu 35 spotov! Na jubilejnem koncertu so Nageljnu in številnim obisko- valcem delali družbo Sloven- ski muzikantje. Štirje kovači, družina Galič, Gamsi, Vesele Štajerke, humoristična skupi- na Modra kronika, folklorna skupina Bled in mestna godba Kamnik. Posebno doživetje pa je bil skupni nastop dveh od- ličnih jodlaric - avstrijske jod- larske kraljice Ingrid Brugge- mann (vrsto let je pela s Slo- venskimi muzikanti) in slo- venske jodlarske kraljice Bri- gite Vrhovnik. TONE VRABL Uspešni kljub mladosti Ansambel Rosa iz Slovenj Gradca sodi med tiste slo- venske narodno zabavne an- samble, ki so v času kratke- ga obstoja dosegli lepe rezul- tate. Skupina samih mladih glasbenikov je na lanskem Ptujskem festivalu osvojila nagrado za najboljšega debi- tanta in zlatega Orfeja, letos pa je nastopila v večeru no- vih melodij, kjer je zaigrala najboljši valček po oceni strokovne žirije. Na lanskem festivalu v Crk- venjaku je Rosa osvojila prvo nagrado strokovne žirije. An- sambel je nastopil tudi na le- tošnjem festivalu polk in valč- kov v Vinski Gori, kjer sicer ni osvojil nagrade (bil je tretji), zaigral pa je skladbo, ki so jo poslušalci lepo sprejeli. Naj- večji uspeh pa je bilo letošnje poletno gostovanje v Kanadi in ZDA, od koder so se mladi glasbeniki vrnili polni prijetnih vtisov. Med odmevnejšimi na- stopi gre omeniti tudi sodelo- vanje v abonmaju polk in valč- kov v Kulturnem centru Laško ter sodelovanje z Radiem Ce- lje. Radi in brez zadržkov se kljub temu, da so že veliko dosegli, udeležujejo tudi raz- nih glasbenih srečanj, kot v Vitanju (Holcerija), Zrečah, Šentjurju (gasilci) in drugje. V slabih treh letih so izdah dve kaseti: Koroške dečve in Nocoj bom ostala (tudi kot CD). V ansamblu igrajo Matej Švab (kitara), Andrej Švab (harmonika), Aleksander Vrhnjak (bas kitara, bariton). Mitja Repnik (klarinet) inl ni Repnik (trobenta). Veči tudi veselo in dobro po osrednja osebnost pa je pev Natalija Verboten, ki je usp šna tudi kot pevka zabav glasbe, v zadnjem času pa uspešno poskuša kot sovoi teljica glasbene oddaje Pod mače na slovenski televizi Če bo skupina ostala skup je pred njo še velika bodo nost, porok za to pa so dos danji uspehi. T.VRAE PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS jiLLV JOEL, popularni jeriški pevec, pianist in av- ,več kot tridesetiii Top 10 pesnic, je pred nedavnim jal že tretjo zbirko svojih pesnic. Na LP »Greatest ts« so se poleg hitov, ki jih nanizal v zadnjih trinajstih iih, znašle tudi tri nove ladbe, ki pa jih ni napisal el, Gre za priredbe že zna- li skladb: »To Make You el My Love« Boba Dylana, |ey Girl« avtorskega tande- aKing/Goffin in »Light As le Breeze« kanadskega leta Leonarda Cohena. Konec novembra, dobro le- dni po umoru raperja PACA SHAKURJA, bo za- ižba Jive records objavila rojni album »R U Stili own?«, na katerem bo več )t trideset Shakurjevih, dOj sedaj še neobjavljenih po- snetkov. Po stopinjah slavnega oče- ta, kanadskega rockerja Randya Bachmana, se je te dni podal Tal Bachman, ki bo na otoku Hawai v studiu slav- nega producenta Boba Ročka posnel svojo debitantsko ploščo. 15- letna ameriška country pevka LeANN RIMES je s svojim tretjim albumom »You Light Up My Life« s prvega mesta ameriške lestvice naj- bolje prodajanih LP-jev izrini- la Janet Jackson in njen naj- novejši album »The Velvet Ro- pe«. To je, sedem tednov po izidu omenjenega LP-ja, že tretja vrnitev te rosno mlade country zvezdnice na vrh Bill- boardove lestvice. Konec prejšnjega meseca se je na policah trgovin z no- silci zvoka znašel nov LP newyorkškega krščanskega tehnokrata MOBYA. Gre za ploščo »I Like To Score« na kateri je Moby zbral skladbe, ki jih je v svoji skoraj desetlet- je dolgi glasbeni karieri pris- peval za filme. Kultni californijski artistični bend THE RESIDENTS je ob svoji četrt stoletja dolgi pri- sotnosti na glasbeni sceni ob- javil retrospektivni CD »Our Tired, Our Poor, Out Huddles Masses«. Na kompaktni ploš- či, ki jo ta brezimna združba prav te dni promovira s serijo nenapovedanih koncertov, so zbrane nekatere njihove naj- bolj bizarne kreacije, s kateri- mi so The Residents v prete- klih dveh desetletjih z vedno inovativnim in nenavadnim glasbenim ter vizualnim pri- stopom močno vplivali na do- gajanja na bolj populistično usmerjene glasbene tokove. Z novim glasbenim izdel- kom pa je spet prijetno pre- senetila tudi veteranka ame- riške ročk scene PATTI SMITH. Po njenem lanskem albumu »Gone Again«, ki je bil posvečen njenim prekma- lu umrlim prijateljem (Kurt Cobain, Robert Mapplethor- ne. Pred Smith...), je LP »Pea- ce And Noise« prežet z malo več optimizma, ki pa je, tako kot smo pri Smithovi že vaje- ni, spet precej kritično na- strojen. Dobrih dvajset let po pre- mieri famoznega filma »Sa- turday Night Fever«, ki je pro- slavil Johna Travolto in skupi- no Bee Gees, klubsko disco glasbo pa ponesel na vrh sve- tovnih lestvic, so se londonski gledališčniki odločili, da film- sko zgodbo postavijo še na gledališki oder. Premiera tega gledališkega spektakla bo maja prihodnje leto, poleg starejše glasbe pa bo moč sli- šati tudi nekaj nove godbe, ki jo bodo za to 6 in pol milijo- nov dolarjev vredno postavi- tev prispevali Bee Gees, Celi- ne Dion.... Prvič po smrti »princese ljudskih src« Diane (31. av- gust) se je njen 13-letni sin Harry spet pokazal v javnosti. S svojim očetom, princem Charlesom, sta namreč odpo- tovala v južnoafriški Johanes- burg, kjer sta spremljala veli- ki dobrodelni koncert, na ka- terem so kot zvezde večera nastopile SPICE GIRLS. Ljubljenčki angleških glas- benih kritikov RADIOHED so s svojim tretjim albumom »OK Computer« končno pre- pričali tudi ljubitelje novega psihadeličnega ročka na oni strani Atlantika. Američani so dosedaj kupili že več kot pol milijona kopij njihovega že omenjenega albuma, odlično pa se prodaja tudi novi single. na katerega so »radioglavci« uvrstili skladbo »Karma Poli- ce«. CELINE DION je bila velika zmagovalka letošnje podeli- tve nagrad Felix - kanadske različice bolj čislanih ameriš- kih glasbenih nagrad Grammy. Petintridesetim že osvojenim Felixom je Celine tokrat dodala še pet novih, med njimi pa je seveda tudi tisti za naj pevko leta 1997. Koncert najboljše britanske zasedbe BAD MANNERS, ki naj bi se zgodil v torek, 11. novembra, v ljubljanski Festi- valni dvorani, je preložen na naslednje leto. Prvaki brit-popa OASIS bo- do kot odgovor na intervju, v katerem je Keith Richards nji- hovo glasbo označil za skraj- no dolgočasno, posneli pri- redbo skladbe »Street Figh- ting Man« skupine The Rol- ling Stones. Po nekaj letnem diskograf- skem premoru se na sloven- sko glasbeno sceno s kaseto in kompaktno ploščo »Dvig- nimo čaše prijafli« (Mandari- na) spet vrača IVO MOJZER, ki sicer že vrsto let živi in dela v Nemčiji. Pri nastajanju albu- ma sta poleg zakoncev Moj- zer, ki sta prispevala večino glasbe in besedil, sodelovala še Vilko Avsenik (vokalni producent) in Danilo Ženko (aranžer in snemalec). STANE ŠPEGEL Ko so ameriški megazvezdniki METALLICA objavili datum (11. november) in kraj (klub Ministry Of Sound - Anglija) svojega brezplačnega koncerta, je njihov »štab« v štirih dneh poklicalo več kar 40 tisoč (5800 se jih je javilo na njihov e-mail) fanov, ki želijo biti prisotni na tem zastonjkarskem glasbenem dogodku. Želi vsem dijakom in študentom uspešen pričetek novega šolskega in študentskega leta! Izplačilo 20% zaslužka v naprej! nudi svojim članom NOVOST- UGODNOSTI IN POPUSTE • VSTOPNICE za vse kinopred- stave Celjskih kinematografov - 380 SIT za vstopnico. •VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, sav- na 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT, tenis (8- 15) 250 SIT, tenis (ostali ter- mini) 500 SIT. • VOZOVNICE za Izletnikove av- tobuse: UUBUANA 399 SIT MARIBOR 379 SIT •FOTOKOPIRANJE na Miklo- šičevi 1: A4 7 SIT PVC spiral- na vezava 120-200 SIT. Informacije: 442-523, 483-522, http://www.klub-scr.si, infoterminali v enotah Banke Celje. 20 VROČIH RC VRTIUAK POLK IN VALČKOV ČASOVNISTROJ 38 RIBOLOV Kje so tiste rečice... Nostalgični spomini no čudovito Hudinjo Rečica Hudinja se porodi izpod Pohorja. Tvori jo več hudourniških izvirkov, ki privrejo na dan izpod planote, poimenovane Komisija. Po nekajkilometrskem toku se jim pridruži potoček Paška voda. Svojo pot nadaljuje Hudinja skozi istoimenski zaselek. V tem predelu je to majhen in krotek potoček, ki pa ima ravno dovolj vode in hudourniš- kega pretoka, da je napajal nekaj žag in mlinov. Do Vitanja teče Hudinja skozi mračne gozdne globeli. V Vitanju se ji pridružita še potočka Hočna in Jesenica in vsi skupaj napajajo ribiško za- nimivi »graben«. Tukaj večino- ma domujejo avtohtone potoč- ne postrvi. Zanimivi so manjši »tunfi«, vendar pa bomo težko našli kakšno trofejno rdečepi- kico. Čeprav je pokrajina ob rečici slikovita, pa jo kazijo in- dustrijski obrati, ki so v tej ozki soteski posejani neposredno ob vodi. Žal je kraj Vitanje tudi prvi znanilec onesnaževanja vode in vodnega obrežja. Po izhodu iz Vitanja in njego- vih ob reki razvlečenih indu- strijskih obratov preide Hudi- nja v znamenito in markantno sotesko Socka. Le malokdo ve, da je ta soteska znana po svo- jih naravnih znamenitostih in da je bila plod proučevanja šte- vilnih geologov. Voda se v ozki soteski prebija med visokimi planinami kot sta Kurnikov vrh in Zavrh na njeni desni strani in slikovit skalnati Kozjek na nje- ni desni strani. Nad začetkom soteske so razvaline Goleževe- ga in Krajnikovega gradu. Na- tančno pod razvalinami, pred okljuko, ki jo dela rečica ob opustelem mlinu, bomo nale- teli na kamnite pragove, preko katerih se voda lenobno preli- va. Nehote nas spomnijo na znamenite lehnjakaste Krkine pragove, le da so ti manjši in da niso porozni. Prvi muliarsici Icoralci še posebej lepa sta Fužinski in Hudinjski slap, kjer se voda, ukročena v ozko betonsko ko- rito, na mah sprosti in v zavesi pada v globel pod seboj. Hudinjo imam v lepem spo- minu. Tukaj sem prvikrat zale- zoval plašne postrvi in jim ne- rodno ponujal blestivko. Pičli uspehi v začetku so postali bo- gatejši, ko sem ugotovil, da je bolje, če lovim proti toku, saj se tako ribi lažje približam. Ka- sneje sem blestivko opustil, saj me je muharjenje s suho muho popolnoma prevzelo. Tako me Hudinja spominja tudi na moje prve muharske korake. Ob njej sem spoznaval vso živahnost in igrivost avtoh- tonih potočnic ter plemenitost, zbranost in mirnost prekalje- nih lepotcev - lipanov. In ko se danes popeljem ali sprehodim ob hudinjskih bregovih, neho- te pomislim na tisto znano slo- vensko narodno - »Kje so tiste stezice...« V tej rečici sem prvič ulovil lipana. Pa ne na muho, saj ta- krat še nisem muharil. Ulovil sem ga na sir, ko sem na »grunt« lovil mrene. Kako sem si ogledoval to »čudno« ribo. Spominjala je na klena, vendar je imela premajhno glavo, gob- ček je imela podoben kot po- dust, vendar v njemu naostre- ne zobke. Kar močno sem mo- ral pobrskati po spominu, da sem ugotovil, da je to lipanski lepotec. In kako lepo je dišal po timijanu. Kasneje sva si na Hu- dinji še velikokrat zrla iz oči v oči. Spomnim se nekega majske- ga popoldneva v letih pred ka- tastrofalnimi poplavami. Kot očaran sem z visokega brega opazoval tolmun pod seboj. V njemu so se srebrnkasto svetli- kala čvrsta lipanova telesa. Ro- jile so majevke in lipani so jih pobirali kot ponoreli. Vsakih nekaj sekund se je iz tal navpič- no navzgor pripeljal srebrn vi- tez in pobral svojo priljubljeno jed. Kot v ritualu - nekakšnem plesu. Lahko bi štel do pet. In ko bi izgovoril pet, bi se na površini spet pojavil lipan. Z gobčkom je nalahno predrl vodni film, na vodi se je naredil krogec. V enakem strmem lo- ku se je nato spet spustil na svoje lovno mesto. Res čarob- no. Danes ni več tega tolmuna. Izravnala ga je regulacija. Pa tudi lipanov ni več. »Oh, kje so tiste rečice...« Voljčeve umetnine Spomin mi zopet seže nazaj. Pod mostom v Škofji vasi sem velikokrat lovil postrvi. Zadr- ževale so se ob regulacijskih kamnih ob desnem robu rečice gledano v smeri njenega toka. Vedno sem se ustavil in jih opazoval z mostu. Najlažje sem jih premamil, če sem lovil proti toku. Takrat je bil šaš (sedge) alfa in omega mojega poznavanje zvrsti umetnih muh. In te Voljčeve perjaste umetnine (avtor slovenskega Saša je namreč dr. Božidar Voljč, bivši zdravstveni mini- ster), so bile prave za Hudinjo. Ob pravilnem servisu in pravo- časnem zaseku se je še tako previdna postrv ujela v zanko lastne požrešnosti. In to same avtohtone potočnice. Ne spomnim se, da bi zapel kak- šno vsiljivo amerikanko. Tudi prostora za klena skorajda ni bilo. Danes pa... Na tem prede- lu lahko z mosta opazim samo še klena, potočnice so ostale daleč, daleč v spominu. Po povodnji se kar nekaj let nisem odpravil muharit ob Hudinjo. Predlani sem enkrat poizkusil srečo. Prehodil sem predel od sotočja Dobrnščice in Hudinje navzdol. Čudovita globel, ki je bila ob sotočju, se je spremenila v malo obsež- nejši curek. Nekje sem zasle- dil, da naj bi neodkrit nevestni krivolovec na to mesto v vodo vrgel bombo in s tem pomoril ves ribji mladež. Pri lovu ni bilo pretirane sreče, pa tudi ribe skorajda nisem videl. Ka- tastrofalne poplave leta 1990 so na vodotoku in njenih pre- bivalcih - vodnem življu pusti- le nepopravljive posledice. Tu- di krivolovci, ki ne izbirajo pri varstveni dobi in velikosti ukradenih rib, so napravili svoje. Porušene drče in jezovi ter regulacija v spodnjem pre- delu pa so spremenili rečico v hitro tekočo vodo, kjer ribe nimajo prostora za svoja skri- vališča. Postrv iz globin Letos sem se ponovno od- pravil v ta nekdaj opevani sal- monidni raj. In zapisati mo- ram, da so občutki prijetnejši. Okolico rečice sicer še vedno kazi civilizacijska nesnaga, tudi kakšno drčo in jez bi bilo potrebno obnoviti. Pa vendar se je ribji stalež precej popra- vil. Prizadevni člani Ribiške družine Celje so z vestnim gospodarjenjem uspeli vzpo- staviti naravno ravnovesje. Zopet sem lahko podoživ- Ijal adrenalinske trenutke ri- bolova. Večeri se. Pridem do pra- gov, preko katerih se preliva voda. Ne bučno in glasno v slapu, temveč tiho in mirno, kar spolzi preko zlizanih kamnitih blokov. Idiličen kraj me spominja na lehnjakaste pragove ne Krki. Nad pragovi, visoko na skali, se bohotijo grajske razvaline. Kar nekako mračno in nostalgično. Pod zadnjimi pragovi je globja vodna zajeda. Kot na- lašč za postrvina skrivališča. Navežem svojo priljubljeno zlatoglavko. To je muha po- topka, narejena iz črne volne, s črnimi mikami, ki ima pri trnkovem ušescu nameščen obroček zlate barve. Vržem proti toku, ob rob zajede ta- ko, da vodni tok zanese po- topljeno potezanko prav pod skalni rob. Ko začutim, da je vodni tok napel vrvico, prič- nem z rahlimi sunki vleči va- bo proti sebi. Z desno roko držim vrvico in kontroliram gibanje, z levo roko, v kateri držim palico, pa narahlo po- tresavam. Tako muho »oži- vim« in ji vdahnem pravilno gibanje. Že pri prvem metu začutim, kot da je nekaj za kratek hip zaustavilo gibanje muhe. Ponovim manever. Ob ponovljenem postrvinem na- letu zasekam. Postrv! In to kakšna! Ker imam predvrvi- co 0,20 mm, se ne mučim pretirano z utrujanjem. Rde- čepikica, dolga krepko preko 40 cm, je na suhem. Zelo tem- ne barve je, kar pomeni, da je njen stalen življenjski prostor v mračnih globinah pod skal- no zajedo. Iz istega »tunfa« v kratkem premamim še dve postrvi. Resda sta manjši, vendar tudi po svoje lepi. Ena med njimi je celo šarenka. Pomeni, da je vložena... Samo za muharjenje? Hudinja torej zopet oživlja. In še moj predlog. Morda bi bilo za razmisliti o tem, da bi uvedli v ta predel samo mu- harjenje. Pa ne zaradi tega, ker sem sam bolj »mahnjen« na muharjenje, sploh ne, saj je tudi blinkarjenje po svoje za- nimivo. Z blestivko pa lahko nehote poškodujemo zapete ribe in ob uporabi manjše ble- stivke (tudi tiste med številka- ma tri in pet), zapenjamo tudi podmerske ribe. Mahanje z dolgo muharko je seveda v tem zaraščenem predelu po- seben problem. Vendar je ta problem rešljiv s tem, da se dovoh lov na palico s stacio- narnim ribiškim kolescem in da se po potrebi dovoli dodat- na obtežitev potezanke. Po- meni, da bi enostavno zame- njali blestivko z muho potop- ko oziroma potezanko. In ver- jemite, iz lastnih izkušenj, ri- bolovni uspehi ne bodo izo- stali in naj ne izgleda samoh- valisavo, če zapišem, da bodo še boljši. Morda bi s tem do- datno zaščitili ribji stalež. ? MIROSLAV ŽABERL Premagane lepotice. Hudinjski skalnati pragovi. ZANMTOSj Največji blodnja v Evropi v vasi Rammelkan, spodnjem Bavarskem so ^j.' bili največji labirint na stjj celini. Oblikovan je iz narj,: nega materiala. Na kvadratnih metrih polja s, nasadili rastline in iz nasj dov oblikovali kakšnih kilometrov dolg zavit in pleten blodnjak. Če se člj vek v njem ne izgubi, moj, po najkrajši poti iz središč labirinta do izhoda prehodj, vsaj 900 metrov. Vašča' upajo, da bodo lahko prit^:, nili v goste kar največ stov. Sodniško razsojanje prek satelita Ameriški filmski igraj Woody Harrelson, prosla se je z vlogo v filmu Ljudst proti Larryju Flyntu, je p pravljen pomagati fantu, so ga v bogataški losanj leski četrti Bel Air ujeli j skrivnem gojenju dobi 4000 sadik marihuane. Za je pripravljen položiti poli lijona dolarjev varščine, bi ga izpustili na prosto Ker je Harrelson zdaj na si manju v Avstraliji, se bo satelitski zvezi povezal s; diščem, kjer bodo sodii razsojali o njegovi ponudi Golden Gate bod ojacali Znameniti most Gold Gate, ki prečka zaliv S Francisco, bodo ojačali, ta da bo zmožen prenesti j tres 8,3 stopnje po Richter Dela bodo trajala približni let in naj bi stala 175 mili nov dolarjev. Strokovnji menijo, da bi bil za mi zdaj nevaren potres 7 s penj, če bi bil epicenter bli mostu. Zunanja podoba dva ki metra dolgega mostu, i katerega se na dan pelje milijonov vozil, se zar; ojačitev ne bo spremeni Še naprej ga bodo vsako 1< prebarvali, da bo ohra svojo značilno oranžno bi vo. Umrl Red SIcelto Na svojem posestvu na gu Kalifornije je v 84. 1< življenja umrl eden najvež ameriških filmskih in tek zijskih komikov Red Sk ton. Že dalj časa je bil bol vendar nikoli ni pove( kakšna bolezen ga mučijj Red Skelton je bil sin < kuškega artista iz Indiane.^ 30. letih je kot komik po'!'; val po ameriškem podežel)^ in tako prišel tudi v HoHf wood. Tam so mu najp"^^' ponudili vlogo v filmih, Pj tem pa je kmalu postal naj vse znan televizijski koini'' Njegovo oddajo so predvj' jali kar 20 let, od leta 19510' leta 1971, in to v najbolj g'^ danem televizijskem čas^i. Česa takega razen njega ^ dosegel nihče. Zase je vedu govoril, da ni nič drug^o^. kot je bil njegov oče, tof' preprosti cirkuški klovn. pETICA REPORTAŽA 39 ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^^ / deželi balciav Bosansko-sarajevski utrinki I ji dolgo, odkar se je v Bo- jn Hercegovini (BiH) kon- j večletna vojna. Nekatera jglja so kot mrtva, na bival- prostore spominja le od jja počrnelo nosilno ste- jvje. Na potovanju po BiH najbolj presunejo številna 0ta v skoraj vsakem na- jii, saj se njihova površina [lavadi razteza vzdolž celih ji, Čisto drugačno, veselej- podobo kažejo večja mesta, jdvsem pa prestolnica Sa- po. Gost promet, hrup in ijazni ljudje, ki se čudijo, Itaj tujci kar naprej fotogra- jjo zbombardirane in pož- 06 hiše, bloke, stolpnice. 1^ « Baklave za eno marko Dokaz za gospodarsko in iljtično nestabilnost BiH je tu- poveličevanje tuje valute, saj idje najbolj cenijo nemške arke, čeprav imajo svoj de- ir, Tako pride ves drobiž po 10, dve ali pet mark, za kate- ga v Sloveniji menjalnice po- isto zaračunajo višjo provizi- , v BiH zelo prav. Tramvaj jne marko, če seveda nisi irajžen in se kot večina do- ačinov ne »švercaš«. Tudi astne baklave in druge sladi- liz bosanskega kulinaričnega Sdada večinoma stanejo mar- ). Voda, ki jo je po priporoči- i Sarajevčanov zaradi preveč adkorja v sladicah pametno ffočiti, je sicer zastonj, pa je tndar bolje naročiti pijačo, ki Jje treba plačati, saj se nataka- ire v tem primeru obnašajo lianj zadirčno. Za porcijo čevapčičev je tre- li odšteti od dve do šest mark, idvisno od lokacije čevapčičar- ice, povsod pa jih postrežejo z te čebule in vročo, popeče- olepinjo. Za brisanje mastnih "k (pribora ne priložijo) je febro uporabiti lastne papirna- ' robce, saj namesto prtičkov cnudijo kar natrgan papir, jubitelji bureka se za marko 'o dve do sitega najedo mesne 'i sirove specialitete. Ula V glavnem mestu BiH sem poznala 24-letno Lelo iz cen-. tra mesta. Lela študira v Ljub- ljani. Tako so ji pred leti, ko so se vsak dan skrivali pred napa- di, svetovali starši. V Sloveniji se težko prebija skozi študent- ska leta, ker pri nas baje za tujce »nikogar nič ne briga«, zato honorarno dela, da preži- vi. Takoj naju je obkrožila tolpa beraških fantičev, ki se jih je Lela spretno znebila. »Bera- čem ne dajaj ničesar, več denar- ja imajo kot tisti, ki delajo. Če jim daš nekaj, ti drugo ukrade- jo,« me je opozorila. O vojni je povedala: »Sprva so nas sirene motile in prestrašile. Bežali smo v zaklonišča. Potem smo se na vsiljivi zvok navadili ter se, posebej mladi, nismo več menili za napade in se skrivali, otroci pa so brez spremstva staršev hodili v šolo. Zdaj, ko je vojne konec, nekako pogreša- mo nadležno tuljenje. Nismo se še navadili na mir...« Poleg porušenih stavb ali vsaj z metki iznakaženih pro- čelij je v prestolnici BiH veliko rdečih, vosku podobnih zalit- kov na pločnikih, kamor so priletele bombe, ki so ugasnile premnoga življenja. »Zraven rdečega zalitka je na najbližjem zidu ponavadi spominska plošča, na kateri piše, kohko ljudi je umrio zaradi tiste bom- be. Glej, tamle je bilo mrtvih kar 17,« pripoveduje Lela. Člo- veka kar zmrazi, ko zagleda zalitek, zato se jim izmika in pazi, da ne bi stopil nanje. Grobov je kot po vsej BiH tudi v Sarajevu zelo veliko. Večina jih je brez spomenikov z imenom, saj so ti za bosanski žep zaen- krat še predragi. Kako ljudje sploh najdejo grob svojca ali prijatelja, ko pa je na stotine grobov enakih? »Tisti, ki jim je kdo umrl, ne bodo pozabili, kje počiva. Tudi če bi oslepeH, bi našli 'svoj' grob,« so povedale oči mimoidoče gospe, ki je na pokopališče nesla cvetje. Posledica vojne je tudi po- manjkanje pitne vode in vode nasploh. Med 11. in IZ uro voda iz pip ne teče, zato si Sarajevčani že zjutraj z njo na- polnijo čimveč posod in če- brov. Posebej nadležno je to za gostince in njihove goste. So pa izjeme: hotel Hohday Inn ima vodo ves dan, in to celo v sani- tarijah, kjer je večina Sarajevča- nov sploh nima. Čaršija Lela je pripovedovala o Baš- čaršiji, ali kot ji ljubkovalno pra- vijo domačini: o Čaršiji. Gre za nekakšno promenadno ob- močje blizu centra Sarajeva, kjer je vse polno trgovinic in slaščičamic. »Gostinci in trgovci na Čaršiji so nekaj posebnega. Vedno so neprijazni,« me je posvarila. Kar pa človeka ne ovira, da se ne bi do sitega najedel okusne, a poceni hrane. Ulice so vedno polne, hrup se tudi ponoči ne poleže. »Naša Čaršija ima svoje življenje. Ob- staja fraza'Čaršija govori', kar pomeni 'na Čaršiji se govori'. Zadnje dni je Čaršija govorila le o koncertu U2; sicer pa doma- čini vemo, da lahko tu izvemo za najaktualnejše novice.« Tudi Čaršiji v vojni ni bilo prizanese- no: delno neuporabne in poru- šene hiše, luknje na zidu. Pre- seneča pa dejstvo, da so v tem delu Sarajeva začeli z obnovo, in čeprav zidarski odri kazijo podobo Čaršije in ovirajo pre- tok ljudi, pa vseeno kažejo na optimizem in željo po lepši pri- hodnosti. Tudi sicer so ljudje topli in odprti, kar na tramvaju te ogo- vori priletna Bosanka z živo pobarvanimi ustnicami ali pa na ulici prodajalec časopisov. Z vprašanjem 'Kje je tramvajska postaja?' si zagotovo najdeš dobrega vodiča po mestu. Pro- dajalci na trgu sicer zasolijo ceno, ko zaslišijo tuj jezik, so pa pripravljeni odgovoriti na vse, kar te zanima. Prebivalci BiH počasi pozab- ljajo na vojno in nasilje, tujcem pa padejo v oči tanki in druga vojaška vozila, ki se v prometu obnašajo kot običajna vozila. Ni prijetno, ko človek čaka na prehodu na zeleno luč, pa mu vojak, ki z obema rokama na brzostrelki usmerja promet, pomigne, češ kar pojdi čez. Na cestah vlada nered, ker se na semaforje nihče preveč ne ozi- ra. Pomembno je, da BiH živi, da so ljudje veseli in prijazni, da so začeh z obnovo. In če boste kdaj obiskali deželo čevapčičev in baklav, upoštevajte Lelin nasvet: »Vzemite si čas. Ne hiti- te. Saj veste, nam Bosancem se nikdar ne mudi.« ANA-MARUA BOSAK Sledovi strelov na zidovih Baščaršije pričajo o vojni vihri. Povojni videz stolpnic v Sarajevu. Glavna avtobusna postaja je potrebna temeljite obnove. 40 ZA AVTOMOBILISTE Tokijska napoved prihodnosti Tokijski avtomobilski sa- lon, ki so ga prav te dni odprli v japonski prestolni- ci, spada v druščini velikih avtomobilskih prireditev vsekakor med najpomem- bnejše. Hkrati je to pred- vsem priložnost za domačo, torej japonsko avtomobilsko industrijo. Treba je reči, da jo je ta tudi dobro izkoristi- la, kajti 32. tokijski avtomo- bilski salon v znanem cen- tru Makuhari je predvsem prikaz tistega, kar zmore in še bolj onega, kar naj bi bilo na voljo v prihodnje. Prihodnost pa je vsaj za se- daj takšna, da naj bi bili avto- mobili še bolj ekološko pri- merni (zato kar nekaj tako imenovanih električnih avto- mobilov) in z motorji, ki bodo porabili še manj goriva kot doslej. Marsikaj je bilo name- njeno tudi užitku oziroma prostemu času, zato kar ne- kaj študij avtomobilov za do- pustniške oziroma rekreativ- ne čase in okoliščine. Skratka, letošnja tokijska avtomobil- ska predstava je bila, kar je že bolj ali manj splošno znano, predvsem predstava bližnje in tudi nekaj bolj oddaljene avtomobilske bodočnosti. Med avtomobili, ki so zbujali veliko pozornost, je bil vseka- kor Toyotin prius, prvo serij- sko vozilo na električni pogon. Če je verjeti vsem tistim, ki nekoliko bolj podrobno pozna- jo poslovanje te največje japon- ske avtomobilske hiše, potem bo prius vsaj še nekaj časa prinašal le izgubo; dobiček naj bi prišel na vrsto šele po nekaj letih serijske izdelave in proda- je. Prius je štirivratna limuzina, ki jo poganjata dva motorja: v mestih in na krajših razdaljah električni, na daljših pa ben- cinski, oziroma dizelski. Ob tem kaže omeniti še majhen dvosedežnik oziroma roadster z oznako MR-S, kar je seveda spogledovanje s tistim avtomo- bilskim razredom, kjer doslej konkurenca še ni bila izjemno ostra. Pri Nissanu, drugi naj- večji japonski avtomobilski to- varni, so bili ponosni na svoje- ga hypermobila, avtomobil, ki naj bi konkuriral Mercedes Benzovemu smartu, saj ga je v dolžino za 2,5 metra, poganja pa ga električni motor, ki naj bi omogočil največjo hitrost 130 km/h, 20-kilovatni motor pa naj bi z enim samim polnje- njem baterij oziroma akumula- torjem zmogel 130 kilometrov. To je dovolj, vprašanje pa je, kdaj naj bi hypermobil doživel serijsko izdelavo. Pri Daihatsuju, tovarni, ki zanesljivo ne spada med naj- večje, so ob vsem drugem predstavili mini enoprostor- sko vozilo move v številnih izvedbah, kot prototip pa ku- pe z oznako FR-X, za katerega se tudi še ne ve točno, kdaj (ali sploh) bo doživel serijsko iz- delavo. Honda, vsekakor to- varna, ki ji gre v sedanjih ča- sih dokaj dobro, je ponujala na ogled štiri različice iz serije J. Vsi ti avtomobili so oblikov- no dovolj zanimivi in tudi drz- ni, namenjeni različnim oku- som, različnim zahtevam in s tem različnim kupcem. Če so bili vsi tako zazrti v prihod- nost, so bili pri Mazdi nekoli- ko bolj stvarni. Tako so pred- stavili obnovljeno mazdo MX- 5, avto, ki so ga doslej izdelali v 425 tisoč primerkih. Mazda MX-5 je eden tistih avtomobi- lov, ki je sprožil pravo poplavo podobnih avtomobilov pred- vsem pri evropskih avtomobil- skih hišah (BMW Z3, pa mer- cedes SLK ipd.). Sedanja ob- nova ni izjemno obsežna, gre predvsem za pomladitev, medtem, ko pri motorjih bis- tvenih sprememb le ni (1,6 in 1,8 htra). Mazda demio je enoprostor- ska izvedenka, ki je nastala na osnovi mazde 121, za evrop- ske oči in poznavanje naj- manjšega avtomobila te tovar- ne. Tako mazda MX-5 kot de- mio naj bi bila po napovedih slovenskim kupcem na voljo prihodnjo pomlad, verjetno aprila ali maja. Suzuki je po- nujal očem prav tako nekaj avtomobilov, ki so za sedaj še v embrionalni fazi, za nas pa je ob vsem drugem zanimiv escudo, kar je drugo ime za terensko vitaro. Ta je torej ob- novljena, na voljo tako v tri kot petvratni izvedenki; ta hip še ni mogoče natančno pove- dati, kdaj bomo obnovljenega terenca videli pri nas. Evrop- ske avtomobilske tovarne niso bile ob strani, so se pa prav tako predstavile z nekaj zani- mivimi prototipi.. Tako je BMW pripeljal študijo road- sterja z oznako Z07, kar je predvsem spomin na nekdanji BMW 507 iz sredine petdese- tih let. Z07 je, kot zapisano, študija, ki ji za sedaj še niso določili časa rojstva. Mercedes Benz je ponujal veličastno li- muzino z veličastnim imenom maybach, ki pa bo skoraj za- nesljivo ostala le študija in do- kaz nekaterih oblikovalskih idej. Pri Oplu so ponujali CTC ali city trekker concept, avto- mobil, ki v bistvu predstavlja karavansko izvedenko nove astre. Še najbolj zanimivo pa je bilo nedvomno pri Volks- wagnu, ki je pod tokijskera; stavne luči pripeljal prototi s preprosto oznako Wl2,i je študija kupeja, ki ga poj nja dvanajstvaljni bencinši motor, prvi tovrstni agreji te nemške avtomobilske« varne. Motor je zanimiv z; radi tega, ker so združili 4 VR6 motorja, tako da Wl zmore pri gibni prostori 5,6 litra 420 KM. S tem afli mobilom, predvsem pa ra torjem je VW tudi v pral napovedal prodor v tisti avt mobilski razred, kjer ga d slej še ni bilo. RollsRoyce naprodai? Novica ni izjemno prese nečenje; bilo je namreč li vprašanje časa, kdaj bon voljo sloviti Rolls Rov« zadnja pomembnejša predvsem pa uglednejš britanska avtomobilska to varna, ki je za sedaj še rokah otoške družbe Vic ker s. Vse kaže, da naj bi tovi' na dobila novega lastnika' začetku prihodnjega le« med številnimi kupci p3 najpogosteje pojavlja neni; ki BMW. Ta je že 80-odstoto lastnik tovarne Rover, me" da pa naj bi bil pripravljal za britanski avtomobilsl^ ponos odšteti kar 400 milil'' nov funtov. Kdo bo v resnici novi lastnik te tovarn < še nekaj časa ne bo zanimivo pa je, da se le nsc; možnimi kupci pojavil tuii sloviti Ferrari oziroma kofl cern Fiat. Nekateri menij'' da je objava vesti, da n^^i''' bil Rolls Royce naprodai, j koliko presenetljiva, saj 4 bi tovarna svoje novo voz« predstavila prihodnje leto-j njim pa naj bi dosegla ^ boljše poslovne ter financ'' rezultate. Kakorkoli Rolls Royce že nekaj 1*^', finančnem pogledu ni bil'^ jema - pestile so ga težav« kajti kupcev dragih avton"| bilov je bilo v zadnjih 1^^' manj, kot bi si tovarna ž^' la. Vsekakor pa je jasno:J bo tovarno kupil nein^ BMW ali katera od dru^ evropskih oziroma ne'' tanskih hiš, bo to za Oto^ ne velik udarec. Toyota prius PETICA ZA MOTOCIKLISTE 41 Minarelli jev eko štiritaktnik minarelli, ki je pred 46 leti začel z malima motocikloma (jbiano 125 in Vampir 200, je zrasel v največjega evropskega jizvajalca pogonskih monoblokov za skuterje (agregat, fjator s sklopko, zobniška redše ukcija in pogonska os). Njihove monobloke najdete na skuterjih Vamaha, MBK, Apri- Malaguti, Benelli, Beta, Italjet in Atala. Njihov najnovejši lelek je vodno hlajen 125-kubični štiritakni monoblok z 11 kW i KM), prvotno namenjen za pomanjšano vamaho majesty, lere proizvodnja bo locirana v Španiji. Štiritaktnik se lahko livali z izredno nizko emisijo izpušnih plinov, ki že sedaj lovoljujejo standarde, ki bodo v veljavi po letu 2Q00. Nemški turin Eden izmed treh nemških izdelovalcev motociklov (poleg MW in Sachsa) bo do konca prihodnjega leta (kolnski sejem?) lipravil vodno hlajen štiritaktni dvovaljnik, ki ga razvijajo [Upaj z inženiring firmo Swissauto. Nov tričetrtlitrski twin bi jjpoganjal MuZ klasični cestnik, bivši vzhodnjaki iz Zchopaua ine izključujejo bolj športno nastrojene uporabe. Njuna sveža lodela Baghira (enduro) in Mastiff (funbike) poganja Vamahin lovaljnik iz modela XTZ 660. Odločitev o razvoju lastnega )gona ne preseneča, saj MuZ vgrajuje še en »sposojen« motor (otax500). Ozimnica Moto Zip iz Kranja je za vse vestne motoriste, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo z njihovim motociklom v zim- skih mesecih, pripravil prezi- movalni komplet za čiščenje in konzervacijo motocikla. Za slabih osem tolarskih tisoča- kov dobite čistilno krpo, spuž- vo, brizgalko s čistilom, prši- lec za verigo, čistilo za vizir na čeladi, pršilca za konzervacijo kroma in kovin ter gume ali plastike ter po liter hladilne tekočine in visokokvahtetne- ga olja za dvo ali štiritaktnike. Prvakov« Američan John Kocinski je suvereno osvojil naslov svetov- nega prvaka v Superbike sve- tovni seriji in Ducatiju odvzel dolgoletni primat v tej katego- riji motošporta. Osvojitev na- slova ne pomeni samo točk za Hondo, s katero je postal pr- vak, ampak za vse, kar se je sukalo okoli ali na Američanu. Njegov dolgoletni dobavitelj čelad Bell je pohitel in že v Milanu ponudil novo serijo če- lad z značilno grafiko orla in ameriške zastave, ki spremlja Kocinskega še iz časov GP dir- kanja v razredu 250 in 500 ccm. Na sliki je integralka Street- star iz karbon-kevlarja. Še pet do stoletja še pet let manjka Harley Davidsonu do stoletnice. Zadnjo na pol okroglo letnico pred tem pomembnim dogodkom so proslavili z jubilejnim road kingom classic z belo obrobljenimi pnevmatikami, usnjenima kovčkoma, vetrnim ščitnikom in gravurami z letnico 95. Sportster 1200, pravzaprav njegov V dvovaljnik, ima novi glavi s po dvema svečicama na valj, bolj ostro odmično gred in povečano kompresijo. Rezultat dela: osem in pol konja več ter za 12 odstotkov povečan navor. Thunderbird Spor! Angleški klasični cestnik s tem imenom prihaja iz Triumphove tovarne v Hinc- kleyu. Novinca za leto 1998 poganja trivaljnik z 885 ccm in močjo 78 KM pri 8300 v/min. Motocikel z nekaterimi stilski- mi rešitvami iz sedemdesetih let (kromirani izpušni lonci, oblika sedeža in rezervoarja), lovi kupce iz srednje generaci- je. Angleška tradicionalnost na dveh kolesih se v tujini prodaja za 17.000 DEM. Nova moderna tovarna, kjer od leta 1988 izde- lujejo triumphe nove generaci- je, še ni našla primernega za- stopnika na našem podalp- skem prostoru. 42 Udobna kot star čevelj Dnevna soba naj bo v prvi vrsti udobna kot star čevelj. To naj bo prostor za sprosti- tev cele družine. Seveda naj bo takšna, da se bodo v njej sprostili tudi drugi. Ne glede na to, kako močna je vaša želja, da bi v dnevni sobi pri- kazali vsa svoja bogastva, ni- kar in nikdar naj ta element ne preglasi osebnega stila in udobja. Kakorkoli pač želite izraziti vaš okus - naj bodo to popol- noma bele stene, stilno pohiš- tvo, usnje in lak, kičasti lesten- ci, rožnate zavese ali interier po zadnjem modnem trendu - pravi test uspeha je v tem, če dejansko želite preživljati čas v tej sobi in če vas bivanje v tem Svedoba: bolje večkrat po malem kot vse iz ene točke. Rastline: čim več, tem bolje. Kamin: zelo pomemben faktor - fokus vaše dnevne sobe. Dnevnesobe preteklosti Toda kaj pomeni v prostoru življenje - sprostiti se s knjigo v roki, obsedeti pred televizijo, sanjariti, govoriti, poležavati, se igrati z otroki? Vse te dejav- nosti, ki sodijo v vsakodnevno življenje, je kar malce težko okarakterizirati v smislu štirih sten in tridelne »zofa-fotelji- omara« garniture. To postane še posebej težavna naloga, če se nas ob tem loteva želja po nekakšni individualnosti, izra- Piše: DARJA HUGHES, dipl. designer KULTURA BIVANJA prostoru osrečuje. Če se zaloti- te, da raje preživljate čas v kuhinji ah spalnici - potem je šlo nekaj narobe. Morda je va- ša dnevna soba razstavni salon ali pa brezdušna čakalnica? No, potem prav gotovo ni v pravem smislu besede - dnev- na soba. Materiali udobja Je že res, da se torej okusi razlikujejo, dejstvo pa je tudi, da so določeni materiali in bar- ve bolj primerni za ustvarjanje domačnosti in udobja kot dru- gi- Materiali: les daje toplino, vendar z njim ne pretiravajte, blago je bolj udobno kot usnje, ki deluje hladno, komercialno; preproga je skoraj obvezna. Barve: izogibajte se popolno- ma behh in praznih sten. zu osebnega stila. To pa je spet poseben problem, ki je omejen predvsem na moderno druž- bo. V prejšnjih časih so bile buržujske dnevne sobe raz- deljene na podprostore, ki so imeli, temu primerno, svoje funkcije. Tako imenovana ju- tranja soba, kjer je gospodari- ca preživela jutranje ure - tu so bili sprejeti gostje ali pa je napisala kakšno pismo. Pose- ben dnevni kotiček je bil na- menjen za popoldanski čas. Tako imenovani salon je slu- žil za bolj formalne priložno- sti, kamor se je družba pre- sedla po kosilu ali večerji. V časih, ko je bil način življenja tako predvideno protokola- ren, je bila dekoracija teh sob prav verjetno bolj enostavna zadeva. Dandanes večina gleda na dnevno sobo kot na prostor, kjer se bomo sprostili in po- zabili na stres vsakdanjega življenja. Pravzaprav je dejs- tvo, da sta dekoracija in indi- vidualizem tesno povezana z rastjo industrijske družbe. Za človeka, ki je pač primoran preživeti dober del dneva v brezosebnem delovnem pro- storu, postane stil dnevne so- be moč individualnosti in izraz osebnega prepričanja, potrditev o razliki med oseb- nim življenjem in komercial- no nujnostjo. Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po astromitološkem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravojiasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus. Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen. Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati ■ ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem. Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15% cenejši (v ceno nista všteta 5% grometni davek in poštnina). Ce želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14,1000 Ljubljana, (061) 173 53 60 ali 24 ur na dan po telefonu 061/173 53 79., PROSTOVOL|NA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENn ZAVAROVANJE SLOVENIJE Zdravje je naše največje bogastvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa je največja slovenska zavarovalnica, ki to bogastvo zavaruje. Obvezno zdravstveno zavarovanje je, kot že ime pove, obvezno za vse zaposlene, upokojence, družinske člane in nasploh vse državljane Slovenije, ki tu stalno prebivajo. Na osnovi solidarnosti in vzajemnosti se iz zbranih prispevkov pokriva večji del stroškov zdravljenja in ostalih pravic zavarovanih oseb. Ostali del vrednosti navedenih zdravstvenih storitev mora plačati zavarovanec sam, seveda le, če ni prostovoljno zavarovan za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanji oziroma, če ni že po samem zakonu oproščen doplačil. Deleži doplačil so sorazmerno visoki, na primer: za pregled pri osebnem izbranem zdravniku: 15 % vrednosti storitve za očala 75% za zdravila s pozitivne liste 25 % za zdravila z vmesne liste 75 % za vsak oskrbni dan v bolnišnici 15 % (v primeru bolezni in poškodb na delu, v primeru poškodbe izven dela pa celo 25 %) za zobno protetiko 75 % za zdravniško zdravljenje od 15 - 60 % za najzahtevnejše operativne posege, intenzivno terapijo in dializo 5 % itd., zato je samo pri ZZZS zavarovanih okrog 1.200.000 naših državljanov, ki si s plačilom zavarovalne premije zagotovijo, da jim v primeru bolezni ali poškodbe ni treba doplačati razlike med vrednostjo, kije krita z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in polno ceno zdravstvenih storitev. Poleg popolnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila pa obstajajo tudi delna zavarovanja za doplačila, ki pokrivajo samo nekatere vrste rizikov (poškodbe, zobozdravstvo, zdravila). Popolno zdravstveno zavarovanje za doplačila obsega: »vse zdravstvene storitve na področju vseh zdravstvenih dejavnosti, vključno s storitvami nastanitve in prehrane v bolnišnicah in zdraviliščih, • vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste, predpisana na recept; »reševalne prevoze, ki niso nujni; »vse ortopedske, ortotične, slušne, očesne, ortodontske in druge tehnične pripomočke ter zobnoprotetične nadomestke; »storitve v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela; Za popolno zdravstveno zavarovanje (PZZ) in delna zavarovanja za določene rizike velja, da: • se lahko zavarujejo osebe, ki so obvezno zavarovane v Sloveniji in po Zakonu doplačujejo zdravstvene storitve (PZZne potrebujejo otroci do 18. leta oziroma redni študentje, dokler se šolajo, študentje ob delu, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in osebe, ki so po zakonu izenačene s statusom otroka); »so vse zdravstvene storitve opravljene na območju Slovenije oz. tudi v tujini, če je zavarovana oseba napotena na zdravljenje po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja; • lahko zavarujete sebe individualno ali skupinsko pri delodajalcu, kjer lahko v zavarovanje vključite tudi svoje družinske člane; upokojenci in njihovi družinski člani pa se zavarujejo preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; »so zavarovalci glede na dolžino trajanja zavarovanja in načina plačila premije deležni različnih popustov na osnovno premijo (npr. za petletno obdobje trajanja zavarovanja 3 8 % popust, za letno plačilo premije še dodatnih 7 % popusta ter 10 % individualni popust, če imate potrdilo, da ste krvodajalec, kije daroval kri več kot 20 krat); »je najkrajša zavarovalna doba eno leto z možnostjo obročnega plačevanja premije. Poleg zavarovanja za doplačila ponuja ZZZS tudi dodatna zavarovanja, in sicer: A) Zavarovanja za višji nivo zdravstvenih storitev (NSA) in za uveljavljanje zdravstvenih storitev po drugačnem postopku kot je določen s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (NSB): NadstandardAobsega: • bivanje v eno ali dvoposteljni bolnišnični ali zdraviliški sobi s TV in telefonom; • možnost bivanja svojca skupaj z zavarovano osebo v bolnišnici ali zdravilišču; • dodatno nemedicinsko nego, postrežbo in prehrano v času zdravljenja v bolnišnici oz. zdravilišču; • nadstandardne tehnične pripomočke; • zobnoprotetične nadomestke iz boljših materialov, ki niso pravice iz obveznega zavarovanja; • zdravila iz liste nerazporejenih zdravil (t.i. negativna lista), kijih zdravnik predpiše na "beli" receptni obrezec; Nadstandard B obsega: • zdravstvene storitve pri zdravniku, zobozdravniku ali ginekologu, ki ni vaš izbrani osebni zdravnik; v samoplačniški ambulanti ali pri zdravniku, s katerim Zavod nima sklenjene pogodbe; • vsa registrirana zdravila v Sloveniji, ki vam jih predpiše zdravnik (tudi zdravila iz "negativne liste"); • zobozdravstvene storitve v samoplačniških ambulantah (zdravljenje zob, plombiranje, solo prevleke oz. zobne nadomestke in ortodontske aparate za otroke). Pri obeh vrstah zavarovanja se lahko odločite med tremi različnimi variantami (razlika je le v višini zavarovalne vsotez» eno zavarovalno leto). Dodatna - nadstandardna zavarovanja se sklenejo za triletno obdobje z možnostjo obročnega plačevanja premije. Pri plačilu letne premije vam priznamo 10 % popust. B) Zdraviliška zavarovanja Zdravje ima svojo ceno, vendar ta cena nikoli ne doseže vrednosti zdravja, zato moramo storiti zanj še kaj več n.pr. da preživimo nekaj časa v zdravilišču zaradi obnovitve, ohranitve ali krepitve zdravja. S sklenitvijo različnih zdraviliških zavarovanj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije si omogočite bivanje v slovenskih naravnih zdraviliščih, ki vključuje še začetni specialistični pregled z uporabo funkcionalne diagnostike, določeno število zdraviliških medicinskih in terapevtskih storitev, neomejeno kopanje v bazenu, rekreacijo v telovdnici in končni pregled s poročilo"^ o rezultatih zdraviliškega zdravljenja. C) Zdravstveno zavarovanje za tujino: Ko potujete v tujino poslovno, turistično, sami, z družino ali s skupino, ste ravno tako izpostavljeni rizikom bolezni ali škodbe. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A se lahko zavarujete za riziko plačil zdravstvenih storitev, zdavil, predpisanih na recept, storitev hotelskega dela bolnišničnega zdravljenja in prevozov, ki nastanejo zaradi nujnega, neodložljivega zdravljenja bolezni ali škodbe v tujini. Odločite se lahko za več različic zavarovanja, ki se razlikujejo glede na obseg kritja in glede na območje veljavnosti (Evropa, svet). Zavarovanec dobi povrnjene tiste stroške nujnega zdravljenja v tujini, kijih obvezno zavarovanje ne krije. Za evropske države so z zavarovalno vsoto kriti stroški do 15.000 DEM, za ostale države stveta pa do 25.000 DEM. Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije o vseh teh in še nakaterih drugih oblikah prostovoljnih zavarovanj obrnete na naš oddelek za prostovoljno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenij«' Območna enota Celje, telefon 063/42-020. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE pETICA 43 NEDEUSKO KOSILO Piše: sestra VENDELINA Pljučna juha gladko zelje z mesno ^^jcanico, krompirjev štrukelj, i^^n paradižnik, kuma- re v šolali Čokoladne tortice pljučna juha lotrebujemo: 2 žlici maš- 3e_2 žlici sesekljane čebu- 3 stroke strtega česna, 1 [O moke, 30 dag svinjskih telečjih pljuč, peteršilj, per, sol, vejica timijana, ijaron, lovorov list, 2 žlici. ;a. Jriprava: pljuča skuhamo mehkega in jih preložimo v- zlo vodo, da se hitro ohladi-; Ohlajena pljuča narežemo j [ezančke ali rezine. Na maš- ■ \)\ najprej rumeno spražimo )ko in dodamo čebulo, ko; stekleni, zamešamo česen, i ta zadiši, dodamo pljuča, jmešamo, prilijemo krop, damo sol, dišave in juha naj ; 10 minut. Proti koncu ku- uja prilijemo kis in zameša- j peteršilj. Sladko zelje z mesno sekanico Potrebujemo: 1 kg težko Ijno glavo, sol, kumino, 2 :ci maščobe, 4 žlice sese- jane čebule, 25 dag mletega esa, sol, 3 stroke strtega sna, poper, 3 žlice kisle netane. Priprava: zeljno glavo oči- imo, operemo, narežemo za ist široke rezance in skuha- lo do mehkega v osoljenem topu. Na maščobi spražimo h\o, dodamo česen; ko ta dodamo meso, sol in te. Mešamo na vročem, ko W\ mesni sok, prilijemo za- tnialko kropa in dušimo do ifhkega. Če je meso starejše večkrat po malem prili- "no krop. Proti koncu zame- "no smetano in kmalu nato 'zelje. Ko prevre, še nekaj fnutkov pustimo pokritega ^robu štedilnika. ' Krompirjev štrukelj Potrebujemo: 75 dag "mpirja, sol, 4 dag maščo- ''2 jajci, 25 dag ostre moke. ^ddev: 2 del kisle smetane, obarjenih špinačnih li- 'V. 10 dag na drobno nareza- '^unke. ''riprava: krompir opere- jo, kuhamo 30 minut, odce- ^0 in kar se da vročega "Pimo, pretlačimo, zabeli- '"'n premešamo. Osolimo in ^ hladen krompir pomeša- jajca in moko. Testo zva- ^•^0, namažemo s smetano, "'ožimo špinačne liste in po- *^emo s šunko, zvijemo in ^l^elj položimo na vlažen in •^robtinami potresen prti- Zavitek kuhamo v slanem 45 minut. Kuhanega ,'§nemo na desko, malo ga ^dimo, nato ga narežemo ^ fužine. Dušen paradižnik Potrebujemo: 8 paradižni- kov, 1 žlico olja, 1 žlico masla, 4 stroke strtega česna, sol, žličko narezanega peteršilja, 2 žlici naribanega sira. Priprava: paradižnike po- parimo, odcedimo, olupimo, prerežemo, iztisnemo in od- stranimo seme. Olje pomeša- no z maslom, segrejemo, do- damo česen in ko zadiši, po- mešamo paradižnik, osolimo in na majhnem ognju dušimo do mehkega. Preden paradiž- nik postrežemo, zamešamo peteršilj in sir. Kumare v solati Potrebujemo: 1 kg kumar, sol, olje, kis, poper, na listke narezana čebula, po okusu sesekljan česen. Priprava: zelene dorasle kumare olupimo, po dolgem prerežemo, z žlico odstrani- mo seme, morebitni grenek del pri peclju odrežemo in na- ribamo. Na hitro zrasle kuma- rice operemo, naribamo, ne da bi jih olupili. Po okusu kumarice ne ožemamo, doda- mo sol, poper, čebulo, česen, olje, kis in zmešamo. Čokoladne tortice Potrebujemo: testo iz 9 dag masla, 3 jajc, 10 dag slad- korja, 1/8 1 mleka, 1 žlica ru- ma, 20 dag moke, 3/4 pecilne- ga praška, kopasto žlico gren- kega kakava ali 5 dag nariba- ne čokolade. Nadev: pločevinko ananaso- vega ali katerega drugega kompota, 1 žlico ruma, vanili- jev sladkor. Obliv: 10 dag presejanega sladkorja v prahu, 1 žlica teko- čega masla, zravnana žlica ka- kava. Priprava: penasto umeša- mo maslo, izmenjaje dodaja- mo sladkor in posamezno ru- menjake, prilijemo mleko in rum, ne da bi mešali, dodamo polovico moke in sedaj gladko zmešamo. Po vsej površini do- damo trd sneg beljakov in po snegu potresemo ostalo mo- ko, pomešano s kakavom in pecilnim praškom. Gladko zmešano testo vlijemo na na- mazan in moko potresen pe- kač za prst debelo. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija 30 mi- nut. Ohlajeno testo izkrožimo s krapovim obodcem. Obrez- nine damo v skledo, dodamo rum, zmiksan ananas in toliko kompotove vode, da je nadev sočen. Nadev porazdelimo med 2 kroga s pomočjo krapo- vega obodca. Na tortico damo še žličko čokoladnega obliva. Med sladkor pomešamo ka- kao, prilijemo tekoče maslo in toliko vrele vode, da dobimo redkotekoč obliv. DOMAČA KUHINJA Martinova gos Ko vino dozori, mora biti na mizi kaj boljšega. Poleg potic in krofov je znana jed za ta praznik pečena gos. Pripravimo jo lahko na več načinov. Namesto gosi lahko na enak način pripravimo tudi purana. Pečena gos Potrebujemo: lepo mlado gos, sol, majaron, mast ali olje, vodo ali juho za obliva- nje. Priprava: gos dobro očisti- mo, puh osmodimo. Starejša in večja žival naj visi vsaj en dan v hladnem prostoru, da se uleže in meso dozori. Vsaj dve do tri ure, preden jo na- meravamo peči, jo znotraj in zunaj nadrgnemo z mešanico majarona in soli. Ponekod dodajamo tudi malo strte ku- mine. Preseljeni in odišavljeni gosi privežemo peruti in nogi k trupu, da dobi lepšo obliko in se štrleči deli med peko ne žgo. Položimo jo v pekač ta- ko, da leži na prsih. Polijemo jo z vročim oljem ali mastjo. Pekač že prej tudi po dnu pomastimo, da se kožica ne prime. V pekač prilijemo od strani malo vrele vode in de- nemo v pečico. Pečemo na zmerni temperaturi od 2 do 3 ure, odvisno od velikosti živa- li. Mast, ki se scedi od gosi, sproti odvzemamo, da se ne prežge (kar jo je odveč). Z ostankom v pekaču gos po- gosto oblijemo, da ostane meso sočno in mehko. Med peko žival enkrat obrnemo. Proti koncu peke temperatu- ro pečice zvišamo, da dobi gos lepo zapečeno barvo. Vzamemo jo iz pekača in pu- stimo nekaj minut, da se so- kovi v njej umire. Tako se lepše reže in je bolj sočna. Ker je gos navadno mastna, mora vroča na mizo. Nekateri ima- jo radi tudi mrzlo. Ponudimo jo z omako ali brez. Omaka: pripravimo jo ta- ko, da primerni količini maš- čobe in soka v kožici prilijemo malo juhe in prevremo. S to omako mesa ne polivamo, po- nudimo jo posebej. Nadevana gos Nadev: 3 stare zemlje ali toliko belega starega kruha, malo mleka, 1 sesekljana in na maščobi prepražena čebula, 2 žlici sesekljanega zelenega pe- teršilja, sesekljano gosje srce, jetra, ledvice in želodec, 2 jaj- ci, sol, poper, muškatni ore- šek, malo majarona, sol, po- per, olje ali mast za peko, malo juhe ali vode; priprava: kruh namočimo v mleku, ga ožmemo in dobro razmeša- mo, dodamo vse naštete do- datke in premešamo. Nadev ne sme biti preredek, zgosti- mo ga z drobtinami. Priprava: gos pripravimo za peko, kot je opisano v prejšnjem receptu. Soli do- damo le nekoliko popra, dru- go opustimo, lahko pa jo sa- mo nasolimo. V trebušno votlino denemo pripravljen nadev in zašijemo ob zadku in vratu. Gos položimo v po- maščen pekač. Polijemo jo z vročo maščobo. V pekač pri- lijemo malo tople vode ali juhe. Pečemo počasi in pri prav zmerni temperaturi 2 do 3 ure. Po polovičnem času peke žival previdno obrne- mo. Med peko oblivamo z maščobo. Nacvrto maščobo odvzamemo kot prej, da se med peko ne žge po nepo- trebnem. Zadnjih 10 minut pečenja poškropimo gos z mrzlo vodo, zvišamo tempe- raturo v pečici, tako dobi hrustljavo skorjico. K pečeni gosi radi ponudi- mo rdeče zelje, razne solate, kruhove cmoke ali mlince kot prilogo. Gos na podvarku Potrebujemo: lepo gos, 2 kg kislega zelja, 2 čebuli, 5 dag masti, maščobo za peče- nje, sol, poper. Priprava: očiščeno gos na- solimo. Po nekaj urah jo de- nemo peči na malo maščobe. Prilijemo nekoliko vroče vo- de, da se lepše mehča. Med- tem sesekljamo čebulo in jo svetlo prepražimo na maščo- bi. Dodamo kislo zelje. Duši- mo, se skoraj zmehča. Po po- trebi dolivamo vodo, vendar mora zelje ostati gosto. Ko je gos skoraj pečena, jo vzame- mo iz pečice in pekača. V pekač razravnamo zelje (če je maščobe preveč, jo prej odli- jemo), nanj postavimo gos in pečemo do kraja. Goska mo- ra biti mehkega mesa in hrustljave skorjice, zelje po vrhu rahlo zapečeno. Goska na podvarku je na- silna jed in tudi nekoliko tež- ko prebavljiva. Zraven ponu- dimo le krompir v kosih. Krompir lahko le napol sku- hamo, ga previdno pomeša- mo med zelje in skupaj spe- čemo. Tako je prav posebno okusen. Gos, polnjena z gobami Potrebujemo: mlado gos, 25 dag suhe mesnate slanine, 20 dag mešanih gob, olje, list lovorja, poper, sol. Priprava: na olju prepraži- mo gobe (zimske kolobarnice ter suhe jurčke) in 10 dag suhe slanine. Dodamo lovorov list. S tem nadevom napolnimo očiščeno in poseljeno gos. Gos naj bo napolnjena nekaj ur, da vpije vonj gob. Nato gos obložimo s preostankom slanine in jo pečemo dve uri. Med pečenjem jo zalivamo s sokom, ki nastaja pri pečenju. f BIO KOLEDAR PREHRANA ZA ZDRAVJE Žeja in sadni sokovi Občutek žeje je varovalni mehanizem v našem telesu, ki nas opomni, da je v njem prišlo do nevarnih sprememb zaradi pomanjkanja tekočine. Običaj- ni vzrok je ponavadi prevelika izguba vode in soli zato, ker se je človek preveč potil, ali pa je preprosto »pozabil« piti. Zdrav človek dnevno izloči dva do tri litre vode preko ledvic, dihal in skozi kožo. Toliko bi j^e moral tudi nado- mestiti - deloma s pitjem teko- čin, delno pa s hrano, pred- vsem s sadjem in zelenjavo, ki vsebujeta precej vode. Kadar telo ne dobi dovolj tekočine, začne uporabljati lastne zaloge vode, ker jo nuj- no potrebuje za presnovo. Ta- krat se najprej odzovejo ledvi- ce, ki zmanjšajo količino izlo- čenega seča. S tem se zmanjša izločanje telesu škodljivih snovi, ki nastajajo pri presno- vi. Če telo še vedno ne dobi vode, se upočasni prebava, še kasneje pa si vodo poišče tudi iz krvi, ki se zato zgosti, in iz medceličnih tekočin, nazad- nje celo iz celic. Posledica tega je, da človek izgublja moč, postaja omotičen, brezvoljen, izgublja zavest, v skrajnih pri- merih izsušitve pa lahko na- stopi celo smrt. Najbolje si je žejo pogasiti z navadno vodo. Lahko pa spije- mo tudi kozarec sadnega so- ka. Najboljši je sveže iztisnjen sok, ki si ga sami pripravimo iz opranega, po možnosti neo- lupljenega sadja. Tistim, ki ni- majo te možnosti, pa danes živilska industrija ponuja pe- stro izbiro bistrih, motnih in kašastih sokov vseh mogočih okusov. Ti sokovi so pasterizi- rani, s čimer se uniči precej vitamina C. Tega ponavadi naknadno dodajajo soku. Sadni sokovi vsebujejo veli- ko vode (70 do 90 %), malo beljakovin in maščob ter pre- cej ogljikovih hidratov (3 do 20 %), saj spadajo med oglji- kohidratna živila. So tudi bo- gati z vitamini in minerali, čreslovinami in sadnimi kisli- nami, barvili, aromatičnimi snovmi in encimi. Vitamini C, E, A in karotenoidi, ki so tudi prisotni v sadnih sokovih, so- dijo med antioksidante, o ka- terih smo že pisali v enem od prejšnjih prispevkov. Ti varu- jejo telo pred uničujočim učinkom prostih radikalov, ki bi lahko poškodovali celice. Tako posredno preprečujejo nastanek nekaterih bolezni, kot je rak, srčni infarkt, arte- roskleroza. Sadni sokovi tudi »očistijo« organizem strupenih snovi, na- stalih med presnovo in so zelo uspešni pri urejanju prebave. Dnevno lahko popijemo 1 do 1,5 1 sadnih sokov, ki nas bodo osvežili, vrnili izgublje- ne moči in odžejali obenem. NATAŠA JAN, dipl. biolog 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 FEUTON - ROMAN Zelo smo bili željni sonca, zato smo se odpeljali ob obali, si postavili nov šotor v kampu z neskončno dolgo peščeno plažo in se nekaj dni nastavlja- li soncu in igrali v pesku. Ton- ka je uživala, se lovila z valovi - nekoliko se jih je bala, ko so se razlivali nekaj deset metrov globoko na plažo. Visoka bi- bavica izredno hitro spreminja Na Irskem so družine tradi- cionalno številčne. Povpreč- no so v družini več kot štirje otroci. Ločitev so uzakonili šele leta 1996, medtem ko je splav zakonsko še prepove- dan. V bolnišnicah v Veliki Britaniji zato letno splavi vsaj 5000 Irk. Nelegalnih splavov je po ocenah nekaterih pripo- vedovalcev še več. Kljub gos- podarski konjukturi, pomoči EGS in velikim tujim vlaga- njem na Irskem, je brezposel- nosti še vedno veliko. Irska ostaja tudi zaradi velike nata- Utete izvoznica delovne sile. podobo plaže. Dopoldne je bi- la široka vsaj sto metrov in redke družine so se nanjo vo- zile kar z avtomobili, popold- ne pa je skoraj izginila pod vodo. Ko se je voda spet umaknila, so se v kotanjah ustvarili bazenčki globoki do kolen. Sonce je dokaj hladno vodo segrelo in boljšega za male otroke si ni bilo želeti. Dogajali so se smešni prizori, ko se je na pesku ustavil oseb- ni avto. Iz njega je stopila naj- prej obilna mamica, nato pa so začeli skakati ven otroci. Tra- jalo je kar nekaj časa, da so vsi zlezli ven. Mati je na koncu pogledala, če le še ni kateri ostal notri in si oddahnila. »Dolgčas jim pa nikoli ni,« sem razmišljal, »če jih je kar v družini za celo nogometno ekipo.« Moji predniici niso Irci Omenil bi tudi obisk Kil- kennyja, kjer smo si ogledali pivovarno, kjer varijo pivo Smithvvicks in spoznali po- stopke, s katerimi dosežejo značilno svetlo rjavo barvo. Na tovarniškem dvorišču sto- jijo ostanki samostana, kjer je domnevno delovala najstarej- ša pivovarna na svetu. Kakor skoraj vsako irsko mesto, se tudi Kilkenny ponaša z gra- dom - namenjenim bolj biva- nju kot obrambi. Postavil ga je normanski plemič Richard FitzGilbert de Clare, bolj poz- nan kot Strongbovv. Pri prihodu v Cork smo bili presenečeni. Ob pomolih je bilo privezanih veliko število vojaških ladij evropskih dr- žav. Pred njimi so ljudje čakali v vrstah, da bodo lahko stopi- li na krov in si jih ogledali. Najbolj prizadevno in dovzet- no je bilo moštvo nemškega rušilca, medtem ko angleški ladji sploh nista dopuščali og- leda. Irska vojna mornarica je praznovala svojo 50-letnico. Velikih mest smo se načrtno izogibali, kajti težko je najti parkirni prostor. Mesta za par- kiranje so sicer na voljo, a je čas omejen na eno uro. Opazil sem policistke, ki so bile opremlje- ne z napravico, kamor so vstavljale registrske številke in čas prihoda. Na ta način so nemudoma ugotovile, kateri avto stoji na parkirnem mestu dlje kot je dovoljeno. Pajkov za odvoz avtomobilov nisem vi- del, po vsej verjetnosti imajo izterjavo kazni bolje urejeno, kakor pri nas. Za daljši čas najde voznik parkirni prostor v parkirnih hišah, vendar so pre- cej drage, pa še ogromno časa porabiš pri tem. Niže v zalivu leži mestece Cobh, znano iz novejše irske zgodovine. Od tod so ladje, imenovali so jih »krste«, vozi- le politične kaznjence v Av- stralijo in sestradane bajtar- ske družine v Ameriko. Vlada je celo delno financirala pre- voze v Ameriko, da bi omilila posledice velike lakote. Na železniški postaji, preurejeni v muzej, je celo register izvor- nih irskih priimkov in podro- čij, iz katerih izhajajo. Po njem sem ugotovil, da moji predniki gotovo niso Irci, na- šel pa sem veliko znanih priimkov, med drugim tudi ameriškega predsednika. Vodene koze namesto Šlcotsice Vsi, ki smo jih srečevali, so nam govorili, da se prava Irska začne šele na zahodu. Zato smo bili polni naboja, čimprej se prebiti na zahodno obalo, vendar nas domačnost ljudi in lepota pokrajine nista kar brez postankov spuščala naprej. Od Corka do polotoka Dingle je naravnost le dve uri vožnje, mi pa smo seveda obredli vse zali- ve, odkrivali rajske kampe in si dajali duška. Spremljal nas je vročinski val in voda za kopa- nje je bila fantastična. Valovi na atlantski obali se ob lepem vre- menu dvigujejo do nekaj me- trov, zato je deskanje na valo- vih največja zabava tamkajš- njih dopustnikov. Čisto nenačr- tovano smo čez gorski prelaz zapustili južno obalo polotoka Dingle, vse sobe, vsi kampi so bili namreč zasedeni. Severna obala je bila za čuda prazna. Pri Castlegregoryju z dvajset milj dolgo in lepo razgibano pešče- no plažo smo se zasidrali in se šli običajne dopustnike. To^ si je v trenutku našla druži) starejših otrok pri brcanju j ge. Nekoč sem se skril za steij in jih poslušal, kaj se pogo^j^ jajo med seboj. Obstopilij Tonko in jo spraševali: »Wha{ your name? What's your jj me?« Ona jih je pa samo debel gledala. Bilo ji je]e 21 me^ Angleška vlada je načrtno z restriktivnimi zakonilt^ odvzemala zemljo katoličanom in jo dajala novopriseljej' protestantom iz Anglije, Škotske, VValesa, tako da je bila veij večina katoliškega prebivalstva brez vsega in odvisn^ ' bornega pridelka na najetih zaplatah zemlje. Prihod kronik ja kot kmetijske kuhure je omogočil podvojitev prebivalstvj^l 4 milijonov na 8. Že 1. 1842 je bil pridelek krompirja uničen' vzhodni obali ZDA in Kanade, 1. 1845 pa se je delno i^^ pridelek prvič tudi na Irskem. Naslednje leto je krompirja* plesen vzela celoten pridelek. Pridelava se je naslednja let^' stežka dvigovala, saj ni bilo niti za seme. Kot plaz so sledil^' prisilne izselitve sestradanih ljudi, kajti niso mogli plačevj; visokih najemnin za zemljo. Preživelim je ostala edina po, \ Amerika. Tt^etjina od vkrcanih je umrla že na vožnji čez ocej Strojno kopanje šote. Predramil me je prijeten hlad na prsih. Odprl sem oči in na prsih zagleda kupček, podoben malemu kravjaku. Bila pa je kača, zvita v klobčič. Sreča, da se pri prebujanju nisem premaknil, sicer bi bilo najbrž po meni. Ker nisem upal dovolj visoko dvigniti glave, da bi me ne usekala, tudi nisem mogel za trdno ugotoviti, je strupenjača ali ni. Vedel sem, da gož ni - ta je veliko večji in temno siv. Belouška tudi ni, kajti ta je čisto črna. Ob misli, da je potem lahko le modras ali gad, saj slepič ne leži v klobčiču, se meje polastila odrevenelost in groza, pomešana s studom. Z vso močjo volje sem se moral premagovati, da je nisem sunil s sebe, kajti to bi bilo lahko usodno. Pot mi je orosil čelo, nato celo glavo in slednjič sem čutil mrzel pot po celem telesu. Ne vem, koliko časa sem moral prenašati prisotnost nevarne in gnusne pritepenke. Ko sem imel srajco že zdavnaj čisto prepoteno, se je kača začela premikati. Od strahu sem kakor okamenel, še dihati nisem upal. Počasi, zdelo se mi je neskončno počasi, seje klobčič odvijal in nenadoma je zdrknila s prsi v travo; bil je gad. Ko sem menil, da ga ni več v moji neposredni bližini, je odrevenelost minila. Vstal sem hitro ko blisk stekel proti cesti in sedel ob obcestni kamen. Slekel sem popolnoma mokro srajco, jo ožel in položil na travo. Hitro se je posušila. Ko sem jo ravno oblačil, sem zagledal Ivanko, ki se mi je bližala. »AU si me čakaU Kaj pa ti je, da si bel ko kreda?« »Tamle pod lipo sem te čakal in medtem imel dva obiska - Pečkovo Uršo in gada,« sem odvrnil in ji opisal oba neljuba dogodka. Pobledela je in menila, da sem imel pri obeh veliko sreče. »Ko bi vedela, da me čakaš, bi malo prej prišla.« »Kje pa si bila?« »To boš jutri v kolibi zvedel« Že pred dnevi sva se zmenila, da bova prvi dan po končani šoli odšla v kolibo in si tam obljubila zvestobo. Odšla sva proti doma in se odločila za strmo bližnjico. Govorila nisva mnogo, kajti tako kot mene, je najbrž tudi Ivanko morila misel na skorajšnje slovo. Ob sobotah zvečer in nedeljah, ko je bil oče doma, sem prežal za pogovori med njim in materjo, da bi morda zvedel kaj o selitvi, kajti šolska spričevala bomo dobili jutri o dnevu selitve pa ni bilo še ničesar izrečenega. Kaj pa, če bo vse skupaj prišlo tako na hitro, da ne bom utegnil oditi niti po ostanek denarja gozd? Sklenil sem, da bom po kosilu odšel ponj in ga skril kjerkoli blizu hiše, hleva ali pod Runovo uto. Prišla sva do razpotja. Segel sem v hlačni žep, pri čemer bi hkrati z denarjem skoraj potegnil tudi ogrlico. Ponudil sem ji vseh dvanajst dinarjev, ki so mi še ostali in ji rekel »Vzemi tole in za najin jutrišnji dan nakupi belega kruha, klobas, sira in še kaj.« Denarja najprej ni hotela vzeti. Ko pa sem jo prepričal da ni pridobljen na nepošten način, ga je vzela. Razšla sva se v pričakovanju lepih ur naslednjega dne. Kosilo sem zmetal vase, kot bi gorelo za menoj in odvihral v gozd. Obšel meje podzavesten strah, da denarja v duplu ni več. Ko sem pritekel do stare lesnike in sopeč splezal do dupla, segel vanj, sem najprej močno osupnil. V duplu ni bilo ničesar - o denarju ne duha ne sluha, le nekaj suhega listja je ležalo na dnu, ki ga zadnjič nisem otipal Najprej sploh nisem bil sposoben na karkoli misliti Počasi pa so se kolesca le zganila in pomislil sem na Uršo. Kaj če mi je ona zacoprala denar v suho listje? Nesmisel! Saj ne ve, da ga imam in še manj, daje tu hranjen. Ampak kdo bi mogel vedeti zanj in ga ukrasti? Spustil sem se z drevesa na tla. Zaradi prepadenosti so mi šibila kolena; sesedel sem se kot klada. Čas se mi je ustavil. Jezo sem stresal na sebe, ker nisem mogel nikogar sumiti za krajo. Glava je bila prazna kot boben. Ko se mi je že vse skupaj zdelo preneumno, meje preblisnilo - Marjan. Marjan je vedel, da imam denar. Toda, kako naj bi vedel, da ga še imam in kje je spravljen? Zdaj mi ni bilo treba dolgo premlevati, kako me je prelisičil. Najbrž me je ondan, radove- den kot je bil vso pot zalezoval in sem se mu nevede pokazal skrivališče. Kraja petinštiridesetih dinarjev, ki sem jih v duplu še imel pa je bila seveda otroško delo. Mislil sem, da imam čudovito skrivališče, pa bi bilo veliko bolje, če bi denar skril v stanovanju, ali še bolje v hlevu. Nihče bi ne mogel ugotoviti, kje je spravljen, saj bi mi ne mogel slediti v hišo ali hlev; toda po izgubljeni bitki biti pameten je prepozno. Morda pa je bolje tako. Če bi ga našli starši, teta ali stric, bi bilo še slabše zamr< povedati bi moral od kod ga imam. Potolažen sem se spomr.j pregovora - kakor dobljeno, tako izgubljeno. Hvala bogu, ser si mislil, vse pa le ni izgubljeno. »Kod pa hodiš? Mati te že komaj čaka,« mi je rekla teta, I sem prišel iz hoste. »Kaj pa je?« »Jutri se selite!« »Jutri moram vendar še v šolo po spričevalo!« »Vem, Mirko, vem. Tvoj oče je pravkar prišel. Bil je že f Pižorlu. Ta bo jutri okoli poldneva prišel s konji in po/iiSi' odpeljal do Gostenc. Od tam pa se boste s tovornjakom odpelf v Laško.« Danes pa je zelo slab dan, me je ujezilo: Pečkova Urša, gfl^ denar ukraden, zdaj pa še nenadna selitev. In kar je najhup- jutrišnjim sestankom z Ivanko ne bo nič. V grlu meje stisnil^ Na glas sem zaklel Teta mi je nemo položila kazalec na ustnica Nemočno sem jo gledal in za trenutek od nje pričakoval rešita iz nenadne stiske, a se takoj zavedel da mi nihče ne nioi pomagati. Roke so ji obvisele ob telesu in prste je sklenila koli molitvi Oči je imela vlažne. Opazil sem na njej stvari, kijih^ takrat nisem videl »Mirko, bil si mi kot sin. Zdaj bo brez tebe spet tiho v hiii^ okoli nje, kot je bilo poprej.« Segla je v žep predpasnika, stisnila v roko dvajset dinarjev rekoč: »Vzemi! Imel boš nekajkrat za vlak. Gotovo boš želel obis^<^ Ivanko, pa tudi pri naju se kaj oglasi« Hotel sem ugovarjati in ji vrniti kovanec, a mi je roko odld^ odrinila in me za hip močno prižela k sebi Usta so mi segl(^^ njenih ram, oči pa čisto blizu njene ušesne mečice. Imelo m^f' da bi jo poljubil. »Teta, če me zdajle ne bo nihče videl, ne izdajte me, da ser^"^ doma. K Ivanki grem. Povedati ji moram, da se jutri seliJT^^* »Saj se bosta še jutri videla.« »Kljub temu.« Stekel sem proti Blajevim. Ivanka je sedela na hišnem in šivala. Ko sem pozdravil se je zdrznila. »Mirko, ti si! Malo prej sem mislila nate: Bled si pa še vei^^ Ne moreš pozabiti Urše in gada?« Sedel sem poleg nje. Sonce se je nagibalo proti goram, vroČi^ je jenjala. Odložila je šivanje. Ko le še nisem spregovoril t vprašala: »Kaj pa je? Je kaj narobe?« »Je mati doma?« »Ni je. Šla je v >tabrh< k Pusarjevim.« »Ivanka! Jutri okoli poldneva se selimo.« Niti z očesom ni trenila. Rekla pa je: »Saj sva vedela, da se bo prej ali slej zgodilo, ko pa se, se^ da je prišlo nenadoma. Kajne? Pomisli na to in bolj boš mi^^^' ČETICA V MODNEM VRTINCU 47 Samo da je ovratnik ^ve in desne jpetlje so letošnjo jesen in zimo povzdignile glas ter popolnoma prevzele i^e oblikovalce. Prisluhnili so njihovim jjaigičnim modnim zgodbam, preselili so se Ijaj desetletij v zgodovino mode in na najbolj pletenine znova napletli - ovratnike. ;l(Ozi jesenska jutra, ko mraz. reže v ušesa losti, nas bodo pod plašči spremljali topli loverji s puli ovratniki. Takšni ozki, rebra- , pleteni, ki vrat tesno oprijemajo in mrazu dopuščajo, da bi ogrozil občutljivo grlo in isilke, ali pa rahlo preohlapni, v katere ilco igrivo skrijemo kar celo brado in še del isu... Prikupni, okrogli, bubi imenovani ovratniki, Iffšne je lansiral že v 50 letih kreator Gi- [ichy in v šestdesetih slavna Coco Cahnel pomnimo se Jackie K. O. in Grace Kelly v pozabnih Chanel pletenih kardiganih z loglimi ovratniki) so se vrnili. Pa ne le vrnili jleteni vizualni podobi, tudi mehko in toplo užbo so pripeljali s sabo. Krzno, seveda! Saj važno - ali pravo ali umetno, dejstvo je, da krzneni ovratniki kot detajl letos v prvih odnih Vrstah dobrodošli, kot že dolgo ne. Peter Pan - od pet do osem centimetrov [ok, podložen ovratnik, kakršnega je nosil ivni junak otroških pravljic in po katerem je ibil tudi ime, je bil priljubljen že v ženski odi dvajsetih let, saj je ustrezal deškemu lezu tega desetletja. Priljubljen pa je tudi v eteni modi tega trenutka. In ne le v ženski, di moška moda ga občuduje! Čeprav ga včasih radikalno »podaljša in splošči« do tiste- ga znanega šal ovratnika, ki ga najbolje poz- namo iz kopalnih plaščev. No, v tem grmu pa se skriva tudi ena izmed privlačnosti nove jesensko-zimsko garderobe: ignoranca sterotipnih garderobnih omejitev, ki so retro stil spremenili v puščobno dolgoča- snost. Tako je letošnji pleteni moško-ženski videz formalno športen, udoben, spodobno sen- zualen in - po ru- stikalno prijazen. Ko boste torej kupovali novo ple- tenino - otipajte jo, prislonite si jo k li- cu in - če želite biti tudi modni - po- glejte, kakšen ovratnik ima! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Vrhunska italijanska kreatorska moda v novem ljubljanskem butiki IT. italijanska moda v Ljubljani Pred nekaj meseci je na '^oritvi modne trgovine "memben politik pripom- bi, da Ljubljani do pravega "^sta manjka samo še butik Versacejevimi kreacijami, oktobra smo Slovenci več ko le izvirne Ver- ^(^ejeve kreacije, ^rendovska Versacejeva li- '13 Versus, pa slavna itali- '■^ska kreatorska dvojica .°lce&Gabbana, športna li- "i^ Ginafranca Ferreja in ele- ^'^tna blagovna znamka Ex- '^0 odslej na voljo tudi pri ,^3 Igriški ulici sta italijan- ^ družba Ittierre in Sporti- ^ Sled namreč odprli butik ' Prvega v verigi podobnih v ''^K ki bodo pod isto streho J^^Uževali več različnih pre- Jiiih modnih znamk za >lade. Seveda ob otvoritvi novega butika že lep čas ni bilo opazi- ti na enem mestu toliko zna- nih Slovenk in Slovencev iz vseh področij javnega življe- nja. Trak pred vhodom je druž- no prerezal šopek slovenske lepote - sedem bivših miss, vključno z letošnjo Majo Ši- mec. Oblečene so bile seveda v večerno modno ponudbo butika IT. Ob kroženju med obešalni- ki in prodajnimi policami pa smo se ob pričakovanih viso- kih cenah nekateri vseeno malce zamislili. Bluza za 36.000 tolarjev? Pa nikar ne mislite, da je dolgo čakala na svojo lastnico... Dokaz, da so tovrstni butiki pri nas vse bolj zaželeni in dokaz, da je med Slovenci vse več ljudi, ki si takšno modo lahko privoščijo. Anketno nagradno vprašanje novembra: KAJ BI SI Z DARILNIM BONOM ZA 40.000 TOLARJEV KUPILI V TEKSTILNI TRGOVINI? a) le en, kvaliteten kos garderobe; b) več, med sabo usklajenih oblačil; c) obnovili bi si zalogo spodnjega perila; d)______ MODA V LASEH Umetnost spenjanja las Napredek slovenskih frizerjev je vse bolj opazen, saj nas že dobro poznajo v tujini, obiskujejo nas pa tudi vodilni svetovni stilisti. Pred časom smo pod organizatorskim okri- ljem Hairpromotiona gostili mojstra chignonov, moškega britanskega frizerja leta 1994 in letošnjega nominiranca za ta naziv, Guya Kremerja. Guy je konec septembra napolnil portoroški avditorij v z demonstracijskim showom. S simpatičnim pristopom je na pet- najstih modelih prikazal tehnike spenjanja las, ki jih trenutno najbolj uporablja. S svojim francoskim šarmom in angleško natančnostjo je ustvarjal svoje kreacije, za katere pravi, da ga inspirirajo stranke v salonu, ljudje na ulici. Njegova zadnja izdaja »The magical world of long hair« je nekakšna mešanica latino ameriških stilov, klasičnih spenjanj in ekstravagance. Izdal nam je tudi nekaj informacij o svoji novi kolekciji, s katero se je predstavil na največji in osrednji svetovni frizerski prireditve »Salon International« v Londonu. KRISTIJAN PETEK Pričeska Guya Kremerja. 48 RUMENA STRAN TRAČNICE V ozadju Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravijo. Da to kar drži, sta na nedavnem kostanjevem pikniku v Velenju dokazala tudi Kontiča. Tam se je, podobno kot ata, poslanec Bojan v parla- mentu, tudi sin držal bolj v ozadju - še po kostanj ni skočil. Strankarski nadzor in kompromis v celjski Združeni listi socialnih demokratov so ob nedavnem vprašanju Milana Kučana, kakšna stranka da so, ko imajo še stranišča pod ključem, modro ugotovili, da je v slovenskem političnem prostoru končno vzcvetela stranka, ki ima prav vse pod nadzorom. Odprto pa ostaja vprašanje, kako je s tem nadzorom zadovo- ljen strankin predsednik Borut Pahor. Siceršnjo strankino usmerjenost v sklepanje razumnih političnih kompromisov je ob nedavnem obisku v Celju lahko preizkusil tudi na dragem področju. Strankina stranišča so še vedno pod ključem, glede na to, da je njeno delovanje v Celju pod ženskim vodstvom, pa je Pahor lahko odtočil le v ženskem stranišču. VITEZI BELEGA MESTA Sposoben načelnik Za usodo načelnika Upravne enote Mozirje Darka Repenška se ni bati. To je že večkrat dokazal, nazadnje v Elkroju, kjer je odlično opravil vlogo prvega butlerja, pa še zgovorni Štefki ... (predvolilna propaganda prepovedana) je uspel skočiti v bese- do. Predsednik naj bo Biserček iz govora že zgoraj omenjene zgovorne Štefke: »Če dobim Milana domov, kako bo to fajn, ko zna tako dobro pripovedovati vice. Moj predsednik bo, jaz bom župco kuhala; pa v zadnji vrsti bova lahko sedela in kri- tizirala!« Opravičilo Prejšnji teden smo brez kakršnekoli zle namere pomotoma položili obuja- nje spominov na osemenje- vanje krav po laških hri- bovjih u usta direktorja Kmetijske zadruge Laško Karla Kraška. Na seji ob- činskega sveta je namreč o »rostfraj lulekifi« govoril šef tamkajšnje klavnice Edvard Staroveški. Vsem prizadetim se opravičuje- mo. ZANIMIVOST Pesi velikanki na dvorišču Haložanovi iz Pongraca so tudi letos posejali precej kraiib pese, s katero bodo hranili živino. Največji pesi pa sta znr kar iz peska na dvorišču, kjer je spomladi slučajno pau seme. Pesi sta bih težki 6,2 in 4,3 kg. Ljudmila Haložan x sprašuje, ali se je sploh še vredno truditi z oranjem, gnojenjer in okopavanjem na njivi, če pa taki velikanki zrasteta samio^ sebe. B.f AMADEUS POROČA Prevelike želje in čevlji Sem še majhna, pa vendarle imam že kar nekaj želja. Pred- vsem si želim, da bi prej, kot bo meni prav tale par čevljev, priš- la do nekaterih prepolrebnih stvari. Najprej, da bi dobila štipendijo, nato službo, sledilo bi stanovanje in nazadnje člo- veka dostojna penzija. Vendar pa se bojim, da bodo moje nogi- ce prej prerasle čevlje, kot pa bom vse to doživela. (Ocl)kloni Uradno ura kaže uro manj in znova dobili smo igralko leta, v resnici pride, mine dan, čas z življenjem se prepleta. A, kaj je res in kaj je laž, življenje, čas in protoplazma, od kar smo tu, se krajša staž tu-bitja, ostaja le fantazma. POPEVKAR
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh