logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

MnisvE^

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

I NaloSja v vašo prihodnost

OraiACLPO DELMU FIMANQR/t EVRO'SKAUNLIA EvfOpS^ KKUni snUd

Ivana Ciglič

POT DO ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA

Program: EKONOMSKI TEHNIK

Modul: Zavarovalne storitve Vsebinski sklop: OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA

Ljubljana, februar 2011

Program: Ekonomski tehnik Modul: Zavarovalne storitve

Naslov učnega gradiva

Pot do zavarovalnega zastopnika

Ključne besede: zavarovalna storitev, zavarovalna pogodba, zavarovalne podlage, zavarovalni dokumenti

Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo:

ZS1 Zagotavljanje kakovostnega izvajanja zavarovalnih storitev.

ZS2 Izvajanje potrebnih postopkov za reševanje enostavnih škodnih primerov in poplačilo regresnih terjatev.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

368

CIGLIČ, Ivana

Pot do zavarovalnega zastopnika [Elektronski vir] / Ivana Ciglič. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2011. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Zavarovalne storitve. Vsebinski sklop Osnove zavarovalništva)

Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/activityld/4 4. -Projekt UNISVET

ISBN 978-961-6413-68-8

256399360

Avtorica: Ivana Ciglič Recenzentka: Dr. Alojz Klaneček Lektorica: Petra Špiletič

Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje Projekt unisVET

U rL: http://www. unisvet. si/index/index/activityId/44 Kraj in datum: Ljubljana, februar 2011

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons:

Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji.

Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007- 2013.

Razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor.

UVODNI NAGOVOR DIJAKU

Gradivo je nastalo ob mojem delu učiteljice strokovnih predmetov v programu ekonomski tehnik na Gimnaziji Kočevje. Zavarovalne storitve so novo strokovno področje, ki ga lahko izbere srednja šola z ekonomskim programom. Literature s tega področja na nivoju srednje šole skoraj ni. Prav to me je spodbudilo, da sem se lotila sistematičnega zbiranja literature in virov. Pri tem sem uporabila tudi svoje znanje, saj sem bila svoj čas tudi sama zavarovalna zastopnica.

K pisanju me je spodbujala koordinatorica aktivnosti za pripravo učnih gradiv v okviru projekta unisVET, Damjana Lovrenčič, in tudi drugi člani tega projekta. V oporo mi je bil predvsem recenzent dr. Alojz Klaneček, ki ni gradiva le pregledal, ampak mi je svetoval tudi strokovno.

Pred vami je torej gradivo, s pomočjo katerega boste spoznali osnovne pojme zavarovalništva in zavarovalniških aktivnosti. S pridobljenim znanjem boste lahko opravljali zavarovalniške posle. Naučili se boste aktivnosti, ki so potrebne pri sklepanju zavarovanj in postopkih reševanja enostavnih škodnih primerov.

Seznanili se boste s premoženjskim in osebnim zavarovanjem, spoznali boste značilnosti in posebnosti posameznih zavarovalnih vrst, organizacijsko obliko zavarovalnice, zavarovalno poklicno etiko, komunikacijske tehnike, učili se boste o koristih, ki jih stranki prinaša zavarovalni produkt. Ne nazadnje boste znali komunicirati s poslovnimi partnerji.

Tudi, če se ne boste ukvarjali z zavarovalniškimi posli, vam bo pridobljeno znanje pomagalo odgovoriti na osnovno življenjsko vprašanje vsakega državljana: proti katerim tveganjem se zavarovati, na kakšen način, kako si zagotoviti finančno varnost za starost.

Gradivo je teoretično in vas želi spodbuditi k aktivnostim ter razvijanju socialne in sporazumevalne kompetence. Poleg tega vsebuje naloge za samopreverjanje teoretičnega in praktičnega znanja, ki vas navaja na prevzemanje odgovornosti za vaše ravnanje in razvija vašo poklicno usposobljenost.

VSEBINA

POT DO ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA.......................................Napaka! Zaznamek ni definiran.

UVODNI NAGOVOR DIJAKU.................................................................................................................2

UVOD......................................................................................................................................................6

1 ZGODOVINA ZAVAROVALNIŠTVA...................................................................................................7

2 OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA.........................................................................................................9

2.1 Pojem in funkcije zavarovanja.......................................................................................................9

2.2 Naloge zavarovalništva.................................................................................................................9

2.3 Temeljni zavarovalni pojmi..........................................................................................................10

2.4 Zavarovalna pogodba (polica).....................................................................................................12

2.5 Zavarovalne podlage...................................................................................................................13

3 EKONOMSKA NAČELA V ZAVAROVALNIŠTVU............................................................................15

3.1 Varnost naložb............................................................................................................................15

3.2 Likvidnost poslovanja..................................................................................................................16

3.3 Donosnost naložb.......................................................................................................................17

4 ORGANIZACIJA ZAVAROVALNICE................................................................................................18

4.1 Udeleženci na zavarovalnem trgu...............................................................................................18

4.2 Pravnoorganizacijska oblika zavarovalnic..................................................................................20

4.3 Notranja struktura zavarovalnice................................................................................................21

4.4 Poslovanje zavarovalnice............................................................................................................ 22

4.5 Pozavarovanje............................................................................................................................. 22

5 VRSTE ZAVAROVANJ......................................................................................................................24

5.1 Skupine in vrste zavarovanj........................................................................................................24

6 PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA.................................................................................................27

6.1 Zavarovanje stanovanjskih objektov in premičnin.......................................................................28

6.2 Zavarovanje odgovornosti...........................................................................................................34

6.3 Avtomobilsko zavarovanje..........................................................................................................36

6.4 Zavarovanje kreditov...................................................................................................................42

6.5 Transportno zavarovanje............................................................................................................42

7 OSEBNA ZAVAROVANJA................................................................................................................45

7.1 Zdravstveno zavarovanje............................................................................................................45

7.2 Nezgodno zavarovanje...............................................................................................................47

7.3 Življenjsko zavarovanje...............................................................................................................49

8 TEHNIKE PRODAJNEGA KOMUNICIRANJA..................................................................................56

8.1 Pravila pri komuniciranju.............................................................................................................57

8.2 Obnašanje...................................................................................................................................58

9 LIKVIDACIJA ZAVAROVALNIH PRIMEROV...................................................................................60

9.1 Reševanje zavarovalnega primera..............................................................................................60

10 POSTOPEK OBRAVNAVANJA REGRESNIH ZAHTEVKOV........................................................62

POVZETEK...........................................................................................................................................64

Literatura in viri...................................................................................................................................65

Kazalo slik............................................................................................................................................66

Kazalo tabel..........................................................................................................................................66

Slovarček..............................................................................................................................................67

Priloge...................................................................................................................................................69

UVOD

Zavarovalništvo je bilo in bo tudi v prihodnje hitro rastoča gospodarska dejavnost. V sodobnem času obstaja za pravne in fizične osebe vse več različnih vrst tveganj, ki se nanašajo na ljudi, in tveganj, ki se nanašajo na premičnine in nepremičnine. Seveda ne smemo pozabiti na različna poslovna tveganja (npr. izguba trga). V zadnjem času pa se zavarovalniška dejavnost širi tudi na področje naložb na kapitalskem trgu.

V Sloveniji trenutno deluje 17 zavarovalnic, ki imajo okoli 6300 zaposlenih. Po podatkih iz leta 2009 znaša v Evropski uniji povprečna zavarovalna premija na prebivalca 1.226 EUR, v Sloveniji pa 309 EUR. Ta podatek dokazuje, da bo pri nas še veliko dela z osveščanjem državljanov o pomenu zavarovanja.

Morda se bo ob prebiranju tega gradiva v vas celo porodila želja po ukvarjanju z zavarovalniškimi posli.

Izkušnje, pridobljene s praktičnimi vajami in nalogami pri pouku, bodo na koncu vašemu teoretičnemu znanju dodale še tisto potrebno nadgradnjo, ki vam bo omogočala razvoj poklicne kariere na tem področju. Naloge, s katerimi se boste lahko ukvarjali, so: razvoj produktov s področja zavarovalništva, izobraževanje drugih, statistična obdelava podatkov s pomočjo informacijske tehnologije, naloge s področja marketinga, pravne podpore, kadrovske problematike, financ in računovodstva ter servisiranje strank, upravljanje s tveganji, aktuarstvo in management.

1 ZGODOVINA ZAVAROVALNIŠTVA

V tem poglavju boste:

> izvedeli, kdaj se je v zgodovini pojavilo zavarovalništvo in zakaj;

> znali utemeljiti smisel zavarovanja.

^ požar v Londonu 1666

Človeka so skozi vso zgodovino ogrožale različne nevarnosti. Zato so se ljudje organizirali v skupnosti in tveganje razdelili na več subjektov, ki so skupno nosili posledice.

Zavarovalništvo se je pojavilo že v starih kulturah. Pojavile so se posebne skupine, ki so nastale zaradi zaščite pred določeno vrsto nevarnosti. V Babilonu so npr. že približno 1700 let pred našim štetjem v Hamurabijevem zakoniku zapisali, da bodo vodje karavan skupno nosili škode, ki bi nastale zaradi roparskih napadov na karavane. V Indiji so morali dolžniki, ki so šli na daljšo pot, plačati precej višje obresti na posojila, kot je bilo to običajno.

V srednjem veku so se v okviru cehov pojavili stanovski dogovori. Določali so skupno cehovsko tveganje v primeru, ko je prišlo do požara, ropa in poplave ali ko se je potopila ladja. Vsem tem začetkom zavarovanja je skupen le element skupnega nošenja tveganja, ki ga poznamo tudi v sodobnem zavarovalništvu.

Industrijska revolucija je z nastankom velikih tovarn in nekoliko kasneje tudi s prvimi nesrečami katastrofalnega obsega izpostavila potrebo po drugih in drugačnih vrstah zavarovalne zaščite. Prva (pomorska) zavarovalnica je bila ustanovljena 1668 v Parizu in je kmalu propadla. Po velikem požaru l. 1666 v Londonu, ko je bilo uničenih 13 200 hiš, pa so l. 1681 ustanovili Fire Office.

Na področju Slovenije so l. 1399 ustanovili slovensko cehovsko zadrugo za vzajemno pomoč prizadetim v nesrečah. Prva zavarovalna ustanova je bila Prva občna zavarovalna banka Slovenija, ustanovljena l. 1872, ki pa je kmalu propadla. Prva uspešna zavarovalna družba je bila ustanovljena 5. julija 1900 z imenom Vzajemna zavarovalnica. Ustanovljena je bila z domačim kapitalom v višini 100 000 tedanjih avstrijskih kron. Njena prva zavarovalna dejavnost sta bila požarno zavarovanje in zavarovanje cerkvenih zvonov.

Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija v letih 1946-1961 uvedla centralizirano zavarovalništvo z državno zavarovalnico. Kasneje, v obdobju navidezne konkurence

(1962-1967), so nastale komercialne zavarovalnice, kot sta bili Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Sava, ki pa sta se leta 1976 združili v Zavarovalno skupnost Triglav.

Po razpadu Jugoslavije (leta 1991) je na področju zavarovalništva nastopilo obdobje konkurence in tržno orientiranega poslovanja. Nastalo je Slovensko zavarovalno združenje in dobili smo nov Zakon o zavarovalništvu (1994). Nastale so številne nove zavarovalnice.

Največje zavarovalnice so Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenica, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Zavarovalnica Tilia itd.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Pomen zavarovalništva.

2. Kdaj in kje se je pojavila prva zavarovalnica?

3. Kdaj se je pojavila prva zavarovalnica v Sloveniji?

4. Koliko zavarovalnic je v Sloveniji in kateri zakon je podlaga za njihovo delovanje?

5. Zakaj je zavarovalna dejavnost vse bolj rastoča dejavnost? Projektna naloga:

Skupina dijakov raziskuje in s pomočjo mentorja predstavi izdelek.

1. Na spletnih straneh in s pomočjo druge literature (časopisi, revije) poiščite slovenske zavarovalnice in ugotovite njihov natančen tržni delež glede na poljubni kriterij. Izdelajte tabelo s podatki in narišite graf.

2. Obiščite zavarovalnico in pridobite informacije o njenem nastanku, poslovanju in programu zavarovanj.

3. Poiščite zakon o zavarovalništvu in izpišite glavne pogoje za nastanek zavarovalnice. Izberite si en člen in ga predstavite.

Medpredmetna povezava: ZAVAROVALNE STORITVE, ZGODOVINA, EKONOMIKA POSLOVANJA

2 OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA

V tem poglavju boste:

>

spoznali funkcije in naloge zavarovalništva;

ločili osebe, ki se pojavljajo v zavarovalnem razmerju;

znali razložiti osnovne zavarovalne pojme;

znali opredeliti osnovne sestavine zavarovalne pogodbe.

^ je zagotavljanje varnosti pred neželenimi dogodki

2.1 Pojem in funkcije zavarovanja

Družba si prizadeva, da bi čim bolj izboljšala življenje in zdravje človeka, njegove delovne pogoje in varnost pri delu ter obvarovala ljudi in gospodarstvo pred škodami velikega obsega (npr. poplave, potresi Pri tem igra svojo vlogo zavarovalništvo, ki je v širšem smislu gospodarska dejavnost družbenega in ekonomskega pomena. Vloga zavarovalništva je opredeljena z naslednjimi funkcijami:

> funkcija preprečevanja in likvidacije škod: zagotavlja varnost pred neželenimi dogodki, in sicer tako, da preko izplačila zavarovalnih vsot zavarovancu omogoča, da se za škode, ki jih ne more preprečiti, ustrezno zaščiti;

> finančna funkcija: preko vplačanih zavarovalnih premij omogoča pridobivanje finančnih sredstev za izplačilo nastalih škod, lahko pa gospodarstvu tudi posoja sredstva;

> socialna funkcija: preprečuje revščino in ekonomske udare (nezgodna, življenjska zavarovanja

2.2 Naloge zavarovalništva

Zavarovalniški posel v ožjem smislu predstavlja naslednje aktivnosti:

> pripravo in razvoj zavarovalnih produktov (premoženje, življenje

> sklepanje zavarovanj,

> servisiranje strank in reševanje škodnih primerov,

> informacijsko podporo - statistično obdelavo podatkov, marketing, izobraževanje, pravno podporo, finance, računovodstvo, upravljanje s človeškimi viri _

Osnovne prvine, ki jih moramo določiti pri vsakem zavarovanju, so:

> predmet zavarovanja (stvar, človek, žival

> tveganje oz. nevarnost, za katero je predmet zavarovan (toča, poplava, eksplozija, udar strele, požar, vlom, rop, nezgoda, bolezen, smrt _);

> trajanje zavarovanja (mesec, leto, več let _);

> oblika kritja škode (kritje na novo vrednost, v višini zavarovale vsote, z ali brez odbitne franšize).

2.3 Temeljni zavarovalni pojmi

Glavni pojmi na področju zavarovalništva so:

Zavarovalni dogodek (zavarovalni primer) je dogodek, ki je nastal zaradi nevarnosti, ki je po zavarovalni pogodbi pokrita in zaradi katere je na zavarovanem predmetu (stvar, oseba) nastala škoda. Za sklenitev zavarovanja proti določenemu tveganju morajo biti v celoti in skupno izpolnjeni trije pogoji:

> dogodek je v prihodnosti negotov in neodvisen od zavarovalčeve volje;

> tveganje je mogoče ovrednotiti;

> škodo je mogoče oceniti.

Zavarovalna premija je znesek, ki ga sklenitelj zavarovanja plača zavarovalnici za sklenjeno zavarovanje. To je v denarju izražena velikost rizika ali cena rizika. Zavarovalno premijo sestavljata dva dela - del za pokrivanje stroškov zavarovalniške storitve in del za pokrivanje škod.

Tveganje; vsakemu človeku pretijo številne nevarnosti oziroma tveganja (riziki). Nevarnosti ogrožajo npr. življenje in zdravje. Sem prištevamo nevarnost zaradi nezgod in nevarnost zaradi bolezni. Nevarnosti pa ogrožajo tudi zasebno premoženje in premoženje podjetij in drugih organizacij. Te so npr. nevarnost požara, tatvin in vloma ter nevarnost zahtevkov drugih oseb za kritje njim povzročene škode.

Beseda riziko pomeni nevarnost ali tveganje (nevarnost požara, poplave, potresa, toče _).

Riziko lahko ocenimo, če poznamo vrednost zavarovanega predmeta, dolžino trajanja zavarovanja, pogostost škodnih dogodkov in intenzivnost škode. Izračune rizikov izdelujejo matematiki, ki se v zavarovalništvu imenujejo aktuarji.

Zavarovalna vsota je osnova za izračun premije. Je najvišji znesek zavarovalnine, ki jo zavarovalnica lahko izplača za posamezni zavarovalni primer.

Zavarovalnina ali odškodnina je znesek, ki ga zavarovalnica izplača po zavarovalni pogodbi za posamezni zavarovalni primer.

Karenca je čakalno obdobje, v katerem zavarovanec še nima zavarovalnega kritja, opredeljenega z zavarovalno pogodbo, in je za to obdobje dolžan plačati premijo.

Primer:

Zavarovalnica v zavarovalnih pogojih določi, da bo plačala za vsak dan, ki ga zavarovanec preleži v bolnišnici, 10 EUR, vendar to ne velja za prvih pet dni ležanja v bolnišnici. Teh pet dni imenujemo karenčni čas.

Drug primer je zavarovanje za primer težke bolezni. Zavarovalnica lahko določi rok (karenčni čas) od sklenitve zavarovanja do nastopa zavarovalnega primera (bolezni), ko zavarovanje še ne velja._

Franšiza je soudeležba zavarovanca pri kritju škode. Zavarovanec mora sam plačati določeni znesek (franšiza - lastni delež). Škodo nad tem zneskom plača zavarovalnica.

Primer:

Kasko zavarovanje osebnih avtomobilov z lastnim deležem je 500 EUR. Škoda zaradi nezgode znaša 2.000 EUR. Zavarovalnica plača 1.500 EUR, torej plača vse zneske nad 500 EUR.

Ponudba je dokument, s katerim neka oseba izrazi željo po zavarovanju. Vsebuje vse podatke, ki so potrebni za odločitev zavarovalnice glede sklenitve zavarovanja in je sestavni del zavarovalne pogodbe, če jo zavarovalnica sprejme, oz. izda zavarovalno polico.

Zavarovalna polica je listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi.

Zdravnik cenzor je pooblaščeni zdravnik zavarovalnice, ki sodeluje pri odločanju

glede zavarovanj in pri reševanju škodnih zahtevkov.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kaj je riziko?

2. Kaj je aktuar?

3. Kakšna je razlika med ponudbo in polico?

4. Kaj plačujemo zavarovalnici in kaj nam zavarovalnica izplača v primeru škode?

5. Pojasnite vlogo zavarovalništva.

6. Katere so naloge zavarovalništva?

Projektna naloga:

Skupina dijakov predstavi izdelek.

1. Analizirajte pojme: riziko, tveganje, nevarnost.

2. S pomočjo učitelja matematike analizirajte izračune rizikov oziroma izračune verjetnosti.

Medpredmetna povezava: ZAVAROVALNE STORITVE, SLOVENŠČINA, MATEMATIKA.

2.4 Zavarovalna pogodba (polica)

V Sloveniji urejata zavarovanje dva osnovna zakona:

> Zakon o obligacijskih razmerjih in

> Zakon o zavarovalništvu.

Zavarovalna pogodba je pogodba, s katero se zavarovalec zaveže, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo, zavarovalnica pa se zaveže, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino.

Slika 1: Udeleženci v zavarovalni pogodbi Osebe, ki nastopajo v zavarovalni pogodbi:

> Ponudnik je oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici.

> Zavarovalec (sklenitelj) sklene zavarovalno pogodbo in plača premijo. To lahko stori zase ali za drugo osebo.

> Zavarovanec prejme zavarovalno storitev. Zavarovanec ni nujno tudi sklenitelj zavarovanja (npr. oče sklene požarno zavarovanje za sinovo stanovanje - oče je sklenitelj ali zavarovalec, sin pa zavarovanec).

> Upravičenec je oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalnino. Pri nezgodnem zavarovanju je upravičenec zavarovanec, ob smrti zavarovanca pa so upravičenci osebe, ki so navedene v polici. Če niso navedene, so upravičenci zakoniti dediči.

Zavarovalno pogodbo sestavljajo:

> ponudba,

> zavarovalna polica,

> splošni in posebni pogoji,

> ceniki.

Zavarovalna pogodba vsebuje naslednje podatke:

> zavarovalnico, zavarovalca, zavarovanca;

> predmet zavarovanja;

> tveganje ali nevarnost, za katero je zavarovan;

> trajanje kritja;

> zavarovalno vsoto (zavarovalnino);

> zavarovalno premijo;

> datum izdaje police in podpise pogodbenikov;

> določilo o veljavnosti splošnih in posebnih pogojev.

Zavarovalne police delimo na več vrst. Tabela 1: Vrste zavarovalnih polic

Kriterij

Vrsta police

Primer

Glede na način določanja kritega tveganja

> Zavarovalna polica »All risks«

Polica, ki vključuje vsa tveganja zavarovalnice (razen tveganj, ki so navedena v izključitvah zavarovalnice)

> Polica, ki vključuje samo posamezna tveganja

Npr. požar, izliv vode _

Glede na čas trajanja zavarovanja

> Večletna

> Letna

> Kratkoročna

Glede na število oseb

> Individualna

> Skupinska (kolektivna)

Glede na obseg poslovnih dogodkov

> Posamezna

> Generalna

Npr. zavarovanje zastoja proizvodnje, zavarovanje kredita

Glede na geografsko področje

> Mednarodna

> Domača

Zavarovalna polica ima tri dele:

> splošni podatkovni del (imena in priimki ter naslovi pogodbenih strank),

> zavarovalno-tehnični del (podatki o zavarovanju: zavarovana stvar oziroma oseba, zavarovana nevarnost (riziko), trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota, navedba klavzul itd.),

> obračunski del (zavarovalna premija, plačilni pogoji, datum, podpis itd.).

2.5 Zavarovalne podlage

Zavarovalne podlage so:

> zakonske in

> pogodbene.

Zakonske pravne podlage so: Zakon o zavarovalništvu (ZZavar), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, nov. 2012), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Zakon o varstvu potrošnika (ZVPot), Zakon o dohodnini (ZDoh).

Pogodbene zavarovalne podlage so skupno ime za elemente, na podlagi katerih zavarovalnica prevzema tveganja in izračuna ustrezno zavarovalno premijo. Ti elementi so:

> zavarovalni pogoji (splošni in posebni);

> ceniki zavarovalnih premij (cenike je treba posredovati Agenciji za zavarovalni nadzor, cene so izražene v promilih ali odstotkih, lahko pa tudi v denarnih zneskih);

> ponudba in zavarovalna pogodba. Vprašanja za ponavljanje:

1. Naštejte elemente, ki so potrebni za sklenitev zavarovanja.

2. Kaj je zavarovalna pogodba? Predstavite njene dele.

3. Katere osebe se pojavljajo v zavarovalnem razmerju?

4. Opredelite zavarovalno polico in naštejte njene sestavine.

5. Naštejte glavne vrste polic.

6. Opredelite zavarovalne podlage.

Projektna naloga:

1. Pridobite kopijo obrazca za zavarovalno ponudbo in pogodbo poljubne zavarovalnice. Nato opredelite tridelno strukturo (splošni podatkovni del, zavarovalno-tehnični del, obračunski del) in označite vse sestavine pogodbe.

2. Izpolnite ponudbo in pogodbo za vaš primer osebnega ali premoženjskega zavarovanja. Pomagajte si s spletnimi stranmi zavarovalnic.

Medpredmetna povezava: ZAVAROVALNE STORITVE, SODOBNO GOSPODARS TVO.r ^

3 EKONOMSKA NAČELA V ZAVAROVALNIŠTVU

V tem poglavju boste:

> prepoznali temeljna ekonomska načela zavarovalnice;

> razumeli, zakaj je naložba v zavarovalno polico varna naložba;

> ločili pojme: izravnava, delitev in porazdelitev tveganja.

^ sprotno zagotavljanje zadostne količine finančnih sredstev

Vsi pravni subjekti in tudi zavarovalnice morajo pri svojem gospodarjenju upoštevati načela dobrega gospodarjenja. Dobiček (oziroma ustvarjanje in povečevanje dobička) je osnovni cilj vseh dejavnosti družbe. Zavarovalnica posluje po ekonomskih načelih, v skladu z zakonom in dobrimi poslovnimi običaji.

Dobiček je cilj zavarovalnice in merilo uspešnosti poslovanja. Zagotavlja stalno sposobnost, da svojim zavarovancem nadomesti škode, ne glede na število škod in višino zneska.

Temeljna načela zavarovalnice so:

> varnost naložb,

> likvidnost poslovanja,

> donosnost naložb.

3.1 Varnost naložb

Poslovanje je varno, ko je zavarovalnica sposobna tekoče nadomeščati zavarovancem vse škode, ne glede na njihovo število in višino zneska.

Pogostost tveganj in njihov obseg je možno oceniti. Pri izdelavi zavarovalnih pogojev in cen oziroma premij zavarovalnica uporablja najrazličnejše statistično-matematične metode.

Primer:

Zavarovalnica lahko izračuna, koliko požarov je izbruhnilo v preteklem letu na 10 000 ali 100 000 požarnih zavarovanj in kolikšna je bila povprečna škoda. Na osnovi teh podatkov določi, kolikšen mora biti prispevek (premija) posameznika, da bo lahko pokrila škode in poslovne stroške ter ustvarila dobiček.

Zavarovalnica pa ne zavaruje nepredvidljivih dogodkov, katerih posledica so velike škode, kot so požar mesta, potres, vojna in veliko število hkratnih škod. Njihov nastanek bi zavarovalnici onemogočil izpolnitev obveznosti. Zavarovalnice obvladujejo tveganja na več načinov:

• Izravnava tveganja

Med številnimi enakimi tveganji (npr. nevarnost požara pri 1000 zavarovanih enodružinskih hišah) se tveganje za zavarovalnico izravnava, saj pride do požara le v redkih primerih.

• Delitev tveganja

Velikih tveganj (npr. tveganje strmoglavljenja letal, tveganje pri prevozu nafte s tankerji itd.) praviloma ne zavaruje samo ena zavarovalnica. Takšno zavarovanje prevzame več zavarovalnic oziroma pozavarovalnica.

• Porazdelitev tveganja

Zavarovalnice imajo več produktov, oziroma opravljajo svojo dejavnost na več področjih (požarno, vlomno, nezgodno, avtomobilsko zavarovanje itd.), zato lahko velike škode na enem področju izravnajo z ugodnimi rezultati na drugih področjih.

3.2 Likvidnost poslovanja

Likvidnost pomeni sprotno zagotavljanje zadostne količine finančnih sredstev za tekoče potrebe poslovanja zavarovalnice. Zavarovalnica dosega likvidnost s sprotnim in natančnim vodenjem finančne politike oziroma vodenjem prilivov in odlivov:

Tabela 2: Prilivi in odlivi zavarovalnice

PRILIVI:

ODLIVI:

> vplačila zavarovalnih premij,

> vplačila sozavarovalnih premij,

> plačevanje pozavarovanega in sozavarovanega deleža škod,

> obresti od naložb prostih finančnih sredstev.

> plačila za škodne primere,

> škodne rezervacije1,

> plačila premij pozavarovalnicam,

> plačila za sozavarovalne škode.

Likvidnost je v normalnih razmerah gospodarjenja obvladljiva kategorija, postane pa lahko problematična v razmerah povečane inflacije. Podlaga za ukrepanje v razmerah inflacije je Zakon o zavarovalništvu, ki opredeljuje elemente in izvajanje naložbene politike.

1 Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo zavarovalnico.

3.3 Donosnost naložb

Donosnost je ekonomsko načelo, ki ga zavarovalnica uporablja tako kot vsaka družba, da dokaže, kako je bil kapital naložen. Ta kriterij se uporablja za merjenje uspešnosti zavarovalnice in njenih poslovnih enot. Donosnost se prikazuje v odstotku ali absolutnem znesku in jo izračunamo na več načinov (v odvisnosti od tega, katero donosnost merimo):

^ skupni prihodki

Donosnost =

sredstva

x 100

Odstotek donosnosti pove, koliko prihodkov je družba dosegla na 100 enot vloženih sredstev.

r

bruto dobiček

Donosnost =

sredstva

x 100

Odstotek donosnosti pove, koliko bruto dobička je družba ustvarila na 100 enot vloženih sredstev.

Donosnost se v zavarovalnici pojavlja pri oceni uspešnosti poslovanja celotne družbe, njenih posameznih poslovnih enot, zavarovalne vrste, pozavarovalne zaščite in podobno. Vsa tri načela so med seboj tesno povezana in prepletena, zato neizpolnjevanje enega načela slej ko prej pomeni težave tudi pri ostalih dveh.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kako zavarovalnica zagotavlja varnost?

2. Kdaj je zavarovalnica likvidna?

3. Kaj so prilivi in kaj odlivi v zavarovalništvu?

4. Kako izrazimo donosnost?

Projektna naloga:

1. V Slovenskih računovodskih standardih poiščite bilanco uspeha in bilanco stanja zavarovalnic in izdelajte plakat. Na spletu poiščite obe bilanci poljubne zavarovalnice in ju analizirajte.

2. Na podlagi zgornjih obrazcev izračunajte donosnost zavarovalnice.

3. V Zakonu o zavarovalništvu poiščite člene, ki obravnavajo likvidnost.

Medpredmetna ^ povezava: ZAVAROVALNE STORITVE, EKONOMIKA

Poslovanja! ^ ^

4 ORGANIZACIJA ZAVAROVALNICE

V tem poglavju boste:

> znali povezati udeležence v zavarovalnem procesu;

> spoznali aktivnosti, ki so potrebne za izvajanje zavarovalne dejavnosti;

> spoznali pojem pozavarovanja.

^ zavarovalnica sodeluje na eni strani z zastopniki in posredniki

4.1 Udeleženci na zavarovalnem t^rgu

Preden opišemo notranjo organizacijo zavarovalnice, umestimo zavarovalnico v prostor, kjer deluje. Spodnja shema ponazarja, da nad zavarovalnico bdi država (Agencija za zavarovalni nadzor). Zavarovalnica sodeluje na eni strani z zastopniki in posredniki, na drugi strani pa z drugimi zavarovalnicami (sozavarovalnica) in s pozavarovalnico. Zavarovalnica ima lahko tudi svoje poslovne enote.

Slika 2: Povezava udeležencev v zavarovalnem procesu

Udeleženci zavarovalniškega trga:

1. Agencija za zavarovanje in nadzor je državna nadzorna institucija na področju zavarovalništva. Preverja izračunavanje zavarovalnih premij in delovanje zavarovalnic v skladu s predpisi.

2. Slovensko zavarovalno združenje je gospodarsko interesno združenje, v katerega se zavarovalnice vključujejo prostovoljno. Zastopa zavarovalnice v mednarodnih organizacijah zavarovalnic v zvezi z zavarovanjem lastnikov vozil s t. i. zeleno karto. Opravlja pa tudi druge naloge skupnega pomena za zavarovalnice.

3. Zavarovalnica je institucija, ki prevzame tveganje, prejme premijo in ponudi storitve ob nastanku zavarovalnega primera.

4. Zavarovalni zastopnik je pravna ali fizična oseba, ki informira zavarovanca, svetuje in pomaga stranki pri nastanku zavarovalnega primera in sklepa zavarovalne pogodbe. Običajno zastopa le eno zavarovalnico.

5. Zavarovalni posrednik (broker) je pravna ali fizična oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja. Vzpostavi stik med zavarovalcem in zavarovalnico. Pripravi zavarovalno ponudbo, ne sme pa sklepati zavarovalne pogodbe.

6. Zavarovanec je oseba, ki prejme zavarovalno storitev, oziroma je zavarovana.

7. Sozavarovalnica sodeluje pri kritju rizikov. Primer: dve zavarovalnici zavarujeta nek objekt in se pri tem dogovorita za delež višine kritja.

8. Pozavarovalnica je delniška družba, ki je registrirana za pozavarovanje. Na podlagi pozavarovalne pogodbe dodatno krije rizike, ki jih glede na velikost njenega kapitala zavarovalnica sama ne bi mogla kriti.

4.2 Pravnoorganizacijska oblika zavarovalnic

Pravnoorganizacijska oblika zavarovalnice je lahko:

Delniška družba

Družba za vzajemno zavarovanje

Zavarovalniška skupina (gospodarsko interesno združenje)

Slika 3: Pravnoorganizacijska oblika zavarovalnice

Zavarovalna delniška družba je družba, ki je oblikovana na osnovi Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o zavarovalništvu in je pri Agenciji za zavarovalni nadzor pridobila dovoljenje za poslovanje.

Družba za vzajemno zavarovanje Vzajemna je posebna družba, nastala na osnovi Zakona o zavarovalništvu. Je pravna oblika, ki opravlja posle za svoje člane po načelu vzajemnosti. To pomeni, da so lastniki družbe vsi zavarovanci. V primeru, da družba ustvari dobiček ali izgubo, ta ne pripada nekim zunanjim lastnikom, ampak se za višino tega zneska zmanjšajo ali povečajo zavarovalne premije. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti prejme pri Agenciji za zavarovalni nadzor.

Zavarovalniška skupina je pravna oblika, v katero se poveže več zavarovalnih in tudi nezavarovalnih gospodarskih subjektov, pri čemer vsi ohranjajo svoje ime. Taka primera sta Slovensko zavarovalno združenje GIZ in Združenje zavarovalnih posrednikov, ki so ga ustanovila podjetja, ki se ukvarjajo z zavarovalnim zastopanjem in posredovanjem. Rešujejo strokovna vprašanja, ki so skupna vsem.

4.3 Notranja struktura zavarovalnice

Spodaj je prikazan naključni model makroorganizacije, ki si ga vsaka zavarovalnica prilagodi po svoje.

Notranja organizacija je sestavljena iz uprave, sektorjev in oddelkov, ki skrbijo za vse aktivnosti, potrebne za nemoteno poslovanje.

Slika 4: Primer splošne notranje organizacije zavarovalnice

Sistem upravljanja je enak kot v drugih delniških družbah. Delničarji sestavljajo skupščino, ki izvoli nadzorni svet, ta pa imenuje upravo, ki mora imeti najmanj dva člana, in sicer predsednika in člana uprave.

Uprava je izvršilni organ in vodi zavarovalnico. Vodstvo pripravi pravne akte (statut, poslovnik, pravilniki _), pravne in finančne pogoje poslovanja in komunicira z državnimi organi nadzora.

Strokovni oddelki nadzorujejo poslovne enote zavarovalnice, pripravljajo poročila za vodstvene organe (nadzorni svet in za državni organi nadzora) ter skrbijo za prodajno, kadrovsko in finančno poslovanje.

Drugi oddelki skrbijo za raziskavo trga, pripravljajo zavarovalne pogoje, cenike in nove produkte ter izobražujejo nove in obstoječe kadre.

4.4 Poslovanje zavarovalnice

Aktivnosti zavarovalnice obsegajo pripravo, kontrolo in izdajo ponudb, pogodb, premij, škodnih primerov ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu:

1. obisk zavarovanca in dogovarjanje o pogojih zavarovanja;

2. sestava ponudbe za sklenitev zavarovanja;

3. sestava pogodbe oziroma zavarovalne police;

4. vplačilo zavarovalne premije in obračun provizije za agenta in posrednika;

5. spremljanje odprtih terjatev, če se zavarovalna premija plačuje na obroke;

6. spremljanje celotne zavarovalne dokumentacije (ponudbe, police, dokazila o vplačilih in izplačilih, dopisi, opomini, tožbe

7. vodenje statistike;

8. ogled škode in reševanje škodnih primerov;

9. sodelovanje z licenciranimi strokovnjaki (cenilci, zdravniki

10. izplačilo škod;

11. ugotavljanje povzročitelja škode in izterjava izplačane škode od povzročitelja (tj. regresni postopek).

4.5 Pozavarovanje

Pozavarovanje se je pojavilo v začetku 14. stoletja v Italiji na področju pomorskega zavarovanja. Z razvojem družbe in zavarovalništva se je kasneje postopoma preselilo na druge oblike zavarovanja. Pomembne pozavarovalnice v Evropi so Loyds (1686), Swiss Re (1863) in Munich Re (1880).

Vse pogostejše velike množične škode (potresi, nevihte, poplave, požari in velik vpliv pozavarovalnic kot blažilcev teh dogodkov kažejo na to, da bo pozavarovanje na svojem pomenu v prihodnosti le še pridobilo.

Zavarovalnica mora v zvezi z vsemi zavarovalnimi posli, ki jih opravlja, oblikovati ustrezne rezervacije, ki predstavljajo obveznosti zavarovalnice iz naslova sklenjenih zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz opravljanja zavarovalnih poslov (113. člen Zakona o zavarovalništvu). Iz teh rezervacij plačuje pozavarovalnicam tudi premijo.

Zavarovalnica mora pogosto v zavarovanje sprejeti tudi tveganja, ki po velikosti (po višini zavarovalne vsote ali največje verjetne škode) presegajo njene zmožnosti. Takšen primer so tudi tveganja, povezana z masovnimi in katastrofalnimi škodami, ki jih zavarovalnica ne more izravnati.

V takšnem primeru mora poskrbeti, da s pozavarovanjem (ali tudi sozavarovanjem) poveča lastne zmogljivosti prevzemanja tveganja v zavarovanje. Za pozavarovanje bi najpreprosteje lahko rekli, da gre za nekakšno zavarovanje zavarovalnic. Zavarovalnica mora za vsako poslovno leto sprejeti program načrtovanega pozavarovanja.

Pri pozavarovanju ločimo dve vrsti. Tabela 3: Vrsti kritja pri pozavarovanju

> Sorazmerno (proporcionalno)

Razmerje udeležbe zavarovalnice in pozavarovalnice v premiji in odškodnini je enako.

> Nesorazmerno (neproporcionalno)

Obveznost ni sorazmerna delitvi rizika in zavarovalne premije med zavarovalnico in pozavarovalnico, ampak je posebej dogovorjena med zavarovalnico in pozavarovalnico.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kako je organizirana zavarovalnica?

2. Kdo sodeluje na zavarovalnem trgu?

3. Utemeljite vlogo centrale in poslovne enote.

4. Pojasnite zaporedje aktivnosti pri sklepanju zavarovanja.

5. Pojasnite zaporedje aktivnosti pri prijavi zavarovalnega primera.

6. Pojasnite pojem pozavarovanje.

Projektna naloga:

Skupina dijakov predstavi izdelek.

1. Kako Zakon o zavarovalništvu opredeljuje aktivnosti ob ustanovitvi zavarovalnice?

2. Pridobite organizacijsko strukturo treh zavarovalnic in jih primerjajte med seboj. Ugotovite razlike in posebnosti.

Me PO

dpredmetna povezava: ZAVAROVALNE STORITVE - EKONOMIKA SLOVANJA, PRAVO.\ ^

5 VRSTE ZAVAROVANJ

V tem poglavju boste:

> ločili vrste zavarovanj;

> razlikovali zavarovalne skupine;

> znali opisati posamezne načine zavarovanj.

. zavarovanja so premoženjska in osebna .

Kriterijev za delitev zavarovanj je veliko. Za potrebe razumevanja bomo izpostavili le nekatere skupine in vrste.

5.1 Skupine in vrs^e zavarovanj

Zavarovanja se delijo po različnih kriterijih. 1. Glede na način odločanja.

Tabela 4: Vrste zavarovanj glede na način odločanja

Vrsta zavarovanja

Predmet zavarovanja

I.

Obvezno zavarovanje

> Zavarovanje potnikov v javnem prevozu pred posledicami nezgode.

> Zavarovanje voznikov oziroma lastnikov motornih vozil pred odgovornostjo za škodo, povzročeno tretjim osebam.

> Zavarovanje pilotov oziroma lastnikov zračnih plovil pred odgovornostjo za škodo, povzročeno tretjim osebam.

> Zavarovanje odgovornosti za jedrske škode.

> Drugo.

II.

Prostovoljno zavarovanje

> Zavarovanje, za katerega se zavarovanci prosto odločajo.

2. Glede na panoge.

Vrsta zavarovanja

Predmet zavarovanja

I.

Zavarovanje »civil«

> Hiše, stanovanja in stanovanjska oprema

II.

Zavarovanje živali

> Živali

III.

Zavarovanje posevkov

> Posevki

IV.

I ndustrijsko zavarovanje

> Nepremičnine, premičnine in pravice

3. Glede na predmet zavarovanja.

Vrsta zavarovanja

Predmet zavarovanja

I.

Zavarovanje premoženja v širšem smislu

> Nepremičnine, premičnine, pravice

II.

Transportno in kreditno zavarovanje

> Blago na poti, krediti

III.

Zavarovanje oseb

> Osebe

4. Po Zakonu o zavarovalništvu (ZZavar). Tabela 7: Osnovna delitev zavarovanj ^ po ZZavar

Vrsta zavarovanja

Predmet zavarovanja

I.

Premoženjsko zavarovanje

> Zavarovanje stvari

> Zavarovanje pravic2

> Zavarovanje pred naraščanjem stroškov3

> Zavarovanje pred izgubo prihodkov4

II.

Osebno zavarovanje

> Zdravstveno

> Nezgodno

> Življenjsko

5. Glede na način zavarovanja.

Tabela 8: Vrste zavarovanj glede na način zavarovanja

Vrsta zavarovanja

Predmet zavarovanja

I.

Zavarovanje na zavarovalno vsoto

> Zavarovanje do dogovorjene višine zavarovalne vsote.

II.

Zavarovanje na stvarno (dejansko) vrednost

> Zavarovanje na dejansko vrednost, vendar največ do pogodbeno določene zavarovalne vsote.

Zavarovanje pravic je zavarovanje blagovnih kreditov in posojil.

3 Zavarovanje pred naraščanjem stroškov je npr. zavarovanje avtomobilske odgovornosti, kjer pokrivamo škodo, ki smo jo s svojim vozilom povzročili drugim.

4 Zavarovanje pred izgubo prihodkov nastopi npr. v primeru požarnega zavarovanja, ko podjetje zavaruje izgubljeni dobiček ali plače delavcev za čas, ko zaradi požara ne delajo ipd.

6. Uradno sprejeta delitev po Zakonu o zavarovalništvu (Ur. l. RS, št. 13/2000) upošteva evropske standarde razvrščanja zavarovanj. Zakon deli zavarovanja na dve glavni skupini: premoženjsko in življenjsko zavarovanje, vrste pa so prikazane v spodnji tabeli:

Tabela 9: Uradno sprejeta delitev zavarovanj^ po ZZavar

1. Nezgodna zavarovanja

2. Zdravstveno zavarovanje

3. Zavarovanje kopenskih motornih vozil

4. Zavarovanje tirnih vozil

5. Letalsko zavarovanje

6. Zavarovanje plovil

7. Zavarovanje prevoza blaga

8. Zavarovanje požara in elementarnih nesreč

9. Drugo škodno zavarovanje

10. Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil

11. Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov

12. Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil

13. Splošno zavarovanje odgovornosti

14. Kreditno zavarovanje

15. Kavcijsko zavarovanje

16. Zavarovanje različnih finančnih izgub

17. Zavarovanje stroškov postopka

18. Zavarovanje pomoči

19. Življenjsko zavarovanje

20. Zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva

21. Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov

22. Tontine (skupinsko zavarovanje)

23. Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil

24. Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, katerega zavarovalnica ne more odpovedati_

6 PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA

V tem poglavju boste:

> spoznali smisel zavarovanja premoženja;

> znali opredeliti elemente premoženjskih zavarovanj, ki vplivajo na višino obveznosti zavarovalnice;

> ločili premoženjske zavarovalne vrste;

> znali izračunati novo zavarovalno vrednost in dejansko zavarovalno vrednost.

. zato je smiselno, da se zavarujemo .

V svetu ves čas nastajajo premoženjske škode, ki povzročajo večje ekonomske škode za posameznika ali družbo. Pred nevarnostmi se poskušamo zaščititi, vendar škode kljub temu ne moremo preprečiti. Zato je smiselno, da zavarujemo sebe oziroma objekte in si tako omogočimo socialno varnost ali pa obnovo uničenega in poškodovanega premoženja.

Premoženjska zavarovanja, predstavljena v tem gradivu, so:

> zavarovanje stanovanjskih objektov in premičnin,

> zavarovanje splošne odgovornosti,

> avtomobilsko zavarovanje,

> zavarovanje pravic (zavarovanje kreditov),

> transportno zavarovanje,

> druga zavarovanja.

Podrobneje bomo spoznali prva tri zavarovanja.

6.1 Zavarovanje stanovanjskih objektov in premičnin

. zavarovani so lahko vsi deli zgradbe .

Osnove zavarovanja stanovanjskih objektov in premičnin

Ciljna skupina zavarovancev so lastniki zasebnih stanovanjskih hiš in etažnih stanovanj.

Predmet zavarovanja so stanovanjski objekti: eno- in dvostanovanjske hiše, vrstne hiše, stanovanja v etažni lastnini, kmečke hiše, počitniške hiše in pomožni objekti (garaže, lope _).

Zavarovani so lahko vsi deli zgradbe, vse fiksno vgrajene inštalacije in oprema, vsa stekla, vgrajena v objekt, balkonske in vrtne ograje, oporni zidovi in tlakovana dvorišča.

Zavarujemo lahko tudi razne premičnine: slike, pohištvo, tehnično opremo, stroje _

Temeljne nevarnosti pri zavarovanju stanovanjske hiše so: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, škoda, povzročena zaradi različnih manifestacij ali demonstracij in udarec lastnega motornega vozila v lastno zgradbo.

Ostale nevarnosti se zavarujejo kot dodatne nevarnosti (poplava, hudournik, izliv vode, potres _).

Izključitve iz zavarovanja so: jedrska reakcija in radiacija, vojni dogodki, ekološka škoda ipd.

Zavarovalna vrednost premoženja

Zavarovalna vrednost je določena v zavarovalni pogodbi in je osnova za obračun premije. Zavarovalnica povrne vso škodo do višine zavarovalne vsote. Razlikujemo:

> Zavarovanje na dejansko vrednost - zavarovalnica nadomesti tolikšno vrednost, kot jo je imel zavarovani objekt na dan nastanka škode. Za to obliko zavarovanja velja, da je:

o zavarovalna vsota enaka dejanski vrednosti; o pri vseh škodah je odšteta amortizacija.

> Zavarovanje na novo vrednost - zavarovanec dobi povrnjen tolikšen znesek, da lahko zavarovani objekt pridobi ali kupi po veljavni tržni ceni. Za to obliko zavarovanja velja, da:

o je zavarovalna vsota enaka novi gradbeni vrednosti zavarovane stvari

(čeprav je hiša stara npr. že 10 let); o se v primeru škode izplača nova vrednost poškodovane stvari brez odbitka amortizacije (z odškodnino lahko zgradimo novo hišo, čeprav je bila ob požaru stara že npr. 10 let); o se v primeru, ko so zavarovane stvari amortizirane več kot 50-60%, v primeru škode izplača le amortizirana vrednost (npr. talne obloge).

Primer:

Pri zavarovanju 40 let stare hiše na dejansko vrednost bi znašala odškodnina le okrog 50 %. Če bi ta hiša npr. pogorela do tal in ne bi bilo možnosti, da bi zavarovanec pridobil podobno hišo (torej okrog 40 let staro zgradbo), bi moral skleniti zavarovanje na novo vrednost. Pri tem v zavarovalni vsoti ni upoštevana vrednost zgradbe. Seveda bi bila v tem primeru tudi zavarovalna premija sorazmerno višja.

Dejanska vrednost je vrednost objekta, ki je predmet zavarovanja oziroma njegova nova vrednost, zmanjšana za znesek amortizacije - odpisane vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti.

Primer za izračun dejanske vrednosti objekta:

Nova gradbena vrednost objekta je 150.000 EUR. Objekt je star 24 let. Letna stopnja amortizacije je 1,5%. Kolikšna je ocenjena dejanska vrednost objekta?

Amortizirana vrednost = nova vrednost x stopnja amortizacije x starost objekta Amortizirana vrednost = 150.000 EUR x 1,5 % x 24 let = 54.000 EUR

Dejanska vrednost = nova vrednost - amortizirana vrednost

Dejanska vrednost = 150.000 EUR - 54.000 EUR = 96.000 EUR_

Poskusite še sami:

Nova gradbena vrednost objekta: 300.000 EUR. Starost objekta je 20 let. Stopnja amortizacije: 1,5 % na leto. Izračunajte dejansko gradbeno vrednost. Amortizirana vrednost = nova vrednost x stopnja amortizacije x starost objekta Dejanska vrednost = nova vrednost - amortizirana vrednost_

Nova vrednost je trenutno veljavna gradbena vrednost objekta. Zavarovalnica običajno upošteva zavarovalno vrednost objekta v višini nove gradbene vrednosti v kraju, kjer se ta objekt nahaja (npr. nova gradbena vrednost v Mariboru).

Primer za izračun nove zavarovalne vrednosti objekta:

Enodružinska hiša v Kočevju ima 200 rm2. Gradbena vrednost nove hiše z enako površino je 1.500 EUR/m2. Kolikšna je nova gradbena vrednost objekta? Nova vrednost = nova gradbena cena za m2 x površina Nova vrednost = 1.500 EUR/m2 x 200 m2 = 300.000 EUR

Poskusite še sami:

Predmet zavarovanja je stanovanjska hiša tlorisne površine 150 m2. Gradbena vrednost nove stanovanjske površine pa je 2.000 EUR/m2. Kolikšna je nova gradbena vrednost?

Nova vrednost = nova gradbena cena za m2 x površina_

Zavarovalna vsota

Zavarovalna vsota je pomemben element zavarovanja, saj sta od nje odvisni višina premije in višina zavarovalnine. Pri določanju zavarovalne vsote velja načelo, da mora biti zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti.

Če je zavarovalna vsota višja od dejanske vrednosti objekta, govorimo o nadzavarovanju. Če pa dejanska vrednost objekta presega zavarovalno vsoto, govorimo o podzavarovanju. Da ne pride do podzavarovanja ali nadzavarovanja, moramo poznati zavarovalno vrednost.

Učinek podzavarovanja in nadzavarovanja je neugoden za zavarovalca, saj bo v prvem in drugem primeru zavarovanec dobil nižjo zavarovalnino (odškodnino). Zavarovalno vsoto izbere zavarovanec sam, zato je sam odgovoren za nastanek pod- ali nadzavarovanja.

Primer za podzavarovanje:

Zavarovanec želi zavarovati enonadstropno stanovanjsko hišo. Stanovanjska površina

znaša 200 m2. Gradbena vrednost stanovanjske površine znaša 1.500 EUR/m2. Zavarovanec je določil zavarovalno vsoto v višini 150.000 EUR.

Vprašanja:

a) Koliko znaša zavarovalna vrednost?

b) Koliko bi znašala zavarovalnina (odškodnina) pri škodi zaradi udara strele v višini 4.200 EUR?

c) Ali zavarovalna vsota 150.000 EUR zagotavlja ustrezno odškodnino?

d) Koliko bi morala znašati zavarovalna vsota?

Rešitev:

a) Izračun zavarovalne vrednosti

Zavarovalna vrednost = gradbena cena za m2 x površina Zavarovalna vrednost = 200 m2 x 1.500 EUR/m2 = 300.000 EUR Zavarovalna vrednost znaša 300.000 EUR.

b) Izračun zavarovalnine

višina škode x zavarovalna vsota

Zavarovalnina =------------------------------------------------

dejanska (zavarovalna) vrednost

4.200 EUR x 150.000 EUR

Zavarovalnina =------------------------------------------- = 2.800 EUR

300.000 EUR

Zavarovalnica povrne le sorazmerni delež med zavarovano vrednostjo in izbrano zavarovalno vsoto.

c) Zavarovalna zaščita

Zavarovalna vsota 150.000 EUR ne zagotavlja ustrezne odškodnine, saj bi zavarovalnica povrnila le polovico škode (2.800 EUR).

d) Zavarovalna vsota

Zavarovalna vsota bi morala znašati 300.000 EUR._

Poskusite še sami:

Stanovanjsko hišo smo zavarovali za zavarovalno vsoto v višini 3,000.000 EUR. Dejanska vrednost hiše je 4,500.000 EUR. Nastala je škoda zaradi požara v višini 1,000.000 EUR. Kolikšna bo zavarovalnina (odškodnina)?

R: 666.667 EUR_

Primer za nadzavarovanje:

Sklenili smo zavarovanje za hišo, vredno 400.000 EUR. Določili smo zavarovalno vsoto 500.000 EUR. Cela hiša je zgorela. Kolikšna bo zavarovalnina?

vrednost škode x zavarovalna vsota

Zavarovalnina =----------------------------------------------

dejanska (zavarovalna) vrednost

400.000 EUR x 500.000 EUR

Zavarovalnina =-----------------------------------------------= 500.000 EUR

400.000 EUR

V primeru nadzavarovanja dobi oškodovanec le dejansko vrednost zavarovanega objekta, tj. 400.000 EUR. Nima pravice do izplačila zavarovalne vsote, saj bi to pomenilo kršenje načela neupravičenega bogatenja._

Poskusite še sami:

Zbirko slik smo zavarovali pred vlomom za 40.000 EUR. Pri vlomu so ukradli del slik v vrednosti 25.000 EUR. Dejanska vrednost slik v trenutku vloma je bila ocenjena na 50.000 EUR (dejanska zavarovalna vrednost). Koliko bo izplačala zavarovalnica? Koliko % škode bo priznala zavarovalnica?

R: 20.000 EUR; 80 %_

Izračun premije

Premija je znesek, ki ga zavarovalec plačuje zavarovalnici po zavarovalni pogodbi. Višina premije je odvisna od zavarovalne vsote, premijske stopnje in časa trajanja zavarovanja.

Premijske stopnje so določene v premijskih sistemih. To je seznam premijskih stopenj in razredov, v katere so uvrščeni objekti glede na vrsto gradbenega materiala in vrsto kritine. Pri tem je npr. premijska stopnja za požarno zavarovanje lesene zgradbe višja od premijske stopnje za zavarovanje zgradbe iz opeke ali armiranega betona in s trdo kritino, za katero je manjša verjetnost požara.

Premijska stopnja je izražena v promilih. Izračunamo jo po obrazcu:

zavarovalna vsota x premijska stopnja Zavarovalna premija =---------------

1000

Primer za izračun zavarovalne premije:

Zavarovalna vsota nekega lesenega objekta je 100.000 EUR, premijska stopnja pa 0,7 promila. Koliko znaša letna premija?

Zavarovalna premija =

zavarovalna vsota x premijska stopnja

1.000

100.000 EUR x 0,7

Zavarovalna premija =----------------------------= 70 EUR

1.000

Premijske stopnje so v cenikih običajno navedene za letno trajanje zavarovanja. Za zavarovanje, ki bo trajalo krajši ali daljši čas od enega leta, je treba obračunati premijo sorazmerno z dejanskim trajanjem v skladu z določili cenika.

Obračun škode

Kako ravnati v primeru škodnega dogodka?

Dolžnost zavarovanca je, da ob nastanku zavarovalnega primera prepreči nadaljnje nastajanje škode in da takoj telefonsko obvesti policijo in tudi zavarovalnico.

Določene škodne primere lahko prijavi zavarovanec pisno. Za pisno sporočanje zavarovalnica pošlje ustrezen obrazec.

Prijava škode mora vsebovati:

1. opozorilo na zavarovalno pogodbo (vrsta zavarovanja, številka police),

2. opis škode in razloge za nastanek le-te,

3. zahtevek za pokritje škode,

4. prošnjo za obisk strokovnjaka,

5. priloge (skice, fotografije _).

Primer:

Predmet: Prijava škode Novo mesto, 13. 3. 2010

Požarno zavarovanje 02/167938

12. marca 2010 sta pogorela kuhinja in del dnevne sobe v moji hiši. Vzrok požara je bil kratek stik na električnem štedilniku. Škoda bo znašala približno 15.000 EUR. Natančno višino škode vam bom sporočil po popravilu.

Če boste želeli, da si pogorišče ogleda vaš strokovnjak - cenilec, vas prosim, da se oglasi v četrtek, 19. marca 2010

Škoda je lahko delna ali totalna. Pri delni škodi se upošteva amortizacija. Ko je škoda ugotovljena in je zahtevek glede višine škode določen, zavarovalnica predlaga, da zavarovanec podpiše izjavo o odškodnini, ki jo določi zavarovalnica.

Primer za izračun delne škode :

Sklenili smo zavarovanje za hišo, vredno 300.000 EUR. Določili smo zavarovalno vsoto 300.000 EUR. Škoda je bila delna. Zgorelo je ostrešje hiše. Vrednost, ki jo je ocenil izvedenec po zadnjih cenah na območju, kjer bivamo, je 30.000 EUR. Kakšna je odškodnina ali zavarovalnina?

vrednost škode x zavarovalna vsota Zavarovalnina =---------------------------------------------------

dejanska (zavarovalna) vrednost

30.000 EUR x 300.000 EUR

Zavarovalnina =-----------------------------------------------= 30.000 EUR

300.000 EUR

Oškodovanec dobi odškodnino v višini nove vrednosti poškodovanih predmetov, tj. 30.000 EUR.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Komu bi ponudili zavarovanje stanovanjskega objekta?

2. Katere rizike pokriva premoženjsko zavarovanje?

3. Naštejte nevarnosti, ki so izključene iz zavarovanja stanovanjskih objektov.

4. Kaj bi svetovali stranki, če bi želeli, da njena hiša ne bi bila podzavarovana?

5. Stanovanjsko hišo je uničil požar do polovice vrednosti, ki je v trenutku požara znašala 180.000 EUR. Kolikšno zavarovalnino bo plačala zavarovalnica, če je bila hiša zavarovana na zavarovalno vsoto 1,500.000 EUR in kolikšno, če je bila zavarovana na 200.000 EUR?

Projektna naloga:

V dnevnem časopisu poiščite primer tatvine oz. vloma in ga analizirajte z vidika zavarovalniškega primera. Ali bo zavarovalnica povrnila škodo? V katerem primeru?

6.2 Zavarovanje odgovornosti

Škoda, ki jo povzročimo drugim, je lahko velika, plačilo odškodnine pa lahko celo presega vrednost našega celotnega premoženja. Vsakdo se v vsakdanjem življenju srečuje z okoliščinami, v katerih bi lahko z nepazljivostjo oškodoval druge. Zato je zavarovanje odgovornosti zelo pomembno.

Tovrstno zavarovanje se je pojavilo že v 18. stoletju v Franciji (zavarovanje odgovornosti kočijažev). V Nemčiji so leta 1874 uvedli zavarovanje odgovornosti podjetnikov, pozneje tudi zdravnikov, lekarnarjev, gostilničarjev in podobno. V Angliji se je razvilo zavarovanje odgovornosti voznikov, železnice itd.

Pravne podlage za to zavarovanje so poleg Obligacijskega zakonika še Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o varnosti cestnega prometa, Zakon o varstvu okolja in Zakon o delovnih razmerjih.

Najpogostejše vrste zavarovanj odgovornosti so:

> zavarovanje splošne odgovornosti,

> zavarovanje avtomobilske odgovornosti,

> zavarovanje poklicne odgovornosti,

> zavarovanje prevozniške odgovornosti,

> drugo.

Pomen zavarovanja odgovornosti je trojen:

> ekonomski (zavarovana je nevarnost izgube premoženja);

> socialni (boljše socialne razmere v družbi - oškodovanci so poplačani);

> psihološki (zavarovanec se počuti varnega v objemu svoje zavarovalnice). Ciljne skupine zavarovanja odgovornosti in predmet zavarovanja

a) Splošno:

> lastniki motornih vozil - pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti;

> zdravniki, projektanti, odvetniki - pri zavarovanju poklicne odgovornosti;

> prodajalci - pri zavarovanju proizvajalčeve odgovornosti za izdelke;

> podjetniki - pri zavarovanju odgovornosti, ko podjetje pri izvajanju svoje dejavnosti povzroči škodo naročniku storitve;

> projektanti - pri zavarovanju odgovornosti projektanta, ki jo lahko povzroči njegov napačno projektiran projekt.

b) Zasebniki:

> lastniki hiš,

> lastniki hiš z rezervoarji kurilnega olja,

> lastniki domačih živali,

> mladi ljudje,

> dopustniki,

> upokojenci itd.

Posebnost zavarovanja odgovornosti je, da v zavarovalni pogodbi poleg zavarovalnice in zavarovanca nastopa tudi tretja oseba - oškodovanec, ki uresničuje zavarovalne pravice.

Razmerje med povzročiteljem škode (zavarovancem) in oškodovancem je odškodninsko razmerje.

Razmerje med oškodovancem in zavarovalnico je kritno razmerje. Zavarovalnica mora plačati škodo, če oškodovanec (tretja oseba) zahteva odškodnino.

Razmerje med zavarovalnico in zavarovancem imenujemo zavarovalno razmerje, ki je urejeno z zavarovalno pogodbo.

Petletni otrok se je na pločniku z otroškim kolesom zaletel v pešca. Starši so kršili dolžnost nadzora in so tako odgovorni.

Gospodinjski pomočnici je pri zalivanju rož na balkonu cvetlični lonček po nesreči padel na mimoidočega soseda.

Natakar je iz nepazljivosti polil gospo s kavo. Pri tem je bila opečena, zelo draga obleka pa umazana.

Ob zimski poledici niso pravočasno posolili pločnika, zato je pešec padel in si zlomi roko. S strehe hiše je padla opeka in poškodovala vozilo, ki je bilo pakirano pred hišo.

Povzročitelj škode mora povrniti škodo, za katero jamči:

> s svojim trenutnim premoženjem,

> s svojim prihodnjim premoženjem,

> s svojim podedovanim premoženjem,

> z obstoječimi prihranki.

Zavarovanje odgovornosti zasebnika je navadno že avtomatično vključeno v stanovanjsko zavarovanje.

Zavarovalnica ne povrne škode, če je zavarovanec nesrečo povzročil z naklepom. Premija je odvisna od zavarovalne vsote. Zavarovalna vsota pa je najvišji znesek, do katerega obstaja obveznost zavarovalnice po enem škodnem dogodku, kar pomeni, da zavarovalnica pri zavarovanju odgovornosti nadomesti dejansko škodo, vendar največ do zavarovalne vsote.

Vprašanja za ponavljanje:

1. V katerih evropskih državah se je najprej začelo razvijati zavarovanje odgovornosti?

2. Naštej nekaj oblik zavarovanja odgovornosti. Katera od njih zavzema največji tržni delež?

3. Katere so glavne ciljne skupine za zavarovanje odgovornosti?

5.

6.

Ali je lastnik hiše odgovoren za zlom noge poštarja, ki je prinesel pošto v nabiralnik na dvorišču hiše (to počne vsak dan) in je zaradi zdrsa padel po stopnicah pred nabiralnikom? (Dve situaciji: padal je dež in so bile stopnice mokre; stopnice niso bile očiščene niti posoljene, čeprav je snežilo in so bile temperature pod 0 °C.)

Rahel veter je zlomil trhlo vejo na drevesu, ki je padla na sosedovo streho. Ali je lastnik drevesa odgovoren za škodo?

Pihal je zelo močan veter. Podrl je drevo, ki je padlo na sosedov avtomobil. Ali je lastnik drevesa odgovoren za škodo na avtomobilu?

6.3 Avtomobilsko zavarovanje

če je pri uporabi motornega vozila prišlo do telesnih poškodb

Zavarovanje cestnih motornih vozil je eno najbolj množičnih zavarovanj v Republiki Sloveniji. Avtomobilsko zavarovanje razdelimo na dve veliki zavarovalni vrsti:

> zavarovanje odgovornosti lastnikov cestnih vozil za škodo, povzročeno tretjim osebam in

> kasko zavarovanje cestnih vozil.

Pravne podlage: Zakon o zavarovalništvu, Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu in Obligacijski zakonik. Pogodbene pravne podlage pa so splošni pogoji za zavarovanje, premijski sistem ali cenik, ponudba in zavarovalna pogodba.

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti

Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je zaščititi lastnika ali uporabnika motornega vozila pred odškodninskimi zahtevki tretjih oseb. Predmet zavarovanja torej ni vozilo, ampak gre za nevarnost, da bo ogroženo zavarovančevo premoženje, ker bo moral plačati odškodnino, saj je odgovoren za škodo tretji osebi. To zavarovanje je obvezno.

Lastnik vozila vozi štoparja in mu zaradi nesreče povzroči poškodbe. Nato štopar toži voznika. Štoparju bo namesto zavarovanca škodo poravnala zavarovalnica.

Ciljne skupine

V Sloveniji so ciljne skupine motorna vozila, in sicer:

> osebna vozila,

> tovorna vozila,

> motorna kolesa,

> kolesa z motorjem,

> avtobusi,

> drugo (tirna, delovna, priklopna vozila _). Jamstvo in kritje

Zavarovalnica bo na osnovi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti povrnila škodo, če je pri uporabi motornega vozila prišlo do:

> telesnih poškodb, prizadetega zdravja ali smrti osebe (osebna škoda);

> uničenja oziroma poškodbe stvari, razen stvari, ki jih je sprejel v prevoz lastnik ali osebe, ki imajo po njegovi volji kaj opraviti z vozilom (stvarna škoda).

Poleg lastnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika kaj opraviti z vozilom (uporabnik, voznik, sprevodnik, spremljevalec ipd.) in tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega lastnika oziroma uporabnika - sozavarovane osebe.

Zavarovalnica jamči v skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu do višine najnižje zavarovalne vsote, če v pogodbi ni dogovorjena višja zavarovalna vsota. Če je škoda večja od dogovorjene zavarovalne vsote, za preostanek škode odgovarja neposredno povzročitelj.

Primer:

Za osebni avtomobil je sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za najnižjo zavarovalno vsoto.

Škoda zaradi uničenja, poškodovanja stvari....................... 600.000 EUR.

Najnižja zavarovalna vsota, do katere jamči zavarovalnica.............. 500.000 EUR.

Povzročitelj bo moral sam poravnati.......................................... 100.000 EUR._

Franšiza

Običajno gre pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti za zavarovanje z odbitno franšizo. O franšizi govorimo, kadar je zavarovanec soudeležen pri škodi. Del škode namreč nosi sam, kar ga spodbuja, da preprečuje nastanek škode. Hkrati pa je zaščiten ob nastanku večje škode.

Primer:

Ocenjena škoda znaša 5.000 EUR.

Odbitna franšiza je 10% (minimalno 42 EUR in maksimalno 8.300 EUR).

Odškodnina po odbitku franšize = 5.000 EUR - 500 EUR = 4.500 EUR

10 % od 5.000 EUR = 500 EUR (500 EUR je več kot 42 EUR in ne doseže 8.300 EUR) Odbitna franšiza je 500 EUR._

Izključitve

Primeri, v katerih zavarovalnica ne krije škode, so:

- uporaba vozila na dirkah,

- delovanje jedrske energije med prevozom jedrskega materiala,

- vojne operacije, upori itd.

Izguba zavarovalne pravice

V določenih primerih zavarovalnica oškodovancu izplača zavarovalnino, vendar ima pravico do regresa ali odškodninskega zahtevka zaradi naslednjih primerov:

- če uporabi vozilo za drugačen namen, kot je določeno v pogodbi;

- če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za pravo kategorijo vozila;

- če je voznik vozil pod vplivom alkohola;

- če je nekdo namerno povzročil škodo;

- če vozilo tehnično ni bilo brezhibno;

- če je voznik zapustil kraj nesreče.

Primer:

Zavarovalnica je štoparju iz zgornjega primera izplačala odškodnino. Ker je voznik vozil pod vplivom alkohola, mu bo zavarovalnica izročila odškodninski zahtevek in bo moral zavarovalnici povrniti odškodnino._

Bonus-malus sistem pri obveznem zavarovanju motornih vozil

Motorno vozilo lahko registriramo šele potem, ko sklenemo obvezno zavarovanje za to motorno vozilo.

Pri tem zavarovanju velja bonus-malus sistem. Zavarovanje se prične v 14. razredu -100% izhodiščna premija (tabela spodaj).

Če zavarovalnica v zavarovalni dobi (npr. od 1. oktobra tega leta do 30. septembra naslednjega leta) ne poravna nobene škode, plača zavarovanec v naslednjem letu za en premijski razred nižjo premijo (bonus).

Če mora zavarovalnica plačati škodo, se premija v naslednjem letu poveča za tri premijske razrede (malus). Zavarovanec lahko zavarovalnici sam poravna izplačano odškodnino in tako še naprej ohrani svoj bonus. To je pri manjših škodah za zavarovanca lahko ugodneje.

Pri tem razvrščanju se upoštevajo največ 4 prijavljene škode v istem zavarovalnem letu.

Tabe

a 10: Bonus-malus tabela za zavarovanje avtomobilske odgovornosti

Premijski razred

Stopnja temeljne

zavarovalne premije v %

4

50

5

55

6

60

7

65

8

70

9

75

10

BONUS

80

11

85

12

90

13

95

14

100

15

110

16

120

17

MALUS

135

18

150

19

170

20

200

Če je zavarovano vozilo zamenjalo lastnika, se pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika lastnika. Lahko pa se pravica prenese na zakonskega partnerja, vendar ga potem drugi izgubi.

Če zavarovanec uniči ali proda vozilo in nato kupi novo vozilo, se pravica do bonusa oziroma malusa prenese na novo vozilo, vendar samo v primeru, ko je vozilo iste vrste (osebni, tovorni _).

Primer: OSNOVA ZA PREMIJSKI IZRAČUN

Janez Novak ima vozilo zavarovano že štiri leta pri zavarovalnici X. Lansko leto je bila obračunana zavarovalna premija po 11. premijskem razredu (85 % izhodiščne premije). Lani je zavarovalnica izplačala eno škodo, ki jo je povzročil Janez zaradi neprilagojene hitrosti.

S pomočjo zgornje tabele ugotovite, po katerem premijskem razredu bo zavarovalnica obračunala zavarovalno premijo letos.

Odgovor: Zavarovalnica bo obračunala 100% premijo po 14. premijskem razredu.

Če ne bi povzročil nesreče, bi mu pripadal 10. premijski razred oziroma 20 % nižja premija

(bonus)._

Zelena karta

Zelena karta je mednarodno dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki velja v drugih državah. Zavarovalnica jo izda na podlagi zavarovalne police, in sicer le za vozilo s slovensko registrsko tablico.

Zelena karta je poenotene oblike v vseh državah sistema zelene karte. Z njo se udeleženec prometne nesreče identificira, saj so na njej navedeni vsi podatki, ki jih potrebuje udeleženec nesreče za uveljavljanje odškodninskega zahtevka na pristojni zavarovalnici.

Primer:

Gospod Novak je na službeni poti na Češkem utrpel prometno nesrečo. V njegov službeni avtomobil se je zaletel voznik češkega vozila, ki je neprevidno zapeljal s parkirnega prostora. Gospod Novak upa, da bo lahko rešil problem pri slovenski zavarovalnici.

Odgovor:

Slovenski oškodovanci lahko pri slovenski zavarovalnici, ki je pooblaščena za tuje odgovornosti, uveljavljajo odškodninski zahtevek iz prometne nesreče, ki se je zgodila v eni od držav sistema zelene karte, kjer so povzročitelji vozniki vozil, registriranih v tej tuji državi.

Zavarovanje avtomobilskega kaska

Zavarovanje avtomobilskega kaska je namenjeno kritju škode na lastnem vozilu, ki nastane zaradi poškodbe, uničenja ali izginotja vozila.

Predmet zavarovanja so:

• vse vrste motornih in priključnih vozil;

• sestavni deli vseh vrst motornih in priključnih vozil, ki so vgrajeni v vozilo;

• vozila s serijsko opremo;

• naprave, orodje, pribor in rezervni deli;

• vozila z dodatno nestandardno opremo.

Nevarnosti so:

prometna nesreča, padec ali udarec predmeta, požar,

direktni udar strele, eksplozija, vihar, toča,

snežni ali zemeljski plaz, padec zračnega plovila, manifestacije, demonstracije, tatvina celega vozila ali samo delov vozila, zlonamerno ali objestno dejanje tretjih oseb, zunanje toplotno ali kemično delovanje, poplava, visoka voda, hudournik.

Ob totalni škodi zavarovalno razmerje preneha, ob delni škodi pa ostane veljavno do izteka pogodbe.

Kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti se tudi pri zavarovanju avtomobilskega kaska uporablja bonus-malus sistem.

Tabe

a 11: Bonus-malus tabela za kasko zavarovanje

Premijski razred

Stopnja temeljne

zavarovalne premije v %

1

50

2

50

3

50

4

50

5

55

6

60

7

65

8

70

9

75

10 BONUS

80

11

85

12

90

13

95

14

100

15

110

16

120

17 MALUS

135

18

150

19

170

20

200

Primer:

Janez Novak je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilskega kaska v 8. premijskem razredu s 70% premijo. Avto je bil ukraden. Letos je ponovno sklenil kasko zavarovanje za novi avtomobil. Kako bo obračunala zavarovalnica?

Odgovor: Zavarovalnica bo določila novo zavarovanje v 11. premijskem razredu in obračunala 85% premijo._

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kaj so pravne podlage za zavarovanje s področja avtomobilske odgovornosti?

2. Kakšna je razlika med zavarovanjem avtomobilske odgovornosti in kasko zavarovanjem?

3. Razloži bonus-malus sistem pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in pri kasku.

4. Kdaj nastanejo izjeme pri izplačilu odškodnine za zavarovanje avtomobilske odgovornosti?

5. Za katere nevarnosti lahko zavarujemo svoje vozilo s kasko zavarovanjem?

Projektna naloga:

1. Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti imajo pomembno vlogo mladi vozniki z vozniškim izpitom do treh let. Vzpostavite stik z zavarovalnico ali zavarovalnim zastopnikom (ali poiščite podatke na spletnih straneh zavarovalnic) in napišite poročilo o tem, kakšne so posebnosti pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti za mlade voznike.

2. Raziščite, katere države so vključene v sistem zelene karte (http://www.zav-zdruzenje.si).

6.4 Zavarovanje kreditov

Zakon o zavarovalništvu deli kreditna zavarovanja na tista, ki krijejo:

> kredite z obročnim odplačevanjem,

> izvozne kredite,

> kmetijske kredite,

> hipotekarne in lombardne kredite,

> neplačilo oz. zamudo plačila zaradi nelikvidnosti oziroma nesolventnosti.

S kreditnim zavarovanjem si podjetja zagotavljajo varnost pri poslovanju. Če dolžnik podjetju ne plača dolga, ga izplača zavarovalnica. Tako si podjetje zagotovi boljšo likvidnost in si ustvari dobro boniteto ali kakovost za druga podjetja - poslovne partnerje in banke.

Najbolj razširjena oblika kreditnih zavarovanj so zavarovanja potrošniških kreditov z obročnim odplačevanjem. Če kreditojemalec (potrošnik) najetega kredita ne odplačuje, zavarovancu (trgovini ali banki) krije škodo zavarovalnica in nato sama terja kreditojemalca za njegovo vračilo.

6.5 Transportno zavarovanje

Transportna zavarovanja so zastopana pri vseh vrstah transportov, in sicer v cestnem, zračnem, pomorskem, železniškem in rečnem prometu. Omeniti velja tri pomembne skupine:

> zavarovanje blaga med prevozom (kargo),

> zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem, zračnem _ prometu,

> zavarovanje špediterske odgovornosti. Zavarovanje blaga med prevozom (kargo)

Blago zavarujemo pri domačem in mednarodnem prevozu. Med prevozom se lahko blago zaradi nenadnega ali nepričakovanega dogodka izgubi ali poškoduje, zato je zavarovano pred vsemi riziki, razen v primerih, ki bi nastali zaradi zakasnitve potovanja, skritih napak stvari in zaradi manjka, ki ni posledica fizične izgube ali tatvine.

V notranji in zunanji trgovini uporabljamo t. i. trgovinske klavzule, o katerih se dogovorita kupec in prodajalec. Te natančno opredeljujejo, kdo nosi stroške prevoza in tudi nevarnosti na blagu. To so klavzule INCOtERmS.

Tabela 12: Prenos rizika pri

najpogostejših klavzulah INCOTERMS

Tabela 12: Prenos rizika pri

najpogostejših klavzulah INCOTERMS

Klavzula

Okrajšava

Prenos rizika

Ex Works (iz tovarne)

EXW

Iz tovarne prodajalca.

Delivered at Frontier (dobavljeno na državno mejo)

DAF

Dobavni kraj na meji.

Free on Board (prosto na ladijskem krovu)

FOB

Na krovu ladje, ki jo je določil kupec v nakladalni luki.

Cost, Insurance, Fright (stroški, zavarovanje in prevoznina plačani)

CIF

Na krovu ladje v nakladalni luki.

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem prometu

Zavarovanje prevozniške odgovornosti pomeni, da je prevoznik odgovoren za to, da prepelje tovor od odpremnega do namembnega kraja brez zamude in v takšnem stanju, kot ga je prevzel. Odgovornost prevoznika se konča, ko le-ta preda tovor v namembnem kraju, kakor je bilo določeno v prevozni pogodbi. Prevoznik zato odgovarja za izgubo ali poškodbo tovora v času prevoza in za zamudo pri dobavi. Zavarovane nevarnosti pa so: prometna nesreča, požar ali eksplozija, vlom ali tatvina celega avtomobila itd.

Pravne podlage:

> Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu,

> Obligacijski zakonik,

> Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga - CMR. Zavarovalna premija se obračuna glede na nosilnost tovornega vozila. Zavarovanje špediterske odgovornosti

Špediterji imajo pri organizaciji odpreme, dostave in tranzita blaga določene odgovornosti, ki jih urejata domača in tuja zakonodaja. Špeditersko odgovornost je mogoče zavarovati v notranjem in mednarodnem prometu.

Z zavarovanjem špediterske odgovornosti je krita zakonska odgovornost za škode, ki nastanejo kot posledica kršitev obveznosti pri izvrševanju odpremniške dejavnosti.

Špediter ne odgovarja v primeru, ko zavarovalec:

> ravna malomarno;

> izbere neprimerno prevozno sredstvo ali neprimerno skladišče;

> nastopa kot prevoznik ipd.

Pravne podlage:

> predpisi v notranjem in zunanjem prometu,

> Obligacijski zakonik in

> Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije. Premija je odvisna od prihodka opravljene storitve.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Katere kredite lahko zavarujemo in zakaj?

2. Kdaj je smiselno zavarovati blago pri transportu?

3. Kaj pomeni zavarovanje odgovornosti v cestnem prometu?

4. Pojasnite pomen zavarovanja špediterske odgovornosti.

Projektna naloga:

Ugotovite potrebe vaše ali poljubne družine. Svetujte ji ustrezna premoženjska zavarovanja. Napišite poročilo. Na spletni strani izberite ustrezno zavarovalno ponudbo in jo izpolnite (upoštevajte: poklic, status, prostočasne dejavnosti, bivanje, avtomobile _).

7 OSEBNA ZAVAROVANJA

V tem poglavju boste:

> ločili osnovne vrste osebnih zavarovanj;

> znali opredeliti potrebe po različnih osebnih zavarovanjih;

> spoznali tveganja, ki so pokrita z obveznim zavarovanjem;

> razumeli izračun zavarovalne premije.

. potrebno zavarovanca zdravniško oskrbeti .

Osnovna vprašanja, ki si jih zastavljamo posamezniki, so: Katero zavarovanje potrebujem in zakaj? Kako ga sklenem? Koliko bom plačal za zavarovanje? Kako bom načrtoval svojo finančno in socialno varnost?

V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni različnim nevarnostim, ki se s staranjem in spreminjanjem človeških navad spreminjajo. Varnost si lahko zagotovimo s sklenitvijo osebnih zavarovanj, ki nam nudijo varnost v različnih primerih.

Vrsta zavarovanja:

Tveganje:

Zavarovanje za:

Zdravstveno

Stroški, povezani z zdravljenjem

Bolezen

Nezgodno

Življenje po nezgodi

Nezgodo

Življenjsko

Preskrbljenost družine

Smrt

Življenjsko, rentno

Padec dohodkov ob upokojitvi

Upokojitev

7.1 Zdravstveno zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje je osnovno oziroma prvo zavarovanje, ki je v interesu države, katere primarni cilj je dosegati boljše zdravstveno stanje in kakovost življenja ljudi.

Ciljna skupina: vsi ljudje.

Zdravstveno varstvo je skupek ukrepov in storitev, ki deluje z namenom, da zaščitimo svoje zdravje, da pravočasno odkrijemo bolezen, jo zdravimo, negujemo ter

preprečujemo poškodbe in jih zdravimo. Poleg bolezni in poškodb zdravstveno varstvo pokriva tudi porode in smrti.

Primeri storitev, ki jih 100% krije zdravstveno zavarovanje:

> sistematični in drugi pregledi otrok, šolske mladine, študentov do 26. leta in nosečnic,

> zdravljenje otrok, šolske mladine in študentov,

> nujna medicinska pomoč,

> zdravljenje bolezni (sladkorna, paralize, maligne bolezni

> zdravljenje in nega na domu,

> drugo._

Sistemi zdravstvenega zavarovanja

> Bismarckov sistem (Nemčija, Nizozemska, Belgija, Francija, Luxemburg, Avstrija, Slovenija). Vsi delodajalci in delojemalci plačujejo obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje in za tveganja v primeru bolezni in poškodb. Prispevno stopnjo določi država.

> Beveridgeov sistem (Anglija, Danska, Švedska, Kanada, Irska, Italija, Španija, Portugalska, Grčija). Država določa odstotek proračunskih sredstev, ki se nameni za delovanje zdravstva. Državljani imajo le minimalne zdravstvene pravice. Za večja tveganja pa se morajo zavarovati sami.

> Tržni model zdravstvenega zavarovanja (ZDA). Zavarovanje je prostovoljno. Vsak se sam odloči, za koliko in pri kateri zavarovalnici se bo zavaroval. Država krije stroške le državljanom brez premoženja.

Pravna podlaga za zdravstveno zavarovanje

> Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta ureja obvezno zdravstveno zavarovanje. Izvaja ga Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je javni zavod. To zavarovanje zavaruje ljudi za primere bolezni in poškodb na delu in izven dela.

> Zakon o zavarovalništvu. Ta ureja prostovoljno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice (Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., Zavarovalnica Triglav, d. d. in Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d.). Z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem se zavarujemo pred stroški zdravstvenih storitev, nekaterih zdravil in nekaterih medicinskih pripomočkov.

Pravice iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji uveljavljamo s kartico zdravstvenega zavarovanja.

Skladno z zakoni se morajo obvezno zdravstveno zavarovati vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji in slovenskim državljanstvom ter vse osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo na področju Slovenije.

Delodajalec in delojemalec plačujeta za zdravstveno zavarovanje prispevke. Kdor ima višji dohodek, plačuje višje prispevke. Osnovne zdravstvene storitve pa so za vse zavarovance enake in so neodvisne od višine prispevka.

Primer:

Pri obračunu plač imamo dve vrsti prispevkov:

> prispevek za zdravstveno zavarovanje (plača zaposlenec) = 6,36 % plače,;

> prispevek za zdravstveno zavarovanje (plača delodajalec) = 6,56 % plače.

Primer: če je bruto plača 1.500 EUR, plača delavec 95,4 EUR, delodajalec pa še dodatnih 98,4 EUR._

7.2 Nezgodno zavarovanje

Z nezgodnim zavarovanjem si lahko posameznik zagotovi finančno varnost v primeru nezgode, ki se mu pripeti na delu, v prostem času, pri opravljanju posebnih dejavnosti, ukvarjanju s športom in konjički, v prometu, gospodinjstvu, na počitnicah itd.

Ciljne skupine: osebe pri opravljanju poklica, otroci in mladina, gosti, turisti, potrošniki, naročniki itd.

Osebe se lahko nezgodno zavarujejo od dopolnjenega 14. do 75. leta starosti.

Nezgoda je v zavarovalniškem smislu od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje na telo od zunaj in naglo ter povzroči poškodbe, ki imajo take posledice, da je potrebno zavarovanca zdravniško oskrbeti. Posledice nezgod so lahko začasna nezmožnost za delo, trajna invalidnost ali nezgodna smrt.

Vrste nezgodnih zavarovanj:

> obvezna (zavarovanje voznikov in potnikov),

> prostovoljna (zavarovanje oseb pri opravljanju poklica, otroci, mladina _).

Nezgodni dogodki so: povoženje, trčenje, udarec električnega toka ali strele, udarec ob predmet ali s predmetom, padec, zdrs, ranitev s predmeti ali strelnim orožjem, vbod, ugriz, pretrganje mišic ali vezi, zastrupitev s hrano ali z vdihavanjem strupenih snovi, opeklina, pik mrčesa, nezgodno zadavljenje ali utopitev.

Izključitve so: nezgode, ki nastanejo zaradi potresa, vojnih dogodkov, poskusa ali izvršitve samomora zavarovanca, namerne povzročitve nezgod, delovanja alkohola, narkotikov _

Nezgodno zavarovanje se lahko sklene za naslednje nevarnosti:

> smrt zavarovanca zaradi nezgode,

> invalidnost kot posledica nezgode,

> dnevno nadomestilo,

> nadomestilo za bolnišnični dan,

> stroški zdravljenja in reševanja,

> smrt zaradi prometne nesreče,

> dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode.

Pri zavarovanju za nevarnost invalidnosti kot posledici nezgode so običajno sestavni del zavarovalnih pogojev Tabele invalidnosti (poiščite primere na spletnih straneh zavarovalnic). Ko so posledice po nezgodi ustaljene in ko ni moč pričakovati sprememb, zavarovalnica na osnovi Tabele invalidnosti in pregleda zavarovanca oceni stopnjo invalidnosti. Posledice nezgod se ocenjujejo kot trajna poškodba.

Ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja se določita zavarovalna vsota in premija zavarovanja. Višina zavarovalne vsote in njeno razmerje med različnimi zavarovalnimi nevarnostmi se določita na osnovi potreb zavarovanca. Seveda je treba upoštevati tudi zmožnost plačevanja premije.

Nezgodna zavarovanja se sklepajo na osnovi ponudbe ali največkrat kar direktno s pogodbo. Potrebno dokumentacijo za to predstavljajo obrazec police, splošni pogoji in cenik.

Z nezgodnim zavarovanjem običajno zavarujemo osebe od dopolnjenega 14. do dopolnjenega 75. leta starosti. Nekaterih oseb ni mogoče nezgodno zavarovati (osebe, ki se ukvarjajo z zelo tveganimi športi, osebe z visoko stopnjo invalidnosti, osebe z nekaterimi vrstami bolezni _).

Vprašanja za ponavljanje:

1. Katere so funkcije nezgodnega zavarovanja?

2. Opredelite vrste nezgodnih zavarovanj.

3. Kaj je nezgoda?.

4. Analizirajte vsaj tri najpogostejše izključitve iz nezgodnega zavarovanja.

5. Pojasnite, kaj ni nezgoda.

6. Primerjajte Tabele invalidnosti dveh zavarovalnic.

Projektna naloga:

Na spletnih straneh zavarovalnic poskušajte najti vsaj dve ponudbi šolskega zavarovanja za tekoče šolsko leto. Primerjajte ju s stališča višine zavarovalnih vsot in ponujenih zavarovalnih predmetov. Iz ponudb primerjajte zavarovanje za nezgodno invalidnost. (Priporočena literatura: Glavaš, S. idr. (2010). Osebna zavarovanja. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.)

7.3 Življenjsko zavarovanje

Sklenitev življenjskega zavarovanja je osnova za socialno varnost vsakega posameznika. Osnovni funkciji tega zavarovanja sta zavarovanje za primer smrti in varčevanje.

Vsak človek umre, vendar ne vemo, kdaj in kako se to pripeti. Velikokrat se to zgodi prezgodaj in nepričakovano, posledice pa so lahko hude. Izguba človeka je lahko povezana s stroški, lahko pa tudi s finančnimi posledicami za preostale družinske člane. Družina ima lahko neporavnane kreditne obveznosti. V primeru, ko je imela umrla oseba sklenjeno življenjsko zavarovanje, zavarovalnica upravičencem izplača zavarovalno vsoto za primer smrti. To so lahko zakoniti dediči ali s strani zavarovanca (sklenitelja) vnaprej določene osebe.

Ciljne skupine

Zavarujejo se lahko osebe, ki izpolnjujejo naslednja starostna pogoja:

> najnižja pristopna starost je 14 let (s podpisom staršev),

> najvišja pristopna starost je 65 let.

Podjetja lahko zavarujejo svoje zaposlene z različnimi oblikami življenjskih zavarovanj. Pri tem je treba biti pozoren na davčni vidik, saj je zavarovalna premija v tem primeru delavcu boniteta.

Vrste življenjskih zavarovanj

Pri življenjskih zavarovanjih ločimo:

> osnovna življenjska zavarovanja in

> dodatna zavarovanja k življenjskim zavarovanjem.

Spodnja slika prikazuje najpomembnejše vrste zavarovanj. Glede na način izplačila zavarovalne vsote delimo osnovna zavarovanja na kapitalska in rentna. Če gre za enkratno izplačilo na koncu zavarovalne dobe, je zavarovanje kapitalsko, če pa se zavarovanec odloči za redno mesečno izplačilo po končani zavarovalni dobi, gre za rentno zavarovanje (dodatna pokojnina).

Najpogosteje sklenjena dodatna zavarovanja so: dodatna nezgodna zavarovanja, dodatno zavarovanje obolelosti za kritično boleznijo, zavarovanje za primer brezposelnosti, zavarovanje nezmožnosti za delo, zavarovanje za primer nezgodne smrti itd.

Kapitalska zavarovanja

za primer smrti, za primer smrti in doživetja, mešano

Slika 5: Osnovna delitev življenjskih zavarovanj Zavarovanja za primer smrti

Posebnost tega zavarovanja je, da ne vsebuje varčevalne komponente. Zavarovalnica izplača upravičencem, ki so navedeni v polici, določeno zavarovalno vsoto, ne glede na vzrok smrti. Zavarovanje za primer smrti bi moral skleniti vsakdo, ki se na kakršen koli način zadolži ali pa so od njega odvisni ostali družinski člani. V primeru smrti zavarovanca upravičenci prejmejo zavarovalno vsoto.

Primer:

Mož (36 let) in žena (33 let) imata dva otroka (6 let in 4 leta). Sklenila sta življenjsko zavarovanja za primer smrti z zavarovalno vsoto 50.000 EUR in zavarovalno dobo 15 let. Če eden ali oba umreta, bosta otroka imela s tem zneskom zagotovljeno finančno varnost do svoje samostojnosti.

Letna premija za polico znaša 347,5 EUR (Grawe Zavarovalnica d.d.)_

Zavarovanje za primer smrti in doživetja

Ta zavarovanja so najbolj razširjena med vsemi življenjskimi zavarovanji. Imajo varčevalno in zavarovalno funkcijo. To pomeni, da če zavarovana oseba med zavarovalno dobo umre, zavarovalnica upravičencu na polici ali zakonitim dedičem izplača zavarovalno vsoto za primer smrti. V primeru doživetja (to pomeni, da je zavarovana oseba preživela vso zavarovalno dobo) pa zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto za primer doživetja.

Klasično mešano življenjsko zavarovanje

V zavarovalni polici pri mešanem življenjskem zavarovanju sta določeni dve zavarovalni vsoti, in sicer za primer smrti in za primer doživetja. Najpogosteje sta enaki. Pri tem obstaja možnost izbire, kjer se lahko odločimo, da je npr. zavarovalna vsota za primer smrti podvojena, potrojena _ Ta možnost izbire pa je odvisna od tega, kako je neka zavarovalnica oblikovala svoj produkt zavarovanja.

Rentna zavarovanja

Način izplačila zavarovalne vsote ob doživetju je renta. Ta se lahko izplačuje za določen čas oziroma do smrti zavarovanca. Smisel rente je v tem, da zavarovanec ne bo ostal brez sredstev tudi v primeru, če bo živel zelo dolgo. Lahko se izplačuje mesečno ali letno. Takšna oblika izplačila je namenjena predvsem zagotavljanju rednih dodatnih mesečnih dohodkov, npr. dodatne pokojnine, štipendije in podobno. Oblika rente se lahko določi že v polici ali pa ob doživetju življenjskega zavarovanja.

Primer:

Ženska, stara 40 let, sklene zavarovanje za dobo 25 let. Premija je 100 EUR/mesec. S tem si želi zagotoviti dodatna sredstva ob odhodu v pokoj.

Po poteku zavarovalne dobe dobi enkratno izplačilo zavarovalne vsote v višini 49.000 EUR, ali pa se odloči za izplačevanje zavarovalne vsote mesečno v obliki rente. Pri rent nem izplačevanju se lahko odloči za:

> doživljenjsko rento v višini 243 EUR/mesec (lahko živi še 1 leto ali 50 let);

> 10-letno rento v višini 434 EUR/mesec (če umre že 1. leto, ostale rente dobijo dediči);

> 15-letno rento v višini 316 EUR/mesec, 20-letno v znesku 260 EUR/mesec _

Na spletnih straneh nekaterih zavarovalnic si lahko izračunate rento za moškega ali žensko (Primer: http://www.primit.si/primit-avantgarde-sg 1 --a.html.) Moški so upravičeni do višjih rent. Razlog je v pričakovani življenjski dobi žensk, saj le-te živijo dlje, zato posledično pričakujemo, da bodo prejele več rent, ki pa so za isto premijo nižje kot pri moških.

Dodatna zavarovanja

Dodatna zavarovanja sklepamo k različnim življenjskim zavarovanjem. Poznamo:

> dodatno nezgodno zavarovanje,

> dodatno zavarovanje kritičnih bolezni,

> dodatno nezgodno zavarovanje otrok,

> dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini.

Naložbeno življenjsko zavarovanje

To je življenjsko zavarovanje, ki je na slovenskem trgu novost, ki se je pojavila v zadnjih letih. Pri naložbenem zavarovanju gre za dolgoročno zavarovanje (10-40 let) in hkrati za naložbo v sklade. Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem združuje torej zavarovalno in varčevalno funkcijo. Varčevalni del premije je vezan na borzni indeks izbranega sklada. To zavarovanje predvideva izplačila v dveh primerih:

> V času trajanja zavarovanja zavarovalnica v primeru smrti izplača zavarovalno vsoto za primer smrti ali vrednost premoženja - kapitala (vrednost enote sklada x število enot sklada). Običajno se izplača višja vrednost enega ali drugega izračuna.

> Ob poteku zavarovanja pa zavarovalnica izplača vrednost premoženja -kapitala, ki je odvisna od stanja vrednostnih papirjev na borzi.

Potrebno je poudariti, da pri tej vrsti zavarovanja naložbeno tveganje nosi zavarovanec sam (pri klasičnem življenjskem zavarovanju pa zavarovalnica). Navkljub vsemu pa so se tudi pri tej vrsti življenjskega zavarovanja pojavili produkti, ki garantirajo določeno višino privarčevanih sredstev - seveda na račun njihove višine.

Izračun klasičnega življenjskega zavarovanja

V nadaljevanju je prikazan primer izračuna življenjskega zavarovanja. Če računamo za moškega in žensko, se izračuna nekoliko razlikujeta, ker se ženske zaradi daljše življenjske dobe običajno »pomladi« za 5 let. Izračuna za moškega in žensko sta torej enaka, če je moški 5 let mlajši od ženske.

Podatki za sklenitev življenjskega zavarovanja, ki so potrebni za sestavo ponudbe in pogodbe so: spol, starost, višina letne zavarovalne premije, ki jo je zmožen plačevati zavarovanec, zavarovalna doba, za katero se želi zavarovati, in višina zavarovalne vsote, za katero se bo zavaroval.

Zavarovalni zastopnik bo za osebo izračunal tri različice:

> privarčevani kapital (PK), ki ga bo dobil po končani zavarovalni dobi v primeru doživetja;

> doživljenjsko rento (DR), ki jo bo npr. mesečno prejemal do smrti;

> finančno rento (FR), ki jo bo prejemal npr. 10 let po končani zavarovalni dobi (če v tem obdobju umre, dobijo rento dediči).

PRIMER: Izračun rente

• Moški, rojen 25. 12. 1970

• Letna premija (LP) = 800 EUR

• Zavarovalna doba (ZD) = 20 let

Potrebne priloge: tarifna tabela ali cenik premij, rentna tabela, tabela dobička.

a) Pristopna starost (PS)

b) Zavarovalna vsota (ZV)

c) Privarčevani kapital (PK) č) Doživljenjska renta (DR)

d) Finančna renta (FR) za dobo 10 let

a) Pristopna starost

2010 - 1970 = 40 let

b) Zavarovalna vsota

LP 800 EUR

ZV =-----------------X 1000 =-----------------X 1000 = 16.260 EUR

PS - popust 49,7 - 0,5

c) Privarčevani kapital

PK = ZVx koef. dobička = 16.260 EUR x 1,41 = 22.927 EUR

č) Doživljenjska renta

Starost ob upokojitvi: 40 + 20 = 60 let

Za 100 EUR rente.................. 20.160 EUR PK

Za ? EUR rente.................... 22.927 EUR PK

100 EUR X 22.927 EUR

Doživljenjska renta = ----------------------------= 113,73 EUR/mesec

20.160 EUR

d) Finančna renta za 10 let

Za 10.000 EUR PK............ 88,59 EUR rente

Za 22.927 EUR PK............? EUR rente

22.927 EUR x 88,59 EUR

Finančna renta =---------------------------------= 203,11 EUR/mesec

10.000 EUR

Sklepanje življenjskih zavarovanj

Običajno se življenjska zavarovanja sklepajo na osnovi ponudbe. Dokumentacija, ki je potrebna za sklepanje:

> obrazec ponudbe,

> vprašalnik o zdravstvenem stanju,

> zdravniško spričevalo (le v primeru potrebnega zdravniškega pregleda),

> ceniki,

> splošni in posebni pogoji zavarovanja,

> informativni izračun.

Ponudba

Oseba, ki se želi zavarovati ali bi rada zavarovala koga drugega v svoji družini, povabi predstavnika zavarovalnice domov ali se sama zglasi pri njem na zavarovalnici, kjer ji ta predstavi zavarovalne programe glede na njene potrebe in pogoje za zavarovanje. Zastopnik nato izpolni ponudbo. Oseba, ki je sklenitelj zavarovanja, in tudi zavarovanec (običajno je to ista oseba) jo podpišeta in s tem je sklenitev ponudbe zaključena.

Življenjskega zavarovanja ne moremo skleniti za tretjo osebo, ne da bi ona za to vedela. Zavarovana oseba mora vedno sama podpisati ponudbo, saj s tem podpiše tudi to, da je prejela splošne pogoje in da je seznanjena z vsebino ponudbe.

Kot zavarovana oseba se mora podpisati tudi mladoletna oseba od dopolnjenega 14. do dopolnjenega 18. leta starosti, vendar ne more biti hkrati tudi sklenitelj zavarovanja.

GLAVNI POJMI PRI ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU

ZAVAROVALEC je oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo in običajno plačuje premijo. Najpogosteje je zavarovalec tudi zavarovanec oziroma zavarovana oseba.

ZAVAROVANEC je zavarovana oseba. Od življenja oz. smrti tega človeka je odvisno izplačilo zavarovalnine. Zavarovanec je lahko poslovno sposobna zdrava oseba od dopolnjenega 14. do izpolnjenega 70. leta starosti.

ZAVAROVALNO RAZMERJE je razmerje, ki nastopi, takoj ko zavarovanec plača prvo premijo.

UPRAVIČENEC je oseba, v korist katere je sklenjeno zavarovanje. Na življenjski ponudbi sta običajno dva upravičenca, in to upravičenec ob doživetju (zavarovana oseba sama ali sklenitelj zavarovanja) ter upravičenec v primeru smrti (eden ali več upravičencev). Upravičenec je oseba, kateri je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalno vsoto ali rento oz. odškodnino v primeru smrti zavarovane osebe.

ZAVAROVALNA DOBA je trajanje zavarovanja, izraženo v letih. Običajno je ta doba od 5 do 30 let.

PREMIJA je plačilo za zavarovanje. Višina le-te je odvisna od vrste zavarovanja, višine zavarovalne vsote, spola, starosti, števila zavarovanih oseb, zdravstvenega stanja, dejavnosti, ki jih zavarovanec opravlja itd. Premija se lahko plačuje letno ali na obroke.

ZAVAROVALNA VSOTA je določena najvišja obveznost zavarovalnice ob nastanku zavarovalnega primera. Med trajanjem zavarovanja se lahko zavarovalne vsote zvišujejo na več načinov:

> z indeksacijo (način ohranitve realne vrednosti zavarovalne police na podlagi spremljanja indeksa rasti cen),

> s pripisom dobička zavarovalnice,

> s povišanjem zavarovalne vsote na željo zavarovanca.

POLICA je listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi. Namenjena je zavarovalcu, ki jo je dolžan skrbno hraniti, saj z njo uveljavlja svoje pravice. Na polici sta navedeni pogodbeni stranki, zavarovanec, nevarnosti, ki jih vključuje zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalne vsote, premija, dan izdaje police in podpisa obeh strank. Zavarovanec lahko polico uporabi za zastavo ali za vinkulacijo (zavarovanje kreditnih obveznosti).

Izključitve

Zavarovalnica odkloni izplačilo zavarovalne vsote v primerih:

> ko nastopi smrt kot posledica nevarnosti, ki je izključena iz zavarovalnega kritja;

> ko nastopi smrt zavarovanca, ki jo povzroči upravičenec ali oseba, ki bi lahko imela korist iz naslova zavarovalne pogodbe;

> ko zavarovanec stori samomor (zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalne vsote v prvem letu trajanja zavarovanja).

Vprašanja za ponavljanje:

1. Katera je osnovna funkcija življenjskih zavarovanj?

2. Primerjajte življenjsko in nezgodno zavarovanje.

3. Opišite posamezne oblike življenjskih zavarovanj.

4. Čemu služijo rentna zavarovanja?

5. Kako višina zavarovalne vsote, zavarovalna doba in spol zavarovanca vplivajo na višino premije?

6. Kateri dokumenti so potrebni pri sklenitvi življenjskih zavarovanjih?

7. Pojasnite pojme, ki so zastopani v ponudbi: zavarovanec, zavarovalec, upravičenec.

8. Opredelite pojem zavarovalne dobe pri življenjskem zavarovanju.

9. Kolikšna je odgovornost zastopnika oziroma delavca zavarovalnice, ko izpolnjuje podatke o ponudbi?

10. Kako poteka postopek sklepanja življenjskega zavarovanja?

Projektna naloga:

Izpolnite obrazec za ponudbo in zase naredite izračun.

8 TEHNIKE PRODAJNEGA KOMUNICIRANJA

V tem poglavju boste:

temeljna teoretična navodila za uspešno prodajo zavarovalnih

>

> > >

pridobili storitev;

znali opisati proces komuniciranja; razumeli govorico telesa;

poznali najugodnejši položaj pri poslovnih pogovorih; znali presoditi, katero vedenje je primerno.

. zavarovalništvo je terensko delo .

Do sklenitve zavarovalnega razmerja pride preko pogovora, pogajanja in strokovnega prepričevanja. Prodaja zavarovalnih storitev poteka preko medijev, reklamnih akcij in s prodajo preko usposobljenega prodajalca ali zastopnika. Zavarovalništvo je terensko delo, saj je treba zavarovance obiskati na domu.

Sposobnosti, ki jih mora imeti prodajalec:

1. poznavanje zavarovalne stroke,

2. poznavanje psihologije,

3. splošna razgledanost,

4. komunikativnost,

5. bonton,

6. sposobnost hitrega prilagajanja spremenjenim situacijam.

Izraz komunicirati izhaja iz latinske besede comunikare in pomeni sporočati, posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet.

Komuniciranje je besedno in nebesedno. Pri sprejemanju sporočila imajo besede le 7% pomen, zven in barva glasu imata pri tem 38% delež, nebesedno komuniciranje (govorica telesa, prostor pa kar 55% delež.

Zelo pomembno je nebesedno sporočanje, ki ga udeleženci v procesu komuniciranja izražajo s svojim telesom. Gre za držo telesa, gibanje, kretnje, mimiko, položaj v prostoru _

8.1 Pravila pri komuniciranju

Najpomembnejša pravila so:

1. Razdalje med udeleženci v komunikaciji:

> Intimno območje (razdalja med osebami, ki se pogovarjajo, je do 0,4 m) - otrok, partner.

> Osebno območje (razdalja med osebami, ki se pogovarjajo, je od 0,4 do 1,5 m) - v poslovnem svetu.

> Družabno območje (razdalja med osebami, ki se pogovarjajo, je od 1,5 do 4 m).

> Javno območje (razdalja med osebami, ki se pogovarjajo, je od 4 do 8 m) - predstavitve, konference, seminarji.

2. Drža, pogled za učinkovito komunikacijo:

> Drža naj bo vzravnana, vendar ne ohola in vzvišena, glavo držimo pokonci, ramena naj bodo vzravnana, roke naj bodo vidne. Vrtenje zapestja, žuganje s prsti, stiskanje pesti in tolčenje po mizi delujejo odbijajoče.

> Pogled naj bo prijazen, sogovornika gledamo v sredino čela, v trikotnik, ki ga tvorijo oči in čelo. Temu pravimo poslovni pogled.

> Poskušajmo izražati prijaznost, poštenost in umirjenost.

> Negovani lasje, brada, nohti, zobje in brezhibna čistoča so temeljni okvir človekove osebnosti.

> Prvi vtis dobi človek v prvih petih sekundah.

3. Osnovna razporeditev sedežev:

B2

B3

B4

Slika 6: Odnos med prodajalcem in kupcem zavarovanja (Prirejeno po A. Pease, 1997)

Slika prikazuje različno pozicijo osebe B, ki je prodajalec oziroma zavarovalni zastopnik:

> B1 je vogalni položaj, ki je prijateljski in za prodajne predstavitve najprimernejši, ker dopušča neomejeno srečevanje s pogledi. (Pred obiskom je pametno ugotoviti, katero je običajno mesto stranke, da je ne spodrinemo.)

> B3 je tekmovalno-obrambni položaj in je za prodajne predstavitve neprimeren. Miza, ki je vmes, deluje kot psihološka pregrada, ki otežuje iskanje skupnih točk.

> B2 je sodelujoči položaj in je za prodajne predstavitve primeren, kadar se osebi A pridruži še tretja oseba, npr. strankin partner, in zavzame položaj B1.

> B4 je neodvisni položaj.

4. Pomnjenje in poslušanje:

> Informacije, ki jih prejemamo, si bolje zapomnimo, če so podprte z različnimi vizualnimi dopolnili, kot so slike, risbe, tabele ipd.

> Najbolje si zapomnimo začetek in konec sporočila ter poudarjene dele, zato moramo najpomembnejše stvari povedati trikrat, in sicer v uvodu, ko jih napovemo, v jedru predstavitve in v zaključku, ko povzamemo predstavljeno.

> Pri predstavitvah navadno poslušamo samo s 25% koncentracijo, 75 % informacij pa nam uide, ker jih preslišimo, razumemo narobe ali jih pozabimo.

8.2 Obnašanje

Poslovni razgovor zahteva določeno mero prilagajanja navadam ljudi, s katerimi poslujemo, vendar pa obstajajo nekatera splošno sprejeta pravila obnašanja oziroma besednega in nebesednega sporočanja.

Znamenja, ki ustvarjajo slab vtis, so:

> zgrbljenost na stolu,

> gledanje v zapiske, skozi okno, v strop,

> čečkanje po papirju,

> obračanje telesa stran od govornikov,

> roke, tesno prekrižane na prsih.

Znamenja, ki ustvarjajo dober vtis, so:

> sedimo ravno in pozorno;

> sklonimo se rahlo naprej - tako vzbujamo resnično zaupanje;

> sogovornika gledamo v oči;

> zapisujemo si pomembna vprašanja, pripombe

> s telesom se obrnemo proti sogovorniku.

Pred poslovnim razgovorom si vedno oblikujemo cilj. Za dosego tega cilja pa moramo pred vsakim razgovorom v mislih načrtovati:

> vsebino razgovora;

> način razgovora (v uvodu se predstavimo, napovemo vsebino in potek predstavitve, v jedru podamo vsebino, v zaključku oblikujemo povzetke stališč in dogovorov);

> kraj, čas in potek razgovora.

Vedeti moramo, koga najprej imenovati, pozdraviti _ Ženska ima prednost pred moškim (razen, če je moški zelo star), starejša oseba ima prednost pred mlajšo, nadrejeni pred podrejenim, neznana oseba pred znano, tujec pred domačinom. Praviloma osebe vikamo.

Pri rokovanju veljajo prednostna pravila (gospa ponudi roko gospodu, starejši mlajšemu itd.).

Na neolikanost se nikoli ne odzovemo nevljudno, temveč olikano in vljudno, čeprav to ni vselej lahko.

Pozorni moramo biti na točnost. Zamujanje na poslovne sestanke je brez objektivnih razlogov neprofesionalno.

O poslovnih partnerjih in konkurenci nikoli ne govorimo slabo, temveč se z njimi primerjamo in jih ocenjujemo. S svojim odnosom namreč krojimo javno podobo in ugled podjetja, za katerega delamo.

Bodimo obzirni pri spraševanju strank, njihove odgovore pa čuvajmo kot poslovno skrivnost.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kateri obliki komuniciranja poznamo in katere so prednosti ene in druge?

2. Kaj obsega nebesedno komuniciranje?

3. Kateri položaj za mizo naj zavzame zastopnik pri prodajni predstavitvi in zakaj?

4. Kaj pomeni aktivno poslušanje?

5. Kakšno naj bi bilo obnašanje na poslovnem razgovoru?

Projektna naloga:

1. Igra vlog: Izberite poljubno vrsto zavarovanja. Dijaki si razdelite vloge zavarovanca, partnerja in zavarovalnega zastopnika. Upodobite prodajni razgovor pri stranki, pri kateri boste poskušali prodati storitev in nato izdelati ponudbo. Učitelj naj sestavi komisijo za ocenjevanje (npr. učitelj in 2 dijaka). Komisija naj opazuje obnašanje zavarovalnega zastopnika in ga ocenjuje na podlagi pravil. Po dogovoru lahko prodajni razgovor tudi snemate in ga nato analizirate.

Medpredmetna povezava: ZAVAROVALNE STORITVE, SLOVENŠČINA
POSLOVANJE PODJETIJ.

9 LIKVIDACIJA ZAVAROVALNIH PRIMEROV

V tem poglavju boste:

spoznali postopke pri reševanju zavarovalnih primerov; spoznali korake za reševaje škodnih primerov;

razumeli postopke likvidacije enostavnih zavarovalnih primerov pri premoženjskih ali osebnih zavarovanjih.

9.1 Reševanje zavarovalnega primera

Ko je zavarovancu povzročena nepričakovana škoda, nastane pri zavarovalnici obveznost za nadomestilo škode. Nastane zavarovalni primer, pri katerem sodeluje več strokovnjakov zavarovalnice in tudi njeni zunanji sodelavci. Poleg klasičnega administrativnega dela je treba opraviti tudi delo na terenu - potrebno si je ogledati in proučiti kraj nezgode, škode.

a) Prijava škodnega dogodka. Reševanje zavarovalnega primera se prične s prijavo škodnega dogodka.

b) Registracija škodnega primera z vložitvijo odškodninskega zahtevka.

Prijava se opravi z obrazci zavarovalnice in mora vsebovati glavne okoliščine nastanka zavarovalnega primera, dokumentirana dejstva, podatke o vzroku nastanka, vrsti in obliki primera ter osnovne podatke o sklenjenem zavarovanju, ki je vezano na zavarovalni primer.

c) Registracija škodnega primera. Na podlagi posredovanih podatkov in z dogodkom povezane zavarovalne police škodna služba registrira škodni primer. Odpre se škodni spis in mapa za dokumentacijo zavarovalnega primera. Kronološko vodeno evidenco zavarovalnih primerov imenujemo škodni register.

č) Ogled škode. Po opravljeni prijavi in registraciji zavarovalnega primera gre cenilec na ogled in ugotovi vrsto in obseg škode. Pri težjih primerih se vključijo še dodatni strokovni sodelavci. Pri tem sestavijo zapisnik. Pri osebnih zavarovanjih pregled poškodb in ugotovitev stopnje poškodb ugotavlja zdravnik cenzor.

d) Zbiranje dokumentacije. Poleg zapisnikov o nastali škodi zavarovalnica lahko zahteva še dopolnitev dokumentacije, če ni dobila popolne slike o zavarovalnem primeru.

e) Ugotovitev zavarovalnega kritja. Na podlagi ogleda škode in zbrane dokumentacije cenilec ugotovi nastalo škodo. Če na podlagi ogleda ugotovljenih vzrokov in okoliščin nastanka škode zavarovalnica ugotovi, da prijavljeni zavarovalni primer nima zavarovalnega kritja, zahtevek v pisni obliki zavrne.

f) Obračun odškodnine oziroma zavarovalnine. Če za nastalo škodo obstaja zavarovalno kritje, zavarovalnica opravi obračun zavarovalnine ali odškodnine. Likvidator škod sestavi zaključni sporazum o zaključku likvidacije zavarovalnega primera, ki ga upravičenec podpiše pred izplačilom.

g) Škodna rezervacija. Nerešene škode, ki niso bile likvidirane v tekočem letu, likvidatorji in cenilci škod konec obračunskega obdobja ocenijo in pripravijo kot rezervacijo škod ter jih predložijo v potrditev posebni komisiji.

h) Uveljavljanje regresnega zahtevka. Zavarovalnica predloži regresni zahtevek (povračilni zahtevek) osebam, ki so povzročile škodo in zanjo odgovarjajo na podlagi določb odškodninskega prava. To so osebe, namesto katerih je na podlagi zakonskih določil škodo poravnala zavarovalnica.

i) Prijava sozavarovanega ali pozavarovanega zavarovalnega primera.

Zavarovalnica mora posredovati so- ali pozavarovalnici podatke v skladu z določili so- oziroma pozavarovalne pogodbe.

j) Statistika zavarovalnih primerov. Podatke o zavarovalnih primerih (število, obseg, vrsta, vzrok škodna služba pošilja v statistično obdelavo, kjer jih aktuarji uporabijo za izračun škodnih rezultatov.

k) Arhiviranje. Po končani obdelavi in izplačilu se škodni spisi shranijo v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti zavarovalnice.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kakšen je postopek za reševanje škodnega primera?

2. Kaj je škodni spis in kaj škodni register?

3. Čemu služi statistika zavarovalnih primerov?

4. Kdo vse si ogleda nastalo škodo?

Projektna naloga:

Obiščite zavarovalnico in se dogovorite za ogled škodnega dogodka.

10 POSTOPEK OBRAVNAVANJA REGRESNIH ZAHTEVKOV

V tem poglavju boste spoznali postopek za poplačilo regresnih terjatev.

V določenih primerih, ko je zavarovanec kršil zakon, zavarovalno pogodbo ali zavarovalne pogoje, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu poravnala škodo, pravico uveljaviti povračilo izplačanih zneskov (s strani zavarovanca oz. odgovorne osebe) skupaj z obrestmi in stroški. To je odškodninski oziroma povračilni zahtevek zavarovalnice, ki ga imenujemo regres.

Zavarovalnica mora oškodovancu povrniti škodo skladno z zakonom.

Ugovore, ki izhajajo iz zavarovalne pogodbe, pa lahko uveljavlja le v breme

zavarovanca, ne pa tudi oškodovanca.

Primer iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti:

Gospe Novak je na njenem motornem vozilu pijan voznik corse povzročil škodo. Gospa misli, da ji zavarovalnica, pri kateri ima povzročitelj sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, škode ne bo hotela povrniti, saj je bil povzročitelj v času nastanka škode pijan.

Odgovor:

Dejstvo, da je bil voznik corse v času povzročitve prometne nesreče pijan, ne vpliva na povračilo škode tretji osebi - gospe Novak. Zavarovalnica ne more ugovorov, ki jih ima zoper svojega zavarovanca, uveljavljati proti tretji osebi - oškodovancu._

Pri uveljavljanju škode se lahko zgodi, da je v prometni nesreči povzročitelj oseba, ki nima zavarovanega niti registriranega vozila ali pa je voznik celo neznan. Oškodovanec lahko kljub temu uveljavlja škodo. V ta namen služi škodni sklad pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki ima za to zagotovljena sredstva. V škodni sklad plačujejo prispevke vse zavarovalnice, ki sklepajo avtomobilska zavarovanja.

Primer:

Gospod Novak ima za svoje vozilo sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Udeležen je bil v prometni nesreči, v kateri mu je škodo povzročil voznik neregistriranega in nezavarovanega tovornega vozila. Gospod Novak se boji, da bo moral sam kriti stroške popravila, saj povzročiteljevo vozilo ni bilo zavarovano.

Odgovor:

Gospod Novak bo škodo uveljavljal od škodnega sklada, ki se je oblikoval pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Namenjen je plačilu škod (do višine najnižje zavarovalne vsote), ki jih oškodovancem v Sloveniji povzročajo vozniki nezavarovanih in neznanih motornih vozil.

Vprašanja za ponavljanje:

1. Kaj pomeni zahtevek za regres?

2. Navedite nekaj primerov.

Projektna naloga:

Na okrajnem sodišču se udeležite javne sodne obravnave v zvezi s škodnim dogodkom.

Medpredmetna povezava: ZAVAROVALNE STORITVE, EKONOMIKA POS

)SLOVANJA, PRAVO.

POVZETEK

Osnove zavarovalništva smo obravnavali v desetih točkah. Na začetku ste spoznali osnovne pojme zavarovalništva, načela in organizacijo zavarovalniškega trga in zavarovalnice. V nadaljevanju ste spoznali premoženjsko in osebno zavarovanje. Naučili ste se nekaterih tehnik pri prodaji zavarovalniškega produkta, na koncu pa ste se seznanili še z likvidacijskim postopkom in s postopkom obravnavanja regresnih zahtevkov. Tako ste spoznali glavna področja, ki jih mora poznati zavarovalni zastopnik.

Področje zavarovalništva je široko. Posebno področje zavarovalne dejavnosti je socialno zavarovanje, ki ga organizira in izvaja država, ko pomaga ljudem v primeru bolezni, starosti, invalidnosti in smrti. Temu se pridružujeta tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nekatere države poskušajo čim bolj zmanjšati pomen socialnega zavarovanja in ga prenesti na pogodbena zavarovanja. Za zagotavljanje svoje socialne in finančne varnosti je dobro poznati socialna, osebna in premoženjska zavarovanja in jih tudi vnaprej načrtovati.

Poleg gradiva priporočamo uporabo naslednjih spletnih strani:

htpp://www.zav-zdruzenje.si

htpp://www.finance.si/mojefinance

htpp://www.primit.si

htpp://www.elemenum.si

htpp://www.triglav.si

htpp://www.zakonodaja.gov.si

htpp://www.kd-zivjenje.si

Literatura in viri

Bajec, A. et al. (1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.

Benedetti, K. (2008). Protokol, simfonija forme. Ljubljana: Planet GV.

Brošura in sklepalna dokumentacija različnih zavarovalnic. Splošni in posebni pogoji, obrazci in ceniki slovenskih zavarovalnic.

Flis, S. (1970). Ekonomika zavarovalnice. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

Fric, L. et al. (2010). Premoženjska zavarovanja. Zbirka znanja za zavarovalništvo. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.

Glavaš, S., Rihter, K. (2010). Osebna zavarovanja. Zbirka znanja za zavarovalništvo. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.

Ivanjko, Š. et al. (1999). ABC zavarovalništva: s praktičnimi primeri. Ljubljana: Založba Kapital.

Kačar, T. (2010). Osnove zavarovalništva. Zbirka znanja za zavarovalništvo. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.

Močivnik, P. (2010). Razlaga zavarovalniških izrazov. Zbirka znanja za zavarovalništvo. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.

Novak, D. (1996). Zavarovanje Slovenica. Ljubljana: Zavarovalniška hiša, d. d.

Obligacijski zakonik, 2007.

Pease, A. (1997). Govorica telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Potočnik, V., Furlan, M. (2007). Gospodarsko poslovanje 2. Celovec. Ljubljana. Mohorjeva založba.

Potočnik, V., Furlan, M. (2003). Gospodarsko poslovanje 3. Celovec. Ljubljana. Mohorjeva založba.

Škufca, F. (2003). Zavarovalstvo na Slovenskem. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.

Tavčar, I. M. (2007). Preprosti poslovni bonton. Ljubljana: Novi Forum.

Tavčar, I. M. (1995). Uspešno poslovno komuniciranje. Ljubljana: Novi Forum.

Zakon o zavarovalništvu (ZZavar); Uradni list RS, št. 13/2000 in nasl.

Žnidarič, B. (2004). Zavarovalništvo in varnost. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.

Kazalo slik

Slika 1 : Udeleženci v zavarovalni pogodbi 11

Slika 2: Povezava udeležencev v zavarovalnem procesu 18

Slika 3: Pravnoorganizacijska oblika zavarovalnice 19

Slika 4: Primer splošne notranje organizacije zavarovalnice 20

Slika 5: Osnovna delitev življenjskih zavarovanj 48

Slika 6: Odnos med prodajalcem in kupcem zavarovanja 56

Kazalo tabel

Tabela 1: Vrste zavarovalnih polic 12

Tabela 2: Prilivi in odlivi zavarovalnice 15

Tabela 3: Vrsti kritja pri pozavarovanju 22

Tabela 4: Vrste zavarovanj glede na način odločanja 23

Tabela 5: Vrste zavarovanj glede na panoge 24

Tabela 6: Vrste zavarovanj glede na predmet zavarovanja 24

Tabela 7: Osnovna delitev zavarovanj po ZZavar 24

Tabela 8: Vrste zavarovanj glede na način zavarovanja 24

Tabela 9: Uradno sprejeta delitev zavarovanj po ZZavar 25

Tabela 10: Bonus-malus tabela za zavarovanje avtomobilske odgovornosti 38 Tabela 11: Bonus-malus tabela za kasko zavarovanje 40

Tabela 12: Prenos rizika pri najpogostejših klavzulah INCOTERMS 42

Tabela 13: Vrste osebnih zavarovanj in predmet zavarovanja 44

Slovarček

Aktuar - zavarovalno-tehnični strokovnjak, ki s pomočjo verjetnostnega računa, statistike in finančne matematike ocenjuje vrednosti in nadzira tveganja v zavarovalništvu.

Amortizacija - postopek zmanjševanja vrednosti osnovnih sredstev zaradi obrabe, zastarelosti.

Arhiviranje - shranjevanje.

Boniteta - vrednost ali kakovost (podjetja).

Bonus-malus - vnaprej določeni sistem znižanja (bonus) ali zvišanja (malus) osnovne premije zavarovalcu, glede na izplačane odškodnine ali zavarovalnine v določenem preteklem časovnem obdobju. Broker - posrednik.

Cenzor - pooblaščeni zdravnik zavarovalnice, ki sodeluje pri odločanju o

zavarovanju in pri reševanju škodnih zahtevkov.

CMR - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga.

Franšiza - soudeležba zavarovanca pri povračilu škode.

GIZ - Gospodarsko interesno združenje.

INCOTERMS - mednarodne trgovinske klavzule, ki opredeljujejo pravice in obveznosti kupca in prodajalca, oziroma določajo kraj in čas prehoda nevarnosti od kupca do prodajalca.

Indeksacija - način ohranitve realne vrednosti zavarovalne police na podlagi spremljanja indeksa rasti cen.

Invalidnost - trajna telesna prizadetost kot posledica nezgode.

Karenca - obdobje, ko se nastop zavarovalnega kritja po veljavno sklenjeni

zavarovalni pogodbi odloži za določen čas, predvsem zaradi izključitve možnosti, da

zavarovalni primer ne bi nastajal že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

Kargo - zavarovanje blaga med prevozom.

Kasko - zavarovanje, pri katerem je predmet zavarovanja vozilo; krije škodo na vozilu ali izgubo vozila.

Katastrofa - nenadna in velika nesreča (ali pojav), katere posledica je posamična škoda ali ogromno majhnih škod.

Kritje - obveznost (jamstvo), ki jo po zavarovalni pogodbi prevzema zavarovalnica. Likvidnost - plačilna sposobnost.

Likvidacija škode - rešitev zavarovalnega primera, tj. ugotovitev nastanka in vzroka škode, določitev višine odškodnine, izplačilo odškodnine ali odklonitev le-te. Likvidator škod - oseba, ki zaključi škodni primer. Lombardni kredit - zastavni kredit oz. kredit z zastavo stvari. Nesolventnost - gl. solventnost.

Nezgoda - nenaden, nepredviden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje izključno od zunaj in naglo na zavarovančevo telo in ima za posledico njegovo smrt, invalidnost ali nesposobnost za delo ter zahteva zdravniško pomoč ali nastanitev in zdravljenje v bolnišnici.

Odškodnina (zavarovalnina) - denarni znesek, ki ga zavarovalnica izplača oškodovancu.

Oškodovanec - oseba, ki ima pravico od zavarovalnice zahtevati izplačilo odškodnine.

Podzavarovanje - kadar je pri premoženjskem zavarovanju zavarovalna vsota nižja od vrednosti stvari.

Polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi.

Ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovalno pogodbo in v ta namen predloži pisno ali ustno ponudbo zavarovalnici.

Posrednik ( zavarovalni) - oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja. Potrdilo o kritju - začasno dokazilo o sklenjenem zavarovanju, ki vsebuje vse bistvene sestavine zavarovalne pogodbe.

Pozavarovanje - je zavarovanje presežkov nad stopnjo lastnega izravnavanja ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, ki je registrirana za pozavarovanje. Pozavarovalnica - delniška družba, ki je registrirana za pozavarovanje. Premija - znesek, ki ga po zavarovalni pogodbi zavarovalec plačuje zavarovalnici. Premoženje - stvari, pravice in denar, ki predstavljajo lastni ali tuji kapital. Pristopna starost - starost, ko se oseba lahko zavaruje. Regres - povračilni zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. Renta - običajno mesečno izplačilo zavarovalnice po končani zavarovalni dobi. Riziko - nevarnost, tveganje.

Socialno zavarovanje - zavarovanje, ki poskuša varovati neko družbeno skupino in

zadovoljiti potrebo po gospodarski varnosti.

Solventnost - likvidnost ali plačilna sposobnost na dolgi rok.

Sozavarovanje - porazdelitev rizika na več zavarovalnic.

Škodni dogodek - negotov, nepričakovan dogodek, ki je neodvisen od volje osebe.

Škodni sklad - sklad, ki deluje pri Slovenskem zavarovalnem združenju in odgovarja

za plačilo škod, ki so jih povzročili vozniki nezavarovanih vozil.

Tretja oseba - oseba, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, a je na nek način

povezana z zavarovalnim razmerjem (oškodovanec pri zavarovanju odgovornosti).

Tveganje - možnost, da se bo uresničila nevarnost, kar povzroči negativne

posledice.

Upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalnino.

Vinkulacija (zavarovalne police) - določena prepoved, ki zavarovalnici ne dovoljuje

izplačila zavarovalnine zavarovancu.

Zastopnik (zavarovalni) - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo.

Zavarovalec - oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo. Pogosto sta

zavarovalec in zavarovanec ista oseba.

Zavarovalna vsota - najvišji znesek obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi.

Zavarovalnina - odškodnina.

Zavarovanec - zavarovana oseba. Od njenih poškodb, smrti, invalidnosti ali okvare zdravja je odvisno izplačilo zavarovalnine.

Zelena karta - potrdilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Priloge

Priloga 1:

Vzorec

Priloga 2:

Vzorec

Priloga 3:

Vzorec

Priloga 4:

Vzorec

Priloga 5:

Vzorec

Priloga 6:

Vzorec

Priloga 7:

Vzorec

Priloga 8:

Vzorec

Priloga 1: Vzorec splošnih pogojev za premoženjsko zavarovanje (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

SPLOŠNI POGOJI PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA (ABV 2008)

Podiot]« vsIjHvnoatl:

SpfoSni pcgop premoženjskega 2atvarcwgn}a [AEV) veljajo Ja tisie zavarovalne visle, ki se na veljavnost teh pogofev posebej skfimjejo.

1.Ělen Zavarovalna pogodba

2. člen Podaljšanje zavarovalne pogodbe, popust na trajanje

zavarovanja

3. člen Sklepanje zavarovanja

A. člen Prijava nevarnosinih okoliSčin ob sklenitvi zavarovanja 5. ilen Povečanje nevarnosti

14. člen Prepreůevanje in zmanjševanje škode

15. člen Omejitev zavarovalnine; podzavarovanje; tKlbitek davka

16. člen Krivdna povzročitev zavarovalnega primera: kršitev

obveznosti po nastanku škode

17. člen Izvedenski postopek

6. člen Vamostni predpisi

7. člen Sprememba naslova

8. člen Tekoča zavarovalna doha, zapadlost premije, kombinira

no zavarovanje: plačevanje premije, zamuda pri plaSlu premije, začetek in konec zavarovalnega kritja

9. člen Vpliv stečaja ali prisilne poravnave na zavarovanje

10 člen Večkratno zavarovanje

11 člen Nadzavarovanje; dvojno zavarovanje

12. člen Prijava zavarovalnega primera

13. člen Izplačilo zavarovalnine

I o. ricilïllcll IJC tA/aiUJÚ |Ji cul littles Ldvaiuvcuija

19. člen Prodaja zavarovanega predmeta

20. ílen Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega

se tiče

21. Člen Način obveščanja

22. člen Pristojnost v primeru spora

23. člen Sprememba zavarovalnih pogojev in/ali premijskega

sistema

24. člen Pravni položaj udeležencev zavarovalne pogodbe

25. člen Uporaba zakona

Izrazi v t9li pogojili pomenijo: ïevarcwalrica: Grawç Zavarowalnca d.d.

Z0varcw3íific: OMfea. tíatůw prsmoien^ IrVali prçmoieniski intůfůs js ísfuarovan zavarcvůíMi osůfců. ki sklepa zavarovalno pogodbo polica: listina o zavarOkiaini pogodbi

prefTiija: zn&ssk. ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni

pogodtji

zavarcvainira; znesek, ki ga zavarovalnica pfaůa po zavarovalni pogodbi

l.èlan zavarovalna pogodba

1. Zavarovalno pogodbo sasiavliajp ponudila za zavarovanje, zavarovalna poiioatar splo£ni in posebni jiava^alni pogoii.

Podaljšanje z

2. ilan

i pogodba, popuat na trajanje za

Zavarovalna pogodba valja zaňas, ki je določen v zavarovalni potici. Će znaâa ta ůasnajrTHnjflnoleto.seĚteje.daje javarovalna po^ba vedno jnova podalj&ara za cteljo enega lela. v kolikor je katera od pogodbeniti strank pisno ne odpove najpozaeje 3 mesece pred iizteltonn pogodbe.

2. Ce je îavargvanje sklenjeno ia ueC koi iii leta, sme po preieku tega iasa vsstia sIranKa z odpovednim iokom fiesitlti mesecev odsicpili od pogodbe s tem. da to pisno sporoči drugi stiartki,

3. Če je zavaiovalnioa na podtagi dogiMiriene zavarovalne dobe odobrila popust na (rajanje, lahko zahteva, ůe zavanMIec pogodbo predčasno odpcve. da re-ta knje razliko meo plačano premijo in premijo, ki bi jo plačeval, če bi bila pogodba sklenjena za la de^ki čas trajanja zavarovanja.

3. £len Sklepanje zavarovanja

1. Zavarovali^

[Vini icl^p Tfl 4

se pravikma sklene ne podlagi lavarovalCeve pisne

fl. Zavarovalni jasiopniki morajo dali zavarovalou vse potrebne informacije in mu svetovali. Zasloijniki zavarovalnice niso iKOblaSčeni oajatl kakršnihkoli, za zavarovarnico obvezujočih izjav, m ne smejo ukrepati v irnenu zavarovalnice.

5. Zavarovalnica sime zavarovanje ludi odklonili, ie so za r^vedeno nevarnosi podane posebne oltolláčine. Zavarovalnica lahko v skladu s svojimi poslovnimi podlagami sprejme v zavarovanje pcvečano nevarndsl in za to zahteva ustrezno jviianja premije.

Prija

4. etan

1 okoliítin ob sklenitvi zavarovanja

1. Zavarovaiec je dolian ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okcli£ůne. ki so pomembne za ocenitev nevarnosli in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Pomembni so tudi tisTi )™uiki, ki jih je savarcwalnca zatitevala (3isr>o.

2. F=n na

v 7ňvňrňvHlnn nnnrtffrip

gm zamolčanju ali narriemi neresnični prijavi teh okoliSCin latiko zavarovalnica v skladu z 932. členom Obilici jskega zakonika zahieva razveljaviiev pť^odt» in je prosta vsen obveznosti iz te pogodbe

5. ilen Povećanje navamoatl

1. Zavarovalec je ddian obvesliti zavarovalnico o vsaki spremembi okoliičin. ki utegne bili pomembna za ocenitev nevarnosti.

2. Zavanavalnico nista rtsmuOcma obvestili o večji nevarocsti, če se je rievarnosl povećala s kakšnim njegovim ravnanjem, če pa se je nevannost povećala brez njegovega sodeKvanja. jo mora obvesliii v stirinajsiih dneh, odkar je za to zvedel.

S. c;jb povećanju nevarnosli iniazavarovalnicav5kladuz93e.členom Obligacijskega zakonita pravico odstopiti od pogodt» oziroma prilagoditi premijo.

4. Določila tega člena veljajo tudi. če se je ncvamost pcrvečaia v času do sprejema ponudbe s strani zavarovalnice in isvarovalnid lo povečanja nevarnosti ob sprejemu ponudbe ie ni bilo znano.

6. flen Vamoatni predpisi

t^iR 7;vvflrrrvAlAr^ hr^i nrfvinisAnR ;tli rlrvinvnrinnn varnnsine orwintsn ali drY>iii^

3. Če pfide zaradi kriitve vamcâtnih predpisov do pi^većanja neu'ârnosti, morů ^dvarovaieo upoštevati doi[>čil9 fiena reh pogojev

7. člen Sprememba naslova

1, Zâvarovaiec ÍQ dolždn zâvarovalnicp oi:ivcsititi p sprememb] nosipvpvroku i&drtl QÚ dneva spremembe,

2. Če je zavarovalec spremenil naslov, pa tega v predpisartem roku ni sporočil zâvarchrelnici, velja, da je bil z^varpvalec pravllnp obveščen, ie pošlje^arovainica obvestilo na njegov zadnji znani naslov.

Tekoča zavarovelne doba, zapadlost premije, kombinirano zavarovanji; plačevanje premije, zamuda pri plačilu premije, začetek In konec zavarovalnega kritja

1, v koUkoT* zavarovalna pogodba ni izrecno sklenjena za krai^i čas, velja za tekočo zavarovalno dobo obdobje enega leta, računano od datuma zapadlosti premije.

2. Datum 2apadii»ti premije za v&ako tekočo zavarovalno dobo je vedno ziwa prvi dan Ustcga meseca, v katorem bo zíXvíSrovalna pogodba izlelUâ,

3, Kombinirano zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je po eni zavarovalni pollol posebej zavarovarK> več zavarovalnih vrst. Posamezne zavarovalne vrste komi:iinirdne$a zavarovanja pjecfetavljajp pravno gh^anp sarripetojrie ^varovalne pogodbe,

4. Premijo je poirebfK) plaCati za vsako zavarovalnodotso vnaprej. Če je v zavarovalni polici tako doipčeno, je mogoče premijo za vsako zavarovalno dobo piaievati v obrokih, ki so navedeni v zavarovalni polici,

è. Zavarovalec je dolžan plačali pn,^o premijo, v1<ljuČno z vsemi spremljajočimi stroški, cb sklenitvi zavarovalne pogodbe, vse naslednje premije, vl<l|učrK> z vsemi spremljajočimi stroški, pa v rokih, ki sp r>avcdcni v polid. Prav tako je dolžan plačati vse morebilne dodatne stroâke, ki so predi^deni s tarifo zavaiovalnk^e,

6. Zûvarovainkia lahko pobota premijo, ki jo zavarovalec dolguje zavarovalnici, z zavarchraininp, četudi le-ta ni namenjena zavarovalcu.

7. Zavarovalno kritje prične veljati, ko je ptačena prva premija, vendar ne prej kot z dnem. ki je v zavarovalni poPtci določen kol dan zaůetka zavarovanja. Dogovor o plačilu premije r^ podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer seoWčajrx določi rok plačila, se prt plačilj pn/e premije êteje za dogovor o t&fn, da je treba premijo plačati ob st<lení^ri zavarovalne pogodbe, (^e je dogovorjeno, da je treba prvo ali enkratno premijo plačati po sklenitvi pogodbe in zavarovalec to stori v roku 8 dni po prejemu poziva za plačik) premije, prične zavarovalno kriljezdnem, ki je v polici določen kot dan začetka 2avarovania.

8. V primerij zamude pri plačilu premije lahko zavarovalnica zavarovalcu dodaino zaračuna zakonske zamudne obresli. in sicer od dneva zapadlosti premije do dneva plačila. Zavarovalec je zavarovalnici dolžan povrniti vse strofike, ki nastanejo zaradi neplačila pjwíje (npr sirpike opomina). Pri plačevanju na obroke takoj zapadejo v plačik> vsi neplačani obroki, če zavarovalec teh obrokov ni poravnal pravočasno ali je predčasno odpovedal pogodbo

9. Oljifeznost zavarovalnice, da izplača v pogodb« dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, pa preneha v prirrwru, čc zavarovalcc ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki [e zapadla po sklenitvi zavarovalne pogodbe, in lega ne stori kdo drug, ki je zato zainteresirar>, po Irideseiih dneh od dneva, ko je blco zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnk;e z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more Izieči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadk>sti premije.

10. Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 9, odsta^4<a tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačitom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pc^godbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s lem da razdrtje zavarovalr>e pogodbe nastopi z izlekom roka iz 9. odstavka tega člena in s prenehanjem zaverovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjer^ v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega krilja,

11. če zavarovalec plača premijo po rzleku roka tz 9, odstavka lega čleria. vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačali zavarovalnino oziroma odškodnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obrestih.

12. Pri komtfniranem zavarovanju se v primeru delnega pfačila premije plačani zneseH sorazmerrK) porazdeli na posamezne zavarovalne vrste,

9. člen

Vpliv etečaja ali prisilne poravnave na zavarovanje

1, če prkle zavarovalec v steč^, se zavarovanje nadaljuje, vendar ima vsaka stranka pravico odstopili od pogodbe v treh mesecih od drteve, kc je bil uveden slečaj; v lem primeru gre v stečajno maso zavarovatca del plačane premije, ki usireza preostalemu času zavarovanja,

2. Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za primer prisilne poravnave.

10' Člen Večkratno zavarovanje

1, če je zavarovalec za zavarovane stvari sklenil zavarovanje za iste nevarnosti tudi pri drugih zavarovalnicah, mora zavarovalnici nemudoma sporočili imena in naslove drugih zavarovatnic 1er zavarovalne vsote posameznih z njimi sklenjeniti pogodb,

11. člen

Nadzavarovanje; dvojno zavarovanje

1, Zavarovalnina ne more biti večja od ëkode, kJ je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera. Tudi če zavarovalna vsota presega zavarovalno vrednost fnadzavaiovanje}, izplača zavarovalnica zavarovalnino, ki ustreza pogojem zavarovanja.

2. čezavarovainavsotabisivenopresegazavarovainovrednosi, seupprabijodoločifa 956. dena Obligacijskega zakonika, S larifo dogovorjena minimalna premija ostane vveltavi.

12. člen

Prijava zavarovalnega primera

1. Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem pritrteru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.

2, Zavarovainkiâ sme po nastanku zavarovalnega phmera od zavarovalca zatitevati vso dokuirientacijo, ki je podlaga za ugoioviiev obstoja zavarovalnega primera in obsega zavarovalnine,

13. clen izplačilo zavarovalnine

1, Zavarovalnina zapade v izplačik) Sele, ko sta obsloj zavarovalnega primera in obseg 5kode popolnoma ugotovljena Štirinajst dni po prijavi zavarovalnega primera pa lahko zavarovalec zahteva delno izplačilo zavarovalnine, ki ustreza do takrai ztiranim podatkom o $kodi. Ta rok ae lahko podaljâa, če se zaradi krivde zavarovalca ne more ugotoviti obstoja in/ali zneska obveznosti zavarovalnice,

2, Zavarovalna vsota je naji/iSje možno nadomeslilo, ki ga zavarovalnrca izplača,

3, Zavarovalnna lahko zadrži izplaCiio zavarovalnine:

3.1. dokter ji ni dostavljena vsa potrebna dokunentacija, na podlagi katere se ugotavljata obstoj zavarovalnega primera in obseg zavarovalnine,

3.2, Če obstaja utemeljen dvom, da je zavarovalec upravičen do sprejema zavarovalnine, in sicer tako dolgo, dokler ji zavarovalec ne predloži ustreznih dokazil.

Če je zaradi zavarovalnega primera proti zavarovalcu uvedena policijska ali kazenska preiskava, in sicer tako doigo. dokler preiskava n končana.

14. Člen

Preprečevanje In zmanjševanje álcode

1, Zavarovalec je dolžan slorili predpisane, dogovorjene in vse druge ukrepe, ki so polrebni za tO, da se prepreči nasianek zavarovalnega primeca; če zavarovalni prirr^er nastane, pa mora ukreniti vse, kar je v njegovih močeh, da omeji Škodljive posledice. Pri tem se nxitra posvetovati z zavarovalnico in upoštevati njena navodila.

2, Če zavarovalec ne izpolni svoje obveznosti preprečevanja zavarovalnega prirrtera ali obveznosti reSevanja in za to nima opravičila, se obveznost zavarovalnice zmanj^ za toliko, za kolikor je zaradi tega nastaJa večja êki^da.

15. Člen

Omejitev zavarovalnine; podzavarovanje; odbiteli davica

1, Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo zavarovalnine. Zavarovalnina za vsako zavarovano stvar, ki je navedena v |X)lici pod posamezno postavkp, je omejena z zavarovaIrK) vsoto te postavke.

2, Če je zavarovalna vsota nižja od resniCne vrednosti zavarovane stvari {v nadaljnjem t:»esediiu zavarovalna vrednost; giej dok>čiia o zavarovalni visosti v splošnih pogojih ustrezne zavarovalne vrste - podzavarovanje), izplača zavarovalnica zavarovalnino, ki ustreza raztrterju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, Podzavarovanje se ugotavlja za vsako postavko v polKi posebej,

3, V kolikor je zavarovalec zavezanec za plaůk> davka na dodano vrednost, se pri obračunu zavarovalnine zakonsko določen davek na do<lano vrednost ne upoSteva,

1& člen

Krivdna povzročitev zavarovalnega primera; kršitev obveznosti po nastanku škode

1, če zavarovalec ali kateri izmed posk^odnih delavcev pravneosebe škodo povzroči namenoma ali zaradi hude rriak)mamosti, zavarovalnica ni zavezar>a za nikakrSne dajatve,

2, če zavarovalec ari katera od zgoraj navedenih oseb namenoma ali zaradi hudo malomarnosti krši obveznosti, ki jih Ima po rtastanku zavarovalneça primera, in zavarovalnica zaradi tega ne more ugotoviti oc^stoja aii ot^sega Ikode, je zavarovalnica prosta vseh obveznosti iz tega zavarovalnega primera

17.

Izvedenski postopek

1, Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da vzrol^ in viSino Skođe ugotovijo Uvedenoi. v primeru SpOra O višini škode mora zaverovdiec pred pridelkom izvedenskega postopka svoj zahievek opnedeiili po viSini.

2, Doçjovor o izvedenskem poslopku mora obvezno vsebovati: ► način in obseg deia izvedencev,

• imena izvedertcev: vsaka pogodt^ena stran4<a irnenuje svojega rzvederK^a in ga pooblasti, Ć& poda izvedeniško mnenje

3, Oba izvederxi^a še pred pričelkom izvedenskega pi^stopks, ckikkiila z& predsedujočega tretjega izvederK^a, Če se o njem ne moreta sporazumeti, doioCi predsedujočega izvedence na zanievo ene eii obeh pogodbenih strank eodiSče, ki je pristojno v kraj j Škode,

4, izvedenca predate svoje ugotovitve istočasno zaverovaJnici in zavarovatcu, C^ se ugotovitvi izvedencev razlikujejo, jih zavarovalnica takoj preda predsedujočemu. Ta odk>či o spornih točkah, in siœr v okviru ugotovitev obeh izvedencev. Svoje ugotovitve preda istočasno zavarovainni in zavarovak^u,

5, Ugotovitve, ki jih podajo izvedenci v okviru njihovih pristojnosti, so obvezujoče za Obe pogodbeni stranki in predsiavljajo osnovo za izračun zavarovalnine, razen v primeru, kose bistveno razlikujejo od dejanskega stanja,

6, Slroâki izvedenskega postopka se porazdelijo med pogodbeni siranki, in sicer sorazmerno uspehu v sporu.

7, Dogovor O izvedenskem postopku ne vpliva rta siceršnje obveznosti zavarovaica, ki jih je la dolžan izpolnili ob nastopu zavarovalnega primera.

ia. Člen

Prenehanje obstoja predmeta zavarovanja

1. če ob začetku zavarovanja predrT>al zavarovanja ne oti^ja ali je bilo zavarovanje sklenjeno za bodoâ interes, ki nI nasial, zavarovalec rti dolžan plačali premije. Zavarovalnica sme ^htevab te iistrezno nadomestilo nastalih stroškov

2. Če predmet zavarovanja po začetku veljavnosti zavarovanja ne obstaja več, zavarovalnica lahko zahteva premijo, ki usireza premiji za dobo od začeika zavarovanja do trenutka, ko je zavarovalnica dobila izjavo o preriebanju obstoja predmeta.

3. Če predmei zavarovanja ne obstaja več zaradi zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za tekočo zavarovalno dobo,

19. Člen

Prodaia zavarovanega predmeta

1 Pri odtujitvi zavarovane stvari in stvari, ki je bilo v zvezi z njeno rabo sklenjer^o zavarovanje pred odgovornostjo, preklejo pravice in obveznosti zavarovalca po samain zakonu na pridobitetja, razaii če ni drugače dogovorjeno.

2. Če pa je Odlujen samo del zavarovanih stvari, ki glede zavarovanja niso ločena oetota, preneha zavarovalna pogodba po samem zakonu glede odtujenih stvari,

3. Če se zaradi odtujitve s^arl poveča ali zmanjša verjetnost, da bo nastal zavarovalni primer se uporabljajo splošne določbe o povečanju ali zmanjšanju nevarnosti,

4, Zavarovalec, ki ne otrvesti zavarovalnice, da je bita zavarovana stvar odtujena, ostane v zavezi tudi za plačilo premij, ki zapadejo po dnevu odtujitve.

5, Zavarovalnica in pridobitclj zavarovane stvari lahko odstopita od pogodbe s pelnajstdnevnim odpovednim rokom, pri čemer morata to sporočiti drugi stranki najpoznaje v tridesetih dneh, odkar sta zvedela za odtujitev

20. Člen

Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se trče

1. Pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče, mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz pogodbe zavarovalec, vendar ne more izvrSevati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah polico, če v to ne privoli tisti. Čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.

2. Zavarovalec ni dolžan Izročili zainteresirani osebi poHoe, dokler mu ta rte povrrte premij, ki jih je plačal zavarovalnici, in stroškov pogodbe,

3. Zavarovalec ima prednostno pravico do poplačila teb terjatev iz dolžnega povračlfa in pravico zahtevati njjhovo p1ačiN:> neposredno od zavarovalnice.

4. Zavarovalnica lahko uveljavlja prdi vsakemu upravičencu iz zavarovanja na tuj račun vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe proti zavarovaJcu

5. če sta po zakonskih predpisih, zavarovalnih pogojih in drugih dogovorih, zajetih v zavarovalni pogodbi, obveščenostih ukropcmjc zavarovalca pravno pomembna, se postopki zavarcwanca pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katei^ se tiče. enačijo s postopki zavarovalca.

21. člen Način obveščanja

1. Vsi dogovori, obvestila in izjave v zvezi z zavarovalno pogodbo morajo biti podani v pisni obliki. V primeru nasianka zavarovalnega primera je potrebno upoštevati določita v sploënih pogojih ustrezne zavarovalne vrste.

22. člen Pristojnost v primeru spora

1. Za reševanje sporov je krajevno pristojno redno sodiSče v Marltwru.

23. člen

Sprememba zavarovalnih pogojev In/ali premijskega sistema

1. če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje in/ali premijski sistem, mora o spremembi zavarovalca obvestiti vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalne dobe.

2. Zavarovalec inria píavíoo odpovedati zavarovalno pogodtM v 60 dneh po prejemu obvestila. Pogodba preneha veljati s potekom tekoče zavarovalne ck)be.

3. Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v omenjenem roku r^e odpove, se pogodba z začetkom naslednje leko^ zavarovalne doba spremeni v skradu z novimi zavarovalnimi pogo| in/ali s spremenjenim premijskim sisierr»om.

24. člen

Pravni položaj udeležencev zavarovalne pogodbe

1. Vsa določila, ki veljajo za zavarovalca, veljajo smiselno tudi za zavarovanca in liste osebe, ki uveljavljajo pravioe iz zavarovalne pogodbe. Te osebe so poleg zavarovalca doiřne izpolnjevati obveznosti in storili vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečile nastanek in zman^ale posledk>e zavarovalnega pnmera,

25. člen Uporaba zakona

1. Za razmerja, ki niso urejena s temi pogoji, valjajo določbe Obligacijskega zakonika.

Priloga 2: Vzorec splošnih pogojev za življenjsko in nezgodno zavarovanje (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

SPLOŠNI POGOJI ŽIVUENJSKEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER SMRTI, DOŽIVETJA IN NASTOPA DOLOČENE TEŽKE BOLEZNI Z UDELEŽBO NA DOBIČKU (GDN 2010)

1.člen Izplačilo ob zavarovalnem primeru

2. člen Obveznosti 2avarovalca in zavarovanca

3. Člen Omejitve zavarovalnega kritja

4. Člen Določer^e težke bolezni

5. filer Zaćetek zavarovalnega kritja

11 člen Predujem

12. člen Udeležba na dobičku

13 člen Prijava zavarovalnega primera

14 člen Način obveščanja

AC AiArt

6, filen Posledice neplačevanja zavarovalne premije

7. filen Zavarovanje brez plačila premije (kapitalizacija)

8 člen Obnovitev zavarovanja

9 člen Odkup zavarovalne pogodbe

10, člen Posledice odKupa in zavarovanja brez plačila premije

lU, CISM IJ^KIVlUSMIu')

16. Člen Vinkulacija in zastava

17. člen Dodatna zavarovanja

18 člen Reševanje sporov in zastaranje

19. člen Splošna določila

izrnd v teh pogojih pomenijo:

zavarcvartec: zavan^^ana osac^a

zavaríwalsc: «Menitelj zavarovarja

zavarovalna vsota: dogcMorJena obveznost po zavarovalni pogodbi

zavarovalnina: izplačilo pozavarovalni pogodbi

zavarovalna premija: zrieseK lagazavafmalecplačazavBrovalrici pozavarovakii poQodbi

2avarchralna poitca: ristsne o zavarovafnl poooan

upravičenec: oset>a, ki je imenovana za prejem zavarovalnine/ zavarovalne

vsote

dobiček; zrieaek, kise pripisujeziwarchTBinivsoti

matemaiičřka rerervacija^vtiina ctj^znosii zewacM»*« H lavarcwaine po^xi^e na

dďoCán izratlijwâ po odkupna vrednosl: vifina obveznosti zavarovalnk» v prin>enj predčasne

prekinitve (odkupa) zavarwafne pogodbe doio^er« ležhe bd&zni; v smisTu teh pogojev, cfdûdene ležke bolezni predslavtjatD dafirwan» t&jka i»lezni v 4. leTi pogojev, časovno obdobja po zadetku zavarovanja, ko zavarovanec nima zavarovalnega krilja in ne rtiore uiítíjaMíjali pravic iz shierijeriega zav^ovanja. eksiremni $portl: solpOfti,k]vMjuůjjeiovaUiorii|rqsi,vi£lnonevam

dmgo aldobadjo in je Liwananje z njimi la^ko sirrtno novamo (np*'' bij'iQse juTiping» kanjoririg, urbano pi&zanje, ipd,)

Čakalna doba:

Ďlen

Izplačilo ob z«v«rovaii

« prirn«r|j

v priineiu suniti zavaroi^n«» zavarovalnici ijpieča zavarovamo vsolo «i pripisane «dieitoOobiC^ Oo trenil nasiopa smrti.

O in pripisana deleže

v prlmeoi doživeija zavaroi.«inica izpia&a zavarova dobička

V primeru nastopa dofočene težke bolezni zavarovar>ca, navedene v 4. čfenu teh 0O9Otev, savan^vainioa i£piai±a zavaro^rc vsolo m fipisene deie^ dObtôka do

2. člen

Zavarovalsc poda pisno ponuckio za sMsnitsv žÁijsnjsheQa zavarovanja. Pisna pcrudba se poda na zato piipravlierih obrazcih - zavarovalnih ponudbah, ki jih je prip/thrira zavarovalnica. Zavarovalnica pc^vzenia zavar^i-amo krliie izMiijčrko na podlagi dejstva, da so odgovori na vpra&ania v ponudbi in na dnjga morebilna iiipra£anja resničt^ in popolni,

ZavBTOvalec je dolžan na vsa zastavljena vpfalanja odgovorili resničrx} in popolno T€r navesti v$a dejstva, ki so mu c2iroma mu niso mo^ia oslati neznaťia. Zavarovalac je ravno tako odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov zavarovanca, če œ gre za islo osebo.

kdikor zavarovaintca tzpodbiia £avafOvaii>» pogodbo ali odstopa od nje, izplača odkupno vrednost. Prav taka se izplača samo odkupna vrednost, v primenj, da je r^stopii 2avanM*ii primer in se pri ujola^janju teniei|aift viiirw. ugotcwi rtamenx» zamolčanfeal namema prijava neresničnih olu>liSân.

3, Podana ponudba zâvarovâk:a veže a dni od dneva, koje prispela vzavarovâlriico, ča ja pdreben zdravnifKi pregled pa 30 dni. V kokkor je pciraben zdravrifKi pre^. predsiavflja zdravnišitadoki*nentacija sestavni del zavanjvaJhe ponudbe, Pgnudtna ja popolr^, ko v zav«n>'alnico prlspajo vsi zartsvani dokumenii in Odrazila.

4 Nň podlagi ídraw!

a in osiđih iwefcriih ohofiSíiii zavarovanca, ki so

pomemtfieza prevzemv hriije, se zavarovalnica odtoči ponudbo sprejeli ali zavrniti. Zdr^kisiveno ^je in osebr^ okoillfine zavan>.<anca ne dan jiaCeika zavarovanja 50 rnerodajne za določitev zavarctvafne premije. Zavarovaiec izrecno so^aâa S tem, da zloraba nikotina, alko^ola, zdravil ali drugih opoinin substanc predslaMja povečanje nevarnosti, vsako povečanje rievamosti je poirebno neniudonfâ prijavil» zavarovalnici. Zavarovalnica ma pravico, v sMadu z a3S. členom Obllgacitskega zakonika, od za^aitxaine pogodbe odsiopiCi ai prilagođli zaváněno premijo.

5, Zraven zaJicrsKihdđoćii in apiosninpogojetf osebnega zavajovanja. kl &

«aéajo

nacbveznostizavarovak»in zavarovanca, se ^ posebej dogovarja naslednje: 5,1. zaivarovaiec in zaivarovaneo sla ddina s poveóaíW skitnoeljo, (očno, popolno in natančno odgovoriti na vsa vprašanja v zavarovalni pcrudbi, ki se nartaâaio ne zdravstveno siarie zavarovanca ter pisno pn}&.rí|i vse ostale okdiSčine, ki imajo ali bi lahko imele vpliv na oceno zdravstvenega stanja zar^rarovanca, poserai pa navesti:

5.1.1 vsa kronične bolezni, zdravstvene ležave, di^ne boTezni, irajne ali pogosle iTiolnje krvnega pritiska, krvne sMie. kor<ientia:ife nnaSůob ali sladkorja v krvi ali s tem povezanih težav, ne glede na to ali se Zdravi m ne;

5.1.^ vse obsloječe bolezni afi sum na bolezni, ki jih medcina Šteje kot listne za riaslanek, razvoj aii progresijo kalere od croioôenih težkih bolezni, ki so navedene v teh pogojh;

5.1.3 odvisnostodalkciřioia,riarko(ikcw,nikolinaalizc»revil;

5.1.4 poclatk&olelesnltůíilnvtSinÉ;

5.1.5 vse preglei

zdravniik napoill zavarciranca v obdobiu vsaj $ ni^sac^ pred podpisom zavaravakie ponudbe in se nanalajo na diagnostk^iranje katerekoli bolezni aii molnje v smislu «ega odslavha, ne gleda ne eo ali ie zavarchranec takâne preglede ai preiskave opravil in ne ^e na

5,2, zavarovanec ie đoliar> brez odteSanja pisno prijaviti zavan^vatriici vsako spraniant^o zdravslver^iega slanja, kl je nasiala po podpisu zavarovalne ponudbe, vse do njenega sprejema v zavarovanje oziroma do sklenitve

zavarovalne premije.

l^kociefavaroiialrte premije so letrte isremiie.Podogoi^u jlri je mogpCe i:iačevaii tudi v polletnih, četrtletnih ali mesečnih obrokih. V primeru nastopa zavarovalnega primera (i. člen) se od izplačira oditeieio le neporavr^ri obioti za tekoče

3i člon

v htf«^ izháže, <fái je bil samonrior posledica mnraCitve uma ali bolezensKega stanja, ki |e onemogoCak» razumno presojo, zavarovalnica nudi pdno krilie.

V primefLJ samomora po preteku treh tet: od skleniEve, od dneva obnovitve ali pc^anfa oC^a zavdn^^nega krit|a, zavai^efnica nuď polno krUje.

3. ZavarovalntcarisbonLJdilaiavarosifilrisgakritjazaprlrriff srniltin^

ležlne bolazni. čeje smrt ai oastcp ddočene ležKe bolezni zaMarovanca povzroâi ^avan^i-atoc aii i^praviC^nec naklepno aH s kaznivim dejan|an^. V kc4kor so t>tQ 40 Eahfai vplačane vsaj 3 letr« prernije. inora zavarcpvainica izplačati matemalično rezervacijo.

4. Zavarovalnica izplaCa samo malematiCno rezervacjjo v primanj smili aH nastcpa 4oioÓdne težke boiezni 2âvarovârKa, ki je cposieoica;

4.1. voinih dogoctuDV vsah vrsi ;

4.2. Jia(rircve<ii,«tai, kjer je íavafovariec bii udeiež«r iiâ strani povsrotïiiâiia: 4 A jedrskih, bioloških ali kemiânti iuplívov;

4.4. teronslićniri napadov;

AA. zdravljenja oziroma operalivri> posegov, kalere zavarovanec podM^ema «emoiniciatiiirio, razen ^ so medicinsko nupnl;

4.6, j&vania aBtchola, drog ali drtj^ narkotičnih sredstev, zauâtfa stnjpa ali ďoraM Zdravil (od tega so izvzeta zdravila, ki se jeniiieto po priporočilu zdravnika in pod zdravniâlârn nadzorom):

4.7. nameme povzročitve aH izzivanja iKlezr», namen-iega ogn^iaria telesnih sii duševnih Sposobnosti, narrterrie san^ûranitve ali poshjsasamotticfa;

4j6. žar^jaanergija, nevtror)Qv vsake anerçije, laserskih ali rniltrovalovTiIh Žarkov ali unetno uscvarjerih UtravijoliAniti iarkcTM' frazen v prinierih. Ko ie ierCenje sledjo zdravnikovemu pripon^Ciig. s strani zďavníia in pod zdravnifkjm nadzcrcm • vse zaradi zdrasijenja), 4.9. epidemije. EpkJemlia )a nenaden izbfLh in hHro Širjenje kake natezl[ive bolezni

vâloveâki popiJaciji in presega noonalnoobotovnosi vnjej. 4.1(3. cííuibe 2 virusom Hlv: V kolikor je ckuiba posledica zdravstveniti posego velja pdfio kriije,

d. Brez poset^nega in predhodnega dogovora o ixn-e^^u nevarnosti z z^rova^^ Se izplaCa damo rnatemaEična rezervacija, če je pcoledica smrti ali riastcpa določene (eika bolezni zavarovanca:

S.1. izvajanje kaIvSrrfikoli pilotskih opravil v vseh vrslah naprav za lelenje: Li<yariante z ehslrenuiinnf IpOfti;

5.3. udeleiba na tekn^ah In za zanje potratnih irenrigiri s kopenskinil. vodnimi sli zračnimi motornimi vozili:

6. Zavarovalno Kriije zajema nastanek samo enega zavarovalnega primera med irajanjem zavarovanja. Z nastopom ene od ddoienih t^kih oc4ezrfe iz 4. Cler^, preneha zavarovalm krit|e za kateri koti drugi zavarovalni primer na podlag tega zavana^ia, torei prenana kritje za kateri kolk nasiednp nastop «ie aii druge določene težka bolezni, prav tako pa preneha zavarovalno tvitje za prwner dc^ivetja in sirirti.

Z nastopcm zavarovalnega primera prerteha zavarovalno kritja tudi za vsa dodatna zavar^tienja.

7. Zavarovalno kritie za doiivetie iT smrt velja v Skradu S 7. členom Spicénih pogojev osebnega zavarovanja ABP 2010,

& Zavsroi'airtokri|pezariaslopdoiodeninte2kd^boie!2ni,naved&niiivi.,2.,3.in4.točki 4. člena (srčni infart^. biypsssK}peracijakcronamih arterij, karctrxxn in možganska ka^) se začrke po preteku ireri meseoev (iakaina doba) leeto od drteva, ki je v poMci označen kot začetek zavarovanja. Pri vsakem povečanju zavarovafr^e vsote ali obnovitvi zavarovanja, pri£rie zavaro^no kfitje za po^ie^i del zavarokiaine vsole ali obnovljeno zavarovanje, tri meseœ po povečanju aR obnovitvi. 9, V primem nastopa dok^nin teikih bdezni, zě. katere ni i^eđvidera čáKairta dota in so navedene v 5., 6., 7., S. Ind. točki 4. člena (kronična odpoved ledvic, iranspiantacija organov, rruiiipte skleroza, paraliza in slepota) velja zavan::ni'aino kritje od datuma. Û|e v zavarot^ polici naižeden kot začelek zavarovanja.

4. fil«n Dûloâând tažkft bolezni

Določene leike bciezni v smislu teh zavanjvainih pogotev so: 1, SrdnI Infarkt

1.1, Detinicija

Srčni infarki je propadanje dela miokarda (srčne migice), ki naslana zaradi kritične isTiemije oziroma nezanjostnega pritoka Hrvi v prizadeti predel. Diagnoza

Diagnoza srčnega infarkta mora temeljM na nastednjih l^riph:

1.2.1, karaMerisliůne bdečina v prsA^ m boieâne v predelu oKoii srca (siiskenje, pritisk, zbadanje):

1.2.2, EKG - etektrokeroiograrske spremembe s kerakterističnimi znaki akutriega iniarkta:

1.2.3, zviáenaa)<tivnoslendinOv{npr.CPKXLBM,LI>H,míogk)bin,trC^ ki so epecififni za efčrio n^&co, od kontroli njihov aktMiostl.

Diagnoza mora biti postavljena v bolniânci ali v specializirani ustanovi za kardioto^jo aii s sbrani zdravnika speoaiista mtam^a - kardiologa. 1.3. Zavarovalno krkje

Izplačib zavarovalne vsote je možno dele po postavljeni diagnozi na podlagi medkanske dokumemadje tiste ustanove, v l^eteri je potekalo zdravljenja. Zavarovalna vsoia se izplača le ob pivem prtrr^ M. izkijučilev

lako imenovari .tihi' srčni infarkt (npr. hJSTEM I.) ne vetja za srčni iniarkt v snnisiu ten zavarovalnih pogojev.

2, Bypass - operacija koronarnih art«r^

2.1. Oeliniciia

Bypass - operacija konixiarnih arterij je obvodni kinjr&ki poseg pri zoženjuati pri zemafitvi koror>arnir arterij z medicinsko indikacijo za bypass-oper^cijo na najmanj dveh koronamih artenjah.

2.2. Diagnoza

Diagnozo postavi zdravnik specialist internist - kardiolog oziroma specializirana ustanova za hanKMiuigijo,

2.3. Zavaro-^no kntje

Izplačilo zavarovalne vsote je možno ide po opravljeni operaciji na odprtem prsnem koSu. Za zervarovanca mora ta operacija biti prva te vrste, rte ^ede na to aTr gre za korekcijo ene ali več koronarnih arterij.

2.4. IzhjjuŮive

Vsi neklrurikl poslopkj zdravljenja zoienia ali zamaSlrvekorona^h arterij, kot an^cçlasiika, zdravljenje z laserjem in diuQt nekiruriki postopki. Nadaiie so izkijufeni posegi pii kaiierih m polrebnoodfati prsnega koia, kot npr. balonska dilaladja, vstavitev žilne proleze ipd,

3, Karcinom

3.1. Oetinicija

Karcinom je vsak diagnostično (íiistoloSkq) potrjen maligni tumor, ki ga karakterizira samostojno neitcntrolirario irniiazfvno povečevanje. intiiiratMia rast in tendenca tvort« metastaz.

Pojem karûnoma (n^igno obolenje) vkJjučuje tudi n^iigna obolenja organov, ki tvpfijooz. proizvajajo kh, limfnega sistema (limlom. i-iodgNinoi^ bolezen In Non Modgkinov limfom), levkemija (z izjemo kronične iimfocitne levkemije).

3.2. Diagnoza

Diagnozo bolezni mora postaviti zdravnik specialist, onkcfog a1i ^matctog na podlagi histološkega izvida.

3.3. Zavarcwaino krit je

Izplačilo zavarovalne vsote ie možno Sele s potrditvijo diagrx^ze s sirani zcfr^avnïia speoieiista onhoioga ali hemaloioga s histotoâko aH mikroekopeko preiskavo tkiva.

3.4. iZNljučJlve:

3.4.1, "Carcinoma in silu" (rakvraiumaiemice, sečnega mehurja) (vkljuCnoz diepiazijocervftisaClN-l, CiN-2in ClN-:3)ali predn^iigne oblike;

3.4.2, melanomi hlstoiolkc poirjene debeline, ki znala manj kot i ,5 mm afi globine. Ig je rrianjâa od Ctari<ovega nivoja 3:

3.4.3, HodgklrtoLia bolezen v stadiju t.;

3.4.4, vse Nperkeratoze in bazalni karcinom kožnih celic:

3.4.5, karcinom pkj^tih epjteiijsâqh kožníti œlic;

3.4.6, Kaposijev sart<om m dnjgi lurrtorji ob istočasnem obstoju infekcij s MfV-om ali obdenja AIDS;

3.4.7, karcinom prostate, hietc4oâko potrjene TNM - Masiiikacije Ti Cvkijučno Tl(a). TI (b}, TI (C) ali podobne ali rvžje klasifikacije).

4, Možganska kap, apoplekslja

4.1. Detinicija

Možganska kap je cerebrovaskutamo obolenje, katerih posisdhîa je poSkodba možganskega tkiva in so jih povzročile motnje v prei^nosti možganskih arterij (zaradi isherrtije, embolija, zamalitve krvne žila s krvnim strcvtom), ko(posledica rupture niožganske žile ïiniracerebralno hemoragijo {možganska krvavitevj ter imajo za posledico trajne nevnjioike motorične izpade in clironnelosi eksiremitatov,

4.2. Diegnoza

DiagrK3zotrainihnevToto£Nfi poSkodb mora po diagnostični potrditvi obdenja postaviti nevrolog,

4.3. Zavarovalno krit je

Izplačilo zavarovalne vsote je rrtožno Sele 3 mesece po potrjenem cerebrovaskularnem postopku, v kolikor so po poteku tega roka za^c^'atnici bili predkjžeri ustrezni izvidi in diagnoza s strani zdravnika specialista neirfotoga.

4.4. IzUjučilva:

4.4.1, možganske poâhodtïe kot posiedkua tren,ine, epilepsije, inoíganskih vnetij:

4.4.2, cerebralni sinptomi hot posledrca migrene, možganskega tumor ja;

4.4.3, vnelja m vaskuiama obolenja, ki poikodujejo vidni ^wec m Isi^emlâne molnjs vsstibularnega sistema:

4.4.4, prehodne ishemične motnje - T1A, (kratkotrajni rievrcioSki deficit, ki ga je poi^ročila ishemija).

& Kronična odpoved ledvic

6.1. Delincija

Trajria odpoved obeh lectňc je progresivna ireveiztvina poâkodba ledvične funkcije, vse do zadnjega stadija (terminalna uremija), pri čemer ja življenje (trektrK) ogroženo in je potrebna bemodializa, peritonealna diaiiža ari transplantacija ledvic. 5,3. DiagrHJza

Izrabo po trajni diaiizi oz, diagnozo mera pdrdíti zdravnik specialist nefrolog.

5.3. Zavarovalno kritje

Izplačilo zavarovalne vsote je možno £ele z zadetkom diatize sli po izvecfeni transplantaciji ledvic.

5.4. IzUjučitev

Akutna oboter ja lenïinc.

6, TrânsplBnte&lla orgftnov

0.1. Dsfinidja

Transplantacija orQsr>ov ie izvedena popolna [ransplamacija srca, pljuč, <leia leter, (rebu^ sllnai.4<e, letitvlc in kchstrtega moega, pri (emer ie zavârovariec prâjernniK crgana. DlagTOz^

Potrebo po iransplantaciji organa mora na podlagi ustrezne rTiedlcinslt,e dcKutnent^ie potrdili prisiojni zdravnik speciaTist. 6.3. Zavarovalno krïtja

rrioIrQ âeiQ po ízv^t^erii iranspiaritđciiji organa.

6.A. Izkipjâtev

Pn (rarkspiantâciji treUiin^ sfenenrfi;« pri kateri ízvecte sair« tr^neptaniacija LangerhansoMíti otdiovjs Izključena.

7, M LJtUpla skleroza

7.1. Definicija

Multipla sMeroza je obolenf& kronično remineninega potelta, ki ga karaktefizirato fterunne patoaria^omske loxíje {izgube n^eunisrariih kepsui), ki so razprSene v centralnem žÁránem s^rnu. 72- Diagni^za

Diagnozo bolaznl morajo pclrdUi običajna Mintfne manifeslaclie In Ola^fcstitrie preiskave (CT moigam^, MR nn^žganctv - magnetna rescranca) ter po nevrofoSkem zdravljenju trajni (ireverzibilni) nevroloShi izpaiiji. Pn lem mo^aio biti prisotne kontinuirane ntolnja vsaj ^ ntesacav sii poirjeriâ dva reiâpsâ, 7.3. 2avarcvaino kntje

izplačik} Z3vm}valne vsote je moino^e s polrjeno diagrKizo zdravnika spe-ciaiislanesfokiga, pochrar^^^ bolesni,

fi, Paratiza 8 1, Deiinicijâ

l=^raiizaje popolna inirafia izgui» (i^kdjeoz. ohrcmliev obeh nog. oCieh rok âii Obeh rok in rK>g a trajiio m popolno prekinitvijo oskrbe žhráevja hrbtenjače povzročene z boleznijo a1l nezgodo. 8 2. Diagnoza

Diagnoza ntora bili poeiavl^ s strani navroioSKega oddelka ali Mináe oz. ztjravnika speoiaTista nevrologa, Pri tem mora bili vzročno " posledična zveza med obofenjem ali rezgodo in paralizo dlagr)ostl^ ugotovljena. 8.3, Zavarovalno krítja

IzplaCito zavarovalne veoie je moino $e>e s poirjeno diagnozo s sirani nevTOlD§hega oddelka. tí\r*e oz. zdravrAia specialista nevrologa, hi diagnozo potrdi tri mesece po nastanku bolezni. 8^, izkJjiičitev

izključena je delna pacaiiza gdov. d, Stepota S.1, Detinicijâ

Slapola je popoirta in (rajna (ireverzibilna^ izguba spoectnosti ^^ obeb oůes zaradi obotenýa fakima vnetja, vashulama obolenja, tumorji ipd,) ali nezgode. Popolna slepola ie podana v primeru, ko ni moč prepoznati svetlobe in cpaziti sprememb očesnih pupil pfi osvetlitvi na obeh očesi). Diagnoza

Diagnozo mora postaviti zdravnik specialist oftalmolog. S^, Zavarovalno kritje

izplačilo zavarovalne v^ ja moîrio $eia po potrjeni diagnozi e eirani očesnega oddelka. Minike Cz. zdravnil^ spédalista oftalmologa.

7. člen

Zavarovanje brez pla&lla premije (kapitalizacija)

1. v kolikor je bila plačana premija do konca tistega meseca v kalersm je polekla desetina trajanja plačevanja prennije ali pri zavan^M^jih, ki so sklenjena râ vee kot 30 let, plačartG vsaj 3 lelne prernjs, tahko zavarovaiec zahteva spremembo v zavarovanje brez plačia premije (kapltafeacija). Zavaruvalec lahko zahteva delno spremembo v zavarovance braz pUâia premija aii popolno spremembo v zavarovanje braz plačila prerrije,

2, Pri sprerriembl zavarorarja v zavarovanje brez plačila prenije se po zavarovalno - tehnèùnitï osrn^an ivačuna ncwa zavarovalna vsota. Vsa mofebiina pnMju&ena dodatria zavarovanja prenehajo veljati v trenulku spremembe.

3. Pri popolni aN defni spremembi zavarovanja v zavan^M^je brez plačSa premice, mora nova zmani^na zavarcvaina vsota znaîali vsaj £20. v naspnstnem piimenj se izvede odkip zavarovanja.

4, Zaiitevo za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez plačila premije mora podati zavar^i'aiecv pisrk obfiki n jo neposredno nasloviti r« zshrarovarníco.

6. Člen Obnovitev zavat^anfa

1. Zavarovalna pogodba, ki je t(la v skladu $6. č^pm spremenjena v zavarovanje brez tlačila premije, se lahko rta podie^ pisne proânje zavarotraica obncNi,

2. V Koiikof gre za obnovitev v roku enega lela od sixerriembe v zavarovanje brez plačila premija, ima zavarovalec možnost plačati vse premiie, ki bi moral, če ne bi spierrienil zavar^nja v zavarovanje brez plačila p^erriije.

3. V tioiitor' gra za obnc^iev po poteku enega leta od spremembe z^^arovanja v zavarovanje braz plačita premije, je obnovitev zavarovanja moSna samo z začetkom nove zavËij^nrâirie dobe. iDbnovitev m nrioinavzadnjih 5 lelih trajanja zavan^vanja,

4. Zavarovalno krMje obnovijet^ zavari>airie pogodbe portovrto zaCne z dnem, ki je naveden na dodatku zavarovalni pdks.

V kdikor prida do zavarovak^ega primera v prvem latu po obrKivit^ zavarovanja, zaradi bolezni. Ig je irnelzavarovariec Ob predložitvi zahteve m jo jezanrtolčai, bo zavarovalnica ravnala v sMadu z določi 2. čisna.

9. član

Odkup zavatxnralne pogodile

1. Zavarovalec ima pravico zahtevati pačilo odkupne vrednosti po preteku treh lat in £ïe SO zato obdobje piacïar^ vse pc^ja, Pn írpiaCíiu odki,^ne vrednosti sa izpfača do tedaj pripon dobiček. Viiina odkupne vredhosti ni enaka vstati do tedaj vplačanih premij,

2. izplačilo o<^pne vrednosti ne moreio uveljavljati upnM zava^ovalca an upravičenec.

3. Ne glede na prejSnji odstavek lahko izplačilo odkupne vrednosti zahteva upnik, ki mu je bila zavanjvatna pogodba vínhuiírarta an zastavljena, ča z vinkutacijo sm z zastavo zavarovana terjatev ob zapadlosti ni poravnana.

4. Zavarovalno krije preneha z dnem prispetja zahtevka za odkup na zavarovalnico ozironria s koncem meseca za katerega ie biFa plačana zavait^iaina pi^ia.

Zavari>aieo mcfa podali zahtevo za odkup ^ dnevom na katerega 2eli opraviti odcup.

pisni ctiiki najmanj 3Û dni pred

5. Člen

Začetek zavarovalnega krl^a

1. Zavarovalno kritje prtčrie z dnem prispelia ponudbe v zavarovalnico. vervJar ne pred daturTX]rn, ki je v zavarovalni ponudbi naveden kot začelek zavarovanja,

6, Člen

PosMIoe neplačevanja zavarovalne premije

1. v primeru, dado dneva zapadlosti niso poravnane tekoče premije oziroma njeni obroki ali strdki bo zavarovalnica zavarovaicu ixtsraia priporočen oporrin v katerem bo zavarovalca pozvala k plačilu odprte terjatve in nastalih strolkov.

V primeru, da zavarovalec priporočenega opomina ns dtngne, se litaje, da je opomin prejel z dnem prispetja poëii^ nazaj na naslov zavarovalnice.

2. V kolikor zavarovalec ne poravna terlatve v n^ku, ki le na^^ien v opominu, ki ne sme biti kr^jâi od 30 dni, šteto od dneva, ko mu je bil opomin vrPčen. pa tega ne Stori kdo dri.jg, ki ima interes, velja naslednje:

2.1, v kcChor ni bila plačana premija do koTKa tistega meseca v katerem je poteki desetina iraianja ptačavanja premja bo zavarcn^nica brez oopovednega roka odsl^pila od zavarovalne pogodbe, pri Čemer ne bo vrnila vplačanih premij. Za nastale zavarovalne primere po 30 dnevnem roku, od vročitve cpomina, zavarcA,rainicâ ne bo nudila zavar^i/emega kritjai v koiikcf so tiia plačane prernija vsaj do konca lislega meseca v kalerem pe potekla desetina trajanja plačevanja premije bo zavarovalnica zavarovakio pogodbo sprerrwnîla v zavarovanje brez plačila premije (7. čfen). Za nastale zavârovalrie primere po 30 dnevnem n^u, od vročitve opomina, bo zavaroi,<'alnica nudita zavarovalno kritje v vi$tni zavarovalnevsote za zavarovanja brez piaâia pren^je.

10. člen

Po8l9diC9 odkupa in zavarovanja braz plačila pramlja

1. Za odkui) in sprenieriii:ozavar(>>^ja v zavarovanje brer plačila preniijeve^ odkupna vrednost zlasti v prvih letih trajanja zavarovanja bisfvsrio manj$a od vsote do tedaj vriaâanjh preni^ij,

čas trajanja zavan>,'anja se ocioipna vrednost povečuje in na koncu trešanja zavarovanja doseže vilino zavarovalne vsota.

11. ćl«n Predujem

1. v primenj, da irria zavarovalec pravioo do odkupa zavan^M^lnepoTice lahko zahteva izpfačilo preduria- Vičiria, predujma ne more biti vilja od o^oipne vrednosti zavarovakie polk».

2. Od dneva izptačariega predujma po do njegovega pcpla£4a je zavafovateo dolžan poleg tekočli zavarovalnih premij plača>rati določana obresti. Piaiiio obrasli ne vpliva na udeležbo na dobičku. 'MSino obresti določi uprava zavarovaink». zauaj'ovaiec pa se s pod>5cni sporezun^a o izplačilu predujma z njpTiovo vilino strinja. Za plačevanje obresti veljajo določila 6. člena.

3. V primeru nastanka zavarcnalnega primera, zavarovalntca od zavarovalne vsote poračuna izplačan nevrrtjen predujem in zapade ter neptaůane obresti m morebitne diuge stroSke.

4. V kolikor zavarovalec preneha s plačevanjem obresti, bo zavarovainca prestopala kot, da jezavar^^iaieczdiiteva] odkup zavarovanja za katerega je zenievai iitMCio predujma. V tem primeru ss pd viSine odkupna vrednosti poračuna izplačan nevmjert predujem ir» zapadla ter neplačane obresti in nnorebitne druge stroSke.

V Kolikor zâvûTovaiec preúujenn vme pred pretekonn zavârtivûrnd niobe, ma predujem vrniti v enf(/atriem zodstuj. Z vrnitvijo predujma prene^tatovdjall dolomita 2., 3. in 4. odstavka lega Člerts.

Ëlen

na dat^čku

1. Ddoćbe ee^ se narkaéâjo samo ne iivijerisi« 26 kaiera je

predvidena udsteiba na dobičfdi- Za zavarovanja, ki ngdifo sarno kriiie v primenj smrd zavarovarca udeležba na dobičku ni predvkjena,

Z Višina udeležbe na đobiđku je odvisna od ustsi'arienjh donosov z naložbanii sredstev Sivijenjskiri zavar^ariz uceie^co r\9 OcDi&kij.

3. LWefeiba na doOlCKu se Izplaůuj» saiT» iki4?â| z lavarc^

Pripis dobiCM po zavarovalni polici s« opravi enkrai leino ob koncu zavarovalne d{}be, vendar ne pred iztekom drugega leta trajanja zavarovanja.

končni dotiCek se zavarovalni pogcdbi pripjSe v primeru dožřtretjQ zavarovalne pogodbe aii v primeru nastopa smrti zavarovanca, le (a naslopllapo dopdn^eriem dnjgem letu trajanja zavarovania.

4. V primeru nerednega platevanja premije se dobiCek pript^ sama za obdobje 00 katerega so bile pi^mije por&yrier«. OCva^tiio o vifini do teciaj pr^pisar^ega dotiCka bo zavarovalec prejel ob koncu vsakega koledarskega lela, po preteku drugega leta trajanja zavarovanja

Zavarovaintca nairnanj 85% ustvarjenih dcriosov iz 2, toćke tega čfena pripi£e poserriazni zavarwami polic«.

13^ (len Prijava zavarovalnega primera

1. Pri pnjavi zavarovalnega pfirr^raje k zahtevku za izplafio zavarovalnim potretro ^rodiožiti:

1.1. zavarovalno pdlco;

1.2. izpisek iz rojstne matifns knjige upraviůsnca;

1.3. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta upraviCenca.

2. V primenj smni zavarcnarca. je potrebno takoj obvestiti zavan^valnico in poleg jiavederin dc*Ajrnent9i,rv i. toďu 4eQa Ciertadodalrto preciioiiCi:

2.1. izpisek iz mati^ knjige umrlih;

22. poročilo zdravnika, ki je nazadnje zdravil umrlega. V koMnx ni bil zdravljen velja zdrauTiiSKo polroiio aii uradno potrdito o smrii. tjradrio potrcBo mora vsebovali vzrok smrti. V primeru, da ja smrt zavarovanca postedca bolezni neuradno potrdik:» vsebovan podatke o začetku in poteku bolezni,

3. V primem nastcfita določene težke bOezri iz 4, člena [efi pogo^ je potrebno poleg navedenih ddMjmentov v i. točki lega aena dodaioc predložiti:

3.1. izčrpen opis nastanka zavaravalnega pnmera;

3.2. izčrpno in popolno medcirtsko dokumentacifo o vzroku, za£e{ku, vr^ in pcieku bolezni, kol tudi vsa poro6Pa in irvido zdr^ika ir medionskih ustanov, pri kalerih je zavarovanec bil pregledan ali se je zdravil in tistin, pri kal&rin $e ti^umo ziïravi. Fvav laho je pdnebno pruožm odpusiníoe in anjgo medk^nako dckumentacijo bolniSnic, renabilitadjsldh klirďk ali zdraviliSč. v katerin so bili opravljeni pref^di ali zdravljenje pred in v času bolezni:

3.3. posebej je polrebrto pcedioSill vso potrebno medicinsko dokumeniacijo v smislu 4. čfena teh pogojev za potrditev nastopa določar» težke botezni (diagnoza), ^ je pre^^dena z&. posameeno določeno teiko boiezeo.

4. V pnmeru (eîkega obđenja izven Repubiii^ Složnije lariko z«rvarovalnícazan(eva, daddtaza, ki so potrebni za ugotavljanje zavarovalnega pnmara. izdela zdravnik z dejavr>ose|ovSK>veniji. nasiroSke osebe, ki ui,reljavija zavarovalni primer,

5. Zavarovalnica lariko zamai^a. da zavarovanca na stroSKe zavarcnramioe. prei^^eda zdravnik, ki ga je pocbiastlFa zavarovalnica 1er, da opravi dodatne preiskale ali dia^TOStiCne postopke.

6. Zavarovaneo s skJenttvijo tega zavarovanja izrecno in nepreklicno poobla^ zdravnke, boinilnice In ostale medidnsKe uslanove, pn katerih se je zdravi aii se bo zdramil, kot tudi druge zavarovalnice ali uradne organe, da zavansvalnici na njeno zahievo dajo vse pdrebne inlorrrtacije in odiomentadjo o zavart^'aricu ler njegovem zdravstvenem stanju, katere po oceni zavarovalnice imajo ali bi taliko iiTkeievzrofno-posiediůno zvezo2zavári>elnírn pcimeroiri.

7. če bo v posamezneni prin^ poitebno, se zavarovariec zavezute, dat» pisro pooblastil zavarovalnice za zbiranje podatkov iz 6. točke tega člena.

3. Zavarovalnkâinia pravico zahtevali, upravičeriec pa ji js dolžan omogočiti, vpogM v cekjtni zdravstveni karton zavarovanca,

9. V času dokler zavarovanec ne poda v9eiipodaliu> in doki^nertadje, ki je pot^

za ugotavljanje obveznosti zavarovalnice. Ima zavarovalnica pravico odl^iti ugotavljanje obstoja svoje obveďKisti in izplačilo zavmwalne vsote, do Crenutka. ko so predloženi, za, reâevanie pnn^a, vsi potrebni dokumenti, v času cdiožiCve na podlagi te točke upravičenec ni upravičen do zakonitin zamudnt> obresti.

10, Zavarovalnica ima pravk» zahtevali vsa nadal[nja pojasnila, ki so polrebna za ugotćr^janje obsloja zsivarovainega primera, Ogotavijante se iahii,o naneëa ne čas pred skisnitvijo zavarcnanja, kal«r tudi na čas med trajanjem zavarovania.

zavarovalnica lahko zahteva overjen podpis za vse polrebne dokumente, zlasti pa za potniito o preiamu zavarovalne vsote.

11. $irc^. ki nastanejo zarack zbiranja dokiinsntov In dokazov za ugotavtianje obstoja zavarovalnega primera, krije oseba, ki je podafa zantevo za cplačio zavarovalne vsote. StroSke. Ki rtaslanejo zaređ zbiranja dďaimentCM' in dokazi^^, ki dodatrra pojasnjujejo okoliâfine obstoja zavarovalnega primera in za i^otavljanje niso bili nupno potrebni, krije zavarovalnica.

14. filen Način Qbveš^nja

1. vsi ir izjave v 2ve:i z zavari v pisni obB<i.

2. V kciikor se je zavarovalec preselil in o tem ni ct)vestil zavarovalnice, bo zâvarovakiica vse uradne dopise, Id so namenjeni zavârovalcu, poSilfala na njej nazadnje znani nasicv. Določila iz takinih ij'adnih popisov stc^jovvetjavoz drtem, ko bi zavarovalec po ot:ilčajri poti prejel poltno poSilpco, če ne bi spremenil naslova oziroma se preselil.

3. V ko^kcr se zavaruvalec preseli izven Republike Slovenije, mera irnenovali drugo osebo v Fte^ubfeki Siovenip, i« je pooblaščena, da v njegi>w imeru sprejen^ uradne dopise in obvestile zavarovalnice.

1S. £l«n UpravEčenci

1. Zavarovalec določi osebo, ki je v primeru r^slopa zavarovanega primera uprai,ticena do izplačila zavanovame vsole. vse do nastopa zavaro^lnega primera zavarovalec prosto razpolaga z zavarovalno pogodbo in lahko v vsakom trenutku sprenneni upravičenca. Spremembo upravičenca mora zavarovalec posredcppiati v pisni obliki.

2. Zavan>ainica ima pra^cozarilevke iz zakranuwafa^e pogodi:« izpodbijati aii odktoníii tudi upravičencem.

16. Ëlen VinKvIscIja in zastava

1. V kdikor ni drugače dogovorjeno, zavarovalec prosio razpolaga z zavarovalno pogodbo, Zavarovalec pa ima ntoirtost, da zavarovalno poiioo vinkulira ari zastavi.

2. Vlnkiiacija in zastava zavarovatne pogodbe ima nasproti zavarovalnici uânek le, če je bila pisno o tem cbve§čena.

17. Alan Podatna zavarovanja

1. Osnovnemu življenjskemu zavarovanju so lahko priključene dodatna zavartpvarija, ki se i^ejaio s posebnimi zavai^irin^ pogoji za dodatna za^rarovanja ali s posebnimi klavzulami na zavarovalni pokci.

2. Za dodatna zavarovanja velja naslednie:

2,1 dodatf^ zavarovanja preneitato veiýati v trenutku prenenenja osnovnega iiviienjskeoa zavarovanja ožinama lariko prene^o veljali tiiiï pred potekom osnovnega žNijenjskega zavarovanja:

2.2. dodatna zavarovanja preneneto veljati v trenutku spremembe osnovnega £ivi}enjskaga zavarovanja v zavarovanje brezpiafiia premije:

2.3. premija za osnovico in dodatno zavarcwanja )e nedeljiva- Za piačevanje premije in posledks neplačila premije dodatnih zavarovanj veljajo ista določila kot za cenovno livijen jsiio zavarovanje.

3. Za dodatna zavaj'o^ia ne veljajo ddo^iiia 7. člena (kapilaiizacija), 9, č^ena {octojp], 11. člena (predujem) in 12. člena (udeležba na dobičku) teh pogojev.

ia. Èlen

Reševanje sporov In zastaranje

1. Spcre z zvezi z zavarovalno pogodbo ali postopki zavarovalrúce reSuje pritožbena komisija GťiAWt Zavan^ahiioe d,d,,

2. Nadalje je izvensodno reâavanje spcrov rnožno pri Slovenskem zavarovalnem zdruîeniu G.i.Z.. kjer deruie varutf pravic s podnsCiazavarovalniiii« In meolaciiski center

3. Pravice iz zavarovalne pogoćbezaslarajo po peUh letih. Zastaralni rokzačne teči z zadn^drtem v letu. v katerem je nastala pr^rAca do zamevíta.

4. Za reëevanje sporov je šivamo prislojrto sodi&če v Mariboru.

19. člen Splošna doloAlla

1. 1/koiii^ v teh zavar^nSi pogojih ni drugače določeno se smisďrto uporabljajo tudi Splo^ pogoji osebr)ega zavarovanja ^^fiP 2010.

5PLOSNI POGOJI NEZGODNEGA ZAVAROVANJA (AUVB 2008)

VBSbina:

1. Člen Predmet zavarovanja

2. člen Zavarovalni primer

3. člen Krajevna veljavnost

4. člen Časovna veljavnost

5. čisn Začetel< zavarovalnega kritja 6 člen Pojem nezgode

7. ilen Trajna invalidnost

C Drl»

16. Člen Izključitve

17. člen Omejitve zavarovalnega kritja

IB člen Zapadlost premije, kombinirano zavarovanje, plačevanje premije, začetek In konec zavarovalnega kritja, zamuda pri plačevanju premije

19. člen Prijava nevarnostnih okoliščin, spremembe poklica ali zaposlitve ter posebnih nevarnosti zavarovanca

on ^lůn r^Kiiù-ïnrttti

i&iarcwaneci javarcvalec: polica: premija:

9 Člen Dnevno nadomestilo

10. člen Bolnišnična dnevnica

11. člen Otroška paraliza, klopni meningitis, limfna borelloza

12. člen Dodatna nadomestila

13 člen Zapadlost zavarovalnine in zastaralni rok

14 člen Postopek v primeru nesoglasja (zdravniška komisija) 15. člen Osebe, ki ne morejo biti zavarovane

Izrïiztv teh pogojih pomonljo: zavarc^â^nica: Gra^e Zavaro^nisa os«b>a. ki is za^^arovana □seba. ki sklepa z9/arĐvaina pogodbo iistina o zavarAT^ini pogodili

zr^eseK, lu gs zavarovaiec plaCa zavaro.'SirifCi po zavarovalni pogodbi

zavarovalnina: znesaii. I<i ga zar^arovainioa praoa pozavarovalni pogodbi

l.fisn Predmet zaivarovanja

1. ZavgrovaJiiica daje zari^crvaino laitisza primer nasiopa zavarovainega piimera.

2. Vrste otA^zr>osrizavarc^alriice, ki ^h je nnogoč^ govorih oziroma 7ar>/arovaEi, so riarifederie v 7., 3.. 9. in 1Û. ćienu teh pogojev. Vzavarovaim polici pa ao navođene dogcvorjera VTStç ot;iv^rK>sri zavarovalnioe in dogovorjena zavarovalne v^te.

Z, £len Zaivarovalni primer

1. Za zavarovalni primer se £rei& naslop neîgode (0. aen).

3. člen Krajevna veljavnost

1. Zavarovano kiilje velja po vsem svetu.

4. Člen Časovna veljavnost

1. zavarovane so nezgode, ki se zgodijo v casii nilnkovarja zauaicvalne pogodbe (obsioj iavarovalnega kiiija) v srinislu vsakokral vđjavnih zakonskJi določb.

5. £len

Začetek zavarovalnega krilja

21. Člen Zavarovalna pogodba, sklepanje zavarovanja, trajanje

pogodbe zavarovalna doba

22. člen Odpoved In razveljavltevzavarovalnepogodtie

23. člen Obveznosti drugih oseb, udeleženiti v zavarovalni

pogodbi

24. člen Pristojnost v primeru spora

25. člen Način obveščanja

6, člen Pojem nezgode

t, Mezgoda jeod V0IÍ&zavarovanca neoï^iser) dogodek, ki deluje nenaonood zunaj, roet^nsko ali Kemičm na zavarovančevo telo in irna za posledico popolno ali delno (rajno invalidnosl. prethodno derovno nesposobnost ali smrt.

2. Za nezgodo veljajo tudi nasleohji, od zavarovančeve volje noochrisni dogodki:

■ ulcpilev^

< opeklina, opafine. udar sliele ali električnega loka:

■ vdinchianje plincv ali niapov. zaužitje stmpenih ali jedkin stkvI, razen če je vpliv postopen;

■ izpah Sklepov, preirganje miSic, Kit, vezi in ovofiic okoniiln in nrblenioe, ter poSkodbe meniskusa. Pri bolezensko pogojenih vplivih se smisemo uporabljala 2. in roCka 17. Člana teli pogojev.

3. Za nezgodo se na Slai^ botazni ali naledilva bolaizni ko! posledica nezgoda. To ne velja za otroško paralizo, ktopni rineringlus tmenin9oefKepnalítí&) in imlno borellozo, ki ju povzroů ugriz klopa (vse v okviru doloitj ii. iiena teti pogojevj. kakor ludi ne za leEanus in steklino, če naslaneta zaradi nezgode, skiadrte s 1. toâko lega člena.

4. Zavarovalno krilje velja za nezgode, ki jih zavarovanec doâvi kol pomik motornega lelala, registriranega la prevor potnikov.

Za pomika sa ^teje oseba, ki ni član posadke motornega letala, in oseba, ki s pcmoCjo letala ne opravlja pokiicw dejavnosti.

7. eien Trajna invalidno«

1, Zavarovalnica izplača zavarovalnino ii naslova trajne Invalđncsti sanno v pririoenj, če:

• je zaradi posledfc nezgode îauarovanct irajno zrnsojSana telesna ali duSsvna sposobnost in

• je invalidnost iBstopila v roku enega lela od nezgode in (a s sirani zdravnika pisno poirjena in z zavarovalnice priznana. Invalkinost mora bili potrjena z objektivnimi medicinskimi preiskavami.

v kolikor sla oba pogo^ izpolnjena, se izplaia stopnji Irajne invalidnosli uslreien znesek zavaicvalne vsole za trajno invalklnost v skladu z dogovorjeno vrsto zavarovanja.

Za plačilno obveznost zarvartpvainKe je odločilna stopnja invalidnosl. ki nastopi v prvem letu od nezgode, s tem da morebitna kasnejia sprememba stopnje invatidnosli ne vpliva na viano plačilne oDveznosti zavarcvalnee.

7au4,yvi,£Jnirct ntM i^ii^ct

a iKCtinft I^FaliHpvvdi r^a »,

3. Sloprij» trajn» invalidnosti

Zs ugotavljanja stopnje (rajne invalidnosti veljajo naslednja določila:

3.1, Stopnja trajne invalidnosti znaSa v primeru popolne izgut» ali popolne funkciortalne nezmožnosti:

•rotie 70%

•palca 20%

-kazalca iO%

• drugiti prstov 5 %

• noge 70 %

- palca na nogi 5 %

• drugih prstov ria riogi 2 %

• vida obeh očes 100%

• vida enega očesa 35 % ■ v kolikor je vid drugega očesa izgubljen že pred

naslopom zavarovalnega primera 65 %

• sluha obe^ uses %

- sltjia enega ušesa

' v ko1il<jor je sluh dnjgega uâesa izgubljen že pred

naslopom zavarovahnega primera 45 %

" vonja 10%

• ohosa 5 % •vranice 10% -ledvice 20%

' v kolikor je bila ena ledvii::a poškodovana že pred nastopom zavarovalnega primera oziroma če sta bili zaradi nastopa zavarovalnega primera poškodovan« obe ledvici, se za določitev stopnje irajne invalidnosii uporabijo določila 3.3. točke 7. đena teh pogojev,

3.2. Pri delni izgubi ali delni lunkcronatni nezmožnosti omenjenih delov telesa, ixganov ali čutil se določiFa točke 3.V uporabljajo sorazmerno s stopnjo izgube ali funkcicnalr^e nezmožnosti,

3.3. Če siopnje trajne invalidnosti ni mogoče določiti v skladu s točko 3.1. oziroma 3,2-, je ?a ugolovitev siopnje li^jne invalidnosti odločilno, v kolikšni rneri so iz medicinsko - strokovnega stolića zmanjšane fizične ali psihične funkcije zavarovanca, v kolikor j^ pred nastopom zavarovalnega primcrEX obstajala predhodrka invalidnost, se ugotovljena stopnja trajne invalidnosti zman|£a za to predhodno invalidnost.

3.4, V kolikor je zaradi istega zavafovalr>ega primera poškodovanih več delov telesa aii organov, se odstotki trajne invalidriosU seStevajo. Skupna stopnja trajne invalidnosti ne more presegali 100%.

4. Pred potekom enega leta od nezgode se izplača zavarovalnina samo, Če je možno po zdravniški presoji nedvoumno in loćno določiti vnsio in obseg posledic nezgode (trajno inrvalkTnost],

5. V kolikor stopnje trajr>e invalidnosti ni mogoče nedv<)umno in dokončno določili, ima zavarcwanec kakor ludl zavarovalnica pravico, stopr^jo invalidnosti letno ponovno zdravniško oceniti, vendar nah'eč 4 leia od dneva nezgode.

6. Višina zavarovalnine se določa v skladu z izbrano vrsto zavarovanja.

6.1, Trajna invalidnost z linearnim izplačilom

višina zavarovalnine ustreza stopnji trajne invalidnosti.

6.2, Trajna invalidnost z izplačilom nad 49 %

Če je zaradi posledic enega samega zavarovalnega primera Ljgolovljer>a stopnja trajne invalidnosti 50 % ali več, se izplača v zavarovalni polici navedena zavarovalna vsota v oetoti. Za stopnjo trajne invalidnosti pod 50 % ni izplačila.

6.3, Trajna invalidnost s progresivnim izplaCilom do 200 %

Pri ugotcp/ljeni stopnji irajr^ IrTj^idnosti 50 % alr već se zavarovalnjr>a pochioji-

fl. čl^n Pnmer smrli

1. v kolikor zavarovanec v roku enega leta od dneva nezgode zaradi posledic nezgode umre, se izplača zavarovalna vsoia za primer smni.

2. V zavarovalnino i a primer smrti se vSteje jo vsa izplačila za primer irajne invalidnosti zaradi iste nezgode, V prirreru preplačila iz naslova trajne invalkinosti, zavarovalnica ni upravičena zahtevati vračila preveč plačane zavarovalnine.

3. Za oset^e mlajše ocf i^ietsev okviru zavarovalna vsote za primer smrti izplačajo samo dejansko nastali pogrebni stroški,

9. aion Dnevno nadomestilo

1. Dnevno nadomestilo, se pri irajni alr prehodni invalidnosti izplača za dneve popcJne dek>vne nezmožnosti opravljanja pokJica zavarovanca. Za dneve popolne delovne nezmožnosti, ki so posledica nezgode, se izplača nadomestilo od 8. dneva naprej, vendar največ do 358 dni v roku 4 Tel. Pogoj za izplačilo dnevnega nadomestila je veljavno delovno razmerje v času nastopa nezgode.

2. Dnevno nadomestilo se izplača samo za ckieve medcinsko dokumentiranega aktivnega zdravljenja po nezgodi. 2,1. Za aktř/ro zdravljenje se ne šteje naslednje;

4 dnevi čakanja na posamezno preiskavo, sprejem v t>olni£nioo, sprejem rta

operacijo in razne terapije ali druge preiskave, * dnevi čakanja zaradi pregleda pri invalidski komisiji,

10. člen Bolnišnična dnevnica

1. Bolnišnična dnevnica se izplača za vsak dan zdravljenja v i3olni$nici (24 uma hospitalizacija), kl je z medicinskega vtdlka nujno potrebno in posledica zavarovalnega primera, vendar največ do 365 dni v roku 4 let,

V kolikor zdravalSka oskrl^a traja neprekinjeno več kot 15 dni. se triolnlSnična dnevnica od 15, dne naprej poviša za 50 %,

2. Kol bolnišnice štejejo zdravstvene ustanove, ki jiti zakon opredeljuje kot bolnišnice,

3. Za bolnišnice ne štejejo zdravstvene ustanove, kot so: rehabilitacijski centri, domovi za ostarele, sanatoriji in zdravilišča, ter tiste ustanove, ki se omejujejo na posamezne zdravstvene metode ali na alternativne rr^tode zdravljenja.

11. Člen

Otroèka p^ralizg^ klopni meningitis, limfna boreliozti

1 Zavarovalno kritje se nanaša tudi na posledice otroške paralize, klopnega meningitisa in limfne borelioze, če je bolezen serološko ugotovljena in ne nastopi pred 15, dnevom po začetku zavarovanja ali ne kasn^e kot 15 dni po izteku zavarovanja.

2. Kol pričetak txntezni se Staja dan, ko je bila prvič iskana zdravniška pomoč zaradi diagnosliciranja otroške paralize, klopnega meningitisa ali limfne borelioze,

3. Zavarovalnir^ se izplača samo za primer smrti ali trajne invalidnosti, in sicer v okviru zavarovalne vsote, vendar največ do 15,000

12. Člen Dodatna nadomestite

1. Zavarovalnica prevzame samo liste stroSke, ki nastanejo pri izpolnitvi obveznosti iz točk 2,3 in 2.8,20, člerta.

13. člen

Zapadlost zavarovalnine in zastaralni rok

1. Plačilna obveznost z^arovainico zapade v piačiio v skladu z zakonom v štirinajstih dnevih od dneva prejema obvestila in predložitve celotne medicinske in druge potrebne dokumentacije po zaključku zdravljenja.

2. Dokler obstoja plačilne obveznosti in njene višine ni mogoče dokončno ugotoviti, se na zahtevo zavarovanca izplača rtespomi det obveznosti kot predujem.

3. V prvem lotu po nezgodi je višina zavarovalnine za primer trajne invalidnosti omejena z zavarovalno vsoto za primer smrti.

4. Zsl zastaranje terjatev so uporabljajo določbo Obligacijskega zakonika {357. člen),

14. Člen

Postopek v primeru ne»ogla^a (zdravniika komisija)

1. v primeru nesoglasja o vrsti in oi^segu posledic nezgode in njihovih posledic m vplivu predhodnih bolezenskih ali drugii^ hib. ki so vplivale na posledice nezgode, kakor tudi v primeriti iz 5, točke 7, člena, latiko o teh vpraSanjiti odloča zdravniška komisija,

2. Zavarovanec lahko v primerih nesoglasja iz 1. točke tega člena v roku 6 mesecev po prejemu statišča. zavarovalnice zahteva odločitev zdravniške komisije.

3. Pravioo zahtevati odločitev zdravniške komisije, ima tudi zavarovalnica.

4. V zdravniško komisijo imenujeta zavarovanec in zavarovalnica vsak po enega zdravnika, ki ima uradno dovoljenje za opravljanje dejavnosti (ius praciicandi). V kolikor ena od strani v roku 14 dni od prejema pisnega zatitevka ne imenuje zdravnika, bo zdravnika določila zdravniSka ztiornica.

Izbrana zdravnika sporazumno določita tretjega zdravnika, predsednika zdravniške komisije, ki v primeru, da zdravnika ne najdeta ^lasja, dokončno odloči. V kolikor se zdravnika z odločitvijo predsediiika zdravniške komisije ne strinjala, se pozove zdravniško zbornico, da za konkretni zavarovalni primer določi sodnega izvedenca te stroke,

5. Zavarovanec je dolžan preliti v ponovni pregled zdravnikom komisije in opravili vse preiskave, ki jih korriisija smatra za potrebr«,

6. Zdravniška komisija je dolžna o svojem delu voditi zapisnik in o svoji odločitvi izdati pisni sklep z obrazložitvijo. Če si stališča članov komisije nasprotujejo, se v zapisnik navedejo mnenja posameznih čfancw komisije ločeno. V kolikor je potrebna dokončna odločitev predsecfnika komisije, se leta poda v zapisnik skupaj z otirazložitvijo. Dokumente o delu zdravniške komfsije hrani zavarovalnica.

7. Zdravniška komisija doloâi stroška, hi so rtastalin in si jih gleda rta Lispeh pri r^ger^nju spora sorazmerno delita siranki. v primeru 5, točhe 7. iiena krije stroške tIsUr ki Je 2atiteval ponovno 2drarvniškonnnari)e-

Deiež slroSkov, kj bremenijra gpramčenca. |e omejen na 5 % lararnvaine vsote î3 trajno IntralhJrost Ir smrt. vendar natvei do 50 % spornega jneska.

S. Ugotoirilve, ki >h poda komisija u okviru njene prlstoinostl. so obvezujoče za oba pogodtrenj stranki irr predsiarvljajo osnovo za izračun zavanoval nine.

15. Član

Osebe, ki ne morejo biti zavarovane

1. Zavarovane ne morejo biti In so v vsakem primero nezauaroverre: trajno popolnoma delovno nesposobne osetre. oset)o s teSiiml irvćnlmi motnjami In duSevro bolne ali duševno zaostale oset>e- Za trajno detovno nesposobne veljajo osebe, KI jim z medicinskega vidika zaradi bcleinl ali hibe nI mogoče zaupati dela all opravljanja druQe pridobitna dejavnosti in tega tudi dejansko ne počnejo.

2 Za tako osebo se ne sklene zavarovalna pogodba. Če zavarovanec naknadno v času zavarovalne pogodtîe izgubi sposobnost t)ttl zavarovan, preneha ludi zavarovalno kritje. isloCasno prenena tudi pogodba tega zavaro>«rija.

16. £len izključitve

1. Iz zavarovanja so Izključene nezgode, ki se zgodijo:

1.1. pri uporabi napram za letenje, pri padalskih skokih In tudi pri uporabi letal, v kolikor ne gre za prirrwr Iz 4. točke S. Člena;

1.2. pri udelaibt na motorističnih tekmovanjih (tudi na prerikusnlh voinjah in retljih) In na zanje potrebnih Ireningit):

1.3. pri udeležbi na lokalnih, ttjgionalnih, državnih ali mednarodnih tekmah nordijskega ali alpskega smučanja, deskanja na snegu, txibu, skeletonu ali sankarrju kakor tudi ria treningih in na kvalifikacijah za tovrstne prireditve; pri poizkusu ali storitvi naklepnega kaznh/ega dejanja s strani zavarov^ca; pri udeležbi v pretepu ki bi se mu tjrio rnogoio izogniti;

1.4. 1.6.

1.6. zaradi dogodkov, ki so neposredno ali posredno povezani z vojnimi dogodki vseh vrst:

1.7. pri notranjih nemirih, Čejet^ii zavarovanec na sErani povzročiteljev nemirov;

1.5. zaradi posrednega ali neiMsrednega

■ vpliva jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja, • vpliva jedrske energrje,

■ vpll^ra kjnizirajočih žar1«w v srriisiu veljavne zakonodaje, razen tiste, ki je bila zaradi zavarovalnega primera potrebna.

1.9. zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi zavarovanca. Sam srčni infarkt se v nobenem primeru ne iteje za posledioo nezgode:

1.10. zaradi motnje zawesti ali zrnanjšanja duševne sposobnosti, ki je posledica vpliva alkohola, drog ali idravii;

Kot zmanjšana duševna sposobnost zaradi vpliva alkotx}la se šteje kadar je imel javarovanec pri upravljanju motornega vozila v času nezgode v krvi več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi. Pri drugih nezgodah je meja alkohola v knii več kot 1 gram alkohola na kilogram krvi. Enako velja tudi v primeru, če zan/arovanec odkloni ali se izmakne ugotavljanju stopnje alkotiollziranosli.

1.11. pri zdravljenju ali oioeratlvnlh posegih na zavarovancu. Zavarovalno kritje obstaja, če je povod za zdravljenje ali operativni poseg v vzročni zvezi z zavarovalnim primerom v skladu s temi pogoji (2. ČlenJ.

17. Člen Omejitve zavarovalnega kritja

1. Zavarovalnina bo plačana samo za posiedleo. ki so nastale zaradi nezgodo.

2. Pri ugotavljanju stopnje trajne inifalldnostl se odbije stopnja predhodne invalidnosti. Predhodna Invalidnost se ugotavlja po določiliti 7. člena.

3. Vkollkor so prejžnje bolezni in hibe vplivale nato, da so posledice nezgode večje, kol bi sicer bile. se zavaran/^nina zmanjia za ustrezni delež, če ta delež znaša najmanj 25 %.

4. Za organsko pogojene motnje živčnega sistema se zavarovalnina izplača samo. če so te motnje nastale zaradi telesne poSkodbe. ki je posledica nezgode. In so dokazljive z objektivnimi preiskovalnimi metodami.

Dučejne motnje (nevroze, psihonevroze) ne veljajo kol posiedk» nezgoiJe. Izključen je tudi postkomocljski sindrom.

5. Pri mectrtatenčnih kilah (hernia disci intervertebraiis) se zavarovalnina izplača samo, če so nastale zaradi neposrednega mehanskega vpliva na hrbtenico in pn tem ne gre za poslabšanje že pred nezgockj obstoječega bolezenskega stanja.

S. Pri trebušnih kilah in popkovnih kilah vseti vrst se zatvarovainina izplača samo, če je ta nastala zaradi neposredneoa zunanjega mehaničnega vpliva In niso cledno pogojene.

16, člen

Zapadlost ptemljs, kombinirano zavarovanje, plačevanje premije, začetek In konec zavarovalnega kritja, zamuda pri plačevanju premije

1. Zavarovalec je dolžan plačali prvo premijo, vključno z vsemi spremljajočimi stroški, ob skienlNi lavarovaine pogodbe, vse naslednje premije, vključno z vsemi spremljajočimi stroški, pa v rokih, ki so navedeni na polici. Prav tako je dolžan plačati vse morebitne dodatne stroike. ki so predvideni s larllo zavaroi/alnioa.

Zavarovalno kritje začne veljati, ko je plačana prva premija, vendar ne proj kot z dnem. ki je v zavarovalni polici dok)óen kot dan začetka zavarovanja. Dogovor o plačilu premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običsgno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije Šteje za dogovor o tem. da je tTet>a premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Če je dogovorjeno, da je treba prvo ali enkratno premijo plačati po sklenitvi pogodbe, in zavarc^ralec to stori v roku & dni po prejemu poziva za plačihj premije, prične zavarovalno kritje z dnem, ki je v polici določen kot dan zaCeitka z

Premijo je p{>trebno plačati za vsako zavarovalno dobo vnaprej. Če je v zavarovalni polici tako določeno, je mogoče preniijo za vsako zavarovalno dobo plačevati v obrokih, ki so navedeni v zavarovalni polKl.

2. Kombinirano zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je po eni polici posebej zavarovanih več zavarovalnin vrst. Posamezne zavarovalne vrste komtHhiranega zavarovanja predstavljajo pravno gledano samostojne zavarovalne pogodbe

Pn kombiniranem zavarovanju se v primeru drjinoga plačila premije plačani znesek sorazrmemo porazdeli na posamezne zavarovalne vrste.

3. V primeru zamude prt plačilu premije lahko zavarovalnica lavarovalcu dodatno zaračuna zakonske zarrudne obresti, in sicer od dneva zapadk>sll premije do dneva plačila. Zavarovalec je zavarovalnici dolžan povrniti vse stroške, ki nastanejo zaradi neplačila premije (npr. stroške opomina). Pri plačevanju na obroke takoj zapadejo v plačilo âe vsi r^plačani obroki, če zavarovalec teli obrokov ni poravnal pravočasno ali je predčasno odpovedal pogodbo.

4. Obveznost zavarovalnice, da Izplača v pogodt)! dogovorjeno zavarorvalnino, pa preneha v fiirtteai. če zavarovalec ne plača do zat)adlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi zavarovairie pogDdt)e, h tega ne stori kdo drug. ki je zalo zainteresiran, po tridesetih drieh od dneva, ko je bilo zavari^valcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteČI prej, preden ne preteče trideset dni od zapadkisli premije.

5. Zavarovalnica lahko po Izteku roka Iz 4. točke tega člena, če je lavarwaiec v zamudi s plačik)m prernlje. ki jo je tTet>a plačali po sklenitvi pogĐdt)e, ozirorna druge in naslednjih premij, razdre zavaovalno pogodbo brez odpovednega roka. s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 4. točke tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočeriem pismu z obvestilom o zapadlosti premija in o prenehanju zavarovalnega kritja.

d. če zavarovarec plača premijo po izteku ri:ika Iz 4. točke tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni plmer. plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji In zamudnih obresti.

19, člen

Prijava nevarnostnih okoli^&in, spremembe poklica ali 3 posebnih nevarnosti 2

1.

îter

Zavarovalec je dolžan ob sklepanju pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti m so mu znane ali mu niso mogle iKtali neznane. Pomembni so tudi tisti podatki, ki jih je zavarovalntea zahtevala pisno.

2. F>ri namernem zamolčanju ali namerni neresnični prtjavi teh okoliščin lahko zavarovalnkavskladuz932.členom tDbligaoijskega zakonika zahteva razveljarvltev pogodbe In je prosta vseh obveznosti iz te pogodbe.

3. V kolikor pride iJo spremembe, v zavarovalni ponudljt navedene zaposlitve, viste dela, ukvarjanja s prostočascvnimi aktivnostrril zavarovanca ali podatkov o drugih okoliščinah, ki jih je zavarovalnica pisno zahtevala, jetoireba nemudoma prijaviti.

3.1, je povečanje nervamosti tolikšno, da zavarovalnica nebi sklenila pogodbe, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahto odstopi od pogodbe.

3.2, Če pa je povečanje nevarnosti tolikino, da bi zavarovalnica skleni la pogodbo satT» proti večji premiji, če bi bik) tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahiio predlaga zavarovalcu novo vlSino premije. Če zavarovalec ne prtvoii v novo višino premije v Štirinajstih dneh. ko prejme tak predlog, preneha pogodba po samem zakonu.

3.3, če so je po sklenitvi zavarovalne pogodbe zmanjšala nevarnost. Ima zavarovateo pravico zahteivati ustrezno zmanjšanje premije. Štelo od dneva, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovalnico. Če zavarovalnica ne privoli v zmanjšanje premije, lahko zavarcs/alec odstopi od pogodbe.

4. Če nastane zavarovalni primer, preden je bila zavarojainica ohveSčena o povečanju nevarnosti, aii potom, ko je biiao tem obveščer«. vendar prej, preden je odstopila od pogodbe ali se z zavarovatcem sporazumela o povečanju premije, se zavarovalnina zmarrjša v sorazmerju med plačanimi premijami In pramijaml. ki bi morale bili plačane glede na povečano nevarnost.

20. Čten Obveznosti

1. Obveznosti pf€d nastopom zavarovalnega primera

1.1 Zav^ctvalnica ni cîclina izplačali zavafcvalnine. 6e zavarovartec krâi otweznosi, da mora kot voznik motornega vozila imeli veljavno vozniško dovoljeni^, ki je predpisano za lovrsir» vozilo. To velja ludi za voinio s takim vozilom izven iavncça premeta,

1.2. če zavarovaFec krSi predpisane ali dogovorjene varnostne predpise ali dopušča nptiovo ivêiiev, lahko zavarovalnica v roltu enega meseca, SievSi od dneva, ho je za krčitev izvedeta, odstopi od pogodbe. Pravica zavarovalnice, da odstopi od pi:>godbe, ne velja veâ, ko se vzpostavi stanje, kakrSnoje bito prod kriitvijo.

1.3. Zavarovalnica je prosta obveznosti iz pogodbe, če nastar>e zavarovalni primer po krčitvi predpisov iz prvega odstavka lega člena in je kršitev namerna ali posledica tiude malomarnosti, V kolikor pa krâitev nima vpliva na nastanek zavarovalrtega primera ali na obseg Skocle, se ne rr»ore sklicevati na oprostitev obveznosti iz pogodizte,

1 A- Če pride zaradi kršitve varnostnih predpisov do povečanja nevarnosti, rriora

zavarovalec upoštevali določila 19. člena te^ pogojev.

2. Obveinosti po riastopu zavarovalnega pjifriera

Kršitve obveznosti, zaradi kalerih zavarovalnica ni v zavezi za izpFačilo zavarovalnine, so:

2.1. Nejrgoda mora bili pisno prijavljena zavarovalnici iiajpozneje v roku 7 dni po nezgodi,

2.2. Smrtni primer je potrebno prijaviti zavarovalnici v roku 3 dni. ne glede na to,

)e nezgoda že bila prijavijeria.

2.3. Zavarovalnica ima pravico zahtevati zdravniški pregled trupla, po potrebi tudi obdukcijo in v skrajni sili ekshuminaciio.

2 4. Po nezgodi je zavarovanec dolžan lakoj poiskat» zdravniško pomoč in z

zdravniško oskrto nadaljevali do konca zdravljenja. Prav tako je dolžan poskrbeli za primemo nego in sioriii vse Zâ odpravo oziroma zmanjšanje posledic nezgode,

2.5. Po prejemu obrazca za prijavo nezgode ga je potrebno v cekMi tzpdnjertega nemudoma di:>staviti zavarovamici. Pdeg lega je potrei:)rto zavarovalnici posredovali vse druge zahlevarte dokumente, intormacije in podatke v zvezi z nezgodo

2 Lečečega zdravnika ali txilnico, zdravnika ali druge zdravstvena ustanove, pri katerih je kadarkoli prej zavarovanec bil zdravljen ali pregledan, je potrebno pooblasUtl za posredovanje podaïkcw ali poročil, ki jih zahteva zavarovalnk>a,

2.7. Pristojne organe, ki otxavrkavajo nezgodni primer, je potrebno posebej pooblastiti za posredovanje podatkov, ki jih za reševanje potrebuje zavarovalnica,

2.8. Zavarov^iiica lafiko zahteva, da zavarovanec opravi zdravniški pregled pri zdravniku, ki gadoii:>či,

2.9. V kolikor zavarovanje vidjučuje tudi bolnišnično dnevnico in je zavarovanec bil tiospFtaKziran, je potrebrv po odpustitvi iz l^obillnice zavarovalnici predložiti dokazilo o zdravljenju v bolnišnici (3, točka 10, čtena).

2.10. Zavarovanec je kot voznik motornega vozila dolžan v okviru zakonskih določil Opraviti test aikohoiiziranosti, privoriti v zdravstveni pit^icd in po potrebi v odi/zem krvi; dolžan je prr/oliti v zakonsko predpisane preiskave za dok>čitev odi^isnosti od drog ali zdravil.

Če zaradi namerne ali malomarne neizpolnitve teh obveznosti zavarovalnica rie more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera in obsega svojih obveznosti, ni dolžna izplačati zavarovalnine oziroma ni dolžna izplačali zav^ovalnine zaradi kršitve nastalih večjih posledic zavarovalnega primera.

Pri kršitvi obveznosti iz točk od 2,1. do 2 .10. mora zavarovaleo zavarovalnici povrniti vso škodo, ki jo je leta pri tem ubpela, če je glede k<šitve ugotovljena odgcMDrnosi zavarcvaica.

Če zaradi namerne ali malomarne neizpolnitve teh obveznosti zavarovalnica ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera in obsisga svojih obvezni:«ti, ni dolžna izplačati zavarovalnine oziroma ni dolžna izplačati zavarovalnine zaradi kršitve nastalih večjih posledic zavarovalr^ga primera.

21.čtan

Zavarovalna pogodba, sklepanje zavarovanja, trajanje pogodbe« zavarovalna doba

1. Zavarovalna pogodba

1,1 Zavarovalno pogodbo sestavljajo ponudba za zavarovanje, zavarovairia poirca ter spioâni in posebni zavarovalni pogoji.

2. Sklepanje zavarovanja

2,1, Zavarovalna pogodba se pravikxna sklene na podlagi zavarovaTčeve pisne

ponudbe za sklenitev zavarovalne pogodbe. 2 2 Po prispetju ponudbe za sklenitev zavarovalne pogodbo smo zavarovalnica zahtevali dodatne podatke, listine in pojasnila, V tem primeru velja, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko leta prejme ^ahtevarte dodatne podatke, listine in pojasnila,

2,3. Zavarovalnica sme zavarovanje tudi odkloniti. Če so za navedeno nevarnost podane poseben okoliičine. Zavarovalnica fahko v sitiadu s svojimi

posktvnimi podlagami sprejme v zavarovanje povečano r^amost in za to zahteva ustrezno zvišanje premije. 2.4, če je zavarovalna polica zavarovalou dostavljena po poŠti ali kako drugače In se določita v poilcj ne razlikujejo od določil v ponudbi za zavarovanje, velja podpis zavarovak:^ na ponudbi kot podpis na polici,

3, Trajanje pogodbe

3.1. Zavarovalna pogodba velja za čas, ki je določen v zavarovalni polici, če znaša ta Čas najmanj eno leto, se Šteje, da je zavarovalna pogodba vedno znova podaljšana za dobo enega leta, v kolikor je katera od pogodt^enih strank pisno ne odpove najpozneje 3 rr^esace pred iztekom pogodile.

4. Zavarovalna doba

4.1 V kolikor zavarovalna pogodba ni izrecno sklenjena za krajši čas. velja za tekoče zavarovalno dobo obdobje enega leta, računano cd datuma zapadlosti premije.

4.2, Datum zapadlosti premije za vsako tekočo zavarovalno dobo je vedno znova prvi dan tistega meseca, v katerem se bo zavarovalna pogodt>a iztekla.

22. člen

Odpoved in razveljavitev zavarovalne pogodbe

1, Odpoved po nastopu zavarovalnega primera

1.1, v kolikor je zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera prizria^ obveznost izplačila zavarovalnlr^. sta obe pogodbeni strani upravičeni odpovedati zâvârovaino pogodbo, če celotna višina nadomestita od začetka zavarovalne pogodbe, vendar v roku zadnjega zavarovalnega leta, presega zaračunane premije za to obdobje,

1.2, Ne glede na določila prejšnjega člena jedo odpovedi upravičena:

- zavarovalnica v primerih (zavarovalne) dorabe ali pri poizkusu zlorabe s

strani zavarovalca ozirorria upravičer>oev iz zavarovalne pogodbe, * zavarovalec. če zavarovalnica neupravičerK> odklanja izplačilo zavarovalnine.

1.3, Odpoved zavarovanja je kadarkoli možna, vendar ne pred iztekom meseca v katerem se je dokončno določjia viSina zavarovalnine.

1.4, Zavarovalnica je dolžna upoštevati enojtiesečni odpovedni rok.

1.5, Zavarovalnica lahko odpove zavarovalno pogodbe brez odpovednega roka tal(cj po zavrnitvi zahtevka za Izplačilo zavarovalniner vtoženega z goljufivim namenom,

2, V kolikor je zavarovalnica glede na dogovorjeno zavarovalno dobo odobrila popust na zavarovalno premijo, zavarovalna pogodba pa je predčasno prenehata, ima zavarovalnica pravico zahtevati povračilo popusta. Zavarovalnica pa ne more zahtevati povračilo popusta, če neupravičeno odkloni izplačilo zavarovalnine ali zavarovalno pogcdbo razdre po nastopu zavarovalnega primera,

23. Člen

Obveznosti drugih oseb, udeleženih v zavarovalni pogodbi

1. Vsa določila, ki veljajo za zavarovalca, veljajo smiselno tirdl za zav^ovanca in tiste osebe, ki uveljavljajo pravice iz zavarovalne pogodbe. To osebe so poleg zavarovalca dolžne Izpolnjevati obveznosti in storiti vse, kar je v njihovi meči, da bi preprečile nastanek in zmanjšale posledk:e zavarovalnega primera.

24. člen Pristojnost v primeru spora

1, Za reševanje sporov je krajevrto pristojno redno sodišče v Mariboru,

25. Člen Način obveáčanja

1 Vsi dogovori, obvestila in izjave v zvezi z zavarovalno pogodbo morajo bili podani v pisni ot>liki.

Priloga 1 Rentna tablica

1, Letno Izplačilo v obliki mesečnih rent za vsakih 1.000 € znaša:

Slarust

75

76

77

78

?9

BC

81

S2

Lemi kMFicteril

144.31

152.34

lei.Oi

17ađ6

iec.63

191,59

î*«.34

Starost

93

S4

95

38

87

38

89

90

Letni

ktieSciefU

2K.S3

228.94

242.68

257.81

273,08

290.23

309,05

329.77

Starost

SI

as

93

94

97

9S

Lelni krieRdenI

377,70

1C1S.4S

43G.S2

472.18

518.82

377,33

877.63

Priloga 3: Vzorec ponudbe za življenjsko zavarovanje (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

'prašanja za zavarovanca za ugotavljanje stopnje tveganja zavarovanja:

I. Obstajajo ali so obstajala neka druga življenjska, nezgodna, zdravstvena zavarovanja ali življenjsko zavarovanje z nadomestilom za določene težke bolezni oziroma ali so bila takšna zavarovanja zavrnjena? Q da

Zavarovalna vsota:_

Zavarovalnica:_

□ ne

Zavarovalnica:_

2. Ali ste pri opravljanju Vašega dela in v prostem času izpostavljeni posebnim nevarnostim (glej tabelo doplačil)? Če da, katerim?

□ da

ne

3. Ali tekmujete (se ukvarjate s športom) na zemlji, v vodi, v zraku? Če da, s katero vrsto?

□ da

ne

i. Ostali rizični športi (glej tabelo doplačil). Kateri?

□ da

ne

5. Ste trenutno ali trajno nesposobni za delo? Zaradi česa?

□ da

ne

3. Ali ste imeli nezgodo, poškodbo ali zastrupitev? Vam je zaradi tega bil določen odstotek invalidnosti? Če da, koliko in zaradi česa?

□ da

ne

Ste imeli HIV test? Izvid?

□ da

I I negativen

□ ne I I pozitiven

Ste imeli HIV test? Izvid?

□ da

I I negativen

□ ne I I pozitiven

8. Drugi pomembni podatki in navade? a) Kadite? Koliko cigaret dnevno?_

□ da

□ da

b) Pijete alkoholne pijače? Katere in koliko?_

C) Jemljete ali ste jemali kakršnakoli mamila?_

d) Ste se kdaj zdravili zaradi odvisnosti od alkohola ali drugih odvisnosti (tabletomanija, mamila ipd.)?

e) Redno jemljete ali ste jemali kakšna zdravila? Katera? Q da

f) Vaša-► višina _cm in teža

□ da

□ da

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

9. Na vprašanja odgovarjajte izčrpno. Ali ste preboleli bolezni,

imeli poškodbe, operacije? Ste bili v bolnišnici, zdravilišču □ da

ali na rehabilitaciji? Kdaj, kako dolgo, kje in kdo vas je

zdravil?

10. Podatki o obstoječih boleznih (težavah) ali poškodbah □ da (srce, pljuča, želodec, jetra, ledvice, živci, duševne bolezni, sladkorna, krvni pritisk, rak, invalidnost ali druge).

11. Hišni zdravnik ali katerikoli zdravniki, ki so vas nazadnje zdravili ali bas zdravijo: Ime, naslov:

iodatna vprašanja za sklenitev življenjskega zavarovanja po programu GRAWEelite - A:

12. Ali ste v zadnjih 10 letih bolehali zaradi?

a) bolezni srca in krvnih žil (npr. prirojena ali pridobljena srčna hiba, angina pektorls, srčni infarkt ali druga oblika srčne bolezni, povišan krvni pritisk, motnje srčnega ritma, vnetje ali tromboza ven, ipd.)?

b) bolezni dihalnega sistema (npr. bronhitis, kronični bronhitis, pljučnica, bronhialna astma, obolenje grla ipd.)?

c) bolezni prebavnega sistema (npr. gastritis, čir na želodcu ali dvanajstnlku, krvavitev iz prebavnega trakta, vnetne ali druge funkcionalne črevesne bolezni, tumorske ali maligne bolezni, bolezni jeter - hepatitis, ciroza in druge, bolezni žolča in žolčevoda, trebušne slinavke)?

d) bolezni urogenitalnega sistema (npr. vnetje ledvic in ledvičnih kanalov, ledvični kamni, kamni v sečevodu ali sečniku, odstranitev ledvic, prirojene anomalije ledvic in urotrakta, okvara ledvične funkcije, vnetne ali tumorske bolezni prostate, testisov ipd)?

8) bolezni živčnega sistema in psihične bolezni (npr. vnetne in degenerativne bolezni, pareza, paraliza, epilepsija ipd., psihoza, depresija, shizofrenija, poskus samomora ipd.)?

f) bolezni lokomotornega sistema (npr. revmatske bolezni, degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice, operacija hrbtenice, bolezni meniskusa ipd., motnje pri premikanju)?

g) bolezni metabolizma in endokrinološke bolezni (npr motnje metabolizma maščob, holesterol, trigliceridi, sečna kislina -putika, sladkorna bolezen, bolezni ščitnice ipd.)?

h) bolezni krvi in zgoščevanja krvi (npr. levkemija, trombocitopenija, hemoragijska diateza, hemofilija ipd.j?

i) bolezni vida, sluha in drugih čutil?

j) bolezni imunskega in iimfatičnega sistema (npr. AIDS, limfomi)?

k) bolezni dojk (pri ženskah)?

□ da

□ da

□ da

□ ne

□ ne

□ ne

□ da □ne

□ da

□ da

□ da

□ da

□ da

□ da

□ da

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

13. So v zadnjih 10 letih obstajale ali obstajajo naslednje bolezni, stanja ali zdravstvene teževe:

a) tumorji ali maligne bolezni (karcinom) katerekoli oblike?

b) akutne ali kronične nalezljive in druge infektivne bolezni

(TBC, nalezljiva zlatenica, sifilis, malarija, hepatitis B in C, AIDS)?

C) možganska kap, multipla skleroza, psihoorganski sindrom in druge nevrološke bolezni?

d) zdravstvene težave zaradi posledic prejšnjih bolezni, zastrupitev, nezgod, poškodb ipd.?

e) alergije, znatna izguba telesne teže ali zdravstvene težave, ki doslej niso bile navedene?

□ da

□ da

□ da

□ da

□ da

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

□ ne

14. Ali imate v zadnjih 5 letih patološke izvide (pri pregledu

krvi, urina, EKG, RTG, merjenju krvnega pritiska ipd.)? □ da □ ne

Ali ste v zadnjih 5 letih bili na pregledih pri zdravniku,

na operacijah, bolnišničnem zdravljenju ali v zdravilišču □ da □ ne na fizikalnem zdravljenju?

15. Ali so se v vaši ožji družini (starši, bratje/sestre) pred dopolnjenim 65. letom starosti pojavile sladkorna bolezen, obolenja srca in krvožilnega sistema, možganska kap, obolenje ledvic, maligni tumor, multipla skleroza, težje duševne bolezni ali druge dedne bolezni?

□ da □ne

16. Ime, priimek in naslov Vašega zdravnika in naziv ustanove:

Prosimo, da v spodnje vrstice navedete odgovore oz. opišete stanje, če ste na katero od vprašanj od 1 do 16 odgovorili z "da". (Priložite obstoječo dokumentacijo.)

Opomba: Zavarovaiec/zavarovanec izjavlja, da so vs o morebitne napake pri uporabi pogojev, posebni'" cocc Zavarovaiec/zavarovanec s svojim podpisom potrjuie. c prejem kopije ponudbe. Podpisniki te ponudbe sog-asE člena Zakona o zavarovalništvu (Ur.l. RS 86/200*» z Zavarovanec s sklenitvijo zavarovanja izrecno m reo-e' tudi druge zavarovalnice ali uradne organe, da za a'c zdravstvenem stanju, ki po oceni zavarovalnice irraio ć

odatk] resnični, ter soglaša, da bo nosil vse posledice dajanja neresničnih podatkov. Stranke soglašajo, da vse s in tarif, ki so nastale na ponudbi ob sklepanju zavarovanja, zavarovalnica popravi pri izdaji zavarovalne police. 3 le D,i seznanjen z zavarovalnimi pogoji in pojasnili, ki so odtisnjeni na hrbtni strani te ponudbe ter potrjuje o " ooobiaščajo zavarovalnico, da njihove osebne podatke zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje na podlagi 154. 'ez! z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS 86/2004). r^o pooblašča zdravnike, bolnišnice in ostale medicinske ustanove, pri katerih se je zdravil ali se bo zdravil, kot a"ic na njeno pisno zahtevo dajo vse potrebne informacije in dokumentacijo o zavarovancu ter njegovem o lahko imeli vzročno-posledično zvezo z zavarovalnim primerom.

Kraj, datum

:cc;s zas:oonika

Podpis zavarovalca oz. zavarovanca

Podpis zavarovanca (v kolikor sta zavarovanec in zavarovalec različni osebi)

Priloga 4: Vzorec vprašalnika o zdravstvenem stanju zavarovane osebe (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

Priloga 5: Vzorec police za nezgodno zavarovanje (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

Priloga 6: Vzorec obrazca za prijavo škode (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

Priloga 7: Vzorec obrazca za prijavo nezgode (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

PRIJAVA NEZGODE

Zavarovalec:.

Naslov:_

Telefon:_

èt. police:

Davčna št. zavarovanca:

1. a) Ime in priimek zavarovanca

b) Datum in kraj rojstva

c) Točen naslov

d) Številka in naziv pošte

e) Poklic zavarovanca

a)

b) C) d) e)

TJ zaposlen v

g) Kakšno delo opravlja - opis delovnih nalog

V Q)

2. Kdaj se je nezgcda pripetila?

Dne 200 ob uri min

3. Točen opis nezgodnega dogodka:

- v katerem kraju se je nezgoda pripetila?

- pri kakšnem opravilu?

- zaradi katerega vzroka?

Opis naj bo čim bolj izčrpen in jaseni

4. Točen opis poškodb zaradi nezgode:

5. Ali ste pred nezgodo pili alkoliclne pijače? Kdaj, kje, kakšne in koliko?

6. Imena in naslovi oseb, ki so bile priče nezgode:

7. Ali je bila zaradi nezgode uvedena preiskava? Kateri organ jo vodi?

8. Podatki o drugih voznikih, ki so bili udeleženi pri tej prometni nezgodi: izpolniti samo za prometne nezgode!

9, Kateri zdravnik vam je nudil prvo pomoč? (Priimek In točen naslov)

10. Kje ste se zdravili zaradi te nezgode:

a) V kateri ambulanti - zdravstvenem domu?

b) V kateri bolnišnici - polikliniki?

a)

b)

11. Ali zdravnik predvideva, da boste imeli trajne posledice?

12. a) Ali ste imeli že pred to nezgodo kakšno telesno

a)

Priloga 8: Vzorec premijskega stavka (Vir: Brošura in sklepalna dokumentacija^)

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh