logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Seks prihaja Terme Topolšicav

v mesto rokah Pšeničnika

^ StranS*' Stran 3 j

Št. 48/ Leto 62 / Celje, 19. junij 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT

AŠKERCEVA14, 3000 CELJE

OdgovoRis uredcft» NT: TaQana Cvim

NOV''

z ohrogle mile iliivaškem Hnmii iia Sotti, kisi si žalijo s slovanskimi sosedi oh Sotli «kijiičeiati

Hrvati ponujajo sodelovanje

S Slovenci ob Sotli si želijo med drugim sodelovati v programih EU-ja

petkove

Udeleže] okrogle mi Humu na Sotli so pozdravili lani podpisano pismo o nameri devetih slovenskih občin, ki so se odločile za projekt celovitega urejanja porečja Sotle. Pri tem so v petek na hrvaäki strani predlagali podpis sporazuma o sodelovanju obsoteljskih občin z obeh strani meje.

Sporazum, za katerega predlagajo slovesno podpisovanje 5. oktobra letos, naj bi pospešil obojestransko sodelovanje na vseh ravneh, še posebej v programih Evropske unije. Različne aktivnosti bi izvajali v okviru že podpisanih pogodb med obema državama, koordinator pripravljalnih sestankov pa bo načelnik Občine Hum na Sotli Božidar Brezinščak Bago-la. Ta je bil tudi organizator petkovega sestanka, kjer sta izrazila zanimanje tudi župana hrvaških občin Djurma-

nec in Zagorska Sela. Iz Zagorskih Sel so tudi omenjali obstoječe odlično obmejno sodelovanje z Občino Podčetrtek. Petkovo izjavo bodo poslali hrvaški in slovenski vladi ter hrvaškim političnim strankam, ki se pripravljajo na jesenske volitve.

Načelnik oddelka za čez-mejno sodelovanje iz hrvaškega ministrstva za morje, turizem, promet in razvoj Darko Stilinovič je zbranim podrobno predstavil finančne možnosti ter postopke kandidiranja za evropska sredstva, kar je na hrvaški stiani novost. Med različnimi problemi so hrvaški obsoteljski župani veliko omenjali težave, ki bremenijo tudi slovenske občine, med njimi nujno čiščenje Sotline struge, na kar opozarjajo na obeh straneh meje, ter oživitev železniškega prometa.

Na okrogli mizi so predstavniki Občine Hum na Sotli veliko omenjali, da morajo

v Zagrebu in Ljubljani pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško v Obsoteljupri-sluhniti lokalni ravni. Tako je bilo omenjeno pet hektarjev veliko območje čistilne naprave v Rogaški Slatini, za katero je občinski svet Huma že zahteval komunalno nadomestilo, pri čemer že na hrvaški strani ugotavljajo, da to pred dokončno rešitvijo vprašanja poteka meje niti ni mogoče. Slatinska čistilna naprava je bila zamišljena kot skupni projekt za potrebe na obeh straneh meje, pri čemer se je njenega odprtja udeležU tudi župan Huma na Sotli (pri vsem skupaj v občinski stavbi v Rogaški Slatini pravijo, da je vključitev hrvaške strani še vedno mogoča). V petek je župan Huma napovedal gradnjo humske čistilne naprave na območju Draži na hrvaški strani, kjer je po njegovi izjavi izdelava projekta v zaključni fazi.

Slovesno za 20. MOTB

20. Motoriziram bataljon (MOTB) Slovenske vojske praznuje danes natančno petnajst let aktivnega delovanja. Bataljon si je v teh letih pridobil bogate izkušnje in opravil zahtevne naloge doma in v tujini. Lani je prevzel delovanje v operacijah kriznega odzivanja, od leta 2005 pa je v operacijah sodelovalo že 488 vojakov. Po besedah poveljnika bataljona majorja Igorja Iskrača 769 pripadnikov 20. MOTB poleg bojnih nalog uspešno sodeluje v usposabljanju za Evropsko bojno skupino. V tujini je trenutno 50 vojakov v Afg^stanu, v mestu Herat, 172 se jih usposablja za Evropsko bojno skupino, eden je v Iraku in dva na Kosovu. Slovesnost, ki so jo začeli včeraj na svečani akademiji, bodo nadaljevali danes z dnevom odprtih vrat Vojašnice Celje in s proslavo s slavnostnim govornikom, predsednikom vlade Janezom Janšo, na kateri bodo podelüi priznanja in razvili nov bojni prapor bataljona.

MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi prvi hrvaški zunanji minister Zdravko Mr-šič in dolgoletni predsednik državne komisij e za meje dr. Hrvoje Kačič, ki sta govorila o širših vprašanjih meje med obema državama. V Humu so pri teh vprašanjih ob-čutijivi. Kot je mogoče slišati v širši javnosti, naj bi po sporazumu o meji pred nekaj leti prišlo do predloga zamenjave nekaterih ozemelj med državama, pri čemer bi Slovenija dobila večji delVo-narskega jezera, ki je na območju hrvaške občine Hum na Sotii.Toje vzbudilo v tej občini leta 2001 ostro nasprotovanje, naslovljeno na hrvaško vlado.

BRANE JERANKO

Piknik v Imenem

v Imenem pri Podčetrtku je bil v soboto popoldne piknik Slovenske demokratske stranke, ki se ga je udeležilo več kot tisoč članov iz vse Slovenije. Med njimi so bUi člani strankinega vodstva, ministri, poslanci ter člani mestnih in občinskih odborov.

Glavni govornik, predsednik stranke SDS in vlade Janez Janša, je poudaril, da je ta stranka kot edina v državi v svoj statut zapisala natančna določila o nezdružljivosti političnih in gospodarskih funkcij. Med uspehi vlade, ki ji predseduje, je omenil odpravljanje številnih birokratskih ovir, znižanje davkov ter najnižjo nezaposlenost v letih po osa-

Bistrica in Radeče out

Svet Savinjske statistične regije je na včerajšnji seji, izpeljali so jo v Alminem domu na Svetini, dokončno potrdil regionalni razvojni program Savinjske regije do leta 2013 in pripravil tudi osnovni izvedbeni načrt za letošnje in še prihodnji dve leti. Praktično brez razprave je potrdil predlog oziroma odločitev Občin Bistrica ob Sotli in Radeče, da se izločita iz Savinjske staUstične regije in se vključita v bodočo Posavsko pokrajino.

Pri sprejemanju razvojnega programa do leta 2013 je šlo zgolj za formalno potrditev že sprejetega programa, ki ga je medtem s svojim mnenjem opremUa tudi vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Pomembnejši del seje je bila obravnava izvedbenih načrtov za letošnje in prihodnji dve leti, kjer je šlo za potrditev nabora projektov, ki jih bo regija prijavila na razpis vladne službe za lokalno samoupravo in z njimi kandidirala za nepovratna razvojna sredstva. V zvezi s tem so sklenili, da bodo polovico pridobljenih sredstev delili po formuli vladne službe in polovico ^ede na število prebivalcev Pottdili so tudi delni izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa, medtem ko bodo dokončni načrt sprejemali kasneje. A ob tem je pomembno, da je bil potrjen seznam projektov in potrebnih dejavnosti za njihovo uresničitev. »Potrdili smo 38 projektov, za katere pričakujemo 26,4 milijona evrov dodatnih nepovratnih sredstev, vrednost vseh projektov pa je dobrih 44 milijonov evrov Prijavi bomo dodali tudi rezervno listo projektov, ki bodo nastali po subregijah in ki bodo dobili prednost, če bo kakšen od prioritetnih projektov z naše liste izločen,« je pojasnil predsednik Sveta Savinjske statistične regije, sla-tinski župan mag. Branko Kidrič.

Major Igor Iskrač je ponosen na petnajst let delovanja bataljona, ki svoje poslanstvo uresničuje pred-

BRST

V Topolšici ne bo državne proslave

Vlada je zavrnila pobudo poslanca Bojana Koatiča za uvrstitev proslave v počastitev 9. maja 1945 v Ttopolšid na seznam prireditev državnega pomena.

Poslanec Kontič je prepričan, da je 9. maj pomemben datum. Krajevna skupnost Topolšica pa zaradi stroškov sama ne more pripravljati proslave v obsegu, kot bi si jo praznik zaslužU, Po obrazložitvi vlade koordinacijski odbor za posamezno leto pripravi koledar državnih proslav. Hkrati velja stališče, da je v Sloveniji veliko število praznikov in da dodatnih vsakoletnih počastitev načeloma ne bi dodajali. Pobudo o. obeležitvi 9. maja kot državnega bodo z veseljem prou-US

praznika, tako v čili, če bo ta dan uradno sprejet kot dan Evropi

'^^ilflefcatoi'

ni sistem Mercator, d

Oddati v najem naslednje lokale:

1. Prebold, Graščinske cesta 3; 404,00 m^ 1. etaža Blagovnice

- lokal za trgovsko dejavnost

2. Prebold, Graščinska cesta 3;

49,10 m^ 1. etaža Blagovnice

- lokal za gostinsko dejavnost

3. Polzela, Polzela 209 b;

732,00 m^ 1. etaža Blagovnice

- lokal za trgovsko dejavnost

4. Mislinja, Šeritlenart 35;

715,76 m' pritličje in 95,66 m' kletni prostori

- lokal za trgovsko dejavnost

5. Vitanje, Na gmajni 11

340,00 m'' 1. etaža Blagovnice

- lokal za trgovsko dejavnost

6. Vitanje, Na gmajni 1;

243,00 m^ v Blagovnici Vitanje

- lokal za gostinsko dejavnost

Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do torka 26.06.2007 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Nakio, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako • za najem lokala«.

Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.

NOVI TEDIII

^GODKI

Komisija ugotavlja poteic dogodicov

Preuranjena izjava strokovne direktorice obremenila medicinsko sestro

»v splošni bolnišnici Celje obžalujemo dogodek, ki se je zgodil v noči na nedeljo, 11. junija, in smrt gospoda Bojana Kajtne. V bolnišnici je bil takoj uveden interni strokovni nadzor in zanj ustanovljena komisija. Dokler ne bo končala svojega dela, nadaljnjih izjav v bolnišnici ne bomo dajali,« je v petek v izjavi za javnost ponovila strokovna direktorica bolnišnice mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med.

S tem se je tudi odzvala iia plaz očitkov, ki jih je sprožila s svojim nastopom v četnek na POP TV. V času, ko je komisija šele dobro začela delati, je namreč izjavila, da je Bojana Kajtno, ki je umrl zaradi strdka na poti iz bolnišnice v zdravstveni dom, ko je šel po napotnico, v bolnišnici zavrnila medicinska sestra in da zdravnik zanj sploh ni vedel. »Ce bi bil obveščen o njegovem prihodu, bi mu posvetil

Frančiška Škrabl Močnik: njena izjava |e bila

svoj čas in ga obravnaval. Iz neznanega razloga, to je ravno v preiskavi, zdravnik ni bil obveščen,« je dejala.

Na preuranjeno izjavo se je najprej odzvala komisija za interni strokovni nadzor. V njej

so predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino prim, doc, dr. Gorazd Voga, dr. med., predstojnik oddelka za sistemske in presnovne bolezni mag. Ivan Žuran, dr. med., ter glavna medicinska

sestra bolnišnice Hilda Maze, univ dipl. org. Ker komisija še zbira vse z dogodkom povezane informacije in ugotavlja potek dogodkov, so vsakršne izjave pred koncem njenega dela neprimerne, so poudarili člani.

Odzval se je tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ogorčen, da je strokovna direktorica zvalila odgovornost za tragično smrt na medicinsko sestro še preden je preiskava v bolnišnici končana.

Ob komisiji, ki so jo za izredni interni strokovni nadzor imenovali v bolnišnici in bodo rezultati njenega dela znani predvidoma konec tega tedna ali v začetku prihodnjega, ko jih bodo tudi predstavili javnosti, je strokovni nadzor zahtevala tudi Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. MBP

Nova direktorica RŠS

Katja Esih bo, če bodo svoje soglasje k imenovanju v 45 dneh dale ustanoviteljice zavoda, nova direktorica Regijskega študijskega središča.

Sklep o njenem imenovanju je soglasno sprejel svet zavoda in ta sklep s sporočDom predsednika sveta dr. Franca Žerdina v ponedeljek tudi potrdil. Kot je znano, je dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Stanetu Rozmanu potekel mandat, zato je bil maja objavljen javni razpis, na katerega pa se Rozman ni prijavil. Na razpis sta pišli dve popolni prijavi, ki sta vsebovali vsa potrebna pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Oba kandidata sta svoj program predstavila pred razpisno komisijo sveta zavoda. Ta je soglasno izbral Katjo Esih, diplomirano ekonomistko, ki je bila doslej zaposlena kot svetovalka v Regijskern študijskem središču. Direktorica bo postala, ko bodo z njenim imenovanjem soglašale občine ustanoviteljice Regijskega študij-

Seks prihaja v mesto

2 umetniško akcijo Vstop prost se v Celju začenja Poletje v knežjem mestu

v petek in v soboto se v Celju, z osmo ponovitvijo projekta celjskih umetnikov Vstop prost pričenja letošnji sklop prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu. Celjski likovniki, ki se jim bodo ob njihovih inter-vencah v prostor mesta tudi to pot priključili gostje iz tujine, so letošnji Vstop prost podnaslovili Seks v mestu.

Pri umetniški akciji Vstop prost gre za izvirne, včasih morbidne, dru^č spet šokantne in provokativne umetniške posege v mesto. »Ce ljudje premalo zahajajo v galerije, jim bomo galerije pripeljali na ulice,« je enega od motivov tovrstnih vsakoletnih akcij pojasnila ena od sodelujočih. In ostala skrivnostna o

tem, kaj vse bomo v petek in soboto, ko bo akcija na ulicah na višku, videli in doživeli. Treba bo pač v mesto in videti »in situ«, kot bi se izrazili arheologi. Zanesljivo pa lahko pričakujemo kakšen performans, več instalacij in še kaj. Celjskim umetnikom se bodo tokrat priključih tudi gostje iz Belgije, Japonske in Severne Irske. Skupaj napovedujejo za prihodnjo sredo (27. junija) otvoritev razstave, s katero bodo v galeriji Račka predstavili dokumentirane zapise dogodkov, ki se bodo v petek in soboto odvijali na celjskih ulicah.

Vstop prost pa ni edina prireditev, ki uvaja letošnje Poletje v Celju, knežjem mestu. Že v petek bodo v Galeriji sodobne umetnosti za vse po

letje odprii razstavo stalne galerijske zbirke, ki je začela nastajati leta 1961.

Posebej mladim na kožo pa bo pisan letošnji Media-fest, ki ga pripravlja Celjski mladinski center v petek in soboto. Gre za vizualno -glasbeni lestival, zasnovan na multimedijskih predstavitvah. Petkov večer namenjajo mladi modni fotografiji in grafičnim animacijam. Gre za nadaljevanje pred kratkim videnega in lepo sprejetega projekta Gla-mourbija, ki so ga avtorji naslovili Photo, phashion and phascination. V soboto bomo na Mediafestu v atriju mladinskega centra doživeli festival grafitarjev, katerega novost in posebna zanimivost bo tudi vzporedna

projekcija nastajajočih grafitov na platno, kjer bodo lahko s svojimi kreativni posegi sodelovali vsi obiskovalci. Sledil bo še nočni nastop video jockeyjev Mateje Roje in Simona Hudolina, vzporedno pa še koncerta zasedbe Sphericube in avstrijskih gostov Mifune. BRST

Terme Topolšica v rokah Pšeničnika

»upamo na najboljše,« pravi direktorica Term Lidija Fijavž Špeh

Novi večinski lastnik Term Topolšica, ki se ravno pripravljajo na 8 milijonov evrov vredni'naložbi, je podjetnik Stjne Pšenič-nik, ki je med drugim tudi lastnik slatinskih hotelov Sava in Zagreb (ali 40 odstotkov vseh turističnih zmogljivosti Rogaške Slatine). Za večinski delež bo državi in dvema bankama moral plačati 5,9 milijona evrov.

Pšeničnika do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati, direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh pa o podrobnostih nakupa ve le toliko, kolikor je prebrala iz časopisov. »Kot sem že od oddaji ponudb za odkup deležev dejala, bo izbran kandidat za nas moral biti najbolj

ši,« pravi Fijavž Špehova. »Prednost izbranega je v tem, da pozna dejavnost in bomo najverjetneje zato lažje našli skupni jezik. Konec koncev bi se v regiji lahko vsi povezali, pa bi turističnih kapacitet za svetovni turizem bilo še premalo.«

Za jutri je napovedana tudi skupščina delničarjev Term Topolšica, na kateri naj bi predstavniki države in dveh bank, ki so svoje deleže prodale, oddali svoje odstopne izjave. Sicer pa naj bi delničarji dobrih 125 tisoč evrov namenili za dividende, pod-prii pa naj bi tudi nov razvojni projekt Term - apait-majsko naselje na gričku nad bazenom ter welnes. Obe naložbi sta vredni 8 milijonov evrov, pri Čemer računajo tudi

Za časopis Finance je Pše-ničnik zatrdil, da vidi v povezavi s Topolšico možnosti za ustvarjanje sinergij-skih učinkov. Podprl naj bi tudi zdajšnjo strategijo razvoja v Ibpolšici, ponudbe za prevzem pa ne namerava daü. Prav tako je zanikal govorice, da naj bi kupnino za nakup Topolšice bila poravnana s prodajo zbirke grafik Albrechta DUrer-ja, katero je zdravilišče Rogaška občini ponudilo v odkup.

na uspešnost na razpisih. »Upam, da se bomo z novim lastnikom našli na razvojnih projektih,« je še dodala direktorica.

RP

lOVI TiDNIK

Med

pločevino in laserji

V Arnovskem gozdu odslej tudi podjetje Sico

s programom, v katerim so sodelovali Alenka Gotar, del skupine The Stroj in manekenke, oblečene v kovinsko kolekcijo Urše Drofe-nik, so v petek v žalskem Arnovskem gozdu odprli nove prostore podjetja Sico.

Sicer invalidsko podjetje se je v Žalec preselilo iz Šempetra, kjer je leta 1994 začelo delati kot hčerinsko podjetje Sipa. »Že leto kasneje smo kupili prvi stroj, saj smo se hitro seznanili s tehnologijo laserskega rezanja,« je povedal direktor Marjan Volpe in poudaril, da je Sico zdaj eden največjih ponud--tiikov laserskega razreza v Sloveniji. »Danes lahko iz pločevine izdelujemo skoraj vse, kar si človek zamisli, saj imamo neomejene možnosti.« Naročila prihajajo z različnih področij, od oblikovanja napisov do izrezov iz pleksi stekla, pri čemer je širok razpon tudi med njihovimi strankami, od trgovskih podjetij do ladjedelnic ...

Podjetju je v Šempetru primanjkovalo prostora, zato so se z veseljem odločili na novogradnjo v Arnovskem gozdu, kjer se zaposleni dobro počutijo. »Največ težav je povzročala selitev. Ker izdelkov ne izdelujemo na zalo-

Župan Lojze Posadel, minister Andrej Vizjak in direktor Marjan Volpe med ogledom enega od strojev. Na

go, temveč po naročilu, smo se selili tri mesece,« je omenil Volpe in dodal, večino svojih izdelkov prodajajo več naročnikom in kupcem v Sloveniji. S tem so, tako Volpe, neodvisni od velikih igralcev. Zdaj je podjetje v lasti petih posameznikov in ima 52 zaposlenih, ki razpolagajo z najsodobnejšo tehnologijo za laserski razrez. Lani so ustvarili 4 milijone evrov prihod

ka, od tega veliko večino na domačem trgu, letos pa načrtujejo 5 milijonov evrov prihodkov, del tega tudi v tu-jini.

Podjetje Sico, ki se je v minulih letih petkrat znašlo na lestvici najhitreje rastočih oziroma med gazelami, ima status invalidskega podjetja, vendar je Volpe opozoril, da okolje v Sloveniji tem podjetjem ni naklonjeno. »Vpra

šanje je, če olajšave odtehtajo vse probleme s produktivnostjo, ki se pojavljajo v jKui-jetju.« Za prihodnje načrtujejo nadaljnjo rast ter pi čanje izvoza, njihovo delt) iw sta med odpiranjem 3-nuii jonov evrov vredne nalc v Arnovskem gozdu pol . lüa tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in žalski župan Lojze Posedel.

US, foto: TT

Obveznice in investitorji naj bi zagotovili denar

v minulem tednu je bila skupščina družbe Radeče Papir, ki je pred slabimi šestimi meseci dobila večinskega lastnika, družbo G-M&M iz Grosupljega, ki jo vodi Peter Tevž. Po pričakovanjih je skupščina potrdila predlog večinskega delničarja o uvedbi enotirnega sistema upravljanja.

V tričlanski upravni odbor so imenovali Petra Tevža, ki

GOTOVINSKAPOSOJIU

m ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. DoSOmesecevnaosnoviOD, pakoincin»š>ga.i»ila

je tudi predsednik in neizvi-šni direktor, dr. Andra Ocvirka, ki ostaja izvršni direktor družbe, svet delavcev pa je imenoval Franca Čeča. Sicer pa je družba v minulem lern kljub težkim tržnim razmeram dosegla 44 milijonov evrov prihodka od prodaje ali 11 odstotkov več kot v letu 2005 ter tako bistveno zmanjšala izgubo iz tekočega poslovanja. Skupno so

proizvedli 62 tisoč ton papirja, pohvalih so se s 5,5-od-stotno rastjo produktivnosti na zaposlenega, kar je med drugim posledica številnih odpuščanj delavcev ob koncu prejšnjega leta.

Družba letos posluje pozitivno, kar je predvsem rezultat velikih prizadevanj vseh zaposlenih za izboljšanje kvalitete in kohčine proizvodnje in izboljšanih raz

mer na trgu papirja, ocenjuje uprava. Družba je pred velikimi investicijskimi izzivi, vendar jih bodo zaradi zavrnitve projekta državne pomoči morali močno oklesti-ti. Sredstva za naložbe bodo zdaj skušali pridobiti z izdajo obveznic in morebitnim vstopom novih investitorjev, so še sporočili iz uprave družbe.

RP

Razdelili so (si) dobiček

hod-

Etolovi delničarji so v min ločali o razdelitvi slabih 12 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička, laški pivo-varji so razdelili 4,5 milijona evrov dobička, Juteksovi pa so razmišljali o delitvi 25,4 milijona evrov dobička.

Večino, dobrih 10 milijonov evrov dobička so Etolovi delničarji pustili nerazporejenega, 1,4 milijona so ga namenili za divi-dende, ostalo pa za nagrade upravi in nadzornemu svetu. Delničarji bodo tako na delnico prejeli 5,63 evra bruto dividende, šest članov nadzornega sveta in dva člana uprave pa si bodo razdelili dobrih 192 tisoč evrov, čeprav lansko poslovanje ni doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov.

Delničarji Pivovarne Laško bodo približno 3,5 mihjona evrov bilančnega dobička na

menili za izplačilo dividend v višini 0,40 evra bruto na delnico. Lanski bilančni dobiček je zaradi prenesene izgube iz prejšnjih let manjši za 1,6 milijona evrov in znaša slabega 4,5 milijona evrov. Ostali dobiček v višini slabega milijona evrov bo ostal nerazporejen.

Šestčlanski nadzorni svet Juteksa, ki mu predseduje nekdanji direktor trgovskega podjetja Zana Dolfe Naraks (član je tudi lanski kandidat za žalskega župana Robert Ceho-vin), si bo za svoje delo dodatno razdeUl 16.800 evrov neto, odvisno od tega, koUko so bili v zadnjem letu prisotni na sejah, delničarjem pa bodo dividende v višini 3 evre bruto na delnico izplačah iz naslova nerazdeljenega čistega dobička iz leta 2001. Preostali del dobička naj bi po predlogu uprave ostal nerazporejen. RP

Do novega rekorda

Povpraševanje po pomembnejših slovenskih delnicah se je po zatišju v začetku preteklega tedna ponovno okrepilo. Že v torek, ko se je promet močno povečal, je bilo na trgu mogoče opaziti večja nakupna naročila, povpraševanje po posameznih delnicah pa je prevladovalo vse do konca tedna. Slovenski borzni indeks se je tako v tem tednu okrepil za nekaj več kot odstotek, njegova vrednost pa je presegla nivo 9.800 indeksnih točk.

PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 11.6. in 15.6.2007

PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 11.6. in 15.6.2007

hMka

CICG

Cinkama Celje

175,00

276.90

4.69

CET6

Cetis

122,50

3,50

2.04

CHZG

Comet &eče

11,50

8,90

0,00

GRV6

Gorenje

36,15

2.162,70

0.72

PILR

Pivovarna Laško

76,51

5.428.80

9.71

JTKS

Jiiteks

136,12

4.90

0.00

ETDG

Etol

184.60

12.30

5.15

Zagotovo ni naključje, da povečano povpraševanje sovpada prav z izdajo novih izvedenih finančnih instrumentov, ki so vezani na pomembnejša slovenska podjetja. Na borzi v Stuttgartu so namreč začeli kotirati novi certifikati, ki za dobro -poučene domače vlagatelje glede na značilnosti in donose v preteklosti gotovo predstavljajo zanimivo naložbo, saj se z njimi trguje z vzvodom. Večje povpraševanje po izvedenih finančnih instrumentih pa posredno vpliva tudi na trgovanje z osnovnim instrumentom. Zaradi zavarovanja pred tveganjem izdajatelj izvedenega finančnega instrumenta intervenira tudi na trgu, kjer kotira osnovni instrument. v nrimoru omejene likvidnosti pa se posledično cena osnovnega mstrumenta lahko opazno spremeni.

Tako je bilo na Ljubljanski borzi v zadnjih dveh dneh opaziti bistveno večja nakupna naročila po skoraj vseh delnicah, ki sestavljajo indeks SBITOP, po rasti pa so izstopale predvsem delnice Luke Koper in Pivovarne Laško. Slednje so se v torek že prebile preko nivoja 70 evrov, med tednom pa se je cena dvi^la preko 75 evrov. Podobno je bilo mogoče opaziti večji interes tudi za delnice Luke Koper. Njihova vrednost se je v tem tednu okrepila za 7 odstotkov, zaključni posli ob koncu tedna pa so se kljub preboju meje 100 evrov spet vrnili na to okroglo psihološko mejo. Pozitiven premik je bilo mogoče spremljati tudi pri Krki. Po nihanju delnice okoli okrogle meje 900 evrov je povpraševanje dvignilo ceno nad ta nivo, najvišji posli pa so bili sklenjeni pri tečaju 950 evrov. V tem trenutku še ni mogoče trditi, da se bo cena uspela iztrgati iz objema meje 900 evrov, vendar pa lahko to v prihodnje povzročijo pozitivne informacije iz podjetja.

MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.

Banki Celje kaže dobro

v prvih štkih mesecih leta bilančno I 133 milijonov evrov oziroma 7 od-

Banka Celje je \ vsoto povečala i stotkov.

Ta znaša dobri dve milijardi evrov, bruto dobiček prve tretjine leta pa 9,8 milijona evrov. Nov nadzorni svet Banke Celje je v minulem tednu izvolil tudi predsednika - to je postal Alojz Jamnik, eden od treh predstavnikov Nove Ljubljanske banke, največje lastnice celjske banke. . RP

www.novite(lnik.coin

'lOVI"

Sončni svet za starostnike

Dolgoletna želja krajanov Rimskih Toplic, da bi imeli v svojem kraju dom starejših, naj bi se kmalu začela uresničevati. Kot smo že pisali, želi v izgradnjo doma oziroma medge-neracijskega centra Sončni svet investirati družba Marof investicije iz Laškega.

Direktorja podjetja, ki je sicer še v nastajanju, Peter Hrastelj ml. in Janez A. Korun, sta v petek projekt izgradnje podrobneje predstavila javnosti. Kompleks za starostnike, za katerega je zemljišče zagotovljeno zahodno od osnovne šole, ob vznožju cerkvice Lurd, bo sestavljen iz varovanih stanovanj in medgeneracij-skega doma, pri čemer bo skupna kapaciteta centra 120 ležišč v domu in prav toliko v varovanih stanovanjih. Varovana stanovanja

ikcija medgeneracijskega centra v Rimskih Toplicah

so zaradi različnih potreb predvidena kot garsonjere, enosobna in tudi dvosobna stanovanja, različnih površin in stopenj opremljenosti, pri čemer bo varovana stanovanja možno ali vzeti v najem ali kupiti. Predvidena je tudi gradnja podzemne garažne hiše s približno 160 parkirnimi mesti, Sončni svet naj

bi prinesel najmanj petdeset novih delovnih mest. Investitorji pričakujejo, da bodo za dom že letos dobili koncesijo in da bi že v začetku prihodnjega leta lahko začeli graditi. Prva faza bi bila končana do konca prihodnjega leta, druga faza, ki predstavlja izgradnjo naselja, pa do sredine leta 2009. Vrednost naložbe je

ocenjena na približno 7,2 milijona evrov, pri čemer bo družba Marof investicije 70 odstotkov sredstev zagotovila iz lastniškega kapitala in posojila ter 30 odstotkov iz nepovratnih sredstev.

O projektu medgeneracijskega centra v Rimskih Toplicah bo na julijski seji odločal laški občinski svet.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

IVialcedonsici gostje v Velenju

Velenjski župan Srečko Meh je v četrtek gostil makedonskega veleposlanika Samoila Filipovskega in njegovo namestnico Džulijo Bogatinov? Kostovsko.

Srečanja se je udeležil tudi predsednik uprave Skupine Era Gvido Omladič, ki je z makedonskim veleposlaništvom doslej že večkrat sodeloval, septembra pa naj bi začeli graditi večji center v Makedoniji. Zupan Meh je gosto

ma predstavil Velenje ter aktualno problematiko. Spregovoril je o razvojnih načrtih in izpostavil predvsem projekte na področju energetike, ekologije, izobraževanja in turizma. Veleposlanik je povedal, da je velenjska Era prvi ambasador slovenskega gospodarstva v Makedoniji. Izkazal je veliko zanimanje za sodelovanje na področju kuhu-j literature. US

S tekom in hojo proti raicu

v razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medved».

Vsak konec meseca ^bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico.

Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje.

PraWla si lahko ogledate na www.radiocelie.com in ^ www.novitednik.com

_ . Kupon pošljite no dopisnicah na no^: ^^ Ra^ Čdje, Preše^rnov» 19, Cdje

V petek je žalsko Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije na žalskem štadionu pripravilo odmevno prireditev Tek-hoja za življenje za preživele z rakom.

Že v dopoldanskih urah so se na štadionu zbrali šolarji in dijaki, skupno pa sta druženje oziroma podpora obolelim za rakom m njihovim svojcem trajala 24 ur - tako kot brez premora traja tudi bolezen. V Žalcu so nastopili številni

glasbeniki in skupine, v nočnih urah so se pridružili skavti, taborniki in planinci... Posebej pomenljivo je bilo spominsko prižiganje sveč, sicer pa je prireditev potekala po pravilih ameriškega združenja za raka iz Atlante. Kot poseben gost je sodeloval evropski poslanec Lojze Peterle, ki ima tudi izkušnje s to boleznijo.

US, foto: rr

Pivi simbolični krog teka ali hoje po žalskem štadionu - Št. 48-19. junij 2007

6

IZ NAŠIH KRAJEV

Mmnmw.

Žnpin jI kot vsako teto polog občioskih in žopanovih piizoaoj posebna priznania pololil todi uoenoooi za odličen uspokvvsoh osmih loDh.

Na Dobrni razvojni bum

»Po več kot tridesetih letih bomo dobili 48 novih stanovanj, obetajo se novi objekti družbenega standarda, več kot deset let smo čakali tudi na nov Center za varstvo in delo Dobrna,« je v svojem nagovoru ob občinskem prazniku poudaril župan Dobrne Martin Bred ter se obenem zahvalil vsem, ki soustvarjajo bogatejše in prijaznejše življenje v občini.

Letos so posebne zahvale prejeli prejemniki zlatih

plaket občine ter županskih priznanj. Zlato plaketo so podelili Ireni Kos za dolgoletno delo v župnijskem karitasu, medtem ko sta listino občine prejela Bogomil Šibanc za prispevek k razvoju drobnega gospodarstva ter Tomaž Zakraj-šek, ki ime občine ponaša na prestižna kasaška tekmovanja. Župansko priznanje je Martin Bred podelil zbiralcu kulturne dediščine Jožetu Poleneku, reslavrator-ju in slikarju kapel in na

božnih znamenj Karlu Jev-nišku ter skupini Fantje iz Zavrha za negovanje ljudskega izročila in običajev podeželja.

Obenem je na prireditvi oziroma svečani seji, ki se je je udeležilo veliko občanov, župan podelil tudi priznanja učencem Osnovne šole Dobrna, ki so vsa leta v osnovni šoli imeli odličen uspeh. V čast občinskega praznika bodo na Dobrni prireditve trajale še ves mesec.

RP

Po poti svetovljanskega pesniica

Kulturno društvo Antona Aškerca je v sodelovanju z društvi iz Rimskih Toplic in s KS Zidani Most v soboto pripravUo 12. Pohod po Aškerčevi poU. Slavnostni gost letošnjega pohoda je bil svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ddr. Igor Grdina.

Približno dvesto pohodnikov se je v soboto zjutraj zbralo pri železniški postaji v Zidanem Mostu. Ob spremljavi Železničarske godbe na pihala so krenili po gozdni poti proti Širju, kjer so jih pričakale dobrote žena iz Sirja in KD Zidani Most. Po okrepčilu so krenili po slikoviti Aškerčevi poti skozi

radiocelji

^^ 95.1 95.9 100.3

UiC

zaselke Veliko Sirje, Bresno in Lukovica. Na poti so se ustavljali ob kmetijah, ki so nudUe dobrote. Zadovoljni in zadihani so pohodniki okoli 11. ure prispeli na Ašker-čevino, kjer so za njih pripravili kulturni program. Ob nastopu članov KD, kvinteta Kvintola, MPZ in PZ Rimljanke je prireditev obo^tü tudi ddr. Igor Grdina. Na vsem razumljiv način je predstavil Aškerca. Pesnika je poimenoval svetovljanski pesnik, saj se ni zapiral v svoj svet, ampak je pogledal preko meja, o čemer pričajo njegova dela - potopisi in publidstična besedila. Aškerca niso zanimali samo višji sloji, kot je bilo to v navadi okrog leta 1900, ampak se je zanima! za preprostega človeka, kmeta in delavca in se vedno postavil na njihovo stran. Za konec je Grdina o Aškercu razkril tudi to, da naj bi izdelal loterijski priročnik, ki naj bi igralcem na srečo pomagal do gotovih dobitkov, A so priročnik oblasti kmalu prepovedale, ker naj bi loterijo skrbelo za dobiček.

BA

Pred

v vseh občinah Savinjske doline se vrstijo sprejemi za učence osnovnÜt šol, ki so se izkazali z odličnbn uspehom ali so med šolanjem dosegli drugačne odmevne rezultate. Učence sta med drugimi sprejela tudi župana Občin Rečica ob Savinji in Polzela.

Rečiški župan Vinko Jeraj je odličnjakom, Gregu Tratniku, Moniki Tostovršnik, Zah Štiglic, Nastji Kovačec, Mojci Brezovnik in Barbari Le-var, namenil knjižno darilo, hkrati pa jih opozoril, da se

zanje začenjanova pot. Vseeno želi, da bi se učend radi vračali v domači kraj. O novi poti je govorila tudi ravnateljica OS Redca Vlasu Polič-nik, ki je odEčnjake še enkrat opozorila, da jih v gimnazijah v Velenju, Celju in Ljubljani čaka dnigačno delo, ki bo zahtevalo več učenja in samozavesti, da bodo prišli do želenega cilja.

Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je sprejel sedem zlatih učencev, nekateri pa so na državnih tekmovanjih osvojili tudi srebrna in zlata od-

ličja. Župan je poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad učenci, ki so bili odlični vseh devet let, ter jim zaželel, da bi bili še naprej tako uspešni. Zahvalil se je tudi ravnateljici, učiteljicam in še posebej staršem. Vsem učencem je v znak priznanja izročil knjigo Vsevednik in srebrnik Zlatarne Celje, ostali povabljeni pa so prejeli šopke rož. Za sprejem se je županu zahvalila ravnateljica Valerija Pukl.

US, foto: TT

Najboljši iz letošnje generacije v OŠ Polzela zžupanom Ijubom Žnidarjem

"«^KBMInfond

m TEDIIIK

Daiji Heiligstein vodi zbiranja papiija na DŠ Hudinja, Iii ja

Skoraj četrt tone »na glavo«

Skoraj 235 kilogramov starega papirja je v zbiralni akciji, ki so jo pripravile celjske Javne naprave prinesel v šolo vsak od 438 učencev Osnovne šole Hudinja, ki je zmagala v letošnji akciji zbiranja starega papirja. To že 10 let tudi z nagradami spodbujajo celjske Javne naprave.

Skupaj so Hudinjčani zbrali skoraj 103 tone starega papirja in tako brez konkurence zbrali največ te odpadne surovine, ki jo je možno koristno predelati. »Prav v tem je smisel akcije, ki jo pripravljamo že ■ ;a leta,« je ob slovesni po

vedal direktor Javnih naprav Marko Zidanšek. »Želimo si namreč osvestiti najmlajše občane, kako pomembno jezbi-ranje odpadnih surovin, ki jih je mogoče vrniti v predelavo. Tako dobijo zavest o pomenu ločevanja odpadkov, ki je ključ do uspešnega in odgovornega ravnanja z odpadki v vseh okoljih,« je še dodal Zi-danšek.

V letošnji akciji je sodelovalo 18 osnovnih šol iz občin Celje, Vojnik, Šentjur in Dobrna, ki so skupaj zbrale 388,5 ton papirja. Učenci ne tekmujejo le v tem, kdo bo zbral več, osnovni kriterij za uspeh j^. koliklo^

na zbranega papirja na učenca. Tako lahko pri akciji enakopravno sodelujejo šole ne glede na velikost.

Zaključne prireditve v Celjskem domu, ki jo je vodil An-žej Dežan, so se udeležili predstavniki večine šol.

BRST

Med šolami, ki so zbrale največ odpadnegapapirja, so bile še osnovne šole Ljubeč-na. Štore, Dramlje in IKAniia, med podružničnimi osnovnimi šolami pa so največ papirja, kar 225,3 kUograma na učenca, zbrali v podružnični osnovni, šoli Socka.

Betonskaopeka 26 -0.73€ . PfewcdoiSkmjebrsjBiaeen.

... in betonarna Lah danes!

Betonarna in cementninarstuo Lah že od leta 1971

Podjetje Betonarna in cementninar-stvo Alojz Lah, ki je v lOOodstotni družinski lasti, je začelo delovati leta 1971, ko števiio obrtnikov še zdaleč ni bilo tolikšno, kot je danes. Začetki so bili skromni, ampak z vztrajnostjo so se rodili uspehi. Proizvodnja danes stoji v Šentjurju zraven tovarne Aipos, pod Rif-nikom. Imajo najsodobnejši stroj za izdelavo betonskih izdelkov nemške izdelave Zenit, svoj avtopark in najsodobnejšo avtomatsl«) betonarno z visoko kvaliteto betona in veliko kapaciteto mešanja

Osnovna dejavnost s katero se ukvarjajo v Betonarni in cementninarstvu Lah je proizvodnja betonskih zidakov, protipotresni kov in opazne opeke, poleg tega pa mešajo tudi manjše količine raznih vrst betonov za individualne gradnje.

Vedno so se dobro zavedali, da jutrišnji svet pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost, tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo in tistim, ki verjamejo v to, kar delajo, tn temu v največji meri lahko pripišemo uspehe Betonarne in cementninarstva Lah,

Rekordnih 4.800 udeležencev

v sklopu projekta Razpnimo jadra je bilo med 12. majem in 16. junijem sedem prireditvenih dni in skupaj več kot 40 aktivnosti v različnih športih. Strokovno organizacijsko delo je odlično opravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec s pomočjo posebnega organizacijskega odbora, ki ga je vodil Uroš Vidmajer s sodelavci in 25 športnimi društvi.

V vseh sedmih dneh je sodelovalo kar 4,800 udeležencev, od tega največ otrok iz osnovnih šol, dijakov, študentov in tudi staršev. Otroci, ki so na določeno prireditev pripeljali vsa) enega od staršev, ki je bil aktiven.

so prejeli tudi kinovstopnico. Vsi, ki so sodelovali na prireditvah in zbirali nalepke ter prišli na zaključno prireditev, so se udeleži-Ü žrebanja in prejeli lepe nagrade. Na zadnji, ki je bila minulo soboto, so v Športnem centru Žalec pripravili zabavne igre za otroke vseh starosti, jahanje, streljanje z zračno puško in lokom, odbojko na mivki, mini nogomet, metanje žoge na koš in drugo državno prvenstvo v boju med dvema ognjema. Med 21 ekipami je pri osnovnošolcih zmagala ekipa Rdečih bikov iz Šempetra in pri članih Karate klub Nestor iz Griž.

TT

Pipec bo spet nabadal

v četrtek bo izšla letošnja številka saü-rično-humorističnega časopisa Pipec, ki ga že 44 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije.

V uredniškem odboru so pred izidom skrivnostni, napovedujejo pa, da bo Pipec tudi tokrat na liniji: sproščen in uravnoteženo neizprosen do vseh, ki si zaslužijo njegovo satirično ost - pa ne le med Rinko in Sotlo, temveč tudi na oni strani Trojan. Bralcem bo med drugim prvi razkril, kdo bo novi celjski župan, potem ko bo Bojan Srot prevzel vodenje stranke, zakaj je celjski Tehno-polis dobil Nobelovo nagrado za krompir, kdo bo zaklepal in odklepal schengensko me

jo na Sotli, kdo bo Kozjance rešil asfaltne baze in kdo so zadrečki cigani in toplovo-darji.

»Oblast žanje uspehe, Pipec pa mlati njen pridelek,« so sporočili iz uredniškega odbora, kjer so na rešeto vrgli tudi vpr^anja in pobude poslancev s Celjskega in ugotovili, kateri poslanec je največja tečnoba, kateri pa sploh nič ne vpraša, ker že vse ve.

Tokrat bo Pipec izšel v približno 20 tisoč izvodih in na 24 straneh, brezplačno pa ga bodo prejeli naročniki dnevnikov Delo. Slovenske novice in vsi bralci dnevnika Večer in tednika Naš čas ter uporabniki poštnih predalov na celjski glavni pošti.

Novi ribiški car

Branko Tanaskovič (na sliki) je novi celjski ribiški car. Na sobotnem tekmovanju pri domu celjskih ribičev na polotoku Brezova ob Šmartinskem jezeru je namreč ujel najtežjo ribo, 3,5 kilograma težkega krapa.

Za med celjskimi ribiči zelo zaželen naslov se je tokrat »udarilo« 80 ribičev, ki so tekmovali v lovu na najtežjo ribo. Drugi je bil Jože Belej, ki je ujel 2,7 kg težkega krapa, tretji pa komaj 12-Ietm Zan Fijavž. ki je ulovil 2,65 kg težko ribo.

V lepem sončnem vremenu je tradicionalno tekmovanje za ribiškega carja izredno lepo uspelo. BS, foto: SHERPA 19. junij 2007 -r—

Sobotna prireditev je bila le uradna slovo, »še se bomo videli," so si bili enotni udeleženci z Govc Erženovo na čelu,

Shujšali za 275 kilogramov

v bitki s kilogrami ni bilo zmagovalcev in poražencev - Vzdrževati izgubljeno

Kdo zaiema z najmanjšo žUco, je bila rdeča nit letošnje zaključne prireditve akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Tehtnica je v zadnjem tednu odločila, da z najmanjšo zajema Anica Podergajs, z žlico enake velikosti zajemata Valerija Hercog in Ibmaž Stropnik in s še za nekaj dek^amov večjo Miran Magdalene. 19 udeležencev, ki so se v soboto uradno poslovili v Citycentru Celje, je slovo vzelo le od delavnic hujšanja, ne pa tudi od zdravega načina življenja.

«Hujšarsko štafeto« si v našem uredništvu z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, Top-fitom, Citycentrom ter ostalimi sodelujočimi podajamo že četrto leto. Letošnja skupina, v kateri so za razliko od prejšnjih dveh let kilograme pridno izbijale predvsem ženske, ves čas delavnic so pridno puhteli Vrenji Hercog, je t^ izjemna. Večina moških pa je kilograme letos izgubljala na zdrav način, to je vsak teden eii kilc^ram. Od 20 udeležencev boja s kilogrami, vsaj pred očmi javnosti, ni končal le en sam udeleženec. K temu je prispevala tudi odločitev n^ega uredništva, da se po žrebu vseh, katerih indeks telesne mase je določil, da bodi tri mesece hujšali z nami, tudi osebno srečamo, se pogovorimo in spoznamo.

Letos smo se skupaj smejali in jokali. Iz tedna v teden je bilo čutiti ve^o pripadnost, več vzpodbudnih besed in aplavzov, ko so udeleženci drug za drugim stopali s tehtnice, in pozitivnih misli. Skupaj smo se učili kuhati, kupovali, hoditi po nordijsko, preračunavati kalorije, testirali hojo, se podučili o negi telesa in obraza, odpravljali depresijo, izboljšali samopodobo in še in še... in osvdili zdrav način življenja. »Z njim bomo nadaljevali,« so enotiii naši »hujšarji«. Ce ste z nami v petkovih številkah Nove^ tednüca in v sredinih oddajah na Radiu Celje kakšen kEogram izgubili tudi vi, je naš cilj izpolnjen.

MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATiC

Foxy Teens za mlado in staro

Deldeta iz Top-fita so pokazala, kako se streže v aerobiki.

Tanja Žagar, ki s kilogrami nima tsžav, seje vživela na odru Citycentra Celje,

Neža Šporer in David Dehič sta pomagala, da so tudi obiske.....________i malo zsmigali.

Gremo v dobre

gostilne

^MIRAN

Tel. 03-5798-320 Mob. 1:051-438-038 GOSTIŠČE MIRAN Mob. 2:031-371-381

MIRAN OJSTERŠEK www.omizje.com

Trnovee pri Dramljah 56 e-mail: miran@omizJe.com 3222Dramlje

V slikovitem n a ra ■

vnem okolju med Konjiško goro, šen^urskim Rifnikom, te streljal od knežjega mesta Celja in Ponikve - Sloma,

rodnega krt^ blatnega Antona Martina SkmSka, komaj korak ali dva odizmzaz avtoceste Ljubljana-Maribor ali ü hočete Dunaj-Trst, ponuja v Tmovcu pri Dramljah svojo prijazno streho Gostišče Miran. Že ime pove, da je dobri duh tega gostišča kBtmk Miran OjsteršeK poklicni kuhar.

vinski svetovalec - sommelier. Kljub mladosti ima že veliko izkušenj, ki si jih je natural z radovednostjo in predanostjo poklicu že na laškem gradu Tabor, med drugim je vodil prestižno restavracijo Dvorca Impoljca, zadnja leta je imel v najemu gostilno Ahac in zdaj je lajnčno na svojem.

Sodeloval je na mnogih kulinaričnih tekmovanjih doma in v tujini, prejel laskava odličja, še naprej pa ostaja zvest svojemu načelu iskrene predanosti gostom, nenehnemu iskanju novih Mik in okusov, ki izhajajo iz našega izročila in so ljudem prijazni.

Gostišč Miran sprejme pod svojo streho 120 gostov in 50 na pokriti terasi. Ima tudi čudovito vinoteko, eno najlepših v Sloveniji.

Miran (^steršek je s sodelavci zasnoval jedilnik, ki ponuja izvirne jedi, ki temeljijo na izroälu okolja, v katera prihajajo gos^e in so pripravljene na način, Id zadovoljuje faifcovorten življenjski slog sodobnega

svežino rek, jezer in morja, v mesu zadoščenje polnosti, v zelenjavi, lojene mzkuhamo, okusnost vrta, v sladicah sladostrastni užitek

prazničnega trenutka. Predvsem pa boste uživali v novih kombinacijah okusov, ki jih ponujajo najsodobnejša gastronomska odkritja. Z veseljem vam bodo pripravili posebne kulinarične kombinacije, večere in druga srečanja v slogu slow fooda. Posebne pozornosti so deležne ribje jedi in skrbno pripravljene testenine. Odveč je poudarjati, da vse kreme in

in ravno pri vsakdanjem delu si zaslužimo okusne grižljaje, ki nas ob tem. da nas nasitijo, lahko tudi razvedrijo.

Za vse vaše zasebne in poslovne trenutke bodo znali najti primeren okus in količino, od poroke do krsta, rojstnih dnevov in godov, matur in diplom, porok in za vsa dniga slavja, ki si jih v življenju zaslužimo.

Vrata so odprta vsak dan razen torka od 8. do 22. ure.

VASE SKRITE ZELJE-^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE

Andraž Podvez. Klemen Kolar in Patrik Trobiš skupaj z učiteljico BrigHo Kruleč in meteorologom Brankom Gregorčičem.

Tam, kjer »delajo« vreme

Z učencema L OŠ Žalec spoznavali delo dežurnega vremenskega prognostika na Agenciji RS za okolje

soko nad Zemljo in vsakih 15 minut naredi posnetek, te slike pa se nato lahko animirajo v zaporedju. Mi torej največ podatkov črpamo iz tega satelita, sicer pa imata svojega še Japonska in Rusija, ZDA pa se ponaša z dvema satelitoma,« je dejal Gregorčič in nadaljeval: »Padavine na primer se izmerijo z radarji, ki stojijo na Zemlji, zajamejo približno 200 kilometrov in ta slika je potem sestavljena iz posameznih slik oziroma posameznih območij Evrope. Sicer pa vam bom pokazal še en zelo pomemben inštmment v meteorologiji. Namreč poleg satelitskih in radijskih meritev so zelo pomembne tudi meritve z radio sondami, to so naprave, ki jih pošiljamo v zrak, privezane na balone in potem z radijskim oddajnikom sporočajo podatke.«

Najbolj zanesljive med vremenskimi napovedmi, ki jih je več vrst, so tako imenovane srednjeročne napovedi za približno deset ali malo več dni. »Pri teh lahko časovno sledimo razvoju vremena, izračunavajo se dvakrat dnevno, je pa tudi res, da se lahko denimo napoved za sedmi dan povsem spremeni v 12 urah, ko pride nov izračun.« V zadnjih letih so aktualne tudi mesečne napovedi in pa sezonske oziroma napovedi za tromesečja. Pomembna pri vseh napovedih pa je seve

da previdnost. »S ključnimi podatki postrežeta največja svetovna centra, evropski in ameriški, in ker se njune napovedi velikokrat razlikujejo, smo zdaj zelo previdni že pri napovedih za nekaj dni vnaprej,« je pojasnil Gregorčič, katerega razlago je občasno prekinilo zvonjenje telefona, saj dežurstvo vključuje tudi odgovarjanje na vprašanja posameznih ljudi o vremenu. »Najpogosteje Idičej o kmetje zaradi spravila sena, sledijo pa gradbeniki in ljudje, ki jih zanima napoved zaradi določenih športnih dejavnosti,«

Dežurstvo, ki traja od pol pete ure zjutraj do pol osme ure zvečer, zajema navsezgodaj zjutraj jregled najbolj svežih izračunov, ki jih prejemajo od velikih svetovnih meteoroloških centrov, zatem napišejo vremensko napoved, čez dan pa nato sledijo razna oglašanja za radijske postaje ter poleg odgovarjanja na dežurni telefon še pisanje napovedi za ostale uporabnike. Medtem ko je v Gregorčičevo predstavitev Andraž vpletel vprašanja o tornadih in zakaj se slednji pojavljajo zlasti v Ameriki, pa se je ob koncu sramežljiv nasmešek pojavil na Klemenovem obrazu, saj je lahko klepetal o satelitih ter prejel še nekaj publikacij o tej temi.

MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ

Posebno zanimanje Klemena Kolarja in Andraža Podveza iz 8. razreda ter Patrika "nrobiša iz 7. razreda I. Osnovne šole Žalec vedno znova zbudi ura astronomije. Gre za izbirni predmet, ki vključuje tudi vremenoslovje in pri katerem Klemenovo navdušenje posrkajo sateliti, Andražu pa so ljuba zlasti nočna opazovanja neba. Odgovor na vprašanje, kje, če sploh, bi omenjeno utegnilo imeti mesto pri njunem prihajajočem poklicnem odločanju, bosta po besedah učiteljice astronomije in matematike Brigite Kruleč verjetno lažje izoblikovala po obisku vremenoslovcev.

V prostorih Agencije RS za ko Gregorčič ter fantoma, ka-okolje v Ljubljani nas je včasu terih veselje ob izpolnitvi že-svojega dežurstva sprejel Ije so izdajale radovedno is-univ, dipl, meteorolog Bran- krive oči in tekoče zastavlja

nje vprašanj, pojasnil delo meteorologov, kako spremljajo vreme, kje dobijo ključne podatke Jer s kolikšno mero previdnosti zadnje interpretirajo,

Pri spremljanju vremena oziroma bolj strokovno stanja ozračja pod vplivi me-teorrioških elementov in atmosferskih pojavov se največ poslužujejo posnetkov evropskega geostacionarne-ga satelita. »Slednji je v orbiti 36 tisoč kilometrov vi-

Branko Gregorčič: »Vzporedno z razvojem računalništva se razvija tudi

Drugi dan turnirja je v svoji kategoriji slavil Roiü Drakšic.

Judoisti z odliko

Celjski Sankaku najuspešnejši klub in odličen organizator

v dvoratd Golovec je bil v soboto in nedeljo 3. svetovni pokal v judu, imenovan Dax cup 2007. Na tekmovanju je nastopilo več kot 400 judoisdc in judoistov iz 27 držav. Od slovenskih tekmovalcev so se najbolje odrezali člani celjskega judo kluba Sankaku, ki so osvojili tri zlata od-ličja in dve bronasti.

P^rvi dan B svetovnega po- Urška Žolnir in Lucija Pokala sta ljubitelje juda z zla- lavder. Dobitnica olimpijske tim odifčjem razveselili medalje Zolnirjeva je v final

nem boju z iponom premagala Rusinjo Marto Labazi-no. »Marta v^"a ž^želo dobro, mlado, vendar agresivno tekmovalko. Dobro me je poznala in vedela, kaj delam. Na začetku se je zelo dobro upirala, ampak mi je na koncu le uspel met za 10 točk in

tako sem osvojila prvo mesto,« je povedaia Urška 2oI-nir, ki se je izkazala tudi kot vestna klubska delavka. Vse dni pred turnirjem je namreč skrbela za vnašanje podatkov o tekmovalcih v računalnik.

Lucija Polavder, ki tekmuje v kategorij) nad 78 kg, je bila v prvem krogu prosta. Po zmagi nad Nihel Cheikhrou-houo v drugem krogu se je PolavderjeVa v finalu pomerila z Nemko Natalijo Sokolovo in jo z juko gladko premagala: »Borba je bila zelo težka, saj sva se borili kar 5 minut. S trenerjem Marjanom Fabjanom sva skovala taktiko, ki se je obrestovala. Najprej sem nasprotnico utrudÜa it) jo vmes že vrgla za 5 točk, kar še ni-pomenilo končne zmage, zato je borba trajala ves predvideni čas.«

Drugi dan tekmovanja sve^ tovnega pokala, na katerem sta nastopali tako A kot B slovenska reprezentanca, je tekmovalo 19 slovenskih ju-distk in judoistov. Na prvo stopničko v kategoriji do 66 kg se je uvrstil Roki Brak-šič, ki je v finalni borbi premaga! prav tako slovenskega borca Igorja Trbovca: »Vesel sem, da vsa se z Igorjem srečala v finalu svetovnega pokala- Nisem mislil, da bo borba tako kratka, saj se s Trbovcem kot najboljša prijatelja zelo dobro poznava, ker tudi skupaj trenirava.«

V kategoriji do 52 kg je Petra Nareks osvojila tretj e mesto in je bila razočarana: »Lagala bi, če bi rekla drugače, saj sem želela več, ker sem imela prednost domaČega terena. Judo je tak Šport, kjer je vsaka poteza lahko usodna. Toda nenazadnje sem vesela tudi brona.« Na tretje mesto so se uvrstile tudi Ve

sna Djukič v kat^orijijjo 57 kg, ki je premagma Tino Trst enjak, Raša Sraka, edina slovenska predstavnica do 70 kg, ter Regina Jerneje v kategoriji do 78 kg.

Selektor slovenske reprezentance in vodja organizacijskega odbora svetovnega pokala Mar$an Fafajan je bil z nastopom svojih varovancev vidno zadovoljen, vendar je povedal, da fantje in dekleta ne bodo imeli nič počitka, saj kar nadaljujejo s pripravami, »da nam je pola! uspel, bomo lahko rekli

šele prihodnji teden, po pripravali, vendar mislim, da je letos to eden od treh najboljših svMovnih pokalov io da^ ti^ najbj)lje organiziran.«

Svetovni pokal Dax je bil za slovenske tekmoA^ce uspešen in dobra popotmca za svetovno prvenstven ki bo septembra v Riu de Janei-ru. Tam se bodo slovenski borci in borke borili za uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu.

MOJCA KNEZ Foto: ALEKS ŠTERN

Boji na celjskem tatamiju so (rili ostri in ogorčeni.

Rokometaši na Norveško

Prvoligaši pripravili predlog reorganizacije in osamosvojitve združenja prvoligašev

s precej pomlajeno in spremenjeno vrsto se je slovenska rokometna reprezentanca bolj gladko, kot so mnogi pričakovali, z dvema zmagama nad Makedonijo uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Norveškem.

I?o mariborski zmagi vprvem srečanju so mnogi opozaijali, da v igri naše reprezentance »škripa«, daje veliko večino golov dosegla z desne strani napada, da so zatajili nekateri zunanji igralci in da bi morata biti za mimo pot v Makedonijo zmaga precej izdatnejša.

V skopski dvorani Kale so se izbranci Kasima Kamenice predstavili v imenitni luči. S čvrsto igro v obrambi, z od-hčnimi obrambami vratarjev Podpečana in Škofa ter s potrpežljivo in z raznovrsmo igro v napadu so v prvem polčasu držali ravnotežje z nasprotniki, v drugem pa stvari postavili na svoje mesto in že debelih 10 minut pred koncem

je bilo jasno, kdo bo potoval na Norveško. Tokrat bi bilo krivično izpostavljati posamezne igralce, saj je reprezentanca igrala izjemno kolektivno, deset igralcev se je vpisalo med strelce, zlasti pa veseli Uroš Zorman, ki je odlično vodil igro Slovenije, kar sedemkrat je tudi zadel.

Osamosvojitev združenja prvoligašev

Združenje rokometnih prvoligašev je opravilo tridnevni posvet v Logarski dolini, na kar dveh skupščinah združenja pa so predstavniki prvoligašev postavili temelje reorganizacije in osamosvojitve združenja.

Združenje naj bi postalo samostojna pravna oseba v obliki društva, z lastnim statutom in pravili, vodili pa naj bi ga direktor, vodja tekmovanja in poslovni sekretar. Reorganizacija vključuje tudi licenciranje

Gerazd Škof je v Skopju farenil en polčas in zbral 13 obramb, branil je tudi tri sedemmetrovke.

klubov, Prihodnja sezona bo tesma, reorganizacij o pa naj bi v celoti izpeljali v sezoni 2008/ 09. Do takrat bodo pripravili tudi izhodišča za trženje, pri čemer želijo povečati štev^o TV-prenosov, ligo bi radi jav

nosti približali tudi s prenosi po intemetu in s predstavitvenim magazinom. Načrtujejo organizacijo domačega super-pokaia ter rokometne prireditve s podelitvijo in z razglasitvijo najboljših rokometašev sezone.

Prvoligaši želijo tudi spremembo delegiranja sodnikov,. kar naj bi bilo na osnovi žreba, Projekt so predstavili tudi predsedniku RZS-ja Žigi De-beljaku, ki je predlog podprl, saj je po njegovem reorganizacija zaradi dosedanje neflek-sibilnosti nekaterih struktur RZS-ja lahko koristna za razvoj rokometa, meni pa, da bi bilo morebiti koristno v to vključiti tudi ostale, nižje li-

OpraviU so tudi žreb parov prihodnjega prvenstva, Celje Pivovarna Laško bo v 1. krogu gostovala pri Trimu v Trebnjem in Gorenje pri Gold Clu-bu na Hrpeljah.

BS, RP Foto: G, KATIC

Prva okrepitev MIK CM Celje nov trener vratarjev

b MIK CM Celje ima novo okrepitev.

Na mestu trenerja vratarjev bo Valentina Štancarja zamenjal nekdanji član zlate slovenske generacije Marko Simeunovič.

Varovanci trenerja Pavla Pinnija so včeraj na atletskem štadionu začeli priprave na prihajajočo sezono 2007/08. Celjani bodo v mestu ob Savinji trenirali do 25. junija, ko se bodo odpravili v Moravske Toplice. Tam bodo odigrali srečanji z nižjeligaškima pomurskima kluboma. Konec meseca se bodo v Mariboru pomeriU še s ciprsko Omonio. Že 8. julija pa v Areno Petrol prihaja beograjska Crvena zvezda, Kot je povedal sekretar kluba Darko Žičkar, bodo celjski nogometaši odigrali še več prijateljskih srečanj, vendar se morajo z nekaterimi tekmeci še dogovoriti. »Prav tako še ne morem nič povedati o konkretnih novih imenih igralcev v našem klubu,« je bil kratek Žičkar.

Kako bo prihodnjo sezono sestavljena ekipa celjskega prvoligaša še ni znano, vendar v klubu načrtujejo, da bo ekipa v celoti sestavljena do odhoda v Moravske Toplice. Znani pa sta že tudi usodi Danijela Breziča, ki si bo klub iskal drugje, ter Dragana Cadikovskega, ki so se mu v Celju zahvalüi za sodelovanje.

Znana je tudi nadaljnja pot vratarja Interblocka Marka Simeunoviča, ki bo 30. junija končal igralsko kariero. Simeunovič se je namreč z vodstvom nogometnega kluba MIK CM Celje dogovoril za službovanje na mestu trenerja vratarjev, S 1. julijem bo zamenjal Valentina Štancarja, ki se bo posvetil mlajšim selekcijam.

MOJCA KNEZ

Ogorčeni boji na štirih igriščih so tudi na celjskem turnirju pokazati vso atraktivnost ulične košarke.

Atraktivno pod koši

V Celju uspešno speljali turnir v ulični košarki

Celje je bilo v soboto eno od prizorišč štirih predfinal-nih turnirjev v ulični košarki, ki jih organizirata komisija za ulično košarko pri Košarkarski zvezi Slovenije in Športno društvo Extrem.

Letošnje tekmovanje je organizirano v obliki štirih regionalnih in finalnega turnirja, na katerega se bodo uvrstile zmagovalne ekipe regionalnih turnirjev in ekipe z največjim številom doseže

nih točk. Državni prvak v članski kategoriji bo sodeloval na svetovnem prvens tvu konec avgusta v Moskvi V finalu, ki bo 14. julija v Novi Gorici, se bo pomeri lo po osem ekip v posamez ni kategoriji. Moški tekmu jejo v treh, ženske v eni ka tegoriji.

Celjski turnir je bil drug po vrsti, košarkarji pa so v dobrih osmih urah na Prešer novi ulici na Sürih igriščih bili ogorčene boje. Atraktivno

tekmovanje, ki mu je manjkalo morda le malo več navijaško razpoloženega občinstva, so izpeljali odlično. Sodelovalo je 39 moštev, zmagali pa so košarkarji zasavske ekipe Perkmandeljc partija (Gašper Ovnik, Miha Vajdič, Sanel Džombič, Gregor Košalin in Tadej Tušek). Med osmimi mladinskimi moštvi so slavili košarkarji CiCoSa, med pionirji pa je zmagala domača Zelena tehnika v postavi Men Kahve-džič, Alen Salihovič, Marko Dmitrašinovič in Klemen Za-gorščak.

Na vsakem tumirju pripravijo še tekmovanje v zabijanju in metanju trojkinizbirajo najboljšega igralca. Med devetimi prijavljenimi je v zabijanju zmagal Milan Sebič, ki je v minuli sezoni branil barve šentjurskega Aiposa. Med 62 tekmovalci v metanju trojk je bil npjhnIjSi Dsvor Sattler. N.^ poligonu Basket master pa se je med 85 sodelujočimi najbolje odrezal Tomaž Tomazin.

BRST

Foto: ALEKS ŠTERN

Kanuji in potapljanje na icopaiišču

Na celjskem mestnem kopališču so Športna zveza Celje, ZPO Celje in Sokolska zveza Slovenije ob pomoči Mestne občine Celje izvedli projekt Voda za vse. Otroci 80 imeli prost vstop do 12. ure, na bazenu pa je več klubov predstavilo svoje aktivnosti: odbojko, vaterpolo, vožnjo s kajakom, potapljanje ... Organizirali so tudi tekmovanja v odbojki na mivki in druge športne aktivnosti.

Prireditev Voda za vse poteka po vsej Sloveniji. V Celju je bila letos že sedmič. Namenjena jepredvsem otrokom iz osnovnih šol in vrtcev, ki so si lahko ogledali kratko predstavitev športnih aktivnostih, nato pa v različnih športih tudi sodelovali.

Na prireditvi je svoje aktivnosti predstavil tudi plavalni klub Marines Neptun Celje. Klubski plavalci so predstavili štiri tehnike plavanja, delfin, prsni, hrbtni in prosti slog. Med predstavniki sta biia tudi državna prvaka Matej Koželj in Anže Koren, Predstavnik kluba Matjaž Kolčan je povedal, da so želeli s predstavitvijo otroke navdušiti za plavanje: »Naš klub želi k športu pritegniti čim več mladih.

Ne le k plavanju, ampak tudi k drugim športom.« Svojo dejavnost, odbojko na mivki, je ob bazenu predstavilo tudi Športno društvo Fedrca. Predstavnik društva Igor Uranjek je povedal, da pripravljajo tudi počitniški program, ki je namenjen vsem osnovno- in srednješolcem.

lili tudi v vaterpolu.

Otroci, ki so obiskali bazen, so se lahko preizkusili tudi v vožnji s kajakom in se naučili osnov potapljanja. Obiskali so lahko tudi indijansko vas Pod polnočnim soncem, kjer so se učili, kako živeti v sožitju z naravo, in poskusili igrati na indijanske bobne, KŠ. foto: GREGOR KATIC

Zlatorog premagal Katarce

Torkovi zmagi na dobrodelnem turnirju polfinalistov državnega prvenstva je Košarkarski klub Zlatorog dodal še uspeh proti bronasti ekipi z zadnjega prvenstva Azije, Katarju, ki je pred kratkim premagal našo mlado reprezentanco.

Junak tekme je bil Tadej Horvat s 30 točkami in z metom za tri točke 8-9, s čimer je osmešil odločitev Mira Alilovi-ča, ki ga je po uvodnih pripravah na Rogli odstranil s seznama kandidatov za nastop na evropskem prvenstvu za mlade do 20 let.

Horvat je že do polčasa z edinim zgrešenim metom zadel kar 6 trojk, po odmoru pa so Azijci z nekoliko bolj razširjeno obrambo poskušali onemogočiti laškega branilca. Zlatorog je težišče igre prenesel pod koš in po asistencah Andreja Mačka (v drugem polčasu 16 točk) so zadevali Šalih Nuha-novič {po odmoru 16 točk). Edin Alispahič in Semir Smaj-lovič. Novo moštvo Damjana Novakoviča je na koncu brez posebnih težav opravilo še s presingom, proti kateremu sta se z brezhibnim prenosom žoge izkazala Maček in Horvat,

ŽZ

ičimi so bili tudi celjski košarkarji, ki niso posegli po vrhu.

14

NOVIIPNII

^OTROSKI ČA50PI5«_

Poletje že trka na vrata

Tokrat smo že malce bolj počitniški in tudi bolj poletni oziroma takšni so vaši

prispevki, ki ste n zanimivega, zato r

MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je:

trne in priimek: Naslov:

1 jih poslali. Zagotovo se v vašili šolah in vrtcih dogaja še veliko 1 še vedno lahko pišete.

Prav tako lahko še vedno glasujete za svojo najljubšo knjigo. Še vedno namreč podeljujemo lične skodelice z Miškom Knjižkom. Tokrat si je nagrado prislužil David Go-renjak iz Štor. Čestitamo! Vsi, ki bi radi sodelovali, pa ste še vedno vabljeni. Le ^a-sovnico morate izpolniti in jo poslati na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje. Imejte pa v mislih tudi gusarsko zabavo s Knjižnico pri Mišku Knjižku 27. junija, ko bomo akcijo zaključili in se poslovili do septembra. Več o tem pa v prihodnji številki.

Podpis ekolistine na POŠ Tabor

Vzgoja mladih v odgovorne prebivalce našega planeta in varovanje okolja po-stajau vedno pomembnejši del vzgojno-izobraževal-nega procesa v šoli. Zato smo se v letošnjem šolskem letu na podružnični šoli Tabor odločili, da se priključimo mednarodnemu projektu ekošol, ki v Sloveniji teče že enajsto leto.

Program Ekošola kot način življenja je mednarodni projekt, njegov osnovni cilj pa je povezovanje okoljskih dejavnosti med šolami v državah tako Evropske zveze kot

tudi ostalih držav v okviru Unesca. S tem lahko sodelujoči izmenjujemo in bogatimo ideje ter se dogovarjamo za skupne akcije, saj skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja.

Ekošolarji smo morah ob pomoči mentorjev, ravnatelja, župana in drugih opraviti sedem korakov. Zadnji korak je bil podpis ekolistine, ki je bila na naši šoli 6, junija. Zavezali smo se, da bomo gojiU spoštljiv odnos do narave in živih bitij ter z zgledom osveščaH in ozaveščali krajane o prijaz-

Živali in mi v OŠ Dobje

v oš Dobje smo pripravili dan odprtih vrat. Vse leto smo pridno delali, delček vsega tega pa smo predstavili tudi na tradicionalni prireditvi.

Letošnji projekt je potekal pod naslovom Živali in mi. Učenci smo se skozi celo leto počasi pripravljali, pri urah pouka smo se pogovarjali o živalih, ki živijo v naši okolici, v našem kraju. Nekaterih sploh nismo

poznah, pa jih lahko vidimo vsak dan na travniku. Živali smo tako opazovah, se o njih pogovarjali, jih risali m slikah ter oblikovali, Iz-vedeh smo, da lahko lovci pozimi pomagajo živalim, da lažje prezimijo, in da lahko otroci pozimi pomagamo pticam tako, da jim v ptičjo hišico natrosimo semena. Spoznali smo. daje okoli nas veliko majhnih živali, da imamo veliko ptic in veliko

Izkoristimo zlata motorična leta

Da je treba znati k športu spodbujati že malčke, dokazujejo v Športno rekreativnem društvu Svizec, ki je letos že četrtič v Rogaški Slatini pripravilo Sviziado.

Prejšnjo soboto je bilo igrišče 2. Osnovne šole v Ra-tanski vasi v Rogaški Slatini namenjeno najmlajšim, tistim, ki so v Zrečah, Vojni-ku, Dobrni, Šentvidu pri Grobelnem, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Tepanju, Slovenski Bistrici in Creš-njevcu (okoli 110 otrok) vse leto vestno obiskovali športno vadbo in tečajne oblike rolanja, plavanja in smuča

nja v Športno-rekreativnem društvu Svizec. Pomerili so se v šprintu na 30 metrov, maratonu na 200 metrov, metu žogice in skoku v daljino.

K nekakšni »mini« olimpi-jadi so poleg »svizcev« povabili tudi njihove družine. »Zelo sem zadovoljna s to obliko športne vadbe, saj otroci zdaj kažejo veliko več zanimanja za šport,« pravi Ditka Krumpak, ki svoje otroke zadnja leta redno vpisuje v društvo. Otrokom pa so v večini najbolj všeč domisehie skupinske igre, vkateresevži-vijo in nevede zraven pridno telovadijo. »Otrokom želimo

šport čim bolj približati,« pravi mentor Jure Pirš, »da spoz-najo različne športne discipline in s tem tudi za vnaprej dobijo željo po gibanju. Vse pa izhaja iz igre.« »Od rekvizitov uporabljamo žoge, sestavimo različne poligone, plešemo, pripravimo igrice,« pripoveduje soustanovitelj društva Matej Berk. »Želimo namreč izkoristiti tako imenovana zlata motorična leta razvoja otrok v starosti od 3 do 6 let. Med drugim s tem olajšamo delo športnim pe-V šolah.«

ROZMARl PETEK Foto: SHERPA

nem načinu življenja do okolja.

Pripravili smo pester program, ki je potekal v cirkusu, s klovnom v glavni vlogi, saj so bile naš glavni letošnji projekt živah. Zanje smo zbirali tudi hrano, ki jo bomo podarili zaverišču za živali.

Vrednote in razmišljanja, ki so jih učenci pridobili, bodo nosili s seboj vse življenje. Spoznali bodo, da problemov nima narava, ampak ljudje, in da se vrsta okoljskih problemov rešuje v odnosih med nami.

MATEJA TODOROVSKI

Zadnji pohod na Klemenčo jamo

roc

drugih živah, na katere smo lahko ponosni, da živijo v naših gozdovih. Pa tudi, če nam kdaj na njivi ali v sadovnjaku naredijo majhno škodo. Tudi one morajo nekaj pojesti, a ne? Spoznah smo, da moramo naše okolje, našo naravo spoštovati in paziti nanjo, da se bodo tudi živali v njej še naprej dobro počutile.

Novinarski krožek OŠ Dobje

V soboto, 9. junija, smo se z avtobusom odpeljali v Logarsko dolino. V Logarski dolini smo se ustavili in pomalicah. Nato smo se z nahrbtniki odpravili do Kle-raenče jame. Med hojo smo imeli več postankov, saj je bilo zelo naporno. Čez dobro uro smo prispeh do koče na Klemenči jami. Tam smo zopet mahcali. Najbolj so bila zabavna stranišča, ker so bila na star način. Čez eno uro smo odšli do naj-I. junij 2007 -

debelejšega in najvišjega macesna v Sloveniji. Pri macesnu smo se fotografirah. Nato smo 6dšh do točke, kjer je lep razgled. Starši so bili navdušeni, a malo utrujeni. Nato smo se vrnili na kočo in napolnili plastenke z vodo. Spodaj v dolini smo se ustavili pri koči Dom planincev, kjer smo si lahko kupili tudi topel obrok. Malo smo se igrah, potem pa smo se odpeljah z avto-liusom domov. Pohod nam

bo ostal v lepem spominu. To je bil naš zadnji, peti planinski pohod v tem šolskem letu. Na zadnji pohod smo povabih naše starše, ki so se odzvah v lepem številu. Na pohodu sta nas spremljala dva izkušena planinska vodnika Gregor Majer in Aleš Apotekar.

URH LUZAR, EMA LORENČIČ, LARISA KAC, OKSANA ZUPANC, 4. b OŠ Hudinja

NOVI TEilll

15

Jože Zeme izkrvavel v domači iculiinji

Kriminalisti so pridržali njegovo partnerko Ano Jerman - Je umoru botroval alkohol? - »Kure, prej me ne bo več, bolje bo ...«

v Dedel|skem jutru se |e po Marija Reki vest o tragediji pri hišni številki 2 izjemno hitro razširila. Čeprav nihče ni vedel, kaj natančno je bil vzrok, da je na kuhinjskih tleh v lastni hiši umrl 56-letni Jože Zeme. Znanci so mu rekli Pepo. Mrtvega naj bi ga našla 56-letna partnerka Ana Jerman. Ob našem obisku je v nedeljo zjutraj ni bilo doma, saj so jo odpeljali na celjsko policijo. Dopoldne so jo nato izpustili, a ne za dolgo, saj so jo zaslišali še enkrat. In očitno je takrat morala povedati nekaj, kar jo je obremenilo. Zaradi suma umora so jo namreč pridržali.

Zeme in Jermanova sta živela na skromni domačiji v Marija Reki, do hiše na vrhu klanca vodi strma in makadamska pot. Medtem ko je bila to nekoč kmetija z več deset glavami živine, je bU zdaj za propad kmetije največji krivec alkohol. To sta nam včeraj povedali tudi hčerki. Ti sta bili o očetovi smrti obveščeni ponoči, ko ju je poklical brat. Sicer pa sta imela Zeme in Jermanova šest otrok, ki so si večinoma ustvarili že svoje družine, najmlajša hči Katka pa je v rejnlš-ki družini. Doma z njima sta živela le 32-letni sin Franc in najstniška hči, ki je ravno v noči na nedeljo prespala pri sestri v Matkah. Ker ob koncih tedna v Matkah pomaga v nekem gostinskem lokalu, je bila do sestre bližja pot kot do doma.

Zemeta naj bi mrtvega v kuhinji našla Jermanova, vsaj tako je povedala sama. To naj bi bilo nekaj minut pred drugo uro ponoči, nato je zbudila sina, ki je domov prišel pozno, zato očeta

Kmetija, kjer je bilo včasih tudi dvajset glav govedi, je bila zadnje časa vedno bolj zapuščena.

Se je Ana zlomila pred policisti? (Foto:GP)

vkuhinji sploh ni videl. »Mamo in brata so odpeljah policisti, brat je bil popolnoma Šokiran,« nam je v nedeljo na vhodnih vratih hiše povedala 28-letna Zvezda na, ki je morala z mlajšo sestro Anko očistiti sledove tragične smrti svojega očeta. Zvezdana že od 18. leta ne živi doma. Sodeč po okorelosti trupla naj bi bil Zeme mrtev več ur, dvakrat je bil zaboden v prsni koš, sta nam po vedah hčerki. »Ne veva, ^ se je točno zgodilo. Obvestiti še morava vse

o očetovi smrti, eden brat živi na Hrvaškem ...« nam je razlagala Zvezdana. »Oče ni bil tečen, ko je pil, toda mama je pod vplivom alkohola večkrat iskala spore. Pred leti smo jima otroci svetovaU zdravljenje oziroma odvajanje od alkohola, a niti slišati nista želela o tem!« Zeme naj bi se od Ane pred časom želel tudi odseliti. »Prosil me je, če ga lahko odpeljem pogledat neko stanovanje v Šentjurju, a se tja potem ni preselil,« nam je razložila Zvezdana.

Umrl v s^vitem trčenju

v soboto okoli pol dveh se je na glavni cesti^|^ Laško zgodila tragična prometna nesreča. 26-letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Laškemu, nakar je zapeljal na nasprotni vozni pas, po kale-j rem se je pripeljal 37-ktni motorist, V si.ii\i!c n nčo-nju sftjermotorist tako hu-^ do pÄbdoval, da je umrl na kraju nesreče, avtotiMbilanibilpoškoda-'^ van. je letos že 19rsffii:t- ,„ na žrtev na celjskiK«^^a Foto: SH^^-

Jože Zeme je umri v domači

kuhinji. (Foto: GP)

Je slutil?

Po pijačo in nekaj krompirja naj bi se Jože dan pred svojo smrtjo odpravil tudi k sosedom, kjer naj bi izjavil: »Kure, prej me ne bo več, bolje bo ...«Je morebiti slutil, kaj se bo zgodilo? Istega dne naj bi se sicer z Ano oglasil tudi pri hčerki Zvez-dani, ki je mami dejala, naj pazi na očeta, saj se je z vilami grdo poškodoval po nogi. »Kot da bi se prišel poslovit od mene,« doda Zvezdana.

Dolga leta je Jože opravljal delo ključavničarja v Šempetru, čeprav tako kot Ana zdaj ni bil nikjer zaposlen, pa je pomagal številnim pri delu. Da je kmetija preveč zapuščena in da je oče imel pridne roke, pa tudi mama, če ni pila, se njuni otroci zavedajo, a kaj ko je namesto volje bilo pri hiši vedno več želje po alkoholu. Kdo bo zdaj skrbel za kmetijo, kako naprej vprašamo: »Ne vem,« odgovori Zvezdana. »Mi bomo morali skrbeti za to. Včasih je bila to velika kmetija, babica je imela tukaj tudi po dvajset bikov, danes od tega ni nič, v hlevu je le nekaj ovc in prašič. Zdaj je to treba spraviti nazaj vred...«

Kriminahsti so svoje delo na kraju umora končali okoU osme ure zjutraj v nedeljo, toda ključnih odgovorov o umoru niso imeli. Kasneje naj bi se ugibalo tudi o tem, kje je nož, s katerim je bil zaboden Jože. Dopoldne je kot rečeno s policije poleg zaradi očetove smrti pretresenega sina Franca odkorakala tudi Jermanova, a se je tja morala oglasiti že čez nekaj ur. Očitno je med pogovorom s preiskovalci morala povedati nekaj, kar jo je močno obremenilo, saj so jo pri-držah. Zoper njo naj bi spisali tudi kazensko ovadbo zaradi umora, za kar je zagrožena kazen pet let zapora in več.

SIMONA ŠOLINIČ

[^O, 113

Kdo je trčil v deklico?

.. V nedeijo nekaj minut po 20. uri se je na Celjski cesti v Slovenskih Konjicah zgodila prometna nesreča. Neznana voznica rdečega avtomobila je pri vključevanju na Obrtniško cesto trčila v 9-let-no kolesarko. Ta se je v nesreči lažje poškodovala, voznica pa je odpeljala proti centru mesta. Vse očividce in voznico osebnega vozila policisti naprošajo, da zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokličejo na 113 oziroma na anonimno številko policije 080 1200.

Brcala sta ga v glavo

Na gasilski veselici v Spodnjem Pobrežju sta neznanca včeraj okoli pol šeste ure zjutraj napadla in zbila na tla 25-letnega mladeniča. Pri tem naj bi ga z nogami udarjala po glavi in ga pri tem tudi hudo telesno poškodovala. Policisti neznanca še iščejo.

Odnesel jakno, ki je dišala po evrih

V minulih dneh se je na Celjskem zgodilo kar nekaj vlomov. Na Lavi je nekdo v noči na petek vlomil v avtodom, lastnik pogreša navigacijo z vgrajenim DVD-jem in televizorjem, poškodovana pa je tudi armaturna plošča. Škode je za skoraj pet tisoč evrov. V približno istem času so neznanci vlomili tudi v zamrežen prostor ob podjetju na Kidričevi cesti v Celju. Odnesli so približno 600 kilogramov nerjaveče pločevine in s tem povzročili za 26 tisoč evrov škode. V Šerovem pri Šmarju pa pogrešajo motorno kolo Yamaha YZF, registrskih številk U T8-3E, kovinsko črne barve. Tega so odpeljah izpod nadstreška stanovanjske hiše, niso pa pozabili niti na čelado in jakno, v kateri je bilo tri tisoč evrov! Lastnik je s tatvino tako oškodovan za več kot \2 ti-, soč evrov I

www.iioieili.coiii. www.railiocelje.coiii

16

m

lÜfcTORA

.V.i ilDNIi

Od Grudna do Janežiča

v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Grudnove ulice, ki je v Celju v naselju Lisce. Poimenovali so jo po leta 1893 rojenem slovenskem pesniku Igu Grudnu.

Ignac Gruden, kakor je bilo njegovo pravo rojstno oz. krstno ime, se je rodil v premožni družini Grudnovih, po domače Dudkovih, na Nabre-žini, ki je imela trgovino, restavracijo, veliko posestvo in kamnolom. Mladi Ignacij, ki je imel še osem bratov in sester, je odraščal v času, ko je Nabrežina doživljala velik razmah. Dejavnost v okoliških kamnolomih je dosegla tak razcvet, da se je nekdanje kmečko-ribiško naselje s prihodom železnice hitro razvijalo v industrijsko središče.

Ko je imel Dudkov Igo šest let, je začel obiskovati vaško osnovno šolo. Po štirih letih šolanja, kjer je vzbudil veliko pozornost zaradi nadarjenosti in ljubezni do knjig, je obiskoval enoletno pripravnico za gimnazijo v bhžnjem Trstu. Leta 1904 se je vpisal na nemško gimnazijo v Gorici. Šola je bila v prvih letih 20. stoletja prava kovnica številnih slovenskih izobražencev in tudi vrsta Grudnovih sošolcev je v naslednjih letih igrala pomembno vlogo v javnem življenju.

Velik vpliv na Grudnovo kasnejšo usmeritev v poezijo pa je nedvomno imel tudi goriški slavček, Simon Gregorčič, ki je umrl prav v njegovih gimnazijskih letih (1906). Pesniška žilica se je Igu prebudila v drugi gimnaziji, svojo prvo pesem Zimski večer pa je pod psevdonimom Zorislav objavil leta 1907 v mladinskem mesečniku Zvonček- Da je narodnostno razgibano goriško okolje pustilo v njem globoke sledi priča tudi dejstvo, da se je ob pesnikovanju posvečal tudi zbiranju etnološkega gradiva, tako z bližnjega Krasa kot tudi iz Goriških Brd.

" se imenuje

Po uspešno opravljeni maturi se je mladi pesnik odločil za študij prava na Dunaju, kamor je prispel leta 1913, na predvečerizbnihaprve svetovne vojne. Gruden seje kmalu \4dju-čil v slovensko družbo na Dunaju. Spoznal je Ivana Prijatelja in druge študente, kasnejše vidne slovenske kulturnike, v prvi vrsti Juša Kozaka, s katerim je ostal v tesnih prijateljskih stikih vse do svoje smrti. Gruden se je na Dunaju soočil tudi z gibanjem Preporodov-cev, ki so kritično gledali na takratno družbeno in politično ureditev stare Avstrije.

Ko je leta 1914 izbruhnila vojna, so Grudna poklicali v vojsko. Dodelili so ga v 47. peš-polk, s sedežem v Mariboru, in ga po kratkem urjenju poslali na fronto v Galicijo. Leta 1916 se je skupaj z 47. pešpol-kom vrnil v domovino, tokrat na zloglasno soško fronto, na prizorišče najhujših bojev, ij. na Fajtnem hribu, kjer je av-stiijska vojska izgubila preko 36.000 vojakov. V tej bitid je bil Gruden tudi ranjen in prepeljan na okrevanje v Ljubljano. S tem je bilo vojne morije zanj konec.

Po vojni se je kot vrsta zavednih primorskih Slovencev umaknil v Slovenijo in nadaljeval s študijem prava. Sprva v Gradcu, nato v Pragi, kjer je leta 1921 tudi promoviral. V tem času je tudi veliko potoval, predvsem po Češkem, Slovaškem in Nemäji. Leta 1922 se je pesnik naselil v Ljubljani in se zaposlil kot pripravnik na deželnem sodišču, že naslednje leto pa je po opravljenem državnem izpitu začel večletno pripravništvo v odvetniški pisamL Leta 1929 je Gruden v Lj ubljani odprl lastno odvetniško pisarno. Kot zanimivost naj

navedemo, da se je Gruden leto kasneje (1930) poročil s trinajst let mlajšo Ljubljančanko Adelo Hayne, pranečaldnjo znanega pesnika HeinrichaHoneja. Žal je njun zakon razpadel že po štirih letih.

Med italijansko okupaci-. jo je Gruden sodeloval z Osvobodilno fronto, vendar so njegovo delovanje fašisti raz-kriU in ga poslali v taborišče Visco v Furlanski nižini. Nazadnje je bil interniran v taborišče na Rabu, Po kapitulaciji Italije je nekaj časa še ostal na Rabu, nato pa ga je pot vodila najprej na Vis, nato pa se je preko Egipta leta 1945 vrnil v Ljubljano, kjer se je zaposlil kot referent na takratnem republiškem ministrstvu za prosveto.

Grudnovo pesništvo le prešlo več razvojnih faz. Ce je še v svojem prvencu Narcis (1920) razodeval hedoni-zem in samozaverovanost. se je v kasnejših letih oblikoval v pesnika, ki je razodeval svojo narodno zavest m socialru realizem. To se je odražalo predvsem v zbirki Dvanajsta ura (1939). T\idi življenje taboriščnika ga ni pustilo hladnega, kar odsevajo podobe iz taborišča v zbirki V pregnanstvo (1945). Gruden je pisal tudi mladinske pesmi. Leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado.

Umrl je v Ljubljani 29, 11. 1948.

Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Jane-žičeve poü, ki je na Jožefo-vem hribu v Celju.

Foto; BS

Kratko zgodbo o Igu Grudnu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.

Pozabljena železnica

O železniški progi Brezno-Rimske Toplice danes pričajo le še stari dokumenti in načrri, ki jih bodo ob praznovanju 150-letnice dograditve južne železnice v četrtek ob 19. uri razstavili v galeriji Železarskega muzeja na Teharjah. Razstava bo na ogled do 10. septembra vsak delavnik med 10. in 13. uro (ob sredah do 17. ure). BA

Muzeji odprli vrata

Letos s

; tudi celjski .

akciji Poletna muzejska noč. Slovenski muzeji so lahko v njej prvič sodelovali leta 2003, pri čemer se ji je do letos pridružilo že 61 ustanov. Na ta dan so

no v noč. Namen akcije je predstavitev muzeja kot prostora, kjer lahko obiskovalci sproščeno preživljajo prosti čas.

V Galeriji sodobne umetnosti Celje so bile na ogled siike in inštalacije Ratimira Pušelje Čakajoč Godota. V Likovnem salonu Celje so si obiskovalci lahko ogledali več-medijski zvočno- vizualni ambient Iris Garreifs z naslovom Uročitev. Ves dan je bil za obiskovalce prost vstop m-di v Pokrajinski muzej Celje. Ogledati si je bilo mogoče več občasnih razstav. Otroci, ki so si ogledali razstave, so se lahko pridružili tudi ustvarjalnim delavnicam, kjer so izdelovali čelade, nakit iz gumbov in slikali na vaze. Njihovi izdelki bodo razstavljeni 23. junija pod arkadami Stare grofije. Najlepši bodo tudi nagrajeni. V Pokrajinskem muzeju Celje so bi-U ves dan tudi brezplačni ogledi stalne Kulturne in umet-nostnozgodovinske zbirke, po kateri je obiskovalce vodila »dama iz renesanse«. Za konec je v muzeju zapela še Alenka Gotar, ki je poslušalce navdušda z opernimi arijami. Direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer je povedala, daje

Čarnostalgije

zelo zadovoljna z večernim obiskom, medtem ko je büo podnevi obiskovalcev nekoliko manj.

Poletna muzejska nočjebi-la tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje. Začela se je z modnim performansom Čar nostalgije, oblačilna preobrazba v trideseta leta 20. stoletja in nadaljevala s kostu-miranim vodstvom v Steklenem fotografskem ateljeju Josipa Pelikana, Obiskovalci so si lahko ogledali tudi doku

mentarni film Flosaiji, za konec pa poskusili jedi iz slovenske kulinarične kuhinje in si ogledali stalno razstavo Živeti v Celju. V Muzeju novejše zgodovine Celje so bili prijetno presenečeni nad številom obiskovalcev. Darja Jan, predstavnica muzeja, je povedala: »Muzej želimo predstaviti kot prostor, kjer lahko ljudje sproščeno preživljajo prosti Čas m se dobro počutuo.«

Alenka Gotar je navdušila 2 opernimi arijami. (Foto: AŠ)

radiocelje

'^m' '5-1 95.9 100.3 90.6 MHz

NifI TIDMII

iZ^LppA

17

Pohvale za Gospoda lovca

Gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje Celje se je v petek predstavil z novo premier o - komedijo Georgesa Feydeauja Gospod lovec. Predstava, ki jo je režiral Miha Alujevič, je bila odlično ocenjena in je tako na premieri kot na sobotni ponovitvi dodobra napolnila dvorano trno-veljskega kulturnega do-

KlasiCna salo as ka komedija francoskega voodvila je s svojo iskrivostjo nasmejala tudi najbolj zalitevne gledalce. Pohvale in čestitke za iz

vrstno igro so po premieri prejemali vsi igralci, ki nastopajo v Gospodu lovcu (Srečko Centrih. Cvetka Videč, Cvetka Jovan - Jekl, Tina Gunzek, Krešimir Vrebac, Živko Beškovnik, Uroš Ro-šer. Vili Pajk, Matija Kukec in Artur Belozorov). Zahteven tekst Georgesa Feydeauja je režiser Miha Alujevič približal slovenskim razmeram. Dogajanje je prestavil v slovensko okolje, v dvajseta leta prejšnjega stoletja, osebam je dal slovenska imena ter v pogovorni jezik dodal nemške besede, ki so bile zna

čilne za medsebojno komunikacijo tedanje visoke družbe.

Gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje Celje bo Gospoda lovca ponovil v sredo, 4. julija, pri Vodnem stolpu ter nato spet jeseni. V okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu pa bodo tr-noveljski gledališčniki uprizarjali predstavi Skrivni dnevnik Jadrana Krta in Krasen cirkus, ki so ju prav tako pre-' uprizorili v letošnji

BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto; NATAŠA MÜLLER

Meje muzeologije

šola muzeologije Celje že sedmo leto zapored prireja Poletno šolo muzeologije. Ta tokrat (med 18. in 24. junijem) prvič v celoti poteka izven Celja, in sicer v Piranu.

Pester program, ki vključuje predavanja, razprave, predstavitve domačih in tujih praks, terensko in kabinetno delo ter strokovno ekskurzijo, so v Šoli muzeologije Celje oblikovali v sodelovanju z Inštitutom za de

diščino Sredozemlja pri Primorski univerzi Koper ter Muzejem novejše zgodovine Celje, Skupnostjo muzejev Slovenije, Icom - mednarodnim muzejskim svetom in British Council Slovenija.

Tema tokratne poletne šole nosi naslov Meje muzeologije. »Tema je splošna, saj smo želeli v njej zajeti različnosti in razsežnosti vsebin s področja muzeologije in kulturne dediščine, pokazaü na umešče-nosti v razUčne dediščinske

inštitucije in prepletenost z ostalimi znanostmi in strokami ter poudariti mnoge priložnosti, ki izhajajo iz tega področja,« je povedala vodja Šole muzeologije Ceije Tanja Roženbergar Šega. Poletna šola muzeologije je namenjena vsem, ki želijo svoja vedenja in znanja o temah kulturne dediščine še dopolnjevati in nadgrajevati, jih konkretizirati in se soočati s praktičnim delom.

BA

Za zaveso

Naša medijska hiša v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje nadaljuje z akcijo Za zaveso, ki smo jo prvič izpeljah minulo sezono in v kateri sta naj igralka oziroma igralec postala Anica Kumer in Miro Podjed. Tudi tokrat boste lahko glasovali za najljubšega igralca in igralko celjskega ansambla, pri čemer boste kupone lahko izpolnjevali do konca junija oziroma do konca sezone v SLG Celje. Vsak teden bomo med prispelimi kuponi izžjebah dve vstopnici za predstavo v celjskem gledališču. Tokrat ju bo prejela Marija Šailah, Ljubljanska 60, Celje. Čestitamo.

Glasujer

ZAVESO

najljubšo igralko:

AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE

Ime in grimek:

I^aslpv:.,.

18

BRALCI POROČEVALCI

w ■ r

Končno dočakali cesto

Krajani Škofje vasi, ulice brez imena, ki so jo stanovalci številk 52 A-Ž ljubi nadeli kar ime Cela ulica nori, so končno dočakali novo asfaltno prevleko n dotrajani cesti. Dogodek so, kot se spodobi, obeležili z veliko zabavo.

hudo

iz veliko zabavo.

Izobesili so zastave in nazdravili na še toplem asfaltu, na katerega so težko čakali kar 10 let. Staro cesto so »krasile« ogromne luknje in razpoke, vendar so odgovorni radi zamižali na obe očesi. Krajani so vztrajali in končno dosegli obnovo. K temu je nekoliko pripomogel tudi nov plinovod, ki so ga speljali v ulici. Fotografija navdušenih krajanov ob odprtju je več kot zgovorna. DK

Raziskovalci so se oicitiii z odiičji vseli barv

Mladi raziskovalci iz vse Slovenije so se v petek srečali v Murski Soboti. Na tekmovanju so s petimi nalogami sodelovali tudi dijaki Poslovno-komercialne šole Celje, ki so posegli po najvišjih priznanjih.

Naloga Dijaki s posebnimi potrebami - naši sošolci Tanje Dečar, Maruše Oset

in Kaje Soršak, dijakinj 4. b razreda z mentorico Andrejo Rom, je prejela zlato priznanje na področju nalog iz sociologije. Na istem področju so bile uspešne dijakinje 2. Č razreda, Božana Gavrič, Duška Cvijanovič in Špela Postrpinjek, ki so z mentorico Dagmar Konec z nalogo Brezposelnost star-

Zlata dekleta Poslovno^omercialne šole Celje

šev dijakov celjskih srednjih šol osvojile srebrno priznanje. Sociološke naloge na temo pedofilije sta sepod vodstvom iste mentorice lotili dijakinji 2. č razreda Tjaša Ku-kovič in Klavdija Strojan-šek, ki sta osvojili bronasto priznanje.

Uspešni so bili še ekonomisti in zgodovinarji. Naloga Andreje Močič in Ane-Ma-rije "n-atnik, dijakinj 3. c razreda, Ko centi ti^jo žepe, pri kateri je pomagala mentorica Andreja Rom, je dosegla srebmo priznanje na ekonomiji. Za nalogo Romi pa sta Melita Sivka iz 2. b in mentorica mag. Helena Mešnjak prejeli bronasto priznanje na zgodovini.

Poti do uspeha je veliko, tudi uspešno izdelana raziskovalna naloga pomeni uresničitev neke ideje, zamisli. Da lahko mladostnik uresniči svoje ideje, pouebuje nekoga, ki ga usmerja na njegovi poti, potrebuje ustvarjahiega učitelja, ki igra pomembno vlogo pri razvijanju mladostni-kovega ustvarjalnega potenciala. Rezultati kažejo, da smo tudi letos lahko ponosni na mlade raziskovalce in njihove mentorje.

ML

Bivši

brigadirji na piicniicu

članice in člani Kluba bivših brigadirjev prostovoljnih brigad Uško-Rade-če se vsako leto zberemo na pikniku. Letošnji je bü že deseti. V spomin na našo mladost in naše delovne akcije ga organiziramo čim bliže 25. maju, nekdanjemu dnevu mladosti. Letos smo se tako srečali 26. maja pri Planinskem domu na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami.

Zbralo se nas je 61 brigadirk in bit^diijev iz Laškega, Rimskih Toplic, Zidanega Mosta, Radeč in s Ptuja. Povabili smo tudi Celjane in Zalčane kot člane pred leti podpisane listine o prijateljstvu in sodelovanju, a se še oglasil ni nihče. Kaj šele, da bi kdo prišel.

Bilo je zelo lepo. Planinci iz Rimskih Toplic kot upravljavci doma so nam pripraviti odličen meni z žara ter poskrbeli, da nismo biti žej

ni. Proti žeji se je odzvala tudi Pivovarna Laško, ki nam je preko našega člana, gospoda Gorazda Setine, priskrbela nekaj pločevink piva in ode, Vsem najlepša hvala.

Lepo razpoloženi smo v večernih urah zapustili Planinski dom s prečudovho, čisto in lepo urejeno okolico. Da ne bo «faušije«, pridita na Ko-pitnik in se prepričajte, da je tam gori res lepo.

RUDI VREČAR

Tudi v snegu v kratkih iilačali

Fotografijo nam je poslal Foto Zorko kot nostalgičen spomin na čase, ko je gospod Tajh-majster s psevdonimom Lulek tovoril z osličkom kot upravnik gorskih koč. Poleti in pozimi je nosil kratke irhaste hlače. Zorko ga je s fotoapratom ulovil na stari Mozirski koči.

Foto: ZORKO

® Sanolabor

Koßrs'za/zdmvjt!

^ W Zvestoba do roba! ^ I"

il;ll TEDNIK

I N ASVETI

19

Cantharellus cibarius, navadna lisička

Lisičke

Gobarska sezona je tu. Pričele so rasti gobe vseh vrst, od katerih se je seveda večina ljudi najbolj razveselila »jurtkov« in lisičk. Jurčke pozna tako rekoč že vsak najmlajši prebivalec naše, z gobami bogate dežele. Kaj pa lisičke? Ali poznamo tudi te? Med njimi je namreč ena vr-su »še vedno« zavarovana in je zato pravzaprav ne bi smeli pobiraü.

Lisičke spadajo med neli-stičarke, kar pomeni, da nimajo lističev, tako kot npr. mušnice, čeprav na prvi pogled zgleda tako. Vzemite si čas in si dobro oglejte navadno lisičko. Ugotovili boste, da na zunanji strani res nima lističev, ampak nekaj drugega - žilice

Nato si oglejte barve raznih vrst lisičk in ugotovili boste, da so nekatere svetlejše, druge temnejše, nekatere pa imajo celo več barv. In nato si oglejte še površino klobuka in ugotovili boste, da imajo nekatere vijoličast poprh oz. luskice, druge pa so čisto gladke. Če pa boste v roke vzeli strokovno knjigo Seznam gliv Slovenije, boste ugotovili, da med lisičke spada tudi cela vrsta nekoč t.i. trobent (žolta, lijasta ipd.], razen črne trobente, ki je ostala tam, kjer je bila - med trobentami.

Lisičke imajo zelo rade veliko vlage in soparo, 2ato takoj po dežju najraje pogledajo na svetlo. Že drugo leto zapored se pojavljajo v kar pre

cejšnjih količinah, leta pred tem pa smo bili že kar malo razočarani, saj jih ni bilo niti za vzorec. Kulinarično gledano so lisičke zaradi svoje izredne arome kar precej cenjene, zame osebno pa je lisička celo najboljša goba. t'endar pazljivo pri uživanju: zaradi svoje žilave konsistence so precej težko prebavljive gobe, zato jih uživajmo v manjših količinah in dobro prežvečimo, še bolje pa, da jih pred kuhanjem sesekljamo na čim manjše kose.

In kaj vse spada med lisičke: navadna lisička, navadna lisička - dvobarvni razli-ček, navadna lisička - luska-ti različek (ki je zavarovana), žolta lisička (tudi zavarovana), črneča, bleda, lijasta, gu-

basta lisička... Ogledali si bomo razliko med navadno lisičko in luskatim različkom.

Navadna lisička (Cantharellus cibarius) je naša najpogostejša vrsta lisičke. Klobuk ima premera od 3 -12 (15) cm.Mladjezaprtsspod-vitim robom, kasneje se razširi, na sredini pa nastane lijakasta vdolbina. Je citrona-sto do jajčno rumene barve. Rob ima ponavadi valovit, kožica pa je suha. »Lističi« oz. žilice so rumene in neenakomerno dolge ter se spuščajo daleč po betu navzdol. Bet je malo svetlejši od klobuka in gol, ne preveč dolg, mesnat in proti dnišču zašiljen. Meso je rumenkaste barve, elastično in vlaknasto. Vonj spominja na breskev, okus pa j e sladkoben, po dolgem žvečenju postane oster.

Raste od junija do novembra skupinsko v listnatih, iglastih in mešanih gozdovih. Zelo pogosta goba, vendar je odvisno od letine.

Navadna lisička - luskati različek (Cantharellus cibarius - var. amethysteus) je zavarovana vrste lisičke. Klobuk ima premera od 2-10 (tudi do 15) cm. Rumeno oranžna osnova je pokrita z ame-tistno vijoličastimi luskica-mi. V mladosti je izbočen s spodvihani m robom, kasneje se odpre in na sredini lahno udre. Je mesnat, trd in suh. »Lističi« oz, žilice so rumene. škarjaste in se spuščajo daleč po betu navzdol. Bet je do 7 cm visok, rumeno oranžne barve, trd, poln, gladek in nepravilne oblike. Meso lahno rumenkasto in trdo. Ima vonj po sadju, okus pa sladkoben,

Raste od junija do novembra v iglastih gozdovih, posebej rada pod jelkami. Je manj pogosta goba kot navadna lisička oz. raste po določenih predelih npr. okrog Cerknega, kjer so druge vrste lisičk v manjšini, je pa zato te vrste kar precej. Ni ravno logično, da je zavarovana, vzrok pa je verjetno prav v tem, ker ne raste vsepovsod. V novi Uredbi o zaščiti samoniklih gliv ta vrsta skoraj gotovo ne bo več označena kot zavarovana.

Lisičk ne sušimo, ker so suhe trde kot kamen in jih pred uporabo nikakor ne moremo zmehčati. Shranjujemo jih v zamrzovalnik, najbolje kar surove, lahko tudi prepraže-ne na maslu ali pa jih vložimo v kis oz, solnico. Uporabne so za vse vrste gobjih jedi, zame pa je najboljša v gosti gobovi juhi.

ANA IVANOVlC

RräCE IN ČAJČKI

Boraga za otožne

v primeru, da ste otožni, žalostni ali pobiU, si privoščite čaj iz borage in kaj lahko se zgodi, da boste bolj vedri in veseli. Tako so vsaj svetovali slavni zeliščarji pred nekaj stoletji. Sicer pa boraga (Barago officinalis) krepi srce in še marsikaj.

Na Slovenskem so tej pre-lestni rožici nebeško modrih cvetov rekli boreč, pa tudi bu-raza, buraža, lisičika, lisičina ali poraga. Doma je v Mali Aziji, od koder se je v srednjem veku razširila po vsej Evropi. Tudi na naših vrtovih jo uzremo vse pogosteje, saj je postala zelo prUjublje-na zdravilna zel. Cveti od junija do avgusta, ko nabiramo mlade liste, cvetove ali kar celo zel za sušenje. Iz semen stiskajo boragino olje, ki je tudi vse bolj cenjeno.

Stari Rimljani so borago dodajali v solate. Albert Veliki je v srednjem veku izjavil, da boraga ustvarja zdravo kri. Italijanski zdravnik Petrus Andreas Matthiolus, ki je zdravil cesarja Ferdinanda L, je borago v 16. stoletju svetoval proti srčni slabosti in bolnikom, ki jih je kuhala visoka vročina in so imeli blodnje. Prav v tem času je Čislani Hieronimus Bock v svojem bogatem knjižnem delu predstavil 500 domačih zeli in o boragi zapisal, da je milostljiva rožica, ki naj jo dodajajo jedem in napitkom, saj krepi srce in možgane, preganja otožnost in obup, miri srce ter navdaja žalostne ljudi z vedrostjo in veseljem. Bistri pa tudi kri.

Ljudsko zdravilstvo že od nekdaj prišteva borago k štirim zdravilnim rastlinam, ki krepijo srce. Poleg nje so to še dišeča perla, dišeča vijolica in vrtnica. Boraga pomaga tudi zoper živčno slabost in živčni utrip ter deluje pomirjevalno. V ljudskem zdravilstvu velja, da boraga iz telesa izloči vse strupene snovi, s tem, ko močno pospešuje potenje. Na to lastnost naj bi kazalo celo njeno ime, ki naj bi bilo izpeljanka arabske besede abo-rag, kar pomeni »oče znoja«. Pravijo, da ta rastlina osvežuje in poživlja in tako

Piše: PAVLA KLINER

bolniku prežene moreče in otožne misli. Ta se brž počuti bolje ter začuti trdno zaupanje. Čaj iz borage naj bi ugodno deloval na jetra, vendar, če z njim pretiravamo, jim lahko prej škodimo kot koristimo. Zdravil naj bi otrdela jetra. Vlažne obkladke so naše babice polagale na vnete oči, da so zmanjšale bolečine in ozdravile vnetje.

Maurice Messegue v knjigi Zelišča za zdravje pravi, da boraga deluje kot balzam za tiste, ki jih muči bronhitis, krči ali vnetje trebušne mrene, pomaga pa tudi pri zastajanju krvi v organih ali pri revmatizmu, Borago svetuje tudi kot uspešno zdravilo zoper prehlad. Novejša dognanja so potrdila, da listi, cvetovi in sok borage pospešujejo potenje, izločanje seča, zbijajo vročino in čistijo kri, da delujejo pomirjevalno, izboljšujejo splošno počutje in krepijo. Boraga lahko umiri kašelj in lajša težave revmatikov. Zunanje polagamo obkladke na vneto kožo in odrgnine. Janko Rode v knjigi Zeliščni vrt -domača lekarna med drugim pravi, da olje iz boraginega semena lajša težave pri menstruaciji, senenem nahodu, ekcemih in artritisu. Pripravki borage pa vplivajo tudi na nadledvične žleze in pospešujejo izločanje adrenalina. V tej knjigi najdete tudi recept za zanimiv kis z borago, ki je modrikaste barve in zelo intenzivnega okusa.

MmiiANji

8-12 kg mesečno

Dr. PIRNAT

IBSS1J2 55,01/518 3«H

www.pifnat^i

20

ilWPOBMfteiJE - MALI OGLASI

^ IŠČEMO TOPEL DOM

Sem mala (z)m8Šanka z labradorcem, pn treh mesecih mi po glavi roji igra, igra... ter norčije. Ko sem bom umirila, pa bom ob pravi vzgoji seveda čudoviti družinski kuža. (4459)

Ssmsestnca prejšnje psičke, zame velja vse enako kot zanjo. Kaj pa me poleg naštetega še zanima? Hmmmm ...ja igra. ne? (4457)

Poletje in kosmatinčki

Konec šolskega leta je tu, s tem pridejo poletne radosti. potovanja, moije, sol, sonce, voda ... Med tem ko se večina nas tega veseli, našim kosmatinčkom ni vedno pogodu. Ne pozabimo, da so nam zvesti v pustih jesenskih dneh in čez celo leto, zato smo dolžni primerno poskrbeti zanje.

Pred potovanjem, kopanjem in podobnim svetujem vsaj posvet pri veterinarju, če že ne kar preventivni pregled vaše kosmate ljubezni. Morda ima kakšno srčno napako, zaradi Icatere ne prenaša (več) vročine, če je to živalca s svetlo dlako in kožo, ga lahko sonce opeče. Nič nenavadnega ni, če živalice, predvsem bele muce, dobijo kožnega raka na vršičkih ušes in na smrčku. Krivo pa je prav močno soace.

Ne pozabimo tudi na pre-našalce bolezni, vsem poznane krvosese, klope, komarje in podobne pikajoče

pošasti- V zvezi z njimi se opremimo s preventivnimi sredstvi in jih uporabljajmo tako, kot nam je svetoval veterinar, kajti omenjene bolezni iz naše energijske kosmate bombice lahko naredijo pravega invalida.

Pred potovanjem ne pozabimo, da tudi živali potrebujejo (veljavne!) potne liste, med potovanjem počitke in vodo, če jih pustimo doma, dnevno oskrbo, družbo in gibanje!

Če kosmatinčka, ki bi vas na potepih spremljal, še nimate, ali bi se vašemu prilegla družba, potem si lahko izberete kakšnega izmed naslednjih. Če bi jih radi videli v živo, nas obiščite v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah od ponedeljka do petka med 12. in 16, uro, za informacije pa lahko kličete v istih dnevih med 8, in 16, uro na telefon: 03/ 749-06-00,

ROK KRAJNIK

Meni se piše tretje leto... Sem kar malo zajeten za primemo živahen kot kakšen mladič. In kaj sploh sem? Mešanček s šnavcerjem.(4448)

Sem 8-mesečna mešanka (z ovčarjem in zlatim prinašalcem?), nadvse simpatična tako po duši kot telesu. Ne veijamete? Pustite se prepričati

Kar pa ne pomeni, da

m že umirjen, eleganten gospod, m len In da se me ne da več učiti. (4386)

tednik

Obvestilo za naročnike

Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase

v Novem tedniku, lUaročniške ugodnosti - 4 male oglase v IMovem tedniku do lO besed in čestitko na Radiu Celie - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.

CeliD, lahko tudi za

SAXO 1,1, letnik 2000, zlate btirve, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru, Telefon041 718-306, 3103

OSEBNOvozilo, od letnika 2001 nopre^v kakršnHn koli stanju, nujno kupim. Telefon 041701M97, 2827

PRODAM

HIDRAVLIČNI (Hinder zo samonakladolko, m, nerabljen, prodam zo 100 EUR. Telefon 041 999-906, Š4i4

pint. Resen kupec, pločilo v gotovini. Telefon 041 397-211. 2908

ODDAM

POSLOVKO stonovonjski objekt, 3 km iz centra Celja [Ostrožnoj, skupne velikosti 300m',odtego150ni'prflinodnthoL skladiščnih prostorov in 150 m'pisamiš-kih 07, bivalnih prostorov, oddam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 040708-138, p

PISARNEv5.nodstropjuobjektfl Maksimilijan na Liubljan^ic,5vCelju,vskupni velikosti 79,77 m'(28^24,35^27,42 m^l, skupaj a!i posamezno, oddomo za mesečno najemnino 13,40 EUR/mMn-formatije po telefonu (03) 491S<I62, 031 541 383, www.maksiniiliian.si. Maksimilijan, d, 0,0., Ljubljansko C. 5,

DVOSTANOVAHJ5XO hišo v Zagradu, zgrajeno leta 1970, dobro ohranjeno in vzdrževano, velikost 81 m', zemljišče 463 m', vseljivotakoL prodamo za 129,000 EUR.Infonnacije po telefonu (0314915-062, 051 37W66, www.maksimili-jan.si. Maksimilijan, d, o, o„LjublianskD C. 5, Celje,

PDSLOVNIprostorvCeliu,obieklRtmljankD pri mestnitržnici,1, nadstropje, velikost 22,50 m', primeren za trgovsko ali drugo po^ovnodejavnost, prodamo zo 16,988 EUR. Informacije po telefonu (03) 491S462, 051 370^66, www.maksimiliian,si.Maksimiliian,d.o. o.,Liubljanskac,5,Celje.

KUPIM

5TARE1Š0 hišo ali porcek), v Celju ali bližnji okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 352-267, 2«i

KUPIM

GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo je takoj v gotovini. Telefon 041 727-330, 2421 DVOSOBNO ali Msobnostonovonje kupim. Resen kupec. Telefon 041 672-374,

2421

ODDAM

MANJŠI družini oddam trisobno apremljfr no stanovanje, takoj vseljivo. Telefon 041 650-737, (03) 5482-913, 3098 NA reladji Šentiur-Dromlje oddom enosob-no stEnovanje. Pogoj: nekadilec, Telefon 040467-667, 3139

BUNGALOV v Puli, plaža oddaljena 250 m, zelo ugodno oddam. Telefon 041 498-046, 3119

OPREMUENO sobo v Šentjurju, ločen vhod, zodveosebi,oddam. Telefon 040 543-729- 3161

Že|a lahko postane resničnost

Trženje vzajemnih skladov ^ Finančni leasing Fondpolice

mmUio.e., Cel|t,SiHtoni]iictS, teL:(S490 ISOS.

Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šroi

Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-l ržno dejavnost

Nastov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) S441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda jeO,63 EUR (150,97311) petkovega

la je 7,09

EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40,801,11 SIT).Številka transakajskega računa: 06000

0026781320. Neiiaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Tisk: Delo. d,d„ Tiskarsko središče, Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med pn)izvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.

uugovoiiid uieumtd: idijaiid L-viiii. Namestnica odg. ur.: Ivana Stainejčič, Urednik folografije; Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlaii, Andreja Izlakar, Oblikovanje:

RADIO CH.JE

Odgovorna tirednica: Simona Brgiez

Urednica informativnega programa: Janja Intihar

E-mail: radio@nt-rc.si-

E-mail v studiu: info@radiocelje,com

UREDNIŠTVO

Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktoija in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: FrančeE Pungerčič. ftupagäida: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor KlenovSek. Alenka Zapušek. Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc,si

IM 1EPIII

miWIÄLl OGLASI ■ INFORMACIJE

21

1

Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče imše srce, sTce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se sohne oči.

V SPOMIN

Mineva eno leto žalosti, kar si nas zapustila, ljuba mama

ALBINA PAVLINEC

(18.6.2006-18.6.2007)

Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu, se z le po mislijo spomnite nanjo, ji prižigate svečke ii poklonite cvetje. Zelo te pogrešamo!

Hčerka z družino in sorodniki

PRA$l0,težl(eod3C(fo40kg,priineiiieza nadjljnjo rejo, prodom. Telefon 031 584-358. 3022

TELICOsimernolko, težko 550 kg, brejo 8 nies«ev, prodam. Telefon 041 903-680. 3106

DVAlcdiäa, stara 3 mesece, prodam. Telefon 5798-707,031407-999. Š478 DVA bika, eden 500 kg, drugI 200 kg, prodom. Telefon 5778-377, 3102 8URSKE kozli«, za nadaljnjo rejo, prodam.

Telefon 5739-381,041 345-958.3115 5K0TSX0 kravo s teletom, škotskega bib in telico simentalko prodom. Telefon 051 363-964. 3136

DVE t^d, breii sedem mesecevin pol in eno breloosem mesecev In pol, prodom. Telefon 5799-273. Š470

ZUa, zo zakol ali nadollnjo rejo, prodom.

Telefon 031393-286. 3140 DVE telicf slmentolki, v 8 mesecu brejosti, prodom. Telefon 5808-786,041 793-916. 3144

DVE breji teliti, stružnico 20 les in dve lažji lelici prodam. Telefon 041 587-985.

ŽENIDIA posredovoinko Zaupanje, ki je uponje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa sto-rostno obdobja, brezplačna za mlajše ženske. Telefon (03} 5726-319, 031 50S495.leDpol(IOrKniks. p.,Dolenja vas85, Prebold.

sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže. da jih Do še več. Žentra posredovalnica za vse gereracije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Praboia. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378

m ali najamem storejšo manjšo hišovokolicKelja. Telefon 041933-535, dopoWan. sns

delovriimi izkušnjami zniškim izpitom B-kategorije.

PE CEUE Delo je kombinirano s pripravo, kuhianjem in deljenjem obrokov. Zaželena je tudi ^ natakarica z nekaj izkušnjami dela v kuhinji. Delo je dopoldan od 5.-12. ure.

Nedelja, prazniki - prosto Pisne vloge lahko pošljete

QUAUTAd.o.o.. Šlandrova 26. 3250 Rogaška Slatina Več Informacij - Anita Mavric, 040-383-554

KUHIIUO, predsobo, mizo s 4 stoli, pralni in sušilni str(q prodamo zaradi seiHve. Cena po dogovoru. Telefon 041 546-570.

3028

IZREDNO lepo omaro za dnevno, masiva hrast, prodam. Večinformocij po telefonu 03U92-860,Maian. 3141 LESENO posteljo z vzmetnico, velikost I40>200tm, prodam, (era po dogovc^ m.Telefon041 43S475. 3i34 RABUENO sedežno garnituro iz blago, velikost 300«230,globina 85 cm, ugodno rodama.Teleion05l 639-073. 3i43

PRODAM

KOZ(HK,10«12m,do ren za kmetici turiz prodam. Telefon 5741-701. š4Si

Podietie v tazi liijenje sgrejme 6 oseb K tionorarno ali redno delo, Izkušnje niso potrebne. Zaželen voroliki izpit. Informacija od 8. do 14. ura, pan.-pet. Informacije 03/42S-61-SO. Jakoma d.i)Ci., Mariborska c. 44,3000 Celje.

PRODAM

8UXSKEkaze ali kozlickepo izbiri prodom.

Telefon (03) 5798-186, Š470 PURANE, težke 3,5 kg, za nadaljnjo rejo, prodom.Telefon(03)5773-744. p

pomožnega tiskana

Poizkusno delo, možna zaposlitev za nedoločen čas.

ČETISK D.O.O.

Bežigrajska 5 3000 Celje

Tel.:03428-62-54

NUDIMO honorarno zaposlitev ali redno zoposlitevza pošteno plaölo. Demon, s. p.,Parižlje145o,llraslovče,telefon(03} 7031-800,040431-563. n CNC tehnologa op»aterja zojusllmo no stroju za struženje. IV. ali V. stopnja izobrazbe, smer strojništva, starost 20 do 30 let, dve leti in več let delovnih izkušenj nn CNC struženju. Prijave: Te-hovnik, d. o. o., 5p. Preloge 21,3210 Slovenske Konpce. POSUlŽEViaCA strojev za ozobljenje zaposlimo. V. stopnja izobrozbe, smer stroi-nrstvo,slnrostod20do30let,dveletiafi več let izkušenj v strojništvu. Prijave: Tehovftik, d. o.o.,Sp. Preloge 21,3?10

jwMiMODwiivo WILD WIND

^ ORGANIZIRA

Točo) bo poletol na Sllv^te^ in Šmartlnsuem jezeru, Po končani toTloclrania se Whto oMru^ noäm te

j^pcttit

IŠČEM delo: mčenje, likanje. Telefon 031 78WI41. 3148

UGODNO nudim kravsko kleparsko delo z vsemi vrslomi kritin ter pripadajočimi (EP, d.O. 0., ilO,telefon 041 417-749.Ž203 in po

ga (češki in leseni kosi-ksiht) in bukovih drv,skupajzdostavo. Telefon 041 279-™irPernek,s.p.,

ZASTAVUALNICA-zzostavo lastnine lokaj do gotovine! President, d. o. o., Žalec, ŠlondrovtrgS.telefon (03) 5716-883; $mDrjepriJelšah,Rogaškac.32,leWfon |03)810l-311;www.president.si;e-po-šta:infa®presldenr.si.

Ljubljanska 5 a, Celje

Nudim oodjetniško in poslovno svetovanje za podjetja do 10 zaposlenih po dostopnih cenah. Kontakt na e-ma/l: pipslcontalct@gmall.com ali na GSM: 041-906-386 po 14. uri.

HITRO NAROČITE

mm

Dvakrat na teden, ob torlcili in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.

Poštna dostava na dom.

V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa e 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.

5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).

Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

GORSKO KOLESARJENJE

IJiV/il:» tudi letnik 2007 ^ JiWi] :li prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^'

Vsak petah 4S barvnih strani fe

istiii sveta glasi» in labaiie.

Prešernova 19 3000 Celje

NAROCILNICA

lnniiipriim.k;

Ulici:

P«»'';

NT&RC du.o, bo [rodatke uporahljal samo za fKUrcbc naročniške službe Novega tednika

START: 10:00, Planet TUS Celje

PREDPRIJAVE: do 21.6. preko Interneta: www.tus.sl

ali na tel. št.: 03/4241011.

PRIJAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7.30 do 9.00 i

^'J REKREATIVNI DRUŽINSKI POHOD

START: 9:30, izpred gostilne Francelj v Zagradu

SOBOTA, 23.6.2007

v

I

22

DELA

Ii«! ;llNii

Prosta delovna mesta objavljamo pofmdatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni In manjkajoč podatid so dostopni: ' na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • ns domaa strani Zavoda RS za zaposlovanje: htto://wfww.ess.oov.si: ' pri delodajalcih.

Bralca opozarjano, da so morebitno napake pri objavi mogoče,

7.2007;lnposd.o.o. Ce-«cesta 2,3000 Celje;

v Laškem zaposlimo poslovodkinjo v trgovini z galanterijo; do 26.6.2007; Panap d.o.o.. Rogozniška cesta 33. 2250 Ptuj. KomnialmUhnik komercialist, prodaja kartonske embalaže; do 22.6.2007; Stobra trade d.o.o. Celje. Kukovčeva ulica 1,3000 Celje.

do 22.6.2007; Panox d.o.o. Ljubljana Podružnica Celje. Gosposka ulica 2 3000 Celje.

2007; SKG dd.Kai sta 8,1241 Kamnik;

prodajalka; do 22.6.2007; Zlatko Hllš s.p.. Cesta na Ostrozno 21,3000 Celje.

zi(iar;do22.6.2007;lmerQovanaj s.p.. Zgornja Hudinja 8.3000 Celje;

čistilec v mobilni ekipi na območju Celja, generalna čiščenja, izvajanje enkratnih storitev; do 26. 6.2007; ISS Servisvstem d.o.o.. Ptujska cesta S5.

Pomožni delane priprava in strežba hitre hrane; do 11. 7. 2007; Okrepčevalnica Hamburger Hill Klavdija Perko s.p., Cesta XIV. divizije 11,2000 Maribor.

proizvodnidelaveci; do 19.6.2007; Aero papiroti d.o.o., Ipavčeva ulica 32. 3000 Celje:

čiščenje prostorov; do 20.6.2007; do 26. 6. 2007; čistilni servis Andrej

19. 3000 Celje:

voznik avtobusa: do 14. 7 2007; Izletnik Celje d.d.. Aškerčeva ulica 20. 3000 Celje;

pomožna izolaterska dela; do 19.6. 2007; Miran Pol3jžars.p., Teharska cesta 116.3000 Celje.

NajapoUkna izobrazba (do 2 hI)

upravljalec peči za taljenje železa, talilBC livar; do 21.6.2007; Valji d.0.0. Štore, Železarska cesta 3.3220 Što-

Mizar

mizarska dela. montaža v delavnici in na terenu; do 19.6.2007; Evisnet do.a..Ob Dragi 9.3220 Štore;

mizarska dela; do 19. 6. 2007; Evisnet d.0.0.. Ob Dragi 9.3220 Štore.

Farmar livar

livar, izdeluje forme, vstavlja jedra, sestavlja forme in druga podobna livarska dela; do 21, 6, 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što-

elektrikar vzdrževalec, obratni elek-trikar; do 21.6.2007; Valji d.o.o. Štore. Železarska cesta 3, 3220 Štore.

Šivilja

šivilja; do 22.6.2007; Metro d,d.. Lava 8,3000 Celje.

Knjigovez

dodelovalec II. priprava samostojnih dodelovalnih strojev in nadzor dodelave in vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja stroja, nadzor kakovosti izdelave; do 19.6.2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24,3000 Celje.

Frizer

tiklo¥

prodaja obutve; do 19.6.2007; Parni d.a.o. Nova Gorica. Paprika. Stane-tova ulica 9,3000 Celje.

Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehao.

prodajalec atomobilslühintovornih rezervnih delov; do 22.6.2007; Gomik d.a.o.. Klepova ulica 39, 2250 Ptuj.

Natakar

točenje pijač v dnevnem baru Gaji 46.3000 Celje; do 19. 6.2007; Branko Kolenc s.p., Ipavčeva ulica 12,3000 Celje;

delo v strežbi, točenje, priprava pi- ja; do 22.6.2007; TCC tri

vodja interne službe, kompleksno odgovarja za vodenje računovodske, davčne in personalne agende podjetja vključno s plačami, zagotavlja ekonomske infonnacije potrebne pri vodenju podjetja, izdeluje zaključna letna poročila in analizira rezultate: vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 19. 6. 2007; Emos si d.0.0.. Kidričeva ulica 38,3000 Celje;

administrator, po navodilu vodij organizacijskih enot piše ponudbe, pogodbe in različne dopise, prepisuje in ureja dopise, komercialistom pomaga pri pisanju in urejanju komercialne dokumentacije; do 19.6.2007; Marines d.o.o. Celje, Teharje 7 a, 3221 Teharje;

obračun plač. izvajanje vseh zakonsko

I. Celje. Kosovelova ulica 16, 3000 Celje.

pomoč v komerciali za prodajanje šotorov in skladiščnih hal, evidentiranje, priprava ponudb; vloge na naslov: Biro Ogis d.o.o., Kosova ulica 6,3000 Celje; do 19.6.2007; Biro Ogis d.o.o.. Teharje 56.3221 Teharje;

samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 23.6.2007; Prima zastopstvo d.0.0.. Partizanska ulica 19. 1000 Ljubljana. Komercialist

prodajni komercialist; do 22. 6. 2007;Metrobd.o-o..Začr6t20a,3202 Ljubečna.

ik TGM; do 7 7.2007; Mar-I.. Železarska cesta 9. 3220

Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8.3000 Celje.

trgovini z galanterijo; do 19.6.2007; Panap d.o.o.. Rogozniška cesta 33, 2250 Ptuj;

v Celju zaposlimo trgovsko v trgovini z galanterijo; do 19.6.2007; Panap d.0.0., Rogozniška cesta 33.2250 Ptuj.

lik v domačem in tu; do 2Z 6.2007; nca 26.3212 Voh

voznik tov. vozila; do 19.6. 2007; Aleksander Rogel s.p.. Gaji 34.3000 Celje;

prodajalec v trgovini s kmetijskimi izdelki; do 22.6.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje.

Strojni tehnik

strojnik oz, strojni tehnik; do 22,6. 2007; Gomik d.0.0,. Klepova ulica 39. 2250 Ptuj,

Gramm tehnik

tiskar I. priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja samosto> nih naprav, kvalitetna priprava in izvedba tiska; do 29. 8. 2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24,3000 Celje.

Gradbeni tehnik

delovodja gradbeništva; do 14. 7 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8.3000 Celje;

delovodja gradbeništva za nizke gradnje; do 14.7.2007; Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Ucka 8.3000 Celje;

gradbeni laborant odvzem, pripra-

Strugar

upravljalec CNC stružnice, strugar I; do 21.6.2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 štore.

inštal!

lo 14.7.2007; Gradnje Žveplan ).. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Ce-

prodajalec rezervnih delov za avtomobile in gospodarska vozila; do 22.6. 2007; Gomik d,o,o,. Klepova ulica 39. 2250 Ptuj;

4,7,2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekar-niška cesta 2. 3000 Celje;

prodaja elektro materiala, pripravnik; do 4.7.2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje;

beleženje podatkov; do 26. 6. 2007; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje.

skupinsk

pradajalec na bencinskem servisu; do 2.7.2007; Marko Pečnik s.p., Celh ska cesta 35 a, 3212Vojnik;

poslovodja v prodajalni obutve; do 22.6.2007; Pami d.o.o. Nova Gorica, Paprika, Stanetova ulica 9,3000 Celje;

liiiv. dipl. it svetovalec II za gojenje in načrtovanje gozdov; do 22.6.2007; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana. Območna enotaCelje. Ljubljanska cesta 13.3000 Celje.

Dipl. inž. laboratorijske bhmedi-cine(VS}

inženir laboratorijske medicine s spec, znanji I ali II, spoznavanje področij dela klinične biokemije, sprejem in priprava biološkega materiala za preiskave, analiza blata, urina, sputuma, likvorja. hematološke preiskave encimov. proteinov; do 19. 6.2007; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica 5. 3000 Celje. Dipl. inl gradbeništva (VS) referentzaponudbe;do 14.7.2007: Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8.3000 Celje.

Univ dipi. I

;e služ-

sodni zapisnikar na sodiščih; do 22. 6.2007; Okrožno sodišče v Celju. Prešernova ulica 22,3000 Celje.

Srednja strokoma alisphšna izobrazba

operater I, priprava stroja in personal izaci ja in vodenje evidenc, nadzor kakovosti izdelave, sodelovanje pri prev-io 19.6

2007; Cetisd.d., Čopova ulica 24,3000 Celje:

blagajnik, prireditelj iger na srečo, spremlja vplačila, regulira izplačila, vth di depozit, izmenski iist, obračun blagajne, in nadzira potekiger na srečo; do 22. 6. 2007; Panox d.o.o. yubljana. Podružnica Celje, Gosposka ulica 2, 3000 Celje.

ni. priprava in izdelava e^radiv; do 26. 6.2007; Univerza v Mariboru, FL Mariborska cesta 7,3000 Celje.

vodja gradbišča: do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja bc-ka 8,3000 Celje;

zor in svetovanje delavcem na gradbišču; do 26.6.2007; Ingrad gramat d,d,. Medlog 7,3000 Celje.

lo22.

2007; CUOV Dobrna, Lokovina 10, 3204 Dobrna.

Wsja strokovno izobrazba imemi nadzornik, organiara in izvaja

zvezi zizvajanjem posebnih iger na srečo; do 26. 6, 2007; Panox d.o.o. Ljubljana, Podružnica Celje, Gosposka ulica 2. 3000 Celje.

id dela; do 26. 6. Celje. Obla-:a 5.3000 Celje.

UE LAŠKO

Delavec brez poklica strežba pijač v šanku - ženske; do 4. '.2007: JanezKrivecs.p..Zidani Most 18.1432 Zidani Most

bolničar; do 26.6. 2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško.

Kuhar

priprava jedi in kuhanje malic, a la carte; do 29. 6. 2007; Anton Zvone Štorman s.p.. Gostilne hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.

be. vodenje rač. ot ibdobnih obračunov in poročil, redno obveščanje direktorja o fin. stanju dru^ be, preverjanje in spremljanje ekonomičnosti in zakonitosti posi,. nadziranje, realizacija zadanih nalog; do 22.6. 2007; TCC transcommerce d.o.o. Celje. Kosovelova ulica 16.3000 Celje. Dipl. efomomisi (VS/ višji svetovalecvpravosodju. finančnik III; do 22. 6.2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22,3000 Celje. Unht dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 22.6.2007; Okrožno sodišče v Celju. Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Profesor defektologije za duševno

skupinskihabilitator;do22.6.2007; CUDV Dobrna. Lokovina 10.3204 Dobrna.

Prolesor slovenščine poučevanje slovenskega jezika; do 22.6.2007; Osnovna šola ljubečna. Kocbekova cesta 40 a. 3202 ljubeč-

22.6. 2007; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40 a, 3202 Ljubečna.

programer do 22.6.2007; iflose d.0.0., Jagoče 3, 3270 Laško.

kuhar; do 19. 6.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270

prodajni referent v gostinstvu; do 26. 6. 2007; Zdravilišče Uško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270 Laško. Inž. strojnStva

prodajni inženir; do 3.7.2007; EHO d.0.0.. Brezno 7 a, 3270 Laško:

vodja projekta; do 3.7 2007; EHO d.0.0.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Ekonomist za komercialno dejav-

ir; do 2!

B. 2007;

Rose d.0.0., Jagoče Dipl. inž. strvjništa (VS) prodajni inženir; do 3.7 2007; EHO d.0.0.. Brezno 7 a. 3270 Laško.

UE MOZIRJE

Tekstilno kontekcijski tehnik prodaja konfekcije, šivanje popravil; do 26.6.2007; Nataša Berdnik s.p. Nb prestige, trgovina na drobno zobla-čili. Berdnik Nataša, s.p.. Šmihelska cesta 2.3330 Mozirje.

poučevanje zgodovine; do 22. 6. 2007; Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova cesta 40 a, 3202 Ljubečna, Profesor psihohgije učitelj psihologije; do 22, 6. 2007; Šolski center Celje, Pm na Lavo 22. 3000 Celje. Univ. dipl. biblhtekar knjižničar; do 22. 8. 2007; Šolski center Celje. Pot na Uvo 22. 3000 Celje. Doktor medkine zdravnik sekundarij, opravljanjeme-dicinskih pregledov, postavljanje diagnoz. ugotavljanje bolezni, nepravilnosti, poškodb, svetovanje; do 26.6.2007; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica 5,3000 Celje.

taliziranih ali ambulantiw zdravljenih bolnikov v določeni strokovno medicinsko specializirani dejavnosti, izdajanje strokovnih mnenj, specialističnih izvidov; do 26.6.2007; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica S. 3000 Celje.

t rent-

tacija bolnikov na specialističnem nivoju, izdajanje strokovnih mnenj, izvidov in navodil, sodelovanje pri konzul-

vanje angleškega in slovenskega jezika; do 22.6.2007; Osnovna šola Mc^ zirje Šolska ulica 23. Mozirje. Šolska ulica 23.3330 Mozirje.

UE SLOVENSKE KONJICE

skladiščni manipulant, komisionira-nje in računalniško sledenje blaga v skladišču, nakladanje, razkladanje; do 19. 6. 2007; Comet, d.d.. Tovarniška cesta 5.3214 Zreče.

delavec v preizvodnjklelo v Slov. Konjicah; do 22.6.2007; hterim d.o.o. KI d.0.0., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14.1000 Ljubljana;

voznik avtobusa; do 14.7. 2007; Izletnik Celje d.d. PE Slovenske Konjice, üptovska ulica 15, 3210 Slovenske Konjice;

upravljalec strojev II delo v večji proizvodnji z raznimi stroji, večizmen-

in izdel-

janje mivih metod; do 26.6.2007; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica 5, 3000 Celje.

!f inter-

preprečevanje bolezni, diagnostici-ranje. zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialističnem nivoju, izdajanje strokovnih mnenj, specialističnih izvidov in navodil, sodelovanje pri kon-

kov ...; do 22. 6. 2007; Manpower d.0.0.. PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pomočnik mesarja pomočnik mesarja-rezanje in pripravljanje mesa ter rib. čiščenje hladilnih vitrin...; prošnje na naslov: Engro-tuš d. 0. 0., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 19. 6. 2007; Engrotuš. d.o.o. Tuš supermarket Slov. Konjice. Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice. Nižja pokßcna izobrazba (do 2 ht) dodelava profilov; do 30.6.2007; Koplastekstruzija d.0.0., Tovarniška cesta 2.3210 Slovenske Konjice. Nižja poUicna izobrazba (do 3 tet) skladiščnik v poslovalnici - dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnV ce,..; prošnje na naslov: Engrotuš d. o. 0.. kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19.6.2007; Engrotuš, d.0.0. Tuš supermarket Slov. Konjice. Oplotniška cesta 1b. 3210 Slovenske Konjice;

DELA

Bkstruder; do 30.6.2Q07; Koplast eksiruzija d.O.d.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice.

Mesar

mesar-rezanjB in pripravljanje mesa ter rib...; prošnje na naslov: Engro-tuš d. 0.0.. kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje: do IS. 6. 2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice.

monter cevi in profilov, vatjenje, ključavničarska dela (delo na Nizozemskem); do 7 7 2007; LI Ane, d.G.o.. Dohovec pri Ponikvi 19. 3232 Ponik-

SelSč^TS"?. 2007; Zido-prd. d.0.0.. Ulica Dušana Kvedra 20. 3230 Šentjur.

sorterka parketa

7. 2007;

oblikovalec kovin (opravlja zahtev- 3230 Šentjur

a. skrbi za ureje-

- nostdel. mesta, skrfii za merilna sredstva...!: do 23.6.200: vinja. d.0.0.. Delavska cesta 10,3210 Jager d.o.o.. Proseniški Slovenske Konjice. jur

Mizar

parketarl.-delonalesnoobdelDvai-nib strojih; do 26.6.2007; Patlcetarna .3230Šent-

Lesar

pomožni mizar do 26.6.2007; Mizarski servis Franc Brantuša s.p.. Bre-stovec 32, 3250 Rogaška Slatina. Nižja poUhaa izobrazba (do 3 let) skladiščnik v poslovalnici, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a. 3000 Celje; do 19.6.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš Supermarket Rogaška slatina. Celjska cesta 13,3250 Rogaška Slatina;

pomožni delavec v pekami, razvoz kruha, lahko tudi lasten prevoz pod pogojem, da je urejen za razvoz živil; do 22.6.2007;Gratisd.o,o.Šmane,Cero-vec pri Šmarju 3 a, 3240 Šmarje pri

prodajalec blagajnik-skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa...; prošnje na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. CestavTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19. 6. 2007; Engrotuš. d.o.o. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1b. 3210 Slovenske Konjice;

prodajalec - skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam...; prošnje na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19.6.2007; Engrotuš, d.0.0. Tuš supermaricet Slov. Konjice. Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice;

proda}alec(rib)-prodajarib,skrbza urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam...; prošnje na naslov: Engrotuš d, 0.0.. kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19. 6. 2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice.

oblikovalec k

nem stroju, ročno obdelovanje raznih vrst kovinskega materiala; do 19. 6. 2007; Alpos proizvodnja orodij, d.0.0.. Cesta Kozjanskega odreda 25, 3230

2007; Sotla i 75, 3254 Podčetrtek.

5.2007; Alpos proizvod- tuš d.o.o,. Tuš Supermarket

da 25,3230 Šentjur. Slro/nik

s1rojnikavtodvigala;do 14.72007; Ludvik VrŠnak s.p.. Žagaj pri Ponikvi 25, 3232 Ponikva. Eiektrikar energetHc

6.2007;AntonSelič,s,p..UI Ijona 16 a. 3230 Šentjur.

maga pri pripravi malic, pic, naročil; do 19. 6.2007; Hotel pod Ro-glo,d.o,o.,Boharina 2.3214 Zreče;

picopek I, - samostojna priprava in peka pic; do 19. 6. 2007; Hotel pod Roglo, d.0.0., Boharina 2,3214 Zreče;

kuhar: do 4. 72007; Peter Lesko-vars.p.,Tovarniška cesta 10,3210S)o-venske Konjice. IVataksr

strežba pijač; do 19.6.2007; Dnevni bar Tomo. Bernarda Kohne s.p., Zbe-lovo 19.3215 Loče;

strežba pijač; do 4. 7 2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10. 3210 Slovenske Konjice;

pomoč pri strežbi pijač; do772007; Vlado Ulipis.p.,Zeče 35,3210 Slovenske Konjice;

strežba hrane in pijač; do 22.6.2007; Zlati grič. d.o.o.. Stari trg 29 a. 3210 Slovenske Konjice.

elektroinstalacijska dela; do 26.6. 2007; Anton Selič,s.p., Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur.

ponavodilihpo- upravljalec cestno transportne me-lizacije.vc

picopek; do 4. 7. 2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10.3210 Slovenske Konjice;

voznik tovornjaka; do 23.6.2007; Stanislav Pimat s.p.. Kovaška cesta 31 b, 3214 Zreče. Strojni telinik

strojnitehnik:do22.6.2007;Borut Kovač s.p.. Dobrava 50, 3214 Zreče. Gostmski tehnik natakar I. -samostojna strežba hrane in pijač; do 19.6.2007; Hotel pod Roglo, d.0.0.. Boharina 2.3214 Zreče; samostojna priprava jedi po naroči-

,2007; K

pod Roglo, d.0.0.. Boharina 2,3214Zre-

adminislrativna dela; do 22.6.2007: Fijavžd.o.D., Liptovska ulica 34 g, 3210 Slovenske Konjice. Profesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje; do 22. 6. 2007; Osnovna šola Zreče, šolska cesta 3,3214 Zreče.

UE ŠENTJUR PRI CEUU ^

Delavec brez poklica montaža knauf sten in stropov; do 26.6.2007;SimonSiters.p.. Dramlje 13 C, 3222 Dramlje.

menikov Avgust Debelak s sta 100, 3254 Podčetrtel Pleskar

pleskarska dela; do 22, 6, 2007; Spik Darko Križanec s.p.. Rajska ulica 13. 3252 Rogatec.

. 2007; Trgošped. d.0.0., Vodruž 2, Šentjur pri Celju, 3230 Šentjur.

Kuhar

kuhar - picopek; do 22, 6, 2007; Keros, d,o.o. Poslovalnica Šentjur, Dro-fenikova ulica 3,3230 Šentjur,

22.6.2007; Leona Do-

skupinovodja - upravljanje zahtevnih proizvodnih linij; do 22, 6. 2007; Acerfurnirnica d.0.0.. Cesta Leona Do-

Ittž. kmetgstvaza rastlinsko proiz. vodja poljedelstva in travništva; do 29.6.2007;MeiaŠemg^d^..C^^

mgospodersliinženirM

jo napredovanja v izvršni vodja prodaje; do 19. 6. 2007;KovaL d.o.o.. Loka pri Žusmu9,3223 Loka prižusmu.

UE ŠMARJE PRI JELŠAH

Pomožni deiavee voznik tovornjaka; do 22.6.2007; Mihael Novak s.p.. Poklek pri Podsredi 3, 3257 Podsreda.

pomočnik mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib. čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska sluäa. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje: do 19.6.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš Supermarket Rogaška Slatina, Celjska cesta 13, 325Q Ro-

balaže.občas

strežba pijač; do 26.6.2007; Irena upravljalecviličaija, ra^adanje, nakla-Zdolšek s.p.. Svetelka 10 a, 3222 Dram- danje;do 2Z 6.2007; Anton Andedič s.f

čevanje plesa za predšolske in šolske - Št. 48

otroke: do 7.72007;DPD Roily Rogaška, Celjska cesta 3 a, 3250 Rogaška Slatina. Dipl. s

ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19.6.2007;Engro-Rogaška

slatina. Celjska cesta 13.3250 Rogaška Slatina. Mizar

monter pohištva; vloge na naslov: Spik, Celjska cesta 45.3252 Rogatec; do 22.6. 2007; Spik Datito Križanec s.p., Rajska ulica 13.3252 Rogatec.

ključavničarska dela; do 22.6,2007; Iztok Goleš s.p., Cankarjeva ulica 9. 3240 Šmarje pri Jelšah.

ključavničarska dela;do 22.6.2007; Iztok Goleš s.p., Cankarjeva ulica 9. 3240 Šmarje pri Jelšah. Varilec

varienje kovin; do 22. 6. 2007; Iz-tokGolešs.p..Cankarjevaulica9,3240 Šmarje pri Jelšah. Strojni mehanik

strojni mehanik; do 19.6.2007; Steklarna Rc^aška d.d„ Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina. Stek/opiiiač

steklopihač; do 19. 6. 2007; Ste-klarnaRogaškaid., Ulica talcev 1,3250

pomoč pri zidanju; do 22.6.2007; Ivan Bračun s.p., Seno\nca 22. 3240 Šmarje prijjelšah.

Prodajalec

prodajalec rib, prodaja rib, skrt za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.0.0., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 19.6.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš Supermarket Rogaška Slatina, Celjska cesta 13,3250 Rogaška Slatina.

^kuhinji; do 19.6. 2007; Gostišče Ciril. YH Podčetrtek. Ciril Blatnik s.p.. Zdraviliška cesta 10. 3254 Podčetrtek;

kuhar, samostojna priprava jedi, urejanje bifejske mize, skladiščenje živil; do 23.6.2007; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. fibtakar

natakarstrežbajedi in pijač.strežba pijačvtočilnic;do23.6.2007; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24,3254 Podčetrtek;

natakar: do 19.6.2007; Terme Spa Rogaška d.d.. Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina.

Jo 30.6.2007; Delnica d.o.o.,1 a cesta 2, 1000 Ljubljan

: (vodi, organizira, delo v proizvodnji vloge na naslov: Ljubljanska C. 13/b, Ve

na strojih - moški; do 26,6,2007; "Stramex-petd.o.o. Mestinje, Mestrnje 7. 2007; 7, 3241 Podplat; ibnihspo- sobarica; do 22. 8. 2007; Terme Trška ce- Spa Rogaška d.d.. Stritaneva ulica 1. 3250 Rogaška Slatina.

koordinira ...}; do 22. Trgoturd.c lenjealimonika@trgotur.si;U<K,d,o.' Paka pri Velenju 63,3320 Velenje.

poslovni sekretar, nabava blaga; do 22.6.2007; Mesnine Žerakd.o.o. Rogatec. Strmolska ulica 9.3252 Rogatec.

< strokoma aH splošna iio-

VODNIK

<e in od-

vdom;do26.6.2007;Comettdomovi d.o.o.. Podrožnica Pegazov dom. Celjska cesta 11,3250 Rogaška Slatina,

UE VELENJE

voznik tovornega vozila; do 26. 6. 2007; Avtoprovozništvo Rudi. švikart s.p.. Lokovica 23. 3327 Šmartno ob Paki;

<e in od-

vdom;do26.6.2007;Comettdomovi d.o.o.. Podrožnica Pegazov dom. Celjska cesta 11,3250 Rogaška Slatina,

UE VELENJE

10.00 MNZC-Otroški muzej

10.00 MNZC-Otroški muzq

Hermanovbrbg

Hermanovbrtog ,

Knjižno kazalo uialo dru

gače

gače

Hennanova astvarjalnica

Hermanova ustvaijahuai

10.30 in 16-30 Muzej nov^še

10.30 in 16.30 Muzej novejše

^doroneCe^

zgodo^^Cdje

Demonstracija obrtnika

- čevljar Anton Mužič

krojač Franjo Podbregar

demonstradjaob rti

demonstradja obrü

16,00 Vrtnarska Šola Ceije,

šolski park . . . ,_

Odprtje učne poti za sle-

8-00 Plesni forum Celje

Nak^pieM.............

zak^jädrwslc^plesnihslai-pinPlesn^a Ftinma Celje

sestavljalec fotonapetostnih modulov; do 26.6.2007; Bisol. d.o.o., Štr-benkova cesta 10, 3320 Velenje;

montažni delavec II; do 19.6,2007; Fori d.0.0., Prešernova cesta 1 a. 3320 Velenje.

16,00 Vrtnarska Šola Ceije,

šolski park . . . ,_

Odprtje učne poti za sle-

18.0Ö clasbe^šok Vi

natakar; do 27.6.2007; Brigita Ram-šak s.p., Gaberke 101.3325 Šoštanj.

Mizar

pomoč pri razrezu lesa, lakiranje in fumiranjeKlelovVelenju:do26.6.2007: vloge na naslov: Tronkwalder d.o.o.. Mariborska 120, 3000 Celje; Trenkwal-der. d.0.0.. Leskoškova cesta 9 e. 1000 Ljubljana.

Ključavničar

monter slrojev-ključavničar; do 22. 6.2007; Horizont inženiring d.o.o, Velenje, Stantetova ulica 32, 3320 Vele-

. tolžnifaZ^ .,

stalacij; do 18. 7 2007; Termo shop d.0.0.. Cesta talcev 5,3320 Velenje. Pečar keramik

pomožni polagalec keramik; do 22. 6.2007; imer, d.o.o. Subotiäca 23, Velenje. Subotiška cesta 23,3320 Velenje. Prodajalec

prodajalec - posreduje informacije o značilnostih prodajnega blaga in prodajnih pogojih, o pn^dajnih artiklih in zahtevati kupcev, svetuje strankam najustreznejši nakuwairaje se na njihove zahteve in potrebe, opravlja delo v prodajalni. ipd; do 22.6.2007; vloge na naslov: Trgotur d.0.0.. Ljubljanska 13/ b; Osmica, d.o.o.. Koroška cesta 44, 3320 Velenje. Srednja pokihna izobrazba voznik tovornega voala; do 19. 6. 2007; Skaza trans d.o.o.. špeglova ulica 47.3320 Velenje;

pek: do 1.7.2007; Stanko Vodovnč-nik s.p., Paka pri Velenju 43.3320 Ve-

.0.00 MNZC-Stefcleni . fotografski atelje/osipa

_____Peli'®"?-

Ustvari portret

strokovni sodelavec - delo s strojem; do 26. 6.2007; Bisol, d.o.o., Štr-benkova cesta 10. 3320 Velenje.

skladiščnik; do 26.6.2007; Veplas, d.d.. Cesta Simona Blatnika 11. 3320 Velenje. Zdravstveni tehnik varuh - negovalec; do 22.6,2007; Vdc Saša, Kidričeva cesta 19 a, 3320 Velenje.

prodajni referentinfomiiranjestronk h-delo v pe Vele-

tehnolog: do 26. 6. 2007. Bisol, d.0.0., Štrbenkova cesta 10,3320 Ve-

tMiv dipl. inženir strqniStva pripravnik; do 19,6.2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35,3320 Velenje.

UE ŽALEC

Delavec brez poklica posluževaiec strojev; do 22.6.2007; Aplast d.0.0., Petrovče 115 a. 3301

Ključavničar

ključavničarska dela. montaža; di 23. 6. 2007; Kočevar & Therrootroi d.0.0.. Ločica ob Savinji 65 d, 33i:

operater na CNC strojih in nastavlja-lec; do 29.6.2007; Bastkeduktor d.o.o..

8-00 Plesni forum Celje

Nak^pieM.............

zak^jädrwslc^plesnihslai-pinPlesn^a Ftinma Celje

zaključni karwert skupin

9.00 GaleriJaŽele2ar8kega . muze^Ttehaije

ilido-

kummttbv in načrtov a ža-lezjiäki pmgj Sedrož-S-im-skelüpiice

Zla&oBlažič: Zgodovina

9,00 Kulturni di

n Slovenske aavla

Siik^skadda nastala na IV.gledaUlko4ikoviiik0-lonlji Iskanja 2006

odprtfeTozstave

v Ars kotičku oddaje adlupi

yr^ razstave 20.00 Zdravilišče Uško, z:

l^XSäSvav'^Shf''

2^ka) m kaj berem?

9 Knjižnica Vdenje.

peddvaje __

Odprt) e razstave izbora liliovnih dei natečaja oddaje Mladi upi pisan večer na doigočasen četrtek.

äovd( ne sme nikoli obupati, upanje umrezadnje

predavaiijezMarjanomŠto-

,0.00 Bistro Tarna Žalec

IS.OOCeysM dom ;_____

Akademik^^e Pavček: StarožitjainUjedanke

Mohßrskl večer

gradbena dela na nizkih gradnjah; do 18.7 2007; Mika Tomič s.p.. Pod smrekami 18, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.

laiažalei Žalcu-.

voznik tovornjaka; do 22.6.2007; Emil Grobelniks.p.. Pernovo 17 a, 3310 Žalec;

montaža ograj na terenu; do 23.6. 2007; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica oh Savinji 65 d. 3313 Polzela;

dvojilec. sukalec: do 26. 6. 2007; Manpower d.o.o., PE Kranj, Koroška cesta 14,4000 Kranj;

posluževaiec mlekarskega stroja; do 22. 6. 2007; Mlekama Celeia d.o.o., Arjavas 92,3301 Petrovče;

pomožna dela v lakirnici; do 22. 6. 2007; Uniforest d.o.o., Dohriša vas 14

а, 3301 Petrovče. Slaščičar

slaščičarka, priprava sladic; do 29.

б. 2007; Anton Zvone Štorman s.p.. Gostilne hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.

Polete vžalcu-Jazz« sion/latino/coctail night

1.00 Dvorec^ovoCe^^ Kresni^dvečer

voznik za razvoz kruha; do 26. 6. 2007; Cveto Uduč s.p., Pongrac 102 a. 3302 Griže. Kuhar

kuhar picopek; do 23.6.2007; Al dj).o., Braslovče 26,3314 Braslovče. Srednja poidkna izobrazba strežba pijač; do 22.6.2007; RR -lined.o.o..Ulica heroja Staneta4,3310 Žalec;

skladiščnik voznik; do 22.6.2007; Zagožen d.o.o.. Cesta ob železnici 3. 3310 Žalec. Strojni tebnik

operater na CNC strojih; dn 22. 6. 2007; Bastl-roduktor d.o.o., Ločica ob Savinji 36 a, 3313 Polzela;

konstruktor; do 26.6.2007; Sas b Co 11.0.0.. Grajska vas 1.3303 Gomil-sko;

ju; do 26. 6. 2007; Sas & Co d.o.o..

Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Ža-

komercii 2007; Uniforest,. a. 3301 Petrovče.

(VSŠ) prodajo; di

ib Savinji

a, 3313

trgovinski poslovodja, vodenje trgovine z repro materia lom za kmetijstvo ii tehničnim blagom, vsa dela prodajalca. odgovornost za red. zastavljene cilje. materialna odgovornost; do 26.6. 2007; Kmetijska zadruga Polzela z.o.o., Polzela 11 a. 3313 Polzela.

prodajalec v Žalcu; do 22.6.2007; k J 'i

Andrej Verhovšek s.p.. Glavni trg 14,

3000 Celje; _

Frezalec

CNC operater, opravljanje različnih del na CNC stroju, rezkanje struženje zahtevnih elementov; do 2. 7 2007; Emo-tech d.0.0., Juhartova ulica 2,3311 Šempeterv Savinjski dolini.

tAM. i, v-»-{ J'l-

Maturanti II. gimnazije

50-letnico, zlati jubilej mature, so slavili maturanti 8. b razreda H. gimnazije Celje. Ustanovljena je bila leta 1950 kot višja gimnazija in že leta 1958 ukinjena. V letih svojca obstoja je dala 185 maturantov v štirih generacijah. Stavljenci so bih tretja generacija - letnik 1957. V dveh razredih je bilo skupaj 61 maturantov.

8.-junija so se zbrali na dvorišču III. OŠ Celje - nekdanje-II. gimnazije. Ravnatelj šole Janez Domitrovie jih je sprejel

in jim razkazal šolo. Vmes so se zadržali v svojem nekdanjem razredu, kjer jih je na tabli pričakala dobrodošlica sedanjih učencev. Po obujanju spominov in ogledu zbornice so se zbrali na dvorišču za skupinsko sliko. Na kosilu v hotelu Štorman so si ogledovali stare fotografije in se spominjali zanimivih dogodkov. Med njimi sta bila tudi nekdanja profesorja Anka Vresner in dr. Josip GrasselM. V prijetnem druženju do večernih ur je čas kar prehitro minil.

Dijaki Srednje strokovne in poklicne šole Celje, program prometni tehnik, 4P3, so imeli maturantski ples 23. marca. Četrta vrsta, zadaj, z leve: Dalibor Čestič, Danijel Gorišek, Dejan ilaševič; tretja vrsta: Tadej Beriožnik, Damjan Ogrizek, Vojko Gotlin; druga vrsta: Mihaela Čokelc, Simona Jezovšek, Martina Vogrinc, Cordana Brčina, prof. Božidar Žibret, Brankica Pavič, Dragana Oljača, Mateja Lorger, Sabina Grobin, Leon Jeranko; čepijo: Mitja Mastnak, Dejan Borinc, Klemen Brilej, Matic Gajšek; manjkajo: Suzana Marš, Matej Potušek, Boris Bajraktarovič, Marko Zupane.

Srečna mladoporočenca na gradu Tabor

Srečno poročena v dveh mesecih

12. maja sta se na gradu Tabor v Laškem poročUa Simon in Katja Golob (prej Tanšek). Imela sta sanjsko poroko, ki jima jo je uspelo pripraviti le v dveh mesecih.

Simon in Katja su se spoznala pred tremi leti. Oba sta bila s svojimi prijatelji pred dvorano Zlatorog po finalni tekmi v rokometu. V množici sta se »zaletela« in takoj je preskočila iskrica. Izmenjala sta telefonske številke in začela se je ljubezen. Simon je Katjo zaprosil za roko 27. januarja letos v Kranjski Gori ob jezeru Jasna. Kljub temu, da ni pokleknil, saj je bilo takrat 60 cm snega, je Katja ponudbo sprejela.

Nato so se začele pospešene priprave na poroko. Odločila sta se, da se bosta poročila maja, poroko pa sta začela pripravljati šele konec februarja. Imela sta srečo, saj pri pripravah ni bilo nobenih zapletov. Uspelo jima je celo najeti dvorano v Zdravilišču Laško, ki je zasedena za leto naprej, a se jima je nasmehnila sreča, ko je eden od parov poroko odpovedal. Poročila sta se 12. maja. Cerkveno v Šent

jurju in civilno na gradu Tabor v Laškem. Nato je sledila zabava, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Nevesto so družice tudi »ugrabile«, tako da je polnočno torto lahko raztezala šele ob dveh zjutraj.

Na poročno potovanje sta odšla v Istro, dlje pa ne, saj je Katja v osmem mesecu nosečnosti. Vendar poročnega potovanja niti nista potrebovala, saj sta že pred poroko prepotovala skoraj vso Evropo, Egipt, Kubo in še veliko drugih držav. Zdaj živita v Celju, kamor se je Katja preselila iz Šentjurja. Načrtujeta mimo življenje, dokler se ne rodi otrok (zdravniki so jima povedali, da bo fantek), nato se bosta z otrokom verjetno spet odpravila na potovanja po svetu.

KŠ, foto: GREGOR KATIC

Če želite, da tudi vaš k zabeleži

mo v Novem tedniku, oas pokličite (4225-190) ali nam pišite (Novi tednik, Prešetnova 19, 3000 Ce-

Za 45 let na skupni izlet

Nekdanje sošolke in sošolci, ki so končali osnovno šolo v Žalcu pred 45 leti in so večinoma stari 60 let, so oba jubileja združili in se podali na nepozaben izlet v Prelunurje, ki se je končal z večumim druženjem na enem od tamkajšnjih kmečkih turizmov.

Oiganizatorke Silva Kač, Breda Čuvan, Alenka Hodnik, Marjeta Grobler in Mija Brglez so uspele zbrati skupaj 45 sošolcev in sošolk. Da bi se lažje prepoznali, je vsaka od organizatork imela na hrbtu prilepljen velik plakat s seznamom nekdanjih učenk in učencev. Seznami so bili v različnih barvah glede na razred, enake so bile priponke, na katerih je bil napisan razred ter ime in priimek. Po toliko letih se marsikateri niso več prepoznali. Da je bilo njihovo celodnevno druženje, kjer ni manjkalo obujanja spominov na šolska leta, še prijetnejše, sta poskrbela njihova sošolca »muzikanta« Marko Lednik in Vojko Rizmal. Razšli so se z zaobljubo, da se ponovno srečajo čez 5 let.

Udeleiend srečanja pred edhedonr rra izlet Št. OS-19. junij 2007 -

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh