Obzor Zdr N 2003; 37: 219-24

ANKETIRANJE KOT TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV

V ZDRAVSTVENI NEGI

Preizku�anje anketnega vpra�alnika OPINION POLL AS A TECHNIQUE OF DATA COLLECTION IN NURSING

Irma Urh UDK/UDC 616-083:616-036.2:312.6

Izvle�ek � Anketa je postopek zbiranja podatkov v metodologiji raziskovalnega dela oziroma standardizirano statisti�no opazovanje vzorca ciljne populacije, ki je preu�evana. Vir informacij je anketiranec, katerega sodelovanje v anketi je prostovoljno.

Primerna vsebinska oblikovanost anketnega vpra�alnika je prvi in nujni pogoj, da z njim raziskovalec zbere podatke, ki jih potrebuje. To je pogoj, ki usmerja pozornost dela v problematiko strokovne presoje osnutka oziroma poskusne verzije anketnega vpra�alnika s vsebinske in formalne plati ter prakti�nega preizku�anja pred uporabo v raziskavi. Postopek preverjanja anketnega vpra�alnika je sklenjen z re-digiranjem oziroma pregledom, preverjanjem in urejanjem odgovorov po opravljenem anketiranju kot postopku dokon�ne potrditve (ne)u�inkovitosti in (ne)uspe�nosti predhodnega dela, povezanega z operativnim na�rtovanjem in oblikovanjem anketnega vpra�alnika.

Uvod

Zdravstvena nega kot stroka ima doma in po svetu zgodovinsko tradicijo, ne glede na klini�ni, izobra�evalni, organizacijski ali raziskovalni vidik. Na raziskovalnem delu temelji razvoj vsake stroke, tudi zdravstvene nege. Prakti�en pomen raziskovalnega dela na podro�ju zdravstvene nege je vzgojiti bodo�e medicinske sestre v samostojne in odgovorne delavke, ki so sposobne kriti�ne presoje in ustvarjalnega mi�ljenja ter znajo poiskati pot do u�inkovite in uspe�ne aplikacije znanstvenih odkritij in spoznanj v vsakodnevni praksi.

V minulih letih je v Sloveniji opaziti ve� zanimanja za raziskovalno delo na podro�ju zdravstvene nege. Pri sprejemanju odlo�itve o na�inu zbiranja podatkov se med opazovanjem, merjenjem, anketiranjem in intervjuvanjem medicinske sestre najpogosteje odlo�ijo za anketiranje.

Pri�ujo�e delo se ukvarja z razlago nekaterih temeljnih pojmov kot sta anketa in presojanje anketnega vpra�alnika.

Abstract � An opinion poll as a data collection in empirical research is observation the investigated part of population. People who are invited to participate in inquiry have to do that free.

An opinion poll questionnaire must be designed very carefully to provide investigators whit a valuable information. To make that possible the investigator�s attention is pointed to make a professional judgement on usefulness contents, formal and practical view.

The investigator reviews, checks and arranges the opinion poll�s answers in to survey the opinion of poll questioner is concluded with. This opinion gives the answer how effective and successful previous operation planing and forming the opinion poll questionnaire was.

Primerna vsebinska oblikovanost anketnega vpra�alnika je prvi in nujni pogoj, da z njim raziskovalec zbere podatke, ki jih potrebuje. To je pogoj, ki usmerja pozornost dela v problematiko strokovne presoje osnutka oziroma poskusne verzije anketnega vpra�alnika s vsebinske in formalne plati ter prakti�nega preizku�anja pred uporabo v raziskavi.

V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena oba na�ina presojanja primernosti poskusne verzije anketnega vpra�alnika, pri �emer je pozornost usmerjena v veljavnost in zanesljivost te tehnike zbiranja podatkov.

Prispevek je sklenjen z razmislekom o redigiranju oziroma pregledu, preverjanju in urejanju odgovorov po opravljenem anketiranju kot postopku dokon�ne potrditve (ne)u�inkovitost in (ne)uspe�nost predhodnega dela vezanega na operativno na�rtovanje in oblikovanje anketnega vpra�alnika.

Opredelitev pojma »anketa«

Anketa je standardizirano statisti�no opazovanje, »je postopek zbiranja podatkov v metodologiji raz-

Mag. Irma Urh, prof. zdr. vzg., Klini�ni center Ljubljana, Podro�je za zdravstveno nego in oskrbo, Zalo�ka 2, 1525 Ljubljana

Obzor Zdr N 2003; 37

iskovalnega dela« (Sagadin, 1993). S pomo�jo ankete se opazujejo vzorci ciljne populacije � mno�ica enot, ki je preu�evana. Vir informacij je dolo�ena oseba, katere sodelovanje v anketi je prostovoljno (Ve-hovar, 1991; Vehovar, 1995).

Anketarji (osebe, ki izvajajo anketo) postavljajo anketirancem (osebe, ki odgovarjajo) vpra�anja nana�ajo�a na podatke, ki jih �elijo izbrati. Anketa se lahko izvaja po po�ti ali po anketarjih, ki izvajajo anketo individualno (ustno) ali skupinsko (pisno). Skupinsko oziroma pisno anketiranje je lahko vodeno ali ne-vodeno.

Instrument ankete je anketni vpra�alnik ali vpra�alnik. Po navadi se uporablja le pri raziskavi, za katero je sestavljen, in ni standardiziran instrument. Obstajata dve osnovni skupini anketnih vpra�anj � vpra�anja odprtega tipa in zaprtega tipa.

Anketna vpra�anja odprtega tipa so vpra�anja s prostimi odgovori, anketiranec odgovore oblikuje sam. Ta na�in oblikovanja vpra�anj je primeren, kadar raziskovalec ne pozna vseh mo�nih odgovorov ali pa jih je preve�.

Anketna vpra�anja zaprtega tipa so vpra�anja z vezanimi odgovori, ki so oblikovani vnaprej. Anketiranec med ponujenimi trditvami izbira najustreznej�i odgovor. Ta na�in je primeren, �e raziskovalec pozna vse mo�ne odgovore in teh ni preve� za zdru�itev in prikaz v trditvah.

Raziskovalec sprva sestavi anketni vpra�alnik v poskusni obliki. Izpostavi ga strokovni presoji s vsebinske in formalne plati ter ga preizkusi tudi prakti�no.

Zbrane ugotovitve strokovne in vsebinske presoje ter prakti�nega preizku�anja analizira in presodi njihovo pomembnost. Ugotovitve upo�teva pri oblikovanju kon�ne oblike anketnega vpra�alnika, ki ga uporabi pri raziskavi.

Strokovna presoja poskusnega anketnega vpra�alnika

Strokovnjaki v okviru strokovne presoje anketni vpra�alnik presojajo po vsebinski ter tehni�ni plati. Dobro je, �e je strokovnjak, ki presoja tehniko sestavljanja anketnih vpra�anj, vsaj nekoliko pozna tudi vsebino problema, na katerega se vpra�anja nana�ajo. Vsebinsko in formalno presojanje anketnega vpra�alnika je nemogo�e obravnavati povsem lo�eno, neodvisno eno od drugega. Koristno je, da se tudi strokovnjak za vsebino anketnega vpra�alnika vsaj nekoliko spozna tudi na tehniko sestavljanja vpra�anj.

Raziskovalec oziroma avtor anketnega vpra�alnika mora opraviti temeljito vsebinsko ter formalno presojo �e sam. K sodelovanju lahko povabi strokovnjake, ki igrajo vlogo konzultantov, ki oblikujejo mnenje in predloge glede anketnega vpra�alnika. Pripomb, ki jih izre�ejo konzultanti k poskusnemu vpra�alniku, raziskovalec ni obvezan upo�tevati pri oblikova-

nju kon�ne oblike anketnega vpra�alnika, kot avtor nosi vso odgovornost.

Vsebinsko presojanje anketnega vpra�alnika

Operativno na�rtovanje vsebine vpra�alnika je sestavni del operativnega na�rta celotne raziskave, ko raziskovalec anga�ira vso svoje znanje o raziskovalnem problemu in raziskovalni metodologiji.

Natan�no opredeljen in raz�lenjen namen raziskovanja v podrobnosti poka�e, kaj se bo pravzaprav raziskovalo � na katera raziskovalna vpra�anja se bodo iskali odgovori ter kateri izkustveni podatki se bodo pri tem potrebovali. Raziskovalec se pri operativnem na�rtovanju oziroma na�rtovanju vsebine vpra�alnika opira na znanstvena spoznanja, relevantna za oblikovanje in raz�lenjevanje namena raziskave ter vnaprej�nje poznavanje preu�evanih pojavov.

Raziskovalna vpra�anja vklju�ujejo vnaprej�nje domnevne o odnosih, zvezah in razlikah med �tevilnimi pojavi. Domneve slonijo na vnaprej�nji vzro�ni razlagi zvez in razlik, kar je temelj oblikovanja hipotez. V okviru teoreti�ne analize namena raziskave raziskovalec oblikuje domneve (hipoteze) o zvezah med pojavi oziroma pojavom, z ustreznimi spremenljivkami. Dolo�i, katere odnose med spremenljivkami bo preizku�al in katere statisti�ne metode bo uporabljal. Podatke, ki jih potrebuje za realizacijo raziskovalnih ciljev, pojmuje kot vrednosti ustreznih spremenljivk. Isto�asno na�rtovanje zbiranja podatkov in njihove obdelave zmanj�a mo�nost, da raziskovalec med zbiranjem in obdelavo prezre pomembne podatke.

Dolo�itev vseh spremenljivk je bistvena sestavina operativnega na�rtovanja vsebine vpra�alnika, ki raziskovalcu daje odgovor na vpra�anje, kaj natan�no mora vedeti oziroma po �em naj spra�uje v anketnem vpra�alniku.

Odgovor na vpra�anje katere podatke naj raziskovalec zbere z anketnim vpra�alnikom, je bistvenega in izhodi��nega pomena pri oblikovanju anketnega vpra�alnika. Obvladovanje anketnih vpra�anj za pridobivanje potrebnih informacij o preu�evani problematiki omogo�a sistematiziran pristop k zbiranje informacij z uporabo informacijske tehnologije, predvsem pa izbira pravih podatkov, tistih, ki so potrebni, in nobenih dodatnih (za rezervo). Vendar so tudi najbolj�i podatki izgubljeni oziroma brez vrednosti, �e niso uporabljeni pri analizi in opisovanju preu�evane problematike.

Strokovnjaki za vsebinsko plat problema raziskave presojajo vsebinsko stran anketnega vpra�alnika. Primerna vsebinska oblikovanost anketnega vpra�alnika je prvi in nujni pogoj, da z njim raziskovalec zbere podatke, ki jih potrebuje. Strokovnjaki za vsebinsko presojanje anketnega vpra�alnika ugotavljajo, �e bodo odgovori anketirancev prina�ali tiste podatke, ki jih raziskovalec �eli dobiti in jih potrebuje. Ugotav-

Urh I. Anketiranje kot tehnika zbiranja podatkov v zdravstveni negi

ljajo, ali je anketni vpra�alnik validen (veljaven), kajti vpra�alnik je veljaven, �e so veljavna vpra�anja, ki ga sestavljajo.

Na veljavnost mora raziskovalec pomisliti �e med sestavljanjem poskusnega vpra�alnika. Natan�nej�e preverjanje veljavnost vpra�alnika ali posameznih vpra�anj mu omogo�a primerjava podatkov, pridobljenih s pomo�jo anketnega vpra�alnika, s podatki, ki so dostopni iz drugega vira. Najpogosteje se podatki, ki so na voljo nana�ajo le na nekatera vpra�anja v anketnem vpra�alniku. Tako so validirana le nekatera vpra�anja ne pa celoten vpra�alnik. Podatki, ki so na voljo, se lahko nana�ajo na del populacije, ki je vklju�ena v raziskavo. Pri teh osebah lahko raziskovalec primerja dane podatke in podatke, ki jih zbere z lastnim anketnim vpra�alnikom.

V primeru, da raziskovalec oblikuje anketni vpra�alnik za ve�kratno uporabo, ne le za potrebo posamezne raziskave, lahko anketni vpra�alnik za naslednje raziskave validira tako, da z njimi anketira osebe, za katere ima podatke �e od prej ter njihove odgovore primerja z �e prej zbranimi podatki.

Vsebinsko na�rtovanje anketnega vpra�alnika ter oblikovanje navodil glede izpolnjevanja anketnega vpra�alnika ni nekaj, kar bi raziskovalec lahko opravil tako mimogrede in ne s polnim anga�iranjem. Kajti �e tako spretno obvladanje tehnike zastavljanja vpra�anj in oblikovanje navodil ne more obvarovati pred nevarnostjo, da bo vpra�alnik po vsebinski plati neprimeren ter navodila nejasna.

Strokovnjaki za vsebinsko presojo anketnega vpra�alnika preverjajo tudi navodila glede na�ina ali na�inov odgovarjanja na anketna vpra�anja. Podajo svoja mnenja glede natan�nosti, jasnosti, preprostosti in ustreznosti navodil.

Formalno presojanje anketnega vpra�alnika

Tehnika zastavljanja vpra�anj omogo�a, da raziskovalec ustrezno vsebino anketnega vpra�anja oblikuje v primerno obliko vpra�anja, ne zagotavlja pa, da anketni vpra�alnik po vsebini ustreza namenu raziskave. Vendar lahko tudi napake v tehniki sestavljanja vpra�anj znatno okrnijo oziroma izni�ijo raziskavo. Strokovnjaki za tehniko sestavljanja vpra�anj anketni vpra�alnik preverjajo s formalne strani.

Oblikovanje anketnih vpra�anj

V primeru, ko raziskovalec nameni premalo pozornosti teoreti�ni analizi cilja raziskave in prehitro preide na sestavljanje anketnega vpra�alnika, lahko anketni vpra�alnik vsebinsko odpove, kljub temu, da so vpra�anja tehni�no brezhibna.

Anketna vpra�anja si izmi�lja bolj naklju�no in jih kopi�i brez dovolj jasnega na�rta. Zato so anketna vpra�anja lahko neustrezna glede na vsebino in tehniko sestavljanja.

Strokovnjak za tehniko sestavljanja anketnih vpra�anj preveri, ali so anketna vpra�anja vklju�ena v anketni vpra�alnik: jasna, nesugestivna, specifi�na, brez nepotrebnih in nedolo�enih izrazov, stilizirana tako z vidika natan�nosti pri�akovanih odgovorov kakor glede na vrsto podatkov, po katerih raziskovalec spra�uje, zavarovana s filtrskimi vpra�anji glede na vnaprej�nje predpostavljanje informiranosti anketirancev, primerno personalizirana, brez vplivov socializacije in nevarnosti spro�anja obrambnih mehanizmov, ustreznega tipa, vrste in primerno razporejena v anketni vpra�alnik. Vsako vpra�anje v anketnem vpra�alniku mora imeti to�no dolo�eno funkcijo.

Razpored anketnih vpra�anj

Razpored anketnih vpra�anj vpliva na vsebino odgovorov anketirancev. Strokovnjak za tehniko postavljanja vpra�anj posku�a predvideti, kako se bo anketiranec odzival na vsebino in na�in zastavljanja vpra�anj v anketnem vpra�alniku. Razpored anketnih vpra�anj glede na logi�no strukturo raziskovalnega problema ga vodi pri preverjanju psiholo�kega vplivala na stik z anketirancem.

Psiholo�ka ustreznost razporeda anketnih vpra�anj je pomembna predvsem pri ustni anketi, pri anketi v pisni obliki pa ima pomembnej�o vlogo logi�ni vidik.

Pri ugotavljanju primernosti razvr��anja anketnih vpra�anj s psiholo�kega vidika strokovnjak za tehniko postavljanja vpra�anj ugotavlja, ali bo raziskovalcu z anketnimi vpra�anji uspelo zbuditi in ohraniti interes anketirancev. Kriti�ne to�ke v anketnem vpra�alniku predstavlja prehod od enostavnej�ih k zahtevnej�im vpra�anjem, vsebinsko neprijetna in zahtevnej�a vpra�anja in nagli prehodi iz ene na drugo temo zato svojo pozornost usmeri predvsem v te elemente.

Zahtevi po zbujanju interesa anketiranca �e na za�etku ankete in rast interesa z vsakim anketnim vpra�anjem temu idealu se je te�ko pribli�ati. Interes anketiranca je pogosto od vpra�anja do vpra�anja ni�ji. Te�ko ga je ohranjati ali celo stopnjevati. V primeru zelo dolgega vpra�alnika je potrebno interes vzdr�evati z zanimivimi vpra�anji, ki jih raziskovalec vklju�i med ostala. S predstavitvijo namena raziskave anketirancem, tako da ti za�utijo pomembnost sodelovanja ter da so prav njihovi odgovori na anketna vpra�anja bistvenega pomena in nepogre�ljivi pri re�evanju dolo�enega problema, raziskovalec zbuja in ohranja njihov interes.

Pri oblikovanju anketnega vpra�alnika je potrebno upo�tevati na�elo postopnega prehoda od enostavnej�ih vpra�anj na za�etku ankete k zahtevnej�im na koncu anketnega vpra�anja. Preprosta vpra�anja pri anketirancu zbudijo zaupanje vase, zahtevnej�a vpra�anja na za�etku ankete pa ga lahko odbijajo.

Vsebinsko neprijetna in zahtevnej�a vpra�anja, ki se nana�ajo na anketiran�ev intimni svet, zbujajo neprijetne spomine in ob�utke. Vpra�anja, ki se nana�a-

Obzor Zdr N 2003; 37

jo na intimne, zelo osebne podatke, lahko negativno vplivajo na anketiran�evo odgovarjanje na naslednja vpra�anja in lahko se zgodi, da sploh ne bo ve� hotel odgovarjati. Primerneje jih je prihraniti za konec anketiranja, ko se anketiranec prilagodi anketni situaciji in so intimna, osebna vpra�anja manj tvegana.

Nagli ali skokoviti prehodi s problema na problem oziroma z ene teme na drugo lahko neugodno vplivajo na stik z anketirancem. Ustno anketiranje je na ta vidik ob�utljivej�e kot pisno. Pri pisni anketi je stik z anketirancem manj oseben, kot pri ustni zato toliko ob�utljivej�i na preusmerjanje anketiran�eve pozornosti na nove probleme, predvsem kadar se ti dotikajo ob�utljivej�ih tem zasebnega �ivljenja.

Navodila za izpolnjevanje anketnih vpra�anj

Uvodno besedilo � predstavitev namena in pomena (teoreti�nega, prakti�nega) raziskave, zbujanje zanimanja pri anketirancu s povabilom k sodelovanju ter navodilo za re�evanje anketnih vpra�anj sodi v okvir tehni�ne oblike celotnega anketnega vpra�alnika.

Z uvodnim besedilom posku�a raziskovalec zbuditi v anketirancu zanimanje za preu�evano problematiko in pripravljenost za sodelovanje. Pomemben je tudi ugled institucije pokroviteljice raziskave, in institucije v okviru katere se raziskava izvaja, kar dodatno pripomore k uspe�nosti realizacije izvedbe anketnega vpra�alnika.

Na za�etku anketnega vpra�alnika raziskovalec oblikuje uvodna navodila o pristopu in na�inu izpolnjevanja anketnega vpra�alnika, ki jih po potrebi podkrepi z zgledi, predvsem pri anketnih vpra�anjih, ko je oblikovanje odgovorov zahtevnej�e. V primeru, da se slog zastavljanja vpra�anj oziroma oblikovanja odgovorov spreminja, mora raziskovalec poleg uvodnih navodil oblikovati �e sprotna navodila ob posameznih vpra�anjih ali za ve� vpra�anj skupaj z enotnim na�inom odgovarjanja.

Strokovnjaki za preverjanje anketnega vpra�alnika s formalne strani preverjajo, ali zado��ajo le uvodna navodila, v primeru po na�inu odgovarjanja preprostega anketnega vpra�alnika, pri izpolnjevanju zahtevnej�ega anketnega vpra�alnika je potrebna kombinacija uvodnih in sprotnih navodil. Velikokrat pa so najprimernej�a sprotna navodila ob vseh vpra�anjih.

Prakti�no preizku�anje poskusnega anketnega vpra�alnika

Po zaklju�eni strokovni presoji poskusnega anketnega vpra�alnika raziskovalec glede na nasvete strokovnjakov po lastni presoji in odgovornosti ustrezno korigira vpra�alnik. Sledi prakti�no preizku�anje.

K izpolnjevanju poskusnega, sedaj �e delno kori-giranega, anketnega vpra�alnika raziskovalec povabi le nekaj izbranih anketirancev ter izvede preliminarni ali predhodni preizkus oziroma ugotovi in oceni prakti�no brezhibnost delovanja anketnega vpra�al-

nika. V primeru, da se anketiranci med seboj zelo razlikujejo, je najbolje, da vklju�i zlasti posameznike, za katere predvideva, da bi lahko imeli te�ave pri izpolnjevanju anketnega vpra�alnika. Ko izbrani anketiranci izpolnijo poskusni anketni vpra�alnik, raziskovalec izvede z anketiranci sonda�ni intervju, v katerem ugotavlja stopnjo zahtevnosti zastavljenih anketnih vpra�anj, preverja, ali je vsebina anketnih vpra�anja razumljiva, zbira podatke o iz�rpnosti odgovorov pri vpra�anjih zaprtega tipa, preverja razumljivost navodil izpolnjevanja anketnih vpra�anj in drugo.

Po zaklju�enem prakti�nem preizku�anju in son-da�nem intervjuju raziskovalec ponovno, glede na pridobljene informacije, korigira poskusni anketni vpra�alnik.

Sledi glavni preizkus anketnega vpra�alnika, ki je �e izpopolnjen z ugotovitvami strokovne presoje in preliminarnega ali predhodnega preizkusa.

K izvedbi glavnega preizkusa raziskovalec pritegne preizkusni vzorec 50�100 oseb, ki je izbran tako, da �im relevantneje reprezentira populacijo. Anketiranci preizkusnega vzorca oblikujejo pripombe k anketnem vpra�alniku. Pri pomembnej�ih raziskavah je primerno oblikovati ve� razli�ic istega anketnega vpra�alnika, ki se med seboj razlikujejo po formulaciji vpra�anj, formulaciji navodil izpolnjevanja, na�inu motiviranja anketirancev za izpolnjevanje vpra�alnika, dol�ini, zunanjem izgledu anketnega vpra�alnika in drugem.

Preizkusno anketiranje da raziskovalcu podatke, ki jih uporabi pri izdelavi dokon�nega vpra�alnika.

Na osnovi rezultatov preizkusnega anketiranja raziskovalec ugotovi, kak�na je pripravljenost in sposobnost anketirancev za izpolnjevanje anketnih vpra�anj, ali odgovori vklju�ujejo podatke, potrebne za raziskavo, odkriva nejasna in dvoumna anketna vpra�anja, preverja primernost ponujenih odgovorov zaprtega tipa anketnih vpra�anj, odkriva morebitno podvajanje odgovorov in i��e vzroke izpu��anja posameznih anketnih vpra�anj (neodgovarjanje).

Visok odstotek neopredeljenih odgovorov na zaprt tip anketnega vpra�anja velja pripisati neustreznosti predlaganih odgovorov, ki onemogo�ajo oblikovanje ustreznega odgovora. Raziskovalec lahko le v ustnem razgovoru z anketiranci odkriva vzroke njihove neopredeljenosti. Delno se tovrstnim te�avam lahko izogne z anketnimi vpra�anji v obliki odprtega tipa v preizkusnem vpra�alniku ter na osnovi odgovorov anketirancev v kon�nem anketnem vpra�alniku oblikuje vpra�anje zaprtega tipa.

V primeru, da anketiranci na dve vpra�anji odgovarjajo enako, odgovori prina�ajo iste informacije, lahko raziskovalec eno vpra�anje izpusti.

Neustreznost, vsebinska pomanjkljivost ponujenih odgovorov, nerazumevanje vsebine anketnega vpra�anja je pogosto povod in vzrok �tevil�nej�ega neod-govarjanja anketirancev na anketna vpra�anja. Ta vpra�anje je potrebno spremeniti ali pa izpustiti.

Urh I. Anketiranje kot tehnika zbiranja podatkov v zdravstveni negi

V primeru, ko na neko anketno vpra�anje skoraj vsi anketiranci odgovarjajo enako, je vzrok morda v su-gestivnosti anketnega vpra�anja, socializaciji odgovorov ali pa je vpra�anje nepotrebno.

Povod zelo razli�nih odgovorov na anketno vpra�anje je pogosto v neinformiranosti anketirancev o preu�evani problematiki ali pa so se anketiranci vsak na svoj na�in izmikali odgovoru. Vzroke raznolikosti odgovorov na anketna vpra�anja raziskovalec lahko odkriva le v ustnem razgovoru z anketiranci. Tudi v tem primeru je anketno vpra�anje potrebno spremeniti ali opustiti.

Odgovori na nekatera anketna vpra�anja lahko prina�ajo druga�ne vrste podatkov, kot je bilo na�rtovano. Vzrok je lahko v pomanjkljivi stilizaciji, nerazumevanju vsebine anketnega vpra�anja ali pa v nepoznavanju dejstev s strani anketiranca. Potreben je razgovor med raziskovalcem in anketirancem ter nato premalo natan�na, preve� splo�na in nedolo�ena anketna vpra�anja oziroma anketna vpra�anja s pomanjkljivo stilizacijo popravimo ali opustimo.

Poskusno anketiranje omogo�a preverjanje razli�nih ina�ic istega anketnega vpra�alnika, ki se med seboj razlikujejo po formulaciji vpra�anj, formulaciji navodil in na�inu motiviranja anketirancev. Isto�asno raziskovalec preizkusi tudi �as trajanja izpolnjevanja anketnega vpra�alnika, ki naj ne bil dalj�i od 20 minut, ker �asovno predolg anketni vpra�alnik demoti-vira anketiranca.

Pri anketiranju po po�ti lahko raziskovalec na podlagi preizkusnega anketnega vpra�alnika sklepa na odstotek odziva anketirancev pri kon�nem anketiranju. V primeru slabega odziva pri preizkusnem anketiranju mora raziskovalec preveriti anketiran�evo ra-zumevaje anketnih vpra�anj, pripravljenost za sodelovanje in odgovarjanje, sposobnost odgovarjanja, �as izpolnjevanja vpra�alnika � je ta predolg in jih demo-tivira, so anketna vpra�anja vsebinsko ob�utljiva in kako ocenjujejo pomembnost ankete.

Prakti�no preizku�anje anketnega vpra�alnika prina�a odgovor o njegovi zanesljivosti, ki se odra�a v odgovorih pri ponovnem anketiranju z istim anketnim vpra�alnikom.

Enakost odgovorov na anketna vpra�anja anketirancev pri ponovnem anketiranju z istim vpra�alnikom kot pri prvem anketiranju dolo�a stopnjo zanesljivosti anketnega vpra�alnika (Sagadin, 1993). Raziskovalec dolo�a zanesljivost anketnega vpra�alnika po ponavljani metodi (iste osebe so ponovno anketirane) in se odra�a v stabilnosti odgovorov na anketna vpra�anja.

Stabilnej�i so odgovori o objektivnih dejstvih kot o anketiran�evih mnenjih. Anketiranje se ponovi �tirinajst dni po prvem anketiranju. Pri objektivnih dejstvih se odgovori lahko ujemajo tudi v 95 % ali celo ve�, pri subjektivnih mnenjih pa le v 70 % ali �e manj. Primerneje je preizku�ati stabilnost odgovorov v fazi preizku�anja vpra�alnika, kot po ponavljani metodi.

Vzorec, na katerem se preizku�a stabilnost odgovorov, vklju�uje vsaj sto oseb.

Zanesljivost vpra�alnika se lahko preverja tudi s primerjanjem in koreliranjem odgovorov vsebinsko sorodnih anketnih vpra�anj istih anketirancev. Tovrstna anketna vpra�anja so druga drugim kontrolna glede zanesljivosti.

Pri preverjanju preizkusne oblike vpra�alnika, tako pri preliminarnem ali predhodnem poizkusu kot pri glavnem preizkusu, raziskovalec preverja tudi ustreznost navodil o pristopu in na�inih odgovarjanja na anketna vpra�anja. Ugotavlja, ali so vsakemu anketirancu omogo�ila odgovarjanje oziroma mu je na�in odgovarjanja pri vsakem anketnem vpra�anju jasen. V primeru, da se odgovori anketirancev ujemajo s primerom v ponazorilu re�evanja anketnega vpra�anja bi to veljalo pripisati sugestivnem posredovanju navodil in razlag in/ali njihovi neustrezni obliki ter zato delujejo demotivirajo�e.

Raziskovalec oblikuje anketni vpra�alnik v kon�ni obliki po zaklju�enem operativnem na�rtovanju in oblikovanju vsebine anketnega vpra�alnika, torej po presojanju in prakti�nem preizku�anju poskusnega anketnega vpra�alnika. Anketni vpra�alnik v kon�ni obliki vklju�uje izsledke strokovnjakov za strokovno presojanje anketnega vpra�alnika ter izsledke prakti�nega preizku�anja.

Po opravljenem anketiranju je potrebno anketne vpra�alnike redigirati oziroma pregledati, preveriti in urediti odgovore. Raziskovalec ugotavlja, ali ima vsako anketno vpra�anje pri vsakem anketirancu svoj odgovor, so v odgovorih pojavljajo neto�nosti, protislovja, neskladja, nelogi�nosti, so anketarji enovito in ustrezno interpretirali vpra�anja in navodila ter ali so odgovori na vpra�anja odprtega tipa �itljivi, razumljivi, smiselni in uporabni.

Anketni vpra�alnik je tem bolj objektiven, �im manj oseba, ki razbira odgovore anketirancev, s svojo subjektivno presojo spreminja informacije, ki jih odgovori vsebujejo (Sagadin, 1993), zato so vpra�alniki zaprtega tipa v primerjavi z vpra�alniki odprtega tipa objektivnej�i.

Sprva se redigira izpolnjen anketni vpra�alnik vsakega posameznega anketiranca v celoti, kar omogo�a odkrivanje manjkajo�ih odgovorov, neskladij, protislovij in nelogi�nosti med podatki, kar posredno omogo�a odkrivanje zvez med odgovori na razli�na vpra�anja oziroma med ustreznimi spremenljivkami ter dopolnjevanje izhodi��nih hipotez. Sledi kategorizi-ranje in signiranje odgovorov na anketna vpra�anja, kot priprava na statisti�no obdelavo anketnih podatkov.

Na to, kak�ni bodo odgovori na zastavljena vpra�anja po raziskoval�evem redigiranju izpolnjenih anketnih vpra�alnikov, pa v znatni meri vpliva doslednost

Obzor Zdr N 2003; 37

izvedbe operativnega na�rtovanja in oblikovanja vsebine anketnega vpra�alnika. Izsledki zaklju�enega postopka redigiranje izpolnjenih anketnih vpra�alnikov dokon�no potrdijo (ne)u�inkovitost in (ne)uspe�nost predhodnega dela vezanega na operativno na�rtovanje in oblikovanje anketnega vpra�alnika.

Anga�iranosti raziskovalca pri oblikovanju anketnega vpra�alnika vpliva na kakovost vpra�alnika, ustreznost in kakovost pridobljenih podatkov o preu�evani problematiki po zaklju�enem anketiranju in kon�na spoznanja raziskave oziroma uspe�nost in u�inkovitost celotnega raziskovalnega dela � veljavnost, zanesljivost, objektivnost spoznaj.

Literatura

1. Babbie E. The practice of social research. Belmont, Wodsworth, 1995.

2. Borg WR. Educational research. New York: MyKay, 1963: 211�3.

3. Good CV, Scates DE. Metode istra�ivanja u pedagogiji, psihologiji i sociologiji. Rijeka: Otokar Ker�ovani, 1967: 498�502.

4. Manski CF. Identification problems in the social sciences. Cambridge, Mass, London: Harward University Press, 1995.

5. Moser CA, Kalton G. Survey methods in social investigation. London: Heinemann, 1971: 410�23.

6. Moser CA. Metodi anketiranja u istra�ivanju dru�tvenih pojava. Beograd: Kultura, 1962: 347�55.

7. Murphy-Black T. Questionnaire. V: The Research Process in Nursing. Blackwell Science, 2000: 301�15.

8. Mu�i� V. Metodologija pedago�kega istra�ivanja. Sarajevo: Zavod za izdavanje u�benika, 1973: 279�87, 295�99, 352�9.

9. Pe�jak V. Anketna metoda. Ljubljana: Zveza delavskih ljudskih univerz Slovenije, 1963.

10. Parten M. Surveys, polls and samples. New York: Harper, Practical Procedures, 1950: 383�402.

11. Sagadin J. Splo�no o vsebini anketnega vpra�alnika in o oblikovanju anketnih vpra�anj. Sodobna pedagogika 1972; 9-10: 339� 53.

12. Sagadin J. Vrste anketnih vpra�anj zaprtega tipa. Sodobna pedagogika 1973; 1-2: 64�74.

13. Sagadin J. Anketni vpra�alnik. Sodobna pedagogika 1973; 3-4: 158�66.

14. Sagadin J. Operativno na�rtovanje vsebine anketnega vpra�alnika. Sodobna pedagogika 1974; 5-6: 174�8.

15. Sagadin J. Poglavja iz metodologije pedago�kega raziskovanja. Zavod Republike Slovenije za �olstvo in �port, 1993: 120�74.

16. Schmidt V. Uvod v pedago�ko metodologijo. Ljubljana: DZS, 1960: 70�1.

17. Supek R. Ispitivanje javnog mnenja. Zagreb: SNL, 1981.

18. Vehovar V. Nepopolni podatki v anketah. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 1991.

19. Vehovar V. Nadomestne enote v anketnem raziskovanju. Doktorska disertacija: Ekonomska fakulteta 1995.

20. Wengraf T. Qualitative research interviewing biographic narrative and semi-structured nethods. London: Thousans Oaks, New Delhi, Sage, 2001.

21.  Wolf RM. Questionnaires. V: Keeves JP. Educational research methodology and measuremnt. Oxford. Pergamon. An international handbook, 1988: 478�82.

22. Wolf RM. Judging educational research based on experiments and surveys. Paris: Unesco, International institute for Educationl Planing, 1993.