SLOVSTVENA ZGODOVINA NA KONGRESU

JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV V BUDVI (od 5. � 11. oktobra 1969)

Razpravljanju o literarnozgodovinskih vpra�anjih sta bila namenjena drugi in �etrti dan
kongresa. Osrednja tema prvega dne je bila metodologija slovstvene zgodovine, drugega
pa jugoslovanska slovstva, njihovo mesto v evropski knji�evnosti, stiki na�ih slovstev
z evropskimi ter medsebojni vplivi.

Glavni referent prvega dne je bil Ivo Frange� iz Zagreba: O metodologiji slovstvene
zgodovine (s posebnim ozirom na hrvatsko). Uvodoma si je zastavil dve vpra�anji:
1. Ali ima na�e slovstvo in njegova zgodovina poleg o�jega narodnega pomena �e kako
splo�no in ali je preu�evanje na�ih slovstev samo kulturnozgodovinski napor ali pa lahko
daje tudi znanstveno in estetsko zadovoljstvo? 2. Ali lahko slovstvena teorija, zgrajena
na takih malih knji�evnostih s svojim prispevkom obogati splo�no teorijo knji�evnosti?
Ali lahko pridemo do �e tako skromnih rezultatov, ki jih lahko damo samo mi?

161

Nato je referent prikazal metode obravnavanja leposlovnih del, od katerih vsaka
omogo�a pisanje specifi�ne slovstvene zgodovine. Prva je zgodovina oblike oz. vrste.
Slovstveno zgodovino je mogo�e pisati kot zgodovino posameznih del, njihovega mesta j
v �asu, ko so nastala, njihovega mesta v teku stoletij in desetletij, ki nas lo�ijo od
njih. (Kot primera navaja mesto Preradovi�a danes ter rast in pad navdu�enja za Gun-
duli�a.) Leposlovna dela je mogo�e preu�evati tudi kot snov, gradivo (npr. kako je ■
umetni�ka resnica sestavni del zgodovinske resnice). Tudi sociologija in ekonomika sta ;
lahko izhodi��ni to�ki literarnozgodovinskega raziskovanja, toda ne umetnost kot so-
cialni pojav, temve� umetnost, ki ji postane socialen pojav navdih, temeljno gibalo.
Leposlovje ni nikoli, vsaj prvotno ne, ustvarjalo filozofske sisteme, vendar je slovstve-
nemu zgodovinarju lahko tudi filozofija izhodi��e raziskovanja (filozofski sistemi v
knji�evnostih in dobah niso slu�ajni, npr. Schopenhauer in hrvatski realizem). Slov-
stvena zgodovina se pi�e tudi s stali��a idejnih in politi�nih bojev ali vzporedno z
zgodovino njenega jezika ali z vrednostno-estetskih stali��.

Na�e razmere da �e niso dozorele za �ir�o, celovito sintezo, zato lahko na�a znanost
zahteva samo uresni�itev razli�nih, v na�em polo�aju utemeljenih raziskovanj lepo-
slovnih del oz. razdobij, saj vsak na�in obdelave vodi po dalj�i ali kraj�i poti do j
spoznanja umetnostnega pojava, ki ga ni mogo�e izolirati od �ivljenja. Po opozoritvi i
na enostranost pozitivisti�ne kritike ter na drugo skrajnost, <jo\o estetiko, je referent
pozval na delo za novo zgodovino knji�evnosti.

Na Frange�ev referat se je prijavilo 9 koreferentov. Tvrtko C u b e 1 i � (Zagreb) je govoril
o mestu ljudskega pesni�tva v slovstveni zgodovini in poudaril njeno specifi�nost.
Menil je, da za preu�evanje ljudskega pesni�tva niso primerna merila slovstvene zgodo-
vine; saj gre za dve poetiki, za dva na�ina ustvarjanja. Prikazati je treba avtonomni tok
ljudske umetnosti in jo tudi avtonomno ter specifi�no uvrstiti v slovstveno zgodovino. ■
Sveto Petrovi� (Zagreb) je govoril o stali��u sedanjosti in stali��u preteklosti
v zgodovini slovstev ter postavil tezo, da pri preu�evanju slovstvene zgodovine ni
mogo�e zanemariti narodnega vidika (primerjalna knji�evnost je samo veja narodnih I
knji�evnosti); pri tem je treba upo�tevati pluraliteto ter ocenjevati s stali��a sodobnosti, ;
ugotoviti, kaj odlo�a, da kako delo �e �ivi, da je umetnina, in misliti na to, kaj je treba
uvrstiti v zgodovino. Petrovi� meni, da je izraz jugoslovanska knji�evnost mogo� tudi
za preteklost; tudi z dana�njega stali��a je mogo�e obdelati jugoslovanske knji�evnosti
s perspektive narodnih knji�evnosti.

Fran Petre (O metodologiji literarne zgodovine s posebnim ozirom na slovensko
knji�evnost) je na vpra�anje, ali je mogo�e slovensko slovstvo in tako tudi druga
slovstva malih narodov obravnavati z metodologijo velikih slovstev, ob kratki zgodo-
vini slovenske lirike, ki je rasla zlasti iz ljudskega pesni�tva (to v velikih knji�evnostih :
ne �ivi), s snovjo narodnega boja (tuja velikim knji�evnostim), odgovoril, da je nujno i
iti v korak s sodobnimi teorijami, vendar posebne zna�ilnosti na�e knji�evnosti zahte-
vajo svojo metodologijo, ki bo veljala za nas in sorodne narode. V koreferatu O
»evropskem kontekstu« narodnega slovstva je Ivo Vidan (Zagreb) poudaril in ob
mnogih primerih dokazoval, da je pri ocenjevanju jugoslovanskih slovstev treba upo�te- i
vati dvoje: priznavanje zvez s tujimi slovstvi in zgledi ter doma�a, lokalna prizade- :
vanja; metodolo�ki pristop mora biti gibek; upo�tevati mora tako geneti�no analizo kot ,
stilne posebnosti dobe. Ob Krle�evem ciklu Glembajevih je pokazal na vzporednice l
z Ibsenom, z Zolajem, Strindbergom, Saltykovom-Scedrinom (Geneolo�ki ciklus, nepo- ;
novljena usoda dru�ine v dolo�enem �asu), toda tudi na razlike Krle�a po stilu in po
odnosu do likov. Nazorno, razumljivo in sprejemljivo je koreferent dokazal, da evropski
leposlovni kontekst ni nekaj pasivnega, ampak je celoten kulturen pojav, obenem pa
dokazal, kako postane hrvatski pisatelj (konkretno Krle�a) sam kontekst drugim piscem.
Popoldne je Dimitrij Vu�enov (Beograd) prilo�nostno spregovoril o Stjepanu Mitrovu
Ljubi�u (roj. pred 140 leti v Budvi). Ljubi�a je s svojimi proznimi deli na�el pot do
bralca predvsem s herojstvom in humorjem, prehajajo�ima v estetsko umetni�ko vred-

162 i

nosti v njih se prepleta romantika (herojstvo, prehajajo�e v legendo, intimne slike)
in realizem (vizija konkretnega sveta). � Sledilo je �e 5 koreferatov; 4 o osrednji pro-
blematiki tega dne, Dimitar �opov (Skopje) pa je govoril o Kirilu Filozofu ter avtorju
njegovega �itja.

Jo�e Poga�nik (Zagreb, K problematiki preu�evanja slovstvenih izrazov) je raz-
pravljal o dosedanjih pristopih (stilisti�na kritika, interpretacija, slovstveno-zgodovinska
smer), ugotavljal njihove pozitivne in negativne strani ter poudaril, da je slovstvena
zgodovina znanstvena disciplina s samostojno metodologijo; le-ta izhaja iz slovstvenih
pojavov, utemeljena pa je ontolo�ko. Slovstveno delo je podvr�eno tudi aksiolo�ki ana-
lizi (vrednotenju), zato ideala objektivnosti in njenih podlag ni mogo�e spraviti v eno-
staven obrazec. Perspektiva slovstvene zgodovine je po referentovem mnenju v tem, da
se izvle�e iz za�aranega kroga interpretacije in iz jalovega zlorabljenja metodolo�kega
izro�ila. Njene poglavitne naloge so v ponovni utemeljitvi, v ontolo�kem vpra�anju ter
v problemu vrednosti in ciljev. To pa bodo mogli uresni�iti ustvarjalno nadarjeni in
duhovno odprti posamezniki, ki se bodo zavedali te�e besed in odgovornosti analize. �
Fianjo Gr�evi� (Zagreb) je govoril o nekaterih na�elnih problemih srbske slov-
stvene zgodovine. Ugotovil je, da zadnjih 70 let bujnega ustvarjanja srbsko slovstvo
nima slovstvene zgodovine. Izrazil je pomislek nad metodologijami Frange�evega refe-
rata, saj vsaka zanemarja druge vidike. Po njegovem sta sprejemljivi dve: 1. presojati
slovstvena dela v njihovi procesnosti in 2. v njihovem slovstvenem ustroju. Na�el je
ponovno problem periodizacije, kjer ni dose�en niti minimum enotnosti. Predlagal je
izrecno slovstveno periodizacijo, izven�asovne oznake po idejnih skupnih potezah; �e
bolj problemati�no kot 19. mu je 20. stoletje, saj je prevelika �asovna razse�nost, da bi
bilo lahko eno samo obdobje; sicer pa so razli�ne de�ele do�ivljale tudi iste pojave
razli�no.

Vera Anti� (Skopje) je menila, da na kongresih vse preve� teoretiziramo, namesto
da bi se lotili konkretnega dela; delo za slovstveno zgodovino jugoslovanskih narodov
se namre� od sarajevskega kongresa ni nikamor premaknilo. Nato je referentka naka-
zala, kak�na naj bi bila jugoslovanska slovstvena zgodovina: iz nje naj veje skupen
jugoslovanski duh, obsega naj uvodne preglede evropskega in svetovnega slovstva po
temeljiti izbiri (neposredni vplivi, odnosi); slovstvena zgodovina naj podaja zlasti snov,
idejo, zgradbo, like, jezikovne in stilisti�ne oznake; za�elene so tudi kriti�ne pripombe,
ocene kritikov, esejistov, pisateljevih sodobnikov pa vse do danes. � Tudi Goce
S tefanovski, Cedo Cvetkovik' in Vojo Jak'ovski so v skupnem referatu
poudarili nujnost jugoslovanske pobude in dela za skupno izdajo slovstvene zgodovine.
Ugotavljajo veliko stihijo na podro�ju slovstvene zgodovine, ki je privedla do raz-
li�nih publikacij, od skript, preko �itank, raznih priro�nikov do slovstvene zgodovine
posameznih narodov. Referenti se zavzemajo za dvojno izdajo slovstvene zgodovine:
enciklopedi�no, ki bi bila za akademske potrebe, in prakti�no �olsko, ki naj bi temeljila
na na�elu u�ni program � u�benik � pouk. Predlo�ili so svojo zamisel: slovstvena
zgodovina mora pokazati stik z zgodovinsko-politi�nimi, ekonomsko-socialnimi, filozof-
sko-slovstvenimi in teoreti�no-estetskimi manifestacijami ob bojih, odnosih, razume-
vanju dolo�ene dobe. Taka zgodovina mora temeljiti na materialisti�nem pogledu na
svet, osvobojena bodi dogmatizma, pragmatizma, idealisti�no-metafizi�nega estetiziranja,
racionalisti�nega zaletavanja in predimenzioniranja. Vsak zartopnik posamezne slov-
stvene dobe naj bo predstavljen kot jugoslovanski pisatelj z narodno pripadnostjo in
jezikom, slede naj potem �e pokrajinske posebnosti. Tako naj slovstvena zgodovina
prika�e jugoslovansko skupnost.

K diskusiji se je javilo ve� govornikov. Med drugimi so razpravljali o nujnosti ene
same metodologije pri Izdelovanju slovstvene zgodovine, ki naj se je loti pisati sku-
pina 2�3 ljudi. Predlagalo se je tudi, naj se na prihodnjem kongresu postavi na

163

dnevni red visoko�olski pouk leposlovja (Dragi�a Zivkovi�), pa tudi problem
preu�evanja starega slovstva, ki ga ni mogo�e ocenjevati z dana�njimi merili pa tudi
ne z evropskimi.

Ob koncu je referent Frange� branil raznolikost pristopa, �eprav bi seveda bila idealna
ena metodologija pri pisanju slovstvene zgodovine. Potrebno je skupno delo, kajti ena
oseba takega dela ne zmore. Vsak rod naj da vsaj en pregled slovstvene zgodovine
(tako kot je to pri Slovencih).

Na dopoldanskem delu 4. dne kongresa je imel glavni referat Anton S 1 o d n j a k (Ju-
goslovanske knji�evnosti v dobi romantike, njihovi medsebojni odnosi in mesto v sve-
tovni knji�evnosti). Referent je �e v uvodu nakazal stike in odnose med jugoslovanskimi
narodi, poudaril je, kaj je Levstiku pomenila srbohrvatska knji�evnost, primerjal Lju-
bi�evega Kanjo�a Macedonovi�a in Levstikovega Martina Krpana, opozoril na sodelo-
vanje slovenskih in hrvatskih protestantskih piscev, omenil, da ju�noslovanska ideja
vse od Bohori�a ni zamrla, da sta sodelovala Riter Vitezovi� in Valvasor, da je Ivan Ziga
Popovi� imenoval �tokavsko nare�je klasi�no nare�je slovanskih jezikov. Govoril je
�e o Kopitarjevem zanimanju za srbsko knji�evnost in srbski knji�evni jezik ter o
njegovi �elji, da zmaga �tokav��ina. Po kratkem pregledu in orisu predromantike in
romantike v Evropi se je ustavil ob romantiki Jugoslovanov in njeni periodizaciji, ki
mu je sicer nasilen, a vendar potreben pedago�ko-znanstveni pripomo�ek. Vse jugoslo-
vanske variante, razen makedonske romantike, gredo v prvo polovico 19. stoletja.

Pri Slovencih, po Slodnjaku, pomeni za�etek romantike Kopitarjeva Gramatika 1309 in
se sklene z izidom Pre�ernovih Poezij 1847 oz. petega zvezka Kranjske �belice 1848. Pri
Hrvatih se pri�enja nova doba hrva�kega slovstva z Gajevo Kratko osnovo, ali �e bolje
z Danico 1835, po 1848 pa se tok ustvarjalne zavesti pri najbolj�ih slovstvenikih prevesi
v realizem,- torej nimajo prav slovstveni zgodovinarji, ki govorijo o hrva�ki romantiki
vse do 1881. Pri Srbih se po njegovem pri�enja romanti�ni val z uporom 1804,
konec petdesetih let pa se tudi v srbski knji�evnosti ka�e usmeritev v realizem. Pri
Makedoncih je zaradi neugodnega polo�aja, te�kih razmer in oddaljenosti od �ari��
evropske romantike pri�lo do za�etkov romantike �ele v drugi polovici 19 stoletja. Ob
koncu je Blodnjak ugotovil, da je zgodovinska so�asnost narodnoprirodnih in romanti�no-
estetskih pobud na ozemlju slovenskega, hrva�kega in srbskega naroda povzro�ila v
za�etku 19. stol. enkratno umetni�ko idejno sintezo med ljudsko in izobra�ensko tvor-
nostjo, da so romanti�na slovstva jugoslovanskih narodov v glavnem revolucionarna in
optimisti�na, da so v njih upodobljene prisr�na �love�nost, vseobsezajo�a, a vendar
naravna in preprosta vernost ter nepodkupljiva in nepremagljiva svobodoljubnost
(Pre�eren�Ma�urani�Njego�) ter da so se romanti�na slovstva jugoslovanskih na-
lodov morebiti med vsemi drugimi slovstvi najbolj organsko prelila v realizem.

Koreferenti (bilo jih je 7) so osvetlili dobo romantike z najrazli�nej�ih vidikov. Dorde
Zivanovi� je govoril o Odmevih poljske in slova�ke romantike pri nas. V dobi
romantike so pri nas prevajali le Mickiewicza (npr. Vraz Dziade), ideje Kollarja in
Stura pa so nam bile mnogo bli�je; srbski mladini je bil zlasti vzor Stur. Sodobna srbska
mladina je odklonila pesmi Branka Radi�evi�a, ki ni bil Sturov u�enec, �e� da ni slo-
venski pesnik, v Beogradu so njegove pesmi celo prepovedali in �ele po 10 letih o njem
pozitivno sodili. Miroslav S i c e 1 je pod naslovom Problem romantike kot stilske for-
macije v hrvatskem slovstvu dokazoval, da je hrvatsko slovstvo prve polovice 19. stol.
bli�e klasicizmu in predromantiki kot romantiki. Ker ni mogo�e dolo�iti ene prevladu-
jo�e stilne formacije v tej dobi, predlaga zanjo naziv obdobje intergracije raznorod-
nih sil.

Neposredno o Slodnjakovem referatu je govoril Juraj Mart ino vi� (Sarajevo). V
nasprotju s Slodnjakom meni, da je vsako na�e slovstvo zaradi svojih stilnih in idejnih
posebnosti samosvoj organizem, ki �iri in bogati skupnost jugoslovanskih slovstev. Te
so zlasti izra�ene v slovenskem slovstvu, npr. v Pre�ernovem delu, v Kopitarjevih

164

nazorih in odnosu Kopitarja do Pre�ernove pesmi. V razvoju slovenskega slovstva od
za�etka 19. stol. ugotavlja zna�ilno pretrgano �rto. Kopitar je sprejel nekatere roman-
ti�ne ideje, hkrati pa nastopal kot nasprotnik romantike. Kontinuiteta prosvetiteljskega
prizadevanja in knji�nega programa se razvija od Zoisovega �asa do Levstika,
ko preraste v njegovem Martinu Krpanu in Popotovanju v varianto slovenskega realizma. !

V Pre�ernovem �asu je le potisnjena ob stran. Zato je referentu doba od izida Kopitar- j
jeve Gramatike do 1830 predromantika, Pre�ernova doba zrela romantika, dobo od 1848 :
do 1858 pa mu najustrezneje ozna�uje kriza romantike. ;

Dragutin Mirko vi � je govoril o Folklori kot izvoru in inspiraciji v umetni�kem;
ustvarjanju srbskih in slova�kih romantikov. Vukoman D � a k o v i � je dokazoval ;
realisti�nost Gorskega venca: zgodovinsko dogajanje, �as, kraj, politi�no ozadje so ]
realisti�ne prvine, prav tako so realisti�ni vsi notranji dru�beni faktorji in razmere, ;
tudi konec ni idealiziran, ampak je neizbe�na nujnost. � Zadnja koreferentka je bila "
Cvetana Orand�ieva (Skopje).

Referat in koreferat so izzvali �ivahno diskusijo. Stanko Dvor�ak (Zagreb) je
namesto �iclovega »obdobja integracije heterogenih sil« predlagal izraz »hrvatska ro-
mantika«. Milivoj Uro�evi� (Srbija) se je strinjal s Slodnjakom, da je romantika
50. in 60. let prepletena z realizmom; takrat je �e mo�no hegeljansko, materialisti�no
teoreti�no pojmovanje, ki je vplivalo izklju�no na razvoj realizma. Ob koncu dopoldan- ;
ske razprave je povzel besedo A. Slodnjak.

Popoldanski del kongresa je obravnaval sovjetsko-jugoslovanske slovstvene odnose :
med obema vojnama (referat Radovana Lali�a, Odnosi med sovjetskim in jugoslo- ;
vanskimi slovstvi. To je bila bolj bibliografija (po mnenju diskutantov nepopolna), kro-
nolo�ka navedba objav pri nas, obve��anje javnosti o kulturi Sovjetske Rusije, navedba
prvih �lankov o posameznih sovjetskih avtorjih, prvih prevodov itd. Referat obsega
tudi informacijo o pisanju in prevajanju iz knji�evnosti jugoslovanskih narodov v ru-
��ino in �e bele�ko o kulturnem sodelovanju med narodnoosvobodilno vojno. �� Milosav
Babovi� je govoril o drami Najezda Leonida Leonova. Prvi� so jo uprizorili jeseni
1944 na Visu; tako je pri�la v zgodovino na�e revolucije in na�e kulture. Bla�e Ri- i
stovski pa je iz�rpno dopolnil Lali�ev referat s prispevkom o preu�evanju make- ■
donsko-sovjetske literature med obema vojnama. (Lali� teh odnosov sploh ni omenil.)
Govoril je o celokupnih zvezah Makedonije, ne samo vardarske, ter poudaril, da zveze [
niso obstajale samo v prevajanju. Po vojni so se odnosi med obema knji�evnostima �e ;
poglobili. Koreferat Ristovskega je dopolnil �e Vojislav Ili� (Novi Sad) z novimi po- ;
datki o prevodih ter sovjetsko-makedonskih vplivih in o delu makedonskega gledali��a ■
v emigraciji v Bolgariji. Aleksander K e � i � (Sarajevo) je bil mnenja, da bi bilo treba
spregovoriti ne samo o pozitivnih, ampak tudi o negativnem vplivu pri ocenjevanju ;
sovjetsko-jugoslovanskih odnosov ter je o�ital Lali�u pomanjkljivosti. Vasilij K a 1 e z i � :
pa je menil, da bi bilo treba razpravljati o teoreti�no-ideolo�kih in dru�beno-politi�nili ;
ter prakti�nih odnosih. Diskutanta Malik Muli� in Sanko D v o r � a k sta polemi- ;
zirala z diskutanti o smislu in nesmislu vna�anja partijnosti v slovstvu, o prvorazrednih ]
piscih ter o sodbi »desetorazrednih igralcev« (v Najezdi Leonova). Lali� je v zaklju�ni ;
besedi priznal nepopolnosti svojega referata, zlasti kar zadeva makedonsko knji�evnost, ,
in obljubil, da bo v tiskan referat vnesel dopolnitve, ki se mu zde potrebne. i

V obeh dneh kongresa, posve�enih slovstvenozgodovinskim vpra�anjem, se je zvrstila
vrsta zanimivih in dobrih referatov, vrsta problemov in predlogov, sprejemljivih in ■
nesprejemljivih, vendar so mnoga zastavljena vpra�anja ostala odprta (metodologija
zgodovine knji�evnosti, delo za skupen pregled jugoslovanskih knji�evnosti, periodi-
zacija 19. stol. itd.), mnoga na�eta �e na sarajevskem kongresu, a tudi sedaj nere�ena.
Piidru�ila so se jim le �e nova vpra�anja. V primerjavi s prej�njimi kongresi pa lahko
ugotovimo, da je razprava potekala na akademski vi�ini, tudi �e so se kresala povsem
razli�na mnenja in nasprotni pogledi. Mira Medved

Pedago�ka akademija Maribor

i

165