|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
spehu narodovem, sami pa ne�ejo ni� storiti v to svrho. Pravi domoljubi naj bi ne spominjali samo drugih, ampak sami sebe; sami naj bi se povzdignili do one stopinje, katero zahte�vajo od drugih. Sami naj bi bili u�eni, sami spretni in zmo�ni; s tem bi narodu ve� kori�stili kakor z vsem vnemanjem. Zakaj jeden sam narodnjak, ki deluje z umom in roko, lahko povzdigne narod vi�e, kakor stotine Ijudij, ki veljajo samo v �tevilu. Ako znajo na�inci v dru�bi s ptujci nastopati umno in dostojno, ako poka�ejo svojo omiko in znanost, bodo povsodi slovenskemu imenu v �ast in prid.
3. Takrat, ko je Aleksander Veliki pridobil pod svojo oblast velik del sveta, pridobil je slavni Aristotel za tedanji in poznej�i �as velik del znanstva. In kdo je ve� koristil �love�tvu, kdo si je pridobil slavnej�e ime, Aleksander ali Aristotel: Brez pomisleka re�emo, da Aristotel. Toliko vrednost ima veda. V bojih odlo�uje pogostoma sre�a, v znanstvu pa jedino le prava sposobnost. � Zakaj bi ne mogli izmed Slo�vencev nekateri povzdigniti se do znanstvene ve�ljave, zakaj bi ne mogli dose�i tega, kar do-sezajo drugi i Toda mari nam to ni bilo in
|
nam ni; zadovoljni smo bili s tem, kar nam je dala vetrnja�ka sre�a: le malokateri so po�stali kaj z zavednim naporom in doslednim pri�zadevanjem.
4. Vsi ti na�rti bi ne imeli niti podlage, niti uspeha, ako bi ne �eleli zvr�evati jih takoj pri mladini. Kamor se obrne mladina, tjekaj gre narod. Mladina pa se obrne, kamor jo obra�a vzgoja. Zato se mora mladina vzgajati za take vzore, kazati se ji morajo taki vzgledi, prepri�ati se mora o potrebah in mo�eh svo�jega naroda, navdajati se mora z zaupanjem in veseljem, najprej pa seveda z ono vero, v ka�teri imamo �e tukaj sre�o pa tadi najbolj�e po�ro�tvo za bodo�o sre�o. Lahko se re�e, da je naj�ve� krivo na�ega po�asnega napredovanja to, da se mladina ni� ne zaveda svojega poklica. Ako se pa semtertje zaveda, ima ve�inoma vse polno napa�nih na�el in krivih nazorov, s katerimi je bolj pokvarjena kakor pa pripravljena za uspe�no narodno delo.
Tako umevamo namen slovenskega naroda in na tej podlagi, mislimo, bi se dal dosezati.
(Dalje.)
|
|
|
|
|
|
|
|
�e�ka akademija za vedo, slovstvo in umetnost.
Dne 1. grudna m. 1. se je zbralo v sve�ano razsvetljenem panteonu �e�kega muzeja mnogo odli�nega ob�instva, da �uje poro�ilo o delo�vanju �e�ke akademije v minulem letu. Ker bi morda tudi marsikaterega Slovenca zanimalo zvedeti kaj o znanstvenem delovanju Cehov, podajem tu kratek posnetek letnega zbora.
Knez Jurij Lobkovic, za��itnikov namestnik, otvori zbor in omeni, da mora vsakoga veseliti krasni napredek �e�ke akademije, v kateri ima znanstveno, kakor tudi slovstveno in umetnostno delovanje mirno zaveti��e v �asu raznih prepirov v domovini.
Iz poro�ila glavnega tajnika prof. Solina po-snemljemo, da �teje akademija dva �astna �lena, pravih �lenov pa, vi. razredu (vede modro-slovne, dr�avne, pravne, dru�binske, zgodovina in staro�itnosti) 13, v II. (v. matemati�ne, pri-rodne z zdravilstvom in zemljepisne) 15, v III. (jezikoslovje staro in novej�e) 10, v IV. (�e�ka lepa knji�evnost, obrazovalna umetnost in godba) 1 5. Poleg tega �teje �e vsak razred ve� izrednih in dopisujo�ih �lenov.
Kar se ti�e leto�njih objav, izdal je I. razred 5 razprav (Rozpravv), 2 �tevilki histori�nega arhiva �e�ke akademije, samostojno delo: ��ivot cirkevni v Cechacb. Kulturne-historicky obraz z XV. a XVI. stoleti", od Z. VVintera in prvi zvezek filozofskih del, Aristotelovo Politiko v prestavi dr. P. Vvchodila. � V razpravah
|
II. razreda se je tiskalo 36 del 27 pisateljev; razven tega se je izdal popravljeni tretji del Sevdlerjeve teoreti�ne fizike, nadaljevanje Perner-jevega dela o �e�kih grafolitih in prva �tevilka enciklopedije naravoslovnih ved. � III. razred je izdal �tiri razprave in pa dva zvezka zbirke virov za spoznavanje literarnega �ivljenja na �e�kem, Moravskem fn Sleskem. � IV. razred je izdal sedem �tevilk Zbornika svetovne poezije, v katerem se tiskajo prevodi ptujih pesni�kih del. Od skupnih objav je iz�el peti letnik alma�naha in 9 �tevilk Vestnika z referati in znan�stvenimi, slovstvenimi in umetnostnimi poro�ili 18 pisateljev.
Za raznovrstne podpore, nagrade, �tipendije je razdelila akademija v zmislu svojih pravil nad 20.000 gld. Vseh dohodkov pa je imela 53.055 gld., med njimi de�elno in dr�avno pod�poro, vsako po 20.000 gld. S takimi gmotnimi sredstvi se pa� da kaj'storiti.
Poleg lega se je 1. 18)4. ustanovila pri �e�ki akademiji posebna stalna arheologi�na komisija za raziskovanje in obvarovanje starodavnih spo-minikov umetni�kih, zgodovinskih, pismenih in slovstvenih. Ko je dobila za 1. 1895. od �e��kega de�elnega zbora 3000 gld. podpore, lotila se je najprvo naloge, popisati take spominike na �e�kem, Moravskem in Sleskem, a za�ela tudi z raziskovanjem nekaterih delov. Izdajala bo skupno z arheologi�nim odsekom �e�kega muzeja arheologi�ne in topografi�ne spominike.
J. B. K.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|