logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

wi

mm

E W m Vi

mm

Beton

Kdo bi si mislil, da lahko en čisto navaden, iz betona vlit steber (ali kako bi ga že imenovali), ki stoji ob cesti Velenje - Šoštanj dvigne toliko prahu? Pa ga je. Za ene (Velenjčane) je znak dobrodošlice tistim, ki vstopajo v Mestno občino Velenje, za druge (Šoštanjčane), je mejni kamen, ki stoji tam, kjer ne bi smel stati, za mag. Cvetko Tinauer, podjetnico in kandidatko za županjo občine Šoštanj, pa je tudi črna gradnja, ki si je Upravna enota Velenje ne bi smela privoščiti. Odločena je, da zadevi

lili

iiill Radio Velenje

Vreme

Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno z občasnimi plohami in nevihtami.

«

Kazalo je že, da ne bo nič. Pa je labodji par pred dobrimi štirinajstimi dnevi presenetil z naraščajem, ki bi ga bilo veselo vsako jezero. Zdaj labodja mati svojih šest mladičev budno čuva in jih uči življenja. Ne zaveda pa se, da je s svojim podvigom Škalsko in Velenjsko jezero (seli jih sem in tja) spremenila v Labodje jezero, očem fotografa pa privoščila nad vse dopadljiv posnetek. Samo ena ugan-

Veter v laseh

ALu-pfei okna in vrata zimski. . ...vrtovi senčila

ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522

l« "i

1

ISSN 0350-5561

pride do dna. V ta namen brska, raziskuje, išče, zbira, bere predpise in seznanja. Številne. Tudi

Ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja. Stran 5

■ mkp, vos

Iz zasedanja sveta MO Velenje

Zaključni račun res ni potrjen

Torkova seja sveta Mo Velenje seje že začela vroče, kot ponavadi pa je bila dolga in v določenih točkah precej predvolilno obarvana. Svetniki so uspeli dokončati aprilsko in skoraj v celoti tudi majsko sejo. Prihodnjič bodo obravnavali le še poročilo Komunalnega podjetja Velenje, saj so bili malo pred 15. uro vsi zato, da tako pomembno točko obravnavajo spočiti.

Predsednik sveta Drago Martinšek je uvodoma seznanil svetnike, da na aprilski seji niso potrdili zaključnega računa občine za leto 1997. Pri glasovanju je namreč prišlo do nejasnosti, na katere je opozoril Franc Sever, ki je bil prepričan, da se akt, ki je posledica proračuna, sprejema z večino vseh svetnikov. Ker ga niso poslušali, je zagrozil z ustavnim sporom, potem pa je izid glasovanja (15 za in 11 proti) obravnavala komisija za statut in statutarna vprašanja, ki je ugotovila, da je imel Sever prav. Predlog sklepa (vložil gaje Franc Sever), da poslovanje MO Velenje pregleda še računsko razsodišče, so svetniki zavrnili.

V nadaljevanju so po več kot dve uri trajajoči razpravi sprejeli poročilo Nadzornega odbora o plačah občinarjev in zaposlovanju, potrdili pa so tudi poročilo Javnega zavoda Rdeča dvorana in Športne zveze Velenje. Razprava ni bila nič krajša, saj seje nabralo precej odprtih vprašanj, tudi o viziji razvoja športa v Dolini. Stran 3.

Ubš

ka še ni povsem razčiščena: ali so mladi labodi prvi, ki so se v naravnem okolju izlegli brez pomoči, ali pa je do takega izjemnega dogodka prišlo že kdaj prej. Eni pravijo, da ne, drugi, da seje nekoč davno enkrat to že zgodilo. Drži pa: toliko mladičev na tem jezeru še nikdar doslej!

■ mkp, fotografija: S. Vovk

Premogovniku Velenje podeljen certifikat kakovosti ISO 9001

Hiša na trdnih temeljih

Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je 9. aprila izdal certifikat za sistem kakovosti v Premogovniku Velenje. Pod številko certifikata 133 je zapisano, da ima podjetje, ki pridobiva premog, vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 9001. Listina je v podjetju, slovesno pa jo bo vodstvu Premogovnika podelil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja 3. julija na tradicionalnem praznovanju dneva rudarjev. Vodja projekta uvajanja' kakovosti v Premogovnik Velenje, s katerim so začeli leta 1995, je bil mag. Slavko Plazar, svetovalec direktorja za kakovost. Dalje na 3. strani

Prejšnji petek so se tudi v Vele- pa smo polepšale asfaltno pre-nju vključili v akcijo Veter v la- vleko," želijo povedati deklice seh - s športom proti drogi. Eni na posnetku, so igrali košarko, drugi odboj- g vos

ko, se preizkusili v rolanju, "me

Avtomobilska priloga "Svet oktanov" na straneh 17,18, 19 in 21!

9770350556014

mmmmmmmmmmmm

Manj kadrovskih štipendij kot lani

VELENJE - Za šolsko leto 1997/98, ki se počasi izteka, so podjetja na območju Velenja razpisala 177 kadrovskih štipendij, največ 119, za izobraževanje na IV. stopnji zahtevnosti. Prav zaradi majhnega števila kadrovskih štipendij je bilo zanimanje za pridobitev republiške štipendije med dijaki in študenti toliko večje. Na Zavodu za zaposlovanje Velenje so prejeli kar 1.479 vlog, odobrili pa so jih 526 prosilcem, ki so izpolnjevali spremenjene pogoje novega pravilnika o štipendiranju.

Letos najbrž ne bo bistveno drugače. Podatki, ki so jih zbrali na Uradu za delo Velenje kažejo, da je bilo za novo šolsko leto 1998/99 razpisanih še manj kadrovskih štipendij kot lani, le 156, zato računajo, da bodo tudi letos na razpis za republiške štipendije prejeli veliko vlog.

■ mkp

Gradnja poteka po načrtu ^

ŠOŠTANJ - Gradnja novega stanovanjskega bloka v Šoštanju, v katerem bo v končni fazi 58 stanovanj, v pritličnih prostorih pa različni lokali, poteka po načrtu. Sredi septembra naj bi novim stanovalcem že predali ključe za 30 stanovanjskih enot, kolikor jih je v tem objektu že prodanih. Za druge enote pa kupce še iščejo.

■ mkp

Obnova Pustega gradu

ŠOŠTANJ - Razvaline Pustega gradu nad Šoštanjem dajejo videz, kot da bodo vsak čas zgrmele v dolino. Pa ne bo tako! Prihodnji mesec začnejo s temeljito obnovo, predvsem temeljev tega gradu, ki bo stala okoli 14 milijonov tolarjev. V letošnjem občinskem proračunu so v ta namen "rezervirali" 7 milijonov tolarjev, enako vsoto pa predvideli tudi za naslednje leto. 2 milijona tolarjev bodo prejeli namensko iz sredstev državnega proračuna za zaščitene objekte.

■ mkp

28. maja 1!

Opravičilo!

V prispevku z naslovom Nič novega, a vendarle presenečenje (objavljenem v prejšnji številki našega tednika) nam jo je zagodel tiskarski škrat. Ta je zapisal, daje bila dobitnica zlatega Cankarjevega priznanja Majda Širca. Pravo ime je Rajka Širca.

Za napako se opravičujemo!

Rečica ob Savinji

Občina Nazarje zavaja krajane Prihove!?

Krajevna skupnost Rečica ob Savinji je v petek zvečer sklicala zbor občanov naselja Pri-hova. Razlog je seveda znan, saj gre za priprave na referendum, na katerem se bodo 21. junija krajani Prihove (spet) odločali o izločitvi iz krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in s tem iz občine Moziije ter priključitvi v občino Nazaije. Referendum bo tudi v nazarski občini, kjer se bodo občani odločali, če želijo Prihovo v svoje okrilje.

Dosedanje postopke je znova osvetlil predsednik krajevne skupnosti, Jože Kramer, ki je vse krajane pozval k strpnosti vse do referenduma, prav tako pa jih je pozval, naj glasujejo proti izločitvi. Prav tako se ni strinjal z utemeljitvami tistih krajanov, ki že celo desetletje želijo priključitev k Nazarjam. Za-

trdil je tudi, da je prav zaplet zaradi Prihove skrhal odnose med občinama Mozirje in Nazarje. To je pojasnil s pismom o nameri, ki sta ga podpisala župana Jakob Presečnik in Ivan Purnat, zaradi Prihove pa ga je prekršila nazarska občina. Občini sta namreč ustanovili skupno stanovanjsko podjetje, pri ustanavljanju komunalnega podjetja pa je občina Nazarje prav zaradi Prihove pustila mozirsko na cedilu in razdor je postal še večji. "Popolnoma nepošteno je barantanje s smetmi in ljudmi," je dejal Jože Kramer. Moti ga tudi, da se je zbora občanov v krajevni skupnosti Nazarje glede Prihove udeležilo le 2,5 odstotka vseh, kar po njegovem pomeni, da se v Nazarjah požvižgajo na Prihovo, zato naj krajani ne nasedajo velikim predrefer-endumskim obljubam iz nazarske občine.

Zbora se je udeležil tudi mozirski župan in poslanec državnega zbora Jakob Presečnik, ki je pojasnil postopek glede Prihove v državnem zboru, pri čemer je poudaril, da bo o vsem odločal državni zbor. "Vse skupaj bo spet en sam ljubi šmorn, kot je bil že leta 1994, in spet bo veliko slabe volje po Sloveniji, je dejal in izrazil bojazen, "da bo ob morebitni izločitvi naselja Prihova, kar bi skoraj prepolovilo občino Mozirje, čez štiri leta svojo občino zahtevala še Rečica ob Savinji. Sedem občin za 16.500 prebivalcev pa je po mojem prepričanju popolnoma neprimerno."

Na zboru so se pogovorili še o postopku samega referenduma, udeležba je bila zelo pičla, v veliki večini pa so prišli le tisti, ki so proti izločitvi Prihove.

Ujp

Iz občine Šmartno ob Paki

Kako stopiti na prste vandalom?

Svetniki občine Šmartno ob Paki so na sejah sveta že spregovorili o kršenju javnega reda in miru, cestno-prometnih predpisov in drugih pojavih, ki sodijo vsaj med zaznamke v policijsko beležnico.

Tudi na zadnji seji sveta so ugotavljali, da se na območju občine vandalizem širi. Ker so na to že opozarjali odgovorne, pa za zdaj še ni videti učinkov njihovih ukrepov, bodo - na predlog predsednika občinskega sveta Bojana Kladnika - na naslednjo sejo sveta povabili komandirja velenjske policijske postaje in rejonskega policista. Skupaj naj bi se dogovorili, kako bodo stopili na prste tistim, ki uničujejo skupno imovino in na takšen ali drugačen način ogrožajo varnost občanov.

Komisija za zaščito pitne vode

Občani na območju spodnjega toka reke Pake vse pogosteje tožijo zaradi slabe kakovosti pitne vode. Menijo, da je v njej več antrazitov kot jih dovoljujejo pravilniki in zakoni tudi zato, ker na področju črpališč kmetje pospešujejo rast rastlin ali preprečujejo rast plevela z neprimernimi pripravki. Šest članska komisija, ki sojo imenovali, naj bi se poskušala dogovoriti s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina o škropljenju brez antrazitov oziroma kako se bodo glede tega prilagodili novi zakonodaji o zaščiti pitne vode. Zupan Ivan

Rakun, Bojan Kladnik, tajnik občine Janko Kopušar ter svetnika Mojca Bole in Franc Dro-felnik pa naj bi se dogovorili še glede lastninskih razmerij z omenjeno zadrugo.

Novi prostori za občinsko upravo?

Že od ustanovitve občine Šmartno ob Paki se tu pogovarjajo o primernih prostorih za delovanje občinske uprave, pa za zdaj ostajajo le pri preureditvi dela kulturnega doma ter pri ideji o možnosti izgradnje prizidka. Ker je slednja pri nekaterih stanovalcih bližnjega bloka naletela že na samem začetku na nesoglasja, se je Francu Dro-felniku porajala ideja o možnosti odkupa bivše upravne zgradbe Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Tu naj bi morebiti uredili stanovan-

ja, v objektu v središču kraja, kjer že domujejo nekatere stranke in upokojenci, pa naj bi uredili prostore za delo občinske uprave. Pobudo bodo sedaj proučili strokovnjaki, pripravili predlog, ki ga bodo šmarški svetniki uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej sveta.

Spomenik na drugo lokacijo?

Prometna varnost v središču občine je vse prej kot zadovoljiva, da o pomanjkanju parkirišč ne govorimo posebej. Med pobudami, kako do novih parkirnih površin, je svetnik Rudi Ježovnik v imenu skupine občanov predlagal, da bi razmislili o prestavitvi spomenika v središču Smartnega ob Paki. K uresničitvi pobude naj bi pristopili, če to ne bi povzročilo prevelikih nasprotovanj.

■ tp

Do novih parkirnih mest tudi s prestavitvijo spomenika?

S

KOPER - Slovenska in tri škofijske Karitas je do sredine prejšnjega tedna zbrala 79 milijonov tolarjev pomoči za prizadete ob potresih v Posočju, o načrtu za čim prejšnjo pomoč je v torek odločila škofijska Karitas v Kopru.

LJUBLJANA-Slovenija je za Finsko, Švedsko in BiH četrta v Evropi s 54 odstotki gozdnih površin, vendar naše gozdove vse bolj ogrožajo ujme, požari, zajedavci in bolezni, predvsem pa človek z nedovoljenimi posegi in onesnaževanjem, slednjemu pa so namenjene aktivnostiv tednu gozdov, ki ga bodo gozdarji sklenili v soboto.

LJUBLJANA - Družba Shell je izgubila ustavni spor, ki ga je sprožila proti vladni uredbi o oddaji površin ob avtocestah za izgradnjo bencinskih servisov, saj je Ustavno sodišče odločilo, da ta uredba ni bila neustavna, zahtevala pa je lastna skladišča v Sloveniji za oskrbo z naftnimi derivati, ne pa oskrbo iz skladišč v tujini.

CELJE - Celjska občina je objavila razpis za nekoga, ki bi od lO.junija do konca leta brezdomcem in najbolj ogroženim vsak dan skuhal in razdelil 70 enolončnic in jih 15 razvozil in kdor se bo javil bo za 14.700 enolončnic po 260 tolarjev v 210 dneh dobil 3,822 milijonov tolarjev.

CELJE - Firma EMOje spet v celjski lasti, saj je celjski župan v sredo podpisal pogodbo v Slovensko razvojno družbo o nakupu Emovega kompleksa, proizvodnjo naj bi julija spet začel Janko Turnšek, najemniki in ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa bo za zagon prispevali po 90 milijonov tolarjev.

NOVO MESTO Novomeška Krka je pridobila ekskluzivno pravico do prodaje slovite "viagre" v Rusiji, slovenski moški že pošiljajo recepte preko Atlantika, ker tega čudežnega zdravila v naših lekarnah še ni, mnoge pa vznemirjajo novice, da je ljubezenski napoj že terjal šest življenj, verjetno med srčnimi bolniki.

Vpis le še danes in jutri

Jeseni v Vrtcu Velenje morda ne bo prostora

Ves mesec maj v Vrtcu Velenje poteka vpis za tiste otroke, ki bodo vrtec pričeli obiskovati jeseni. Vpis pripravijo pred iztekom šolskega leta zato, da lahko formirajo skupine, kot vse kaže, pa jih bodo morali letos zaradi premajhnega vpisa nekaj ukiniti.

V Vrtcu Velenje zato opozarjajo vse starše, ki se zanašajo na to, da lahko otroka vpišejo še po poteku uradnega časa, torej tudi poleti in še jeseni, da to morda letos ne bo mogoče. Ravno zato, ker dosedanji vpis ni bil tako velik, kot so si želeli, vsekakor pa ni dosegel števila prostih mest. Zato bodo verjetno morali oblikovati manj skupin kot jih je bilo v tem šolskem letu, to pa hkrati pomeni, da za zamudnike ne bo več prostih mest. Zato vam priporočajo, da vpis opravite še danes in jutri.

■ bš

Esmeralda je spregledala, kaj pa mi?

Naše komercialne televizije se pritožujejo, ker naši politiki tako pomagajo nacionalni televiziji pri njeni gledanosti. Občasno imajo na naši nacionalki po zaslugi poslancev tako dobre nadaljevanke, da si jih človek mora ogledati. Tudi prejšnji teden je bilo tako. Prenos iz parlamenta je bil napet, dogajanje polno preobratov, komičnih situacij in dramatičnih zapletov. Igralci so se menjavali drug za drugim. Nekateri so nastopali avtentično, drugi so različno dobro odigrali vloge, ki so jim jih v vrhu dodelili. In opravili s tekstom, ki so jim ga napisali. To je bila nadaljevanka z več glavnimi igralci, čeprav se je ves čas vedelo, kdo je glavni. Nekateri zagotavljajo, da je bila ta nadaljevanka veliko boljša od Esmeralde, ki sicer pred TV ekrane privablja toliko gledalcev. In med tema dvema nadaljevankama je vendarle tudi velika razlika: Esmeralda je (že) spregledala, mi, "gledalci" naše politične nadaljevanke, pa vsi še nismo.

So, ki pravijo, da moramo imeti pri nas veliko različnih afer. Več ko jih je, manj smo pozorni le na eno. Skladno s tem tednom gozdov bi kdo rekel, daje to kot s pregovorom, da zaradi dreves ne vidimo gozda. Ali obratno: da zaradi gozda ne vidimo dreves. V tem tednu imamo pri nas gozdove še posebno pod drobnogledom. In nekateri se še vedno niso odločili, kdo so najhujši "za-jedalci" gozdov. Onesnaženo ozračje, lubadarji ali naša dena-

cionalizacija. Dejstvo je, da so nekateri dodobra izrabili "brezvlad-je" in nekatere gozdne površine pobrili do golega. Ker precej hektarov gozdov je tako povsem izginilo. Ob tem bi kdo porekel, da je še sreča, da so pri nas mali kmetje v krizi in da se mnogim na razdrobljenih kmetijah, predvsem višinskih, ne slača več kmeto-vati. Po zaslugi tega iz travniških površin nastajajo gozdovi. Da bodo iz teh mladih dreves zrasla taka, ki bodo primerna tudi za železniške pragove, bo treba še malo počakati. Pa saj imamo čas.

Povpraševanja po takih pragovih ne bo več toliko. Ne le zato, ker nekatere lesene zamenjujemo z betonskimi, bolj zaradi tega, ker bodo naše železnice manj obremenjene. Tovornega prometa nam še ni uspelo spraviti na železniške tire, kot smo načrtovali, potniki pa se z vlaki vozijo vse manj. In tako ni čudno, da bodo ljudje ob železniških progah v prihodnje mirneje spali. Železnica je zadnje dni ukinila kar veliko vlakov. Žalostna je resnica, da so največ vlakov ukinili tam, kjer imajo že tako najslabše povezave z ostalim svetom. Tako so s Kozjanskega proti Hrvaški ukinili tudi proge. Nekateri ob tem le upajo, da tudi tokrat ne bodo ravnali tako na hitro kot so že pri nas. Daje ukinjenju vlakov takoj sledila tudi "demontaža" tirov. Pa je zato želje in potrebe po vnovični vzpostavitvi železniškega prometa mnogo težje uresničiti.

■ (kj

28. maja 1998

AKTUALNO

NAS ČAS 3

PONOVNO NIŽJE OBRESTNE MERE

Srečanje borcev 5. prekomorske brigade

"Hočemo vsaj znosno jesen življenja!"

Na prostoru pred Savinjskim gajem v Mozirju so se v soboto na vsakoletnem srečanju zbrali borci 5. prekomorske brigade širšega celjskega območja in si na vnovičnem prijateljskem druženju že zaželeli na svidenje prihodnje leto, ko bodo v domicilni občini Celje proslavili 55 letnico brigade. Tokratnega srečanja so se udeležili tudi borci ostalih partizanskih enot našega širšega področja, vsem skupaj pa so enkraten kulturni spored pripravili člani KUD Mozirje in delavska godba na pihala.

Uvodne pozdravne besede je vsem udeležencem izrekel župan občine Mozirje in poslanec državnega zbora Jakob Presečnik. Prvo misel, da je čas vojne tisti čas, v katerem pride i politika do izraza v svoji najhujši krutosti, je namenil ugotovitvi, daje bilo na začetku druge vojne brez lastne krivde mobiliziranih

preko 70.000 slovenskih mož in fantov, katerih usode so bile silno različne." Veliki večini nihče ne more pripisati revolucije, saj ste se po vrnitvi z evropskih front borili proti okupatorju in za osvoboditev domovine, ne glede na povojna dogajanja." Jakob Presečnik je med ostalim še dejal, da so prav borci postavili temelje samostojni Sloveniji in

bili prvi zanjo.

Naslednji govornik je bil predsednik skupnosti te brigade Franjo Štebih, ki je prav tako poudaril, da prekomorcev v tujini ni nihče nagovarjal na revolucijo, "borili smo se za osvoboditev proti okupatorju in domačim izdajalcem, ki danes dvigajo glave celo v državnih vrhovih." Izrazil je tudi veliko nezadovoljstvo s

poslanci državnega zbora, ki po-tratijo ogromno časa za medsebojne razprtije, "ne najdejo pa toliko časa, da bi sprejeli zakon o odškodnini žrtvam vojne. Vsak dan nas je manj in morda čakajo prav na to. Hočemo vsaj kolikor toliko znosno jesen življenja," je med ostalim še poudaril.

O veliki vlogi prekomorskih brigad je spregovoril tudi predsednik slovenskih borcev Ivan Dol-ničar, ki pa seje seveda največ po-mudil pri dogajanju današnjih dni. dejal je, da je izhodišče današnje slovenske politike sovraštvo in izrazil upanje, da bosta vendarle prevladali pamet in strpnost, kar je za Slovenijo in njene bodoče rodove edini izhod. "Posebej boleče je dejstvo, da se slovenska politika in celo ustava, kar je še huje, sramuje dejstva, da smo se borili proti fašizmu in proti okupatorjem. In zaradi tega sramovanja je prav, da celo bivši okupatorji danes od nas zahtevajo opravičila," je bil ogorčen Ivan Dolničar. ■ jp

Nevrofizioterapija, delovna terapija in logopedija

V novih prostorih

VELENJE, 25. maj - V Zdravstvenem domu Velenje so v ponedeljek s priložnostnim programom, ki so ga pripravili učenci OS Miha Pintarja -Tolede, predali namenu prenovljene prostore za potrebe nevrofizioterapije, delovne terapije in logopedije. Umestili so jih v "stari rentgen", v njih pa p uredili in sodobno opremili, tudi spomočjo Mestne občine Velenje, približno 200 kvadratnih metrov prostorov. V kratkem (odo skušali odpraviti pomanjkljivost, ki je ta hip še pereča, lo so parkirna mesta pred vhodom.

I Nevrofizioterapija obstaja v ZD Velenje dobrih pet let, dve za lo delo usposobljeni fizioter-apevtki imata v obravnavi skup-

no blizu 100 otrok. K tej terapiji običajno pridejo enkrat na teden, če je potrebno pa tudi pogosteje ali redkeje. Prihajajo otroci, ki imajo težave z gibanjem in držo, otroci, pri katerih je motorični razvoj samo upočasnjen in tisti otroci, ki imajo cerebralno paralizo. Z delovno terapijo, ki poteka skozi igro, so v Velenju pričeli oktobra 1996. Logopedija pa je v Velenju od avgusta 1976, zadnjih deset let tudi v Šoštanju, dvakrat mesečno. V tem času so obravnavali 2077 pacientov. Trenutno je v obravnavi 110 pacientov, kar je toliko, kot še nikoli doslej, zato je od aprila tudi v tej ambulanti uvedena čakalna doba.

Zdravstveno osebje, pacienti in njihovi starši, so nove pridobitve veseli. Kako je ne bi bili?

Svetli in kar je najvažneje, lahko dostopni prostori so pridobitev, ki so jo v ZD domu veseli. Staršem bo vsaj malo laže.

Prostorni so in svetli, lepo opremljeni in kar je najvažneje,

brez stopnic in drugih ovir.

■ mkp, foto: vos

Iz zasedanja sveta MO Velenje

Plače občinarjev so dvigale tlak

Na torkovi seji naj bi dobili odgovor, ali so bila izplačila občinskim funcionaijem v času od leta 1995 do konca lanskega leta res za 16 milijonov previsoka, kar naj bi bila posledica neusklajenosti občinskih aktov (predvsem statuta) z veljavno zakonodajo o lokalni samoupravi. O tem govori obsežno poročilo tričlanskega nadzornega odbora, v njem pa ugotavljajo tudi, da seje število zaposlenih v občinski upravi od leta 1995 do konca lanskega leta povečalo za 40%, in to kljub temu, da svet ni sprejel sistematizacije delovnih mest, zato je župan izdal začasni sklep o zaposlovanju, saj je bilo to, po njegovih trditvah, nujno potrebno za uspešno delovanje občinskih služb. Ob koncu dolge, vroče razprave, so svetniki potrdili sklep nadzornega odbora skupaj z ugotovitvami o nepravilnostih, zavrnili pa so predlog Adolfa Štormana, da občinski funkcionarji, če se ugotovi (nič niso rekli, kdo naj bi ugotavljal), da so bile plače izplačane nezakonito, te povrnejo.

Kot so prejšnjič želeli svetniki, so bili tokrat pri obravnavi poročila prisotni tudi člani nadzornega odbora, ki so ga sestavljali Marjan Šramel, Milica Kovač in Erika Veršec. Junija lani je namreč Računsko razsodišče Slovenije pozvalo vse občinske nadzorne odbore, da opravijo pregled izplačil občinskim funkcionarjem. V Velenju so ga oddali februarja letos, v njem pa je komisija ugotavljala kar nekaj pravnih neskladnosti in nepravilnosti, na katere je tudi opozorila. Ker je nadzorni odbor le podaljšana roka računskega razsodišča, njegove ugotovitve in sklepi niso izvršljivi. V imenu komisije je razlago podala Milica Kovač, ki je poudarila, da je bil namen delovne skupine le, da ugotovi pravne podlage za izplačila, višine plač pa niso želeli ocenjevati. Po mnenju komisije je temeljna napaka v statutu MO Velenje, ki ni usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi, kjer je točno opredeljeno, kdo je lahko občinski funkcionar. Po (še vedno) veljavnem statutu občine tu namreč kršitev ni bilo, saj v 16. členu dovoljuje takšno sistematizacijo delovnih mest, kot trenutno je. Pri plačah pa je razlika precejšnja, saj lahko imajo funkcionarji (v Velenju so

to vsi predstojniki oddelkov, torej 6) obračunan koeficient za uspešnost v višini 50%, zaposleni v upravi pa v višini 3%. Po mnenju Kovačeve (je članica SKD), ki ni bilo mnenje celotnega nadzornega odbora, kar je posebej poudarila druga članica Erika Veršec, je župan v nekaterih primerih zavestno kršil pravni red. To naj bi bilo še posebej očitno pri ugotovitvah nepravilnosti pri izplačilih nepoklicnim funkcionarjem, kjer je komisija ugotovila, da je predsednik sveta Drago Martinšek v obravnavanem obdobju prejel za opravljanje funkcije 3.475 milijona SIT, poleg tega pa je občina refundi-rala njegovemu delodajalcu (zaposlen je na Mladinskem servisu Velenje) še nadomestilo za izgubljeni zaslužek zaradi velike odsotnosti z dela v tej organizaciji, višina pa znaša 6.1 milijona SIT. Kovačeva je ta znesek ocenila kot plačilo lojalnosti Martinš-ka županu, saj je pogodbo podpisal Srečko Meh. S tem naj bi si župan, citiram: "zagotovil zvestobo v svetu".

Zupan je v nadaljevanju še enkrat ponovil njegova že znana stališča, zakaj je ravnal, tako kot je, prepričan, da je ravnal prav, saj je moral ravnati v skladu s

statutom. Predlagal je, da po hitrem postopku sprejmejo sklep o spremembi spornega 16. člena statuta, s tem pa ukinejo predstojnikom uradov status občinskih funkcionarjev in statut uskladijo z zakonom. Ob tem je nadzorni odbor vprašal, kako to, da so v poročilu zajeli le izplačila predsedniku sveta, nič pa niso zapisali o izplačilih podpredsedniku Tonetu Lovrecu (SKD)? Predstavniki opozicije so bili v razpravi proti predlaganemu sklepu, saj so menili, daje v statutu še več nejasnosti in zakonsko neusklajenih določil, zato so predlagali (predvsem Marko Je-raj), da o statutu v celoti razpravljajo na eni od naslednjih sej. Zupanov predlog so svetniki zavrnili. Po mnenju predsednika sveta je bila s tem ena od ugotovitev nadzornega odbora o nepravilnostih, ki bi jih morali odpraviti, zavrnjena.

Več o ostalih obravnavanih zadevah s seje preberite v naslednji številki Našega časa.

■ Bojana Špegel

NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI ZA PODJETJA, DRUGE PRAVNE OSEBE TER SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN OSEBE SAMOSTOJNIH POKLICEV

UGODNE KREDITE NUDIMO OD I. junija 1998 ŽE PO IZHODIŠČNI OBRESTNI MERI T + 5,25 % DALJE

DODATNO SO V NAŠI PONUDBI NA VOLJO IZREDNO UGODNI KREDITI ZA FINANCIRANJE UVOZA IN IZVOZA BLAGA (plačilo preko Banke Velenje d.d., Velenje) PO OBRESTNI MERI T + 4,8%

POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE O NAŠIH PREDNOSTIH!

Kontaktne osebe:

- za podjetja in druge pravne osebe: Alenka Trupej, tel.: 854-251 in Andreja Zupan, tel.: 854-251

- za samostojne podjetnike in osebe samostojnih poklicev: Snežana Markon (enota Velenje),

tel.: 854-251 in Marija Zavolovšek (enota Mozirje), tel : 831-730.

0

IO ) banka velenje

Banka Velenje d.d., Velenje,

bančna skupina Nove Ljubljanske banke

Hiša na trdnih temeljih

Nadaljevanje s 1. strani

Pridobitev certifikata ISO 9001 za Premogovnik Velenje je eden izmed uspešno zaključenih projektov, s katerim so želeli tudi formalno potrditi, daje vodenje celotnega procesa pridobivanja premoga in tudi vseh drugih procesov v podjetju v vseh delih primerljivo ne samo v premogovništvu, ampak tudi v slovenskem in mednarodnem gospodarstvu

"Že pred tremi leti je vodstvo podjetja zastavilo cilje v strateškem programu podjetja, ki so zahtevali tudi uvajanje sistema kakovosti po standardu ISO 9001. Ti standardi ter standardi varovanja okolja ISO 14001, standardi obvladovanja laboratorijev in delavnic za popravilo pro-tieksplozijske opreme ter interni standardi za posamezne procese pa so vgrajeni v štiri strateške cilje podjetja: optimalno poslovanje podjetja, varno in humano delo, reševanje ekoloških problemov in zagotavljanje novih delovnih mest," je povedal Plazar.

V Premogovniku Velenje je neodvisna inštitucija SIQ v marcu opravila presojo in ugotovila, da so v posameznih procesih v Premogovniku že v veliki meri vključeni elementi poslovne odličnosti, da temeljijo rta merljivih ciljih oziroma rezultatih skozi večletno obdobje, da gre za usklajenost med dejanskim procesom v podjetju in zahtevami standarda ISO 9001 ter da je v Premogovniku Velenje prisoten izredno pozitiven odnos do sprememb in izboljšav, kar zagotavlja nadaljnjo uspešnost.

Po Plazarjevih besedah je uvajanje sistema kakovost kljub zelo dobri in strogi rudarski zakonodaji vzpodbudilo dodatne nadgradnje na posameznih področjih, ki niso neposredno vezana na osnovni proces pridobivanja premoga. Predvsem pa so se vse aktivnosti povezale v ključne procese, ki ne potekajo samo v eni organizacijski enoti, temveč združujejo več enot in več sodelavcev, ki tako delujejo v projektnih tirnih.

■ Diana Janežič

mag. Slavko Plazar

Luče ob Savinji

Čistilna naprava bo delovala

Že lanska zima je močno poškodovala takrat še čisto novo čistilno napravo in vse doslej se občina Luče in (nekdanje) Javno podjetje Komunala Mozirje nista uspela dogovoriti, kdo bo poškodbe odpravil in poravnal stroške, saj čistilna naprava ni bila deležna tehničnega prevzema. Nujne zadeve pa so v minulih dneh privedle do tega, da bo naprava začela delovati že v bližnji prihodnosti. Za to bo poskrbela občina sama, med ostalim bodo nad napravo postavili streho, takojšnje delovanje je namreč pogoj, da se bo pošta prve dni junija smela preseliti v nove prostore v večnamenskem gasilskem domu. ■ jp

28. maja 1

=

Pogovor z direktorjem PUP Velenje Jožetom Mrazom

Ni dovolj le ustanoviti, treba je še kaj plačati!

^—^^^STl^BB VELENJE - Prizadevanj za I

lepše in urejeno okolje delavcev Podjetja za urejanje prostora Velenje ni moč spregledati. Pa vendarle jih je kar nekaj, ki menijo, da vsemu navkljub pogled na urejeno gredico na eni, ter na visoko travo na drugi ze-1 lenici sredi mesta, ni tisto, kar bi si želeli. Kje so razlo-1 gi za to nas je med drugim zanimalo v pogovoru z direktorjem podjetja Jožetom | Mrazom.

Jože Mraz # Je trditev, da je središče I mesta bolj neurejeno kot ure-1 jeno, upravičena? Jože Mraz: "Kritika je upravičena, mi pa je nismo edini dolžni poslušati. Zadeve se sicer izboljšujejo, vendar menim,da bi morala občina pri tem pokazati večje zanimanje. Ni dovolj le ustanoviti podjetje, ampak tudi kaj narediti, plačati. Predpisi, nadzor in kazni - v tem vrstnem redu vidim rešitev tega in še kakšnega drugega vprašanja, povezanega z urejenostjo okolja."

# S čim lahko podkrepite vašo oceno, da niste vsega krivi le delavci Pup-a?

Jože Mraz: "Z več dejstvi. Urejanje zelenic, parkov, ulic in drugih javnih površin v središču mesta ni v celoti poveijeno nam. Po javnem naročilu skrbimo le za nekatere površine, okolica stavb pa je prepuščena njihovim lastnikom. Zaradi tega raven ni niti približno enaka. Drugi razlog za neurejenost središča je sam Titov trg. Občina bi morala poskrbeti, da tu ne bo kmalu namesto ploščic makadam. Tretji razlog je vandalizem. Bivalna in komunalna kultura je v mestu nizka, nadzora ni. Mimogrede naj povem, da je letos Mestna občina Velenje za vzdrževanje zelenic in drugih javnih površin, zimsko in letno službo v proračunu predvidela približno 70 milijonov tolaijev. pa še od tega bomo od 20 do 25% denarja porabili za odpravo škode, ki jo povzročijo vandali. Lastniki stavb in večjih stanovanjskih hiš za lepo okolje ne kažejo prevelikega zanimanja. Ponujamo jim zasaditve, balkonsko cvetje, smo soor-ganizatoiji cvetličnega sejma, ampak na balkonih je še vedno pogosteje videti spodnje perilo namesto cvetja."

# Konkurenca je huda, vaše dejavnosti pa so vse na trgu. Kako se znajdete na njem?

Jože Mraz: "Vsako leto bolje. Smo dokaj prodorni, sami obiskujemo podjetja, od občine do občine ponujamo naše storitve. Izven meja Šaleške doline smo do sedaj uspeli v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline z odvozom odpadkov, dobri obeti za prav to storitev se kažejo tudi pri reorganizaciji občin v Spodnji Savinjski dolini."

# Vašo vrtnarijo naj bi menda preselili. Kako boste reševali to vprašanje?

Jože Mraz: "Znano nam je, da si v Mestni občini Velenje prizadevajo najti primeren prostor za stanovanjsko gradnjo in eden od teh je tudi naša vrtnarija. Mi sicer razumemo potrebe, vendar bomo na pogajanjih, ki so, upam pred nami, poskušali doseči vsaj tako dobro lokacijo nekje drugje, kjer bomo lahko razvili tudi primeren vrtnarski center."

■ Tp

Ob predstavitvi so predstavniki podjetja Mentis svetovali« nudili tehnično pomoč obiskovalcem, ki so lahko na f računalnikih preizkusili videokonferenco, Inten

Videokonferenca-lnetrnet: iz Cankarjeve v svet

Mentisov prikaz prihodnosti

Podjetje Mentis, ki je pred kratkim odprlo specializirano trgovino z računalniško opremo v poslovnem centru v Starem Velenju, je ob koncu tedna pripravilo raznolik prikaz sodobnih računalniških rešitev kar v centru mesta. Na dveh točkah ob Cankarjevi, v kavarnah Cankar in Kofetar'ca, so Velenjčanom prvič ponudili prikaz videokonference med tema dvema lokaloma (ob prenosu slike in zvoka), veliko zanimanja pa so mimoidoči v

treh predstavitvenih dneh pokazali tudi za vso drugo prikazano opremo.

Bistvo predstavitve je bilo ljudem pokazati, kako koristno uporabiti vse zmogljivosti, ki jih nudi računalnik, ki ga ima doma že skoraj vsakdo od nas, v podjetjih pa si dela brez njega sploh ne znamo več predstavljati. Ker gre razvoj tovrstne opreme in možnosti skokovito naprej, Mentis pa je podjetje, ki želi s stalnim učenjem ter znanjem zadovoljiti še tako zahtevne kupce, je bil tovrsten prikaz res izviren. Seznanjali so z Microsoftovo in Nov-

ellovo programsko opremo in prikazali, kaj vse zmore Internet. Med drugim so v živo prikazali elektronsko poslovanje z Agencijo za plačilni promet Velenje, predstavili, kaj je E-mail, za kaj vse je uporabljan in uporaben, vsem radovednim pa so podrobno predstavili tudi Internet z nekaj spletnimi stranmi in jih podučili, kako iskati informacije, kako jih preko te svetovne mreže poslati kamorkoli v svet. Videokonference preko Interneta, kjer lahko ob sliki komuniciraš s popolnimi neznanci iz vsega sveta, je očitno zanimiva mnogim

mladim, saj so se nam med prikazom ves čas priključevali novi navdušenci. Sicer pa bodo videokonference zagotovo prihodnost tudi v podjetništvu (delo na domu) in v izobraževanju-učenju na daljavo (predvsem jezikovni tečaji), kar se je v svetu že dobro prijelo. Najmljašim pa so bile seveda najbolj zanimive igre na mreži, še posebej popularna igrica Quake II, ljubiteljskim fotografom pa prikaz Epsonovega foto-studia (digitalne foto kamere in najnovejšega printerja Stylus Photo 700).

■ bš

4 NAS VAS GOSPODARSTVO

Era d.d.. Velenje

Podjetje za turizem Zgornje Savinjske doline

kratkem bomo gostili predstavnike hrvaških turističnih podjetij od Čakovca preko Zagreba in Reke in jim v dveh dneh predstavili vse nastavitvene možnosti, dodatno ponudbo in ostale dopolnilne programe. Tik pred izidom je tudi prodajni katalog Zgornje Savinjske doline, v katerem bo predstavljenih vseh 23 nosilcev turistične in gostinske dejavnosti, ki so vključeni v naše podjetje," pravi Marko Lenarčič, ki usklajuje in vodi dejavnost podjetja.

V obeh dolinah bodo še v letošnjem letu zagotovili informacijsko mrežo. Lani so za to poskrbeli v Logarski dolini in v Lučah, kaj kmalu bosta na vrsti Ljubno in Gornji Grad, za njima pa še Nazarje in Mozirje. Ti "računalniški vodniki" goste na 'enostaven način seznanijo s celovito ponudbo določenega področja, osrednji informacijski sistem pa bo imel sedež v prostorih lučke pošte, ki se bo prve dni junija preselila v novo večnamensko stavbo. Seveda bo sistem

"Kdor bo znal, bo preživel"

Velenje, 22. maja - Na novinarski konferenci, ki so jo v Eri d.d. Velenje pripravili ob zaključku letošnjih, 19. po vrsti, poslovnih dni v velenjski Beli dvorani, je predsednik uprave družbe Gvido Omladič poudaril, da so pred časom sprejeli stategiijo podjetja, osnovno vodilo pri pripravi te pa so jim bili zaupanje, znanje in kakovost oziroma "delamo tisto, kar znamo". Začrtane smernice nadaljnjega razvoja podjetja dajejo prednost filozofiji bližnjega oskrbovalca na področju živilskega in neživilskega blaga. Do sedaj jim je uspelo uresničiti že kar nekaj predvidenih strateških nalog, prilagajanje razmeram in potrebam trga, kamor med drugim uvrščajo hitro specializacijo prodajnih programov, pa naj bi bilo porok za uspešnost poslovanja tudi v prihodnje. Omladič je še zatrdil, da strahu pred velikimi trgovskimi sistemi ne poznajo, za Ero ti pomenijo spodbudo. Bitka na dolgi rok se - po njegovem mnenju -šele začenja.

Omladič je nadalje poudaril, da bo Era po letu 2000 mednarodno podjetje, katerega učinki naj bi v sodelovanju z drugimi segalo na trg srednje Evrope, z bivšo Jugoslavije vred, kjer so pred dogodki izpred nekaj let ustvarili več kot 50-odstotkov poslovanja. Pri razvoju maloprodajne in veleprodajne mreže bodo namenili poseben poudarek distribucijski moči "od proizvodnje do potrošnika", kjer se nameravajo (zlasti pri maloprodaji) upreti na nove in tudi na nekatere lastne programe. Razvoj trgovske mreže naj bi sledil sodobnim tokovom, kjer ima pri živilskem blagu poseben poudarek tako imenovani sveži program, na področju neživil pa program iz blagovne skupine vse za dom. V razvojnih usmeritvah so precej pozornosti namenili še izobraževanju zaposlenih. "Tudi tu se stvari hitro menjajo in zlasti po letu 2000 naj bi bilo še bolj očitno, da kdor bo znal, bo preživel." Pričakovanja lastnikov in za-

poslenih podjetja nameravajo, med drugim, izpolniti z utrjevanjem lastniške strukture in dokapitalizacijo programov. Močna konkurenca jih bo najbrž še precej bolj kot doslej vodila k povezavi s sorodnimi podjetji. Združevanje, po mnenju Omladiča, ne bo pomembno le za razvoj, ampak tudi za obstoj podjetja.

V nadaljevanju novinarske konference je Andreja Laznik, vodja razvoja in marketinga na Eri d.d. Velenje predstavila nekaj podrobnosti glede letošnjih poslovnih dni podjetja. Ti so postali polnoletni, kar pomeni, da so prerastli osnovno zamisel na samem začetku. Ponudbo trgovin s tehničnim blagom so na razstavnem prostoru v Beli dvorani v Velenju predstavili v dveh smereh,

Podpis k sliki:

in sicer v trgovini "adut plus" in "adut", v ponudbi živilskega programa sta predstavila svoje programe hčerinsko podjetje Era Vino Šmartno ob Paki in Tržna enota živila, svoj uspešen nastop doma in izven slovenskih meja pa je predstavila še kooperacija Era Koplas. Približno 1400 poslovnih partnerjev se je, po oceni, udeležilo letošnjih poslovnih dni, ki so jih sklenili minulo soboto z dnevom odprtih vrat. Namenili so ga predvsem potrošnikom. Pozornost do njih predstavljajo še dnevi prijaznih nakupov. Iztekli se bodo v soboto. Konec akcije bodo zaznamovali z zabavno prireditvijo Vesela sobota pred nakupnim centrom Vis a vis v Velenju in v Radljah ob Dravi.

■ Tp

Sedež bo v Lučah ob Savinji

Velike težnje po vsestranski okrepitvi turistične ponudbe Zgornje Savinjske in Zadrečke doline so v lanskem letu privedle do uresničevanja zamisli o ustanovitvi podjetja, ki bi združevalo nosilce te dejavnosti. Naporov je bilo veliko in tudi formalna ustanovitev je tik pred durmi, seveda pa podjetje zadnje mesece ni stalo križem rok.

"Podjetje za promocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina dejansko že deluje, res pa je, da v tem času še čakamo soglasje sodišča za registracijo. Ne glede na to vse zadnje obdobje pridno delamo, zlasti na področju promocije. Med ostalim smo se udeležili sejma Alpe - Adria v Ljubljani, preko slovenskega centra za promocijo turizma s pisnim gradivom sodelujemo na sejmih v tujini, pri tem pa moram posebej poudariti na mednarodnem sejmu, na katerem sodelujejo avtobusna podjetja. Konec maja bomo sodelovali tudi na primorskem sejmu v Portorožu. V

Marko Lenarčič

povezan z ostalimi turistično -informacijskimi centri in tudi neposredno s središčem v Ljubl-jani.v

Že v prihodnjih dneh bodo začeli kategorizacijo nastavitvenih obratov, kar sicer vodi in usklajuje upravna enota. "Obrazci so pripravljeni, sprejet je tudi pravilnik o izvajanju te akcije, ministrstvo za malo

gospodarstvo in turizem pa je potrdilo licence za 28 ocenjevalcev, med njimi sem tudi sam. Zadeva sicer teče tako, da lastnik objekta izpolni obrazec in se torej sam oceni, upravna enota pa nato vključi ocenjevalca, ki to oceno potrdi ali zavrne. Na podlagi njegove ocene upravna enota nato podeli od 1 do 5 zvezdic turističnim objektom in od 1 do 4 jabolka turističnim kmetijam, je še dodal Marko Lenarčič.

Vsa ta prizadevanja bodo dopolnili tudi z obiskom državnega sekretarja za turizem, s katerim se bodo srečali 27. maja v Logarski dolini. Seznanili ga bodo s stanjem na turističnem področju, z nastavitvenimi zmogljivostmi in dopolnilnimi dejavnostmi in pripravami na poletno sezono. Od ministra pričakujejo, da bo pojasnil potek sprejemenja zakona o pospeševanju turizma in razložil vsebino kratkoročnih ukrepov, ki jih ministrstvo že pripravlja.

■ JP

28. maja 1998

AKTUALNO

KAK ČAS 5

Ko ti še od nič lahko nekaj vzamejo - primer Vlada Zrne iz Velenja

Malim" ljudem se dogajajo velike krivice!

Poglejmo primer Velenjčanov Vlada Zrne in njegove žene Štefanije Pristovšek.

Oba, on s 25. leti delovne dobe in ona z 31. leti delovne dobe, sta pred dobrim letom ob stečaju ESO Opreme izgubila delo in pristala na zavodu za zaposlovanje. Kakšne stiske sta pred tem doživljala, s kakšnimi vprašanji sta se obremenjevala, je tema vrednega socialnega romana slovenske stvarnosti iz konca 20. stoletja. Na kakšno zaposlitev še lahko računata, kakšne možnosti za delo sploh imata, pa je praktično vprašanje, ki vsaj ta čas nima odgovora. A podatek, da so ljudje, ki so starejši od 40 let, postali kategorija "dolgotrajno" brezposelnih in težje za-posljivih, za katere se zanima le še redkokateri delodajalec v Sloveniji, je dejstvo.

Ko se je zgodilo, kar se je zgodilo, se je pojavil v Sloveniji Jamstveni sklad. Vsaj nekaj za te ljudi, ki so agonijo svojih podjetij čutili v plačilnih kuvertah, ki so bile ali pa ne, več mesecev pred objavo stečaja, prava miloščina. Delavec je po Zakonu o jamstvenem skladu imel in ima pravico zahtevati izplačilo neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je opravičen v tekočem koledarskem letu... Tukaj STOP!

Pritožba zadrži izplačilo

Kajti bivši delavec je lahko tudi oškodovan, če podjetje v stečaju ne posreduje Jamstvenemu skladu "pravih" podatkov.

In zdaj smo pri zgodbi Vlada Zrne, ki se je začela v njegovem bivšem podjetju, zdaj v stečaju. Tam so Jamstvenemu skladu preprosto posredovali netočne podatke, zaradi katerih je konkreten delavec pri izplačilu nadomestila za neizrabljen letni dopust ob 11.000 tolarjev, njegova žena pa ob 17.000 tolarjev.

"Ni veliko," pravi Vlado Zrna. Ali pa! Kajti

posledice so tu. Čeprav so v ESO Opremi v stečaju "napako" priznali in jo bodo ali pa so jo že sporočili Jamstvenemu skladu, Vladu Zrni to ne pomeni kaj dosti. Spravlja ga kvečjemu pred težko odločitev, ali se zaradi tega pritožiti, 15 dni ima časa, in dobiti tisto, kar mu gre, ali ne. Pritožba namreč zadrži celotno izplačilo do katerega je delavec opravičen. Drugače, preprosteje povedano: "Če se ne boste pritožili, vam denar izplačamo, če se boste, boste nanj še čakali."

Zrna: "Denar potrebujem zdaj"

Na Jamstvenem skladu v Ljubljani, kamor se je obrnil s tem vprašanjem, mu niso znali povedati, kdaj bi lahko njegova pritožba prišla v obravnavo in kdaj bi potem lahko pričakoval denar, ki mu pripada. Dejstvo pa je, da bi si s pritožbo Vlado Zrna prestavil izplačilo. Za koliko časa mu ni znano, domneva pa, da za nekaj mesecev. "Ker potrebujem denar, se ne bom pritožil. Jaz ne. Ne zdi pa se mi prav, da lahko pride do kaj takega."

Satlen "Čakal bi le kakšnih štirinajst dni dlje"

Rudi Satler iz ESO Opreme v stečaju pa meni drugače: "Naj se delavec pritoži na Jamstveni sklad, pritožbo bodo obravnavali hitro, mislim,

Slovenska blagovna znamka za zdravo prehrano

Zlato zrno že v Dolini

Vodstvo poslovne skupnosti Zlato zrno, katere skrb je med drugim prireja teletine slovenskega porekla po posebnem, zdravem postopku (brez a ntibiotikov in drugih dodatkov) je letos spomladi na Območni Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici v Velenju predstavilo prizadevan-a skupnosti za vključitev v to verigo čimveč re-, cev, mesaijev... in tudi gostincev. Že takrat so p

Kuhar Franc Krušič v Šaleški dolini z licenco za

Zlato zrno

redstavniki Kmetijske zadruge Šaleška dolina po vedali, da vlada med njihovimi rejci za pridobitev licence Zlato zrno precejšnje zanimanje. Pred nedavnim je omenjena zadruga postala 44 članica poslovne skupnosti Zlato zrno za tel etino. Franc Krušič iz restavracije Jezero v Velen ju pa je prvi kuhar v Dolini, ki si je pridobil licenco za pripravljene različne jedi iz teletine s po sebno oznako.

Blagovna znamka Zlato zrno zagotavlja porabnikom konstantno kakovost, bistvo vsega pa je način prehrane živali, ki mora ustrezati prežvekovalni naravi telet. Živali, težke najmanj 195 in največ 270 kilogramov ob zakolu, so pitane

po posebni tehnologiji s krmo domačega izvora (proizvajalec te krme v Sloveniji je za zdaj podjetje Emona krmila), brez antibiotikov in drugih dodatkov, ki v prireji mesa niso dovoljeni. Maščoba dosega le od enega do dveh odstotkov. Teletina Zlato zrno je svetlejše barve, kot smo navajeni. Meso telet, hranjenih z mlekom, je za 30 -odstotkov dražje, z drugačno rejo pa je cena lahko nižja tudi za 20 odstotkov. Blagovna znamka Zlato zrno zagotavlja med drugim natančen nadzor oziroma poreklo živali - od odbire teleta, prehrane, predelave mesa (poseben način klanja in razkosavanje mesa) do prodaje v trgovini ali v obroku v gostinskem obratu. Tovrstno vzrejo in pridelavo mesa v državah Evropske unije že poznajo .

Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Maijan Jakob nam je ob tej priložnosti povedal, daje zanimanje med njihovimi kmetijci za rejo telet po licenci Zlato zrno večje kot so sposobni teh živali prodati na trgu. V lastnem hlevu v Ravnah pri Šoštanju krmijo teleta po predpisani tehnologiji že dve leti. V prvi vrsti bodo pomagali tistim kmetijcem, ki bodo teleta krmili tudi za naprej. V polnem zamahu pa se pripravljajo na ponudbo mesa in mesnih izdelkov pod to blagovno znamko v njihovih mesnicah v začetku prihodnjega meseca. Po njegovem mnenju bo največji zastoj vsaj na začetku pri potrošnikih, ki o Zlatem zrnu vedo še premalo.

Po mnenju kuharja Franca Krušiča pridobitev licence ni tako "mala stvar", kot bi mislili nekateri. Z njo pridobi ugled kuhar sam in tudi podjetje, v katerem je zaposlen. Največ pa seveda gost, ki zaužije zdravo, okusno meso, pripravljeno po posebnem receptu, z izbranimi dodatki k jedem in vinsko ponudbo. Posebej se za pridobitev licence ni izobraževal. Nekaj malega znanja si je v svoji 15-letni praksi pridobil ob prebiranju strokovnih revij, na delu v tujini, pa na gradu Zemono v Vipavi, v Termah Topolšica in sedaj v restavraciji Jezero, kjer se - po Krušičevih besedah - že pripravljajo na ponudbo telečjih dobrot z oznako Zlato zrno. Njegova posebnost so prav mesne jedi (poleg teletine še svinjina) in priloge. Tisti, ki so mu dodelili licenco, so se o njegovih kuharskih mojstrovinah že prepričali.

■ Tp

da bi delavec v primeru pritožbe dobil izplačilo le s kakšnim štirinajstdnevnim zamikom, več ne." Rekel je še, da "napake" v zvezi s tem primerom v ESO Opremi v stečaju ne morejo priznati, ker ne gre za napako, saj so podatke pripravljali skladno z Zakonom o stečajnem postopku, ki določa, kaj gre v prednostno poplačilo, od Jamstvenega sklada pa niso dobili nobenih navodil.

Jeromel: "Samo pritožbo lahko napišem"

V Območni ZSSS Velenje imajo organizirano pravno pomoč, brezplačno za svoje člane. Nanje se je v zvezi s to svojo težavo obrnil tudi gospod Zrna. Odgovor, ki ga je dobil, je bilo vprašanje: "In kaj naj zdaj jaz? Samo pritožbo lahko napišem." Andrej Jeromel, odvetnik pri sindikatih, nam je potrdil, da pravzaprav sam ne more res nič drugega, kot da za delavca napiše pritožbo. "Ta je upravičena, ampak kaj, ko delavec v tem primeru ne bo dobil denarja, dokler ne bo

rešena. Kdaj bo to, pa ..."

Hrenova: "Lahko takoj, lahko pa .."

Pri pravnici svetovalki na Jamstvenem skladu Republike Slovenije Vesni Hren, smo se pozanimali, kako je pravzaprav s tem. Razumljivo, da ni mogla reči: naj se pritoži, kot tudi ni mogla reči, naj se ne pritoži. Sklicevala se je na 270. člen Zakona o upravnem postopku, ki govori o tem, kdaj je odločba izvršljiva. Takrat, ko preteče rok, če ni bila vložena pritožba. Če pa je bila, se počaka do obravnave.

No, pa smo tam. V vsakem primeru bo odločitev, se pritožiti ali ne, ostala na ramenih delavca. Vlado Zrna pa je že dejal, da se ne bo pritožil. Ne zato, ker ne bi imel prav. Pritožil se ne bo zato, ker bo tako denar dobil v kratkem. Če se pritoži pa kdo ve kdaj.

"Malim" ljudem se dogajajo velike krivice, pa naj kdo reče kar hoče.

■ Milena Krstič - Planine

I Tinauerjeva vztraja: mejni kamen je črna gradnja!

Kakšna dobrodošlica, lepo vas prosim?

"Postopek vodim kot prizadeta občanka Šoštanja. Sem ena redkih še tukaj živečih intelektualk in ne bom dovolila, da bi državni uslužbenci spoštovali načelo enakopravnosti in zakonitosti samo za nekatere," je v ponedeljek, 25. maja, v prostorih svojega podjetja Perspektiva, d.o.o., Šoštanj, na tiskovni konferenci izjavila mag. Cvetka Tinauer, podjetnica in prva znana kandidatka za županjo občine Šoštanj.

Spregovorila je o postopkih, ki jih je sprožila, da se izkaže, ali je betonski kamen, ki je za ene (predvsem Velenjčane) znak dobrodošlice tistim, ki vstopajo v mesto Velenje, za druge (predvsem Šoštanjčane) pa mejni kamen, ki "ločuje" Velenje od Šoštanja, črna gradnja, ki naj bi si jo privoščila Upravna enota Velenje, ali ne. Polemiko v medijih je sprožila z odprtim pismom, s katerim je seznanila tudi m inistra za okolje in prostor Petra Gantarja in ta je z dopisom Upravni enoti Velenje naložil, da ji na vsa postavljena vprašanja iz odprtega pisma tudi odgovori. Načelnica Milena Pečovnik je to storila, vendar s tistim, kar je zapisala, mag.Tinauerjeva ni bila zadovoljna. Ne bo odnehala, je rekla, dokler ne pride zadevi do dna. Zato je šla v konkretne aktivnosti: ministru Gantarju je predlagala, da odvzame celotno zadevo UO Velenje, jo prenese v svoje ministrstvo ter uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti, s tem pa omogoči občini Šoštanj sodelovanje v postopku; zahteva sklic izredne seje Sveta občine Šoštanj, na kateri naj se, kot terja, uvede kazenski postopek zoper odgovorne osebe v občini Šoštanj, ki so dovolile pravnomočnost in dokončnost odločbe o priglasitvi del, zahteva uvedbo kriminalistične preiskave na UO Velenje zaradi suma namernega sodelovanja predstavnikov UO Velenje s "črnograditelji" mejnega kamna tako, da so s svojim ravnanjem onemogočili pravice občine Šoštanj kot stranke v postopku, predlaga pa tudi, da naj svet njo pooblasti za pravno nadaljevanje tega postopka.

Ne bomo pisali o tem, kateri člen kakšnega zakona in kateri del upravnih postopkov je za Tinauerjevo sporen in katera pravna sredstva je že in jih še bo uporabila. Zanimalo nas je, za kaj ji pri vsem skupaj pravzaprav gre: ali za to, da dokaže, daje objekt črna gradnja, ali za to, da dokaže, da mejni kamen (če to je) ne stoji na pravem mestu. "Gre miza oboje. Najprej pa za to, da se ugotovi, ali je črna gradnja. Ce je, naj Ministrstvo za okolje in prostor prizna napako in omogoči obnovo postopka, potem pa bom skušala dokazati, da ne stoji na pravem mestu." In naprej: "Od države bom zahtevala, da Šoštanj vključi v

Je "objekt", kije za Tinauerjevo zgolj vrh ledene gore, črna gradnja, ki si jo je dovolila Upravna enota Velenje, ali ne? To je zdaj vprašanje, (foto: vos)

popravo krivic zaradi degradacije prostora; da ugotovi, zakaj območje Prelog ne more soditi pod občino Šoštanj (zakaj za to uporablja tolmačenje, da se je o tem treba odločati z referendumom, ko pa vemo, da tam ni več prebivalcev). Gre za vprašanje celotne industrijske cone in gre za denar, ki se zdaj zliva v velenjski proračun. Zakaj se ne bi te desetine milijonov zlivale v šoštanjskega ? Če se bo pokazalo, da kamen stoji na pravem mestu, naj tam ostane. Kljub temu pa je prav, da se tistim ljudem iz občine Šoštanj, ki so me klicali in prosili, da se vključim v ta postopek in ki imajo težave z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, nekateri celo prej umrejo, kot jih dočakajo, dokaže, da v UO Velenje ne delajo enakopravno in enakovredno za vse v Velenju in Šoštanju. To je žal kruta resnica. Mestni občini Velenje se je dovolila črna gradnja, ki se je kasneje celo pokrila, morda s spornim dokumentom odločbe o priglasitvi del. Zakaj se to ne dovoli kakšnemu podjetniku v občini Šoštanj? Se vam ne zdi to zelo, zelo resno vprašanje?", pa je Tinauerjeva vprašala kar nas.

■ Milena Krstič - Planine

6 NAŠ ČAS

OBJAVE

28. maja 1998

MLAD

POČITNIŠKO DELO

Izpostava Velenje:

Trg mladosti 2, tel. 063/851-686, fax:063/ 853-061 (Danijela, Katica, Melita, Ksenija, Stojana)

Izpostava Slovenj Gradec:

Trg svobode 7, tel/fax 0602/ 45-172, 0609/ 627-749 (Tadej, Melita)

Izpostava Žalec:

Šlandrov trg 40, tel./fax 063/716-332 (Adrijana, Danijela)

Kdo smo?

Smo podjetje, ki posreduje občasna in začasna dela za študente in dijake. Za opravljanje te dejavnosti vsako leto znova obnovimo koncesijsko pogodbo z državo. Trudimo se, da na povpraševanje naročnika dela (obrtnika, podjetja, društva, posameznika) kar najhitreje odgovorimo, torej, da na njegov naslov zelo hitro pošljemo študenta ali dijaka, ki ustreza zahtevam in željam naročnika. Posredujemo preko 100 različnih vrst dela; od enostavnih fizičnih do najzahtevnejših intelektualnih. V devetih letih smo mladim posredovali preko 90.000 del.

S kom sodelujemo?

Že od ustanovitve uspešno sodelujemo z mnogimi obrtniki in podjetji iz vse Slovenije, predvsem pa želimo ustreči potrebam delodajalcev iz naše Doline. Korektnost pri poslovanju, hitro odzivanje, tradicija in pravilen pristop so nas naredili prepoznavne in uspešne. Ob tem ohranjamo dobre odnose s študentskimi in dijaškimi organizacijami, saj odvajamo velik del našega dohodka za njihovo delovanje, podpiramo pa tudi različne njihove projekte. V lanskem letu smo za to namenili 4.335.000 tolarjev nepovratnih sredstev.

Kako lahko z nami sodelujete tudi vi?

Če ste delodajalec in ugotovite, da bi potrebovali pomoč pri delu, nas pokličite na naš brezplačen telefon 080 15-34. Opišite nam vrsto dela, povejte, kdaj želite, da naš član, ki bo ustrezal vašim potrebam, z delom prične, vse ostalo pa bomo uredili mi. Na voljo smo vam vsak delavnik med 8.00 in 16.00 uro, ob sobotah pa med 8.00 in 12.00 uro.

Pravila poslovanja z nami?

Če z nami poslujete prvič, bomo z vami sklenili pogodbo o medsedbojnem sodelovanju. Napotnico za delo mora dijak ali študent dvigniti pred pričetkom dela. Ko delo opravi, mu izpolnite in potrdite napotnico. Lahko nam jo pošljete, ali pa jo k nam prinese naš član sam. Na podlagi napotnice vam izdamo račun, znesku, ki ga je zaslužil član, pa dodamo 10% manipulativnih stroškov. Njihova višina je določena s koncesijsko pogodbo in je za vse servise enaka. Ker morajo biti

dijaki in študenti pri delu primerno zavarovani, jih Mladinski servis Velenje zavaruje za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti. Delodajalec pa je na napotnici obveščen še o poteku zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; po dogovoru lahko to obračunamo in odvedemo tudi mi.

Kaj je še pomembno za dobro sodelovanje?

Učinkovit servis, ki v kratkem času poišče med svojimi člani tiste, ki so sposobni in želijo opraviti določeno delo. Pomembno je, da so naši člani vestni in opravijo svoje delo v okviru dogovorjenih obvez kar najbolj kvalitetno in natančno. In dober obrtnik, podjetje, društvo ali posameznik, ki omogoči varno opravljanje dela, opozori na morebitne nevarnosti pri delu ter po opravljenem delu v predpisanem roku poravna finančne obveznosti.

Vabimo vas k sodelovanju!

Ker verjamemo, da si lahko medsebojno pomagamo. Morda potrebujete le nekaj urno pomoč dnevno, morda se vam je povečal obseg poslovanja, morda želite del obveznosti odložiti iz svojih ramen. Oglasite se nam. Dijaki in študenti so še posebej poleti pripravljeni poprijeti za delo, saj nujno potrebujejo kakšen dodaten tolar za počitnice ali kakšno drugo dolgo željeno stvar. Zato hkrati vabimo tudi vse mlade, ki se morda še niso prijavili za počtniško delo, da to storijo čim prej. Zagotovo tudi letos ne bo primanjkovalo delaželjnih mladih, želimo pa si, da bi lahko prav vsem omogočili počitniško delo. Pridne in zanesljive člane vsako leto nagradimo z izletom, različnimi popusti pri prireditvah, pripravljamo jim brezplačne koncerte in omogočamo poceni fotokopiranje. Tudi za naročnike del imamo pripravljene drobne vzpodbude, zato prijazno in lepo vabljeni v naš servis!

Direktor Mladinskega servisa Velenje Uroš Meža pravi: "Dijakom in študentom želim obilo učnih uspehov, vsem delodajalcem pa veliko dobrih poslovnih načrtov in njihovo uspešno uresničitev, mogoče tudi z našo pomočjo." Zahtevajte dodatne informacije po telefonu 080 15 34! Lahko se oglasite tudi osebno. Dogovorili se bomo o najugodnejšem sodelovanju, s katerim boste zadovoljni Vi in Mi.

Rudaijenje danes in jutri

Parkirišča in prometna ureditev

Peter Jaklič-SDS: "Pomembno je, da se v Premogovniku Velenje poleg tehnoloških ciljev uresničujejo tudi socialni cilji."

Vlada Republike Slovenije nima izdelane strategije razvoja energetike, kljub temu da se je že začela pogajati za vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Energetsko situacijo rešuje sproti iz leta v leto, kar povzroča premogovniku velike težave že danes. Kaj se bo dogajalo z rudarjenjem, ko bo Slovenija članica Evropske zveze, vlada očitno niti ne razmišlja. Njeni pritiski na premogovnik, da že v tem letu zmanjša izkop premoga za 200 tisoč ton in zmanjša zaposlenost za 200 delavcev, so za Velenje nesprejemljivi.

Prav zaradi tega razloga Premogovnik najprej ni potrdil vladnega predloga in ni podpisal dogovora o letnem načrtu proizvodnje. Potem pa je do podpisa vendarle prišlo, s čimer je bila vsaj za silo odpravljena letošnja negotovost, kar pa ne pomeni dolgoročne stabilnosti. Ker je rudaijenje danes in jutri odvisno od proizvodnje električne energije v TEŠ, je dolgoročno načrtovanje v obeh sistemih še toliko bolj pomembno. Do tega bo težko priti, dokler bo vlada imela interes uvažati električno energijo tudi takrat, ko bi jo lahko doma proizvedli. Pogodba s Švico to nedvoumno potrjuje. Vsaka skrbna in nacionalno usmerjena vlada bi imela interes, da se med rudarji in TEŠ čimprej sklene dolgoročna pogodba o dobavah premoga. Pri sedanji je prav nasprotno. Tega interesa nima, njeno taktiziranje pa bi utegnilo povzročiti veliko škodo tako državi kot občini.

Občinska oblast nas že vrsto let trenira, kako bi lahko svoje jeklene konjičke pred bloki, trgovinami, občino in drugimi institucijami preprosto zložili v škatlico in jih vtaknili v žep tako kot to počenja Gustav v znameniti risanki. Toda ne gre in ne gre nam od rok. Ali so občinarji slabi trenerji ali pa smo občani slabi učenci. Kot zgleda, se tega ne bomo nikdar naučili. Potrebno bo zgraditi parkirišča. Vendar kako, če občinska oblast nima interesa, da bi celovito zastavila projekt, temveč se problematike loteva kampanjsko in še praviloma neposredno pred volitvami. Kaj lahko stori v tako kratkem času in naglici? Nekaj malega že, kar pa še zdaleč ne zadostuje potrebam.

Ni treba biti prometni strokovnjak, da bi se ugotovilo, da samo in zgolj asfaltiranje površin, na katerih je možno parkirati, ni strokovna rešitev, ker se ne upošteva dejstvo, da so parkirana vozila mirujoči promet, parkirne površine pa prometne površine. Ker sta v Velenju dva izrazita žarišča, in sicer v bivalnem okolju ter oskrbovalnem oziroma pred trgovinami, se morajo tako bivalne ceste kot dostopne začeti preurejati za prevzem mirujočega prometa. Za velenjska mestna središča je ta možnost velika priložnost, ker je z vidika načrtovanja prometne ureditve najučinkovitejša. In kar ni zanemarljivo, je tudi sorazmerno poceni. Ali bo tudi izkoriščena? Kot kaže, ne bo, kajti moral bi se zgoditi čudež. Čudeži pa se redko dogajajo.

Upokojenci v belo-sivih knjigah

Franc Sever - SDS: "Z izgradnjo parkirišč se zamuja vsaj pet let."

Možnosti varnejše šole

Martin Pustatičnik -SDS: "Napohodu je kriza."

Koliko knjig bo še napisanih o pokojninski reformi, koliko belosivih ovitkov bo še zamenjanih na teh knjigah, koliko kopij se bo še lomilo na plečih delavcev in upokojencev samo zato, da bi se posamezniki povzpeli na mehka sedla in zviška spremljali mimohode brezposelnih in številnih lačnih upokojencev?

Negativna demografska gibanja, negativni gospodarski trendi, nikakršna kontrola vlade nad divjo privatizacijo, ki jo žal v številnih primerih vodijo vodilni iz prejšnjega sistema, ki so se čez noč prelevili v "elitni sloj bogatinov", pospešuje'prihod krize. Krizo pospešujejo tudi nesoglasja političnih strank do pokojninske reforme. Načeloma vse politične stranke poudarjajo, da si prizadevajo za socialno državo, a v resnici je drugače. LDS, ZLSD in DeSUS si med drugim prizadevajo za ohranitev visokih priviligiranih pokojnin. Tako so te stranke blokirale SDS pri:

- predlogu, da se najnižje pokojnine dvignejo za določen odstotek,

- predlogu, da se odpravijo priviligirane pokojnine v skladu s 14. točko Resolucije Sveta Evrope, ki pravi: "Naj se v izjemnih primerih, kjer si je vladajoča elita prejšnjega sistema dodelila višje pokojnine, kot so tiste, ki pripadajo drugim, le-te znižajo na raven slednjih.",

- predlogu vdovskih pokojnin,

- predlogu, ki bi žrtvam vojne za Slovenijo priznal ustrezen status.

Po vsem tem se mi vrača v spomin že nekoliko pozabljena Kosovelova pesem: "Tiho stopa za vasjo raztrgana sivka beda."

Marko Jeraj - SLS: "Šele večje nasilniške akcije pricurljajo v javnost."

Zaradi velikih šol z več oddelkov posameznega razreda, je množica otrok večja, težje obvladljiva in učitelji ne morejo prepoznati vseh nepridipravov. Ti se izmuznejo njihovi kontroli in nadzoru. Velika šolska poslopja bi bilo treba pregraditi tako, da bi bili na eni strani nižji razredi do vključno petega razreda, na drugi strani pa učenci od šestega do devetega razreda. Z ločenimi vhodi, stopnišči, garderobami, sanitarijami, razredi in zbornico bi bile skupine otrok lažje obvladljive. Možnost prehoda med eno in drugo stranjo šole bi imeli le učitelji. S tem bi se izognili potrebi po varnostnikih na šolah in še marsikateri drugi nevščenosti ter neredu. Kar je pa najpomembneje, naši otroci bi bili v šolah mnogo varnejši, kot so danes. Druga takšna možnost bi bila z oživljanjem podružničnih šol. Torej bi se šolarji do svoje zrelejše dobe šolali v domačem kraju v podružnični ali samostojni nižje organizirani šoli. Vzgajanje otrok v takšnih manjših šolah je mnogo učinkovitejše. Pa tudi, če več stane. Sedanji prevozi tudi niso poceni, poleg tega pa obstaja še ogroženost otrok zaradi prometa.

Svetniki SLS smo že večkrat dali pobudo, da bi prilagodili šolske okoliše za varnejšo in humanejšo šolo. Da bi razširili podružnične šole v Škalah, Pesju, Vinski Gori, občinska oblast pa nič. Čeprav so tudi starši goreče in proseče postavljali takšno zahtevo. " Vedno je bil odgovor, da ni denarja. Če ga ni za otroke, le kaj drugega je pomembnejše?

8. maja 1998

MS VAS 7

Naših

mm,

let

V letu 1971, ko je Velenje dobilo pokriti plavalni bazen, ko se je Rudar uvrstil v 1. slovensko nogometno ligo, ko so se odprla vrata nove knjižnice z galerijo, osnovne šole Antona Aškerca in Ljubljanske banke, je v Šaleškem rudarju večina člankov še vedno ostajala nepodpisana, čeprav seje glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks tu in tam pod kakšen članek že podpisal z Lj. Naraks (npr. članek z naslovom "Bodo verniki šoštanjske fare ostali brez cerkve?", ki je bil objavljen 9. aprila leta 1971 v sedmi številki Šaleškega rudarja). Prvomajska številka Šaleškega rudarja, izšla je 30. aprila, je imela glavo časopisa po dolgem času zopet tiskano v barvi (rdeči, seveda). S to prakso so nadaljevali, saj so napis "Šaleški rudar" v glavi časopisa odslej tiskali z belimi črkami (dotlej vedno s črnimi) na barvni podlagi (modra, zelena, rjava in rdeča) in ponavadi tudi z barvno zadnjo stranjo (barvna črta ali obarvan kolofon, ki je bil odslej velikokrat na zadnji strani časopisa). 21. maja je izšla deveta številka Šaleškega rudarja, tokrat kar z obema prilogama naenkrat. Skupščinskega Šaleškega rudar-

ja je tako kot ponavadi uredil Ljuban Naraks (letna naročnina za prilogo je znašala 52 dinarjev), literarno glasilo Mladi rudar pa je v njegovem šestem letu izhajanja uredil uredniški odbor v katerem so bili Milan Plevnik, Zoran Babič, Karel Ravnjak, Anton Planine, Aca Polanc in Cvetka Martine, za redakcijo pa je odgovarjal Ljuban Naraks. 10. septembra so v štirinajsti številki Šaleškega rudarja zopet uvedli novo rubriko, ki so jo poimenovali "Vaša vprašanja na pravi naslov": "Kako smo si jo zamislili? Od vas pričakujemo stvarnih vprašanj iz vašega življenja, okolja, kolektiva, šole... Preko nas jih postavite najodgovornejšim ljudem v občini, krajevni skupnosti, delovni organizaciji, skratka vsem, za katere menite, da bi na vaše vprašanje morali odgovoriti. Vprašujte tako, da boste vplivali na odpravljanje napak, na nadaljni razvoj občine, skratka postanite akter pri soustvarjanju v občini." Stalna rubrika Šaleškega rudarja so bili tudi razni podlistki in potopisi, ki so jih med drugim prispevali Vlado Valenčak, Borut Korun, Tone Kovačič, Dušan Kukovec, Franc Verko ter Viktor Kojc.

■ dk

Mladinski center Velenje napoveduje kinotečno jesen

ozdrav novi kinodvorani

Mladinski center Velenje in Paka film, kino-video klub Velenje, pripravljata v soboto prvi kinotečni večer v seriji filmskih večerov Mladinskega centra Velenje. Projekcija bo posvečena pričakovani otvoritvi nove kinodvo-rane, hkrati pa bo napoved filmske jeseni v Mladinskem centru Velenje.

Paka film šteje letos 26-letnico delovanja in v tem času so člani društva posneli nešteto metrov filmskega traku, filmski in video arhiv društva pa je poln naslovov v skoraj vseh žanrih. Tokratna jav-

na projekcija bo posegla po žanrskih filmih šaleških ustvarjalcev, predvsem iz začetnega obdobja njihovega ustvarjanja. V spored sta organizatorja uvrstila filme Staneta Hafnerja, Mira Krmelja, Zdenka Zakoška, Toma Čonkaša, Borisa Salobirja in Milana Marica. Filmi so posneti v formatu super 8 in večinoma v barvah.

V soboto ob 21 .h ste vabljeni v MKC na mini filmski praznik. Vstopnine ne bo!

■ bš

Na UPI Ljudski univerzi Žalec že mislijo na jesen

e več novih izobraževalnih vsebin

ŽALEC - Podobno kot pri drugih izobraževalnih ustanovah se šolsko leto počasi zaključuje tudi na ljudskih univerzah, le da mu tam ne rečejo "šolsko", ampak izobraževalno leto. Na Ljudski univerzi Žalec pravijo, da je bilo uspešno. Skozi množico programov, več kot 50 različnih je bilo, ki so jih pripravili in jih vodijo do konca, se je v izobraževalnem letu 1997/98 vključilo v njihove programe več kot 2.500 udeležencev in to je podatek, ki nekaj pove.

Kljub temu, da izobraževalno leto še ni povsem zaključeno, pa se na Ljudski univerzi Žalec že pripravljajo na novo, ne samo

Luče ob Savinji

z novimi programi, ki jih bodo uvedli, ampak tudi z urejanjem prostorov. Na novo so uredili še eno računalniško učilnico in jo sodobno opremili ter posodobili z internetom. Zdaj je že znano, da bodo lahko izvajali tudi tiste programe, za katere so morali pridobiti verifikacijo Ministrstva za šolstvo in šport. Razpisali bodo nadaljevalni program poklicnega izobraževanja za naziv trgovinski in živilski poslovodja; triletni program za poklic trgovca; štiriletni program strokovnega izobraževanja ekonomsko -komercialni tehnik; diferencialni program za strojne tehnike;

triletni program poklicnega izobraževanja strojništvo, oblikovalec kovin, preoblikovalec in spajalec kovin za naziv strojni ključavničar, za strojnega mehanika; diferencialni program za elektrotehnike elektronike in elektrotehnike energetike ter v triletni program za poklic elektrikar elektronik in elektrikar energetik.

To pa je samo del tistega, kar bodo za jesen še razpisali, ko se bo začelo izobraževanje tudi v številnih programih, tudi visokošolskih, poleg tečajev, seminarjev ter učnih delavnic.

■ mkp

Učilnici za devetletko

Osnovna šola Luče seje prijavila na razpis za tiste šole, ki bi v šolskem letu 1999 - 2000 predčasno pričele z uvajanjem devetletne osnovne šole. Prijavilo se je 80 šol, izbrali pa jih bodo 40. Za dokončni izbor je šola pridobila soglasji sveta staršev in občinskega sveta, dodati pa je treba, da bodo 2. junija v Lučah odprli dve novi učilnici, ki sta pogoj za devetletko.

Cesta v Robanov kot (ne) bo prenovljena

V naslednjih dneh bodo izvajalci pričeli posodabljati 5 kilometrov ceste v zaselek Konjski vrh. Občinski svet je izbral celjsko cestno podjetje, s katerim sov ponedeljek podpisali pogodbo.

Zal se istočasno nadaljuje zaplet glede posodo-

bitve poldrugega kilometra ceste v Robanov kot. Celjski zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine namreč noče izdati soglasja in zahteva še idejni načrt za parkirišča, kar pa bo naložbo zavleklo in bistveno podražilo.

Mladi brez športnega igrišča?

V Lučah imajo v zadnjem času precejšnje težave s športnim igriščem ob osnovni šoli. Okoliški krajani namreč ne dovolijo popoldanskih športnih dejavnosti mladih, za šolarje dopoldne to ne velja. Krajane menda moti hrup, poleg tega pa trdijo, da pri dograditvi šole pred dvema desetletjema za izgradnjo igrišča ni bilo potrebnih dovoljenj. V Lučah seveda skoraj ni prostora za novo igrišče, vsaj blizu šole ne, zato so stvar predali odvetniku, ki naj bi stvar razčistil.

Mjp

V daljni Španiji je v 14. stoletju živela rodbina Costa, njihov potomec pa se je kakšnih dvesto let kasneje že v italijanski Genovi izkazal z junaškimi dejanji in bil zato povzdign-jen v plemiča - od tod "de" pred priimkom. Za časa Napoleona se je del de Costov naselil v Halozah, od koder se je Tonetov praded preselil v Velenje. Stari oče se je priženil na veliko Kaševo domačijo /Blekači/ v Ftesju in v pokoj odšel kot upravnik Jame Velenje. Njegov sin, Tonetov oče, je postal učitelj in se leta 1932 poročil z natakarico Jožeto Goleš iz Šentvida pri Grobelnem. Čas druge svetovne vojne so preživljali v ftisju pri sorodnikih, kjer se je približno devet mesecev po nemški okupaciji, 21. februarja 1942 rodil Tonček, ki so mu kaj kmalu začeli praviti Sine ali Sinč. Brata Dušana je dobil približno devet mesecev po Dnevu zmage! Takrat so že stanovali v Mayerjevi vili v Šoštanju, kjer je oče poučeval.

Zadnji dnevi vojne so bili tako burni, da si je hrumenje bombnikov in daljne odmeve odvrženih letalskih granat, številne kresove in streljanje zmage veselih partizanov v zrak, takrat triletni, Sine dobro zapomnil. Tudi kasnejše otroške igre so bile zaznamovane z vojno. "Sef" okoliške mularije je bil, danes znani fotoreporter, Joco Žnidaršič, pod čigar vodstvom so fantje recimo vrgli v, med vojno porušeno, hišo čisto prave dum dumke...

Z eno učiteljsko plačo in hrano na karte je bilo v časih povojnega pomanjkanja težko preživeti. Na srečo so de Costi nekaj hrane pridelali na vrtu, pa tudi kokoši in zajcev ni zmanjkalo nikoli. Sine je imel kasneje pri košarki pravi "zajčji odriv", kar so prijatelji pripisovali velikim količinam zaužitega zajčjega mesa v otroštvu... An-gloameriške povojne pomoči so se otroci najedli predvsem na enodnevnih letovanjih v okolici in na daljših kolonijah v Sevnici.

Šolo Bibe Roecka je imel pred nosom, v četrtem razredu ga je celo poučeval oče, ki pa je sinu vedno dal nižjo oceno, kot si je zaslužil... Zgodovina, zemljepis in likovni pouk so bili predmeti, ki jih je imel vsa leta osnovne šole/takrat še štrir-iletne osnovne šole in štiriletne nižje gimnazije/najraje in tudi učitelji teh predmetov so bili zelo dobri. Po eni strani je bil precej umirjen in nesamozavesten, po drugi pa poln energije, ki mu ni dovoljevala pretiranega posedanja ob knjigi. Odvečno energijo je porabil v športu, začel je z "med dvema ognjema", nogometom, zelo zgodaj s tenisom, zastrupila pa ga je konec nižje gimnazije košarka. Postal je član mladinske košarkarske ekipe Elektre, s člansko ekipo je kot igralec in trener leta 1969 celo premagal slovito Olimpjjo, ki je sicer igrala brez Daneva in Jelovca, a z Bassinom in Žorgo. Trener in igralec / ter deklica za vse/ hkrati je bil v letih od 1968 do 1971, kot šolan fizkulturnik je vnesel nove, sodobne prijeme in v sezoni 68/69 je Elektra dosegala izredne rezultate in le za las zgrešila drugo zvezno ligo. Potem ko je Elektro zapustil - večina najboljših igralcev je v naslednjih dveh sezonah odšla v vojsko, je tri leta treniral še velenjski košarkarski klub, potem pa dal aktivni košarki slovo.

V osnovni šoli je bil enkrat predsednik razreda, rad je pel v šolskem zboru in z očetom hodil na lov /oče je bil bolj ljubitelj narave, kot ubijalec živali, zato so ga prijatelji dražili "zakaj, da hodi s puško v gobe!"/. V začetku nižje gimnazije ga je prijatelj Joco pritegnil še k tabornikom.

Zanimivo, odločal se je med likovno umetnostjo in športom, prevladal je slednji, zato se je leta 1957 vpisal na petletno učiteljišče v Tolminu. Tolmin zato, ker je hotel stanovati v internatu in, ker je imel tam teto. Živel je v Domu Petra Skalarja, na šoli kmalu postal predsednik športnega društva za vsa leta. Večino prostega časa je porabil za šport, veliko je igral košarko, bil je član Elektre in hodil z njo na tekme, to pa mu je bil ob sicer redkih obiskih doma, stalen stik s prijatelji in Šoštanjem. Toda šport ni bil vse, še.vedno je pel v šolskem zboru, bil je v šolski plesni ekipi, z nekaj prijatelji so ustanovili pravi diksilend ansambel, kjer je tolkel na bobne. Nastopali so na šolskih zabavah in na plesih po Tolminskem, postali so popularni in do takrat zadržani Sine je začel pridobivati izkušnje z nasprotnim spolom, ki ga je bilo na šoli tri četrtine. Ob koncu učiteljišča prva ljubezen, z nesrečnim koncem seveda. Tabornika si je šel bolj med počitnicami, brat Dušan pa je že takrat vodil taborniško četo Pusti grad, ki je leta 1961 postala odred. Počitnice so bile sicer namenjene tudi služenju denarja, že v osnovni šoli je obiral hmelj, delal v tovarni usnja in na rudniški klasirnici.

Da je prvo leto študija preživel brez štipendije / leta 1962 se je namreč vpisal na Fakulteto za šport/ je vsaj štiri dni v tednu od sedmih zvečer do polnoči "štancal" gumbe pri privatnici, raznašal je mleko, bil je biljeter. V kasnejših letih si je denarno že opomogel s poučevanjem smučanja. Fizkulturniki so sloveli, zato z dekleti ni bilo težav, kljub temu pa je vztrajno študiral in najtežje izpite večinoma opravil z desetico. Košarki se ni odpovedal, igral jeza Elektro, hkrati pa se, tako kot Dovškov Peter, lotil tudi boksa in bil leta 1966 celo rezerva v republiški reprezentanci, ki se je pomerila z najboljšim madžarskim klubom... Redno je hodil v Dramo, Mestno gledališče in Opero, ob sobotah je bil na plesu v študentskem naselju, ob nedeljah na plesnih popoldnevih mojstra Jenka. Med študijem sicer ni živel svetniško, toda do sebe je bil neizprosen - študijskim in športnim dolžnostim je tudi sredi najboljše zabave dal prednost. Tako je leta 1967 končal vse obveznosti na fakulteti /zaradi sple-

ta okoliščin je sicer diplomiral tri leta kasneje/ in se kljub dobrim možnostim, da ostane v Ljubljani, vrnil v Šoštanj - da starši ne bi ostali sami, saj se je takrat v študij podal Dušan.

Najprej pa seveda v vojsko, v protiartilerjske enote v Nišu. Ker je bil odličen športnik in ker je bil resen vojak, je kaj hitro napredoval in si pridobil kar nekaj privilegijev, taborniško znanje je dobro izkoristil, ko je v izrednih razmerah ob napadu Sovjetske zveze na Češko, svoji enoti za romunsko mejo postavil tabor. Sicer pa mu je JLA s topoumnim načinom uka-zovanja in velikim kulturnimi razlikami med vojaki dala marsikaj misliti. Kasneje so ga v Velenju vključili v teritorialno obrambo in mu zaupali vlogo obveščevalnega oficirja, ki jo je vestno opravljal do leta 1989, ko so ga v štabu "upokojili" /njegova naloga je namreč bila proučevanje morebitnih sovražnikov - običajno članic NATA ali Varšavskega pakta/ zaradi tega, ker je po neki vaji kot najverjetnejšega napadalca na Slovenijo omenil JLA... Na prvo službo v Smartnem ob Paki ima profesor de Costa same lepe spomine. Osnovnošolce je prvo leto poučeval telesno vzgojo, srbohrvaščino in likovni pouk, drugo leto le še telovadbo in likovni pouk, potem je leta 1970 odšel na Rudarski šolski center v Velenju, kjer je še danes. Vsa leta poučuje telesno vzgojo, vmes pa je deset let učil tudi predmet Obramba in zaščita, ki ga je ves čas povezoval tudi z drugimi predmeti in vedami, še posebej z ekologijo. Kot profesor je vodil in tekmoval s številnimi šolskimi ekipami, poleg tega je leta 1968 soustanovil velenjski karate klub /kot tekmovalec je leta 1969 osvojil naslov republiškega prvaka v absolutni in leta 1972 v težki kategoriji!/. Zdaj vodi in trenira moško košarkarsko ekipo Šolskega centra, ki igra v šolski košarkarski ligi po vzoru NBA in je lani zasedla tretje mesto na državnem prvenstvu.

Svojo ljubezen do narave, Slovenije in čistega življenja izpolnjuje v taborništvu. Ze od leta 1962 je načelnik Šaleške /prej Občinske/ taborniške zveze. Brat Dušan in Peter Krapež sta 1967. leta odkrila prostor za tabor v Ribnem na Gorenjskem, Sine in Dušan sta leta 1977 našla prostor v Savudriji. Tabor v Ribnem je danes vzorno urejen, savudri-jskega je bilo z razpadom Jugoslavije konec. Doslej je nepozabne_dneve taborniškega življenja v Ribnem preživelo že tisoče Šaleških otrok. Več kot dvajset let se velenjski taborniki srečujejo s skavti iz Anglije, Nemčiji in z Nizozemske, lani so bili celo gostitelji evropskega srečanja skavtov - tabornikov, imenovanega Jamboree. Dušan, ki je kot predavatelj na Fakulteti za telesno kulturo skrbel za povezavo tabornikov z vrhunskimi športi, je pred trinajstimi leti žal umrl in bratu zapustil še velik del svojih obveznosti.

Rudarsko kmečko poreklo, lovska potepanja z očetom po Šaleški dolini, ljubezen do narave, kritičen odnos do preteklosti in sistema so ga pripeljali v ožjo skupino ljudi, ki so se uprli neodgovornemu prepuščanju Šaleške doline propadu in nevarnosti gradnje odlagališča atomskih odpadkov v Velunjskem grabnu. Na največjem protestnem ekološkem shodu v takratnem socialističnem bloku, 8. novembra 1987 v Velenju, je govoril o problematičnosti uporabe atomske energije. Član Šaleškega ekološkega društva je še danes. Hkrati z ekološko zavestjo je razvijal tudi svojo politično osebnost. Tako kot je zavestno vstopil v Zvezo komunistov /v Kavčičevi politiki je videl možnost oblikovanja samostojne in ekonomsko močne Slovenije/, se je zavestno vključil v procese "slovenske pomladi", decembra 1989 vstopil v Slovensko demokratično zvezo, po njenem razpadu pa se skupaj z Janšo priključil Pučnikovi Socialdemokratski stranki /SDS/, kjer je še danes. Od maja 1994 je predsednik velenjskega odbora SDS. Od leta 1991 je bil načelnik Oddelka za obrambo v času Demosove občinske vlade, ki je bila na oblasti od leta 1990 do februarja 1993. Možnost so-cialdemokracije vidi predvsem v tem, da Slovenija postane ekonomsko močna država na temelju tržnega gospodarstva, vendar z močnim poudarkom na socialno pravični politiki -po vzoru povojne Zahodne Nemčije.

Leta 1970 je v telovadnici v Šoštanju opazil dolgonogo plavolasko. On, profesor na Rudarskem šolskem centru, ona, gimnazijka. Za ljubezen neugodno, a vendar se je obdržala. Martina Koren je 27. oktobra 1973 na ljubljanskem Magistratu postala gospa de Costa, diplomirala na angleščini in povila Davida/1976/ in Nino/1980/. Nekaj časa sta zakonca stanovala vsak zase, nekaj malega v Šoštanju, od leta 1976 do vselitve v hišo na Gorici, so bili na Šercer-jevi 15 v Velenju. Nedograjen vikend v Skornem so kupili pred dvema letoma.

Prosti čas je bil od nekdaj povezan s taborništvom in smučarijo, delom okoli hiše, sprehodi s psom /od nekdaj jih imajo pri hiši/, obiskovanjem kulturnih prireditev, celo slikanjem akvarelov in seveda politiko ...

Zdaj najraje skoči na vikend, slikati bo začel prav kmalu, skrbi za svojo kondicijo. Želi si še potovati, želi postaviti taborniški center ob Velenjskem jezeru. S politiko še ni opravil, pripravljen je sprejeti tudi odgovornejše naloge in znabiti, da mu bo ravno tu prišel njegov "zajčji odriv" najbolj prav.

■ U. Hrast

&mu CAS

MED VAMI

28. maja

je povedal. Pa še nekaj je. Na vprašanje, če se res vozi s kolesom, je brez odgovora vstal, vzel kolo in že se je zapeljal. "Le v Solčavi moram stopiti s kolesa, da lahko obrnem, če je preveč ljudi in avtov," je še dodal.

Prvi spomini mu segajo v četrto leto starosti, z osmimi leti je že kosil, "od štirinajstega leta naprej pa sem bil doma že hlapec. Bratje so odšli v vojsko in ostala sva sama z očetom." Do leta 1921 je bil doma, nato je

moral k vojakom, po vojaških letih pa je delal pri kmetih Perku, Gradišniku, Kočanrji, Ložekarju in pri drugih, devet let je delal v Klemenči žagi. "Nikjer ni bilo preveč prida, pa nikjer prehudo, res pa je, da sem vedno "utrofil" najtežje delo," je povedal.

Med drugo vojno je bil nek časa v partizanih, celo ranjen je I bil, po vojni pa je nekaj let pomagal pri obnovi 1944 leta požganili hiš. Pri tem se je veliko naučil, postal je izkušen tesar, tudi hišo v kateri še danes živi je postavil sam, na mestu nekdanje olcarske bajte. V šoli ni prebil niti enega dneva, se je pa sam | naučil pisati in brati, pa še marsikaj drugega, kar je potreboval I za delo in življenje. Dnevi in leta v mladosti in danes mu tečejo enako hitro, pravi, da ni nobene | razlike. "Vedno je vse mimo teklo, kar šlo je in leta so minila," | pravi.

Poročil seje leta 1935. In kje I je srečal bodočo ženo? "Pod bregom," je bil kratek in se nasmehnil. In še res je bilo nekaj podobnega, saj je bila za deklo pri Podbrežniku. Rodilo se je osem otrok, eden je umrl še ma-1 jhen, sin, s katerim so živeli skupaj, pa se je pred dvema letom I ponesrečil s traktorjem. Njego-1 va žena sedaj skrbi za očeta Matevža in dobro se razumeta, čudno, da sem tako mladosten, če pa imam tako mlado žensko I v hiši." Vnukov in pravnukovje preko dvajset, točnega števila pa ni vedel. "Sem že večkrat] računal, pa je bil račun vedno | tak, da se ni izšel," je povedal.

Zdravje mu je dobro služilo, "čeprav me je večkrat "lovilo." Večkrat sem grdo padel, tudi s I kolesom in enkrat sem bil kar tri dni v nezavesti. Sem najbrž tak, da se še ubiti ne morem." f hrano ni nikoli pazil, kaditi je I poizkusil, pa ni šlo, med najtežje trenutke šteje ženino in sinovo smrt in pravi: "Moje življenje ni bilo nikoli lahko, šlo pa je vedno | kar naprej in naprej."

Za današnje dni ne tarna. | Marinka lepo skrbi zanj in prava prijatelja sta, očala tudi ima, I precej gleda televizijo in pravi da vidi veliko lepega in novega po vsem svetu. Tudi bere še pre-1 cej. "Zadnjič sem nekje prebral I o 100 - letnici. Ko jo bom sam I slavil, bo prava veselica," je za- / trdil Matevž Poličnik pran) solčavski leon Stukelj.

■ JP|

9. Linhartovo srečanje gledaliških skupin

Med nastopajočimi tudi AG Velenje

V Slovenj Gradcu bo 29. in 30. maja potekalo 9. srečanje nepoklicnih gledaliških skupin Slovenije. Med devetimi sodelujočimi bo tudi ansambel Amaterskega gledališča Velenje. V družbi gledaliških I skupin kot so Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Loški oder se bo predstavil z zadnjo uspešnico, delom Iva Brešana: Hamlet v Spodnji Mrduši, ki ga je režiral Renato I Jenček.

Sodelujoče je za srečanje nepoklicnih gledaliških skupin izbral Alen Jelen po ogledu 60 predstav sirom po Sloveniji. Velenjski gledališčniki I so prepričani, da je na njegovo odločitev v precejšnji meri vplival zelo dober odziv občinstva na premieri omenjenega dela in nato tudi na g tovanju v Trnovljah pri Celju.

Organizator Linhartovih srečanje bo Sklad Republike Slovenije za I ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki si očitno prizadeva ponovno oživiti nekoč že priljubljena srečanja nepoklicnih gledaliških skupin.

Člani Amaterskega gledališča Velenje v predstavi Hamlet v Spodnji Mrduši I

Matkov kot, Solčava: Najstarejša brata v Sloveniji

mi čil in zdrav, prav poskočen. Z lahkoto se je povzpel po strmih stopnicah do svoje delavnice, kjer plete koše in košare, "za kamerade zastonj, tu pa tam mi kdo kaj naroči, pa dobim kakšen tolar. Vsak dan se malo tukaj in dnevi ob delu hitreje minevajo,"

Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki

Skupaj 196 let!

Na Sumetovi domačiji, kar 1.224 metrov visoko na strmih pobočjih Matkovega kota, je v nedeljo 99. rojstni dan slavil oče Alojz, klena hribovska grča. Za visok praznik mu je stisnil roko in mu prinesel liter vina tudi mlajši brat Matevž, ki bo avgusta dopolnil "šele" 97 let. Skupaj štejeta torej celih 196 let in najbrž ni daleč od resnice, da sta najstarejša brata na Slovenskem.

od "hujših" zadev pa je omenil le manjšo operacijo na levi strani lica pod ušesom, ki je nekaj sledi le pustila. "Zdravje je v redu, kolikor mora biti, le živci me malo dajejo," je povedal in pokazal. In kako dolgih je bilo 99 dolgih let? "Ja, vedno je šlo kar naprej in je kar hitro minilo,"

...Matevž pa je solčavski Leon Štukelj

Dve leti mlajši Matevž bo avgusta dopolnil 97 let in pravi, da večkrat računa koliko mu še manjka do 100 - letnice, za katero mirno pravi, da jo bo dočakal in proslavil, "sicer jih bom tožil," je dodal, ni pa povedal koga. Pa bi mu morali verjeti. Da bo dočakal namreč, saj je z gostimi in še temnimi las-

Pri vsem tem je zanimivo, da nimata enakega priimka, pa ni pri tem nič sumljivega. Šume-tovi so se namreč prej pisali Poličnik, Alojzov sin Franc, ki sedaj gospodari na domačiji, pa je domače ime spremenil v priimek in tako se Matevž, ki sicer živi v Solčavi, pač piše Poličnik. Še po nečem se razlikujeta. To so lasje, saj ima Alojz že čisto bele, Matevž pa še vedno goste in temne in temu sta se oba veselo nasmejala.

Alojz je bil Maistrov borec...

Oče Alojz je veliko večino dolgega življenja preživel na domači kmetiji: "Vedno sem živel in delal na Šumečem, le vojska me je za pet let okoli prinesla," je dejal. Pri pogovoru je pomagal vnuk Darko, saj stari ata precej slabo sliši, govorica pa je še vedno dovolj razločna. Alojz Šumet je med redkimi še živečimi Maistrovimi borci. Spominja se pohoda in dogajanja na Koroškem, za podrobnosti pa pravi, daje vse skupaj že predaleč nazaj.

Na Šumetovi domačiji se je rodilo 9 otrok, Alojz je bil peti po vrsti in danes sta živa le še z Matevžem. Alojz se je poročil leta 1932, zdaj že pokojna žena Marija pa je bila iz Luč. Kje in kako sta se spoznala? "Ja, enkrat na enem, drugič na drugem mestu in na koncu sva bila skupaj," je navihano povedal. Družino je dopolnilo sedem otrok. Ena od hčerk je umrla leta 1944 v avstrijskem Gradcu, kamor so Šume-tove izgnali Nemci po znanih strahotah ob požigu Solčave in

Dobro jutro, beli dan otrokom

- otroci

Šmartno ob Paki, 21. maja -Pod geslom Dobro jutro, beli dan - otroci otrokom že pet let gostuje po Sloveniji glasbena skupina otrok s posebnimi delovnimi in življenjskimi pogoji. To so otroci s ceste, otroci različnih narodov in narodnosti, kijih nobena državna ali zasebna ustanova ni hotela sprejeti pod svojo streho. Nekateri zaradi svoje prizadetosti ne znajo ne brati in ne pisati. Našel pa seje rektor Heinrich Ullrich iz Nemčije, jih sam pobral s ceste, jih "odtrgal" iz neprimernega družinskega okolja (alkoholizem, prostitucija, kriminal ...) in nato združil otroke, terapevte in starše v novo socialno družinsko skupnost. Pri tem je razvil posebno obliko dela - glasbeni krog, v katerem otroci živijo, se učijo za samostojno življenje ter oznanjajo po Evropi svojo ljubezen. In prav ta skupina je svoj osmi letošnji oziroma 40 koncert v 5 letih delovanja pripravila v telovadnici osnovne šole bratov Letonja v Šmartnem ob Paki.

Njihov orkester je zaigral enostavne slovenske ljudske pesmi kot tudi zahtevne operetne melodije. Nežno, kot so njihove duše. Gostitelji so jih za njihov nastop nagradili s toplim aplavzom in z nekaj drugimi drobnimi

pozornostmi ter jim na takšen način želeli pričarati nekaj topline, ljubezni in veselja do življenja. Kar prav je v svojem pozdravnem nagovoru imela ravnateljica šole Neven-ka Hofer, v katerem se jim je zahvalila za priložnost,

na kateri niso poslušali le glasbe, ampak spoznali tudi poučno izkustvo. S srčki, obešenimi na sceni, s srčki, ki so viseli učencem tudi okoli vratu, so ti potrdili na vabilu za prireditev Dobro jutro, beli dan - otroci otrokom zapisano misel: "delo in pesem sta svetloba, če sta poplačana z ljubeznijo." Njihova srca niso bila le zase, ampak tudi za prijateljstvo, za ljubezen, toplino in veselje.

O mislih iz pravljice Mali princ: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je namreč očem nevidno" so se prepričali vsi, ki so se udeležili nastopa skupine otrok, ki delajo in živijo pod posebnimi pogoji.

Naj še zapišemo, da se je s to prireditvijo šmarška šola vključila v akcijo Sveta Evrope Vsi drugačni - vsi enakopravni. Kaj bodo zanjo pripravili v prihodnje, v tem trenutku Hoferjeva še ne ve. "Nimamo posebnih

načrtov. Kar nam bo na pot prineslo življenje. Radi bomo toplino in ljubezen nudili tudi otrokom, ki bodo tega potrebni, tudi iz naše domovine" je še poudarila.

■ Tp

okolice, eden od sinov pa je umrl predlani. Vnukov in pravnukov je seveda zajetno število in oče Alojz je vsakega obiska posebej vesel.

"Življenje v mlajših letih je bilo bolj "švoh." V šolo nisem nikoli hodil, prvič sem odšel v svet, ko so me poklicali v vojsko in še nisem imel 18 let," je povedal. Drugače je vse življenje preživel doma in bil gospodar na Šumečem 35 let. "Živeli in gospodarili smo skromno, "gvišno" pa vedno," pravi in dodaja, da je po drugi vojni sam postavil vsa tri še danes stoječa poslopja. "Življenje je bilo težko, le gozd je bil vedno dober." Ob delu na kmetiji je veliko pomagal sosedom pri delu v gozdu in drugih opravilih, zaposlen seveda ni bil nikoli.

Zdravje mu je dobro služilo in zdravnikov skoraj ni poznal,

pravi, recepta za dolgo življenje pa nima. Ali pač! "Mislim, da ima vsak svojo usodo. Morda je recept zmerno jesti in piti in veliko delati. Kdor je brez dela, ga je prej konec," je vendarle pribil. Do pred nekaj let nazaj je Alojz pridno pletel koše, delal grablje in druga orodja, danes tega ne dela več. Malo še gre naokoli in si pri tem pomaga s palico, zadovoljen je z domačimi, posebej z gospodinjo Zofijo, ki pa je bila ravno tiste dni v bolnišnici. Se bo veselil tudi 100. rojstnega dneva? "Namen je že tak, ne smem pa reči ali bom ali ne bom," je malo zavito dejal, brat Matevž, ki je tudi malo naglušen, pa je to dobro slišal in zatrdil: "Boš, pa jaz tudi."

Osmi Dnevi mladih in kulture

Dežju ni uspelo "uničiti" festivala

Majsko vreme je letos podobno pregovornemu aprilske- je bilo že vse pripravljeno za prvi ročk večer, organi-

mu. Dež si je ob koncu tedna, ko so se v Velenju do- . .. zatorji pa so ves čas zaskrbljeno gledali v nebo.

gajali osmi Dnevi mladih in kulture, kar neka- . . Dež gor ali dol, Tomaž Pengov jo je odnesel

jkrat privoščil namočiti zemljo tik pred v boju proti suh, potem pa se je krepko ulilo. V zavetju začetkom ali pa kar med prireditvami, ki so se drOffaiTI dreves in redkih dežnikov smo počakali,

kljub temu zgodile, le da so verjetno dežne Akcijska skupina za boj proti da so na oder namestili velike dežnike, kaplje marsikomu, ki bi sicer prišel na drogam LAS, ki v Velenju deluje že pod njimi pa so svoj afriški ritual številne prireditve, vzele voljo do odhoda od (jve ictij Se je aktivno vključila v letošnji ponovili tolkalisti Afrika White in us-

doma. Sobotni dan in večer pa sta bila vseeno množično obiskana.

Začelo se je v četrtek zvečer, po siloviti nevihti. Udeležba na otvoritvi ni bila prav velika, a naredil se je prav prijeten večer v grajskem atriju. Nekaj besed predsednika SSK-ja Petra Lojena, pozdrav župana Srečka Meha, potem pa kratek, simpatičen koncert učenk in učenca velenjske glasbene šole, ki jih je izbrala profesorica Franceska Planko. Se

festival Mladih in kulture. Na Cankarjevi cesti so v petek popoldne postavili stojnico z promocijskim materialom, oba ročk večera so jo postavili tudi na gradu. Hkrati pa so v sodelovanju z Lekarno Velenje pripravili v času festivala, torej od četrtka do nedelje, za odvisnike od trdih drog 24 urno brezplačno zamenjavo rabljenih injekcijskih igel za nove. To je tako imenovan nizkoproračunski program za boj pro ti drogam. LAS je tudi pokrovitelj

peli. Pregnali so dež! Aplavz, ki so ga zato dobili tudi s strani Miladojke Youneed, upravičeno glavne zvezde petkovega večera, je bil iskren. Žur se je zavlekel v zgodnje jutro po zaslugi neutrudljivih jugo nostalgikov Balkan Expres...

Sobota je bila sončna, popoldne na otroškem igrišču pa pravo presenečenje. Na otroškem živ žavu so se v številnih delavnicah motili otroci, skate kontest pa je privabil številne mlade iz

pogostitev in festival se je začel. kondomata, ki so ga prejšnjo

V petek popoldne so med naletom rahlih sredo postavili v dežnih kapelj na Cankarjevi mimoidoče zabavali Mladinskem centru imeli kaj pokaza-fantje iz kvarteta Kanta, za njimi pa še odlični tol- Velenje. ti. Skoda, da se tam

kalisti iz mariborske zasedbe Afrika White. Na gradu podobne stvari ne do-

gajajo večkrat! Tudi športne igre študentov so uspele. Zvečer pa spet dež in prekinjen koncert po simpatičnih nastopih dveh velenjskih b e n d o v (Mandragora in Država v malem), a preko tisoč glava množica je vztra-

Ala Cankarjevi so dež v petek popoldne odganjali odličnitolkalisti Afrika White Jala Res Nul,lusl x>

vseh koncev Slovenije. Spontano so bodrili svoje junake, ki so

Tekmovanje skejterjev je privabilo številne mlade iz vseh koncev države, ki so v sončnem popoldnevu uživali in navijali. Škoda, da se podobna tekmovanja tu

ne zgodijo večkrat.

poskrbeli za dober ročk in opravičili svoj sloves najboljših v svoji zvrsti daleč naokoli. Demolition group je razmigal prav vse, sploh s starimi komadi, saj najnovejši, iz pred dnevi izdanega albuma Neoevangelij, še niso sedli v ušesa. Ker pa so tokrat besedila v slovenščini, so se zdeli "domači" tudi ti. Odličen koncert so končali s ponarodelo "Japanci rade za nas", mnogi pa bi jih lahko še

poslušali. Noč ni bila

Tudi najmlajši so imeli v času festivala svoje popoldne. Pripravili so jim ga na MZPM Velenje, ustvarjalne delavnice pa so bile odlično obiskane.

več mlada, ko so svoje glasbeno ustvarjanje pokazali še Američani Kepone, čisto do konca pa je bila polna mladosti.

Čeprav se je na trenutke zdelo, da organizatorjem uhajajo niti iz rok, je festival uspel. Morda bi bil še bolj množičen, če bi se ŠŠK-jevci odločili vanj vnesti še kaj novega. Priložnost bodo imeli že čez leto dni.

■ Bojana Špegel

Pred tednom dni so se v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odločili, da pripravijo pogovor o knjižnici, na katerega so poleg bralcev povabili tudi župana Srečka Meha in predstojnika Urada za negospodarske zadeve mag. Petra Kovača. Poleg vseh 11 delavcev knjižnice sta prišla oba gosta, bralcev pa je bilo za prste ene roke. Kaj sedaj? Vodja knjižnice Lado Planko je namreč želel, da bo ta večer kot ustna knjiga mnenj in pripomb bralcev, še posebej po uvedbi Cobissa, zgodil pa seje zbor delavcev, saj so ti šele na tem večeru izvedeli nekatere stvari, ki bi jih pravzaprav (vsaj nekaj) že morali vedeti.

Ko so se organizatorji še dogovarjali, ali naj gremo domov, ali pogovor kljub vsemu izpeljejo, se je oglasil župan Srečko Meh. Nabralo seje kar nekaj nedorečenih stvari, povezanih z reševanjem prostorske stiske v tej ustanovi, zato je želel, da spregovorijo o njih. Župan je bil oster in neposreden, ko je predstavljal svoj pogled na knjižničarstvo. Poudaril je, da bo morala knjižnica ponuditi še kaj več kot le izposojo knjig in se ob tem vprašati, za kaj je še poklicana. Kaj je torej njena oblika, forma. "Govorite le o tem, da ni novih prostorov, pri tem pa premalo govorite o tem, kaj mora delati kulturna ustanova, kot je vaša in kaj mora delati občinska uprava. Zupan vsega ne more. Če hočemo pridobiti več denarja iz strani države, boste morali tudi vi kaj narediti zato. Meni nič ne pomaga, če samo govorite, da vas je 11, moralo pa bi vas biti 17, saj občina ne more zagotoviti denarja za plače manjkajočih 6 delavcev. Če nimamo dovolj argumentov, da bi lahko v Ljubljani dokazali, koliko delavcev potre-

Čeprav se bralci druga, do

bujete za normalno delovanje, potem je nekaj narobe. Skupaj moramo Ljubljani dokazati, kaj vse potrebujemo. Očitno smo vsi skupaj naredili premalo, da bi prišli v nacionalni program za reševanje prostorske stiske knjižnice, ne morete pa zato kriviti le župana in Kovača. Lokacija za novo knjižnico je znana, parcela je komunalno urejena, kar znaša 30 odstotkov vrednosti investicije. Do kdaj bo nova knjižnica narejena? Do leta 2003 nas v nacionalnem programu ni! Brez denarja s strani države pa nove knjižnice ne moremo zgraditi ,in ,dokler ne pridemo v nacionalni program za sofinanciranje, v Velenju nove knjižnice ne bo. Zato iščemo začasne rešitve, kot je Šaleška 19, kamor naj bi se septembra preselil del knjižnice. V naslednjih letih se bo v Velenju izpraznilo več stavb, saj občinski prostori postajajo strošek..." Tako naj bi se kmalu izpraznila Vila Bianka, kar nekaj prostorov v Domu borcev in mladine, nekaj šolskih prostorov in morda cel grad, saj naj bi se muzejska dejavnost preselila na Stari jašek. In morda je katera od alternativ za nove prostore tudi tu.

Kultura- vreča brez dna?

Velenjski Kulturni center Ivana Napotnika dobi letno za svoje delovanje 130 milijonov SIT, od tega jih 90 predpisuje država, ostalo

Opazili ste Jih

Kdo bo naj učitelj, učiteljica ?

Le še teden dni bo uganka v naslovu zapisano vprašanje. Tudi tokrat ne moremo biti posebej navdušeni nad vašim sodelovanjem, dragi bralci in bralke. V redakciji se sprašujemo, ali morebiti res ni takšnih pedagoških delavcev med nami, ki bi si za svoje dobro delo pri vzgoji in izobraževanju mladih zaslužili posebno pozornost. No, morda nas boste presenetili v zadnjem krogu, kajti danes objavljamo še zadnji kupon za naj učiteljico, učitelja. Pet novih imen ste zapisali na kuponih, ki smo jih prejeli do torka zjutraj. To so: Vida Rehar in Tea Devič (OŠ Biba Roeck Šoštanj), Jože Kukovič (OŠ Šalešk Velenje), Peter Podgoršek (OŠ Gustava Šiliha Velenje), Minka Bubik (OŠ Mihe Pintaija Toleda Velenje). Za zdaj v rubriki Opazili ste jih največkrat omenjate, dragi bralci in bralke, naslednja imena: Leonida Uranko in Metka Lapanja (OŠ Livada Velenje), Lidija Praunseis (OŠ Gustava Šiliha Velenje), Alenka Felicijan (OŠ Antona Aškerca Velenje), Edita Jevšnik (OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje in

Helena Tajnik (OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj).

Vabimo vas k sodelovanju! Nekomu med vami se bo to obrestovalo ob koncu te akcije. Kot vedno, bomo med prispelimi kuponi izžrebali dobitnika, dobitnico praktične nagrade. Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih.

KUPON - NAJ UČITELJ-ica

Glasujem za...............................................

Iz.......................................................

Moje ime in priimek....................... .................

Naslov ...........................Pošta ..................

Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje.

vabilu niso odzvali, je bil pogovor zanimiv, saj se je pokazala še neka sedaj zamolčana plat zgodbe. Pot do nove knjižnice ne bo enostavna.

prispeva občina. Zelo veliko. Poleg tega občina financira tudi številne druge s kulturo povezane organizacije in zveze. "Pojavlja se teza, da je položaj v kulturi v zadnjih letih slabši zaradi gradnje glasbene šole, kar absolutno ni res, ker smo za to gradnjo zagotavljali sredstva iz drugih virov. Zato govorim o pogojih delovanja knjižnice in kulture. Ko pričakujete, da bom kot župan nekaj naredil za izboljšanje pogojev v knjižničarstvu, moram dobiti na mizo razumljivo, strokovno podkovano gradivo," je bil še naprej konkreten Meh. "Velenje potrebuje in si zasluži novo knjižnico, a do nje bomo prišli le s skupnimi močmi in resnimi argumenti. V Velenje moramo pripeljati denar!"

"Knjižničarke vemo najmanj"

Knjižničarke so potem povedale svojo plat zgodbe. Bralci, torej ulica, jim vsak dan prinašajo nove informacije, kdo se bo kam odselil, kateri oddelek bodo selili, kdaj se bodo selili. Same uradno niso izvedele še nič. Nikoli jih tudi še niso vprašali, kaj vse bodo počeli v novih prostorih, čeprav dobro vedo, da je samo izposojanje knjig premalo. Do pred dveh let, ko je prišel novi vodja Lado Planko, so pripravljale veliko več aktivnosti za bralce. Na oddelku za mlade so predstavljali nove knjige, se pomenkovali s pesniki in pisatelji, pripravljali so knjižne razstave, različne kvize. Danes je razen ur pravljic in solidnega sodelovanja z vrtci in šolami vse ostalo pozabljeno, poleg tega nihče ne zahteva od njih kaj podobnega. Vzrok? Ena od knjižničark je naravnost povedala, precej razburjena, da so zaradi statistike podaljšali delovni čas za tri ure, odprto pa imajo ves teden. Prej so čas od 7. do 9. ure koristno porabile za razne priprave in opremljanje knjig, ob četrtkih popoldne, ko je bila knjižnica zaprta, pa so pripravljale prireditve za otroke. Tudi njim se zdi žalostno, da sedaj le še prenašajo knjige sem in tja, boli pa jih tudi selitev, saj trdijo, da mladinski oddelek na Šaleško ne more zaradi stopnic, ki so ovira za mamice z vozički, oddelek za odrasle pa bo težko deliti na strokovno literaturo in leposlovje... Seveda pa to ne pomeni, da se hočejo začasni rešitvi odreči. Kje pa. Knjig je iz dneva v dan več, arhivi so prepolni, prostori pa res potrebni. A očitno bo najprej res treba najti skupni jezik, ki bo edina prava pot do nove knjižnice.

■ Bojana Špegel

10 KAK iAS 28. maja 199$

RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK

Začelo se je. Leto je spet naokoli in prihaja čas piknikov, srečanj, prireditev. Tudi radijskih in novinarskih. Taka druženja so pomembna. Čeprav je njihov namen predvsem druženje, brez globo-koumnih razpredanj o smislu tega in onega, pa njih vedno dobiš in spoznaš kaj novega, ali kakšnega novega, zanimivega človeka.

Začenja se že v soboto, z zdaj že tradicionalnim srečanjem novinarjev severovzhodne Slovenije s tekmovanjem v kegljanju. Srečanje pripravlja celjski aktiv društva novinarjev in že nek-aj let poteka na istem mestu, na kegljišču v Slovenskih Konjicah. O rezultatih, vsaj kar se naših dosežkov tiče, ne poročamo in tudi letos jih ne pričakujete, razen .. V tem primeru bomo naredili izjemo.

Tradicionalni piknik delavcev in sodelavcev Radia Velenje in Našega časa z družinskimi člani nas čaka naslednjo soboto. Letos ne v Lajšah, ampak v Letušu. Je obvezen in bo spet vesel. Za tja in nazaj smo si priskrbeli avtobus, tako da tisti policisti, ki čakajo, če čakajo, da dobijo v klešče kakšnega od naših sodelavcev, ne bodo imeli sreče.

Ne mislimo pa samo nase. Kje pa! Mislimo tudi na poslušalce in bralce. Zanje pa pripravljamo tradicionalno prireditev Skok v poletje, ki se bo zgodila v petek, 26. junija, spet na Titovem trgu,

Lani je bilo tako. Delitev dela: za čevapčiče sta skrbeli Dijana Janežič, urednica Rudarja in Nina Jug, načelnica

naše EPP službe.

ko bo v deželi poletje že celih pet dni. Rezervirajte si čas, napoved in vabilo je bilo v javnost dano dovolj zgodaj. Se vidimo.

■ mkp

KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...

SANK ROČK

Po dolgem tihem obdobju, ki je sledilo zadnjim kadrovskim spremembam, ko o eni najbolj znanih domačih skupin ni bilo kaj dosti slišati, smo pred kratkim dobili v roke prve posnetke skupine Šank ročk. Skupina, ki postaja vse bolj "primorska", saj od tam prihajajo zdaj že trije njeni člani (novi bobnar Silvano Leban je iz Trsta), je predstavila dve skladbi, s katerima na-javljajo prihod novega, težko pričakovanega albuma. Skladba "Ko se prebudiš" je gotovo potencialna uspešnica, sodeč po njej pa bo zvok na novem albumu skupine nekoliko mehkejši. Sicer pa bo izdelek, ki je nastal v študijih Jork in Rose na Primorskem, seveda pod budnim ušesom producenta Davida Šuligoja, kmalu na voljo, tako da si boste sami lahko ustvarili sodbo o novem zvoku skupine.

POWER DANCERS

Jutri bo uradno promocijo doživel novi album mariborske plesno pevske dekliške zasedbe Povver Dan-cers. Predstavitev albuma, ki je izšel pri založbi Megaton in nosi pro-

vokativen naslov "Ce si upaš", bo v diskoteki Yucatan v Šentilju (pri Mariboru). Nov izdelek te najbolj znane slovenske dekliške skupine prinaša deset skladb, med katerimi sta tudi že znani uspešnici "Pozor, pozor" in "SOS, na pomoč". Poleg omenjenih je na albumu še pet skladb v slovenskem jeziku in tri v angleščini. Dekleta so se lotile tudi priredbe velike uspešnice "Push it", skupine Salt'n'Pepa. Plošča je nastala v študijih RSL (Novo mesto) in SLY HOUSE (Ljubljana) in je po mnenju samih po-werk njihov najboljši izdelek doslej.

MADONNA

Madonna, ki s svojim zadnjim albumom "Ray Of Light" še vedno

navdušuje glasbene kritike po vsem svetu (zdi se, da poslušalce nekoliko manj), se nikakor ne more upreti svoji drugi veliki strasti - filmu. Tako je po razvpiti vlogi Evite ta ameriška pop diva trenutno zaposlena s snemanjem filmske komedije "Undergirls". Film govori o petih dekletih iz Brooklyna, ki potujejo v Los Angeles, da bi maščevale smrt v družini. Madonna naj bi nastopila tudi v filmski verziji odrskega mjuzikla "Chicago", pojavila pa naj bi se tudi v filmu "Recyc-led Head".

KONCERT DOBRE VOLJE

Jutri zvečer se nam v Beli dvorani v Velenju obeta zanimiv glasbeni dogodek. Na nastopu, imenova-

nem "Koncert dobre volje", se bodo (združeni) velenjski publiki predstavili trije veliki protagonisti slovenske popularne glasbe. Mag-nifico, Zoran Predin in skupina Šu-kar bodo s posebnim programom, v katerem bomo slišali vse njihove velike uspešnice, v Velenju prvič nastopili skupaj. Vsakega posameznika gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj gre za zelo znana imena slovenske glasbene scene, o katerih je znano tako rekoč vse. Magnifico s še vedno svežo Silvijo, nikoli dolgočasen Zoran Predin in simpatični Šukarji so dober obet za zanimiv večer.

M MiČ

Šaleški študentski klub se zahvaljuje:

Kulturnemu centru Ivan Napotnik za oder, stojala, avto, ozvočenje, prostore,... še posebaj pa Vladu Vrbiču, Andreji, ekipi muzeja, Damjanu Kla-jiču in Vinku Kovaču, ki je bil vsak trenutek na voljo zmedenim študentom z vsem svojim znanjem in opremo. Dnevov mladih in kulture 98 bi ne bilo brez Občinske zveze prijateljev mladine, ki je poskrbela, da so na platnih zaživele barve, Lokalne akcijske skupine, ki je množico mladih opozarjala na probleme zasvojenosti. Zahvala tudi Rdeči dvorani za prostore, Termoelektrarni Šoštanj za najboljši oder, Mladinskemu centru za pisarno, ozvočenje, prostore... Hvala vsem ostalim zunanjim sodelavcem: Borisu Štihu in Frančiški Plan-ko ter njenim učencem Maji, Alji, Lei, Juliji, Vesni,... za čudovit četrtkov večer. Hvala Juriju Vižintinu za razstavo. Hvala Alešu Ojstršku-Lešiju za "brdo" malih stvari in uslug, ki jih je izvajal v mesecu priprave na prireditev.

Hvala mecenom prireditve: Mladinskemu servisu Velenje, Študentskemu servisu, Mestni občini Velenje, Študentski organizaciji univerze v Ljubljan in še posebaj Gami d.o.o. za korektno izvedbo gostinjsinjskih uslug. Hvala medijem za informiranje; predvsem Našemu času in Radiu Velenje ter Koroškemu radiu

Ljudje, ki smo se skrivali za šškjev-sko sovico smo bili:

Peter Lojen: vodja festivala, četrkov in malo petkovega večera, koordinator, kontakt z mediji in bandi, finance, težak, fizikalac,...

Primož Cajner: petkov večer, back line, kontakt z bandi (predvsem v obliki bonov za pijačo) tudi roady, fizikalac in finance

Zalika Klemenc:sobotni open airrock festival, prenočišče, gostitelj množice bandov in kontakt z mediji Boštjan Čukur in Marko Gomboc:

skate con-test, fizikal-ca, izvajalca, zabav-Ijača, koor-dinatorja Domen Ba-stič in ekipa: turnir trojk v košarki in odbojki, fizikalec, izvajalec, koordinator

Pipike: Sanja Mandič, Tina Ahtig, Tina Stropnik - najboljši sendviči na svetu

Urška Rant: nabavo barv in pripravljenost vodenja študentov iz Slovenije po Velenju

Marko Milešič in njegovi taborniki: pospravljanje velikega grajskega posestva + še nekaj stvari Urška Stropnik: plakat in go! card

Siniša Hranjec: plakati, kontakt z bandi

Jure Trampuš: fotografiranje, pospravljanje in tretji človek festivala

Hvala tudi Draženu (za pomoč pri odstranjevanju odpadkov), Lojzu (za dvigovanje telefonov, prevozom in vso ostalo pomoč), Blažu (ker je prišel točno takrat, ko je bilo treba), Katji in Mojci (da sta prišli malo po tem, ko je bilo treba). Hvala Velenju in Sloveniji.

In še napovednik:

Ta vikend se zaključuje sezona v Pla-cu. Vstop imajo samo člani ŠŠK-ja in tisti, ki bi to radi postali. ŠŠK-jevec lahko postaneš tudi ti že ta vikend v Placu: s podpisom izjave in fotokopijo potrdila v šolanju. Če si dijaVma-turant, stara bajta ali šškjevec po srcu, lahko postaneš izredni član ŠŠK-ja.

Prihodnji teden imajo člani ŠŠK-ja prost vstop na koncert Janija Kova-čiča (6.6.1998), prav tako pa sodelavci Mladinskega servisa, ki je sponzor prireditve. Za izven je cena koncerta 500 SIT. Podoben koncert 20.6.1998: Notthe same!

■ Peter

VANESSA MAE

Že v prejšnji številki Našega časa smo na teh straneh na kratko poročali o prihajajočem koncertu mlade violinistke Vanes-se Mae, ki bo v Ljubljani nastopila 17. junija. Ker gre za izredno zanimivo glasbenico, v marsičem drugačno od drugih izvajalcev popularne glasbe, si mlada virtuozinja gotovo zasluži nekoliko več pozornosti. Zgodba dvajsetletnice se sliši skoraj kot pravljica. Po materi Kitajka in po očetu Tajka se je rodila na isti dan kot največji mojster violine Paganinni. Že pri treh letih se je srečala s klavirjem, pri petih pa ji je v roke prišla violina, od katere se ni več ločila. Na študiju je dosegala tak uspeh, da so jo po talentu primerjali celo s slovitim Mozartom. Nadarjenost so ji pripisovale tudi velike radijske in glasbene hiše kot je BBC 1 in časopisi kot Gramophone Magazin. Svoj prvi koncert z Londonskim filharmoničnim orkestrom je odigrala že pri desetih kot najmlajša violinistka pa je že pri trinajstih izdala tri zelo odmevne posnetke s koncerti za violino Čajkovskega in Beethovna, njene nastope pa je občinstvo vedno nagrajevalo z nekajminutnimi ovacijami na nogah. Kljub velikemu talentu in posluhu za resno glasbo, pa Vanessa Mae ni ostala zavezana le delu klasične umetnice. Svojo nemirno naravo je us-merila tudi v raziskovanje netradicionalne glasbe in poleg akustične začela uporabljati tudi moderno električno violino. S podpisom pogodbe z veliko založbo EMI, ki velja tako za področje klasične kot pop glasbe, se je začela strmo vzpenjati tudi njena kariera pop umetnice. V začetku leta 1995 je izdala prvenec "The Violin Player", album, ki je prinesel prvi pop single "Toccata & Fugue" in s prodajo v večmilijonski na-kladi presegel vsa pričakovanja. Kontroverzna fuzija tradicionalnega in modernega se je izkazala za pravo kombinacijo in mladi Azijki prinesla slavo svetovnih razsežnosti. Kljub pomislekom nekaterih posameznikov, je Vanessi Mae uspelo preseči ustaljene glasbene vzorce in ji z izvrstno klasično tehniko, izredno izrazno močjo pri interpretaciji in inovativnostjo postati eno najpomembnejših imen današnjega glasbenega sveta. Leta 1997 izdani album "Storm", kije poleg pop hitov "Storm" in "I Feel Love" prinesel še svojevrstno interpretacijo Vivaldijevih "Štirih letnih časov", je to le še potrdil Vanessa Mae prihaja v Ljubljano v okviru turneje Storm On, nastopila pa bo v Hali Tivoli, 17. junija, ob 20. uri.

■ MiČ

DNEVI DEŽJA, SONCA IN NEVERJETNIH KONCERTOV

V znamenju oprezovanja za dežjem so minili še eni Dnevi Mladih in Kulture. Vreme je nekajkrat poskušalo vzeti stvar v svoje roke, vendar so bile misli obiskovalcev in organizatorjev (ki so na vsak način hoteli videti Kepone v živo) močnejše. Edina napaka petkovega koncerta je bilo slabo ozvočenje. Tomaž Pengov nas je zasanjal, Africa White so pregnali dež, Miladojka Youneed so pokazali, kaj je dobra glasba in Balkan Ekspres, kaj je dober žur. Priznam, z mislimi sem bila bolj v soboti. Ki je prinesla obilo dobre glasbe, veliko živčnosti (še sreča, da imajo v Venezii viski) in nepregledno množico ljudi. Dobro so igrali vsi po vrsti (Velenje ima ene izmed najboljših ben-dov v Sloveniji), vendar pa nam je ob nastopu Kepone pobralo sapo. Ponavadi bolj v ozadju držeči se organizatorji so pokazali, da še niso za na odpad, zasedli so prve vrste in začudenim mlajšim pokazali, kaj se pravi doživeti resničen hard core. Brez olepševanja, pozerstva in laganja. Bilo je iskreno, neprisiljeno in mojstrsko odigrano. Padel je tudi komentar večera:" Velenje sploh ne ve, kako dobre koncerte ima!". Za večino je bil to tudi konec DMK '98. Ne pa za nas, ki smo morali še prenočiti bend (nič ni lepšega kot to), pospraviti koncertno prizorišče (nič ni hujšega kot to) in (ta glavno) naspati se! To zadnje do danes še ni uresničeno. Temu primeren je tudi tale članek. Edina stvar, ki mi še danes ni jasna je, kako so lahko na gradu istočasno (v soboto) organizirali koncert nekega pevskega zbora in nam tako požrli precej živcev. Kljub temu je bilo nepozabno. HVALA BENDOM ZA RAZUMEVANJE, URŠKI, KER NI IMELA KAPE, KU GUNDI ZA PODPORO IN VINKOTU, BREZ KATEREGA NE BI BILO MOŽNO IZPELJATI DOGAJANJA NA GRADU (ŠNOPS JE BIL ENKRATEN!).

■ rt

LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.267)

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 24. maja:

1. LIPOVŠEK: Frajtoner'ca in jaz 8 glasov

2. SLAPOVI: Zidarska 7 glasov 2. KOVAČI: Ne bom se sekiral 7 glasov

4. EKART: Božja kazen 5 glasov

5. KMETEC: Napitnica 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 31. maja:

1. HENČEK: Očetova navadica

2. IGOR & ZL. ZVOKI: Ženki moji lep pozdrav

3. KLAVŽAR: Vso noč je rahlo padal sneg

4. PRIMORSKI: Venček narodnih

5. ROSA: Kjer ljubice spijo so kratke noči

■ Vili Grabner

28. maja 1998

MNENJA IN ODMEVI

k\AŠ ČAS 11

Spoštovani bralci!

Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.

Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtoija in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti.

■ Uredništvo

Kdo so dolžniki?

(2)

Pod tem naslovom je župan MO Velenje g. Srečko Meh želel deman-tirati moje argumentirane trditve v 19. št. Našega časa dne 14. maja, ki sem jih zapisal v št. 18. Ker je v njegovem pojasnilu veliko laži in namernega zavajanja javnosti v volilnem letu, upam, da bo tudi moj članek v celoti objavljen.

Odgovarjal bom po točkah, kot so jih pisali v imenu župana. To trdim zato, ker vem, da župan v takšni občini, kot je Velenje, nima časa za tako nepomembne zadeve, kot je zavajanje javnosti.

V občinski svet sem bil izvoljen kot nestrankarski svetnik brez (sic!). Res sem od lanskega leta prvič v življenju v kakšni politični organizaciji - stranki in to član predsedstva SDS Velenje. Kljub poskusu na zadnji konferenci sem bil ponovno izvoljen v predsedstvo. V to stranko sem se včlanil zato, ker je edina želela, da bivolilci volili osebo in ne stranko za politične funkcije, a žal referendum ni dobil zadostne podpore.

1. Besede topoumne trditve ne želim komentirati, saj to ni beseda, ki bi jo uporabljal nek inteligenten občan, kaj šele predstavnik občine -župan. Ali je Komunalno podjetje javno ali ne, kot sem trdil, župan ni odgovoril. Kaj vedo ekonomisti, ni nujno, da vedo rudarski tehniki. Objavil sem podatek, ki je bil v gradivu in nič drugega.

2. Trditve, ki sem jih navedel, da je med dolžniki na stanovanjskem področju tudi uslužbenec v uradu mpana, župan ni demantiral. Kriv-

,do ne pripisujem dolžniku, ampak ducat pravnikom, bojim pa se, da sodni postopek proti omenjenemu dolžniku ne bo sprožen. Po grobem izračunu dolga na dan 31.12. 1996 do danes bi znašale že obresti skoraj toliko kot je dolg glavnice (preko 500.000 SIT). Koliko subjektov imamo, pa tudi občani že vedo, le dolžnikov ne poznajo. Glede zakona o javnih naročilih nisem pisal.

3. Glede hipotetičnih 20 milijonov pa moram argumentirano odgovoriti, da je bila zakupna pogodba sklenjena 15.12.1986. To je sedemnajst mesecev pozneje, kot je Vrhovno sodišče Socialistične Republike Slovenije izdalo sodbo v imenu ljudstva (U 586/84-6 z dne 19. 7. 1985), da se tožbi tožeče stranke Franc Sever proti toženi stranki Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanja prostora, Republiškemu inšpektoriatu Ljubljana, zaradi inšpekcijskega ukrepa - odstranitev objekta - ugodi in se odločba št.... z dne 25. 10. 1984 odpravi. Med letom 1990 - 1993 ste bili, g. Srečko Meh predsednik UO Sklada stavbnih zemljišč in ste imeli vse zakonske možnosti predlagati spremembo zakupne pogodbe, pa je niste. Od leta 1993 do 1995 ste bili predsednik IS SO Velenje, pa niste predlagali UO spremembo zakupne pogodbe. Sedaj ko ste župan in spoznavate svojo nesposobno ekipo, pa se spuščate na tako nizko raven. Glede pogodbe Stari trg 19 za gostinski lokal sem enkrat že pisal in je lahko javno objavljena, v kolikor se župan dogovori z uredništvom Našega časa, da jo objavi. Šele takrat boste občani videli, kakšnega (oprostite izrazu) lažnivca imamo za župana, saj je bil podpisnik pogodbe kot najemodajalec član njegovega IS. Predsednik gradbenega odbora pa nisem bil še nikdar v življenju (ne boste verjeli). Imenovan sem bil za predsednika odbora za organizacijo in spr.emljanje obnove Starega velenja, ki ni imel opravka s financami. Res smo v enem letu naredili veliko, veliko več in ceneje, kot je ta oblast v Šaleku, ko morajo krajani živeti v kameni dobi že eno leto. Vzrok temu je lahko samo nesposobnost ali počakati do volilnega leta. Določeni v Šaleku vedo.

da sem leta 96 trdil, da se bo Šalek uredil tik pred lokalnimi volitvami 98 po mesecu maju. Ne želim degradirati nesposobne, še manj pa sposobne v občinski upravi, resnica je žal takšna. Večina, ki ste jih zaposlili, ne ve, kaj dela oziroma področja ne pozna dovolj. Kakšne akte pripravljajo, je javnosti znano in jih pozneje popravljamo oziroma spreminjamo. Izjava predsednika Sveta v časopisu je bila, da župan ni imel najbolj srečne roke pri izbiri sodelavcev. Ko to izjavi oseba, ki ste mu v letu 95,06 in 97 omogočili dodatno porabo proračunskih sredstev v višini skoraj 7 milijonov SIT seje potrebno vprašati, ali niso trditve Se-verja točne. Odloka o organiziranosti občinske uprave nisem in ne bom podprl, dokler ne bo v odloku zapisana stopnja in smer strokovne izobrazbe. Saj v občinski upravi ne smejo biti zaposleni samo poslušni, kot si želi župan. Osebno menim, da mora prevladati strokovnost in ne politična moč. Občinska uprava je za vse občane in ne samo za volilce mandatnega obdobja.

4. Pod to točko se je začelo izključno zavajanje župana, in sicer:

- nikjer nisem zapisal sedanje stanje kot trdi župan, v četrtem odstavku pod točko 4., da ne plačujejo; trdil sem, kako bo s 1. 1. 1999,

- da župan zavaja javnost, bom prepisal točke iz Uradnega vestnika št. 3 z dne 31.3.1998, in sicer glede 680 mio SIT na strani 9 pod 4.2. opis rešitve:

"MO Velenje: Lokalno kanalizacijo in čistilno napravo bodo imela naslednja območja: Šentilj in Ložni-ca, Vinska Gora, Trebeliško in Paš-ki Kozjak, Cirkovce ter nekateri strnjeni zaselki in - poudarjam - če se bo pokazalo, da je to racionalneje kot izgradnja individualnih čistilnih naprav oziroma greznic in odvoz grezničnih gošč na CČN."

Iz uradnega prepisa je možno ugotoviti, da trditve župana, da bodo imeli, niso točne, ker je prisoten "če".

Ali bodo vsi plačevali prispevek s 1.1.1999, pa prepis iz odloka, objavljenega v isti št. na strani 10 in 11.

1. člen

"Za razvoj in zagotavljanje vo-dooskrbe in za odvajanje ter čiščenje odpadnih in padavinskih voda se ob redni ceni uvede prispevek za investicijska vlaganja v objekte vo-dooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, in sicer:

- za izgradnjo vodooskrbnih objektov 20 SIT na m3 porabljene vode,

- za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav 20 SIT na m3 porabljene vode."

Iz prepisa objavljenega člena akta je razvidno, da se bo prispevek iz pravnega vidika plačeval po m3 porabljene količine, kot sem zapisal in župan želi pred volitvami zavajati javnost. V odloku nikjer ne piše, da prispevka ne bodo plačevali tisti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo. Zapisana je samo poraba (20 + 20) prispevka. V kolikor bi bili vsi programi financirani s prispevki, ki jih bomo plačevali, kot v nadaljevanju zavaja župan, sprašujem, zakaj je potrebno, kot sem seznanjen v Vinski gori, sofinancirati izgradnjo vodovoda. To, g. župan, ni ponovno odpiranje stare (že domenjene) umetne dileme, kdo pomaga (financira) komu, to je resnica. Vsi bomo plačevali in še posebej posamezniki, denar pa bo porabljen za druge namene, saj bo ostal, vsota prispevka pa se bo povečevala na osnovi 2. člena odloka.

Gotovo mi je več do občinskega premoženja kot vladajočim na občini (ZLSD, LDS, DeSUS in SDA), kar sem dokazal na seji sveta, ko sem trdil, da nimate evidence, saj sem najemnik prostorov in niste vedeli. Res pa ste potem vse aktivnosti začeli proti meni. Najemnine

sem plačeval toliko, kot ste mi jo zaračunavali in nič manj ali več. Prostor bom izpraznil, tako kot je zapisano v 2. členu Zakupne pogodbe in ne takrat, ko boste vi želeli.

Spomnil bi vas, da je minilo že več kot leto, ko sem pisno poslal vlogo glede omenjenega prostora, a odgovora še ni. Osebno si upam trditi, da sem veliko več naredil za mesto in kraj z lastnimi sredstvi in stroji kot vi. Tudi javno izjavljam, da bom v roku 10 dni odstranil ves moteči material, ko se bo nadaljevala z vaše strani leta 1993 ustavljena obnova Starega Velenja. Javnosti pa tudi zapišite, da občina ni zemljiškoknjižni lastnik vseh parcel, v katerih me v dveh dopisih z enako vsebino na različni datum dajete odpoved. Odpovedujte mi najemno razmeije za parcelne št., ki niso občinske in tiste, za katere nimam sklenjene Zakupne pogodbe.

G. župan, spoštujem vsako funkcijo, ki je komu zaupana, vendar je ne zlorabljati kot je primer Stari trg 19, ko veste, daje bila pogodba pregledana s strani UNZ Celje po sklenitvi in prijavi. Ali ne zaupate v pravni red države? Ko se govori o vaših članih stranke, je vaša stranka zagovornik, da je nedolžen toliko časa, dokler ni obsojen. Politika mi ni profesija, kar določenim je. Res nimam izvajalskih sposobnosti, da bi lahko izvajal dela v Velenju, a kaj, ko je Slovenija majhna in bom gotovo preživel brez plačila kakšnih provizij ali banketov. Osebno menim, da bi vaša politična moč in moje izkušnje ter pripravljenost lahko veliko več naredila za Velenje, ne pa za vaše pristaše, kot pa da si dokazujeva preko časopisa, kdo ima prav. Še enkrat ponavjjam, meni politika ni profesija. Staro Velenje ni moje in ne vaše, je pa najina politična dolžnost, da se obnova konča in ste besedno na seji sveta KS Staro Velenje obljubili, da se obnova mora nadaljevati in končati. Ko ste zapustili kraj, ste obljubo pozabili. Seveda pa se ne smejo zanemariti drugi deli Velenja in okolice. Srečni ste lahko, da se občani za politiko veliko ne zanimajo in vedno ne verjamejo argumentov, ker so iz preteklosti navajeni, da oblast ima vedno prav, kaj se ta ali oni nekaj "buni". Toliko let me poznate, da veste, če je konkretna akcija, me politično prepričanje posameznika ne zanima in vidim le cilj akcije, da se konča. Upam, v kolikor boste tudi v bodoče vodili občinsko politiko, da Staro Velenje ne bo več zapostavljeno zaradi mene osebno, saj se bom preselil, samo, da se obnova konča. Res bom spremljal dogajanja in ne bom dovolil, da bi se obnova nadaljevala tako počasi, kot se ureja Šalek.

Na koncu še, ni nepomemben podatek, da imajo v Velenju razen mene, ki imam legalno sklenjeno pogodbo in je še nisem kršil, v uporabi vsaj dvajsetkrat več zemljišč in nimajo sklenjenih pogodb. Primer Trebuše, Gorica, itd., pa župan ne želi pisati o njih. Tako smo žal v Velenju deljeni na vaše in naše in to se ne delimo sami, ampak izvoljena oblast. Ko je potrebno zavajati javnost s priimkom Sever, nihče ne omenja zakonov o denacionalizaciji. Ko je v istem kraju na isti lokaciji potrebno nekaj izboljšati, je vzrok zgoraj omenjeni zakon.

■ Franc Sever

Odgovor

strankam pomladi

V pismih bralcev koalicija pomladnega trojčka objavlja svoja gledanja, predloge in program, najbrž tudi zato, ker se bližajo lokalne volitve. Zaželeno je, da je javnost obveščena, seveda, če so informacije objektivne in ustvarjalno kritične in moteče, kadar občinski funkcionarji (svetniki v Svetu mestne občine Velenje) zavestno zamolčijo svojo (ne) dejavnost ali vlogo pri razreševanju posameznih problemov. Podlo pa je posledice svojih dejanja naprtiti drugim. Bralcem NČ želim pojasniti, zakaj mislim, da je članek prof. Antona de Coste pam-flet.

L Županu mestne občine Velenje določa plačo in konkretno napiše odločbo komisija za volitve in imenovanja, podpiše pa jo predsednica komisije.Torej je za izplačilo plače županu v celoti odgovorna komisija za volitve in imenovan-ja.Napaka pri izplačilu je nastala,

ker je bila pri izračunu minulega dela upoštevana pokojninska in ne delovna doba. Prav težko pripišem g.Tonetu de Costi toliko nepoštenosti, da zahteva za napako, ki jo je evidentno naredila komisija za volitve in imenovanja, kazenski pregon župana in niti z besedo ne omeni krivde ali spodrsljaja članov komisije. Ali pač, časi se spreminjajo in z njimi ljudje. Ce temu ni tako, pisec članka ne ve, za kaj gre.

Organiziranost občinske uprave je namreč v neskladju z zakonodajo, ki ureja to področje. Kot občinski funkcionar bi pisec članka moral vedeti, da je občinska uprava organizirana po veljavnem statutu mestne občine Velenje, ki k sreči dovolj natančno določa organiziranost občinske uprave .Tako je v statutu naše občine zapisano, da so predstojniki in sekretar sveta občinski funkcionaiji.Ta določitev omogoča, da se zanje uporabljajo posebna določila za vrednotenje delovnega mesta in delovne uspešnosti. Župan je sprejel začasni akt o organiziranosti občinske uprave in večkrat ponudil Svetu MO v sprejem odlok o organiziranosti občinske uprave. Žal je za sprejem takšnega odloka potrebna 2/3 večina.In zdaj smo pri bistvu problema. Ta ni v preveč izplačanih osebnih dohodkih občinskih funkcionarjev,ampak v tem, da svetniki pomladanskih strank vztrajno zavračajo sprejemanje odloka o občinski upravi in spremembe statuta. Ni umazano pisati o napakah, umazano pa je kriviti drugega za nekaj, kar je povzročil tisti, ki kritizira. Trdim,da so za neusklajenost organiziranosti občinske uprave v celoti odgovorne tri tako imenovane pomladne stranke s svojim "uspešnim" nastopom ob sprejemanju odloka in z nasprotovanjem spremembam statuta - s tem pa so soodgovorne tudi za izplačila funkcionarjem, saj so izplačila skladna z veljavnim statutom občine.

2. Napačna je trditev, da so si funkcionarji izplačevali nadure. Funkcionarjem (predstojnikom) je župan odredil izplačilo nadur za opravljeno dežurstvo po odloku za varstvo zraka.Funkcionar je v času dežurstva (po razporedu), moral biti dosegljiv 24 ur na dan en teden. Za takšno dežurstvo je dobil izplačanih 7 (sedem ) nadur.To so bile tudi edine nadure,ki so bile izplačane funkcionarjem oziroma predstojnikom. Župan ni nikoli dobil izplačane nobene nadure. Nihče od funkcionarjev ni imel z upravo občine sklenjene nobene pogodbe.

Seveda pa pomeni status funkcionarja dvoje:

prvič, po končanem mandatu ni več zaposlen v upravi;

drugič, za svoje delo ni upravičen do nadur in ne do pogodbenega dela (o dežurstvu sem svoje mnenje in odločitev pojasnil).

Sam sem se ves čas zavedal Damoklejevega meča v podobi neusklajenih aktov o organiziranosti občinske uprave in statuta ter tega, da bodo to s pridom uporabljali v predvolilni aktivnosti predvsem naši pomladanski "prijatelji".

Sodelavcem, funkcionarjem, sem naročil, da tekoče vodijo evidenco o svojem" nadurnem" delu, o vseh tistih popoldnevih, sobotah in nedeljah, ki so jih z menoj ali z drugimi uslužbenci prebili na mnogih sestankih in delovnih srečanjih. Žal v občinskem svetu še vedno ni pripravljenosti za sprejem odloka o organiziranosti občinske uprave in ne za spremembe statuta. Kaže, da tega do konca mandata tega sveta ne bomo naredili. V upravi smo se zato odločili,da bo župan sprejel začasno organiziranost občinske uprave in funkcionarjem izdal odločbe o redni zaposlitvi z ustreznimi nazivi. S tem bo župan odpravil neusklajenosti na področju zaposlovanja sedanjih funkcionarjev, odpravljena pa bo tudi zapreka za izplačevanje nadur in pogodbenega dela za funkcionarje, tudi za nazaj, po evidenci opravljenega dela, ki ga v upravi imamo.Seveda pa takšne odločbe pomenijo tudi zaposlitev sedanjih funkcionarjev za nedoločen čas.

3. V občinski upravi je danes zaposlenih 65 uslužbencev. V tem številu so zajeti funkcionarji, župan, uslužbenci in komunalni nadzorniki. Resorna ministrstva so določila merila za dovoljeno porabo za vsako občino.Merila so tudi kriterij za finansiranje občin. V teh merilih

je zapisano,da je v mestni občini Velenje dovoljena in financirana zaposlitev 60 delavcev. Zaposlenih je trenutno 65, od tega 5 za določen čas (začasna dela), 3 delajo polovičen delovni čas, 1 je pripravnik. Če odštejemo ali prištejemo službo občinskega nadzora je zaposlenost več kot usklajena z merili resornega ministrstva, ki pokriva plače za 60 zaposlenih.

4. Kritik župana Srečka Meha, Anton de Costa, sicer moj protikandidat na preteklih volitvah, v svojem (že) predvolilnem pamfletu pozablja na dve pomembni dejstvi: prvo, da je nadzorni odbor najprej ugotovil, da nekateri akti (odlok o organiziranosti občinske uprave, statut) niso v skladu z veljavno zakonodajo, da je za njihovo uskladitev odgovoren svet in da so predstavniki pomladanskega trojčka njihovo spremembo uspešno preprečevali.

Drugo,da so se pri določanju plače in minulega dela župana "zmotili" v komisiji za mandatna vprašanja in volitve, ki je pristojna za določanje višine plače in vročanje odločbe županu.Saj ne morem verjeti da bi pisec z "so se zmotili" mislil župana.

■ Srečko Meh, župan

Izjava za javnost

Dne 21. maja je prišlo do sporazuma med Vlado RS ter oškodovancem Darkom Zupanom in Adolfom Štormanom. Republika Slovenija se je zavezala oškodovancem izplačati dogovorjeno vrednost protipravno odvzete lastnine. S tem so tudi odpadli razlogi za gladovno stavko, ki je bila zato prekinjena, stavkajoči pa prepeljan na rehabilitacijo. Kljub temu pa bo zoper RS vložena tožba na mednarodnem sodišču za človekove pravice, ki so bile z vodenjem tega postopka in protipravnim delovanjem povzročene. Prav tako bo vložena tožba za povrnitev škode, povzročene s tem in drugimi postopki, ki so bili sproženi zoper oba in v nadaljevanju ustavljeni. Državni organi so o postopkih preko novinarjev obveščali javnost in pri tem uporabljali polni imeni in ju tako neupravičeno in neutemeljeno javno kriminalizirali. Oba oškodovanca sta prepričana, da so politični nasprotniki zlorabili svoje državne funkcije za njuno politično preganjanje, kar pa je nesprejemljivo za vsako demokratično in pravno državo.

Žal Vlada ni pristala na ta dogovor iz demokratičnih prepričanj, temveč pod pritiskom gladovne stavke Darka Zupana ter mednarodne politike in javnosti, ki je bila o dogodkih natančno in sproti obveščena s strani Adolfa Štor-mana. Vlada je pristala na povračilo škode izključno pod težo argumentov in zakonske podlage, ki je nedvomno bila na strani oškodovancev. Vsekakor je nerazumljivo in v nasprotju s pravno državo, da je moral človek za dosego svojih pravic zastaviti svoje zdravje in življenje, daje na koncu dobil tisto, kar mu po zakonu nesporno pripada. Ker se je Vlada zavestno odločila za izčrpavanje in kockanje z življenjem stavkajočega, nazadnje pa ni pristala v poravnavo ostale povzročene škode, je nastopanje zoper tako nasilen režim na mednarodnem sodišču povsem utemeljen.

Oba oškodovanca sta prav tako razočarana nad politiko opozicijskih strank SDS in SKD, ki se navidezno najbolj zavzemajo za pravno državo, v trenutkih našega boja za dosego spoštovanja pravne ureditve pa so

nam, kot že večkrat do sedaj, obrnili hrbet. Prav tako smo razočarani nad Rimskokatoliško cerkvijo, ki kljub pozivom ni zavzela stališča v bran pravni državi in stavkajočemu verniku. Zato oba, tako Štorman kot Zupan, razmišljata na popolno distanciranje od več kot egoistične cerkve, o čemer se bosta takoj po odločitvi tudi javno izrekla.

Republikanci

TV Pohrastnik

Moje razmišljanje in ugotovitve na potek sestanka soinvestitorjev kabelsko-razdelilnega sistema Pohrastnik, ki je bil v četrtek, 14. maja, ob 19. uri v omenjenem naselju. Ker smatram, da sem kot član iniciativnega odbora veliko prispeval pri obveščanju soinve-stirojev KRS Pohrastnik, želim, da preko vašega časopisa povem, kako so stvari potekale od leta 1986 do današnjih dni.

Ne morem mimo tega, da sem na samem sestanku želel novemu izvoljenemu gradbenemu odboru (gre za rekonstrukcijo sistema KRS) pojasniti, da so se stvari le predolgo vlekle, več kot 12 let.

Postavil sem tudi vprašanje, kaj je z opremo internega programa, ki vseskozi muči in buri duhove v naselju. Gre namreč za kamero, videoreko-rder in plejer. (Takratna vrednost te opreme je znašala 6000 DEM. Vsak soinvestitorje moral še dodatno seči v žep po 200 DEM v dobri veri, da bo služila svojemu namenu). Žal se je obrnilo drugače. Internega programa ni bilo, oprema pa se je koristila za privatna snemanja in predvajanja vse do danes. Po mnenju gradbenega odbora jim moje pošteno razmišljanje ni bilo po godu, zato so me odstranili s sestanka in nekateri pospremili z aplavzom.

Delo je potekalo po mojem odhodu, vsaj tako so mi rekli, še naprej v mešanem ozračju. Izvedel sem tudi, da je ob koncu sestanka nekdo vprašal predsednika gradbenega odbora, kako je z denarjem, ki ga Občina Šoštanj namenja iz proračuna v postavki 2-26-05 KS Skorno Florjan pod Kabelska. Tu gre za vsakoletno povprečje 1 milijon tolarjev. Ker predsednika KS ni bilo na sestanku, da bi ljudem pojasnil, kam ta denar gre, je to storil kar sam predsednik gradbenega odbora KRS, rekoč, da je to zavajanje ljudi in podtikanje.

Menim, da se tu dogaja nekaj čudnega, da si nekateri odgovorni le preveč dovoljujejo in tako nam, navadnim občanom, ne dovolijo preveč glasno in pošteno razmišljati.

Ob koncu bi se rad zahvalil g. Rajku Zalezniku, kije ta problem izpostavil v imenu 109 soinvestorjev na seji sveta Občine Šoštanj dne 9. 12.1996. Tako nam je odprl vrata, da smo po letu in pol poskušali sestaviti iniciativni odbor za 1. sklic, ki se je zgodil po 12 letih in tako presekal to težko situacijo, ki je vladala vseskozi v naselju. Iniciativnemu odboru v sestavi Peter Turinek, Gabro Cerlin in Rajko Zaleznik, se zahvaljujem za trud, kljub nekaterim pomislekom, češ saj ni zakonito.

Ali je ali ni zakonito, se je na prvem sestanku več kot očitno pokazalo.

Novemu gradbenemu odboru pa želim, da pošteno opravlja svoje začrtano delo, tako kot je bilo to narejeno po toplifikaciji, zlasti po zaslugi in zaupanju v g. Ivana Sevška.

Vam pa prepuščam, da presodite, ali je to moje razmišljanje pravilno, pošteno in vredno objave.

■ Anton Čas, Šoštanj

Na pretek zabave!

Za mlade je bila sobota v Velenju zares ta prava. Najmlajši so bili navdušeni, ko so lahko na otroškem igrišču čečkali po tleh, gradili železnice in gradove iz lego kock, se igrali med šahovskimi figurami in risali na velika platna. Istočasno pa je na drugi strani otroškega igrišča potekal skatecontest. Skejterji so pripravili res pravi žur. Tekmovalci, ki so prišli skoraj iz vseh kotičkov Slovenije, so se tako borili za prvo mesto, da so pri tem zlomili 27 desk, tri roke in eno nogo. Sodniki, ki so obiskovalcem posredovali različne informacije (med drugim o najnovejši pridobitvi Mladinskega centra - kondomatu), so se kljub težkemu delu odločili za zmagovalca - Luka Pena iz Maribora (najboljša mesta so dosegli tisti, ki jih je spodbujalo največ ženskih glasov). Velenjčani niso dosegli najvišjih rezultatov.

Dan mladih smo sklenili na velenjskem gradu, v nedeljo zgodaj zjutraj. Različne skupine so zabavale mlade, ki so kljub kislemu vremenu vztrajali v prijetni družbi.

Bil je dan poln mladostne razigranosti in sproščanja energije, kakšnih si želimo še veliko. ■ Maja Z.

12 NAŠ (AS

TV SPORED

28. maja 1998

ČETRTEK, 28. maja

SLOVENIJA 1

09.30 Male sive celice, kviz

10.15 Boj za obstanek, 5/6

11.10 Bettyjino potovanje, 6/6

11.40 Homo turisticus

12.05 J.A.G., 2/22

13.00 Poročila

13.15 Zgodbe iz školjke

13.45 Resna glasba

14.40 Razgledi slovenskih vrhov

15.05 Osmi dan

15.50 gibljive slike

15.50 Podoba, podobe

16.20 Pripravljeni, oddaja o

slovenski vojski

16.50 Obvestila in oglasi

17.00 Obzornik

17.10 Po Sloveniji

17.30 Tedi, oddaja za mularijo

18.00 Glejte kako rastejo

18.20 Resnična resničnost

18.35 Znanje je ključ

19.05 Risanka

19.20 Napovedniki, oglasi

19.30 Dnevnik, vreme

19.55 Šport

20.05 Emily z mesečeve domačije, 4/13

20.55 Dobro je vedeti

21.05 Tednik

22.00 Odmevi, vreme

22.30 Kultura

22.40 Šport

22.50 Arhivirani časi

23.45 Resnična resničnost

SLOVENIJA 2

11.05 Družinski zdravnik, 2/14

12.00 Trend, oddaja o modi

12.55 Koncert skupine Panda

13.50 Resnični obraz Anite Novak,

1/5

14.30 Svet poroča

16.30 Sama s tabo, španski film

18.05 Saint Trapez, 6/39

19.00 Kolo sreče, tv igrica

19.30 Videoring

20.00 Koncert skupine Šank ročk

20.55 Juice.film

22.30 Ples na ulici, 3/10

23.20 EP v ŠRG, posnetek iz Porta

»SS§|j

07.00 Dobro jutro, Slovenija

10.00 Zavedno, nad.

10.50 Top shop

11.00 Esmeralda, nan.

12.00 Razprtije, nan.

13.00 POP kviz

13.30 Na zdravje!, nan.

14.00 Obalna straža, nan.

15.00 Zlatolaski, nan.

15.30 Samski stan, nan.

16.00 Zavedno,nad.

17.00 Esmeralda, nad.

18.00 Pop kviz

18.30 Angel v belem, nan.

19.30 24 ur

20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim

21.00 Melsore plače, nan.

22.00 Cybill, nan.

22.30 Na zdravje!, nan.

23.00 Vsi smo dobri, ital. film

01.00 24 ur, ponovitev

09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 54. del,

ponovitev 09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 55. del 19.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 KOŠČEK NEBES, ameriški film

21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja;prerokovanje iz ciganskih kart

22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA

22.36 VIDEOSTRANI do 24.00

PETEK, 29. maja

SLOVENIJA 1

09.30 Glejte kako rastejo

09.40 Tedi, oddaja za mularijo

10.15 Resnična resničnost

11.05 4x4, oddaja o ljudeh in

živalih

11.35 Na vrtu

12.05 Emily z mesečeve domačije,

4/13

13.00 Poročila

13.15 Vremenska panorama

14.55 Življenje plejbojev, predstava

AGRF

16.20 Mostovi

16.50 Obvestila in oglasi

17.00 Obzornik

17.10 Po Sloveniji

17.20 Vreme

17.30 Lahkih nog naokrog

18.20 Divja zemlja, 4/4

19.10 Risanka

19.20 Napovedniki, oglasi

19.30 TV dnevnik, vreme, šport

20.00 Zrcalo tedna

20.15 Predsednik, tv film

22.00 Odmevi, vreme

22.40 Šport

22.45 Oglasi

22.50 Polnočni klub

00.05 Big bane RTV Slovenija

01.30 Divja zemlja, 4/4

SLOVENIJA 2

11.05 12.00 13.00 16.00 18.05 19.00 19.30 20.00

21.00

21.30 22.00 23.50

Saint Trapez, 6/39 TV poper

Krištof Kolumb, amer. film Billy Budd, amer.ang. film VVildbach, 12/13 Kolo sreče, tv igrica Videoring

Obletnici RTV Slovenija, 4. oddaja

Pot k mojim ljudem -koncert Jerce Mrzel, 2. oddaja

Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 26/26 Sebična ljubezen, španski film

EP v ŠRG, posnetek iz Porta

07.00 Dobra jutra, Slovenija

10.00 Zavedno, nan.

10.50 Top shop, tv prodaja

11.00 Esmeralda, nan.

12.00 Obalna patrulja, nan.

13.00 Pop kviz

13.30 Na zdravje!, nan.

14.00 Obalna straža, nad.

15.00 Zlatolaski, nan.

15.30 Samski stan, nan.

16.00 Zavedno, nad.

17.00 Esmeralda, nad.

18.00 Pop kviz

18.30 Angel v belem, nan.

19.30 24 ur

20.00 Gorile v megli, amer. film

22.15 Dosjeji X, nan.

23.00 Prva izdaja, nan.

00.00 Nove Emalueline

dogodivščine, erotični film

01.30 24 ur

kanali

2 7 46 52

09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, ponovitev 55. dela

10.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.30 KOŠČEK NEBES, ameriški film

12.00 KARTE USODE, ponovitev

12.45 12.50 17.55 18.00

19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05

21.35

22.05 22.10

22.40 22.45 22.50

TV IZLOZBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ,kontaktna oddaja

REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 56. del RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA

EPP/VABIMO K OGLEDU MRTVA PRED ZORO, ameriški film KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-19. oddaja

REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO

NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA

VIDEOSTRANI do 24.00

SOBOTA, 30. maja

SLOVENIJA 1

08.00 Zgodbe iz školjke

08.30 Čarobni šolski avtobus,

22/39

08.55 Otroška oddaja

09.50 Dobrodošli doma

09.55 Predsednik, tv film

11.30 Promenadni koncert

12.05 Tednik

13.00 Poročila

13.35 Prisluhnimo tišini

14.05 Polnočni klub

15.15 Zlati Salamander, ang. film

17.00 Obzornik

17.10 Oglasi

17.15 Zborovska glasba

17.50 Na vrtu

18.15 Ozare

18.20 Raziskovalec, 5/6

19.10 Risanka

19.25 Oglasi

19.30 TV dnevnik, vreme, šport

20.15 Res je!

21.40 Homo turisticus

22.00 Tretje oko, 1/10

22.50 Poročila, vreme

23.00 Šport

23.20 Brez zavor, amer. film

00.50 na vrtu

SLOVENIJA 2

09.25 10.25 11.30

12.30

14.15 14.40

14.55 15.25 17.30

18.00 20.00 21.35 22.20

Zlata šestdeseta TV poper

Obletnica RTV Slovenija, 4. oddaja

Pot k mojim ljudem -koncert Jerce Mrzel, 2. oddaja

Teniški magazin Veslaška regata, reportaža iz Maribora Košarka NBA aetiona Kolesarstvo Giro D'ltalia Pot v Francijo, športni film, 5. del

Porto: EP v ŠRG Špil, amer. film V vrtincu Sobotna noč

07.00 08.00 08.30

09.00

09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 14.00 15.30

16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 02.00

09.25 09.30

10.30 10.35 11.00

11.30

13.00 18.55 19.00

19.30 19.35 20.00 20.05

20.25

20.50

21.50 21.55 22.00

22.20

TV

Dobro jutro, Slovenija Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija

Kremenčkovi, 1. del ris. ser. Mlajši bratec, nan. Povrer Rangers, nan. Stanley in zmaj, mlad. film Morska deklica, nan. Odiseja, nan. Super pop s S. Auerjem Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. Highlander, nan. Pop party, glasbena oddaja Beveriy hills 90210, nad. 24 ur

Vročica, amer. film Teksaški mož postave, nan. Polje, ang. film Playboy special 24 ur, ponovitev

NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev

EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 56. del, ponov. KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. MRTVA PRED ZORO, ponovitev filma TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA ČUKEC IN ROZI, otroška oddaja TV IZLOŽBA OBVESTILA

EPP/ VABIMO K OGLEDU 691. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program

MALA ŠOLA ZA STARŠE; DRUŽINA IN VZGOJA; Gostja v studiu: DR. ANGELCA ŽER0VNIK GLASBENI LABIRINT, 4. oddaja narodnozabavne glasbe

NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 691. VTV MAGAZIN, ponovitev

VIDEOSTRANI DO 24.00

NEDELJA, 31. maja

SLOVENIJA 1

08.00 Palček David, 7/12

08.25 Zvezdica, lutk. serija, 14/26

08.50 Risana nanizanka

09.15 Telerime

09.20 Pustolovščine, 13/24

09.55 Umetnost petja, 2. del

10.50 Iz baletnega arhiva

11.00 Svet opic, 7/12

11.30 Obzorja duha

12.00 Ljudje in zemlja

12.30 Pomagajmo si

13.00 Poročila

13.15 Vremenska panorama

13.25 Res je!

14.55 Beg v Atgene, ang. film

17.00 Obzornik

17.15 Alpe Jadran

17.45 Po domače

18.40 Razgledi slovenskih vrhov

19.10 Risanka

19.30 Dnevnik, vreme, šport

20.00 ZOOM

21.35 Portret - Žarko Petan

22.30 Tretji kamen od sonca, 7/20

23.00 Poročila, vreme

23.10 Šport

23.20 Mrtva mati, španski film

01.05 Razgledi slovenskih vrhov

SLOVENIJA 2

08.55 Teater paradižnik

09.50 V vrtincu

10.30 Frida - prisrčno vaša,

norveški film

12.25 Le Castellet: motociklizem

VN Francije do 250 ccm

13.20 Pot v Francijo, športni film

13.50 Le Castellet: motociklizem

VN Francije do 500 ccm

14.50 Košarka NBA: finale po

konferencah

16.20 Vilamour: evropksi klubski

pokal članice A

16.50 Porto: EP v ŠRG

18.00 Kolesarstvo Giro Dltalia

18.45 Nogomet

19.30 Videoring

20.00 Resnični obraz Anite Novak

20.50 Izrael in Arabci

21.45 Šport v nedeljo

08.00 Rožnati panter, ris. serija

08.30 Dogodivščine medvedka

Ruxpina, ris. serija

09.00 Bojevniki prihodnosti, risan.

09.30 Kremenčkovi, nan.

10.00 Mladi superman, nan.

10.30 Power Rangers, nan.

11.00 Beverty hills 90210, nan.

12.00 Melrose plače, nan.

13.00 Brez zapor z Jonasim in žrebanje dobim-podarim

14.00 Vrnitev sedem veličastnih,

amer. film

16.15 Naš Čarii, nan.

17.15 Na površju, amer. film

19.00 Športni krog

20.00 24 ur

20.00 Super POP s S. Auerjem

21.45 Športna scena

22.45 Zmaga v Entebah, amer. film

01.00 24 ur

PONOVITVE ODDAJ:

09.00 09.30 10.30 10.50 11.10

11.40

12.10 12.35

13.05 13.10 13.30

14.00 15.00

15.25 16.00

17.00 18.30 20.00 20.25

20.50 21.20 22.20

CUKEC IN ROZI otr. oddaja OTROŠKI MIŠ MAŠ

690. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK

RK PIVOVARNA LAŠK0-OCENA SEZONE, oddaja iz studia VTV v Celju GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU

691. VTV MAGAZIN GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO GLASBENI LABIRINT, 4. MALA ŠOLA ZA STARŠE; Gostja v studiu: DR. ANGELCA ŽEROVNIK VIDEOSTRANI BRANKO MAKSIMOVIČ, predsednik društva novinarjev Slovenije KOŠČEK NEBES, am. film NAJ SPOT, glasbena oddaja SOSEDJE, 56. del

KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M TV IMPULZ KAMNIK NOV PROMETNI ZAKON VIDEOSTRANI

PONEDELJEK, 1. junij

SLOVENIJA 1

09.30 Lahkih nog naokrog

10.15 Divja zemlja, 4/4

11.10 Raziskovalec, 5/6

12.00 Alpe Jadran

12.30 Utrip

12.45 Zrcalo tedna

13.00 Poročila

13.10 Vremenska panorama

13.15 Ljudje in zemlja

13.50 Portret - Žarko Petan

14.50 ZOOM

16.20 Dober dan, Koroška

16.50 Obvestila, oglasi

17.00 Obzornik

17.10 Po Sloveniji

17.30 Radovedni Taček

17.45 Narava in človek, dokum.

oddaja

18.15 Oglasi

18.20 Recept za zdravo življenje

19.10 Risanka

19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6

19.30 Dnevnik, vreme

20.05 Savannah, 21/34

21.00 Dobro je vedeti

21.05 Pogled z rdečega planeta,

dokum. film

22.00 Odmevi

22.25 Univerzitetni razgledi

22.30 Kultura

22.35 Vreme, šport

22.50 Pisave

23.20 Iz slovenskih ateljejev

02.40 Recept za zdravo življenje

SLOVENIJA 2

11.05 VVildbach, 12/13

12.00 Šport v nedeljo

13.00 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja

13.35 Zlati Salamander, ang. film

15.25 Kolesarstvo Giro D'ltalia, prenos

18.05 Izpolnjene obljube, 5/9

19.00 Lingo, tv igrica

19.30 Videoring

20.00 Studio city

21.00 10.000 obratov

21.55 POMP

23.00 Brane Rončel izza odra

00.30 Studio city, ponovitev

07.00 10.00 10.50 11.00 11.45 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00

22.00 23.00 01.00

09.00

10.00 10.05

10.25

11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 21.05

21.30 21.35

22.00 22.05 22.10

Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Športna scena POP kviz Športni krog Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Za vedno, nad. Esmeralda, nad. Pop kviz

Angel v belem, nan, 24 ur

Neiztrohnjeno srce, amer. film

Detektiv iz Salzburga, nan. Sto in en način, amer. film 24 ur, ponovitev

DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 691. VTV MAGAZIN, ponovitev

GLASBENI LABIRINT, 4. oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 57. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA

EPP /VABIMO K OGLEDU POSLANSKA PISARNA ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 7. del dokumentarne oddaje

REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO

NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA

VIDEOSTRANI do 24.00

TOREK, 2. junija

SLOVENIJA 1

09.30 Radovedni Taček

09.45 Narava in človek, 12/13

10.15 Recept za zdravo življenje

11.05 Po domače

12.05 Savannah, 21/34

13.00 Poročila

13.30 Pogled z rdečega planeta,

dokum. film

14.20 Pisave

14.50 Sebična ljubezen, španski film

16.30 Duhovni utrip

16.50 Obvestila in oglasi

17.00 Obzornik

17.10 Po Sloveniji

17.25 Oglasi,napovedniki

17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike

17.45 Waynove dogodivščine, 2/26

18.20 Besede

19.10 Risanka

19.25 Oglasi

19.30 TV dnevnik

19.50 Vreme

19.55 Šport

20.05 Gimnazija strtih src, 22/26

20.55 Dobro je vedeti

21.05 Pro et contra 22.00 Odmevi, vreme

22.33 Kultura 22.40 Šport

22.45 Oglasi

22.50 Jeza in ljubezen, ital. drama

00.25 Besede

SLOVENIJA 2

11.05 Izpolnjene obljube, 5/9 11.55 Pariz: tenis grand slam, četrtfinale (Ž), prenos 14.30 Studio city 15.25 Kolesarstvo Giro Dltalia, prenos

18.05 Aizačani ali dve Matildi, 7/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Osamljeni planet: Pacifiški otoki

20.55 Pod oljkami, franc. film 23.35 Svet poroča 00.05 Tenis grand slam, četrtfinale (Ž), posnetek iz Pariza

.

07.00 Dobro jutro, Slovenija

10.00 Zavedno, nad.

10.50 Top shop

11.00 Esmeralda, nan.

12.00 POP party

13.00 Pop kviz

13.30 Poslednja meja, nad.

14.00 Obalna straža, nan.

15.00 Zlatolaski, nan.

15.30 Samski stan, nan.

16.00 Zavedno,nad.

17.00 Esmeralda, nan.

18.00 Pop kviz

18.30 Angel v belem, nan.

19.30 24 ur

20.00 Resnične zgodbe: Po tišini,

amer. film

21.45 Bolnišnica upanja, nan.

22.30 Na zdravje!, nan.

23.00 Policaj na robu, amer. film

01.00 24 ur, ponovitev

kanali

27

{§•' 46 52

09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 57. del,

ponovitev 09.55P0SLANSKA

PISARNA,ponovitev 10.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 7. dela dokumentarne oddaje 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 TV IZLOŽBA 19.05 SOSEDJE, 58. del 19.30 IZ PRODUKCIJE

ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA TV NOVO MESTO

20.00EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 692. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program

ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 692. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00

20.25

20.45 21.15 21.20 21.25

SREDA, 3. junija

SLOVENIJA 1

09.30

09.55

10.15 11.10 12.00 13.00 13.35 13.55 15.55 16.20 17.00 17.10 17.30 18.20 19.10 19.30 20.00 21.00 21.05 22.00 22.30 22.40 22.55

23.20 23.50

01.10

Waynove dogodivščine,

2/26

Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. Besede Pro et contra Gimnazija strtih src, 22/26 Poročila Tretji kamen od sonca, 7/20 Beg k Ateni, ang. film Alica, evrop. kult. magazin Obzorja duha Obzornik Po Sloveniji Pod klobukom Boj za obstanek, 6/6 Risanka

Dnevnik, vreme, šport J.A.G., 3/22 Dobrodošli doma Osmi dan Odmevi, vreme Kultura Šport

Prinesite mi glavo Sama Packipoha, dokum. feljton Alica, evrop. kult. magazin Otvoritveni koncert slovenskih glasbenih dnevov, 1. del Boj za obstanek, 6/6

SLOVENIJA 2

11.05 11.55

15.25 17.50 19.00 19.30 20.00 21.00

21.30 22.00 23.00

Aizačani ali dve Matildi, 7/8 Pariz: tenis gradn slam četrtfinale (M), prenos Kolesarstvo Giro Dltalia Družinski zdravnik, 3/14 Kolo sreče, tv igrica Videoring

Tenis grand slam, posnetek Nogomet: DP MARIBOR TEATANIC:PRIMORJE, posnetek iz Maribora Pot v Francijo, 7. del To ni zahrbtno, 3/4 Lov za zakladom, kviz

10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00

21.45 22.30 23.00

01.15

07.00 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Bolnišnica upanja, nan. Pop kviz Na zdravje, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Oče in sin, nan. Za vedno, nad. Esmeralda, nad. Pop kviz, nan. Angel v belem, nan. Vreme 24 ur

Ko prijateljstvo ubija, amer. film

Newyorška policija, nan. Na zdravje!, nan. Kazen na gori Eiger, amer. film

24 ur, ponovitev

knall 27 46

52

09.00 DOBRO JUTRO,informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, ponovitev 58. dela

10.25 692. VTV MAGAZIN,

ponovitev 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI TOREK, športna

informativna oddaja 11.10 ŠPORTNI GOST 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 59. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 GOST ODDAJE DOBRO

JUTRO 21.25 NAJ SPOT DNEVA 21.30 TV IZLOŽBA • 21.35 VIDEOSTRANI DO 24.00

"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.

Izhaja ob četrtkih.

Cena posameznega izvoda je 160 sn, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 Sn.

Uredništvo:

Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).

Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.

Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.

Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o.

Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.

28. maja 1998 MODRO \MU& KRONIKA kVAS VAS 13

Nesrečen padec motorista

V nedeljo, 24. maja, ob 19. uri, je iz smeri Florjana proti Belim Vodam vozil kolo z motorjem 18-letni Andrej G. iz Velenja. Izven naselja Bele Vode je v levem preglednem ovinku zapeljal desno izven vozišča v gozd, kjer je padel in se hudo poškodoval.

Prijeli avto tata?

V ponedeljek, 25. maja, okoli 19.30 je bil s parkirnega prostora na Tomšičevi v Velenju ukraden osebni avtomobil clio, last Silva P. iz Velenja. Že okoli 20. ure so policisti PP Slovenske Konjice ukradeno vozilo opazili v Draži vasi. Ker voznik ni hotel ustaviti, so mu policisti sledili do Brega pri Konjicah, kjer je voznik med divjanjem zapeljal s ceste. Kljub temu, da je voznik pobegnil, so ga policisti uspeli prijeti. Ugotovili so, daje ukradeno vozilo vozil 37-letni Franc H. iz Maribora, zoper katerega je bilo odrejeno pridržanje.

Da bo bolje videl in slišal?

Med soboto in nedeljo, 23. in 24. maja, je vlomilec obiskal Optiko Fortuna na Šaleški cesti v Velenju. Razbil je steklo na izložbenem oknu in ukradel okoli 20 sončnih očal različnih znamk. Podjetje Konsip je oškodoval za blizu 200.000 tolaijev.

V nedeljo, 24. maja, med 10. in 17. uro, pa je neznanec iz gostinskega objekta Herberstein na Kopališki cesti v Velenju ukradel komponente glasbenega stolpa Pioneer, videorekorder in nekaj zavojčkov cigaret. Gorenje Gostinstvo Velenje je oškodoval za kakšnih 100.000 tolarjev.

POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE

Vlomilec ljubitelj Ciuhe

V četrtek, 21. maja, med 12.30 in 14. uro, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Ljubiji pri Mozirju. Iz hiše je odnesel umetniško sliko slikarja Jožeta Ciuhe, velikosti 38 krat 48 cm, na kateri so upodobljeni liki škofov. Z dejanjem je lastnik Dominik M. oškodovan za okoli 300.000 tolarjev.

Padel v potok in se utopil

V nedeljo, 24. maja, popoldan, je 26-letni Bojan K. iz Kamene v občini Žalec lovil ribe v potoku Trnavca. Ker ga do večera ni bilo domov, so ga pričeli iskati. Našli so ga v približno 70 centimetrov globoki vodi. Ker je bil pokojni epileptični bolnik, obstaja sum, da je med lovljenjem doživel epileptični napad, padel v vodo in se utopil.

Neznanec bogatejši za štiri milijone

V noči na 21. maj, je neznanec, verjetno pa ni bil sam, ampak jih je bilo več, vlomil v zlatarno Safir na Polzeli. Na škodo Borisa Ž. je ukradel večjo količino zlatega in srebrnega nakita ter odnesel okoli 80 kilogramov težak trezor z gotovino in dragimi kamni. Vrednost vseh odnešenih predmetov znaša okoli 4.000.000 tolarjev.

Vlomilec odpira gostilno?

V noči na četrtek, 21. maja, je neznanec vlomil v skladišče alkoholnih in brezalkoholnih pijač v Vrečarjevi ulici v Žalcu. Ukradel je večjo količino platojev s pločevinkami piva Zlatorog, več zabojev vina jeruzalemčan in refošk, več zabojev brezalkoholnih pijač in šest kilogramov kave Barcafe. Z vlomom je Nada P. oškodovana za vsaj 700.000 tolarjev.

Na škodo Turističnega društva Šempeter pa je neznanec v noči na ponedeljek, 25. maja, vlomil v kiosk pri Jami Pekel. Ukradel je dve žepni svetilki in več kartonov sladoleda. Storilec je vlomil tudi v skladišče brunarice in odnesel več steklenic žgane in brezalkoholne pijače, komponente glasbenega stolpa Sony, kavo, cigarete in slaščice. Društvo je oškodoval za blizu 200.000 tolarjev.

Ukradeno v Avstriji, najdeno v Žalcu

Na parkirnem prostoru pri avtopoligonu ZŠAM Žalec v Šempetru je bil v ponedeljek, 25. maja, najden nov tovorni avtomobil znamke MAN, avstrijske registracije. Pri preverjanju so policisti ugotovili, da je bilo to vozilo 22. maja ukradeno v Avstriji. Kdo je vozilo pripeljal v Šempeter pa policisti in kriminalisti še raziskujejo.

Kje so klečeči angelčki?

V noči na ponedeljek, 25. maja, je neznanec iz kapelice v kraju Ločica pri Vranskem ukradel dva lesena kipca klečečih angelov, bele barve z zlatimi obrobami, višine 60 cm. Lastnica Nada J. je oškodovana za okoli 30.000 tolarjev.

Delovna nezgoda v Inntalu

V podjetju Inntal Petrovče so v soboto, 23. maja, na tovorno vozilo nalagali elemente montažne hiše. Med delom je 52-letnemu Ivanu O. spodrsnilo in padel je s tovornjaka na tla. Pri padcu seje hudo poškodoval.

Še: vlomilec kontroliral račune

V prejšnji številki Našega časa smo na straneh modro bele kronike zapisali, da je vlomilec, ki je obiskal frizerski salon Perla v Žalcu pregledal račune, denarja, ki je bil v lokalu pa ni odnesel. Napaka! Denarja v lokalu sploh bilo ni.

Selma hudo poškodovana, Goran v priponi

Poskus umora pod vilo Herberstein

V četrtek, 21. maja, okoli 15.10, je v Velenju pod vilo Herberstein, prišlo do zelo hudega kaznivega dejanja, ki ga kazenski zakonik pozna pod imenom poskus umora.

31-Ietni državljan ZRJ Goran Ž., ki začasno biva v Velenju, je z malokalibrsko pištolo, prirejeno v obliki nalivnega peresa, ustrelil v gla-

vo prijateljico 22-letno Selmo S. iz Velenja. Hudo poškodovano so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico. Osumljenca so policisti kmalu po dejanju prijeli, mu zasegli nelegalno orožje, zoper njega pa odredili pridržanje in ga naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.

I

Velenjčan a M. G. sumijo storitve več goljufij

Na Uradu kriminalistične službe UNZ Celje zbirajo obvestila zoper 32-letnega Velenjčana M.G., po neuradnih podatkih naj bi šlo za Matjaža Gerlanca, predsednika Nacional - socialne zveze Slovenije, zoper katerega obstojajo razlogi za sum, da je storil več kaznivih dejanj goljufij po 217.členu KZ RS.

Lani in letos naj bi v različnih časopisih in televizijskih oglasih ponujal zaposlitve, organizacije raznih tečajev, prednaročila za avtomobile Jugo, kredite, oglede nogometnih tekem, letovanja ... Predstavljal se je pod imeni namišljenih firm kot so MEGA Dobrna, MEGA Saltzburg, GA... Interesenti so morali na določen bančni

račun, za katerega se je kasneje ugotovilo, daje osumljenčev, vplačati določen znesek kot prijavnino. Denar si je osumljenec prisvojil, ponujene usluga pa odpovedal. Po do sedaj zbranih podatkih, si je tako prisvojil najmanj 2 milijona tolarjev.

Na UKS UNZ Celje so že prijeli 20 prijav oškodovancev. Predvidevajo pa, da je bilo oškodovanih še več ljudi. Vse, ki so bili na takšen ali podoben način oškodovani in tega še niso prijavili, pozivajo, da podajo prijave na Urad kriminalistične službe UNZ Celje, telefon 442 - 420.

Z zbiranjem obvestil nadaljujejo, zoper osumljenca pa bodo podali več kazenskih

ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufij.

Na celjskem sodišču izrekli sodbo

Očetu, ki je posiljeval hči, 10 let in pol zapora

V petek, 15. maja so na celjskem sodišču izrekli sodbo očetu iz Šoštanja, ki je štiri leta, od njenega šestnajstega do dvajsetega leta, | posiljeval svojo hči. Od oktobra lanskega leta | je bil v priporu. Za tri nadaljevana kazniva dejanja nasilništva in spolnega nasilja, so mu izrekli enotno kazen 10 let in 6 mesecev zapo-| ra. Sodba še ni pravnomočna.

Dva dni pred tem, 13. maja, pa so na celjskem sodišču izrekli kazen tudi Šoštanjčanu, ki je

I___________-

posilil 10-letno deklico. Za storitev kaznivega dejanja spolnega napada na otroka so mu izrekli 3 leta zaporne kazni. Tudi ta sodba še ni pravnomočna.

Na Okrožnem državnem tožilstvu Celje, zunanjem oddelku v Velenju, pa so nam povedali, da je v sklepni fazi tudi pisanje obtožnice zoper "velenjski" primer, ko sta oče in sosed zlorabljala mladoletno dekle.

Zakon o cestnem prometu "presenetil" Upravne enote

Zmanjkalo registrskih tablic za traktorje in motorje

SPONA VSE ZA MIZARJE IN HOBI MIZARJE NA ENEM MESTU! # delovne plošče (16 vzorcev) 2.617,00 SIT/tm # odmične spone že za 79,90 SIT # okovje za okna in vrata # barve, laki in loščila # kuhinjska vratica (vseh dimenzij in barv) - IZJEMNO UGODNO!!!

MIZARSKO OKOVJE

PE CELJE: Škofja vas 40 tel./fax: 063/412-407 GSM: 041/634-240

pon. - pet. 8. -18. h sob. 8.-12. h Za področje KOROŠKE pokličite komercialista: 0609/634-240!

Obiščite nas v bivši Tovarni volnenih odej v Škotji vasi!

Po novem zakonu o cestnem prometu, ki je v veljavo stopil s 1. majem letos, morajo biti obvezno registrirani in opremljeni z registrskimi tablicami tudi traktorji in kolesa z motorjem. Kot so nam povedali na Upravni enoti Velenje je prehodni rok, ki ga dovoljuje isti zakon, za traktorje dve leti, a mnogi lastniki traktorjev želijo traktorje registrirati še pred glavno sezono za delo z njimi. Na upravni enoti Velenje to v preteklih nekaj dneh ni bilo mogoče, ker preprosto niso imeli registrskih tablic ne za traktorje, ne za kolesa z motoijem. Kako je to mogoče?

O problemu, ki se lastnikom traktorjev ne zdi majhen, saj se bojijo visokih finančnih kazni ob kontrolah policistov, nas je obvestila bralka iz Belih vod. Povedala nam je, da so pri njih že opravili tehnični pregled in plačali prispevek za registracijo traktorja, a z njim kljub temu ne upajo na cesto, ker ne morejo dobiti tablic. Kljub pogostim klicem na prometni oddelek velenjske Upravne enote v

petek še vedno ni dobila odgovora, kdaj bodo registerske tablice sploh na voljo, zato se je obrnila še na nas.

Že v petek smo poklicali vodjo prometa na velenjski Upravni enoti Teda Tešanoviča, ki nam je pojasnil, da je do pomanjkanja tablic prišlo zato, ker edini koncesionar v Sloveniji, ki jih izdeluje, Kovinska industrija IG, v teh dneh enostavno ne zmore ustreči vsem naročilom iz upravnih enot. V Velenju so imeli na zalogi 48 parov tablic za traktorje, ki pa so pošle že prvi teden v maju. Povedal nam je še, da so bili med prvimi naročniki novih tablic in da naj bi jih dobili še v petek, torej naj bi bilo težav lastnikov traktorjev konec že v začetku tega tedna. V ponedeljek pa smo vseeno še enkrat poklicali na Upravno enoto in izvedeli, da tablic v petek še niso dobili, prispele pa so v ponedeljek. Še ta dan so uspeli tablice razdeliti vsaj polovici čakajočih.

■ Bojana Špegel

Kazni šele po prehodnem obdobju

Referentka iz prometnega oddelka velenjske Upravne enote nam je povedala, da naj bi kljub prehodnemu dveletnemu roku eden od traktoristov že plačal kazen, ker naj bi se s traktorjem, ki ni bil registriran, peljal iz travnika preko ceste na svoje dvorišče. Zato smo poklicali še na

Policijsko postajo Velenje. Pomočnik komandirja Robert Vodušek, zadolžen za prometne zadeve, s primerom ni bil seznanjen, potrdil pa nam je, daje prehodni zakonski rok res dve leti- v tem času torej policisti ne bodo sankcionirali, če bodo imeli lastniki traktorjev te uradno prijavljene in urejene vse papirje, tablic pa še ne bodo imeli. Traktorje in kolesa z motoijem (tuje prehodni rok 4 leta) so namreč morali registrirati že po prejšnjem za-

konu, ker pa ni bilo sankcij, se je temu marsikdo preprosto izmaknil. Nov zakon bo poskušal narediti red tudi na tem področju. V primeru, da so policisti res komu od traktoristov že izrekli kazen po novem zakonu, da je bil torej oškodovan, naj ta pokliče na PP Velenje ali pa se tam oglasi in obljubili so, da bodo zadevo uredili po črki zakona. Na nov prometni zakon se pač še vsi navajamo, tudi policisti.

14 KilS VAS

OBVEŠČEVALEC

28. maja 1!

AKCIJSKA PRODAJA 1.6. - 20.6.98

POPUSTI do

POPUSTI do

POPUSTI do

30%

50%

20%

ične ploščice

itarna keramika

kopalniška oprema

Ob nakupu KERAMIČNIH PLOŠČIC v redni prodaji Vam KERAMETAL pri nakupu

ploščic I. klase I

3 kg LEPILA, pri naktlpu II. ali III. klase pa 2 kg.

EN0R0CNE ARMATURE Armal - POPUST 15 % - CRISTINA in PIRALLA10 %

ZA NAKUP BLAGA -12 mesecev T + 0 %

POTROŠNIŠKI KREDITU

Priporočamo se za nakup v naših poslovnih enotah:

KERAMETAL Brežice, Mladinska 15, tel. 0608/62-603, KERAMETAL Dobova, Obrtna cona b.b., tel. 0608/67-647, KERAMETAL Bizeljsko, Bizeljsko 38, tel. 0608/51-018, KERAMETAL Klučarovci pri Ljutomeru 68, tel. 069/87-883, KERAMETAL Celje, Kidričeva 6, tel. 063/37-280, KERAMETAL Ljubljana, Cesta v mestni log 90, tel. 061/339-564, KERAMETAL Novo Mesto, Ob težki vodi 22, tel. 068/322-947, KERAMETAL Črnomelj - Mavrica, S. Rozmana 7, tel. 068/51-081

B H

d.o.o., Celje

CELJSKA BORZNO - POSREDNISKA HIŠA

Prešernova 18, 3000 Celje

Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Žalcu na Savinjski 21, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200.

Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si

Viktor Kušnik

V četrtek, 7. maja, smo se na pokopališču Podkraj pri Velenju zadnjič poslovili od meščana - krajana Šoštanja Viktorja Kušnika.

Rojen je bil 16. 10. 1926 v Šoštanju, kjer je vseskozi živel s starši in tudi pozneje, ko se je poročil, v hiši na Aškerčevi 3. Osnovno šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju. Po osnovni šoli je pred II. svetovno vojno šel v uk za peka pri znanem pekovskem mojstru Kajbu. Ni se še do kraja izučil, ■ že ga je zajela vojna vihra. Tako kot mnogo drugih je bil mobiliziran v nemško vojsko. Bil je ujet na zapadnem bojišču, tam je prestopil v prekomorsko brigado in se pozneje v njenem sestavku vrnil v domovino. V Jugoslovanski armadi je odslužil vojaški rok v Vranju. Bil je član ZB in njihov praporščak. V življenju je bil optimist in tako tudi zvest svojemu poklicu. Po vojni se je ponovno zaposlil v svojem poklicu. Delal je še naprej v pekarni Kajba, takrat že družbenem obratu, pozneje se je pekarna selila v nov obrat v Starem Velenju in končno v moderno pekarno, sedanjo Klasje. Vmes je opravil še izpit pekovskega mojstra.

Poklicnemu delu je ostal zvest vse do upokojitve.

Nekaj let po vojni se je poročil z življenjsko sopotnico Erno. V

zakonu se jima je rodil sin Marjan, bil je dipl. ing., vendar je usoda še mlademu zaključila življenjsko pot. Po smrti sina Marjana sta jima bila v uteho vnukinja Jerneja in vnuk Blaž, ki sta ju redno obiskovala.

Bil je navdušen ribič, mentor mlajšim in jim tako prenašal svoje izkušnje. Nekaj časa je deloval tudi v gasilskem društvu mesta Šoštanj. Rad je kegljal in se udeleževal telesnih vaj. Bil je ljubitelj narave in tako tudi navdušen gobar. Zal pa je ta življenjski ritem načela bolezen, ki se je slabšala iz dneva v dan. Vmes je hudo zbolela še njegova žena Erna in je konec lanskega leta umrla. Bil je premeščen v dom za varstvo odraslh, kjer je zaključil svojo življenjsko pot.

Prezgodaj je odšel, pogrešali ga bomo znanci in prijatelji in njegovi sorodniki.

UH.L.

TRGOVINA KOŠARICA

Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)

Telefon/fax: 063/728-080

POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU

OLJE ZVEZDA 12/1L 199,90 PIVO ZABOJ 2.880,00

MOKA T500 25/1 KG 62,90 JERUZALEMČAN 12/1L 369,90

SLADKOR 50/1 KG 122,90 DETERGENT ZA POSODO 4L 369,90

NAPOLITANKE 1KG 429,90 PERSIL 5,4 KG 1.299,00

BAR KAVA 100G 166,90 TOAL. PAPIR ELITE 10/1 259,90

ALPSKO MLEKO 12/1L 114,90 VVEISSERRIESE 3,6KG 669,90

PAŠTETA GAVRILOVIČ 100G 159,90 KRMNI JEČMEN 26,90

SIRUP POM. MALINA 3L 639,00 KRMNA KORUZA 24,90

RADENSKA ZABOJ 12/1L 778,80 VRTNA MREŽA 25Mx1 M 4.770,00

BIBITA 0RA 6/1.5L 109,90 KOSILNICA LAKS GT32 40.990,00

V VROČIH DNEH PA LAHKO KUPUJETE OHLAJENO PIJAČO, KI JO NA PRIREDITEV PO DOGOVORU TUDI DOSTAVIMO V HLADILNI KOMORI.

*KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!*

107,8 MHz FM 88,9 MHz FM

STEREO ROS 1

POSTA SLOVENIJE

POŠTA SLOVENIJA d.o.o., PE Celje, Krekov trg 9, Celje, odda na Kidričevi cesti 2a v Velenju v najem poslovne prostore v izmeri 70,65 m2. Prostori so sestavljeni iz pisarniškega prostora v velikosti 56,25 m2 ter souporabe sanitarij v velikosti 14,40 m2. Prostori se nahajajo v prvi etaži Pošte Velenje (nekdanji notariat). Cena po dogovoru. Vse informacije dobite na telefonski številki 401-3610.

v

ČETRTEK, 28 maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45

današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto motozvezE Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policiji nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 PoročilOa; Povabilo Olimpij: komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Strokovni nasveti; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamter; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 29. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na

današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 30. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 te

današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V ii sove; 19.00 Na svidenje.

NEDEUA, 31. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na

današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 TriČ trač in ostale čveke - vodita Jože Krajnc in Jože Robida;; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poroči 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00

Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8:30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo era po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 3. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na

današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti)

8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokrovitelj-ca Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročili Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

>1 ^

r >i

i vri

j

povpreene dnevne i v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine!

Obšlne Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125

19.5„;

AMP Veliki vrh

14C ..<

MESTNA OBČINA VELEl "ROSNII

MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od18.maja do 24.maja 1998

ha «--It

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRASKAG.

118.5. D19.5.

■ 20.5. D 21.5. 022.5.

■ 23.5. 924.5.

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p„.

3320 Velenje

Koroška 37/b

tel.: 063/856-251

fax: 063/855-796

žiro račun: 52800-601-46145

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:

Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje

856-251

856-380

862-582

28. maja 1998

mali OGLASI

APARATI IN STROJI

ELEKTRIČNI GRADBENI RAZDELILEC, ugodno prodam. Telefon 856-715.

PRALNI STROJ GORENJE, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 861-625, med vikendom. KOSILNICO ALPINA in traktorske uteži za Zetor, prodam. Telefon 854-783.

OSTALO

BAGAT, SINGER, SERVIS.

Telefon 718-458.

POSESTI

GOZD v Topolšici, prodam. Telefon

861-451 popoldne. PARCELO, 1300 m2, na lepi sončni legi, prodam. Telefon 063-861-492, po 15. uri.

HIŠO, 1 ha zemlje, (po parcelah) Lom, Topolšica, prodam. Telefon 892-240.

ZEMLJIŠČE V BLIŽINI VELENJA, ob

glavni cesti, primerno za gradnjo hiše, prodam. Telefon 864-246, po 19. uri. V VELIKI PIREŠICI PRODAM HIŠO,

manjše gospodarsko poslopje z zemljiščem cca 1000 m2. Informacije po telefonu 728-200 ali 728-400.

RAZNO PRODAM

STREŠNO KRITINO ETERNIT, črne barve, še nerabljeno, cca 40 m2, prodam. Telefon 850-771.

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

Poroke:

Andrej Hrovat, Tomšičeva 8, Velenje inAndelka Suljič, Vodnjan; Matjaž Friškovec, Škale št. 30 in Lidija Pristušek, Plešivec št. 39/a; Gorančo Lolovski, Veles in Tatjana Golub, . Kersnikova c. št. 17; Tomaž Brezovnik, Kale št. 7/d in Barbara Ocvirk, Kale št. 7/d; Jože Stropnik, Skorno pri Šoštanju št. 59/a in Anka Zagoričnik, Florjan št. 119.

Marija Vitanc, Šmatevž št. 8, roj. 1916; Julijana Medved, Radeče, Titova 60, roj. 1924; Marija Grašič, Kristan vrh 42, roj. 1920; Anton Vetrih, Velenje, Šalek št. 93, roj. 1962; Marija ŠTefančič, Paška vas št. 8/a, roj. 1932; Neža Kušer,

Velenje, Župančičeva ul. št. 11, roj. 1939; Mara Lazič, Mislinja, Gozdarska c. št. 41, roj. 1954.

Upravna enota Žalec

Franc Koležnik, Vransko in Saša Stopar, Vransko; Dušan Ekselenski, Celje in Lijana Beršnjak, Celje; Mladen Melanšek, Žalec in Olivera Kučera, Žalec; Robert Kovačič, Galicija in Mateja Potočnik, Galicija.

Bogomir Podgoršek, star 82 let, Prebold, Reška c. 60; Vladimir Osterman, star 74 let, Male Braslovče 13; Leopoldina Derča, stara 74 let, Gomilsko 75; Martin Brežnik, star 86 let, Galicija 68; Frančiška Klep, stara 83 let, Dobriša vas 3/b.

DEŽURSTVA

Zdravstveni dom Velenje 3BVEST1LO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani marovanci, obveščamo vas, da je I.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko Številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.

Zdravniki:

Četrtek, 28. maj - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek, nočni dr. Stravnik in dr. Kočevar Petek, 29. maj - dnevni dežurni dr.

O.Renko in dr. Budnjo, nočni dr. Urbane in dr. Pirtovšek Sobota, 30. maj - dežurni dr. Lazar in dr. Žuber

Nedelja, 31. maj - dežurni dr. Lazar in dr. Žuber

Zobozdravstvo:

30. in 31. maj - dr. Zora Koharovič-Pavlovič, v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova 1. Lekarna v Velenju:

Lekarna v Velenju:

Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).

Veterinarska postaja Šoštanj:

Od 29. maja do 5. junija - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.

male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure.

Tel.: 855 450

Podjetje za urejanje prostora, d.d.

Koroška 3Tb. 3320 Velenje

PE VRTNARSTVO

POGREBNA SLUŽBA

NA POKOPALIŠČU V PODKRAJU

i/mw- od /)/rx?y f/i d/a vrajAtijU

Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej.

Vedno na voljo: tel. št.: 063/851-012 ali 861-508, in mobitel 0609/640-208 ali 620-128.

Pi

REBNA SLUŽBA TEL.: 063

ORANA, CVETLIGAI

720 - 003, ?20 - 660,

I NEPREMIČNINE

• enoinpolsobno stanovanje v Velenju -Šalek, 48 m2

# dvosobno stanovanje v Velenju - Gorica, 54 m2

# dvoinpolsobno stanovanje v Velenju center, 79 m2

9 več trisobnih stanovanj

• poslovni prostor v Velenju, pritličje -tržnica. 24 m2_

g • trisobno stanovanje v Velenju • Gorica S do 3. nadstropja

g 063/861-835,0609/624-775

ZA NEZAHTEVNO PISARNIŠKO DELO, nudimo redno, honorarno zaposlitev. Telefon 864-334. BISTRO V VELENJU zaposli dekle za strežbo. Telefon 063-718-527 ali 041-718-527.

ŽIVALI

PRAŠIČA 140 kg, ali polovico, prodam. Telefon 881-763. KUPIM SIMENTALCA, starega 7 do 10 dni. Telefon 851-906. PODARIM črnega psa, mešanca, starega 5 mesecev. Telefon 856-361. KUPIM TELIČKO, do 10 dni staro, simental ali limuzin pasme. Telefon 881-158.

GRAHASTE IN RJAVE JARKICE,

prodajamo. Telefon 472-071.

TELIC0160 kg, prodam. Telefon 778-523.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre

MARIJE KOPITAR

26.11.1926 - 16. 5.1998 izArnač

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsa izražena sožalja,

darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospodu Kolarju za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Enako hvala pogrebni službi Usar.

ŽALUJOČI VSI NJENI

MS MS 15

OBVEŠČEVALEC

DEKLIŠKO OBLEKO, marelične barve, primerno za valeto, zelo ugodno prodam. Telefon 857-892. BRAKO PRIKOLICO, francoske izdelave, ugodno prodamo. Telefon 856-428.

STANOVANJA

V CENTRU VELENJA PRODAM

trisobno stanovanje. Telefon 832-756. STANOVANJE, 80 mz, delno prenovljeno, na Gorici, ugodno prodam. Telefon 853-189.

ODDAM STANOVANJE, brezplačno, po možnosti šoferju, možnost dedovanja. Telefon 856-674.

V SLOVENJ GRADCU, v Novem naselju, prodam enosobno stanovanje. Telefon dopoldan 063-862-512 in mobitel 0609-617-174.

VOZILA

GORSKO KOLO PRODAM. Telefon 893-342.

APN 6, prodam. Telefon 857-456. JUGO 45, letnik 86, registriran do februarja 98, dobro ohranjen, prodam za 110.000 SIT. Telefon 853-152.

R-5 CAMPUS, rdeče barve, 5 vrat, dobro ohranjen, prodam. Telefon 778-176, popoldne. JUGO SKALA 55, letnik 89, prodam. Telefon 851-047. FIAT 126 P, letnik 89, registriran do 6/99, prodam. Telefon 0602-55-684, popoldan.

ZASTAVA 101, letnik 86, rdeče barve, prodam.Telefon 861-722. KARAMBOLIRANO ALI RABLJENO

vozilo, kupim. Telefon 041-672-374 in 041-679-286.

JUGO 45, neregistriran v dobrem stanju, prodam. Telefon 850-712. LADO NIV01600, letnik 87, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 833-071. JUGO 45 prodam. Telefon 856-212. OPEL KADET, 1,4 (Solza), letnik 91, reg. do 9/98, prodam. Telefon 881-197.

OSEBNI AVTO AX, letnik 90, reg. do 8/98,89.000 km, prodam. Telefon 882-471.

JUGO 45 KORAL, letnik 89, reg. 3/99, prodam za 180.000 SIT. Telefon 041-643-235.

ZAPOSLITVE

ZAPOSLIMO STROJNEGA ING

za področje mazalne tehnike. Telefon 063-852-611,861-611.

MARIJA ŠPEGEL Z MUTE SPOROČA, da bo akcijska prodaja mladih kokoši nesnic, rjavih, starih 6. mesecev (že nesejo) in grahastih nesnic, v nedeljo 31. maja od 8. do 8.30 v Šaleku. Na prodaj bodo tudi 3 mesece stare rjave nesnice in veliki petelini. Telefon 0602-61-202.

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, sina, brata, strica in svaka

FRANCA LIPOVSKA

19. 9.1924 -14. 5.1998

Človek, kije ljubljen, ne umre nikoli!

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Hribarjevi in dr. Polesu, intervencijski službi iz Laškega, družinama Trkulja in Napotnik, govorniku gospodu Jelenu, rudarski godbi, častni straži rudarjev, vsem sodelavcem Premogovnika Velenje in Termoelektrane Šoštanj ter pogrebni službi "USAR"

VSI NJEGOVI

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre

ZOFIJE GORECAN

iz Velenja

Rose majske, ki so v noči pale

kakor solze na zeleno brinje, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem

ne drhte od tvoje več stopinje. in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,

(M. Samsa) darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli

besede sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo osebju Internega oddelka Bolnišnice Topolšica.

Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede ter

pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa bili z nami, še enkrat hvala.

ŽALUJOČI VSI NJENI.

REZANJE ŠOŠTANJA

DRUŠTVO

Minuli mesec je bil v Šoštanju na gosto posejan s kulturnimi dogodki. Kot da je temu dala krila otvoritev Mestne galerije na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Od otvoritve dalje je ves čas odprta razstava lesenih plastik umetnika Ivana Napotnika, ki sodijo v vrh slovenskega kiparstva, 6e ne še širše. Glasbeni program na otvoritvi, ki je v nasprotju s tradicijo med gledalci vzbudil veliko zanimanja, so izvedli tolkalisti Glasbene šole Biata Savina iz Žalca pod mentorstvom Dejana Tamžeta, cigar korenine trdno segajo v naše mesto. ,,

Kmalu zatem je bil v tej isti galeriji prvi "neslikaršM" do- ' godek. Dr. Zora Tavčar, ki Je zastopala tržaško založbo Mlar ! dika, je ob spontanem predavanju o poeziji predstavila pesniško zbirki Podarjeni glasovi, ki je na Mladiktnem nate- j čaju v Trstu dosegla tolikšne pohvale, da je dočakala izdajo v knjižni obliki. Knjigo je napisal Željko Perovič, ki ta čas ? živi v Šoštanju.

Dva dni za tem sem v eni zdaj že porušenih hiš v Druž-miiju sam predstavil svoje pesmi (in najbrž ne bi bilo oku-! sno, da se o tem dogodku razpišem v tej rubriki).

Mtoule dni je bil v Šoštanju tudi pevski praznik, saj se : je zbralo kar devet pevskih zborov, ki delujejo v naši občini. Repertoar so sestavljale večinoma nam dobro znane in j ušesom prijetne slovenske narodne pesmi, i Pričel pa se je tudi eden večjih posegov, ki mu bomo naj- ; j brž šele čez čas pripisali pravo težo. Na Pustem gradu je brez J velikega pompa stekla sanacija ruševin. In kolikor je nam j znano, ne gre za preprosto obzidavo, kot bi se komu od zi-| darjev zdelo, ampak za resen projekt, nad katerim bedi di-I plomirana arheologinja Danijela Brišnik (ki, mimogrede, . I tudi živi v Šoštanju).

j Bolje pozneje, kot nikoli, bi dejal ob uresničevanju zna-j menite predvolilne parole sedanjega župana, ki se je glasi-| la "Šoštanju bomo vrnili dušo". Če se bodo dogodki tekoče | vrstili ob upanju, da sapa ne bo pošla že po naslednjih lo | kalnih volitvah, bomo uspeh razgibati življenje v našem I majhnem mestecu. To bo najboljši odgovor tistim skeptikom, J ki že leta in leta čemijo in jamrajo, da je vse skupaj brez veze, I ker se "proti vetru ne da ..." in ker je država (prejšnja in | sedanja) sklenila, da bo Šoštanj potopila, j Saj ne bi bilo težko "na silo" zbrati deset ljudi in v Šošta- ; } nju ustanoviti večplastno kulturno društvo. Tako bi formal-| no lahko dobili institucijo, ki bi se ukvarjala z vsemi zade-i vami na področju kulture in umetnosti, od izkopavanja in , zbiranja starih dokumentov do žive besede, gledališča, slikarstva, plesa, lutkarstva, ipd. Pravim: ne bi bilo težko zbrati deset ljudi in napisati temu primeren statut. Toda po mojem trdnem prepričanju bo Šoštanj osvobojen kleše nezaupanja in skepse do lastnega pozitivnega razvoja takrat, ko bo neka skupina Jjudi ob svojih aktivnostih spontano : spoznala potrebo po takšnem sedaj neobstoječem šoštanj-skem kulturnem društvu.

Najbrž bo treba malo odriniti na stran polstoletne krivice, ki so se v imenu industrializacij e in elektrifikacije zgodile našemu mestu. Gre za to, da se končno sprijaznimo z usodo žrtve našega mesta, vendar hkrati predvsem sebi po- ; kažemo, da nismo, kot bi rekel Kajuh: "Da nismo le števil- ' ke, smo ljudje!" in da ne znamo samo tarnati, ampak da vemo, kako je treba živeti za prihodnost.

Kar pa se bližnjega zgodovinskega spomina tiče; ob vr- i sti pobud za preimenovanje cest in ulic, ki tako ali drugače obležijo in zamirajo v logih občinskega sveta, ponujam ; v razmislek predlog, da v imenu tega spomina cesto Iva Lola j Bdbarja v Šoštanju preimenujemo v Družmirsko cesto. Mo-| goče bi se komu zdelo cinično, toda: ali se vam ne zdi, da | stoji elektrarna na Družmirski cesti?

Mogoče kdo misli, da zaključek nima veze s kulturo? Raz- ; { mislite!

■ Perorez

L™___—...............i

stavi, ga hrani s kravjim mlekom. Ubožnejši sloji, ki nimajo mleka, kuhajo deci črno kavo. Do dveh, treh let spi otrok v zibelki, ki jo ves dan zibljejo, sicer otrok iz navade ne spi, ne miruje. Starši, preobloženi z delom, svoje otroke tudi uspavajo. Mleku primešajo žganja, vkuha-vajo maka ali pa žgejo na štedilniku sladkor, pline prestrežejo v cunjo ter z njo pokrijejo otroku obraz. Nekateri tudi drgajo otroka na temenu, da zaspi. Dojenčku povijajo roki in nogi tesno k životu. Plenice nadomeščajo stare cunje. Dojenčkov ne nosijo na zrak, vedno jih imajo v zatohlih sobah. Matere se boje, da bi se deca na vetru prehladila. Otroci so slabotni, njih obrazi so sivobledi.

Ker so starši prezaposleni, ne morejo nadzorovati dojenčkov, prepuščajo jih starejšim otrokom, starim ljudem ali bebastim ženskam, skratka ljudem, ki so telesno ali pa duševno za delo nezmožni. Z majhno deco se nihče ne igra, nihče z njo ne govori ali pa blebetajo vanjo bebci svoje nejasno čenča-nje. Deca je siino zanemarjena ter se zato telesno in duševno počasi razvija. Otrok pozno shodi in pozno spregovori.

Še drug primer! Nekemu gospodarju je umrla žena in mu zapustila nekaj mesecev staro dete. Ni se razumel na nego otroka, na previjanje in na pranje ple-

nic. Iz podstrešja je privlekel ro, dosluženo suknjo. Na koncu je rokav zašil in vtaknil vanj ka. Ko je bil prvi rokav moker in onesnažen, je potisnil otroka drugega in to je delal tako dolgo, da je suknja razpadla. Večjim otrokom je izdeloval obleko sam. Kupoval je stare vreče. Preluknjal je vrečo na spodnji strani in obeh straneh, da je vtaknil ol skozi glavo in roki."

V takem okolju in ob socialnih razmerah objektivno seveda ne moremo govoriti o srečnem otroštvu, čeprav je mogoče, da so se komu tudi tak razmere objektivno kazale ki "srečne". In potem je bilo tu otroško delo od najzgodm let dalje: "Vsak kmet mora ii ti pri hiši toliko ljudi, da lai obdeluje zemljo in opravlja druga potrebna dela čez Kmečke družine imajo po ni mnogo otrok. Kmet jih je vesel; ko mu otroci dorasti ima brezplačne delavce, i zgodnji mladosti, s štirimi, timi, šestimi leti pasejo živil po strmih, samotnih rebreh. demletni otroci tu in tam okopavajo, sekajo drva in ste! nosijo vodo, varujejo dojenčke, opravljajo živino itd. Kmeta rejo skrbi za vsakdanji kn Sam izžet do skrajnosti, stre preložiti breme s svojih rai a ne vidi, da mu deca ob taki težkem delu hira, hira dui in telesno..."

Kaj neki razmišlja direktor Območne Savinjsko -šaleške gospodarske zbornice Božo Lednik ob silaku, s katerim sta se srečala na Erinih poslovnih dnevih? Lahko ugibamo, možno je, da razmišlja o tem, da bi si lahko tako maskoto omislili tudi pri njih, ko bo moč dejstvo postala.

_

_

Znanemu velenjskemu kuharju, solastniku restavracije Mami, kličejo ga Bato, so prijatelji ob rojstnem dnevu podarili živega, rožnatega, z modro mašnico okrašenega pujska. Zato, da mu bo prinesel srečo in zato, da se bodo lahko skupaj z njim, ko ga bo spremenil v odojka, mastili. Bato pa ne bi bil Bato, če ne bi razmišljal praktično: "Najprej ga bom malo poredil, da bo tudi moja denarnica imela kaj od tega."

Žehta

Če bi bilo moč vso besedno umazanijo, ki jo slišimo v naši politiki, oprati v pralnih strojih, bi imelo Gorenje veliko dela.

Neslano

Na svetovni razstavi smo se predstavili s soljo. Nekaterim se zdi ta akcija nekoliko neslana.

Prijetno

Ob podelitvi priznanj za urejena okolja smo znova slišali, daje v lepem delovnem okolju prijetno delati. Marsikomu bi bilo prijetno, če bi lahko delal v kakršnemkoli delovnem okolju.

Tavanje

Zdaj moramo tudi podnevi voziti s prižganimi lučmi. Pa vendar mnogi še vedno tavajo v temi.

levo in desno

Prisluh

Včeraj so mladi končali predstavitve svojih raziskovalnih nalog. Nekaj je tudi takih, nad katerimi bi se morali zamisliti odrasli. Ker mladi odkrivajo, kar so oni zakrivili.

Resnica

Čudna so pota naših politikov. Mnogi namreč pravijo, da so nekateri za resnico pripravljeni tudi dobro lagati.

Cvetje in blato

V Šaleški dolini fante v vojsko še vedno vozijo s cvetjem okrašenimi vozovi. Če že nekateri na naše obrambne sile poliva-

jo toliko blata, je to vsaj majhen cveto liž.

Črno

Vse kaže, da so pri rušenju naših č gradenj Hrvati uspešnejši od nas.

Zaposlenost

Narobe je, če so najbolj zaposleni na vodih za zaposlovanje. Zaradi premajli zaposlenosti.

Predvolilna

Letos lahko pričakujemo, da boc pani odpirali veliko najrazličnejših i ših objektov. Saj smo v predvolilnem (

Kamen

Med Velenjem in Šoštanjem je respra vi kamen spotike.

Etnološka paberkovanja 68

Piše: mag. Jože Hudales

Mnoga spominska pričevanja in zapisi o otroških letih so polna pričevanj o lepih časih, ki so jih doživljali v časih svoje mladosti, o tem, kako je bilo "včasih" vse lepše in boljše kot danes... Zanimivo je, da take zapise lahko najdemo tako pri tistih, katerih mladost je tekla v začetku 19. stoletja, kot pri tistih, ki so se rodili dobrih sto let kasneje. Nepristranski opazovalci življenja pa so še pred dobrega pol stoletja začetek življenja marsikaterega otroka opazovali v bistveno manj rožnatih barvah.

Tako so okrog leta 1930 "porodniške posle" še marsikje opravljale starejše žene, "ki upoštevajo pri tem opravku le vraže in ne zdravstvenih predpisov. Porodnic ne umivajo, otroka kopljejo po enkrat v tednu, tuintam samo enkrat v mesecu. Babice vežejo popkovino s cu-njico, v katero se poprej usmr-kljajo, češ da se popek rajši zaceli. Pordnice trpe zaradi tega

Renata Natek - Hudarin, ta glavna v velenjski turistični agenciji Palma (levo) razlaga profesorici slovenskega jezika na Šolskem centru v Velenju Alenki Šalej: "Dobro, ti si slavistka, ti moraš zagovarjati Zakon o varstvu potrošnikov in označevanje cen v tolarjih. Ampak, da boš vedela, tisti, ki potujejo, se spoznajo samo na tujo valuto. No, pa tudi sama imam boljšo predstavo o tem, koliko sem zaslužila, če si zaslužek sproti prevedem v marke. Ja, je res."

pogosto na raznih zastruplje-njih po več mesecev ali let, ali na njih posledicah umro. Žene porajajo v posteljah, ki jih opremijo prav enostavno. Navadno imajo v njih steljo, ki jo pokrijejo še z vrečami iz jute, odeva-jo pa se z umazanimi starimi koci ali suknjami, ki so svojemu pravemu namenu že odslužile. Posteljnina je navadno umazana; pri nekaterih hišah je niti ne snažijo, zato smrdi. Še slabše so postelje hlapcev in pastirjev v hlevih. Ležišča iz stelje imajo v prostornejšem kotu hleva. Odeje in rjuh ne poznajo. Spijo oblečeni. Čistih rjuh, priprav za umivanje porodnice in dojenčka nimajo. Ševeda nimajo take babice za porodništvo nikakih priprav.

Pomudimo se nekoliko še pri naših dojenčkih. Matere doje deco do enega leta, tuintam še dalje. Mati se sama slabo pre-hranja, zato je tudi njeno mleko manj hranilno. Ko otroka od-

MOTOR

Avto. Motor. Skuter. Brez prevoznega sredstva danes ne gre več. Zato je tokratna priloga Našega časa namenjena vsem tistim, ki kupujete nov ali rabljeni avto, motor ali skuter. Pred odločitvijo za nakup je nujno poznati nešteto stvari in pretehtati nešteto možnosti. Enim je pri tem pomembna cena, drugim uporabna vrednost...

AWARD GARAŽE

Informacije: PIRELI d.o.o., Aškerčeva 11 a, 3325 Šoštanj Tel./fax: 063/881-125, Mobitel: 0609/613-756

Pobrskajte po prilogi, v njej boste našli tudi pestro ponudbo dodatne opreme in rezervnih delov. Fb še nekoliko več pozornosti namenjamo v njej novostmim novega Zakona o cestnem prometu.

Ne glede na to, kakšen avto, motor ali skuter Bozite ali pa še boste vozili, pa vam ustvarjalci priloge želimo tisto najpomembnejše -srečno in varno vožnjo.

uradni prodajalec . -

In serviser vozil >

STEPANČIČ

Zadobrova 69. škofja vas pri Celju, Tel.: 461-150

pooblaščeni prodajalec in serviser

li^SaB Avto MAURER

IZPUŠNI SISTEMI

Francetova c. 23,2380 Slovenj Gradec, Tel.: 0602/501-730,501-740 Odprto od 8. do 17. ure / sobota od 8. do 13. ure

iPV^RILE VELENJE Družmirje 20 (bivši EFE), Šoštanj

MONTAŽA IN SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN LAHKIH TOVORNIH VOZIL VEDNO NA ZALOGI VSE VRSTE GLUŠNIKOV IN CEVI TER KATALIZATORJEV

AMORTIZERJI OLJA

WKToef [BPj Tel.: (063)862-972

LAMPRET

VSE NA ENEM MESTU:

- avtokleparstvo za vsa vozila

- avtoličarstvo za vsa vozila

■ avtomehanika za vsa vozila

- avtovleka - non stop - za stranke brezplačna

- mešalnica in prodaja barv

■ prodaja in montaža avtoplaščev

SERVIS IN PRODAJA

Z_y W CITROEN

Žarova 7, Velenje, tel.: 063/856 852, 49 76 690

ugodni kreditni pogoji, leasing, menjava staro za novo

RAZNI POPUSTI!

Izjemno ugodne cene in bogata dodatna oprema:

- SEAT C0RD06A Že Od 1.777.464,00 SIT dalje

- SEAT IBIZA že Od 2.107.271,00 SIT dalje Vozila Imajo že v osnovni opremi servo volan in dve zračni blazini. Bogata dodatna oprema. Vgrajujemo klimatske In pomične strehe za vse znamke in tipe vozil.

tfHH

čas: vsak dan od 8.-16. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. Vabljeni!

M

09178681

kreditni pogoji in leasing

^j^^P AVTOCIELJI-

CELJE

LJUBLJANŠKA% 11 , ■■/,;;

-j * f ,.5 ji h ji

Ugodni plačilni pogoji: kredit na položnice, Imsing, menjava po sistemu staro za novo ih staro za staro

• Prodaja vozil v prodajnem / salonu, Partizanska 3* Velenje,

Tel.: 063/351-060

# Prodaja vozil v prodajnem salonu Fial, Partizanska 3, \ Velenje, Tel.: 063 / 864 - 366

• Prodaja natfomestnih delov ter dodatne opreme za osebja in

* tovorna vozila, Partizanska 3, ~ Velenje, Tel.: 063/855--828

C«*

•T :\

Želimo vam prijetno, udobno?" _ brezhibno ter predvsem varno ^ vožnjo!

TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE

AVTO CELJE

3320 VELENJE, PARTIZANSKA C. 3, TEL.: 063/851-060

RABLJENA VOZILA

Model: letnik: cena v SIT:

FORD MONDEO CLX1.6 1993 1.869.600,00

CITROEN ZX AURA 1991 1.100.000,00

PEUGEOT 405 GL 1992 1.400.000,00

FIAT TI PO 1.4 S 1990 766.500,00

RENAULT R - 5 CAMPUS 1989 485.100,00

NISSAN MICRA 1987 399.000,00

RENAULT R - 4 1991 210.000,00

FIAT TI PO 1.4 IES 1993 1.010.651,00

RENAULT R 19 1.4 RT 1993 1.035.263,00

LADA SAMARA 1300 1994 550.000,00

ŠKODA FAVORIT GLX 1994 683.508,00

-krediti--leasing--staro za novo■

Del. čas:

vsak dan od 7.-17. ure, ob sob. od 7.-13. ure Vabljeni!

PMW serije:: Za omejeno količino vozil sprejemamc \ naročila

Nekat^ih stvari ni mogoče opisati. Morate4ihjiudS&in doživeti Novo limuzino BMW serije 3 Vam predstavljamo v novem avtosalonu prodajno-servisnega centra Selmar d.o.o., Mariborska 119, Celje.

KIA MOTORS m*

DAIHATSU

PRODAJA SERVIS

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA

Čli

AVTO FINEX VELENJE Partizanska l O, Velenje TEL.: 063/857-424 04I/ 645-355, 0609/ 640-204

NAŠIM KUPCEM

OMOGOČAMO NAKUPE VOZIL

Z NAJUGODNEJŠIMI

PLAČILNIMI POGOJI:

- uredimo Vam kreditno sposobnost z odplačilom Vašega starega kredita

- bančno posojilo z obrestno mero od 4,5 % dalje in dobo odplačevanja do 5 let (potrebujete samo zadnjo plačilno listo in osebno izkaznico)

- leasingi s pologi od 11 % dalje, ki se plačuje s položnicami

- posojila za podjetnike, obrtnike in pri njih zaposlene delavce na položnice

- posojila za kmetijske proizvajalce

- staro za novo in takojšnjim plačilom rabljenega avtomobila

VSE POSTOPKE ZA PRIDOBITEV POSOJILA ALI LEASINGA VAM

UREDIJO NAŠI PRODAJALCI

AVTO SKOVANK Tel. 063/412-245

REZERVNI DELI ZA VSE VRSTE VOZIL (ORIGINALNI, CENEJŠI IN RABLJENI) PLOČEVINA, AVTOSTEKLA, IZPUHI, STEKLA

I gume, avtooprema - amortizerji fl odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil

# najširša ponudba za Vaš avto na enem mestu avtovleka, avtokleparstvo, hitri servis

# rent a car, zavarovalnica Maribor (zastopstvo)

v

PLAČILO: krediti, čeki, popusti za stalne kupce

o o op

CO

o cvi C\J

CO CO CO CD C CD O 03 CO

ro o. ■o o o "S

ro

G .. -

O Q3

Q 03 03 as

l o-co o

18 KilS VAS

SVET OKTANOV

28. maja IS

Podjetje za obnavljanje avtoploščev d.d. Kidričeva 8, 4200 Škofja Loka Tel, 064/634-200,623-382 Fax: 064/632-806 Obratovalni čas: 7.30 - 12.00 In 15.00-18.00 OBRAT CEUE Mariborska 86, 3000 Celje Tel.: 063/411-622 Fax: 063/411-625

EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN PRODAJALEC

Z BANDAGOM NA VARNO POl\

OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI ZA HITROSTNI RAZRED P (150 km/h) I

MARANGON

tyre

NAKUP IN MONTAŽA PRI VSEH POOBLAŠČENIH VULKANIZERJIH PO SLOVENIJI IN V NAŠI PRODAJALNI V ŠKOFJI LOKI

Varovanje otrok

Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu predpisan odsevnik - kresničko. Otroci, ki obiskujejo pripravo na osnovno šolo (malo šolo) in prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vrtec oziroma v šolo in iz nje nositi poleg od-sevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu (81. člen).

Zakon tudi določa, kako se v prometu obravnava različna otroška prevozna sredstva in športne pripomočke, ki omogočajo gibanje hitrejše od hoje peščca, kot so: skiro, kotalke, rolerji, rolke, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva. Vsa ta prevozna sredstva se

ne štejejo za vozila. Lahko se uporabljajo tam, kjer je dovoljena hoja pešcev. Pri tem smejo dosegati le hitrost, s katero se premikajo pešci (83. člen). Za vse te pripomočke velja zato priporočilo, da so primerna predvsem za igrišča in posebne površine. Zakon jasno opredeljuje, da se za prekršek, ki ga je storil otrok ali mladoletnik, kaznujejo starši, če je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. To velja zlasti takrat, ko dovolijo, dopustijo ali omogočijo rabo motornega vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa (vožnja brez veljavnega dovoljenja za ustrezno kategorijo, brez čelade, ipd.). Za vse organizatorje prevozov otrok in šolskih izletov in

ekskurzij so pomena dob o prevozih otrok. Zakon ja opredeljuje, da se v motornem vozilu (osebnem avtomobilu, ki ima poleg voznika do 8 sedežev in v avtobusu), sme voziti le tolil oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč. Kadar voznik v vozilu pre organizirano skupino otrok, mora biti tako vozilo označeno s posebnim znakom. Do vozil, ki imajo posebne oznake, da opra jo prevoz otrok, imajo dodatne obveznosti tudi vozi drugih vozil. Mimo ustavljeni ga vozila, ki je posebej označeno za prevoz otrok, ima vključene vse štiri smerr kazalnike in stoji na postajališču, je voznik dolžan vozi z zmanjšano hitrostjo, poi bej previdno in mora po potrebi vozilo tudi ustaviti. Kadar se vozilo, ki je poseb označeno za prevoz otrok i) ima vključene vse štiri smgi kazalce, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavi na vozišču, vožnja mimo ni dovoljena. Teh prevozov bo zlasti veliko z začetkom nove devetletke, v katero se 1 kot določa Zakon o osnovi šoli (56. člen) učenci prvih razredov vozili. Podnevi obvezno z lučmi Takoj po zagonu motorja prižgite zasenčene luči, saj ji vožnja z njimi obvezna za v voznike motornih vozil vvsel pogojih in v kateremkoli dnevnem času. Kazen za pozabljivost je visoka -10.0 SIT.

Avtohiša

SELMAR d.o.o.

Prodajno servisni center: Mariborska 119, 3000 Celje, Prodaja vozil BMW: tel. 063/406-211 Prodaja vozil ROVER group: tel. 063/406-217 * Fax: 063/406-219

28. maja 1998

SVET OKTANOV

NAŠ VAS 19

Podnevi

obvezno z lučmi

Takoj po zagonu motorja prižgite zasenčene luči, saj je vožnja z njimi obvezna za vse voznike motornih vozil v vseh pogojih in v kateremkoli dnevnem času. Kazen za pozabljivost je visoka - 10.000 SIT.

Ne pozabite, da prinaša zakon bistveno novost z uveljavitvijo načela zaupanja, ki pravi, da sme vsak udeleženec v prometu pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki nanašajo na ceste. Izvzeti so le otroci, slepi, starejši in invalidi, ki niso v celoti sposobni za samostojno udeležbo v cestnem prometu. V prometu bo to pomenilo, da bomo morali bolj dosledno spoštovati vse predpise, saj se bo ob morebitni nesreči ugotavljala tudi rrforebitna odgovornost voznika, ki je imel sicer prednost, vendar je s svojo, na primer prehitro vožnjo, prispeval k temu, da je prišlo do nesreče, fbmembna novost je obveznost voznikov drugih vozil, da omogoči vključevanje v promet vozil, namenjenih javnemu prevozu potnikov. Vozniki avtobusov imajo tako pri vključevanju v promet prednost (kazen za neupoštevanje prednosti avtobusov je 15.000 tolarjev), vendar ne smejo dati znaka s smerniki, dokler dejansko niso pripravljeni za vključitev v promet, ker potniki še vstopajo v vozilo in vrata še niso zaprta.

Uporaba mobilnega telefona

Da voznika ne bi ovirale naprave ali dodatne oprema, je izrecno prepovedana uporaba naprav, ki bi zmanjšale slušno ali vidno zaznavanje voznikov (pustne in druge maske,

slušalke wctlkmanov, mobiteli, itd). Uporaba mobitela je dovoljena le ob pogoju, da je v vozilu vgrajena funkcija za prostoročno uporabo telefona (zagrožena kazen je 10.000 tolarjev).

Za podaljšanje vozniškega dovoljenja bo obvezen kontrolni zdravstveni pregled po 80. letu starosti.

tel.: 853-471

Prelska 21 b (Vinska gora), 3320 Velenje

SLJE . KAWASAKI ^ i Rawasaw ^ VN 800 Classic

HONDA

KAMAHA

CAGIVA

©

Husqvarna

SI

RIGNIMiR

CELJSKI SEJEM d.d.

Mariborska 86, (vhod s Kovinarske ulice), CEUE Tel.: 4056-0, Fax: 4056-18

AVTODEU IN OPREMA NA DROBNO IN DEBELO

Nudimo Vam:

- amortizerje Gabriel s triletno garancijo,

- polosi in homokinetične zglobe SPI DAN,

- filtre KNECHTza osebni in tovorni program,

- izpušne sisteme WALKER,

- zavorne ploščice FER0D0, ATE, KER;

- motorni material MAHLE, GLYC0, VANDERVELL, M;

- tesnila REINZ,

- dele krmilnega mehanizma SMS, TRW, SIDEM;

- kolesne ležaje, zavorne valje, generatorje, alternatorje, sklopke, karoserijske dele, pločevino in mnogo drugega za avtomobile (osebni in tovorni programi.

Vse za avto na enem mestu!

i——

iBBilB ■ ......

VULKANIZACIJA STEFANCIC

PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK ROČNA AVTOPRALNICA

Arja vas 10, Petrovče, tel. 707-051

AVTOGUME * ALU-PLATIŠČA * ROČNA AVTOPRALNICA

Eotovinski popusti,

možnost plačila s plačilnimi karticami in čeki!

Vrhunska storitev - izjemno ugodno - prepričajte se!

Dobre gume - za vašo večjo varnnst!

j Izjemna izbira j SKUTERJEV

: PIAGGI0

l - ZIP 50 RST 248.000,00 SIT 0ldy I - TYPH00N 50 RST 307.500,00 SIT Polzela 38, tel.: 720-592 I - NRG 50 348.500,00 SIT SALON VELENJE ; gilera _(Era SP0RT), tel.: 863-960

I - RUNNER 365.000,00 SIT

: suzuki

: - AP 50 R 435.000,00 SIT

I - KATANA 435.000,00 SIT ■

1 Cene so brez p.d.! i Kredit brez pologa že od T + 2%!

AVTO SEJEM

- vsako SOBOTO od 6.00 do 13.00 h -vsak TOREK od 12.00 do 18.00 h

Sejem rabljenih AVTOMOBILOV in MOTORJEV na PARKIRIŠČU CELJSKEGA SEJMA, Dečkova 1, CELJE

Tel.: 433-000

Avtohiša JAKOPEC

Velenje, Kosovelova 16, tel.: (063) 855-975, 864-380 Celje, Mariborska 93, tel.: (063) 411-909

Šaleška 15, Velenje, tel.: 063/861 570

-

_

20 KAK vas

H

28. maja 1

NK Rudar

Trikrat zadeli...

Poročilo z nedeljske prvenstvene tekme na Prevaljah je danes že "zastarelo". Včeraj so bili namreč nogometaši Rudaija pred največjo letošnjo preizkušnjo.

V prvi tekmi finala slovenskega pokala so gostovali v Ajdovščini in seveda je danes že znano, kaj lahko pričakujemo od njih na povratni tekmi; ta bo bo v torek, 9.junija, saj se bo naslednji dan začelo svetovno nogometno prvenstvo v Franciji. Pred povratno pokalno tekmo pa se bosta ista tekmeca še enkrat srečala. V soboto, 6. junija, v zadnji prvenstveni tekmi, preostale štiri tekme pa bodo naslednji. Tekmovalna komisija je pri Velenj-čanih in Ajdovcih naredila izjemo, da bi igralci imeli dan počitka več. Hkrati pa ta tekma ne bo velikega pomena za nasprotnika, kajti oba želita pokal.

Rudarji imajo s Korotanom v letošnjem prvenstvu izvrsten izkupiček.Trem zmagam so dodali še neodločen izid. Čeprav gostitelji menda spomladi še niso igrali tako dobro kot tokrat, so bili gostje vendarle bliže zmagi. Že v 25. minuti je Podvinski zadel vratnico, v 26. pa je poslal nevarno žogo proti domačemu vratarju, Vidojevič pa jo je z glavo "podaljšal" v mrežo. Domači so nato srečno izenačili. Plesec je z roba kazenskega prostora zadel svojega soigralca Tignja, od njega se je žoga odbila v mrežo mimo nemočnega Dabanoviča . Velenjska klop je menila, da je žoga zadela domačega igralca v roko, vendar je sodnik Kandare menda videl, da jo je imel ob telesu. V slabo voljo je spravil (pa tudi stranski) Ve-lenjčane že pred tem, v zadnjih minutah prvega dela, ko jim ni priznal drugega zadetka zaradi prekrška, novo jezo pa je pozvročil na velenjski klopi in med velenjskimi navijači v 69. minuti, ko je Silo poslal žogo v svojo mrežo, Kandare pa je tudi ta zadetek razveljal - zaradi prehitka, v katerem naj bi bil menda Sulejmanovič,

Na srečo ta tekma ni bila pomembna za goste, vseeno pa je bil trener Drago Kostanjšek tako jezen, da se ni udeležčil novinarske konference, ampak je nanjo poslal svojega pomočnika Josipa Vogrinca.

■ vos

NK ESOTECH Šmartno

V Dravi ulovili točko

Šmarčani so se z gostovanja na Ptuju vrnili s pomembno točko. To je lep uspeh, saj so nastopili oslabljeni brez Grobelška, Stefančiča in Zureja. TVener Tomažič je izbral dobro taktiko, ki se je na koncu lepo obrestovala.

Tekma je bila živahna in zanimiva, saj so oboji igrali napadalno in že v prvem polčasu je bilo na obeh straneh veliko priložnosti, za goste pa sta jih zamudila Zlodej in Zec.

Domači so povedli že tri minute po odmoru, hitro vodstvo pa igralcev ESOTECHA ni zmedlo. Še naprej so igrali svojo igro in že v 60.minu-ti je Zec z lepim udarcem iz obrata izid izenačil. Do konca tekme sta se obe moštvi borili za zmago, ki so ji bili bliže nogometaši Drave, na koncu pa je bilo vendarle neodločeno in točke so se veselili gostje.

V nedeljo bo v Šmartnem gostovala enajsterica Jadran Šepič, kije na lestvici precej za Šmarčani, težko gostovanje pa šmarske nogometaše čaka že v sredo, ko bodo gostovali pri drugem Kopru.

■ Janko Goričnik

NK Usnjar

Le še za uvrstitev

Usnjarji so se z zmago pred svojimi gledalci dva kroga pred koncem prvenstva rešili vseh skrbi giede obstanka in sedaj bodo igrali le še za prestiž, kot je dejal trener Petar Buškovič zadovoljen po zmagi. Po deveti z zmagi v tem prvenstvu so po 24. krogu na osmem mestu, ki ga bodo skušali v zadnjih dveh tekmah zadržati, saj bodo lahko igrali povsem neobremenjeno. V soboto bodo gostovali v Bakovcih, v zadnji tekmi teden dni za tem pa bodo doma gostili Pobrežje.

V soboto so zadnjeuvrščeni Variš premagali težje, kot so pričakovali. Že od samega začetka so zaigrali na vse, si ustvarili kar nekaj priložnosti in v 11. minuti je Kovačič zadel v polno. V 20. minuti je bilo že 2 : 0, saj je po pravilno dosojeni enajstmetrovki zadel vratar Čanič. Približno 150 gledalcev je pričakovalo, da bodo domači nadaljevali enako zavzeto, a se to ni zgodilo. Nasprotno, dovolili so gostom, da so se "pobrali" in v 37. minuti je eden izmed njih presenetil vratarja Čaniča z lepim prostim udarcem s približno 26 metrov in povzročil, da je bila tekma zanimiva vse do zadnjega sodnikovega piska. Vendar se mreži na srečo domačih in na smolo gostov nista več tresli. ■ vos

Tako so igrali:

SNL 1, 33. krog:

Korotan - Rudar 1:1 (0:1)

RUDAR: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Mernik, Hribar (Purg), Brezič, Gajser, Podvinski, Javornik (Šumnik), Pavlovič, Vidojevič (Chausllari).

STRELCA: 0:1- Vidojevič (25), 1:1 -Tiganj (48) SNL 2, 27. krog:

Drava - ESOTECH Šmartno 1:1 (0: 0)

ESOTECH: Kališek, Irman Doler, Pokleka, Javornik, Bulajič, Oblak, Vodovnik (Šoštar), Zlodej (Kos), Smajlovič, Zec.

STRELCA: 1 .0-Fridauer (48), 1 :1 - Zec (60). SNL 3, 24. krog:

Usnjar - Variš 2:1 (2:1) USNJAR: Čanič, Fenko, Češnovar (Hrnjič), Omič, Kraljevič, Daničič, Omerovič, Mu-jakovič, Pudgar (Arlič), Pavič (Mrkonjič), Kovačič.

STRELCI: 1:0- Kovačič (11), 2:0-Čanič (20,11 m),2:1 - Gyurkač (37)

Rokomet:Finale slovenskega pokala -ženske Polfinale:

Krim Electa - Vegrad 33: 12 (15 : 6) Za 3. mesto:

M Degro Piran - Vegrad 35:18(17:4)

VEGRAD: Tadič, Jukič, Madjarič4, Dešman 1, Rodič4, Nojinovič 1, Kranjc 4, Noters-berg 2, Ibralič 2, Osmanovič, Grudnik.

Finale državnega prvenstva - mladinci Polfinale:

Pivovarna Laško - Gorenje 31: 27 (14 : 9) Za 3. mesto:

Gorenje: Prule 31:27 (15 :13)

GORENJE: Lainšček, Tamšc 1, Crajšek 1, Rožič 1, B. Oštir 2, Fricelj 3, M. Oštir 3. Gavriloski 6, Sovič 10, Arsekič, Štefanič 3. Zaje 1.

Atletika

Jolanda spet odlična v Grčiji

V grškem mestu Kalamata je bil minulo soboto atletski miting za veliko nagrado, ki se ga je udeležilo nekaj svetovno znanih imen. Nastopila je tudi Jolanda Ceplak, ki sojo orga-nizatoiji posebej povabili, saj je lani na tem mitingu na 800 metrov dosegla čas svetovne vrednosti.

Odlično se je odrezala tudi letos. Uvrstila se je na četrto mesto s časom 2:02,71, kar na začetku sezone veliko obeta. Normo za člansko evropsko prvenstvo je tokrat zgrešila za borih 21 stotink, vendar trdno verjame, da ji bo to uspelo v eni naslednjih prilik.

Squash

Petra osvojila Dunaj

Petra Vihar se je na najlepši način poslovila od mladinske konkurence. V svojem zadnjem nastopu pri mladinkah do 19 let je namreč zmagala na odprtem prvenstvu Avstrije na Dunaju. Nastopili so mladinci in mladinke iz osmih evropskih držav, Petra pa je v finalu po hudem boju premagala najboljšo nemško predstavnico s 3:1 (3, -5, 7, 2). Tudi ostali slovenski predstavniki so dobro igrali. Mojca Blažičje bila pri mladinkah do 19 let 3., v enaki kategoriji pri mladincih je bil Sandro Vindiš 6., Sebastjan Vindiš pa pri mladincih do 16 let 10.

Atletski pokal Slovenije

V Velenju nad 200 tekmovalcev

Zadnji dve soboti so atletinje in atleti tekmovali na kvalifikacijah za slovenski atletski pokal. Dva tekmovalna dneva bi morala biti tudi v Velenju, vendar je bil le prvi dan, drugi pa je bil zaradi premajhnega števila prijavljenih kar v Celju. V Velenju je prvi dan nastopilo 212 atletov iz 14 klubov, ki so tekmovali v 18 disciplinah. Tekmovanje je motil dež, zato so bili dosežki skromni, poleg tega pa tako v Velenju kot drugod niso nastopili nekateri naši najboljši atleti in atletinje, ki imajo v tem času nastope v tujini.

V finale pokalnega tekmovanja, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani, in to še pred velikim velenjskim mednarodnim atletskim mitingom, ki bo 20. junija, se v tekih uvrsti 16 najboljših, v ostalih disciplinah pa 12.

Nekaj najboljših dosežkov velenjskih tekmovalk in tekmovalcev: ženske - 100 m: 5. Jana Pugelj 12,67; 400 m: 7. Jana Pugelj 1:01,56; 1500 m: 1. Jolanda Čeplak 4:25,74, 3. Kristina Obronek 4:49,99; višina: 3. Alenka Majdak 165; moški -100 m: 3. Marko Štor 10,86; 110 m ovire: 2. Aleš Ško-berne 14,47; 1500 m: 1. Bekim Bahtiri 3:55,77,5. Boštjan Buč 4:02,67; krogla: 1. Damjan Verbnjak 15,35, 6. Aleš Škoberne 14,14; 400 m: 7. Bekim Bahtiri 50,60; 4 x 100 m: 3. Velenje 43,43.

V Celju pa so tekmovali v preostalih disciplinah. Romeo Živko, ki je znova za nekaj časa postal Velenjčan, je zmagal na 5000 m (14:36,86); druge boljše uvrstitve velenjskih atletov - 800 m: 2. Njenjič 1:55,13; met diska: 2. Verbnjak 42,20.

■ VOS

Sabljanje

Lepe mednarodne izkušnje

V Innsbrucku so se 23. in 24. maja zbrali sabljači iz 26 držav na članskem tekmovanju z meči za svetovni pokal. V pisani druščini najboljših sabljačev je nastopilo tudi pet slovenskih tekmovalcev, ob Martinu Slodnjaku in Roku Sobočanu iz ljubljanskega Tabora še mladinci Gregor Gorjan, Matej Gorjan in Lenart Jerabek iz velenjskega kluba Rudolf Cvetko.

Šestnajst vodilnih sabljačev v svetovnem pokalu se je na tekmovanje uvrstilo neposredno, ostalih 124 pa seje moralo spopasti v kvalifikacijah. Svetovna elita Slovencem ni dovolila presenečenja, saj se slovenski tekmovalci niso uspeli prebiti naprej. Gregor Gorjan je izgubil vse boje, Martin Slodnjak, Rok Sobočan in Matej Gorjan so premagali po enega nasprotnika, Lenart Jerabek pa dva in je le za tri mesta zgrešil uvrstitev v izločilne boje. _■ hj

Karate

Odlični na državnem prvenstvu

Na državnem prvenstvu za najmlajše od 9 do 15 let v Sežani je v športnih borbah in katah v posamični in ekipni konkurenci nastopilo 470 mladih tekmovalcev in tekmovalk, naslove državnih prvakov in druge odlične uvrstitve pa so dosegli tudi predstavniki KK Tiger in KK Velenje.

Člani KK Tiger so osvojili tri naslove državnih prvakov, skupno 11 medalj, svojo premoč nad tekmicami pa je spet dokazala Alisa Redžič. Uvrstitve: malčki - kate: 5. Edvin Vejzovič; ml.deklice - kate: 1. Alisa Redžič,

2. Jasmina Hodžič, 4. Anita Anušič; ekipno: 1. KK Tiger (Hodžič, Anušič, Redžič); ml.dečki - kate: 2. Omer Tabakovič, 4. Goran Bečarevič; ekipno: 1. KK Tiger (Tabakovič, Bečarevič, Banovič); st.dečki - športne borbe, do 40 kg: 3. Jasenko Ibrakič; do 50 kg: 5. Igor Cvikl; st.deklice, do 63 kg:

3. Alma Rahmanovič.

Lepe uvrstitve so dosegli tudi člani KK Velenje. Posebej se je izkazal Maksimovič z naslovom državnega prvaka pri malčkih, če bi nastopil še poškodovani Medved, pa bi malčki osvojili še naslov ekipnih prvakov.

Uvrstitve - malčki: 1. Maksimovič; ml.dečki: 5. Mijatovič, 12. Vučen-ovič; ekipno: 2. KK Velenje (Mijatovič, Vučenovič, Pavlovič); ml.deklice: 14. Čuješ; ekipno: 5. KK Velenje (Čuješ, Hudarin, Sinanovič); st.dečki, kate: 3. Očko; športni boji: 3. Očko; ekipno 4. KK Velenje I (Očko, D. Vačovnik, K. Vačovnik), 6. KK Velenje II (Skoflek, Videnšek, Zečiri).

Namizni tenis

Še naprej v prvi ligi

Igralci NTK ERA Tempo so le še majhen korak do ponovnega nastopanja v 1. slovenski ligi. Že pred tednom dni so v razi-gravanju za obstanek v tej ligi dvakrat premagali ptujsko Petovio. Najprej doma v zelo napetem dvoboju s 4:2, nato pa še na Ptuju s 4:1, čeprav so se Ptujčani za kvalifikacije okrepili z močnim hrvaškim igralcem.

Naslednji nasprotnik je bila ekipa Scripta iz Škofij. V Velenju so zmagali brez težav s 4:0, povratno tekmo pa so v Izoli odigrali včeraj (sreda). Pred to tekmo so bili klubu prepričani v zmago, ki bi pomenila, da bi se izognili tretji tekmi v Velenju, in da si bodo že v Izoli zagotovili nastopv 1. državni ligi tudi v naslednji sezoni.

Zadovoljni so tudi z dejstvom, da je državni kapetan za mladino Edo Vecko v slovensko reprezentanco poklical kar dva njihova igralca. To sta Karmen Steblovnik, kije trenutno druga na točkovni lestvici" sloven" mladink in Damijan Vodušek, ki je na lestvici mladincev tretji.

Tenis - Tomas Šport Ope

Teniški klub AS iz Velenja je na svojih igriščih izvedel 1. turnir "Toni Šport Open" za rekreativce z bogatim nagradnim skladom 500.000 tolai Čeprav je organizatorjem in 94 igralcem in igralkam malo nagajalo vreme, je turnir uspel v zadovoljstvo vseh in ga bodo poslej prirejali vsako leta

Na glavnem turnirju je Ivo Beliš iz Slovenj Gradca v finalu premaj Karla Špegla iz Velenja, v ženskem finalu pa sta pomerili Velenjčanki, An- I dreja Skok pa je bila boljša od Marine Borkovič.

Med tekmovalci je bil Blaž Weiss z Rečice ob Savinji v fina srečanju premagal Matjaža Končana iz Velenja.

AS drugi v tretji ligi

Članska ekipa AS-a je v 3.državni ligi odigrala še dve zadnji srečanji. I Najprej je tesno z 2:3 izgubila z ekipo Ravne I, nato pa na Rečici obS» I inji premagala domačine s 3:2. Tako je v petih krogih štirikrat zmagala« . enkrat izgubila ter osvojila drugo mesto.

ŠTK Velenje - turnir rekreativd

Šaleški teniški klub bo v soboto, 30. maja, za "otvoritev"* zone pripravil odprti rekreacijski klubski turnir za rekreativce. Prijavijo se lahko ženske in moški, dvojice pa bodo določili z žrebom. Prijave sprejemajo v soboto do 9.00, ko bodo turnir pričeli, najbop I od prvega do četrtega mesta bodo prejeli pokale.

KMN Dolič - Dobrodelna prireditev]

Klub malega nogometa Dolič bo to soboto, 30. maja, organiziral I dobrodelno športno prireditev, sredstva sponzoijev in ves izkupiček pa bodo nameniliza pomoč Posočju.

Na igrišču OŠ Rada Iršiča v Mislinji se bosta v malem nogometu in košarki pomerili ekipa KMN Dolič in reprezentanci slovenskih novinarjev, seštevek vseh košev in golov pa bo dal skupnega zmagovalca. Predvidevajo tudi tekmo v malem no-1 gometu med svetniki občine Mislinja in ženskim nogometnin | klubom iz Doliča.

Prireditev bodo pričeli ob 15.00.

Športnik - športni* aprila

Našo celoletno akcijo nadaljujemo z zadnjim kuponom za športnico ali športnika aprila. Tudi tokrat vam za spodbudo ponujamo nekaj imen, o ostalih razmislite sami, saj je odločitev izključno vaša: Mladen Dabanovič (vratar NK Rudar), Anton Grobelšek (igralec NK ESOTECH Šmartno), Petra Vihat (squash), Katarina Srebotnik (tenis).

Izpolnite kupon, napišite svojega kandidata ali kandidatko,za katerega ste prepričani, daje bil najboljši v aprilu, kupon izrežite in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje.

Tokrat niste bili preveč pridni, kljub temu pa je v uredništvu pr cej kupnov, tudi z imeni športnikov ii športnic, ki ste jih sami izbrali. Po številu so tesno skupaj Katarina Srebotnik, Jernej Javornik in Boris Kališek. Potrudite se torej še v naslednjih dneh in pomagajte svojemu kandidatu do zmage, čeprav tudi ostali še niso čisto brez možnosti

Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo: da biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj.

\

Ip^-ŠiC^V'

i Športnica

športnik aptl

Glasujem za športnico(ka)..............................

||

Naslov glasovalca........................................

1 li

LA-CAR

Prodaja In servis vozil

Stopfie 32/B,32S1 GROBELNO

-300,794-310; Fax; 063/794-320

HYUnDFtl

Hytiiiriai Accent pri nakupu darilni hun /a bOUJ (joima!

Zelo ugodni krediti od T+2,5% letno

o ° >

OSE £ 01 jjiu o.t: O 13 as o zea u u

S« E° - ° 5 152

S S =S

_3 S ec j"

CD O «ac _J ISI K ca o

GENTLEMAN MED AVTOMOBILI 400 od 2.434.000 SIT 200 od 1.999.000 SIT

popusti za nakup vozil na zalogi ugodni krediti,leasing,staro za novo

krediti na položnice

Uradni prodajalec:

AVTOHISA BALMICO

Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tel: (0602) 45-192

http:Avww.balmico.si

fo v //m,i(ti

Novosti, ki so pomembne za druge udeležence v prometu, so obvezna uporaba kolesarskih čelad za otroke do 14 leta starosti, ne glede na to, ali jih na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozimo ali kolesarijo sami. Novost je tudi, da otroci do 6 leta starosti ne smejo voziti po vozišču. Vozijo lahko le po pešpoteh ali v območju umirjenega prometa. Otroci morajo imeti kolesarski izpit oziroma lahko vozijo kolo v prometu le v spremstvu polnoletne osebe.

Kaj moramo vedeti o ( gumah za osebna vozila?

Pogosto se dogaja, da osebno vozilo zanese s ceste, še posebej če je cesta mokra ali vlažna. Krivec za to vrstno nesrečo je med drugim tudi avtomobilska guma oz. avtopnevmatika, saj je prva in edina v stiku s cesto. Pa poglejmo, kaj je pri gumi najpomembnejše: - tlak v gumi je za vsako vozilo predpisan v tabeli proizvajal-

Zelo jasno pa je napisano tudi določilo, ki zahteva, da vozilo pred vožnjo očistimo, da preglednosti ne zmanjšuje tovor na vozilu in z vozila ne padajo led, sneg, blatne ali druge snovi (kazen je 10.000 tolarjev).

Spremembe so tudi pri registraciji in tehničnih pregledih vozil. V naslednjih dveh letih bomo dobili posebne nalepke, iz katerih bo vidno, ali je vozilo zavarovano in tehnično pregledano. Tehnični pregledi bodo obvezni le za vozila starejša od treh let, v naslednjih 4 letih pa bodo dobila registrske oznake tudi kolesa z motorjem (mopedi).

cev vozil in proizvajalcev gum. Paziti moramo, da tlak v gumi ni nižji od predpisanega, najboljše pa je, da je 20 % višji od minimuma;

- zamenjajte staro oz. obrabljeno gumo z novo še pred kritično obrabo profila kot to navaja zakon;

- balansirajte gumo oz. kolo čimbolj natančno, saj bo s tem življenska doba gume daljša, pa tudi na življensko dobo mehanskih delov ima to velik vpliv (zglobi krmilnega mehanizma, ležaji, amortizerji);

- menjava gum poteka pri današnjih raidalnih gumah v smeri vožnje, ne pa križno kot pred leti, ko so bile v uporabi še t.i. diagonalne gume;

- vse štiri gume naj bodo enake. Zakon tega še ne predpisuje, je pa za dobro lego vozila na cesti zelo pomembno;

- dimenzije gume morajo biti v okviru priporočila proizvajalca vozila. Sem spada še

hitrostni indeks, ki omejuje uporabno hitrost gume oz. vozila (npr. S do 160 km/h, T do 190 km/h, H do 210 km/h);

- zamenjava širine gume in širine ali premera platišča na vašem vozilu naj bo v skladu z navodili proizvajalca avtomobila, kajti vsako odstopanje je lahko nevarno;

- letna ali zimska guma? Najboljša je letna za poletno in zimska za zimsko uporabo. Zimska guma se v poletnih mesecih hitreje obrablja, ker je izdelana iz mehkejšega materiala, zato, pa je tudi pozimi prožna;

Torej, da bo vaše vozilo na cesti varno in da ga ne bi zanašalo, pravočasno obiščite vulkanizerja in preveriti tlak v gumah, opravite kontrolo balansiran-ja in po potrebi gume tudi zamenjajte.

Saj veste: guma je še vedno cenejša od življenja, zdravja in zvite pločevine!

V A i U T A

Če že govorimo o denarju; noben avtomobil ni zastonj. Boljši so dražji in cenejši slabši. A zgodi se, da so cenejši dražji od dražjih. Saj nikoli ne veste, kdaj kakšno navidez brezplačno stvar močno p r e p I a č a t e ... Zato se prepričajte v pravo vrednost avtomobila, četudi se je ne da izraziti v denarju.

■ • J)

M I C R A je vredna

1 .436.9 76 slovenskih tolarjev

ali 15.3 00 nemških mark

ali 1.14 9.580 japonskih jenov

ali .

ali natanko® NISSAN M I C R A ALMERA je vredna

2.112.261 slovenskih tolarjev

ali 22.490 nemških mark

ali I 689 809 japonskih jenov

ali ...

ali natanko® NISSAN ALMERA PRIMERA je vredna

2.761 .248 slov e n s k i h tolarjev

ali 29.400 nemSkih mark

ali 2 208.998 japonskih jenov

ali

ali natanko (T) NISSAN PRIMERA PRIMERA W AG O N je vredna

3. 277.808 slovenskih tolarjev

a 11 3 4.900 nemških mark ali 2.622.246 japonskih jenov ali .

ali natanko® NISSAN PRIMERA WAG.

MAXIMA je vredna 4.818.096 slov enskih tolarjev

| ali 51.300 nemlkih mark ali 3.854 477 j a po n s ki h jenov ali

ali natanko® NISSAN M A X I M A TERRANO je vreden

4.949.584 slovenskih tolarjev

ali 52.700 nemških mark

ali 3.959.667 japonskih jenov

ali

ali natanko® NISSAN TERRANO

Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana, telefon: (061) 17 10 800 http://www.nissan.adria.si

Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije:

• AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 • AVTOSERVIS GORICA. N. Gorica, tel.:065/ 22120

• AVTOTRUNK. Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTO CELJE, Celje, telefon: 063/ 490 36 31 • BO-AVTO, Ajdovščina, telefon: 065/ 641 144

• AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel.: 061/ 1612164. AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/753 984 • AVTOMEHANIKA, Branik, telefon: 065/57 012

■ NISSAN SERVIS KRULC, Moravče,tel:061/731143* AVTOHtŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec. tel: 068/ 75180

• ASM FERK, Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK Velenje, tel.: 063/ 893 549 . AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 0608/81389

• NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/ 778 507 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel.: 069/ 32 209

22 NAŠ CAS

ŠPORT IN REKREACIJA

Obiskali smo aeroklub Gorenje v Lajšah

V svojih vrstah si želijo mladih

Aeroklub Gorenje združuje v svojih vrstah športne pilote, ki delujejo v dveh sekcijah, jadralni in motorni. V "posesti" imajo pet motornih in šest jadralnih le-tal.Trenutno je aktivnih 47 članov, od tega je polovica jadralnih in polovica motornih pilotov. Osnovna dejavnost kluba je letenje v športnem duhu. Marjan Lam-pret, ki od lanske jeseni vodi klub, katerega član je od leta 1992, licenco za motornega pilota pa je pridobil leta 1996, pravi, da je v ospredju vzgoja članov, poudarek pa na varnem letenju in strokovnosti. "V klub si želimo pritegniti čim več mlajših članov in jih s tem navdušiti, da svoj prosti čas porabijo koristno in aktivno."

Na izpit za upravljanje jadralnega letala se lahko mladi začno pripravljati s 15-tim letom. Opraviti morajo približno 60 startov, po njih pa že lahko, ko opravijo teoretični del izpita, pristopijo k praktičnemu delu. "V teoretičnem delu izpita morajo obvladati področje aerodinamike, konstrukcijo letal, ter-modinamiko ... Ne bi rad nikogar strašil, ker se da vse naučiti, potrebno pa je seveda vložiti kar nekaj truda." Malo drugače je pri tistih, ki bi želeli postati motorni piloti. Obstaja nekakšno pravilo, da naj bi tisti, ki želijo postati motorni piloti, začeli s šolanjem za jadralne pilote. Šolanje za jadralne pilote stane dijake okoli 47.000 tolarjev, komercialno jadralno šolanje je dražje, stane okoli 165.000 tolarjev.

K izpitu za motornega pilota lahko kandidati pristopijo šele z dopolnjenim 18 letom starosti, višji pa so tudi stroški šolanja. Cena za uro naleta na šolskem letalu je okoli 13.000 tolarjev. "Kandidati za motornega pilota morajo opraviti določeno število ur na tako imenova-

Ob našem obisku v Lajšah, sta bila na letališču tudi člana kluba Jože Verdev (levo), ki velja za našega najboljšega jadralnega pilota in Marko Leskovšek.

Miran Rauter

Po dolgih letih slovo belim arenam

Marjan Lampret, predsednik aerokluba Gorenje pravi, da si želijo v svojih vrstah čim več mladih.

Državno prvenstvo junija

V aeroklubu Gorenje se že pripravljajo na letošnje državno prvenstvo v motornem letenju, ki bo na letališču Lajše 20. in 21. junija ter na tekmovanje v preciznem pristajanju za pokal mesta Šoštanj, posvečeno 650-letnici mesta, ki bo 21. junija.

nih dvojnih komandah, ko je poleg učenca v letalu tudi inštruktor. Če je kandidat talentiran, lahko že po 120 startih opravi samostojen polet, potem pa ga pred izpitom čaka še 35 ur samostojnega naleta."

Da klub lahko deluje, se v njem ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, s prirejanjem prireditev, med njimi je najpomembnejši letalski miting, letos bo avgusta. Pomagajo si tudi s prispevki sponzorjev, prihod-ki iz reklamnih storitev in čiste letalske dejavnosti — izvajanje poletov v

komercialne namene in z lastnimi prispevki članov, članarine in plačil poletov. "V tem času je v zaključni pripravi nov pravilnik o koriščenju infrastrukture letališča in letal, po katerem letenje ne bo več zastonj. Doslej je bila praksa, da smo z delom v klubu lahko kompenzirali ceno naleta, vendar so ekonomski kazalci pokazali, da to ni več mogoče, zato bo treba plačati minimalno ceno tako za jadralno kot za motorno letenje," je povedal predsednik kluba.

■ mkp, foto: vos

Miran Rauter, neustrašni osvajalec belih in strmih smučarskih poljan, je sklenil dati slovo tekmovalnemu smučanju. S pravo smuko je pričel s sedmimi leti in bil od takrat do šestnajstega leta član velenjskega smučarskega kluba. Tu so ga uvedli v smučanje in mu odprli pot do evropskih in svetovnih prizorišč. Kasneje je bil deset let član mariborskega Branika in seštevek prinese skoraj dolgi dve desetletji odpovedovanj, treningov, potovanj, tekmovanj, uspehov...Zakaj torej slovo vsemu temu?

"Več stvari je vplivalo na takšno odločitev. Prva med njimi je osebno spoznanje, da nisem izpolnil lastnih želja in ciljev. Ob tem sem imel zadnji dve sezoni težave s kolenom, operirali so me in danes je vse dobro. Vendar, ogromno sem izgubil v tem času, vračanje na nekdanje položaje pa je danes izjemno težko. Pred časom sem namreč že ulovil najboljše, bil sem "zraven" in niso me več zadovoljevala mesta med 20 in 30. Hotel sem več, med 15 najboljših, kar je bila norma za olimpijske igre. Tega nisem dosegel in sredi zime sem pričel razmišljati o slovesu, star šele 26 let, ko večina šele začne dosegati najboljše rezultate. A kaj, ko v slovenski smučarski zvezi menijo drugače - če pri 25 letih nisi blizu vrha, je čas, da se posloviš. Časi za smučarsko industrijo v tem času niso najboljši, ta industrija daje smučanju ogromno denarja, vendar ga daje le najboljšim na vrhu, tam pa nisem. To je začaran krog in tudi zaradi tega se je misel o slovesu rojevala in krepila in pred dobrim mesecem dni sem se dokončno odločil, čeprav me bo smučanje spremljalo tudi v bodoče," je razlagal Miran Rauter.

Tekmovalno je torej pričel zavijati v velenjskem klubu in počasi nabiral uspehe po kategorijah navzgor, vse do slovenske A reprezentance in lepega uspeha na olimpijskih igrah. "Velenjski klub je bil odskočna deska. Veliko

njegovih učiteljev je prispevalo k moji smučarski izobrazbi in vsem v Velenju sem iskreno hvaležen. Takrat sem bil v slalomu vedno med najboljšimi, tudi na velikih mednarodnih tekmovanjih za mlajše kategorije. Kot mladinec sem prvo leto še v velenjskem klubu in takrat sem bil po FIS točkah najboljši mladinec na svetu v slalomu. Za vadbo slaloma so bili na Golteh odlični pogoji, a sem začutil, da nastopanje samo v eni disciplini ni tisto kar želim in hočem. Zaradi tega sem po posvetu z očetom odšel k Braniku, kjer namenjajo veliko pozornosti hitrim disciplinam. To je bil pravi

šok. Kar naenkrat sem na treningu smuka divjal s preko 100 na uro, kaže, da mi je ustrezalo in presedlal sem na hitre discipline. Napredek je bil hiter, bil sem član reprezentanc od mladinske do B in A. Velikokrat sem zmagal na tekmah za točke FIS, osvajal točke v evropskem pokalu in to me je privedlo do nastopov v svetovnem pokalu. Sezona 1993 - 94 je bila moj prodor proti vrhu, dobival sem točke svetovnega pokala in bil zelo dober na olimpijskih igrah v Lilehammeiju. V smuku 32., v superveleslalomu 22., v kombi-nacijskem slalomu 8. in v kombi-nacijskem smuku 16., kar mi je na koncu prineslo 11. mesto v olimpi-

jski kombinaciji. To je moj najv uspeh in mi ogromno pomeni še danes," pravi Miran Rauter in to je le del vsega, kar je obudil v spomin.

V naslednjih sezonah se je v svetovnem pokalu uvrščal še višje in pot je še vedno vodila navzgor vendar se je ustavila drugo sezono po olimpiadi, ko seje sredi sezone poškodoval. "To je bil najbrž kritičen trenutek. Od takrat naprej se nisem več vzpenjal, tu pa tam sem še osvojil točke, vendar sem želel več. Še lani sem v Koreji osvojil naslova svetovnega študentskega prvaka v superveleslalomu in kombinaciji, bil drugi v smuku in tre" v veleslalomu. Na olimpijske igre v Naganu se nisem uspel uvrstiti. Norma je bila res visoka, a sem vedel, da jo lahko dosežem. Zal sreča ni bila moja zaveznica in v preveliki želji sem prevečkrat odstopil."

Miran je vmes pripomnil, daje o odhodu malo razmišljal že ob težavnem prehodu iz mladinske v člansko konkurenco, saj je bila prva sezona med člani seveda slabša od zadnje mladinske: "Takrat res nisem vedel kaj in kako, vendar - če v življenju ne veš kaj hočeš, si vedno nekje na sredi. Jaz pa sem vedel kaj hočem, zato sem se odločil za vrhunsko smučanje. Res je to skoraj celoletno garanje in odpovedovanj vendar mi ni žal in če bi imel možnost bi se tako odločil še enkrat. Smučanje je prelep šport, kljub vsem odrekanjem. Veliko sveta sem videl in osebnostno dozorel. Res je to na drugi strani drag šport, kar posebej prizadene večino staršev, vendar staršem svetujem naj otrokom omogočijo, da se naučijo smučanja, nato se morajo odločiti otroci sami."

Kakšne načrte ima Miran Rauter sedaj? "Sem absolvenl fakultete za šport in bom najpr sklenil študij, vključujem pa se tudi v družinsko firmo. Vem tudi, da brez smučanja tako ali drugače ne bo šlo, torej na cesti ne bom.!"

Športne igre mladih iz partnerskih mest

Prehodni pokal ostal v Velenju

Od četrtka do sobote so se v Velenju mudili mladi športniki iz partnerskih mest Esslingen in Schiedam. Ekipe vseh treh mest so se pomerile za tradicionalni prehodni pokal prijateljstva. Igrali so nogomet, rokomet ter tenis. Od zadnjega srečanja je zaradi finančnih težav minilo že 5 let, vendar so se predstavniki vseh treh mest odločili, da bodo igre spet vsako leto, vedno v drugem mestu. Igre je (zelo dobro) pripravila Športna zveza Velenje v sodelovanju z MO Velenje.

V mesto je v četrtek pripotovalo preko 60 mladih športnikov s spremljevalci. Namestili so jih v Domu učencev. V petek dopoldne jih je uradno sprejel župan Srečko Meh, potem pa so si ogledali mesto. Igre so se pričele popoldne v športni dvorani ŠČV, mladi pa so igrali tudi na stadionu ob jezeru in na tenis igriščih na centralnem otroškem igrišču. Zvečer so se udeležili še koncerta na gradu, v soboto pa so spoznali še okolico Velenja. Rezultate športnih iger so razglasili ob v soboto popoldne v Restavraciji jezero, prehodni pokal pa je tokrat ostal kar doma, za kar mladim velenjskim športnikom iskreno čestitamo.

Poglejmo rezultate: V nogometu so zmagali Velenjčani pred Schiedamom in Esslingenom. V ženskem rokometu so največ pokazale domačinke, ki so premočno premagale obe ekipi. Le v moškem tenisu so bili najboljši Esslingenčani in to pred Velenjem in Schiedamom. Pri ženskah pa so tudi pri tenisu zmagale domačinke. ■ bš

Smučarski klub Velenje

Lep prodor najmlajših

Športnih iger se je tokrat udeležilo preko 60 mladih iz partnerskih mest. Preden so se pomerili v različnih disciplinah,

jih je sprejel župan Srečko Meh.

Člani Smučarskega kluba Velenje so sredi maja na občnem zboru seveda ocenili preteklo delo in si zastavili načrte, ki so pred jubilejno sezono še posebej zahtevni. Obenem so izvolili novo vodstvo kluba, zato je prav, da ima prvi besedo dosedanji predsednik Jože Silovšek, ki je delo kluba v pretekli sezoni strnil takole:

"Na tekmovalnem področju smo bili uspešni, pri čemer nas posebej veseli prodor mlajših smučarjev in smučark. Manj uspešen je bil naš najboljši tekmovalec David De Costa, kije v tem času na manjši prelomnici svoje tekmovalne poti. Izgublja namreč ambicije, saj ga tudi takrat, ko je bil v špici niso uvrščali na največja tekmovanja, poleg tega se je med pripravami še dvakrat poškodoval, zato volja in morala padata. Mi seveda upamo, da se bo odločil in ostal v tekmovalnem športu, saj mu njegova kakovost ob dobrem delu še vedno zagotavlja lepe uvrstitve.

Posebej moram seveda pohvaliti Ano Drev, ki se med mlajšimi deklicami uvršča na najvišja mesta tudi v mednarodni konkurenci in vsi upamo, da bo vzpon nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Za mlajše kat-

egorije pričakujemo še večje uspehe, tudi s pomočjo še enega profesionalnega trenerja Alija Kozmine, sicer pa imamo za okrog 50 tekmovalk in tekmovalcev zelo močno strokovno zasedbo," je povedal Jože Silovšek.

Naslednjo sezono bodo slavili 30. jubilej in pričakujejo, da bodo letošnje dosežke še izboljšali. V vzhodni regiji so bili v minuli sezoni med 14 klubi na 4.mestu, na državni ravni pa so bili med 45 klubi na 13. mestu.

Jože Silovšek, Franci Lenart

"V regiji smo prehiteli tudi celjski Unior, ki je denarno veliko močnejši in ima z Roglo tudi bistveno boljše pogoje za delo. Mi generalnega pokrovitelja še nimamo, pridobili smo deset manjših, sicer pa še vedno večino bremen nosijo starši sami. Športna zveza in občina prispevata le toliko, da imamo za gorivo. Skoda je tudi, da se Golte kot naše domicilno smučišče ne razvija kot ostala in smo zaradi tega v primerjavi z ostalimi na slabšem. Vseeno

želimo v bližnji bodočnost končno urediti podobo in namembnost naše smučarske koče na Golteh, prizadevanja smo že pričeli in upam, da bo pomlajeno klubsko vodstvo tudi pri tem uspešno," je sklenil svoje misli dosedanji predsednik SK Velenje Jože Silovšek.

Klub bo torej naslednje leto slavil 30 - letnico in jubilej želi primerno počastiti, seveda pa rednih in zahtevnih nalog ne manjka. Novi predsednik Franci Lenart jih je takole opredelil: " Obletnico bomo obeležili z dogradit\'ijo doma na Golteh, zato bomo preko poletja zagotovili sredstva in pričeli dela. Osnovna dejavnost razumljivo ostaja enaka. To so dobri treningi za "se večje uspehe naših mladih smučarjev in smučark, saj se podmladek vse bolj krepi. Zelo bi bili zadovoljni tudi, če bi končno uspeli urediti zadeve okrog smučišča v Saleku, ki zaradi neurejenih lastniških odnosov že dolgo ne deluje. Z našimi napori in malo dobre volje z občinske strani ga bomo skušali usposobiti. Imamo znanje in voljo, imamo dva snežna topa, zato je škoda, da nimamo alpske šole za najmlajše v dolini. Se en pereč problem moramo rešiti čim prej. Ostali smo namreč brez klubskih prostorov, saj so nam v domu borcev in mladine iz neznanih razlogov odpovedali gostoljubje. Upamo na pomoč mestne občine, da bi dobili vsaj prostor za pisarno in redno delo," je povedal novi predsednik SK Velenje Franci Lenart, ki bo očitno moral zelo zaviha rokave.

■ VOS, jp

[te. maja 1998

HOROSKOP

OVEN OD 21.3. DO 21.4.

Še vedno boste zelo aktivni in prizadevni prav v vsem, česar se boste lotili. S poslovnimi odločitvami raje počakajte, če ne boste povsem sigurni, kako naprej, sploh, če je odločitev povezana s financami. Pri tem pazite, koliko energije boste vložili v dokazovanje svoje moči, saj je še vedno ne boste imeli na pretek. Na ljubezenskem področju ne bo sprememb, še naprej boste hladni do

partnerja.

BIK OD 22.4. DO 20.5.

ktki| bodo tudi drugi spoznali, da se z vami ni za šaliti. Ko se odločite, kaj hočete, vas prav nič ne ustavi pri tej odločitvi, prav noben način zo doseganje ciljo vam ni prehud, ludi tokrat bo tako, dobro po bo, če boste pomoč iskali le pri tistih, ki vam hočejo dobro. Saj dobro veste, kdo so. Pazite na zdravje, saj vam v naslednjih dneh ne ka e prav dobro. Vsekakor dovolj počivajte.

DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. ......

Ce se le da, vsaj malo ustavite konje, saj zadnje čase veliko preveč delate, čeprav zaenkrat posledic še ne čutite, jih boste kmalu, prva opozorila, ki se odražajo na vašem zdravju, pa ste zagotovo že dobili. Prijatelj vos bo povobil na nek dogodek, ki bo pomemben tudi za vašo prihodnost, zoto se ga vsekakor udeležite. Nikar ne iščite izgovorov, saj gre za vas.

RAK OD 22.6. DO 22.7.

Vedno bolj pomembni se vam zdijo odnosi s sorodniki, prijatelji in znanci, zato je vaša odločitev, da jim boste poskusili posvetiti več časa, pravilna, toliko, kot boste vi dajali, boste dobili nazaj, lo bo še posebej pomembno v naslednjih tednih, ko se boste spet spopadali z malodušjem in občutkom osamljenosti. Ce boste šli med ljudi, bo kmalu minilo, finančno stanje se vam bo izboljšalo, zato boste

načrtovali večje nakupe.

LEV OD 23.7. DO 23.8.

Ni izključeno, da se boste v naslednjih dneh največ ukvarjali z ljubezenskimi težavami, ki se jih je nabralo kar nekaj. Razčistiti bo treba kar nekaj stvari, sicer bo vaš partnerski odnos še slabši kot trenutno je. Pazite, da se domače zdrahe ne bodo preveč odražale pri vašem delu, saj si boste tako ustvarili začaran krog samih težav, iz katerih se ne bo lahko izkopati, ludi zdravstveno boste precej občutljivi.

DEVICA OD 24.8. DO 23.9.

Življenje se vam zdi preveč predvidljivo in zaradi tega že kor dolgočasno. Krivi ste tudi sami, saj se naravnost bojite novosti. Zato tudi, če se vam ponudijo, zbežite od njih, potem pa se čudite, zakaj se vam ne zgodi nič novega in nič dobrega. Odzovite se vsaj na kakšno vabilo, ki diši po drugačnosti, pa naj bo to partija tenisa, kratko potovanje, piknik... Boste videli, kako vam bo prijalo!

TEHTNICA OD 24.9. DO 23. 10.

Ugotovili boste, da je bolje, da dobite vsoj nekaj, kot po, do ostanete praznih rok, zato boste zahteve precej znižali in tako uspeli. Že čez nekaj dni bodo rezultati kot na dlani, vi pa boste več kot zadovoljni. Zapletlo pa se bo doma. Nekdo vam bo povzročal vsak dan več skrbi, hudo pa bo, ker sploh ne boste več vedeli, kako naj se obnašate. Najbolje bo, če poskusite z odkritim pogovorom.

ŠKORPIJON OD 24.10. DO 22.11.

Dobili boste neverjetno voljo do dela, zato boste tudi izredno učlinkoviti in ustvarjalni. Prav lepo vam bo, ko boste naleteli no kakšno zanimivo vprašanje, saj boste z vso vnemo iskali odgovore. Ko jih boste našli, in našli jih boste, boste nadvse zadovoljni. Le zdravje vam bo tu in tam malce ponagajalo, vendar boste znali ukrepati še, ko vas bo opozorilo na poslabšanje. Partner bo izjemno

razumevajoč. Pred vami je lep teden.

STRELEC OD 23.11. DO 22.12.

Ne bo druge, kot da se lotite reševanja težave, ki je iz dneva v dan večja, krati vam spanec in žre živce. Res, da bo nekaj odločitev nadvse težkih, a bo najbolje, če se reševanja težav lotite takoj, ludi, če boste morali malo reskirati, ne oklevajte. Saj veste, da še vedno drži, da kdor ne reskira, tudi profitira ne. Partner vas bo potreboval, a tega ne bo povedal naravnost. Opazujte ga in mu

priskočite na pomoč.

KOŽOROG1&12. DO 20.1.

Prav nič se vam ne bo v naslednjih dneh preveč ljubilo. Se sami ne bsote vedeli, kaj se dogaja z vami, o dejstvo je, da ne boste videli ne prave poti, ne želja. Krepko premislite, zakaj ste padli v takšno stanje, saj odgovor mora priti. Pazite pa, da ne boste padli v še večjo depresijo. Pomagalo bo že, če boste veliko hodili v naravi, saj je ta vsak dan lepša in prijaznejša.

VODNAR OD 21.1. DO 19.2.

Nikar se ne prepirajte, saj ne bo imelo prav nobenega haska. Se najbolje bo, če boste lepo tiho in opazovali, kako se bodo vaši nasprotniki repenčili in bentili. Saj jih bo minilo, če pa boste poskušali vi predstaviti svoje stališče, boste zadevo le še poslabšali. S prijatelji, tistimi pravimi, si privoščite kakšen sproščen večer, ker ga potrebujete. Vse premalo časa si vzamete

le zase, to pa ni dobro.

RIBI OD 20.2.D020.3^

■ Čeprav se trenutno ubadate s kar nekaj težavami, se ne boste

slabo počutili. Rešitve bodo prihajale ena za drugo, že v kratkem pa boste dobili tudi odlično ponudbo, ki jo že dolgo čakate, ludi

\______- '' finančno stanje boste uspeli popraviti, pri tem pa pazite, da vas

———J ne bo ponovno zaneslo in ne zapravljajte kar tja v en dan. Ker je pred vami nekaj večjih investicij, raje malce zategnite pas.

ZA RAZVEDRILO

KAK i as 23

Sponzor križanke je Bou-tique Nitka Velenje s svojimi prodajalnami: Nitka Velenje, Šaleška 16, Utok Velenje, Šaleška 18, Dar Velenje, Šaleška 18.

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na: Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom "križanka Nitka" -najkasneje do 8.6.98.

1. nagrada: komplet ž. perila v vrednosti 7.000,00 SIT v prodajalni Nitka,

2. nagrada: športna majica v vrednosti 4.000,00 SIT v prodajalni Utok,

3. nagrada: modna denarnica v darilni trgovini Dar.

Nagradna križanka Boutiqua Nitka

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TERME TOPOLŠICA, objavljene v tedniku Naš čas št. 19,14. maja.

GESLO: SOBOTNI PLESI

1. nagrado (večerja za dve osebi v HOTELU VESNA) prejme: Edi HRIBERŠEK, Podkraj 10/i, 3320 Velenje

2. nagrado (2 karti za kopanje in savno) prejme: Romana MANDELC, Rečica 8/a, 3327 Šmartno ob Paki

3. nagrado (2 uri igranja tenisa) prejme: Minka HLADIN, Kuharjeva 5,3320 Velenje

Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrade v Termah Topolšica (hotel Vesna), Topolšica 77, Topolšica. Čestitamo!

STROKOVNJAK, KI ZBIRA IN OBDELUJE ZBRANE PODATKE O MNOŽIČNIH POJAVIH

NAJVEČJE SODOBNE KOPENSKE ŽIVALI

SKUPEK TEM ZA OB' RAVNAVO

PREBIVALKA ATEN

ZVOK.Z DOLOČENO VIŠINO

IVO PO PREKMURSKO

AZIJSKI JELEN

TOMAŽ ŠALAMUN

HUMORISTKA PUTRIH

OBŽALOVANJE, KESANJE

ZA LETOVANJE UREJEN KRAJ

OMEMBA, PRIPOMBA

OTROŠKO

VOZILO

ANDREJ STOJAN

ROMAN. NIKALNICA

REKA NA TAJSKEM

DRŽAVA V ZDA

HITER KONJ.TEK

VEDA O ATOMIH

AM. ZEN. IME, IGRAL' KA SUE MARTIN

BOLGAR. LETOVIŠČE IN PRISTANIŠČE

OB ČRNEM MORJU

DELOVNO PODROČJE MINISTRA DUET

OLEG TIHONOV

SL.SLIKAR-KAVOVK NENADNA SMRT

JADRANSKI POLOTOK REKA V ROMUNIJI

DEL VRAT, PODBOJ

NEMŠKI FILOZOF

LOJNA BULA

T/EUS1 GRAFI' NA INDUSTRIJA

IC-

ETIOPSKI KNEZ

SVEDSK1 AVTO

REKA V ANGLIJI.

GL.MESTO DRŽAVE TOGO

RISTO SAVIN

STANKO

m

ŽUŽKOJED

IGOR DEKLEVA

SANKE

IVAN PRIJATELJ

IVAN LEVAR

ORGAN ZA VOHANJE

VEPAO RAČUNANJU S ŠTEVILI

DOLGO-REPA PAPIGA

PLOD. SADEŽ

LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU

AVTOR KRIŽANKE R. NOC

Vrtec Velenje se je predstavil

Simpatični nastopi mladih pevcev

Vrtec Velenje prav vsako leto pred poletnimi počitnicami po posameznih enotah pripravi prireditve, na katerih malčki pokažejo, kaj vse so se naučili in kako preživljajo čas v vrtcu. Letos so se odločili, da se predstavijo kar vsi vrtci skupaj. Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila skoraj preozka in premajhna za vse, ki so prišli poslušat zvedave male pevce.

Predstavili so se pevski zborčki iz petih enot, vsi s po tremi prikupnimi otroškimi pesmicami. Najprej je bilo seveda treba pomahati mamicam, babicam in dedkom, ki so pridno fotografirali in snemali, a to se pri petju ni poznalo. Pevovodkinje so tudi vzgojiteljice, zato že vedo, da to sodi zraven. Čisto pravi nastop na velikem odru, pred polno dvorano, pač ni nekaj povsem običajnega, a zdelo se je, da treme ni bilo. Vsekakor so bili vsi zborčki prijetni in prikupni.

Ob koncu se je predstavil še zbor delavcev Vrtca Velenje, ki jih vodi Janez Kolarič. Čeprav še ne delujejo prav dolgo, je njihovo petje ubrano in prijetno.

■ bš

Planinsko društvo Velenje

Lepa razstava na gradu

Velenjski planinci so v torek na velenjskem gradu skupaj z znanim planinskim fotografom Cirilom Velkavrhom odprli razstavo fotografij o sakralnih objektih ob slovenski planinski poti. Ob tej preko 800 kilometrov dolgi transverzali stoji preko 50 cerkva, 100 kapel-

Malčki so se na velikem odru pred polno dvorano odlično znašli. In dobro odpeli prijetne otroške pesmice.

ic ter vsaj še toliko križev in razpel, vseh takšnih znamenj pa je preko 350. Mnoge od teh je avtor ujel v fotografski objektiv. Razstava bo odprta do 3. junija, na njej pa je sicer mogoče videti le del obsežnega gradiva, vendar je zanimiva tako za ljubitelje fotografije kot verujočega in tistega, ki je to pot prehodil.

■ mh

Florjanov kip gasilcem iz Letuša

Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je v soboto na tabornem prostoru v Kokarjah izvedlo vsakoletno gasilsko tekmovanje za Florjanove kipce. Vsako leto doslej je bila udeležba enot gasilcev in gasilk iz vse Slovenije zares številčna, letos pa nekoliko šibkejša, čemur so najbrž vzrok državna tekmovanja v minulih tednih. Vseeno je v soboto nastopilo 11 enot gasilcev in 5 enot gasilk od blizu in daleč, lepa kipca sv. Florjana pa so osvojili gasilci iz Letuša in gasilke iz Hajdoš. Po dveh izločilnih krogih so se v sklepnem delu še enkrat pomerile po štiri najboljše enote v obeh konkurencah. Pri gasilcih so bili v napetem boju najbolj zbrani Letušani, druga je bila enota Steklarne Rogaška Slatina, tretji domačini, ki so bili najboljši v obeh izločilnih krogih, četrti pa gasilci Rove pri Domžalah. Pri gasilkah je bila najboljša enota iz Hajdoš, druge so bile gasilske iz Letuša, tretje in četrte pa gasilke druge in prve enote gasilskega društva iz Loke pri Mengšu. Najboljšim so čestitali in jim izročili kipce, pokale in priznanja na-zarski župan Ivan Purnat, predsednik krajevne skupnosti Kokar-je Peter Koren ter v imenu pokroviteljem Vera Pečnik iz Elkorja in samostojna podjetnica Danica Krznar.

Gasilci in gasilke iz Letuša so imeli dovolj razlogov za veselje

ne. Zupan Ivan Purnat je ob tem izrazil željo in upanje, da bo imeli

tudi novo vodstvo nazarske občine po letošnjih volitvah toliko r; mevanja za gasilstvo.

Nove čelade so le nov dosežek v uspešm posodabljanju gasilske oprer

Od danes, 28. maja, do nedelje, 31. maja, bodo velenjski policisti izvajali akcijo "hitrost ubija". Pričakujete lahko radarje na številnih mestih, kot je že običaj pa še zlasti na Šaleški magistrali in Kidričevi ulici v Velenju ter v Šmartnem ob Paki.

Jutri, v petek, 29. maja, med 15. in 22. uro, bodo izvajali poostren nadzor voznikov motornih koles in koles z motorjem na območju Titovega trga, Trga mladosti, Vodnikove ulice ter Šaleka v Velenju. V noči iz petka na soboto, med 29. in 30. majem, od 21. do 5. ure, pa bodo izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na alkoholu na območju PP Velenje.

Ob letu so v Sembricu spet praznovali

Zvečer je bila cerkvica prvič obsijana

V Šembricu, vasici, ki se razprostira pod obronki Vodemlje, je bilo nedeljsko popoldne res veselo. TUdi zato, ker seje vabilu Mestne občine Velenje in KS Konovo odzvalo veliko domačinov, prišli pa so tudi od drugod. Prireditev, ki so jo poimenovali "V nedeljo popoldne v Šembricu", bo postala tradicionalna.

Pred letom dni, točno 23. maja, so namreč v Šembricu isti organizatorji pripravili avkcijo slik, ki so jih za obnovo tamkajšnje cerkvice podarili Šaleški likovniki. Ustvarili so jih tisto dopoldne, zanje pa so iztržili kar 780 tisoč tolarjev. Tako so prispevali znaten del sredstev za fasado na cerkvici, ki so jo začeli obnavljati že leta 1991, obnova pa seje zavlekla prav zaradi pomanjkanja denarja. Že teden dni za tem je 1,5 milijona nakazalo še Ministrstvo za kulturo in ob lan-

Sejem domače obrti je bil prava popestritev, navdušili pa so tudi vsi nastopajoči. Najmlajši so bili iz tamkajšnjega vrtca.

skem občinskem prazniku je bila cerkvica že v celoti obnovljena. Po letu dni so se organizatorji odločili, da pripravijo podobno pri-

reditev. Zato so v turobnem dopoldnevu, ki je grozil z dežjem, pričeli v okolici cerkvice ustvarjati Šaleški likovniki. Rekli so nam,

da so z vnemo in dobro ustvaij no klimo uspeli pregnati grozi oblake, zato je vreme "zdri tudi popoldne, ko se je v okoli cerkvice zbrala množica, ki sij lahko ogledala razstavo Šalei likovnikov v bližnjem kozolcu, pa sejem domače obrti... V prijetnem programu so sodelovali otroci iz vrtca Čebelica Konovo, KUD Lipa Konovo, Mešaj pevski zbor, Konovski štrajhai in oktet Paka, zbranim pa sta spregovorila tudi predsednik s ta KS Konovo Karli Stropnik i velenjski župan Srečko Meh. Šembricu je bilo še dolgo veselo, saj je bila to tudi priložnost za klepet in druženje v dobri dnr Zvečer pa so prvič prižgali luči, M osvetljujejo šembriško cerkvicov vsej njeni lepoti.

SIP predstavil svojo mehanizacijo Zgornja Savinjska dolina

To pa je bila košnja

Da želijo kmetje vedno v korak s časom, so pokazali tudi prejšnji četrtek v Šmartinskih Cirkovcah. Tega dne so predstavniki SIP - Strojne industrije Šempeter v sodelovanju s Kmetijskim krožkom Šaleške doline in Šaleško kmetijsko zadrugo predstavili sodoben način košnje in spravila krme.

Vse to se je dogajalo na lemeževi domačiji, ki spada med hribovita območja, in prav delu na takšnih kmetijah oziroma na nagnjenih terenih so v SIP-u posebej namenili del svojega programa, kot je dejal njihov predstavnik Franci Štorman. Na predstavitev je prišlo več kot sto kmetovalcev in drugih gostov iz Šaleške doline pa tudi od drugod,

Veliko zdravili bodočih vojakov

V sejni sobi občine Mozirje so v četrtek in petek izvedli nabor bodoči! vojakov Slovenske vojske. Tokrat je na nabor prišlo kar 165 mladih fantov s celotnega področja Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, karjc precej več kot prejšnja leta, posebno zadovoljstvo pa prinaša dejstvo, da so bili fantje bistveno bolj zdravi in sposobni za služenje vojaškega roka. Vseh je v tej generaciji preko 180, vendar se ostali zan opravičljivih razlogov prejšnji teden nabora niso mogli udeležiti. Bodoče vojake so pred pričetkom nabora pozdravili načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, mozirski podžupan Anton Venet komandirka Policijske postaje Mozirje Olga Fajmut, vodja mozirske I izpostave za obrambo Boža Polak, major Zdenko Terpin in pred nik naborne komisije, ki je bodočim vojakom razložil potek nabora posebej pa je mlade fante nagovoril direktor Uprave za obrambo C Ije Miro Terbovc. Na kratko jim je orisal služenje vojaškega rokan koč in danes, pa tudi v bodoče. Povedal je namreč, da se bo s pribl ževanjem Slovenije NATU število pripadnikov Slovenske vojske b -1

Spodbudne besede gostov in članov naborne komisiji Zdravstvena sposobnost fantov je bila presenetljivo visoki

Šalek

••••••••••

Nova cesta

Za krajane Zgornjega Šaleka, tiste, ki živijo ob cesti Fideršek -Trbul je bil v soboto praznik.

bičnih metrov hribine in navozi-ti 120 kubičnih metrov nasipnega materiala. Naložba jih je

mlajši: 1. Elvis Halilovič (Livada), 2. Daniel Djujič (Šalek), 3. Jure Oj-steršek (Livada); deklice (83/84): 1. Marija Brložnik, 2. Katica Pireč-nik, 3. Špela Luzar (vse Šalek); 85 in mlajše: Andreja Belci, 2. Mojca Marko (obe Šalek), 3. Eta Mijoč (Livada).

Tako blizu centra mesta so, pa vendar je bil dostop do njihovih domov doslej težak. V veliki strmini živijo, zato je bila njihova cesta po vsakem neurju skorajda neprevozna.

Pa so zavihali rokave, se obrnili na podjetja in Mestno občino in njihova 420 metrov dolga cesta se danes asfaltno blešči. Cesta jih je še bolj povezala. Mnoge proste urice so pustili na njej, zgraditi je bilo treba kar pet propustov, izkopati 298 ku-

veljala sedem milijonov tolarjev, pri njeni uresničitvi pa sta pomagala Premogovnik Velenje, Cestno podjetje Celje in Mestna občina Velenje. Veselje ob pridobitvi je bilo veliko, popestrili so ga učenci osnovne šole Šalek s prisrčnim kulturnim programom, domačinke pa so napekle dobrot, tako da so skupaj z gosti preživeli ob novi cesti lepo popoldne.

■ (niz)

Veter v laseh

Zanimivo in zdravo

ki so seveda z zanimanjem spremljali prikaz strojev za spravilo trav-no-detelne krme na takšni kmetiji. Predstavili pa niso le strojev iz obstoječega programa, ampak tudi veliko novosti. Velikega obiska so bili prireditelji zelo veseli. "Zavedamo se, daje naložba v mehanizacijo na kmetiji največji strošek, zato je namen takšnih demonstracij v tem, da si ljudje v praksi ogledajo te stroje, jih preizkusijo in se prepričajo, kako delujejo. Na zaupanju moramo graditi, da se ljudje lažje odločijo, saj je naložba v mehanizacijo eden najpomembnejših stroškov na kmetiji, zato je naš moto SIP z roko v roki s kmetijstvom," je poudaril Franci Štorman. Zadovoljen pa je bil tudi gospodar Lemževe kmetije Ivan, saj je bil travnik, "kot bi tja pogledal", pokošen.

■ vos

GD Gorica ob Dreti

druženje mladih

Prejšnji petek so se tudi v Velenju vključili v v športno-humanitarno akcijo Veter v laseh, s športom proti drogi ali Razkuštrana Evropa.

V Sloveniji je to gibanje steklo pred tremi leti na pobudo Športne unije, ki se z njim zavzema za naraven, za zdravje in okolje prijazen in varen ter uravnotežen športni slog življenja.

Otrokom in mladostnikom pa naj bi s tem predstavili možnosti preživljanja prostega časa na zanimiv, dinamičen, zdrav, dejaven in razgiban način, kot poudarjajo.

V Velenju je bila prireditev na osrednjem otroškem igrišču, pred Rdečo dvorano in v njej. Privabila približno 300 otrok iz velenjskih pa tudi šoštanjskih (OŠ B. Roecka) osnovnih šol, ki so se "družili" v ro-lanju, košarki, odbojki, 'street tenisu' (novi igri, ki osvaja svet) in likovnem ustvarjanju na asfaltu, prireditev pa so popestrile tudi mlade plesalke. Najboljše tri (ekipe in posameznike) je športna zveza nagradila z medaljami, "Fructal" je poskrbel, da nihče ni bil žejen, "Philips"pa, da staršem nekaterih otrok ne bo treba priganjati k frizerju, saj so jih menda kar kakšnih sto brezplačno ostrigli.

V igranju košarke deklic in dečkov so bili najboljši Livada I, 2. Gorica 1,3. Livada II; pri odbojki K.D. Kajuh, 2. B.Roeck 1,3. Biba Roeck II; rolanje (83,84) - dečki: Andrej Beričič (OŠ Šalek), 2, Rok Zekič (Šalek), 3. Davorin Mijatovič (Livada); letnik 85/86: 1. Gregor Blekač (Šalek), 2. Dejan Uršnik (A. Aškerca), 3. Rok Smolčnik (Šalek); 87 in

tveno zmanjšalo, da se bo podaljšal rok služenja, najbolj za civilno služenje vojaškega roka, omenil je še druge zanimivosti o današnjem služenju, fantom pa izrekel najlepše želje pred odhodom v vojašnice. Tajnik naborne komisije je bil Dani Pungartnik, član Peter Okrožni | zdravnica pa dr. Majda Fludernik Bezlaj. Fante so v rodove in slu razvrstili glede na sposobnosti in izobrazbo, pri več kot polovici v pa so ugodili njihovim interesom in željam.

Občina Nazarje

Gasilci se opremljajo

V nedeljo dopoldne so bili zadovoljni člani gasilskih društev Šn ob Dreti, Gorica in Nazarje. Razlog za zadovoljstvo bile nove in precej I drage gasilske čelade, vsaka je vredno skoraj 50.000 tolarjev, lci jih jega-1 silcem izročil župan občine Nazarje Ivan Purnat. Dejstvo namreč je,d so v vseh treh gasilskih društev v minulih letih dosegli lepe dosežkep obnovi svojih domov, nakupih novih gasilskih vozil, zaščitnih obleki sodobne opre-

kim razumevanjem in denar-

Vse to so uspeli z lastnim de-

lom in sredstvi

ter z zelo veli-

no pomočjo nazarske obči-

me.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh