logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Leto XIL, štev« 101

1§;

Liubljaoa, nedelja S* maja 19J1

Cena 2 Din

JpravniStvo: Ljubljana, Kaafljeva olica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Seteo« burgova oL 3. — Tel. 3492 to2402. 'odružnica Maribor: Aleksandrov« cesta St 13. - Telefoa it 2455. Podružnic« CdJ« Kocenov« ntica

it 1 — Telefon it 190. gjt£uni orl poit ček. zavodih: LM>» I jami H 11.842 Prah« čialo W'en It 105 241

Naročam« znaša mesečno 25.— Dia, za inozemstvo 40.— Din.

Uredništvo: UvUjant: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126l Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*

lefoa St 2440 (ponoči 2582). Celje: Koceoova oL 8 Telet

Rokopisi ae se vračajo. — Oglasi po tarifo

Dtinavski ban Matic umrl

Včeraj Je ▼ Novem Sad« tič — Pogreb bo

Novi Sad, t maja. AA. Davi ob 7- je umri

v Novem Sadu ban dunavske banovine ar-mijski general Svetomir Matič. Pokojnika je hi!o 61 let Svečan pogreb bo t Beogradu.

(Glej tudi 3. stran.)

Beograd, 2. maja. AA. Truplo pokojnega bana generala Ivana Svetomirja Matiča prepeljejo nocoj v Beograd, kier ga poloze na oder v Saborni cerkvi. Pogreb bo jutn ob 16. Državni odbor za pogreb se je ze sestal " Novi Sad, 2. maja. č. Pokojni ban dunavske banovine Svetomir Matič je bil obolel 20- aprila na inšpekcijskem potovanju, rre-r>eliali so ga v novosadski sanatortJ, kjer je bil operiran na slepem črevesu. Operacijaje uspela in njegovo stanje se je znatno izboljšalo Zaradi perforacije črevesja pa so navale komplikacije in banovo stanje se je zone* naglo slabšalo. Zdravniki so si na vse načine prizadevali, da bi ga ohranili P" življenju. Kot m mogel sprejemati hrane, se

preminul ban general Ma danes v Beogradu

je pojavila splošna oslabelost ter Je končno

podlegel onemoglosti srca. Ob njegovi smrtni postelji so bili soproga Stana, sin Svetomir in brat G joka. Davi ob 7. se je v postelji nekoliko dvignil, globoko vzdihnil m klonil mrtev nazaj.

Vest o banovi smrti se je bliskovito razširila po mestu in vzbudila splošno žalost Tekom svojega osemmesečnega bivanja v Novem Sadu si je namreč ban Matič pridobil splošne simpatije. Danes dopoldne so prepeljali truplo iz sanatorija in g« položili na mrtvaški oder v svečani dvorani ban-ske palače. Narod ga je hodil ves dan kropit, popoldne ob 5. pa so truplo ob ogromni udeležbi občinstva prepeljali na kolodvor tn odpremili v Beograd. V imenu uradnistva se je poslovil od pokoinika načelnik banske uprave Juraj Gasparin- Na kolodvoru je govoril novosadski župan Borota.

TI ju. iver m ----------

Po razbitja londonskih pomorskih pogajanj

Mučen vtis v Ženevi - Možnost odgoditve splošne raz-

orožitvene konference

Ženeva, i. maja. i. Prekinatev Tfniorskih rajanj v Londonu je izzvala v ženevskih vročih zelo mučen vtis. V Ženevi izrazajo Soiazen, da bo neuspeh londonskih pogajanj vplival na razpoloženje na svetovni raz-»rožitveni konferenci, M se bo sestala pn-»dnjega leta in razmišljajo o tem, ali ne bi V .zalo te konference odgoditi, da bi se ,-stvarila ugodnejša atmosfera.

Pariz. 2. maja. č. Francosta delejat n« kmdonskih pomorskih _ P^ajan^h Mas^li ~ je davi vrnil v Pariz ter je tekom dana-

Bolgarsko vlado sestavlja zopet Ljapčev

Nasprotujoče si vesti o obsegu njegovega mandata -Demokrati noče jo sodelovati

je v tukajšnjih krogih, na nadaljevanje podajanj v Londonu ni misliti pred sestankom sveta Društva narodov. Na konferenci v Ženevi se bodo vršili razgovori med italijanskim, francoskim in angleškim zunanjim ministrom. Na teh sestankih se bo poskušala najti nova osnova za nadaljevanje pogajanj. Mnogo uspehov pa ni pričakovati, ker Francija ne misli popuščati, na drugi strani pa tudi Anglija in Italija poudarjata, da sta sli do skrajnih mej možnosti.

Rim, '2. maja. AA. Italijanski odgovor na predloge angleške vlade o pomorskem sporazumu s Francijo bo izročen v ponedeljek-

Soma 2. mata P- Po Matšnovu je d.olbil sc^et^v,. predse^ Djgjo-kratičeske*a Sgovora in dosedanj.i »nunski predsednik mandat za sestavo vtede. Po enih vesteh ima nalogo sestaviti koali-cjsko vlado, po drugih vesteh pa lenie-eova misija zelo omejena. ZaTadi včei^ šniega 1. maja so se konaultacuein poga-'ania pričela šele danes. I>emolkrati so llapVvu sporočil. da svojega stah^a n,-so izpremenffi in da si, zarads tega. tehfco prihrani trud. ki bi ga imel. fe bi se Hotel z njmri sptoh pogajati. V vladi, k, ^ J° sestavil Ljajpčev, ne

delovati. »Utro* poroča. da bo J^J-gS čev sestaviti vlado s De^kratičesknn Ugovorom hi s skupino Snmlova voditefia frakcije narodnih Eberalcev, katcremuie

Ljapčev ponudi dvoje ministrskih mest Vse drage kombinacije, nanašajoče se na ostale stranke, so brezpredmetne. Po mnenju »Utrac bo Ljapčev v najskrajnejšem primeru dobil mandat za sestavo homogene vlade Demokratičeskega Sgovora. OrHnofev bo morala nasti dames.

Sofija, 2. maja, p. Ppmanjkanje denarja je postalo na Bolgarskem tako občutno, da se poslužujejo kmetje in meščana v manjših mestih n«%>rim.itivTiejiših sredstev za najnujnejše nakupe. Zamenjava blaga se vrši po načinu, kakor je bil običajen pred tisoč leti. Glavno plačilno sredstvo so kokošja jajca, ki predstavljajo nekaikp de* narmo edinioo. Z iarei kupujejo najnujnejše življenske potrebščine, vsa draga trgovi« na pa je itak popolnoma v zastoju.

Prvomajnški izgredi na zapaflu

UOcne bitke t Dzboni, Barceloni in na Kubi — ŠtevEne žrtve spopadov — Demonstracije v Pariza

Pariz, 2. maja AA. »Matln« poroča:

oblasti so komunističnemu poslancu Doriatjn prepovedale prihod v Španijo. Po vesteh iz Bllbaa so tamošnji komunisti ca to prepoved zvedeli ravno takrat, ko so imeli včeraj prvomajski miting. Prišlo je do burnih demonstracij na ulicah ln do arkada s policijo. Policija je streljala in demonstrante razpršila. Ranjenih je več civilistom in en orožnik.

Barcelona, 2. maja AA. Med shodom strokovnih organizacij, ki je bil na Trgu republike, »o komunisti povzročili nerede. Prišlo je do krvavega spopada z meščansko gardo. Oddanih je bilo nad 400 strelov. Množica se je razpršila na vse strani. Močni oddelki vojaštva so vzpostavili red. r

r«=!du in miru.

Pariz, 2. maja. AA. »Echo de Pariš« poroda iz Lizbone, da je včeraj tam prišlo do velikih izgredov pri proslavi 1. maja. Na ulicah so vrgli več bomb. Policija je streljala ter Je več oseb ranjenih. Mnogo

ljudi so arettraH.

Pariz, 2. maja. AA. Tekom majskih demonstracij je policija aretirala v Parizu in v predmestjih okrog 1500 oseb in Izgnala nekaj stotin inozemcev, ki so se udeležili manifestacij.

Madrid, 2. maj)a. AA. V Lizboni je prišlo prvega matfa do krvavega spopada med policijo in demonstranti, ki so vzklikali proti diktaturi. Proti policiji je bila vržena bomba, ki je povzročila veliko paniko. Ranjenih je biilo 20 oseb. Policija je aretirala veliko oseb in zaprla vse kavarne.

Newyork, 2. maja. AA. »Associated Press« poroča iz Havane na Kubi, da je tam prišlo včeraj pri proslavi 1. ma

Miren prvi mafnik v Jugoslaviji

Beograd, 2. maja M. Po poročilih iz vseh krajev države je minul 1. maj popolnoma mirno. Nikjer ni bilo nobenih izgredov in sploh se ni niti poskušalo prirejati kake demonstracije.

Reorganizacija španske vojske

Madrid, 2. maja. AA. Vojm minister je

izjavil, da bo v kratkem objavil dekret o r-sorganazacfflji španske vojske. V mirnem času bo španska vojska štela 100 tisoč moz. Za primer vojne bo lahko vpoklicala dva rVvjona ljudi. Minister je pristavil, da bo v španskem Maroku v kratkem imenovan civilni guverner. .

Ženske demonstracije v Kairu

Kairo, 2. maja. AA. Zaradi krvavih spopadov med policijo in vafdisti se je nape« tost zelo povečala. Danes so priredile egipt» ske sufragetke velike demonstracije, katere se je udeležila tudi soproga bivšega mini* s trškega predsednika Mahmudaspaše. Žen* ske so udfrie na dvorišče notranjega mini s strsva in vzklikale proi Siidki«pašd. Na glavni posaji so arearali 31 vafdistov, ki so se hoteli odpeljati v Tanto. Vojaška po* sadika je v stalni pripravljenosti, ker se boje novih nemirov.

Strašna eksplozija v Ameriki

Rio de Janeiro, 2. maja. AA. V mornariškem arzenalu Nicheroy se Je pripetila v kemičnem oddelku silna eksplozija. Ubitih je bilo 180 delavcev in 2000 ranjenih. Poslopja v bližini so dokaj poškodovana.

London, 2. maja. »Times« poročajo iz Rio de Janeira, da je bila eksplozija tako močna, da je pritisk vrgel več ljudi v morje, kjer so utonili. Strahoviti pok je bilo slišati 50 kilometrov daleč. Vse šipe v okrožju več kilometrov "i popokale.

Izredno zasedanje drinskega banskega sveta

Sarajevo, 2. maja AA. Ban drtnske banovine je sklical na izredno zasedanje ban-ski svet. Zasedanje se bo začelo 11. maja ob 9. dopoldne. Na tem zasedanju se bo razpravljalo o prosvetnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih v zvezi z banovinskim proračunom.

tfl

KONFERENCA MALE ANTANTE

Konferenca se začne danes in bo zaključena v torek — Rtimtmski list poroča, da bo Benes predlagal carinsko unijo Male antante

Beograd, 2. maja. AA. Z jutranjim

brzim vlakom je odpotoval čez Subo-tico v Bukarešto na konferenco Male antante minister zunanjih zadev doktor Marinkovič z gospo. V njegovem spremstvu se nahajajo načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Pavle Karovič, šef kabineta Božidar Kovačevič in pisar zunanjega ministrstva Slavko Rajkovič.

Bukarešta, 2. maja. AA. Danes proti večeru prispe semkaj češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš. Ju-

goslovenski minister zunanjih zadev dr. Vojislav Marinkovič pride v Bukarešto jutri dopoldne. Po programu konference bosta zunanja ministra dr. Beneš in dr. Marinkovič s svojim romunskimi tovarišem v torek na kosilu pri kralju Karolu.

Bukarešta, 2. maja. i. Posvetovanja ministrov Male antante bodo trajala tri dni in bodo zaključena v torek. Dr. Beneš in dr. Marinkovič odpotujeta v sredo iz Bukarešte. V zvezi s konferenco piše današnji »Adeverul«, da bo konferenca izredne važnosti za nadaljno poli-

Senzacionalna razkritja v beograjskem procesa

Obtoženi Tilman pripoveduje, kako so madžarske oblasti podpirale Paveliceve agente

Beograd, 2. maja, p. Pred državnim &o» diščem se je včeraj in danes nadaljevala razprava proti teroristom, ki so priprav* ijali atentat na vlak, s katerim je potovala poklonitvena deputaoija hrvatskih kmetov. Obtožena dr. Klemen zatrjuje, da od vedel za atentat in da bi ga bil gotpvo prepre« čil, ker je nasprotnik terorizma.

Nato je bil zaslišan obtožena Tilman; njegove izjave potrjujejo, da uživajo za* rotniki podporo in naklonjenost madjžar* skib oblasti. Na vprašanje predsednika, ali se smatra krivega, je izjavil, da je kriv, vendar pa ne toliko, kakor trdi obtožnica. Nekako 15 dni pred veliko nočjo je lani prišel k njemu Saletkovnč; ponudil mu je dober zaslužek, če gre na Madžarsko. Ker je bil brez sredstev, je na to pristal in j© šel preko meje skupno z nekim Boškovi* čem. Dobil je točna navodila, kaj mora storiti. Madžarski pbmejni organi so ga res aretirati, toda ko jam je navedel, kdo ga pošilja, so ga takoj izpustili in na po» lriciji v Pečuju, kamor so ga napotili, je prišel ponj neki Berta Janoš. Ta ma je dejal, naj se povsod, kamor bosta pozne« je prišla, predstavi kot Ivan St 286. Dobil je tudi madžansko legitimacijo. Dva dni pozneje je prišel k n^vnau neki drugi člo« vek, katerega takrat ni poznal in je ieie kasneje i®vedd, da je bil dr. Pavelič. Ta mu je dal 3000 Din, tri revolverje in večjo količino eksploziv. Revolverji so bil« za Seletkovida, za Baškoviča in za njega, ob« toženca samega, eksploziva pa so bila na« m en j ena za rušenje železniških prog. Iz Pečuja je odpotoval skupno s Paveličem na Dunaj, kjer je ves dan ostal. Berta Ja» noš, ki jn je spremljal, je imel tam aesta« nek z dvema vojakoma, ki sta dobro go»

vori?a srfcohrvtttsfco. Naposled so mu dafi

večerjo in ga spravili v spremstvu doti6» nih dveh vojakov preko meje nazaj v Ju*

goslavijo. '

Tilman je na vprašanja predsednika po«

drobno opisal svoje bivanje na Madžar« skem in pripovedovai, kako so m« šle madžarske oblasti povsod na roko. Ko je šel drugič preko meje, je fungiral kot Ivan št. 286. Takrat ga je Pavelič poučeval, kako je treba ravnati s orožjem in * eksplozivi. Od madžarskih oblasti je dobil tudi posebno prapustmoo, ki mu je oroo gočaia svoboden prehod preko meje. Zadnjič se je vrnil rx Madžarske po veHki no« S, torej že po atentatu. Takrat ga je spremljal Anton Herman. Denar mu je dal Pavelič, kateremu je moral tjpkrat tudi priseči zvestobo. Pri prehodu preko meje m na Madžarskem od njega nihče ni več zahteval kakih dokumentov. Na meji bo mu eelo kupili madžarski obmejni straž« niiki železniSko karto do Pečuja. tem pa so ga že čakal! Pavelščevi zaupniki. Dva« krat je prenesel preko meje po 15 kg eks. ploziv.

Razprava se bo juhrf nadaljevala.

Razprava profi zagrebškim teroristom

Zagreb, 2. maja n. V ponedeljek se bo pričela, pred zagrebškim sodiščem razprava proti Hraniloviču in 23 soobtožencem, M so obtoženi zaradi umora Tonija Schle-gla in raznih drugih terorističnih zločinov. Dostop k razpravi bo zaradi velikega navala dovoljen samo s vstopnicami, ki se bodo Izdajale za vsak dan posebej.

Svojevrstno predavanje fašističnega

generala

Komandant tržaške mffične legije,

Italiji nI

Trst. 2. maja o. SnoH }e JrneJ v fašistični dvorani v Trstu, ki se nahaja v gledališča Verdi, svoje najavljeno senzacij onalno predavanje komandant tržaške milice legije. fašistični general Filippo Diamante. Govoril je o temi »Slovanski iredentizem v Julijski Krajini je absurde. Predavanju so prisostvovali predstavniki vseh oblasti podpre-fekt, podestat. komandant garnizi]e in razni drugi fašistični voditelji fe Trsta m okolice. V svojem predavanju je Diamanti že v uvodu izključil možnost, da bi se sploh mogel v Julijski Krajini usnešno šiniti slovanski iredentizem. »Od vseh narodov. je dejal, ki so kdaj gospodarili v Julijski Krajini, kakor Langobardi, Turki !m Avstrijci, nihče ni zahteval zase te pokrajine. Nato so prišli šele Jugiosloveni. ki tu niso nikdar zmagali in niso imeli tu nikdar svojega bivališča. Slovani. Uskoki.

general Diamanti, dokazuje, da t Slovanov

so bivali v kraflh samo kot preganjani begunci. SJovanske aspiracije na Julijsko Krajino je vzbudila Šele pokojna Avstrija, ki je hotela raznaroditi te italijanske pokrajine. Po uradih, šalah in v cerkvi je Avstrija favorizirata slovenski jezik na škodo italijanskega. Diplomatske intrige so ojačale te slovanske aspiracfje«.

V svojem nadaljnjem govoru je general Diamanti napadal italijansko diplomacijo, češ da je zaradi njene nesposobnosti ostala zmaga Italije okrnjena. V Italiji je zeTo mak) ljudi, ki ne govore italijanski Zato nima nihče pravice iskati v Italiji kake jogo slovenske ali nemške narodne manjšine. Take manjšine ni in trditev o narodnih manjšinah v Italiji ni vzeti resno, ker da so zasnovane na laži in na nerazumevanju zgodovine.

Zagonetna zastrupijenja v nemški tovarni

Hamburg, 2. maja. č. V NVilhelmsIbarger Zemtraihverke so se pojavila zagonetna za« strupljenja delavcev. Ko so odpremljaiH razne cinikove izdelke, so polili cink z vo» do, da bi se ne razvijal škodljiv prah. Po« javil pa se je strupen plin. od katerega so trije delavci že umrli, šest pa se jih še bo« ri s smrtjo v bolnici. Tudi pri šestih dro« gih delavcih so že opazili znake zastrup« 1 jenja. Oblasti so odredile pregled vsega delavstva. Zdravniki domnevajo, da gre za zastrupljen je z arzenovim hidrogenom, ki je eden najnevarnejših strupov.

Pegasti legar v Sofiji

Sofija, 2. maja č. V Sofiji so ugotovili več primerov pegastega legarja. Bolezen se je pojavila na srednjih šolah in domnevajo, da so jo prenesli lz okolice.

Italijanski bankir na zatožni klopi

Milan, 2. maja o. Senzacionalni proces proti znanemu italijanskemu bankirju Gio-vanniu Gialdiniu, ki bi se moral pričeti prihodnji ponedeljek v Milanu, je v sporazumu z branitelji odgoden do 2. junija. Gi-aldini je obtožen goljufij v višini 100 milijonov lir in zaradi raznih drugih mahina-cij, ki jih je izvršil skupno z znanim angleškim bankirjem Hatryjem, ki je bil svoječasno zaradi tega obsojen na 12 let ječe.

Mednarodne letalske tekme

včSR

Otomtre, 2. maja h. Danes so se nriče^e tukaj veKke letalske svečanosti, združene z mednarodnim letalskim mitingom jn kon. gresom Aerokhubov. Na letališču v Boryh, ki je okrašeno z zastavami vseh sodelujočih držav, so tekom dneva pristajala vsa pripravljena letala, ki so se razen dveh poljskih zbrala polnoš te vidno. Pri mitingu sodelujejo Jugoslavija. Rumuniia, Poljska, Nemčija, Anglija, Nizozemska in Švica. Na letališču je bilo zbrano mnogobrojno občinstvo. ki ie vsako letalo pozdravilo. Glavna točka današnjega prvega dneva svečanosti je bil zvezdni polet za darilo predsednika republike. Rezultati še n'«o ugotovljeni.

Priprave za svetovno šahovsko olimpijado

Praga, 2. maja. gh. Istočasno s svetovno šahovsko oJimpijado, ki se bo vršila v dne* vih od 11. do 16. julija, se bo vršil v Pragi tudi osmi svetovni šahovski turnir. Za udeležbo se je dosedaj prijavilo 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija.

V Pragi se vrši trenutno izločilni turnir za šahovsko oMmpijado. V predtumirju vodi sedaj nedosegljivo Jugoslovan Pire s 7 in pol točkami.

tiko Male antante. Glavna razprava se bo nanašala na carinsko unijo, M se snu-je med Avstrijo in Nemčijo. Dr. Beneš je znan nasprotnik te unije. Kakor zatrjuje >Adeverul«, bo dr. Beneš na konferenci Male antante predlagal, naj se osnuje carinska unija Male antante, kateri naj bi se priključili tudi Madžarska in Poljska.

Bukarešta, 2. maja. AA. Prva seja ztma-njih ministrov držav Male antante bo jutri oi) 10. dopoldne. Konferenca se zaključi v torek dopoldne.

Fran Vilfan umrl

Beograd, 2. maja. AA. Po kratki in ImhS bolezni je včeraj umrl namestnik šefa de« legacije za dunavsko komisijo Fran Vilfan, Pokopan bo v Beogradu.

Pokojnikovo delo na nacijonskem po^B je bilo vedno odlično, kot človek p« je bi plemenitega značaja in finega takta. Rodil se je 26. novembra 1874 v Stražiščn v Slo« veniiji. Po končani srednji šoli je obisko« val pomorsko akademijo na Reki Kot od» ličen narodni delavec je biJ poslan za na« šega delegata na mirovno konferenco v VersaLlleso. Imel je med drugim odlik« vanje reda sv. Save ITT. stopnje.

Sožalja ob smrti ministra Hadžiča

IVo^rscf, 2. mfljft. AA. Ob smrti MvSega vojnega ministra generala Srtevana HadS* ča je prišlo iz države in iz inozemstva ta* Mko »ožalj, da se ni mogoče vsakemu pose« beg zahvaliti. Zato se naprošajo vsi, bi so izrekli svoje sožalje, naj tem potom izros lijo sprejeti prisrčno zahvalo.

Holandski novinarji v Zagrebu

Zagreb, 2. apriia. n. Danes ob 13. so psfc spod semkaj hodandski novinarji. Na ko» todvora so jih sprejeli in powiraviE zs» greibSka novinarji, holandski konznl in

Stavbisce za sokolski dom

v Zagreba

Beograd, 2. maja. AA. N?. VeL 3«

na predlog finančnega ministra in po tb» siišaniju predsednika miraistirakega sveta predpisal m proglasil zakon o poddBfcvd df» žavnega zemljišča zagrebški sokoteki /upi za zgraditev Sokolsikega doma prcstotosKN siedmka Petra.

Povratek nauBkofa Baner)a

Zagreb, 2. maja n. Davi ob 8. se je v*-

nfl t Zagreb nadškof dr. Bauer, M je veS tednov bival na odmoru na otoku Lapadu pri Dubrovniku.

Nevarni Dunav

Beograd, 2. maja. Pri tako mmA Adl

CSganliji na Savi sta utonila včeraj Elixa» beta Madžaro m njen 12 letni sin Karal. Hotela sta s čolnpm preko reke, toda zet* jel ju je vrtinec, ki je pogoltnil 6ote in oba nesrečna potnika, ki sta zaman klicala na pomoč. Ribiči, ki so bili v bližini, so sicer storiK vse, da bi jn rešili, toda s čolnom vred sta izginila pod vodo, predno so ribiči m&gfi priti na pomoč. Trupli je voda pol ure pozneje naplavila nekolik* nižje od kraja nesreče.

Sadjarsko in vrtnarsko zborovanje v Maribora

Maribor, 2. maja

Včeraj se Je pričeto tu veliko tridnevno zborovanje slovenskih sadjarjev in vrtnar-jev. Dopoldne ob 10. se je v lovski dvorani pri »Orlu« kot uvod v zborovanje vršil sestanek odseka drevesničarjev Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino. Sestanek je otvoril g. KovačHS od Sv. Petra, glavni odbor društva pa je bil zastopan po načelniku g. Humeku; na« vzoč je bH tudi ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Priol, strokovni učitelj Kmetijske šole na Grmu inž. Fle-go, tajnik Kmetijske družbe g. Kafol, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu inž. Sa-dar, kmetijski referent pri sreskem načel-stvu v Mariboru inž. Heric in okrog 80 sadjarjev in vrtnarjev iz vse banovine. Tajniško poročilo odseka je podal znani drevesničar g. Dolinšek iz Kamilice, ki se je zlasti toplo zahvalil banski upravi in Sadjarskemu društvu za subvencijo. Sledilo je zanimivo in izredno poučno preda« vanje inž. Flega j>0 divjakih in stebio-tvorcih«. V živahni debati, katere so se udeležili zborovale! v velikem številu, so se določile smernice s predlogi za občni zbor društva in za kongres sadjarjev. Sprejet je bil soglasno sklep, naj se storijo pri banski upravi vsi potrebni koraki, da se prepove krošnjarjenje z drevesci, kajti ti krošniarji povzročajo veliko škodo na« šemu sadjarstvu. Glede cen za drevesca je bila večina mnenja za obdržanje sedanjih enotnih okvirnih cen za vso banovino. Popoldne so priredili zborovalci izlet v drevesnico g Dolinška v Kamnici. Danes ob 13. bo občni zbor Sadjarjev in vrtnarje* društva, jutri pa kongres sadjarjev.

»JUTRO« št. 101

= Nedelja, 3. V. 1931

Jugosloveni na Poljskem

Prisrčen sprejem jugoslovenske delegacije v Poznanju — Otvoritev poznanjskega velesejma in razstave našega Presbiroja — Prvi del kongresa

Poznanj, 26. aprila.

Davi ob lepem solnčnein jucru je pi.ope* Id v starodavni Poznanj OJ članska ueie^a* uja u Ju^slavije. Z-Drali 60 se prijatelji pmjsKega uaroda iz licogr-da, z.ayreba, i.juDijane, Sarajeva, Nove-a iada 111 iz dru* gm jugo>iov. mest. ljubljanske oXa>

p.ue je najštevilnejša beograjska; med njo so nekateri ugledni č.ani uiidotnc Jugoslo* v cnsko^puljske lige s podpredsednikom ur. Kadovanovičem na čeiu; u-lje je prispel iia> čelnik tujsko-pa»metiiega uddcika v trgu* vinskem ministrstvu dr. Ciril Zicek; puzur* uost vzbuja prisotnost enega največjm srb* okih književnikov Vcljka l'etro\iea. '1 u Ji beograjski tisk je dobro zastopan. Tem bolj presenetljivo je tedaj, da je to pot naibu.j zaostal Zagreb, t; je poslal s ino šest zastopnikov.

Ljubljanska in zagrebška skupina ata do* potovali na poljska tla preko Dunaja; v so« boto okrog J.1. ure smo opazili na obemjni postaji v Zebrzydoviczan jugoslovensko zastavo poleg poljske, prvi znak prijatelj* ske pozornosti, ki nas poslej spremlja po vsej poti. Tu sta bila jugosiovenskim dele« gatom prepuščena dva udobna vagona, ki se lahko improvizirata v spalne kupeje. V Katovieah so bili priključeni vagoni z Bco* ^rajčani, ki t>o prispeli preko Budimpešte. V zgodnjem nedeljskem jutru je v Suroei* itu pozdravila Jugoslovene železniška god* ba;* vstopili so odposlanci poznanjskega Poljsko*jugoslovenskega društva m začeli pripravljati za bivanje v Poznanju Značilna podrobnost, ki pa osvetljuje Poljake kot dobre organizatorje. Morda je tako samo v zapadiu Poljski: red, točnost — sistem po* vsod, kamor pogledaš Pruski element, vcepljen lagodni in sanjavi slovanski nara* Vi, toda nekaj, kar človeku imponira.

Sprejem v Poznanju, kamor smo dospeli okrog 7. zjutraj, je bil prav slovesen. God* ba, zastava, pozdravni govori, med njimi ognjevita beseda neumornega Kneb!ewske* ga, ki je nacionalni razmah Poznanja, nek* danje umetne trdnjave pangermanstva, srtč-. no združil z mladostno silo Jugoslavije tam ob sinjem Jadranu. Za Jugoslovene je govoril dr. Radovanovič. Nato je bil v ko* lodvorski restavraciji serviran zajtrk, po okrepčiiu pa so nas odpeljali v veliki ho* tel »Poloma«, kjer je nastanjena vsa jugo* slovenska delegacija.

Točno ob 10 — poznanjski žup?n je po prusko točen, celo ministra bi pustil na cedilu, če bi bil zamudil, mi je dejal neki Poliak — se je v navzočnosti jugosloven* flkih gostov, fracoske delegacije in drugih inozemcev slavnostno otvoril znameniti poznanjski velesejem. V veliki sejmski dvorani smo Jugosloveni zasedli častna mesta, župan Poznanja Ratajskj nas je v otvoritvenem govoru pozdravi! posebno toplo; poudaril 'jc važnost gospodarskih sti* kov med obema državama. Občinstvo je pri tem navdušeno vzklikalo Med oficijelnimi zastopniki je sedel poljski trgovinski mi* •nister Prvstor, ki je velesejem otvoril __

Poznan isk i velesejem je ugledna, daleč po svetu znana gospodarska naprava in bi ' zaslužil, da bi bilo na njem stalno zasto* r»ano tudi jugoslovensko gopodarstvo Le* tos Grčija posebno vneto propagira svoj tobak; tak ali še večji paviljon bi moral imeti tudi naš tob k, da ne omenjam dru* ttiIi pridelkov, ki bi prišli v poštev za iz* voz na Poljsko. Na Poljskem je vino zelo drarto ker uvažajo največ francoska ^ :n madžarska vina: ali ne bi naše vinograc.ni* 5tvo skušalo n"jt: poti k poljskemu kon* zumentu? Nu, letos je Jugoslavija vsaj* propagandnem oziru storila lep korak l o* 1 lakom nasproti: v Poznanj je bila prene* Sena iz Češkoslovaške razstava Presbiroja. ki kaže napredek Jugoslavije v letih iyiv— 1o>0 Prebledi so odlični: kdor bo pozo* rcn na nje. bo iz njih posnel mnoso zani* tnivca o Jugoslaviji, vendar se je bati. da

v prostoru, kjer je razstava bila v naglici nameščena (dospela je tako rekoč tik pred otvoritvijo), ne bo posebnega efekta, p viljonu z avtomobili taka reč nič kaj i.e pristoja. Razstavo so si v teku dopoldne* va temeljito ogledali minister Prvstor, po* znanjski župan in druge službene osebno* stt, ki jih je pozdravil dr. Radovanovič. Njih sodba je bila laskava, kajti materijal jc res interesanten in slike so okusno izbrane.

Ob 12. se je v krasni, častitljivi mestni hiši (ratusz) otvoril poljsko*jugoslovenski kongres. Divna posvetovalnica v baročnem slogu je bila natlačeno polna, navzoči so bi 1; predstavniki vseh poznanjskih »laž. benih krogov, z'stopniki znanstvenih zavo* dov z rektorjem univerze na čelu in drugi dostojanstveniki ter zastopniki tiska. Naš varšavski poslanik Lazarevič je bil zadr* žan, a je poslal poslaniškcga svetnika Giu* ni ja Prisoten je bil seveda tudi v Poznanju se mudeči poljski trgovinski minister, kar je tem večjega pomena, ker je poznanjski del kongresa posvečen baš poljsko*jugpslo* venskim gospodarskim stikom: Kongres je bil otvorjen s fanfarami Sp;ritus movens novega jugoslavofilskega gibanja na Polj* skem, Kneblewski, je imel zanosen otvo* ritveni c.ovor. v katerem je podal historiat zbliževanja med obema narodoma in po* udaril, da je v tem nastopila nova doba, ki bo znatno aktivnejša: veseli ga, da je na čelu tega pokreta baš Poznanj, mesto, ki je za Poljsko neizmerne važnosti, in da bodo jugoslovenski gostje na lastne oči spoznali poljsko Primorje, poljski Baltik. Zaključil je v srbohrvaščini, nakar je god* ba zaigrala jugoslovensko himno. Župan R'tajski je v svojem govoru poudarjal, da morajo mesta Beograd, Zagreb. Ljubljana Praga, Bratislava. Varšava, Poznanj, Vilno tvoriti nepremagljivo barijero slovanske ideje, ki je in ostane realen progjam narod* no zavednih slovanskih narodov V imenu poslanika Lazareviča je govoril Giunio sr* bohrvaški in poljski, poudarjajoč stalni no* predek zbliževanja tudi v državno*polit'č* nem in ekonomskem oziru. Govorili so še rektor poznanjske univerze, zastopnica poljskega ženstva. zastopnik poljskega So* kolstva i. dr. Z naše strani se je zahval i za sprejem in za pospeševanje polisko*;u* goslo venske ideje podpredsednik beograi* ske Jugoslovensko*poljske lige dr Radova. novič. ki je tudi poročal o napredku poli« sko*jugos!ovenskega zbližavanja in spozna* vanja v Jugoslaviji Poudaril je. da Jugo* slavi ja doslej še ni poslala v inozemstvo delegacije, v kateri bi bilo toliko javnh delavcev, kakor jih šteje prva dclcgac ja, ki je prnesla Poljakom zagotovilo trajnega jugoslovenskegi bratstva.

Po oficijelnih govorih, ki sta jih zaklju* čili pozdravni brzojavke kralju Aleksandru ■n poljskemu prezidentu Moszickemu, je imel dr. Stanislav \Vachko, podpredsednik Poljsko*jugoslovenskega društva v Pozna* nju in direktor tukajšnje zbornice za trgo* vino in obrt, temeljito predavanje o Jugo* slaviji kot objektu poljsko gospodarskega zanimanja. Predavanje je bilo, razmpzeno v srbohrvaščini in poljščini, dostaviieno vsem navzočim.

Ob 14- je bil v hotelu »Pazar« odličen bar*'et v prijetno razliko od siceršnjih banketnih običajev brez napitnic. Nato so si Jugosloveni v avtobusih ogledali 1 o* znanj, starinsko, a še bolj trgovinsko cve. toče mesto, živo pričo poljskega nacijonaU ne«a kulturnega in ekonomskega razma* ha= Zvečer je'bil na rotovžu rout Jutn zvečer se gostje odpeljejo d.o Baltskega morja, ki ga vsi pričakujejo s posebnim zanimanjem. Že prvi vtisi so kar najlepši in Jugoslovene, ki vidijo v Poljski razširjenje svoje slovanske domovine, preveva bodri optimizem

Carinska unija med Avstrijo in Nemčijo

Ženeva, 2. maja. AA. Avstrija, Češko« slovaška in Belgija so prejele vabilo na zasedanje Sveta Društva narodov, kjer se bo razpravljalo o avstrijsko*nemški carin* sik pododbi. Avstrijo bo zastopal doktor Schober, Češkoslovaško dr. Beneš, Belgijo pa najbrž Hvmans.

Hoover odklanja revizijo vojnih dolgov

Sewyork. 2. maja, s. Na predvečer se* Stanka' mednarodne trgovske zbornice v \Vasbingtonu je dal predsednik Hoover obvestiti ameriški tisk, da bo Amerika glu* ha za vse predloge in sklepe, ki bi jih mo< rebiti prejela konferenca glede revizije vaj* mh dolgov- Predsednik Hoover ima sicer na zasedanju te konference mnogo intere* sa in bo prvo sejo otvoril z govorom, ven« dar mora opozoriti, da bo ostala ameriška poln tika glede dolgov — kakor zelo tudi ceni celokupna vlada vrednost mednarod* ne trgovske zbornice — nespremenjena v smernicah, ki jih je določil že prejšnji predsednik CooHdge.

Bivši bolgarski kralj Ferdinand v Italiji

Kim. 2. maja č. Listi poročajo, da se je te dni mudil kot gost italijanskega kraljevskega para bivši bolgarski kralj Ferdinand v San Rosor».

Zapuščina Oskarja Nedbala

Bratislava, 2. maja. Tekstilne tvor-nice v Mantinu so predlagale proglasitev konkurza nad zapuščino skladatelja Oskar-' ja Nedbala zaradi dobav Narodnemu gledališču v Bratislavi v višini 26.000 Kč. Pri včerajšnjem naroku je bilo tigotovljeno, da razen pravice na tantijeme ne obstojajo v zapuščini nobena aktiva.

Otvorili smo novo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva

mizarska

zadruga

Vižmarje—št. Vid.

Boji na Madeiri

Nasprotujoča si poročila

London, 2. maja. AA. Po poročilih an* Bleskih dopisnikov na otoku Madeiri so uporniki popolnoma odbili napad vladnih čet. Portugalske vojne ladje so brezuspes« no obstreljevale uporniške položaie. Uporniki so s topovskimi streli poškodovala ne*

ko topničarko.

Madrid, 2. mak. AA. Privatna poročila z Madeire poročajo, da so uporniki zmaaovito odbili vse napade vladnih čet, ki so imele velike izgube. Vstaši so zasedli močne postojanke, ki krijejo Funchal __. .

Lizbona, 2. maja AA. Uradno poročajo, da so se uporniki na Madeiri brezpogojno vdali vladnim četam, ki popolnoma obvladajo otok. Londonska in madridska poročila da so uporniki imeli proti vladnim četam velike uspehe, v Lizboni odločno zanikajo.

• • o* •••

Nemiri v Siriji

Pariz, 2. maja s. Po vesteh iz Sirije je prišlo tamkaj ponovno do krvavih izgredov. Okoli 6.000 mohamedancev je odšlo po službi božji pred italijanski konzulat, kjer so vzklikali proti Italiji. Množica je tudi demonstrirala za ukinitev francoskega mandata v Siriji. Ko so se demonstranti pričeli pripravljati za napad na konzulat, so dobili orožniki cjačenje. Množica je sprejela nove oddelke orožnikov s kamenjem in jih pričela tudi napadati s koli. Orožniki so odgovorili s streli. Po salvi sta bila dva domačina ubita in okoli 25 hudo ranjenih. Toda tudi na strani stražnikov je bil eden ubit in štirje hudo ranjeni.

Ogromni zaslužki kralja ameriških tihotapcev

Newyork, 2. maja. č. Jack Diamond, kralj ameriških tihotapcev, ki je bil ob-streljen in se v holmici bori s smrtjo, bo menda tudi tokrat kljub hudim ranam ostal ipri življenju. Državni tožilec zbira gradivo zoper njega in ga naimerava takoj zapreti, čim bo okreval. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je zaslužil Dioma.nd na teden 40.000 dolarjev (t. j. 2,240.000 Din). Polovico tega zaslužka je uporabil za podkupovanje urednikov in oblasti. Državni tožilec si sedaj prizadeva ugotoviti vse one uradnike, ki so prejemali podkupnino. Tudi Diamondovo ljubico Marion Roberts pridno zasledujejo

Zahvala nemških industrijcev

Ljubljana, 2. naj a, AA. ob odhodu iz Ljubljane je dal g. dr. inž. HcnulnJd častni generalni koiiznl naše države v Berlinu, v imenu nemških industrijalcev, ki so te dni posetili Ljubljano in stopili v stike z našimi gospodarskimi krogi in oblastmi, to-Le izjavo:

Ko zapuščamo Ljubljano, žcl m globoke vtise, ki nam jih jc zapustilo to mest% izraziti tako-!«:

Prepričali smo se o trdni ;n močni vo-ii do obnove in napredka, kar se kaže ž» v zunanji sliki mesta. O tem smo se uvcriii tudi v zanimivih in poučnih razgovorih z mnogimi dobro poučenimi voditelji slovenskega gospodarskega življenja. Obisk na univerzi, ogled njenih zavodov, obrtne šoje. muzejev, im snečnega sinfoničnega kou-ccrta nam ie dokazal, da veje na vseli kulturnih področjih napreden, duh.

Uprav vzhičeni pa smo

KAJ JE DANES ?

Tombola poštnih uslužbencev tošno ob 3« (iS*) popoldne

Zato kupimo vsi tablice, ki stanejo po Din 2.—. Prodajajo se na vseh dohodih na Kongresnem trgu.

ODBOR.

Zločini makedonstvujusčih pred sodiščem

Sofija, 28. aprila

Zaradi viadne krize, ki v celoti zavzema vso pozornost prestolnične javnosti, je ostala razprava, ki se je te dni vršila proti morilcu protogerovca Nauma Tomalev-skega ter njegovima pomočnikoma, policijskemu agentu Petku Petrovu in njegovi ženi Kuni, skoraj popolnoma neopaže-na, dasi je svoječasno drzni umor tega vodilnega predstavnika makedonstvujuščih razburil ne samo vse mesto in vso državo, temveč tudi inozemstvo.

Morilca sta bila sicer dva, Vladimir Gergijev černozemski in Andreja Manov, toda Manov je umrl za ranami, ki jih je dobil v borbi z orožniki, ki so ga zasledovali: tako je prišel pred sodišče samo Černozemski s svojima pomagačema.

Na razpravi je černozemski čisto mirno priznal, daje umoreli Tomalevskega. Priznal je dalje, da je član VMRO (notranje makedonske revolucionarne organizacije) že od leta 1922., in je izjavil, da ostane njen član do konca svojega življenja. V organizaciji je bil prost četnik, brez posebne naloge in brez čina. Tedaj je prišel k njemu Andreja Manov, ki mu je sporočil, da imata od VMRO nalogo, da umorita Tomalevskega. Neki človek, čigar imena černozemski ni hotel izdati, ki pa je bil po izpovedbi soobtoženca Petrova, neki Georgij Mladeilov, ju je spremil do hiše policijskega agenta Petrova. Tam sta dobila sobo, odkoder sta mogla opazovati Tomalevskega, ki je stanoval v hiši nasproti stanovanju Petrova. Petrovu sta rekla, da sta nelegalna makedonstvujušča, ki se ne smeta kazati v javnih lokalih, in on je ugodil njuni želji. Petrova prej nista poznala.

Ugodna prilika za napad na Tomalevskega se jima je nudila šele po nekaj dneh. Tomalevski je stopil iz hiše na prag, pa sta začela streljati nanj s karabinkama, ki sta ju bila prinesla s seboj. Tomalevski je padel. Ko sta pa nato hotela pobegniti, sta ju zasledovala osebni stražnik Tomalevskega, Vasil Nastev in orožnik Nejkov, pri čemer se je zopet streljalo in je bil smrtno ranjen obtoženčev drug Manov.

Na vprašanje, ali mu je znano, kdo je dal nalog, naj umorita Tomalevskega, je obtoženec odgovoril, da ne ve, kdo so člani sodišča VMRO. ki izdaja take naloge. Izjavil je, da je poznal Tomalevskega in da so mu o njem povedali, da je njegovo delovanje škodljivo za organizacijo. Ali je to resnično ali ne, pa on nima pravice presojati.

Policijski agent Petko Petrov, ki je bil obtožen, da je pomagal morilcema izvršiti njun zločin, je tajil, da bi bil vedel, v kak namen sta iskala pri njem sobo. Sprejel ju je v stanovanje, ker se mu je reklo, da je to potrebno, da bi se ne potikala po mestu, kar bi jima moglo škodovati. Enako je izjavila tudi njegova žena Kuna, trdeč, da ni ničesar vedela o namenu čer-nozemskega in Manova in da je bila za časa napada v svoji sobi, kjer je pospravljala, dočim je bil njen mož v službi na policiji.

Državni tožilec je za Č.ernozemskega predlagal smrtno kazen zaradi umora Tomalevskega. za poizkušeni umor orožnika Nejkova pa kazen po zakonu, umaknil pa je tožbo proti njemu zaradi poizkušenega umora Vasila Našteva, češ, da se je obtoženec tedaj nahajal v položaju silobra-na. Umaknil je eeeeteeeeeueeedeieeeee na. Umaknil je tudi tožbo proti Kuni Pe trovi, češ, da se je kot ubogljiva žena morala pokoriti ukazom svojega soproga, a za Petrova samega je predlagal kazen za sokrivdo pri umoru. Zagovorniki so zahtevali oprostilno sodbo za vse tri obtožence, če bi pa bil černozemski spoznan za krivega, naj bi se mu prisodila kar najmilejša kazen ker je izvršil svoje dejanje po neodvrnljivem nalogu.

Sodišče je obsodilo černozemskega na dosmrtno ječo, Perkova pa na 15 let, dočim je bila njegova žena oproščena.

Kakor rečeno, je razprava ostala skoro popolnoma neopaženoa in prestolnični li sti — nekateri so jo prezrli popolnoma — poročajo o njej čisto na kratko.

Nogomet v Pragi

Praga, 2. maja h. Pred 31.000 gledalci je včeraj v prvenstveni tekmi zmagala Sparta nad Slavio z 2:1 (1:1). Danes je gostovalo v Pragi dunajsko moštvo Wa ekra ter igralo z Viktorio iz Žižkova neodločeno 3:3, domačini so pred odmorom že vodili z 2:1.

Slovenski novinarji v Rogaški Slatini

Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udni-

ženja in zadruge Novinarski dom

Prvi maj, ko po tarifni pogodbi tiskarne v dravski banovini ne delajo, so letos po* rabili slovenski novinarji za občna zbora obeh svojih organizacij, stanovske in go* spodarske. Izbrali so si za zborovanje na* šc krasno banovinsko zdravilišče Rogaško Slatino, katere predstavniki so jih. na čelu jim ravnatelj g. dr. Šter, sprejeli prisrčno in nad vse gostoljubno. Obisk v Rogaški Slatini bo ostal novinarjem, ki so sc zbrali v izredno velikem številu iz Ljubljane. Ma» ribora in Celja, v najlepšem spominu, po» sebno šc. ker je tudi narava sama razlila nad tem divnim kotičkom naše zemlje ves svoj pomladni čar.

Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslo. venskega novinarskega udruženja je v zdraviliški čitalnici, od zdraviliške uprave ljubeznivo prepuščeni in prirejeni za zbo» rovanje, otvoril predsednik Stanko Virant. Uvodoma je pozdravil vse navzoče. posc» bej šc ravnatelja dr. Štera in sreskega nn> čelnika dr. Kartina. nato pa ob odobrava* nju vseh navzočih sporočil, da je z zbom» vanja poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke prcdscdni» ku vlade, banu, ljubljanskemu županu in županu v Litiji, kjer so bili novinarji go» stoljubno sprejeti ob svojem zadnjem obe* nem zboru. Nato jc podal kratko poročilo o splošnem položaju novinarjev v državi in o najvažnejših stanovskih in organ i za* cijskih zadevah. Podrobno poročilo o delu ljubljanske sekcije JNU sta podala tajn:k Rudolf Ozim in blagajnik Drago Poloč* nik, dočim jc o stanju Novinarskega klu* ba v Mariboru poročal klubov predsednik l.'do Kasper. V imenu nadzorstva jc Ante Beg predlagal odboru absolutorij, ki jc bil soglasno podeljen.

Po živalmi, a skoz in skoz stvarni raz« pravi o raznih perečih stanovskih zadc* vah, so bili z malimi sprem lbami zopet izvoljeni dosedanji funkcijomarji s pred* sednikom Virantom. Lzvoljesni odbori se bodo konstituirali na svojih prvih sejah. Volitve in vsi sklepi so bili soglasni, kar je najboljši dokaz solidarnosti in kolegij jalnostri. ki vladata v novinarski stanovski organizaciji

Pr"d občnim zborom ljubljanske sekcije JNU se je pod predsedstvom zadružnega načelnika Aleksandra Zeleznikarja vršil prvi redni občni zbor »Stavbne in gospo« darske zadruge Novinarski dom«. Tudi ta jc potekel ob stvarni raznravi v lepem so* glasju. Izvoljeno je bilo z one t dosedanje načelstvo zadruge.

Zdraviliška uprava je po zborovanjih priredila novinariem skupno kosilo v pro* štorih hotela Poštj. Med novinarje so pr> šli .udi mno^i i^ledni domačini. Sreski na* čelnik «. dr. Kariin je pozdravil novinarje v .ricnu prebivalstva svojega sreza in jih opozoril na še neznane naravne lepote svo* jega Dodročja. zlasti kozjanskega okoliša. Zaključil je s pozdravom Nj. Vel kralju in kraljevskemu domu. Ravnatelj dr. Šter je pozdravil zas' 'mike tiska v imenu zdra* vilišča in nato kratko orisal razvoj Roga* škc Slatine po prevratu. Njegova intere* santna izvajanja, ki bodo gotovo zanimala vso javnost, objavljamo posebej. Na krat* ko sta želela novinarjem dobrodošlico gg. župan Stanko Šentjurc in zdravil, zdrav« nik dr. Kolterer, dočim jih je prvi letošnji zdraviliški gost. pesnik dr Alojzij Mer= har (Silvin Sardenko) pozdravil v imenu enega najstarejših slovenskih novinarjev, svetokriškega nadžupnika g. Franca KoroS* ca, s prigodno, burno aklamirano pesmico. Za pozdrave in gostoljubnost so se v ime* nu novinarjev zahvalili Stanko Virant, Franc Zebot in Ante Beg, dočim ie Silvi* nu Sardenku odgovoril Fran Knaflič z ver« zi, skovanimi od Tineta Ravljena. Kosilo je poteklo v tovariški družabnosti ob spi oš* nem zadovoljstvu vseh udclcžencev, za kar gre precejšen del zasluge tud iskrbnemu in spretnemu hotelirju g. Čohu.

Popoldne so naredili novinarja še kratek .izlet k Sv. Križu, kjer so mogli v svoji sredi pozdraviti tudi svojega veterana go* s poda nadžupnika Korošca. Z večernim vlakom so se udeleženci malega, a lepo uspelega novinarskega »parlamenta« vrnili v svoja mesta, vsak pač s trdnim sklepom, da bo porabil prvo priliko za zopetni obisk Rogaške Slatine, tega dragocenega bisera naše ožje domovine.

Številne nesreče

Ljubljana, 2. maja

V teku včerajšnjega in današnjega dneva se je pripetilo v mestu kakor na deželi precej nesreč. Danes je bil zaposlen pri kanalizacijskih delih na oglu Dunajske ceste in Pokopališke ulice 43-letni delavec Matija Brajer, stanujoč v Bizoviku 81. Ko je stopil v jarek, je zgrmel nanj gramoz in je Brajer obležal v jarku z zdrobljeno desno nogo. Brajer je bil z reševalnim avtom prepeljan v bolnico.

V Holzapflovi ulici se je v četrtek zvečer pripetila enako huda nesreča. Tamkaj se je na dvorišču hiše št. 30 igrala sama 4-letna Dubrovka, hčerka državnega uradnika g. Pavliča. Malo prej je streljal gospodar s flobertovko na dvorišču vrabce, ki jo je pustil za hip na pasji utici. Dubrovka je slučajno prišla tjakaj, vzela orožje in sprožila. Strel je zadel deklico v glavo. Otroka so nemudno prepeljali v bolnico, kjer mu je zdravnik odstranil zrnca iz rane.

Stavbinski delavec, 42-letni Jože Graj, doma iz Zg. Bistrice, zaposlen pri stavbeniku Angelu Battelinu v Ljubljani, je pomagal v četrtek na neki stavbi pri razlaganju tramov. Pri tem se je kup tramov zrušil in pokopal Graja pod seboj. Nesrečnik je obležal na tleh z nalomljeno hrbtenico in notranjimi poškodbami. Ponesrečeni delavec je poročen in je oče 7 otrok.

54-letni delavec Janez Okorn, doma od št. Vida pri Stični, je v petek kopal doma v Bregu pesek, pri čemer pa se je udri plaz in pokopal Okorna pod seboj. Ponesrečenca, ki je dobil pri tem hude notranje poškodbe, so rešili izpod peska domači, ki so ga odpeljali v bolnico v Ljubljani.

Soproga pismpnoše, 66-letna Ana Megu-šarjeva iz Ljubljane, je šla danes dopoldne naročit Žagarja za žaganje drv, ki jih je dobila včeraj. V razgovoru z Žagarjem, ki je imel cirkularko baš v obratu, pa je bila tako neprevidna, da je z roko udarila ob žago, ki ji je roko strašno razmrcvari-la. Megušarjeva je morala v splošno bolnico.

Zopet velik požar v Podpeči

Včeraj je tuljenje treh siren opozorilo ljudi, ki so bili po večini na polju, da gori v bližini. S strahom so se ozirali ljudje okrog in so opazili, da gori v vasi Podpeči. že lani poleti je iz še neznanega vzroka zgorelo v tej vasi 7 objektov z vsem orodjem in v bližnji vasi Kamniku 11 poslopij.

Ljudje so takoj pustili poljsko delo in hiteli nesrečnikom na pomoč. Gorečega kozolca, 2 podov, 1 hleva in 1 stanovanjske hiše ni bilo mogoče rešiti, ker je bil močan veter. Zato so morali vrli gasilci iz Podpeči, Jezera, Preserja, Kamnika. Notranjih goric in Brezovice, ki so bili že v nekaj minutah na kraju nesreče, pričeti omejevanje požara. Velika nevarnost je namreč pretila dvema stanovanjskima hišama, ki sta last Stavbne družbe v Ljubljani. že sta se vnemali, a so nevarnost preprečili požrtvovalni gasilci.

Pri tej priliki ne smemo pozabiti marljivih sodelavcev v kamnolomu. Le ti so namreč rešili živino in mnogo gospodarskega orodja in pohištva. Ne glede na nevarnost, da se poruši nad njihovimi glavami ostrešje, so z vso naglostjo spravljali na varno, kar je imelo kako vrednost.

Pogorelca Padar in Caserman trpita veliko škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino.

Vremenska napoved

Zagrebška vremenska napoved za danes:

Oblačnost se bo povečala; verjetno je prehodno poslabšanje vremena; mestoma vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne. Vzhodno polovico kontinenta pokriva nižji tlak. dočim je na jugu in na Oceanu višjih tla,k. Malenkostna razlika daje možnost za l-okalni minimum, ki lahko povzroči poslabšanje vremena. Pritisk ie na jugovzhodu in v centralnih krajih porasel za 0.1 do 3 v ostalih pokrajinah pa je za prav toliko padel. **

Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Sprva še toplo vreme. Na zapadu ponekod že oblačno, vendar še precej jasno, toda nezanesljivo.

Otvoritveno naznanilo!

< z

H <

<

K <

O

o

K

To<

v- So^

v ^JŽ^

^ j

»

o

o >

to *

>

fe

t« >

H

Z >

os o oc

Alojz klailžer, restsvrater in kavarnar

premiera najslajše filmske operete in čarobne revije krasnih gi risov in plesalk opojnega petja in pravljičnega razkošja, omamljive muzike in lepili šlagerjev

Film, ki prekaša popularni film

»Rio Rita«

Predproaaja vstopnic od 11. do pol 1. popoldne

aši kraji in

Nj. Vel. kraljica Marija v Zagrebn

ljudje

Ferdo SekB častni član SPD

(Iz planinskega predavanja ▼ Mariboru.)

... Zato trdim še danes, da je naš in

Vaš Seridl naš največji planinec tudi te-dajj, kadar hodi po ponižnem kapiteljskem griču nad Novim mestom in gleda na lju-bo mu tercijarno pokrajino. Tedaj vidi v duhu diluvijalno jezero, ka je segalo preko vBe Panonije tja do njegovega Novega mesta in še dalje; pa mu plava misel za tisoče in milijone let nazaj, kp je naš Triglav še tonil v dnu morja... Skromen in vesten pri svojem literarnem delu, ki je veliko in znamenito, je pisatelj »Kam« niških planin« in pesnik »Rastlinstva naših Alp«.

Časih je vsak lajfk vedel nekaj splošne, ga in poznal vsaj glavne teorije geološke, danes pa je pri rod osi ovna veda tako ogromna napredovala in se v svojem razvoju razdelila po posameznih panogah ▼ spe» rijalne prirodoslovne vede, da 6e o kakem splošnem prirodoslovnem znanju komaj more govoriti; smo pač v dobi speci jalizi«

STE*««*, ^ ,Iedeah ^

Din. Klap-kamera 350 Din, »Agfa-Bfflyc 570 Din, »Potar Anastigmat« 725 Din,

-rtmr no zelo nizkih cenah >Agfs m. »Autotaips« 62 Din in ves pribor po ie

Trgovski dom STERMECKI, Celje št. IS

VELIKI ILUSTRIRANI CENIK ZASTONJ!

Po obisku zoološkega vrta se vrača >j- Vel. v spremstvu rojaških in civilnih dostojanstvenikov.

Ak» Č3ui Je rcm *sSr»raffcs

feanikarji Rte sdravnfki

rani mali kot veli! d,

kjer je družbe vzdih in krit!

A Ko čas Je ogenj vnet: »o kresovi vaši BstS, da so složni v misli tsth ena duša ves bo svet!

Časnikar Je inč sveta.

Milostno naj Bog obvarje! časnikarje kot zlatarje!

živeli iz dna do dna!

ran$a prfepdoskmiih panog. Prirodorfarje je aarzelo tako ogromen obseg, da je zače# ; lo razpadati v speci jalne vede, med temi je prva gedogija. _

Naš Seridl pa me je uvecM ▼ tajnro« geologije in njemu »e imam zahvaliti za vse užitke, ki mi jih v stoteri meri nudi vsaka pot po nas zemlji, ki sem jo dositomal gledal z dragimi očmi. On mi je šele pdprl pogled v prirodo na stežaj in otvoril liste r njeni tajiinstveni knjiga.

Geološko gledanje prirode |afa> poglablja uživanje prirode. Zato pravim: vsak pravi planinec in prijatelj prirode bi moral biti kos geologa. Geologija je od prirodoslovnah ved ena tistih, ki je najbolj napredovala; najbolj problematična, kakor je bila, je danes skoro eksaktna: njeni logični za* ključki sledijo po dejstvih iz na videz ne« mih, a v resnici glasno govorečih okame-nin. Zemeljske plasti pričajo o davniih dp-bah; sredi brezmejnih davno (poraslih prodnatih ravnin ležeči skalnati balvani _ in skrivnostna očesa prirode s svojimi tihimi vodami nam govore o gibanju bivših lede-nikov, ki so nekdaj pokrivali danes zeleneča brda.

Zgodovina vsega človeštva sega za ne-

zmatnp dobioo nekaj tisočer let nazaj in ta drobec se imenuje svetovna zgodovina, dočim šteje samo doba od pojava prvih pitekantropov v pliozenski eri tercajarne dobe in šele poznejšega človeka, ki se po« javi v najnovejši in najkrajši filogenetski dobi, takp zvani amtropozojski eri v diluvi. jalni in aluvijalni periodi tercijarne done (imenovane tudi kvaterne), 200.000 do 500 tisoč let. Do te dobe pa je zgodovina zem« lje prešla že pet dob, ki je vsaka za imlujo. ne let daljša nego najmlajša.

Kugv pravi nekje, da pričenjajo v ribi noči, ko sveti mesec na gorski mir. gore govoriti. V njem se oglaša tedaj pnrodo« slavec, katerega gledanje zelo poglablja uzi« vanje krajine. Geolog se noč m dan T^o varja z gorami, ki mu pripovedujejo svojo stotispčletno zgodovino Naš Seidl se po.

Pri hemeroidalni bolezni, zagatenjn, natrpanih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenciee vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefo-ve« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.

ELIDA5fe^MILO

govarja z njima lo 75 let, Mj je tajen pri« rodoslovec.

Slovensko

dmfltifo je na zadnjem občnem zbora ia priliko 75 letnice njegovega rojstva izvolilo našega Forda Seidla za častnega člana. S tem je plačalo le svoj stari dplg njemn, našemu največje« ma olanmca...

Dr. I. G Oblak.

Nesreča delavke pri stroju

Litija, 2. maja.

V Btijski precSlnica se je zopot zgodila huda nesreča, katere žrtev je postala mla* da prediiniiška delavka Tekalčeva. Delavka je bila zaposlena pri strojih. Med delom se fi je nabral na stroju bombažev prah. Hotela je osnažiti kolesje in je segla s ka» po v stroj. V tem pa je vrtnini jermen po» grabil delavko za cunjo. Tekalčeva je izgubila prisotnost duha in ni izpustila krpe, pa jo je že kolesje ujelo za roko.

Nesrečnrici je zmečkalo in zlomilo rolo; močan sunek, kn jo je zagnal proti' stroju, ji je tudi zlomil ključnico. Z gSavo je udarila po stroju in ai je pri tem izbila dva zoba.

Na krike nesročnttce so puubiteio njene

tovairišice, ki »o hitro ustavile kolesje, na* kar so ji mudile prvo pomoč. Medtem so poslali po prediteiskega zdravnika dr. Uk-marja, ki jo je obvezal, nato pa je odredil prevoz v ljubljansko bolnico.

Smrtna žrtev rudnika

Hrastnik, 2. maja.

Komaj se je v rudnikih začelo malo ve?

življenja, je že zopet v vrsto rudarjev posegla strašna smrt V sredo okrog 7. zvečer je postal v našem rudnika smrtna žrtev nevarnega dela 27letni rudar Alojz Pirker- Kakor vsi tovariši, se je tudi on z veliko vnemo lotil dela, da bi se že v prvih rednih šihtih izkopal iz strašne bede. Najbrž je s preveliko močjo nabijal po velikem kosa premoga in mogoče 90 tudi zaradi praznovanja zanemarjene razne varnostne naprave — zgodilo se je pač, da se je od oboka rova odtrgala kvadratni meter velika skala premoga ter spodbila leseno podporo, takozva-no stojko, ki je padla nesrečnemu rudarja na glavo. Najbolj je bil udarjen po sencih in je bil takoj mrtev. Podobne nesreče še ni bilo v naših rudnikih in se najstarejši rudarji ne spominjajo, da bi stojka koga ubila.

Okrog 8. zvečer so prinesli mrtvega radarja iz rova. O nesreči so obvestili očima

ia mater, ki je bila neutolažljiva, posebne ie, ker je v kratkem času to zanjo že druga najbridkejša izguba. Pred dobrim tednom je dobila iz Francije žalostno vest, da je amria njena tam omožena hči Ana. Pred leti Je našel v rudniku smrt tudi njen prvi mož, ki je delal v Nemčiji. Ponesrečeni Alojz je zelo žaloval za sestro Ano, veselil pa se je na praznik L maja. Nameraval podati na

izlet v Mrzlico, da bi mu narava olajšala vse gorje.

Namesto izleta pa Je bJTa včeraj ob 15. njegova zadnja pot na dolsko pokopališče. Njegov pogreb je bil veličasten, udeležilo se ga je delavstvo v velikem številu, zastopano je bilo tudi rudniško ravnateljstvo in svlra-la 3e rudniška godba. Tudi delavci drugih obratov so spremljali svojega tovariša na zadnji poti.

Najstarejša Slovenka

Otnd dan smo priobčili sd/Sco najstarej&e-ga državljanu Jugoslavije, starega 121 let Priobčujemo danes sHko ženice, ka je, če

že ne najstarejša državljanka, tedaj gotovo

najstarejsa Slovenka. To je Jem Jelen, to* jena 13. februarja 1829, ka je torej leto«

dosegla 102 leto starosti. O njej je »Jutro« poročalo že v letošnji 50. številki. Starka, ka je pred kratkim prebolela posledice težke nezgode, zopet opravlja lažja vsakdanja opravila in zelo odporno prenaša pezo svo»

Ha m era

Slaiinska zdravita novinarjem

{Slatinski gost »latinskim gostom).

Pesnik Sllvtn Sardenko (dr. Alojzij Meriiar) Je J, maja pri kosfhi v hotelu pri »Pošti« v Rog-aSki Slatini pozdravil tfove-nske novinarje z naslednjo zdravico: Naš Prešeren kot Jurist modroval je sklepe take: da tz pravd bi rumenjake tj koval v dobiček čist.

Bommjfek Je tedB &ss.

Glej, usoda neenaka: časnikar iz rumenjaka kuje pravde strog israjs.

A ko čas je res

časnikarji sta zlatarji! Naj bi teklo v zlati zarji plemenito vam per6.

Ake novee d»f Je dan

ste novinarji dragulji! Pod pero se pno ti žulji, kot d& b plugom ed ratar.

ru bo že čakali čolni, ki so prepeljali

družbo na otok, odtod pa v hotel Starki na obed. Popoldne so se Cehi z avtobusi odpeljali do Sv. Janeza, zvečer pa v Lescah zopet zasedli svoj vagon in nadaljevali turnejo preko Ljubljane do Zagreba. Na kolodvoru so se zvečer poslavljali številni novi znanci in prijatelji.

Ban Svetomir Matic f

Novi Sad, 2. maja.

Davi je tamrl po daljšem boiehanju ban dimavske banovine armijski general g. Sve» tommr Matič. Jutri popoldne ga bodo ▼ Beogradu pokopali na državne stroške.

Pokojnik se je rodil v Kraljevu 24. okto» bra 1870 ter je po dovršeni gimnaziji sto« pil v vojno akademijo. Strokovne __arti!je» •rijske študije je dovršil v Franciji Leta 1Š91. je postal artriljerijski podptoroonfflk, nai:ar je zaradi srvojih velikih sposobnosti naglo napredoval. V balkanski vojni je bil že polkovnik, general pa je postal ob

JsL železniški uradniki v jubljani ie na Gorenjskem

Ljubljana, 2. maja.

Včeraj ob 13.58 je prispela v Maribor večja skupina češkoslovaških žeL uradnikov, članov ČU2, ki so na 16 dnevnem izletu po Jugoslaviji, že na obmejni postaji Št. nju so pozdravili goste jugoslovenski stanovski tovariši; tem bolj presr-čen je bil pozdrav na mariborskem kolodvoru, kjer so bili navzoči tudi predstavniki mesta, jug. čsl. lige itd. Posebni vagon z izletniki so priklopih popoldanskemu tržaškemu brzovlaku, s katerim so živahno pozdravljeni na vsaki postaji dospeli ob 17.22 v Ljubljano. Tudi tu je pozdravilo goste več predstavnikov, med njimi češkoslovaški konzul inž. ševčik, in šteiTlni železničarji.

Po ogledu mesta in ljubljanskega gradu so »e gostje zbrali zvečer na pozdravnem večeru v restavraciji »Zvezda«, kjer je bilo izmenjanih več zdravie v procvit medsebojnega zbližanja severno in jugosloven-skih železničarjev. Večeru so prisostvovali konzul inž. ševčik, zastopnik mestne občine dr. Fux, ravnatelj >Putnika« Pintar in predstavniki železniške direkcije ter udruženja železniških uradnikov. Večer je potekel prav animirano in je nudil lepo sliko tovarištva.

Davi ob 7.30 so izletniki krenili v krasnem jutru proti Gorenjski. Po kratkem pozdravu na Jesenicah so gostje potovali dalje do Dobrave - Vintgar, kjer so zapustili temačni vagon in odšli peš skozi Vintgar. Mlada narava in romantično — divja lepota te soteske sta napravili na izletnike mogočen vtis. Ob blejskem jeze-

oin/ih hudah časih bivše Avstrije, ko je M vsak naroden uradnik 9labo zapisan. Poma» gal je z nasvetom in podprl ustanovitev Sokola in zgradbo Sokcilskega doma. Bil je 44 let blagajmiik gasilskega društva, ki gaje imemovalo za častnega člana. Za svoje ga* sillske zasluge je bil odlikovan z zlato ko» lajno.

Sam rocMjulb je vzgojil tudi svojo rod«

bino v narodnem duhu. Pred nekaj leti m® je umrla soproga iz ugledne rodbine Širte* jeve, ki je bila prav tako marljiva društve* na delavka. *

Pokojnika bodo ^okopali v nedeljo 3. t. m. na ornomeljskem pokopališču v Voj» ni vasi. Blagega moža ohranimo v častnem swominfU.

ne<žnopoU

naj Vam bo pravilna nega prva briga. Ne da se opisati

zaključku sveto\-ne vojne. V balkanski vojni je bil komandant dunavskega polj« skega artilerijskega polka, v svetovnivo)* ni pa komandant raznih divizij in načel» mik arbiljerijske vrhovne komande. Do konca maja 1920 je bil tudi komandant savske divizijske oblasti, koje artiljerija je sodelovala tudi pri koroški ofenzivi Za« radi svojega velikega strokovnega znanja je biil večkrat član raznih strokovnih vojaških komisij im predavatelj na strokov nrih vojaških šolah. Pred svojim imenova* njem za bana je bil komandant IV. armdj* ske oblasti. Pokojnik ima velike zasluge za naše narodno osvobojenje, ne samo kot v^j.k, temveč tudi kot mož zelo širokega obzorja in velikega vnliiva v javnem življenju. Bil je En in plemenit človek, ki_ je povsod mahoma oisvajal že s svojim simpatična m nastopom.

Vjeonaja pamjat! —

Smrt uglednega belokra-jinskega rodoljuba

Črnomelj, 2. maja

Na 1. maja je preminul v Gradacu v 5u» tejevem gradu pisarniški ravnatelj v pokoju g. Janko Schweiper v starosti 72 let Pokojnik je bil naroden in napreden mož. Delovali je v vseh narodnih društvih in to v

TVORNICA CVKORIJB

Okusna in zdrava Je

KOLINSKA KAVA!

Spomenik kralju Petni v Ljubljani

Kipar Lojze Dolinar je dovrši ^>ome» nik v ilovici, kakoršen bo izklesan iz pod« peSkega kamna, m včeraj je komisija stro« kovnjakor izdala naslednje Poročilo

« ogtecb Dolinarjevega spomenika kralj« Petru I. v Jakopičevem paviljonu dne 29. aprila 1931 ob pol 12, ki so se ga odeležifi

trika km>* Pet« L VeŠkemn. Osvobodi« t <** h no^tn Dotaajj* Ribani JafcopK. Matej Stemcn, k«. Vfcufimir Sdbfc, Aate Gaber ki Silhrester Skeri.

Kot taivedtad IuJsHJsJo so^bsooc

Ide)« kot ^umenJc kralja odgovarja popolnoma, ker je kralj Peter vpodofctfen miren, b«e eptoodne poze zmagovalca ali borca, marveč edino le ▼ dostojanstvu kralja, ki tnu je zgodovina nadela ime Ve« lila. K**> je »k5)d£en* eeiota, od vseh stra* ni ugodne sShuete, ki združujejo strnjene mase r harmonično ravnovesje. Sklenjena ailbucta z rahlo stiliziranimi anatomskimi farmani in na tiroko zasnovana menjava valovitih lini} z ostrimi črtami ustvarja mogočno mooumentaiinost

Mirna, nera^g9>sna poea •pomenfca je nadalje izvedena iz tehnie materijala, namreč « temnega kamna, ka ne dopušča detajlov in drobnih končki. Sama obde« lava kamna zahteva seveda popolnoma drugačnih oblak kakor n. pr. bron. Organič-ni zahtevki materi jala model docela odgovarja. Zamadi statike in materijala je nujno potrebno, da je res spodnji del kipa izpol-njen, kakor bi figura rastla iz kamenite gmote.

Kot okrog!* kamenite plastika, name«

njena za spomenik, ustreza model vsem zahtevam in ga podpisani smatrajo za umetnino visokih kvalitet.

Ljubljana, 29. aprila 193L Rihard Jakop« L r„ Matej Stemen L r., Vladimir Subic L e„ An te Gaber L r., Sil« veater Skeri L t

Gazela terpenti-

novo milo je za vse, tudi najfinejšo tkanino

Zahtevajte ga pri Vaflem trgovcu!

Nega las na znanstveni podlagi

Mnoga sredstva, ki m danes ponujajo za

nego in ohranitev normalne rasti las, so dovedla do tega, da so se začeli znameniti strokovnjaki znanih univerzitetnih klinik za kožne bolezni intenzivneje baviti z vprašanjem postanka in rasti las.

Ugotovljeno je, da bo dolgost življenja las samo takrat normalna, ako bo vsak posamezen las normalno učvrščen. To učvrščenje je odvisno od produkta, ki izločuje žleze lojnice temena, poznanega pod imenom CHOLESTEREN. Ce ne izločajo omenjene žleze Cholesterina v zadostni meri, morate tega nadoknaditi od zunaj. Delovanje Cholesterina bo samo tedaj popolno, ako se uporablja v najfinejšem

tazredčenju. Tako zanesljivo sredstvo js

splošno priznani biološki ton i ki lm za lase TRILYSIN, kateremu so tudi strokovnjaki priznali odlično delovanje Lasje se že po kratki uporabi TRILYSINA učvrstijo, prhljaj izgine in kmalu preneha tudi neprijetna srbečica. Treba je še poudariti, da je uporaba tega sredstva povsem enostavna: Dovolje je, da se zjutraj ali zvečer teme namoči s TRILTSENOM. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfume-rijah in boljših brivnicah. Brošuro v preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno mr. ph. JOSIP HOFFMANN, Zagreb, Mošlnskoga ulica 5.

še o medvedih v naših

Kako je končal nesrečni notranjski

tincem na

»Medvedje na Gorenjskem in Notranjskem. — 151etai deček je ubil medveda..« Ko sem to čital, se mi je zdela zadevščina izmišljena ali vsaj pretirana. Kar se ni zgo« dilo toliko let, aii bolje rečeno, še nikdar, da bi medved sam od sebe napadel člove« ka, naj bi se bilo pripetilo sedaj, ko se skuša spraviti medveda pod popolno za* ščito, ker je nevarnost, da za vedno iztre« bi jo medvede iz naših gozdov. Naposled pa si je tudi težko predstavljati borbo med velikim medvedom in 151etnim dečkom. Vprašal sem uglednega posestnika in lovca iz Starega trga, kako on misli o tej stvari. Odgovoril mi je, kakor sem pričakoval.

V okolici Starega trga so srečavali gozd« ni delavci že od jeseni srednje velikega medveda. Hodil je počasi — »vlačil se je«, kakor pravijo. Lovci so sodili, da je ob» strelj en. Pred dobrim tednom je srečal medveda tudi gozdni delavec P., ki je na* stavljen tudi kot lovec v nekem manjšem lovišče, so mu bili že za petami. Ker »o 15letnim sinom v gozd. Tu je baje njegov sin opazil ubogo medvedjo paro ter hitel po očeta, ki je kasneje potolkel zverino... iMedveda sta na pol živega pripeljali a v Sta« ri log, kjer je kmalu poginil. Ni tehtal niti 30 kg in je imel v plečih zarastel star strel. Po nasekanem svincu so ugotovili, da je streljal nanj v jeseni lovski tat Medved je zato hiral in hiral, dokler ga ni trpljenja rešila sekira. P. je prvotno pripovedo« val strašno krvavo zgodbo, kako ga je na-padel medved in mu raztrgal hlaiče...

To bo najbrž povod omenjenega časopis« nega poročila. Podobne vesti pa širijo tudi e onem kosmatincu, ki je napravil izlet

medved — Kaj je resnice s kosma-Gorenjskem

na Gorenjsko. Kakor mano, se je držal gorenjski medved že sfcozi dve leti v lovišč« barona Borna. Ravnatelj posestva gospod Sohnbichler je povedal, da medved m napadal ne divjadi in tudi ovc niso našli raztrganih. Ko je pa prekoračil Romovo lovišče, so mru bili če za petami. Ker so dobili lovci opomin, naj puste medveda pri miru, so trdili, da je bilo vse skupaj potegavščina in da so oni sami najeli lovca, naj z opankami markira medvedje sledu Morda pa je le kdo verjel...

Razširjali pa so tudi strašno vest, da je medved nia Jezerskem uničil 50 ovac in da bi napadel tudi govejo živino, če bi jo dobil V kamniški okolici so ugotovili naknadno, da je trgal sme. Lahko pa trdim, da dosedaj ni znan še niti en tak primer ne iz kočevskih gozdov m tudi ne iz No« tranjskega, kjer je pač precej več medvedov in srn kakor pa v okolici Kamnika. Prav tako velika je verjetnost vseh drugih trditev, kajti medved je bil zadnji dve le« ti na Gorenjskem le eden. Pri Bonn«, kjer so ga sledili skozi dvoje poletij, se m prav nič pregrešil. Od Borna je šel v Zelenico in v Dobrčo, slednjič pa se je zatekel v Jelovico, kjer bo, kakor vsaj upamo, varen pred slave željnimi lovci.

Zanimivo je, da bas sedaij, ko j« že dolgo v Jelovici, še vedno odkrivajo škodo, ki naj bi jo delal medved v Karavankah in Kamniških planinah. Mogoče ima ta medved aeroplan. najmanj pa bi moral imeti avto in dosti benzina. Tisti, ki zna govoriti, ima prav. žival se ne more opravičiti in ker že mora bita krivec, naj bo to — nesrečni medved. VI. K-

Huda ura nad Braslovčami in okolico

Debela toča je oklestfla češnje in hruške — Med močnim grmenjem je udarila strela v visok jagnjed

Braslovie, 30. aprila.

Hude muhe ima april. V torek po krasnem dopoldnevu se je okrog 14. nenadno pričelo oblačiti Po močnem bliskanju in sjrmenju je okrog 15. med debelimi kapljami začela padati kot lešniki debela toča. V nekaj minutah je bik zemlja bela, ka« kor da jo je pokrili sneg. K sreči je huda ura trajala le nekaj minut nakar je začelo deževati.

Med grmenjem je »darSa strda v neki visok jagnjed in ga jaačesmla do tal. Dre« vo se je nahajalo komaj 4 metre od gospodarskega poslopja, ki se le po srečnem naključju ni vnelo. _

Kljub temu, da imamo precej poram po« mlad, je toča napravila veliko Škodo na sadnem drevju, zlasti češnje in hruške so okleščene. Pod drevjem je ležalo polno od« bitih popkov. Zelmate in druge sadike po vrtovih so potollčene.

Vesela zgodba harmonikarja samouka

Odjemalec, ki je zahteval base po daja svoje instrumente

Naša domovina se lahko ponaša z samo- J

tski, ki bi doživeli drugod več priznanja kakor v svoji ožji domovini Po deželi naj- I demo spretne izdelovalce kranjskih harmo« nik. Marsikateri med njimi je zaslovel s svojimi izdelki že daleč preko ozkih mej dravske banovine v razne kraje naše države, pa tudi preko luže v blaženo Ameriko.

Nedavno tega sem se seznanil s takim izdelovalcem kranjskih harmonik in občudoval sem njegove res krasne izdelke. Vprašal sem ga, koliko instrumentov je že napravil po vojni. Bil je malo v zadregi, češ da si tega točno ne zapisuje, pač pa misli, da je bilo vseh že 96. To je število, ki vzbudi ponos, in mož je na svoje harmonike tudi v resnici ponosen. Pravi, da ne pojo nobene druge tako kakor njegove in da tovarniške glede solidnosti sploh ne doseže« jo njegovih izdelkov. Povedal mi_ je tudi, da gredo njegovi izdelki po vsej državi Samo v eni dalmatinski vasi je kar 7 njegovih instrumentov. Na vse zadnje sem si pridobil njegovo zaupanje in pokazal mi je med smehom pismo iz nekega kraja n« našem jugu, s katerim naroča neki harmonikar popravilo svoje razglašene harmonike. Pismo je tako originalno, da naj zve zanj širša javnost, v prvi vrsti pa naši glasbeniki da si obogate svoj strokovni besedni zaklad: »... aH ja sam ga uglasio, kako ste mi pisali Istodobno hoou ovom prili-kom da Vas zamoliim, da mi javite, bMi se mogla moja hramonika, koja ima glasove F. B. Es in As, preuglasiti na najvisi glas. kao n. pr. Gis, Cis. Fis, H ili A, D, J. C ili j oš u neki drugi glas a naravski da bi trebalo k tome i base preuglasiti. Basi bi trebali da budu jaki helikom, koji davaiu kod sviranja fake gromove na na« čin. kao što se glasi svinja. Molim Vas..«

Razumljivo je, da je vzbudilo to pismo pri našem harmonikarju veliko veseiost. Svojemu trgovskemu prijatelju je napisal vljudno pismo in ga vprašal, ali misli resno, ko piše: »kao sto se glasi svinja* Ni

svinjskih glasovih — Samouk pro-po vsej državi

trajalo dolgo in prejel Je naslednji odg©« vor: »... Psramio sam Vaše pismo i Vam javljam, što se tiče popravka, odmosno pre-glašenja harmonike, kad je tako velik po-sao, onda čemo ostaviiti, nek stoji. Sto se čudite mom izrazu za basove, da se glase kao svinja, to sam ozbiljno pisao, jer ne znani, kako drugčije da se izrazim muzički, a na ovaj način ja sam mislio, da čete me lako nazumjeti to je, da imaju jaki od^ zvuk kao velika svinja, jer su takovi basi meni dragi...«

Zadeva je postala s tem drugim pismom naravnost zapletena. Naš očanec je doma

Duševno potrti.

aH morda na srcu, ledvicah ali na pre« osnovi bolni?

Potem ▼ SLATINO - RADENCI, novodobno opremljeno zdravilišče. V čistem zraku in pomladanskem solncu se Vam bodo vrnile moči in veselje.

POMLADANSKA SEZONA od dne 15. maja do dne 15. junija.

Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, kopelji, zdravniški pregled In nadzor Din 1400.—» 5871

v kntfu. kjer nimajo prav nobene velike •vinje več, pa je pisal svojem« prijate-\jn na jug. naj mu posije vzorec take velike svinje. Do danes še ni prejel ne odgovora in n« svinjskega vzorca. Tam v podstrešni sobici pa tiho teče vrtalni stroj, poje ma« la žaga, diši prismojeni lim m naš dobri očanec dela harmonike od jutra do noči in jih uglaša po navodilih prijatelja Jovice.

V mesta pod Urško goro

SI oven gradeč, 27. aprila. Po fcraflcii lepih pomladnih dneh nam je začel nagajati pravi apriL Zjutraj nas pozdravlja najlepše solnce, a okoli poldneva že natakne Uraka gara sumljivo kapo, kar je vedno gotova napoved dežja. No, pa saj pravijo: aprilsko vreme in žensko srce sta si popolnoma enaka...

O stavbnem gibanju v našem mestu, o katerem je bilo v zimskih mesecih toliko govora, ni sedaj ne duha ne sluha. Mogoče je nekaj temu kriv nagajivi aipril a glavni vzrok bo tičal v gospodarska krizi. Do sedaj se je vse stavbeno gibanje omejilo samo na adaptacijo lokalov v pritličju hotela Schuller, kamor se 15. maja preseli pošta. Olepševalno društvo marljivo ure« juje park, postavlja klopi na lepih raz« glednih tačkah, vendar bo za pospešitev tujskega prometa v našem gorskem kraju treba poseči i reklamo tudi preko meje našega mesta.

Članom naše rrfone braitiovKine dela diivji petelin mnogo preglavic. »Boljše polovice« so že kar nesrečne, ko morajo ostati po cele noči same, a njihovi možic* lj,i »folcajo« po Uršfoinih in pohorskih grebenih. Padle so že tudi prve žrtve nesreč« ne petelinje ljubezni in sicer je ustrelil bančni ravnatelj Skaza dva in lesni trgovec Felber enega zaljubljenega pevca. — Ostali »jogri« pa še pridno naskakujejo.

Dramatični odsek Sokola nas je razvedril z onereto »Mežnarjeva Lizika« in z burko »Svetnik«. Za prihodnji mesec se pa že pripravlja drama »Razvalina življenja«^ Gremij trgovcev se je z vso vnemo pripravljal na svojo desetletnico, ki jo je proslavil 27. t. m.

Planincem dela mnogo preglavic sneg na Urški gori ki kar noče izginiti ampak ga ie še zmeraj več in menda dom na sivem Plešivcu še ne bo tako kmalu dostopen. Tudi cestni odbor se na vso moč trudi da bi ceste čim najbolje popravil in uredil. Najnujnejšega popravila bi pač bila potrebna cesta na pokopališče, kjer ob slabem vremenu pogrebci kaT plavajo po blatu. V aprilu je posegla tudi smrt v vp> ste naših meščanov in nam ugrabila 331et« no zasebno uradnico Emo Andrejčevo in 551etnega podkovskega mojstra in hišnega posestnika Luko Schmautzerja. Naj jima bo lahka žemljica! Ljudsko štetje so popisovalci tudi že dokortiali. Naše mesto šteje preko 1300 prebivalcev, torej za 200 več kakor pri zadnjem ljud. štetju.

Tudi med obrtniki »o nastale male iz« premembe. Pekovsko delavnico Ivana Znoja, ki se je izselil v Podčetrtek, je prevzel pekovski mojster Ivan Šilih iz Velenja. Dobili smo tudi novega slikarja in ples« karja Ignaca Smeha iz Maribora. Gozdna drevesnica pod spretnim vodstvom višjega šumarja Seroeca krasno napreduje in je bilo letos oddanih na tisoče smrekovih sadik, da se posade po goličavah. Lesna kriza je oorvidno malo popustila, kar pričajo številni vagoni ki se dnevno nakladajo. Vendar les nima nobene prave cene in tako se vsi tolažijo z boljšimi časi Ali jih pač bomo dočakali?

Občni zbor društva »Dom slepih«

LiubUana. 30. aprila. DmStvo *Dotn »lepih« ki le imelo nocoj občni zbor j« bilo ustanovljeno 1. 1923, imelo Je doslej 7 občnih zborov. Vzbuja zanimanje za slepce, jih podpira vsestransko, njegov jrlavni namen pa je zbiranje sklada za zgradbo Doma slepih. Odbor se voli na 3 leta, sedanji je bil izvoljen 12. XIT. 1929. Izvoljeni so bili gg. predsednik dr. Tomaž Klinar, podpredsednik dr. Mavricij Rus. blagajnik Janko Jeglič, tajnica ga. Minka Ska-berne, odborniki in odborni.ee pa: J. Cvek, M Hočevar, Iv. Lazar. J. Cvelbarjeva. M. Vrtovčeva m gdč. V. Zupančičeva. Koopti-rani člani odbora so dr. M. Zamik. dr. V. Ravnikar, in L Rems. Ti gospodje so

obenem čuvarfi sklada, k * sa nabrali ameriški Slovenci za zgradbo Doma. upravlja ga oa mestna občina (400.001 Din.)

Nadzorstvo odbora tvorita g. Janko Hočevar in ga. Marija Sadarjeva.

Društvo šteje 53 rednih članov in 47 podpornih. Lani je društvo imelo 9 rednih sej. Po večih komlsionalnih ogledih stav-biSč je društvo letos kupilo od barona Co-dellija zemljišče, ki meri 12.000 kvadratnih metrov, za 350.000 Din, ostali stroški bodo pa Se znašali približno 25.000 Din. Društvo Je plačalo dve tretjini zneska, ena tretjina pa se Je izplačala iz ameriškega fonda.

Denarna sredstva druStva se zbirajo z državno in oblastno podporo ter korpora-eij, s članarino, darili volili in prireditvam mi. DruStvo Je podedovalo Križmanovo posestvo na KarlovSki cesti, ki ga je prodalo leta 1928. Leta 1929. mu Je pa zapustila umrla g. H. Bavdkova posestvo na Zaloški cesti Društvu pa so pripadla Se mnoga druga manjša volila.

DruStvena imovina znaša brez posestva na Zaloški cesti 500.773.63 Din, dohodkov Je imelo v preteklem poslovnem letu 62.330.20 Din, izdatkov pa 50.327.30 Din.

Na občnem zboru Je bila sprejeta lzpre-memba pravil § 2, po kateri bi Dom slepih sprejemal v svojo oskrbo vso Šoloobvezno slepo deco ter dal na razpolago Šolske prostore, zato bi pa naj imel denarno pomoč banske uprave.

Djurdjevdanski uranak

Ljubljana, 2. maj«. V sredo, 6. t m. praznujejo naši bratje pravoslavne vere svoj narodni praznik Djurdjev dan. To ni le cerkveni marveč tudi narodni praznik, ki se tudi pri nas slavi pod lepim imenom zurjevanze V bistvu je to praznovanje dedščana pradavnih dob; po svojem postanku je narod, praznovanje starejše od cerkvenega, ker izhaja še iz predkrščanskega časa našega naroda. V njem je izraženo praznovanje znova prebujenega življenja v naravi, kult novega, pomlajenega življenja, mladoletja, ki ga prinaša Vesna.

To praznovanje pa nd omejeno samo na naš narod, marveč ga nahajamo tudi pri drugih narodih, povsod kot nasfledek stare davnine. Po pokristjanjenju narod mnogih starodavnih verskih običajev in izročil ni mogel pozabiti, pač pa jih je vezal na po' samezne krščanske svetnike, kakor na pr. za Božič, Veliko noč. Jurjevo i dr. Do» čim so se mnogi ti običaji pri nas izgubili so pa pri Srbih ostali do današnjega dne. Tako so se v zvezi z Jurjevim še vedno ohranili razni prastari običaji in vraže, ki jasno pričajo o njih davnem poreklu, ki nima organske zveze s krščanskim svetnikom in cerkvenim praznikom, nego je to samo preneseno na ta dan in tega svetnika. ki pada v pomladni čas, ko se obnavlia življenje v naravi.

Že Vuk Karadžič je v svojem Rječnika (1818) in v knjigi Život i običaji naroda srpskog zabeležil razne običaje v zvezi z Jurjevim. Na ta dan se moški pred^ solnc-nim vzhodom kopljejo v potokih, žene in dekleta pa dan poprej prinesejo vode domov. namečeio vanjo raznovrstnih zelišč, posebno luštreika, ter se drugi dan s to vodo umivajo. Umivanje je potrebno, da bi se s človeka oprala slehirna hudobija in za« nikrnost Dalje je zabeležil Vuk. da se je mladina na Jurjevo gugala na drenu, da bi bila zdrava kakor dren. V zveza z Jurjevim dnem se je pri mnogih Srbih razširil običaj, da je tega dne primemo jesti jagmietmo. Kar je Nemcem Osterianrm. to je Srbom jurjevsko jagnje. V nekaterih vzhodnejših srbskih krajih se jagnjetina sploh ne ie pred .Turjevi«m dnem.

Se razne druge srbske običaje na farjev dan je zabeležil Vuk. Omenimo naj ta lep običaj iz Boke Kofcorske. Tu gredo na ta dan po tri in tri za možitev godna dekleta skupaj k vodi Ena izmed njih nosi v roki proso, druga v nedrij ih gabiovo Vejico tretja pa ne nosi ničesar. To tretjo vpraša ena izmed ostalih dveh: »Ruda češ?« (Kam si se namenila?) Ona pa odgovori: »Idem na vodu, da vode i mene i tebe i tu što gleda pro tebe. (Grem k vodi, da vodijo i mene i tebe i ono, ki gleda preko tebe.« Nato vrvraša ta ono, ki nosi proso: »sta fa je u ruci?« (Kaj imaš v roki?) Ona pa ji odgovori: »Proso, da prose i mene i tebe i tu, što gleda pro tebe.« (Proso, da zasnubijo i mene i tebe i ono, ki gleda preko tebe.) Potem vpraša ono, ki ima gabrov« vcjioo, čemu ji je v nedrijah, ona pa odgovori: »Grab, da g rabe i mene i tebe i tu što gleda pro tebe.« (Gaber, da ugrabijo 1 mene i tebe i ono, ki gleda preko tebe.) — Tudi druge vraže tega dne imajo namen, da bi se z novim letom in življenjem v naravi ujela nova sreča ali pa da bi bila 1e> tina rodovitna. Povsem umljivo je, ako ljudstvo veruje, da »e na Jurjevo ne sme spati — sicer bi bolela glava. S tem bede« njem v zvezi je Jtrrjevska budmiica, ker na Jurjev dan. ki je praznik znova prebujene« ga življenja v naravi naj bo tudi človek buden, čil in vesel, in tak naj čaka, da m« ta dan prinese . zdravje, srečo in rodovit« nost.

Toda praznovanje JuitJevega dne »e pri n3ših bratih Srbih ne nanaša samo na zasebno življenje, ni saitno praznoverje, nego je pomembno tudi za življenje naroda kot ce« lote, za njegovo nacionalno življenje. To je v zvezi s posebno vrsto narodnega zna» čaja in narodne zgodovine. Po turškem navalu in mopadiu srednjeveških srbskih dr« žav so se Srbi še dalje kot levi borili proti osvojiteljem in tlačiteljem. Glavni predstavniki narodnega odpora so bili hajduki, ki so bili narodni branitelji in maščevalci Oni so se pojavili v zgodovini takoj po propadu državne samostojnosti, od kanca 15. stoletja, ter so preko 16., 17. in 18. tja do začetka 19. stoletja bili voditelja narodne borbe in odpora. Bili so v raznih krajih: na Primorj

atvo prišla pomoč s Cetin-ja po črnogorski četi ki je kaznoval razbojnika za njegove zločine. Takrat je že minila hajduška doba. pa se je pod istim imenom začelo razvijati nekaj čisto drugega, neko socialno zlo, tako da današnje ime hajduk pomeni nekaj povsem drugega od onega, ka* je bilo v narodni preteklosti

Stoletja in stoletja so izbrane}®! in odpornejši ljudje iz naroda pričakovali Jur« jevega dne, da pohitijo v gozdove in planine, da se bore za krst časni i sloboAi zlatnu. Tako je pesnik Branko RadičaJč v štiridesetih letih prejšnjega stoletja pel o teh starih narodnih borcih in herojih: Niko tebi ne htjede pomoči Rode mili, u preteškoj noči. Al' s' u goru diže sinak pusti Pa dohvati rukom mrak taj gostt. Hajduk kliknu, šara puška planu, A Srbiji bijel dan osvanu. Tak heroj je tudi nesmrtni Kara

S takim duhom je Sel naš narrod v bo«tw

za osvobojenje in nedinrerrje. In če se termi doda sposobnost naših vojnih starešin, potem je razumljivo, da je paša romska s sorazmerno malimi tehničnimi in dragimi gmotnimi sredisitvi mogla početi toliko slave. Temu junaškemu duhu moramo v prvi vrsti zahvaliti svojo današnjo svobodo ki močno državo.

Takšne mfcrfl na« navdajaj prod Jar)ew sko budimeo, ki jo naša slavna vojsflca prt« reja tudi v Ljubljani in dragih naših gair« nizijah. Želeti je, da se je udeležijo v ka* največjem številu vwi mo^kn m ženeflce, stari in mladi v družbi naše vojske in Sokolov. Saij ta viteški nacionalni duh moramo gojiti tudi v bodoče zaradi svoje narodne in državne varnosti.

Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!

Narodna zavest, kje si?

Tržič, 38. aprSa.

Javnosti Je že dobro znano, da »e nahaja tržaška podružnica SPD v ostrem sporu z upravo veleposestva Bom pri Sv. Ani. Lastnik g. Bom je podružnico tožil radi poti od Juri a na Hajndševo aS Ba-bino sedlo in dalje na Veliki vrh. Ta pravda je sedaj v prvi instanci odločena podružnici v prid. Proti razsodbi sta so Bom kakor tudd podružnica pritožila o« drago instanco. Med pravdo, odnosno šo pred njo, je pisal Bom podružnici pismo, kjer pravd, da naj mu podružnica, če mu ima kaj povedati, piše v nemščini ker on slovenščine ne razume, pri Sv. Arr» pa d* prav tako nima nikogar, ki bi mu verno prestavil pismo v nemščino. S tem pismom je vrnil tudi dopis podružnice, češ, da ga ne razume in torej ne sprejme.

Stremljenje podružnic« po odstranjen^« vseh ovir razvoju tujskega prometa v tir-žiškem kotu so podprle vse tržiške kor« poracije, tako mestna občina tržiška, krajevna občina Sv. Ana, SK Tržič, zadruga Planinski dom in lastniki koče na Zelera* ci Skupno so napravili na bansko upravo vlogo in jo podprli z vsemi dokazn. Podružnica SPD je pač pričakovala, da bo enotna fronta vseh vzdržala svoje pozse*. j« in jih tudi razš iril a. Pa smo se zmoti K

TržiŠki Športni klub se je prvi obrnil na Bonnovo upravo s prošnjo, da dovott smučanje njegovim članom po plazovih pod Zelenico. Prosil je za dovoljenje za smučarsko tekmo. Kakor nimamo nič proti temu, da prosi tako moramo z vsem poudarkom ugovarjati, da dopisuje z upravo v nemščini, ko je notorično, da je for« melni upravnik g. Detel a. Id zna slovensko. Pa še ni zadosti Od Borna se ne brani vzeti vrhu vsega še darila za najboljši čas tržiškega smučarja, ko je prej njegov predsednik podpisal vlogo na bansko upravo.

Pa to tudi ni vse. Oe je že tržiški SporN ni klub napravi! tako nerodnost, potem h4 tega n« pričakovali od enega prvih ljubljanskih športnih klubov. V rokah imamo njegovo pismo, s katerim prosi nemško za prireditev srednješolske slalom tekme na plazovih Zelenice. Bože nam odpusta grehe, ki jih delamo še 12. leto po prevratu. Ali nas še ne bo srečala pamet, ali bo naš narodni ponos še dolgo spal?

Po vsem tem se prav nK ne čudimo, če piše sam g. F. Born članu tržiškega Sokola, ki ni prosil za dovoljenje smučanja in kateremu je hotel Born ustaviti tekmo, kar pa je na prošnjo imenovanega funk-cijonarja opustil, da naj se za dovoljenje vsaj zahvali »und eventuel kann die Zu« schirift auch in deutscher Sorache gehal-ten werden«. To je višek. Smo silno miren in gostoljuben narod. Toda če nas kdo takole draži, se ne sine čuditi, če nam U vzkipi A. £»

Na drugem mesta poročamo o zborov* tjju siovcmskffih novinarjem ▼ Rogaški SBa-ti« m. Na skupnem obedu, ki ga je podredila novinarjem zdraviliška uprava, je ravnatelj g. dr. Star v svoj-em pazdrarvnem nagovoru ©risal na kratko tudi krasni razvoj Roga«

Razširjenje in modernizacija Rogaške Slatine

Not vodovod, novo moderno centralno Kopališče, plavalno kopališče, dva nova moderna hotela In nova

kavarna

tu, ne pa v srca ki da se v mednarodnem

svetu respe&tira samo ood narod, ki se je dvignil na trdno gospodarsko podlago.

Da nisem na napačnem potu, je ppka* zala bilanca, kj je po letih izgube izkazala vsako leto za par stotisoč dinarjev več čistega donosa in da srno do danes investi« rali iz lastnih dohodkov m dali državi okroglo

10 milijonov Din.

Ko je naš ljubljeni kralj dvignil s svojim energičnim kpraikom državo od roba pro» pada in uvedel stalnost v upravo, je dobilo naše zdravilišče upanje na boljšo bodoč« no6t, Kr. banska uprava dravske banovine je uvidela nujnost zahtev našega zdravili« sča in je nemudoma odredila pripravljalna dela za večje investicije. Ko smo pridobili še zanimanje našega znamenitega arhitek« ta prof. Plečnika za naše zdravilišče in je prevzel regulacijo in načrte za večje jnve« sticije v svoje vešče roke, smp začeti p«* šteje dihati. Pri razmerah, ki so vladale doslej v zdravilišču, ob pomanjkanju eta« novanj, kopalnih kabin in komforta, kakrš* nega ima zdaj v inozemstvu že vsako ne« znatno kopališče, in, kar je bilo najhujše, ob pomanjanju vode, smo že videli pred seboj brezpogojno nazadovanje zdravilišča v vsakem pogledu.

Zato sem hvaležen kr. banski upravi, da nas je rešila skrbi in sklenila veliko« potezno aikcijo v svrho napredovanja na» šega zdravilišča. Zasigurala nam je večji kredit, ki ga bo zdravilišče z lahkoto amor« tizdralo s svojimi dohodki in odredila je naslednje investicije:

Zgradbo novega vodovoda iz Sladke gore, zgradbo novega modernega centralnega ko« pališča, zgradbo novega plavalnega kopali« šča, dveh novih modernih hotelov in nove kavarne, ker dosedanja nikakor ne odgo« varja zahtevam. Vse te investicije bi morale biti gotpve do bodoče sezone 1932 in tako bodo od« stranjene vse ovire, ki zadržujejo naše zdravilišče v razmahu in napredku, za ka« terega ga je tako lepo ustvarila narava sama. Kljub velikim naporom od konku« renčnih strani tudi prodaja naše vode kpt glavni viT dohodkov zdravilišča od leta do leta napreduje in smo že prekoračili konzum v primeri s predvojno dobo letno

z nad 200.000 steklenic. Ta napredek v zvezi z napredovanjem frekvence gostov, ki se je povečala v pri« meri s predvojno dobo za 50 odstotkov m se bo znatno povečala, ko bomo imeli mož« oost sprejeti pod streho vsaj one goste, ki so se že javljali, pa smo jih morali radi pomanjkanja stanovanj odkloniti, nam daje pplno upanje, da doživi vera v bodočnost Rogaške Slatine popolno -vstajenje.

Dr. šter, ravnatelj zdravilišča.

Xk» SIs£he v zadnjih letih in povedal, ka«

ko nameravajo v najkrajšem času to zname« crito banovinsko zdravilišče še razširiti in sncdernttznrati. Iz njegovih, za vso našo jav« aont zanimivih izvajanj posnemamo neka« ;tere važnejše odstavke.

Ko sem prišel pred 10 leti na sedanje

rfažbeno mesto, je dejal g. ravnatelj, sem prišel kot tretji slovenski ravnatelj v po« vsem neurejene razmere. Imel sem prilikp s>naznati prave vzroke neuspehov svojih dveh prednikov in trdno sem sklenil, po« iskati drugo pot, ker sem uvidel, da pot, po kateri je zdravilišče vedno bolj prapa« dalo in postalo globoko pasivnp tako, da so kile razmere že nevzdržne, ni mogla biti prava. Vedel sem, da more dvigniti le delo in pravilno gospodarstvo zdravilišče iz tež« ke krize, v katero je bilo zašlo, in vedel sem, da se morem opirati le na delo in uspehe svojega dela, nikaikpr pa ne na na« klonjenast ene ah druge stranke, kakor je bilo takrat običajno. Zdravilišče se je mo< ralo brezpogojno postaviti nad vsako stran* karstvo in zavzeta edino le gospodarsko ■tališče. Ne ograje se ne na desnp ne na levo in v največjih težkočah in nasprot« mtnrih ee mi je to posrečilo. Podpirala me je v tem trdna vera, da še nikdar v zgodo* vrni človeštva ni prišel noben narod do tnoS in slave drugače kot z delom in umnim gospodarstvom, da je pTppadei -sak narod, ki je nosil svojo narodnost na je»zi«

Rogaška Slatina — Zdraviliški dom.

Dva Mostna dogodka ? pijanosti

39 Din zafcfcri družinskega očeta. — Strašne posledice strupene šmarnfce. — Krvavo Jurievanje vinjenega fanta.

&». JurfJ ob Sčavntd, 1. maja.

Lepo vreme zadnjah dni je vendar en« teat omogočilo vinogradnikom potrebno delo v nasadih in začelo se je živahno prekupčevanje s trsjem. Z nakupom in prodajo fcrsja se je pečal tudi 28!lefcni Šte» fan Kresiin iz Kokoričev, sodni okraj Lju* tonuer, ter si tako služil denar za preživ« Ijano« »roj« družine.

V apiemsitvu posestaBocvega skia AJoijiza Vrisnjjaka iz Logarovcev se je v ponede« tjek zjutraj podal k posestrnku Franca Ploj« iz Biaguša, ki je imel nekaj troja na razpolago. Okrog 10. dopofldne so se vaj tritje podaifi skupno v PHqjev vinograd na Sovjaku ter v kleti popivali šmarnico in se pogajali za trsje. Štefanu Kresliinu je Ploj pokadi tre v vinogradu, češ da je na prodaj za 30 Din. Kresiin je takoj izpila« čal ter naito odšel v vinograd, da si nabe« re prodano trsje. Ker pa ni našel toliko traja, kakor je baje zatrjeval Ploj, je za« foteva! od slednjega vročitev 30 Din, čemur PIloj ni hotel ugoditi Ptoipflvaii so naito šmamroo še do poldne.

Opoldne se je Ploj odfprarvM domov, Kre» din m Vrbnjak pa sta odšla na bližnjo žganj ekuho, kjer sta. itak že vinjena od -strupene šmarnice, pila še žganje.

Okrog 17. se je Ploj podal ponovno v »roj vinograd na Sovjak po nekem oprav ka. Spotoma je srečal KresHna in Vrb« njaka, ki sta se sila vini j ena vračala proti domu. Kresflin je takoj ustavil Ploj a ter ponovno začel prepir zaradi 30 Din. Pre» prjr je trajal nad četrt ure in v tem času je Alojiz Vrbnjak nadaljeval pot ter se od njiju že precej oddaljil. Po daljšem urerekanjiu je tudi Frarac Ploj hotel nada« 15eva.ti not. Ko je bi že več korakov stran, je Kresiin srtopil za nfjiim, segel po žepnem nožu ter zabodel Floja enkrat v levo ra» mo in enikirat v rebra ter nato zbežal. Vbo» di so bili smrtonosni, ker so bila ranjena tuda pljuča.

PBoj je le s težavo dospel do ksftft 300

korakov oddaljenega posestnika Franca Hauserja v Sovjaku ter končno krvaveč prosil za požirek sveže vode. Kmalu neto se je zgrudil in izdihnil. Pokojnik, ki je bi! prepeljan v mrtvašnico pri Sv. J

zapore okrožnega 90«dnšča v Maribora. *

Kakor običajno, se Je tu<9 letos na Jor-

jevsko nedeljo vršilo pri Sv. Jurju ob ŠČavnici veliko cerkveno slavje. Lep dan je privabil v prijazno vas precej občinstva, prišli pa so tudi vročekrvni mladi fantje iz sosedne fare Sv. Andraža, ki 90 bili očividno bojevito razpoloženi. S kuhinjskimi noži so se obrožili že doma. V Pergerjevi gostilni se je takoj opoldne sprla družba fantov od Sv. Andraža z družbo fantov tukajšnje okolice.

19-letnesmu junaku noža Franca Kocuvanu od Andraža, ki je bil v družbi svojega 17-letnega brata Alojza in drugih svojih pajdašev, tokrat nikakor ni hotela mirovati žilica. Začel je izzivati na vse mogoče načine, a ker nasprotni fantovski tabor le m reagiral, ja začel slednjič groziti. Da bi mladega vročekrvneža nekoliko pomiril, je pristopil k njemu 54-1 etni viničar iz Grabšincev, Alojzij Ilešič, ter ga z lepa začel pomirjevati; žal pa je njegovo prizadevanje učinkovalo ravno nasprotno. Kocuvan se je začel razburjati še hujše ter slednjič zamahnil z velikim kuhinjskim nožem, s katerim je že dalje časa grozil, proti ubogemu viničarju. S silnim udarcem mu je prizadel pod očesom 6 cm dol-

gm rano ter prereza! £Ho odvodnico. Kfcte

je kakor pobesnel zdrvel z nožem t roki ter napadel 23-letnega Alojza Korošaka iz Grabonoša, kateremu je isto tako na obrazu storil 2 cm dolgo rano pod brado, 16-letnemu Francu Zvem iz Grabonoškega vrha pa je zadal dva vbodljaja, 5 do 6 cm dolga, v levo roko.

Hešiču je grozno zevajočo rano obvezal okrožni zdravnik dr. Sokolov od Sv. Jurja ter ga radi zadobljene težke telesne poškodbe odpremil na zdravljenje v bolnišnico v Maribor, ostala dva poškodovanca, ki imata manj nevarne poškodbe, pa sta ostala v zdravniški oskrbi doma.

Pobesneli Kocuvan se, kakor pač val ti žalostni junaki nožev, izgovarja s popolno pijanostjo, kar mu pa seveda pred sodniki nikakor ne bo koristilo.

Po hudi uri

8t. Jurij pod Knmom, 2. maja

Da je april rogovil, pravi celo znan pregovor, čudno pa je vendarle, kar nam je napravil v svojih zadnjih dneh. Naklonil nam je vihar in točo kakor sredi poletja. V torek zjutraj je bila gosta megla, da smo videli komaj par korakov pred seboj. Trajala je do 10. dopoldne, nato pa se je zjasnilo in ostalo je jasno do 12. ure. Kar naenkrat pa se je spet pooblačilo in že ob štirih popoldne je bilo temno kakor pozno zvečer.

In je pričelo silno grmeti. Nastala Je taka burja, da smo mislili, da bo vse drevje polomila. Najprej se je ulil dež, potem pa se je začela sipati gosta toča, ki je bila debela kakor lešniki. Padala je pol ure in je bilo na okrog vse belo. Zbila je vso zelenjavo in brstje dreves. Proti večeru se je zopet zjasnilo .ponoči pa je postalo zelo mrzlo in pri nas na hribu je celo zmrzovalo.

Kakor se da sklepati iz premikanja črnih in grozečih oblakov, je bila okolica še težje prizadeta. Najbolj grozeče oblake je zavleklo nekam proti Radečam. Vreme je ostalo zelo spremenljivo in šele tretji dan nam je zopet zasijalo solnce in nastopilo je primerno pomladansko vreme.

Aretacija sadista

Novo mesto, 2. maja.

Včeraj so orožniki napravili pravcati po« gon za neznancem, ki je zverinsko razme« šaril Dežmanovega Sletnega sinčka Lojzka iz Vratnega pri Jerneju. Orožniške pa« trmlje so izsledile proti večeru v St. Pe» tru berača Ivana Zoolka, vojnega invalida, starega 45 let, doma iz Trške gore pri Kj» škem, ter ga odvedle na tukajšnjo orož« niško stanioo. Ko se je doznalo med občin« stvom, da je zločinec ujet, so vreli ljudje trumoma k zgradbi orožniske postaje.

Orožniki pa so takoj odvedli berača v žensko bolnico v svrho konfrontacije z osumljenim beračem in težko poškodova« ni

Mislite, da fetika nikomur ne prizanaša!

Ogromne javne gr v Beograda

Beograd, 29. aprOa.

PrikTjrrfStev Zerauna in Pančeva Beogradu je gotova stvar in glavna prometna žila, ki naj veže ta novi prirastek z Beogradom, se bliža dovršitvL Vse »noge« za pančevski most na Dunavu, ki jih je osem, so že gotove in železna konstrukcija, ki jih veže. Je že v ogromnih lokih razpeta čez pet mostovnih odprtin. Treba Je Je le še za dve odprtini na pančevski strani, kar bo dovršeno še tekom letošnje pomladL Ravno tako so se pričela tudi že dela za zgraditev mostu čez »pančevski rit,« poplavno ozemlje med Dunavom ln Pančevom, ki se bo pa itak v d oglednem času osušilo, ker so osuševalna dela tudi že v najboljšem teku. Ker Je to ozemlje prenizko, da bi se železniška proga zgradila naravnost po njem in bi bil železniški

nasip preveč izpostavljen pritisku čez svoj levi breg udarja jočega Dunava, Je potreben most, M bo imel 8 odprtin po 32 m dolžine. Ker bo imel dunavski most 7 odprtin po 162 m in bo na beograjski strani vodil do mostu viadukt s 5 odprtinami v skupni dolžini 110 m, bo takoimenovanl »pančevski most« meril skupaj 1500 m. »Noge« za most čez »pančevski rit« bodo gotove že letos, železna konstrukcija pa prihodnje leto. Proga od Beograda do Pančeva bo dolga 17 km in bo na levi strani Dunava samo ena postaja pred Pančevom, pri vasi Ovči.

Z zgraditvijo te proge pa postaj kar najaktualnejše tudi vprašanje beograjska železniške postaje, ki več ne odgovarja niti potrebam današnjega prometa, kaj šele potrebam onega prometa, ki se bo razvijal v Beogradu po otvoritvi pančev-ske zveze. Zato se Je ministrstvo saobra-čaja odločilo, da prične tudi s preuredbo glavne beograjske postaje, ki se mora razširiti, kolikor je le mogoče na seda^ nJem prostoru, obenem pa zgraditi tudi še nova postaja, ki bi zlasti v pogledu tovornega prometa razbremenjevala glavno postajo. Prezidalo se bo tudi postajno po-slepje. Za zvezo med glavno postajo In dunavskim mostom je potreben predor, M bi se pričenjal v bližini sedanje glavne postaje in bi šel pod Kalemegdanom na dorčolsko, dunavsko stran, kjer bi imel izhod nekako na dnu PozoriSne nHce, toda to vprašanje še ni rešeno. Zato bo dunavski most zvezan z glavno postajo, Beograd - Sava, po sedanji progi, ki gre ob savskem in dunav^kem bregu pod trdnjavo in se razširi v dvotirno. Na dunavski strani bo pred mostom, v bližini nove mestne klavnice nova postaja, Beograd - Da-nav, ki bo morda največja in najmodernejša postaja v vsej državi. Potniki, prihajajoči od Vzhoda, bodo izstopih tu. Med to postajo in postajo Beograd - Sava (današnjo glavno postajo) bo še majhna vmesna postaja samo za tovorni promet (dunavsko pristanišče).

Natečaj za idejne načrte uredbe nove postaje in njenega okoliša je že razpisan z rokom do 1. julija t. L Pred novo posta-

Svet pozna Jugoslavijo

njena rujna vina... njene čuvstvene pesmi in blesteče zobč njenih prebivalcev!

A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoce Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blagodejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoč sveži dih so posledice tega negovanja.

SARGOV

ohranjuje zdravje in lepoto zob.

Jo Je zamišljen precej velik trg z dvema nasadoma, od tega trga pa naj vodi 40 m široka cesta do Miletine ulice. Kolikor je znano, se Je doslej zanimalo za ta natečaj nad 50 arhitektov in se pričaku, da se gotovo predloži do določenega roka kakih 30 načrtov. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se je za ta natečaj zanimal tudi kak slovenski arhitekt, ko so zlasti v zadnjih letih ravno slovenski arhitekti pokazali toliko splošno priznane inicijativne in izvršilne sile.

Nenavadna huda nesreča s kolesom

Dolnja Lendava, 1. maja.

Včeraj se Je dogodila tukaj huda nesreča s kolesom, ki bo zahtevala najbrž človeško življenje.

Proti večera so prlvozfH od Centlbe lz Goric trije biciklistL Pri pošti v Lendavi so zavih s ceste v stransko ulico. Obe poti se stekata tukaj v pravem kotu, a poleg tega stranska ulica precej strmo pada od glavne ceste. Vsak vozač mora voziti na

tem mesta zelo počasi in previdna,

če Je nesreča neizbežna Navedeni trija bicikHsti pa so vozili zeto hitro. Dva sta sicer prevozila srečno, tretji pa Je padel s strašnim zaletom na trdo cesto, kjer Je obležal. Težko ranjenega in nezavestnega moža so takoj prenesli v bližnjo hišo ter poklicali zdravnika, ki pa se je zaman trudil, da bi spravil ponesrečenca k zave-Ponesrečenec je okrog 45 let star posestnik Zver iz Lipe. Pri padcu na glavo si Je najbrže pretresel možgane, večjo rano pa je ima tudi na levici. Ker se Zver po enoumem trudu zdravnika nI zavedal, so ga naložili na avtomobil in odpeljal, domov v Lipo. Težko bo ostal pri življenju.

PABKETE

hrastove ln bnkove, dobavlja iuJmodaeH

specialna tvomica PARKET

Alopij Kaste, Mengeš

6041 ZAHTEVAJTE PONUDBE!

Prednjaski tečaj ribniškega okrožja

Ribmški okrožni prednjaski tečaj je trajal 10 nedeljskih popoldnevov po 5 ur. Udeležba Je bila še precej povoljna, kar kaže statistika obiska: Predelalo se Je gra-

divo 24 bratov in sester, potrebno župne* mu prednjaku, kar so izvršili br. J. An-čik, dr. Oražem, J. Debeljak, J. Oražern in S. Hočevar.

Odbor društva Slovenska podpora v Beogradu, ki skuša bednim otrokom slovenskih dru3n ln brezposelnim ožjim rojakom lajša« življenje. Društvo je sinoči priredile

večjo dobrodelno priredite«.

Naša konfekcija oblači najfinejše!

TTtTrnNMiHHMi

.;■.....liinuui

IMlMEKI pulms, obleke, površniki in obubkb za gospode. jf kvaliteti, izvedbi in ▼ nizkih cenah nenadkriljivai

DRAGO GORUP A C©.,

MIKLOdlČKTA CESTA iteic. 1« (L nadstropje)

_______————

Domače Testi

• Kongres jago»h>venskih m«* edložeiL Uporni iy«e *

radi nepričakovan* težkoč sklenil* d*. »

JSTS kraljevine ^^ faj« bil določen na 14. maj«, odlora nepreklicno na 20. junija. Vršil se bo T Sarajev^.

♦ Romunsko odMkovanje stovanskih ao->i«3rjev?KYal] Karol le po zakbucku kon-SS« Male antante tiska sprejel jug

sTShn Pa Rl«dse^ik če^o$tovašk«g

komiteja t Svihovsky Pri tej pnhki^ kralj Karol odlikoval Mihajla m predsednika češkoslovaškega odborati-ska Švihovskega * redom Romanske Kron«

M. vrste. _ „.

• Priprav* » *6MfM det v SplH«. ~

Gradbeni pdbor za sokolski riet na J«b*' .Tki ~ bo vrffl junija, je dovrši «e n* nriorave za zgradbo zletišca, 'na kate* remC^toraTlS^OO gledate*, ta » 2000 vežbalcev, Že prihodnji ted« pri&o graditi tribune. Zle* se pncne 14- * nastopom in tekmami vojakov H. anmje, 2L jSija w bodo pri^eh ^j^olsk. dnevi Primorske banprme ZL, 28. m jinrij pa so glavni rietni dnevi.______^

♦ »Službeni Ust dravsko ba»vino< objavlja v 29 letošnji številki: finančni za-

!2T2 tate 1931-1932., zakon o ^odbjan j

pravnih dejanj znnaj konkurza m pravilmK o cepljenju zoper steklino.

dosežete, če Vam izvrši IMavne načrte> proračune In nad-

Stavbne »rstvo Tehnični Uro Bia »Tetam« Ljubljana, Mest-

prihranke ni trg st. 25/L

♦ Ob 5« letnici smrti Josipa Jurčiča. Ete ne* pred 50 teti le ob 21.15 umrl Jostp Jurčič, prvak slovenskih pisateljev glavni nrednik »Slovenskega Naroda«, astanornik ia solastnik »Ljubljanskega Zvona«. H«c-3anski mestni odbornik itd. Smrt ga je dc-hitela v njegovem stanovanja v Kolmano-vi hiši Drugi dan je »Slovenski Narod« oa prvi strani ▼ daljšem nekrologu napisai tudi naslednje: »Nairod slovenski, kateremu je nmrši ves čas svojega življenja zvesto skržil ter posvetil mu je svoje najboljše moči, hrani mu blag m hvaležen spomin.« Res, sporna na velikega pisatelja je ohranjen. Po njegovih delih vedno radi seg-a-mo. Na njegovi rojstni hiši na Muljavi je tudi spominska piošča. S tem pa še ni rečeno, da je naš spomin nanj blag in hvaležen. Njegov brat Anton. 84 letni starček, ki j« nekdaj doma na Muljavi garal na vso moč, da je lahko brat Jože študiral, je danes velik revež, bedo pa deli z njim še 80 letna zakonska družica. Na ta dva bi se bflo treba spomniti, da ne bosta legla v grob z zavestjo, da je Josip Jurčič pozabljen med nami Darove za Antona Jurčiča in njegovo ženo sprejema uredništvo »Slovenskega Naroda.« ki je včeraj obja-vfl daljši članek s slikami ob 50 letnici smri? svojega nekdanjega glavnega urednika.

» Telefonski pogrvari »v javnem mtere.

91m. Po novi odredbi je v primeru kake splošne nevarnosti (požar, povoden j, po--tres) in pa v interesu varnosti države v srrho javljanja p tem ali iskanja pomoči vsakemu državnemu uslužbencu dovoljeno uporabljati državni telefon tudi v medkrajevnem prometu brezplačno. Seizmološki zavodi v naši državi imajo v slučaju hudih potresov, ki povzročajo paniko med prebi« vatetvpm, enako pravico do brezplačnih te* 1 ©tonskih pogovorov v svTho dajanja po* tretbnih navodil zsa pomirjenje ljudstva in preprečene eventualne Škode. Vsi taki po> <*cwori se dajejo preko podpisanega reda telefonskih po^-vorov. Vsi že začeti p*w> Tatni pogovori se tedaij prekinejo.

* Gospodarski tečaj Kmetske prosverte ▼ Laškem. Kmetska prosveta priredi v nedeljo 10. t m ob 8, dopoldne socijalno gospodarski tečaj v prostorih slovenske šole v Laškem Predavaj bodo gg. minister v pokoju in član VZS Ivan Pucelj, rarvna-tefi OUZD dr. Jože Bohinjec rn posestnik

KINO IDEAL

Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Ganljiva drama velike očetovske ljubezni

Plesalka

s pajčolanom

eveltn holt

Premiera! Nepozabno*

«

Vremensko poročilo

Meteorološkega zavoda ▼ LjubUan!

3. maja 1931. Ster3ke ca označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur, 4. relativno vlago ▼ %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padarvm, 8. padavine v mm 9. najvišja, 10. najnižja temperatura.

Ljubljana 7, 762.0, 9.8, 64. tiho, L—. —n 17.1, 7j6. Maribor 759.9, 8.4, 82. SWl, 0. —, — 15.4. 6.2. Zagreb 7. 762.0, 92. 73. SWl, 1, —, —, 19.4. 8.4. Beograd 7. 763.5. 10.6. 58. SEL 6. -. 12.6, 4.4. Sarajevo 7. 772*. 7.1. 74 E2. 3, —. -10.4, 42. Skopije 7. 7655, 10Z 46, WNW.l —. —. 182. 42. Kumbor 7. 763.3. 12.0, 92, E2, 0, dež. 82. 17.0, 102. Split 7. 763.3. 13.7, 76. ESE4. 3, —s —s 17.5. 1L4. Rab 7. 7632 9.8 3. —, 17.5. 11.4. Rab 7. 7632. 9.8, 76, SSE6. 9, —, —, 17.1. 62. V5s 762.9, 9.4, 90. SE 8, 10 dež, 0.1, 16.3, 8.6. Mostar ni de-

Solnce vzhaja 4.38, zahaja 19.16. Luna vzhaja ob 22.48 zahaja ob 527.

k kmetijski strokovnjak Prane Goričan. Po predavanjih se bo izvolil tudi pododbor Kmetske prosvete za laški okraj. Odbor Kmetske prosvete vabi k čim večji udeležbi prebivalce 'a vsega okraja.

* Spomenik Jurija Fleišmanu. PreleB smo: Juriju Fleišmanu. prvemu slovenskemu skladatelju, postavimo 7. junija spomenik pred njegovo rojstno hišo v Beričer vem Slovesnega odkritja se udeleži Hiuba-dova župa. Spomenik bo izdelan po načrta univerzitetnega profesorja dr. Vurnika Po odkritju bo velika pevska veselica.

♦ Spominski dnevi v Cerkljah pil Kranju. Iz Cerkelj pri Kranju nam pišejo: Na Vidov dan bo odkrila Glasbena Matica skladatelju Davorinu Jenku na njegovi rojstni hiši v Cerkljah pri Kranju spominsko ploščo. — Istočasno bo vzidalo na Borštnikovi rojstni hiši Udruženje gledaliških igralcev spominsko ploščo pokojnemu tovarišu Ignacu Borštniku. — Cerkljanska šola proslavi svoj poldrugstoletni obstoj z razvitjem novega prapora, vzidan jem spominske plošče vsem slavnim rojakom in izdajo obširne spomenice z njihovimi životopisi. V kritje stroškov je daroval šoli rojak župnik g. Janez Mol iz Trzina 200 Din. Lepa hvala!

* Dodeljevanje zemlje kolonistom v Južni Srbiji. Ker se množe nrgence onih agrarnih interesentov, ki jim doslej ni bila dodeljena agrarna zemlja v južni Srbiji, razglaša vrhovni poverjenik agrarne reforme v Skop-Jju, da se bo agrarna zemlja v tekočem letu dajala strogo po redu kakor so bile vložene tudi prošnje. V tekočem letu se bodo rešile prošnje, ki 90 bile vložene v letih 1919.—1924. Nihče naj «e prihaja osebno zaradi dodelitve zemlje v južno Srbijo, preden ne bo od oblastev pozvan." Interesenti, ki prosijo za zemljo kot dobro-voljci-bojevniki, nai poskrbe. da dobijo do-brovofjska uverenja. ker stara uverenja niso več veljavna.

♦ Gradba carinskih skladišč v soSaSketn pristanišču. Sedaj prihaja s Sušaka poročilo da ie vprašanje definitivno rešeno. Gradba carinskih skladišč se prične v najkrajšem času.

* Pogtninska prostost okrajnih kmetije

skih odborov. Poštna direkcija v Ljubljani razglaša: Okrajni kmetijski odbori so po^ možni prgani banovin, pa zato oproščeni poštnine in sicer v istem obsegu kakor uživajo ugodnost poštninske prostosti okraj* ni cestni odbori ali okrajni zastopi.

♦ Razpis dela. Krajevni šolski odbor v Za potoka, p. Turjak, ponovno razpisuje pri gradbi nove enorazredne šote tesarska dela. Načrt in stroškovnik sta na vpogled pri podpisanem kr. šol. odbom od 3. t ni. dalje. Ponudbe je vložiti do 15. t m

♦ Razpis službe tajnika. Sres. cest odbor v Kamniku razpisuje službo tajnika. Pogoj za sprejem je najmanj izobrazba, ki se zahteva za tretjo uradniško kat Lastnoročno pisane in pravilno opremljen prošnje je predložiti do 15. maja neposredno sreskemu cestnemu odboru v Kamniku.

♦ Krasen uspeh Slovenca. V sarajevski šoM za rezervne pešadTjske tn artFHenfske oficirje je položil g. dr. Janko K5stl. odvetniški koncipiient iz Maribora izpit za rezervnega oficirja kot prvi po ratigu na vsem zavodu. Solo je posečalo letos okrog 750 dfjakov fe vse države. Izpit p« jih j st položilo 685 Gosoodn doktorju. dnlgoTej-nemu našem« zvestemu sotrudniku naše iskrene čestitke.

* Izlet avtomobilskega kluba ▼ južno Srbijo. Avtomobilski klub sporoča: Tajništva je razposlalo te dni članom pozive s prijavnimi formularji. Vsi, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj pošljejo tajništvu izpolnjen formular prijavnice z navedbo morebitnih osebnih želj in predlogov. Po možnosti je vposlati prijavnice do 10. t m, vsekakor pa najkasneje do 11. t m. Prijavilo se je že več udeležencev, kar je razumljivo, ker se bo nudila našim avtomobilistom idealna prilika, da si ogledajo zgodovinsko važne in tudi lepe pokrajine južne Srbije. Kakor sporoča Centrala Avtomobilskega kluba iz Beograda, so ceste v Srbiji v zelo dobrem stanju. Kakor znano se izvrši prevoz vozil do Beograda brezplačno z železnico in bodo nudene izletnikom tudi sicer razne ugodnosti. med temi polovični vozni popust na železniški progi Ljubljana - Zagreb - Beograd za vse udeležence, člane zapadnfh sekcij. Ker izostane s tem naporna pot do Beograda. je pričakovati znatno udeležbo slovenskih avtomobilistov na tej !eoi in zanimivi manifestaciji jugoslovenskega avtomobilizma.

♦ Novi grobovi V ljubljanski bolnici }e omrf g. dr. Am

* Sarajevo dobi avtomatično te1efom' o centralo. Na konferenci poštnih direktorjev, ki se je nedavno vršila v Beogradu ?e med drugim bf! storjen sklep, da tudi Sarafe -o čimprej dobi avtomatično telefonsko centralo na račun reparacf}. Nova centrala bo imela 3000 številk.

* Novi moderni vagon!. Kakor favflajo iz Beograda, je ministrstvo za promet naročilo večje število modernih vagonov za brzovla. ke. Za prvo potrej>o je naročenih 33 vagonov za skupno vsoto 2,800.000 mark.

POSNETEK —

DOBRA SUKA

4r*ger«$» KAN 6

'ANA

* Narodna knjižnica ki čftahrica v Zagreba priredi danes popoldanski pešizlet na Medvedgrad. Sestanek ob pol 15. ▼ Tu-škancu pod kinom »Edison«. — Zagrebški Slovenci bodo imeii svojo majsko zabavo velikega obsega 9. L m v prostorih »Kola« na Trgu kralja Aleksandra. Pevskj zbor Narodne knjižnice in čitalnice nastopi v koncertnemu delu z ženskim, moškim in mešanim zborom Po koncertnih točkah bo zabava in ples. Iz prijaznosti sodeluje Ne-godetov jazz iz Ljubljane. Informacije daje odbor Narodne knjižnice in čitalnice (Gunduličeva 29. Te4. 68—65.)

* Poročila sta se sreski veterinar g. dr. Makso Kozinc v Ražanju in gdč. Zlata Er-delja, hčerka stare zagrebške rodbine. Bilo srečno!

* Tino Patiera poje za zvočni Bhn. Kakor poročajo listi, poje naš rojak, sloveči dalmatinski pevec Tino Patiera. član državne opere v Berlinu, tudj za film Eden zvočnih filmov, v katerem poje Patiera. je »Fra diavolo«.

* O Mautnerjevem koncema nam Je vodstvo Tkalnice v Preboldu na članek z dne 27. t m poslalo naslednje pojasnilo, ki ga lojalno objavljamo: Trditev, da znaša povprečni zaslužek v tkalnici v Preboldu 15 Din na 8 ur, je neresnična, res pa je, da znaša povprečni zaslužek na 8 ur 35 ">in (vštevši mojstre) in 30 Din (brez mojstrov), kar se da vsak čas z mezdnimi zapisniki dokazati Tudi ni res, da se splošno sodi, da so cene platnu nesorazmerno visoke in da blago zato ne gr« v denar, marveč je res, da omenjena tkalnica kljub neugodnim razmeram slej ko prej uspešno konkurira s tnjimi izdelki, tako v prosti prodaji kakor pri javnih dobavah, ne da pa se spravili s sveta žalostno dejstvo, da se ie potrošnja občutno zmanjšala zaradi padanja narodove kupne sile spričo vseobče krize, to je splošen evropski pojav. Da se konkurenčna zmožnost tovarne obdrži ni mogoče dalje obdržati dveh garnitur delavstva v dveh neracijonelno obratujočih urnikih za potrebščino blaga, ki jo Je možno proizvoditi v enem umika z enim samim pasom Gledano z zgolj trgovskega vidika bi bilo potrebno ukiniti drugi urnik že sredi zime. Ce se je pa s tem ukrepom čakalo navzlic velikim stroškom do srede pomladi se to vodstva tkalnice gotovo ne sme šteti ▼ zlo. Končno se ne sme prezreti, da bo od urejenega enotirnega obrata imelo dobiček tudi obdržalo delavstvo v obKkj boljšega zaslužka.

HtTr

d.fAA'

LJUBLJANA' POMLADNE NOVOSTI

* Dva pogrešaaca. Deželno sodišče v Ljubljana je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Anton Škerli, rojen Leta 1887. v Klečah in pristojen na Ježico, ki je ob splošni mobilizaciji leta 1914. odriaj na gališko fronto in se od avgusta 1914. ni več oglasil, in Ivana Vidmarjeva, roj. Zor-manova. rojena leta 1859. v St Jurija pri Kranju in poročena z Mihaelom Vidmarjem Vidmarjeva je pred 31 leti odšla neznano-kam in ni več sledu v njej.

* Smrtna nesreča rojaka v Ameriki K» kor poroča »Ameriška domovina«, je v ko« pahni sobi slovenskega farmarja Matevža Molka eksplodiral plin, pri čemer je gosp0» dar dobil grozne opekline in je v bplnici podlegel. Pokojnik, ki je bil v naselbini Nottingham splošno priljubljen, je bil star Šele 41 let, doma iz Logatca. V Ameriki je bival 24 let. Zapušča ženo, rojeno Ko» larjevo, sina in sestro Marijo Jalenpvo, v starem kraju pa dva brata.

* Tragedija očeta. V Sarajevu se jc v sredo popoldne pripetila tragična nesreča. Sedemletna hčerka železničarja Cutundžd« je Natalija, je z mpstu Alipaše padla v Miljačko ter utonila v deročih valovih. Ko so mrtvega otroka potegnili iz vode in ga je oče zagledal, je v samorilnem namenu skočil v Miljačko, vendar se je navzočim posrečilo, obupanega mpža še pravočasno rešiti

* Sirovo pobalinstvo. Iz Zagorja nam pišejo: Neki pobalin je v mraku napel preko ceste pri pošti ob tleh in v višini poldrugega metra telefonske žice. Najbrž je hotel ponagajati tekačem, ki so trenirali za nedeljo. Z vso hitrostjo se je zaletel v žico dijak Kolenc prav tisti hip, ko sta iz nasprotne strani prišla šolski uprayitelj g. Pelko in njegova soproga. Kolenc je dobil močan odrg na vratu. g. Pelka je ošinila Šca po obrazu, a njegovo soprogo je podrlo na hrbet in si je ranila nos 1n lice. Zadeva je prijavljena orožnikom

* Nagrobne spomenike v najmodernejša oblnkah vam nudd najceneje kamnoseško -kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. Ljubljana.

* Obleke in klobuke kemično člsfl. barva. plisfra in lika tovarna .los. Reich.

* Vozni red Ekspres Je izšeL

* Vse dobre lastnosti hna »Pan« ovratnik

* Kaj je kofein? Kofein je strup za uživanje, pa spada med alkaloide in sicer med

Birmanska darila

po znižanih cenah

L VTLHAR, urar LJubljana Sv. Petra cesta St. 38

PUSTOVO

kopališče — restavracija na Savski Staži pri Ježici

Je otrorjeno

z iiainyžnjiiii dnem. Pijača in jedila prvovrstna!

6072

parfnskto osnova. Boanac Je Izrecno kot

srčna ki živčna dražitaa snov. V naravi ga najdemo v kavi, čaju, matea ia v ko-kanovem orehu. Umetno ga dobivamo iz mokrotae kisline. Obratno se tvori iz kofeina pri prehoda skozi telo zopet mokrotna kisKna. Kofein kristalizira v belih svilenih iglah ter je brez duha in okusa. Zaradi tega ni v nikakršni zvezi z užitno vrednostjo kave ia čaja. Zdravniki ne zabraniuiejo kave s kofeinom samo bolan im na srcu in živcih, temveč tudi protinastim in bolnim na tedvicah. dovoljujejo pa kofeina prosto popolnoma neškodljivo kavo Hag, ki je prava zrnata kava brez kofeina.

ITO zobna pasta nafboljša!

♦ Dariite podpornemu društva slepih, LJubljana. Pod trančo 2-III.

Iz Ljubljane

■— Iz koncertnega življenja Na Slogi-nem oratorijskem koncertu jutri ob 20. v unionski dvorani bodo peli solistovske partije ga. Lovšetova, ga. Škerlj-Medvedova, g. Gostič in g. Marjan Rus. V »Samsonu« imajo poteg zbora tudi pevci-solisti mnogo dela. zlasti bas. ki poje kar dve partiji: Manoa in Harasa. Med tenorskimi točkami je tudi čudovita arija, v kateri toži Samson da je za večno izgubil vid. Handla je vedno globoko ginila, kadar so izvajali »Samsona«, zlasti v dobi, ko mu je začel vid pešati in ga je izgubil. Sopran in aH imata po dve krasni ariji kakor tudi bas. V zborovskih točkah se blesti prava Handlova moč. Oratorij je zgrajen tako učinkovito, da nikdar ne utruja, temveč vedno z nova veže z dejanjem in glasbeno invencijo. — Orkester slavne Češke Filharmonije rz Prage bo po preteka 5 tet zopet koncerti-ral v Ljubljani in to 11. maja. Nastopi v celoti (76 godbenikov). Je na poti na veliko koncertno turnejo po Italiji. Njegov prvi koncert bo v Ljubljani po povratku iz Italije pa nastopi v Zagrebu in Beogradu Češki umetniki so si izbrali za Ljubljano skoro popolnoma nov program, ki ga bodo izvajali z njim lastno umetniško popolnostjo, saj so znani in priznani kot eden prvih evropskih orkestrov sploh. Vstopnice ▼ Matični knjigarni — VHL interna vaja gojencev drž. konservatorija bo v torek ob pol 18. v Filharmonični dvorani Vstop

prost _

o— Dva nova Rima ZKD. Danes ob 11. bo predvajala ZKD nepreklicno zadnjikrat v prostorih Elitnega kina Matice prekrasni zvočni film »Ana Karenina«. V glavnih vlogah Greta Garbo in John CHlbert Krasno filmsko delo naj si vsakdo ogleda. Cene sedežem znižane. — Od srede dalje bo ZKD predvajala veliki film o vsesokol-skern zletu v Beogradu L 1930. Predstave bodo v kinu Ljubljanski dvor dnevno ob 20. Sviral bo orkester Sokola L a— Vsem šolskim vodstvom! Od srede t m. bo predvajala ZKD v kina Ljub-Ijnski dvor nacijonalno vzgojni fflm o vsesokolskem zletu v Beogradu L 1930. Ogled filma je priporočijo ministrstvo prosvete v Beogradu in naša banska uprava. Ker se pričakuje velikanska udeležba, se bodo dnevno vršiile posebne šolske predstave ob 14. m 16. Te predstave so namenjene zgolj šolski mladini in spremljajočemu nčiteljstvu. Vstopnice se kupijo v predprodaji v tajništvu ZKD (Kazfno, 1. nadstropje) dnevno od 9. do 12. Si od 15. do 18. Gg. profesorji in učitelji naj blagovolijo obisk fihna toplo priporočati mladini, organizirajo takoj korporativni ogled in določijo sporazumno z ZKD dan in uro predstave. Vstopnice in vse informacije se dobe od jutri dalje v tajništvu ZKD.

■— Iz gledališča. Druga ponovitev mi-sterija »Slehernika« bo drevi ob 20. v opernem gledališču. Veljajo navadne dramske oene. Abonenti reda E imajo jutri v drami veseloigro »Pri belem konjička«. — V torek se ponovi za red D Rimski-Kom-kova opera »SnegnrSča« t ga Zfetto Gjtm-gjenac-GaveJlovo.

■— Današnja predstava »Deviškega venca« na Šentjakobskem odra odpovedana. Zaradi nenadnega odpoklica enega sodelujočih članov v Zagreb odpoveduje uprava odra današnjo predstavo »Deviškega venca«. Že kupljene vstopnice veljajo za prihodnjo predstavo »Deviškega venca« ali pa se povrne denar.

a— Francoski institut opozarja na za

nimivo recitacij sko predavanje o Baude-laireu v ponedeljek. 4. t m ob 21. v društvenih prostorih. Predaval bo dr. St Le-ben, recitacije ga. NL Šaričeva. Vabimo!

n— Korošci — pevci! Pevski odsek kluba koroških Slovencev v Ljubljani vabi vse rojake — pevce, da pristopijo k pevskemu odseku, ki ga vodi koroški rojak g. Novak Ivan, upravnik pošte Ljubljana 5. Zaloška cesta. Zglasijo naj se pri imenovanem gospodu.

a— Veliko jahalno in skakalno tekmovanje priredi Kolo jaha.čev in vozačev danes ob 15. na Stadionu ob Dunajski cesti. Prijavili so se številni jahači in jahačice iz Zagreba in Ljubljane iz oficirskih in civilnih krogov. Skakalo se bo čez različne za preke do višine in širine 1.20 m Poleg tega bo tako zvano poslušno skakanje, ki obstoja v tem da bodo postavljene različne zapreke šele na dan turnirja zato. da jih noben konj poprej ne spozna. Med skakalno konkurenco se bo vršilo dresumo jahanje, pri katerem bodo udeleženci morali dokazati dresuro konjev v koraku, kasu in galopu. Razpisana so lepa darila tako da bo prireditev gotovo dobro uspela.

a— Pevski zbor Glasbene Matice. V ponedeljek ob 6.15 zvečer vaja in važen sestanek mešanega zbora. Odbor.

a— Razni izletniki v Ljubljani. Za L ma! je prispelo v Ljubljano z vlaki in avtobusi veliko izletnikov, ki se nameravajo muditi pri nas in v naši državi več dni V petek popoldne se je pripeljalo z avtobusi več dunajskih in koroških izletnikov, ki pa so se pozneje odpeljali v smeri proti Italiil V posebnem vagonu so prispeli v petek v Ljubljano češkoslovaški železniški uradniki. ki ostanejo v Jugoslaviji 12 dni. Nemšk industrij d so si ogledali razne zanimivosti mesta m dežele ter odpotovali včeraj ziutrai naprej v Savsko banovino

o— Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v četrtek 7. t. m. ob 18. v društvenem lokala v Ljubljani (Kongresni trg 1-IT) z naslednjim dnevnim redom: poročila predsedstva, dveh blagajnikov Jn nadzornega odbora, sklepanje o uporabi premoženja Zveze in posmrtnega sklada in sklepanje o razdružitvi. Zbor bo sklepčen če bo prisotna najman! tretjina članov. Ako ob napvedanem času ne bo zbranih toliko članov, bo zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih.

Oblečemo Vas

od nog do glave

za mal denar

Tudi na obroke!

A.PRESKER

Ljubljana, Sv. Petra c. 14

a— Rezervni oficir H . arvtomobllisd. ki

so strokovno dovolj usposobljeni za vodstvo avtomobilov, se pozivajo, da se najkasneje do 20. t m pismeno prijavijo pri mestnem voj. uradu v Ljubljani Ambrožev trg 7-U soba 1. Prijava naj vsebuje: osebne podatke, od kdaj se ukvarja z avtomobilizmom m kakšne avtomobile zna upravljati, kdaj in kje je napravil šoferski izpit ali ima svoj lastni avto in kakšnega tipa.

n— Ruska Matica. Ruska Matica prired: v ponedeljek 4. t m. ob 20. v prostorih reške dijaške menze (Šentpetrska vojašnica) predavanje g. Rosenberga, docenta univerze v Petrogradu. o organizaciji in tehniki modernega časopisja. Vstop prost

u— Skloptično predavanje o Toga priredi SPD v torek 5. t m ob 20. v ■veliki dvorani hotela »Uniona«. Predavatelj g. Leon Poljanec rz Maribora nam bo nazorno s skioptičnimi slikami predstavi zanimivo deželo Togo v Afriki, kjer je sam več let živeL

n— Skiopflčno predavanje priredi <*h priliki prothuberkuk>znih dni OUZD v Ljubljani v torek 5. t. m. ob 20. v unukm dvorani, Miklošičeva 20. Predaval bo primarij g. Derč o protituberkulozni borbi in o tem, kako je očuvati deco pred to boleznijo. Vabljeni vsi!

a— Predavanje o servirauja, »»zorno, ob pogrnjenih mizah se bo vršilo v sredo, 6. t. m. v beli dvorani Uniona ob 20.

a— Sokol v Štepanji vasi priredi v nedeljo i t m. peš izlet čez »Mrašioo Bizovik, Dobrunje v Sostro, Povratek bo čez Za-dvor. Fužine. Zbirališče pred Sokokkm domom v Štepanji vasi Odhod točno ob 14. Zlet je za članstvo obvezen PrijateUi vabljeni

a— Ljubljanski Sokol vabi k predavanju, ki se bo vršilo v četrtek, 7. t m ob 20 y mali dvoran. Narodnega doma. Vhod z Biei-weisove ceste. Predaval bo br. artfi. polkovnik Ljubo Novakovič, znani sokolski delavec in bivši starosta sokolskega društva v Pirotu. O značaju in važnosti Sokolstva Drl Slovanih vobče m posebej pri Jugoslover. h« Sokolska dolžnost nam veleva, da se predavanja. ki bo zanimivo tembolj, ker bo razpravljal o tej temi ugleden zastopnik naše hrabre vojske, udeležimo v čim večjem številu.

hAgmrE.fr (PfeORAČunE OBRAČajTEl

TEHrtiCFII BIRO AR L'. IVAfl ZUPAr?]

LDUBLOAHA GRADZ/Ct 43.TLL27%i

a— Razstava vajeniških del v šo6 na Ledini je odprta danes od 8. do 12. Poselite jo!

n— Služkinje pozor! Danes popokta* ob

17. je v po sel sk ran shajališču (Prečna tu št 2.) predavanje: O serviranju ia ve-ds-nju pri miza,

u— Cepljenje svinj prod rdečici v okoBd LJubljane. Sreski kmetijski odbor za Ljubljano okolica javlja, da se bo pričelo v kratkem zaščitno cepljenje svinj proti rdečici V ta namen se je dogovori odbor s sreskim veterinarskim svetnikom dr. Ješ-Kčko, da se bo cepila ena svinja za 7 Da Od tega honorarja plača posestnik takci 4 Din, ostale 3 Din pa sreski kmetijski odbor po priloženem izkazu Ta honorar pa bo veljal za skupna zaščitna cepljenja, ki so bila priiavliena na županstvo ali pa direkfc. no na dan cepljenja pri živino zdravniku.

u— Komisijski ogled glede kanaHzaerte Rožne doline in Gline. Kakor objavlja srbsko načelstvo v Ljubljani, namerava žunaiv. stvo občine Vič izvršiti obsežno kanaHzaci. jo Rožne doline in Gline. V zvezi s to kanalizacijo je kanalizacija zapadnega dela mesta Ljubljane. Županstvo je predloži« potrebne načrte in tehnična poročila in je prosilo za izdajo stavbenega in vodopra1*-nega dovoljenja. Zaradi tega razp?sn'e sra. sko načelstvo komisijski ogled in razpravo na mestu samem za torek 12. t m ob zjutraj. Komisija se sestane ob navedenem času na Glincah pred milarno na Tržaški cesti. Vabljeni so interesenti, da prijavijo morebitne ugovore pismeno do dneva razprave ali pa najkasneje na dan razprave pismeno ali ustno pri vodji komisije, ker se na poznejše ugovore ne bo oziralo. Načrti so vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu med običajnimi uradnimi urami, n— Na Rimski fn Tržaški cesti so dela za tramvajsko progo v polnem teku. Jarek za drugi tir, ki bo vodil od vogala Rimske ceste do stare mitnice na Tržaški cesti ie izkopan in deloma položen že kameniti teme!! Na glavnem tiru so položene tirnice ie do Borštnikovega trga.

a— Zbiralni kanal v Zvezdi Kanalizacijska dela v Zvezdi bodo skoro končana. Zhi-ralni kanal se začne pri cerkvi, do koder so

Za male prince in princeske

pri tvrdM

Josip K veder

Ljubljana, Krekov trg SL 10.

Sporočam, da OTVORIM v ponedeljek lne 4. maja t. L

GOSTI LISTO

poleg svoje delikatesne trgovine In mlekarne v nanovo opremljenih prostorih na Rimski cesti gfc. 24* vogal Bleiweisove

ceste.

Se toplo priporoča

5091 LENI LAPAJNE

Danes vsako soboto, nedeI)o, *re4o la praznik

V HOTELU »BELLEVUE" GODBA

svira White - Bine - Jazz.

Priznano izboroa vina in prvovrstna kuhinja. Lepo urejene tujske sobe, penslon od Din 65.—. Krasen razgled, prijetno bivanje za letoviščarje.

Restavracija odprta od pol 6. zjutraj. — Izvrstna kavica z domaČim kravjim In kozjim mlekcan. — Cene normalne, postrežba točna. — Interurban telefon 3042. 6036

že položili cevi in Jarek zasuli. Urejeni bodo kmalu tudi požiralniki, kakor tudi druga monterska dela. Pozneje bo treba urediti hodnike, ki bodo na novo betonirani in asfalti rani. Del Šelenburgove ulice od Knatneve pa do Zvezde bo že v prihodnjih dneh Pripravljen za planiranje, na kar bo stopil v

akcijo parni valjar. u_ Urejevanje Šelenburgove uBce Dela

so že močno napredovala m "lahko ze

pričeli z betoniranjem cestišča od poste roti Knafljevi ulici. Robniki hodnika so v tem delu že postavljeni na obeh straneh Oba hodnika bosta močno razs.nena in le zlasti širok desni hodnik v smen prot Zvezdi, ob Jadransko-podnnavski banki n Bonačevi trgovini. Cesta bo »roj* JJ okrog 7 m in bo vodil po niei dvojni tramvajski br. Pri ureanvi kov so gledali predvsem na ravno cestno

Čr!?l celovška cesta v Zg. Šiški zaprta za prUt Z dovoljenjem tehnične.a oddd-

ka banske uprave bo zaradi zgradbe eleK ?r*ne cestne* železnice zaprta » nrntmet državna cesta st. 2, t. j. v^eiovsiva ce^in sicer od končne postaje cestae gSniS v Šiški do Trate pribMžno 0 dn od srede dne 6. t m. dalje. Promet se naj vrši iz St Vida skozi Trato, Dravhe m Zg. Šiško v Ljubljano in obratno

, v Gradišču kopljejo. Zaradi napeli a vT tirnic so pričeli tudi z izkopanjem Gradišč? Kakor drugod tudi tika;i tram-vaiska dela zelo naglo nsfredujeio.. *e-3 L drugi tir na Tržaški cesti je izko-JJn taso dela enako na Borštnikovem tr-5Vna Rimski cesti že vrinem razmahu V Gradišču so predvčerajšnjim ze položi elktrični kobel iz ceste v trotoar.

u- Odgonska postaja na magistratu Na odgonski postaji mestnega ™Mtrata je dobilo letos varstvo in zavetje ze okoli 45 oseb. Bili so po večini odgnanci ki Jih je politično oblastvo izgnalo iz okoliša Uub Ijanske policije in jih ]e mora a občina spraviti v njih rojstne kraje. Dalje šo tam /a nekaj dni iskali strehe reveži brezdomci, a tudi nekatere ljubljanske srajce so morale tam presedeti kazen od 1 do 5 m se več dni zaradi policijskih prekrškov Zanimivo ie tudi, da sta v odgonsk.h zaponh presedeli 8 urni zapor 2 osebi zaradi šolskih zamud, ker se nista brigali za svoie šoloobvezne otroke, ki so po mestu pohajkovali namestu da bi hodili v šolo.

b_ V Šelenburgovi ulici št 4 se odda

s i avgustom v pritličju na dvorišča dve sobi v poslovne ali obrtne svrhe.

u_ JurjevanJe Ciril Metodovih podružnic na ljubljanskem gradu se vršilo v nedeljo, 10 t. m

o_ Za pomladanske izlete nudi najbogatejšo izbiro provijanta velemesartja bia-mič na Gosposvetski cesti. . '

o- Guml-klinika Goršič. Dunajska cesta o popravlja z najmodernejšimi stroji pnev-"•at;ke. galoše, snežne čevlje in podobno.

a— Izgubila sem svojo borno tedensko pačo 240 Din. Najditelj, kdorkoli si, revež aM bogatin, prosim te. oddaj jih v Oglasnem oddelku »Jutrac.

h Celja

e— Gledališče. Danes ob pol 16. bo uprizorila ljubljanska opera »Prodano nevesto«. Na razpolago je še nekaj sedežev v parterju in več lož. Pridite!

e— Celjsko učiteljsko društvo bo Tbo-rovalo v soboto 9. t. m ob 9. v mestni narodni šoli v Celju. O slovenskem kmetu bo predaval pisatelj župnik g. Fmzgar. Nastopi pevski zbor mestne deške narodne šole pod vodstvom g. Preglja. O pedagoškem tečaiu v Ljubljani bo poročala prot. gdč Cerneieva. Razpravljalo se bo tudi o aktualnih šolski, stanovskih .in društvenim Trtidcv3.ll

e— Celjski športni klub obvešča članstvo, da se sprejmejo v hazeno one mladenke, ki se bodo prijavile čimprej med 11 m 12. odboru. Prijave sprejema do jutri opoldne g. Šribar. odbornik JHP.

e— Ukinjenje električnega toka. Danes med 10. in 11. bo ukinjen v Celju električni tok.

e— V aprBu Je umrlo v Celju 26 oseb.

in sicer 4 v mestu. 22 pa v javni bolnici.

e— Mestni kino. Danes ob pol 17. pol 19. in pol 21. se bo predvajal pustolovski zvočni flm »Skrivnost petero ključev«. Predigra zvočna enodejanka__

Reklamne cene!

Reklamne cene!

Trajna ©ndulacija

320_150 Din, zajamčeno mojstrsko delo,

brez bolečin in opeklin. — E. PAIDASCH, frizer za dame v hiši trg. Konig, FR. KRANJC, frizer za dame, Glavni trg 18.

Iz Maribora

a— Sprejem čeških železničarjev v Maribor«. V petek popoldne so mariborski železniški uradniki prav lepo sprejeli svoie tovariše iz Češkoslovaške republike, ki so se pripeljali z dunajskim brzovla-

kom. da od tu nadaljujejo 16 dnevno tar-

nejo po vseh krajih Jugoslavije. Iz Ljub-liane se je gostom pripeljala naspr™ J*" legacija treh uradnikov železniškes d rek-cije. V imenu društva naših zelezmskih uradnikov je goste pozdravil višji mspe£-tor g. Černigoj, v imenu JC hge njem predsednik dr. Reisman za češki KWb

pa svetnik g. Knop. Mariborski zelezmžki

uradniki so izročili češkim v njihov P0®£D: ni vagon zakusko in vsakemu nosebei steklenico burgundca ter jim poklonila tuai propagandne prospekte in literaturo s slikami Ta prijaznost ie napravila na goste naiboljši vtis. Več tuktjšniih uradnikov se ie' nato odpeljalo z gosti proti Ljubljani, na vseh postajah »pa Cehe pozdravil ali železniški uradniki. Cehi so bili zadivljem nad krasnim vremenom im zelenjem ter cvetjem otb progi.

a— Odlikovanje! Minuli petek Je sresfcl načelnik v Mariboru dr. Ipavic pri Sv. Ju-riiu ob Pesnici izročil tamkajšnjemu žuo-niku konsistoriialnemu svetniku Jerneiu Frangešu kraljevo odlikovanje, red sv.

Save IV. razreda.

a . Cercle francals. Drevl ob 20. bo v Vesni čajanka. Na sporedu » fcamcosfce

pesmi, deklamacije, koncertni komadi na goslih in klavirju in šaloigra, Po koncertu čaj in prosta zabava. Vstopnine ni.

a— Ljudska univerza. V ponedeljek, 4. t. m ob 20. bo predaval g. profesor Bogo-vič iz Maribora na podlagi lepe zbirke skioptičnih slik o svojem potovanju okoli Sredozemskega morja. G. proi. Schweiger pa bo zapel s svojim dijaškim zborom drž. realne gimnazije lepe pomorske pesmi.

a— Veliko zborovanje gostilničarjev v Mariboru priredita mariborska in ljubljanska zveza gostilničarskih zadrug povodom vinske razstave 11. t m. pri »Orlu«. Vsaka zadruga mora odposlati na kongres vsaj dva delegata. Zaradi legitimacij glede polovične vožnje se je treba obrniti na Vinarsko društvo v Mariboru, Gregorčičeva ulica Priložiti je treba znamko za 2 dinarja.

a— Iz mariborskega gledališča. Danes ob 15. otroška predstava. Uprizorila se bo pravljična igra »Začarana žaba«, ki je opremljena s petjem godbo ter plesnim! nimi točkami. Namenjena je zlasti mlajši deci. kateri se je zelo prikupila. Ob 20. bo prihodnja glasbena premijera v letošnji sezoni. Uprizorila se bo Szirmajeva opereta »Kavalir Miško«. Režiser Dj. Trbuho-vič, dirgent Lojze Herzog.

a— Desetletnico svojega obstoja obhaja tukajšnjo dijaško društvo SJSU »Napredek«. Tiho brez hrupa so ga pred desetimi leti ustanovili delavni dijaki, katerih narodni čut se ie v vojni izkristaliziral v veliko ljubezen do rodne dežele. Med ustanovitelji je bil tudi sedanji dr. Janko K5stl, ki se je pozneje izkazal kot odličen delavec v akademskih narodnih vrstah. Tiho in skromno bo »Napredek« v kratkem slavil 10 letnico svojega obstoja.

a— Pedagoška centrala v Maribora ima v nedeljo. 10. t. m. svoj redni občni zbor. Vršil se bo v spodnji risalnici deške meščanske šole. Začetek ob 9.30.

a— Poceni meso. V torek dne 4. t m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo od 7. ure naprej 400 kg telečjega mesa po 10 Din za kg. Prodajalo se bo samo po 2 kg na osebo.

a— V času od 22. do 30. aprila ni bilo zabeleženega nobenega primera novih nalezljivih bolezni v Mariboru.

a— Sod vina se je razlil na Ptujski cesti Petru Polajnerju na poti lz Ptuja v Maribor. Nesrečo, da je okrog 300 litrov vina steklo na cesto, je zakrivil neki mo-tociklist, ki je vozil iz Maribora proti Sv. Miklavžu in splašil konja.

a— Težke posledice gostilniškega pretepa. Včeraj so v mariborsko bolnico prepeljali 52-letnega mizarskega mojstra Al. Ilešiča iz Dragonaš v ljutomerskem okraju. V Bergerjevi gostilni pri Sv. Juriju ob ščavnici je nekdo nenadoma z nožem planil proti njemu iD mu prerezal desno lice. Ilešič ne ve, kdo ga je napadel, zakaj in kako. Zdi se, da je po sredi zopet nesrečni alkohol, škoda je, da njegovi domači niso takoj pozvali zdravnika na pomoč in je Ilešič skoraj prepozno prišel v bolnico. Njegova poškodba je zelo nevarna,

a— Ubegli kaznjenec Ivan Gselman Je padel v četrtek zvečer v roke tukajšnji policiji ic je bil včeraj zopet izročen Dristojni obla^'

Gostilničarji!

Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja ob pol 10. uri v Mariboru. Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 6. Priložite 2 Din v znamkah. 6095

Iz Kranja

r— Krajevna protituberknlosna liga se ustanovi tudi r Kranju in bo ustanovni občni zbor v ponedeljek 4. L m. na mestnem županstvu.

r— Strelska družina v Kranju priredi

v nedeljo. 3. maja kot zaključek sobnega streljanja ob 14. strelsko tekmo z malo-kaliberskimi puškami v vrtu hotela »Stara pošta«. Streljalo se na daljavo 18 m na krošne tarče, Marjanco. ubojno tarčo in bežečega jelena. Za vsako tarčo so določena dacila in pa diplome. Serija 5 strelov 3 Din, bežeči jelen serija Sstreli 3 Din. Ob 19 bo razdelitev daril dn diplom in istočasno se bodo tudi razdelile diplome vsem nagrajenim strelcem lanske strelske tekme v Struževem. Vabljeni so vsi člani kakor tudi nečlani. Po razdelitvi daril prosta zabava v restavracijskih prostorih. Ob slabem vremenu, se tekma preloži na drugo nedeljo, 10. maja.

šl— Nogometni odsek škofjeloškega Sokola nastopi danes ob 16. proti SK -»Jadranu« iz Ljubljane. Tekma bo na letnem telovadl-šču Sokola. Igra utegne biti prav zanimiva, ker je >Jadran« drugorazredno ljubljansko moštvo. Preteklo nedeljo je bila otvoritvena tekma domačinov proti SK »Sparta«. Gostje so podlegli z rezultatom 3 : 1.

r— Licitacija zaplenjenega orožja bo v ponedeljek 11. maja pri s reškem načel« stvu. Na razpolago so lovske puške, ka« rabinke, pištole, samokresi itd. K Inc:ta» cijii bodo pripuščeni le looncesijonirann tr» g ovc i z orožjem in osebe, ki imajo veljav* ne orožne liste ali dovolila za nabavo orožja.

Z Jesenic

s— Zadruga krojačev na Jesenicah sporoča: Kdor želi obiskovati damski krojni tečaj, ki se bo vršil na Bledu, naj se takoj prijavi načelstvu na Jesenicah ali zaupniku Plemlju na Bledu.

s— Zvočni kino Radio predvaja krasno Leharjevo zvočno filmsko opereto '»Zemlia solnca«. Predstave danes ob 15. 17. in 20.

Iz Novega mesta

n— Prvenstvena nogometna tekma med

SK Diskom (Domžale) in SK Elanom bo danes ob pol 15. Pridite!

n_ Kino »Meteor« bo predvajal film

»Na Golgoti sramote« v petek in soboto ob 8. v nedeljo pa ob 4.. 6. in 8. trti

Iz Rogaške Slatine

DENTIST - TEHNIK

ZORAN MUŠIČ

je otvoril t Rog. Slatini, vila »Janina« zobni atelje ter sprejema od 8. do 12. in 2. do 5. ure. 6995

Iz Tržiča

č— Tržiške prireditve. Dijaki kranjske realne gimnazije sc prav pridno udejstvuje, jo. Posebne uspehe dosezajo na glasbenem polju. Imajo svoj salonski orkester, ki je priredil včeTaj zvečer svoj prvi koncert v Kranju, danes popoldne pa prihite mla* di fantje v Tržič, kjer priredijo v telovad, niči meščanske šole svoj drugi koncert. Mladinoljubi, posetite kpnccrt! — Kolo ju« goslovenskih sester pripravlja v proslavo materinskega dne burko »Pri belem konji* čku«, ki jo uprizori v nedeljo 10. maja. — Domači pevci imajo najavljen koncert za drugo nedeljo 17. maja.

č— Stavbna sezona se je že pričela. Čev»

ljar Kramar Ivan polaga svoji hiši pri sv. Jožefu temelj.;, pripravljen ima že ves nuu terijal in bo stavba poleti že naseljena. Ga.

T__1__T*\ _ 1___r___- »racit> (trd/ItllA

S

pmatava trojo _

pravi, ua bo letos rra.^o t Triifia ie ličnih enodružinskih »tauovMajskih hišič. Prav je tako.

č— Kino predvaja danes ob 16. učinkovito grotesko »Haroid Lloyd — junak«, ob pol 19. m pol 21. pa krasno zvočno dramo »Ljubezen Renate Longen«. Jutri na dan Sv. Florijana se predvaja ob pol 19. »Harold Lloyd — junak«, ob pol 21. pa pa še enkrat zvočni film »Ljubezen Renate Langen«. Pri vseh predstavah zvočna šala kot predigra.

Iz Konjic

nj— Osebna vest. Te dni zapusti Konjice vikar g. VaJda Jurij in se preseli v Prihovo, kjer zasede mesto župnika G. vikar je bil pri nas zelo priljubljen. Na novem mestu mu želimo vse najboljše. Dosedanji župnik na Prihovi g. Kumer Karel je šel v pokoj ter se je preselil v svojo vilo v Konjice.

nj— Učiteljsko iborovanje za konjiSki srez bo 7. maja v Zrečah. Pričakovati je zaradi zanimivega dnevnega reda veliko udeležbo.

nj— Pešizlet Dravinjskega sokolskega okrožja v Špitalič bo danes. Sokol Konjice se zbere do 12. v Narodnem domu, nakar bo odhod točno ob 12. skupno z društvi Oplot-nica. Zreče in Vitanje in s četama Kebelj in Stranice preko Konjiške gore. Pešizleta se udeležijo tudi sokolska društva Poličane, Dramlje in Loče in četi Sv. Jernej in Špitalič in Društvi kmečkih fantov in deklet s

Lenka Debevčeva navaža zasip, gradnjo prične v kratkem. Tudi ta mora biti do Frankolovega in iz Stranic- V primeru sla-poletja izgotovijema. Čevljar g. Tomšebega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo.

b Trbovelj

i— Dela na instaladH vodomerov so končana. Vodarina se je pričela plačevati s 1. t. m. tudi pri tistih strankah, ki so imele vodomere napravljene že poprej. Občina se je odločila za pobiranje vodarine zaradi tega. ker se je voda prekomerno tratila, zavoljo česar je bilo v poletnih mesecih primanjkovanje vode. Prebivalstvo opozarjamo .da bo moralo štediti z vodo tudi še sedaj, ker bodo sicer kolonije, ki leže višje, tudj sedaj še brez vode.

<— Nesreča. Neki motociklist je pridrvel mimo trboveljske šole ravno v trenotku, ko so učenci zapuščali šolo. Pri tem je podrl na tla majhnega šolarčka, ki se je pri padcu poškodoval na glavi in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v ambulanco bratovske skladnice, kjer ga je zdravnik e. dr. Baumgarten obvezal- — Sedaj se bo pričelo zopet tisto dirjanje z motorji in bieikll. Javne organe prosimo, da glada jo strogo na cestno - policijski red in da vse brezobzirne dirkače prijavijo oblastim.

t— Mesto venca na grob g. Alojzu šu.lrm je darovala gospa Angela Dolinšek, soproga pivovarnarja, KJŠ 100 Din. Najlepša hvala.

t— Izgubljeno. Na kolodvoru od vlaka pa na cesti do avtomobilov je bil izgubljen zavitek z novimi nogavicami. Najditelj naj ga odda na dekliški šoli na Vooah.

t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 4. in 8. kriminalni film »O krivcu ni sledu« in veselodgro »Ko cowboy ljubi«.

Pomlad zahteva vestno negovanje kote

NIVEA-CHEME

NI VE A- ULJE

olje za kožo In masažo

Oboje varuje vašo kožo pred vetrom In vremenskimi neprilikami, ker Je ona radi zimske obleke postala mehka in zelo občutljiva. Oboje vsebuje edino svoje vrste — EUCERIT mešanico, ki je sorodna sestavina — oboje prodre baš radi svoje evceritne sestavine globoko v kožo in hrani vašo kožo izdatno in trajno. Nivea-creme in Nivea-olja ne morete z ničemur nadomestiti, ker ni niti enega sredstva za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, a baš na tem temelji to čudno in prijetno delovanje, ki neguje In varuje koža Nivea-crema: Največji učinek, najmanjši stroški.

Nivea-creme: Din 5.— do 22.—, Nivea-olje: 25.— do 35.—.

Proizvaja JugosL P. Beiersdorf & Co. d. z o. z. Maribor, Gregorčičeva uMca 24.

Iz življenja na dežel?

VIČ. PRK meščanske šole uprizori da» nes ob 15. v Sokolskem domu tridejaoski mladinski igTokaz s petjem »Povodni mož«. Obenem nastopi pevski zbor me» ščanske šole s tremi pesmicami.^ Česti do« biček se uporabi za nakup ubožnih knjag.

JEŽI CA. Danes priiredd Sokoi na Jezici peš izdet na Gameljne, Šmartno, Tacen. Vabimo prijatelje Sokola, da se priključi« jo izdefcu. Zbiranje ob 13. pred Sokols&kn domom v Sftožicah. Odhod točno ob pol 14. uri.

DEVICA MARIJA V POLJU. Naš Sokol

se prav pridno pripravlja na slovesno raz» vitje lepega prapora 5. julija. — V nede» 1 jo,. 3. t., m. orijedi tp vrlo društvo v So* kolskem domu ob 20.* v6SekMg.ro »Pred po« roko«: K prireditvi vabljeni vsi! — Sokolska knjižnica pod spretnim vodstvom hr. Gan« tarja Ivana lepo napreduje. Vabimo člane in članice, da se je pridno poslužujejo. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 9. do 10. dopoldne v šoli. Člane in člannce » so* kolske prijatelje naprošamo, naj darujejo knjižnici knjige, ki jih lahko pogrešajo Eventualna darila prejema brat Gantar Ivan pri Devici Mariji v Polju.

BLED. Zborovanje radovljiškega uči« teljskega društva, ki bi se imelo vršiti 2. maja na Jesenicah, je preloženo na 9. ma« ja. — Lepo vreme je privabilo že precej izletnikov na Bled. Parkhotel ima že ne. kaj stalnih gostov. Kakor čujemo, pride prve dni maja okrog 200 Avstrijcev, ki bodo nastanjeni v Parkhotelu in bodo ostali mesec dni na Bledu. — 26. ♦ m. je priredila ZKD v Sokolskem domu pouč. no predavanje o jetiki. Predaval je g. dr. Fran Ciber, zdravnik na šolski poliklini« ki v Ljubljani. Nad vse zanimivo je bilo predvajanje filma, kako se obvarujemo pred pkuženjem z jetiko. Poučno predava« nje je bilo dobip obiskano in je bila dvo« rana polna. Enakih predavanj si želimo!

_ Novo tovorno avtobusno prevozništvo

smo dobili pred kratkim na Bledu. Last« nik je g. Kapus. — Končali so urejevanje Prešernove ceste, ki so jo znatno razširili s tem, da so izkopali stare kostanje. Na vsaki strani ceste so zasadili ob trotoar.ru po eno vrsta javorjevih drevesc. Ko bodo še cesto asfaltirali, bo to ena najlepših cest na Bledu. — Preteklo nedeljo so neki podivjani mladeniča prevrnili vrtiljak, ki ga je postavila v Ribnem neka ciganska družba Lastnik vrtiljaka je zadevo naznanil orož« nikom. - Ker se na Blediu po ljubljanska cesti zaradi velikega avtomobilskega^ pro« meta vzdigujejo celi oblaki prahu, bi btlo na me^tn. da st—' Skropilm voz v akcijo.

KOROŠKA BELA. Preteklo nedeljo nas je sokolski oder naravnost presenetil z »Veselim kmetičem«. Priznati moramo, da smo se tri ure pošteno zabavali. Vsi igralci so bili na mestu Tudi z orkestrom smo bili zelo zadovoljni. Upamo, da nam bo sokolski oder še večkrat priredil tako lepe predstave.

VTSNJA GORA. Minuli teden smo po« kopali očeta sedanjega lastnika znane gostilne »Pri Juriju« na Peščenjeku. Pokoj« nik je bil možak starega kova m znan za« radi svoje gostiSne. ki je tudi vršnjegorskim izletnikom priljubljena točka. Blag mu spo« mm' — Te dni se je oglasil pri nas ban« ski svetnik g. Velnkonja. V občinski pisan* ni, kiesr so se poleg nekaterih odbornikov zbrali tudi člani odbora Tujskoprometnega in olepševalnega društva, se je razpravljalo, na kak način bi se udeležila tudi nasa V5§* nja gora tujskoprometne razstave, ki se nriiredn to jesen v Lrubliani. V to svrho je bilo treba napraviti relief Višnje gore z okolico: predvsem bi T>a bilo potrebno, nu« diti našim ljudem nekaj več strokovnega znanja. Za gostilničarje bi b iS v tem po« Sledu nadvse priporočljiv vsaj 3»dnevni tako zvani leteči servirni tečaj, ki bi ga naj aranžirala gostilniška zadruga. Da bile ne ostalo samo pri ugotovitvah! — Prihod* nio nedeljo. 10 t. m. bo imela krška ga» silska žuipa, kateri pripada tudi naše dru« štvo. svojo gasilsko žuipno mašo v Višnji gori. Po pravilih se morajo udeležiti te ma* še obvezno vsa društva, ki so včH«niena v župi. Zaradi tega in zaradi discipline pri*

čakuje višn j ©gorsko gasilno droStro ta dan

polnošteviilne udeležbe.

KOČEVJE Glasbeno društvo je pod vod« stvom znanega in priljubljenega pevovod« je g. Trosita zopet pri/čelo redne pevske va* je, in sicer za ženski zbor v ponedeljkih in za moški zbor v torkih ob 20. v tukajš« nji osnovni šoli. Vabljeni!

LJUTOMER. Gremij trgovcev v Ljutomeru bo v bodoče obveščal članstvo o važ» nejših odredbah oblastev na ta način, da bo prepise dotičndh odredb pošiljal svojim odbornikom izven Ljutomera in članom v večjih krajih. Ti bodo o njihovi vsebini obvestili tovariše v kraju samem, drugi pa se naj ob priliki oglašajo pri teh gospodih, ki jim bodo dali dopise gremija na vpogled. Gremij bo obveščal gg. Franca Ko« rošca staT. v Gornji Radgoni, Karla Jurje« vrča' v Radfencih, Andreja Domanjki pri Kapeli, Franca KoJleritscha v Apačah, Jožefa Farkaša pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Ignaca Lovrančiča v Borecih. Alojzija Sr* šena v Veržeju, Franca Seričarja pri Mali Nedelji.

TEHARJE. Pomlad je prebudila naravo in zbudila »Slavca«, ki vprizori v čitalnici Prosvetnega društva v nedeljo 10. maja po večernicah dvodejansko burko »Lažni zdravnik«. Na sporedu bodo tudi 4 lepe pesmL Med odmori bodo igrali društveni tamburaši. Vabljeni!

STORE. Na dopis, priobčen v »Jutru« z dne 19. marca pripominja društvena uprava Sokolskega društva Štore, da omenjeni dopis ni bil poslan od nje ampak od pisca, ki mu mora biti Sokolsko društvo trn v peti. S svojim dopisom hoče razdor med društvom, železarno v Štorah in občino Teharje. Vsi omenjeni so pa v najboljših odnošajih. Najbolj žalostno za pisca pa je, da navaja podatke, ki ne odgovarjajo resni«. Sokol rea prav pridno goji telovadbo, a ne pod vodstvom br. Volavška, ki je prosvetar, ampak pod vodstvom br. Sikoška Jožka. — Dramatski odsek je v kratkem času vprlzo-ril že drugo igro, kar bi pisec članka lahko vedel. Igralci kot začetniki, so svoje vloge odlično rešili. »Jutro« je bilo z dotičnlm člankom mistificirano- Društvo pa bo storilo vse potrebne korake, da se stvar razčisti in zadene dotičnega pisca zaslužena kazen.

GUŠTANJ. Svečana razdelitev listin obiskovalcem samaritanskega tečaja ee je Izvršila te dni. V osnovni šoli so se zbrali vsi tečajniki (ee), in sicer 27 po številu, celokupni društveni odbor RK in župan g. Šuler. Navzoče je pozdravil vodja tečaja g. dr. Erat, ki je z lepim nagovorom poudarjal važnost takih tečajev. — V sosedni vasi Kotljab so kmetski diletantje uprizorili igro »Krivoprisežnjk«. Vse uloge so bile rešene prav dobro, za kar gre velika hvala spretnemu režiserju g. Sokalu. — Članstvo in naraščaj Sokola sta prisostvovala v torek predavanjema brata Jelenka o narodnogospodarskih razmerah v Jugoslaviji in br. Gačnika o sokolski ideologiji. — Deca višjih razredov je imela te dna dan pogozdovanja. Posadila je 600 smrekovih sadik, izpod Urške gore poslanih po grofu Thurnu. Učenci so zasadili živo mejo ob pola od postaje za lesenim plotom zemljišča tukajšnje

ieDoTNjTLENDAVA. Zadnja leta se je zunanjemu licu našega mesteca posvečalo premalo pažnje. Zlasti po stranskih ulicah je dosti nereda. Odlikuje se zlasti cesta proti Centibi. Ob tej ulici so kleti, ob katerih je hodnik, ta je pa posut kar z razbitimi steklenicami, steklenimi drobci, starimi piskri, železjem in starimi cunjami. Za bose otroke "je ta pot prava nevarnost, priporočljivo bi bilo, da občinska uprava da nalog lastnikom hiš in kleti, da vso nesnago okrog svojih zgradb odstranijo. Zlasti več snage bi moralo biti pri obeh studencih.

DOLENJSKE TOPLICE. Kopališka se, zija se še ni pričela, a smo že dobili prve goste. V petek 24 t. m. se ie vršilo v To, pbcah licenciranje bikov tukajšnje in oko, liške občine. Privedli so gospodarji dokaj lepih bikov plemen iakov švicarske pasme, med katerimi sta bila oač najlepša ona po« sestnika Nardina iz Sel vri Toplicah in Fabjana iz Riglja. občina Toplice.

RADEČE Z zadovoljstvom smo doznau, da je kupil tukajšnji domačin avtobus, da nam ne bo treba po blatu in mokroti ho«

diti na Zidani most. Žal podjetnik še nima koncesije, a k oprav je že neikaj tednov, od« kar je vložil prošnjo.

ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Na trgovskopbrtni nadaljevalni šoli se je zaključilo šolsko leto v nedeljo 26. aprila z razstavo risarskih in pismenih izdelkov. Razstavo je posetilo mnogo ljudi, ki so se pohvalnp izrazili o uspehih. — Cepljenje proti škrlatinki se je vršilo v šolskih pro« starih zadnja dva ponedeljka. K cepljenju je prišlo okroglo 200 ljudi, starih od 2 do 16 let. Tretje cepljenje bo v ponedeljek v istih prostorih in pb istem času. — Sokol se pridno pripravlja za javni nastop 14. junija ob priliki okrožnega zleta. Istega dne bo razvilo društvo tudi svoj prapor.

ZAGORJE Protitubeirkuik>zsrio predavani« bo imel g. dr.^Zaraik v ponedeljek 4. t m. v Sokolskem domu b 15. Takoij za tem bo zborovala proti tub erkuiloezna liga. — Po« ver j en ik Vodnikove družbe g. Šulin prosi Slane, da mu do 10. t in. nakažejo Člainari« no. — V svojem lovišču v Radečah je rav« natelj T1PD g. inž. Loskot iz Zagorja ustreli izredno len eksemplar divjega petelina.

SV. JEDERT PRI LAŠKEM. Dnevnik »Jutro« je prinesel v svoji 96 Številki z dne 26. 4. 1931 pod rubriko »Iz življenja na deželi« notico Sv. Jedert. V tej notici se pravi med drugim: »Zadnje dneve pred koncertom so neprijatelji Sokolstva napeli vse sile, da bi prireditev onemogočili, šolski upravitelj g. Vidmar je celo odložil svoje funkcije v prosvetnem odseku z utemeljitvijo, da ne utegne sodelovati.« Prepričali smo se, da so navedbe, da bi bil šolski upravitelji g. Dragotin Vidmar ne-prijatelj Sokolstva in da je napel vse sile, da bi prireditev onemogočil in da je vsled tega celo odložil svoje funkcije v prosvetnem odseku, neresnične. Res je nasprotno, da je g. Dragotin Vidmar med ustanovitelji Sokola Sv. Jedert nad Laškim iii da je bil že od svojih mladih nog član Sokolskega društva v Ljubljani in pozneje v Laškem. Ker vidimo, da se mu je s tem popolnoma neresničnim napadom zgodila velika krivica In je upravičeno občutno žaljen, preklicujemo te oCitke v polnem obsegu in jih obžalujemo ter dajemo na ta način g. Dragotinu Vidmarju popolno zadoščenje. Uredništvo »Jutra«.

HRASTNIK. V nedeljo 26. aprila popol« dne je uprizoril Sokol v režiji Mahkote ko, medijo »Peg, srček moj«. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro podali, zlasti n. ŠentjuTČeva naslovno vlpgo. Oder je bil ze, lo okusno opremljen, kar je znak. da se da tudi z malimi sredstvi, če ima režiser okus, mnogo ustvariti. Igralci so pokazali, da so zelo zmožni, zaito pričakujemo, da bodo nadaljeva.fi. Kino Narodni dom nredvai* danes v nedeljo ob 3. in 8. Metrofilm »Zakon prerije«, ponoldne ob 5. pa priredi Krajevna protituberkplozna liga v Hrastniku poučno predavanje v zvezi s predvajanjem filma o jetiki. Isti film se predvaja v ponedeljek ob 13. za mladčno dolsko. ob 15. pa za mladino hrastniških šol.

Repertoarji

UTTBO \ VPK A T>*\MA

ZaMpk ob

Ne*MTa. 3.: Slehernik. Predstava v oporL Ttvpti.

Ponedeljek. 4.: Pri belem konfiJTra. E.

LJUBLJANSKA OPERA •7.a?etek ob ?0 Nedelfa, 3.: Slehernik. Dram=V* nredstavat

Izven. (Opera £ro=tuje v Celju.) Ponedeliek. 4.: Zanrfo

MARIBORSKO GLFT>ALT§CE-Začetek ob 20 Nedefja. 3. ob 15.: Začarana žaba. Otročka predstava. Znižane cene. — Ob -0.J Kavalir Miško. Premijera. Ponedeljek. 4.: Zaprto.

PTUJSKO GLEDALIŠČE

. Začetek ob 20. Ponedeljek,.4. maja: Cirkuška princesa. Go» stovanie mariborskeea gledališča. CELJSKO MESTVO GLEDALIŠKE. Nedelja, 3. ob pol 16.: Prodana nevesti Gostovanje ljubljanske opere.

GOSPODARSTVO

Kuluk za letošnje lete

V pravilniku o uporabi ljudskega dela, ki je bil objavljen v »Službenem listu« od 8. januarja t. L, je bil obseg kuluka določen le za preteklo leto, in sicer v polni višini 3 enot za banovinske in 3 enot za občinske ceste. Sedaj pa je banska uprava dravske banovine izdala tudi odločbo glede ljudskega dela za tekofe leto, in sicer v višini 2 enot ia banovinske in 2 enot za občinske ceste. Ker se bo ljudsko delo za preteklo leto Izvršilo letos, znaša skupna obveznost kuluka v tekočem letu 10 enot, to je 5 enot za banovinske in 5 enot za občinske ceste Pri ob-vezancih, ki plačalo manj kot 100 Din davka, znaša, kakor znano, enota 1 dan, skupna obveznost torej 10 dni; kdor pa plača ve? davka, pri tem znaša enota 2, 3, 4 itd. dni.

V navodilih, ki so bila izdana občini upravnim oblastvom, se med drugim poudarja, da se za odmerno osnovo vzame le osnovali, ne pa dop. davek. Davčni zavezanci z 9 in več otroki, ki so oproščeni davka, niso oproščeni tudi obveznosti ljudskega dela. Osebno delo je dovoljeno tudi osebam do 60 let, čeprav se obveznost v splošnem nanaša le na moške od 18 — 55 let (za ose-be, ki plačujejo več kakor 100 Din davka, obstoja obveznost ne glede na spol in sta« rost). Želeti bi bilo, da bi se povprečna dnina za računanje odkupnine vsaj za letošnjo obveznost znižala od 20 na 15 Din, kakor znaša v sosednih banovinah.

= Otvoritev podružnic« drla me Obrtne

banke v Ljubljani. Včeraj dopoldne se Je

vršila svečana otvoritev podružnice državne Obrtne banke v Ljubljani, in sicer v prostorih podružnice na Dunajski cesti št. 31. Slovesnosti je v imenu bonske uprave prisostvoval dr. Sin k, v imenu mestne občine ljubljanske dr. Miljutin Zamik. Navzoči so bili tudi predstavniki obrtniških in drugih gospodarskih organizacij. Pozdravni govor je imel načelnik poslovnega odbora ljubljanske podružnice g. Engelbert Franchetti, ki se je med drugim zahvalil Zbornici za TOI, zlasti pa tajniku gosp. dr. Ivanu Plea-su, ki je že svoj čas sodeloval na zakonu in pravilniku in mu gre tudi največ zaslug za otvoritev podružnico v Ljubljani. V imenu Zveze obrtnih zadrug je pozdravil otvoritev predsednik gosp. Josip Rebek, kot zastopnik Zbornice za TOI pa tajnik dr. Pretnar. Podružnico je uradno otvoril centralni ravnatelj gosp. Milan Dragic, ki je prispel iz Beograda. Za poslovodjo nove podružnice Je postavljen gosp. Rajko Ogrin.

= Tekstilna industrija in davek na poslovni promet. Pretekli teden se je v Savezu in-dustrijcev v Zagrebu vršila konferenca predstavnikov hrvatske in slovenske tekstilne industrije, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo tekstilne tvornice enotno od 1. maja naprej posebej zaračunavale skupni davek na poslovni promet v fakturah.

= Oddaja v zakup skladišč v bazen« Thaon de Rev©]. Na podlagi rešen J a prometnega ministrstva od 12. marca t. 1. sporoča zagrebška železniška direkcija, da se bodo skladišča (odprta in zaprta) v bazenu Thaon de Revel na Reki, čim bo ta bazen otvorjen za javni promet, iztlala v zakup onim privatnim strankam, ki se jim v naših lukah ne morejo dati primerna skladišča. Tvrdke, ki reflektirajo na ta skladišča, morajo do 10. t m. predložiti tozadevne prošnje neposredno direkciji drž. železnic v Zagrebu z navedbo, ali želijo odprto ali zaprto skladišče, s kakšno površino, eventualno, na ka-toro skladišče reflektiralo, odnosno na kateri del d o ličnega skladišča in za kakšno blago in letno količino rabijo skladišče.

= Konknrz je razglašen o imovini Alojza Lorberia, trgovca v Kočevju (konkurzni upravnik dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Kočevju 8. maja ob pol 11., oglasitvemi rok do 5. junija, ugotovitveni narok 19. junija ob pol 11.). — Za konkurznega upravitelja v konknrzni zadevi tiskarne >Panonija< v Murski Soboti je postavljen dr. Ludvik Va-rinjal, odvetnik v Murski Soboti, namesto dr. Aleksandra Valya, ki je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti.

== Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Božidar Obradovič, trgovec v Mariboru (Razlagova 24) s svojimi upniki, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila) za 50 % njihovih terjatev, plačljivih v 10 mesečnih obrokih. — Poravnalno postopanje dolžnika Albina Bajde, tr-trovea v Studencih pri Mariboru, je končano, ker je sodna poravnava potrjena.

= Divfdenda borskega rudnika. Pariška družba Mineš de Bor. ki eksploatira znani rudnik za baker v Srbiji, izkazuje za preteklo poslovno leto 1930- čisti dobiček 19.5 milijona Din, nasproti 49.6 milijona Din v letu 1929. in 32.2 milijona frankov v letu 1928. Dobiček te družbe je torej zaradi znatnega padca cen bakru precej nazadoval, vendar pa še sedanji znižani enoletni dobiček presega višino delniške glavnice, ki znaša le 15 milijonov frankov.

= Pred likvidacijo carinske vojne med Teškoslovaško in Madžarsko. Kakor je podoba. bo prišlo vendar do likvidacije brezpo-godbenega stanja, ki je nastopilo v prometu med Češkoslovaško in Madžarsko 15. decembra pr- 1. Sekcijski šef češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Friedmann je v petek prispel v Budimpešto, kjer se je pričel pogajati s pooblaščenim ministrom Alfredom Miclom zaradi nove trgovinske pogodbe. Češkoslovaška vlada je že pred dnevi določila smernice za ta nova pogajanja. Načelno je bilo sklenjeno, da se Madžarski ponudijo nekateri kontingenti za uvoz agrarnih proizvodov. Kakor se zatrjuje, so se češkoslovaški agrarci končno zadovoljili tudi s tem, da se spremeni zakon o prisilnem mešanju domačega in inozemskega žita. Kakor znano, so baš predpisi tega zakona v decembru onemogočili sporazum tik pred potekom odpovednega roka pogodbe. Sedanje razmerje 75% domačega in 25% inozemskega žita bo nekoliko omiljeno.

= Ugodnosti za obiskovalce I. banovinske vinske razstave v Mariborn. Generalna direkcija železnic je, kakor znano, odobrila polovično vožnjo za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in sejma, ki bo od 10. do 12. maja v Mariboru. Polovični popust velja od 6. do 16. maja za vse vlake državnih železnic izvzemši SOE. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Vinarskem društvu za dravsko banovino v Mariboru, pri poslovalnicah Putnika in pri vseh vinarskih podružnicah. Naročilom za legitimac. je priložiti po 2 Din v znamkah za všako legitimacijo. Vsi vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji proizvodov vinske trte se vabijo, da obiščejo to razstavo, katere pokroviteljstvo ie prevzel ban dr. Drago Marušič. Vinogradnike pa zlasti opozarjamo, da se udeleže tudi III. vinarskega

kongresa in rednega občnega zbora Vinarskega društva za dravsko banovino, ki se bosta vršila istočasno s sejmom- Vinski sejem bo otvoril ban dr. Marušič v nedeljo 10. t. m.

= Finančni zakon za leto 1931. /32. je objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 30. t m., na kar opozarjamo interesente.

= Nora odpustitev delavcev v tkalnici v Prebolda. Iz Prebolda nam poročajo, da je bilo v tamošnji Mautnerjevi tkalnici odpuščenih v petek in soboto nadaljnjih 100 delavcev, tako da se bo brezposelnost med ne-lavstvom še povečala.

= Oddaja rekonstrukcije ležišč na mosta preko Donave pri Novem Sada se bo vršila potom ofertne licitacije 19. t- m. pri direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji in načrti pa pri omenjeni direkciji.)

= Nov razmah agrarnega protekcijonizma v Nemčiji. Nemška vlada je po dolgotrajnih posvetovanjih na pntisk agrarcev sklenila povišati uvozne cariae •« žive svinje, svinjsko meso, gosi, maslo in slanino, nadalje na oves, fižol, lečo, grah in ostale stročnice. Le carina na pšenico, ki sedaj znaša nič manj kakor 25 mark od met. stota (337 Din), torej 200 % 6vetovne cene, se ima za poseben kontingent od 500.000 ton znižata na 16 mark.

= Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 13. t m. ponudbe glede dobave 6000 kg mila; direkcija državnega rudnika Velenje pa do 19. t. m. glede dobave 1000 kg ječmenove sladne kave, 27.000 kg pšenične moke, 3000 kg riža, 1000 kg koruznih otrobov, 1000 kg sirove kave >San-tos«, 500 kg Franckove cikorije in 200 kg kolinske cikorije, 2000 kg bučnega olja, 5000 kg koruze in 100 kub. m plohov. Dne 19. t. m. se bo vršila pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertalna licitacija glede dobave raznih barv, lakov, firneža in čopičev. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).

— Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. t m- ponudbe glede dobave 50 kg žveplene kisline, do 11. t m. j>a glede dobave 30 komadov akumulatorjev in 3000 kg koruze. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave stekla za okna; do 18. t m. pa glede dobave 1 ventilatorja. — Dne 18. t m. se bo vršila pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave elektrotehničnega materijala (kabli, žarnice, instalacijski in razni elektrotehnični materijal). (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)

Položaj na naših borzah

Ljubljana, 2. maja.

Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko manjši; znašal je 15.6 milijona Din nasproti 17.1, 19.7, 20.7 in ]8.1 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz se nasproti zadnjemu tednu niso bistveno spremenili. Trst je nekoliko opustil, London in Dunaj pa sta se nekoliko okrepila. Devizna politika Narodne banke v preteklem tednu nam ponovno potrjnje, da se je Narodna banka dejansko odložila opustiti politiko nespremenjene relacije med dinarjem in švicarskim frankom, kajti v preteklem tednu je ponovno znižala tečaje za devizo Curih, ki je bil prej vedno enak, od 1095.3 na 1095. .

Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ves teden držala na višini minulega tedna. Trgovala se je po 425 — 427, vendar promet ni bil velik. Za dolarske papirje pa je nadalje precej zanimanja. 8% Blairovo posojilo se je trgovalo po 92.75 do 93-5, 7% Blairovo posojilo po 83—83.75, 7% Seligmanovo posojilo pa po 84.875 — 85. V bančnih vrednotah je bilo malo prometa pri skoro nespremenjenih tečajih. Od industrijskih vrednot se je Trboveljska trgovala po 306 — 307, Sečerana po 295, Dubrovačka po 385, Drava po 235 — 236, Gutmann po 128, Slaveks pa je popustil in so bili zabeleženi zaključki najprej po 40, pozneje pa po 38 do 39.

Derize.

Ljubljana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.855, Berlin 13.54, Bruselj 7-9059, Budimpešta 9.9125, Curih 1095, Dunaj 7999, London 276.52, Newvork 56.74, Pariz 222.21, Praga 168.36, Trst 297.5.

Curih. Zagreb 9.135, Pariz 20.2025, London 25.25125, Newyork 519.7, Bruselj 72.2, Milan 27.1825, Madrid 53.25, Amsterdam 208.7, Berlin 123-64, Dunaj 73.05, Sofija 3.765, Praga 15.3775, Varšava 58.15, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.0875.

Lesni trg

Na ljubljanski borzi je prišlo v petek do dveh zaključkov, in sicer za 2 vagona bukovih okroglic in za 1 vagon oglja. Povpraševanje je bilo za bukove testone IV. kakovosti. Tendenca je nadalje zelo slaba.

Stavbna sezona, ki se je pričela razvijati, je povzročila, da se išče in kupuje nekaj stavbnega lesa. Nesigurnost in nejasnost v trgovini pa je dovedla do tega, da o kakih stalnih cenah ne more biti govora. Nekateri manjši produeenti na deželi ponujajo iz svojih starih zalog trame in deske v Italijo po prenizki ceni, kar kvari cene drugim izvoznikom in sploh domači lesni industriji. Pri takem načinu konkuriranja s cenami pač ne bo mogoče računati s stabilizacijo cen na našm trgu. V trdem lesu je kupčija mlačna. Povpraševanje po hrastovini je slabo, ker primanjkuje naročil iz italijanskih tvornic za vagone. Tu pa tam se proda kak vagon oreha, jesena, javorja ali lipe za izdelavo pohištva. Zahteva pa se le suho blago. V drvah kupčija počiva. Za ogtje je konjunktura nekoliko boljša, vendar pa se išče le suho vilano blago s čim več »eanelle«.

Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev je izdala situacijsko poročilo, ki se zlasti nanaša na ruski dum-ping v italijanski lesni trgovini. Rusko-ita-lijanske trgovske zveze se stalno razvijajo predvsem v našo škodo, ker gre mnogo ruskega lesa v Italijo. Cene mehkemu lesu na italijanskem tržišču stalno padajo, kar je po italijanskem zatrdilu posledica konkurence med jugoslovenskim in ruskim lesom. Rusi so razpredli svojo organizacijo za prodajo lesa po vsej Italiji preko svoje trgovske delegacije v Genovi. Ravnajo se vedno po naših cenah ter svojo ceno držijo vedno nekoliko nižje. Uvoz ruskega lesa v Italijo nam ne škoduje samo zaradi znatnih količin, temveč še v večji meri zaradi kvarjenja cen. J11-goslovenska jelovina IV. vrste je notirala na italijanskem trgu v lanskem septembru še 220 lir za kub. m, ruska pa v istem času 220 — 225 lir cif. Genova. Nato pa so cene

padale povprečno vsak mesec v 15 Mr in v početku aprila de tovrstno naše blago noti-ralo le Se 120 lir, rusko pa 100—115 Ur. Cena bukovi ni ni padla v enaki meri (v lanskem septembru 300 lir, danes 260). Najstabilnejša je še cena hrastovini, ki ji ne prrtl zaenkrat ruska konkurenca. Lani so Rusi izvozili v Italijo 900.000 stotov jlovine in 16 tisoč kub. m furnirja (od skupnega uvoza 18.000 kub m), Rusi so glede furnirja povsem izpodrinili Finsko in Poljsko. Uvoz ruskega lesa v Italijo dalje narašča. Rusi imajo svoja obsežna skladišča v Genovi, Speziji, Napolju, Citi Vechiji, Palermu, Messini, Ca-taniji, Siracuzi, Tarantn in v Benetkah- Povsod v Italiji uživajo naklonjenost, ker kupuje Rusija za izvoženi le3 italijanske produkte. Stalno rušenje cen pa tudi italijanski lesni trgovini ni več po volji.

žitni trg

Ljubljana, 2. maja.

Cene pšenici na svetovnih tržiščih so v minulem tednu pričele nazadovati. Prejšnji teden je bilo še nekaj odpornosti, potem pa se je poklicna špekulacija pričela otresati angažmajev, kar je nazadovanje še pospešilo. Na razpoloženje so vplivala poročila o ugodnem stanju posevkov v Ameriki. Tudi nervoznost, ki je nastala s sicer demantira-no vestjo o odprodaji 275 milijonov bušljov ameriške pšenice na evropska tržišča od strani federalnega farmarskega urada, se nI polegla. Na budimpeštanski borzi nazadovanje še ni bilo tako znatno in znaša nasproti zadnji soboti pol penga za meterski stot

Vse te neugodne vesti iz inozemstva pa so ostale povsem brez vpliva na naše tržišče, kjer je pšenica tudi ▼ minulem tednu ponovno narasla v ceni in so naše cene že znatno nad pariteto. Čvrsta tendenca pa se vzdržuje zaradi tega, ker z nezadostno ponudbo ni mogoče kriti tekočega povpraševanja. Kmetje so še vedno zposleni § potetvijo in ne dovažajo blaga na trg, čel, vsaj bodo v bodoče dosegli še višjo ceno. Zaloge blaga so pri trgovcih popolnoma izčrpne in je bodoči razvoj pšeničnih cen povsem odvisen od dovozov produ centov. Cene so se v zadnjem času dvignile za skoro 10 Din pri me-terskem stotu in se mestoma plačuje pšeni-

ca že po 180 Din it SM feo nakladalna postaja. Vedno bolj prodira tudi naziranja, da so naše zaloge pšenice ie precej izčrpane, ker smo vee presežek že izvozili do konca januarja. Tudi dovozi koruze niso tako obilni, da se razpoložljivo blago ne bi moglo oddati in 6e koruza plačuje preko 100 Din za meterski stot Za otrobe in krmilno moko je dalje velika potreba, ki je ni mogoče kriti z razpoložljivimi zalogami. Sporedno z okrepitvijo cene pšenice so se nekoliko dvignile cene beli moki.

+ Ljubljanska borza (1. t m.) Tendenca

čvrsta. Zaključkov ni bilo Nudi se (fc sL po-• staja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 225 — 227.5, baška, srbobranska in gor-njebaška, 79/80 kg po 220 — 222.5, okolica Som bor, 79 kg po 206—207.50, baranjska, 79/80 kg po 212.50 — 215: koruza: baška. času prim. suha, pri nar. tar. po 150—152.5. činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212.5; oves: baranjski po 200—202.5; moka: banaška >0< po 335—340.

+ Novosadska blagovna borsa (2. t m.) Tendenca za pšenico čvrsta, sicer nespremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice, 22 vagonov koruze, 2 vagona ovsa, 9 vagonov moke in 1 vagon otrobov. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 167.5 do 172.5; okolica Sombor, 79/80 kg 160 — 165; srednjebaška, 79/80 kg 170 — 175; bo-ška potiska, gornjebaška, 79/80 kg 172.5 do 177.5; gornjebanaška, 79/80 kg 175 — 180; sremska, 78 kg 157.5—162.5; okolica Indjija, 78 kg 162-5 — 167. — Ječmen: haški in sremski, 63/64 kg 115—120. Oves: baški. sremski in slavonski 150 — 156. Koruia: baška in sremska 100—102.50; za maj 102.50—105; ladja Dunav Sava 100—102.50. Moka: baška >0g« in >Ogg< 250 — 270; >2< 215 — 230; >6< 195 — 210; >6< 190 — 195; »7< 152.5 — 157.5; >8< 135 — 140. Otrobi: baški 130 — 135.

+ Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca slabša, promet miren. PSe-nica: za maj 15.17 — 15.18, za junij 15-03 do 15.04; ri: za maj 18.46 — 13.48; koruza: za maJ 13.23 — 13-24, za julij 13.56 — 13.68, tranzitna za maj 10.68 — 10.69, ta julij 10.90 — 10.95.

ŠPORT

Državno prvenstvo v minulih letih

Malo kronološkega pregleda o genez/ in razvoju tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu

Po svetovat vojni se jo ob aptataom iss« mah« osvobojenih narodnih sil začeta ta« da skromno športno žirv^caje. Ponekod »n navezali na parletno tradicijo le teza pred« vojnih časov, drugod je bata treba orati

ledino. t . . ,

Naš nogomet se je Lunino orgemrir*

1930 v Jugoslavenskom Nogometnem Sa* verni, za čigar sedež je bil tebran Zagreb kot najmočneje razvito športno središče ▼ naši državi. _

Pestra boterogenost ▼ vseh imbmi javnato manifestacijah tedantje dobe se je kajp«d« izražala tudi v aportmai organizacijah. Mo> treč tedanje stanje m prilike v nešem športu te današnje perspektive, se ne mo» remo ubraniti vtisa, da so brile razmere pač primitivno idilične, vendar »o se že tedaj merili temelji športno organizacije, ici se je v svodih bistvenih obrisih ohranila z malimi izpremembami vse do današnjih dni.

V pprfh letih obstotfa INS-a so imela prvenstvena tekmovanja le lokalen pomen. Izvedla so se samo prvenstva mest ali okrožij, kvečjemu še podsavcena prve** strva. Toda vprašanje orgamzaoiije držav* nega prvenstva je postalo čedalje bo^j pereče, doJdar se m končno JN5 opogumi in razpisal prva tekmovanja za državno prvenstvo. Bilo je leta 1923.

Posihdob so se tekmovanja sa drifcavno prvenstvo vršila vsako leto, tako da smo doslej doživeli že osem takih tekmovanj. Usoda teh tekmovanj je bila različna. KaT se tiče načrta izvedbe, so bila prva štiri leta jako sterilna, korakali smo po feho» jenih kolovoznicah, ki pač niso bile bogve kako inteligentno trasšrane. Zagreb, ki je tedaj vodil usodo naše nogometne barke, se je odlikoval z neko fatalno sterilnostjo, ki ni dopuščala nobene iniciativnosti. Po« ložaj je bil že tak, da je grozni popoln polom tega tekmovanja, ki ima sicer, ko* se je potzineje pokazata, vse pogoje, da se razvije v velezaninrovo športno komkuren« eo. Šele okrepitev Beograda v nogometa j« prinesla preobrat Cim je bil predomiman« teh položaj Zagreba zrušen, je začeta kar deževati novih imcia ti virih predlogom b Beograda (Simonovič). Ptodej ni bilo glav« ne skupščine JNS»a, ki ne bi bila napra« vila koraka naprej v izpopolnitvi sistema tega važnega tekmovanja.

Rivaliiteta med Zagrebom m Beogradom, v prvih začetkih omejena na zeleno polje, se je čedalje bolj izoblikovala v nesoglas« j a glede samega vodstva našega nogometa. V par naskokih se je Beograjčanom sled* njrič posrečilo prevzeti vajeti v svoje roke (1930), in prvi vidni uspeh spremembe v kurzu je bila radikalna remedura v si» stemu tekmovanja za drž. prvenstvo (Si» monovidev projekt 1931). S tem razvoj še ni dosegel svojega cilja. Organizacija Kg je še v marsičem pomanjkljjiva, česar no tajijo sami tvorci sedanje situacije. Izven dvoma je, da imamo pričakovati v bližnji bodočnosti ponovnih zboljšanj v sistemu, dokler sc ne bomo tudi v tem pogledu pri* lagodiH razmeram, ki že^ doflgo vladajo v športno naprednejših deželah.

Poedine faze v razvoju drž. prvenstvo' nega tekmovanja v nogometu so bole:

1923. Prvi začetek, ki je ostal merodajen za dolga štiri leta. Tekmovalo je vseh se» dem podsaveznuh prvakov po enostavnem cup^astemu, zmagovalec v finalu je postal državni prvak.

LNiP je zastopala Uiriga, lri je v prvem kodu trčila na Gradjamskega. Po napeti borbi — v Ljubljani — je z rezultatom 2 : 1 (1 : 0) izpadla te nadaljnjega tekmo« vanja. V finale sta prišla Gradjanski in Sašk, zmagal j« šele v ponovni tekmi Gradfeenski.

1924. Sistem Je ostal, kakor rečeno, isti. LNiP je spet zastopala IIHrija. Tokrat je imela za nasprotnika finalista iz prejšnje« ga leta. Saška, ki jo je na njenem lastnem terenu z rezultatom 3 : 1 (1 : 1) vrgel is naslednjega kola. V finalu (Jugoslavija : Hajduki — si je Jugoslavija s tesno zrna* go 2 : 1 (1 : 0) priborila naslov državnega prvaka.

1925. Sistem je ostal neimremenrjen. rija, loi je zopet zastopala LNP, je ▼ pr»

vem kota trfifla na B&Sko in zopet Tekma se je odigrala v Ljubljani in je zmagala Backa 3 : 0 fl : 0). Fma4e sta od* igrala Jugoslavija m Gradjanski v Zagrebu in si je Jugoslavija v znameniti borbi • 3 : 2 (2 : 1) v drugič osvojila ponosni n«# slov drž. prvaka.

1926. Sistem vedno M — sadnjK. atrija je igrala s prvakom Zagreb*. Grad-jensknm. Tokrat je potovala a morala na tujih tfleh kloniti s 7 : 1 (6 : 1). V finala, do katerega »ta »e zopet prerila Jugosk* vaja in Gradjanski, se je Gradjanski re» vtanširal m po srečno dobljeni bntia 2 : 1 (1 : 1) postal ▼ drugič državni prvak.

7927. Prva sprememba ▼ sistema. Krog udeležencev se je razširil na drugoplaavra* na kftuba Zagreba in Beograda. Razvenza* grebskega in beograjskega prvaka ter splitskega Hajduka so ostali klubi igrali dim* natorn« tekme po enostavnem CMp>siste-mm. Trije zmagovalca ▼ teh tebmah » ae pridruz&H pred omenjeni trojSoi in šE v na« daljnjo borbo po enostavnem sistema na točke. Krepak korak naprej 1

IIHrija je kot predstavnik LNP dosega pač največji uspeh, ki ga je bil dotlej deležen skromni in poačarri slovenski nogomet V tekmi * Gradjanskim, o kateri se Se sedaj govori, jo ffirija pregazUa Grad» jonskega 5 : 0 (1 : 0) in se tako kva!if«» rala za udeležbo t borbah po točkah.

Sicer nam niso poznejša »kola« prinesla posebnih lavorik, ampak tudi nobenih katastrof. In tedaj smo smatrali tudi tesne poraze vsatf ca delne uspehe — ta men« tafiteta se menda še sedaj vi bistveno pre menila.

Rezrittati lftrftje so proti BSK (v

Beogradu) 2 : 3, prortf Hašhu (t Ljubljani) I : 1, proti Saška (t Saratjera) 1 : 2, proti Sandu (v Ljiibljani) 1 : 0, proti Hajduku (v Splitu) 0:3.

Končni placement je Wfc I. Hajduk, 2 BSK, 3. Hask, 4. Sašk, 5. Sand, 6. ffirij*.

1928. Sprememba v sistemu: izločilne tekme po dvojnem čopastemu, nato enostaven sistem po toSkah.

Za LNP je prvič nastopita Brmnorje. V Ljubljani je zmagata nad Saškem 4 : 3 (0 : 3), ▼ Sarajeva je pa klonilo ▼ dveh tekmah in po brezuspešnem podaijŠku prvega dno 83:2(1:0,1:1) «»3:2 (2 : 1), torej v skupnem seoru 9 : 10. Ta« ko se nadaljuje tekmovanje zopet postala zadeva močnejših neslovenskih moštev. Placement je bii: 1. Gradjanski, 2. Hajduk, 3. BSK. 4. Hašk, 5. Jugoslavija, d.

1929. V aisteiMi »pet sprememba. Dvoj« o emu oup-sistemu v ediimin atomih tekmah se je pridružil dvojni sistem po točkah Za LNP je v drugič nastopilo moštvo Pri« morja m v borbd proti Gradjanskemu iz« gubilo obe tekmi: v Ljubljani 3 : 1 (1 : 0) in v Zagrebu 4 : 0 (0 : 0).

Tekmovanje po toflkah je končata » nekaterimi motnjami, anuliranlh je bota BSK nekaj tekem, nakar so nastale neljube po« sledice. Koofiuo si je z nmogo sreče osvo« jH prvenstvo: 1. Hajduk, Z BSK, 3. Hask 4. Jugoslavija, 5. Gradjanski

1930. Nadaljma faza y spremembi sistema, s čedalje močnejšim favoriziranjem Zagreba, Beograda in Splita. Hajduk in BSK sta izvzeta te eJiminatomih tekmo« vanj, v ostalem pa dvojni ouo-sistem v eli« rninatomih tekmah z nato sledečim dvoj« nim sistemom po točkah. V kola po toč« kah je prišlo šest klubov.

Ilirija, ki je stopila na mesto Primerja, je trčila v elinwnaitomnfli tekmah na bodo« čega prvaka. Concordio, in fagubSla v Ljub« liani 6 : 1 (3 : 1), v Zagrebu pa 6 : 0 (2 : 0) Presenečenje je bila izločitev Haška po osijeSki Slavi ji. Sarajevska Slavija je^ prišla v borbo po točkah brez vseh težkoč, ker so njenega nasprotnika, prvaka Skop« lja. ni dalo ugotoviti. Končni placement:

1. Concordia, 2. Jugoslavija, 3. Haiduk 4. BSK 5. Slavij a (Sara jevo). 7. Slavij a (Osi-jek).

Tekmovanje 1930 je hio najzanimivejše od vseh dotedanjih. Do zadnjega kola je bila situacija povsem nejasna, prva Štiri mesta so se določila šele v finalni borb' Concordia : BSK in Jugoslavija : Hajduk. Zato ni čuda, če je interes publike za ra tekmovanja nad vsa pričakovanja nara» »tel.

Dosedani* tekmovanja so nami dala te prvake: 1923 — Gradjanski, 1924 — .Tugo» slav*? a. 1925 — Jugoslavija. 1926 — Grad« jamici, 1927 — Hajduk, 1928 — Gradjan«

tU, 19» — Ha***. 1930—•

Letos je krog kninpetentov hhSijcd na 20 klubov. Kdo bo letos prvak? a L C

Službene objave LUP. (k seje a. o. dne 30. IV.) Na znanje se vzamejo prida* ve prvenstvenih tekem klubov Aten a, Sa« va, Ilirija in Celje. Na odjavo kluba so črtajo za SK Savo z dnem 30. IV. Zupane Trika in Pere Leopoidima. Verificira se pr» venstvena tekma SK lirija : Celje z reašil« tatom 10 : 0 (6 : 0). Soglasno se skiene, nadaljevati s podsaveznomi prvenstvenimi tekmami, kakor je sklenila to redna glav« na skupščina LHP. Vsled tega sc odigrata

v nedeljo dne 3. V. prvenstveni tekmi Sa« va : Ilirija v Sevnici, Atena : Celje v Ljub« ljani Za službujočega odbornika pn pr« venstoeni tekmi Atena : Celje se določa prof. Jelenčeva. — Tajnica.

Službeno iz L.NP. Poziva ae g. AMona Bergman iz Celja, da se javi danes, T nedeljo 3. maja 1931 podsaveznemu delegatu g. inž. Debelaku na igrišču Atletlkov ob priliki tekme Atletiki : SK Olimp.

Službeno Iz J LAS. Upravni odbor JLAS sklicuje v smislu § 13 pravil zaradi ostavke nadzornega odbora izredno glavno skup ščtao z dnevnim redom: volitev nadzornega odbora. Izredna glavna skupščina se bo vršila 13. maja ob 19. v prostorih JLAS, Zagreb, Trenkova ulica 7-L Ako ob določenem času ne bo prisotno zadostno Število članov (polovica), se bo vršila skupščina eno uro kasneje brez ozira na Število prisotnih.

Iz LNP. Ociobn se prijateljska trku ta SK Dobrna, Trbovlje : SK Zagostfe 3. ms« js v Zagorju. — Predsedstvu.

Sekcija zbora hazenskfh sodnikom JHS (Službeno). Po natega JH5 se danes pri ono tekme za državno prvenstvo: Ate>» na : Ilirija v Ljubljana in Conooavfija : Ma* ra v Zagrebu. Opozarjajo se določeni sodniki, da se te tekme po naloga aanreza morajo odigrati; ako kateri fchib ne bi na« stopil, mora sodm>3k odzvižgaiti tekmo z rezultatoma 6 : 0 v koreit družine, ki je na« stopila. Iz istega razloga ki po n ataga JHS se sodniki za droge prvenstvene tekme sa ta temno ne določajo. Za sekcijo bazen« akti sodnikov JHS: tajnik Savo Sancan.

Uprava gorenjskega zimskosportnega podsaveza na Jesenicah ima danes ob tOt sejo. ki naj se je zanesljivo odeiežo vsi Snri Širšega odbora.

SK Ilirija (nogometna sefcrife). Kmnt*> nim j a rezerva igra danes na Jesenicah s SK Bratstvom. Zbirališče pred glavnim bo« lodvoaom točno ob 11-30, sestava modtva je v »Evropi*, posebej se opozarjajo na to igr. Cerno D., Sava, Kervina, Carnač in Moljk.

SK atrija (labfaosffettka sekcija). Dre-

vi ob 20. bo ▼ kavami »EvropU -važna seja načeisfcva.

SK IHilja. Sestanek L sfcuplae bo ▼ ponedeljek 4. t. m. ob 20.30 t klubski sobt ▼ > Evropi«. Udeležba moštva, ki igra, v državnem prvenstvu, strogo obvema! — Igralci, ki še nimajo letošnjih klubskih t»-kaznic, naj se javijo pri g. Mahkovcu.

ASK Primorje (nogometna sekcija). Vabijo se k treningu danes ob 17. naslednji Jančigaj, Svetle, Hassl, Šinkovec, Bizjak, Slamič, Pišek L ta IL, Jug L ta IL, So-čan, Baum I. in IL, Slapar, Ermsn, Seni-ca, Jež, Lojze, Urši«, Petelin, Klop&lč, <5a-mernlk, CalearL Opremo prinesite a seboj.

Občni zbor ASK Primorje se bo vršil nepreklicno ▼ četrtek 7. maja t L ob 20. v kleti hotela MlkHft z dnevnim redom: pozdrav in poročilo predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, načelnikov sekcij, volitve in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje.

Atletiki : Olimp. (Važna prijateljska tekma v Celju.) Danes se odigra na ignšča Atlctakov pod Skalno kletjo zanimiva tekma med obema lokalnima rivaloma Atleti« ka m Olimpom. Ob tej priliki bo LNIP svečano predal AtlefcBkom prehodni pokal LNiP. Za nastop obeh moštev vlada veliko zanimanje Tekma se bo vršila ob vsakem vremena.

Hermes : Svoboda. Kot zadnji par v prvenstva L razreda nastopita danes v prvenstven erm boju stara šišenrica itvala Hermes in Svoboda. Svoboda, ki je postala letos prvak Ljubljane, bo morala napeti vse sile, da bo lahko uspešno odrezala proti izvrstnemu moštva šiškarjev. Tekma so bo vršila ob 16.15 na igrišču lisiije.

Hazenska prvenstvena tekma. V nedeljo so vrši hazenska prvenstvena tekan* TKD Atena : SK Celje na igrišča Atene v Tivoliju točno ob 11. Vstopnina Dfen 6 in 4.

Kolesarsko In motodkftstKno drtOtvo »Savar v Ljubljani sporoča »vojemn &ao« srtrvu in prijateljem, naj se udeleže dana« šnjega izleta, ki se vrši na Jožico, Gamelj« ne, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, §t Vid Odhod točno ob 13.30 izpred društvo-ne pisarne KarlovSka cesta št. 4.

SK Svoboda. Danes igrata rezerva In X. moštvo prvenstveni tekmi s Hermesom. Sledeči naj bodo ob 14. v naši garderobi: Podbevšek, Slavko Tavčar. Serše B„ 6u-šteršič, Smolnikar, Hočevar, Sedmak Edo, Jakša Tassoti, Miklošič, ob 15. pa Kriva-čič. Jeršek, Zemljak, Bogme, Habiht, Boo-cl, Starman, Lave Makovec, Janežič, Ka-laš, rezerva Jože. Reditelj Notar, Lovrad Avgust«

TSK Slovan. Danes ob 14. trening vseh

nogometašev. Igrači se. opozarjajo na redne treninge, ki se vršijo vsako sredo in petek od 15. dalje. Treningi se bodo vršili pod nadzorstvom g. Globelnika,

Športni dan v Zagorju. Danes se vrSI r Zagorju športni dan. Gotovo Je, da bo uspeh popoln. Ostra konkurenca bo v dopoldanskih kolesarskih dirkah, za teke je prijavil SKZ 2 štafeti, SK Amater iz Trbovelj eno, Maraton Iz Maribora dva tekača na 1000 m, najbrž bo SK Prosveta iz Zagorja postavila tudi eno štafeto. Predaje se bodo vršile: start v Toplicah pri Turku, Mihelčič, Ahčan, Sokcrtski dom, Veternik na švepovni, cilj pred Ernejcem. Proga 1000 m od Mihelčiča—Ernejc. Kolesarji bodo startalt od Ernejca ob 9.30 in se bodo vračali med 11.30 in 13. Dopoldne bo tekma rezervnih moštev SKZ in SK Doberne iz Trbovelj. Najprivlačnejša točka popoldneva bo tekma old boyev. Da ustrežemo občinstvu, izdamo postavo moštev. Old boy I.: Ranzinger Lojze, Hočevar, Benet, Rus, Bačnik, Uršič, Sever, Mr-nuh L, Ranzinger Tine, Fain, Mrnuh Polde. Old boy H.: šuligoj, Kališnik, Ravni-har, Kovač, Simončič, škulj, Podunajec, PremelČ, Ernejc. Spindler, Plahutnik. Zatem nastopita prvi moštvi SKZ in SK Hrastnik. Po končani tekmi je prijateljski sestanek vseh športnikov v Sokolskem domu, kjer bodo tudi razglašeni izidi. Vabimo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži teh prireditev. Med dirkami in teki naj ne zastavlja ceste, da ne bo nezgode.

Otrokom in sebi-solnca in zraka!

Jetika je slika uspehov

socialnega in kulturnega dela

cil jetlke Je revščina, ki leži ▼ blatu Izven

soinčnih višav kulture srca in razuma; ne more se iz blata dvigniti, ker do nje ne prodrejo gonilne sile kulture. Kulturo bacilov jetike vzgaja ono gospodarsko delo, ki stremi za čistim pridobivanjem ter je zakrknjeno za vse, kar ne služi samo čistim osebnim koristim. Demokratična načela hočejo, da priznamo enakopravnost zdravja in življenja vsakega posameznika. To priznanje mora narod praktično videti, da bo imel voljo in sposobnost živeti v žarkih socialnega miru in da bo znal ceniti samega sebe in s tem državo kot organizirano obliko našega sožitja na osnovi podružabljenja dobrin zdravja in življenja.

Sodelovanje vseh v borbi proti jetlkl je del priznanja enakopravnosti zdravja in življenja vsakega posameznika v narodu. Mrk prezir, ki bi morda spremljal prizadevanja omejevati jetična obolenja, bi izdajal, da nad brezdnom hudobnih instinktov ne plava duh srca in razuma.

Jetiko bi na kratko označil kot žalostno vsedlino slabe socialne zakonodaje ln slabe socialno-politične uprave. Razlika je v tem, da na lakoti umira samo lačen, na jetiki pa tudi tisti, ki povzroča slabo socialno zakonodajo — in ki ni še jetičen, pa je v veliki nevarnosti, da bo. Brezbrižnost okoli socialne zaščite ima za posledico brezposelnost: tisti, ki problem brezposelnosti gleda brezbrižno ali površno pusti, da v gnezdu brezposelnega dobe življenje jetični bacili, ki se znajo tudi maščevati.

Borba proti Jetiki je borba za socialno

pravičnejše urejeno življenje. Borba proti jetiki je borba za razmah kulture v množice naroda. Borba proti jetiki je borba za ohranitev in po množitev narodnega premoženja. Borba proti jetiki je zato naša socialna, kulturna in gospodarska dolžnost. Izgovorov ni. Dr. Joža Bohinjec.

ten gospodar Čebelnjak.

Obramba proti jetiki jo najcenejša. Kajti zastonj je glavno orožje: sofesce in zrak. Poslužimo se ga v polni meri, da^ruo ga deri zvrhane mere, da bo vedela za so in za vse bodoča rodove. Kjer v časteh sta solnce in zrak, jetika zlobna ne sili čez pragi Dr. Dežela.

PAR iS

Mednarodni znak protitu-berkulezne borbe

Sovraštvo ln ljubezen, dobra in zlobna prizadevanja, prerivanje, ugonabljanje in ustvarjanje, lepi in grdi instinkti, vse kar hočemo in nočemo ima en cilj: udobnost življenja, duševni mir, zadovoljevanje telesnim potrebam. Zato pravimo, da je življenje z vsemi svojimi kulturnimi, gospodarskimi in socialnimi pojavi le borba za obstanek, borba za utrditev in izpopolnitev obstanka. Slabi podlegajo, močni zmagujejo in gredo naprej. Vmes posega narava s svojimi neizprosnimi zakoni smrti in življenja, človek je podvržen slabemu, njega nevarno obkrožujejo nizki instinkti. Pokolj na vse strani, neizprosno ugonabljanje vsega slabejšega bi moralo slediti, ako bi nizki instikti dobili prost razmah. Nad temnim brezdnom hudobnih instinktov pa kraljujeta vendarle človekov rarzum in njegovo srce. Razum in srce hočeta harmonično sožitje, ker je gotovo, da bi brez pravično urejenega sožitja tudi močan posameznik ali močna skupina v človeški družbi ničesar ne pomenila in da bi bila zapisana smrti. V stoletjih težkih gospodarskih, socialnih in kulturnih bojev je dozorelo spoznanje, da le celota predstavlja kulturno dobrino, gospodarsko pomembnost in politično vrednost. Vsena-roine, vsečloveške misli pridobivajo na pomenu. Socialna pravičnost, ki hoče v človeku imeti človeka, si krepko utira pot. Pred njenimi koraki se odmika vse, kar ni sposobno in vredno, da živi v dobi demokratičnih načel, katera hočejo človeško družbo postaviti na temelje, ki bodo sposobni nositi na sebi hišo, srečo ln blagostanje vsakega posameznika, v kolikor je to po zakonih narave in po človekovi sposobnosti mogoče doseči. Hotenje medsebojnega izkoriščanja se mora umakniti volji

po večnem miru ln tihi zadovoljnosti med

ljudmi.

Vrednote naše kulture rastejo v svoji pomembnosti, ako te vrednote uživa zdrav in gospodarsko močan narod v svoji celoti. Kultura, ki ljudstva ne more usposobiti, da bi užival njeno blagodat, je brezpomembna dnevna zabava, ki ne zasluži spoštovanja. Gospodarsko delo posameznika ali večje in manjše skupnosti, ki je samo v se zaprto in s svojimi blagodejnimi učinki ne izžareva v zadnjo borno kočo, je strup, katerega je treba s protistrupi dušiti. Tovarne, ki ne dvigajo blagostanja in zadovoljstva svoje ožje in širše okolice, bi bilo bolje, da bi je ne bilo.

S temi mislimi se moramo poglobiti tudi v problem jetike. Problem moramo pogledati skozi lupo socialne pravičnosti, kulturne naprednosti in gospodarske nujnosti. Jasno je, da so ljudje takoj po izgonu iz paradiža že pričeli umirati na jetiki. Toda ta bolezen ni imela spočetka socialnega značaja, ni bila ljudska bolezen. Za njo niso umirali tisoči in tisoči. Danes ima bolezen socialni značaj, ona je epidemija, hujša in nevarnejša od epidemij kuge, ker je trajna in splošna. Socialni značaj jetike je predvsem v tem, da ima ta bolezen dostop v vsako hišo in da je njeno gnezdo predvsem v bivališčih socialno šibkejših slojev. Jetika zagospodari nad organizmom, ko ta izgubi v sebi ono odporno moč, ki sama po sebi ugonablja jetične kali. Slaba prehrana, nezdrava stanovanja, pomanjkanje zaslužka, nizke plače, gospodarska in pravna nesigurnost, nepoučenost to so zločinci, ki iz organizma trgajo odporno moč proti jetiki. Ti pojavi imajo svoj izvor v nesocialni urejenosti človeške družbe, v nizkih instinktih izkoriščanja, v poudarjajo pretiranega individualizma, v nesocialni miselnosti, v pohlepu po lastnem uživanju, v nedemokratični urejenosti gospodarskega življenja, v nerazumevanju vsečloveške in vsenarodne misli; ba-

Ths sam pogled na to sliko radostnjs — hi boste rarameli, pri čem je naša mladina najbolj srečna. Pri šaljivem skupnem igranju, ki je oberem telesno vešbanje na šoln-

ea in svežem zraku

Na slepem tira

Odkar sem prekinil svoj eksperiment s medicino in opustil obrtno zdravljenje —. tako so namreč neki zdravniki uradno ugotovili — z dobro besedo za božji Ion aH navadno brez njega, prav nerad obiskujem bolnike. Najneraje pa jetične prijatelje. Hudo je zdravemu z bolnikom, pri obeh misli in želje po svoji se nikjer ne križajo! Toda moral sem ItS, ker sem bil obljubil njegovi žalostni teri, da pojdem.

Polagoma sem odcvrznU vrata i belo sobo tam v drugem nadstropja bolnišnice in je planil v mene zoprno vsiljivi lizolov duh. Bele postelje. Na beH mizi ob steni šopi temno rdečih, karminastlh ta svetlorožnatih nageljev. Nad njimi na steni smehljajoča se Rafaelova madona.

Sedem parov votlih oči me je sovratao pogledalo: Kdo te je klical?! Tam ▼ kota se je sunkoma dvignila glava, dvoje oQ me je spoznalo in me pozdravilo. Tih smehljaj je razvezal otrple poteze obraza, ko je vzkliknil moj Kamilo: »LeJ ga — tak* si prišel?!« Oči vseh ostalih so U mah izgubile sovražen izraz kakor da Jo. v vseh sedmih, ki jih Je združila zla usoda v to sobo, ena sama misel.

Naenkrat se mi je zazdelo, da to a! bolnišnica in ne soba št. 54. Kar nič več nisem videl belih postelj in ne sivih bolnikov. Gledal sem veliko ranžirno postajat kjer stoje na zadnjem slepem tiru polomljeni vozovi...

čudne so te bele svetle sobe. Nekje sem videl v veliki bolnišnici temno rdeče pre-pleskano sobo, ki so J rekli bolniki Kre-pierzimmer, ker so tjakaj spravljali vse umirajoče Iz vse bolnišnice umirat. Zdravniki so mi pravili, da so dognali s poskusi, da taka temnordeča soba izredno pomiri umirajoče. Jaz bi pa sodil, da bi bila za take sobe najprikladnejša temno ažurna modrina. Samo bele bi ne smele biti ta sobe!

Za ped Je vzdignil Kamilo desnico, ki Je

padla potna in kakor odsekana v mojo dlan. »Vsak dan sem čakal na tebe, ker

Kakor dvoje nevidnih rok Je zgrabil njegov oprti pogled moje oči, da se niso mogle izmakniti... »2e pet dni nimam vročine,« je dostavil z lahno senco ugašajočega upanja.

Hudo Je človeku lagati iz oči r cCL Meni so se pa zasmejale kar same od sebe oči, ko sem mu lagal: »Si že na konju!« Od vse medicine mi je ostal menda za vedno le ta lažnivi smehljaj.

Kakor da sem prilil olja ugašajoči dušici, je spet zaplapolalo življenje v njegovih očeh: »Misliš!? Pa sem tako slab.«

»Sam si bil medicinec in veš, da so vsi vročični bolniki na videz močnL Dokler ima plučničnik hudo vročico, ga več močnih mož komaj ustrahuje. Ko pa vročina upade, uplahne tudi telo, da zbita roka še muhe ne odžene,« sem mu lagal z vso vnemo.

MoJ lažni ogenj Je prehajal rta njegovo

lice, ki je pričelo po dolgih mesecih spet rdeti.

»Nisem te zastonj čakal, Janko! Potem, ko se malo popravim, pa pojdem na Golnik. Kako bo uboga mama vesela!«

Natočil sem mu na željo za dva prsta sladkega proška. Pil je svečano, kakor pije svečenik rešnjo kri in je prosil: »Se za en prst — če smem--«

Skoraj se mi je malce roka tresla, ko sel točil krvavo rdeči sok v tankem curku v kozarec. Ne veste, kako vdano po-

kojne so bile njegove oči, kakor deteta, kadar sito pusti mehko materino grud... In Je Šepnil: »Oprosti, malce bom zadremal. Ti pa še posedi!«

Vsi so bili z njim potolaženi. Saj Je bilo tako lepo pomladno jutro in je skozi okno prihajal duh sveže zemlje in pokošene trave, ki se je nekje zunaj sušila. Prav pred Oknom se je pa razprezalo kakor čudežni lotos še vse kosmato kostanjevo pop-Je.

Vsi so bili vase zatopljeni, le gluh rudar s štrlečimi ušesi ie v drugem kotu v

• S*>tuhj& R£ved'0R

Tudi vaši sinovi naj postanejo taki jnnaki! Impozanten prizor ob skakalnici na Bledu.

enomer pripovedoval: »Gluh sem tako, da kar nič ne slišim. Zaradi ušes sem prišel v bolnišnico, in so me dali na rengel. Zdravnik pa je videl, da sem v prsih gnil kakor stara klada in so me dali sem. Sedaj pa čakam, da me zagrebejo. Nikogar nimam na svetu, zato mi je prav vse eno. Pa pojdemo...«

Hiralec je od Sv. Jožefa — kako Je pač zašel sem — je polagoma zdelaval in je kašljal kakor da bi se mojim lažnim besedam na glas smejal: Ha—ha-ha-ha—ha— ha-ha-ha...

Naenkrat se Je sklonil Kamflo: »AH 4B-šiš?! Kukavica!«

»Radio,« je oponesei sosed, a se Je dar zravnal.

»Bom vendar vedel — prava kukavica Je!« je zagotovil s vso vero Kamilo.

Menda je bila res prava tam neikjs v

RegaHjevem gaju in Je dosegel v tankem pomladnem zraku njen klic tudi bedno svetlo belo sobo. Vsi so prisluhnili in sem vedel, da štejejo, koliko let jim še naku-ka dobro tnica. še celo hiralec in giušec sta v tej napetosti utihnila...

»Dvajset! — Kako mnogo časa!« Je dahnil zase srečni Kamilo in zaprl oči. Ko bi pogledal, bi bila v njegovih očeh vsa pomlad njegove drage Savinjske doline. Nič več ni slišal rudarjeve pesmi: »Pa

pojdem«--in ne krohotne o d pevke za-

sinelega hiralca: »Ha—ha-ha-ha...«

Za slovo ga je še objelo življenje, da si čutil mrzlega poljuba smrti na svetlem čelu. Mirno se je dvigala bela odeja na prsih bolnika. Nisem ga budil, temveč sem se kakor tat ukradel iz tiste svetle, bris sobe.. -

Zunaj Je žvižgal v grmu razposajeni km. Hrumeli so vozovi, avtomobili in Je pel zvonec rdečega tramvaja. S podstrešna sobe predmestne hiše je hreščal v svete

Jutro hripav gramofon.

gfsBer sem videl stavca, ki Jo postantJMI

v vrsto mrtve črke: Kamilo Gradlflnflc.

Janko Kafi.

Staro je naziranje, da je jetika bolezen siromakov. Pa vendar je zmotno. Kakor ni nboštvo izgovor za raztrgane komolce, tako tudi ni uboštvo samo po sebi krivo jetike. Glavni vzrok obojega je nemarnost, pravir je pa nepoučenost ljudstva in naša brezbrižnost.

Kateri so pa glavmi oprode jetike v naših domovih? Pomanjkanje dobrega zraka in solnca v tesnih stanovanjih so tisti grobarji, ki kopljejo kakor na akord grobove našim otrokom. Mala okna, kakor strelne line, in še ta se ne odpirajo od sv. Mihaela do sv. Jurja niti enkrat, saj so zasuta z žaganjem za ped visoko vso zimo! Sobe se temeljito prezračijo le enkrat na leto, kadar se belijo. Kako bosta prišla solnce in zrak v te zatohle in od mesni smrdeče izbe!

Pa poreče kdo: Saj je tudi dovolj ponosnih hiš po Sloveniji z velikimi okni. Ne tajim, da jih ni. Glede zraka so pa še slabše ko' se še enkrat na leto ne prezračijo in ne razkužijo stene z apnenim beležem, ker so poslikane kakor v mestih. Kaj ne čutite, da je soba, ki m bila že 10 in več- let preslikana, gnusna očem in toplo gnezdo morilke? Apneni belež nazaj v naše domove in takoj lahko odpovemo enemu grobarju naših otročiekov.

Dva nova svetnika morata v našo prati-ko, ki bosta imela vsak dan rdeče znamenje. Pa ne le v pratiko, v vsak dom morata in v vsako slovensko srce: Solnce m Zrak!

Od zraka in solnca še na po^al nihče debel, — porečejo pametni. K pametnim se štejete, pa ne veste, da užijete vsak dan po 15.000 litrov ali 50 polovnjakov zra^a!

In porabite iz njega 2000 1 aH 20 polovnjakov kisika. Čemu pa je ta kisik? V pljučnih mešičkih ga črpa kri iz zraka ter ga nosi do najmanjših gradnikov našega telesa, do celic. Vsaka naša celica jo namreč človek v malem, ki za življenje neobhodno potrebuje kisika. Saj tudi zrase ves človek iz 2 malih celic, iz očetove in materine. Za cel vagon pa porabimo na dan čisteča kisika, se'čudite, pa nič ne vemo za to! Je pač zastonj, zato ga nihče ne meri. In ni podvržen nikakim davčnim obremenitvam —

Zrak je življenje. Privoščimo ga zato tebi in svojim otrokom in ne skoparimo I njim, saj ga je povsod dovolj in ga ne bo kmalu zmanjkalo!... Vsako sobo prezračite vsaj dvakrat na dan! Posebno pa, preden greste spat. S pogostim zračenjem razširite tudi najcenejše pretesne domove. Spite pri količkaj ugodnem vremenu _ pri odprtih oknih, pred razbojniki in tatovi pa naj varujejo železni križi v oknih.

Nič manj potrebna nam ni hrana nevidnih solnčnih žarkov, ki jih upija naše telo. Prav ti nevidni žarki pa so obenem pra-! va božja kazen za klice jetike in drugih nalezljivih bolezni. Vsak bacil je izgubljen, čim ga zadene nevidna solnčna puščica-Tudi solnce je, pravijo, zastonj. Kjer je, je to res. Toda povsod ga ni. Koliko naših domov leži pod solncem (na senfind strani) in po cele mesece ne vidijo solnca! Tam je jetika gospodar in zadnji dedič lepih domov. Zakaj, vprašujete! Poglejte dr sv}© pod solncem! Puhlo je. Od njega se učite, ko stavite domove. Ne 9krivaj hišejsa breg, kakor da si jo ukradel. Na vrh griča jo postavi ali =redi nolia, kakor postavi pame-

Planinska Idila v naših gorah.

Takle zadovoljen spanec zabriše vse dolinske tegobe, skrbi la prestane napore.

Predaoeti pudra >R6t«

d' Orc: Higijena, prijetojat, eleganca, varčnost v uporabi in jam=tvo. Varčnost v uporabi: PiKier »R 6 t • d' 0 r< je varčen v uporabi. ker je lahek in g« dobro prime kože ter rtan« cel® škatla samo 33 Din

Drogerija Gregorji

Ljubljana Prešernova ulica 5.

Gnezda In legla

delavske tuberkuloze

Najstrašnejia bolezen, ne kateri hm in umira naše delavstvo, je tuberkuloza. Da dobimo realne in popolnoma objektivno sliko o vsakoletnih žrtvah, katere zahteva tuberkuloza od našega delavstva in od našega narodnega gospodarstva, navajamo v naslednjem nekaj statističnih podatkov OUZD*a v Ljubljani.

V letu 1928 je bilo bolnih na tuberkulp-zi 2278 ali 2.56 odst. vseh zavarovancev. Bolezensko*podpornih dni je zahtevala tu« berkuloza v tem letu 173.919, kar znaša 18.43 odst. vseh bolezensko*podpornih dni. Na vsakega zavarovanca delavca je odpadlo 195 bolezensko oskrbnih dni vsled tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 184 delavcev, kar znaša 34.64 odst. vseh smrtnih primerov. V letu 1929 je bilo bol« nih na tuberkulozi 2067 ali 2.18 odst. vseh zavarovancev. Bolezensko podpornih dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 132 tisfič 544, kar znaša 13.52 odst. vseh bole« žensko*podpornih dni. Na vsakega zavaro-vanca delavca je odpadlo 140 bolezensko« oskrbnih dni zaradi tuberkuloze. Za jetiko je umrlo 135 delavcev, kar znaša 23.98 od« stotkov vseh smrtnih slučajev. Na vseh podporah (v gotovini, naravi in storitvi) je izdal OUZD v Ljubljani od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 238.637.710.13 dinarjev. Od svoje ustanovitve pa do da* nes je OUZD v Ljubljani izdal za bolno delavstvo že četrt milijarde Din. Od tega zneska odpade približno 20 odst ali pri« bližno 50,000.000 Din samo na tuberkulozo.

Naše narodno gospodarstvo je Izgubilo zaradi tuberkuloze od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 sama pri članstvu OUZD--a v Ljubljani 1,158.139 delavnih dni. V tem niso všteti dnevi zdravljenja tuberkuloze od 52 tedna dalje, kakor tudi ne izguba delavnih dni zaradi smrtnih slu« 5hjcv

Kakšne ogromne številke bi dobili, ako bi poleg gornjega računali še tuberkuloz« na obolenja svojcev članov OUZD*a, na« dalje tuberkulozna obolenja delavcev, kt niso zavarovani pri OUZD*u (rudarjev, železničarjev ter privatnih, javnih in dr«

lenja nameščencev) in tuberkulozna obo-elnja svobodnih poklicev (industrijcev, trgovcev, obrtnikov rn kmetov)? Z abso« lutno sigurnostjo smemo torej trditi, da zahteva tuberkuloza v dravski banovini vsak« leto tisoče človeških življenj in sto milijonov izdatkov.

Zavedajoč se gornjih dejstev, je začel OUZD v Ljubljani energičen boj proti tuberkulozi. V Ljubljani je ustanovil OUZD poseben antituberkulozni dispan* zer za zavarovane delavce. Nadalje je or* ganiziral poučna predavanja o tuberkulo* zi s skioptičniimi slikami in filmi. Na ini* cijativo OUZD*a se je ustanovila Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani.

Nadaljnji koraki proti tuberkuloznega delovanja OUZD*a so namenjeni eruira* nju vseh tuberkuloznih gnezd in legel. V tem cilju je OUZD ugotovil število tuber* kuloznih obolenj in bplezenskospodpornih dni v področju vsake ekspoziture. Na vsakega zavarovanega delavca je v letu 1929 povprečno odpadlo pri ekspozituri bolezensko podpornih dni v Mariboru 2.30, Ljubljani 1.76, Zagorju 1.61, Kočevju 138. Ptuju 1.47, Murski Soboti 1.37, Konjicah 1.09, Krškem 1.06, Celju 1.05. Kranju 0.93, Slovenjgradcu 0.92. Gornji Radgoni 0.<>2, Šoštanju 0.88, Tržiču 0.80, Kamniku 0.78, Logatcu 0.62, Jesenicah 0.56, Novem mestu 0.43. Skupaj 1.40.

Iz gornjin podatkov je razvidno, da tu« berkuloza najbolj pustošJ v območju eks* poziture v Mariboru Nato sledi v daljšem presledku ekspozitura v Ljubljani. Proti* tuberkulozno delovanje bo treba torej v območju teh ekspozitur najbolj intenziv* no izvajati. V bodoče bo OUZD v Ljub* ljani ugotavljal število tuberkuloznih obo* lenij tudi po posameznih obratih. Na ta način se bedo morala brezpogojno najti vsa gnezda in legla tuberkuloze. Pri pod* jetnikih, katerih nameščenci prekomerno bolehajo na tuberkulozi, se bodo storili nato primerni koraki, da se bodo našli in odpravili pravi vzroki tuberkuloze (ne« zdrave delavnice m stanovanja itd.) Za izvedbo tega načrta bo pa treba^ seveda še dosti napornega dela in dosti časa.

Docent «r. Ivan Matico, Maribor:

Način borbe proti jetlkl v drugih državah

Na občnem zboru Osrednje protituber- J kulozne lige v Ljubljani dne 19. aprila 1931 je g. dr. Bohinjec, ravnatelj OUZD, kot predsednik Lige podal kratek pregled o pomenu jetike za državo in za človeško družbo in o splošnih načinih pobijanja te kužne bolezni. Temu smotrenemu in izredno lepo sestavljenemu poročilu, ki zasluži splošno pozornost, pa si kot strokovnjak dovoljujem v dneh borbe proti j etiki dodati predvsem opis način borbe proti je-tikl v dragih državah.

Splošno je znano, da pil nas za borbo proti Jetiki, dasi spadamo med najbolj za-kužene države na svetu, nimamo specialnih naprav ne pri centralni upravi v Beogradu in tudi ne pri banskih upravah. Je-tika se uvršča kratkomalo med ostale socialne in kužne bolezni ter je njeno pobijanje podrejeno pretežno higieni. To pa ni povsem pravilno. Jetika se razlikuje od vseh ostalih in tudi od kužnih bolezni po nizu izrednih svojstev in zahteva pri praktičnem pobijanju svojevrstne ukrepe.

Od ostalih nalezljivih bolezni se med drugim razlikuje po izredni razširjenosti jetične kali zunaj človeškega telesa, po zahrbtnem, nepreračunljivem načinu vdora, naselitve, ždenja, prikritosti in razpa-senja ter končno po svojem učinku v uničevanju popadenega organizma. Pri tem so važne ne le množina in strupenost kali, sprejemljivost in občutljivost napadenega telesa, marveč tudi njegove odporne sile in načini njegovega življenja. V veliki meri odločajo nadaljnjo usodo okuženega bitja socialno-higienske razmere v njegovi družini, poklicu, stanovanju itd. in zunaj teh. Razen tega pa tuberkuloza tudi ni bolezen, ki bi se tikala samo okuženca in za njo obolelega ,temveč ograža kot bolezen, ki se po večini neznano kdaj naseli ln razpase v telesu, vse člane okuženčeve družine, pa tudi njeno ožjo in širšo okolico, sodelavce okuženca v poklicu in nift manj širše občinstvo, ki je baš po ne-opreznem in nesnažnem bolniku v toliki meri izpostavljeno nevarnosti okužbe.

Te ugotovitve so dovedle človeško družbo do spoznanja, da je za pobijanje jetike zgolj državna pomoč prešibka, marveč da je k tej borbi treba pritegniti tudi bolnika in njegovo okolico. Na čelo borbe proti jetiki naj se postavlja privatna inicijativa, da se s tem v prebivalstvu vzbudi ne le čut za izvestne obrambne, zaščitne in zdravstvene dajatve, marveč da se sleherni človek pridobi za sodelavca v tej raz-sežni borbi. Kaj bi nam pomagali še tako bogati viri, ki bi jih dala država v ta namen na razpolago, in kaj še tako lepe oskrbovalne in skrbstvene naprave, ako pa se človeška dražba ne zaveda nevarnosti tega najbolj razširjenega in zavratnega sovražnika in ne išče sama poti, da se ga obrani ?

V človeški družbi Je treba v prvi vrsti zbuditi čut dolžnosti za obrambo pro« jetiki. Vse sloje ljudstva je treba pritegniti k širšemu sodelovanju pri njenem pobijanju, in sicer ne le v javnih obrambnih in zaščitnih društvih, marveč tudi na domu, v leglu jetične kali, kamor roka države le težko ali sploh ne more prodreti. Prosve-ta v šolah, pri vojaštvu itd. je sicer za pouk prebivalstva velikega pomena, vendar pa zdaleka ne zadošča. Tu so potrebna druga sredstva in k tem spada tudi prizadevanje, da se vsak slehernik pridobi za sodelovanje ne le v društvih, pri zbiranju gmotnih sredstev, marveč da se zaščitno in obrambno udejstvuje tudi na svojem domu, v svoji družini in v svojem poklicu. K borbi pa je treba pritegniti tudi vso pomoč in sodelovanje bolnikov samih, njihovih družin in znancev! Te osebe morajo postati prvoboritelji in prva falanga v tem trdem boju! Ta ogromni ln pri nas docela neizčrpni rezervoar velike privatne podjetnosti se mora slično, kakor drugod, tudi pri nas izrabiti in uspešno uveljaviti

v korist ne le Jetičnikov, marveč vsega ljudstva.

Ne le vsa ta in enaka spoznanja, marveč tudi ogromni Izdatki za naprave, ki jih zahteva pobijanje jetike, so dovedla do najožjega sodelovanja med državnimi upravami, med privatno podjetnostjo in med ostalimi činitelji, ki jih je upoštevati ob dajatvah za kritje s tem mogočnim delom spojenih stroškov. Kajti pobijanje jetike kot ljudske in kužne bolezni zahteva toliko raznolikih naprav, ki jih potrebuje ne le oboleli, marveč tudi zakuženee in po naravi ogražani, da jih premore le skupnost, ne pa posameznik. Zato mora biti učinek in končni uspeh tem večji, čim ožje sodelovanje se ustvari med vsemi na takem uspehu zainteresiranimi činitelji.

V drugih državah je borba proti jetiki tako urejena, da je osredotočena ali v tako zvanih nacionalnih komitejih ali v ligah za pobijanje Jetike. Pod vodstvom strokovnjakov in laikov, zaslužnih in razume-vajočih pomen borbe proti jetiki, vodijo ta društva glavni del borbe proti jetiki in sicer ne le s skrbstvenega, obrambnega in zaščitnega vidika, marveč tudi z oskrbovalnega, zdravilnega. Teh društev ne predstavlja nekaj oseb, ki se v presledkih shajajo k sejam v gostilnah ali v kavarnah, marveč so resne, vsega spoštovanja vredne naprave z večjim ali manjšim ustrojem.

V Pariza deluje komite v Boulevardu Saint Michel 66 in ima preko 20 stalno nameščenih oseb. K njim spadajo tudi inšpektorji za dispenzarje, ki so sicer državni uradniki, plačani od države, ki pa so v službi komiteja in delajo po njegovih navodilih. Razen običajnih pisarniških prostorov razpolaga komite še z veliko dvorano za kinematografske predstave, z večjo dvorano za seje komiteja, s knjižnico, z lastno delavnico za izdelovanje in popravljanje zdravstvenih filmov, s veliko shrambo za filme itd.

V Pragi deluje Masarjrteora Iga t tretjem okraju, štefanikovo' namesti, kjer uporablja vse tretje nadstropje. Osobjs sestoji iz ravnatelja dr. Jana Včelaka ln iz 9 pisarniških moči. Ravnatelj je obenem Inšpektor vseh liginfh naprav.

V Varšavi je nacionalni komite nameščen v higienskem zavodu v Chocinskl 24 in poseduje več sob ter zaposluje poleg ravnatelja dr. Gradeckega Se številno pisarniško osobje.

Na Finskem, v državi s osem milijoni prebivalcev, deluje liga v Helsinki, Rune-berginkatu 31, a, Osobje sestoji iz ravnatelja dr. Sievers Severi Savonena in i* več pisarniških moči. Prostore lige tvori velika sejna dvorana, ravnateljska soba, knjižnična soba z ogromno tuberkulozno biblioteko in več pisarniških prostorov.

Na švedskem sem našel komite v Stock-holmu, Sturegatan 16, kjer deluje ravnatelj dr. Gostaf Neander z več pisarniškimi močmi. Poslovni prostori komiteja obsto-jijo iz knjižnične, razstavne in sejne sobe in iz več pisarniških prostorov.

V Rigi deluje izborno organizirana liga pod vodstvom obče znane boriteljice, simpatične in energične gospe Elze Klavattao-ve, in sicer v Terbatas iela 38. Liga Ima lične poslovne prostore v glavnem riškem dispenzarju ter zaposluje več oseb.

National Tuberculoses Assoclatlon fw The Preventlon of Tuberculosls v New Yorku, Seventh Avenue 370, zaposluje v svojih poslovnih prostorih preko 60 pod-tajnikov, pomočnikov itd. Sekretarji društva so stalno nastavljeni. Društvo stoji v zvezi z 48 državnimi ln z velikim številom mestnih in zasebnih pro ti tuberkuloznih udruženj.

S tem sem naštel ureditev le nekaj pomembnejših udruženj, pri čemer polagam

Mislit«, da jetika nikomur ne prizanaša!

Za pomladansko zdravljenje

čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacijonalni produkt

Planinka-čaj Bahovec

Pristen samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca:

APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA

važnost posebno na one v drža v ali, nastalih po svetovni vojni, da pokažem, s kolikim smislom in zanosom so šle mlade države v borbo proti jetiki.

Lepite na pisma znamke proiituberkuiozne lige !

KMETIJSKI VESTNIK

Zelenjava in zalivanje

Marsikdo je že opazil, če je presajal sa« dike razne zelenjave, da uspevajo te po presajanju različno. Največji vpliv na to presajanje ima brezdvomno pravilno zali* vanje. Sadike uspevajo dobro ali pa slabo, kakor smo jih pač zalivali pri saditvi; tc* mu pritrdi vsak izkušen vrtnar.

Najboljša voda za zalivanje ie deževnica, škoda le, da je imamo v času presajanja zelo malo na razpolaganje. Zlasti v mestih in v krajih, kjer so napeljani vodovodi, ali blizu potokov in rek smo navezani le na tako vodo. Vendar pa lahko tudi to vodo iz potokov ali vodovodov napravimo priprav* nejšo za zalivanje, če imamo na vrtovih priprave, kjer je dana možnost, da se vo* da na zraku kolikor toliko ogreje in ustali. Voda iz vodnjakov ali vodovodov, če jo pustimo vsaj nekaj ur v kadeh ali pa v ba* zenih, ki smo jih nalašč namestili na pri* pravnih mestih na vrtu, je že čez nekaj ur uporabna za zalivanje. Nikdar pa ne sme« mo mrzle vode iz vodnjakov ali vodovo« dov uporabljati za zalivanje, posebno v po« letnem času ne.

Na splošno bi bilo omeniti, da nima smi-sla zalivanje v najhujši solnčni vročini, ker vlaga pri tem hitro izpuhti in rastlinam se malenkostno pomaga. Bolje je, da se za* liva bolj poredko, ali takrat izdatno. Na vsak način je treba mnogo bolj zalivati sa« dikam pri presajanju kakor vrtnim kolera« bam, solatam, kumaram.

Oo presajeni sadiki je pustiti majhno mico s sadilnim klinom, da se v njq nabi« ra voda. ko rastline poškropimo s škropil« nicami. Stara izkušnja nas uči, da se vsaka sadika prime tem prej, čim bolj je zemlja namočena, recimo, ko je nebo oblačno in ne pripeka solnce; t.o se pravi po dežju. Ce so pa lepi dnevi ob času presajanja, po* tem se moramo omejiti na jutranje m ve* černo presajanje, nikdar pa ne presajajte sadike v solnčni vročini. Gim se posadi.«* tri ali štiri vrste, jih je treba takoj zaliti, a tedaj s Škropilni oo brez razskropitaika, da voda v jamicah po nekaj časa postaja in ne izgine takoj v zemljo. Šele, ko grede posadimo, jih potem zalijemo se s škropil* nico. Kdor se pri sajenju boji za vodo, ta ne bo imel nikdar pri presajanju sadik do*

bl£)lTe pT^astline dobro primejo, lahko potem nekoliko odnehamo z zalivanjem, ali vendar, če hočemo, da bo zelenjava dobro uspevala, se mora zlasti ob najgorkejsih dnevih močno zalivati, da ostane prst sko* ro do opoldneva vlažna okoli rasti,n. Pozno posajena zelenjava, ce jo redno m dobro »kvarno, dorase mnogo bolje m pre« je in sočnejša kakor zgodaj posajena, ce je ne zadostno zalivamo.

Poleti moramo zelenjavo obenem t zali« vanjem večkrat okopavati m pleti Maja meseca in tudi v začetku junija, ce je hlad noje, moramo prav za prav zalivat, zjutraj aH pa vsaj v dopoldanskem času. Polet, pa nai se sadike zalivajo bolj prot, večeru da poiein Ostane vlaga preko noči okoli rastlin hi da se polagoma vsrka v zemljo, na ta način se tSdi z vodo varčuje. Pri zalivanju mOTamo paziti, da se zeml* preveč ne za, da se torej razpršilnik škropilnice ne ■?£& previsoko^ Najboljše vrtne škrondni* ceso sistem »Jajag«. k, se dob,jo pn Kme* tijski družbi.___.

Listne uši na domačem vrtu

Malo je vrtnih rastlin .predvsem »adne« ga drevja ne, ki bi ga ne napadali razni zajedavci, zlasti listne uši. Ce opazujemo jablane sedaj pomladi, že opazimo na nji* hovem listju zelene listne uši, na hruškah rjave, na črešnjah pa celo črne. Tudi na drugem koščičastem sadju, kakor na bre* skvah. slivah in češpljah, je opaziti razne uši Vse te uši so prav za prav ene m iste oblike in živijo na koncu vrhov ah pa na r.gubančenem listju, in sicer pd pomlad, do jeseni. V zimskem času pa se prešel,io uSi v razna skrivališča po deblu m vejah ali pa v zemljo okoli drevja

Nai omenimo na kratko kak0 živijo te uši Običajno živijo kot nekrilate živalce v skupinah na spodnji strani listov, na po* ganjkih, vejah in deblu, kjer povzročajo, da se listje zgubanči ali pa da nastanejo na teh mestih šiškam podobne nabreklme. Na splošno so si listne uši nodobne: imaio majhno glavico, dolge do šestelenaste tipal* niče m pod trebuhom dolgi rtlcek, k, se končuje v štiri dolge f™« šcetinasta legla. Jajčasto zaokrožen zadek se končuje v majhen repek, k? ima na koncu dve ko< las debeli cevi. s katerima izločujejo sladek sok. Ta sladek sok pada po listju in yr* šičkih, ki privabi nebroi mravel, kakor tu« di muh in dragih sladkosnednih zuzelk. Cestokrat se opazi, da postanejo posamezni listi, kakor da bi bili z medom prevlečeni. Na to sladko prevleko se potem naselijo sajam podobne glivice in listi so kakor s sajam! posuti. Ker ne more tak list. pdnos* no vršiček več dihati in presnavljati zarad, tega, ker so zaprte vse listne reže no tej glivi, se listi počasi posuše in predčasno odpadejo. Tska rastlina eofem silno trni zaradi pomanikania red finih snovi, slabo prezimi in prične hirati

Vse uS se silno naglo razmnožujejo. Tz zimskega jajčeca, Čim postane vreme top«

lejše, se izleže samica, ki zaleže 30 do 40 jajčec na pripravno mesto. Iz teh se razvi« jejo v lepem vremenu v štirinajstih dneh popolnoma dorasle uši, katerih vsaka izleže zopet brez oplojenja isto število jajčec. Ta« ko se porodi v enem letu iz ene uši 10 ro« dov. Človek se kar čudi, ko zapazi, da je drevje kar posuto z ušmi. Proti jeseni še* le dobijo nekatere uši peruti. Te izlete ali pa jih veter zanese na razne strani na pri* pravna drevesa, kjer izležejo po nekaj jaj* čec. Iz teh jajčec se izvalijo nekrilate večje rumenkaste samice in manjši zelenkasti samci, vsi brez rilčkov. Čim se medseboj« no oplodijo, poginejo samci, samice pa iz« ležejo odporna zimska jajčeca pod lub ali pa kam drugam na deblu. To zimsko jajce je prav za prav temeljna zalega za bodoče mnogoštevilno potomstvo uši v prihodnjem letu.

Kako pa zatiramo uši sedaj pomladi, od* nosno v poletnem času?

Staro sredstvo je raztopina tobačnega izvlečka in maznega mila. V novejšem času pa uporabljamo prav uspešno sredstvo, ki je nestrupeno, ali tem bolj učinkovito, in to je agritoks. Je to francoski preparat, ki ga uporabljamo pol kg na 100 litrov ali 5 g na 1 liter vode. S tem sredstvom uspešno zatiramo številne škodljive žuželke, me« tulje, gosenice, razne uši na sadnem drevju, zelenjavi in tudi na cvetlicah.

Agritoks je g06ta tekočina temne barve in prijetnega duha. Uporablja se takoj, čim ga pomešamo z vodo, s kaitero daije mlečno raztopino belozelenkaste barve. Napadena drevesa ali poganjke se s tem sredstvom poškropijo, ali pa se mladi poganjki nama« kajo v skledo. Čim temeljiteje obavimo škropljenje s tem sredstvom, tem večji je uspeh. V novejšem času mešamo agritoks tudi k raztopini modre galice in apna, ki jo uporabljamo pr.oti raznim rjam in pale« žem na sadnem drevju in vinski trti. V tem primeru je najprej pripraviti galično zmes in šele potem se doda odmerjena količina agritoksa. Prvo škropljenje je izvršiti, čim se cvetje oeuje na sadnem drevju, in to • škropilnicami, ki imajo večja pritisk, drugo škropljenje obavljamo kake 14 dni do tri tedne pozneje. Na rastlinah pa, kjer opa« žamo razne uši, je škropljenje takoj pod* vzeti. Škropljenje je v majhnih presledkih enkrat ali dvakrat ponoviti, dokler gkod-Ijivcev popolnoma ne zadrema.

Izboljsujmo kisle travnike!

Pri nas je mnogo travnikov, ki imajo to napako, da stoji na njih voda. Vsa rast, ki jO rodi tak travnik, je slabe kakovosti, ker vsebuje zelo male količine redilnih snovi. Splošno je znano, da se taki travniki dado . izboljšati le s primernim (»ušenjem.

Velika napaka pri osuševanju teh trav« nikov je ta, da ni pravega načrta, po kate-tem bi se osuševanje vršilo smotreno. Si« cer so v predvojnem času delali mnogo n* tem, da bi se sistematično osuševali močvir« nati travniki. Bivši deželni odbor je zasno* val številne načrte, po katerih naj bi se izvedle te melioracije. Žal, večina teh načrtov ni prišla do izvedbe kljub temu, da so se svoječasno osnovale tudi razne za« druge. Velika zapreka vseh teh del so Ste« vilni mali mlini in žage, ki stoje ob naj« važnejših obtokih in ki se ne morejo od« straniti. Ti umetna jezi zadržujejo ne sa« mo naraven odtok vode, ampak je tudi izpeljava umetnih kanalov otežkočena. Se več je pa kriva temu tudi neenotnost naših

ljudi. , ,,,

V mnogih krajih so se sicer pričde rs«.

ne kmetijske korporacije zanimati za tp vprašanje. Trebi ie samo še cvctje vapod* bude od strani ohlastov. Poživeti se mo« rajo zopet stare vodne zadruge m postopno se bodo vse te melioracije izvršile v korist našega kmetijskega gospodarstva.

Gotovo bi bila trka izprememba sianan zamočvirjenih travnikov v dobre travnike

NAZNANILO!

Vsem cenjenim gostom, prijateljem ln prijateljicam dobre kapljice naznanjam, da so zopet pravkar dospela prvovrstna dolenjska in štajerska vina, kupljena In dobavljena direktno od priznano najboljših vinogradnikov.

Zaradi velikega prometa smo v stanju točiti vina po naslednjih znižanih cenah:

Dolenjsko belo , ■ ■ » Din 12

Cviček >14

Črnina....... • »14

Mozlar ljutomerski . - ■ >16

Muškat silvanec .... >18

Mozlar butelčni iz L 1929 > 20

Vse to so zajamčeno pristna originalna vina. — Na razpolago lep senčnat, moderno urejen vrt in prostor za balinanje.

Vsak čas topla in mrzla jedila ter vedno dosti domače zabave za stare in mlade, veselja za vse.

Za obilen obisk se priporočam

TONE HUČ

ZADRUŽNT DOM, GLINCE

štev. 10. 6018

silno velike važnosti. Dandanes prav za prav ne more obstati nobeno kmetijsko go* spodarstvo, ki ne pridela tečne krme to* Iiko, kolikor je potrebuje za prehrano 6vo* je živine. Razvoj in izboljšanje naše živi* noreje sta odvisna v prvi vrsti le od dobre krme. S tem, da izboljšamo krmo, izbolj* šaano tudi stanje živine. Zaman je ves trud, če tudi uvažamo le najboljše pasemske ži* vali za drag denar iz tujine, čc ne pridelu* jemo samo dobre krme.

Radio

Izvleček Iz programov

Nedelja. 3. maja.

LJUBLJANA 9: Poljedelsko predavanje.

— 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — »u: Versko predavanje. — 10.2o: Hotelirsko knjigovodstvo. — 11: Koncert radio - orkestra — 12: Dnevne vesti in piošče. — 15.30: Koncert na citre. — 16.30: Finžgar: »Veriga«. (Sokolski oder z Viča.) — 20: Slovenske narodne pesmi s spremljevanjem na harmoniko. — 21: Imitacija eksotičnih instrumentov. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Radio - kvintet

BEOGRAD 10: Prenos iz katoliške cerkve — 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16:'Plošče. — 17.30: Slovenske narodne pesiru. — 20: Poljske pesmi. — 21.15: Slovanski večer. — 22.45: Poročila. - 23.06: Balalaike. — ZAGREB 11: Orkestralen koncert — 17: Koncert godalnega kvarteta. — 20.30: Večerni koncert orkestra. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 16: Popoldanski koncert — 18: Koncert moderne glasbe. — 19 06: Prenos iz Brna. — 20: Prenos operete iz Bratislave. — 22.25: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16: Koncert iz Moravske Ostrave. — 19.05: Koncert godbe na p-hala.

20: Prenos operete iz Bratislave. — 2220: Koncert iz Prage. — VARŠAVA: 17.40: Orkestralen koncert — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Poljske pesmi. — 23: Lahka glasba. — DUNAJ 1145: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.30: Popoldanski koncert — 17.30: Komorna glasba.

— 19.40: Pesmi o veselju in pomladi — 20.10: Vesela dunajska glasba. — 22.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.55: Komorna glasba. — 2030: Baletne suite. — Godba za ples. — KONIGSBERG 15.30: Lokalna nemška glasba. — 18.30: Sluhoigra.

— 19.30: Zborovski koncert — 20.10: Dramski večer. — 22.30: Plesna glasba fz Berlina — MOHLAGKER 16: Orkestralen koncert — 19.15: Konc. godbe na pihala. — 20.30: Violinske in klavirske skladbe. — 21.15: Dramski večer. — 23: Ooda za ples.

— BUDIMPEŠTA 17.10: Popoldanski koncert — 18.40: Koncert ciganske kaDele. — 20.15: Sluhoigra. — Ciganska godba. — RIM 17: Prenos simfoničnega koncerta H Angustea. — 20.45: Prenos opere iz gledališča.

Ponedeljek, 4. maja.

LJUBLJANA 12.15: PloSče. CZamorske petje, operete.) — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - kvinteta. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: Zdravstvena nra. — 20: Koncert glasbenega društva »Sloga*. — 22 Napoved časa in poročila.

BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.«: Koncert radio - orkestra. — 17.30: Narodne melodije na harmoniko. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert tamburaškega zbora.

— 20.30: Oboa. — 21: Klavirski koncert. — 21.40: Poročila. — 22: Spevoigra. — 22.30: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.3Ch Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Rezer*'irano za prenos. — 22AO: Prenašanje tujih postaj. — Praga 19.05: Kabaretni program iz Brna. — 20-25: Večer ari! in pesmi. — 20.45: Koncert na citre, — 21: Koncert filharmoničnega orkestra. — 22.20: Jazz - band. — BRNO 19.05: Kabaretni program. — 20.15: Orkestralen koncert — 22.20: Jazz - band. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert — 20.30: Mozartova opera »Rop v Serajln«. — 23: Koncert lahke glasbe — DUINAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert lahke glasbe. — 20: Popotniške pesmi. — 20.30: Sluhoigra. — 22: Godba za ples. — BERLIN 17: Chopinova elasba. — 20JO: Koncert moderne glasbe. — Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert — KONIGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Mešan program. — 21.10: Scene iz Goetke-jevega »fausta«. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — MOHLACKER 16.30: Orkestralen koncert — 19.45: Pevski koncert. — 20.15: Neznani Mozart — 21.45: Reportaža. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 19.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Plošče. — Simfoničen koncert ciganske kapele.

— RIM 17.30: Prenos koncerta iz filharmo. nije. — 20.40: Poljuden večerni koncert

Torek, 5. maja.

LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.43: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio - kvinteta. — 19: Iz življenja predpotopnih živali. — 19.30: Nemščina. — 20: Novakov večer. — 21: Koncert radio - kvinteta. — Napoved časa in poročila.

BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plesna glasba na ploščah. — 17: Koncert kvinteta. — 17.30: Citre. — 18: Schubertove pesmi. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.40: Jugoslovenska glasba.

— 0.50: Narodne pesmi s kitaro. — 1.30: Godba na harmoniko. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 21.30: Pevski koncert — 22.40: Godba za ples.

— PRAGA 16.30: Koncert iz Bratislave. —

19.05: Narodne pesmi.--19.30: Prenos

opere »Seviljski brivec«. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.45: Simfoničen koncert — 19.25: Plošče. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Lahka glasba. — DUNAI 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Komorna gla> ba. — Italijanski pevci na ploščah. — 19.40: Uverture. — 20.40: Sluhoigra. — 22.10: Avstrijski skladatelji — BERLIN 19.50: Mešan program. — 20.35: Pevski koncert. — 21.10: Sluhoigra. — KONIGSBERG 1«.15: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Orkestralen koncert. — 21.10: Program iz Berlina. — 22.«: Godba za ples. MOHLA-GKEiR 16.30: Popoldanski koncert orkestra.

— 19.45: Mešan glasbeni program. — 21.10: Sluhoigra. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 1725: Koncert vojaške godbe.

— 19.30: Prenos opere »Traviata« iz gledališča. — Koncert ciganske kapele. — RITM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Prenos opere iz gledališča.

Fr. Ia

Segedmsld g®laz

NI treba misliti, da nimam nlkake besede pri hiši, nego jo imam kolikršno koh m me upošteva tudi žena: za zgled me postavlja vzgoje potrebni deci, to tudi zaslužim, ker jem vse od kraja, ne iz-vzemši špinače.

Pa se je oni dati celo zgodita, da me je vprašala pri obedu, ali imam kake želje.

Želja mmam dosti, vsako sveto leto če imam eno: s željami mi niso najboljše izkušnje. Pa sem dejal: »Predmo umrem, segedinski golaž bi še enkrat rad videl na mizi«,

*<0«, je vzdfhnfla moja žena In si otrla

solzo, »zahtevaj moje srce, zahtevaj moje obisti, ne bom ti odrekla; le ne zahtevaj segedinskega golaža, ki ti^ne morem z njim postreči in mi je duša žalostna za smrt«. .

Bolela me je njena solza in sem dejal: »Ljuba žena, nikar tako!« S police sem vzel »Slovensko kuharico«, odprl sem jo m sem dejal: »Glej. za segedinski golaž ni treba ne srca ne obisti niti ne duše, žalostne za smrt! Ampak stoji zapisano tako, da vzemi dve žlici masti — saj dve žlici imamo kaj ne, da ju imamo in mast tudi, in potem je treba še eno žlico nasekljane čebule, ta tretja žlica se bo, ako bog da, tudi še našla, in je treba še polovico žlice paprike — polovičnih

stvari vem da imamo več kakor celih ..«

»O«, me je pobožala žena, »nikar se ne trudi, vsega je dovolj, celih žlic in polovičnih! Toda mi kislega zelja! Kislega zelja pa je treba nič koliko, brez kislega zelja ni segedinskega golaža, laže bi bil segedinski golaš brez mesa nego brez zelja!«

Pa mi je razodela žena In JI Je na glas

pokalo srce: Na ljubljanskem trgu, da je zelje mrknilo in ga ni več! Mogočni ze-ljarii, da so ga prodajali kilo za pol dinarja predrago. Pa se jim je od Boga postavljena gosposka postavila po robu ■n jim prepovedala v nebo vpijoče odiranje nebogljenega prebivalstva in sedaj ni zelja na trgu, mrknilo je, in nebogljeno prebivalstvo sedaj lahko je mesto zeija ocvrte pščance! Ocvrti piščanci pa da se ne dajo uspešno porabiti v segedinski i golažu mesto zelja nikakor ne!

Stvar me je globoko dlrnfla. Vsako sveto leto enkrat imam željo, skromno željo, po zakonu dopustno im v mejah gospodarskih možnosti. Pa se mi niti ta želja ne izpolni, halament, zaradi pol dinarja, halament! Zdelo se mi je, da to ni lepo, in sem jadrno stopil na Aprovi-zaoijo.

»Gospodje«, sem dejal, »oprostite, ako vas motim v tihožitju! Vsako sveto leto enkrat imam skromno željo, to pot sem I zahrepenel po segedinskem golažu, po 1 tistem z zeljem. Toda glej, na trgu je

zelje mrknilo im ga ni! Halament! Zakaj? Zato, ker ste ga prepovedali, češ, predrago je za pol dinarja; nebogljeno prebivalstvo naj rajši je ocvrte piščance! Halament, ocvrtih piščancev, je dejala žena, ne more dati v golaž mesto zelja! Ali ni res?«

Gospodje so odgovorili, naj se pomirim! In se je oglasil najstarejši gospod, modrost mu je sijala skozi črno obrobljena očala, dobrota mu je odsevala z zlatih zob. »Mrknilo je zelje«, je dejal, "krvava je to 4stina! Toda skoraj bo zopet zažarelo v prerojenem svitu — kajti bomo zelje sami vzeli v roke!«

Segel sem mu v besedo m ga vprašal, kdaj ga bodo pričeli prodajati m kje? Žena da komaj čaka — na glas K poka srce!

Odgovoril mi je s prizanesljivo vljudnostjo, da se ta hip že ozirajo po uradnih prostorih.

Začudil sem se, mar se bo odslej kislo zelje prodajalo v kancelijah!

Nasmehnil se mi je, da ne. Nego odsek za promet z zeljem, ta da bo potreboval kancelijo. Cim da bodo odseku zasiguram prostori, bo potom javnega razpisa nameščeno osebje za ta odsek sistematizirano: em inženjer, en arhivar in ena strojepiska ...

»O,« sem se začudil, »in bodo zelje izdelovali kar na pisalnem stroju v uradnih prostorih in ga bo nemara narekoval gospod inženjer?«

»Ne, ne,« je dejal stari gospod, »ze-5e bodo kupovali od ljubljanskih ze-ljarjev.«

»Pa bodo mogočni zelja rji hoteli hi

jam ga prodajali pol dinarja ceneje?«

»N—e in tudi ni treba! Poglavitno je, da ga bo odsek potem prodajal za pol dinarja ceneje.«

»In kdo bo plačeval izgubo pri zelju in odsek in uradne prostore in inženirja m arhivarja in strojepisko in

sploh?« ,

»Ne bojte se,« se je smehljal stan gospod, »vse bo plačano iz davčnega denarja.«

»Stojte!« sem zavpfl. "Vse prefrli-čem, kar sem govoril in kar še bom. Davka je že dovolj in preveč! Vsako sveto leto enkrat imam željo, to pot sem si zaželel segedinskega golaža —" odrečem se mu! Zaradi mene nd treba ne za las več davka, v polni meri mi zadošča, kolikor ga že je! Še preveč mi ga je in ga rad oddam precejšnjo partijo pod jako ugodnimi pogoji. Skoraj zastonj! Čez cesto dinar ceneje, halament!«

In sem šel m hitel m stopil pred ženo in se svečano odrekel segedinskemu golažu m upanju, da ga še kdaj doživim na tem svetu. S željami imam sploh jako slabe izkušnje.

Videl pa sem, gospoda od Aprovi-zacije, da je jako na kriva poti Ako gospoda res kani zelje vzeti v svoje

roke, dobro, naj ga vzame, toda ga naj vzame v roke pri zelju in ne pri odseku iii inženirju in arhivarju in strojepiski.

Skrajni je čas! Vigred prihaja v deželo, vse klije in tudi zelju že bije ura, da bo vsajeno. Le z zeljem bo moč premagati mogočne zeljarje! Neizmerne nasade goji mesto pod Tivolijem in vseskozi do Aleksandrove ceste, v Zvezdi, pred justično palačo, okoli Vodnikovega spomenika, okoli Prešernovega spomenika, na kandelabrih, na balkonih, na oknih — pa naj se v nasadih ne sade mačehe in druga taka neči-mernost, sadi naj se zelje, to je moja misel! Ne bo dražje, toda bo zaleglo!

In kako lep bo pogled in veličasten in v modernem duhu. Svetega Jakoba trg že krase kamenite zeljnate glave in Dvorili trg takisto! Tem bolj živa bo krasota živega zelja!

In bi se morebiti dobila na vseučilišču odlična moč ali v seminarju, ki bi znala in zeljnate sadike cepila ali jih s čemurkoli križala ali oplodila, da bi rodile zelje takoj v kislem položaju in razrezano!

In če bi šlo in bi se dale cepM! sadike afi križati ali oploditi ali kakorkoli še s svinjskim mesom in bi potem klil in rodil kar gotov segedinski golaž — to bi bilo jako velemestno in silna privlačnost za tujce in tujcev niti ne bi bilo treba, pojedli bi ga sami.

Ampak skrajni je časi

Dolgi, dolgi, vsi enaM, zgrajeni s rezanim kamenjem, električno razsvetljeni teko vzporedno In drugi jih sečejo počez v obliki ražnja. Koliko jih je, res ne vem, nekaj sem jih pretekel. Sem so se zatekali v tistih strašnih dneh tudi meščani, dokler niso Verduna docela izpraznili Do sem doli ne prebije noben izstrelek.

Nazaj. Iz mesta. Na Douaumont-Fort de DouaumonL To Je dandanašnji mnogim zares božja pot, drugim menda zlet in radovednost. Osem kilometrov cesta lepa, ali skozi navkreber. Najbolj spočetka. Kdor ima zdrava pljuča in srce, zmaga vsaj večjo polovico s kolesom. Mesto se kmalu skrije. Da ne srečujem večno avtomobilov tujih zletnikov, bi bil kakor v puščavi. Samota, sama samota brez hiš. Deloma se je že zarastlo na novo. Gozdičje, nad katero štrle žalostno pretresljivo ožgani in goli hrastovi vrhovi, preostanki nekdanjih hrastovij. Kakor tiha tožba, ali morda strašna obtožba moli kvišku golo vejevje.

Na prvem vrhu se ceste delijo. V Fort de Vaux, v Fort de Douaumont Tu je spomenik mrtev lev v spomin junakom 131 divizije, ki so tu ustavili nemške čete, napis pove, da preko te točke niso šli sovražni roji. Na levo dalje. Vsa tla raz-rvana, jamasta. Kdo prešteje izstrelke, ki so tukaj udarjali? Povsod svarilne deske z mrtvaško glavo in napisom: smrtna nevarnost ... Tu pa tam kopači. Ogovorim nekega. Alžirec je. Koplje za strelskim jarkom Izkopanine so različne. Izstrelki, čelade, ostanki pušk ... vreča medenih pa-tron... »Našel sem v tem jarku.« pravi, »blizu petnajst trupel. Glejte čelado, v kateri se še lepijo lasje.« Res. In trupla so pokopali na Douaumontu k nebrojni družini mrtvih. Zasadili križe in zapisali imena« Ne na slepo. Našli so biljege, ki jih je nosU francoski vojak iz medi pritrjene na roki.

Douaumont. Spomenik se vidi. Poženem. Tu sem. Dolga, široka obokana veža, s koncev še nedograjena. Delajo z žrjavi, da potegnejo težke rezane kamne, sklad na sklad. Sredi nad vežo se spenja stolp, Isto iz težkih rezanih kock stolp kakor da Je orjaški morski svetilnik. Nasproti stolpu

z vhodom iz reže krasna kapela, z Jako

vzvišenim presbiterijem, oltar, na katerem se bere dnevno črna maša, ne ena, po več, ali ena gotovo, saj biva tam zadaj v veži iz rezanega kamna, ali od spomenika se stan ne vidi, da se ohrani vtis popolne samote. Pod spomenikom navzdol na položnem svetu grobišče: deset tisoči in deset tisoči belih križev z napisi in vrtnica na vsakem grobu. Koliko jih je, ne vem Vsak čas najdejo nova trupla in jih pokopljejo tu. če bi se globlje razgrebalo, našli bi še najmanj 50.000 trupel po teh pobočjih.

Pod večer gre. Sam sem ostal pred spomenikom nad grobiščem Strašna samota. Kamor pogleda oko in kakor daleč vidi, ure daleč na to stran, same puščave, ne hiše, ne vasi, le goličava ali h a! o za. Strašna zapuščenost. Marsikaj sem videl in skusil na svetu, ali priznam, tako kakor ta samota, med tisoči in tisoči vojaških grobov. v katerih je utihnilo toliko najlepših mladih nad, zamrlo na veke toliko utripov ljubezni, strahu, oduševljenja in volje junaške, kakor tu me ni pretreslo ničesar na svetu. V dno duše, do globin srca. Pri-pravnejšega kraja za grobišče si Francija na mogla izbrati. V veži so napisi: silen-ce, silence. Ni jih treba njemu, ki ima količkaj srca. Tu človek molči, mora molčati, ker je dušo pretreslo -do skrajnosti. Posebno ob tej uri. In zdajci zapoje v to smrtno tišino zvon gori v stolpu. Veliki zvon — bourdon, zvon 400.000 mrtvih, kakor mu pravijo. 400.000 pač Francozov. Vseh je padlo več. Menda milijon okoli Verduna. Poje zvon večerni requiem, presunljivo pesem 400.000 mrtvih, poje prek teh grobov, ki so tu. preko onih, kojih ne zaznamuje noben križ, noben napis, ki so skriti, neznani bogvekje na teh brdih in pobočjih, v njih počivajo srca, ki so izdihnila v smrtni grozi, za katerimi je zapla-kalo neznanokje srce matere, srce žene aH neveste, ali katerim nihče ne poklekne na grob in bržčas nikoli ne bo. Le zvon jim poje, tudi njim In ponoči Jim sveti velikanska luč svetilnika-stolpa, ki meče svetle pramene nad temi grobovi in daleč, daleč čez ta samotna, neobljudena brda, čez vse te puščave, žalostne, samo smrti posvečene, do zadnjih nepoznanih junaških grobov. _„ eary.

Grikvenica m lov na tunine

iz še pustih vrtov hrvaške ravni drdra ▼lak vedno više ki više v pokrajino, ki se čedalje botlj spreminja v kamenje, led in sneg, dokler ni ves svet okoiri tebe ena saima okannenaia ie ziiedenela slika, da te obide groza in se te polasti obenem str« m en je ki občudovanje spričo te grandi-joane divje divote. Ali so to polomljena rebra pogin ilega sveta? Bojišče divjih bogov, plemen in narodov, ki so pred mili* joni let sebe in zemljo, ki jih je rodila, v gigantskih bojih razdejali in razbili? Ka» kor razbiti grobovi, v katerih so bila po« kopani bogati pogani s svojimi zakladi, stoje v tajkistveni mesečini gole, sive in blede gore samega kamenja in pečevja s strašnimi oblikami in 8 še strašeejškni po« gledi Zadnje, komaj vidne sledi življenja tvori črno, od burje razcefra.no brinje, ki tu pa tam raste ie ostro robih razpok in kamenitih trupov mrtvih gigantov.

Tovun j »Zdenac, Oguilin, Gomirje, Zrno* vac, Skrad, Lič-Podkobiljak, Ptase*Crikve» niča; sedaj imena železniških post-aj in človeških selišč a obenem živi prizori no kdamjega strašnega razdejanja v tem delu naše zemlje. Ti pa se voziš v deželo cvetočih vrtnic, na obalo Jadranskega morja, kje* mirte m mirtinkovci mirno stoje in se visoko proti nebu dvigajo ponosne ja-▼orfke. Voziš se skozi smrt ki mrtvo ka« meraje v vedno živo vodo m življenje! še preden se zaveš, se zažene vlak preko vt-togdavih strmin skozi temne predore, pa todi sikom smojoče se vinograde in mimo že cvetočih marelic, breskvic in vrtnic k čroomodro razprostrtemu obzorju, kjer te za sv. Kuzimom, za Drago in Pod vežioo na Sušafca sprejmejo mehki valovi našega morja.

Pestro te vedno valovito kakor morje

je življenje v tem pretesnem našem pri« staffrišou, kjer lepe bele ladje v vrstah ča» , kajo na svoje goste. Izletniki in potniki s svojimi bosonogimi nosači, ribiči, miiad; vojaki, suhe ogorele kmetice, od nog do gdav črno oblečene, vmes na pomolu raz« igrana, m.lada dekleta, ki pri hite iz mesta k vsakemu odhajajočemu parniku, da si pet ali deset minut ogledujejo potujoče elegantne gospode, dokler teh ne odnese hštira ladja na morje. Že se odmikata mo» lo in pristanišče; prvi galeb se spusti^ z jasnega neba v vrtinec morske vode, šu« meče za odhajajočo ladjo, in izgine;^ tako tudi mlada, razigrana dekleta s črnimi očmi na molu.

Oni elegantni tmfi izletniki pa že pijejo črno kavo v malem salonu na parniku, ča* »a imajo dosti, poldrugo uro traja vož« raja v Crikvenico. Toda, če si hočeš ogle«

panje njenega srca, moraš ven na krov.

Tu sedijo ali čepijo kmetice ki "kmetje. Gledajo na zibajoče »e stana morske oba« le, kjer ne iščejo ne odmora, ne cvetočih vrtnic, mirno ki tiho se pomenkujejo o lovu nsa tajne, saj to je za nje važnejše kakor vse druigo na sveta. Kaj zanima nje pogled na Krailjevioo m na s ari javi Ba« karski zaliv? K.aj »v. Marko, piratsko gnezdo Omišalj, U2ka, Lovr&na ali Opa« tija?

Povsod, kjer sS5 raorj« v «fi

manjših dragah ia dražicah v pečervito obrežje celine a3n zapedeega otoka Krka, moli in štrli tSc ob morju čudno visoka ozka lestvica poševno v zrak. Na nje** najvišji, zadnji prednica sedi mož te zre ki se ozira nepremično preko morske gAa» dine. Tu j« znamenita tunolovka. Od nje in preko drage do njenega nasprotnega brega je potegnjena sfcozi plitvo vodo mre« ž a. Mož na lestvi pa čaka na tunine. Če hna srečo, jih dočaka včasi že v enem dnevu. Tedaj začne voda v dragi nekam čt»d» no valovati Mož takoj ve: tunini prina* jajo. V velikanskih rojih, ta pa tam po tisoč skupaj, plavajo ob mreži, bi jšm za* pira pot Na enem mesta pa kna veliko luknjo, skozi njo se trsa j« jo gladki sre» brnohisikinasfli truni iz nsizmetmega, »«> bodnega morja kakor zaslepljena te ne« umni, sfcozd ono hikrajo v majhen te te« sen zaliv za mrežo v past Nato je mož na tunolovki čakal, časih samo kakih dvajset rrr, časih pa tudi cele tedne. Se« daj da s svojo roko znamenje; njegov to« variš na nasprotmi točki obale nategne te zapTe mrežo. Tunini vsi do zadnjega so kakor v velikanski vreči vjeti in brozgajo B svojimi svetlika jočimi se repiči ki telesri v temni morski vodi. Iz blSnje ribiške va» is pa hite možje in mladeniči Mož na to« nolovki jih je poklical, ki prične se bo« ga ta m obilna ribja lov —

Naslednjo nedeljo pa hvaležno prižigajo v sivi kraški cerkvici ženice in dekleta svo« Ije sveče. Saj je na svetu tako urejeno: od tega, da morajo tunine umirati, žive ribiči in drugi ljudje.

Ie takoj spleza zopet mož na tm>odo*» ko. sedi, čepi, preži in strroft nepremično tam gori v zraku, v pekočem solncu, danes, jutri vse svoje življenje. Naš beti, s pestrimi zastavicami okrašeni pa mik ga nič ne zanima; za vrtnice, ki konec marca poldrugo uro niže doli ob morju cveto, morebiti niti ne ve. Za njega, za vso njegovo rojstno v>as so tunini ta srebrnii denar iz drage in sinjega morja, dragocenej« ši in važnejši Dr. Fran Mišic.

AVE VERDUN!

Obisk v mestu 409*000 mrtvih — Cvetje,

ki poganja iz krvi

Tam dalje m desni ta levi veffk« v»at na

pobočju v razvalinah še danea. Menda ostanejo. Goli zidovi štrle v nebo med suhim ožganim drevjem

Pred mestom veliko vojaško groW9če poleg mestnega- Dolge, dolge grede po dve z vzglavji skupaj. Po sredi leseni križi vsi beli z Imeni in napisi padlih vojakov na obe strani. Umrl za Francijo. Vse v cvetju. Na vsakem grobu rdeča ali bela vrtnica, tiste, ki dajo cele šopke cvetov.

V sredini grobovi neznanih vojakov. Na več krajih francoskega bojišča so izkopali osem trupel francoskih vojakov, pravi napis, katerih imena čuva tajno vojaška oblast. Nad njimi so izvršili slovesne pogrebne obrede v stolnici verdunski. In žreb je nato odločil truplo »neznanega vojaka«, ki so ga zagrebli v Parizu pod Are de Triomphe.

Mesto je pokrajinsko, po večini že obnovljeno, kolikor je trpelo skozi vojsko, le cerkve še popravljajo, tudi presbiterij v stolnici. Vhod vanj prepovedan zaradi po-gibeli. Ulice se spenjajo proti hribu, na katerem stoji citadela. pod katero je hrib obzidan okoli in okoli. Trdnjavo loči od mesta obširno, menda mestno šetališče, vendar podobnejše vojaškemu vežbališču.

V sredi njega umetniški spomenik v slavo verdunskim junakom. Prekoračim most čez trdnjavski jarek, voiak na straži me smehljaje zavrne. Nisem vstopil, ker si mi ni hotelo na poveljstvo po vstopnico. Pač pa sem vstopil v rove pod trdnjavo.

Imetflnlk mrtvih

T Tftnfcm. II mesto nepopisne groze, krxj

irtmitee usode in najbridkejšega gorja pa. 3w.JCtstejšega domoljubja, ime najsvetlejšega zmagoslavja in svetovnega slovesa sa vedno, pozdravljen! Milijoni src so trepetali tisti čas ob tvoji usodi, trepetali v strahu in pričakovanju, ginevali v upu In ©čopa zanje, ki so ob tvojih trdnjavah tmeM odločiti usodo naroda, usodo domovine, na, usodo narodov Evrope.

Sto tn eto tisočera, srca »o trpela peklenske muke na tvojih višavah — iz dneva v noč, iz noči v dan, od meseca do meseca, leto in zopet leto in še ni bilo konca mukam neštetih src. Kdo prišteje srca, M bo trpela ob tvoji strašni usodi srca tovT&žna, srca ljubeča? Tvoja brda so napojena, prenasičena s krvjo najhrabrej-fih junakov mučencev za domovino, tvoja pobočja so pila kri najboljših sinov brojnih iianxlov, sto tisoče in sto tisoče je zagrnila prst tvojih požganih, ogoljenih pogorij.

Strah tn op m bol mojega, srca Je tn

mene za vedno zvezala s tvojo usodo, s tvojim imenom. Zato me js vleklo z ne-odoljivo silo k tebi ki sem te oklenil v svojo ljubezen, rojeno v trpljenju.

V Boulign v sem sedel nekega, Juti*, tal, ob neprijaznem vremenu, na kolo. Ne s fLakom, ne v družbi sam sem hotel na to pot, kakor na božjo pot. Skozi vse te skoro da samote. V srcu je bHo toliko otož-noeti čustva osamljenosti večnega domo-tožja.

N ekaj vasi. Pet, Sest kilometrov te sem

r>a glavni cesti rotite nationale. Kamm kaže, če sem prav zazri, blizu 27 km do Verduna. Čudno čuvstvo. Na zgodovinskih tleh. Skozi kraje večnega spomina grem. Naprej po gladki cesti brez prahu, brez biata. Naprej po črni cesti. Da, črni od katrana. Tu ni kar poje Gorenjec o svoji lepi Gorenjski: »Na Gorenjščem je flet'n. so v*soče gore, pa bistri potoki tn bele cestfrc Tu so črne ceste, ni bistrih potokov, Ed visokih gora, ravnina in zopet ravnina, vendar valovita« Iz plitvih kotlin gieda tu pa tam morda na najbližjem obzorju zvonik, visok dimnik tovarniški. Vas kakor da je utonila- Samota in samota, redke vasi v teh malo obljudenih krajih. In vasi so oddaljene, kakor da se boje glavne ceste. Redko kakšna samotna farma, pristava s čredo č motelih govedi ki se pasejo v ogradah brez pastirja Noč In dan so tu v dežju in solncu, v vetru tn mrazu.

Le visoka dreves«, me spremljajo ob cesti dokler tudi teh ne zmanjka Ali Jih Je vzela vojna? Etain. Vse hiše, vsa javna poslopja nova. Kraj velike bitke. Kako je tn gospodarila vojna, priča cerkev, M jo šele počasi popravljajo. Lepa starinska

Pogled na mesto

gotsfca stavba. Zvonik na sredi kakor odbit. Na cerkvi ni obokov, ni oken, razbita, izrvana so krasna gotska krogovtčja. Slikana stekla, brez katerih ni v Franciji nobena, niti vaška cerkev, leže med prahom in kamenjem v tleh...

še skoraj 20 kilometrov. Ob cesti veliko vojaško grobišče, v žalostni samoti, sredi poljan. Ni blizu hiše, ne človeka. Razstopim. Črni križi Ime poleg tmena. Nemci. Med njimi mnogo poljskih imen. žalostna ti majka, bridka ti usoda, ubogi poljski vojak, ki si padel za Nemčijo v tuji zemlji, daleč od svoje domovine, boreč se za zmago germanstva in suženjstvo svojega naroda, še sreča, da Je tvoja žrtev bila brezuspešna- Zvita ln jeklena je bila pest germanska, ki je Poljaku pritisnila na glavo težko prasko čelado.

Dalje, dalje. Pred menoj pobočja Treba peš. Cesta drži v strmino, in še ta le. Misliš, da si že na vrhu, pa nisi. Deske s svarilom: nevarnost ognja Na vrhu brda: tla vsa kotlinasta, jamčasta, razrvana, neobdelana Tam dalje grmič Je In haloza. Ob cesti razvaline. Bila Je samotna pristava Goli zidovi kupi kamenja. Vojska. Brdo se nagne. V daljavi Verdun. Pozdravljen, kraj mojega hrepenenja. Cesta gre navzdol. Slaba, jamčasta. V popravilu.

Razdejanje v Verduna

Lord Robrt CeeUt

Angleška politika

Osnovne smernice zunanje politike

narodov so prav mak) odvisne od sestave posameznih vlad. Tako je na primer le neznatna razlika med politiko caristične ki sovjetske Rusije v Perziji m centralni Aziji. V obeh primerih narekujejo rusko politiko nje zemljepisne in politične težnje. Isto velja tudi za angleško zunanjo politiko. V splošnem jo določajo potrebe britskega imperija m kulturne zadeve angleškega naroda. Mi nimamo nikakih teritorijalnih stremljenj več m tudi ne nobenega tradicionalnega sovraštva. Naši interesi so na morju, svoboda pomorskega prometa je bistveni pogoj za dovoz naših živil in surovin brez katerih ne bi bilo naše trgovine, pogoj tudi za neovirano zvezo raznih delov našega imperija, ki so porazdeljeni po vsem svetu. Brez trdnega mira pa tega ne moremo doseči Zaradi tega je mir glavna briga Velike Britanije in glavni cilj naše politike, naj si že bo na krmilu katerakoli vlada. Edino vprašanje je, kakšna sredstva naj se »porabljajo v to svrho in kako daleč naj gre naše prizadevanje za obrambo trajnega miru.

Sedanja angleška vlada je vedno vo-'

Prva točka, ki Jo moramo podčrtati je, da sedanji položaj britanske politike ne vsebuje nikakih posebnosti. Ljudje slabega spomina splošno trde, da je pri nas dvo strankarski sistem normalen ki v podkrepitev srajc trditve celo navajajo dejstvo, da je že oblika naše spodnje zbornice popolnoma drugačna, kakor pa potokrogla oblika zbornic na ceforL Vendar smo imeli ves čas, od leta 1832, ako ne vpoštevamo irske stranke, prav za prav vedno tri stranke in sicer: konservativno aH desničarsko ter dve levičarski stranki, naj se že imenujejo whig aH radikalna, liberalna ali delavska stranka.

Tudi proces razvoja je vedno Isti. Skrajna levica vedno začne ko* slabotna skupka, ki raste, dokler nekega dne ne postane dominantna, pogoltne, oziroma iztisne zmerno levico ki se Tsede na njeno mesto. IJberataa stranka je danes v položaja whigov, oziroma hberafenh unionistov v 70. in 90. letih minulega stoletja. Tudi tedaj je bia ta stranka Hberadna, intelektualno izredno izbrana, številčno pa majhna m v trajnem nazadovanju. Del se je kasneje pridraža konservativcem, ostanefc pa se je obrnfl k radikalom. Samo edino majhno razliko imamo danes: V otim dneh je bfl zmerni del whigov steva-nejši in se Je pridruži konservativcem zaradi opozicije prod irskemu separatističnemu pokretu. Današnja tendenca pa je, da prestopi večina liberalcev k levici m se zedini z laburisti, ker zanje ni prostora med konservativci, dedoma zaradi osebnih vprašanj, deloma zaradi nasprotnega fiskalnega stališča, Naj ze gredo na to ali drugo stran, kot stranka bodo izginili, zdi se, da jim bo nemogoče obdržati se kot samostojna stranka sredine.

Mnogi obžalujejo to dejstvo ta se čadoo temu, in celo, zlasti ker bo najbrže res, da je angleško politično mnenje v glavnem le zmerno napredno. S tem mislim, da gleda z nezaupanjem na nasilne spremembe ter se trudi, najti drup sredstva, ki bi odpravila obstoječe zlo. VendaT je stranka v centroma za angleške volilce zelo neprivlačna. Volila navadno glasujejo proti neki smeri ali politiki, nad bo že konservativna afi socialistična, ki ji ne zaupajo ali jim ne ugaja in da to čim uspešneje izvedejo, podpirajo stranko, ki najodločnejše nastopa proti dotični politiki, oziroma smeri. Tako so leta 1922 glasovali proti koaliciji Lloyda Georgea ki za glavne nasprotnike koalicije, ki so bSi tedaj konservativci. Leta 1923 so glasovala proti carinskemu protekcionizmu in dali tako večino delavski vladi, leta 1924

proti Zkrovjeverna ptfsmo — nevarnosti

komunističnega umešavanja — tedaj spet za konservativce. Za časa volitev leta 1923 je liberalizem res nekoliko oživel m sicer zaradi tega, ker so ga tedaj voMlci smatrali pobornika svobodne trgovine paT excelence ki s tem za najmočnejšo trdnjavo proti pro-tekcionističnemu valu. Vendar je b8o vse to le slučajno in ne vpliva na našo splošno trditev, da je politična stranka sredine na Angleškem, v volilnem ozira vedno v neprijetnem položaju.

Med tem je delavsko stranko zadela ona usoda, ki običajno zadene vsako levico v Angliji. Maxton in nezavisna delavska stranka igrata danes isto vlogo, kakor Bright in Cobden v 50. m 60. letih afi Ohamberiam in Dilke v 80. letih. Nedvomno bo tudi Maxtonova stranka številično zrastla, prav tako kakor nekdaj današnja službena delavca stranka. Med tem pa ko bo rastla, bo občutila svojo odgovornost hi postala zmernejša kakor se je zgodilo pil službeni delavski stranki. Nič bi se ne čudil, če bodo konservativci čez 20 let ploskali Martonu, ki bo takrat morda delavski kanceJar državne zakladnice ter ga Slavili kot velikega zaščitnika proti revolucionarnim idejam kakega, danes še neznanega ekstremista.

Kaj je skrivnost te napredne zmernosti? Deloma starost, ker teža let manjša kricijativo ki povečuje previdnost, deloma tudi vpliv državne uprave, ki, kakor vse birokracije, rajši dela po tradicionalnih izkušnjah ki dokazanih pravilih kakor, da bi se spuščala v nove poskuse. Glavni razlog bo pa vseeno dejstvo, da je težavno uvesti nasilne te-premembe v stari red. Mi mogoče nismo tako skrajno previdni kakor francoska demokracija. Vendar tvega velika večina naših volilcev več izgubiti, kot .pa pridobiti v kaki spremembi finančnega sistema v naši domovini. V prvi vrsto velja to seveda za imovitejše sloje, nič manj pa tudi za srednje sloje ki t splošnem za vse obrtnike, ki se nahajajo vsaj v srednje dobrem položaju. Celo najsiromašnejši, oni, ki imajo naj-skromnejše domove ki prihranke, se boje, da ne izgube še tega kar imajo. Poleg tega pri nas ni mnogo državljanov, ki bi se jim godile krivice, ali pa bi bili te idealizma pristaši revolucionarnega gibanja. Tako se lahko zgodi, (fat angleška demokracija z veseljem pozdravlja velikodušne obljube stranke, ki skuša priti do oblasti. Celo glasovala bo zanjo. Toda neprijetno bo presenečena, če bi dottčna stranka hotefa potem svoje obljube izvesti ta M »tega lahko nastal nered v javnem kre-

djtu. , _ .

Ta tefl lis* vena slabost angl eSke je-vfce. Ona lahko obljublja, svojih ofebnb pa ne more nikdar točno izvesti Zaradi tega je izpostavljena očitkom svojih nasprotnikov ta četo ostrim očitkom svo-flh aepotrpežtjivfh pristašev, kakorJe bfl pred kratkim stečaj sto Oswakta Mosleva. Tako stanje vodi do voliMh preobratov ta prav lahko se zgodi, da obstoječa vlada pade, če pride do voh-tev (za kar za enkrat ni izgleda) ter da fl sledi konservativna uprava. Vendar tak rezultat tudi ni gotov, ker je možno, da se konservativci sami uničijo na protekcionističnema vprašanju, ki njih stranki dela iste težave, kakor levici socijalne ta gospodarske novotarije. Protekciomstični argumenti, kaiteit se na Angleškem splošno slišijo, so žeto privlačni in verjetni. Govori se celo, pokret napreduje. V težki industnjsta depresiji je — kakor drugod — tutfi ta zelo običajno, da se pripisuje rio m nezaposlenost, ki ga spremljata, inozemski konkurenci, zlasti inozemskemu dumpinga. Geslo: naj plača tujec, se zelo rado ponavlja. Vse teče gladko v tem idejnem krogu — vsaj kolikor lahko sodimo te prejšnjih izkušenj — dokler se ne pojavi strašilo davka na žito. Poljedelstvo je na Angleškem še vedno zelo močna industrija m hrbtenica konservativfema. Kako naj ga tedaj izpuste iz protekcionrstičmh programov? Poleg tega je protekcijonazem po svojem pojmovanju deloma imperialističen in tudi načrt, ki krepi vezi imperija potom trgovske preference, ki naj

M, kakor kaže, obsegala tudi carine m

žSvfia. Ta knpertjafizem vzbuja obenem neko čustvo, ki Je neobhodno potrebno, če se hoče katerokoli vprašanje v naS domovini uspešno rešiti Na drogi strani se pa spet ne da zanikati, da je bila carina na žito vedno izredno nepriljubljena v industrijskih krajih, kjer se v mnogih družinah že itak le s težavo plačujejo tedenski računi po trgovinah. »Drag kruh« je geslo delavca ta revnega kmetiškega volilca, »kruh se vam podraži« je glavni adut kandidatov in agentov stranke, ki se zavzema za svobodno trgovino. Težave so tem večje, ker se konservativna stranka v prvi vrsti naslanja na bogate ljudi z dežele in povprečen volilec se boji fiskalne politike bogatašev, katerim gre predvsem za to, da na stroške konsu-menta dvignejo dobiček industrije na nekdanjo višino, ne da bi nudili jamstvo, da bodo teh dobičkov deležni tudi delavci

Skratka, s protekoioirrzmorn Je prav tako kakor s gotovimi obljubami in namerami levice. Najpred je popularen, ko se pa prouče njega praktične posledice, se mahoma pokažejo velike ne-prifike. Doslej je bfl razvoj dogodkov popolnoma isti kakor pri vseh prejšnjih

fiafcataOi sporih. Protekdotkzem štae . proti neba kakor raketa ki udari na I zemljo kot bič. Mogoče bo sedanja huda depresija dovedla volilca do tega, da si bo zaželel nekih gospodarskih spremeni), čeprav bi moral zato pristati na carino na živila. Toda po izredno previdnih izjavah v vrstah voditeljev konservativne stranke bi lahko sklepali, da se za enkrat še niso odločili za končmoveijavno stališče.

Kje smo torej? Konservativizejn res ne more zmagati, niti s protekcioniz-mom, niti brez njega. Ali bomo tedaj doživeli, kako se ponavljajo volitve iz leta 1905 in 1923. Mogoče! Vendar je zdaj prišla velika ura za konservativno inteligenco, ki se lahko opira na svojo zgodovinsko naklonjenost do borečih se revnih slojev, na uspehe svoje zdrave in napredne zunanje politike, katere osnova so bili vedno mir in dobri mednarodni odnošaji, na svoje odklanjanje razredne borbe in spoštovanje starih tradicij cerkve m kraljestva. Na teh principih je angleški komservativizem doba ono večino, da se je tekom 20 let, od 1886 do 1905, dokler ni padel kot žrtev neoinrperijalizma m oskosrčnega obzorja modernega kapitalizma, dvignil nad vse ostale stranke.

Josip Fr. Knaftii:

Skrivnostni preganjalec

gospoda žulaja

Te čudne, a resnične zgodbe najzanimivejše poglavje

se nadaljnje

Ker nisem hotel motili slovesnega da je tukaj za portirja. In Je hudo na-

penjal svoje mišice, da bi se ga jaz bolj baL

Pa sem ga zairičljlvo premeril od glave do nog in sem ga vprašal, če je portir, kje pa kna uniformo? Da se spodobi, da je v taki palači portir v uniformi. Ce ne, je pa to škandal.

To ga je spravilo malo v zadrego. Prestavfl je svojo melono z levega na desno uho, viržinko pa z desnega v

čina vinske pokušnje, in pa da bi se malo pogovori tudi z Marino, pri j a* teljdco, sem se podal med tem v gor« nje prostore.

Tu sem Sede knei kaj gledati ln str« meti! Prej tako vsakdanji mostovi je nalikoval zdaj nekakšnemu bajno* skrivnostnemu orijentalskemu pa vil jo* nsu, kjer se je skoz pestrobojna stekla prelivala mavrična kič in so se raz* prostirale sladkomamljive vonjave... AM so bali to žlahtni parfumi rajske ptičke, ali so prihajale te rajske vonja* ve tam iz verande, spremenjeni v vi* tič poln prekrasnih rož, kjer je na sre* cli pobliskaval v solnčnih žarkih velik akvarij z igrajočhn vodometom ki ple* sočtmi zlatimi ribicami...

"TVenntno ni bflo tu v predsob}« bone služabnice, a za menoj je priSd gor sdt, ncsoč veHk omot z etiketami tvrdke Rasberger. In Je zakBcal % zvoč* rmn glasom: »Gramofoni«

In »gramofon« Je radostno odJefc» nflo te soban... ki že Je pritekla z enega konca Marina, lahkokrSa, golo* roka, gokmoga... in z drugega konca je pritekla druga deklina, lahkokrfla, goloroka, goionoga... ah da, saj je bilo v maju... ki te kuhinje je pokukal rdečeBčnd obraz nove kuharice...

Marina se za moj pozdrav ni ane< nSa, tako je bfla prevzeta veeejja nad gramofonom, in že se Je tudi pozibava* la s svojo tovairišioo na zvokih objest* nosen timentalnega tanga, v blaženi za* maknjenosti, oči obrnjene navzgor. In je imela tudi druga deklina, pikantna črnoiaska, oči tako zamaknjeno obr* njene navzgor m okroglolična kuharica tudi, ko se je takole pozibavala v buj* nfh kolkih, — skratka, tu je bilo vse v rajskih višavah; saj drugače ni moglo biti v rajske ptičke rajskem damo* vanju...

V tem me Je gnala radovednost še v notranje apartmane. Tam nekje se je v lahnem prepihu razmikala po rti* jera te sinjemimene svile. Tam utegne biti budoarček rajske ptičke, sem si rekel. In sem si ga hotel ogledati. Sa* roo kot novinar seveda. Ker novinar mora vse videti in vedeti, če ne pa ni nov mar.

Tedaj pa me Je nekdo trdo prijel za ramo. Za menoj je stal tisti inte* resantni hrust v mornariški maji in z limono vrh glave in z viržinko v ustih in še z eno za ušesom. In me je pisa* no gledal in me grobo vprašal, kdo da sem in kaj imam tukaj iskati.

Pa sem ga tudi jaz pisano pogledal in sem ga vprašal nazaj, kdo da je on in kaj ima on tukaj iskati.

Pa se je razkoračil pred menoj, češ,

b« p rfej«, dm fe za pocttrfa pri gospodu

Zalaja . , .

levi ustni kot ki se Je Izgovarjal, češ, da je uniforma že zdavnaj naročena, ampak je krojač še zdaj m naredil, ta prekleta duša...

Pa sem prečkaj tudi jaz pričel za* bavljati na krojače. Večen križ da je z njimi, prav res. Nikoli ne dobiš oble* ke v naročenem času, navsezadnje je pa še skažena. Saj je angleški kralj Ri* hard III. leta 1483. — torej še preden je Krištof Kolumb oc&ril Ameriko, — kar zadavil svojega krojača, ker mu je naredil pretesno kajmžolo. Pa ni nič pomagalo, krojač je bil mrtev, kamižo* la pa še zmeraj pretesna. Hehehe — Ampak portirska loža, ta bo pa prav lična, kakor sem videl. In notri takole prijazen portir, fin, izobražen tako* rekoč... to se bo prav podalo v tako imenitni gosposki hiši. Da, da, še jaz bi bfl prav rad tukaj za portirja!

To sem zato toliko govoril, da sem lahko čim delj pasel oči na plešočih deklinah, lahkokrilih, golonogih, golorokih, in pa ker sem zmeraj upal ujeti kak pogled od Marine Že parkrat sem ji tudi skrivaj dal znamenje srca. A vse ni nič hasnik). Marina je kar ve*

J. C. C«rwood:

Medved Ur.

Aj_Je Javkal, afi sem to zaskržS?!

Potem so jahali dalje. Čedalje pogosteje je Langdon obiskoval malčka ta vsakokrat bolj molčeč se je vračal k Bruzejn. Ta ga je s strani opazoval, rekel pa m ničesar. Slutil je, kje prijatelja

čevelj žuli.

Bilo je že okrog devetih, fco so pn-jahali v dolino. Na vzhodu se je dvigalo položno zeleno pobočje, kamor so se mogli konji brez. težave povzpeti.

»Najbolje bo, če jezdimo tod navzgor,« je predložil Bruze in pokazal na pobočje. Langdon ni ugovarjal. Ko so imeli pol poti do vrha za seboj, so se ustavili, da se konji oddahnejo. Muskva je žalostno cvilil in mik) javkal v svoji ječi, toda podobo je bila. da ga Langdon ne sliši. Gledal je nazaj v dolino in njegove oči so počivale na zelenih bregovih, vrhovih in skalah, ribnikih ta rekah; vse pa je obsevalo breščeče Jutranje sotace. Bolelo ga je, da mora zapustiti vso to krasoto. Pa Se nekdo drugi je moral zapustiti vse to, nekdo drugi, ki mu je bila ta pokrajina domovina.

Poleg nJega Je žalostno cvffll Muskva.

Zdajci pa so fe naglo ofceeaS k Rrn-

zejn. »Premislil sem se,« Je dejal * nekako hripavim glasom. »Jahaj z Mete-osinom dalje, ko se konji odpočijejo, jaz pojezdim še enkrat nazaj, da izpo-stim malega.«

Ne da bi čakal odgovora ali kake opazke, je vzel Muskvo v naročje in odjezdil navzdol. Ko jfe prejahal dobro miljo, je dospel na obširen travnik, ki ga Je obrobljala jelova hosta ta leščevje. Tu je razjahal in sedel v travo. Muskva se je stisnil k ffjemu ta ga gledal x bleščečimi očmi

*AR nimaš ničesar zame?« ga fcs vprašal v medvedji govorici. »Nič strupa? Nič mleka?«

Langdon je vz?dlhnJl In potegnil te žepa zavojček sladkorja. Košček za koščkom mu ga je jemal Muskva te roke, dokler rri izginil zadnji v njegovem gobčku. Naposled se je Langdon vzdignil skočil v sedlo in odjezdil. Skušal se je smejati — pa se mu iri posrečilo. MaH medvedek se mu je bil priljubil ta zelo, zek) težko se Je ločil od njega. "

»Dobro se frnefl, malček drag!,« Je za-mrnrnri, »če se kdaj vrnem, boš iz velik medved.«

Naglo je odjezdi! prof! severu. Cez nekaj časa Je pridržal konja ta se ozrl nazaj. Muskva Je tekel sa njfan, kar so

ga nesle kratke nožice. Toda zaostal je daleč za brzini konjem. Langdon mu je mahnil v slovo in oddirjal, ne da bi se še enkrat ozrL Cez pol ure je dohitel malo karavano m nikakor ni mogel premagati želje, da bi še enkrat pogledal po MuskvL Vzel je svoj daljnogled ta zagledal Muskvo daleč, daleč tam spodaj. Ustavil se je bil m gotovo zaupljivo pričakoval, da se vrne ponj.

Tudi zdaj se lovcu ni posrečilo, da b! se zasmejal. Potem pa je Langdon z diughiii vred prejezdil gorski greben ta s tem za vselej izginfl iz Muskvovega

življenja. _

XXI.

Moskva najde svojega prijatelja.

Muskva je sledil Langdonu dobre pol milje. Izprva Je tekel kar najhitreje. A dolgo ni zdržal. Soprhal je ta hropel kakor majhna lokomotiva. Končno je obstal, pričel obupno javkati ta nato spet a že počasneje, teči dalje. Potem se je vsedel ta napeto strmel v gore. In nje-ggovo glavico so napolnile najrazličnejše misli.

Ta mgor! Je moj prijatelj — Je premišljeval — tam gori je tudi klefka. In kletka mu ni bila prav ni č po godu. Kar tu bo počakal, sa! Je bilo vendar popolnoma izključeno, da W ga njegov zaščitnik postu tukaj tako samega. Bo že prišel

ta me vzel s seboj, jentisKI Muskva v mladostni zaupljivosti. Sad se je doslej še vedno vrnil.

Drugače je pa Mnskvi na tej trati ugajalo. Bila Je velika in pokrita z nežno sočno travo. Bilo je podoba, da bo tod veliko slastnih grižljajev. Muskva je pričel grebsti in kmalu je našel cel kup sladkih belih gomoljev, katerih se je najedel

Prišlo Je poldne, solnce je stalo visoko na nebo in naš mali medvedek se je vle-gel k opoldanskemu spanju pod solnčna-todrevo. Popoldne je potekalo in bližala se je noč. Temne sence so se plazile po gorah in za temnile dolino — zapihala je sapa ta oživeli so vsakovrstni nočni glasovi. Tedaj je postalo Muskvo strah. Saj je bfl še prav majhen medvedek, M jedosedaj prebil samo eno noč sam — samo ono noč po smrti svoje matere. Potem mu je mater nadomeščal Tir ta na njegovo mesto je nato stopil Langdon. Strah ga je bilo samote, tišine in teme. S tesnobno utripajočim srcem se Je plazil okoli ta iskal zavetišča. Našel pa je samo bodeče grmičje, kamor se je skriL

Zvezde so zaSarele na nebo ta Muskva se Je pogrezali v nemiren spanec, te katerega se Je zbudil že zgodaj zju-tnal ko se is komaj pričf.k) daniti.

nomer obračala oči gor v rajske viša* ve, na obrazu blaženo zamaknjenost...

Zdaj sta s črnolasko zaplesali fo» trott In se je pri tem primerilo, da se 'je Marina v rajskem poskoku zadela ob portirja. Pa se je nesramno za režal in jo nesramno plosknil po nežnem delu telesa. Pa se mu je Marina za to še prav ljubko nasmehnila... O vraga!

Zdaj sem bil pa že kar nervozen in sem portirja potegnil stran in sem ga vprašal, če bo zdaj v hiši tudi telefon, a? Prav je tako. Bom vsaj lahko kdaj telefonično govoril s prijateljem doh* tarjem Kundetom. Da ne bo treba zmeraj letati sem. Pa kje je gospod dohtar Kunde? Povsod ga že iščem po hiši___

Na to pa je portir čudno zamežikal z enim očesom, potem še z drugim očesom in je sukal vržinko v ustih ka* kor vreteno. In je dejal kar naenkrat spet grobo, da tukaj ni nobenega doh* tarja Kundeta. Tukaj so samo gospod direktor. Pa če hočem govoriti z ro* spodom direktorjem, gospod direktor so zdaj zdolaj...

No, da z gospodom direktorjem te hiše bi rad govoril, kakopak, sem po* trdil. — Evo, s temle gospodom!

Ker ta hip se je pojavil na stopnišča dohtar Kunde sam.

Veselo ^avihtevši čepico sem m« stopil naproti. In prožeč mu desnico, z levico pa kazoč na rajajoče dekline, sem ga pozdravil:

— Holali, prijatelji Gaodeamos igi* tur...

Toda v obrazu dohtarja Kundeta ni trenila nobena mišica. S tujim, hlad* nhn pogledom so me za trenutek osi* nile njegove motne sive oči, nakar se je vprašujoče ozrl v portirja, češ, kaj je s tem človekom tukaj?

Portir je pa samo odgovoril s tf» stim znamenjem, kakor ga navadno naredimo nad človekom, ki mu v gla* vi ni vse v redu —

To sem bil pa res kar začuden! Dohtar Kunde da bi mene reč ne po* znal, mene —!

— Holali, prijatelj, amice! tako sem spet vzklikal. — Kaj ste me res že pozabili? Jaz sem vendar, jaz — In nagnivši se k njegovemu ušesu, sem ga diskretno spomnil na tisti večer, ko sem ga bfl povabil na večerjo pri gospodu Žulaju.

On pa je nejevoljno mahnil s roko in zamrmrali — Nič ne vem, se nič ne spominjam— In je nato uk«-zal portirju:

— Portir! Danes nikogar več ne sprejmem. Brivec naj pa pride ob še* stih.

To rekši, da, to rekSi, se je dohtar Kunde dostojanstveno podal v soba* ne, prav kakor se takole dostojan* stveno poda v svoje sobane kakšen

mogočen direktor, potem ko od* pravil v predsobi prosilce.

Mene je pa portir spremil dol po stopnicah. In je pri tem nekako nez« no podpiral s svojim krepkim lafctorn moj komolec, tako da sem laže pri* vzcligoval noge. In sesn naenkrat stal zunaj na cesti...

Tako me je zataji dohtar Eande, tako me je zatajil! In me je vrgel iz hiše, tekste hiše, v katero je bila nje* mu odprla vrata moja roka. Je za ta* jfl in vrgel ven mene, ki sem priha* jal k njemu v dobri nameri, v pmja* teljski brižnosti za njegov blagor.

Ah, tako je to na svetu! In vi m, prijatelji moji, ne bom opisovfd ob* čutkov, H so me obhajali, ko sem ubiral korake proč od Žulajeve paia> če, kjer je zdaj gospodoval mož, ki sem ga bil jaz pobral na cesti bera* ča... Ne, tega ne bom pravtL Sanro nekaj vam moram povedati, prijatelji moji, takole zaupno, med štirimi očmi" Da sem bil od nekdaj zavzet za to.

— res, močno sem bil zavzet za to,

— da naj bi prišli kdaj navzgor tudi tisti, ki so drugače zmeraj spodaj. To so dobri, pošteni, pravični ljudje, sem si dejal, in če bodo ti zgoraj, bo bo* lje na svetu. Po tisti bridki izkušnji s tem dohtar jem Kundetom pa sem si dejal: Ne ne, ne. Naj tisti le ssta* ne jo lepo spodaj. Saj če pridejo na* vzgor, se samo prevzamejo in tepri* diio. Je že prav tako na svetu, kakor jel Bog oče že ve koga posadi gor koga pa dol; ni, da bi nas kdo to po* pravi j al.

To sem vam mora! povedati, prfjn* tel ji moji, in prosim, naj ostane med nami

Razumeli pa boste ta se ne boste

čudili, da takrat od dohtarja Kunde* ta nisem šel si poiskat advokata in dvigat pravdo proti gospodu Žulaju, ampak sem stopil k telefonu in se n poklical pravnega zastopnika gospoda Žulaja. In sem mu izjavil:

— Sporočite gospodu Žulaju, da sem mu popolnoma na razpolago!

Kocka je padla...

(Nadaljevanje prSi. nedeljo.)

Poccnl In vendar mJboiJSa Je

Severf eva otomana

z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.

Velikost 185X78. Najboljši materiial. Cena ] 550 do 850, po izbiri preobleke.

Zahtevajte vzorce! 68

SEVER RUDOLF, Marijhi trg štev. 2.

Zaradi nesreče inventurna odprodaja

manufakturnega ta konfekcijskega, blaga po globoko znižanih cenah.

Se vljudno priporoča

MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA

Sv. Petra cesta št. 26 2X7

KRALJESTVO MODE

Tenis

Danes je tenis poleg smučanja eden najbolj priljubljenih, športov. Tudi pri nas se Je odprla pot v ta šport širokim slojem. Za ženske pa J«, kakor povsod, tudi tu važno vprašanje obleke. Vsaka hoče biti lepo, a tudi pravilno oblečena.

Pri nabavi nove teniške obleke se moramo zavedati, da taka obleka ne deluje pa podrobnostih svoje izdelave, temveč da odločuje le celotni vtis. Tako n. pr. nudi »žalosten« pogled pri športu žena, katere obleka je v neredu. Zato tudi platnene obleke, ki so bile včasi splošno veljavne za tenis, polagoma Izginjajo. Na njih mesto so stopile različne pletene obleke, ki imajo to prednost, da se v nasprotju s platnenimi nikdar ne pomečkajo in torej tudi po večkratni uporabi brezhibno učinkujejo. Bojazen, da so pleteni komadi pretežki, je letos brez podlage, kajti poletno-porožno tkivo novih pletenin je tako lahko, da Je ravno za šport najbolj primerno.

Važna novost letostoje sezone Je obleka v celem — prej tako priljubljena bluza in krilo sta letos prišli iz mode, saj pa tudi obleka t enem komadu najbolj enotno učinkuje ta je torej praktična za šport. Seveda pa mora biti krilo čim najširše, kar dosežemo z zvončastim krojem ali potem gub.

Enobarvna tenlSka obleka Je vedno najbolj priljubljena. Najbolj elegantne so tako zvane pulloverske obleke brez rokavov, pod katerimi nosimo lahke bluze z zavihanimi rokavi Na ta način dobimo obleko, ki Jo moremo Izvrstno uporabiti tudi na počitnicah. Širok živobarven pas podaja takSnemu modelu svežo noto (prva slika).

Izvrsten učinek dosežemo, de kombiniramo teniško obleko z malo jopico v ob-Hki telovnika, ki mora biti nenavadno žive barve. Naša druga slika predstavlja model iz jerseya, čigar neprisiljeno športni značaj poudarjajo: široko zvončasto krilo, dečji ovratnik in zavihani rokavi. Jopica brez rokavov, z apartnim malim kazakom, ljubko dopolnjuje vsako teniško obleko in

KSfllUUEUTUK

IJIVlIMlM^ll

bo sigurno naSla zlasti med mlaj3hrd mnogo privrženk.

Mnogi cenijo obleko iz progaste pralne svile. Seveda tu niso pisane, temveč bleščeče in medle proge iste barve ter pride v poštev predvsem material, ki iz njega sicer izdelujemo srajce za gospode. Obleka je navadno nagubana in ima kratke rokave, ki jih cenimo pri športu, kakor tudi na počitnicah (zadnja skica).

Tudi jopice z rokavi preko teniške obleke so jako priljubljene. Tu pridejo v poštev zlasti pestro progasti komadi, ki uveljavljajo svoje barvno bogastvo najbolj nad belo obleko (predzadnja skica).

Solnčne nege

R odstranjuje naglo in brez sledu

I..CI

I

„CREME ORIZOL«

Dobiva se povsod. Depo Cosmoche-mla, Zagreb, Smičiklasova uL 23. 4261

sam

Madejra-cvet

ne nosi svojega imena po »srečnem« otoku in tudi ni novo botanično odkritje, marveč zanimiva modna novost, ki se po-

služuje madejra-vezlva. Take umetne cvetlice, ki jih nosimo zlasti na enostavnih trotteurskih oblekah in malih kostu-

Vaš mož

se vam lahko izneveri.

ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Splil-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sveža in mladostna, ako se redno nje poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1

&Crasni plašči in (eestumi

ter kompleji in obleke za dame. Za gospode pa najmodernejši površniki in obleke so po najnižjih cenah v izberi pri

FR. LUKIČ, LJubljana, Stritarjeva ulica.

Kino

mih, so izdelane iz pralnega ali svilenega pikfja in sicer v beli ali nežni pastelni barvi. Vsak posamezni list te umetne, sti-lizirane rože je okrašen z lukničastim vezivom, tako da se skozi cvetlico svetlika barva obleke.

Narobe obrnjene

nosimo nove male solnčntke, pri katerih pridejo vedno iznova do izraza zanimive podrobnosti v bidermajerskem slogu. Tak solnčnik, ki je izdelan iz svilenega impri-

mčja in je navadno iz istega materiala kakor odgovarjajoča obleka, ima aparten, izrezljan držaj na vrhu in pomeni »revolucijo« v modi solnčnikov.

Vprašanja in odgovori

G. A. B. v V. Ad 1.) Redna telovadba ni priporočljiva in bi se morale vaje nekako prikrojiti temu stanju. Vsak krvni zastoj v trebušni duplini, kadar se poveča pritisk s krčenjem muskulature v trebušni steni, deluje retrogradno na pritisk v razširjenih bedrnih krvnih žilah, ki se še bolj napnejo. V takem primeru se morate ogibati vseh vaj, pri katerih napenjamo trebušno mišičje. Tezne vaje torej sploh ne pridejo v poštev. Morda pa niso žile tako napete in vendar dopuščajo redno telovadbo. Včasih pride namreč bolnik v ordinacijo zaradi »zelo močnih« takih žil in pri preiskavi jih morate šele iskati. Ad 2.) Ne bo sredstva zopet to. Ce bi bilo skrajno neprijetno ali morda nevarno, bi se priporočala hipnoza. Ad 3.) Zavisi od sredstva in od slučaja. Postopati je zelo individualno. — Gdčna L. P. v R. Kaj bi bilo z ono krvavitvijo, ni prav razvidno. Resnejši so Vaši podatki, ki govore o zbodljajih in o shujšanju. To so vendar že važna opozorila, da ni nekaj v redu. O kašlju ničesar ne pišete in ga morda nimate. Kljub temu Vam priporočamo, da se zglasite v kratkem času v Ljubljani zaradi temeljitega pregleda. Boljše in tudi mnogo cenejše je, če se pravočasno ugotovi ev. pljučna bolezen že v začetku. »Skrb«. Ce otrok ni prebolel rahitide, ne more ta bolezen ostaviti sledov. Mogoče pa vidi Vaše skrbno materino oko malo prepesimistično v mnogokrat brezpomembnih anomalijah znake angleške bolezni? Najboljše, da se iznebite skrbi in da ev. še pomagate otroku je, da se obrnete v svojem mestu do otroškega zdravnika, ki otroka najprej preišče in nato svetuje vse potrebno. Ne štedite s surovim sadj

odpravimo s toplimi kopeli, najmanj enkrat dnevno. Topli vodi dodajmo, da zvišamo učinek kopeli, nekaj čreslove kisline, formalina, ev. sublimata (oprezno!). V obuvalo pa natrosimo štupo s salicilsko kislino ali formalinskim lenicetpudrom. Otiranje nog s formalinskim špiritom tudi prav dobro pomaga. Ako je potenje zelo močno, se je bati omehčanja kože, ev. ekcemov in tudi sicer je najbolje, da pričnete kuro pod zdravniškim nadzorstvom. »Malokrvna«. Ad 1.) Ni nič za nas, ker je treba izpuščaj videti. Ad 2.) Navadna prehrana, nedražeče jedi. Ako se bojite učinka kake jedi, se je ogibajte. Skrbite za dnevno gibanje v svežem zraku? Sto-lica v redu? Dopust se priporoča v goratih krajih in je dobro, da izpremenite mi-ljč. Ad 3.) Kratkovidnež spada v zdravniško ordinacijo, ker se javijo mnoge težave, če se rabijo neprimerni naočniki. Nikakor ne gre, da bi si kdo pri optiku izbral naočnike, ki mu najbolj »ugajajo*. Ako popušča korektura s sedanjimi očali, si boste morali nabaviti druga. Verjetno je tudi pri tem nekaj živčnega. Ad 4.) Navodila smo dali v prejšnjih odgovorih. Ad 5.) Brez škode, ako se noga ne poti. Ad 6.) Najboljše čisto, rafinirano olje, ki je tedaj brez okusa. — G. P. L., v N. Nikakor, teža možgan na sebi nI merodajna, kajti pri tozadevnem tehtanju neke serije so bili najtežji možgani oni nekega — idijota. Večja možganska masa ne garantira večjih sposobnosti. Ako pa pada teža pod neko mero, je normalno delovanje nemogoče in je posledica tega skoraj vedno slaboumnost.

Zakaj se borimo proti raku? Borba proti raku bo imela kakor drugod tudi pri nas v početku organlzatornl značaj, ker moramo bolnike opozarjati na znake začetnega raka, da se pravočasno javijo pri zdravniku. Neverjetno je, kako so nekateri bolniki še indiferentni napram boleznim, ki jim povzročajo bolečine in druge neprilike. Ustvarjati se mora pravo sodelovanje med zdravništvom in pacijentom, bolnik pa mora. vedeti, kdaj in kam se ima obrniti do svojega zdravnika ali posvetovalnice.

PRISTOPITI!

k Jugosl. društvu za proučavanje ln zatiranje raka, pododbor Ljubljana (ženska bolnica).

„Le mUlion"

Rene Gair, avtor filmskega poema »Soua les fcoits de Pariš« se je drugič pojavil na platnu. Njegovemu novemu filmu je ime »Le iniiHon«. Ta reč je nadvse ljubko delo, plemenita opereta, polna vedrine in veselo« s bi. Vsebina je čisto preprosta: lov z in je ni« ma v žepu; njegov prijatelj, ki mu je samo do 50c/o provizije pri glavnem dobitku, bandiiti, ki so zavohali milijon in skupina upnikov novopečenega milijonarja — brez srečke. In vse to dejanje spremljajo pri* kupne melodije, enkrat zborovsko petje, drugič pesem ob zlatem teletu, tretjič gla« sovi bližajočih se upnikov itd.

Marsikdo, ki je gledal Oanirovo »Sous le« toite de Pariš« poreče, da ga je avtor z »Milijonom« razočaral. Ampak dovolimo si malo odmora za premislek! »Le mili ion« je kljub temu, da se močno razilikuje od »Pa» riskih krovov', izb orna. veseloigra. Posebno so posrečena mesta, kjer je Clanr par odiral in iromiziral.

»Le miHiomc je francosko delo, v rtjem je franoosko vse, beseda in petje. Igralci so zelo dobri. Imena Le Febre, Sfcoesco, Offili« vier, Talazac, Greville so nam doslej sicer neznkna, vendar bi bnlo dobro in prav, če bi Imeli priliko te igralce spoznati tudi pri nas. Potem bi gotovo revidirali sodbe o nemških govorečih in zvočnih filmih.

Fox bo mimal Shakenpearea. »WoiAd VVide News« poroča, da je čikaška družba Shakespeare Societvki jo je ustanovil Har» ley Glarce, imela sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se bodo Kimale Shdkes« peareove drame. Kot prva pride na vrste tragedija »Kralj Lear«.

Filmske toalete po dolarja. Pri gardo« robnem oddelku Paraimount&re dražbe so se nedavno razprodaj al e obleke najprtlj*j4>» IgenejSh zvezdnikov, po številu 400 toalet. Vsaka obleka je bila naprodaj za 1 dolar in prodajalo se je no geslu: Kdor prej pride, pred md(je. Ljudje so seveda drli skupaj in se skoro stopiš za obleke CJare Bo^r, Li« liane Tasluman in Rute Ghotterfcon. Prodaja se je začela ob devetih zjuitraj in je bila končana če« poi ure. Prodali so vse do zad« njega trakca.

Križal jka »Spomlad«

Vodoravno: 1. Vrtna cvetica. & Vremenski pojav. 9. .Ravna streha. 10. Prvi človek. 11. Ptič. 12. Žito. 14. Opozorilo za molk. 17. Oziratni zaimek. 18. Barva. 19. Stevnik. 20. Kakor daleč sežemo s pogledom. 22 Opora trsu. 23. Svetopisemske osebe. 24. Stevnfk. 25. Prislov. 26. Tvorba dveh stikadočih se stranic ali ploskev.

Navpično: 1. Igra s kartami. 2. Kača. 3.

odmos stvari do osebe. 4. Poljska cvetica. 5. Iracionalno število. 6. Žensko krstno ime. 7. Predlog. 8. Obrtnik. 9. Prijateljski naziv. 11. Beračevo imetje. 12. Davek. 13. Golt 14. Igračka sodobne žene. 15. Prostor za

valjenje. 16. Tvorba treh stranic. 17. Kurivo. 20. Prometno sredstvo. 2L. Vzorčni vezirik.

Rešitev križaljke Cankarjev kip

Navpično: 1. krik: 2. akustika; 3. ar, < ametist; 7. Itaka; 9. zal; 12. il; 16. Kurent: 20. las; 22. ir: 24. Mia; 27. Aš. 28. «il; 29. tat; 30. ono; 31. nas.

Vodoravno: 2. ar ara: S. Kir; 6. wši 1 ok; 9. zet; 10. jata; lil. ti; 13. Ek; 14. vile: 16. sa; 17. akt; 19. Al; 21. air; 23. Srem, 25. ni; 26. ta; 28. Oton; 32. Diana, 33. Altos.

j. Gessel:

Zdravniki

To res neverjetno povest mi je pripovedoval prijatelj, in ko mu nisem ho-tel vsrjetd, mi je predložil plačane račune.

Začelo se je z zobobolom. Šel je k zobnemu zdravniku. V čakalnici je pre-čital vse šaljive liste in videl starejšo jrospodično, ki je trepetala, ker se je bala, da ji bo zdravnik izdrl zob. Preden je začel zdravnikov aparat delovati, se je zdravnik nasmehnil (čeprav je napravil zaskrbljeno lice) in rekel:

Skrajni čas je že bil, da ste prišli k meni! Evstahijeva cev je že precej razdražena.«

Nato je začel vrtati in vrtati.

še tisto noč so napadle prijatelja te>'ke bolečine v ušesu. Evstahijeva cev namreč posreduje zvezo med usti in ušesom.

Vnetje srednjega ušesa je kočljiva stvar, zato se je moj prijatelj takoj odpravil k specijalistu za uho, grlo in nos.

Specijalist je takoj obesil tisto slovito zrcalce z luknjico v sredi nad desno oko, preiskal usta, uho m grlo, potem zopet usta, vzel sondo, jo namočil v neki sumljivi tekočini m zamazal z

njo vse odprtine na glavi. In mu je rekel:

»Tako, zdaj sva opravila! Skrajni čas je že bil, da ste me obiskali. Vaše grlo daje človeku misliti.«

Ponoči je začel prijatelj kašljati; čutil je, da ga zbada pri dihanju.

Menda ni treba posebej zapisati, da .ie bil v velikih skrbeh. Bolečine pri dihanju so lahko posledica angine in pljuča so med to boleznijo prav posebno občutljiva za okužbo in razne bakterije. Boljše je, da človek uniči bolezen, dokler se ne razvije.

Tako se je prijatelj napotil k zdravniku za notranje bolezni. Trkal ga je po hrbtu, poslušal, kako sope, velel, naj globoko diha, potem, naj zadržuje sapo, ga vprašal, kako deluje želodec, in ko mu je pacijent izdrdral vse otročje bolezni, ga je odslovil:

»Prijatelj, odkrito vam moram povedati, da ta preiskava ne bo zadoščala. Notranjščina človeškega telesa je komplicirana reč. Zdravnik mora ravnati oprezno. Svetujem vam, da greste k rentgenologu, da vas presveti. Priporočam se za njegovo sliko.«

Prijatelja se je zdaj lotila še večja bojazen. Ponoči mu je začelo kruliti v črevih. Nervoznost je bila tolikšna, da se je začel potrta. V sanjah so se mu

prikazovale razne otročje bolezni itd. Zelo ga je mučila nespečnost. Zjutraj je ves nadložen vstal in odšel k ront-genologu.

Zdravnik mu je opasal kakšnih 20 kg težek svinčen paS. Utrnil je vse žarnice, prižgal ogromen aparat in mu ves čas zatrjeval, da je ta pregled nad vse važen, morda celo odločilen za njegovo življenje. Posebno mu je opisal, kako važne so slike v primerih z operativnim postopkom. Zelenkasta luč je pokazala drob, kosti in srebrn novec v žepu. Ko je zdravnik zopet prižgal luč, je rekel:

»Storite mi uslugo in se oblecite. Veste, rontgemiziranje je vedno objektivno. Pljuča so prosta. Smatram pa za potrebno, da bi vas še enkrat preiskal po posameznih delih telesa. Veste, srce ni v najboljšem redu. Ali vas še ni ponoči bolelo v prsih? Kako pa rodbina? Ali je kdo imel srčno hibo? Rad bi namreč dognal, če ni podedovana.«

In glej, prijatelj, je mahoma« začutil bolečine v prsih. Začelo ga je zbadati. Oh, to srce! Bog varuj, da bi ga zanemaril! Naslednji dan je prijatelj potrkal na vrata specijalista za bolezni srca. Zdravnik ga je preiskal in mu zamišljeno rekel:

»Kaj naj rečem? Organsko ste zdravi. Lahko se popolnoma pomirite. Povejte mi pa, kako je z želodcem? Ali dobro prebavljate? Ali ste imeli reza-vico ponoči? Svetoval bi vam, da greste k zdravniku za želodčne bolezni.«

Lahko si mislite, da je imel prijatelj še tisto noč strašno rezavico ...

Kadar gre človek po ulici in nzre desko z napisom: »Specijalist za bolezni želodca in čreves,« ga že popade jeza. Ce pa se izroči zdravniku na ntf-lost in nemilost, mora delati pokoro pri jedi in pijači. Oh, ta specijalisti za bolezni želodca in čreves!

Torej, prijatelj se je odpravil še k temu specijalistu. Zdravnik ga je preiskal in pregledal z vsemi mogočimi zdravniškimi napravami. Naposled je rekel:

»Gospod, v pogledu svoje stroke vas lahko docela pomirim. Tako zdravega želodca in tako čvrstih črev že davno i nisem videl. Opozarjam vas pa na nekaj drugega. Ko sem vam prej pogledal v usta, sem videl slab zob. Ali vas ne muči zobobol?«

Hvala Bogu! Prijatelja tisto noč ni mučil zobobol. Pač pa se je napil kakor čep in drugi dan je vstal zdrav ka-koT riba.

Čitajte ilustrovano revijo

»ŽIVLJENJE IN SVET«

Da očistite lase svojemu otrotu. m»-darae. uporabljajte dnevno PŽTROLE -HAHN. 8 tem se Izognete dolgotrajnemu in neprijetnemu pranju Us, kar lahko prinese detetu prehlad.

Natrlte las Išče z malo količino PtTTRO-LE-HAHN in videli boste, da Izgine prah ln lasje postanejo zopet mehki, voljni in bleščeči. Sigurno jamstvo, da ostanejo lasj« redno lepi, če ste uporabljali FC-TROLE-HAHN že od detlnstva. Zagotovi vam stalno čistočo in pomaga rasti I&s.

Tudi jaz uporabljam PETROLE HAHN

Prodaja se povsod. — Zastopstvo: ZAGREB, Bogovtčeva S. 158

Iz življenja tn sveta

Iz zgodovine vžigalic

Zanimivi podatki ob stoletnem jubileju vžigalic

Zgodovina vžigalic nam daje poučen vzgled za običajno pozabljenje, v katero zapadejo početki velevažnih izumov. Prešle so tako počasi in neopazno v splošno rabo, da jim strokovne knjige že 15, 20 let pozneje niso vedele pravega izvora.

Običajno je veljal za prvega izumitelja Madžar Štefan Romer, ki je 1831, torej pred sto leti, zaprosil na Dunaju za privileg izdelovanja fosfornih vžigalic. To pa ni čisto točno, ker je neki Cooper že 1825 izdeloval v Londonu za svojo zasebno porabo lesene klinčke s kapico iz fosforja in žvepla. Lekarnar John Walker iz Stockholma je uporabljal 1827 vžigalno maso iz žvepla in pokalnega živega srebra, ki je zagorela po drgnjenju ob navaden smirkov papir. Njegov rojak Samuel Jones je svoje vžigalice s kapico iz klorovo kislega kalija, črnega žveplenega antimona in nekega živalskega lima že prodajal in si je 1931 zanje pridobil angleški patent. Istočasne Romerjeve vžigalice so vsebovale poleg klorovo kislega kalia še primes strupenega fosforja in so bile že zaradi tega pa zaradi svoje lahke Vžigalnosti dokaj nevarne.

Sicer pa je okrog Romerjevih vžigalic Se polno nepojasnjenih skrivnosti. Nekateri pravijo, da niso njegov izvirni izum, temveč da jih je izumil 1831 njegov prijatelj, mladi dijak Trinyi, ki je svojo iznajdbo potem za šest starih grošev prodal Romer-ju. Toda Trinyi je štel 1831 komaj 13 let in je težko verjetno, da bi mogel mlad na-

praviti tako važen izum. Po drugi strani Je

sedaj ugotovljeno, da Romerjev privileg ni bil izdan 1831, temveč 1834, že leta 1832 pa je bil takšen privileg izdan dunajskemu kemiku Jožefu Sieglu za pet let, a 1835 si je dal ta privileg obnoviti in sicer za žve-plenke, ki so jih 1831 izumili v inozemstvu in ki jih je Siegel samo izboljšal. Kot prvi izumitelj je veljal dolgo časa tudi bivši Romerjev sluga Preshel, o katerem so pozneje trdili, da je način izdelave ukradel svojemu gospodarju. Danes je ugotovljeno, da se je Preshel lotil vžigalične fabrikacije šele okrog 1837 in da so se njegovi produkti bistveno razlikovali od Romerjevih.

V Nemčiji je začel žveplenke kot prvi izdelovati Jakob Friedrich Kammerer v Lud-wigsburgu in to 1832. Sicer je že prejšnje leto Norimberžan Willberger po oglasu na-znanil, da dobavlja na željo tudi fosforne šibice, toda te je prejemal po vsej priliki iz inozemstva in jih ni fabriciral sam.

Vžigalice iz teh vsekakor prvih časov so bile seveda še dokaj nepopolne in večinoma tudi nevarne. Bistven korak naprej je storil 1847. Dunajčan Anton Schroeter, ki Je odkril nestrupeni rdeči fosfor. Frankfurt-ski kemik Rudolf Boettger je leto pozneje že izumil »varnostne šibice« s tem fosforjem. V začetku 60. let je njegov še izboljšani postopek prevzela švedska vžigalična industrija v Joenkoepingu in odtlej obvladuje ta industrija svetovni vžigalični trg.

Most se je porušil

Pri Fontanes sur Saone v Franciji se je zgodila huda nesreča. Neki tovorni avtomobil ie peljal čez 100 let stari most, ki se je udri pod njim. Šofer in njegov spremljevalec

gta izginila z avtom vred v valovih.

Presaditev očesnih zenic

Kaj si ljudje vsega ne zmislijo! V New Torku so izvršili operacijo, kakršne še ni poskusil nihče na svetu.

Earl Musselman je bil od rojstva s8ep, ker so mu manjkale zenice. Zdravnik dr. Moore mu je vstavil zenice iz očes nekega mrtveca. Cele tedne je moral pacient presedeti z temni sobi, preden so mu vzeli zaveze z oči. Takrat pa se je izkazalo.d a 22-letni mladenič, ki je dijak zavoda za slepce v Pennsylvaniji, vidi kakor drugi ljudje.

»Bila je prva operacija te vrste«, Je izjavil zdravnik, >in imel sem občutek, da sem romar, ki se je podal na dolgo jpotovanje neznano kam.«

Moderna knjižnica

Nemški otroci v Franciji

Francoski akcijski pdbor za mir je obja* vil v »Ouvreu« razglas, v katerem poziva Francoze na zbiranje denarja za otroice nemških brezposelnih, ki naj bi prišli "za nekaj časa v Francijo. Oklic je našel povo« Ijen odziv. Takoj prvi dan so Francozi pod» pisali 22.000 frankov.

To akcijo moremo smatrati za več nego čin človeškega usmiljenj«. Njen pomen ve« lja oceniti z vidika psihologije. Stvarno pomeni to omejitev šovinističnega nazira* nja in znaten doprinos k zbližanju Franco« zov in Nemcev.

V Hannoverju so zgradili desetoadstropno mestno knjižnico z več čitalnicami.

nJ/j\\iiij

Spomladanske

cb lefie

Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Največja zaloga.

Koliko prehodi človek

Angleški časopis »Življenje in svet« je zračunal, da prehodi povprečno človek po 10 km na dan, če vpoštevamo tudi njego» vo krebanje po sobah. To pomena, da pre* hodi vsakdo od nas na leto okoli tri tisoč in pol km. Če postavimo, da velja človek za dobrega pešca kakih 50 let, dobimo šte» vilkp 175.000 km. To pomeni, da bi lahko stopil v tem času človek kakih pet krat po ravniku okoli zemeljske oble. Lahko bi naredil do 15 izletov iz Ljubljane v Buenos Aires in nazaj.

Aagleško-itaKjanski incident

V angleški javnosti je izzvalo veliko razburjenje sporočilo konservativn. člana spodnje zbornice Boothlyda o aretaciji biv. brit-skega poslan iškega tajnika v Bernu, Hugha Cbolnondeleyja, ki so ga zaprle italijanske oblasti v južni Italiji.

V hotelu, kjer je stanoval Cholnondelejr, je namreč bila izvršena tatvina- Neznanci so bili vlomili v neki kovoeg z dragotina-mi. Ko je okradenec prijavil tatvino oblasti, je policija velela preiskati prtljago vseh hotelskih gostov. Pri angleškem diplomatu so našli oster nož in na podlagi te najdbe so ga aretirali in zaprli. Italijanske oblasti mu niso dovolile, da bi stopil v stik z angleškim poslanikom v Rimu. Izpustili so ga šele po štirinajstdnevni ječi in še to pro-vizorično proti visoki jamčevurL

Švedski letalec

Kapitan Ahrenberg je startal z dvema spremljevalcema v Jnn-kersovem letalu na Gronland, da poišče iz-ginolega angleškega raziskovalca Avguština Courtoulda.

Tetzner ja so obglavili

V četrtek zvečer bo sporočili morilcu Tetzner ju, da je bila njegova prošnja ra pomilostitev zavrnjena. Morilec si je izprosil 24 urni »milostni roke Usmrtili so ga v soboto zjutraj ob sedmih na dvorišču r«-gensburske jetnišnice. Usmrčenje z giljotino je izvršil monakovski krvnik Reichard, ki vrši svoj posel že več desetletij. Zadnje obglavljenje na Bavarskem ie bilo izvrženo 1928.

Tetzner je bil zadnje dni zaprt v celiei z dvojnimi vrati ter mu je bil onemogočen vsak stik s svetom. Po dvorišču jetnišnice se je smel sprehajati neuklenjen, toda popolnoma sam. _

Spomenik južnotlrolskemu mučenlku

Potres mričO dvanajst ruskih mest

m

Na tisoče mrtvih, na poslecflcah katastrofe pa lerajo stotteoč!

svoje ladje, ki ga je obvarovala pogina pil vesoljnem potopu.

Nekoč cvetoče pokrajine okrog Erivaaa » popolnoma uničene. Hiše so v razvalinah. Ljudje so se morali kljub slabemu vremenu izseliti iz bivališč in prebivajo na prostem-Sovjetska vlada, ki je prejela poročilo o katastrofalnem dogodku, je sklenila poslati v nesrečne kraje pomožne čete, živila in zdra-

V južni KavkazjJL, na ozemlju sovjelsko-ruske republike Nahidževan se je v noči od 28. na 29. aprila tresla zemlja. Potresni sunki so bili tako silni, da so spravili v obup stisko 300.000 ljudi. Dvanajst krajev,

mest in večjih naselbin, je v razvalinah.

Obseg nesreče je mnogo večji, kakor se je prvotno mislilo. Središče potresa je bilo v

Armenski samostan na potresnem esemlja.

Sangesurfa v ArmenfJL Po prvih poroči Mh sovjetskih agentur je bilo v mesta Gerusi 200 ljudi takoj mrtvih, 206 pa ranjenih. V kraju Sasiane je kamenje ubilo 192 Ijudtt, 600 pa Jih ranilo. Prvotna poročila, ki so omenjala skupno 800 mrtvih, 1100 ranjenih in 25.000 ljudi brez strehe, so dobila &e ža-lostnejše lice, kajti število prebivalstva, ki čuti posledice katastrofe, gre že v stotisoče. Izpod razvalin so doslej potegnili nad 500 mrličev.

V mestu NaMrvas Je bflo 80 ljudi usuirEe-

nih in 150 ranjenih. Naširvas leži neposredno na perzijski meji in legenda »poroča, da je tukaj, v bližini gore Ararat, Noe stopil «

vfla. h Armenije so dolge avtomobilske kolona, da je določila za _ dva in pol milijona rut . _ sanjat je poslal v potresno asemlje tmft sto zdravnikov in strežnflkega oaobfa. tata so prinesla poucsmžeucem v cepivo soper tifu«, ki je, kakor kušnje, najopssnejža bolem ob likah.

Zwihnlw Jb, dta Js Mi v pc*r

močno poškodovano mesto GorL Mer j* rojen diktator Sta&a. Obseg prfaadfefaaga tresnega ozemlja meri v povrStat t* 80.000 kvadratnih

Upor na Madelri

# Zoro vodo

proti sivim lasem!

Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo m ravno barvo.

Zak. zašt- Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.

ZORA VODA I. OREL, Zagreb

Radičeva (Duga) uL 32.

Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove.

Drveči vlak v plamenih

V brzem vlaku, ki vozi iz Kaira v Aleksandri jo, se je zgodila strašna nesreča. Os pri nekem vozu tretjega razreda se je preveč ugrela in vžgala les. Vagon je bil hipoma v ognju. 61 potnikov, večinoma revnih muslimanov je zgorelo pri živem telesu 50 pa jih je bilo težko ranjenih. Med vožnjo so se odigravali strašni prizori. Matere so metale otroke skozi okna, da bi jih obvarovale smrti. Skoro nihče se ni mogei rešiti. Edino neki Španki se je posrečilo skočiti med dirom iz vagona.

Nesrečne žrtve, ki so se peljale na baj-ramski praznik, so večinoma zazlenele. Ves čas smrtne borbe v plamenih 3e vlak dre-vil s polno paro. Strojevodja ni niti slutil drame, ki se je odigravala za njegovim hrbtom. Kakšno vročino je razširjal ogenj, je najbolj razvidno iz tega, da so bile uničene brzojavne žice in drogi ob progi. Kakovost vagonov na tej progi pa izpričuje dejstvo, da ni bilo v vozeh nobene zasilne zavore in nobenega signala, ki bi o nesreči obvestil strojevodjo-

Vkrcevanje portugalskih čet na ladjo >Pedro Gores«, M ph Je popeljala pm« MadsM,

da ukrote tamošnje uporno vojaštvo.

Povratek Ele Beihorn

Drena mlada letalka Ela Beinhora se Je po raznih postolovinah v Afriki srečno vrnila v Berlin.

V Iimsbrucku so postavili spomenik nadv.jčitelju Franzu Innerhoferju, ki so ga fašisti v Roznu ustrelili, ko je hotel nekega otroka v narodni noši zaščititi pred fašističnim napadom

Rekordno jajce

Na imen ju Tannenhof v Bedburgu je znesla te dni kokoš, »Otilija«, 152 gramov težko jajce. S tem je kura potolkla rekord neke 6voje francoske koleginje v Proven« ci, ki je doslej veljala za kuro, ki je zne» sla najdebelejše jajce. Produkt kure Oti. Kje je skoro še enkrat večji kakor navad« no jajce, ki tehta povprečno 80 grampv.

Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.

Enajstletna žena

Iz Budimpešto poročajo: pravosod. ministrstvo Je pred kratkim pretresalo nenavadno prošnjo ca sklenitev zakona. Pekov« ski mojster A. S, ki mu j« 40 let tn je de samski, se Je seznanil z enajstletno dobro razvito hčerko neke odjemalke. Mati Je peljala enajstletno Roziko k zdravniku, M Je ugotovil na njej posledice pekove ljubezni. Zato Je mati vložila ovadbo proti zapeljivem.

Pekovski mojster Je prfBel v Jako neprijeten položaj. Sodišče bi ga bflo sodilo in obsodilo zaradi posiljstva, kakor predvideva madžarski kazenski zakon, in da bi se temu spretno izognil, je po nasvetu svojega branitelja dal izjavo, da je pripravljen vzeti Roziko za ženo. Pojavile pa so se zopet nove težave, ker madžarski zakon ne dovoljuje porok z deklicami izpod 15 let.

Ministrstvo je dalo dovoljenje, da se sme pekovski mojster izjemoma takoj oženiti z Roziko, da pa mora enajstletna žena takoj po poroki v zavod, kjer mora ostati do 15. leta. Zakonca morata živeti do tega časa vsak zase. Ko Je pristojna oblast zasliševala stranke in priče, se je izkazalo, da je tudi mati enajstletne Rozike bila stara komaj dvanajst let, ko je dala svojemu otroku življenje.__

Vsak dan ena

»Zakaj si vendar tako žalostna, dušica? Ali ti nisem dal lepega darila za god?« »To že — ampak... drugega nič.«

W--u£ie drži SVE

^^SVJETSKE REKORDE U^RAKUNA vodi I NA ZEMUM. INdlanvaatchless-motoc1ku. micheun some.varta akiv^ulatocu.

tfbsN" irmrfMr-^'

„1 —AUTO PRI BOR

OBLACILNICA

Zaupno povedano...

Moj dragi! V svojem poklicu moraš biti lepo oblečen- Pojdiva v »Ilirijo«, kjer Te oblečejo od nog do glave in Ti nudijo ugodne kreditne

pogoje.

6071

o

o

«■4

li.lBViaA

HA OBROKE i LJUBLJANA MESTNI TRG

P-S? ' v t, ' > , . i

Zahvala.

Ob bridki fzgrfbi naSe dobre In nepozabne soproge, mame, hčerke, sestre, tašče, gospe

PAVLE LETNIK roj. BIDOVEC

smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, bodisi osebno ali pismeno, da moremo le tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvala Predvsem se zahvaljujemo g. dr. Zalokarju, primariju ženske bolnice, in čč. sestram usmiljenkam, ki so ji lajšali zadnje ure. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, Sokolskim društvom Zagorje, Radeče in Trbovlje, zastopnikom moške in ženske podružnice CMD, zastopnikom in zastopnicam FwK, pevskemu društvu »Zvon« za pretresljive žalostinke in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Naša iskrena zahvala gdč. Carga in g. Hlastam: za njima tolažilna govora ter končno naiprisrčnejša zahvala darovalcem vencev in prelepega cvetja.

Trbovlje, dne 1. maja 1931.

6061

Globoko žalufočl ostali.

Umri nam je dne 1. maja na5 predobri oče, star! oče, brat. In tast,

gospod

mmmmš

• :• vv*«-::*- -.

Svajger

Pogreb se bo vršil dne 3. maja ob 3. popoldne izpred bolnice v Črnomlju na pokopališče v Vojni vasi. Prosimo tihega sožalja.

Grada« v Beli Krajini, 1. mala 1981.

6048

Janko, Slavo, Drago, Marijan, sinovi — Vida, h<9 — Karel, brat 511 lica, Gusta, Milena, sinahe — Nada, Jasna, Marko, vnuki.

cnniss H

EiP^r-

KŽ&SRž"

mM

i

Naš najdražji sinček eclinček

ObMna Ljnbljana Mesta! pogrebni ravod

se je dne 2. maja ob 6. uri zjutraj preselil med nebeške krflatce.

Prepeljemo ga v nedeljo dne 3. maja 1931 v Kranj, odkoder bo pogreb ob pol 5. tiri popoldne na tukajšnje pokopališče.

Ljubljana — Kranj, dne 2. maja 1931.

6101

Globoko žalujoči BAVDEK LADISLAV, bančni ravnatelj, oče MARJA, mati — KARLA in NELA, sestrici, in ostalo sorodstvo. «101

SSffel

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In

znancem, da je naš dobri oče oziroma brat in svak, gospod

FL1GL

kleparski mojster

dne 1. t. m. po dolgi, mračni bolezni Bogu vdano preminul.

Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 3. maja 1931 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.

V Ljubljani, dne 1. maja 1931. 6069

Glzela In KatL hčerki. In ostalo sorodstvo

Več stavbnih parcel

v št. Vidu nad Ljubljano, sredi vasi in pred vasjo, ob državni cesti kakor tudi koncem vrtov, v najlepši solnčni legi, naprodaj. Pojasnila daje ga. Franja Cirman, Št Vid št 17. 6084

Javna zahvala.

Podpisani Izrekam priznanje in zahvalo angleški zavarovalni družbi Royal Ezchanges Assurance v Ljubljani za njeno kulantno in hitro poslovanje zaradi ugotovitve škode ob vlomu v mojo trgovino. Ne samo, da ml je priznala polno fakturno vrednost za ukradeno blago, temveč ml je odškodnino tudi takoj izplačala, s čemur ml je bilo v nesreči Se prav posebno pomaga-no, kajti dvakrat da, kdor hitro da.

6098

STANKO RIZMAN, trgovec

Sv. Miklavž pri Ormoža.

Kupujoče]

občinstvu

vljudno naznanjam, da otvortm v ponedeljek, dne 4. maja v

lastni hiši, FLORI JAN SKA ULICA 22, novo urejeno ln s svežim blagom založeno trgovino špecerijskega ln kolonialnega Naga.

Potrudil m bom cenjenim odjemalcem. postreS vedno s

zahtevanim blagom po konkurenčnih cenah.

Priporočam so za cenjeni obide s odličnim spoštovanjem

6098

EGIDU RESMAN

-J

Velika zaloga zog

pri

„Tehnik«

JOSIP BAMJAI

Ljubljana, MUofijSen cesta štev. 20.

Klubi velik popust!

Ilustrirane cenike poffijemo

____ brezplačno.

6081

za obdelavo kovin in lesa, lokomobfle, cestni valjarji in stavbni stroft bager ji, motorji kakor tudi vse vrste stroji v spe-cijalne svrhe, kovani kosi in deli iz litega jekla po risbL

Zahtevajte neobvezne ponudbe. Ernst Gunther Faigle, Wien IX/2, vvahringer-strasse 22. 5688

P Vm 223730 — 89

Prostovoljna

sodna dražba zemljišč

v St Vidu nad Ljubljano

Na praznik Vnebohoda, v četrtek, dne 14. maja t k se bodo na licu mesta v St Vidu nad Ljubljano razprodaj ale od posestva St Vid št 17 ra*-lične stavbne in zemljiške parcele v sredi in poleg vasi

Pričetek dražbe ob IS. uri (eni popoldne) pri hiši št 17, drmanu, vulgo Lovrencu v št. Vidu poleg cerkve. Kupnina je plačljiva v obrokih.

Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št 37.

Okrajno sodišče t Ljubljani, odd. VIII, dne 29. aprila 1931.

6087

Mesečne motnje

odpn.vi mgodM

edino t« m»j najam«-nejK, t rmaiem tln6»jv »jamSea* aHnkv}oči

PERIODOL

ne&odljiT la nikdar m odporednjoi. — Mojemo preparata dajejo f« desetletja ti* «21 lenti prednost pred r • e m j dragimi uredrtri, H jih inserlrajo, tabo da Vas j par arah op»o»U vseh skrbi Obrnite ee takoj a a m e kot dolgoletno speefiaHstinje. Hvaležni mi boete k«< neftteto dragih. Oena aočnej&e 90 Dia, peeeboo možne za mote« na tare in zastarele »lučaje 160 Din aH 180 Din. Varajte ee potrorb hi iDMenekih trrdkl — Po porretjn brei aaredbe ti ©bi ne dobavi um Laboratorij W. H. 01xwldt, Praga XTTT, Vrforiee Ruska IS, poMa 78 — poŠta! predal 12, OSE. PoStna pristojbina 16 D 178

Stalna

razstava

umetniških slik In velika izbira okvirjev.

Prevzame vsa rezbar-ska ln pozlatarska dela

A. KOS

LJubljana, Mestni trg

št. 25 (nasproti magistrata.

Obilna Ltablfeaa

t

Keotai pogreto* »rod

Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je naš nadvse

ljubljeni oče, brat ln stric, gospod

Rajko Tavčar

ČEVLJARSKI MOJSTER

▼ soboto, dne 2. maja 1931 po dolgotrajni ln mučni bolezni previden s svetimi zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.

Pogreb blagega pokojnika se vrši ▼ ponedeljek, dne 4. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Cerkvena ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.

Ljubljana, dne 2. maja 1931. 6102

JOŽA, SLAVKA in ALBINA, hčere in ostalo sorodstvo.

t

prljate-

Potrtl naznanjamo vsem sorodnikom, I Jem ln znancem, da je gospod

JANKO BAJEC

nadučitelj v pokoju dne 2. t m. ob pol 8. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.

Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 1 t m. ob 9. url dopoldne iz hiše žalosti v Vlž-naarjih št. 86 na pokopališče v št. Vidu.

St. Vid nad Ljubljano, 2. maja 1931.

FTLOMENA BAJEC roj. KOGOJ, soproga ŠOLA JAMNIK roj. BAJEC, učiteljica, hči — DR. TONE BAJEC, prof., sin

OMtea Ljobtjaaa

Maja dr. Papeževa roj. Eber naznanja r

svojem in v imenu vseh sorodnikov, da ie njen predobri, ljubljeni soprog oziroma oče, brat in stric, gospod

realžni profesor v poboja

po dolgi mučni bolezni, dne 2. maja t L mirno

preminul.

Pogreb nepozabnega pokojnika bo '

nedeljek, dne 4. maja 1931 ob 2. uri popole izpred mrtvaške veze splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.

___

V Ljubljani, dne 2. maja 1931.

Zahvala

Ob smrti našega nepozabnega sina, brata, ka ln strica, gospoda

Izrekamo najlskreneJSo zahvalo g. Plpro, upravniku carinarnice na Rakeku za njegove lepe poslovilne besede ob grobu, pokojnikovim stanov-gkim tovarišem finančnim stražnikom z Rakeka, zastopniku maribor. carinarnice, pevcem, vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika v mnogobrojnem številu na zadnji poti ter darovalcem vencev ln cvetja.

Celje, dne 2. maja 198L 6094

Žalujoči ostali.

BTANREDNA HtBJIAt 2«Ussa •hflaek* H««'

posulia sloiljlT«. • ta« pecirtfloa madracoa. M* lo prahtitea M Mak* hiie. hotela, »oteo b« ia potafoC« * oeobo ttaaa samo Dia Ht-» RaspoUliam po poltae-■o* poTMtJm-

ttxe>

■ZGLEDA SL02EN

doiliiva. s Up«cir«nim ■tadracA ••»• mn, staao mm D m*-

(Licgaitahl)

•u. *t«a« saaao D«

Madrad p^sfiSi ® nora slaacio D

1L BROtOVlČ. ZAGREB

ojca n.

Mali oglasi

so uspešni!

VSA EVROPA OBČUDUJE |

nGuijQcmm

u

baterijo QisUnf

ki se samostojno hitro polni.

(Katera svojstroa m»o

„QrucQnm" ?

1. Polnitev baterije v bodoče nepotrebna*

Z. Povečana trpeinost in kapaciteta* % Nerabne baterije postanejo takoj zopet porabne.

>GROCONIN< je največja iznajdba sedanjosti. Ves strokovni tisk v Nemčiji potrjuje kakovost Spretni generalni zastopniki ali pa« prodajalci patetnih licenc se sprejmejo. — Carel Kurt Grftning, Hamburg 33. Tovarna kem. tehn. izdelkov (Pabrik Chem. techn. Produkte). Korespondenca zašel jena le v nemškem jeziku.

6090

Prešernova nL 54

Manufaktura

Za mal denar prvovrstno blago!

JOSIP IVAMCIC

LJUBLJANA

Dunajska cesta 7

Konfekcija

Prepričajte se, ogled je neobvezen!

Ud

Poceni prvovrstna kolesa

„ (tVaffenrad ie pri ,/Gerpedo

„Tehnik"5 Josip Banja!

Miklošičeva c. 20

PALAČA OKROŽNEGA URADA

na obroke!

REME ROSE CENTIP0LIA, najideal-nejša francoska suba krema. — Daj« motni, ljnbki in nežni ten. Z redovno uporabo odstranimo vso nesnaga, a obraz ostane mladosten, »v«i in zategnit vee do kasne starosti. Potrebna je v&aki moderni dami kot podloga za puder in šminko ta veselice, p!os in promenado. — Din 40.

GOLD CREME originalna angl. radioaktivna mastna

nočna krema, katera dovršeno prodira v vse gube in tako točno brani in dnevno poinlaja obraz. Z naravnost fra.pantno hitrostjo odstranja vse gube in n»-mrežeiK) kožo izpod oči in na slepočicah, pa je treba, da bo na vsa-ki toaletni mixi moderne dame. Dčn 43.

RDEČILO nosu in obra.7,3 dela vsakega grdega. —

S prppa.ra5oin proti rdefeilu nosu odpravimo rde&-lo. Nos in obraz postaneta zopet bela. — Din 65.

CENTIFOLIA, kozmetiškl zavod, Zagreb, JorBIčeva 8.

Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenikel 80*

Ali si že član Vodnikove družbe?

Diplomirani 657 eKsportni akademik

vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine, angleščine, daktilegraf, 3 leta rudarske prakse, dober stilist, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Bodočnost 3001«.

6073 • •

naxnamt o

zastopstvo in tehnično pisarno tovarne Teichert & Sohn, Liegnitz stroji za splošno lesno industrijo

Ludvik Ileršič

SEM PRESELIL v Gledališko ulico št. 12.

Foto-amaterji!

Ono najvažnejše pri negativ-materijalu, to je velika občutljivost za barve in ortokro-matičnost je pri

Prodala se:

Les za sečo sposoben, les smreka in hojka na površini od 12 ha za žago in tesanje pri AGNES KOISEK - FELLA, Kaplja, pošta Brezno. 6060

GLASBILA 1

ZA VSE: I

violina . od Din 89.— I

I gitare . od Dni 199.— 1

trompete od Din 480.— 1

harmonike od Din 85.— I

krom. 1b klavir-harmo- i

j Bike, ja®z m&tnunenti. 1

Zahtevajte brezplačni I

CENIK I

•ajveije in najcenejše tvrdke glasbil Jugoslavije S

MEEVEL & HEROLD 1

tovarna glasbil ln harmonik i

Prod podr. Maribor br. tAl J

Brezplačen pouk v sv iranju. Navodila v cenikn

Braunslegel plošči

nedosegljiva.

iPapir s Gaterim tahteo manipulirate in Gi da;e lepe Gepije, to je

5338

Satyrin

znamenito regeneracij, pomlajujoče sredstvo ustvarja nov«) življensko jakoet in moško moč in veoelje. — Okrepčaj« slabe in izmučene živce in povračuje zdravje. Cena akatljici 100 Din. Dobiva se ▼ vseh lekarnah. Izdeluje: Hormona A. G., Dflsseldorf, Geibel-straese 31. — Zahtevajte prospaktt in priložite 3 Din

V Travmlrali.

Creme Daruvary

dovrSen Izdelek moderne ln znanstvene kozmetike. En poizkus z vzorcem vas bo o tem uverll. — Pošljite še danes v poštnih znamkah 3 Din za stroške, nakar vam bomo vzorec takoj poslali. Crema Daruvary bo zadovoljila tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalnlce. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v originalnih tri oglatih škatljlcah po ceni 15 Din. — Lekarna Blum, Subotica 3.

Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni nosi

Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar dešli.

Vzore! so posneti po starih narodnih nošah.

Jžjukljanci

Z a poslado: 87

Aiirttn ccGoladc

Razpis

Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 19. maja 1931 ob 11. uri nabavo:

27.000 kg banatske pšenične moke, 3.000 kg riža Splendor Ia gla^e 2.000 kg bučnega olja 1.000 kg kave Santo Ia, surove, 700 kg eikorije,

1.000 kg ječmenove sladne kave, 2.000 kg mik^ 100 m3 plohov.

Pogoji se dobijo pri podpisani.

Iz pisarne Direkcije državnega

rudnika Velenje

6045

H

M

Ca s odmora in malo "4711"

bosta nenavadno olajšala zmago nad zadnjo »zeleno«. Utrujenost bo naglo izginila, prijeten hlad p res veva razgreto telo, živci se umirja* jo — vsaka sekunda donaša novih moči. Razen tega pri j a tudi trpko sveži vonj te poživljajoče in prist? ne kolonjske vode zlasti dobro sportskemu stilu vaše pojave. Dot daja ljubav osebni kulturi telesa, ki išče svoj stvarni in sigurni cilj najkrajšim potom — v športu in redni negi s plemenitimi izdelki svetovne tvrdke »4711«.

»4711« se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih zaprtih steklenicah z modro--zlato etiketo. Da ne dobite potvorbe, zavrnite odločno odprto steklenico! 131

6au de

oCogne

Mali oglasi v „ JUTRU"

Imajo siguren uspeh1

ZZI

Birmanska darila

kupite poceni in dobro pri

H.Suttnet

Ljubljana, Prešernova ulica 4

Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-htttte,. J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.

gUfifc. teA/n,.

tfotimJk

. o • . 9

w

Železne sode

200-literske, za polnitev bencina ali petroleja, stare, pač pa dobro ohranjene, kupuje vsako množino

Franc Mathels-ovi nasl.

Brežice 5992

Sprejmemo mlajšega

rudarskega

• •

inženirja

ali mernika (Markscheiderja) za uglje-nokop lignita na Hrvatskem.

Oferte prosimo poslati s točnim opisom kvalifikacije ter dosedanje prakse in zahtev pod šifro »Lignit« na oglasni oddelek »Jutra«. 6017

ASFALTNA STREŠNA LEPENKA

ARESIT

strešna lepenka

BITUMEN SMOLA

LESNI CEMENT KARBOLINEUM

dobavlja

Jos. R. PUH, Ljubljana

m

Žlahtne kanarčke

v tetini Sne pevce znamenite barske mojstrske šole Mark 8 II višje. Pred pevce, pare za pleme, kletke, krmo. ptičja zdravila. Velezanimiv cenik t dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Heydenreich. Bad Suderode 150, Harz. 413

Vsi hišni

posestniki

in kmetje pustijo ograditi svoja posestva z žičnim pletivom

PRVE JUGOSLOVANSKE ŽICNR INDUSTRIJE D. Z O. Z., CEL1B Telefon 117. 171

Nagrada 2000.— Din vsakemu, kdor dokaže, da sa je do danes zlomilo le eno ogrodje _

PEUGEOT

bicikla ali motocikla, kupljenega pri tvrdki

Ivan Šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13

oziroma pri podružnici v Domžalah. 187-2

SEEEEEE3EEEEEEEE3EESEEEB

Naprodaj:

ca. 6000 vreč iz navadne jute 50 X 70 cm za 25 kg,

ca. 6000 vreč iz jute s papirnato podlogo 50 X ™ cm za 25 kg,

ca. 1900 vreč iz jute s papirnato podlogo 50 X 94 cm za 50 kg.

Ponudbe je poslati na:

Tvornico za dušik d* d*, Ruše pri Mariboru«

6046

Dame, pozor! Novost?

Na original Švica RUSSO-aparatu, ki je tehnično spopolnjen, izvršujem

TRAJNO ONDULACIJO

brez bolečin, s širokimi ali ozkimi valovi. Dame z dežele javite prihod z dopisnico.

DAMSKI SALON L POLANC Kopitarjeva ulica 1 (pri Jugoslov. tiskarni).

Zahtevajte cenik!

Zahtevajte cenik!

6066

OSTANKE UTA fi«. Itf METER

urnega blaga, posebno izdelkov »JUGOCBSKEc kot »Dagmarc-svfle, »Sava«, »Marica«, kambrik dvojni tisk, ripsi, Stofi, kamgarni itd. v veliki i^eri kupite vedno aelo ugodno mnogo pod običajno prodajno eeno. POSEBNO KONKURENČNI smo ▼ (Hrektni dobavi za rjavo, belo in pisano kotenino ter ▼ orfordih za perilo

— KRANJ

Ustanovljeno 1. 188S*

FRANC CROBATR, dražba z o. z

Veletrgovina mannfaktnre.

ORIGINALNA BENCINSKA SPAJALNA STETiLJKA IN SPAJAL.NIK

i

P

O O

g

H >

E

IS d

rjf

Z

Mnogo miHjonov po sveta v rabi IN POVSOD KOT NAJBOLJŠI pripoznard inc

kupljeni. g

r\

Prodajajo ISh vse dobro sortirane trgovine z železnino

Aktie-Bolaget Max Sievert

STOCKHOLM (ŠVEDSKA).

i »s b aa s s s ass as^ssas »»asaasaag

B

f%9l

vrst, velikosti in obfft

OCARINJEN JE

vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86

1

i

i s?

6—8 mm, mašlnsko 4—6 ram, portalno, iedasto, alabaster Itd.

SPECTBUM D* D. LJUBLJANA VH — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSUEK m _ _*

THHH^UMUI mmmamammmmm^

Za tri tone bol) beli zobje.

a

Obstoja same eden to pravi naCto, da s«

zobje naglo očistijo In da postanejo belL Uporabite en centimeter KOLTNOSA, razmazanega po suhi Sčetki, lzvrSlte ž njim poizkus, in točno po desetih dneh boste videli, da vaši zobje čisto drugače izgledajo. KOL,VNOS čisti zobe do temelja brez poškodbe, dokler ne odkrije sijajne zobne sklenine.

Njegova Čudovita antiseptična pena odstrani temne rumenkaste madeže, ki delajo zobe grde, kakor tudi zaostanke hrane, uničujoč nevarne klice, ki povzročajo gnitje zob. Poizkusite KOLYNOS, in točno v desetih dneh boste očarani po doseženih, uspehih.

DSE1EIEEEI30EEME3EEE1I

za

ZASTOPNIKA AUTOGUME

prvovrstne amerikanske znamke, pod

najpovoljnejšimi kondirijami, iščemo za Maribor in Celje. Ponudbe na Aloma Companjr, Ljubljana, pod »Sposobnost in promet«. 6015

maaammmaaa:

^fll Najboljši šivalni stroji in kolesa

Adler" ritzner41

švicarski plefthri stroji »DUBEED«

za dom, obrt in industrijo edino le pri

Jos. Peteline, Lfi&bljana

Telefon 2913 Elegantna oprema — neprekosljiv materi jaTl

NOVOSTI NOVOST!

šivalni stroj kot danska pisalna miza.

Tudi na obroke!

Nlzfee cene!

■"■ '••• -v:-. '

TAJNIŠKO MESTO

ODDAMO pri večji organizacij gospodu, ki ima fc prakso v

organizatornem delovanju, vešč slovenskega, srbohrvaškega m event. nemškega jezika v govoru in pisavi ter dober v konceptu.

Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnimi zahtevki do 10. maja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen tajnik«. 6075

IŠČE STALNO SLUŽBO v Ljubljani. SoHden, trezen, verzi-ran v vseh gradbo-pisarniških poslih, žena mu učiteljica, položi primerno kavcijo. — Cenjene ponudbe pod šifro »Aerodrom« na oglasni oddelek »Jutra«. 6031

Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in teotlarskih mojstrov v Ljubljani naznanja, da je preminul njen član, gospod

FLIGL

kleparski mojster, dolgoletni zadružni odbornik, predsednik preizkuševalne komisije itd.

Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, toe S. maja ob 14. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice oa pokopališče k Sv. Križu. ««2

ZAHVALA

Za Številne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, zeta, brata in svaka, gospoda

HINKA HUMER

se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.

Posebno zahvalo dolgujemo preč. g. dekanu, č. gg. župnikom, učiteljstvu, pevskemu zboru, stanovskim tovarišem In vsem drugim, ki so pokojnika v tako velikem Številu spremljali na njegovi poslednji poti. Bog Vam plačaj!

PoISnlk, 2. maja 1931. 6074

Žalujoči ostali.

INSERIRAJTE V „JUTRU"

je svetovno znano zdravilišče za bolezni

želodca, čreves, ledvic in jeter, srca In

živcev. Naravna, mineralna zdravilna v»-

da iz znamenitih vrelcev TEMPEL, STT-

BIA, DON AT se razpošilja kot zdravilna

in namizna Toda po vsem sveto. Sezona

od L maja do oktobra. Izven glavne

sezone t. j. od L V. do 15. VIL in od 1. A>

SO. septembra je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču najudobneje

fai znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj! — Prospekte

dobite v ▼sdt pisarnah »POTNIK-Mt

Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravifiSCa.

Ležalne stole

148, f p*»wtj» » Dto

Spalne fotelje

PARKETNE DEŠČICE

hrastove in bukove

TRST JE ZA STROPE BAKULA

(leseno pletlvo) za strope in stene, dobavlja

Jos. R. PUH, Ljubljana

Gradaška ulica 22. Telefon 2513

112

Piano

kakovostni instrument

svetovnega slovesa! Tovarna: Hradee Kr&-love, ČSR.

Ugodne cene in plačilni jaogoji. Zastopstva z vzorčnimi skladišči v vseh večjih mestih Jugoslavije. (Naslovi na vprašanja.) 5946

Botram in botrlcam

se priporoča za nakup UR, ZLATNINE in SREBRNINE po nizkih cenah

zlatar Stanko Japelj

DUNAJSKA CESTA ST. 9.

Lastna delavnica. — Popravila in nova dela točno in poceni. 5554

Črni modri barvasti kamgarn. Športni štofL

Lenasi 8 Gerksnaii

Ljubljana Za dame svila krep Rips za plašče.

Ano«, efanMiie. gvnknre, modroce, posteljne mreie, ieleiae iloiljive postelj« ta tapetniške izdelke mdi Bkjeeoeje

Rudolf Radovan

tapetolk

Mestni trg §ter. 13

Volnene tkanine za

ženske obleke, kostime in plašče

VOLNENI pomor a obleke te Muze, 100 ean Strok, v raznih baas veh, raoirfiaflt ta enobarven >iiiii><»i><<> VOLNENI KREPP za obleke in bhoa, 95 cm jBnk, v raznih barvah VOLNENI MULLE KIPS a obleke, 100 em Strok, t modnih barvah, m VOLNENI CREPELLA za obleke, 96 cm »rok, m

130 cm fink, mbi*««, •■«••*>>••*< VOLNENI PANAMA za Obleke t raznih moderafli barvah, 96 cm Širok, m , ■ , ■ i ■ ■ .......i«......

VOLNENI RLPS VELO L TINE m obleke v raznih svetlih barvah, 95 em Siiok, m , ■ ■ ■ i i i i i i ■ ■ ■ ■ i i i i i i VOLNENI CHEBMELHV za obleka alI kostume, težja kvaliteta, v

raznih barvah, 95 cm Širok, mcat».»».....*

VOLNENI CHERMELEN a kostume aH plašče, boljše vrste v raznih barvah, 190 cm Strok, ni|i|i>ia>i,,».•...• .

VOLNENI OOVEROOAT a koetome aH ptafiGe v svetim barvah, 140 cm Strok, n ■■! i i ■ • • ■ i ■ i ■ •■••>> t Twrm» za obleke v raznih modemih desenfh, TO em »rok, m , . TWEED a obleke T raznih barvah In modnih desenfh, 70 cm Širok, m FLAMINGO a obleke ali komplete t raznih barvan, 95 cm širok, m FLAMINGO a obleke afi komplete ▼ raznih barvah te finih deseirih, 95 cm Širok, m . . • i • , i ■ « • • > > • i • > ■ NOPPEN-TWEED a obleke att komplete v raznih barvah, 100 cm

Širok, m t ■ • • ■ i....... i • • • t i < ■

ANGLEŠKE VZORCASTE TVVEED-TKANTNE a piaSSe aH kostume

y raznih barvah, 140 em Stroke, m». ANGLEŠKE VZORČASTE TVVEED-TKANINE a plaSče aH kostume v svetlih barvah, 140 em Široke, n , a ■ ( • • ■ ■ i • >

Moške tkanine:

MOŠKE TKANINE: Lepe tkantne a Strapecne obleke v raznih de-

senih, 140 em Stroke, B •••■•■• i > i M H5.—! MODNA TKANINA, volnena a poletne moflke obleke t lepih karo-

desenlh, 150 cm Široka, m , i > t ■ < i • > ■ i i > ■ m 155.—« CISTA VOLNENA TKANINA a modne moSke obleke, 150 em Stroka

meter P !•»»•»»•• t •«»••< » . t, 180-—*

VELIKA IZBEUA raznih volnenih angleških tkanin ▼ najmodernejših desenih a moške obleke kakor tndi a poletne hlače v svetlih barvah v raznih cenah.

Gospe hi gospodje izven Zagreba dobe od vseh ponndenih pomladnih tkanin na zahtevo brezplačne vzorce.

dtn

M

m

m 44^—»

m

m

m

K

H 75w—■

m 100.—.

m 190J—!

H 55.—■

.M 40.—i

M 50.—i

m 58.—

M 7s.—■

M 41-*

M 50.—i

Cette malim oglasom t

Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Dtn. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic^ v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492

oglasov

•Vas/ore ma

dobite takoj po izidu lista v podružnicah 9 Jutra* 9 akiafihofu, v 'Eelfts, v »Vocem me«iw, v TSfhovlfah in na 0esetttcah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.

Pek. vajenca

I hran« rn stanovanjem v liSi sprejme .taksj Kovačie Josip, pek v Ljubljani — Kolizejska ulica štev. 23.

17390-1

Inteligentnejša gdč.

Is boljše obitelji, ki ima veselje do kokoši, dobi naimeščenje. Predznanje ni potrebno. Pismene ponudbe c navedbo dosedanjega za-poslenja pod »Perutninar-»tvoc na oglasni oddelek »Jutra«. 17373-1

Trgovski sotrudnik

fevežban v manufakturi Ln mešani stroki, dobi takoj službo. — Predpogoj dobpr prodajalec. Ponudbe na >gl. oddelek »Jutra« pod šifro ►Poetem s sliko«. 17039-1

Ščipalca

fevik«rja) dobro i z vezanega, t stalno službo sprejme takoj Prešern v Kranju 17232-1

Knjigovodjo-

saldokontista

B perfektnim znanjem nem Kine iščemo. Le prvovrstne moči naj se javijo z navedbo referenc pod šifro »Wad saldokontist« na ogl. oddelek »Jutra«. 17077-1

Stalna služba

Bčeano starejšega in izkušenega strojnika (strojnega ključavničarja) za vzdrževanje ščetarskih strojev, motorja na sesalni plin in strojev za predelavo lesa. Ponudbe s sliko in točnim opisom dosedanjega službovanja na naslov: Franjo Flašar l brat. tvornica četaka, Samobor pri Zagreba. . 17414-1

Služkinjo

m! 80 let staro, za hišna ln vrtna dela sprejmem v fiirabčevi ulici štev. 19/1.

17446-1

10 pomočnikov

sa soboslikarsko in pleskarsko obrt, dobroizvež-banih. sprejme takoj Urbar Viktor, Jesenice, Gorenjsko. 17366-1

Čebelarja

spretnega, vajenega tudi mizarskih del, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Notranjsko«.

Modistinja

spretna in samostojna dobi stalno službo. Ponudbe na modni salon »Chic«, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.

17292-1

Vajenca

za soboslikarsko in pleskarsko obrt, s stanovanjem in hrano v hiši sprejme takoj Urbar Vikt-or, Jesenice — Gorenjsko. 17231-1

Kuharico

dobro in snažno, srednje starosti, ki bi opravljala vsa hišna dela, sprejmem k petčlanski družini. Predstaviti se je med 9. dopoldne in 4. uro popoldne, ali pismene ponudbe na tovarno čevljev I. Razboršek - Tržič. 17230-1

Boljša modistka

agilna, pametna, stroga tn poštena, dobi stalno mesto Družabništvo ni izključeno Reference na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva — taktna«.

17342-J

Prodajalka

ma-nofakturne in modne stroke, zanesljiva in re& dobro izurjena moč, se išče za takoj ali s 1. junijem, za Maribor. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in s sliko (katera se vrne) se prosi pod »Prodajalka« na oglasna oddelek »Jutra«. 17606-1

Prekajevalca

dobro izurjenega v vseh strokah, samostojnega, — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pre-kajevalec«. 17553-1

Trgovskega učenca

iž boljše hiše, dobrega ra-čunarja, bolj močnega, sprejmem v trgovino z že-leznino s hrano in stanovanjem v hiši Ivan Grabri-jan, Metlika 139. 17612-1

Čevljar, pomočnika

za šivana i® zbita dela sorejme takoj J. Korošec, Rakek. 17644-1

Kavarno In restavracijo

sem prevzel v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini ln iščem vse tozadevno osobje. Interesenti naj ne oferirajo, ampak se osebno predstavijo 4., 5. in 6. t. m. lstotam. Reflektlra se le na prvovrstne moči.

17794-1

^ • ■■ —

Ključavničar

kateri posodi 3 do 6 tisoč Din, dobi takoj stalno službo, eventuelno z večjo vsoto kot družabnik. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Ključavničar«. 17793-1

Kuharico

staro okrog 30 let, dobro in pošteno, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, sprejme dvočlanska rodbina na Gorenjskem. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.

17786-1

Izdelovalca sirkovih metelj

samostojnega sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Metle«. 17810-1

Šivilj, pomočnico

izurjeno, z večletno prakso, sprejmem takoj v mod-nii atelje. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 17804-1

jG. Th. Rotman:

Zgodba o Vrtismrckn in Šiionoski

(Ponatis prepovedan.)

^maln sva letela nad veliko množico hiš. Jej Toliko hiš pa še nisem bil videl! Šllo-aoška mi je povedala, da pravijo temu mesto. Med tem se je jel najin balonček spuščati; gotovo se je bil kaj pokvaril.

Plačil, natakarja

zanesljivega, zmožnega

najmanj perfektno slovenskega in nemškega jezika, išče večji hotel v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oldelek »Jutra« pod »Lep nastop«. 17610-1

Hlapec h konjem

Lesna industrija sprejme hlapca, ki je vajen prevažanja raznega lesa. Re-flektanti z dolgoletnimi spričevali naj se javijo na naslov: Lesna industrija Bortak, Celje. 17505-1

Učenca

s predpisano Šolsko izobrazbo, poštenih staršem, sprejme manu fakturna trgovina J. Preac, Maribor, Glavni trg 13. 17607-1

3 kroj. pomočnike

sa fino damsko delo, enega za kostume in plašče,

2 gospe aH gdčne

za damske ali fine obleke sprejme Nikola Micič, Ogulin. 17493-1

Vajenke

pridu« Is poštene sprejme takoj Ana Zakoatelny, »trojno pletenje, Ljubljana, Smartinsk« cesta 8.

11579-1

Gostiln, kuharico

dobro, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra kuha«. 17673-1

Vez. učenko

za ročno vezenje sprejmem na Dunajski cesta 1-a/IV, levo. 17765-1

Kuharico

ki je bila več let v odlični hiši, sprejmem v zelo dobro hišo. Plača 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17773-1

Kartonažne delavke

(vodnice partij) Izuče-ne in vešče, sprejmem. Ponudbe na štamparijo Rott. Osijek, Pejačevi-čeva 29. 17694-1

Kleparja

samostojnega za gradnjo in galanterijo sprejmem. Pismene ponudbe na A. Weiss, Karlovac. Masarykova 1. 17593-1

Kleparja

samostojnega za avto veščega popravila karoserij. sprejmem. Ponudbe na »Radiona Jugo-fiat«. Zagreb, Fiiano-va 6. 17492-1

Brivskega vajenca

sprejme Wildman, Napoleonov trg 5. 17744-1

Fotograf, pomočnik

zmožen vseh poslov t ateljeju, dober retušer poziti-vov in negativov, vešč v zunanjih posnetkih, Išče primerno službo. Ponudbe z navedbo plače in pogojev na ogl. oddelek Jutra pod »Vsestransko zmožen« 17275-2

Šofer

trezen ln zanesljiv vozač, želi službo k luksuznemu avtomobilu. Opravljal bi tudi druga dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17294-2

71.

Cof! naju je vrglo v strešni žleb visoke hiše. Rutica se je nekam zapela, da nisva mogla več t inesta. »Dajva,« sem rekel, zlepiva venkaj!« In res sva skočila v žleb. Balon je zletel dalje, a midva sva bila na var-" jiem. Da, da! Vendarle sva se motila!

Klepar, vajenca

sprejme takoj Konrad Hrastnik, splošne klepar-

stv«, Ljubljana, Zaloška e. 7. 17578-1

Prodajalci

sladoled« naj se javi je: Poljanska cesta 52. 17501-1

2 potna uradnika

sa Ljubljano, okolico in Gorenjsko iščemo za takoj. Poleg mesečne plače damo dnevnice in provizijo. " Samo' resni zanesljivi gospodje, ki imajo prakso pri prodaji gospodarskih potrebščin, naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošteno delo 2322«. 17495-1

Uradnika

za organiziranje prodaje šivalnih in drugih strojev iščemo. Fiksna plača in provizija. Ponudbe prosimo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzajemnost«. 17494-1

Dekle

čisto, Jedrne zunanjosti, takoj sprejmem. Ponudbe če mogoče s sliko pod »Delikatesa« na oglasni oddelek »Jutra«. 17524-1

Gospa ali gdčna

samostojna, katera bi bila zmožma za trgovino ali gostilno, se išče. Imeti mora svojo la-stao okrajno osebno pravico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč«.

17469-1

Pekov, delavca

skupnega, dobrega in

treznega, sprejme Vidic

Konrad, Je6emce-Fnžine

148. 17481-1

Deklico

staro 15—16 let sprejme v pomoč gospodinji Miculinič Ljubljana, Močnikova 5.

17776-1

Potnikom

ki potujejo po Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, se nudi minimalen zaslužek od 200 Din na dan. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Najnovejši izum«.

17761-1

Zastopnike

Specijelno za vsa večja mesta v državi iščemo za epohalmo novost, ki jo potrebuje vsaka dama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dnevno sigurno 400 Din«.

17762-1

Prodajalko

nekoliko veščo nemščine, s svojim obrtnim listom za trgovino z mešanim blagom, zmožno nekaj kavcije, sprejmem. Nastop takoj. ;— Ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »45«. 17841-2

Šiviljo

mxritn» 0000 Din kavelj«, sprejmem takoj v modno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17S47-1

Orodničarja

(9tanzen,macher) zanesljivega sprejme »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlov-ška cesta št. 4. 17843-*

Učenko

v modni salon sprejme Štefanij« Lukež, Vegova ulica 8/1. 17844-1

72-

Zakaj ko sva se ozrla, sva zagledala pred seboj mačko, ki je sedela za vogalom in prežala na naju. »Pomagajte, pomagajte!«: sva zavreščala s povzdignjenimi rokami in planila v beg, skakaje od žleba do £leba.

Brivskega

pomočnika

dobrega delavca, veščega v bubi striženju tn nekoliko ondulacije, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 177.16-.1

Žensko moč

izurjeno, samostojno, katera ima veselje tudi do gostilne, sprejmem v svrho otvoritve trgovine z mešanim blagom. Zaradi koncesije je potrebna polna pomočniška dofcte. Ponudbe pod »Otvoritev« na oglasni odd. »Jutra«. 17639-1

Za trafiko

v Ljubljani sprejmem pošteno, zanesljivo ln kavcije zmožno prodajalko, ki ima že kaj prakse v trafiki. Pismene ponudbe z navedbo starosti. referenc, kavcijske zmožnosti in kdaj mogoč nastop službe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trafika«. 17625-1

Modlstko

sprejmem takoj izven Ljub Ijane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra modistka«.

Mlad trg.» pomočnik

zmožen slovenskega in nemškega jezika in ki ima smisel za aranžlra-nje izložb za trgovino z galanterijo in igračami, dobi mesto. Nastop prvo polovico junija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v LJubljani pod značko: »Galanterist«.

Jedilonoša

(Speisentraeger) z dobrimi spričevali veščega nemščine Stalno mesto. Sprejme Hotel Štrukelj. 17862-1

Babice!

Mesto babice v Vitanju )e prosto, z mesečno plačo 200 Din. Pomidbe je poslati na občino v Vitanje do 4. maja. 17900-1

Tapet, vajenca

■sprejme tako Čerin Anton, Pristaniška ul. 3, Maribor.

17914-1

Vzgojiteljico-

učiteljico

sprejmem takoj, k dvema deklicam« ljudske šole z eventuelno celotno oskrbo v hiši. Ponudbe je poslati n« oglasni oddelek »Ju« tra« pod »Vzgojiteljico-učiteljSoo«. 17857-1

Ormoška občina ra-zpisuje mesto občinskega

živinozdravnika

ki je vezano z banov,hiško subvencijo. Prošnje je vložiti v 14 dneh pri mestnem županstvu v Ormožu.

17668-1

Postrežnico

sprejmem za nekaj ur dopoldne. Zahtevajo se dobra spričevala. Predstaviti se je: Puha-rjeva ulica 14, za Narodnim domom, L nadstropje. 17785-1

Šofer

sa osebni avto z dolgo prakso, smožen popravljani«, se sprejme v Ljubljani. Oferte pod »Dobra spričevala« na Aloma Com-j>any, Aleksandrova 2.

17784J1

Šofer

s letno prakso, dober

vozač. vešč samostojnih popravil avtomobilov, išče mesta k tovornemu ali osebnemu avtomobilu kjerkoli. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brezalkoholist«.

17551-2

Trgovski pomočnik

mlajši, spreten v manufak-turni. železninski in špecerijski stroki ter odličnjak trgov, šole, želi premeniti mf.to. Cenj. ponudbe pod »Spreten in pošten« na oglasni oddelek »Jutra«.

17560-2

Šofer

popolnoma trezen i« zanesljiv vozač, učen mehanike, zmožen vseh popravil, z enoletno prakso, želi primerne službe najraje k luksuznemu ali tovor, avta v Ljubljani ali okolici. Položi tudi kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17594-2

Trgovski pomočnik — šofer

s primerno trgovsko Izobrazbo, vešč v trgovini kolonija! - delikates ter šo-firanja, zmožen kavcije, išče nameščenja za vs«ako plačo. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17587-2

Blagajničarka

zmožna kavcij«, ieli pre-meniti mesto s 1. junijem. Eventuelno gre tudi za natakarico. Cenj. ponudbe na .podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zirw»-ljiva m poštena«. 17582-2

Šofer

star 27 let, samski, M b! v prostem času opravljal tudi pisarniška dela, dela skladiščnika, lesnega ma-nipulanta, hikasanta ali kaj sli Snega, želi premem i ti mesto. Zmožem je tudi vseh popravil avtomobila. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod »Nastop takoj-c/86. 17586-2

Knjlgovodja-

korespondent

slovenski, srbo-hrvaški, nemški, z večletno prakso, vajen vseh pisarniških del, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Samostojen 97«. 17507-2

Slaščičar

pomočnik, išče službo. Na-

stopi takoj._ Naslov v ogl. jdde'

oddelku »Jutra«. 17599-2

Pekov, pomočnik

išče kjerkoli službo. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sposoben za vsako delo«.

17512-2

Prepisovanje

na stroj

v slovenskem in nemškem jeziku sprejmem na dom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iz-ir-jena strojepiska«. 17496-2

Mesto sluge

v trgovini ali drugem podjetju iščem. Sem v taki službi že dalje časa služboval. Sem neoporečnega življenja in vesten. Ponudbe prosim na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Sluga«. 17490-2

Prodajalka

mešan« stroke želi preme -niti službo v mesto ali na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna«. 17539-2

Prodajalka

špecerijske strok« !5?e mesto najraje v mestu ali na deželi. Ponudbe na 3gl. frddelek »Jutra« pod »Urna«. 17538-2

Prodajalka

vsestransko verzirana prvovrstna moč, išče name-ščenje za takoj. Ponudbe na poštni predal 2 — Mojstrana. 17370-2

Ključavničarski

pomočnik

vojafflftne prost, želi službo ta takoj ali pozneje. Naslov: R. Remic, Šmartno

177T9-1 ob Dreti.

17377-2

Strojnik

išče mesto k hitroeiektr. centrali. Verairan je vseh popravil, ker rma večletno prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Večletna praksa«. 17535-2

Natakarica

želi službe v mestu aH na deželi. Ima osebno pravico, prevzame tudi vodstvo manjše gostilne ali vinotoč. Pojasnila daje Mici Hren, Stična, Dol.

17519-2

Opekarski mojster

akordant, vešč izdelovanja vsakovrstne ročne in strojne opeke kakor tudi kurjave, išče sluffl>e. Ver-bič, opekar, Vrhnika.

17486-2

Kot gospodinja

ali družabnica k stare iS gospej ali gospodu išče mesta boljša gospodična. Ponudbe pod Šifro »Vestna rn dobrega srca* na oglasni oddelek »Jutra«.

17478-2

Perfektna

v gospodinjsktvu in kuhan 1u in vseh hišnih delih išče . gospodična samostojno mesto k ero-sDodu ali flnancarjem. Ponudbe na oslas. odd. »Jutra« pod »Pridna in poštena 100«. 17850-2

Šofer

mehanik, z 8 letno prakso, /erfekten v nemščini, italijanščini, vešč vseh popravil (na razpolago dolgoletno spričevalo) 1ŠČ6 stalnega mesta pri osebnem ali tovornem avtomobilu. gre tudi na posestvo v pomoč osrbniku. Nastopi lahko takoj ali pomeje. Pojasnila daje Podlogar, Hrib, p. K opri v-nik. 17504-2

Vrtnarstva

kjerkoli se želi izučiti fant z dežele, ki je že nekoliko vajen vrtnega dela. Na&lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17627-2

Krojaški pomočnik

išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

17714-2

Starejša gospa

zmožna vsakega samostojnega vodstva, išče mesto gospodinje ali oskrbnice. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Starejša 300« 17336-2

Otroška vrtnarlca

vešča slov. in nemškega jezika, s higijenskim tečajem, želi mesto vzgojiteljice. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praksa«. 17405-2

Vezilja

za strojno vezenje, krojenje ln šivanje, želi primerno službo. Zmožna Je voditi tudi tečaje. Natančne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Spretna«.

17619-2

Žagar

dober delavec, ki M opravljal tudi druga dela, išče službe kjerkoli. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17731-2

Natakarica

z dobrimi spričevali hi vajena gostilne, išče službo. Nasflov v oglasnem oddelku »Jnrtra«. 17643-2

Pekovski pomočnik

išče mesta za skupno lelo Razmašal bi tudi pecivo s kolesom. A. Brili, pošta Rajbenburg. 17642-2

Vpokojen orožniški narednik

večletni komandir postaje, želi primerno službo. Dopise pod »Trezen in zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 17615-2

Mesarski pomočnik

star 19 let, dobro izurjen v stroki, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17647-2

Vložim 25.000 Din

za kako primerno službo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vloga«. 17739-2

Prodajalka

verzirana v špecerlji ln dellkatesi išče službe v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. Pomaga tudi v gostilni. Ponudbe prosim pod »Dobra moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 17770-2

Mlad trg. pomočnik

začetnik — želi premenitl mesto. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Specerist«. 17763-2

Kateri gospod

dobrodušni, bi me spravil do eksistence. Zmožna v trafiki, točilnici ali dellkatesi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcija«. 17814-2

Poštena gospodična

zmožna večj« kavcije, lšCe mesto v pekami, mlekarni ali kaj »ličnega. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra »od šifro »Lahko takoj«.

1T783-S

Trgovski pomočnik

žetfraninar, vojaščine prost, želi premeniti mesto. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten pomočnik«, 17826-2

Zaposlenje čez dan

išče starejša inteligentna gospa, vešča nemščine, šivanja in gospodinjstva. — Ponudbe na ogl a?, oddelek »Jntra« pod šifro »Staro-vpokojenka«. 17706-2

Gradbenik in geodet

s 6 semestri ln večmesečno prakso. iščeta prakse čez počitnice. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »76«. 17876-2

Učenec

ki ima 7 mesecev prakse v elektrlčarski obrti, išče mesta v električar-skem ali; avtomehanič-nem podjetju z vso oskrbo pri hiši. Gre tudi k drugim podjetjem, kakor k lesnemu skladišču v trgovino itd. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« v LJubljani.

17896-2

Trgovski sotrudnik

z večletno prakso v spe-cerilskl ln barvni stroki išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« v Llubljani pod značko: »Vesten v svojem poklicu«. 17898-2

Trgovski nomočnik

kavcije zmožen, mešane stroke, želi spremeniti svojo sedanlo službo najrale v trg aH mesto. Cenj. ponudbe je vposlati na podružnico y>Jutra« v Mariboru pod: »Kavcija 10 tisoč«. 17919-2

Prodajalka

spretna v delikatesni ln specerijskl stroki, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, želi spremeniti službo takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Ju-tra*- pod »Hitra«.

17646-2

Mesto natakarice

iščem. Izurjena sem tudi v šivanju oblek ter v vezanju perila, da bi v prostem času Šivala. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »86«.

17886-2

Generalno prodajo

mojih idealnih patentnih cvetličnih lončkov. Izdelanih iz kamenine ln gline za Jugoslavijo oddam proti primerni kavciji. An sto cene za lončke iz kamenine so znane. Pojasnila daje Jurij Posch, Mežica.

17888-3

Boljša gospa

sprejme otroke v varstvo čez dan. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 17861-2

Izučena šivilja

išče mesta, pomagala bi tudi pri pospravljanju sob ter v kuhinji. Izurjena sem v šivanju ter vezenju perila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »86« 17887-2

Zastopstvo za Celje in Maribor

oddamo agilnemn, pri trgovcih speceri&tih dobro uvedenemu gospodu. Dopise z referencami in detajlnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarniško zastopstvo«.

17118-3

Zastopnik e-

akvlzlterje

za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Serioz-ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Osigurana štednja«.

17276-3

Eksistenca

z« dela voljnega gospod« se nudi s prevzetjem nekega zastopstva. Potreben je obratni kapital 20.000 Din, če mogoče tudi avtomobil. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zelo dober zaslužek«. 17333-3

Zastopnike (ce)

pridne in poštene iš&ean *a prodajo novega, zelo praktičnega, v vsaki hiši pogrešanega ln cenenega predmeta. Minimalen dnevni zaslužek 150 Din. Priložite znamko za 1 Din z« prospekt. Ponudbe na naslov: Gvido Premelč, Šoštanj.

17388-3

Spomladanski plašč

zelo lep. beige obleko, čevlje ter pristno sivo lisico po nizki ceni prodam. Naslov se polzve v ogl. odd. »Jutra«.

17685-9

2500 Din

zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vega. Ljubljana. poštni predal št. 307. Priložite znamko za odgovori 12525-3

Najboljša

postava dolžnosti Je delati. Zgovorne agente z dobro garderobo angažiramo za prodajo lukra-tivnega letnega predmeta, ki nosi 50 odst. dobička. Tajna tiči v predmetu samem. Povsem solidna zadeva, kratka sezona zadošča, da živite prihodnjo od nje. Za nas v Sloveniji je stvar nova, ml edini smo imeli pogum, da smo Jo semkaj prinesli. Dopise z malim porto pod »če ste se poprije-11, je svet vaš« na ogl. odd. »Jutra«. 17542-3

Entlanie 1 m 1 Din

Pregrinjala. store, zavese, perilo vežem ročno po najničjih cenah. Dunajska cesta št. 1-aTV.

17767-3

Lep stalen zaslužek

dobe prodajalci dobre slovenske revije. V vseh krajih sprejmemo po 1 zanesljivega poverjenika z visoko provizijo. Prednost imajo državni upokojenci, predvsem poštni in železniški. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod »Veliki odstotki«. 16673-3

za belo perilo, gre Šivat na dom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 17795-3

Dijaški kvartet

dobro igrajoč ali kvintet za sedijo na otok Krk se išče. Ponudbe pod »15. Junij« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 17904-3

Brivnico

dobro idooo, na prometni tofki v Ljubljani, Celju ali Mariboru kupim. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brivnica«.

17030-7

Mlin za brinje

kupi Grad Mirko, Drago-melj — Domžale. 17281-7

Sod za bencin

■ki drži 100—130 litrov, takoj kupi Ciril Podržai, Ig št. 147. 17667-7

Železna blagajna

»Original Wertheim«, že rabljena, »e takoj kupi. Ponudbe pod »Original Wertheim« na oglasni oddelek »Jutra«. 17556-7

Brzoparilnik

rabljen, od Alfa a« Di-abilo, kupim. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.

17692-7

Razplinjevalec

za motorno kolo, že rabljen kupim. Naslov v igl. oddelku »Jutra«. 17741-7

Otroško posteljico

železno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Otroška posteljica«.

17755-7

Mačke

debele hi okusne knpl Matija Kralje, Pod Lipo — Laško 17640 27

Otomano

absolutno čisto kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Garantirano«. 17833-7

Francoščino

konverzacijo tudi na lzpre-hodih poučuje učiteljica. Dopis« pod »Diplomirana v Parizu« na oglasni oddelek »Jutra«. 17061-4

Ako potrebujete

dobrega Inštruktorja, prevajalca, risarja 1. dr. obrnite se na naslov Akademski urad dela, Ljubljana, univerza, ki vam bo takoj preskrbel zanesljivo moč.

17677-4

Oblastveno koneesljonirana

šoferska šola

Gojko Pipenbacher

Ljubljana, Gosposvetska 12.

Zahtevajte informacije.

17790-4

V 3 mesecih

v s « k d o govori nemške,

francosko ali angleško. — Hrenova ulica 17/1, vrata 3 levo. 17871-4

Obisk

trgovcev, obrtnikov, priv. nameščencev, poklicnim potnikom (poleg drugega), brezposelnim trg. pomočnikom dnevn« popJačac z Din 100—200 Din s prodajo potrebne, najbolje ocenjene knjige v Ljubljani. Pojasnil« iz prijaznosti g. Camemik, Dunajska 36 (Jugoavto). 17591-5

Samo še nekaj spretnih potnikov

za prodaje novosti, svetih im umetnih slik, dam-skrh - moških čevljev, belega blaga, posteljnih garnitur, srajc, jedilnega pribora etc. etc. pod najboljšimi pogoji. Do 30% visoka provizija. Fiksum po kratkem dokazilu sposobnosti. Trg. hiša »Omnia«, Miklošičeva eesta 14.

175*1-6

Indian

motoeikl s prikolic« v saj-

boljšem stanju, malo vozen, 600 ccm, električna razsvetljava, socius-sedež, rezervne pritikline, _ . po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem odleifci »Jutra«. 17523-30

Imenovani ste

sodnikom cen!

Obsojajte sami. Kdo plača še 800.— fiksum, dijete in 20% provizije? Iščemo potnike za Slovenijo in Hrvaško za prodajo svetovnih, v vseh evropskih državah že uvedenih predmetov. Vsak mora posedovati kolekcijo, drugače je del« nemogoče. T&ta stane Din 70.— Ponudbe s priloženo znamko pod »Tempo in moč« na oglasni oddelek »Jutra«. _ 17543-5

Prodajalce

agente, potnike, prodajalke sprejmem. Vsakodnevni zaslužek 100 Din — Alabastrit, Komen-skega ul. 17. 17554-5

Potnika

zastopnika, v stroki zmožnega, že vpeljanega, sprejme stara žga-njekuharija, tvornica likerjev, kuhanje mali-novca itd. Ponudbe pod »žganje, mallnovec« na ogl. odd. »Jutra«.

17921-5

Kopo slame

4—5 vozov ovsene in pše-nične ter 4—5 umetnih kamnitih plošč (1X2) proda K e f e r, Maribor. Ob bregu št. 16. 17223-6

Lepa prilika

za privatnike in gostilne!

Alpacca žlice težke kakovosti, ostanek v količini 60 tucatov damo v popolno razprodajo. Namizni prti od 35—60 Din, v vseh nijansah in velikostih. Rokavice, nogavice od 16 Din dalje. — Prodajna tvrdka Shapera, Miklošičeva e. 14 17139-6

Otroški voziček

malo rabljen, moderen poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

17400-6

Jougurt mleko

vedno sveže v mlekarni na Dunajski cesti štev. 17. — Naročila se sprejemajo.

J6850-8

Puhasto perje

čisto, (uhana, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 fcg čisto, čobano, kg po 48 Din :n čisti puh kg po 250 Dii> razpošilja po poštnem pov ietju L. Brozovič, Zagreb. Uica 82. kemična čistilnica perja. 262

Kavarniška oprema

kompletna — kakor: mize, stoli, Seifert biljard, zofe, nastavek itd., vse v zelo dobrem in lepem stanju ugodna naprodaj. Dopise na naslov: Velika kavarna, Kočevje. 17375-6

Premog, drva, koks

prodaja Vinko Podobnik.

Tržaška cesta 16- Tel. 33-13

Gostilničarji

in restavraterji

v letoviščih — pozor!

Prodam moderno napravo

najnovejše tipe za točenje pive na električni zrači*' pritisk. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Aparat«.

17465-6

26 oken. okvirov

s šipami, v zelo dobrem stanju, za nadomestilo pri popravilu hiše — po zelo ugodni ceni prodam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Okna«.

16918-6

Za gostilničarje

razne čaše hi steklenice proda kantiner v kadetnici v Mariboru. 17225-6

Vrtne zaklop. stole

prodaj« pisarna Tribuč na Glincah, telefon št. 9605.

16143-6

Premog in drva

prodaja Jezeržak, Vodmat 200

Vrtno lopo

t (peko krito 185x870 ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.

17614-6

Reprezentativnim gospodom

ki ofcaskujejo rndustr^Bke kraje, oddam še en predmet v zastopstvo. — Pod »■Novost« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor.

17561-S

Otroški voziček

športni, prodam. Cesta na Lok« 22, Traovo. 17581-6

Otroški voziček

ponikijan, na peresih, zel«

dobro ohranjen, poceni na prodaj. Gline«, eeata IX, št. 7, pri Ljubljani. 17515-6

Voziček na peresih

ugodno naprodaj. Čepiria, Knezova ul. 13, Lj. VIL

17314-6

Pisalno mizo

el&e x okvirji, etažer«, obešalnik«, stol« in drug« prodam. Ogled izven nedelje dnevno od 5.—7. — Slomškova 3, pritličje, desno. 17529-6

Garnitura

v francoskem slogu ta e«ia kredenca naprodaj. Pod Trančo m desno. 17526-6

2 aloji, 2 lorberja

(Kugel), prodam. Zaloška cesta 5 na vrtu. 17518-6

Veliko žganjekuho

urejeno, proiarn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Signrn* eksistenca 11«. 17711-6

Otroški voziček

v dobrem stanju ugodno proda LiebhaTdt, Bolgarska ulica 26. 17697-6

Fotoaparat

Zeise-Tessar 10/15 can, zdo dobro ohranjen, z vsemi pritiklinami ugodno naprodaj. Ponudbe pod značko »Jako dober aparat« r>a podružnico »Jutra« ca Jesenicah iS. 17366-6

Stekleno kožo

za ukuhavanj« in potrebno za zavijanje keksov i4 d. dobavlja vsako množino takoj Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3. 38-6

Štedilnik

2 veliki pokrajinski sliki ln damsko kolo poceni prodam. Mrak, Linhartova ulica 14.

17696-6

Žalna avba

krasna starinska, peča, ruta ln predpasnik naprodaj po zelo nizki ceni. Naslov se poizve v ogl. odd. »Jutra«.

17686-6

Razne pisar, pulte

mize, 2 veliki železni blagajni (Panzerkas&en) 2 m in 1.10 m visoka. 2 železni avtomatični tehtnici, nosilnost 1000 kg in 1400 kg, prodam. Oddam pa

večji lokal

primeren za trgovino ali pisarno. Polzve se; Ljubljana VH, Medvedova c. 7 16623-6

Več starih čevljar, kopit

dobro ohranjenih, po nizki ceni proda F. Grašič, Klane štev. 32 — Kranj.

17648-6

Otroški voziček

poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 17726-6

Otroški voziček

proda Goljar, Poljanski nasip št. 40. 17778-6

Edina trgovina

v Ljubljani Vam povrne vozne stroške, ako vzamete raznih barv in lakov za 300 do 500 Din (pri manjšem odjemu sorazmerno manj). — »Lustra«, trgovina barv in lakov, Gosposvetska cesta 12 (poleg restavracije Novi Svet). Pridite in se prepričajte! Pazite. da ne zamenjate trgovine. 17721-8

»EF-A-KS«

Zahtevajte povsod priznano Effaxln-barvo za asnie in Effax-kremo. Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, torbic, klubskih garnitur, suknjičev itd. Ljubljana, Napoleonov trg 7. 17758

Prodam:

Jermenice, 1 do 1.90 m visoke. lite cevi, 100 do 130 mm, vodne ln parne ventile, 100 do 130 mm, vodne sesaljke. vodne rezervoarje, 2.50 krat 2.50 m, stabilni stroj, 80 k. s., približno 1200 m poljskih tračnic z vagoneti tn haš-pelom, razne tra verze, stara zidna in srtrešn« opeka. Naslov v oglasnem odd. »JutTK.

1765»-«

7 oleandrov

prodam. Na«!«* pove tgL oddelek »Jutra«. 177204

Štedilnik

iz pečnlc se po nMl ceni proda. Polakova 11.

17823-4

Lepe antlkvitete

v porcelanu, steklu IH slikah se prodajo v LJubljani pod roko. — Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17817-«

Oprava

za nkktiM,

nrodaij na 8v. Petra zm št. 5R. 17797a

Weckend šotor

poceni naprodaj sa I>»-naoski eestš 100. 1780®-«

Starinsko kredenco

dobre ohranjene prodam. Naslov v oglasnem odd<-lt« »Jutra«. 17831-4

Volno

za Bodroc« zel« p • « • » i

rajzjprodaja S-ega, Cankarjeve nabrežje štev. 5/1

17829-«

Antlkvitete

•« »dn jSkrat j«, jutri v ponedeljek £a

torek, v

Kapiteljski ul. S. dvorišče, lov«. 17806-8

Za polovično ceno

prodam pisalne ml««, stole, stalaže, pudelne in druge predmete, — Ogleda se v Kolodvorski ulici 3, dvorišče.

1T84S-6

Garnituro

v bidermayerskem stogv staro skrinjo tn različno pohištvo poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 17835-«.

Gostilničarji, pozor!

Navadne stenske obešalnike za dve srednje veliki gostilniški so« ceno prodam. Gostilna Slobodnik, Ljubljana VII., Medvedova c. 24.

17881-fl

Otroški voziček

skoraj nov ugodno

daj na Aleksandr«vi eeetf

št. 5, stanovanje 6.

WWM

Gitaro in fotoaparat

9 X t? proda LevreniSJ, Turjaški 5,TI. 178784

Otroški voziček

dobro ohranjen,_ poniHj«« ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek Jutr« 17872-4

Blagajno

Wertheim, pisalno mizo in lorber proda Je-litsch v Račah pri Mariboru. 17916-«

Humus za vrtove

in mešani materljal » nasip se dobi velika množina pri Ljubljanski gradbeni družb* Slomškova uL 19, LJubljana. 17873-«

Otroški voziček

nov, jmfimk« »-Brenabor«,

ceno prodam. NasSov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 178TO-«

7

Akumulator

»Varta« in polnilec prod« M. Kovčič, Ljubljana. Ger-bičeva ulica štev. 10/m.

17675-t

Radio

3-cevni, z anodnfm aparat. zvočnikom ln akku. ter 3cevni radio z zvočnikom in akku. vse v brezhibnem stanju ugodno .naprodaj. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17838-9

JM<>rna

Avto-limuzino

znamke »Adler« malo rabljeno po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17386-10

Motorno kolo

novejše tipe, dobro ohrajeno. kupim. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Model 1929-1930« na oglasni oddelek »Jutra«. 17880-1Q

Za: DOM OBRT In INDUSTRIJO

šivalni stroji

15 letno jam§tfo

ZALOGA t

LUDV. BARAGA LJnbljana

6ELENBURGO VA UL. 6

TELEFON 29—80

Motorno kolo

▼oženo 4O00 km, v ■«(• dobrem stanja, kakor novo, 350 cm», b popolno luksuzno opremo vsied bolezni ugodno prodam. Na f'i>v pove oglasni oddelek »Jutra*. 16933-10

Motorno kolo

Barlev Davidson s prikolico, model 27, v najboljšem stanju ugodno prodam, ali zamenjam ta majhen dvo-»edeien avto. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod znafko »Harley«. 17439-10

Ford limuzina

nove tipe, petsedežen, kot nor, »sled odpotovanja telo ugodno naprodaj. Pojasnila daje Camernik, Dunajska cesta 36. 17075-10

Motorna kolesa

■»Kfotosacoche« »o prvovrsten šne-a.rsii fabrikat, po relo •nsrodoih cenah. Zahtevajte cenit pri zastopstvu »Mo tnsacoche«, Ljubljana, Ml-kosičeva cesta šterr. IS.

10870-10

BSA motorno kolo

W0 ecm, • prikolico, v a-Mrn«m stanju, radi bolezni naprodaj. Naslon pove oe!a*ni oddelek »Jntrat.

16544-10

»Austro Fiat*

m--'tonski, v zel« dobrem » a z Bosch razsvetlja-Ti, ' pokrit, 8 popolnoma nove baterijo, vredno prodam. tudi na manjše obroke, ali zamenjam za drugo blago. Na ogled in j*, .»snila daje iz prija®oo»ti Cijr&nski, Kranj, avto-dftlamica. 18475-10

Indian Scout

i »»vira« prikolico, tabo-m etrom ia električno razsvetljavo, S novi pnevmatiki, vse v najboljSem stanja, ia manj kot polovično ceno takoj prodam. — Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 1735S-10

»Indian Scout«

z električno razsvetljavo ln hupo, s km Števcem, v brezhibnem stanju prodaj«. Naslov r oglasnem oddelku »Jntra«. 17388-10

Motorno kolo

250—350 CCT1, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe t r^rTun tipe in ceno na ra?lov Anton Krofi. Slo-renjgradec. 17488-10

Moško kolo

naprodaj v garde-

roM pri Figove«. 17749-11

Novo darasko kolo

poceni naprodaj v Novem Vodmatu, Ribniška ul. 10 17813-11

Žensko kolo

za 700 Din naprodaj na Ižanski cesti 7. 17809 11

Kolo

rabljeno ln v dobrem stanju prodam. Vprašati Je: Langnsova 11, klet, vhod lz dvoriščne strani. 17865-11

Moško kolo

prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17859-11

Damsko kolo

Aoro novo, prodam. 9i-Ska. (blizu policije), Ale-ševčerva 22. 17869-11

Kolesa

o« It mesečine obroke prodaja tovarna kole*. — Ljubljana, poštni predal 307. 17834-11

Zastonj dam

smrekovo ali hrastovo opravo, politirano po naročilu, ali napravim stavbno delo tistemu, ki mi posodi Din 10—15.000 za eno leto proti obresten po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Stavba«.

17570-12

Orehovo spalnico

dobro »hranjeno prodam za 1200 Din. Novi Udmat, Ribniška nI. 10. 17510-12

Prodam radi selitve

lepo jedilnic« in spalnico. Ogleda w lahko od 11. do 12. ure dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17530-12

Popravila pohištva

po zmerni cena prevzame Rožman« P., m te ar, Cer-nuče št. S. Dopisnica zadostuje. 17634-12

Tovorni avto

17337-10

Ugodna prilika!

B. S. A. motor, 5M eem

PTTV supersportnl model, poeiiMjan tank, razsvetljava, tahometer, soeins de*, v«e skoraj novo, dobro ohranjeno poceni naprodaj. Naslov v oglasnem (videlku »Jutra«. 176»-10

Puch 250 cm*

kompleten v dobrem stanju, vožen c ca 8000 km, prod« Levičar, Ljnhljana, Gl.inška ulica 9/T. 15925-10

»Indian Scout«

• prikolico, komplete«, poceni prodam sli zamenjam za novejči model proti do-plaJ»lu. J. Cirnski. Čatež p. Rrefice. 17558-10

Motorno kolo

S Cvlrndra, 80 kilogramov tefcko, »e proda v CelJn pri g. Ropa«m za ?000 Din. Celje. Ljubljanska cesta. 17SS5-10

Žensko kolo

dobro ohranjeno, kupim. X.wlov v oglasnem oddelka »Jutra«. 17567-11

Moško kolo

p*eeni naprodaj. Vodovodna e. 56. 17577-11

Damsko kolo

Aobrn ohranjeno, pocen4 naprodaj. Rosna ulica 31.

17575-11

Žensko kolo

nor«, takoj naprodaj. Oe-na lfino Din. Poizve se: Kolodvorska ulica 36.

17502-11

Moško kolo

»loja-s Športni mod«), d»-l>ro »hranjemo poceni naprodaj v Ljubljana, Reber fc. 5. 17703-11

Lahko kolo

"aprodaj v kovačiji.. Slom-Skovj. uiioa 19. 17686-11

Moško kolo

dobro ohranjeno, torpedo zavora, z navzdol upognjeno balanco, kupim. Ponudbe na oglas-nt oddelek z navedbo cene. 17623-11

Lahko, moško kolo

počen,1 prodam. Našlo* v oglasnem oddelku »Jutra« 17676-11

Novo kolo

po asrodni ceni proda Kt-«ij, Novi (Tnrjaiaci) trg 1 17777-11

Oprava

lepa, dobro ohranjena, obstoječa lz omare za knjige, pisalne mize, 2 stolov ter usnjate klub-garnlture ln male okrogle mizice naprodaj prav poceni. Naslov se poizve v oglasnem oddelku »Jutra«. 17687-12

Radi selitve

za 8000 Din prodam lepo, kompletno čošnjevo spalnico za S oselbi. Na^l-onr v oelasnem oddelku »Jutra«.

17651-12

Pohištvo

Vet lepih spalnih ln kuhinjskih oprav iz trdega in mehkega lesa, priaiano najboljše izdelave, po globoko znižanih cenah prodaja Vidmar, Zg. giSka.

- 17622-13

Pohištvo

Lepe spalnice 2800 Din omare 560 Din

postelje 260 Din

kuhinje 1100 Din

kiih. gredenee 580 Din Tudi ostalo pohištvo se dobi pri nas najceneje ln na obroke. — Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 17816-12

Kompletno spalnico

lepo, kompletno, belo lakiramo kupim. Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Bela«. 17812-12

2 spalnici

1 hrastova, 1 brestova, svetlo polltlranl, solidno delo, 2 omari, 2 postelji,

2 nočni omarici, 1 miza. se proda. Cena 3250 dinarjev. Naslov v upravi »Jutra«. 17842-12

2 hrastovi postelji

novi. skupno ali posamezno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16474-1?

Temnoplav kostum

popolnoma nov poceni naprodaj na Erjavčevi cesti It. 21/11, desno. 17422-13

Pomladanski plašč

svetel, lep, skoraj nov, radi usrti prodam za 350 Din. Pogledati v kurilnici, Vilharjeva ulica št. 2.1.

17669-13

NfLaj moških oblek

lepih, perilo ln drugo na Sv. Petra nasipu št. 49-1. se proda. Vpraša se dnevno od 2.—4. popoldne. 17691-13

Obleko za dečka

12—13 let starega, temno-modro, skoraj novo poceni proda Ivan Mohorič, krojač, Sv. Petra cesta 25 — hotel Tratnik. 17774-13

Jahalni ženski

kostum

in moSke lakaste škorn)e prodam. Naslov v ogla-', oddelku »Jutra«. 17820-13

Damske obleke

za srednjo postavo poceni naprodaj v Dalmatinovi ulici 8/11, vrata 6. Ogledati med 1. ln 4. uro popoldne. 17808-13

2 moški obleki

ln posamezne suknje, srednje velikosti, dobro ohranjene prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17868-13

Jesen za kolarie

prvovrstne hlode od 15 cm prem. najprej, 4—12 m dolge, ravne in vitke po zelo ugodni ceni na vagone prodaja M. Dolanski, Vinica, Hrvatsko. 17344-15

Bukove deske

32 mm ali v&aj 30 mm od 1 m dolsostl naprej, obrobljene ali neobrobljene, suhe io zdrave kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bukove deske«. 17369-15

Družabnika

najraje z vodno silo ali

parno žago, iščem v »vrbo proizvajanja gotove vrste izdelkov. Cenj. vprašanja io ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Uspeh zagotovljen 4«.

17710-16

Kupim les

Tžčera večjo množino smrekovega lesa, suhega, zdravega, brez vsakih grč, ravna rast, čisto blago, zimska sečnja v hlodih premer 25—30 cm ali v plohih 5—8 cm, event. Temeljni 7X7, dolžina 2—4 m. Ponudbe p«d »Prvovrsten les« na oglasni oddelek »Jutra«. 17569-15

2 vagona škuret

13 ali plohe 46 mm kupimo. Les borovec ali gorenjska smreka, kvaliteta mo.nte, suho, 1 /g od 10 16, od 16 om navzgor. — Ponudbe za ceno franko vagon na oglasni oddelek ».Tntra« pod »Skuretc-Plo-hi«. 17480-15

Borove hlode

od 20 cm navzgor kupimo 5 vajfonov. Ponndbe pod »Rorovi hlodi« na oglasni oddelek »Jutra«. 17o83-15

Rezan hrastov les

5 let »nh, prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Tutra 17663-15

5000 m tračnic

rabljenih, za poljsko ?e-lernico (FeldbaHn) in pripadajoče vozičke (Hnndc) event,. z motorjem, kunim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17905-15

Gostilna »Kmet«

Gosposvetska cesta, toči samo prvovrstna štajerska. dolenjska in dalmatinska na novo dosuela vina v separatno preurejeni točilnici. Cene nizke. Priporoča oe Sflligoj. 17672-18

MHostiva

Vai krznen plašč najbolje konzervira čez poletje L.

Rot. Mestni trf 9. Obenem za polovično eeno iz v rži vsa potrebna popravila. Plačljivo šele jeleni pri prevzemu. 182-13

2 plašča, dihur boo in staro obleko

poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra«.

17508-12

Moško obleko

dobro ohranjen« prodam v Staničevi niic.i štev. 8.

17684-13

Črn kostum

popolnoma nov za polovično eeno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17636-18

Moško obleko

hi smoking. oboje dobro ohranjeno, proda.m. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 17879-18

Vinotoč

Dospela so dobra vina 1 po 10 Din čez uljeo. Pošljite ponj! Mestni trg štev. 13.

17S49-1S

Družabnika (co)

z najmanj 50.000 Din išfem za prevzem sezonskega hotela. Velik dobiček zajamčen. Ponndbe na oglasni oidelek »Jutra« pod šifro »Nujno 1931«. 17361-16

150.000 Din

posodim na hipoteko ali investiram v popolnoma sigurno podjetje. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« Maribor pod značko »Dobre obresti«. 17609-16

Družabnik(ca)

za veliko in dobro vpeljano podje-tje v Ljubljani e kapitalom od Din 80.000— 100.000 se išče. Ponudbe pod »Brez rizika« na ogl. oddelek »Jutra«. 17560-16

Kot družabnik

pristopim k dobičkanos-nemu dobrovpeljanemu podjetju z glavnico od Din 500.000 do Din 1,000.000, ali kupim. Izčrpne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kranj št. KO«. 17528-16

Družabnika

z nekaj kavcije, i š č e ca takoj ključavničarski in vodovodni mojster. Naslov v oelasnem oddelku Jutra 17662-16

Majhno trgovino

dobro idočo, najraje v bližini kake šole vzamem v najem, tudi z zalogo blaga Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Takojšen prevzem«. 17340-17

Lokal v Celju

sredi mesta, pripraven za

manjšo špecerijsko ali delikatesno trgovino, oddam v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celjn.

15944-17

Trgovino

z mešanim blagom, aaiyj-šo, dohroidočo, z v»o zalogo, na prometnem kraju blizu železnic« in Celja oddam v najem za daljšo dobo pod ugodnimi pogoji. Potreben kapital 60.000 Din. Ponndbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« »Jutra« pod »60«. 17565-17

Gostilno

oddam takoj v najem al) na račun. Prednost imr^o oni z osebno pravico. Potreben kapital Din 3000.—. Ponndbe na podružnico »Jutra« v CeJju pod značko »Zelo prometno«.

17583-17

Velika kavarna

in restavracija

zelo dobro idoča, v prometnem večjem mestu Slovenije, takoj oddam v najem. — Ponudbe pod »T'sndnl pogoji« na oglaA. oddelek »Jutra«. 17-187-17

Malo skladišče

pritlično, porabno za milo delavnico itd., i vodovodom in elektriko, oddam v najem od 1. junija dalje v bližini kolodvora v Slomškovi ulici. Poizvedbe pri Jos. Pollak, trgov. 7. usnjem, Sv. Petra resta 7. 17537-17

Kavarno

ali kavarno in restavracijo r centru Zagreba prodam ali oddam v najem. Dopise na naslov: Josip Gr0nwa!d. Rogatec. 17058-19

Gostilno

ležečo na prometnem kraju na deieli vzame v najem ali na račun kavcije zmožna oseba z lastno osebno pravico. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Kavcije zmožna«. 17385-19

Poslovne prostore

velike in svetle, v tcedini mesta takoj aH pozneje oddam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Suhi«. 17326-19

Trgovski lokal

zraven hotela StaTa Pošta v Kranju oddam v najem. Več se izve pri g. Fr. Gorjanca v Kranju.

17590-19

Pisarno s skladišči

oddaim. Ogloda *e lahko: Celje, Cankarjerva nI. 7 na dvorišču. 17531-19

Gostilno

vr.amem v najem ali j« tudi kupim. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«

14545-19

Pekarna na deželi

oddam v najem takoj ali s 15. majem pod zelo ugodnimi pogio.M. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra«.

17472-17

Gostilno

vramera r najem ali na račun kavcije zmoina ra-konca brez otrok. Posedujeva osebno pravico. Ponudbe pod »s 1. julijem« na oglasni oddelek »Jntra«. 17480-17

Gostilno aH vinotoč

dobro idočo, na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Pismene ponudbe na ojlas. oddelek ».Tntra« pod šifro »-Promet 58«.

17715-17

Maihno hišico

250 Din odda v najem Majerle, šivilja. Kodeljevo — baraka št. 23. 17628-17

Mesarijo

v sredini mesta, s stanovanjem ln vsemi prl-tikllnaml v I. nadstropni hiši oddam dobremu mesarju. Vselitev mogoča takoj. Pojasnila daje Maka Fock, Kranl.

17693-17

Dvostanovanj. hišo

6 sob. 2 kuhinji, 4 kleti. prltikllne, vodovod, z velekim vrtom v lepi legi sredi vasi v občini Rakek (20 minut od po-pstale). oddam v najem za daljšo dobo. Ponudbe na oglasni oddelek •»Jutra« pod »Soliden najemnik«. 17751-17

Poslovni lokal

(3 prostori) na prometni točki Ljubljane, primeren za trgovino aH pisarno se odda v najem z avgustovlm terminom. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17811-17

Moderen hotel

večji, v mani?em, prometnem mestu Slovenije od-dim v najem, ali pa predam radi holev.ni. — Samo re-sni rcflektanti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hotel 100«.

17S39-17

Trgovski lokal

s stanovanjem na deželi, dobro vpeljan, na prometnem kraju, vzamem v najem takoj ali pozneje. — Ponudb* n* oglasni odie-lek »Jutra« pod šifro »Promet 40«. 16757-17

Več zidanih garaž

sredi mesta takoj oddam v naiem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17322-19

Gostilniški paviljon

s pripadajočim prostorom za ca. 25 miz, na ljubljanskem velesejmu. z vso opremo ogodno prodam. Paviljon je v prvovrstnem stanju in zelo rentabilen. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17078-19

Manjši lokal

■na najprometnejiem kraju sredi mesta ta/koj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sredina mesta 333«. 17680-19

Gostilno v Zagrebu

na promertnem kraju, dobro idočo, z Inventarjem •prodam za SO.OOO Din radi nnjnega odhoda iz Zagreba Pojasnila v trgovini orožja v Ljubljanski ulici štev. 3 — Zagreb. 17652-19

Obratne prostore

2no—300 m*, n mirne industrijo vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Maja 33« 17173-19

Brlvnlco

dobro vpeljano, oa Oorenj. skerm prodam sa 4S00 Din. Naslov v oglaenem oddeikn »Jutra«. 17417-19

Lokal y Ljubljani

v katerem se Je izvrševal vinotoč, dellkatesa ln trafika, s kletjo in enosobnlm stanovanjem vred takoj oddam ▼ najem. Naslov se poizve V ogl. odd. »Jutra«.

17717-1»

Lep, svetel prostor

za pisarno ali delavnico, 13 m1 veJJk, s separatnim vhodom takoj odda Jugo-radiator, Ljubljana, Kolodvorska »lica 18. 17654-19

Manjši lokal

ob prometni cesti oddam takoj proti mesečni najemnini 500 Din za kakršnokoli snažno obrt ali pisarno. Informacije, urarska delavnica, Florjanska ulica 40.

17753-19

Lokal

stnpffl kraj« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17722-19

Lokal v Laškem

na gl vrnem trgu, pripraven za vMjko obrt, odda M. Orač, Laško 5t

17818-19

Brivski salon

ln česalnlca za dame ln gospode. — Prvovrstna obrt, 30 let obstoječa na nalprometnejšem mestu naprodaj. Krlstek, frizerski salon, Varaždln, v hiši Grand hotela.

17840-19

Papir. In galanterij, trgovina

na prometnem kraju lo ugodno naprodaj. Potrebno 25.000 Din. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugodno 25«. 17911-19

Gostilna

dobro Idoča. tri Četrt ure od Maribora, zraven cerkve ln okrajne ceste te takoj naprodaj. — Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17910-19

Bulfet

v Kaferjevem kopaliSSu oddam. Ob bregu 16. — Maribor. 17906-19

Nov paviljon

na veseližmem prostoru ve-leseima zaradi bo?ez»ii ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 17890-19

Brivnico v Zagrebu

vpeljano na najprometnej-ši .t>?ki periferne prodam za 8000 Din. Velik lokal 300 Din najemnine mesečno. Ponudbe na Brivnico. Zagreb, Bašfanova ul. 10. 17891-19

Vi

Novo hišo

prodam. Vprašati Pobrelje pri Mariboru, Vrtna ul. 12.

17605-20

Manjše posestvo

v kakem boljšem industrijskem kraju kupim takoj. Pismene ponudbe t navedbo zadnje cene na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Okolica«. 17220-20

Posestvo z gostilno

z lepim vinogradom, na križišču cest prodam t vsem inventarjem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 17212-80

Lična kmečka hišica

na velesejmu naprodaj. — Pojasnila v slaščičarni No-votnv, Go«pofevetska e. 2, ali pri sejmskem uradu.

17416-20

Dvostanovanj. vilo

novo In moderno, z vsem komfortom, v vrednosti nad 400.000 Din, predam za polovično eeno pod pogojem, da ima dosedanji lastnik (2 osebi) stanovanje za dogovorjen« dobo. Pismene ponudbe d« 10. maja po J šifro »Plačljivo v gotovini«. 17432-30

Novo hišo

tristanovanjeko, z mesečnim donosom 2200 Din, v šentpeterskem predmestju, s 700 m* vrta prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17136-20

Za opekarno

temljSia z najfinejšo glino prodam. Naslov v ogla&nem oddelku Jutra 17024-20

V Laškem prodam

polovico biSe m najpro-metnejH točki r centru mesta pod ugodnim! pogoji, pripravno tudi ta vsakovrsten lokal. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16711-20

Gostiln, posestvo

% nekoliko zemlje, 5 mimrt od železniške postaje oddam v najem tistemu, ki proti, vknjižbi posodi Din 25.000. Zelo pripravo« za obrtnika ali vpokojenea. Ponudbe na ogfas. oddelek »Jutra« pod značko »Na Dolenjskem«. 17286-20

Hišo

s gectflno in malo zemljišča na prometnem kraju kupim. Cena do 100.000 Din. Franc Skublc. Za-vrstoik 18 pri Litiji.

17491-80

Vila

naprodaj. 85.000 Din v reke, ostalo po dogovoru. Kodeljevo, Slomškova uli, ca 17. 17581-20

Gostilna s trgovino

trafiko, 2 • orala zemlje, vozovi bi konji ter inventar naprodaj v mariborskem okraju tik okr. ceste. Cena Din 200.000.—. DopM na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna priložnost«. 17486-20

Kompletno pletarao

z 11 različnimi stroji prodam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletarna«. 17700-20

Travnik v Ločah

(Železniki) zadaj Mlinarja, 4 orale velik, proda Ivan Lesjak. Rogaška Slatina.

17362-20

Tridružinsko hišo

na periferiji Ljubljane prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17269-20

Posestvo

100 oralov na Pohorju predam za 300.000 Dim — Ponudbe pod »Vredno« as oglasni oddelek »Jutra«.

17563-20

Enodružinsko hišo

i sadnim vrtom za 65.000 Din proda Anton Mazovee, Kamnik - Zapriee Itev. 90.

16535 20

Lepo vilo

10 minut od glavne peg te kom-

v Ljubljani, % fortom, S modemi garaži, c ca 2000 m* lepega vrta, zs 430.000 Din predam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Posredovalci izključeni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15202-30

Hišo

s 8 stanovanji prodam ea

javni dražbi danes popoldan od S. ure dalj« v Hru-šiol it. 17 pri Jesenicah, Gorenjsko. 17552-32

Veleposestvo

z Isctnim lovom na Pohorju zamenjam sa male po-sestvke v ravnini. Vprašati pod »Zamena« na ogl. oddelek »Jutra«. 17568-20

Hiša

staTvoranjska, 5 draButfca,

visoko pritlična, v Stranišču pri Kranju, radi družinskih rar.mer prostovoljno naprodaj ta 160.000 Din. Električna razsvetljava, voda, drvarnice, lep vrt, davka prosita d« »40. leta. Poizve w pri trg. in gostilničarju Križnar Antonu, Stražišče pri Kranju.

17567-20

Tvornlco

brezalkoholnih pijač, ki j« dva meseca v obratu, radi družinskih razmer izpod cene naprodaj tudi aa odplačilo. Naslov v oglas, oddelku ».Tutra«. 17508-20

Pekarna

s MSo in 1 oralom remije, blizu mesta na Spodnjo Štajerskem, v industrijskem krajn, signroa eksistenca, vsled odpotovanja poceni naprodaj. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pekarna 60/4«. 17584-20

Visokopritlično hišo

v Sevnici ob Savi prodam.

Obstoji iz 5 sob, velik« predsobe, kuhinj« in kuhinje za pranje, cela pod-kletema, krasen velik vrt, s teraso in dvoriščem. Obse? 400 čet. klafter. Cena prav primerna. Pojasnila daje Ivan Pribousič, Zagreb, Krajižka ulica 1-a/I.

17611-30

Stanovanjska hiša

v Kranja, Kokrgko predmestje 68, s štirimi 2 in 3 sobnimi stanovanji, veliko podzemno kletjo, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, tik državne ceste, naprodaj. V hiši je električna napeljava tn voio-vod. Cena po dogovvu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 17511-20

Posestvo

oddaljeno 10 minut od postaje z enonadstropno hišo, pripravno za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem ln 6 orali zemljišča se proda. Naslov se Izve v podružnici »Jutra« ▼ Celju.

17897-20

Žago venecijanko

z več listi in krožno žago,

tik lelezniške postaje prodam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Dopise na podružnico »Jutrs« v Mariboru pod iifro »£aga«.

17347-80

Majhno hišico

z lepim vrtom, tik glavne ceste, 5 minut od kolodvora v Softanju, pripravno T* kakršnokoli obrt. ugodno proda J. Delopst ▼ SoStanj«. 17338-20

Lepa hiša

v etika, nova, s 6 stanovanji, ki nosijo meeečno Din 2100, s prostornim dvoriščem ki vsemi pritiklinami, na lepem prostoru Zagreba, prikladna za v*ako obrt, radi bolezni takoj Izpod cene naprodaj za 190.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Sijajna prilika«. 17381-20

Hišo

s tremi sobami, mesnico, klavnico, veliko delavnico, hlevom ter pri-tiklinaml. z nekaj vrta, ob avtobusni ln železniški postaji, pripravno tudi za trgovino. pri hiši tudi pravica za brezalkoholno gostilno ln dellkateso za 120.000 Din prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17618-20

Lepo zemljišče

s hišo, velikost do 9000 m«. Zaloška cesta, Moste, primerno tudi za večjega obrtnika, poceni proda Franja Snoj, Llubljana, Prešernova ulica 30. 17617-20

Vlfi slična hiša

zidana ▼ letu 1927, poleg 6300 m* arondlrane-ga sadnega ln zelenjad-nega vrta, blizu Ljubljane se ugodno proda. Hiša Je ob glavni prometni cesti v industrijskem kraju, pripravna za gostilno, trgovino ali poljubno obrt. Ponudbe pod »150.000 Din« na ogl. odd. »Jutra«.

17638-20

Hišica

s sadntkom ln lepim vrtom na glavni cesti Kočevje - Moselj - Stari trg prodam za 36.000 dinarjev. Avtobusni promet, v bližini projektirane železniške proge. Naslov: Josip Jermann, Knežja lipa 39. pošta Nemška loka. Kočevje.

17653-20

Gozd in travnik

v bližini Cernuč ln Je-žlce prodam po primerni ceni. Interesenti naj vpošlljajo naslov pod »Posestnik« na ogl. odd. »Jutra«. 17729-20

Stavbna parcela

ograjena takoj naprodaj v Plomškonri ulici itev. 4 — Kodeljevo. 17747-20

Enodružinsko hišo

prodam. — Po ia mila daje Anžon v Dravljah.

17794-30

Enonadstropna hiša

g pekarno, ▼ večjem ifflJu-strijskem kraju, t lepim stanovanjem in dobrim prometom takoj naprodaj za 85.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17650-20

Gostilno

dobro Idočo z vsem in-ventarlem prodam za 95 tisoč Din, na prometni ulici pri glavnem kolodvoru resnemu kupcu zaradi prevzema kopa-Uščne restavracije. Ponudbe na Vladimir La-tlnčiča, niča 14V Zagreb. 17471-20

Enonadstropno hišo

* S lepimi stanovanji in velikim vrtom, pod Rožnikom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

17771-30

,Mesc"

Realltetna pisarna

druiba s o a. LJaMJana. Miklošičeva «. « proda

HIŠO, novozldano, vili sllčno, dvostanovanj -sko, ves komfort, 900 kvadr. metrov vrta, bližina tobačne tovarne. 220.000 Din. BOSO, predvojno, 1100 kvadr. metrov vrta, blizu bolnice. 389.000 dinarjev. HISO, novozldano, visokopritlično, dvosta-novanjsko. prltikllne, lep vrt, pri kemični tovarni, 160.000 Din. HISO, novozldano, trl-stanovanjsko, lep vrt. ob Vodovodni cesti, 290.000 Din. HISO, novozldano. trl-stanovanjsko, 400 m* vrta, 215.000 Din. — Kodeljevo. HISO. visokopritlično, trlstanovanjsko, 1700 kvadr. metrov vrta, Vič, 110.000 Din. HISO, visokopritlično, novozldano. dvostano-vanjsko. 700 m' vrta. Pod Martinovo cesto. 200.000 Din. HISO. dvostanovanjsfco. delavnica. 1800 m* zemljišča, primernega za stavbtšče, t bližini nove remlze, 125.000 dinarjev. HISO. vffl rtlCno. enonadstropno, novozldano, eno fttlrlsobno, dve manjši stanovanji. velik vrt. Pod Rožnikom, 285.000 dinarjev.

Stavbne parcele: Ka

Friškovcu 800 m« & 140 dinarjev. Kodeljevo 400 m» & 50 Din. pri Sv. Krištofu 600 m« A 125 dinarjev, ob Staničevi uUcl 600 m' i 77 Din. za Bežigradom 1200 m* A 65 Din ln 1000 m1 A 60 Din. pri cerkvi v Sp. Slškl, vogalno. 800 m* & 100 Din. pri Taboru 800 m*, za zidanje enonadstropno hiše A 200 Din.

Poleg tega več drugih stanovanjskih. trgovskih. gostilniških hlB, kmečka posestva, graščine. Industrije itd. v največji Izberi ln najnižjih cenah. 17789-20

Parcele

poceni prodam na Da-nsjskl cesti pri vojašnici. 1 meri 3000 m*. S od 600 do 800. Poizve se pri Sottler, Celovška e. 44-1. 17846-20

Hišo z gostilno

pri farni cerkvi bree konkurence, nedaleč od Llubliane. prodam za 150.000.'Ponudbe pod šifro »Dve znamki za odgovor« na ogl. oddelek »Jutra«. 17852-20

Krasno posestvo

z dobro obiskano gostilno. trafiko, avto postajo ob banovlnskl cesti na zelo prometnem kraju je naprodaj. Posestvo obsega 48 Johov, ter krasen sadni vit. Oddaljeno Je četrt ure od postaje. Naslov se izve v oglas. odd. »Jutra«.

11967-20

Stavbne parcele

v Trnovem, Kolesijska ul.

po ugodni ceni naprodaj. Pojasnila v Rudniku it. 41 — Ljubljana. 17882 30

Hiša z vrtom

naprodaj: PobreSje pri Mariboru, Gubčeva ulica 5.

17908-30

Novozidana hiša

s tremi stanovanji, klet, hlevi ln drvarnice naprodaj. Velik obdelani vrt, lepa solnčna lega. pri cesti, 20. minut od mesta. Stanko Vraz uL št. 23. Pobrežje. Maribor. 17917-20

Stavbno parcelo

na Vrtači prodam. Pi oa vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vrtača«. 17864-20

Posestvo

Ležeče 15 minut od Laškega, se prostovoljno proda Pojasnila daje lastnik K \Joc Ivan, Radoblje 13, Laško.

17892-20

Lepo posestvo

obstoječe 1> 3 spalnic ln 3 kuhinj. 1 lokala z vlnotočem. klet, hlev ln svinjski hlev ter ena uta. Nadalje 3 orale prvovrstne zemlje na zelo solnčnl legi ter blizu mesta ln postaje prodam po ugodni oenl zaradi selitve. Cena po dogovoru. Ivan Pušič, posestnik. Slov. Bistrica št. 166. 17920-20

Gostilno

■ nekaj ■emlJUSem bh eu Seli

ieanlee vdovi ali mali družini x osebno pravico na račun ali ▼ najem. Naslov ▼ podr. »Jutra« v Mariboru. 17918-20

Hišo

v predmestju. 1ihlw ea

dve družini, po 2 sobi, kabinet, prltikllne, elektrika, vodovod, plin, vrt, r bližini cestne železnice, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Razvoj«. 17901-20

Hišo

stanovanji, klet. veliko dvorišče, s vrtom, eena 59.000 Din. Potrebni kapital 30.000 dinarjev. Cesta na Brezje 17, Pobrežje. Maribor. 17915-20

Hiše

25 dO TO.OOO Din. tndi več posestev, ugodno naprodaj. Posredovalnica »Marstan«. Maribor, Koroška cesta 10. (Priložite znamke).

17912-20

3 hiše

vUe, trgovske ln privatne Imam naprodaj. — Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra cesta 27.

17889-20

Hišo

vohflni, elektriko prostorno

kvno ca obrtnika, pi o-_jb. Matej Mohorič, Kropa 53. Podnart, Gorenjsko

17884-20

Novo hišo

s mlinom Ia 8 erali ««

Iji&ča, 6 mimrt od mesta, ugodno proda Hrerat Anton), Podhum, pošta LaSko pri Celju. 17895-20

Hišo v Šoštanju

8 4 stMfO^&n li, Y*Kkw» tt-tflfll M prodi sa 80.000 dinarjev. Poirve se pri Karol Breznik, Cel K

17894-30

Dobro trgovino ln gostilno

s T stan lemljffča ss po ugodni pnrMf*.

im prt Karo! Breznik, Celje. 17893-20

Hišo

s Afflas sobama, InMsjt in kletjo prodam. PobreS-js • Maribor, Vrtna ulica St. 17. 17908-20

ftiHuvanja

Stanovanje

dvosobno s pritiklinami v mestu išče ca avgust zanesljiv plaSnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod lifrs »Z avgustom«. 16796-21

^Stanovanje

obstoječe k 8 sob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin — najraje v bližini artiljerijsk« vojaSnice iščem za maj. Ponudbe z navedbe najemnine na oglasni oddelek »Jutra« ^od šifro •Ob Dunajski eesti«.

17364-21

Mirna stranka

4 odraslih, išče t—Ssobme stanovanje za avgust. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod bire »Upokojen uradnik«.

17397-21

Opremljeno

stanovanje

sobe, kuhinj« in pritiklin oddam v Sp. Šiški, Kamniška ulica 19. 17428-21

Za avgust

iščem 3—4sobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša stranka«. 17410-21

Dvosob. stanovanje

solnčno, boto, separatn o, s pritikEnsml, v pritličju in L nadstropju oddam 1 15. majem — 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 17453-21

Stanovanje

S sob, poeeiske sobe, kopalnice m kuhinje s plinsko napeljavo ter verande v noivi vili v Staničevi ul. (Bežigrad) oddam s 1. junijem. — Ogledati dnevno med 1. ia 2. uro na licu mesta. 17423-21

Večje stanovanje

v prometni ulici centra mesta oddamo s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »1. november«. 17100-21

Lepo stanovanje

S—3 sob, kopalnice in vseh pritiklin, po možnosti v eentru Ljubljane išče ( 1. avguatom zakonski par brez otrok. Naslov v oglajmem oddelku »Jutra«. 17308-21

Prijetno stanovanje

v pritličju vile, za le 2 stanovanji, soinčna lega in bližina centra, 4 sobe, kopalnica, veliko soba za služkinje, oddam s 1. avgustom. Naslov v ocla«. oddelku »Jutra«. 17299-21

Manjše stanovanje

1—8 sob ia nrittkli«, v visokem pritličju, I. aH n. nadstropju išče točno pla-čujoča majhna stranka. — Reflektira se samo na center mesta, v snažni bi P odrta jem izključen. Vselitev od maja do avgusta 1981. Cenjene ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod šifrs »Malo solnčka tudi«.

12406-21

Stanovanje

9 sob, kuhinje, shramba, klet In vrt, o Idam v Tr-jiui esn, Valjavčeva 15.

J7559-S1

Stanovanje

sobno v sreirni sH bližnji periferiji Ljuihljamo išče mlina stranka za avgust ali september. Po-n »dbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Dom«.

17580-21

3 sobno stanovanje

t vsemi pritiklinami (kopalnico) in vpeljanim plinom v novi hi£i Pek. društva v Keiržičevi u':cd tik mitnic« na Dunajski ee»ti proti mesečni najemnini Din 1800 oddam z avgust terminom. Pojasnila pri A. Jenko, Gosposvet6ka r. 7/1 17576-31

2 sobno stanovanje

takoj oddam sredi m«e»*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17571-31

3 sobno stanovanje

po motnosti s kopataies, ▼ mesta tiče ta takoj kil avgu.vt mirna, 4 članska družina brez ms lih otrok. Ponudbe pod »M. D.« na oglasni oddelek »Jutra«.

17517-21

Stanovanje

2 seh, kuhinje, pritiklin, vodovod, elektrika, oddam v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru«.

17509-21

Stanovanje

2 s«b, kuhinje hi veeb pritiklin takoj oddam v Rožni dolini, ee6ta VT/4.1.

17632-21

Priporočamo

IZREDNO POCENI

bl>) sa modne pomladne obleke s kompletno podlogo:

športno modni ševiot

kupon 8 m tn celotna podloga sa ,

Modni polkamgarn

kupon 3 m ln kompletna podloga sa

Dtai

Dbt

»98-— 445-— 575-—

Elegantni čisti fcamgarn

kupon 3 m in kompletna podloga sa . Din Velika izbira. — Priznano dobro blago. — Plačilne ugodnosti.

PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU POPUST. Specialna trgovina snkna tn krojaških potrebščin.

NOVAK, Ljubljana

Nasproti Nunski cerkvi.

KONGRESNI TRG 15.

]

I sobno stanovanje

podstrein«, Ml«, lepo, t novi bili »redi neeti «4-dam čedni osebi. N«*..n8-ae ponudbe pod >500« na oglasni oddelek »J utrne.

17507-21

Sobo in kuhinjo

k pritiklmami ▼ področju nest« išče takoj ali t 1. avgustom mirna priletel« Stranka bre« otrok. Plača m pol lota naprej. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Hirna 16<.

17497-21

Stanovanje

5—« sob s kopalnico in pritiklinami v rentru me-sta išče solidna, točno plačujoča stranka za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cisto stanovanje*.

17536-21

V sredini mesta

oddam dvosobno stanovanje z malo prezidavo, komfortno, fini, dobro si-tujrani osebi ali zakonskemu paj-n bre« otrok. ■— Istotam prodam lepo jedilni«« m spalnico. Po-B-ndbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro *T,epo ln iiato stanovanje 1500«.

17533-21

d-2 sob. stanovanje

Bajraj« ▼ St. Jakobekem •kraju ii?« tričlanska rodbina brez otrnk. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra«.

17527-21

Stanovanie

B »ob, kuhinj« io pritftitn Kičem za avgust ne daleč od teatra. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju^ra« pod »Tri odrasli«. 17522 31

Stanovanje

prostorno, zračno, soln&no, «vent. z vrtom, blizn _ kolodvora, pripravno tudi za pisarno ali obrtnika, 8 1. avgustom oddam. Naslov ■v oglasnem oddelku »Jutra«. 17520-21

2-sobno stanovanie

lepo, suho, v Stožicah 119 Wi7.u gostilne Urbanček oddam s 1. junijem.

17548-21

' Stanovanje

J—S ?oh s pritiklinam! v (Bp. šiški ali Bežigradom Kče ra jnnij-avgiist mirna »tranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« pod »Plačujem naprej«. 17544-21

Dvosob. stanovanje

• knhinjo ln pritiklinami oddam. Poizve se v Va-Ijavčevi ulici štev. 19/1.

17704-21

Stanovanje

® »ob, kuhinj« in pritiklin sa junij išče stranka brez otrok v Kranju ali kje v bližini. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oficir«. 17713-21

Stanovanje

t parkefciranih sob išče boljša s>tranka. Ponudbe na friaa. oddelek »Jutra« pod Šifro »Snažno 72«. 17707-31

Stanovanje

e, kuhinje in pritiklin oddam takoj ob Dunajski eeoti — Stošice štev. 130.

17683-21

Stanovanje

3—S sob in pritiklin ižSem Ponudbe na 0£>ias. oddelek •Jutra« pod šifro »A. I.«

17636-21

Stanovanje

•Booobno, s pritiklinami Iščeta 2 osebi za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod »Mirno« __17624-21

Stanovanje

•efe« in kuhinje oddam v 7adrn?ni ulici štev. 14 — Kodeljev-o. 17660-21

Stanovanje

8 »ob. kabineta in pritiklio oddam takoj ali z avgustom »tranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17150-21

Sobo in kuhinjo

• pritiklinami oddam v Božni dolini, cesta IT/27.

17666-31

Stanovanje

velike kuhinje ln 2 parketiranih sob !5če za 1. t unti zakonski par brez otrok. Najraje Blelweisova cesta ali blizu kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Solnčno«. 17698-21

Elezant. stanovanie

4 sobe. verando, kopalnico na plin. v sredi mesta, na najlepši cesti se odda. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Resno«.

17757-21

L-—_

Stanovanje

2 manlSlh sob ln pritiklin išče mirna snažna stranka (zasebni uradnik z ženo ln enim malim otrokom) za pozneje. Ponudbe pod »Točen plačnik 29« na ogl. odd. »Jutra«.

17735-21

!Mlad zakonski par

Išče stanovanje. Gre Havaje za hišnika. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Proz otrok«. 17756-21

^tRnnvanlp

p-ltU^no soba, kuhinia ln pritlkllne. z električno razsvetljavo, pol ure ©»idil leno ortdam. Cena 300 Din Naslov v oclasnem oddelku »Jut^-a«.

17746-21

Stanovanie

soln-no. lepo ln udobno (5 sob. kabinet konal-nlca kuhinja nrltlkli-ne. telefon v vili) blizu Sv. Kr^tofn oddnm s 1. averust.om. Ponudbe ne O"', odrt »Jutra« pod »TVi-en ln dober v>iač-nlk«. 17752-21

Eno^H. stanovanie

v pri+li? i-11 oddam strs"V otrok. Vodmat. Rib Biška 7. 17815 31

Stanovanje

2 sob, kabineta ln pritiklin za 1. julij aH avgust Išče rodbina 4 osebe brez otrok. — Točni plačniki. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »K. Lc. 17516-21

Stanovanje

2 »ob in pritiklin, najraje v »redim met>ta išče s 1. avgustom mirna »tranka. Ponudbe na ogla«, oddelek •»Jutra« pod mačko »Mirna -1. avgust«. 17782-21

Stanovanje

2 sobi, kuhinja, pritlkllne, prijazno, sredi mesta oddam solidni stranki. Ponudbe z natančnim naslovom ponudnika na upravo »Jutra« pod »Parter 700«.

17890-21

Stanovanje

2 6ob, kabineta in vseh

pritiklin, v vili pod Roi-nikom, 12 minut od pošte oddam. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 17834-21

Sobo in kuhinjo

za junij ičče mlad zakonski par. Ponudbe na osft. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 832«.

I78S2-21

Stanovanje

snfce ln prostorne kuhinje oddam s 1. julijem družini do 3 oseb. — Cesta v Rožno dolino 11. 17802-21

3 stanovanja

dvosobna, komfortna s kabinetom, kopalnico, z etažno centralno kurjavo ln ostalimi pritiklinami ter eno dvosobno suterensko stanovanje v novi hiši v bližini glavnega kolodvora oddam s 15. Julijem. Naslov v oglasnem oddelku. 17595-21

Stanovanje

veMfce sobe, kuhinje, _ kopalnic« in vseh pritiklin takoj oddani po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17620-21

Stanovanje

3 so>b, kopalnice in prti-klin oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17593-21

Na Jesenicah

št.irisobno stanovanje s pritiklinami išče dr. Stempi-har. 17837-31

Zdravo stanovanje

v novi hiši, 3 velike sobe, predsoba, kuhinja ln pritikline Je na razpolago s 1. avgustom. — Popolnoma separirano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17830-21

Dvosob. stanovanje

solnčno, v prižemi ju. v novozgrajeni vili na Vrtači oddam s 1. Julijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17800-21

Prostorno

stanovanje

5 &ob, kopalnice in vseh pritiklin v centrumu se odda v poletiu. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« od »Komfort«. 17791-31

Stanovanje

soba. knhinia. veža, z v*e-mi pritiklinami se odda za 1. junij, lahko tudi niiva. Interesenti naj se 7>elasijo danes, oven t. pozneje pri Lojfcu. Smihel. m-«tn. 17799-31

Sobo £ 2 posteljama

in posebnim vhodom oddam v Rožni dolini, cesta n'7.

17226 23

Sobo

CTačno in solnčno, z elektriko, takoj ali pozneje oddam solidnemu, stalnemu in mirnemu gospodu. Na dov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17401-23

Sostanovalca

na hrano in stanovanje za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta 3. 17270-23

Opremljeno sobo

solnčno. v visokem pritličju blizu cestne železnice išče soliden gospod, pri družini bre® otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Cel dan odsoten« 17283-23

Vdova

srednjih let, doma Iz Celja ali okolice, ki se ne misli poročiti, brez ali z enim otrokom (deklico), z nekaj nokojnine. dobi srednje veliko sobo po zmerni ceni. za oskrbovanje nove hiše z vrtom, v okolici Celja. Biti mora zdrava in marljiva. Vse drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17301-23

Sostanovalca

sprejmem na Sv. Petra ee-sti št. 78 — dvorišče.

173S7-23

Opremljeno sobico

separirano, z elektriko, išče soliden gosood blizu kolodvora z zajtrkom s 15. majem. Ponudbo pod »Stalen« /608 na podružnico »Jutra« v Mariboru.

17608-23

Lepo zračno sobo

z 2 posteljama, elektriko, oosebnim vbodom, oddam. Vnrašati: Trnovska ulica 7/1. 17604-23

Opremljeno sobo

v bližini Obrtne šole tak»>j oddam. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 17602-23

Gospoda

sprejmem na stanovanje v zračno in separirano .»obo z električno razsvetljavo. Glince cesta IX, št. 24.

17613-23

Ooremlieno sobo

solnčno, poseben vhod,

električna razsvetljava,

oddam mirnemu gospodu. Hradeckega vas 5. prva hiša levo (pri Dol«nVkem mostu). 17574-33

Cisto sobico ____________

oddan sa stalno takoj sli sprejme« v prijazno aobo

IS. gospoda. Poseben vbod, na stanovanje. Naslov v

parket, elektrika. Friško- oglasnem oddelka »Jutra«

— " ' 17572-23 17735-33

vec št. 4.

Opremljeno sobo

takoj oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17568-23

Prazno sobo

pod Rožnikom oddam. Separatni vbod, parket, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17-573-23

Sobico

čedno opremljen-o, v sredini mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17513-23

2 mali sobici

visokopritlični, dvoriščni, sredi mesta, oddam za stam ali pisarno. lnatanS-ne ponudbe pod »400« na oglasni oddelek »Jutra«.

17506-23

Soba

lepo, čisto, elektrika, oddam 1 ali 2 gospodičnama. Istotam oddam tudi malo sobico. Vidovdanska 1 /H.

17505-23

Sobo

vefvko, l^po, sejparirajjo, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.

17438-23

Prazno sobo

na Viča takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17525-23

Neopremlieno sobo

za eno osebo Iščem v Ormožu. Ponudb« na »gl. oddelek »Jutra« pod »Ormož«. 17483-23

Sostanovalca

sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.

17479-23

Veliko sobo

z električno razsvetljavo takoj odda-m. Rožna dolina c. IX 18. Ogleda se lahko zvečer po 6. uri.

17547-23

Opremljeno sobo

s poseb. vhodom, s souporabo kopailnice (evemt. tudi s hrano) v bližini dram. gledališča, išče za 1. jur nij zasebni uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalen 1931«.

17546-23

Sobo

lepo opremljeno ta z električno razsvetljavo (lahko z zajtrkom ali vso oskrbo) oddam na Dolenjski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17631-23

Opremljeno sobo

s posebnim vhodom ter hrano ali brez oddam v Sp. Šiški, Cernetova 31.

17630-23

Opremljeno sobo

s parketom in elektriko za 200 Din oddam čez dan odsotni gospodični ali gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17633-23

Opremljeno sobo

s posebnim vhodom, v centru mesta oddam s 1. junijem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17621-23

Ooremlieno sobo

v Kom enakega ulici oddam s 15. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

17549-23

Sobo na Taboru

oddam takoj 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17657-23

Sobo

lepo opremljeno, 8 posebnim vhodom takoj oddam v Rožni dolini, cesta HI št. 19. 17665-23

Sobo

z vsem komfortom, koncem Miklošičeve ceste oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.

17674-23

Preprosto sobico

takoj oddam na Bleiweiso-vi cesti št. 5/in. 17635-23

2 preprosta p os poda ali gospodični

anrejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 17664-23

Sobo

lep« opremljeno, t elektriko in posebnim vhodom oddam s 15. majem gospodu ali gdč. v Rožni dolini, cesta XV/15.

177.18/13

Sobico

ipreiprosto in čisto, pri glavnem kolodvoru, pri mirni stranki, a ne pri stano-vaniskih hiienah, išče gospod. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik 60«. 17360-23

Prazno sobo

z električno razsvetljavo, posebnim vhodom iz stopnllšča, pred hišo postajališče bodoče cestne železnice, oddam solidnemu gospodu aH samostojni eospodifini-uradnicl. Ogledati med 12. ln 15. uro. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.

17681-23

Prazno sobo

strogo senarirano. oddam bollšl osebi. — Vnrašati v ogl. oddelku »Jutra«. 17759-23

} Gospodično j Partnerico

annfcnem t tniiaano »obo za Ide te ki ttfvabode er.

tudi ca trajno prijateljstvo išče gospod srednjih let. Uradnice ali trgovsko izobražene manjše rasti imajo prednost. Dopise pod šifro »Pomlad je tu« na oglasni oddelek »Jutra«.

17603-24

Prazno sobo

solnčno, 'oddam eni osebi v vili Rozinka, Bežigrad »t. 13. 17745-23

Opremljeno sobo

oddam t Rožni ulici št. 19 17772-23

Sobo z 2 posteljama

in otomano (čedno ln svetlo) v bližini glavne pošte Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »75« 17671-23

Sobo

lepo opremljeno ▼ bližini pošte oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17701-23

Lepo, prazno sobo

primemo tudi za pisarno v palači »Viktoria« na Aleksandrovi cesti oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17702-23

Opremljeno sobo

išče gospod s 1. junijem. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kot doma«. 17728-23

Sobo

čisto ta solnčno oddam takoj enemu ali* dvema gospodoma — Reber štev. 7.

17780-23

Separirano sobo

z »porabo kopalnice ta vsem komfortom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17754-23

Elegantno sobo

s kopalnico, v centru mosta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17768-3S

Ooremlieno sobo

solnčno, z elektriko ln posebnim vhodom oddam v Zgornji Sišiki štev. 177.

17730-23

Sobo

s 1. junijem oddam — Pod rožnik l/I. 17851-23

Veliko sobo

na Mestnem trgu, lepo. ln svetlo z elektr. razsvetljavo, parketl, s stekleno steno deljena v dva prostora, vse opremljeno ter poseben vhod Iz predsobe, oddam eni aH dvema zdravima, solidnima ln stalnima gospodičnama. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.

17775-23

Sobo

v visokem pritličju, s posebnim vhodom in lučjo za 200 Dim takoj oddam na Celovški cesti št. 157 — Kosovo oolj«. 17828-2S

Prazno sobo

v I. nadstropju centra mesta oddam. Naslov v ogl. oddellku »Jutra«. 17822-23

Opremljeno sobo

blim glavnega kolodvors oddam. Naslov v oglasnem oddel'ku »Jutra«. 17819-23

Sobo

s »eparat. vhodom, eltfc-trično razsvetljavo in razgledom na ulic« oddam takoj. Naslov v oglasnem oddcdku »Jutra«. 17807-53

Gospoda

sprejmem na stanovanje v Rožna dolini, ces.ta XV/17.

17801-23

Sobo

s posebnim vbodom oddam gospodični za 175 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17798-23

Sobo

opremljeno ali prašno, sredi mesta oddam. Poizve se v Rožni dolini, cesta VI št. 4/II. 17854-2S

Lepoto

mladeni&ko cvetočo kakor majski cvet, zadobite, ako uporabljate »Zoraida« kremo, milo in puder, dokazano najpopolnejši kozmetični preparat. Kompletna garnitura Din 36.—. Solnč-ne _ pege izginejo v najkrajšem času z uporabo »Lilija« mlečne kreme, mila in boraksa. Garnitura Din 35.—. — Lišaje odstranite najhitreje z »Melitis kremo« in Maslenim milom. Din 24.—. — Rdečico lica in nosu, ne-znosljivo napako, sigurno odstrani »Alabaster Kam-pfer« krema. Lonček Din 15.—. Osiveli lasje dobijo naravno mladostno barvo od »Oro« barvila. Din 30. Angelsko zlate lase dobite z uporabo »Blondina«. Din 20.—. Parfumerija »Uran«. Mestni trg 11, Ljubljana.

17534-24

Dama

srednjih let, dobro sftuira-na, se žeii seznaniti s starejšim gospodom. Cenjene ponudbe, če mogoče 8 sliko, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupno življenje«. 17500-24

Drž. uradnik

simpatičen, feli znanja z dobrosrčno gdčno. Premoženje postranska stvar, tudi vdove brez otrok niso izključen«. Le resne ponudbe, po možnosti t sliko, na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Iskrena Ijubav«. 17499-24

»Poročen«

dvignite pismo. 17510-94

Mimogrede

Strinjam ss, solidna resna želja 1« — izpremeni naj v dejstvo se. 17645-24

Uradnik

žeH snanja z nemško govorečo gospodično. — ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drugo še prid««. 17407-24

Obrtnik

srednjih let — naveliča«) samevanja, ieii resnega znanja z gospodično istih let. Dopise na oglas, oddelek »Jutna« pod šifro »Simpatično dekle«.

17641-S4

Kateri

neodvisen, nad 35 let star mož — kavallr, želi spoznati osamljeno, simpatično gospo prijetne zunanjosti? Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tujka«. 17738-24

Sladko Je srečanje

io nepozabni so poglodl. »Mimogrede«. 17736 34

Srečanje

SrSna hvala sa nežno razumevanje — nepopisne srečna! 17705-34

Mimogrede

ootavi s« pri Siš. policiji ob 5. mri. Sem jako daleč. Pridi — čakam Te — M.

17883-34

Gospodična

v svetlem plašču, katera Je bila opazovana dne 1. maja ob trlčetrt na 7 zvečer na Mestnem trgu, ravno ko Je bila namenjena domov, pozneje na oknu, se prosi za sestanek na oglasni odd. »Jutra« pod »Ra-dlovalovl«. 17924-24

Pomoč — Nasvete!

v težkih žlvljenskih zadevah, gospodarskih vprašanjih daje: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška 10. (Priložite 2 znamki).

17913-24

Gospodično

sprejmem« na stanovanj« in zajuterk ali brez zaju-treka. Naslov v oglasnem 17863-33

Sostanovalca

mlajšega, sprejmem v celo oskrbo po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17858-23

Gospodično

snrejmerm na stanovanj«. Gosposka nI. 3/1., desno.

17877-33

Opremljeno sobo

z 2 posteljama se odda z 15. majem v sredini mesta gospodičnama a-M gospodoma. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17831-23

Kot sostanovalko

sprejmem takoj gospodično. Bohoričeva 13/1.

17856-23

Ooremlieno «nbo

7 elektriko in narket.om. blizu Evrope oddam 2 ffo-»rvviičnama. Naslov v r.gl. oddelku »Jutra«. 17695-23

Sostanovalko

»nreimem 8 hrano ali bre« Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 17658-28

Gospoda

stare iSega. preprostega, v tv>Po1*k> oskrbo sprejme tričlanska družina, proti ma lemu posoMln. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« r>od šifro »V mestu«. 17781J23

Dostojno gospo

kot sostanovalko iščem. Grimrmer, Florijansfca ulica 27. 17788-2S

Ik/piti

Dama

dobro satuirana, v inteligentnem poklicu, velike postave, 37 let, išče v svrho skupnih nedeljskih izletov znanja z visoko na-obražcnim gospodom ne pod 85. leti. Posebna želja: plesalec visoke postave, ker sama v vsakem ozira prosta in neodvisna reflektiTam na isto takega partnerja. Diskrecija zajamčena. Ponudbe s aliko pod značko »Wie>nerin 37« na oglasni oddelek »Jutra« 17596-

Skupnost interesov

Prosim dvignite pismo. — Ivanka. 17503-34

Inteligentna gdčiia

trgovsko nanbražena, srednjih let. želi znanj« z boljšim gospodom nad 35 let v svrho skupnih Izpre-hodov ln izletov. Ponudbe je poslati pod šifro »Lepi maj« na oglasni oddelek »Jutra«. 17601-34

Lesni trgovec

nesrečen v zakonu, 30 let star, Išče prijateljico z isto usodo, brez razlike stanu. Cenjene dopise Je nasloviti na po dr. »Jutra« v Celje pod značko: »Iskrena prijatelja«. — Tajnost strogo zajamčena.

17902-24

Passifloro

z lastnim stanovanjem išče 25-letni akademsko naobra-žen gospod. Dopose na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: »Temperamenten«.

17732-34

Šenttve

Mladenič

srednja let, z lepim posestvom v ravnini, se želi poročiti s kmečkim dekletom, vajenim poljskega dela, od 18 do 28 let, z doto 50.000 Din. Ponudbe s sliko je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Srečna bodočnost«.

17600-25

Dopisovati želi

radi pomanjkanja znanja gospodična čiste preteklosti v svrho razvedrila z gospodom srednjih let. Prednost imajo g. železničarji. Dopise pod šifro »MaJ-nlško cvetle« na oglasni odd. »Jutra«.

17661-24

Vdova

srednjih let, s posestvom v lepem kraju, s« želi poročiti r gospodom od 38— 50 let. državnim ali ieloz. uradnikom. Vdovci niso izkliučeoi. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Mirno življenje«. 17462-26

Vdovec

uradnik drž. Sel., z dvema otrokoma, žeH poročiti gospodično aU vdovo brez otrok. Pred-Doffol dobra žena in mati ter starost do 30 let ln najmanj 20.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro srce««.

17733-25

Ločenka

90 leto«, ieM znanj« s solidnim gospodom v svrhs skupnega gospodinjstva oziroma lenitve. Dopise pod šifro »Tončk« Grand« požtno ležeče Žirovnica.

17475-36

Gospod

dobro situiran, • 100.000 Din prihrankov, želi resnega znanja v svrho takojšnje ienitve, z goapo-dično-obrtnico, z nekaj gotovine. Cenjene ponudbe s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetoči maj«.

17403-25

Samostojen obrtnik

24 let star, želi poročiti 16—24 let staro gospodično, ne glede na premoženje. Ozira se le na dopise s sliko, katera s« na zahtevo vrne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Re&na ienitev«. 17081-25

Samec

srednjih let, z lastnimi prihranki v gotovini, želi poznanstva s priprosto gospodično ali vdovo. Dopise na 0{rla«ii oddelek Jutra pod »Zeniter 42«. 17742-25

V rTJl iT! n

* » 2d Mddnsi

Klavirji — planini »Dalibor« (ČSR)

ki ste jih videli na Vele-sejmu, so prvorazredni instrumenti oklopne konstrukcije. »grafi, « pedali (harfa), lahka precizna mehanik«, elektr. »v«tilj-ke, začasno še z« reklamno ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400— b-ključno 1« pri tvrdki Alfonz Breznik, LJubljana, Mestni trg it. 3 (magistrat). 74

Gramofon

r najboljšem stanja s 12

ploščami se samenj« ta Joto-aparart ▼ vrednosti 1000—1200 Din. Na ogled pni hišnici Vidovdanska ulica 3. 17477-36

Gramofon kovčeg

z 10 ploščami ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17476-26

Klavir-citre

popolnoma novo po feio nizki ceni prodam. Nasdov v oglasnem oddeikn Jutra 17656-26

Klavir

(Stotefiflgel) znamke Stta-gl, krasno ohranjen, ta 10.000 Din naprodaj v

Frank opanski ulici 28/H_

Ljubljana VTI. 17708-»

Pianine

svetovnih znamk tele ugodno prod« »MnsJes«, Sv. Petr« cesta štev. 40.

17874-66

Mojstrski čelo

prodam. — Ogled Jutri med pol 12 do pol 1. v arhivu Glasbene Matice. 17848-26

Čistokrvne kunce

Angora, samec Din 90.—, samica z 5 mladiči 140, samica t t mladiči 150, 1 par Cinčila Din 180, samica opl. 35. IV., starost 9 —10 mesecev, prodam. — Naslov v podr. »Jutra« Jesenice. 17482-27

Pes

dober čuvaj in spremljevalec poceni naprodaj v Mostah, Koroščeva al. 13.

17750-27

Činčila zajci

m nekaj drugih poceni naprodaj: . KodeJjevo, baraka št. 1. 17827-27

Voluharje, miši in podgane

zanesSjivo pokonča »Pan tšganin« — Zor, Dunajska cesta 1-a/IV. 17766-57

IzguMjtn^

Aktovka

se Je v petek popoldne

na poti lz Zg. Šiške_

Koseze — Večna pot — Rožna dolina — Tržaška cesta do tobačne tovarne Izgubila s hlačami ln blagom. Pošten najditelj naj Jo vrne proti nagradi v oglasnem odd. »Jutra«. __17679-28

Listnica

z dokumenti na Ime Hutar Maks, brivec. Trbovlje, se Je zgubila 1. maja na glavni cesti Celje - Trbovlje. Pošten najditelj se naproša, na.1 Jo vrne proti nagradi na omenjeni naslov.

17836-28

Revna delavka

Je zgubila včeraj nekaj denarja. Ker Je to njena tedenska plača, s katero se preživlja, prosi poštenega najditelja, naj Isto vrne v oglas. odd. »Jutra«. 17855-28

Motor 10 HP

na bencin ali plin, zelo poceni prodam. »Javna skladišča« — na dvorišča pri skladiščniku. 17181-29

Univerzal. mizarski stroj

manjši, malo rabljen, poceni prodam. Pismeno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 211«. 17180-29

Kroglični mlin

(Kugelmflhle) dobro ohranjen. za mletje kamenja kupim. Ponudbe pod šifro »416« na Jugomoss«, Beograd, pofctni pretinae 409.

17440-29

Nove mizar, stroje

tračno žago, poravnalnik, rezkalnik in vrtalnfk poceni prodam. ».Tavna skladišča«, na dvorišča pri skladiščniku. 17179-29

Ženski šivalni stroj

dobro ohranjen za 650 Din naprodaj. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 17637-29

Plefflne stroje

vseh fttevilk a« eootnpol-letno odplačevanje! »Pers-»on«, Ljubljana, Postni predal 807. 16749-29

Polnojarmenik

00 era okvirnega akozpnsta z vsem k temu spadaječlra železjem po coni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 17474-29

Mlinske stroje

Planslhter, grlsočlstil-nlk, radljalslhterje globoko pod ceno prodam. Kupim pa: žaglno štan-co ln »Schvrungradkur-belschelbe«. Aljančlč, Bistrica—Podbrezje.

17699-29

Preselitev

Telchert & Sohn. Lleg-nltz, zastopstvo ln tehnično pisarno Ludvik Ileršfč sem preselil. — Gledališka nUca 12.

17678-29

f Srebrne krone

staro zlato ia srebro

kupuj« Rafinerij« dragih

kovin, Ljubljana, Ilirska

ulic« 86, vbod k Vidov

danske Mate, pri gostilni

U ožina. 70

Učiteljstvo

in drugi državni nameščenci dobe vsake vrste ure, zlatnino in srebrnino brez povišanj« cen tudi na obroke pri F. Kneser, urar, Maribor, Aleksandrova c. 27 pri glavnem kolodvoru. 17167-35

Šivalni stroj

»Singer«, skoraj nov poceni naprodaj v Slomškovi ulici št. 4 — Kodeijevo.

17748-29

2 pletilna stroja

8/95 ta 8/50, malo rabljena, vsled smrti žene po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17719 29

Pletilne stroje

na eninpolietma odplačila proda Persrfui, Ljubljana, poštni predal 807. 17825-29

Mizarsko obrt

pohištveno ta stavbno, dobro vpeljano, n« prometnem kraju prodam ali oddam v najem radi bolezni. Dopise n« podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Mi-nrstvo«. 17346-30

Stavbno podjetje

Rudolf Terčelj, Vodovodna cesta, se priporoča v najcenejšo izvršitev v s e b v stroko »padajočih del. — Sprejm« tudi zidarje.

17070-30

Vrtnarji - posestniki

Sotnl zdrob (Hoch-moor-Torfmull), najboljše sredstvo n izboljšanje vrtne zemlje ln vinogradov, naročite najceneje pri Javnem skladišču nasl. Celje.

17002-30

številke, napise

emajllrane in medene, sa sobe, ključe, pasje znamke itd. izdeluje »Emajl«, LJubljana VH.; Bel Jaška 4, telefon 32-52.

146-30

Pozor! Pozor!

Ždezoli varne

Brericonfeurenčm«, trpežna ta praktična vlivarniška rit« (Formersie.be n. s. w.) izdeluj« po naročilu tvrd-k« Štefan Lovšin, Sajevec št 12, pošta Ribnica na Dolenjskem. 16350-30

Amaterska dela

(razvijanje to kopiranj«) ln oto-materijal je najcenejši foto Joško Smuc, Wol '« 12, podružnica Bled.

fov<

Brezove metle

v solidni, lični ta trpežni izdelavi, izdelane v večji množini, povsem pripravljen« za čiščenje hlevov, cest, trgov ta drusrih predmetom, po naročita ceno naprodaj. Ponudbe sprejme podružnica »Jutra« v Novem mesta pod šifro »Trpežna breza«. 17564-30

Stavbno podjetje

Rudolf T«rčelj, Vodovodna cesta, se priporoča ▼ najcenejšo Izvršitev vseh v stroko spadajočih del.

17070-30

Za ograjo

pocinkan« mreSe ta rabljene eevi za stebriče dobite najceneje pri Sošterič, Petan &. Erker, Ljubljana — Resljeva cesta štev. 20.

17689-30

Pozor, dame!

Trajno ondulacijo izvršuj« od 100—150 Din salon He-šik, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 17740-30

Avtoprevozništvo

za vse tovorne vožnje po najnižjih cenah, naročila sprejema gostilna »Zupančič«. Kapiteljska ul. 3. Telefon 29-42.

17760-30

Terazzo

»e najbolje brusi s sH i -oium-ca.rbid brusi, ki ;ih dobite najceneje pri Feliksu Toman ml.. Ljubiia-oa. Rcsljova cesta št. 30.

17723-30

Aluminij, pločevino

za avtom obilne pode dobite najceneje pri Feliksu Toman ml., Lmbljana — Resljev« cesta štev. 30.

17734-30

Damskih klobukov

velika zaloga od 50 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. Salon »En Fem-me Chlc«, Anica Puhek, šelenburgova 6-1.

17803-30

Kromovega usnja

finega. Izdelujem vse vrste — tudi v komisijo. tTsnJarna Fr. Podgoršek, Domžale.

17860-30

llnfvrnuui}*

Preklic

Prek lic njem vsak lnka-so za tvrdko pok. Fligl Jakoba po nepoklicnem lnkasantu do nadaljnjega. Tozadevne Informacije pri varuhu Franc Oblaku. Tržaška cesta številka 22. Ljubljana.

17743-31

Vsakovrstno zlato

kopo}« po najvttjih esnah

Černe — Juvelir

LJubljaoa, Wottova al 3.

88

Dražbeni oklic

Na prostovoljni Javni dražbi dne 10. maja ob 13. uri se proda dobro idoča gostilna Dollnar, v Poljanah nad Skofjo Loko — po domač« pri »Polo-novcu«, in poleg stoječa hiša, ki je zelo pripravna za kakršnokoli obrt. Proda se skupno ali posamezno. Dražbeni pogoji so razvidni na licu mesta. 16565-3?

Javna dražba

najdenih predmetov »e V> vršila 6. maja ob 9. nri na postaji Ljubljana, gl. kolodvor. 177112-32

Pridem

Sube gobe

v vsaki množim kupimo. Ponudbe s vzorcem na naslov: Schieppati Giusepps, Milan«, Corso Como 19.

12119-38

Krompir, fižol,

sveža jajca

raapoi3j«m vsako množino po najnižji oeni. Naslov se dobi pri podruž. »Jutra« v Celja. 17484-33

Gobe

sabo la rrefte /smrčke,

mavrobe), Ržol, jajca ta perutnino po najvišji dnev

ni ceni kupuje »Proda« _

Ljubljana, Prečna ul. 6.

17787-33

Pljuča!

Zdravniški zavod dr. Pe8-nik« za plju&ne boleeni — (Privat - LnngenheilanstaK) S e č o v o, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 8 Din.

17863-40

Nervoznim, bolnim in ohromelim

breaplačno literaturo »Preporod« (vzroki bolezni ta način ozdravljenja). Zahtevajte: Miloš Markovič — biro »Kurir« — Beograd, Kralj« Milana 15. 5877-40

Avto-taksl

priporoča za vožnje v ta-m inozemstvo Paar Frane, Jesenice, Gorenjsko.

17470-87

Katera

gospodična ali gospa bi bila tako dobrosrčna, da bi vezala boljši dek-Hcl birmo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Birmanska botra«. 17732-37

Majhen penzion

z menzo Jn stanovanjem v Zagrebu, v centralni legi naprodaj. — Maver, Zagreb, Gundu-ličeva 15.-I. 17589-38

Catefte topBce

pri BredSoah, radioekthras termalno kopališč« okvarjeno od 14. maj« ds 80. septembra.. Leči revmati-zem, ischias, ženske bolestni in dr. — V predseionl 30 % popust« pri sobah.

16525-38

Koroško —

okolica Beljak

Baško jezero. 20 minut od jezera v lepem gozdnatem kraju, z zvezami na vse strani pen-zijon - gostilna Agnes Puschnlg, Ratnltz, Post Faak am See. Cena za junij—september 6 S, za julij—avgust 7.50 S.

17853-38

Ustanovljeno 1852.

Teod. Korn

Ljubljana

Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn)

krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.

UULOJUUUUULJLHJU

Mnogi ljudje kašljajo

in trpe na pljučnem katarju in težjem prehia• jenju• čuvajte se prave časno in uporabljajte

SULFOLAN

£e v početku Jemanja kaželj ponehava, a muke v bronhijah in pljučih se omilijo. Dobiva se v vseh lekarnah in v

Apot. ARKO, Zagreb Ilica 12

Višji

natakar

mlajša mož, H je že delal v prvovrstnih hotelih, dobi takoj službo. Kavcija potrebna.

Ponudbe s prepisi spričeval na Grand hotel Cetinje. 6087

Naznanilo!

Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem vzel v najem znano čevljarsko Obratovalnico L Brajer, Ljubljana, Breg: 1, kjer se bodo še v naprej izdelovali priznani najboljši »goiserji« in vse vrste drugi športni čevljL »Novost«:! Vse vrste riamnki in moški Inksusni čevlji po najnovejšem kroju ln metodL Izdelava tvorniško moderna, lahka in trpežna. Enkratni poizkus in ostali boste vedno naš odjemalec.

Popravila brzo in solidna. Cene konkurenčne.

Se priporoča

Mihael JPetrnel

Ljubljana, Breg 1.

prijemi in vi morete fotografirati!

Tako enostavno je manipuliranje pri

CERTOTO KAMERI

a ona sama je tako poceni! Dobiva se v vsaki boljši fototrgovini.

IZJAVA

Podpisani izjavljam, da g. Ivan Vončlna lz Smfhela ni upravičen vršiti v imenu moje tvrdke ne inkaso, niti ne prodaje mojih predmetov.

ANTON KR2ISNIK

trgovec s šivalnimi in poljedelskimi stroji ter kolesi.

NOVO MESTO. «065

Parketi za novo stavbo

Potrebujem prvovrsten rastor-parket: prima eksport 483 kvadratov, rastor-merkantil prima 816 in prvovrsten bukov 494.

Oferte v širinah 35, 45 in 55 mm, debeline 25 mm, poslati z vzorci Mesaroviču, Knez Mihajlova 18, Beograd. 6086

ZAHVALA

Vsem, ki so ml ob prebridki izgubi mojega nepozabnega moža, gospoda

Ivana Gorupa .

izkazali svoje sočutje, se tem potom najglobokeje zahvaljujem. Prav posebno se tudi zahvaljujem vsem da-rovateljem krasnih vencev, gospodu govorniku za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu In vsem, ki so blagopokojnika počastili s spremstvom na zadnji poti.

Maribor, 1. maja 1931. 6099

Žalujoča MAGDA GORUP.

\

C. Ebenstefau

Dva zakona

Romaa

Nekega dne sta M!a spet pri Kreutzenovtfh. Imefi so posebno veselico, na katero je bilo povabljenih le omejeno število prijateljev. Heinz in EiikJi sta se bila nekoliko zakasnila. Mala Trtidica že vse popoldne m bila taka kakor drugače ki Heonz je hotel zaradi tega ostati doma. Trdil je, da mora biti otrok bolan, ker se mu ni smejal kakor po navadi, ko je stopil k njegova postelji Tako tiho je ležala in njene višnjeve očke so bile tako tuje videti 1

Erika se je najprej smejala njegovim »fantazijam,« * nato se Je kar ujezila. Kaj pa misli? Ah naj se za prazen noč odrečeta prijetnega večera? Kreutzenovi so se zanašala, da prideta, in odpovedati v poslednjem trenutku ni bilo mogoče. Skratka, bfl je prizor, kakr šni so se med njima mnogokrat ponavljali, dokler ni Heanz nazadnje vzdihnil ki odnehal.

Pozno je že bilo, ko sta se odpravila, hi ko sta stopala po živo razsvetljenih salonih, sta iz velike glasbene sobe začula Daisyjm gias, ki je pel francosko popevko.

Tiho sta se splazila do širokih vrat in obstala. Zbranih je bfio kakih dvajset ljudi, samih znamenitosti, ki so bile v Kreutzenovi palači stalni gostje; le dva izmed njih sta bila novinca.

Ileinz je kar odrevenel od nenadnega strahu, ko se je njegov raztreseni pogled mahoma ustavil na teh dveh. Med gospodinjo in kneginjo Onkenovo je sedel v lahkem, elegantnem vozičku lord Lycn in za njim, na pol skrita, je stala Maja! Baršunasta odeja je pokrivala spodnji del vozička, tako da je bflo videti le zgornsn konec Horacevega telesa. Glava je bila popolnoma nespremenjena, le v obrazu je bilo nekaj tihega in zadovoljnega, kar je še poglab-

!;a!o njegov živi, simpatični izraz. . ,

Heinz se je najprej začudeno, nato pa kar razdraženo zagledal

vanj. Kafeo je mogd bttk ta človek tsfeo s*km>»en? A» * bfl tak

sebičneat, da ni statil neizmerne žrtve, katere Je bfl deležen?

Nato mu je pogled boječe zletel po MajL Njena čista, nedotaknjena deviškost je bila še vedno tista kakor nekdaj. A njena lepota je bila skoraj večja nego prejšnje čase. Nekakšen sij je bal okoM nje, vzvišen mar in blaženost, ne poznajoča želji.

«A£ si mar le domišljam, da je tako?« Je tesnobno pomfcifl Heinz.

Tedaj se je Erika, ki Je stala pred n&n, razburjena obrnila k nJemu in tiho zašepetala:

»Kaj praviš — to presenečenje? Rada bi le vedela, kako se Je Maji posrečilo, da so jo povabili v tako odlično hišo. Zakaj nazadnje je vendarle samo učiteljica petja. Ali misliš, da se je zgodilo zaradi lorda Lyona, ker je grofica njegova rojakinja?«

Heinz m odgovoril. Daisy je bila končala svojo pesem ln z drugimi vred ji je zaploskal tudi on.

Ko sta se Thursen in njegova žena kmalu nafto približala gospodinji, da jo pozdravita, je Daisy z začudenjem opazila, da se je Lyon s pomočjo vzvoda, ki je bfl napravljen na njegovem stolu, naglo odrinil nazaj, — tako, da je videl svojo ženo s strani. Odtod se je njegov pogled kakor po naključju, v resnici pa z ostro, opa-zujočo napetostjo uprl v Majin obraz.

Maja še ni bila zagledala Heinza, ker se je pravkar razgovarjaka s kneginjo Onkenovo. Ko je nato mahoma začula njegov glas, je iz-preletela njeno obličje lahna bledica, a vendar je mirno nadaljevala svoj razgovor in ni trenila z očmi, kakor da ji ni prav nič mar, kaj govori grofica Kreutzenova z drugimi gosti.

Ko se je nato grofica obrnila k njed, da bi Jo seznanila s Thur-senom in njegovo ženo, je Maja mirno okrenila glavo, smehljaje se pogledala mlado dvojico in z neprisiljeno prisrčnostjo pomolila Eriki roka

»O, saj smo stari prijateljici, draga grofica! Z Eriko sva tova-riSci še tez a mladih let Po njej sem se že pred leti seznanila z gospodom profesorjem.« Tako govoreč je tudi Heinzu podala roko. »Zelo me veseli, da Jn spet vidim.«

To |e b9o laeCeuo z vso mirno samozavestjo reflke dame.

»in z vso tisto hladno ljubeznivostjo, ki jo je zmerom imela zame^* je grenko pomislil Heanz. »O pravi radosti nad svidenjem ni niti sledu.«

Izmenjal so nekaj praznih besed. Lorda Lyona so predstavili Eriki, na kar je pozdravil Heinza, s katerim se je bfl seznanil ob smrti gospe Headlaufove. Dadsy, ki je stala zraven, je opazila, da je Heinzov obraz med tem neprestano tzpremmjai barvo, čeprav se je dokaj neprisiljeno razgovarjal.

V njeno čelo se je začrtala zamišljena guba. »Zakaj mi ni nikoli nič omenil o njej?« je ugibala. »Drugače mi vendar pove vsako malenkost iz svojega življenja. In ona — kolikokrat sem se v pogovoru z njo navduševala za Thursenova predavanja! Zakao mi ni povedala, da ga pozna? Ali sta nemara sprta?««

Ko je Maja pozneje na grofičino prošnjo zapela nekaj pesmi, se je Heinz umaknil v stransko sobo. Glava ga je bolela, zmedene misli so mu rojile po možganih. Zakaj je bil prišel? AH je mar vedela, da tudi on občuje pri Kreufczeoovth?

Nekaj je bilo gotovo. Ce prihaja Maja v to hišo, ae bo on mkoE več prestopil praga. Njegovo življenje je bflo dovolj težko — zakaj bi si nalagal še to muko?

Sredi teh misli je z vročično napetostjo stregel na glasove, ki so pridušeno zveneM iz dvorane. Ne da bi se zavedal, je nečesa pričakoval Tista pesmica — pesem Wattherja Vogehveidskega — kdaj bo prišla na vrsto?

A čakal je zaman. Te pesmi ni zapela.

Ko se je Maja odvrnila od klavirja, jo je lord Lyon zvedavo pogledal. Razločno je videla vprašanje v njegovft očeh.

Živčno je vrgla glavo nazaj. »Danes ne morem več petL Take utrujena sem,« je za mrmral a.

H orače Lycm je molčaL Videla je nemirno senco, ki nm Je splavala preko obraza. Prvikrat v življenja se je skoraj nestrpno obrnila od njega.

Kaj je hotel njegov pogled? Na kaj Je mfeBl? Pa ne da bi bfl zaslutil neizrekljivo muko, ki Jo Je bfl zbudi v njej pogled na Heinza Thursena?

R

NAJLEPŠI MAJSKI SPREHOD

je skozi Tivolski park

___I atelje M. ŠARC

h naročilu pomladnih toalet

LJUBLJANA, vila ^Trnovska«. **

M j i

Si

i ■■ i:

■T

ES1L0L1TN1

R

f\

P3 s i".: *»

za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale,

hotele, urade, industrijo

nI mrzel, se z lahkoto čisti, Je trajen ln ne drag, polaga

»MATERIAL"

trg. dr. zo.&

LJUBLJANA, Dunajska c.

TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL

Od £6. do 26. mafa 1931«

Spomladna mednarodna razstava in vzorčni sejem v

Preko 1000 stalnih domačih in inozemskih raz-

stavljalcev. — Obiskovalci iz vse države in inozemstva.

Kolektivno razkazovanje jugoslovenske trgovine in obrti. —

Najboljša prilika za sklepanje novih zvez. — 50 % popusta pri transportu. — Pobližja pojasnila daje

S A JAMSKI UREB NOVISAD

kakor tudi častna zastopstva in potniški biroji._5474

Pozor!

Z letošnjim leten

restavracijo

.Savico

«

blizu kolodvora Bled-Jezero, ter m priporočava cenjenemu občinstvu, izletnikom, turistom, kakor tudi Šolski mladini in drugim. Točiva pristno dolenjsko in Štajersko kapljico, poskrbljeno je z gorkiml in mrzlimi jedm. Tujske sobe na razpolago. Cen« zmerne. Postrežba solidna. 5991

Franc In Anica Modrijan.

Praktikant

nt pisarno veletrgovine s železntoo se sprejme. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod >333«. 601«

I. SLANOVIC

Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ofica t

Se priporoča za vsa r to stroko spadajoča dela Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 8084

IVAN NOVAK

STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHBTVA

VIŽMARJB (poleg postaje?*— ST. VID NAD LJUBLJANO " Oglejte (d lepo zalogo raznovrstnega pohištva.^-— Izvršujem naročila po lastnih

IZVRŠITEV SOLIDNA.

in danih načrtih.

169

CEN* ZMERNE.

Avgust Cimerman, Dev. Mar« v Polju 18

vljudno sporoča, da je »tvoril lastne

delavnico za pohištveno In stavbno mizarstvo

Z odliko položeni mojsterski izpit Jamči, da bom t stanu postred vsem željam to

zahtevam ter se priporočam interesentom za pohištvo in stavbna mizarska dela ob najnižjih cenah in najboljši izvršbi.

5951 AVGUST CIMERMAN

Iščemo za takojšnji nastop

prvovrstnega fakturista

z znanjem slovenskega, hrvatskega, po možnosti nemSkega jezika. Prosilci železarske stroke imajo prednost.

Pismene ali ustmene ponudbe dostaviti čim prej na ravnateljstvo tovarne »Titan«, d. d., Kamnik pri Ljubljani 6025

1

iSC

MIZARSTVO IN ZAHODA POHIŠTVA ŠT, VID — VIŽMARJE

Izdeluje vsakovrstno pohištvo po najsolidnejših bi zmernih

cenah.

©GLEJTE SI ZALOGO!

168

OBČINSKI ODBOR OBČINE ST. VID nad LJUBLJANO razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železobetonsldh, tesarskih, kleparjih, krovtrtdh del, vodovodne inštalacije, električne inštalacije, dali e oddajo mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del ter dobavo parketov za zgradbo

o finskega doma v Vidu nad Ljubljano

Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe v Občinskem uradu fit. Vid nad Ljubljano od 30. 4. t. L od 8. do 12. ure naprej, in stcer po Din 100.— za zidarsko delo, po Din 70.— odnosno Din 20.— za vsa ostala dela. Tam so tudi na vpogled splošnji pogoji.

Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti ▼ zapečatenem ovoju do dne 13. maja t. L do %12. ure v pisarni Občinskega urada št. Vid nad Ljubljano.

Občinski gradbeni odbor si pridrži pravico oddati delo ne glede na. najnižjega ponudnika.

Kavcija, sestoječa iz gotovine, vrednostnih papirjev aH garancijskega pisma priznanega denarnega zavoda v iznosu 5% ponu-d€:ne vsote za domače oziroma 10% za inozemske podanike, Je deponirati pri Občinskem uradu v S t Vidu nad LJubljano.

št. Vid nad Ljubljano, dne 28. aprila 193L 0996

Župan: Rabnik.

človek ne velja nič,

če se ne zna sam uveljaviti. Tudi svoje zunanjosti ne sme zanemariti Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojenimi petami.

Zete so tudi PALMA podpetnOd tako priljubljeni v vseh kulturnih državah, ker so elegantni in trajnejši od usnjatlh

pet.

Ne zaradi luksusa, temveč is oztrov preudarnosti in varfinoeti se nosijo čevlji

PALMA gumastimi pod" petnikL

Domači proizvod.

O) 0» o

iVore z irudhe (Prizidave

*ISCadxtdave (Dozidave

vse te stavbne nalog* lahko rs9ta dobas ki poceni i

HERAKLITOM

izredno izo!učnimi, ognjavmnind te lahkimi gradbenimi

ploščami.

NOVE ZGRADBE: Herakltt ss rabi m

be, za izpolnenje in oploščevanje sten te Je obenem visokovreden izolačni materiJaL Pri masivnih zgradbah s tankimi stenami iz opeke aH betona duS za oploščam vanje zunanjega zida, ki Me na ta način postane v to* plotno*tehničnem oziru polnovreden.

PRIZIDAVE: Hotelske dependanca, paviljoni* gospodarska poslopja se naglo zgrade s »HERAKLITOM«.

NADZIDAVE: Ako hočete zvišati donos Vaše hOe, nadk zidajte eno nadstropje. HERAKLTT plošča Je tudi w tem slučaju najprimernejše gradivo, kar Ja izredno lahko tn visoko izolačno.

DOZIDAVE: V dosedaj neizkorOHanem podstrešja tzgrm dite s HERAKLITOM z malimi stroški polnovredna zdrava stanovanja, ki so poleti prijetno hladna, pozimi udobno topla tn suha.

Gradbena navodila, prospekta, ocene, poJasnSa, daje po*

oblaščeni zastopnik

,.Material

trgovska dnAw z o, r

Ljubljana, Dunajska cesta

Telefon 17—16.

SkladUtta: Tmh Vrrk, Bled. F*. Rakek. Jo*. Klemen«*, Novo mesto. D.

Marlboc. Viljem Dengg, Ptuj. A_ Cufer,

Brzojavke: Kranj. Fr. Cede. V.

Če hočete zadovoljni biti

ter po smerni ceni kupiti, oglejte si najmodernefto zalogo pohištva, kakor spalnice od Din 2800.— do Din 6500.— in dalje. Jedilnice Dtat 9000.— in dalje, ter kuhinje Din 1000.— pri

Andrej Kregar in sinovi

tovarniška zaloga pohištva ST. VID NAD LJUBLJANO (nasproti kolodvora) Ogled tudi ▼ nedeljah

Tovarna POHIŠTVA

L L NAGLAS, Turjaški trg št. 6

vsako- s^jiSJ

prlpoioča svojo vefflco vrstnega .pohištva po najnižjih

Najnovejše kolo z motorčkon^ 1>4 K. dvoko-iesa, šivalni stroji, otroški ln igračni vozički in posamezni deli najceneje.

Ceniki franka,

tovarna dvohulos

»TRIBUNA« F.B.L, ln oti-oškft vozičkov. LJUBLJANA,

Nove gumi pete

REKORD

so najpopolnejše tehnično izdelane in najboljše kakovosti. Radi velikega padca cen surovin in radi znatno povečane izdelave so cene zelo znižane. S prvo poizkušnjo se uverite, da prištedite z nakupom gumi-pet znamke REKORD najmanj 50%. — Varujte se raznih spekulativnih rabatov in reklame, kakovost bl*f» naj odloča!

6567-*

\

>

Damsk«

flor

flor

Din 7-50 Din 13—

svilene

flor

Din 13 Din 14

\0«AVI

Otroške:

od Din 4—

Moške:

naprej

Din Din

flor

Din 18

ROKAVICE

4— Din 6-50

5— Din 8— Din 10—

DAMSKE SERIJA DIN 14.-

SERIJA DIN 16.—

SERIJA DIN 18.—

SERIJA DIN 20.-

GLACE DIN 48.-

MOŠKE SRAJCE

SERIJA DIN 30.-

Otroškl.

SERIJA DIN 32.-

SERIJA DIN 35.-

Din 22*-

Din 24-

Din 29-

Din 40-

Kombineže svilen^

šivani ▼ raz&Snft barvah z leseno peto Jiidia^

Z eno zaponko ▼ črni hi rujavi barvi, šivairi

KomWnh*ari z leseno peto, šivani

Troter z trsnjato hi leseno peto v vseh različnih kombiniranih barvah

CEVL.II

Din 90-

Dln 115-

Dln 125-Din 165-

SERIJA DIN 40^

Koški 2

PoKevfll t rafavt barvi, zbifl

PoKevfll ▼ njsH

ali črni barvi, šivani

Visoki ▼ rnfavf al

v---* < - — a y . _ ,

cm oarvi, šivani

PoKJevfJi v kombiniranih barvah, Shrani

Din Din Din Din

95-149-159-154-

Ženske obleke

DIN 55.— SERIJA DIN 58.-

SERIJA DIN 68.—

SERIJA DIN 108.—

Svilene reform hlače

OD DIN 26.—» DO DIN 30.-^ SERIJA DIN 118.—.

Mestni trg ANT. KRISPER, Ljubljana Stritarjeva ul. 3

Pozor! gg. gradbeniki!

Beli angleški porflandcement

►SNOWCRETE< za fasade, stopnice, terase, obložen je zidovja Itd.

dobavlja zastopnik 5977

STAVBENI MATEKIJAL in tvornica cementnih Izdelkov JOSIP CIHLAft, LJUBLJANA, Dunajska cesta 69

Mednarodna razstava v Budimpešti

od 9. do 18. maja 1931

Sestajattiče trgovskih krogov jugovzhodna trgovine z Ogrsko ln za-padnlfa držav. Na razstavi sodeluje 200 Industrijskih strok, polje-delcl-lzvosnlkl ta mala obrt Madžarske. — Narodna grupa Inozemske Industrije.

50 odst. nižanje v Jugoslaviji ta Madžarski za potovanje tja in nazaj. Prehod preko meje brez vizuma.

Pojasnila ln sejemske legitimacije se dobe v Budimpešti v poslovni ci razstave V. Alkotmany u. 8. 5719 V Ljubljani: Potniški urad: »FTJTN1K«. — Centralno zastopstvo: Kr. madž. trgovačko zastopstvo, Beograd, Palata Akademia.

na

Naprodaj je

trgovina koles

V LJUBLJANI

pod posebno ugodnimi pogojL

Ponudbe na oglasni zavod Aloma Cora-pany, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, L nacL, pod »TOVARNA«. 6933

Kje se dobro in poceni stanuje

▼ GRADCU (Avstrija) t »Hotel Gruner Baron" Mariahilferstrasse 30

Sobe od šiling 2.80 do 6.—. 5649 Govori se slovensko.

OGLAS

Rekonstrukcija ležišta na mostu preko Dunava kod Novog Sada

Direkcija Državnih železnica ▼ Sobotfd na omoTa rešenja Oospodlna

Generalnog Direktora u akta Generalne direkcije Državnih železnica O. D. Br. 37263/30 od 25. novembra 1930 g. i odredaba Zakona o državnom računovodstvu 51. 86 do 98 raspisuje na dan 19. maja 1931 god. drogu ofertalnu javnu Iicitaciju sa skračenim rokom za rekonstrnkciju ležišta na mostu preko Dunava kot Novog Sada 432 met. ukupnog otvora na khn 745/6 pruge Beograd - Subotica.

Kauoija od 5% ponudjene stane za naše odnosno 10% za strune držav-liane polaže se na blagajni Direkcije državnih železnica u Subotki ili na blagajnama ostalih Obl. direkcija državnih železnica čl. 88 Zakona o državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.

Propdsno taksirane ponude u voskom zapečačenotn zavoju sa ogoafcoin spotja »Ponuda za rekonstrnkciju ležišta na mostu preko Dunava kot Novog Sada od ponudjača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II sprat vrata br. 9).

Pravo na Iicitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča kojl pod-nesu komisiji za Iicitaciju dokaze svoje potpune preduzknačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uvereoje da su svojn radnju za po rez prijav® i da su na istu platili sav porez sa pripadajudim pri režima za sve istekle konske rokove kao i za sve odobrene obroke po specialnim rešenima.

Zastopnici ponudjača morajo ima ti sa sobom pismeno punovažno močije da ifa mogu na ovoj licitaciji zastopati

Planovi, obrazac ponude, opšti i specijahrf uskrrl moga se videti I po ceni od 173 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvanJčnfli časova n Gradjevinskom odelenju Direkcije džavnih železnica Subotica.

Naknadne, Ši telegrafskim potom podnete ponude neče ce

Iz direkcije državnih železnica u Sabotid,

V. 16.644 931«

Simmerinški Dieselovi motorji

* beneln, moderna prvovrstna konstrokcUa. aa imJi« gponb« ▼ pDiftililii.

prvovrstna konstrukcija,

obrti tu industrij.

DIESELOVE LOKOMOTIVE NA BENCIN

8 prenosom električne sile. Nikako stikalno ki stopničasto gonflo.

kolotecmo. Zmogljivost 6—200 HP. Za prevažanje blaga ia premikanj«.

DIESELOVI DINAMIČNI MOTORJI

Moderne naprave za neodvisno proizvajanje svetlobne in električne s&a.

Za vsako vrsto toka in napetost

DIESELOVE MOTORNE SESALKE £

Stabilni ln prevozni agregati v vsaki kapaciteti za namakanje ki odvod

Zahtevajte brezplačne prospekte od

TOVARNE STROJEV IN VAGONOV, D. D. V SIMMEKINCFtT

(Mascnmen- u. Waggonbau-Fabrik, A. G. Wk» XL, Shnmeringer Haoptstr.

Zastopstvo: IN2ENJERSKI BIRO JULIO BREITWIESER, Vodnikova 11. — Telefon broj. 26—89.

ANATORIJ

V MARIBORU

Gosposka B&ca 49 — Telefon 23581

Lastnik ln Todjst dr* Černli, spedjaHst za kSrargijfll

ji aa£nodernej* arsjen sa «p«»c*ja ia spnndjec * ■dntvflnisd aparati: fHIndta Mbeni aa stMMvaaje no, kostnfb: Ia atdepcdh vnetij; limli ■>«■>« aa dektrtatoanj* po poOmdbah tal ohlapekMtl Creves; dtatemrijo aa električno pregrevanje te elektri6-( no tažlganje; fendoo »fcabc aa revmatična, te druga balete vnetja^ >enterocleaner«-jem a notranje Črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za sploŽni telesni podvig. — Dnevna oskrba prvi razted 120 Din, drugI razred 80 Din, tretji razred 60 Din.

OTVORITVENO NAZNANILO!

Cenjenemu občinstvu, Šolskim te društvenim Metelkom vbodno sporočava, da sva otvorOa novo prostorno te moderno opremljeno

_ to&lnico nPri izvirku* v romantičnem ■ Močilnikn

FotnaBla se bodeva s točno te scdldno postreSba tvJJIU vse cen j. p>isel.iiFka.

Ba mnogoštevilen obisk se priporočata

Miha in Mid Jerina, Vrhnika

8724

VABILO

na

ZlredniobUnizbor

TRŽIŠKE POSOJILNICE

reg. z. z o. z. v TrSču

se vrH ▼ nedeljo, dne 10. maja 1931 ob pol 9. uri dopoldan v gostilni pri Slugi v Tržiča

DNEVNI RED*

1. Porofilo načelstva.

2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.

3. Poročilo nadzorstva.

4. Odobritev računskega zaključka za leto 1930 in razbre-menitev upravnega sveta.

5. Razdelitev čistega dobička.

6. Volitev načelstva in nadzorstva.

7. Slučajnosti.

Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom, ki sklepa brezpogojno. 5972

Urejuje Davoria Ravijen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alsjz Novak, ysi i Ljubljani

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh