logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 0350-5561

za konec tedna

V petek in soboto bo večinoma sončno. V soboto popoldne in zvečer bodo nastale posamezne nevihte.

51 let

Številka 35

četrtek, 2. septembra 2004

September je tu, z njim pa novo šolsko leto. Počitnice so bile sicer prijetne, a se je v včeraj večina veselila ponovnega snidenja s sošolci in učitelji. Še posebej je bila sreda razburljiva za vse tiste, ki so tokrat prvič sedli v šolske klopi. Zanje so v vseh okoljih še posebej dobro poskrbeli in štorih vse, da jim vstop v šolo ne bi bil težak, ampak bi jim ta dan ostal v lepem spominu.

PoUcisti, šoferji in člani svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so poskrbeli, da je bil prvi šolski dan tudi v prometu varen, v akcijo pa so se vključili tudi člani mladega foruma združene liste, ki so šolaijem delili kresničke in urnike.

Novo šolsko leto je prineslo tudi novost - kasnejši začetek pouka, tako za dijake Šolskega centra Velenje, kot tudi za velenjske osnovnošolce. Prvim se

Prvim se bo pouk začel ob 8. uri, drugim pa ob 8.15.

Erin naiveqí center

Prejšnji petek Je velenjska Era odprla v Samoboru na Hrvaškem svoj največji in najsodobnejši nakupovalni center doslej. Naložba Je vredna 15 milijonov evrov. V centru je 30 lokalov,

v nJem pa Je zaposlenih 300 ljudi.

o

MGS

k

t

37. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM

NA OGLED EVROPA IN SVET

Celje, 8.-15. september 2004

OD SREDE DO SREDE

II

CEU»»

www.ce-sejem.si

300 SIT

KAIMO

Odšla je

mokro-suha

Kunigunda

t:

Oil

^ t'C'l"

Kaj je danes res brezplačno?

Bojana Spegel

Pravzaprav sem vedno vesela, ko kdo od naših bralcev pokliče in pove, kako sprejema naše pisanje o dogodkih in ljudeh v Šaleški dolini in okolici. Še bolj vesela sem, če kdo od bralcev kaj predlaga, svetuje. Takšen pogovor sem imela z eno od naših bralk v teh dneh, ko so se iztekale počitnice in so bile knjigarne polne staršev in otrok, ki so hiteli nakupovat šolske potrebščine.

Takole je razmišljala: »Pravijo, da je v naši dižavi osnovno šolstvo brezplačno. Pojdite v katero od velenjskih knjigarn in opazujte pri blagajni, koliko starši odštejejo za zvezke in delovne zvezke. Zneski se vrtijo okoli 40 tisočakov za enega otroka. Pa pravijo, da je šola pri nas brezplačna. Da ne govorimo, da si morajo mnogi starši vzeti celo dopust, da lahko dvignejo naročene učbenike. Druga težava je ta, da se učbeniki nenehno spreminjajo. Če imaš v družini tri otroke, jih ne morejo uporabljati eden za drugim. Vmes se program in učbenik že spremenita. Je to res potrebno, ali gre le za zaslužke založnikov,« se je spraševala moja sogovornica. In to so vprašanja, ki se nam lahko upravičeno zastavljajo v teh dneh. Da ne govorimo o cenah šolskih izletov, eksurzij in vsega, na kar še morajo računati starši otrok v naši brezplačni šoli. Na nekaterih področjih, recimo pri prehrani ali plačilu učbenikov iz učbeniškega sklada, najbolj socialno ogroženim pomaga tudi država. Tu pa se dogajajo druge krivice. Ljudje vedno pogosteje opažajo, da so na podlagi »papirjev« do tega upravičeni tudi otroci ljudi, ki so znani zasebniki, ki imajo v lasti večje lokale, lepe nepremičnine in se naokoli prevažajo v avtomobilih višjega cenovnega razreda. Njihovi papirji so pač taki, da so po vseh birokratskih »reglcih« socialno ogroženi. In taki ljudje imajo obraz, da te pravice tudi uveljavljajo. Tisti, ki so resnično revni, to ponavadi skrivajo. Revščina je za njih sramota, zato za pomoč niti ne prosijo. Zato se človek ob tem upravičeno vpraša, ali ne bi bilo bolje uvesti univerzalnega otroškega dodatka, kot ga recimo poznajo v Avstriji. Tam vsak otrok do 26 leta, če seveda študira, dobi 300 evrov mesečno. Tam otroke prvi dan šole na klopi pričakajo tudi vse šolske potrebščine. Plača jih država. Socialne pomoči pa dobivajo tisti, kijih resnično potrebujejo. Ker jih, če ne prikažejo pravih podatkov ali prikrivajo premoženje, tudi kaznujejo, denar pa morajo vrniti. Kontrole pri socialnih pomočeh, pa naj gre za plačilo hrane, subvencijo vrtca ali otroški dodatek, bi morale biti vsekakor bolj stroge. Ker tega, da bi ljudje čez noč postali pošteni in bi navajali resnične podatke, ne moremo pričakovati. Vsaj pri tistih, ki sistem izkoriščajo, ne! Šolarjem in staršem pa ž-elim uspešno novo šolsko leto. S čim manj stresi, tudi finančnimi!

Večja računovodska hiša odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zato iščemo Izkušene, mlade in ambiciozne računovodje. Vse, ki vas sodelovanje zanima pošljite e-pošto z življenjepisom in referencami na naslov: maxiservis@email.sioz, pokličite na tel. 031 /753-209.

lokalne novice

Od 18 kar polovici izdelkov zlato medaljo

Arja vas - Druga največja mlekarna v Sloveniji, mlekarna v Arji vasi, ic nekaj Icl pošilja svoje izcklke v presojo mednarodni (Jcenjcvalni komisiji v okviru Knietijskegasejma v Gornji Radgoni. Lelos so v iwcnjovanjc poslali 18 izdelkov, zanje pa so prejeli najboljše oeene doslej. Kardcvel izdelkw, predvsem iz fermcniiranega programa, je prejelo zlalo medaljo, od lega irije veliko zlato (vanilijev jogurt 1er smetanova jogurta - borovnica in Čokolada). Med dobitniki zlate medalje pa so: de.sert! - joguruwa .smelana -višnja, ananas, hruSka, jabolka in breskev, kisla smetana Mi-Icram s 3iJ-odstotno mlečno maščobo ter LCA probiotični jogurt vinogradniška breskev.

V mlekarni poudarjajo, da so medalje rezultat dela, ki ga namenjajo razvoju in novim izdelkom, s katerimi po.skušajo zadovoljili okus Čim širšega kroga polroSnikov.

■ tp

Prevent prodal dva deleža

Slovenj Gradťc - Pod jelje Preveni je po tx;enjeni vrednosti prodal .svoj lastniški delei: v podjetjih Prevent Invcsi inMon-sadria. Prevent je v obe družbi kot družbenik namreč vstopil kol soinvestitor v konkretnih projektih do njihovega zaključka -v družbo Prevent Invest kot družbenik do dokončanja projekta Steklenega dvora v Ljubljani - z dogovorom, da se družba po končani invc.sticiji likvidira, njeno ime pa se ne uporablja več. Ker so ostali družbeniki pokazali interes, da se družba ohrani kot investitor v drugih projektih - v tem trenutku je najbolj aktualen "projekt Kolizej", kar pa Preventa poslovno ne zanima -, je svoj enotreijinski delež v družbi prodal. Prevent je na enak način poslovno sodeloval tudi s podjetjem Monsadria, d. o. o., za izgradnjo I lotcla ter koiíťerenčnc-ga eentra Brdo. Tudi la investicija je končana, Družba Mon-sadria seje odločila, da bo zgrajeni kompleks tudi upravljala, za kar pa Prevcni, d. d., ni zainteresiran in jc zaradi tega svoj 45-odstoini lastniški delež v družbi tudi prodal.

Srečanje upokojencev

Graškii Gora - V nedeljo. 5. septembra, se bodo na (iraški Gori srečali upokojenei Kort^Sko-ŠaleSke pokrajinske zveze. Srečanje organizira Medobčinska zveza druitev upokojencev Velenje, pričelo pa se bo ob lih. Po pozdravnih besedah predsednika medobčinske zveze Htiberfa Mravljaka in besedah dobrodc^lice županov tromcjc, velenjskega Smk«'i Meha. slovenjegraškega Muljužđ Zano.škiirja in mislinjske-ga Viktorja Robnika, bo imel slavnostni govor predsednik društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Srečanje bodo nadaljevali s kulturnim in zabavnim pro^amom. Organizatorji pravijo, da bo srečanje ob vsakem vremenu.

■ mkp

70 odstotkov se jih v solo vozi

Šoštanj • Občina Šoštanj, ki je kol lokalna skupnost dolžna zagotavljati dnevni prevoz v šolo osnovnošolcem, ki so od nje oddaljeni več kol ítiri kilometre, bo lelos za prevoze šolarjev namenila 45 milijonov tolarjev, 10 milijonov več, kol so predvideli v proračunu za letos. V obeh .^oštanjskih osnovnih šolah namreč delež učencev vozačev znaša kar 70 od-stotkcw.

MOS v novi podobi z novo oblela)

C«lje - V sredo, B. septembra, bo predsednik slovenske vlade mag. Tone Rop v Celju odprl 37. mednarodni obrlni sejem. Odprt bo do srede, 15. septembra. Kratko sporočila letošnje prireditve jc Na ogled Evropa in svet.

Na novinarski konferencije direktor družbe Celjski sejem mag, Franc Pa ngrl med drugimpoudaril,da seta najvct^a slovenska sejemska prireditev predstavlja v novi obleki in z novo podobo. Novo obleko predstavlja nova hala, posodobljena dvorana C\ novo podobo pa evropska zasnova prireditve. Družba Celjski sejem je za naložbe namenila več kol 500 milijonov tolarjev. »37. MOS je dogodek, ki predstavlja dosežke sloveaskega gospodarstva, daje Sloveniji se večjo prepoznavnost in jo promovira.«

Na letošnjem MOS-u se bo na 60 tisoč kvadratnih metrih površin predstavilo 17l2ray.siavljalccviz34dr2av, Prireditev» ki je letos ^ bolj poslovna kot prejšnja, bo popesirilo tudi več kol 50 strokovnih prireditev, srečanj in okroglih miz.

■ tp

Prvič sredstva za vlaganja v gozdove

Agencija RS za knicUjski^ Iv^e in r azvoj podeželja letos pí vie nudi sredstva za vlaganja v gozdove - L(îlos le za nego, v prihodnje več možnosti - Kiizplsi veljajo le še do 10. s(^pienil)ia - Za naše območje na voljo 8 milijonov tolarjev

v okviru letošnjih razpisov je Agencija za kmetijske irge in razvoj podeželja letos prvič ponudila možnost pridobitve sredstev za vlaganja v gozdwe, Lelos sicer Še velja omejitev, saj lahko lastniki pridobijo sredstva le za nego svojih gozdov, v prihodnjih letih pa se obetajo možnosti ludi za obnovo in varstvo gozdov 1er po obljubah ministrstva za kme

tijstvo tudi za soudeležbo pri nakupu pripomočkov za delo v gozdu. Na razpise se lahko prijavijo vsi lastniki gozdov, ki imajo v letošnjem programu dela Zavoda za gozdove kakr.Šno koli gojitveno ali varstveno delo,

Za nazarsko območno enolo Zavoda za gozdove Slovenije je na razpolago 8 milijonov tolarjev. Lastnikom gozdov po

magajo pri izdelavi viog revir-ni gozdarji, ki so v teh dneh nenehno na terenu, zavod pa je pripravil vse potrebne izračune in dokumentacijo. Vloge so zaradi lega popolne in jih agencija ne zavrača» torej je .sodelovanje med lastniki in gozdarji zelo uspešno. Izpolnjene vloge zavod pošlje na agencijo, la pa odloči, do kolikšnihsrcdstevjc upravičen

posamezni lastnik, seveda pa dobi sredstva po opravljenem delu. Delo v gozdu nadzoruje pristojni revirni gozdar, na osnovi njegovega poročila in obračuna pa agencija Îa.çlniku nakaže nepovratna sredstva. Dela je v tem Času zares veliko, saj letošnji razpisi potečejo 10. septembra.

mjp

Katalog ljudske univerze KrOŽnO MŽlŠČe Že

Danes predstavitev sredisea za šludij na daljavo - V kaialogu vse podrobnosli o možnoslih izobraževanja - Od 7. do 15. sept(îmhra inlormalivni dnevi

Velenje - Konec a\'gusta je Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje šestič zapored izdala kalaiog izobraževalnih pro-gramovza prihodnje šolsko leto. Katalog je izšel v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno pa so ga prejela gospodinjstva v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Pdki 1er v /gornji Savinjski dolini.

V njem so nanizani in opisani programi, ki jih bodo na ljudski univerzi izvajali v novem šolskem letu. pogoji za vpis v posamezne smeri 1er način in roki za prijavo. Na ljudski univerzi bodo med 7. in 15. .septembrom pripravili informativne dneve o vseh njihovih izobraževalnih programih, o možno

stih vpi.sa in samem šolanju, ki se bodo zvrstili v Mozirju. Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji, Šošlanju, Šmartnem ob Paiči, Nazarjah in Velenju. Danes (2. septembra ob 16 h) pa bo na Ljudski univerzi Velenje potekala predstavitev Študijskega središča za študij na daljavo v višješolskih programih poslovni sekretar in komercia-li.st.

Vzporedno so na ljudski univerzi prenovili svojo spletno stran. Novost le je, da lahko uporabniki sami testirajo znanje tujih jezikov in se na osnovi rezultatov odločijo, ali izobraževanje nadaljevali, in če nadaljevali. na kateri stopnji.

■ mkp

prevozno

Velenje - Drugo krožno križišče v Velenju, pri starem kinu, je že nekaj dni končano. Tako so izvajalci, velenjski Ve-grad, celo prehiteli rok za dokončanje, dela pa nadaljujejo na cesti od krožnega križišča pri stari Nami do novega, ki jo bodo obnovili in na novo preplasiili. Ob cesti, torej pod Sončnim parkom, bodo uredili ludi nekaj parkirišč. Investicija je vredna 225 mio SIT.

MO Velenje bo iz proračuna prispevala 161 mio SIT, prometno ministrstvo pa 63,5 mio SIT

Uradna otvoritev obnovljene Kidričeve, novega krožišča in parkirišč ob njem bo konec septembra, v času praznovanja letošnjega občinskega praznika. Do takral naj bi bila dela ludi povsem končana.

■ Bš

Podjetje FORId.0.0. vabi k sodelovanju več delavcev oz, delavk

Sn^OJNE TEHNIKE, ELEKTROTEHNIKE. ELEKTRIKARJE. OBDELOVALCE KOVIN, STROJNE MEHANIKE

za proizvodnje lokacije VELENJE, SLOVENJ GRADEC. ZAGORJE OB SAVI

Zaradi širitve dejavnosti se v našem podjaQu pojavlja vse več potreb po delavcih različnih profilov z delovnimi izkušnjami.

Prav tako sprejmemo v kolektiv več delavcev z uporabnimi inm\\ in fzkuSn|am[ pri vzdrževanih delih na področju hidras^ike, pnevmatike, orodjarstva in nastavljal Cd orodij v delovnih procesih.

Ponujamo zanimivo delo, stimulativno nagrajevanje In možnost nadal|niega Izpopolnjevanja.

Delovno razmerje bomo sMenlH za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 14 dneh poobjavl na nasiov:

P0Rld.o.o.,Prelarnova1a, 3320 Velenje,Kadrovska služba.

Novo krožno križišče Je dobrodošia prometna novost v

Velenju, (foto: vos)

Ma 50 zvezd z brezplačnim avtobusom

Velenje - Organizatorji velike humanitarne glasbene prireditve »50 zvezd za otroke«, ki bo v soboto in nedeljo potekala na mestnem stadionu v Velenju, so poskrbeli, da bo iz mesta proti mestnemu stadionu oba dneva vozil brezplačni avtobus. Ob vstopu na avtobus bo potrebno pokazati vstopnico za koncert, le-lo pa bo možno kupili tudi na avtobusu. Aviol^us bo vozil na krožni relaciji glavna avtobusna postaja v Velenju-(jorica-Trtniea na Kidričevi-meslni stadion. V soboto bo avtobus začel voziti ob 16. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. DrezplaCni aviobm bo izpred avtobusne postaje odpeljal vsako polno uro, potrebi tudi pogosteje. Zadnja vožnja pa bo ob 24. uri.

Brezplačne prevoze sta omogočili podjetji Izletnik Celje» d. d., in APS, d. d., Velenje.

Parkirišča

parkirišča za osebna vozila bodo urejena pri konjereji. Komunalnem podjetju, APS-u in stari elektrarni. Vsa parkirišča bodo primerno označena, za varnost na njih pa bodo skrbeli predstavniki podjelja SintaJ, policije, ZŠAM-a in občinski redarji.

HTTT^JT^ SAKĆAS Bdaia: časopi&ná-zafo&)ižkalnRTV ■ÉÉLCL^ družba, 0j).o.Velenie Izhala ob četrtkih. Cene posameznega izvcKla Ja 300 StT. mesečna naročnina 1.200 Sfî. tnmesečna naročnlra 3.450 STT, poletna mCnina6.6S0 SÍT. letna naročnina 1^600 SIT

Uredništvo: Sons Zákonek (direktor}. Stane Vovk (odgovoriti u^dnlk). Milena KrsfiC*Pbninc (pomočnica uredrtlica), Janez Resnih. Ta^arta Podç)orâ«k, Starta Špegel (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija), Janja KoSiJta-^pegel (tetmlčna urednica). TomaîûerSak (oC^lIkovaiec). Propaganda: Ntna Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure

Senčnik (propagandista^

Sedet urednUtva In uprave: 3326 Velenje, KkIrICeva 2a< p. p. ZtíZ. lofer«) (03) 89817 50. telefax (03) 897 46 43.

TRR • Nova LB. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&5$@nasca&^l

Oblikovanje in graf. priprava: čas d.o.o.

Tisk: Tisl^ma SET d.tf.. Kaliada: 5.400 izvodov

Nenaročenlh folografij In rokopisov ne vi^čamo!

Po zaKonu o ODV je'Na$ č^* uvrščen med proizvoda Inîormaîivrtega

značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižani stopnp.

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

Svet potrdil nagrajence

v v

V iiiinulah pod streho (^lujjst lock - Častni oIk aii Sosliiiija jm) 30. so|)l(^nil)i'ii [)rinuirij liolnišnioo 'Ibpolšit^a. Janez Poles, dr. \\ml - Ohrinska n[)rava svol niku zaraouriala íjradivo

Mjhna Krstić * Planine_

30. avjiusta - SoSianj-ski SVC miki so ponedeljkovo sejo, obravnavali so 11 točk, konCalivrekordnih 35minulahî Vajeni smo njihovih hilrihscj, a lokral so pot olkli cclo lasinc re-kcTdc- O^čLsiliso sc Ic trije svetniki. neodvisni Viki Drev, ki je kol predsednik komisije za javne gospodarske službe terjal umik obravnave predloga o komunalnih tíúcsah. SoSlanjOani so (nove) poioj^nice že prejeli, nanje pa podali kup pripomb, zaio obravnavo In sprejem odlokii ne bi bil» smiselna, je menil. Svetniki s<')s0gla^li/njim. Vzadnji točki, pri pobudah, pa sla se oglasila §e svetnika \y vrst SDS, i^ter Uacioja in Vojko Krne^ii.

Rejvi m SiTUTkov(!U?

Svetnik VvM Kadojaje obudil nc^ s st>lx)lc na nedeljo na Smrc-kcwcu.kostascna travniku pred koćo dogajala, kol je rekel, dva rejv partija. Udclei^enei obehso bili mladi Šošianjćani, ki st^ s seboj privlekli tako močno ozvočenje, ki bi mu zavidal vsak orgii-nizalor velikih prireditev. Na travniku sosi, kolje rekel, dajali kontra. Lasiniku koče na za-hlcvo gostov ni preostalo drugega, kol da poklice policijo, láje na Smrckovee tudi prišla, a ni imela prav nobcjie osnove, da položaj umiri ali prekine. Na [•iurno noč na Smrekovcu je v nedeljo kazala traktorska prikoli

ca zažganih pločevnik in stranišče v naravi.

Radojaje predlagal, naj občinska uprava nemudoma, kihko tudi z i^dlokom o javnem redu in miru ali kako drugače, uredi, da se lake stvari preprečijo. In ker travnik na obmi^čju Smrekovea s^)di v občino Ljubno, naj se nemudoma poveže z ljubensko županjo Anko Rakun in skupaj z njo najde način, d<i se lo, kar se dogaja na Smrekovcu, prepreči. To soboto se menda ni dogajalo prvič.

Svetniku /M iKKlalke i/slavili liiťiiii!?

Pri drugi pobudi, dal jo je svetnik Vojko Krne/a. ludi .SD.S, pa sose tudi svetniki malo nejeverno spti^edovalL Krnežťijev svetu medpobudamižepredifigal. da v gradivo in na dnevni red katere (xl sej uvTNÚjo obravnavíí revizijskega poročila o poslovanju občine za leto 2lH)2, Ker tega ni dočakal, je na iibČinsko upravo pisno naslovil vlogo, da mu to poročilo pošljejo. So mu ga ludi, je povedal in pomenljivo dodal, da zdaj ve, zakaj je bil tak odj-ior po objavi, Ampak ^avno je sele sledilo: občinskii uprava mu jezaposre-díwanje poročila izstavila račun v viàini »celih« 492 tolaijev, čeS daje to povsem v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja! Kmežazdaj komisiji za pripravo statuta in poslovnika predlaga, da posebej

tankočutno pregleda poglavje o pravicah svetnikov in (^mogoči, da bodo ti lahko nemoteno in bre/ dodatnega zaračunavanja dobivali podatke, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Časi ni nbcan ciirckicir Bolnišnice Topolsica

častni občan Šoštanja bo po prazniku občine scpieml>ru, primarij bolnišnice Topolsica z 2CI0 zaposlenimi, ,Iane/ dr. med Ohranitev delovanja Bolnišnice Ibpolšica 1er njeno lesno sobivanjc z lokalnim okoljem, za kar si ves čas prizadeva, bistveno \'plivat<i na preptiznavnost in ugled 1er sta hkrati ključnega pomena za razvííj kraja in občine. Priznanje občine bo prejcl/nani in vneti zbiralec narodopisnega blaga Anton Zvona Cebiil, ki s svojimi raz.siavami in prikuzom delov bogate zbirke vedno znova preseneča in navdušuje, (obenem pa ohranja neprecenljivo kulturno dediščino. Priznanje občine bo prejel tudi Anion Po-titčnik iz Zavodenj. Med njegove največje projekte gotovo sodi ekoloîUco osveíčanje krajanov in opozarjanje Šuleáinov in drugih na hudo stisko domačimw zaradi onesnaženega zraka in ožganih smrek v letu lOS.^. Bilje pobudnik gradnje ceste Šos-tanj-rma in med tistimi, ki so poskrl^li» da so bila v treh letih vsa gospodinjstva v /avodnjah pokrita s telefonskimi prikJjučkL

Plaketo občine hodo podelili Jo/etii Kompanu, na številnih področjih aklivnemu lanjčanu, ki je med drugim sodeloval pri gradnji zadružnih domov v.Šaleški in Savinjski dolini. Plaketo pa so namenili itidi Ivanki Plešnik iz Raven, ki že polnih enajst let z neizmerno požrtv(walnostjo in ixirekanjem skrbi za bolnega moža. lemuje podredila način življenja in si zato pridobila nujno potrebno me-diciasko znanje. lzgosp<idinje je postala občudovanja vredna negovalka.

/a dobitnico plakete jo je predlagal kolektiv Pjitronažne službo Velenje, kije želel lako izraziti globoko .spt.xšliwajije in občudovanje do nje.

Na r»hu l)eležke se je /našla ena /Jehina

Zadnja Šo^tunjska seja je bila res rekordna. V mi-nulah 11 točk. Svetniki so služili, če sejnina denimo zna^ 15 ali 16 tisoč tolarjev, dobrih 430 tolarjev na minulo. Tudi če bodo v ol>činski upravi v prihodnje, kar pa dvomimo, zaračunavali posredovanje dodatnih gradiv, se svetnikom ni bali. da bi obu^ božali.

TUŠ zavzel Mozirje

Kar težko bi kdo verjel, če ne bi videl in doživel, celo preživel. Vsredose je Mozirjuzgo-dila okupacija veni sliki z na* slovom - popolna gneča. Gneča od enega do drugega konca kraja s prometnim zastojem, gneča okrog nove velike pridobitve in gneča v njej. Seveda gre za otvoritev novega trgovskega centra družbe TUŠ. Množice so se zgrnile od vsepovsod, najprej zastonj malicale in se drugače okrepčale, po slovesnem odprtju pa z enim zamahom osvojile prodajne prostore in se vračale polno otovorjene. Pravzaprav si bil lahko srečen, če si prišel noter, in še bolj, da si prišel ven. O toliko »opevani« množični stiski, bi lahko ob pogledu na dogajanje krepko podvomil. A je dobra ponudba očitno zares dobra. Dvodnevno veselje v šotoru ob novem sodobnem poslopju je bilo vsaj

v sredo na višku, le v čeirtekje nekoliko ponagajalo vreme. Številne otvoritvene ugodnosti, nagrade in pester zabavni program so bili močnejša vaba.

Po pozdravnih nagovorih mo-zirskcga župana Iva Suho-vcršnika in direktorja podjetja EngrotuŠ Aleksandra Sve-telška je slednji Moz.irskemu gaju izročil ček za milijon tolarjev, nato pa sla družno prerezala otvoritveni trak. Lastnik družbe Mirko TIjš je bil ob uradnem delu nevidno prisoten. slastni bograč pa je vendarle privabil tudi njega. Velika pridobitev torej za Mozirje, dolino in veliko širšo okolico.

Ne brez razloga. Celotni center se razprostira na preko 2500 kvadratnih metrih, v njem pa je skupno dobilo zaposlitev 56 oseb. V sami prodajalni 38, v dodatnih storitvenih dejav-

Otvoritveni trak sta prerezala Aleksander Svetetšek in fvo

Suhoveršryik.

h000,000,'

Darko Bele z miiijonom za Mozirski gaj

noslih pa zaenkrat še 18. Celotna naložba jc veljala 1,2 mi-ijarde tolarjev, glede na veliko zanimanje pa se ho kaj hitro povrnila,

■ JP

Navali narod...

Rok podaljšan do začetka decembra

Dr/aviii /bor je prcnl easoin spr ejel predlog o podaljšanju roka za vladanje zaíilevkov za vr ačilo vlajjaiij v javno [{^lekormrnikai ijsko ornrežj(^ - Tudi cc upj'avieerH'i nimajo zl)rane popoldne dokunientacije za izdelavo zalite\ka, naj le-ga kijul) letnu vložijo

Tatjana Podgoršek

Na osnovi pripomb in zahtev upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je državni zbor na predlog vlade sprejel pobudo o podaljšanju rokii za vlaganje zahtevkov. Podaljšali so ga za šest mesecev, po novem se bí> torej ta Iztekel 7. decembra letos.

Po besedah tvana Vatenčaku, predsednika komisije za vračanje v mestni občini Velenje jc s tem vodstvo države omogočilo zamudnikom, da še posku.sajo pridobiti manjkajočo dokumentacijo. »Upravičenci, ki so sklepali pogodbe o vlaganjih z bivšimi PTT-ji, morajo do omenjenega datuma sami vU^iii svoj zahtevek pri območnem državnem pravobranilstvu. Upravičenci, ki so gradili omrežja v skupnih akcijah in so zanje sklepale pogodbe s P IT-jl krajevne skupnosti ali občina, pa morajo dostavili svoje zahtevke do 30. novembra letos, in sicer na vložišče svoje občine. Ibliko prej ziito, da b<^ lahko občinska komi.sija zavračanje dopolnila skupni zahtevek in ga nato vložila na državno pravobranilstvo do zahtevanega 7. decembra.«

Upravičenci, ki so svoje zahtevke vložili do izteka prvotnega roka (do 7. junija letos) in jih ne bodo dopolnili, laliko sedaj pričakujejo odgovor državne

ga pravobranilstva. To jih bo seznanilo, ali morajo dopolnili ziihtevek ali pa bo v sporočilu že predlog pisne poravnave, »/.elo pomembno je, da ludi upravičenci, ki nimajo zbrane popoldne dokumentacije za izdelavo zahtevka, tega izpolnijo in vložijo. Le na osnovi tega bodo namreč upravičeni sprožili nepravdni postopekpri pri.stojnem sodišču, kjer bixlo lahko dokazovali upravičenost do vračila vlaganj s pričami, iz

vedenci in podobno.« Kol je še povedal Valenčak. na državnem pravobranilstvu že obravnavajo d(^slcj vltiženc posamezne zahievke in pripravljajo predloge pisnih poravnav zanje po enakem vrstnem redu, kol .so bili ti vloženi. Na vprašanje. aH se kaj premika glede privatizacije Telekoma, ki bo omogočila izplačilo vlaganj, pa je Valenčak odgovoril: »Premaknilo seni skorajda nič. Država se je odločila, da bo prodala svoj delež tistemu, ki bo pripravljen plačali dejansko vrednost podjetja, 'lakega kupca pa še ni.« ■

.oissažg^i.

Vljudno vas vabimo na tovariško srečanje borcev in planincev na

Graški Gori - Gorijurišev.

Letos ima srečanje poseben pomen. Šestdeset let je namreč minilo od hudih bojev XIV divizije z okupatorjem, ki so Goro juriiev za vedno zaznamovali kot hujdomoljubnega upora. Tudi letos se nam bodo na prireditvi pridružili veterani vojne za Slovenijo in policijsko veteransko združenje Sever Slavnostni govornik bo predsednik Območnega združerya borcev in udeležencev NOB Velerye, Bojan KontiCy srečanja pa se bo udeležil tudi nekdanji predsednik RS MHan Kučan. Poleg vseh, ki že tradicionalno nastopajo v na$em kulturnem programu, se nam bosta tokrat predstavila Policijski orkester in glasbena skupina Zapeljivke. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bo prireditveni pra'slor v celoti prekril s šotorom^

Vabimo vas torej, da se nam pridružite na srečanju, ki bo v yoboto^ 4. septembra 2004^ oh IL uri na GraSki Gori,

Vljudno vobiier^

AKTUALNO

Jutri začetek volilne kampanje

N('kalerc stranke so svoje kaiululaU^ do sretic pri^jšnjc^Sfi lixJna že pr<Hislavik\ (lriii>e so jiti še skiivak\ tretjo pa še iskak^ - K(k) bi ut(^finil kandidirali v 7. in 8. volilnem okraju 5. voliliie enoie?

MUena HrstiČ • Pianinc

Šuleslui dolina • Prvo nedeljo v okti'ibru, ircijcga, hodo v Sloveniji poiekalc volilve 88 piislan-œv državnega zboriu 2 poslanca pa bodo IaoIIII pripadniki ilali-jansko In madžarsk.c narodno skupnosti.

Volilna opravila v zvozi z izvedbo volilcv so pričela leći 26. julija, juiri, 3. seplembra, 30 dni pred dnevom glasovanja, pa so ludi uradno pričenja volilna kiimpanja. ki bi^ trajala do L oktobra do 24 h» ko nastopi volilni molk.

Kdo VSe se bo polegwal za vslop vslovcnskl parlamenl, bo uradno znano po tislcm, ko bo potekel rokzavIoJ^iiov kandidatur. Liste kandidatov morajo bili

vloi^ene najpozneje 8. .septembra pri volilnih komisijah volilnih enot, natojim sledi preizkus zakonitosti, najpozneje 15. septembra pa mora bili dcloćen seznam list kandidatov cwiroma lzi:reban vrstni red na glasovnicah Javna objava list kandidatov mora biti opriivljena 15 dni pred dnevom glasovanja, najpozneje 18- septembra.

Volivci Iz ŠaloBic dolino volijo v 5. volilni enoti, v 7. in K volilnem i^kraju. Preprosto povedano sodijo v7. volilni okraj volivke in volivei» ki imajo stalno bi-vali!>čc v večjem delu mestne občine Velenje, v 8. volilni okraj pa sodi del mestne občine (največjega predstavlja Desni breg) ter volivke in volivci iz oWin Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Kandidall?

Kot že rečeno, uradno o njih ne kaj dosti, le toliko, kolikor povedo sami- Se pa sliši, da bodo iz obeh okrajev kandidirali vsi sedanji poslanci, torej l^ojaii Kontič (/LDS), ki se bo za vslop v parlament potegoval tretjič, kandidiral pa naj bi v 7. volilnem okraju, v 8. pa bo barve /LSD zasl<5pal »nosanec« 'Ione ni'rHJiiik.sedâiiji n<ičeLiik javnih gospodarskih služb v mestni občini.

V drugo se bosta za sedež v slovenskem parlamentu ptxiala v boj Jožeť Kavtičnlk (LDS), ki bo kandidiral v7. volilnem okraju, v 8. pa se bo za p<^daljSanje dela po-sianca LDS potegoval Milan Kopuitar, sicer tudi župan

Občine Šoštanj, /a SDS bo, kol so govori, ni pa tega stranka prejšnji leden 5e uradno potrdila, v 7. volilnem okraju poskusi doseči parboj v parlřnicnt Fnmc Sever, obrtnik in eden zg(womej§ih svetnikov v svetu Mc.stne občine. Možno bi bilo, da bi glasove za stranko nabiral tudi v okraju, kamor sodi Vins.<aCu>ra, kjer živi. Marsikaj Iz Vinske Gore je bilo v prostor UE Velenje žc preneseno, »volivci« za državne volitve pa še ne; v 8. volilnem okraju se bo kol kandidat SDS skoraj goto-vo skušal prebili v parlament no-vinec Vojko Krneža. podjetnik in svetnik iz ŠoStanja. Pri NSi bi si v 8. volilnem okraju upali napovedati zanesljivo kandidaturo Draj^a Korena, di

re ktoqa geodetske uprave v Velenju in svetnika v občinskem svetu Svitanja, sicer pa-vsaj na kulturnem področju -enega do-javncjSih Lokcwičanov. Zna pa se celo zgoditi, da bo Draj^o Kih ren barvo slr:inke na loh volil-vah zastopal tudi v 7. volilnem okraju.

In SNS? Stranka ho v 7. volil-nem okraju skoraj gotovo kandidirala Mihaela Leiunj«. go-.stinca iz Velenja, ki je do pred nedavnega predsedoval tudi usçei^nim koSarkarjem Glektre iz Šoštanja, (řlede na lo, dasmo ga lahko videli na kravjih dirkah v Gaborkah skupaj % prvakom stranke Zmagom Jelinčičem, bi si upali namigniti, da sta tja sla žc pi'i kakšen glas iz 8. volilnega okraja.

SMS? V 7. volilnem okraju najbrž Seliasljan Bolte, sedanji svetnik v svetu Mestne občine Velenje. Atudent, absolvent elektrotehnike, v 8. volilnem okraju pa -.. lU je šc vprašanje. l)av<H rin Ibnkll. svetnik v.^\1l:mjskom občinskem svetu, se bi zdel kar logičen kandidat, a smo iz virov blizu njega slišali, da ne bo pri-.sîal v kandidatura SLS? Kan

didatov, ki bi se potegovali za vstop v parlament, j C bilo sprva - tako jc v,saj slišati - kar nekaj-Na koneu pa naj bi ostala dva: v7. voUlncm okraju naj bi kandidiral Marko Jeraj, nekdaj .svetnik v mestnem svetu, predsednik občinskega odbora SLS Velenje, po poklicu psiholog, v 8-volilnem okraju pa naj bi barve siranke z^stiîpal nekdanji župan Šmarinega ob Paki Ivan Ruknn, ki se v zadnjem času kot upokojenec ukvarja predvsem s kmetovanjem.

Kaj pa DcSUS? V 1. okraju bo stranka najbrŤ^ kandidirala zelo dejavno prodsodnict^ Univerze za tretje življenjsko obdobje Eriko Veršec, v 8. vi^lilnem okraju papodžupanjo Mestne občine Velenje Atm Rum) Hribar- Ib bi bili obenem, čq drži zapisano, tudi edini ženski predstavnici v izrazilo ma^ki družbi. Seveda pa bo, če ne prej, vse znano polem, ko bodo vložene in »preizkušene« vse kandidaturo. Tistih, ki bodo kandidirali v 7. In 8. volilnem okraju, pa bo gotovo več, kot jih navajamo mi.

Naj se bolj sliši glas upokojencev

Zfiojnjesavinjski oljinorni ()(|[)C)r i)eSUS-a vse vplixiKîjsi - {)l)eiii8ki svetniki v Ireli ()l)nnali - Na priliodnjifi volilvali si obetajo šo vee - Odliriio sodelovanje / drušlvi n|)()l<ojencev

Območni odbor Domokra-dčnestranke upokojencev Skv venije za Zgornji> Savinjsko dolino je v nekaj letih obstoja in delovanja storil velik napredek pri uspeí^nosti svojega delovanja. Ćlaniodht^ra in stranke se v ccloti zavedajo mnogih odprtih vprašanj, ki tarejo predvsem slarostnike, up4)kojence In invalide, pa tudi mlade družine z otroki. Ti stisko tudi čulijo, zak>žoiijo na svoj način pc^raa-gati, da bi slanje vendarle dvignili na viisjo raven.

Povsem jasno je, da so v ospredju njihovih prizadevanj žagale pri pokojnitîskem ii^ invalidskem zavarovanju, takoj zatem razmero v zdravstvu in na socialnem področju in j^e marsikaj Sk>di v sklop njihove pivomosli. Ibsi^zaJuevne naloge in so dobesedno življenjskega pomena, izboljšanje se-danjil) zacitv pa je seveda v največji mori odvLsnood hitreji^ga gosp^idarskega razvoja.

»Slednje gotovo velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Go-spixJarski raA'oj peša, vse preveč imamo nezaposlenih-Večjo pozornost bi morali nameniti krepitvi malega gospodarstva, saj dolina večje indu-slrije no prenese,« pravi pred-sednik območnega odbora Peter Habjan. kije tudi kandidat za poslanca v tej volilni enoti na bližnjih državnozbor-skih volitvrth-

l Ikrati je dokaj zadovoljen s preteklim delovanjem. ^Na zadnjih lokalnih volitvah smo dobili občinske svetnike v občinah Mozirje, Nazarje in Ljubno ob Savinji, z zavzetim delovanjem pa pričakujemo, da bomo še uspešnejši na volitvah čez dve ieli. Naši ljudje bi z izkušnjami, modrostjo In znanjem gotovo lahko učinkovito posegli v dogajanja v Zgornji Savinjski dolini. To

dokazujejo že sedanji svetniki, saj so JijIhtn I predlogi, pobude in pripombe na občinskih svetih dobro sprejeli. pog<?sto ludi učinkoviti. Da bi svetniki delovali Še lažje in bolje, smo uvedli svetovalni dan, torej dan za pripombo in pobude, ki je namenjen vsem ol>ća-nom, ne le članom stranke in upokojencem. Veseli mc tudi zares dobro sodelovanje z društvi upokojencev. Z njimi imamo dobre stike, s kaleri-ml skušamo reševali ra/.lične skupne zadeve.«

Po njegovi oceni in oceni stranke je Zgornja Savinjska dolina razvojno pod slovenskim povprečjem, zalo jo prav gospodarskemu razvoju treba

nameriti veliko več pozorno-sii. >»Zagolovili moramo več novih delovnih mesi, da vsaj ublažimo <.xlhajanje mladih in sposobnih iz doline. Po hitrejšem razvoju kliče tudi turizem, na katerega lako radi prisegamo, naredimo pa veli-kopremalo. Z njim in ludi.si-cer je z našim vsakdanjikom močno povezano preslabo cestJio omrežje, vključno s povezavo z večjimi sredL^ČL Prav tako čutimo znaten primanjkljaj pri telekomunikacijski in informacijski povezanosti. Vse preveč je še sivih lis pri mobilni telefoniji, preveč je področij, kamor lelovizijski signal seže prešibko ali pa sploh ne. Posebej pereče je vpraš

anje zdravstva. Dva zdravstvena dama sta občutno premalo, vsaj enega bi šc polrebo-vali v zgornjem delu doline. Hkréili potrebujemo Še en dom za starejšo, saj je obstoječi poln. zanimanja pa je 5e veliko več. Velika želja je ludi dom za invalide, ki potrebujejo posebno nego,« razlaga Peter llabjan.

»Velike in zahtevne naloge so to, ki jih ni mogoče uresničiti preko noči in z enim zamahom, če pa jih kdaj sploh želimo uresničili, bojiio najprej morali pospešili gospo-d«arski ram^,« je Se enkrat dodal.

mjp

Volilna konferenca DeSUS-a

Celje, 26. avgusta - V četrtek je bila v hotelu Evropa v Celju volilna konferencastranke DeSUvS za 5. volilno enoio, ki zajema -savinjsko» -šaleško in del koroške regije. Konferenco je pričel pred.iedjiik pokrajinskega odbora siranke Peter I labjan in jo nato predal v vodenje i/volionemti delovnemu predsedstvu. Predsednik pokrajinskega odbora, ki je v celjski regiji tudi predsednik volilnega štaba stranke je delegatom povedal, da je stranka pričela s pripravami na kandidiranje žc pred dobrim letom in rezultat je izredno kvaliteten izbor kandidatov za enajst volilnih okrajev, kolikor jih je v peti volilni enoli-V nadaljevanju konforence so sc delegatom predstavili kandidati Franc <va/.vodH, Emil Kolene, Ivan Jelen, Anion

Repnik, Peler Habjan, Erika Veršec, Vinko (îohec, Milan Mauser in Jani Kučičnik Delegati .so na Uijnih volitvah kandidacijsko listo potrdili slo(5d-slotno.V svojih predstavitvah so enolno poudaijali, da je De-SUS resnično stranka za vse gcneracijc, saj skrbi za pravico upokojcnccv in razvoj mlade generacije.

Na konfercnci je spregovoril ludi generalni tajnik stranke gospod Brglez, kije med drugim opozoril, da v predvolilnem času stranke sicer veliko govore o starejši populaciji, nobena pa jc pa ne kandidira. Siarejši pa za zaščito svojih z delom pridobljenih pravic nujno potrebujejo svoje poslance v parlamentu, saj se na koncu samo ti borijo za upokojence.

■ SP.

Družina Mercator praznuje

v Mercator Centrih, v soboto, 4. septembra.

Fotografija za 1.000.000 SIT. Glasbene skupine in animatorjl.

• Pokaži, kaj znaš in odpotuj v Terme Čatež.

• Zvriian voziček zabave pred Mercator Centri.

Vsem zvestim imetnikom Mercator Pika kartice ob nakupu v centrih, kjer praznujemo, podarjamo dvojne pike!

Dvojne jjikc vam pi>ci.arj<inti) ob mkiipii v rrgk>vin<ili Skupine Merc^atof (tUjwmwřkci Mc/c^aiof. INTERSPORT. Mo<lÍ4;ud k Mercatar Poiiiitvt» in .Merc-itor Tehnika) v spucU) twvcdcxjih Mercator Clciitrlfi.

Na vc«li prireditvi, ki $mo \o poimenovali 'Dmžina MtfCator praziuijc", sc laliko s svolimi dniyimkimi dani torograllrali za př>ířcl>no firaziiićix> raz&ravo in likraii sodelovali v iiagr^dneni žrcbanlu. Za prvo nagrado bomo podarili hon v vatlnosii 1.000.000 SIT. V družinskem tckniovaniii "Pokaw» kaj 7.nas' basic lahko dokazali, ik /.nate Oiijvcc in z nekoliko sreče pri itebaniu odpotovali na ledcn tabavc v Terme Caici. Ali pa boste svojo zabavo nasll ob lusinpu glasbenih iii plesnih skupin. Zđ vrhunec zabave pa ob 18.00 ]>ripravlÍamo presenečenje - ruiiop znanejja in popularne^ glasbeniki oiiroina glasbene skupine.

Preživite enkratno soboto v družbi prijetnih ljudi!

IVidfuliic « luni v .Meri;itk)f Ccnrrihi t.jubJfa/ia. Mirihoř. Celje, Kran), Keeper» Novo niesro. Murska î5obola. Nava Gonea. Ptuj. D dih j-tlc. Jesenice. Kanmik. Slv>vcnj gt^dn:« Trebnje In fUviic nj Koci^Skctu.

Mercat«

v družit prijmih ^uáí

ercator

UTRIP

OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA

m

Sredu, 25. avgusla

v Iraku sc še vodno spopadajo / ameriškim pojmovanjem demokracije. Nemiri vsakodnevno pobirajo življenja, zgodbe s lega dela sveta pa žal vse bolj lonejo med druga nepomembna poroeila. Tokratni daljSi spo-pad med Američani in skrajnim šiitskim vodileljem Moklado Al Sadrom 1er njegovimi borei je uspel umiriti §cle vplivni iraški ajaloln Ali Al Si.siani. Vendar pravega miru vse bolj naveličanim in vse revnejšim Iračanom lo gotovo Se ne bo prineslo. Tudi CťČenI se neizprosno upirajo svojim severnim so.scdom. Po torkovem sirmoglavljenju dveh letal v Rusiji, v kaierem je izgubilo življenje 89 ljudi, je jasno, da s(a eksplodirali i^aradi podstavljenega eksploziva, ki sla ga verjetno vtihotapili Cečen-ski samomorilki- V velikih poli-ličnih igrah, ki bodo morda že jutri povsem nepomembne, nenehno umirajo nedolžni ljudje. Nas. ki si vse le vojne trenuino ogledujemo bolj od daleč, pa največkrat vznemirjajo bolj vsakdanje stvari. Reeimo inflacija. Lelna stopnja inilacije je bila julija v evroobmočju in EU odstolka. junija pa je bila za desetinko odstotka vij^ja. Slovenija je imela po podatkih Euro» stala julija 3,7-odsloino inflacijo,junija pa 3,9-odstoino. Najvišje stopnje inflacije so na letni ravni imele Slovaška (B.3 odstotka), Madžarska (7,2), Latvija (6,7) in Poljska (4,7), najnižje pa so bile na Finskem (0,2), Danskem (1,1), Nizozemskem in Švedskem (v obeh po J.2).

Olirlek. 2(>. avgusla

Iz številnih predvolilnih bombic, katerih uporaba je namenjena predvsem pridobivanju volivcev, izdvojimo zahtevo poslancev iz SDS-a, NSi-ja, SLS-a, SNS-a in SMS-a za razpis predhodnega referenduma o sistemskem /akonu o izbrisanih. Z relercndumom naj bi naslednji sklic D7.-ja razbremenili razpravo o izl^risanih in preprečili izplačevanje visokih odškodnin- Tako vsaj menijo iniciatorji.

In če se že zgodi, da nam za pestre dni ne poskrbijo naši cenjeni pt>litik, jim na pomoč pri-skt^ijo sosednji, trenutno predvsem hrvaški- Zahtevki hrvaškega elektrogospodarstva po vračilu .^4 milijonov dolarjev dolga za nedobavljeno elektriko so neupravičeni, so tokrat ocenili na ministrstvu za okolje, kjer pa istočasno menijo, da bo řlrvai^ka zahtevala arbitražo, saj obe strani nista uspeli zbližati argumentov. Strinjata se le, da vsa odprla vprai>anja iz pretekkwti v zvezi s kr.ško nuklearko ne smejo vplivati na njeno uspešno obratovanje oz. poslovanje. Hudo bo, če bomo vse težje konflikte s sosedami uspeli reševali Sele z arbitražami.

Sicer pa bodimo pošteni. Staa' zablode ludi pri drugih vedno pridejo prav za ustvarjanje novih problemov. Poljski parlament je ob (>5. obletnici začetka 2. svetovne vojne pozval vlado, naj od Nemčije zahteva odškodnino za okupacijo Poljske.

Pelek. 27, avgusla

Naša južna soseda HrvaŠka nam vse bolj daje vedeli, da je nova vlada z nami veliko manj pripravljena na kakšne ozemeljske dialoge kot prejšnja. Ker smo tudi mi slabi sogovorniki, je seveda težava še večja. Gotovo pa nestrpnost, ki jo zganjamo na eni in drugi strani kaže predvsem na to, da oboji predvsem potrebujemo zunanje konflikte, ki potem odvračjo pozornost od notranjih slabosti. Na ponedeljkovo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da je kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in da ni določena samo meja na morju, se je odzval slovenski predsednik Janez Drnovšek, ki je izjavil, da je to samo "želja" hrvaškega predsednika.

Sobolu. 2i{. avgusla

Poletna turistična sezona se izteka in po turističnih državah že vlečejo podatke in ocenjujejo dosežke. Hr\'aški turizem je imel letos kar 4.85 milijona obiskov, kar jc po besedah hrvaškega premierja Iva Sanader-

ja največ od osamosvojitve. To je sicer okrog 5 odstotkov več kot v lanskih prvih sedntih mesecih.

V Sloveniji se nismo tako dobro odrezali. V prvih sedmih mesecih leta smo našteli 1.28.5.527 turistov oz. dva odstotka več kot v istem obdobju lani.

Julija se je v Sloveniji mudilo največ gostov iz Nemčije. Italije in z Nizozemske, občutno pa se je povečal tudi obisk gostov s Portugalske in iz Belorusije. Že leta se sprašujemo, kako to, da nismo bolj obiskani. Pa sta predvsem dve možnosti. Ali tujcem le nismo tako omamno zanimivi. kol si sami domišljamo, ali pa se sploh ne znamo ptmu-jati, saj to očitno še Hrvati, o katerih ponudbi največkrat nimamo najboljšega mnenja, to opravijo bolje.

Kadar kukamo čez plankc k sosedom, je dobro, če ob lepi hiši pogledamo tudi na dvorišče, Bogastvo je zelo krivično razporejeno tudi v najbogatejših državah na svetu. Še posebej v ZDA- Skupaj je po zadnjih podatkih v /DA 35,9 milijona rev-nih prebivalcev, med najbolj ogroženimi pa so otroci in č-rnei. Na 45 milijonov se je lani povečalo tudi slevilo prebivalcev brez zdravstvenega zavarovanja. Meja revščine je tu določena pri dohodku, ki zna.ša manj kol 9.573 dolarjev na leto.

I\cdclja. 2M. avgusla

Padel je zastor na letošnje olim-pij.ske igre, ki so marsikoga za šiirinajsi dni prikovale pred televizor. Na sklepni slovesnosti je županja Aten olimpijsko zastavo predala Županu naslednjega prizorišča, Pekinga. Iger v Atenah se bodo najlepše spominjali športniki ZDA. saj so pobrali največ zlatih odličij (35). Američani so tudi skupno osvojili največ medalj (103). Nevarno so se jim približali Kitajci (32 zlatih medalj), ki bodo v Pekingu bržkone Še bolj konkurenčni športnikom iz ZDA. Na tretjem me.stu fW Rusi s 27 zlatimi medaljami.

l^iiKHlcIjck. 30, avgusta

v New Yorku se je začel repu

blikanski šov. nacionalna konvencija republikanske stranke, na kateri bodo potrdili Geor-gea Busha za predsedniškega kandidata. Istočasno so pred začetkom republikanske konvencije potekale množične demonstracije proti politiki ameriškega pred.sednika Cîeorgea Busha.

Pivovarna Laško se je tudi uradno vključila v postopek za prevzem srbskega podjetja Knjaz Miloš- Beograjska komisija za vrednostne papirje je v soboto sporočila, da so veljavne ponudbe za nakup delnic omenjenega podjetja poleg Laškega vložile še družbe Balkan Ltd, Danone in Delta. Po do.slej znanih podal kih je Balkan Ltd ponudil za delnico najmanj, komaj 900(1 dinarjev, kar je približno 125 evrov, najvišje pa je seglo podjetje Delta z 10.000 dinarji ali UDevriza delnico. Laška pivovarna jc ponudila odkup največ 40 odstotkov delnic od 365.425 izdanih, za vsako pa ponuja približno 130 evrov.

Torek. 31. avgiisla

Na izredenem zasedanju se je sestal državni zbor in začel 1. i. 'intcrpelacijsko' sejo. Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o referendumu o izbrisanih.

"Upoštevajoč realne možnosti in objektivne okoliščine menim, da mandat zaključujemo uspešno in da smo Slovenijo pripeljali na pot hitrejšega in Še bolj pospešenega razvoja na vseh področjih," meni premier Rop. S 1. septembrom začne veljati sprememba zakona o davku na izplačane plače. Prag obdavčitve plač sc bo s sedanjih 130.000 lolarjev dvignil na 165.000 tolarjev, karpome-ni, da bodo plačila davka oproščene plače 39 odstotkov zaposlenih-

Slobodan Miloševlč naj bi danes začel s predstavitvijo dokazov. Zaradi slabega zdravja mu utegnejo dodelili zagovornika. Povabili namerava kar LňOOprič.

žabjo

perspektiva

Selivci: ptice na jug, podjetja na vzhod

Vtem črwt. ko se nekatere ptice že prif?ruvfji/jo. da se preselijo na jug. opažamo vse veC "seih'cev" ludi med misîmî podjetji. Razlika med njinù vendaríe je: podjetja (za zdaj) povsem še ne zapuščajo domačih gnezd in si v popolnosti iščejo prezr\'etja r novih krajih, pri tejsdiwi 5e\'eda tudi nikakorne računajo, da se bodo že kma-hi spel vračala. Gnezda v raznih vzhodniJi krajih size dolgo spletajo iitdi dnizhe z našega konca in sijih še lx>do. Kra je pred kratkim spet spletla novo r hn'uškem Sa mobom. Cf oren je je že prido-l)ilo zemljišče za novo tovarno v Milje\-u, luška I^rovarna sipriza-de\'a pre\>zcli srbskega Knjaza Miloša... Čepniv popolne podobnosti med pticami in takimi podjetji ravno ni, je eno gotovo: olxjjim gre za prežň-etje.

Mi pa smo nekako preživeli te olinyújske dni. Čeprav smo asvo-jih n(ij\-eč kolajn doslej, smo jih seveda pričakovali več. Tudi nekateri športniki sami so jih rïapovedo^'ali. Mnoge so najbolj razočarali rokometaši', pa ne le z igro, tudi zaradi "razbite" vrnitve domovino, nekaterim Uidi zamerijo, da se ni.so udeležiJi raznih sprejemov, ki so jih priprmili za olimpijce. Iako jih uidi ni hilo na celjski osrednji tr^, čepmv so seprai' v Celju hvalili, da inui to mesto pnr\' jTo za.'ihigi rokomeiaše\ • naj\'eč olimpijce) : Tako so pozdravili le dobitnici bronastih kolajn Urško '/olnir in novopečeno Ce-Ijanko. ki so jo tudi nekateri reix)rterji naših osrednjih medijev med prenosom iz/i t en imenovali še vedno za Velenjčanko, Jolando C-ef>lak. A treba je priznati, da tudi v Celjti sprejem bronastih deklet ni bil pre\>eč množičen. Zbralo .'ie je veliko manj navdušencev kot

na podobnem sprejemu v Z/dcn^ čeprav so tedaj lahko pozdravih šele eno bronasto dekle. V senci ohmpijskUt iger sta minila d\ a dogodka, s katerima sta se moža z našega konca vpisala v listo posebnih sveio\'nih rekonkrjeu Zgomjesavinjčanu Mateiiu Ijinarfiài je po vseh dosedanjih birokraiskih zapletih z uhndahkim letalom le uspelo obkrožiti zemljo, Celjan (LaŠčan) Ali Ulaga je z majhno jadrnico objadral s\'ei.

Sredi rtJzprav o tem, kdaj bodo kmetje dobili plačilo za škodo zaradi nara\'nih nesreč, in o tem, koliko denarja bodo dobili iz evropske malhe. so vsemu temu in še več drugim stvarem po.svetili jx>-zomosl tudi na gomjeradgonskem kmetijskem sejmu. Na težave, seveda na dntgem področju, bodo kmalu opozorili tudi slovenski obrtniki. Bliža se namreč tudi najivčja njihova sejemska prireditev. Čeprav ob v.'ieh lakih srečanjiJi prmijo, daje na njih vedno kaj novega, je tudi re.s, da so stvari, ki se ponavljajo Ijih ponavljajo) iz leta v leto. Na nekatere težave, s katerimi se srečujejo pri pri svojem delu. Za nekatere od njih pmvijo, da so podobne pn'gfAmorti: eni opozarjajo, drugi gredo mimo dalje.

Zdaj, ko se je veliko slovenskih turistov že vmih s hnaške obale^ ko so se od tam vrnili tudi mnogi naši visoki poliiiki. ki so pri .wsedih v mint prežMjali dopust, je znova poslalo aktualno \praš-anje državne meje. Z.a ene ta je, za druge je ni, vseka h?r pa z njo mnogi niso zadovoljni. Ne razdvaja le nas in jug<A'zliodnih sosedov, ta drža^ma meja razdx aja tudi mnoge Slovence same.

■ k

Prvi šolski dan

Matjaž Dragar

Pni šolski dan v novem šolskem letu je zagotovo eden bolj časi^>eno oban'anih dni u letu. Spomnijn se, da sem kljub temu, da sem imel zelo rad počitnice, pni Šolski dan vedno pričakoval z ne.sirpnostjo. l.epoje srečati stare prijatelje, nove sošolce, sošolke... Začetek Šolskega Icla začneš sj>raznimi zi'ezki, novimi knjigami, predv.sem pa .sipoln trdnih sklepov, obljubiš si, da ho lo leto boljše, da boš dntgače pristopil k stvori

Mediji v zadnjiit dneh o .šolsrxtt veliko pišejo in prebnitije mogoče, kolikšen je vpis v posamezne šole, pa tudi o spremembah, kijih je v našem šolst^nt zares veliki). Mene je od vsega, kar sem o šolstvu v teh dneh prebral, najbolj presenetila injor-macija, da letos več kot polovica osnoimošolcev vkljttčena 1' oddelke podaljšanega hi\'anja. Podaljšano hi\-anje med mojimi sošolci ni bilo priljubljeno, tudi jaz ga takrai nisem mand. Raje sem se z žogo ignd zima j, sprijateljim na cesti. Čas do takrat, ko so domovprisH starši, je /w7 moj in nikoli se mi ni zdel predolg. A ko ponwlim na s\'oj delovni čas, je zade\'a drugačna, lùia izmed sti'ari, s katerimi sem se moral .soočiti, ko .sem začel redno službo, je bil >^ei'ropski* delovni čas: od 9:00 do 17:00. In ko sem na hitro preletel delovni čas mojih prijtue-lje\', sem ugíHovil, da so službe, ki trajajo »samo'^ do 17. ttre» prrwa redkost. Ko smo pred leti za Zlati bolyen telefonsko klicali marketinške oddelke slovenskih jwdjetij, .smo .še devetnajsti uri dobih na delovnih mestih večino klicanih. Tako danes veliko .staršev dela cele dne} i'. Zm njihove otmke je Šola, in kot kaže ludi podaljšano bivanje, najbolj prepnxsia rešitev. Otroci .so zaposleni in predvsem na varnem, če že ne more dntžina popoldne\'ov preživljali skupitj. Časa za miren pogovor o domačUi nalogah in Šolskih obvezrtoslih jevna.^ih domovi)i vse manj in starši pogosto čutijo šolo kol svojo dodatno obremenile^'. Je zaradi tega toliko govorjenja in pisanja o preobremenjenosti osnovnošolce\'? Tudi minister za Šolslw je na zadnji tiskovni konferenci pred začetkom šolskega leta go\'oriJ o tem. da bodo poskušali razbrementíi osnovnasotce. V zadnjem trileiju devet letke lx)do lahko mladostniki, ki ôaijo, da so preobremenjeni, izbrali samo d^'a namesU) treh izbirnih predmetov. Ta demokratična svoboda izbire in dopustnost presoje o preohremenjeno.sti osrtovnošolcev je zelo zanimiva. Javno polemiziranje o preobremenjenosti pa je lahko tudi hoja po tankem ledu. Zelo hitro in zelo enostavno je namreč začutiti, da si preobremenjen.

Naš vstop v zahodni svet nam ho prinesel seveda veliko novega. Nekatere st\'ari, ki so se nam pred leti zdele nepred.stavljč\'e. so tukaj že .sedaj. V šolstvu se vse pogosteje uporabljajo besede tnnega kapitalti: odličnost, projektni pristop, .standardizacija, zagoia\'ljanje kakomsd, primerljivost na ei'ropski ravnil Kakor tudi v našem žiiijenju. Vse stvari morajo biti točkovane in eksterno preverjene! A moj bratranec si s tem k .sreči še ne dela skrbi VeseU se začetka novega šolskega leta. V osmi razred gre. čaka ga šola r naravi, plesne vaje, zakljtični izlet in športni dnci'L, lahko se lx) izkazal v košarki... Sola zanj in upam, da za veliko šoiarje\', ne pomeni le sire.sa in samih ne bodi jUt treba obveznosti srečno!

MESTNA OBČINA VELENJE

Urad župane in sptošnih zadev

Obvestilo za javnost

Javna tribuna o poteku del pri izgradnji krožišča na Kidričevi cesti v Velenju

Mestna občina Velenje obvešča občane, da bo v torek, 7. septenûbra 2004, ob 18. uri organizirala voden ogled gradbišča izgradnje novega krožišča na Kidričevi cesti. Po ogledu gradbišča bo v prostorih Doma icrajanov KS Stara vas na Koroški cesti 40/b sledilajavna tribuna na temo izgradnje omenjenega krožišča. Na javni tribuni bodo sodelovali župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci ter predstavniki izvajdskih del in nadzornega organa.

Tadeja Mravljak Služba za odnose z javnostmi MOV

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

Po več kot 20 letih imajo znova dom krajanov

(loprnv (lom krajanov ni l)il njiliov, so v KS Lokovica zanj ski holi kol (lobi i řjospotlarji - Do konca Icla naj bi |)oso(lobili ( esliii odsek in 'Aa(vl\ inlonzivno [)ri|)iave na unnliUn' kafiali/acije

Tatjana Podgoršek

Po večletnih prizadevanjih so krajani krajevne skupmisli Lo-kovica pred nedavnim vendarle pridobili nazaj dom krajiinov. WcC kol 20 Ici je bilo polrcb-nih, da smodolnii objekt - ne sicer v lasinišivo, ampak nam ga je dala Občina íoslanj v upravljanje, kar je kljub temu bolje, kûi je bilo. prej, ko dom ni bil nai smoga ohranjali »pri življenju« po najboljših močeh, sedaj bomo poskušali /anj skrlic-li šc boij zavzelo.« jc povedal Boris Lamhi/«r, predsednik kni-jevne skupnosli Lokoviea.

Stroške za vsa dela, ki so jih opravili pri v/drî^evanju doma doslej, so plačali s sredsi\'i krajevne skupnasii, marsikaj pa so pv"«iorili ludi z udarniškim delom. Lani so - na primer- uredili sejno sobo in siopnii^čc ter dei giirderob, prav sedaj obnavljajo sanilarije, čim prej pa bi radi obnovili sircho. »Poseg je nujen. Glede na lo, da smo za dom do sedaj skrl^li sami» upamo, da nam )>o lokrai pri takc^ velikem zalogaju pomagala ol>Čina. Dom krajancwje priljubljeno zbirali.šče krajanov, Tu imajo sedež skoraj vsa dra^tva, ki delujejo v kraju. E>vorana v domu je sicer res majhna, a je

vse, kar se v njej dogiija, lega pa nI lako malo, prijetno.«

Do konca Icia nameravajo v KS Lokoviea prevleči 7. asfalino prevleko §e cesini odsek Križnik-Pisirvvredntwli milijona lolaijev, Med drugim naj bi prisluhnili poirebam in zahle-vam krajanov po ureditvi cídvcxl-njavanja na nekaterih cestnih

ve prednostnih nalog iz dolgoročnega programa krajevne skupnosti, kol sta nadaljnja iz-gi adnja toplovodnega omrežja in ureditev kanali>:acije. Jle v jeseni naj i^i b(ilj zavrelo začeli priprave na ureditev kanalizacije, aktivnosti za izgradnjo toplovodnega omrežja pa naj bi znova slekle konec prihodnjega <y/i-

Dom krajanov, ki so ga pred nedavnim dobili v upravljanje, je priljubljeno zbirališče krajanov. Tu imajo sedež tudi skoraj

vsa tamkajšnja društva.

odsekih. »Za kaj več ne bo denarja. lako kot druge krajevne skupnosli v občini Soîllanj je namreč ludi naša podprla prizadevanja /a izgradnjo nove osnovne iole in lelovadoice v Šoštanju, To se pozna.«

Vendar pa je Boris Lambizer prepričan, da tovrstna prizadevanja ne bodo zavrla uresničit

roma vzačelku leia 2iiOrî. »(ile-de na dasedanji potek pogovorov upam, da bomo spomladi prihodnje leto vendarle lahko p^wtaviii bazo za GSM-omtóje in s tem (îdpravUi sivo ILso na piv dročju sod(^bncjŠc iclck<"»muni-kacije,« je dejal predsednik KS Lokcïvica Boris Lambizer.

Napad lubadarja letos

V#| ■ #v#

sibkeisi

IMa naš(nn ()i)ni()ríu icîlosnji napad podlubnikov ni prehud - Velike težave imajo v i>oz(l()\ili južne Sloxenije-V Zgornji Savinjski in šaleški dolini so nunali do kon( a julija posekali 6.7(M) kubirnili nu^lrov dr e\ja - Stalna |)ozornosl je \ seeno nujna

Letoj5nje vreme jc bistveno manj naklonjeno razvoju lubadarja kol lansko, vendar .se gozdarji in Inslniki gozdov v posameznih predelih Slovenije vseeno spopadajo s tem Škodljivcem, ki je doslej skupno povzročil že za preko pol milijarde tolarjev .5kode. /aradi posledic in nadaljevanja laaskega napada podlubnikov in novih žarišč, ki sose pojavila sredi avgusta, bo letos posekanega bistveno več lesa kot lani. Do konca julija jc bilo v slovenskih gozdovih zaradi lubadarja prizadetega 2f>5-494 kubičnih metrov drevja, stroške za opravljeno sanacijo pa so gozdarji ocenili na 250 milijtmov tolarjev. Od tega je I7l).()(J(l kubičnih metrov posledica lanskih žarišč, letošnja škoda bo torej bistveno večja od lanske. Delavci Ziivoda za gozdove Slovenije $0 postavili približno 64U0 lovnih pasti, v sodelovanju z lastniki so postavili 1900 lovnih nastav, samo za varstvo pred podiubniki pa so gozdarji porabili preko i^O.OOO delovnih ur. Na nazarskem gozdnogospodarskem obiîîoêju, torej v gozdovih Zgornje Savinjske in Šaleške doline, na srečo letos ni večjih težav. Veliko slabše je

bilo lani, ko so morali zaradi lubadarja posekati preko IS.OíH)

Marjan Denša: »Skoda zaradi iubadarja letos ni pretirana. vseeno pa moramo biti nenehno na preži.«

kubičnih metrov drevja, kar je 12 odstotkov letnega poseka. To je visoka številka, ki je bila višja samo leta 1994. »Po lanski nesreCi smo se gozdarji in lastniki gozdov zelo potrudili in sanirali vse lubadarke. Zato je imel škodljivec zelo malo možnosti za zaleganje. Poleg tega namje šlo na roko tudi letošnje vreme z veliko padavin in vlage, pa tudi nadzor gozdov smo začeli zelo zgodaj. Ze po

zimi smo pi^sekali vse, kar smo sproti odkrivali, izvedli smo iz-obražcvajijc za lasinike gozdov 1er postavili veliko lovnih pasti in lovnih nastav. Slednje st^ drevesa, ki jih posekamo in nato privabljajo lubadarja. Koje drc-vos temi podiubniki zasedeno, /alego uničimo z ognjem ali na kakšen drug način,« pojasnjuje Marjan Denša z nazorske območne enoie Zavoda za gadove Slovenije.

Jasno je, da powem brez Škode vendarle ne bo šlo, predvsem zaradi ob lanskem napadu oslabelega drevja, zato so letos vseeno odkrili nekaj večjih ali manjših žarišč. «Do konca julija je po naših ocenah luhadar napadel 6.7i)0 kubičnih metrov drevja, pred koncem avgusta pa seje številka povečala še za približno 800 kubikov. Po naših (Kcnah to ni veliko, seveda pa zaradi tega nc smemo spati. Stalno moramo bili pozorni in pravočasno pasekaii sleherno lubadarko, ki jo odkrijemo. S tem pač najbolj koristimo samim sebi, saj ohranjamo gi)zd zdrav in zagolavljiuno kakovosten les.« je še dodal Marjan Denša.

»Nikoli ni prepozno!«

7()-lelni hVane /aeirkovnik i/ (/av<' je v (i\(^h lelih î)0-kial pr(^hodil 28 kilonielrov dolso Martino\o pol - Takšen užitek, ko! ^a nudi narava, bi ležko nadonieslil s eini drugim

Tabana Podgoršek

Pred dobrima dvema letoma se je Franc Zncirkovnik iz (tavc, ki je junija letasdopolnil 70 lei, prvič podal po 28 kilomcircw dolgi Martinovi poti po mejah občine Šnwtno ob Paki, Minulo soboto jo je prehodil že pcl-desetiČ, kar pomeni 14ÍH) kilometrov.

Nasproti mije prihajal, kol da bi se vračal z malo daljše gît sprehoda, česar pa ne bi mogli reči za skoraj 20 let mlajšega .šmarške-ga župana Al(»jza Pod^or.šk», ki gaje spremljal na jubilejnem pohodu. »Oče je bil Martin, bratje Martin, jaz pa sem Franc in hodim po Martinovi poti. Največkrat se po njej podam kar sam,« je začel pogovor in nadaljeval: »(jibanje v naravi mi zelo prija, vliva mi energijo in me navdaja z dobro volja lakšcn užitek, ki ti ga nudi narava, bi človek kar ležko nadomestil sčim drugim.« Najhil reje je prehiîdil Mar I inovo pol v treh urah in dvajsetih minutah, mijiulo soboto pa je zanjo potreboval .Štiri ure in pol. Pohodništvo oziroma planinar-jenje ga je prevzelo po ženini smrti pred štirimi leti. Prej si zaradi njene bolezni ni mogel oprtali nahrbtnika na ramo, si na

deli planinskih čevljev tervzeii v roke palico, pa hajd na pot. Zalo sedaj posku.^ nadomestiti izgubljeno, kolikor se da. »Nikoli ni prepcy/no. Lelossena Triglav nisem pt^dal, ker sem ugouwil, da je t)koli nas veliko hribov, ki jih je vredno prehodili oziroma

Čeprav je Franc Zacirkovnik že prehodil 28 kilometrov dolgo pot, tega ob prihodu na cilj ni bilo videti

se povzpeli na njihove vrhiwe.» Samo letos se je že povzpel na Kamniško sedlo. OLšcvo, na Peč. namerava se Še podadpo mejah obiine Polzela (dasicj gaje tod vodila pot že desetkrat), na 38

kilometrov dolgo p(n po poteh okupirane Ljubljane (lokrai drugič), ob prazjiiku občine Šmartno ob Paki po Martinovi poti ter na šest ur trajajoč pohod od Pla nša nekega jezeni, Ceftke koče, Zrela Kranjske ledine do Savinjskega sedla, Okrešlja in na Lo-garsko di^lino. L^mije lopot, poleg še nešteto drugih, prehodil karšlirikrai.

Francu konjiikov ne manjka. Mcd drugim mu gre v zadnjem času dobro od rok izdelovanje pohodniških palic. Za slednje ga je navdali Davo Kmičar. »Sicer pa bi mc^rali priti k meni v Gav-ce, da bi vam vse pokazal- Videli bi kar nekaj reprodukcij v sve-Ui umelnc»t i poznanih slikarjev, veliko Ibiografij. Včasih sem bil namreč vojaški fot^^af, ukvarjal sem se z aero foii>gralijo, na le-lala sem nameščal kamere ... o, pa še kaj bi se našlo.« Čemu bo Še kolikor lolikoslužllo zdravje, .se zlepa ne bo ustavil. Tudi po Martinovi poli se .še ne bo kmalu naveličal hodili, saj jo želi prehodili vsaj lou-krat. lako kot za 50 pohod po omenjeni poti mu je šmarški žup^in Alojz Podgoršek obljubil, da g<i bo -Če bo le mogciče -spremljal tudi na stotem.

Gozdarji tudi v nadškofijskih gozdovih

Zavod za í>í>/^dove bo usmerjal gospodai j(Mij(^ ludi v nadškofijskih ř>o/d()\ih - Zakon o ijozdovili no pozna razlik v lastnišlvu - V leni olKlobju kopica pravnih ležav pri odloebali za sečnjo

Znano jc, daje mozirska upravna enoia pred časom izdala sklep, s katerim je prenesla v začasno uporabo ljubljanski nadškotlji preko 8.000 hektarjev podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov. Nadškofiji vrnjenih površin bo s sklenjenim postopkom vračanja verjetno bistveno več, zaposleni na zavt)du za gozdove pa zaradi tega niso pretirano zaskrbljeni.

»Ta sprememba v lastništvu, tudi ko bo di'ikončna, za nas naj ne bi pomenila nobenih večjih ležav. Zavi^d za gozdove inora namreč po jrakonu o gozdovih načrtovali in usmerjati gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo. To pomeni, da se delo gozdarjev ne bi smelo spremenili ali biti kakorkoli ogn^ženo kljub spremembi lastništva. Tako pač določa zakon o gozdovih,« pravi direktor na-zarske območne enote Toni Breznik.

Imajo pa na zavodu za gozdove zaradi te spremembe precej dodatnega dela. Po sklepu upravne enoie namreč nadškofiji niso bila dana v začasno

uporabo vsa podržavljena zemljišča in gozdovi. Na zavoda so zato morali izločili vse parcele. ki niso bile vrnjene, da imajo natančne podatke o parce-

Toni Breznik: »Zaradi vrač' anja gozdov ljubljanski nadškofiji obstoj zavoda za gozdove nI ogrožen«

lah .kiso bile vrnjene, in tistih, ki niso bile in so zaenkrat še ostale v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Vse te podťilke so morali zbrali najprej zase, pa seveda ludi

za sklad, gozdno gospodarstvo in nadškofijo.

Poleg lega se je pojavila kopica pravnih problemov, ki še niso rešeni in gozdarjem pov-zrc^aji^vcliko težav. Toni Breznik: »Trenutno je pov.«icm nejasno, komu naj izdajamo odločbe o sečnji. To je pomembno prav v lem času, ko se pojavlja lubadar in je treba dre-ve^sa posekali, mi pa ne vemo, na koga naj na&lovimo odločbo. Zakon o gozdovih narekuje, lakšnoje tudi naše stališče, da je treba odločbe izdati lastniku gozdov. Formalno jc lastnik Še vedno sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa odločb noče več sprejemali in zagovarja drugačno pravno stališče, da moramo lorej le odločne naslovitinanadškofijo. Močno upamo, da bomo uspeli to pravno zagato rešili čim prej, da bo sečnja potekala normalno, kar še posebej velja za slučajne pripade zaradi lubadarja. Rešitev se seveda nagiba k temu, da bomo odločbe začeli izdajali ljubljanski nadškofiji.«

■ iP

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

Uresničili še enega od svojih strateških ciljev

Veloïljska jo v Samoboru m llrvaškcíii odpila s\()i iiais()(l()l)íK»}ši in najverji naku[)ovaIni rciilcr- Lotos naj bi na lir\a8korn lvi>{\ doso^jla 40-o<lvSlotno rasi

Tatjana Podgoršek

Velenjska Era jc skupaj s hčerinsko Uru^ho Era Ibrnado iz Kar-kwcapred leđnom dni 7a poslw-ne parmcrje, minuli pelekpa /a kiipcc odprla nov nakupovalni cenicr v Samoboru na Hrvaškem. Cîrc za Erin največji k) najsodobncj;>i irgovski cciv.rc s cclovilo ponudbo na enem me-slu. Poslavila ga je ob vpadnici z avtweslc vSamnbar-/agrcb injc k šliri kilometre oddaljen od slovenske meje. Vrednost naložbe je 15 milijonov evrov. (iradiii so ga začeli oklt'sbra lani, i/vajalee dclpa je bil velenjski Vegrad (vi-roma njegovo podjetje v Zagrebu

Cenier, v katerem dela 300 ljudi, se ra7prosUra na 33 tisoč kvadratnih metrih površine, od legajo prodajnih 14 lisnć. Glavnino ponudbe predstavlja Erin hi-permarkei na 240tl kvadratnih metrih prodajnih povr>in in Eri-na doslej največja specializirana prodajalna Adul na 3800 kva-drainih metrih. V objektu je fň 30 najcmni^kih lokalov, ki ponujajo praktično vse: od oblačil, obutve priznanih blagovnih 7namk. do i^ač, papirnice, banke. lekarne, cvetličarne, loterije. Tu je tudi večnamenska restavracija. V Eri menijo, da sla ponud

ba in razpoloženje v centru privlačna za najširši krog kupcev vseh starostnih skupin. Kot je povedal na novinarski konferenci pietl otvoritvijo predsednik družbe Elra Velenje Gvi-do()mtaclič,soz novim nakupovalnim centrom v Samoboru izpolnili ie enega od svojih strateških ciljev, ki jih imajo na ozemlju bivše Jugoskivije. Njihova prednost pred drugo konkurenco so cclovita in široka po

nudba izdelkov, fleksibilne cene in zapcïsleni. Z izgradnjo centra in nekaterih novih supermarke-lov prcdw>em na področju Karlovca, Like in Isire bo Era leU)s realizirala ze 30 odstotkov svoje dejavnosti na trgih izven slovenskih meja. Ri načrtih želi priti ssvojo ponudbo î^ivil in neživi! v vsako slovensko vas. Podobno strategijo snujejo tudi na hr-vaiskem trgu, uresničili pa jo bodo v okviru največjega srednje

Nakupovalnf centre so s spustom balonov simbolično predaii svojemu namenu: od leve proti desni: predsednice uprave Ere Veienje 6vido Omiadič, državna sekretarka za podjetništvo Republike Hrvaške 7a;ana Kesrc Šapió, minister za dom, družino in soc/d/r?e zadeve RS dr. Vtado Dimovski In namestnik župana zagrebške županije Josip ^amibrač.

Na poticah Eri nega tiipermarketa je od 70 do 80 odstotkov Izdeikov hn/ašklh, 10 odstotkov slovenskih proizvajalcev, približno S odstotkov blaga pa sodi pod blagovno znamko mednarodne trgovske mreže CBA.

evropskega združenja CBA, ki ima sede?, na Madžarskem. Era je postala polnopravna Članica tega združenja n<wembra lani. I litra rast Ere na trgu sosednje [ Jrvaske se je, po prepričanju i/vršnega direktorja Ere Tornadih P«tra IVžanju začela marca lani s sklenitvijo slratci5kega partnerstva s podjetjem Tornado Bakin. Ta se je v začetku leta preimenoval v Era Tornado in ?h-scda s 3.2 milijardami kun prometa nn leto drugo mesto v okviru združenja ( 'BA Pred letom in pol je zaposloval nekaj manj kot 300 delavccv, danes jih zaposluje 600. Lani je za širjenje mreže markelov in supermarke-tov namenil približno 30 milijonov kun. Letošnji plan prodaje je večji za več kol 40 odstotkov v primerjavi z lanskim» dosegli naj bi 620 mOijonw kun prometa.

Na čctrtkt">vi otvoritveni sUwcs-

nosti, ki se je je med drugim udeležil ludi slovenski veleposlanik na HrvaŠkem Pet«r BvkeS, seje (fvido Omladič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uspešni uresničitvi projekta. Izrazil je upanje, da ho nakupovalni ecnter pos\a\ mesto prijcinega nakupa na enem mestu in družx:nja vseh generacij kupcev z obeh strani meje.

Zadovoljstvu, ki sla ga oh pridobitvi izrazila 'rajama Ktfsič ŠapiČ, državna sekretarka za podjetništvo Republike] 3 rvaške in namestnik župii na zagrcbžke županje JiKsip.lambniC.sc je pridružil tudi minlslerza delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije dr. Vliidc) Dimovski. Erin nakupovalni center v Samoboru je označil kol pridobitev, ki kaže, kako zelo pomembneje razvijati \vzi s HrvaŠko. »Slovenija in I irvaška sta g<^spodarski partnerici in upam, da bodo tu

di vhi>dočc na obeh straneh meja razmišljali o ptívcčanju gíxspo-darskih aktivnosti in uresničitvi tudi drugih projektov, ki bodo omogočili viSjo blaginjo državljanov obeh držav.« Oeprav bi bil Dimovski bolj vesel pridobitve ntwih delovnih mesi doma,je menil, da sc Slovenija ne more skrivatiza modernimi tokovi glo-i'»alizacijc in širjenjem podjet ij v tujini. Nenazadnje tudi vsaka nova naložba v tujini povečuje možno.sti za boljše življenje državljani w in dr/avljank doma. S svojo naložbo v Samoboru Era ni piiskrbela le za večje zadovoljstvo potrošnikov, ampak tudi za druge. Tako je namenila .30 tis()č kun Centru za vzgojo, izobraževanje in uspasubljanjc mladih Samoborski Lug, postala je spt)nzor tamkajšnji ženski roko metni ekipi, poskrbela pa je tudi za prometnih ureditev v okolici nakupovalnega centra. ■

Gorenje se siri v Srbijo

l\a ol)ni()čju Valjeva v Srbiji t)o (ioronjc poslavilo lovaiiio ř>os|)()(liiijskili aparatov in sodol)en l()í»islKTio-(Íislril)U(1iski renier - I^osiovanje ob |)oílelíu uspešno

Mira Zakoáek

Nadz<irni svet Crorenja je v petek ^xenil pi'ïskwanje v letiïsriiem polletju. Z rc/ultati, ki so ustvarjeni v i/gemno zahtevnih in zapletenih gospodarskih pogojih, so bili zadovoljni, V prvih šestih mcsecih je namreč ustvarila Skupina Ciorenje dobrih 99 milijard t(ilarjevčistih prihodkov od prodaje. kar je dobrih 9 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega IctiL Cisti poslovni izid pa je znašal milijardo 797 milijo-m7v,kar je poltrelji odstotek več kot lanivenakcmobdobju, Prihodki družbe Gorenje pa so znašali v enakem obdobju malo manj kot 69 in pol milijard Ui-larjev, kar jo dobrih 15 odstotkov več kol lani ob koncu polletja. Ob tem so i/ka/ali 2 milijardi 149 milijonov tolarjev Čistega poslovnega izida, kar je 1.6 odstotka več kol lani.

Na poslovne rezultate je zelo negativno v]*) I ivala i/jeinno visoka rast cen nafte in strateških re-promaterialov, šc posebej pločevine, jeklenih izdelkov in neželeznih kovin. Prav zato intenzivno iščejo druge, alternativne materiale in nabavne vire. Selektivno bodo tudi dvigovali cene gospodinjskih aparatov in izboljšali strukturo prodaje, poslovanje pa bodo na vseh področjih še racionalizirali.

Gorenje sc intenzivno širi na trge bivše Jug("«lavije, in to ne le s prodajnimi aktivnostmi, Med dru^m so 26. avgustii kupili slabih 6 hcktarw veliko zemljišče v industrijski coni Valjeva v Srbiji. Tam nameravajo zgradili sedemnajst tisoč kvadratnih metrov veliko lovarno gaspodinj-

vici prihodnjega leta. V njej bodo zaposlili od 200 do 250 delavcev, ki naj bi letno proizwdli 300.tl00 aparatov. Kasneje pa bodo proizvodnje zmogljivosti nad^ajevali.

V Srbiji i^odo izdelovali aparate pod vsemi blagovrumi zjiam-kami Gorenja. Startali bodo s

Belo tehniko bo Gorenje že v drugi polovici prihodnjega leta

proizvajalo tudi v Srbiji

skill aparatov. Pred nakupt^m so poglobljeno analizirali poslovne jDriložnosti na celotnem trgu jugovzhodne Evrope. S to izgradnjo bodo pridobili na tem pomembnem trgu status lokalnega proizvajidca 1er tako okrepili svoje oskrbne vire ter razvili nove dobavi t eljske odnose.

Računajo, da bo proizvodnja v novi lovami stekla v dru^ p«.)kv

proizvodnjo zamrzovalnih skrinj ter delom programa hladilno-zamrzovalnih aparatov, nato pa bodo proizvodni program postopno širili.

Hkrati bodo na novi lokaciji, ki ima ixilične železniške in cest-nc povezave, jxstavili tudi cnaj.st tisoč kvadratnih m etrov velik logi stično-dist ribu cijski center za širšo regijo. ■

ADUT

THûf Hîû^ dóm

PLAMEN

[NnriiMîmTDOfmL

Za hladne dní Cedilniki, peči In lîtozeleznl kamini PUUHEN, ki jih odlikuje sodoben videz in preizkušena vrhunska kvaliteta.

štedilnik Plamen 145 kamin Franklin pe( Nero 8 kamin Maestral kamin Eko

cena s nopustom

134.613,00 115.053,00 60.719,00 100.029,00 185.883,00

Trgovina 2 živilskimi In nežlvllsklml Izdelki, d.đ., Prešernova 10,3504 Velenje, www.era.sl

SOLSTVO

Naiveqi zalogaj - devetletka v 3. oziroma 4. in 8. razredu

Na osnovjiili šolah so porilniški řas izkoristili za iiajnuinejša vzcli žcvaliia dela - I^i oi^i arnskih iiovosli iio l)o - ZačcUík pouka na vctcnjskih šolali ol) 8,15 uri

Tatjana Podgoršek

Po več k.01 dvcii mcsccih sc jc včeraj znova t)glasi! Šolski zvoncc in oznaCil zaítíiek n^wegašíiLske-ga leta - enim v jezo, drugim v veselje, V osn(wnih Šolah po Sloveniji JC lelos 173.100 oirok ali 'A\ slahih 5ÍHH) mftnj kol minulo Šolsko leto. Kol so naptwcdali, ho prviC več otrok vključenih v program devcllcikc koi v programu ťwemlelke.

Po podatkih I/ minulega ledna je v devetih osnovnih šolah v oblinah Velenje, Šoštanj in Smarlno oh Paki 3962 uíenccv, od lega jih je pivic prestopilo .ski prag4l7. In kako so po posameznih áoiah i/koristili počii-niiki Cas?

IVIrsina ohriiia

Ravnatelji tolih osnovnih M v mcslni ohčinj Velenje so pcwe-dah. da so minula dva meseea v okviru možnosli pt^lepSali posamezne uCilniec in druge prostore. kar pomenu da so po vet^ini oprîivili najnujnejša vzdrževalna dela in s leni zadovi^ljili predpisanim siinitarno-higicnskim pogojem. Programskih novi'istl niso predvideli. So pći vpripravah na novo SoLsko leto precej poz.or-nosti nan'kenllj najve(}jemu zalogaju - zahlcvam devellelnega programu v tretjih oziroma (ietr-lih in osmili razredih. Na vseh

Šiilah v Velenju, razenna Šoli ( Ju-stava Siliha, so premaknili zaèe-lek pouka na kasnejši Čas • na 15 un\ Pouk bodo zato kt>nêali kasneje, kol a^t ga lani, vendar nikjer bolj pozno kol ob 14.30 uri.

»Priprave na novo .šolsko leto smo podredili zahievam uvajanja devellelnega programa. Pri tem smo se p<")skuSali čim bolj (prilagodili učencem in sian^'m. Sola je potrebna temeljitih vzdrževalnih posegov, a smo zaradi pomanjkanja denarja lahko Siinirali le del strehe na avli. KJjub lemu smo postorili vse za uspeáen začetek novega Solskeg^i leta tako na.slrokwnem, kadrovskem kol mate rialno-tehnič nem področju,« je podčrtal Tuna Skok. ravnatelj i^ole Mihe Pin-tarja Toleda. Povedal je še, da obiskuje pouk na eenlralni šoli 4^)8 otrok, na podružnici v Plešlv-cu pa 12. Novincev imajo na centralni šoli 42, v PleSivcu 6. Po zagotovilih Alojza Toplaka, ravnatelja !>ole Gustava Siliha, .so med počitnicami opraviJi naj-nujnej^ vzdrževalna dela, zamenjali so še drugo tretjino oken, Tudi v novem .šolskem letu jim primanjkuje šolskega prostora, nekateri njihovi učenci pa bodo morali k uram telesne v/goje v Rdečo dvorano- učcnccv imajo na seznamu ali pet manj

koiv lanskem šolskem leiu. Novincev je na centralni šoH približno 30, na podrui^nici v íenli-Ijupa 14oziroma 15, Med prednostne naloge v novem Šolskem letu so poleg ze utečenih projektov zapisali Še eko Šolo kol način življenja, ptxspešenc^ nego vanje slove nskega jezika, več pozornosti naj bi namenili nadarjenim in .s^Kialno ogroženim otrokom, s skrbništvom starejših učencev nad mlajšimi pa naj bi poskrbeli za vecp varnost slednjih,

V šolskih klopeh na š^^Ii Salek sedi v tchdnch421 otrok, od lega imajo 43 novincev. Po l>cse-dah ravnateljice Iiene P<ilianšek Sivkii se wselijo srečanja / učenci, poskrbeli .so za vedro razpoloženje med njimi in medza-pmlenimi. Učenci so ob prihodu všolo lahko opiizili pi:>iepsan družabni pros (or v jedilnic i, klopi na hodnikih, urejeno učilnico za tilnes - predvsem za potrebe izbirnih vsebin športne v/gojc, nekaj prepleskanih učilnic in očiščena tla. Pri pouku jim bo v pomoč kar precej novih didaktičnih pripomočkovza poukTt^i-ke in naravoslovnih predmetov. Programske novosti? »Sledimo zahtevam deveiletnegii programa. Preverjali in ocenje\'ali btv mo znanje po navîh oblikah, pozornost bomo namenili nadarje-

Pisano f », vesèlje!

ii., e

Jesen na Planetu Tuš Celje - od 1.9. do 10.10.2004

PfitRtOlTEV

čet. 2.9.

pet. 17.9.

obIB. uri

đb16. uri

Kord}!d vel)d2004-

TUŠEVI PRVOŠOLČKl

drzavnl finale

S SREDNJEVEŠKIMI TISKARJI IN

pet. 3.9.

ROMANO KRAJNČAN

ob le.uri

ZMAGOSLAVJE

iiet.23.9.

0LJMPIJSKE6A

ob IS. uri

DUHA -^

Postavljanje klopotca 2

KêqrMnoirêMAi« (Henkel)

vinogradniškimi Igrami

in domaiiinl dobrotami

(Set. 9,9.

obt9.uri

Zapelji me NESCAFE

pet 24, 9 uri sot}. 25. 9 ob ^ JO url

tUQTMAO

trtbv^itzVnOM Mum

JESENSKA TRŽNICA

íet.16.9.

VaDl^i M 2 Aitiem â.

in mL, Mladimi narmonlkail _

ob 19. url

Od ust do ust, od hiše do

Od 4J0. ŮOB. 10. ob 17. vri

h\U, od mesta do mesta

9.10. ob 10. \iti

se širi Qlas najboljli prSut

TEDEN OTROKA

Je doma pii nas.

pr«dtt«v* t» »trota

v klnodvorani St. 7

----

iKBino tíĚ^at&T^

OftFMFI.1 r^V'' -

OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE

vsak petek, med 16. in 19. uro vsako soboto, med In 12. uro tef med 16. ^ 19. ura

VARSTVO V IGRALNICI ZA NAJMLAJŠE

od pon.dûpet.,med15.ln2airo sobota, med in 20. u^ nedelja, med 9. trna. uro

((G 080 ifio^

nim učencem in delu z otroki s posebnimi potrebami, eko aktivnostim, iskali bomo nove priložnosti za kakovostne stike s starši. Med prednmtnimi nalogami pa je še ustvarjanje pozitivne klime in kulture na šoli,« je povedala Irena Poljan.^k Sivka. Ravnatelj šole Aritipna Aškerca

dru:^nici- Na prvi je 32 novinccv, na drugi 14.

PouknaŠoliLivadazazdaj obiskuje 431 učencev, od tegii na centralni 364, med katerimi je 31 novincev, na podružnicah v Skalah 61 (od lega novincev 22) in v Cirkiwcah 6 {oú lega 4 pr-vošolci). «Za učence od 1. do 4.

www.planet-îus.com

Kjer so zvezde doma

»■«i-' -ÚV ■,' 'M'^ f

Zdenko Gorišekje med novo-.simi, ki jih čakajo v tem šolskem letu in na katere so se pripravili, omenil nacionalni preizkus znanja, nove oblike prevejjanja in ocenjevanje znanja. V štil.skem letu 2(KVV2()()5 so zrnwa učencem ponudili možnost učenja francoščine, seznam izbirnih vsebin so razširili Še za tri dejitvnosli (poskusi v kemiji Šolsko novinarstvo in liktwna snovanja). Pisehne pcv zornosti naj bi bili delev^ni učenci s pŒebnimi potrebami. Glede na razpoložljiva sredstva so lahkt) nekoliki) polepšali notranjost šole in kupili nekaj didaktičnih pripomočkov. Kotješcpcv vedal Gorišek, imajo v prvem riizrcdu dcveiletke na centralni šoli učencev, na podružnici v Pesju 16j skupaj s podružnico vred pa pc^uk na šoli obiskuje 551 otrok.

»/a novo šolo leto smo si zadali štiri prednasine naloge, ki jim bomo poleg rednega dela namenili še nekaj več energije in Časa: uvajanje novih vsebin deveilet-kev3. in8. razredu, velik poudarek dajemo nivojskemu pouku matematike, slovenskega in tujega jezika, delu z nadarjenimi učenci. Naši učitelji so se na le novosli dobro pripravili, saj smo izvedli nekaj izobraževanj zanje. Kakšnih večjih inveslicijsko-\7drzcvalnih del nismo opravili, smo pa po 23 letih prebelili iclo-vadnico, uredili malo drugače vhod v šok), preuredili kabinet za učitelje angleškega jezika in šc nekatera manjša nujno ]x>treb-na vzdrževalna dela,« jc opisal priprave na novošt>Lsko leto ravnatelj Šole (k>nca ivan Planine in nadaljeval: »Ocenjujem, da smo na .šoli pripravljeni na nove izzive, da smo poskrbeli za primerne delovne pogoje. To velja tudi /a podružnicov Vinski Gori.« V tem šolskem letu imajo na šoli 18 učencev manj kot v lanskem ali 410 na centralni in 77 na po-

razreda smo org«inizirali štiri oddelke podaljšanega bivanja, v Skalah pa enega. Kakšnih programskih novosli ne uvajamo. Morda bi omenil, da bomo učencem L in 2. razreda dcveiletke v okviru podaljšanega bivanja pt)nudili možnost učenja tujega jczibi, seveda čc se bomo s siarši dogovorili o sofinanciranju. Predvideli smo 13 izbirnih vsebin v 16 skupinah, največ zanimanja je za računalništvo, turistično vzgojo in sod(^bno pripravo hrene,« je naštel značílníxsti šolskega leta 2l)il4/20(l5 na šoli ravnatelj Slane Lťšnik. Denar, ki so ga imeli na voljo, so namenili za Mjenje nekaterih prostorov, za deiiio obnovo pročelja, o čemer bodo morali na ustreznih meslih še kaj reči, za nakup nove opreme predvsem na razredni stopnji, za delno opremo kemijske učilnice. »Ugotavljamo, da bomo morali obnovili slreho nad telovadnico. O lem se za zdaj še nismo dogovarjali, mi pa kljub temu upamo, da bomo še letos imeli ob šoli gradbišče. Ker ne vemo, kako bo s teloviidnico, smo za zdaj ukinili športne oddelke od 1. do 4. razreda.« Ko( je Še naglasil Lešnik, bodo zaradi poslabšanih varnostnih razmer paskušali preko javnih del na šoli zaposlili varnostnik«!.

OtH inu !^>šlaiij

»Poletnem načrtu in po zagotovilih odgiwornih naj bi bilo dobro začeto novo Šolsko leio zadnje v prostorih stare šole. Septembra 21H15 naj bi sc učenci pripravljali na življenje v novi Šoli. Dotlej pa bo potrebnega šc precej prilagajanja; razmeram in zmožnostim smo podredili vse, kar sodi pod okrilje šole,« je povedal ravnatelj šole Karla De* s(<»vnika Kajtilin Darki» Menih. Vscbiaskih novosli niso zapisali v učni program. »Držali« se bo

do projcktw, ki sose vpreleklo-Sli pokazali kot dobri. Učencem 7. in 8. razredov devetletkc bodo ponudili ] \ izbirnih vsebin v 17 skupinah. Kljub skrbnemu načrtovanju in pripravam se vsem težavam ne bomo mogli Izognili. Zaradi prastorske stiske pričakujemo teh malo več pri izvajanju nivojskcga pouka, še večje pa pri špcirtni vzgoji. Slednje bomo p<wkusa)i kolikor .se da reševati s pomočjo I VD Partizana in šole Biba Roecka, kjer smo organizirali nekaj ur telovadbe.« Zaradi delovišča pri šoli, prehodov iz ene v drugo šolo bodo ptxsebno pozomi>sl namenili varnosti učencev, na stili in izven nje. Pouk na Šoli za zdaj obiskuje učencev, (^d tega na cen-iralni v Šoštanju 441,39 na podružnici v Topolšici in 5 v /iivod-njah, Novinccv imajo na centralni Soli 48, v TopolŠici 7 in v /a-v(xlnjah L

Prag .Šole Biba Rowkii je včeraj prvič prestopilo 22 prvošc^lccv, na podružnici v Ravnah 2, podružnica v Belih Vodah pa je še vedno zaprla, Tako kol na .Šoli Karla Deslovnika Kajuhii bo tudi na tej - pravi ravnateljica Zden-kil Klanfer - potrebnega precej prilaganja, da bodo zadostili v.scm zakonskim pogojem in ludi potrebam učencev ter učiteljev, Nakupili si") nekiý nove opreme, ki jo l>odo lahko prenesli kasneje na novo Šolo, pobelili nekaj učilnic. Kakšnih novosli glede vsebin ni zaznati. '/£ v lanskem šolskem letu so več pozornosti kol sicer namenili branju in lemu bodo polegže u ločenih ostalih projektov ludi v lem šolskem lelu. Izbirnih vsebin b<xJo imeli učenci na voljo 12.

OIkIiih ŠmarliH) oh Paki

»Delamo kol črnci,« sc jc odzviil na vprašanje, kako so izk<irislili počilniški Čas, Bojan Juras» ravnatelj OS bnitov Letonja. » Po njegovili liesedah so bile v ^wpre-dju priprav mwosti, ki jih uvaja devetletka, predvideli smo dve novi interesni dejavnosti (labor-niSlvo in judo), izbirnih vsebin bo 12. Tudi na kadrovskem po-dTx>čju smo zapolnili že precej vr-zell. Veselimo se posodobljene telovadnice, žal pa ne tečejo ak-trvnosti tako, kot bi si želeli pri izgradnji prizidka za potrebe dcveiletke in Športa.« Kol jc še povedal Juras, se srečujejo s prc\s-lorsko stisko na riizredni suknji, tudi sclilcv gor in dol po štili za vsako uro bo predstavljala določene težave, ki jih bodo po-.skušali omiliti z veliko mero prilagajanja. 307 učencev, od lega 35 novinccv, pa je ob prihodu v Šolo la íiko že opazilo nekaj prc-plcskanih prostorov, tudi nekaj novih oken in več računalnikov vprimcrjavi z lanskim Ší^Iskim letom. Kako pa so uredili ležave s kuhinjo, za kalero so pristojni inšpektorji ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti? »Naša kuliinja jc urejena po predpisih, res pa ni uslrezna, ker je premajhna. Zato pa iiomo morali izvajali več ukrepov, kot bi jih sicer,« je še povedal Bojan.luras. Tako kot so v pogovoru naglasili vsi ravnatelji, tudi mi želimo vsem učencem čim uspešnejše šolsko leto, njiluwim staršem pa Čim manj težav pri spodbujanju in spremljanju svojih nadcbud-nežev na poli vživijenjc.

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

»Pridem vam pometat hišo, če napišete nov učbenik!«

Vcienjraiui llcriiići iîi W'iw (íroznik - Pvv sla pripići\1la nov delovni /vcz(^k /a slovx^nsrino /a 4. ra/io(í devodolke - V iijoiii se V(hIih) mcU siin[)alinii Bosljan -Nak)ga urilclja jo naučili in ne le urili, Irdi priljubljena upokojena ueileljira

Bojana Speget

Ilcrma Groznikjc kar 30 ge-ncracij velenjski)! ircijc.^»lccv, Loto dni pred upokojitvijcî je skupaj ssínom Pcirom izdab delovni zvezek 7Z skwciiskj jezik, zasnovan iako, da je glavni lik. desetletni Bi^-tpn, olrcike na hud(.>mui5en in zabaven naCin uííl lepega malcrne-^ jezika- Loti« poleli pa je izšel nov dcUwni zvezek. Tik pred zaCet-kt)m noveg« st^lskcga leta. ko hO ga fti pi^nujali v vseh sk^vcnskih knjigarnah. smo 1 lermo tudi obiskali. Se M'dno, kcí se bliža 1. september, je 7 mislimi pogosto v loll in pri otrcviJi. >»Napl^. d a vsem učiteljem ob zaCclku nt)vegn šolskega leta ž-elim veliko uspeha in veseljii pri delu z otroki.« mi reče, preden so pti prijetnem klepetu poskivim txl nje. Cianjena. Zakaj, vedo le tisti, ki imajo lîermo radi ludi zaradi njene iskrem«ii in neposrednosti. Takšen pa je bil tudi najin po^'*-vor.

fùitikold jeniinih. otikar.sejero' (Ht HaŠijan ? «Od rojstva Boštjana je preteklo ravno deset let. Lota 1994 je ítšoI prvi dekwni /vczek. Ob izklu drugega je Boštjan spcisiar deset let-« Vttm iastt je /fostjona spwuah ngrrmim Slorenccv. kajne? «Skoraj vse slovenske šole so uporabljale pr%'i delovni zvezek. Koje izšel je bil pravi bum. ludi zato, ker za iretji razred ni bilo delovnega zvezka zasbvva^Cino.Nisemsc mogla načudili, koliko veselja in sreie jc la R^tjan vnesel med otro ke. 'íb lalikcî trdim, ker sva s Petrom v tem ćasu obiskala l.VuKnov-niii Sol pu vsej Sloveniji, od Dorn-berka úo Dobrovnika na mad?^r-ski meji, do Arlič. Trbovelj, Kt^čov-skega... Ni konca slovenske zemlje. kjer midva ne bi bila. Píwabili .so naju na učno uro; pripravila .sem nanirei fiO-minulno učno uro, Peter pa je v zadnjih desetih minuiaJi risal like iz delovnega zvezka. 'Ib je nekaj, karse ne da opisali. V lem je bilo loliko zadovoljstva in srcČo oirt>k. poiutjev razredu je bilone-

opisljivx>. Sr«če otR^k namreč ne morc5 ponesli drugemu, ampak jo odnašaš v svojem srcu. Vidiš jo v oieh otrok. 7ji nama prihajali njihovi izdelki, kise namaže danes v spomin na lepe čase.« Tudi sama sem si ogledala te izdelke. Kiď ne morem verjeli, Ja soolnviv iretjem razredmsem-letke prav za vaju s PeiriW izdelovali cele knjigice, pisali pesmice in risali Boštjana, ki jih vodi skozi nova znanja slovenskega jezika.

>»Ravno to je listo vznemirljivo. raz-burljivo za Človeka. Tudi uOiteljicc sonama pogosto pisale, lo meje na nek naCin <i(yve2iivalo, da kljub temu, iki je letos m inik* deveto leto od moje upokojitve. pripravim nov delovni zvezek. Zaradi dcvetiet-ke seje namreCučni naćri spremenil, zato zahteve delovnega zvezka danes drugiične kol so bile v prvem.«

Ali to pomeni, da je vajin pn'i delovni vezMk se<iaj pretvkiosi? ^Prvi delovni zvezek za naju nikoli ne bo preteklost. Zato ker .sem praktik, 30 let sem preživela v tretjem razredu. Tudi v novem delovnem zvezku so vaje, ki so bile že v prvem. Treba jc vedeli, da se učni načrt niti slučajno ni loliko spremenil kot mnogi mislijo in celo govorijo. Iz učnega načria je sicer izpadlo marsikaj» <isnovne stvari pa so oslule. Otroka je treba naučiti govorili, po-slui^ti, brali, pripovedovali in pis(^v3ti. lo je standardno.« AH misHte, da hi mv prvi delomi ZvťZťk nal*íti'Í ua tako tope! spre^ jem pri Dirocih. h \'a.^tmu ifi^jO' nu pijejo piwia, pesmi m ffi rišejo, te nt bi imel (akn simpaiicne, /«<-domušne podobe, ki jo je nsivari! va^.sin M? »Nlli slučajno! Samo vaje ne bi pomenile nič. V življenju imam veli

ko srečo, da sva se s Petnw tako dobro ujela. Njegov lik Boi^ljana je bil sprva tudi zame Čuden, vendar ko sem videla, kako so ga otn>ci sprejeli, seme vedela, da je zadel. Pi^sebej naj poudarim, da so ilustracije največje lx"»gastvo lega delovnega zvezka. Mnoge so nK^trva-clja že za začete k obravnave nekega poglavja. Otroklikovnogovori-co razume, zabava ga zati>, ker je jasna in smešna, Na osnovi leli ilustracij otr^ïkom začno vreli besetle. kar je največ vredno. Ideje so namreč neprestano spodbujane, za-

Herma Groznik z novim de/ovr?//T7 zvez« kom y rokah. Srečna Je, ker Je skoraj v celot! nastat na velenjskih tleh.

to sem ob tera uživuJa v razredu, prepričana pa sem. da tudi otroci.« Kû.stepripravljali pni detov/ii z^'e-zek. fSe vť bili ucileljica v razredu. Sedaj sSefje devet tel upokojeni, pri' l>liino dve Uii pa je nastajat novi dehvni z*^ezek. Ali tf ť, ko sic «si>or-jati novega, kaj pogre^iali tisti pri-•dni stik z otroki ? Ste pomisliti, da so .se »' tem času tudi otroci spremeniti ^

>»Na to nisem mislila, kervem. do ,se spreminja vse. Seveda so se tudi otroci spre meni U. Celo družba, sistem in vrednote so se spreme

nile. Prepričana pa sem. da so nekatere vrednote stalne. Ne kradi, ne laži ...»velja od nekdaj. Še vedno mislim, da je c^snovna zahteva 7Ji učiteljski poklic, da naj se zanj odloča listi, ki imu otroke rad Tisti, ki zna uživali ob njih. Mislim, da so največji reveži spremembe sistema ravnootroci. Danes tavajo, saj smo jih cisto zmešali. Ne vedo več, kaj je prav In kaj ne. /akistno je, da ludi njlhwi starSi niso več sigurni, kaj je prav In kaj ne. Da.se potegujejo za otroka v trenutku, ko bi si ta zaslužil ostro kazen. S tem pa ga rinejo v propad. Prepričana sem, da se bo ludi lo uslavik>. saj so tudi med statvi in otrokci biseri. ki vedo. kaj je prav in kaj narobe. In da so med učitelji taki, ki imajo otroke radi.«

Ob delovnem zrezku ste pri* pravili (udi pasehna nar/xiita za učitelje, ki bodo uporablja' H vfl.v deh^'ui zvezek. Kako pa stroka^ Inrej ui^iielji, sprejemajo mv delovni z^'ezek? »Tudi lo, da smci se lotili priprave drugega delovnega zvezkiuje zasluga mnogih učiteljic, ki so se name obračale telefonsko in pisno. Kt>je lani delovni zvezek piv sial neprimeren, so učiteljice prav prosile za new delovni zvezek. Vem, kalere učiteljice so ti:i lislo.kisonas poznale in delaie po njem. Ireba je vedeti, da .seje vtem času z,amenjalo že veliko učiteljev in daje morda letm zmanjkalo nekaj časa za promocijo na domačih tleh. Kolikor vem, niti v.se velcnj-,ske î>o[e ne bodo imele tegii delovnega zvezka, pa so ga prej dolga leta imele. Nekatere so bile zveste vsa leta, nekatere pa so posegale po drugih gradivih, kar je njihova pravica. Žal mije le zalo, ker vem. kaj pomeni zvezek otrokom. Po njem delap z veseljem. In kar je največ vrednt> -čc ga redijo v celoti. otroci znajo. Ni namreč dovolj, da učitelji samo učimo, moramo

Herma Grozni k

VAJE IZ SLOVENSKEGA JEZIKA

Samostojni delovni zvezek za slovenščino - )«zik v 3. razredu osemletnega In v 4. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja

ludi naučili. Ciarancija. da je učni načrt v četrtem razredu povsem predelan, je uporaba lega zvezka. Sedaj bo kdo rekel, da se hvalim. Ne. lo so dejstva. Ljudje, ki me poznajo, vedo. da sem kritična do sebe in d^ drugih. Zit otroke sem se pripravljena skregati do konca. Cc hoče5. da nekaj znajo, je treba delali. Sem proti popuSčanju, ker so časi za ol rcike vedno ležji!« Zanimivo pi.smo je prišlo iz zamej' ske.KoleMi::;* /rrfa. Treij^olei; Mat' jaz vam je napisal, da vam pride pometat ftuti hišo. če boste ftapvia' li Se en delovni vfezek. Kaj lo pomeni ayiorici, saj vemo. <kt w otroci iskreni? »Najprej to, da sem ludi sedaj dobila kurjo kožo. Ravno ta drobni listič je bii pika na I. Kosem videla llasiracij<> BoStjana zmeilo in to Matjažev(5 zeljo, sem si rekla, da .sem dolžna napisali new učbenik, Vmes ima parklje ludi moja mama. Kt^sem jI rekla, da sem se naveličala^ Ja ne bi veČ, se je zelo razburila. Rekla mi je. da mi jc bilo nekaj dano In daje moja sveta dolžnost, da to predajam naprej vsem llstim, kl si želijo delati po mojih nasvetih. Najbolj vSeč mije,

da se laliko pohvalimo, da je dekv vni zvezek v velik) meri naslal na domačih, velenjskih Ileh. Pom>v-no je bila tista, ki mi je svetovala In me prepričala da som se odloČila za pripravo ntjvega dekwne-ga zvezka. pn>r Vera ?!užej iz ^.al-ca,nekdanja svetovalka zavodaza .šolstvo. Ona je tudi lu-ivec za na-.slanck prvega delovnega zvezka Njen je ludi velik del priročnika z«i uporabo delovnega zvezka za učitelje. Za'Io rada delam znjo, ker je bila predana učiteljica, približno enako »zagulena«. kot je bila Iler-ma Grc^znik. lega se nama ni tre-basramwaii. Oiroke smo naučili! V veliko vesolje mije, daje reccn-zentka dr. Sonja Hudej 1er znana pedagoginja Iz Koroško Mira Strmčnik. Lektorirala je prol.Alcn» kn Šalťj. prelom in oblikiwanje pa jc delo Petra Rlhleriča • Peca.« Pika na i pa so spel I'etrtfve ihvđra-čije?

^Zagolovo. .laz vaje sestavim hi-iro. ampak brez Petnwili ilusiracij to ne bi bilo to. Vem, da bodoilu« slraclje oiroke razveseljevale, osrečile in motivirale. d;i bodo radi delali. To pa je bistveno za uspeh.« ■

Napisal knjigo o Gora jurišev

l)(M)nuKli) Martin PusUUicnik jc s pomočjo Univoizc za \{v\\i) življciijsko ol)tl()l)ie i/dal knjigo o Graški (iori n(^ko(\ v(hm aj in danes

Martin PustatičnikjezGra^koGo-n*» povezan na prav poseben način. Rojen je bil na samotni kmetiji v PlcSivcu. lujcpreživolotro^tvoin mladost, dancb. ko je že upokojen, pase nanjo vedno rad vrača. In lo prav na sleme CJraske gore. kjer se vsako leio dogaja marsikaj zanimivega: od festivala Cîraska Gora poje in igra, do srečanj borcev, siinli-kalistov, planincev, športnikov... Martin je na Cîra^ki Gori preživel ludi t.îeJsvt)jega učiteljskega življenja. Po končanem študiju je na-nveč začel učili v Belih M'^dali^na-daljeval pa v Pleiíivcu. Kasneje je piHičeval na matični Soh Miha Pin-tar Toledo, na dekjvski univcr7i v Velenju, do upi^kojitve pa je delal na Premogovniku Velenje. >'Na podeželju sem zelo rad učil, saj so Imeli lamkajSnjl otroci meni bolj sorodno dušo, čeprav sem ludi v Velenju rad učil,« di>da. Dane^ je tudi Oit med listimi, ki ima zcio ma

lo časa. Največ ga pt«veài ol^novi stare domačije v Plešivcu. poslal pa je tudi čebelar, [dejo, da o CVa^ki Gori napiše knjigi), mu jo dal prijatelj Drago Hla/J, prav lako lamkajšnji domačin, ki so ga ljudje velikokrat spraševali, aii obstaja kakšna knjigao kraju in ljudeh tam gori. »Tako sem se pred dvcpiîa letoma <xlk>čll, da Ix^m poskušal napisati knjigo. Nekaj časa je gradivo mirtwab, letošnjo zimo pa sem knjigo končal. Takrat sem rekei, da je moje delo končano, vendar sem se u.^lel. Takrat so je delo .sele začelo,« nam je povedal avior knjige. Knjigo je bilo treba namreč izdati, samozaložba pa ni potvnireč. Poiemje naletel nap<v sluh pri Univerzi za trelje življenjsko obdobje Velenje, s katero je Puslaličnik žc nekaj let ptwezitn. Pod mentorstvom dr. Jožehi Hu« tlak-sii prij^ravljajo knjigo Premo-garji v Šaleški dt")lini. »Ker som vc*

del, d» v samozaložbi knjige o Grai^ki <>ori ne bom mogel izdu(>, sem idef4» in tekst predstavil predsednici univer/e Eriki Ven^cc. Hi* Iro sva sc do^)>'orí]a, da ml \yo uni-verTđ pomagala, in to v sodciova* nju s Rullumlm društvom Grašk» Goni. In Uikoje stekli» hitreje, knjiga pa je ugledala luč svela.'< Zanimalo me jo, kako si je avtor knjigo zjimislil, kako je zbiral gradivo, sploh, ker knjiga nosi podna-skJvGra^kiiCtoranekoč.včeraj in danes. >»Opredelitevo tem, očem naj pišem In kje naj dobim gradivo, ml je vzela kar nekaj časa. Polem pa sem .se odločil, da bom naredil bežen pregled zgíxJovine, od rimske dobe do danes. Veliki>sem se spraševal, kaj zajeti. Za irho-di.šče sem vzel igrižče na Graiki Gori. kjer je Iromeja treh krajevnih skupnc">sti In treh občin. Tu se namreč slikajo krajevne skupnosti Plcslvec, Zûwsi! in Šmiklavž iz

občin Velenje. Slos'cnj Gradec In Mislinja. Zgodovinski pregled sem )*vlekel« paralelno za vj>e irl krajevne sk'upnosti.« in kaj je Marl In ob Icm odkril? »Veliko zanimivega Ko sem prelistaval zgodovinske knjige raznih avtorjev, sem našel vehko poda-tkovo gradovih: tu so bili gradovi ri>rhtonek, Vi^griř In Valdek. Zgtv dovina grados' je bila sila pestra, poskušal pasem prikazali duio la-krainega čkweka skozi pravljice in ljudske pesmi.« Knjiga je lorej zastavljena ne le zgodovinsko, ampak tudi kulturno, elnoloŠko ... »Več časa in pmsiora sem posveiil ljudski pesmi, ljudskim godcem, ljudskim pevcem in pesnikom. To je bila namreč p*>dlaga. da&c je na (iraški Ciori ukoreninila narodno zabavnaglasbazzačetnikom Aloi-zem Klančnikom.« în komu je knjiga namenjena? "Procoj širokemu krogu ljudi. Ta-

Martin Pustatlčnik, avtor knjige o GraŠki Gor/, tamkajšnjih

ljudeh in dogodkih

ko poptal ni kom, turistom, borcem in mladim, ki obiskujejo te kraje. Pa tudi ljubiteljem narodnozabav-ne glasbe. Izposodil sem si tudi knjig?> pisatelja Ivana Sivca.kijev knjigi 1(10 najboljših ansamblov Sbvenlje posvetil nekaj vmic ludl Tantiem Iz Graške Gere in ansamblu Simona PlazJa." Martin je imel ludl nekaj sodelavcev. Ker denarja nI bilo na pretek, je kot fotogral »vskočil« ,Iurc* Veršiřc, ki je vse foiograllje naredil

brezplačno. »»Fotograrije lepo dcv polnjujejo besedilo, povedti vse listo. kar nisem znal izraziti z besedami.« Kar nekaj je tudi sponzorjev in donaiorjev, ki pomagali ludi lako, da knjigo žc kupili. SIcer pa je knjigo mogoče kupiti na sedežu Univer/e za ireije Življenjsko obdobje Velenje (Efenkova (i I ), v ^tilnl na Graški Gori in pri avtorju samem. Pišete mu lahko na naslov J'.upančičeva 16 Velenje.

■ Bs

KULTURA

Odšla je mokro-suha, znova zanimiva Kunigunda

v xS{)l)i)l() po/no poiiori, v sprcinslvu n^figac ritiiiov, sc je lepa rajovnk^a vrnila iia Volonjski jjiacl- Novo pi1/onšr(\ ploščad pr od MO join, lepo spiejelo -1'ii(ll leios nekaj viškov lesllvala

Bojana Špegel

Velťř\je - /adnji leden v avgustu je bil v Velenju kullurno-i^asbe-no t'A^éirvaii. je žc sedmič prišla med ljudi v dolini grajska Čarovnica Kunigunda. ilidi lelossojo privyhill mludi iz Mladinskega cenlra Velenje. Tokral pod ćasl-nim pokroviicljslvom župana MO Velenje Srečka Meha. ki si je skupaj 7 mladimi ogledal kar nekaj d<igi-Hlkov lestivala. Seveda gaje ludi uradno odprl in lo, namesto v si'ibolo, v ponedeljek. Kriv jc bil dež in smola prvi večer feslivala, ko so konceri odpwc-dali ludi sarajevski Kix. Njihov kiks jc biJ, da si niso uspeli pra-vtxiasno uredit I viz /a vstop v Slovenija, organizalorji pa so ga uspeli odpravili s prav simpatičnim koneerlom ljubljanske skupine Ego Malfunkcion. V ponedeljek, kose vreme Jii več upiralo, pa so v prijet nem večeru prod M(-jem ludi uradno pozdravili le u^nj i fcslivaL Liko\Tiik Borl.'i ObliSar je županu ilrečku Mehu poka/al maketo obeliska, ki bo jeseni postavljen na iraviii-ku pred vhodom v MC Župan je direktorju MCVja AleSu Oj-stresku simbť>ličiio predal temeljni kamen zanj. Večer je i^beno

Citre utišal zvok delovnih strojev

zaokrožil prileleii Avstralec Sieve 'làllis> ki pa je služil bolj kol zvt^na kulisa prav prijetnemu druženju mladili po letih in duŠi, ki so novo prizorišče feîsiivala hiiro sprejeli koî di:)liro. Tam v kolu je Al-

je vendarle uspelo kupili, mladim pa je Sla prav v slasl... Programski vodja festivala Alei> Ojsteršek je v ponedeljek, ko so se vtisi že /brali, ko: umetniSki višek festivala ocenil gostovanje plesne predstave gledališča Eji KuHp v velenjskem domu kulture. Njihova predslava Kostanjevo rjava je sveža zmes plesa, glas-

St/r/ metre visok obetisk bo jeseni postavljen pred MC-Jem. Avtor bo likovni peda-gog Boris Obllšar.

bin pekel okasuo koruzo, pravwîe večere. Nebosteverjeli,aťanlje imel hude ležave, da jo je sploh dobil - nihče mu je namreč ni ž-elcl prodati, "rabutati" pa jc ni holel. Po težkih razg(3vorih mujo

Kunigunda je letos vabila na novo ploščad pred MC-jem, ki se je iziiazala kot odlično koncertno prizorišče. Najbolj veselo in poplesavajoče je bilo v soboto. Krivci so bili Siti tilapci.

V soboto je Čarovnica obiskala mestno središče. Na Cankar-jevi so plesalci plesnega studia N pokazali produkcijo minulega šolskega leta.

be in odličnega petja na odru, kar pu^čaglcdalcemiidprto polje razlage videnega in slikanega. Torkov večerje bil za Številne glc-dalce v dvorani drugačen, Pustil

je vtis. V Četrtek se je dogajanje spet preselilo v MC, saj sc je m^jčno ohladilo in močilo. Obiskovalci so bili nad koncertom skupine Adamsi iz Vrhnike, ki jo

.sestavljajo prekaljeni fiđasiieniki, spel navdu^ni, V ritmih tanga so poplesavali v četrtkovo jutro< »Edvn viškov festivala so hile filmske praisrave. saj seje i/ka* zato« da je interes za tovrstno pn»(lukcijt> velik, zato ínymo to nadaljevali tudi med Ietom>« nam je povedal OjsteriU^k. Kar se viškov festivala liče. je bil glasbeni VL^k zadnji večer, ko je rag-gie skupina Siti hlapci privabila največ oblskovaJcevin jih pripravila tudi k poplesavanju. Zelo uspel pa je ludi petkov eino večer. KoncA^ki i>trajhaiji so mlade, ki vvcčini njihove glasbe niso poznali, naravnost navdušili, zanimivi pa so bili ludi člani maloštevilne romske skupine izMa-

ribora. Isti večer so predstavili tudi novo pesniško zbirko poulične poezije, v njej so v veČini hip-hop l^sedila... Sobota je bila tudi plesno obarvana. Kunigunda jc na ( ankarjcvi v središču mesta predstavila produkcijo plesnega sludiaN... Ktinlgunditse je torej spel pt)slo-vila. Tako di^godkov bogata, kot je znaia bili pred let i, tudi letos ni bila, pa vendarle je bila b(^gatcj.ša kol kakšno prelekio leio. Njenega obiska se mnogi ve.seLijo vsako leto znova. )niakoboiudiprih<xl-nje letíx konee avgusta. Vmes pa jo morda srečate med obiskom Velenjskega gradu...

V sobolo dopoldne sc je koii( al lelošnji (ilraiski íeslival, žo 16. po vrsti

Pred vsemi gusunskimi lokali v središču mesia so dobro uro la zanimK'ljudskiinsturmcnl predstavljali citrarji iz v^h koncev Slovenije. Najmanj slišni so bih listi, ki so igrali v lokalih blizu

gradbišča nekdanje Name, saj so delovni stroji tudi v sobolo dopoldne neu.smiljeno tolkli svoj glasni ritem. Škoda, da izvajalcev del niso prosili, da bi vsaj eno uro opravljah liSjadela. Sicer pa

je ludi leU^njl eitrarski fe.slival uspel. Organizaiorji so bili z obiskom na prireditvah zadovoljni, ljubitelji citer, kijih v šaleški dolini ne manjka, pa ludi.

■ Bš

Tomaž Plahutnik, učitelj cl-ter in tudi sam od//cen citrar, je v soboto dopoldne igral na Cankarjevi.

+

Velika

dobrodelna ~ glasbena prireditev

- r- ■

-

Izvajdlicii-pop)

sobota, 4. septembra 2004 od 17. ure dalje

'^^"'llJJiiíy Î'J'jJj CDUl iiliiàùj ! 'ùi

narodno xobmnif

élenie Mestni stadion ob jezeru

nedelja, 5. septembra 2004 od 16. ure dalje

- jJjJ j-JJJ

ûiîonfzolorji Sooffionliotorji ^ ^ Q

3mu

Trg mladesll 3, 332Û Velenle

03/89 60 600 Fax: 03/89 6Û 660

www.s-scv.ce.edus.sl, ínfo@s-scv.ce.edus.sl

Nič ni boli povezano s prihodnostlo kot znanje posameznlka.V sociobnl družbi zmaguje predvsem tistt, lo več znal

Šolild centBr vaU k vpisu Izobraženn|a odraslih n prldobttsv riasledn|ih poldicev:

KOMUNALNI INŽENIR - NOVOl INŽENIR ELEKTRONIKE INŽENIR INFORMATIKE INŽENIR RUDARSTVA IN GEOTEHNOLOGIJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIKAR ENERGETIK STROJNI TEHNIK STROJNI MEHANiK OBLIKOVALEC KOVIN TURISTIČNI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC OSKRBNIK RUDAR RUDARSKI TEHNIK

maturitetniteCaj

2dldjučii|efno postopek za pripravo na preverjanje In potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • NOVO!:

2DELOVALEC/ia)£LOVALKA SPLETNIH STRANI OBLIKOVALEC/OBLIKOVALKA SPLETNIH STRANI SKRBNIK/SKRBNICA INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE OPREME Vabimo vas na informativni tfan, k; t)o v torek, 7.92004, ob 17.00 url na Šolskem centru Velenje v predavalnici Višje strokovne loie pritličje rume}>e Šolske stavbe).

Vpis v začetni letnik bo v por>edeljek, 13.9.^4. ob 16.00 un v tajništvu šole.

SPREJMITE IZZIVI

2. septembra 2004

R/í\DÚJQKÚ IDO C^s®pi/sû0f

Glasbene novičke

Po 20 letih na morje

Poclinictí so mimo ludi 7a vcčinoixi n«s. Čislo za vse sia*r ne, lisli. ki smo dopibi »špara-(k za prve «ptembrske dni. smo sicer dolga čakali, a sedaj, koje većina že pozabila na brc7-skrbjie Uni, uživamo. Življenje se jo včeraj, z začeikom septembra, za vedno vrnilo v siare limice -zaûoiase jc Sola, zaíela vroúa polilîêna jesen pred vol livarni.

Čti smo komu leios res privi^šcili dopiisi, je lo novinar Jantz Pk»snik. V soboto je z ženo odpotoval na morje, na enega od hrva.^kili ouv kov, [b no bi bilo niČ posebnega, če ne b\ Jane/ imel vmes kar 2ii-leine pav/e. Da je dopust lokrat vzel zares, pove tudi podatek, da si jc približno po toliko Iclih kupil tudi nove kopalke. Upamo, da jih bo dobro izkoristil.

Tudi sicer je bilo hrva-^ko morje tudi letos najpogostejj^a poCitni^kadestinacijavna^i redakciji. največ pa si jih jc no-viii moči nabiralo na Malem LoSinju. Pred kratkim so se z otoka, ki se ga ne lx>do nikoli naveličali, vrnili Milena Knslič Planine 1er Boris in Mirn Zn-koi^k.Tam pa je ^ tonski tehnik Dr»;>Mn Borkcnjaccvič z družino, za njim pa lx) začetek jeseni tam dočakala računo-vodkinja Marina Poválej z družino...

Kol pi''navadilx>Čisto zadnji, ki bo izkoristil poletni dopust, propagundisl Jure Hcričnik. tlidi letos bo konec septembra dopastoval v Cirčiji. Sama pa fc vedno prisegam na Španijo, tokrat na Barcelono in okolico.

■ bš

Moiilcliori ťoťklail v klubu Mfi\

na kratko ...

SLOVENSKA POPEVKA

V nedelji)» 5- septembra, bo v Križankah potekal tradicionalni fdstivalSliivenskapi^pev* ka 2(M)4, Na najpresti/nejScm domačem popcvkarskem festivalu se ho predstavijo Štirinajst izvajalcev, ki bodo zapeli i^b spremljavi Velikega revij-skega orkestra RTV Slovenija Dirigiiai K> Loj»; Kianjcan, za svoje ^adbc pa bosta vzela taktirko v roko Rok Golob in Pairik Greblo.

KATALENA

V teh dneh predstavljajo svoj novi videospot tn drugi single y. albuma Babje leto. Naslov nwc skladtx.'jc Pi.>l>elelo jtoïc Z oviîama. gre pa za iradicio-nalno belokranjsko pesmico.

LAIBACH

Založba Mute bo 27. septembra izdala novo kompilacijo Laibadi Anthcnw tn DVD 2 naslovom The Videos. Anthems bo dvojni cd. ki bo na enem ploSčku zbral največje hiie skupine in neol'^avlje-ni material, na drugem pa mikse.

NATALIJA VERBO-TEN

Po rumenih novicah fz pre-lekliti dni so tu tudi bolj ^as-bene. Njena založba je objavila nov sing] z naskwom Se malo bli^e. Skladba prihaja 2 albuma Na pol poti.

ANAVRIN

Skupina Anavrin bo edini slovenski predstavnik v finalu natečaja F^>pRock2(KW International Music Contest Alpe Adria. Fína!eb»)4, .septembra v italijanskem mestu Montal-cone, zu nagrade pa se bodo potegiivale Štiri skupine iz Italije, ena iz Avstrije. Švice. Slovenije in HrvaŠke.

V torek. 7. septembra, bo v Max klubu v Velenju nastopila italijanska zasedba Montefiori Cocktail. Za.sed-bo sestavljata brata dvojčka Montefiori. Prvi, z umei-niškim imenom Kekko, jc bivSi produccni house in underground glasbe, klaviaiu-rist in računalniški mojster, drugi, Kikko, pa odlično igra .saksofon in ťiavto. svoje glasbene izku.^nje pa jc nabiral v jazzu, funku in rtftb-ju. Lcla 1997 sla izdala prvi album Raccolla Nol,, ki tnu je leta 2000 sledilo nadaljevanje Raccolla No. 2, konec lanskega leta pa Še tretje Ra-coita No. 3. Njuna glasba jc vedno naàla prostor tudi na Slcvilnih znanih kompilaci-jah, med njimi ludi na tisli z glasbo iz znane nadaljevanke Seks v mcslu. S svojo »easy listening« glasbo nastopata po vsem svelu» gostujeta na [bi/A in sta stalnica festivalov, lako lounge gla.^be kot npr. jazza v Montrcauxu. Sodelujeta s Številnimi zasedbami (npr. Pizzicato Five), sodelujeta pri TV-produkci-ji. na njunih albumih pa gostujejo Številni znani glasbeniki.

Praznik za ljubitelje plesne glasbe, elektronike in lo-ungea se bo v klubu Max zaCel ob 21.30 uri.

/akonťii Bcťkliam pričakujeta tretje^» otroka

Pop pevka Victoria Beek-iiani s svojim soprogom, nogometnim Tvezdnikom Davidom Beckiiamom, pričakuje tretjega otroka, ki naj bi se rodil marca prihodnje le-10, je v sporočilu za javnost .sporočil veselo novico slavni par. "Novica je fantastična. Oba sva zelo srečna." sta po poročanju francoskc tiskovne agencije AFP /opisala zakonca.

29-ielni David, igralec španskega nogometnega kluba Real Madrid, in leto dni starejša Posh Spice h: imala dva dečka, petletnega Broo-klyna in Romea, ki bo septembra dopolnil dve leti.

I mi la pcip pevka Lam a Branij^an ^ _

Za posledicami možganske kapi jc v 48. letu starosti umrla amcriSka pop pevka Laura Branigan, ki je zaslovela & hilom Gloria. Pevka, ki je bila večkrat nominirana za glasbeno nagrado Grammy in je samo v ZDA prodala več kot deset milijonov albumov in singlov, je umrla minuli čclrlck na svojem domu na Long Islandu. Med njene najbolj znane uspešnice so

dijo §e Self Control, Solitaire in Power of Love. Brani-ganova, ki je igrala vlogo legendarne rock in blues pevke Janis Joplin v broadway-skcm muzikálu Love Janis, sc je rodila 3. julija 19.57. Na začetku kariere je nastopala kot spremljevalna pevka kanadskega pevca in kanlavlor-ja Leonarda Cohena. Velik uspeh je doživela lcla 1982 s svojim dcbitanlskim albumom z naslovom Branigan, na katerem je bila tudi uspeSnica CHoria.

Bob U>lan pise spomine

63-letni ameriSki kantavtor Bob Dylan, nekdanji mož pevke Joan Baez in avtor Številnih prolestniŠkih uspešnic iz Šestdesetih lel, pišc spomine. E)ylan. ki.se je rodil kot Robert Zimmerman, bo v spominih popisal svojo več kot štiri desetletja dolgo glasbeno pol. Naslov prve knjige bo "Chronicles: Volume One ", je sporočila njegova založba Simon & Schuster. Dylan na 304 straneh popisuje dogodke, ki so najbolj zaznamovali njegovo Življenje. Njegovi spomini bodo v Zdiojženih državah Amerike na knjižnih policah predvidoma 12. oktobra-Teden dni pozneje pa naj hi se na tržiSču pojavila nova izdaja albuma Lyrics: 1962-200] z vsemi besedili Boba Dvlana. Med Dylanovť zgodnje uspei>nice sodijo Like A Rolling Stone. Blowin' In The Wind. Knockin' On Heaven's Door in Tlie Times They Are A-C h angin.

bo 18. septembra nastopil Dino Merlin, ki bo na koncertu predstavil svojo novo ploščo Burek. Merlin obljublja velik spekiakcl s svojo 12-člansko zasedbo. Dino Der-višhalidovič alias Dino Merlin seje rodil leta 1962 v Sarajevu in je ena največjih glaslKnih zvezd nekdanje Jugoslavije. Živi v Sarajevu, kjer je med drugim pred dvema letoma napolnil stadion Ko.<evo. Njegov koncerl v Sarajevu je obiskalo 80.000 ljudi, Najbolj je poznan po svojih uspeisnicâh Godinama, Kad zamirišu jorgovani, Učini mi pravu stvar in Moj je život Švicarska. Po uspehu skladbe Godinama, ki jo je zapel skupaj z Ivano Ban-fić. seje na plošči Burek Dino Merlin odločil kar za Iri duete: z /^eljkom Joksimo-vicem, z Nino Badrić in z Nemcem Edom Zankiem.

Walk of Tame linií v lioiulonii

Britanski kitarist Jimmy Page, član legendarne rock skupine Led Zeppelin, je postal prvi umetnik, kije pustil svoje odtise na londonski različici hollywoodskega Pločni

ka slavnih (Walk of Fame), delu pločnika na Piccadillyju v središču mesta. "Resnični privilegij in velika čast je bili prvi. ki je postal nesmrten na lak način. To je čudovito," je povedal 60-Iclni Jimmy Page, poleni ko je v svežem cementu puslil odtise svojih rok. "Walk ofFame je fantastična zamisel in zadnji čas je že bil, da smo ga dobili tudi v Londonu," je dodal glasbenik, rojen 9. januarja 1944 v llestonu v angle.^kem Mid-dlesexu. Britanska različica, posvečena velikanom popularne glasbe, naslaja v bližini nove veleblagovnice Virgin Music na Piccadilly Circasu, znanem london.skem cestnem križišču.

/4 di

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 liri. Zmagovalno skladbo pa (ahko sii^e v programu Radia V^enie dvakrat dnevno: po poročiliti ob 9.30 in po poročil lil ob 18.30.

1.JOJO-Leave (GelOirtj

2. TIZIANG FERRO & JAMELIA - Universal Prayer

3. BRYAN ADAMS - Open Road

Zmagovalka tokratnega Izbora pesmi tedna na Radiu Velenje le mlada, komal trinanisileina zvedznica Jo Jo, Najstniška senzacija sezone prihaja iz okolice 8ostona. z glasom, ki po zrelosti močno presega niena ieta, pa je s skladbo Leave (Gei Out) postala stalnica leleviziiske glasbene postaje MTV. Še več bo knjeni populamosti prineslo sodelovanje na evropski iLirTieji slavnega rapena Usherja.

LESTV/CA

Dino Merlin v križankah

V ljubljanskih Križankah

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Veíenje in vsak (etnek v tedniku Nas čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-60.04 ali SMS 031/ 26-26-26

Takole ste glasovali v nedeljo« 29.08.2004:

1. KOČEVAR: Slakom za 40 let glast«

2. ŠTAJERSKIH 7: Naša glasba je iz srca

3. CeQLAR:\feelí Dolenjci

4. PODOKNIĆAR: Podoknica

5.ZAPEUIVKE:0dklenkalolile

Predlogi za nedeljo. 05.09.2004;

1.GASPERJÍ: Himna Fan cluba

2. KLAVŽAR; fantovska navada

3. SLAKI: Rjlonca

4. SLAVČÉK: Veseli Podgurc

5. ZARJA: Smo kar smo

■ m Grabn&r

VRTILJAK

Volenje je res nenavadno mesto, v katerem so »gor zrasli« številni znani Slovenci in Slovenke. To še posebej velja za glasbeno področje* v zadnjih letih pa tudi za voditelje TV-oddaj. Po tem, ko se Peter Poles začasno umika s TV* ekranov, ker bi rad končal študij, je v ponedeljek ognjeni TV-krst {dobro) preživela Ve-lenjčanka Jelena Kovačevič, ki pa jo domačini bolj poznamo kot radijsko voditeljico Piko. Na Kanalu A bo prav vsak delovnik vodila oddajo za mlade E+. Čvek jo je ujel v novi podobi že nekaj dni pred začetkom oddaje, sicer pa vas Jelena te dni pozdravlja tudi z mnogih

Jumbo plakatov...

Sandi Čanč je v nedeljo popoldne dokazal, da se je v le-tošnjem mokrem poletju izučil spretnega sukanja po mokrih tleh. med curki vode, ki so po ploščadi »šibali« nogometno žogo. Vodil je namreč curkomet na velenjskem kotalka-lišču, ki je bil pravi magnet tudi za šte-vilne gledalce. Sicer pa so gasilci vode dobro navajeni, Sandi pa je že dolga leta zaprisežen gasilec. Vroče mu tokrat zagotovo ni bilo, saj so ga sproti hladili.

I

»Rak, rak, je krojač ...« je v soboto dopoldne skupaj z malimi plesalkami, med katerimi je bila najmlajša njena vnukinja Zoja, prepevala plesna učiteljica Dragica Mavec. Sicer je že upokojena, vendar še vedno rada uči mlade veščin baleta in modernega plesa. To svojo ljubezen je vitalna Dragica prenesla že na svojo hčer Nino Mavec - Krenker, ki je prav tako odlična plesalka in ko-reografíaja. kaj zna pa se zgoditi, da bo mala Zoja, ki je seveda Nin ina hči, tretja v družini, ki ji bo ples pomenil več kot le rekreacijo.

V l]í;cjskťm morju odkrili osi H11 kť d\ch anličnih ladij

Mene (.STA/AFP) - Pri olokih Ï iios in Samos v vzhodnem dolu Ogcjskcga morja so našli oslanke dveh potopljenih anliinih ladij Je grSka

minisirsrvo za kulluro. Prva lupina i/vira i/ 5. ali 4. stoletja

pred naSim štetjem in se nahaja pri otoku I lios na 65 metrih globine, dnjga, a 3. stoletja pred naAim štetjem, leži na globini med 30 in 55 metrov pri otoku Samas. Potopljeni ladji so odkrili že vzačctku aprila v okviru raziskovanj morskega dna v/hodncga dela Egcjskeg^i mor-ja> ki so sc pričela leta 2()0U in ki jih Ilnancirajo grička vlada in nekateri tuji iniUluti. Cilj leh raziskav je izdelati zemljevid morskega dna in poiskati lupine antiCnih ladij. Doslej so odkrili ostanke već kot 20 starodavnih ladij.

Diu/inskc^' rolo^rafije pomiríajo napele ovťc

London (S'iA'AFP) - Driiaii-ski strokovnjaki z univerze v C'ambridgeu ugotcwili, da I'o-lografije ovac pomirjujoče delujejo na njihove vznemirjene "sorodnike''. V tem smislu sc ov-cc sploh ne razlikujejo od ljudi, je pojasnil vodja skupine znanstvenikov Kitt Cendric. Dodal je. da imajo tudi ovce, tako kol ljudje, rade oh sebi "družinsko" fotografijo. Med raziskavo so vsako ovco namestili v svojo sla-jo- Raven stresa so merili na podlagi bilja srca, blejanja in analize krvi. Ugotovili so, daso bile ovce manj vznemirjeno, ko so jim kazali loiografije drugih ovae, kot pa ko so jim kazali fotografije koz ali geometrijskih likov. Skupina pri'jfesorja ( en-drica je prav tako ugouwila, da

se ovce laPiko spomnijo podob najmanj 50 drugih ovac, in sicer celo njihovega prolila.

Llbilka rodila sediiuTťke

Aman (STA/dpa) - Libijka lb-tesam'lheb jev Jordaniji rodila sedmerćke, prve v tej državi. Pri porodu je sodelovalo 15 zdravnikov in asistentov, je povedal vodja porodníf>ke ekipe dr. Dř-amil Saban. Po njegovih besedah je pet dečkov in dve deklici "dobrega zdravja", le/ki pa so bili od 750 do I \i)\) gramov. Tudi mali sep^Kuti dobro. Ibtesam Taeb, po pokiicu inženirka, je v Egiptu zanosila s pomočjo umetne oploditve, nato pa je s sopr ogom odpoiova la v J o r dan i-jo, kjer je rodila v sedmem me-sceu nasej^n(\^ti.

Ka/ni /a paoimte. ki nc pridejo na pregled

London (STA/Tanjug) - Britanski zdravniki zahtevajo uvedbo denarne kazni za paciente, ki ne pridejo na naročeni pregled. Kot so pokazale raziskave med splošnimi zdravniki, v minulem letu kar 8,8 milijona pacientov ni prišlo na naročeni pregled, k<ir je dn^avnozdravstveno blagajno stalo 162 milijonov funtov (245 milijonov evrov). Koliko .<kode pa je ta malomarnosi ptw/ri'iOila pacientom oz. bolnikom, ki so morali dalj časa čakati na pregled, pa sploh ni mogoče izračunali, je zapisal londonski časnik The Guardian. Zdravniki predJagajo, da bi takšni pacien-liza "pi-^zabljeni pregled" plačali lU funlov kazni. Ministrstvo za zdravje se ne strinja z uvedbo

kazni, ker bi bilo to zoper načelo brezplačnegii zdrawivcncga varstva. OI>enem pa paciente zago varjajo, da nUo pravočasno odpovedali preseda, ker niso mogli vzpostaviti telefonske /voze z ordinacijo.

Ra/.ve/a po lelefoiiii

New Delhi (STA/dpa) - Neka 29-letn;i muslimanka iz zahodnoindijske države Maharasira je po telefonskem pogovoru z možem postala samska. Prebivalka Dombaja Sabana Sajed je povedala, da je iz hiSe svojih

staršev poklicala svojega moža Rizvana Sajeda, ki ji je po telefonu trikrat odvrnil "t a lak, lalak-talak" in se tako od nje razvezal, j>i5e časnik Asian newspaper. Sabana ima i^tirilelno hčerkico

in pričakuje drugega otroka. Po muslimanskem zakonu v Indiji pomeni "trikratni talak" eno izmed Številnih oblik razveze. Ženske aktivistke opozarjajo, daje "trikratni talak' povzročil ogromno škodo oz. krivico indijskim ženskam, ki so končak' v re\^"inL Ministrstvo za muslimansko pravo je tako sklenilo, da bo spodbujalo mnenje, da sc je tovrstni način razveze v praksi izkazal za slabega. Predsednica komisije za ženske Nirmala Sawant Prabha-valker pa je povedala, da trikratni talak ne velja, če ga izreČeSpo telefonu.

Spolni odnosi po inlai kln ne škodijo

Muenchcn (STA/dpa) -MtiSkim, ki so preboleli srčni infarkt, spolni odnosi ne škodijo, piSe nemški zdravstveni časopis Aerztliche Prajds. Spolna aktivnost, za katero scj dolgo verjeli, dj na srčne bolnike deluje preveč stresno, ni namreč nič bolj naporna kot hitra hoja ali počasno kolesarjenje. Ra/iskîft'e S(ï p(v kaziile, da vsak četrti moSki po srčnem infarktu popolnoma preneha spolno občevali, čeprav bi se taksnih aktivnosti moral vzdr/aii Icprvih nekaj tednov po infarktu. Slevilo smrti, ki so se zgodile v trenulku spolnega akta, jc namreč zelo majhno. Zdravniki so v časopisu podali ludi praktičen nasvet: če ima moSki strah pred spolnostjo po infarktu, naj bo v postelji bolj aktivna njegova žena.

&

Nevarni odpadki

v Saieskl (iolini bodo kmalu znova začeli /hirati nevanie odpadka* iz Kospodinijstev. Da ne hit kak mol i/rahil te pri-ložm»sti in v (a namen odvrgel kukšn<»Jed^ ki mu jo je pripravila so-

pnnw.

Vse OK

Vse seje dobro izteklo. "JolandaJc našaí" so rekli Velen^ičani in Cdjaiii.

Ubogi naši

Ko berem, kiikšno premoženje naštev^go naŠi poslanci, s« mi kar za-smili.io. Bi jim kur pcKJa-ril klik tolar!

Kosa nad Sašo

Nekateri so nas opozorili na čudno igraćkanje i rt^ijimU. V Čnii na Kiv roškem je bilo tekmo^a-nje (gozdarjev re^^ije Kosa (koroško-savinjske), pa čepruv so na njej sodelovali tudi lekmtivulci Sa.^e. Udeleženci h Kt)-»e so največ tekmovuli ■/. ûigami.

Izkušnje

Nu prireditvah, kot je bila pred kratkim v Smi-belu nad Mo/irjem. kjer seje vse sukalo <»koti ovc, so nekateri pogrešali naše politike. Suj bi ti še kako radi. da hi biti obcani, ki jih *'vtKlij<»", vtKlIjivi kot ovce.

Kravja misel

Misel ette i^med krav, ki je na dirki v (raberkih zbila s sebe Jezdeca: "Mar ti mislijo, da smo me vse voli!"

Usklajeno

Rokom {)oref\ja se bodo v evropskem tek' movanju pf»merili proti ekipi iz Rusije. Tudi sicer (^)renje načrtuje prodiranje proti Rusiji.

Bliža se jesen

Jesensko obdobje je vse bliže. Z dreves 1h» t»dpa-dio listje. Nanje pu bomo obesili ra/ne dru-^uine liste. Volilne liste in kandidate vseh sort.

Začetek

Ubogi starši! Začelo se je novo Šolsko leto.

107 MHz FM

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

Otok brez milosti

'/.C pred časom jc iy.^la knjigu Olok hrc/ mllosu, ki jo jc napisal v Kočevju živeči DimirriJ Žilevski. Cjlcde na to, da jc v dcvciUesciih IcJih izšlo prcccj spominske lileralure, v kaleri so opisane grozolc (micga otoka, lahko occnimo, da jc knjiga J'.ilevskcga ena najbojjSih. Nc Ic zaradi zelo podrobnih opisovanj brezštevilnih poniževanj in trpinčenj poliličnili zapornikov» ampak ludi /aio, ker je iz sonce Golega otoka potegnila s<">scdnji olok Sveti Orgur, kjer irpinčcnje ni bilo niC manjše.

Vsa spominska liicraiura o Golem otoku govori o tem ilovcAkcm pckiu. /ilcvski sicer ni bil mi Golem otoku. Bil jc na sosednjem otoku Svetem (irgurju. in prav njegova knjiga nam pričuje, da so bile razmere tam na las podobne go-iooioškim. Knjiga Dimitrija /.ilcvskcga je dobesedno nabita z opisi strahotnih mučenj in opisov neverjetnega števila ra/nih načinov najkrulejših poniževanj, kar si jih človeiska domišljija sploh lahko i/mis-li.

Dimitrija ZiJevskega je Udba aretirala februarja 1949 v Mariboru in ga odpeljala v zapore na Metelkovi v Ljubljani. 25. maja, na "TiLov rojstni dan", so ga obsodili na 12 Ici prisilnega dela in na štiri leta odvzema vseh državljanskih pravic. Konec avgusta se je znašel na prvi postaji svojega krii^evega pota, v kaznilnici v Stari Gradii^ki.

Človeški pekel

Danes nekateri govorijo, da moramo preteklost pozabiti ali jo "prepustili zgodovinarjem", kar seveda pomeni pozabiti. Zilevskcmii in tudi drugim, ki so opisali svoje spomine na ( kv liotok in druge takratne udbov-skc kraje nečloveških mučenj, gre velika zasluga, daso z objavo spominov preprečili, da bi utonil v po7ab<5 ta del naše zgodovine. Nekateri pravijo, da se dogajanje na Golem otoku, na Svetem Cîrgurju, v Stari Cira-diški. na Ugljanu in Dilcči lahko primerja z nacističnimi uničevalnimi taborišči. Toda danes je na razpolago veliko lite-ralurc o obeh nečloveških sistemih uničevanja ljudi, in gotovo nacisti v svojih taboriščih niso tako do skrajnosti poniževali ljudi, kol so to počeli komunisti v omenjenih taboriščih. Morda bo kdo oporekal, da sc mučenj ne dit primerjati in daso vsa kruta in nečloveška. Toda ni res -Če ínt ena hujša ali CCÎO veliko hujša, potem to pač .smemo ludi povedali. In morda še najpomembnejše. če nc poznamo le nase krute zgodovine, če nc poznamo neizmerno brutalnega sistema zločinov, ki so se dogajali na Golem otoku in drugod, Če ne ptwnamo poteka medvojne komunistične revolucije, če ne poznamo obsega in brezobzirnosti povojnih množičnih pobojev, množičnih in sistematičnih zaplemb zasebne lastnine, preganjanj duhovščine, klime ova

janj, ki jo jc skozi več desetletij vzdrževal udb^wskl režim, potem ne moremo razumeti, zakaj je danesvSKweniji tako, kol jc.

Naj pri tej kratki predstavitvi uporabim odlomek iz njegove pretresljive knjige.

Sveti Grgur

Ko so /ilcvskcga in sotrpine pripeljali na Sveti Grgur, je sledil prizor: "Skočil sem z ladje v morje, nekaj metrov sem plaval proti obali, nakar sem se obrnil in pogledal, kje je Sušek. Takrat sem Uidi zagledal tri ladje, ki so nas pripeljale. Na eni od njih jc bilo z velikimi tiskanimi črkami napisano*Tunal\ Na drugi prav tako s tiskanimi črkami maj\ Za ime tretje ladje nisem utegnil pogledati, ker me je zgrabilo nekaj rok in vleklo proti obali. Moški, ki so mc vlekli proti obali, so bili oblečeni v kratke hlače, nekaj pa jih je bilo v rumenih oblekah. Zaslišal sem močan trušč in živalsko rjovenje kaznjencev: *'Tilo - Marko, Tito - Marko, Tito - Marko (op.: Marko Ran-kovič)r

Del otoka, v katerem sem bil, je bil še prost, nekaj čez 50-60 metrov naprej pa jc bila poicg-njena bodeča žica. Na drugi strani žice. kamor sem bil prisiljen nadaljevali pot, sem zagledal spalir zapi)rnik(jv, (oblečenih v temnoijave obleke in kratke hlače. Nekaj prebivalcev otoka me je z brcami porinilo v špalir. Začelo sc jc bobnanje z roka-

OlOK im MILOST

Knjii>() "Olok hroz inilosli" Uiliko na-rorile |)i1 ZAI.OŽBI KOTIŠ Mar iboi; loi. 02/33-24-744 ali na spkUneni naslovu wwwjvlis.sl

Cena knjige: 3.960 SIT + poštnina

Knjiso plačalo po povzoljii.

mi. nogami po glavi, hrbtu, nogah, trebuhu, skratka, v.scpov-sod!

Udarci so leteli z leve, desne. t>d zgoraj, od spodaj. Kdo, kako, zakaj, kateri so ti ljudje, ki nas tolčejo, bomo izvedeli ka.s-

nejc.

Ko smo prišli skozi Ipalir na vrh kroga, skoraj brez sape, so nas začeli metati v posode (morske mine) z veliko odprtino, polne slane vode, 1er nam tunkaii ^a-ve. Sirašno je peklo, najbolj pa po obrazu, ker smo imeli odprte rane, ki so krvavele", To je le za vzorec. Pravzaprav najhujši opisi Šele sledijo. Knji

ga ima 255 strani. V njej je /Jlevski objavil ludi sezname sotrpinov, ki mu jih je u.spelo delati in potem .skrivati na skoraj nemogoče načine. Knjigo lahko naročite pri Založbi ROTIS na tťleťonskí šlevilkl 02 33 24 744 ali in-ternetu w>vw.roMs.si

■ I.Ž.

ToUko štorkelj na kupu )e za te kraje prava redkost Tudf za Podgoro v občini Šmartno ob Paki, čeprav sta si na šmarškem vrtcu samec in samica že pred ieti spietla gnezdeče. David Brvnšek, avtor tega posnetka, jih Je naétet več kot 30.

Imeti svoj lasten dom so sanje marsikoga, ki ga še nima. Ko ga začne ustvarjati, pa potrebuje predvsem dobre mojstre in dobro trgovino, ki mu po ugodnih cenah zagotovi ves gradbeni material. To seveda velja tudi za tiste, ki svoj dom že imajo, a je v njem treba kaj popraviti, obnoviti ali zamenjati. Če ravno sedaj razmišljate o gradnji ali obnovi svojega doma, saj so jesenski meseci kot nalašč za to, se oglasite v trgovini z gradbenim materialom Poštajner v Ravnah pri Šoštanju!

Trgovina Poštajner ie prostorna in sodobno opremljena. Ponašajo se z bogato ponudbo gradbenega in tudi kmetijskega materiala (kot so semena, krmila, orodje In ostalo).

Njihov slogan "Od temeljev do strehe" resnično držll V to se boste prepričali prav ob vsakem obisku. Trgovina Poštajner je namreč pojem odlične Izbire gradbenega In inštalacijskega materiala.

Trgovina Poštajner je tudi v skupini Topdom, ki ima določene artikle po najnižjiíi cenah v Sloveniji. Topdom izdaja katalog, v katerem boste lahko zasledili celotno akcijsko ponudbo. Ta hip akcije Topdom v Trgovini Poštajner nikar ne spreglejte, saj vam ponujajo več kot 50 izdelkov zagotovo po

najnižjih možnih cenahl Prednost trgovine Poštajner se kaže tudi v tem. da imajo resnično najugodnejše cene daleč naokoli. Imajo pa tudi zelo dobre plačilne pogoje.

Gradbeni material* katerega cena je v teh dneh še posebej ugodna: siporeks, strešniki, opeka, novoterm, stiropor. vse vrste lepil, barve, laki, vse vrste cevi, tudi drenažne. elektromateriál in še kaj.

Če slučajno česa nimajo na zalogi, želeno naročijo In lo v najkrajšem času ludi dobite. Ne le to, naročeno blago vam tudi dostavijo na domi

Skratka, če gradite ali urejate okolico, potem je pravi naslov za vas trgovina z gradbenim materialom Poštajner.

Trgovina Poštajner imatudi svoj spletni naslov: wwv^.postajnerxom Povpraševanje jim lahko posredujete tudi preko intemeta.

Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.h do19.h, ob sobotah od 8.fi do 13.h. V nujnih primerit) so dosegljivi tUdI izven delovnega časa.

^POŠTAJNER

D topdom

d.0.0

trgovina z gradbenim materialom

VI PIŠETE

Izziv in priložnost za mlade iz vse Evrope

Si laliko zamislile sproščeno dru'^enjc predstavnikov skoraj 40 evropskih dr/av, opravljanje najra?:IiinejŠih skupnih dol, prirejanje športnih. kulturnih in kulinaričnih večerov, dcbalnih krožkov na temo »Prednosti in pomanjkljivtistj širitve Evropske unije« ... ali pa morda to, kako pripravili lurSko trcbuSno plesalko, da bo brcz pomislekov zaplesala slovensko polko z < îr-kt)m. ki že v.se življenje prisega na ples sinaki? /akaj pa nc?î Bili polne tri ledne ćlan lakove-like družine? Delili si dokaj enolično fuano, lakiranje, si reho nad glavoz blizu 90 brali in sestrami izvscb vclrovslarc celine? In se zabavali in bili dobre volje kljub - za pocilni^kc dní - prezgodnjemu vsiajanju (vak dan ob 6.00 uri) in dokaj naj'^ornemu Ti/ičněmu delu ? Zakaj pa ne?! V različnih meslih nemške po-krajme Sachsen-Anhall se že od leia 1992, v času najbolj vročih polelnili dnu dogaja Curocamp, druženje okrog 90 mladih iz najrazličnejših evropskih dr/av, od Islandije do Cipra, od Porlugal-ske do Rusije. Udeležujejo se ga predvsem predsuivniki držav članic Bvropske skupnosti, stari od 18 do 15 lel, z željo, da bi v praksi preizkusili možnosti življenja

v síížiiju, slrpnosii, solidarnosli v družini, kakrSna je Evropska unija.

Je kaj Uik^nega sploh že možno? Je! Potrebni sla samo zvrhana mera loleranee in medsebojnega spoštovanja. In to je značilnost vsakoletnega Eur(K'ampa. Je nekakšno vadbišče za Evropo, lïslo, po čemer se sicer kot narod drug od drugega razliku-jemo in nam je nemalokrat v breme, dobi v Eurocampu posebno mesto, mesio nekakšne zakladnice, iz kaiere naj bi zajemali znanje in izkui^nje tudi drugi narodi.

V leioSnjem letu sije mesto gostitelja izbt>riio pravljično mcsie-ee Wernigerode. Tukaj smo na enem samem mestu našli predstavnike mladili iz vzhoda in zahoda, katoličanov, evangelič-anov, muslimanov, skupaj so živeli in delali Hrvatje, Srbi in Albanci, Angleži in (rci, Spanci in Baski, ciprski Grki in ciprski Turki ... iz Slovenije sla se Eu-nKampa 2004, ki je potekal od julija do 15. avgasta, udeležila Velenjčana Tadeja Koliir in Milja Melan^ek.

Pogovi'jri na to lemoso potekali vsakodnevno v l. i. večernih čajnlcah, ob filmskih, glasbenih, gledaliških in kuliniiričniii pred

stavitvah posameznih držav, v debatnih krožkih po skupinah in nenazadnje ob fizičnem delu, ki imazacilj, naredili nekaj koristnega za mesto gostitelja-'Ibda, je sploh možno zdržali pri tolikšnem številu udeležencev iz najrazhčnej.ših evropskih držav in na tako majhnem prostoru polne tri ledne skupaj? In če je, kako? To je nemara najpo-membnej.še vpra^nje vsakoletnega druženja, odgovor pa zopet: Je! Preprosto zalo, ker je Eurocamp zgrajen na principu niTvijanja družabno.sl i, loleran-cc» odprave eventualnih pred-sodkw, navezovanja slikov s slehernim udeležencem EurcKam-pa Bili so celo dnevi, naporni do onemoglosti, ko hi nekateri najraje spakirali kovček in odSli. Pa niso, čeprav nc bi bilo v tem nič nenormalnega. Kar je pri vsem tem najbolj presenetljivo, je to, da se zadeva vedno izkaže za uspešno! Sprva eni skeptični, drugi nezaupljivi, zopet drugi polni predstxikov ... Veliko različnega so prinesli s sabo, toda še več skupnega. Po Ireh lednih mt poslali vsi. tudi Tadeja in Milja, resnični prijatelji, bogatejši za nova spoznanja. n<we izkušnje, nova doživetja-

Kaj pa konkretne koristi ude

ležbe? Sem sodi najprej globlje spii^nanje samega sebe, ko si nemalokrat domišljamo, da smo boljši od drugih. Vsekakor pomembna izkušnja! Potem pa seveda niwiprijaieljiîîîlbliko raz-

Eurocamp je tudi priložnost, da iz prve roke zveš tislo, očemer niti mediji ne poročajo, kol npr.: *'Je res, da na Finskem pogosto prečkajo cesto tudi severni medvedi?" ali Je res, da so pred le-

Tadejd Kolar in Miijd Melanšek, predstavnika Slovenije na

Eurocampu 2004

ličnih, iz skoraj vseh evropskih držav, skaterimiso navezali gkv boko in iskreno prijateljstvo in s katerimi se že dogovarjajo o nadaljnjem druženju tako ali drugače. Seveda niso brez pomena tudi jezikovne izkušnje. Nemški jezik, kije veljal ju uradnegiije dekli večje ali manjše icžave prav vsem, loda konec konccv so se vsi sporazumeli med sabo. Tudi s pom<^jo pantomime.

ti t udi vTurčiji nekatera dekleta omedlela, ko sc^ zvedela za razhod skupine Take Thai'.^' Še bi lahko naštevali.

V Eurocampu lahko objameš vso Evropo naenkrat. Mt>raii bi videli, kako so se objemali, ko so se po treh tednih sskupnega bivanja poslavljali! Ker so prvi odšli že v petek, zadnji pa šele v nedeljo, je poslavljanje trajčdo polne (ri dnidnn in noč!

Skratka: '^Enkratna priložnosti za seznanjanje z ljudmi, kulturami in običaji različnih regij na^ga kontinenta'' Tako je Eu-nxamp na svojem leicišnjem obisku v Wernigerode opredelil nemški dmvni sekretar /a ev* ropsk« zadeve dr. Michnel Schneider in dodal: >»Eurcx:amp vidim predvsem kol priUižnost za medsebojno spoznavanje, lemu v prid si ne bi mogel izmisliti nič boljšega«.

Nedvomno pa je ideja Eurocam-pa priložnost in izziv tudi za mestno občino Velenje, ki ima vse pogoje za to, da organizira svoj Eurocamp. Za mlade! Za njihovo lepšo prihodnost! /a začetek mi>rda ob udeležbi samo peščice držav, potem pa pogumno naprej, do dne, ko bodo mediji poročali o »Mestni iH">čini Velenje - Evropi v malem«. Zakaj pa ne???

Za konec pa samo še skromna zahvala sponzorjema. Novi Ljubljanski banki, d. d,» Ljubljana, Podružnica Savinjsko-Šaleška, Velenje, in g. Slavku Avseniku, doslej zagotovo največjemu ambasadorju Skwenije, ki sta Tade-jo in Milja pospremila na pot z domiselnimi sporninčkl /a udeležence Eurocampa 2004.

■ Jože Holar

Osvobojeno oxemije v zgornji savinjski in zadrečki dolini v drugi polovici leto 1944

Včasu največjega ra/maha osvobodilnega boja na Štajerskem od aprila do konca novembra 1944 .so tudi na Štajerskem naslala tri osvobojena ozemlja: zgcmjesa-vinjsko, kozjansko in pohorsko osvol'»ojeno ozemlje- Vpartizan-skih poročilih in v povojni literaturi se svobodna ozemlja omenjajo že pred junijem 1944, vrisana so tudi na zemljevidih in .skicah. Na Štajerskem naj bi bila osvobojena ozemlja Že iy4L leta. med drugim tudi na Pohorju. lam naj bi bilo osvobojeno ozemlje v začetku t94.\ leta, ko po padcu Pohorskega bataljona nekaj časa ni bilo partizanske enote. Vendar vwvobojenih ozemelj pred junijem t944naŠlajer-skem ni bilo. Junija 1944 je nastalo prvo manjše osvobojeno ozemlje na Kozjanskem (Jur-kloštrska republika). Tudi v Solčavi je okupator žc sredi 1944. leta opustil svojo postojanko. Res pa je, da za osrednje vodstvo narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem (odslej NOB), ki je leta 1942 na osnovi nepi^-polnih poročil in ne dovolj dobrega poznavanja razmer na Štajerskem predvidevalo tudi osvoboditev dela Šlajcr.ske na območju Zasav.skih revirjev, ta predvidevanja o osvoboditvi dela Štajerske v Času vrhunca nacističnega nasilja na Štajerskem niso bila uresničljiva. Bila pa so pred nastankom osvobojenih ozemelj na Štajerskem kar obsežna poisvobodna ozemlja- To so bila ozemlja, ki so jih ol^vla-dovale part izaaske enote in organizacije OFrazenvčasu okupatorjevih ofenziv in zunaj okupatorjevih postojank. Poisvobodna ozemlja so bila lam, kjer je velika veČina prebivalstva sodelovala v NOB in je bilo bistveno onemogočeno dclcTvanje okupatorskega oblastnega aparata in njegovih političnih organizacij 1er je prebivalstvo upoštevalo navodila in odloke OP.

Kljub temu da je 4. operativna cona NOV in POS v letu 1944 poslala na Dolenjsko oziroma na območje 7. korpusa NOV in POS okoli 8.001) na novo mobiliziranih borcev, se je partizanska vojska na območju 4. operativne cone izredno hitro krepila in so bili dani vsi pogoji za ustanovitev novega korpusa NOV in POS na Štajerskem. Ustanovitev najm(KnejŠcga k(5r-pusa NOV in POS je predlagalo pokrajiasko v<idslvo NOB na Štajerskem. Na obmt>Čju cone se je vzačetku velike panizaaske ofenzive sredi 1944. leta proti okupatorju borilo 5 mtKnih brigad. Septembra je bila ustanovljena Še brigada Vojske državne varnosti. Bili .so ludi močni odredi: Koroška grupa odredov in fic trije številčno močni odredi (Kozjanski, Lackov in Kam-niško-zasavski odred). Osrednje vodstvo se z asianovilvijo štajer-skega korpusa ni strinjalo, ker je hoiclo okrepili 7. korpas. Od 30. julija do 12. septembra so enote 4. operativne cone izvedle tri velike ofenzivne akcije za pridobitev asvobojenih ozemelj na Štajerskem. Te operacije enol 4. operativne cone sodijo med največje in najbolj uspešne akcije slovenske partizanske vojske. (ïlavni štab NOV in POS je že 21. marca J 944 ukazal Štabu 4. operativne cone. da si mora Čimprej ustvariti baze na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Kasneje je Glavni slab NOV in POS menil, da bi morale enote 4. operativne cone najprej osvoboditi območjev Zgornji in tudi v Spodnji Savinjski dolini. Akcije za osvoboditev Zgornje Savinjske doline so se začele 30. julija 1944. V prvem ofenzivnem sunku od 30. julija do 2. avgusta sla Šlandrova in Zidanškova brigada zavzeli oku-palorjeve postojanke na Ljubnem, v Lučah in v Gornjem Gradu. Pri napadu na Ljubno je so

deloval Štajerski balaljon Vojske državne varnosti. Dne 2. avgusta je okupator izpraznil svoji postojanki v Nazarjah in na Rečici. Okupator je bil torej pregnan iz velikega dela Zgornje Savinjske in Zadrečkc doline. Napade na postojanke v Zgornji Savinjski dolini sla s svojimi akcijami, zasedami in tudi z napadi zavarovali brigadi 14. divizije, Vzhodno koroški in Kam-niško-zasavski odred. Ibmáičeva je ob napadu na Šmartno bo Pa-ki zavzela vermansko in delno orožnL^ko posloianko. Postavila je ludi številne zasede, rušila železniško progo in minirala mostove pri Leiu.su in v Rečici ob Paki. Velja omeniti, daje močno sovražnikovo postojanko v C»or-njem Gradu zavzel le en bala

nc so se pričele v noči na 12. september 1944. ležišče opcracij je bil napad na močno okupatorjevo postojanko v Miv/irju, ki jo je ^0 dvajseturnih bojih zavzela Šlandrova brigîida. Tomšičeva brigada je zavzela postojanki v Šmartnem ob Paki inv Letu.^u. Zidanškova brigada je napadla okupatorjevo postojanko v Bras-lovčah, a zaradi okrepilve okupatorjeve posadke pred napadom Zidanškove brigade napad ni bil uspe.Šen. ZidanSkova brigada je tudi lažno napadla postojanko na Vranskem. Pri zavarovanju napadov na postojanke sta sodelovala 3. brigada Vojske državne vamc^ti in Vzhod-nokoroški odred Razširitev svobodnega ozemlja na Spodnjo Savinjsko dolino ni bila mogoča.

Borci Šlandrove brigade z nemèkirr^i ujetniki na Ljubnem ob

Savinji

Ijon Zidanškove brigade. Druge enote te brigade so zavar<wale napade na postojanke v smereh proti Mozirju in Kamniku. Celotna Zgornja Savinjska dolina je bila osvobojena v času tretje ofenzivne akcije enot 4. ope-ralivne cone na Kozjaaskem in v Zgornji Savinjski dolini- Akcije za osvoboditev celoine Zgornje Savinjske doline in za razširitev osvobojenega ivemlja na območje Spodnje Savinjske doli-

V Zgornji Savinjski dc)lini jc bilo osvobojeno območje okupatorjevih občin Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče, Gornji Grad. Zavzetje Številnih okupatorjevih postojank je bilo za partizane zelo uspešno, saj so v pri mer-javi z okupatorjevimi izgubami njihove izgube bile razmeroma majhne. Partizanske enote so zaplenile dosti orožja in streliva. Po partizanskih poročilih so v Zgornji Savinjski dolini, v

Šmartnem ob Paki in v Letusu pridobili 886 pušk. 64 lahkih in težkih strojnic, 88 br70strclk, 8 minomeuw in okoli 2,0iXI ročnih bomb. V zvezi s lem je treba omenili, da so štabi pt^iameznih partizanskih enot pri navajanju podaikovozaplenjenem orožju radi navedli manjše Število zaplenjenega orožja, da bi lahko enote čimveč orožja obdržale zase. Na osvobojenem ozemlju je bil razbit okupatorjev upravni in politični aparat, njegovo delovanje je bilo v veliki meri onemogočeno tudi na polsvo-bodnih ozemljih. Ofenziva enol 4. operativne cone in zavzetje številnih okupatorjevih postojank sta pospešili razkroj ver-manšafia. Okupatorje presodil, da je zgornjesavinjsko svobodno ozemlje za partizane najpomembnejše tudi iz vojaških razlogov.

Potem ko sta morali Šlandrova in Zidanškova brigada kreniti na Dolenjsko oziroma na območje 7. k<upusa NOV in POS ob istočasni raiiširitvi operativnega območja 4. operativne cone, je bila voja.Ška moč 4. operativne cone močno (xslabijena. Odhodu Šlandrove in Zidaaškove brigade 12-oktobra 1944 je sledil vdor okupatorjevili enot na območje svobodnega ozemlja v

Zgornji Savinjski dolini. Šlo je tudi za okupatorjevo namero ponovnega zavzetja partizanskega ozemlja v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, ki pa so ga partizanske enote po ostrih bojih odbile. Štab 4- operativne cone je po zaključku bojev oktobra 1944 presodil, da je Šlo verjetno za zadnji poizkas nemškega prodora v Zgornjo Savinjsko dolino. To ni bila dobra presoja Svobodna ozemlja na Štajerskemso bila blizu za okupatorja pomembnih prometnic- Osvobojena ozemlja so bila v Času, ko je Štajerska pi'ïSlajala fronlno zaledje in vzaledju obrambnih črt, ki jih je okupator pričel gradili jeseni 1944. Pohomko <Kvoboje-no ozemlje, ki je bilo izbojevano avgusta in nato vzačetku septembra 1944 še razširjeno je bilo blizu Maribora, kjer je bilo osredotočeno nacislično vodstvo za Spodnjo Štajersko- Prav prek območja 4. operativne cone so Nemci načrtovali umik svojih mí-likihcnol. Pričakovali je bilo treba, da bo okupator zaradi teh razlogov skušal čimprej uničiti osvobojena ozemlja in razbili partizanske enote na Štajerskem. (nadaIjei'o nje prihodnjič)

■ Piše: dr Milan Ževart

60. obletnica osvoboditve

Mozirje - Nekdanja skupna občina Mozirje je sv<ij praznik slavila 12. septembra v spt>min na ta dan leta 1W4, ko je bila s padcem zadnje okupatorske postojanke v Mozirju osvobojena celotna Zgornja Savinjska deklina. Z oblik(wanjem šestili novih občin tega praznika seveda ni več, zato pa txidov Moziiju 18. septembra pripravili veliko priwlavi^ ob 60. obletnici tega pomembnega doijidka, priprave pa so žc v pt)lnem leku. Slavje bodt^ pripravili na »sejmišču.« na n(WO urejenem prireditvenem prostoru ob Savinji, slavnostni gtv vomik bo dr. Maijaž Kmecl, Polde Bibič bo poskrl>el za pripoved o svojih osebnih dožrvetjili v bojih za osvoboditev Ljubnega ob Savinji, za kulturni spored pa bodo poskrlwli člani zgomjesavinjske godbe napiliala in učenci OŠ Rečica ob Savinji. Uradni del boóo začeli <^b IJ.OO, nadaljevali pa ga bodo s tovariškim srečanjem,

mjp

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

Korošci potopili rudarje Gorenje (šele) četrto v Linzu

Kikí<ii; akdićilni prvak, po pi veni porazu v novcni prvenstvu z(irsnil na pelo ineslo — Sieei' iniriu^ija Kostaniška sodnik poslal nied řik^dalee

Osuplih jc bilo pribliîrno 300 glťdalccv na nedeljski tekmi med Rudarjem in Koroško Dravo^adom. Po sijajnih Ireh krogih najhr? nihče ni pričakoval, da bodo nogometaši Rudarja, aktualni pn-aki, ki resda letos igrajo v dokaj pomlajeni zasedbi, tako nemočni, kot so bili tokrat proti prejšnjemu pr-voligai>u in izgubili kar z I : 5, V opravičilo in uteho jim ni ni-li, da ludi sodniki niso imeli svojegadnc. Pri irci jem in petem golu je namreč dihalo po prehilku, kar je iíe zlasti r^izbu-rilo sicer vedno /elo mirnega di>mačegH trenerja Draga Ko-siajnSka. Ko so gostje pet minul pred koncem lekme povedli s 5 : 1 po očitnem prepovedanem položaju, mujc prekipelo. Najprej je nekaj ostrih besed slišal stranski sodnik, nato pa najbr? Se glavni, ki pa ni veliko rtizpravljul s irenerjem» ampak ga je poslal med gledalce, /uradi na dveh tekmah ne bo mogel voditi svojega mo<tva. Prvi polčas ni napovedoval, da bo moral vratar Nemanja .lozič karpeikrai po žago v svojo mre/o. Koraki so prvi zadeiek dosegli šele v sodnikovem podaljšku prvega polčasa, pred lem pa so jim bili domaČi bolj ali manj enakovredni. Imeli so

ludi svoje priložnosti. Najlep^c^ v prvem delu igre je imel Mir-nes Ibrahímovič, vendar je njegova /oga /letela tik mimo okvirja vral. Zev prvi minutah nadaljevanja se jc v tako imenovani stoodstotni priložnasli znai^el Dragan Sprečakovič, toda dravograjski vratar Dejan

dosegel častni zadetek za domače.

Visok poraz z Dravogradom bi moral biti igralcem Rudarja v.sekakor opozorilo, da točke ne piihajajo same od sebe in da morajo na vsaki tekmi igrati zav/elo vseh devetdeset minul-Nihče od sprenie njene ga (po-

VerSovnik je njeg<wo žogo odbil: nekaj minul zatem je Ibra-himovič zadel desno vratnico. Nalo .se je začel ples KoroScev, med katerim so bili iie zlasti razpoloženi Matej (irobovSek, Mitja Gostenčnik in Andrej Pecník. Nekoliko so zastali le v 73. minuli, ko je Udi BorŠinar

mlajenega) moštva v tem prvenstvu ne pričakuje ponovitve naslova. Vsekakor pa več življenja v njihovi igri, koi ga je bilo» denimo, proii Korašccm. Včeraj so gťjstovali pri Ljubljani, lekma 6. kroga s Faelorjem pa bo najbri v sredo, 8. septembra.

■ vos

Kam gre šmarški nogomet?

Sinaivani so se ludi / drufiofta poslovanja vrnili poiaženi - V Ivaneni (Jorid so / Uvai jeui izgubili O : 4.

Siiuacija v klubu je slaba, finančna situacija je nevzdr/na, igralska zasedba slaba, vodslvo kluba nima praw reSitve. Na go-stwanje v Ivančno (îoricoso od-potovali z upanjem na ugi^dcn izid, saj je prvič zai^aJ zanje tu

di najboljši strelec lanske (v prejšnjem prveastvu v dresu Rudarja) Ismet Ekmečić, vendar tudi lo ni pomagalo. Domačini so doi'Hisedno oblegali gol in na koncu so štirikrat premagali gostujočega vratarja. ímarčani b^v

do lako najbrž morali čakali na morebirne prve točke še nekaj časH, saj je težko verjeti, da bi lahko na gostovanju v Kranju (namesto v nedeljo bo lekma v sredo) presenetili lamkajsnji Triglav. ^lordapale. ■

Uršič ubranil enajstmetrovko

Veliko bolj zadovoljni so v Šoštanju. Njihovi nogometa.^! so v tekmi tretjega kroga Iret-je lige gostovali v Šmarju pri JelSah in domaČe istoimensko m<JŠtvc> premagali z 2:1, polčas 0:0.

povedli so domači, izenačil je Goriek, zmagoviii gol pa je s strelom z enajsiih metrov do

segel Komar. Da so se Šoš-tanjčani vrnili domov z vsemi tremi točkami, je najbolj zasluzen vratar UrSič, saj je v zadnji minuli ubranil enajstmetrovko.

Trenutno je v vzhodni iretji ligi v vodsivu VerŽej z vsemi devetimi točkami. ŠoStanjČani so z dvema točkami manj peti,

prav toliko točk pa imajo drugi ZavrČ, tretja Paloma in četrto Pohorje. V zahodni ligi so na vrhu lestvice s sedmimi točkami Brda, s ločko manj jim sledita Kolpa in Zarica. V naslednjem krogu bo ŠoStan-ju na svojem igrišču gosi il 12. Kovinar. 'lekma bo v nedeljo ob 17. uri. ■

Mladinci četrti v državi

SAH ' Od 21. do 27. avgusta je bilo v Novi Gorici ekipno mladinsko državno pivenstvo za leto 2004. V ligi desetih ekip so nastopili tudi mladinci iz ŠK Velenje in osvojili četrto me-slo. /magalaje ekipa Nove Cîo-ricc pred Mariborom in Mursko Soboto, /a Velcnjčani so se tivrsiile ekipe iz Kranja. Tolmina, Novega mesta, Šentjurja, Lesc in Krškega. V velenjski ekipi so nastopili: Jernej Mazcj 4, Peter Lendero 6, CJre-

gor Goršek 5 in Nejc Ailič 3..^ ločke. Tako so mladinci, po stem mestu kadetov letos dosegli najboljšo uvrstitev Žahi-stov iz Velenja. Ćcslitamol Ob koncu ledna je bilov Portorožu hiiropotezno člansko dižavno prveastvo za moštva in posameznike. Med 25 moštvi jc nastopilo tudi moštvo iz Velenja. Olani v postavi: Matko, M. Goršek, Kristan in Dražnik so osvojili solidno enajsto mesto. Zmagali so člani i'z Brani

ka Maribor pred Novo Gorico in Novim mestom- Med posamezniki je nastopilo 112 igralcev. Suvereno je zmagal šestnajst letni Luka Lenič iz Domžal. Zelo dobro so se uvrstili tudi Vclenjčani: Milan Goršek je bil 17., Asim Hure-movič 27., Milan Matko 40. Domača sezona Šaha se nadaljuje v nedeljo 5. 9. ob 9. uri s C i k I usoni 12 v p ospcše ne m šahu.

Moštvo Ivana Vajdla je koiioe íniíiule^a u^dna socklovalo na uiorneíii (Ivodnevneui lumirju v a\slrijskeni Lin/u - Oh gosliieljih so bili rîjihovi riasprolniki madžarski 'raial)ari>i in reški Banik Kar vinii.

Vclenjčani tzudi tokrat nls^o zaigrali v najmtvncjši zasedbi, sjjj je manjkalo kar osem igralcev. Poleg skïvenskih reprezentan-lov Marka Oštirja, Du^ma Pod-pečana in Vida Kaviičnika Še poškodovani Branko Bedeko-vič, kapelan »Scbastjan Sovič in Jure Dobelšek^na turnirju pase je poškodoval tudi Luka Do-belSek. Manjkala sia ludi hrvaški reprezentant Vedrán Zrnič (skupaj s soigralci je t in'aški priig

ral zlato olimpijsko odličje), ni pa bilo ludi Srba Momira lliča, ki je pred dnevi končno dobil sloveaski vizum, ne pa tudi avstrijskega. Zalo so znova dobili priložnc^st za igro mladi igralci Rutar, Pučnik, Prgomel in Ma-rušič.

Tatabanya : Gorenje 32 : 2fi (15:13)

(jorenjer Tamše 5 (1), Prgomet 3, Rutar 2, Oštir B. 2, .Sirk 4,

(lajšek L Dobelšek L. Sleta-iiič 4, Lesar 2

Banik Kiirvina : <Ťorenje M : 30(15:20)

(»oreiýe: Tanišc 8 (4), Oštir B. 3(1), Sirk UL Gajšek 1, Dobelšek L. 1, Simon 1, Lesar 1, Marušič 1. (rt>rcnjť-Unz 27:30117:1«! (íorenje: TaniŠe 3(1), Rutar 2, Ošiir B. 2, Pučnik 1 (1), Sirk 4, Gajšek 2, Šimon 3, Lesar O

Nova sezona vse bližje

Tudi namiznoteniška sezona se piviasi približuje, zato se igralci N I K Icmpo Velenje žc udelei^ujc-jo različnih turnirjev, ki pomenijo pravi uvod v novo sezono. Močnegii mednarodnega Članskega turnirja v Poreču se je 28. avgusta tako udeležilo kar osem velenjskih igralcev in igralk: .lure in Uroš Slatinšek, Damijan Vodušek, Nenad Bojanič, Jaka Golav.šck, Miha KljajiČ, Tamara Jerič in Ivana Zera. Na koncu sta najboljši rezultat dosegla Jure SlatinŠek in Tamara Jerič, ki sla osvojila osmo mesto, ostali Vclenjčani pa so se riizvrstili med 10. in 2i). mestom. Kadeti Tempa so sc prav tako v soboto, 28. av

gusta. udeležili odprtega prvenstva Murske Sobote za kadete. V ekipni konkurenci seje ekipa le mp a v sestavi Jernej Ošlovnik, Patrik Rose in Dejan LameŠič uvrstila med najboljših ekip pr\'enstva, v posamični konkurenci pa se je Jernej Ošiovnik prav tako uvrstil na mesta od 5 do 8. Ivana Zera in Jernej OŠlovnik se v teh dneh udeležujete priprav kadetskih reprezentantov Slovenije na Ravnah na Korálkem. Priprave skupaj 7 dr>^avnim kapetanom moških reprezentanc Slovenije Jožetom Urhom vodi vrhunski namiz-noteniški trener Milan Slencel.

■ OH

Tako so igrali

lesivica [)o 4. krogu:

Re/ultati 4. krofiit: Rudar Velenje - Koroška Dravc»grad 1:5 :{[): l),Factor-Dravinja2:0 : (1:0),Livar-ŠmarinoobPa-ki4:n:(l :0),Alumimj-Nar-(aO: I : (0:0),SupernovaTri-glav-Kiiko2:0:(l:0), Izola Argeta - Svoboda O : I (O : 0). Vrstni mi p«» 4. 1. Nafta 10,2. Koroška Dravograd 8, 3. Factor 7 (7: 4), 4. Krško 7 (6:5), 5. Rudar 7 (8:8), 6. Livar f), 7. Supernova Triglav 6, 8, Aluminij 6,9. Dravinja 4,10. Svoboda 4, t L Izola Argeta t, 12. Šmartno obRO(l : 14). Rudar - K. Dravograd I:5((>;1)

Ruditn Jozič, Siojakovič (od 28. Mujakovič ), Jeseničoik. Softič, MuharemoviČ, Rahmanovič (od 66. Karič), Mulavdič (od 4(i Kijanovič) Bort.^nar, Ibra-himovič, Sprečakovič, Grbič. Sirelcl: O : I Pevec (45). O : 2 Grobcwšek (58). O : 3 (}luhovič (61), 1 :3 Borštnar (73), 1 ;4 Grobovšek (83), t : 5 Gostenčnik (85).

Uvar; Sinarlnn ol) Paki

4:0 11:0)

Šmartno: Apšner, JosiČ, A. Ptxigoi^'k (i)d 85. Podbrežjiik)

. Podlesnik, R. OmladičJIa-tlak(od53. Ćauševič), Veler (od 46. Lukenda), Kolone, Ek-mečič, Bla^cvič, Cizcj. Strelci: I : O - Perme Janez (12). 2:0 - Biščan Darijo (56). 3 r I) - Perme Janez (72), 4 : (I-R:rme Janez (83).

Siovťnskci mladinski! liga. 5. kiHig

Rudar Veler\|e*-Damûle I : I

(0:1)

Rudar: S. Jahič, Rahmanovič. CrbiČ, Baručić (S. Jahič), Rošcr, i iankić, Rajkovič, I laj-dari (Vehbović), Agić. Triiko-vič, A- Jahič

Strelci: 0: I - Paradijk (43), 1 : 1 - Rajkovič (55)

Slovenska no^omclna ligii. 4. knig

Rudar Vvlenje- K«roška Dra-vciirmd 1:5 (0:1) Ku<)an Jo?ič> Stojakovič (Mujakovič), Jeseničnik, Soltič, M u ha re mo v ič, Ra h man o viČ (Karič), Mulavdič (Kijanovič), Boršinar, Ibrahimovič, Sprečaktwié, Cirbić Strelci: 0:1-Pevec(45),0:2 - Grobos^k (58), 0:3 - Glu-hovič(6I), 1:3-Borstnar (73), 1 :4-Grobovšek (83), I Gosteničnik (85)

3. Si\L-v/liod

Šmarje pri J eliith - Usnjar 1:2 Vrstni red p(i3.kn»gu: LVerzej 9,2. /iivrč, 3. Pdloma. 4. Pohorje 5. líošianj (vsi po 7), 6. Kri:?evci. 7. Ormo?, 8. Crenšovci (vsi po 3), 9. Stojnci, 10. Tišina po 2, i 1. .Šmarje, 12. Kovinar, 13. Bistrica, po 1, 14. /^-elezničar 0.

SUnenska kadelna liga. knig

Rudar Velenje - Dom/ale 1:4(0:2)

Rudar: Lukavačkič, Živkovič, Beč are vič, Tolimir, Mijatovič, Barčić, Frangcš (Pranjič), So-l'tić (1 latunič), Dřajič, Steiner (Pungartnik), Kijevkovič (Mahmutovič)

Streki:0: t - Vilič (1),0 r 2-Sviben (23), I : 2 - Mijatovic (42), l:3-vStralunič (66), 1:4 — vSlojanović(79)

PrIjaicIjskI rokonicl

Ciorenje- (irasliopiwrs 29:30 (12:121

Velenje, Rdeča dvorana, ^e-dalccv: 150, sodnika: Vrečar, Kočevar (oba Velenje) (iorenje: Skok. TamŠc 4, Ru-Iar2, Bedekovič5, Ostir i, Sirk 7, Gajšek 1, Dobelšek L. 3, Prošt, Stelanič 1, Prgomei U Marušič, Šimon 2, Lesar.

SPORT IN REKREACIJA

Tudi družinski posadki

Jiilil in v soholo l)()(J() v Salcski dolini znovii bi iioii niolorji - Člani veloíijskofia ciMo-niolo iuvmfi IhxIo kliit)fi izvc^dli žo 21. avU)ni()l)ilski rdi - l^rijavljiMiih 83 postulk. od sliî1 italijanske

»Konœpiarclijav Vclciijužcne-kHj lei ne spreminjamo. Izbirji-mo proge, s kaiL-rimi hi čim manj molili tamkajšnje ljudi. Kcriu-dl v naScm šporiu varčujemo, smo IcicK njii skrCili na minimum. Imel bo 12 liilnxsmih prd/kašcnj, njihova skupna dolžina bo /naŠala 75 km. ves relipabo dolg približno 280 km. Vendar pa zaradi tega ne bo niC manj zanimiv. Nasprotno, jiričakiijemo, da bodo ludi letos ljubitelji lega športa nadvse uživali, saj bomo v Velenju videli vse mtSe najboljše pc^sadke,« so {xwedíJi pri redi le-Iji letošnjega relija na novinan^ki konferenci.

Med drugim bopri^'1 ludi lanski državni prvak Milja Klvmenćii:. pa nekajletnem premoru bo v avtomobil sedel spel Darko Ptlj-t«m. največji oi^limisl pa je Mariborčan Toma/ Kaučič, ki jena-piwedal, da bo zmagal. Njim bodo skuSali me.^ali i^lrcne drugi domači vozniki, pa tudi štiri ita

lijanske posadke. Torej ho imel leioSnji reli ludi mednarodni pridih. S Slirimi zmagami je diwlej najboljši lekmovalee velenjskih relijev Bnme Ku/mič. Za zanimivost naj navedemo, da bo domači klub nastopil z dvema posadkama; veni bosla lekmcjvala oče in sin (Zdenko in Rok Lah), v dru^ pa - kar je verjetno edinstven primer v Sloveniji-mali in sin (Milena in Florjan VidaČek). Slovesen začetek letošnjega 3. relija v dr/avi, ki se ti'JČkuje za odprlo državno pr-veaslvo Slovenije, bo jutri ob 16. uri na Tilovem trgu v Velenju, cilj pa naslednji dan, v soboto, približno ob [9. uri prav lako v središču Velenja. Nato bodo vsi odlli v dom krajanov v Vinski Oori, kjer bodo razglasili zmagovalce.

Prva hilR)slnapreizkui>nja tradicionalni Super special se bo začela nekaj pred 17. urona ITO' Jezero Velenje, vse ostale hiin^i-

ne preizkušnje pa se bodi^ odvijale vsoboto v okolici Velenja in SoStanja.

Zanimivo pa bo spremljali tudi delo spremljevalnih ekip, ki bodo letos enako kol lani na travniku med Delo dvorano in avlo-kampom. Organizatorji so natisnili tudi p(»ebno zlo^nko, na kateri so podrobno predstavljene vse hitrostne preizkušnje. Dobite jo na vseh Petrolovih beneiaskih servisih. V pripravi relija sodeluje preko 200 ljudi, prireditelji pa posebej opozarjajo vf>c liste, ki si boste rcIi ogledali, da dosledno spo.štu-jeie navodila policistov in redarjev ter prometno signalizacijo, ki bo postavljena v času tekmovanja: skratka, da nc stopate v zavarovana območja. Na dosedanjih dvajsetih relijih ni bilo nobenih nepravilnosti, zato si belijo, da bi bilo lako ludi letaš

■ vos

Skakali na Češkem

Najmlajši lekmtwalci SSK Velenje so po uspešnih pripravah na C aškem tekmovali ludi v salo skokih in nordijski kombinaciji (NK) v Lilxirccu, kjer bo leta 2lî<Wsvetovnoprveasivov nordijskih disciplinah. V kategoriji dečkov do 11 let je Urh Knijnčan prvi dan zasedel tretje meslo v NK in drugi dan drugo meslo v solo skokih 1er skupno zasedel drugo meslo, MalerŽ Samec je bil lU. v NK in 8. v solo skokilî ter skupno sedmi, vkategoriji dečkov do 12 let je Psitrik.klen zasedel 8. mesto v NK ter drugo vsolosktikili inbilpeii vskupni razvrstiivi, Jan Ko-racJtj pajc poželo dobrem teku v NK zasedel 11. me,s(.o in I v solo skokih 1er skupno devclo meslo.

V mesccu scf^tembru pa se bodo nadaljevala pokalna tekmovanja in dr/iivna prvenstva. SSK Velenje vabi vse mliijšc dečke in deklice, da se jim priključijo na treningih, ki potekajo vsak popoldan v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. Anže Obreza je nastopil na dveh tekmah svetovnega pokala- poletni Grand Pri.x v NK. Ob udeležbi vseiî najboljših nordijskih kombinatorcev je SSK Velenju priskakal in pritekel prve točke svetovnega pokala s 27 mCsStom v češkem 1 larrachovu. Poskokih na 120 m skakalnici je zasediil 12 meslo, v teku paje zasedel 29 mesto, kar mu je skupaj prineslo 27 mesto.

■ J. O.

Novega vodstva niso izvolili

Skupšriiia spor Inc zvozo Sosianj - Dobvo delo v [)r(îtckl(MU mandalu - Pi od \ rali so Diuni rekreacijo 2004

TJaia Rehar

Prejšnji teden je imela Športna zveza ŠoSlanj sedmo redno skup.ščino, kije med športnimi delavci v .Šoštanju zbudila kar precej zanimanja, saj je Šio za vo-lilno skupščino. Obetale so se precejšnje spremembe, saj sta dotedanji predsednik in podpredsednik Športne zveze Šoš-

Wčň iz Nogometnega kluba Saš-tanj. S predlagano rešilvijo.so se strinjali vsi prisotni, saj so bili z vodstvom Športne zveze i>oštanj v zadnjih petih letih več kol zadovoljni. Eden izmed razlogov, zakaj se ni nihče prijavil za mesto predsednika, naj bi bil prav to. da je te^ko prevzeli funkcijo /n nekom, ki jo je opravljal lako do-

prijeli, saj se jih letno udeleži okrog 5(10 ljudi. Preko številnih dru-štev približajo šporine akiiv-nosti vsakomur, kisitoMi. Pre-cvj je bilo st(3rjene^ tudi na področju promocije same zveze, imajo tudi svojo spletno stran z najnovejšimi informacijami. Posebna icx^ka dnevnegži reda je bila telovadnica Partizan, ki jo

Skupšéine ŠZŠ so vedno dobro obiskane.

tanj Dra^o Skornšck in Bi»jan Rol(milk vnaprej najiovedala, da nc lx)sia ponovno kandidiriiiaza vodenje krovne šporine organizacije v občini, na sami skup.ščini pa st)sc stvari/«isukiile nekoliko drugače.

/a mesto predsednika zveze se namreč ni prijavil nihče, zato sta po dolgem prepričevanju članov zveze SkornŠek in Roiovnik pristala, da ostaneta sopredsednika Športne/veze Šošianj do naslednje skupščine, ki bo v začel-ku prihcxlnjegalela,za podpredsednika pa so izvolili Hninka Va-

hro.

Res je bilovzadnjih pelihietihv Scttianju na podredju šporla marsikaj ptKUsrjcno. V lekmwalnem športu ni potrebno poselxîj izpostavljali uspehov odbojkarjcv in košarkarjev. Prav z^iradi uspehov šoštanjskih Športnikov so se odločili, da vsako leto podelijo priznanja in nagrade šporine zvezo Šoštanj najboljšim v občini Šoštanj. Ogrt^men pajc napredek ludi na podnx^ju športne rekreacije. Vseplembru bodo ponovno polekali Dnevi rekreacije 2(K)4, ki .sose v prelekltïsti dobro

ima v upravljanju Sporinazve/a Štišlanj in jo je v poletnih mcse-cih še nekoliko izboljšala (parket, hcxlnlki, gardertîbelako díl čaka jesen še bol}^ pripravljena za Številne uporabnike. Prav zdaj poteka razpis za koriščenje telovadnice Partizan v prihajajočem šolskem letu. Telovadnico lahko uporablja kdor kc^li, cena za eno uro na teden je 3000 tolarjev oz. 20(10 tolarjev za društva, ki so člani Šporine zveze Šoštanj. Vsi zainteresirani se lahko na razpis prijavite do 9. septembra. ■

Zabaven zaključek bazenske sezone v Šoštanju

Zniai^ovalci prvih Iger brez nieja iio šoštanjsko Pl) Sošlanj -Pla\alni lovoriki sla odšli v islo liiso - Zmagovalca sla Nalalija Szaho in Jani (lorjanc

7jasa Rehar Foto: Dejan Tonkii

V petek so na bazenu v organizaciji Občine Šo.šianj pripravili prve Igre brez meja po ŠoŠtanj-sko. Ideja je hitro dobila podporo Turistično olepševalnega drušiva Šoštanj in zapcwleníh na bazenu, tako da so priprave na igre lahko slekle. Žal so se prijavile samo štiri ekipe, saj so zadnji dan tri prijavljene ekipe od

povedale Sí^ídelovajije. Pu nič zato! Tisti, ki so prišli, so prinesli s sabo dt)bro meri3 dobre volje in I udi pravšnjo stopnjo tekmovalnosti. V petih zabavnih igrah (reševanje princeske, Štafetno plavanje, vlečenje vrvi, vlečenje Čolna, meta nje Žoge v obroč preko ovire) -SO se najbolje zna.šli člani Planiaskega društva tanj.

Ob bazenu se je zbralo tudi precej radovednežev, ki se še dobro

spominjajo "pravih"iger brez meja, vsak pa je spodbujal svoje tekmovalce. Vsi skupaj ao se tídlično zabavali, za kar je p<iskr-bel tudi povczovalcc iger Toni Rehar.

Poleg Planinskega dru.štva so se tekmovanja udeležili .Še: ekipa bazena S(xŠianj,Š0Štanjski taborniki in Športno društvo Pi)hrćist-nik. Takšen je bil tudi končni vrstni red. Čeprav je bila v prvi vrsti zabava, je bilo pri vseh ekipah opaziti bojevitosi in nepo-pusiljivcsi. Nekateri tekmovalci so sc napiJi nekaj vode, drugi so bili zadeli z vodnim balončkom,

Udeteženci iger brez meja po šoštanjsko

tretjim je nagajala zavozlana vrv ... Nobena nevšečnost pa ni pokvarila dobrega razpoloženja. Kot na pravih igrah so tudi tukaj ekipe laliko vložile jocketja v igri, v kateri so pričakovale najboljši rezuliai. Nekateri ga ze

Prvega mesta so se zasluzeno vesetili čiani PD Šoštanj Rdeća nit je bila igra "Reševanje princeske s Pustega gradu"

lo uČinkovil(í vnovčili, drugi pa so se pri iKcni nekt^liko ušteli. Po koncu iger je bilo na vrsti še prvt) prvenstvo Občine Ši^štanj v plavanju. Vsi prijavljeni so morali preplavati tri dolžine velikega bazens, kar je ravno sio metrov (bazen jc namreč dolg 33,3 m). Sprva so se prijavljali samo maški, nalo pa so se opogumila Ludi dekleta. Brez konkurence je zmagala Natalija S/íiIhí, bivša jugoslovanska mladinska repre-zenuintka vpîavanju. Pri moških je bila konkurenca bolj izenačena, na koncu pa je slavil Jani Gorjanc.

Zabave ni manjkalo niti v plavalnem tekmovanju, saj je eden izmed lekmovalcev "pozabil'^ skočili v vodo, ko je šoštanjski řupan dal zniikza Start. Ker pra

vila niso bila tako siroga kot na olimpijskih igrah, kjer napačen štari pomeni tudi diskvalifikacijo, je omenjeni tekjmrvaiec lahko ponovno nastopil. Za vsak slučaj pa so bili njegovi navijači na pobudo napovedovalca pripravljeni, dii ga porinejo vvodi5, Če bise pono%'no ustrašil. No, drugi start je vendarle uspel... Tako kol je uspela l udi celotna prireditev. Organizatorjem je bilo naklonjeno ludi vreme, saj se je prav v peiek ozračje ponovno dovolj ogrelo.

Zadnji vikend v avgustu je bil ludi zadnji v letošnji sezoni, ko je bil šošianjski bazen Se odprt, saj jc tukaj že novo šolsko lelo, na bazenu pa so uživali predvsem otroci.

2. septembra 2004 «»'^ĆAS

Mladí ribiči na pohodu

Na Skalskcin jczot u že ocirli Mkološko-ril)iški niladinsko-pionirski Uibor

Irene] Jerič

Oh Skalskcm jezeru jc Iclos polekal 9.C ítíini ribiSki tabor za mlade, kaiorcga namen je, da ^ mlade ribiče poduii, kako varovati naravno okolje in jih usposobi za nadaljnji lov. Mladi udelczcnci prihajajo Iz Ribiške družine Velenje, ki je poleg Osmice in Ribiškega doma tudi glavni spon/or lega la-bora.

Na žalosl pa se Slevilo ude-iezcnccv vsako Ic(o bolj zmanjkuje, tako da je bilo lo-kral otrok komaj sedem, razloge /a 10 pa nam je pojasnil ilan ribižke družine In mentor tabora Zdenko Mikac: »Razlog za loje predv5;em upad Članov in pa dopusti-« Povprašali pa smo ga tudi o rl-bl:5kih izkušnjah udele^cncev: »Predvsem so tukaj takšni, ki so /C bili na prejšnjih taborih, nekaj pa je taksnih, ki se šele učijo vseh teh veščin, od vezanja trnkov pa do samega lova in nastavljanja pribora.« Mladi pa niso samo ribarili, ampak so Imeli poleg tega tudi predavanja o tem, kako se naj mlad Tïhïît obnaSa, o ekoloških odgovornostih, ki jih imajo kol ribiči, za ra/vedrilo pa so se odpravili tudi kopal v TopolŠieo.

O njihovih vtisih s tabora .smo povprašali tudi mlade ude-lei^enee.

Jure Beherninn: »Na taboru sem prvič, tukaj mi je /£]o všeč, ker smo se veliko naučili, lovili ribe. šli pa smo se tudi kopat.«

Da pa mladi niso od muh, pove tudi podatek, da je Marko Mikac, eden Izmed udeležencev tabora, na regijskem tekmovanju že asvcîjil prvo mesto. Nasploh so tabori v z.adnjih le

tih dobili drugačno podobo. Prva tovrstna zborovanja so trajala kar eel teden. Otroci sicer niso prespali na jezeru» vendar pa jih je bilo zato veliko več, na enem izmed taborov kar 56.

(ilede razširitve tabora ima Mikac ludl večje načrte: »Razmišljali smo o skupnem taboru z ribiškimi družinami iz C e-Ija, vendar se je zataknilo pri Tinancah, poleg tega pa C ciljanom nI odgovarjala velenjska lokacija. Ena izmed možnih opcij v prihodnosti je postavitev skupnega tabora z Erieom, saj ima le-ta zaradi svoje velikosti državne subvencije, ki bi jih mi še kako potrebovali.« S tem komentarjem smo končali pogovor o ribiškem taboru, pozneje pa smo sc ob pijači pogovorili še o katastrofalno slabo razvitem turizmu v naši regiji In o negativni velenjski mentahle-ti (off record)

Ribiški tabor v (skoraj) celotni zasedbi

Miadi nadobudneži že znajo vihteti palice

Odlična udeležba na turnirju

'Ibnis center As iz Velenja je v dneh od 25. do 30. avgusta na igriščih ob velenjskem bazenu pripravil 8. tentóki turnir za re-kreativce in rckreativke Norma Soft open. Udeležilo se ga je več kot 120 udeležencev iz cele Slovenije.

Med tekmovalci lenlškc zveze Slovenije je v konkurenci Članov zmagal D. Kavčič iz Ljubljane, ki jc s 6: 2 in 6 : I premagal Ljubljančana M. Mlakarja. Pri rekreativcih sta se v finalu pomerila Velenjčana S. Za-kcršnik In D. Martinšek. Zmagal je /akcršnik z rezultatom fi : 2 in 6 : 1: pri ženskah sta v finalni Igri igrali L. Sunarič (Velenje ) In /. Lužnik (Slovenj Gradec). Slavila je Velenjčan-ka z rezultatom 9:4. ■

S teniškega tumiija: od leve proti desni: Blaž KavČiČ, Mitia Mia-t<ar in Matjaž Končan (vodja turnirja).

AMTK RALLY VELENJE

AMTK Velenje organizira 3, in 4. Septembra že 21-tradicionalni rally Velenje. Program:

Start: Petek 3.9,2004 ob 16:00 na Titovem trgu Velenje.

Petek 3,9.2004 • Krožna hitrostna preizkušnja ob restavraciji Jezero. Stait prve posadke ob 16:50.

Sobota 4.9.2004 • HP Vinska Gora od 7:40 do 13:30

HP Jezero (rušno področje Premogovnika) od 8:30 do 19:20 HP Zavodnje-od 15:30 do 19:00

Cilj: Sobota 4,9,2004 ob 18.50 na Titovem trgu Velenje, Servisna cona za tekmovalce bo oba dneva prireditve pri Beli dvorani v Velenju. Ceste na trasah prireditve bodo zaprte že eno uro pred startom prve posadke. Zaključna prireditev: Sobota 4.9.2004 ob 21.00 v domu krajanov Vinska gora.

Vse gledalce, prosimo, da zaradi lastne varnosti upoštevate navodila službujočih oseb (funkcionarjev, redarjev in policistov).

Velenjcan Mitja Zorman in mostarski most

Le kdo Se ni sliSal za Mostar, hladno Neretvo, kamniti most in skakalce, ki .se vsako leto pomerijo v skokih z 22 metrov visokega mostu. Skoki s starega mostu, ki so ga zgradili leta 1566, se (xivijaj(^ vsako leto v zadnjih dneh julija. Tradicijo skakanja je prekinila vojna na Balkanu in dejstvo, da je hrvaška vojska v letu 1993 porušila stari most. Domačini so kljub temu na ru-^'vinah starega nn>siu postavili lesen oder, s katerega so skakali v Neretvo. Veselje ob odprtju obn<wljenega mostu 23. julija letos je bilo izjemno, saj so vsi Ikarjj, kot imenujejo skakřilce, vedeli, da bodo končno lahko nadaljevali tradicijo mostarskih skokov, kot so to pred njimi počeli njíhwi (xetje in dedje.

Letošnjih skokov z mostarske-ga mustu seje udelei^ilo kar 75 skakalcev in tudi Velenjčani smo imeli na mostu svojega predstavnika. Mitja Zorman je kol edini Slovenec tekmoval skupaj z ostalimi skakalci in po pivi seriji pristal na 11 mestu, kar je pomenilo, da je za kis zgre.^il finalno serijo. Na vpra!>anje, kako je stati na robu mosta, kjer te k skoku sp;>dbuja tridcsettisočgla-va množica, je Mitja delal: **Občutekje re« neverjeten. Ko stopiS na rob mosta in pogledaS v gk)bino, se (i zdi, da bi lahko poletel." Milja je povedal, da je z ra/nih pomolov in nasipov skii-kal že kot kratkohlaćnik. Leta 1995 je prviC nastopil v Kanalu na .Soči In se pri skoku na glavo, z i8-metrskega mostu, pošteno »razbil«.« BolcCine v hrbtu so bile neznosne, a vedel sem. Če ne bom skočil Se enkrat, bo to konec ntoje skakalne kariere. Drugi skok je bil malo bolji5í in adrenalin, ki je preplavil moje telo, je ostal nepozaben. Že naslednjo leto sem osvojil v konkurenci skokov na glavo prvo mesto in nagrado za najlepi^o 'lastiwko". Od (akrat skačem na vseh večjih tekmo-vřjnjih po Sloveniji. Letos sem bil na vseh tekmovanjih, ki sem se jih udeležil, drugi.« Milja je

položil, da ima težave s treningi, saj v Slíweniji ni višje skakalnice od 10 meirov,za ireningpa bi potreboval 15 in več metrov visoko skakalnico. »Veliko sko-kw pred lekmtwinjem opravim kar »v glavi«. Na vprai>anje, kako se odziva telo v vodi, ko pri-

Mitja Zorman je minuli vikend zmagal na skoidh v Kanalu na Soči

Icli / vlj^ine 22 metrw» je Mitja p(3vcdal: «Kljub povsem pravilno i/vedenemu skoku so prisotne boleCine. Najbolj trpi zgornji del rok, rame in vrat. Še dobro, da treniram judo, kjer se hitro navadil mi padce in bolečine!« Mitja ni edini v družini, ki skače. Za skoke je navdušil tudi .sina Miha, ki se pri svojih 14 letih že udeležuje tekmovanj in skače z višine 12 metrov, na glavtî seveda,

Mitja je naČrttivaL da lx) na zboru motoristov, ki ga organizira njegtîv klub Apache Raiders na Ivarčkem jezeru, podrl slovenski rekord In skočil s 27^^ metrov, a so načrti splavali po vodi. PravzaradlskokavMostar-ju. »Te priložnosti nisem mogel izpustiti, saj organizator in domačini ne dovolijo skoCitiz mostu vsakomur« In koliko časa namerava Mitja vztrajati v tem Sportu? »'NajboljSi skakalci skačejo tudi pri ()() letih, tako da je pred manoi^e nekaj Ici, če.seveda ne bo katóne hujSe poi^kixi-be,« je sklenil pogovor Mitja Zorman.

Ob koncu počitnic tenis in praznovanje

Paka pri Vťlťnjn - Zadnje poletne dni so tudi v Krajevni skupnosti Paka zabeležili dva pomembnejša dogodka. Njihov najstarejši krajan Jernej Jurko je praznoval 90-letnico. Zapeli so mu pevci društva upokojencev Péika, predsednik KS Srečko AvlKT^k pa mu je čestital in podaril šopek, saj ga je delegacija Članov sveta obiskala na domu. Domači so pripravili prijeten sprejem. Jerneju pa so /a/eleli krepkega zdravja in družinske sreče. PixHtniške dni so zaokrožili tudi otroci. Na teniških igriščih Cota v Lokah so za zaključek počitnic organizirali leniSki tečaj za otroke, ki sc ga je udeležilo kar 16 otrok iz kraja. Tečaj je vodil Miro Pru5. udeleženci pa so bili več kot zadovoljni. To je dokaz več, da v kraju potrebujejo tudi sodobnejše Športno igrišče, pa čeprav šole v kraju nimajo veČ.

■ bš

Otroci so ob koncu počitnic uživaii v učenju tenisa.

Predstavniki KS Paka so čestitali najstarejšemu krajanu, 90-

letnemu Jerneju Jurku.

REPORTAŽA

Expedition Scandinavia 2004 ali po naše Odprava Sl^andinavija 2004

UUAUL'... 22 dni... Svctcwno ill n<ípH.>zabroí Vsem, ki jili ni bilo zraven, je lahktižal... Nc lxi cxlvcC. ĆC âe cnkrai p<^novjint\ za kaj gre. lakrai bo ti,> igra Šlcvilk. O.scm tisoč Jovoisio (KyiK)). Îk'Vilo kik)-TTicMrov, ki s.mo jih opravili na nai>cm ptipouTvnnju. Število pomikov na Plamenovcm aviobusu.tnllcga3y lalxirnlkovin ilsîili. ki so ÎO vsaj pc> srcu. 1er en i/jemen «)fcr. R:tdosl je oh koncu privo/.i! naziv «kralj ee:>ie«. Štirinajst (14). ŠievíUí kampov, v katc-riii smo prenoCeviili med na^im raziskovanjem severa slarega konli-nenia/lrl {?}..^ievik> nxkw Îak'ikc zveze labornikov. ki bili zastopani - rtK) Jezerski zmaj Velenje, n>d Pusii grad SoSianj in rod Lllij-skigriC Pcsjc. Vcrjclnw vcsic, za kaj bomo porabili številko ena ( I ). Takoje.Ziien(î noro dogoUiv^inii-Rosjcbiio... nekaj posebnega. Zapis. ki je pred vami. je skupno \o vseh, ki -smo od Cclriega d-^ pei-Indvajseiega avgasia delili probior na avlobusii (včasih gaje bilo res malo ...),v kiimpih In na različnih (bt^lj ali marij zanimivih) (Ogledih. DekjvnI naslov nadaljevanja pa je »Pelkra( naj Skandinavije 2iKW<'.

[\aj kuiiip

Miramar - Dorarp — Bredang SuK'klioim - Doriange - Doroiea -Moskc - Ki ru na - Andenes -lar Slorjtvd - Levanger—AntlaKnes - ( řjeilo pred Lomom - Bogstad Oslo - KoU-nhavn Tiundige, Odlocilevnibiia prcziilitcvna. Najboljši kamp je bil (isii.v kaierem smoprei^lveiiik'sionoCsk^indinav-skc avanture. O DonMcI torej nekaj veêmakv kasneje, najprej zanimivosti iz osialili pren(ïOevanj. Zajci v Miramanj. komarji vDorarpu. izjemno urejen kamp pred Slock-holmom. nogomet v Boriangeju,

rim sim na lerasi v Moskoselii. i/jemen mraz in super řurv Kiru-ni, Jan. kije trajal dva dnivAnde-IKSU. rutina v Polar Stt>rjordu. biw-ling in SandijevšiTvv [^evangerju.v Andalsnesu smo prvič upi>rahjli pralni in sušilni stroj. Sine pajezju-iraj /budil vse. Tudi tiste, ki nlst> bili z nami... (îradi^vi iz peska, vzpím j)-c\ (laldhiTpiftSen in neskonOnc j veslanje vGjei lu. Bt>gstad nam je ponudil bivšega brala iz I IrvaŠke in predvsem lisio. Čemur je Sine rekel »c>q^k>ranje«. Kc>bcniiavn pa ...

vsem Cudezi narave. Brzice Stor-forsen (Svcdskn) in LaLsforsen (Nfkrve^ka). Narava v vsej svi-îji mogočnosti in Izjemnosti, Cîeirangcr ljt>rd. Pravijo, da so Ijordi nekaj najlepšega na svetu. Res je! Slapovi, ki se nemali>krat bleščijo v mavrici, usamljene kmetije, k: iajle^lajo kol hiSke iz pravljice» in čudovita narava. kaj laliki'» pitnudl narava .,. N^gelandov park v Oslu je navdušil predvsem liste, ki imajo Clil za umetnost Daa^ki tk-Nign œn-1er je bil všeč tudi tistim, ki jim

.foli in trgovina z Igračami. In Christiania, Ulica, kjcrje dovoljeno vse z izjemo Irdih drt>g. In nagrado za najboljši kamp dobi ...Dorotea! Savna, mini golf. večerni sprehodvme.su>, igre v skupnih prnsjoriii. nogomet, odbojka... In Tantasilčen mlečni ri?,z;i k^iterega je poskrbela Tinka. O kampih. ki «1 nam sleherni diin nudili zavetje. samo p<>zltivne sivarl.

INaj ogled

Videli smo ogromno. Za nekaj opicdtTv je bilo skupno mnciîjc. da iK' bi nič zamudili, tudi čc bi jih izpustili. Eno najbolj smešnih je bilo lesemi mesto (prepričan sen. da je .še Kunia Kinte bolj leseno mcíilo od Eksjoja...). Bili pa so tudi pred

umetnosi ni na prvem mestu. Večji del odprave je videl tudi kile. C.'lo-vekbl pričakoval, di bixJobolj navdušeni. Vendarle pa je pt^gled na te veličastne ?,lvali nekaj pi'>sebne-ga... Omenimo še grad Tredriks-borg In predvsem park za njim. Spet Izjemno ...

Kdaj so nas najbolj nspc^no speljali na liinanicc ali po domače naj nalejja

Ta del bomo zapolnili s tercctom »veličastnih«. Najprej 1.1. »Andc-nes pass«. Za .slalx.'tri tisočake (gtv vorimo v tolarjih) smo videli Šesi »muzejev«. Zakaj pcîd navednlca-mi? Zato, ker je bil en muzej v so-

bjs kakšnimi.štiridesetimi kvadratnimi metri, ogledali smo si muzej v garaži {'?!?) In v ribiški piidrtijl. Cesavse Norvc:?4ni ne prt^dajot?! Potem so bili tuši v Dorarpu. Za toploviuîojebMo treba txRti^ll líve Švedski kn'îni (nekaj manj kot šestdeset tolarjev). In kaj smo za todcv bili? Predvsem mrzJo vtxk>... t)i naj na lega Skandinavije 2(XM... i^ival-skl vn, ki to nI bil. Za HO .^vedskih kron (24^)0 tolarjev) smo videli približno deset žh/all, od tega vsaj šesi takšnih, kijih vidimo tudi na našiii kmetijah (prašiči, krave, zajci...). Živalskemu vrtu Lyck'icle smo tako nadeli naziv bi>ianlčni vrt s pridihom ?ivali.

Ma) dogodek

Ob k^^ncu jc nekd{> /apisâl »Ta \c pu težka —vsak dogodek je imel svoj Car In je vsak po svcsje "naj'!« Res je... Pa kljub vsemu poskusimo... Največ naj stvari se je/godilo pelnajsti dan. .Sine ga je poime-nffvaJ najbolj taborniški dan. Četverica je osvojila vrh Skandijiavije. Na metrov visokem

Cjaldiiopiggenusobill Rivier. Vra-bič. Bračko In Razi. Veličastno! Na koči metrov niJ^je je skupinica tabornikov okanila kepanje sredi poletja in prav tako preživela tan-lastiCen dan. O.stalismosev kampu zabavali p<i svoje. Ziilanje gra-díw je bila ena možnmt. ve.slanje pa druga. Pri tem dt^dajmo .Še obmetavanje z blatom in trekking s č-t>lni povodi.Tobo tudi nova discl-plinanaAvdcnlure race Slovenija 2'X)5. Pi^weben čar je Imelo tudi sa-niosu>jnt^. recimo le mu, raziskiwa-nje prestolnic. V Stcx:kholmu smo naleteli naavlom(^biLskiš(W terpri-služili nekaj kn'ïn s petjem. VOslu imoik^^^fvelli^^mno.Tudl nočno življenje, I lolmenki^llen in slovenskega w>ferja tramvaja (če va.s res

zanima- nu>ž na uri' zasluži 25 ev-rov...). K(>benhav7i je prišel čisto ob koncu. Ena najboljših trgovin na svetu (kjer lahko .sam izdelaš plišasto igračko, jo oblečeš. narediš nystnl list in se ob teni super zabavjiŠ),ena najbolj liberalnili so-.sesk na svetu (('h rt!« t lan I a. Ob iz-IkhIu iz nje je zanimiv napis ■>Zdaj vstopate v obmotčje Evr^^pske unije«) in eden največjih š-okov Skandinavije 2tHi4 (predstavljajte si 2i) Slovencev, ki spremljajo tek Jolande Čeplak na olimpijskih igrah. Ćas se je takrat za

nekaj minut ustavil ...). Da ne bi komu naredil krivice ... Vsak Ima svoj naj do^'fcdek. Morila pa jc bil naj dogodek a's dva In dvajset d-nevna dogodivščina. ki smo jI rekli Expk>rer Expedition Scandinavia 2004. ali po na.Še. raziskovalna odprava Skandinavija 2(XU,

Zaključna misel

Karste prebrali, je le drtibee tistega, kar smo itoživeli. Večji lie I tistega, kar se je dogajak». je prxjdstavil Radio Popolniks (olimpijske novice so bile v domeni Studia /orba. p<jt je vodil Razi, Idejni vodja pnv jektaje Sine. O.skarjazaglavmwlo-go pa dobi... 4Í) p^ipotnikov. Raz-isk<>»VHleev,če hočete. B«>>ža, Janez. Sine.Tinka. Razi. Brigita. Maks. Andreja. Anže. Jernej. Grega. Peter. Nika. Miša. Ciril. Katarina. lâ-nja. <T0gi. še ena Nika, Janez, Sa

ra, Markih Primož, Tjai^. I laupi, 'Ziwa. Katja. Širše. Mateja, Tinkara. Petra, obe Anji. Laura. Mitja, Sai^di. Dračko, Klemen, šofer Rado in pisec teh vrstic. InŠeogKom-na zahvala. Brez njih bi nam hllo precej težje. Pekarna Presta. Era. Mlekarna C eleia. Šaleški štiKknt-

ski klub. mesnica Jurij Poznič In meMiica MlinaričLesee.Mercator Cioninjska. Philips Slovenija, Slovenska turistična organizacija. Strojno vezenje Blizak. Hervi.s. (Joííl išče Grebcnšek, Turistična kmetija Apal. Naš čas In Radio Velenje, Radio Bakla. Super ste! Konec pa bo ptwsem taborniški. Skt^raj pcsmlški. Bib je dvaindvajset norih dni. Clsli ui^ltek. Prečudovita pi.ikrajlna,super družba In nepozabna dt^odivščina. Fantastično potovanje!

Ste morda miilili. da bo kaj drugače? Hugo

TUHNJA

Z naravnimi materiali do dobrega spanca

d.0.0.

Tuhnja d.o.o. je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju posteljnine iz naravnih materialov. Sedaj se s tem poslom pri njih ukvarja že tretja generacija. Sedež imajo v Kranju, po Kranju in ljubljanskem BTC-ju pa so se odločili razširiti svojo prodajno mrežo še drugie po Sloveniji, med drugim tudivVelenje.

Da njihov slogan "Vse za dober spanec" resnično drži, se boste prepričali z obiskom njihove prodajalne

v nadstropju velenjskega Nakupovalnega centra. Še več! Ponašajo se, da so edini v Sloveniji s tako pestro izbiro posteljnine in ostalih dodatkov iz povsem naravnih materialov.

in zakaj ravno naravni materiali? Ker so najbolj prijetni za telo, saj sprejemajo in oddajajo vlago. Izbira izdelkov iz naravnih materialov je res nevenetna. Naj jih naštejemo: ovčja volna, kaâmlr, kamelja dlaka, naravna svila, bombaž, gosji puh in perje, liocel, in kot letošnja novost v Evropi, vlakna iz

morskih alg in koruzna vlakna. Vse te naravne, zdravju prijazne materiale, uporabljajo tudi v izdelkih, kijih ponujajo vnoviprodajaliTuhnjavVeienju. Če boste obiskali prodajalno Tuhnja, vam bodo prijazne in strokovno usposobljene prodajalke resnično znale svetovati in odgovoriti na vaša vprašanja v zvezi z njihovo pestro ponudbo. Ponujajo pač številne novost, ki jih Slovenci in Slovenke šele spoznavamo, fisti, ki jih že uporabljajo, pa tovrstne posteljnine ne Di več zamenjali za nič na svetu, in cene? Razpon je zelo velik, zato lahko rečemo, da se bo v Tuhnjici našlo kaj zanimivega in cenovno primernega za prav vsakega kupca. Tudi vrhunska posteljina, ki jo ponujajo v niihovi prodajalni, namreč ni nedosegljiva. Zato naj vas ne zmoti napis nad ťgovino C Vrhunska posteljnina"), saj imajo različno ponudbo, za tiste najbolj zahtevne In za tiste manj zahtevne, torejza globok in tudi bolj plitekžep. Sicer pa vam v Tuhnjici nudijo resnično vse za dober spanec: vzmetnice, nadvložke za vzmetnice, prešite odeje, vzglavrike, odeje (deke), posteljne prevleke, posteljnino, pregrinjala in še kaj. Skratka, to je Irgovina, H smo jo Velenjčani že dolgo pogrešali. Obiščite jih, pogleite ponudbo in si privoščile izdelke za dober spanec iz naravnih materialov. Resnično dobro rtaspam in spočiti boste bolj uspešni In zadovoljni tudi čez dan.

Tuhnja d.o.o.

Trgovina Tthnja

1. nadstropje - Nakupovalni center Velenje Tel,: 897-17-50

Delovni čas:

od ponedeljka do petka od 8.h do 20.h, ob sobotah odS.h do13.h

2. septembra 2004

V Velenju dva prostora za pridržanje

Kdo 80 »gosljco: prostorov za pi1clrž<Hiie do 12 ćiii 48 uí' na vok^njski policijski postaji?

Bojana Špegel

Velenjť - V policijskih poročilih pogosio sli-^iino, da so morali katóncga Ijubilclja dobre kapljice, ki sc ni hotel umirili, do iz-ireznitve zadržati v svojih prm-lorih. Ali pa, da so koga od asumljcnih za ka/nivo dejanje vanje priprli do Časa, ko se je srečal s sodnikom ali tožilcem. Seveda jih policisti ne zadržijo kar v kak^i od pisarn, ajnpak v posebej za to prirejenih prasi.o-rih, ki izgledajo kol manjše zaporniške celia;. Ker si nisem znala predstavljati, kako ti prtwlori pravzaprav izgledajo, sem komandirja velenjske policijske postaje pr(«ila, da nam jih pokaže in hkrati pove, koga sploh lahko

sedi.

V prosioru za pridr?^nje sla dve različno opremljeni zaporniški cciiei- Da gre v bistvu za zapor, povedo že vrata na njih. Obe imata namreč dvojna vrata-pr-va litoželczna in pod njimi Še

Komandir PP Velenje Božidar Puzde\^k nam je pred-Mavil tudi nekaj statističnih podalkcTv: »V letu 2003 jc bilo v pr(«torih /a pridržanje na Policijski postaji Velenje izvedenih 99 pridržanj, in sicer 73 na podlagi določil Zakona o prekrških in 26 na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku.«

rnik v celici. V prvem prostoru, ki ima nekoliko skromnejšo opremo» je prostor za kr^telje, kijimprostasiodvzamcjodo 12 ur. V drugem, ki ima že več opreme, pa lahko osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja, pridržijo do ur Osebam ponudijo tudiobrokhrane (zajtrk, kosilo, vcčeija)» ki jo odvisen od obdobja pridržanja in kdaj je oseba nazadnje zaužila hrano. Prostor je tudi bolje opremljen; na lesenem zaboju je tudi jogi, odeja in vzglavnik, ležišče v prvem prvistoru pa je trdo, leseno. V obeh celicah je seveda tudi stranišče in umivalnik za osniw-ne higienske potrebe. Sama sem si predstavljala, da so steno obložene, da si, recimo, kakšen bolj

Prostori za pridržanje so v bistvu podobni zaporniškim celicam iz fifmov. Vsaj sama sem jih

tako doživeta. V njih je stranišče in iežišče.

zaprejo vanje. Danes vam »apari-maje v kletnih prostorih velenjske policijske postaje«, kot je pred časom nekdt) poimenoval te I'lnwiorc v malo manj resnem tonu, predstavljamo vsiiki in be

lakšna z luknjicami, ki policistom omogočajo, da vidijo, kaj se v celici dogaja. Hkrati sta oba prostora z video kamero, nameščeno na siropu, povezana s pisarno dežurnega policista, ki tako ves čas spremlja, kaj počne pripo-

NOVOST! ! !

VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA

CELJE

vročekrven pripornik ne bi mogel kaj naredili. Pa niso. Vsekakor sem lakoj dobila občutek, da v teh pnwtorih ni ravno prijetno biti, pa četudi le nekaj ur. Čeprav moram priznati, da sta prostora čista in lepo urejena. As'voboda je le sv<5bcda!

Komandir PP Velenje Božidar Pczdcvšck nam je uvodoma predstavil zakojiodajo, ki omogoča pridri^anje na policijski postaji- »Policija izvaja pridržanje

oseb na podlagi Zakona o prekrških. Zakona o policiji in Zakona o kazenskem postopku. Po Zakonu o prekrških se izvaja pridržanje predvsem na podlagi čl., koje kršitelj javnega reda in miru pod vplivom alkohola zaloten pri krčitvi in obstoja bojazen, da bo s kršitvijo nadaljeval. Pridržanje traja do iztrezniive in traja do 12 ur.

V drugem primeru se izvaja pridržanje na podlagi 109 čl. Zakona o prekrških, ko je kršitelj zaloten pri prekršku izven uradnih ur sodnika za prekrške in obsl<3ja nevarn<«l, da bo pobegnil ali nadaljeval ali ponovil prekr.^ek. Pridržanje traja do 24 ur.

Po Zakonu o policiji se izvaja pridržanje, Če javnega reda ni možno drugače vzpostaviti in ogrožanja ni možno drugače odvrniti. Ta ukrep je namenjen predvsem za z a gol ovi te v, oz. vzpcKlavitev javnega reda in miru na javnih prireditvah, npr. množične kršitve navijačev na športnih prireditvah, ipd.«

V Zakonu o kazenskem postopku so podrobno navedeni pogoji, ki policiji omogočajo pridržanje. Zanj se lahko odločijo, ko so podani razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pridržanje potrebno zaradi ugotovitve isto-veintwii, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokazrdh predmetov o tem kaznivem dejanju. To velja tudi. kadar so za pripor podani določeni razlogi, kot so ugotovitev Lstovelnosti, če se oseba skriva, oz. obstojasum, da bo pobeE^ila. obstoja nevamast da bo ponovila, oz. dokončala poskusno kaznivo dejanje, oz. storila kaznivo dejanje, s katerim grozi. Pridržanje vlakih primerih lahko traja do 48 ur. PnKtori, namenjeni za pridržanje oseb morajo ustrezati določenim standardom. Taksnih prostorov pa na vsaki enoti policije nimajo, oz. so lahko tudi zasedeni. Zato lahko pridržanja izvajajo tudi v prostorih drugili enot.

Študi|8ki

- KOMERCIALA

(VII. stopnja)

Informativni dan bo 4. septembra 2004 (vpis v 1. letnik)

- ob 9.00 uri za redni žtudij

- ob 10.30 uri za izredni žtudij

Informativni dan za diplomante višje strokovne šole bo 3. septembra 2004

- ob 17. uri za izredni študij

Informacije: VISOKA KOMERCIALNA ŠOU CEUE Lava 7,3000 Celje Tel.: 03 / 428-55-31

Prostor za kratek y^počitek» do iztreznitve ali pridržanje do 48 ur se razlikujeta po opremi. V pni celici Jo je manj, v dmgl pa tudi

vzglavnik in odeja.

KRONIKA

Cik - cak po avtocesti

Vb/iiik ill sopotnik sla so zanK^iijaia, a kaj ko je [)\\ drugi še bolj vinjen kol pi vi

Vransko. 30. avgusta - V ponedeljek ob 16.37 so bili v Operativno komunikacijskem ecnlru PU Celje líhvcáčeiii, da po avtocesti, na odseku Vransko - Celje, vozi voznik o.sebncga avtomobila levo in desno, po cemcr gre sklepati, daje hudo »nalit«. Policisti AO voznika ustavili, z njim opravili postopek in ugotovili, da ima v krvi kar 2,84 grama na kilogram alkohola. Seveda so mu nadaljevanje vožnje prepovedali, zalo je za volan sedel njegov sopotnik. policisti pa so imeli kmalu za tem opravka tudi z njim. Ugotovili so, daje v njem Še več alkohola kot gaje imel prejšnji. Alkotest mu je nameril kar 3,21 g^kg alkohola. Oba kršitelja sta državljana Hrvaške, oba so na.slednji dan privedli v postopek s(xlniku za prekrške.

Prekinil 300 telefonskih linij

Velenje, 23. avgustu - Na Trgu mladosti je v času vikenda neznanec v omarici telefonskih priključkov přeřezal vse kable in s tem prekinil 300 telefonskih linij. lelekom vSIwcnije je oškodovan za okoli 5()il.(H10 tolarjev,

logorel mercedes

Žalec, 24. itv^usta - V torek okoli 19. ure je med vožnjo med Šempetrom in Sentruper-lom zagorelo v osebnem avtu mercedes benz, C)genj, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je povzročil za 300 tisočakov škode.

Tatovi prisegajo na nerjovece materiale

Šoštanj - Petrovce - Policisti zadnje čase opažajo veliko zanimanje talovza nerjaveče materiale. Eden od njih je prejšnji

leden v Metlečah kar z toplovodnih cevi odstranil ll4ko-sov aluminijaste obloge in jo odpeljal. Povzročil je za L5íK).0()() lolaijev škode. Drugi pa je nerjavečo pločevino naložil kar na dvorišču podjetja v PetrovČah. Bilo jo je za dobrih 500.00(1 tolarjev.

Rop sredi dneva

Velenje« 27. avgusta - 23-letni Vclenjčan je v petek» malo po 15. uri, pred blokom na Sercer-jevi s silo vzel mobitel 26-íelni VelcnjČanki. P(5licisli zoj>er njega Že pišejo kazeasko ovadbo.

V solo po računalnike

Mo/irje, 29. avgusta - Tik pred začetkom novega šolskega leta so imeli v mozirski osnovni šoli neljubega gosta. V noči na nedeljo je šolo zapustil s petimi računalniki, dvema monitorjema in tiskalnikom. Solo je oškodoval za blizu 500.000 tolarjev.

/z poliiistove beleinite

Odvrgel sumljive paketke

Policisti so v ponedeljek popoldne ustavili zeleno vektro. V njej sta bila poleg voznika ^ sopotnika. Ko je eden od njiju na parkirišču izstopil iz avta, je, najbrž misleč, da tega ne bo opazili, odvrgel osem majhnih paketkov. No, ni bilo neopazno. Pakelkiso dani v analizo, ki bo najbrž potrdila, da gre za mam il a.

Tankal hi i saA h...., plavni pa nič

Niso redki, ki pridejo na bencinsko črpalko po gorivo, pa že v naprej vedo, da ne bodo plačali. Pravzaprav se jim kak lak primeri skoraj vsakdan. V ponedeljek je denimo tretjino (an-ka (še .skromen je bil) na Petrolu na Celjski napolnil voznik starejšega BMW-ja in »pozabil« plačali, pred tem voznik neregistrirane honde na Partizanski... Pa jih večino odkrijejo, čeprav gredo eni v »nakup« s prej ukradenimi registrskimi tablicami, ledensko leh (tablic) baje na območju Velenjazgi-ne vsaj pel kompletov. A posnetki s črpalk so presneto dobri.

Kar naprej i) rez lorhice

V ponedeljek je policiste klicala gospa, ki dela v najetih prostorih enega od velenjskih kulturnih hramov. Da ima tega dovolj, da ji kar naprej kradejo torbice in naj policisii za božjo voljo kaj naprjwijo. Tokrat je 7 nepridipravom šla kar dobra vsebina: .^0 tisočakov, bančna kartica ...

Še varnostnika je slrah

/nanka mu je pač obljubila, da mu bo »zrihlala baiine« in fant, čeprav skrbi za varnost v enem izmed lokalov tod naokoli. sc je grožnje zelo prestrašil. Polici.stom je sredi nedeljskega dopoldneva podal predlog za pregon dotične osebe.

V Četrtek zvečer pa je po vratih bivšega izvenzakonskega partnerja razbijala njegova bivša izvenzakonska partnerica in motili njegov mir in mir njegovih sosedov. V stanovanje pa je kljub nemiru, ki ga je povzročila, ni spustil. Zdaj bo sodniku za prekrške razložila zakaj to počne, za rise na avtu, ki jih je napravila pred tem, pa bo odgovarjala pri drugem sodniku.

TV SPORED

ČETRTEK, 2. septembra

SLOVENIJA 1

06.30 Odmevi

07,00 Dobro julfo

09.00 Poročila

09.05 Volkovi, čarovnice in

velikáni

09.15 Risanka

09.25 Poďkbbukom

10.05 Zgodbe iz školjke

10.35 Nevidna civilizacija

11.35 Afrika ang. znan. oddaja

11.55 šumijo v SÎ0V0, dok. oddaja

13.00 Poročila, š|)orl, vreme

13.25 Kraljičin noânanQ.tilm,

zadnji, del

15.00 Skrivnosti voine.dok.

seriia, S/13

15.55 Mostovi

16.30 Poročila, áport. vfeme

16.50 Naiîr^ijt

17.35 Jasnoin glasno

18.10 Humanislika

18.40 Risanka

19.00 Dnevmk, šport

20.00 Tednik

20.55 Osmi dan

21.30 Cilmpijski heroji

22.00 Odmeva, šport, vœme

22.50 Glasbeni večer

00.20 Dnevnik, ápoil

01.15 Dnevnikzamejsken

01.35 Jasno in plašno

02.15 Humanislika

02,45 Tednik

03.40 Osmi dan

04.10 Prijatelji, ostanimo prijatelji

04.55 Koncert

SLOVENIJA 2

06.30 Iniokanal

09.05 Iniokanal

09.35 Mostovi

10.05 Dick van Dyke, nanizanka

10.30 Otroški intokanal

11.00 Tv prodaja

11.30 Zabavni iniokanal

16.50 Tv prodaja

17.20 VWeospotnice

17.55 Skoačas

18.10 Dick van Dyke. amer. nani.

18.35 Prijateljstvo brez meja Danski film, ponovitev

20.00 Operno poletje

22.55 Vollaifovâkrivda, fran. film

01.05 Vkleospoince. vroče

01.35 Infokanal

07.15 DragonbalI Z, risanka

07.40 Beyblade. risanka

08.05 RickJLake

08.55 Maščevanje ljubezni, nad.

09.50 Klon, nad.

10.40 Tv prodaja

11.10 Moja Sofija, nad.

11.50 Vrtna rjeva hči. nad.

12.45 Dřvjepalme, amer. nad.

13.50 Tvprodaja

14.10 RickiLake

15.00 Vrtna rjeva hči

15.55 Moja Sofija, nad.

16.55 Klon, nad.

17.55 24 ur-vreme

18.00 Maščevanje ljubezni« nad.

19.00 24 ur

20.00 Deklezviaka,amer.film

21.55 Seks v mestu. amer. nani.

22.30 Alias, nanizanka

23.35 XXL premiere

23.30 Prijatelji

00.00 Za kulisami Jurskega parka

00.55 24 ur

01.55 Nočna panorama

lUAftll 27 M

sa

09.00 Odprtatema-.pogovoro

dobrodelnosti 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Poslanska pisarna; J.

Ka^^ičnik. mag. M. Cvikl 11.35 f^ajspotdneva 14.00 Vkleostrani, o^vestHa 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 M-ov plesni m. posnetek

prireditve v Domžalah 18.55 Regionalne novice 19.00 Iz olimpiiskih krogov 19.05 f^ajspotdneva 19.10 Vkleostr^n i, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisama: Zmago

Jelinčič 21.00 Regionalne novice 21.05 Najspotdneva 21.10 Kako so snemali film "Krali

Artur: dok. oddaja 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 22.45 Vharmonijiznaravo 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Najspotdneva 23.25 Vkieo strani, obvestila

PETEKt 3. septembra

SLOVENIJA 1

06.30 Odmevi

07.00 Dobro jutro

09.00 Poročila

09.05 Vesela hišica 10/23

09.20 Risanka

09.25 Jurij Drobižek. risanka

09.50 Skip in Skit. risanka

10.15 Nalin^i. odd.zamlade

10.40 Jasno in glasno

11.30 30 let orkestra Mandolina

11.55 Humanislika

12.25 Fraiser, hum. nani. 20/24

13.00 Poročila, šport, vreme

13.25 Osmi dan

13.55 Izvirna tv igra

15.00 Vsakdanjik in praznik

15.55 Mostovi

16.30 Poročila, šport» vreme

16.45 Vrnitev srebrne sence,

17.10 Iz popotne tortje

17.35 Vojne ladje, zadnji del

18.30 Žrebanje deteljce

16.40 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme, šport

20.00 SagaoForsyCh, 9/10

21-10 Slačenje, 1 a/20

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.55 Polnočni k3ub

00.10 Dnevnik, šport

01.05 Dnevnikzamejsketv

01.25 Vojne ladje, dokum. serija

02.15 Zmeda, nem. Iilm

04.05 Polnočni Idub

05.15 Iniokanal

SLOVENIJA 2

06.30 Infokanal

09.35 Mostovi

10.05 Dick van Dyke 146,/158

10.30 Otroški I nfokanal

11.00 Tvprodaja

11.30 Zabavni infoka na I

16.00 Tvprodaja

16.30 Vkleospotnice

17.05 Osebno, pogovorna odd a

17.40 Skoačas

17.55 Dick van Dyke. amer. nan.

147/158

16.20 Veter naroda, špan. nad.

19.55 Bmselj: Atletika

22.30 Indija Koromandija, nem. film.

00.25 Koncert sk)vensls tazz

scene

01.25 Infokanal

07.15 DragonbalI Z, hsanka 07.30 Beyblade, risana senja

07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Vrtnarjeva hči. nad 12.45 Alias, 1 del amer.

nanizanke 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtna ^a hči, nad. 15.55 Mo(a Sofija, nad. 16.55 Kk)n,nad. 17.55 24ur-vreme

18.00 Maščevanje ljubezni, nad 19.00 24 ur

20.00 Jurski park, amer, film 22.20 Nevihta stoletja. 5/6 23.20 XXI premiere 23.25 Dune-puščavski planet,

amer, film 00.45 24 ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama

kanali

27 4« 52

09.00 Dobro jutrojnformatlvno'

razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Vrtiljak, ponovitev 11.20 Najspotdneva 11.25 Poslanska pisama: Zmago

Jdinčič. poslanec SNS 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijsfđh krogov 18.50 Naj spot dneva 18.55 Kako so snemali fl Im " Kra Ij Artuť'

19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Spin H20 Show, posnetek

plesne prireditve 20.55 Regionalne novice 21.00 Vredno je stopiti ncier-

šolski muzej 21.30 Iz oddaje Dobro jutro 22.20 Polk'n roll. glasbena oddaja 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vbdoosrrani, obvestila

SOBOTA, 4. septembra

SLOVENIJA 1

06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.50 Pod klobukom 08.30 CiriB^iMilka. radi te

innamo. risanka 09.25 Dokumentarna oddaja 10.20 Divji svet príhodnosQ, dok.

serija, 11/13 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 PonDČila, sport vreme 13.25 Ko ulice spregovorijo 13.35 Rad imam Lucy 14.00 Tarzanov pobeg, amer, film 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakadi sveta, 9/21 17.50 Aipe-Donava-Jadran 18.15 Cofko Cof, zadnji del 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja najljubša teta.

literarni večer 20.30 čezplanke 21.50 Prvi in drugi 22.15 Poničila, šporL vreme 22.45 Ujetnik,13/17 23.40 Dnevnik, šport 00.20 Dnevnikzamejsketv 00.40 Na Vrtu 00.55 Zakladi sveta, 9/21 01.35 Alp^Oonava•Jâdran 02.05 Nor na orožje, amer, film 03.30 Prvi in drugi 04.20 Infokanal

SLOVENIJA 2

0630 Infokanal 09.10 Glasbeno jutro 09.35 Mostovi 10.05 infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.30 Tvprodaja 14.45 Vasko-Atanasovski

quartet, tv Koper 15.40 Skozi čas 15.50 AUetika 18.20 Moj mali Idaho 20.05 Nogomet, Sfôvenija-

MoUavija 22.05 Thibaultovi, fr. nad. 7/8 22.50 Konec poletja, amer, film 00.25 Poletna sobotna noč 02.00 Infokanal

: - TV

07.30 Tvprodaja

08.00 Ringa-raja, Žabji kralj

08.45 Ognjena druščina

08.55 Vrt)javas

09.15 Palčca

09.45 Pujsek Zlatko, risanka

09.50 Jemej in pračlověk, sinh.

risanka 11.00 ZenM, ris.se ri|a 11.30 Lepo je biti milijonar 13.05 Krivi za ljubezen 14.00 Bolnišnica Presidio 14.55 Merski pes zunak kletke,

dok, oddaja 16.00 Vmitevvalpe, dok. odd. 17.10 24 ur-vreme 17.15 Mladi krali Artur, ameriški

film 19.00 24 ur

20.00 Moja obilna grška poroka,

amer, film 21.45 Mothmanova prerokba,

amer. him. 23.55 24. ur. ponovitev 02.10 Nočna panorama

kanali 27 46

Sft

09.00 Miš maš, ponovUev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter 10.15 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Po ikn roll. glasbena oddaja 18.30 Najspotdneva 18.35 Citrarski kc^cert: Johannes

Rohrer in Janja Brleč 19.40 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Festival narod nozabavnih ansamblov Lenart 2003 21.35 Klepet pod arkadami: dr.

Milan Ževart 22.55 Najspotdneva 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Videostrani, obvestila

NEDEUA, 5. septembra

SLOVENIJA 1

07.30 Žrvžav

09.30 Oddaja o živalih in ljudeh

09.50 Ciciban poje m pleše

10.50 Afnka.5/13

11.15 Ozare

11.20 Obzorjaduha

12.00 Ljudje in zemlja

13.00 Poročila, šport, vreme

13.30 Volkart2003,tvMafobor

14.25 Čari začimb

14.50 Koncert

16.30 Poročila, šporl, vreme

18.50 Nove zvezde Evrope, 7/8

17.20 Vsakdanjik in praznik

18.35 Žreb^jek>ta

18.40 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme, šport

19.25 Zrcalo tedna

20.00 Popevka pod Slovenci

21.00 Slovenska popevka,

pfenos iz Križank 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Dekameron, ftal. film 01.10 Dnevnik, šport 01,50 Dnevnikzamejsketv 02.15 Folkart2003 02.50 Čari začimb 03.50 Koncert 04.15 Vox musKae Ptuj 05.05 Nove zvezde Evrope 05.45 Infokanal

SLOVENIJA 2

06.30 Infokanal

11.00 Tvprodaja

11.30 Infokanal

12.00Tvpfodaja

12.30 30letorkestraMandolina

13.00 Kaj ti je deklica, sbv. film.

16.20 Spedv^ay za grand prix,

Krško 17.50 Skozi čas 18.00 Rdeči cvet je v grapi čmi,

dok. oddaja 19.05 TPartlič, Ščukepani,

ščuke pa ne 1/7 20.00 Potovanja na konec sveta 20.50 Učitelj, ang. nad. 1/6 21.50 Iz baletnega arhiva 23.20 Infokanal

07.30 08.00 08.25 08.35 08.45 08.55 09.15 09.40 09.50 10.40

11.10 11.40 12.45 13.40 14.35 16.20 16.25 16.20

19.00 20.00 21.40 22.40 01.05 02.05

Tv prodaja

Rdeča kapfca, risanka Katka in Ort i Mafinjidol, ris. ser. Ogijeva druščinal. ris. ser. Vrt3ja vas, ris. ser. PalČKfl, ris. ser. Pujsek Zlatko, ris. ser. Beli kit,risanka Dogodivščine Jacideia Ghana, lîlm Ženki, ris. ser. Lepo le biti mrlijonar Diagnoza umor Mestece za vedno, naniz. Nedolžni učitelj, amer, film 24 ur - vreme Umori v Atlanti, amer, film Ainsleyeva kuharija, vse o žaru 24 ur

Strele uničenja, amer, film Športna scena Posvečeni, amer film. 24 ur. ponovitev Nočna panorama

kanal t

27 4e

u

: PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA

\ SPOREDA

[ 09.00 Miš maš. otroška oddaja

i 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro

\ 10.30 1 296. vrv magazin

\ 10.50 Kultura, Info, oddaja

: 10.55 Športni torek

t 11.20 izolimpijskih krogov

i 11.25 Odprtatema- O

I dobrodelnosti

I 12.25 Vabimokogledu

\ 12.30 ParaolimpiiskeigiB2004

i 13.00 Županova Torta, gosi:

: Lojze Posedel, Žalec

: 14.00 Iz sredine odd. Oobro jutro

: 14.50 Videostrani, obvestila

: 18.55 Vabimokogledu

[ 19.00 12 petK. odd. Dobro jutro

[ 19.40 Ozzy Osboume; Live at the

: Budo kan, posnetek

: 21.05 OpozicijslQ pogledi na

i gospodarsko in poli^čno

[ dogaia nje v Velenju - Gost:

: Franc Sever

: 22.05 Vkieostranl. obvestila

PONEDEUEK, 6. septembra

SLOVENIJA 1

06.45 Zrcalotedna

07.00 Dobro jutro

09.00 Poročila

09,05 Iz popotne tortse

09.25 Jonas in Viking, film za otroke

09.40 Aina friki, zadnji del

10.05 Vrnitev srebrne sence

10.40 Prijatelji, tv Koper

11.30 Fantastično potovanje

12.30 Prvi in drugi

13.00 Poročila, šport vreme

13.15 Dbzoriaduha

13.45 Nekaj minutzadomačo

glasbo

14.00 Ljudje In zemlja

14.55 Vsakdanjik in praznik

15.55 Dober dan, Koroška

16.30 Poročila, šport vreme

16.45 Radovedni Taček

17.05 Otok živali. 11/13

17.35 Žisljenje sesalcev

18.25 2rebanje3x3

18.35 Žrebanje Astra

18.40 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme, šport

20.00 večerja iz zelišč

20.50 Dušni pastfiii. 10/10

21.20 Umetnostigre

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.50 Gcv(^eča muza, film

00.30 Moja najljubša teta.

literami večer

01.00 Dnevnik, šport

01.55 Dnevnik zamejske tv

02.25 Žisijenje sesalcev

03.15 Umetnostigre

03.40 Konecpole^a, amer, film

04.35 Infokanal

SLOVENIJA 2

06 30 Infokanal

09.05 Primorski mozaik

09,35 Sk)veflski utrinki. TV

Madžarska

10.00 DickvanDyke. 147/158

11.25 Cnroški infokanal

11.00 Tvprodaja

11.30 Zabavni infokanal

15.20 Tvprodaja

15.50 Čarizačimb

16.15 Koncert Jani Kovačič

17.30 Nove zvezde Evrope

18.00 Skozi čas

18.15 DickvanOyke.am.nan.

18.45 Ljudje mačke, Čb. tlim

20.00 Končnica

21.00 Studiociti

21.55 Umetnost l<i zdrtJžuje ljudi

22.35 Vkleospotnice

23.10 Brane Rončel.Cza odra

00.35 infokanal

07.5S Reki Lake

08.55 Maščevanje ljubezni, nad.

09.50 Klon, nad.

10.40 Tvprodaja

11.10 Moja Sofija, nad.

12.00 Vrtnaneva hči. nad.

12.40 Športna scena

13.40 Tvprodaja

14.10 RtckiLake

15.00 Vrtnarjeva hči. nad.

15.55 Moja Sofija, nad.

16.55 Kk>n, nad.

17.55 24 ur-vreme

18.00 Maščevanje ljubezni, nad.

19.00 24 ir

20.00 Očka po sili, amer, film

21.40 Resnično življenje

pritlikavcev, dole odd.

22.50 XXl premiere

22.55 Zakon in red. amer. nani.

23.50 24 ur. ponovitev

00.50 Nočna panorama

^^ kaitall

TOREK, 7. septembra

SLOVENIJA 1

06.20 Kultura

06.30 Odmevi

07.00 Dobro jutro

09.00 Poničila

09.05 Radovedni taček

09.30 Otok živali, ris. n^.

09.45 Želvni otok, risanka

10.15 Življenje sesakev, serija

11.05 Čezplanke

12.20 Aipe-Donava-Jadran

13.00 Poročila, šport, vreme

1315 Zabavni infokanal

13.30 Umetnostigre

14.50 Dušni pastiqi. 10/10

15,10 Večerja iz zelišč, nad.

16.05 Ekologiia, oddaja tv Koper

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Marceli no kruh m vino

17.15 Zlatko zakladko. Gorjanci

17.45 Ob bistrem potoku je (bil)

mlin. dok. oddaja

18.15 Duhovni utrip

18.40 Risanka

19.00 Dnevnik vreme, šport

20.00 Izgubljeni zaklad Tibeta,

amer. dok. oddaia

20.55 Pod žarometom

22,00 Odmevi, šport, vreme

22.50 Skrivnosti vojne, dok. odd.

23.40 Telo In kri, ang. drama

01.05 Dnevnik, šport

02,05 Dnevnikzamejsketv

02.20 Ob bistrem potokujemlin.

dok. odd.

02.50 Duhovni utrip

03.10 Izgubljeni zaklad Tibeta

04.05 Pod žarometom

05.05 Infokanal

SLOVENIJA 2

06.30 Infokanal

08.35 Vkleospotnice

09.00 Glasnik, tv Maribor

09.35 Dober dan

10.05 Dk:k van Dyke, nan

10.30 Otroški infokanal

11.30 Zabavni infokanal

16.00 Tvpnxlaja

16.20 Umetnost ki združuje ljudi

17.00 Studio ciU

18.00 Videospotnice

18.35 Skozi čas

18.50 Dvk van Dyke, am. nani.

19.00 Tiiibauttovi, franc, nad.

20.00 Frasier, amer. hum. nan.

20.25 Jean Moulin, Fr. drama

21,50 Osnovna šola, češ. film

23.05 Videospotnice

00,05 Infokanal

07.55 08.55 09,50 10.40 11.10 12.00 12.45 13.50 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45

22.30 22.35 23.30 00,00 01.00

Ricki Lake

Maščevanje ljubezni, nad. Kton, nad. Tv pn^daja Moja Sofija, nad. Vrtnaneva hči Mestece za vedno.naniz. TV prodaja

Ricki Lake, pog. odda|a Vrtnarjeva hči, meh.nad. Moja Sofija, nad. Kk)n. nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno

Pomoč za najstnKO, amer, film

XXL premiere

Zakon in red. amer. nani.

Prijatelji

24 ur, ponovitev Nočna panorema

kanali 27 4« S2

\ 09.00

Župan z vami, ponovitev

pogovora v studia Gest

09.00

Dobro jutro, infonnativno •

rr^g. Branko Kkirič,

razvedrilna oddaja

i 10,00

Vabimo k ogledu

10.00

Vabimo k ogledu

i 10.05

Paraoiimpijske igre 2004

10.05

l=estlval narodne zabavnih

i 10.35

Naj spol dneva

ansamblov Lenart 2003

14.00

Vkleostrani, obvestila

11.30

Nâj spot dneva

I 17.55

Vabimokogledu

14.00

Vkleostrani, obvestila

i 18.00

Drtavno pni^enstvo v

17.55

Vabimo k ogledu

rock'nrollu. posnetek

18.00

Nacbisloj... pri Vinku

i 19.45

Naj spot dneva

Šmajsu, ponovitev

1 19.55

Vabimo k ogledu

18.45

Reg k) na Ine novice

j 20-00

1297. VTV magazin

18.50

Naj spol dneva

\ 20.25

Kultura, info, oddaja

18.55

Kako so snemali film "Kralj

i 20.30

Športni torek.

Artur

i 20.50

Športni gost športna

19.20

Videostrani, obvestila

konta kina oddaja

19.K

Vabimokogledu

] 21.30

Čebelarjenje • slovenska

20.00

Župan z vami, mag. Sranko

Ijubez^

Kklrič, Rogaška Slatina

1 22.00

Kmetijski razgledi.

21.00

Regionalne nosíce

Izobraževalna oddaja

21.05

Paraoiimpijske igre 2004

i 22.30

Billy Joel: Live at

21.35

Iz oddaje Dobro jutro

Leningrad, posnetek

22.25

Vabimo kogledu

i 23,20

Vabimo kogledu

22.30

Naj spot dneva

1 23.25

Naj spot dneva

22.35

Videostrani, obvestila

i 23.30

Vkleostrani, obvestila

SREDA, 8. septembra

SLOVENIJA 1

06.30 Odmevi

07.00 Dobro jutro

09.00 Poročila

09.05 Telebajskj

09.30 Plišasti zajček, risanka

10,00 Oko modrega volka,

risanka 10.20 Zlatko zakladko 10.35 Odpeti pašniki 10.50 Ciciban poje In pleše 11.50 Ob bistrem potoku ie bil

mlin, dok odd. 12.20 Duhovni utrip 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Zbavni infokanal 13,30 ZaMadi sveta, 9/21 14.00 Izgubljeni zak^d Tibeta.

amer. dok. odd. 15.00 Pod řarometom, ponovitev 15,55 Mostovi 16,30 Poročita, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Recept za zdravo življenje 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Za šale, češki film 21.35 Ritem dela. dok. film 22.00 Odmevi, kulture, šport,

vreme 22.55 Sveto in svet OO.OO Dnevnik, šport 00,55 Dnevnikzamejsketv 01,15 Recept za zdravo ^ljenje.

dokum. oddaja 02.10 Trenutek sreče, fr. film 0340 Sveto in svet 04.30 Infokanal

SLOVENIJA 2

06.30 Infokanal 09.45 Ekologiia. tv Koper 10,05 Dk^k van Dyke, nanizanka 10.30 Otrc^ki infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.40 Tvprodaja 17.10 Na vrtu 17,40 Videospotnice 18.15 Skozi čas 18.30 Dk;kvdn Dyke, rani. 19.00 Končnica

20.00 Šport

20.55 Glasgow, SP v nogometu 2006

22.50 Videospotnice 22.30 Brane fíončel. izza odra 00.35 Infokanal

07.55 08,55 09.50 10,40 11.10 12.00 12.55 13.50 14.10 15,00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20,00 21.45 22.40 22.45 23.40 00,40

09.00

10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.05 14.00 17.55 18,00 18,50 18.55

19.20 19.25 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 2320 2325 23.30

TV - J

Rk^ld Lake

Maščevanje ljubezni, nad. Kk3n, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja

Rfôld Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči, nad. Moja Sofija, nad. Klon. nad. 24 ur. vreme Rubi, 1 del meh. nad. 24 ur

Dvojčka, amer, film Monk. 1. del amer. nani. XXL premiere Zakon in red amer. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

kanaU 27 4«

92

Dobro jirtro, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1296. vrv magazin Kultura, Info, oddaja Športni torek Naj spot dneva Športj^igost, pogovor Videostrani, obveshia Vabimo k ogledu Otroška oddaja Regk)nalne novice Čebe^rjenje • stovenska ljubezen, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Divas Las Vegas 2002 Regionalne novice Naj spol dneva Vabimo k ogledu Odprta tema Iz oddaje Dobro iutro Vabimo k ogledu Naj ^t dneva Videostrani, obvestila

2. septembra 2004 ""^CilSj

^.FToro.kon

Oven od 21.3. do 21«4 ^^^^^ Kakobibilo čeblkflajobvsem.kaisevamdo-'

gaid pomislili ludi na svoie nsjbii^je m to. ksko se poćulijo oD vašem • Př * ravnanju? To, ds a vsako piipomho ali U\\o, kf Jo izrečejo, vzkipi-le, vsekakor m dobro. Kol tudi to rte. da se potem, ko vam obrnejo — ✓ h(bet in molčijo, počutile zelo osamltene In zapulčene. Ob koncu ledna bosle poskušali pozabiti na vse težave. Uspelo v^m bo, da bosle i^^no družabni in s tem M zelo zaželjeni v večji dryzbi, kjer boste Oobro poskrbeli za vedrost in smeh.

Bik od 22.4. do 20*5.

' N Napori ffldnjiri dni se vam bodo poaiaii ra obra^. utrujenosi pa vas bo zaCela premagovali tudi lizično. Zagolovo že veste, da vsm bo pomagalo le lo, da si vzamete čas ase ir^ da poskrbite a svoje jf leio. Z bolj zdravo prehrano In mani greni, ki jih sami dovoli dobro ^^^^^ poznate Godílúbivamtudi,čebiuspeliukrastikákšnouricodne-vom samo zase. brez hrupa, družine in ljudi, ki venomer nekaj hočejo od vas. To vam nikakor ne bo dano. če si ne bosle znali vzeti. Ukrepaile. pačepravvas bodo sprva domaČi malce čudno gledali

Dvo|čko od 2Í.S. do 21.4.

~ Koliko sreče bo v teh dneh v vaših očen, bo odvisno [sedvsem od tù. £Đ ^^ ^^ ^^^^^ priznali sebi m drugim, da tudi vi kdai delale jfcjP napake, bo lažje. Verjemite, da vam bodo manj zamerili, kot če bo-^ ^^ ste zamolčali s^^rl, ki jin bo prihodnost tako ali tako (Xinesia na w-L—plan Nič ne bo ostalo skrilo, kar počnete le le nevihta pred vitiar-|em. Vihar pa je Ishko ludi blag. Če boste te znali presoditi, v kalerem trenutku In kako svojim naidražjim povedali, kar se dogaia

Rak od 22*6. do 22*7.

Naivečtežavvam bodo delali sodei^ci, ki se t3odo prevečvmelava-II v vašo zasebnost m radovedno vrtali po vaši noiranjosli. Nekaj časa jih boste še prenašali, potem pa vam bo resnično prekipelo V ceioli, Zna se zgodtli, da bosle pričeli resno razmišljati o menjavi službe. Pa ne le razmišljati, tokrat bosle storili ludi nekai koni^elnih korakov v lei smeri Zvezde vam v naslednjih Ireh tednih tu ne bodo najbolj naklonjene. Zato pa skrbno bediio nad vašo ljubezensko zvezo, ki je vse bolj Irdna in pri|elna

Lov

od 23.7. do 23.S

^ PofTiagaii boste dobremu prijatelju in s lem nevede m nehote tiidi

G sebi. Ko boste spoznali, kaj vam ie poskušal dopovedati, še ne bo prepoaio, da mu zaupate nekaj svojih raibolj iskrenih in ntimnih razmišljanj Naj si vsi okoli vas mislijo kar hočejo in sklepajo kar želi-jo. le vi veste, kaj si resnično želite. Drugo vprašanje pa je, če sle za le želje pripravljeni na kocko postaviti usiaijen in umirjen niem življenja, ki vas res včasih malo uiruia. stresov pa ne povzro^.

Dovica od 24. 8» do 23. 9.

Poietie se bo prevešalo v jesen, vi pa boste z mislimi vedno bolj pri lenarjenju, nameslo da bi dobili nov elan za delo, ki se ga je nakopičilo kar nekaj Ne predajte se malodušju. predvsem pa s svojimi občulji ne obr^eniujete okolice Če bosle pretiravali, bo to vodilo le v izmenjavo težkih In hudih besed, vse drugo pa ne bo več pomembno Pazite, koliko bosie zapravljali, saj kaže. da vas čakajo neplaniran, a m-[en izdatek. Vseh pričakovanih prilivov še ne bo!

Tohtnlco od 24. do 23. 10.

Saj ne boste hoteli, pa boste vseeno naredili pravo zmedo. Predvsem zato. ker hočete narediti vse sami, nameslo da bi delo m adoižil-ve razdelili Težko bo popraviti vso škodo, ki bo zato nastala v naslednjih dneh Vsaka šola nekaj stane, ta se bo konkrelno poznala v vaših denarnicah. Zato naj vam bo v poduk. Vsekakor pa morale več časa nameniti paroierju in družini. Večno težnje in nervoza jim pač ne more t^ili všeč. čeprav vi sploh ne znate več drugače

Škorpijon od 24.10 do 22AÍ._

Pazljivi boste, saj vas je zalelavost doslej v življenj u stala kar nekaj živcev Tokrat pa se bo izkazalo, da bi bil pogum in malo Izslljeva-nta celo boljša odločitev kol poL ki ste to iztxalí. Sodelavci si bo> I dû o vas ustvarili povsem napačno mnenje. &jlili boste, da se kar malce rezervirano obnašaio. Zalo vam ne bo lahko, ko boste morali popraviti, kar se bo popravili dalo. Morda bi bilo dobro, če bi nasledniič a pomoč prosili koga od trstih, ki iim zaupate. Saj jih ni tako malo

Stroloc od 23.11. do 22.12.

^ "N Ko bosle že prepričam, da bo spet vse v vaših rokah, kar pomeni, da

f boste najnovejši podvig morali tudi finančno poravnali sami, se bo sNar čisto obrn I la. Ponudba bo prišla ne^i Čakovano. vese li pa jo bosle, kot že dolgo ne fâk^e sfvan.To se bo poznalo že na da-^^^^ leč, saj bosle srečo izžareval; že na obrazu. Odprla se vam t>odo številna vrata, tudi tista, o katerih doslej niste upaliniti sanjati. Kar se ljubezni tiče, pa ne bo vse tako gladko. Senca dvoma, ki gloda partnerja, ki vam očitno kaže, da vam ne zaupa več, bo zvezo še razrahljala

Kozorog od 23.12. do 20.1.

Ko se boste Spuščali Iz oblakov na z^l|0, vas čakanekai precej trdih pristankov Ne želite si. da se vam lo, kar vas čaka v naslednjih dneh še kdai ponovi, pa vendarle se bo Ke{ bosle tokrat pripravljeni prav na vse, bo veliko lažje kot bi bilo sicer. Nevezani boste v na-Slednjih dneh veliko tm in energiie posvečali druženju z inim spolom, ki ne bo nič drugega kot Iskanje prave osebe. Kaže, da se bo tokrat vse izteklo tako. kot si želite. Veani t>osle imeli nekaj teav zaradi previsokih zahtev do partneria.

Vodnar od 21.1. do 19.2,

Tudi vi ste med tistimi, ki si rádi na glavo nakopljejo preveč dela Kose nakopiči, pa vas zagrabi panika, posledica lega pa je neučinkovitost, ki si je najmanj od v$eh želite prav vi. Pa vendar ne znale drugače Če bi znali, bi si stvari povs»ii drugače zastavili. Da se da veliko narediti tudi z malimi koraki, vam sicer vsi razlagajo, vam pa se ne zdi tako enostavno. Zalo boste poskušali marsikaj, da bi se tega čisto zares lotili. Pa ne bo šlo po načrtih. Tokrat bo to povod za veliko smeha, kat tudi ne bo slabo

Ribi od 20. 2. do 2D.3.

Čeprav boste nenehno med ljudmi, se boste počutili precej osamljeno Tudi ko bosle v veseli in nasmejani družbi, vam ne bo lahko, saj boste z mislimi ves Cas v resničnosti, ki še nekaj časa ne bo takšna kol bi si vi želeli, Z nekom od bližniih sorodnikov bosla našla skupni V y jezik tudi na področjih, o katerih nista govorila. Odleglo vam bo. Part

ner pa si bo vzel več časa za vas, kar se vsm bo najprej zdelo čudno, potem pa vas bo začelo celo moliti Navajeni ste svojeg ritma življenja, ki je včasih precej sanroiarski. Ker sprememb nimate radi, vam ludi te. ki sledijo v prihodnjih dneh, ne bodo po godu.

o se je

:()(! 3. (lo 9. seplonil)ra

• 3, septembru 2000 je hud po;?.ar popolnoma uniči) obrat Galvaniktí velenjskega (îorenja;

• 4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva šošlanjskega okraja sklenili, da se lahko //áčne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinala v Velenju; dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal zapisan v zgodovini kol ena največjih zgrešenih investicij nekdanje države;

• v šolskem lelu 1957/58 je <>snovnošť)lsko i^obrai^.evanje v Jugoslaviji prešlo na osemletno šolanje: v Sošlanju je bila ena osemletka, v Velenju, kjer Je bilo že K)0() šoloobveznih otrok, pa dve; v novi velenjski osnovni šoli je bil pouk na ni/ji in vi,šji stopnji, nastarišťili, kjerso imeli dotlej učenci pouk na nižji gimnaziji in je imela svoje prastore v nekdanji grajski konjušnici in v nemški šoli, pa so bili le Štirje razredi osnovne šole 1er vajeniška in kmetij s ko'gospodarska šola: poleg nove šole, ki se danes imenuje po narodnem heroju Mihu Pinlarju - Toledu, so začeli septembra 1957 kopati tudi temelje za upravno poslopje s kabineti za učitelje 1er temelje za novo telovadnico:

Gradnja osnovne šole Mfha Pintar Toiedo

7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil llačanslvo tudi na naših tleh: pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajne; pravnik evropskega slovesa, doma iz Skal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu: v nedeljo, 7. septembra leta 19<>9, se je v severni steni Štajerske Rinke snutno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik. kije le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Ei-gerja; s tem vzponom sta člana Šaleškega alpinislične-ga odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah:

septembra 1968 se je svetovnega prvenstva v kotalkanju v Vigu v Španiji udeležil ludi član velenjskega kotalkar-skega kluba Franci Blatnik, ki si je udeležbo na tem tekmovanju zagotovil s premočno zmago v mednarodnem razredu na 17. dr/avneni prvenstvu Jugoslavije v kotalkanju. ki S(>gapred tem odlično organizirali v Velenju: na svetovnem prvenstvu je med lekmovald iz sedmih dr^av Franci Blatnik osvojil <xJlično deveto mesto; predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ce-ausescu jc 9. septembra 1976 obiskal Velenje; od 7. di) 9. septembra leta 1985 je bilo v á)štanju evropsko prvenstvo v castingu - športno ribokivnem tekmovanju v disciplinah na suhem.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Kdaj - kje - kaj

Mednarodna razstava Križanke 2004

Velenje • V Galeriji Velenje v pelek, ob IQ.uri odpirajo razstavo Vil.mednarodne kolonije Kri/ankc Ljubljana. Istočasno pa poteka do 12. septembra na Ljubljanskem gradu razstava Kolonije diplomantov ALU, ki jo velenjska galerija posreduje v Ljubljan<x RazstavavCraleriji Velenje predstavlja osem evropskih umetnikov, ki se izražajo v različnih medijih. Sodelujejo slikarka A.Veronika /yzik iz Nemčije, videastka in producentka Nataša Pro-senc iz Slovenije, slikar Henrik Andersen i/ Danske, slikar Josef Baus iz Slovaške » kipar Alessandro Cadamuro iz Italije» Jure Cihlař iz Slovenije, kipar Darko Oolija iz Slovenije ler slikar Boštjan Jurećič Vega prav lako iz Slovenije. Vizualni umetniki v zelo različnih medijih predstavljajo svoje dosežke, s katerimi sc po Ljubljani predstavljajo šc v Velenju. Razstava bo na ogled do 22. sepiembra. ■

Pelťk, 3, september

16.D0 TRC Jezero Velenje 21. tradicionalni AMTK Rally Velenje - 3. odprto državno prvenstvo Slovenije: start bo na Titovem trgu ob 16. uri.

19.D(^ Galerija Velenje Odprtje razstave Kolonija Križanke gostuje

21.3Q Mladinski center Velenje Klubski večer

Sobola. 4. seplember

7.0D Velenje in Šoštanj 2 okolico 21. tradicionalni AIVITK Rally Velenje - 3. odprto državno prvenstvo Slovenije: start izpred Karting centra Velenje, ob 19, uri cilj na Titovem trgu, zaključek ter proglasitev rezullatovvdomu krajanovy Vinski Gori.

11.Q0 Graška Gora

Srečanje borcev in planincev na Graški Gori • prireditev bo tudi v primeru stat)eQa vremena.

od 17.00 naprej

Mestni stadion ob jezeru Velenje

Velika dobrodelna glasbena prireditev 50 zvezd za oiroke - izvajalci pop, rock, dance, rap. soui in bii;es glasbe

20.Q0 Gasilski dom Gaberke Večer ljudskih pesmi in viž »Eno peeem peti...«

Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz Šaleške doline.

21.30 Mladinski center Velenje

Filmski večer - ponovitev Kunigundinega filmskega programa - spored: Extn. 21, Sacriílcio

Medcija. 5. seplember

13.00 Cirkovce [zborno mesto pred šolo)

Pohod po obronkih Cirkovc

od 16.QD napřel

Mestni stadion ob jezeru Velenje

Velika dobrodelna glasbena prireditev 50 zvezd za otroke • izvajalci narodnozabavne glasbe 19.00 Velenjski grad

Zaključek Poletrtih kulturnih prireditev • večer z Iztokom Mlakarjem

Torek. 7. seplember

17.00 Mestna galeriia Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 21JÍS Max Club Velenje

Koncert Montefiori coda ils

Sreda.. 8. seplember

17.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2.SNL* NK Rudar-NK Factor Ježica 17.00 Avla Mestne občine Vel^je Odprtje razstave zelišč Društva zeliščarjev Velenje

Čelrtek. 9. seplember

19.00 Gostišče Lipa v Šaleku Bridge za staro in mlado

Za dodatne informacije o pn^dFtvah in dogodkih latiko pokličete Turistično-into r-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/396 18 60).

Zlata harmonika Ljubečne

LJuhečn;i • Najprej je bilo treba opraviti pred tekmovanje. Na dvanajstih pre d tekmovanji h jc nastopilo 417 tckmovalccv, V pol-finale se jili je uvrsiiio 97, neposredno v iïnale pa 13 veteranov. Med tistimi, ki so uspešno nastopili in se uvrstili v finale, jc bil ludi Klemen Rošcr iz Mislinjc.

V veliki finale 24-/jaic harmonike Ljubećne seje skupaj uvrstilo 41 tekmovalcev, ra7porcjenih v Sliri starostne kategorije (do 14 let, od 15 do 25 let, od 26 do 40 let in od 40 do 60 let) in 12 vateranov.

V dopoldanskem delu so morali ickmovaiei v drugi kategoriji obvezno zaigrali skladbo Meti za smeh F. MiheliČa in poljubno ljudsko skladbo. Klemen je zaigral Planinske pesmi R. /upana, v popoldanskem delu pa je zaigral skladbo Od vasi do vasi po priredbi Z. Lupinca. Po končanem dopoldanskem in popoldanskem delu je sledila razglasitev rezultatov. KJemen se je v kategoriji od 15 do 25 let uvrstil med dobitnike zlate plakete /Jate harmonike LjubeCne.

Klemen pravi, da imajo največje zasluge za njegov uspeh družina, siirodniki in menlor Franci Falant i/ Vitanja, pod vodstvom kate rega je v raz meroma kratkemCasudosegeltarezultat. ■

Eno pesem peti...

Gabťrke- v.soboto ob 20. uri sc bo v gasilskem domu vGaber-kah začelo območno srečanje ljudskih peveev in godcev Šale^e doline. Na večeru ljudskih pesmi in viz bodo nastopili: skupina Vilija Mravljaka (hamonikarji iz Gaberk), Prijatelji (pevci iz Šmartnega ob Paki), Lojza Jezernik in Malčka Jelen (pevki iz Šentilja), C;aber§ki cvet (pevke iz Cîaberk), Ljudske pevke iz Belih Vod ter Marija Zlebnik - Radmanova Micka (harmonikarka iz Šentvida pri Zavodnju).

Organizatorji prireditve so Javni sklad RS kulturne dejavnosti. Območna izpostava Velenje, Zveza kulturnih društev Šaleške doline in TKD Kulturniea Gaberke. Program bo povezovala Aleksandra/aje. ■ bš

OBVESCEVALEC

KINO VELENJE

v. hj»tej<u PAKA

^ÎUKA is

SIIRDK 2

(komedija)

Rezlja: Andrew Adamson, Conrad Vernon. Kelly Asbury

Vloge: Mike Myers, Eddie Murphy, Ca* meron Diaz, Antonio Banderas Doëlna: 105 minut ietrtek, 2.9., ob 18.00 Petek. 3. 9.. ob 18.00 Sûbolê, 4. 9., ob 17.30 Ponedeltek, 6.9., ob 18.00 Sreda. 8.9., ob 18.00

Spxrta^IÍC

{akcii ski triier) Rezija: David Memet Vloge: Tialexada, Derek Luke. Val Kilmer

Dolžina: 106 minul Petek. 3. 9.. ob 20.30 Sobota. 4. 9., ob 19.30 Nedelja. 5.9., ob 21.00 Torek, 7. ft, ob 20.30

MICIIKI >VAI^LA^T

(avtomobifs^. akcijski)

Režija: Louis- Pascal Couvelaire

Vloge: Sagamore Slevenin. Peter

Yyoung- Blood Hills. Diane Kojger

Dolžina: 104 minute

Četrtek, Z 9., ob 20.30

Petek. 3.9., ob 22.30 • glasno pred-

vajaf^e

Nedelja. S. 9., ob 19.15 Ponedeljek. $. 9, ob 20.30

KK WJA FARM A

(animirani družinski fiim) Režija: Will Finn. Join Sanford Glasovi: Roseanne Ban*. Judi Dench, Jennifer Tliiy. Cuba Gooding jr., Steve Bjscemi

Dotzina: 76 minut

iVetfe(ía,5. ft, 0Ď premiera pred slovenskim startom Torek, 7. 9.. ob 17.00 in ob 18.45 -premiera pred slovenskim startom

llim.A BO^I BilJ A 2

(akci|sl<i tnfsr)

Režija: Quentin Tarantino Vloge: UmaThurman, David Camdi-ne. Michaei Madsen. Samuel Jaci<son, Bo Svenson, Dai7l Hannah Dolžina: 76 minut

Sreda. 8.9., ob 21.00-^msiz pred siovenskim startom Potem, <0 $e je odkrižala nekdanjih kolegic v Ubila bont Bitla Voi. 1, Nevesta v drugem delu le na^ej išče pravico In zadoščenje. Na seznamu za odstrel še dva in £]le Driver preden se poda končneinu ciiju naproti * ubiti Billa

IXMXil PRSTI

(krimiralka, komedija) Režija: Gavin Grazer Vloge: AiícIaSilverstone, Rachá-el Leigh Cook. Woody Harrelson, John Cleese Dolžina: 89 minut Petek, 3. 9., ob 19.00 Sobota. 4.9., ob 20.00 Nedelja. 5.9., ob 20.00

SIIRIIK 2

(komedila)

Nedelja, 5.9., ob 17.00-

Otrošl<a matineja

Filmski ciklus ZALJUBLJENI V FILM:

líAJ

(drama)

Režija: Tom Tykwer

Vloge: Gate Blanchet, Giovanni

Riblsi

Dolžina: 96 minut Ponedeljek, 6. 9., ob 20.00 Torek, 7.9., ob 20.00 Rezervacij vstopnic ne sprejemamo I

Vstopnice lahko kupite v předprodají I

Informacije o predstavah: 03 898 24 91 v času predstav

Triple A-Invest <i.q.o.

Qfri//pr/rth*r ^MprAO/tfni ^^^fitikin^

Sme arizmo podjeli&ki 2 mednarot^imi povezavami zagotavlja šiml: pregled bančne ponudbe financiranja v Sloveniji. Za vas uretfimo:

HIPOTEKARNE KREDITE

GOTOVINSKE KREDITE « LEASINGE

ZAHTEVAITE FIHANČNO PONUDBO BANK ŠE DANES !

izhodiščna obrestna mera: LE.TNO 2% ♦ EURIBOR ali 2% CHF UBOR. Možnost poplačila obstoJeCih kreditov. Doba «iplaSila M t do 20 lit.

Rnanciranje uredimo na podmčju celotne Slovenije.

ZislopBil: Ptttr Gtnioitk; 1.9., SUMtm 9000 CilJi

IHFORHMIiE aa ttTirn: 03 490 02 58

eSeCOM

THVSSEN

Secom Krěko d.o.o. PE Velenje

O. C. Paka

GSM: 041 796 510

www.secom-krs ko.sl

Proizvodnja in montaža:

* PVC okna, vrata

* rolete, ialuzije

* komarnlki

* polkna

Evropska okna za evropsko ceno!

STE BILI POŠKODOVANI

POR^^NAVA

V PROMETNI NEZGODI?

PE VELENJE, Efenkova 61

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

080 1314

9 REZ PL AĆ NA TEL. iTEVILKA:

TRGOVINA KOŠARICA

Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)

Télefonffaxi 03/ 572 BO 60

pemovo, tel. 6 723 080 Pesí9,t9l.891914Ů ¥fww.trgo¥lna'kourfca-sp.sf e-metf; kosBricaevolja.net

Za BRBHAČNO DOSTAVO ňd dom poIdkiSB na teMMi: 03/S728^l

KROMPIR ZA OZIMMCO 30/1 KG 36.90

OZIMNA ČEBULA 1&1 KG ikg 49.90

KRMNIJEČMEN 1 KG 36.90

KRMNA KORUZA 1 51,90 PRASEKAfllEL9KG +

2 L LENQR GRATIS 4.290.00

RASTUNSKÛ OUE DWMAVT1 L 259.00

SIAOK0R50/1 KG KOMPOT ANAr^AS 836 G PVC KADI ZA OZIMNICO 110225350L,500i, 700L sodCkizakis 25L50L 100L PVC BREME

195,00 ie9,oo

Od 3.090.00

od 6.490.00

Od 3.790,00

MOKA nP 850 2S/1 MLIN KAT1Ć Kg B2>90 lOLZOL^Oi_

CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALDG!

*KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJO KUPUJEÍ*

Nagradna križanka GARANT

A

G4R/INr

pohfitvont InditftrfiB

pOlX0(ft

Pohištvena Indusirlja d.d. Polzela TeL:03/703-71-30, 703-71-31 www.garanui

Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno. ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.

UGODNO V SEPTEMBRUIIi

*2nižanje regalov iz programa G-2000

•ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalne KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLJKAz dostavo in montažo

•25 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva/pisalne, računa-iniške in klubske mize, omarice za čevlje, video omarice *ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob

V SEPTEMBRU VELIKA PROMOCIJSKA PONUDBA PROGRAMA OLJKA ZA OPREMO DNEVNIH SOB V VSEH SALONIH POŠHIŠTVA PO SLOVENIJIII

Pohištvo GARANT - pohištvo za vaš dom!

Reštev križanke, opremljene z vašim na-sbvom, pošljite na Naš cas, d. o. o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "GA* RANT" najkasneje do 13. septembra. Izžrebali bomo tri klubske mize C14/N v barvi Deli jesen,

CETRHK, 2. septembru:

16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila 17.00 Zanimivosti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 3. septentbra:

16.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Sloverije; 7.30 Poročila: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 4. septembra:

16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDEUA, S. septembra:

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infcffmacije - poročilo Avto moto zveze Slovenfje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje. kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav;!, blok čestitk; 14.45 EPP; 15,00 IL blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 6. septembra:

16-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8-30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16-00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 7. septembra:

16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7-30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetí-jski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročita; 18.00 Povejte na glas 19.00 Na svidenje-

SREDA, B. septembro:

16.00 Dobro juCo; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila 16,00 Kdaj.kje.kaj; 17,00 Vi in mi; 18,00 19,00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 23. evgusta 2004 do 29. svgusta 2004 niso povprečne dnevne konoenlracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pa-ki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.

mmA OBČINA mîHJE, URAD 2A OKOLJE iH PROSTOR

123. a¥g 124. avg «ZS avg «26. avg «ar.avg IZft. avg BZS.avg

meqra vraltosf; ^ míkíc-g S0?/(n3 ziaíe. spfQiernitivt) (yesegsnje v tetu KKM' 30 $02^3 zi^

2. septembra 2004 "«'^AS

mali OGLASI

DEŽURSTVA

\i\inmun\

TRISOBNO stanovanje, 103 m^, obnovljeno leta 2000, v Velenju, Šaleška cesta, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 031/838-516. DVOSOBNO stanovanje, 56 m2, na Gorici prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/601-667 ali 041/601-668

PRODAM stanovanje v Mozirju, 64 m^.Teleton 5831-233. RUDNIŠKO trisobno stanovanje v Velenju, zamenjam za manjše. Gsm: 041/460-420. NOVO, dvosobno stanovanje, 84 m^, na Glaziji v Celju prodamo. Telefon: 03/713-2617. TRISOBNO, obnovljeno stanovanje na Foitovi v Velenju prodamo. Gsm: 031/807-009

NOV, opremljen apartma na mariborskem Pohorju - Bolfenku, prodamo. Telefon 03/713-2617. TRISOBNO stanovanje, 80 m^ v naselju Gorica Velenje, prodam. Telefon 03/713-2617. V ANDRAŽU, sončna lega, prodamo hišo 120 m^ stanovanjske pivršine, stara 13 let. Gsm: 031/616-142.

TRISOBNO stanovanje v centru Velenja, popolnoma prenovljeno, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. LEPO, novejšo, dvodružinsko hišo v Radmirju s 4500 m^ zemlje, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. DVOSOBNO stanovanje v centru Velenja ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. DVODRUŽINSKO hišo v Velenju-Pesju, zelo ugodno prodam. Gsm 041/299-919.

lODDAM-NAJAMEM

PRIJETEN slovenski fant najame sobo s sanitarijami in možnostjo pranja v Velenju ali bližnji okolici. Gsm 041/259-909. STANOVANJE oddam mirnim ljudem. Telefon 5865-935. ŠTUDENTOM/KAM oddam dve dvoposteljni sobi v študentskem stanovanju v bloku Maribor-Tabor. CK, souporaba kuhinje z jedilnico, kopalnica, wc, lepo urejeno, ugodno. Gsm: 031/393-524.

P

TORITVE

ROLETE, žaluzije in PVC okna izdelujemo in montiramo. Gsm: 041/661-194.

mumnmm

ZAPOSLIMO mizarja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Mizarstvo Pergovnik, Ravne, Gsm: 041/693-366.

ZA PRIJETNO terensko delo vas čaka stimulativen zaslužek. PIK s, p., Gsm: 041/923-954.

KUPIM

KUPIM knjige za 7. letnik devetlet-ke- matematika:presečišče 7, angleščina - Touchstone 2 new, naravoslovje 7. Gsm: 031/366-076.

BMW 3161, vreden ogleda, prodam. Gsm 041/438-836. HYUNDAI pony, 1,5 GLSi, odličen, na novo registriran, ugodno prodam. Gsm: 041/516-489. FORD-Escort, 1,8-16 W, letnik 93, dobro ohranjen, kolo na 18 prestav 5000, plejstešn 1, 30 cedejev -20.000, prodam. Gsm 031/575-080.

DESKE, debele 2 cm in garnituro lesenih kegljev, prodam. Gsm; 041/849-474.

KOMBAJN za koruzo SK80, delovno izpraven, prodam. Telefon: 3/5893-578

SAM0NAKLADALK0SIP16m3,

puhalnik tajfun z motorjem in krone brane, prodam. Gsm: 041/261-676. ZARADI smrti diabetika oddam več plenic in injekcij za enkratno uporabo. Gsm 040/348-975. DOBRO ohranjeno počitniško prikolico Adrija z baldahinom in vso pripadajočo kamp opremo prodamo. Informacije na telefon 897-73-57 ali Gsm: 050/617-613, vsak dan od 13. do 16. ure.

SILAZNO koruzo, 80 a in obračalnik 3300 na štiri vretena, prodam. Telefon 03/5893-590. JEDILNI krompir, bel, neškropljen, prodam. Gsm: 041/940-234.

JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. GSM 031/542-798. PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon 5885-570 ali 031/868-931. PRODAJA nesnic in petelinov bo v nedeljo, 5, septembra od 8. do 8.30 urevšaleku. Telefon 02/87-61-202.

■Ù.

Pričeli smo z vpisom v tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma v Veleniu (pri policifi).

Plesno šola z licenco

HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ

TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE

Vpis in informacife: tel/041-649-816

U

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST

NUMERO UNO

Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor

KREDITI!!!

Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01, 09),

možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit ni ovira.

Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560

Telefon:

03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM:

031/041 390 138, 031 375 041

J

www.nascas.si

g 186,55 sitfmin

Vedeževanje 24 ur

090 4417

V SPOMIN

Minilo je leto dni, odkar sta se oba v istem letu poslovila draga oče in mama ter pradedek in prababica

FRANC in MARIJA MIHELEC

Plajbova iz Podkraja pri Velenju

Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko in se ju spominjate.

Žalujoči vsi njuni

Nagrajenci nagradne križanke

"Avto Velenje",

objavljene v tedniku Naš čas dne 19.8.2004, so:

Bon za pranje vozila v vrednosti 5.000 SIT: Rozi Skok, Florjan 283, Šoštanj Bon za pranje vozila v vrednosti 4.000 SIT: Vladka Berločnik, Ložnica 9/a, Velenje Bon za pranje vozila v vrednosti 3.000 SIT Edo Jan, Cesta IX/6, Velenje

Nagrajenci prejmejo bon po pošti!

Čestitamo!

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. l\la to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Zobozdravniki

4. in 5. september - Darinka Š-

uster, dr. stom., med., delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Cesta bratov Mravljakov 13, Velenje, od 8. do 12. ure.

lelcarna v Velenju:

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Od 3. do 7.9.-TiborStupar,dr vet. med.; GSM: 031/671-203 Od 8. ter 9. 9. - Simon Ml-klavžin, dr. vet. med.; GSM: 041/633-676.

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

Poroke

Uroš Riček, Cesta pod parkom 38 in Aleksandra Ferk, Cesta pod Parkom 38 Velenje; Dejan Red-nak, Florjan 37 in Ana-Laura Sevčnikar, Florjan 37, Šoštanj; Robert Kočevar, Prešernov trg

11, Velenje in Lea Horvat, Šer-cerjeva 20 Velenje; Samir Deli-mehić, Bosanski Petrovac, BiH in Edina Družic, Goriška 63

Smrti

Ivan Kraševec, rojen 1930, Leška 3, Mežica; Vincenc Bah, Stari trg 15, Velenje

Kino nagraiuie naročnike Našega časa

Izžrebali smo: Hraniec Slava, Uriskova 3, Velenje, Jože Lekš, Speglova 24, Velenje, Jelka Berlot, Foitova 2, Velenje.

Posredovalnica SRČEK

Posredujemo resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite

041 /591-222

Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.

Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotii 13, Bistrica ob Sotli

VELEBSJE

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka in tasta

ALOJZA PETKA

iz Lipja pri Velenju 14. 6.1933 - 24. 8. 2004

Ljubezen, delo in trpljenje, bilo Tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika holčina.

se iskreno zahhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje.

Zahvala velja pogrebni službi Usar, osebju bolnišnic Slovenj Gradec in Celje, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, Premogovniku Velenje, GD Vinska Gora, gospodu duhovniku Kraševcu ter vsem pevcem in govornikom. Še posebej se zahvaljujemo družinam Plešnik, Špegel in vsem Jazbečevim za pomoč pri negi in opravljenem delu ob slovesu od pokojnika.

Žalujoči: žena Stanislava, hčerka Zorica z možem Francem, vnukinja Mateja z možem Boštjanom in

pravnuk Matic

m

v SPOMIN

Jutri bo minilo leto dni, odkar je tiho odšel in nas zapustil naš dragi mož, ate, stari ata in pradedek

ANTON GUCEK

18.10.1918 - 3. 9. 2003

Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem

grobu in mu prižigate svečke. Praznina, ki ostaja, se ne da nadomestiti. Zelo Te pogrešamo.

Vsi Tvoji

Zdaj ne trpiš več, zdaj nič več Te ne boli. Ostala je praznina, ki nas hudo, hudo boli.

ZAHVALA

STANISLAVA AVBERŠEK

9. 5.1935 -19. 8. 2004

Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.

Vsi njeni

Gasilci so ^špricali^

Na vclonjskein inosineni kolalkalisni jubilejni rurkoinol-K<kIov(xIiiožov vor kol ?ia pravi l(^kiiii

Koncc prejšnjega tedna (sobota in nedelja) je v Velenju mini) v znamenju dveh nogometnih tekem. ki pasta si bili zelo ra/licni. V soboto so Korošci v pivenslve-ni tekmi druge lige dobesedno poplavili Rudarje, v znamenju prave vode pa je bilo naslednji dan na me&inem koudkališL^u. ZaCuda. /bralo se je veliko veC radcwodne^cv k<H dan poprej na pravi leknii. ( elo nekajkrat več.

(X'ilnosobilr^eljni gokw. /anjc so bili v soboto prikrajšani. Ne Čisto dobesedno. Tudi v sobolo so deževali/adetki, toda v nepravo mrei^o.

Pa v nedeljo? Na me^^lno kotal-kališče je radovedneže zvabil starosta velenjskih gasilcev Milw Valenci. Skupaj .s člani komi:iije za delo z veterani pri gasilski zvezi Velenje in drugimi je /jiova obudil tako imenovani curkomet.

Tudi otroci so priŠH na svoj ťačun

Ibkralni jc bil že deseti, torej jubilejni. C urkomet -beseda ptwe vse: po ne udarjajo z nogo, ampak jo potiskanja sem 1er tja po igrišču y vodnimi curki. Tudi samii?:ogase razlikujenogometne -veliko večja je. Skoraj nismo mogli verjeli, ko smo nekaj pred petnajsto uro prišli na mestno koialkali^e. Ljudi je bilo veliko. gasilskih ekip pa kar 24. Pa nc ]c iz SaieSke doline, curkomet je priiegnil celo gasilce iz Mislinjske in Zgornje Sa-vinj.skc doline, prišli pa so tudi ljubitelji v<^dnei^ m^ometa i/Tr-tiovelj pri C^elju Ln cclo iz 1 Irasi-nika. S curki pa niso po žogi »udarjali« Ic gasilci, ampak tudi gasilke.

Najprej so "i>prica 11'gasilci Velenja in Pesja. nato Skal in Paške vasi in tako naprej. Ciledalei se na tribuni zabavali. Uzrvali so. ker so vodni curki leteli tudi po tekmovalcih, ki so bili hitro premočeni do kosti. Miir.ykattjri v(xi-ni curek pit je zmt^il tudi njih, a pase nist^jczili,siijjcbilo nedeljsko popoldne zelo vroče. Kar nekjakrat so gledalci lahko občudovali tudi mavrico, ki se je naredila ob močnem brizganju. Narobe usmerjenih cevi, tisih, ki so brizgnile tudi na iribuno, so bili najbolj veseli oiroci, .saj so imeli to nedeljo brezplačno prho.

Žoga nfkakor ni hoteia v mrežo ...

( urkomct je potrdil, da so gasilci zelo spretni in izenačeni v ravnanju s cevmi. Minila je dobra ura, a^edalci namreč še niso videli ne iak.4nega nc drugačnega zadetka. Vmes jc pi)čiki marsikatera cev, tako daje bilo zelo veliko prekinitev. Napritvih tekmah pa so prekinitve zaradi prekrškov. Zaradi počenih cevi pa si nihče ni belil giave. Tako ali tako so bile takšne, da za pravo ga^nje niso bile več uporabne. Ker i^oga nikakor ni in ni hotela v mrežo - morda bi naslednjič p(V skusili z žogo za vaterpolo - je vodstvo curkomcta hitro staknilo glave. Spremenilo je pravila in tekmovanje so nadaljevali s kazenskimi streli. Končno jcvt lika gumijasta Joga le zašla v mre?o. To sc jc zgodilo, k<i sti se v kazenskih curkih pre izkušiili brcar-ji Ptsja in llrasinika. Na koncuje vod-jtvocurkomeia

ptxlelilo tudi istevilne pokale. Teh jc bilo toliko, da sc jc miza kar libila pod njimi. Po (K'eni sodnikov no bili v eur-komelu z ročniki najboljši gasilci M;Icnja, 2. Lokovicc, 3. Šmartno ob Paki, Pri kazenskih »strelih« je bila najbolj natančna eki

pa ^sja, 2. Lokovicc, 3. Šmartno oh Raki... Med žcaskami so najlepffU: Apricale Skalčanke» nekoliko pa gasilke iz Velike Pi-resice in Ši^ta nja.

■ (Bil tudi pošteno moHer) Stane Vovk

Cevi so pokate... pokazala pa se je tudi mavrica

Hitro se mu je nasmehnila boginja lova

Jani Ovorjak iz Cirkové je šc mlad lovec. Izpit za izprašane-ga lovca jc opravil šclcjulija le-los, pa se mu je že nasmehnila velika lovska sreča. »Pred dnevi smo ugotovili, da nam neka žival povzroča veliko škodo v koruzi. Vedeli smo» da nc more bili srnjad in da gre za vcčjo ž-ival»saj je bilo vse razrito in polomljeno. /Mo sem se odločil, da grem v bližnji gozd na Vo-demljo Čakat na pre^o, da bi ugotovil, kdo jc la nočni obiskovalce nase

njive. Predvideval sem. da gre za divjega pra.siča. in nisem se molil. SroČa se mi je nasmehnila ?e drugi večer, saj sem okrog 23. ure zadel kar 138 kg težkega mcrjasca. ■

Lešnikova čebula

Narava vsako leto preseneti, enkrat tu, drugič tam. Pri dru:?ini Lešnik - hišo imajo pod Sončnim parkom - jc na vrtu zrasla bela čebula, ki tehla kar 86 dkg. Ostale štiri so tehtale nekoliko manj, vendar je bil pridelek petih sadik zares icp. Skupaj je namreč teh pet čebul tehtalo kar 2 kg in 38 dkg. Za kaj jih bodo (ali pa so jih) porabili, pa nam Lcšnikovi niso zaupali. ■

Samo pet sadik čebule, prideiek pa Je bit težak krepka 2 ki*

hgrama.

Gozdarii tekmovali

(jozdarji nnzarskťřia gozdnofiospodarsko-fiii območja odlični na |)i veiislA u v (Joi-nji Racigoni

<k>zJarji, lastniki gozdov nazorskega gozdnogospodarskega območja (Zgornja Savinjska in Šaleška dolina), so na republiškem prvenstvu v Cior-nji Radgoni dosegli izjemen uspeh, ki kaže, da so pri delu v gozdu po znanju in spretnosti najboljši v do?:cli na sončni strani Alp.

7. avgusta je ln!o v okviru na-zarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije» ki to vrstna tekmovanja organizira. na luristično-ctnološki prireditvi »Lučki dan« izbirno tekmovanje lastnikov gozdov. Tekmovali so v izurjenosti in spretno,sti pri gozdnih delih, predvsem pri sečnji dreves. Kol vsako leto je bilo tudi letos zanimanje za tekmovanje zelovcliko, rczuUalipa izredno dobri.

Ker le(osza prijavo na državno i'>rvcnstvo v Gornji Radgoni ni bilo omejitev, so sc na prvenstvo poleg zmagovalne ekipe OE Nazarje s tega območja prijavile še tri ekipe: iz Šoštanja, Ciornjcga (rrada in z Ljubnega Državno prvenstvo jc bilo v nedeljo, 29. av-gusla, na kmetijsko- živilskem

Nase štiri ekipa so v Gornji Radgoni pobrale vse nagrade.

sejmu v (lornji Radgoni. Tu pa st> naši tckmovalci pokazali vse svoje znanje in spretnost in pustili konkurenco dalečza.seK>j. Prvi trije v razvrstitvi posameznikov so bili: Anton Planin.šek -Luče (ekipa on Nazarje), Janko Mazej - Šoštanj ( KZ Šaleška dolina). Marko Jclšnik -(lor-nji (îrad (Porti). Med prvimi de.setimi v razvrstitvi posamcz.nikov je bilo Sest tekmovalcev z območne enote Nazarje, \'si ostali pa so bili vdvajscterici. Ekipna razvrstitev še lepše ka?e prenKíč tekmovalcev iz naše območne enote, saj so se vse naše ekipe (OE Nazarje. KZ Šaleáka dolina, OE Postojna. ekipa Forli. ekipa Brleč) rjiTvrstile v prvo potenco, 'lekmovalci so za dosežene uvrstitve prejeli iepe praktične nagrade.

■ T. Breznik

To pa je bil ulov

Velenjčan Stane Gaberc, Član ribiSkc družine Šcmpclcrv Savinjski dolini, jc v nedeljo popoldne dočakal svoj trenutek. V preserskem ribniku pri Brasiovčah je ujel kapitalno ribo, kot jc ponosno povedal. Ulovil jc kar 93 cm dolgega in tí^no8,ltí kg težkega smuča.

Bil jc zelo navdušen. Po njegovi be.scdah nekateri na taksen ukwčakajo tudi po več let, njemu pa se jc vse zgodilo veni uri. Imel jc resnično svoj trenutek. Kar štiri je potegnil iz jezera. Prvi jc tehtal 6,5 kg, drugi 7, tretji kg in nato rekordni ulov.

■ vos

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh