Edini

•: ▼ Zedmjenih državah :-

Velja u vse let* •. S3.00 _n| Za pol leta . . _t . . . $1.50

GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slovenian Daily < in the United States. :-

ksaedevoy day except Suhys —: ud Legal floiidays. -: 50.000 Readers.

TELKTON PIBAENS: 4687 CO&TLANDT. Entered a« SeoondUOla«

21, 1903, a* tke

Offioe ai

Tod« H. Y-,

Um Act of

of Ibnk 8» im.

TKLSFOB nBABR: 4687 CORTLAND^

NO. 221. — STKV. 221.

NBW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 20, 1916. — SREDA, 20. SEPTEMBRA, 1916.

VOLUME XXIV. — LETNIK XXTV

Na jugovzhodni fronti ni nobenih posebnih uspehov.

VOJNI ŠČUVACl NA GRŠKEM. — ARMADA GENE HALA MACKENSENA. — SNEG V KARPATIH. — RUSKO RUMUNSKE ČETE V DOBRUDŽI POTREBUJEJO POMOČI. — BOJI PRI FLORINI. — SRBSKIM ČETAM SE JE POSREČILO ZAVZETI KRU ŠEGRAD. — SPOPAD V PODNOŽJU BJELAŠICE. — NA FRONTI OB STRUMI SE NI NIČESAR POSEBNEGA PRIPETILO. — DO IRANSKA FRONTA.

London, Anglija, 120. septembra. — "Times" piše:

— Nam se zdi, da potrebujejo lusko-ruinunske e v Dobrudži takojšnje ]>oiii<_M-i. Operacije v Transilv; s«' za Ruinunc ne razvijajo posebno dobro. Nam se e zdi. zakaj ni Rumunska dovolj utrdila svoje meje prani Bolgarski. Najbrže je bila prepričana, da med in Bolgarsko ne bo nikoli prišlo do vojne. Rumunsk napovedala Bolgarski vojne, pa tudi Bolgarska ji je današnjega dni še ni na]xivedala.

Nemškim in bolgarskim četam ob rumunski meji veljuje general Mackeiisen. On nima nobenega posebne dovoljenja od -bolgarske vlade, pač pa samo od bolgarskega kralja Ferdinanda. 8ef bolgarskega generalnega štaba general Jostov je v onili usodepolnili dneh nenadoma umrl. Na Bolgarskem se splošno zatrjuje, da je bil — umorjen.

Dve stvari sta samoobsebi umevni: Rumunska potrebuje takojšnjo pontoe; zavezniki morajo začeti v Ma-eedoniji s splošnim prodiranjem, če nočejo, da bi jih Bolgari pognali nazaj v Solun.

Bukarešt, Ruinunsko, 19. septembra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade je izdalo danes sledeče uradno poročilo:

— Na severni in severo-zapadni fronti se vrše manjši spopadi. Na južni fronti se bije vroča artilerijska bitka, ki še ne bo tako kmalo končana.

V Dobrudži smo odbili zadnje dni vse sovražniške napade.

Petrograd, Rusija, 39. septembra. — Ruski generalni štab poroča:

— Y okoliei Sliibani in Pleve smo zavzeli več višin. Gore so vse pokrite s snegom, ker je že pred dvema dnevoma začelo precej močno snežiti.

Dunaj, Avstrija, 19, septembra. — Avstrijski general ni štab poroča:

— Jugovzhodno od Hatzeka smo pognali Rumune v smeri proti Petrosenv. 8 sovražnikom smo neprestano v dotiki.

London, Anglija. 19. septembra. — Neka brzojavka iz Bukarešta naznanja:

—■ Ko so dospele rumunske čete v Transilvanijo, jih je rumunsko prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Skoraj po vseh vaseh in mestih, kjer prebivajo Runiuni, so bile razobešene rumunske zastave.

Pariz, I* rančija, 19. septembra. — O položaju na ma-eedonski fronti je bilo izdano danes popoldne sledeče poročilo:

— Na fronti pri Str umi se ni ničesar posebnega pripetilo. V podnožju odgorja Veleš je prišlo do vročih spopadov med Bolgari in Italjani. Ob celi srbski fronti divja strahovita artilerijska bitka. Pri Vetreuiku so odbili Srbi dva sovražitiška napada.

London, Anglija, 19. septembra. — Z macedouske fi*onte poročajo:

— V noči od nedelje na pondeljek smo odbili vroč sovražniški napad na naše pozicije vzhodno od mosta pri Orljaku.

Na doiranski fronti je položaj neizpremenjen.

Berlin, N emčija, 19. septembra. — Vrhovno povelj-stvo bolgarske armade naznanja:

— Ruske, francoske in srbske čete so brez uspeha napadale naše pozicije pri FlorinL Artilerijska bi^ka, ki se je vnela pred par dnevi v dolini reke Moglenice, ne bo še tako kmalo končana. V podnožju gore Belašice smo pognali v beg nek močan italjanski oddelek ter vjeli 2o0 vojakov.

Sovražno brodovje je obstreljevalo vas Pravišo, ki je oddaljena pet milj od obMi.

London, Anglija, 19. septembra. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Soluna sledeče poročilo:

— Srbi so si priljorili več lepih uspehov v okolici Flo-riue. Zavzeli so Krtišegrad, ki leži deset kilometrov seve-rozapadno od OonJčeva. Srbska kavalerija je dospela do Bosne.

Atene, Grško, 19. septembra. — Glasilo rojalistov, ki že dolgo časa pripravlja prebivalstvo na vojno, pravi, da. morajo Bolgari takoj izpustiti one Grke, katere so vjeli v Kavali. Ako se to ne bo takoj zgodilo, bo vlada prisiljena kaj odločnejšega ukreniti. Kralj Konstantin je o tem članku obveščen in se baje strinja ž njim

Atene, Grško, 19. septembra. — Razen zastopnikov držav, so čestitali novemu grškemu zuna-vsi inozemski diplomatični zastopniki v

Proti frusta. i Delavski boj v New Yerku.; Boji ob Stohodu.

Več družb v Pennsylvania se je združilo, da bi dobile na svojo stran vsd trgovino s premogom.

Washington, D. C.. 19. sept. — Vlada Zdrtuseuih držav j t- stopila na prste takozvani Reading "kombinaciji", ki je duzdaj kuiitrolira-la malone vsako tono prcuioga.

Poročilo pravi, da je bila "Reading kombinacija" nekako okostje vsega premogarskega monopola in je kontrolirala več kot dve tretini premogorovov.

Poročilo se nadalje glasi: "Medtem ko je v vsaki drugi industriji goee preprečiti monopol, ker ide vmes veduo nov kapital, to premogarskem trustu iti mogoči* drugače kot s postavo." Heading Co., Philadelphia and fading Railway Co. in Heading oal and Iron Co. so obdolžene. da prekršile zvezno proti-trustno ostavo.

Nedavno je neka okrajna sodni-a naznanila, da so se združile Philadelphia and Reading Coal and Iron Co. in Lehiugh and Wilkes-Barre Coal Co. skupaj, da bi tako mogle kontrolirati gotovo del te trgovine.

Vlada je zdaj obdolžila družbe da so storile korake, ki so sami-liasebi nepostavni. Nekaj teh korakov je:

Nakupovanje na debelo zemlje, v kateri se nahaja premog; nakupovanje premoga od neodvisnih produeentov; itd.

Gorinavedene družbe so — na kratko rečeno — obdolžene, da so poskušale dobiti na svojo stran po-polen monopol za premog, kajti taki kombinaeiji bi ne bilo mogoče konkurirati. Dognalo se je tudi. dit je s tem dobila ta kombinacija tudi druge družbe pod kontrolo, vsled česar bi jim kmalu ne kazalo drugega kot pristopiti v kombinacije.

Bolgari zapuščajo Bitoljj.

London, Anglija. 19. septembra. Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz zanesljivega vi-rs poročilo, da so začeli Bolgari zapuščati Bitolj. Vse arhive in druge važne stvari so že odpeljali v »Skoplje.

Pozor pošiljatelji denarja!

▼M MTtonn iostavljanj* foltat W Je namenjena Is Amerike ▼ Avstrijo te Hemfijo tir narobe, »prejemamo denarne poifljitvido preklica lt pod pogojem, DA SB VSLSD VOJH1 IZPLAČAJO MOGOČ* 2 ZAMUDO. DOTAM VB BO V KOBKHXK SLUČAJU

morejo le minute lU jamčimo as denarno poifljster toliko la se Izplača na določeni na. slor. Irtotako nam jamfljo ljivo amerlike banka, s smo sedaj ▼ srol radi vojne In radi popOlne sigurnosti pel poH-ljaaja deaarja.

Oene:

K	i	K	8
ft...o	.85 |	12(1....	16.29
10....	U0 |	130....	17.55
16...«	2.20 j	140....	18.90
20....	2,85 |	150....	20.25
25....	8-55 j	160....	21.60
80....	420 j	170....	2265
85....	4 J00 |	180....	24.30
40....	BJ» j	180....	25.65
46....	C2ft |	200....	27X0
BO....	6-90 |	250....	83.75
ss....	7.60 j	800....	40.50
00....	&2S j	850....	47JSS
65....	8-95 j	400....	54.00
70....	9.00 j	460....	60.75
75....	10J0 j	500....	67.50
80«•••	• 10.80 j	600....	81.00
85« *••	ii.es j	700....	MJ0
00»•••	12-30 |	800....	108.00
100....	134» j	800*....	121.50
UO----	14.85 j	1000....	132.00

Generalne stavke .e bo mogoče vde _{Qb M Nmjevki tt} vrše vroči lezflo pol nriljonn detavcev. - Ne- _ _Nemci „ pred-

umjski delavci so tudi priprav- ^ ^ ^ ^^y.

S včerajšnjim dnem je prišla splošna generalua stavka uewyor-škega linijskega delavstva, ki se bo pričela iz simpatije do železniških delaveev. ki nimajo mnogo u-panja za zmago, štiriindvajset ur bližje uresničenja.

Ernest Bolim, tajnik konference za generalno stavko, je včeraj naznanil. da se je več neuuijskih skupin priglasilo, da so pripravljene stavkati, ako bo unijs^o delavstvo zaštrajkalo v petek.

Včeraj je prišlo k županu več u-«ledni h in znanih newyorskih meščanov. ki so se hoteli žnjim posvetovati glede te stavke, toda župan jih je poslal k Shontsu. predsedniku newyorskih železnic.

Shouts je pa nakratko rekel, da se ne da nič razsoditi, da se družba ne ukloni uniji za nobeno eeno.

Unijski uradniki imajo zdaj' sestavljen načrt, da bo v petek sko-rajgotovo zastavkalo okoli pol mi-Ijona delavcev, ako ne bo župan kaj storil, da bi se družbe uklonile železniški uniji.

Včeraj so zastavkali še delavci na New York and Queens County Railways, vsled eesar je tam ves cestuoželezniški promet vstavljen.

William B. Fitzgerald, ki celo stavko vodi, je nove štrajkarje obiskal, kateri so mu izjavili, da so pripravljeni za dolg boj. ako bo treba.

Včeraj je prišlo do majlinih nemirov in nekih bojili med policijo in štrajkarii ter z delavci, ki sim-patizirajo s stavkarji.

Promet je zdaj v New Yorku skoro normalen, vsaj na podcest-nili in nadeetnili železnicah. — Obratujejo s stavkokazi.

Prevažalci pristaniških parnikov bodo najbrže zastavkali

Seattle, Wash., 19. septembra. Velika nevarnost preti, da bodo zastavkali vsi prevažalci pristaniških parnikov v Združenih državah. — Danes so sklenili unijski delavci na atlantiški obali podpirati svoje voditelji, ki bi radi dosegli, da ne bi unijski prevaževalei prevažali ladij, ki jih na pacifiški obali nakladajo neunijski delavci.

V deželi je okoli 75,000 teh delavcev.

Boji na Krasu.

POROČILO ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA LONDONSKEMU LISTU. — BITKO NA KRASU PRIMERJA ONI PRED VBRDUNOM. — AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. — AVTRUSKE REZERVE.

Petrograd, Rusija. 19. sept. — O položaju v Galiciji naznanja rusko ofjcielno poročilo, da se vrše ob reki Nerajvki izvanred'io vroči boji. ter da je v splošnem položaj neizpremenjen.

Berlin, Nemčija, 19. septembra. I" rad no poročilo se glasi: | Armadna skupina bavarskega 1 princa Leopolda : — Nemške in avstrijske čete pod poveljstvom generala Beruhardija so zavzele

It/^ro^t^if,^ « ^tetini ™jakov, ki so *e ude-

Sovražnika, ki se je umaknil na ^»zili teh bitk. (Laski časnikar in pozabil avstrijske izgu-vzhodni breg reke. neprestano za- be UCKoliko pretirati, toda pOZabil je Oinejliti laške. Op. "sledujejmo. Pri tej priliki so vje- Ul'ed.)

le 31 častnikov in 2500 mož. Ra- Najhujši boji «o se razvili, ko so Avstrijci dobili o-

jaeenja od rezerv, katere so bile nastavljene v Vipavski

Milan, Italija, 19. septembra. (Poroeilo londonskemu listu "Daily Chronicle'\ preko Londona, 20. septembra, sreda.) — Vojni dopisnik milanskega lista *⁴D Seco-lo" je poslal s kraške fronte ]KKlrobnosti o bitki, ki se sedaj vrši tam. Pravi, da se mure to bitko primerjati bitkam pri Verdunu in na sommeskem bojiseu.

Tekom prvili dni teli bojev, nainree od 13. do 16. sep jtembra so Avstrijci imeli velike izgube. Nekateri pravi-

Strašna katastrofa.

Berlin, Nemčija, 19. septembra. Na Češkem se je v bližini nemške meje zgodila strašna katastrofa. Voda je prodrla v dolini Desse močan jez in poplavila vso dolino. — V nekaterih vaseh je stala voda po več metrov visoko. — Skoda je ogromna. — Koliko ljudi je izgubilo življenje, se dozdaj še ni dalo dognati.

Jez je bil visok 13 metrov in 52 metrov širok. Zadrževal je 400,000 kubičnih metrov vode. Nekatera poročila pravijo, da so dobili dozdaj 2o0 trupel j.

Turki pravijo, da jim je ameriško časopisje sovražno.

Carigrad, Turčija, 19. septembra. — Turško časopisje je pričelo obravnavati članke ameriškega časopisja., ki so se tikali odhoda novega ameriškega poslanika £1-kusa v Carigrad.

Turško časopisje pravi, da se ameriški listi izražajo o Turčiji sovražno.

Neki list je za_£>isal stavek, v katerem pravi, da bi bilo dobro, da bi ameriški diplomati naučili ameriško časopisje dostojnost v izražanju o drugih deželah, ki žive v miru z Združenimi državami.

10,000

IX

Italijanov bo "g****"** dežele.

Bera, Švica, 19. septembra: — Poroča se^da bo nemška vlada izgnala iz dežele 10.000 italijanskih državljanov, da se bo s tem revan-žirala Italiji, ki je isto storila

zen tega so zaplenile tudi 17 strojnih pušk in precej drugega vojnega materijala.

Pri Prepelnikih. med Seretom in Stripo. je vjela neka nemška patrulja dva častnika in osemdeset ruskih vojakov.

Armadna skupina avstrijskega prestolonaslednika Karla Franc Jožefa: — 8 tem, da smo vprizo-rili ob Sara je vk i protinapad, smo si priborili več novih uspehov. — Število jetnikov je naraslo na tem mestu na 4200.

dolini. Na Komensko planoto so pripeljali peti urmadm zbor, ki je bil menda namenjen, da se bo z#perstavljal laški ofenzivi, je imel ogronnie izgube. Med Tereieevi in Novo vasjo je bila ^ela pokrajina pokrita z mrtvimi vojaki.

Italjauske čete so zavzele ■ Orehovi je, Lokvieo, Hudi-log, Kostanjevico in Novo vas, same slovenske vasi, za katere so se avstrijske eete z grozovito ljutostjo bile. Okoli hiš in po polju so ležala trupla in posamezni udi hrabrih branilcev. Gotovo je, da so celi avstrijski bataljoni izginili.

Neka brigada, ki je operirala med Žagradom in Vele Belgije. likiin hribom, ki sta popolnoma razdejana, je vprizarjala Amsterdam, Nizozemska. 19. sep- hude protinapade . tembra. — Glasom časnikarskih Dne 16. septembra so dobile avstrijske eete nadaljne poročil iz Maestriehta. je bilo v rezerve, ki so jim dale še malo upanja, da se bodo mogle ilasseltUl Belgiji, dv-amšestdesrt,_zoper8tavljati savojskim polkom.

Dunaj, Avstrija, 19. septembra. — Avstrijsko uradno poročilo se glasi, da so Lahi na Krasu napadali, toda niso imeli nobenega uspeha. Vse napade so avstrijske eete popolnoma odbile. V bojih pri Bovcu so imeli Italijani nepopisne izgube. V teh bojih se je zlasti infanterijski polk štev. 303 nadvse odlikoval.

ki sol ) vain-I

oseb pred vojnim sodiščem, so bile obdolžene špiouaže. D vain-1 dvajset je bilo obsojenih na smrt; eksekueije so se že izvršile, namreč v petek.

Med usmrčenimi je bil tudi župan mesta Nam ur, M. Golen vaux.

Morgan je proti listi.

Iz zanesljivih strani se je dognalo, da je J. P. Morgan, znani ameriški financir. ki zaklada s svojim kapitalom Anglija, proti črni listi.

Avijatiku (je zmečkalo nogo. Revež! Da, toda bila je lesena. Pariz, Francija. 19. septembra. Francoskemu zrakoploveu. Taras-couu, ki je nedavno izstrelil na zemljo šest nemški zrakoplov, je zmečkalo nogo, ko je bil na poletu. London, Anglija, 19. septembra. — Na sonmieskem On ni mel vsld te nezgode nobenih bojišču se ni nie važnega zgodilo, kajti bilo je slabo vre-bolečin.^temveč je pristal na ze- _me. _ki j_e oviralo operacije. Edino, kar je vrecbiv omeni-

zrak.^o je^^biVd^Ugo^No- ^U> ^ ^to' ^ .je naša artilerija neprestano obstreljevala sofa je bila namreč umetna, lesena, prazne pozicije, potem pa pri Bernf-ju so Francozi lieko-Pravo nogo je bil zrakoplovcc iz- liko napredovali, irubil kmalu potem ko je izbruhnila vojna. •

Za hod na fro n ta.

RUSKE ČETE V FRANCIJI SO ODBILE PET NEMŠKIH NAPADOV. — NA SOMMESKI FRONTI JE SLABO VREME. — ANGLEŽI PREPOZNAJO, DA SO IZGUBILI DEVET ZRAKOPLOVOV.

DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO

BREZŽIČNEM BRZOJAVK.

Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le u naslov ae računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da ae nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo podali nazaj ali pa sporočili, da ee nam še dopošlje.

Zdaj je mogoče podati le (Aro* gie svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.

Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na sad-oje mesto.

Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pošOjatev traje tudi dalj časa in to, ako

Angleška adniiraliteta pripozna v svojelil uradnem poročilu, da je bilo tekom današnjega dne izgubljenih pet zrakoplovov, včeraj po četvero.

V Champagne so danes vprizorili Nemci na pozicije, ki jili zasedajo ruske čete, liude napade, in sicer na obeli straneh pota, ki teče od Souain do Somme-by. Do teh napadov je prišlo potem, ko so Nemci ponoči bombardirali te postojanke.

Paril, Francija. 19. septembra. — Popoldansko francosko uradno poročilo se glasi:

— Na sommeski fronti je operacije oviralo slabo vreme, toda ponoči smo vseeno nekoliko napredovali naprej od Bernv-ja. Vjeli smo tudi par nemških vojakov.

Preteklo noč je sovražnik pošiljal ogenj na naše pozicije med Soiuanom in Somme-by, nakar so Nemci vpri-zorili pet hudih napadov na postojanke, v katerih so ruske čete. Nemci niso uspeli, kajti pošiljali smo nanje tak ogenj iz naših strojnih pušk, da so morali vselej odnehati.

Na levem bregu reke Meuse, na verdunski fronti, so Nemci vprizorili napad na naše postojanke pri Davoco-urtu in dva napada na Le Mort Homme, namreč na tiste napravijo napake pri bmiteLZ postojanke d smo jih bih mi včeraj zavzeli. Vsi ti na-brzojavn; denarja ee ne more is-,P^{adl so} ^ Nemcem ponesrečili.

gu biti, pač pa je mogoča sakas-j London, Anglija, 19. septembra. — Angleško urad-nitev, ako se urine kje kaka na-j no poročilo se glasi, da je položaj skoro neizpremenjen

Kdor idi podati na. te nafin de-' - ¹⁹" ^s?P^n>bra. - Nemški vojni u-

^ ^^' nemške čete še nekoliko umakniti Poročilo se glasi:

Armadna skupina princa Rnperta: Vsled slabega vremena ni bilo posebne aktivnosti, pač pa smo morali vzhodno od Ginchy-ja in pred Oomblesom še nekoliko o-

smo zavrnili.

v včerajšnjih bojih.

- t .Uro domorino, -or. J^l^T ?? "H*

tančnO napisati naslov dati: pošlje najj so po brsojavn.

Denar sa brezfiSne brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu

nenikimi podaniki v Italiji ItaU-12 pa ROto* denar t priporočen«. IZT^T- preaoomDleson iani bodo Si proti doma v poaeb-lp«™. » p. potom priV.^T ^i® ^P¹*¹- Vec sovrazmh napadov

nih vlakih preko-" Šviee. j kov.'

Tsgnanih bo veliko žensk, otrold is nuqik riojov. i

Armadna skupina prestolonaslednika Viljema: Sovražnik je napadal pri Le Mort Homme in nekoliko uspel vendar to je gotovo le začasno^

"OLAS NARODA

»»

9

(Slovenian Daily.)

Owned and published bv the i

8L0VENIC PUBLISHING COMPANY

(a corporation.) [

FRAyK SAKSER. President.__IX>riS BKNKDIK-Treasurer.

Place of Business of the corporation and addresses of above offieers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City. X. Y. ₍

Za celo leto velja list za Ameriko in J Za pol leta za uiesto New York.. li.oo

Canado .................... $30) j Za Evropo za vse leto..............4.50

Za pol leta.................... 1.50 j Za Evropo za pol leta....................j

Za celo leto za mesto New York.. 4.00' Za Evropo za četrt leta...................1.70 j

"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

"GLAS NAROD A**

("Voice of the People" i Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.

Advertisement on agreement.

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prinlkT-ujejo. l>enar naj se blagovoli pošiljati )m» — Money Order, pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.

Dopisom In pošiljatvam naredite ta naslov "GLAS NAROD A"

S2 Cortlandt St..

New York t 'ity.

Telefon 4687 Curl landt.

20. IX. 1908.

Pred osmimi leti so se dogajali pri nas doma veliki ciogodki.

y enem samem dnevu je padla ljudstvu mrena raz oei, izpregledalo je in natanko spoznalo, kakšno razmerje vlada med njim in njegovim gospodarjem.

Cesarska gospoda je do tedaj udrihala po njem izza plota. 20. septembra ga je pa udarila naravnost v obraz.

Tedaj je slovenski narod izprevidel, da smejo vlad-*ri hlapci streljati Slovence, izprevidel je pa tudi, da ne sme na svojih tleh javno pokazati svoje narodnosti.

Po Ljubljani so se vršile demonstracije. Vladni biri-či so ustrelili dva Slovenca; nad trideset jih je bilo ranjenih. — Majhen narod smo, zato tudi revolucija ni bila posebno velika.

Dovolj je bila velika, da je nekoliko razbistrila duhove, toda premajhna .da bi začrtala našemu življenju i p delovanju drugačno smer.

Malo je manjkalo, da se ni uresničilo upanje vseh treznomislečili Slovencev: da bi vse slovenske stranke delovale složno, kadar bi šlo za splošno korist slovenskega naroda.

Ko so pokopali Lundra in Adamiča, je šlo za pogrebom nad štirideset tisoč ljudi.

Prišli so iz vseh krajev Slovenske, da pomolijo na grobu dveh narodnih žrtev in da prisežejo maščevanje svojemu krivičnemu gospodarju.

Na grobu je govoril dr. Tavčar:

Ta dva groba bosta še dolgo kričala proti nebu, kričala o tem, kako se je avstrijska vlada laliko-mišljeno in pregrešno igrala s človeškimi življenji. Naj jih Gospod kaznuje z vestjo, ki naj jih kakor pisan gad pika vse dni življenja. Počivajta v mira! Bila sta prva in zadnja žrtev nesposobne avstrijske birokracije!

. "Slovenec" je pisal dne 26. septembra 1908:

Vse zlo narodnega sovraštva in boja korenini v starem avstrijskem sistemu, katerega je vodilo: Deli in vladaj! — Ustava, ki jamči narodom popolno enakopravnost in enakost pred zakonom, je še vedno rkinka, ki prikriva vkoreuinjeno samopaš-tvo avstrijske vlade. ,

Z veseljem pozdravljamo vsakega sobojevnika / za ljudsko pravdo, za duševni in gospodarski napredek slovenskega rodu!

/

Ob grobu dveh slovenskih žrtev so se zediuile vse slovenske — stranke!

Žalibog. je bilo te edinosti konec še predno se je posušila prst na njem.

Kakorhitro je videla vlada prvo ugodno priliko, je zopet začela izpolnjevati svoje staro geslo: Deli in vladaj! — Razdelila je in zavladala.

Kart z Lundrovo in Adamičevo sliko se ni smelo razpošiljati, kolki, izdani v spomin tega žalostnega dne so bili prepovedani, na grob ni pustila postaviti spomenika.

. • .

Značilno za naš narod je. kako hladnokrvno in bez-brižno je sprejel to stvar. Opozicija, ki je nastala, je bila zelo milih oblik ter je kmalo popolnoma prenehala.

Narod se je vrnil k svojim vsakdanjim opravkom, malenkostnim prepirom in političnemu spletkarjenju.

Vlada se je v pest smejala. kajti_rvedela je_že vnaprej, da bo prišlo tako. Slovenski narod je bil za eno izkušnjo bogatejši, a je pozabil učiti se ižnje.

Elementarna nezgoda, vzemimo potres, velika povodenj, druži ljudi ter izbriše za trenutek vse stanovske, politične in soeialne predsodke, ki vladajo v navadnem življenju. To vidimo pri najmanjšem požaru v tej ali oni vasi.

Najbolj sovražna si soseda, ki nista govorila morda vec let, se za trenutek sprijaznita ter občujeta med seboj. Ta prijaznost seveda na traja dolgo in kakorhitro se vrne vse v stari red, §e staro sovraštvo zopet pojavi.

Tak elementaren pojav so bile septembefske demonstracije pred osmimi leti. Z ozirom na prelito kri, z ozi-rom na ranjene in zaprte po ječah, se je narod za trenutek združil. Pri tem se je naravnost čudil, kako je mogel dozdaj živeti v razdoru ter se ni oziral na veliko večjega sovražnika, ki je ogrožal vse, pa naj so bili te ali one stranke.

Izprevidel je, da ni sovražnik Usti, ki je drugega političnega prepričanja, temveč, da je pravi sovražnik oni, ki črpa svojo moč in svoj upliv iz tega narodnega razdora.

To je bilo le trenutno spoznanje, žalibog le — trenut no!

» a • ^: -I

V javnem življenju so stranke potrebno zlo. Brez boja, brez strank ni nobenega izčiščenja nazorov, nikakega tekmovanja. Povsem naravno je to, da se v takem slučaju pojavi okorelost, ki je za narodno življenje bolj usodna kot najbolj strastni politični boj med strankami.

Zgodovina raznih narodov in držav nas uči, tla so najboljše uspevale tiste državne organizacije, ki so imele umerjeno stranka rs tvo. To se pravi: strankarstvo, prt katerem je šlo posameznim strankam za najvišje dobro, ki ga je mogoče doseči v dobrobit državi in narodu.

Pri nas Sloveneili, katerih usodo odločujejo drugi faktorji, je strankarstvo največje zlo. Zlo pa je zato, ker ne gre za najvišje in splošne interese naroda, temveč za* začasne in povsem brezpomembne pridobitve za to ali i ono stranko.

Pri nas ne vodijo političnega boja & principe in ideale, temveč za osebe in začasno politično moč z ozirom na vlado in vladni sistem, ki kontrolira vse stranke kot take.

Septemberski dogodki so združili Slovence. Ne vsletl premisleka in spoznanja dobrot, ki bi lahko nastale iz togi. združenja, temveč vsled trenutnega razpoloženja, trenutnega čustvovanja.

Da taka čustvena vez, porojena iz pretresljivega dogodka, ne more imeti obstanka v treznem, materialnem in političnem boju, je jasno vsakemu, ki ni brezumen idealist.

photon w vte l »g cxtit_f

RUMUNSKI KRALJ FERDINAND.

VABILO i na a k

prosto zabavno »

in \

PLESNO VESELICO, \j

ki jo priredi

"društvo Šmaraiea št. 26 S-D.P.Z-v Exportu. I'd., v soboto 23. septembra 1916

v Slov. dvorani v White Valley-Zau-etek ob uri zvečer.

Vstopnina k veselici je $1.00.

Tem potom vljudno vabimo vsa >lovenska podporna društva il Exporta in White Valley, da s.* blagovolijo polnoštevilno vdeležiti naše letne veselice ter nam pripomoči k lepši zabavi in boljšemu uspehu. V enakem slučaju vam bo naše društvo vračalo dobro z dobrim.

Z;i prii»riz«*k borit«* Imeli tmli dobiv domače klobasiee. kakor tudi več dobrih in okusnih jedil; pa -»t /e pija -e nam tudi ne bo manjkalo.

t'lane našega društva pa opozarjam ii.m sklep zadnje seje. ki glsisi: Kdor >e ne bode vdeležil t«* veselice. plačal v društven"

blagajno $1.00: tudi oddaljeni člani niMi izvzeti.

Toraj na svidenje dne il. sept. ob ti. uri /večer!

Za vsestransko postrežbo bod« skrbel

Veseličui odbor. -!x l-">£20—9

Iz urada Zveze jugosl. pev.

ingtonu noto belgijske vlade. ka-J tere sedež j** zdaj v Havre. Fran-; cjja v kateri s.* zgraža in protest i-j ra proti zadnji nemški ne/aslišno-!

VABILO na

PLESNO VESELICO,

katero priredi

Kot tajnik za slovenski oddelekj^kih bank

sti. ko nh nemške oblasti v Reigij)< drušl v« - Zvon" št. 1 s s. D. 1'. Z. zaplenile privaten kapital beigij- j

tv- v, . . - . si štejem v dolžnost, da že sedaj'-i? Jf t^{)a lm}-l*^a elementarna vihra — vojna poživljam ostala slovenska pevska blovenski narod sedanje generacije je poznal vojno društva, da ------= .

Xota se na nekem mestu glasi:! I/, zanesljivih strani m' je do-i

le iz knjig in iz popisovanj starih vojakov, ki so pripovedovali veliko več izmišljenega kot resničnega. Zdaj pa se je pokazala vojna v vsej svoji okrutnosti in v vsem svojem nasilju.

Vsprieo te pošasti je seveda takoj potihnil vsak politični boj, in stranke so izginile s površja isti dan, kot jo bila napovedana mobilizacija.

Najlepše na celi stvari je pa, da se ni to zgodilo direktno pod javnim pritiskom, temveč nekako samopo-sebi.

Strah, ki je zavladal med vodilnimi krogi, je bil tako velik, da si nikdo ni upal črliniti besediee. Možje, ki niso hoteli zatajiti svojega prepričanja, so se poskrili, može pa, ki bi radi govorili, so pravočasno spravili pod ključ.

Veliki grom ovil i k in narodnjak dr. Tavčar je pozabil besede, ki jih je govoril ob grobu Lundra in Adamiča. — Pozabil je krivični avstrijski sistem, pozabil geslo, s katerim je vladala avstrijska birokracija narodu.

V skrbi za lastno kožo in za lastni obstanek je postal največji zagovornik tiste vlade in tistega sistema, kateremu je prej nasprotoval vse svoje življenje. Isto se je zgodilo s klerikalno stranko «

Cesar je bilo pričakovati, se je zgodilo: — Narod malodušen in udaii v svojo usodo! Njegovi voditelji malodusni z ozirom na narod, skrbni za lastni blagor in verni lilapei sistema, kateremu so vedno služili s krinko ljubezni do naroda na licu

Pred osmimi leti je bilo toliko ogorčenja zaradi dveh nedolžnih žrtev.

Zdaj, ko teče naša nedolžna kri v potokih, je pa š« vedno najti naših ljudi, ki to prelivanje odobravajo.

---- —k.

Velikodušno delo Y. M. C. A.

V Atlantic City-ju, X. J., je mednarodni odbor Young Men's Christian Association ravnokar sestavil načrte, kako se bo prihodnje leto porabilo $4.500,000 za človekoljubne svrhe po celem svetu, ki so določeni za ta namen.

V. M. C. A. je vstanovila šole ob celi texaski meji, kjer so nastavljeni ameriški vojaki. Zate je namenjenih $500,000.

Tam je zdaj okoli štirideset šol s 155-imi učitelji, ki poučujejo španščino, dalje jim rakladajo razkladajo različne druge predmete, kt uaprimer inženirske stvari itd. Delo na meji stane približno $1000 vsak dan. Vojaki se najbolj zanimajo za španski jezik.

V Evropi ima Y. M. C. A. okoli 10,000 svojih delavcev, kjer je organizacija v zadnjem letu potrošila $2,000,000, ali dvakrat toliko kot je eno leto poprej.

John R. Mott, glavni tajnik te izvrstne družbe, ki se je ravnokar vrnil iz Evrope, je pripovedoval, koliko dela in koliko delavcev bo še treba, da se bo moglo uspešno vršiti dobro delo med narodi, ki so v vojni, da se bo to delo kaj poznalo. On je. izračunal, da je zdaj okoli 4^,000,000 mož pod orožjem in 5.500.000 jih je jp& v jetnikov v dtlelalft, Umorjenih je

? pridružijo k naši; gnalo, da je pruska vlada naročila i tako pripomorejo,! belgijskim bankam podpisati prišlo venska j silno vojno posojilo v znesku

v Braddocku. l*a~ v seboto dne 23. septembra

v Mačkovi dvorani na 4. cesti v Rankinu. Pa. Začetok točno ob ti. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1-011. za dame pa 2-~» centov. Pivo prosto. Tem potom vljudno vabimo vse ltorala založiti tri peti-|člane ter vsa sosednja društva,

kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se te veselice v obilnem številu vdeleže. ''isti dobiček je namenjen v korist blagajne. Društvam. ki u«m bodo pomagala, bomo tudi mi vedno v pomoč. Pri izžrebana -0

Pevski Zvezi in

da se bolj povzdigne slovenska! silno vojno posojilo v znesku en pesem tukaj v Združenih državah.'biljem frankov. Xarodna Belgij-Drugi skupni koneert se l»o vr- ska Banka, ki je privaten denarni šil na Labor Day v < levela nth i. zaivod. 1 Ohio, prihodnjega leta. ' ne te svote.

Toraj. si. pevska društva po ll-j "Ta koiak nemški linoisu. \\ lseonsinu. Michisranu in šuje člene 43-sploh ]>o vseh ameriških državah,t n«* konvencije v Haagu, se vam nudi priložnost, da pristo j •• Belgijski vlada odločno pro pite k Pevski Zvezi m na Labor. _{tes>tira proti lfSVO}y_Ani\_{n pr}ivatn-

Day bomo lahko zapeli skupaj. h_ai4tniiie. kak-o- tudi prekrivanju tej priliki bo tudi

Za pojasnilo se lahko obrnejo} mednarodnega Drava."' let garantir;aia zlata ura.

vlade prekrili in 47 mednarod-

d rast ven i tajniki name in jim d drage volje postregel.

Dosedaj so se pridružila sled pevska društva:

Bled. Conemaugh. Pa.

Kodoljiib. Johnstown. Pa.

Vihar, Dunlo. Pa.

Sloboda, Monessen. Pa.

Zvon. Forest City. Pa.

Jugoslavija, Wootilawn. Pa.

Edinost. Cleveland. Ohio.

Zvon. Cleveland, Ohio.

Prosim tajnike gori navedenih društev, da mi pošljejo imenik-svojih pev.skih članov in članic.

Vsako pevsko društvo plača v j Zvezno blagajno za vsakega'pev-ea-čiaua vsakih (i mesecev vnaprej po 50c. ali pa. -fl na leto: članice so proste.

Glavni odborniki

Jugoslovanske Pevske Zveze so: Primož Kogoj, predsednik. 9'm St. ( lair Ave.. ( leveland. O.

DARUJTE PAR CENTOV SLO-^eeu VENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI l

strežbo in vsestran-skrbel za tu i/.vo-

Za točno p<>

sko zabavo 1» -ljeni «xlbor.

To!";ij na svidenje dne !£>. iteuibra! Odbor.

CENIK KNJIG

katere ime ? zalogi

SLOVENIC PUBLISHING CO.

82 CORTLANDT ST NEW YORK N Y j 'flgraiaiEfdf^^ [

POUČNE KNJIGE:

Abecednik nemški Ahnov nemškoangleški toi-

__ . ________ _ mač, vezan

J. A. Miitijasič. podpreilsednik, ^Berilo drugo, vezano c o VVoodlawn Trust Co.. j Cerkv ena zgodovina Woodlawn. Pa. ! Hitri raeunar

Josip Dupin, tajnik, [ Poljedelstvo

815 Bradley Alley, Braddoek. Pa ; Popolni nauk o čebelar-

Peter Sruovršmk. tajnik za slovenski oddelek. P. O. Box 5i»l. Forest C:tv. Pa. Stjepan Horvatič, blagajnik, c o First_National Bank, Aliquippa. Pa. Ign. Hude. v vrhovni pevovodja in aHiivar. 01*3 >^fon Lunen Road, Johnstown, Pa. Nadzorni odbor: za slovenski oddelek:

bilo dozdaj okoli 3.700,000 mož. Y. M. C. A. je napravila veliko dobrega med vojnimi vjetniki v vseh deželah.

OL vzhodu švicarske meje pa do Centralne Rusije, je zdaj okoli 250 podružnic Y. M. C. A., v katerih se nahajajo nižje in višje šole. V teh šolah s** vjetniki učitelji oziroma profesorji, kakor tudi učenci. Učijo se oziroma učijo karkoli hočejo sami. Te podružnice imajo zdaj že samo med vojnimi vjetniki nad 3.000.000 članov.

^daj je dobila ta organizaeija trdna tla tudi v Avstriji in Rusiji, česar dozdaj ni imela. Da se je to zdaj zgodilo, je vsekakor pripisovati vojni. V skoro vseh podružnicah so že vpeljali ameriške športe, kajti ljudje polagoma izprevidijo tudi v drugih deželah, da je ameriški šport nekaj koristnega.

VeČ kot $1,000.000 se bo porabilo za razširjenje te organizacije po Ameriki.

Poroča se, da se bo zgradilo o-koli sto novih podružnic, in sicer v mestih, kjer se križa več želez nie.

Mednarodni odbor Y. M. C. A je naznanil, da se potrebuje vee ₍ftelgijska ^lldt je poslala vladi tisoč mož, da bi pomagali pri vsta-'Združenih drŽav noto, v kateri se navijanju in vzdrževanju novih 'sgraža nad postopanjem Nemcev

stvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.-

fdov. slovar Slov.-angL in angl.-slov. var

Trtna us in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec j Veliki fllovensko-angleški tolmač

—.23

—.50 —.40 —.70 —.40 —.50

$1.00

—J20 —.25

—^.50 bIo-1.50 —.40 —.50 •—.50

12.00

Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 Z slikami mesta New Torka po —.25

Ga. Fani Susinan. Forest City, Pa. r

J. Lavrič. Cleveland.'Ohio ZABAVNE IN RAZNE DRUGE

Za hrvatsko-srbski oddeleK: Josip Vijicetič, Monessen. Pa. Ivo Matan. Monessen, Pa.

Toraj. dragi mi ljubitelji petja, naprej in podpirajte dobro idejo!

Zahvalim se tudi si. delegaciji sv. Barbare, ki je nam daroval«, v Zvezno blagajno $20.50. Pozdrav pevkam in fSevcem!

Peter Srnovršuik. tajnik za slovenski oddelek. P. O. Box 591. Forest Citv. Pa.

Belgijci protestirajo.

podružnic v svropskih deželah, seveda ti možje ali fantje morajo imeti gotove zmožnosti.

Poroča se tudi. da ima Y. M. C.

v Belgiji.

Washington, D_; C., 19. sept. — Državni department je danes do-

KNJIOE:

Doli z orožjem l —.50

Božični darovi —j.5 Hubad. pripovedke, 1. In 2.

zvezek po «— 20 Dustrovani vodnik* po Gorenjskem «—.20 Leban, 100 beril ^0 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih i—.20 O jetiki —J5

Odvetniška tarifa —JO

Pregovori, prilike, reki —J25

Titanik _.30

Trojka, povest —.50

Vojna na Balkanu, 13. zvez. #1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka

it. 17 s slikami —.30 Zgodba o povišanju .30 Zgodovina slov. naroda 5.

sve*ek >—.40 Zlate jagode, Tea

Življenja trnjeva pot —JB0

8PILMAN0VE POVESTI:

1. sv. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij--skega kneza —.25

RAZGLEDNICE:

Newyorike s evetlicaml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Yorka e krasnimi ■Hk^Tni mmljj

ZEMLJEVIDI:

Združenih držav mali veliki

Astrijsko-Italijansks vojna

mapa Balkanskih drfav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas

Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kanf%t, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mall

veliki vesan Celi svet

Velika stenska mapa U. 8. na drogi strani pa teU svet

i

J J

—.03 —.25

t—.35

—.10

f—.25

;—.IS —.15 »—.13 —.50 $1.50 —.25

—J25 —.10

i—.50 —.2«

$1.59

m ¥Vetu že ofeoli 6,000 tajnikov, bil od belgijske legaeije v Wash- een«h le

OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali pofttnih snsssVah Poštnina je pri vseli

jugoslovanski

Kitol. Jodnoto

g

^očitam Ine 24 januarja 1901 v državi Mtnoeeot*.

Sedež v ELY, MINNESOTA.

. gLAVHI UHDMIXIl

rvrJiednlk: J. A. QEEM, 501 Cheqj. Wajr ofl Ion 17

dock. Pa.

Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 10«. Pear! Av*..

Ohio.

*₄avni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blsgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, taupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Cola.

TOHOVNI ZDBAVHDI;

MARTIN IVEC, 900 N. Chicago Bt, Joliet, JU.

NADZORNIKI:

BUL» £UNICH, 421 7th St., Calumet, M1«S.

P FT- FR ŠPEHAK, 422 N. 4th St, Kansas City, Kana. JOHN AUHEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK. Bouts 2. Barley, Idah«.

POROTNIKI: •

FBAN JUSTIN, 1708 E. 28th 8t., Lorain, O.

I* *l?EPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wye*

• J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.

POMOŽNI ODBOR;

JOSEPH MERTEL. od droit v a sv. Cirila In Metoda, Hsv, L Ely, Minn.

LOUIS CHAMPA, od druitva sv. Srca Jezusa, »tev. 2, Ely, Minn. JOHN (jRAHEK, st., od društva Slovenec, iter. 114, Ely, Minn.

Vsi dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarni ,u4iljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, »m pr tclbe pa na predsednika porotnega odbora.

Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov St as hods

esUalo.

Druftveno glasilo: "CEA8 RAlODi"

Na stare dni,

da

ijiii

*ka »lik;«.

A. Zdeiičan.

Ne

I ral. Vse in je pripomoglo. Zavrl i strahom uvidel. da, "on \ee župani! ne ho . Ta bridka zavest ua j:* tako prevzela, da se je /.arotil žujraustvo odložiti.

iv.tj ga je pravz.pnn ' *"imljutj je tonila /v.-zda >lavt a iUnlea "je. 'da je Iietel 'Zavrln. tembolj je žarela K vedru \ nji-tu jM-tiušestdesetem

premolil«

K v« dt-r \

i.tu na vsak način i znova župani_: ti. Ali ga j«- do tega odločilnega koraka dovedla njegova eastihlep nost, da bi vsa i umrl ptnl lepo do-nečim naslovom: 'pospitd ž j pan i, 1 i njegov o bogastvo, o tem !ie poročajo občinski viri vsi enako.

Kast to mu je posestvo. množila se je živina in večalo >e mu je število dolžnikov. Toraj je »bila javna tajnost v draski občini, da bo K veder župan. Pri ti j novici je K vedra prijela taka slast, da ji pozabil, kako se je rotil pied p t-najstiini 1 * * t i na podoben način kot sedaj Zavrl. Seveda, časi se izpre-

Kar pa purwajo soglasno, zapi-.

še,u tukaj, da ottnetu pozabnosti minjajo, misli, denar m župani pa

kos domače zgodovine.

V občini Suhi Dragi so bile žu-J .^Ta_^{ko J}

nje uraške občine nekaj dni pred

je njegov sin še tako neveden. O.' ko bi vedel Kveder, da »in zato • ne more in ne zna pisat L ker n«' mara zanemarjati gostilniških ob ¹ iskov, bil bi še huje klel! Tako mu pa drugega ni preostajalo. kot da

Kdo so ne zgraža nad tem?

stoterim uradnikom in častnikom.

Armadni častniki so pa rekli, da je to vse skupaj le prašno besedičenje in da mora biti za to stvarjo kaj drugega. Prišel je takoj pred vojno sodišče, kje * se ga je obsodi-

je v službo vzel sloveče ga "ee- ^Pi*e ^Ant Czarnecki v "Chicago t_Q ^ _smrt> ^ ^ j_e Vegovo ob

r>AW A ' ' i * All Aim I L* «1 1 1» . . . « w4 g Daily News-u". I—x—-----—_;-----

sarja ' Celesnika. ik mu je zvesto tajni koval, a še bolj zvesto pil Kvedrovo starino. Tako so se to

Prebivalstvo v okoliei Jano vie

našanje in mnenje naklonjeno sovražniku.

i Obravnava je bila kratka, ekse raj vsi Kvedrovi jezili: stari K ve- ^ more nikakor pozabiti, da so «y,kucija pa še krajša, der. ker ne zna sain reševati "no- stro-ogrske oblasti obesile Tadeja Vsi poskusi, da bi se moža rešilo, v osi o venš *n i li" vlog. njegov ta j- Krakovskega, očeta dveh sinov. kij_so ^^ _Nek p^ijen častnik. ker je bil večkrat žejen, stara sta se hrabro borila v avstro-ogr-: kj j_e prišel še tisti dan iz neke-Kvedema. ker je noče nihče na- vojski, izmed katerih je bil; ^ drugega kraja, katerega služba zivljati '"gospe**. kakor si je prej eden ubit, drugi pa težko ra»J<>"-j ;_e bUa obsojati ljudi na smrt, je ta-želela. Najbolj >ta se pa bila uda- Ta korak avstro-ogrskih oblasti _;koj _u]_5azai_j ^a se mu da vrv okoli di Kveder v Ljubljani, ker mu smatrajo ljudje za največjo neza- y^u

CCNTBAL NCWO PHOTO SERVICE. NEW VOtN.^

RUMUNSKA KRALJICA MARIJA.

stari ni dovolj pošiljal za razne slišnost, potrebe, in gospodarstvo doma. ki Vas Janoviee se nahajajo neko-je šlo rakovo pot. Jiko milj od mesta Tarnova. ki je v

Potemtakem so se vsi jezili, do- onem delu Poljske., ki je bil pred kler ni smrt rešila Kvedra jeze iu vojno pod avstro-ogrsko vlado, ka-županske časti. To se je pu zgodi- terega so pa Rusi v svoji prvi ofen lo tako.

Kveder je šel s konjem v trg. zopet prepustiti Avstrijcem, ko Tam je zopet "gospod draški žu- so se morali umakniti nazaj v Ku-pan" dobro pil in plačeval; po sijo. Preti vojno je bila ta vas mir-j>oti proti domu se mu je s-plašil na. toda, ko je prišla vojna, se člo-konj iu ga povozil, da je zbolel za veku zdi. da se je tam pričelo kou-srnrt. ' eentrirativ se *»orje, ki si ga je um-

Ko je 1'stje rumeiielo rn padalo goče misliti na svetu, raz drevje, je umrl draški župan. Eksekucija Krakovskega ni bila Ljudje iiis*» mnogo žalovali za edina, vendar ta je bolj ostala v niim. ker je tirjal od dolžnikov spominu tamošujega prebivalstva, velike obresti je žaloval za njim nad to so se ljudje najbolj zgra-tajiiik Čeiesuik. kateremu se je žali iu pestili. To pa raditega . ker odslej zaprla Kvedi*ova klet iti sta se dva njegova sinova borila njena vsebina: najmanj pa je ua strani Avstro-Ogrov iu ker je menda za njim jokal mladi K ve- prišlo do velikih demonstracija, ko der. ker je bi! stari zanj prestrog so oblasti izvršile eksekucijo.

sedaj bo druga. Vsaj imam pa tu- j ^risreneiu govoru «m1 občinskega di fanta v osmi šoli, p«> kaj sen;t pečata, poudarjal, kako je bil škrga neki zakladal toliko let po so-hen za občino in sklenil svoj go-!ahi}n mi bo pisal, česar ^iini ne vot* s prošnjo, naj dajo odborniki bom znal. da bodo imeli kal* ves»'-Uvoje glast»ve Kvedm. ker sam ni-I je po kaneelijah. Sicer pa 'tivsKjma v.V- časa za županstvo, ženski" (to je bil stalni nežni na-j Kak.* zvito jo je naredil vrli >lov za sivojo družicoi. to pomisli, j Zavrl!

liakti se boš nosila kol g^spa in mati županja I"

Malo se je tidmuzala na te la -kave belile, a rekla ni ničesar. \^T duhu pa s«» ji vstajali prijetni prizori iz prejšnjih, let. ko s,o jo res tak<t odlikovali celo spmlje. in Kvederna j«¹ ničemeiJia še v svojem tem letu.

trški go-bila tudi šest dese-

Zatem se ji j»«t goilila volitev.

• Zavrl je dobi! dva glasa: enega od brata, drugega od svojega dolžnika: vs,e di'Ug« pa novi župan Kveder. Ženske tti-o imele to pot nič dela. a mnogo zaslug.

Prinesli so po dolgih p.-ina b-tih zopet zupan.ske insignije Kvedrovo hišo. Žal. da teh insig-liij ni mnogo. Dobil je toliko pro-

Velikokrat je človek nasproten vlj-mi občinski pečat, nekaj za

bilo višje-|>olitiči>o sta-

l»au>ke volitve pravilno razi>isaiie.

volit vijo.

Teden dni pred občinskimi vo-

Pri dosedajuem županu Zavrla jej ležal volilni imenik in ljudje so se^ živahno pripravljali r.a domačo

borbo. A ta Ijorba ni bila v dra^l.i j iitvami -ta sedela j>o večerji pri občini nikoli prav ltu«ia. Saj mizi Kveder in njegova zgovor-meli /e od nekdaj navado, da so nej<a polovica. šestdes-etletna ,a\ "1'li /a župana prvega bogat;-, Kvederna. Kvrder je risal z žlič-na. ki je imel največ cvenka ru nim koncem po mizi neumetelnc najvee dolžnikov. In Dražani v glavi pa m> mu rojile raz-

b!li \ tem edini. «la ne kaže opu- lične misli, kako bi povedal svoji .ali t» častitljive stare navad". J go.-pudujoči ženi. da nainerja postali župan. Dolgo je vladal molk v sobi. Naposled se ojuuači Kve-

Tudi Kv«**ler je bil o tem pre prt. an tn je rad slišal, da -so ob-einske volitve razpisane. Bil je od jiekdaj obrinski svetovalce iti trikrat zaporedoma tudi župan. \ «lobi tretjega njegovega žti|»ano-vasija s.t se razmere izpremetii-le v toliko. <la je šlo njegovo pre-

der. polegr.e t. žlico diotgo črto in reče važno:

*'Vaš kaj. -.tara. kaj praviš na to. č:» bi bil ja/ župan.'"

Počasi in težko je izgovoril t»*i be>etb*. Prav oddahnil se je in nt

kaki reči na prvi mah. A po kratkem dokazovanju se tako zav/am* za tisto stvar, da je potlej njen najtrdnejši pristaš. Tako je bilo tudi s K vederno. Se lisi i večer sta preštela \*e odbornike, ki boiio zmagali pri prihodnjih volitvah, in njih razmerje do Kvtdrove hiše. Sosi-dii Spunteku je botra; on je gotov, li-. kar je dolžan, temu sc samo veli. sicer naj plača, česar bi sedaj na leto nikakor n< mogel. Opaldarju smo sorodniki in s Kipcem prvi prijatelji.

Tako sta naštela toliko njima

prašenili aktov, ki naj bi bili občinski arhiv, in debelo knjigo ži vinskih potnih listov. Ta kujiga je za Drago največje važnosti, ker po živinske "pose" so Dra žani najrajšo iiodili: a važna jc tudi za. K vedra, ker s tem si j¹ največ prislužil. Dražani so že od nekdaj glasovhi sejmarji za hrvaške buš<- in buške konje.

Ker Dražani še niso tako moderno napredni kot. njih trški sosedje. niso š-Ii po volil vi v gostilno slavit zmage, ampak na polje oral

in sejat. K vedru ni bilo treba plu udanih odbornikov, da je bila na'čevati jim pijače, a obljubil jim njuni strani izdatna večina. Da pa!je. da bo občinske naklade znižal, je bila stvar gotovejša. je poskr-'ker so mu izkazali zaupanje, bela Kvederna na razne načine.j Mirno so tekli meseci Draža-Se enkrat je ]»reštcla drugo jutro no m. Za župana se drugače niso odbornike, potem pa je vzela Ion-j mnogo zmenili, razven ob nede ček masla in dve klobasi ter je vse.ljah p<» maši, ko jim je na trgu s.prila pod predpasnik. Napotila' klical razne razglase in tlake. Takrat so ga pa kleli ali slavili, ka-

mo/.enje rakovo pot. Zavrlovo je j premično gledal v njo, da bi v nje pa čudovito rastlo; in dolžniki so, potezah bral učinek svojih besedi.

Ni mu bilo treba dolgo čakati. "Za božji čas. tebi se meša!"

se prvemu krčili, drugemu množili. In po tarodavnib pravilih je toraj prišlo, kar je moralo priti: Zavrl je zažupanil iu vladal dra-ški» občino dolgih petnajst let.

Modri možje vele. da slabo gospodarita v kmetih kmetiŠki go-sped in gosposki župan. O restiič-lmsti tega se ji' že marsikdo prepričal, ali se pa morda še bo. Zavrl je uvidel, da slabo gospodari, odkar ima pod svojo streho občinski peča t. Seve. sedaj je treba iti v ts g sedaj zopet kupiti kolesci j. da se vozi primerno svojemu stanu: tudi umazan ne sme biti. če pride v kako družbo: to vse pa rani globoko gospodarske dohodke. Zato so _M Zavrlovi dolžniki manjšali. Kvedrovi pa množili kakor kame lje v Suhi Dragi. Ko jc prišel čas volitve, je s strahom zapazil. da je od zvonilo njevovvuiu županovanju. če bodo Dražani še tako starokopitni. Izgubil je vse zaupanje pri svojih občanih. Dražani — tako trde viri — zato izvolijo prvega bogatina za župana, da bi jim ne bilo treba dajati preveč občinskih doklad. A pri tem županu so doklade stanovitno rast le in to so mu hudo zamerili iz večine uboini Dražani. Poleg t<*ga se jc Zavrl tudi precej prevzetno bah aril iu pretrdo ukazoval občinsko tlako. Dražani so pa poleg drugih dobrih lastnosti tudi jako mehkega srca in rahločutni, ki se drže nauka o-enakost i iu »e zavedajo svojih volilnih pravic. Nikakor ne put»te, da bi jih kdo prezi-

vzklikue stara, a se vedno živahna Kvederna. Sklenila je roki in pogledala v nebo. kot bi od ondod prosila pomoči svojemu možu.

Zatem se je usula ploha očitanja na glavo prihodnjega fapana, česar ne maram in tudi ne siuem ponavljali. Kveder je bil menda

se je s tem darom k sosedi. Sicer še nišo popolnoma eananeipiraii" draške ženske, vendar ituajo veliko oblast na svoje " * starce kor jih ljubeznivo nazivljejo. Kdor hoče kaj doseči pri moških, začeti mora pri ženah.

Po ovinkih je povedala Kvederna sosedi, česa želi. Soseda je bila seveda takoj pri volji. V zahvalo je dobila lonček masla, obe klobasi in obljubo, da lahko že j>o-poldtte piide po voli za oranje.

llavno tako srečno se ji je iz-l"kii« pri ostalih sosedah, katerih možje uživajo odborniško čast. In pred n o je -za tonil teden v večnost.

in mu ni dajal dovolj drobiža. Za občino Suho Drago je bila

Ko so oblasti izvršile uezaslišno usmrtitev, je bilo uradno nazna-K ved rova mu rt brez zlih posledic, ujeuo. da se je to raditega izvršilo. Se tisto jesen je iznova zasedel ker ni Krakovvski kazal nikakega županski stolee Zavrl, iu vsi od- navdušenja za Avstrijce iu je en-boruiki so ga volili; un sam pu je krat celo dal od sebe nek izraz, ki na vse rotenje in govorjenje po- se je gla-il v prilog Rusov, ki so zabil, da nima časa. morali bežati iz dežele.

Zavrl pa še sedaj župani, in zgo- Pozneje se je pa natančnejše podov ina draške občine se snuje jasnilo. češ. da je bil obdolžcu. da

dalje.

* *

Tako* slove list Kvedrovega žu pano van ja. Kot m pristranski opazovalec sem vse natanko povedal o K vedru, da lahko porabi ta kos oni, ki bo pisal dra-ško zgodovino. Ako je pa nihče

z orjaškimi koraki.

Villa se zopet pripravlja.

Villa bo baje vprizodl še en napad na mesto Chihuahuo. — Carranza je baje izgubil okoli tisoč mož.

kor je ravno razglas in njega vsebina nanesla. Obiska vali so ga tu ka- d i dan pred vsakim sejmom, da jim je izdelaval živinske *'pos-"; drugače so mu dali mir.

Zavrl je prebolel v delu in kup-

E1 Paso, Texas. 1!». septembra. Panco Villa se zopet pripravlja za napad na mesto Chihuahuo. kjer ie pred par dnevi doživel poraz v boju s rranzovimi vojaki.

Nek: tujci, ki so ravnokar prišli na mejo. so govorili z Villo. ill pri-I ovedi'jejo. da se pomika Villa s oOOO možuii proti mestu. Villa jim jc povedal, da ni nameraval v soboto v prizori t i končni napad na Chihuahuo. da ne namerava mesta obdržati, ako bi ga prav zavzel, temveč hoče s tem le pokazati članom ameriške-mehiške komisije, ki se ravnokar posvetuje v New Londonu. Couti.. da je treba še njega vpoštevati kot faktorja v Mehiki.

Villa je izjavil, da ni bežal pred Caranzisti in da ga niso popolnoma

Pripovedovalo se mi je, da je bil častnik Rus, drugi, ki so ga pa v njegovem sklepu podpirali, so bili pa OgTi.

Obesili so ga na najbolj javnem

prostoru, ob deželni cesti. Nato so živi zavzeli in ga morali pozneje _{truplo povezali z vrv}j₀ ter ga o-

besili na drevo poleg cerkve. Oblasti so ljudi v .1 a novicah pozvale, da su si šli ogledati visečega vaškega načelnika. Truplo je ostalo na o-gled par dni.

Dokler ni prišla udova z otroci iti na kolenih prosila oblasti, da bt ji dovolili, da bi smela truplo pokopati. ji ni biio dovoljeno sneti trupla.

Prvi njeni prošnji, da bi ji hranili moža. niso ugodili, drugi so vendar, namreč, da je smela pokopati svojega moža.

Drugo, kar so avstrijske oblasti naredile v Krakowskiievem slučaju, je bilo, da so obvestile vdovo, da se vsa poslopja in celo posestvo, ki je pripadalo njenemu možu, zapleni.

Dva otroka Krakovvskega. sin Ivan iu hči Štefanija, sta prišla pred vojno v Ameriko in se nahajata še zdaj tukaj. Kje se nahajata ni znano ie- materi, ne meni: mati seveda ludi ne ve. ako jima je zna-llo. kaj se je zgodilo Z očetom. Sin, ki je v boju na strani avstrijske armade izgubil svoji* mlado življenje za one. ki >o um usmrtili očeta. se.imenuje Albert, druyi pa. ki je ranjen, jc pa Fran.

To navajam raditega, ker je mogoče. da bi ona dva otroka, ki sta že pred vojno prišla sem zvedela, kaj se je zgodilo z njihovo družino, ako bosta slučajno čitala.

Nedaleč od vasi Janoviee. se nahaja mesto Tarnov. kjer je bilo prizorišče hudih bojev med Avstro-Neuiei in Rusi. V tem nie-tn -o tudi obesili prof. Delcslava Lazar-skega. ki jc bi znan učenjak in zagovornik teinperence v tem delu Poljske. Njega s., tudi umorili iu kazali njegovo truplo.

je dal na nek dukoment ruski pečat. kljub temu. da s»> bili v deželi o zgodovini že Avstrijci iu Rusi že milje proč.

S tem je hotel uienda Krakovvski pokazati, da ne pripozna več avstrijske vlade, temveč še vedno rusko.

Ko se je zbrala lnnožiea pred bine bo pisal, naj ostali svet iz tega š₀. kjer so imele oblasti svoje ura-lista zve. da napredujejo Dražani de. jim je nek uradnik pojasnil.

da so ga zato obesili, ker hočejo s tem dati ljud>tvu. guradiiikom. kakor tudi nejavnim osebam, vzgled, kaj se zgodi s takim, ki se predrzne pokazati nelojalnost napram Avstriji in lojalnost do Rusije.

Prijatelji Krakovvskega so mi pripovedovali, da je bil pred vojno. pod avstrijsko vlado, vaški glavar v Jaiiovicah. in kot tak je imel v rokah razne uradne štainpilje za i KADAR GRE ZA OBSTOJ NA-

čijskih skrbeh županski poraz. Za-'nič zasledovali. Pravi, da mu je čelo se mu j* množiti bogastvo na znano, da večina Carrauzovih vo-vseh straneh. Vedel je za gotovo.'jakov v Chihuahui simpatizira! da bo zo;«< t župan, premoč v dolžnikov K vedrom

kadar dobi žnjim. On pravi, da je v zadnjem nad svojem napadu na Chihuahuo osvo-ibodil vse politične jetnike, ki jih

številu

takih neviht že navajen, ker so ni

zganil, niti obraza izpremet.il ob!^bihl^^{0 tla} I^>li!^)rav,la plodovita s katerimi Kvedrovo stolico. Kveder sam

prekrasnih naslovih.

je častila Kvederna. Molčal je toraj. dokler ni končala. Vedel je, kako ima ravnati ob takih prilikah. da zmaga s svojo nakano in j pridobi ženo zase. In ravno to pot j ^ jo j.* bolj potreboval kot kdaj prej. ker ona je bila zgovorna in! kot nalašč za agitacijo. Najprej ji mora izpodbiti vse ugovore, s

se je držal modro, kot bi mu bilo popolnoma neznano, kaj se plete med občani, zgovornejša olj.

Pri K vedru pa tudi ni bilo vse Je imel Caranzov general v ječi: tako lepo in prijetno, kot si je do-Jdalje je tudi pomoril vse jetniške miši j al prej. Moral si je omisliti straže, ki so brutalno j>ostopale z nov koleselj. kupil si je iskrega jetniki.

konja ter novo drago obleko hi\ ^s j*' bote! Villa baje jwika-⁴ * gospa" županja se je oblekla v zati. da ima on še popolno kontro-črno svilo. Moral je večkrat v trg.'lo nad celo mehiško situacijo, ako . . . . tam so bili običajno on in trški, hoče. Takoj nato. ko so Villisti o-

•d občani. Sicer jm je nj^gpva _{ljudjo žejai; ulai},_{ati mora}i <svotrdili jetnike, so mesto prosto-ovornejsa polovica storila do- _{vadllD h}.- _gospod ^ _aški župan ".I voljno zaoustilL kakor tudi zavzc-

Doma mu je pa delo zaostajalo in la poslopja.

beli cvcnk se je tajal kakor sne«r Ljudje, ki so danes prišli iz Chi- , .

ob solnčnih žarkih. A vse to še ni kuahuc pripovedujejo, da bi Villaj^^a je to le pomota, da je vzel bilo najhuje Iponoluoma lahko zavzel mesto, ako ^{v Toko Bft}'^,wno stampdjO. Častnik

Prej se je Kveder jezil na škri- bi hotel. M« "^ ** t*¹**™?*

katerimi ga je obsula. in nazadnje_f volitve. Odborniki so prodrli isti.lee. ki oo mu po nemštko dopisova-' Villa je izgubil okoli dvesto mož.j^Je Krakowsta rekel, da jo mora pohvaliti, pa bo dobro, katere sta naštela oni večer Kve-'li: sedaj >o mu prihajale vloge po med tem ko jih je Carranza okolij™^u " , ^te.^m1[J' ?^c ®^{uto n}^^va" Za hvalisanje je bila žena volk,| der in Kvederna. No — župan je slovensko, a seje ravno tako jezil tisoč, namreč ranjenih in mrtvih, j ™^en V^⁶^* ^

kakor s) izvečiue vse Evine postal srečno Kveder. O volitvi nad to "novo slovenš'no", katero New London, Conn.. 19. sept.—!ko zabit, da bo v takem času delal

Po nekaj tednih je bilo v Suhi Dragi zopet vse mirno. Z vršile so srečno občinske in županske

gotove dokumente. Ko so prišli Rusi v deželo, je ostal še nadalje vaški glavar, sploh opravljal je svoje delo kot poprej, seveda na dokumente ni smel pritiskati avstrijskih štampilij. temveč ruske. Dokler so bili Rusi v deželi jih je rabil. Kusi mu pa avstrijskih štampilij niso vzeli, temveč Krakovvski jih je spravil, menda za spomin ali pa za vsak slučaj.

Ko so morali IJusi i/, va^-i bežati in ko so zopet Avstrijci prišli notri. je obdržal ruske pečate, toda pričel se jc zopet posluževali avstrijskih.

Nekega dne je prišel k njemu nek kmet iu ga prosil, da bi mu izdelal nek potni list, kajti v vojnem času mora imeti vsak potni list ali legitimacijo, ki mu dovoljuje po deželi potovati.

Krakovvski mu je izdelal legitimacijo. toda naaiesto avstrijskega ie pritisnil ruski pečat. Kmet je legitimacijo spravil in šel na pot. kjer ga je dobila avstrijska patrulja, kateri je moral pokazati potni list. Avstrijski vojaki, ko so videli ua legitimaciji ruski pečat, so «ra peljali pred ooveljujočega častnika, pred katerim je kmet povedal. da mu je izdelal legitimacijo Krakavvski. vaški glavar v Ja-uovieah. Poveljnik je Krakovskega poklical, ki je takoj pojasnil,

RODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA!

VEČKRAT OGOLJUFANI NE VERJAMEJO 0 G LU 0 M,

H. 11. von Sclilick. slavuoznani naravni zdravnik in tovarnar IJol-garskega Krvnega Oaja. kateri je s sloinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje. cele kupe zahvalnih pisem, je naš rojak g. Josip Orloi't" in iro-spa Frančiška. P. U. Box *>PJ. CreenviJle. Pa. pisala sledeč«* p^ smo:

"Večkrat sva bila že goljufana pri naročilih, ki so v listih proglašeni. pa sva trdno sklenila, da se nikdar ve- ne bov a odzvala tem ponudbam. No glede Bolgarskega Krvnega Caja sva napravila izjemo in L^Fa naročila. A res je. ta objava je učiuila v»c. kar se je od nje moglo pričakovati.

Odkar uživamo dober Bolgarski Ca j. počutiva s.- kol uovoro jena in zato najn veže dolžnost da ta čaj priporočiva vsem našim rojakom".

Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Oaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli v Canado za 31.12:

Marvel Products Company,

9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.

hčerke. [sami nimam posebnega povedati.'nobeden kmet ne razume. Poslal Mehiški člani ameriško-mehiške|^take neslanosti, zlasti pa Še Pripomba: Ako hočete pošilja-

"Praviš", začne počasi njene V Zavrlovi hiši so se zbrali od ' je vso to navlako z obilico praz- komisije so mnenja, da bo to. da|PaJ^gitoac^ah,jq^pridejo _v roke tev oaigurati. po'Mite 10e. več, ugovore reševati, "da ti bom po-jborniki in njih nepotrebne ženice.¹ nega papirja učenemu sinu v- so Carranzovi vojaki odbili Villov sestvo iiiedel. Le nikar se ne boj! pravzaprav odbonuce. Ker pa v Ljubljano, a mladi Kveder v osmi napad, veliko pomagalo za ugodno] Dva grunta imava! Dovolj ga boš Dragi še ni demokratične države, šoli je poslal vso kopo nazaj s po- rešitev ameriško-mehiškib zaplet-

imela se ti grizti."

j zato tudi še nimajo ženo volilnih nržuo izpovedjo, da ne zna tega ljajev. Čudno, da K v edeme ni s|K-kla glasov, pač pa imajo kot povsod narediti. Grozno se je moral poni- Najbrže se je že danes tozadev-beseda **grizti"', ker brezzoba že- še drugačne glasove, ki so hujši žati mladi Kveder. da je izustil no razpravljalo, o čemer pa ni ho-nica ni imela s čim grizti. a o tej od volilnih. Tudi danes so se žbra- tako izpoved, ker sicer je napred- tel dozdaj še uiliče dati nobene iz-svoji napaki ni rada slišala. j le. če bi bilo treba iti za Kvedra'ui sin znal vse. česar si je na sve_r javc.

Tajnika sem auoral res prej v boj. 'tu človek j>oželel. j —-

plačevati, ko sem bil prvič župan, j A ni bilo treba. Zavri si je bil j Sivolasr Kveder je pa klel do-

ker so po kancelijah ti akriei po s vest poraza, zato se je delal, dama. ko mu je doila kopa nazaj. DARUJTE PAR CENTOV SLO* nemško pisanja sestavljali; a se- rad da raz ramena to nezno<mo Jezil se je nad ljubljanskimi šola- VM8UM TRPINOM V RABI I¹³*⁰⁰⁰¹ — itovOks jasno govori, da je list salo razširjen, daj smo zmagali uii Slovenci, in župansko breme. Poslovil se je v' mi, ki so mu že tri tuoč požrle, pa DOMOVINI! Vat oaobje UcU je organizirano in Spada v strokovne unij«.

* ' • • . ' - - ; L; - • ■ ' ViL • i ' niivx . .

dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NABODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NABODA'' donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo

^ti

ZA ZEDINJENE DR2A VE SEVERNE Al

Sed*ž : FOREST CITY, PA.

mm 21. iuHtji 1902 * drftfi

SLAVKI URADNIKI«

Fill—ill: JOŽEF PBTKRNRL, Box 90 Wlllock. Pa. I podpredsednik: K A BOL ZA LAK, Box 547, Forest City, Pa. XL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bocfc Spriaft W}«, Tfejnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tsjnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. WfJnlk: MARTIN MCHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PwbJsidenss: JOSIP FA TAR. 100« North Chicago St, Jollst, m.

TKHOTNI XDRATOUKl VL AAJtTLB IVBO. 900 Cblcaco St, JoUst, m.

NADZORNI ODBOBi

Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 6325 Station St E. E., Pittsbur -h. Pa. i. asdsornlk: JOHN TOBNlC, Box «22, Forest City, Pa. n. nsdxornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 706, Conemsofh, Pa. IO. Mdsorslk: ANDREJ BLAK, 7713 Issler Are., Clsvslaad, OMs,

POROTNI ODBOR t

Pss4sednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. L porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana G, porotnik: MIHAEL KLOPClC, 528 Davson Are^ R F. D. L r«ld, Detroit, MldL

UPRAVNI ODBOR t

PMAaednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, a t aprsvnik: ANTON D EM S AR, Box 135, Broaghton, Pa. H aprarnik: PAVEL OB REG AR. Box 402, Witt, III

Dopisi naj as pošiljajo L tajniku Iran Telbsn. P. O. Box Iff,

Druitrsaofiaallo: "ALU H A R O D A"«

Zapisnik

pete redne konvencije društva svete Barbare v Forest City, Pa.

ZAPISNIK XIII. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY. PA., 12. SEPTEMBRA 1916.

Predsednik Tauehar otvori sejo _ul»

ban pojasni, da mu j*- bilo dovoljeno oziroma je bil povabljen o«l brata Hočevarja in z dovoljenjem glavnega predsednika, ob enem pojasni, da svota katera je omenjena v finančnem poročilu od januarja 1914 reprezentira njegove potne stroške ob tej priliki. Sledijo interpelaeije na upravni odI>or radi naročenih knjig. Upravni odbor se sklicuje na sklep zadnje konvencije. Brat Potnik smatra gl. predsednika največ odgovornim, ker ni pravočasno obvestil brata Hočevarja. da se knjige ne naročijo; brat Peternel dokazuje, da njemu ni bilo dano tozadevno naročilo od glavnega odbora in ta sklep tudi ni zabilježen v zapisniku. Večina navzočih je mnenja. da nimamo liikakih medicin na razpolage, in ker so knjige že plačane se sta\i predlog. ter je podpiran, da se izreče upravnemu odboru in pa tistim kateri so prizadeti v tem pogledu popolno nezaupnico: predlog sprejet z 24 proti 4 glasovi. Zadeva postaje štev. 32 se vzame z naznanje in dotičnemu članstvu m- naroči, da se držijo po predpisih novih pravil. Cita se pismo od družbe, ki je dala poroštvo za Pogačnika v katerem želi vedeti detajlirane informacije. Se vzame v naznanje. Predsednik sejo zaključi ob 12.15 popoldne.

FRANK J. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. FRANK GREGORKA, zapisnikar.

ZAPISNIK XIV. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA., 12. SEPTEMBRA 1916.

Predsednik Tauehar otvori sejo ob pol drugi uri popoldne. Cita se imenik glavnih uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika XIII. seje. kateri se z malimi popravki sprejme i«i potrdi. Odbor za pregledovanje kujig sporoči konvenciji, da je natančno pregledal knjige glavnega pooblaščenca brata Zalarja., kar zbornica vzame v naznanje.

C lede zadeve M. Zupana postaje štev. 41 vsled neizplačane posmrtnim- se sklene, da glavni tajnik izroči celo zadevo pooblaščencu. Sledi zopet kratko razmotrivanje glede postaje štev. :i0. katere bivši tajnik Pogaehnik je društvo opeharil za $1.318.50 zakaj ni glavni tajnik bolj natančno vodil knjige; brat Telbau odgovarja, da on je poslano svoto vsakokrat pravilno vknjižil, ter denar izročil blagajni ku, ter. da njemu ni bilo mogoče sleparju priti na sled. Zadeva po staje štev 90. katere delegat poroča, tla se je pri njegovem krajevnem društvu v knjižilo nekatere člane, ki so s potnim listom pristopili k njegovi postaji, kot na novo pristopne člane in to ob času. ko se je vpeljal novi sistem, se naroči omenjenemu delegatu, da naroči tajniku dotične postaje, da pošlje natančno sestavljen seznam, da po tem glavni tajnik stvar v glavnem uradu uredi.

Predlagano in podpirano, da se zadeve, ki niso velike važnosti predloži konvenciji. ko bodemo o raznem razpravljali; sprejeto. Sledi čitanje postavnih izjav od dveh odvetnikov glede charterja našega društva, katere brat Zbašnik obenem raztolmači v slovenščini. Sledi razmotri van je. Predlagano in podpirano, da se omenjene izjave (Legal opinion) sprejmejo, ter dobesedno stavijo v zapisnik; sprejeto. Ker konvencija uvidi, da so sedanja naša pravila v protislovju društvenega charterja, je bilo predlagano in podpirano, da se vloži prošnja za novi charter, ki bode v soglasju s društvenimi pravili in . certifikati in da se med tem časom ne izda nobenih certifikatov za več nego $250.00 posnirtnine dokler se ponovna inkorporaeija ne . . 'izvrši; sprejeto in potrjeno s 38 glasovi. Sledi čitanje brzojav. čestitk »lavnih n r-# IniL- " i r t v ° "" ^LlU Jugoslovanske Katoliške Jeduote in Slovenske Dobrodelne Zveze,

s t k i l,! ⁴ ! '/ t *^Ni,Vr^{, SO VM}' ,^{a Se Zap,smk} v¹¹- ^ki * ^v »^»anje in se jim zakliče Na zdar! Cita se brzojavno

"j* m kar je h,!o u.ejenega s, z malum spremembam, sprejme. Vi- obvestilo, da je Pogaehnik aretiran; se vzame v naznanje. Cita s,

I pismo od pred. S. D. P. Z. glede združenja. Cita se resolucija katero

za resolucijo:

Podvasnik.

Pavlovčič,

Oberžan,

Hočevar.

Anton Demšar.

Klanšek,

I nt i ha r.

Kastelič,

Fat ur.

Mali,

I )oIene,

Potnik.

Trušnovee,

Golob.

Teropčič,

Grošelj.

KadunCj

Žagar.

Frank Tauehar.

Ahčan.

Srebernak.

Budna.

Lekše,

Konec.

Seljak.

Bognar.

I>emšar Frank,

Miklavc,

lstenič,

Hafner.

Novak.

liabrenja.

Brajer.

Kranjčevič.

< Jabrovšek.

Jauc,

proti resoluciji: Karol Zalar, Ivan Telban, Osolin, Muhič.

Joseph Zalar.

Tornič,

Komin,

Gostiša.

tlačnik.

Marinčič,

Zaverl,

Zbašnik,

Živec,

Rudinan.

Cene.

Medič.

Močnik.

Celiaveu,

sssmš

Tudi Italijanke opravljajo možka dela.

Skupaj 36 glasov.

Glasovanja se niso vdeležili Gregorka. Rozina. Skupaj 5.

skupaj 18 glasov. Peternel, Louis Tauehar. Viderve!.

da I jeva ti je Glede

dnevnega reda.

zadev,- brata .los, p Zala rja. kateremu je nadzorni odbor _{je spre}jela S. D. P. Z. na konvenciji v Pittsburgh^ Oboje se vzame odtegnil od njegove plače in sicer svoto v znesku $16.00 je odbor za J apeliicije eelo zadevo še enkrat preiskal in prišel do prepričanja,! da j,- v resnici do omenjene svote opravičen; v ostalem tudi brat

Pavlovčič pristavi da je zadevo preiskal in leži krivda večinoma na FRANK J. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikai.

glavmm tajniku, da ni brat Zalar pravočasno prejel svojega poro » ---- --------------' ^H

št v a; na podlagi t.-ua konvencija po kratkem

naznanje.

Predsednik Tauehar sejo zaključi ob 6. uri zvečer.

ZAPISNIK XV. SEJE PET EREDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA., 13. SEPTEMBRA 1916.

še ni bila do sedaj izplačana in pogreb ne stroške ni poslal postaji vsled tega. ker ni imel tozadevnega pooblastila. Predlagano in podpirano, da se navedeni postaji nakaz-.

, FRANK GREGORKA, zapisnikar.

razmotrivanju pripo-1

rodilo apelacijske^u odbora sprejme, ter naroči izplačitev omenjene svote. Za nadaljno poroštvo omeni brat Zalar. da lahko položi isto od tozadevne družb- ali pa zasebni bond. Predlagano in podpirano

t^^Z^nJTl^ Tr^llkT^U' ^Str°^^e; ^{ki b0,lej0} i" ^ZVfi ^Brat otv»^ri **» Zjutraj. Brat glavni tajnik

/al I V ; I T ^OIiy:^,UMJlj '^la '^,U! ^J<* ⁿ"^ka P™* »^uik uradnikov in delegatov; navzoč so vsi. Sledi

•• b ; t? ^a/^J,,V' ^{a n} 7 "V¹ - ■«< čitanje zapisnika XIV. seje. katerega se z malimi popravki sprejme.

: i;;;; t^ttil rTir ^{mu J}- ^t.°_L^haj,'.^mo^^{k;r Hrat} «-^i umnega br«t_a johu-w UL^

' ' !^,"^I,V ^IVV,ZT ^la,;^ko. ^Hrat, ^yhlUu- ter. da slednji zahteva od postaje, da stroške poravna. Brat glavn

o (Kilo, no zasuka, ees. da mu n, potreba rabiti društvenega denarja, tajnik pojasni, da usmrtnina š i>t\Jt I avlovete poro4-a. da imeli ob neki priliki revizije knjie nekake poležkoče dobiti pravo bilanco denarja v blagajni, da jim jt

banki s'i-T^l "h ^lu'^kak ' "'I'". korektna bilanc* na _$100.00 proti postavno potrjenemu potrdilu, in. da se med tem ča

8 k, S kale O posiujenu,. ter. da je bdo poslovanje v kolikor prideta _som izposluje tozadevno pooblastilo od dedičev; sprejeto. Sledi raz

^ \TT ri ^MT^t,;V r- ° ^ImL^VrSm,i ^^Uar ^{Ui prava} ^ »»^a društva z drugimi podpornimi orga

P < o a no nalagal na banko: da je bi večkrat slučaj, ko je brar nizaeijami. Brat Pavlovčič predloži konvenciji sledečo resolucijo_:

" i^;(> «•' ^h zadržal denar ]>redno ga je izročil blagajniku,

ter. da denar ni nalagal pravočasno na obresti, kakor je določi«! KESOl UCIJA

nadzorni odbor; sploh je bilo poslovanje tudi v tem pogledu nepo- Uprejcta na peti redni konvenciji S. K. P. društva sv. Barbare v voljno, zakaj se ni delalo po sklepu zadnje konvencije, glasom kate- Forest C'itv Pa •

lvga bi čekovni račun ne smel nikdar presegati svoto $10.000.00:

nS'rrifTnrTviTj'r n' " "^'"J¹ ^• ^ ^P° ^^ ^ konvencije S. K. P. društva sv. Barbar,

na alju, razprav! je predlagano n, podpirano, da se izreče glavnemu zbrani meseca septembra, 1916, v Forest Citv. Pa. priznavamo, da

^neLa^l,^'"i ^n, l^{1U bla}*^{aJmkU ,iezau}P^{n,co: s}prejeto. Protipredlogaj j_e potrebno in koristno, da se slovenske p^porne organizacije v « «r.a. ^{1 ,noi} Ameriki združijo.

I o (Mltnorn. . . .. .... .....

PnfllM.r-«,,,. ... ;,.„ ; -,, , , , -- Ker pa je iz neznanih vzrokov ideja zdruzenja jako zaostala, iz

Pn dlagano »n podpirano, da finančni odbor pregleda knjige' javlja peta redna konvencija sledeče:

poo da.,^a In ata /alarja : sprejeto. Pn-dsednik nadzornega odbora j 1. , Da se S. K. P. društvo sv. Barbare združi z drugimi sloven-

br. od\ a*nik poroča glede smrnune, katero ima glavni tajnik na _skillli podpornimi organizacijami v Ameriki, kakor hitro se dožene

^{ni sXo}-»⁴' ^1,1 P« po njegovem mnenju moralo biti izro- pereentuplna

eeoo pooblav'-fiicu. V katerega urad pravzaprav spada denar nedo vajo združiti.

letnih otrok, lega mnenja je tudi brat Marinčič. Brat Hočevar izja-*

vi da bi moral imeti glavni tajnik tozadevna pooblastila od soduije.

pereentuplna jeduakost premoženja v orgauizaeijaii. ki se namera

ker sicer ne sme biti varuh v takih slučajih.

Brat .losip Zalar povdarja. da kakor je razvidno, bodemo vsekakor morali še v nadalje imeti pooblaščenca, ne da bi bil sam kandidat in pojasnuje. da mora biti varuh pooblaščen od dotičnega so dišča katerega okrožju se nahajajo dediči. Brat Pavlovčič ne smatra društva odgovornim za denar liedoletnih otrok, kateri je bil izročen bratu Telbanu. Brat (Jostiša je nasprotnega mnenja, ravnotako tudi brata Hočevar in Demšar. Predlagano in podpirano, da naj tajni!: ohrani ta denar dokler ne postanejo pravomočna nova pravila, v katerih bode ta zadeva bolj natančno določena; sprejeto 30 proti 20 glasovi.

Brat Pavlovčič nato poroča glede obtožnice, katere je bil glavn: tajnik razposlal v obliki zapisnika glavnega odbora od meseca julija

m:.....

2.) V slučaju združenja S. K. P. društva sv. Barbare z kakšno drugo slovensko podporno organizacijo v Ameriki, sprejme isto vse določbe in pravila, ki bi ^ila v ta namen sprejeta na splošnem glasovanju prizadetih podpornih organizacij, ali na skupni konvenciji.

3.) Društ vo sv. Barbare zahteva, da se jamči čauom in članicam \ morebitni zdiiiženi organizaciji vse ugodnosti in pravice, ki jih se daj vživajo pod okriljem S. K. P. društva sv. Barbare.

4. > Ime združenih organizacij naj bi se določilo na skupni kon venci ji. ali pa potom splošnega glasovanja. Istotako se določi tudi glav ni sedež združenih organizacij z splošnim glasovanjem, ali pa na konvenciji.

5.) V ta naineu si izvoli konvencija potreben odbor, kateri naj sodeluje v svrho združenja z drugimi odbori, ki so bili. oziroma bodo izvoljeni v ta namen od vseh prizadetih organizacij.

Sledi čitanje predložene resolucije od brata Kržeta, tajnika

Preide se na točko 10. poslovnega reda. Odbor za pravila prične čitati spremembe iu dodatke pravilam: Ime društva: prične se živahna razprava glede tega vprašanja. Brat Zalar protestira, da bi se ime društva izpremenilo iu zopet pristavi, da bi bilo to v protislovju našega charterja; tega mnenja so tudi nekateri drugi delegati. Brat Frank Tauehar omenK da po njegovem mnenju to nikakor ne bi bilo proti društvenemu charterju, ker se direktni namen društva vsekakor ne bode izpremeuil. Sledi dolga debata. Predlagano in podpirano da se ime društva spremeni; sprejeto z 30 proti 24 glasovi. Predlagano m podpirano, da se društvo imenuje "Slovensko podporno društvo sv. Barbare"! predlagano in podpirano, da se društvo imenuje Slovensko Delavsko Podporno Društvo '; predlagano in podpirano da se društvo imenuje "Slovensko Delavsko Podporno Društvo sv. Barbare": predlagano in podpirano da se imenuje društvo "Neod visuo podporno društvo sv Barbare"; predsednik Tauehar da predloge na glasovanje iu rezultat je sledeči: za četrti predlog oddanih 10 glasov: za tretji predlog 3 glasovi; za drugi predlog 4 glasovi i«; za prvi predlog 32 glasov. Prvi predlog je bil torej sprejet s pretežno večino.

Po izidu glasovanja za spremenitev društvenega iiuena prosi brat Josip Zalar. da se ga nadaljnega prisostovanja konvencije oprosti, ker se čuti užaljenega. Predlagano in podpirano, da se ga ne oprosti; sprejeto. Brat Zalar kljub temu zapusti konvencijo. Predlagano in podpirano, da se ne izplača potne stroške dotičnemu. kateri ne pri-sostuje nadaljnemu zborovanju brez tozadevnega dovoljenja konvencije: sprejeto. Člen I točka 1. ostane; točka 2. naj se glasi: •bolniške in smrtne podpore, ter gojitev medsebojne izobrazbe in brat ske ljubezni'". Točka a; naj se glasi: "bolniška podpora naj se izplačuje le v Zedinjenih državah Severne Amerike, v Kanadi in Mehiki pa. ako ima član(iea) potni list ". Točka b) naj se glasi: "smrtna poti pora naj se izplačuje tudi v inozemstvu, in to edinole za onim; članiccauii), ki imajo potne liste". Točka 3. naj se glasi: "Društvo urejuje glavni odbor, ki sestoji iz upravnega, nadzornega iu porotnega odbora'\ Točka 4. naj se črta "v splošnem glasovanju članov y večino glasov", ter dostavi "potom splošnega glasovanja".

Clen II. točka 1. ostane; točka 2. naj se glasi: "Gl. odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika. II. tajnika, blagajnika, pooblaščenca. vrhovnega zdravnika, predsednika nadzornega odbora ter dveh nadzornikov iu predsednika porotnega odbo^ ter dve porotnikov".

Sledi čitanje brzojavne čestitke od brata dr. Grahcka; predlagano in podpirano, da se vzame v naznanje; sprejeto.

Predsednik sejo zaključi ob 12. uri opoldne FRANK J. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar __FRANK GREGORKA, zapisnikar.

Cin nemškega submarina.

Sedemindvajset ameriških državljanov je dalo zapriseženo izjavo, da je potopil parnik, ne da bi ga bil posvaril.

odbora^V,d ¹nn^nZZTi t ^ ^kot Slovenskega Zavetišča, v kateri naj bi naša organizacija pripožnala

oonora ni pra\i!no nastopal, ko je podpisal okrožnico postaje šte\. - - - ⁶ * *

in se ga vsled tega koraka resno obsoja. Brat Pavlovčič povdarja. tla je bi! njegov tozadevni korak potreben, ker se od glavnega odbora ni moglo dobiti nikakega zadoščenja za članstvo v splošnem. Br?.t Peternel se ne ve spominjati ako se je pri omenjeni seji o tem podrobnejše razpravljalo in on tudi zapisnika ni podpisal. Odklanja tudi odgovornost za cirkulacijo obtožnice. Po nadaljnem razpravljanju je predlagano Ln podpirano, da ve da bratu Pavlovčiču zaupnico:

potrebo takega zavoda in v kateri bi naj izjavili, da smo pripravljeni po naši,moči sodelovati v dosego tega zavoda: predlagano in podpirano. da se resolucija vzame v naznanie: Hphat» arWi<>

resolucija vzame v naznanje; sprejeto. Sedi debata glede resolucije za združenje. Brat Lekše priporoča, da konvencija reso 1 učijo sprejme, ter razklada navzočim potrebo združenja. Brat Josip Zalar se temu odločno zoperstavlja. češ. da glasom našega charterja nimamo pravice združiti se z drugimi podpornimi organizacijami, da naj naše društvo ostane samostojno, ter se drži poti, katero so ji _t ^ - . začrtali naši očetje ob priliki vstauovitve. Brat Pavlovčič vidi v

bus. predsednik Martni Gercinan nrkakor ni bil bolan ob času združenju rešitev enega najbolj važnih vprašanj ameriških Slovencev trte konvencije, akoravno je konvencija bratu Gerčmanu ob tej in ob enem priporoča tudi, da zbornica resolucijo sprejme; tega nine ^{uraz,la ofkM,eluo SV0Je} J* bivši predsednik prejel nja so tudi bratje Hafner. Fatur in Potnik. Brat Hočeva^ pripomni.

pravieenega ker za gotovo dobo da moramo vpoStevati tozadevno izjavo odvetnikov Sledi obfiima

sprejeto. Proti pred lega nobenega. Brat Pavlovčič nadalje poroči da

četrt

priliki izrazila oficijeluo svoje

plačo, do katere se sam ni sruatral opravičenega ker za gotovo dobojda moramo vpoStevati tozadevno izjavo odvetnikov. Sledi obširna

't t " ^^Urad-^ai- ^P« ₁^krat1^kem hiranja debata. Predlagano in podpirano, da se glasuje javno in zaporedno

se to vprašanje zaključi. Brat Ilafner zeh vedeti kdo je dal bratu po iiG^ikn; sprejeto. Predlagano in podpirano da konvencija reso-Telbanu dovoljenje, da le notoval v Chicn™ -Toli.t Pittsburgh¹ lueijo sprejme in izjavo iste potrdi. Sledi glasovanje. Izid glasovanja

k. Br»t Tel- je sledeči :

eaia pri knjigovodstvu v

Po naročilu državnega depart-menta so kostumni uradniki včeraj vzeli zaprisežene izjave sedemindvajsetih Amerikanccv, ki so se rešili z angleškega parnika "Kel-vinia*'. katerega je potopil nemški podmorski čoln dne 2. septembra v Bristol kanalu.

Predvčerajšnjim so prišli v New-York s paraikom ^Tuscania". Tsi so enoglasno izjavili in zaprisegli da je bil parnik torpediran brez svarila.

Submarin so zagledali, pravijo Amerikanci, ravno ko je zadel v parnik torpedo. Ranjen ni bil ni-* hče. Ko so že vsi zapustili parnik, je bil submarin čisto razločno videti. ko je krožil po površini. Ko je submarin že izginil, j,o obrnili čolue nazaj proti torpediranemu parniku in videli, da se ladje ne more rešiti. Nek angleški potniški parnik jih je nato vzel na krov in jih odpeljal v Liverpool.

Washington, D. C.. 19. sep t — Državni uradniki so včeraj izjavili, da ne bo državni department tako dolgo storil nobenega koraka glede potopa angleškega parnika 'Kel. vini je*, dokler ne bo dobil vseh potrebnih informacij glede tega od ameriškega poslaništva v Londonu. — Afidevite sedemindvajsetih ameriških državljanov se bo pazno

preštudiralo in primerjalo poročilom ameriških agentov v Angliji.

Ako se bo dognalo, da je bila "Kelvinija" torpedirana, in celo neposvarjena. in se ni potopila vsled tega, ker je zadela na mino, se bo državni department mogoče tozadevno pogovoril z Nemčijo.

Vsekakor, je bila Nemčija opravičena, da je potopila ladjo, namreč, z nemškega stališča, kljub temu .da je nemška vlada obljubila predsedniku Wilsouu. da se ne bo več dogajalo takih slučajev kot je bil naprinier: slučaj "Sussex-a

Žena in trepetlika.

Utrujena iu prepotena dospe pod trepetliko žena; obstane, da bi se sliladila. ker je vročina huda bila. Z neba zbežali so oblaki, nobene sapice ui v zraki.

In vendar glej. čuj. trepetlika na vejah lističe premika. Pogleda žena gor na veje in to-le trepetliki deje: Saj zraka sapa nič ne ziblje, kako da se ti listje giblje?

Saj nihče ti ne maje debla, zakaj se treseš kot prezebla T Pa cuje žena s trepetlike: Med nama dosti ni razlike: Jaz sem tresoča trepetlika podoba ženskega jezika!'

Anton Hribar.

Malo se ve koliko so italijanske ženske naredile v tej vojni, vendar lahko se reče. da •se ne more laške žene popolnoma zapostavljati za nemškimi, francoskimi in angleškimi. o katerih je bilo že parkrat po-račano. kako breme jim je naložila vojna in kak<t ga prenašaj«*.

Tudi v Italiji že moške povsod nadomeščajo. Na cestnih železnicah je v Milanu več kot 1.36(1 -prevod uic. v Rimu jih je l.(H>0 in v Turiiiu 9,"»0. Njihovo delo je izvrstno. —

Ženske pometajo ce>te. Oblečene >o v navadno surovo obleko in s slamnikom na glavi kar iiajboi jše očistijo ceste. Mnogo je zai>o>letiih v tem delu. Zlasti v manjših mestih. kjer mož najbolj primanjkuje. so izključno ženske, ki opravla-jo to delo. Malo jih je v Milanu. Turinu in Rimu. še manj pa v južnih mestih, kot na pri mer v Nea-polju in Palermu. V teh me-tili ženske rajše v tovarnah delajo, kjer tudi zelo primanjkuje moških. Izvrstno opravljajo delo v muni-cijskih tovarnah. Odkraja je bilo ženskam mogoče le v vladnih tovarnah za municijo delati. Privatne družbe jih niso hotele sprejemati. Italijanski kapitalisti niso vrjeli, da bi mogle ženske opravljati i-to delo kot mošk^ Pozneje je pričela vlada tozadevno nriti-skati na kapitaliste, da so poskusili tudi ženske. Zadovoljni so bili žujimi in jih najeli še več. kajti o-pravljale so svoje delo točno, dobro in skrbele za red.

Dalje pa opravljajo italijanske žene tudi na polju dela mož. To se mora še najbolj občudovati. Vladne štatistike kažejo, tla so bili letošnji pridelki, ko delajo ženske trikrat večji kot pa prejšnja leta. >ko so delali moški.

Tekom vojne je bilo v Italiji vzgrajeiiih veliko bolnišnic za pohabljene vojake, kjer jih Specialist i in izurjene strežnice učijo rabiti umetne ude.

Največja in najboljša bolnica za tiike reveže, ki so morali na bojnem polju pu>titi ude, je v Mon-talieri-ju. blizu Turina. kjer je bila prej krasna palača Sa vojske hoše in dosedanje bivališče prince-ze Letieije. vojvodinje Ao.ste. kraljevi* tete in nekaterih drugih članov kraljevske družine. Zdaj je velikansko poslopje prepuščeno nesrečnežem. Vsak diin pride v boP nieo več profesorjev, ki učijo ili-terah . Dalje imajo v bolnicah različne igre, kakor tudi kiuemato-grafične slike.

Sličnih. vendar ne tako elegantnih .je več v Italiji.

Bakreni zakladi na Arktiku.

Vilhjaliuer Stefanson. kanadski raziskovalec, najbrže še nadaljuje s preiskovanjem otoka ali kontinenta. ki ga je lansko leto odkril severno od Princ Patrikovega otoka. —

Tako pripoveduje dr. Rudolph A. Anderson, poveljnik južnega tlela kanadske ekspedicije, ki se je nedavno vrnil v Seattle. Wash.

Ekspedicija je bila razdeljena v dva dela: v severni del. ki je bila pod poveljstvom Stefansona. katera je imela nalogo iskati nove zemlje v Polarnem morju; in južni del, pod poveljstvom dr. Ander-sonoiu, ki je imela nalogo, da geo-lcgično preišče deželo vzhodno od izliva Mackenzie reke. zlasti kar se tič-e bakrenih zakladov.

Stefanson je našel novo zemljo, in Anderson je našel pa veliko j»o-krajinc in jo zaznamoval na zemljevidu. ki je polna lave. v kateri je veliko bakra.

Rudo bi se dal o z lahkoto transport i rati. namreč napraviti bi bilo treba železnico do reke Machiuzie in nato pa po reki naprej.

Dr. Anderson pravi, da jim jei Eskimo prinesel k^po bakra štirideset funtov težko. Dalje pravi, da so med lavo cele reke čistega bakra.

Angleška armada je izgubila nad 41,000 častnikov.

London, Anglija, 18. septembra. Do avgusta so angleške armade izgubile 41.01 4častnikov. Toliko je namreč ranjenih, vjetih in mrtvih.

Udarec italijanskim špekulantom.

Rim, Italija. 17. septembra. — Vlada je zaplenila deset miljonov jajc, ki so jih imeli v svojih skladiščih razni špekulant je, in jih jav--no razprodala za polovično ceno.

DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V ŠTABI DOMOVINI!

Skal • ----

ST^r-.-'i

GLAS NARODA, 20. SEPT. 191«

W "Sam."

Črtica. — Spisala Sufi j a.

> (Konec.)

Ja*no poletno jutro je vzdrami-to prebivalce iz spanja. To je bilo živahno v k-škem trgu! Že zgodaj v jutro so »e zbirale zadaj za e<?r-kvijo domači fantje in nabijali to-piče. Z ranim vlakom je prišlo še nekaj bližnjih usedov, m ob devetih so že vsa zbrana društva v lepem redu z vihrajočimi zastava mi korakala proti župni cerkvi. Trška dekleta so si sramežljivo popravljala robce, gladila črne svilene, s čipkami obrobljene predpasnike in stiskala lepo vezane molitvenike v roki.

Oj, toliko gospode še ui bilo v trgu' in takega petja še niso čuli iržajii, kakor ono nedeljo, ko so >e izkazovali mogočni gla>i pevskih društev po prost o mi župni »•erkvi! Še postarne ženice oni dan kar niso mogle biti zbrane, da bi pravilno končale rožni venec. In kaj šele dekleta! Tem je kar mig-I jalo pred očmi; mesto navadnih masnih molitev so se jim vmešavale v se druge misli v glavo. Se-daj je kak živobojni slamnik, sedaj kak vitek pevec, sedaj zopet krilo kviniee. go->j>o Vrhničeve, ali umetna zlata vezenina na društvenih zastavah vlekla |>ozoraost nase. In one tri gospodične tam v prvi klopi poleg Vrhničeve gospe, jej. kako se jim je podala bela obleka iu t inrt i mali šopki v črnih, umetno spletenih laseh! Res ni bilo moči moliti; komaj je človek prebral par vrstic v molit veni ku. pa so zapeTi pevci iu zunaj so zagrmi 1 i t opici, ca se je st resal zid.

In popoldne — oh, da. kaj takega res še ne! Tam na velikem trgu hotelirja Kreinžarja j>3 bilo vse polno miz iu stolov; dalje doli na trati pa je velik lesen oder, pokrit s platnenimi plahtami, vabil z velikim uspehom mladi svet na ples. |n ti godci — oj. ti so dru

"N'e bojte se. gospodična, nimam te navade. — Sicer pa trdno upam, da mi kot staremu znancu ne odrečete. če vas poprosim za valček, katerega so naši godci ravno pričeli."

Ponudil je roko in ona je polo žila svojo levico nanjo.

Teta je gledala za njima, čuden *e ji je zdel ta prizor, a oči so ii z veseljem počivale na lepi,, mladi dvojici.

In kaj bi človek še dosti pripovedoval! Oni večer sta tičala Glista in dr. Klepec vedno skupaj, in gospa Vrhnieeva. ki je zapazila to, je v svoji nagnjenosti do kovanja srečnih zarok povabila mladega koncipijenta, naj vendar kd;ij obišče njo in njo stričniee, da jim ne bo itol gčas po Ljubljani. Obljubil je seveda. da pride, in skoro ui minul dan. da se ne bi bil zgl;:>ii v Vrhničevi vili.

Nekdaj pa po naključju ni bilo ne g:»spe. niti Vere m Vide doma. Odpeljale »o s^ v sosednjo vas k tamošnjemu gospodu župniku na obisk. Gusta šla živjimi; izgovorila se je, da jo nekam glava lK>li. in one jo niso silile s seboj. Vzela je knjigo in pletenje in od->la na vrt. Pa ni se ji ljubilo ni brati j i jiles'i. Neka sanjavost se je je lotila, naslonila je roko na malo okroglo mizo, podprla glavo in zamišljeno zrla v pesek predse.

Kdo še ni sanjaril poletnega une v prijetnem hladu košatih dreves! Kako prijetno je, ko neka dabrodejna trudnost objema telo, ko duh v polvnu ustvarja čarno-bojne podobe, ko se šum drevja, žvrgolenje ptie in daljni odmevi človeških glasov spajajo v tajen šepet, ki ugaja ušesu iu miri naše živce. — Oh, kako je to prijetno, ko sv neka lenoba vliva po udih, <ko se njim prsi širijo A^r enakomernih. globokih dihih!

Pesek je zaškripal. G usta se je zganila, povzdignila glavo in lice ji je zardelo liki teumordečim li-

par buteljk šampanjca, ki se je penil potoni v kupah v proslavo zaroke Poljančeve Guste z dr. Brankom.

Krog desetih so peli trški pevei podoknieo mladima zaročencema. G us; a se je srečna nasmihala na vse strani, sedaj strieu Maksu, sedaj mami. sedaj teti, največkrat pa svojemu Kranku.

"Me boš res hotela za moža", nagajal ji je. "mene. plavolasega fanta, brez efektnih, pol metra dolgih brk. s cvikerjem in ozkimi pleči!"

"«>h. pusti me. — kaj mi mora res vse nagajati.'*"

"O. saj mi je povedala Vida, da -i vedno sanjarila le o črnolasem žar nook eni mladeniču, bronaste polti, veliki]', brk in herkulsfke postav- — Povej, povej, Gusta, ali me i es maraš?"'

"Ti pareduež". smejala se mu je \>a sr« čna in mu zrla v oči. "maram te. maram; vzamem te pa samo zato. da ne boš — sam!"

Spisal Ivo Trošt.

(Kouec.)

Potem se začne ponavljati isti v spored, samo da se je javljalo silno trkanje, jok. ihtnje in kli can je hkrati. Lotila se je tudi lomiti kljuko v durih.

Tedaj se ključ obrne znotraj, duri se naglonpi odpro. Anko objame nenadejaiia svetloba, tla se umakne nekaj korakov, na pragu pa ugleda njega — Rafka v -nočni suknji s svečo v roki.

— Kdo je? Saprment .kaj?

Anka je zaječala in pritisnila

muf na oči.

— Kdo je? Vprašam, sapra.. — zarjove, da je votlo odmevalo do li v vežo in ua peron kakor • /.

stoui vrtnice, ki je duhteJa ob ozki ^SOlla;.^NV dobivši odgovora posve-

st'-zi, po kateri je prihajal naglih

ti bliže

Anki prav pred oči —

ir« ... y.,ui; vuitiiiLr * .i - 'korakov dr. Branko Klepec. ga -e znali zapiskati tiste poskočne ... . *

m i . , Klaniam se cnsnica' —

polke in iiiazurke kakor stari trški harmonikar Lovranov Jernej. Kako so vihrala kriia. kako so se. vrvtili pari. kako so s« iskrile oči!j Tam )>ri gosposkih mizah je sedel stareji .svet, tam se je penilo pivo v visokih, vitkih kupieah. bli-ščalo se rujno viuce v izbrušenih

j ostrm i, obrvi se mu na ježe. oši

Klanjam se. gospiea! — Bil 'j^{H,a brada sto}Pi ^liaP^re-i ^{kakor v}

><*m v vili. pa m- mi je reklo, da ^braml,° ^{,n skoZ! zob,i} ^knejo be-vas najdem Iu na vrtu."

"Da. teta in sestri so odšle v

i sede

i — Ali te sam satan nosi za me

Čraihoro". je dejala Gusta v za-'^noi^? spoznala, da te ni-

dresri in mu ponudila mali vrtni ^seni ™a™l? Bog ti daj pamet!

stolee poleg sebe. j Zaloputnil je duri. zvonček v

Vsedel i-e j.-. Izpočetka ni nobe-|^veži P^a zapel: ein. cin, kmalu

k-o-/ ; .den vedel prav začeti govora. Po-'-'^{e biI tuJi} vratar P^ri P™^{11 v}™-

ko/arci i. m zdraviee so s:> vrstiie.l , , * . v , , , - tih na levo ,,.. ..; , ,.;,; . , | veda I a sta si par »ablonskih fraz ^{11,1 nd}

g« . M gnonli. \uies pa zvenk- _h| ^ _z , Zavedal se je svoje službe h,

!i' zdraviee * odkrito**- _N-._|pasW ^ _{je VPndar Bnuiko}|daru v žepu ter po tem uravnaval

.. . ' jcjuttačil ter jel spominjati na onn ^vse početje:

Sredi A ' t »e

CENTRAL NEWS PHOTO SERVICE. NEW YORK..

GENERAL AVARESCU, VRHOVNI POVELJNIK RUMUNSKE

----Nič ! To je greh ! Morda sem bila tudi sama pre¹ -hko verna!

Varno se je pomikala ob vrst! starih železniških voz. iiaslanjaje

Oče, mati iu sestri so bili tu. iu ona je l»ila zdrava in slonela ob

svojem ženinu — Rafku... •

Ropotanje in suvanje vlaka, dr

je se na odmetani sneg in oziraj.-1 _venj,, ljudij sem in tje. klici, pis-

se v medlo razsvetljena okna.

l*ra je s tankim, čistim glasom odbila polnoči.

— .loj. še tri ure do vlaka, tri ure do — — Sramoto mu hočem napraviti. Moje življenje je itak zaigrano, moje telo pohabljeno — J eden trenutek — — pa vsega konec. Bog mi odpusti. Brr....

Mraz jo je tresel, in zobje so ji glasno šklepetali.

Počasi se je prestopala in pre j

je sedela. gospa Vrhniče

ve, središče in glavna oseba duo-1 Ljubljani.

va. Poleg nje so se razvrstile nje' „ - , .

¹ Zatrjeval jt

srečavauja pred petimi leti

stričnii na ple znala pomagati.

¹ — Ali nisem rekel, gospiea. da! • sem dober kakor bel kruh. ki i., . ♦ „o a tudi hud kakor hudič, ki v

in željno pogledovale tja' d ^ T ^ ~

«.»sta s. je ^a_|jak(| ^ „_{a OJU}. _{y n}^Je. Tako-le: prosim: oprostite ali p,|

, . . , lolžni po realnosti iskreče se oči. , zamerite, takole pred mano dj-

Stric, s. daj je 'Dameuwahl : . , . . li!... Gospod namestnik hočeio

, ; i ; , t i i ■ i i \ veste, gospodična . je pri- - , , ,

pojdi, ja/. bi vendar rada videla.' , , ¹ ₂ ^mir' ¹¹¹ vsakdo ima rad mir po

f ■ j i povedoval. vi ste cisto uganili .. „ . .,

k.iivo se pre-e rauai pod nebom v . _x, . . . ... .. noci. Zato: Naprej!

-----i - • ■ ■ . , . mojo nsooo. Ne bi bili mogli bolje r., • .

prouti božji naravi na takem-le ^v ... . . . . je molče pred njim po stop

.označiti mojega ^talija kot z ime- • . . , - , ,

improvizirauiem odru."

noiu 'Sam". — .laz sem bil res

nicah. toda ne več ona skoro slo

N > rn sla sta z gospodom \ »h- . ... .. . ka postava: bila je potrta, skhn

I • _ . . . I^ain — «.am brez roditeljev, brez - ¹ . . . -- ^ - , ,

m .m. ki se je .se ravno tako ele-! . , . . i t,- • cena, stopinje so ji zastajale, ko

gantno in mladostno kretal, kakor ^v i-J«bIjaiii ^ _{se a solz< so]z nj bih>}

X»red petnajstimi leti, ko je zasn«. bil svojo s*Miajno ženo.

sem pisaril v neki advokatski pisani' in v prostih urak študiral 'jus. še sedaj se čudim, kako sem

vec

I — Tukaj, prosim, v resta vrači-

s tem pa so tudi drugi dobivali •„.,,• ' , jo! Je se odprto Ali pa. kamor

, ii - v i .nnel tedaj toliko poguma, brez , . , , ^1 K

poginu ter >c bližali varovankam' , . . . . hočete!

wi., ; . i • • t , ) \seli pomoekov iti na Dunaj, m, . , _w .

\tnuiee\e go«pt\ ki je rada dovo- , , ! _xy — Da. kamor hočem taz. ker

, i .. , , | hvak-zen sem Bogu. da sem iz vseh ^J

lila. «Jj se otroci malo pevese- - , , .

jj:₀ vrtincev in nezgod tako srečno iz-

d .... . , _T> , i plaval na suho."

Ravno se je bližal dr. Branko,

Klepec. mladi odvetniški kooeipi-i ^Molcdl ^ ^{111 ona} ^ povesila oC-i.

je nI pri dr. Zoretu. Poklonil se je'^Tako' ^tako ^ ^bll° ^{srce ln tako}

Vrhničevi eoswi in zaorosil. da'^se ^ ^{smi]il ta Gudui}

iz

'"Sam".

naj ga predstavi gospieam _ . .

Ljubljane. I ^{A 111 mul ostatl} *"^sam"- Saj

"Zakaj ne, — sicer sem pa lm-K^{ukaj Že biU dve WC}*^{1 dn,g0 /a} da na vas; šele sedaj ste prišli! ^I"¹¹^ ^{111 kuko bi biI}° mogoče, d:x Ve, o iu Vido >o mi že vnovič od-;^b,7^{sl tc}*^{a ,ie blh} Predali! peljale na plesišče, samo Gusta se¹ ^"P¹. trenutki, polni sreče, še oddaluije od hitre polke", od-! ^s,0PⁱⁿJ^{e s0 se} začule. lznenade-govorila je šaljivo gospa ter ga|^{Iia sta} ^ ^ozrla predstavila Qu£ti.

"Gos|xxl dr. Branko Klepec go*po<Ui

vi ste vsi presurovi — pravi učenec onega tam gori. Vas je naučil tisti Kos...

— Kaj. kako-o-?... Zaloputnil je za njo duri, da je

votlo odmevalo po vsem poslop-ju.

Anka se ozre v zaprta vrata, v temna okna za seboj, na levo in desno; povsod tema. uiraz, groz na tihota.

— Toraj do tukcj-le sem dos-• pela *

J Roki je neobčutno stiskala v

in

s eopotekala po razmetanem snegu brez smotra v črni noči. Mraz

mišljala svoje življenje, a vroče solze so ji kapa le na muf in zrar-zovale ua posameznih kosmičih.

Življenje polno muk. Ko se je zavedala, da je drugačna kakor njene tovarišiee in povešala ko-dravo glavico, so jo tolažili:

— Tudi ti še ozdraviš — moraš ozdraviti, saj si naša! Vsi zdravniki pravijo, da ozdraviš!

Anka tedaj še ni mislila, da je to tako zlo.

Začela je hoditi v šolo. Marljivo in nadarjeno dekletec so imeli povsod radi in poleg tega zmajevali /. glavami, češ: škoda ! talent ima ta-j lent, a to neokretno telo! —

Začela je sama popraševati roditelja. kdaj porečejo tisti bradati doktorji s steklom na nosu. da j< zdrava, popolnoma zdrava kakor druge.

Oče in mati sta ji odgovarjala:

— Kmalu, kmalu!

Včasih sta pa tudi molčala.. .

Z vrstnicami se je pripravljala za prvo obhajilo srčno se vesele ča srečnega dogodka. Toda šivilja jo je užalila z brezobzirno o-pazko:

— Se nikdar nisem tako težko prikrajala bele obleke kakor ti-b-Anki: ima tako čuden život!

Le iztežka so jo pomirili.

ki. puhanje, din-din-din! Vlak zopet napne svoje sile in odide. Luči izginejo, ljudje hite na gor-ko ali pa stiskajo v žepu krčevito novčič za — alkohol, ki ogreje v taki sili baje dušo in telo

Kdo bi si ne privoščil zjutraj na vse zgodaj nekaj takega 'življenja". osobito po prestani tako težavni službi, kakor jo je imel prošlo noč vratar na postaji Ta je namreč pil notranjo in polnih po

Ika mnogo pogrebnih vencev z _m najrazličnejšimi napisi.

Za venci se pridružita množici še oba Toplačeva zeta in obe To-plačeve hčerki, objokani, v črni obleki.

Duhovnik pristopi bliže, ko potegnejo iz nekega voza belo pobarvano in ob robeli pozlačeno krsto, in začne pogrebne molitve, a navzoči sorodniki so kmalo pre-vpili njegov glas. prevpili drug drugega sami sebe:

— Anka. moja Anka!..

Mamo Toplačevo so morali šiloma odstraniti s krste. Toplač je na tihem brisal solze, brisali so jih pa tudi njegovi trgovski po močniki, s krajcem klobukovim jih je otiral njegov mlinar in zatrjeval samemu sebi:

— Sedaj je pa res vsega konec !...

Krsto so dvignili štirje mladeniči na ramena, in dolgi sprevod se je pomikal k cerkvi v Logu, kjer je že čakala zrahljana postelja — nekdaj toli živahno Toplačevo Anko! _a •

— Z Bogom, gospiea ! Z Bogom pa tudi še kaj dragega! Sedaj se bomo pa res pokorili! — je tarna! Jože ubira je pot naravnost v sta ri mlin.

— Sedaj bo trgovskega pomočnika služba res peta k več vredna pri Toplaču. — je ugibal prvi trgovski pomočnik.

Poslovodja ga zavrne:

— Ker bo tudi več dolgega ča sa. kaj?

Sploh so ljudje iu sorodniki so dili:

— Zaslužila je milejšo usodo Bog ji daj dobro! Bila je usmiljen«. blaga deklica!

— Pa najstarejša ! — je tešil Toplač sebe in druge.

vnanjo gorkoto danes v žirkih.

Klici — Vratar, vratar! — so ga tako zmedli, da je tudi sam pomagal klicati: — Vratar, vratar! Potem pa : Načelnik, načelnik!

Kaj se je zgodilo?

Dva moža sta prinesla v čakalnico drugega razreda črno oblečeno žensko — bledo, trdo, sklju ceno in skrbno zavito.

— Je že zopet kaka pijanka' — zarentači sam Rafko Ko>. krepko za kol ne in zavpije: — Pa v drugi razred sta mi jo vlekla!

— Se je - se je, prosim, gos-

I pod načelnik, tudi pripeljala v-i čeraj v drugem razredu. — Vi veste?

— jo poznam; prosim, go spod načelnik. Morda jo tudi oni poznajo. Naj jo pogledajo tu le notri. Ni mrtva, naj mi verjamejo. — je trdil vratar.

— Prokleta pijandura pijana ! Odlazi mi s poti!

Vratar se je boječe umakni' zapovedujočemu Rafku ki je planil v čakalnico.

Toplota je pogubno vplivala na nesrečno Anko.

Rafko jo je pogledal in odske-čil kakor vrag izpred cerkve. 0-na odpre oči, se nasmehne pomi-

Grški list za vojno.

Atene, Grška. 19. septembra. — Kraljevski organ je danes prinesel članek, v katerem se je člankar izrazil, da je treba, da se Grška vdeleži svetovne vojne.

Clankar pravi, da je novi ministrski predsednik Kalogerapouhis zahteval od Nemčije nazaj oni grški armadni zbor, katerega so vjeli pri Kavali. Ako ne bo Nemčija temu takoj ugodila, bo vlada nastopila proti njej z odločnimi koraki.

Pri članku je imel baje sam kralj svoje prste vmes.

Na sedmini zbranim sorodni kom je stregla Milka in poprav Ijaje črno kito z rame na hrbe preračunala, da bo leto osore. njen finančark baš toliko napredoval. da jo lahko poroči — se ve da samo — njo...

Kar zavpijejo gostje:

— Brzojavka, brzojavka!

— Od Rafka! — Nesramncž!

— Grdina! Čakajte no! — je mislil njegov sorodnik. — Brzo javno me poživlja, naj se vrn n nemudoma domov, ker mu je u šla soproga.. .

— A. a. a. o. o. o! — so se «"u dili gostje, a nikomur se ni zdel» vredno reči:

— Prav je!... y 5

Nizozemska kraljica je pripravljena.

London, Anglija. 10. septembra. Neko poročilo iz Haaga, ki ga je dobil tukajšnji "Central News" pravi, da je nizozemska kraljice Viljem i ua. izrazila v parlamentu zahvalo. Rekla je. da bo država na pela vse sile. da bo ostala nevtral na. toda. ako bo treba, se bo s pri pravljeno oboroženo silo branile svoje pravice in neodvisnost.

Pripomnila je tudi, da je njem mornarica povečana.

IŠČE SE GOZDARJE.

Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les.

Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija. je dovolj dela od kosa aH pa v kempah.

Za izdelovanje cedra: največja plača od kosa za rezati logs.', st« bre. t rame. švelarje itd.

Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo s-kozi ce.lo leto.

I. STEPHENSON CO.. Trustees. (l-»—9 v d * Wells. Mich.

IŠČE SE DELAVCE

/a strojarno "Yard*' in "Beam-house". Plača $15.00 na tclen in ua strojih pa $l-">.r»0 na teden za deveturno delo. Za oženjene mnogo stanovanj praznih. Predno od-potujete, pišite za pojasnila. Pred par dnevi sem poročal, da je tu dovolj delavcev; prišlo je namreč več Albancev, pa so takoj po preteku nekaj dni odšli.

Anton Miller.

256. Whitehall. Mich.

(19-23—91

t

NAZNANILO IN ZAHVALA.

Tiižnim srcem naznanjam žalostno vest. da iui je dne ti- septembra neizprosna smrt odvzeta nepozabljeno ženo

FRANČIŠKO roj. Češenj, doma iz vasi Gradišče, fara Moravče.

Pokojna je bila tu v Ameriki kakih pet let in je bila povsod ja-ko priljubljena. Poročena sva bila še malo časa in usoda je zahtevala. da sem jo izgubil takoj pri prvem porodu.

Zemeljske ostanke ranjke smo izročili materi .-.einlji v soboto dae 9. septembra na katoliškem pokopališču sv. Trojice v Brooklvnu, N. V.

Tempotoiu »e zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam, ki so mi •>ili v pomoč za časa žalosti iu ki >o spremili ranjko k večnemu po-"itku. Posebno se pa še zahvaljujem svoji svakinji Mariji Cesenj in gospodičnam Antoniji Michael in Mariji Kerč t'-r družinam Lovrenc Koža rje v i. Ferdinand Truš-ievč.-vi. Avgust Guardiovi in Fer-linand Petkovi.

Bodi vsem v dobrem spominu iu Tebi. draga raujka. naj bo lahka :uja žemljica!

Viljem Aleks, žalujoči soprog.

New York. N. Y.

(19-21—9)

A-tako te je bolela glava, ti » , ~ . . . L,- r« * • muf. neobčutno stopala naprej

I pored na Gusta ti! pretila je . , , *

v... - ' ^r * K pnnnti^vala nn VaTmotanom t

:-ua Gusta Poljančeva." | ^v rhuieeva gospa Gust i.

_____nil se ji je kakor v najele-i, , ^v1' , ^spod doktor,, aj. aj.

gantnejiem salonu in za hip upri^lka° ^b' ** ^bl1 nadejal, da znate ta-svoje oči v njen obraz. Ona .e jeJ^ko "^detl P^ravi. nasmehnila, podala mu roko, po-L ^No- ^teta J* potolažil^

Poklonil se ji je kakor v najele-i. . ^v,». V~S>oa aoaior,, aj. aj. « _{je rezal} ^ _{prodiral plag5}

muf. a v razburjenosti ga ni čutila

gledala ga, a v istem hipu močno zardela. Lahna drhtavica ji je za hip »preletela život, a takoj se je ohrabrila, zasmejala ae zvonko in šepnila pol v zadregi: "Sam!"

Osupnil je, zasmajal se še on in odgovoril r

'Da. gospodična, oni ⁴ Sam* sem, kateremu ste včasih tako nagajali na glavnem trgu v Ljubljani. f udo. da ste me spoznali; nra-vijo, da sem se jafko izpreinenil."

Tu ko je ona molčala, je pristavil. z občudovanjem mereč njeno vitko postavo:

"Jaz vas skoro ne bi bil spo-

Se prav materinsko je gladila Gust i vroča liea ko se ji je le-ta o vila krog vratu.

Sestri sta se izpočetka malo za

Le naprej, naprej! Neprodirua megla je zakrivala zvezde, oko je zastonj iskalo poti s kolodvora. Anka se je vrnila

čudili hitri Gustini zaroki, a napo- ^k P<fopju ter iskala raz-

sled sta tudi oni sramežljivo dali ^s1^vlt.^l^^{en,h oken}< ^za ^teriim se

roko bodočemu svaku

, skriva on...

Na pošti se je še isti dan oddala¹, ^NVkolikokrat pobirala s sla

brzojavka:

(rospa Poljančeva.

Ljubljana. Tvoja Gusta se je danes zaročila. Odgovornost prevzamem jaz. — Pridi takoj! Tvoja sestra

bo razvožene poti h kolodvoru muf in samo sebe z zmrzlega snega. Pobila si je čelo. nosek... raz praskala rokavice in brisala m kaj vlažnega, mokrega z brade, z ustnic...

L^Tstavila se je na zadnjem kon cu postaje iu upirala motno oko v okna prvega nadstropja. Tam

■Pi Olga Vrbnic.

znal, tako krasni »te postali v teh j Iu že drugi dan popoldne so ča- je za težkimi zavesami brlela sla-petih letih, odkar me je usoda od- kale vse tri sestre s teto mame, ki botna lučica.. netila iz bttle Ljubljane." I je tudi prišla z vlakom. I — Da, tam-le mora biti! Tam

me.itnili in samostanskih šo-l^{lovalno iu} izpregovori

— Sem vedela da si tukaj! stani, ostani še pri meni! Oh!

Y

lah so součenke le skrivaj sko-mizgale z ramami in kimale z gla vie umi. jo na skrivaj milovale ter oponašale.

In tudi to jo je bolelo.

Pozneje je bila Toplačeva okorela Anka. naj so jo ljudje hvali li ali grajali. Druge so se možile. a njo ni maral nihče. Milovali so jo. češ: kdaj bo kaj ?

Ona se je bala reči: nikoli...

Torej: konec bodi danes, nesrečni konec nesrečnega življenja — pod vlakom...

A prišla je tudi tlruga misel:

— Cemu neki? Zaradi njega? Ali ni nespametno? Ali ne bi Se lahko živela f Ako ne kakor druge — omožeue. pa sama zase. kakor jih je mnogo, čeprav so lepe in zdrave! Zakaj hoče imeti moža za vsako ceno?

Iu oglašala se ji je vest. Rekla ji je. da ne ravna prav. da bi bila nespametna, na krivi poti.. Bilo ji je nekam ložje pri srcu; — žalost je odnehavala. mraz ji tudi n ibilo več: prijetna gorkota se je jela širiti po žilah in udih.. . Zdelo se ji je, da jo je objelo neko sladko mrtvilo kakor zaželje-ni spanec. ..

Na pol sloneča je slednjič lasno naslonila tudi glavico v sneg. To ji je dobro delo----

Kmalu je sanjala lepe sanje — kakor še nikdar v življenju. Bila je v razsvetljeni sobi, kjer je bilo toplo |d polno vonjave«

o

Rafko je zbežal in medpotoma naznanil vratarju, da je odslov-ljen zastran nepazljivosti. Vratar. vajen takih priboljškov. se je bal ugovarjati, češ: molči, sicer bo res. kar pravi!

Stopaje mimo odprte Čakalnici drugega razreda, kjer je na us njati sofi drhtela in pojemala Toplačeva Anka. se še ozrl ui. mi sleč: •

— Tega nam je-bilo res treba! Zakaj me ni sluŠala! O, ti nora mladost!.. Ha. ha. sedaj je šel sitne, ta-le tu notri pa tudi ne uide... Kaj ko bi ga še jedno — •' šilo'^? ? ..

■

Dva dili pozneje se je vila na kolodvor v Logu dolga vrsta be

10 oblečenih deklie z venci na glavi, s svečami v rokah in širokim črnim pasom preko prsij. —

Veliko črno oblečene gospode je čakalo prihoda popoldanskega vlaka.

Poleg Toplačeve družine so sta

11 tudi štancunski pomočniki res nih obrazov; pred njimi duhovnik v cerkveni opravi; preprosto ljudstvo se je pa trlo koder je moglo, dasi je bil delavnik in mr-zl ovreme.

Kar prisopiha lokomotiva in obstane. Načelnik pokliče Topla ¹ ča in še druga dva gospoda ne I kaj podpisat. Potem znesejo z via

MODERNO UREJENA

TISKARNA GLAS NARODI

VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.

K S3 K OB

DELO OKUSNO.

mam m r,^ j:^.

IZVRŠUJE PREVODE ? DRUGE JEZIKE.

UNIJ8KO ORGANIZIRAJ

rOSBBNOBT SOt

DRUŠTVENA PRAVILA« OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.

VII NABO&LA POftLJITB NA t

Slovene Publishing Co.

83 CJortl&ndt Bt, N»w York, H. Y.

GLAS NARODA. 20. SEPT. 1916

14

i Nadaljevanje >.

V četrtek zvečer, ko je bilo treba iti. j*> rekel, da se jc premislil. — Fanny mu je prigovarjala, da mora iti. češ. da je lep. tla se mora pokazati damam, ki bodo gotovo vse začele noreti za njim.

Pozno se je vrnil domov. — Ona je že spala. — Vzel je svetilko io odšel v drugo sobo. — Fanny se mu je začela studiti. — Hotel je biti sam, hotel je premišljevati....

Na plesu seveda ni bi!, pač pa pri starem zdravniku. — Z njegovo nečakinjo Ireno, sta se cel večer pogovarjala.

Na njenem obnašanju, govorjenju in v njenem pogledu je vide!, da ga Judi ona ljubi.

Fanny m? mora na vsak način iznebiti. — Naj velja kar hoče. Žnjo in- more več živeti skupaj. — Eukrat za vselej se mora oprostiti teh strašnih spoir.

ENAJSTO POGLAVJE.

Ko j«> prišel nekega jutra v ministrstvo, je našel na svoji pisalni mizi vizitko:

Cezar Gaussiu d 'Armaiidv, predsednik izsuševalne komisije v dolini K one, član central, odbora za opazovanje, okr. zastopnik, itd.

Stric Cezar v Parizu!

On je član centralnega odbora za rlavu. je vstopil stric.

opazovanje....

Ko so mu švignile te misli skozi

Smeje mu je podal roko.

— Po kaj si prišel v Pariz?

— Nek stroj sem prišel kupit. nek stroj. — Veš, predsednik komisije sem. — Moja zasluga bo. če ne bo popolnoma propadla francoska trta... .

Toda v Pariz je prišel pravzaprav zategadelj, da bi iztrgal Fanny svojega Jeana. — Zdelo se mu je. da stvar že predolgo časa tra ja in zato je sklenil napraviti konec.

— Vrjameš. da poznam vse tak«' stvari. — Ali sem ti pravil kdaj o liebaissu. — O Bebaisu. mojem najboljšem prijatelju?

Predno je začel pripovedovati svojo zgodbo, si je odpel suknjič in ponudil je Jeanu šop bankovcev rekoč:

— Na, to sem ti prinesel. — Drugo sem dal Divoni. — Tebe in Divono imam najrajši na »»vetu. — Le vzemi le.

— Le spravi, stric. — Saj veš. tla Fanny ne bom mogel s tem odgnati.

Seveda, ona je siecr dobro dekle.... toda. toda.... Denar pa le spravi. Veš. mesto k"t je Pariz, je polno vsakovrstnih izkušnja v.

Zatem -ta tnlšla v hote! iu pri bogatem zajtrku je začel stric Cezar pripovedovati:

--- Veš, - teboj je ravnotako kot je bilo z Bebaissom. — Do dne poroke ni M orna s čisto nič slutila. - Kadarkoli je prišel zvečer od svoje bodoče, je šel p«« pevko iu jo odpeljal domov. — Skoraj deset let se je bal te strašne ženske Paob- Moruas. — Iu vrejuii mi. le jaz jem mu pomagal, da se je iznebil. To je bilo tako:

Pred Napoleonovo >>laviiustjo sem .ii rekel, da naj gre z menoj v • vette ribe lovit. češ. da bo prišel drugi dan za nama Bebaisse. — Malo jc premišljala, potem je pa rekla, da gre. — Ležala sva v tra vi ua bregu male reke. Ko sva nalovila nekaj rib, sva se začela kopati. — Mala Moruas jc l>ila strašno zapeljiva v svoji kupalni oble-Ki. Ce sein se j«» malo dotaknil, je postala huda in rekla: — Ne tako. Cezar.

Potem sva šla k obedu. Ko je pojedla, je začela premišljevati. To je pa škoda, da bo liebaissc šele jutri prišel. — Nocoj zve-čer bi se zelo rada malo zabavala.

Ponoči sva šla >pa' vsak v svojo Mtbo. — -laz sem neprestano trkal ua steno, ona mi je odgovarjala in >e smejala, češ, da sem premajhen. — ( iikaj. sem si mislil — jaz ti boni že pokazal. — Naslednje jutro sva zajtrkovala. — Paula je postajala vedno bolj nemirna. ker še ni bilo IVbaissa. - Tedaj sem potegnil uro iz žepa in rekel svečano:

— Devet je ura — /.gotlilo se jr.

- Kaj pa?

— - Poročen je.

— Kdo?

— Bebaisse.

— Plosk!

— Oh. moj fant, kakšno klofuto mi je prisolila. — Se nikdar nisem dobil take. - Ti;koj se je hotela odpeljati. — Toda pred četrto uro ni bilo nobenega vlaka. — Medtem se je pa že odpeljal Bebaisse s svojo želu« v Italijo. — Sam ne vem. kako sem prišel domov. — Cisto me je bila razpraskala. eoperniea.

— Oh, ljubi stric — je rekel Jean — to je čisto nekaj drugega.

— Nikar vendar ne govori. — Saj niM ti prvi niožki, ki jo bo Zapustil.

— To jc že res. toda .... •

Po dobrem premišljevanju ga je vprašal:

Kako pa misliš napraviti?

* akaj. čakaj. — Za to je še dovolj časa. — Kje pa stanuje t

— Kdo pa ?

Kipar <'aoudal. - Veš. za predsednika odbora so me izvoii-ii iu rekli, do bodo oostaviii moj kip v dvorano. — Slišal sem, da je ta človek dober kipar. — Idiva k njemu in vprašajva za ceno.

Kljub temu. da je bil Caoudal zelo slaven, je vedno stanoval v mali hišici, v kateri je imel majhen atelje.

— Stric, jaz mislim, tla Caoudal lie bo hotel tega prevzeti. On je vendar član akademije in častno legije.

— Saj si mi pravil, da sta prijatelja. — Čakaj, ali ni tudi oni liip Sappho od njega, ki se nahaja v knjižnici tvojega očeta?

— Seveda je.

— Toda tistega kipa ni več v pisarni. — Jaz sem povedal Di-vuni. da kip pravzaprav predstavlja tvojo ljubico. — Ona je šla vsa jezna ponj iu ga vrgla med staro šaro. - • Veš, to so ženske, to so ženske.

Dospela sta k Caoudalu v Kue d' Assas.

Ko mu je povedal Jean, po kaj sta prišla, je zatulil kipar:

— Niti za stotisoč frankov, niti za en miljou. — Kip, da bi ua pravil?.... Seveda, še to. še to! — Svoj kip sem mislil poslati na razstavo. — Ali vidite tam v kotu ono grcbljo? — Sam sem ga,raz bil na ti»oč koscev.

— Toda vseeno....

— Ne, ne. — Tristo hudičev ne! — Kaj me pa tako gledate gospod Gaussin? Ali sem se morda postaral?

In možak se je bil res v par dhcvih tako zelo postaral, da "bi ga skoraj ne poznal. — ln zakaj vse to? — Cousinard, njegova lepa ljubica, mu je ušla.

— Ali veste s kom? — Z mojim preddelaveem, ki je tele v pra vem pomenu besede. — Toda. toda, star je šele dvajset let.

S3-1

Zatem se je nekoliko pomiril iu vprašal:

— Kaj pa Fnnnv? — Ali je še vedno pri vas?

— Ah, uboga Fannv. — Midva ne bova dolgo časa živela paj.--

— Torej boste odpotovali 1

— Da. odpotoval bom. — Prej se bom pa še oženil. Kipar se je na ves glas zakrohotal:

— - Imenitno! Izvrstno! — Le maščujmo se nad babami! — vrži jo. pusti jo! — Nikoli ji ne boš mogel storiti toliko slabega likor je že ona slabega storila.

Tedaj se je ojuuačil stric Cezar:

— Poglej ga. gospoda, on se ne cmeri tako kot se ti. Jean je nekaj ugovarjal iu omenil Alieo Doree, ki st

la zastrau Decheletta.

sku-

Za ko-

HARMONIKE

POZOR!

Podpisani prodam svoje posestvu. to je hišo s tremi stanovauji ^^ _kakxfiuckoU Trste Izdelujem ta in kletjo. Hiša je stara šele osem ¹ paprarljam po najnižjih cenah, a de b.-t iu j«- pozidana iz cementnih ^llo trpežno tn zanesljivo. V poprave bloksov. Vsako stanovanje ima'"unseljlvo vsakdo pofilje. ser kis it

--- ■ . - - 'nad 18 let t tikaj v tem poslu ln sedaj

svoje strauisce m za vse sKupa, jc ^^ ^^ _{domiL v} ^^ j

ena kopalna soba. Hi~a lezi blizo _TZamcm konjske kakor t se druge ' katere še v s'abih časih harmonike ter računam po dela ka !

ua daljni L

NAZNANILO IN PRIPOROČILO.

Cenjenim rojakom v West Virginia iu Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiska] naš zastopnik

tovarn, katere še v s'abih cas prilično dobro obratujejo ponoči korfino Vdo sabteva

brea

! iu podnevi. Vožnja v Milwaukee i vpraiaaj.

po

7 minut, v krčmo pa

. . . (Tcrbovčev Tone je že popisal

bitje. — Ne bojte se. m umrla zastrau njega.... Toda Sappho..... _{nascUlin0i k}j_{er se poceili pi}j_e —

Seveda, najboljše bi bdo zan jo. če bi se usmrtila----Pa se ne bo. 3 centov pa jut. 1 Ta prilika stane

ker preveč ljubi ljubezen----Poglejte mene. — Ali mislite, da bom j~₂ S00. Polovico takoj in ostalo _Pa

jaz skočil skozi okno? — Ne. ne. niti v glavo mi ne pade.

— No. ali si zdaj pomirjen, ali si pomirjen ! — ga je vpraševal trie Cezar.

tane 1 centov, do tovarn je o— jc usmrti- _ini_{mit> v} ,„>1 bloka, v cerkcv|*g*

................... ,.„ bliže. ij.

— To je čisto nekaj drugega. — To je bilo zamišljeno, cmeravo Ti»i-hi»v.W Tone i,. nm.i^l to:

JOHN WEN ZEL. •2nd 8t, Cleveland. Obte

(Dalje prihodnjič).

na obroke. Jaz nameravam odpo-| tovati v jesen v državo Missouri, 11a farmo. Za podrobnosti pišite, na lastnika: .

izvedel za naslov av<ij--<;a prijatelja ŽIM CESTA. Pred L> in pol leti je bil na Yukon. Pa., in potem je šel v Pittsburgh. Pa., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, če kdo ve njegov naslov, naj ga mi javi. O11 je 10-

Kdo je za kulturo?

Zanimivo stvar smo brali v nekem listu. Kmetje v okolici solin-ki. kjer je bilo starodavno mesto Salona, so se zavezali, da bodo v petih letih delali nekaj dni zastonj za novo poslopje, v katerem se bodo ohranile starinske najdbe ondotnega kraja. Ti hrvatski kmetje pač- niso sovražni kulturi in imajo za napredek stariuarstva več vneme, kakor vlada, ki noče ničesar storiti. Pa naj povedo kaj takega Nemci ti nemškem ljudstvu!

Pogovor.

Hči: Obožava me ta dobri mož!

Mati: To Še ni nič, dokler te ne poroči!

Rumunske izgube pri Tutrakanu.

Polkovnik Morath, vojaški kritik. je v "Tageblattu skalkuliral — kot se poroča iz Berlina — da so imeli Kumunci pri padcu Tutra-kaua nič manj kot fc>0.000 izgub.

Pesem.

Po narodnem motivu. — Zdenčau

Kaj ste me po sili

možu zaročili, starcu šestdesetih let.'

Ženina »lenari

bili vam so mari:

sam denar še vam .p_- s\ v

Nehajte zdaj. mati. nad menoj jokati, kaj vam jc solzno uko

Mar se veselite.

tisoče dobite.

ker sešlo se je tako!

Očka ljubeznivi, tisoč iu dve njivi ste dobili zame. ne.'

Take pač kupčije drug ne naredi je — kaj, če meni .srce mre:

Srčna bol se zabi. a denar se rabi. ker zdaj časi so slabi.

In zato dobila — da bi vam zročila — od moža sem spet dari:

Dajem vam solz ice, ki teko na lice. jadno dajem vam srce!

Dam vam tožbe tihe. dam vam srčne vzdihe, svoje dajem vam gorj !

Dr. KOLER,

638 Penn Ave., Pittsburgh' Pa

;r»i:;

s

Dr. Koler naje>ta re ;<">i slo venski zdravnik, S I) e r i J al i s t v Pittsbnrpliu, ki ima ISIetno prulieo v zdravljenju tajnih mo ških bolezni. Sifilis ali zo-„ strupi jen je krvi J

____Ž' zdravi s glasovi- ¹

tim 60S7 ki jja Je izumel dr. prof. Erllib Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izcistil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen po neleze.

Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per In tudi vse druge posledice, ki Tsa-Stnnejo vadi izrybljivanja sami ca sebe.

Eusenje cevi. ki vodi i:; mehurja ozdravim v kratkem času, llydrocelo ail kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.

Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s goto-vojstvo.

Reumatizam. trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In druge koine

bolezni, ki nastajejo vsleu nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.

Anton Skrbish, lianiard Ave., ('udahy. Wis.'

i !{$-:>:$—1»)

Oenarne pošiljatve za ujet-oike v Rusiji in Italiji.

roin Italijan. — Louis Metelko. Homer City, Luzerne Co., Pa. |(1!)-'J1—!>)__

IŠČE SE

— 100 drvarjev za delali drva v se-j vernem Michigauu. Lep gozd.

Mr. Janko Pleško,

ki jc pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati

Dobre'tozadevna potrdila. — Upati je,

Labko se pošlje denar sorodni com, prijateljem in znancem, ka seri se nahajajo ▼ ujetništva ? ftusiji ali Italiji. Potrebno Je, ka-4ar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikov* dopisnica i &]J pismo ln se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.

Ako nameravate poslati denar a jetniku, pošljite ga takoj, ko tprejmete njegov naslov, ker ako tA odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem : mestu in ara ne mogli aročitl denarja.

TVRDKA FRANK SAKSER,

82 Cortlandt St., New York, N. Y.

j Plača *1.:J0 od klaftre. kamne, prijazna okolica, saj t L' pri:

Charcoal Iron Company

of America, BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU

(6-9—5-10) Manistique, Mich.¹ BRATU!

\ pra- d_a j_nn bodo sli rojaki v vseh ozi-rih na roko.

M rednl&tvo.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR

(Notary Public) f GREATER NEW YORKXJ

ANTON BURGAR

t2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.

IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebe« nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije g!ed» datuma izkrcanja ali imena pamika.

Obrnite se sanpno na njega, kjer boste totoo in solidno po-

strelen!.

NAZNANILO IN FEIPOKO-ČILO.

Cenjenim rojakom v Clevelan |

iu, Ohio in okolici oasnanjamo, o*'»/<///j- .............................

i? jih bo obiskal nai potovalni j ----------- • • •

oastopnlk

POZOR ROJAKI l

N«Jn«P«fiBlj« -qatllo M Itmka tac. \ akor tudi ; mm maškm brke in br»do. Od t«g* mni!« trastc.io v

•tih tadnlb krunl troeti tn doicci Usj« kakor tudi ; ttoiklia krunl brki in bral« In nebodo ■ dp«d»li in Mfieli. Ernnttitem. koatibol ali tiguj« v rekah. Bosmb In t križa. ▼ o.<oih dneh popcluma or.dra, rim. rue. opekline, bala. tare. kruto in Krm te- t potne nosce kurje cieM. oieblin« r par dneb po-polnofn« oislr«nito. Kdor bi moje adravila br<>z uspeha rabil isn jamčim za S5'00. Pišite takoj po cenik, ki &z takoj poUjam zastonnj.

JACOB WAHOlO, 8702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio

Dr. LORENZ,

Specialist roofikib bolesnL

Ja> sem edlnl hrvaiko govon-S Specialist mošklti bolesnl v Pittsburgh*], Pa.

1>R. LORENZ. N1 Prao At. II. nadst. na oilee.

Uraduc are: tlueruo od 9. do-poldno do 8. ure zvečer. V petkih od 0. duftolne do 1!. iH>poldne.

Nedeljo od 10. dop. do 1!. por>oL

kateri je pooblaičen pobirati na* i roenino na nai list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter Udajati pravoveljavne potrdila valed cesar ga rojakom naj-topleje priporočamo.

Upravniitvo "Glas Nereda'*

HIŠE NA PRODAJ

tud)

Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.

"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oroptfii ali če so a njimi slabo ravnali

Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih sadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti sa državljanske listine.

Sorodniki naj bi čakali dovo-doale priseljence na Ellis Tf'wd ali pri Barge Office.

Oglasite se ali pišite: STATE DEPABTEMENT

OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Boom 2012.

Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od oeme do devete ore ■večer.

Urad v Buffalo: 704, D. 8. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in oh sredah od eedme do

llojiiki naročajte so na 'Tilas Naroda", največji slovenski dnetnik » Zdr. državah. ⁴ «f!l

nove na lahka odplačila, kakor

j prazne lote in farme.

Zsvaroianje prati ognju.

JOHN ZULICH,

1165 Norwood Kd., Cleveland, Ohio

Velika vojna mapa

vojskujočih se evropskih držav,

Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.

Za-luj jc milanT-rii i»*>pis koliko • bsvira k;ii».;t država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih k!«l:j i. t. d. V zalojri imamo tudi

STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50

VELIKO STENSKO MAPO. NA ENI STRANI ZJE DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.

ZEMLJEVID PRIMORSKE, XHANJSKE IN DAL MACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.

Veliki vojni atlas

vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.

Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.

Naročila i;i denar po^ljit-- na:

Slovenic Publishing Company

82 Cortlandt St., New York. N. V.

I

ifcifciiiiiiiiwawiiiiiwiriii

Kaj pravilo pisatelji, afeaJaU la flriavalkl • fcajlgl Barta ak

"Doli z orodjem^r'

Lev NikolajerM Tolstoj je pisal: Knjlao sem s fafltfss

fom prebral ln ▼ njej nadel veliko koristneje* Ta knjiga sale vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih mlalL

Friderik pL Bedanstodt: Odkar Ja umrla anl»a> Steal al kilo na sveta tako slama pisateljice kot Ja Bnttnerjava

P rat. dr. A. Dodel: *DoU a oroijem' Je pravo ogledalo aaOaaJ* ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebo ta pomisliti, da se bližajo človeštvu bol J a časi. Kratkomalo: eelo dobra knjiga.

Dr. Lod. Jakobovskl: To knjigo bi človek najrajis poljubil. V dno area me Je pretreslo, ko eem Jo bral.

Štajerski pisatelj Peter Beseggw plie: BadaJ mm t »>■ gosda pri Grieglacn ln sem bral ki^flgo a naslovom "Doll a orod-1em!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma la sedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ttvljeaja. Ko sem Jo prebral sem saielel, da bi sa prestavilo knjigo ▼ vas kulturne Jezike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bi Jo tadi v Šolah ne smelo manjkati Na sveta so družbe, Id razširjajo Svate Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, lu bi raridrjala te knjigo?

Hcsrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jia kdaj bral--

G. Neuaaann Mer: ^ To Ja najboljša knjiga, kar aa Jih «s* salt 1J cd Je, ki se borijo sa svetovni mir.

Haas land (na shoda, katerega Ja trna! lata 1880 v Berila«) t Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bem V sadil. Naj bi tudi ta knjiga Mila svoje apostoija. bi H! toj* fcriSemsvet ln učili vse naroda.

Hsirfnl alnhfaf DoaaJewsfel Ja rektf v asksai svojsm cot» m v poslanski zbornici: Saj Ja bila pred kratkim v puashnl knjig) •pisana aa pretresljiv način vojna. Knjf^e nI aaidaal aobea voja Ml strokovnjak, aobea drtavnik, pač pa prlproate Senaks Barta PL Suttaerjeva. Proalm Vas. posvetita par ar tema dela. MlalSss. «a as as ba aftda val aavMaval aa vojno, «a bo prebral ta kajlaa

Slovenic Pablishing Ca..

82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

, ! v-

s

J \

i _f ^:

Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, godbene Instrumente, kai«e itd., ali i*a kadar jiotrebujete aro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Upražanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.

Cenike, več vrst po&ljamo brezplačno. PlSlte ponj.

IVAN PAJK A CO.. Conemaugh, Pa., Box 328.

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS N A E O D A". [NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.

J