Drago Bajt
RTV v Ljubljani
MENCINGERJEV ABADON IN UTOPIJA
Mencingerjev Abadon ali »bajka za starce«, kakor je pisatelj podnaslovil svoje v mnogo-
�em zanimivo literarno delo, je osrednji spis slovenske utopi�ne proze. Zato ni naklju�je,
da se ga slovenska literarna veda, publicistika in esejistika lotevajo �e danes, zdi se celo,
da je ta�as �e bolj �iv kot je bil ob svojem natisu leta 1893, o �emer pri�ajo �tevilne raz-
prave in �lanki v zadnjih letih,' pa tudi ponovna izdaja romana.^ Vzroki za intenzivno na-
vzo�nost Abadona med zdaj�njimi slovenskimi preu�evalci in bralci ti�e v idejni, temat-
ski, vrstni in oblikovni ve�plastnosti romana; ta se prav zaradi vsestransko zapleteno se-
stavljenega ustroja vedno znova in nanovo aktualizira v zavesti sprejemnikov.
Vse na�tete vidike, s katerih �elimo pregledati Mencingerjevo delo, je mogo�e zreti tudi
z gledali��a umetni�ke zvrsti, ki v zadnjih desetletjih neusmiljeno in prav pogoltno sega
po vseh �lovekovih bivanjskih problemih, jih umetni�ko obdeluje z izredno mnogovrst-
nostjo postopkov in jih nato ponuja v spektakularni raznoobli�nosti. V mislih imamo zv-
rst znanstvene fantastike, ki je na podro�ju knji�evnosti v dobrih 50 letih posesala in pre-
oblikovala celotno utopi�no hterarno tradicijo, od anti�nega pustolovskega in fantasti�-
nega romana, prek klasi�ne morovske utopije, razsvetljenskega planetarnega romana,
predromanti�ne grozljivke in fantasti�ne novele, do antiutopije 20. stoletja. Mencingerjev
Abadon je z razgledi��a znanstvene fantastike kot posebne literarne zvrsti kaj hvale�en
predmet preu�evanja: osvetljen v najmodernej�em barvnem spektru znanstvenofanta-
sti�ne knji�evnosti in prelomljen v utrjeni problemski prizmi utopi�ne in antiutopi�ne
proze, nam poka�e prav spektakularno idejno, tematsko, vrstno in oblikovno razgrnje-
nost. Znanstvenofantasti�na literatura je kot laterna magica, ki nam ka�e pisano podobo
znanega Mencingerjevega romana z vseh poglavitnih zornih kotov: z gledi��a ideologije,
mitologije, znanosti in literarne umetnosti. j
1
Ideolo�ke sestavine Abadona so bile v sredi��u dozdaj�njih literarnih preu�evanj. Raz-
iskovalci so ugotovili, da Mencingerja zanimajo splo�na in posebna vpra�anja politike,
gospodarstva, vere, znanosti, tehnike, kulture, umetnosti in jezika v zadnjih desetletjih
19. stoletja. Mencinger je »konstruktivno posegel v re�itev najaktualnej�ih, te�kih in
usodnih vpra�anj, ki zadevajo mi�ljenje, �ivljenjsko usodo �love�tva vob�e, nas Sloven-
cev posebe: esteti�nih, socialnih, dr�avnih, narodnih, verskih, vzgojnih, politi�nih«, je pi-
sal Josip Tominec.-" �e prej je prvi urednik Mencingerjevih del ozna�il roman kot »ba-
jevno bodo�nost �love�tva, zlasti slovenstva." Malone enako je opisal Abadona tudi Ja-
kob Kelemina; »utopisti�na slika bodo�ega razvoja �love�tva«.' Janez Logar je na�tel pet
' M. Kmecl: Janez Mencinger kot me��anski ideolog, v zborniku: Kr�ko skozi �as, Kr�ko 1977, str. 207-215; B. Grabnar: Utopije in an-
tiutopije v slovenski literaturi 19. stoletja, »Ljubljanski dnevnik«, 18. 3. - 28. 3. 1978, ponatisnjeno tudi v knjigi: I^avri�na krila, izbor
slovenskih znanstvenolantasU�nih zgodb, TZS, Ljubljana 1978, str. 83-103: Z. Ferkolj: Utopija v slovenski prozi 19. stoletja. SR, �L
4/1978, str, 403-416.
2 »Iz slovenske kulturne zakladnice«, ZO, Maribor 1979.
3 Slovenski biogralski leksikon, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 94.
"* Izbrani spisi Janeza Mencingerja IV, SM, Ljubljana 1927, str. IV.
' O virih Mencingerjevega Abadona, »Ljubljanski zvon«, 1920, str. 396.
temeljnih ideolo�kih sklopov romana: razvoj svetovnega kapitalizma, napredek znanosti
in tehnike, pesimisti�ni �ivljenjski nazor slovenske akademske mladine, slovenske po-
liti�ne in kulturne razmere in strah pred proletariatom; na osnovi teh je razglasil delo za
programati�ni »manifest slovenskega liberalizma oziroma liberalnega katolicizma«, za
»ftlozolsko, zgodovinsko in dru�beno-politi�no poglobljeno literarno delo«.*' �e dolo�neje
je Abadona iz teh zornih kotov osvetlil Matja� Kmecl; zanj je Mencingerjeva »bajka za
starce« »vizionaren, luturolo�ki pretres morale in mo�nosti kapitalisti�ne dru�be proti
koncu 19. stoletja«, celo ve�, politi�na, tehnokratska in ekolo�ka vizija »stehnizirane in
zmehanizirane ... dehumanizirane dru�be 24. stoletja«.'
Mencingerjev Abadon je ideolo�kim razvidom ustrezno do�ivljal tudi razli�no naravnano
vrstno odrejanje. Za Antona Slodnjaka je roman predvsem »kritika dobe in dru�be«,* se
pravi kriti�en prikaz slovenskega me��anstva ob koncu 19. stoletja. Na tako pojmovanje
merijo tudi tisti avtorji, ki govore o Abadonu kot o »satiri�nem romanu« oziroma »sati-
ri�no dru�beno-politi�nem romanu«.' Ti so roman brali predvsem kot literarni odsev po-
sebnega slovenskega prostora in �asa, posnetek specifi�nega dru�benega ustroja in mi-
selnosti, ki ga ustvarja pisateljeva domi�ljija, usmerja in osmi�lja pa njegova ideologija.
Tako razumevanje namre� zahteva satiri�no delo: upodobljeni svet umetnine osvetli av-
torska idejna perspektiva tako, d^ postane docela jasno, kak�en ne bi smel biti realni svet,
v katerem je delo nastalo. Tako so Mencingerjev roman razumeli predvsem kot umetni�-
ko bolj ali manj prepri�ljivo, trdno in posre�eno zlitje konkretnega antiideala in abstrakt-
nega ideala, ki ga je mogo�e najbolje rekonstruirati iz avtorjevega svetovnega nazora. In
tako so nastali spisi, ki jih moremo povzeti pribli�no takole: Abadon izseva avtorjev idea-
lizem in optimizem, neomajno pisateljevo vero v slovenstvo, upanje v prihodnjo usodo
malega naroda, ki bo ostal vsemu navkljub pred �love�ko zgodovino in bogom, �e bo le
veren in nraven in bo ljubil boga in sebe kakor samega sebe. »Utopi�ni pogled v bodo�-
nost je �go�a kritika modernega pesimizma in materialisti�nega naziranja«, je pisal Stan-
ko Bunc.'" Iz podobnih razlogov je nastala tudi oznaka o Mencingerjevem »notranjem«
ali »pozitivnem« kr��anstvu, po katerem \e Abadon »evangehj pravega slovenstva«" in
»nova slovenska sinteza«.
Razumevanje Abadona kot �iste satire pa so vseskoz ote�evale druge sestavine romana,
predvsem fantasti�ne in utopi�ne. Na eni strani je vpiival na poimenovanje osrednji lik
Abadona, Gonobe ali angela pokon�evalca, »zlega duha la�i in prevare, licemerstva in
krivice« (Abadon, 206'^), ter njegove demoni�ne mo�i, na drugi popotovanja v �love�ko
preteklost in prihodnost ter prikaz prihodnje �love�ke dru�be in njene ureditve. Obojno
so doslej ve�inoma obravnavali kot izpeljanke satire, kot poseben avtorjev umetni�ki na-
�in, s katerim je idejno in tematsko jasneje izrisal nezdru�ljivost satiri�nega ideala in an-
tiideala. Povezovanje satire s fantastiko in utopijo pa je vsekakor mo�no vplivalo na
umetni�ke in ideolo�ke zna�ilnosti Abadona. Vpeljava peklenskega angela Apokalipse
je dala Mencingerjevemu romanu filozofsko poglobljenost, obenem pa mu je ponudila tla
za avtorski oblikovalni postopek, s katerim je okrepil satiri�nost dela. Podobno lahko re-
�emo tudi za utopi�ne in antiutopi�ne elemente v osrednjih poglavjih Abadona (VIL - X.
poglavje). Ti elementi, ki nas natan�neje zanimajo, dajejo Abadonu zna�ilno barvo uto-
pi�ne in antiutopi�ne proze.
Utopi�na knji�evnost konstruira podobo �love�ke stvarnosti, postavljene v drug �as in
drug prostor. Avtorjevi vzroki za to pisateljsko odlo�itev so sociolo�ke narave: �as in pro-
� Janez Mencinger: Zbrano delo U. DZS, Ljubljana 1962, str. 431.
' Janez Mencinger kot me��anski ideolog, v navedeni knjigi, str. 211.
^Zgodovina slovenskega slovstva Ul. SM, Ljubljana 1961, str. 293.
' F. Leve�, pismo z dne 6. 11. 1880; J. Mencinger; Zbrano delo II str. 423.
'»»�ivljenje in svet«, �t. 12/1938, str 180.
" Josip Tomin�eic; Izbrani spisi J. yiencingerja IV, str. XXX.
F. Vodnik; Janez .Mencinger Abadon, v knjigi: Ideja in kvaliteta, ZO, Maribor 1964, str. 74.
I" Navedki so iz II. knjige Zbranih del J. Mencingerja, Ljubljana 1962 (»Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«).
�tor, kjer �ivi, o�itno nista ustrezen zgled in spodbuda za ustvarjanje umetni�kih del. Av-
tor s pomo�jo literarne umetnine zbe�i iz �ivljenjske stvarnosti. To mu omogo�a domi�lija,
ki si zna izmishti ne�teto na�inov z a beg iz kletke konkretnosti. Beg v drug prostor in dru-
ga�en �as je v klasi�ni utopi�ni knji�evnosti navadno pojasnjen s spanjem, sanjami, bo-
lezenskimi blodnjami ipd. Znanstveno, se pravi realno verjetno in mogo�o utemeljitev ;
bega (iznajdba rakete, izum �asovnega stroja itd.) vpelje �ele sodobnej�a znanstvenofan-
tasti�na knji�evnost
Ta beg pa ni le beg iz neznosne pre�ernovske »�ivljenja je�e«, kjer gospodari rabljevski
�as. Je tudi umik pred fizi�nimi, psihi�nimi in mentalnimi mejami �love�tva, izmik neiz-
prosni �love�ki usodi, ki se izteka v smrt, prehod v stvarnost, kjer je �love�kemu posa- i
mi�niku in skupnosti podeljena nesmrtnost, neomejena modrost in spoznanje, nemotena
sre�a in neizmerno blagostanje. Tak umik iz �love�ke stvarnosti se je zgodovinsko izka-
zal za nemogo� ali pa vsaj pomaknjen v daljno prihodnost Zato so predvsem idejni pro- \
blemi utopi�ne knji�evnosti v primerjavi z realisti�no »nerealni«. Utopi�ni roman je spri-
�o tega postavljen v neposredno bli�ino mitolo�ke zgodbe, bajke, pravljice, legende, fan-
tasti�ne novele, idile ali pastorale. Od teh jo zmore razmejiti samo logi�na in znanstvena
verjetnost ali mogo�nost, ki pa obenem zahteva tudi rabo posebnih pripovednih postop-
kov in jezikovnih sredstev.
Najsplo�nej�e zna�ilnosti, odlo�ilne za nastanek in zasnovo utopi�ne proze, so razberlji-
ve tudi iz Mencingerjevega Abadona. Zasnova �loveka kot individuuma je skrajnje pe-
simisti�na, tako da prav zahteva izhod v utopi�ni dru�beni stvarnosti, ki so jo nekateri
raziskovalci zena�ih s »pozitivnim kr��anstvom«. �lovek je »zgolj mete�, ki v njem go-
maze brez�tevilne strasti in bede: kaos, ki v njem brodita eros in antheros - ljubezen in j
�rt« (87). �e huje: �lovek je »samo atom�ek iz tega kaosa ... Ljube� roditi, �rte� moriti - j
to sta te�aja, ob katera se su�e delo in nedelo Zemljanov!« zatrjuje Abadon (prav tam). ;
Ni torej �udno, da je dru�ba ljudi neznosna dru�ba �love�kih volkodlakov in vampirjev, ■
ki pijejo �loveku kri �e po smrti, dru�ba »vol�jih bratodercev« (105). Zato Samorad Ve- ;
selin z veseljem sprejme Abadonovo ponudbo, ki ga doleti v spanju, v tem »prestanku '
neprestanega trpljenja«, »pozabi samega sebe«, »pretrgljaju ve�nosti« (92). Rade volje i
sklene z njim pogodbo, ki mu obljublja premagati prostor in �as, videti preteklost, seda- i
njost in prihodnost, prese�i nezmagljive meje �love�kega telesa in razuma. Abadon mu S
obeta in tudi da nevidnost, mo�nost lo�enega �ivljenja duha in telesa, nesmrtnost Cela :
vrsta iznajdb in odkritij v Mencingerjevem romanu slu�i premagovanju �lovekove bi-
vanjske zamejenosti, razumljene pri tem »bohinjskem Herodotu« kot kazen za izvirni
greh (»Segh smo po prepovedanem sadu spoznanja in zatorej smo pahnjeni v prekletstvo
in pregnanstvo« - 163). Najprej je tu Abadonov obro�: »S tem obro�em si neviden, ne- j
sli�en in netehten, kadar ho�e� in dokler ho�e�; slu�al bo moje ukaze in te nosil, kamor
pore�e�; odpiral bo gore in zaklade, pa tudi misli in usta ljudi, da bodo vpri�o tebe govorili
�isto resnico; z njega pomo�jo bo� videl v vsako daljo skozi temo in zid« (94). Podobne
lastnosti ima tudi zdravilo slovni�arja Slovogoja: »�udovite kapljice in zvari, katere je iz- !
umljal za izbolj�evanje in podalj�evanje �love�kega �ivljenja... povzro�ajo, da �lovek j
vidi in spozna �loveka na miljo, lo�i z vohom jeklo od �eleza, sli�i pretakanje sokov v rast- j
linah, zapomni si za ve� dni celo polo �tevilk in besed, ve� dni zdr�i brez hrane in spanja«
(132). Ta sok iz ro�e mogote, s katerim se hrani poslednji Slovenec v votlini Bogatina, je
kakor »modrijanski kamen, ki spremeni navadni prah v zlato.. . �love�ko �ivljenje po-
dalj�a za nekaj stoletij« (235). Tudi vsi drugi izumi in iznajdbe v romanu slu�ijo begu iz
lastnega telesa, begu pred soljudmi in dru�bo, begu v druga�no �ivljenje in druge razse�-
nosti: nao�niki, ki dajejo vpogled v �love�ko zgodovino, lete�i ljudje, umetna hrana iz lesa j
in prsti, »stol o�ite spovedi« - nekak�en elektromagnetni detektor la�i, ki omogo�a branje \
mish pri zasli�anju, zdravilo proti staranju itn. i
Vse te realije, ki navadno sodijo v klasi�ni repertoar fantasti�nega romana ali pravljice,
so pri Mencingerju slu�abnice satire. Abadonovi pripomo�ki Veselinu Sam�radu omo-
go�ijo dvig nad »vol�je bratoderce«, ki �aste le zlato tele. Breztelesne o�i duha mu olaj�ajo
»samovid« celotne �love�ke zgodovine v ve�nostnem trajanju. »Du�a je neumrjo�a h�i
ve�nosti, a �ivot je minljivi sin �asa«, beremu v Abadonu (137). V tem aforisti�nem stavku
je izra�ena idejna napetost med ideaiom in antiidealom satiri�nega dela, napetost med
»notranjim« in pozunanjenim kr��anstvom, ki se sprosti v ambivalentnem smehu skoz
solze in navsezadnje ustre�e avtorjevemu namenu - »priti skozi la� do resnice ... kakor
skozi temo do lu�i« (169).
Tej avtorski idejno-umetni�ki te�nji slu�ita v romanu tudi znanost in tehnika, sploh vsa-
ko racionalno spoznavanje. Dvojnost med duhom in telesom, mishjo in snovjo, poduhov-
Ijenim in materialnim svetom ni izra�ena samo v opozicijah notranje/ zunanje kr��an-
stvo, »vol�ji bratoderci«/ slovni�ar Slovogoj, neumrjo�a h�i ve�nost/ minljivi sin �asa,
»na�a znanost brez srca (doctrinis nostris sine corde)/ »o�i srca« - temve� tudi drugje, v
opozicijah spodaj/zgoraj, tla/nebo, zemlja/vesolje, tema/svetloba (»Spodaj se razprostira
�rna tema, zgoraj pa se leske�ejo zvezde v �udoviti, Samoradu do sedaj neznani svetlobi«,
112-113). Vsevedni in vsevidni Abadon obljublja Samoradu »druge in zopet druge pre-
osnove teh na videz samogibnih in za milijone vekov namenjenih son�nih skupin v pro-
stora brezkon�nosti... Marsikatera zvezda, katere lu� ti danes miglja tako �arko, ugas-
nila je �e pred tiso� leti in se je razdrobirila; in koliko novih svetov kro�i po brezmejni
prostranim, katerih lu� do sedaj ni dospela do svetovne drobtinice, katero imenujete
Zemlja« (115). »Zabave vede in spoznave« (342) dvigajo �loveka »nad te�njami in mar-
njami povpre�nih �love�kih hodni�njakov in krtinoplezal�kov« (342) - prav tako, kot
»ladnjica, ki je s konopcem pripeta pod zrakoplov« (112-113), dvigne Samorada Veselina
v zra�ne vi�ave. �etudi imamo v Abadonu �e celo vrsto tehni�nih izumov, nastalih na
podlagi znanstvenega spoznavanja (npr. ustekleni�eni plini, diamanti iz lipovega oglja,
stisnjena elektrika, primitivni TV aparat, ceneno kurivo iz vode in son�nih �arkov ipd.),
pa je o�itno, da Mencinger ni ne zagovornik duha Velike Azije, ki prisega na »vesoljni
napredek« in »matemati�no gotove podatke statisti�ne vede« (322), ne prista� Slovogoja
in njegove »znanstvene« slovnice, ne navdu�enec nad Rudovarjevo kemijsko tehnologi-
jo, ki vodi v totalitarno tehnokracijo. Mencinger v Abadonu ni ustvaril trdne in pre-
pri�ljive podobe utopi�ne dru�be s pozitivnim predznakom. Z nekaterimi realijami uto-
pi�ne knji�evnosti in modeme znanstvene fantasti�ne knji�evnosti je le satiri�no preob-
likoval znane, �e iz antike izvirajo�e mite o bla�enosti, sre�i in popolni svobodi, dodal in
celo groteksno transformiral pa je �e tradicionalne mite (npr. mit o �rtomiru). Mencin-
gerju se je skoz Samoradove o�i pokazala »svetovna zgodovina kot svetovna sodba«
(118), ne pa kot znanstveno zasnovan dolgoro�ni proces, na katerega namiguje s para-
doksnim aforizmom: »�e ho�e� sre�no �iveti, dobro vzgoji svojega - deda« (157-158). Pod
vplivom evropske duhovne in zgodovinske sku�nje njegovega �asa utopi�na dr�ava (»ro-
dovit gaj« po Mencingerjevo) ni bila ve� mogo�a, celo v umetni�ki domi�ljiji ne. Tehnika
in znanost nista bili ve� zvezdi vodnici v sre�o, svobodo in popolnost de�ele, kjer se cedita
mleko in med, se pravi de�ele, ki je ni, temve� dvojno pogubna pot: prvi� pot v tehnolo�ki
pekel tovarn, ki jih razkazuje Abadon Samoradu Veselinu v IX. poglavju, in drugi� pot
v militaristi�ni pekel aziatske Evrope, ki jo popisuje v X. poglavju duh Velike Azije. Slo-
venija 24. stoletja za Mencingerja ne more ve� biti nikakr�en utopi�ni paradi�, kjer sta
duh in telo zlita in dokon�no pote�ena, temve� antiutopi�no kraljestvo kovinskih elek-
trarn ob Bohinjskem jezeru in veUkanskih obzidanih delavnic v Labodski doHni, kjer je
delitev fizi�nega in umskega dela speljana do kraja, kjer je �lovek postal stroj brez lastnih
mish. Evropa prihodnjih stoletij pa je diktatura »�love�kega vladarja boga... neumrjo�e-
ga, vsevedo�ega in vsemogo�ega« (309). »Sedaj je vzela dr�ava vse delo v roke«, beremo
na strani 277. Utopi�no enakost, sre�o in svobodo v popolnosti je nadomestila an�uto-
pi�na »popolna nesvoboda« (289). »Nih�e nima pravic, vsakdo ima samo pokor��ino, za-
torej smo pa tudi vsi enaki in dr�avna oblast razpolaga z na�im �ivljenjem in z na�o smrtjo
popolnoma svobodno« pravi duh Velike Azije (315). Mencingerjeva prihodnja Evropa je
zna�ilna antiutopi�na »dr�ava na temelju materializma in robstva« (318), prav taka pa je
tudi Slovenija 24. stoletja, ki jo Samorad ozna�i za »gabno kobili��e« (289). Povsem ust-
rezen je torej Truhlarjev opis tega dela Abadona: »sanjski prikaz bodo�e dr�ave strojev
s �lovekom-strojem«.'"
Samorad Veselin, ta nesre�ni »narobe-�rtomir« (330), je torej postavljen pred dejstvo:
utopi�na dr�ava ni mogo�a, antiutopi�na pa je �e stra�nej�a skupnost »vol�jih bratoder-
cev«. To dokon�no potrdi duh Velike Azije: »Dolgo�asna bla�enost... je zgolj negacija,
vedno zatajevanje samega sebe ... tragikomedija, ki se igra na odru �love�ke zgodovine«
(342). Samorad lahko izre�e samo �e dvome�e faustovske besede: »Zgolj pred ugankami
strmim in sam sebi sem najve�ja zastavica« (362). Po teh besedah sodi Mencingerjev ro-
man v tisti tok antiutopi�ne proze, ki postavi na glavo morovsko tradicijo in dose�e vr-
hunec v treh romanih 20. stoletja: Zamjatinovem Mi, Huxleyevem Krasnem novem "svetu
in Orwellovem 1984.
S tem je �e enkrat opredeljena in tudi dokon�no razre�ena avtorjeva ideolo�ka naravna-
nost satiri�ni ideal, ki se je posku�al zasnovati na na�in utopi�ne realnosti, se je zlomil
in spremenil v antiutopi�no stvarnost, t. j. v antiideal satire. Ker pa se satira brez svojega
pozitivnega protipola spremeni v navadno dru�beno-kriti�no reahsti�no prozo, je torej-
razumljivo, �e se na tem mestu kon�a tudi Mencingerjev Abadon: celotno dogajanje se
izka�e za »pojav �udne bolestne blodnje«, za �kodljivo posledico branja knjig, teh »izrod-
kov kipe�ih mo�ganov in negodnega slavohlepja na�ega nervoznega veka« (395, 396). S
tem je, mimogrede re�eno, omogo�ena tudi bral�eva katarza, saj je fantasti�ni element, ki
je vdrl v Samoradovo �ivljenje na za�etku pripovedi, zdaj odpravljen. Konec Abadona po-
novno sih tudi hterarnega raziskovalca, da upo�teva pri preu�evanju interakcijo satiri�-
nih, fantasti�nih, utopi�nih in antiutopi�nih elementov, ki �ele skupaj in hkrati zasnav-
Ijajo Mencingerjevo literarno delo v njegovi ve�plastnosti in mnogoh�nosu.
Po vsem tem ne moremo ve� dvomiti, da so miselne prvine utopi�ne in antiutopi�ne pro-
ze, preobhkovane zaradi samosvoje povezanosti s prvinami literarne satire in fantastike,
ena od temeljnih zasnov Mencingerjevega Abadona. Miselna izhodi��a, ki jih ponujata
omenjeni prozni zvrsti, so v romanu tudi na tematski ravni ustrezno raz�lenjena. V sre-
di��u je tema prihodnje dru�be, zajeta v model avtoritarne dr�ave (Velika Azija, Slovenija
24. stoletja). Iz osrednjega tematskega str�ena izhaja �op motivnih nastavkov: vpra�anja
poh�ke, ekonomike, kulture, umetnosti, filozofije, religije, izobra�evanja in vzgoje, zna-
nosti in tehnike. Znanost, »zabave vede in spoznave«, kot pravi Mencinger, \e v Abadonu
upodobljena kot svetopisemski zh duh iz Janezovega razodetja, kot zvezda, ki je padla na
zemljo. V sodobni znanstvenofantasti�ni literaturi je zasnavljajo�i element, ki usmerja
ideolo�ke, tematske, zvrstne in oblikovne sestavine, v Abadonu pa je negativno oprede-
ljena prvina, »zgolj neurejena zbirka odlomkov brez notranje zveze« (123-124), kot taka
pa poglavitni povzro�itelj zla v prihodnji �love�ki dru�bi. Ve�ina tehnolo�kih in znan-
stvenih vpra�anj, pa naj gre za Slovogojevo jezikoslovje v naslednjih 500 letih ah za Ru-
dovarjevo kemijo ah za elektrotehniko v Sloveniji 24. stoletja, je prikazana izrazito sa-
tiri�no, kot antiutopi�na komponenta par excellence. Le redke tehni�ne realije so v Men-
cingerjevem romanu zakonita sestavina prihodnje dru�be, kakr�no si zami�lja avtorski
ideal: elektri�na energija, ra�unalnik v Alpah (»sredi��e elektri�nih zvez ... veliko hra-
'* v. Truhlar: »Notranje jir��anstvo« v Mencingerjevem Abadonu, v knjigi; Do�ivljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Ljubljana
1977, str. 41,
nili��e listin in elektri�nih posnetkov«, 302), telepatija, predelava neuporabnih snovi in
ljudi, lete�i ljudje. »Obleka jim je od ko�, pokrivalo gobov klobuk, obuvalo lesene cokle.
Ob ledju imajo pripete velike perutnice, katere premikajo z nogami, na hrbtu nosijo pri-
vezano torilo, v katerem je nabrana stisnjena elektrika, gonilna sila za peruti.. . Roke pa
imajo proste, da lahko urejajo silo elektri�nega toka; in s tretjo, krmilu podobno perutnico
ravnajo smer svojemu pozra�nemu plavanju« (269). Znanstveni motivi, ki so v sodobni
znanstveni fantastiki postali obi�ajni, so pri Mencingerju prikazani v satiri�nem in an-
tiutopi�nem kontekstu, tako tudi literarni lik demoni�nega znanstvenika, kemika Rudo-
varja. Zanimivo bi bilo tudi prebrati Abadona z o�mi futurologa, narediti torej primerjavo
med umetni�kimi realijami romana in �ivljenjskimi realijami 20. stoletja. J. Tomin�ek je
s tega vidika primerjal Mencingerjevo videnje prihodnje vojne s prvo svetovno vojno in
ugotovil, da je Triglav v resnici postal nagrobni spomenik Slovencev."
Po vsem tem ni te�ko re�i, da je Abadon splet najrazh�nej�ih vrstnih prvin, nekak zvrstni
kri�anec. To nedvomno ka�ejo tudi dozdaj�nje vrstne opredehtve Mencingerjevega dela,
ki razodevajo nelagodnost in zadrego raziskovalcev. Jakob Kelemina in Boris Paternu sta
ga ozna�ila za »filozofski roman«;" Josip Tominec za pedago�ko, didakti�no in tenden�-
no »razpravo«, za »vzgojnodru�abni roman«;" Janez Remic za »esejisti�ni roman«;" An-
ton Slodnjak za »fantasti�no, pravzaprav sanjsko pripoved« in »vzgojno povest«;" Janez
Logar za »satiri�no dru�beno-politi�ni roman« in »groteskno satiro«;^" Stanko Jane� za
»fantasti�no utopijo«;^' Janko Kos za »utopijo s fiiozofsko morafisti�no tendenco«;" Jo�e
Poga�nik za »aiegori�no in morahsti�no zasnovano besedilo« in »utopijo«;" Matja�
Kmecl ga je uvrstil v »intelektualno alegorizirano pripovedno prozo«;^'' Zdenka Ferkolj
pa je osrednja �tiri poglavja Abadona (VII, VIII, IX in X) ozna�ila kot »antiutopijo«." Vr-
stno hibridnost je na�a hterarna zgodovina razlagala ve�inoma z razli�nimi tujimi, nadvse
raznovrstnimi pripovednimi zgledi ali celo vplivi (Sveto pisnno, Rabelaisov Gargantua in
Pantagruel, Cervantesov Don Kihot, Klopstockova Mes;;ada, Lesageov Obuti hudi�, Cha-
missov Peter Schiemihl. Goethejev Faust, Mickiewiczev Pan Twardowski, Shopenhauer-
jevo delo Pamrga in Paralipomena, Bellamyjev Pogled v preteklost, 2000-1887 in �e precej
manj pomembnih del), pa tudi z doma�o utopi�no in antiutopi�no tradicijo (Stritar, Trdina,
Tav�ar, Mahni�, �ubic, Topori�). Z. Ferkolj antiutopi�nost Abadona izpdjuje iz avtorjevih
svetovnonazorskih pogledov (»liberalisti�no me��ansko prepri�anje /Mencingerju/ ne
dovoljuje absolutnega pesimizma«") in iz zvrstnih zakonitosti (»utegne biti/Abadon/po-
sledica specifi�nega aktualiziranja evropskega modela utopije v slovenskem prostoru«^').
�e ostajamo pri literarnih zakonitostih utopi�ne in antiutopi�ne proze, opazimo tudi pri
Mencingerju zna�ilne motivacijske, pripovedne in oblikovne postopke evropskih vzor-
cev. Sanje so tak pogost motivacijski postopek, saj �e same po sebi vodijo v druga�no �a-
sovno-prostorsko realnost dela. Mencingerjevega Abadona, natan�neje osrednjo zgodbo
romana motivirajo sanjske blodnje, ki jih povzro�i bolezenska vro�ica po �ude�ni re�itvi
Samorada Veselina iz valov. S prenehanjem teh blodenj, z ozdravitvijo, je konec tudi os-
'5 Gle] J. Tomin�ek, Predgovor v knjigi: Izbrani spisi J. Mencingerja III, SM, Ljubljana 1922.
O virih Mencingerjevega Abadona, str. 396; Slovenska proza do moderne. Lipa, Koper 1965, str. 115.
Izbrani spisi J. Mencingerja IV, str X.
I" Ob Mencingerjevi lOO-letnici, »Mentor«, �L 25/1937-38, str. 179.
'^Zgodovina slovenskega slovstva III, str. 295, 297.
^"'J. Mencinger, Zbrano delo H, str. 431.
^' Zgodovina slovenske knji�evnosti, ZO, Maribor 1957, str 311.
Pregled slovenskega slovstva, DZS, Ljubljana 1974, str, 152.
^' Zgodovina slovenskega slovstva IV, ZO, Maribor 1970, str 178.
Janez Mencinger kot me��anski ideolog, str. 215.
" Utopija v slovenski prozi 19. stoletja, str. 413.
26^ 27 pray tgu^
rednje zgodbe; v okvirno pripoved (ljubezenska zgodba med Cvetano in Samoradom) po-
se�e �e sam pisatelj kot katarzi�ni deus ex machina. Tak poseg je v evropski utopi�ni li-
terarni tradiciji pogosten, saj se avtor dela �esto izdaja za najditelja, redaktorja ali izda- j
jatelja najdenega rokopisa in podobno. j
Dogajanje ali zgodbo utopi�nega dela omogo�a popotovanje v prostoru in �asu. Tako po- {
potovanje je temeljni zgodbeni str�en Abadona. Pripomo�ki in slu�abniki Gonobe omo- j
go�ajo neznansko hitro gibanje glavnih junakov skozi zrak nad vso zemeljsko kroglo in j
pripomorejo k pripovedni atomsferi, tistemu, �emur pravi J. Kelemina »mednarodno oz-
ra�je«.^* Prizori��a v romanu se bliskovito menjavajo: Kr�ko-brezi�ko polje, Ljubljana,
Zagreb, Dunaj, Beograd, Monaco, Indija, Mont Blanc, Pariz, Sljeme, Ljubljansko polje, spet
Ljubljana, Bogatin, Labodska dolina, �e enkrat Pariz, �vica, hrva�ko Zagorje, Niagarski
slapovi, Chicago in �e kaj. Prostorsko menjavanje prizori�� je povezano �e s �asovnim: \
junaki z duhovnimi o�mi poleg sedanjosti gledajo tudi preteklost (stari Babilon in Mezo- '
potamijo) in prihodnost (poru�eni Pariz, grobi��e Zahodne Evrope, Slovenijo od 22. do 28. j
stoletja, prihodnji Zagrel), bodo�o Evrazijo in Kitajsko). Ta nadprostorski in zunaj�asni j
polo�aj junakov je pripraven za sporo�anje avtorskega glasu, posebej zaradi distance, ki 1
omogo�a ob avtorski vsevednosti ugledovanje razli�nih problemov v njihovi splo�nosti ^
in univerzalnosti.
3
Utopi�na proza ima �ibko zgodbo; niz dogodkov, ki sestavljajo pripoved, je kratek, slabo 1
povezan in motiviran. Pri Mencingerju opa�amo to povsod, kjer ne gre za realisti�no pri-
povedno satiro. Abadon je ponajve� nabirek dialogov in monologov, redkeje debata ali
diskusija o razli�nih, predvsem dru�benih in eksistencialnih problemih �love�tva. Mar-
sikatera pripovedna enota Mencingerjeva romana je prej filozofski disput, politi�ni trak- j
tat ali sociolo�ka analiza, kot pa umetni�ko poglobljena fabulativna slika. Prav to je vzrok'
za literarnoteoreti�ne ozna�be, ki so roman postavljale v okro�je intelektuahsti�ne, mo-
rali�ne, didakti�ne in tenden�ne knji�evnosti (Tomin�ek, Poga�nik, Kos, Kmecl). Skoraj ^
vsi raziskovalci Abadona so poudarjali shematizem romana, njegovo »doktrinarnost«.^' ■
France Vodnik je to lastnost natan�no opisal �e leta 1928: »miselni element �e vedno pri- '
vzema prvenstvo na �kodo �ustvenih emocij«; »vsa snovnost slu�i samo idejni interpre- '
taciji«; »�lovek iz apriorne idejne zasnove v bistvu brez psihologije in sociologije«; »ti-
pi�na �love�nost«; »bolj ideolo�ko kakor pesni�ko delo«; »fragmentari�ni na�in podaja- j
nja«; »dialog v slu�bi idejne interpretacije« itd.'" Tomin�ek ga je pri�tel h »konstruktivni j
beletristiki«." Ferkoljeva pa je shematizem Abadona opisala z gledali��a pripovedoval- 1
�eve vloge v romanu, pri �emer se je delo izkazalo za dvojevrstno besedilo, sestavljeno j
iz literarnih (epskih) in neliterarnih ali obliterarnih (neepskih) strukturnih enot. Slednje j
so zna�ilne za osrednja poglavja Abadona, v katerih imata dialog in monolog predvsem j
informativno vlogo." Vse to se ujema s povedanim mnenjem, da je Abadon tako v idejnem i
in motivnem kot v vrstaem in oblikovnem pogledu kri�anec, zapleteno, neenotno in kon- J
glomeratno literarno delo. Le tako si lahko razlagamo raziskovalne zadrege v zvezi z vr-1
stnim poimenovanjem." '
Pripovedna konstruiranost utopi�nih del se je v evropski literarni tradiciji izkazala za t
najbolj nevarno in usodno, saj je povzro�ila, da so zve�ine vse literarne utopije zgubile i
polo�aj besednih umetnin. Pripovedna zgrajenost utopi�nega romana, izpeljana iz ideo-
lo�kih predpostavk, je namre� razlog za dokaj�njo umetni�ko zastrtost literarnih sestavin,'
vzrok za stihzacijo, tipizacijo in �ablonizacijo hterarnih likov in podobno. Kajti utopi�no '
o virih Meticingerjevega Abadona, str. 396.
^'I. Grafenauer, Zgodovina novej�ega slovensiiega slovstva 11, Ljubljana 1911, str. 452.
'°7. Mencinger Abadon, v nav. knjigi, str. 75-76.
" Slovenski biogralski leksikon, 5. zv,, str, 94,
Glej Z, Ferkolj: Problem in vloga pripovedovalca v Mencingerjevem Abadonu, B eksplikacija, Filozofska fakulteta, oddelek za sve-
tovno knji�evnost in literarno teorijo, 1976,
" Treba je re�i, da vrstni status Abadona �e ni dokon�no re�en. Ve�ina preu�evalcev poimenuje delo kot roman.
literarno delo je predvsem avtorjeva miselna konstrukcija, ki ne po�iva na posnemoval-
skih literarnih shemah. Utopija ni nikdar posnetek realno obstoje�ega sveta, temve� mo-
del realno nabivajo�e, vendar logi�no mogo�e irealne stvarnosti. Verjetno se je tudi Men-
cinger tega zavedal, o �emer pri�a prav hibridnost njegovega Abadona. Tisto, za kar je bil
kot literarni ustvarjalec prikraj�an ob utopiji in antiutopiji, je sku�al nadomestiti s fan-
tastiko, satiro, grotesko, celo s prvinami pravljice, pustolovske povesti in kriminalne
zgodbe (npr. epizoda o uboju z dinamitom). Samo tako je nastala »kolikor tohko resni�na
povest« (334-335). �ele kri�anje razli�nih prvin je potemtakem ustvarilo roman, ki bi mu
lahko rekli satiri�na utopija ali antiutopi�na satira, roman, ki je postal temeljnik poznej�e
znanstvenofantasti�ne proze na Slovenskem.