logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
Štajerski Ptuj, četrtek, 10. aprila 2003 letnik LVI . št. 14 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 GOSPODARSTVO Terme Ptuj se širijo Stran 4 MARKOVCI Sporna črnogradnja Stran 3 INTERVJU Dr. Štefan ČELAN Stran 5 ORMOŽ Radio pred kolapsom? Stran 3 ŠPORT Odstopila dva člana UO Stran 27 «L NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! - /fs/l. PERILO DOMINO,PTUJ KOPALKE [RILO DOMINO, PTUJ • um TRSTENJAKOVA 5 KOPALKE Helena Glažars.p. Obvestila Ptuj, v soboto, 12. aprila 2003 bo zaradi kolesarke dirke, ki bo potekala skozi Ptuj, popolna zapora naslednjih ulic: Mestni trg, Miklošičeva ulica, Lackova ulica, Novi trg ter Slomškova ulica. Popolna zapora ulic bo trajala popoldan od 14. - 21. ure.Vse udeležence naprošamo, da strogo upoštevajo prometno signalizacijo in navodila policistov ter rediteljev ob tekmovalni progi. Leskovec, jutri (11. aprila) bo ob 19. uri v Leskovcu razprava o problemih, ki jih na to mejno območje prinaša izvajanje SOPS-a, obmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ter bodoča schengenska meja. Na razpravi bodo sodelovali predstavniki policijske postaje Podlehnik, Policijske uprave Maribor, Upravne enote Ptuj ter predstavniki države. Želja občine in občanov je, da bi mejni prehod Le-skovec uvrstili med mednarodne mejne prehode. Občani, pridružite se jutrišnji razpravi! rg, jb Foto: Črtomir Goznik Tudi ~astnega pokrovitelja letošnje razstave, predsednika DZ Boruta Pahorja, je zanimalo, kakšen kruh pečejo slovenske kmetice. Debelejši kot bo, bolje bo tudi za državo ... Ptuj . Podpis pogodbe o varovanju podtalnice V enem letu do dokumentacije V ptujski Mestni hiši so se prvega aprila sestali župani štirih občin: Mestne občine Ptuj in občin Markovci, Hajdina in Gorišnica. Z direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Jožetom Cvetkom so podpisali aneks k pogodbi, s katerim so ga pooblastili, da lahko v njihovem imenu sklene pogodbo o zaščiti kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Gre za 161 milijonov vredno pogodbo o oddaji javnega naročila za pripravo projektne in investicijske dokumentacije za omenjeni regionalni projekt, ki je odprt tudi za druge občine na Ptujskem. Kot je znano, se je za vstop v projekt odločila že občina Videm, o njenem pristopu so člani sveta konzorcija, ki ga vodi ptujski župan dr. Štefan Čelan, razpravljali na 6. seji, ki je bila prvega aprila. "Projekt je zastavljen tako, da se nam lahko v vsakem trenutku pridružijo druge občine, za to se je odločila, kot je zna- no, že občina Videm, intenzivni pogovori pa potekajo še z občinama Kidričevo in Dorna-va." Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je po podpisu pogodbe povedal, da jih sedaj čaka veliko dela. V enem letu naj bi bila izdelana vsa potrebna projektna in investicijska dokumentacija. Izdelal jo bo mariborski Institut za ekološki inženiring, ki se po besedah direktorja Željka Blažeka zaveda pomembnosti in obsežnosti sprejetih nalog, zato so k sodelovanju povabili še Hidroinženiring iz Ljublja- ne. Projektna dokumentacija je osnova, da se bodo občine sploh lahko prijavile na razpis strukturnih skladov Evropske unije za nepovratna sredstva za oskrbo z vodo, izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Celoten projekt, ki naj bi se izvajal za potrebe zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, je ocenjen na sto milijonov evrov. MG Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, in Zeljko Blažeka, direktor Instituta za ekološki inženiring iz Maribora, sta podpisala pogodbo o pripravi potrebne dokumentacije za varovanje podtalnice Dravskega in Ptujskega polja RADIO)]ITEDNIK y Radio Tednik Ptuj predstavlja: m i-Ý-í v Franciji je bila predstava uprizorjena že preko 1000 krat!!! Prodaja kart: Ptuj: Radio-Tednik, Menjalnica Luna Gorišnica: Mercator, Alineja Ormož: Blagovna hiša Mercator butelj zavettrji Režija: Branko Đurić-Đuro igrajo: Bojan Emeršič, Alojz Svete, Dario Varga, Aienio Kozoic, Tom Ban Kostumografija: Aian Hranitelj Scenografija: Greta Godnič Glavni junak komedije Butelj za večerjo je Peter Jereb, ki s svojimi prijatelji vsako sredo priredi večerjo za butlje. Gre za Igro In pravila so zelo enostavna: vsak s seboj na večerjo pripelje svojega butija. Tisti, ki pripelje največjega butija, zmaga. Vendar to sredo Peter zaradi bolečin v križu ne more na večerjo pa čeprav je našel Idealnega butija, »Butija svetovnega formata!« - Francija Potrebuješa, računovodjo na Finančnem ministrstvu, ki Ima strast do sestavljanja modelov Iz vžigalic. Peter mora večerjo odpovedati a Potrebuješ je že pri njem. Peter sicer ve, da je Potrebuješ butelj, a se mu niti ne sanja, daje tudi veliki mojster katastrof... Večer, ki sledi je verjetno najhujši večer v Petrovem življenju. 11.4.2003 v Gorišnici TEDNIK Glasovalni kupon na strani 32 9770040197060 Doma Nov Azilni dom Ljubljana - Po napovedih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) se bo že letos na obrobju slovenske prestolnice na Viču začela gradnja novega Azilnega doma, ki ga država potrebuje za ustrezno reševanje begunske problematike ter nastanitev in oskrbo prosilcev za azil. Določen je že okvirni datum, gradnja pa naj bi se končala junija prihodnje leto. Kot so za STA povedali v službi za stike z javnostmi notranjega ministrstva, je predvideni začetek gradnje Azilnega doma 5. avgust 2003. Sicer pa je, kot so zatrdili, že izdelana vsa projektna dokumentacija in pripravljen mednarodni tender (razpis). "Za zdaj vse aktivnosti v zvezi z novim Azilnim domom potekajo po načrtih," so še povedali na MNZ. Vse do vselitve v nov objekt na Viču, predvidoma 9. junija 2004, bo v funkciji nastanjevanja in oskrbe prosilcev še naprej azilni dom na Celovški 166 v Ljubljani. Projekt regionalizacije Slovenije Ljubljana - Kljub jasno izraženi odločitvi slovenske vlade za decentralizacijo Slovenije je v zadnjem času projekt regionalizacije - uvedbe pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave - zastal. V ustavodajni razpravi je predlog ustavnih sprememb, ki bo - če ga bo potrdil državni zbor -omogočil ustanovitev pokrajin z zakonom, vendar pa parlamentarne stranke o tem vprašanju še niso dosegle potrebnega soglasja, s katerim bi bil dan ključni "impulz' za zagon projekta. "Če bo politika to odločitev odlašala še dlje od pomladi, potem bom moral ugotoviti, da ta projekt v tem mandatu ne bo izpeljan," je v pogovoru za STA povedal notranji minister Rado Bohinc. V izogib takšni možnosti so se v ministrstvu po besedah ministra Bohinca odločili za oblikovanje nekoliko "prenovljenega" besedila predloga zakona o regijah, "ki so ga sedaj po skrbni proučitvi s strokovnjaki, teoretiki s tega področja, utemeljili na 138. členu ustave in ne na omejevalnem, preprečevalnem 143. členu ustave, ki je sedaj v fazi spreminjanja". Vsaki romski družini elektriko in vodo Ljubljana - Ob svetovnem dnevu Romov je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc v pogovoru za STA - kljub nekaterim večjim premikom v zadnjem času pri urejanju njihovega statusa - opozoril na številne težave, s katerimi se še vedno soočajo pripadniki romske skupnosti v Sloveniji. Največjo težavo poleg visoke brezposelnosti predstavljajo še vedno neurejene bivalne razmere v komunalno povsem neopremljenih, nelegaliziranih romskih naseljih. Zato si bodo v prihodnje prizadevali za legalizacijo "na črno" zgrajenih naselij, da bo "vsaka romska družina v Sloveniji imela elektriko in vodo". Romi po svetu svetovni dan praznujejo 8. aprila, v spomin na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu. Omenjeni dan vsako leto obeležijo tudi slovenski Romi. Tako so v minulem tednu pripravili vrsto prireditev, osrednja je bila v soboto v Puconcih. Sicer bo danes predstavnike slovenske zveze Romov sprejel predsednik republike Janez Drnovšek, drevi pa bo Cankarjev dom gostil Esmo Redžepovo iz Makedonije, imenovano tudi kraljica romske glasbe. Po svetu Povzročitelj SARS koronavirus Peking - Povzročitelj atipične pljučnice, ki se nezadržno širi po svetu, je najverjetneje koronavirus, ki povzroča tudi nenevarne prehlade, je ob zaključku preiskav o vzrokih bolezni na Kitajskem danes sporočil predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Wolfgang Preiser. Kot je dejal, to še ni dokazano. Sicer pa bodo strokovnjaki WHO predvidoma v sredo predložili kitajskim oblastem izsledke raziskave in priporočila v zvezi z akutnim sindromom oteženega dihanja (SARS), poročajo tuje tiskovne agencije. Siloviti spopadi na jugu Bagdada Bagdad - V južnem predmestju Bagdada so davi izbruhnili siloviti spopadi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je v predmestju mogoče slišati streljanje z avtomatskim orožjem in topniško obstreljevanje. Pentagon je sicer v torek zvečer sporočil, da je od začetka vojne v Iraku 20. marca umrlo skupno 96 ameriških vojakov. Med njimi jih je bilo 81 ubitih med spopadi ali v t.i. prijateljskem ognju, 15 vojakov pa je življenje izgubilo v nesrečah, še poroča agencija AFP. Kot v današnji izdaji poroča britanski dnevnik Guardian, ki se sklicuje na obveščevalne vire, pa so iraški predsednik Sadam Husein in njegova sinova najverjetneje preživeli ponedeljkov ameriški bombni napad. Izdano soglasje k vstopu Slovenije v EU Strasbourg - Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izdal soglasje k vstopu desetih novih držav, med njimi tudi Slovenije, v Evropsko unijo 1. maja 2004. S tem bo izpolnjen eden zadnjih pogojev za podpis pristopne pogodbe med EU in deseterico novink, ki bo prihodnji teden, 16. aprila, v Atenah. Zadnji korak pred tem je v rokah držav članic povezave - njihovi zunanji ministri bodo v začetku tedna, na zasedanju v Luxembourgu, tudi sami morali dati soglasje k največji širitvi v zgodovini unije. (sta) Evropska unija in mi Varstvo okolja Evropski svet je okoljevarstveno politiko uvrstil med evropske politike leta 1972 s sprejetjem programa ukrepov za varstvo okolja. Večji pomen je dobila leta 1986 s sprejemom Enotnega evropskega akta, ki je za načeli varstva okolja postavil načelo preventive in načelo "povzročitelj plača". Korak naprej je bil narejen s sprejetjem Maastrichtske pogodbe, ki je prinesla še večji nabor načel in ukrepov varstva okolja, pri čemer imajo članice še vedno možnost, da uvedejo strožja okoljevarstvena pravila od skupno določenih standardov, če le niso v nesoglasju s sicer veljavnim evropskih pravnim redom. V EU danes velja šesti akcijski program za okolje, ki se nanaša na obdobje 2001 do 2010, z naslovom "Okolje 2010: naša prihodnost, naša izbira". V ospredju programa je - za razliko od začetkov evropske okolje-varstvene politike - skrb za uveljavljanje trajnostnega razvoja, ki naj bi zagotavljal zadovoljevanje potreb, ne da bi to ogrožalo prihodnje generacije. Evropski okoljevarstveni predpisi pokrivajo vsa pomembna področja okolja: varstvo kakovosti voda in zraka, varovanje ozračja oziroma podnebne spremembe, varstvo nad hrupom, ravnanje z odpadki, varstvo narave, nadzor nad industrijskim onesnaževanjem, ravnanje s kemikalijami in z gensko spremenjenimi organizmi, jedrsko varnost in varstvo pred sevanjem, zaščito in reševanje, mednarodno sodelovanje in horizontalne vidike. Med akutnejšimi problemi, ki danes pestijo svet je onesnaževanje zraka zaradi prometa. Prav zato se v svetu uveljavljajo vedno ostrejše ekološke zahteve, tako za vozila kot goriva. Slovenija je večino teh zahtev že uveljavila. Do leta 2007 pa bo potrebno rešiti tudi problem treh najstarejših energetskih blokov v Šoštanju in termoelektrarno Trbovlje, ki bo treba sanirati ali pa bo morala nehati z obratovanje. V Ptuju je bila sredi prejšnjega tedna podpisana pogodba, na osnovi katere se bo pričelo uresničevanje projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Mestna občina Ptuj in ostale (Hajdina, Markovci, Gorišnica, Videm) bodo s pomočjo tega projekta, kot menijo župani vseh občin, hitreje in ceneje prišle do kanalizacije in ostale komunalne infrastrukture. V pogajanjih z Evropsko unijo pa je bilo opredeljenih 135 območij poselitve, kjer je treba zgraditi kanalizacijske sisteme in čistilne naprave za odpadne vode. Slovenija se je v okviru čiščenja odpadnih voda zavezala, da bo do leta 2006 očistila 1,5 milijona t. i. enot odplak, ki jih ustvari posameznik, do leta 2008 še nadaljnjih 650 tisoč in preostalih 250 tisoč do leta 2015. Pred Slovenijo pomembna prehodna obdobja Slovenija si je v pogajanjih z Evropsko unijo na področju varstva okolja izpogajala več prehodnih obdobij in tudi nekatere trajne izjeme od skupnega pravnega reda. Prvo prehodno obdobje se nanaša na področje komunalnih odpadnih voda. Slovenija ima do 31. decembra 2008 čas, da na posebej občutljivih območjih zgradi kanalizacijske sisteme in čistilne naprave; do konca leta 2010 pa mora biti kanalizacija s čistilnimi napravami urejena v aglomeracijah s 15 tisoč prebivalci; do konca leta 2015 pa tudi v aglomeracijah z 2 do 15 tisoč prebivalci. Drugo prehodno obdobje se nanaša na predelavo in recikliranje odpadne embalaže. Kot je zapisano, bo treba do konca leta 2005 poskrbeti za recikliranje odpadne embalaže iz lesa ter do konca leta 2007 še iz plastike, za skupno predelavo embalaže pa je čas prav tako do 31. decembra 2007. Po ocenah iz konca devetdesetih let letno v Sloveniji ustvarimo okoli 169 tisoč ton odpadne embalaže. Največ, kar 44 odstotkov je papirja, 15 od- stotkov je plastike, 14 odstotkov stekla, prav toliko lesa ter 7 odstotkov kovine. Tretje prehodno obdobje je Slovenija izpogajala še na področju preprečevanja nadzora nad industrijskim onesnaževanjem, in sicer v delu, ki se nanaša na obstoječe naprave. Slovenija lahko do 30. oktobra 2011 navede, uskladi in uveljavi pravni red za podjetja, vendar pod pogojem , da bodo za te naprave do 30. oktobra 2007 za te naprave izdana v usklajena dovoljenja s posamično zavezujočim časovnim načrtom za uskladitev z zahtevami direktive ter da bodo splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti izvajalcev, usklajena do oktobra 2007. Posebna pozornost pa bo namenjena ustrezni obdelavi in odlaganju odpadkov v teh napravah. Varstvo okolja po ostrejših standardih postaja naša sedanjost, s katero se bomo morali spopasti vsi, če bomo del narave želeli ohraniti tudi zanam- cem. Anemari Kekec Ptuj • O zakonu o kmetijskih zemljiščih Razkol zaradi predkupne pravice Poslanca državnega zbora Franc Pukšič (SDS) in Aloj Sok (Nsi) sta v ponedeljek na tiskovni konferenci pojasnila stališča Koalicije Slovenije do sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, o katerem so poslanci razpravljali na izredni seji državnega zbora v torek po skrajšanem postopku. Ker je v koaliciji glede sprememb zakona, ki zadeva promet s kmetijskimi zemljišči, nastal razkol, je vprašanje, kako bo z njegovim sprejemom. Glavno razhajanje je pri 23. členu, ki govori o vrstnem redu pri predkupnih pravicah: komu dati prednost pri nakupu zemljišč. V SLS se zavzemajo zato, da bi imeli absolutno prednost kmetje, v LDS in ZLSD pa, da bi bile enakopravno obravnavane tudi kmetijske organizacije. Koalicija Slovenija podpira vladni predlog, ki je evropsko naravnan, poudarjata Franc Pukšič in Alojz Sok. Predlog novele zakona, o katerem je tekla razprava tudi na torkovi izredni seji državnega zbora, je zelo podoben prejšnjemu vladnemu predlogu, ki ga na marčev-ski seji poslanci niso podprli. Nesprejetje zakona je povzročilo praznino pri prometu s kmetijskimi zamljišči, nadzor na trgovanjem ni bil več mogoč. Kot je znano je ustavno sodišče v začetku leta 2002 v celoti razveljavilo tretje poglavje zakona, ki se nanaša na promet s kmetijskimi zemljišči. Za pripravo novega predloga novele zakona je imelo kmetijsko ministrstvo eno leto časa. Kljub temu ga je vlada v parlamentarno proceduro vložila zelo pozno. Podprli so ga v SLS, SDS in NSi, ne pa tudi v koalicijskih strankah LDS in ZLSD. Kot sta v ponedeljek poudarila poslanca Koalicije Slovenije Franc Pukšič in Alojz Sok pravna praznina, ker zakon ni bil sprejet, nekomu zelo ustreza. Izbrancem z dobrimi povezavami dopušča možnost, da s poceni špekulativnimi nakupi pridejo do kmetijskih zemljišč, ki jih bodo ob spremembi namembnosti prodali po precej višji ceni. V času, ko ni mogoč nadzor nad prometom kmetijskih zemljišč naj bi bilo predvsem na obali po njihovih podatkih prodanih največ kme- Alojz Sok Franc Pukšič tijskih zemljišč. Na upravnih enotah naj bilo vloženih več tisoč vlog za sklenitev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči. Večina naj bi bila tudi pozitivno rešena, čeprav pa je uradnih podatkov bolj malo. Po znanih podatkih v nobeni od držav EU ni popolnega liberalizma glede predkupnih pravic. Trenutno naj bi bila Slo- venija edina država v Evropi, kjer naj bi se prosto trgovalo z zemljišči. Če Slovenija tega ne bo uredila v korist kmetov, je po mnenju Koalicije Slovenije ogrožen razvoj kmetijstva v Sloveniji, prav to pa želita doseči LDS in ZLSD s svojim amandmajem. MG Foto: ARHIV Foto: ARHIV Markovci • Na črno postavljena antena Lahko Simobil počne, kar hoče? Na njivi pod Markovci stoji 30 m visoka kovinska antena, ki jo je operater mobilne telefonije Simobil postavil le okoli 120 m stran od hi{, brez gradbenega in lokacijskega dovoljenja ter proti volji krajanov, ki so se s podpisi opredelili proti. Sporna črnogradnja sredi travnika, ki naj bi po mnenju krajanov kazila tudi zna~ilno veduto Markovcev. Čeprav je občina od vsega začetka na strani krajanov in čeprav je gradbeni inšpektor črnogradnjo nekajkrat prepovedal ter celo naložil odstranitev objekta, antena še vedno stoji; v posmeh krajanom, pravni družbi in demokraciji. Seme negotovosti je med Markovčani vzklilo že septembra lani, ko so opazili, da se na bližnjem travniku pod vasjo nekaj dogaja. Ko so pričeli z izkopom jarka proti hišam, so se optimisti pomirili, saj so menili, da gre le za gradnjo kanalizacije, ki jo občina načrtuje. Pa se je na veliko razočaranje izkazalo, da ni tako. V času spravila koruze, ko so začeli graditi nekaj metrov veliko betonsko kocko, se je po vasi razvedelo, da bo Simobil gradil anteno. Sprva so bili še ravnodušni, ker pa so v medijih izvedeli, da je lahko tovrstna antena zaradi sevanja ljudem nevarna, pa je zavrelo. Po besedah krajanov, ki ne želijo biti imenovani, naj bi državni organi trdili, da tovrstno sevanje za ljudi ni nevarno, strokovnjaki pa nasprotno, ter da bi morala biti antena postavljena vsaj 1000 m vstran o urbanega naselja. Ustanovili so civilno iniciativo ter sestavili peticijo, v kateri so med drugim zapisali, da so krajani proti temu, da bi bila antena na tej lokaciji oziroma naj bo oddalje- na vsaj 1000 m stran od hiš. Zahtevo so podkrepili s podpisi prek 75 odstotkov prebivalcev naselja Markovci, njihovemu mnenju pa sta se pridružila tudi občina Markovci in vaški odbor. Ogorčeni so bili tudi zaradi nekorektnosti investitorja, ki je gradil anteno brez gradbenega in lokacijskega dovoljenja ter brez soglasja občine ali vaške skupnosti; edino, kar naj bi imeli, je dovoljenje lastnika zemljišča. Po preverjanju so v sodelovanju z občino zadevo prijavili gradbenemu inšpektorju v Ptuju, ki naj bi z ustrezno odločbo kar trikrat poskušal gradnjo ustaviti. A žal tega nihče ni upošteval, saj so z gradnjo nadaljevali in danes stoji, 30 m visoko, ob manjšem betonskem objektu, v katerem naj bi bile shranjene aparature. Da bi o tveganju in negativnih učinkih radijskega sevanja pridobili čimveč informacij, so o tem skupaj z občino pripravili okroglo mizo. Poleg treh predstavnikov Simobila so se je udeležili tudi predsednik Slovenskega ekološkega gibanja Marjan Lipič, ki je s seboj pripeljal tudi izvedenca iz Švice, samostojni raziskovalec Peter Komat, biolog Firbas ter drugi gostje. Predstavniki Simobila so pritrdili, da so antensko bazno postajo postavili brez gradbenega dovoljenja, a to naj bi storili v interesu države, od katere naj bi prejeli koncesijo za distribucijo mobilne telefonije. Krajanom naj bi se sicer opravičili, ker jih o gradnji niso informirali, krajani pa so ponovno poudarili, da niso proti izgradnji antene in da zahtevajo le oddaljenost, vsaj 1000 m od urbanega naselja. Župan občine Markovci Franc Kekec je v zvezi s črno-gradnjo, ki kazi tudi podobo oziroma značilno veduto Mar-kovcev, povedal: "Občina Markovci je že od vsega začetka na strani občanov, ki so se s podpisi izrekli proti gradnji antene tako blizu hiš. Na zahtevo Simobila smo za gradnjo antene dali odklonilno mnenje in jih opozorili na naš prostorski plan, ki tega ne načrtuje in ne dovoljuje v tem pasu. Ker so kljub temu pričeli kopati in celo graditi in ker smo pri preverjanju zadeve ugotovili, da gradijo na črno, smo jih prijavili ustrezni inšpekcijski službi. Ta je z odločbami nekajkrat poskušala gradnjo preprečiti, a tega očitno niso upoštevali. Na občini ostajamo na strani krajanov in njihove volje in seveda na strani pravice. Prepričan sem, da jo bomo dočakali." Tudi gradbeni inšpektor Branko Kmetec je podal kratko izjavo o sporni lokaciji antene: "Res je, gradnja antene v Markovcih se je pričela brez ustreznih dovoljenj, zato smo investitorju, podjetju Simobil, izdali inšpekcijsko odločbo, s katero je bilo odločeno, da mora črnogradnjo ustaviti in objekt odstraniti. Naknadno je investitor prejel tudi sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je bil ponovno določen rok, do katerega mora investitor sam objekt odstraniti, v nasprotnem primeru pa bo prisilna izvršba odstranitve objekta, ki ga bo opravilo pooblaščeno podjetje. Vse odgovorne osebe in podjetje Simobil smo predali v postopek sodniku za prekrške, zato jih čaka tudi ustrezna kazen. Krajanom je lahko v tolažbo tudi dejstvo, ki sem ga preveril konec minulega tedna, da objekt še ni priklopljen na električno energijo in da torej antena še ne obratuje!" Neuradno smo izvedeli, da je bilo v ponedeljek, 7. aprila, na gradbenem inšpektoratu ustno zaslišanje strank v postopku, na katerem naj bi Simobil začel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bi pomenilo legalizacijo prekrška. Zgovorna je bila tudi izjava enega od krajanov, ki je s posmehom dejal: "Pišite, vi samo pišite, Simobil dela, kaj hoče, ker ima denar!" Kakorkoli že, krajani Markovcev so prepričani, da v demokratični Sloveniji spoštujemo pravni red v vseh pogledih, ne glede na denar; Ker verujejo v svojo državo, pričakujejo, da v tem primeru ne bodo ostali nemočni poraženci. M. Ozmec Ta teden Sociala ali razvoj Dobrote slovenskih kmetij so, vsaj v Ptuju, začasno ustavile izpolnjevanje zahtevkov za kmetijske subvencije 2003. Kakim 60 do 65 tisoěim obdelovalcem zemlje bo država razdelila nekaj nad 20 milijard tolarjev davkoplačevalskega denarja. V Evropski uniji, kamor se odpravljamo čez dobro leto dni, je tovrstna pomoč kmetijstvu že ustaljena praksa, pri nas pa novost zadnja leta, ki se je "prijela" pri upravičencih, nikakor pa ne pri tistih, ki delijo vsebino državne blagajne. S prihodom novega ministra za finance, sicer uglednega finančnega strokovnjaka, so se znova razvnelepolemi-ke in kar krepko so dvignile glas tiste strukture v državni upravi, politiki in slovenski prestolnici, ki se s takim načinom "razmetavanja" denarja ne strinjajo. Dvaindvajset milijard tolarjev je velikanski denar, poleg tega je to samo 75 odstotkov subvencij, ki jih ta hip prejemajo kmetje v državah Evropske unije. Državno malho bo potrebno do leta 2007 vsako leto razvezovati še bolj, saj bodo 100-odstotne, na nivoju EU izplačane subvencije, znašale okoli 30 milijard. Res, da bo denar začel pritekati tudi iz Bruslja, toda najprej ga bo potrebno tja vplačati. V vsakem primeru gre za denar, ki ga prispevajo izključno davkoplačevalci. Evropa se pripravlja na reformo subvencijske politike, ki bo menda strožja do velikih proizvajalcev hrane in naklonjena malim "ohranjevalcem" urejenega podeželja. Tudi v Sloveniji se moramo vprašati, gre v primeru subvencij za razvojna ali sredstva sociale. Subvencije dobi tisti, ki zemljo obdeluje, zaradi subvencij je hrana na trgu cenejša in dostopnejša socialno šibkim slojem prebivalstva. Lahko jim torej pripišemo obe funkciji hkrati. Po reformi davčne politike, ko bodo (menda) bogati v državno blagajno prispevali več, bo socialni motiv subvencij še izrazitejši, nasprotovanja v prestolnici pa še večja. Jože Bračič Ormož • Zavod za informiranje Denarja ni, odgovorni mol~ijo Na Radiu Ormož {kripa v odnosih, pri denarju in interesu odgovornih. Zato radio v minulih dneh en dan sploh ni oddajal. Odgovorna urednica Dragica Heric (na sliki na str. 1) je pripravila program, vendar ni bilo nikogar, ki bi sedel za mešalni pult in ki bi napovedoval. Direktorja mag. Štefana Križnika, ki je bil na dopustu, je o dogodkih obvestila s telegramom, saj številke njegovega mobilnega telefona nima. Ormoški radio ima že tri desetletja dolgo tradicijo, ob okrogli obletnici so se preselili v nove prostore ter posodobili opremo. Zavod ima dva zaposlena - direktorja mag. Štefana Križnika in odgovorno urednico Dragico Heric. Pri delu pomagajo zunanji, honorarni sodelavci, ki delajo pogodbeno ali preko študentskega servisa. Zunanjih sodelavcev - napovedovalcev in tehnikov je okrog deset, polovica jih je na radiu skoraj vsak dan, polovica pa redkeje, ob vikendih in priložnostno. Za svoje delo radio letno radio potrebuje okrog 22 milijonov tolarjev. Kakšnih 11 jih vsako leto primakne občina, ostanek pa morajo dobiti iz lastne dejavnosti. Vsako leto prigospodarijo tudi nekaj milijonov izgube, ki jo ustanovitelj nato sanira. Ali bo tako tudi letos? Zunanji sodelavci namreč že od decembra 2002 niso dobili izplačanih honorarjev za svoje delo. Zadeva je dosegla višek 2. aprila, ko ni bilo nikogar, ki bi vodil program. Dragica Heric pravi:" Če ni delavcev, ni mogoče delati. Svoje delo sem opravila, novice, prispevke, če pa ni spikerja in tehnika pa tudi ni oddajanja." Na nezadovoljstvo zaradi neizplačanih honorarjev so sodelavci opozorili tudi svet zavoda. Sedem podpisnikov je zapisalo, da so se lastni dohodki radia glede na prejšnje leto celo zmanjšali, da se ni nič spremenilo glede večje slišnosti, še vedno ostajajo predeli občine Ormož, kjer ne slišijo svojega radia. Večkrat so bili podani predlogi, da se ministrstvo zaprosi za novo frekvenco, da se moč oddajanja s 300 spremeni na 500 vatov, kar menda omogočajo tudi od-dajniške aparature. Opozorili so, da ustanovitveni akti niso v skladu z ustrezno zakonodajo, da zavod nima sistematizacije dela, programske zasnove. Podpisniki so nezadovoljni tudi z delom direktorja, ki se ukvarja z zbiranjem naročniških oglasov, saj ne morejo verjeti, da ormoški oglaševalci ne bi imeli interesa oglaševati na Radiu Ormož. Od direktorja bi pričakovali tudi več zanimanja za to, kaj se na radiu dogaja, ko je odsoten, saj ko se vrne z bolniške ali dopusta menda ne povpraša, kako je potekalo delo v njegovi odsotnosti. Prav tako v primeru odsotnosti odgovorne urednice ne prevzame njenega dela. Popolnoma ne- razumljivo se jim zdi, da direktor elektronskega medija, ki je ves čas na terenu, ni telefonsko mobiliziran. Po 15. uri, kaj šele ob vikendih ali praznikih pa nikakor ne sme biti moten. Zgodilo se je menda tudi nekaj povsem osebnih nesoglasij. Tako so direktorju očitali, da v delo vključuje svojo ženo, ki je bila nekaj časa tudi honorarna sodelavka radia, zaradi posrednega ali neposrednega konflikta z njo pa so bile prekinjene pogodbe več honorarnim sodelavkam. Šlo je za dolgoletne, kakovostne sodelavke z dobrim znanjem, študentke slavistike, novinarstva, ... "Zavod je imel vsa leta izgubo. Letošnja ni večja v primerjavi z lansko ob upoštevanju števila ur oddajanja," je edina izjava, ki jo je za javnost pripravljen dati direktor zavoda za informiranje mag. Križnik.Predsednik sveta zavoda za informiranje Ormož Miroslav Hanželic o zadevi ni želel dajati izjav. Prav tako molčeč je bil župan Vili Trofenik. Neuradno mi je uspelo izvedeti, da so bile v minulih dveh tednih nekakšne uskladitvene seje vseh političnih opcij, razpravljalo pa naj bi se o možni sanaciji. Ker uradnih informacij ni, lahko napišem le, da se po Ormožu živahno špekulira z možnostjo, da se radio proda. viki klemenčič ivanuša Ptuj • Terme v prelomnem obdobju Začetek obnove notranjega kopališča Letošnje leto je za Terme Ptuj prelomno, kar zadeva razvoj, saj bodo razširili notranje termalno kopališče, skupne površine pa povečali za 1000 m2. Odprtje novega termalnega parka Term Ptuj načrtujejo za 1. september, delo bodo pričeli konec maja. Sočasno pa pospešujejo dela pri projektu izgradnje prvega topliškega hotela - trenutno so v izdelavi idejni projekti. Po trenutno zastavljeni dinamiki naj bi že konec leta pričeli groba zunanja dela. Celotna investicija gradnje hotela s termalnim delom je ocenjena na dve milijardi tolarjev. Prvi ptujski topliški hotel bo imel štiri zvezdice in 250 postelj. Za goste ga bodo odprli spomladi leta 2005. Trenutno v Termah Ptuj raz- polagajo z 2000 m2 vodnih površin. Zaradi slabega vremena lanska poletna sezona ni bila najboljša. Imeli so le 80 tisoč kopalcev, letos naj bi jih bilo najmanj sto tisoč. Prvič pa so lani presegli 44 tisoč nočitev. Zunanje bazene bodo odprli 26. aprila, ko bodo prve kopalce vabili tudi z veliko celodnevno zabavo. Vstopnine na prvi poletni kopalni dan ne bodo pobirali. V letošnji poletni sezoni, že 28., bodo ob bazenih pripravili skoraj dvakrat več prireditev kot lansko sezono. Kot poudarja direktor Andrej Klasinc, želijo, da bi zu- Foto: Črtomir Goznik Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj Ptuj • V pleskarju več kot 40-letna tradicija O bogati zgodovini Pleskarja je direktor Ivan Sternad uvodoma povedal: "Naše podjetje je bilo ustanovljeno leta 1960 z isto osnovno dejavnostjo, kot jo imamo še danes - to je pleskanje in protikorozijska zaščita. Takrat je bilo prisotno in precej poznano po vsej Jugoslaviji. V najbolj cvetočih časih smo zaposlovali prek 500 delavcev, ob razpadu Jugoslavije pa smo svojo dejavnost morali prilagoditi novim razmeram na tržišču. Sicer še naprej opravljamo protikorozijsko zaščito jeklenih konstrukcij, rezervarjev, razne opreme in kmetijske mehanizacije, zašito betonskih površin, vsa slikarsko-pleskarska dela, hidro in termo izolacije streh, poleg tega pa še tehnično svetovanje in nadziranje izvedbe zaščite." Kje pa so vaša najpomembnejša tržišča? "V tem trenutku v glavnem v Sloveniji, imamo pa tudi hčerinsko podjetje Pleskar, d.o.o., Zagreb, ki s svojo dejavnostjo pokriva tudi precejšen del Hrvaške." Kje trenutno opravljate večja dela? "Trenutno naši delavci opravljajo vzdrževalna dela v Cinkarni Celje, smo sredi zaključnih del zaščite velikega rezervarja za naftne derivate R 19 v Kop- Tečaji Banke Slovenije Tečaji veljajo od 9. aprila 2003 od 00.00 ure dalje. nakupni srednji prodajni EUR 231.5755 232.2723 232.9691 AUD 130.3035 130.6956 131.0877 CAD 146.8642 147.3061 147.7480 HRK 30.8480 30.9408 31.0336 CZK 7.3493 7.3714 7.3935 DKK 31.1840 31.2778 31.3716 HUF 0.9468 0.9496 0.9524 JPY 1.8112 1.8166 1.8220 NOK 29.8238 29.9135 30.0032 SKK 5.6283 5.6452 5.6621 SEK 25.25// 25.3337 25.4097 CHF 155.9326 156.4018 156.8710 GBP 336.6412 337.6542 338.6672 USD 217.0342 217.6873 218.3404 PLN 53.4508 53.6116 53.7724 ru. Za primerjavo naj povem, da je njegova prostornina kar 63.000 kubičnih metrov. Sicer pa smo z našim delom prisotni tudi v Luki Koper, kjer opravljamo različna vzdrževalna dela na žerjavih in raznih delovnih pripomočkih. Sodelujemo tudi z Dravskimi elektrarnami iz Maribora, kjer opravljamo nekatera vzdrževalna dela ter protikorozijsko zaščito zapornic, jeklenih konstrukcij in opreme na vodnih objektih, prav tako s kidri-čevskim Talumom, kjer opravljamo protikorozijsko zaščito konstrukcij in opreme. Z raznimi deli sodelujemo tudi s Termoelektrarnami Šoštanj, Trbovlje in Brestanica, pa s ptujskimi vinskimi kletmi, Ormož in Vipava, s poštnimi centri v Ljubljani in Mariboru, z Jeseniškim Acronijem in drugimi. Sicer pa ocenjujem, da smo predvsem na našem lokalnem območju premalo prisotni, kajti domači naročniki se premalo obračajo na nas. Morda se ne zavedajo, kako pomembno je redno vzdrževanje in proti-korozijska zaščita." Ste cenovno in sicer dovolj konkurenčni? "Vsekakor smo, v to sem trdno prepričan in lahko zadevo tudi argumentiram, problem pa je nelojalna konkurenca, s katero se srečujemo. Gre za posameznike, ki zaposlujejo delavce na črno, ki ne plačujejo prispevkov in ne davkov, zato lahko dosegajo nelojalne dum-pinške cene. S tem nam poslovno zelo škodujejo in moje nanje termalno kopališče postalo zabaviščni del in osrednji ptujski prostor druženja mladih in vseh generacij v poletnem času. Širitev zunanjih vodnih površin načrtujejo v letu 2004. Že letos pa bodo izvedli nekatere posodobitve v avtokampu, ki ga v glavni poletni sezoni v glavnem polnijo Nizozemci, prevladujoči gostje v Termah Ptuj pa so Avstrijci in Nemci. Do poletja pa naj bi uredili tudi fontano, kjer si bodo lahko obiskovalci Term natočili vodo iz topliškega vrelca mladosti. MG Težave z nelojalno konkurenco in plačilno nedisciplino V ptujskem Pleskarju, kjer je trenutno zaposlenih 70 delavcev, imajo na področju pleskanja in protikoro-zijske zaščite bogato, več kot 40-letno tradicijo. Uprava enega največjih storitvenih podjetij v Sloveniji, specializiranih za protikorozijsko zaščito je v ulici Heroja Lacka v Ptuju, delavnice imajo v industrijskem naselju v Kidričevem, od avgusta lani pa je direktor Ivan Sternad, ki je bil od leta 1996 v tem podjetju komercialist. Foto: M. Ozmec Direktor Pleskarja Ivan Sternad: Največ težav nam povzročata nelojalna konkurenca in finančna nedisciplina. mnenje je, da bi morala država in inšpektorji na tem področju storiti mnogo več. Tudi zaradi velikih težav, ki nam jih povzroča finančna nedisciplina naših naročnikov. Kar se dogaja dandanes, je skoraj že nemogoče, vsekakor pa dodatno in zelo nevarno breme v našem poslovanju." Kaj pa vaš pogled v prihodnost, kakšni so vaši cilji? "Naši načrti so predvsem povečati tržni delež v slovenskem prostoru, tudi na Štajerskem, posodobiti želimo naša delovna sredstva, dodatno pa bomo usposobili tudi naš kader, saj moramo ohraniti konkurenčnost." M. Ozmec Tedenski pregled 31. 3. - 4. 4. 2003 Pretekli teden ponovno ni minil v znamenju rasti tr-govalnegaprometa. Slovenski borzni indeks, SBI20, je kljub temu pridobil nekaj vrednosti. Vrednost indeksa je tekom tedna poskoćila za 20 toćk in se ustavila pri višini 3.202 indeksnih točk. Za razliko od indeksa SBI20 pa se je vrednost indeksa pooblaščenih investicijskih družb nekoliko zmanjšala, za približno 30 točk, tako da seje nova vrednost ustavila pri 2.660 indeksnih točkah. Indeks prostega trga PIX je tudi pridobil nekaj svoje vrednosti. Na borznem trgu so bile v ospredju delnice Krke, Živil Kranj, Save, Intereurope, Pet-rola in Kolinske, na prostem trgu pa so investitorji največ trgovali z delnico Grand hotela Union. Obveznica Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje je ponovno zasedla prvo mesto po prometu. Ustvarjenih je bilo za skoraj pol milijarde tolarjev poslov. Tesno sta ji sledili republiški obveznici 39. in 27. izdaje, pri katerih se je promet ravno tako gibal v okviru slabe polovice milijarde tolarjev. Med delnicami pooblaščenih investicijskih družb je bilo največ prometa ustvarjenega z delnico Zlata moneta 1. Na drugem mestu je pristala delnica Triglav steber 1 ter delnica Nacionalne finančne družbe. Med delnicami borzne kotacije je največ pridobila Kr-kina delnica, pri kateri se je tečaj zvišal za 3,34%, tečaj delnice Kompas MTS-a je porasel za 2,55% in Gorenja za dobra dva odstotka. Med delnice, pri katerih se je enotni tečaj zvišal, pa se niso uvrstile delnice Geodetskega zavoda Slovenije, s 6,01% padcem tečaja, Pivovarne Union, 5,68% padec, ter Tehnouniona in zreškega Cometa, pri katerih je tečaj padel za dober odstotek in pol. Prejšnji teden je bilo relativno malo delnic PID-ov, pri katerih je petkov enotni tečaj pristal višje kot pa ponedeljkov. Arkada PID 1 je bila že ena izmed njih, saj je zabeležila v petek v povprečju za 9,42 odstotnih točk višji tečaj kot pa v ponedeljek. Enako se je godilo tudi delnici Atene PID, pri kateri je tečaj narasel za 4,3%. Kljub dejstvu, da je bila delnica Triglava steber 1 ena najbolj trgovanih delnic, pa se je njen enotni tečaj povečal le za slab odstotek. Večina vzajemnih skladov je imela v prvem četrtletju višji donos kot pa slovenski borzni indeks, SBI20. Telekom je dokapitaliziral družboMobitel v višini3,5 milijarde tolarjev. Sredstva bodo namenjena za investicije v tretjo generacijo mobilne telefonije. Med borznimi podjetji so konsolidirane prihodke najbolj povečali v skupinah Comet, Žito in Intereuropa. Jaka Binter Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Ptuj • Sto dni županovanja Za uspešno delo potrebni usposobljeni ljudje Prve pomladne dni je minilo sto dni županovanja novega ptujskega župana dr. Štefana Čelana. V obdobju spoznavanja z novo funkcijo je že uvidel, da županovanje ni enostavno, da je odgovornost pred javnostjo velika, še posebej pa imajo veliko težo predvolilne obljube. Bolj ali manj na skrivaj je te dni zamenjal dosedanjo direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jablo~nik, ki je v o~eh javnosti zaradi svojega strokovnega dela uživala velik ugled. Novi direktor ptujske občinske uprave je od prvega aprila mag. Stanko Glažar, dosedanji direktor Športnega zavoda Ptuj. Javnosti župan novega sodelavca doslej še ni predstavil. Tudi svetnikom, ki so imeli sejo 28. marca, ne; za trenutek se je novi direktor sicer pojavil na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave Dobrote slovenskih kmetij, njegovo ime pa je bilo prvič uradno zaslediti v informaciji predstavnice za stike z javnostmi v Mestni občini Ptuj, kjer je bilo zapisano, da bo med tistimi, ki bodo 4. aprila sprejeli predsednika DZ Boruta Pahorja. Ptujski župan tudi vse bolj glasno razmišlja o podžupanu; v imenovanje naj bi ga predlagal že v kratkem. [t. tednik: Kako je minilo prvih sto dni vašega županova-nja? Dr. [. Čelan: ^"Vsak začetek je težak, pravi stara ljudska modrost. Tudi pri meni ni bilo nič drugače. Ker naše volitve potekajo v zelo nerodnem času, sem moral ob primopredaji oblasti, opavljati še vsa prednovo-letna opravila. Na političnem področju je bilo potrebno opraviti veliko nalog, povezanih s sestavo odborov in komisij, ki delujejo pri mestnem svetu. Zelo sem zadovoljen, da smo kljub začetnim težavam pri oblikovanju teh delovnih teles našli dovolj politične modrosti. Pri pripravi proračuna so mi bili v pomoč posamezni strokovni sodelavci iz občinske uprave. Veliko mero razumevanja so pri tem delu pokazali prav vsi svetniki in svetnice mestnega sveta. Proračun smo sprejeli že februarja. Na strokovnem področju veliko delamo pri notranji reorganizaciji države. Pripravlja se veliko zakonskih sprememb, ki urejajo bodočo regionalizacijo države. Za Ptuj in Spodnje Podravje je zelo pomembno, kako bomo uspeli nadoknaditi zamujeno. V obstoječih zakonih smo bili enostavno spregledani. Koliko je pri tem lastne odgovornosti, bo pokazal čas. V prvih sto dneh županovanja sem imel nešteto pogovorov z občani, predstavniki podjetij, zavodov, ustanov, društev in drugimi. Preprosto si nisem znal prestavljati, da obstaja toliko želja in potreb po pogovorih z županom. Ti trajajo še danes, pogosto pozno v noč." Župan ni potreben na vsaki pasji procesiji [t. tednik: Kako ocenjujete svoje nastope v javnosti? Včasih ste s strani javnosti nerazumljeni. Dr. [. Čelan: "Javnost in razumevanje javnosti je zelo širok pojem. Verjetno ste mislili na posameznike, ki uporabljajo del javnosti za pogovore z županom. Osebno menim, da je župan prvenstveno odgovoren za pospešeni razvoj občine in manj za javno nastopanje. Pričakovanja nekaterih, ki menijo, da mora župan nastopati na vseh prireditvah, ocenjujem kot nekorektna do posameznih prireditev. Moje mnenje je, da je kakovostni nivo posameznih prireditev tako visok in bogat, da županov javni nastop vsebinsko sploh ne sodi v sam kontekst. Spoštovanje do prireditve župan pokaže s svojo navzočnostjo, o vsebini pa naj spregovorijo tisti, ki so na tem področju največji strokovnjaki." [t. tednik: Kako bo z uresničevanjem letošnjega proračuna glede na to, da je za Mestno občino Ptuj "izgubljeni" vir s strani Dravskih elektrarn Maribor, gre za 350 milijonov tolarjev? Mariborski župan Boris Sovič je glede tega zelo glasen, Foto: Črtomir Goznik Dr. Štefan Čelan: "Delitvena bilanca ima vse žige. Začnemo lahko nov razvojni cikel in novo obdobje v sodelovanju med občinami." vašega komentarja v javnosti pa še ni bilo slišati. Dr. [. Čelan: "Izvedba letošnjega proračuna bo resnično zahtevno delo. Postavili smo ga zelo ambiciozno in v njem predvideli nekaj prihodkov, ki so v tem trenutku še nejasni. Kar se tiče odloka, povezanega z nadomestilom, ki so ga in še plačujejo Dravske elektrarne, smo veliko delali že v predvolilnem obdobju. Za namero ministrstva smo seveda izvedeli že veliko prej kot nekateri, ki se o tem pogovarjajo preko medijev. S sodelavci iz stranke sem opravil več pogovorov na Ministrstvu za okolje in prostor in pri direktorju Dravskih elektrarn. Nenazadnje nas je obiskal minister za okolje mag. Janez Kopač tudi na Ptuju. Iz vsebine vseh dosedanjih pogovorov je jasno, da te uredbe v letu 2003 praktično ni moč izvesti. Za naslednje leto pa smo "Prednost naj imajo vlaganja v ljudi ..." Foto: Črtomir Goznil< na vlado RS naslovili dopis, v katerem smo jih seznanili, da bo z uveljavitvijo uredbe Mestna občina Ptuj padla pod zagotovljeno porabo. Za ta izpad je država dolžna v svojem proračunu zagotoviti razliko, ki jo bo morala planirati v svojem proračunu za leto 2004." [t. tednik: Kako daleč ste z urejanjem kadrovskih zadev v upravi? Dr. [. Čelan: "Neverjetno, koliko ljudi me dnevno sprašuje, kdaj bom pristopil k urejanju kadrovskih vprašanj v občinski upravi. Na moj naslov prihajajo celo številna pisma, v katerih me občani pozivajo, naj končno uredim kadrovska vprašanja. Žal sem na tem področju zakonsko zelo omejen. Razlike med pravicami zaposlenih v gospodarstvu in javni upravi so naravnost krivične. Prvi lahko izgubijo službo praktično čez noč, za druge pa so potrebne gore papirja že za preprosto premestitev z enega delovnega mesta na drugo. Upam, da bomo v aprilu in maju uspeli za silo urediti kadrovska vprašanja, ki so za uspešno delo prva prioriteta. Če kaj velja, potem velja pravilo, da so za uspešno delo prvenstveno potrebni usposobljeni ljudje, vse ostalo lahko danes kupite." [t. tednik: Kdaj so vrata vaše pisarne odprta za občane? Dr. [. Čelan: "V prvih mesecih mojega dela so bila ta vrata odprta skoraj deset ur dnevno. V nadaljevanju, ko bomo uredili kadrovska vprašanja, bodo županska vrata odprta en dan v tednu. Ker živim v samem središču mesta, me občani srečujejo in se praktično pogovor-jamo vsak dan." [t. tednik: V četrtih Mestne občine Ptuj so zelo nezadovoljni s pristojnostmi, ki jih imajo, želijo več, pa tudi z denarjem, ki ga dobijo, ne morejo narediti veliko. Kakšno rešitev jim ponujate? Dr. [. Čelan: "Strinjam se z vami, da je potreb po osnovnih investicijah v cestno in komunalno infrastrukturo v posameznih mestnih in primestnih četrtih res veliko. Na drugi strani pa je Ptuj izredno bogat na področju naravne in kulturne dediščine, kjer je zaposlenih veliko število ljudi. Zastavlja se vprašnje o prioritetah: ali vlaganja v ljudi ali vlaganja v infrastrukturo. Osebno verjamem, da je vredno vlagati v ljudi, saj so le-ti sposobni ponovno napolniti proračun z manjkajočimi finančnimi sredstvi. Naši izračuni kažejo, da Mestna občina Ptuj letno izgublja dobro milijardo na račun zakonskih nedorečenosti in nekaterih nedorečenih stvari med občinami v prejšnjih osmih letih." Delitvena bilanca ima vse žige [t. tednik: Kako je z delitveno bilanco, je župan Sv. Andraža že odtisnil žig? Dr. [. Čelan: "Zelo sem zadovoljen, da smo se uspeli dogovoriti in podpisati delitveno bilanco z občino Majšperk in občino Sv. Andraž. Župani skupno ugotavljamo, da delitvena bilanca ni za nobeno občino idealno zastavljena. Moje stališče je, da bi morali na eni strani pravično razdeliti vse, kar ustvarja prihodke in enako tudi vse, kar prinaša stroške. Žal delitvena bilanca ni bila tako zastavljena, zato imamo še danes težave. Ob tej priložnosti bi se želel še enkrat javno zahvaliti županji občine Majšperk mag. Darinki Fakin, ki je dojela pomembnost dokončne ureditve tega problema in je delitveno bilanco tudi takoj podpisala. Svoj podpis je dodal tudi župan občine Sv. Andraž, ki je s tem praktično podprl naša prizadevanja. 4. aprila je še kot zadnji župan na Ptujskem na delitveno bilanco odtisnil tudi žig. Z neurejeno delitveno bilanco smo izgubljali vsi." [t. tednik: Koliko ste v času, odkar ste župan, uspeli za načrte Mestne občine Ptuj navdušiti tudi gospodarstvo tega okolja? Dr. [. Čelan: "Ker sem štirinajst let delal v gospodarstvu, mi to še vedno pomeni velik izziv. Že kot direktor ZRS Bistre Ptuj sem uspešno sodeloval s številnimi gospodarstveniki. Pospešenega gospodarskega razvoja si danes brez učinkovitega sodelovanja javnega in zasebnega sektorja ni moč predstavljati. To spoznanje je dozorelo v vseh razvojno usmerjenih podjetjih. Do danes nisem naletel še na nobenega direktorja, ki se ne bi strinjal z mojimi izhodišči. Ta pa so prvenstveno usmerjena v to, da moramo podjetjem zagotoviti pomoč pri zakonodajnih postopkih, ki urejajo prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Večina gospodarstva se tudi zaveda, da brez lastne razvojne dejavnosti ni bodočnosti na zahtevnih svetovnih trgih. Zato so zelo zainteresirani za vse oblike pomoči, ki jih lahko občina tudi preko ukrepov državne in evropske politike (pomoč v raziskovalnih kadrih in ustreznih finančnih virih). Temu področju bomo v bodoče namenili veliko pozornosti v občinski upravi in ZRS Bistra Ptuj." MG Volilni občni zbor Novo vodstvo ptujskih »lionsov« Lions klub Ptuj, ki v našem mestu in prostoru deluje pet let, je imel na sedežu kluba v gostilni PP redni letni volilni občni zbor. V skladu z mednarodnimi pravili Lions clubs international, katerega član je, vsako leto izvolijo novega predsednika iz vrst dotedanjih podpredsednikov in organe kluba. Dosedanji predsednik Roman Kališnik je predal "lions kladivo in zvon" dr. Štefanu Čelanu, dosedanjemu prvemu podpredsedniku in ustanovnemu članu kluba. V nagovoru članom po izvolitvi je novi predsednik kot programske prioritete, ob na- daljevanju obstoječih projektov kluba kot so štipendiranje slabovidnega dijaka, dobrodelni lions ples, božično-novoletna obdaritev socialno šibkih otrok in družin ..., posebej izpostavil popularizacijo lions poslanstva z mednarodnim likovnim natečajem Lions plakat miru - Sanje o miru, in aktivnosti ob Evropskem letu invalidov. Sprejeli so tudi novega člana, tako da klub šteje 33 lionsov. LC Videm • Pogovor z županom Sožitje v različnosti Z županom občine Videm, Friderikom Bračičem, sva se za razgovor dogovorila v soboto zjutraj. Med tednom je težko najti čas, saj ga županovanje okupira v povprečju 10 ur na dan. "Za delavnico (avtoelektričar-sko) najdem kakšno uro časa zjutraj in proti večeru ter ob sobotah". Tudi na dogovorjeno soboto zjutraj sem ga moral poiskati v delavnici. Slabi štirje meseci župa-novanja so za vami. Kako ste zastavili delo? "S sodelovanjem s svetom občine Videm iz z občinsko upravo sem zadovoljen. V tem času smo postavili temelje za skupno, štiriletno delovanje občine in njenih organov v dobrobit naših občanov. Najprej smo morali spremeniti statut občine, v katerem smo število odborov z osem zmanjšali na tri. V delovnih telesih občinskega sveta so izključno svetniki, razen v nadzornem odboru, v [tabu civilne zaščite in v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer bo teklo delo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Menimo, da bomo tako privarčevali nekaj denarja, da pa sestava odborov izključno s strani svetnikov nikakor ne bo vplivala na kakovost dela." Podžupana, ki bi vam lahko pomagal pri številnih obveznostih, še niste imenovali? "Zaenkrat še ne. To nameravam storiti do polovice letošnjega leta. Menim, da zaenkrat za to še ni bil pravi čas, saj smo se preveč ukvarjali s konstituiranjem sveta in njegovih delovnih teles." Na dosedanjih sejah občinskega sveta ste poudarjali, da morajo člani občinskega sveta zastopati interese celotne občine, ne zgolj interesov dela občine, kjer so bili izvoljeni. Kljub temu je tudi v sedanjem svetu opaziti zelo različna stališča svetnikov. "Prepričan sem, da delajo svetniki v interesu celotne občine. Včasih pa si njihovi interesi nasprotujejo in jih je precej težko uskladiti. To je že stalnica naše občine in izhaja iz velike razvojne neenakosti ter iz velikih potreb manj razvitih območij po razvoju komunalne infrastrukture. Občina je sestavljena iz razvitejšega ravninskega in manj razvitega haloškega dela, kjer so potrebe in interesi zelo različni. Najbolje bi bilo mogoče ta problem rešiti z ustanovitvijo samostojne občine Leskovec. Ta priložost pa se v preteklosti ni uresničila in sedaj je na nas, da po svojih mo- čeh zagotovimo kolikor toliko enakomeren razvoj. Raznolikost interesov nas bo zagotovo spremljala, bogatila in delno ovirala tudi v tem in naslednjih obdobjih." Delitvena bilanca je (končno) podpisana. Bo to olajšalo delo v občini Videm? "Zagotovo. To prinaša večjo samostojnost občin. V občni Videm bomo lahko načrtovali projekte, ki jih doslej ni bilo mogoče. V proračunu za leto 2003, ki ga je sprejel že svet v prejšnji sestavi, ni nekaterih nalog, ki so se kot potrebe pojavile v našem mandatu. Sprejetje delitvene bilance nam bo vse skupaj nekoliko olajšalo. V proračunu na primer ni predvidenih sredstev za izdelavo projektov na področju zaščite podtalnice, ki jih bomo lahko sedaj zagotovili iz drugih virov in pristopili h konzorciju za zaščito podtalnice, kjer so že občine Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci in Gorišnica. Vsekakor sem vesel novice o potrditvi delitvene bilance s strani občine, ki doslej tega še ni storila." Katere bodo največje letošnje investicije na območju občine Videm? "Čaka nas kar nekaj zahtevnih projektov. Daleč največji je obnova stare šolske stavbe v Leskovcu. Veljala bo okoli 230 milijonov tolarjev, občina pa mora zagotoviti 40 odstotkov sredstev. Kmalu bo objavljen razpis in začetek obnovitvenih del lahko pričakujemo na polovici leta. Druga naloga je dokončanje gradnje zdravstvenega doma v Vidmu, za kar smo namenili 50 milijonov tolarjev. V naslednjih dneh bo izbran izvajalec in upamo, da bo to kmalu vidno tudi na notranjem izgledu objekta. Nadaljevali bomo s polaganjem kanalizacijskih cevi v Vidmu in Leskovcu. V Vidmu bomo osrednji del naselja priključili na čistilno napravo pri osnovni šoli, ki jo bo potrebno delno obnoviti, saj doslej zaradi premajhne obremenjenosti ni pravilno delovala. V Leskovcu nameravamo položiti kanalizacijske cevi od cerkve do šole, istočasno pa pripraviti prostor za gradnjo pločnika in razširitev ceste na tej relaciji. Približno 35 milijonov tolarjev bomo vložili v gradnjo javne razsvetljave, preplastitve cest in gradnjo pločnikov v naseljih Videm, Pobrežje, Tržec in Jurovci. Z as- Župan občine Videm, Friderik Bračič. Foto:jb faltirenjem ceste v Ljubstavi, ki povezuje dve krajevni skupnosti, sodelujemo na javnem natečaju in upamo, da nam bo država odobrila svoj del sred stev v 32 milijonski investiciji Trenutno smo najbolj obreme njeni z gramoziranjem maka damskih cest, ki jih je v občini še okoli 100 kilometrov. Na srečo imamo na voljo gramoz iz lastne gramoznice." Kako je s potrjevanjem prostorskega plana, na kar občina čaka že nekaj let? "Prostorski plan je v fazi potrditve in pričakujemo, da se bo to na državnem nivoju zgodilo kmalu, saj se njegova uskladitev popolna. Prostorski plan med drugim določa zemljišče za gradnjo bencinske črpalke v Vidmu, žal pa v njem ni zao- kroženega območja za potrebe obrtne cone, za kar je precejšnje zanimanje. Trenutno imamo povpraševanje podjetnika vsaj za hektar veliko, komunalno opremljeno parcelo. Želeli bi omogočiti tudi gradnjo na haloškem območju, kjer je še vedno zelo omejena možnost stanovanjske gradnje. Tako je občina pred novimi izzivi tudi na področju dopolnjevanja prostorskega plana. Ob koncu naj omenim še to, da bo občina tudi letos subvencionirala obrestno mero za kreditiranje malega gospodarstva, turizma in kmetijstva. Občanom priporočam, da se bolj kot prejšnja leta odločajo za investiranje s pomočjo razpisanih kreditov." J. Bračič Ptuj • 14. razstava Dobrote slovenskih kmetij Podeželje - ena od razvojnih priložnosti Od petka do ponedeljka je v minoritskem samostanu na Ptuju dišalo po dobrotah slovenskih kmetij. 650 kmetij je v ocenjevanje prijavilo 972 izdelkov domače kuhinje, večina je bila vrhunske kakovosti. Samo zlatih priznanj so podelili 209. ■ ■ V Na letošnji razstavi je bilo podeljenih 30 znakov kakovosti, največ doslej, ki so jih prejeli izdelki, ki so trikrat zapored prejeli najvišjo oceno in s tem zlato priznanje. Častni pokrovitelj letošnje razstave je bil Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Povedal je, da je ptujska razstava izrednega pomena za prikaz pestrosti slovenske kulinarike na podeželju, za spodbujanje dejavnosti na kmetijah. Na podeželju živi en milijon Slovencev in Slovenk, kvaliteta njihovega življenja pa je bistvenega pomena zato, da bodo na podeželju tudi ostali. Naš interes je, da ohranimo slovensko podeželje, da bodo tudi mladi našli svojo priložnost za kakovostno in uspešno življenje. Slovensko podeželje mora ob kmetijstvu razvijati tudi druge vzporedne dejavnosti, ki so bistvenega pomena za njegovo prihodnost. S kulinariko poudarjamo tudi našo identiteto, je še povedal predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Letošnje razstavljalke in raz-stavljalce je nagovoril tudi Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko -gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. Med drugim je poudaril, da je kmetijstvo zelo pomembno za neko državo za ohranjanje nacionalnih vrednot in nacionalne identitete. "Evropa nam ne bo brezplačno ničesar podarila. Za vse se bomo morali izboriti. Svojo identiteto bomo lahko ohranili le s konsenzom, z razdiralnimi dejanji, ki smo jim priče v zadnjem času, pričakovanega uspeha ne bo. Razprave o kmetijskih subvencijah so v javnost prinesle nemalo izkrivljenih podob o prebogatem slovenskem kmetu, ki preveč uživajo, s tem moramo prenehati," je med drugim poudaril Peter Vrisk. Prepričan je, da bi se kar lepo število kmetij lahko preživljalo s proizvodnjo domačih specialitet. Ker vsega ni mogoče opraviti na domačem dvorišču, bo potrebno še veliko narediti na področju trženja dobrot. Pri tem lahko pomembno vlogo odigrajo v kmetijskih zadrugah in zadružnih kmetijskih družbah. Zato ni naključje, da se Zadružna zveza Slovenije vse aktivneje vključuje v projekt Dobrote slovenskih kmetij. Praznik kulinarike in kulture 14. razstavo Dobrote slovenskih kmetij so organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je svojem govoru opozoril na širši pomen razstave, ki se ob ohranjanju narodovega kulinaričnega izročila kaže tudi v ekonomskih učinkih tega projekta. "Letošnja razstava ni le praznik slovenske kulinarike in festival jedi, je predvsem praznik slovenske kulture in znak velike ljubezni ljudi do dediščine naših prednikov. Vse to bogastvo našega naroda moramo ohranjati, nadalje razvijati in ponujati širšemu evropskemu prostoru." Razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki se je kljub poskusom odpeljati jo drugam, obdržala na Ptuju, že zaradi strokovnega pristopa, je po besedah predsednika organizacijskeg odbora vsakoletne razstave Petra Pribožiča, del promocije, ki jo kot pomoč kmetijam nudijo njeni organizatorji. Zaščita imena in znaka Dobrot slovenskih kmetij pa služita prepoznavnosti na tržnih poteh. V okviru spremljajočih prireditev letošnje 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij sta potekala tudi dva strokovna posveta, in sicer o turizmu na podeželju kot priložnosti za mlade ter o podjetniških izzivih podeželja. Prvega so organizatorji pripravili v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije 5. aprila, potekal je v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju. Po vrsti strokovnih prispevkov, med njimi so bili Franjo Šauperl, svetovalec za razvoj podjetništva v turizmu, mag. Milan Krišelj, predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri TZ Slovenije, ki je predstavil program znanje, mladi in turizem, dr. Vlado Korošec pa izobraževanje mladih na podeželju za razvoj turizma, so ugotovili, da je turizem na podeželju razvojna priložnost in ena od primerjalnih danosti Slovenije, ki pa se bo lahko razvil v pravi meri le v povezavi s kmetijstvom in drugimi dejavnosti, ki se razvijajo v tem okolju. Mlade je za turizem potrebno navdušiti že dovolj zgodaj, s turistično vzgojo je potrebno začeti v vrtcih in jo nadaljevati skozi vse oblike nadaljnjega izobraževanja. Le tisti, ki bodo s turizmom okuženi, bodo tudi dobri turistični ponudniki. Naš cilj je izboljšati kvaliteto življenja na podeželju, turizem pa je le pot Foto: Črtomir Goznik Ni ga čez sendvič z domačimi dobrotami. do tega, je med drugim povedal mag. Milan Krišelj. Pot do odličnosti v turizmu pa vodi le skozi znanje in izkušnje. O tem, da sta tako turizem kot kmetijstvo pomembna za razvoj podeželja in kako se v okviru izobraževanja lotevajo teh vprašanj, pa je govoril dr. Vlado Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniško kmetijske šole Ptuj. Skrb vzbujajoče je, da mladi ne zaupajo kmetijstvu. To potrjuje tudi slab vpis v kmetijske šole v letih 2003/2004, saj se jih je v kmetijske programe vpisalo manj kot 200. Takšne razmere pa ne ogrožajo le razvoja kmetijstva, temveč dolgoročno tudi razvoj turizma na podeželju. Škoda, da so na tem posvetu o teh vprašanjih govorili le tisti, ki zadeve bolj ali manj dobro poznajo, tistih, ki bi jih to še kako moralo zanimati, pa ni bilo. Naposled na slovenskem podeželju živi polovica slovenskega prebivalstva, zato je potrebno narediti vse, da bodo mladi tam tudi ostali. Prav vzorno so se teh vprašanj lotili v Zgornji Kungoti. Prdesednica Turističnega društva Janja Viher je predstavila možnost vključevanja mladih v razvoj turizma v svojem kraju. Turizem je za podeželske kraje velika priložnost za njihov ekonomski, socialni in tudi prostorski razvoj, je med drugim poudarila. V tej majhni obmejni občini so v turistično društvo vključena vsa gospodinjstva. MG Od pokrajin se je letos podrobneje predstavilo kulturnim programom. Med nastopajo~imi so nošolci iz Beltincev. Foto: Črtomir Goznik Pomurje, tudi s bili tudi osnov- Tudi na prodajnih stojnicah je močno dišalo ... ■oto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Slovenske pokrajine so se letos predstavile tudi z velikonočnimi motivi. Ta teden Podgorci Turistično društvo Podgorci bo ob Prazniku vina izdalo tudi turistično zloženko, ki bo predstavila turistično ponudbo krajevne skupnosti. Poleg gostinske ponudbe bodo predstavljene tudi obrtna, kmetijska in druga dejavnost, skupno bo zbranih preko 20 ponudnikov. Osrednji del bo zavzemal turistični zemljevid z označenimi najpomembnejšimi točkami. Ponudniki storitev so hkrati tudi sofinancerji izdaje, del denarja pa bo primaknilo samo turistično društvo. Zloženka bo izšla v nakladi 5000 izvodov. Poleg tega so v TD Podgorci zadovoljni tudi z delom svojega podmladka. Zanimanje za sodelovanje je bilo tako veliko, da so morali poiskati še več mentorjev za delo z mladimi. Nedavno smo podmladek TD Podgorci lahko občudovali na pustnem karnevalu, ko so se predstavili kot zelo lepa skupina ptičjih strašil. Aktivno so delali tudi v božično-novoletnem času, ko so poleg izdelkov pripravili prireditev, nedavno pa še proslavo ob materinskem dnevu. Zelo je vzpodbudno, da imajo veliko željo in interes za delo v društvu tudi starši in tako v društvu sodelujejo kar cele družine, še posebej tiste z manjšimi otroci. Letos bodo srednješolcipripravilipopis sakralnih objektov in spomenikov v KS, osnovnošolci pa bodo opravili popis divjadi, živali in rastlinja svoje okolice. Mladi se vključujejo v vse aktivnosti društva. Ormož V soboto, 12. aprila, bo med 9.00 in 13.00 na Kerenčičevem trgu knjižni in eko sejem ob dnevu knjige in dnevu zemlje z naslovom Zemlja nam daje življenje, knjiga znanje. Po akcijskih cenah bodo naprodaj knjige znanih slovenskih založnikov, kupiti bo mogoče cvetlične in drevesne sadike za pomladno veselje in okras. Na muzejskih delavnicah bodo izdelovali rože iz papirja, predstavili se bosta eko šoli, sodeloval bo tudi gimnazijski eko krožek. Za glasbo bodo skrbeli mladi glasbeniki Gimnazije Ormož in njihov pevski zbor pod vodstvom Alenke Šalamon. Občina Ormož, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije in Jeruzalem Ormož VVS pripravljajo v soboto, 12. aprila, na hiši Ptujska cesta 10, odkritje spominske plošče ob 90-letnici rojstva prof. Mirana Veseliča. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri na Ptujski cesti 10, v primeru slabega vremena pa v prostorih ormoškega gradu. Aktiv rdečega križa Carrera deluje že iz časov podjetja Jože Kerenčič, ko so v sedemdesetih letih z lastno aktivnostjo - prodajo starega papirja in podobnimi dejavnostmi ter veliko posluha takratnega vodstva, ki je vse odpisane reči prodalo v korist aktiva, zbirali denar za svoje aktivnosti. Danes šteje aktiv 120 članov in še vedno živahno deluje. Svojo pomoč nudijo članom ob bolezni ali drugih stiskah, poskrbijo pa tudi za letovanje otrok zaposlenih. Organizirajo številne ekskurzije, sprejeme za krvodajalce in podobno Tudi člani so pogosto na izletih, zadnji je bil obisk parlamenta v Ljubljani. Nedavno so iz članarine in lastnih rezerv kupili ma-gnetnoresonančni sistem MRS 2000, ki se sedaj nahaja v prostorih RK na Ptujski cesti 8 f. Za rokovanje z njim so se že usposobile štiri prostovoljke, za način in termine uporabe pa se bodo dogovorili v naslednjih dneh. Aktiv RK Carrera vodi Ivanka Puklavec. (vki) Dornava • Nova ali obnovljena občinska zgradba? Letos bodo izdelali dokumentacijo Občinska uprava v občini Dornava zdaj dela v precej utesnjenih prostorih. Franc Šegula, župan občine Dornava, je povedal, da so že naročili izdelavo potrebne raziskave in dokumentacije, da bi se lažje odločili, ali bodo gradili novo občinsko zgradbo ali bodo le obnovili prostore stare osnovne šole. Zagotovo pa bo na tej lokaciji. Prostore stare osnovne šole je že zelo načel zob časa, zato bi jih za novo namembnost morali v celoti obnoviti. Prav gotovo bodo morali dobro premisliti, kaj se jim finančno bolj izide. Odločitev bodo sprejeli še letos, prav tako pa bodo izdelali potrebno dokumentacijo. V novi občinskih prostorih naj bi bila tudi pošta, ki zdaj deluje v neprimernih in za invalide ter starejše občane nedostopnih prostorih. In ker v občini Dornava še nimajo osebnega zdravnika in zobozdravnika, razmišljajo tudi o tem, dodaja dornavski župan. Glavni finančni zalogaj v letošnjem letu za občino Dornava pa je začetek gradnje kanalizacije in čistilne naprave. M. Slodnjak Hajdina • Občinski svet Proračun še v tem mesecu Hajdinski svetniki so se 3. aprila sestali na četrti seji. Med drugim so razpravljali o osnutku proračuna za letos, predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina Ormož na območju občine Hajdina, poselitve v naselju Zgornja Hajdina, kjer bo zraslo novo občinsko središče, in športno-rekreacijskega območja v naselju Zgornja Hajdina, na osnovi katerega bo steklo nadaljnje načrtovanje v prostoru in predvidene gradnje, ter odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Še največ so hajdinski svetniki 3. aprila razpravljali o osnutku proračuna, kar je razumljivo, saj bi se vsa naselja rada našla v proračunu s čim višjimi postavkami. Glede na letos še prejeta sredstva kanalščine naj bi ta v največji meri usmerili v Skor-bo, Hajdoše in Slovenjo vas, so prepričani nekateri. Letoš- nji prihodki proračuna naj bi dosegli 530 milijonov tolarjev, prav tolikšni naj bi bili tudi odhodki. Predvidevajo pa tudi zadolževanje v višini 23 milijonov tolarjev. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je ob razpravi ob letošnjem proračunu še povedal, da so pri njegovi sestavi skušali v čim večji meri upoštevati tudi želje in potrebe v posameznih vaških odborih. Osnutka proračuna za leto 2004 pa še ni mogel predstaviti, ker niso znana izhodišča Lenart • Seja občinskega sveta Podžupan postal Franc Krivec V torek, 1. aprila, so se na 5. redni seji sestali svetniki lenarškega občinskega sveta. Komandir Policijske postaje Lenart Jože Rožmarin je svetnike seznanil z varnostno situacijo na območju občine, po predstavitvi pa je odgovarjal na posamezna vprašanja svetnikov, ki jih je zanimalo, kako je možno rešiti problem drog in alkohola, kako je s preglednostjo cest in v kakšnih pogojih policija deluje. Komandir je odgovoril, da so na območju Lenarta droge prisotne v manjšem obsegu in dejal, da pogoji, v katerih delujejo, niso najboljši, pa tudi ne najslabši. V nadaljevanju seje so sprejemali zaključni račun občine Lenart za leto 2002. Svetniki so zahtevali, da dobijo pred sprejemom seznam investicij, ki so bile narejene lani, njihovo plačilo pa je bilo preneseno v leto 2003. Zato je župan mag. Ivan Vogrin zaključni račun umaknil z dnevnega reda. Sprejeli so spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu novega centra v Lenartu, s katerim spreminjajo gradnjo klasičnega večetažnega doma upokojencev v pritlično, nadstandardno gradnjo iz štirih vogalnih objektov, ki tvorijo v sredini no- tranje dvorišče. Sprejeli pa so tudi spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu dela industrijske cone v Lenartu za podjetja Klemos, Livarna in Unior in noveliran pravilnik o prodaji, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljič v lasti občine. Sprejeli so še sklep o prisilni poravnavi in sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi. S sklepom pa so za 6,1 odstotka povišali ceno oskrbnine v lenarških vrtcih, ki po novem znaša 57.210 tolarjev. Za podžupana je župan predlagal dosedanjega podžupana Franca Krivca, ki so ga svetniki potrdili tudi v tem mandatu. Svetniki pa so na predlog župana potrdili za podžupana Franca Krivca. Na seji pa je bilo moč neuradno videti tudi koalicijsko pogodbo, ki naj bi v 25-članskem občinskem svetu imela večino in zavračajo očitke, da nasprotujejo županu. V osnutku pogodbe, so zapisali, da jo sklepajo občinski svetniki Lenart, spoštovali pa bodo zakonito delo občinskega sveta, njegovih organov in občine. Zmago Šalamun Cerkvenjak Spomladanska akcija popravila cest in čiščenja okolja Edina občina, ki organizira "raboto" V soboto, 5. aprila, je na celotnem območju občine Cerkvenjak potekala akcija spomladanskega popravila cest - rabota, in čiščenja okolja. Občinski svet je leta 1999 sprejel sklep, ki gospodinjstva v občini Cerkvenjak obvezuje, da se mora en član gospodinjstva udeležiti 8-urnega spomladanskega popravila cest in čiščenja okolja. Akcijo vsak na svojem območju organizirajo občinski svetniki, ki vodijo tudi sezname prisotnih. Tisti, ki se akcije ne udeležijo, pa morajo plačati 4.000 tolarjev prispevka, ki se nameni za vzdrževanje cest v vasi. Zupan Jože Kraner je o akciji povedal: "Poseben poudarek dajemo trem področjem. Kot prvo naredimo nekaj na cestah, očistimo mulde, pretočne kanale, jaške itd. Na makadamskih voziščih iz jarkov potegnemo nazaj na cesto gramoz, ki je bil odrinjen v jarek ob pluženju. Drugi je, da očistimo vso okolje, obronke gozdov ob cesti, poberemo vse smeti, ki jih odložimo na skupna mesta in potem organiziramo odvoz kosovnih odpadkov, in tretje, čemur dajemo največji poudarek, je, da se občani posameznih zaselkov vsaj enkrat na leto srečajo na manjšem družabnem srečanju." O udeležbi pa je še dodal: "Mislim, da je odsotnosti zelo malo, tako da lahko rečem, da je danes prisotnih okrog 500 udeležencev iz celotne občine." Zmago Šalamun Foto: Marija Slodnjak Analize bodo pokazale, ali bo občinska zgradba v stari osnovni soli. UGODNO V METALKI POSEZONSKO ZNIŽANJE OGREVALNE TEHNIKE GŇ 2 (34,8 za njegovo sestavo, predvsem pa, ker še ni jasno, kako bo država nadomestila izpad na osnovi vladne uredbe o podelitvi koncesij na vodah, ki na srečo v letošnjem letu še ne bo uveljavljena. V primeru občine Hajdina gre za 150 milijonov izpada, ki ga bo potrebno na nek način nadomestiti. Hajdinski svetniki bodo o predlogu proračuna za letos razpravljali na peti seji, ki bo 22. aprila. MG !I(atnnoseštvo 'Danu.CVrScmcîc s.p, MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. PRODAJA IN POPRAVILO 9 Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic iSr^^ Motornih žag Kultivatorjev Servis Peteršlčsp. Dornava 76a, tel.: 755-0941 Zavrč • Sestali so se svetniki Državna meja, varnost, pokopališče čeprav potekajo seje svetov občine Zavrč običajno ob koncu delovnega tedna, je udeležba svetnice in svetnikov skoraj vedno popolna. Tudi na zadnji, 4. seji, v petek, 28. marca, je bilo tako. Tokrat sklepali o trinajstih točkah dnevnega reda. Uvodoma so prisluhnili Stanku Te-mentu iz podjetja TMD Invest, ki je predstavil predlog raz{iri-tve pokopali{~a v Zavr~u. Uredili naj bi ga na zemlji{~u, ki naj bi ga odkupili ob sedanjem pokopali{~u, na njem pa naj bi po prvotnem predlogu uredili 40 enojnih, 102 družinska ter 156 žarnih grobov. Varnostne razmere na območju postaje mejne policije Zavrč so po besedah koman-dirke Otilije Medved glede na razmere dokaj ugodne. Ocenila je, da so bili policisti kljub obsežnemu, v glavnem obmejnemu območju, pri svojem delu uspe{ni. Sicer pa se tudi v policiji že pripravljajo na spremembe po uvedbi schengen-skega sporazuma in pravnega reda. V zadnjem letu so opazili upad kr{itev javnega reda in miru, bistveno so se zma-nj{ali tudi ilegalni prehodi čez mejo, nekoliko so ugodnej{e razmere na področju družinskih razmer, čeprav je {e veliko alkohola, manj je bilo promet- nih nesreč na področju klasičnih kaznivih dejanj so nekoliko porasle tatvine in vlomi, gospodarska kriminaliteta pa je na skoraj enaki ravni. Na {tevilne težave občanov zavr{ke občine, predvsem tistih, ki živijo v obmejnem območju, je v nadaljevanju seje opozorila svetnica Marta Bo-silj. Med Slovenijo in Hrva{ko je namreč že v veljavi Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki je v življenje ljudi ob meji vnesel veliko negodovanja in težav. Župan Miran Vuk je pojasnil, da si skupaj z nekaterimi člani občinskega sveta ter v povezavi z me{ano, hrva{ko-slovensko komisijo prizadeva za omilitev posledic, ki jih je prinesel SOPS, ter pri tem opozoril, da je državna meja pač meja, zato jo je potrebno spo{tovati. Po drugi obravnavi so zavr-{ki svetniki z nekaj manj{imi lepotnimi pripombami dokončno sprejeli občinski proračun, v katerem naj bi letos zbrali Pokopališče v Zavrču je polno, saj je na njem prostora le se za nekaj grobniških mest, zato potrebujejo novega. dobrih 244 milijonov prihodkov ter nekaj čez 225 milijonov odhodkov. Ker je bilo že po prvi obravnavi nekaj pripomb in ker je v proračunu že kronično pomanjkanje sredstev, so opravili nekaj manj{ih sprememb in nekoliko povečali sredstva, namenjena kmetijstvu, nekoliko so zmanj{ali sredstva za gasilstvo, povečala pa so se tudi za področje kulture in {porta. Majsperk • Občinski svet - petič Po prvi obravnavi so se brez zapletov strinjali z vsebino zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2002, sogla-{ali so s prodajo nepremičnine biv{e ptujske občine v Biogradu na morju, strinjali so se tudi s predlogom kategorizacije občinskih cest, pred pobudami in vpra{anji pa so se dogovorili {e o pobiranju komunalne takse na mejnem prehodu Zavrč. M. Ozmec Varnostne razmere ugodnejše V četrtek, 27. marca, so se sestali tudi svetniki občine Majšperk in na 5. redni seji sklepali le o devetih, povsem običajnih točkah dnevnega reda. Tudi tokrat se je pokazalo, da so morebitne nejasnosti razčistili že na sejah posameznih odborov in komisij, saj so sklepe sprejemali brez zapletov in skoraj brez pomembnejših razprav. V dobro voljo je svetnici in svetnike že takoj po uvodni potrditvi zapisnika prejšnje seje spravil komandir postaje mejne policije iz Podlehnika Mo-jimir [imunič, ki jim je v informaciji o varnosti v občini povedal, da so, v celoti gledano, razmere ugodnejše kot prejšnja leta, število kaznivih dejanj je v upadanju, izboljšana je raziskanost zadev, posebej ugodno pa je dejstvo, da je tudi mladinske kriminalite- te manj, s čimer se v mnogih drugih občinah ne morejo ravno pohvaliti. Po drugi obravnavi so soglašali z vsebino odloka o načinu ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih bodo tudi v bodoče prevažali v regijski center v Ptuju. Strinjali so se s spremembo odredbe o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v občinski upravi, po katerem je delovni čas razporejen tako, da traja v ponedeljek, to- Kurilno olje evropske kakovosti * Z Magno nakup celo do 9 obrokov! Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplaËno naroËanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. PETROL rek in četrtek, od 7. do 15. ure, v sredo, od 7. do 17. ure, v petek pa od 7. do 13. ure. Z manjšimi pripombami ustreznega občinskega odbora so soglašali z vsebino odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ter s poslovnikom o delu Nadzornega odbora. Potrdili so tudi pozitivno poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja občine Majšperk, ki ga je podala predsednica Zlatka [ilovinac. Brez pripomb in skoraj brez razprave so soglašali tudi z vsebino zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2002, ki so ga sklenili s 541 milijoni prihodkov in dobrimi 464 milijoni odhodkov. V bistvu so lanski dohodki občine znašali prek 665 milijonov, saj so 124 milijonov neporabljenih sredstev prenesli še iz leta 2001. Dobrih 60 milijonov so porabili za dejavnost občinskih organov in občinske uprave, za izobraževanje, predvsem za prevoze učencev blizu 30 milijonov, na področju socialnega varstva so sredstva namenili za domsko oskrbo 17 občanov, na področju kulture so porabili le 94 odstotkov planiranih sredstev, na področju športa so jih za 4 % presegli, na podro- čju zdravstva pa so največ, dobrih 10 milijonov, porabili za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva so porabili le 60 % predvidenih sredstev, na področju raziskav pa so namenili le dober milijon za sofinanciranje priprave regionalnega razvojnega programa statistične regije Podravje. Med pobudami in vprašanji pa smo med drugim na vprašanje svetnika Cirila Murka, kako daleč so z izgradnjo nove osnovne šole v Majšperku, lahko slišali odgovor županje mag. Darinke Fakin, da je gradbeno dovoljenje za novo šolo že v izdelavi, občina je že odkupila dva kompleksa zemljišč, trenutno pa tečejo dogovori še za tretji del, kjer naj bi bila igrišča. Svetnika Dragana Lorberja je zanimalo, ali je občina že komu ponudila prazno zdravniško stanovanje in slišali smo, da so prav te dni sredi teh aktivnosti. Zanimivo pa je bilo slišati tudi to, da so že dobili resnega interesenta za najem trgovine, da so za 20 odstotkov znižali najemnino za najem občinskega šotora, da so na Ptujski Gori že posadili novo lipo ter da velja že tudi nova, nekoliko višja cena za osemenjevanje živine. M. Ozmec Ormož • Kulturno omizje Hiša za naše podeželje Minuli petek je Kulturni klub iz Ormoža organiziral omizje, ki je bilo zaradi zanimivosti teme in uglednega predavatelja-zelo dobro obiskano. Arhitekt prof. Dušan Mo-škon, častni občan občine Ormož in snovalec številnih objektov mesta Ormož - njegov podpis je pod načrti za hotel Jeruzalem, avtobusno postajo, ureditev parka pred gradom in Kerenčičev trg, pošto in stanovanjske bloke v Poštni ulici, kompleks blokov v Skolibrovi ulici, blagovnico in mostovž ter številne druge objekte - pa tokrat ni govoril o mestu, temveč o podeželju. Zastavil je vprašanje, ali je slovensko podeželje v zazidalni podobi še razpoznavno v svoji identiteti. Svoje predavanje je podkrepil s številnimi diapozitivi. Slovenski podeželski prostor je razdeljen v 14 regij, povezanih z lastno arhitekturno razpoznavnostjo. Odkar je v minulih desetletjih zaradi dozdevnega napredka našo krajino začela preplavljati velika koncentracija tipskih hiš, je opaziti vse manjšo povezanost in regijsko razpoznavnost. Prof. Moš-kon je opozoril, da za razvitost neke dežele ni pomembna le stopnja materialne rasti, ampak tudi stopnja ohranjanja, obnavljanja in smotrnega razvijanja kulturnega izročila, tudi na področju arhitekture. Tradicionalna vas izgublja svojo istovetnost. Tu ne živijo le kmetje, ampak ljudje najrazličnejših poklicev, potreb in zahtev, tudi kmetije so se drastično spremenile. Ob skladnih kmečkih domačijah so zrasli "volumi-nozni hlevi, farme, z bleščavimi salonitnimi in aluminijastimi strehami". Graditelji bi se morali povezovati z arhitekturno stroko v t. i. "odprtem projektiranju", v procesu katerega se naročnik in arhitekt dogovarjata o načrtovani gradnji, ki upošteva regijsko umeščenost, dostopnost, orientacijo, razporeditev prostorov. Idejni predlog naj bi podprla še maketa. Projektant bi moral stremeti h kakovostni prostorski izvedbi arhitekture, inšpekcijske službe pa naj se lotevajo tehnično-tehnoloških Prof. Dušan Moškon je spregovoril o tem, ali je slovensko podeželje v svoji zazidalni podobi še razpoznavno v svoji identiteti. problemov. Nujna bi bila »prenova novega". Tipske, nekvalitetno zasnovane hi{e bi ob strokovno spretnej{ih, gradbeno-funkcionalnih in drugih izbolj{avah lahko nekoliko "udomačili". Prof. Mo{kon pa je že zazrt v prihodnost, v kateri se zab-risujejo meje delovnih lokacij, bivalno okolje zaradi razvoja sodobnih komunikacij vse bolj postaja delovno. V tujini in tudi pri nas je trend vrnitve na podeželje. Predvsem dobro situirani naročniki si urejajo domovanja v ruralnem območju in s svojimi zahtevami, potrebami in navadami bodo najbrž močno posegli v prostor. Prof. Mo{kon priporoča, da čeprav hi{a na podeželju ni vedno kmečka domačija, naj bi vseeno odražala značilnosti arhitekturne regije. Ob vsebinskih spremembah, ob dana{nji ponudbi materialov, struktur, tekstur, barv pa bi se morala tako graditelj kot projektant odločati vsaj po konstruktivnih eko- in bio-logičnih principih, ki so bili svoj čas nehote sestavni del zdrave kmečke pameti. Na ta način bi bilo krajini prihranjen marsikateri tujek, ki danes kazi njeno podobo zaradi napuha, malomarnosti pa tudi neraz-gledanosti lastnikov. viki klemenčič ivanusa Primer dobre prakse je novogradnja v Obrežu. Lastniki so upoštevali nasvete strokovnjaka in v okolje umestili hišo, ki sem sodi Foto: VKI Podlehnik • 4. seja občinskega sveta Id Imenovali nadzorni odbor 4. seja sveta občine Podlehnik se je začela in kako uro nadaljevala z visokimi toni, končala pa mirno. Tako župan kot svetniki občine Podlehnik so prišli na zadnjo, 4. sejo občinskega sveta precej nastrojeni drug proti drugemu. Tako je vsaj kazalo po začetni, kako uro trajajoči izmenjavi razmeroma ostrih besed. Pozneje, ko so rešili osnovni problem te seje, imenovanje nadzornega odbora, pa so se razšli tako rekoč v prijateljskem vzdušju. Predvsem člana komisije za volitve in imenovanja, Janez Trafela in Peter Feguš, sta vztrajala, da na dnevni red seje dodatno uvrstijo glasovanje o članih nadzornega odbora, župan pa se s tem v začetku ni strinjal, češ da je potrebno preveriti, če eden od predlaganih članov ni porabnik proračunskih sredstev. V razmeroma ostri razpravi so vendarle izoblikovali dodatno točko in jo uvrstili na začetek seje, takoj za uvodnimi formalnostmi. Razen enega vzdržanega glasu je nato svet občine Podlehnik le imenoval nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Cvetka Turk, Roman Cesar in Marija Murko. To bi morali, kot so poudarjali svetniki, sicer storiti že 45 dni po konstituiranju občinskega sveta. Razprava o zaključnem računu občine Podlehnik za leto 2002 je bila pod vtisom velikih, predvsem vodovodnih projektov, ki so jih v občini končali leta 2002 in celotno območje haloške občine oskrbeli z vodo. Svetniki pa so imeli nekaj konkretnih vprašanj o posameznih postavkah zaključnega računa, ki bi jih lahko pojasnil računovodja. Povabili ga bodo na na- slednjo sejo sveta, pred tem pa bo uprava svetnikom dostavila dodatno obrazložitev lanskoletnega finančnega gospodarjenja v občini. Pričakovati je, da bodo zaključni račun potrdili na naslednji seji. Približno taka je bila usoda rebalansa proračuna za leto 2003. Svetniki so si vzeli še nekaj časa za razmislek o posameznih postavkah spremenjenega proračuna, sprejeli pa ga bodo na naslednji seji. Tokraten rebalans proračuna je manj prijetna plat razvojne zgodbe občine Podlehnik, saj se spreminja navzdol in letošnji občinski proračun zmanjšuje za 55 milijonov, na 549 milijonov tolarjev. Sprememba je potrebna zaradi obvestila države, da je občina pri svojem planiranju iz državne blagajne pričakovala preveč. Drugi del zmanjšanja proračuna je v tem, da je občina Podlehnik za 0,64 odstotka prekoračila mejo prihodkov iz dohodnine in je iz prejšnjega razmerja 70:30 prešla v skupino občin s 60-odstotnim sofinanciranjem države. Župan je pri tem kislo pripomnil, da "bolj bomo vlagali v svoj razvoj, manj bomo dobili od države." Med letošnjimi investicijami v občini Podlehnik tudi ne bo težko pričakovanega začetka dograditve osnovne šole, pač pa bodo na ta investicijski dogodek morali počakati še leto dni. Župan in svetniki se zavedajo, da prihaja za občino Podlehnik obdobje bolj umirjenega razvoja, kar bo nujne investicije v infrastrukturo, predvsem v ceste, raztegni- Foto: jb Svetniki in del uprave občine Podlehnik. Z leve stojijo Alojz Grabrovec, podžupan Anton Žerak, Peter Fegus, Alojz Novak, župan Vekoslav Fric, Janez Trafela in Milan Vidovič. Sedijo od leve: Otilija Grabrovec iz občinske sprejemne pisarne, tajnik občine Miran Krajnc in svetnica Jožica Svensek. lo na nekoliko daljše obdobje. Prav tako so na eno naslednjih sej prestavili odločanje o odloku o načinu upravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Preprosto povedano, gre za odlok, ki ga je pripravil dosedanji izvajalec zbiranja odpadkov. V občini Podlehnik sicer potrjujejo nadaljnje sodelovanje s podjetjem Čisto mesto, vendar je potrebno v odloku urediti nekaj posebnosti, ki se nanašajo na razmere zbiranja odpadkov na haloškem območju. Svetniki so potrdili spremembo odloka o ekološki pristojbini na mejnem prehodu Gruškovje in jo zaokrožili na 5 evrov. Pri tem pa tudi pri rebalansu proračuna pa so skupaj ugotavljali, da bo z režimom pobiranja takse brez posredovanja špediterjev možno bistveno povečati zbrana sredstva, kar bo blagodejno za občinsko blagajno. Župan je svetnike seznanil tudi z urejanjem odnosov s Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki je od dogovarjanja o medsebojnih lastniških in drugih interesih prešla na metodo pogojevanja in konkretnih zahtev, kar pa občinska uprava z županom na čelu zaenkrat ne more komentirati, več bo znanega do naslednje seje. Vse kaže, da se bodo morali podlehniški svetniki tega mandata sestajati pogosteje kot oni v prejšnji sestavi. Mimo je obdobje velikih, vseobčinskih projektov, začenja pa se zahtevnejše obdobje pridobivanja lastnih in državnih sredstev ter odločanja, kam jih najbolj učinkovito usmeriti. J. Bračič Ptuj • Ribiška sezona se pričenja V Rogoznici sanirajo ribnika V Ribiški družini Ptuj, v kateri je v letošnjem letu povezanih 451 športnih ribičev in ljubiteljev ribištva, so se pred pričetkom letošnje ribolovne sezone lotili sanacije obeh športnih ribnikov v Rogoznici. V prejšnjem tednu so že končali sanacijo starega ribnika, ta teden pa nadaljujejo še s sanacijo in urejanjem novega, nekoliko manjšega in plitkejšega ribnika. Foto: M. Ozmec Pogled na prazen ribnik v Rogoznici v dneh ko je bil brez rib in seveda tudi brez vode. Kot je povedal gospodar ribiške družine Ptuj Srečko Leben, so se sanacije ribnikov na Rogoznici lotili v okviru gospodarskogo-jitvenega načrta, delno pa tudi zaradi tega, ker je čez zimo zaradi nizkih temeratur, debelega ledu, predvsem pa zaradi motenja ribjega življa z igrami na ledu, poginilo nekaj sto kilogramov rib. V zimskem času namreč ribe skoraj popolnoma mirujejo in porabijo morda le slabo treti-no kisika, ki ga potrebujejo čez poletje. Okoliški otroci in mladina pa so z igrami na ledu ribe predramili iz zimskega mirovanja, tako da so se pričele hitreje premikati. Ker pa zaradi ledene skorje ni prišlo do obnove kisika, so se zaradi pomanjkanja zadušile in žal poginile v glavnem skoraj vse večje ribe. Sanacije so se lotili tako, da so iz obeh ribnikov izpustili vodo, ju posipali z apnom ter ob robovih očistili brežine. Novi ribnik pa bodo poleg teh del v tem tednu še nekoliko poglobili, saj se je v njem nabralo že toliko mulja, da je bila povprečna globina le še okoli pol metra. To je pomenilo tudi veliko nevarnost, saj so bile predvsem manjše ribe preveč lahek plen za ribje plenilce. Stari ribnik so po opravljenih sanacijskih delih čez vikend že pričeli polniti z vodo, tako da je te dni spet poln. Vanj so vložili že okoli 3000 kg krapov, tako da bodo v soboto, 12. aprila, v njem že uradno pričeli z letošnjo ribolovno sezono. Sicer pa ptujski ribiči pripravljajo to soboto tudi tradicionalno pomladno akcijo čiščenja rek, potokov in ribnikov, v kateri se bodo tokrat osredotočili predvsem na čiščenje potoka Rogozni-ca. Zbor vseh udeležencev bo ob 9. uri pri ribiškem domu na Rogoznici. Gospodar ribiške družine je obljubil, da bodo poskrbeli za orodje in vrečke, ter poudaril, da je za člane ribiške družine Ptuj udeležba obvezna. Seveda pa bodo veseli, če se jim bodo pri akciji čiščenja pridružili tudi drugi ljubitelji narave in čistega okolja. Po končani akciji pa bodo popoldne za vse udeležence pripravili na Ranci še skupno malico. Vabljeni torej v soboto ob ribnik na Rogoznici! M. Ozmec in tam Ptuj • Dejavnost Knjižnice Ivana Potrča Prejšnji teden sta se vodstvi knjižnice in Mestne obćine Ptuj uspeli dogovoriti za razrez sredstevfinanciranja dejavnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Tako bodo v letu 2003, prvič odkar so samostojne občine, tudi te plačevale dejavnost knjižnice. Mestna občina Ptuj bo financirala 62,87% celotne dejavnosti. Ostalih 37.13% bo razdeljeno po številu prebivalcev med občine: Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Zavrč in Žetale. (TMJ) Kidri~evo • Danes tretja seja sveta Svetniki občine Kidričevo bodo danes, v četrtek 10. aprila ob 17. uri na 3. redni seji sklepali o enajstih točkah. Uvodoma naj bi odločali o začasnem financiranju proračunskih potreb v letošnjem letu, po hitrem postopku o sprejemu zaključnih računov za leti 2001 in 2002, nato pa o sprejemu letošnjega občinskega proračuna. V drugi obravnavi se bodo lotili odloka o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, sklepali o predlogih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ter o povišanju cen vrtca Kidričevo, pomoči na domu in o najemnini za večnamensko dvorano v Cirkov-cah. (-OM) Ptuj • Srečanje gasilk podravske regije Območna gasilska zveza Ptuj pripravlja to soboto, 12. aprila v domu prostovoljnega gasilskega društva Ptuj tradicionalno, letos že 16. srečanje članic podravske regije. S srečanjem, ki bo tudi tekmovalnega značaja bodo pričeli ob 15. uri. V povabilu so zapisali, da lahko vsako gasilsko zvezo na tekmovanju zastopa ekipa, ki šteje 10 članic starejših od 16 let. Možna je zamenjava tekmoval, sicer pa naj bi gasilske zveze zagotovile udeležbo 15 članic. Ekipe gasilk se bodo tudi tokrat pomerile za prehodni pokal, ki je trenutno v lasti gasilske zveze Juršinci. Pomerile se bodo v streljanju z žogo v vrata (gol), v metu torbice na cilj, ter v vaji z vedrovko. Kotizacija za članico je 2000 tolarjev. (-OM) Ormož • Muzejski vikend V soboto je potekal že peti letošnji muzejski vikend, ki poteka v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj, enota Ormož. Med 8.30 in 11.00 se je v jedilnici doma starejših občanov zamenjalo 40 otrok, ki so v družbi staršev in starih staršev izdelovali velikonočne piščančke, je povedala organizatorka delavnice Zdenka Plajnšek. (Foto: vki) Ljutomer • 9. ocenjevanje vina Praprotnikov najboljši V prostorih Mestne hiše v Ljutomeru je Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer pripravilo že deveto ocenjevanje vina. Vinarji iz Prlekije in Prekmurja so na ocenjevanje prinesli 109 vzorcev, ki jih je ocenila komisija v sestavi prof. dr.. Slavica Šikovec (predsednica), mag. Tone Vodovnik, mag. Slavko Žalar, Cvetka Sakelšek, Bar-bika Žunič, Katja Pevec Stajnko in Rajko Žličar. Priznani enologi so vina ocenjevali po mednarodni lestvici do 20 pozitivnih točk, najvišjo oceno 19,50 pa je prejel šardone - ledeno vino Boruta Praprot-nika s Koga. Najbolje ocenjeni vzorci so bili: med zvrstmi je najvišjo oceno 18,18 točke dobil vzorec Emila Preloga ml. iz Ljutomera, šipon Vinogradništva Družina Kos iz Ključarovcev je prejel 18,22 točke, laški rizling Jožefa Perdigala iz Ižakovcev je slavil z oceno 18,24 točke, zeleni silvanec Marjana Kolenka iz Ljutomera je prejel oceno 18,06 točke, beli pinot Štefana Krampača iz Ljutomera 18,14 točke, šardone Emila Tropa iz Ivanjkovcev 18,40 točke, najboljši sivi pinot imata z oceno 18,10 točke Vinogradništvo Vinarstvo Ozmec iz Miklavža pri Ormožu in Ljutomerčan, d.d., iz Ljutomera, renski rizling Emila Tropa iz Ivanjkovcev je prejel 18,42 točke, kerner Vinogradništva Družina Kos iz Križevcev pri Ljutomeru 18,18 točke, ra-nina Ljutomerčana d.d. iz Ljutomera 18,16 točke, sovinjon Stanka in Gorana Šosterja iz Ljutomera 18,70 točke, trami-nec Daniela Horna iz Križev-cev pri Ljutomeru 18,68 točke, muškat otonel Štefana Kram-pača iz Ljutomera 18,26 točke, rumeni muškat Ljutomerčana d.d. iz Ljutomera 18,32 točke, laški rizling - pozna trgatev Vinogradništva Slavinec iz Ivan-kovcev 18,32 točke, sivi pinot - pozna trgatev Vinogradništva Družina Kos iz Križevcev iz Ljutomera 18,44 točke, kerner - pozna trgatev Vinogradništva Družina Kos iz Križevcev pri Ljutomeru 18,30 točke, so-vinjon - pozna trgatev Dejana in Dušana Jureša iz Ljutomera 18,46 točke, traminec - pozna trgatev Sama Belca iz Ljutomera 18,50 točke, rumeni muškat - pozna trgatev Vinogradništva Družina Kos iz Križevcev pri Ljutomeru 18,46 točke, trami-nec - izbor Boruta Praprotnika s Koga 18,56 točke, laški rizling - ledeno vino Štefana Krampa-ča iz Ljutomera 19,48 točke in šardone - ledeno vino Boruta Praprotnika s Koga 19,5 točke. Tekst in foto: Miha Šoštarié www.nkbm.si d onudba za oblan 365 dnevni tolarski depoziti s fiksno obrestno mero v Novi KBM lahko do 16.5.2003 sklenete tolarske depozite: O z ročnostjo 365 dni O minimalnim zneskom 200.000,00 SIT O s fiksno obrestno mero 8,15 % letno za depozite nad 1.000.000,00 SIT 8,05 % letno za depozite od 200.000,00 SIT do 1.000.000,00 SIT Varčevanje, ki se splača. Premislite, se posvetujte in odločite. Pričokujemo vas v nošin enotah. .Nova KBM, Nova Kreditna banka Maribor Tržec • Drugo ocenjevanje domačih specialitet Brajdašnica in salame V Tržcu so člani domačega prostovoljnega gasilskega društva pred dnevi organizirali drugo ocenjevanje kvintona in domačih salam. V ocenjevanje so priznani preizkuševalci dobili okrog 40 vzorcev kvintona, nekaj gemaja in rdeče mešanice ter 10 domačih salam. Nedeljska prireditev, ki so jo z majhno kulinarično razstavo obogatile domače gospodinje, je bila v največji meri namenjena druženju, nam je po končanem ocenjevanju zaupal Franc Drobnič, predsednik PGD Tr-žec. Po njegovem so tudi tovrstna vaška ocenjevanja potrebna, saj na njih pridelovalci tako rdeče kapljice kot tudi salam izvejo, kaj so pridelali in kakšno oceno si posamezen poizvod sploh zasluži. Na vasi bi tovrstnih druženj potrebovali še več, pravi Drobnič, ki je bil z letošnjim odzivom zadovoljen, sicer pa so vzorce dobili tudi iz sosednjih vasi, ne samo iz Tržca, pa celo iz Slovenj gradca, prinesel pa ga je Albin Kovač, sicer dober prija- telj trževskih gasilcev. Štirje šampioni Ocenjevalna komisija je tudi letos dala največji poudarek pristnosti samega kvintona, ga-maja in mešanice, zelo pomemben pa je tudi okus in pa seveda sama kvaliteta kapljice, ki jo z velikim veseljem in zavzetostjo pridelujejo na ravnici. Tistim, ki so v ocenjevanju prejeli najvišjo oceno, so tudi letos v Tržcu podelili naziv šampiona, vsi ostali pa so prejeli spominsko priznanje. V konkurenci čisti kvinton je drugo leto zapored osvojil šampiona Stanko Vidovič iz Lanco-ve vasi, v mešani zvrsti je slavil Bogomir Hliš iz Lancove vasi, najboljši pridelovalec gamaja, kar je bila letošnja novost v ocenjevanju, pa je postal Anton Zupanič, prav tako iz Lancove vasi. Med pridelovalci domačih salam je slavil Franci Sitar ml. iz Jurovcev. Ob domačih specialitetah so se na prireditvi v Tržcu prilegle še mnoge dobrote, ki so jih pripravile gospodinje iz Tržca in okolice, bogato pa so mizo pogrnili tudi s kruhom iz pekarne Bezjak iz Vidma. V Trž-cu pa smo se lahko tako znova prepričali, da kapljica z brajd postaja vse bolj priljubljena pijača, četudi nekateri verjetno še zmeraj prisegajo na belo vino, a nekaj zagotovo drži, da je k obojemu odličen dodatek kak suhomesni izdelek. T. Mohorko Najboljši na letošnjem ocenjevanju so si nazdravili z vodjem prireditve Francem Drobnicem. Ptuj • V soboto v ptujskem gledališču Premiera Ay, Carmela! Za ptujsko gledališče je letošnji april pomemben mesec. S prvim aprilom se je pričel prvi redni štiriletni direktorski mandat Reneja Maurina, ki so mu pred tem dvakrat podaljšali vedejevstvo. Petega aprila so ptujski gledali{~niki prvi~ igrali v drami SNG Ljubljana, v soboto, 12. aprila, ob 20. uri, pa jih ~aka nova premiera. Predstavili se bodo s prvo slovensko uprizoritvijo elegije neke državljanske vojne v dveh dejanjih z epilogom Ay, Car-mela. Gre za najbolj znano dramsko delo Josea Sanchisa Sinisterre, dramatika, režiserja in profesorja na Inštitutu za gledališče v Barceloni, in hkrati najbolj znano besedilo sodob- ne španske dramatike. Dogajanje je postavljeno v burne čase španske državljanske vojne, v leto 1938, na tanko mejo med življenjem in smrtjo. Režija je v rokah Zvoneta Šedlbauerja, igrata Mojca Funkl in Jožef Ro-poša. Življenje in delo ptujskega gledališča po prvem aprilu ni nič drugačno, kot je bilo prej, ko je bil Rene Maurin v. d. direktorja. "Naravnanost in videnje gledališča sta enaka, ni nobene spremembe. Delo nadaljujemo na enak način kot pred tem. Poskušamo narediti čim boljši teater." MG Foto: Črtomir GozniK Rene Maurin, direktor ptujskega gledališča: »Poskušamo narediti čim boljši teater.« Ptuj • 110. obletnica Muzejskega društva Jubilej tudi v knjižnici - 5 Nadaljevanje iz prejšnje številke Knjižnica je bila dostopna uporabnikom in Pirchegger je poročal, da so v tridesetih majhnih zabojčkih nameščeni izposojevalni kartončki ali "Au-sleihzettel". Do leta 1923 je za knjižnico skrbel Hans Pircheg-ger. Tega leta so muzej razdelili na šest oddelkov, določili so tudi osebe, ki so skrbele za posamezna področja. Za knjižnico je bil zadolžen prof. Mlakar. Le dve leti je opravljal delo bibliotekarja, v letu 1925 ga je nasledil Anton Smodič. Ta je poročal, da je uredil knjižnico po posameznih strokah in po abecednem redu avtorjev. Na koncu vsake stroke je dodal knjige, ki niso bile vpisane v seznamu, ki ga je nekoč sestavil Hans Pirchegger. V knjižnici se nahaja iz tega fonda še več drugih knjig, ki niso označene. Te je spravil v posebni oddelek. Knjižnica je dobila tudi dvojni seznam. Vsaka stroka je bila označena še z rimsko številko. Knjižnico je vodil do leta 1948, ko je bila ustanovljena Gimnazija Ptuj 2. državno tekmovanje mladih zgodovinarjev Zmaga Ptujčanke "Od grada do mesta - slovenska zgodovina v visokem in poznem srednjem veku" je bila tema 2. državnega tekmovanja mladih zgodovinarjev, ki je minulo soboto, 29. marca, potekalo v Mariboru, v organizaciji gostiteljice Prve gimnazije. Tekmovanja se je udeležilo 57 ekip iz 55 šol, tekmovalcev pa ni čakalo samo reševanje pisnega dela - lotili so se tudi terenskega dela in se odpravili po zgodovinskih poteh srednjeveškega mestnega jedra, od Pokrajinskega muzeja do stolnice sv. Janeza Krstnika in Sinagoge. Za večino je bilo srečanje s kovanci, listinami, pečatniki in napisi prvi "živi" dotik z ostanki preteklosti, ki so jih za izvedbo tekmovanja prispevali Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Stolna župnija Maribor. Pisni del tekmovanja je sestavila Zlata Pastar, prof. zgodovine s šole - letošnje gostiteljice, terenski del pa profesor zgodovine Boris Hajdinjak. Prva gimnazija je pripravila tudi spletne strani www.prva-gimnazija.org/tekmovanja/zgodovina/. V ekipnem delu je zmagala Škofijska gimnazija Vipava pred Šolskim centrom Nova Gorica, tretje mesto pa sta si razdelili Prva gimnazija Maribor in Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera. Med posamezniki je zmagala Amadeja Stare z Gimnazije Ptuj pred Katarino Fatur s Škofijske gimnazije Vipava in Rokom Dovjakom z Gimnazije Vič. Tekmovalna komisija je podelila pet zlatih in 20 srebrnih priznanj. S. Starček Študijska knjižnica. Eno leto po ustanovitvi se je v Študijski knjižnici zaposlil bibliotekar Andrej Kovač, ki je pomagal polagati temelje novoustanovljene študijske knjižnice. Njegov prispevek je velik, zlasti marljivo je zbiral na našem področju ostanke slovenskega tiska, kolikor ga je še ostalo skritega po nemški uničevalni akciji. Pisal je prispevke v Ptujski tednik, še dragocenejši pa je bil prispevek pri obdelavi ptujskih tiskov, ki so nastali v prvi ptujski tiskarni med leti 1792 in 1795. Delo je požrtvovalno opravljal do svoje smrti leta 1960. Danes skrbi za dragoceno gradivo naše knjižnice višji bibliotekar Jakob Emeršič. Premalo je besed, s katerimi bi lahko opisali njegovo 36 let trajajoče požrtvovalno delo. Koliko ljubezni je bilo vložene v urejanje dragocenega gradiva, ve samo on. V začetku njegovega službovanja je največ časa delal izposoji in študirajoči mladin pripravljal strokovno gradivo Istočasno je skrbel za dragoce ni fond, ga urejal in zanj ses tavil UDK-katalog. Skrbel je za razstavno dejavnost in o tem napisal številne članke. Pripravil je več odmevnih razstav: razstavo o starih tiskih, razstavo pomembnih osebnosti, ena teh je razstava o Antonu Murku idr. Med najpomembnejša dela štejemo njegovo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, bibliografija Ormoža, bibliografijo Haloz. Pisal je prispevke in znanstvene razprave o minorit-ski knjižnici. Iz Enciklopedije iz 18. stoletja je izpisal določena gesla ter pomembne osebnosti, ki se dotikajo naše zgodovine. Objavljen je le primorski del. Več kot 300 bibliografskih enot bi lahko našteli. Vsa leta službovanja se je neutrudno zavzemal, da je knjižnica ohranila pripadajoči obvezni izvod Foto: ARHIV Ekslibris Davorina Žunkoviča in to strokovno utemeljeval. S tem kratkim prispevkom smo omenili le majhen del njegovega dragocenega dela. V letošnjem letu g. Emeršič odhaja v zaslužen pokoj in veliko praznino, ki bo ostala za njim, bo težko zapolniti. S tem pa ne mislim zanemariti požrtvovalnega dela ostalih strokovnih delavcev, ki so se zaradi neprimernih prostorov pa tudi slabe kadrovske zasedbe razdajali bralcem vse do danes. Knjižnica ima danes status osrednje območne knjižnice in opravlja poslanstvo za 70.000 prebivalcev iz petnajstih občin. Pripada ji tudi pravica do prejema obveznega izvoda. Obvezni izvod prejema v Sloveniji 12 knjižnic istega statusa kot naša, Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor in zamejski knjižnici v Trstu in Celovcu. Prejemanje obveznega izvoda nam omogoča, da imamo pregled nad vsem tiskom, ki nastaja na področju Slovenije. Delavci knjižnice se trudimo, da bomo s pomočjo občin ta status tudi obdržali in še naprej maksimalno zadovoljevali naše uporabnike. Navsezadnje smo zaradi njih tukaj. Božena Kmetec-Friedl Tednikova knjigarnica ■ # bbV BV ■■ ■ ■ ■■■ Knjižničarji - pisatelji Pisateljev, ki si ves hlebec kruha služijo s knjigami, ni veliko. In le redkim uspe na račun knjig živeti nekoliko bolj razkošno. Le kakšne so vsakdanje službene poti pisateljev ali pesnikov? Kakšni so njihovi poklici? Kje službujejo? Nekateri so učitelji, drugi novinarji, pa založniki, ali uredniki, tudi zdravniki, igralci, snemalci, pedagogi, socialni delavci, dramaturgi, lektorji, ekonomisti, režiserji, igralci, tudi direktorji in ravnatelji so med pisatelji. In med pisatelji so knjižničarji. Marsikomu je znano, da je bil znameniti pesnik Dane Zajc knjižničar v Pionirski knjižnici Ljubljana. In da je tam je službovala imenitna Saša Vegri. Navajam nekaj znanih avtorjev, aktivnih knjižničarjev: direktor knjižnice v Novi Gorici je Boris Jukič, odličen prevajalec in avtor knjig Vrtec z jabolki (Ljubljana: Borec, 1989. Kurir-čkova knjižnica; 97.), Pardon, Madame: pismo iz Čedada (Murska Sobota: Pomurska založba, 1994. Zbirka Domača književnost.), Nekdo je igral klavir (Murska Sobota: Pomurska založba,1997. Domača književnost.). Marjana Moškrič je knjižničarka iz Ljubljane in avtorica knjig, ki navdušujejo bralce in strokovno javnost: Čadavec: roman v pismih (Murska Sobota: Franc-Franc, 1998. Zbirka Novi obrazi.), Potovanje v nekoč (Ljubljana: Karantanija, 2001. Zbirka Krtek.), Ledene magnolije (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. Zbirka Najst.). Lidija Gačnik Gombač, knjižničarka iz mariborske knjižnice, je cenjena prevajalka, pesnica in pisateljica, med drugim avtorica knjige Jajce (:novele.Grosuplje: Mondena, 1994. Jurčičeva zbirka.). Iz Maribora prihaja knjižničar Borut Gombač, ki sta mu doslej izšli knjigi Največji časopis na svetu (Ljubljana: DZS, 1993. Zbirka Ristanc;8) in Prostorčki in minuta (Šentilj: Aristej, 1997.). Jasna Branka Staman, knjižničarka iz Ljutomera, je avtorica Sinje pravljice (Kranj: Pika, 1994.) in Svetlobnega jajca (Ljutomer: samozal., 1999). Ptujski knjižničar Jakob Emeršič je zraven obilice strokovnih prispevkov našel čas še za prevajanje, Boštjan Koražija, sicer izposojevalec v študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, pa se lahko pohvali s pesniško zbirko Bojevnika brez obraza (Ptuj: Društvo KID, 1994). Tudi mladinska knjižničarka ptujske knjižnice Liljana Klemenčič se lahko pohvali s knjigo Kurent (Ljubljana: Slovenska knjiga, 2001. Zbirka Slovenske ljudske). Pred nedavnim je v knjižničarske avtorske vrste okrepil Peter Svetina - postal je vodja Pionirske knjižnice Ljubljana. Njegov knjižni opus obsega: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. Čebelica; 386), Lila mesto (Velenje: Pozoj, 1999. Pravljične pokrajine), Kavarna v prvem nadstropju (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2001.), Mimosvet (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.Zbirka Deteljica.), Skrivnost mlečne čokolade in druge detektivske zgodbe (Ljubljana: Educy, 2002.). V današnji knjigarnici pa vam priporočam njegovo kratko kriminalko Usodne platnice, ki je izšla leta 2001 v zbirki Knjigožer Mladinske knjige. USODNE PLATN^ PETER J SVETINA iff vlLí Peter Svetina je kot osrednji vzvod dogajanja postavil dragoceno knjigo iz NUK-a (Narodna univerzitetna knjižnica, Ljubljana), ki ji manjkajo z dragimi kamni okrašene platnice. Profesor Mehle, ki je na sledi dragocenih platnic, nenadoma izgine, mladi natakar Andrej in njegov brat Tim, ki je učenec na Mahletovi šoli, razvozlata uganko in rešita profesorja. Kaj več vam, dragi bralci, ne smem razkriti, knjiga s štiriinosemdesetimi stranmi ni velik bralni zalogaj, a sodi med boljše, izvirne kriminalke za mlade bralce. Še posebej, ker jo je odlično dopolnil s črno-belimi ilustracijami Damjan Stepančič ter bo tako navdušila tudi tiste, ki ne postavljajo branje med priljubljena opravila. Liljana Klemenčič Lenart • Avla Jožeta Hudalesa Pravila igre Razstavlja Polona Petek Foto: Zmago Šalamun Iz otvoritve razstave, Polona Petek druga z desne. V torek, 25. marca, je bila v Lenartu v avli Jožeta Hudalesa otvoritev razstave slik akademske slikarke Polone Petek iz Zlatolicja. Iztok Petek je o avtorici zapisal: "Umetnica favorizira pogled tihega, neude-leženega opazovalca in ponuja v tem ciklusu največkrat introvertirani pogled od zadaj na barvno pestro dogajanje v centru vidnega polja." Polona se je rodila leta 1970 v Freiburgu, leta 1994 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Večer je popestrila harfistka iz razreda prof. Daliborja Bernatoviča. Zmago Šalamun Cirkulane • Pevci na Jožefovem koncertu Poklon dirigentu in župniku S pesmijo so kulturniki v Cir-kulanah nazdravili 60-letnici dekana Emila Dreva ter 70-letnici dirigenta in pevo-vodja Jožeta Dernikoviča. V Cirkulanah so člani tamkajšnjega Kulturno-prosvetnega društva Franček Kozel sredi marca pripravili Jožefov koncert in pevski večer poklonili vsem godovnjakom, pa tudi domačemu kulturnemu ustvarjalcu, dirigentu in pevovodji Jožetu Dernikoviču za 70-letnico in domačemu farnemu župniku, dekanu završke dekanije Emilu Drevu ob 60-letnici. Jožefov koncert so s pesmijo obogatili mnogi pevci in pevke, tudi taki, ki jim še danes dirigira Jože Dernikovič. Na prireditvi v Cirkulanah so slav-ljencema ob okroglih jubilejih zapeli: moški pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše, mešani pevski zbor Društva upokojencev Svoboda Ptuj, vokalna skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki so pred leti začeli prepevati pod vodstvom Dernikoviča, danes pa je njihova pevovodkinja Jana Ko-vačec. Na prireditvi se je predstavil tudi zborček, v katerem prepevajo učiteljice z OŠ Cirkulane - Zavrč. Med cirkulan-skimi pevci so bili tokrat tudi člani moškega zbora Komunala Ptuj, ki ga slavljenec vodi že od leta 1975, za konec pa je nastopil še domači mešani pevski zbor KPD Cirkulane. V Halozah je bilo tistega večera lepo slišati mnoge slovenske pesmi, med njimi tudi avtorsko skladbo slavljenca Prelepi hribi haloški, prireditev pa sta povezovala Gordana Kirič in Anton Žumbar, ki slavljenca Jožeta Dernikoviča zares dobro poznata tudi kot dirigenta in pevo-vodjo. TM Retece • Državno srečanje tamburašev Na Ptujsko kar dve nagradi V Retečah pri Škofji Loki je bilo v soboto, 5. aprila, 23. državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov, ki sta ga organizirala državni in škofjeloški sklad za kulturo. Na popoldanskem in večernem koncertu so med enajstimi tamburaškimi orkestri in enim mandolinskim orkestrom nastopili kar trije orkestri z našega območja - iz Vidma, Cir-kulan in Cirkovc. Nastope vseh skupin sta spremljala in jih oce- njevala priznana strokovnjaka za tamburaško glasbo Tomaž Habe in Damir Zajec. V konkurenci res odličnih glasbenikov so cirkulanski tamburaši, ki jih vodi Boštjan Polajžer, že drugo leto zapored prejeli nagrado za najboljšo izvedbo ljudske Zetale • Pomladni dan v Evropi Osnovnošolci že v Evropi V petek, 21. marca, je tudi na OŠŽetalepotekal mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi, ki ga je omogočila Evropska unija. Tega dne so se učenci žetalske šole - tako kot njihovi vrstniki iz več kot 4700 osnovnih in srednjih šol po vsej Evropi - pogovarjali o svoji prihodnosti. Učenci so izražali svoje poglede in stališča, saj bodo kmalu zaživeli v svetu odraslih in zaradi tega morajo imeti svoj glas pri ustvarjanju nove Evrope, torej svoje prihodnosti. V okviru teh dejavnosti so že 12. marca v avli šole postavili stojnico s "škatlo želja", kamor so učenci lahko oddali svoje želje, mnenja, vprašanja ... Odprli so jo in odgovorili na zastavljena vprašanja 21. marca, ko jih je obiskala gostja z Urada RS za informoranje Jasna Galičič ter vse učence obdarila s publikacijo Evropopotnica. Tega dne so na šoli organizirali tudi kviz o Sloveniji in Evropi, v katerem so sodelovali učenci od 5. do 8. razreda. Zmagovalci so bili učenci 7. razreda osemletke. Na šoli so ob tem dnevu izdali zgibanko, v kateri so učenci razmišljali o Sloveniji, Evropi, slovenskem jeziku, o tem, ali si želijo povezanosti Slovenije z EU, pisali pesmice na to temo in podobno. Vanja Ropic skladbe, tamburaši iz Cirkovc pod vodstvom Draga Kleina pa so prejeli nagrado za najboljšo izvedbo zabavne skladbe -Henryja Mancinija (v priredbi Draga Kleina) I Love You And Don't Forget Me. Tisti, ki vas veseli tamburaška glasba, veste, da gre za res kakovostni skupini z našega območja, ki sta že dolga leta v vrhu tovrstnega slovenskega igranja. Sicer pa so na srečanju podelili še nagrado za najboljše debitante - to so postali tamburaši Osnovne šole Draga Bajca iz Vipave, ki jih vodi Vlasta Lokar Lavrenčič, nagrado za najboljšo tehniko igranja tamburaš-kemu orkestru Dobreč, ki ga vodi Tone Grahek, in za najboljšo izvedbo umetne skladbe orkestru Mandolina, ki ga vodi Dušan Nedovič, za skladbo Dragana Šuplevskega Makedonski kapričo. Vse nastope je posnela Televizija Slovenije in jih bo predstavila v svojem rednem sporedu. jš Drago Klein, vodja cirkovških tamburašev, z nagrado za najboljšo izvedbo zabavne skladbe. Vzvišena predrznost vlade Zmešnjavam, spletkam in blamažam glede miloščine, ki naj bi jo Slovenija dobila iz dežele preko Atlantika, ni videti konca. Skoraj ne mine dan, da ne bi tej štoriji bilo dodano še kakšno poglavje in zavajanje javnosti s strani vlade (tudi predsednika, a vlada ima pri takih stvareh primat). Popolnoma na dlani je, da se vlada ne obnaša tako, kot bi se morala, se pravi, zdi se, da jo je treba poklicati na zagovor zaradi njenega ravnanja. A v čem imamo podlago, da bi vlado lahko poklicali na odgovornost? Ali je pomanjkanje hrbtenice in posredovanje protislovnih informacij javnosti kaznivo? Ali lahko vlado stlačimo v zapor? Kaj lahko storimo? V državni ureditvi, kakršno imamo v Sloveniji, se pravi (parlamentarni) demokraciji, obstajajo določena pravila igre. Tista napisana, pa tudi tista nenapisana. Napisana, formalna pravila so zapisana v ustavi, zakonih, pravilnikih in podobnih aktih. Dostopna so vsakomur, vsak državljan si jih lahko pogleda, ogleda, navsezadnje tudi kupi. Čeprav tudi pri teh, navadno zelo precizno in rigorozno oblikovanih pravilih, obstaja možnost različne interpretacije, pa na splošno velja, da so ta pravila transparentna in pregledna. Če nekje v teh aktih eksplicitno piše, da se točno določeno dejanje ne sme storiti, potem glede tega ne more biti dvoma. Tega ne moremo tolmačiti, kot da se sme. Tukaj ni dvoma. Drži torej, da so te vrste akti bolj ali manj transparentni, pregledni in nedvoumno napisani. Tako glede tega, kaj se sme in kaj se ne sme, kakor so tudi sankcije za prekršitev katerega od teh pravila jasno in nedvoumno določene. Vse naštete karakteristike so značilne za pozitivno pravo, to je, malce poenostavljeno, pravo, ki (si) ga določi družba, v kateri določen posameznik živi. Še bolj poenostavljeno, to so vsa tista pravila igre, ki so zapisana v zgoraj omenjenih aktih, od ustave pa do raznih podzakonskih aktov in dopolnil. In to pozitivno pravo je tisto, ki se ga mora v državi brezpogojno spoštovati, tako s strani državljanov kot tudi s strani same države, če naj bo govora o demokratični pravni državi, o vladavini prava. To je nujni (a ne tudi že zadostni) pogoj, če naj nekaj takega, kot je demokratična država, sploh funkcionira. A hkrati pa, skupaj s pozitivnim pravom, obstaja še drugi komplet pravil igre, obstaja še drugi sklop pravil, po katerih se mora ta igra igrati, če hočemo, da jo dejansko lahko označimo za regularno (beri: demokratično). Problem pa je v tem, da ta, drugi del pravil, ni eksplicitno zapisan v obliki zakonskih aktov, ampak je, čeprav precej jasen in razumljiv, prisoten bolj v, če lahko tako rečemo, nekakšni skupni zavesti družbe, v kakšni polemični razpravi, na javnih okroglih mizah in tako dalje. V nekem omejenem smislu bi lahko rekli, da ta pravila bolj kot v pravnih aktih obstajajo v civilnem delu družbe, da so ta pravila bolj v zavesti ljudi kot pa vtisnjene na zakonski papir. Za to drugo del pravil igre zato tudi niso eksplicitno oblikovane sankcije za kršenje le-teh. Tukaj so stvari precej bolj podvržene interpretaciji in zlorabi, saj za napačno tolmačenje ne obstajajo eksplicitne kazenske sankcije. Za lažjo predstavo, o čem je govora, primer: ko pridete na kakšno zabavo, menda ne boste nikogar ubili, saj veste, da je to prepovedano in da boste šli v zapor. A hkrati tudi ne boste šli vseh po vrsti na tej zabavi pošiljat v P M., ne boste delali kakih drugih neumnosti in bedarij, zaradi katerih bi vam bilo potem kar lep čas nerodno. Sicer za naštete ekscese ne boste šli v zapor, a vendar večina ljudi tega ne počne, saj ve, da se to ne spodobi ali, povedano v duhu današnje razprave, da drugi, neformalni delpravil igre tega ne dopušča. Torej ne boste nikogar ubili, saj to jasno prepoveduje in sankcionira prvi del pravil igre, pa tudi obnašali se ne boste kot zgoraj navedeno, saj to, pa čeprav brez zakonskih sankcij, ne dopušča drugi del pravil. Saj razumete, kaj hočemo povedati? Tudi tukaj lahko uporabimo pred nekaj časa tematizirano dvojico legalno/legitimno. Prvi, pozitivno pravni del pravil določa to, kar je legalno, drugi del pa je povezan z legitimnostjo, z etosom. In če zdaj vse to prenesemo na našo vlado ter se še enkrat vprašamo, kaj storiti glede tega, kar pri štoriji z ameriškim vbogajme počne naša, moja, vaša vlada? Kako ukrepati glede na blamažo, na zavajanje, ki si ga privošči? Vsekakor bi bilo vladi težko dokazati, da krši prvi del pravil igre, kaj šele, da bi jo za to kršenje pripeljali pred stol Justice. A kar lahko oziroma morate narediti, če vam je vaša lastna integriteta vsaj malo mila, je, da zavzamete držo, da je to, kar počne vlada, grobo kršenje drugega dela pravil, ki bi se jih vlada morala držati, sramota za celotno državo, do skrajnosti prignano zaničevanje, poniževanje in norčevanje iz lastnih državljanov, saj nas s tem, ko nam namesto nekega jasnega in nedvoumnega stališča vsak dan skušajo prodati drugo zgodbo, drugo varianto tega, kar se dogaja ter hkrati skrajno predrzno pričakujejo, da bomo vsemu temu pohlevno verjeli, vse skupaj razglašajo za debile, bebce in idiote. Ali, kar je še bolj boleče, za popolne hlapce. Gregor Alic Iz predstave ButelJ za večerjo TV DOBER DAN na naše odre Alenka Kozolc Foto: Peter Srpčič TEDNIK: Vsi dobro poznate Alenko Kozolc. Morda vam najprej ni cisto jasno, zakaj. Če pa rečemo Ingrid iz TV Dober dan, pa je vsakemu jasno, za koga gre. Najbrž te, Alenka, ljudje pogosto zamenjujejo za osebo, ki si jo igrala. Povej mi, kakšen občutek je, ko za teboj kričijo Ingrid, Ingrid ... ALENKA: Zdaj je že leto dni, kar smo mi nehali snemati. Če pa se, sem blazno presenečena. Karkoli se pojavi na TV-ju in nato izgine, je v roku nekaj mesecev pozabljeno. Nimam več težav s tem, imela pa sem jih. Ni bilo ravno prijetno, včasih je pa fajn. TEDNIK: Si mogoče spoznala kakega zanimivega fanta, ki je prišel na cesti k tebi in ti rekel: "Ingrid, bodi ženska mojega življenja!" ALENKA: Če bi to kdo naredil, bi rekla, marš! (Smeh) Hecam se. Je pa res, da sem svojega fanta spoznala ravno na snemanjih, tako da ... ne kot Ingrid, kot Alenka. Ampak je pa bila to posledica vsega. Ingrid je izbrala mojega fanta. TEDNIK: Se pravi, hvala, Ingrid, za Alenkinega fanta. Pred kratkim si nastopila v predstavi Roka Roke v Ljubljani, zdaj igraš v Teatru 55. A to pomeni, da te je oder čisto zasvojil? ALENKA: Jaz sicer nimam AGRFT-ja, ki ga ostali poklicni slovenski igralci po večini imajo, sem pa obiskovala Gledališko in Lutkovno šolo pri ZKOS-u. Televizija je bila neke vrste medskok. Jaz sem bolj na odru doma, čeprav sem toliko časa delala na TV-ju, da sem kar malo pozabila, kako je stati na odru in ga zaobjeti s svojo prezenco. Ampak, pustiva to. Ja, oder me je prevzel, tako kot vsakega, ki se začne s tem ukvarjati. Ne bi imela nič proti, če bi še kaj drugega počela, ampak biti na odru je zelo fajn. TEDNIK: Nameravaš zdaj, ko si se preizkusila v tem poklicu pri tem vztrajati? Vem, da si študirala še nekaj drugega. ALENKA: Jaz sem precej pozno ugotovila, kaj me v življenju zanima. Kam me vleče. Zame, za " amatersko igralko", je stvar zelo negotova. V gledališko hišo ne moreš priti, mogoče razen, da bi zdaj šla delat sprejemne na akademijo, kar pa je pri mojih letih popolnoma neizvedljivo. Tako da jaz se trudim in upam, da me bo še kdo poklical in rekel: "Alenka, rabimo te ..." TEDNIK: Predstava "Butelj za večerjo " je, odkar jo igrate, postala prava uspešnica. Zaenkrat ni straha. Naši gledalci te bodo lahko videli 11. aprila v Gorišnici. Kaj bi povedala gledalcem, ki te bodo prišli gledat? ALENKA: Ponavadi se zgodi, če po predstavi pride kakšen gledalec v garderobo, da sprašuje, kje pa je tista prva ženska , tista, ki je igrala ženo? Ponavadi pogledam človeka in mu rečem, saj se hecaš, ker jaz igram obe vlogi. Imam pa pri prvi na glavi lasuljo. Je pa vsa stvar tako fajn in različna, da ljudje mislijo, da sta to dve osebi. TEDNIK: To se pravi transformacija. Potem lahko rečemo gledalcem, naj pridejo in si ogledajo, kako se transformiraš? ALENKA: Mene in vse ostale. Jaz niti nisem najbolj zanimiva. Naj pridejo pogledat našega Butla, ker ta pa je res nekaj posebnega. Dario Varga stave, če bi jih naštevali, bi jih bilo preveč, zdaj igraš v Teatru 55. Kako se kaj počutiš tukaj? DARIO: Hvala za komplimente. Upam da ni konec, upam da bom še veliko igral in delal v gledališču. V to predstavo sem prišel slučajno. Nekega dne me je poklical Đuro in me prosil za sodelovanje. Prej sva sodelovala še na televiziji, pri Teatru Paradižnik, tako da sva se poznala. On je vedel, kaj lahko od mene pričakuje. Jaz sem prebral tekst, zvedel še za ostale soigralce in je bila stvar dogovorjena. Tekst je fantastičen, pri čemer moram povedati, da to je pravi gledališki komad, to niso zgolj smešnice. tekst je izjemno dobro napisan, vloge smo naredili res pošteno in smo v nekaj mesecih do sedaj odigrali že 49 predstav. Publika zelo uživa. Mi pa tudi! TEDNIK: Povej mi, kako je delati z Đurotom kot režiserjem? DARIO: Đurota opisati, to je težko. Bilo bi čudno, če bi zdaj Đuro poslušal, kako ga bom opisal. Đuro je krasen človek, za sabo ima dolgo in zelo uspešno kariero. V Bosni je ogromno delal na televiziji in v tamkajšnjem gledališču. On je krasen gledališki in filmski igralec. Je pa nekaj, kar me pri njem vedno znova očara, in sicer on je genialen improvizator. On je človek igre, on se igra, njegovo življenje je sestavljeno iz igranja in domislic. To, kar si on izmisli, to si jaz nikoli ne bi. Študij predstave poteka pri njem na poseben način. Skozi igro, skozi zafrkancijo.Ti njegovi štosi iz Bosne, tako on dela, tak pa je, to je njegov način. Tako on igra, tako režira, tako daje napotke in meni je bilo zelo enostavno delati z njim. TEDNIK: Ljudje so predstavo fenomenalno sprejeli, igrate jo kot po tekočem traku. Kakšen občutek imaš, ko zapuščaš dvorano po bučnem aplavzu? DaRIO: Ti občutki so res fini. Redko vidiš v gledališču, da je publika ne samo zadovoljna, ampak da vlečejo ven robčke in se smejijo. Prišli so v gledališče, da se sprostijo in grejo po dveh urah predstave zadovoljni domov. Meni se zdi to odlično - res fenomenalni občutek. Ljudje so prišli v gledališče, kupili so karto, zato da se bodo fino, fino nasmejali. To je to! TEDNIK: Hvala Dario. Za konec lahko samo še povabiva gledalce, da pridejo 11. aprila v Gorišnico in se še sami pošteno nasmejijo. DARIO: Ja mi se bomo zelo potrudili, pa se vidimo tam. In pozdrav vašim bralcem! Tom Ban i i-oto: Meter srpcic TEDNIK: Dario je po rodu Prekmurec, kar se v predstavi tudi na koncu sliši. Dario, za tabo je kar pestra gledališka pot, pred- TEDNIK: Tom Ban, najmlajši iz dinastije Ban, ne bi mogli reči najmanjši, saj je pravi orjak. Tom, ti si ravno zaključil akademijo, zdaj si pa že na zvezdniških odrih. Kako se počutiš v Teatru 55? TOM: No, v Teatru je zelo simpatično. Krasna ekipa in med seboj se odlično razumemo. Razen Dario me včasih malo draži, ampak to mu tudi vračam.Pravi, da prehitro vozim, če bi pa on vozil, pa bi zmeraj zamudili in bi nas ljudje morali čakati. Saj pravim, krasna ekipa in Đuro je odličen režiser. TEDNIK: Kako je bilo, potem ko si pričel z akademije, na kateri si se šolal, delati s takim režiserjem kot je Đuro? TOM: Poglej, jaz sem nastopal že v prvi predstavi Teatra 55 "Kaj pa zdaj?", ki je bila moj debi na odrih sploh. Tam sem se zelo zabaval. Vloga je bila sicer majhna, bila pa je dobra izkušnja, ker smo imeli veliko ponovitev in dobro si je nabirat kilometrino. TEDNIK: Ali ob tej predstavi delaš še kaj drugega. Vem, da veliko igrate to predstavo, tako da ti ostane sploh čas za kaj drugega? TOM: Časa za kaj drugega imam malo. Nastopam tudi v ljubljanski Drami v predstavi Utva, tako da večeri v mesecu so čisto zapolnjeni. Čez dan pa tudi moji trije otroci popestrijo, tako da lahko mirno rečem, da sem zelo zaposlen človek. TEDNIK: Tom, hvala! Za konec lahko še skupaj povabiva ljudi na predstavo 11. aprila v Gorišnici. V kateri vlogi ti nastopaš? TOM: Jaz nastopam v vlogi Sama Blatnika, prijatelja Petra Jereba, pa sploh ne bi preveč razlagal, ljudje naj si pridejo pogledat, pa bo! Lojze Svete Foto: Peter Srpcic TEDNIK: Lojze Svete, igralec, ki ga zelo dobro poznamo iz televizije, iz Teatra Paradižnik in vrtičkarjev, iz Drame SNG v Mariboru, kjer je bil v zvezdniškem obdobju Tomaža Pandurja eden nosilnih igralcev, zdaj pa je eden zvezdnikov ljubljanske Drame. Kako pa se ti znajdeš v Teatru 55? LOJZE: V bistvu ne vem, kaj bi rekel na termin zvezdništvo, saj to pri nas ne obstaja. Drugače pa mi je super, da lahko delam s kolegi, da me je Đuro povabil. Predvsem zato, ker opažam, da je odziv publike drugačen, vsi se zabavamo, veliko bolj sproščeno je med predstavami, čeprav smo ravno tako garali, smo švicali kot v normalni gledališki hiši. TEDNIK: Videli smo te kar v nekaj komedijah in zmeraj si deloval odlično, zdaj pa zadnje čase nastopaš predvsem v resnih vlogah predvsem v gledališču. LOJZE: Jaz sam si ne morem izbirati vlog, to je stvar umetniškega vodje, programskega direktorja. Nekatere stvari so ti bliže, nekatere manj, ni pa s tem rečeno, da si v kateri slabši. Tiste stvari, ki se jih najbolj otepaš, lahko izpadejo čisto dobre, predvsem pa se mi zdi, da so pomembne za tvoj igralski razvoj in tvoj osebnostni razvoj konec koncev. TEDNIK: Spomnim se, da si se nazadnje, ko smo delali skupaj, učil švedsko in si se pripravljal, da pobegneš na Švedsko, da bi delal s sinom slovitega režiserja Bergmana. A se je potem kaj iz-cimilo iz tega? LOJZE: Jaz sem si vedno želel, vsaj zadnjih dvajset let, kar se zavedam sebe, da bi šel študirat fonetiko, se pravi glasoslovje in fonologijo na Švedsko, ker imajo tam za to najboljše profesorje. Seveda je pred tem problem v tem, da se je treba naučiti jezika. Samo v časovni stiski v kakršni sem, kjer ti sledijo projekti od premiere do premiere težko privoščim takšno pavzo. Poleg tega ta stvar ogromno stane. Imam to v bližnjih načrtih še v mislih. Peter Srpčič zavecepj m/ Režija: Branko Đurić-Đuro Igrajo: Bojan Emeršič, Alojz Svete, Dario Varga, Alenka Kozolc, Tom Ban Kostumografija: Alan Hranitelj Scenografija: Greta Godnič 11.4.2003 v Gorišnici Prodaja kart: Ptuj: Radio-Tednil(, Menjalnica Luna, Gorišnica: Mercator, Alineja Ormož: Blagovna hiša Mercator ^GAS ZA SPERMEMBO Prtlst»iiGirk0VGlk,23.4.2DD3il21.00uri Ormož • Organizirano proti osteoporozi Zbolijo lahko tudi mlajši Od februarja v Ormožu deluje društvo za osteoporozo, ki šteje že 65 članov. V Sloveniji za osteoporozo zboli vsaka tretja ženska po petinpetedesetem in vsak šesti moški po šestdesetem letu starosti. člani društva so že dobro leto sodelovali v Društvu za osteoporozo Radenci, letos pa so začutili potrebo, da se tak{no društvo ustanovi tudi v Ormožu. Predsednica Marta Peršak pravi, da je pri nas takšnih bolnikov veliko, vendar niso registrirani, kot recimo sladkorni bolniki. Namen društva je pomagati obolelim, doseči, da bi postali pregledi bolj dostopni, da bi bilo več aparatur, ki bi dovolj hitro odkrile bolezen, da bi več za svoje zdravje lahko storili tudi tisti, ki ne zmorejo samoplačniških tarif. Osteoporoza je zahrbtna bolezen, ki se ponavadi pojavi predvsem pri ženskah po menopavzi, vendar je vse več primerov, ko zbolijo tudi moški oziroma mlajše pacientke. Zato nismo nikoli premladi za razmislek o preprečevanju. Bolezen nima kakšnih opozorilnih znakov, postopoma se zmanjša kostna gostota in šele ko se kosti pričnejo krhati, jo po navadi odkrijejo. Spremeniti je treba način življenja - pomembna je rekreacija, pridobivanje mišične moči, gibljivosti, za tvorbo vitamina D se priporoča sončenje, odsvetuje se kajenje in pitje alkohola, zaužiti pa je potrebno tudi veliko hrane, bogate s kalcijem. člani društva se veliko družijo, prirejajo predavanja o zdravi prehrani, imeli so prikaz telovadnih vaj, minulo nedeljo pa so bili v Iža-kovcih na pohodu ob dnevu zdravja. V prihodnjih mesecih bodo organizirali tudi brezplačno merjenje kostne gostote, do dneva osteoporoze, 20. oktobra, pa bi radi s pomočjo sponzorjev nabavili svoj ultrazvočni aparat za merjenje kostne gostote. Stanka Štagar iz Senešcev je izvedela, da boleha za os-teoporozo šele, ko je imela pred štirimi leti zlom hrbtenice. Zdravniki so bili presenečeni nad težo bolezni, saj je pacientka imela le 44 let, kar je za osteoporozo dokaj nenavadno. Stanki se je po tem življenje popolnoma spremenilo. Morala se je naučiti živeti z boleznijo. Še vedno redno telovadi, vozi kolo, da se obnavljajo mišice, izogibati se mora dvigovanja bremen. S pomoč- Stanka Štagar je za osteoporozo zbolela že pri 44 letih, zato je o prepre~evanju treba razmisliti že zelo zgodaj. jo predpisanih tablet in preparatov, ki jih je sama še dodatno kupovala - poseben pomen pripisuje tudi rmanovemu čaju, ki ga pije vsak dan - se ji je zdravje občutno izboljšalo. Ker je osteoporozo "prebolela" in ve, kako težko je živeti z njo, še toliko bolj skrbi za svoje zdravje. Od nedavnega je tudi članica ormoškega društva za osteopo-rozo. viki klemenčič ivanusa Veržej • Obnavljajo prostore salezijancev Do poletja že v novih prostorih Salezijanci v Veržeju imajo bogato zgodovino. Že v začetku 20. stoletja so mnogi v Prlekiji čutili potrebo po vzgojnem zavodu za mladino. Domačin Anton Puščenjak je tako leta 1908 svojo bogato kmetijo daroval salezijancem, ki so v Veržej prišli na priporočilo najbolj znanega prebivalca tega kraja doktorja Frana Kovačiča. Zgradba je bila predana svojemu namenu davnega 27. oktobra 1912, salezijanci pa so zavod v svojo last ponovno dobili {ele leta 1998. Komunisti~-na oblast je namre~ po drugi svetovni vojni zgradbo podrža-vila in jo uporabila za mlade v težkih okoli{~inah. Leta 1992 so se salezijanci pri~eli pogajati za vrnitev zavoda, v ~asu vojne na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini pa so bili v zavodu nastanjeni begunci. Pred dobrimi petimi leti so salezijanci zavod ponovno dobili v svojo last ter se odlo~ili za temeljito adaptacijo. Konec lanskega leta je gradbeno podjetje PGP iz Ljutomera pri~elo z izvajanjem adaptacije zgradbe Salezijan-skega zavoda Veržej. "Zamenjali bomo vso elektro in strojno in{talacijo, stropove in streho ter naredili novo fasado. Stro{ki tako ne bodo majhni, predvsem ra~unamo na pomo~ s strani na{ega salezi-janskega vodstva v Ljubljani. Vendar to ne bo dovolj, zato se obra~amo na dobrotnike, ki jim ni vseeno za vzgojo dana{-nje mladine, da finan~no podprejo adaptacijo," je povedal ekonom Salezijanskega zavoda Veržej univ. prof. teologije, etnologije in kulturne antropologije Janez Krnc. Adaptacijo bi naj v grobem kon~ali do poletja leto{njega leta, finan~no poro-~ilo pa bodo podali {ele takrat, ko bodo dela zaklju~ena. V preteklosti so v zavod hodili {te-vilni mladi iz celotne države, tudi v prenovljenem Salezijan-skem zavodu Veržej bodo izvajali duhovne, kulturne, pevske vikende ter sre~anja mladih. Sa-lezijanci v Veržeju si prizadevajo pridobiti tudi koncesijo s strani države za izvajanje kak-{nega socialnega programa. Miha Šoštarič Ptuj, Skorba • Revija otroških dramskih skupin Vedno več mladih v gledališču Sredi marca je bila v Stari steklarski delavnici na Ptuju in v krajevni dvorani v Skorbi območna revija otroških gledaliških skupin, ki jo je organizirala Območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj v sodelovanju z občino Hajdina, Kulturnim društvom Skorba in Zvezo kulturnih društev Ptuj. Število prijavljenih je letos presenetilo organizatorje, ki so morali za to poskrbeti dodatni prireditveni prostor v Stari steklarski delavnici na Ptuju. V ponedeljek so se predstavili: Dramski krožek OŠ De-strnik z Linhartovo Županovi Micko v režiji Brigite Matjašič in Katje Vrtič, Božički iz OŠ Lovrenc na Dr. polju z Erica Hi-lija Pikijev čarobni božič, ki jo je priredil Jan Želj ko, režirala pa Matejka Pišek, Medvedki iz iste šole so se lotili igrice Sve-tlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom v režiji Matejke Pišek, Copatkarji iz OŠ Cirku-lane so v režiji Erne Friščič in Metke Skočir posegli po Muci copatarici Ele Peroci, črno ma-relo Adama Bahdaja, v priredbi Mire Stušek in režiji Vere Planinc je predstavil gledališki krožek podružnične šole Sto-perce, medtem ko je dramska skupina na matični šoli v Majš-perku zaigrala igrico Bine Štampe Žmauc Ernica gosenica v režiji Barbare Vedlin, Dramska skupina Kraljična OŠ Žetale pa je zaigrala Vike Grobovšek Kaj se skriva za velikim trebuhom v režiji Saše Peršuh. Za to igrico so se odločili tudi pri dramskem krožku na OŠ Ljudski vrt na Ptuju v režiji Vanje Zebec Drevenšek, ki se je predstavila v torek v Skorbi. V Skorbi so nastopili še: Otroška gledališka skupina PD Ruda Sever Gorišnica s Kristine Brenkove Modro vrtnico v režiji Lojzeta Matjašiča, Skupina skupnosti učencev OŠ Destr-nik—Trnovska vas — Vitomar-ci z Angelike Diem čira čara muc v priredbi in režiji Valen- Destrnik tine Vrhovšek, Otroška gledališka skupina KUD Vitomarci s Trnuljčico bratov Grimm v priredbi in režiji Valerije Ilešič, medtem ko so se v OŠ Boris Kidrič v Kidričevem in v Kulturnem društvu Cirkovce odločili za Zvezdico zaspanko Franeta Milčinskega. Kidričevsko predstavo je režirala Metka Gumilar, cirkovško pa Aleksandra Mihe-lak. Revijo je strokovno spremljala Branka Bezeljak Glazer, ki je dejala, da je letos bilo veliko predstav. Na letošnji reviji so nastopile vse starostne skupine v osnovni šoli, od prvega razreda devetletke (6 letniki) do predstav, ki jih s svojim podmladkom pripravljajo v kulturnih društvih. Gledališke skupine na šolah bolj kot v mestu delujejo v okolici (šola Ljudski vrt je izjema), vse pa je več ali manj najverjetneje povezano z ustreznimi mentorji. Kot je dejala Bezeljakova je potreben pri otroški gledališki skupini popolnoma drugačen pristop kot pri odrasli ljubiteljski skupini. Predstave bi naj sledile osnovnim smotrom, kot sta pedagoški princip in izraba gledaliških sredstev. Gre za motivacijo otrok, da sploh upajo nastopiti in da spoznavajo gledališče kot medij, kot umetnostno zvrst. Tem smotrom so sledile vse predstave na letošnjem srečanju, nekatere celo odlično. Kot selektorka je Branka Bezeljak opozorila, da na reviji ne gre za tekmovanje, čeprav bodo nekatere skupine nastopile na medobmočnem srečanju, gre za pregledno dejavnost gledališke ustvarjalno- Uvodno pojasnilo, nekaj o zgodovini, namenu in ciljih Unesco ASPnet šol bo predstavila Darja Rokavec, ki bo šole, vključene v projekt, na širšem ptujskem območju tudi predstavila. Vsaka šola oziroma vrtec je pripravila prispevek, v katerem predstavlja, kaj je že oziroma kaj namerava še sto- sti, gre pa tudi za nižjo in višjo stopnjo osnovne šole. Zelo je razveseljivo, da društva v svojo dejavnost vključujejo tudi otroke, kar pomeni, da v takih okoljih tudi v bodoče dramska dejavnost ne bo zamrla. Branka Bezeljak Glazer je imela po koncu revije razgovor z mentoricami predstav, pri čemer je posebej opozorila, da je otroka potrebno pripraviti na to, da bo igral vlogo, posebej pa je opozorila na pomanjkljivosti pri metodiki, kako se lotiti teksta od analize do interpretacije. Na reviji je bilo zanimivo opažanje, da se večina mentoric vrača h klasičnim tekstom za otroke, k pravljicam in k tekstom, ki so nastali kar v gledaliških krožkih, obenem pa se lotevajo problemov, ki mučijo mlade, najstnike. Spodbudno je vračanje k lepoti odrskega jezika in igre, za razliko od vseh banalnosti in spakovanj, ki jih dobivamo z naših profesionalnih odrov in s televizije. Franc La~en Mir je naša skupna pot V Vzgojno-izobraževalnem zavodu Destr-nik - Trnovska vas pripravljajo skupaj z Gimnazijo Ptuj tiskovno konferenco, na kateri bodo pokazali, da izrek v znaku Unesco ASPnet šol "Mir je naša skupna pot" ni samo beseda, ampak se v vsakdanjem življenju in delu učencev nenehno uresničuje. riti v okviru projekta Unesco ASPnet šol. Kot je povedal ravnatelj OŠ Destrnik Drago Skur-jeni bodo prispevke obogatili s krajšimi recitacijami in z glasbenimi točkami. Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 8.00 uri, v OŠ Destr-nik na Destrniku. Zmago Šalamun Maribor Dru{tvo Hospic »Blizu v težkem času« Slovensko dru{tvo Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija in ima status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju umiranja, smrti in žalovanja. Društvo izvaja mednarodni program celostne oskrbe umirajočega bolnika in svojcev, organizira skupine za samopomoč žalujočim in z različnimi oblikami izobraževanja prispeva k detabuizaciji umiranja, smrti in žalovanja. Da bi imeli pogum, moč in znanje biti in ostati blizu svojcem, bolnikom in sočloveku, pripravljajo izobraževanje na temo Blizu v težkem času. Izobraževanje je namenjeno vsem. Še posebej tistim, ki se s hudo boleznijo, umiranjem in smrtjo srečujejo pri svojem poklicnem delu. Izobraževanje zajema pet zaporednih srečanj, ki so enkrat tedensko in sicer ob četrtkih, od 17. do 20. ure. Prijave in informacije dobite na društvu Hospic v Mariboru, telefon 02/2525-570 in 2525-575 od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure, do 28. aprila 2003. MS Zavod Htasiovec - Trate • Obisk ministra Več bomo vlagali v ljudi Zavod Hrastovec Trate deluje v gradovih Trate in Hrastovec. S programom, ki ga izvajajo, vra~ajo ljudi v normalno življenje in s tem zmanjšujejo socialno izključenost. V petek, 28. marca, sta Zavod Hrastovec obiskala minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski in dr. Vito Flaker, dekan Fakultete za socialno delo v Ljubljani, ki je pogost obiskovalec Zavoda Hrastovec - Trate, saj že vrsto let s svojimi sodelavci in študenti prihaja v zavod. Kot zanimivost smo izvedeli, da je bil minister Dimovski prvi minister, ki je obiskal Zavod Hras- tovec - Trate, v katerem letno v povprečju biva 620 stanovalcev. V okviru preoblikovanja Zavoda Hrastovec - Trate bodo preko najrazličnejših projektov poskušali izboljšati kvaliteto življenja in bivanja stanovalcev. Program tudi predvideva, da bodo grad Trate izpraznili do leta 2005, grad Hrastovec pa do leta 2010. Kot je povedal direktor zavoda Josip Lukač bodo za tiste stanovalce, pri Na tiskovni konferenci so sodelovali (z leve) dr. Vito Flaker, dekan Fakultete za socialno delo, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski in Josip Lukač, direktor Zavoda Hrastovec - Trate. katerih nivo samostojnosti ne dosega stopnje, ki bi jim omogočala samostojno življenje, in nimajo možnosti bivanja pri svojcih, bodo v zavodu poskrbeli z različnimi izveninstituci-onalnimi oblikami bivanja, ki bodo prirejena njihovim sposobnostim. Večina teh stanovalcev lahko ob podpori in pomoči biva v eni izmed teh oblik, za tiste s težjimi motnjami je to varovani dom, ki kljub vsemu daje pridih domačnosti in družinskega življenja, z upoštevanjem vsakega človeka kot individuuma, vrednega človeškega dostojanstva in za stanovalce na višjem nivoju funkcioniranja z drugimi oblikami bivanja. Zametki izvenin-stitucionalnega bivanja segajo v leto 1976, ko so za~eli stanovalce nameš~ati v družinsko oskrbo. V letu 1979 je 39 stanovalcev živelo pri 26 družinah, trenutno je v družinski oskrbi 10 ~lanov. V zavodu težijo k normalizaciji življenja njihovih stanovalcev, zato so za~eli ustanavljati dislocirane bivalne enote, do sedaj so ustanovili Sveta Trojica v Halozah • Karitas Da na starost nisi sam Staranje je življenjsko obdobje, o katerem neradi govorimo, kajti star in bolan, pomeni v naši potrošniški družbi biti izključen iz javnega in družabnega življenja. Starostniku pretita skozi to življenjsko obdobje osamljenost in strah. Se nedavno je tega, ko niso imeli takšnih težav, niso bili osamljeni, ni jih skrbelo, kaj bo z njimi, ko bodo nepokretni in nekoristni, zanje je poskrbela ožja družina in pa seveda sosedi. Danes pa so to vlogo prevzeli centri za socialno delo, patronaža, domovi za ostarele in tudi Cerkev, da jim omogo~i lepše preživetje, toda ne da se nadomestiti družine in pretrgati osamljenosti. Delež starejšega prebivalstva pa se v Sloveniji naglo ve~a, zato si bosta morali družba in Cerkev zastaviti vprašanje, kako naprej! Veliko starejših in bolnih se je odlo~ilo za razne domove, ker se je pristni stik z družino izgubil, mladi so se odselili in poiskali službe drugje. Le v redkokaterih družinah je še pristen odnos med dedki, babicami, njihovimi otroki in vnuki. Toda med našimi gri~evnatimi, vinorodnimi predeli še živijo dobri ljudje - dobre družine. In ravno takšni družini smo pred kratkim obiskali ~lani Karitas, ki jo vodi Stanko Vaupoti~, duhovni voditelj pa je p. Alojz Klemen~i~, ter neutrudne ~la-nice Marica Repic, Cilika in Lizika Lozinšek ter še nekateri. Karitas lahko pri nas nudi le skromne materialne dobrine, toda izkazalo se je, da so družine sre~nejše, ~e jih obiš~emo, jim podarimo duhovne mo~i, da vedo, da niso same ob tej Organizirali so 7-dnevno letovanje v Izoli, izvedli nekaj izletov, najbolj obiskana pa sta bila jesenski piknik in srečanje ob zaključku leta. V društvu so namenjali pozornost svojim jubilantom in obiskovali tiste člane, ki bivajo v domu upokojencev. Kot je poudarila predsednica društva Marica Pešec, je večina članov aktivnih, v prihodnje pa si bodo prizadevali pritegnti še ostale. Zahvalila se je vodstvu Perutnine za finančno in materialno pomoč pri izvedbi društvenih aktivnosti. Na zboru je član uprave Perutnine Dimče Stojčevski zbra- štiri, v ustanavljanju pa je tudi proizvodna kmetija s štirimi ~lani. Na tiskovni konferenci je Vito Flaker, dekan Fakultete za socialno delo, povedal, da je potrebno za~eto delo v zavodu Hrastovec - Trate pri~eti širiti in zdajšnje delo ocenil kot zgodovinsko, saj so naposled za-~eli ustvarjati strpnejšo in bolj odprto družbo. Po drugi svetovni vojni se je v svetu za~elo to spreminjati, ravno zaradi tega, ker so ugotovili, da te ustanove niso bile veliko druga~ne od koncentracijskih taboriš~. Minister dr. Vlado Dimovski se je strinjal z oceno direktorja Luka~a in dejal, da je zelo vesel, da ravno v tem zavodu izvajajo ta program, ki je bil znan po tem, da so imeli nekateri prostori kljuke samo z zunanje strani. Narediti morajo še nekaj korakov naprej, da bo ta program, ki ga izvajajo v Hrastov-cu, postal nacionalni program in dodal: "Zato sem tudi dr. Flakerja in direktorja Luka~a povabil, da oblikujemo nekakšen nacionalni program. Obstaja ve~ stopenj vklju~evanja in vra~anja v normalno okolje, kar pa ni možno brez strokovne podpore. Zagovarjam sta-liš~e, da ne bomo ve~ toliko vlagali v zidove, pa~ pa v ljudi. Tako s tem programom vra~a-mo ljudi v normalno življenje in zmanj šujemo socialno izklju-~enost. To pa je tudi eden od glavnih ciljev programa." Zmago Šalamun težki preizkušnji. Obiskali smo družino Plajnšek, kjer je prebivala Ana, stara 91 let, priklenjena na vozi~ek. Pred kratkim smo jo pospremili k ve~nemu po~itku. Obiskali smo tudi družino Korez. G.Franc je že pet let priklenjen na bolniško posteljo. Ne da se opisati nesebi~ne pomo-~i te družine. Z veseljem opravijo razna dela za bolnika, ker vedo, da so potem sami notranje bogatejši in mo~nejši. Le oni sami vedo, da so od njih sprejeli bogate življenjske izkušnje, drobne skrivnosti in veliko hvaležnosti. Spremenimo napa~no miselnost, da nekaj veljaš, dokler nekaj ustvarjaš in si uporaben kot tržno blago, da družbi nisi ve~ zanimiv, da te ne potrebuje ve~ v svoji sredini, ko si bolan. Zdenka Golub Razmišljamo Ptuj • Srečanje upokojencev Perutnine Uspešno delovno leto Upokojenci Društva upokojencev Perutnina, ki združuje 243 upokojencev Perutnine in še 40 družinskih članov, so na svojem občnem zboru ocenili, da so bili minulo leto delovno uspešni. ne seznanil z gospodarjenjem, organizacijskimi spremembami in razvojnimi cilji Perutnine. Nekaterim ~lanom vodstva je potekel mandat, zato so namesto njih izvolili nove, za predsednico pa so ponovno soglasno izvolili dosedanjo Marico Pešec. Predsednica Marica Pešec (desno) med pogovorom z najstarejšo članico društva Terezijo Fridl. Po predstavitvi osnutka programa aktivnosti v letu 2003 je zboru sledilo družabno sre~a-nje, saj so si imeli veliko povedati. Lojze Cajnko EU in zaposlovanje Zdaj je torej že popolnoma jasno! Z veliko večino smo se Slovenci na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo. Seveda v želji, da bi nam tamkaj šlo bolje. Če smo združeni, je lažje. Krilatica, stara že tisočletja. Hkrati s premikom na bolje, pričakujemo, da se nam bo izboljšal življenjski standard, da bomo dobili službe itd. O brezposelnosti v naši majhni državici smo že velikokrat pisali. Pa očitno še ne dovolj, da bi se na tem področju kaj naredilo. Novo upanje, zlasti za mlade, prinaša Evropska unija. Z vstopom vanjo se bomo Slovenci lahko zaposlovali v državah članicah - v nekaterih že kar takoj, v drugih nekoliko kasneje. Veljal bo prost pretok ljudi - to je nekako tako, kot da bi brisali meje in se med seboj povezovali po načelu najmanjšega odpora. VMaastrichtskipogodbi (pogodbi o ustanovitvi EU) je zapisano, da ima vsak državljan pravico do prostega gibanja in bivanja na ozemlju Evropske unije. S pogodbo je prepovedana tudi kakršnakoli diskriminacija pri zaposlovanju. Državljani EU lahko kjerkoli znotraj Evropske unije opravljajo tudi dejavnost kot samozaposleni, lahko pa ustanavljajo tudi svoja podjetja. S samim priznavanjem izobrazbe naj ne bi bilo nobenih težav, saj skupna zakonodaja EU omogoča medsebojno priznavanje spričeval in diplom. Splošni sistem priznavanja zagotavlja, da ljudje, ki so usposobljeni za opravljanje poklica v eni državi, lahko ta po-klicpraviloma opravljajo tudi v drugi državi, brez dodatnih zahtev države gostiteljice. Vendar se lahko posamezniku, ki sicer ima ustrezno diplomo, pa se njena vsebina bistveno razlikuje od nacionalne, naloži opravljanje izpita ali dodatnega prilagoditvenega staža. Tovrstni staž ali dodatni izpiti se lahko zahtevajo za vse poklice. Izjema so le zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, babice, veterinarji, arhitekti in odvetniki. Zaradi prehodnega obdobja prost prehod delavcev ne bo začel veljati takoj za vse države članice. Te se lahko odločijo, da še dve leti po pristopu ohranijo nacionalne ukrepe glede zaposlovanja (gre za enak režim kot velja sedaj, z delovnimi dovoljenji). To konkretno pomeni, da lahko države članice za določen čas omejujejo slovenskim delavcem dostop do delovnih mest, zagotoviti pa jim morajo prednostno obravnavanje pred iskalci zaposlitve iz držav nečlanic. Ko so enkrat zaposleni, so pri pogojih dela in plače popolnoma izenačeni z državljani EU. Po 1. maju 2006 bo Svet EU na podlagi poročila Evropske komisije pregledal stanje na področju zaposlovanja. Tiste države, ki bodo želele, bodo lahko napovedale ukrepe za prepoved zaposlovanja še za tri leta. V kolikor se to zgodi, lahko Slovenija v tem obdobju treh let zahteva, da Svet EU opravi ponovni pregled. Vendar vzpodbudno je, da se je doslej že 6 držav članic odločilo, da bodo sprostile svoj trg delovne sile za delavce iz prihodnjih držav članic že z dnem vstopa teh držav. To so: Švedska, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija in Velika Britanija. Samo prehodno obdobje prostega gibanja delavcev pa se bo vendarle zavleklo in bo trajalo najkasneje do 1. maja 2011. V tem času lahko države, ki to želijo, državljanom določenih držav članic omejijo popolno svobodo zaposlovanja. Za lažje zaposlovanje Slovencev v državah članicah se bo naša država z dnem vstopa v EU vključila v sistem EURES, ki je bil vzpostavljen z namenom spodbujanja prostega pretoka delavcev med državami članicami. V sistem so povezani javni zavodi za zaposlovanje, sindikati in organizacije delodajalcev, koordinira pa ga Evropska komisija. Bistvena naloga EURES-a je obveščanje in svetovanje iskalcem zaposlitve v drugih državah članicah o zaposlitvenih možnostih, o tamkajšnjem življenju in delovnih razmerah. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve navkljub vsemu ne pričakujejo velikega navala. V Slovenijo ne predvsem zaradi jezikovnih ovir, izven nje pa morebiti samo nekoliko večji odliv med mladimi, ki so bolj fleksibilni in dovzetni za tuje jezike. Pričakovati je le večjo dnevno mobilnost na državnih mejah. Napovedi so torej optimistične. Vsi pričakujemo veliko, zlasti na področju zmanjševanja brezposelnosti in izenačevanja življenjskega standarda z življenjskim standardom državljanov članov Evropske unije. V kolikor se mladi še odločate za izbiro poklica, vam svetujem, da se odločite za študij jezikov. Namreč z vstopom Slovenijo v EU se bo v institucijah le-te pojavila precejšnja potreba po tovrstnih kadrih. Vsi pomembni akti unije se bodo po širitvi prevajali v vseh 20 jezikov 25 držav članic, med njimi tudi v slovenski jezik. Prav tako se bodo razprave naših predstavnikov v skupnih institucijah tolmačile v druge uradne jezike. Evropske institucije (Evropska komisija, Evropski parlament, Evropsko in Računsko sodišče) bodo tako potrebovale približno dvesto slovenskih prevajalcev, tolmačev in pravnikov lingvistov. Poleg tega naj bi bilo iz Slovenije izbranih še okrog 50 administratorjev (specializirani uradniki z univerzitetno izobrazbo) ter 30 do 50 asistentov - povečini gre za delovna mesta tajnic, računovodij, računalniških operaterjev. Pričakovanja so torej velika. Tako od nas, ki bomo raje ostali v Sloveniji, kot od tistih, ki si bodo službo iskali drugje in pokukali izven naših meja. Vsi pa smo optimisti! A da ne? Seveda, da ja! Bronja Habjanič Turna smuka nad Okrešijem V objemu snega - 2 Nadaljevanje iz prejšnje številke .^'iMls^ Sestop s Kotličev Fotografije: Primož Trop UMAG, Sonîkov klub bogata vsebina z veliko športa, najem po osebi 1.5y3D/N 5.990 CRES, Sonîkov klub bogat program, velil<5UNHISE - SIMPLY H^iX y^Â I DHDVE ALL NIGHT - CELINE DIDN ^^ ^-ýÁhL I HAVE - JENNIFER LDPEZ & LL / / 4. TD LDVE A WOMAN - \ \ \ DNEL RICHIE & ENRIOUE IGLES" ■ " ërfM WITH YDU - AVHIL LAVIIN-E B. AIL THE THINGS SHE SAID - TA^ÍR WAffi-ME TONIGHT - AtEX^ND^H-B.'TV MAKES'THE SUPERSTAR - MODERN ÙLKW j yiD.Yoè'HEN Y ANGk - Vsaki? mt sd 21. in 2.2.. Kdo je glavni igralec v filmu Gospod Schmidt? Odgovor:_ K NAGRADNO I M VPRAŠANJE ■ n o ime reševalca: Naslov:_ Davčna številka:________ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Nina RIžnar, Strmec 8,2272 Gorlinica. Odgovore poSljite do ponedeljka, 14. Aprila, na naslov: Radio-TednikPtuj, fíaiCeva 6,2250 (za Info). Kaufland Varaždin, Koprivnička 17 odpiralni čas: pon - sob - 21. smer Maribor ■r ■L Koprivnička Kaufland v Kauflandu lahko plačate z CIRRUS/MAESTRO kartico! Koprivnička 17 / Sloboda i smer Čakovec Zagreb ned 7.»°-13. 00 '■'•enkoir, Tre, '"ftova Trg bana Jelačiéa Opomba: Rdeče označene cene so v SIT brez DDV, preračunane po srednjem tečaju HNB-a. Črno označene cene so v KN in vsebujejo DDV. Plačilo je možno samo v KN. Če je račun skupaj z DDV višji od 500 KN, lahko zahtevate povračilo davka "Tax free", kl vam ga povrnejo na izplačilnih enotah Global Refund - (GRC) DA BODO VELIKONOČNI PRAZNIKI ŠE LEPŠI... Čokoladni Dimko mastni dimljeni topljeni sir 1 kg Ponudba velja od 12.04.2003 do prodaje zalog. Prednosti in pomanjkljivosti fond police Kaj je življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov? Gre za zavarovanje z varčevalno komponento, kjer se za razliko od klasičnih (tradicionalnih) življenjskih zavarovanj varčevalni del premije nalaga v razne investicijske sklade (v Sloveniji poznamo dve obliki investicijskih skladov: vzajemne sklade kot odprto obliko in investicijske družbe kot zaprto obliko investicijskih skladov). S tem se izognemo padanju realne vrednosti privarčevanih sredstev zaradi padanja kupne moči in dosežemo realne donose nad inflacijsko stopnjo. To je torej pomembna prednost zavarovalnih tarif, ki jih v Sloveniji glede na trenutno ponudbo zavarovalnic poznamo pod različnimi tržnimi imeni: Fond polica (Sloveni-ca), Eurofond (Generali) in Naložbeno življenjsko zavarovanje (Triglav). Tako je ta oblika naložbe utrla pot novemu produktu (za slovenske razmere seveda), ki je začel s tržišča počasi, a vztrajno izrivati klasične zavarovalne pogodbe. Druga prednost je razpršenost naložbe v več vrednostnih papirjev ali skladov, s čimer je dolgoročno poskrbljeno za varnost naložbe. Slovenica in Triglav razpršenost dosegata z naložbami v domače vzajemne sklade in eno investicijsko družbo, Generali pa z disperzijo v štiri velike mednarodne sklade delnic in obveznic z različno strukturo naložb, med drugim tudi v en krovni sklad. Pri mesečnem investiranju ne smemo pozabiti na delovanje metode povprečnega stroška. Ker vse zavarovalnice nudijo možnost odprtja bančnega traj-nika (direktne bremenitve), bomo z rednim mesečnim investiranjem enakega zneska kupili več enot premoženja. Ta prednost je povezana z disciplino investiranja, ki je nujna, če hočemo zanesljivo privarčevati sredstva za pomemben dolgoročni cilj, na primer za dodatno pokojnino. Če nas namreč ne veže nobena pogodba, se težje pripravimo do tega, da vsak mesec dvajset let ali več na isti dan v mesecu od svojih prihodkov odvedemo nekaj denarja v naložbo, ki nam bo prišla prav v prihodnosti, na primer v tretjem življenjskem obdobju. Seveda lahko pri vsakem finančnem produktu najdemo tudi pomanjkljivosti. Omenimo naj slabšo razpoložljivost (likvidnost) sredstev v primerjavi z naložbo v sklade brez posredovanja zavarovalnice in ožji izbor skladov, če ga primerjamo s precej široko ponudbo na trgu kapitala. Dejstvo pa je tudi, da k življenjskemu zavarovanju vezanemu na enote investicijskih skladov zaradi zdravstvenega vprašalnika, ki ga je potrebno izpolniti, morda ne bodo mogli pristopiti vsi, ki bi si to želeli. Ob koncu se skupaj vprašajmo, na kakšen način bi najlažje prišli do dodatne pokojnine. V razmislek vam dajem tri možnosti: prvič, lahko sklenete (ali obdržite) klasično življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento; drugič, odločite se za življenjsko zavarovanje vezano na investicijske sklade in tretjič, investirajte v delnice, obveznice ali vzajemne sklade in si posebej uredite še osebno socialno varnost (zavarovanja). mitja.petric@donos.net tel.: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Mokri smrček Vprašanje: Imamo mlado muco, radi bi jo dali sterilizirati. Zanima nas, kdaj je za to najprimernejši čas in ali je poseg kakorkoli škodljiv za žival? Odgovor: Sterilizacija (ova-riektomija) je kirurški poseg, s katerim iz trebu{ne votline odstranimo levi in desni jaj~nik in na ta na~in prepre~imo možnost razmnoževanja mačk. Ki- rurški poseg se opravlja tako pri mačkah kot pri psicah s splošno anestezijo, ki je varna in kontrolirana, zapleti, zlasti tisti s poginom živali, pa so silno redki (preobčutljivost za Foto: Črtomir Goznik posamezne narkotike, anestetike, srčna slabost, dedne anomalije). Za samo žival poteka vse popolnoma neboleče. Na ta način se onemogoči neželeno razmnoževanje mačk. Med ostale indikacije za sterilizacijo prištevamo predvsem terapevtske indikacije: tumorji in ciste na enem ali obeh jajčnikih, ki se kažejo v neprestanem gonjenju mačk ali v popolnem izostanku spolnega ciklusa, nerednih in nepravilnih ciklusih, cistični degeneraciji, endometriji maternice, gnojnem vnetju maternice in piometru (maternica, napolnjena z gnojem). V slednjih primerih se opravi popolna odstranitev rodil, t. i. histerektomija. Mačke spolno dozorijo že s petimi ali šestimi meseci. Tele- Prejeii smo Stečajnemu upravitelju AP-PRO, d.o.o., v stečaju Pojasnila S.DiS stečajnemu upravitelju AP-PRO, d.o.o., v stećaju, g. Dubrovskemu in predsedniku Okrožnega sodišča na Ptuju, g. Andreju Zmaucu v zvezi njihovimi navedbami v Štajerskem tedniku dne 27. 3. 2003. Ne znamo si razložiti namena pisanja stečajnega upravitelja v omenjenem članku, kajti naloge stečajnega upravitelja so jasne, kakor tudi njegova postavitev s strani stečajnega senata in vpletanje le-tega v "spor" med Ministrstvom za pravosodje in MDDSZ ni njegova naloga in pristojnost. Tudi ocenjevanje "razloga" za stečaj ne, kajti v objavljenem članku se posredno postavlja v bran delodajalcu in direktno obsoja nekoga tretjega kot krivca za stečaj in izgubo delovnih mest, pozablja pa na vloženi davkoplačevalski denar v podjetje AP-PRO, d.o.o., in kršenje zakonov lastnika omenjenega podjetja ter kratenje pravic zaposlenim v podjetju. Sedaj odpuščeni delavci so morali namreč v januarju in februarju tega leta normalno prihajati na delo kljub zagotovitvi g. Brencla januarja letos, da plač za opravljeno delo ne bodo dobili, z obrazložitvijo, naj si jo poiščejo na JS RS. Ob tem se sprašujemo, kje je "pristat' izkupiček dela in proizvodnje teh dveh mesecev. Zaradi takšnega dela je proti g.Brenclu vloženih cca.75 individualnih kazenskih ovadb s strani zaposlenih zaradi kršitev 205. čl. KZ RS zaradi razloga prikrajšanj, zadanih s strani na-vedenegapodjetnika na ODT na Ptuju. V sindikatu smo, g. Dubrov-ski, navdušeni nad vašo skrbjo za bivše zaposlene AP-PRO, d.o.o., in prizadevanjem, da se zadeve, ki so v vaši pristojnosti iz administrativnega stališča, najhitreje in v čim krajšem času uredijo do te mere, da se prizadeti delavci lahko prijavijo na Zavod za zaposlovanje in s tem posledično uveljavljajo pravice iz JS RS. Vedeti namreč moramo, da so zaposleni že četrti mesec brez prihodkov in da bodo dobili prva nadomestila za čas brezposelnosti šele v maju tega leta, čeprav smo mnenja, da bi nadomestila, ob večji angažiranosti vseh odgovornih, lahko le ta pridobili že v tem mesecu. To ni tendencioz-nost temveč dejstvo! To je dokaz več, ki kaže na sprenevedanje vseh sodelujočih v tem stečaju, tako vas kot Okrožnega sodišča in državnega tožilstva, ki bi moralo posredovati v "pravni" državi neprimerno dosti pred stečajem podjetja v smislu zavarovanja davkoplačevalskega denarja. Zaradi teh navedb je bilo v prvi meri "ogorčeno" MDDSZ in nadalje sindikat. Zato ne more biti sindikat tisti, ki gapoučujete zakonodaje g. Zmauc, temveč vam predlagamo, da poučite MDDSZ o zakonodaji ter se med seboj dogovorite o načinih in postopkih v zvezi s uvedbami stečajev nad invalidskimi podjetji ter ugotovite, katera zakonodaja (očitno jih imamo več različnih, ob nasprotujočih mnenjih ministrskih resorjev namreč) za koga v Sloveniji velja. Ga. Tuta iz MDDSZ je namreč na radiju Ptuj uporabila trditev, da edino ptujsko sodišče v Sloveniji uvaja stečaje invalidskih podjetij brez soglasja Vlade RS in da so na MDDSZ ogorčeni v zvezi s tem. Zakonodaja, ki jo omenjate in na katero se sklicujete, verjetno nikakor ni bila v veljavi ob uvedbi stečaja nad podjetjem VALI-DO, d.o.o., med drugim, in je kljub temu bil stečaj uveden na identičen način kot sedanji nad AP-PRO, kot je bilo zaslediti iz medijev. Sprašujemo vas, g. Zmauc, kako potem ne bi bil ogorčen tudi sindikat, ki mu je osnovno poslanstvo zaščita delavcev in spoštovanje obstoječe zakonodaje s strani delodajalcev in varovanje le-teh po sodni poti, v kolikor nastane potreba za uporabo sodne zaščite.V primerih iskanja sodne zaščite delavcev na Delovnem sodišču pa se soočamo, na žalost, s situacijo, ki smo ji priča na obravnavah in izrečenih sodbah (zoper določene delodajalce, seveda), kjer je opaziti, da omenjeno sodišče deluje bolj kot podaljšana roka delodajalcev, ne pa v smislu namena delovanja in uvedbe le-tega kot takšnega, še posebej v primerih PDR. Poglejmo raje resnici v oči saj v vsakdanji praksi spoznavamo, da so bila nekatera invalidska podjetja ustanovljena samo z namenom, da so lastniki le-teh na račun zaposlovanja delovnih invalidov lahko čez noč obogateli na račun podjetij, ki so takšne delavce odpuščala, pozneje pa še na račun države s pridobivanjem raznolikih pomoči, subvencij in olajšav, delavce pa so matretirali na delovnih mestih. In v kakšni vlogi se tukaj pojavlja pravosodje in državno tožilstvo, v kolikor dobesedno upoštevamo 2. člen Ustave RS, Kazenski zakonik RS itd Priča smo, po naši oceni, da vložitev obtožnic državnega tožilca sodišče obravnava na način in ciljem zastaranja primera namesto obratno.V času slovenskega modela lastninjenja so omenjena določila in zakonodaja na žalost samo črke na papirju, delavci pa številke in orodje oz. kovnica denarja za novopečene kvazipodjetnike, ki izigravajo državo s svojo iznajdljivostjo, ta pa ne ukrepa v skladu s pristojnostmi, ker bi v takšnih primerih morala dejansko ukrepati sama proti sebi. S.DiS - predsednik Zdenko KOLAR Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. sno so doraščene med tretjo in četrto pojatvijo. So sezonsko poliestrične živali, kar pomeni, da se v sezoni pojavi več zaporednih ciklusov. Spolni ciklus traja 2 do 3 tedne, če ni parjenja. Ovulacija je inducirana in nastopi 25 do 50 ur po parjenju .Brejost traja od 58 do 65 dni, odvisno od pasme, števila in velikosti plodov itd. V leglu je praviloma od 1 do 6 mladičkov. Nekateri avtorji navajajo, da se mačke naj ne bi sterilizirale pred 10 mesecem starosti, vendar pa anglo-ameriški sistem, katerega s pridom uporabljamo tudi v slovenski veterinarski medicini, priporoča w AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V. sterilizacijo muc že pred prvo pojatvijo, t. j. pri 5 do 6 mesecih in telesni teži okoli 2,3 do 2,5 kg. Sterilizacijo lahko pojmujemo kot najustreznejši odgovor na drugačne življenjske pogoje, ki jih človek zahteva od svojih vse bolj " počlove-čenih" hišnih ljubljencev. Prav tako s pravočasno sterilizacijo preprečimo marsikatero kruto smrt novorojenega mucka. Sterilizacija je glede navedenega kirurški poseg, ki ni škodljiv za žival kvečjemu ima preventivni in terapevtski pomen in ga je vsekakor koristno čim prej opravit. Vojko Miienkovič, dr. vet. med. Podgorci • Modna revija Razigrano in svečano V dvorani v Podgorcih so pripravili otroško modno revijo, ki je bila namenjena predstavitvi nove znamke NE-JA. Po modni brvi so frfotale punčke in stopali fantje od dveh do šestnajst let, prikazali pa so obleke za vsak dan, pižame in svečana oblačila. Oblačila je kreirala Irena Šešerko. Svojo šiviljsko dejavnost je pridružila že obstoječi dejavnosti obdelave lesa in tako je v Sene-šcih 2a nastalo pravo družinsko podjetje. Tam so na voljo tudi vsi materiali, naročiti pa je mogoče tudi obleke po svoji želji. Zapeli sta mladi vzhajajoči zvezdici Aleksandra Krajnc in Tamara Podlesnik. Obiskovalci so lahko glasovali tudi za najbolj prikupno manekenko in izbrali Karmen. Trem gledalcem je glasovnica prinesla nagrado. vki Na modni reviji so prikazali obleko za igro, spanje in za svečane trenutke. Pisma bralcev 10. april, DAN EMONE, v spomin na neke prejšnje čase in v opomin nekemu prejšnjemu direktorju! čeprav so medtem vzniknile nove "zgodbi', morda ta trenutek za javnost bolj aktualne, pa se delavci Emone Merkur, ki {e vedno mrzli~no i{čemo svoje in svojcev eksistenčne možnosti, vsako jutro znova soočamo s to zgodbo. Spomini so {e posebej grenki ob takih posebnih dnevih. 10. april je datum, ko je praznovala Emona, leto 2003pa je leto, ko bi Emona Merkur Ptuj praznovala jubilejnih 50 let. Ob prazniku se je Emona Merkur Ptuj vedno zahvalila svojim zvestim kupcem s prazničnim popustom. Z VAMI ZA VAS!, so rekli in prodajalci smo morali biti {eposebej prijazni in nasmejani. Ko je bilo zgodbe konec, so rekli ZASE BREZ VAAS! In nas pognali na cesto. Niti nasmeha niso več zahtevali. Od nas. Marjan Ostro{ko nas je očitajoče pogledal, kaj ste mi vendar naredili!? Zakaj niste pihali, ko je zmanjkovalo in zmanjkalo vetra v jadrih. Krmilo je bilo krepko v mojih vizionarskih rokah, a kaj, ko se brez vetra ne da krmariti! Ali se zavedate svoje krivde? Rezervni motor je kapitan žal prodal, preden je dokončno zmanjkalo vetra. Upamo, da mlini pravice niso na veter in da bo Marjan Ostro{ko dobil kak{no pomembno vlogo v kak{ni drugačni "zgodbi'. Ob 10. aprilu, nekdanjem prazniku, nekdanji delavci Emone Merkurja Ptuj z grenkim priokusom in kančkom upanja v pravico. Majda Kramberger Kuharski nasveti Cmoki Slani cmoki so hrana, ki jo lahko ponudimo kot prilogo h glavnim jedem ali kot samostojno jed. Dobre cmoke odlikuje rahlost, hkrati pa morajo biti dovolj ~vr-sti, da pri kuhanju ne razpadejo. Cmoke imenujemo manjše kose različnega testa in dodatkov, ki jih oblikujemo v večji ali manj {i krog in kuhamo v slani vodi. Kuhamo jih lahko v pečici, v večji ponvi in najrahlejše in občutljive v vodni sopari. Slane cmoke lahko tudi polnimo z nadevi, vendar je polnjenje bolj značilno za sladke cmoke. Rahlost cmokov je odvisna od osnovnih sestavin: jajc, moke, mleka, zdroba, kruha, krompirja in drugih osnovnih sestavin. Najbolj znani krompirjevi cmoki, povezani z jajci in moko, so njoki, ki jih pripravljamo z najrazličnejšimi omakami in prelivi. Dober okus le-teh pogosto popestrimo s parmezanom, maslom in česnom. Na kot oreh velik košček testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilicami. Na nab-razdano površino se primejo goste omake in maslo, kar jim daje posebej fini okus. Vse vrste cmokov natančno oblikujemo, kar pomeni, da poskušamo dobiti enako velike, in pred kuhanjem morajo biti gladki, brez razpok, da pri kuhanju ne razpadajo in ne kvarijo videza pri serviranju. Pri pripravi testa za cmoke najprej v slani vodi skuhamo poskusni cmok, če ta razpade, masi dodamo še moko in jajca. Pretrdo zmes za cmoke pa zrahljamo s snegom beljakov, sploh pri krompirjevih in kruhovih cmokih. Nenapolnjeni cmoki pri kuhanju priplavajo na vrh. Čas kuhanja cmokov je odvisen od recepta, vrste testa in velikosti cmokov. Večinoma male cmoke kuhamo 7 do 8 minut, velike pa od 10 do 15 minut. Najznačilnejše jedi iz cmokov so sirovi cmoki, ki jih pripravljajo s skuto in kislo smetano, ter sirovi vrabčki, ki so ne popolnoma okrogli kosi testa z dodatkom skute; oboje pripravljajo najpogosteje v Avstriji. V Nemčiji so značilni v pari kuhani, kvašeni cmoki ter cmoki s slanino, krompirjeve cmoke ali njoke najpogosteje pripravljajo v Italiji in jih poznajo še več kot različnih vrst pic, Na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki oziroma cmoki, ki jih zakuhamo v vodo in ponudimo s številnimi zelenjavnimi juhami, na Danskem pa pripravljamo cmoke z različnimi mesnimi nadevi, prelite z omakami in jih ponudijo kot samostojne jedi. Pri nas najpogosteje pripravljamo kruhove cmoke, zdro-bove, krompirjeve, skutne, polnimo jih lahko z zelenjavnim ali mesnim nadevom, skuhamo in prelijemo z omako in ponudimo. Pripravljamo pa tudi razne manjše cmoke, ki jih najpogosteje ponudimo v čist juhi. Manjkrat pa pripravljamo ribje in rakove cmoke ter riževe in zelenjavne. Krompirjeve cmoke in njo-ke pripravimo iz krompirjevega testa. Zdrobove pa pripravljamo iz osnovnega zdrobovega testa. Testo pripravimo tako, da 5 dl mleka pristavimo, dodamo malo soli, 1 žlico margarine oziroma 3 dekagrame, počakamo da se margarina v mleku stopi in da mleko zavre, nato s pomočjo šibe v mleko zakuhamo 18 do 20 dekagra-mov pšeničnega zdroba. Kuhamo tako dolgo, da se masa zgosti in odstavimo. Zdrob si- Duševno zdravje otrok Otrok v precepu med predstavami o njem s strani odraslih in njegovimi predstavami o samem sebi - 1. nad. Gorje otroku, ki se je uprl očetu, saj je slovenska navada se vedno taka, da bo oče to uredil s silo. Če ne gre, pa z večjo silo - dokler se otrok ne zlomi. A zlomljen je takrat, ko je oče zraven. Vsi otroci se ne zlomijo, nekateri se le upognejo. Takrat je konec očetovske ljubezni, saj ni zmagal nad sinom. Na vrsti je nova poteza, saj oče nemoči ne prizna, raje se na taksen ali drugačen način otroku odreče. Tudi poseg stroke v družino oče doživlja kot neuspeh, saj očitno ni bil sposoben sam doma "narediti redď.Zato odreagira z agresijo in upornostjo ali pa se umakne na ta način, da odgovornost za vse skupaj, če ne na glas, pa vsaj potihem prenese na mater otroka. Ta pa, že poprej nemočna, zdaj ostane za vse prizadevanje sama. In ker ji partner ne stoji ob strani, želi ob sebi (ne glede na ceno) vsaj svojega otroka. Vse vzgojne prijeme, ki jih je poznala, je do tu že porabila in zdaj uporablja vse, kar odkrije, a brez logike in brez doslednosti. Ne sprašuje se več, ali s svojimi dejanji otroku bolj daje ali morda jemlje. Potešiti si mora vest in zadostiti potrebam svoje predstave o materi, ki se žrtvuje in vse stori za otroka, žal pa ničesar z njim. Nobene izvendružinske vzgoje ni namesto domače in pride v poštev samo takrat, kadar je namestitev v zavod boljša rešitev od doma brez ognjišča, ob katerem bi se otrok lahko vsak dan malo ogrel. Ko je ta vključen v iz-vendružinsko vzgojo, še vedno potrebuje okoli sebe svojo socialno mrežo. Potrebuje brate, sestre, prijatelje. Za mamo in očeta ve, da sta ena sama. Jasno ve, da je vzgojitelj v domu v tej vlogi le začasno in da se vrača k svoji dru- žini vsak dan, k svoji ženi ali možu in svojim biološkim otrokom. Ne moremo enostavno odgovoriti, kdaj ločiti otroka od matične družine. Niti takrat, ko se z otrokom ustrezno dela le v šoli, centru za socialno delo ali v bolnišnici ali dispanzerjih za mentalno zdravje ali pedopsihiatričnih dispanzerjih ali morda samo na ulici.Težko je reči, da starši sproti rušijo, kar nekdo dobrega stori skupaj z otrokom, saj malih in vrednih dejanj starši ne prepoznajo več. Jih preprosto ne opazijo. Če se pa vendarle predlaga, da naj otrok začasno menja okolje in je to potrebno storiti z otrokovim pristankom, se odrečejo vsi. Starši javno priznajo svojo neuspešnost in otroci s svojo odločitvijo, da bodo ošli v dom, zanikajo kompetentnost staršev - na nek način jim jo odrečejo. Toda še težje je zgraditi v otrokovem matičnem okolju del zdrave socialne mreže. Skoraj nemogoče, saj bi se hitro prekvalificirala iz pristne pomoči v elito (in za našega otroka postala neuporabna) ali pa v "socialno pomoč' s slabo konotacijo - to je za "take". Tu je zadnja točka preventive, ki je že zdavnaj presegla točko, ko je bila potrebna prva kurativa. Tisto vmes se imenuje "življenje" mnogih otrok. Kdaj bomo kot strokovnjaki kaj ali nič ukrenili, je odvisno predvsem od naše strokovne usposobljenosti in pripadnosti taki ali drugačni življenjski filozofiji ter od naše osebne občutljivosti in zaznavnosti. Naslednjič pa bomo zaključili s to temo. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. pamo v skledo, ga do mlačnega ohladimo in mu dodamo 2 do 3 drobna jajca. Iz pripravljenega testa na pomokani deski oblikujemo podolgovati svaljek, ga narežemo na enako velike koščke ter iz njih oblikujemo gladke cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi 3 do 5 minut, odvisno od velikosti. V kolikor se testo prijema na roke, si pomagamo z ostro moko ali pšeničnim zdrobom. Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo celo vrsto zdrobovih cmokov, ki jih napolnimo s parmezanom, slano skuto, fino mleto svinjino, perutnino ali ribami in pred serviranjem prelijemo z gobovo, smetanovo ali podobno omako. Skutne cmoke pripravimo iz skute, tako da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 1 jajce in 5 pesti ostre moke. Temeljito premešamo in testo damo počivat na hladno vsaj pol ure. Iz pripravljenega testa oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi, poljubno zabelimo in polnimo. Cmoke iz mesa pa pripravimo tako, da meso najprej na fino zmeljemo, na primer perutnino, vsaj 2-krat s pomočjo stroja za mletje mesa. Meso začinimo s soljo, poprom, sesekljanim pehtranom ali drobnjakom in ga temeljito pregnetemo. Oblikujemo male cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi ter ponudimo v zelenjavnih in čistih juhah. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 27. marec - Barbara Cenčič, Potrčeva 40, Ptuj; Janko Munda, Trno-vci 18; Marjan Anderlič, Trgovišče 25lb; Branko Pintarič, Lahonci 87; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Bogdan Kores, Medvedce 2la; Vlado Kos, Grdina 12la; Nada Cimerman, Zabovci 62la; Dejan Dokl, Orešje 15; Boris Ilec, Gorca 81la; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Marijan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Janko Zavec, Mala Varnica 17; Aleš Pirnat, Fin-žgarjeva 21, Ptuj; Branko Rojko, Grajenščak 28; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Darjan predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Mitja Kelc, Brstje 27lb; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Krisina Petrovič, Zasadi 6; Anica Horvat, Podvinci 21lb; Silvo Kokol, Majšperk 13; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Majda Turk, Vintarovci 64; Stane Kelc, Paradiž 90; Radko Tobias, Boreci 42lb, Križevci pri Ljutomeru; Peter Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Franc Čagran, Žamenci 6; Vojko [ohar, Mladinska 6, Kidričevo; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102, Ptuj; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Slavko Kirbiš, Apače 45; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Miran Gradič, Na Boč 24; Dušan Slodnjak, Sakušak 19la; Zlatko Kosec, Moš-kanjci 118; Danijel Sužnik, Jiršev-ci 15; Boštjan Goričan, Prušnikova 34, Maribor. 24. marec - Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6; Franc Kump, Senčak 11; Matevž Mohorko, Apače 3; Marica Kodrič, Nova vas pri Markovcih 23; Jože Galun, Stogov-ci 14; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37la. V vrtu Ozeleneli vrtovi Po dolgem, sušnem obdobju v prvem pomladanskem mesecu sušcu je že po prvem dežju minule dni malega travna narava oživela in ozeleneli so vrtovi. Vrtna opravila pri setvi, posaditvi in negi vrtnega rastja bo v tem mesecu krojilo aprilsko muhasto vreme, kateremu se je za uspešno in prijetno vrtnarjenje potrebno prilagajati. V SADNEM VRTU seje s spomladansko otoplitvijo pričelo prebujati sadno drevje. Ob začetku vegetacije in brstenja raznih sadnih vrst pa so se iz zimske zalege pričeli razvijati sadni škodljivci, ob ugodni toploti in vlagi pa pogoji za prve okužbe in razvoj številnih glivičnih bolezni sadnih rastlin. Za uspešno varstvo sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci stanje nenehno budno spremljamo, ukrepamo pa pravočasno z načini in sredstvi, ki okolju ne bodo škodovali, temveč bodo do tega zdravi in prijazni. [kodljivce, ki so na sadnem drevju prezimili - med njimi so najštevilčnejši kaparji, cvetožerji, zimska jajčeca listnih uši in rdeče sadne pršice - zatremo z belim oljem ali podobnimi organskimi pripravki v predpisani koncentraciji proizvajalca. Ti pripravki niso strupeni, ob pravilni in pravočasni uporabi pa škodljivce uničijo tako, da jih za- Vrtnarjenje do kakovostnih vrtnin dušijo. [kropivu dodamo enega od bakrovih pripravkov ali delan, da drevje hkrati zavarujemo pred okužbami z glivičnimi boleznimi. [kropimo v mirnem in suhem vremenu tako, da bo vsa površina rastlinskega lubja in brstja oblita in posušena z varovalno plastjo. Čeprav škropiva niso strupena, škropimo v popoldanskih urah, ko čebele ne izletavajo, ker je zanje uničujoč tudi njihov prelet skozi škropilno prho. V OKRASNEM VRTU na plano že prenašamo in sadimo okrasno rastlinje, pri čemer pa smo pozorni na vremenske spremembe, da rastline pravočasno zavarujemo pred nenadnimi spremembami vremena na ohladitve ali močno sončno pripeko. Selitev rastlin na prosto je najbolje opraviti v dovolj toplem, toda oblačnem vremenu - pred dežjem. V malem travnu moramo pozornost posvetiti tudi oze-lenelim vrtnim tratam. Ne odlašamo s prvo košnjo, ker nekatere vrste trav lahko prerastejo, kar strojno košnjo v šopastih predelih otežuje - s prvo košnjo izravnamo višino rasti raznih vrst trav - vse naslednje košnje pa olajša. Predele vrtne trate, kjer pravkar cveto zgodnje spomladanske čebulnice: zvončki, norice, narcise, žafrani in podobne pri košnji obidemo, da bodo zeleni listi, preden dozorijo, okrepili rast čebulic za naslednjo sezono cvetenja. V ZELENJAVNEM VRTU v začetku aprila, ko se zemlja že nekoliko ogreje in je primerno vlažna, opravimo setve godnje vrste zelenjadnic, s presajanjem sadik plodovk in drugih, na hladno vreme občutljivejših vrtnin, pa počakamo na toplejše spomladansko vreme. Posevke je priporočljivo prekriti z vlaknasto folijo. Za dobro rast zelenjavnic in dober ter zdrav pridelek izvedemo spomladansko setev in posaditev vrta z izbranimi semeni in kakovostnimi sadikami v dobro pripravljeno zemljo. Ob razvrščanju posevkov pa dosledno upoštevamo rastlinski kolobar glede na predhodne posevke in dobro sožitje s sosednjimi vrtninami. Miran Glusi~, ing. agr. 10-Četrtek 11-Petek 12-Sobota Ô 13-Nedelja Ó 14-Ponedeljek Ó 15-Torek 16-Sreda Predstavljamo vam BMW Z4 Konec lanskega septembra je BMW na pariškem avtosalonu uradno predstavil novi roadster z oznako Z4. Novi model ni le novi mejnik bavarske oblikovalske šole, pač pa postavlja tudi nova merila v svojem razredu: odlikujejo ga mo~, {portnost in estetika, začinjene z natančno vodljivostjo in neprimerljivimi voznimi užitki. BMW Z4 ima vse tipične lastnosti klasičnega roadsterja: dolg motorni po- Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A6 2.8 quattro 1994 1.590.000 CHRYSLER VOY 3,3 LE 1996 2.000.000 FIAT PALIO WEEKEND 1.2 2000 1.360.000 FIATPUNT0 1.2-16VELX3V 2000 1.650.000 KIA SPORTAGE 2.0 MRDi 1998 1.680.000 KIA SPORTAGE 2,0 MRDi 1999 2.390.000 OPEL VEaRA 1,8 - 16V KAR 1998 1.900.000 R5FIVE/5V 1995 480.000 R CUO PRIVILEGE 1,4 -16V 2001 1.990.000 R LAGUNA 1,8 RT 1995 1.260.000 R LAGUNA 1,8 RT 1996 1.460.000 R LAGUNA 1,8 - 16V GRANDT. 2001 3.650.000 R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT 2001 4.750.000 R MASTER FURGON 2,5 D 1998 1.800.000 RMEGANE CABRIOLET 1,6 2001 3.120.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus -105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija [za določena vozila) Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; wwwř.petovia-avto.sl krov, veliko medosno razdaljo, kratke previse in zadaj nameščene sedeže. Posebnost novega Z4 je oblikovna kombinacija konveksnih in konkavnih površin, ostrih robov in mehkih vogalov. Optično tako nastane svojevrstna kombinacija svetlobe in sence. Uporabna vrednost novega modela se ne kaže samo v prostorni kabini s športnimi sedeži, pač pa tudi v velikem prtljažniku, katerega prostornina meri 260 litrov, kar je dovolj za dve vreči s palicami za golf. Platnena streha je zložljiva na zadku in ima zadnje steklo ogrevano. BMW Z4 poganjata dva motorja: večji 3-litrski zmore 170 kW (231 KM) in končno hitrost 250 km/h, drugi, 2.5-litrski pa 141 kW (192 KM), s končno hitrostjo 235 km/h. Moč motorja na cesto pomaga prenašati na novo razvit petstopenjski menjalnik. Moč prenaša na modificirano zadnjo opremo serije 3. BMW Z4 krasijo tudi: širok ko-lotek, izjemno nizka točka težišča, optimalna razdelitev mase v razmerju 50:50 in natančen volanski sklop. Za varnost skrbijo ABS, Dynamic Stability Control tretje generacije in posebne pnevmatike, ki so vozne tudi izpraznjene. Za doplačilo je na voljo v armaturno ploščo potopljiv LCD zaslon, navigacijski sistem, visoko zmogljiv in kakovosten avdio sistem in telefon. Med serijsko opremo lahko najdemo v usnje odet športni volan in sistem proti prevračanju. Mihael Tos Novice iz sveta avtomobilizma Konec neposrednega vbrizga bencina? Japonski Mitsubishi je s svojo kolekcijo motorjev GDI (Gasoline Direct Injection) predstavil prvo serijo bencinskih motorjev z neposrednim vbrizgom goriva. A zadnja vest se glasi, da se Japonci postopoma umikajo iz proizvodnje agregatov z neposrednim vbrizgom bencina v valje. Vzrok so velikanski stro{ki razvoja in zelo zaostreni predpisi o vsebnosti plinov v izpuhu. Pri Mitsubishiju menijo, da se GDI tehnika v motorjih ma-nj{ih prostornin ne izpla~a, saj je mogo~e prihranek pri porabi dose~i tudi na druga-~en na~in. Obenem se dolo~ene sestavine izpu{nih plinov tako zelo poslab{ajo, da taki motorji ne zado{čajo več novim, strožjim predpisom v Evropi. Pet milijonov puntov Avtomobilski koncern Fiat Auto je od začetka proizvodnje v septembru leta 1993 proizvedel 5 milijonov priljubljenega modela punto. Prodajna {tevilka je dodaten dokaz, da je fiat punto svetovna uspe{nica, ki zaseda vodilno mesto v tako imenovanem segmentu B. Osnovni razlog za uspeh Punta je dejstvo, da pri Fiatu znajo prisluhniti kupcu in izpopolnjevati produkt na podlagi njegovih želja in pričakovanj. Citroen C3 Pluriel kabriolet leta Tudi letos so na ženevskem avtomobilskem salonu že desetič zapored podelili lovoriko "cabrio of the year". Devetnajst avtomobilskih novinarjev iz enajstih držav je na salonu izbiralo kabriolet leta, laskav naziv, ki ga je letos prejel citroen C3 pluriel, ki na trg prihaja čez dobra dva meseca. Nagrado je na razstavnem prostoru prejel g. Vincent Besson, sicer direktor trženja in marketinga pri tem francoskem avtomobilskem proizvajalcu. NaroČite Štajerski z brezplačno prilogo Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROČILNICA ZA štajersUTi Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj CAS POMLADNE OBUTVE MICHELIN GOODfYEAR Akcijska prodaja pnevmatik vseli dimenzij.............-20% Pripravili smo Vam še veliko dodatnih popustov od 6-20%: jeklena in alu platišča, olja, akumulatorji, avtoradii... Akcija velja do 15.4.2003, oz. do prodaje zalog Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška cesta 23, Ptuj, tel.: 749 35 44, www.petovia-avto.si PE i\/laribor, PE Ormož, PE Ljutomer ARGUMENT MOČI. MOČ ARGUMENTA. Peugeot 307 s svojo zasnovo in tehnologijo širi obzorja avtomobilizma. Svojo izjemnost dokazuje z argumenti, ki mu jih zlepa ne zmanjka: S površino vetrobranskega stekla 1,46 m' je rekorder v svojem razredu. Sistem MM, ki usklajuje delovanje avtomobila z razmerami na cesti, omogoča popoln nadzor. Prednja sedeža z aktivnim naslonjalom občutno zmajšujeta možnosti poškodb hrbtenice. Omejena serija Peugeot 307 s klimo že od 3.419.000 SIT. SAMOZAVEST SERIJSKO. S07 SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50 SESTAVIL: EDI KLASINC IZDELOVALEC SIT RANA OD STRELA VRSTA GLINENCA OROŽJE ZA METANJE MIN, MINOMET GRŠKA BOGINJA USODE ŠTORKUA (UUDSKO) MESTO V MEDJI-MURJU LETOPIS, KRONIKA NOBELU AMERIŠKI JAZZ PIANIST (LENNIE) KAREL KLUN STRANSKI DEL MEDENICE BELA OMELA NAŠ NOVINAR IN POTOPISEC (ZVONE) SIMBOL KRŠČANSTVA KRIČANJE IZBOČENJE NADLAHTNICE ELEKTRIČNI VODNIK SKUPINA TREH PEVCEV SKUPNA IGRA GRŠKI LADJAR ONASSIS IBSENOVA DRAMA POLONIJ SLOVENSKO-HRVAŠKI POLOTOK FRANCOSKI BOTANIK (JOSEPH) VELIK LONEC ZA LUG LUKAV JUŽNI ITALIJI, TARANTO PREBIVALKE VANEČE EDVARD GREGORIN ČUTILO ZA VID VOLNO ENCIM V ŽELO. DČNEM SOKU PODZEMNI HODNIK GLINA, ILOVICA BAKER KARTAŽAN-SKI POMORŠČAK ŠRVIOLDNIST (ANTONIO) DIANA DORS ANCONA PODDRUŽI-NAPTIC UJED AONEC ZEMEUSKI PRAVĚK, ARHAIR SAMOZA-DOVOUE-VALEC UUBUANA AMERIŠKA FILMSKA DRUŽBA MUSLIMANSKO MOŠKO IME BARVA KOŽE, POLT ZAKOVICA ^ IZ BESED OHM-f NIZI SIMON JENKO Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: sklon, trema, ranar, Fantje, panj, Est, kozoprsk, OV, rjavost, Afrodita, Janžekovič, Leaf, MI, Ken Annakin, Inko, oder, Jalk, LR, spor, riž, Hercigonja, TAM, ASJ, AV, Dana, lan, osevek, hlače, Sancin, srčki, stran, Loara. Ugankarski slovarček: AZOIK = zemeljski pravek, arhaik, BROSA = španski violinist (Antonio, 1894-1979), EPIKONDILITIS = boleče vnetje predela okrog komolčnega dela nadlahti, HANO = kartažanski pomorščak, HIMOZIN = encim v želodčnem soku, ki deluje na sirnino v mleku, renin, ORANIT = vrsta glinenca, RKO = ameriška distribucijska filmska družba iz leta 1928, NELUMBIN = alkaloid v indijskem lotosu, TRISTANO = slepi ameriški džezovski pianist (Lennie, 1919-1978). íGOVORi SE ... DA je parlamentarni predsednik Pahor po ogledu tekočih dobrot ugotavljal, da je kebrov antialkoholni zakon ob prijetnih dišavah in njihovem lepem izgledu, zelo krivičen. ... DA se je menda Pahor odločil, da bo odslej pred sprejemanjem pomembnih zakonov najprej preveril zdravo kmečko logiko, podprto z dišečo potico in zdravilnim "šnopsovim" čajem. ... DA bi bilo priporočljivo pred parlamentom organizirati ptujski podobno razstavo. Potem bi poslanci temeljito premislili, preden bi glasovali za prepoved nečesa, ob čemer bi se jim zasvetile oči in poce-dile sline. ... DA je svetoandraški župan po mesecu dni končno našel občinsko štam-piljko in jo dobrosrčno pritisnil na delitveno bilanco. Amen. ... DA sepodlehniški svetniki in župan ravnajo po modificirani haloški navadi. Stara modrost veleva, da se je potrebno najprej skregati, potem pretepati. V Podlehniku se je drugi del spremenil v prijaznost in soglasnost. ... DA je tako dogajanje morda posledica dejstva, da so podlehniške Haloze prepredene z vodovodnimi cevmi. Voda podira jezove in spodjeda bregove, zagotovo pa spreminja tudi temperament in navade. ... DA leto{nje vreme od-la{a s pomladno romantiko zaradi pozne velike no~i: ob prijetnem vremenu in cveto~i naravi se po-ve~a potreba po jajcih in trdem hrenu. Aforizmi by Fredi Kaj pomaga prevetritev državnega aparata, ko pa v njem delajo sami mlini na veter. *** Tudi enojajčni dvojčki so praviloma dvojajčni. *** Tudi kolektivne pogodbe prinašajo individualno bedo. *** Kdor molči, devet zasliševalcev za vrat dobi. *** Koje človek na aufbiks, naredi marsikateri kiks. *** Pendrek je policajev joystick. *** Prvo lastovičje gnezdo še ne prinese kulinarične pomladi. *** Vsi iz fare niso od fare. Lujzek / Dober den vsoki den Vete, gnes pa n e j e nedela, ko vam pi{em toto pismo oziroma lujzekof-{~ino. Je petek sredi prej{njega tjedna. Malo sen pohita, ker grema zve~er na obisk oziroma bezuh k h~erki Juli, ki v Doj-~landi praznuvle dvakrat po 25 let starosti ali, kak bi se po domo~em reklo, sre~a jo je Abraham. Una bo abra, mi pa bomo ham in trink. Pelala se boma z aftobusom, poleg boma vzela malo pujceka in vin~eka, da bo meja jeni Hanzek trdega klin~eka. Za grunt, hi{o in živino fino bota v cajti nojine odsotnosti poskrbela sosidJuža in jegova boj{a polovica, ki je prova tovari{ica in nje gospa, ki vsokemi rada da, razen meni seveda. Tisto pod da pa pomeni malo vinskega in svinjskega, da si slu~ajno nebi kaj drugega mislili in se poleg od fav{ije kislili... Z Mico sma si vzela cajt in sma si {e pred odhodom v Nem-~ijo oglednola ptujsko prireditev Dobrote slovenskih kmetij. Moren pohvolti organizatore tote prireditve in seveda {e boj vse tiste, ki so v prelepi dvorani ptujskega minoritskega samostana predstavli, kaj vse zmore in premore slovenska kme~ka kuhinja, ki je bla letos na Ptuji v znameji dežele ob reki Muri. No, pa gremo dale. Zato ke se nekam pride in zleze. Če ne po dveh, te pa po {tirih nogah in {e rokah fcoj. Vete, drogi moji farani, v~osik polulani in posrani - život je takaf, ~upaf in dlakaf, kak smo pravli v biv{i držovi Jugovini. Gne{ji den pa bi radi fsi drek in meglo me{ali, zato pa tak smrdi v deželi Štajerski, vse do bele Lublane in morja, ke se ne vidi ve~ svetlega obzorja. Že na strehah ~ifkajo vrobci, da smo in {e bomo iz leta v leto vejk{i Evro in Nato hlopci. Zato pa grema z Mico na obisk v Doj~land, da boma analizirala, kak je zaj tam, ko smo pokopali dobro teto Marko, sunce jim je žarko, in se oženli s stri~ekom Evrom. Te pa sre~no do drugega tjedna, ~e boma pri{la z Nem-~ije la~na in žedna. Če boma sita in napita, naj živi Evropska unija, ~e ne pa boma na Suhem bregi uživala mija. Vas podavlja Lujzek iz Doj~landa! RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »10473 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 10. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Ob meji s Hrvaško (Tatjana Mohorko). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PETEK, 11. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). SOBOTA, 12. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). NEDELJA, 13. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 14. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjž-nih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). TOREK, 15. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 16. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! Horoskop OVEN V teh dneh se vam obeta kar nekaj novosti, predvsem na finančnem področju, kjer imate sedaj veliko težav. Nekdo vam bo pomagal. Nesoglasja v ljubezeni se bodo zgladila v nedeljo. BiK Po zaspanem obdobju se boste v soboto in nedeljo začeli bolj odpirati, postali živahnejši in polni novih načrtov. Vendar, pozor!, vaš partner te preobrazbe ne bo najbolj vesel. DVOJČEK ^^ Vteh dneh bosta finančno in materialno področje f zelo vroči tema. Pozorni bodite, da ne boste kupovali mačka v žaklju! Prijatelji vam bodo pomagali, če se jim boste le zaupali. RAK V tem tednu boste zelo dinamični in boste veliko dosegli v službi, kjer bodo nadrejeni zelo zadovoljni Z vašim delom. V ponedeljek vas bo ljubljena oseba prijetno presenetila! LEV Pred vami je zelo ustvarjalen teden, saj boste delavni in nadvse navdušeni, sploh v četrtek. Malo popazite na zdravje. Težave lahko nastopijo v soboto ali nedeljo. DEViCA Dogodki, ki se bodo zgodili v teh dneh v službi, vas bodo spodbujali k resnemu premisleku, ali je res vse tako, kot si želite ali bi lahko kaj spremenili na bolje. TEHTNICA Po daljši negotovosti se bo začelo srečnejše, predvsem pa ustvarjal-nejše in bolj sproščeno obdobje. Spremembe boste začutili že v soboto, ko se boste zabavali v zelo veseli družbi. ŠKORPIJON Vteh dneh boste dokazali, da se znate lepo izražati in da ste uspešni pri urejanju pravnih zadev. Malo razmislite tudi o izboljšanju komunikacije! Najugodnejša dneva v tem tednu sta sobota in nedelja. STRELEC Novice bodo v teh dneh kar deževale. Imeli boste veliko klicev in izvedeli boste veliko zanimivih novic. Kar se ljubezni tiče, bo vse po starem. Živahno bo v nedeljo! KOZOROG Ne obremenjujte se glede napake ki ste jo zagrešili v ljubezenski zvezi, v vas je toliko poguma da boste to tudi priznali in stvar se bo hitro uredila. VODNAR Trenutno imate srečo v nesreči, zato dobiček le skrbno hranite, saj bo suša še preveč hitro prišla. V domačem okolju se vam obetajo izboljšave, ki si jih že zelo dolgo časa želite. RiBi Pred vami je zelo stresen teden, predvsem na osebnem področju, saj boste hodili sem in tja in venomer iskali stvari, ki se vam bodo potem nepričakovano pojavile čisto na drugem kraju. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ŠPORTNI ZAVOD PTUJ 2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30 www.sportnizavod-ptuj.si ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN Vladimir Sifar s.p. (T Info Tel.: 02) 78 78 766 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si Komentira: Jože Mohorič Asistenca Pojem asistenca se je dodobra uveljavil že v mnogih športih. Za svojega so ga vzeli predvsem v košarki in hokeju na ledu. Hokejisti tako zbirajo to~ke, ki so sestavljene iz golov in asistenc, pri ~emer je lahko pri enem golu tudi ve~ asistentov. Tudi košarkarske statistike si ne moremo predstavljati brez rubrike asistenca; to prvino še posebej cenijo v najmo~nejši ligi na svetu - NBA. Ko sem prejšnji teden spremljal kvalifikacijsko tekmo za EP v nogometu, sem se spet spomnil razglabljanj o tem, kako smiselno je pojem asistenca vpeljati tudi v nogometno statistiko. Na tej tekmi so bile namre~, po mojem mnenju, izrazito nekorektno obravnavane asistence, vsaj kar se ti~e teže asistence pri izboru najboljšega igralca tega sre~anja. Ermin Šiljak je res odigral zelo dobro tekmo, poleg tega dosegel dva gola, a je bil, vsaj kar se ti~e »nabiranja to~k« po hokejsko, precej uspešnejši nekdo drug. To je seveda Nastja Čeh, ki so ga vsi komentatorji po vrsti sicer omenjali kot »prijetno presene~enje«, podobno kot novinca Roberta Korena. Statistika pa je bila krepko na strani Čeha, saj je sodeloval pri vseh štirih doseženih slovenskih golih; dvakrat je uspešno podal prav Šiljku, nad njim je bil storjen prekršek za 11-metrovko, ~etrti gol pa je zabil kar sam. Drugih akcij na tem mestu sploh ne bi omenjal, saj si je že s temi štirimi »to~kami« zaslužil naziv igralec tekme. Nastja z igro, ki jo prikazuje v reprezentanci in v svojem mati~nem klubu Bruggeu, po~asi prevzema eno vodilnih, ~e že ne kar vodilno vlogo v novem valu slovenskih nogometašev. Mislim, da je z zgoraj omenjeno tekmo tudi konec razglabljanj o tem, ali lahko Zlatko Zahovi~ in Nastja Čeh igrata skupaj, saj to, razen za nekatere nogometne »filozofe«, nikoli ni bilo sporno. Kolesarstvo Zmaga Podgornika Dirka za kriterij slovenskih mest v Šenčurju, ki je privabila vse slovenske klube in tudi slovenske kolesarje profesionalce, ki tekmujejo za klube v tujini, se je iztekla posebej dobro za Kolesarski klub Perutnina Ptuj. Ob koncu približno 60 kilometrske dirke je namre~ Dean Podgornik slavil zmago, njegovi klubski kolegi pa so lepo popolnili lestvico do desetega mesta, saj so zasedli še sedmo mesto, ki ga je privozil Miran Kelner, pa osmo mesto Gregorja Gazvode iz mlajše ekipe KK Perutnina Ptuj, ter deveto mesto, ki ga je osvojil Matej Marin. Uspeh je dopolnil še Aldo fleši~ s 14. mestom. Dirke za Kriterij slovenskih mest potekajo po principu točkovanj krogov in zbir točk odloča o zmagovalcu. čar dirke v krogih je, da so zanimive za gledalce in da je taktika takšne dirke druga~na od obi~ajne, saj je potrebno zaključevati s prednostjo kroge, ki štejejo. Tokrat je imel Podgornik le nekaj kolesarske sre~e, saj je ugnal mnoge favorite, med katere je štel tudi sam, saj je lani na tej dirki prav tako slavil zmago. Ekipa U23 v Italiji Po dirki za Kriterij slovenskih mest v Šenčuriu je ekipa U23 KK Perutnina Ptuj odpotovala v isti zasedbi (razen Črmelja) na dirko za 55.Trofeo Piva kategorije 1.7 v Italijo. Tam jih je pričakala konkurenca 230 najboljših kolesarjev iz kategorije U23 v večini iz italijanskih klubov, pa tudi drugih klubov iz Evrope in Avstralije. V ekipi U23 KK Perutnina Ptuj na tej dirki niso pričakovali posebnih rezultatov, vendar so le upali, da jo bo kdo zaključil. Konkurenca in okoliščine pa so razlog za rahlo razočaranje, a prizemljeno ugotovitev, da jih čaka na poti, do najboljših rezultatov še veliko dela. ur V soboto dirka na Ptuju Ta konec tedna se bodo mladi kolesarski upi v zeleno-beli opravi iz ekipe U23 pomerili na dirki za Kriterij slovenskih mest ter Nagrado Perutnine Ptuj na Ptuju. Dirka bo potekal v starem mestnem jedru s startom na Novem trgu in začetkom dirk za najmlajše kategorije ob 15. uri in z zadnjim startom ob 18. uri za kategorije U23 in Elite. Elite zasedba bo od četrtka dalje sodelovala na Giro d'Abruzzo v Italiji, na štiridnevni dirki kategorije 2.5.. Seveda ta dirka prinaša točke na UCl lestvici, ki profesionalcem pomenijo več, kot merjenje nacionalnih kolesarskih moči, urniki kolesarskih dirk, ki se sproti dopolnjujejo pa so botrovali temu, da najboljši del ekipe KK Perutnine Ptuj ne bo mogel sodelovati na 'domači' dirki. Robert Koren • Nogometni reprezentant »Upam, da bom v prihodnosti v reprezentanci dobil še več priložnosti za igro!« Mladi zvezdnik CMC Publikuma je na kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem med Slovenijo in Ciprom potrdil, da bo potrebno nanj v prihodnosti zelo resno ra~unati. Obračun s Ciprčani je bil za naše nogometaše biti ali ne biti. Izbranci selektorja Bojana Prašni-karja si neuspeha enostavno niso smeli privoščiti, kajti drugače bi bilo verjetno sanj o novem nastopu na prvenstvu stare celine konec. Za nameček so - kot zakleto - ekipo za~ele pestiti še poškodbe in jasno je bilo, da bo Prašnikar moral najti nove rešitve. Tako je v ogenj poslal Roberta Korena, Korošca, ki blesti v dresu trenutno vodilne ekipe lige Simobil, v ~lan-ski reprezentanci pa je bil še brez pravih izkušenj. Selektor je potegnil pravo potezo. "Res je. Prvič sem nastopil na tako pomembni tekmi, vendar sem bil že prej zraven na Portugalskem. Tam sem spoznal vse igralce v reprezentanci, vzdušje. Tako s te strani ni bilo nobenega problema. Toda zaigral sem na desnem bočnem položaju, kjer do sedaj še na nobenem srečanju nisem dobil priložnosti za igro. Vseeno sem bil trdno odločen, da poskušam odigrati po svojih najboljših mo~eh. Dal sem vse od sebe in upam, da sem zadovoljil tudi selektorja. čeprav sem s svojo igro proti Cipru zadovoljen, sem zagotovo sposoben odigrati še veliko bolje. Upam, da bom v prihodnosti dobil še več priložnosti za igro," pravi šele 22-letni nogometaš. Pred tekmo je bila reprezentanca pod velikim pritiskom, ki je nastal zaradi slabih rezultatov na zadnjih prijateljskih tekmah. Na to temo je Robert povedal: "Seveda smo čutili pritisk. Slovenija na prijateljskih tekmah zares ni pokazala pravega obraza. Vendar je vzdušje v reprezentanci dobro, starejši igralci pomagajo mlajšim, strnili smo vrste ter odigrali fenomenalni prvi polčas, ki nam je prinesel tako želeno visoko zmago." Tako se je Slovenija prebila na drugo mesto v svoji kvalifikacijski skupini, ki vodi v dodatne kvalifikacije. "Na roko nam je šel tudi rezultat tekme med Izraelom in Francijo, ki so jo dobili Francozi. Robert Koren Toda mi moramo v prvi vrsti gledati sami nase, vsako tekmo poskušati odigrati čim bolje ter iztržiti čim ugodnejši rezultat. Pred nami je nov izziv, konec meseca nas čaka Malta. čeprav so Malte-žani na zadnjem mestu v skupini, gre za solidno reprezentanco, toda mi odhajamo tja polni optimizma." Če bo mladi Korošec, ki je pred prihodom v Celje branil barve Dravograda, tudi v prihodnje nadaljeval z uspešnimi igrami, tako v reprezentanci kakor tudi v klubu, bo mogoče celo predčasno zapustil CMC Publikum, kjer ima pogodbo do poletja 2004. ^"V Celju sem zelo zadovoljen, vsi so me odlično sprejeli, počutim se kot doma, tako da je vse v najlepšem redu. Ampak ambicije so vsekakor oditi v tujino. To so moje želje že od malih nog. Upam, da mi bo to nekoč uspelo." Še prej bi se rad s Celjani prebil na slovenski nogometni Olimp. "Zaenkrat nam v prvenstvu zares kaže odlično. Gremo korak za korakom, trudimo se po naših najboljših močeh in verjamem, da smo sposobni postati državni prvaki. Seveda želimo zmagati tudi v pokalnem tekmovanju." Glede na to, kaj so v letošnji sezoni pokazali varovanci trenerja Marjana Pušnika, želje Roberta Korena vsekakor temeljijo na realnih osnovah. Aleš Tihec Aleš Belšak • Rokometaš Ormoža » Moj vzornik je Dražen Petrovi~ « Aleš Belšak, rokometaš Ormoža, je trenutno eno prvih imen rokometnega dogajanja na našem podro~ju. 27-letnik dosega za ekipo Ormoža, ki se še vedno bojuje za vstop v prvo ligo, povprečno skoraj 6 zadetkov na tekmo. Poleg rokometa ga zanimata še nogomet in košarka, v posebno veselje pa mu je potapljanje. Med vzorniki je na prvem mestu Dražen Petrovič, pokojni hrvaški košarkar. "Njegova igra je bila nekaj posebnega, prav tako odnos do športa, saj je bil zares pravi profesionalec. Z njim sem se sre~al tudi osebno." Rokometno kariero je začel v ptujski Dravi, kamor ga je pripeljal brat, za ta šport pa ga je dokončno zavezal prvi trener Zdravko Peklar. Z ekipo Drave je že s 16 leti okusil tudi slast igranja v prvoligaški konkurenci. V spominu sta mu iz tega obdobja ostala predvsem Matjaž Pisar in Renato Vugrinec, pa tudi z drugimi se je dobro ujel in so bili prava prijateljska druščina. Trener takratne ptujske ekipe je bil Ivo Hrupič, ki je na njegovi igri pustil tudi največji pečat. Na vprašanje, zakaj se je takrat odločil za selitev v ekipo Preventa iz Slovenj Gradca je povedal: "Imel sem že skoraj vse Foto: Jože Mohorič Aleš Belšak (RK Ormož) urejeno za odhod v Rade~e, ki je bila tako reko~ druga ekipa Celja Pivovarne Laško, a me je poklical Slavko Ivezi~ iz Preventa. V Slovenj Gradcu je bila takrat zelo mo~na ekipa z Levcem in Jerši~em na ~elu, in tako sem odšel tja. Igrali smo tudi v evropskem pokalu IHF, a sam sem bil nezadovoljen s premajhnih igralnim ~asom. Želel sem seveda igrati in tako sem sprejel ponudbo Velike Nedelje, kjer sem ostal dobra 3 leta." Njegova zdajšnja ekipa Ormoža igra precej spremenljivo, kar je posledica psihološke nestabilnosti. Kar nekaj tekem so namreč izgubili kljub visokemu vodstvu, ko so začeli s slavjem pred zadnjim sodnikovim žvižgom, kar se skoraj vedno maščuje. ^"V nekaterih tekmah so nas oškodovali tudi sodniki, a ~e bi mi igrali skozi celo tekmo z enako koncentracijo, se to ne bi moglo zgoditi," je povedal samokritično. S svojo trenutno formo je zadovoljen, vzrok zanjo pa vidi v rednem treniranju po poškodbi in dobrem odnosu s soigralci in trenerjem. Razplet v 1.B ligi je še popolnoma v oblakih, saj se kar štiri moš- tva enakovredno borijo za dve prvoligaški vstopnici. "Po mojem mnenju ima ekipa Novolesa iz Novega mesta najkakovostnejšo igralsko zasedbo, na drugem mestu pa se bomo skušali obdržati mi. To bi nam ob ugodnem razporedu tekem do konca prvenstva lahko tudi uspelo, a treba bo po~akati do zadnjega kroga." Če se želje Aleša Belšaka uresničijo, bomo v dvorani na Har-deku drugo leto lahko spremljali najboljše slovenske rokometne ekipe, tudi dva udeleženca polfi-nala evropskih pokalov. Jože Mohorič Judo • 16. pokal Ptuja Pod tem naslovom je bil v prejšnji številki Štajerskega tednika objavljen sestavek o tekmovanju judoistov za 16. pokal Ptuja. Pri rezultatih pa smo pomotoma izpustili rezultate ekipe Velike Nedelje, ki tekmujejo pod imenom Kobra, za kar se jim opravičujemo. Rezultate objavljamo tokrat. Rezultati: Mlajši de~ki: do 30 kg: 3. Zorec I? in Bratuša IÎ (oba Kobra). Starejši de~ki: do 38 kg: 1. Zorec Z. (Kobra), do 42 kg: 2. Kralj B. (Kobra), do 60 kg: 3. Kojc S. (Kobra). ur 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 22. KROGA: CMC Publikum - Dravograd 1:0 (1:0), Maribor Pivovarna Laško - Gorica 2:0 (1:0), Koper - Rudar 2:1 (1:1), ERA Šmartno - Mura 3:1 (2:1), Vega Olimpija - Ljubljana 5:1 (2:1). V tem krogu je bila prosta ekipa Primorja. 1. CMC PUBLIKUM 22 13 7 2 43:19 46 2. VEGA OLIMPIJA 22 12 7 3 41:19 43 3. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 22 10 7 5 30:24 37 4. KOPER 22 10 6 6 30:26 36 5. ERA ŠMARTNO 22 9 9 4 32:29 36 6. PRIMORJE 21 8 4 9 30:32 28 7. DRAVOGRAD 22 6 6 10 26:26 24 8. LJUBLJANA 22 6 5 11 27:44 23 9. GORICA 22 4 9 9 22:33 21 10. RUDAR 22 5 4 13 22:33 19 11. MURA 22 4 6 12 24:35 18 12. KOROTAN - 7 11 2 4 5 7:14 3 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 19. KROGA: Ptuj Drava - GPG Grosuplje 3:0 (1:0), Livar - Aluminij 0:1 (0:0), Goriška brda - Jadran 1:3 (1:0), Dravinja -Nafta 2:0 (1:0), Izola - Krško Posavje 5:0 (3:0), Domžale - Triglav 1:0 (0:0), Bela Krajina - Železni~ar 2:1 (1:1), Križevci - Zagorje 1:3 (1:1) 1. DOMŽALE 19 15 4 0 46:16 49 2. ALUMINIJ 19 11 5 3 35:19 38 3. GPG GROSUPLJE 19 11 4 4 39:24 37 4. PTUJ DRAVA 19 10 5 4 37:19 35 5. BELA KRAJINA 19 8 7 4 29:25 31 6. IZOLA 19 8 4 7 30:28 28 7. JADRAN 19 7 5 7 25:25 26 8. KRIŽEVCI 19 7 3 9 32:29 24 9. KRŠKO POSAVJE 19 4 10 5 23:21 22 10. LIVAR 19 6 4 9 15:23 22 11. ZAGORJE 19 5 6 8 32:30 21 12. GORIŠKA BRDA 19 6 3 10 20:29 21 13. TRIGLAV 19 4 7 8 19:26 19 14. DRAVINJA 19 6 1 12 17:31 19 15. NAFTA 19 5 2 12 23:37 17 16. ŽELEZNIČAR 19 2 4 13 13:43 10 NKf^? ALUMINIJ MLADINSKA NOGOMETNA ŠOLA NK ALUMINIJ organizira šolo nogometa za dečlce starosti 6 do 12 let. Zainteresirani za vključitev v šolo lahko dobijo podrobnejše Informacije pri vodji šole Simonu VIdovIču na tel: 031 244 087. Vabljeni! Tenis • TK Ptuj Otvoritev poletne sezone V TK Ptuj, ki deluje v Termah Ptuj, se zaključuje zimska sezona v "teniškem balonu". Tako kot pretekla leta, so tekmovalke in tekmovalci kluba tudi v letošnji zimski (dvoranski) sezoni dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Ajda Brumen je obranila naslov članske državne prvakinje posamezno, Karlo Pintaric pa je v kategoriji do 14 let osvojil svojo prvo medaljo na državnih prvenstvih posamezno, z osvojitvijo 3. - 4. mesta, s ~imer sta oba potrdila status reprezentantov v svojih kategorijah. S 15. aprilom se za~enja poletna teniška sezona. Ženska ~lanska ekipa bo meseca junija nastopila v 1. ligi Teniške zveze Slovenije (TZS), kjer bo branila naslov viceprvakinj, ekipa dečkov do 14 let bo branila lani osvojeni naslov državnih prvakov, moška članska ekipa pa bo poizkusila zmagati v 3. ligi TZS. V posamični kategoriji bodo tekmovalke in tekmovalci kluba v vseh kategorijah (do 12, 14, 16, 18 let in ~lanski) nabirali točke in vidne uvrstitve na odprtih in državnih prvenstvih tZs, najboljši - Ajda Brumen, Karlo Pintarič, Toni Hazdovac - pa tudi v mednarodni konkurenci. Domačim tekmovalcem bo nastop na turnirju TZS omogočen tudi na domačih igriščih, saj klub od 19. do 21. aprila organizira odprto prvenstvo Ptuja do 18 let. Tudi letos bo v sodelovanju z osnovnimi šolami organizirana KIH-ova teniška šola za najmlajše bodoče igralke in igralce tenisa. Otvoritev poletne sezone bo tudi letos obeležena s prireditvijo. V soboto, 12. aprila, bo organiziran tradicionalni otvoritveni klubski turnir v mešanih dvojicah z družabnim srečanjem, s katerim se bo tudi uradno začela poletna sezona za ve~ kot 150 članic in članov kluba ter njihove goste. Ljubiteljice in ljubitelji tenisa so vabljeni, da se jim pridružijo v izjemnem klubskem am-bientu v Termah Ptuj. TK Nogomet • 2. slovenska liga Ptuj zanesljivo, Aluminij v 88. minuti Ptuj-Drava -Grosuplje 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Majcen, 2:0 Majcen, 3:0 Poštrak. PTUJ DRAVA: Golob, Emer{i~, Krajnc, Toplak, [terbal, Korez, Zajc, Velel~i~ (Po{trak), Majcen (Arsi~), Krepek (Sluga), Jevdže-ni~. Že po prvih minutah so imeli pobudo doma~ini, ki se je ob priložnostih Majcena in Koreza še stopnjevala, toda razpoloženi Majcen je šele v 41. minuti ogrel premrzle dlani 350 gledalcem, in na odmor so odšli z zadetkom prednosti. Tudi v nadaljevanju doma~ini niso dovlili gostom, da bi se razigrali. Pobuda je prinesla zvišanje v 54. miniti. Minuto zatem je priložnost Krepka ostala v rokah gostujo~ega vratarja, žal pa je nekaj zatem prodor Šterbala ostal neizkoriš~en. Sodnik Skomina iz Kopra je nato prestrogo ocenil prekršek Mraka, ki je moral v sla~ilnico. Odli~ni vratar Golob je prepre~il zadetek, ko je Stojanovu z glave odnesel žogo. Gledalce je dvignil s sedežev nato šele zadetek Poš-traka v 67. minuti. Tudi Majcen, Korez in Jedženi~ so zamudili Foto: Jože Mohorič Matjaž Majcen prepričljivo vodi na lestvici strelcev druge lige. Igra v prvem pol~asu je bila enakovredna, vendar so bili Ki-dri~ani bližje zadetku. V 14. minuti je Davorin Fridauer zadel pre~nik, enako pa so jim vrnili doma~i s pre~nikom v zadnjih trenutkih prvega pol~asa. Drugi del sre~anja so imeli pobudo nogometaši Aluminija, ki so polagoma pletli niti in dve minuti pred koncem sre~anja je Gregor Don~ec dosegel zmagoviti zadetek ter svoji ekipi priboril pomembne tri to~ke, ki so jih ob porazu GPG Grosuplje popeljale na drugo mesto prvenstvene razpredelnice v 2-. SNL. Danilo Klajnšek priložnosti za zadetek, najideal-nejšo pa je imel v 90. minuti Poš-trak, ki je ob obrambnem igralcu preigral še vratarja gostov Vidmarja, toda žoga se je od vratnice odbila v polje. Žal pa je v 88. minuti zaradi prekrška dobil rde~i karton tudi Zajec. anc Livar - Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Don~ec (88) ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec, Štebih, Pekez, Prapo- Kickboks • 2. turnir za DP V soboto je v Zagorju potekal 2. turnir DP v kikboksu, v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo 186 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veš~in Ptuj, Majšperk in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja, Majšperka in Ormoža so odli~no nastopali, saj so Ptuj~ani osvojili kar 7 prvih mest in postali tudi najboljša ekipa na tekmovanju. Ormožani so osvojili 3 prva mesta, Majšper~ani pa 1 prvo. Rezultati: 1. mesto so osvojili: Adriana Korez (deklice nad 155 cm), Desa Repi~ (mladinke do 50 kg), Jur~ek Horvat (mladinci do 56 kg), Sabina Kolednik (~lanice do 50 kg), Mateja Gabrovec (~lani-ce do 55 kg) Nadja Šibila (~lani-ce nad 70 kg), Matej Šibila (~lani do 94 kg) - vsi Ptuj; Nuša Šte-fan~i~ (deklice do 135 cm), Jaka Štefan~i~ (de~ki do 165 cm), Sonja Vuleti~ (mladinke do 55 kg) - vsi Ormož; Denis Jug (mladinci do 63 kg) - Majšperk. 2. mesto so osvojili: Izidor Janžekovi~ (de~ki do 165 cm) - Ptuj, Matic Bedenik-Raušl (de~ki do 155 cm), Anej Štrafela (de~ki do 145 cm), Tomaž Štegar (mladinci nad 71 kg), Denis Šamprl (mladinci do 48 kg), Narmej Lu-tari~ Grager (~lani do 69 kg); -vsi Ptuj 3. mesto so osvojili: Nina Kokol (deklice do 135 cm), Niko-Vlado Korošec (de~ki do 165 cm), Filip Janžekovi~ (de~ki do 145 cm), Matej Šamprl in Sandi Kolednik (~lani do 63 kg) - vsi Ptuj; Vita Štefan~i~ (deklice do 145 cm), Matjaž Kaluža in Leon Irgoli~ (mladinci do 48 kg), (Dušan Serec (~lani do 84 kg) -vsi Ormož. Sara Smolar (mladinke do 55 kg), Danilo Serdinšek (~lani do 89 kg) - oba Majšperk. Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili Nadja in Matej Šibila, ki se že uspešno poskušata v vlogi trenerja. Ormožane je vodil njihov trener Danilo Korotaj, ekipo Majšperka pa trener Branko Fi-dler. Naslednje tekmovanje je že naslednjo nedeljo v Novi Gorici, kjer bo potekal 2. turnir državnega prvenstva v light kontaktu. Franc Blodnjak Ptujski zmagovalci v Zagorju: Sabina Kolednik, Matej ŠJbila, Adriana Korez, Jur~ek Horvat, Mateja Gabrovec, Nadja Šibila (manjka Desa Repi~) tnik, Perkovi~, Raki~, Fridauer (od 90. Panikvar), Čeh, Kram-berger (od 84. Don~ec), Trener: Miran Emerši~. Po porazu z Belo krajino v Ki-dri~evem, so nogometaši Aluminija ponovno v igri. Kaj hitro so pozabili na neugodno izkušnjo in v Ivan~ni Gorici zaigrali zelo dobro in še v drugo premagali ekipo Livarja. Koliko je igra pomenila trenerju Primožu Glihi, pove podatek, da je po dolgem ~asu za "livarje" nastopil Gregor Židan, ki pa je odigral samo 22 minut. Judo Denis Topolovec Foto: Črtomir Goznik DP za dečke i deklice Naslov za Uroša Tajhmana in Leo Murko iz Ptuja in za Vanjo Bombek iz Gorišnice. V soboto se je v Slovenski Bistrici kon~alo državno prvenstvo za de~ke in deklice. V prisotnosti vseh najboljših mladih slovenskih judoistov in judoistk so odli~ne razultate dosegli tudi tekmovalci JK Drava Ptuj in tekmovalci JK Gorišnica. JK Drava Tajhman Uroš je premagal vse svoje nasprotnike in osvojil naslov prvaka Slovenije v kategoriji do 50 kg. Prepri~ljivo je premagal vse nasprotnike, Kresnik Nejca iz Impola, v polfinalu Žuran Tina iz Branik Brokerja, v finalu pa Žgank Žigo iz Ivo Reye. Lea Murka je prav tako pre-pri~ljivo zmagala pri dekletih v kategoriji +57 kg. Še najve~ji odpor so ji nudile Šimenc Špela iz PJK Triglav v polfinalu, in v finalu Salober Jerneja iz ŠD Vitalis Portorož. Bronaste medalje sta osvojili: Jerenko Sanja v kategoriji do 52 kg in Ines Jurša v kategoriji do 32 kg. Andrej Čuš JK Gorišnica JK Gorišnica je bogatejši za eno zlato in eno bronasto kolajno. V kategoriji starejših deklic je uspelo Vanji Bombek premagati vse nasprotnice in je tako osvojila naslov državne prvakinje do 52 kilogramov. Foto: Laura, Gorišnica Vanja Bombek in Sandra Žula (JK Gorišnica) Uspešno je nastopila tudi tekmovalka Sandra Žula, ki je v kategoriji do 44 kg osvojila tretje mesto. JK Kobra in JK Juršinci Na tekmovanju so uspešno nastopili tudi tekmovalci iz Velike Nedelje in Juršincev. V kategoriji starejših de~kov do 42 kg je drugo mesto osvojil Branko Kralj (JK Kobra Velika Nedelja), v isti kategoriji sta se na 7. mesto uvrstila Mitja Vese-njak in Kristjan Brumen (oba JK Juršinci). V kategoriji do 38 kg, je 3. mesto osvojil Zlatko Zorec (JK Kobra Velika Nedelja) DK Mali nogomet • 1. SLMN 1. SLMN Prve tekme cetrtfinala končnice 1. SLMN: Napoli Pernica - Dobovec 3:2 (1:0), Kix Ajdovš~ina - GIP Beton Zagorje 3:2 (1:0), Metropol Ljubljana - Puntar Tolmin 5:4 (2:1), Tomaž Mila Poetovio - Svea Lesna Litija 3:8 (1:4). Povratne tekme bodo 11. in 12. aprila. Tomaž Mila Poetovio -Svea Lesna Litija 3:8 (1:4) Strelci: 0:1 Horvat (2), 0:2 Horvat (3), 0:3 Horvat (4), 0:4 Horvat (11), 1:4 Ga-šparic (15), 2:4 Gašparic (23), 2:5 Simic (25), 2:6 Ibrišimovic (26), 2:7 Perendija (28), 2:8 Džafic (33), 3:8 Magdic (40). Tomaž MP: Bedrac, Magdic, Miklašic, Kralj, Jurčec, Bohinec, Gašparic, Kame-šek, Horvat, Vidovi~, Janžekovič, Lah. Državni prvaki iz Litije so s pristopom in igro zopet dokazali, da so glavni kandidati za naslov državnih prvakov. Predvsem je blestela prva "reprezentančna" četvorka: Simič, Džafič, Horvat, Ibrišimovič. Gostje so takoj na začetku tekme s hitro, kombinatorno igro ter z napadlno igro po celem igrišču jasno pokazali, kdo bo kraljeval. Plod tega so bili hitri trije zadetki prvega strelca lige Tomija Horvata, kateremu je v pičlih treh minutah in triin-štiridesetih sekundah uspelo doseči klasičen hat-trick. Pred zvišanjem rezultata na 0:4 je najprej Simič oplazil še vratnico, nato pa je svoj četrti zadetek na srečanju dosegel Horvat po podaji iz kota Ibrišimo-viča. Domačini so prvič zapretili v 12.mi-nuti, ko je Jurčec sprožil močan udarec, vendar je Pavšek žogo odbil v kot. Do konca prvega polčasa je Simič še v drugo zadel vratnico, Perendija pa je dosegel avtogol po nespretnem posredovanju za 1:4. Drugi polčas se je pričel z evrogolom Gašpariča, ki je neubranljivo zadel iz razdalje devetih metrov sam zgornji del mreže gostov. Le nekaj trenutkov zatem so gostje izkoristili napake domačih in prek Simiča, Ibrišimoviča in Perendije v 28.mi-nuti povedli 2:7. V 33. minuti je najboljši posameznik domačih - vratar Bedrač (njegovega števila obramb se ne bi sramovali največji rokometni vratarji) storil edino napako, ki jo je hitro izkoristil izkušeni Džafič za 2:8. V zadnjih petih minutah je najprej Kralj zapravil lepo priložnost po srečanju iz oči v oči s Pavškom, nato pa so gostje kar trikrat zadeli vratnico in tri sekunde pred koncem je Magdič postavil končnih 3:8. Ob zaključku srečanja je maloštevilna publika z aplavzom nagradila domače fante in nove (?) stare prvake iz Litije. Uroš Krstič 2. SLMN vzhod Vitomarci ERA Petlja zasluženo prvaki Izidi zadnjega 18. kroga: Lovrenc na Pohorju - Vitomarci 4:10 (2:9), Selce -Slovenske Gorice 11:12 (5:4), Strojna -Bakara/Center Mode 4:6 (0:3), Cerkven-jak - Mak Red Bat Vratko 9:10 (6:4), Mavi Brežice - Oplotnica neodigrano. 1. VITOMARCI 18 17 0 1 152:49 51 2. MAK RBV 18 12 0 6 128:118 36 3. MAVI BRE@ICE 17 11 1 5 98:74 34 4. SL. GORICE 18 11 0 7 124:105 33 5. BAKARA 18 10 3 5 116:105 33 6. LOVRENC 18 10 1 7 116:102 31 7. OPLOTNICA 17 7 1 9 90:101 22 8. CERKVENJAK 18 5 0 13 97:131 15 9. STROJNA 18 2 0 16 74:135 6 10. SELCE 18 1 0 17 103:176 3 Lovrenc na Pohorju - Vitomarci ERA Petlja 4:10 (2:6) Vitomarčani so v svoji zadnji predstavi v sezoni gostovali pri solidni ekipi Lovrenca ter zabeležili sedemnajsto zmago v sezoni (sklep jim je v letošnjem letu uspela odvzeti le ekipa Brežic, ki jih je jeseni tesno premagala), vse ostale lovorike odhajajo v Vitomarce, saj so osvojili naslov prvaka, zmagovalca fair playa, imajo pa tudi prvega strelca lige z 48 zadetki - Danila Pukšiča. V poletnem premoru bo potrebno zavihati rokave predvsem v upravi kluba, narediti določene organizacijske spremembe in klub dvigniti na višji nivo, saj nastopati v 1. ligi pač ne gre na amaterski ravni, svoje pa bo potrebno primakniti tudi iz matične občine, ki ima trenutno zelo mačehovski odnos do vrhunskega športa. Morali se bodo pač odločiti, ali želijo prvoligaša ali ne. R. D. Omrezje.net & Parkl.com Naslov v Starše Končana je šesta sezona lige Parkl. Naslov prvaka lige je osvojila ekipa iz Starš. Pri povratni finalni tekmi je šlo le za prestiž, saj je bil zaostanek Oračev iz prve tekme previsok. Ob podelitvi pokala so si dali "duška" s steklenico šampanjca. Najboljša strelca pri domačih sta bila M. Da-miš z 21. in A. Čabrian s 17 koši. Pri gostih sta dosegla 22 košev P. Trifkovič in M. Vi-dovič, ki je osvojil tudi "lovoriko" najboljšega strelca lige. Končna lestvica: 1. KK Starše, 2. Ora~i, 3. Good guys, 4. Šd Majšperk, 5. KK Rače, 6. Veterani, 7. Šd Kidričevo, 8. Šd Cirkovce, 9. Bar Holliday Neman, 10. Šd Ptujska gora, 11. KK Draženci, 12. Šd Destrnik Končna lestvica najboljših strelcev: 1. Milko Vidovič (Starše), povprečje 28,8 / 374 košev/ 13 tekem 2. Izudin Kanlič (Veterani), povprečje 23,3 / 303 koše / 13 tekem 3. -Aljoša Hodnik (Good guys), povprečje 22,9 / 275 košev / 12 tekem 4. Boštjan Meglič (Rače), povprečje 22 / 264 košev / 12 tekem 5. Davor Bauman (Rače), povprečje 21,1 / 253 košev / 12 tekem Radko Hojak Orači so tekmovanje končali na drugem mestu. 6. SKORBA 13 5 5 3 32:23 20 7. VIDEM 13 4 3 6 21:22 15 8. GORIŠNICA 13 4 4 5 17:15 14 9. MARK 69 ROGOZ. 13 4 1 8 27:33 13 10. SLOVENJA VAS 13 3 5 5 14:25 13 11. DORNAVA 13 2 5 6 19:25 11 12. TRŽEC 13 2 1 10 18:36 7 Nogomet Podlehnik spet na vrhu 3. SNL - sever REZULTATI 17. KROGA: Krško Posav-je - Vransko 2:0 (0:0), Šoštanj - Kozjak Radlje 1:1 (0:0), Stojnci - Pohorje 0:2 (0:1), Središče - Mons Claudius 6:0 (5:0), Maleč-nik - Hajdina 3:0 (0:0), Paloma - Fužinar 1:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Bistrica 1:0 (0:0). 1. POHORJE 17 11 3 3 38:19 36 2. BISTRICA 17 11 2 4 35:22 35 3. PALOMA 17 9 5 3 27:17 32 4. ŠOŠTANJ 17 8 7 2 35:15 31 5. ŠMARJE PRI JEL. 17 9 3 5 29:26 30 6. HAJDINA 17 7 3 7 30:31 24 7. KOZJAK RADLJE 17 7 3 7 19:22 24 8. KRŠKO POSAVJE 17 6 5 6 24:26 23 9. SREDIŠ~E 17 6 4 7 36:34 22 10. STOJNCI 17 6 3 8 24:17 21 11. MALE~NIK 17 5 5 7 27:34 20 12. VRANSKO 17 4 4 9 17:22 16 13. FUŽINAR 17 3 4 10 24:40 13 14. MONS CLAUDIUS 17 0 3 14 18:58 3 Šmarje pri Jelšah -Bistrica 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Pungaršek (50) BISTRICA: Kračun, Sep, Skale, Šabano-vič, Peša, Štabej (od 56. Primožič), Straži-šar, Papotnik (od 70. Klajderič), Furman, Regoršek, Sirc (od 78. Ivetič). Trener: Momčilo Mitič. Male~nik - Hajdina 3:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Blagus (53), 2:0 Blagus (70), 3:0 Blagus (72) HAJDINA: Brodnjak, Gajser, Horvat, M. Krajnc (od 67. Frangež), Vrabl, Hotko, Ba-uman, Bezjak, Jurišič, Pihler, Petrovič (od 65. R. Krajnc). Trener: Branko Krajnc. Stojnci - Pohorje 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Šloser (22), 0:2 Naber-nik (90. iz 11m) STOJNCI: Trop, Bromše (od 77. B. Bezjak), Purgaj, Meznarič, Vilčnik, Strgar (od 73. Milošič), D. Bezjak, Kupčič, Rižnar (od 90. Serdinšek), Žnidarič, Čeh. Trener: Dušan Čeh. RDEČI KARTON: Dragar (24 2RK) Središ~e - Mons Claudius 6:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Prapotnik (1), 2:0 Žerjav (3), 3:0 Kolenc (5), 4:0 Kolenc (14), 5:0 Novak (31), 6:0 Habjanič (69) SREDISČE: Polak, Kaloh, Novak, Zad-ravec, Ivančič, Habjanič, Rajh ( od 53. Kosec), Prapotnik, Žerjav ( od 58. Klajnčar), Lesjak (od 46. Pintarič), Kolenc. Trener: Miran Rakovec. 3. SNL - vzhod Rezultati 17. kroga: Veržej - Tromej-nik 2:0 (0:0), Apače - čarda 1:1 (1:1), Beltinci - Odranci 4:0 (1:0), črenšovci -Hotiza 3:3 (2:1), Kema Puconci - Tišina 1:0 (0:0), Panonija Gumi center - Bakovci 1:1 (0:0), Bistrica - Turnišče 0:1 (0:0). 1. BELTINCI 17 10 4 3 35:15 34 2. CARDA 17 9 5 3 33:19 32 3. BAKOVCI 17 7 7 3 28:15 28 4. TROMEJNIK 17 8 3 6 39:32 27 5. CRENŠOVCI 17 7 5 5 29:27 26 6. TIŠINA 17 6 7 4 29:21 25 7. ODRANCI 17 8 1 8 27:27 25 8. VERŽEJ 17 8 1 8 28:33 25 9. TURNIŠCE 17 6 6 5 27:25 24 10. APACE 17 6 5 6 20:24 23 11. BISTRICA 17 5 7 5 18:16 22 12. HOTIZA 17 6 2 9 27:37 20 13. KEMA PUCONCI 17 4 2 11 18:37 14 14. PANONIJA G.C. 17 0 3 14 7:37 3 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 13. KROGA: Dornava -Holermuos Ormož 1:1, Gerečja vas Unuk-šped - Skorba 6:2, Zavrč - Pragersko 3:0, Podlehnik - Videm 2:1, Gorišnica - Slovenja vas 2:1, Tržec - Mark 69 Rogoznica 6:3. 1. PODLEHNIK 13 8 2 3 30:15 26 2. GER. VAS UNUKŠ. 13 7 3 3 34:25 24 3. HOLERM. ORMOŽ 13 7 3 3 23:17 24 4. PRAGERSKO 13 6 5 2 23:14 23 5. ZAVRC 13 5 6 2 17:15 21 Gere~ja Vas - Skorba 6:2 (3:1) STRELCI: 0:1 D. Klaneček (19), 1:1 B. Krajnc (22), 2:1 Kaisesberger (25), 3:1 Klajderič (45), 4:1 Petek (68), 5:1 Petek (75), 6:1 Petek (77), 6:2 Mlakar (87) GEREČJA VAS: Toplak, Sagadin, Slaček, Ciglar, B. Krajnc, Kaisesberger, Vajsbaher (Petek), Mohorko, Klajderič (Gorše), Vr-banec, Pacher (G. Krajnc). Trener: Ivan Ornik. SKORBA: L. Šmigoc, Vogrinec, Panič, Škrget, Zajšek, F. Klaneček, Perko, Turk, J. Šmigoc, Mlakar, D. Klaneček. Trener: Jeza Darko. Gorišnica - Slovenja vas 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Ciglarič (25), 1:1 Mlakar (28), 2:1 Milošič (68) GORISNICA: Roškar, Lapornik, M. Bezjak, Janžekovič, Šmigoc, Ljubec, G. Bezjak, Brodnjak (Simonič), Šterbal, Horvat (Krabonja), Ciglarič (Milošič). Trener: Go-razd Šket. SLOVENJA VAS: Ber, Pulko, Predovnik, Metličar, Levstik, Šterbal, Mlakar, Ekart, Kotnik, Sarkičevič, Krajnc (Kokol). Trener: Alojz Podhostnik Zavr~ - Pragersko 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 čelan (42. avtogol), 2:0 Krajnc (73. avtogol), 3:0 Žunec (89) ZAVRČ: Cestar, Prelog (Kodrič), Žunec, Petrovič, Gabrovec, Liber, Serec, Pongrac, Golob, Milan Kokot, Matej Kokot. Trener: Milivoj Jamnik. PRAGERSKO: Petrovič, Justinek, Breznik, Lončarič, Leskovar, čelan, Žnuderl, Sagadin, Kokol, Krajnc, Kmetec. Trener: Zvonko Kocjan. Dornava (1:0) Ormož 1:1 Utrinek iz tekme Dornava - Ormož. STRELCA: 1:0 Cvetko (42), 1:1 Plohl (54) DORNAVA: Peteršič, Florjanič, Flos, Jurič, Hunjet, Hrga, Rakuša, Kvar, Trunk, Cvetko, Krampelj (Arnuš). Trener: Ivan Zajc. ORMOŽ: Šnajder, Damjan Ropoša, Jerebič, Tušek (Rajh), Jurčec, Jambriško, Govedič, Jurkovič, David Ropoša (Plohl), Gašparič, Prapotnik. Trener: Darko Lah. Tržec - Mark 69 Rogoznica 6:3 (2:3) STRELCI: 0:1 Nenad (10), 1:1 Pečnik (30), 2:1 Šeliga (39), 2:2 Robin (35), 2:3 Kralj (44), 3:3 Šeliga (49), 4:3 Pečnik (60), 5:3 Pečnik (70), 6:3 Šeliga (82) TRŽEC: Šibila, Bratušek, Kolednik, Emeršič, Metličar, Šeliga, Nahberger, Skr-binšek, Pečnik, Zupanič (Fideršek), Vinko. Trener: Janez Pečnik. MARK 69 ROGOZNICA: Pšajd, Bela, Nenad (Kolarič), Kurbus, Hvalec, Kuko-vec, Robin (T. Lah), M. Lah, Kralj, Polanec, Markež. Trener: Dušan Polanec. 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 13. KROGA: Zgornja Pol-skava - Cirkulane 1:1, Hajdoše - Boč 6:1, Lovrenc - Apače 1:3, Leskovec - Spodnja Polskava 4:3, Grajena - Podvinci 5:0, Bukovci - Markovci 3:1. 1. BOC 13 9 2 2 36:18 29 2. APACE 13 8 4 1 21:11 28 3. BUKOVCI 13 7 3 3 32:20 24 4. GRAJENA 13 7 3 3 27:15 24 5. HAJDOŠE 13 7 3 3 34:23 24 6. CIRKULANE 13 4 5 4 21:22 17 7. MARKOVCI 13 4 4 5 25:26 16 8. PODVINCI 13 4 3 6 36:26 15 9. ZG. POLSKAVA 13 2 6 5 24:28 12 10. SP POLSKAVA 13 3 2 8 25:46 11 11. LOVRENC 13 3 0 10 15:34 9 12. LESKOVEC 13 1 3 9 17:44 6 Zgornja Polskava -Cirkulane1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Milošič (10), 1:1 Ostruh (64) Hajdoše - Bo~ 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Kaučevič (25), 2:0 Kau-čevič (28), 2:1 Vehovar (50), 3:1 Tekmec (55), 4:1 Tekmec (61), 5:1 Kaisesberger (75), 6:1 Kaisesberger (83) Grajena - Podvinci 5:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Mihelič (15), 2:0 Rojko (65), 3:0 Horvat (70), 4:0 Rojko (73), 5:0 Dizdarevič (84) Bukovci - Markovci 3:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Janžekovič (4), 1:1 Plohl (14), 2:1 Kolarič (39), 3:1 Mustafi (85) Leskovec - Spodnja Polskava 4:3 (2:2) STRELCI: 0:1 Jevše-nak (17), 1:1 Krajnc (19), 2:1 Zavec (26), 2:2 Jevšenak (37), 3:2 Strm-šek (65), 4:2 Zavec (66), 4:3 Jevšenak (85) Lovrenc -Apa~e 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Kraner (16), 0:2 Kmetec (60), 0:3 Šeruga (72), 1:3 Novak (84. iz 11m) Podlehnik - Videm 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Milošič (25), 1: 1 Ovčar (51), 2:1 Železnik (83) PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak, To-polovec, Polajžer, Emeršič, Železnik, Frlež (Toplak), Beloševič (Podgoršek), Koren, Milošič. Trener: Dušan Hvalec. VIDEM: Veselič, Kokol, Bedrač, Skok (Koprek), Bračič, V. Ciglar, Selak (Topolo-vec), Šipek, Ovčar, B. Ciglar (Palijan), Os-troško. Trener: Franc Panikvar. STAREJŠI DECK! -LIGA NZS -U 14 REZULTATI 19. KROGA: Drava Asfalti - Aluminij 2:0, Korotan - Jarenina 0:3, ERA Šmartno - Krško 0:1, Maribor Branik- Publikum 2:0, Mura - Železničar 3:0, Nafta -Rudar 1:2, Kovinar - Dravograd 5:6. 1. PUBLIKUM 19 16 2 1 60:5 50 2. MARIBOR BRANIK 19 15 3 1 64:8 48 3. RUDAR 19 15 2 2 62:9 47 4. DRAVOGRAD 19 13 1 5 62:31 40 5. MURA 19 11 2 6 51:27 35 6. ŽELEZNIČAR 19 9 2 8 24:29 29 7. JARENINA 19 8 3 8 41:30 27 8. DRAVA ASFALTI 19 8 3 8 22:27 27 9. ALUMINIJ 19 5 3 11 29:37 18 10. KRŠKO 19 5 2 12 19:32 17 11. ERA ŠMARTNO 19 4 2 13 11:67 14 12. NAFTA 19 4 1 14 21:61 13 13. KOVINAR 19 3 3 13 20:62 12 14. KOROTAN 19 2 1 16 11:72 7 Danilo Klajnšek Foto: DK Rokomet Trgovke še lahko napredujejo 1. B SRL - m REZULTATI 19. KROGA: Ormož - Gorica Leasing 31:26 (14:14), Gorišnica - Pekarna Grosuplje 28:28 (16:10), Novoles -Chio Kranj 28:25 (15:10), Mitol Pro Mak - Dobova 33:32 (17:14), Sevnica - Istrabenz plini 32:27 (17:10), Črnomelj - Dol TKI Hrastnik 32:29 (19:13). 1. NOVOLES 19 12 3 4 27 2. ORMOŽ 19 11 4 4 26 3. SEVNICA 19 12 2 5 26 4. CHIO KRANJ 19 12 1 6 25 5. GORICA LEASING 19 10 1 8 21 6. DOL TKI HRASTNIK 19 8 3 8 19 7. MITOL PRO MAK 19 7 3 9 17 8. PEK. GROSUPLJE 19 7 3 9 17 9. ČRNOMELJ 19 7 1 11 15 10. GORIŠNICA 19 5 3 11 13 11. ISTRABENZ PLINI 19 5 2 12 12 12. DOBOVA 19 5 0 14 10 Gorišnica - Pekarna Grosuplje 28:28 (16:10) ^ GORIŠNICA: Valenko, Sok, Štorman 1, Fricelj 3, Kumer 8 (4), I. Ivančic 3, Zajnkovic 1, Bu-zeti, Šterbal, D. Ivančič 9, Firbas, Krauthaker, Alič, Pisar 3. SEDEMMETROVKE: Gorišnica 4(4), Pekarna Gosuplje 5(5). IZKLJUČITVE: Gorišnica 14, Pekarna Grosuplje 14 minut. DISKVALIFIKACIJA: Pisar. Rokometašem Gorišnice ne gre in ne gre! Tudi sprememba na klopi ni pomagala, na koncu pa so se morali v izredno pomembnem srečanju v borbi za obstanek zadovoljiti le z eno točko. Domačini so si hitro priigrali prednost šestih zadetkov. To je bila tudi prednost ob odhodu na odmor. Ko so rokometaši Goriš-nice v 40. minuti povedli z 20:12 je kazalo, da bodo pomembne točke v borbi za obstanek ostale doma, zatem pa je sledil neverjetni preobrat. Domače ekipe ni bilo prepoznati, saj so naredili veliko napak in gostje iz Grosupljega so to s pridom izkoristili. Mogoče je bila ključnega pomena tudi izključitev enega izmed stebrov domače ekipe - Pisarja, ^ 16 Foto: DK Branko Krauthaker (Gorišnica) ki je srečanje prehitro končal na tribuni. V zadnjih nekaj minutah smo lahko videli, kako so gostje izenačili in celo povedli. Ko pa so domačini ostali z igralcem manj v polju, je vse izgledalo izgubljeno. Toda Dejan Ivančič je poskrbel za preobrat in vodstvo domačih, ki ga žal niso uspeli zadržati. V slabih enajstih sekundah so Gorišničani imeli še napad, vendar zmagovitega zadetka niso uspeli doseči. Danilo Klajnšek Ormož - Gorica Leasing 31:25 (14:14) ORMOŽ: Čudič (21 obramb), Belšak 3, M. Horvat 3, Mesarec 4, Koražija 2, Bezjak 3, Grabovac 2, Ivanuša, Kirič 3, Vučič 9(2), Hanželič 1, Hrnjadovič 1, Dog-ša, Luskovič (1 obramba). Trener: Saša Prapotnik Ormožani so na srečanju proti Gorici morali zmagati, če so hoteli ostati v boju za vrh, ta pritisk pa je pustil posledice predvsem v prvem polčasu, v katerem so igrali pod svojimi zmožnostmi. Primorci brez Tomaža Pajnta-ra, Gmaza in Juga so bolje pričeli srečanje in kar nekajkrat vodili s tremi zadetki razlike, nazadnje v 19. minuti 7:10. Domači trener Prapotnik je nato zamenjal nekaj igralcev v fazi obrambe in domačini so tik pred polčasom prvič povedli s 14:13. Drugi polčas je odlično v vratih Ormoža začel Čudič (21 obramb), odlično je delovala tudi obramba, ob kateri je Ormoža-nom stekel tudi nasprotni napad, plod te igre pa je bil višanje razlike iz minute v minuto. Najvišja razlika domačih je v treh primerih znašala sedem zadetkov. Ormožani so tako po zmagi ostali v borbi za prvi dve mesti, moštvo Gorice pa se je po porazu poslovilo od možnosti za napredovanje; čeprav so pred začetkom sezone veljali za velike favorite. Igralce trenerja Saše Prapotnika sedaj čaka težko gostovanje pri Grosupljem, spomnimo pa se, da so bili prav Grosupeljčani prvi, ki so odnesli točko iz športne dvorane na Hardeku v prvem delu prvenstva. Uroš Krstič 1. B SRL - ž REZULTATI 7. IGRALNEGA DNE KONČNICE: Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun 35:25, Keting Ajdovščina - Polje 32:35, Velenje - Zagorje 28:23. 1. POLJE 6 5 0 1 10 2. MERC. TENZ. PTUJ 6 4 0 2 8 3. KETING 7 4 0 3 8 4. VELENJE 7 3 0 4 6 5. INNA DOLGUN 6 2 0 4 4 6. ZAGORJE 6 1 0 5 2 Mercator Tenzor -Inna Dolgun 35:25 (18:9) MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakičeva, Pučkova 2, Radekova 12 (1), Černejeva 2, Potočnikova, Mikoličeva 1 (1), Molnarje-va, Ramsakova 4, Brumnova 2, Podvrskova 1, Hamersakova, Ke-lenčeva, Majnikova 1 (1), Rauko-vičeva 10 (1). Domačinke so pričele tekmo z veliko mero opreznosti, saj so v Ljubljani izgubile le z zadetkom prednosti. Domačinke tako tokrat niso dovolile, da jih gostje presenetijo in so si že v prvih mi- nutah pridobile prednost, ki so jo do odmora le povečale. Tako v prvem kot drugem delu sta bili nezadržni Radekova in Raukovi-čeva, ki sta uspevali prek nizke obrambe gostinj. Tudi tokrat je pri domačinkah delovala gibljiva obramba v prvem delu, v drugem pa so si zaradi prepoznih posegov prislužile kar sedemkrat najstrožjo kazen pa tudi izključitve in igre z igralko manj, kar pa na visoko vodstvo ni vplivalo. Za domačinke ni nastopila prodorna igralka Nojinovičeva, ki je izostala zaradi prometne nesreče in upamo, da se jim bo lahko kmalu spet priključila. anc 2. SRL - m PARI 19. IGRALNEGA DNE: Drava Ptuj - Šmartno 99 31:31 (13:19), Krim - Ajdovščina 20:26 (9:13), Atom Krško - Grča Kočevje 32:24 (18:7), Arcont Radgona - Mokerc 24:25 (14:10), Radovljica - Sviš 19:23 (10:11), Razkri-žje - Cerklje 17:39. 1. SVIŠ 18 17 1 0 35 2. MOKERC 19 13 2 4 28 3. ARCONT RADGONA 19 12 1 6 25 4. CERKLJE 19 12 0 7 24 5. ATOM KRŠKO 18 11 1 6 23 6. RADOVLJICA 18 9 2 7 20 7. GRČA KOČEVJE 19 9 1 9 19 8. ŠMARTNO 99 19 7 2 10 16 9. DRAVA PTUJ -1 18 7 2 9 15 10. AJDOVŠČINA 19 4 0 15 8 11. KRIM 19 4 0 15 8 12. RAZKRIŽJE 19 1 0 18 2 Drava - [martno 99 31:31 (13:19) DRAVA: Klinc, Djekič 1, Ska-za, Majcen 2, Bračič 6, Stager, Počivavsek 1, Mikolič 3, Vajda 5, Sapač 13 (6), Starc, Terbuc, Horvat, Kelenc. Domačini so sele v predzadnji minuti ujeli goste, izenačili in z večjo zbranostjo bi lahko točke ostale doma. Igra je bila izenačena vse do 19. minute in ko so domačini zapravili nekaj napadov, so si gostje pridobili prednost 6 zadetkov. Tudi v nadaljevanju so prednost držali, ko je domačinom ob veliki požrtvovalnosti uspelo izenačiti na 30:30 in ponovno izenačenje na 31:31 je uspelo razpoloženemu realizatorju Sapači iz 7-metrovke. Kaj naj rečemo za domačine? Zbranost v igri zelo niha, posa- Foto: Črtomir Goznik Tekma med Dravo in Šmartnim je bila zelo razburljiva mezniki jo ne morejo resevati, nekateri so prepotentni, ne zavedajo se, da je kolektivna igra in medsebojno razumevanje predpogoj za uspeh ekipe. Več pozornosti pa bo potrebno posvetiti obrambi, ki nasprotniku daje preveč prostora in možnosti za zadetke. Domačini so igrali 22, gostje pa 14 minut z igralcem manj. anc Arcont Radgona -Mokrec 24:25 (14:10) ARCONT RADGONA: L. Klun, Buzeti 1, Petraš, D. Kolmanko, Zorko 10, A. Kolmanko 3, Merica 4, B. Vereš, A.Vereš 3, N. Klun 2, Bogdanovič, Žinkovič 1. Rokometaši Arconta so pred polno dvorano v Apačah doživeli prvi poraz na domačem igrišču ter verjetno zapravili priložnost, da si z drugim mestom zagotovijo uvrstitev v 1. B slovensko ligo. V derbiju devetnajstega kroga je Radgončane s 25:24 premagal neposredni tekmec za končno drugo mesto Mokrec. Gostitelji so najpomembnejšo tekmo sezone pričeli odlično. Prvič so si višjo prednost priigrali pri rezultatu 10:7, na odmor pa so odšli s štirimi zadetki prednosti. Tudi uvodne minute drugega polčasa so bile v znamenju rokometašev Arconta. Preko razpoloženega Zorka, ki je dosegel deset zadetkov, so polnili mrežo Mokreca ter med drugim vodili že z 18:12 in 21:16. Ko so vsi v dvorani, razen seveda igralcev Mokreca, pričakovali gladko zmago domačih, je prišlo do neverjetnega preobrata. Gostje so prvič v drugem polčasu izenačili z gostitelji na 23. točk ter nato še povedli s 24:23. Domačim je uspelo rezultat izenačiti, pol minute pred koncem tekme pa so imeli še napad za zmago. Roko-metaši Mokreca so uspeli zaustaviti strel domačih ter si v hitrem protinapadu slabih deset sekund pred koncem priigrati zmago. MS Razkrižje - Cerklje 17:39 (6:17) Razkrižje: Roškar, Zajnkovič 1, Mesarič 2, Ovsenjak 1, Horvat 1, Kosec, Kocet 2, Smodiš 4, Kreft 1, Ščavničar 2, Trstenjak 3, Prelec, Kunčič, Ritlop. Močno oslabljeni gostitelji, ki jih je tokrat znova vodil Mitja Budna, so bili le v uvodnih minutah tekme enakovredni nasprotnik proti favoriziranim gostom. Ro-kometaši Razkrižja so imeli gol prednost le enkrat na tekmi, in sicer pri rezultatu 3:2, štirikrat je bil rezultat tudi izenačen, vse preostalo pa je bilo v znamenju velike premoči Cerkljanov. Zdesetkani gostitelji so v prvem polčasu ostali še brez najboljšega strelca Roberta Ovsenjaka, ki je obnovil poškodbo ter zapustil igrišče. Zmagovalec dvoboja je bil znan že po prvem polčasu, ki so ga gostje dobili kar z enajstimi zadetki prednosti. Razkrižje je tako zabeležilo že 18. poraz v sezoni, gostujoči ro-kometaši pa so tokrat pokazali izredno učinkovitost. Spretni so bili zlasti v hitrih nasprotnih napadih, zadetke pa so kot za šalo dosegali, razen Adroviča in obeh vratarjev, vsi igralci gostov. mS Letni občni zbor Kasaškega kluba Ljutomer Odstopila dva člana upravnega odbora Kasaški šport na obmo~ju Ljutomera ima dolgoletno tradicijo. Prihodnje leto bo na-mre~ Kasaški klub Ljutomer praznoval 130-letnico delovanja, zaradi številnih nesoglasij med klubi pa je sedaj kasaški šport v Sloveniji verjetno v najve~ji krizi v svoji dolgoletni zgodovini. Kot je verjetno znano vsem ljubiteljem tega plemenitega (?!) športa so se v lanskem oz. predlanskem letu pri~ela prerekanja med vodilnimi ljudmi posameznih slovenskih kasaških klubov. Prav zaradi tega je bila v Cerkljah ustanovljena še ena kasaška organizacija pri nas - Zveza društev kasaške centrale Slovenije. Dirke, predvsem tiste v organizaciji Kasaške zveze Slovenije, so bile osiromašene, saj so večino nastopali le kasači iz ljutomerskega kluba, dirk v organizaciji "centrale" pa se člani Kasaške zveze Slovenije zaradi nespremenljivih pogojev niso udeleževali v velikem številu. Obe kasaški organizaciji v Sloveniji sta v lanskem letu pripravili 33 tekmovalnih dni, zanimivo pa je, da so na Ministrstvu za kmetijstvo Republike Slovenije kot le- Foto: Miha Soštaric Matija Galunder je predlagal pristop k »centrali«. galno na območju naše države upoštevali le Kasaško zvezo Slovenije. Trenutno, ne preveč rožnato stanje v slovenskem kasaškem športu je bilo v ospredju tudi tokratnega letnega občnega zbora ljutomerskega kasaškega kluba. Nekateri rejci ter vozniki kasačev si želijo predvsem enotnega tekmovalnega sistema, zato je že na začetku član tega kluba ter sodnik na dirkah v organizaciji Zveze društev kasaške centrale Slovenije Matija Galunder predlagal, da bi se ljutomerski klub priključil "centrali" ter s tem svojim tekmovalcem omogočil tekmovanje v močnejši konkurenci. Galundrov predlog pa ni padel na plodna tla, saj je Janko Slavič - predsednik Kasaškega kluba Ljutomer ter Kasaške zveze Slovenije dejal: "Zakon o živinoreji ne dovoljuje, da bi člani našega kluba oz. zveze nastopali na dirkah Zveze društev kasaške centrale Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo in živinorejo namreč priznava samo Kasaško zvezo Slovenije, zato se ne moremo priključiti organizaciji, ki ni legalna." Po pregledu poročil je član upravnega odbora Mirko Hanže-kovič podal odstopno izjavo. Iz upravnega odbora je Hanžekovič odstopil zaradi svoje nemoči ob sprejemanju določenih sklepov v okviru ljutomerskega kluba, predsednik kluba Janko Slavič pa je zbrane obvestil, da je odstopil tudi podpredsednik kluba Jože Hojs, ki pa ga na tokratni zbor ni bilo. Kot nova člana upravnega odbora so predlagali Branka Slana in Mirka Babiča, vendar se omenjena nista strinjala z imenovanjem. Nova člana upravnega odbora bosta tako predlagana na eni izmed prihodnjih sej vodstva kluba. Uspešen rejec in voznik Mirko Šonaja je zaradi teh zapletov okrog imenovanja upravnega odbora predlagal glasovanje o zaupnici upravnemu odboru, vendar do glasovanja ni prišlo, ker statut kluba tega naj ne bi dovoljeval. Kot je povedal predsedujoči občnega zbora Stanko Sraka je po statutu namreč možno glasovati o zaupnici upravnemu odboru le na izredni skupščini, ki jo lahko skliče 1/3 članov kluba, upravni odbor ali nadzorni odbor. Po več kot štiriurnem občnem zboru so se člani ljutomerskega kluba mirno razšli, vprašanje pa je, kakšni bodo naslednji ukrepi. Ali bodo sklicali izredno skupščino ter izglasovali nezaupnico trenutnemu vodstvu? Kot trenutno kaže, bodo tudi letos kasaške dirke v Sloveniji potekale v organizaciji dveh raz- ličnih krovnih organizacij, kar pa sigurno ne bo privabilo ljubiteljev tega športa na hipodrome. V lanskem letu je ljutomerski klub v povprečju prodal le slabih 400 vstopnic na posamezni tekmovalni dan, t. i. prvenstvo ljutomerskih kasačev, ki ga v odsotnosti kasačev iz "centrale" spremljajo gledalci na prelepi tribuni ljutomerskega hipodroma, pa bo letos verjetno še zmanjšalo obisk. Letošnja sezona se bo na ljutomerskem hipodromu pričela na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, skupno pa bo ljutomerski klub pripravil osem tekmovalnih dni. Miha Soštarič I AL d.0.0. telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS 6ASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo RADIOllITEDNIK Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. v Štajerski J J r \ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Pomo~nica odg. urednika: Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribari~ Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar Naro~ni{ka razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski ra~un: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si RADIOPTUJ 89,8'98,e»l04;3 Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredni{tvo: Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749 34 25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet: www.radio-tednik.si www.tednik.si www.radio-ptuj.si Siteistvo Državni prvaki Simon in Boštjan Simonič, ekipno enkrat SD Juršinci, dvakrat SK Ptuj, viceprvaki SD Kidričevo in SK Ptuj V Portorožu je bilo 12. državno prvenstvo Slovenije v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležilo 448 tekmovalcev in tekmovalk v vseh kategorijah. Največ, kar enajst kolajn si je priboril Strelski klub Ptuj, SD Jursinci pet in SD Kidričevo {tiri odličja. Pri članicah si je ptujska strelka Majda Rau{l, ki je po rednem delu dosegla 364 krogov, priborila bron, zmagala pa je Valerija Kufner iz SD Du{an Poženel. Pri članih je posamezni zmagovalec Boštjan Simonič s 669 krogi iz SD Kidričevo. Boštjan se je z odličnim play offom prebil na prvo mesto. Ekipno so člani Kidričevega prejeli srebrne kolajne za doseženih 1675 krogov (Simon Simonič, Boštjan Si-monič in Cvetko Ljubič). Ekipa SK Ptuj v sestavi: Robert Šimenko, Zlat-ko Kostanjevec in Franc Bedrač je zasedla osmo mesto. Posamezno Cvetko Ljubič 556 krogov, Franc Bedrač 554, Jura La-mot 550, Simon Simonič 547, Zlatko Kostanjevec 538, Robi Šimenko 530 krogov. Mlajše mladinke SK Ptuj so si z 950 krogi v sestavi: Mateja Levanič, Sah Ptujski šah v začetku leta V začetku leta se je pričel nov ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2003. Končani so že po trije turnirji v hitropoteznem (pet minut za partijo) in pospešenem šahu (15 minut za partijo). V hitropoteznem šahu je po treh turnirjih v vodstvu Viktor Napast (43 točke iz treh turnirjev) pred prvim favoritom mojstrom Gregorjem Podkri-žnikom (40 točk iz dveh turnirjev) in Robertom Mihaličem (40 točk iz treh turnirjev). Sledijo Miro Mihalič 30 točk (3), Jože Čič 24 točk (3), Dušan in Martin Majcenovič 17 točk (3) itd. Na turnirju v pospešenem šahu za mesec marec je sodelovalo rekordnih 25 igralcev, kar kaže, da so se tovrstni turnirji v Ptuju »prijeli« in so med ljubitelji šahovske igre vse bolj priljubljeni. Na turnirju je brez prave konkurence zmagal mojster Gregor Podkrižnik, ki je dosegel kar 100% izkupiček in še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši ptujski igralec. Končni vrstni red : Gregor Podkriž-nik 7 točk, Igor Iljaž, Janko Bohak in Zlatko Roškar 5 točk, Jože Čič in Anton Jerina 4,5 točke, Robert Mi-halič, Aleksander Podkrižnik, Viktor Napast, Oliver Težak, Martin Majce-novič in Martin Skledar po 4 točke itd. V skupne seštevku vodi po treh turnirjih mojster Gregor Podkrižnik 40 točk (2 turnirja), pred Jožetom Mojca Lazar in Suzana Vajda priborile zlate kolajne. Posamezno si je strelka SAD Juršinci Nina Pavlin s 338 krogi priborila bron, četrta je bila Majda Levanič - 330 krogov, Mojca Lazar peta s 525 krogi in Suzana Vajda 295 krogov. Zelo dobra zasedba je bila pri mlajših mladincih, kjer je nastopilo 10 ekip. Ekipno je zmagalo SD Jur-šinci z novim državnim rekordom 1051 krogi, drugi, SK Ptuj pa je z 1041 za dva kroga zgrešil stari državni rekord. Juršinci so streljali v sestavi: Simon Simonič, Rok Pučko in Simon Druzovič, SK Ptuj v sestavi: Domen Solina, David Hojsak in Aleksej Vajda. Posamezno je zmagal Simon Simonič s 364 krogi, tretji David Hoj-sak s 355 krogi, Domen Solina s 347 krogi, Aleksej Vajda s 341 krogi. Mladinci SK Ptuj v sestavi Simon Fras, Simeon Gonc in Sebastijan Molnar s 1555 krogi so si priborili ekipne zlate kolajne. Posamezno pa si je Simon Gonc s 610,4 krogi priboril bron, peti je bil Sebastijan Molnar s 519 krogi, Simon Fras pa je dosegel 515 krogov. SI Čičem 27 točk (3 turnirji) in Igorjem Iljažom 26 točk (3 turnirji). Janko Bohak Memorial Darka Drevenška Šahovsko društvo Gorišnica je v nedeljo 6. aprila, v prostorih Gostišča Botra v Gorišnici, organiziralo ekipni hitropotezni turnir, ki je bil posvečen članu Darku Drevenšku. Posamezna ekipa je bila sestavljena iz treh šahistov, kar je bila pred leti že uspešna kombinacija pri organizaciji ekipnih turnirjev ŠD Gorišnica. Turnir je bil močan, saj so se ga zraven okoliških društev oz. klubov (Ptuj, Zavrč, Žetale, OŠ Gorišnica) udeležili tudi šahisti ŠD ZM Branik iz Maribora in bistveno pripomogli h kvaliteti turnirja. Tukaj lahko še posebej omenimo črepana, ki je nosilec naslova FM. Posebnost pa niso bili le šahisti iz Maribora, temveč tudi turnirska komisija, ki je bila postavljena v sestavi: Bohak Janko, Žlender Boris in Majcenovič Martin, saj so bili vsi trije sodniki na šahovski olimpijadi, ki je potekala lani na Bledu. Končni rezultati: 1. ŠD ZM Branik (17 točk), 2. Zavrč (14), 3. ŠD Gorišnica 1 (14), 4. Žetale (12), 5. Hotel Ptuj (11), 6. Ljudski vrt (10), 7. ŠD Gorišnica 2 (6), 8. OŠ Gorišnica - deklice (4), 9. OŠ Gorišnica - dečki (2). Tomaž Ktaij Planinski kotiček VELIKO KOZJE - LISCA V soboto, 26. aprila, se bomo zbrali na železni{ki postaji v Ptuju, ob 6.30. S posebnim avtobusom se bomo odpeljali do Zidanega Mosta. Od tu bomo nadaljevali peš mimo sotočja Savinje in Save. Pot se nato dvigne mimo hiš med pašnike in gozdove. Za nami se bo na drugi strani odpiral lep razlged na Kopitnik, Kum, ... Pot se ves čas počasi vzpenja. Vrh Velikega Kozja bomo dosegli približno v treh urah hoje. Po daljšem počitku in malici iz nahrbtnika bomo nadaljevali pot do Lovrenca. Tu je planinsko zavetišče, kjer je možno dobiti le pijačo. Po krajšem postanku bomo nadaljevali do Lisce. Na Lisco bo prišel po nas avtobus in nas odpeljal nazaj. V Ton-čekovem domu na Lisci je možno dobiti topel obrok in pijačo. Vrnitev ob 19. uri, planinska oprema za sredogorje, hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu, čas hoje 5 do 6 ur, prijave z vplačilom v pisarni PD najkasneje do 18. aprila 2003. Vodnik Vlado Fridl. FURA »ZA SEGREVANJE« Tudi v Kolesarskem društvu MTB Špica nas je spomladansko sonce že predramilo in nastopil je ~as, da se po dolgi zimi spet sre~amo na kolesih. Zato smo se odlo~ili, da se v soboto, 12. aprila, ob 11. uri, dobimo na Mestnem trgu na Ptuju in prekolesarimo 30 do 35 km. Trasa bo ravninska, primerna tudi za kondicijsko manj pripravljene kolesarje. V primeru slabega vremena bo fura prestavljena na naslednji lep dan vikenda (npr. nedeljo, naslednjo soboto). Za kakršnekoli informacije o klubu in furi lahko pokli~ete na telefonski številki: 041-549-032 (Aljoša) ali 031-332-227 (Uroš). Torej vabljeni vsi ~lani, ne~lani in "radi bi bili ~lani"! (Uroš Gramc) Sportni napovednik NOGOMET 1. SNL - LIGA SIMOBIL Pari 24. kroga: Primorje - Dravograd, Mura - Koper, Rudar -Maribor, Gorica - Olimpija, Ljubljana - Publikum, Šmartno prosto 2. SNL PARI 20. KROGA: Aluminij -Domžale, Triglav - PTUJ Drava, Krško Posavje - Dravinja, Jadran - Križevci, Zagorje - Bela Krajina, Železničar - Livar, Grosuplje - Izola, Nafta - Goriška Brda (nedelja ob 16.30) 3. SNL - SEVER PARI 18. KROGA: Vransko - Šmarje pri Jelšah, Bistrica -Paloma, Fužinar - Malečnik, Hajdina - Središče, Mons Claudius - Stojnci, Pohorje - Šoštanj, Kozjak Radlje - Krško Posavje (vse tekme 12. aprila ob 17.00) 3. SNL - VZHOD Pari 18. kroga: Odranci - Bistrica, Turnišče - Panonija Gumi center, Bakovci - Kema Pucon-ci, Čarda - Črenšovci, Tromejnik - Beltinci, Hotiza - Veržej, Tišina -Apače (vse tekme v nedeljo, ob 16.30 uri). 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 14. KROGA: sobota ob 17.00: Pragersko - Gorišnica, Slovenja vas - Gerečja vas Unuk-šped; nedelja: ob 10.30: Skorba - Podlehnik, Videm - Dornava; nedelja ob 17.00: Holermuos Ormož - Tržec, Mark 69 Rogoznica - Zavrč. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 14. KROGA: sobota ob 17.00: Cirkulane - Leskovec, Spodnja Polskava - Lovrenc, Apače - Bukovci, Markovci - Grajena; nedelja ob 17.00 Podvinci - Hajdoše, Boč - Zgornja Polska-va. VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ: PARI 10. KROGA: ~etrtek (danes) OB 17.30: Gorišnica -Apače; petek ob 17.30: Dornava - Hajdina, Videm - Savaria Rogo-znica, Polskava - Markovci, Pre-polje - Tržec. ROKOMET 1. SRL MOŠKI PARI 20. KROGA: Velika Nedelja - Termo (sobota ob 19.00), Slovan - Pivka Perutninarstvo, Rudar Trbovlje - Mobitel Prule 67, Trimo Trebnje - Cimos Koper, Celje Pivovarna Laško - In-les Riko, Gorenje - Prevent. 1. B SRL MOŠKI PARI 20. KROGA: Pekarna Grosuplje - Ormož, Istrabenz plini - Gorišnica, Dol TKI Hrastnik - Mitol Pro Mak, Dobova - Novo-les, Chio Kranj - Sevnica, Gorica Leasing - Črnomelj. 1. B SRL ŽENSKE PARI 8. KROGA KONČNICE: Zagorje - Mercator Tenzor Ptuj, Inna Dolgun - Keting Ajdovščina, Polje - Velenje. 2. SRL MOŠKI PARI 20. KROGA: Sviš - Drava Ptuj, Šmartno 99 - Razkrižje, Cerklje - Krim, Ajdovščina - Atom Krško, Grča Kočevje - Arcont Radgona, Mokerc - Radovljica. Danilo Klajnšek TO SOBOTO TEK OKOLI BLAGUŠKE-GA JEZERA Na območju Prlekije in Prek-murja bo tudi letos potekal pomurski pokal v rekreativnih tekih. Organizatorji bodo pripravili kar trinajst tekov, prvi pa bo na sporedu že to soboto, 12. aprila. V organizaciji športnega društva Videm bo namreč potekal tek okoli Blaguškega jezera. Re-kreativci se bodo lahko pomerili na 3, 6 oz. 9 kilometrov dolgi progi, štart pa bo ob 14. uri. (MS) Maii ogiasi MOTORNA VOZILA FORD FIESTO XR 1,6 2 i, rde~e barve, centralno zaklepanje, elektri-~ni pomik stekel, letnik 1991. Cena: 160.000.00 sit. Tel. 031 763-435. ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, prodam. Tel. 041 484-075. AVTO-RAK, na zalogi več vozil, menjava rabljeno za rabljeno, uredimo kredit ali leasing na položnice: ugodno prodamo: peugeot 206, 1.4, 2002,mazda 323 f, 1994, hyundai coupe 2.0 fx, 1997, daewoo nubira, 1.6 sx, 1999, peugeot 206, 1.4 xs, 1998, nissan primera, 1.6 slx, 1997, felicia combi, 1.6, 2000, citroen c3 1.1, 2002, seat leon, 2000, honda civic 1.5, 1990, ax caban, 1993, vectra 1.8, 1998, kangoo 1.2, 1998, laguna 2.0 rxe, 1995, nexia 1.5, 1996, baleno 1.3, 2000, kia sephia 1.5 schuma, 1998, audi a6 2.4, 1999, escort 1.6, 1993, polo 60, 1996, fiesta 1.1, 1994, xantia 1.8, 1995, škoda favorit, 1993, 1994, felicia 1.3 lxi,1997, 1995, felicia karavan, 1996, lanos 1.5, 1998, rover 214, 1995, smart, 1999, golf 1.9 tdi karavan, 1994, kia pride wagon, 1999, kia sephia 1.5, 1998,astra karavan, 1995, passat 1.8 t karavan, 1998, punto 55, 1994, mazda 323 c , 1995, hyundai lantra, 1.6 16v glsi, 1995, ... in še več! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550. ŽIČNE MREŽE IN PRIBOR ZA OGRAJE: cinkane, plastificirane, farmer, panelne ... že od 199 sit/m2 (z DDV), tudi montiramo! Žično pletarstvo Rogina, Rajš-pova 15, Ptuj (Bivši Agis) 02 778-87-51 (od 7 do 17.00, sobota do 12.00). DELO PRODAM VESPO 150 m3, letnik l993, lepo ohranjeno. Tel. 755 52 71. AVTO FORD MERKUR ameriški, prodamo. Tel. 782-37-91. TOMOS M 14, letnik l987, ohranjen, prodam. Tel. 041 469-509. OTROŠKO pisalno mizo, ugodno prodam. Tel. 031 256-656. DOM - STANOVANJE V NAJEM oddam enosobno stanovanje v centru mesta. Tel: 041-272-807_ ZAMENJAM trisobno, novejše občinsko stanovanje v Ptuju (Il.nad.) za manjše občinsko (I-II. nad.) v Ptuju. Tel. 051 301-341. INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121. NEPREMIČNINE V HALOZAH prodam nedograjeni vikend, z manjšim vinogradom. Tel. 031 243-365. STAREJŠO HIŠO z gosp. poslopjem na parceli 1500 m2, v Novi vasi pri Markovcih, prodam.(Tel., voda, KTV). Tel. 02 775-59-81 ali 041 894-714. Prodamo stan. hiše, vikende, kmetije, parcele na raznih lokacijah, LOKALE: Osojnikova c.- pritlični lokal 100 m2 in 13 parkirišč; Osojnikova c.-315 m2 poslovnih prostorov, III. nad.; Osojnikova c.- 88 m2 poslovnih prostorov, I. nad.; Vošnjakova ul.-gostinski lokal z opremo, 250 m2, v obratovanju, možnost takojšnjega prevzema; Selska c.- nova poslovno-stan. stavba; Popovci - atrijska hiša z gost. lokalom; Grajena -stan.-trgo.-gostinski objekt; Grajena - gost. lokal. STANOVANJA: sprejemamo naročila za nova stanovanja in posl. prostore Rabelčja vas, vse-ljiva 2004; nova, takoj vseljiva stan. v poslo. centru Drava; Ul. 25. maja 3-sob. stan., vseljivo 1. 8. 03; Kidričevo 4-sob. stan. prenovljeno. Vse inf. dobite v Agenciji VIKEND Biš 8/b 02/757-1101, Ptuj Trstenjakova 5 02/748-1013, GSM:041-955-402, fax.02/748-1014._ MOPED AVTOMATIK TOMOS Targa, letnik l998, dobro ohranjen, prodam. Tel. 041 285-494._ BETONSKI ZIDAKI širine 20 v akcijski ponudbi april 2003. Cementninar-stvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 POljčane, tel. 02 8025-303. RAZPORED DEŽURSTEV ZOBOZDRAVNIKOV 12. 4. 2003 Liljana Kekec, dr. stom. ZA Na tratah, Ptuj Občina Markovci na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91), 6. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS št. 18/92, 31/96) in Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 53/99), objavlja JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem Razpisuje se oddaja socialnega stanovanja v najem, ki se nahaja v stanovanjskem bloku v Markovcih 33/a. I. UPRAVIČENCI Upravičenci za pridobitev najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki so občani Občine Markovci, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila, ki so določeni v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 53/99) in katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine določene skladno s 26. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92). II. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so: - da vlagatelj ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; - da ima vlagatelj stalno prebivališče v Občini Markovci; - da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja; - da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik druge premičnine ali nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; - da vlagatelj ali njegov ožji družinski član, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni bil imetnik stanovanjske pravice, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in je stanovanje odtujil. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnega stanovanja v najem so določena v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 53/99). IV. DODATNA MERILA Dodatna merila v skladu z 9. členom Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 53/99): dodatno merilo_število točk stalno bivališče v občini do 2 leti 0 od 2 do 5 let 30 od 5 do 10 let 60 od 10 do 15 let 90 od 15 do 20 let 120 nad 20 let 150 V. ROK ZA PRIJAVO Prosilci morajo vlogo oddati osebno ali priporočeno najkasneje do 30.ap-rila 2003 na Občinsko upravo Občine Markovci, Markovci 43, Markovci. Prednostna lista na podlagi tega razpisa bo izdelana najkasneje v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Nepopolne in nedopolnjene vloge bodo s sklepom zavržene. Vse informacije in obrazec za vlogo dobite v tajništvu Občinske uprave Občine Markovci in po tel. 02/788-88-80. OBCINA MARKOVCI ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. GOTOVINSKA POSOJIU MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! [Najmanjše obresti v mestu za ] INSKAPOSOJIIA [Garancija: plača, pokojnina, kartice J --tgaegw-- SoliS UGODNI KREDITI za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira. VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotniks.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Calbva 4,2000 Maribor tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923 E VINOTEKA Odpiralni čas: delavnik: od 7 do 19 ure, sobota: od 7 do 12 ure MPC 199,00 SIT 199,00 SIT 199,00 SIT PLAČAŠ 5, DOBIŠ 6 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju Vinarski trg 11, Ptuj Tel.: 02 78 798 27 AKCIJA: DAR JESENI 1/1 SIRUPI PETOVIA 1/1 HALOŽAN 0,51 (nepovratna embalaža) LAŠKI, ŠIPON, HALOŽAN, RENSKI R., BELI PINOT parkirišča in o9'^°Íe ^^nilk |V ® Umbuškac.2,Umbuš(kompleksMaries) "CPÇIlN \ tel. 02 429 20 00, www.ferina.si AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek 14.4.2003 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ IVIARKOVCI - ob 17.30 vpis pred OŠ VIDEM - ob 18.00 vpis pred OŠ LESKOVEC Prijave na dan tečaja ali GSIVI 041/649-007. šTARTd.o.o., PERŠ0N0VA1, PTUJ Vabljeni! CIO V četrtek, 10. aprila, ob 19.00 Koncert Marka Hatlaka Marko Hatlak je študent Visoke šole za glasbo Franz Liszt v Weimarju. Igra na koncertno harmoniko, včasih kot solist, pa tudi v komornih zasedbah EI-Fuego in Distango ter v duetu s čelistko s Poljske. V lanskem letu je odigral več kot 30 koncertov po Sloveniji in v tujini, tudi na dubrovniškem festivalu. Program koncerta je sestavljen iz del starejših in sodobnih avtorjev: J. S. Bacha, D. Scarlattija, T. Hosokawe in S. Gubaidulin. Vstopnine ni! Do 17. aprila je vsak delavnik od 8.00 do 20.00 in ob sobotah od 10.00 do 13.00 na ogled razstava HUMANA UMETNOST Sobota, 12. aprila, ob 10. uri Ustvarjalna delavnica Velikono~ne domislice Tokrat že tretjič, vendar vedno drugače, sicer to ne bi bila presenečenja! Delavnica nima starostne omejitve in je brezplačna. Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka, od 8. do 20. ure, v petek, od 8. do 23. ure, v soboto, od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si sf^mičAmn 7 Vsak četrtek ob 20.00 uri n SMS 01 Alpski kvintet-Maii raj 1 02 AnjaBurnik s prijatelji-Hupe 2 03 iUlodrijanl-Ajda na polju 3 04Navilianke-Ti,tinavihanka 4 05 Sicer - Dolina mojiii sanj 5 06 Štrk-iVloj muzikant 6 07 Peter Fink-Morska pravljica 7 08 Veseli Pianšarji - Ko grem na vrli gora 8 09 F PotoCar s Podlipškimi fanti - Pojdi sanjam naproti 9 10 Dvojčici z Janezom - Pet krat po deset 10 11 Kraški kvintet-Burja in teran 11 12 Storžič -Le za trenutek 12 13 Vesele Štajerke - Sreča se vrne 13 Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00 1 Karmen Stavec - Lep poletni dan 2 Slapovi - Dol na Kreto 4 Nataša - Vračam se 5 Lukas - Zvončki in trobentice 5 Boštjan Konečník - Špiiaj Boštjan Špiiaj 6 Karmen - Ti si angel moj 7 Luciano - Petek ^rfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Poskočnih 13 Glasujem za:_ Glasujem za: _ Veličastnih 7 GUi MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Marija Lorenčič. Grajenščak 65,2250 nuj Prireditvenih • vabimo@radio-tednik.si Gledališče ) Razstave ) Koncerti J CIRKULANE Sobota, 12. april, 19.00, MAK- SEK, režija L. Matjašica, odigrala bo Dramska skupina PD Francek Kozel iz Cirkulan; v kulturni dvorani v Cirkulanah. HAJDINA Nedelja, 13. april, 18.00, TO IMAMO V DRU@INI, komedija, gledališče skupine KUD Vito-marci; v dvorani na Hajdini. SLOVENSKA BISTRICA Petek, 11. april, 19.00, VODA ZA OTROKE IRAKA, humanitarna prireditev, v tem okviru bo predstava ČAJ ZA DVE, KUD Trniče, in ambasador Unicefa Lado Leskovar organizira Ženski forum ZLSD Slovenska Bistrica; v dvorani DPD Svoboda (kinodvorana) v Slovenski Bistrici. Torek, 15. april, 20.00, JUHI- CA, Kulturno društvo Moj teater; v Slomškovi dvorani v Slovenski Bistrici. Nakup vstopnic v pred-prodaji pa je mogoč v TIC, Trg svobode 17, Sl.Bistrica ali telefonsko 02 843 08 10. TRNOVSKA VAS Sobota, 12. april, 20.00, JANČ, odigrala bo Dramska skupina Kulturnega društva Muršec-Živkov; v domu kulture v Trnovski vasi. PTUJ Sobota, 12. april, 20.00, premiera AY, CARMELA!, režija Z.Šedlbauerja, igrata Mojca Funkl, Jože Ropoša in zbor; v gledališču na Ptuju. Ponedeljek, 14. april, 19.30, AY, CARMELA! Jose Sanchis Sinistarra; v gledališču na Ptuju. ŽETALE Nedelja, 13. april, 15.00, TRANSVESTITSKA SVATBA, gostuje KD Draženci; v domu prosvetnega društva Žetale. MARIBOR DRAMA Petek, 11. april, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič, Raponja; MalOd SNG MB, za izven. Sobota, 12. april, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič, Raponja; MalOd SNG MB, za izven Ponedeljek, 14. april, 20.00, LJUBO SUMJE, Vilar; KomOd SNG MG; za izven. Torek, 15. april, 20.00, LJUBO SUMJE, Vilar; KomOd SNG MB, za izven. MARIBOR BALET Nedelja, 13. april, 17.00, LA TRAVIATA, 100. predstava G.Verdi; VelOd SNG MB, za izven. Za otroke ) LENART V Matični knjižnici Lenart so se odločili za akcijo: NAJLJUBŠA KNJIGA - NAJLEPŠA MISEL, pridnih bralcev, seveda. Akcija bo potekala do 23. aprila, ko je MEDNARODNI DAN KNJIGE. Takrat bodo najbolj izvirne in najlepše misli tudi nagradili. Ob tem pa v knjižnici začenjajo tudi SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ, ki je letos posvečen Mišku Kranjcu in Prekmurju. TV Ptuj ) Sobota, 21.00 in nedelja 10.00: Na sporedu je glasbena oddaja - Antonov večer (2. del), sledi Poljudna oddaja Rudija Klariča - Kako biti zdrav in zmagovati. DORNAVA TED Lukari Dornava - sekcija za aranžiranje pripravlja že drugo VELIKONOČNO RAZSTAVO na temo: PISANKE V ZNAMENJU POMLADI. Razstava bo v vaško-kulturni dvorani in sicer: v petek, 11. aprila, 16.00 do 20.00; soboto, 12. aprila, 9.00 do 18.00 in nedeljo, 13. aprila, 8.00 do 17.00. PTUJ Petek, 11. april, 12.00, RAZSTAVA VELIKONOČNIH PI-SANK, v Mestni hiši na Ptuju odprlo jo bo Turistično društvo Ptuj, ogledate pa si jo lahko do 17. aprila. VELIKA NEDELJA Petek, 18. april, 10.00 do 17.00, RAZSTAVA PISANK, ki so jih izdelali krajani Velike Nedelje, razstavo organizira Turistično društvo Velika Nedelja; na ogled bo v Krajevni skupnosti v sejni sobi Velika Nedelja. Ogledate pa si jo lahko v soboto, 8.00 do 13.00, nedelja, od 14.00 do 18.00 in ponedeljek, 10.00 do 14. ure. Kino J PIUJ 10. do 13. aprila, 18.00, DAREDEVIL; 20.00, VROČA BEJBA. 15. april., 20.00, GOSPOD SCHMIDI. 16. do 20. aprila, 18.00, GOSPOD SCHMIDI; 20.00, CHICAGO. Informacije na telefon: (02) 748 18 10. KINO MARIBOR PARTIZAN, 10.,11.,12.,13.,14., 15. in 16. april, 17.30 in 19.30 VROČA BEJBA ter 21.30, JACKASS. GLEDALIŠČE, 10.,11 .,12.,13., 14.,15. in 16. april, 16.30, KNJIGA O DŽUNGLI, 18.30, CHICAGO, 21.00, BREZ POVRAIKA in 11. in 12. aprila, 23.00, BREZ POVRAIKA. UDARNIK, 10.,11.,12.,13.,14.,15. in 16. april, 17.00, MAFIJSKI BLUES; 19.00, PIANISI; 22.00, MOŽ BREZ PRETEKLOSTI. Revije J GORIŠNICA Sobota, 12. april, 19.00, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj in Občina Gorišnica; v dvorani v Gorišnici. Vstopnine ni! ORMOŽ Sobota, 12. april, 20.00, KDO POJE..., območna revija odraslih PZ in vokalnih skupin; dom kulture Ormož Ponedeljek, 14. april, 8.00, V PELSNEM VRTINCU, območna revija plesnih skupin; dom kulture Ormož Delavnice ) LENARI Vsako sredo in četrtek med 13. in 18. uro; v Infocentru računalniško izobraževanje za iskanje gradiva in informacij. PIUJ CID ponovno organizira tečaj risanja pod vodstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca, prijave do 22. aprila 2003 na telefon 041 200 335. PIUJ Danes, 10. aprila, 19.00, koncert Marka Hatlaka, s koncertno harmoniko; v CID-u na Ptuju. HAJDOŠE Sobota, 12. april, 19.00, MOŠKI PEVSKI ZBOR PGD HAJDO- ŠE; v gasilskem domu Hajdoše. MARIBOR Danes, 11. aprila, 20.00, KRES-LINČICE, koncert Vlada Kreslina z Beltinško bando in Malimi bogovi; v Veliki dvorani SNG Maribor. Petek, 11. april, 19.30, SIMFONIČNI ORKESTER MARIBORSKE FILHARMONIJE, za abonente Mariborske filharmonije in izven; dvorana Union Maribor. Petek, 11. april, 20.00, ZA-DIHAJMO SKUPAJ, dobrodelni koncert, izvajalci Andraž Hribar, Manco Urbanc, Jure Ivanušič in gosti, ki jih bo spremljala skupna Nordunk, v živo doživeli celotno stoletje popularne glasbe od kabareja in šansona do popevke, popa in roka; v Veliki dvorani SNG Maribor. S svojo udeležbo na koncertu in z nakupom vstopnice boste tudi vi prispevali, da bodo novorojenčki, ki se zdravijo na intenzivni enoti Kliničnega oddelka za pediatrijo SB Maribor, lažje zadihali. Srečanja J LENARI Torek, 15. april, 19.00, PRED-SIAVIIEV KNJIGE, Neže Romih, DELAJMO PIRHE; v matični knjižnici Lenart, z možnostjo nakupa. ORMOŽ Sobota, 12. april, od 9.00 do 13.00, ZEMLJA NAM DAJE ŽIVLJENJE, KNJIGA ZNANJE, knjižnci in EKO sejem ob dnevu knjige in dnevu zemlje; na Ke-renčičevem trgu v Ormožu. PIUJ Petek, 11. april, 19.00, predavanje dr. Draga Ocvirka z naslovom Islam, krščanstvo in evropska civilizacija, organizira Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega; v refektoriju Minorit-skega samostana na Ptuju. MARIBOR lorek, 15. april, 18.00, predavanje Andreja Medveda, Razkošje slik v devetem desetletju od Baselitza do Bernarda; v Razstavnem salonu Rotovž. Kolnkišta ) Danes, 10. aprila, 20.00, lAPI-WA CHAPO, otvoritev slikarske razstave kiparja zimbabvejskega črnega kamna in slikarij batika. Petek, 11. april 21.30,IRIO 3YO; v Kolnkišti. Vstopnine ni. Sobota, 12. april, 9.00, ROPOTARNICA, pridi prodat ali kupit raznovrstno staro šaro! Sobota, 12. april, ŠTEFBET RIFI; v Kolnkišti Prireditvenik Pošljite vabila za objavo v prireditveniku Štajerskega tednika na elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si Objava je brezplačna! OBVESTILO Kolesarski klub Perutnina Ptuj obvešča, da bo zaradi kolesarske dirke v soboto 12. 04. 2003 od 14. - 21. ure veljala popolna zapora naslednjih ulic in trgov: Mestni trg, Miklošičeva ulica, Lackova ulica, Novi trg, Slomškova ulica. Vse udeležence naprošajo, da strogo upoštevajo prometno signalizacijo In navodila policistov ter rediteljev ob tekmovalni progi. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. Želite znižati stroške TELEFONIRANJA? ...na koncu nas najdejo! MM komunikacije PTUJ, Prešernova 29, tei 02 748 00 80 ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_ ^NOVO NA STAREM MESTUIK GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice... Mensa d.o.o., Cankaleva 21, Maribor SjÊontùtA Strgar Majda s.p., ŠhikiSB, 2250 Ruj, tel.: 02/751 51 81 ■ Športna konfekcija za otnko in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanja po mori (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za moinojie postave. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. SENČILA IMARIBOR Ružica Levar, Inž. gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel ■ n? R9a 93 7R MARKIZE (TENDE) > ALU ŽALUZUE > ROLOJI SOÏTÏS Velika izbira konstrukcij markiz in nlatna za markize svetovanje, strokovne izmere, montaža. streSna okna pvr hkna in vrata SEKCIJSKA GARAŽNA vrata - HAi .liNSKi pnnnM OKNA, nntran.ia vrata Mali oglasi KMETIJSTVO MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste in ~rne, tik pred nesnostjo, vsak dan Babinci 49, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, tel. 582-14-01._ SENO, njivo, gozd in sadovnjak pri Cirkulanah, po ugodni ceni, prodam. Tel. 040 503-839._ TRAVNIK v Dolanah, slamo balah in svinjo - 110 kg, prodam. Tel. 041 396-416._ UGODNO PRODAM enoosno prikolico za traktor, doma~e izdelave 2, 1,60 m. Tel. 041 327-202. OKROGLE, silažne bale, prodam. Tel. 02 753-68-11._ KUPIM TRAKTOR, do 60 KM, tro-silec hlevskega gnoja ter kiper prikolico. Tel. 041 725-055._ TELICO simentalko, brejo, v devetem mesecu, prodajo. Tel. 751-04-11._ VINO doma~e, ugodno prodamo. Tel. 764-7661, 041 846-121. ŠTIRIREDNO pnevmatsko sejal-nico z dognojevalcem za koruzo, prodam. Tel. 040 221-640. PRAŠIČA, 150 kg težkega, doma~e reje, prodamo. Tel. 783-32-41, zve~er._ TRI SVINJE, doma~e reje, težke 150 kg, prodam. Tel. 753-31-81, zve~er. POOBLAŠČENA ORGANIZACIJA za oceno vina izdaja odločbe o ocenitvi in opravlja enološko svetovanje. Na zalogi enološka sredstva, zamaški in slojnice. VabljenilAndreja Brglez, s.p., ANALIZA, Grajska ul. 1, Ptuj, tel: 78 76 770 in 041 484-062 BREJO TELICO, v devetem mesecu, prodam. Tel. 755-58-21. KOLE AKACIJE, razli~nih dolžin, prodam. Tel. 719 51 77. KROMPIR ZA nadaljnjo sajenje, jedilni in krompir za krmo, ugodno prodam. Miran Klinc, Gorišnica 45, tel. 031 672-068._ TELICO, brejo, 8 mesecev, prodamo, cena po dogovoru. Tel. 753-66-31._ PRAŠIČE (100 kg), pasme nemški landrace (dolga mesnata), domače reja, prodam. Tel. 740-40-81, Rozina Venta, Formin 9. SEJALNICO, ročno (Muta), prodamo. GSM 031 290-823._ SEMENSKI krompir za nadaljnjo sajenje, ugodno prodam. Tel. 02 790-72-21._ BIKCE, simentalce, kupim, in telico, simentalko, v 8 mesecu bre-josti, prodam. Tel.: 041/263-537. UGODNO prodam prašiča, težkega 180 kg. Tel. 740 18 38 KOZI, dve mladi, molzni, prodamo. Tel. 753-1181, Gomilce 5. SVINJE, 120 kg, po 250 sit, domače reje, prodamo. Tel. 763-28-71. SEJALNICO, štiriredno, znamke Beker, prodamo. Tel. 041 576-788. NESNICE, rjave ter grahaste, stare 13 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71. BELE KOKOŠI in peteline težke od 4 do 4,5 KG, po 850 sit za žival. Naročila po tel. 688-13-81. Rešerk, Starše 23. STORITVE DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._ POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo sel Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356. UGODNO prodajamo stenske obloke, debeline 12, 16 in 20 mm, bruna in talne obloge od I. do III. kvalitete, za večje količine dostava brezplačna. Tel. 03 57 62 345, 03 752-12-00, GSM 041 647-234, Tinles, d.o.o, Križevec 18, Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. AKCIJA V APRILU Motoristične čelade od 7.990,00 dO 9.990,00 SIT Bogata ponudba koles WHEELER FUJI MATRIX Delovni čas: od 8.00 do 18.00. sobota od 8.00 do 12.00 Velo d.d., Ljubljana Poslovalnica VOLAN, Vinarski trg 6 2250 PTUJ tel. 02 749 37 39 fax 02 749 37 40 PRODAJALNA IN SERVIS □ □ □ □ □ □ koles, motornih koles, rezervni deli, dodatna oprema, avtokozmetika, avtooalanteriia. Vůfíl.lFMII ^f Dnevno A 5 malic, " 5 kosil, Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice ^ in pijače. ^^^ PPS ptujsluar-f;a«;narH . Fmma Hn Pn1-. Mali oglasi STORITVE INŠTRUKCIJE iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj IZVAJAMO vsa krovska in kleparska dela na poševnih in ravnih strehah(Bramac, Tondach, Creaton, S-metal, Villas itd.). Last, Janez Lah, s.p., Mezgovci 70 c, Dornava, tel. 041 375-838._ PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik. FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. GUME ZA osebne avtomobile, tovornjake, traktorje ter vse vul-kanizerske storitve nudi Vulka-nizerstvo Ivan Kolarič, s.p., PE Ptuj, Rajšpova 22, tel.749-38-38. GUME ter vse vulkanizerske storitve nudi vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c, tel. 788-81-70, del. čas delovnik 7.-21. ure, sobota 7.-15. ure. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milen-kovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9.-12. in 16.-19., tor.-sob.: 9.-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. ^uronautic - tečaji in izpiti za voditelja čolna, začetek: 18.4. in 23.5.2003. - najem plovil Prijave na tel.: 02/7801150, GSM: 041/359-505 oz. Bevkova 3, 2250 Ptuj STANOVANJE, dvo in pol sobno ali trosobno, I. ali II. nadstropje, kupijo. Tel. 031 892-370. BELA TEHNIKA HLADILNIK Gorenje, vgradni - pod-pultni (višina 55 cm), rabljeni - brezhiben, kot nov, prodam. Tel. 041 667-325. TELEVIZOR nemške izdelave, ekran 55, s teletekstom, brezhiben, ugodno prodam. Tel. 041 667-325. NOVO*NOVO*NOVO*NOVO Trgovina Elektro - Partner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02/779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 6, 12 in 24 obrokov - na trajnik preko GA d.d., Ljubljana. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostranko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4-12,00 SIT,, vezava - 170,00 SIT. Obiščite nas! BUKOVA drva, metrska ali žagana, z dostavo prodamo. Tel. 03 582 72-12 ali 041 544-270._ SEDEŽNO kotno, regal, komplet spalnico in hladilnik ter razno, prodam. 62 92 315. REGAL, dolžine 2,40 m, visok od meter 45 do 2 metra 15, izdelan po naročilu iz pravega lesa. Tel. 040 653-958, Suzana. 120 m2 STRESNE opeke, (strešnik Novo mesto), prodam. Tel. 031 539-003. JUGO CORAL 55, letnik 89, zelo dobro ohranjen, prodamo. Tel. 041 825-480. KAVO AVTOMAT, prodamo. Tel. 041 630-616. Vrhunska Ameriška kolesa FELT, GT, SCHWINN že od 52.000,00 sit naprej. Velika izbira CESTNIH, BMX in OTROŠKIH koles. Na voljo že poletna kolesarska konfekcija CASTELLI. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241 ali 041 226 522. Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749-34-10 1,5 m3 SUHIH HRASTOVIH fosnov, prodam, tel. 031 295-228. BUKOVA DRVA z dostavo, prodam, tel. 031 532-785. RAZNO ŠPORTNO KOLO znamke Rok Dakota (city bike), skoraj nov, za 18.000 sit, prodam. Tel. 041 669-305. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._ SVETUJEMO pri vseh vrstah finančnih poslov za pravne in fizične osebe. POSREDUJEMO pri nepremičninskih in premičninskih kreditih in leasingih. POSREDUJEMO pri odkupu terjatev. POSREDUJEMO pri raznih investicijah kot kredit ali naložbo kapitala. POSREDUJEMO pri leasingih avtomobilov, tovornega prometa, avtobusnega prometa, Plovil, strojev, že kot lastnina ali kot nakup novega. REALIZACIJA HITRA, DOBA ODPLAČEVANJA OD ENEGA LETA DO PETNAJST LET, OBRESTNA MERA V EURIBOR OZ. EOM. Hedžet Zvezdana Svit s.p. Dobravska 15, 2000 Maribor. PODPISANI, Anton Slatič, Obrni-ška 6, Ptuj, obžalujem lažnjivo izrečene besede svojim sosedom Klinc, Slatič, Vogrinec o svoji ženi Elizabeti, in jo prosim, da mi oprosti! Zaman so bili dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče Ane Pintaric IZ BREZOVCA 89 - CIRKULANE 18. 12. 1943 - 3. 4. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, g. Miru Lesjaku, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. dekanu in g. dia-kanu za opravljeni obred, kolektivu ADK - Dolane, gostišču Krona ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Žalujoči: mož Anton, hčerka Marta z družino ter sin Tonček ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12 Le srce in du{a vesta, kako hudo boli, ko vaju več med nami ni. V SPOMIN 7. 4. je minilo 15 let, in 29. 6. bo minilo 18 let žalosti in bolečine, odkar sta nas zapustila naš dragi oče Franc Klinc naša draga mama Marija Klinc IZ SP. VELOVLAKA 11 Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, iskrena hvala. Hčerke z družinami Skromno si živel, v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Karla Kelca IZ SPODNJEGA VELOVLAKA 40 1925 - 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše in izkazano zadnjo čast pokojniku. Hvala kolektivoma Taluma iz Kidričevega in Perutnine Ptuj ter društvu slepih in slabovidnih iz Ptuja. Posebna zahvala g. župniku iz Dornave za opravljeni obred, ge. Veri za govor in molitev ter Mariji Brmež za molitev, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke, zastavonošema in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, skromno si živela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih boš živela. V SPOMIN Mami, tašči, materi, babici Mariji Janžekovic IZ GAJEVCEV 13 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Janžekovičevi NEPREMIČNINE GOZD V Medribniku, 60 arov, prodam. Tel. 773-57-21 ali 041 314-190. STANOVANJE, dvosobno 60 m2, pri Rimski peči, prodamo. Tel. 041 753-321. HIŠO, starejšo, z večjim zemljiščem, lepa sončna lega, Slatina -Cirkulane, prodamo. Cena: dvami-lijona stotisoč. Tel. 031 763-435. GOSTINSKI lokal oddam v najem. Tel. 041 984-161. V POSLOVNEM centru Drava, Osoj-nikova 9, Ptuj (nad A-banko)prodamo lokal v izmeri 43,32 m2. Informacije na tel. 748-14-90. Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. SPOMIN 14. aprila mineva 5 let žalosti, odkar si nas zapustila, draga žena, mama in babica Terezija Vindis Z SP. LESKOVCA 10 Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Žalujoči: mož in hčerke z družinami Nič ni lepšega na svetu, dražjega v nobenem sefu, večjega, vem, ni zaklada, kot beseda, vsem nam draga, kratka, lepa, vsem nam znana - mama, mama, stokrat MAMA! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in svakinje Marije Slabe IZ KRČEVINE PRI PTUJU 71 Se iskreno zahvaljujemo Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali in izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni obred, ge. Veri za molitev in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena HVALA! V globoki žalosti: vsi njeni Ptuj • Pomladansko urejanje okolja Osrednja akcija to soboto V soboto, 12. aprila, bo v Mestni občini Ptuj potekala osrednja akcija pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja. Akcijo bodo izvedli v koordinaciji s Turistično zvezo Slovenije, pokrovitelj je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Pomladanske akcije ~i{~enja okolja so sestavni del projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, v okviru katerih bodo potekale akcije urejanja bivalnega okolja, podeželja, nabrežij potokov, jezer, rek in morja. V sobotni akciji bodo udeleženci čistili nabrežja potokov in ribnikov ter Drave z jezerom in se tudi s tem približali ciljem mednarodnega leta celinskih voda, za kar je bilo razgla{eno leto{nje leto. Cilji akcije bodo uresničeni, če bo v njej sodelovalo čim več ljudi, dru{tev, organizacij, zavodov, ustanov, podjetij in drugih. V prej{njih letih so bile akcije odmevne, tudi do 200m3 odpadkov so odstranili iz narave. Za odvoz zbranih odpadkov bodo poskrbeli v podjetjih Cisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in Eko-Les Ptuj. V mestnih in primestnih četrtih so določena zbirna mesta, kjer se bodo udeleženci zbrali ob 9. uri. Za mestno četrt Center je zbirali{če pri mostu čez Grajeno ob trgovini market Žerak, za Ljudski vrt pri ribniku v Ljudskem vrtu, Breg pri Domu krajanov Turni{če, Jezero pri mostu čez Grajeno ob železni{ki progi blizu »Lesa« in pri kapeli blizu Delte, Panoramo pri Domu krajanov Vičava, ribniku v Ore{ju Ctna Foto: Martin Ozmec in Domu krajanov Bratje Res, za primestno četrt Grajena pri Domu krajanov Grajena, pri Toplaku na Grajenščaku, pri Dam-jaku v Krčevini pri Vurberku in na Mestnem vrhu pri Reberniš-ku, za primestno četrt Rogoznica pri nogometnem igrišče Rogoznica, nogometnem igrišču v Po-dvincih in Gasilskem domu v Pacinju. Že po tradiciji bo zaključek akcije na Ranci, kjer naj bi se neutrudni očiščevalci narave zbrali med 13. in 14. uro. Čakata jih malica in pijača. Vsega tega pa ne bo, če bo v soboto močno deževalo. Organizatorica akcije, Mestna občina Ptuj, pričakuje, da se bodo v soboto na že omenjenih zbirnih mestih zbrali vsi, ki imajo mesto radi in ga želijo ohraniti čistega zase in obiskovalce. MG Čistilna akcija v Podlehniku Na pobudo Turističnega društva Podlehnik, bodo v soboto izvedli veliko ~istilno akcijo na obmo~jupotoka Ro-gatnica, od Nove cerkve do izliva potoka v Dravinjo. Na nedavnem sestanku z vodji številnih društev, ki delujejo v občini Podlehnik so se dogovorili, da bo iz vsakega društva sodelovalo vsaj 5 ljudi, pridružili pa se jim bodo tudi učenci in učitelji Osnovne šole Podlehnik. Zbirno mesto bo ob 8. uri pred občino, kamor organizatorji vabijo vse občane, ki jim je mar, kakšno je njihovo okolje. (JB) Vabilo za planince Tudi člani Planinskega društva Ptuj so s strani Mestne občine vljudno vabljeni k sodelovanju pri izvedbi sobotne čistilne akcije, ki se bo pričela ob 9. uri. Predvideno območje, ki bi ga v sklopu letošnje akcije počistili člani Planinskega društva, je potok Grajena v delu, ki leži na območju MC Panorama. Zbirno mesto bo ob navedeni uri pred Domom krajanov Bratje Reš, Volkmerjeva 26. (Tadeja Radek) e/a d. • TRGOVINA •VODOVOD o-.o-. • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 ^IfRAIKOfr Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjîa gradbena dela Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno, padavine bodo že zjutraj zajele zahodne kraje in se do popoldneva razširile tudi nad vzhodno Slovenijo. Meja sneženja bo zjutraj v zahodni Sloveniji na okoli 700 metrov nadmorske višine, ~ez dan pa bo med 1100 in 1500 metri. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne od 4 do 13 stopinj Celzija. Obeti: v petek bodo padavine ponehale, v vzhodni Sloveniji se bo delno razjasnilo. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Še bo pihal JZ veter. ŠrmPT^ki ^^^^ LJ l/Li/l fL/ i Olvi' Kdor zaničuje današnji dan, dokazuje, da včerajšnjega ni razumel. Maurice Maeterlinck Štajerski TEDNIK kronika Trčii v otroka V ponedeljak se je na glavni cesti v kraju Janževa gora zgodila prometna nesre~a, ko je voznik tov.avtomobila Reuge-ot Boxer D.R., star 32 let iz Ruš, med vožnjo proti Fali tr~il 9-letnega otroka. Skupina otrok je prihajala po lokalni cesti v smeri glavne, na poti v šolo. Eden izmed otrok se je lo~il od skupine in stekel na voziš~e glavne ceste v smeri avtobusnega postajališ~a na nasprotni strani ceste. Voznik tovornega avtomobila je kljub zaviranju in umikanju tr~il vanj. Otrok je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Požar V nedeljo okoli 01.30 ure je zagorelo gospodarsko poslopje v Dragojnji vasi, ob~ina Ki-dri~evo. Ogenj je izbruhnil v kolarnici, kjer je bila do vrha naložena slama v balah. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da je prišlo do samovžiga slame. Zgorel je celotni del gospodarskega poslopja. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda, ki jo je otrpel lastnik D.M. znaša po nestrokovni oceni 1.000.000 SIT. Zaradi hudih po{-kodb umrl 30-letni voznik V torek, 8. aprila ob 18.11 uri se je izven naselja Lenart v Slovenskih Goricah pripetila prometna nesre~a v kateri sta bila udeležena 28-letni voznik osebnega avtomobila iz Ptuja in 30-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Lenarta. 28-letni voznik je vozil iz smeri Maribora proti Benediktu. V bližini križišča je najprejprehi-tel eno vozilo, nato pa tik pred križiščem, prek neprekinjene ločilne črte pričel prehitevati še vozilo 30 letnega voznika, ki pa je v križišču pravilno zavijal v levo, zato je vozilo 28-letnega voznika silovito trčilo v levi bok njegovega vozila. 30 letni voznik je bil hudo telesno poškodovan in prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je nekaj po 22. uri zaradi poškodb umrl. To je na območju Policijske uprave Maribor že 6 letošnja smrtna žrtev, v enakem obdobju lani pa je na naših cestah umrlo 10 oseb. (OM) Ukradli BMW 323 V noči na torek, 8. aprila je bil v Stojncih pri Ptuju ukraden osebni avtomobil BMW 323i karavan, kovinsko sive barve, registrske številke MB-Z0-061. Za dolgoprstneži policija poizveduje. Osebna kronika Rodile so: Brigita [tefanec, Lahonci 53, Ivanjkovci - Natalijo; Karmen Keren~i~, Velu{kova 5, Maribor - Tilna; Ivanka Gra{i~, Sv. Jurij 12, Rogatec - Jožico; Ksenja Strelec, Strelci 4la, Markovci - Tea; Renata Rajh, Lahonci 12, Ivanjkovci - Tilna; Katja Ciglar, Oslu{evci 14, Podgorci - Niko; Du{anka Bombek, Maj{perk 103 - Nežo; Mateja Dove~ar, Podgorci 82 - Žana; Katja Križe, Štuki 20, Ptuj - deklico; Marjana Juri~, Ogljen{ak 19la, Zg. Polskava - Aneja; Sonja Murk, Strmec 19la, Polen{ak - Blaža; Majda Medved, Podlože 13, Ptujska Gora - de~ka; Lidija Kosec, Spuhlja 129, Ptuj - Tima; Mira Žnidarko, Zagreb{ka c. 85, Ptuj - Saro; Dragica Hauzer, Vitomarci 23, Sveti Andraž - deklico; Sonja Sedenik, Jelovec 27la, Makole - Urbana; Katja Volgemut, Ptujska 12lb, Ormož - Jano; Liljana Novak, Uži{ka 15, Ljutomer - Klementino. Umrli so: Vincenc Širovnik, Ulica Anice Kolari~ 5, Ptuj, rojen 1944 - umrl 26. marca 2003; Marija Šalamun, Vintarovci 32, rojena 1927 - umrla 27. marca 2003; Marjeta Mikulec, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, rojena 1923 - umrla 28. marca 2003; Ana Poto~nik, rojena Mlakar, Leskovec 121, rojena 1927 - umrla 31. marca 2003; Katarina Ser-din{ek, rojena Satler, A{ker~eva ul. 14, Ptuj, rojena 1909 - umrla 1. aprila 2003; Janez Šori, Placar 67la, rojen 1953 - umrl 31. marca 2003; Marija Slabe, rojena Krajnc, Kre~vina pri Ptuju 71, Ptuj, rojena 1927 - umrla 31. marca 2003; Karl Kelc, Spodnji Velovlek 40, rojen 1925 - umrl 2. aprila 2003. ŠtajerskiTEBHlK Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj. Glasujem za:_ Naziv in nasiov ioi(aia: ime in priimeic giasovaica:. Nasiov: Teiefonsi(a števiii(a: Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh