pre�ivljal po�itnice pri sorodnikih na de�eli. Iz bolestnega obujanja otro�kih do�ivetij na samotni gorski kmetiji Fern Hill sta nastali dve njegovi, morda najlep�i pesmi: Pesem, o oktobru, napisana ob tridesetem rojstnem dnevu, in Fern Hill (Praprotni gri�), kjer Thomasovi verzi pojejo z vso magijo:
In potem zbuditi se, in kmetija, kakor popotnik bela
od rose, je prihajala nazaj s petelinom na rami; vse se je
ble��alo, bilo je Adam in devi�ko dekle,
nebo se je spet zbralo
in sonce se je zaokro�ilo �e isti dan.
Tako je moralo biti po rojstvu preproste lu�i,
ko se je prvi� obrnil svet, in so za�arani konji �e topli
�li iz rezgetajo�ega hleva
na polja vriskajo�ega veselja.
Najbolj zrelo pesni�ko �etev je Thomas izdal leta 1946 v zbirki Smrti in vhodi. Kasneje pa se je odlo�il, da izda zbrane pesmi, ki danes z dopolnili obsegajo okoli devetdeset enot. Izmed teh je Jo�e Udovi� odbral nekaj nad tretjino, pa� zaradi koncepta celotne knjige. Izbor pesmi je moral biti zaradi tega dvakrat temeljit, predvsem pa tak, da zmore pokazati celoten pesni�ki razvoj Dvlana Thomasa. In to brez dvoma zmore. Razumljivo pa je, da je zaradi tako strogega izbora morala izostati marsikatera zanimiva drobnost iz razko�ne inventivnosti vvale�kega barda.
Drugi razdelek prina�a prozo. To je Thomas za�el objavljati v tretji pes�ni�ki zbirki Zemljevid ljubezni, ko je �estnajstim pesmim dodal tudi sedem kraj�ih proznih zapisov, kasneje pa izdal samostojno prozno knjigo Portret umetnika kot mladega psa. Precej te proze je nastalo, ko je Thomas sodeloval pri radijskih oddajah BBC in se tam uveljavil kot talentiran interpret beletrije. Z izjemo posameznih delov iz nedokon�anega romana Pustolov��ine v trgovini s ko�o gre v vseh primerih za kraj�e prozne oblike od �rtice do novelisti�ne variante, vse pa zaradi ob�utnega liri�nega tona in zna�ilnega Thomasovega pesni�kega sloga stoje na meji njegove poezije ter pravzaprav samo raz�irjajo pesnikov oblikovalni koncept. Literarni kritiki ugotavljajo, da je Thomas v zadnjem obdobju intenzivno iskal realizatorske mo�nosti izven o�jega okvira pesmi, mo�na avtobiografi�nost proznih zapisov pa ponovno govori za enotna izhodi��a Thomasove poezije in proze. Nekatere motive je obdelal v obeh oblikah. Zanimivo je, da je Thomas v prozi mnogo bolj kot v poeziji uporab�ljal surrealisti�no na�elo in ga spri�o ve�jega prostora mogel tudi bolj organsko razviti, �eprav ga ne najdemo povsod. Se vedno je rad ostajal pri neposredni realnosti ne glede na to, da se mu je pod peresom kaj rada spreminjala v gro�tesko ali pa raz�irjala v prostor podzavesti in vizije. Tudi proza je snovno vezana na Wales, zlasti obmorski ambient ter valujo�o �rto med zemljo in morjem. Pogosto govori o zgodnjih letih in skoznje projicira bogastvo mati�nega "VValesa pa lastno nihanje med resni�nim in neresni�nim oziroma bivanje v sferi vi�je resni�nosti.
Prozni del sklepa dramski prizor Pot nazaj, �udovita retrospektiva Dvla-nove mladosti, ki je ni ve�. Thomasovo ognjevitost, odprtost in posmeh moremo razbrati iz zgovornega avtoportreta: �Mladi Thomas... Takole sedemnajst ali osemnajst let bo imel... in nadpovpre�no velik. Mislim: nadpovpre�no velik