logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (06.11.1986, letnik 40, številka 44)
Vir: Novi tednik
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

številka 44 • cena 120 din_ __CeUe, 6. novembra 1986

glasilo občinskih organizacij szol celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec

'tpravje Celje letos prepredeno s številnimi gradbišči, skuša v teh dneh čimbolj ozaljšati svojo podobo. Že štirinajsto tto zapored mu daje Teden domačega filma svoj pečat. Zrcali se v izložbah, med plakati, v številnih drobnih ^^enjih, ki na vsakem koraku vabijo in opozarjajo na filmsko manifestacijo. Tako bo vse do torka, ko bo prireditev foiivela vrhunec s podelitvijo nagrad najboljšim slovenskim filmskim ustvarjalcem zadnjega leta. Žirija Društva ipvenskih filmskih ustvarjalcev bo med štirimi novimi slovenskimi filmi izbrala dobitnika nagrade Metod Badjura, i^a Novega tednika in Stopa bo izbirala najboljše igralce. Celjskega viteza pa bo letos že drugič podelilo občinstvo, ^ tudi tokrat z izrednim zanimanjem spremlja vse, kar se dogaja v okviru 14. Tedna domačega filma.

N. K., FOTO: EDI MASNEC

^^ja celjske občinske Tik pred odmo-^nt so bila na tapeti poro-Jla o t/e/u vseh inšpekcij-služb. Ni naključje, ^ Je bilo več kritičnih be-^ff izrečenih na račun ne-sanitarij pri Tur-mački. Po odmoru je v dvorani nekaj »škr-.1?.'' nekaj praznih mest. JtjV® pa so drugi odborni-■so se vprašali. Pa je ^Sovorila predsednica ^'^Pščine Olga Vrabiče-in "^^tovo so Šli na in-Pekcijo v Turško

<Novi tednik. 1. 7. 1971)

Posiovanje v šestindvalsetih slikah

Izgube ¥ LIK Savinla presegalo polovico vseh Izgub ceUskega gospodarstva

čeprav je ob devetmesečju kar nekaj celjskih kolektivov izkazalo izgubo na novo, je najbolj presenetljiva izguba v Lesnoindustrijskem kombinatu Savinja, ki znaša 2 milijardi 530 milijonov din. V Savinji namreč ob polletju, tako kot v nekaterih drugih celjskih delovnih organizacijah, niso izkazali izgube. Zato je težko verjeti, da so se v pičlih treh mesecih do vratu potopili v izgubo.

Da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, priča analiza poslovanja, ki sojo izdelali v kolektivu samem. Iz nje je razvidno, daje ob polletnem obračunu znašala izguba tega celjskega kolektiva milijardo 600 milijonov din, česar pa »nihče« ni vedel, niti Služba družbenega knjigovodstva ne. Nasprotno, Zvone Perlič, glavni direktor LIK Savinje, je ob polletju zagotavljal, da so v kolektivu ustvarili celo minimalni ostanek dohodka. Na osnovi kakšnih poda'tkov je lahko to trdil, bo morala ugotoviti Služba družbenega knjigovodstva.

Zaskrbljujoče ob tem je, da bo imela Savinja ob koncu leta še večjo izgubo in da so se dosedanji sanacijski ukrepi pokazali kot neuspešni. Da je temu tako pričajo med drugim podatki, da je kolektiv ob devetmesečju dosegel le nekaj več kot 60 odstotkov načrtovanega celotnega prihodka in le 30 do 60 odstotno pokritje lastne cene izvoznih izdelkov in ne najmanj 70-odstotno, kot so načrtovali s sanacijskim programom.

V Savinji sicer pripravljajo nov sanacijski program in razmišljajo o reorganizaciji delovne organizacije, vendar je veliko vprašanje, če tudi ti ukrepi ne bodo zgolj sami Sebi namen. Zlasti zato, ker Savinjo, po besedah Mete Krelj, pomočnice glavnega direktoija za gospodarsko finančno področje LIK Savinje, zapušča vse več strokovnjakov. Brez kadrov, ki so sposobni ukrepe uresničiti, pa še tako dober sanacijski program ne more dati željenih učinkov.

Ob te se zastavlja vprašanje.

zakaj Savinjo zapuščajo strokovnjaki? Do neke mere gotovo drži trditev Mete Krelj, ki pravi, daje po svoje normalno, da potapljajočo se ladjo zapustijo vsi, ki imajo za to možnost. Še verjetneje pa je, da vodstvo kolektiva preprosto ni kos nastalim razmeram oziroma, da je neenotno, ko gre za vizijo nadaljnjega razvoja tega celjskega kolektiva. Da to ni izključeno pričajo tudi besede

Zvoneta Perliča, ki je pred tremi meseci dejal, da iz Savinje odhajajo le tisti delavci, ki se nočejo poistovetiti s sanacijskimi ukrepi in prizadevanji.

Kakorkoli že, skrajni čas je, da celjska družbenopolitična skupnost poseže v razreševanje razmer v Savinji, tako kot je to storila v primeru Ema in Topra.

VILI EINSPIELER

Sodobnejše zimsko vzdrževanje cest

v Cestnem podjetju Celje razvili boljši sistem posipanja. Stran 3.

NI važno kako dolgo je življenje, ampak koliko je življenje vredno.

»Moje življenje je že precej dolgo, toda zapolnjeno je bilo tako čudovito,« pravi dr. Herbert Zaveršnik. Stran 12.

Priprli več vlomilskih skupin

Uspešno delo organov za notranje zadeve Celje. Stran 15.

Mesto Ob Savinji v znamenju filma

že štirinajstič zapored Ce Ije prijazno gosti slovenske in mnoge jugoslovanske filme, njihove ustvarjalce in ostale goste, ki se tako ali drugače ubadajo s filmsko umetnostjo. Osem dni bo trajal praznik, ki bo omogočil številnim ljubiteljem domačega filma primerjanje in vrednotenje dosežkov filmskih ustvarjalcev in v vrsti spremljajočih prireditev spoznavanje globjih vzgibov filmske umetnosti kot pomembne sestavine slovenskega kulturnega utripa. In v osmih dneh bo Celje na svojih platnih pokazalo vse, kar je slovenska filmska proizvodnja ustvarila v preteklem letu.

Ničkolikokrat je bila že izrečena misel, da Teden domačega filma ni in noče biti zgolj festival domačega filma, da prerašča v osrednjo slovensko filmsko manifestacijo, ki s svojo programsko zasnovo podružblja filmsko umetnost, jo odstira skrivnostnosti in dela ljudem razumljivejšo. Priložnosti za korake bliže filmski ustvarjalnosti ponuja tudi le

tošnji 14. Teden domačega filma dovolj. Za nekatere morda v pogovorih s filmskimi avtorji, ki bodo vsak dan po popoldanskih predstavah premiernih filmov v dvorani doma JLA, za druge na razstavah, ki so tematsko vezane na slovenski film, za najzahtevnejše gledalce in dobre poznavalce filmske ustvarjalnosti, proizvodnje in plasmaja, pa na posvetovanjih. Med njimi bo veljala posebna pozornost zadnjemu o domačem filmu in kulturni politiki kinematografov, ki bo imelo jugoslovanske razsežnosti in bo predvsem skušalo odgovoriti na vprašanje: Zakaj slovenski, makedonski in kosovski filmi pogosteje ne najdejo poti v kinematografe srbohrvaškega jezikovnega področja,-Letos bo v okviru TDF že tretjič zapored odprta tudi filmska delavnica, v kateri bodo slušatelji poglabljali svoja znanja o snovanju in ustvarjanju filmov ter pod vodstvom režiserja Francija Slaka izdelali tudi kratek film o Tednu domačega filma. D. S.

Obnova ceste na Skomarje

Dela pri obnovi ceste na Skomarje, ki jo je poleti uničilo neurje, dobro napredujejo, ocenjujejo pri konjiškem izvršnem svetu, kjer so zadolženi za spremljanje sanacije te ceste. Škodo, ki je tedaj nastala, so ocenili na 850 milijonov dinarjev in za pomoč prosili tudi republiški solidarnostni sklad, od koder pa še niso dobili odgovora.

Ujma je uničila tudi elektro, ptt in vodovodno omrežje ob trasi ceste ter elektrarno, zato je škoda toliko večja, obnova pa izredno zahtevna. Strokovnjaki zahtevno, da je potrebno narediti tudi temeljito zaščito proti vdoru vode na cesto, poleg podpornih zidov pa regulirati tudi hudourniški potok.

Krpani, ki so se veliko trudili pri prvi obnovi cestp denar, les m prostovoljne delovne ure, so aktfvnT fud^' Up^o, da bo cesta nared do spomladi. MATEJA PUUj^b

2. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Film je sestavni dei duliovne in miselne moči slovenskega naroda

Tudi letošnji Teden domačega filma - s štirimi slovenskimi filmi in z najzanimivejšimi umetniškimi dosežki jugoslovanskega filma - kaže na umetniško potenco domačih ustvarjalcev. Kar zadeva slovensko filmsko produkcijo pa opozarja, da bi ne smeli dopustiti kakršnegakoli omahovanja pri ohranitvi dosedanjega programa gziroma obsega filmske proizvodnje, iskati nove poti za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov znotraj celotne kinematografije in zagotavljati osnove za nadaljnjo umetniško uveljavitev slovenskega filma v Jugoslaviji in na mednarodni filmski sceni. Film kot umetnost je sestavni del duhovne in miselne moči slovenskega naroda in je hkrati del naše samozavesti in kritične ter svobodne uporniške misli o našem času in o našem življenju. Prav zato ne more biti deseti brat slovenske kulture, marveč mora zavzeti v kulturni politiki tisto mesto, ki mu bo zagotavljalo finančno trdnost, programsko profiliranost in takšno umetniško moč, da ga bo gledalec sprejel in skupaj z njim doživljal globočino slovenske, umetniške in estetske izpovedi.

Kakor na eni strani lahko upravičeno govorimo o nemajhnem koraku v renesansi slovenske filmske proizvodnje, pa ni mogoče mimo nekaterih protislovij, ki še zmeraj označujejo zapletenost odnosov v slovenski kinematografiji. Še zmeraj smo daleč od mnogokrat javno izraženega koncepta, oziroma ideje o združeni slovenski kinematografiji. O tem, da bi domišljeno kulturno politiko na področju kinematografije skupaj oblikovali tako proizvodnja, se pravi proizvajalci oziroma ustvarjalci filmov, tisti, ki filme pošiljajo vkinod-vorane in jih uvažajo, to je distribucija, in kinematografi, to je reproduktivna kinematografija.

Zato je prav, da tudi na letošnjem Tednu domačega filma vnovič opozorimo na iskanja in možne poti v urejanju kulturnega položaja naše kinematografije. V tem je posebna vrednost Tedna domačega filma v Celju. Ne samo, da oceni enoletno filmsko produkcijo in nagradi najpomembnejše umetniške dosežke. Pač pa tudi v tem, ker vsako leto pokaže na kritične točke v kulurni politiki na področju kinematografije, predlaga rešitve, spodbuja in kaže zavzet odnos do domačega filma.

(Iz govora predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta na slavnostni otvoritvi 14. Tedna domačega filma v Celju)

Nove pridobitve za varčevalce LB

v Celju ie zrasla bančna zgradba, odprli pa so tudi novo ekspozituro

Letošnji Svetovni dan varčevanja je bil za LB Splošno banko Celje, njene delavce in predvsem še varčevalce, posebno prazničen. Na Trgu V. kongresa so odprli novo ekspozituro, ki je prav tako v novi zgradbi, kajti staro stanovanjsko-poslovno poslopje so morali zaradi eksplozije mestnega plina leta 1979 porušiti. Prav tako se celjska banka LB pohvali z dobrimi poslovnimi rezultati ob devetme-sečju, saj so se prihranki prebivalstva povečali za 53 odstotkov, dinarska likvidnost ni bila letos nikoli vprašljiva, pa tudi bilančna vsota je bila od lanske ob istem času za 84 odstotkov večja.

Prihranki varčevalcev v LB Splošni banki Celje predstavljajo sedaj že skoraj 40 odstotkov vseh bančnih sredstev. Žal seje zelo zmanjšal delež uporabnikov družbenih sredstev in to za petino, medtem, ko so se za trikrat povečala sredstva negospodarstva, kar kaže na izrazito prelivanje sredstev na škodo gospodarstva. Sedaj predstavlja delež gospodarstva v bilančni vsoti banke komaj šest odstotkov, še pred tremi leti pa je bil prevladujoč.

LB Splošna banka Celje je večino denarja namenila gospodarstvu, za izvozna posojila 50 milijard dinarjev, za kmetijstvo 12 milijard, za naložbe pa bo šlo letos predvidoma 3,6 milijarde, od tega največ zreškemu Uniorju za proizvodnjo homokinetičnih zglobov, pivovarni v Laškem ter za konjiško in šentjursko kmetijstvo in za Mirosan.

Kljub neugodni posojilnim pogojem je banka namenila za posojila skoraj petino vseh sredstev občanov, to pa je za 6 odstotkov manj kot lani.

LB Splošna banka Celje bo letos pridobila še novi agenciji v Radečah in Rogaški Slatini, medtem ko je ta teden začela z delom nova agencija v vse bolj razvijajočih se Zrečah. Samo nova zgradba v Celju je veljala 540 milijonov dinarjev, banka pa je pridobila nove prostore na površini 3200 kvadratnih metrov. Bančniki sicer pravijo, da zaradi eksplozije izgubljene ekspoziture oziroma njenih okenc vse do sedaj niso mogli nadomestiti, četudi so v zadnjih letih odpirali nove bačne enote. Zapletlo seje tudi pri gradnji, saj jo

je zavrl predvsem zakon o začasni pn povedi gradnje negospodarskih objel tov, šele po preklicu te prepove^ pred dvema letoma, je gradnja pospf šeno stekla. V okviru bančnega sist« ma LB so združevali sredstva za grac njo, ki je bila zahtevna tudi zaradi spo meniško-varstvenih, arheoloških ji drugih zahtev. Vsekakor stavba tud po zaslugi arhitekta prof. Miloša Boc če in izvajalcev, Gradisa in Ingradai Celja ter Razvojnega centra danes sit ži v čast Dodobi mestnega jedra.

MITJA UMNIl

Na Trgu V. kongresa v Celju je zrastla nova bančna stavba z novo ekspozitiu LB Splošne banke Celje, ki bo bistveno pripomogla k razbremenitvi ostali enot LB v središču mesta.

FOTO: E. MASm

Teden domačega filma v Celju seje pričel s filmom Kormoran, katerega ustvarjalci so se po projekciji tudi poklonili publiki v dvorani kina Union. Živahen razgovor z njimi je bil tudi v domu JLA, kjer se avtorji vsak večer srečajo z gledalci. FOTO: EDI MASNEC

V pripravi sanacijsici program za varstvo celjskega zraka

Celjski sis za varstvo zraka je letos prispeval pomemben delež k razreševanju ekološke problematike celjske kotline. Gre za številne pripombe na razvojne načrte Cinkarne, za nenehno prizadevai^e, da bi Emo končno le pristopil k modernizaciji proizvodnje frit ali jo ukinil, ker onesnažuje celjsko ozračje z zdravju škodljivim fluorom, za vključevai^e v razpravo o ekološki bilanci Celja, ipd. Na sredini skupščini pa so spregovorili tudi o pripravah sanacijskega programa za varstvo zraka v celjski občini, energetski bilanci Celja in raziskovalni nalogi

o vplivu onesnaževanja na zdravje občanov.

Med priprave programa sodi obnovitev katastra virov onesnaževanja zraka, pri čemer je najpomembnejše, da vse celjske delovne organizacije posredujejo podatke o emisijah škodljivih snovi v zrak, kajti doslej je to storila le Cinkarna. Zlasti so potrebne meritve pri največjih onesnaževalcih celjskega zraka, ki doslej niso bile opravljene, ker so se v celjski občini v glavnem ukvarjali le s Cinkarno.

Skupščina sisa za varstvo zraka je ob tem tudi podprla predlog, da dopolnijo energetsko bilanco Celja z vidika

racionalnejše rabe energiji čeprav celjski energetiki me nijo, da to ni potrebno. P ocenah predlagateljev do polnitve energetske bilanci bi bilo namreč mogoče pr varčevati z racionalnejšo n bo od 20 do 30 odstotke energije, hkrati pa bi se i toliko zmanjšalo tudi onei naževanje celjskega zraka.

Kar zadeva sanacijski pre gram za varstvo zraka, b celjski izvršni svet še v pn polovici tega meseca imenc val nosilca izdelave strokov nih podlag in delovno skupi no, sis za varstvo zraka i! izvršni svet pa naj bi do sre de novembra pripravila na log za obnovitev katastra rov onesnaževanja zrafc Svet za energetiko pri izvrš nem svetu naj bi v enaken času izdal nalog za dopoli^ tev energetske bilance z vii ka racionalnejše rabe energ' je, vendar ker predlog še n prodrl, če izvzamemo, da g je podprl sis za varstvo zrs ka, bo občinska konferenci S.ocialistične zveze v kra' kem pripravila okroglo miZ' na temo racionalnejše rat* energije.

Za zaključek velja še zap sati. da so že začeli raziskOl valno nalogo o vplivu one^ naževanja zraka na zdravj* občanov, ki bo trajala tri let^ Začeli so že z meritvai* onesnaženosti zraka v Sl^ venskih Konjicah, kateri^ rezultati naj bi služili za V^ merjavo pri ugotavljanj! stopnje onesnaženosti celJ skega ozračja. K raziskovala nalogi je pristopila tudi ^^ lenjska občina, tako da r^J iskovalci upajo, da bodo P^ šli do verodostojnih in up^ rabnih podatkov. Omen^ velja, da gre za prvo to vrsti"' raziskovalno nalogo v Slov'^

VILI EINSPIELfil'

S samoprispevkom do boljših življenjskih pogojev

Laški referendum bo v nedeljo 7. decembra

Brez samoprispevka si v laški občini ne morejo zamišljati reševanja ponekod osnovnih komunalnih potreb krajanov, s katerimi bi pogoje življenja počasi približali povprečnemu slovenskemu (na nerazvitih območjih občinskemu) standardu. Samoprispevek je le eden izmed načinov, kako doseči ta osnovni razvojni cilj laške občine. K temu mora svoje dodati še gospodarstvo, ki naj ustvari takšne poslovne rezultate, ki bodo zagotavljale pospešen razvoj delovnih organizacij in njihove družbene nadgradnje, na ravni republike pa si bodo v občini še nadalje prizadevali za uveljavitev enakomernejše obremenitve gospodarstva v republiki za flnanciranje skupne in splošne porabe. Iz teh usmeritev izhaja tudi odlok o razpisu referenduma za 4. občinski samoprispevek katerega predlog so že sprejeli delegati zborov skupščine občine Laško.

S 4. samoprispevkom bodo v ob

čini združevali 1.5 odstotka od bruto osebnega dohodka, od tega bo šlo 0,4 odstotke za skupni program, ostalo pa za potrebe krajevnih skupnosti.

Skupni program obsega prizidek k osnovni šoh Rimske Toplice in pripravo dokumentacije za gradnjo osnovne šole v Debru. Skupni program pomeni nadaljevanje vseh prejšnjih samoprispevkov, s katerimi so težili k izboljšanju pogojev na področju vzgoje in izobraževanja. Vse centralne šole v občini so namreč posodobili in obnovili s sredstvi občinskega samoprispevka, s tem denarjem so zgradili tudi večino vrtcev, čeprav ima laška občina v primerjavi z ostalimi v republiki eno najvišjih prispevnih stopenj -za izobraževanje. Toda denarja je bilo vedno premalo, da bi lahko s temi stredstvi napravili bistveni korak naprej pri izboljšanju šolskega standarda. Enako velja tudi za področje zdravstva. Tudi zdravstveni dom v Radečah bodo obnovili z denarjem

iz samoprispevka. Ta ni vključen v skupni občinski program, temveč bodo zanj del sredstev združevale krajevne skupnosti katerih občani so najbolj neposredno vezani na usluge tega zdravstvenega doma.

Podobno skupno akcijo so zastavili tudi za razširitev telefonskega omrežja na območju laškega. Laška občina je telefonsko najbolj nepokrito območje v republiki, saj ima komaj 6 telefonov na 100 prebivalcev, republiško povprečje pa je 18 telefonov. Krajevna skupnost Vrh nad Laškim pa naprimer nima niti ene same telefonske številke.

V programih krajevnih skupnosti gre pretežno za investicije v komunalne objekte; vodovodi, kanalizacije, krajevne ceste, cestna razsvetljava in nenazadnje celo za elektrifikacijo. V glavnem bodo ojačali električni tok, toda v krajevni skupnosti Breze bodo napeljali elektriko k trem hišam, ki so še dandanes brez elektrike.

Programi krajevnih skupnosti zajemajo le tisto, kar so si te tudi sicer zadale v svoje razvojne načrte kot prednostne naloge. Sredstva, ki jih načrtujejo za posamezne investicije so ponekod zelo skromna.

Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da so sredstva iz samoprispevka bila vedno spodbuda krajanom, da vse svoje sile združijo tudi s pomočjo delovnih rganizacij in program izpejijejo. Zato vsak samoprispevek obogatijo še s svojimi prispevki bodisi v materialu, denarju, z raznimi uslugami in udarniškim delom. Najbolj svež je primer krajanov Reke, ki so kar tretjino vseh sredstev prispevali z delom ali kako drugače. Vrednost del je bila ocenjena na 35 milijonov dinarjev.

Če te solidarnosti med krajani in delovnimi organizacijami ne bi bilo, potem ne bi naredili kar so že in bi težko uresničili tudi program bodočega samoprispevka.

VIOLETA V. EINSPIELER

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 3

sodobnejše zimsko vzdrževanje cest

. ^ celiskem Cestnem potljelju so razvili boljši sistem posipanja cest

pelavci Cestnega podjetja CelF S" prejšnjega ediia v gosteh prcd-Itavnikt' cestarjev iz Hrva-Hosne in Slovenije. V ^ij(j'elovanju s firmo Kahl-Lcher iz Kitzbiihla in z mariborskim Ferromotom so predstavili stroje in napra-za poletno in zimsko vzdrževanje cest; izdelovalec večine opreme je av-jfrijski Kahlbacher. Udele-žciičei" so predstavili tudi stranski odmetalec snega, priključen na traktor, priključek pa so kot prototip Izdelali Celjani v svoji delavnici. Če bodo prejeli kaj naročil, načrtujejo tudi njegovo serijsko izdelavo. Največ pozornosti pa je pritegnil nov sistem zimskega so-Ijeiija cest, ki so ga po vzoru razvitih evropskih držav Celjani razvili sami. j Poleg seznanitve z najnovej-- šo strojno opremo za vzdrže-i vanje cest, ki jo moramo, žal, ' večidel še vedno uvažati, je tako največ pozornosti strokovnjakov iz naših cestnih podjetij in iz sorodnih delovnih organizacij pritegnil nov celjski pristop k zimskemu soljenju cest. Znane so vse težave s soljenjem cest v večjem delu Jugoslavije; od tistih zaradi pomanjkanja soli. do onih zaradi ogromnih denarnih sredstev, ki jih pogoltne sleherna malce ostrejša zima.

Celjski cestarji so zato združili izkušnje vzdrževalcev. pritegnili k delu nekaj znanstvenih ustanov, pokukali malo čez zahodne meje. našli v svojem kamnolomu ustrezno surovino in med vzdrževalci strojev nekaj spretnih rok. Z lastnim zna

njem so tako že opremili enega izmed kamionov za nov način zimskega soljenja. Za letošnjo zimo bodo tako priredili še dva tovornjaka in skušali v bližajoči se zimi sistem preizkusiti tudi v praksi.

Gre za kombinirano posipanje cest z mešanico dose-daj uporabljane običajne, kuhinjske soli z raztopino kalcijeve soli. Prednosti novega sistema so predvsem v tem. da manj onesnažuje okolje in je manj škodljiv predvsem za vegetacijo in pitno vodo, obenem pa aktivno deluje na sneg in led vse tja do minus dvajset stopinj Celzija. Poleg tega se ta, takoimenovana vlažna sol bolj oprijemlje cestišča, vozila za posipanje pa lahko vozijo hitreje, saj soli ni moč z

vozilom spihati s cestišča. Vse to pomeni, da se za solje-nje porabi dosti manj soli in je mogoče ceste posipati dosti hiti eje, kar naj bi se v pri

hodnjih letih, če se bo seveda sistem obnesel tudi v praksi, pokazalo predvsem pri zmanjšanju stroškov za zimsko vzdrževanje cest.

K razvoju sodobnejšega načina soljenja cest je delavce Cestnega podjetja seveda vodila tudi potreba, da zaposlijo vse svoje zmogljivosti in si zagotovijo tudi zaslužek za vse prepogosta obdobja, ko družba začasno neha graditi nove cestne objekte in zmanjka denarja celo za redno vzdrževanje cest. Želijo si. da bi nov sistem sprejelo celotno domače cestno vzdrževanje, obenem pa potihem upajo, da bo mogoč tudi izvoz. saj Avstrijci, ki že večino cest solijo z novo zmesjo, kalcijevo sol uvažajo iz Zahodne Nemčije.

BRANE PIANO

Stranski odmetalec snega, ki so ga izdelali v delavnicah tozda Vzdrževanje mehanizacije, je moč priključiti praktično na vsak traktor, ki ima zunanji priključek in motor močnejši od 70 kilovatov. Priključi se na zadnji del traktorja, uporablja pa se lahko skupaj s čelnim plugom. Namenjen je predvsem za čiščenje parkirišč, hribovskih cest in povsod tam, kamor ni moč priti s težjimi tovornjaki. Celjski cestarji načrtujejo tudi njegovo serijsko izdelavo.

Hitreje do strehe nad glavo

v konjiški občini do leta 1990 več kot 250 stanovanj

Pri samoupravni stanovanjski skupnosti Slovenske Konjice so si za srednjeročno obdobje zadali nalogo, da bodo zgradili 253 stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Ze letos bodo zradili 72 stanovanj in osem samskih sob. Cena za kv. m. je 200-220 tisoč dinarjev. Kakšna pa bo prihodnje leto, pa ni mogoče predvideti.

Sicer pa v konjiški občini že več let strnjeno uresničujejo stanovanjsko gradnjo za trg, a je kljub temu še vedno več kupcev kot stanovanj, vendar se le-ti pojavijo, ko je

stanovanjski objekt že skoraj gotov in ne na začetku gradnje. Čakalna doba za novo stanovanje je v primerjavi z drugimi občinami izredno kratka - največ leto dni, pravijo pri stanovanjski skupnosti. Za to pa imajo veliko zaslug predvsem tiste delovne organizacije v občini, ki namenjajo stanovanjski problematiki zaposlenih posebno skrb. To so Unior, Konus in Comet in nekatere druge. Zal pa je v občini še nekaj takih delovnih organizacij, ki v zadnjih desetih letih niso kupile niti enega stanovanja. To problematiko so pred kratkim posebej obravnavali na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenske Konjice m sklenili, da je potrebno te delovne organizacije bolj spodbuditi za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev.

Največ novih blokov zraste v konjiški občini v kovaških Zrečah in v občinskem središču, v naslednjih letih pa bo nekaj družbenih stanovanj na voljo tudi v manjših krajih, kot so Loče in Vitanje.

V Zrečah je Ingrad pred kratkim dogradil 24-stano-vanjski blok z osmimi samskimi sobami, v Slovenskih Konjicah so že razprodana stanovanja v dveh objektih, ki ju gradita Kongrad in Ingrad in kjer bo našlo streho nad glavo 48 družin. Spomladi prihodnje leto bo v Zrečah nared še 18-stanovanjski blok s štirimi samskimi sobami. Večino stanovanj je odkupil Unior. V Ločah bodo zastavili gradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta s poslovnimi prostori v pritličnem delu in 11 stanovanji v etažnem delu. V Vitanju pa naj bi zrasel 20-stanovanjski blok, vendar se zatika pri lokaciji, ker je začetek gradnje pogojen z rušitvijo stanovanjske hiše in preselitvijo dveh družin iz tega objekta.

Razen delovnih organizacij pa nekaj stanovanj za potrebe solidarnosti kupi tudi samoupravna stanovanjska skupnost. Tudi za solidarnostna stanovanja je še vedno veliko povpraševanje, vendar družine nanje ne čakajo več kot leto dni.

MATEJA PODJED

Jubilej otroškega varstva

Pred dvajsetimi leti so v Šentjurju ustanovili prvi vrtec v občini, jubilej pa bodo proslavili predvsem delavno. K sodelovanju bi radi pritegnili čim več staršev, ki so sedaj večkrat premalo vključeni v življenje in delo svojih otrok v vrtcih.

Temu so namenjene vse prireditve, ki jih bodo pri pravili sredi meseca, pa tudi dogovori o pokroviteljstvu Tola nad vsemi vrtci v občini. Tega sodelovnja si ne predstavljajo le kot enostransko finančne pomoči, pač pa kot vsebinsko delovanje obeh kolektivov, ki bi se vsako leto posebej dogovorili o konkretnih oblikah. Med prireditvami pa bodo pripravili predvsem takšne, ki bodo predstavile življenje otrok v vrtcih. Tako si bodo starši lahko ogledali razstavo njihovih izdelkov, na svečani akademiji pa bodo predstavili svoj dopoldan v vzgojno varstveni organizaciji. Ob jubileju bodo v Šentjurju tudi izdali brošuro, ki bo predstavila celotno 20-letno delo.

TC

Gostovanje iz Doboja

V soboto, 8. novembra ob 19.30 uri se bodo na odru kulturnega doma v Trnovljah pri Celju občinstvu predstavili amaterski gledališčniki iz pobratenega Doboja, člani tamkajšnjega Amaterskega gledališča »17. april«, ki že vrsto let uspešno sodelujejo z gledališko skupino trnovelj-ske Zarje.

Celjskemu občinstvu se bodo predstavili s komedijo avtorja Pavao Pavličiča: »Kazališni život« (Gledališko življenje), ki ga je s tem ansamblom na oder režijsko postavila Kača Dorič. Gostovanje Dobojčanov v Celju pomeni redno obliko sodelovanja dveh pobratenih občin na kulturnem področju. Ob tem naj povemo, da je trnoveljska Zarja letos spomladi v Doboju uspešno gostovala z gogoljevo »Ženi-tvijo«, ki jo je tamkajšnje občinstvo toplo sprejelo. Prav tako pa je dobojski ansambel poznan tudi celjskemu občinstvu, saj to ne bo njegovo prvo gostovanje pri nas, v preteklosti so se nam predstavili z nekaj uspešnimi predstavami in želeti je, da tudi ta obisk ne bo zadnji. Pa še to: posebni avtobus bo na predstavo odpeljal izpred Vrtnice v Jurčičevi ulici 8. 11. ob 19. uri in seveda po predstavi tudi nazaj.

Ž.B.

Vedno več socialnih pomoči

v zadnjih dneh oktobra se je na prvi seji sestala skupčina občinske skupnosti socialnega varstva, ki jo sestavljajo delegati iz občinskih skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, invalidsko-pokojninskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. Skupščina je potrdila in izvolila nove člane odborov, za predsednika pa je bil izvoljen Jože Prislan iz Mozirja.

Skupščina je pregledala delo skupnosti lani. Še največ je bilo narejeno na področju enotne skupne evidence prejemnikov najrazličnejših socialno-varstvenih pomoči. Enotna evidenca je dokončno izdelana in delavka, ki dela na tem področju razpolaga z dovolj kvalitetnimi podatki o dohodkih občanov, ki prosijo za socialno-varstvene pomoči. Res pa je, da je celotna evidenca še vedno vodena ročno, kajti za nakup kakršnekoli računalniške opreme ni denarja. Računalniška obdelava podatkov pa bi seveda bistveno pospešila delo, ki je v zadnjem času resnično zapleteno, saj smo priča že skorajda mesečnim dvigom socialnih pomoči.

Bistvena ugotovitev skupščine je bila tudi, da vse skupnosti, ki se združujejo v skupnosti socialnega varstva, dosledno uresničujejo samoupravni sporazum o socialno-varstvenih pravicah.

Skupščina je sprejela tudi samoupravni sporazum o socialni varnosti v občini Mozirje za obdobje 1986-1990.

RAJKO PINTAR

Izdelki za otroke nerazumljivo dragi

z resolucijo bi se morali obvezati, da imajo otroci status prednostnega investiranja, proizvajalci izdelkov za otroke pa naj bi imeli status posebnega družbenega pomena.

S takšno opredelitvijo v te-~ "željnih dokumentih bi verjetno lažje uresničevali ak-^i^Tiosti na področju družbene skrbi za otroke, zlasti še prizadevanja za cenejše izdelke, ki bi po kakovosti ustrezali tej kategoriji izdelkov in bi bili dostopni vsem oružinam, tudi tistim z nižji-dohodki.

To sta le dve izmed pobud z okrogle mize Združeno de-'o in proizvodi namenjeni prokom, ki stajo organizira-med sejmom Vse za otro-Y Gospodarska zbornica Jugoslavije in Zveza orgar^i-^^eij za vzgojo in skrb za Jugoslavije. Osnovna ugotovitev po-r^^ta je bila, da številna pomembna vprašanja na po-proizvodnje izdelkov ^otroke, ki so se pojavljala celjskih sejmih in med l^imi, niso padla na plodna ^^Res je, da ni mogoče pri-JJ^ovati korenitih spre-, emb v kratkem času, ven-. ^ je v desetletnem obdobja bilo dovolj časa, da bi od jjesed prešli k dejanju. Da-^^ Pa ponovno ugotavlja-g da se pogovarjamo o in istih stvareh, družbe-L ^.Konomska kriza pa vse ^ Posega v standard dru-erial^ povzroča vse večjo ne-sj^^ost med otroki katerim ' danes ne morejo nuditi '^Ko kakovostnih izdelkov,

ker so le ti postali že nerazumljivo dragi, čeprav so nekateri (obutev, oblačila, šolske potrebščine, hrana) oproščeni prometnega davka. Ni pa naprimer oproščena davka igrača, razen če jo nabavljajo vzgojno varstvene organizacije. To pa pomeni, da je dobra igrača, ki je praviloma tudi draga, na voljo v glavnem otrokom v varstvu. V Sloveniji, kjer je največ otrok v organiziranem varstvu, je to še vedno le polovica vseh predšolskih otrok, v ostalih republikah pa še manj.

Na okrogli mizi so vendarle poleg ugotavljanja stanja, prvič dali tudi dokaj konkretne predloge, kaj storiti na tem področju. Akcijo je prevzela gospodarska zbornica Jugoslavije, pomagali pa naj bi ji pristojna splošna združenja, zveza organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije ter zvezni sindikat. Že do konca leta bodo imeli dva sestanka in sicer s proizvajalci obutve in tekstilnih izdelkov. Skušali se bodo dogovoriti, kaj lahko konkretno proizvajalci surovin in izdelkov napravijo za pocenitev izdelkov, in kako naj jim pri tem pomagajo ostali organi in organizacije (carinski in bančni sistem, trgovine in drugi). Možnosti se namreč kažejo v zmanjšanju carinskih dajatev in taks na uvoz kakovostnih surovin namenjenih izdelkom za otroke, zmanjševanju trgovinskih marž, dajanja kreditnih olajšav za te izdelke in podobno.

VIOLETA V. EINSPIELER

Kaj bo prinesel Dunaj?

v torek se je na Dunaju, v palači Hof-burg začel tretji nadaljevalni sestanek Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, s kratico KVSE. Gre za dolgotrajen proces iskanja varnosti in ukrepov za utrjevanje zaupanja, o katerem so se pred enajstimi leti v Helsinkih dogovorili državniki 33 evropskih držav, ZDA in Kanade. Konferenca torej ni nekakšno enkratno dejanje, marveč serija splošnih sestankov, kakršen je zdajšnji v avstrijskem glavnem mestu, ali manjših specializiranih sestankov.

Kot KVSE pojmujemo tri skupine vprašanj, imenovanih tudi tri košarice: varnost, gospodarstvo in sorodna vprašanja in humanitarna vprašanja.

Značilnost sestanka na Dunaju je, da se je začel kmalu po vrhu Reagan-Gorbačov v Reykjaviku. Voditelja supersil sta se tam po več ko enajstih urah pogovorov razšla brez vsakršnega otipljivejšega dogovora. Zdaj bosta ob dunajski konferenci pogovor nadaljevala njuna zunanja ministra, Shultz in Ševardnadze. Koliko bo njun pogovor prepir, koliko pa iskanje skupnega imenovalca za ta ali oni sporazum v dobro zmanjšanju napetosti med supersilama in blokoma, je težko reči. Za

nimivo pa je,''da sta te dni tako Reagan kot Shultz poudarjala, da Reykjavik pravzaprav ni bil neuspeh, da sta voditelja supersil tam dosegla »kvalitetni premik v debati«. Še več, trdi Shultz: »Prvič

v dolgi zgodovini pogajanj o nadzorovar nju oboroževanja se je pokazala stvarna možnost za bistveno zmanjšanje sovjetske in ameriške jedrske oborožitve.«

Upajmo, da je res tako. Potlej ima tudi dunajski sestanek KVSE veliko več možnosti, da ob konstruktivnem prizadevanju devetih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav dosežejo sporazume iz vseh treh košaric vprašanj, ki so na dnevnem redu.

Razmere, ki dajejo upanje na vsaj delni uspeh dunajskega sestanka (trajal naj bi do poletja naslednjega letat so torej so

razmerno ugodne. Tudi priprave na sestanek so potekale brez večjih zapletov, kar je prav tako novost v primerjavi s prejšnjimi sestanki te vrste.

S tem seveda ni rečeno, da bo vse šlo gladko kot po maslu. Takšni sestanki so tudi vaba za propagandne kampanje in zato se ni treba čuditi, če bo tudi na Dunaju prišlo do ostrih besednih spopadov med predstavniki supersil in obeh voja-škopolitičnih blokSv. Kot po navadi, bodo ZDA prejkone napadale Sovjetsko zvezo v zvezi s človekovimi pravicami, sovjetska stran pa bo bržkone bolj poudarjala svoje mirovne, razorožitvene predloge. Takšni propagandni spopadi so na žalost nujen spremljevalni pojav mednarodnih konferenc.

Ob vsem tem pa je pomembno, da je ostala živa zamisel iz Helsinkov o posvetih in dogovorih 35 e^opskih in severnoameriških držav na enakopravni podlagi o ukrepih za zboljšanje varnosti in sodelovanja v Evropi. Evropa oboje seveda močno potrebuje, saj je na njenih tleh najmočnejša koncentracija vojaštva in jedrsko-raketnega orožja, da o tako imenovanih konvencionalnih oboroženih silah niti ne govorimo.

Piše Jože ŠircelI

4. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Ob devetmesečju slabše od načrta

¥ štorski železarni računalo z višjimi cenami livarskih izdelkov

Devetmesečni rezultati poslovanja štorske železarne so glede na zahtevne pogoje gospodarjenja zadovoljivi, čeprav precej zaostajajo za načrtovanimi. V Železarni Štore ob tem računajo, da bodo dosegli ob koncu leta boljše poslovne rezultate in sicer predvsem na račun povečanja cen jekla in predvidenega povečanja cen livarskih izdelkov.

Celotni prihodek je ob devetmesečju znašal približno 66 milijard in pol dinarjev in je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 149 odstotkov, medtem ko za načrtovanim zaostaja za 22 odstotkov. Dohodek so v pri

merjavi z enakim obdobjem lani povečali za 148 odstotkov, vendar kljub temu zaostaja za načrtovanim za 12 odstotkov. Osebni dohodki zaposlenih so ob tem rasli počasneje kot dohodek, kar je v skladu z resolucijskimi usmeritvami.

Izvozili so za nekaj več kot 14 milijonov in pol dolarjev blaga, od tega na konvertibilno področje skoraj četrtino. Uvozili pa so za 10 milijonov 600 tisoč dolarjev surovin in repromateriala ali samo dobrih 57 odstotkov od načrtovanega letnega uvoza, tako da znaša stopnja pokritja uvoza z izvozom 1,37.

Z izgubo je zaključil poslovanje tozd Livarna specialne

modularne litine, ki je ob devetmesečju znašala nekaj več kot 250 milijonov dinarjev. V kolektivu ob tem razmišljajo o dopolnitvi sanacijskega programa, ker doslej le-ta ni dal pravih učinkov.

Za skupno akumulacijo so v štorski železarni namenili milijardo 677 milijonov din, kar je za 150 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, vendar le 49 odstotkov od načrtovane akumulacije. Delež akumulacije v dohodku znaša nekaj več kot 16 odstotkov, kar je za odstotek več kot v primerjalnem obdobju, toda za 44 odstotkov manj kot so v štorski železarni načrtovali.

Učinek prevrednotenih zalog v obdobju letošnjih devetih mesecev znaša 3 milijarde 160 milijonov din, kar v celoti zadošča za kritje povečanih zalog v tem obdobju. Ob tem so na domačem tržišču dosegli 90 odstotkov, na tujem tržišču pa približno 93 odstotkov od načrtovanih cen.

V. E.

Bor uspešno kljuhule težavam

Ob deveimesečju so imeli 20 milijonov ostanka dohodka

Devetmesečni rezultati v Boru Laško dokazujejo, da temu kolektivu z novim vodstvom uspeva kljubovati težavam, ki pestijo lesno panogo, še zlasti proizvajalce končnih izdelkov.

Ob devetmesečju so imeli 20 milijonov ostanka dohodka. Za ta 200-članski kolektiv je to precej, če vemo, da se je še pred dvema letoma otepal z izgubami in drugimi težavami, ki so imele za posledico celo ukrep družbenega varstva. Od takrat sta minili dve leti in kot pravi direktor Oto Rak, v tem času Bor ni imel izgube niti en sam dan.

V teh dveh letih so vodstvena delovna mesta zasedli dobri in izkušeni strokovnjaki. V tem času so uspešno prodrli z novimi programi, našli nove kupce, povrnili zaupanje partnerjev v Bor in nenazadnje dvignili samozavest delavcev, saj jim dose

ženi rezultati zagotavljajo večjo socialno varnost.

Kazalci gospodarjenja so dokaj ugodni. Še toliko bolj so z njimi lahko zadovoljni, ker so v preteklosti zapravili vsa obratna sredstva, delali so s tujim denarjem in zanj še danes plačujejo staro milijardo več kot za izplačila bruto osebnih dohodkov. Ob polletju so z lastnimi sredstvi nabavili tudi sodobnejšo opremo. Z njo so povečali zmogljivosti površinske obdelave lesa za tretjino, že prihodnje leto pa naj bi produktivnost povečali za petino.

Celotni prihodek ob devetmesečju je bil za 90 odstotkov večji od lanskega v enakem obdobju, poslovni stroški pa prvič po dolgih letih rastejo počasneje od celotnega dohodka, zato je dohodek še enkrat večji.

V Boru so tudi osebne dohodke dvignili nad družbeno dogovoijeno raven, vendar

imajo za to utemeljene razi, saj kljub temu še vedno zac jajo za povprečjem v p^, (čeprav so ena redkih firti, posluje brez izgube). Težit, tudi v tako kratkem času d, teti zaostanek osebnih doli kov še iz »predsanacijskih. sov, ko so bili delavci g med najslabše plačanimi v čini.

Z ustreznimi spodbudaiti Boru uspelo pridobiti visok valificirane strokovnjake, v dar jim še vedno primanjk okoli 30 delavcev, predvj kvalificiranih delavcev in t, nikov s področja lesarstva,

Oto Rak, direktor Bora, kole komentira uspešno sai cijo Bora: »Naša osno? usmeritev je bila postaviti p ve ljudi na prava mesta, ustrezno kadrovsko politi; smo dobili precej dobrih sti kovnjakov, tu pa jim dajen možnost, da v celoti uveljavi svoje sposobnosti.«

VIOLETA V. EINSPIELE

Zdravstveni center CELJE

TOZD Zdravstveni dom Sevnica

objavlja

po 125. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje

eno specializacijo iz splošne medicine

Pogoji:

- končana medicinska fakulteta - splošna smer

- opravljen strokovni izpit

Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po objavi na delavski svet TOZD. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.

Nove pridobitve za varčevalce

Za Svetovni dan varčevanja je Ljubljanska banka Splošna banka Celje odprla v Celju na Trgu V. kongresa novo ekspozituro, bančno enoto, ki bo v novi zgradbi bistveno pripomogla h kakovostnejšim bančnim storitvam in poslovanju. Prav zato lahko govorimo o novih pridobitvah za varčevalce.

Bančna enota na Trgu V. kongresa bo opravljala vsa izplačila in vplačila na podlagi dinarskih in deviznih hranilnih vlog, poslovanje s tekočimi računi in menjalne posle in izvrševala vezavo dinarskih in deviznih prihrankov občanov od treh mesecev do treh let.

Upokojenci so še posebej vabljeni, da prenesejo izplačila pokojnin v no

vo bančno enoto. In, kako to storiti? Zelo preprosto: pridite v novo bančno enoto, povejte svoje želje in predložite svoj pokojninski odrezek. Na tej osnovi vam bodo odprli novo hranilno knjižico, sprembo pa javili Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če boste to storili do prvega dneva v mesecu, boste pokojnino za naslednji mesec že lahko prejeli v novi bančni enoti.

Tako kot posluje od 3. novembra dalje nova bančna enota, ekspozitura na Trgu V. kongresa v Celju, tako je ta teden začela z rednim poslovanjem tudi nova agencija LB Splošne banke Celje v Zrečah. Delovni čas v Zrečah: od 8.30 do 11. in od 13. do 16. ure vsak dan, ob sobotah pa od 8. do 11. ure.

Novi prostori v Celju omogočajo predvsem kakovostnejše bančne storitve in manj gneče pri bančnih okencih.

Za jutine izdelke doma ni zanimanja

v Juteksu povečujejo prodajo na domačem trgu

čeprav so nekateri kazalci o desetmesečnem poslovanju žalskega Juteksa sorazmerno ugodni, pa z ustvarjenim dohodkom nikakor ne morejo biti zadovoljni. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Milanom Dolarjem.

- S predelavo jute je že vrsto let precej težav, saj je znano, da prodaja na domačem tržišču ni najboljša, po

drugi strani pa se tej proizvodnji skorajda ne morete odpovedati zaradi precejšnjih proizvodnih zmogljivosti. Kakšen je torej letos položaj glede predelave jute?

M. Dolar: »Pri prodaji juti-nih izdelkov doživljamo na domačem tržišču pravi polom. Od načrtovanih 500 ton tkanine in konfekcijskih izdelkov, smo v desetih mesecih uspeli prodati doma le 160 ton. Prodajo je bilo torej treba usmeriti na tuje. V desetih mesecih smo tako na tuje prodali več kot 1150 ton teh izdelkov, načrtovali pa smo, da bomo v celem letu izvozili le 900 ton jutinih izdelkov. Pri tem pa moram povedati, da cene na evropskem trgu še zdaleč niso ugodne, kljub dinarski stimulaciji za izvoz. Sedanje izvozne stimulacije bi nujno moral spremljati še realen tečaj dinarja.«

- Dobršen del vaših proizvodnih zmogljivosti je namenjen predelavi plastičnih mas, oziroma proizvodnji talnih oblog. Proizvajalcev talnih oblog pa je v Jugoslaviji še cela vrsta. Verjetno tudi na tem področju položaj ni najbolj rožnat?

M. Dolar: »V Jugoslaviji vsako leto proizvedemo po sedemnajst milijonov kvadratnih metrov talnih oblog, jugoslovanski trg pa jih letno potrebuje največ štiri milijone kvadratnih metrov.

Povrhu vsega so potrebe za takšne izdelke pri nas iz leta v leto manjše. Višek je torej treba izvoziti, izvoz okrog deset milijonov kvadratnih metrov pa je čista utopija. Obratovalni čas je torej treba zmanjševati, to pa seveda pomeni slabo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Trenutno smo imeli srečo in v desetih mesecih smo presegli količinsko prodajo glede na letni načrt kar za četrtino, pri čemer pa je res, da je izvoz na konvertibilna tržišča močno pod planom, izvoz na klirinška tržišča je v okviru plana, med tem ko smo prodajo na domačem trgu presegli za več kot 180 odstotkov.«

- Kakšni pa so ekonomski rezultati pri predelavi plastičnih mas?

M. Dodlar: »V normalni razmerah bi ob povečai prodaji pričakovali tiil ugodnejše finančne rezuiti te. Dejstvo pa je, da niti en ga kvadratnega metra nisiu uspeli prodati po polni lasti ceni. Naši iztržki za kvadra ni meter so bili le tolikšni, ( smo v celoti pokrivali le va; abilne stroške, torej mata al, energijo in neposredt delo. Razlog za to so sevec prenizke prodajne cene, i jih zaradi administrativi! ovir nismo smeli povišati.«

- Občutek imam, da ste preteklih letih nekoliko z nemarjali domači trg, pa tui od tod izvirajo težave, zlas glede nizkih cen . . .

M. Dolar: »To je res. V pii teklih letih smo skoraj vš proizvodnjo prodali na tuj zlasti v Sovjetsko zvezo, p tem pa smo na domače trži če pozabljali in če hočete niti nismo pretirano ubada z zahtevki za poviševanj cen. To se nam danes seveč maščuje.«

JANEZ VEDENIl

14. TEDEN DOMAČEGA FILMI, CEUE, od 4. do 11. novembi

Obrtniifi so pod eno strelio

¥ konjiškem Malgosu tudi skrb za inovacijo

Obrtna zadruga Malgos Slovenske Konjice, ki so jo ustanovili pred letom in pol na pobudo obrtnikov in izvršnega sveta, se je že dodobra uveljavila tako v domači občini kot tudi izven nje. Zadrugo so v Slovenskih Konjicah ustanovili z namenom, da bi se drobno gospodarstvo bolj usmerjeno razvijalo in enotno nastopalo na področju obrtne dejavnosti.

Ob ustanovitvi je bilo v obrtni zadrugi Malgos vključenih 19 obrtnikov, danes jih je že 76, predvsem iz konjiške občine, nekaj pa tudi od drugod. Pokrivajo predvsem področja kovinske in lesne predelave, plastičarstva, gradbeništva in avtoprevoz-

ništva. Zadruga s svojimi obrtniki postaja vse bolj trdna vez med združenim delom in ponudbo obrtnikov. V letu dni so v obrtni zadrugi Malgos uspeli z dejavnostmi in ponudbo obrtnikov pokriti deficitarna področja, ki so se kazala predvsem v gradbeništvu. Organizacije združenega dela pa se tudi vse bolj pogosto obračajo na Malgos in z zadrugo sklepajo pogodbe za daljše obdobje. Zadruga največ sodeluje z večjimi delovnimi organizacijami v občini, kot so: Konus, Unior, Comet, Kostroj in Kovinar. Izven občine pa je zadruga navezala tesne kooperantske odnose s Slove-nijalesom. Metalno in Konstruktorjem iz Maribora,

Aerom in Emom.

V konjiški občini pa je tuC vse več obrtnikov, ki vidij pravi smisel v povezovanju zadrugo in vrsto prednost-ko gre za nabavo material« plačila, ponudbe del in di^ ge koordinacije, saj najdeJ' vse v eni hiši.

V Malgosu pa imajo za' prihodnje še več načrto^ Predvsem želijo tudi P' obrtnikih spodbuditi inovs cijsko dejavnost, katere ^ metke je že čutiti, pri združ^ nem delu pa ugoden odm^'. nanje. V kratkem bodo za''; ustanovili posebno komisij za inovacije in izboljšave, ^ bo spremljala delo in razV' obrtnikov pri njihovih i"' ventivnih poskusih. f,

MATEJA PODJS'^

fi november 1986

novi tednik - stran 5

Glavni problem je pomanjkanje denarja

y mozirski občini je večina šolarjev vozačev ______

Za vse učence, ki so oddaljeni več jjot štiri kilometre od šole, bi moral l,iti zagotovljen brezplačni prevoz. V jflozirski občini je le še nekaj učencev, ki niso deležni prevoza. V Sloveniji je petina vseh učencev vozačev, v piozirski pa zaradi velikosti občine že skoraj šestdeset odstotkov vseh učencev. To seveda predstavlja precejšnje stroške za občinsko izobraževalno skupnost, saj problemov ne „,anjka tudi na drugih področjih šolstva.

Šolskega prostora je sicer dovolj in gole so zadostno opremljene z učili, prostori za pouk pa marsikje niso

funkcionalni. Letos so obnovili in razširili osnovno šolo v Mozirju, kjer so pridobili šest novih učilnic in dve učilnici za šolo s prilagojenim programom. V nazarski osnovni šoli v Rečici pa kuhinjo. Nekaj vzdrževalnih del so opravili tudi na osnovni šoli v Lučah. V vseh osnovnih šolah pa ocenjujejo, da omejena finančna sredstva ne zadoščajo več niti za redna vzdrževalna dela ter sprotna popravila objektov in ,opreme.

V šolah mozirske občine imajo vsaj en obrok hrane zagotovljeni skoraj vsi učenci, povečuje pa se tudi število otrok z dvema obrokoma. To prav gotovo ne bi bilo mogoče, če bi za to

namenjala denar le izobraževalna skupnost. Del stroškov za prehrano sta v večji meri prevzeli tudi skupnosti otroškega in socialnega skrbstva.

Vsi ti podatki seveda nazorno kaže jo, daje tudi na tem področju v mozirski občini glavni problem pomanjkanje denarja. Glavni razlog je seveda v sorazmerno majhnem številu zaposlenih v občini, ki prispevajo del svojih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti. Vse to se seveda pozna tudi v nizkih osebnih dohodkih delavcev v šolstvu, na občinski izobraževali skupnosti pa zatrjujejo, da se bodo leti do konca leta popravili.

JANEZ VEDENIK

Celjski komunisti za četrti samoprispevek

Občinski komite Zveze komunistov Celje, ki je prejšnjo sredo spregovoril o uvedbi četrtega samoprispevka, je akcijo v celoti podprl. Ob tem pa so imeli celjski komunisti vrsto pomislekov, predvsem so bili nezadovoljni z uresničevanjem dosedanjih samoprispevkov.

Zavzeli so se za celovito oceno nalog, ki so bile uresničene s sredstvi, zbranimi z dosedanjimi tremi samoprispevki, kajti prekiniti je treba z dosedanjo prakso, da skušamo s čim manj denarja narediti čimveč, ker je to vedno na škodo kakovosti opravljenih del. Sicer pa naj bi bil skupni program pripravljen tako, da bi zainteresiral čimširši krog občanov, pri čemer morajo imeti prednost neuresničene naloge iz dosedanjih samoprispevkov.

Komunisti so tudi ocenili, da so začeli z akcijo za uvedbo četrtega samoprispevka precej pozno, vendar lahko da akcija kljub temu želene rezultate, če se bodo vanjo aktivno vključile vse subjektivne sile oz. odgovorni posamezniki in institucije celjske družbenopolitične skupnosti v celoti.

Najpomembnejši sklep celjskih komunistov pa je gotovo odločitev, da v tem času ne bodo pristali, da bi občane obremenili še s kakšnimi drugimi obremenitvami oz. prispevki. Z drugimi besedami, če se bodo Celjani odločili za uvedbo četrtega samoprispevka, bodo komunisti proti akciji za enodnevni zaslužek za celjsko bolnišnico.

V. E.

Sporni metri ceste v Šentjurju

Ko so pred leti v Šentjurju zgradili motel in bloke v ulici Valentina Orožna, so asfaltirali tudi del te ulice, nekaj sto metrov, ki peljejo naprej mimo blokov, pa je še danes neurejenih. Prav ta odsek razburja krajane, ki ob cesti stanujejo. •

Med najbolj glasnimi je Ivan Kolman. »Vsa leta smo stanovalci sami vzdrževali cesto, posebej po neurjih, ko je odnašalo pesek. Po zadnji letošnji poplavi cesta skoraj ni bila več prevozna, saj jo je del odneslo in jo temeljito spralo. Vendar je doslej še niso obnovili. Zamenjali so le odtočni kanal, cesta pa ostaja takšna, kakršna je že vsa leta. Ko so pred leti asfaltirali del ulice, smo mislili, da bo asfalt stekel tudi mimo naših hiš. Pripravili smo ves spodnji ustroj ceste, pripe

ljali so stroje in asfalt, vendar je vodstvo krajevne skupnosti Šentjur-center v zadnjem trenutku spremenilo svojo odločitev in stroje umaknilo.«

Zakaj takšno ravnanje, še danes ni povsem jasno. Tajnik krajevne skupnosti Center Drago Slakan se spominja, da je bila takrat naročilnica že napisana, pripeljali so asfalt, nato pa odločitev spremenili. »V srednjeročnem načrtu te ceste nismo pozabili, vendar bi po sedanjih izračunih afaltiranje veljalo 2 milijona dinarjev, takrat pred leti pa bi bilo vse skupaj bolj enostavno. Sicer pa smo letos v urejanje ceste vložili 50 tisoč dinarjev, s čimer smo zamenjali kanal, to pa je bil tudi ves denar, ki smo ga dobili za odpravo posledic neurja. Krajani pa bodo morali na celotno modernizacijo ceste še počakati ne-k^ časa,« pravi Drago Slakan.

TC

Igra ne preneha z vstopom v šolo

že udeležba na posvetu Šolar in igrača v okviru sejma Vse za otroka je pokazala mačehovski odnos, ki ga imamo v naši družbi do tega vprašanja. Med udeleženci posveta smo zlasti pogrešali pedagoške delavce, saj tudi v pedagoški praksi igra še vedno ni našla pravega mesta, čeprav smo pri nas teoretično na tem področju že veliko naredili.

Nesporno je igra sestavni del šolarjevega življenja, mi Pa se obnašamo kot, da se otrok preneha igrati z vstopom v šolo. Tako mislijo učitelji, tako mislijo starši in nenazadnje je takšen odnos Vseh institucij, ki se ukvarjajo s šoloobveznim otrokom, kar se nenazadnje odraža v Več kot revni in nekvalitetni Ponudbi igrač primernih za šolarje.

Igra je šolarju potrebna za '^zvoj intelektualnih sposobnosti, za socializacijo in razvoj različnih dodatnih ak-^vnosti, s katerimi razvija in oblikuje svoj odnos do sveta odraslih s posnemanjem situacij in objektov.

Igrača ima v življenju šo-jaija različno vlogo; lahko je fo igrača za igro (ljubkovalna Igrača na primer), igrača kot Vzgojno in učno sredstvo sestavljenke, polizdelki za izdelavo najrazlčnejših pred-Jl^etov, računalniki in podobno) igrača pa je tudi ^Podbuda za telesno aktiv-l^ost in nenazadnje je igra ne-vrste sprostitev od vseh

obremenitev, ki mu jih nalagajo šolske obveznosti.

Na celjskem sejmu so prvič glasno spregovorili o tem vprašanju. Težko je upati, da bi se kaj kmalu tudi spremenilo, zlasti v našem tradicionalnem odnosu do vloge igre v šolski dobi. Zato pa bi morali tu svojo vlogo opraviti pedagoški delavci in institucije, odgovorne za vzgojo in izobraževanje otrok. Ža začetek bi bilo morda dovolj, če bi poleg šolskih knjižnic

pričeli uvajati tudi igro teke in medioteke, kjer bi si otroci lahko igrače sposojali in se v teh prostorih tudi aktivno zaposlili. Ponekod že imamo igroteke za predšolske otroke. Zakaj jih torej ne bi imeli tudi za šolaije?

Nekaj bo potrebno storiti, sicer bomo izobraževali »kot je dejal docent dr. Ludvik Horvat s filozofske fakultete«, še naprej verbalno birokratski tip človeka, ki pa ne bo sposoben prevzeti nase breme preobrazbe gospodarstva, saj mu manjka osnovnih tehničnih znanj in izkušenj, ki bi si jih lahko pridobil mimogrede in z veseljem - med igro«.

VIOLETA V. EINSPIELER

GIP »Gradiš« Ljubljana TOZD GE Celje

razpisuje

po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge

1. vodovodni inštalater KV

2. avtomehanik KV

za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: IV. stopnja strokovne izobrazbe, odslužen vojaški rok in 2 leti delovnih izkušenj.

Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:

GIP »Gradiš« TOZD GE Celje, Ul. XIV. divizije 10, Celje.

Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v roku 8 dni po izbiri.

Zamujena priložnost

Ekološka skupina v okviru celjske mladinske organizacije je prejšnji teden načrtovala ekološko stojnico pred tkanino Celje, ki bi bila na ogled ves dan, predstavila pa bi alternativne vire energije. Namen je bil vsekakor dober, izvedba pa nekoliko slabša.

Stojnica namreč ni imela oblike in vsebine, ki so si jo zamislili, vse to po zaslugi neresnih članov skupine. Stojnico so sicer dopoldne postavili, popoldne pa je ni bilo več, ker takšna, kot je bila, svoje vloge ni mogla odigrati.

Nek^j lističev propagandnega materiala namreč ne more predstaviti alternativnih virov energije, tako kot naj bi bilo na pravi ekološki stojnici. Škoda, kajti z dobro pripravljeno akcijo bi lahko prispevali k ekološki osveščenosti Celjanov.

Predvsem pa bi lahko pridobila sama skupina, ki jo sedaj sestavlja le peščica, ta pa očitno ni dovolj strokovno in organizacijsko sposobna, da bi bila kos zahtevnejšim akcijam. Novi ekološko misleči člani bi ji prišli še kako prav.

T. CVIRN

Ob Dnevu mrtvih

Dan, ko se vsako leto bolj kot ostale dneve spominjamo tistih, kijih ni več med nami, Dan mrtvih, jo za nami. Obiskali smo pokopališča, spominska obeležju, grobove po najbolj oddaljenih krajih naše pokrajine. Povsod smo za hip postali in se v mislih ah besedah z mimoidočimi spomnih na ljudi, ki smo jih imeli radi. ki so živeli z nami ali pa smo z njimi bili samo bežni znanci. Prinesli smo cvetje, prižgali sveče.

Zal pa prav na ta dan doživljamo tudi posebne in povsem nepotrebne strese, ki so še posebej neprimerni za današnji - naj bi bil - civiliziran čas. Veliko ljudi je žalostnih pripovedovalo ah klicalo v radijski program, da jim je z groba bila odnesena vaza, ukradeno cvetje ah sveča. Pesem stara nekaj let. Še vedno so ljudje, ki se okoriščajo na čuden način in vznemirjajo čustva živečih do pokojnikov. V Ljubljani so med prazniki to reših z uvedbo tridnevne redarske službe, kije bolj kot ostale dni nadzorovala klateže, ki so skrunili grobove. Žal povsod ni tako, saj redarji v konicah niso v stanju urejevati niti prometa.

Najbolj žalosten dogodek pa sipo doživeli pn spominskem obeležju na Šlandrovem trgu v Celju. V nedeljo zjutraj po dnevu mrtvih je bila grobnica, v kateri počivajo Šlandri, Kovačič - Efenka. Rojšek in Leskošek podobna smetišču, ne pa spominskemu obeležju pomembnih ljudi.

Prinešeno cvjetjeje bilo razmetano iz vaz, nekaj ga je bilo tudi odnesenega, črna marmorna plošča pa se je lepila od raztopljenih sveč. Okolica je bila obupna, še bolj pa žalostna žena enega izmed v grobnici počivajo-čih herojev. To se pojavlja v podobnih oblikah že več let. Zakaj? Kdo je kriv? To spominsko obeležje je v ponos Celju, da je imelo tako pomembne ljudi in ta prostor je treba osk-rbovati. Svojci ga. ostali ne. Seveda ne vsi, nekaj pa. Kje je v tistih dneh slavna mestna straža, ki zapiše vsak napačno parkiran avto? Kje so komunalci z vozički za odvoz dogorečih sveč? Kje so vsi ostali, ki jim je kaj do spoštljivosti do umrlih? Zakaj je treba da gori po marmorju in okoli njega po nekaj sto sveč, ki v takšnem številu niso več v okras, ampak prav nasprotno. Učiteljice pripeljejo otroke s svečkami in naj bi popazile, kje jih prižgejo. Naj bo ta zapis zadnji te vrste in naj koga zbode, da prihodnje leto ne bo več tako.

TONE VRABL

M mozirski občini premalo inovatorjev

Občinska raziskovalna skupnost Mozirje je letos drugič podelila priznanja in nagrade inovatorjem in raziskovalcem iz mozirske občine.

Letos je bila podelitev še posebej slovesna, saj so bile nagrade podeljene na razstavi inovacij savinjsko-šale-škega gospodarstva v Rdeči dvorani v Titovem Velenju.

Žal je na natečaj prispelo le malo prijav, kar znova potrjuje, da inventivna in razvojno raziskovalna dejavnost v mozirskih delovnih organizacijah nima mesta, ki jim pripada.

Za delovanje v razvojno raziskovalnih programih je priznanje in nagrado prejela raziskovalna skupina iz Ko-vinarstva Ljubno. Skupina, ki jo sestavljajo ing. Peter Ribič, dipl. ing. Jože Kra-mer, dr. Tone Pratneker, Jože Podkrižnik, Bogomir Pe-čovnik, ing. Milan Senica, in dipl. ing. Tomo Štunfl, je uspešno izdelala numerično

krmiljeno žago UKŽ 130 NC in avtomatsko krožno žago za razrez cevi APC 120.

S področja množične inventivne dejavnosti sta bili podeljeni dve nagradi, ki sta jih prejela Jože Hribernik in Jože Bider, oba z Rečice ob Savinji.

S tega področja na natečaj iz delovnih organizacij ni prispela niti ena sama prijava. Skorajda ne moremo verjeti, da v mozirski občini ni inovatorjev. Stanje je še posebej zaskrbljujoče, ker si sindikalne organizacije prizadevajo, da bi se število inovacij bistveno povečalo in da bi bila vsaka uspešna inovacija tudi primerno nagrajena. Vemo, da pri nagrajevanju inovacij velikokrat prihaja do težav. Zato je raziskovalna skupnost zagotovila precej večja sredstva za priznanja in nagrade kot lansko leto. Ker pa prijav na natečaj ni bilo, so ostale nagrade nepodeljene.

RAJKO PINTAR

V Šentjurju se bojijo snega

Krajane Šentjurja že v teh dneh skrbi, kako bo z zimskim čiščenjem ulic, saj imajo slabe izkušnje iz preteklih let. Odstranjevanje snega je bilo namreč prepuščeno krajevni skupnosti, ki pa z razpoložljivim denarjem ni zmogla vsega. Tudi krajani sami so premalo skrbeli za pravočasno čiščenje snega pred hišami.

Letos je zato krajevna skupnost Šentjur-center na skupščini komunalne skupnosti zahtevala, da del denarja za zimsko službo prispeva tudi komunalna skupnost. Res, da je ta doslej prispevala milijon in pol dinarjev, medtem pa je morala krajevna skupnost dati 6 milijonov, ki jih je večinoma zbrala iz samoprispevka. Letos naj bi bilo tega denarja le približno 3 milijone, vse ostalo pa naj bi zagotovila komunalna skupnost. O tem bodo na naslednji skupščini komunalne skupnosti še razpravljali, vprašanje pa je, če jih ne bo prej presenetil sneg in se bo stara praksa ponovila.

TC

6. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Mesec požarne varnosti naj bo celo leto

Vsako leto je oktober tisti mesec, ko se bolj zgoščeno in prizadeto lotimo zahtevnega področja preventive pred požari. Posamezne občinske gasilske zveze in društva pripravijo vrsto akcij, s katerimi naj bi osveščale vse ljudi.

Ali smo res vse naredili, da bi bili mirnejši pred presenečenjem? Smo bolj usposobljeni kot lani in predlani, ko smo tudi imeli mesec požarne varnosti?

Poglejmo nekaj primerov: kaj smo naredili v blokih, da bi vsaj v mesecu požarne varnosti pregledali gasilne aparate? Verjetno zelo malo, saj imamo bloke, kjer so takšni aparati nepregledani že celih sedem let! Če se na to ne spomnijo stanovalci, bi jih v mesecu požarne varnosti morali opomniti vsaj gasilci.

Kako imamo urejena zaklonišča in kako skrbimo za opremo civilne zaščite? V zakloniščih so drvarnice in tudi manjše popoldanske obrtne delavnice, izhodi so neurejeni, v prostorih za civilno zaščito pa mnogi hranijo tudi kolesa, ker jih v sicer za to namenjenih prostorih ni varno.

Dostopi do blokov so nemogoči, tako za gasilska vozila kot reševalna.

In ob koncu: kakšne naj bodo vaje, da bomo dobro pripravljeni za primer elementarne nesreče? Če so praktične, naj bo predhodno obvestilo, da bi jo ljudje videli in vajo je treba tudi sproti ustrezno komentirati. Na pamet pripravljenih »salonskih vaj« ne potrebujemo, da se bomo zbrali in še več zapravili, kot bi bilo treba. Tako so dobro vajo pripravili v laški občini, za katero sta vedela samo dva človeka. To je prava vaja, ne pa da ljudje čakajo pripravljeni v gasilskih avtomobilih, ko pa pridejo na vajo oz. namišljeni požar, pa so brez potrebne ustrezne opreme.

Po koncu meseca požarne varnosti ob vseh vprašanjih samo še eno: ali poznamo alarmne znake? Velika večina ne! S tem pa tudi ta zapis zaključujemo z željo, da ne bi samo oktober, mesec požarne varnosti, bil v ospredju, ampak vse leto, da bi tako ali drugače varovali tisto, kar imamo.

Gasilci so nadvse prizadevni ljudje, samo velikokrat bi s svojim^ znanjem in budnostjo lahko preprečili, da jih ne bi imeli v stanovanju, delovni organizaciji, naselju . ..

Mesec požarne varnosti naj bo v bodoče resnično mesec akcije, ki traja skozi vse leto, ne pa, žal kot pri večini, da rečemo po domače, »ob sobotah brisanje prahu in pranje avtomobila.« Potem pa dolgo nič, ker smo baje vse opravili.

TONE VRABL

Pobratenje z gasilci iz Požege

v mesecu požar|ie varnosti je tudi občinska gasilska zveza v Šentjurju pripravila vrsto preventivnih akcij in gasilskih vaj. Preventiva je zajela predavanja o požarni varosti na šolah, preglede varostnih naprav v delovnih organizacijah in inventarja v vseh gasilskih društvih v občini.

Z akcijami pa so želeli preizkusiti sposobnost posameznih društev in ena večjih vaj je bila na Uršuli pri Dramljah. V njej je sodelovalo šest društev s celotno opremo. Vaja je glede na težavnost terena uspela. Kombinirani vaj pa sta bili nato še v Alposu in Tolu. Zadnje so se udeležili tudi gasilci iz pobratene občine Požega, ki so ob tej priložnosti podpisali listino o pobratenju z občinsko gasilsko zvezo Šentjur.

E.R.

Srečanje gasilskih zvez Celja In Varaždina

Pred petimi leti sta se pobratili občinski gasilski zvezi Celja in Varaždina.

Mali jubilej bodo proslavili v soboto, 8. novembra, ko bodo člani predsedstva občinske gasilske zveze Celje odpotovali v Varaždin na delovno srečanje. Gostitelji bodo pripravili za razgovor tčmi o strokovnem delu razvoja gasilske organizacije v občinah na področju operativne organiziranosti in finančno vodenje v občinski gasilski zvezi, Celjani pa planiranje v gasilski organizaciji in oblikah ocenjevanja dejavnosti gasilskih društev.

TV

Sedanje deio »pretopiti« v olje

To si želi Aai Arzenšek, svobodni umetnik, likovnik Iz Doberteše vasi

Sedimo v hiši, ki ni prenapeta s sodobno arhitekturo, ampak je skromna. Vendar v njenih nederjih živi lepota, ki bi jo moral Adi podariti vsem, da bi spoznali, kaj se pravi imeti kulturni hram. Stene so obložene s slikami različnih tehnik, skrbno zbrane in urejene. Milina! Zraven je še nekaj potrebne ostale dekoracije. Tudi keramika. In majhen maček, ki ga najbolj jezi takrat ko se mu pritihotapi za vrat in občuduje, kaj Adi riše. Pa to ni prava jeza, ki jo Adi ne pozna, razen takrat, ko mu kdo kakšno neumno zagode.

Tako je bilo tudi ob zadnji promociji njegove prve monografije z naslovom Ikone in sanjski svet, ki so jo izdali v Lichensteinu. Knjiga je čudovit primerek dobrega dela, kar je dokaz tudi zlata medalja na priznanem sejmu knjig v Frankfurtu. Adi se je potrudil za knjigo in Žalec z vso Savinjsko dolino. Pripravil je lep kulturni večer v novem kulturnem domu, kjer so mu veliko pomagali prijatelji, pa tudi vodstvo skupščine občine Žalec. Žal so se tudi tokrat našli ljudje, ki so ta izziv hote ali nehote razumeli in tolmačili drugače.

Dediščina doline!

Prekrasen naslov osrednjega govora ob promociji monogra

fije v Žalcu, ki gaje pripravil in prebral eden izmed avtoijev tekstov znani likovni kritik Aleksander Bassin. Med drugim je ugotovil: »Med elementi prepoznavamo tudi preproste likovne prvine: navpične sestave iz domače, s hmeljevka-mi preprežene doline, razmejevanje čiste resničnosti od dekorativnega, umišljenega sveta, kjer se lahko spreletavajo samo nestvarne ptice, vznemirjene, razpete, tudi zlomljene v odhajanju in vračanju hkrati, okrogle, sukljajoče se kot dim ali kot grozeče gobe, narasle oblike, skrivnostne vi-be. Kot, daje ikonsko zasnovana in večpomenska Arzenško-va slika še naprej in navkljub vsem vznemiijajočim trenut

kom posvečena miru, želji po njem, videnju čiste resničnosti. Kot, da bi se Adi zatekel v svoje domačinstvo in tu gojil svoj sanjski svet preprežen in prepet s savinjsko rožo hmeljem, cvetočimi drevesi, bujno, zlato rdeče modro floro in več-glavimi živalmi.«

Adi, ki je v dvajsetih letih, kar razstavlja, pripravil preko sto samostojnih in skupinskih razstav, je trenutno, žal, po nepotrebnem nejevoljen, prizadet. Hotel je dobro, doživel je udarec. Vendar, kateri umetnik pa živi brez udarcev?

Kako naprej?

Ne iz protesta, ampak čistega prepričanja, pove: »Petdeset starih milijonov sem podaril za modernizacijo celjske bolnišnice. Ni veliko, ampak vsi, ki to zmoremo, bi mogli tako storiti.«

Ponovno vstane, hodi po sta-novanjii, razmišlja o 29. novembru, ko bo zadnja promocija monografije v Lichensteinu, kjer sojo izdah. V hipu se vrne k sestavku v slovenskem delavskem časniku, odide v sobo in se vrne z dvema podobama v roki. »Glej! To je sveta Apolonija, zaščitnica zobozdravnikov. Krasna zadeva, zanimiva. Idejo mi je dal Premikov Marjan, Žalčan, zdaj živeč v Ljubljani, sam dober zobozdravnik. Zbira sv. Apolonije na diapozitivih. Te imam izpo

sojene, pa knjigo, m zdaj j tem delam. Presenetil , bom!« '

Adijev način likovnega izp, vedovanja je zahteven. Najra dela podnevi pri normali svetlobi. Roka, roka, roka j oči, oči, oči!!! To je njegov rrii tor! »Vprašanje je, do kcj; bom to zahtevno tehniko zrtii gel! Rad bi prešel v istem 1 kovnem izražanju na tehnik olja z galerijskimi formati, s cer pa potrebujem najprej mi če želim v mojem slikarstv vsaj nekaj revolucije. Stil b ostal isti, vendar v olju, kaj gravur ne moreš večati.«

Leto 1987?

»To naj bi bilo vsaj namišlje no leto počivanja. Želim začet delati na novo, umirjeno, imam teh prekletih stresov ] vseh strani že dovolj.«

Poprime za kozarec, v kate rem je kot žamet rdeče vino Nazdravi prisrčno, vendar j nekim zamaškom v grlu. Adi, ta zamašek zaradi več kot dv^ setletnega dela ni potreben, p) čeprav bi te rad kdo z njim zamašil. Saj govorijo tvoja li kovna dela doma in še bolj ^ svetu.

Hmeljevke, po katerih seje vzpenjala^ zlata savinjska roi ostajajo. Žal. samo na Adijevii podobah. »Živeti bi moral 500 let, da bi vse napravil, kar no-sim v sebi. Ne maram hoditi pc ovinkih! Samo v čistem delu najdem mir in zadovoljstvo.«

TONE VRABL

Gasilstvo v lašici občini

Rudi Cestnik je strokovni delavec na SIS za varstvo pred požari občine Laško in sekretar OGZ Laško:

»Tudi pri nas smo v mesecu požarne varnosti pripravili več akcij. Tako smo po vseh centralnih osnovnih šolah v občini Rimske Toplice, Radeče in Laško pripravili predavanja o požarni preventivi in prikazali gasilsko tehniko, kajti pri nas dajemo izredno velik povdarek prav na delo z mladimi, kajti iz njihovih vrst bomo kasneje dobili prave gasilce. V vseh strnjenih naseljih je bil prikaz delovanja z ročnimi gasilnimi aparati. Poveljniki gasilskih društev so se zbrali na enodnevnem posvetu in spregovorili o požarni obremenitvi v občini ter nevarnih snoveh. Izvedli smo dve večji vaji: eno brez napovedi, da vidimo, kako ta mehanizem dela in da enkrat dobimo konkretne podatke o sposobnosti in drugo s prikazom sistema reševanja z višjih nadstropij v zdravilišču Laško, kjer gre za specifičen primer zdravih ljudi in invalidov. Kako poskrbeti za slednje v primeru požara ali druge elementarne nesreče.«

Trenutno je v laški občini 12 prostovoljnih gasilskih društev s 450 operativnimi člani ter po 150 pioniiji in mladinci, zadovoljni pa so tudi z vse večjim vključevanjem v društva žensk gasilk. Imajo tudi tri industrijska društva v TIM in Bor Laško ter Papirnici Radeče, še letos pa bodo ustanovili tudi društvo v Dekorativni Ljubljana tozd Predilnica Laško, kjer je med vodilnimi delavci izjemno razumevanje za takšno društvo, ker se zavedajo nevarnosti v kakršnih pogojih delajo. Za to društvo je nabavljena že vsa potrebna oprema, zbrati in usposobiti je treba samo še ljudi.

»V vseh krajevnih skupnostih laške občine imamo gasilska društva in to še tam, ko nekoč sanjali nismo,« pripoveduje Rudi Cestnik. »Razmišljamo pa že tudi o ustanovitvi industrijskega gasilskega društva v Rimskih Tophcah, TIM Laško tozd Gračnica. Opremo dopolnjujemo in upamo, da bomo zadovoljivo opremljeni do leta 1990. Pripravljamo pa se že tudi na proslavo 115 letnice gasilskega društva v Radečah, ki bo prihodnje leto.«

TONE VRABL

Novo vodstvo KS Polzela

Na skupščini krajevne skupnosti Polzela so na predlog krajevne konference SZDL Polzela potrdili novo vodstvo krajevne skupnosti.

Za predsednika skupščine je bil imenovan Leopold Ribič, svet bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil Jože Turn-šek, predsednik senata poravnalnega sveta bo Marinka Ribič, potrošniški svet pa bo »v rokah« Zofije Zaje, predsednik zbora stanovalcev je Matjaž Krašovec, presednik komiteja za SLO in družbeno samozaščito pa je Mijo Antonič.

Na seji je Drago Lubej, dosedanji predsednik sveta KS, poročal o tem, kako so porabili do sedaj zbrana referendumska sredstva. Največ jih je šlo za novo mrliško vežo, za gasilski dom, letos jih bodo namenili za popravilo doma Partizan, del pa jih bodo porabili za ceste in vodovod. T. TAVČAR

Uspel turistični ples

Ob zaključku letošnje turistične sezone so velenjski turistični delavci pripravili turistični ples. Gre za že četrto tovrstno turistično prireditev, ki je tudi tokrat povsem uspela. Po poročilu Jožeta Zakoška, predsednika velenjskega turističnega društva, se je gostom predstavila plesna skupina Gib iz Titovega Velenja, Ivan Knez iz Zavodenj in domači humoristi, ki so s svojimi svežimi domislicami znatno popestrili večer, l OJSTERŠEK

kovinotehna

Delovna skupnost skupnih služb

objavlja

prosta dela in naloge

1. Čistilec

- 2 delovni mesti

2. servirec II.

delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu

Pogoji:

Pod 1.: - končana osnovna šola

- 3 mesece delovnih izkušenj in

- 3 mesece poskusnega dela

Pod 2. - končana osnovna šola

- 3 mesece delovnih izkušenj

Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenih del in nalog, naj pošljejo pisne ponudbe z dokaziii o izpolnjevanju v 10 dneh po objavi na naslov: Kovinotehna Celje. Mariborska c. 7, Kadrovski oddelek.

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 7

Ifoznik Stanko in njegov »konliček«

< Stanka Pezdevška poznajo zlasti na jrskem. Kaj bi ga ne, saj ga pogo-' o srečujejo na cestah, širom po ob-''! i. Zdaj vozi počasi, drugič hitreje, gih, ko gre za minute, je treba I oi"® pritisniti a plin. Stanko je go-] fyo eden najstarejših (po stažu) voz-I p^K®^ reševalnega vozila na Celj-I jnein-

1 Službeno je za volanom že polnih 'trideset let, od tega petindvajset v 'službi prve pomoči. Je član kolektiva 'Nravstvenega doma v Šmarju, kjer je '^.vseh teh letih marsikaj doživel, veli-' spremenilo na bolje, pravi.

; Spominja se še prvega reševalnega jozila- spačka, ki se ga zlasti pozimi ni .jlo nikoli spodobno segreti, pa tudi z udobjem ni mogel biti, skupaj z ljudje Ici jih je prevažal, zadovoljen. Zu-jjjj minus petindvajset stopinj, v sta-dobrem spačku pa le nekaj sto-Inj -topleje«. Tudi tistih let se rad s^pominja, ko je moral biti na delu, na ^■ožnjah tudi po šestintrideset ur skupaj, da bi si potem lahko privoščil dvanajst ur prepotrebnega počitka. Za pri-jglbe in negodovanje pa ni bilo časa.

Stanko Pezdevšek ima rad svoj polnile, rad je med ljudmi, z njimi, zlasti jalcSnimi, ki so tople besede najbolj

potrebni, zna ravnati. Zna pa lepo ravnati tudi s »svojim« vozilom in le po registrski številki bi se dalo ugotoviti, da je danes staro že šest let. Vedno se sveti od čistoče, zunaj in znotraj, ija mu še do danes ni mogla do živega. Je

pri nas veliko ljudi, ki znajo tako lepo ravnati z družbeno imovino, kot zna Stanko Pezdevšek?

M. A.

Foto: STANKO MESTINŠEK

U štirinaistič v Libojah

Tudi letos bo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ludvika Oblaka v Libojah pripravilo predzadnjo nedeljo v mesecu (23. novembra) zdaj že 14. revijo domačih ansamblov. Tudi letos bo nastopilo okoli petnajst ansamblov, ki so za svoje uspehe dosegli vidna priznanja zlasti na festivalih na Ptuju in v Števerjanu ter z uvrstitvijo v zak-Ijačno oddajo »lojterca domačih«, ki bo tako kot lani tudi v Mariboru, olepšala pa nam bo silvestersko noč preko televizijskih ekranov.

Organizator se je potrudil, da bo za ljubitelje domačih viž in napevov prijetno na obeh koncertih ob 14. in 17. uri v domači kulturni dvorani. Med ansambh n^ omenimo samo nekatere: že štirin^stič bo prišel Franci Zemč iz Vojnika. Ponovno pričakujejo nastop Veselih hmeljarjev iz Žalca, ki so se uvrstih na lojterco domačih, vendar v njihovem 25 let starem ansamblu v zadnjem času menda nek^ škriplje in obeta se celo razpad enega pri nas n^starejših tovrstnih ansamblov. Škoda! Dobro bi bilo, da zdržijo še libojsko revijo, slavnostni koncert ob lepem jubileju in lojterco! Zraven bo tudi odlična Slovenija (tudi lojterca), ki bo prihodnje leto stara deset let! Omenjenim se bodo pridružili ansambli celjske, šentjurske, šmarske in laške občine, nekaj pa tudi izven celjskega območja in iz slovenske Koroške. Pokroviteljstvo nad letošnjo revijo je znova prevzel delovni kolektiv keramične industrije Liboje, sredstva za organizacijo pa prispevala kulturna skupnost, zveza kulturnih organizacij žalske občine, Zaija, Ljubljanska banka Splošna banka Celje in še mnogi drugi, ki imajo radi to zvrst glasbe. Zraven pa bo tudi Radio Celje, ki bo tako kot vsa zadnja leta revijo posnel m za program pripravil več oddaj. Tudi letos bo prodna vstopnic v industrijski prodajalni KIL v Libojah.

T. VRABL

Pel bo tudi Ladko Korošec

Na letošnjem prvem koncertu ženskega pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Ljubečna in pevskega zbora Društva upokojencev iz Vojnika v Vojniku in Dobrni bo sodeloval tudi Ladko Korošec, znani operni pevec. Najprej ^ bodo pevci predstavili občinstvu v dvorani kulturnega Joma v Vojniku v soboto ob 17. uri, ob 19.30 pa še v zdravili-«u dvorani na Dobrni. To bo prva javna predstavitev pevcev ^niškega društva upokojencev. Pevke iz Ljubečna pa p>do začele že tretjo koncertno sezono. Že naslednji petek ^soboto bodo dva dni intenzivno vadile v Zdravilišču l^ko. Po v^i se bodo predstavile 16. novembra še gostom v ^vilišču. Oba zbora vodi Anton Volasko.

MB

||tudent]e, v soboto se dobimo v KLIUBu!

^ Soboto zvečer, da ne bo pomote, 8. novembra, se bodo v J^storih celjskega KLjUBa spoznavali celjski študentje. Na bo dovolj pijače in dobre glasbe, dobro voljo pa prinesite s pravijo fantje in dekleta, ki del^o v Klubu celjskih štu-

"tov. S^j veste, žur je takšen, kakršnega si narediš sam.

Indekse lahko pustite doma, ker vstopnine z indeksi ne dovo-Jj^^jo načela KLjUBa, oziroma tistih, ki ga sicer uspešno ^ijp. Le-ti zavzem^o stališče, da je KLjUB nameryen vsem 1'^dim in ne le študentom, čeprav bi ga slednji potrebovali zase ^enkrat na leto.

i^^to vsem študentom in ostali mladini, ki se namerav^o ležiti Spoznavnega večera celjskih študentov organizatorji K- 'iJJejo, da pohitijo in pridejo v KLjUB že okoli dv^sete ure, ij^ se bodo vrata le-tega zaprla takoj, ko bo v KLjUBu tohko kohkor jih lahko sprejme.

Kj^® še to. V Kljubu celjskih študentov že razmišlj^o o brucova-• ki bo predvidoma y Narodnem domu. Kd^? Kmalu.

N. G

Na podlagi 4. člena Poslovnika o delu komisije za priznanja SLO in DS objavljamo

RAZPIS

za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ob Dnevu oboroženih sil SFRJ - 22. decembru.

1. Priznanja ob Dnevu oboroženih sil se podeljujejo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam in skupnostim, ki so dosegli pomembne uspehe na področju razvoja, krepitve in podružb-Ijanja splošne ljudske obrambe ter pri družbenopolitičnem delu, ki prispeva k njenemu uveljavljanju in razvoju.

2. Pri izbiri kandidatov za priznanja ob Dnevu oboroženih sil bo komisija upoštevala:

- večletno delovanje na področju splošne ljudske obrambe (poleg službenih dolžnosti).

- delovanje na več področjih (oborožene sile, izdelava obrambnih načrtov, obrambno usposabljanje, družbenopolitično delo...),

- aktivnost v krajevni skupnosti, kjer živi in v samoupravni organizaciji ali skupnosti, kjer je zaposlen,

- izredno prizadevnost in dosežene uspehe v zadnjem času.

3. Pri izbiri predlogov za priznanja organizacijam in skupnostim ter organom bo komisija upoštevala:

- organiziranost in normativno ureditev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,

- načrtovanje in realizacijo programov dela ter upoštevanje rokov na področju splošne ljudske obrambe,

- informiranje delovnih ljudi in občanov o dejavnosti na področju splošne ljudske obrambe,

- obrambno usposabljanje,

- izdelane in ažurirane obrambne in varnostne načrte,

- uspešnost vaj in drugih akcij na področju splošne ljudske obrambe,

- širjenje obrambno-varnostne kulture in zavesti in

- sodelovanje združenega dela s krajevno skupnostjo in obratno.

4. Kandidatom, ki so že prejeli občinsko ali republiško priznanje SLO in DS se priznanje ponovno ne podeli.

5. Predloge dajejo delovni ljudje in občani, organizaciie združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, enote JLA in teritorialne obrambe, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije, društva. Komiteji za SLO in DS in drugi.

6. Komisija bo sprejemala predloge do 20. novembra 1986.

7. Predlogi naj bodo pisni in morajo vsebovati:

a) osebne podatke predlagane osebe (rojstne podatke, bivališče, izobrazbo, zaposlitev, podatke o dosedanjih prejetih priznanjih itd.)

b) podroben opis (utemeljitev), zakaj je določena oseba, organizacija ali skupnost predlagana za podelitev priznanja.

8. Izmed vseh pravočasno dospelih predlogov bo komisija v skladu s Poslovnikom izbrala in predlagala Svetu občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito največ 10 predlogov.

9. Predloge pošljite na naslov: Občinski sekretariat za ljudsko obrambo Celje, Trg svobode 9.

V slogi Je moč!

že znano dejstvo je, da v novih stanovanjskih soseskah predvsem večjih mest, ljudje živijo odtujeno življenje, kjer sosed soseda niti ne pozna, kaj šele, da bi z njim izmenjal vsaj nekaj vljudnostnih fraz. Lahko bi rekli, da je bilo do nedavnega nekaj podobnega tudi v stolpnici na Pucovi 2 v Celju. Do nedavnega - sobotna in nedeljska delovna akcija v tej stavbi pa je v marsičem spremenila način življenja, predvsem pa miselnost vseh stanovalcev. Na zadnji seji zbora stanovalcev so se namreč nekateri spomnili že pozabljenega reka, da je v slogi moč. In so si rekli: »Velja poskusiti«. Stolpnica je bila namreč potrebna temeljite riotranje preobnove, kar je po 10 letih obratovanja razumljivo. Denar za material je bil, kaj pa delo?

V soboto ob 9. uri je akcija stekla. Sprva tiho in plaho, v dobri uri pa je v vseh 9 nadstropjih vrelo kot v panju. Stanovlaci so čistili, belili, polagali ploščice ... Več kot 100 stanovalcev seje zbralo, starejših in mlajših, delavna vnema je rastla in na večer ob 9. uri je bilo kar nekako težko ustaviti ta delovni ritem. Z enako vnemo so se stanovalci Pucove 2 dela lotili tudi na nedeljo. In rezultat te, dvodnevne akcije? Skorajda osupljiv, bi lahko rekli. Prebeljeno 9 nadstropij stopnišča, položenih več 10 kvadratnih metrov ploščic v pritličju in vetrolovu, opravljeno kompletno čiščenje in še bi lahko naštevali. Tudi vrednost del ne bo zanemarljiva. Samo za beljenje bi moral hišni svet odšteti med 50 in 55 starimi milijoni! Ker bo potrebno postoriti še nekatere podrobnosti, bodo akcijo še ponovili -za rezultat vedo že vnaprej. Spodbudno, ni kaj, predvsem pa vredno posnemanja!

Ž. B.

SKUPNE SLUŽBE SIS OBČINE ŽALEC, Žalec, Pečnikova 1

Svet delovne skupnosti Skupnih služb SIS občine Žalec - zaradi reelekcije -

RAZPISUJE prosta dela in naloge

1. Strokovni delavec - tajnik SIS za komunalo in ceste
2. strokovni delavec - tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti
3. strokovni delavec - tajnik Občinske skupnosti varstva pred požarom
4. strokovni delavec - tajnik Občinske zdravstvene skupnosti in Občinske skupnosti socialnega skrbstva
5. strokovni delavec - tajnik Občinske skupnosti otroškega varstva
6. strokovni delavec - tajnik Občinske kulturne skupnosti
7. vodja splošno-pravne službe in strokovni delavec - tajnik Občinske skupnosti socialnega varstva
8. vodja finančno-računovodske službe

Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1,2, 3

- da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične ali družboslovne smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih, da so družbenopolitično aktivni in da imajo organizacijske sposobnosti

poe 4, 5, 6

- da imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne ali ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih, da so družbenopolitično aktivni da imajo organizacijske sposobnosti

pod 7

- da imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih, da so družbenopolitično aktivni in da imajo organizacijske sposobnosti

pod 8

- da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih, da so družbenopolitično aktivni in da imajo organizacijske sposobnosti

Mandat traja štiri leta.

Kandidati morajo vlogi za razpisana prosta dela in naloge priložiti vsa ustrezna dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.

Rok za prijavo je 15 dni od izida razpisa na Svet delovne skupnosti Skupnih služb SIS občine Žalec, Žalec, Pečnikova ulica 1.

8. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Neminljivi svet rabljev in žrtev

¥lnko Mčdemdorfer: Prilika o doktorju Josefu Mengeleju, predstava SLG Celje

Gledalec je pritegnjen v igro, o kateri bo govora, že v gledališki avli. Po primernem čakanju je poveden skozi labirintsko zaodrje in oštevilčen. Končno se znajde v škatlastem prostoru, ujet v vagon zgodovine, v eksperimentalno celico taborišča v Ausch\vitzu (Oswiecimu), pred očmi in v rokah »angela smrti«, doktorja Josefa Mengeleja. O njem namreč govori ta igra, ki jo je napisal mladi avtor Vinko Moderndorfer.

In ne samo o njem: o nas, o našem zgodovinskem spominu, o mejah človeškega oziroma o preseganju vseh teh meja, o stalnem obstajanju in obnavljanju sveta rabljev in žrtev, o sado-masohistični mešanici, imenovani življenje, iz katere izhajajo bodisi izjem-nejši eksperimentatorji, kot je bil Jo-sef Mengele, bodisi običajnejši občani, kot je na primer v naši igri Jože Me-glič. Rekli boste: imeni sta nekam podobni, in ne slučajno... Avtorjeva so-postavitev zdaj že mitiziranega zločinskega doktorja in sodobnega povprečnega slehernika meri na vzpostavitev odnosa in primerjave med njima. Na videz presenetljivi, vendar preudarno pripravljeni konec izpelje primerjavo (odnos) dokaj razvidno. Sestava te Prilike o doktorju Josefu Mengeleju je zanimiva in učinkovita. Iz sedanjega

trenutka, ki ga ilustrira punkovski mladenič s provokativno nacistoidni-mi znaki, iz neprijaznega soočanja punkovca in meščanskega Jožeta Me-gliča se preselimo v preteklost: v svet Josefa Mengeleja, k njegovi misli o življenju in svetu, k njegovim žrtvam. In spet: življenjskih paradoksov ne zmanjka: tu je ljubezenski odnos med rabljem Mengelejem in žrtvijo Židinjo Saro. In znova v sedanjost in znova nazaj in končno ostanemo v našem času z občanom Jožetom Megličem, Jo-sef Mengele pa se kar nekam odmika: ta človek-bog, ki je dokončno izrabil oblast za absolutno izživljanje nad drugimi v smislu izreka: vse je dovoljeno (moč je pravica).

Avtor Vinko Moderndorfer je igro tudi režiral. Gledali smo izredno intenzivno organizirano dogajanje z jasno profiliranimi liki, s poudarjenimi luč-nimi in zvočnimi učinki. »Goli oder« je najprimerneje predstavil »golo resničnost«. Kostumografija Alenke Bartlo-ve je bila usmerjena k bistvenim znakom. Pomemben delež pri predstavi ima tudi glasba Janija Goloba.

Naslovno vlogo Josefa Mengeleja je precizno in dognano oblikoval Stane Potisk. Poudaril je intelektualistični, razumski pol tega sadističnega zlo-de-ja, a vendar izpeljal še čustvenejše ni-

anse, ki jih jo Mengele izkazoval v množici spremenljivih situacij. Jože Meglič sodi med najboljše vloge Bruna Baranoviča. Lepo je razvil lega zdravorazumskega, normalnega človeka od mirnosti in zadržanosti do izbruha nasilja nad punkovcem, od komentatorja, rezonerja ob robu zgodovinskega dogajanja do sodobnega udeleženca v oblasti. Izredno je opravil svoj nastop tudi Bojan Umek kot punkovski Mladenič. Eksplozivno nabit, pro-staško in robato izzivalen, divjaški in brutalen. In ob tem: pevsko naravnost presenetljiv. Umku je pevska kariera s takim glasom zagotovljena. Židovski dvojčici, Mengelejevi žrtvi sta občuteno, ekspresivno močno upodobili Vi-oleta Tomič in Jagoda Vajt (kot gostji). In ne nazadnje: Milada Kalezič kot Sara: krhko, življenja željno bitje, ki skuša preživeti, a se s težko pojasnljivo ljubeznijo naveže na zločinskega doktorja. Zares prefinjeno in v pravi meri je izpeljala ljubezenski prizor z Mengelejem (situacijo, ki najbrž namenoma spominja na znano Salomino zapeljevanje Janeza Krstnika v Wildovi Sa-lomi).

V celoti pohvale vredna, tehtna, za komorni Oder Herberta Griina nadvse primerna uprizoritev.

ANDRIJAN LAH

Franc Purg na bienalu v Padov

Akademski kipar Franc Purg, eden vidnejših pi stavnikov slovenskga sodobnega kiparstva, ki živ dela v Celju, bo sodeloval na 14. mednarodn bienalu v Padovi.

Izbor sodelujočih je opravila italijanska kritika, pomembno mednarodno prireditev, na kateri b( sodelovala najvidnejša imena sodobnega kiparst bodo odprli v soboto, 8. novembra.

Letošnji bienale so posvetili 600. obletnici rojs pionirja in najpomembnejšega predstavnika re sančne plastike italijanskega in še zlasti f!orentinsk( quatrocenta - kiparja Donatella.

V

Odličen doseželi

Madžarski pianist F. Kerek navdušil

V ponedeljek je bil v Narodnem domu III. abonmajski koncert v letošnji sezoni. Nastopil je mladi madžarski pianist FERENC KEREK.

Predstavil se je kot zelo uspešen demonstrator madžarske pianistične šole, ki sicer v svetu ni toliko znana, kot npr. violinska. Predvsem so ugajah izvrstna tehnika, poln zvok, ki ga je pianist

izvabil IZ celjskega že s dotrajanega konceri klavirja ter izbor progi ki je tokrat obšel obii programsko šablono i koncertnih pianistov.

Izvajal je skladbe L; Chopina, Debussyja, K lyja, Bartoka in Hačatur pri čemer je šlo v naj meri za skladbe, ki jih n šimo pogosto. Med njir bila celo jugoslovanska izvedba, saj je bila Lisz tehnično izredno zahtev oktavnimi pasažami prt tena skladba Revire Sz din odkrita šele neda Pravo odkritje za posluš je bila glasba Zoltana K( lyja, ki je pri nas sicer znan kot zborovodski s datelj. Ferenc Kerek je i govo »Meditacijo« predst izvrstno, z bogato paleto i zikalnega občutka za im[ sionistično glasbo. Zaklj na skladba - Hačaturjan( Toccata je samo potrdila, smo poslušali pianista zi vrstnim tehničnim znan; in predvsem preciznostj muzikalnem izvajanju.

Ferenc Kerek je del k certa predstavil tudi a skim srednješolcem ter jencem Glasbene šole.

Ljubico in zabavno

o. Preussler - S. Potisk: Razbojnik Rogovilež, predstava SLG Celje

Otfried Preussler (roj. 1923) je znan sodobni nemški mladinski pisatelj. V prevodih je znan tudi med slovenskimi bralci (Mali povodni mož, Strahek, Krabat). Avtor je duhovit in humorno nadarjen, kar dokazuje tudi povest Razbojnik Rogovilež (v slovenskem prevodu Stanka Jarca). Dramatizacijo je opravil Stane Potisk, in to prav posrečeno. Razviden je dramski lok (zaplet, kup težav in pustolovščin, v katere zaideta naša junaka Pepček in Miha, ter sproščen razplet s srečnim koncem).

Zgodba je za mlado publiko privlačna zaradi ""pestrega dogajanja in še posebej čudnih in čudežnih stvari, ki se v njej dogajajo. Tako je uvrstitev Preus-sleijeve zgodbe oziroma Poti-skove dramatizacije kot mladinske igre na program celjskega gledališča povsem utemeljena.

Bistvene zasluge za gledališko realizacijo pa ima seveda režiser Miran Herzog. V naravnem, prijetnem ritmu je znal razgibati zgodbo, natresel vanjo kup posrečenih domislic, z uporabo elementov lutkovne

umetnosti pa sugestivno predstavil tudi čarobni svet, ki obkroža čarovnika Peteršiliusa Koloradarja. Predstava je po tej strani mikavna tudi za odraslega gledalca. V izrazito oporo režiseiju je bila odlična, nenavadno prikladna, uporabna in pomensko polna scena Branka Stojakoviča (slednji je^bil obenem še kostumograf). Če omenim še glasbeni delež Lada Jakše, je s tem seznam n^vid-nejših oblikovalcev predstave izčrpan. Igralski hki so bili bolj ali manj tipizirani in na tem področju ne moremo zabeležiti večjih dosežkov. Še najbolj je bil zanimiv Iztok Valič, ki je domiselno izpeljal svojega čarovnika Peteršiliusa Koloradarja. Hudi, a ne prenevarni razbojnik Rogovilež je bil Borut Alujevič. Mila vila Rožca je bila Anica Kumer, postavni policaj Dolinšek Igor Sancin, prijazna Babica Nada Božiče-va, kot glavna aktivna pobudnika dogajanja pa sta se poskočno predstavila Drago Ka-stelic (kot Pepček) in Zvone Agrež (kot Miha).

Gotovo bo igra prijetno zabavala mladino ob iztekanju leta 1986. ANDRIJAN LAH

Film v siiifi in siiica icot film

Delček pozornosti več kot običajno namenja letošnji Teden domačega filma risanki. V kinu Dom si bodo gledalci lahko ogledali izbor slovenskih in hrvaških risank, v likovnem salonu pa so že dan pred uradnim začetkom odprli zanimivo razstavo o slovenski animaciji.

Sedem avtorjev - od začetnika slovenske risanke Miki-ja Mustra do najmlajšega slovenskega animatorja Borisa Benčiča, predstavlja delček svoje ustvarjalnosti, ki hkrati pomeni prerez kratke zgodovine slovenskega animiranega filma. Poleg njiju se predstavljajo še Koni Stein-baher, Jaka Judnič, Bojan Jure, Zvonko Čoh in Marjan Manček.

»Slovenska risarika živi izključno zaradi ekstuziazma njenih ustvaijalcev,« je ob otvoritvi razstave povedal Ivan Sedej. »Slovenski ani-matorji nimajo praktično nikakršnih pogojev za delo. Mnogi so hoteli že davno odnehati, pa jih ljubezen do tovrstnega izražanja žene naprej.«

Razstavo prijetno dopolnjuje video projekcija slovenskih risank,, na ogled pa bo do 22. novembra.

V Domu JLA pa so v torek odprli dve razstavi. Na eni se predstavljajo srednješolci in osnovnošolci, ki so skušali v risbo ujeti vtise ob ogledu filmov Kormoran in Poletje v školjki. Mladi so tudi tokrat dokazali presenetljivo pretanjenost pri dojemanju

filmske simbolike, ki so jo z izjemnim občutkom znali preliti tudi v barve.

Na drugi strani pa preseneča še ena zanimiva razstava, ki jo je pripravil Bori Zupančič. Tega je pritegnila kamera kot element filmskega ustvarjanja. Njegoyo delo je tematsko ubrano na naslov Risarske meditacije o neizogibni prisotnosti kamere.

N. K.

Nagrada za Jagodo

Na 21. Borštnikovei srečanju, ki se je minu teden končalo v Maribc ru, se je Slovensko ljuc sko gledališče Celje pred stavilo tamkajšnjemu ob činstvu z Ibsnovim Stav benikom Solnessom, ' režiji Francija Križaja. Ja goda Vajt je za vlogo Hel ge v tem delu prejeli Borštnikovo nagrado zi igro.

MI

14. TEDEN DOMAČEGA FILMA

CEUE, od 4. do 11. novembra

KULTURNA SKUPNOST OBČINE CELJE

bo v skladu s 1. in 2. členom Pravilnika o nagrajevanju umetniškega in zaslužnega dela na področju kulture v občini Celje

nagradila ob kulturnem prazniku slovenskega naroda 1987

kulturne delavce, ljubiteljska kulturna društva, sekcije in OZD s področja kulture

- za pomembne umetniške dosežke, objavljene, razstavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let;

- za posebne uspehe pri odkrivanju, ohranjanju in popularizaciji kulturnih vrednot v zadnjih dveh letih in

- za posebno pomembno življenjsko delo na področju kulture.

Vabimo TOZD, KS, DPO in društva ter posameznike, da pošljejo ustrezne predloge z utemeljitvami odboru za kadrovska vprašanja, štipendiranje in nagrajevanje pri skupščini KSOC najkasneje do 15. decembra 1986 na naslov: Kulturna skupnost občine Celje, Gregorčičeva 5/a.

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 9

istem za obveščanje gostov

i jrenje novost predstavilo še na hišnem sejmu

la hišnem sejmu Gore-' ,pred tem pa že v hotehi M lin v Radencih, je Gore-\ predstavilo nov sistem ibveščanje gostov v turi-tiih objektih, sodobni t ijomoček za obdelavo in 1 taz informacij, ki je zas-- an na mikroračunalni-pialog. To je prvi tak si-pri nas, ki po obsegu ^ )rmacij ponuja celo več, razni sistemi (teletekst, vodi kabelske TV), ki jih čujemo v tujih hotelih, »loprosto povedano, gre I sistem, kjer lahko preko iona na televizijskem anu gostu hotela posre-" emo informacije, ki jih ta jji in išče. V turizmu lahko ■jakšnim sistemom postre-[p^o s celovito informacijo urizmu neke regije (ali šir-r,a območja, občine, infor-■'^ije o tem, kje, kdaj. kako jpo čem si lahko kaj ogleju, o voznih redih, odpiralni časih muzejev, galerij in limo gostišč, o kulinanč-, I posebnostih določenega I jiočja. skratka po želji. ; skupaj na stotih straneh. Iikor jih lahko zajamemo eni disketi računalnika, ednost je predvsem v tem, lahko nudimo informaci-ki bi jih sicer morali iskati ) katalogih, cenikih, vozli redih. telefonično i.. .), zato je sistem razen hotele primeren tudi za ristične agencije, avtobus-!in železniške postaje, več-OZD . . .

S pomočjo tipkovnice mi-oračunalnika lahko obli-ijemo barvne ali črnobele rani. Vsaka stran je sestavka iz 24 vrstic po 80 zna-ki jih lahko razširimo KO. da jih je v vsaki vrsti D. Prav tako lahko raztegnete znake po višini na dvoj

no višino, vsakemu znaku pa lahko določimo eno od sedmih barv (izbiramo lahko tudi med sedmimi barvami ozadja), znaki ali skupine znakov pa lahko tudi utripajo.

Razen alfanumcričnih znakov (črk, številk, ločil in posebnih znakov, lahko uporabljamo tudi grafično znake. s čimer je lahko prikaz inlbrmacij preglednejši in privlačnejši, saj lahko oblikujemo preproste slike in tabele. Strani, shranjene na disketi, lahko v vsakem trenutku prikažemo na zaslon monitorja, ter jih poljubno spreminjamo. Takšno »knjižico« naprej oblikovanih informacij lahko po potrebi spreminjamo. S programom lahko tudi določimo, da se lahko prikaže samo ena stran ali pa skupina strani, spreminjamo pa lahko tudi trajanje prikazovanja posameznih informacij.

Poleg mikroračunalnika Dialog s tipkovnico, grafičnega vmesnika in dveh monitorjev je sistem razen na obstoječo TV mrežo lahko povezan s kabelskim in satelitskim TV programom, .število TV sprejemnikov pa je seveda poljubno, odvisno od želja in potreb naročnika.

Upamo lahko, da bo sedaj, ko imamo tak sistem tudi na domačem tržišču, zanj kaj več zanimanja. Predstavitvi podobnih procesnih sistemov v tujini, denimo na vsakoletnem sejmu v Celovcu, so se naši gostinci in turistični delavci izogibali, kljub temu da je razkorak na informacijskem področju med razvitim svetom in nami že precejšen. Po tehnični plati je Gorenje dokazalo, da tujini lahko sledimo, manjka pa nam še tisto, kar je pri vsej stvari najpomembneje-upo-raba v praksi.

R. PANTELIČ

Karta del turistične ponudbe

v konjiški občini si na različne načine prizadevajo postati del turistično obljudene dežele. Pred kratkim so izdali karto občine v merilu 1 : 50.000 in v nakladi 5000 izvodov. Naprodaj je v vseh večih krajih v občini, v trgovinah, kioskih in turističnih objektih.

Karto »Slovenske Ko-njice<- je izdala in založila geodetska uprava pri skupščini občine in bo koristen pripomoček učencem pri spoznavanju domače občine, turistom, lovcem, kmetijcem in še komu. V kratkem pa bo izšla še turistična karta občine, kjer bodo podrobno označeni vsi kulturno zgodovinski in turistični objekti, peš poti, razgledne točke, turistične kmetije in še kaj.

MP

GosUnci so zopet zatajili

Sobota, 1. novembra. Prav nenavadno lep, sončen dan je bil, pa čeprav je bil Dan mrtvih. Mnogi, ki so v soboto hiteli na vse strani na grobove svojcev, znancev in prijateljev, so ta dan izkoristili tudi za srečanje s sorodniki, s katerimi se morda že dolgo niso videli. Nekateri pa so po obisku grobov obiskali tudi bližnjo izletniško točko. In tu se pričenja moja zgodba ...

Na Starem gradu, celjskem seveda, je bilo 1. novembra presenetljivo veliko

ljudi. Avtomobilske registracije so dokazovale, da so si to celjsko izletniško točko prišli ogledat tujci, morda zdomci, in ljudje iz različnih koncev Slovenije. Vrli gostinci, pa so seveda gostišče na Starem gradu vestno zaprli, železna vhodna vrata, pa je pred vsiljivci varovala ključavnica. Tako so očitno počastili spomin na že davno umrle celjske grofe.

Danes se sicer res bolj v ta namen poslužujemo kome-moracij ob grobovih in spomenikih, toda gostinci so se odločili za boljšo, učinkovitejšo varianto. Toda glej ga zlomka, vsiljivi obiskovalci gradu, ki so bili popolnoma brez takta, so kljub temu stikali po razvalinah in otožno zrli v grajska okna. Saj ne, da bi pričakovali za njimi obraz Veronike Deseniške, ali lepega Friderika, toda kavica, ali pa brinjevček, ki sta si ga zaželeli dami v letih, po govorici sodeč sta bili iz Ljubljane, bi se tako prilegel!

Več drznosti in nerazumevanja je pokazalo Turistično društvo iz Celja, ki ima v oskrbi Friderikov stolp. Teh Dan mrtvih ni motil, da ne bi svoja vrata odprli obiskovalcem. Edino opravičilo za to »predrzno« dejanje lahko najdemo zopet v davni preteklosti, saj sta za temi zidovi bojda trpela pokoro prešušt-na Veronika in Friderik.

Delovni organizaciji

SOZD Merx, TOZD gostiiv stvo in turizem, ki upravlja gostišče na Starem gradu, gre vsa pohvala, saj so poskrbeli, da so imeli že davno umrli celjski grofje ob Dnevu mrtvih mir, še živeči obiskovalci gradu, pa so žejni zapuščah grajsko ozemlje, že vajeni podobnih »umnih« odločitev gostincev.

NATAŠA GERKEŠ

lene hotelov

Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije je prijavilo cenik penzionskih storitev v hotelih in motelih za omače goste v posezoni 86 in v zimski sezoni 86 87. Cene so iformativne, v cenik pa niso vključeni vsi hoteli, ker zahte-anih podatkov vsi niso posredovali pravočasno. Cene polih penzionov v dvoposteljnih sobah slovenskih hotelov odo od 1. januarja do 1. aprila 1987 med 5 in 11 tisoč din, ar predstavlja 20 do 30 odstotno povečanje s sedaj veljav-imi cenami.

ialec spet prvi

Po oceni posebne komisije pri Turistični zvezi Slovenije je led tranzitnimi turističnimi kraji Žalec ponovno proglašen ^najlepšega. Rezultate v tej, pa tudi v ostalih dveh katego-ijah (turistični kraji in ostali kraji) bo turistična zveza Slo-enije letos objavila v Žalcu. Prireditev bo jutri, v petek 7. ^ovembra ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma v Žalcu, 'ostitelji pričakujejo, da se bo proglasitve udeležilo kar ajveč Žalčanov.

uristični koledarčeli

Tudi letos, sredi novembra, bo celjska turistična zveza tiala Turistični koledarček - informator 1987, v katerem bo Jdi precej novega gradiva. Kot obljubljajo, bodo novi vsi •leti, kulinarični recepti, na novo bodo dodani opisi Polile, Rečice ob Savinji in Šmarja pri Jelšah. Obširno so PPolnjeni kulturno zgodovinski in sakralni spmeniki, med Jimi nov opis Sladke gore, ter pomniki NOB, kjer še pose-

opozarjajo na razširjeno vsebino. Tudi vsi drugi podatki so dopolnjeni, še posebej skrbno so Jdi opisane smučarske vlečnice. V publikaciji je vrsta ovih fotografij. Posamezni izvod stane 800 din, pri naročilu ^d 10 izvodov pa 600 din.

»Piščanec iz ražnja«

Pozdraviti je treba prizadevanja gostincev, ki z raznimi dnevi, tedni ali morda tudi meseci naših in tujih kuhinj skrbijo za pestrejšo in kvalitetnejšo ponudbo.

Med številnimi hoteli omenimo tokrat Evropo, ki je pripravila teden madžarske kuhinje. Žal že drugo leto zapored z velikim t ran s paren tom vabijo na teden »Madar-ske« kuhinje. Gostje hotela so s ponudbo zadovoljni, predvsem zato, ker lahko spoznavajo neznane in znane okuse naših sosedov, v oči pa bode napis, posebej še, ker je že dolgo znano, da naš jezik pozna le dž. Tudi lep jezik bi moral krasiti našo gostinsko turistično ponudbo na sončni strani Alp, zato bi lahko v Evropi, ko bodo kuhinjo predstavljali v tretje, napis popravili. Podobnih cvetk je na celjskem še dosti.

Izrazit primer je tako na primer tudi restavracija v Šempetru, kjer že nekaj let z velikim napisom ob glavni cesti ponujajo »piščanca iz ražnja*.

REKLI SO

Slavko Štrucelj, predsednik Turističnega društva Šempeter:

»Konec oktobra v Šempetru zaključujemo turistično sezono, čeprav najavljenim večjim skupinam tudi po tem datumu še pokažemo jamo Pekel. Sicer pa smo z letošnjo bero kar zadovoljni. Merilo naše uspešnosti je število obiskovalcev. To pa je bilo v Atičnem parku nekoliko večje od predhodne sezone in sicer 15.959 domačih in 1793 tujih gostov, v jami Pekel pa se lanskemu štovilu približujemo. Obiskalo jo je 27.546 domačih in 2.815 tujih obiskovalcev. Čedalje bolj obiskana je tudi naša gozdna geološka poučna pot. Nekatere večje skupine je po gozdni poti vodil ing. Vrtačnik iz GG Celja, sicer pa jo pokaže in razloži naš upravnik Franc Štorman.«

T. TAVČAR

Na Golteh letos več zabave in prireditev

Od novembra do konca aprila bodo na Golteh pripravili vrsto zabavnih in športnih prireditev za smučarje in goste svojega hotela, ter tako, vsaj v primerjavi s prejšnjimi leti, precej popestrili svojo ponudbo.

Sezono bodo sredi novembra otvorili s smučarskim plesom in zabavnim programom v domu Patizana v Mozirju, na snegu (odvisno seveda od vremena) pa bodo sezono otvorili decembra z igrami na snegu, v katerih bodo sodelovale najboljše krajevne skupnosti iz občin Žalec, Titovo Velenje, Mozirje in Celje. S paralelnim slalomom za pokal Belega zajca. predvidoma bo 20. decembra (v sezoni pa bodo štirje slalomi) bodo pripravili kriterij prvega snega ter zabavo s plesom in podelitvijo priznanj v hotelu Golte.

Januarja bo na sporedu smuk za pokal Belega zajca, tek trojic po poteh XIV. divizije (Sleme-(3olto). paralelni slalom, ter super smuk od hotela Golte do Žgkovca.

Februar bo v znamenju pustnega slaloma, na sporedu pa bo tudi tretji paralelni slalom za pokal Belega zajcu, v marcu pa bo najprej veleslalom za žene (ob Dnevu žena), Vesnin veleslalom »S smučmi v pomlad« ter finale paralelnega slaloma za pokal Belega za^jca.

Sezono bodo aprila zaključili z družinskim veleslalomom Lahovnica ter prireditvijo z nazivom »Slovo od snega«.

Med sezono bodo za penzi-onske goste pripravljali posebne zabavne večere, za vse obiskovalce pa bo zanimiv ogled spretnosti zmajarjev v zmajarski nedelji (datuma šc ni), t

Po sklepu komisije za delovna razmerja podjetja objavljamo

naslednja prosta dela in naloge:

I. za potrebo avtocestne baze TEPANJE Slovenske Konjice

I. upravljalec težke in lahke mehanizacije (šofer)

(1 delavec)

II. Za potrebe cestninske postaje ARJA VAS

1. pobiralec cestnine

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: AD. I.

Upravljalec težke in lahke mehanizacije Šofer ABCE kategorije, 2 leti delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok. Ad. II.

Pobiralec cestnine - SS ali KV delavec, 2 leti delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok.

Kandidati naj vloge z dokazilom pošljejo na naslov PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE AVTOCEST Ljubljana, Titova 64, kadrovska služba v roku osem dni po objavi. •

Delo se združuje za nedoločen čas in s trimesečnim poizkusnim delom. Nepopolnih vlog oz. vlog brez dokazila o kvalifikaciji ne bomo upoštevali.

TOZD

TURISTIČNA AGENCIJA

STANETOVA 2 - 63000 CELJE

Turistična agencija IZLETNIK CELJE vabi na

poldnevni zlet v Prekmurje!

Odhod dne 19. 11. ob 13.30 izpred hotela Celela.

Relacija: Celje-Maribor-Gornja Radgona-Radkersburg-Celje. V Gornji Radgoni postanek za kopanje, ogled ali prehod preko meje. Povratek v Celje do 21. ure.

Cena po osebi: 2.600 din.

Parfumerija ZAGAVEC, Bad Radkersburg

DARILNI BON

Prinesite ga s seboj, čaka vas prijetno presenečenje! Velja za 19. XI 1986

10. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

v Sipu 480 milijonov dinarjev izgube

v devetih mesecih so v tovarni kmetijskih strojev Sip v Šempetru v Savinjski dolini zabeležili dobrih 480 milijonov dinarjev izgube, kar pomeni, da je izguba z polletja še narastla. O vzrokih za težave v tej tovarni smo že velikokrat poročali, pridružujejo pa se jim tudi vedno novi.

Kot pravijo v Sipu, so v času splošne hajke za vračanje cen na prejšnjo ra^ ven, zamudili revalorizacijo cen. Zaradi tega so izgubili skoraj 385 milijonov dinarjev dohodka. Rast cen Sipovih

končnih izdelkov je komajda lovila stroškovno inflacijo, saj so se cene re-promaterialov precej bolj večale kot cene končnih izdelkov, strošek obresti za obratna sredstva, ki v strukturi pomeni okrog trideset odstotkov, pa seje povečal za dvakrat.

Na slab finančni rezultat devetmesečnega obdobja je v veliki meri vplivalo tudi koriščenje letnih dopustov, zaradi česar so bile proizvodne zmogljivosti za petino manj izkoriščene kot bi sicer morale biti, k temu pa je treba

dodati tudi velike zaloge, ki so predvsem posledica nerealiziranega izvoza na Poljsko, kamor bi morali v tretjem četrtletju izvoziti tisoč samonakladal-nih prikolic, niso pa jih, ker v tem času Jugoslavija ni iz Poljske uvozila načrtovane količine poljskih izdelkov. Kot vse kaže bodo teh tisoč prikolic izvozili že konec novembra ali najkasneje v začetku decembra, saj je na Poljskem vedno več povpraševanja po Sipovih kmetijskih izdelkih.

, JANEZ VEDENIK

Čebelarstvo -Ijubiteijstvo in zasluželc

v Šentjurju že osemdeseto leto deluje čebelarska družina, ki se je spomladi preimenovala v duštvo in združuje 57 čebelarjev iz Šentjurja, okolice in Kalobja.

Njihov predsednik Vinko Martinčič pravi, da imajo v tem času največ dela s pripravo čebel na prezimovanje. Morajo jih dobro nakrmiti, da preživijo zimo. »Vendar vsi čebelarji niso povezani v društvo in takšni večkrat niti ne vedo vsega o pravilnem ravnanju s čebelami. To se pozna tudi pri varoozi, za katero nekateri ne vedo, da jo je treba zatirati. Letos je ta čebelja bolezen naredila precej več škode v naših čebelnjakih kot lani«, pravi Vinko Martinčič. Članstvo v društvu je torej koristno, saj pripravijo vsako leto tudi več predavanj, na sestankih, ki so najbolj pogosti v spomladanskih in jesenskih mesecih, pa je čebelarjenje prav tako redna tema.

Člani se s čebelarjenjem ukvarjajo v glavnem ljubiteljsko, čeprav imajo nekateri med njimi tudi 50 panjev. Le trije pa sodelujejo z Medexom, ki jim odkupuje med po 300 do 400 dinarjev, kar pa se vsem ostalim zdi premalo. Zato ga raje sami prodajo in za kilogram iztržijo precej več. »Letina je bila tokrat kar dobra, prvo točenje pa je bilo boljše kot drugo«, pravi Vinko Martinčič.

V društvu so še posebej veseli mladinskega čebelarskega krožka, ki ga vodi Oto Pungartnik, združuje pa 20 mladih čebelarjev z osnovne šole. Poleti se sestajajo pri društvenem čebelnjaku, ki ga tudi sami urejajo, pridelek pa si nato razdelijo. Potreben je obnove, ki pa se je bodo morali člani zaradi pomanjkanja denarja kar sami lotiti.

TC

Odprli so prenovljene prostora

Hmezadova interna Ijaniia spodbuja razvoj limetijstva

Prejšnji teden so v Žalcu odprli prenovljene prostore Hmezadove interne banke, ki je bila ustanovljena leta 1978 kot samostojna finančna organizacija z namenom, da združuje sredstva za medsebojno kreditiranje ter ohranjanje tekoče likvidnosti. Dosedanji prostori so bili dotrajani, obnova del pa je veljala 195 milijonov dinarjev.

O pomenu Hmezadove Interne banke je govoril direktor Miha Goličnik. Interna banka s finančnim načrtovanjem in z instrumenti finančne politike usmerja denarne tokove sozda Hmezad. Združevanje sredstev, kreditiranje, promet z vrednostnimi

papirji in skupno devizno poslovanje zagotavljajo tekoče poslovanje, hitrejši razvoj ter racionalnejšo uporabo sredstev. Rezultat enotne in načrtovane finančne politike zadnjih let je zlasti viden pri financiranju pomembnih naložb. Omeniti velja mlekarno v Arji vasi s sirarno v Šmarju, obnovo hmeljišč, izgradnjo živinorejskih objektov, obnovo sadovnjakov, melioracije, opremo klavnic Celjske mesne industrije, izgradnjo skladišč hmelja in drugo. Vseh teh objektov prav gotovo ne bi bilo mogoče uresničiti brez dolgoročno in kratkoročno združenih sredstev Hmezadovih delovnih organizacij.

Pomembna pa je vloga interne banke tudi za v naprej. V sozdu Hmezad so v začetku leta sprejeli smelo zastav-jene temelje srednjeročnega načrta, pri njihovih uresničitvah pa bo zelo pomembno mesto zavzemala interna banka. Temelj uspešnega dela so točne in pravočasne informacije, kijih omogoča avtomatska obdelava podatkov. Z novim letom načrtujejo obdelavo plačilnega prometa na tekočih in žiro računih, ter kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Opremili pa se bodo tudi z ustreznimi terminali, ki bodo vezani na centralni računalnik.

JANEZ VEDENIK

Večji pomen hrani s hribov

Naredili smo veliko, še več pa bi morali

Slovenija je hribovita dežela. V hribovskem svetu in na Krasu je dobršen del kmetijskih zemljišč (38 odstotkov), ki za pridelavo hrane pridobivajo vedno večji pomen, kajti v nižinah zaradi urbanizacije in gradnje prometnic izgubljamo najboljša zemljišča. V preteklih desetletjih se je zaradi izseljevanja za delo sposobnih ljudi, zlasti mladine in poklicne preusmeritve prostor praznil, kmetijska proizvodnja je pešala in

razvoj je šel v nasprotni smeri kot v nižinah.

Preseljevanje podeželskega prebivalstva je imelo za posledico ekstenziviranje, ponekod pa celo opuščanje kmetijskih zemljišč, zlasti strmih, kjer je potrebna ročna obdelava. Računamo, da je pri nas približno 25.000 do 300.000 hektarov senožeti, pašnikov in travnikov, ki so slabo obdelani ali celo opuščeni in prepuščeni nenadzorovanemu zaraščanju.

V hribovskem prostoru in na Krasu je skoraj četrtina

vseh kmetij v Sloveniji; približno 6000 pa je samotnih zaokroženih gorskih kmetij, kjer vladajo še posebno težke delovne in socialne razmere. Kljub težkim možnostim gospodarjenja je v hribovitem svetu četrtina vse govedi v Sloveniji, 30 odstotkov konj, 70 odstotkov ovac in petina prašičev. Delež hribovskih kmetij v skupnih tržnih presežkih v Sloveniji je precejšen; kar 30 odstotkov pri mleku, pri klavnem govedu pa 22 odstotkov. Tako je danes. Obstajajo pa še velike rezerve v neizkoriščenih možnostih. Strokovnjaki računajo, da je proizvodnjo mogoče povečati za polovico.

Pomen hribovskega kmetijstva in hribovskih kmetov je širši. Hribovski prostor je vedno bolj cenjen za razvoj rekreacijskih dejavnosti (turizem na kmetijah), za oživljanje in razvijanje domače obrti, za vzdrževanje v preteklosti ustvarjene narodne kulturne in gospodarske dediščine, za smotrno gospo-daijenje z gozdovi. Ne gre prezreti tudi narodno-obrambne funkcije hribovskih kmetij in hribovskega sveta nasploh.

U. M.

AERO
kemična, grafična in papirna industrija CELJE

Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:

TOZD KEMIJA CELJE

- razvojni tehnolog skupine izdelkov l|

Pogoji: VII. stopnja zahtevnostmi - dipl. ing. kemijsk tehnologije, 48 mesecev ustreznih delovnih izkušei in aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika i pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika;

- razvojni tehnolog izdelkov II.

določen čas do 31. 12. 1987 i

Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - kemijski tehnik. 2 mesecev ustreznih delovnih izkušenj in pasivno zn nje angleškega ali nemškega jezika;

- tehnolog I.

Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - ing. kemijske tei nologije, 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj i aktivno znanje angleškega ali pasivno znanje angi škega ali nemškega jezika.

TOZD GRAFIKA

- pomožni delavec

Pogoji: I. stopnja zahtevnosti - osnovna šola;

- offset retušer H.

- ponovna objava

Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - reprofotograf ter 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.

TOZD KEMIJA ŠEMPETER

- rezkalec II.

- ponovna objava

Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin in 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj;

- strugar II.

- ponovna objava

Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.

TOZD TRŽENJE

- prevoz blaga s tovornim avtomobilom

Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - voznik avtomehanik ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.

Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi kadrovsko-socialni službi AERA, Kocenova 4, Celje v 8 dneh po objavi.

Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.

Kadrovsko-socialna služba

TOZD Vodovod

objavlja

prosta dela in naloge

čiščenje delovnih prostorov

- 1 delavec za nedoločen čas Pogoji:

- I. stopnja strokovne izobrazbe - končana osnovna šola

- 3 mesece delovnih izkušenj pri čiščenju delovnih prostorov

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:

KOMUNALA CELJE, DSSS, Kadrovsko organizacijski sektor, Mariborska 2, Celje.

Seminar za icmetllce sozda Merx

Sektor za razvoj in investicije sozda Merx je konec oktobra pripravil seminar za vse vodilne, strokovne in tehnične delavce temeljnih zadružnih organizacij in temeljnih organizacij kooperantov v svojih kmetijskih delovnih organizacijah, članicah sozda.

Namen seminarja je bila predstavitev dolgoročnega koncepta poenotenega in usklajenega delovanja strokovnih pospeševalnih služb za večjo pridelavo in prirejo, predvsem za večjo tržno pridelavo v zasebnem sektoiju kmetijstva in kjer ga »pokriva« sozd Merx.

Na seminaiju so se tudi dogovorili za enotno evidenco, ki naj služi sprotnemu in skrbnemu spremljanju kmetijske pridelave in prireje, prav tako so se pogovarjali o različnih načinih pristopa pospeševalcev do večjih, tržno pomembnejših in usmerjenih kmetij in do ostahh. V središču pozornosti sta bili vsekakor mlečna in mesna pridelava oziroma prireja.

UM

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 11

Odgovor na odprto pismo Kulturni

skupnosti Ceiie

v Novem tedniku št. 42 z dne 23. 10. se je med pismi bralcev pojavilo »Odprto pismo KSOC«, ki ga je podpisal Radovan Marvin. Pisec se v tem članku ukvarja z raznoliko problematiko celjskega koncertnega življenja, ki po njegovem mnenju ni na dostojni ravni, predvsem zaradi neustrezne organizacije dela Zavoda za kulturne prireditve. Podobne pripombe je Radovan Marvin posredoval tudi skupščini KSOC, kot nam je znano, pa je kopije »Odprtega pisma« poslal tudi kulturnim animatorjem v delovne organizacije. Skratka, javnost je bila z njegovim mnenjem o celjskem koncertnem življenju obveščena.

Ni naš namen polemizirati z Radovanom Marvinom, menimo pa, da smo široko obveščeni javnosti le dolžni nekaj pojasnil.

Zavod za kulturne prireditve je bil ustanovljen 1. 1. 1979 za dejavnosti, ki so opredeljene v aktu o ustanovitvi in statutu. Ustanovitelj Zavoda je Kulturna skupnost občine Celje, ki je tudi glavni financer. Programe različnih dejavnosti, ki so zajete v delovanju Zavoda, oblikujejo posamezni programski sveti. Tako tudi sporede koncertne sezone oblikuje ustrezen programski svet, sestavljen iz poznavalcev glasbe in poslušalcev koncertov. »Pri tem pa naletimo na prvi pomislek o ustreznosti pisanja Radova-na Marvina. Slednji je bil namreč v zadnjih štirih letih član programskega sveta za koncertno dejavnost, in je imel vso možnost svetovati, kritizirati, sooblikovati programske zasnove in sploh sodelovati pri kreiranju celjske koncertne politike. Moramo zapisati, da z njegove strani v tem času ni bilo »vzpodbud, da se razmere v tej ustanovi uredijo«.

Stavek »Napake na področju izbire programa za vsakoletni abonma, ki je že tako po številu koncertov siromašen« je resnično siromašen, saj pisec pozablja, da bi lahko pri izbiri programa tvorno sodeloval, istočasno

pa se tudi seznanil z dejstvom, da je število koncertov dogovorjeno na podlagi finančnega načrta KSOC. V zadnjih nekaj sezonah so v našem abonmaju gostovali London Bach orkester, Komorni orkester Bolšoj teatra. Zagrebški solisti, Irena Gra-fenauer, Vladimir Krpan, Dubravka Tomšič, kvartet Šostakovič, Slovenski trobil-ni kvintet. Komorni orkester RTV Ljubljana, Dimitrij Aleksejev, Trio Lorenz, itd. Če smatra Radovan Marvin tako izbiro programa za našo napako, je možno samo dvoje: ali naštete in druge umetnike ne smatra za dovolj kvalitetne, ali pa izbor pač ni po njegovem okusu. Načrtovati izbor po okusu in hotenjih vsakega posameznika bi bilo najbrž le preveč. Končno lahko vsakdo izbira glasbo po svojem okusu v prodajalni s ploščami.

Priznamo, daje Zavod resnično šibek pri propagandi in reklamiranju koncertov. Predvsem zaradi šibke kadrovske zasedenosti smo v tej smeri premalo storili. Vendar moramo zapisati, da smo vedno o vseh glasbenih dogajanjih obveščali glasbene pedagoge. Zato bi bilo dobro, da bi Radovan Marvin nekaj očitkov da »-ni vzpodbud in naporov, da bi tudi mladino uvajali v ta svet glasbe«, naslovil nanje. Menimo, da je tudi tu potrebno iskati vzroke, da se obiski »vztrajno zmanjšujejo«.

Očitek glede kritičnih zapisov o koncertih naj Radovan Marvin pošlje sredstvom javnega obveščanja. Če je nezaupanje pisca »Odprtega pisma« do Zavoda »že tako veliko, da se sedaj že drugo leto« spušča v organizacijo koncertov v Ljubljani, je to povsem njegova stvar. Zavod je za letošnjo sezono o vseh možnih obiskih abonmajskih koncertov obvestil široko javnost in organizira obisk abonmaja, ki je imel največji odziv. Sicer se pa za obisk koncerta v Ljubljani lahko dogovori vsak posameznik, društvo, delovna organizacija ali skupina občanov neposredno v Cankarjevem domu. V tem ne vidimo nič slabega.

Podobno kot mi v uvodu, tudi Radovan Marvin izjavlja, da ne želi polemizirati. Mislimo, da to niti ni potrebno, niti si Radovan Marvin tega ne zasluži, saj nekatere

netočnosti (da ne uporabimo hujšega izraza) napisane v njegovem pismu, kot tudi v delegatskem vprašanju Kulturni skupnosti občine Celje ter izrečene na sestanku, o katerem piše NT v prejšnji številki, dokazujejo, da je bil članek, oziroma »Odprto pismo KSOC« napisan tenden-ciozno. O tem priča tudi zadnji odstavek, ki ga Radovan Marvin prikroji povsem po svoje, da bi le bilo njemu v prid. (Primerjaj »Odprto pismo KSOC« v NT št. 23. 10. ter Delo št. 241 z dne 15. 10., št. 6 »Krstna izvedba mladinske opere«, zadnji odstavek.)

Za Zavod za kulturne prireditve Celje Ravnatelj Edvard Goršič

Celje naj prispeva za Maistrov spomenik

Prihodnje leto bo v Mariboru odkrit spomenik generalu Rudolfu Maistru-Voja-novu, temu največjemu slovenskemu možu tistih časov, ko smo se Slovenci končno znebili stoletnega suženjstva in ustanovili svojo lastno jugoslovansko državo, Maistrovi borci prostovoljci pa postali prva slovenska vojska v zgodovini.

Odbor Maistrovih borcev je poslal več kot sto prošenj na razna podjetja v Celju in celjski regiji za prispevek za spomenik.

Doslej sta se v glavnem množično odzvala Ljubljana in Maribor, tretje največje slovensko mesto Celje pa v tej akciji zelo zaostaja. Poleg nekaterih zavednikih občanov sta doslej svoj prispevek poslala samo Izletnik Celje in Metka. Kje pa so ostala podjetja: Emo, Cinkarna, Merx, Kovinotehna, Zlatarne, Aero, Tkanina, Ingrad, Gradiš, pa še štorska Železarna, Gorenje in drugi?

Maistrovi borci, zlasti celjski, pričakujejo, da se bodo

vendarle odzvala in nakazala svoj prispevek na žiro račun 51800-678-95822 Zveze prostovoljcev za severno mejo 1918-1919 Maribor.

Dr. ERVIN MEJAK Celje

Srečanje je bilo veselo

Starejši občani krajevne skupnosti Ostrožno so se polnoštevilno udeležiU vsakoletnega tradicionalnega srečanja, ki ga organizira krajevna organizacija Rdečega križa. Na srečanju jih je bilo prek osemdeset, prišli pa so iz vseh zaselkov, saj so imeli organizirani prevoz.

Srečanje v Gasilskem domu na Lopati se je pričelo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali mladinci z Lopate, oktet Lopata, dva harmonikarja in nenazadnje skoraj vsi prisotni, saj so organizatorji pripravili celo vrsto zabavnih veselih iger.

Čeprav je srečanje organiziral Rdeči križ, so svoje prispevali tudi krajani. Brezalkoholne pijače je naprimer podaril zasebnik Kunstl z Lopate, potico so spekle ženske iz ulice Cirila Debeljaka, gostinci z območja Ostrožne-ga in Gorice pa so prispevali dobitke za srečolov.

MARINA SREBOČAN

Reklama Cinkarne?

Vsakič, ko grem po Ljubljanski cesti v Celju mimo stavbe, na kateri je reklama Cinkarne, se ponovno sprašujem, katere molekule struktura je upodobljena na steni.

Doslej mi tega še ni uspelo razvozlati. Ali mi vi lahko pomagate?

MAJDA iz Celja

Uredništvo: Tudi mi vam ne znamo pomagati drugače, kot da vaše vprašanje objavimo in potem skupaj počakamo na odgovor iz Cinkarne Celje.

NEW SWING OUARTET v Zdravilišču Laško

v torek, 11. novembra, ob 20. uri!

Recital črnskih duhovnih pesmi in shovv program. Gostja večera Majda Petan.

Pridite!

33% ZNIZANJE CEN

KOPALNIH KADI - dolžine 170 cm, v zeleni in rjavi barvi.

Informacije:

INDUSTRIJSKA PRODAJALNA »EMO« Mariborska c. 68 63000 CELJE Telefon: (063) 31-280

Slovensko ljudsko gledališče Celje:

Četrtek, 6. novembra ob 19.30. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, za abonma »Četrtek« in izven.

Petek, 7. novembra ob 19.30. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, za abonma »premiera*.

Sobota, 8. novembra ob 16.00. uri: Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, za abonma »sobota popoldne« in izven.

Sobota, 8. novembra ob 20.00. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, za abonma »sobota večerni« in izven.

Ponedeljek, 10. novembra ob 12.00. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, za abonma »VII. mladinski.«

Ponedeljek, 10. novembra ob 19.00. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stanega gledališča iz Trsta, za abonma »V. mladinski« in izven.

Torek, 11. novembra ob 14.00. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledaišča iz Trsta, za abonma »II. mladinski« in izven.

Torek, 11. novembra ob 19.30. uri: Carlo Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, za abonma »torek« in izven.

Dom kulture Titovo Velenje:

V četrtek, 6. novembra ob 19.30. uri bo v velenjskem Domu kulture predstava Johnniea Mortimera in Briana Cookea »KAD MAČKE ODTj«, pod režijskim vodstvom Relje Bašiča pa bodo nastopili igralci Teatra u gostima iz Zagreba.

V soboto, 8. novembra ob 10.00. uri bo v mali dvorani Doma kulture lutkovna predstava Janeza Jemca »ZMAJ BIMBO-BAJ«, predstavili se bodo igralci Lutkovnega gledališča iz Maribora.

V ponedeljek, 10. novembra ob 17.00. uri bo v Domu kulture gledališka predstava Dylana Thomasa »UNDER MILK WOOD«, s katero se bodo predstavili člani angleške gledališke skupine Jill Freud & Company iz Londona.

V sredo, 12. novembra ob 19.30. uri pa bo v velenjskem Domu kulture tudi »Večer jugoslovanske folklore«, kjer bodo člani Kulturno umetniškega društva Jedinstvo iz Splita predstavili izvirno folkloro jugoslovanskih narodov. Nastop enega najstarejših kulturno-umetniških društev iz Jugoslavije bo popestrila tudi Dalmatinska klapa.

Glasbena šola Titovo Velenje: V dvorani velenjske glasbene šole bo v torek, 11. novembra ob 19.30. uri abonmajski komorni koncert. Z deli Fridericka Chopina se bo predstavil štiriindvajsetletni pianist Kemal Gekič.

Kulturni dom Šmartno ob Paki: V sredo, 12. novembra ob 17.00. uri se bodo v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki predstavili člani Kulturno-umetniškega društva Jedinstvo iz Splita.

Zdravilišče Dobrna:

V restavraciji hotela Dobrna bo danes ob 20. uri družabni večer z ansamblom Nočna izmena, kot gost večera pa se bo predstavil humorist Vinko Šimek.

V Zdraviliškem domu pripravljajo v soboto, 8. novembra ob 19.30. uri koncert mešanega pevskega zbora iz Vojnika in ženskega pevskega zbora iz Ljubečne, kot gost večera pa bo nastopil tudi znani slovenski operni pevec Ladko Korošec.

Zdravilišče Rogaška Slatina:

V Zdraviliški dvorani bo nocoj ob 19.30. uri Večer jugoslovanske folklore, predstavili se bodo člani Kulturno-umetni-škega društva Študent iz Maribora.

Zdravilišče Laško:

Nocoj ob 20. uri bo v Zdravilišču Laško koncert moškega okteta Studenček, ki deluje v okviru Kultumo-umetniškega društva Marija Goršič Lava-Ostrožno.

V torek, 11. novembra pa bo prav tako v Zdravilišču Laško recital New Swing Quarteta, ki se bo predstavil s črnskimi duhovnimi pesmimi in evergreeni. Kot solist se bo predstavil Oto Pestner, kot gostja pa bo nastopila tudi Majda Petan.

Kulturni dom Trnovlje: V soboto, 8. novembra ob 19.30. uri bo v Kulturnem domu Trnovlje predstava Pavaa Pavličiča Kazalištni život. Pod režijskim vodstvom Kače Doriča se bodo predstavili igralci amaterske gledališke skupine »17. april« iz Doboja, pol ure pred predstavo pa bo izpred gostišča Vrtnica vozil poseben avtobus.

Laški dvorec: Jutri ob 17.00. uri bo v Laškem dvorcu otvoritev razstave likovnih del akademskega alikaija Janeza Šibila iz Maribora. Ob odprtju razstave bo v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva Anton Aškerc iz Rimskih Toplic.

Ljubitelji rekreacije vabljeni v objekte Zavoda Golovec.

BAZEN - odprt vsak dan od 8. do 20. ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure. KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 13. do 22. ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure. SAVNA - odprta vsak dan od 13. do 20. ure. PEŠČENA TENIS igrišča še vedno odprta od 9. do 17. ure, samo za rekreacijo. SEJEM rabljenih avtomobilov in motorjev vsako soboto od 8. do 12. ure.

Vsakoletni sejem rabljene in nove smučarske opreme bo od 18. do 23. novembra, od 15. do 19. ure, v dvorani »C« v Golovcu. Sobota in nedelja od 9. do 19. ure. Vabljeni!

12. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Ni važno, kako dolgo je življenje, ampak koliko je življenje vredno

življenje je že precej dolgo, toda zapolnjeno je bilo tako čudovito«, pravi dr. Herbert Zaveršnik

Pa je imel Gorki čisto prav, ko je razmišljal o življenju: najti v vsaki stvari lepoto in veselje... Sposobnost, ki ni dana vsakomur? Zato tudi je umetnost, in tovrstnih umetnikov res ni veliko. Ko pa ga iščeš in potem odkriješ, se ti naenkrat zdi vse tako zelo enostavno. In prav ta preprostost je umetnost.

»Življenje nekoga utegne biti dolgo, pa prazno, nekoga drugega pa kratko in izredno polno. Moje življenje je pravzaprav že precej dolgo, toda izpolnjeno je bilo tako čudovito ...«

Sedela sva v malce temačni sobi. Starinsko pohištvo, ki mu je težko določiti čas nastanka, svečniki, knjige, veliko knjig, ki se drenjajo v omarah in na policah. Slika - olje, portret njegove pokojne žene iz mladih let. In velik klavir.

Besedovati z doktorjem in profesorjem Herbertom Zaveršnikom, ki je večini poznan kot odličen speci-ahst gastroenterolog, je doživetje svoje vrste. To niso samo besede sogovornika. To je pesem, oda življenju, delu, ljubezni. Tudi žalosti in pomanjkanju v nekem smislu. Naše življenje je pač stkano tako.

»Postal liom zdravnik!«

Bolj ali manj posrečeno sem ga nagovorila s staro modrostjo, ki pravi, da so vse dobre stvari v življenju tri. In pri tej trojki sva potem ostala. Pri treh ljubeznih doktorja Herberta Za-, veršnika iz Celja: ljubezni do medicine, do umetnosti, predvsem glasbe, in do narave, lepot planin in gora.

»Na prvem mestu je medicina. Že v tretjem razredu osnovne šole sem trdno sklenil, da postanem zdravnik. Takrat sem se hudo poškodoval na komolcu in stara mama meje peljala v bolnišnico. Ko sem gledal ljudi v belem okoli sebe, sem si rekel: zdravnik bom postal.«

Druga stvar, s katero je neločljivo povezan, je glasba. »Glasba je nekaj, kar je človeku prirojenega, v katero smer bo krenila ta ljubezen, pa je stvar okoliščin. Moja matije bila velika oboževalka glasbe. V gledališče, opero, me je peljala, ko sem bil star šest, sedem let. Spominjam se, da sem takrat gledal Tosco in Hoffma-nove pripovedke. Ničesar drugega se danes ne spominja, kot tega, da so Cavaradossija ustrelili, dvoboja v Hoffmanovih pripovedkah pa se spo-minjarh, kot bi to bilo včeraj.«

Tudi planine je vzljubil kot fantič v kratkih hlačah. Devet let mu je bilo, ko je bil prvič na Pohorju. Sčasoma ga je tako pritegnilo, dajo je vsako soboto mahnil gor. »Do Črnega jezera sem našel bližnjico do mojega kraljestva. Stesal sem si splav in s psom sva tam kraljev^ala čez soboto in nedeljo . . .«

Jecljavl mizar Smuk

Daje glasba večje razodetje kot vsa modrost in filozofija (Beethoven), je tudi Herbert Zaveršnik spoznal zelo zgodaj. Ko je v Ljubljani hodil v tedanjo nižjo gimnazijo, seje kar naenkrat znašel na odrskih deskah, in kot enajstletni otrok nekaj čisto kratkega zapel v prvem dejanju operete Grofica Marica. Pozneje je prišla Dolarska princesa, pa Cigan baron in Trije Mušketirji Ralpha Benatzkega. Takrat mu je bilo trinajst, morda štirinajst let. Ta opereta mu je posebej živo v spominu.

" Opereta je bila pravo sračje gnezdo. kajti glasba, pokradena iz vseh časov in vetrov, je bila posrečeno zbrana in ubrana v opereto s štirinajstimi slikami. Zdaj si pa predstavljajte ljubljansko Opero brez vrtljivega odra I Takrat je režiser Bratko Kreft prišel do čudovite zamisli, projckcij od zadaj. Zdi se mi. da so to bile sploh prve projekcije v jugoslovanskem gledališkem prostoru. In tako je predstava v štirinajstih slikah trajala le dobre tri ure. V duetu sem zapel s Štefko Poličevo in v velikem

finalu zagostolel: L'etat c'est moi. Konec mojega gledališkega udej-stvovanja je bil v Mariboru, kjer so na prostem uprizorili Sen kresne noči. Čudovito je bilo igrati in peti pod ogromno vrbo žalujko, pod neštetimi žarometi, orkester je bil skrit... in čudovita Mendelssohnova glasba, vi-Unski kralj, vile, škrati. Spomnim se, da sem v komičnem vložku, kjer nastopijo rokodelci, igral mizarja Smuka, ki je jecljal. S tem sem nehal peti in igrati v gledališču, toda ljubezen do gledališča, glasbe, opere, ta mi je pa ostala do danes.«

Kardeljeva ocena

Pozneje, ko je kot mlad medicinec in strokovnjak veliko potoval po svetu, se je z glasbo redno srečeva v največjih in najuglednejših opernih hišah in koncertnih dvoranah. Imel je priložnost videti in slišati največje evropske in svetovne operne pevce, dirigente, orkestre in soliste na violini, pianiste. Takrat je začel tudi vneto zbirati gramofonske plošče, tako da ima danes izredno bogato zbirko. Ko ga je nekoč obiskal Edvard Kardelj, se je med drugim zazrl tudi v njegovo diskoteko in rekel nekako takole: Ja, saj je res bogata, ampak

imam jaz še večjo. Bojan Adamič ima pa večjo kot oba midva skupaj.

Zdravnik-planinec

Ko se je za stalno naselil v Celju, je kmalu postal tudi član gorske reševalne službe. Takrat, pred tridesetimi leti je to bilo, so v celjski gorski reševalni službi prvi spoznali, da mora biti pri reševalnih akcijah zraven tudi zdravnik, in tako imajo danes v svojih vrstah kar štiri medicinske strokovnjake. »Mislim, daje to, daje bil zdravnik-planinec takoj na kraju nesreče, marsikateremu planincu rešilo življenje. Izkušen laik res lahko naredi nekaj, vendar že zdaleč ne toliko kot zdravnik, ki poskrbi za vse, da pride poškodovanec čimprej v varno naročje bolnišnice. Na gorsko reševalno službo, na tovarištvo, imam veliko zelo lepih spominov.«

Življenje, sestavljeno iz samih konjičkov

Ločnice med poklicnim in zasebnim delom doktor Herbert Zaveršnik ne pozna. Njegova pokojna žena gaje veUkokrat opazovala in občudovala pri delu. Nekoč mu je rekla kako se ji dozdeva, da je sestavljen iz samih hobijev. »Pogosto je temu tako, kajti medicina je neločljiv del mojega življenja. Nikoli namreč nisem imel občutka, da grem delat. To je bilo nekaj, kar mora biti, in tudi če sem bil teden dni na dopustu, mi je postalo dolgčas in komaj sem čakal dneva, ko bom spet stopil med svoje bolnike. Endoskopija pa je moja specialna ljubezen, to sem leta 1955 »prinesel« iz Londona v Slovenijo in moram reči. da smo imeli v Celju prvi urejeni gastroenterološki oddelek, kjer smo uvedli tudi prve jetrne punkcije pri nas ter rutinsko diagnostiko z gastroskopijo. Danes imam tovrstnih posegov za sabo že okoli dvanajst tisoč ...«

Študirati brez denarja Je umetnost

Rimski državnik, pesnik in filozof Seneka je dejal, da je življenje kot basen, in da ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno...

»Mislim, da je redkokdo prehodil tako težko in obenem tako lepo pot, kot sem jo jaz. Študirati brez denarja je umetnost. . .«

Ko je z odliko končal takratno srednjo šolo, se je znašel pred velikim problemom, kako nadaljevati šolanje brez denarja. Takrat so bile štipendije velika redkost. Pa sije nekega dne drznil stopiti pred samega mariborskega župana in ga zaprositi za pomoč. »Ah, to pa ne bo problem«, je rekel župan. »Samo vpisali vas bodo v našo stranko, pa dobite takoj štipendijo.« Mladi mož pa mu je takoj pojasnil, da se s politiko ni v življenju nikoli ukvarjal in da se tudi v bodoče ne namerava. Tako je štipendija splavala po vodi, mladega Herberta pa so zalile solze ob grenkem razočaranju. Toliko pa je le imel še moči in poguma, da mu je zabrusil: »Vedite, gospod župan, da bom študij medicine končal kljub temu. da nisem dobil vaše štipendije.«

Šest let je v Ljubljani prebil ob petrolejki, ob knjigah in s praznim želodcem. Potem je nadaljeval študij medicine v Beogradu, kjer je v tamkajšnji umobolnici delal kot pomočnik. Delo s shizofreniki. ki so jih takrat zdravili z insulinskimi šoki, je bilo izredno naporno za mladega me-dicinca. S tem se je ukvarjal leto dni in na koncu je sam obležal na internem oddelku beograjske bolnišnice, z živci čisto na koncu. »Ampak, ko je najhuje, človek vedno najde bilko, za katero se lahko prime. Zame je slišal neki moj daljni stric, ki mi je ponudil mesečno pomoč tri sto dinarjev in že sem se znašel v študentskem domu, v lepi sobi z dvema posteljama, hrane je bilo dovolj in takrat sem se res lahko posvetil samo študiju.«

V partizanih

Prvo službo je dobil v Mariboru, kjer mlademu zdravniku v času okupacije ni bilo lahko. Iz bolnišnice so namreč skrivnostno izginjala zdravila, ki so šla potem na Pohorje in velikokrat je šlo resnično za glavo. Grozilo mu je taborišče Dachau in samo direktorju bolnišnice se je lahko zahvalil, da ga ni okusil. Na hitro so ga prestavili v Judenburg, od tam pa bi moral v Ludwigshaffen, vendar je šel prej v partizane. »Kot športnik in planinec sem bil izredno vzdržljiv in tako mi deset, dvanajsturni marš ni delal večjih težav. Moram reči, da nikoli in nikjer nisem tako malo spal, kot v partizanih. Ko smo po dolgih urah hoda prišli na določeno mesto, so vsi legli k počitku, pred mojo ambulanto pa je vselej v vrsti čakalo okoli tridest bolnikov, ranjencev, in ko sem končal z delom, je bilo treba spet naprej. Spominjam se, da sem se med hojo često držal za konjski rep, dremal med potjo, padel in se spet pobral. Je pa bilo moje udej-stvovanje v partizanih sila koristno. Posrečilo se mi je, da sem reorganiziral sanitetno službo tako, da smo ustanovili sanitetni vod. Za borce je bilo to velikega pomena, saj so se lahko pogumno borili, zavedajoč se, da je z njimi vedno dobro pripravljena in izurjena skupina medicincev, od bolničarjev in sester do zdravnika.«

Ljudje so stradali, ampak bili so zdravi

Francoski kirurg Antoine Joseph Lambal je zatrjeval, da je za življenje dovolj tretjina tistega, kar pojemo. »Čemu pa koristita drugi dve tretjini?« ga je vprašal njegov prijatelj. »Da žive zdravniki«, mu je odgovoril Lambal.

Anekdota, ob kateri se Herbert Zaveršnik bolj zamisli, kot nasmeje, in takoj najde rdečo nit:« »Do neke mere bo to kar držalo. Poglejte, to je prav zanimivo: za časa druge svetovne vojne, ko je vsa Evropa gladovala, ni bilo sladkorne bolezni. Ljudje so sicer stradali, a bili so neverjetno

zdravi. Pa še nekaj. Tud nih kamnov. Leta 1943. ljubljanski bolnišnici stranili žolčne kamne to( demdesetim bolnikom,], na ljubljanski kliniki pr^ takšnih posegov. To je kaz, kako predobra hrai duje kot pa koristi.«

»Ampak v Rogaški s delate že vrsto let, imat no' mineralno vodo ,0« menda pozdravi, zlasti | celo vrsto bolezni. S te vami ste prišli v zdra^ dlje,«' načnem temo, ki j vezana z raziskovalnim jega sogovornika.

»Res je. Imamo vodo, | mi tovrstnimi vodami na buje največ magnezija. Kj gramov ga je v litru. Prj posebno važno, da nima soli. Ko sem bil pred štij evropskem kongresu v B; nu, mi kolegi iz Amerikei; da je naša voda Donat M| na. Zato pa smo se zava: na kongresu v Stockholis vodo prinesli s seboj. Zait da že stopetdeset let vet človeškem telesu tudi mj pak šele dvajset let vem; magnezij služi. Da, na pn luje pri razgradnji sladkoi smo kaj več vedeli o mag se čudili, kako to, da pri i ški Slatini' sladkornim sladkor tako hitro pade.« \

V celjskem komori) moškem zboru

v zboru je doktor Herben prepeval pravzaprav vse živ prej kot deček v cerkvenen tem v gimnazijskem zboru, leta pa je preživel kot člar matice ljubljanske. Tudi i« medicine je prepeval v Beog so ustanovili slovenski okt< pa je bil kot zdravnik, člar. komornega zbora iz Celja, k krat vodil profesor Egon Kui

»Različne intelektualne imamo;pravnike, inženirjem ampak nikjer med njimi n toliko ljubiteljev in pousfl glasbe kot med medicinci*,i bert Zaveršnik.

Kako je začel peti v moške nem zboru? Nekega dne jezi val bolnikom v celjski bolniS tor Herbert Zaveršnik, taki kajšnji zdravnik-specialist, je vem petju postal pozoren ir. neveijetna disciplina in kako jo peti. Ob koncu koncerta) profesorju Kuneju in ga ogoi lepo pojete, rad bi pel z vami vo veliko razočaranje ga je pi slovil, češ da drugih tenorjev bujejo. Malce razočaran, celoi takrat sklenil, da pri tem zb( nikoli pel, četudi bi ga kdaj p li. Ampak zarečenega kruha poje, pravi stara modrost, ii čisto po naključju, postal člar. ra, preživel z njim dvajset čud njegova najlepša leta, kot sam celjskim moškim komornim sem videl več Evrope kot pa no. In kako lepa so bila ta f Spominjam se našega prveg tekmov^anja in naše prve zrn gliji, v Wellsu. Z Gotovčev( Momčeto bez gunčeto in z J Oj, ta soldaški boben, smo b'' no močni konkurenci naj bol]: prva nagrada v Arezzu, pre: strogo glasbeno kritiko, in v pa v Belgiji. . . Danes se m) čudež, kako je znal profeS' spraviti na skupni imenovala vajset mož, od obrtnika, kmc' nika, tja do zdravnika in pra katerih marsikdo ni poznal H'

Podoknice za sopro9

Ko pripoveduje o petju z ir"" mornim zborom iz Celja, P'' posebnim žarom, ljubeznijo, di z nostalgijo. Res, lepi so sf številne poti, zlasti pa na v^f ko je bilo vaje konec, nismo-naravnost domov, ampak v gostišče Žerdoner. Gospa ' nam je vedno pripraivila lep'' napol zastonj, bila je nekak šega zbora. Pozneje pa Šeligo^: po vaji. smo spet skupaj zap^ še lepše, in tista druga vaja je j še veliko več vredna kot 'Urao' tovarištvo, ki se je kalilo mt-^d je imela katera od naših žel dan, smo ji šli zapet podoknic"^^ pod okno. To obdobje je bilo| pestrem življenju zares niyleP-MARJELA'

Ena od mnogih endoskopskih preiskav doktorja Herberta Zaveršnika.

NOVI TEDNIK - STRAN 13

Simfonij pa ne bom pisal

SHlatlatelJu JanUu Golobu veliko pomeni priznanje občinstva____

Srečanje z Janijeni Golobom, skladateljem resne in nabavne glasbe, je sila vznemirljivo že zaradi dejstva, ^a je v sogovorniku toliko energije, ki kar naprej zahteva: važno je delati, važno je veliko delati. In Jani dela. iS^ra in posluša. Zdaj je pri resni glasbi, zdaj pri zabavni, filmski, scenski, gledališki. Morda je več dosegel v resni glasbi, a druga zvrst je bolj na očeh in pri ušesih večine. Zlasti mlade in mlajše generacije, ki pa ji pripada tudi Jani.

Sicer pa je Jani še kot skuštran fantič začel pritiskati na tipke harmonike in vleči meh. >'To je najbrž .zakrivil' oče, ki je bil amaterski glasbenik. Tako mi je glasba že zgodaj zlezla pod kožo. Poslušal sem očeta, kako igra in želel sem ga posnemati«, se spominja prvih srečanj z glasbo Jani Golob. Zaljubil se je v violino, pridno je začel zahajati v glasbeno šolo in se učiti še klavir. Fantič je rasel in zrasel v gimnazijca, ki seje navdušil za bas kitaro in začel sodelovati pri različnih pop ansamblih. Šele pro

ti koncu študija violine se je Jani odločil že za aranžiranje in komponiranje resne glas

be. Kot glasbenik se je začel, poskušati kot pisec popevk in aranžer. »To me je pripeljalo na Akademijo za glasbo k profesorju Kreku in prvo, kar sem mu rekel je bilo: veste, simfonij pa ne bom pisal!« (In Jani še vedno drži besedo!) Simfonične glasbe pa je že nekaj napisal in to je zasluga profesorja Kreka. »Kmalu sem dodobra doumel«, se spominja Jani Golob, »da so potrebe po eni in drugi glasbi. Začel sem delati eno in drugo. Resno in zabavno. Nikoli nisem podcenjeval ali precenjeval eno ali drugo zvrst. Oboje je težko dobro narediti. Če kdo misli, da je popevko lahko napisati. naj jo poskusi...« predlaga Jani golob.

Jani Golob je za velike zabavne in revijske orkestre aranžiral več kot sto skladb, več in še veliko več pa za manjše ansamble in skupine. Od skladb iz resne glasbe velja omeniti: Suito za godala, Concertino za orkester, Nokturno za godala, Passacaglio za orkester. Štiri slovenske ljudske pesmi za godalni orkester. Komorno glasbo za 11 instrumentov in vrsto manjših komornih del.

Na vprašanje, kako posluša in ocenjuje svoje glasbo, pravi: »Najhuje je, ko človek svojo glasbo prvič sliši. To se zgodi na prvi vaji. To je v bistvu bralna vaja, ljudje se še motijo, vrinjajo se napake in često v takih trenutkih podvomim o sebi. No, zdaj že v naprej vem, kaj, me čaka in me prvo srečanje z lastno glasbo ne iztiri več toliko.«

Jani je skladatelj iz tiste generacije, ki je »padla« v elektronsko revolucijo. Je bil ta sunek hud? Kako sode

luje Jani z računalniki v glasbi? »Ni bilo tako hudo in tu so mi izkušnje z bas kitaro iz gimnazijskih let kar prav pn šle«, zadovoljno ugotavlja Jani Golob. »Mene je elektronika nasploh že dolgo zanimala. Bil sem celo radio-ameter. Kmalu sem spoznal, da mi ti instrumenti-računal-niki, lahko veliko pomagajo prav pri filmski, sccnski in gledališki glasbi. Časi so taki, da je treba spremljati napredek, sicer te povozijo, čeprav simfonična glasba živi

naprej, naprej, takšna kot je bila.

»Pri filmu so pri nas, skoraj brez izjeme navajeni, da

se lahko glasbo naredi zadnji trenutek. Tnko je nastajala tudi t^. IZ filma Poletj. v školjki. Ni bilo časa dvakrat premi.sliti, ampak j<- bilo treba kar narediti. Poletje v školjki smo delali v dveh študijih istočasno. Zjutraj sem nesel partituro v studio Metro in odhitel v studio Akademik, kjer so delali scensko glasbo. Zmogli smo in ujeli čas, zdaj jc na občin stvu, da presodi.«

Saj res: kaj pa nagrade, priznanja, aplavzi? Kaj pomenijo Janiju Golobu? »Nagrada je bolj stvar naključja. Tako vsaj jaz gledam na to, čeprav sem seveda vesel vsake nagrade ali priznanja. Več pa mi pomeni priznanje publike, če me dobro sprejema, sem zadovoljen in mi to če

sto več pomeni kot kakšna nagrada.

Važno je delati. Važno je pisati, vaditi, pa.spet delati. Važno je slišati, prisluhniti. Četudi školjki.

MATEJA PODJED

Jani Golob se je rodil leta 1948 in kot gimnazijec je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo violino. Diplomiral je leta 1971. Kmalu je začel igrati pri simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Vpisal se je še na kompozicijski oddelek Akademije za glasbo in leta 1977 končal študij pri profesorju Urošu Kreku. V^ orkestru RTV Ljubljana igra violino še zdaj. •

Jani Golob je avtor glasbe v najnovejšem slovenskem mladinskem filmu Poletje v školjki in v filmu Heretik (Primož Trubar). Štiri popevke na besedilo Milana Jesiha in v izvedbi ansambla Black and VVhite že postajajo uspešnice iz nima Poletje v školjki.

Jani Golob je preskromen, da bi sam govoril o večjih priznanjih, zato naj jih omenino vsaj nekaj: Prešernova (študentska) nagrada za Concertino za orkester (1977), nagrada za aranžmaje na Slovenski popevki, pa na prireditvi Melodije morja n sonca, nagrada za priredbo slovenske ljudske pesmi v Bratislavi ...

Srečanje z glasbenikom Janijem Golobom v Filmski delavnici, kjer je prikazal rojstvo filmske glasbe v filmu Poletje školjki. Dvorana glasbene šole v Celju je bila v ponedeljek polna do zadnjega kotička. Mlade pa je predvsem zanimalo, kako sodeluje avtor in skupina Black and White s sodobno računalniško opremo, ki jim pomaga igrati.

Foto: EDI MASNEC

Nov uspeh v Patagoniji?

Trojica slovenskih alpinistov Je odpotovala v Argentino

Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič so v nedeljo odpotovali v južno Ameriko, kjer bodo skušali začrtati novo smer v steni Tore Egerja, gori, ki nosi ime po ponesrečenem italijanskem plezalcu.

»Patagonija, pokrajna na obrobju Andov, je dežela mojih želja,« pravi Franček Knez. »Skalne igle in z ledenimi rožami prepredene stene so podoba najveličastnejših gora na svetu.*

Trojica, ki bo skušala osvojiti Tore Eger, je doslej že uspešno preplezala prvenstveni smeri na Fitz Roy in Cerro Tore, če jim bo uspel načrtovani podvig pa bo edina, ki bo stala na vseh treh skalnih iglah skrajnega južnega roba Andov.

»Plezanje v Patagoniji je izjemno težko zaradi silno nestanovitnega vremena. Vetrovi z obeh oceanov prinašajo deževne oblake, tako daje to gorovje najbolj deževno območje na svetu. Poleg tega je neugoden tudi veter. O surovih razmerah

priča že izjemno redko živalstvo in rastlinstvo v tem svetu,« pripoveduje Franček, ki tokrat že tretjič potuje v Argentino.« Kako težko je dosegati cilje v teh gorah priča že podatek, da so se od tam vračali praznih rok največji alpinisti na svetu, recimo Messner. pa ameriški ekstremist Joe Baker, medtem ko je Maestriju uspel vzpon na Cerro Tore šele po številnih neuspešnih poskusih.

Vsi trije slovenski alpinisti seveda upajo, da jim bo vreme

naklonjeno in bodo lahko uresnčili svoj cilj. »Na piko« so vzeli ekstremno težko severno steno 1100 metrov visokega Tore Egeija. Sicer pa seje spopad z goro začel že mnogo pred steno.

Nekoliko zaskrbljeni obrazi treh naših vrhunskih alpinistov v nedeljo popoldne na brniškem letalšču niso odsevali strahu pred zahtevno steno Tore Egerja. pač pa strah, če bo skromen kupček deviz dovolj za dvomesečno bivanje v Argentini in spopad z goro. Zaradi skromnih financ so s sabo vzeli tudi manj opreme, kot bi jo morali, kar pomeni težje delo v steni in večje tveganje.

Franček je prišel na letališče tudi precej utrujen, zakaj odhod na takšno odpravo je skoraj praviloma vse prej kot enostaven. Frančkov urnik je bil zadnji mesec pred odhodom zelo napet. Še dan prej je delal na Hmezadovi zgradbi v Žalcu, kjer skupina alipinistov napeljuje novi strelovod. S tem delom in z obnovo strehe obrata Ti02 v Cinkarni je Franček zbiral denar za odpravo. Poleg rednega dela v Emu, seveda. No, v delovni organizaciji so mu odobrili nekaj dni dopusta za snemanje dokumentarnega filma o njegovem delu. ki so ga morali ljubljanski televizijci posneti še pred odhodom. Vmes je bilo treba seveda odpraviti še kup formalnosti okrog odprave in skrbi, če bo dovolj denarja.

Samo za primerjavo: priprave naše košarkarske reprezentance na letošnje evropsko pr

venstvo v Španiji so se začele že nek^ mesecev pred začetkom prvenstva; s številnim strokovnim štabom, zdravniki, maserji, psihologi ... V Španiji se jim je pridružil še kup spremljevalcev, ki so urejali vse potrebne formalnosti.

Franček se je za Tore Eger pripravljal zvečer, ko je prišel

domov v Rimske Toplice utrujen od dela in naporov. Naša vihunska naveza je odšla na pot brez vodje, ki bi urejal formalnosti, brez zdravnika, maserja . . .

Kljub temu - verjamemo -da jim bo podvig - čc le vreme ne bo preveč muhasto - tudi tokrat uspel. Srečno, fantje!

NADA KUMER

Franček in soplezalka Andreja pod steno.

f^riprave za snemanje, preden steče prvi kader, so zahtevne. Vsi morajo poprijeti za delo.

14. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Pionirji fotografirajo

Letošnje šolsko leto so nam prvi poslali svoje fotografske izdelke iz osnovne šole Blaža Kocena na Ponikvi. Za sodelovanje in dosežke so že v preteklih letih prejeli lepa priznanja, ki jih podeljuje naše uredništvo, nekaj fotografij pa je bilo tudi izbrano na zaključno razstavo. To bomo tudi letos pripravili v Muzeju revolucije v Celju, razstavljenih pa bo 60 najuspešnejših posnetkov, ki bodo prispeli na naslov naše akcije. Takrat tudi podelimo nagrade Fotolika (fotoaparat, povečevalnik, fotoreporterska torba . . .)

Avtor objavljenega posnetka je Damjan Krajnc. Mi bi k temu dodali morda kakšen čoln v ozadju, ki bi vse skupaj napravil bolj razgibano.

UREDNIK FOTOGRAFIJE

Čudovita ekskurzija

J..etošnja jesenska ekskurzija je bila združena s kulturnim dnevom. Najprej smo se odpeljali na Trubarjev dom, ki pa je bolj podoben muzeju kakor hiši. Vodič je bil zelo redkobeseden. Povedal nam je nekaj malega o Tru-baiju, imena mož, ki so bili naslikani na oknih in to je bilo vse. Rekel je, da ga že boli grlo, in da ne more več govoriti. Res čuden patron! Na srečo je bila zraven tovarišica Malijeva, ki nam je Trubarjevo življenje in delo zanimivo opisala. Potem smo se odpravili v kraj, kjer je bil doma Levstik, videli smo kozolec, pod katerim je pisal Martina Krpana.

Pozneje smo bili tudi na Jurčičevem domu, kjer smo še največ videli. Njegova hiša in predmeti v njej so lepo ohranjeni. Zanimiv je bil ogled hiše Kijavlja in njegove koze.

Bili smo polni vtisov. Na avtobusu smo izvedli kviz o življenju in delih nekaterih slovenskih pesnikov in pisateljev.

Vse skupaj nas je dodobra utrudilo, in ko smo prispeli v Šmarješke toplice, kjer smo imeli naročeno kosilo, smo se kot sestradani prašički pognali k mizam.

Po kosilu je bilo na vrsti tisto, česar smo se najbolj veselili: kopanje. Nestrpno smo se pognali proti bazenu, ki smo ga videli med drevjem, toda groza! Bazen je bil neprimeren za kopanje. Barva se je luščila, ker ga niso čistili, so ga prerasle alge, po umazani vodi pa so plavali listi z bližnjih dreves. Na srečo so nekateri naši odkrili pravi bazen, kajti mismo bili zašli.

Ena, dva, tri smo bili v kopalkah in že smo se pognali v vodo. Nisem si hotela močiti las, zato sem se skrivala pri tovarišici, da me ne bi potunkali. Nenadoma pa se je nekdo pognal v vodo čisto blizu n^u. Mislila sem, da bom počila od jeze. Bila sem mokra kot miš, z las mi je tekla voda v potokih. Pričela sem vpiti: »Kateri bedak je to naredil? Cepec neumni! Povedala bom tovarišici!«

Ko sem se obrnila, da bi videla nepridiprava, se mi je kar stemnilo: bilje naš tovariš!. Nekaj časa sem zbegano čakala, kaj bo, a se ni zgodilo nič pretresljivega. Pogledala sem tovarišico, ki se je na ves glas smejala in čez čas še sama bruhnila v smeh.

Smešni dogodki so se kar vrstili. Nekaj učencev se ni kopalo. Tovarišica je grozila, da bo vs^ enega vrgla v vodo, oblečenega, seveda. Pognala se je za Bogdanom. Ta je bežal, kot da bi šlo za življenje ali smrt. Nenadoma mu je spodrsnilo in pristal je na kole

nih. Še preden se je dobro pobral, je že bežal naprej. Tedaj pa je spodrsnilo še tovarišici Editi in zložila seje prav za grm. Lov je opustila in se vrnila v bazen.

Fantje so nas lovili in tunkali, nenadoma pa je začela sošolka stokati. Tovarišica ji je pomagala do stopnic, kjer smo jo radovedneži obkolili. Tovarišica je ugotovila, dajo je prijel krč. Na pomoč je priskočil tovariš, ki ve, kako se taki stvari streže. Uboga Marija, kako je zavreščala, ko ji je tovariš stisnil nogo, da bi krč popustil. Pustili smo Marijo na stopnicah in se zapodili nazjg v vodo. Ko smo morali ven, nam je bilo žal, a avtobus je že čakal.

Pot do doma je bila kar prekratka, saj smo se igrali igrice, si pripovedovali šale in dogodivščine, ki smo jih doživeli v bazenu. Bilo je res čudovito!

SABINA HAJDNIK, 8. b OŠ Ljubo Šercer LOČE

stop, rdeči semafor

Pionir prometnik - zame je to nekaj pomembnega, neizrekljivo velikega. Nekaj, česar sem se bal, ko sem hodil še v prvi razred. Čutil sem posebno spoštovanje do teh fantov v uniformah. Kaj šele do pravih miličnikov na cestah!

Želel sem si, da bi bil tudi jaz lepega dne tak prometnik. Ta želja se mi je skoraj dobesedno izpolnila, le da ni bilo nekega lepega, temveč deževnega jesenskega dne. Sam sem se prijavil, da bom pionir prometnik. Oblekel sem si uniformo in si opasal pas. Bil je zelo mrzel dan. S sošolcem sva stala vsak na svoji strani prehoda za pešce v Vodnikovi ulici. Skor^da nisva imela dela, saj je večina prvošolcev prihajala v spremstvu staršev. Nekateri, večji učenci pa so me dražili s tem, da so prečkali prehod mimo zebre, pri tem pa so me izzivalno gledali. Za te »lumpe« nisem bil zadolžen in sem jih brez besed spustil mimo.

Skrbno pa sem pogledoval najmlajše šolarje, da mi ne bi kateri ušel čez zebro pri rdeči luči. Čas mojega službovanja v prometnem vrvežu je kmalu minil, saj sem to delo opravljal le dobre pol ure. Na srečo se je vse dobro izteklo.

Na poti v šolo sem malo razmišljal, da so zdajšnji prvošolčki bolj korajžni in iznajdljivi na cesti, kot smo bili mi.

GORAZD BABIČ, 6.c OŠ 1. celjske čete CELJE

Dragi dopisnilci!

v navadi je že, da na vsaki strani napišem kakšno vrstico, pa naj bo tudi tokrat tako. Prav kratka bom, da vam ne bom odvzela preveč dragocenega prostora. Tokrat se v skoraj vseh vaših prispevkih zrcali jesen. No, mnogi pišete tudi o dogodkih v šoli, doma ali celo o tistem, kar se vam je zgodilo pred mogimi leti. In prav je tako - pišite o čimbolj različnih stvareh, pač o tistem C čemer želite pisati. Prav vsaka, še tako neznatna stvar je lahko zanimiva, če o njej pišete z iskreno željo in žarom.

No samo toliko za danes. In še: lep pozdrav vsem sodelavcem!

Vaša Nadja

Moja najijubša icnjiga

Ne bomo se hvalili, daje ideja zrasla na našem zeljniku. Ne. kar priznali bomo: vzpodbudila nas je drobna knjižica, ki so jo ob koncu lanskega šolskega leta izdali dopisniki na Stranicah in v njej je bila tudi zanimiva lestvica najljubših knjig.

Pa smo si rekli: zakaj ne bi tudi naši dopisniki in bralci zbirali najbolj priljubljenih knjižnih del? Rečeno - storjeno! Sestavimo skupaj lestvico najbolj priljubljenih knjig! Na tej strani (spodaj) je že objavljen kupon, v katerega lahko najbolj priljubljeno knjigo vpišejo posamezniki ali kar cel krožek. Bomo videli, kaj bo nastalo.

Jesen

Prav počasi in tiho je v naše ; kraje prišla jesen. Opomnila je ljudi s hladnimi sapami, hladnimi jutri, obarvanimi drevesi.

Za kmete je prišel čas, ko poberejo sadove celoletnega dela. Opustela polja, kjer so se prej bohotili fižol, koruza ali hmelj so kot padla vojska. Vinogradi pa živijo bolj kot kdajkoli prej. Tr-gači trgajo grozdje in ga stiskajo pozno v noč. Sladki sok spravljajo v sode in čakajo Martina. Gozd se oblači v žive barve, kot bi hotel tik pred spanjem še enkrat zaživeti. Pod drevesi leži odpadlo listje, da prijetno šumi, če stopiš nanj. Gozdni sprehajalci iščejo gobe in kostanj, vendar jih gozdni prebivalci ponavadi prehitijo, ko si pripravljajo ozimnico. Vsa živa bitja se pripravljajo na dolgo, hladno zimo. Redke ptice se spreletavajo nad hišami in drevesi. Ne žgolijo več tako veselo.

Narava prav počasi tone v sen, ki se vsako leto znova vrne.

MANICA JANEŽIČ, 8.a OŠ Peter Šprajc-Jur ŽALEC

Atkina zanka

Tvoja naloga je tudi danes lahka. S kakršnokoli barvico prebarv^ delčke, ki so označeni s piko. Kaj se bo prikazalo?

Na dopisnico napiši rešitev, zraven pa še, kaj skrivnostni znak pomeni. Naš naslov je NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Rešitev moraš poslati do torka, 11. novembra. Takrat bomo namreč izžrebali nagregenca tovarne AERO.

V prejšnji številki ste izbirali enaka kvadratka. To sta bila B in E. Nagrado pa dobi: Andrej Šorli, Dobrova 6, 63000 Celje.

Komisija za delovna razmerja

Delovne skupnosti Interne banke Hmezad Žalec

oglaša

prosta dela in naloge

1. čiščenje poslovnih prostorov
2. telefonista v telefonski centrali

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:

- končana osemletka

- da imajo najmanj eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oz. nalogah

Kot poseben pogoj je določeno poskusno deio, ki bo trajalo dva meseca.

Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni po oglasu del na naslov:

Delovna skupnost Hmezad Interna banka Žalec Hmeljarska 3, Splošna služba.

izbira bo opravljena v roku 10 dni po preteku oglasnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.

Ljubljana, Titova 38

Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge:

1. opravljanje dinarsko-deviznih blagajniških poslov

določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu

Pogoji:

- srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri - V. stopnja po Ul

- 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah

- 3 mesece poskusno delo

- izmensko delo

2. usklajevanje knjigovodskih računov

- nedoločen čas Pogoji:

- srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri. V. stop. po Ul

- 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah

- 3 mesece poskusno delo

3. opravljanje dinarsko-deviznih poslov za občane

določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu

Pogoji:

- srednja izobrazba ekonomske ali družboslov. smeri - V. stop. po Ul

- 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah

- 3 mesece poskusno delo

- izmensko delo

4. usklajevanje knjigovodskih računov

- določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu

Pogoji:

- srednja izobrazba ekonomske smeri - V. stopnja po Ul

- 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah

- 3 mesece poskusno delo

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom, razen pod točko 2.

Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi, na naslov: BEOGRADSKA BANKA-TEMELJNA BANKA Ljubljana, PE Žalec, Kardeljeva 12. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva izbire.

Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.

g november 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 15

0 v nedeljo zvečer so miličniki ponudili prenočišče Stanku F. Brezplačnega bivanja si seveda ni pridobil j^ar tako, ampak se je pred jern izkazal z razgrajanjem v lastnem domu.

« Žene in otrok se je lotil tudi Miran Ž. iz Štor. Milič-fiiki niso imeli nobenega razumevanja z^ njegovo dokazovanje premoči v lastni hiši, ampak so ga ohladili v svojih prostorih.

• Prostori za razgrajače in vinske bratce ob Ljubljanski cesti se običajno napolnijo šele ponoči, Milan K. pa se je v njih znašel že sredi belega dne. Milan se je hudo razburil v igralnici Račka. Bržkone mu igre na avtomatih niso šle tako kot bi želel. Miličnikov njegova nesreča pri igri ni nič ganila. ampak so ga kar odpeljali. Ker se jim je Milan še postavljal po robu, ga bo na obisk povabil tudi sodnik za prekrške.

I • V sredo zvečer niso imeli miru stanovalci v samskem domu v Ribarjevi ulici. Tam je razgrajal Jože P. Ker ga sostanovalci nikakor niso mogli prepričati, naj se umiri, so ga prenočili miličniki. V njihovi »spalnici« je bil Jože bolj miren.

• Andrej H. se ne bo sladkal z bananami, čeprav sije to obetal. Še huje: zaradi teh slastnih obetov se bo moral celo zagovarjati. Andrej si je ob ograji Merxo-vega skladišča na Hudinji pripravil čeden kupček sladkih sadežev, ki jih je bržkone hotel skrivaj odnesti. No - resnici na ljubo ni bil ravno skromen, saj si je namenil več kot šestdeset kilogramov tega južnega sadja. Na njegovo nesrečo pa so pripravljeno sadje odkrili in brž našli tudi slad-kosnednega dolgoprsteža.

N. K.

Gorelo v delavnici

v ponedeljek ob 13.30. uri je zagorelo v novi delavnici Leopolda Drameta ob Cesti na Ostrožno v Celju. Goreti je začel izolacijski material, vnel pa naj bi se zaradi okvare na kablu varilnega aparata. Delavci so namreč delali strelovod, kmalu za tem, ko so končali delo pa se je vnel izolacijski material, ki je bil tam zložen. Škode je za 400.000 dinarjev.

Priprli več vlomilskili skupin

Uspešno delo organov za notranje zadeve Celje

Delavci organov za notranje zadeve Celje so imeli v zadnjem času precej uspeha pri odkrivanju vlomilcev v stanovanja in kleti. Odkrili so nekaj dobro organiziranih vlomilskih skupin, ki so vlamljale tudi na drugih območjih v naši in sosednji republiki.

Tako je v preiskovalnem zaporu 46-letni Mustafa Nur-kovič iz Dobašnice v BiH, ki sicer že dlje časa živi v Sloveniji. Nurkovič ni zaposlen, preživljal pa se je s tatvinami. Ugotovili so. daje vlomil v več kleti v Celju, Šoštanju, Titovem Velenju in Slovenj Gradcu, odnašal pa razne tehnične predmete; motorne žage, vrtalne stroje in podobno. Večino nakradenih stvari

je prodal v svojem rojstnem kraju.

V kleti je vlamljal tudi 26-letni delavec Danev Peškov-ski, ki začasno prebiva v Celju. Peškovski je bil »strokovnjak« za smuči in drugo smučarsko opremo ter prehrambene izdelke. Doslej so raziskali že 25 njegovih »podvigov«.

Na velenjskem in žalskern območju pa je vlamljala skupina mladoletnikov (P. O., M. R., D. L., in P. G.) in 21-letni Zlatko Ulaga iz Prebolda. Druščina je začela z manjšimi tatvinami, potem pa so se lotili vse bolj drznih tatvinskih podvigov. Jemali so kolesa z motorjem in vlamljali v gostišča in trgovine. Samo pri vlomu v hmeza-

dovo blagovnico v Žalcu so odnesli za približno dva milijona dinarjev raznih predmetov.

Za zapahi je tudi vlomilska trojica (Kasim Bešlagič in Zlatko Stanojevič iz Zagreba ter Rudi Matijčevič iz Doboja), ki je vdirala v stanovanja, tako da je lomila cilindrične ključavnice, delavci organov za notranje zadeve pa so jih prijeli pri vlomu v Celju.

O vlomilski skupini - Se-nadu Islamoviču, Slobodanu Dragoljiču, Ivici Čubela in Nedelju Lediču - ki so jih že obsodili na celjskem sodišču in so jih prav tako odkrili organi za notranje zadeve iz Celja, pa smo že pisali.

Ropar za zapahi

Delavci organov za notranje zadeve Celje so prijeli roparja, ki je skupaj s pajdašem konec prejšnjega meseca zagrešil kar štiri rope. Za žrtve sta si izbirala ljudi, ki so nekoliko preveč popili in v gostilnah razkazovali, koliko denarja imajo v denarnici. Organi za motranje zadeve so prijeli enega roparja, drugemu pa so že na sledi.

Transporter iz nakradenih delov

Delavci celjske UNZ so že večkrat odkrili tatove, ki z daljnovodov odvijajo kotno železo. Tokrat so prišli na sled 26-letnemu LU. iz Sopote pri Podčetrtku.

Pravzaprav je I. U. kar spreten delavec, saj si je sam naredil marsikatero pripravo na kmetiji. Iz kotnega železa -žal ukradenega pa je izdelal transporter za gnoj.

Pri takih tatvinah sicer ne gre za tako velike vrednosti, vendar pa so vseeno nevarne, ker s tem. ko odvijejo železne profile, oslabijo daljnovode in obstaja nevarost, da se porušijo. Zato so delavci organov za notranje zadeve še posebej prizadevni pri iskanju takšnih tatov.

Prehitevanje v škarje - voznik mrtev

v ponedeljek zjutraj ob 8.40. uri se je pripetila huda prometna nesreča na magi-strali cesti Celje-Laško na Polulah zaradi nepremišljenega prehitevanja v levem

nepreglednem ovinku.

Voznik kombija z novomeško registracijo, 31-letni Slavko Sušin iz Zgornjih Po-nikev pri Trebnjem je vozil iz Laškega proti Celju, ko je

v levem nepreglednem ovinku začel čez belo, neprekinjeno črto prehitevati tovornjak s prikolico^ ki gaje vozil 25-letni Darko Cater iz Zado-brove pri Celju. Ko je Sušin že zapeljal vzporedno s tovornjakom s prikolico, je iz nasprotne, celjske smeri pripeljal s tovornjakom 39-letni Ivan Klokočovnik z Brega pri Slovenskih Konjicah. Klokočovnik je zapeljal skrajno desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti; Sušin je zadel s sprednjim levim delom vozila v sprednji levi del tovornjaka. Kombi je potem odbilo v prikolico tovornjaka, ki ga je vozil Čater. Trčenje je bilo tako silovito, da je s podvozja kombija odtrgalo karoserijo.

Voznik Slavko Sušin je pri trčenju padel iz vozila in obležal mrtev, v celjsko bolnišnico pa so pripeljali huje ranjenega sopotnika iz njegovega vozila 34-letnega Milana Krevsa iz Mirne peči.

S.Š.

Foto: EDI MASNEC

Prevrnil se je v Dravinjo

Voznik osebnega avtomobila HERMAN MLINŠEK, 44, iz Vitanja je vozil skozi Dražo vas. Pri gasilskem domu, pred mostom pa ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je trčil v leseno mostno ograjo ter se prevrnil v Dravinjo. Huje ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico.

Umrl je v bolnišnici

FRANC UDOVip, 71, iz Zg. Grušovelj pri Šempetru je vozil osebni avto iz Celja proti Laškemu. V Debru pa je nenadoma zapelal s ceste v desno na travnik in po 20 m trčil v drevo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je še isti dan umrl.

Suša izdala goljufa

Odkrili so zavarovalniško goljufijo avtoprevoznika Mirka Goloba

Delavci celjske UNZ, so že od vsega začetka sumili, da s prijavo tatvine avtobusa-s parkirišča v Laškem naj bi ga neznanec odpeljal letos 31. julija - nekaj ni vre-du. Suša, zaradi katere so pred kratkim spustili vodo iz akumulacijskega jezera v kanjonu Vrbasa, pa je razkrila, da ni šlo za tatvino, ampak goljufanje zavarovalnice.

Osumljenec, 35-letni Mirko Golob iz Laškega in njegov pornočnik pri goljufanju Milan Želer iz Ivence pri Vojniku, prav tako zasebni avtobusni prevoznik, sta goljufijo načrtovala dlje časa. Začelo seje aprila letos, ko je Golob svoj že precej opešani avtobus zavaroval pri celjski enoti zavarovalnice Triglav proti tatvini. Tri mesece kasneje je Milan Želer prijavil tatvino svojega avtobusa izpred svoje hiše v Ivenci. Dva dni kasneje so avtobus našli v Rimskih Toplicah. Izkazalo se je, da je bilo vse skupaj del dobro pripravljenega načrta; delavci UNZ naj bi mislili, da se je na našem območju pojavil nepridiprav, ki krade avtobuse.

Letos 31. julija je potem s parkirišča v Laškem »izginil« Golobov avtobus. Neznanec naj bi razbil šipe in se odpeljal. Avtobusa niso na

šli, zato je zavarovalnica Mirku Golobu izplačala zavarovalnino - 11 milijonov dinarjev.

Po treh mesecih pa se je izkazalo, da av-tobus le ni bil ukraden, kot je prijavil Mirko Golob, pač pa je takrat sam odpeljal avtobus v Bosno, z osebnim avtomobilom pa ga je spremljal Milan Želer. Med Mrkonjič gradom in Banjaluko sta avtobus spustila v vodo, nato pa se z osebnim avtomobilom vrnila v Laško in že naslednje jutro je Golob prijavil (lažno) tatvino.

Verjetno avtobusa ne bi tako hitro našli, če Mirko Golob in njegov pomočnik Milan Želer ne bi imela tudi nekoliko nesreče. Avtobus se je v kanjonu ustavil na skali, tako daje bil le osem metrov pod vodo (sicer je tam dno kanjona še 40 metrov globej-še) in je ob sedanji suši pogledal iz vode. Preiskava je pokazala, da je bilo krmilo vozila privezano na sprednji sedež in da je nekdo namerno spustil avtobus v kanjon, še prej pa je iz avtobusa pobral vse vrednejše rezervne dele.

Mirko Golob si je z zavarovalnino toliko opomogel, da je lahko kupil nov avtobus, ki pa je ostal brez šoferja. Mirka Goloba in Milana Ze-lerja so namreč priprli.

16. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Univerziada 87

v Zagrebu se temeljito pripravljajo na eno doslej največjih športnih prireditev pri nas, Univerziado, ki bo od 8.-19. julija 1987 in kjer pričakujejo rekordno število držav udeleženk 115 s preko 7000 tekmovalci.

Športniki študentje se bodo pomerili v desetih obveznih panogah, atletiki, košarki, sabljanju, . nogometu, gimnastiki, plavanju, skokih v vodo, vaterpolu, tenisu in odbojki ter dveh, ki Jih določi organizator, to pa sta veslanje in kajak - kanu.

Znana je tudi maskota Uni-verziade, to je simpatična veverica, ki je stalni obiskovalec zagrebških parkov in gozdov v okolici. Stalno je v kretanju in tako tudi simbol športne dinamike. Veverica ima tudi značilen klobuk narodne noše iz tistih krajev. Lik maskote je skreiral zagrebški umetnik Ne-deljko Dragič.

TV

Kako s športnimi objekti?

v Celju se je v zadnjem času nakopičila cela vrsta problemov s športnimi objekti, kar bo brez pomoči združenega dela in morda celo uvrstitve v samoprispevek težko rešila sama telesnokulturna skupnost. Velika sredstva so bila vložena v obnovo atletskega stadiona, kjer pa so se pokazale nekatere nepotrebne pomanjkljivosti, kot voda ob deževju na notranjih stezah, menda pa tudi tartan ni najboljši.

Čeprav so celjski odprti bazen v zadnjih letih obnavljali in vanj vlagali velika sredstva zdaj školjka spušča vodo, kar pomeni novo obnovitev in nova sredstva, ki jih ni. S težavami se ubadajo v Mestnem parku, ker je dotrajalo drsališče z vsemi spremljajočimi objekti.

Drsališče bi bilo treba tudi zapreti, saj bi ta' > veliko prihranili na energiji, ki je izredno draga in prava poguba za društvo.

Nestrokovno so zgrajene tudi skakalnice na Gričku, ki ne odgovarjajo predpisom za najmanj zahtevna uradna tekmovanja. Tudi to naj bi novo vodstvo odpravilo. Problem je tudi z nogometaši, ki so izgubili Glazijo, zdaj bodo .še Olimp, Skalna klet ni dovolj za tekme in treninge, pomožnega igrišča ni, nadomestnega pa tudi ne.

Tako se je v kratkem času znova nakopičila cela vrsta problemov z objekti, kar bo kmalu težko odpraviti. Razumljivi so problemi z objekti, ki so dotrajani, niso pa tisti z novimi ali obnovljenimi. Pri obnovi je bilo opravljenega veli

ko prostovoljnega dela in ker tudi ni bilo preveč denarja se je pač »šparalo«. To se zdaj maščuje, kajti žal smo marsikje delali kot da bi bili na italijanskem Ponte rosu. Zunaj lepo, kvaliteta slaba. V bodoče bo potreben strožji nadzor pri obnovi ali gradnji športnih objektov. O tem se zavedajo tudi pri TKS in ZTKO, kjer želijo celo človeka, ki bi se specialno ukvarjal s temi stvarmi. Denarja je žal vedno manj in no moremo si privoščiti nepotrebnih in nesmiselnih spodrsljajev, ki jih je že tako na vseh koncih preveč. Kako naprej? Predvsem bolj preudarno in ne za vsako ceno poceni in po najbližji poti. Takšne akcije so se nam skoraj zmeraj izjalovile ali pa povzročile hujše probleme od novogradnje. T. VRABL

Prijeten občutek po zmagi

Kegljavke Savinja Celje so na Dunaju dosegle svoj doji največji ekipni mednarodni uspeh, ko so zmagale in osvoj Donavski pokal. 1

Posnetek je nastal tik pred sprejemom velikega pokala, stJ pa od leve Silva Razlag, Jožica Šeško, Biserka Petak. preda nik kluba in trener Lado Gobec, Tanja Gobec in Tončka Ped nik, spredaj Metka Lesjak, gostja kranjskega Triglava državna prvakinja za leto 1986 Marjana Zore, Mira Grobelniki Marta Zupane. Celjske kegljavke čakata v tem mesecu še j pomembna nastopa: 16. novembra na Reki ob obletnici tamki njega kegljaškega kluba in 22. in 23. novembra v Golovcu pokal »29. november«. Prvi dan bo nastopilo osem mošt naslednji pa osem ženskih ekip.

V torek, 4. novembra, je predsednik skupščine občine Ce Tone Zimšek pripravil sprejem za odlične kegljavke Sa\ii Celje ob zadnjem dosežku za Donavski pokal na Dunaju.

T. VRA!

NA KRATKO

strelci v Rečici pri Laškem

Tudi letos bo strelska družina Dušan Poženel v Rečici pri Laškem pripravila medobčinsko tekmovanje v streljanju z MK in zračnim orožjem. Tekmovanje bo v petek. 7. in soboto 8. novembra. Prvi dan bodo nastopile tudi ekipe novinarjev, tekmovanje pa se bo začelo ob 11. uri. Drugi dan bo pričetek ob 9. uri.

Znova odlični Marjan Črepan

Mojster FIDE Marjan Črepan iz Žalca je dosegel dva nova lepa uspeha. Na mednarodnem tekmovanju 90 tekmovalcev iz štirih držav v Skopju je osvojil 6.-11. mesto s 7.7 točkami, za njim pa sta ostala celo znana šahista Kne-ževič in Janoševič.

Marjan Črepan je nastopil tudi med 250 šahisti iz 30 držav v Zagrebu. med njimi pa je bilo pet velemojstrov, 11 mednarodnih mojstrpv in okoli 150 FIDE mojstrov. Črepan je osvojil 5. mesto, v devetih kolih pa je šestkrat zmagal in dvakrat remiziral ter doživel poraz z zmagovalcem Ža-jo. Marjan Črepan ima tako ra-ting 2550 točk in pravico nastopa na mednarodnem mitingu v Beogradu.

JOŽE GROBELNIK

Novembrski naslov Štulcu

Na hitropoteznem mesečnem šahovskem turnirju v Celju je zmagal ŠtucI pred Črepanom, Štrajherjcm, Bervarjem, Boga-dijem itd. Po 8. kolih vodi Ber-var pred Stuck)m in Črepanom. Pred začetkom turnirja so se z enominutnim molkom spomnili svojega dolgoletnega člana, odličnega šahista Tomaža Kovači-ča. ki je žal prehitro zapustil njihove vrste.

Visok poraz konjiških šahistov

v 5. kolu republiške li^e vzhod so šahisti Celja doma premagali T. Velenje 5,5:0,5, Konji-čani pa izgubili z Rudarjem iz Trbovelj za domačimi šahovnicami 5:1. Še vedno vodi Radenska. Celjani so drugi, ^elenjčani

šesti in Konjičani osmi. 6. kolo bo na sporedu 9. novembra s pri-četkom ob 9. uri: Krško - Celje, T. Velenje - Radenska n Impol -Slovenske Konjice.

FRANC PEŠEC

Zmaga žalskih strelcev

v 2. kolu republiške lige vzhod so velik uspeh dosegli strelci Žalca, ki so v Rušah premagali SD Prvi pohorski bataljon. V ekipi so nastopili Franc Kotnik, Justin Smrkolj, Mladen Melanšek in Jani Pukmajster. ki je bil z največjim dosežkom krogov 368 največje presenečenje. Zmagali so tudi strelci Kovinarja Štore z Ljutomerom, nastopili pa so Vili Dečman, Franc Hočevar, Ivan Kočevar in odlični Branko Malec 376 krogov. Izgubili so Celjani z vodečo ekipo Noršinci v Murski Soboti v postavi Tone Ja-ger, Ervin Seršen, Barbara Jager in Jože Jeram. Ekipa Kovinarja je druga z enakim številom točk kot vodeči Noršinci. Celjani in Žalčani pa so v sredini lestvice.

T. J.

Start mladih hokejistov

V republiški ligi so startali pionirji, člani HDK Cinkarna Celje v hokejski ligi na ledu. V 1.

kolu so igrali z novinci v ligi Za-gijem iz Zagreba 3:3. strelca pa sta bila Sebastjan Kelgar 2 in Anton Mavh 1. Z malo več zbranosti v zaključnih akcijah bi lahko celjski pionirji celo zmagali. Mladinci so bili v ]. kolu prosti.

V nedeljo. 9. novembra bodo pionirji igrali doma v Mestnem parku s sovrstniki Kompas Olim-pije iz Ljubljane, mladinci s Ti-volijem prav tako iz Ljubljane, medtem ko se bodo člani že v soboto. 8. novembra pomerili v Zagrebu s članom 1. zvezne lige Medveščakom za jugoslovanski pokal.

V torek. 10. novembra pa bo start v sindikalni hokejski hgi iz katere je po spomladanskem delu izstopila Železarna Štore. Tekme bodo igrali vsak ponedeljek in torek zvečer ob 20. uri. po spomladanskem delu pa vodi Zlatarna pred Kovinotehnc). Opekarno Ljubečna, Grofijo m Libelo.

MARJAN SOKŠAK

Pionirska rokometna šola v Žalcu

Ker je Žalec postal znano mesto po raznih pripravah naših športnikov, posebno ženskih rokometnih reprezentanc, so se na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur odločili, da organizirajo pionirsko rokometno šolo za ženske v sodelovanju s trenerjem republiške ženske pionirke reprezentance in republiške kadetske reprezentance Adijem Huda-rinom-.

Prvi koraki so že storjeni. Z delom, kar stotih pionirk je trener Adi Hudarin iz Titovega Velenja že pričel in treningi potekajo trikrat tedensko. Posebno živahno je bilo v teh dneh, ko je bila v Žalcu na pripravah državna ženska rokometna reprezentanca. Ob tej priložnosti so se mlade roko-metašice Žalca in njen trener Adi Hudarin (na sliki prvi z leve) skupaj slikali z vodstvom in ekipo ženske državne rokometne reprezentance.

T. TAVČAR

20GA JE OKROGLA

Republiška liga: v 10. kolu je bil derbi v Mozirju med Elkrojem in Ingrad Kladivarjem, ki se je pred 1800 gl dalci končal neodločeno 1:1 (0:0). Zanimivo je, da sta bila oba gola dosežena iz kazenskih strelov v pičli minuti. Povedel je Ingrad Kladivar preko Zukiča, izenačil pa Hren. Veliko golov je bilo tudi v T. Velenju, kjer je Rudar premagal Ljubljano 4:3, vse štiri gole pa je za domačine dosegel Jalušič. Rudar je na sedmem, Elkroj osmem in Ingrad Kladivar desetem mestu. 11. kolo bo v nedeljo, 9. novembra: Ingrad Kladivar se bo doma srečal z enim izmed favoritov za pi-vo mesto bivšim članom II. zvezne lige Koprom, ostali dve ekipi pa bosta gostovali v Mariboru: Elkroj bo igral z Železničarjem, Rudar pa s Kovi-naijem.

Republiška območna iga vzhod: derbi je bil v Žalcu med domačim Partizanom in Šmartnim, pred okoli 500 gledalci pa seje končal neodločeno 1:1. Povedli so gostje z golom Salihoviča, izenačili pa domačini z zadetkom Dru-škoviča. Nepričakovano visok poraz je doživela Dravinja iz Slovenskih Konjic v Pekrah 5:1 (strelec Fink), neučinkovit pa je bil tudi Steklar iz Rogaške Slatine v Dravogradu proti Ojstrici 2:1 (strelec Kajba). Vodijo Steklar, Šmartno in Nafta s po 13. točkami, 5.-6. je Dravinja 10 in

7.-9. Žalec 8 točk.

Medobčinska nogometna zveza Celje člani 9. kolo, 8. novembra: Celulozar - Orlica, Kovinar Štore in Rudar Senovo sta prosta zaradi suspenza Ponikve in Olimpa (po dve neodigrarii tekmi), Opekar - Šmarje Papirničar -Odred in Usnjar Šoštanj - Vransko. Pričetek vseh tekem bo ob 14,30.

MNZ Celje pionirska liga zahod jesenski del: Vransko

8, Rudar T." Velenje 7. Šmartno 7, Usnjar Šoštanj 4, Elkroj Moziije 2 m Partizan Žalec 2. Vzhod: Kovinar Štore 8, Ingrad Kladivar, 7, Steklar Rog. Slatina 6, Opekar Ljubečna 3. Papirničar Radeče 3 in Olimp 3. Kadeti po 6. kolu ^e kolo do konca jesenskega dela): Rudar T. Velenje 8. Šmartno 8, Ingrad Kladivar 8. Elkroj 5, Usnjar 3, Partizan Žalec 2 in Papirničar 2.

TV-JG-JK

POD KOŠI

II. ZKL ženske: Rogaška je na domačem terenu premagala novinke v ligi, igralke Ilirije iz Ljubljane 84:73. Gostje so dobro začele in povedle 11:4 in 17:9. V igro je vstopila Zora Pešič in po-' polnoma spremenila tok igre v prid domačih. Igralke Rogaške so dobro zaigrale v obrambi, ustavile so najboljšo gostjo Cera-njo in s hitrimi protinapadi prešle v vodstvo. Prvi polčas se je končal 39:34. v drugem delu pa so domače dosegle 8 zaporednih košev (47:34) in tekma je bila odločena. Prednost je zrasla že na 16 točk v 15. minuti, ko pa so gostje znižale svoj zaostanek na le 6 točk. so se domačinke zopet zbrale in dosegle tretjo zaporedno zmago. Pohvalo zasluži cel-kotna peterka Rogaške; Pešičeva (29) in Virantova (21) za dosežene točke ter prva za izvrstne podaje, Polutnikova (4) za igro v obrambi, Ciglarjeva (13) za skoke in še posebej Cuježeva (17), ki seje izkazala v vseh elementih košarkarske igre.

Rogaška v 4. kolu gostuje v Omišu proti istoimenski ekipi.

SKL moški: Libela seje na gostovanju v Ljubljani v zaostali tekmi proti Iskra Delti Jezici izvlekla skozi iglino uho. Domačini, novinci v ligi, so presenetili z požrtvovalno igro, nasploh vse jim je uspevalo tako v prvem kot v drugem delu. Libeli ni šlo nič od rok, predvsem je »škripalo« v obrambi, saj so se nasprotniki nekajkrat prav sprehodili do koša. V stalnem menjavanju vodstva si je Libela tik pred koncem 1. polčasa z dobro consko obrambo in nekaj uspelimi kontranapa-di zagotovila 8 točk prednosti. A ne za dolgo, saj jih je Ježica takoj na začetku 2. dela ujela in poved-la. Da je bilo Libeli še težje igrati proti razpoloženemu nasprotniku, sta se potrudila še oba sodnika, ki sta spravljala ob živce prav vse v dvorani. Tehtnico pa je v zadnji minuti vendarle na Libeli-no stran prevesil Pipan, ki je bil dvakrat precizen pri metu in tekma se je končala z 97:99 (52:60). Za Libelo je tokrat zaigral tudi Gole, ki je v 1. polčasu dosegel

kar 22 točk. v 2. pa je po dose nih 13 točkah že v 11. minuti pustil igro zaradi 5 osebnih pak, od katerih gre predva zadnja na dušo sodnikov.

Libela: Gole 35 (2 x 3). Cene 2. Turk 9. Urbanija 13. Pipan Medved 8 in Kahvedžič 12.

Libela je po treh kolih ob ma borski Jeklotehni še edina ne] ražena ekipa. V naslednjem ko v soboto ob 19. uri, bo gostov v Celju ljubljanska Ilirija. Xi vomno bo to derbi, ki bo vr« ogleda. Comet in Rogaška pa bosta med seboj pomerila v S venjskih Konjicah.

2. SKL vzhod I: Kovinarje Celju visoko premagal ekii Ptuja 103:67 (45:38).

Kovinar: Benčan 21, Boksi 14. Jošt 13, Lamut 1. Ulaga 14.t Planko in Šlatau 18.

Vzhod II: Šentjur si je domat pred koncem tekme s koši Polv nika iz prostih metov zagotoi zmago proti Zlatorogu iz Lašli ga 91:89 (40:42).

Šentjur: Zo. Martič 15, Ško janc 13, Zv. Martič 1, Zorko Polutnik 41 in Prezelj 17, Zlat rog: Požin 18, Sabolčki 25. L pomik 14. Dotar 14. Zdolšek 8: Blatnik 10.

Na Polzeli so domači po pr\ei delu proti Kozju vodili 42:30. pa so popolnoma štrli odpor stov, so še dodali 100 točk i končni rezultat je bil 142:87.

Polzela: Poteko 37, Jošuc : Strah 8, Grobelnik 5. Turnšek^ Polauder 26, Škrabe 13 in Vrče 6.

5. kolo: Elektra bo gostila Zi gorje, Zlatorog trboveljskega B' darja. Polzela in Šentjur pa bost gostovala v Brežicah ter Hra?' niku.

SKL kadeti: Mladi polzelsl košarkarji so po porazu s SmeH Olimpijo (110:52, Škrabe 25 ' Regoršek 20) doma prepričljiv premagali Rudarja iz Trbovelj 134:^ (68:34). Strelci za Polzel' Škof in Romih 34, Škrabe 24. Hc čevar 14, Štruklek in Novak ' Cizej 6, Šip 5 in Trobina 2. Polž« lani bodo v 5. kolu v Šoštanj'' igrali proti Elektri.

DEAN ŠUSTEB

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 17

Ifroče samo zaradi sodnikov?

y' petek je bilo na rokomet-. tekmi med Aerom iz Celja ' iz Zagreba

^če. Kokometaši Aera so '^igrali ekipo Chromosa iz Lgreba, ki je lansko leto naspala v I. zvezni rokometni j-j^ z izidom 16:15. Toda ta ^^liltat se je čez nekaj ur premenil in končni izid sre-;aaia je bil 16:16.

V prvpm polčasu so igralci iera zaigrali slabo in precej niedeno. saj so v tridesetih jjinutah dosegli samo šest go-ov. medtem ko so gostje iz Za-^eba. ki imajo v ekipi tudi dr-avnega reprezentanta Tomlja-noviča, povedli s šestimi zadet-razlike.

popoln preobrat se je pričel vdrugem polčasu. Celjani, kot ^a so se v odmoru ponovno jbrali, so zaigrali dobro in v jjgkaj minutah rezultat izenači-Ijna 12:12. Tedaj seje razburjenje v dvorani pričelo stopnjevati- Priča smo bili izpadom Tomljanoviča, ki je nekajkrat pokazal »umetnost« padanja, saj je na tleh pristal ob vsakem nekoliko močnejšem prijemu celjskih igralcev. Sodnikov pa mu ni uspelo prepričati.

Zagrebčani so nato ponovno povedli, toda Celjani so v zadnjih minutah rezultat izenačili na 15:15, v zadnji minuti pa so dosegli še en zadetek. Zadnjih tndeset sekund so imeli žogo ^Zagrebčani, Celjani pa so igrali je s petimi igralci. Ekipi Zagre^ ba je na igrišču priskočil na 'pomoč še njihov vratar, vendar so zadetek dosegli šele potem, kose je sirena že oglasila. Resnici na ljubo naj povemo, da gledalci sirene nismo slišali zaradi hrupa in razgrete navijaške strasti. Toda pri zapisniški mizi so se delegat srečanja in lapisnikaiji strinjali, da so Zagrebčani zatresli mrežo celj

skega vratarja šele po izteku regularnega časa.

Veselje igralcev Aera in gledalcev je bilo na višku. Zagrebčani pa so pokazali veliko mero nešportnega obnašanja. Poleg preklinjanja, v katerem je zablestel Tomljanovič, so nekateri skušali ob živce spraviti tudi gledalce, kar pa jim ni uspelo. Sodnika sta morala dvorano zapuščati v spremstvu miličnikov, s£y so jima igralci gostujoče ekipe nepre-

Izjavili so po tekmi

Delegat Alija Ramič: »Nič nisem slišal, nič nisem videl, ker sem gledal na semafor m ne zadnjo akcijo. Ko sem po zaključnem žvižgu pogledal proti golu Aera sem videl kako se je žoga iz njega odbila. Zato menim, daje pravilno, da zadetek priznamo.«

Stevan Popov, sodnik: »Nisem slišal zadnjega žvižga. Akcija seje lahko končala v petih sekundah zato smo tudi zadetek priznali. Končno oceno bi moral dati delegat.«

Bogdan Povalej, uradni ča-somerilec: »Zadetek je bil dosežen dve- sekundi pred iztekom regularnega dela tekme. Ko sem odžvižgal je Knjivald šele odvrgel žogo, ki je bila na poti k golu Aera.>'

Srečanje je bilo končano ob 18.30 na igrišču, v pisarni pa ob 22.45. Kdaj in v čigavo korist pa bo za zeleno mizo, saj so se Celjani pritožili. Rokometaši Aera Celje so po 7. kolih z bori-mi štirimi točkami na 10. mestu, v 8. kolu 8. novembra pa gostujejo pri Partizanu Bjelo-var (7), s katerim so pred leti igrali skupaj v 1. zvezni ligi in celo v finalu za jugoslovanski pokal.

JK-TV

stano grozili. To je gotovo edinstven dogodek v zgodovini celjskega rokometa, saj so do sedaj sodnikom grozili le celjski gledalci.

V soboto nas je po radiu presenetila vest, da se je srečanje končalo z izidom 16:16. V obrazložitvi je bilo rečeno, da so se tri ure po končani tekmi, delegat in sodnika strinjali, da so Zagrebčani zadetek dosegli še v regularnem času.

Od kod nenadna odločitev? Kako da so si delegat in sodnika premislili? Nehote se vsiljuje vprašanje, ali so bili za svojo odločitev tako ali drugače stimulirani? In zakaj se rokometni zapleti že vrsto let pravilo-• ma dogajajo v Celju? Zakaj imamo zapisnikarsko mizo in delegate srečanj, če le-ti ne morejo (ali nočejo?) vplivati na napačne sodniške odločitve?

Celjani se bodo sedaj zopet pritožili vendar, če lahko sodimo po izkušnjah iz preteklosti, bo njihov protest naletel na gluha ušesa.

Toda Tomič, Kleč, Razgor in še nekateri so na to, žal, že navajeni. Kaj pa mladi, ki prihajajo za njimi in ki mnogo obetajo? Kako lahko takšni porazi in krivice vplivajo na njih? Je že tako, da so časi, ko je šport pomenil zdrav tekmovalni duh, že davno mimo, denar, pa je postal tudi športa vladar!

NATAŠA GERKEŠ

Mladi celjski rokometaš in državni mladinski reprezen-tant Tetty Banfro (11) je bil na tekmi z Zagrebom dobro čuvan in je dosegel samo en zadetek, vseeno pa dokazal, da se razvija v odličnega roko-metaša.

Foto: T. TAVČAR

Uspeh rokometašev Šoštanja

V 8. kolu republiške lige so pomemben uspeh dosegli rokometaši Šoštanja, ki so v Slovenj gradcu premagali doslej vodečo ekipo Astra Jadran iz Kozine 25:21 (11:13).

Vrečar je dal sedem golov. S to zmago je Šoštanj prevzel vodstvo na lestvici (8 tekem, 6 zmag, 2 poraza, razlika v golih 218:183, 12 točk), 9. kolu pa gostuje 8. novembra v Litiji pri Usnjarju, kije na drugem mestu z enakim številom točk. Znova pravi derbi v boju za naslov jesenskega prvaka.

NA KRATKO

Tudi v tretjem kolu uspešni

Judoisti Ivo Keya so bili tudi v 3. kolu republiške lige uspešni, saj so doma v dvorani tehnične šole premagali ekipi ljubljanske Olimpije II 10:4 in Ko-stroj iz Slovenskih Konjic 14:0. Za Celjane, ki so v tej ligi še vedno brez poraza so nastopili Ka-čičnik, Špiler, brata Seles, Pun-geršek, Imamovič, Črepinšek. S. Pliberšek, Kolustič in Nedeljko-vič. 4. kolo bo na sporedu 15. no-vennbra v Kranju z nastopom glavnih favoritov za prvo mesto Triglavom, mariborskim Železničarjem in celjskim Ivo Reya.

VOJKO ROVERE

Tri odliojkarske zmage

v 3. kolu moške republiške lige je Šempeter gostoval v Mariboru in premagal Stavbarja MTT ml. 2:3, Topolšica pa je iz-g^ubila z Mislinjo v gosteh 3:0. Šempeter je na lestvici peti, Topolšica pa sedma, v 4. kolu pa igra Topolšica doma proti Narodnemu domu (4), Šempeter pa v Žalcu proti vodečemu Granitu.

V ženski republiški ligi je Topolšica Kajuh v gosteh premagala Mislinjo 2:3 in je na lestvici tretja, Ljubno pa doma Mežico 3:1 in je na lestvici peto. 5. kolo: Topolšica Kajuh - Paloma Branik ml. in Krim Ljubljana -Ljubno.

Športno društvo v Trnovcu

Mladinci v zaselku Trnovec pri Šentjurju so ustanovili svoje športno društvo v katerem je trenutno 30 aktivnih članov.

Člani društva bodo sodelovali na tekmovanjih v občini in izven nje. Hvaležni so gasilcem v Lo-karjah. ki so jim odstopili zem

ljišče ob novem gasilskem domu na Selah. kjer so si uredili igrišče za košarko in na njem priredili že več tekmovanj. Športno opremo kupujejo iz članarine, ki jo pobirajo vsak mesec. Ob koncu leta bodo proglasili najboljšega športnika in športnico društva ter nagradili liste delavce, ki so v športnem društvu Trnovec najaktivnejši nam je sporočil predsednik društva Ivan Jug.

Kegljanje na Ljubnem

Pri Partizanu Ljubno je začela delovati kegljaška sekcija. Veliko zanimanje za kegljaški šport je na ljubnem sprožila peščica zanesenjakov, ki je že v spomladanskem času organizirala krajevno ligo v kegljanju, kjer je sodelovalo deset ekip, ki so bile zanimivo sestavljene po stanovanjskih soseskah. V začetku je bilo to tekmovanje zgolj domena moških, v zadnjem času pa se vkUučujejo tudi ženske.

Z rednimi treningi so sestavili tudi ekipo, ki bo letos nastopala v II. regijski ligi. Ustanovitev sekcije je podprla tudi občinska ZTKO, ki je za začetek namenila mladim kegljačem 100 tisoč din. Ker pa za vso to dejavnost ta sredstva ne zadostujejo so se odločili tudi za organizacijo plesa in podobne akcije. Tako zbrani denar bodo porabili za plačevanje kegljišča in nakup tekmovalne opreme.

RAJKO PINTAR

Rokometašice Velenja niso igrale

Tekmo 7. kola v II. zvezni ligi rokometašice Velenja iz T. Velenja z Minelom niso oddigrale.

Naslednja tekma bo v soboto, 8. novembra, ko bodo gostovale pri zadnje uvrščenemu Osijeku.

Mše Vili Einspieler

' Otrok socializma v ameriški družbi blaginje

*Vem, da bi rad spal z menoj. Saj jaz bi tudi s teboj, pa kaj, ko me čakata doma mož in dva otroka. Z možem se Ks Že dolgo ne razumeva več... Groza me spreleti, če pomislim, da ga bom čez ne-ksj ur spet videla. Ni slab človek, toda kaj si morem pomagati, če nisva za skupaj. Sama ne vem, kaj naj nare-dim? Misliš, da bom, če S^em s teboj v posteljo, kaj ^šila ? S^ vem, dane... Vidiš, kako je vse skupaj brez ^fnisla. Otroke ima pa res ko se le ne bi toliko prepirala. Otroci niso neumni, j^se čutijo in trpijo ... O bog, naj storim ?. .se je izpovedovala Nancy Merz, zdravnica splošne medicine ^ San Francisca.

"He}' guy! Bova še en wi-

Nazdravila sta občečlove-»kim dilemam vsega sveta!

^ Skladen razvof

'krajevnih

^Kupnosti«

Arneričani se ukvarjajo tu-

s povsem praktičnimi problemi. Čeprav se večina "^eričanov, približno 120 ^Jlijonov, vozi na delo z

osebnimi avtomobili in potrošijo več kot 300 tisoč milijonov litrov bencina, jih je še vedno veliko, ki se vozijo na delo in iz dela z javnim prevozom. Kljub temu, da izdelajo na leto več milijonov avtobusov in da imajo skoraj pet milijonov kilometrov av-tocst, je javni prevoz še vedno poglavje zase.

Američani, ki uporabljajo javna prevozna sredstva v velemestih, ravno tako kot nekateri naši delavci, ki se na primer vozijo na delo v drugo občino, porabijo za prihod in odhod iz službe najmanj dve uri in so takore-koč v službi od jutra do poznega večera. Da je problem še večji, primanjkuje tudi parkirnih prostorov in če imaš srečo, da parkirni prostor dobiš, nikoli ne veš, ali boš svoj avto, ko se boš vračal iz službe, tudi našel. Ker so kraje avtomobilov zelo pogoste, je temu primerno parkirni prostor v javnih garažah zelo drag. Tako morajo Newyorčani, ki hočejo kupiti parkirni prostor v javni garaži, odšteti zanj kar 29.000 dolarjev. K temu je treba še prišteti mesečno najemnino, ki je marca znašala 140 dolarjev.

Tako kot v naših si tudi v ameriških »krajevnih skupnostih« prizadevajo za čim-hitrejši napredek in razvoj. Za boljši jutri jim sicer ni treba vihteti krampov in lopat, vendar se njihovi cilji le neznatno razlikujejo od ciljev naših krajanov. Tako si na primer krajani Zgornjega Kašlja. prizadevajo, da bi asfaltirali še zadnjih deset kilometrov makedamskih cest, »krajani« Downtowna iz Los Angelesa pa so vse sile in napore vložili v izgradnjo nove avtoceste, kajti sedanjih enajst ne zadostuje več potrebam tega velemesta.

Albert Martin, arhitekt iz Los Angelesa, razlaga: »Z novo avtocesto »Downtown Bypas« bomo razbremenili promet na avtocestah Santa Monica in Hollyžood Fre-eway za več kot šestdeset odstotkov. Zato bi morah naše načrte podpreti tudi prebivalci sosednjih četrti. Nikamor namreč ne vodi, da gleda vsak le na razvoj lastne četrti.«

Različni ways of llfe

New York, Bagdad na Hud-sonu, kje na svetu se še lahko odpelješ s podzemno železnico v povsem različne svetove; v kitajskega, ruskega, italijanskega, francoskega, japonskega, grškega, karibskega ...? Koga ne bi pretresel blišč in beda, bogastvo in neizrecno siromaštvo tega ameriškega velemesta?

Empire State Building. Dvigalo te v minuti dvigne 380 metrov visoko. New York je videti kotmaketa iz

kock, nebotičniki kot planine, avenije kot ozki kanjoni. Robert Maurer, poslovnež iz Než Yorka: »Ni mesta na svetu, ki bi se lahko meril z New Vorkoml Ne morem si predstavljati, da bi živel kje drugje.«

Chinatown. Majhen samozadosten svet sredi tipiziranega in stehniziranega ne-wyorškega vsakdana. Kitajci so edini narod med narodi, ki ljubosumno čuva svoje tisočletne običaje. Zapirajo se v svoje trgovine in obrtne delavnice, v krog svojih družin, v samo njihov China-town. Kitajci živijo in ohranjajo lasten »way of life«.

Wall Street. Ozka kamnita ulica, ki se prične s staro cerkvijo, ki utone sredi številnih nebotičnikov. Razvpita ulica bank. in borz. Pod borzno palačo se gnete na stotine Newyorčanov, turistov, poslovnežev iz vsega

sveta. Iz številnih mikrofonov v borzni palači odmeva glas spikeija: »Vzadnjih nekaj letih je na tem kraju menjalo denar več kot deset milijonov ljudi...«

Harlem. »Poznam izredno grd predel sluma v Harlemu. Razen redkih izjem so bih skoraj vsi, ki so živeli v tej okolici, zastrupljeni z droga-mi. In vsi ti zastrupljenci so bih kradljivci. Ropali so kjer so mogli. Dobro so vedeli, koliko ljudi je v kakšni dru

žini in zjutraj so se potikah okoli hiš, da bi videli, če so vsi družinski člani zapustili hiše in odšh na delo. PrišU so v stanovanja po zasilnih stopnicah in skozi strehe, ah pa so vlomih ključavnice. Jemali so stvari, ki so jih potem zastavili ah prodali, da bi si z denarjem kupih droge. Mislite, da jim je policija to preprečila? Ni, ker je v tej okolici sploh ni bilo.«, se spominja Gerald Sheperd, ki je svojo mladost preživel v Harlemu.

Kitajci so ohranili avtohtonost tudi v Združenih državah Amerike in so gotovo najbolj vase zaprta ameriška etnična skupnost. Največja kitajska, četrt ali vsaj najbolj znamenita naj bi bila v San Franciscu, posnetek pa je iz China Towna v New Yorku.

18. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

FRAN SALESKI-FINZGAR

Pod svobodnim sonceiii

»Nova postava se razglasi jutri, ves dvor jo že ve in pir se pripravlja, ker jo je zamislila despojna. Velikanski pir v r\jeno slavo!«

»No, in kako se glasi nova postava?«

»Svila - monopol - od jutri dalje, monopol, gospod! Ah, in ti imaš svile, vem, daje imaš. Sed^ veš vse - toda moja glava - če jo izgubim.«

Epafrodit ni izpremenil ne ene črte na obrazu.

»Hvala za poročilo. Ne koristi mi mnogo, svila je do malega razprodana, barka z novo je še na valovih. Ali nagradim te. Počakaj!«

Ko seje trgovec vrnil, sejepošibila Spiridionova roka pod težo mošrije, napolnjene s statšri in bizantinci.

»Ni vredno tvoje poročilo te cene. Toda sprejmi, da mi v bodoče sporočiš vse, kar bi zvedel o Iztoku in Ireni. Zato te nagrajam.«

Evnuh je sveto prisegel, da se izneveri sami despojni, če bi bilo treba ustreči njemu. Krčevito je stisnil denar k prsim in se prihuljeno in plašno izmuzal skozi peristil, kjer seje zavil v temno, oguljeno haljo revnega sužnja, da bi ne vzbudil sumnje z lepo obleko.

»Tako, haha, si že začela streljati name, vlačuga! Monopol - svila - to se pravi, smri Epafroditu, ki ima tega blaga dosti. In ti bi rada, da bi pretezala svoje od greha trudne ude po mehki indijski tkanini. Ho, na boj! Sprejmem ga, tudi od tebe ga sprejmem. Morda me ugonobiš! Toda prej pogoltnejo morski valovi vso silo, kakor je za dlan pride v tvojo last. Ne boš!«

Epafrodit je hodil po mozaičnem tlaku in polglasno mrmral in klel Teodoro ter si jasno zamisli načrt, ki ga izvede še to noč, da carski vohuni ne dobijo koščka svile pri njem.

Suženj mu je zopet priglasil nekoga, ki hoče govoriti z njim.

Jezen je velel, n^ vstopi.

Sredi belih stebrov je zdrsnila suženjska obleka z majhne, drobne postave; kljub noči je Epafrodit spoznal žensko.

»K^ želiš?« je vprašal resno.

»Cirila sem!«

Sužnja je pokleknila predenj in si prekrižala roke na prsih.

»Kaj je? Ali kaj govore o Ireni?«

»Nihče ni vprašal posebej! Toda nocoj bo zbran ves dvor in Irena je posebej vabljena od despojne. Kako naj

ostane še skrivnost?«

»Bolnika ne bo nihče silil na pir!«

»Če pošlje despojna koga v sobo? Če pride sama?«

»Zapri, sedi pred duri in reci, da ne sme nihče do nje. Miru potrebuje!«

»Hočem, gospod, toda bojim se. S silo vdro.«

»Če se to zgodi, pribeži takoj sem. Sed^ pojdi, naglo!*

Ko je odšla, takisto zavita v obleko sužnja, je hodil Epafrodit še urneje po peristilu.

»Začelo se je. Drama se zapleta. Če me za trenutek zapusti pamet, smo izgubljeni!«

Pozval je Melhiorja.

»Pojdi v taklnico, vse statve se naj ustavijo in razdro. Vsak košček svile znosite na barko; izberi n^boljše sužnje in zanesljive mornarje. Opolnoči morajo biti vse zakladnice za svilo prazne in barka naj takoj odrine. Na otoku Kiju naj čaka nadaljnjih povelj; prinese jih brza jadrnica. Vzemite s seboj dosti orožja - ti greš namreč z barko - odpeljite se tiho, brez signalov. Pojdi!«

Melhior je strmel, da mu je Epafrodit moral ponoviti povelje. In takoj so se zganile stotere rokš, brez govora, brez šuma je ginila svila iz skladišča in težki zavoji so tonili v globokem trebuhu ladje.

Epafrodit je šel nato pregledovat izpiske iz računov, črtal vso svilo iz njih in sestavil kupno pogodbo o dveh ostalih ladjah, izvzemši brzo jadrnico, o blagu in o vsem, kar je menil prodati. Postavil je nizke cene, pregledal še enkrat in potem spravil listino ter se škodoželjno smejal.

Polnoč seje bližala. Iztok seje vrnil že drugič v njegov dvor ter se pomudil za trenutek pri Ireni. Opolnoči je moral v palačo.

Ko je poljubil v slovo Ireno, se gaje silno oklenila in zjokala.

»Ne jokaj! Preden zažari jutro, se vrnem!«

»Bojim se zate. Iztok! Strašna slutnja se meje polastila. Zadene te zlo! Beživa!«

Pri teh besedah je stopil Epafrodit. Slišal je Ireno, ko je rekla: »Beživa!«

»Ne moreta še, otroka, ne moreta bežati. Zaupajta meni! Če vaju pokopljejo na dnu Propontide, otme vaju Epafrodit!«

Iztok je moral oditi, za njim so zrle Irenine objokane oči, vse polne strahu in groze. Iztok se je proseče oziral na Epafrodita, kakor bi govoril:

»Všruj jo, čuvaj golobico in tolaži!«

Štiriindvajseto poglavje

Dragocena zavesa se je tiho in rahlo strnila nad vhodom, kjer je bivala v bajni sobi Irena. Njeni hrepenet pogledi so obviseli na zastoru, njene misli so odšle n Iztokom v carsko palačo. Čutil je, daje trudna; vtisi ene noči in enega dne so bili tako mogočni, polni smrtne groze in blagoslovljene radosti, strahu in upanja, daje kmalu naslonila trudno glavo na svileno blazino. Težke trepalnice so se strnile, vijolična luč iz dragocene svetilke je razprostrla nad njo tihi obok jasne noči, roka ji je zdrsnila ob telesu. Krog ustnic je zaigral nasmeh, zasanjala je o krasoti prihodnjih dni.

Epafroditu seje stožilo. Njegove drobne oči so žarek, s čela niso niti za trenutek izginile važne, ostre poteze, ki so se krožile nad sivimi obrvmi kakor razprostrti krili čuvajočega orla.

Ko je Iztok odhajal, gaje Epafrodit spremil do vrat m dvorišču in mu resno ponavljal: »Varuj se sumljivih senc! Roka naj počiva neprestano na ročniku meča'. Teodora je v zvezi s samim satanom! Resnica, Iztok! Ves Bizanc trdi tako!« ,

Ko je suženj zapahnil vrata, je Epafrodit šel v vilo, omotal glavo z gorko volneno ruto, zavil telo v siv plaši iz velblodje volne, pozval šest sužnjev in se napotil opolnoči na vrt proti oljčnemu gaju. Brez glasu, brei ropota so tiho zašumela vesla in čoln je zdrknil bliskovito po vodi. Krmilce je vodil sam Epafrodit. Rilec čolna, na katerem je sedel Pozejdon z dvignjenim trizo-bom, je nastavil naravnost od brega v Propontido, kjei je kakor velika črna groblja počivala njegova zasidrani ladja.

»Stoj!« je velel Epafrodit rezko, šepetaje.

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 19

20. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Zdravljenje alkoholizma pri nas

Kratek oris zgodovine zdravljenja alkoholizma

Vemo, da je alkoholizem eden resnejših problemov človeštva nasploh. Po smrtnosti in številu neposredno prizadetih se med sodobnimi obolenji nahaja osupljivo visoko in sicer takoj za obolenji srca in ožilja ter rakom. Je pa obenem tudi ena najstarejših duševnih motenj, saj lahko njegove začetke iščemo daleč nazaj v zgodovini, kot tudi ukrepe, ki naj bi ga preprečevali.

Razne kulture, civilizacije in verstva v starem veku so imela do alkohola in alkoholizma različen odnos, v glavnem pa so ga preganjali, saj so kmalu spoznali njegove negativne učinke, kot tudi posledice pretiranega pitja. Znano je, da so Špar-tanci po ukazu kralja pijancem sekali noge, podobne ali pa malo manj krute metode pa so uporabljala tudi druga ljudstva celo kasneje v srednjem veku. Prvi, ki so nekako spoznali, da je alkoholizem pravzaprav bolezen, so bili stari Rimljani. To spoznanje pa je bilo, na žalost, naslednji dve tisočletji zapostavljeno, saj je bil alkoholizem obravnavan kot moralna slabost, pokvarjenost, ki jo je družba preganjala in kaznovala. Večje zanimanje za problem alkoholizma pa je družba pokazala nekje na prehodu 18. v 19. stoletje. Iz tega obdobja imamo tudi prve resnejše ugotovitve zdravnikov, katere je omenjen problem začel zanimati. Kljub prevladovanju mišljenja o alkohohzmu kot moralni slabosti, se že pojavljajo zametki misli o alkoholizmu kot bolezni, prvi opisi njegove klinične slike in komplikacij, ki jih povzroča (psihoza Korzakov, demenca itd.). Pojavile so se tudi prve oblike organiziranega boja proti temu, čedalje bolj razširjenemu zlu, obolenja,

kijih povzroča pretirano pitje, pa so začeli zdraviti v bolnišnicah.

V začetku 20. stoletja in predvsem med obema vojnama pa so se začela pojavljati tudi razna abstinentska gibanja, ki so zagovarjala trezno in zdravo življenje, niso pa se ukvarjala z zdravljenjem alkoholizma, temveč so bila pomembnejša kot preventiva.

Kvaliteten obrat je zdravljenje alkoholizma doživelo v ZDA leta 1935. Dva težka alkoholika, eden zdravnik, drugi pa bančni uradnik sta ugotovila, da se lažje upirata potrebi po alkoholu skupaj. Začela sta složno abstinirati, pritegnila sta čedalje več somišljenikov, alkoholikov, ki bi se radi rešili svoje odvisnosti in skupaj so izdelali svoj način skupinskega zdravljenja. Nastalo je gibanje, znano kot ANONIMNI ALKOHOLIKI (Alcoholics anonymus), skrajšano AA, ki je še danes daleč najštevilnejša in najbolje organizirana »ustanova«, katera nudi pomoč alkoholikom po vsem svetu. Gibanje je organizirano v obliki samopomoči, delo poteka v skupinah, po potrebi pa pritegnejo k sodelovanju tudi strokovnjake s področja alkohologije. Lahko trdimo, da je gibanje AA odigralo revolucionarno vlogo v obravnavanju in zdravljenju alkoholizma, saj je pristopijo k problemu predvsem humano, saj je zagovarjalo in zagovarja dejstvo, da je alkoholik predvsem bolnik, ki potrebuje prav toliko pozornosti in skrbi kot vsi ostali bolniki, dokazalo je, da je alkoholizem ozdravljiv in vplivalo je na mnenja strokovnjakov in vseh, ki so tako ali drugače soočeni s problemom alkoholizma. Pod vplivom AA smo tudi pri nas organizirali klube zdravljenih alkohohkov, ki pa so prilagojeni našim razmeram in osvojenemu načinu zdravljenja, o katerem več v nadaljevanju.

Leta 1951 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) tudi uradno definirala alkoholizem kot bolezen, kar je bilo nato postopoma priznano v svetu in torej tudi pri nas.

Istega leta smo, čeprav z izredno slabimi rezultati, začeli zdraviti alkoholizem v okvir u klasične psihijatrije. Zdravljenje je bilo individualno (posamično), z uporabo raznih zdravil in površne psihoterapije. Cilj takega zdravljenja je bil izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta - alkoholika in vzpostavitev abstinence. Takrat je seveda tako zdravljenje bilo novost, ki pa seje kmalu izkazalo kot neprimerno in je celo oviralo razvoj panoge kot take. Prihajalo je tudi do zlorab statusa bolnika s strani alkoholikov.

Sledilo je prehodno obdobje, usmerjeno v razvoj socialne psihiatrije. Pojavljajo se prve terapevtske skupnosti, skupinska terapija, po končanem zdravljenju v bolnišnici se je, tako kot danes, rehabilitacija nadaljevala v KZA. Sočasno so se razvijali terapevtski teami (posebne, strokovna, usposobljene skupine terapevtov - alkohologov). Ni čudno, da so se tudi rezultati zdravljenja bistveno izboljšali: ozdravila se je ena tretjina alkoholikov, ena tretjina je še občasno reci-divirala in ena propadla. To obdobje, ki je pomembno zaradi uvedbe skupinske terapije, je trajalo nekje od leta 1968 do 1973, ko smo uvedli družinsko zdravljenje alkoholizma po načelih socialne psihijatrije. Le-tega pa utemeljuje spoznanje, da je alkoholizem socialno - medicinski problem, da sta obenem z alkoho-hkom prizadeti tudi družina in delovna sredina in, da je nesmiselno obravnavati in zdraviti alkoholika ločeno od obeh omenjenih skupin, temveč je potrebno v proces zdravljenja in rehabilitacije vključiti svojce in predstavnike DO. D. B.

(1)

ZDRAVILNE RASTLINE

Pehtran

Pehtran (Artemisia dranunculus L.) je trajnica iz družine košaric, tako kot regrat, kamilice, rman in iz zvrsti pelinov. Doma je v Sovjetski zvezi, kjer raste podivjan na bregovih veletokov, ki tečejo v Severno morje. Pri nas raste pehtran samo po vrtovih, v južni Evropi pa ga ne veliko gojijo kot odlično dišavnico. Ni zahtevna rastlina in raste tako na sončnih legah kot v polsenci. Potrebuje pa dobra, gnojena tla, ki so nekoliko vlažna. Pozimi ga moramo zavarovati pred pozebo.

Iz precej razrastle korenine poženejo močna, listnata stebla s podolgovatimi, ozkimi listi zelo lepe zelene barve. Neznatni cvetni koški so rumeni in združeni v pokončne, sestavljene late. Tudi stebla in drugi deli rastline so goli. Rastlina cveti od maja do julija. Nabiramo cvetoče vršičke in jih moramo takoj posušiti v senci na prepihu. Posušena droga se mora spraviti v dobro zaprte kozarce in ima aromatičen, pikanten vonj ter spominja na sladki janež.

Glavna sestavina je eterično olje, ki je zelo hlapno in daje rastlini tisti značilni vonj in aromo. Olje vsebuje največ estragola, nekaj terpenov, poleg tega pa so izolirali še encime, čreslovine, grenčine in jod v sledovih.

Glavno delovanje pehtrana temelji na eteričnemu olju in grenčicah ter služi kot sredstvo za vzbujanje teka in zdravilo za želodec. Priporoča se kot dodatek jedem pri dietni prehrani brez soli. Deluje stimulativno na ves organizem. Zdravi slabo prebavo, napenjanje, zgago, kolcanje. Prisotno eterično olje spodbuja ledvice k boljšemu delovanju, izločanje vode je pospešeno. Običajno vzamemo žlico posušenega pehtrana in ga poparimo s pol Utra vrele vode. Pokrijemo in pustimo, da se ohladi. V večjih količinah pijemo čaj pri protinu, revmatizmu, zastajanju urina, pri pomanjkljivem delovanju ledvic in jeter, pri težavah z žolčnimi kamni. Ugodno vpliva tudi na ženske, ki imajo motnje pri mesečnem perilu, blaži krče in bolečine. Z močnim čajem se lahko tudi'umivamo, zlasti pri nečisti koži. Estragol in ocimen delujeta antiseptično.

Vendar se pehtran v glavnem uporablja kot začimba in z njim izboljšamo okus jedem. Največkrat uporabljamo ijehtran za odišavljenje kisa. Tak kis ima poseben, prijeten vonj in okus. Če se le da, uporabljamo vedno svež pehtran, kajti med sušenjem izgubi na žalost precej svojih prijetno dišečih snovi.

BORIS JAGODIČ

MODNI KOTIČEK

pripravlja VLAŠ^TA ARČAN-CAH

Katja iz Celja ima 17 let in rada nosi kombinezone, vendar ne ve, če so sploh še moderni. Zanima jo tudi, s kakšnim atraktivnim dodatkom bi lahko popestrila garderobo.

Kombinezoni so že res nekoliko iz mode, vendar se jim z nekaj domiselnosti da prav uspešno pritrditi pečat z letošnjo letnico. Hit sezone so kovinske zadrge. Prišij jih kjerkoli, le da jih je dovolj. Moderna so cenena krzna (zajček, kozliček) iz katerih so izdelani nepodloženi kratki telovniki. Novost so tudi rokavice z man-šeti, reizšiijenimi čez rokav. Čez dan so usnjene, zvečer svilene in čipkaste. Letos je klo

bukov manj, nekaj je še moških oblik podobnih toreru, zato pa je več baretk n ruskih kučem. Pariški modni oblikovalci letos sploh močno koketirajo z rusko modo. Zelo ek-stravagantna novost so napisi na oblačilih, v glavnem so to imena kreatorjev, izpisana v cirilici in sicer fonetično. Ponovno je moderen majhen svilen robček obrobljen s čipko -»pošet«, ki ga vtaknemo v prsni žep, tako kot so ga včasih nosili moški.

Razmisli h katerim oblačilom iz tvoje garderobne omare bi se stilno ti dodatki podali, glede na tvojo mladost pa si lahko privoščiš tudi kakšno vpadljivo barvno kombinacijo.

RECEPT TEDNA

Postrvi z gobo ostrigar

Sestavine: 4 manjše postrvi 25-30 dag gobe ostrigar, 3 žlice majoneze, 2 žlici kisle smetane, sok limone, malo moke, sol, olje za pečenje, zelen peteršilj.

Priprava; Očiščene postrvi solimo, pokapamo z limono, povaljamo v moki in spečemo na olju v ponvi. Na istem olju prepražimo zrezane gobe, da se voda pokuha, dodamo kislo metano, majonezo, sesekljan peteršilj in po potrebi sol. Z omako prelijemo pečene postrvi.

Lestvici Radia Celje

Zabavne melodije:

1. SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ

2. LOVE TOUCH - ROD STEVVART

3. HIGHER LOVE - STEVIE WINWOOD

4. SANDY - MIKI ŠARAC

5. VENUS - BANANARAMA

6. THORN IN MY SIDE - EURVTHMICS

7. TRUE BLUE- MADONNA

8. DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE

9. JASMINA - AGROPOP

10. GERONIMO'S CADILLAC - MODERN TALKING

Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri.

DomaČe melodije:

1. MOJE CELJE-CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTF

2. JANEZ, JANEZ-ŠTAJERSKIH 7

3. LJUBEZEN JE VEČNA ZVEZDA-SLAK

4. JURJA Ml DAJ-ŠTIRJE KOVAČI

5. LE LUNCA VE ZA NAJINO LJUBEZEN - SAVINJSKIH

6. PLANINSKI CVET-AVSENIK

7. ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV

8. PETELINČEK-VESELI HMELJARJI

9. DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN 10. NAJBOLJŠA MAMICA-KOGRAS

Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri.

KUPON

lestvica zabavnih melodij____________

izvajalec________

lestvica domačih melodij___

izvajalec _____

ime in priimek__

naslov__

Nagrajenca: Liljana Jevšinek, Nušičeva 2 a, Celje

Tjaša Lotrič, Titov trg 11, Slovenske Konjicx

Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje

Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju.

RADIO CELJE

Četrtek, 6. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Hortikulturna odd vmes 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z! 10.00 Kronika TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila, ol stila, 16,00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 ii nika TDF, 18.00 Zaključek.

Petek, 7. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Radijski kviz, vmes! Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.001 nika TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, H Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika TDF, 17.00 Kron 1 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek.

Sobota, 8. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.30 Obvesl i 9.40 Koledar prireditev, 10.00 Kronika TDF, 10.30 Zak ček. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdri 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Kror: TDF, 18.30 Zaključek.

Nedelja, 9. 11.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Kroti TDF, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, l2 Poročila, 12.05 Martinova nedelja na Radiu Celje, Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek.

Ponedeljek, 10.11.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopol<J vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Krom TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Kronika TDF, 17.00 n nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pre^ 18.00 Zaključek.

Torek, 11.11.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmes S' Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek. 15.00 P<j čila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kroo' TDF, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45' delovnih organizacij, 18.00 Zaključek.

Sreda, 12. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokličite in vpraš^ 9.00 Poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev. I" Kronika TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila in obves^ 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Rezerviran čas, 17.00 P nika. 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni felj^*^ 18.00 Zaključek.

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 21

22. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

6. NOVEMBER 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 23

24. STRAN - NOVI TEDNIK

6. NOVEMBER 19|

Drugačne izložbe

Med tistimi, ki vsako leto nestrpno pričakujejo začetek novembra, so prav gotovo celjski aranžeiji, ki se jim v okviru TDF že nek^ let ponuja priložnost, da dajo duška svoji ustvaijalni domišljiji. Letos so na temo filmske podobe mesta domiselno uredili šest izložb v Celju, ki jih bo ocenila posebna komisija Društva ekonomskih propagandistov. Foto: EDI MASNEC

Nabiranje moči - tokrat nekoliko drugače

šolsko športno društvo Kajuh s Srednje družboslovne šole Celje je že lansko jesen pomagalo kmetom pri spravilu jabolk in ličkanju koruze. To jih je tako navdušilo, da so tudi letos sklenili pomagati. Dvanajst dijakov in dijakinj seje tokrat odpravilo na Kalobje, kjer so pomagali pri spravilu korenja. Vse popoldne so pulili in čistili korenje ter ga odvažali pod kozolec. Delo je bilo za nekatere težko, za vse pa veselo, saj je bilo razpoloženje odlično. Zvečer so korenje še obtrgali in ga znosili v shrambo, domača družina pa jih je pogostila z večerjo. Veseli so bili, da so naredili nekaj koristnega, hkrati pa ponosni, saj je malo športnih društev, ki se lahko pohvalijo s takšno pomočjo. Tudi v prihodnje bodo s to »tradicijo« nadaljevali. ROMAN BRUNŠEK

Monstera cveti

Monstera, pri nas jo zelo pogosto napačno imenujemo filodendron, ki jo imajo v tovarn: nogavic na Polzeli, je stara 35 let. Tisti, ki so že tako dolgo v tovarni vedo povedati, daje pred leti prvič cvetela, pred sedmimi drugič, prejšnji teden pa je zacvetela tretjič. ta okrasna rastlina, ki ji je naše podnebje povsem tuje, zelo redko cvete. Zato jo v tovarni nogavic še toliko bolj občudujejo in seje veselijo. Na shki: Olga Pantner, ki v tovarni skrbi za rože in zelenice je vzcvetele monstere še posebno vesela. t. tavčar

Bodice

Za neuspeh v gospodarstvu je večkrat kriva - kooperacija med rdečimi knjižjj cdmi, plavimi kuvertami in rdečimi šte^ vilkami. 1

Laže je preboleti AIDS - kot gospodari sko krizo. I

Saj bi trobili vsi v en rog - a kaj, k^ imajo dovolj sape le tisti na vrhu. 1

KURIVO - Kadar Usahnejo Rezerv^ Imamo Vedno Opravičila. 1

I

Živinoreja priznaš bi bila na višji ravnih če ne bi imeli toliko »živina. t

Najbolj razširjena proizvodnja pri nas ^ obljube na tekočem traku. |

MARJAN BRADAa

FRANCEK FRAKELJ

»Mej duš, Fifil So se kosti tudi podražile, da si tudi ti na riti?*

(Novi tednilt. 29. 10 1969)

DrugI dom Meri In Bamblja

Pri Štefaniji Gocman v Črnolici pri Šentjurju sta našla srnica Meri in srnjaček Bambi svoj drugi dom. Pred hišo so jima naredili ogrado, v kateri se očitno kar dobro počutita v veselje gospodinje in otrok iz sosečine. Meri je pri hiši že šesto leto, ko jo je Štefanija našla v gozdu in zanjo so morali plačati kar precejšnjo odškodnino. Bambi pa seje priselil pred kratkim in je tudi zaradi tega verjetno bolj nagajiv, zato se gospodinja kaj nerada odloči za vstop v njegovo ogrado. Na njeni nogi je namreč že preizkusil moč svojih rožičkov. Dela z njima pa je vedno dovolj, saj jima je treba ogrado čistiti in ju hraniti. Izbirčna nista, saj jesta vse od sena do jabolk, kruha in piškotov.

TC, Foto: EDI MASNEC

Ze nekaj časa je na nekaterih bencinskih črpalkah ustaljena navada, da imajo poleg bencina, kurilnega olja in nafte med drugim naprodaj tudi sladoled, papirne robčke, ženske nogavice in še kaj, kar nima z avtomobili nikakršne zveze. Na vsak način pohvale vredna zamisel!

Kljub temu sem bila nemalo presenečena v soboto, 1. novembra, ko so na Petrolovi črpalki na Ljubljanski cesti, prodajali sveče. Pa ne za avto, temveč tiste, ki jih prižigamo na grobovih. Imeli so jih na vidnem mestu in ne v skladišču, ali na zakotni polici-kjer bi bile varno skrite pred pogledi morebitnih kupcev.

Ne vem, če jih je kdo kupil, toda to sploh ni pomembno! Razveseljivo je-da so končno ponekod doumeli, da so bencinske črpalke pravzaprav edine "trgovine«, ki so odprte ob nedeljah in praznikih, nekatere celo ponoči. Zato. kar tako naprej. Petrolovci!

N. G-

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh