Predogled

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu

Epošta:
Geslo:

Registriraj se!

Prijava

Moja knjižna polica (0)

Vaša knjižna polica je prazna.

Književne novosti; Ivan Cankar: Za križem
Avtor(ji): Merhar, Ivan
Vir: Ljubljanski zvon, 1909, letnik 29, številka 4
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica
header=[dodaj na knjižno polico] body=[] cssbody=[dvBdyCloud] cssheader=[dvHdrCloud]

header=[dodaj na knjižno polico] body=[] cssbody=[dvBdyCloud] cssheader=[dvHdrCloud]



	Knji�evne novosti.	247

	fiCmipf ©wi© m(W©§{tL Ivan Cankar: Za kri�em.¹) � Ta Cankarjeva zbirka �rtic in �tudij stoji pod skupnim simbolom kri�a, ki je trpljenje �ivljenja, ki nas ugonablja, pa vendar sili, da gledamo kvi�ku, kjer se dviga simbol v ne�tetih podobah, ka�o� nam v daljavi zarjo, ki nam sveti v mrak vsakdanjosti in dela �ivljenje vsaj subjektivno vredno, da je �ivimo: kri� stoji pred nami in za njim ble��i na jutranjem nebu ro�na zarja, �e verujemo ali ne verujemo. Naslov knjige nosi tudi prva �tevilka zbornika � vseh je 13 + 1 pesem kot epilog � in v njej nam pisatelj dovolj jasno razlaga misel celote in podaja tudi neko socijalno veroizpoved, kajti tisti � tujec �, ki misli svet odre�iti, �e ga �e ni �s svojim trpljenjem", je oble�en v rde�o haljo, ki mu sega do nog. Gospodov dan je in tujec gre in sre�a otroka, jokajo�ega, z butaro na glavi, in ga potola�i ter vzame s seboj; potem sre�a dolgo procesijo mra�no zro�ih ljudi s culami, popotnike, izseljence, ki be�e z doma v obljubljeno de�elo, v Ameriko, in tudi nje re�i in obrne, da ostanejo in gredo za njim. In tujec in mno�ica pridejo v vas, �alostno, revno selo, kjer stoje na pragih tihi, upognjeni ljudje in molki jim ro�ljajo med ko��enimi prsti; pa �udodelna tuj�eva beseda je pomladila tudi njim srca, da so se veseli in zaupni pridru�ili vrstam, in tem druge, iz temnih visokih hi�, tovaren, poklicani su�nji in delavci izpod zemlje, �in vsi so �li za njim, vsi poni�ani in raz�aljeni, vsi zasu�njeni in obremenjeni" (6). Da, to je Mesija-re�itelj, to je socijalni simbol novega �ivljenja, v katero gre pot po gori trpljenja. �Preko gore trpljenja dr�i cesta v ve�no radost, preko gore smrti dr�i cesta v �ivljenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne o�i so zastrmele nanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal kri� na Golgati, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradi�a" (1). Lepo je to povedano, v krasnih podobah je izra�ena ideja vsega zbornika, �eprav ne smemo pri�akovati od pisatelja-umetnika, da bi nam tudi pokazal pot, kako se bo zvr�il ta preporod, ta vhod v svetlo �ivljenje. Dovolj je morda, da nam je vzvalovil najplemenitej�e sr�ne strune, sicer pa uva�ujmo modre besede mojstra, ki je mojster v tem po- gledu tudi Cankarju: ,,Bo�je kraljestvo je v vas!" Simboli�ni pomen zbornika je sku�al izraziti tudi H. Smrekar, ki je narisal naslovno risbo, ki pa pomenja dokaj manj, nego je pisateljeva misel: pred seboj vidimo �isto navadno procesijo, vzpenjajo�o se po katneniti gori proti vrhu. � Vsi ostali komadi na�ega zbornika pravzaprav, vsaj tako se mi zdi, ilustrirajo zgoraj izra�eno idejo mra�nega �love�kega trpljenja, ki izvira pred vsem in glavno iz ljudi samih, iz krive uredbe �love�ke dru�be. Ampak ne smemo misliti, da prihaja ta ideja �itatelju toliko do doznanja, da mu kvari umetni�ko u�ivanje. Nikakor, vsaj tistemu ne, ki je v stanu u�ivati umetnost samo na sebi in abstrahirati od neveselih predmetov, ki so res po ve�ini ali skoraj skozinskoz zastopani, in pa od zamolklosti in mra�nosti barv. Zanimivo v tem zbor- niku je, da je Cankar sam o tem predmetu izpregovoril va�no, �etudi zopet v no- velisti�no obliko zavito besedo; to je storil v �rtici ,,Kova� Damijan", ki se odlikuje po posebni preprostosti umetni�kih sredstev in pa po najprozornejsi kompoziciji snovi, dasi diha ta spis neko pora�ajo�o silo poezije, s �imer je pisatelj popolnoma dosegel teoreti�ni namen, ki ga je imel ali ne imel pri tej klasi�ni �rtici. � Sicer pa je tudi razvrstitev posameznih �tevilk na�ega zbornika prera�unjena in menda res uravnana po razvoju uvodnega sestavka. Druga in tretja �rtica sta posve�eni ') V Ljubljani 1909. Zalo�il L. Schwentner.



	248	Knji�evne novosti.

	�tudiju otro�ke du�e, otro�kega trpljenja in hrepenenja. Cankar nam predo�uje mlada, du�evno bogata, po bajni sre�i mladostne domi�ljije hrepene�a bitja, ki pa jih tla�i in mori �love�ka dru�ba s svojimi predsodki in svojo objestno lenobo ter drugimi izrastki, ki jih poganja dana�nja �love�ka dru�ba. Prva �rtica izmed obeh se odlikuje po posebni nazornosti snovi in po fino pogojenem nasprotstvu, ki vlada med �lovekom in � naravo, ki je in ostane prava mati vsem, ki i��ejo pri nji zaveti��a. Kak krasen de�ek je ta mali, med ljudmi nerodni, mol�e�i �Jure", ko u�iva poezijo gozda, ko se �uti dale� od sovra�nikov � ljudi. V � ministrantu Jokcu" nam je o�rtal istotako bogato �ivljenje in trpljenje dveh, treh otrok, samo da ono ne diha tistega zdravja, kakor smo ga s slastjo u�ivali v prej�nji �rtici; zato tukaj prevladujejo sanje, slutnje in � strah neveselega pri�akovanja, kakor more vladati le v bajti surovega �ganjarja, ki je dal otrokom le telesno in du�evno bolezen in ni� drugega; ni� med njimi ni skupnega razen strahu, ki prihaja od tega ne�lo- ve�kega � o�eta. Vkljub romantiki, ki je razlita nad tem spisom, je uvezena lepa vrsta krasno uspelih prizorov in krepko, dasi naglo risanih zna�ajev, slone�ih na globokem opazovanju resni�nega �ivljenja. �e niso to naravnost pisateljevi spomini iz �ministrantovske" dobe, gotovo so vrlo dobro posneti po resni�nosti. � Prihodnji dve �tevilki nas peljeta v mesto � v tiste ozke prostore ubogih delavskih in roko- delskih stanovanj, kamor nikoli ne sije solnce naravnost skozi okna. In kako bi mogli uspevati v takih luknjah otroci, kje bi se vzelo cvetje za njih mlada lica. Zato tem bolj bujno uspeva cvetje, ki je rodi nezdrava domi�ljija, zato je tem silnej�e hrepenenje po sre�i v teh srcih, ki ne poznajo prave radosti niti tedaj, ko �e ne poznajo grdobe in te�e �ivljenja. In kakor prihaja na kmetih do popolnega umetni�kega izraza nasprotje med �lovekom in naravo, tako prihaja v mestu, kjer narave sploh ni, do neveselega izraza razlika med revo in bogastvom, kar je najbolj�i dokaz to, kar nam sku�a Cankar vseskozi dokazati, da je namre� krivi�nost, od katere trpe in umirajo mno�ice, posledica napa�ne ureditve �love�ke dru�be, nepravo razmerje med pravim in nepravim delom, oziroma nedelom. Kakor rde�a nit se vle�e ta ideja skozi vrsto Cankarjevih �rtic in �tudij, v na�em zborniku na- tisnjenih; kolorit njih je vsled tega siv, cesto mra�en, saj nastopajo pred nami ljudje iz zaduhlih predmestnih ulic, �rtve tovarni�kega dela, izmozgani, jeti�ni obu- panci, ki jim je postala skoraj vsakdanja in naravna misel na vejo, na kateri bodo skon�ali svoje malovredno �ivljenje. Zna�ilna in za Cankarjevo sedanje naziranje va�na pa je nota, ki se �e dovolj pogosto ogla�a, to je hrepenenje po domu, ki se vzbuja v du�ah tistih nesre�nikov, ki so �tle pred svojim koncem spoznali, da so darovali vse svoje �ivljenske sile zastonj nevredni, nenasitni tujini. Seveda je to hrepenenje po domovini enakopomembno s hrepenenjem po mladosti, po zdravju: tujina, mesto ubija, mori! S tem pa je umetni�ko izra�eno zopet novo neveselo nasprotje, ki je sad neharmoni�nih razmer sodobnega �ivljenja, sovra�tvo, nasprotje med mestom in de�elo, tujino in domovino. Zato razumemo vzklik pesnikov: �0 domovina, ti si kakor zdravje!", ki je pa tem va�nej�i, ker ga za Mickiewiczem rabi � Cankar. Sicer ni bilo dvomiti �e po dosedanjem njegovem ustvarjanju in razvijanju, da pride tudi on do tega vr�i�ka, zanimivo je, zame vsaj, le to, da je pri�el do te izpovedi prav v tem zborniku, ki slu�i gotovo �ez meje umetnosti segajo�i tendenci, in pa v �asu, ko je objavil Zupan�i� svojo krasno �Dumo". Seveda mi niso neznani tudi drugi doma�i in tuji sodobni pojavi kulturnega in politi�nega �ivljenja, ki pri obeh na�ih najbolj�ih umetnikih peresa pomagajo tol- ma�iti to njuno evolucijo, zlasti pa pri Cankarju. Pa pri Cankarju ni mogo�e druga�e,



	Knji�evne novosti. 249

	nego da se gotovo trdno umsko uverjenje izlije tudi v primerno umetni�ko obliko; dokaz za to trditev mi je sicer skoraj ves pri�ujo�i zbornik, zlasti pa moram opo- zoriti na prekrasno delo na�ega plodovitega pisatelja, na �rtico, ki nosi naslov �Budalo Martinec". Sicer je nastal ta umotvor �e pred leti, saj je preveden celo �e na nem�ki jezik, ali za analizo idej in snovi, ki so izra�ene v najnovej�i Cankarjevi zbirki, je ta �rtica posebnega pomena. V njej je na�el klasi�en izraz tisti boj, ki razdvaja na�o narodno du�o in ob�utno slabi tudi narodno telo. Mo� tujine, ki z ble��e�imi, pa goljufivimi obeti mami in vabi k sebi sinove na�e domovine, da jih potem oropane, du�evno in telesno uni�ene vrne materi, da jih le-ta v doma�i grudi pokoplje. Ta boj se je vnel v du�i pokveke in bebca Martinca, ki ni vztrajal �e kot dijak v mestu, ki pa zdaj zahrepeni ven iz te umirajo�e globeli, zapu��ene od svojih najbolj�ih sinov. Ven- si �eli v svet, v obljubljeno de�elo, in enkrat in dvakrat je poskusil izvr�iti to, kar jih je storilo sto in tiso� drugih; ampak domovina, ozka in pusta, ga pozove nazaj in ga dr�i kakor na konopcu privezanega. Seveda � Martinec je budalo in pokveka, otrok skoraj vkljub svojim letom, zato ostane doma in ne more od materinega krila. Ampak ne: usoda si je � njim dovolila �alo, za- ljubil se je v zdravo, krepko doma�e dekle, ki zapu��a domovino. Martinec se napoti zopet, saj � njo gre vsa mladost, vse �ivljenje iz doline, on mora za njo in za krepkimi fanti, s harmoniko v roki gre Ali domovina se oglasi krepkeje in Martinec zastaja ter ne more naprej. � A dvojna sila, ki ga vle�e na dve strani, mu raztrga srce, in on pade kot �rtev tujine in domovine, on pokveka in budalo. Na�in pa, kako je Cankar utelesil to krasno idejo, je klasi�en in se more primerjati z najlep�imi umotvori njegove muze. Dasi poln globoke simbolike in gibajo� se v slikah in alegorijah, se mi zdi ta spis tako preprost in enostaven, obenem pa tako poln pristne poezije in izrazite plastike, da mu moram, kar se ti�e umetni�ke do- vr�enosti, odkazati poleg uvoda in �Kova�a Damijana" prvo mesto v pri�ujo�em zborniku. Dr. Iv. Merhar. Ferdinand Seidl: Kamni�ke ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Poljuden geolo�ki in krajinski opis. II. zvezek. Ljubljana 1908. Izdala �Matica Slovenska". � Malo ozemlja imamo Slovenci in niti to ni dovolj opisano ter pred- o�eno svetu, a morda �e manj nam samim. Vendar pa krijejo ba� slovenske pokra- jine, ume��ene v razkri�je raznih formacij, jako mnogo zanimivosti: za oko in za um, v mrtvi in �ivi prirodi. V novej�em �asu se ka�e napredek tudi tu; v raznih institucijah in pri posameznikih se dosledno deluje v to, da bi se lepote in zna�il- nosti na�ih de�ela odkrivale, oznanjale in umevale. Vi�ek u�itka je umevanje; tak u�itek zna�i napredek, inteligenco in je odsev kulture. Njen glasnik je znanstvenik, ki v tem pogledu stopa izven omejenosti svojih specijalnih �tudij in postane za �ir�e kroge kulturonosen agitator, posredovalec izomike. Seidlova knjiga pomeni kulturen �in za Slovence; ona ka�e, kako se v okviru mednarodne vede uspe�no deluje za narod: narodna snov, v na�em jeziku, odu�evljenem po ljubezni do snovi in do jezika, snov prirejena s svetovnim znan- stvenim aparatom � to, ni� ve� in ni� manj je potrebno, da delo zadovolji na� um in na�e srce! Samo Kamni�ke Alpe so konkretna snov za knjigo, le delec na�e domovine; a na enem zgledu se razbistrujejo na�ela: kar je tu dose�enega, bi se moglo in se bo moralo nadaljevati. Temelji so postavljeni za vsako podobno delo in vzorec le�i pred nami i za heterogenske naloge. Geolo�ka knjiga v slovenskem jeziku! Napredek. Taka knjiga, pisana po- ljudno, umljivo, kar s poeti�nim poletom! To ni le napredek, je �e uspeh. Ko



	250	Knji�evne novosti.

	�itamo stran za stranjo, se nam zdi, da se vsak stavek pa� mora tako glasiti, kakor se glasi; samo ob sebi umevno se nam zdi, kar je pisatelj zapisal �ele po resnem, cesto mu�nem preudarjanju; saj je bilo treba novi stvari dati tudi novo, slovensko obliko. Koliko novih terminov, novih rekel je bilo treba najti in � kar ni neva�no � imeti dovolj pogumne zavesti za njih objavo v temeljni knjigi. Mi se zdaj le usedemo k pogrnjeni mizi in u�ivamo. Pisatelj pa je porabil leta, da je prepotoval in pretaknil vsak koti�ek Savinjskih Alp in si nabral gradivo, preiskal kamenje, prst, okamenine, trate, studence, vse, kamor stopa malomarno na�a noga in kamor nezavestno gleda na�e oko. Potem je bilo treba gradivo pre�initi s slovenskim duhom in ga odeti s slovensko obleko, da srno dobili prvo geolo�ko slovensko knjigo. Koliko bi jih odrevenelo, preden bi prenesli vse du�evne, telesne in � bodimo odkriti! � gmotne �rtve ... Pri�ujo�i drugi zvezek obsega v geolo�kem delu kredno tvorbo in ves tako- zvani �novi vek" v gradbi na�e zemlje, torej tercijarno in kvartarno tvorbo z raz- nimi pododdelki. Ker se torej ta zvezek pe�a z dobo, ki nam je bli�ja, oz. je �e na�a, in se nam razkrivajo neposredno vidni objekti, zato je ta del za lajika �e zanimivej�i. Posebno o�itni so sledovi ledni�ke dobe. Izprva nam zveni malo tuje, ko sli�imo o onodobnih silnih lednikih: o Logarskem, ki je bil dolg 10 km, o Bistri�kem (8 km), o Suhodolnikovem v znanem jarku, o Jezerskem ledniku (11 kml). A kmalu se nam rde ledniki �sami ob sebi umevni", ker nam razjasnjujejo n. pr. prirodni most pri Predoslju, pri Jezerskem kar celo pokrajino, zlasti pa tiste na samem le�e�e skale (erati�ne balvane), razne groblje, strmce itd. - Splo�na izva- janja o lednikih (str. 192. idd) bi naj sploh vsakdo pre�ital, �eprav morda o na�ih gorah ne ve prav ni�. Strme pa nam zre oko v predmilijonoletno dobo, ko je gorko morje pljuskalo od Ogrskega sem ob � Menino in Raduho, ko sedanjega Velikega Rogatca orja�ke sile �e niso bile dvignile kvi�ku, ko so �rasle" koralje, ki jih okamenele zdaj �e nahajamo tuintam. O delovanju �Savinjskega vulkana" sli�imo, Savinjo opazujemo, kako si pripravlja dana�njo strugo, do�im je prej najbr� bila odtok Ol�eve. Vse kakor v bajki, samo da so dokazi za trditve prijemni z roko in vidni za oko. V razlago in okras knjigi slu�i 43 krajinskih slik, prirejenih po fotografijah, ki so se oskrbele ve�inoma pod Seidlovim vodstvom in navodilom. Posebno znan- stveno vrednost imajo razni (13 jih je) na�rti in prorezi, ki jih je pisatelj sestavil z veliko akribijo in jako instruktivno; zlasti je omeniti rastjepisni in �e bolj veliki barveni geolo�ki zemljevid,) ki je tem zaslu�nej�i, ker do dana�njega dne nimamo niti po�tenega navadnega zemljevida na�ih de�ela. Tu gre velika zasluga prof. Seidlu in Slovenski Matici kot zalo�nici. � Omenjeni rastjepisni zemljevid

	) Na �eljo gospoda pisatelja prof. F. Seidla objavljamo k temu krasnemu in prezanimivemu geol. zemljevidu slede�e njegove lastnoro�ne popravke, ki jih zaradi nuje pri izdaji knjige ni bilo ve� mogo�e uva�iti na zemljevidu samem: � �1. Na ju�ni strani ledni�ke groblje Radovlji�ke je malo, skoro �tirivoglato polje ob Savi dobilo po pomoti rumeno barvo diluvijalne tvorbe namesto bele* aluvijalne. � 2. Miocensko gri�evje med Dupljami in Goricami je ozna�eno s �rnimi kro�ci, ki so odve� in brez pomena. � 3. Dolinsko dno ob Lom��ici (pri Sv. Katarini nad Tr�i�em) ima napa�no barvo permske tvorbe namesto bele barve aluvija � 4. Na Podih manjka ledni�ke groblje nad �rko n besede Grintavec. Groblja je skoro vzpo- redna oni, ki le�i pred Skuto."



	Knji�evne novosti.	251

	daje lahek pregled k zadnjemu poglavju v knjigi, k dostavku »Rastlinska odeja Kamni�kih Alp", ki je pisan prav tako �ivo kakor n. pr. vznesene besede o ob�utkih, ki nas navdajajo, kadar stojimo vrh gore (str. 218.), ali o �loveku, ko se pojavi prvikrat na tej na�i stari zemlji (str. 151.). Razna kazala olaj�ujejo porabo bogate vsebine knjige, ki bi naj bila vade- mecum vsakega ljubitelja na�e domovine. Dr. Jos. Tomin�ek. Dr. I. �orlijevo novelo �Sam" je priob�ila v nem�kem prevodu �Oster- reichische Rundschau". Majcen Gabr. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spod. �tajerskem. (Ponatis iz �Slov. Gospodarja".) Maribor, 1908. V zalo�bi ,,Zgodov. dru�tva". 43 str. - Mariborsko �Zgodov. dru�tvo" je za�elo z malimi sredstvi, a s solidnim delom in z mirno vztrajnostjo. Gre temu dru�tvu tudi za to, da bi populariziralo zgodovinsko vedo. Izdalo je �e par zve��i�ev ,,Zgod. knji�nice", a evo tu zopet bro�urico! Take bro�ure �irijo zgodovinsko znanje in zanimanje mnogo bolj nego obse�ne u�ene knjige, ki so ba� radi svojega obsega in pa radi cene cesto brezplodne Kar se ti�e te Majcnove knji�ice, je re�i, da naj bi se za�ela �ele s stranjo 13., da je o Jarenini v zgodovini �uti �ele nekako v 12. stoletju; vsekakor je �udno, �e ima zgodovina �isto omejenega teritorija, zgodovina vasi, za 1. poglavje: ,,Pred�lo v e�ko dobo", za 2. poglavje: ,,Prvo �love�ko dobo". Starih kronik spominja prvi stavek Majcnove ,,Prve �love�ke dobe", �e�, okoli 8000 pr. Kr., tako mislijo u�enjaki, je bil ustvarjen prvi �lovek. Dr. Fr. I. Dr. Aleksa Ivi�: Ne�to o Franji Tahiju. Prilog povjesti selja�ke bune 1573. � V �Savremeniku", ki izhaja v Zagrebu (1908, str. 675.), je iz�el zgodovinski �lanek z navedenim naslovom, ki bo dobro do�el komentatorjem n. pr. A�ker�eve �Stare pravde". Dr. Fr. I. Rikard Katalini�-Jeretov: Sa Jadrana. Pjesme. Zadar 1908. Vlastita naklada. � Pesnik Katalini�-Jeretov je �e na� stari znanec, nam dobrodo�el, kadar se � njim snidemo. � Letos obhaja petindvajsetletnico svojega pesnikovanja; obelodanil je 1. 1884. prvo svojo pesem, tedaj �ele 15 let star. In odslej je ta �jadranski slavec" (imenujmo ga tako!) speval neumorno svoje mehko-lirske, ljubke pesmi, ki nikdar ne �alijo ne srca ne u�esa, in jih speva �e sedaj, ob raznih slavnostnih prilikah, po raznih listih in zbornikih. Od �asa do �asa pa jih zbere v celoten venec, v knjige. Doslej so iz�le slede�e: 1. 1891.: »Pozdrav istarskog Hrvata" (prve pjesme); 1. 1894. (in potem �e 2 izdaji): �Mrtvoj majci", njegova najbolj znana knjiga; 1. 1897.: �Primorkinje"; 1. 1901: »Zadnje pjesme"; 1. 1904: �S moje lire" ; vrhutega je spisal knjigo �rtic �Inje", ki je do�ivela 3 izdaje in je prevedena v ve� jezikov. Naj bo pri�ujo�a knjiga namenjena za proslavo petindvajsetletnice ali ne, zaslu- �ila bi to �astno nalogo. Ko �itamo te pesmi, se nam zdi, da nas obpihljava mehka sapica z modre Adrije; zasanjali bi, kakor sanjamo ob obali, kadar sanja tudi morje. Ne peva pa pesnik le naravnost o morju; ne, takih pesmi je vob�e malo, izra�ajo pa dobro milieu, n. pr. »No� na morju". � Peva se pa� o vsem, kar zadeva �lo- ve�tvo, ob morju in dale� na suhem. Najprej priroda sploh; v takih pesmih je pesnik posebno spreten, izbira pa si raje sentimentalno, tu�nej�o stran, n. pr. zimo; zima pa ni le znak smrti, »jerbo vje�na Ijubav tek pod ledom spava", ali ro�o, pa »Ru�a vene ..." � Burje na� pesnik ne opeva! � Smili se mehki njegovi du�i jagnje, izro�eno mesarju, mehko pesemce zapoje »Mrtvoj djevojcici", s pesmijo spremlja va�ne dogodke, fi�o�e se prijateljev, domovine. Domovine se sploh opri- jemlje z vso ljubeznijo; ni pa seveda boj njegovo geslo, ampak »Mir, bra�o, mir!"



	252	Knji�evne novosti.

	Vendar je zlo�il kora�nico, kakor je �Hej Slovani", tudi po vsebini po njej posneto (�Poputnica Zorani�a"). Tudi majko opeva, svojo najpriljubljenejso snov, v raznih pesmih, n. pr. �Majka udovica", �Raztu�enoj majci", torej zopet v prvi vrsti �alostno stran; posebno lep je sklep pesmi �Za no�i tije". � Nekatere pa vendar malo silijo iz mehke oto�nosti v zna�aj balade, n. pr. �Cili�u gusle", �Znade� tu�nu pri�u?" Epska �Pri�a" je prav zgrabljiva in formalno dovr�ena, do�im ima dalj�a zgodba na koncu knjige: �Svagda�nja pri�a" (de�ek dorase, gre v vojake, pade v boju) na sebi preo�iten znak vsakdanjosti. � Morda najlep�a pesem je otro�kobajna �Sanci" (�Zaspali su sanci u zelenoj travi . . ."). V soglasju z zna�ajem pesmi je pojav, da cesto izzvenevajo v resignacijo, celo v skrajno: v klic po smrti in celo preko nje, v ve�nost. �Sanjala je djevoj�ica" o ljubavi in o sre�i; polo�ili so jo v grob � in ljubavi ni na�la, �A1 je na�la sre�u pravu!" Zna�ilno! � Pesnik sam je za mladih dni poslal svojo �ivljensko ladjo v svet; vrnila se je z raztrganimi jadri, �na njoj nema Nade, ideala nema, jedina jo� Vjera upu�uje nijema ..." Tako hudo se pa� ni! Sicer bi pesnik ne mogel na drugem mestu (�Za svibanjske zore") zapeti: �Srce moje, aj kako si mlado, sve mi trepi� od milja i sre�e . . . Smij se suncu, smij se novom cvijetu . . . Bratom krsti svakoga na svijetu!" - � Krepko se ojuna�i pesnik, pojo� za svoj Jadran proti tendencijozni D' Annunzievi �Nave"! � Nekatere prigodnice so pa� manj�e vrednosti; izpu��ena bi bila lahko �Vseu�ili�nom pjev. klubu iz Zagreba"; grandi- jozno je tudi, da se v neki pesmi (str. 112.) pesnik primerja �starom tornju"! � Spominu na�ega Gregor�i�a je posve�ena kratka pesemca. � Slovenske narodne pesmi �Je pa davi slanca pala" se spominjamo pri 2 kitici pesmi �Oj pelen, pe- len�e": �Nije meni tu�noj �ao, sto mi vijenac uvenuo; al je meni �ao vi�e, �to mi dragi poginuo". Oblika pesmi je vzorna; take blagoglasnosti ne najdemo niti pri Hrvatih izlepa. Zato se ni �uditi, da so nekatere izmed teh pesmi �e uglasbene. Dr. Jos. Tomin�ek. Adam Mickiewicz: Soneti. � Romance i balade. � Grazyna. � Konrad Wallenrod. � Preveo Isa Veli kan o vi �. Matica Hrvatska 1908. �Glas Matice Hrvatske" (III. 168) je napovedal ta prevod s slede�imi bese- dami: �Ovaj je prievod nesumnjiv dobitak za hrvatsku knji�evnost, pa se Isa Veli- kanovi� mo�e s ponosom in zadovoljstvom osvrnuti na ovaj svoj rad". Ta napoved in pa dejstvo, da se pripravlja slovenski prevod Konrada Wallenroda, ki ga bo menda kdaj izdala na�a Matica, sta nas napotila, da smo primerjali prevod z izvir- nikom. Mickiewicza ni ravno lahko prevajati. Tega je kriva pred vsem njegova je- klena, res jedrnata pesni�ka dikcija, na drugi strani pa ustroj poljskega jezika, ki v zlo�enih �asih ne stavi pomo�nega glagola, tako da rabi Hrvat ve�kje za to, kar pove Poljak v enem zlogu, tri do �tiri zloge. To pa dela pri prevajanju verzov neizmerne te�ko�e. Vseh teh te�ko� se je re�il V. na naravnost genijalen na�in; prikrojil si je poseben sistem var�evanja, ki se lahko zasleduje na vsaki strani tega prevoda. Za Mickiewiczev perfekt stavi sedanjik (si prihrani pomo�ni glagol, ve�krat tudi predlog), za dovr�nike nedovr�nike in narobe (si prihrani predlog in eventualno �e kak zlog), za plural singular (si prihrani -i, ali celo -ovi[evi] � kar dva zloga), izpu��a �lenice, ki ka�ejo relativno zvezo med posameznimi odstavki (ker: zato, tako: kakor ....). Tuintam se je taka amputacija izvr�ila brez nevarnih posledic, navadno pa ne.



	Knji�evne novosti. 253

	Kako more staviti v VIII. krimskem sonetu (Grob Poto�ke) na str. 25. ,,robuje�" na- mesto pravilnega �uvela si" (uwi^dlas)? Opazka kneza Vjazemskega k Pu�kinovemu �Bah�isarajskij fontan" bi mu povedala zvezo med VI. in VIII. krimskim sonetom. Poto�ka je �e davno �uvenila" in ne �robuje" ve�. Ali mu ni bila znana ��esma Bah�isarajska" v Vrazovem, dasi slabem prevodu? Enako je napa�en praesens za perfekt v kvartetah V. krimskega soneta i v koncu uvoda h Konradu Wallenrodu (str. 176.). � Singular za plural je neumesten v zadnji tercini XVII. krimskega so- neta (str. 31.). -- Pomanjkanje relacijskih �lenic dela v �Odi mladosti" (112) zvezo med predzadnjim in predpredzadnjim �lenom neumljivo (ta oda je �e itak dovolj meglena) in je popolnoma skvarilo konec pesmi �M . . ." (117-119). � Samovoljno menja- vanje intenzitete glagolov je zakrivilo hudo banalnost v II. krimskem sonetu (str. 21.). Mickiewicz pravi, da si je po prestani burji mornar oddahnil in da so postali pot- niki (kakor so potniki navadno) zopet veseli, da so se po�asi �razsmejali". V. pre- vaja: Izape mornar, u sm'jeh svi putnici prasnu. Zakaj, nad kom, nad �im, to ve sam g. V. Banalnost enakega izvora je v krasni narodni baladi �Liljanovi" (str. 88.). Pri Mickiewiczu prihaja (wchodzi) duh ubitega mo�a, pri V. pa ,,Lik u bjelini prhnu". Kam, odkod, kako, tega ne zvemo. A za spodobna stra�ila, ki poznajo manire, velja vendar pravilo, da po�asi prihajajo in se bli�ajo (zato je groza tem ve�ja) in da nenadoma izginejo. Tukaj je seveda narobe, kakor �e bi naredil duh Hamletovega o�eta saltomortale na oder. Za name�ek �e par paberkov: �slota", ki jo V. po poljskem vzoru rad rabi, nima v hrva��ini istega pomena; ,,pytala u go��i" ni ,,pita, gdje su gosti" (str. 82), �rne�czyzna" ni �mladic" (str. 95.); �za muszkami (me�icami)" leta M., a ne �za �koljkama (str. 137.: sred bujne . . . mirisave trave" litevske!!!); pisava Bak�^saraj in �at/rdag je nedosledna; na str. 118. bi bilo pa� bolje in primerneje ,,u redu ovakom", ne �radu". V pesmi �Do M . . ." (str. 117.) se mora glasiti 3. in 4. vrsta: poslu�am ukaz, a moj spomin bo gluh za take ukaze. Ta korektura je Mickie- wiczeva in �e od leta 1826. znana, a tudi zmislu bolj primerna. Ali je V. ni poznal? Mickiewiczevega uvoda h Konradu Wallenrodu v prozi ni prevedel, mogo�e ga niti ni pre�ital. Kako bi mogel sicer umeti Mickiewiczev preprosti verz v za�etku uvoda . . . �(Niemiec) . . . wiezil, mordowal a� do granic Litwy" tako napa�no? On prestavlja ta verz: Ubija, robi Litvom na sve kraje!!! Saj Litva �e ni bila v nem�ki oblasti, kri�arji so pri�li tik pred njeno mejo, ki jo tvori Njemen. Tukaj se za�enja �K. W." To bi Velikanovi� lahko razbral tudi iz slede�ih (vseh) uvodnih verzov, a je to dejstvo popolnoma prezrl. Ves uvod je zelo povr�no in hlastno preveden. Znak povr�nosti je tudi, �e prevra�a V. suverensko arhitektoniko posa- meznih verzov, tako da stoje nekateri naravnost na glavi. Primerov je cela kopica; premikavni so, a prostor nam je zelo pi�lo odmerjen, zato ne moremo govoriti o njih. Hvali, s katero je naznanilo glasilo M. H. ta prevod, bo treba pridejati pa� dobr�no �lico soli. �e se taki prevodi priob�ijo, morajo biti res v vsakem oziru vzorni. To zahteva spo�tovanje do pesnika in njegovega dela, a tudi preprosti eko- nomski pomislek, da do�ive taka dela navadno le eno izdajo in da se to, kar se � njo zagre�i, ne da nikdar popraviti. J. A. Glonar.

	f,

Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012 | pogoji uporabe | napišite svoje mnenje | na vrh