logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

j^v.*). V UubUanl, dne 11. marca 19Ž6. Metetm priloga ..PomoUubovc podobe". Poštnina plačana v gotovini. leto XXXIX.

l;l,dl> JaernHl0r»fiHk«i kn«tak« (r««. - Cenit 38 lila r.i Ml« let«. — Z* tabzcmutr« 60 Din. — Po»»-meu* sictuiu t Din. — V Uueratneu deti »b«u drehn« mllcn »ii nje prosi« tU Din.

l/.lmjs »r,ako srole ob 6 »jutral. — Spini i« dopisi n»j ne |»J reklftmeelje Ia inseralt p* UprafniStfu,.Domoljuba" v ljubljen

e UrcdnUtru ,,D«moUn(>»", nnračalat "opifarjevu ulir« iter. 6.

Poslanec dr. Korošec.

Iz naše zunanje politike.

V evropski politiki sta se pojavili dve dejstvi, ki so v odlični meri tičeta posebno naš 3 države. Prvo je, da se vedno bolj oja-čuje in širi agitacija za zjedinjenje Avstrije z Nemčijo, drugo je, da nas Anglija in Fraariia silila, naj ustvarimo zvezo bal-icaiskih držav v svrho, da se ohrani mir na I3a i a ui.

Združena Avstrija in Nemčija bi pomenili 7.a našo državo veliko nevarnost. Njih grspodarsko življenje bi si z vso silo hkalo izhoda na Jadransko morje, na Trst. S^dai m ra Nemčija pri železničnih tarifih poj ušrati v svojo škodo, da ji južnonemški in češki izvoz ne ide prirodnim potom na Ti t, temveč da ga vsaj nekoliko reši tudi /a severnonemoka pristanišča. Gospodarska t. že \ie pa Trstu bi postalo tem večje in nujne j e, čim bi Velika Nemčija segala vso doli do š ilja. Predstavljalo bi za nas ncj r t ina nevarnost za našo zemljo in naš in r. / \ to nismo proti združitvi Avstrije z Ne čijo h raz'ogov kake mržnje, ampak s: mo iz skrbi za našo varnost in naš mir. K r pa pomeni pri sedanji razdelitvi slovenske zemlja združitev Nemčije in Avstrijo tudi nevarnost za mir Italije, za to je le odohra ati, da je naš zunanji minister dr. Krči": izrabil pri iko, ko je radi poitalijan-fevan a Južnega Tirola nastalo med Nem-čij > in Italijo napeto razmerje, ter šel zarili nevarnosti, ki jo predstavlja zjedinje-n e Nemčije in Avstrije za nas in Italijo, v Pim, da ee tam razgovori z italijanskim ministrskim rredsednikom Mussolinijem. Ker je naše ftališče v tem vprašanju popolnoma čisto in narekovano samo od skrbi m'r, za[0 m0ramo zahtevati, da dr. Nin-cič tudi naši javnosti odkrito pove, ali sla N in kaj sta z Mussolinijem zaključila v Politika Nemčije, ki stremi za zdru-zitvijo z Avstrijo, pa je nespametna, ker ''izsili, da se postavimo ob stran Italije, si"er bi mi ne imeli z Nemčijo nobc-nas rotnih interesov ter bi lahko odbito podpirali Nemčijo v njenem boju Pravite narodnih manjšin v Italiji. , , Zveza balkanskih držav je drugo vpra-> ki je prišlo na dnevni red zunanje Politike. Kakor bi združena Nemčija in Avstri:a težili z vso svojo gospodarsko silo "a Trst, tako teži iztočni del naše države P° izhodu na Solun. Mi sicer nimamo inter-

esa, da bi se radi Soluna vojevali z Grčijo, vendar pa je naša prirodna zahteva, ki nam je mednarodno zasigurana, da imamo neovirano pot do Soluna in v Solunu svoboden del pristanišča za naš izvoz in uvoz. To !a Grčija nam dela težave zaradi svo-bolnega pristanišča v Solunu, kakor tudi zaradi prometa na železnici od Dževdželija do Soluna. Sedaj nas je začela Grčija dražiti tudi s tem, da ponuja tudi Bolgariji izhod na morje skozi Solun, da nam ustvari tekmeca in da odvrno Bolgarijo od pota skozi bogato in tudi s slovanskim življem nas'anjeno Trakijo. Mi želimo, da bo pri pr. sojevanju teh sporov z Grško navzoča kot neinteresirana tretja sila tudi Francija, in zato razumemo, da je dr. Ninuč, ko je opravil svoje posle v Rimu, pohitel tudi v Pariz, da s Francijo kot našo prijateljico prečisti to vprašanje. Ko bodo težave z Grčijo rešene, potem se lahko napravi najprej zveza med nami in Grki, a k tej zvezi bi polagoma pristopila tudi Bolgarija, Rumu i:a in, ako ne bo ugovora od strani Italija ov, tudi Albanija. Z Bolgarijo so sc na"i o 'nršaji, odkar je odstopila Cankova vlada, zelo robo] j.šal i, kar z odkritim ve-selj?m pozdravljamo. Tudi na Balkanu se torej razmere v interesu miru zboijšavajo.

Prhvalno moramo tudi omeniti, da se je naš zunanji minister dr. Ninčič izrekel za to. da t >di Poljska vstopi v svet Društva narodov. Sedaj so v tem svetu razven Japoncev sa no romanske in germanske države. Ako bi vstopila Poljska, bi smeli upati, tla bi tudi slovanske države v njej našle svojega zagovornika.

Trenotno nam torej naš zunanjepolitični, mednarodni položaj ne vzbuja nobe-ne-a strahu za mir. Dočim smo se še pred-kratkim bali, du bo Italija iskala novih za jetljajev z nami in to z namero, da se razširi ob jadranski obali v našo državo, je ta nevarnost vsled nastale napetosti med Nemčijo in Italijo odpadla. A tudi združitve Avstrije in Nemčije vsled našega najno-vej e^a skupnega nastopa z Italijo vsaj v bližnji bodočnosti ni pričakovati. Graje vrodao bi bilo samo, ako se dr. Ninčič pri svojem zadnjem obisku ni potegnil za boljšo Vsodo Slovencev in Hrvatov v Italiji, ki iti nam se zdi nemogoče, da bi mogel dr." Ninčič sprejeti obisk naše kraljeve dvojice v Rimu na svojo odgovornost, dokler se ne i rrdrugači politika italijanske državo napram našim zarobljenim bratom.

žerjavov naglavni greh.

Svobodomiselno časopisje smatra za svojo posebno nalogo lagati o naši stranki. Ker ne morejo katoličanom z resnico škodovati, skušajo z obrekovanjem. Zlasti se v tem poslu odlikuje zastonjkarska »Domovina«. Mi ne moremo odgovarjati na vsako laž, ki jo izležejo liberalci v svojih brez-verskih časopisih. Zato nimamo ne časa ne prostora. Da pa »Domoljubovk bralci vidijo, kako se dela proti Slovenski ljudski stranki, naj danes osvetlimo, kar piše vrhovni voditelj samostojnih demokratov v Sloveniji, bivši minister Gregor Žerjav.

Greh, ki iz njega izvira vse zlo.

Dne 29. junija J921 je glasoval Žerjav in vsa njegova stranka za nesrečno centralistično ustavo. Demokratje in Pucljevi samostojneži so takrat zadali našemu narodu rano, iz katere neprestano krvavi. Prostora nam bi zmanjkalo, če bi .hoteli naštevati vse, kar je na podlagi centralizma od takrat naprej naredila proti Sloveniji demokratska stranka. Žerjavova stranka je glasovala za taksni zakon, ki tare vsakega, ki ima količkaj opraviti z oblastmi, demokratje so dvignit roko za proračune in proračunske dvanajstine, s katerimi so bili našim krajem naloženi dvakrat večji davki kot Srbiji. Drugi vodja samostojnih demokratov, Pri-bioevič, je vzel staršem pravico, da bi še kaj govorili pri šoli, pri vzgoji lastnih otrok. Le plačevati še smejo. Vse slovensko gospodarstvo je na tem, da popolnoma obne-more. Strašni so ti grehi demokratske stranke. Vsi pa so posledica nesrečnega glasovanja za centralistično ustavo. Ta ustava, ki dajo vso moč Belgradu, to je poglavitni Žerjavov greh. Dokler bo slovenski rod na svojih tleh živel in delal, vedno se bo zavedal, kejo mu je dal centralistično ustavo. Zastonj misli g. Ževjev, tla se laki grelii kdaj pozabijo. .

Da bi sebe opral

piše sedaj voditelj demokratov v -Domovini o naglavnih grehih« politike SLS. Tri grehe pravi, da je naredila naša stranka. Oglejmo si nekoliko to njegovo modrovanje.

Prvi naš greh, pravi g. bivši minister, je ta, da se borimo za pravico katoličan-stva. Ali ni iz tega jasno, kako je vodite-

Ijem liberalcev težko, da ne more svobodo-iniselstvo kar lepo po tihem iztrgati ljudstvu vere iz src? Naša stranka, ki zahrbtne igre framazonstva razkriva, ki brani pravice Cerkve t roti vsakomur in tudi proti državnemu nasilju, jim je samoposebi umevno zopema. Dr. Žerjav taji, da bi pri nas svobodomiselci delali proti veri. Toda'»Domovina sama ga postavlja na laž.

V isti številki, kjer piše Žerjav svoj članek proti SLS, blati umazan človek sv. Frančiška. Ali ni to najboljši dokaz, da je pri nas treba braniti katoličanstvo in vse, kar je kristjanu svetega? Kaj misli ta doktor, da bomo take stvari kar mirno prenašali in pustili, da širi »Domovina« brez-verstvo in pohujšuje mladino?

Kaj je storil njegov tovariš PribiPevič?

Preteklo leto je prosvetni minister Pri-

bičevič, ki je najožji tovariš Žerjavov, izdal naredbo. da se verouk v meščanskih šolah poučuje Ie eno uro na teden. Tako bi prišli počasi od ene ure na nobeno. V učiteljiščih, kjer so vzgajalo učitelji za nase ljudske šolo, je odredil, ca se v četrtem letu verouk sploh več ne poučuje. Nekaterim duhovnikom je b:'o red istim Pribičevičcm piravnost prepovclnno še hoditi v šolo poučevat verouk. Ali bo rekel g. Žerjav, cla to ni de'o proti knteli> anstvu?

Faj je rekel francoski framason?

Na Franceskcm so pred leti vpcliali In1; o imenovano nevtralno šolo, to je šolo brez, vpliva Cerkve. Rekli so, da niso proti \ r! Ko pa je I i'a enkrat upeljana, je izdavil framason Viviani: »Nevtralna šola je I ' i vedno Inž. Po'rebovali smo to laž, da r o rofolnži'i tcrlovestne. Sedaj pa tega ri v?5 treba, sedaj i

Tako delajo svobodomiselci tudi pri nn . . "to'ičnne bi radi uspavali, da bi pri Mm nokvarili mladino. »Ko so ljudje spoli, prišel hrdič in !o vsejal Ijulike med pše-n'-"o«, i"'i že Fri"tirova prilika. — Naj torej Ž?rjav pire, Icnr hoče, žalostna dejstva, ki lih vsak dm orszujcmo, g'ano govore, Hko se ra likem dela proti krščanstvu. Frezvcrci se v pe't smejejo tistim katoli-cV™n, ki jim nasedejo na zapeljivo besedo.

Fna resnična — še ta le na pol.

»Vera še nikjer ni propadla radi drŽave « piše Žerjav in pove vendar eno deloma resnično. Neron je dal kristjane metali divjim zverem, Bismark je na Nemškem ziprl škofe in franco~ki svobodomiselci so prodajali ccrlcve na javni clraibi. Vsi ti so c'e!a!i proti veri v imenu države in resnica je, da je niso iztrebili. Tudi divjanje svo-bodomiseJcev v naši državi ne bo uničilo katoličanstva, lccr si je še vsak razbil glavo, kdor se je zaletaval v vogelni kamen, ki p Kristus. — Toda resnica je pa tudi, da je £e marsikdo zaradi slabega zgleda, ki ga je videl v državi, izgubil vero. Vera torej ni nropadla, propadli pa so ljudje, propadlo je njih poštenje.

Tudi to edino resnično je torej Žerjav Ie na pol zadel.

2'

Avtonomije se Žerjav še vedno boji.

Drugi »naglavni greh« naše stranke, pravi Žerjav, je ta, da se bori ža avtonomijo. Ce je ta boj potreben, naj razsodijo tisti, ki čutijo strašna davčna bremena. Tudi marsikak zvest Žerjavovec se jo že spreobrnil v avtonomista, ko je začutil predrzno roko centralizma v lastnem žepu.

Tri neresnične trditve.

Pri tej točki se je dr. Žerjav poslužil treh neresnic. Naši stranki zopet očita sovraštvo do Srbov. SLS sloni na krščanskem temelju in nikogar ne sovraži, toliko manj ljudi, s katerimi smo skupaj v eni državi. Zahtevati enakopravnost pa se še ne pravi sovražiti. Res pa je, da sovražimo krivico. Pozvali smo že v našem listu dr. Žerjava, naj moško nastopi za take trditve dokaz. Ponovno ga vprašamo: Kdaj je kak naš voditelj, ko jp govoril o avtonomiji, učil sovraštvo do Srhov? Moško z dokazi na dan, g. bivši minister Gregor žerjav!

Žerjav dalje tako suče besede, kakor da bi Slovenci zahtevali še eno »novo državo* zase. Tega SLS nikoli ni rekla in nikoli zahtevala. Srbi dobro vedo, da avtonomija Slovfenije ne pomeni »nove države«.

! Žerjav to tudi ve, zakaj piše drugače?

Samouprave, kolikor jih dopušča centralistična ustava, še niso izpeljane. Kdo je kriv? Žerjav trdi, da SLS. In vendar je bila skero vseh pet let na vladi njegova stranka in on sam mini- ter. Ni imel s seboj morda samo 2*0 slovenskih poslancev, tudi po letu 1923 je bilo z a njim še 51 demokratov. Zakaj ni izpeljal tega zakona? Ali ga je mogla izpeljati naša stranka, ki ni bila na vladi? Tudi na radikale se žerjav ne more izgovarjati, ker je bil z njimi skupaj na vladi cn, nikoli pa od sprejetja ustave naprej naša stranka. Kdo se pri tem očitku ne spomni na basen, kako je volk, ki ie pil zcroraj iz potoka, očital spodaj stoječi ovci. da mu vodo kali.

Izmišljena nevarnost?

Še en greh ima po Žerjavovem SLS na vesli. Pravi namreč, da mi »gonimo«: o nevarnosti, da se Slovenci po-rbijo. Odkrito povemo, da zaupamo na odporno silo našega naroda, da se to nikdar ne zgodi. Toda opozarjati na nekatera revesela dejstva, smatramo za svojo dolnžost. Vprašajte naše župane, koliko odlokov in ukazov dobe od glavarstev in drugih oblasti v srbskem jeziku. Poglejte razne tiskovine in napise. Ali naj mirno prenašamo zapostavljanje našega jezika? Tudi proti takemu zapostavljanju bo naša stranka vedno dvigala glas, naj je to liberalcem prav ali ve.

Še hujše pa je, da je vedno bolj -srbsko« tudi uradovanje vedno večjega števila naših uradnikov. Točnost je pri premnogih izginila, ker je v Belgradu ne poznajo. Vlo-pe se ne rešuje:o pravočasno, krr se! tudi v Belgradu zavlačuje reševanje. Na poštah se ponavljajo nerednosti kot pričajo porotne obravnave. B'ižamo se turški ne samo srbski nerednosti in korupciii. Na vse to pa naj bi mi mirno čakali, da bo konec slovenskega imena in slovenskega poštenja.

Kdor ne čuti več slovensko in komur ni več za pošteno ime našega ljudstva, naj gre

z dr. Žerjavovo »Domovino«. Drugi pa si i2 gornjih podatkov napravite sodbo po svetopisemski besedi: »Po njih delih jih bosto spoznali.«

»Domovina« se Je sama niiSOtiHa.

Da je »Domovina« brezverski list, jo zopet dokazala zadnja številka. Ne samo s svojim ostudnim napadom na sv. Franci, ška, kar obravnavamo na drugem mestu, temveč še prav posebno s tem, da še bolj ljuto kot drsedaj napada ljubljanskega škofa in sicer v popolnoma verski zadevi, Škof je kot višji pastir naših duš odločil, da je »Domovina« za versko mišljenje in življenje nevaren list. Odločati o tem, ali je kakšna knjiga verska ali protiverska, ima pra\ ico samo škof, ker je on zato poklican. In škof je govoril svojo besedo. Če je >Do-movinac res katoliška, kakor trdi, bi se pokorila besedam in ukrepu višjega pastirja. Zakaj vsak katoličan, če hoče katoličan ostati, se mora v verskih zadevah pokoriti svojjmu škofu, kakor se mora v državi vsak državljan v državnih zadevah pokoriti državni oblasti, če hoče ostati v vseh državljan kih pravicah.

»Domovina« se ne pokori, pač pa še veliko huje huiska proti svojemu nadpastir-ju. Tako so delali vedno krivoverci, kateri se niso hoteli pokoriti odločbi sv. Cerkve, 7.a nas je sedaj tembo'j jasno in dokazano, cla je »Domovina« brezverska, ker se oči-vidno upira odločbi škofa v čisto verski zadevi in grdo hujska ter laže proti njemu. Vsak katoliški vernik sedaj natančno ve, pri čem da je. Kdor si ni bil na jasnem iz zadnje a škofove -a pisma, mu je zadnja »Domovina« lahko odprla oči.

»Domovina« zoper šlc^fa.

Brezverska »Domovina« se na čudne najine zvija pod udarci zadnjega škofovega j i ma. Ker se ji ne posreči ovreči škofovih dokazov, ki si trdni in jasni, skuša podpreti svoje trditve z zmerjanjem.

»Domovina« vprašuje, kdaj so naši listi preklicali neresnice. Kje pa so pisali kakšne norenice? Povejte in dokažite in takoj bo vse preklicano. Resnice pa vendar ne bomo preklicevali, pa naj vam bo še tako neljuba. Ali naj preklicujemo, da so li-Lera ci glasovali za centralizem ter s tem pomaga i spraviti Slovenijo na beraško pa-lho? O tem smo danes vendar že skoro vsi Slovenci edini, /sli naj prskličemo, da je bil dr. Žerjav oz. njegova stranka od sedmih let skoro pet let na vladi in da je Slovenija v tem času izgubila svoje premoženje in samostojnost? Ali naj mari to preklicujemo in resnici v obraz bijemo? Ali naj prekličemo, da so Domovina, Jutro in Slovenski narod brezverski listi, če smo pa navajali doslov-no to, kar so pisali zoper vero in nravnost? Ali naj preklicujemo, da orjunaši niso streljali na ljudi? Ce smo pa vse to sami doživeli. A'i naj liberalcem na ljubo resnici v k, obraz pljrjemo? Ne bo šlo, gospodje! Res- i niča nad vs e, tudi če vam je neljuba. , i

•»Domovina« navaja »Slovenca«, da jo i

vabil svobodomiselce v SLS, da se s tem ustvari slovenska fronta. Kje pa je v tem r'čeno, kar dr. Žerjav trdi, da SLS priznava vsakega svojega pristaša, četudi jo brezverec, za dobrega katoličana;:. Če svobodo-mi3lec vidi, da je politika SLS edino pametna in značajna — in takih je danes cela množica — zakaj ne bi smel z njo voliti? Zalo pa še ni dober katoličan, temveč ostane brezoverec. Domovina naravnost laže, če pravi, da je kdo nasprotno trdil. Kdaj? Kje? Kako?

Domovina trdi, da škof ne donaša dokaza, da liberalci zametujejo razodeto vero. Gosocdje, ali se nečete spomniti, kaj je pisal o Bogu Slov. Narod 1924, št. 245, ali o Vari j i istotam, ail o odpustkih 9. nov. 1924, ali o peklu istotam? Ali ste pozabili na sv. Trojico in Mat;r božjo v Domovini št. 18. iz 1 1921, ali veste, lcaj je pisalo »Jutroc o finui in papežu 17. febr. 1924? In vi si upate ! iniv ko v p m sevati, kje da so dokazi, da 60 liberalci t r. ti veri? Ali naj še navedemo, knj se je pisalo proti veri v sokolskih glasilki? ' e

Dalie se Domovina huduje, ker sko! trdi, da ima politika 7, vero mnogo posla. Pa da, gospodje, ima ga in ga mora imeti. Tudi v politiki se ne sme krasti, ubijati, ol.r kovati, goljufati, krivično jemati svo-boda itd. Vprav zato, ker države in stranke nečejo vpliva vero na politiko, pa je tako v imojrlh državnih upravah: krade se, go-ln>fa, dala očividna (krivica na vse strani, ljudstva pa je tisto, ki mora vse to olačevati i/i trpeti.' Da, da, več vere v politiko, pa bi tu li v naši državi marsikaj bilo bolje.

»Domovina« sprašuje, kdo odpravlja krščanski nauk iz šol? Vi, liberalci, vprav vi! Ali niste svoj čas iz 4. razreda učiteljišči odpravili krščanski nauk? Ali niste vi pr: m'o im vestnim in vzornim duhovnikom preprečili pouk krščanskega nauka v šoli? Hudobno s rašujete, kdo je preganjal verske organizaciie. Vi, vprav Vi in nihče drn i I Ali ni Vaš Pribičevič dne 14. nov. 1C24 odredil, da učenci državnih šol ne smejo vstopali v Marijine družbe oziroma, da mi.r:\jo iz nje izstopiti? Odgovoritel

Trot \stant Šiftar strašno razburja »Domovino«. Da, poslanec Šiftar je protestant in s-irer verrrn protestant in je bil tudi izvoljen r:o večini s protestantovskimi glasovi, Če rotostant odobrava politična in socialna načela SLS in če je pripravljen podpirati u rav čene zahteve katoliške cerkve v državi, potem ni prav nobenega zadržka, da ne bi bil pristaš SLS. Tudi s katoliškim Cen-'nimom v Nemčiji volijo protestanti in ima "ekaj protestantovskih poslancev. In vendar se Centrum najsiiajneje bojuje za pravice kat ;liške vere v Nemčiji. Ljubši nam je veren protestant, ki pripoznava katoliški cer'rvi rjsne pravice, kot pa brezveren ka-toli an, ki povsod ruje proti katoliški veri.

»Domovina« se skuša oprati, ker zmerja kato ieane s hlapci Vatikana ter navaja tat zgled nastop naše stranke v vprašanju

a sv. Hieronima v Bimu. Naša stranka le nasto ila za pravico, ki jo je tudi naša vhda pripoznala. Krasti ne sme nihče, tudi v'ada ne. To stališče je tudi zmagalo. .. Grdo obrekovanje glede nagih kmetov, so morali loviti ribe v zamrznjenem je-N«

B|l NOVINAR

»Domovina« grdi sv. Frančiška

Kdo se no spomni velikanskega potresa, ki je komaj pred par desetletji razdejal mesto Messino na Italijanskem. V Messini je takrat izhajal šaljiv list -L Asino:, po naše Osel. List pa ni bil samo šaljiv, temveč tudi silno brezverski. Nekaj dni pred potresem je prinesel bogokletno pesmico na božičnega Jezuščka, kjer ga pozivlje naj pokaže svojo moč, če jo res kaj ima, v tem, da pošPe potres.

Zdi se, da vlogo italijanskega Asina pri nas vsak način hoče prevzeti »Domovina«. Kar je napisala v zadnji številki o velikem svetniku sv. Frančišku, to je nekaj tako o abno bogokletnega in ostudnega, da ne bo rrav nič čudnega, če Bog tudi nad nas kdaj pošlja kazen, ker mirno prenašamo to ogabno grdo pisanje dr. Žerjavovega lista.

Skcro si ne ur amo tega ponatisniti. Toda prav je, da vsi ljudje zvedo, kaj vse si drznejo pri nas brezverci, ker oblast napram taVm grdobijam roke navzkriž drži in žal, prepogosto tudi mi.

Tele ja zapisala o sv. Frančišku:

»Kot mladenič je bil Frančišek zelo velik veseljak, krokar, pretepač, ljubitelj žensk, ra zkošnih pojedin in krasnih oblek. V Assi iju je veljal za najbolj razuzdanega fanta, ki se ga je bal vsakdo in pred katerim so matere skrivale svoje lepe hčerke. Grdih bab pa ni maral in se je norčeval iz njih.«

Resnica pa je, da je bil sv. Frančišek tudi v svoji mladosti, ko je živel še v svoji družini in ko se še ni odpovedal svetu, eden nafinejših in na:dostojnejših mladeničev. Bil je silno vesel in živahen, veliko je^ prepeva' s svojimi tovariši po ulicah po šegah tedanjeTa časa, rad je razdajal denar (bil je r a Tre S iz bogate družine), toda kar najbolj vestno se je izogibal vsake nizkosti in podlorti. Bil je posebno obziren in tankočuten v občevanju z ženskami in med nje-. ovimi tovariši je bilo znano, da se vpričo njega ni smela izreči nobena kvanta.

zeru na povel;e menihov, »Domovinam po-nav ja in se sklicuje na neko knjigo. O go-soodje, takih knjig, ki grdo lažejo o katoliški cerkvi, je še dokaj na svetu in se boste še lahko sklicevali. Celo na ostudno knjigo »Pat^r Kajetan;: se lahko sklicujete.

Domovina se sklicuje na zapoved ljubezni do bližnjega. Vprav zapoved ljubezni do bližniega nam veleva, da neprestano opozaramo ljudstvo na Vaše zapeljevanje v brezverstvo. Tudi Kristus ki je prvi učil zapoved ljubezni do bližnjega, ni prizanašal farizejem, ki so ljudstvo zavajali v brez-ver tvo, temveč jih je ob vsaki priliki brezobzirno razkrinkal in razgalil. Dejal jim je hinavci, gadja zalega, pobeljeni grobovi m ni molčal k njihovim grehom. Molil je zanje pa3, a ljudstvo je ponovno opozarjal: varujte se kvasu farizejev. ;

In teh dolžnosti tudi mi ne bomo nikdar zanemarili.

V tem se strinjajo vsi katoliški in pro-testantovski zgodovinarji, katerim je resnica nad vse.

Sv. Frančišek je eden največjih svetnikov, mož, ki je s svojim prostovoljnim ubo-štvom in s svojim redom, ki ga je ustanovil, naravnost zajezil razuzdanost, razkošnost in div'aštvo tedanjih časov, eden največjih inož-reformalorjev v svetovni zgodovini.

Ves svet se letos ldanja spominu tega na jvečjega in najoonižnejšoga moža, katerega blagoslov se še danes po 709 letih razliva na krščanske narode, drugoverci klo-nijo svoje glave pred tem velikim božjim ljubljencem, pred veličino njegove osebnosti, cerkve se zidajo njemu v čast, italijanska vlada je celo dala tiskati znamke v njegov spomin ,na stotisoče ljudi, ki so člani njegovih redov, gledajo v sv. Frančišku vzor svojega duhovnega življenja, tedaj pa ti j ride dr. Žerjavova brezverska Domovina in pljune debelo kvanto na vse to ter ga psu>e z razuzdancem, pred katerim so matere morale skrivati svoje lej)e hčere.

Naravnost gnusno!

Če slovenski verniki, ki jim je sv. Frančišek velik vzornik, če zlasti slovenski tret-jeredniki mirno prenesejo ta grdi napad na svojeja velikega vzornika ter niso sposobni, da se postavijo za njegovo in svojo čast, po-t^m niso vredni, da nosijo pas njegovega tr .tjeja reda.

Boj »Domovini«, boj Asinu v slovenski izdaji do zadnje koče I Ali naj si sami z molčanjem k grehu pletemo bič božje jeze?

žrebanje za »Domoljubove«

nagrade.

Pridni nabiralci novih Domoljubovih naročnikov, katerih je prav veliko število, pridejo do zasluženih nagrad. Vsi ki so spolnili pogoje naštete v razpisu so dobili štavilke, iz katerih se je žrebalo. Številke so dobili tudi oni iz 1. in 2. skupine, ker ob odpcšiljonju številk ni bilo še popolnoma jasno, kdo spada v prvo in drugo skupino in je bilo traba še nekaj vprašanj.

Žrebanje se je vršilo in sicer takole: Najprvo so se izločile one številke, ki spadajo v 1. in 2. skupino in za katere se ne žreba.

Te številke so naslednje:

Šte. 535 (37 novih naročnikov) dobi moško oz. žensko obleko in 20 kg Gazela-mila (morda s cekinom, kaj se ve?)

Št. 34, 482, 536 in 537 dobijo moško ali žensko obleko.

Nadaljnje številke so se žrebale in sicer, da ni bilo treba vsake številke posebej vleči (kar bi bilo predolgo), se je določilo, da velja vedho potegnjena številka, pet številk pred njo in pet za njo, pri čemer se seveda številke iz prve in druge skupine no upoštevajo. Od potegnjenih številk so se potem številke uvrstilo z ozirom na višino pridobljenih naročnikov v 3. oz. 4. skupino. Ko so bile nagrade v 3. skupini izčrpane*

>l>umoljub< irco

Štev. 10

10 se nadaljnje pridelile v 4 skupino. Neiz-!r. bane številke imajo pravieo do književna .lagra le. Na ta način so zadele moško oz. žensko obleko (v vrednosti, kakor je označeno v razpisu pod 3. skupino) naslednje št. vilke: 35, 107, 538, 32, 532, 483,.492, 29, 2«, 257, 260, 262, 301, 302, 303, 304, 305, C07.

V 4. skupini (50 nagrad, po 20 kg Gaze-.a mila) so zadelo naslednje številke: 539, 540, 542, 541, 33, 31, 534, 484, 483, 487, 488, 25, 489, 490, 491, 483, 533, 30, 27, 28, 108, 254, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 255, 258, 261. 263, 264, 306, 308, 309. 310, 258, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 161.

Tisti, ki so zadeli milo v 4. skupini (50 nagrad) dobe milo poslano po železnici, vsi tisti, ki so zadeli v 1., 2. in 3. skupini, pa naj se sami ali po zanesljivi osebi zglasijo pri upraaiištvu, seveda z vsemi potrebnimi pooblastili in z izžrebanimi številkami.

Oni, ki niso bili izžrebani, imajo pravieo do književne nagrade. Pišejo naj v smislu razpisa, katere knjige žele, da se jim dopoš!j.'jo.

d Pot v Chicago. Ker se je zglasilo nad 30 poootnikov, sem radi priprav te i dni sestavil odbor, ki naj vse potrebno nkrene, da bomo potovali ugodno in s kolikor mogoče malimi stroški. Odboru je načelnik g. kanonik Sušr.ik, tajnik in blagajnik g. Fr. Lavtižar, ki ima pisarno Me-sini trg 81. Odborniki so šc prof. dr. Le-vičnik in ekonom Markcž. Svetovalcc nam je dr. Zamjcn, ki pozni Ameriko in posebno potne prilike. — V prvi seji smo po zrelem premišljevanju sklenili, da se popeljemo od doma skozi f, anc. luko d'Ha-ver naravnost v Newyork, kjer nas bodo naši Slovenci Dričaki.li in nas potem vodili. Z ameriškim slovenskim odborom imamo že dogovore. Prosili smo ministrstvo v Bel-gradu za popust ogromnih taks; prosili bomo žs te dni ameriški konzulat za olajšavo pri vizumu; z dvema družbama se podajamo za znižanje prevoznih cen. Ko dobimo odgovore, bomo po časnikih sporočili. — Ker mi ne pojdemo z g. Zidarjem, sem mu sporočil in mi jc izročil imena onih, ki so sc pri njem zglasili. Ker jih imam, sc jim ri treba zopet prigliševati. Kdor bi se šc odločil, da potuje na kongres, naj se prijavi do 15. marca, ker tega dne mora naš odbor sporočiti odboru v Chicago število in imena popotnikov, da nam pripravi stanovanja. Mudi se, hitite! — Prijave, ime in točen naslov: Slovenski odbor za evhari-stični kongres v Chicago, Ljnbljina, Mestni trg 8 I. Tudi potrebna navodila boste mogli ravno tam dobiti. Jeglič, škof.

d Pot v Rim in Assisi. Oni, ki nameravaj j v ie?eni z Orli v Bim, Assisi in Benetke, naj se z^'ase pismeno do 15. t. m. pri Jug; slovaiski orlovski zvezi, Ljubljana, Ljudski d m ter pošljejo kot prvi rok vplačilo 200 Din. Vožnja z vso preskrbo (razen na vlaku) bo sta'a 1250 Din, za Orle v kroju in telovadce pa 1100 Din.

d Pazite! Usiljivo brezversko Domovino nekateri mečejo v peč ali jo za kaj drugega porabljajo. Opozarjamo jih, da je mogoče, da dobe čez nekaj mesecev račun, ker jih bo uprava smatrala kot naročnike. Zato naj vsakdo Domovino vrne s tem, da je

sploh ne prevzame od pismonoše ali pa za-piše nanjo: Nazaj! Ne sprejmem! Pismo-noša jo mora vzeti.

d Brczverska ^Domovina« se tolaži, da je število naročnikov ^Domoljuba,. silno padlo. Da ta tolažba ne bo prevelika, ji povemo, da se je število Domoljubovih naročnikov prav znatno zvišalo. Toliko, cla ne bo nepotrebnih skrbi.

d Komarji k Sv. llenii, pozor! Po najnovejših informacijah moramo prošnjo za skupni potni list napraviti najmanj en mesec pred odhodom. Zato je in bodi zadnji časza priglašanje dan sv. Jože-f a (19. dan marca). Tomarji naj naznanijo sledeče: krstno ime, priimek, stan, starost (rojstni dan, mesec in leto), očetovo ime, kraj bivaišča s hišno številko. Obenem naj dopošljejo 10 Din za poravnavo stroškov k skupnemu potnemu listu. Želeti bi bilo, da se priglase taki, ki bi v cerkvi znali tudi zapeti. Romanje se bo vršilo letos od 28. a-rila do 1. maja. Zupni uradi naj romarjem blagohotno gredo na roko glede podatkov z prijavo. Župni urad Sv. Lenart nad Škofjo Loko, p. Selca, dne 5. marca 192G. — Lan^eiholc, župnik.

Zveza vojakov bivše svetovne vojne naznanja, da se letos zopet odkrije cela vrsta spominskih plošč v svetovni vojni padlih žrtev na različnih krajih Slovenije. Stvar je zamišljena tako. da bo slavnost odkritja obenem pokrajinsko zborovanje Zveze v tisti daljni in bližnji okolici, ki obkroža kraj odkritja. Po Veliki noči ZVSV prične m sicer odkrije spominske plošče in zboruje: 11. aprila Krka na Dolenjskem; 18. aprila Preserje (Žalostna gora (Notranjsko); 25. aprila Dobruir3 (Sv. Urh, ljubljanska okolica pod Golovcem); 8. junija Šmartno pri Litiji; 4. julija Trbovlje; 18. julija D. M. v Polju; 25. julija Rečica ob Paki (Savinska dolina); 12. septembra 5t. Peter v Ljubljani. Vrhut«g» bodo letos tudi še odkritja, pa čas š« ni določen, v Sostrem (zvon padlih), Bohinjska Bela, Leskovec, Maribor, Srednja vas v Bohinju, Škofja Loka, Spodnji Logatec in šo drugod. Podružnica v Kranjski gori se bavi z mislijo zbrati vse kosti vojnih trpinov, zlasti Rusov, ki leže raztresene v njenem okolišu, jih prenesti na domače pokopališče in ondi postaviti primeren mavzolej, kakor tudi urediti prelepo rusko kapelico iz časa vojne, znano vsem turistom, ki posečajo prelepi naš Vršič. Tako tudi Bohinjci na Ukancih, planina Kraj in drugod. Pri tej priliki nadvse prijazno opominjamo in prosimo merodajne faktorje, nrj ne zabijo na obljubljeno ureditev ljubljanskega vojnega pokopališča. Tovariši! Če pa je v vašem domačem kraju Ie prevelika gospodarska kriza (kakor letos v Trbovljah), odložite odkritje na poznejši čas. — Občni zbor in skupno zborovanje pa se določi po temeljitem pre-vdarku in posvetovanju z raznimi podružnicami koj po Veliki noči. Predobro zavedajoč se, da osušiti eno samo človeško solzo je bolj častno in viteško nego prelivati reke krvi, prosi Zveza bivših vojakov, da pomagajo pohabljenim bratom, sirotam in vdovam. Mrtvim dostojen spomin, živim vojnim žrtvam dostojen kos kruha, to bodi geslo Zveze bivših vojakov. Tajnike podružnic, kakor tudi tovariše zaupnike prosi Zveza, naj ji Čimprej pošljejo sezname izvoljenih odborov in koliko mož šteje njihov kraj. Opozarjajo se \se podružni-

ce, da so prišli iz Zagreba po želji mnogih naročeni krasni znaki Zveze. Dobe se po pismeni naročitvi v Zvezi svetovnih vojakov, Mi-klošičeva cesta 7 a v Ljubljani. Stanejo z legitimacijami vred po Din 6.

d Akademija Jugoslovanske orlovske zveze v nedeljo zvečer je bila sijajna manifestacija orlovske misli. Dvorana je bila nabito polna, navzoči so bili presv. knezo-škof, divizijski general z pribočnikom, v imenu vlade dvorni svetnik Kremenšek, rektor univerze Pitamic, zdravstveni šef g. dr. Katičič z mestnim fizikom iz Teherana (Perzija), nadalje češki, francoski in italijanski konzul. Izvajanie je bilo prvovrstno, Akademija je napravila na vse goste zelo globok vtis.

d Trboveljska premogokopna družba ki je odpustila veliko delavstva, bo s 1. aprilom znižala delavske plače. Vlada je na pritisk naših poslancev poslala posebno komisijo v Ljubljano, ki naj preišče, če je bila družba upravičena do svojih za delavstvo usodnih korakov.

d Poskusno mobilizacijo za Slovenijo jo odredilo vojaško poveljstvo za prvo polovico meseca marca. Ker je to samo nepotrebno razburjanje ljudstva, ki s tem izgubi veliko časa, so naši poslanci takoj posredovali pri vojnem ministrstvu, ki je obljubil, da bo sklep vojaškega poveljstva za Slovenijo razveljavil.

d Pregled vojnih obveznikov, konj in voz. Poslonca Brodar in Bedjanič sta se dne 3. t. m. oglasila pri ministru vojne in mornarice ter protestirala proti načinu pregleda vojnih obveznikov, konj in voz, ker bi povzročilo obveznikom in gospodarlem živine mno-ro zamude časa in stroškov. Na primer od Sorice do Škofje Loke ali od Jezerskega do Kranja bi imeli daleč do 30 kilometrov. Zahtevala sla, da se vrši prijava pismenim potem potom občin kakor lansko leto. V slučaju pa, da se nnm to ne more ugoditi iz nam nerazumljivih razlogov, pa naj se ogled vrši vsaj v vsaki občini. Gospod minister je poslancema svetoval, naj se obrneta do divizijskega generala v Ljubljani in upa, da bode g. eeneral vs? storil, da se obveznikom olajša. Jugoslovan ki klub se je takoj obrnil brzojavno in pismeno na g. generala, ter pričakujemo od njegove strani olajšav.

d Sejem ra kožuhovino v Ljubljani. II. letošnji sejem za kožuhvino se vrši d"0 19. marca na ljubljanskem velesejmu. Ko-žuhovina se bo prodajala v večjih partijah dražbenim potom in jo dobi najviš;i ponudnik. Kože sprejema se:mski i-rad do dne 16. marca. Po temu roku se ne spr^ ema nič več, tudi če re posl'e po pošti eli železnici. Opozarjajo se prodajalci, da je podrobna kupčija na velesejmskem prostoru strogo prepovedana ter sprejema kože v prodajo samo seimski urad. Vsaka koža, ozir. partija naj še opremi s kartonsko tablico, na kateri naj bo naveden naslov pošiljatelja.

d Zdravstvena razstava v Vojnikn. — Državni higijenski zavod iz Ljubiiane priredi v Vojniku v posojilnični dvorani v tednu od 7. do 14. marca higijensko razstavo združeno z zdravniškimi predavanii in predvajanjem zdravstvenih filmov. Predaval bo tamošnji zdravnik dr. Stanimir Vr-

hovec v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 9 dopoldne ter pol 4 pop. Vstopnine ni, razstava ie za vsakogar velepoučna in koristna, zato" n> obisk vsestransko priporočamo.

d Tečaj za lante - rekrute se vrši za kamniški okraj v nedeljo, 14. t. m., ob pol desetih dopoldne v Kamniškem domu. Na snoredu so tri važna predavanja za vojaške novince. Novinci, ne zamudite te lepe prilike, ki se vam nudi!

d Odlikovanje. Z redom sv. Save V. razreda je bil odlikovan posestnik in gostilničar Josio Zurc iz Kandije,

d 25 letnico zvestega službovanja pri pev"v. kncT'i"k"''i dr, A. B. Jeriču ie 1, m^rca obhajal njegov osebni strežaj g. Jožef Zupančič, ki ga pozna cela škofija. Se na mnoga leta!

d Trgovci iz cele državo kupujejo iz na iti -ej ega lanenega sukanca kleklane čin-kerri Orrdnji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo, po najnižjih cenah.

d Smešenje obredov. Na pepelnico so po nekaterih večjih kratili propali ljudje, ki r dno bero Domovino in Jutro pijani smešili vers':e obrede. Ker so naše oblasti za toke stvari z^lo počasne, bi bilo prav, da se vdrugič verni ljndjo sami pomagajo in takim liberalnim propalicam temeljito pre-ženo njihove pijane budalosti.

d Popravek. Prijatelj nam sporoča, da g. Prepcluh v upravnem svetu Steinbehso-vih posestev ne bo zaslužil 200.000 Din, temveč 25.000, ker ne bo po3tal ravnatelj, kakor so radičevci upali. Vse delo upravnega sveta obstoji v par sejah na leto.

d Zasluzena kazen. V Žužemberku jo svoj ras vodil liberalno politiko zagrizeni liberalec notar Carli. S kakšnimi Bredstvi, si vsi lahko mislimo, ker je bil pač liberalec. Naš j rirtaš Franc Fabjan mu je zato ob pri'iki rekel, da laže in ljudi zapeljuje. Notar, ki ie mislil, da se mu ne sme nič zgoditi, jo Fabjana tožil. Fabjan pa je nastopil dokaz resnice. Pravda se je vlekla pet let in konPno je sodišče Fabjanu dalo prav, liberalec Carli pa je od sodišča zvedel, kakšen je in bo moral za to ne baš laskavo sodnij-sko s- ričevalo plačati čez pol milijona kronic.

d Molite bratje! Molitvenik a prav velikimi črkami. Ta molitvenik je izšel pravkar v novi izdaji. Njegova zunanja oblika je kljub velikim črkam majhna, tanka in za žep prikladna, prav taka kakršno si žele ysi, ki jim pešajo oči ali ki si žele večjih črk zaradi temnih prostorov v cerkvi, posebno pri zgodnjih mašah in pozimi. Molitve so povzete deloma iz spisov znanega arskega župnika Sv. Janeza Krstnika Marije Vianneya, ki je umrl šele pred približno 65 leti in je bil pred kratkim proglašen svetnika. Letošnji Lurški romarji bodo obiskali tudi malo župnijo Ars, kjer je deloval in umrl ta majhen, skromen župnik. Molitvenik obsega v začetku tudi kratek potopis tega svetnika. Cena za molitvenik lično vezan v rdečo obrezo 20 Din, z zlato obrezo 30 Din, prav fina vezava z zlato obrezo 52 Din. Dobi se v Jugoslovanski Nigarni v Ljubljani.

d Bitka med financarji in 20 mož bro-tolpo tihotapcev se je vršila v Raden-na jugoslovansko-mažarski meji. Tiho-

tapci so končno bežali, pustili so na bojišču dva mrva in nekaj težko ranjenih. Pa tudi eden od financarjev je obležal težko ranjen.

d Koliko železniških nesreč je bilo lan-slco leto v Jugoslaviji, Lansko leto je bilo skupno 419 železniških nesreč, ki jih je za-kiivilo železniško osobje v 103 slučajih, zasebniki v 193 slučajih, iz tehničnih vzrokov se jih je zgodilo 52, iz vremenskih 66, Nesreč s človeškimi žrtvami je bilo 29 z 117 mrtvimi, 70 težko ranjenimi in 99 lahko ranjenimi.

d Velik požar pri Sv. Juriju ob južni železnici. Dne 3. t. m. je okrog 5 zjutraj nastal v Št. Jurju cb južni železnici ve'ik požar. Vnelo se je skladišče zadruge za izvoz jajc, ki sc nihaja tik kolodvora. Ker je bilo v skladišč i veliko lesenih zabojev in lesne volne, se je ogenj hitro razSiril ter vkljub pomoči raznih požarnih bvamb poslopje popolnoma tipepelil. Škoda znaša okrog 600.000 dinarjev ter je krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni dognan.

d Dva otroka zgorela. Posestniku Ivanu Žnidariču v Turjanski grabi pri Hrastju-Moti v gornjerad^onskem okraju, je 23. februarja ogenj upepelil gospodarsko poslopje in v plamenih sta našla strašno smrt dva njegova otroka, stara 4 in 5 let. Do nesreče je prišlo najbrž takolet Domači so odšli k dopoldanski si 'žbi bož'i in doma sta ostala cba otroka. Dobila sta v roke vžigalice ter se igrala z njimi okrog volnene kopice, ki se ie nenadoma vnela ter začela goreti z velikim plamenom. Ko sta otroka videla, kaj sta napravila, sta v strahu pred starši pobegnila v hlev ter se tam skrila. Revčka nista slutila, da sta se s tem sama podala v smrt. Od goreče kope se je vnel hlev in kmalu so ga plameni objeli od vrha do tal. Na nomoč došli gasilci so z največjo težavo rešili iz hleva živino in oteli stanovanjsko hišo pred ognjem, otrok oa niso mogli več rešiti. Obe trupli so našli v nepelu pogorelega hleva, popolnoma zogljeneli.

d Stava na smrt. Vesela družba samih 'čevliarskih pomočnikov v Trbovljah se je zbrala pri čevljarskem mojstru Avguštinu Kukenbergu po večerji v pondeljek zvečer. Med drugimi šalami so se začeli pogovarjati kdo da največ pojd. Navzoči mutasti pomočnik Jože Žhk, doma iz Hrastnika, 25 let star in zaposlen pri g. Andreju Kukenbergu, je poudarjal, da se nikogar ne ustraši pri uničenju jedil in tako je prišlo do stave, da se mu skuha v trdo 20 jajc in še spije lahko še tri litre vina, pomešanega s pol litrom ruma. Po polurnem času je mož v resnici spravil vse to pod streho, nakar so se pokazale tudi posledice. Možu | je oostalo slabo, njegovi tovariši so ga spra-I vili v postel in odšli. Ko so po preteku ene j ure pogledali za njim, je ležal mrtev. Odnesli so ga v mrtvašnico in na njegovem obrazu so se poznali učinki te smrtonosne stave.

d Nesreča vsled pijanosti. Kmečki sin Avgust Šrimf iz Janine nad Slatino se je vračal dne 24. februarja zvečer vinjen z dela domov. Nekaj časa so ga spremljali trije njegovi tovariši. Ker je pa začel vsled pijanosti preveč razgrajati, so ga vsi zapustili, Na doslej Se ne popolnoma pojasnjen i način je prišel na železniško progo in pod

kolesa večernega vlaka, ki mu je odrezal desno nogo pod kolenom, levo pa zmečkal v stopalu. Z jutranjim vlakom v četrtek so ga spravili v celjsko bolnico. Mladina, ta ubogi pohabljenec naj ti bo svarilen zgled, da se varuješ pijanosti!

d Porotne obranavo, Ljubljana : Velika sok 1.ska prijateljica in pospeševal-ka sokolst.a v Mojstrani gospodična Alojzija Kernc, uradnica ondotne pošta, je pone-vcrila uradnega denarja 77.000 dinarjev, ki ga js porabila zase. Sedela bo poldrugo leto, poštarju g. Ambrožiču v Mojstrani pa bo mora'a rovrniti 77.000. — 20 letni Franc Koprneč ie ubil in oropal 62 letnega Antona Trika iz Dobrunj pri Ljubljani. Sedel bo 10 let. — Bolči Žvan, rojan v Št. Rupertu, j» mož, ki se mu no ljubi delati. Zato si je z raznimi goljufijami s'užil kruha. Sedel bo dve leti. — Ljubljanska porota je za to pomlad zaključena.

Celje. Franc Kamenšek je na potu pri e lel ra voz 60 letnega Nikola Paviča. Po potu pa ga je začel obdelavati z nožem ter izsiljeval iz njega denar. Sedel bo 5 let. —■ Alojz Majcenič je na cesti Rogatec—Rogaška S atina napadel in pretil s samokresom Miha lu Kitaku ter mu odvzel klobuk in košaro z jestvinami. Ker se Majcenič dela blaznega, je bila obravnava preložena. —i 18 letni Ignacij Hribar je v Retju pri Trbovljah roparsko napadel Franceta Pirnika. Pcrota mu je prisodila tri leta. — Pijani re-krut Jožef Golob je na potu iz Mozirja na post ijo s kamenjem obdelal po glavi Jožefa Zbila, vsled česar je ta za delo trajno nezmožen. Golob je dobil 10 mesecev ječe ter mora plačati Zbilu 15.000 Din. — Franc Jevšnik je pred 16 leti v sobi obesil prevžit-karico Ano Klakočarjevo ter znal tako vse urediti, da so vsi mislili, da se je sama obesila. Sedaj pa ga je izdala žena. Bil je obsojen na smrt na vešalih.

Maribor. Franc Bauman je ponarejal delnice ter s tem ogoljufal razne ljudi za 800.000 Din. Ker se je Bauman zelo spretno zagovarjal, je bil oproščen. — Ja-noš Lutar iz Križevcev je goljufivim potom izvabil od trgovca Josipa Benka v Mursk! Soboti 20.000 Din. Zato bo sedel poldrugo leto ter mora 20.000 Din povrniti. — 35 letni Jožef Gmajner je zadavil svojo taščo Marijo Petkovo, s katero se ni razumel. Gmaj-nar je bil obsojen na smrt na vešalih. — Friderik Fig'muller je ogoljufal neko trgovsko tvrdko v Mariboru za 10.000 Din. Dobil je 18 mesecev. — 20 letni Edvard Belak hlapec je z ročico tako mahnil po glavi Ivana Pelca, da je le-ta drugi dan umrl. Sedel bo tri leta.

Novomesto. Martin Dežman iz Družinske vasi je ubil Jožeta Vodopivca iz Zre-laca ter ga oropal. Obsojen je bil na dosmrtno ječo.

d Velik plen. Tatovi so udrli v železniško skladišče v Marenbergu ter odnesli iz nekega zaboja ves tobak v vrednosti 133.820 Din. Tobak je bil namenjen glavni zalogi tobaka v Marenbergu.

d Divjaški uboj. V Moravskem vrhu Mali nedelji se je zgodil v noči od 22. na 23. februarja divjaški zločin, ki je nekaj balkanskega za naše slo, cnske kraje. Sin Franc Vuk se je spri s vojim očetom. Med prepirom je prišlo do medsebojnega ruvanja

a*

jdomomutu 1f»2fl

Stev. 10

F. ČUDEN

Pre ernova u . SI- t.

Brc z« ifiriftg______

in v prelepil se jc sin spozabil tako daleč, da je začel s kolom udrihati po očetu. Oče Vuk je radi ran umrl. Nečloveški sin je svojčas očetu stri roke in ga dolžijo še tudi drugih zločinov, za katere bo dajal odgovor

na sodišču.

d Prešiči. psi in mačke v sodni dvorani. To se je zgodilo te dni v Kišinevu v Bes-nrabiji (Rumunija). Tam so višji častniki prodajali moko iz vojaškega skladišča ter sijajno živeli; da so pa zakrili svojo goljufijo, so v ostalo moko mešali kredo in mavec. Kruh iz tc moke jc bil neižiten in je mnogo vojakov pomrlo. Stvar je prišla na dan, krivce so zaprli. Prj obravnavi pa je državni pravdnik dal pripeljati v sodno dvorano prešiče. pse, mačke in kokoši ter jim je vrgel nekaj kosov tega kruha. Nobena teh živali pa ni hotela kruha jesti, celo prešič jc nejevoljno zakrulil. »Žival ne more jesti tega kruha«, je zaključil državni pravdnik, »vojaki so ga pa morali.«

Vojaške zadeve.

Vprašanje. Rojen sem 1894. 1. Bil sem potrjen I. 1914 pa sem bil oproščen celo vojno. Ali se mi šteje ta čas v vojaško službo, ali bom moral plačevati vojaško takso?

Odgovor. Če ste bili oproščeni, niste služili in se vain oprostitev pač ne more šteti v vojaško službo.

Vprašanje. Govori se, da bo moj letnik leto« pozvan na orožne vaje. Ker imam družino bi bil rad teh oproščen. Kaj mi je • storiti? — I. M.

Odgovor, Počakaje vendar. Saj niti ne vorte čc boste sploh pozvani in kedaj. Če do tega pride, boste že takrat prosili za oprostitev.

Vprašanje. Rojen sem 1. 1907. Rad bi šel takoj k vojakom, da prej odslužim. Kam se mi je obrniti, — J. G. M,

Odgovor. Obrnite se s tozadevno prošnjo na komando ljubljanskega vojnega okrožja.

Vprašanje. Sem najstarejši sin in imam 2 sestri v starosti 17 in 16 let, brat pa je star 15 let. Oče je že umrl, mati je stara 45 let. Imamo malo posestvo, davka je 60 dinarjev. Ali bom oproščen vojaške službe?

Odgovor. Oproščen ne boste, pač pa boste služili skrajšan rok.

V~oklici novincev. Na mnoga vprašanja SDoročamo, da se prično vpoklici novincev tekom marca. Županstva so že prejela potrebna navodila. Vsakdo lahko po-izve pri županstvu, kateri dan ima nastopiti vojaško službo. Novincem priporočamo, da se za pot toplo oblečejo.

Varno naložite s/oi denar v

Vzajemni posojilnici

v Ljubljani, poteg hotela,Union*.

Obrestovani® naiugcdneie.

Posojila proti vMilhi na posestva, proti poroštvu i. t. d.

Q

PO 5VETU

E3

Francoska vlada odstopila. Na seji francoskega parlamenta je prišlo do glasovanja o zaupnici vladi. Za zaupnico je glasovalo 221 poslancev, proti pa 274 , torej večina. Vsled te nezaupnice je vlada, ki ji predseduje Briand, takoj odstopila.

Velika eksplozija v Pragi. V Pragi je sredi mesta eksplodiral vojaški voz z granatami. Voz sta spremljala dva vojaka, ki sla ostala na mestu mrtva. Hiše so v do-tični ulici zelo poškodovane. Ranjenih je bilo 69 oseb.

Italjansko nasilje nad Slovenci, Italijanska vlada jc odredila, da se s 1. marcem na vseh šolah ukine pouk slovenskega jezika. Tu se vidi koliko je vredno prijateljstvo, ki sta ga sklenila Ninčič in Mussolini.

Češkoslovaška In Avstrija. Češkoslovaška je sklenila z Avstrijo pogodbo o skupnem razsodišču, ki bo reševalo vse spore med tema državima.

n Dramatičen odsek Slov. k-t. izobraževalnega diuštva v Črnomlja uprizori v nedeljo, dne 14. marca ob 15 ter ob pol 20 Gorfoljevo komedijo .Revizon v petih dejanjih. Vljudno vabljeni.

n K tunik, Kmetijska nabavna in prodajna zadruga zu kamniški politični okrai v Kamniku reg. zadruga z omejeno zavezo bo imela dne 19. marca 1926 ob 10 dopoldan v orlovski telovadnici v Kamniku na Sutni občni zbor. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka ra 1. 1925. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, sc vrši pol ure kasneje na istem mestu drurfi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.

n V Sori to v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3 popoldne igra >Ve »talka«. Vabite se k obilni udeležbi I Igra t>e ne bo ponovila.

n Kranj. Dramatični odsek tuk. Izobraževalnega društva ponovi v soboto, dne 18. marca ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 14. marca ob 4 popoldne >Pasijont ali Kristusovo trpljenje. Prenovljen oder, krasni orientalski kostumi, glavne vloge v najboljši tii»e>dbi bodo brez dvoma privabili bližnje in daljne okoličane. Vstopnice »i pomožnosti zasigurajte preje. — Zveza z vlaki za nedeljo usodne.

n Gorenjsko pasemsko okrožje ima svoj redni letni sestanek na dan sv. Gregorja dne 12. marca ob 1. uri popoldne v Kamniku v Ljudskem domu z dnevnim redom: 1. Čitan:e zapisnika zadnjega sestanka. 2. Ov>ravilnik pasemskega okrožja. 3. Volitev predsednika in tajnika ter njiju namestnikov. 4. Referati: a) O zavarovanju goveje 7ivine (veter. Cernej; bj mlekarstvo v Sloveniji (ravnatelj Tome). 5. Slučajnosti.

n Škoija Loka. Kntoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 14. marca, ob pol 8. uri zvečer v Društvenem domu ljudsko igro v petih dejanjih -.'Revček Andrejček«, Da si zamorejo to predstavo ogledati tudi okoličani, se igra ponovi v nedeljo, 21, marca, cb štirih popoldne. Vstopnice se dobe v pred-prndaji v trgovini g. Debeljaka.

n Škoija Lcka. Dne 17. marca t. 1. se vrši vsakoletni pomladanski sejem, eden največ'ih na Gorenjskem. Ta sejem je važen za sadje-rejce, ker ta dan pripeljejo naši okoličani ve-Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.

A

POLITIČNI ZAPISKI

p Pripravlja sc fašistovska vlada. Pašič

jasno vidi, da v ljudstvu že davno nima več večine. Dobro ve, da po sedanjem volilnem redu tudi potom nasilja ne doseže zaželjene moči. Še boljše vidi, da bo Radič pri pri-hodnjiL volitvah izgubil polovico svojih poslancev. Zato je prišel na novo misel. Izpremeniti je treba volivni red po fašistov, skem vzorcu, kjer Mussolini sam imenuje poslance v zbornice, volitve so pa samo radi lepšega. Baje je tudi Radič za ta način, ker tako upa sebe rešiti. Dobro je, da Pašič čim bolj in čim hitreje na ostrino žene ves položaj. Tem hitreje bo padel.

p V narodni skupščini se je razpravljalo pretekli teden o proračunu za pro« sveto, ki je bil sprejet. Nadalje o prora-Čunnu za vere, pri čemer so naši poslanci s številkami dokazali, kako sedanja vbda povsod katoličane zapostavlja in ovira, do-čim pravoslavju gre več na roko, kot je potrebno. Minister za vere se je branil, češ, da katoličanov ne zapostavlja, če pa srbski listi pišejo proti katoličanom, pa da on ni za to odgovoren. Pri tem jc grdo napadel katoliške škofe, češ, da v svojih časo-pisih trpe slabo pisanje o naši državi. Minister misli, da je kritiziranje škandalozne in krivične državne uprave že pisanje oroti državi. Krepko mu je odgovarjal poslanec Škulj, ki je z dokazi pobil vse ministrove trditve ter na novih slučajih dokazal krivice, ki se gode katoličanom v naši državi, Pri razpravi o proračunu ministrstva za notranje zadeve so opozicionalni poslanci iz ccle države navajali taka dejstva nasilstev, ki jih izvršujejo višji oblastniki, da je cela zbornica stala pod vtisom teh izvajanj. Minister Maksimovid je hotel vtis ublažiti, pa se je še bolj potisnil v močvirje. Tudi radi. kali se niso mogli znebiti zelo neprijetnega vtisa. Zlasti jim je naštel dr. Kulovec, kaj vse so vladni gospodje počeli v Sloveniji, in poslanec Smodej, ki je jasno dokazal kako se pod firmo narodnega edinstva pri-vajo najgrša nasilja nad Hrvati in Slovenci.

p Srbska fronta. Radikali v zadnjem času veliko govorijo o srbski fronti. Nič ne prikrivajo, da to pomeni srbsko nad-vlado nad Slovenci in Hrvati in da hočejo v državni upravi popolnoma izločiti sloven-ski in hrvatski vpliv. Slovenci in Hrvati na| samo plačujejo. Izdajalci okrog Domovine in Jutra pa še vedno streljajo v hrbet Slovencem, ki se bore za svoje pravice.__

liko mladih sadik, kakor jablance, hruške, marelcc i. dr. Važen jc tudi za senr n]SKi krompir in pa hribovski oves. 2ivinore]ct sc pa opozarjajo, da priženete svojo živino prodaj, kajti kupcev je dovolj. ,

n .tohan Stopar, 5001 Honna Ave Clevelano. Ohio, Amerika, se prosi, če nazjiani svoj novi naslov, kjer sedaj biva, Francu »loparju v Smartneni Btev. 70 pri Litiji.

Priporočamo

b MoliiisSfo clSforito g

■■»■■■■■■■■M***

PO DOMOVINI

6

OBČINA SV.

(Numeruvuna uova šola.)

Namen nove šole v Dvorski »ufii ni napredek , ko i šli i izobrazbi, ampak vse kaj dragega. Kako lini iki to hrepenenje po izobraziti, aki se hočejo o rori trgali "d pol ure oddaljeno VI. razrcdnlce iB jih vtakniti * enorazrednico, saj se vendar no ho i.i sedanjih dvejset Šoloobveznih utrok v Uvorski vasi ridala večrazrednica. Znan nam ie slu-hj da n« prebivalci nekaterih vasi iupnije Vel. laSfo, ki so mnogo bolj oddaljeni od velikolaške foV k"' Dvorjanei, » vsemi štirimi upirajo všola-njii na Karlovici, čcg da je VI. nurednic.» vse kaj drugega kot dvorazrednica, vkljub temu, da p« imajo njihovi otroci boriti iS« t drugačnimi vremenskimi nezgodami kot dvoiski. Pa naj bi bila Sola in tudi gimnazija in nniverza v Dvorski vasi, toiU nnpravijo in vidrin jejo naj si jo sami. Od od Ulio ogorčen upor po celi gre gorski občini, ker ho£e'o pritegniti k tej popolnoma nepotrebni (Soli okrliške vasi in h tem prisiliti občino, naj jim jo ona t grad i in vzdrtnje. Gregorska občina plačuje ie «nlaj eet K 60.000 m sedanje tri Sole. Vprav kričeča krivi« bi bila, ako bi občinski odbor ke-daj pristal. da bi morali ie i lak * davki preobln-jr,.j, gospodarji Se milijonsko doklado prispevati ta to šolo, kajti do sedaj naprošeni milodari so komaj »a temelj. Naj b« za danes dovolj, če pa no ho takoj mini, bemo pa prišli na dan z drugimi podatki, katerih imamo polno skladišče in objavili te pripravljeno davno zgodovino dvorskih imoi«, ki je p» vse prej kakor — slavna.

HT. VID NAD LJUBLJANO.

(Občni »bor Kmet društva.)

v nedeljo dne 21. febr. je imelo naše Kmetijsko društvo svoj 22. redni rbfni »bor, katerega se je udeležilo veliko Število drnfttvenih članov, s remer so dokazali svojo aadruino zavest in pokazali taniraanje la prekoristno gospodarsko nar^d-lio v našem okolišu. Na« mfcrljivi predsednik Fr. Erjavee je poročal o delu droštv. načelstva, o prireditvi kmetijskih tečajev in predavanj; društveni /jipi«nikar pa o izvršeni reviziji ter društveni bilanci ta leto 1925, ki je vsled nakupa novega kabla morala poka«ali 5400.58 Din izgube. Pri vo-litvi načelstva j« bil soglasno Izvoljen stari odbor, namesto odstopivšega preraslutnega predsednika oadion.Ua gosp. Andreja Kregarja pa ključavničarski mojster Iv. Strakelj. O. predsednik je v svojem govoru naznanil, da se bo koncem marca oziroma začetkom aprila vršil praktični pouk * cepljenju, kar se bo še naknadno naznanilo. Ker j« društvo sToje stroje v letu 1925. zelo izpopolnilo, pristopajte v obilnem Številu k temu prekoristne-mu drnštvn.

CERKLJE OB KRKI.

(Zadolževanje.)

V Belgradu pravijo, da ie Slovenija bo-

SV, PRIMOŽ NA POHORJU.

(Razno.)

Celo v naš skriti kraj vsiljujejo brez-versko »Domovino«. — V kratkem predpustu smo imeli tri poroke. Prva dva para sta bila france Nabernik z Ano Močilnik in Maks fvirc z Franco Knez. Tretji par pa sta bila •van Trost z Matildo Lorenci. Slednja ie hci našega vrlega cerkvenega ključarja Janeza J-preneJ, ki jc po dolgih let h skrbnega in šted-'Ittega gospodarjenja oddal posestvo mladima "oročencema. — V soboto, 20. lebruarja, pa

smo pokopali ženo našega zvestega somišje-nika Terezijo Kos p. d. Nadlcsinjo, ki je 25 Lt zvesto gospodinjila na Nadlesovem domu in vzgojila mnogo otrok. Blag ji spomini — Trdo je tukaj na Pohorjn življenje. Kdor kljub težkemu in neumornemu delu ni še zraven prav preudaren in štedljiv, pa pride v pest raznim prekupcem. In ko je enkrat zadolžen, mu pri teh strašnih obrestih (zadnja leta so z-htevrli nekateri po 18—24%) skoro ni več pomo-i. Tako je posest nekaterih naših kmetov že prav »zrahljana«, in iz lastnikov post-n? jo najemniki, kakor jih je že toliko v tem okraju. Žalostne razmere I

VEL. KOSTREVNICA — ŠMARTNO PRI

L1TIJL (Brezverska »Domovina«.)

V lepi zgodnji pomladi smo zopet pričeli graditi lani pričeto cesto Vel. Kostrevnic-— Liberga. Kljub temu, d« še ni ponolaom dozidana, po že naprednjaki pripeljali r o nji crle kvoe »Domovine« ▼ najbolj oddaljene kraje naše šmartinske fare. V 9. štev«'Ikl z-Th-ijeio pod Radtčevim »žegnom«. V veliko začudenfe pa jim je zonet nognnl co Gredicah gren-k pelin mesto dišečih rož. Pravijo, da mora biti ve«-cn, kdor hoče iveti nsneh. Tako trdimo tudi mi. Vrled tega jim svetujemo, n»j v svit »resnosti« ne govore, di jim je te rokice R"dil g. Kremžar, ko že vsak otrok ve, da ro pognale iz nanrednlh »idik. Kakšne so n*?e re-ste, s« vorašujejo? V zavesti svoje krivde j'-n je g. Žerjav poslal cele kupe »Domovine«, da z njo vs°j največ

MIRNA.

.Drobiž.)

Dn« 6. marcn je bil izvoljen za župana Anton Golob iz Sela. ?u«*n in v-i svetovalci so nri^taši S'ovenske Ijnd«ke stranke. S tem je končano gerent'tvo, Id je no r-slugi okraf-net»a glavrstva in proti določilom z-ikona tr^lnlo celih drset mesecev. — Na mrtno ve-delfn sipo imeli prosto z-bavo ored cerkvio. n. Peček se je jezil na »Domoljuba«, laže. Glede občinskega gospodarstva ie dM sam klicati in res ie tudi, da je bH Anton Korč-n ovaden vojaški oblfsti po krivici. Kdo ga je, »D-moKoh« ni pis»l, fn res čndno, zakM se g PeSek in njpf^vi radi te novice razburjajo? Človek mora biti že precej predrzen, da s! npa tajiti rtvari, ki so se z<«odi'« favn0 fn med posluJ-lci »a^imi. Oooztcila obljublp, da ho ostra. Nič hudega. Še prej oa bodo naši lludle noniledali v račune derentsk"d«» sveta. — V Volč"b njivah je nmri France Hočevar, cerkveni kliačp.r in dolgoletni naročnik »Domo-ljuba«. §T vm NAD ljubljano.

(Same številke.)

Domoljtibovih naročnikov v celi župniji je letos 369 (ne vštevamo zaveda sv. Stanislava). Po številu naročnikov se posaMczne vns vr.le

takole: Dravlle 65, Vižmarje 48, Št. Vid Sft SJarcžiče ?8, Medro 23, Glirica in Tosko celo 22, 7A. š;ška 21. Bred, Dolmce in Zapuze po 15 Gunc'je in Podutik to 14, Prdgora in Po-Ijare po 12, Koseze 10, Pržan 8, Kamna gorica in Dvor po 7. Trata 3. Po odstotnem številu prebivalcev (koliko Domoljubov pr.de v vasi na vsakih sto prebivalcev) se pa vrsta zasuce takole: (v oklepafu je števtlo prebiva cev po ljudskem štetju 1921.) Brod 49 (30.6), Medno (140) 16A, Glinica (118 16.1, Dolnice (103) 14.5,

Molno |e. da to nekatera mila dobra. BoIJie, kakor Schlchl-ovo ni niti eno. NaJbolJSe Je edino:

Schichtovo milo

znamka .Jelen".

Kupujte 1« najboljle mflol Pri uporabi m Izkale, da j« nejcenejle. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot „ravno tako dobra, kakor Schichtovo". Za najboljlo kakovost jamčita le Iroe SCHICHT In znamka JELEN".

Stanežiče (233) 12, Kamna gorica (84) 11.5, Za« puže (132) 11.3, Gunclje (125) 11.2, Pržan (75) 10.6, Poljane (119) 10. Dvor (70) 10, Pravlje (720) 9, Vižmarje (563) 8.5, PoduUk (197) 7.1, Podgora (197) 6.1, Trata (51) 5.8, št. Vid b ez zavoda Sv. Slanislava (553) 5.6, Toško čelo (61) 4.9, Koseze (261) 3.8, Zg. Šiška (1076) 1.9. Če pa račucamo koliko »Domoljubov« pride v posamezni vasi na vsakih 10 hiš, so prve Dolnice, Tako se vrste (v oklepaju je štev. hiš v L 1925, štev, izven oklepaja pa pove. koliko »Domolj.« na vsakih 10 hiš): Dolnice (16) 9.37, Medno (31) 7.93, Glirica (24) 7.89. Brod (19) 7.89, Poljake (20) 6, Stanežiče (48) 5.95, Pržan (14) 5.71, Dravlje (110) 5.69. Zapuže (27) 5.55, Vižma fe (88) 5.55, Podutik (29) 4.82, Gurc'je (30) 4.66, Koseze (33) 4.54, Dvor (19) 4.11, Kamra gorica (19) 3.68, št. Vid (88) 3.44, Podgora (35) 3.14. Toško čelo (10) 3, Trata (11) 2.72, Zg. Šiška (126) 1.54. V celoti pa v vsej župniji (ne vštet zavod) pride ca vsakih 100 prebivalcev 7.4 Domoljubov. — V prihodnjem tednu bomo prav tako izračunali naročnike na Mohorjevo družbo, tudi to število j« znatno poskočilo. — Račun občinskih dohodkov in stroškov v letu 1925 (pripomni se, da je od februarja do novembra občino upravljal gerent t gerenfskim sosvetom). Dohodki: lov Din 6875.—; do-klade na viro, pivo In žganje Din 105.848.—t takse in globe Din 7249.—; občinske drklade na neposredni davek Din 35.000.—. Skupaj: Din 154.972.—, — Stroški: ljudska šola Din 78,981.—; plače občinskim uslužbencem Din 25.775,—t ubožcem in podpore Din 20.849;

Bisarniški stroški Din 6842—i obrtna iola in 6550.—s razno Din 577.—; poprava vojaških grobov 1118.—: občinska pota 4568.—j obresti dolga za šolo Din 1226.—; podpora za postajo Medno Din 2500 —; posojilo za postajo Medno Din 15.000.—. Skupaj Din 163.986.—

ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH.

(Živinski sejm.)

Dne 22. marca se vrši prvi iivinjski in kra-marski sejm. Opozarjate se vsi prodajalci in kupci živine, da pridete v obilnem številu na ta sejm. Zvrza z vlaki ugodna. Naslednji sejmi se bodo vTŠili dne 15. julija, 7. septembra in 9. oktobra.

RADOVLJICA, (Pasijonske igre.)

Ljudski oder v Radovljici je v nedeljo, dn« 28. februarja priredil pasijonske Igre, ki so tudi letos občinstvu zelo ugajate. Poleg navadnih slik je bila teto« vprisorjena slika« »Peter za-

tr,

(aii Jezusa«, ki je bila Urana obenem »sliko: »Jezus pred velikim zborom«. Pnhodme nedelje in praznike bo »lasijon« vprizoncn ob 4 popoldne. Igra bo traiaia do tricetrt na 7. Cb-Einstvo ima caiugcdnejšp zvezo z v.aln. Vstopnice v predprodaji dcbno v »Kmetijski zadrugi«. Vstopnice naj se kurijo v predprccaii. V ErutE;u lazprcdanih vstopnic bo cbcms.vo opozorjeno potom časopisia; carcenike vstopnic ta bomo še pismeno obvestili.

MOTNIK.

V nedeljo, dne 21. svečana, se Je vršil občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice, kateremu ie predsedoval č. g. Mezeg Anton, žuonik iz Spitaliča. V imenu načelstva ie poročil odbornik Karol Novak o delovanju zadruge ▼ preteklem letu. Iz njegovega poroda jc razvidno, da uživa hranilnica med ljudstvom

Eopolno zaupanje, ker vsi vlagajo svoje pri-ranke v domačo hranilnico, katera obrestuje v tekočem letu vloge po 5 % brez vsakega odbitka. V odboru so sedaj sledeči pose tnikj: Kogoj Franc, posestnik, Motnik 13, nsčeln. .; Grabner Karol, posestnik, Zgor. Motnik, načelnikov namestnik; Tominšck Franc, rose t-nik, Zgor. Motnik, blagajnik; Karol Novak, posestnik, Zajasovnik, knjigovodja; Mczci« Anton, župnik, Špitalič, Novak Janez, posestnik, Zajasovnik, in Korošcc Franc, po estn k, odborniki. V nadzorstvu so sledeči: Cene Jo-

Zgor. Motnik 12; Korošec Jurij, mizar, Bela i lev. 39.

Dne 2S. svečana popoldne slno spremili k vcx-ne=a počitka v 2S. leta starosti umrlo dekle Korošcc Alojzijo, katera je dolgo let bolehata ta jriiki in jo slednjič tndi spravila t prezgodni! grob. Mešani pevski zbor ji je pod spret-c.m vodstvom gdč. učiteljice Mici šaštarjeve zapel žalosiinko »Vlfired". Na zadnji poti jo je spremila tudi drkliška Marijina družba z zastavo, katere jc bila todi pokojna članca. V:-cm, kateri so pokojno poznali, ;e priporoča v blag spomin in pobožno molitev.

SMLEDNIK. (Občinska pota.) Nekoliko pojasnila oglede občinskih cest in potov. Kar piše dopisnik t št. 6 »Domoljuba«, to bi bilo res brez stroškov in dobro za vse vasi men ene v občini, če bi vsi svoja pota popravljalL Zakaj večina ima in rabi sama svoja gospodarska pota na polje fr v

Sozd. Nikdar ne vozi po njihovi poti kdo rugi ali tujec, razen če kupi od njih drva ali kaj drugega. Zato se jc sprejel sklep, naj vsaka vas popravlja in posipa svoja pota. Prometne občinske ceste, po katerih se vozi do župne cerkve, šole in pokopališča, ki ima bližnjo zvezo z okrajnimi cestami, po kateri se vozi do dveh mlinov in do dveh modernih žag, po kateri vozijo gramoz v drugo vas in gramoz za posipanje okrajnih cest, izrabljajo popolnoma drugi občani ter tujci. Te ceste je približno tri kilometre. Sedaj naj pa prevzame kakih sedem posestnikov, kar jih je v ti vasi, vse stroške cele občine na sebe, tako da bo potem vsa ostala občina brez stroškov. Vsak lahko razsodi, da to ne gre. To je pri-poznala tudi večina pametnih občinskih od-

DOBRO BLAGO~l NIŽKE CENE !

»OBLAČILNICA«

manulaktur, trgovina na debelo in drobno

Ljubljana, Miklošičeva cesta 7

ima najlepšo in največjo izbiro raznega »ukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanelc in drugega perilnega blaga

po izredno nizkih cenah.

Naročniki »Domoljuba«, kupujte mana-fakturno blago k pri »OBLAČILNICI«, S1

bornikor. Slo so bile pozneje pntozbe, da je to krivično za to vas in nemogoče, zato se |e pozneje prvi sklep razveljavil. To dovolj jas-no piše »Občinska uprava« I. 1923/24, v Kateri se glasi, da je bil tisti fklep neveljaven, ker ni imel čas ugovora 14 dni, ampak ramo osem dni. Bodimo pošteni in dajmo si dopovedati, da občinska cesta ni za ebna vaška ali poljska pot Razsodimo pravično, ne m.-sllmo, kako bi sami sebe stroškov rJi dela oprostili in tako bližnjega obremenili. R-z-sodi naj se pošteno, katere če te so res občinske, prometne, ki iih največ izrabljajo tujci, industrijci in dru-5i. Za vzdrževanje teh naj se stroški po davkih občine, drugim veHiim iz-rabljavccm cest pa naj se naloži pr.merna odškodnina.

RIMSKE TOPLICE.

(Brezverska »Domovina«.)

Zadnji čas sc je tudi »Domoljub« pn nas zelo razširil; seveda ga vsi težko pr čakujemo in ga tudi redi plačamo, a »Domovino« nam vsiljujejo zastonj kakor preležano blajjo. V tisti števiiki »Domovine«, katero so nam v večiem številu jjoslali zastonj, pa je bil ob-| javljen tudi dopis iz tukajšnje župnije, ki je prav značilen za demokrate. Pišejo namrečj da se bo vršil pri nas pred Veliko nočjo sveti misijon. V resnici pa tukaj o tem nič ne vemo, ampak slišimo, da se bo vršil sveti misijon v eni sosednih župnij. To kaže. Itako nervozni so naši demokrati; vsak najmanjši šu-n j h ustraši. Pa tudi nedosledni so; vedno pišejo, da se naj vera in cerkev ne vmešavata v politiko, a »Domovina« sama kot političen list se vtika v poj>olnoma verrke zadeve, kakor je sveti misilon. Čudna logika to^ hi g-« »Domovina« vidi celo tam, kier ga nič ni. Smeha je bilo pa le precej na račun nervoznih demokratov v naši šmarjetski _ župniji. — Y.P°" družnico Dergr.nove trgovine na Gračnici ro v noči pred pustom vlomili tatovi in odnerli rrecej blaga. Zaprli so sicer nekega fanta, o katerem pa praivjo ljudje, da ni !:aj takega zmožen.

SV. JEDERT NAD LAŠKIM.

(Srmtna kosa.)

Umrla ie vsled hude neozdravljive bolezni jetike r celjski javni bolnici Malčika Laznička, Bila je v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 21 let. — Pne 20. januarja smo spremili k zadrjen u počitku krščansko ženo g. Elizabeto Jamšek, staro šele 48 let. Vsi ji želimo večni mir.

IZ HOTICA PRI LITUL (Stavbena zadeva.)

Na zvoniku žunnc cerkve bo stavbeni odbor delal novo streho. Razpisuje tesarska, kleparska in zidarska dela, posamezno aH skupno, katera se bodo oddaiala dne 8. apri'a t. 1. na licu mesta proti 5"' kavciji. Ponudniki mo eio natančneje poizvedeti ali pismeno ali osebno na dan oddaje. Načrt je ca vpogled pri župnem uradu.

BLATNA BREZOVICA.

Za Božič smo dobili novega olsmonoša. Naložili so mu polno torbo brezverske »Domovine«. Pa večina to ie romalo nazai, nekaj tudi v peč. — Gospoda kateheta v šoli imamo vse hvale vrednega, in sicer, v osebi g. Valentina nrtonceljna. Otroci se cauče veliko krščanskega nauka. Bog ram ga ohrani še mnogo let in blagoslovi njegov trud.

JANCE.

Pri nas imamo spet brezalkoholno gostilno, katero »odi g. Josip Zarerl, rerkvenik.

MOTNIK.

(Smrtna kosa.)

Zadnji Jas se prepogosto oglasa pri nag mrtvaški »Ton. Dne 13. januarja smo z velikim »prerodom pokopali komaj 30 let starega Jožeta Križnika;uničila ga je joiika. Kakor »e jc že poročalo, smo 23. pr. m. zagrebli Matijcvčkovo mamico, ki je imela najkrasnejši pogreb, kar smo jih videli zadnja leta. danite nase Marijino družbe so spremile 28. pr. m. k rednemu počitku nad 20 let hira-jočo tovarišico Marij« Korošce. Sploh pri nas ljudska morilka jetika zahtev* največ žrtev; nereda tadi krajevna senčna lega ob rodi s vlažnim tra-

kom ne more na »dravje ugodno vplivati. Hia,.] Rcguljor oče Jurij se jo vpiral čez 80. leto, dočim jc njegov sin-naslednik umrl za jetiUo pred, treni lc.i, Starega očeta Kcguija smo pokopali 5, t ,„

i njim je legel v grob najstarejši taran. *

10.

(Odliod lantor Orlov r Ameriko.)

Proicklc dni »o »o poslovili od nas St i i-;o fantje, ki so bili Orli in odšli r tujino. V Zurnivno države r mesto Loraln (Ohio) ie odšel v torek dne 2. marca Ivan Stoje i Iga. V Kanado v mesto V>i i. nipeg so pa edšli r potek dne 2G. febr. .!o„el Sm !o

ii Kremeni o, Tancck Anton in Kum-c Ivan, tba i Iga. Vsi ti štirje tan jo »o bili člani Orla na Igu. Zato jim jc Orel napravil poslovilen večt r r znak priznanja in hvaležnosti za vso njihovo dolo pri Orlu bodisi kot telovadci, pevci in igralci, g teži; ni srcem smo sc ločili o dnaših lantov, katere n im je vzela tujina, a upajmo, da no za vedno. Mi ohranimo to fante v najlepšem spominu in želimo, da bi jih tujina ne odtujila domači zemlji. N"a po i ji u voščimo božjega varstva, r daljni Ameriki pa veli. ko sre.'c in božjega blagoslova ter da bi se pnj aii sloj srečni vrnili na svoj dom. Ker slovenska mati gloda s krvavečim srcem, kako n^eni najboljši sinovi odhajajo v tujino!

BEVKE.

(Brezverska Domovina.)

Kakor drugam, talno so tudi k nam pcs'ali cele kupe »Domovine«, ra vrnili s.no jo, reka-teri so jo vrg;i v peč. Imamo Kat. prosvetno društvo, ki pridno deluje. Ustanovili smo pevski zbor in imamo dvakrat na teden pevske i vaje. Na nekaj pa moramo opozoriti kar r.a-a ni v društvu všeč. Namreč naš najstarejši cd-bornik jc fciavec lista »Domovina« in s;cer ie skozi mnogo let. Izmed 72_ čiarov nebeden r.e ■ čiia »Domovine«, samo Vi, najstarejši odbornik. To ram ni v z&cd. Izgovor, da Vam io posijalo brezplačno nič ne velja. Zakaj kristjan tudi brezplačnega struna ne more uživati. Prosimo društveni odbor, da v tem oziru čim-preje napravi red.

IZ ŠENČURJA PRI KRANJU.

(Usiljevanje breverske »Domovine«.)

Surova in rasilra »Domovina« tudi pri naa ne da miru. Dobivali co jo dosedaj le sedaci; Radičevci in omahljive!, četudi po večini proti svoji volti, saj so jo vračali. Sedaf pa so vrgli nade brez razlike stanu — na nas pristaše SLS. Sedaj bi lahko izostala razprodaja »Domovine< v trgovini nasproti cerkve, ko io itak dobiva vsakdo že po pošti brezplačno. Pošiljajo pa jo prav po cigansko. Ako jo enkrat vraeš, pa ti še drugič pride. — Razumljivo: Nasilje in cena v. Kakršna stranka — taki njeni listil Pa bo zopet dr. Žerjav in še kak drug gospod reke!, da »Domoljub« laže,

IZ ŠENČURJA.

(Predavanje.)

Pretočeni dve nedelji nam je priredilo predavanje Kat. prosvetno društvo. Predaval je č. g. profesor Watzel iz Kranja o zgadovim jugoslovanskih narodov. Bilo je prav podncll';

Krila

za dame, moderno izdelana, trpežno žport krilo Din TS—, enobarvni ševjot Din I00-—.

modno-rižasto ali karo Din 140--, tenis-krilo Din 190"-. kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso kontekcijo za dame in otroke razpošilja po zelo znižanih cenah veletrgovina

R. STERMECKE Celfe SI. 19.

Vzorci razne manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — — Trgovci engros cene.

VO Zanimanje }e bilo dovoli, sai je prišlo vsakokrat 70 do 100 slušateljev, kar je dovolj za razmere, katere so pri nas. — Bilo pa je to žal — š»lc prvo piedavanje po vojski! Počasi pa gotovo. Bog živi!

IZ BITENJ V BOHINJU.

(Ncročili smo zvonove.)

Kakor po drugih ceikvah tako je tudi pri paši cerkvi, ki je podružnica farne cerkve ca Boh. Bistrici, vojna vzela zvonove, katerih glasovi so bili tako ubrani, da so sloveli daleč na okrog. Od teh ram je ostal samo eden in sicer najmanjši' Po vojni se je_ zopet nekaj gospodarjev zanimalo zaio, da bi se ponovno napravili bronasti zvonovi, a ta ideja jc vs'ed needinosti vaščarov propad'a. Glavni vzrok je bil seveda tako vlscka cena bronu. Zanimanje za zvonove le je tekom zadnjih let večkrat obnovilo, a je vse.cj zamrlo. Pred kratkim sta sc pa prav po-jSutif.0 zavzela zato posestnik Josip Mencingcr in Franc Ravnik, napravila proračun ne kakrr smo se preje cadati, za bronaste, atirak za jeklene zvonove in prav pridno šla cd hiše do hiše. Ko sta spravila polovico vsote skupaj, so ra zvonove raročili. Tako upamo, da bo rasa cerkev kmalu prišla do lepega zvoneča.

SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI-(Obč. proračun.)

Mnogo ljudi zanima, kakšno je bilo gospodarstvo v naši občini, kakšen je bil občinski proračun za 1. 1925. Evo tedaj pedaikov! Dohodki: Le.stri dohedki občine od pisarne, lova in teks 1591.10 Din. Preostanek iz leta 1924 12.498 81 1 in. Naklade na vino, pivo, žganje, r:zo 36.p44.?6 Din. Dok'ade k direktnim davkom 14.877.32 Din. Sku al 65.912.19 Din. — Stroški: ?ole 26.548.— Din. Plače in zavarovanje 17.103.70 Din. Pisarna 43C0.25 Din. Ubo-(fi-n 5208 C5 Lit). Vojaštvo 912.C0 Din. Dnire •HO Din. Povrnjena trošarina 2912.02 Din. Pcd-r a pcJarri bra^bi 500 Din. Beb ca 800 Din. razno 12:8 Din. fku^ej 60.623.52 Din. — Dohodki tedaj 65.912.19 Dir, a stroški 60 623.52 ri ra jev. Preostanek je 5288.67 Din. — V di r o torej, t'a sa je modro in pametno gospodarilo. — Me dcVo tega so b:U v »Slovencu« in tndi v »Domoljubu« neda ki č!a~ov Publjrnsk^ in pa iborske škeliie. Sv. Križ je bil skoraj na zadnjem mestu ljubljanske škofije, nrkaj nad 1i to sc pravi, cd vsak'h 103 ljudi, en ra-roč-'k. Rečeno Je bilo tudi, čimbolj gremo v'-skim k aiem rasnoi, tem manj je raroč-r'kov, dasi so župnije več;e. Merria je v vin-svh krajih rajveč:a revščina, ie pisal »Slovele« in »Domoljub«. Menda bo že res tako« "udi letes ne bo v raši lar: veliko več članov. Rcvšlira ie velika. Imamo ra v raši fari strašen davek. L. 1925 se ie zap*'o v občini po Čosflrah 3*0 tiseč dirariev. Doma pa sc je Po>5i'o za rkoli 2 miljora dinarjev. Vsega sku-[rj čez 10 miljonov kron. To v občini, a v župniji, ki je mnogo večja kot občina, pa še

1

veliko več. Ker vina ne moremo prodati, ga pa toliko bolj »luckamo« doma po pravilu: Vino je dar božji in pa iz domačega soda. Res, r.a|hu|ši davek! — Se nekaj moramo omeniti, da bo naše poročilo popolno. Pohvaliti moramo cerkveno petje, ki je zares lepo, posebno pri popoldanski službi božji. Posebno lepo pa bo, ko kmalu nastopi kvartet (4 glesovi) fantov, ki se vežbajo prav pridno skoraj vsak večer. Bomo poročali.

BOROVNICA.

(Razno.)

Tudi za na.5 kraj se poteguje dr. Žerjav s svojo »Domovino«. Pošilja jo rele kupe, zastonj eovoda, l.iudje jo vračajo, pa prihaja vseeno s pravo židovsko vsiljivosijo to naprej. Edini naš pravi odgovor na to vsiljivost bodi ta, da se še z večjo ljubeznijo oklenemo našega pravega prijatelja »Domoljuba«.

Napredovali smo sedaj tudi v toliko, da smo dobili novo »prepotrebno« društvo, rdečo »Svobodo«, ki je začela uveljavljati svoj kulturni program z veselicami in s seveda zelo poučno igro »Vdova Itošlinka«. Ker je pa njeno članstvo še bolj šibko, so začeli vabiti »Svobodo« od drugod, da nam prineso priive svobodo. Pri-.Ii so res iz Šiške in Viča, pa so morali sprevideti, da naše ljudstvo še ni zrelo za njihovo »svobodo« in pravijo, da jih no bo več. Sicer je pa prav, da po pustnem nore-nju pride malo odpočitka, ker drugače rnora kraj obubožati.

Naie prosvetno društvo je priredilo to zimo do sedaj 6 iger, ki so razmeroma vse dobro izpadle. V nedeljo 2S. lebruarja n.ini jo predaval g. dr. Snoj o preganjanju krščanstva v Rusiji. Ljudem jc predavanje silno ugajalo in izrazili so željo, naj se taka predavanja večkrat ponavljajo. Zato smo pa tudi že naprosili, da v kratkem prido predavat g. Lindič o treznosti, ki je pri nas precej potrebna. Saj smo ravno zadnjo dneve imeli priliko opnzova)i, kam pripelje človeka pijanost, ko so se pijani lantje spravili nad dva najbolj mirna fanta, ki sta šla nič hudega sluteč domov, in ju nevarno poškodovali. Seveda dotičnih junakov ni videti pogosto v corkvi, pred cerkvijo že, v gostilni pogosto, v društvu pa nobenem. Sfariši pa rejo pošiljajte svoja fante v naša društva, kjer bodo slišali vsaj kalerikrat pošteno besedo in se izobrazili, pri tem pa vam ne bodo delali skrbi in sivih las.

SCaj berem?

Josip Grtlina: Štiri leta v ruskem ujetništvu. Ljubljana, 1925. Str. 611. — V komisijski zalogi Jugoslovanske knjigarne. Mlad in pri p ros t naš rojak iz ameriškega Clevelanda je v tej knjigi zbral vrsto svojih spominov in doživliaiev iz svetovne vojne in iz ruskega ujetništva. Nemila usoda je hotela, da se je tik pred svetovno vojno

vrnil v svoje rojstne Preval je pri Preserju, mobilizacija ga je zalotila doma, moral je v Galicijo in od tam na Rusko.

Z živahno in toplo besedo, ki nam sega do srca, opisuje vso dolgo, bolj tmjevo ko solnčno pot štirih let ruskega ujetništva in neugasnega koprnenja po mili domovini. Ne zdi se ti, da samo čitaš, občutek imaš, ko da doživljaš sam, kar je doživel naš pisec knjige. Kako radi sledimo pisateljevemu opi»u potovanja po ruskih železnicah in stepah, med samozavestnimi, a poštenimi kozaki, kako živo nam riše šege, navade, vero, cerkev in njene obrede, mu-žilcovo delo na polju in doma, njegov značaj in posebnosti pri najraznovrstnejših prilikah in slovestnostih življenja. Grdinov opis ruske revolucije, ki jo je sam doživljal in po ruskih časopisnih vesteh in po lastnem opazovanju sproti zasledoval sam, časa boljševiške strahovlade, bratomorne državljanske vojne in stališče ruskega kmeta v oni dobi pa je za nas, ki smo o vseh teh stvareh tako slabo ali pa enostransko poučeni, naravnost novo odkritje.

Ker nam omenja pisatelj v svojih doživljajih tudi več slovenskih tovarišev, ki je v Rusiji nanje naletel, ž njimi delil ujet-niške težave in redko veselje, ali kako drugače prišel ž njimi v dotiko (tako n. pr. srečamo tu vejake-ujetnike iz Preser-ja, Viča, Gamelj, Mengša, Škofje Loke, Maribora itd.), zato bodo vsi ti gotovo radi slišali celo pisateljevo zgodbo. Če pa jih morda krije dalina ruša ruskega greba, bodo dobili svojci v Grdinovem spisu vsaj nekaj podatkov iz njihovega življenja na Ruskem.

Knjigo, ki jo krasi več lepih slik, pa bo vzel vsak rad v roke tudi radi tega, ker ji je pisatelj (ki je dovršil samo ljudsko šolo v Preserju), dodal v prilogu tudi še kratek pregled zgodovine ruskega naroda. Če še pristavimo, da je cena 80 Din za dslo, ki obsega 611 strani, za naše razmere izredno nizka, moremo te potopisne in ujetniške spomine vsakomur kar najtople-je priporočati; nikakor pa ne smejo manjkati v nobeni prosvetni, šolski, društveni in izobraževalni kniižnici. Gospodarska obvestila.

•—■—^'ii-m i

—CJ

"»'Cn^fCTBS

»Bog se je usmiii, če je padla sem noter,« je zamrmral Donal.

Dvignil je svetiljko in poikusil svetiti z njo preko bobnetega hudournika. Rdeč krog je padal na snežne nasipe na oni strani, ko je hodil počasi ob obrežju reke in — srce mu je zastalo v prsih 1 Tam v sredi kroga je bilo nekaj temnega. To je otroška noga! Z nenadno, novo močjo je skakal preko žametov ob obrežju, dck'er ni prišel do lesenega mostu, slabega in nezanesljivega, kajti obstajal je iz samo ene deske in šibke ograje. Sneg je bil po njem le lahko natrošen, ker se ni mogel obdržati na ozki brvi, in tu, v belih nasutih kristalih, so se jasno poznali odtiski Nodla-ginih nog. Za nekaj časa je posvetil z lučjo nanje, nato je skočil preko mosta in hitel na drugi strani ob obrežju, sveteč s svetiljko pred seboj. Črez malo trenutkov je, s koleni in rokami na tleh, odmetaval mehki sneg, ki je zagrinjal otroka, in slednjič razkril malo postavo, ki je še vedno pritiskala mrtvo jagnje k prsim. Jagnje je vrgel v potok, sedel na tla, odpel veliko suknjo, in vzel otroka v naročje. Bila je na videz mrtva. Nobenega znaka življenja ni bilo videti na

Razno.

Dcbeluharja. Na Nemškem sta dva otroka, eden star 12 let, drugI 11. Torej morata še oba v šolo hoditi. Po je prvi 115 kg težak, drugi 125!

Ognjeniki v Sred. Evropi so bruhali zadnjič pred 5000 leti.

Nagrada za po'ovanje okoli sveta. 140.000 Din bo dobil francoski vojni pohabljenec Parnot, če bo prišel okoli sveta. Nima nog, temveč samo lesene proteze. Prehoditi mora 50.000 kilometrov, prehodil jih je že 15.000, vsak dan jih napravi 40.

Hitro letalo. Neko francosko transportno letalo je z 8 popotniki letelo is Pariza v Amsterdam v 1 uri 50 minut; na uro jo Odpravilo 204 kilometra.

Patrick A. Seehan: %

Nodlag.

Povest irskega dekleta.

'l'a misel je od očila. Besno je sklenil, da najde j^ka živega'ali mrtvega, ali da najdejo njega samega Ki £e hetel vrniti domov brez nje, a je dobro •edel, kaj to pomeni pri njegovih od napora in truda koro izčrp,anih močeh. Obrnil se je in začel zopet «?rati proti potoku. Ta se je valil v temo, črn, moten , iks> še tamne ši vsled belih sneženih nasipov, ki so k ob njem in nad njim. Smrtna groza je gledala J- lega in iz šumenja njegovih voda, ki so se z divjim "{■upom prelivale z ene strani na drugo, je odmeval «'ic obupa.

njenem posinelem, ozkem obrazu ali na zaprtih očeh, ležala je trda in nezavestna na njegovih rokah- Naenkrat se je vse njegovo čustvovanje do nje popolnoma izpremenilo. Iz nenaklonjenosti zadnjih par let se mu razvila nenadna, neizmerna ljubezen do tega navidez mrtvega otroka. Čutil je, da bi v tej strasm zimski noči rad dal svoje lastno življenje, da le zopet oživi te mrtve poteze in ude. Nemočnost, zapuscenost te male izgubljenke, spomin na njeno žalostno usodo je tako močno vplival nanj, da je zajokal kot otrok. In potem je molil, kot ni še nikoli prej, naj ji Bog vrne dušo, katero je poklical k sebi. Napol blazon je tolkel z malimi rokami ob svoji dlani, drgnil in greval ude, dihal v okameneli obraz, ki so ga močile tudi njegove so ze. Dolgo fa-a (v njegovem strahu so se mu zdela leta) se ni prikczalo nobeno znamenje življenja m že mu je hodilo na misel, da leže zraven nje in da ju naj d j jo skupaj mrtva, naj ne nnre nihče reči, da ni storil svoje dolžnosti, ko je naenkrat zapazil, da se je drobna r ka odmeknila od vročega stekla svetiljke. Podvojil je svoj naoor, primaknil svetiljko bliže in raz il njeno blago toploto po malih udih in črez nekaj časa se j3 umeknila škrlatna barva na licih nežni rdečici. Odprla je oči in trudno vprašala: > vdo je to? Ali je Ovven?« Te besede so ga zadele kot nož. Vedel je, kako se je clrokovo srce, ki ga j? sam odbil od sebe, nagibalo njegovemu boljšemu bratu; in sedaj, v prvem trenutku zavesti, se je nehote takcj pojavilo čuvstvo zaupanja.

Ne. Jaz sem — Donal! Ali me ne poznaš,

Nodlag?;.

;ikai me tepeš, Donal? Kaj sem ti storila?c Ka ti še vedno je drgnil in tolkel drobne roke. Toda ta : p"a ' rošnja mu dela neizrečeno težko.

nj te bolem samo segreti, Nodlag. Ali me sedaj

pozna-;':«

Poznam te. A kje je 0\ven? Jaz pojdem z Ovvc om d m; v.:;

onal ni rekel ničesar. Vzel je svetiljko, dvignil otr .:a, ga te_mo stisnil k sebi, da bi ga toplota oživila, in dejal:

, Okleni se z rokama mojega vratu, Nodlag, in ga ne iz, usti. B'g in Njegova blažena Mati naj me okrepčata da pridem do "d m a, toda bojim se, da bova jaz in ti ležala, preden se zdani, v mrzli postelji.«

Za inji dogodki, ki so ga tako zelo pretresli, so nanc i vse njegove sile, toda sedaj je čutil, da mu zo;.>tt na ;lo pe.~a.jo, Začel se je bati, da ne bo zmogel teh gričev in dolgih snežnih polj pred seboj, polnih zanv tov, ki so vsak trenutek naraščali. In te strašne snežinke, ki so pa lale tako mo če, tako neslišno, tako neu mi ;eno, so ga slepile, mu težile pleča in ovira'e korak. V njegovem narečju je ležalo breme, ki je poslali še bolj leno in nemočno, ko je Nodlag zaspala. Toda ljubezen, čista, nesebična ljubezen, zlasti ljubezen, ki vzraste iz črne korenine sovraštva, je čudovita rec, Donal je čutil, kakor da ga neka moč naprej pet ska in od njega prevzema delo rešitve. In šel je daljo, da're, dvigal je noge kakor stroj, a vendar varno iskal poti, kajti dobro je poznal ceno bremena, katero je nosil, in čuvstvo časti se je umsknilo močnejšemu nagonu ljubezni. Toda narava je narava, in ko je stegoval naprej prosto roko ter slepo tipal pred seboj, delal velike, dolge korake ter se varoval razpok in jam, je opazil, da mu glasovi odgovarjajo, toda zbledlo

se mu je od mraza, napora in lakote. Bil je na obtožni klopi in sodnik si je del na črno glavo kapo ter se pripravil, da proglasi smrtno obsodbo, ker je umorit Nodla»o, kar se dvigne iz zemlje ženska postava, črno oblečena, ter besno mahajo z rokami ustavi sodnika. Tedaj so mu začelo luči sodne dvorane bliskati in švigati pred očmi. Žena se je obrnila k njemu in zakriča'a: »Donal! Donal! Nodlag! Nodlag!« Nato se je začelo vse vrteti. Čutil je, kako je neko breme padlo z nj^ga, potem sc je začelo dvigati in potapljati in on sam je v splošnem strahu in polomu padel mrtev na obraz.

XIII. poglavje.

S v a t o v š č i n a in svarilo.

Luči, ki jih je Donal videl v svojih blodnjah, so bile svetiljke mož, kateri so se po brezuspešnem iskanju po gorah vrnili domov in katero so pot;m poslali, da najdejo njega; glasovi so bili klici njegovega brata Ovvena in hlapcev. Ko se zbudit iz omotice in blodenj, je zapazil, da

jo

leži na blazinah na kuhinjski klopi. Ko se mu pretok e noti, se jo nenadoma obrnil in rekel: začel vračati spomin in se je domislil dogodkov

> Nodlag?«

>0 hvala Begu,: jo dejala mati, ki jo pristopila, >zopet si pri sebi.".

»Nodlag?« je ponovil nestrpno. vKje jc Nodlag??

Vse je dobro. V postelji je, pa ji ni nič hudega.*

Donal je obmolknil. Dali so mu nekaj požirkov mleka in žganja. Toda dolgo časa ni mogel jasno spoznati preteklih dogodkov in blodne sanje so ga «e vedno nadlegova e.

»Kdo je na u rešil? Kjo sva bila?«

>Bila sta prav blizu,« mu je odgovorila sestra, »v jarku na koncu cerkvenega polja. Pa kar je, je. Sedaj se moraš poboljšati in postati prav priden dečko, zakaj še nikoli prej nisi bi! tako blizu smrti.«

>Ali je bilo tako hudo?«

>Pa še kako! Klatil si vse mogočo neumnosti.«

»Čutil sem. da se mi je zbledlo, preden sem padci. To so bi'e čudne reči, prav zelo čudne.«

-Boljo bi bilo, da greš sedaj v posteljo,« je rekla mati. Saj je že za vse nas čas, da bi šli.«

»Koliko je ura«« je vprašal Donal.

»Ravno štiri. In hlapci morajo že ob petih vstati.«

Na 'ednji dan ie bil popolnoma zdrav, samo na hrbtu in na plečih so ga mišice močno bolele. Oče mu ni rekel ničesar, temveč ga je samo gledal s s.o:imi ostrimi, drobnimi očmi in mu krepko stiskal roko, kar je govorilo več kot vse besede. Mala Nodag ja ležala bolna v sobi. Vsled pretfajonja so se ji lahko vnela pljuča, in ko je Donal stopil k njej, jo je tresla mrzlica. Toda gledala ga je s svojimi velikimi, svetlimi očmi in molčala. Krepkega moža je ta pogled tako pretresel, da je trepetal. Zavest, da jo je cn rešil, je še okrepila veliko ljubezen, ki se mu je nanovo porodila v tej noči in ob onem zametu, kjer jo je našel.

•Jagnjo sva izgubi'a, Nodlag,« ji je rekel. »Potok ga jo odnesel. Našal sem ga mrtvega v tvojem naročju, ko sem te izkopal iz snega.«

»Ali je bilo mrtvo?« je vprašala težko dihaje.

»Da in mrzlo in trdo kot kamen. Toda jaz ti dam drugega, ko se pozdraviš.«

(Dalje prlh.)

Po$t«n» delavca. H(h. gata Norvežanka sc j« peljala iz Pariza v avlo. inobilil v Ni7.7,0. Pri odhodu iz hotela je postavil« skrinjico 7. dragimi kamni v vrednosti treli milijonov dinarjev na ce-sini tlak mod leni ko s« njeno prtljago spravljali v avtomobil. Skrinjico je pa taui pustila. Med pot. jo sc je spomnila nanjo, jo dala avto obrniti in s« jo peljala nazaj. Sla je na policijo in je dobila y svoje največje začudenje skrinjico že tam, čisio nedotaknjeno. Našla Ma jo dva delavca, ki s a jo takoj nesla na policijo.

Teža živali. Vsakdo od nas so spomni še iz šolskih let na slike raznih živali. Omenimo slona. Njegova težn pride im 4000 do 5000 kg. Tudi mrož, ona morska žival, ki ima tako velike iloi štrleče /.obe, prido na 2000 do 4000 kg. Vse pa prekosi kit. Navadno si predstavljamo kita kol veliko ribo, ker plava po morjih okoli. Je pa sesavec. Dolg je 10

Ogromen »od. Doslej jc bil nnjvečji so

Prehudo. Andriškega komponista Franka Har-linga so po neki krasna igrani igri naskočile ženske in so ga toliko časa poljubovalo, da se je uo-zavesten zgrudil.

Mladinska akademija

se vrši na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ob pol 4 pojpoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Sodelujejo odseki in krožki iz: Ježice, Šmarlna pri Liliji, Viča in Ljubljane. — Udeleženci z dežele se lahko vrnejo domov z vlaki, ki odhajajo okrog šesie ure iz Ljubljane.

t»tWHHtt»ttH«tttmtWtlllltll>HWtHK

Prepričajte se o trpežnosti

v^varsklh mdelkov

iz prve kranjske vrvarne

Ljubljana, Sv, Petra cesta 31

In pri podružnicah Maribor, Vetrinjska 20 ter Kamnik, Šutna 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t

flBiBHBHBHBBBBBBBBBBBBBBasa

OD VELBOM

CeSkuti 4 Zejc. Ljubljana. Stari trg 3

Solidno, poccni in dobro kupite za ženske! neveste, dekleta; za moikei ženine, fante; olroke in novorojenčke BBBBBBflflBBBBBBBBBBBflBBBa

Znake starosti na obrazu

in plešasto glave

boste preprečiti najenostavnejše in najudobnc;šc s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: 1. Fellerjeva

prava kavkaška Risa pomada za obraz in kožo čuva mladost in lepoto ter jc najmočnejšega delovanj zoper pege, tojedco, nečisto polt, rdeče in hrapave roke, Z rerno masažo ce odpravijo ludi gube z obraza. 2. Fellerjeva močna pomada za la^e o s Iran fu je perhljaj, preprečuje upadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in

volne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po 1 lonček od obeh vrst Elsa pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 39 Din, ali samo proti vnaprej poslanemu denarju, ker jc po povzetju požtnir.a za 10 Din višja. Naročila nasloviti na: lekarnar Etigen V. Feller, Slu-i bica Donja, Elsatrg 16, Hrvatska.

V ZEaferOg fcrpefflin ISiM

r«, naha-Ejo zla r.|»| m io frsntnv.

Zl.itorog torpentinovo milo je boljše kot navadno niiio, jo s terpentinom kemično vezano ni'Io v najbolj ufinko-vili topljivi oljliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopolnujetn:

Serpentin rozftirota niH3 ?e iipeiref

Učinek Zialorog lerpenti-novoga mila je zato nepre-kos jiv!

V najkrajšem času so je Zlatorog terpentinovo milo prikupilo vteiii go>;)oi|iiija!i in vsjIta, ki je enkrat prala z istim, ne uporablja ve? druge1-a mila

I Ja se seznanijo z Zialorog terpentinovim m lom tudi najširši krogi, so od I. nvnunln I v vsak tisočeri kom d Zlato oj terpcnlinovi "n m'l« vprnSa I i frank-zlntnik, ki mod vporabo bliska » j o-zilravlja iiresenečeno gospo-dinjo. Veliko /tilnikov hh o do :■■ ■■' j že našlo. Kupile dn aln vredno milo in

išiilu 4iutnikl

s 15 5 % dušika. Najboljše dušično gnojilo za vse spomladne

setve, posebno za slaba žita. Dobi se pri vseh poljedelskih in gospodarskih društvih, v vseh prodajalnah veštačkih djubriva, skladiščih Ministerstva za poljedelstvo in vode in pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo

g. Ivo Cerlnlču

Kariovac (Hrvatska).

Pojosni'o o uporabi in vsa navodila o pravilnem gojenju daje brezplačno Delegacija Proizvadjača Čilske Salitre oenkareova ulica 35 u Beogradu.

tol ROČKA

ru/ava

priljubljena in prijetna, čajna mešanica za cbitelj,

tudi pri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost.

ff 1*17011 nnt ra kako podružno cerkev. K P IVIKCV [Jlil RO>ENViiNŠKE 1'0 cm. 1 o KRIŽI. Cena ugodna. HROVAT, pjdobar, Da la.e

Najboljša du5i£nato gnojilo

za vse zemlje in vse rastline je

čilski soliter

ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in pri trgovcih z umetnimi gnojili. — Njegova poraba je priprostn, učinek pa hiter jn gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuie našim zemljam. vrb potrebna pojasnila in tiskana navodila 0 pravilni porabi tega in drugih umetn h finojil, o umnem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno

Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra LJubljana, Gruberjevo nabroijo 16.

i 1 rofnikn v zlatorog te^pentinovem —-

! L SallllRl* milu so npšle sledeče osebe: Ko- l HinflCantllkl »

I kali Ivanka, Ljubljana, Vrhovčeva uba 3; S-za | » l"UJjl CIUIIII\I • I Volkova, šošianj; Marčcc Tončka, Središče,- Verica Zadel, Cerknica; Atralija Juvančič, Lož; Pe-ripovič Milka, Zagreb, Kustoši.a. 1535

Opozarjam na vinogradni-_, ške brizgalnice znamke

Kmet«, solid. in s 3 letno garancijo. Dobe se po brezkonkur. ceni. . Ferd. Kmet, klepar, Trebnje.

Zdravo dekle dinjstvu, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Pridna« šUv. 1595.

Organisti pozor

Fe^ina'coe'J, v zvezku, proda po 30 Din komad Slov. pev. društvo »SLOVAN«, Brdo - Vič p. JLf.

ORGLE, GLASOVIRJE in HARMONIJE

v'lašuje in popravlja solidno, točno in po zmerni ceni Josip MAKCHISETTI, Leskovec pri Krškem.

Vrtnarskecia v2ienca

PAVEL ŠIMENC, trgov, vrtnar, Sv. Kttt-Lj-.b-l'ana. Zglasiti se je v cvetličarni na Sv. Petra ccsti št. 33, Ljubljana, 1539

Ročni mlin

skoraj nov, z 2 kamnoma, te ceno proda. — ALOJZIJ ŠKERJANC, Peč it. 13, pošta Višnja gora. 1551

Hrastov okrogel LES

tu-M CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. 1537

ZA ŽGANJEKUHO ima vedno na zalogi

A. ŠARABGN - Ljubljana.

milo

VSEBUJE

ZLATNIK

rnHiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMii;BanB|

Prometni zavod za nrepiao d. d. ? M fani i

proJaJa

premog

i iz slovenskih pokrajin |

= E

| vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih |

| conah premogovnikov za domačo uporabo =

| kakor tudi za industrijska podjetja in raz- |

„ pečava na debelo E

inozemski premog in koks i

£ s

= vsake vrste iu vsnkega izvora ter priporoča i

= posebno prvorstni češkoslovaški in angleški 5

i koks za livarne in domačo uporabo, kovaški f

= premog in brikete.

■f Naslov: Prometni zavod za premog J

£ a. d. v LjubLanl, Miklošičeva cesta IS/I. E

f .v vi snMuimiiiiiimtmimiiimiiiiiKMiMniiHMimimmiii irw"

r.

ilodna trgovina

Mario! nasS.

se nahaja sed?.j

t\ ulici št. 5, Ljubljana.

Priporoča svoio bogato zalogo ženskih ročiih del, vsej vrst volne, svile iD bombaža, Predliskanje ročrih tki! Jv®odno in kratko blagol — Velika zaloga tipk, rokavic, nogavic in pletenin za dame, gospode in otroke! Ustanovljeno 1 1887

d Ves svet se vrti okoli solnca —

pravo gospodinjstvo pa okoli mila — »Gazela«.

Kmctieif prihranim zamudno in dr»-

■VlllCIJC • go potovanje v oddaljene kraje, sem s tem letom povečal svojo zalogo, posebno z že-lcznino, tako da lahko dobite pri meni vse vrste želczja, ki ga rabite za ^kuvanje vozov, plugov, bran itd. V zalogi imam najboljše znamke podkev in podkovskih žebljev. Stalno držim v zalogi svc:i portlai-d cement, umetno gnojilo snper,'ostat in sol. Cene zgoraj omenjenim predmetom sem pa tudi tako znižal, da sc bosic sami čudili. Travcrze za enkrat še ne držim, pač pa Vam jih preskrbim na željo v najkrajšem času in ceneje kakor bi jih Vi sami. - Na novo sem vpeljal jeklene sekire, krampe, cepine, gnojne vile. kopače za vino^-ade, motikc in čoklje za koles*. - Poštena postrežba in vaga zajamčena! Se priporočam Ivan A. GROS^j', trgovina z meš. blagom in dež. pridelki, Trebnje.

ZASTOPNIKA

iščemo v vsakem kraju Pripravno za vsakogar. — Potreben kapital Din 100.—. Lep zaslužek. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na »Propagand'«, reki. dr. z o. z., Ljubljana, Selcnburgova u'ica 7 II.

OPOZORILO.

Ravnokar je dospelo sveže tnaruiakturno blago. Krasna izbira. Ker je direkten nakup, so cene zelo nizke. Opozarjam, da preden kupujete obleke za veliko noč, se prepričajte o ceni v moji trgovini, ker s tem prištedite mnogo denarja. — Stalna zaloga cementa, koruze, moke itd. Vedno sveže šp c.t. blago. Vsemu blagu znižane ccne. — Za obilen nakup se najtopleje priporočani

J. MENART, trgovec, DOMŽAIE.

Pozor mlinarji! M^r^:

čajem in kolesom vred, in pet »stop«. Dva valara (valena), eden oster in eden gladek, dalje en stroj za snaženje zdroba in ena lušilnica za čistiti žito in žc drugi k tej stroki spadajoči deli. Vse to je še v obratu, se lahko pogleda na licu mesta in se takoj lahko prevzame. - Pojasnila daje PAVEL SEDEJ, mlinar, Javornik, Gorenjsko. 1176

moram imetil Kje naj ga kupim? - Najceneje g« kupiš v dobro znani trgovini klobukov

Jos. Pok nasl. A. Jamnik

LJUBLJANA, Stari trg štev. 14.

Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic.

Na:popolneiši

ST0EWER

Šivalni stroji

e* šivilje, kronče In £e*'iarie ter ia

▼sak dom. PreJen ai nabavite •trot. cjjlejle *i ta izred-

L. Baraga,

Ljubljana Scicnbu n u*. 6'l.

Brezplačen pouk. 13 letno jai.ijlro.

F in I. Goričar

20

Tvidka ■ lil J. 17.158 Ibnl Sv. Petra c.

naznanja, da sc jc za spo.n1ad založila z vs !iii najmodcrnc,ji;ri biagovi za moške in ženske obleke: z dobrimi in ccncnimi biagovi za otroške, dekliške in lantovskc obleke; z raznimi modno ka-i-ranimi perilnimi blagovi, dclcni, kamhrik!; z ru-javo, belo in barvasto kotenino najboljše vrst.'; i namiznimi prti, čipkastim in rožnatim blagom za na okna; z bombažastimi, volnenimi in svilenimi rutami in šerpami itd. Vsied ugodnega nakupa i" z majhnim zaslužkom prodaja po tako nizkih conah, kot ne dobite nikjer drugod. — Pridite I Prepričajte sc I Izplačala sc Vam bo pot

Zadružna gospodarska banka d. d.

— Ljubljana, Miklošičeva cesta 10

v lastni palači (vis a vis hotela „Union").

Tel, št. 57, 979 in 470.

3ri:oiav.: Gosoob^nka.

Račun poitnr^iR črkovnega urada ia Slorenijo it 11.945

Podružn.ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šiben.k. Ekspozitura: Bled. Itspital In reaerve skupno nettl Din 15,ooo.ooo -, vloge nad DI« 2oo,ooo.ooo-.

Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papir,e, da,e v na em jeklen« shrambe za vrednote kunuie in oroda.a kar najbolje Va!u,e 'D deV,ZB SprClema Ba ,el<°«m "««"" ^ vložne knjižice ter oreskrbuie vse ba"ne tl^kcHHod^ na7u°odne^mi pogoji

Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje amerišk h zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.

Izdajatelj': Dr. Franc Kulovec. i'

Urednik: Frane Zabret

Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh