Arhivi 30 (2007) �t. 2, str. 121-127________Iz arhivskih fondov in zbirk
121
1.01 Izvirni znanstveni �lanek UDK 347.72(497.5Dubrovnik)"14/15"
Prejeto: 17. 5. 2007
Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah
IGNACIJ VOJE
dr. zgodovinskih znanosti, redni prof. v pokoju Pra�akova 14, SI-1000 Ljubljana
IZVLE�EK
Namen �tudije je ugotoviti, ali v dubrovni�kih arhivalijah obstajajo podatki o trgovskih in gospodarskih povezavah med Dubrovni�ko republiko in Hrva�ko v srednjem veku. Na podlagi sistemati�nega pregleda edinstvene notarske serije Debita notariae obstajajo dokazi, da so bile te povezave uveljavljene bodisi v direktnih stikih med trgovci ali posredno. Najve� gradiva se nana�a na kreditno poslovanje in poslovanje trgovskih dru^b. Odprto je vpra�anje, ali oznaka "hungarus" ozna�uje tudi Hrvata.
KLJU�NE BESEDE: ^ado Ionica, porok, trgovska dru�ba, tur�ki ujetnik, hungarus, trabant
ABSTRACT
FRAGMENTS ON ZAGBEB AND CROATIA BEING MENTIONED IN THE ARCHIVES
KEPT IN DUBROVNIK
The purpose of the paper is to establish whether the archives kept in Dubrovnik contain data on medieval trade and economic relations between the Dubrovnik Republic and Croatia. The systematic review of the unique notary series "Debita notariae" gives evidence of such connections being present either in direct contacts among tradesmen or indirectly. Most of the records have to do with credit transactions and operations of trade companies. The question of whether the term "hungarus" also denotes a Croat is yet to be investigated.
KEY WORDS: debentures, guarantees, trade companies, Turkish captives, hungarus, mercenaries
122
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 30 (2007), �t. 2
Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah, str. 121-127
Zgodovinarji se pri arhivskem in raziskovalnem delu pogosto sre�ujemo s fragmenti. Besedo fragment lahko razumemo kot drobec, odlomek, ostanek, nedokon�ano delo.1 Fragmenti lahko predstavljajo za raziskovalca zgodovine veliko ali malo. Lahko so zelo dragoceni in lahko usmerijo zgodovinarja k nadaljnjemu odkrivanju �ir�ih vpra�anj ali dogajanj, lahko predstavljajo nov element pri sestavljanju sinteze. Prav na podlagi fragmentov bom sku�al predstaviti nekaj pogledov na vklju�evanje trgovcev iz Hrva�ke oziroma Zagreba v poslovne povezave z dubrovni�kirni trgovci. Do teh ugotovitev sem pri�el predvsem na podlagi sistemati�nega preu�evanja specializirana notarske serije Debita notariae (serija 36) v dubrovni�kem arhivu, v katero so notarji vpisovali kreditne pogodbe in pogodbe o trgovskih dru�bah. V 15. in za�etku 16. stoletja � pojave tega obdobja obravnavam � je sodil Dubrovnik v okvir ogrsko hrva�kega kraljestva pod dinastijo An�uvincev.
�e leta 1328 je bil v dubrovni�kem arhivu zabele�en podatek, da je neki klobu�ar Ivan, sin pokojnega Andrije iz Zagreba, sicer prebivalec Dubrovnika (Yuanus capellarius, filius quondam Andr�e de Sagreb, habitator Ragusa) prodal svojo leseno hi�o na ob�inskem zemlji��u kroja�u Primilu za 10 perperjev.2 Ko je ogrski kralj Ladislav leta 1094 ustanovil zagreb�ko �kofijo, je bilo prvi� omenjeno ime naselja na dana�njem prostoru Kaptola. Ves srednji vek je bilo znano v pisnih virih v latinizirani obliki kot Zagrabia. V na�em primeru je bil Zagreb prvi� zapisan kot Sagreb. Josip Lu�i� razlaga to obliko zapisa s tem, da so pri�li dubrovni�ki notarji ve�inoma iz Italije in so �rke z, �, �, d ozna�evali s s. Na dubrovni�kem podro�ju npr. Zaton pi�ejo kot Saton, �eljezna Plo�a kot Sielesna P loca, Lozica kot Lasi fa ipd. �ele konec 15. stoletja je bil v glagolskih listinah zapisan hrva�ki naziv Zagreb ("pri Zagrebi", "v Zagrebï'fi. Ni dvoma, da je latinizirana oblika Zagrabia iz�la iz hrva�ke besede Zagreb.
Josip Lu�i� se spra�uje, kako je lahko �e v za�etku 14. stoletja pri�lo do povezav med Dubrovnikom in Zagrebom? Srednjeve�ki Zagreb oz. sosednji Gradec sta bila sredi��e mo�ne in razvejene obrtne proizvodnje. V srednjem veku ni bilo jezikovnih niti pravnih ovir, da bi obrtniki v normalnih razmerah iz krajev v notranjosti pri�li v primorska mesta, se tam ustalili in opravljali svojo
obrt. Mestne komune, kot je bila dubrovni�ka, so na �iroko odpirala vrata prav obrtnikom specialistom. V srednjem veku je vladalo neke vrste koz-mopolitstvo, ki je vzpodbujalo ljudi, predvsem trgovce in obrtnike, k potovanjem in selitvam. Postavlja se tudi vpra�anje, kako je klobu�ar Ivan pri�el iz Zagreba v Dubrovnik? V Dubrovnik je iz Hrva�ke lahko pri�el po dveh poteh, ali prek Kostajnice in Biha�a ali pa Senja in od tam z ladjo do Dubrovnika. Po letu 1358, ko se je Dubrovnik kot sestavni del Kraljevine Dalmacije in Hrva�ke vklju�il v skupni politi�ni okvir z Ogrsko pod dinastijo Arpadovi�ev, je bila navzo�nost Zagreb�anov in Hrvatov v Dubrovniku pogostej�a.
V drugi polovici 14. stoletja je bil Senj za dub-rovni�ke trgovce pomemben tudi kot izhodi��e za prehodno trgovino v hrva�ke de�ele in Ogrsko. Dubrovni�ka plemi�ka rodbina Gu�eti�ev (Gozze), ki so do 15. stoletja ustvarili mo�no trgovsko opori��e na Ogrskem, je ob koncu 14. stoletja trgovala z notranjostjo prek Senja. Simeon Gu�eti� je leta 1397 sklenil trgovsko dru�bo o transportu bakra z Dubrov�anom Laurencijem de Rissa. Za prvo barko, ki jo je Simon poslal v Senj, naj bi Laurencij nabavil dva milijarja in pol "ponderis grossi de Buda rami duri", ki stanejo s transportnimi stro�ki do Zagreba 130 dukatov in 21 gro�ev.4 Lavrencij se je �e obvezal, da bo, �e bakra ne bi izro�il, pla�al kazen v vi�ini 130 dukatov, to je v vi�ini ra�una. Ce ne bo izpolnil obveze, torej ne bi izro�il bakra, bi moral poleg tega pla�ati Simonu Gu�eti�u �e stro�ke za prevoz z ladjo. Toda, �e bi bila dobava bakra prepre�ena brez njegove krivde (npr. zaplemba, ugrabitev), bi Simon prevzel dve tretjini, Lavrencij pa tretjino �kode. Laurencij de Rissa se je tudi obvezal, da bo Simonu izro�il v Drijevu 5 milijarjev voska, ki naj bi bil prodan v Benetkah. Z izkupi�kom naj bi poravnal dolg v vi�ini 494 dukatov. Gre za zelo razvejene trgovske posle, v katere je bila vklju�ena Ogrska oz. posredno tudi Hrva�ka.5
Iz za�etka 15. stoletja se je ohranil podatek o glasbeniku, ki je pri�el iz Zagreba in izpopolnil kne-�evo kapelo. 27. maja 1415 je bil ponovno potrjen v dr�avno slu�bo za piska�a (piffarus) Nicoiaius de Ysagrabia s pla�o v vi�ini 15 perperjev. To pomeni, da je slu�bo nastopil �e pred omenjenim datumom. Vklju�itev Zagreb�ana Nikolaja kot piska�a v knezovo glasbeno skupino pomeni, da je v tem �asu
1 Slovenski pravopis, str. 274.
2 J. Lu�i�, O najstarijem hrvatskem nardvu Zagreba, str. 9-14. Div. not., knj. 5, fol 183.
3 D. Surmin, Hrvatski spomenici I, str. 353, 394.
4 K. Jire�ek, Var�nost Dubrovnika, str. 93, op. 73.; 1. Mahnken, Dubrova�kipatridjat, str. 254.
5 Div. cane, XXXIII, fol. 23'.
ARHIVI 29 (2007), �t. 2
Iz arhivskih fondov in zbirk
123
Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah, str. 121-127
bilo glasbeno �ivljenje v Zagrebu zelo razvito in da so bili glasbeniki zelo cenjeni.6
Senj je bil tudi v 15. stoletju nekak�na vmesna postaja za Dubrovni�ke trgovce pri trgovskem poslovanju v smeri Dubrovnik-Sirija-Ogrska-Senj-Italija prek Hrva�ke. To dokazuje primer trgovske dru�be, ki sta jo ustanovila leta 1480 Jak�a Bo�i-darevi� in Nikola Ostoji� imenovan Bakrovi�. Nikola je v trgovsko dru�bo vlo�il 1500, Jak�a pa 1000 dukatov. Jak�a se je obvezal, da bo kot trak-tator posloval "adpartes Asir, videlicet Bmsam"; tako naj bi kupoval trgovsko blago, ki bi pri�lo v po�tev za prodajo v kraljevini Ogrski. S kolonialnim blagom, ki bi ga pripeljal v Dubrovnik, bi dru�abnika od�la na Ogrsko, in prodala po najvi�ji mo�ni ceni. Izkupi�ek od prodaje naj bi ponovno vlo�ila v drugo trgovsko blago, ga pripeljala v Senj, od tam pa naj bi oba ali eden od njiju odpotovala z blagom v Italijo "adpartes Abruti seu Marchie". Senj naj bi predstavljal za dubrovni�ke trgovce postajo na poti med Ogrsko in verjetno tudi Hrva�ko ter Italijo.
V velikem �tevilu trgovskih dru�b je kot cilj potovanja sicer omenjen Senj, vendar brez navedbe blaga, ki je bilo kot kapital vlo�eno v dru�bo, pa tudi brez omembe investicije. Po navadi je navedena samo vrednost vlo�enega kapitala v denarnem znesku. Iz stereotipnega besedila pogodbe tudi ne zvemo s katerimi partnerji so dru�abniki trgovali v Senju. Od leta 1479 do konca 15. stoletja je kot dru�abnik v trgovskih pogodbah za poslovanje na obmo�ju Senja zelo pogosto omenjen Tomko Mi-latovi�. Kaj vse se lahko skriva za stereotipnimi pogodbami, pa naj poka�e primer. Dne 6. aprila 1490 sta sklenila pogodbo o ustanovitvi trgovske dru�be dubrovni�ka trgovca Tomko Milatovi�, imenovan Luka�i�, in klobu�ar Gregor Ratkovi�. Gregor je vlo�il v dru�bo 300, Tomko pa 284 dukatov. V pogodbi je zapisano, da bo trajala "ad voluntatempartium". Tomko naj bi kot traktator trgoval s kapitalom tam, kjer bi se mu zdelo najugodneje in najbolj donosno. Dobi�ek ali morebitno izgubo bo si bosta razdelila na polovico. Iz besedila pogodbe ni razvidno, s katerim trgovskim blagom naj bi Tomko trgoval, v katero blago bo investiral izkupi�ek in kje bo trgoval. �ele iz obrobnih (mar-ginalnih) bele�k, ki jih je notar zapisal v zvezi z vra�anjem kapitala in dobi�ka, dobimo jasnej�o sliko o poslovanju dru�be. Iz obrobne bele�ke, ki je bila vpisana 19. maja 1490, je razvidno, da je Gregor sprejel na ra�un vlo�enega kapitala in dobi�ka 42 dukatov. Dne 6. septembra 1490 sta dru�abnika
objavila likvidacijo trgovske dru�be, vendar je ostal Tomko dol�an na ra�un kapitala in dobi�ka �e 21 dukatov in pol. Teh 21 dukatov in pol je del 70 dukatov, ki bi jih moral Tomko dobiti "ab vno Marino Cramer de Gliubliana de ratione diete societatis". Gregor se je obvezal, da bo, �e omenjenih 70 dukatov ne bi mogel izterjeti od Marina Kramerja, poravnal Tomku polovico �kode na na�in: "ducatos trigintaquinque computando ducatos ducentosvigintitrium cum dimidio in dietis ducatis trigintaquinque". 24. decembra 1490 je bila dru�ba dokon�no likvidirana (cassa), to pa dokazuje, da je tudi Marin Kramer poravnal svoje obveznosti.7
Oba dru�abnika Gregor Ratkovi� in Tomko Milatovi� sta bila v omenjenem obdobju v trgovskih poslih zelo dejavna. Na podlagi podatkov lahko ugotovimo, da sta ustanavljala trgovske dru�be tudi z drugimi partnerji. Zelo verjetno je, da je Tomko pogosto potoval kot dru�abnik trgovskih dru�b proti Senju in Reki, �eprav v pogodbah cilj potovanja ni vedno omenjen.8 Ni izklju�eno, da ga je pot vodila tudi do Ljubljane. V hrva�kem Pri-morju ali celo v Ljubljani naj bi pri�el v stik z ljubljanskim trgovcem Marinom Kramerjem. V tem obdobju Marin Kramer v Ljubljani ni bil neznana osebnost. Od leta 1490 do 1514 je bilo njegovo ime ve�krat zapisano v registru bratov��ine sv. Kri�tofa v Ljubljani. Ker je bil cehovski mojster, je vodil tudi poslovanje bratov��ine.9 Senj je ostal �e v zadnji tretjini 15. stoletja izhodi��e dubrovni�ke trgovine s hrva�kim in ogrskim zaledjem, �eprav je bilo tveganje v trgovini znatno ve�je kot nekdaj, zaradi tur�kih osvajanj pa se je kr�ilo tudi hrva�ko-ogrsko zaledje.
Navedel bi �e dve trgovski dru�bi � v zvezi z eno je naveden kot cilj potovanja Ogrska, v zvezi z drugo pa Hrva�ka. Leta 1470 sta ustanovila trgovsko dru�bo (collegantia) Nikolaus de Mateo dietus Strasevich in Rusco de Teodoro de Ragusio. Rusko je v dru�bo vlo�il 323 dukatov "in rebus et mercantai'. Z vlo�enim kapitalom je nameraval traktator Nikola potovati "ad partes Hungarie et alio ubi melius videbitur", ker bi dru�ba tam imela ve�jo korist. Dru�ba naj bi trajala 6 mesecev.10 Pogodbo o trgovski dru�bi sta 6. avgusta 1484 sklenila tudi Ivan Radovana Mirosali� z Gru�a in Junij Pasq. Gu�eti� (de Gozze). Vsak od dru�abnikov je vlo�il po 18 dukatov. S skupnim kapitalom 36 dukatov naj bi
6 Demovic M. Glasbenici uDubrova�koj' republki, str. 87.
7 Deb. not., knj. LV1I1, fol. 91'.
8 1. V oje, Gospodarske povedne med Dubrovnikom in Senjem, str. 350,356,357.
9 Gradivo tri zgodovino Ljubljane v srednjem veku, Vili. zvezek.
10 Deb. not, knj. XXXV1I1, fol. 181, 28. IV.
124
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 30 (2007), �t. 2
Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah, str. 121-127
trgovala "inpartis Croatie" na najbolj�i na�in in v korist dru�be, dobi�ek pa naj bi si delila na polovico. Dru�ba je bila likvidirana (cassa) 17. marca 1488. Iz suhoparnega besedila pogodbe �al ne zvemo, s kak�nim trgovskim blagom sta trgovala in v kak�no trgovsko blago naj bi Ivan kapital vlo�il.
Dru�abniki so leta 1502 v trgovsko dru�bo vlo�ili "habenas sex de argento fino laboratas ad filum" v vrednosti 240 dukatov. Srebrne uzde bodo "portare mecum in Hungaria viam Segne"}1
V kreditno poslovanje srednjeve�kega Dubrovnika so se vklju�evali tudi posamezni trgovci iz Hrva�ke. V kreditne posle se na zelo zanimiv na�in vklju�uje tudi Peter iz Zagreba (Petrus de Zagabria). Notar je 8. februarja 1487 vpisal zadol�nico v kateri izjavlja dol�nik Radonja Gerdobi� iz Kolo�epa, da je dol�an upniku Vitu Cle. Gu�eti�u (de Gozze) "duc. au 11 et so/dos 46 monete de venetiis". Dolg naj bi vrnil v dveh obrokih, polovico v enem letu, ostalo polovico pa v dveh letih.12 Pojasnilo, ki je dodano zadol�nici je precej nejasno, ker ne poznamo ozadja. Lahko bi sklepali, da je bil dol�nik Radonja poslovno povezan s Petrom iz Zagreba oz. njegov posrednik. Ker se je dol�nik obvezal, da bo poravnal dolg v bene�ki zlati valuti, lahko predvidevamo, da so se posli med partnerjema sklepali v Benetkah. Nikolaj Gu�eti� (nekaj mesecev pozneje � 25. julija � je bil ozna�en kot prokurator upnika Vita Gu-�eti�a) je spro�il postopek proti Petru. Ta naj bi bil zaradi nedovoljene prilastitve omenjene vsote denarja (ali trgovskega blaga v tej vrednosti) po nalogu Nikolaja poslan v Benetkah v je�o. Tam naj bi bil, ko je nastal zapis. Zapis tega dogodka je bil narejen v navzo�nosti upnika Vita in z njegovo privolitvijo. Iz obrobnih bele�k je razvidno, da je Nikolaj Gu�eti� 18. marca 1488 kot prokurator Vita (prokura je bila vpisana v register 25. julija 1487) prejel od dol�nika Radonje 6 dukatov. Dne 9. februarja je notar zabele�il, da je izdelal originalno listino zadol�nice (extrada et data), s katero bi lahko upnik ali njegov prokurator ostanek dolga Ï7Xo7A pred sodi��em. To pomeni, da do tega datuma dolg ni bil poravnan. Kaj se je zgodilo s Petrom iz Zagreba vir ne poro�a. Iz zgornjega besedila je vidno, da so se dubrovni�ki trgovci povezali s trgovci iz Zagreba tudi v Benetkah.
V poslovnih zvezah je bil leta 1485 Nikola Ranja�i� iz Hrva�ke (Nicola Ragnacich de Croatia) s Pavlom Marinovi�em z Lopuda. Od njega je prejel v depozit "bonos aspros de Turchia 1825". Zagotovil je
Pavlu, da jih bo vrnil v 18 mesecih, pri tem bo od�tel 10 dukatov.«
Bolj zapleteno pa je vpra�anje v zvezi s postopkom pri urejanju poslov pokojnega Vladislava Ostoji�a iz leta 1488. V notarskem zapisu je omenjen Ratko Veseljkovi� imenovan Micalovi�. Na vpra�anje brivca (barberius) Nikola Radu�i�a, kaj bo naredil v zvezi s Stijepkom Bijelo�evi�em se sklicuje na razsodbo (sententia) "alias data contra ipsumper consultes croatos in Sreberni^a ...".14 V tem obdobju je bila Srebrenica v okviru bosanskega sand�aka. Srebrenica je bila staro rudarsko mesto (varo�), rudnik srebra. Tudi pod tur�ko oblastjo se je obdr�alo katoli�ko prebivalstvo, proces islamizacije je bil upo�asnjen. Se naprej je v mestu deloval fran�i�kanski samostan sv. Marije. V nasprotju z drugimi mesti v Bosni se je muslimanska kasaba razvijala poleg srednjeve�ke varo�i. �irjenje muslimanske kasabe ni ogro�alo obstoja samostana.15 V Srebrenici je �e v srednjem veku obstajal dubrovni�ki konzulat, ki je povezoval dubrovni�ke trgovce in urejal njihove zadeve ter medsebojne odnose in spore.16 Zakaj se je na lepem pojavil "hrva�ki konzulat" pa bo treba �e raziskati.
Hrva�ka je od sedemdesetih let 15. stoletja do�ivljala silovite tur�ke vpade. Posledica izgona ljudi v tur�ko su�enjstvo je bila uveljavitev posebne oblike trgovine, v katero so bili vklju�eni tudi posamezniki iz Hrva�ke. Odkupovanje su�njev in ujetnikov je postalo za poslovne ljudi vir zaslu�ka, ki je bil v�asih donosnej�i od trgovine. Med ljudmi, ki so se ukvarjali z odkupovanjem ujetnikov od Turkov, so bili trgovci, ki so se gibali po tur�kem ozemlju, prina�ali vesti o ujetnikih, s katerimi so se sre�ali ali o katerih so kaj sli�ali. Te vesti so sporo�ali njihovim rojakom ali sorodnikom, ki so prihajali v Dubrovnik, da bi organizirali njihovo re�evanje. Med tistimi, ki so jih Dubrov�ani na�li na tur�kem ozemlju kot su�nje, so bili posamezniki iz slovenskih de�el, iz Hrva�ke, Like in Dalmacije, pa tudi iz nem�kih de�el, Italije, zlasti iz Furlanije. Ker je velik del teh re�evalnih akcij potekal prek Dubrovnika, je postalo to mesto nekak�no sredi��e za odkupovanje su�njev in ujetnikov. V dubrovni�kih notarskih knjigah je ohranjenih veliko pogodb o odkupu iz tur�kega ujetni�tva. Osvobajanje iz tur�ke ujetni�tva je pogosto spro�ilo zelo zaple-
11 Ibid., knj. LXI1, fol. 29, 29', 29. VIL
12 Ibid., knj. LI, fol. 61. Celoten tekst zadol�nice je objavljen v prilogi.
13 Div. not., knj. LXV, fol. 12, 11. IV.
14 Ibid., knj. LXVI1I, fol. 51, 19. I.
15 A. Hand�i�, Tu^la i njena okolina, podrobneje v poglavju: 4) Muslimani �A) Islamizacija, str. 120.
16 M. Dime, Za istoriju rudarstva I. deo, str. 96-98; D. Kova-�evic-Kojic, Gradska naselja, str. 185, 187, 238.
ARHIVI 29 (2007), �t. 2
Iz arhivskih fondov in zbirk
125
Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah, str. 121-127
tene finan�ne operacije. Dogajalo se je, da ujetnik ali njegovi sorodniki niso mogli zbrati dovolj denarja za odkup in so si denar izposodili. V tak�nih primerih so sklepali kreditne pogodbe oziroma izdajali zadol�nice, ki so jih registrirali v notarski seriji dubrovni�kega arhiva v knjigi, imenovani Debita notariae.11
Odkupovanja pa niso zajela samo kristjanov; s posojili so odkupovali tudi Turke, ki so jih pri vpadih zajeli kristjani. Dubrov�ana Ratko Vuko-sali�, imenovan Mazalovi�, in Durad Prip�inovi� sta se 23. avgusta 1470 obvezala, da bosta izpla�ala Ivanu Markovi�u iz Hrva�ke (de partibus Croatiae) za Ivana Prip�inovi�a oziroma njegovega poroka 500 dukatov v dveh obrokih (300 dukatov do srede meseca septembra in 200 dukatov v dveh mesecih od srede septembra) in to za odkupnino Turka Mustafo, ki je bil v rokah Ivana Markovi�a. Obvezujeta se tudi, da bosta iz tur�kega ujetni�tva re�ila njegovo �eno in jo v Dubrovniku izro�ila Ivanu.18 V tem primeru so dubrovni�ki trgovci posredovali pri izmenjavi ujetnikov. Iz tur�kega ujetni�tva so Dubrov�ani leta 1487 re�evali tudi Katarino iz Zagreba (Catarino de Zagabria). V dub-rovni�kem arhivskem gradivu bi lahko na�li �e ve� podobnih primerov povezovanja s hrva�kim prostorom. Objavil sem nekaj primerov o odkupovanju su�njev na obmo�ju Senja.19
Opozoriti moram �e na eno vpra�anje, ki ga dubrovni�ki viri ponujajo v zvezi z vpra�anjem vklju�evanja prebivalcev Hrva�ke v dubrovni�ki kreditni trgovini � ali se pojavljajo na dubrovni�-kem tr�i��u. Velikokrat je pri posameznikih oznaka hungarus. Ali gre v resnici za Ogra pa naj pojasni podatek iz leta 1485. V nekem notarskem zapisu v Dubrovniku najdemo zapisano ime "Mauritius Criessevich hungarus de Modrussa". Mavricij Krije�evi� prav gotovo ni bil Oger, saj je izhajal iz hrva�ke �upe Modru�e, hrva�ko poreklo pa ka�e tudi njegov priimek. 20 Upo�tevati moramo �e, da je Hrva�ka takrat �e spadala v okvir ogrsko-hrva�ke dr�ave in bi oznaka "hungarus" lahko pomenila pripadnost dr�avi. Zdi se mi tudi, da bi se Ogri, ki ne bi znali hrva�kega jezika, te�ko zna�li v Dubrovniku pri trgovskih poslih, saj je bil takrat pogovorni jezik slovanski. Zato moramo v skoraj vseh tistih
17 Ivan Bo�i�, Dubrovnik i Tur�ka, poglavje Otkupljivanje rob-lja, str. 326-339; I. Voje, Slovenci pod pritiskom, poglavje Odkupovanje slovenskih su�njev fz tur�kega ujetni�tva, str. 91-110.
18 Div. not, knj. LIV, fol. 155.
19 I. Voje, Gospodarske povezave med Dubrovnikom in Senjem, str. 252�254.
20 Div. not., knj. LXV1, fol. 12, 11. IV.
posameznikih, ki so se v Dubrovniku pojavili z oznako "hungarus" videti Hrvate. To potrjujejo tudi njihovi priimki, ki so hrva�ki. Slovansko poreklo dokazuje tudi poklic enega od njih � sedlaro. Brez dvoma so nekateri Hrvatje prihajali v Dubrovnik opravljat specializirana dela � steklarja (pitrarius), izdelovalca uzd (magister habenarum). Tudi z oznako "Teutonicus" niso vedno mi�ljeni Nemci. To naj pojasni primer. V zadol�nici iz leta 1512 je kot dol�nik omenjen "Jacobus Johannis seu Crainte Teutonki". Jakob Ivana naj bi bil torej Kranjec (iz Kranjske), po vsej verjetnosti slovenskega rodu.2i Vse posameznike, ki so ozna�eni kot "hungarus" in sem jih na�el v dubrovni�kih arhivalijah, bom navedel po �asovnem zaporedju:
1483 upnik Michaelis Antonovich hungaro arze-rio, kredit 27 perperjev, 9 gro�ev in X pi-zulov;22
1486 dol�nik Pethar hungarus calligarius, kredit 7 dukatov in pol;23
1488 dol�nik Matheus Michaglievich hungarus custos ad portam ploziarum, kredit 6 dukatov in XXVI gro�ev;24
1489 upnik Juano hungaro sedlaro (!), kredit 10 dukatov;25
upnik Matheo Michaglievich hungaro, kredit 6 dukatov;26
dol�nik Pethar hungarus calligarius, kredit 17 dukatov;27
upnik Christophoro hungaro custodi ad pre-send ad portam piscarie kredit. 12 dukatov;28 upnik isti, kredit 4 dukati;29 1491 dol�nik Pethar hungarus calligarius, kredit 6 dukatov;30
21
22 23 24 25 26 27 28 29 30
F. Gestrin, Slovanske migracije, str. 89. Gestrin je pozornost posvetil izseljencem iz slovenskih de�el v Italijo. Zanje so notarji uporabljali splo�no oznako Sclavus ali pokrajinsko oznako Cragni^o oziroma dr�avnopravno pripradnost Tedesco oz. Theotonicus. Ltni�ni izvor priseljencev vl slovenskih de�el je ugotavljal Gestrin na podlagi imen in vzdevkov, ki so jih pridobili v Italiji. Notar, ki je pisal dokument, je ime zapisal tako, kot ga je sli�al. To potrjujejo imena: Toyse Istrano, Jannes mercator, Matheus Joatmis Theotonico Sclavus v Fanu.
FJeb. not. knj. XLIX, fol. 74, 6. IX. Ibid., knj. LI, fol. 8, 31.V1II. Ibid. LH, fol 82, 25. XI. Ibid. knj. LH, fol. 97, 7. I. Ibid. knj. LH, fol. 145', 4. V. Ibid. knj. LH, fol. 167, 19. VI. Ibid. knj. LH, fol. 167, 19. VI.
Ibid. knj. LH, fol. 143', 28. IV; knj. 53, fol. 12, 16. IX. Ibid. knj. LUI, fol. 198,21. 1.
126
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 30 (2007), �t. 2
Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah, str. 121-127
upnik Christophoro hungaro custode ..., kredit 6 dukatov;31
dol�nik Petrus hungarus calligarius, kredit 20 dukatov;32
1492 dol�nik Blasius Clunoevich hungarus magister habenarum (izdelovalec uzd), kredit 8 dukatov in pol;33
1493 porok dol�niku Stiepanus Gergorovich hungarus vitritus;34
1503 dol�nik Juan Symonovich hungarus sella-rius.35
�eprav je za Dubrovni�ko republiko znano, da je poudarjala strogo nevtralnost, so bile oboro�ene sile dr�avi potrebne za ohranjanje dru�bene ureditve, za vzdr�evanje reda, za stra�arsko slu�bo in za prepre�evanje eventualnih nenadnih vpadov voja�kih oddelkov iz sose��ine. Zato so v Dubrovniku poleg stalne doma�e vojske36 poznali tudi najemni�ko vojsko, ki so jo prilagodili svojim razmeram. Pla�ana najemni�ka vojska v Dubrovniku, sestavljena iz tujcev, se je delila na trabante in topni�arje (bombarderie). Redni pla�ani najemniki z imenom trabanti so se pojavili po letu 1358, ko je od�el iz Dubrovnika zadnji bene�ki knez in je dubrovni�ka ob�ina priznala vrhovno oblast ogr-sko-hrva�kega kralja. Pla�ane vojake je Dubrovni�ka republika v za�etku nova�ila v Italiji ter mednje vklju�ila posameznike iz bli�njih predelov (Albance, Lu�ti�ane, Humljane, Neretljane in Bo�njake). Pozneje je dubrovni�ka vlada trabante nova�ila predvsem na Ogrskem in Hrva�kem. V 16. stoletju so bili trabanti po ve�ini Hrvati, kar dokazujejo pridevki k njihovim imenom, npr.: Anton Hrvat, Jurij Hrvat, Ivan Hrvat (Cheruat, Choruatt ipd.). Brezpogojno pa so morali biti katoli�ke vere.37
Med dol�niki sem odkril dva trabanta z oznako "hungarus". Prvi je bil v notarsko knjigo vpisan leta 1492 kot uslu�benec Dubrovni�ke republike. To je bil Bernardinus vngarus drabantus salariatus communis Ragisii. Zadol�il se je pri Petru Pasqualisu za 4 dukate.38 Drugi pa je bil Juanus vngarus barabantus habitator Ragusa, ki je leta 1531 vzel 4 dukate kredita pri mesarju Petru Dragi�i�u.39 Pri obeh trabantih iz
31 Ibid. knj. LIV, fol. 3'. 25. II.
32 Ibid. knj. LIV, fol. 59', 31. Vili.
33 Ibid. knj. LIV, fol. 123', 14. II.
34 Ibid. knj. LV, fol. 92, 13. III.
35 Ibid. knj. LXI1, fol.131, 13. 111.
36 L. Beriti�, Vojna organizacija, str. 3.
37 T. Macan, Dubrova�ki. trabanti, str. 301, 304, 305; V. Loretic, Povijest Dubrovnika, II. deo, str. 330.
38 Deb. not, knj. LV, fol. 63, 31. XII.
39 Ibid. knj. LXXIX, fol. 144', 22. IX.
podatkov ni vidna njuna nacionalna pripadnost. Mo�no je, da je bil drugi trabant Hrvat, ker je bil ozna�en kot prebivalec Dubrovnika. Za pridobitev tega statusa pa je moral izpolnjevati posebne pogoje.40
V za�etku 16. stoletja se omenjata v Dubrovniku dva Hrvata, ki sta kot obrtnika opravljala poklic povezan z izdelovanjem oro�ja. 29. marca 1522 je bil sprejet v dr�avno slu�bo (salariatus) Zagreb�an Pavle Valentinovi�. On je izdeloval pu�ke, njegov naziv je bil "maestro schiopettero". Leta 1526 pa je vpisan v notarsko knjigo Georgius Petri de Croatia s pla�o 3 dukatov na mesec za izdelovanje pu�k.«
Na podlagi omejenega arhivskega gradiva, ki ga objavljam, je sicer predstavljena zelo okrnjena slika povezovanja med hrva�kimi de�elami in konkretno Zagrebom ter Dubrovnikom v srednjem veku, vendar bi �ele sistemati�no pregledovanje pomembnej�ih fondov dubrovni�kega arhiva dalo popolnej�e odgovore.
Priloga
Ego Radogna Gerdobich de Calamota confiteor quod super me et omnia mea bona obligo me dare et solvere ser Vito Cle. de Go�e duc. au. 11 et soldos 46 monete de venetiis in duobus annis prox. fut., videlicet: medietatem usque ad unum annum prox. fut et aliam medietatem usque ad duos annos prox. fut. Sub pena etc. Qui sunt pro totidem aliis quos expendit ser Nicolaus Alo. Vit. de Go�e pro computo et ratione dieti ser Vite, pro intromissione Petri de Zagabria facta per dictum ser Nicolam a dicta intromissione quousque dictus Petru de Zagabria fuit misus Venetias in carcere ubi est ad presens. Renunciando etc. Presente dieto ser Vita et acceptante. Hec autem carta etc. Judex et testis.
(Marg bele�ki: 18. matiis 1488, ser Nicolaus Alo. Vit. de Go�e tamquam procurator et procurio nomine sei-Viti creditoris suprascripti ut de procura constat in procur. not. 1487 die 25 julii con/, fuit habuisse et recepisse a suprascripto Radogna Gerdobich pro parte duc. au. 6. Ren.
Die 9. IL 1498 extract a et data).
Debita notariae, knj. 51, fol. 61 v, 8. IL 1487.
40 J. Miju�kovic-Kali�, Dodjeìivanje dubrova�kog gradanstva, str.
79-140. 44 D. Roller, Dubrova�ki canati, str, 104.
ARHIVI 29 (2007), �t. 2
Iz arhivskih fondov in zbirk
127
Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrva�ke v dubrovni�kih arhivalijah, str. 121-127
Viri in literatura Viri
Dr�avni arhiv v Dubrovniku
Debita notariae � serija 36 (Deb. not.) Diversa notariae � serija 26 (Div. not.) Diversa cancelariae � serija 25 (Div. cane.)
Literatura
Beriti�, Luk�a: Vojna organizacija u starom Dubrovniku. Dubrova�ki vjesnik, VII, br. 282, 17. velja�e 1956, str. 3.
Bo�i�, Ivan: Dubrovnik i Tur�ka u XIV i XV veku. pos. izd., Beograd: SANU, 1952.
Demovi�, M.: Glasba i glasbenici u Dubrova�koj republivi od po�etka XI do polovine XVII stoje�a. Zagreb, 1981.
Dini�, Mihajlo: Za istoriju rudarstva u srdnje-vjekovnoj Srbiji iBosni. I. deo, pos. izd., CCXL, Beograd: SANU, 1955.
Foreti�, Vinko: Povijest Dubrovnika do 1808. II. deo, Zagreb, 1980.
Gestrin, Ferdo: Slovanske migracije v Italijo. Ljubljana: Slovenska Matica, 1998.
Gradivo %a zgodovino Ljubljane v srednjem veku. VIII. Zvezek. Register Kri�tofove bratov��ine v Ljubljani 1489-1518. Ljubljana: Mestni arhiv ljubljanski, 1963.
Hand�i�, Adem: Tu^la i njena okolina u XVI. vijeku. Sarajevo, 1975.
Jire�ek, Konstantin: Varnost Dubrovnika u trgo-va�kojpovijesti srednjeg veka. Dubrovnik, 1915.
Kova�evi�-Koji�, Desanka: Gradska naselja sred-njovjekovne bosanske dr�ave. Sarajevo, 1978.
Lucie, Josip: O najstarijem hrvatskom nazivu Zagreba (Uz jedan zapis iz dubrova�kog arhiva). Anali Zavoda %a povijesne znanosti istra^iva�kog centra JAZU u Dubrovniku, sv. XVII, Dubrovnik, 1979.
Macan, Trpimir: Dubrova�ki trabanti u XVI stolje�u. Anali Historijskog instituta u Dubrovniku, knj. VIII-IX, Dubrovnik, 1962, str. 301.
Mahnken, Irmgard: Dubrova�ki patriciat u XIV veku. Pos. izd., Beograd: SANU, 1960.
Miju�kovi�-Kali�, Jovanka: Dodjelivanje dubrova�kog gradanstva u srednjem veku. Glas SANU, CCXLVI, knj. 9, Beograd: SANU, 1961, str. 79-140.
Roller, Dragan: Dubrova�ki canati u XV i XVI stolje�u. Zagreb, 1951.
Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU, 2001.
Surmin, Duro: Hrvatski spomenici. I, MH�JSM, sv. VI, Zagreb, 1898.
Voje, Ignacij: Gospodarske povezave med Dubrovnikom in Senjem v 15. stoletju. Raukarov opornik, Zagreb, 2005, str. 347-360.
ISTI: Najemniki � trabanti dubrovni�ke republike v arhivu Republike Slovenije. Arhivi 25 (2002), �t. 2, str. 19-22.
ISTI: Slovenci pod pritiskom tur�kega nasilja. Ljubljana: Znanstveni in�titut FF, 1996.
Zusammenfassung
FRAGMENTE �BER DIE ERW�HNUNG VON ZAGREB UND KROATIEN IN DEN DUBROVNIKER ARCHIVALIEN
Der Zweck der Untersuchung ist es, auf der Grundlage der Archivalien des Archivs von Dubrovnik, vor allem der einzigartigen Serie Debita notariae, die wirtschaftlichen Verbindungen zwischen den kroatischen L�ndern und der Republik Dubrovnik im Mittelalter festzustellen. Schon im Jahr 1320 wird der kroatische Namen Zagreb (Sagreb) erstmals erw�hnt. Senj stellte im 15. Jahrhundert die Verbindung auf dem Landweg zwischen der Republik Dubrovnik und Ungarn �ber Zagreb dar. In dieser Richtung trieben die Handelsgesellschaften ihre Gesch�fte. In den Vertr�gen wird die Handelsware h�ufig genannt. In einem der Vertr�ge wird als Partner beim Gesch�ftsverkehr mit den Dubrovniker Partnern in Venedig ein gewisser Peter aus Zagreb erw�hnt. Im Zusammenhang mit der Regelung des Nachlasses eines B�rgers von Dubrovnik wird in Srebrenica das kroatische Konsulat genannt. Dubrovniker Kaufleute vermittelten auch beim Loskauf gefangener T�rken in Kroatien und kroatischer Einwohner aus t�rkischer Gefangenschaft. In dem Beitrag wird auch die Frage der Bezeichnung hungarus aufgeworfen. Aus den meisten Angaben (Familiennamen, Beruf) ist zu ersehen, dass es sich hierbei um eine staatsrechtliche Bezeichnung handelte und sich dahinter die Kroaten verbergen. Unter den S�ldlingen oder trabanti befanden sich im 16. Jahrhundert meist Kroaten. Die Vorstellung von der wirtschaftlichen Verbindungen zwischen der Republik Dubrovnik und den kroatischen L�ndern bzw. kroatischen Kaufleuten ist zwar etwas vage, doch w�rde eine systematische Untersuchung der Dubrovniker Archivalien ein vollst�ndigeres Bild liefern. Die Probleme werden angedeutet.
128
ARHIVI 30 (2007), �t. 2
Gradnja v^penja�e na ljubljanski grad leta 2006 (foto Tatjana Rodosek)