logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

Leto XXXVI, 362 številka

Naslednja, 363., številka bo izšla v ponedeljek, 31. avgusta 2009.

Rokopise sprejemamo do srede, 19. avgusta

Uredništvo. Tržaška cesta 12,1360 Vrhnika

29. jun^ 2009

17. Argonavtski dnevi Intervju Janez Kikelj Lukice dobile spričevalo »Zmigaj se«

stran 2 do 24

Ekskurz^a čebelarjev Gasilci v boju za medalje Na kmet^i je lepo Igre brez meja

stran 25 do 31

■ Za lepši videz domačije Kabel končno v zemlji : Uspel letni koncert * Srečanje z abrahamom

stran 10 do 27

Pi

Iščemo dopisnika! Videvali so Yet^a Zbor krajanov Črni Vrh Do Valvasorjeve hiše

stran 38 do 45

Občina Log - Dragomer

Zavrnjenih 72 otrok Pohod na Ferjanko Gasilci so praznovali 40 let stran 46 do 50

Nevarni odpadki na varnem Ministrica se je zahvalila Vrhniki

Kemis, vodilno podjetje za gospodarjenje z nevarnimi odpadki v reg^'i, je po več let trajajočem projektu končalo naložbo v nov, tehnološko sodoben center. Z združitv^o vseh aktivnosti na eni lokac^'i bodo dosegli večjo dostopnost do kupcev, izboljšali logistiko, predvsem pa povečali raven varnosti pri delu in varovanja okolja. Naložba v najsodobnejši center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenci je vredna 6,8 mil^ona evrov. Slavnostni trak najpomembnejše tovrstne okoljevarstvene investic^'e letos so prerezali minister za okolje RS, Karl Erjavec, predsednik uprave Gorenja, Franjo Bo-binac, župan Vrhnike, dr. Marjan Rihar in direktor Kemisa Emil Nanut.

Vrhnika, 23. jun^ - Vrhnika je v središču mesta praznovala Dan državnosti, kjer je bila slavnostna govornica obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Zahvalila se je Vrhničanom za njihov doprinos med osamosvojitveno vojno in dejala, da bi bila usoda slovenske prestolnice brez njih verjetno drugačna kot je bila. Naj spomnimo, da so Vrhničani uspešno preprečili napredovanje tankovskih bataljonov proti Ljubljani, potem ko so ti izvozili iz vrhniških kasarn. Za to svoje dejanje je občina Vrhnika pred leti tudi prejela najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode RS. V spomin na visoko odlikovanje so na prireditvi obesili spominske trakove na občinski prapor ter na prapora zveze veteranov vojne za Slovenko in polic^skega veteranskega združenja Sever. Spominski trak pa je prejela tudi občina Borovnica, ki je bila v tistih usodnih časih del občine Vrhnika. Več o dogodku v naslednji številki.(gt)

Mednarodni turnir v in line hokeju Aktivna balinarska sekcija

Od 29. do 31. maja 2009 je v dvorani Športnega parka v Horjulu v organizac^'i domačega in line hokejskega kluba Dinamiti v sodelovanju s Športnim parkom Horjul potekal mednarodni turnir v in line hokeju.

Ob ponedeljkih in petkih se srečamo na balinišču Blagajana pri Pograjskem domu. Že pred prihodom večine prizadevni člani pripravno steze in ob uri se začne trening.

12. Dan borovnic bo v soboto, 18. jul^a

Borovnica, slavna predvsem po železniškem viaduktu in slapovih v Peklu, postaja vedno bolj prepoznavna tudi po prireditvi, ki jo vsako leto pripravi v drugi polovici jul^a. Letos bo že dvanajsta. Organizator bo Občina Borovnica. Ustanovil se je poseben odbor za pripravo, pomagali mu bodo predstavniki sodelujočih društev in posamezniki. Odločili smo se, da bo dogajanje tokrat malce drugačno in, upamo, kakovostnejše. Prireditev ne bo potekala samo na igrišču, ampak se bo razširila še na Molkov trg, parkirišči pred vrtcem in šolo ter na Paplerjevo ulico, ki bo v soboto zaprta za promet.

Dan borovnic 2o j9

30 let vrtca,

vse

najboljše vrtec

Dragomer, 28. maj 2009 - Vrtec Drago-mer je maja letos praznoval 30-letnico svojega obstoja. Prireditev sta odprla ravnateljica Mihaela Mrzlikar in župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumi-na. Gledalci so si ogledali predstavo Nočemo biti dinozaver v strokovni izvedbi delavk Vrtca Log - Dragomer ter likovno razstavo otrok. Po uradnem delu je sledilo praznovanje s torto.

Zgodilo se je

Maja in junija so bili različni dogodki, kar odražajo tudi strani časopisa. Potekale so tudi evropske volitve, druge po vrsti. Zopet so vsi nekaj obljubljali, vendar pa ob tem pozabili na prepričevanje o »volilnih« evropskih temah. Na koncu so vsi zmagali, volivci pa smo rekli svoje in to izkazali s slabo volilno udeležbo. Končali so se tudi Argonavtski dnevi, ki naj bi bili največja turistična, kulturna, športna in zabavna prireditev. Posamezne prireditve so se izkazale z res vrhunskim in profesionalnim pristopom ter obiskom.

Devetošolci so prvi od osnovnošolcev končali osnovno šolanje ter se na valetah poslovili od učiteljev in šol ter od prve mladostne preizkušnje. Čez dva meseca jih čakajo novi življenjski izzivi, ki lahko že določajo njihove nadaljnje poti. Preostali osnovnošolci pa bodo dva meseca razmišljali o nadaljnjem šolanju ter kako preživeti počitnice.

Tïidi dan državnosti so spremljale različne proslave in prireditve. Kaj je Vrhnika pomenila pred 18 leti, je zelo prepričljivo povedala ministrica dr. Ljubica Jelušič pri vrhniški lipi v športnem parku. To je še en dokaz, da smo Vrhničani upravičeno prejeli zlati častni znak svobode RS iz rok pokojnega predsednika države dr. Janeza Drnovška. Na različne načine bomo preživeli tudi počitnice; nekateri v eksotičnih krajih, drugi pa ob razmišljanju, kako preživeti dan za dnem. Vendar je to naša sedanja stvarnost.

Za dva meseca se poslavljam, vsem pa želim lepe in uspešne dopustniške dni, saj smo si jih zaslužili, čeprav nas reces^a vedno bolj tepe.

Simon Seljak

JS

AVTO iOLA

01 429 42 04

Tržaška 2, 1000 Ljubljana

ag

NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

V vrhniški občinski hiši se je mudil okoljski minister

Vrhnika, 9. 6. - Na povabilo vrhniškega župana dr. Marjana Riharja se je v občinski hiši mudil minister Karel Erjavec. Kot je pojasnil župan, je bil namen srečanja seznanitev ministra Karla Erjavca z odprto problematiko med občino in okoljskim ministrstvom. »Sicer nismo izvedeli nekih velikih novic, vendar smo s sestankom relativno zadovoljni. Namen sestanka je bil predvsem ta, da ministra opozorimo na določene postopke, ki v njegovem minis-

trstvu potekajo počasi, nekoordinirano in včasih celo brez naše vednosti.« V pogovoru so se dotaknili predvsem načrtovane obvoznice okoli Vrhnike. »Minister je dejal, da obvoznica bo. No, s tem se sicer strinjamo tudi mi. Bolj gre za vprašanje časa, kajti pojavlja se vrsto administrativnih postopkov, ki so jih s sprejetjem novih uredb predvidela ministrstva. To pa projekt časovno odmika in ga obenem dela bolj zahtevnega.« Govorili so tudi o razširjenosti

Nature 2000 na območju predvidene indu-str^ske cone v Sinji Gorici. Zanjo trenutno potekajo ustrezne štud^e, s katerimi bodo presodili možnost, da bi območje prestavili in tako omogočili predvideno gradnjo industr^ske cone. Predmet pogovora je bilo tudi sprejemanje občinskega prostorskega načrta ter izvajanja operativnih programov na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter odlaganja odpadkov.(gt)

Pred občino je ministra Erjavca pričakal in pozdravil župan.

Razgovori so potekali v občinski sejni dvorani.

Tudi župan, dr. Marjan Rihar, je bil za in akc^a se je začela. Polic^ski del in motorista reševalca je povabil komandir in nam priskrbel najboljše ljudi za strokovni del prireditve. Pridružila sta se nam še Avto-šola Bajc in združenje šoferjev in avtomehanikov. Pričakali smo dan D. Odprtje prireditve je bilo naloženo županu, ki ima s tem že izkušnje. Krmilo vodenja in napovedovanja je prevzel inšpektor PU Ljubljana Milan Kotnik: policist, motorist, povezovalec prireditve in nazadnje tudi vrač, ki je s svojim optimizmom priklical lepo vreme. Zelo smo mu hvaležni. Naj opišem sodelujoče in njihove naloge. PP Vrhnika

je predstavila delo Policie s pomočjo dveh policistov, z Urško Grum in Viljem Jerebom. Delo kriminalistične ^olic^e je predstavil Stanislav Sajn iz PU Ljubljana. Praktični del je pripadal PPP Ljubljana. Policista motorista in inštruktorja Zoran Vidas, državni prvak v spretnosti vožnji, in Aleš Stravs, njegov učitelj in mentor, sta pokazala, kaj znata in nato svoje znanje prenesla motoristom na poligonu. Pri simulatorju vožnje motornega kolesa je bil Simon Miklavčič in na predstavitvi provida Zvonko Vindiš. Reševalec na motorju je prikazal nudenje prve pomoči ponesrečenemu motoristu. Za svojo predstavitev je prejel ve-

lik aplavz. Avtošola Bajc je prevzela delo z mlajšimi motoristi in preverjanje znanja v CPP z izpolnjevanjem pol. Vsak udeleženec je na koncu dobil priznanje za sodelovanje na prireditvi, namenjeni preventivi. Združenje šoferjev in avto-mehanikov Vrhnika je skrbelo za prometno varnost in otroški kotiček. Njihov predsednik pa je navduševal ljubitelje mini motorjev in prevozil nekaj krogov med stožci. Za požarno varnost so bili zadolženi gasilci PGD Vrhnika in za prvo pomoč gasilci PGD Stara Vrhnika. Za ozvočenje je poskrbel naš član Jože Stuflek. Sotor sta postavila Anžetova sinova, športni park kot prireditveni prostor nam je odobril Zavod Ivana Cankarja. No, tudi za tekoče zadeve je bilo poskrbljeno, lakoto pa smo krotili z golažem. Na koncu: prireditev je bila odlično izpeljana. »Vsi smo bili najboljši«, je rekel inšpektor Milan Kotnik in vsi se strinjamo s trditv^o, da smo nekaj naredili za boljšo prometno varnost v našem kraju.

Za MK Nauportus Janez Garafolj

Priskočiti na pomoč v vsakem trenutku je ena od vrlin

Tuiisaeno draStvo

JBÍC

im-eoos

Turistično društvo Blagajana

Vrhnika

Cankarjev trg 4

1360 V R H N I K A

Jun^a pridno zbiramo vaše predloge za najlepšo urejeno hišo, balkon ^ Kar nekaj predlogov se je ženabralo. Veseli nas, da sodelujete in pomagate v naši akc^'i. Člani komisme za lepše okolje smo zadolženi, da vzpodbujamo tisto lepo, kar nas obdaja. Jul^a se bo komis^a odpravila na ogled.

Hvala, ker sodelujete, in še zadnjič pred našim obiskom: Pojdite na sprehod, opazujte, uživajte in nas obveščajte.

Komis^a za lepše okolje.

Še so dobri ljudje

Najlepše se zahvaljujemo gospe, ki stanuje na Vrtnarji 6, Vrhnika, ki je našla mojo izgubljeno denarnico. Odnesla jo je na Polic^o, ki mi jo je nato vrnila. Se enkrat iskrena hvala z mislijo, da so na svetu še dobri ljudje.

Anton Lušina

Oglasil se nam je tudi Tim, ki je svojo denarnico izgubil na »vrhničanu«. Pr^azno dekle, katerega imena žal ne ve, ga je poiskala v telefonskem imeniku in mu vrnila denarnico, za kar se ji še enkrat najlepše zahvaljuje. S. S.

»Dan varne vožnje« na Vrhniki

V soboto, 30. maja letos, je Moto klub Nauportus z Vrhnike organiziral Dan varne vožnje. Prireditev je potekala v športnem parku. Priprave so trajale več mesecev; treba je bilo pridobiti kar nekaj »papirjev«, da se je lahko začelo iskanje ljudi, ki bi nam pomagali pri izvedbi. Prvi se nam je pridružil komandir Policyske postaje Vrhnika Rajko Jesenek.

ZŠAM Vrhnika. V soboto, 30. maja, smo pomagali pri izvedbi prireditve Dneva varne vožnje za motoriste. Prireditev je potekala pod okriljem Moto kluba Nauportus in Polic^ske uprave Ljubljana v športnem parku ob bazenu. Akc^a je potekala ves dan. Člani ZSAM smo zagotavljali dostop in usmerjanje s Tržaške ceste na prireditveni prostor. Tako smo motoristom omogočili varno pot.

Na samem prireditvenem prostoru smo prikazali naše aktivnosti na področju vzgoje najmlajših v prometu. Otroci so spoznavali prometno signa-lizac^o, znake in najpomembnejše predpise v prometu. Svojo domišljao so uporabili pri izdelovanju prometnih znakov iz papirja. Motoristi pa so ta dan na poligonu varne vožnje prikazali vse svoje spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo v cestnem prometu. Svojo strokovnost so nam prikazali reševalci, policisti in gasilci. Spoznali smo, da lahko vedno računamo nanje ob najtežjih trenutkih, s katerimi se vsak dan srečujemo na cestah.

Srečno in varno vožnjo vam želimo člani ZSAM Vrhnika.

Predsednik, Franjo Čretnik

Stari maln

Srečanje »Tu smo doma« uspelo

Turistično društvo Blagajana, Občina Vrhnika in SD Povž Stara Vrhnika, so uspešno izvedli drugo srečanje »Tu smo doma«. Prireditev je potekala preko celega dneva na dan državnosti 25. jun^a v Starem malnu.

V dopoldanskem času je bil izveden tradicionalni tek SD Povž iz Stare Vrhnike do Starega malna. Teka se je udeležilo okoli 150 tekmovalcev. Nato pa so se zvrstili kulturni, zabavni in drugi dogodki, ki so v Stari maln privabili preko 600 obiskovalcev. V celoti je prireditev resnično uspela. Več v besedi in sliki v naslednji številki. S.S.

Naučimo se nabiranja gob

Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske (DLNON) se je odločilo organizirati in voditi posameznike in manjše skupine nabiranja gob. Interesenti dob^o dodatne informac^e na e-naslovu:

maricka.dolenc@gmail.com, 041 249 576.

Sekc^a gobarji pri DLNON

Parkirišče na gradišču in pri pokopališču na Vrhniki

Na območju Gradišča na Vrhniki je pereč problem prostih parkirnih mest; vozila so parkirana ob cestah pa tudi na parkiriščih za potrebe pokopališča. Obiskovalci pokopališča ob prepolnem in stalno zasedenem parkirišču ne morejo parkirati vozil na mestih, ki so namenjena zanje. Da bi za občane Vrhnike vsaj začasno delno rešili ta problem, smo se maja 2009 odločili za začasno ureditev dela zemljišča v občinski lasti v parkirišče. Tako bo zagotovljenih dodatnih 52 parkirnih mest, prometni režim na parkirišču pa bo urejen z enosmernim prometom. Parkiranje na parkirišču, ki je zgrajeno izključno za potrebe obiskovalcev pokopališča, bomo uredili s časovno omejenim parkiranjem na 2 uri.

Parkirišče za potrebe vrtca Barjanček na Vrhniki

Letos se bo začela ena večjih investic^' v Občini Vrhnika, gradnja novega vrtca Barjanček. V ta namen je maja 2009 potekala gradnja začasnega parkirišča ob državni cesti R2-407. Tako je odpravljen tudi problem divjega parkiranja tovornih vozil na tem delu zemljišča. Parkirišče je ograjeno z začasno leseno ograjo, na vstopu pa je postavljena ustrezna prometna signalizac^a.

Andrej Černe, vodja Oddelka za okolje in komunalo

Ob obisku občinske delegac^e Vrhnika v Krajevni skupnosti Sinja Gorica so krajani zaselka Sap izročili naslednje zahteve za ureditev svojega vaškega zaselka:

V imenu krajanov naselja Sinja Gorica - Sap vam ob vašem obisku Krajevne skupnosti Sinja Gorica vročam spisek zahtev za ureditev naselja Sinja Gorica - Sap:

1. Ureditev omejitve hitrosti skozi naselje na 50km/h, zamenjava prometnih znakov za obvezno smer na otokih za pešče, kot smo zahtevali že 11. 4. 2009.

2. Postavitev ležečega policaja iz smeri Velika Ligojna na cesti Velika Ligoj-na-Sinja Gorica pred križanjem trase železnice in označitev šolske poti s prometnimi znaki.

3. Ureditev pločnika ob omenjeni cesti

z začetkom ob prej omenjenem križanju pa do izvoza na glavno cesto ter postavitev javne razsvetljave.

4. Izdelava projektne dokumentac^e in takojšna izvedba izgradnje plinovodne instalac^e, kanalizac^e, telekomunikac^skih vodov in javne razsvetljave.

5. Omogočiti je treba možnost priklopa uporabnikov na internetno omreže, kar sedaj ni mogoče zaradi zasedenosti lin^.

6. Pomoč pri gradnji in postavitvi ograjenega otroškega igrišča, npr. kot je v Jordanovem kotu, ker se je število otrok v zadnjem obdobju

zelo povečalo. 7. Izgradnja protihrupne ograje na avtocesti ob celotnem naselju Sinja Gorica, saj kot eni prvih sosedov avtoceste v Slovenci še sedaj nimamo pritihrupne ograje ob čedalje večjem prometu na njej.

Ob tej priložnosti se vam zahvaljujemo za občinski delež in sodelovanje pri izgradnji pločnika, kolesarske steze, javne razsvetljave in drugih komunalnih vodov ob trasi glavne ceste Vrhnika-Ljubljana skozi naselje Sinja Gorica.

Krajani Sap

2

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

Odprli sodoben center

Nevarni odpadki bodo odslej na enem mestu

Kemis, vodilno podjetje za gospodarjenje z nevarnimi odpadki v regiji, je po več let trajajočem projektu končalo naložbo v nov, tehnološko sodoben center. Z združitvjo vseh aktivnosti na eni lokacji bodo dosegli večjo dostopnost do kupcev, izboljšali logistiko, predvsem pa povečali raven varnosti pri delu in varovanja okolja. Naložba v najsodobnejši center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenji je vredna 6,8 miljona evrov. Slavnostni trak najpomembnejše tovrstne okoljevarstvene investicje letos so prerezali minister za okolje RS, Karl Erjavec, predsednik uprave Gorenja, Franjo Bobinac, in župan Vrhnike, dr. Marjan Rihar. Sodoben center v velikosti z odpadki na podrocju JV Ev- slenim pa smo v novem centru padkov prvi v državi in nimajo

4.000 m2 se razprostira v bližini Vrhnike. V njem bodo prevzemali, sortirali, prepakirali, skladiščili in z različnimi postopki predelali odpadke do oblike, primerne za prevzem

rope.

Ob slovesnem odprtju so številne zbrane nagovorili: predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, minister Karl Erjavec, župan Vrhnike dr. Marjan Ri-

želeli zagotoviti dolgoročno vsestransko varna delovna mesta, kjer se boto le-ti dobro počutili."

Vrhniški župan je še posebej poudaril, da je vesel takih

še dolge tradicie. Po njegovem mnenju tudi novi center ni osovražen v lokalnem okolju, saj so bili dogovori, razgovori in številna mnenja usklajena po dolgih letih.

Sodoben vozni park Kemisa

Novi objekti podjetja

odprt^', saj so se na Vrhniki v zadnjih mesecih zapirala vrata številnim podjetjem. Sam center je zrasel prav pri nas, saj smo bili pri ločevanju od-

Po slavnostnih nagovorih je sledilo prerezovanje otvoritvenega traku in ogled novih varnih proizvodnih in predelovalnih prostorov. S. S.

Kako učenci vid^o nevarne odpadke.

Predstavitev podjetja Kemis in njegove dejavnosti

Podjetje Kemis, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1983 s sedežem v Radomljah in je od leta 2004 v 100 % lasti Gorenja, d. d. S svojimi hčerinskimi podjetji je prisotno tudi zunaj meja Slovence, in sicer na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Republiki Srbski in v Srb^'i.

V Kemisu se ukvarjajo z več različnimi programi:

- predelava odpadnih topil v ponovno uporabne surovine in sekundarne energente,

- zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov iz industrie in obrti,

- zbiranje in odstranjevanje odpadnih avtomobilskih plaščev,

- zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev,

- ekološke sanac^e podjet^' v stečaju in opuščenih skladiš ter

- intervenc^e v primerih neustrezno odloženih ali v naravo odvrženih odpadkov,

- priprava in odvoz odpadkov na predelavo v tujino,

- svetovanje glede ravnanja z odpadki.

Trenutno najodmevnejši je projekt sanac^e gudronske jame v Pesniškem Dvoru.

Podjetje Kemis je kot prvo podjetje v Slovenci izpolnjevalo pogoje za zbiranje in predelavo tako imenovanih posebnih odpadkov. Leta 2001 je svoje delovanje uskladilo z zahtevami standarda ISO 9001.

Je vodilno podjetje v reg^'i na področju gospodarjenja z nevarnimi odpadki. Že več kot dvajset let uspešno skrbi za manj obremenjeno okolje. V obdobju svojega delovanja so v podjetju poskrbeli za več kot 200.000 ton različnih, večnoma nevarnih odpadkov, zaupanje v svoje storitve pa so pridobili pri več kot 800 slovenskih podjetjih.

Ugled si podjetje, ki zna z nevarnimi odpadki ravnati na okolju primeren in stroškovno sprejemljiv način, utrjuje z učinkovitostjo, s strokovnim znanjem svojih zaposlenih in z njihovim sistematičnim pristopom k delu. Podjetje se s svojim delovanjem na vsakem koraku trudi zmanjševati obremenjenost okolja in porabo naravnih virov ter zmanjševati stroške ravnanja z odpadki svojim kupcem. Zaposlenim žel^o zagotoviti dolgoročno vsestransko varna delovna mesta, kjer se bode le-ti dobro počutili.

S selitv^o podjetja v nove skladiščno predelovalne prostore v Sinji Gorici in s tem z združitvjo vseh dejavnosti na eno lokacjo, ki omogoča razvoj in uvajanje novih postopkov ravnanja z odpadki ter prilagoditev delovanja zahtevam standardov ISO 14001 in OSHAS 18001, so se delovne razmere bistveno izboljšale in ekipa Kemisa je uresničila svoj dolgoletni cilj, s katerim so vzpostavljeni pogoji za nadaljnji razvoj podjetja kot vodilnega na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Slovenji in zunaj njenih meja.

Razvoj dejavnosti ravnanja z nevarnimi odpadki v novem kompleksu v Sinji Gorici bo omogočil najsodobnejše in še učinkovitejše postopke ravnanja z odpadki, hkrati pa pomeni priložnost za širitev sodelovanja s številnimi slovenskimi družbami in organizacjami.

Direktor Kemisa je tri pomembne goste odpeljal na ogled novih prostorov Kemisa.

Pred številnimi gosti so zaplesale vrhniške plesalke hip hopa.

Obnovljene kapelice ob poti na sveto Trojico

Cankarjev Klanec in pogozden hrib s cerkvjo sv. Trojice so vedute, ki jih Vrhničani in številni obiskovalci Vrhnike nosjo v spominu. Sv. Trojica je podružnična romarska cerkev, znana že iz Valvazorjevih opisov in grafik. »Bela nevesta«, kot jo je poetično poimenoval Ivan Cankar, se je stoletja ponosno dvigala nad golim hribom. Do nje je po južnem pobočju vodila pot s petimi kapelicami. Prav tako podobo sv. Trojice nam prikazuje akvarel Ladislava Benescha iz leta 1884. Sele na začetku 20. stoletja je hrib s cerkvjo začel pridobivati zdajšnjo podobo. O začetkih pogozdovanja hriba priča spominski kamen, ki ga je »svojemu neumornemu članu«, Ivanu Grudnu, v spomin postavilo olepševalno društvo leta 1907.

za končno uporabo oziroma odstranitev. Center je bil zgrajen v skladu z okoljsko zakonodajo in zahtevami ter najboljšo razpoložljivo tehniko, zato odpira možnosti za nadaljnji razvoj dejavnosti Kemisa na področju predelave in izrabe nevarnih odpadkov iz industrije in gospodinjstev.

Podjetje Kemis je v več kot dvajsetih letih delovanja poskrbelo za več kot 200.000 ton različnih, večinoma nevarnih odpadkov, zaupanje v svoje storitve pa so pridobili pri več kot 800 slovenskih podjetj.

Kemis je od leta 2004 v 100-odstotni lasti Gorenja. V strateških načrtih Skupine Gorenje je poslovna dejavnost ekologje opredeljena kot ena ključnih dejavnosti, ki izhaja iz več kot petdesetletnih izkušenj Gorenja in zaznanih razvojnih potencialov. Vizja področja ekologje v Skupini Gorenje je postati vodilni ponudnik celovitih storitev s področja varovanj a okolja in gospodarjenja

har in direktor Kemisa Emil Nanut. Minister je novo pridobitev označil kot največjo tovrstno naložbo v Slovenji letos. Ob koncu je dodal:

„Nekoč sem mislil, da bomo problem z odpadki rešili, če jh bomo odlagali. Tako danes 85 % odpadkov še vedno samo odlagamo, zato sem še toliko bolj vesel, da tu odpiramo nov center za ravnanje in zbiranje odpadkov. Vendar pa tovrstni centri ne morejo biti dokočne rešitve, ampak moramo to rešiti v naših glavah, da proizvajamo čim manj odpadkov."

Emil Nanut, direktor Kemi-sa, pa je med drugim povedal: „S svojim delovanjem se trudimo na vsakem koraku zmanjševati obremenjevanje okolja in porabo naravnih virov ter zniževati stroške ravnanja z odpadki svojim kupcem. Z združitvjo aktivnosti na enem mestu smo se izognili tudi obremenitvam za okolje, ki izhajajo iz pretovarjanj, internega transporta itd. Zapo-

Zdajšnje doživetje sv. Trojice se začne v podnožju hriba, s pogledom na prvo kapelico in zeleno svežino senčnega gozda.

Samostojna obcestna znamenja in kapelice so se na Slovenskem začeli pojavljati v času pozne gotike, postavljali so jih vse do druge svetovne vojne. Pozneje so ti nepogrešljivi elementi slovenske kulturne krajine začeli propadati. Kapelice ob poti k cerkvi sv. Trojice so bile v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja tako

uničene, da so bile skoraj neprepoznavne.

Prebivalec Klanca, po poklicu arhitekt, sem začutil, da kapelicam grozi sesutje in dokončno izginotje. Zdelo se mi je, da moram storiti vse, da se to ne bi zgodilo. Propadanju sem se uprl na meni edino znani način - vzel sem arhitektovo orodje: svinčnik, papir in meter ter vse še razpoznavne ostanke posnel. S sestavljanjem posameznih detajlov se je na risalni mizi začela pojavljati rekonstruirana podoba kapelic. Kar je bilo mnoga leta le kamnita gmota ob poti, po kateri sem hodil vsak dan, je na moji risalni mizi spet postala kapelica.

Bil sem zadovoljen, saj je moja risba postala dokument sveta, ki izginja. Sledila je še izdelava lesenega modela v merilu 1 : 10 in s tem je zapis zgodovine dobil še tridimenzionalno podobo.

Sedem let pozneje sem prejel telefonski klic. Bil je g. Viktor Razdrh, predsednik Turističnega društva Blagajana. V svojih željah in predstavah sva bila soglasna in začela sva pripravljati načrt za obnovo kapelic. Pridobiti je bilo treba soglasje k načrtu pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine in ovrednotiti investicjo. Zavod je brez pripomb izdal soglasje, predračunska vsota za obnovo kapelic pa je bila precej visoka.

Razpoložljiva letna sredstva Turističnega društva Blagajana so skromna, zato je k projektu pristopila Občina Vrhnika prek novoustanovljenega Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Obnova je bila razdeljena na obdobje treh let. Izbrani izvajalec del, zidarski mojster Matjaž Jereb, je ponudil za obnovo nižjo ceno od predračunske, vendar tudi to ni zadostovalo za skrajšanje časa obnove. Investicja v skupni vrednosti 25.0000 € je bila končana maja letos. Z veliko dobre volje smo pri projektu sodelovali:

Investitorja: Turistično društvo Blagajana in Zavod Ivana Cankarja

Načrti rekonstrukcje: Branimir

Kostrić, univ. di

pl. inž. arh

Jereb,

novogradnje, adaptacije, fasade, zaključna dela v gradbeništvu gradbeništvo jereb, mafjai jereb sp.

idrijska cesta 31., 1360 Vrhnika Tel. 01/750 24 77,fax 01/750 24 78, gsm 041/ 633 233 E-mail: matjaz.jerebglsioLnet

gradbeno podjetje s 35 letno tradicijo livalitetnih izdelkov

Izvajalec: Gradbeništvo Matjaž Jereb, s. p.

Zgodovina Vrhnike je bogata, trenutna gospodarska kriza pa kulturo in vrednote duha žal potiska v ozadje. Z obnovo kapelic ob poti na Sv. Trojico je narejen majhen korak pri ohranjanju kulturne dediščine Vrhnike. Tempo obnove, pa če prav počasen, se ne sme ustaviti. Že samo na sv. Trojici je še marsikaj za postoriti.

B. Kostrić, univ. dipl. inž. arh.

3

4 NAŠ ČASOPIS

Občina ÇpJ Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

ARGONAVT SK

EV

U!

Končali so se

17. Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika

Letošnji vrhniški Argonavtski dnevi so bili z raznovrstnim in zanimivim programom razpotegnjeni od 12. junya do 21. junya. To pomeni, naj bi bilo deset dni aktivnega programa za vse starosti in vse populacye. Naj takoj poudarimo, da je prvih devet dni program potekal nemoteno in v zelo lepem vremenu. Zadnja dva dneva (sobota 21. junya in nedelja 22 junya), ki bi bila tudi nekakšna „vrha" prireditve, pa sta bila odpovedana zaradi izrazito slabega vremena. Izvedle so se samo notranje prireditve.

Spektakularno odprtje letošnjih Argonavtskih dni v Občini Vrhnika je bilo v naravnem ambientu Močilnika, na obeh bregovih izvira Ljubljanice. Prvega takega zanimivega in resnično lepega odprtja se je udeležilo kar precej ljudi, med njimi tudi znani in eminentni gostje. Vsi pa so poudarjali zadovoljstvo in pohvalo za odločitev organizatorjem, da se odprtje prestavi s Sodnyskega trga v naravno okolje Močilnika. Izrazito zadovoljni so bili gostje grškega veleposlaništva in pobratenega grškega mesta Iolkosa.

V nadaljevanju prispevkov in fotografij vam lahko le v neki meri predstavljamo letošnje Argonavtske dneve v naši občini. Seveda vseh prireditev in aktivnosti nismo mogli obiskati z novinarji in dopisniki. Zato se vsem organizatorjem in marljivim amaterskim prirediteljem opravičujemo, če smo jih v prispevkih izpustili. Vsem pa veljajo iskrene čestitke za uspešno izredno prireditev.

Celotni argonavtski dnevi pa so imeli tudi dobrodelno-humanitarni značaj. Na vseh prireditvah so se zbirali prostovoljni prispevki v režyi Območnega združenja RK Vrhnika, ki bodo namenjeni za nakup prehrambenih paketov.

vse foto: Simon Seljak

Bakle v Ljubljanici in na njenem bregu

Plesalke Blejskega plesnega studia

Argonavtske dneve začeli s spektaklom luči in glasbe

Vrhnika, 12. juny - Medtem ko se je Ljubljanica leno pomikala proti mestu, je na obrežju zavladala tišina. Noč je že dodobra razprla krila in v svojih nedrjih pokazala prve večerne zvezde. Tišina in tema, prežeta z radovednim pričakovanjem. In nato globok glas Pavleta Ravnohriba, ki napove začetek prireditve. Njegovo govorjenje sem ter tja zmoti rahel pljusk na Ljubljanici, katerega povzročitelja že v naslednji sekundi razkrye snop svetlobe iz žarometa. Bil je čoln, iz katerega se razlega nežen glas grške pevke in akustične kitare, ki z blago grško melodyo, kot tok Ljubljanice, gledalce zazibata v večer nepozabnega doživetja.

To je bil začetek predstave bel oziroma pevski zbor, pa jih nika. Ta ne ponuja samo spo- veka in občudovanje hkrati. ob odprtju Argonavtskih dni, je prišlo prav iz Grč^e, iz naše kojnost in čarobnost trenutka, Po vodni gladini Ljubljanice so

' i ti

ki je potekala v Močilniku pod krošnjami dreves in v hladu Ljubljanice. Bil je magičen večer, na katerem ni bilo slavnostnih govornikov, kjer si niso podajali priznanj in kjer ni bilo nepotrebnega ceremoniala. Ljudje so preprosto gledali in uživali. Vse to je režiser predstave Mat^a Milčinski dosegel z izvirno grško glasbo in svetlobnimi učinki. »Pripravili smo zgodbo na temo Jazona in legende o Argonavtih. Uporabil sem nekaj domačih izvajalcev, nekaj, na primer ansam-

pobratene občine lolkosa. Tako lahko rečemo, da so nastopili potomci Jazona, saj se je slednji rodil v lolkosu.« Uro dolga predstava, v kateri so se izmenjaje menjavali pevci, plesalci, glasbeniki in zbor recita-torjev, je potekala na desnem bregu Ljubljanice, gledalci pa so predstavo spremljali z njenega levega brega. »Kar nekaj časa smo iskali primerno lo-kac^o za našo zamisel oživitve Jazonove legende, nato pa smo prišli do zaključka, da še najbolj sodi v ambient Močil-

marveč ima tudi neko, če lahko temu rečem, zgodovinsko povezanost z Argonavti, saj

se tako zrcalile podobe številnih čajnih lučk, čisto na koncu pa so vanjo z baklami v rokah

;f

Mm

Zahvala

Območno združenje Rdečega križa Vrhnika, se zahvaljuje organizatorjema letošnjih Argonavtskih dni: Zavodu Ivana Cankarja - direktorju Boštjanu Koprivcu in Občini Vrhnika, ki sta na vseh prireditvah predvidela tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov »za ljudi, ki so ostali brez dela«. Še posebej velja zahvala gospodu Alešu Ogrin, ki je na tekmovanju Barmanov zbiral sredstva s prodajo coctailov. Hvala tudi vsem obiskovalcem prireditev, ki ste v času od 12. do 21. jun^a 2009, darovali svoj prispevek v skrinjico Rdečega križa Vrhnika in KD Vnanje Gorice »FS Rožmarin«, ki je znesek za potne stroške podarila v humanitarne namene.

Zbranih je bilo:

- 500,00 EUR - s prodajo coctailov

- 768,08 EUR - prostovoljni prispevki obiskovalcev

- 75,00 EUR - »FS Rožmarin«

skupaj 1.343,08 EUR, ki se bodo v celoti porabili za nakup prehrambenih paketov.

OZ RK Vrhnika

- ^ >

Zbrani gostje na tribuni so bili navdušeni nad odprtjem Argonavtskih dnevov.

Župan pobratenega grškega mesta IOLKOS je prižgal ogenj.

vemo, da so morali na tem mestu zaključiti svojo plovbo po Ljubljanici.« Poleg umetne svetlobe je Milčinski uporabljal tudi ogenj, ki še dodatno pripomore k čarobnosti večera, saj vzbuja prvinski srh člo-

zakorakali še potapljači. Mil-činski je namreč tudi režiser blejske prireditve Potopljeni zvon, zato se natančno zaveda, kakšen učinek naredao bakle v vodi. Ob tako zbranih potapljačih z baklami v rokah in

gromkem zvoku timpanov so se prižiganja argonavtskega ognja lotili vrhniški župan dr. Marjan Rihar, župan pobratene Občine Iolkos Paris Mout-sinas ter grški veleposlanik v Sloven^i Dionyssios Coundo-ureas. Tako se je predstava sicer končala, Argonavtski dnevi pa so se šele začeli. Ogenj bo plapolal deset dni.

Po predstavi je sledilo druženje na prostem, kjer sta si nazdravila pobratena župana. »Naj bo zdravjca uvod v Argonavtske dni. Želim si, da bi se spektakel, ki smo mu bili priča danes, nadaljeval tudi v prihodnjih dneh. Naj nas te dni spremljata grški melosom

in spomin na Argonavte, ki so pred tisoč leti prišli v naše kraje in jim dali neizbrisen pečat,« je dejal vrhniški župan dr. Rihar. Njegov grški kolega Moutsinas, ki se bo v naši domovini mudil do nedelje, z njim pa je prišel tudi 23-član-ski pevski zbor z glasbeniki, je bil nad videnim naravnost navdušen. »Za nas je to prav poseben dan. Zelo smo presenečeni nad predstavo, ki jo lahko opišem le z besedo 'neverjetna'. Vesel sem, da nas povezuje pustolovščina Argo-navtov in želim si, da bi tudi v prihodnost gradili na tej skupni preteklosti.«

Gašper Tominc

Grški glasbeni umetniki v svetlobnih učinkih

Pevci in pevke Mavrica med recitac^o

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

Sobota, 13. jun^, Stara cesta

Sobotni dnevi, ki so pomenili uvod v Argo-navtske vrhniške dneve, so se dogajali na treh lokac^ah: v Slomškovi šoli, na Stari cesti in na Drenovem Griču. Sobotni začetek pa so po

vrhniških ulicah popestrile mažoretke in vrhniška godba. Osnovna šola Antona Martina Slomška je gostila modelarsko delavnico za več kot trideset mladih modelarjev, pozneje v popoldanskem času pa je v dvorani sledil še tako imenovani Dan košarke. Na Drenovem Griču so priredili Zeusov dan športa, kjer so odprli tudi prenovljeno nogometno igrišče. Na Stari

cesti pa je zaživel "sejemski dan". Obiskovalci so si lahko ogledali kovaške, steklarske, lesene in glinene izdelke, manjkale pa niso niti čipke. Na stojnicah so se predstavila tudi številna društva kmečkih žena in deklet, ki so ponujala različne dobrote iz svojih "kmečkih" kuhinj. Kot zanimivost naj omenimo, da so se tokrat prvič predstavile tudi grške žene in dekleta iz pobra

tenega lolkosa, združena v društvo Rodi. Tudi na njihovi stojnici je bilo mogoče videti in poskusiti njihove domače slaščice, razne piškote in marmelade. Ob vseh dobrotah na Stari cesti so potekale tudi otroške ustvarjalne delavnice. Tod so otroci ustvarjali in spoznavali kosti dinozavrov ter jih risali in modelirali v glino. Več pa še v sliki in besedi. S.S.

Kovaštvo zopet na Stari cesti

Otroci so veselo ustvarjali.

Glinasto kroglo je treba razbiti.

Tudi modelarji so ustvarjali s pomočjo starejših.

Dobrote Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika

Vrhniške klekljarice

Grške dobrote društva žena in deklet Rodi

Mažoretke in vrhniška godba na Stari cesti

Predstavitev grških domačih izdelkov

V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v soboto, 13. junija, tudi predstavitev društva žena in deklet iz grškega pobratenega mesta lolkos. Članice društva so predstavile svoje delovanje in kako so pridobile nekaj sredstev tudi iz Evropske unje.

Prvi je zbrane nagovoril župan lol-kosa Paris I. Moutsinas, ki je med drugim povedal:

„Na sestankih, ki so potekali na lol-kosu in Vrhniki leta 2008, smo poudarili pomen bratstva oziroma bratovščin, ki na najboljši možen način spodbujajo vezi med evropskimi narodi in prispevajo k ustvarjanju zelo pomembnega položaja »evropskega državljana«. Brez teh vezi ne bi bilo mogoče izpolniti ciljev programa Evropa za svoje državljane. Ti cilji so: - Spodbujanje zavesti o evropski pri

padnosti, ki temelji na skupni zgodovini in kulturi.

- Razv^anje občutka, da je »Evropa naša velika hiša« in da pripada vsem nam, ne glede na to, ali odobravamo njene politične odločitve ali ne.

- Spodbujanje tolerance, vzajemnega razumevanje med evropskimi narodi in spodbujanje medkulturnega dialoga.

Vse to in številni drugi razlogi so zbližali naši občini in danes bova pobratena župana razprla jadra ladje Argo, jadra bratstva. Naše zgodovin

ske korenine, Jazon in njegovi pr^a-telji, Argo in vojaki Argonavti, niso le motiv, ampak pomen^o tudi začetek naših odnosov in njihove krepitve v prihodnosti, sodelovanja in ustvarjanja v demokratični, medkulturni in proti-rasistični Evropi.

Zelo veseli in počaščeni smo, da sodelujemo na tako vsebinsko izredno bogatem in prelepem dogodku, kot so Argonavtski dnevi. Z Argonavtskimi dnevi predstavljate celotni Evropi našo skupno zgodovino in kulturo. Legenda pravi, da je bil Jazon »prvi izumi

telj« peteroboja (skok v daljavo, disk, troskok, koplje, tek); druga dva Argo-navta sta prav tako izumitelja športnih panog (Heraklo je izumil tekmovanje v teku in boksu, Pelej pa rokoborbo).

Prav je, da ste v dneve Argonavtov združili kulturno in športno tradic^o ter da istočasno predstavljate domače izdelke, ki niso le del trgovinske izmenjave, ampak tudi del skupne kulturne tradicie.

Zadnje čase se vsi soočamo z gospodarsko krizo. Evropski model gospodarskega razvoja, ki je zasnovan na masovnem potrošništvu in nezadržni dirki velikih podjetý za zaslužkom, še posebno bank, ter uničevanju okolja, se temeljito spreminja.

Potrebujemo mirovno politiko in družbeno jevoluc^o, ki bi v središče postavila Človeka Izumitelja in njegove

Predstavitev društva žena in deklet iz pobratenega Iolkosa

Uvodni nagovor župana Iolkosa, Parisa Moutsinasa

potrebe. Želimo si aktivnejšega sodelovanja državljanov, ki bodo s svojimi viz^ami, vrednotami, znanjem in kritikami, s skupnimi močmi ter potrpežljivostjo zgradili skupno prihodnost.

Naša udeležba in sodelovanje na tem dogodku, sodelovanje predstavnika Iolkosa, izvajalcev tradicionalne glasbe, članov pevskega zbora in posebej članic društva žena Rodi, pošilja pomembno sporočilo: z glasbo, pesmijo, športom in ustvarjalnostjo lahko prižgemo luč optimizma za boljšo prihodnost."

Nato je zbranim spregovorila še predsednica društva žena in deklet Rodi iz Iolkosa. Resnično gre za podobno društvo, kot ga imajo naše kmečke žene in dekleta, vendar le-te svoje izdelke tudi trž^o. Njihova glavna dejavnost je izdelovanje domačih slaščic, od piškotov do marmelad, ki jih nato prodajajo pod svojo blagovno znamko. Na tak način promovirajo domačo hrano, izdelano na zdrav in bionačin, po starih receptih. S tem pa združujejo možnost zaslužka, ki ni velik, in predvsem promovirajoe domačo lokalno kulinariko. Pri tem so jim veliko pomagala zagonska sredstva Evropske un^e ter tudi občinska sredstva lolko-sa. Prav od občine imajo največjo podporo, saj je občinska uprava nanje zelo ponosna.

Po predstavitivi so grške žene in dekleta svoje izdelke predstavile in ponudile na sejmu na Stari cesti. Njihove dobrote so kar hitro pošle.

S.S.

5

NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Ulična košarka

Dober glas seže v deveto vas

Ulično košarko na vrhniškem igrišču si je ogledalo kar veliko ljudi.

Akrobati - košarkarji so navdušili vse prisotne.

Četrti Argonavtski dan je minil v znamenju smeha in glasbe

Vrhnika, 15. jun^ - Ponedeljkovo osrednje prizorišče vrhniškega poletnega festivala je bil Sodn^ski trg. Tam je Milan Selan želel najprej predstaviti diaprojekc^o načrtovanega kolesarskega popotovanja od Baltika do Jadranskega morja, vendar so njegovo predstavitev prestavili v Gostilno Simon. Na pot se bo sredi jun^a odpravilo deset kolesarjev, od tega štirje z Vrhnike. »Gremo po stari rimski jantarjevi poti, ki je potekala od Gdanska na obali Baltika, pa prek Češke in Slovaške do vzhodne Madžarske, od tam pa prek Slovence do Ogleja. Naredili bomo približno 1500 km, za kar bomo potrebovali okoli 15 dni,« je pojasnil Selan, ki ima za seboj že več tovrstnih kolesarskih popotovanj. Predlani so se podali po poteh Argo-navtov - od Črnega do

Milan Selan med predstavitv^o jantarjeve poti

Jadranskega morja - in od tedaj se njihova druščina imenuje »Arkolonavti«. Kot je dejal Selan, bodo do Gdanska potovali

Vrhniški improligaši.

z letalom ali komb^em, slednji pa jih bo zavoljo večjega udobja spremljal tudi ves čas kolesarskega podviga. Sicer pa je v nadaljevanju večera oživel tudi oder na Sodn^-skem trgu. Predstavili so se vrhniški improligaši in plesalci MiB Sqad, dogajanje pa je zaključila glasbena skupina Ly-bra.

(gt)

Star slovenski pregovor pravi: »Dober glas seže v deveto vas«. In res je tako. Ko so se v SDM Vrhnika šele aprila odločili, da bodo organizirali prireditev Ulično košarko na Vrhniki, in to že petič zapored, se nam še sanjalo ni, koliko je prireditev znana med slovenskimi igralci košarke. Zaradi spleta okoliščin smo začeli prireditev oglaševati šele en teden pred prireditv^o in v strahu čakali na odziv med morebitnimi tekmovalci. Na naše začudenje se je samo v štirih dneh pr^'a-vilo več kot dvajset ekip. Da dober glas seže v deveto vas, je mogoče ugotoviti tudi iz izbora krajev, iz katerih so prišle ekipe. Čeprav že lani ni bil to samo vrhniški turnir, lahko rečemo, da je letos prireditev postala vseslovenska. Ekipe so prišle z Vrhnike, iz Ljubljane, Logatca, Cerknice, Dravograda, Horjula, Ptuja, Dola pri Ljubljani, Tržiča, Jesenic, Naza-r^', Slovenskih Konjic in Radovljice. Čeprav so bili tekmovalci iz različnih koncev Slovence, pa je bilo skupno vsem, da so se prišli zabavat z dobro družbo in igrat kakovostno košarko. Zagotovo lahko trdimo, da je bila košarka na visokem ni

Skupna fotografija organizatorjev iz prvih treh ekip s pokali

voju, saj je tekmovalo nekaj poklicnih košarkarjev, ki se sedaj po koncu ligaških tekmovanj s svojimi pr^'atelji zabavajo na takšnih prireditvah.

Novi igralci, nove ekipe, kakovostnejša igra, nekaj pa ostaja. Ekipa NAJSTNICE. Kljub starejšim kostem so v finalu kakovostne igre premagali ekipo AČKBALAB in tako že četrtič zapored postali prvaki Ulične košarke na Vrhniki.

Dobili smo tudi novega ostrostrelca, Gašperja Kromarja iz ekipe Globus, ki je v pred-tekmovanju in tudi v samem finalu zadel neverjetnih deset metov za tri točke izmed petnajstih poizkusov.

Tekmovanje smo za vse igralce, gledalce in mimoidoče popestrili s tako imenovano igro »knockout« in nastopom akrobatske skupine Dunking Devils, ki nas je s svojo vratolomno predstavo navdušila in si tako zaslužila bučen aplavz.

Sedaj po nekaj prespanih nočeh in po obilici pohval udeležencev zagotovo lahko trdimo, da je projekt ULIČNA KOSAR-KA NA VRHNIKI 2009 uspel.

Vse to so z izdatno pomočjo omogočili Občina Vrhnika in donatorji: SVET NEPREMIČNINE, Hartlauer, Slovenske železnice, Andi, 3GO gostinske storitve, SDS ter organizatorja Zavod Ivana

Cankarja Vrhnika in Slovenska demokratska mladina.

Rezultati:

1. mesto: NAJSTNICE (že 4. leto zapored). To so: Mitja Do-rmiš, Davor Sattler, Gašper Je-romen, Rok Petrovič

2. mesto: AČKBALAB. To so: Jul^'an Grgič, Jure Mišič, Gregor Jakhel - Kolarević, Mirko Stambol^'a

3. mesto: TROJANS: Matic Hu-dobivnik, Mark Hudobivnik, Matic Iskra, Nejc Iskra

Zmagovalec v metanju trojk: Gašper Kromar (Globus). Zmagovalec v knock outu: Ma-t^'a Trampuš (Run&Gun).

ZIC in SDM

Grški večer

Gradišče skozi stoletja

V okviru Argonavtskih dni je bil v torek, 16. jun^a, v Cankarjevem domu na Vrhniki Grški večer. Organizatorji so ga prepletli z odprtjem razstave fotografij in dokumentov o vrhniškem Gradišču skozi stoletja. Prav mit o Argonav-tih, ki je nastal pred tremi tisočletji, že omenja naselje na prostoru zdajšnje Vrhnike.

Prireditev je bila v veliki dvorani, popestrili pa so jo z

grškim melosom in gostom grškim veleposlanikom v Slo-ven^i, Dionyssiosom Coudo-ureasonom, s spremljevalci. Prvi je zbrane nagovoril župan Vrhnike dr. Marjan Rihar, nato pa še avtorica razstave Polona Roblek in predsednica Muzejskega društva Mar^a Oblak Čarni.

Sama razstava prikazuje razvoj naselja zadnjih stopet-deset let, dotakne pa se tudi

rimskega obdobja, keltske poselitve in legende o Argo-navtih, saj je na podlagi doslej odkritih arheoloških najdb in virov Gradišče lahko najsta-reji del Vrhnike. Kot sem že omenil, je avtorica razstave dipl. zgodovinarka in etnologinja Polona Roblek, nastala pa je na podlagi družinskih arhivov in spominov sedanjih in nekdanjih prebivalcev Gradišča, ki jih je zbrala Mar^a

/" \ I

iiíř ^ r

•i I

Ustvarjalci razstave in prireditve Grški večer

ARGONAVTSKI

DNEVI

v OBČINI VRHNIKA

Habič in številni drugi informatorji. Pisni dokumenti so bili zbrani iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Arhiva RS, Nadškofijskega arhiva Ljubljana in Župn^skega arhiva Vrhnika.

Celotne prireditve so se udeležili tudi sedanji in ne-kdaji prebivalci Gradišča, ki so si razstavo z zanimanjem ogledali ter se mogoče po več letih tudi prvič srečali. Prav zanimivo je bilo prisluhniti prebivalcem Gradišča, ki so ob panojih, na katerih so bile fotografije, pripovedovali svoje mladostniške zgodbe. Resnično, "enajsta šola" v malem se je dogajala tudi na Gradišču.

Po odprtju razstave je bila na dvorišču pred domom še pogostitev s pristno grško ku-

linariko.

S. S.

Med prebivalci Gradišča je izstopal "nekdanji" Janko Bernež, gledališki igralec in dobitnik Borštnikovega prstana.

Precej ljudi je prišlo na odprtje razstave o svojem naselju.

6

29. junj 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

Ena izmed starovrhniških skupin

Folklorna skupina Rožmarin

Folklorni večer

Sreda, 17. junja, je bila rezervirana za mini festival folklornih skupin. Na Sodnjskem trgu so se vabilu organizatorjev odzvale tri folklorne skupine in svoj nastop izvedle profesionalno. Tako so gledalci vse nastope nagradili z velikim aplavzom. Prvi so nastopili mladi folkloristi s Stare Vrhnike. Pričarali so otroške igre iz mladostniških dni. Nastop so izvedli v treh delih, s tremi starostnimi skupinami, najmlajši do nekoliko starejših. Seveda so na oder prišli tudi ligojnski plesalci in po stari navadi poželi aplavz. Kot gostje je na odru zaplesala še skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric ob po

moči starovrhniških pritrkovalcev. Tako je sredin "folklorni večer" minil v plesu ter tako vse obiskovalce spomnil na slovenske narodne plese in prelepe noše, ki so jih nosili plesalci.

S. S.

Ligojnski folkloristi

11. festival v mešanju barskih p^'ač za pokal argonavtskih dnevov

Vrhnika, 18. junj 2009 - Gostilna-pizzer^ja Boter:

V lepem sončnem in vročem popoldnevu, je na Vrhniki, v Gostilni-pizzerji Boter (http://www. boter-sp.si/ ), je potekalo že 11. tradicionalno mednarodno tekmovanje barmanov za Pokal Argonavtskih dnevov 2009. Tekmovanja se je udeležilo 25 profesionalnih barmanov iz Avstrj'e( O.B.U. - Austria ), Madžarske (S.B.H. - Hungary ), Italje (A.I.B.E.S. - Italy) in Slovenje (D.B.S. - Slovenia ) Barmani in barmanke so se pomerili v hitrostni pripravi koktajlov ( Speed-round cocktail competition), pokrovitelja Merit International d.o.o. iz Ljubljane (http://www.merit-interna-tional.si / ) in v pripravi dolge mešane barske pjače ( long drink) za pokal Fructal Finest Call Trophy. Pripravljali in ustvarjali svoje nove kreacje-koktajle, pri tem pa so marali obvezno uporabljati proizvode FRUCTAL-a d.d. iz Ajdovščine,( http://www.fructal.si/ ) vodke Skandal, likerje Matiss nektarje in sokove, likerje Gifard, podjetja Lukin, Izola, d.o.o. in sadne sirupe Finest Call ter gazirane pja-če Fever Tree, podjetja Kostja d.o.o. iz Kopra (http://www.kostja.si/ ).

Gostje lokala, gledalci in obiskovalci so bili navdušeni nad profesionalnem nastop barma-nov, pri pripravi koktajlov, ob tem uživali, tekmovalce spodbujali in njihove mojstrovine na koncu lahko tudi poizkusili. Dogodek je z svojim nastopom popestrila skupina Maržoreta, prosvetnega kulturnega društva Horjul, ki je že tradicionalni gost prireditve.

Med tekmovanje barmanov je potekala humanitarna akcja zbiranja sredstev za družine v stiski, tako smo z prodajo koktajlov zbrali 500.- €, katetre bomo nakazali OO RK Vrhnika.

Zahvaljujem se vsem, ki ste z nakupom koktajla prispevali in tako pomagali družinam v stiski. V hitrostni pripravi koktajlov je zmagala barmanka Draga Mihovec, Gostilna-pizzerja Boter, drugo mesto je osvojil Jan Remec, Pub Bled, iz Bleda, tretje mesto pa je osvojil Ferenc Keresztes »Symbol Budapest« iz Madžarske. Po oceni žirje občinstva je najboljšo Long drink pripravil Branko Lepoša, Bernardin Group -PE Hotel Piran & Salinera resort, drugo mesto

Predstavitev vseh tekmovalcev barmanov

Direktor ZIC Boštjan Koprivec je podelil pokal Roku Logarju, domačinu Pizzerie Boter

i,; - Hi

-L

m

Pogled na letošnje novo prizorišče tekmovanja barmanov

Domačinka Draga Mihovec je zasluženo pobrala skoraj vse pokale

je osvojil Miro Petrevčič, Grand hotel Toplice, iz Bleda, tretje mesto pa je osvojila mlada barmanka Barbara Markelj, Cocktail Bar Copaca-bana iz Radovljice.

Po oceni strokovne žirje je najboljšo kreacjo pripravil barman Aleš Peterk, Cocktail Bar Co-pacabana iz Radovljice, drugo mesto je osvojila barmanka Draga Mihovec iz Gostilne-pizzerje Boter, tretje mesto pa je osvojil mladi barman iz obale, Damjan Brajko, Rok Bar, iz Lucje.

Nagrado za najboljše strokovno delo je prejel Rok Dobnikar, Gostilna Dobnikar, Sv. Katarina nad Ljubljano.

Med tujimi barmani je bil najboljši Avstrjec Mario Hofferer, THE ESSENCE, Food & Beverage Entertainment, iz Celovca. Skupna zmagovalka 11. Festivala v mešanju barskih pjač za Pokal Argonavtskih dnevov je postala domača barmanka Draga Mihovec, Gostilna-pizzerja Boter, iz Vrhnike. Kot vsako leto, so se tudi letos med seboj pomerili predstavniki sedme sile za nagrado. Fruc-tal Finest Call Press Trophy. Med seboj so se pomerili trje novinarji, strokovno ocenjevalno komisjo pa je z koktajlom »Fresh Summer« najbolj navdušila novinarka Nada Mihajlovič, Dobro jutro, Indirekt.

Nagrade sponzorjev so prejeli:

Z.I.C., Vrhnika: Rok Logar, D.B.S. - Slovenja , FRUCTAL d.d., Ajdovščina -likerji Mattis: Valentina Saccr, A.I.B.E.S., Italja, FRUCTAL d.d., Ajdovščina -vodka Skandal, Martin Saxton, O.B.U. - Avstrja; KOSTJA d.o.o., Koper - Fever Tree pjače: Branko Lepoša, D.B.S. - Slovenja, KOSTJA d.o.o., Koper - Finest Call sirupi: Franco Cruder, A.I.B.E.S., Italja, MARIT INTERNATIONAL d.o.o., Ljubljana: Draga Mihovec, D.B.S. - Slovenja, LUKIN, IZOLA, d.o.o.: István Horváth, S.B.H. - Madžarska, GOSTILNA-PIZZER^A BOTER, Vrhnika: Tomaž Fartek, D.B.S. - Slovenja, HOTEL MANTOVA, Vrhnika: Edin Halačević, D.B.S. - Slovenja, ALEXBAR ADVISE, Vrhnika: Miha Kolarič - Slovenja.

Zahvalil bi se rad vsem pokroviteljem tekmovanja, kolegom in članom Društva barmanov Slovenje za pomoč pri ocenjevanju in realiza-cji dogodka, še posebej g. Kozlovič Božidarju, Pišek Francju in Andreju , osebju Gostilne-piz-zerji Boter in vsem nastopajočim barmanom za res čudovite kreacje in profesionalni nastop. Na koncu naj vam zaželim »Dober mix« in dobrodošli zopet ob letu osorej. Pokrovitelj 11. Festivala v mešanju barskih pijač: - Z.I.C. Vrhnika, generalni pokrovitelj tekmovanja: FRUCTAL d.d., Ajdovščina; pokrovitelji tekmovanj: MERIT INTERNATIONAL d.o.o., Ljubljana; KOSTJA d.o.o., Koper; LUKIN, IZOLA d.o.o., Izola. Pokrovitelji: GOSTILNA-PIZZER^A BOTER, Vrhnika; HOTEL MANTOVA, Vrhnika; CVETLIČARNA JANA, Vrhnika; ALEXBAR ADVISE, Vrhnika

Aleš Ogrin

7

8 NAŠ ČASOPIS

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Najzanimivejši kuharji ekipe Raskovec

Zmagovalna ekipa s Stare Vrhnike, v ozadju člani komisme

Gostje iz TD Medvedje Brdo so dobili posebno priznanje ter bili drugi.

Trebušne plesalke

Petek, 19. juny

Dionizova noč

Glede na slabo vremensko napoved so organizatorji za soboto, 20. jun^a, in za nedeljo, 21. jun^a, odpovedali vse zunanje prireditve. Resnično se je nato izkazalo, da bi dež in mraz pokvarila zadnja dva dneva. Tako je bil celoten petek, 19. jun^a, nekako kot zaključek Argonavtskih dni v Občini Vrhnika.

V petek sta potekali dve športni prireditvi: turnir v malem nogometu ZAVAS in teniški turnir dvojic za pokal Argonavtov. Na Stari cesti in pri

Gostilni Simon je potekala Dionizova noč. Že popoldne pa je devet ekip pripravljajo in kuhalo golaž na različnih mestih Stare ceste. Po dobrih treh urah kuhanja je strokovna žir^a obiskala vse ekipe in ocenila aromo, okus in videz kuhanega golaža. Obiskovalci in navijači so ocenili najzanimivejše kuharje; to je bila ekipa Raskovec. Strokovna žir^a je prvo mesto dodelila ekipi ŠD Povž s Stare Vrhnike. To ekipo so sestavljali mladi kuharji golaža in ugnali vse stare mačke.

Posebno pohvalo je prejela druga ekipa, ki so jo sestavljali gostje iz Medvedjega Brda.

Še pred razglasitv^o rezultatov so obiskovalce presenetile domače plesalke orientalskega plesa. Nekoliko starejše in malo mlajše so pokazale vse spretnosti in gibe tega plesa. Vsa pohvala za predstavitev vrhniški javnosti, in to brez treme.

Po razglasitvi je na odrih pri Viale baru, Urška baru, Jernejevem kotu, Medeji in Gostilni Simon odmevala živa glasba. Tako je bilo poskrbljeno za vse različne glasbene okuse. Rajanje bi se zagotovo zavleklo do poznih jutranjih ur, vendar je dež že napovedal konec lepih, aktivnih Argonavtskih dni.

S.S.

Plesalke so navdušile množico.

Dionizova noč na Stari cesti

Skupna slika zmagovalcev, podeljevalcev in nagrad Teniški turnir dvojic

Vrhunski finale

Ne glede na sobotno slabo vreme, so tenisači v nedeljo 21. jun^'a zaključili teniški turnir dvojic, za pokal Argonavtskih dnevov v občini Vrhnika.

Turnirja se je udeležilo 24 parov iz bližnje in daljne okolice, predvsem resnično vrhunski tenisači. Tudi prikazane igre tenisačev so bile kvalitetne, borbene in skratka vrhunske. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila tudi organizac^'a odlična, kar so potrdili vsi nastopajoči tenisači. Zasluga gre predvsem „direktorju" turnirja Raletu Brajkoviču, ki je znal pritegniti številne sponzorje, kateri so prispevali bogate nagrade. Ob koncu finalnega dvoboja, ki je prinesel kvalitetno

in vrhunsko igro, je pokale in praktične nagrade podelil direktor Zavoda Ivan Cankar Boštjan Koprivec.

Vrstni red prvih štirih parov pa je bil:

1. Maček - Kadivnik (Ljubljana)

2. Ribičič - Vogrinčič (Ljubljana)

3. Gregorin - Konjar (Dragomer)

4. Petkovšek - Saje (Vrhnika)

Naj še dodamo, da so vsi tekmovalci prejeli praktične nagrade, prvi tr^e pari pa še pokale. Podobnih turnirjev si tenisači na Vrhniki žel^o. Že naslednji bo 3. in 4. jul^'a, tik pred dopusti, za pokal „Našega časopisa". (Razpis je na športnih straneh).

S.S.

V

MAROSTARSKA NOC - Blatna Brezovica

Tretji vikend maja bo gotovo vsakemu, ki je obiskal Športni park Blatna Brezovica, ostal v lepem spominu. Razlog? Gasilci iz Blatne Brezovice smo namreč organizirali tradicionalno Marostarsko noč. Obseg letošnje prireditve je bil res širok in pester, tako da se je nekaj našlo za mlado kot staro.

V petek, 15. maja, se je družabni vikend začel po željah gasilske mladine, kajti kar 84 ekip iz notranjske reg^e se je pomerilo v gasilski orientac^i. Kar dve prvi mesti sta ostali v domačem društvu, in sicer v kategorii mladincev in starejših pionirjev. Mlajši pionirji z Vrhnike so osvojili prvo in tretje mesto, tretji mesti pa sta odšli tudi v Sinjo Gorico (mlajše pionirke) ter Podlipo (starejše pionirke). Uspeh Gasilske zveze Vrhnika sta dopolnili ekipi iz Borovnice, in sicer mladinci z Brezovice pri Borovnici ter starejši pionirji iz Borovnice. Obe ekipi sta dosegli drugo mesto. Fantje in dekleta so morali preteči od dva do pet kilometrov, na kontrolnih točkah pa so dokazovali še praktično in teoretično znanje iz gasilske stroke. Po napetem tekmovanju je sledila zabavna noč, ki jo je popestrila vsem dobro znana skupina - Mambo Kings.

Ko se naslednje jutro sploh še nismo dobro naspali, so nas že navduševali mladi harmonikarji. Štirideset mladih glasbenikov se je v dveh kategor^ah (do 12 ter do 18 let) potegovalo za pokal zlate

žabice. Celotna prireditev, ki jo je povezoval Franc Pestotnik - Podokničar, se je nadaljevala z veselico. Ansamblu Svetlin s Stankom Petričem je na odru delala družbo cela paleta gostov. Za dodatni glasbeni vložek so poskrbeli Ansambel Bitenc, na noge pa je šotor postavila še Nuša Deren-da. Marjan Šarec v vlogi Ivana Serpentin-ška je večeru s svojim humorjem postavil samo še piko na i.

Verjamemo, da je prireditev zares lepo uspela, zato bi se na tem mestu še enkrat zahvalili vsem, ki ste kakor koli pripomogli k temu. Še posebno pa velja zahvala sponzorjem, ki so bili: Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Gradbeno podjetje Ban-kina, d. d., Gostinstvo Dolinar, »Gašper« Primož Umek, Pravi raj, d. o. o., Dum-plast, Alojz Bambič, Udobje-design, Trgovina Orel, Storck, Zavarovalnica Triglav, d. d., Špan, Trans Felix, Prigo, Mercator, d. d., Vargalant, Simfon^a cvetja, Cvetličarna Karmen, Blagomix, Elmer, Pekarna Baškovč, Štirn, Pekarna Adamič, Steklarstvo Kralj, Spar, Picer^a Boter, Gostilna Kranjc - Caserman, Menart Records, Krka, d. d., Radio Veseljak, TV Golica ter Radio ena Orion.

Še enkrat hvala vsem sodelujočim, vaš-čanom, sponzorjem in drugim. V upanju, da nas boste obiskali tudi na prihodnjih dogodkih, vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: NA POMOC.

PGD BLATNA BREZOVICA

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina ^

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS 9

Umetnine ustvarjene na Forma V 2009 bodo krasile Vrhniko

Vrhnika, 21. juny - Ob treh popoldan je kiparski simpozy Forma viva doživel uradni zaključek v Starem malnu nad Vrhniko. Forma V2009 je potekal pet dni v času prireditve 17. Argonavtski dnevi 2009. Sodobni kiparski simpozy oblikuje prostor z izdelanimi kipi velikega formata v lesu in kamnu, v tesni povezavi s prostorom in z vsemi, ki v njem delajo ali so nekoč v njem pustili sled.

Na Vrhniki je že dlje časa tlela ideja o oživitvi tovrstnega kiparskega delovnega srečanja ali simpoz^a. Čas je prinesel ugoden trenutek, da

vivi. Gre za klasični pristop kiparjev k izdelavi skulptur večjih dimenz^', narejenih iz avtohtonega materiala, materiala iz okolja. Tako imamo kamen

'Gre za pionirski projekt, tako da ustvarjalci in organizatorji orjemo ledino. Seveda pa upamo, da bomo simpoz^' idejami

z novimi

in novimi

umetniki organizirali tudi v prihodnje,,' je še povedal Bojan Mavsar. Želja organizatorjev letošnjega simpoz^a je, da bi Forma V 2009 uspešno presta

la svojo prvo postavitev, da bi naslednjič že gostila tuje umetnike in da bi načrtovalci prostorskega plana našli primerne lokac^e za kipe velikega for

mata, ki bi se pridružili osamljenima skulpturama, ki ju je pred nekaj desetletji ustvaril ak. kipar Tone Lapajne.

Vesna Novak

Župan dr. Marjan Rihar in Bojan Novak s štirimi umetniki prve vrhniške »FORMA VIVE«

Kiparka Paola Korošec

mag. Alenka Vidrgar s svojim izdelkom

so se Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in TD Blagajana Vrhnika odzvali pobudi Bojana Novaka, lastnika vrhniške Galerie 2 in mag. Bojana Mavsarja ak. kiparja, da se letos v Starem malnu nad Vrhniko, 17. jun^a odprejo vrata prve Forma V 2009 Vrhnika, na katerem so v kamnu ustvarjali mag. Alenka Vidr-gar akad. Kiparka, ak. kiparka Paola Korošec in ak. kipar Drago Vit Rozman. V lesu pa je ustvarjal mag. Bojan Mavsar, akad. kipar in vodja simpoz^a. 'Ko sem pred 10 leti prišel živet na Vrhniko sem videl, da Vrhnika nudi vse pogoje za takšen projekt, za kiparjenje. Tako se je rodila ideja o forma

iz Lesnega Brda in hrast iz barja. Tr^e avtorji so ustvarjali v kamen, sam pa sem ustvarjal v les. Torej iz narave vzeto, se oblikuje in izdela, nato pa se izdelek postavi nazaj v naravo,' je pojasnil Mavsar.

Na osnovi pravil simpoz^a bodo vsi kipi ostali na Vrhniki in bodo umeščeni tako, da bodo pripomogli k ureditvi urbanega prostora in oblikovanju krajine z umetniško noto. Kot je na prireditvi povedal vrhniški župan dr. Marjan Rihar, bodo skulpture kmalu krasile glavni krožišči, ki odpirata vrata v Vrhniko. Ena kip bo ostal na ogled v Starem malnu, enega pa bodo postavili k novemu vrtcu Barjanček.

Kipar Drago Vit Rozman

Pobudnik mag. Bojan Mavsar s svojim lesenimi izdelki

Logaški oktet

Nonet Vitra iz Ribnice

MePZ Ivan Cankar Vrhnika Zaključek "Argonavtskih dnevov"

Letni koncert pri sv. Lenartu

Že tradic^a je, da se "Argonavtski dnevi v občini Vrhnika" zaključno z letnim koncertom MPZ Ivan Cankar Vrhnika.

Letošnji koncert je bil v nedeljo 21. ju-n^a, kot ponavadi v cerkvi sv. Lenarta na Vrhniki. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja je v goste povabil še Logaški oktet in ženski nonet Vitra iz Ribnice. Vsak zbor je zapel šest pesmi, ki so odmevale v prelepem okolju cerkvice sv. Lenarta v središču Vrhnike.

S.S.

10 NAŠ ČASOPIS

Občina Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

ARGONAVTSKI

DNEVI

V OBČINI VRHNIKA

Brez vas nam ne bi uspelo

f=ÂÂKX

SECURITY Voamo^/

cM

90,6 MHz

SCHWARZ

y^ktan

^ i

Zm obnova ^^

^LPF

NAS CASOPIS

JFM

elektronik

la)ÎIlL^A.PtZZEIiJJA

Brez požrtvovalnega dela vseh sodelavcev Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ter brez spodaj naštetih društev in organizacij, nam 17. Argonavtske dneve v Občini Vrhnika ne bi uspelo izvesti na tako visokem nivoju.

Hvala:

Grškemu veleposlaništvu Občini Iolkos (Grčija) Mešanemu pevskemu zboru Mavrica Glasbeni šoli Vrhnika Komunalnemu podjetju Vrhnika PGD Vrhnika PGD Stara Vrhnika PGD Verd Pihalnemu orkestru Vrhnika Galeriji 2 ŠD Dren Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrtcu Vrhnika in otroškemu pevskemu zborčku Metuljčki Znanstveno raziskovalnemu centru SAZU Modelarskemu klubu Vrhnika Muzejskemu društvu Vrhnika Gostišču Bajc Gostilni Simon

Caffeju Viale Medeja Galeriji - Kava bar Dnevnemu baru Jernejev kot Kava baru Urška TD Blagajana Društvu Hic et Nunc Sestram Dominikankam Okrajnemu sodišču Vrhnika SDM

Klubu letalcev Vrhnika Mladinskemu svetu Vrhnika Klubu vrhniških študentov KD Stara Vrhnika KUD Ligojna KD Vnanje Gorice - FS Rožmarin PSA športne dejavnosti - Boštjanu Erčulju s.p. Teniškemu klubu Vrhnika _ in številnim drugim posameznikom.

Soorganizatorji

Organizator

RSEND^R im Klub vrhniških študentov

Občina Vrhnika

VRHNIKA

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhniica

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

11

Janez Kikelj, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika in Občinskega odbora Socialnih demokratov Vrhnika

Ljudje so spravljeni, kar moti skrajneže

Janez Kikelj, rodil se je leta 1972, je predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika. Zagotovo je med najmlajšimi občinskimi predsedniki ZB v Slovenci, saj so doslej to dolžnost opravljali večinoma borci - partizani, ki so se v času 2. svetovne vojne borili v partizanskih enotah ali pa bili politični aktivisti. Janez Kikelj nam je z nasmehom, ko smo mu omenili, da je tako mlad in že partizan, dejal, da izhaja iz takšne družine, saj je stari oče preživel vojno kot aktiven pripadnik partizanskih enot. Leta 1938 so ga sicer mobilizirali Ital^'ani, vendar se je takoj po kapitulacý'i, tako kot številni drugi zavedni Primorci, priključil prekomorskim enotam. Američani sicer niso bili naj bolj navdušeni nad njihovo odločitv^'o, vendar so Primorci vztrajali in jih pustili, da se vključno v Titove enote. Stara mama je doma z Jezerskega, pri njih doma je bila kurirska postojanka, sama pa je kot sprevodnica na vlaku Kranj-Jesenice in skrbela za ilegalen prevoz ilegalcev in ranjencev z vlakom.

Dobro, vendar je to že zgodovina. Opredelitve starih staršev niso dovolj, da se vnuk odloči za vključitev v njihovo veteransko organizac^e?

Seveda ne, vendar me je, in še zmeraj me, pogreje, ko kdo omalovažuje partizansko gibanje, ga poskuša celo kri-minalizirati in sprevračati zgodovinska dejstva. Veliko dam na besede starega očeta, ki me je leta 1990, ko so vsi govorili le o tem, kaj vse je bilo narobe v prejšnji družbi, mnogi pa napadali NOB kot komunistično zaroto, opozoril na laži. Sam, ko je šel k prekomorcem, ni kaj dosti vedel o komunizmu, dobro pa je vedel, kaj so počeli ital^'anski fašisti s Slovenci dobri dve desetletji. Njegova odločitev, da se pridruži prekomorcem je bila izraz nacionalne zavednosti, ne pa indoktrinacýe s komunističnimi idejami. In ves čas vojne je bila v ospredju partizanskega gibanja nacionalna osvoboditev in pregon okupatorja.

Toda hkrati je bila tudi revoluc^a?

Tudi težnja po spremembi družbenega sistema, odpravi kraljevine, skratka po drugačni, socialno pravičnejši družbi, kot je bila Kraljevina Jugoslavia. Brez teh idej, ki so bile sestavni del NOB, se partizansko gibanje in Osvobodilna fronta Slovence ne bi tako razmahnila, ne bi uspela pridobiti na svojo stran velike večine slovenskega ljudstva. Tudi Kocbek, ki je bil krščanski socialist, je

govoril o revoluci'i in o povsem drugačni družbi, kot je bila tista, v kateri so živeli dotlej.

Mlade generac^e vaših let kaj dosti ne zanima, kaj se je dogajalo pred več kot šestdesetimi leti, ampak hočejo danes in jutri živeti bolje v svobodi?

Toda, če ne bomo sposobni ohraniti duha uporništva, ki je bistvena značilnost za tedanje obdobje, se nam slabo piše. Danes lahko na tiste prevratne čase gledamo z distance. Ugotavljamo lahko, da je bilo marsikaj narobe, da so se zgodile tudi velike napake in da so povojni poboji, ki so jih storile enote tedanje Jugoslovanske armade, grd, zelo grad madež. Dobro, zločin. Zavoljo tega ni mogoče celotne NOB kriminali-zirati, kot to počno zlasti tisti, ki so se takrat odločili za napačno stran, za sodelovanje z okupatorjem. Glave nam hočejo polniti z državljansko vojno, ki naj bi jo spočeli komunisti, sprevračajo resnico, vendar zaradi tedanje napačne odločitve ne morejo prevaliti krivde na druge. Takim seveda nič ne koristi, pa če jim še tako dokazuješ, kako zle namene so imeli okupatorji s slovenskim narodom. Družini moje partnerke, po mamini in očetovi strani, sta doživeli Golgoto pregnanstva s svojih domov v Nemčýo in na Poljsko. Nemci so takoj na začetku pokazali, kaj kanýo narediti. Ljudje, ki so preživeli nasilni pregon s svojih domov na tuje, kjer so delali v tlačanskih razmerah, so še žive priče genocida nad slovenskim narodom. Če se okupatorju nihče ne bi uprl, če ne bi bilo NOB in partizanskega gibanja, če se ne bi v tistem času uvrstili med zaveznike boja proti fašizmu in nacizmu, sem globoko prepričan, ne bi bilo nič od samostojne S oven^e. To je jasno veliki večini slovenskega naroda, tistim pa, ki to zanikajo, tako in tako ne more nihče pomagati, da bi spregledali.

V Slovenci, predvsem v njej, je potemtakem potekala nacionalna osvoboditev in socialna revoluc^a hkrati?

Ko ljudje danes zaslišýo besedo revolucija, pomislio na krvavi prevrat. Da, bila je tudi socialna revolucýa, ki je pome-tla s kapitalizmom starojugoslovanske družbe. Razdejala je Kraljevino Jugosla-v^'o, nastala je zvezna država in v njej so korak za korakom dobivale republike vse večjo suverenost. Vsem, ki so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje, je bilo jasno, da po starem ne bo šlo več. Hkrati pa smo prav Slovenci takrat do

bili povrnjenega precej, ne vsega, nacionalnega ozemlja. Seveda so ljudje hoteli tudi novo družbo, manj krivično, bogatejšo za vse, nacionalno enakopravno. Sicer pa se je zahvaljujoč močnemu partizanskemu gibanju, ki je proti koncu vojne preraslo v novo Jugoslovansko armado, edina od tedanjih vzhodnih in srednjeevropskih držav sama osvobodila. Sovjetska armada je sodelovala le pri osvoboditvi Beograda in skrajnega severnega dela države. Angleži so prišli v Trst in v Celovec in se od tam niso več premaknili, kar je onemogočilo jugoslovanski vojski in slovenskim partizanskim enotam, da bi osvobodili celotno slovensko nacionalno območje do Trsta. Ljudje so videli v novi državi priložnost za drugačno življenje, zavestno so govorili o socializmu, o bratstvu in enotnosti in moderni družbi. Pozneje se je marsikaj »sfižilo« in zdaj smo spet krepko v kapitalizmu najtršega kova. Nevarno so načeti temelji družbene kohez^e. Vse, kar je bilo dobrega v socializmu, so novi oblastniki zavrgli. Po več kot poldrugem desetletju samostojnosti smo prišli do roba, soočamo se z gospodarsko in socialno krizo in pred našo družbo so novi premisleki, kako naprej. Na obzorju še ni rešitev.

In kakšna je vloga vaše organizaci e, da se te resnice in vrednote NOB ne pozab^o?

Naše društvo, v njem so člani tudi iz Občine Log - Dragomer, šteje 240 članov in več kot polovica nas je mlajših. Pravih partizanskih veteranov je že malo, je pa še nekaj članov, ki imajo status prvoborca in spomenico 1941. Drugi, starejši so bili aktivisti, taboriščniki, ali pa zaporniki in so bili že prej člani Zveze bor

cev. Dobra polovica nas pa je takih, ki smo daleč premladi, da bi sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju, smo pa zavzeti za ideale domoljubja, svobode, uporništva in vsega pozitivnega, kar je povezano z NOB. Nasploh mladi danes malo vedo o tedanjem dogajanju, saj jim šola na daje niti znanja o tem niti jih ne usmerja k iskanju gradiva, da bi se sami seznanili s tistim zgodovinskim dogajanjem. Sploh pa generacýa, ki se je rodila v samostojni Sloven^'i, ne ve nič o tem, če jim slučajno niso starši in stari starši pripovedovali o NOB. Tita imajo za modno ikono tako kot dobršen del mlade generacýe v svetu Che Guevaro.

Na Vrhniki sta še dve veteranski orga-nizac^i, ki se sklicujeta predvsem na vrednote osamosvojitvene vojne. Kakšno je sodelovanje med vami?

Zelo dobro, saj smo vsi privrženi idealom upora, domoljubja in svobode. Upor se je zgodil v času 2. svetovne vojne in upor je bila tudi osamosvojitvena vojna, ki nam je prinesla samostojnost. Zato z Združenjem veteranov vojne za Slovenýo - Teritorialne obrambe in Poli-cýskim veteranskim združenjem Sever dobro sodelujemo in imamo tudi skupne prireditve. Ena izmed takih je tudi bližnji pohod na Triglav.

Kje so vsebinske stične točke med veteranskimi organizac^ami?

V prizadevanjih in bojih za slovensko državnost. Ne le da je Slovenca v dobršni meri zaokrožila svoje nacionalno ozemlje v tedanji Republiki Slovenci, ji je uspelo v povojnem času ohraniti dokajš-njo samostojnost in kopičiti v sebi vse več državnih pristojnosti. Znotraj fede-racýe si je izborila dokaj samosvojo vlogo, kar je posledica specifičnega razvoja NOB v Slovenci in tudi specifičnih razmer. V osemdesetih letih ni bilo mogoče v federaci'i sprejeti nobene pomembne odločitve brez soglasja vseh republik in nenazadnje je bil Edvard Kardelj avtor vseh ustav od vojne naprej. Z vsako spremembo se je povečala moč republik in leta 1974 je bila na osnovi tedaj sprejete ustave tedanja Jugoslavia organizirana že na konfederalnih načelih. Srbi so Kardelju in drugim slovenskim politikom zmeraj očitali, da so nacionalisti, da razbi'ajo državo in podobno, ker pač niso sprejeli kopita, po katerem so hoteli Srbi organizirati države. Slovenca je že pred razpadom Jugoslav^e imela tesne stike s sosednjimi državami, imela je relativno dobro razvito gospodarstvo in

sposobne menedžerje, kar vse ji je omogočilo, da je leta 1991, v času ko so vse stvari dozorele za osamosvojitev, lahko to naredila z relativno majhnim krvnim davkom in materialno škodo.

In kaj menite o nenehnih pozivih k spravi. Kdo naj bi se spravil?

Ne verjamem v zapovedano spravo. To simbolno dejanje sta opravila pred dvajsetimi leti tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan in pokojni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzi Šuštar. Sicer pa so bili, mislim, da so še, ljudje spravljeni in živeli med seboj v dobrih odnosih ne glede na to, ali je bil kdo pri domobrancih, nekdo drugi pa pri partizanih. So pa med nami prenapet-eži, ki pogrevajo spore in ob vsakem TV-odkritju grobišč začnejo ponovno delati razdor. Nikomur to ne koristi. Naš glavni odbor in predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik sta se opravičila za vse krivice, ki so bile storjene v času NOB, priznala, da so bili povojni poboji zločinsko dejanje, ki jih je treba obsoditi in če so krivci znani, jim tudi soditi. Dostojno pokopati vse žrtve, ne pa teh dejanj instrumentalizirati v politične namene. In prav to počno na desnici pred vsakimi volitvami. Mnogi domobranci so bili zapeljani in so se vključili v domobranske enote, ki so bile pomožne policiske in vojaške enote okupatorja. Nekateri so odšli k njim, da bi preprečili pomor svojcev. Tudi od moje stare mame je bil brat, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko, konec leta 1944 pred od-ločitvio: ali v partizane ali k domobrancem. Da bi preprečil najhujše družini, je šel k domobrancem in bil po vojni zaprt v Škofovih zavodih v Šentvidu. In se živ vrnil domov. Takšno je bilo pač življenje. Stane Kirn iz Podpeči je napisal resnične zgodbe o teh odločitvah in početju domobrancev in njihovih gospodarjev na naših tleh.

Ste tudi predsednik vrhniških Socialnih demokratov. Ste zadovoljni z izidi volitev?

Ne, z izidi na lokalnih in evropskih volitvah, zelo pa z državnozborskimi, kjer sem tudi sam kandidiral za poslanca in dosegel 35-odstotno podporo volivcev. Moja stranka je porazila SDS, jaz pa sem dobil več glasov kot njihov kandidat dr. Cukljati. Toda v Državni zbor nisem prišel, ker so moji kolegi v drugih volilnih okrajih dobili še boljšo podporo in oni dobili poslanski mandat. Zdaj bomo počasi začeli razmišljati o lokalnih volitvah, kjer se nadejam, da bomo dobili namesto sedanjih treh svetniških mest v občinske svetu več svetnikov in morda tudi župana, če bomo izbrali dobrega kandidata.

Marjan Horvat

Podljubelj - podružnica koncetracî'skega taborišča Mauthausen

Za poln avtobus članov in simpatizerjev Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika se je 13. junia udeležilo 64. obletnice osvoboditve nacističnega koncentraci'skega taborišča pod Ljubeljem. Na naše veliko zadovoljstvo se nam je pridružil tudi podžupan občine Vrhnika, g. Marjan Možina s soprogo.

Veliko se nas je zbralo na Pod-jubelju, na tako lepem kraju in tako žalostnem za vse tiste, ki so tam trpeli. Mnogo jih je tudi izgubilo življenje. Pretresejo besede, ki so zapisane na spomeniku, kamor smo polagali

cvetje in prižigali svečke:

»Mrtvi ne spe, kako naj tiso-čev imena nosi tega spomenika skromna površina. Postoj popotnik, spomni se zločina, molitve druge te nihče ne prosi!«

Spominska slovesnost se je začela s himnama Republike Slovenie in Evrope ter minuto molka za vse žrtve taborišča in podružnic Mauthausen in vseh tistih, ki so izgubili življenje med narodnoosvobodilnim bojem. Pozdravni nagovor je imel župan Občine Tržič, g. Borut Sajovic, ki je poudaril, da

Clani ZB NOB Vrhnika pred spomenikom talcev v Dragi

je treba ohraniti izročilo vsakoletnega srečanja tako, kot tudi sporočilo tistim, ki bi želeli zgodovino pisati drugače in na novo. Slavnostna govornica je bila ga. Majda Širca, ministrica Republike Slovenie za kulturo, ki je poudarila, da je treba spominski kraj ohraniti prav zaradi mladih generaci in jim povedati, kako je nekoč človek poniževal in uničeval sočloveka. Povedati jim je treba, da je človeško življenje le eno in še kako dragoceno.

Sledili so pozdravni nagovori gostov, ki so bili deležni velikega aplavza. Najprisrčnej-ši pozdrav pa je bil namenjen predsedniku Zveze združenj borcev za vrednote NOB, tovarišu Janezu Stanovniku. Učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču in člani Pihalnega orkestra Tržič pa so pripravili lep in pretresljiv kulturni program.

Pred spomenikom s pomenj-ljivim napisom Obtožujem smo prižgali svečo in se poklonili spominu na trpljenje in smrt zapornikov.

Družabni del izleta je potekal v bližnjem gostišču. Po kosilu se je oglasila harmonika našega šoferja Francka.

Vzdušje je bilo prietno, bila je lepa priložnost za pogovor, vsi skupaj s Franciem pa smo zapeli, nekateri so se tudi zavrteli ob zvokih harmonike. Ubrano smo odpeli tudi nekaj partizanskih pesmi, pridružili so se nam tudi drugi gostje v vrtu. Še vrisk naše Angele in že smo se odpravili proti Dragi,

Spomenik Obtožujem na Pod-ljubelju

ozki dolini s strmimi pobočji, ki se razprostira severovzhodno od naselja Begunje na Gorenjskem. Ob vhodu v dolino so nemški okupatorji postrelili 179 talcev, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov in jih tam 161 pokopali. Od leta 1953 je grobišče urejeno kot spominski park.

S praporom združenja in prižganima svečkama smo se poklonili spominu vseh, ki počivajo v tem spominskem parku.

Odpravili smo se proti domu, še zadnji pogovori in obljuba, da se 11. julia udeležimo spominskega srečanja na Pokljuki in pozdravimo vse tiste, ki bodo ponesli prapore združenj na vrh Triglava. Med njimi bo tudi naš praporščak Vojko s še dvema tovarišema in predstavnikom vrhniškega Policiskega veteranskega društva Sever. Prav gotovo se bodo pridružili tudi člani vrhniškega OZZVS.

Še nekaj pomembnih obvestil

- Člane združenja in občane Občine Vrhnika vabimo, da se udeležite 24. spominske slovesnosti v spomin na

partizanske patrulje, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo. Prireditev bo v soo-rganizacii ZZB NOB, ZVVS, PVD Sever in ZSČ v soboto, 11. julia 2009, z začetkom ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Odhod avtobusa ZB NOB Vrhnika bo ob 8. uri s Trga Karla Grabeljška. Prijave sprejemamo najpozneje do 8.julia oz. do zasedbe mest v avtobusu v pisarni združenja.

Obveščamo tudi, da se je Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika preselilo v nove prostore, ki so v isti stavbi (stari del stavbe Društva upokojencev Vrhnika) na Tržaški c. 12 Vrhnika v I. nadstropju (vhod s Tržaške ceste). Uradne ure so vsako sredo dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure.

Obveščamo, da je ZB NOB Vrhnika dosegljivo na telefonski številki 755-20-01 v času uradnih ur, vedno pa tudi prek elektronske pošte zbnob.vrhnika@gmail.com.

Predsedstvo ZB NOB Vrhnika

12 NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. junj 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Primer Golobič

Gospod Gregor Golobič je bil še pred meseci znan kot sposoben politik, ki se je pogumno lotil največjih tranzicjskih kraj in tajku-nom napovedal vojno. V času Drnovškovih vlad je bil deset let generalni sekretar LDS, se nato umaknil v gospodarstvo, lani pred volitvami pa se je zopet vrnil kot politik s "čisto preteklostjo".

Takega so risali medji pred lanskimi volitvami.

Slovenska Demokratska Stranka pa je že leta 2004 v Državnem zboru dokazovala, da je bila Zagorska Ultra v času Golobičeve politične kariere v LDS nenavadno "uspešna" pri državnih javnih razpisih in je poslovno sodelovala s številnimi državnimi podjetji na področju telekomunikacj (Telekom, Mobitel in Pošta Slovenije).

Takrat je temu malokdo verjel.

Letos pa so padle maske in javnost je bila v kratkem času soočena z njegovo lažjo o premoženju, "pisemskimi nabiralniki" v tujini, velikimi bančnimi krediti "na lepe oči", nenavadno uspešnostjo Ultre na javnih razpisih, itd. Z rebalansom proračuna za leto 2009 pa so se njegovemu ministrstvu tudi drastično povečala sredstva za tehnološki razvoj, s 40 na 87 miljonov Evrov. Lahko si predstavljamo, kako bo potekalo razdeljevanje teh sredstev in ko iko od tega bo prejela U tra ali z njo povezana podjetja.

Da bo mera polna, je na zadnji (junjski) seji Državnega zbora vladna koalicja sprejela tudi zakon, po katerem se z gospodarskega na visokošolsko (Golobičevo) ministrstvo prenaša celotno področje pošte in elektronskih komunikacj, ki so za Golobiča že od nekdaj tako zelo zanimive. Pri tem ni brez pomena, da je Telekom še vedno v 75%-ni državni lasti in se bo kmalu dokončno lastninil.

Takega primera, da bi neko izrazito gospodarsko področje prešlo na visokošolsko ministrstvo, ni v Evropi. A pod to vlado je v Slovenji vse mogoče. Če ne more Mohamed h gori, pride pa gora

Mnogo stvari je še nerazjasnjenih, nekatere pa vendarle prihajajo na dan. Iz zemljiškoknjižnega izpiska Ultrine nepremičnine v Zagorju izhaja, da so na tej nepremičnini kar tri hipoteke za kredite, ki jih je Ultri odobrila NLB v skupni vrednosti 6,1 miljona Evrov. Sama nepremičnina pa je po podatkih Ultre iz leta 2007 vredna komaj dobrih 100.000 Evrov.

(Če greste na banko po kredit v višini 20.000 evrov, boste morali zastaviti hišo, ki je verjetno vredna desetkrat več. Če pa bi se pisali Golobič, bi za tak kredit očitno zadostovala hipoteka na pasjo uto in celo predsednik protikorupcjske komisje pri tem verjetno ne bi videl nič koruptivnega).

V času teh kreditov je Golobič prišel tudi do zajetnega lastniškega deleža Ultre. Miloš Urbanja iz Zagorske Ultre pravi, da je šlo za nagrado Golobičevih izumiteljskih uslug. Nagrada pa je šla preko nizozemske Ultre-Sum, očitno zato, da je posel ostal prikrit slovenski javnosti, Golobiču pa ni bilo treba plačati dohodnine.

Vsiljuje se vprašanje, ali je izigravanje lastne države in laganje o svojem premoženju primerno za visokega politika? Kako lahko tak minister govori o spoštovanju pravne države in o pomenu moralne drže vodstvenega kadra v državi?

Ne gre več za Gregorja Golobiča, gre za "primer Golobič", ki za Slovenjo ne pomeni nič dobrega. Predvsem zato ne, ker ga celotna leva politika (celotna vladna koalicja) javno podpira in opravičuje.

Če dolgoletni politik odide v gospodarstvo in nato v poslovanju z državo pridno izkorišča svoje prjateljske politične vezi, gre brez dvoma za klasično korupcjo. Kako pa naj imenujemo početje, ko se gospodarstvenik vrne v svoje staro politično gnezdo očitno zato, da bo lahko usmerjal zaključno lastninjenje telekomunikacj in si napolnil svoje pisemske nabiralnike v tujini - tudi s pomočjo ugodnih kreditov na podlagi jamstev države oziroma davkopla-čevalskih sredstev?

Koliko napora je bilo vloženo s strani levih političnih ideologov in politikov, da bi vsaj nekoliko olepšali primer Golobič! Predsednik države celo meni, da je treba Golobiču dati novo priložnost. In s prenosom telekomunikacj na njegovo ministrstvo mu je bila res dana nova priložnost, da uresniči svoje stare sanje o tajkunstvu.

Še najbolj nenavadna pa so opravičila, po katerih naj pri utajitvah premoženja ne bi šlo za laž ampak za "napako".

Gre za sprenevedanje, ki ga sam ne razumem. Če bi se kot zdravnik zmotil v postavitvi diagnoze in bi pacient zaradi napačnega zdravljenja umrl, bi to res bila napaka. Če pa bi pacientu namenoma dal napačno injekcjo, zato da bi umrl, bi to bil nedvomno zločin. Tudi namerno izrečeni neresnici se ne reče pomota ampak laž!

Tako deviantno označevanje (ne)moralnih dejanj je značilno za slovensko politiko iz pred-demokratičnega obdobja. Po takem pojmovanju tudi povojni poboj deset tisočev z žico zvezanih Slovencev ni bil zločin ampak le "napaka". In to šele takrat, ko je za to izvedela javnost.

Bolj kot sama laž je torej zaskrbljujoč odziv celotne leve politike, v katerem lahko razberemo naslednje moralno načelo: "Ne laži, ne kradi, ne ubjaj tako, da te odkrjejo. Če te pa že odkrjejo, pa priznaj napako in bodi drugič bolj previden!"

Je to bistvo "nove politike", ki jo je pred volitvami napovedoval levi trojček?

In kakšen nauk za vsakdanje življenje ponuja celotna zgodba?

Verjetno naslednjega:

Pojdite v trgovino, si na skrivaj napolnite svoje žepe ("pisemske nabiralnike") in hitro smuknite mimo blagajne. Če vas slučajno dobjo, velikodušno priznajte "napako", a naj vam ne pade na pamet, da bi pri tem izpraznili svoje žepe. Če pa imate še svoje politične botre visoko v levi politiki, boste deležni zaščitniške ugotovitve, da ste vredni nove priložnosti - novega skritega obiska trgovskih polic.

France Cukjati, dr.med. poslanec Državnega zbora RS

zares hvala

za vaše zaupanje

Socialni demokrati se vsem našim volivkam in volivcem zahvaljujemo za izkazano zaupanje na minulih volitvah v Evropski parlament. Relativno uspešen rezultat nam povečuje voljo do nadaljnjega dela in nadgradnje dosežene podpore.

OO SD Vrhnika

»Uspelo nam je. Več kot podvojili smo državnozborski rezultat LDS iz lanske jeseni in osvojili mandat v Evropskem parlamentu.«

Katarina Kresal

»V imenu vseh kandidatov LDS in stranke Liberalne demokracje Slovenje se zahvaljujem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje.«

Jelko Kacin

III

|So|

ÏÎO = 73 U)

LDS

Zmagovita ekipa Miha Mahovlič, Nace Podlesnik in Teodor Urbančič z mentorjema Nadjo Malovrh in Zdravkom Kogov-škom

Reg^'sko tekmovanje v gasilski orientac^'i 2009

15. maja 2009 je potekalo regjsko tekmovanje v gasilski orientacji 2009 v organizacji Gasilske zveze Vrhnika in v sodelovanju s PGD Blatna Brezovica. Mladi iz PGD Vrhnika smo sodelovali v dveh kategorjah, in sicer štiri ekipe v kate-gorji mlajši pionirji (od 7 do 11 let) in ena ekipa v kategorji starejši pionirji (od 12 do 15 let).

V kategorji mlajši pionirji je sodelovalo devetindvajset ekip. Mladi iz PGD Vrhnika smo osvojili 1., 3., 6. in 19. mesto, v kategorji starejši pionirji pa smo izmed devetindvajsetih sodelujočih ekip osvojili 12. mesto.

Iskreno čestitam vsem sodelujočim na tekmovanju, prav tako hvala vsem mentorjem in spremljajoči ekipi, ki nas je spodbujala na tekmovanju. Zahvaljujem se tudi vsem staršem, ki zaupate in verjamete v nas.

Še posebno pa čestitam prvouvrščečni ekipi, ki so jo sestavljali Miha Mahovlič, Nace Podlesnik in Teodor Urban-čič. Ekipa se je uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 12. septembra letos v organizacji GZS - Mladinskega sveta in Gasilske zveze MO Kranj.

Nadja Malovrh

' Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo!

Invaz^'a vran, srak, golobov in nutr^' na Vrhniko

Na Vrhniki opažam iz leta v leto večje populacje vran, srak in golobov. Novejša vrhniška pridobitev pa so večini krajanom znane nutrje.

Ker nisem biolog ali kaj podobnega, omenjenih živali ne bom podrobno opisoval in razvrščal. Vendar pa bom napisal nekaj svojih opažanj in mnenje kot krajan Vrhnike. Vse naštete živali po mojem opažanju lahko uvrstimo med invazivne vrste. V naši občini in tudi širše te živali sestavljajo vedno večjo prostoživečo popu-lacjo.

Ker vse omenjene vrste v urbanem okolju, očitno nimajo nobenega omembe vrednega naravnega sovražnika, ljudje jih posredno ali neposredno hranimo in število populacje se nekontrolirano veča. To pa je težava, ki jo občutimo na raznih področjih: od gospodarske škode do negativnega vpliva na okolje in druge živalske vrste.

Golobi so sicer čisto simpatični ptiči, vendar v velikem številu na omejenem območju prava indu-strja iztrebkov. Ker jih je vedno več, iščejo na najbolj nemogočih in motečih krajih prostor za gnezdenje. Zasledil sem, da so golobi tudi prenašalci različnih bolezni, ki so prenosljive z iztrebki in odpadlim perjem tudi na ljudi.

Vrane v čezmernem številu povzročajo veliko gospodarsko škodo na poljih, njivah in objektih. Kot velike ljubiteljice jajc ter manjših ptičev plenjo tuja gnezda. Tako se zmanjšuje število manjših ptičev, celo zavarovanih vrst. Ukrepanje je pomembno tudi z vidika ohranjanja biotske raznolikosti. Zaslediti je tudi napade vran na ljudi, predvsem otroke.

Po mojem mnenju so najbolj problematične nutrje, ki so naseljene vzdolž celotnega vodotoka Ljubljanice. Te ne avtohtone živali so se naselile na bregovih Ljubljanice in se bliskovito razmnožujejo. Informacj, kako so sploh prišle med prostoživeče populacje, je več. Vendar bi bilo to treba točno raziskati in povzročitelji bi za to morali odgovarjati. Nutrje za svoja bivališča izkopljejo v rečni breg globoke rove. Glede na to, da so nutrje precej velike živali in kolonje številčne, so bregovi popolnoma prekopani. Ob obilnejšem deževju pa se zemlja posuje in jo voda odnese od brega. Ker nutrja pri nas nima naravnega sovražnika in podnebje ji očitno ustreza, je prirastek teh živali zelo škodljiv za obalo Ljubljanice. V boju za hrano po-djo tudi druge živali (race itn.), vdirajo v vrtove ob Ljubljanici, menda uničujejo ogroženo močvirsko sklednico. Verjetno je negativnih posledic še več, vendar za vse sploh še ne vemo.

V osnutkih letnih načrtov za lovskoupravljavska območja sem prebral, da so odgovorne službe zaznale naštete probleme. Vendar kot občan nisem opazil, da bi se glede teh živali kaj aktivno dogajalo. Verjamem, da je v urbanem okolju rešitev tovrstnih problemov še veliko težja. Vendar v dobro Ljubljanice, Vrhnike, okolja in posledično vseh nas se mora te invazivne vrste zajeziti na številčnost, ki ne ogroža drugih živali v okolju. Nutrja v naše notranje vode sploh ne sodi in dela večjo škodo na bregu Ljubljanice kot vsi čolni, ki bi po njej pluli za razne namene. Že skoraj vse življenje poslušam razlago, da Ljubljanica ne sme biti več kot toliko plovna zaradi spodjedanja bregov. Zaradi spodkopavanja bregov pa nas ne skrbi tako zelo.

Toni Glušič

Moja stran resnice - namerno zavajanje uradnikov?

Sicer ne bi nikoli pisala teh vrstic, vendar so me razmere in govorice, ki so nekatere že na robu laži, prisilile, da uporabim tudi to možnost. Rada bi pojasnila nekaj dejstev, ki bodo osvetlile moj primer oziroma ga nekaterim predstavile v povsem novi luči.

Skupaj z možem živiva na naslovu Lesno Brdo 84, kjer sva že dalj časa v sporu s sosedom, ki ga na tem mestu ne bom imenovala, jabolko spora pa je njegov oporni zid. Ta je zgrajen na način, da nama ovira dostop do hiše. Sosed je z njegovo postavitvjo toliko zožal našo dostopno cesto, da je ta za širša vozila, kot so tovornjaki, izredno težka, pozimi pa tako rekoč nemogoča. Problem sva želela rešiti pri sosedu, vendar nama ni prisluhnil, izkazalo pa se je tudi, da je zid zgrajen

Zid ni visok le 120 cm, kot meni inšpekc^a, marveč več kot 160. Sama namreč merim 162 cm

brez gradbenega dovoljenja. Še več, sosed je betonski oporni zid postavil kar na najine električne in vodovodne vode.

Pomoč iz nastale stiske sva iskala pri republiški inšpekcji za okolje, ki je trdila, da je zid visok le 120 cm - torej do višine, ko zanj še ni potrebnega gradbenega dovoljenja. Toda že samo bežen pogled na oporni zid pokaže, da se je inšpekcja hote ali nehote motila - zid je visok več kot 160 cm. V dokaz prilagam fotografijo, kjer sama, ki merim 162 cm, stojim zraven spornega zidu. Takšen zapis inšpekcjske službe je postal razlog, da najine pritožbe zavračajo vsi organi, celo varuhinja človekovih pravic je pritrdila inšpekcji. Pri tem se mi tudi nehote postavi vprašanje, zakaj sva potemtakem morala midva z možem imeti gradbeno dovoljenje za postavitev opornega zidu? Mar na vrhniški upravni enoti veljajo dvojna merila?

Kot rečeno, sva nastali problem želela reševati s sosedom, vendar njegova aroganca ni vodila v tej smeri. Pred meseci je nad možem celo uporabil pesti. Ne želim se spuščati v različne domneve, kako vpliven je sosed in kam vse segajo njegova poznanstva kot trgovca z nepremičninami ter da ravno zato delo inšpekcjskih služb ni tako, kot bi človek od neodvisnega davkoplačevalskega organa tudi pričakoval. Niti ne želim pisati o prizidku njegovega objekta, ki je zgrajen tik zraven opornega zidu in je črna gradnja. Želim pa, da na dan pride resnica in najina stran zgodbe. Zgodbe v kateri, se nama že več let krati pravica na račun bodisi nesposobne bodisi pristrane inšpekcjske službe. Ne bova dovolila, da bi takšno prikrojevanje resnice sčasoma postalo resnica in dejstvo.

Zora Buh Lesno Brdo 84

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ObcÎllâ Vrhlllkâ

NAŠ ČASOPIS 13

•Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •

Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •

Zimzelenčki na Nanosu 9. jun^'a

Ponosna, plečata in postavna kraška gora nad Vipavsko dolino in Postojnsko kotlino vedno vzbuja spoštovanje in želje po podvigu, ko se vozimo pod njenim ostenjem. Sicer je to visoka kraška planota, prepredena z vrtačami, suhimi dolinami, pašniki, pa tudi nepreglednimi gozdovi in rastlinstvom od alpskega, sredozemskega do dinarskega.

Zahodna in južna stran sta

1951 zavarovan kot naravni spomenik z mnogimi vrhovi. Starost so mu določali strokovnjaki in ugotavljali, da je tam že več kot 500 let, a legendi govorita drugače. Po eni naj bi zrasel tam, kjer je pridigal Hieronim v 9. stoletju, po drugi pa takrat, ko sta brata Ciril in Metod potovala skozi naše kraje (okoli leta 840). Ustni viri pa navajajo leto 350, ko so ga menda posadili. Ne glede na

in gostem gozdu je kar tesnobno, v pričakovanju kakega rjavega štirinožca,« so modrovali pohodniki, a zaradi našega kramljanja smo zagotovo prestrašili še gamse, ki se običajno pasejo nekoliko više.

Legenda pripoveduje, da sta bila Hieronim in Bric brata, ki se nista marala, zato sta si domovanje zgradila tako, da nista nikoli videla drug drugega. Pa saj je res: cerkev sv. Hieronima

na prvi pogled res težko premagljivi, toda pristopi nanjo so lahko prav pr^azno spreha-jalski. Eden takih pristopov na Plešo (1262 m) je tudi iz vasice Strane (656 m), ki je znana po številnih tisah. Pred cerkv^o raste mogočen tisovec z obsegom kar 385 cm, ki je od leta

to je videti kot pravi mladenič v formi! Občudovali smo ga, vendar je drevo strupeno, še posebno plodovi!

Prav iz Stran vodi udobna pot proti cerkvici sv. Brica (960 m) po lepi gosti senci, le blatna je velikokrat.

»Sam po takem prostranem

Upokojenci na izletu v Avstr^'i

Zelo veliko je bilo zanimanje za izlet v Avstr^o, saj je bil avtobus poln do zadnjega

podobni našim kurentom. Zelo pr^azni lastnik muzeja je staro hišo spremenil v mu-

sedeža že tri tedne pred odhodom.

Ne vem, ali je bil privlačen muzej parkljev in mask, morda zgodovina starih Keltov ali pa grad Landskron z okolico, kjer se prosto sprehajajo opice japonski makaki.

Pa lepo po vrsti. Najprej jutranja kavica v Tržiču, nato v Ziljsko dolino do kraja Sveče, kjer je muzej različnih mask, največ parkljev, ki so

zej in razstavil mnogo mask, od njihove Pehtre Miklavža, glavnega krampusa do navadnih parkljev. Tudi Haj-derja kot groteskno masko z lesenim obličjem imajo. Gospodar zna celo nekaj slovenskih besed, a je moral naš znani vodnik Tone vse sproti prevajati.

V bližnji cerkvi pa so se ravno takrat pripravljali na procesno za telovo in smo

stoji nad Vipavsko dolino, sv. Bric je skrit med sestoji smrek nad Stranami.

Nad cerkvico pot postane kamnita in tu občutimo pravi kraški svet. Kmalu se svet odpre proti Postojnski kotlini. Pohodnik kar pozabi, da leze navkreber, saj je ob straneh

lahko opazovali, kako svečano opremljeni, s poudarkom na koroški noši, so bili nav-

zoči. Vse je spremljalo streljanje z možnarji. Zanimivo je bilo, ker so peli slovenske in nemške pesmi. Zelo pohvalno!

Nato smo se odpeljali v kraj Rožek oziroma v njegovo bližino, na Breg, kjer so izkopali mnogo ostalin Keltov in jih razstavili tam, kjer so jih našli. Posebno odkritje so bile gomile, kamor so pokopavali umrle z nakitom

veliko drobnega cvetja, spodaj pa naselja, ceste kot kače ^

Po treh urah smo bili pri Vojkovi koči in zaskrbljeno opazovali preteče oblake, ki so se podili nad našimi glavami. Kmalu smo ugotovili, da so bile le megle, ki jih je preganjal jugozahodnik.

Za vrnitev smo izbrali pot proti Razdrtem, za marsikoga kar hud zalogaj, saj je del te poti skalnat in strm, a organizirali smo se v manjše skupine s presledki zaradi proženja kamenja, in vsak vodja (to pot so izkušeni pohodniki dobili posebno nalogo!) je sproti opozarjal na nevarnejše dele.

Pred nami so se spuščali v dolino planinci iz Radovljice, za njimi pa mi, torej okoli 100 pohodnikov in nevarnost proženja kamenja je bila še večja, zato previdnost ni bila odveč.

Osvežili smo se pri lično urejenem počivališču, kjer smo naši slavljenki za 70. rojstni dan zapeli, ona pa nas je presenetila z dobrotami iz potovalne torbe. Hvala!

Vsem pohodnicam in po-hodnikom, ki smo že krepko v tretjem življenjskem obdobju, pa čestitke za prehojeno pot in veliko dobre volje!

Elica Brelih, Foto: Janez Cerk

in orožjem vred. Edinstvena je najdba mrliškega voza iz svinca. Prikazan je keltski kremator^ - sežigalnica na grmadi. Pot vodi mimo različnih gomil do najbogatejše knežje grobnice. Po dodatkih, ki so jih našli v gomilah, so arheologi lahko ugotavljali hierarhično lestvico umrlih in materiale, ki so jih Kelti uporabljali pred 3000 leti.

Muzej na prostem, v gozdu, prikazuje način življenja, kulte, predstavo o svetu, saj lahko spoznamo, kako so risali svet in družbeno strukturo naših prednikov.

Za zaključek mora biti nekaj lahkotnejšega, zato smo se zapeljali pod grad Land-skron, kjer imajo kot v safari-ju več kot 150 prostoživečih opic, ki se mirno sprehajajo med obiskovalci in se po opičje zabavajo, ko jim vodnik meče banane.

Mnogo je samic s pravkar skotenimi mladiči, ki se kot klopi drž^o mater ali jih jezdno na hrbtu. Zelo zabavno in na trenutke smešno, pa tudi poučno!

Naslednji izlet pripravljamo septembra po Dolenjski, verjetno s kopanjem v Smar-jeških Toplicah.

Elica Brelih, Foto: Janez Cerk

Obletnica valete

»Minilo je 30 let, odkar smo preživeli nekaj pr^etnih trenutkov v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki .« S temi besedami se je začelo vabilo vsem sošolkam in sošolcem na naše ponovno srečanje. V petek, 15. maja 2009, se nas je zbralo enaindvajset učencev takratnega 8. b razreda. Zakorakali smo v enega od starejših matematičnih razredov in poiskali svoje mesto. Vsakega je na klopi čakala razredna fotografija. Medse smo povabili razredničarko, gospo Ma-r^o Kuharič. Za vso učenost, potrpljenje, vztrajnost in ljubezen smo se ji zahvalili s šopkom. S svojo prisotnostjo nas je pr^etno presenetil tudi ravnatelj, gospod Janez Sodja. Tako smo začeli obujati spomine, druženje pa smo nadaljevali v IOC Zapolje. Ugotovili smo, da smo še vedno nasmejani, živahni, ustvarjalni in iskreni. Da je to res, dokazujejo tudi priložene fotografije. 8. B (generac^a 1978/1979)

Delavnica o zdravilnih zeliščih

V ponedeljek, 8. 6. se je društveni večnamenski prostor napolnil z vedoželjnimi članicami in člani, saj so jih obvestila privabila, naj se seznan^o z zdravilnimi zelišči v tem času, da izvedo, kako jih nabirati, kako sušiti in kako pripravljati čaj-čke. Gospa Marinka Petkovšek se je zelo potrudila in nabrala polno košaro rastlinja, za uvod skuhala in ponudila okusen čaj, nato pa predstavljala rastlino za rastlino, jo opisala, posebej poudarjala, kje je prav, da jo nabiramo, kako sušimo in katere pomembne učinkovine vsebuje.

Posebej pozorna je bila pri razlagi sicer strupenih rastlin, ki pa v zelo majhnih količinah kažejo zdravilne učinke.

Elica Brelih

Jun^'a praznujejo naši člani:

Vida Jerina, PARTIZANSKI TABOR 8, VRHNIKA, Ančka Drašler, KOTNIKOVA C. 5, VERD VRHNIKA, Anica Černec, DOM UPOKOJENCEV, VRHNIKA, Anton Gostiša, OPEKARSKA C. 28, VRHNIKA.

Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki jun^a praznujejo rojstni dan.

Tekmovanje v pikadu

V četrtek, 14. maja 2009, je Društvo upokojencev Vrhnika v svojih prostorih gostilo udeležence Pokrajinskih športnih iger upokojencev ljubljanske reg^e. Sportna panoga: pikado. Sodelovalo je 64 tekmovalcev iz dvanajstih društev in aktivov upokojencev ljubljanske reg^e.

Rezultati:

Ekipno - moški:

1. DU MostePolje

2. DU Grosuplje

3. DU OZD Vič - Rudnik

4. DU Loška dolina

5. DU Maksa Perca

6. DU Vrhnika

7. DU Ivančna Gorica

8. DU Ig

9. DU Elektro

Ekipno ženske:

1. DU Smarje - Sap

2. DU Siška

3. DU Vrhnika

4. DU Ivančna Gorica

5. DU Elektro

6. DU Maksa Perca

7. DU Vič - Rudnik

Pokale Mestne zveze upokojencev Ljubljana bodo najboljše tri ekipe prejele na

vsakoletnem srečanju. Letos bo to v Podpeči.

Posamezno:

Ženske:

1. Angelca Glinšek, DU Smar-je Sap, 683 točk

2. Jelka Gorenc, DU Siška, 667 točk

3. Vika Buh, DU Vrhnika, 633 točk

4. Anica Dolenc, DU Elektro, 609 točk

5. Zora Kumše, DU Vič - Rudnik, 594 točk

Moški:

1. Zdravko Humek, DU Moste Polje, 758 točk

2. Konrad Benkič, DU Vrhnika, 744 točk

3. Ivan Cafuta, DU Moste -Polje, 737 točk

4. Zdravko Godnjavec, DU Maksa Perca, 731 točk

5. Mihael Klančar, DU Moste - Polje

Trem najboljšim v posamezni kategorii je predsednik komisme Franc Tomšič podelil lične medalje. Zahvalil se je za športno udejstvovanje in organizatorje pohvalil za uspelo prireditev.

Dragica Pelan

Kaj napovedujemo:

Srečanje upokojencev ljubljanske reg^e bo 26. 6. 2009 v Podpeči z začetkom ob 11.00.

Jul^ (9. 7. 2009) bomo pripravili družabno srečanje na vrtu Pri Krajncu z začetkom ob 16.00. Zabaval vas bo Ansambel Litrski odmev. Pravočasno se pr^avite v društveni pisarni!

Posebej obveščamo upokojence, naše članice in člane, starejše od 75 let, da bo srečanje s kulturnim programom 27. avgusta ob 15.00 na vrtu Pri Krajncu. Osebnih vabil ne bo! Prosimo, da se pravočasno pr^avite v društveni pisarni zaradi kosila. Zabaval vas bo Litrski odmev.

Pohodniška skupina Vandrovke bo polletne pohode končala jun^a, septembra pa bodo pohodi po programu spet vsak torek.

Takoj v začetku septembra se bo sestala socialna komi-s^a in začela pripravljati seznam humanitarne pomoči za potrebe starejših upokojencev. Naše prostovoljke so doslej obiskale že več kot 1400 starejših v Občini Vrhnika, takoj v jeseni pa bodo z obiski nadaljevale.

Ker se bliža dopustniški čas, želimo vsem prijetne počitniške dneve, kjer koli jih boste preživljali.

E. Brelih

14

NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

•Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček

Sončki na Tošču in Hudourniku

Na naših pohodih se Sončki podajamo v razne konce Slo-ven^e in tako smo na zadnjih dveh pohodih obiskali Polho-grajsko hribovje in Vojskarsko planoto.

Maj je bil poletno vroč, zato so bili gozdovi okoli Tošča prav

nadaljevali pot proti Tošču in spotoma občudovali gozdne in travniške cvetlice. Za presenečenje je poskrbel gams na strmem travniku pod Gontarsko planino. Na tisočaku Tošču ni bilo kaj prida razgleda, preveč je drevja na njegovem vrhu. S Tošča smo

kraški izvir, iz katerega odteka reka Jezernica, ki se že po nekaj deset metrih izliva v Idr^co. Skozi Idr^o smo nato zapeljali v dolino Nikove, po kateri se v^e strma in v^ugava cesta na Vojskarsko planoto. Tam leži Vojsko, okoli tisoč metrov viso-

pot nadaljevali do 1144 metrov visokega Hudournika. Vrh je v bistvu skalnat rob planote z izrednim razgledom na bližnji Šebreljsko in Šentviško planoto, pa na bohinjske gore, Krn, Kanin in Matajur, le jugu obzorje zapira gozdnat Trnovski

Sončki na Tošču v Polhograjskem hribovju

Sončki na Hudourniku na Vojskarski planoti

primerni, da smo v njihovi senci lažje hodili. V senčnati dolini Ločnice, iz katere smo se povzpeli na Govejk, je bilo še pr^et-no hladno, tudi rahla oblačnost je poskrbela, da sonce ni prehitro dobilo moč. Po malici pri planinski koči na Govejku smo

se spustili na Gonte in ker je že pritiskala opoldanska vročina, smo pot nadaljevali proti Topolu, kjer smo se v znani gostilni ohladili ob mrzli p^ači.

Drugi pohod nas je popeljal v okolico Idr^e. Najprej smo obiskali Divje jezero, močan

ko raztreseno naselje. Naš prvi cilj je bila partizanska tiskarna Slovenca, do katere smo se morali spustiti v senčnato grapo, kjer je ilegalno delovala od jeseni 1944 do konca vojne. Po ogledu dobro ohranjenega objekta smo se vrnili na planoto in

gozd. K poznavanju pokrajine sodi tudi poznavanje domačih jedi in na turistični kmet^l Pri belem kamnu smo z užitkom spraznili vse sklede s smukav-cem in košare z ocvirkovco.

Sonja Zalar Bizjak, Foto: Sonja Repnik

Februarja smo se v sončnem zimskem dnevu napotili na Planinco pod Krimom, ki se s kakšno posebno višino ne more hvaliti, saj meri le 579 m, a v svoji okolici skriva nekaj zanimivih posebnosti. Tako smo se do izhodišča peljali mimo najglobljega jezera v Slovenci, ki nosi preprosto ime Jezero, v globino meri 47 m, leži pa blizu Podpeči. Na poti proti vrhu smo zavili tudi do kraške jame Ledenica, kar je bil kar malce tvegan podvig, kajti pot do nje je bila zasnežena in poledenela. Na Planinci smo pri cerkvi sv. Tomaža pomalicali in občudovali prekrasen razgled na Barje z vasicami na obrobju. Pred nami se je v daljavi razprostirala Vrhnika, nad hribovjem pa celotna veriga Alp. Skoraj bi začeli recitirati Ivana Cankarja. Ko smo se vračali, nas je pri kmečkem turizmu počastila z borovničevcem kolegica Irena, ki ima prek sina "zveze" z vremenskimi bogovi, kar je vsaj tokrat zagotovo pomagalo pri urejanju vremena. Da se dan ne bi prehitro končal, smo ga podaljšali še z obiskom Sv. Ane in Žalostne gore.

Naslednji mesec, marca, smo obiskali Kras, koder nas je kolegica Irena vodila že leta 2006. Letos smo, prav tako pod njenim vodstvom, obiskali drugi predel Krasa. Izstopili smo v Skopem in po kolovozih odšli deloma skozi gozd in deloma po znani Pliskini poti do Kosovelja, ki je Irenina rojstna vas. Zato smo zato lahko slišali marsikatero zanimivost iz vaške zgodovine. V Kosovelju nas je domačinka pogostila s čajem in keksi ter pr^aznim pogovorom. Nato smo se napotili do Pliskovice, kjer smo

si v kmečkem turizmu Pri Petelinovih privoščili joto in nabavili pravi domači kraški teran. Vreme je bilo ravno pravšnje za prvi spomladanski pohod, malo oblačno in malo sončno.

Aprila smo se odpeljali na prvi izlet te sezone, in sicer v Italko, kjer smo si hoteli ogledati soško fronto na ital^'anski strani. A deževno in hladno vreme nam je to preprečilo, zato smo obiskali le muzej

s starejšim domačinom pripovedovala o položaju slovenske manjšine v tamkajšnjem obmejnem delu. Še vedno v dežju smo se odpeljali tudi na hribček Črna Griža, kjer stoji zanimiv spomenik, izdelan iz starega orožja. Podobne je ustvarjal naš umetnik Tone Svetina.

Zaradi dežja smo morali spremeniti načrte, zato smo se odpeljali v Čedad, staro mesto še iz časov Langobardov, kjer

SVIZCI končujemo prvo polletje

Čeprav se šolsko leto za aktivne člane SVIZ počasi končuje, pa upokojeni SVIZCI končujemo šele prvo polletje. Letošnji program naših pohodov se v veliki meri pokriva s programom pohodov Zimzelenčkov in Sončkov iz Društva upokojencev, saj nas vodita isti vodički, Elica in Sonja, zato jih ne bomo opisovali. Nekaj pohodov in izletov smo pa vendarle izvedli v "originalu".

goslužje v slovanskem jeziku, napisanem v glagolici. Za potrebe slovanske književnosti in jezika jo je zasnoval sv. Ciril v 9. stoletju. Glagolica se je še posebej uveljavila v Istri, Hrvaškem Primorju in Dalmac^l in ostala v veljavi do začetka 19. stoletja. Jugovzhodno od Buzeta, od Roča do Huma, je v spomin na to obdobje speljana Glagoljaška pot, ki s spomeniki zaznamuje nekatere pomembne osebnosti in dogodke iz tiste dobe.

V Humu, istrski vasici, v kateri je nekdaj živelo več kot tristo prebivalcev, dandanes pa jih je le še okrog dvajset, smo si na turistični kmet^l privoščili "bisko", v domačem žganju namočeno belo omelo, za katero trd^o, da ima zdravilne učinke na krvni obtok in srce, delovala naj bi pa tudi kot ljubezenski napoj. Takega učinka vsaj tisti dan nismo opazili! Pokukali smo tudi v cerkvico sv. Petra in Pavla, v kateri je tako vrhunska akustika, da so v njej snemali celo pop pevci, zato smo jo preizkusili tudi mi.

Že zjutraj smo se pred prestopom meje pri Sočergi povzpeli na hribček, s katerega se je nudil prostran razgled po Slovenci in Hrvaški Istri. Ko smo se vračali v Slovenko, smo spotoma zavili še na Socerb nad Koprom, kjer smo uživali v prelepem razgledu na Trst in dobršen del slovenske obale.

Izlet smo zaključili s poznim kosilom v Senožečah.

Zadnji pohod pred počitnicami bo 18. jun^a. Konec avgusta se pa bomo spet srečali na tradicionalnem pohodu na Pokljuko.

Rada Pišler, Foto: Ivan Kalič

Tretje armade v Gradini, ki prikazuje pretežno orožje in uniforme iz prve svetovne vojne in sploh nima tistega pretresljivo človeškega vidika, ki odlikuje muzej v Kobaridu. V hudem nalivu smo kar iz avtobusa pogledali velikansko kostnico, ki jo je zgradila ital^anska država, in v kateri so shranjene kosti več tisoč padlih vojakov in njihovih generalov iz prve svetovne vojne.

Ker je še vedno deževalo, smo se samo zapeljali do jezera Doberdob. Med vračanjem smo se ustavili na kavici v Jam-ljah, kjer nam je pr^azna natakarica v lepi slovenščini skupaj

smo sicer že bili lani. A letos je bilo na voljo več časa, zato smo ga izkoristili za ogled stolne cerkve sv. Mar^e in mesta nasploh. Zanimiv je bil tudi obisk starodavne kleti globoko pod zemljo ene izmed mestnih hiš. Ko smo se vračali v Slovenko, smo se ustavili še v čokoladni-ci v Štandrežu pri Gorici, kjer smo se založili s čokoladnimi dobrotami v različnih oblikah, nato pa smo na slovenski strani zaužili pozno kosilo.

Na zadnji izlet v tem polletju smo se odpeljali v Hrvaško Istro in se naučili marsikaj o glagoljaših. To so bili katoliški duhovniki, ki so opravljali bo-

Novice iz DZA Vrhnika

Polletne aktivnosti

Že lani smo se na sestanku izvršnega odbora v Društvu zdravljenih alkoholikov dogovorili in sprejeli sklep, da se bomo v Našem časopisu oglašali na dva do tri mesece in takrat bomo malo več napisali o delovanju, druženju in opravljenih nalogah.

Marca je prispevek napisal gospod Slavko o naši letni skupščini, na katero smo povabili župana občine gospoda Marjana Riharja in vse predstavnike društev in klubov notranjsko-pri-morske reg^e, ki smo jo organizirali v osnovni šoli Ivana Cankarja. Vse načrtovane naloge društva, ki smo jih sprejeli že lani, skupno na sestanku vseh članov društva, smo uspešno uresničili.

Januarja smo organizirali vsakoletno načrtovani pohod na Sv. Jakoba in Katarino, da smo se naužili svežega zraka v hribih po novoletnih praznikih. Na povabilo krajanov Stare Vrhnike smo se udeležili predavanja, ki so ga organizirali v domu krajanov, kjer je predavala gospa Katarina Lavš na temo Naučimo se dobro prepirati.

Letos smo si zadali nalogo, da organiziramo malo več pohodov po okolici Vrhnike, tako da smo pripravili pohod na razgledni stolp in z obnovljenega stolpa ogledali panoramo Vrhnike in okolice ter v koči popili topel čaj in kavico, ki sta jo za nas pripravila gospod Branko in njegova žena gospa Marinka.

Marca smo odšli na Razor. Štart je bil s Stare Vrhnike, kjer sta nam gospa Romana in gospod Roman opisala znamenitosti in razvoj Stare Vrhnike, nato smo a odšli na pohod do cerkve sv. Nikolaja, kjer smo se na turistični kmet^l odpočili in se vrnili v dom krajanov, kjer nam je gospod Grom pokazal izdelavo luknjic v pirhih. Po njegovi predstavitvi smo tudi sami

DZA pohod Kuren in popl. Logatec M.

poskusili narediti kakšno luknjico v pirhu in videli, da moraš biti za to pravi mojster.

Aprila smo si na povabilo Zavoda Ivana Cankarja v gale-r^l Cankarjevega doma na Vrhniki ogledali slikarsko razstavo gospoda Petra Lazareviča in maja razstavo gospe Fulvie Zudič na tematiko motivov Moja Istra, Na tem mestu bi se v imenu članov društva zahvalil Zavodu Ivana Cankarja za vabilo. Aprila smo se udeležili redne letne skupščine kluba iz Logatca in odšli na vodeni pohod na Goropeke. Konec aprila smo se udeležili redne letne skupščine Društva zdravljenih alkoholikov iz Postojne.

Kot vsako leto smo se tudi letos maja člani društva in svojci ter povabljeni gostje udeležili Maratona treh src in pohoda v Radencih. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali pred osnovno šolo Ivana Cankarja in po ugotovitvi prisotnosti odpeljali po avtocesti v Radence. Po prihodu v Radence smo se pr^avili za pohod do Kapelskega Vrha in v moštvu pohodnikov organizirali zanimiv in lep pohod po okolišu Radencev. Po končanem pohodu smo se pohodniki pridružili našim kopalcem v Termah Radenci, kjer smo se tudi mi ohladili po pohodu. V popoldanskem času smo si ogledali teke najmlajših tekmovalcev in glasno navdali za vse udeležence tega množičnega teka. Polni lepih vtisov smo se v večernih urah vrnili na Vrhniko z dvema postankoma: prvi je bil v Lenartu za nakup dobrot iz mlina, drugi pa v Trojanah za krofe.

Maja je naše društvo organiziralo predavanje v osnovni šoli Ivana Cankarja gospe Katarine Lavš z naslovom Zaupati in biti vreden zaupanja, na katero smo povabili člane društev in klubov iz: Cerknice, Logatca in Ljubljane ter krajane Stare Vrhnike. Predavanje je bilo zelo zanimivo in za vse poučno, tako da smo se z gospo Katarino Lavš dogovorili, da se še večkrat vidimo in prisluhnemo tako zanimivi tematiki.

Konec maja smo se člani društva udeležili letne skupščine Zdravljenih alkoholikov iz Kopra, na kateri smo se zdravljen-ci pogovarjali o težavah z alkoholom, ki je redni spremljevalec človeškega življenja.

Jun^a bomo člani društva organizirali dvodnevni terapevtski vikend v Otoških Dolinah, na katerem bomo odšli na dva pohoda po okolici in se udeležili delavnice s tematiko vsakodnevnega življenja.

Matič Zoran

29. junj 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

^^^ OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

15

Krvodajalska akcija

Mnogo ljudi dolguje svoje življenje posameznikom, ki jih ne bodo nikoli

srečali - ljudem, ki so darovali svojo kri.

Pridružite se nam na krvodajalski akcji, ki bo v Občini Vrhnika:

- V PONEDELJEK, 20. 7. 2009,

OD 7. DO 13.30,

- V TOREK, 21. 7. 2009, OD 7. DO 13.30

v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Kri je najdragocenejše darilo

- darilo življenju.

Prjazno vabljeni!

Krvodajalci na izletu po Dolenjski

V soboto, 30. maja, smo se krvodajalci z Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja odpravili na izlet po Dolenjski. Že ob 9. uri smo se vkrcali na Rudolfov splav in se peljali po okljuku reke Krke mimo gradu Kamen in Novi dvor z lepim pogledom na stolno cerkev sv. Nikolaja in na Breg - ki je priljubljena točka številnih slikarjev. Med vožnjo so nas

zabavali harmonikar in ani-matorji, ki so predstavili sebe, Novo mesto in reko Krko. Postregli so nam s pravim domačim ješprenjem in cvičkom. Po izkrcanju smo se podali peš skozi mestno jedro, si ogledali Glavni trg z Rotovžem, Kettejev vodnjak, frančiškansko cerkev in samostan. Povzpeli smo se tudi na hrib do kapiteljske cerkve sv. Miklavža, si ogledali notranjost - tu je tudi znamenita Tintorettova oltarna slika. Sledila je vožnja do slovenskih Benetk - Kostanjevice na Krki. Nato smo obiskali samostan ob vznožju Gorjancev, obdan z mogočnim obzidjem - Pleterje. Multivi-zjska predstavitev nam je približala zgodovino in življenje menihov, ki so znani po izdelovanju izjemnih zeliščnih napitkov, po pleterskem žganju in spominkih, ki smo jih lahko kupili v njihovi trgovinici. Pozno popoldne, že prjetno

utrujeni, smo se odpeljali še na kmečki turizem Colnar, kjer so nam pripravili obilno pozno kosilo in ob zvokih harmonike smo se tudi zavrteli.

TEČAJ PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL

Bodoči vozniki!

Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.

- Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri.

- Nudimo brezplačno izposojo literature.

Pr^ave sprejemamo:

vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu: 7502-447 ali na email: vrhnika.ozrk@rks.si

OPREDELITEV

ZA POSMRTNO DAROVANJE ORGANOV IN TKIV

Opredelitev za posmrtno darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja oblika solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitvjo za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti. Z darovanjem in presaditvjo organa ali tkiva pomagamo bolniku ohraniti življenje ali pa mu zagotovimo, da bo njegovo življenje bolj kakovostno.

Kdo lahko postane darovalec po svoji smrti?

Darovalec je lahko vsak, pomembno je le, da je zdrav in da ni nosilec nobenih infekcjskih bolezni oz. da nima maligne bolezni, ki bi se lahko prenesla s presajenim organom ali tkivom.

Kje in kako se opredelimo za posmrtno darovanje organov in tkiv?

Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B.

Izpolnili boste poseben obrazec - pristopno izjavo. Pooblašče

na oseba preveri njegovo identiteto in jo potrdi s podpisom. Izjavo pošlje v priporočeni obliki na Slovenja-transplant, ki jo hrani v zbirki podatkov in jo vpiše v elektronsko evidenco. Podatki se bodo ob prvem potrjevanju vnesli na kartico zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo zapisani nevidno ter bodo dostopni šele po smrti posameznika.

Za vse dodatne informacije lahko pokličite na OZ RK Vrhnika, pooblaščeno osebo Mojco Marolt, na telefonsko številko 7502-447.

VABILO

USTANOVITEV EKIPE PRVE POMOČI PRI

v \/

RDEČEM KRIZU

V normalnih razmerah v organizirani družbi človeka varujejo zakoni, kar potrebuje za preživetje, pa ima v svoji bližini. Vendar se včasih družbeni red poruši, zakoni kršjo in človekovo naravno okolje zajame kaos. Zato so njegova varnost, zdravje in celo golo preživetje ogroženi. Takrat si Rdeči križ prizadeva pomagati žrtvam in jih zavarovati.

Da bi v primeru naravnih in drugih nesreč kar najbolje pomagali prizadetim, vas vabimo, da se nam pridružite kot prostovoljec-ka in postanete član-ica bodoče ekipe prve po

moči Rdečega križa Vrhnika, ki jo želimo ustanoviti z vašo pomočjo.

Kaj vam lahko ponudimo ob tem?

V prvi vrsti brezplačen 70-urni tečaj prve pomoči, ki se konča z uspešno opravljenim izpitom. Mimogrede, razen specialnega znanja za potrebe vsakdanjega življenja pridobite tudi naziv POMOŽNI BOLNIČAR, kar pomeni, da s tem ustrezate posebnim pogojem za zaposlitev na delovnem mestu voznika v reševalnem vozilu.

Ob oblikovanju ekipe bomo poskrbeli, da boste dobili več-delno oblačilo - uniformo RK, ki je predvidena za vse člane tovrstnih ekip v državi.

Tako usposobljena ekipa prve pomoči pri Rdečem križu Vrhnika bi nudila pomoč ob urgentnih akcjah za potrebe občine ali morda tudi širše za primer naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti.

Če bi želeli biti del sedemčlanskega tima - ekipe prve pomoči RK Vrhnika, nas čim prej pokličite na tel. št. 7502-447, nam pišite po e-pošti: vrhnika. ozrk@rks.si ali se osebno zgla-site na našem sedežu na Poštni ulici 7B, Vrhnika.

Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt

Lukice dobile spričevalo

V vsaki številki občinskega glasila prebiramo o različnih skupinah občanov, ki se ukvarjajo s telesno vadbo. Med njimi so tudi upokojenci, ki ponavadi s pohodi, balinanjem in drugimi dejavnostmi uspešno skrbjo za svojo fizično kondicjo. V senci vseh skupin, ki so večkrat javno predstavljene, so tudi take, ki se v anonimnosti predajajo aktivnostim, ki koristjo njihovemu zdravju, počutju in jim dvigujejo moralo. Nič ne bo nič narobe, če tokrat na hudomušen način razkrjemo eno od njih.

Smo telovadke Lukice. Ime spominja na tiste mlade, vrhunske žabice z Loga, pa na žalost to nismo. Saj ne bi nič nasprotovale njihovim sposobnostim, vendar naravne zakonitosti terjajo svoje. Za ime smo se odločile v čast in slavo svojemu trenerju!

Naj razkrjem nekaj glavnih značilnosti LUKIC. Vse smo ženskega spola, najmlajša ima 46 let, najstarejša jih šteje 72, povprečje je 61 let! Torej ne morem uporabiti krilatice, da smo v cvetu mladosti; tista najmlajša kar kvari častitljivo povprečje. Smo pa že pred devetimi leti spoznale, da dobro počutje in telesna kondicja nista več samo po sebi umevna. Takrat se je manjša skupina znank odločila poskusiti z rednim razgibavanjem. Prjateljevanje z gospodom, ki je strokovnjak za telesno vzgojo, jim je kot na pladnju ponudilo najustreznejšega vadi-telja.Vsako leto se jim je pridružila kakšna nova poskočnica, iz različnih vzrokov so nekatere tudi odstopile. Dvajset mladenk v zrelem starostnem obdobju smo že več let stalnica, več kot polovica pa so prvoborke.

Enkrat na teden se dobivamo v šolski telovadnici, od septembra do zadnjih dni maja prihodnje leto. Počitnice imamo le takrat, ko šola zaklene vrata. Naša dejavnost ima pridih dobrodelnosti: trener ne pričakuje plačila, vse spremljevalne dejavnosti so prostovoljno delo.

Same smo prevzele vso logistiko. Ena je zadolžena za stike z javnostjo, druga izraža svojo organizacjsko in retorično sposobnost, dve izmenjujeta vlogi pri glasbeni spremljavi, imamo svojo finančno referentko, foto-grafinjo itn. Pozabile nismo niti na varovanje svojih pravic, za kar skrbi sindikalna poverjeni-ca. Letos smo spoznale, da kontinuirana aktivnost terja poglobljen pristop. Spontano smo v senci vsemogočih hramov učenosti ustanovile dislocirano enoto Fizkulturne univerze za tretje življenjsko obdobje. Tako smo si zagotovile možnosti za strokovno spremljanje svojega udejstvovanja, predvsem pa za posodobitev in nadgradnjo metod dela.

Skupino odlikuje močna pripadnost skupnim ciljem, ki izpolnjujejo vsa vrhunska merila za vzdrževanje fizične in psihične kondicje. Skupna nam je hvaležnost za strokovno vodenje, ki odlikuje našega trenerja. Njegovo znanje, ki ga je dolga leta razvjal in uspešno preizkušal na številnih uspešnih atletih, nedvomno pozitivno vpliva na poskočnost Lukic. Njegove metode so prežete s prizadevanjem, da moraš človeka naučiti, da se zave moči svoje kreacje. Vsaka učna ura vsebuje premišljen pristop pri izbiri ustreznih gibalnih prvin. Vsaka od Lukic je svet zase, vsaka ima svoje posebnosti, svoje zahteve. Trener ne sme zanemariti in ne spregledati vrtoglavic pri prvi, preščipnjenega vratnega vretenca pri drugi, artritične-ga kolena pri tretji, otekline v ramenskem sklepu pri četrti, zatrdelosti križnih vretenc pri peti ^ Tako bi lahko naštevali do dvaindvajsete Lukice. Izjema ni niti najmlajša, ki ji telovadba ni samo rekreacja, profesionalnost je tudi njej načela pomemben sklep.

Telovadna ura bi bila vredna ogleda. Opazovalec bi užival ob koordinirani gibčnosti, gibalni spretnosti sleherne Lukice.

Spregledati ne bi mogel našega spoštljivega odnosa do elegance v gibanju, pri nekaterih žlahtne gracioznosti kretenj, elegance pri sprehodih po švedski klopi, nadarjenosti za posebne plesne vložke, obvladovanje žoge in še bi lahko naštevali. Čisti užitek! Vse odlikuje absolutno razumevanje tonov. Še zlasti ob izbranih zvokih Abbe in vedno zelenih ritmih nekdanje združene domovine. Ne prestraši nas niti burni crescendo in razposajeni ritem Offenbachovega kankana. In tu je vredno omeniti multi-disciplinarnost učnega procesa. Vsestranski razgledanosti trenerja velja zahvala, da se lahko izobražujemo tudi na drugih področjih. Ko v dvorani zadoni kankan, trener za trenutek prekine vnemo telovadk in vpraša: » Kdo je avtor te poskočnice?« Ko se odloči pognati Lukice po dvorani v vzvratnem teku, nas zbere okrog sebe, sledi vprašanje: »Ali veste, od kod izvira tak tek?« In opozori, da izvajamo kraljevske borbene prvine makedonske falange, ki jih je uporabil genialni strateg Aleksander Veliki! Trenerjevo vodenje ni avtoritativno, ne suhoparno. Obvezna je njegova strokovna razlaga, čemu je posamezna prvina namenjena, kateremu delu telesa koristi. Zelo pomembno je, da ne pozabi vključevati vaj, ki odločilno vplivajo na lahkotnost rojevanja in pa tistih, ki so ključnega pomena za skakalce v višino! Najljubše so mu torej atletske prvine, zlasti visoko dvigovanje nog, kar nedvomno odločilno vpliva na poskočnost telovadk. Odnos med trenerjem in Lukicami je demokratičen. Dovoli in spodbuja našo kreativnost, ki se spontano poraja med izvajanjem posameznih prvin. Pomemben del vadbe je začetno ogrevanje z mini maratonskim tekom po poteh dvajsetmetrske telovadnice. Takrat si lahko intenzivno izmenjujemo življenjske resnice in obdelamo kroniko pomembnejših dogodkov v minulem tednu. Ko se na tele

scih zaradi intenzivne, naporne vadbe pojavjo potne srage, pri nekaterih je to stanje izrazitejše, sindikalna poverjenica avtoritativno zahteva prekinitev vadbe. Trener pogosto dovoli kratek počitek v vodoravnem položaju. Občasno pa je to trenutek, ko uveljavi svojo nadvlado in ne prizna legitimnosti zahteve in manjši incidenti so neizogibni ^

Pomemben del vzdrževanja kondicje je tudi regeneracja utrujenih telesc in zagotavljanje možnosti za dvig morale. Imamo svojega botra, ki vsa leta nudi zatočišče po končani vadbi in s posebej usposobljeno hosteso poskrbi za strokovno nadomestitev telesnih tekočin. Lukice smo ta del tedenskega druženja oplemenitile z bogatimi seminarskimi temami o splošnih filozofskih vprašanjih,

zdrsnejo koščki slastne italjan-ske specialitete. Dvakrat na leto organiziramo večji prireditvi - ob zaključku šolskega leta in ob zaključku koledarskega leta. Ob vseh priložnostih odkrivamo tudi druge svoje talente: kujemo verze, se dičimo z retoriko, se razvajamo z lastnimi izvirnimi pekovskimi specialitetami, se razveseljujemo z ročnimi izdelki. Ob olimpjskem letu smo si podelile unikatne medalje in diplomo, zasnovano kot pesnitev. Slavnostne dogodke spremlja bogato obložena miza. Po zaslugi našega botra vzdušje popestrjo tudi zvoki harmonike ali čuteče dalmatinske melodje, zaigrane v živo.

Najbolj svež dogodek je podelitev spričeval ob zaključku ga leta. Disloci-lturne univerze

spremljamo aktualna dogajanja v politiki, v svojem okolju, analiziramo razne družbene pojave. Občasno vsrkavamo predavanja o zanimivih temah, npr. s področja zgodovine, umetnosti, s katerimi nam postreže trener.

Ta del druženja služi za poglobitev odnosov med nami. Praznujemo vse svoje rojstne dneve, takrat se obdarujemo z izvirnim darilom - s posušenimi plodovi enega od koščičar-jev. Ne spregledamo tudi drugih družinskih praznikov, med katerimi je najpogostejše rojstvo vnukov.

Ob takih priložnostih pozabimo na vse grozilne tehnike strokovnjakov za zdravo prehranjevanje, z užitkom nam po grlu

za tretje življenjsko obdobje je od ustanovitve naprej s svojimi lovkami neopazno sledila dosežkom svojega telovadnega teama. Menila je, da bodo telo-vadke s pisnim dokazilom sebi in svojim najbližjim dokazale, da so športno dejavnost vzele skrajno resno. Hkrati pa nam je Univerza izrazila priznanje kot vzpodbudo za nove podvige. Pri ocenjevanju so bile upoštevane genske dispozicje vsake posameznice, nečloveški napor, ki smo ga vložile v vzdrževanje kondicje. Univerza tudi ni spregledala inovativnega pristopa večine udeleženk. Med strokovnimi predmeti je ocenila retoriko, nadarjenost za ritmiko in posluh, ples z elementi bale

ta, vaje z rekviziti in natego valne vaje. Ocene so bile opisne z namenom, da čim bolj ponazo-rjo nadarjenost, prizadevanje in dosežene rezultate pri vsaki posameznici. Merila za ocenitev retoričnih sposobnosti so nudila izbiro med visoko ravnjo komuniciranja, prepričljivim nastopom in zadržanostjo. Pri plesni dejavnosti je bila pomembna nadarjenost za posebne plesne vložke, gracioznost kretenj in spoštljiv odnos do gibanja. Pri nategovalnih vajah so bile odločilne uporaba pravilne tehnike ležanja, sproščeno prepuščanje tem prvinam in bojevitost za lep stas. Prav tako je bila Univerza pozorna na vedenje telovadk. Škandaloznega obnašanja k sreči ni opazila pri nobeni, vse nas odlikuje vzorno vedenje. Ocenila je tudi rednost obiskovanja učnih ur, večina je disciplinirano premagovala svojo usodo, odsotnost je bila v večini primerov opravičena. Nekaj pa je tudi takih, ki so podlegle drugim prioritetam in razpršenosti svojih interesov in so prihajale občasno, ne zamujajo pa slovesnih prireditev, ki so obvezne. Ker je udeležba na tedenskih seminarjih po končani telovadbi pomemben del vzgojnega procesa, je Univerza na podlagi evidenc ugotovila, da je le del udeleženk stalnica, druge se pa izmenjujejo. Razveseljiva je ugotovitev, da smo vse Lukice letnik končale z odličnim splošnim uspehom!

Ker v takem načinu izgubljanja časa neizmerno uživamo, čas ni bil izgubljen. In kaj nam bo prinesla prihodnost? Najboljši način za napovedovanje prihodnosti je njeno ustvarjanje! Vse želimo, da bi z miganjem nadaljevale čim dlje. Razširitev članstva skoraj ne pride v poštev, saj bi to terjalo povečanje prostornine sedanjega vadbišča ali pa preselitev drugam. Razveselil pa bi nas odziv sponzorjev. Pogrešamo sistematične zdravniške preglede, ki so samoplačniški, kot je ugotavljanje osteoporo-ze. Nakup kakšnega čudežnega eliksirja mladosti bi nam zelo koristil. Sponzorji, vabljeni!

kic, (

Ena od Lukic, 66 let

16

NAŠ ČASOPIS

Občina

Na obisku pri vojakih

V petek, 29. maja 2009, so v organizacyi Poveljstva sil SV pripadniki raketne baterije Roland v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki gostili devetnajst uporabnikov Varstveno-delovnega centra z Vrhnike.

Obiskovalci, osebe z motnjo v duševnem razvoju, iz Varstveno-delovnega centra so si ogledali raketno baterko Roland Slovenske vojske ter se udeležili predstavitve lokostrelstva. Obisk je potekal v sklopu spoznavanja različnih vsebin, ki uporabnike varstveno-delovnega centra pripravljajo na samostojno življenje. Zato so

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

se predstavniki raketne baterce potrudili, da so obiskovalcem predstavili svojo enoto na njim razumljiv način. S pomočjo dveh krajših filmov so predstavili svoje delo ter uspehe enote doma in v tujini. Se posebno so ponosni na svoj uspeh, ki so ga dosegli lani na trinacionalnem taktičnem streljanju na Kreti. Z doseženo skupno oceno »prav dobro« so se vpisali v anale sodelovanja Slovenske vojske v severnoatlantskem zavezništvu in tako postali prva enota Slovenske vojske, ki je bila ocenjena po vseh merilih zavezništva za taktično bojno streljanje.

Predstavniki raketne baterce Roland, ki domujejo v vrhniški vojašnici, so udeležencem z veseljem predstavili svojo vlogo, ki jo za potrebe varnosti državljanov pred ogrožanjem iz zračnega prostora opravljajo v domovini ali povezani v sistem zračne obrambe severnoatlantskega zavezništva za Evropo. Za lažje razumevanje vloge oziroma delovanja sistemov zračne obrambe so si udeleženci s pomočjo razlage vojakov tudi praktično ogledali sisteme ter se z njimi popeljali po vojašnici, kar jim je bilo v nepopisno veselje.

Udeleženci obiska, ki so doslej delo vojske poznali le s televi-z^e, so predstavitev spremljali z velikim zanimanjem ter se na koncu vojakom zahvalili z osebnim darilom, ki so ga izdelali sami, kar je bilo vojakom še posebno všeč.

Aleš Umek, Foto: Tomaž Naglič

Dejavnosti Društva invalidov

Maja nas je čakalo popravilo strehe hišice v Čateških Toplicah, katere solastniki smo skupaj z društvoma Ajdovščina - Vipava in Logatec.

Delo so prevzeli naši pridni člani iz Borovnice: Stane, Miha, Franc, Rudi, Slavko in Tone. Že dan prej sta se v Čatež odpeljala Mari in Rasim z Vrhnike, da sta pripavila vse

rici Mari in Tonka sta medtem skrbeli, da grla niso bila suha in da mojstri niso bili brez hrane.

Do večera je bila streha zamenjana, okolica pospravlje-

Zahvala za pomoč pri prekrivanju strehe

Člani Društva invalidov so se maja lotili popolne zamenjave kritine njihove počitniške hiše v Termah Čatež, ki služi za ohranjanje zdravja invalidov. Staro azbestno kritino so zamenjali z novo, ki pa je tudi okolju pr^'aznejša. Vsem članom iz Borovnice in Vrhnike, ki so pri tem sodelovali, se iskreno zahvaljujejo, posebna zahvala pa velja Borovni-čanom Francu Drašlerju za krovska dela, Slavku Žitku za kleparska in Juretu Lebnu za prevozniška dela.

Anja Švigelj

in moške ekipe iz Cerknice, Žirov, Idr^e, Logatca, Postojne in Tolmina. Žal naši balinarji niso dosegli vidnejših rezultatov. A kaj zato, pomembno je sodelovanje in druženje!

V petek, 5. jun^'a, pa je bil v Bistri pr^'ateljski turnir v pikadu. Sodelovalo je osem ženskih in devet moških ekip. Turnir je potekal v pr^'atelje-skem vzdušju, saj je njegov namen druženje in spoznavanje. Kljub nekoliko hladnemu vremenu so se tekmovalci dobro počutili, za kar so poskrbele pridne roke naših članic, ki so jim pred tekmovanjem postregle s sendvičem, kavico, pecivom in p^'ačo. Po končanem tekmovanju so nas v gostilni postregli z dobrim kosilom. Ob tej priložnosti se osebju gostišča zahvaljujemo za pr^'aznost, ker so nam omogočili izvedbo turnirja. Po podelitvi pokalov in medalj smo se pr^'ateljsko poslovili in zaželi, da se leto osorej ponov-

no srečamo.

potrebno za prehranjevanje tolikšne ekipe. Naslednji dan, 15. maja, pa so se v ranem jutru odpravili na drugi konec Slovence še Borovničani, ki se jim je pridružila tudi Tonka, da je okrepila kuhinjsko ekipo. Material je dostavil šofer Jure Leben, ki je bil tako hvaležen za vso hrano in kopalno karto v bazenu v Toplicah, da ni zaračunal niti bencina, čeprav smo se dogovorili, da mu ga bomo plačali. Na mestu so bili že ob 7. uri in se kar takoj lotili dela. Pod strokovnim vodstvom krovca Franca so odkrili streho, pospravili stare salonitke v avto, da jih je šofer Jure odpeljal na odpad v Logatec, in začeli nameščati novo "pokrivalo" z vsemi letvami in robniki po navodilih kleparja Slavca. Pridni kuha-

na in delavci so bili doma v Borovnici živi, zdravi, a zelo utrujeni ob 23. uri.

V soboto, 23. maja, je bilo območno tekmovanje v balinanju v Sinji Gorici, na katerem je sodelovalo sedem društev, poleg Vrhnike še ženske

Dejavni pevci vrhniških invalidov

Maja imajo vsi zbori enega od vrhuncev sezone. Tudi pri zboru vrhniških invalidov je tako, če izvzamemo tradicionalni decembrski letni koncert. Naj že kar tu zapišemo, da bo zaradi zanimanja letošnji letni koncert 3. decembra v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.

In po čem si bomo pecvi zbora zapomnili letošnji maj?

Najprej po republiški rev^l zborov Zveze delovnih invalidov Slovence, ki so se začele leta 1998 prav na Vrhniki. Ta rev^a se seli vsako leto iz enega kraja v drugega, tako da smo bili gostje že v veliko krajih po Slovenci. Tokrat so nas gostili člani Zgornjesavinjske-ga medobčinskega društva invalidov Mozirje. Taka srečanja so vedno pr^etna, saj po enem letu zopet srečaš pr^atelje iz drugih zborov. Vsak zbor se predstavi z dvema pesmima (zaželene so bolj živahne), pravo doživetje pa je zaključni nastop vseh zborov; letos jih je bilo že osemnajst, kar je doslej največ.

In še en dogodek, ki se ga bodo pevci radi spominjali. Odločili smo se, da zopet organiziramo intenzivne vaje v že preizkušenem Solskem gostinskem centru za turizem v Izoli. Izkušnje kažejo, da v tako skoncentriranem času največ pridobimo. Takšne vaje so dobrodošle ne samo zaradi petja, ampak tudi preostalega dogajanja, saj v treh dneh zbor postane kot ena velika družina. Bilo je uspešno in lepo, saj se je v sobi 312 nenehno kaj dogajalo. Da pa so bile vaje res intenzivne, je pripomogla tudi zborovodkinja Lil^ana Stepic, ki sta z Jožetom družno izpeljala ves načrtovani program. Že tradicionalno zbor takšne vaje začne z koncertom v Domu starejših občanov v Izoli.

Obvestilo in vabilo

V začetku septebra - od 6. do 13. 9. 2009 - društvo organizira letovanje v Si-beniku v turističnem naselju Solaris. Imamo še nekaj prostih mest. Pr^avite se lahko vsako sredo v času uradnih ur od 8.00. do 17.00. Možnost plačila na obroke.

Društvo invalidov Vrhnika

Varne točke za otroke in mladostnike

V UNICEF-u verjamemo, da mora biti vsak otrok zaščiten pred nasiljem, zlorabo, zanemarjanjem in izkoriščanjem, zato skušamo oblikovati vezi, s katerimi bi še posebej varovali otroke. Varno okolje, ki ga lahko vzpostavimo skupaj za naše otroke, pomeni varno in srečno odraščanje.

Zora Tomič, prof., predsednica društva UNICEF Slovenca: Kaj je VARNA TOČKA?

Varna točka je posebno označen javni prostori, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki, če se znajdejo v kakršni koli stiski na mestnih ulicah. Varne točke so lahko v različnih lokalih (frizerski salon, trgovina, lekarna, knjižnica, knjigarna,

mladinski center .... ), kjer je prisotno osebje, ki je prostovoljno

pripravljeno otroke trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi najpomembnejše informac^'e ali pomoč.

Temeljni cilj programa je v mestu izboljšati občutek varnosti za otroke in mladostnike. Z varnimi točkami otrokom in mladostnikom omogočimo, da se po pomoč zatečejo v trenutku, ko jo potrebujejo, in na mesto, kjer ni takoj vidno, da so iskali pomoč, zato ni stigmatizac^a. Tako se ublaži otrokova trenutna stiska ter nudi nadaljnje usmeritve za strokovno pomoč. Namen varnih točk je otrokom in mladostnikom nuditi tudi psihološko oporo, npr., na poti iz šole, saj se največ medvrstniškega nasilja (izsiljevanja, groženj) zgodi ravno tam.

Projekt širi po slovenskih mestih UNICEF Slovenca že od leta 2003. Nastal je po vzoru ital^anskih otrokom pr^aznih mest, kjer se je izkazalo, da že sam obstoj varnih točk v mestu pripomore k boljšemu občutku otrok in mladostnikov, da jim je vedno na

voljo varno zavetje, ki pa ni nujno njihov dom. V Slovenci je projekt uspešno vpeljan že v Novi Gorici, Rušah, Piranu, Celju, Ljubljani, Velenju, Maribor, Sežani, Kranju, Domžalah, Trbovljah. Letos se pridružujeta še Ptuj in Kamnik. Tudi na Vrhniki potekajo aktivnosti v sodelovanju z županom g. Riharjem in občino glede organiziranja varnih točk. Otroci se lahko o Varnih točkah poučno v posebni zloženki ali v šoli, prepoznajo pa jih po posebni nalepki, ki je nameščena na vidno mesto. UNICEF Slovenca strokovno vodi in koordinira projekt varnih točk v Slovenci, izvaja pa ga predvsem ob sodelovanju z občinami, lokalnimi koordinatorji, Polic^b, centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi.

Kako lahko pomagajo v varni točki?

- Poslušajo in se pogovorno s teboj.

- Poskušajo pomagati rešiti tvoj problem.

- Posredujejo uporabne podatke ali te usmer^b na strokovno pomoč.

- V varno točko se lahko zatečeš, če te zasledujejo, izsiljujejo ali ti grozno; tam te bodo zaščitili, obvestili šolo ali Polic^b.

- Obisk v varni točki je anonimen; ni ti treba povedati, kdo si.

Upam, da bo projekt varnih točk na Vrhniki čim prej zaživel in bodo otrokom ter mladostnikom varne točke v oporo in pomoč. Se bolj pa si želim, da bi naši otroci nikoli ne prišli v tako stisko, da bi varne točke sploh potrebovali.

Toni Glušič

DRUSTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1360 VRHNIKA Tržaška cesta 33

E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081

Support skupine - skupine za samopomoč na Vrhniki

Za ljudi s čustvenimi težavami

Obveščamo vas, da DRUSTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapie potekajo v Zdravstvenem domu dvakrat mesečno ob torkih ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.

Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fob^o, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni!

druStvo za mentalno zdravje

Predsednik: Zlatko Jajčanin

29. juni 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

17

NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAŠ GLAS SEZE DO VAS

Če rožnika sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi.

(slovenski pregovor)

Že dolgo se nismo oglasili iz doma s kakim prispevkom, zdaj, ko že podajamo roko poletju, pa je prav, da malo izveste o tem, kaj se dogaja v Domu. Morda se komu zdi, da se življenje v starosti upočasni, nam se zdi nasprotno. Komaj smo pohvalili lepo novoletno prireditev, že vabimo na poletno peko palačink. Potem je tu piknik, izlet in že se pogovarjamo o božiču Res pa je, da se kakšen dan ali ura presneto dolgočasno vleče. Tega si vsi želimo čim manj, zato so v domu razne prireditve, da dolgočasje malo »razbyemo«. Nekaj prireditev vam predstavljamo v tokratnem prispevku, za druge pa izveste, če/ko pridete kaj na obisk.

Vsem bralcem in bralkam Našega časopisa želimo prav lepo poletje!

Iz doma v dom in nazaj!

Skupina Materine dušice smo se že ob odhodu takrat še naše glavne sestre gospe Leonide Zupančič zmenili, da jo obiščemo na njenem novem delovnem mestu v Logatcu. Odšla je v dom Marie in Marte, ki deluje pod okriljem KARITAS.

Dom stoji ob cerkvi sv. Nikolaja. Pred leti so bile tam stare hiše in kozolec. Sedaj je vse to novo in lepo. Pred vhodom stoji umetniška skulptura in zanimiv vodnjak, v katerem je velika krogla, ki se vrti v vodi podnevi in ponoči. Je zanimivo za pogledati.

Gospa Leonida nas je z nasmehom sprejela takoj, ko smo še »lezli« iz avtomobilov.

Razkazala nam je nekaj prostorov v domu, svojo pisarno, jedilnico, sestrsko in zdravnikovo sobo ter sobo stanovalca, kapelo, ki je zelo lepa in velika.

Osebje vsako jutro moli za zdravje vseh ljudi. Vsak petek imajo sveto mašo. Stanovalcem pa je kapela na voljo vse dni. Vsi prostori, ki smo jih videli, so bili lepo opremljeni in stene okrašene. V

in njeni družini.

Zagreb mi je bil zelo všeč. Ugajal mi je tramvaj in pa »vagončki« - vzpenjača, ki je peljala v »Gornji Grad«. Pravzaprav zdajšnje mesto Zagreb stoji na kraju dveh srednjeveških naseli - Kaptol in Gradec. Prvo je omenjeno l. 1094, drugo l. 1242. Baročna obnova mesta v 17. in 18. stoletju je spremenila podobo Kaptola in Gradca. Lesene hiše so porušili in zgradili razkošne palače, samostane in cerkve. Mesto je bogatelo zaradi številnih trgovskih sejmov, dohodkov od posesti in številnih obrtniških delavnic. Prihajali so tudi bogati trgovci in premožne plemiške družine iz Evrope. Kaptol in Gradec sta bila pisno združena l. 1850 in razvoj se je še pospešil.

To je nekaj malega o zgodovini samega mesta.

Tako sem vsako poletje šla v Zagreb in bila v pomoč teti, ki je vodila zasebno menzo zaprtega tipa, za priatelje in znance. Zgodaj zjutraj sva odšli na trg, velik in bogato založen. Nakupili sva za tisti dan. Spomnim se paradižnika, nadvse lep je bil, velik, mesnat in dobrega okusa, pa tudi paprike so zelo lepo dišale.

jedilnici smo občudovali zavese.

V domu je trenutno nekaj več kot 70 stanovalcev, ki imajo ob vratih svoje sobe svojo fotografijo namesto imena in priimka.

Dom dozidujejo in načrtujejo, da se bo število stanovalcev vrtelo okoli 100.

Po ogledu doma smo se posedli v sprejemno sobo, ki je namenjena za pogostitve raznih skupin in obiske. Gospa Leonida je povedala, da jih ni malo. Vedno se kaj dogaja.

K nam je prišla gospa kuharica in prinesla pehtranovo potico in sok. Vprašala je tudi, če bi kavico, a smo jo hvaležno odklonili. Potička je bila še topla in zelo okusna. Osebje je bilo priazno in videlo se je, da jim nismo odveč.

Gospa Leonida, najlepša hvala za vse razlage in za Vaš dragoceni čas, ki ste si ga vzeli za nas. Želimo Vam, da se počutite dobro v svoji novi službi in vse lepo v zasebnem življenju.

Po dobri uri obiska smo se odpravili domov. En avto je vozila gospa sestra, ki je nam od BOGaDANA, drug avto pa gospa Nada, ki, kot že ime pove, daje UPANJE.

Ko smo se poslavljali od gospe Leonide, so se nam duše nežno pobožale.

Druženje je bilo res prietno in celo vreme je bilo lepo. Srečno smo se pripeljali v varno zavetje našega vrhniškega doma.

Gospa Bogdana, Vam velja zahvala, da trinajstega maja ne bomo pozabili.

V imenu vseh Materinih dušic:

Violeta

Počitnice v Zagrebu

Ker so šolske počitnice pred durmi, sem pobrskala med svojimi spomini in enega od njih bom opisala.

Vsako leto po vojni je med šolskimi počitnicami prišla pome moja teta, ki je bivala v Zagrebu, da sem preživela ta čas pri njej

Slovesna plesna prireditev za jubilante doma

V sredo, 10. 6., popoldne je v našem domu sedemindvajset jubilantov praznovalo pet, deset, petnajst in več let bivanja v domu. V avli smo se zbrali še drugi stanovalci, da bi se poveselili z njimi.

Najprej nas je pozdravila sestra Maja, ki je tudi vodila prireditev. Predstavila nam je osem plesnih parov: Marinka in Simon, Damjana in Peter, Darja in Brane, Irena in Damjan, Jelena in Andrej, Vanja in Božo, Maja in Andrej, Ela in Peter.

Nekatere plesalke so naše uslužbenke, vsi pa so si ob svojih vsakodnevnih obveznostih vzeli čas za nas. Občudovanja vredno!

Kar obnemeli smo, ko so plesalke in plesalci prišli pred nas v prekrasnih oblekah. Nato se je začela domska pravljica ^ Najprej so ob lepi glasbi zaplesali dva skupinska plesa - Blues in Briljantina. Koreografiral jih je plesni učitelj in plesalec Peter Capuder. Potem so se pari predstavili še s solo plesi. Videli smo disco has-tle, jive, ča-ča-ča, rumbo, tango, salso in angleški valček.

Med predstavo smo kar pozabili na svoje bolečine in skrbi. Zdelo se nam je, da bi lahko kar vstali in zaplesali še sami., pa v resnici še hodimo težko, nekateri pa smo na vozičkih. Vsak plesni par smo pozdravili in nagradili z bučnim aplavzom - zaslužili so ga!

Za konec nam je nekaj lepih in spodbudnih besed spregovoril naš direktor, Štefan Kociper. Zahvalil se je plesalcem in povabil jubilante na pogostitev. Ni mu bilo treba dosti govoriti - njegov zadovoljen in nasmejan obraz je povedal vse.

Cas nam je hitro minil, kar verjeti nismo mogli, koliko je že ura. Počasi smo se razšli. Naša bolna telesa so bila lažja, srca pa polna veselja. Hvala je premalo, a vseeno edino, kar lahko rečemo nastopajočim za njihov čas in trud, zato: NAJLEPŠA HVALA!

Stanovalka Violeta

Pred 60 leti zemlja še ni bila tako onesnažena, kot je danes in tudi ozračje ne, zato je bila zelenjava zdrava in prietnega vonja in okusa.

Teti sem bila v pomoč pri kuhinjskih opravilih, pospravljanju in čiščenju po končanem kosilu. Proti večeru pa smo šli vsi na sprehod po mestu. Bilo je vroče poletje in zvečer je prav prietno zavela sapica in nas hladila. Tudi živalski vrt smo si ogledali, bil je zelo velik in v njem je živelo veliko različnih živali, med njimi tudi beli severni medved. S sestrično sva obiskovali razne prireditve, hodili sva tudi na koncerte. Ogledala sem si tudi katedralo, pa še marsikaj drugega.

Resnično lepi spomini me vežejo na mojo teto, na Zagreb in na prietne počitnice.

Mar^a Klampfer

ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA Tel.: (01) 7555 110; Faks.: (01) 7555 112 Cesta 6. maja 11, 1360 VRHNIKA

CENIK SAMOPLACNIŠKIH STORITEV -DEŽURNA SLUŽBA

STORITEV CENA(€)

NENUJEN KRATEK OBISK 7,50

NENUJEN PRVI PREGLED 25,00

NENUJEN PONOVNI PREGLED 20,00

NENUJEN OBISK NA DOMU 55,00

MANJŠI POSEG 7,50

SREDNJI POSEG 15,00

VELIK POSEG 25,00 ZDRAVNIŠKI PREGLED ZARADI AKUTNEGA

ALKOHOLNEGA OPOJA 20,00 ZDRAVNIŠKI PREGLED ZARADI AKUTNEGA ALKOHOLNEGA OPOJA

IN UKREPI DETOKSIKACUE 55,00

ODSTRANITEV KLOPA (dnevni čas: 6.30 - 20.30) 7,50

ODSTRANITEV KLOPA (nočni čas: 20.30 - 6.30) 15,00

IZPIRANJE UŠESA (pri nadomestnem zdravniku) 15,00

ODVZEM KRVI IN URINA (odredba) 35,00

ZDRAVNIŠKO POTRDILO 10,00 MASKA ZA TERAPEVTSKO INHALAC^O

(ob izdaji nove) 5,00

KNJIŽICA O CEPLJENJU (ob izdaji nove) 1,19

Cenik velja od 1. 1. 2009

ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA direktor

mag. Emil Zidan, dipl. org. dela

Potepanje po Salzburgu

V četrtek, 4. 6. 2009, smo se člani skupin, ki delujejo pod okriljem Centra za socialno delo Vrhnika, ter naše voditeljice Urška, Marjanca, Andreja in Damjana odpravili na vsakoletni spomladanski izlet.

Tokrat nas je pot vodila v Avstrio, in sicer v Salzburg. Z Vrhnike smo se odpeljali ob 6. uri zjutraj. Prvi postanek smo imeli na Jesenicah, potem pa smo se čez karavanški predor odpeljali v Avstrio. Po poti nam je naš vodnik Roman povedal nekaj o naši severni sosedi in njeni zgodovini. Okoli 10. ure dopoldne smo prispeli v Salzburg, kjer smo si pod vodstvom našega vodnika ogledali staro mestno jedro. Po nekajurnem potepanju po Salzburgu smo ob 15. uri krenili proti domu. Na Vrhniko smo se vrnili v večernih urah. Bili smo utrujeni, ampak zelo zadovoljni, saj je bilo na izletu zares prietno.

Damjana Intihar,Foto: Urška Cvetković

18 NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Zmigaj se

Festival na Vrhniki

Najkakovostnejši plesni festival Zmigaj se! je letos postregel s Plesnimi delavnicami Zmigaj se! z najboljšimi koreografi in s pogledom na najboljše plesne točke letošnje in prejšnje sezone na 3. festivalu v soboto in nedeljo, 23., in 24. maja 2009, v telovadnici OŠ Antona Martina Slomška.

Mlakar (združeni par iz plesnega društva FDC - Fionas dance company in Terpsiho-re) s točko Oživele sanje, Leo Smrtnik in Anžeta Jakopina iz Plesnega kluba Grosuplje z akro programom. Ju-l^'a letos bosta poleg še enega

landu na Floridi. Ponašajo se z 12 naslovi evropskih prvakov v športni panogi cheer-leading,

člansko hip hop formac^'o (Bast) s točko Hip hop doja-ja, ki so dosegli 4. mesto na Državnem prvenstvu letos,

hvalila koreografom, ki so učili na letošnjih plesnih delavnicah (Niki Kljun, Željku Božiču, Nastji Bremec in Michal Rynii), ker nam pomagajo pri širjenju kakovostnega plesnega znanja v Slovenci in s tem skupaj spodbujajo druženje in ne tekmovalnost med plesalci. Ravno tako sem se zahvalila plesalcem, ki so s svojimi kakovostnimi nastopi dali pravi vtis temu plesnemu festivalu. S tem člankom bi se rada še enkrat zahvalila vsem nastopajočim in sodelujočim, saj nam je ravno letos uspelo to, kar smo si želeli prejšnja leta, torej dvigniti prireditev na visok nivo s kakovostnimi plesnimi nastopi. To pomeni, da smo na odlični poti, da festival Zmigaj se! postane večdnevni mednarodni festival, ki se bo sčasoma

ves trud, voljo in delo, da nam je celotno prireditev uspelo izvesti profesionalno, kar dokazujejo številne pohvale z vseh strani.

Zahvaljujem se še našim sponzorjem, ki so finančno ali materialno podprli prireditev, da verjamemo v naše cilje in viz^o. Najlepša hvala naslednjim podjetjem in ljudem v teh podjetjih:

Med^'skemu sponzorju: Radiu 1 Orion, generalnemu pokrovitelju: Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o., Soorganiza-torjema: Klubu vrhniških študentov in Mladinskemu svetu Vrhnika. Sponzorji so bili še: PRO SAF, d. o. o., Plesna zveza Sloven^e, S&T Slovenca, d. o. o., Premont, d. o. o., Repovž, d. o. o., Termotom, d. o. o., Javno podjetje Komunalno podjet-

Sedem smrtnih grehov (Urška Ljubljana)

Vrhničanki Maruša Šubic in Maja Rojka

Začeli smo s Plesnimi delavnicami Zmigaj se! v soboto, 23. maja 2009, ob 12. uri v telovadnici OŠ Antona Martina Slomška, ki so letos potekale prvič. Najprej je učil Željko Božič, največkrat nagrajeni plesalec in koreograf hip hopa. Njegove stvaritve so dosegle kar 47 zlatih medalj na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih ter festivalih. Hip hop je učil še Michal Rynia, Nastja Bremec pa je prepričala z modernom. Oba sta nadvse uspešna plesalca in koreografa v Slovenci in tujini.

V nedeljo, 24. maja, ob 12. uri se nam je pridružila Nika Kljun, svetovna prvakinja v hip hopu in nov obraz NIKE WOMAN za leto 2009. S svojo pozitivno energ^o je navduševala plesalce plesnih delavnic s svojevrstno koreografijo. Z učenjem sta ji sledila Michal Rynia in Nastja Bremec, diplomanta Plesne akademke v Rotterdamu.

3. festival Zmigaj se! smo zaključili s festivalom, ki se je začel v nedeljo, 24. maja, ob 19. uri, ko so nam predstavili najkakovostnejše plesne točke v letih 2008 in 2009. Voditelj Gusty Jesenko je predstavil naslednje plesne skupine, duo in solo točke:

- Klaro Lainšček (Kazina) s točko Unrealized reality, ki je dosegla 2. mesto na svetovnem prvenstvu mladinke show,

- Katjo Terglav in Luc^o Vel-kavrh (Bast) s točko Vezi,

- Twirling klub logaških ma-žoret, mlajšo skupino, s plesno točko v koreografiji Ingrid Radman,

- Petro Župančič (Kazina) s točko Hoja po robu. Petra Župančič je svetovna prvakinja zadnji dve leti in plesalka leta obakrat,

- Show malo skupino (Urška) s točko Sedem smrtnih grehov - 1. mesto na svetovnem prvenstvu v Riesi 2008,

- Marušo Šubic in Majo Rojko (Kazina) s točko Wicked - 2. mesto na Mednarodnem tekmovanju v Lignanu (Ital^'i) letos,

- Bonne nuit papa (Kazina). Plesalke so osvojile 1. mesto na svetovnem prvenstvu leta 2008 v Reisi in 1. mesto na Evropskem prvenstvu,

- Mladinsko cheer plesno skupino Žabice v koreografiji z dežniki. Žabice se lahko po-hval^'o z zlato medaljo na državnem prvenstvu leta 2008 v otroški kategorii in z letošnjim 3. mestom v mladinski kategor^l,

- Vrhničanko Emanuelo Se-njor (Kazina), ki je s solo točko potrdila svoje izvrstne rezultate: lanska mladinska evropska prvakinja v jazz, modern in step solo, 2. na svetu v jazz solo ter 4. na svetu v step solo.

- Jureta Gostinčarja in Saro

Birfflu (Plesna šola Bolero)

slovenskega para zastopala slovenske barve na World Games v Tajvanu (Olimp^'-ske igre neolimp^'skih športov oz. svetovne igre, ki potekajo na štiri leta),

- Malo skupino street show (Kazina) s točko Voodoo, ki je dosegla 9. mesto na državnem prvenstvu 2009 v modernih tekmovalnih plesih, v kategorii male skupine, člani,

- Jazz malo skupino (Bast) s točko Commercial jazz,

- Twirling klub logaških ma-žoret, starejšo skupino, s plesno točko, ki se ponašajo z nazivom najboljših mažo-ret v Slovenci,

- mladinsko mešano cheerle-ading skupino Žabice (ŠŠD Log - Dragomer) s točko, ki so jo pravkar predstavili na Svetovnem prvenstvu v Or-

Petra Župančič

- Klaro Lainšček in Katarino Krajcar (Kazina) s točko Mirror, ki jo je ustvaril koreograf Željko Božič. Klara Lainšček in Katarina Krajcar sta državni in svetovni prvakinji, hkrati sta dosegli 1. mesto na Mednarodnem tekmovanju v Lignanu,

- 2. člansko hip hop formac^'o (Kazina) s točko Buče, ravno tako v koreografiji Željka Božiča, ki so dosegli 4. mesto na Državnem prvenstvu 2009 in letošnjem Evropskem prvenstvu na Češkem,

- 1. člansko hip hop formacijo (Bolero) s točko Birdflu pod vodstvom Nike Kljun. Ponašajo se z 2. mestom na Državnem prvenstvu 2009 v modernih tekmovalnih plesih.

Na koncu prireditve sem se

kot organizatorka festivala za-

»Sadika je odšla na dopust«

Zadnjo soboto v maju smo igralci in drugi sodelujoči v KUD Ligojna, dramski sekc^i SADIKA, uspešno odigrali in zaključili z letošnjo sezono s komed^o Kam iz zadreg.

Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da bomo v prihajajoči sezoni z omenjeno komed^o gostovali v bljižni in daljni okolici.

Na vajah je bilo vloženega kar precej truda in prispeva-nih ur, a med drugim tudi veliko smeha in dobrega razpoloženja. Smo zelo povezana skupina, ki je s skupnimi močmi in vsak po svojih močeh prispeval, da smo na premieri in pozneje še devetkrat

doživeli lepe obiske in burne aplavze. To je naša nagrada za

velik vložen trud, za katerega nam ni žal. Veseli in zadovolj-

ni smo, ko iz dvoran odhajajo gledalci od blizu in daleč zadovoljni nasmejanih obrazov, ob tem pa pozab^o za nekaj ur na vsakdanje skrbi.

Sedaj smo na pravi poti, da se bo v tej lepi vasici Ligojni ob tako prizadevnih ljudeh in v tako lepo obnovljeni dvorani v gasilskem domu še marsikaj dogajalo in da se bodo v prihodnje še razv^ale in nadaljevale lepe kulturne dejavnosti, kot so folklorna, pevska, jasličarska in dramska.

Pohvalno in pogumno na-

prej!

Mici Mele -

»igralka Monika«

Žabice

vključil v lokalno turistično ponudbo in posledično povezuje z lokalnimi turističnimi podjetji (hoteli, gostilne itn.). Vsekakor pa to ni mogoče izvesti s premajhnimi finančnimi vložki in podpore lokalne oblasti, ki jo trenutno še malo pogrešamo.

Seveda pa 3. festivala in plesnih delavnic v prvi vrsti ne bi bilo brez odličnih plesalcev, ki so se dokazali v času festivala, in svetovno priznanih kore-ografov, ki so učili na plesnih delavnicah. Izvedbe in orga-nizac^e prireditve tudi ni brez pomoči pr^ateljev, znancev, staršev, sester, moje plesne skupine Dance Team Cukrčki (Nike, Irene, Laure, Brigite, Barbare in Eme) ter soorgani-zatorjev: Kluba Vrhniških študentov in Mladinskega sveta Vrhnike. Iskreno se Vam opravičujem, ker vseh ne morem poimensko navesti, ker bi bil članek preprosto predlog. Vedite, da sem vam hvaležna za

je Vrhnika, d. o. o., Vargalant Vrhnika, Oto Prebil, s. p., Dvig, d. o. o., Jan Sport trgovina in servis koles Andrej Potrebuješ, s. p. Sponzorska darila za nastopajoče so prispevali: Scholl, Avon, d. o. o., Mega Phone, Tolea, d. o. o., URH&Co., d. o. o., Mladinska knjiga trgovina, d. d., Cankarjeva knjigarna in papirnica Vrhnika. Sponzorsko hrano in p^ačo so prispevali: Radenska, d. d., Radenci, Piz-zer^a Bella, Pizzeria Sončnica, Vesna Stariha, s. p., Pizzeria Pr' Prek, Jernej Suhadolc, s. p., Gostilna in pizzeria Boter, Andrej Pišek, s. p.

Hvala vsem za ustvarjanje edinstvenega festivala v Slo-ven^l in se vidimo prihodnje leto!

Lep plesni pozdrav,

Mateja Podlipec,

organizatorka Festivala Zmigaj se!, predsednica Društva Zmigaj se!

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

19

»Pravljični« maj v Verdu

Maj je ljubiteljem pravljic minil hitro in predvsem malce nevsakdanje. V prvem petku maja nas je obiskala pr^azna skupina otrok iz Podružnične šole Rovtarske Žibrše z učiteljico Ano. Predstavili so se nam z igrico PAPAGAJ IN SINIČKA avtorice Jane Milčinski. S svojo pozitivno energ^o, samoza-

vestnim nastopom in dobro igro so nas takoj osvojili. Bili smo veseli obiska in dogovorili smo se, da to ni bilo naše zadnje srečanje. Z veseljem jih bomo ponovno povabili. To je bila prijetna popestritev dneva, za piko na i pa so poskrbeli gasilci, ki so nam pr^'azno pokazali svoja vozi a.

Kako smo uživali, dokazujejo slike.

V sredini maja nas je zopet obiskala posebna gostja. Pr^azna in znanja polna - POLICISTKA URSA. Verjetno ga ni junaka, ki je ne bi prepoznal, saj se pogosto pojavlja v vrtcih in šolah. Otrokom in mladim se zna približati z izjemnim občutkom. Naše srečanje se je začelo v gasilskem domu Verd. Najprej smo poslušali njeno uvodno predavanje. Izvedeli smo, kako poskrbimo za svojo varnost v avtomobilu, kako se pravilno obnašamo kot pešci v prometu, kako pomembna je čelada, kadar kolesarimo. Brez naših šoferjev (ZSAM VRHNIKA) tudi tokrat ne bi šlo. Ta dan sta uniformirana člana združenja (ga. Sraj in g. Čretnik) skrbela za našo varnost. Izkoristili smo priložnost in poprosili policistko Uršo, naj nas popelje skozi vas Verd po najvarnejši poti. Tako smo se naučili, kje je varno prečkati cesto, po kateri strani cestišča naj hodimo in hkrati smo opazovali promet. Zelo hitro smo ugotovili, da moramo biti zelo pazljivi.

Na tem mestu opozarjamo vse voznike, ki se vozite skozi naselje Verd, da bodite previdni, saj so na tej poti tudi najmlajši udeleženci v prometu. Naš sprehod smo zaključili v gasilskem domu. Gostom smo za konec še zapeli in zaplesali. Zahvaljujemo se policistki Urši, gospe Sraj in predsedniku ZSAM za pr^etno urico druženja.

Naša srečanja smo končali zadnji petek v maju. Pravljica je v Mtjaževki zvenela prav čarobno. Za konec smo se še poigrali, zapeli in se posladkali s sladkar^ami. Poslovili smo se s pr^etnimi vtisi.

Na koncu bi se zahvalila gospodu Petru Radaku, gospodu Edu Bradaču in gospe Nataši Svenšek za pomoč pri izpeljavi naših petkov. Hvala tudi za ves material, ki ste ga mamice pridno zbirale. Na vaš račun smo lahko veselo ustvarjali.

Želim vam pr^etno poletje in upam, da se srečamo zopet v jeseni.

Anita Čretnik

Sto let šolstva na Drenovem Griču

Drenov Grič, 14. maj - Šolstvo na Drenovem Griču letos praznuje sto let. Visoki jubilej je vodstvo sedanje Podružnične šole Drenov Grič obeležilo s slovesnostjo, na katero je povabili visoke predstavnike občine in centralne šole, učenci pa so poleg programa pripravili tudi zgodovinsko razstavo. Svečane obletnice se je udeležilo tudi veliko učencev in učiteljev, ki so gulili šolske klopi oziroma poučevali pred več desetletji.

Pred koncem dvajsetega stoletja so drenovski otroci hodili v šolo na Vrhniko, vendar so sčasoma tudi tam postali premajhni prostori, zato je padla

tudi v težkem - vojnem času, spletala medsebojna pr^atelj-stva, doživljala morda že prve trenutke zaljubljenosti, prva majhna razočaranja, pa tudi

tem smislu je osnovnošolce pohvalil tudi župan dr. Marjan Rihar in še posebej izpostavil pomen šolanja v domačem kraju.

Sam program so oblikovali učenci z recitac^ami, petjem, plesom in skeči. In ko so fotografski sprožilci že skoraj potihnili, so se na odru predstavili publiki še enkrat. In to prav vsi, ki delujejo na šoli: vseh 39 učencev, vse učiteljice ter kuharica oziroma čistilka. Na odru se jim je pridružil tudi ravnatelj centralne OS Ivana Cankarja Janez Sodja, ki je dejal: »Ko človek vidi takšno predstavo, ne najde pravih besed pohvale

Za program so poskrbeli kar osnovnošolci sami.

odločitev, da šolo zgradbo tudi na Drenovem Griču. Ker pa šola ne zraste čez noč, je pouk sprva potekal kar v zasebni hiši Stefana Petkovška, nasproti gostilne Na Stari Srangi. Sol-ski zvonec je prvič zazvonil 1. aprila 1909, torej pred natanko sto leti. Nova šola ob glavni regionalni cesti je bila zgrajena tri leta kasneje, v njej pa je pouk potekal vse do leta 1991, ko so se preselili v prizidek gasilskega doma, kjer še danes poteka odzvanja šolski zvonec. »Mnogo generac^' se je zvrstilo v drenovskih šolah in prav vsaka je doživljala svojstvene šolske, družbene in politične spremembe, si nabirala znanje

prve vragol^e, uspehe in prve zmage.

Upam, da je zmag in uspehov bilo več kot grenkih izkušenj, in zagotovo si je prav vsak ali pa vsaj večina z znanjem in izkušnjami, pridobljenimi na naši šoli, znala pomagati na poti do življenjskega cilja,« je na slovesni prireditvi dejala vodja podružnice Katarina Lenarčič. Njene besede potrjujejo uspehi učencev, ki po končanem šolanju (prva triada) na Drenovem Griču odidejo na Vrhniko, kjer so številni od njih v samem vrhu, med najboljšimi. Veljajo pa tudi za pr^azne in olikane, kar je danes, žal, vse prevečkrat že redka čednost. V

Pripravili so tudi razstavo starih šolskih predmetov, ki si jo je bilo mogoče ogledati tudi dan kasneje, ko je lokalno gasilsko društvo praznovalo 85 let obstoja.

in preprosto lahko reče le hvala!« Ker je bil to njegov predzadnji dan v službi - naslednji dan je odhajal v pokoj - pa je

učencem še obljubil, da jih bo obiskal in prinesel sladoled.

Sicer pa so na šoli ta dan pripravili tudi razstavo starih šolskih predmetov, ki so jih nekoč imeli bodisi učitelji bodisi učenci. To so bila spričevala, ki so segala od današnjih dni pa do leta 1915. Razstavili so celo učbenik iz leta 1902 in dobrih devetdeset let stare zvezke, poleg tega pa še kopico starih otroških rev^', različnih fotografij in nekdanji šolski pribor. Mnoge je ob tem spomin ponesel daleč v preteklost, ko so tudi sami uporabljali te iste predmete. Res je, primerjava med današnjimi in nekdanjimi časi, je nemogoča, so ugotavljali. Da pa jim bo delček tega ne ostal samo v spominu, marveč tudi na papirju, so poskrbeli v šoli. Katarina Lenarčič je namreč napisala knjižico o stoletnici šolstva na Drenovem Griču, v kateri je nazorno opisala zgodovino lokalnega šolstva, prejel pa jo je vsak, ki je obiskal proslavo.

Gašper Tominc, foto: arhiv šole

Iz majhnega raste veliko

Na Podružnični šoli Drenov Grič se je v tem šolskem letu zares »dogajalo«. Letos šolo obiskuje 39 učencev v treh čistih oddelkih, imamo pa še dva oddelka podaljšanega bivanja. Res smo majhni, a glede na vse, kar smo letos naredili, smo veliki.

Največji projekt, ki nas je letos čakal in smo ga 14. maja tudi uspešno izpeljali, je bila praznovanje 100-letnice šolstva v kraju. Poleg tega ogromnega zalogaja pa smo delali še vrsto drugih stvari in se tudi pridno učili.

Prvošolci so se že jeseni pr^a-vili na natečaj Mladinske knjige Lepo vedenje. Projekta smo se lotili resno in se o lepem vedenju pogovarjali vse leto. Poleg tega smo peli pesmice o pr^ate-ljih, brali in dramatizirali pravljice, kjer je imela glavno vlogo dobrota, naredili smo slikanico, kjer so učenci ilustrirali vseh »12 zlatih pravil o lepem vedenju«. ^ Učenci so k plakatu že zapisanih pravil dodali svoji pravili: Radi pomagajmo starejšim ljudem in Ne norčujmo se iz hrane. Pomembno pa je, da se nas je kaj o lepem vedenju tudi »pr^elo«.

Prvošolci so marca sodelovali na likovnem natečaju Slovenskih železnic in na razpis poslali 15 risbic na temo Potujemo. Na natečaj se je pr^avilo 199 šol, na razpis pa je prispelo 4020 risbic iz vse Slovence. Med 20 nagrajencev je komis^a uvrstila tudi sliko našega Tima Zalarja in ga nagradila.

Precej naših učencev se je 4. maja udeležilo čistilne akc^e v KS. Skupaj z nekaterimi starši, gasilci in učiteljicami ter krajani smo očistili svoj domači kraj

smeti in druge navlake.

15. maja je na OS Janka Modra v Dolu pri Ljubljani potekalo Državno tekmovanje mladih tehnikov v konstruiranju z Lego sestavljanko. Našo šolo so zastopali štirje tekmovalci

Letos so tekmovali že tudi naši prvošolci. In ne boste verjeli, prav oni so postali absolutni zmagovalci med vsemi učenci na OS Ivana Cankarja. Za nagrado so se 28. maja udeležili vseslovenske zaključne akc^e

Naši mladi tehniki - »Lego konstruktorji«

Zaključek akcje »Za zdrave zobe, ob zdravi prehrani« v hali Tivoli

in tako rekoč pometli s konkurenco. Prvošolci so tekmovali v samostojni skupini, kjer je Miha Žitko dosegel 2. mesto. V drugi skupini so tekmovali učenci

2. in 3. razreda. V tej skupini je postal Luka Žitko državni prvak, Janez Koprivec je dosegel

3. mesto, Grega Mihelač pa je bil četrti.

Vsako leto tekmujemo tudi v akc^i Za lepe in čiste zobe.

Za čiste zobe ob zdravi prehrani v hali Tivoli.

Tudi dobrodelnost se nas je letos kar dobro dotaknila. Vsi učenci naše podružnice so se z veseljem odzvali na razpisano dobrodelno akc^o, ki jo je pripravila Karitas, Zvezek za prijatelja. Naši učenci so podarili »neznanim« vrstnikom velike črtane zvezke, ki jih bodo razdelili med pomoči potrebne druži-

ne in njihove šolarje. Zbrali smo več kot 40 zvezkov, učenci pa so pr^ateljem na priloženo razglednico zapisali tudi sporočilo in lepe želje.

Poleg tega so tretješolci sodelovali v »vseslovenski« ak-c^i in zbrali precej plastičnih zamaškov in tako prispevali k zbiranju sredstev za nakup nožne proteze za poškodovanega Anžeta.

V tem šolskem letu so učenci naše šole s pomočjo staršev zbrali veliko količino starega papirja in tako prispevali velik delež k ohranjanju dreves. V treh akc^ah so ga zbrali doslej rekordnih 9688 kg za našo podružnico.

Tretješolci in drugošolci so hodili tudi na plavalni tečaj v Logatec.

Vsi tr^e razredi so ob koncu šolskega leta pripravili zaključno srečanje za starše in si šolske dni popestrili z izletom. Učenci 1. in 2. razreda so obiskali ZOO v Ljubljani, tretješolci pa so se podali na kmet^o Suštar v Ho-temaže na Jezerskem.

Poleg vseh naštetih dejavnosti so bili naši učenci tudi učno zelo uspešni. Prav vsi so prejeli knjižno nagrado za opravljeno bralno značko, kar 21 učencev ali 54 % pa jih je prejelo bronasto Vegovo priznanje iz matematike. Predvsem pa je pomembno, da vsi napredujejo v višji razred. Vsi, ki smo se z njimi trudili, jih vzpodbujali k čim boljšim rezultatom in jim privzgajali pomembne človeške vrednote, jim želimo, da se bi na zasluženih počitnicah imeli kar čim lepše. Naj si naberejo novih moči in se jeseni zdravi vrnejo v šolske klopi. Hura, počitnice so tu!

Katarina Lenarčič,

vodja enote

20

NAŠ ČASOPIS

Občina

Majnik v našem vrtcu

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Polni vtisov in naužitega morskega zraka smo se starejši otroci treh skupin in vzgojiteljice vrnili z letovanja na Debelem rtiču. Čofotali smo v morju in bazenu, nabirali školjke in kamenčke, škrati pa so nam v prostranem gozdičku skrili »škrnicelj«, do katerega so vodile naloge, ki smo jih z veseljem opravili. Morska doživetja bodo prav gotovo vsem ostala v spominu.

V vrtcuse je maja dogajalo še marsikaj. Ker smo Župn^ski vrtec, je naša specifika poleg običajnega programa še verska vzgoja. Mesec maj je Martin mesec, zato smo v

vito pisanje se Anici iz srca zahvaljujemo. Skrbno ga bomo shranili, saj je napisano prav za predšolske otroke.

Vsak dan smo zgodbe povezovali v lep majski šopek in ga polagali pred Mar^o, ki je bila v vsaki igralnici, na posebnem mestu. Nekaj misli in stavkov se je navezovalo tudi na svetega Pavla, ki nas s svojim spreobrnjenjem in življenjem usmerja k veri. Prosili smo zase in za druge, spoznavali pomen verskega življenja v družini in se nevsiljivo učili medsebojnega spoštovanja, strpnosti, pomoči bližnjemu, iskrenosti, pr^ateljstva

zahvaljujemo!

Zaključek šmarnic je bil v cerkvi svetega Pavla. Otroci so na oltar prinesli kip Mar^e, ki je bila v igralnici. Vse Mar^e je blagoslovil dekan Blaž, s katerim vsak dan doživljamo življenje v vrtcu. Sestavljene slike smo prinesli v cerkev, povezovale so se v molitev: O, Gospa moja ^ Tudi sestavljene misli smo prinesli in postavili na panoje; prav gotovo bodo nagovorile vernike, ko bodo prišli k maši. Peli smo Martine pesmi in se ji z molitv^o priporočili v varstvo. Vsak otrok je prejel blagoslov. Tako smo

vseh skupinah vsak dan brali šmarnice. Zasluga za to, da so bile šmarnice napisane za najmlajše pa tudi malo večje otroke, je imela naša sodelavka Anica. Veliko njenega truda in časa je bilo vloženega v pisanje zgodb in dogodkov prav iz njenega otroštva, ki ga je doživljala. Dovolila nam je spoznati intimo njenega otroškega življenja. Pa ne z namenom se pohvaliti ali izpostaviti, temveč otrokom nam dati popotnico za srečevanja z Mar^o v vsakdanjem življenju. Za čudo-

Misli in utrinki

in zaupanja. Ko se je po vrtcu zaslišala Mar^ina pesem, smo še bolj čutili njeno povezanost z nami. Za vsak dan šmarničnega branja smo nalepili črko, otroci so ugibali besede, ob koncu šmarnic pa smo dobili misel. Pa to še ni vse! Sestavljali smo še malo večjo sliko, vsak dan košček, tako da smo bili zelo radovedni, kakšna bo? V vsaki igralnici je nastajala druga slika, vse pa je naslikala sodelavka Petra. Njen dar je res velik, ker so slike čudovite in se ji iz srca

doživljali šmarnice.

V vrtcu je kot vedno živahno in da nam ni dolgčas, počnemo še marsikaj. Pomlad nam ponuja veliko gibanja na prostem, zato na naših dveh igriščih preizkušamo svoje spretnosti. Potem pa vse, kar doživljamo in raziščemo zunaj v igralnicah, naslikamo, narišemo ali ustvarjamo iz različnih materialov. Če najde kdo kaj uporabnega za nas, se priporočamo!

Dragica Trobec

Evropski kongres o promoc^i zdravja

V času od 27. do 28. aprila 2009 je v Perugii, pokrajini Umbria v osrednji Italji, potekala že 6. evropska konferenca na temo promocje zdravja na delovnem mestu (6th European Conference on Promoting Workplace Health). Geslo letošnjega srečanja je bilo Razgibajmo Evropo (Move Europe).

Evropska un^a zaposluje več kot 400 mil^onov ljudi, katerih (ne)zdravje lahko pomembno vpliva na njeno delovanje, predvsem pa na njeno gospodarsko stabilnost in konkurenčnost. Tudi slovenski gospodarski in negospodarski prostor ni imun pred problemi zdajšnjega sveta in se srečuje s podobnimi (zdravstvenimi) težavami.

V Slovenci na leto izgubimo več kot deset mil^onov delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti in temu primerni so tudi stroški. Seveda pa obseg odsotnosti z dela ni vselej in neposredno povezan z boleznimi samimi, ampak tudi z (ne)uspešnostjo podjetja, odnosom podjetja in vodilnih do zaposlenih, zlasti pa s skrbjo za zdrav slog življenja vseh zaposlenih.

Na izrecno povabilo Tanje Udrih Lazar, koordinatorke

slovenske sekc^e Evropske zveze za zdrav stil življenja, sem se udeležil 6. Evropske konference za promoc^o zdravega delovnega mesta ( European Conference on Promoting Workplace Health pod delovnim naslovom Zdravo delo, zdrav življenjski slog in zdravo podjetništvo. Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika je bila namreč izbrana kot primer dobre prakse izmed več podjetý in ustanov v Slovenci.

Moj prispevek je bil naslovljen S športnimi aktivnostmi do zdravega življenjskega sloga (With physical activity to

healthy lifestyle). Obravnaval je slovensko in interno problematiko izostankov z dela iz zdravstvenih razlogov (Work absenteeism for medical reasons as a problem). S prispevkom sem želel opozoriti na specifiko šolskih kolektivov

in problematike odsotnosti z dela, ki se v šolstvu kaže kot še posebno specifična, saj je vsak učitelj nosilec svojega predmeta in programa. Realizac^a programa je za šolo zelo pomembna, še toliko bolj, ker je učitelj v nekem pomenu »nenadomestljiv«.

Razpravljavci so na kongresu opozorili tudi na nevarnost prisotnosti na delu kljub določenim stopnjam obolelosti, saj je bojazen pred izgubo delovnega mesta v času reces^e veliko večja kot sicer. Drugi pereč problem, ki je bil izpostavljen in je vezan na zdravje na delovnem mestu, je opažanje vse pogostejših psihičnih obolenj in motenj na delovnem mestu. Zaradi vse večjih pritiskov na zaposlene, tako z vidika strokovne zahtevnosti kot z vidika tržnih zakonitosti, je ta pojav dosegel take razsežnosti, da bo tovrstna problematika na

Pogled na kongresno dvorana v Perugii z udeleženc.

dnevnem redu naslednje, 7. evropske konference o zdravju na delovnem mestu, ki bo leta

2010 v Berlinu.

S prispevkom na tej konferenci sem želel predstaviti tudi prizadevanja in konkretne oblike spodbud za aktivnejše fizično udejstvovanje vseh zaposlenih, zlasti v prostem času. Trdno sem prepričan, da prav to vodi ne le do večje fizične kondic^e, ampak tudi do trdnejšega in stabilnejšega psihičnega zdravja ter krepi življenjski optimizem, kar je za zahtevno delo v šolstvu vsekakor zelo pomembno.

Na šoli si že dalj časa namreč prizadevamo celovito skrbeti za zdravje, in sicer z ukrepi omejevanjem kajenja, preprečevanjem stresa, zdrave prehrane in predvsem s poudarjanjem pomena večje fizične aktivnosti. Še posebno smo bili pozorni na možnosti aktivne podpore zaposlenim s strani vodstva šole, tako v organi-zac^skem kot materialnem pomenu. Nenazadnje smo že pred leti na šoli na sam vhod v športno dvorano postavili večji napis: »Stalno je treba krepiti sile telesa, da bi ohranili stanje duha« (Chautobrian).

Nekdo izmed uvodničarjev je opozoril na zanimivo misel nemškega filozofa A. Schopen-hauerja: Zdravje morda res ni vse, toda brez zdravja je vse nič.

Se res zavedamo pomena te misli?

Mag. Ljubo Mohorič,

ravnatelj

OŠ A. M. Slomška Vrhnika

»Miške«

praznujejo dan družine

Hej, ho, hej, ho iz Barjančka, v Tivoli zdaj gremo. Še mamice in očke vzeli s sabo smo.

Le zakaj vlaka tako dolgo ni, postali smo že malo nestrpni vsi.

Vrata se odpro in »Miške« not se vsujemo.

Vozi nas vlak v daljave, tja daleč v širni svet, kjer čakajo nas

igrala in sladoled.

Na koncu vse se enkrat konča in tako tudi naša pesmica.

Polona U. Jerebic

Vrtec Vrhnika, Enota Barjanček

Glasbeni vrtiljak

»Glasba človeka oblikuje in plemeniti, osrečuje, razv^a ljubezen, ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti.« ( Beethoven )

V Vrtcu Barjanček, na B-vhodu imamo glasbo že kar nekaj let kot prednostno nalogo. Med letom se večkrat odprejo vsa vrata igralnic in otroci prehajajo po želji iz sobe v sobo, kjer potekajo različne glasbene dejavnosti. Področje glasbe se povezuje tudi z drugimi vzgojnimi področji. Otroci imajo glasbo radi, zato ne mine dan, da se ne bi ob glasbi gibali, plesali, peli, igrali na inštrumente, se veselili ^ Ob koncu leta smo se staršem predstavile vse skupine na GLASBENEM VRTILJAKU v Cankarjevem domu.

Otroci so nastopali brez treme, sproščen, kljub polno zasedeni dvorani. Glasbeni vrtiljak sta vrteli lutki Špelca in Jaka, ki živita z nami v vrtcu in sta navdušena nad glasbenimi dejavnostmi. Najprej so se predstavili najmlajši otroci, Balončki in Žogice, z njihovimi starši, saj jim za takšen nastop zaenkrat še manjka poguma. Vsi skupaj so bili zelo prisrčni. Skupina Navihančkov je izštevanke obogatila z ritmično spremljavo na majhne ritmične inštrumente in lastne inštrumente. Skupina Pikapolonic je pravljico o miški spremljala z majhnimi ritmičnimi inštrumenti. Starejša skupina Zmajčki se je predstavila z ljudskimi plesi, petjem in igranjem. Zadnja se je na glasbenem vrtiljaku zavrtela skupina Metuljčki.

Otroci in starši so bili navdušeni nad programom, toda vrtiljak se je ustavil. Pa ne za dolgo, še kdaj ga bomo pognali v vrtcu, saj poleg veselja, ki ga nudi glasba, nas glasba tudi druži in povezuje.

Anka Žagar

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

21

Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009

Na podlagi 57. člena in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme župan Občine Vrhnika

S K L E P o začetku priprave sprememb in

dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1: Vrhnika - Center (območje urejanja V1P/8, morfološka enota 6E/7)

1. člen

(ocena stanja in razlogi za spremembe in

dopolnitve PUP) 1)Proizvodna cona Industrie usnja Vrhnika (lUV) je v Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01,277/01,304/04, 319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) opredeljena kot stavbno zemljišče za proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti (oznaka P).

1) Del območja proizvodne cone Industrije usnja Vrhnika (lUV) se ureja z izvedbenim prostorskim aktom - Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1: Vrhnika - Center (Ur. l. RS, št. 1/95, Naš časopis, št. 274/01, 282/02, 308/ 04, 335/07, 354/08-obv.razl.; v nadaljnjem besedilu: PUP V1) in spada v območje urejanja V1P/8 in morfološko enoto 6E/7, kar pomeni:

-P: površine za proizvodnjo, skladišča, -6: območja za proizvodne dejavnosti, -E:proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice).

2)Pobudo za spremembe in dopolnitve PUP V1 je podala Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Pobuda je bila podana, ker Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorsko ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Ur. l. RS, št. 6/99, NČ, št. 292/03, 323/06-obv. razl., 349/08-obv. razl.) preohlapno določa dovoljene dejavnosti v območjih »P«, in zato obstaja možnost, da se v opuščeni proizvodni coni lUV razvyejo dejavnosti, ki bi zaradi hrupa, prahu, velikih prometnih obremenitev ipd. poslabšale bivalne razmere prebivalcev naselja Vrhnika. Lokacya proizvodne cone IUV je problematična tudi zaradi dostopa, saj mora promet potekati skozi center naselja Vrhnika.

3)Predmet sprememb in dopolnitev PUP V1 je definirati tipe dovoljenih oziroma nedovoljenih dejavnosti v proizvodni coni IUV.

2. člen

(območje sprememb in dopolnitev PUP) Območje sprememb in dopolnitev PUP V1 je območje urejanja V1P/8 in morfološka enota 6E/7; to je osrednji in večji del proizvodne cone IUV, ki se nahaja med Tržaško cesto in reko Ljubljanico (krak Mala Ljubljanica).

3. člen

(način pridobitve strokovnih rešitev)

1) Strokovne rešitve za spremembo in dopolnitev PUP V1 zagotovi Občina Vrhnika.

2) Strokovne rešitve se pripravno na podlagi:

- prikaza stanja prostora,

- prostorskega plana Občine Vrhnika,

- smernic nosilcev urejanja prostora.

4. člen

(roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP in njihovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev PUP Bevke teče na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih:

1. Sklep o začetku postopka; juny 2009

2. Osnutek sprememb in dopolnitev PUP; july 2009

3. Pridobitev smernic, Obvestilo o CPVO; july - avgust 2009, 30 dni

4. Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev PUP; avgust 2009

5. Javno naznanilo; september 2009, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve

6. Javna razgrnitev in javna obravnava; september - oktober 2009, 30 dni

7. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti, Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP; oktober 2009

8. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora; oktober - november 2009, 30 dni

9. Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo; november 2009

10.Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP občinskemu svetu v sprejem; december 2009 11.Sprejem sprememb in dopolnitev PUP z odlokom in objava v uradnem glasilu; januar 2010

2)Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter Krajevni skupnosti Vrhnika - Center.

5. člen

(nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so:

1. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

2. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

3. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne.

6. člen

(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev PUP) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb in dopolnitev PUP V1 ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja investitor Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika.

7. člen (objava)

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.

Številka: 3505-9/2009 (5-08) Vrhnika, dne 4. 6. 2009

Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) ter

33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l.

RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme

župan Občine Vrhnika

S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno - servisni objekt PUH na Tojnicah (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1)

1. člen

(ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN)

1) V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01,277/ 01, 304/04, 319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) je območje Tojnice opredeljeno kot stavbno zemljišče za proizvodno, obrtno in servisno dejavnost (oznaka P) in mešana raba (oznaka VII). Območje se ureja s prostorskim izvedbenim aktom pod zap. št. 28, obrazložitev posega: Proizvodna in servisna dejavnost na Tojnicah.

2) V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis, št. 319/05, 330/06, 354/08-obv.razl.; v nadaljnjem besedilu: PUP V3) območje Tojnice sodi v območje urejanja V3M/2 in morfološko enoto 7E/1, kar pomeni:

- M: površine za mestne javne službe in servise,

- 7: območja za komunalne dejavnosti,

- E: proizvodni objekti, drugi objekti

(skladišča, nadstrešnice). Območje je namenjeno proizvodno obrtni in komunalni dejavnosti s čistilno napravo.

3) Na delu območja urejanja V3M/2 in morfološki enoti 7E/1 že velja izvedbeni prostorski akt Odlok o zazidalnem načrtu za klavni in predelovalni objekt - Marjan Kavčič, Drenov grič 9, Vrhnika (Ur. l. RS, št. 12/95). Nov OPPN razveljavlja obstoječega.

4) Pobudo za pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno - servisni objekt PUH na Tojnicah (v nadaljnjem besedilu: OPPN) je podal Arhitekturni biro Naino d.o.o., Bizeljska cesta 80a, 8250 Brežice kot načrtovalec OPPN.

5) Pobuda je bila podana, ker želi investitor PUH Podjetje za urejanje hudournikov d.d., Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana na svojih zemljiščih rekonstruirati obstoječi objekt v poslovno - servisni objekt z vso prometno in komunalno infrastrukturo.

2. člen (območje OPPN)

1) Območje OPPN se nahaja na južnem delu obrtno - komunalne cone Tojnice, med cesto Pot na Tojnice ter reko Ljubljanico.

2) Predlagana prostorska ureditev obsega zemljišča s parc. št. 2715/4, 2715/11, 2715/7, 2715/12, 2715/10 k.o. Vrhnika, s skupno površino cca 10.588 m2.

3. člen

(način pridobitve strokovnih rešitev)

1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec Arhitekturni biro Naino d.o.o., Bizeljska cesta 80a, 8250 Brežice.

2) Strokovne rešitve se pripravyo na podlagi:

- prikaza stanja prostora,

- Prostorskega plana Občine Vrhnika,

- PUP V3,

- investicyskih namer investitorjev OPPN,

- smernic nosilcev urejanja prostora.

3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravyo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okolj-skega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

4. člen

(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)

1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, 33/07) in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih:

1. Osnutek OPPN; juny - july 2009

2. Pridobitev smernic, Pridobitev odločbe o CPVO; july - avgust 2009, 30 dni

3. Dopolnitev osnutka OPPN in priprava osnutka programa opremljanja; avgust - oktober 2009

4. Javno naznanilo; oktober 2009, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve

5. Javna razgrnitev in javna obravnava; oktober - november 2009, 30 dni

6. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti; november - december 2009

7. Priprava predloga OPPN; december 2009 - januar 2010

8. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora; januar - februar 2010, 30 dni

9. Priprava usklajenega predloga OPPN in končnega programa opremljanja; februar - marec 2010

10.Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo, Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem; marec - april 2010

11. Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu; april 2010

2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter Krajevni skupnosti Vrhnika - Breg.

5. člen

(nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljub-

ljana

2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana

3. Agencya RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana

4. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana

5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenye, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana)

6. Elektro Ljubljana d.d., Distribucyska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana

7. Telekom Slovenye d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana

8. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika

9. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

10.Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

11.drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne.

6. člen

(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavljajo investitor OPPN PUH Podjetje za urejanje hudournikov d.d., Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana.

Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči Občina Vrhnika, plača pa investitor OPPN.

7. člen (objava)

Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika ter pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.

Številka: 3505-11/2008 (5-08) Vrhnika, dne 3. 6. 2009

Župan Občine Vrhnika

dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 57. člena in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme župan Občine Vrhnika

S K L E P o začetku priprave sprememb in

dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V2: Vrhnika - Verd (območje urejanja V2P/4, morfološka enota 6E/1)

1. člen

(ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve PUP)

1) Proizvodna cona LIKO Vrhnika je v

Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90,41/94,50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01, 277/01, 304/04, 319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) opredeljena kot stavbno zemljišče za proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti (oznaka P).

2) Del območja proizvodne cone LIKO se ureja z izvedbenim prostorskim aktom

- Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1: Vrhnika - Center (Ur. l. RS, št. 1/95, 63/00, Naš časopis, št. 270/01, 271/01,314/05, Ur. l. RS, št. 43/05, Naš časopis, št. 330/06,354/08-obv.razl.; v nadaljnjem besedilu: PUP V2) in spada v območje urejanja V2P/4 in morfološko enoto 6E/1, kar pomeni:

- P: površine za proizvodnjo, skladišča,

- 6: območja za proizvodne dejavnosti,

- E:proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice).

3) Pobudo za spremembe in dopolnitve PUP V2 je podala Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Pobuda je bila podana, ker Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorsko ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Ur. l. RS, št. 6/99, NČ, št. 292/03, 323/06-obv. razl., 349/08-obv. razl.) preohlapno določa dovoljene dejavnosti v območjih »P«, in zato obstaja možnost, da se v opuščeni proizvodni coni LIKO raz-vyejo dejavnosti, ki bi zaradi hrupa, prahu, velikih prometnih obremenitev ipd. poslabšale bivalne razmere prebivalcev naselja Verd. Lokacya proizvodne cone LIKO je problematična tudi zaradi dostopa, saj mora promet potekati skozi center nasely Vrhnika in Verd.

4) Predmet sprememb in dopolnitev PUP V2 je definirati tipe dovoljenih oziroma nedovoljenih dejavnosti v proizvodni coni LIKO.

2. člen

(območje sprememb in dopolnitev PUP)

Območje sprememb in dopolnitev PUP V2 je območje urejanja V2P/4 in morfološka enota 6E/1; to je vzhodni del proizvodne cone LIKO, ki se nahaja vzhodno od avtoceste Ljubljana - Koper, južno od ceste Vrhnika - Borovnica, skozenj pa teče reka Ljubya.

3. člen

(način pridobitve strokovnih rešitev)

1)Strokovne rešitve za spremembo in dopolnitev PUP V2 zagotovi Občina Vrhnika.

2)Strokovne rešitve se pripravyo na podlagi:

-prikaza stanja prostora, -prostorskega plana Občine Vrhnika, -smernic nosilcev urejanja prostora.

4. člen

(roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP in njihovih posameznih faz)

1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev PUP Bevke teče na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih:

1. Sklep o začetku postopka; juny 2009

2. Osnutek sprememb in dopolnitev PUP; july 2009

3. Pridobitev smernic, Obvestilo o CPVO; july - avgust 2009, 30 dni

4. Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev PUP; avgust 2009

5. Javno naznanilo; september 2009, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve

6. Javna razgrnitev in javna obravnava; september - oktober 2009, 30 dni

7. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti, Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP; oktober 2009

8. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora; oktober - november 2009, 30 dni

9. Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo; november 2009

10. Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP občinskemu svetu v sprejem; december 2009

11. Sprejem sprememb in dopolnitev PUP z odlokom in objava v uradnem glasilu; januar 2010

2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter Krajevni skupnosti Verd.

5. člen

(nosilci urejanja prostora)

Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so:

1. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

2. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

3. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne.

6. člen

(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev PUP)

22

NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009

Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb in dopolnitev PUP V2 ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja investitor Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika.

7. člen (objava)

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.

Številka: 3505-10/2009 (5-08) Vrhnika, dne 4. 6. 2009

Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme župan Občine Vrhnika

S K L E P

o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za proizvodno - obrtno - komunalno cono Tojnice

(del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1)

1. člen

(ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN)

1)V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87,13/88, Ur. l. RS, št. 21/90,41/94,50/94, 63/96, 70/96,73/97,76/98,69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01, 277/01, 304/04, 319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) je območje Tojnice opredeljeno kot stavbno zemljišče za proizvodno, obrtno in servisno dejavnost (oznaka P) in mešana raba (oznaka VII). Območje se ureja s prostorskim izvedbenim aktom pod zap. št. 28, obrazložitev posega: Proizvodna in servisna dejavnost na Tojnicah.

2) V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis, št. 319/05, 330/06, 354/08-obv.razl; v nadaljnjem besedilu: PUP V3) območje Tojnice sodi v območje urejanja V3M/2 in morfološko enoto 7E/1, kar pomeni:

-M: površine za mestne javne službe in servise,

-7: območja za komunalne dejavnosti, -E: proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice).

Območje je namenjeno proizvodno obrtni in komunalni dejavnosti s čistilno napravo.

3)V območju urejanja V3M/2 in morfološki enoti 7E/1 že velja izvedbeni prostorski akt Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3M/2 - izgradnja II. faze centralne čistilne naprave Vrhnika (Naš časopis, št. 297/03). Nov OPPN se prvemu prilagaja in ga ohranja.

4)Pobudo za pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Logistični center Tojnice (v nadaljnjem besedilu: OPPN), št. 02/281/ing.Gu, z dne 14. 4. 2008, je podal Primis Vrhnika d.o.o., Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika kot načrtovalec OPPN.

5)Pobuda je bila podana, ker želyo investitorji:

-Ceeref Projet Pot na Tojnice d.o.o., Andrej Rozman, Stanislav Marinčič ter Cveta Ber-ginc in Milan Rodošek na svojih zemljiščih zgraditi poslovno - proizvodne in obrtne objekte z vsemi potrebnimi pripadajočimi manipulativnimi, parkirnimi in zelenimi površinami ter komunalno opremo; -CRO Vrhnika d.o.o. dograditi in urediti regionalni center za ravnanje z odpadki.

2. člen (območje OPPN)

1) Območje OPPN se nahaja v proizvodno - obrtno - komunalni coni Tojnice, med avtocesto in novo lokalno cesto na Tojnice, ki se preko krožišča pri Gasilskem domu Sinja Gorica navezuje na lokalno cesto Sinja Gorica - Bevke. Na J območje OPPN omejuje lokalna zbirna cesta pot na Tojni-

ce, na S pa potok Tojnščica. Območje je degradirano in delno pozidano. Na območju OPPN stoji nekaj stanovanjskih objektov v slabem stanju, objekti namenjeni gradbeni dejavnosti - betonarna, skladišča ter obrtne delavnice. Na osrednjem delu območja se razprostira deponya z nivojskim preskokom cca 8 m.

2) Predlagana prostorska ureditev proizvodno - obrtnih objektov obsega zemljišča s parc. št. 2708/36, 2708/21, 2708/39, 2742/6, 2748/26, 2719/1, 2719/5, 2719/7, 2719/8 in 2740/8 k.o. Vrhnika, s skupno površino cca 41.628 m2. Ureditev centra za ravnanje z odpadki obsega zemljišča s parc. št. 2722/5, 2722/7, 2715/13, 2715/18, 2718/15 k.o. Vrhnika, s skupno površino cca 37.738 m2.

3. člen

(način pridobitve strokovnih rešitev)

1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec Primis Vrhnika d.o.o., Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika.

2) Strokovne rešitve se pripravyo na podlagi:

- prikaza stanja prostora,

- Prostorskega plana Občine Vrhnika,

- PUP V3,

- investicyskih namer investitorjev OPPN,

- smernic nosilcev urejanja prostora.

3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravyo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

4. člen

(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)

1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, 33/07) in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih:

1. Osnutek OPPN; juny - july 2009

2. Pridobitev smernic, Pridobitev odločbe o CPVO; july - september 2009, 60 dni

3. Dopolnitev osnutka OPPN in priprava osnutka programa opremljanja; oktober 2009

4. Javno naznanilo; november 2009, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve

5. Javna razgrnitev in javna obravnava; oktober - november 2009, 30 dni

6. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti; december 2009

7. Priprava predloga OPPN; januar 2010

8. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora; februar - marec 2010, 30 dni

9. Priprava usklajenega predloga OPPN in končnega programa opremljanja; marec -april 2010

10. Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo, Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem; maj 2010

11. Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu; maj 2010

2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter Krajevni skupnosti Vrhnika - Breg.

5. člen

(nosilci urejanja prostora)

Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so:

1. DARS d.d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana

2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana

3. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana

4. Agencya RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana

5. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana

6. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenye, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana)

7. Elektro Ljubljana d.d., Distribucyska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana

8. Telekom Slovenye d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana

9. Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana

10. Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika

11. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

12. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

13. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne.

6. člen

(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN)

Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavljajo investitorji OPPN: CEEREF Projekt Pot na Tojnice d.o.o., Dunajska 9, 1000 Ljubljana, CRO Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, Andrej Rozman, Stara cesta 51, 1360 Vrhnika, Stanislav Marinčič, Tržaška cesta 5, 1360 Vrhnika ter Cveta Berginc, Zaplana 117, 1360 Vrhnika in Milan Rodošek, Sternenova 17, 1360 Vrhnika.

Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči in plača Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika.

7. člen (objava)

Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika ter pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.

Številka: 3505-8/2008 (5-0 Vrhnika, dne 3. 6. 2009

Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r.

Na podlagi Zakona o vrtcih (Uradni list TS, št. 100/2005-UPB2 in 25/08), Pravilnika o metodologyi za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05), Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB2 (Naš časopis, št. 354/2008) je Občinski svet občine Vrhnika na 22. seji dne 11. 6. 2009 sprejel

S K L E P v zadevi: Znižanje višine prispevka staršev za rezervac^e

Staršem s stalnim bivališčem v Občini Vrhnika, ki imajo otroke vključene v vrtce, se omogoči možnost uveljavljanja rezervacy (začasen izpis otroka) enkrat letno, za obdobje enega meseca in sicer v času med junyem in septembrom. Začasen izpis so starši dolžni napovedati do 20. junya 2009, za naslednja leta pa do 10. junya. Starši lahko uveljavljajo rezervacyo tudi v primeru, ko gre za več kot 30 dni neprekinjene odsotnosti otroka zaradi bolezni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga je potrebno priložiti vlogi za rezervacyo.

V teh primerih starši otrok, za katere je občina Vrhnika po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, plačajo 70 % prispevka, določenega z odločbo Občine Vrhnika o višini plačila za program vrtca. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 602-1/2008 (3-01) z dne 25. 4. 2008.

Številka: 602-7/2008 (3-01) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/05-UPB2 in 25/08), Pravilnika o meto-dologyi za oblikovanje cen programov v vrtcu, ki opravljajo javno službo (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05), Odloka o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega za

voda Antonye Kucler (Naš časopis, št. 344 z dne 17. 12. 2009 - UPB), Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB2 (Naš časopis, št. 354/2008) je Občinski svet občine Vrhnika na 22. seji dne 11. 6. 2009 sprejel

S K L E P v zadevi: Znižanje cen programov v vrtcu

Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje predlog znižanja cen programov vzgoje in varstva v VIZ Antonye Kucler Vrhnika. Nove cene znašajo:

od 1. 7. 2009 dalje (do naslednje spremembe cen):

- za I. starostno skupino 437,92 EUR,

- za II. starostno skupino 339,87 EUR,

- razvojni oddelek 733,25 EUR.

Zaradi poračuna za leto 2009 se za obdobje od 1. 7. 2009 do 31. 12. 2009 obračunavajo cene:

- za I. starostno skupino 420,16 EUR,

- za II. starostno skupino 327,99 EUR,

- razvojni oddelek 709,49 EUR.

Od 1. 7. 2009 dalje znašajo dodatna sredstva Občine Vrhnika za izvajanje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca:

- za I. starostno skupino 994,89 EUR,

- za II. starostno skupino 810,56 EUR.

Številka: 602-7/2008 (3-01) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06), Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - uradno prečiščeno besedilo 2 (Naš časopis, št. 354/08) in Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. seji dne 11.6.2009 sprejel

RAZVELJAVITEV OBVEZNE RAZLAGE ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V1 VRHNIKA - CENTER, ODLOKA O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V2 VRHNIKA - VERD, ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V3 VRHNIKA - SINJA GORICA IN ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO L1 DRENOV

GRIČ

1. člen

V celoti se razveljavi Obvezna razlaga Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika - Center, Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Vrhnika - Verd, Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L1 Drenov Grič, ki je bila sprejeta dne 16.10.2008 na 16. seji Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 354/08).

2. člen

Razveljavitev obvezne razlage se objavi v Uradnih objavah Našega časopisa in začne veljati dan po objavi.

Številka: 3505-13/2008 (5-08),

Datum: 12.6.2009,

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 10. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. seji dne 11. 6. 2009 sprejel

O D L O K o prenehanju veljavnosti Odloka o ravnanju s plodno zemljo in zaščiti barjanskih površin

1. člen

S tem odlokom preneha veljati Odlok o ravnanju s plodno zemljo in zaščiti barjanskih površin (Ur. list RS št. 24/1991 z dne 29.05.1991).

2. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.

Številka: 002-15/2005 (6-03) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 10. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. seji dne 11. 6. 2009 sprejel

O D L O K o prenehanju veljavnosti Odloka o zavarovanju vodnega vira Z-2/94 v Zaplani

1. člen

S tem odlokom preneha veljati Odlok o zavarovanju vodnega vira Z-2/94 v Zaplani (Ur. list RS št. 35/1999 z dne 13.05.1999).

2. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.

Številka: 002-17/2005 (6-03) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 10. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. seji dne 11. 6. 2009 sprejel

O D L O K o prenehanju veljavnosti Odloka o varstvu virov pitne vode na območju občine Vrhnika

1. člen

S tem odlokom preneha veljati Odlok o varstvu virov pitne vode na območju občine Vrhnika (Ur. list RS št. 26/1989 z dne 17.07.1989).

2. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.

Številka: 002-16/2005 (6-03) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 10. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. seji dne 11. 6. 2009 sprejel

O D L O K o prenehanju veljavnosti Odloka o določitvi varstvenih pasov in varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

23

Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009

1. člen

S tem odlokom preneha veljati Odloka o določitvi varstvenih pasov in varovalnega režime na območju vodnih virov Borovniškega vršaja (Ur. list RS št. 18/1987 z dne 08.05.1987).

2. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.

Številka: 002-12/2005(6-03) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Na podlagi 74.,79. in 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22 seji dne 11.6.2009 sprejel

O D L O K o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika

1. člen

1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za obstoječo komunalno opremo za območje občine Vrhnika, ki vsebuje podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

2)Odlok določa:

-vrste komunalne opreme, ki se obračunava v komunalnem prispevku; -obračunska območja za posamezne vrste komunalne opreme;

-skupne in obračunske stroške za posamezne vrste komunalne opreme; -preračun obračunskih stroškov posameznih vrst komunalne opreme na enoto mere;

-podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka;

-druga določila v zvezi z odmero komunalnega prispevka.

3) Sestavni del odloka je tudi elaborat »Program opremljanja stavbnih zemljišč za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Vrhnika - ELABORAT«, ki ga je v maju 2009 pod št. proj. 28-2007 izdelalo podjetje KALIOPA informacyske rešitve d.o.o., Letališka cesta 32 j, Ljubljana. Elaborat s prilogami je na vpogled na sedežu občine Vrhnika in na spletni stani občine Vrhnika.

2. člen

Posamezni izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. obstoječa komunalna oprema so objekti in omrežja infrastrukture, ki je že zgrajena in s katero upravlja občine Vrhnika oz. posamezni izvajalci gospodarskih javnih služb po njenem pooblastilu ter jo sestavljajo:

- objekti in omrežja vodovodne infrastrukture;

- objekti in omrežja za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda (kanalizacyska infrastruktura );

- objekti grajenega javnega dobra: občinske ceste;

2. obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oz. območje njene uporabe;

3. skupni stroški posamezne vrste komunalne opreme so stroški, vezani na projektiranje in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju; za obstoječo komunalno opremo so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob izgradnji nove komunalne opreme, ki je po zmogljivostih in namenu primerljiva z obstoječo ter zagotavlja podobno raven oskrbe;

4. obračunski stroški posamezne vrste komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financira iz sredstev, zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenyo zavezance za

plačilo komunalnega prispevka;

5. komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki ga zavezanec za plačilo komunalnega prispevka plača občini, je plačilo dela stroškov obstoječe komunalne opreme, na katero se bo zavezanec priključil oz. jo bo uporabljal;

6. zavezanec za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku je investitor oz. lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali ki spreminja njegovo namembnost na obračunskem območju, ki ga določa ta odlok;

7. objekt je stavba ali njen del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

8. neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta oz. tlorisna površina ustreznega dela objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836;

9. parcela oz. zemljišče je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno zgraditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek.

3. člen

1) Obračunska območja po tem odloku so določana za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme.

2) Obračunsko območje občinskih cest je določeno ločeno za lokalne ceste (LC) in javne poti (JP) ter za lokalne zbirne ceste (LZ) in lokalne krajevne ceste (LK). Za lokalne ceste in javne poti je določeno eno obračunsko območje za celo občino in obsega vse površine, ki so po veljavnih prostorskih aktih občine namenjene poselitvi. Za lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste je določeno eno obračunsko območje na širšem območju občinskega središča Vrhnika in naselja Janezova vas - Verd ter obsega vse površine na tem območju, ki so po veljavnih prostorskih aktih občine namenjene poselitvi. Obračunsko območje za lokalne ceste in javne poti je prikazano na listu št. 1.3 v kartografskem delu elaborata iz 3. odstavka 1. člena tega odloka, obračunsko območje za lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste pa na listu 1.4 v kartografskem delu elaborata iz 3. odstavka 1. člena tega odloka.

3) Obračunsko območje vodovodnega omrežja je določeno enotno za celo občino in obsega površine v večinskem delu občine, ki so po veljavnih prostorskih aktih občine namenjene poselitvi in za katere je zgrajeno javno vodovodno omrežje. Obračunsko območje je prikazano na listu št. 1.2 v kartografskem delu elaborata iz 3. odstavka 1. člena tega odloka.

4) Obračunsko območje objektov in omrežja za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda je določeno enotno na delu območja občine, ki ga sestavljajo naselja oz. njihovi deli Vrhnika, Stara Vrhnika, Sinja Gorica, Drenov grič, Lesno Brdo, Mirke, Mala Ligojna, Verd in Bevke ter in obsega vse površine na tako opredeljenem območju, ki so po veljavnih prostorskih aktih občine namenjene poselitvi. Obračunsko območje je prikazano na listu št. 1.1 v kartografskem delu elaborata iz 3. odstavka 1. člena tega odloka.

4. člen

1) Obstoječa komunalna oprema, ki je vrednotena v programu opremljanja, je prikazana na listih št. 2.1 (kanalizacya), 2.2 (vodovod), 2.3 (ceste) v kartografskem delu elaborata iz 3. odstavka 1. člena tega odloka.

2) Skupni stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na ustreznih obračunskih območjih so enaki obračunskim stroškom in znašajo: (glej tabelo 1)

5. člen

Obračunski stroški posameznih vrst komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju, preračunani na enoto mere, t.j. na m2 parcele (Cp(ij) in na m2 neto tlorisne površine objekta (Ct(i)), znašajo: (glej tabelo 2)

6. člen

1) Vsi stroški posameznih vrst komunalne opreme so izraženi v EUR in so obračunani na dan 31.12.2008.

2) Obračunski stroški na enoto mere iz 5. člena tega odloka se letno indeksirajo z indeksom cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenye, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«.

3) Sklep o indeksiranju stroškov sprejme Župan.

7. člen

Za odmero komunalnega prispevka se upoštevajo naslednja merila:

- površina parcele;

- neto tlorisna površina objekta;

- razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt);

- opremljenost parcele s komunalno opremo;

- namembnost objekta;

- obračunski stroški posameznih vrst komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju, preračunani na enoto mere, t.j. na m2 parcele (Cp(i,) in na m'

neto tlorisne površine objekta (Ct(i)), ki so ustrezno indeksirani.

8. člen

1) Pri površini parcele se upošteva velikost parcele po podatkih iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

2) Če parcela v projektu iz prejšnjega odstavka tega člena ni določena oz. ni prikazana, se za površino parcele upošteva površina, kot je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.

3) Če parcela objekta oz. njena površina ni določena v projektu iz 1. odstavka tega člena oz. je ni mogoče določiti na način iz 2. odstavka tega člena, se jo opredeli tako, da se velikost stavbišča (fundus) pomnoži s faktorjem 1,5.

9. člen

1) Neto tlorisna površina objekta se izračuna po standardu SIST ISO 9836.

2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o neto tlorisni površini objekta povzamejo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov.

10. člen

1) Opremljenost parcele s komunalno opremo se upošteva tako, da se ugotovi, na katere vrste komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.

2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o opremljenosti parcele s komunalno opremo povzamejo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov.

3) Šteje se, da je parcela opremljena s cestnim omrežjem, če je iz soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. soglasja za priključitev pristojnega sogla-sodajalca razvidno, da je v enoti urejanja prostora zgrajeno in izročeno v upravljanje cestno omrežje in da bo zanjo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko izvedel priključek na obstoječe cestno omrežje.

4) Šteje se, da je parcela opremljena z vodovodnim omrežjem, če je iz soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. soglasja za priključitev pristojnega soglasodajalca razvidno, da je v enoti urejanja prostora zgrajeno in izročeno v upravljanje vodovodno omrežje in da bo zanjo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko izvedel priključek na obstoječe vodovodno omrežje.

5) Šteje se, da je parcela opremljena s ka-nalizacyskim omrežjem, če je iz soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. soglasja za priključitev pristojnega soglasodajalca razvidno, da je v enoti urejanja prostora zgrajeno in izročeno v upravljanje kanalizacysko omrežje in da bo zanjo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko izvedel priključek na obstoječe kanalizacysko omrežje.

11. člen

1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev dejavnosti Kdejavnost, ki jih določa ta odlok.

2) Za opredelitev namembnosti objekta se upoštevajo predpisi s področja graditve objektov, s katerimi je urejena enotna kla-sifikacya vrst objektov.

3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz projekta

(tabela 1)

Vrsta komunalne opreme

Skupni = Obračunski stroški (€)

Lokalne ceste in javne poti

57.878.831

Lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste

13.846.612

Vodovodno omrežje

23.006.808

Kanalizacysko omrežje

20.521.846

(tabela 2)

(tabela 2)

Vrsta komunalne opreme

Obračunski stroški na enoto (€/m2)

parcele Cp(i)

NTP Ct(ij

Lokalne ceste in javne poti

10,83

24,89

Lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste

5,79

11,07

Vodovodno omrežje

4,72

10,39

Kanalizacysko omrežje

6,03

11,27

(tabela 3)

CC-SI

opis

faktor

111

enostanovanjske stavbe

0,7

1121

dvostanovanjske stavbe

1,0

1122

večstanovanjske stavbe

1,3

121

gostinske stavbe

1,3

12201

stavbe javne uprave

1,0

12202

stavbe bank, pošt, zavarovalnic

1,3

12203

druge upravne in pisarniške stavbe

1,3

123

trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti

1,3

124

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacy

1,3

125

industryske stavbe in skladišča

0,9

126

stavbe splošnega družbenega pomena

0,7

127

druge nestanovanjske stavbe

0,7

(tabela 4)

(tabela 5)

(tabela 4)

i

-

posamezna vrsta komunalne opreme;

KP(i)

-

izračunani del komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti obstoječe komunalne opreme;

A

parcela

-

površina parcele;

Cp(i)

-

obračunski stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na obračunskem območju, preračunani na m2 parcele;

Dp

-

delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka;

K

dejavnosti

-

faktor dejavnosti;

Atlorisna

-

neto tlorisna površina objekta;

Ct(i)

-

obračunski stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na obračunskem območju, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta;

Dt

-

delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka.

(tabela 5)

KP

-

komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo;

KP(i)

-

izračunani del komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti obstoječe komunalne opreme;

i

-

posamezna vrsta komunalne opreme.

za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov.

12. člen

Za objekte, za katere se ne more izračunati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.

13. člen

1) S tem odlokom se določi naslednje razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta:

- delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka Dp znaša 0,4;

- delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka Dt znaša 0,6.

2) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji dejavnosti Kdejavnost: (glej tabelo 3)

za vse ostale vrste objektov se določi faktor dejavnosti 1.0

3) V prvem in drugem odstavku tega člena opredeljena podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka po tem odloku so enaka za vse vrste komunalne opreme na vseh obračunskih območjih.

14. člen

Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko zavezancu odmeri, če se zemljišče, na katerem je objekt, ki se priključuje na določeno vrsto komunalne opreme ali ki povečuje

neto tlorisno površino ali ki spreminja namembnost, nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme in če se ugotovi, da bo zavezanec na to vrsto komunalne opreme lahko priključil svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba te vrste komunalne opreme.

15. člen

1) V postopku odmere komunalnega prispevka se najprej ugotovi, na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oz. mu bo omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.

2) Nato se za posamezno vrsto tako ugotovljene komunalne opreme preveri, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme.

3) Glede na ugotovitve se nato izračunajo ustrezni deli komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju.

4) Ti deli komunalnega prispevka se nato seštejejo; vsota je komunalni prispevek, ki ga zavezanec za plačilo komunalnega prispevka plača občini.

16. člen

1) Del komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na obračunskem območju se izračuna na naslednji način:

KP(, = (A ,

(i) \ parcela

x Cp(i, x Dp) + (K

'dejavnost

X Atlo,isna X Ct(i, X Dt)

24

NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 362., 29. jun^' 2009

Oznake v enačbi pomenyo: (glej tabelo 4)

2) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se izračuna s seštevanjem izračunanih delov komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na naslednji način:

KP = E KP,i)

Oznake pomenyo: (glej tabelo 5)

17. člen

1) Zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja namembnost objekta, se komunalni prispevek izračuna na naslednji način:

- najprej se izračuna komunalni prispevek po določilih tega odloka za objekt po spremembi neto tlorisne površine objekta oz. po spremembi namembnosti objekta;

- nato se izračuna komunalni prispevek po določilih tega odloka za objekt pred spremembo neto tlorisne površine objekta oz. pred spremembo namembnosti objekta;

- nato se od izračunanega komunalnega prispevka po spremembi odšteje izračunani komunalni prispevek pred spremembo.

2) Komunalni prispevek, ki se od

meri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko, izračunano na način iz prejšnjega odstavka tega člena. 3) Če je izračunana razlika iz prvega odstavka tega člena negativna, se komunalni prispevek ne plača.

18. člen

Za nadomestno gradnjo se komunalni prispevek izračuna na način, kot je določen za spreminjanje neto tlorisne površine objekta v 17. členu tega odloka.

19. člen

1) Komunalni prispevek se ne plača:

- za gradnjo gospodarske javne infrastrukture;

- za gradnjo stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacye vrst objektov, po predhodni odločitvi občinskega sveta.

2) Pretekla vlaganja v infrastrukturo na podlagi pogodbe o so-investitorstvu se upoštevajo za komunalno opremo, za katero so bila plačana, in sicer tako, da se odšteje od skupnega zneska kom. prispevka za tovrstno kom. opremo. Plačani znesek se letno revalorizira po povprečnem letnem

indeksu cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenye, pod gradbena dela - "ostala nizka gradnja". V kolikor je plačani znesek višja kot izračun komunalnega prispevka za določeno infrastrukturo se komunalni prispevek za tovrstno infrastrukturo ne obračuna. Pretekla vlaganja se upoštevajo plačniku enkrat, in sicer za parcelno številko, ki je navedena v pogodbi oziroma za parcelno številko, ki je nastala po delitvi zemljišča in je v lasti plačnika.

3) V primeru, da se opravi prenos zemljišča na Občino Vrhnika po geodetskem postopku izravnave meje se vrednost čistega presežka prenesenega zemljišča upošteva kot pretekla vlaganja iz prvega odstavka. Pretekla vlaganja se upoštevajo na ime lastnika navedenega v pogodbi o soinvestitorstvu, ki jih ta lahko uveljavi najkasneje v treh letih po podpisu predmetne pogodbe pri odmeri komunalnega prispevka na območju Občine Vrhnika.

20. člen

1) Komunalni prispevek odmeri zavezancu za plačilo komunalnega prispevka občinska uprava Ob

čine Vrhnika z odločbo.

2) Občinska uprava izda odločbo, s katero odmeri komunalni prispevek, na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti po tem, ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja.

3) Rok za izdajo odločbe je 15 dni od prejema popolne zahteve.

4) Občinska uprava o izdani odločbi obvesti tudi organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.

5) Zoper odločbo iz 1. odstavka tega člena je dovoljena pritožba na župana občine. Župan odloči o pritožbi v roku 30 dni.

21. člen

Zahtevku zavezanca oz. obvestilu upravne enote o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov, ki vsebuje podatke, potrebne za odmero komunalnega prispevka.

22. člen

Zavezanec je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo grad

benega dovoljenja. Pritožba ne zadrži plačila komunalnega prispevka.

23. člen

Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pa pri pristojnem organu ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.

24. člen

1) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti.

2) Komunalni prispevek ne vključuje gradnje priključkov. Le-te zagotovi zavezanec sam.

25. člen

Komunalni prispevek je prihodek občinskega proračuna in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme ter se lahko porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občin

skega proračuna.

26. člen

1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnem prispevku (Naš časopis, št. 304/2004).

2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se do uveljavitve novega občinskega predpisa, ki ureja obračunavanje prispevka investitorjev za plinovodno omrežje, za obračunavanje prispevka investitorjev za plinovodno omrežje uporabljajo določila Odloka o komunalnem prispevku (Naš časopis, št. 304/2004).

27. člen

1) Ta odlok se objavi v uradnem glasilu Naš časopis in prične veljati petnajsti dan po objavi.

2) O sprejemu programa opremljanja obvesti Občina ministrstvo, pristojno za prostor.

Številka: 430-7/2006 (6-07) Datum: 12. 6. 2009

ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar, l.r.

Posebni dodatek za socialno ogrožene

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v obravnavo in sprejem Vladi RS poslalo predlog Zakona o posebnem dodatku za socialno ogrožene, na podlagi katerega želi zagotoviti izplačilo posebnega dodatka za okvirno 120 tisoč socialno ogroženih oseb, ki mesečno prejmejo dohodke, katerih višina je nižja od 60 oziroma 70 odstotkov neto minimalne plače. Ključni namen tega zakona je izboljšati materialni in socialni položaj različnih kategory prebivalstva z nizkimi dohodki. Upravičenci bodo tako prejeli od 80,00 do 200,00 evrov posebnega dodatka za socialno ogrožene.

Najvišji posebni dodatek za socialno ogrožene bodo dobili prejemniki denarne socialne pomoči, in sicer v višini 200,00 evrov, kadar je do denarne socialne pomoči upravičena družina, in 160,00 evrov, kadar je upravičen posameznik.

Drugi upravičenci:

• prejemniki pokojnin in nekaterih drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

• prejemniki nadomestila za invalidnost

• prejemniki nadomestil za primer brezposelnosti in

prejemniki nadomestil iz naslova starševskega varstva,

katerih prejemki so nižji od 268,00 evrov

bodo prejeli dodatek v višini 120,00 evrov, tisti, katerih prejemki znašajo od 60 do 70 % minimalne plače (od 268,00 evrov do 313,00 evrov), pa bodo upravičeni do dodatka v višini 80,00 evrov (v vseh primerih so neto zneski).

Za izplačilo posebnega dodatka za vse upravičence bodo z rebalansom proračuna Republike Slovenye 2009 II zagotovljena sredstva v višini 15 milyonov evrov. Posebni dodatek bo predvidoma izplačan septembra, upravičencem pa ne bo treba vlagati posebnih vlog za uveljavljanje tega dodatka.

Podrobnejša obrazložitev:

Upravičenci bodo prejemniki denarne socialne pomoči, pri čemer zakon razlikuje med prejemniki, ki so samske osebe, in tistimi, ki denarno socialno pomoč prejemajo za celotno družino, tako da samskim osebam pripada posebni dodatek v višini 160,00 evrov, družini pa posebni dodatek v višini 200,00 evrov. Do posebnega dodatka bodo upravičeni tudi posamezniki, prejemniki pokojnin in neka

terih drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja s stalnim prebivališčem v Republiki Slovenyi, in sicer uživalci pokojnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, razen delnih pokojnin in polovice pokojnin, uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelni, ter uživalci državnih pokojnin po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uživalci pokojnin po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov in po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nekdanjih vojaških zavarovancev ter uživalci dodatkov k pokojninam po predpisih o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje Jugoslavye. Prejemniki dodatka za socialno ogrožene bodo tudi prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Prav tako bodo do dodatka upravičeni prejemniki nadomestil za brezposelnost ter prejemniki porodniškega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila ter starševskega dodatka. Med vsemi prejemniki denarne socialne pomoči je 31.190 samskih oseb, ki bodo prejele dodatek v višini 160,00 evrov, kar znaša 4.990.400,00 evrov, in 14.097 družin, ki bodo prejele dodatek

v višini 200,00 evrov, kar znaša 2.819.400,00 ev-rov oziroma skupaj 7.809.800,00 evrov. Za upravičence, ki so prejemniki posameznih prejemkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih sredstev, ki jih pokriva pokojninsko zavarovanje, bo treba zagotoviti sredstva v višini 5.568.000,00 evrov. Prejemnikov nadomestila za invalidnost, ki je nižje od 268,00 evrov, je 512 in bodo dobili dodatek v višini 160,00 evrov, kar je skupaj 61.440,00 evrov. 5.594 prejemnikov nadomestila za invalidnost pa bo prejelo dodatek v višini 80,00 evrov, kar skupaj znaša 447.520,00 evrov. Med prejemniki nadomestila za čas brezposelnosti jih 6.700 prejema nadomestilo v višini do 268,00 evrov, 2.900 prejemnikov nadomestila pa prejema nadomestilo v znesku od 269,00 ev-rov do 313,00 evrov, kar pomeni, da bo treba zagotoviti okvirno 1.036.000,00 evrov. Med upravičenci po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je trenutno 3.125 takšnih, ki prejemajo nadomestilo, nižje od 268,00 evrov, in 174 tistih, pri katerih je nadomestilo višje od tega zneska, a nižje od 313,00 evrov, kar je skupaj 388.920,00 evrov. Celotno besedilo predloga zakona je objavljeno na spletni strani Vlade RS: http://www.vlada.si/si/delo_vlade/gradiva_v_ obravnavi/

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika ržaška cesta 9, Vrhnika

Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure

Tajnica Barbara Kovačič

HC - telefon: 750 66 30; faks: 750 66 36

E-naslov: info@zavod-cankar.si

Direktor Boštjan Koprivec

Telefon: 750 66 34

E-naslov: direktor@zavod-cankar.si

Poslovna sekretarka Irena Oblak

Telefon: 750 66 32

E-naslov: poslovodstvo@zavod-cankar.si

Kultura: Tatjana Oblak - Milčinski

Telefon: 755 76 48 (Cankarjev dom Vrhnika) E-naslov: kultura@zavod-cankar.si; cdv@siol.net

Šport: Daniel Cukjati

Telefon: 750 66 35

E-naslov: sport@zavod-cankar.si

Turizem

Telefon: 750 66 33

E-naslov: turizem@zavod-cankar.si Sodelavec občinskega glasila Simon Seljak

Telefon: 750 66 38; 040 234 090 E-naslov:nascasopis@zavod-cankar.si

Vodja vzdrževanja Jože Nagode

Telefon: 750 66 37

E-naslov: vzdrzevanje@zavod-cankar.si

TIC - Jelovškova ulica 1

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure;

Sobota od 9. do 14. ure Telefon: 755 10 54; 051 661 063 E-naslov: tic@zavod-cankar.si

Javni razpis

za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva

Ljubljana, 12. juny 2009 - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z današnjim dnem objavlja Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Namen razpisa je spodbujanje dostopa do usposabljanja in zaposlovanja ranljivih skupin z razvojem socialnega podjetništva.

Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva sodi v okviru četrte razvojne prioritete Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti in prednostne usmeritve 4.1. Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Razpis je del 2. svežnja ukrepov za preprečevanje posledic svetovne finančne in gospodarske krize. Namenjen je sofinanciranju projektov, ki bodo razvyali tržne dejavnosti (prodaja blaga ali storitev) in bodo ustvarjali delovna mesta za ranljive ciljne

skupine.

Cilj javnega razpisa je podpreti do 10 pilotnih projektov, ki bodo s širitvyo dejavnosti v usposabljanje vključili vsaj 150 oseb iz ranljive ciljne skupine ter za najmanj eno leto zagotovili zaposlitev za polni delovni čas za vsaj 25 % v usposabljanje vključenih oseb iz ranljive ciljne skupine.

Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, opredelitev ranljivih skupin, opredelitev upravičenih pryaviteljev in vsi drugi pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Rok za oddajo pr^av je 66 dni po objavi tega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenye oziroma do vključno 17. 8. 2009 do 12. ure.

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina

Borovnica

NAŠ ČASOPIS

25

v

Zupanova sporočila

v

1. OBČINSKI PRAZNIK: Skupaj z volitvami za evropske poslance smo izvedli tudi anketo o datumu občinskega praznika. Prejeli smo 809 veljavnih glasovnic. Od tega 186 ali 23% za datum 28. oktober; 293 oz. 36% za datum 13. marec; 330 ali 41% pa se vas je odločilo, da občinski praznik še naprej praznujemo 10. marca v spomin na žrtve v Gramozni jami.

2. VEČNAMENSKI PROSTOR V MAVČEVI DOLINI: Občina želi oživiti prireditveni prostor v Mavčevi dolini, zato bomo razpisali javni natečaj za oddajo tega prostora. Vlogo bodo lahko oddala društva, podjetja, skupine in posamezniki. Razpis bo objavljen na spletni strani občine Borovnica od 6. jul^a dalje.

3. PRORAČUN ZA LETO 2009 je sprejet, razpisi za ljubiteljsko kulturo, šport in neprofitne organizac^e bodo prav tako objavljeni na spletni strani občine od 6. jul^a dalje.

4. ZBOR OBČANOV DOL-LAZE:

Sklicujem zbor občanov za Dol-Laze, ki bo v ponedeljek, 6. 7. 2009, ob 19. uri v dvorani nad vrtcem.

Na zboru bodo podane informac^e o poteku projektov kanalizac^e Dol-Laze in načrtovani gradnji na Lazih, pogovorili se bi o možnosti pridobitve prostora za delovanje vaškega odbora in skupnosti ter delovanju vašega odbora (potrditev starega odbora oz. imenovanje novega).

5. DAN BOROVNIC priprave so v polnem teku. Vse občanke in občane vabim, da se prireditve udeležite. Lep pozdrav

Ž U P A N Andrej Ocepek

Ekskurz^a borovniških čebelarjev

Borovniški čebelarji smo se letos odločili, da obiščemo Slovenski čebelarski center. To odločitev smo udejanjili 16. maja, ko smo se v odpravili na Brdo pri Lukovici.

Tam smo najprej naredili ne- Ko je bila stavba pod streho, je

kaj dobička Čebelarni, t. j. čebelarski trgovini v sklopu Centra. Nato smo pod vodstvom g. Antona Tomca, tajnika Čebelarske zveze Slovence, ki se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem za vodenje po Centru, odšli v Dvorano Antona Janše. Poleg Janševe je v centru še Dvorana Petra Pavla Glavarja. Prvi je bil prvi dvorni čebelarski učitelj na Dunaju, Glavar pa je na Dolenjskem vodil prvo slovensko čebelarsko šolo. Po končanem šolanju je vsakemu učencu podaril prvi panj čebel. V dvoranah, poimenovanih po njima, sta tudi njuna doprsna kipa. Gospod Tomec nam je predstavil zgodovino Centra. Njegovi začetki segajo v leto 1935, ko so čebelarji kupili pritlično hišo na Slovenski (takrat Tyrševi) ulici. V njej so uredili pisarne in čebelarsko trgovino. Ta hiša je bila po vojni nacionalizirana. Ko so bili prostori ČZS že na tretji lokac^'i, je g. Valentin Benedičič predlagal, da bi si čebelarji za potrebe Zveze uredili novo in trajno zgradbo z vsem, kar potrebujemo. V zahvalo za vlogo pri gradnji mu je posvečena spominska plošča pred domom. Po njegovi zaslugi se je tako v 70-ih letih začela gradnja na Brdu pri Lukovici.

zmanjkalo denarja in čebelarske enotnosti in gradnja se je ustavila. Zgradba je samevala in propadala, dokler ni bila Slovenca določena, da bo gostila svetovni čebelarski kongres - Apimondio 2003. Tako je bila zgradba v letih 2002-2003 obnovljena, dograjena in opremljena.

Po kratki zgodovini je sledi-

je treba povedati, da je takih knjižnic v Evropi le kakih pet. V njej je približno 3000 knjižnih enot. Po Janezu Goličniku, enem pomembnejših slovenskih čebelarjev, se imenuje tudi zato, ker je lani minilo 270 let od njegovega rojstva in 200 let od njegove smrti. Ena največjih redkosti v njej so vsi letniki slovenskega čebelarskega glasila - Slovenski čebelar. Vseh

lo spoznavanje najnovejše čebelarske pridobitve v Slovenci, to je Čebelarske knjižnice Janeza Goličnika. Prve ideje so se porodile že davnega leta 1918, uresničili pa so jih lani. Če se zdi, da to ni bogvekakšna stvar,

nimajo niti v Narodni in univerzitetni knjižnici. Z najvišjih nadstrop^' Centra smo se nato spustili v pritličje, kjer smo si ogledali laboratory' za interno kontrolo čebeljih pridelkov.

Ko smo tako spoznali Cen

ter, smo jo mahnili naproti novim spoznanjem o njegovi okolici, natančneje kraju Brdo. Tam nam je tamkajšnji gospod župnik razkazal Marijino farno cerkev. Temu, da je bilo Brdo, ki ni velik kraj, kar pove že pridevek »pri Lukovici«, središče okraja in fare, se mora zahvaliti dejstvu, da je tam stal grad, kjer se je rodil Janko Kersnik. Gradu si nismo mogli ogledati, ker so ga po vojni žal požgali, smo pa pr^etno pokramljali s pisateljevim vnukom.

Ob vrnitvi pred Center smo si ogledali učna čebelnjaka in zaenkrat nenaseljeni čmrljak. Pred enim od učnih čebelnjakov nas je fotografiral pr^azni urednik Slovenskega čebelarja, g. Marko Borko. Ker smo tako zapolnili celotno dopoldne, se je spodobilo, da smo tudi kaj pojedli. Tako smo kosili v re-sjtavrac^i Pri čebelici v sklopu Čebelarskega centra Slovence. Po obedu smo se pr^etno razpoloženi odpravili domov.

Na poti domov smo soglasno ugotovili, da so manjkajoči »društveniki« veliko zamudili. Zato bi se še enkrat lepo zahvalil organizatorjem, da so organizirali tako poučno in zanimivo ekskurzijo.

Janez Šivic, čebelar

Zakonski jubileji v Borovnici

Kot narava cveti in nas obdarja z darovi, tako se v zakonu vse na novo poraja in plemeniti.

Na pobudo ŽPS (Župnjski pastoralni svet) in našega domačega gospoda župnika Janeza Silerja je v naši fari že kar nekaj let organizirano skupno srečanje zakonskih parov, ki v tekočem letu proslavljajo okrogle obletnice poroke. Tako je bilo tudi letos. Vsi, ki smo se odzvali vabilu ŽPS, smo se srečali ob sobotni večerni zahvalni maši 6. 6. 2009. Zahvalno mašo je vodil prelat ar-hidiakon Anton Slabe ob somaševanju našega gospoda župnika. Zbralo se nas je kar lepo število in med nami so bili resnično spoštovanja vredni jubilantje, in sicer: 60 let skupnega življenja en par, 55 let dva para in 50 let en par. (na :otografiji sedjo v prvi vrsti).

Po končani sveti maši smo srečanje

nadaljevali v župnišču ob pogostitvi, ki so ga pripravile članice in člani ŽPS. Nič koliko spominov se je obudilo tisti večer in marsikomu se je v očeh zasvetila tudi kakšna solzica. Večer je kar prehitro minil. Morali smo se posloviti, seveda z upanjem, da se še srečamo na kakšni okrogli obletnici. Minil je resnično eden lepših večerov. V imenu vseh jubilantov se prav prisrčno zahvaljujem g. prelatu arhidiakonu Antonu Slabetu, g.župniku Janezu Silerju, celotnemu ŽPS in vsem, ki ste kakor koli sodelovali in nam, jubilantom, pripravili srečanje z mašo in pogostitvjo. Hvala vsem in naj vam I

la:

anez Šiler Pripravil: Franc Klančar

Zakonski jubilantje v cerkvi sv. Marjete v Borovnici po končani mašni slovesnosti

O B V E S T I L O O RAZPISU

1. ŠPORT

2. KULTURA

3. DRUGE NEPROFITNE ORGANIZACyE

Razpisi in obrazci za sofinanciranje programov za vsa tri področja bodo objavljeni na spletni strani občine Borovnica od 5.7.2009 dalje do zaključka razpisnega roka.

Občinska uprava

'Borovnica v slikah •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah

Medved Podgorc pravzaprav Rožnik

V času, ko je Slovenjo preplavila silna, presilna žalost zaradi izgube ljubljanske »maskote«, medveda Rožnika, so me opozorili, da se je slednji gibal tudi v okolici Borovnice. In res, po telemetričnih podatkih spletne strani medvedi.si, je Rožnik po prisilni selitvi iz Ljubljane na Snežnik na svoji dolgi poti hlačal tudi skozi borovniško dolino: po vzhodnem robu mimo Zabočeva, Dražice, Borovnice, Brega in nazaj proti Rakitni. Čas njegovega mimohoda sovpada s

predrznim Podgorcem, ki se je potikal po hišnih dvoriščih in razbjal čebelnjake. Morda pa ne bi bilo narobe, ko bi sedaj oškodovani borovniški čebelarji malce potrkali na vrata tistega pristojnega ministrstva, ki je v presil-ni skrbi za belo Ljubljano kosmatinca naprtilo nam, »provincialcem«.

Grad-Nep obupal nad OPPN Ob železnici

Vse kaže, da je nesojeni investitor blokovskega naselja med Borovniš-čico in železnico dokončno obupal. Spomnimo - območje naj bi urejal

»razvpiti« OPPN Ob železnici, katerega sklep o pripravi je objavil župan Andrej Ocepek 20. avgusta 2007. Investitor Grad-Nep, d. o. o., iz Ljub

ljane naj bi tedaj na tem območju načrtoval gradnjo štirih stanovanjskih blokov s štirimi etažami in pritličjem. Vsega skupaj 136 stanovanj z garažami in poslovnimi prostori v pritličju, namenjenih prostemu trgu. Iz vsega skupaj očitno ne bo nič, saj so se lastniki odločili 12.800 m2 veliko parcelo odločili prodati za 85 EUR/m2.

Kolesarski izpit že v prvo opravili vsi učenci

Kolesarski izpit, ki ga ob koncu šolskega leta praviloma opravljajo vsi osnovnošolci, se je tokrat končal izredno uspešno. Po besedah učiteljice Dajane Jovanović se je zgodilo prvič, da je izpit v prvem poskusu opravilo vseh 28 udeležencev. Meni, da se je zgodil »velik preskok«, ki ga lahko pripišemo dobremu delu vseh udeleženih: Miru Droletu za zagotavljanje varnosti, sodelujočim učiteljem, ravnateljici za dobro organizacjo termina vožnje, staršem, ki so pridno vadili z otroki, ter policistoma Vilju in Urški za kakovostno predavanje. Dotaknila pa se je tudi borovniških voznikov, ki so se precej poboljšali, še posebno po pridobitvi ustrezne

prometne signalizacje. Očitno so dobro delo borovniških učiteljev opazili tudi na Policjski postaji Vrhnika, saj

so pisno pohvalili delo ga. Jovanovič in učitelja Milana Batisa, katerega varovanci so že tretje leto zapovrstjo zasedli prvo mesto na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu.

Letni koncert Tonje

V soboto, 16. maja, je Ženski pevski zbor pripravil dobro obiskan letni koncert. V goste so tokrat pripeljale kar Vokalno inštrumentalno skupino iz Osnovne šole dr. Ivana Korošca, ki je svoje glasove urila pod isto dirigentsko taktirko kot pevski zbor - Tine Vahčič. Nabor pevk Tonje je tudi tokrat segal od tujejezičnih (angleških), kot je Nobody knows, dalmatinske Vela Luka do povsem domače Avsenikove Resje že cvete. Občasno spremljavo na klavirju je dajala Polona Gabriel. Pesem Tamar (v spomin inž. Bloudku) pa je na citrah spremljala Marinka Vahčič. Naša vokalna skupina je zapela pesmi: Run, So najlepše pesmi že napisane, S.O.S., ipd.

Damjan Debevec

26

NAŠ ČASOPIS

Dan borovnic

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina Borovnica

V BOROVNICI

Vabimo na pester

kulturno zabavni in sejemski program

Petek 17. julij 2009

18.00 OdPRTJE razstave KLEKLJARSKE SKUPINE Punkeljc (v PROSTORih OŠ Borovnica)

Sobota 18. julij 2009

08.00 začetek šPORTNIh AKTIVNOSTI 09.00 15.30

(šolsko igrišče)

začetek sejemskega dELA PRIREdITVE (paplerjeva ulica)

CO Û

SPREVOd LOGAšKIh MAZORETK OB SPREMLJAVI VRhNIšKEGA PIhALNEGA ORKESTRA (molkov TRG-PARKIRlščE PREd VRTcEm) 15.45 OdPRTJE PRIREdITVE (PARKIRIščE PREd VRTcEm) 16.00 NASTOP MAZORETK IN KONcERT PIhALNEGA

ORKESTRA (PARKIRIščE PREd VRTcEm) 16.30 PREdSTAVITEV PRIdELOVAicEV BOROVNic IN dRUšTEV (parkirišče PREd VRTcEm)

17.00 NASTOP ansambla Lojzeta Slaka

(šolsko igrišče) 18.30 otroški zabavni program

(šolsko igrišče) 20.30 NASTOP ansambla Rock PARTyZANI

(šolsko igrišče) 21.30 NASTOP ansamblov Warm UP, Rockomotiva,

Kojaniskaci in ChARLiE Brown& hIS AcousTic BANd (parkirišče PREd šOLO)

Organizacijski odBOR dAN borovnic

Borovnice - jagode za zdravje in bister um

Ameriške borovnice so ena najmlajših gojenih sadnih vrst. Izvirajo iz Severne Amerike in so imele pomembno vlogo v življenju Ind^'ancev. Prvi naseljenci so se ravno od njih naučili, kako uporabljati sadež v zdravilne namene. V Evropi so jih posadili pred približno osemdesetimi leti, pridelava pa se je začela šele okoli leta 1960. Prvi nasadi so nastali v Nemč^'i in na Nizozemskem. V slovenski literaturi rastlino prvič omenja Martin Humek leta 1937. Tudi pri nas ima že polsto-letno zgodovino, še posebno pa so zanimive v zadnjem obdobju. Kmet^ski inštitut je leta 1962 pri Kržičevih na Drenovem Griču zasadil prvi poskusni nasad takrat vodilnih ameriških sort. Po dvajsetih letih so se nad tem sadjem ljudje navdušili in domačini so zasadili svoje grme. Sadike potrebujejo zelo kisla, rahla in ves čas vegetacije enakomerno vlažna tla in Ljubljansko barje jim to lahko nudi. Največji slovenski nasadi ameriških borovnic se razprostirajo na ozemlju borovniške občine, zanje pa že četrt stoletja vestno skrbi osem pridelovalcev. Gojijo več kot deset sort, razprostirajo se na blizu dvajsetih hektarjih. Delo je naporno, saj zaradi območja ni mogoča uporaba težke mehanizacije. Potrebno je veliko ročnega dela, še posebno v visoki sezoni, ko obirajo grme. Takrat poleg družinskih članov in pr^ateljev pridelovalcem priskočio na pomoč domačini. Trenutno kaže, da bo letošnja letina dobra, a, kot pravdo, bodo to zares videli šele jeseni. Sodoben način življenja je poskrbel, da vedno manj ljudi obira gozdne borovnice. Zaradi drobnih jagod in nizkih grmičkov rastlina ni primerna za gojenje v večjih nasadih. Kot njen nadomestek se je našla ameriška borovnica. Marsikdo jo zapostavlja in ji očita tudi neavto-htonost, a to »slabost« ima še marsikatera druga rastlina. Analize ameriških borovnic so pokaza-

12. dan borovnic bo v soboto, 18. jul^a

Borovnica, slavna predvsem po železniškem viaduktu in slapovih v Peklu, postaja vedno bolj prepoznavna tudi po prireditvi, ki jo vsako leto pripravi v drugi polovici julya. Letos bo že dvanajsta. Organizator bo Občina Borovnica. Ustanovil se je poseben odbor za pripravo, pomagali mu bodo predstavniki sodelujočih društev in posamezniki. Odločili smo se, da bo dogajanje tokrat malce drugačno in, upamo, kakovostnejše. Prireditev ne bo potekala samo na igrišču, ampak se bo razširila še na Molkov trg, parkirišči pred vrtcem in šolo ter na Paplerjevo ulico, ki bo v soboto zaprta za promet.

le, da vsebujejo celo več suhe snovi in vitamina C kot gozdne sorodnice. Prednost gozdnih je predvsem v večji vsebnosti antocianina. Ta pigment daje borovnicam modrov ^'oličasto barvo. Strokovnjaki men^o, da je gojenje ameriških borovnic med ekološko najbolj sprejemljivimi oblikami kmetovanja. Spadajo med najbolj zdravo in celo zdravilno sadje. Bogate so s sladkorjem, suho snovjo, kislinami, vitamini, rudninami, organskimi barvili ^ Pomagajo pri slabokrvnosti, urejajo prebavo in vrednost sladkorja v krvi, vračajo moč in vitalnost organizmu, saj so polne vitaminov in mineralov. Jagode delujejo razku-ževalno in varujejo stene ožilja. Borovnice lajšajo težave pri vnetjih mehurja in črevesja, ledvičnih kamnih, hemeroidih, grižah. Njihov sveži sok je dobro razkužilo za ustno votlino in grlo. Poseben pomen imajo v prehrani in lajšanju težav sladkornih bolnikov. Naravno barvilo mirtilin, ki je v jagodah in listih, omejuje in znižuje sladkor v krvi. Raziskave so tudi pokazale, da redno uživanje borovnic izboljšuje vid ter preprečuje nastanek očesne mrene ter glavkoma. Zanimiva in dobra lastnost ameriških borovnic je, da sveže ne obarvajo ust, predelane jagode pa dajejo izdelkom lepo živo rdečo barvo. Izkazale so se tudi kot sredstvo za konzerviranje.

Ob prebiranju literature boste naleteli na mnenje, da borovnice spadajo med štirinajst splošno znanih koristnih živil. Uvrščajo jih med najhra-no. Zapomniti si velja misel, da moramo borovnice in špinačo jesti skoraj vsak dan, lososa ali njegove nadomestke pa dvakrat do štirikrat na teden. Že samo te tri vrste hrane nam lahko spremen^o življenje in zdravje.

Za organizacijski odbor prireditve Dan borovnic 2009: Simona Stražišar

Za lep uvod v naš praznik bodo že dan prej z odprtjem razstave poskrbele naše klekljarice. Letos se še posebno skrbno pripravljajo, saj so si zadale zahtevno nalogo. Njihovo znanje in izdelke bomo lahko od petkovega večera do nedeljskega opoldneva občudovali v večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica.

Sobotno dopoldne bo v znamenju športa. Zagnani borovniški športniki bodo že zjutraj začeli s turnirjem v floorballu in z odbojko na mivki. Redki so kraji, ki imajo državne prvake med dekleti in fanti do 19 let. Borovnica je med njimi, zmagovalke in zmagovalci prihajajo iz floorballskih vrst.

Glavni del prireditve se bo letos začel sredi sobotnega popoldneva blizu naše znamenitosti, stebra železniškega viadukta. Med nas bo prišel Pihalni orkester z Vrhnike, spremljale ga bodo logaške mažoretke. Sprehodili se bomo do parkirišča pred vrtcem, kjer bo odprtje prireditve in predstavitev pridelovalcev ameriških borovnic in sodelujočih društev. Spoznali bomo tudi junakinje in junake slovenskega floorballa in jim podelili priznanja.

Že od sobotnega dopoldneva naprej bomo lahko kupovali borovnice in se sprehajali mimo številnih stojnic. Predstavljali se bodo pridelovalci borovnic, ekološko pridelane hrane, sadjarji, čebelarji in druga društva.

Nekaj borovniških kmet^ se z ekološkim načinom kmetovanja ukvarja že od leta 2000. Sedaj na tak način obdeluje zemljo dvanajst živinorejskih kmet^. Skupno delajo na več kot 250 hektarjih kmet^skih površin. Nekatere ekološke kmetje nas bodo seznanile s svojim delom, spoznali bomo njihove ekološke pridelke in dobrote. Članice Društva podeželskih žena Ajda prihajajo iz najrazličnejših poklicev in dejavnosti. Že vrsto let skrbjo za oživljanje starih običajev, povezovanje kmečkih in podeželskih žena, njihovo kulturno in družabno udejstvovanje. Svoje bogato znanje še nadgrajujejo na različnih tečajih, ogledih, ekskurz^ah. Predstavljajo se na različnih prireditvah in tudi tokrat jih bomo lahko videli. Kaj vse je mogoče speči iz sadežev borovnic, boste kot ponavadi okusili na njihovi stojnici. Poleg drugih dobrot nam bodo ponudili borovničev zavitek in domače pecivo.

Stojnico bo imelo tudi Sadjarsko društvo Borovnica. Lani je začelo, letos pa nadaljuje z izobraževanjem sadjarjev in vrtičkarjev, v svoje vrste vabi tudi kmete. Skupaj lahko nadgrad^o ekološko pridelavo kmet^skih dobrin z metodami, ki so jih že dobro obvladali naši predniki. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so izvozili vsak dan en vagon sadja. Sadjarji pravdo, da uvajanje »biodinamike« v kmet^stvo ni korak nazaj, ampak naprej! Ne samo v kakovosti hrane, ampak tudi v količini. Dodajajo: »Ne verjemi, poskusi! Vključi se v društvo!« Na stojnici bomo lahko zvedeli veliko več o njihovem delu, še pomembneje pa je, da nas bodo podučili, kako lahko z zdravim načinom pridelovanja hrane poskrbimo za ohranjanje narave, zdravje nas samih in tudi zanamcev. V bližini stojnic bomo lahko

občudovali naše konjenike.

Na tovrstnih prireditvah seveda ne sme manjkati glasba. Letos bosta na glavnem odru, ki bo na šolskem igrišču, zabavala Ansambel Lojzeta Slaka in skupina Rock Partyzani. Pred šolo bodo nastopale manj znane glasbene zasedbe: Warm up, Rockomotiva, Kojaniskaci ter Charlie Brown&His Acoustic Band. Slednji prihaja iz Borovnice. Člani so se ponovno povezali pred dvema letoma. Preig-ravajo priredbe znanih hard rock izvajalcev in tudi svojo avtorsko glasbo. Na prireditvi jo bodo tokrat predstavili v akustični izvedbi. Tudi Kojaniskaci so domačini. Moči so združili pred dvanajstimi leti. Igrajo večinoma svojo avtorsko glasbo, in sicer alternativni rock. Rockomotiva je vrhniška skupina. Z ustvarjanjem je začela pred enim letom. Igrajo znane rokenrol in hard rock uspešnice, imajo pa tudi že nekaj svojih skladb. V njihovih vrstah igra tudi naš občan. Predstavil se bo še Warm up. Člani metalske zasedbe prihajajo iz Notranjih Goric, Brezovice in Borovnice. So privrženci težkih ritmov, srečujejo pa se že tri leta. Igrajo skladbe svetovno znanih skupin.

Med obiskovalci bodo prav gotovo tudi otroci, zato jim bo namenjen poseben program. Da jim bo Dan borovnic še dolgo ostal v lepem spominu, bo poskrbela skupina TraLaLa.

Organizac^o srečelova smo letos predali članom Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica. Gasilci iz naše občine so se že mnogokrat izkazali. Sedaj imamo priložnost, da jim pomagamo mi. Borovniški gasilci kupujejo namreč novo vozilo in prihodek od srečelova bodo porabili za nakup. Pomagajmo jim, zbirajmo dobitke in kupujmo srečke!

Gostinsko ponudbo smo zaupali Špacapanovi hiši iz Komna. Odlikuje se po izvrstnih jedeh, v katerih se prepletata prastara kraška tradic^a in sodobna kulinarika. Na Dnevu borovnic seveda ne bo mogoče pričarati kraškega vzdušja in preizkusiti vseh njihovih kulinaričnih dobrot, prav gotovo pa nam bodo poleg jedi z žara, kranjskih klobas, ocvrtih kalamarov ostali v spominu kuhani štruk-lji, nadevani z borovnicami. Gostišče Godec bo že v zgodnjih jutranjih urah poskrbelo za razširjeno gostinsko ponudbo na Paplerjevi ulici.

Sobotno dogajanje bo z mikrofonom v roki predstavljal glas, znan že z rad^skih valov. Slavi Košir nas bo obveščala o dogajanju in nam povedala še mnogo zanimivosti.

Želimo si, da bi na 12. Dnevu borovnic vsak izmed nas našel nekaj, kar ga bo zanimalo, mu polepšalo in popestrilo dan. Potrudili se bomo. Vam pa predlagamo, da prireditev obiščete, nanjo povabite tudi sorodnike, pr^atelje, znance, poslovne partnerje ^ Ne pozabimo na tiste, ki jih je življenjska pot popeljala v tujino. Vsak se rad vrača domov in naša prireditev je lepa priložnost, da se srečamo.

Organizac^ski odbor prireditve Dan borovnic 2009

Borovničeva tinktura za želodec in zaščito pred prehladom Potrebujemo:

300 g svežih borovnic 11 tropinovca (45 %) Borovničeve jagode zmečkamo in jih damo v 1,5-litrsko steklenico. Dolyemo tropinovec in v njem 20 dni namakamo jagode. Vsebino večkrat premešamo. Nato tinkturo precedimo v litrsko steklenico. Pripravek lahko uporabljamo eno leto, vsak dan pa ga je treba popiti 10 ml.

Borovničev sorbet

Potrebujemo:

750 g borovnic

250 do 300 g sladkorja v prahu

2 žlici borovničevega likerja ali limoninega soka

Borovnice zmeljemo v mešalniku ali jih pretlačimo skozi sito. Masa mora biti gladka. Dodamo sladkor. Mešanico počasi segrevamo, dokler se sladkor ne stopi. Ohladimo in vmešamo borovničev liker ali limonin sok. Zamrznemo.

Borovničev narastek Potrebujemo:

40 dkg borovnic

3 jajca

25 dkg moke pol litra mleka žlica sladkorja

2 žlici sladkorja za posipanje borovnic sladkor v prahu za posipanje narastka maslo za pekač ščepec soli

V skledo stresemo moko in med mešanjem dodamo jajca, sladkor, mleko in sol. Pekač namažemo z maslom in vanj damo testo. Nanj enakomerno potresemo borovnice. Posipamo s sladkorjem in pečemo približno pol ure pri 180 °C. Potresemo s sladkorjem v prahu.

Borovničeva torta

Testo:

200 g masla ali margarine 4 žlice kakava 4 jajca

200 g sladkorja

2 zravnani žlički pecilnega praška 300 g mletih lešnikov Nadev:

200 g zamrznjenih ali svežih borovnic 2 žlici čokoladnih mrvic

1 vrečka vaniljevega sladkorja

2 sladki smetani (utrjevalec za smetano)

Maslo ali margarino in sladkor penasto zmešamo. Dodajamo kakav, jajca, lešnike in pecilni pra-

šek. Testo damo v pomaščen pekač s premerom od 25 do 30 cm. Postavimo ga v segreto pečico in pečemo pri 175 ° okoli 45 minut. Ko je testo pečeno, ga zvrnemo in ohladimo.

Trdo stepemo sladko smetano, dodamo utrjevalec in vanilyev sladkor. Previdno vmešamo borovnice. Na ohlajeno biskvitno osnovo namažemo borovničevo kremo, torto pa okrasimo še s čokoladnimi mrvicami.

Barjansko vino

Potrebujemo:

25 dkg borovnic 11 vina teran ali refošk od 5 do 10 dag sladkorja (odvisno od sladkosti soka borovnic) 0,5 dcl soka borovnic 0,5 dcl pomarančnega soka 1 dcl vodke ali ruma V posodi zavremo vino, ki mu dodamo borovnice (polovico jih je treba stisniti, da spustyo sok, preostale pa dodamo cele), sladkor, sok borovnic in pomaranče. Vre največ 10 minut, nato vino ohladimo in dodamo še 1 dcl vodke ali ruma.

Na zdravje!

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Dan borovnic 2 J09

NAŠ ČASOPIS

27

8. razstava klekljanih čipk

Pogrinjek za vsak mesec v letu

Vsako leto po končani klekljarski sezoni pripravimo članice klekljarske skupine Punkeljc razstavo v času Dneva borovnic. Naše znanje je vsako leto širše in globlje, zato smo za letošnjo razstavo sprejele prav poseben izziv, o katerem sem kot vodja skupine razmišljala že nekaj let.

Sklekljale smo 12 pogrinjkov, za katere bo občinska sejna soba, v kateri smo razstavljale doslej, veliko premajhna. V vsakem pogrinjku je vklekljan motiv, značilen za mesec, ki ga predstavlja. V prte, nadprte, serviete, podstavke za krožnike, konfete, šopke in druge dodatke na svečanih pogrinjkih je dobesedno vklekljanih več tisoč ur.

Velik projekt, s katerim se je spopr^emalo šestnajst kleklja-ric,

bo na ogled od 17. do 19. jul^'a 2009 v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Odprtje razstave bo v petek, 17. jul^a 2009, ob 18. uri. Na ogled bo še v soboto, 18. jul^a (od 9. do 20. ure) in v nedeljo, 19. jul^a (od 9. do 12. ure).

Za KD Borovnica, klekljarska sekc^a Punkeljc:

Liljana Kogovšek

Na Dnevu borovnic se bomo zabavali vsi

Zdravo, otroci!

Na Dnevu borovnic bomo poskrbeli, da tudi vam ne bo dolgčas. Za približno dve uri pustite mamice in očke, naj v miru sprejo svojo p^ačo in poklepetajo, vi pa se pridružite zabavnemu programu, ki bo namenjen vsem, ki že hodite, jeste sami, pojete, plešete in znate kaj tudi prebrati.

Takoj ko bo končan nastop Ansambla Lojzeta Slaka (predvidoma ob 18.30), se bo začel program za otroke. Tekmovali boste, plesali in peli, prišla bo gospa, ki vas bo s poslikavo obraza spremenila v zajčka, mucka, miško, gusarja, obiskal vas bo čarovnik, ki bo iz balonov naredil rožice, kape, kužke, pričaral šopek rož in iz klobuka potegnil ^ Prav gotovo vam ne bo dolgčas. Ne boste šli daleč od staršev, ker se bo vse dogajalo pred odrom in pod njim.

Ko boste prišli na igrišče, najprej poglejte, kje bodo panoji z obvestili TraLaLa in se nam ob določeni uri pridružite!

Skupina TraLaLa

Odbojka na mivki

Na Dnevu borovnic bomo igrali odbojko na mivki. Ekipe - mešane trojke - se lahko pr^av^o na dan prireditve, 18. jul^a 2009, od 8. do 9. ure poleg odbojkarskega igrišča. Pogoj je, da je v ekipi vsaj ena igralka. Benjamin Bajec

Turnir floorball

V soboto, 18. jul^a 2009, bodo borovniški športniki sekc^e floorball Borovnica poskrbeli za začetek že 5. turnirja v floorbal-lu. Ta panoga je trenutno v našem kraju med najbolj priljubljenimi, izostali niso niti uspehi. Le redki kraji se lahko pohvalno z naslovom državnih prvakov med dekleti in fanti do 19 let. Borovnica je med njimi.

Zadnje leto je tekmovalo skupaj 110 igralk in igralcev, deset moških in štiri ženske ekipe, kar nakazuje, da je šport priljubljen tudi med dekleti. V lepem vremenu, soncu, svežem zraku, druženju in dobri organizac^l so se prepustili užitkom floorballa. Letos bo ta številka prav gotovo še večja, saj organizatorji poleg številnih domačih ekip pričakujejo tudi tuje (Vrhnika, Logatec, Horjul, Gorenja vas, Jesenice, Ško^a Loka, Žiri, Ljubljana

Dogajanje bo popestrilo tekmovanje v kazenskih strelih, »naj-fotka« turnirja, poligon tehnike, predstavljeni bodo izdelki otrok ^ Vsak udeleženec bo dobil bon za hrano. Sodelujoči bodo bogatejši za priznanja, najboljšim pa bomo podelili pokale in praktične nagrade.

Prgave ekip so mogoče na elektronski naslov: krzic.ales@si-ol.net, obrazec za prgavo pa dobite na strani FBC Borovnica (www.ftc-borovnica.net). Izpolnjeno prgavo pošljite na elektronski naslov. Za več informac^' pokličite: 031 500 342 (Aleš). Prgave zbiramo do 10. jul^a 2009. Aleš Kržič

Na Dan borovnic člani PGD Borovnica pripravljajo srečelov

V Občini Borovnica letos že dvanajstič organiziramo Dan borovnic, ki bo tokrat potekal malo drugače kot prejšnja leta. Srečelov na omenjeni prireditvi so v celoti zaupali nam, domačim borovniškim gasilcem. Ker smo v postopku nabave novega gasilskega vozila, ki vam ga na kratko predstavljamo v nadaljevanju, bo celoten prihodek od srečelova namenjen v sklad za nakup novega gasilskega vozila.

Kratka predstavitev:

PGD Borovnica je osrednja gasilska enota v Občini Borovnica, ki pokriva območje Borovnice, Dola in Laz. Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1885, tako da prihodnje leto praznujemo že 125 let delovanja.

V društvu imamo več kot 30 operativnih članov, med katerimi je vsaj polovica strokovno usposobljena za posredovanje v intervenc^ah. Vendar pa samo volja in usposobljenost kadra nista dovolj. Imamo tri vozila, katerih povprečna starost je 22 let. Vsi vemo, da je osnovna opremljenost

društva pogoj za varno in učinkovito delovanje in s tem za varnost občanov in njihovega imetja. Zato je že skrajni čas, da svoj vozni park okrepimo z novim, sodobnejšim in zmogljivejšim, s tem pa tudi zanesljivejšim vozilom.

Nameravamo kupiti t. i. vozilo GVC-16/25. To je gasilsko vozilo avtocisterna za gašenje požarov z orodjem za tehnično reševanje in delo z nevarnimi snovmi, s katerim je mogoče zagotoviti posredovanje pri gašenju požarov, tehnično reševanje (prometne nesrečne, naravne nesreče, reševanje z višin ^ ter manjša posredovanja pri delu z nevarnimi snovmi.

Nakup smo razdelili v dve fazi: prva faza nakupa (nakup podvozja) je že v teku, druga faza (nadgradnja vozila) pa je načrtovana leta 2010.

Ker nam za dokončanje finančnega načrta za nakup novega vozila še manjkajo sredstva, upamo tudi na dober prihodek od srečelova na prireditvi Dan borovnic, ki bo potekal 18. jul^a 2009. Za dobro izvedbo srečelova pa najprej potrebujemo

POMAGAJTE PRI NAKUPU NOVEGA GASILSKEGA VOZILA, SAJ NIKOLI NE VESTE, KDAJ GA BOSTE POTREBOVALI!

Številke za dodatne informac^e in prevzem dobitkov:

- predsednik Ciril Kos: 041 225 913 in

- poveljnik Viljem Mevec^ 041 362 761

- vodja prireditve Bojan Čebela: 041 618 874

dobitke. Zato se na vse občane obračamo s prošnjo, da nam za srečelov podarite materialne dobrine, hvaležni pa bomo tudi denarnih prispevkov.

Za pomoč in vsa sredstva, ki nam jih boste podarili, se vam iskreno zahvaljujemo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Kolektiv PGD Borovnica

Po naši kotlini bo odmevala glasba Ansambla Lojzeta Slaka in Rock Partyzanov

Že vrsto let velja, da ima na Zlobkom, sta našla Cirila Bab-

Dnevu borovnic glasba pomembno vlogo. Letos bosta med nastopajočimi Ansambel Lojzeta Slaka in skupina Rock Partyzani. Zvrsti glasbe se seveda razlikujeta, a prav gotovo bomo obema vsi z veseljem prisluhnili.

Pravljica o enem najuspešnejših slovenskih narodno-za-bavnih ansamblov se je začela že v Lojzetovih rosnih letih. Za to ima velike zasluge njegov stric Ludvik, pri katerem je fant preživljal rosno mladost. Lojze Slak pravi: »Pri stricu in stari mami sem se počutil kot v malem raju. Harmoniko, ki jo je stric imel spravljeno v omari, sem občudoval kot svetnika na oltarju. Zame je bil vedno praznik, ko jo je vzel v roke.« Prvega igranja narodnih pesmi se je naučil naskrivaj.

Občudoval pa ni le harmonike, ampak tudi ljudsko petje in godce. Že kot mladenič si je želel združiti oboje: dobro igranje na harmoniko in ubrano petje fantov. Kot samostojni godec in pevec je Lojze Slak nastopal že kot petnajstletnik. Težko bi prešteli svatbe, na katerih je razveseljeval goste. Sam pravi, da so bili ti časi njegova najboljša šola. Natanko je spoznal, katere pesmi so poslušalcem blizu in kako jih je treba zaigrati. Razmišljal je tudi, kaj bi dodal harmoniki, da bi bila plesna glasba bolj živahna. Trudil se je igrati dia-tonično harmoniko na nekoliko drugačen način kot ljudski godci. Izpopolnil jo je s šestim gumbom za igranje basov in t. i. Slakovim gumbom za desno roko. Z manjšo dodelavo se je tako lahko zaigralo več in izdelovalci so izboljšali večino diatoničnih harmonik.

Na svatbah in veselicah je včasih igral v duetu ali triu s priložnostnimi glasbeniki. Ena stalnejših sestav je bila: Tone Rozman (kitara) Franc Krevs (klarinet), Lojze Slak (diatonič-na harmonika). Imena si takrat niso nadeli.

Nekaj let po Lojzetovi zmagi na oddaji Pokaži kaj znaš, ko je z igranjem na harmoniko dvignil na noge vso dvorano, je nastal Ansambel bratov Slak. Zaradi vojaščine je po treh letih razpadel, a fant ni obupal. S prijateljem, klarinetistom Nikom

nika, ki je igral prastaro slovensko godalo - berdo. Kmalu ga je nadomestil Franc Sever. Na srečanjih ansamblov in tekmovanjih so uspešno nastopali in večkrat zmagali. Leta 1964 so izdali prvo malo ploščo Domači vasici. Pravi začetek an-

sambla, kot ga je pozneje spoznal svet, pa je bil po srečanju z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna. »Ni bilo treba veliko besed. Takoj smo bili oboji za to, da se združimo.« Rojena je bila skupina, ki je tako kot Ansambel bratov Avsenik skladb, začela pisati novo poglavje v kot stoti

dec nam gode, Velika pesmarica ansambla Lojzeta Slaka, zgoščenka Zlate melodie Ansambla Lojzeta Slaka, dvd V dolini tihi in kaseta Jubilejna.

Ansambel se ponaša s številnimi priznanji in nagradami. Tudi tujimi. Je eden izmed redkih naših ansamblov, ki na prireditvah ne potrebuje posebnih gostov, saj sam napolni velike dvorane. O njegovih neverjetnih uspehih največ pove več kot 40 samostojnih plošč, kaset in zgoščenk. Lojze Slak je napisal več kot 400 izvirnih

posnete pa so na več 1 nosilcih zvokov. Ima

I I

m

zgodovini narodno-zabavne glasbe. Prva velika plošča ima naslov Kadar pa mim' hiš'ce grem. Večino Slakovih plošč so natisnili v zlatih nakladah. Ansambel je imel nastope največkrat razprodane, gostoval je med rojaki po vsem svetu in povsod so ga sprejeli z velikimi častmi.

Leta 2004 je skupina praznovala 40 let obstoja. Pripravila je jubilejni koncert, izšli pa so tudi: biografski roman En go-

mnogo zlatih plošč, eno platinasto in diamantno. Ansambel je obudil marsikatero narodno pesem. Zdaj v njem igrajo in prepevajo: Lojze Slak, Niko Zlobko, Tone Štritof, Andrej Bergant, Janez Dolenc in Franci Rebernik.

In kdo so Rock Partyzani? Spomnite se skladb Cela Slo-ven^'a je žgala rock in Yugo! Skupino sestavljajo: Aleš Kli-nar - Klinči (klaviature, vokal), Robert Sršen - Srš (bas kita-

ra, vokal), Franci Zabukovec

- Zabukowski (kitare, vokal), Janez Nared - Giovani (bobni, vokal), Vojo Djuran - Vojo (vokal, tolkala), Darja Drob-nič - Didi (vokal, tolkala). To so glasbeniki, ki so se kalili v številnih slovenskih skupinah (Botri, Martin Krpan, Agro-pop, Magnifico&Pismejkersi, Don Mentony Band Zaradi zasičenosti so prenehali z nastopanjem na koncertih, z glasbo pa so se še vedno želeli ukvarjati. A brez snemanja plošč. Sprva so igrali na zasebnih zabavah, kjer so doživljali odlične odzive občinstva, zato so se odločili, da ustanovno skupino. Njihov program obsega največje uspešnice tujega in domačega pop rocka. Po štirih letih nastopanja so leta 2007 izdali prvo zgoščenko Dan zmage. Na njej je deset skladb, od tega osem miksov udarnejših slovenskih hitov od šestdesetih do devetdesetih let. Pri projektu je sodelovala smetana slovenske pop in rock glasbe (25 gostov). Aleš Klinar, idejni vodja projekta, pravi: »Igramo glasbo naše mladosti, tisto, ki jo še znamo ceniti. Razen Didi, ki je mlajša, a ona skrbi za lepši videz benda.« Za nekatere svoje skladbe so posneli vide-ospote, sledil je še album Za domovino.

Idejo za svoje ime je skupina povsem po naključju našla na internetu. Med brskanjem so videli, da na vzhodu že obstajajo Disco Partyzani. Zaradi zvrsti glasbe, ki jo izvajajo, so imenu dodali »rock«. Del njihovega nastopanja je partizanska ikonografija, ki marsikoga zmoti, za večino pa je zanimiva in posebna. Z ideologic in politiko se ne obremenjujejo in pravdo, da so njihovi udarni komadi zimzelene pesmi nekega obdobja. Rock Partyzani pravdo: »Namesto pušk kitare

- pripravljeni na vse, da narod naš dvignejo spet na noge!«

Da bo v soboto, 18. jul^a 2009, v popoldanskih in večernih urah Borovnica »na nogah«, bo torej poskrbela tudi glasba. Najprej Ansambla Lojzeta Slaka, nato pa še Rock Par-tyzanov. Pridružite se!

Za organizac^ski odbor prireditve Dan borovnic 2009:

Simona Stražišar

28 NAŠ ČASOPIS

Občina

Borovnica

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Dan borovnic 2o jQ

V Špacapanovi hiši iz Komna se dobro jé in p^'e

Ta majhna, hudo butična, toda preprosta gostilna vas bo popolnoma presenetila. Za aperitiv vam lahko ponudijo tako penine kot kislo mleko, pršut pa je tukaj seve' da obvezen.« S temi besedami J; Tomaž Sršen, avtor knjige 111 najboljših gostiln in restavracij v _'/ Sloveniji, predstavi Spacapano-^ vo hišo iz Komna. V Stodvajsetih namigih za dobrojedce nadaljuje: >To je kraj, kjer tradicija sreča vesoljsko dobo.«

Car Spacapanove hiše iz I Komna se skriva v kombinaciji ' sodobnih in tradicionalnih pre-hrambnih navad. Na jedilniku •/ je mogoče najti hrano, ki izvira iz prastarih kraških receptov, hkrati pa se spogleduje s sodobno kulinariko. Spremlja jo seveda dobra domača žlahtna kapljica.

Kuharji se zavedajo, da je za goste okus hrane zelo pomemben, Špacapanovi pa se ne zadovoljno samo s tem. Vedo, da jémo tudi z očmi, zato pri njih zavzema estetika pomembno mesto. Odlikujejo se po dekorac^l jedi, gospodinja Ada pa vedno znova preseneča z izvirnimi pogrinjki. Adut hiše je

ambient, opremljen z elementi kraške arhitekture. Zadovoljni so ljubitelji razkošnega pa tudi skromnega.

V stari kraški »štirni« je vinoteka. Domače buteljke polni gospodar, vinar Miro, ki poskrbi tudi za pester izbor domačih zganjic. V njihovi ponudbi so posebno cenjene avtohtone kraške sorte vin in likerjev.

Na Krasu lahko poleg dobre kulinarike uZivate v sprehodih po naravi, kolesarjenju, ogledih številnih jam, jahanju, degu-stac^ah v vinskih kleteh ... Če si Zelite morja, vas od njega loči le nekaj kilometrov. Komen je namreč blizu Sesljana (ital^an-sko Sistiana), kjer je urejeno kopališče. Nad Sesljanskim zalivom se začenja znana Rilkejeva pot, ki vodi do Devinskega gradu. Tod je Rainer Maria Rilke spisal znamenite Devinske eleg

a vse informac^e o aktivnostih na Krasu se obrnite na Špa-capanovo hišo, kjer vam bodo z veseljem pomagali. Poskrbeli bodo za vas in vam ponudili pet zelo lepo urejenih sob, v katerih boste lahko prenočili.

Sodelujejo z ustanovami s področja turizma in kulture ter pri organizac^l prireditev (dnevi kraške kuhinje, martinova-nje, praznik košnje, mesec špargljev, praznik terana in pršuta Jul^a se bodo prvič predstavili Borovničanom.

Kakovostno elo potrjujejo številna priznanja, nagrade in seveda gostje. Špacapanova hiša je leta 1999 prejela prestiZno slovensko kulinarično nagrado - zlato Zlico. Leto pozneje sta sledila turistični nagelj za ohranjanje tradicionalne kraške kuhinje in zlata plaketa Vino Ljubljana za vinjak, letnik 1989. Priznanje »delovna kapa kuharja leta« je hiša dobila leta 2001.

Prav^o, da govorno predvsem dejanja. Zato vas Špacapanova hiša vabi, da se o napisanem prepričate sami. Že v uvodu omenjeni avtor dodaja, da je vredno zaviti tudi s poti in jih obiskati.

Simona Stražišar

Drage občanke in občani Borovnice, Slovenski demokrati Vam čestitamo ob največjem prazniku naše lepe domovine, 25. Jun^u - dnevu državnosti!

Vsem našim volivkam in volivcem se obenem zahvaljujemo za izkazano zaupanje na evropskih volitvah 7. junna. S 25 % vseh glasov smo v Borovnici slavili zmago! Skupaj nam je uspelo, saj verjamemo, da tudi v Evropi SLOVENUA ZMORE VEČ!

PridruZujemo se tudi čestitkam našemu poslancu Francetu Cukjat^u, ki je bil 12. jun^a izvoljen na pomembno mesto predsednika Sveta Slovenske demokratske stranke.

Vabimo vas, da se nam pridruZite na naši stojnici - SDS Borovnica - na Dnevu borovnic v soboto, 18. jul^a.

V prnetni senci in ob primernem okrepčilu bomo lahko pokramljali z našimi svetniki in poslanci.

Zahvala Nove Slovence

Vsem volivkam in volivcem Občine Borovnica, ki so na volitvah za Evropski parlament glasovali za listo Nove Slovence, se najlepše zahvaljujemo za zaupanje. Javno se zahvaljujemo tudi dosedanjima evroposlancema Lojzetu Peterletu in Ljudmili Novak za uspešno in dejavno poslanstvo v dosedanjem evropskem parlamentu. Izvoljeni mandat Lojzeta Peterleta nas obvezuje, da bo v okviru dane podpore NSi še naprej dejavna politična stranka Slovence v vodilni evropski ljudski stranki tudi v novem Evropskem parlamentu. Hvala za zaupanje.

M.Si

liĚmm Siovenl/a

Občinski odbor Nova Slovenca Borovnica

Poslanci v borovniškem LIKU

V Borovnici so se 11. maja na uradnem obisku mudili trije državnozborski poslanci in evroposlanka Slovenske demokratske stranke. Skupaj z borovniškim županom in vodstvom tovarne so si ogledali proizvodne obrate LIKA v Borovnici, obiskali pa so tudi Center za vzdrževanje streliva Podstrmec.

Poslanci - Milenko Ziherl, Rado Likar, Daniel Krivec ter

evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj - so se v okviru obiska Obljubljanske regne Ze dopoldne na Vrhniki srečali s predstavniki občinskega vodstva ter gospodarstva. V Borovnici je skupino sprejel predsednik občinskega odbora SDS Edvard Bešlagič s člani. Na delovnem kosilu ter ogledu lesne tovarne LIKO pa se jim je poleg Iztoka Svetina, likvi-dacnskega upravitelja LIKO, d. d., in direktorja LIKO Vrata, d. o. o., ter Slavka Turšiča, vodje

Sprejemajo sicer vse moZne korake za racionalizacno proizvodnje, kot je selitev programov z Verda v Borovnico, vendar bi v prvi vrsti potrebovali novo lakirnico za stole, da bi dosegali višjo kakovost končne obdelave produktov in s tem laZje konkurirali na tujih trgih. V nasprotju s peščico velikih podjetn, ki zadnje čase od dr-Zavnih bank dobivajo občutna posojila po več deset milno-nov evrov, bi namreč LIKO Ze s precej manj denarja občutno izboljšal svoj poloZaj na trgu, saj je zaradi številnih stečajev

pa se otepa z izgubo. Če se ne bo kmalu pristopilo k razvoju konkurenčnosti v tej branZi, bo lesna panoga v Slovenni ugasnila. Znova pa je poudaril, da LIKU lahko pomaga tudi občina z zniZanjem točkovanja v odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Pri ogledu tovarne so poslancem predstavili še zahtevno investicno v kotlovnico in peč za seZig lesnih odpadkov, s čimer so izpuste CO2 zmanjšali na zakonsko predpisano raven, tako pa zagotovili njen nadaljnji obstoj.

tovarni« - od prevzema in obdelave do sekundarnih surovin, ki ostanejo na koncu. Ob sklepu obiska je bilo poslancem na dušo poloZeno, naj bi se aktivno zavzeli za izboljšanje in rekonstrukcno regionalne in lokalne ceste, ki poteka skozi staro vaško jedro Borovnice in zaselke do Centra za vzdrZevanje streliva v Pod-strmecu. Toliko bolj, ker se po ozki cesti skozi naselja prevaZa tudi nevarno oporečno strelivo in minsko-eksplozivna sredstva.

Poslanci so se na tej točki po-

Vodstvo LIKA z županom in poslanci

investicn in vzdrZevanja, pri-druZil še borovniški Zupan Andrej Ocepek. Če je Zupan v nagovoru gostom spregovoril o občini, njenih perspektivah in teZavah na splošno, pa je bil g. Svetin precej izčrpnejši glede stanja lesne industrne v Borovnici in Slovenni. Opozoril je, da so zaradi navezanosti na zahodne trge (95 % izdelkov izvozno v ZDA in VB), učinke recesne zelo občutili Ze lani. Kljub temu ostajajo likvidni, redno odplačujejo posojila in plačujejo stroške ter plače zaposlenim. Večje teZave imajo z investicn'ami v posodobitve, saj je skoraj nemogoče dobiti večja posojila, obenem pa jih tare še kronična plačilna nedisciplina.

trenutno mogoče nakupiti kakovostno proizvodno opremo do 25 % ceneje: »Zdajle, če ima nekdo pogum in vsaj nekaj moZnosti za investiranje, je čas za investiranje.« Organizirana pomoč drZave bi bila zares dobrodošla.

Poslancem je predlagal tudi, naj pristopno k spremembam zakonodaje, ki zadeva poslovanje gozdnih gospodarstev. Na tem področju da v Slove-nn'i obstajajo veliki monopoli, zaradi česar je cena surovine, v primerjavi s cenami, ki jih plačujejo konkurenčna podjetja na Zahodu, izjemno visoka. Nenormalno se mu zdi, da ima v tem času gozdarska panoga dobiček, lesna panoga

Poslanci so si ogledali tudi Center za vzdrževanje streliva.

Sledil je obisk Centra za vzdr-Zevanje streliva Podstrmec, kjer sta poslance pr^azno sprejela podpolkovnik Vlado Pa-kiž, vodja centra nadporočnik Peter Kogovšek ter višji vodnik Grubar. Ogled je vodil g. PakiZ, ki je poslancem razloZil, da je center del 157. logističnega bataljona SV in je »najsodobnejša tovrstna delavnica v tem delu Evrope.« Njihova naloga je nadzor nad skladiščenim strelivom in MES, točneje, preverjanje Zivljenjske dobe smodnika v strelivu, zatem pa njegovo uničenje ali popravilo. Sam proces razgradnje je zaključena celota, »kot v kakšni

slovili, čakal jih je še obisk občin Log - Dragomer in Dobrova - Polhov Gradec ter večerna javna tribuna na Vrhniki. Organizator, predsednik OO SDS Borovnica Edvard Bešla-gič, je ob koncu pokomentiral, da so takšni obiski koristni, saj se poslanci le tako lahko seznanno z realnim stanjem in potrebami ljudi na terenu. Po njegovem mnenju bilo več kot zaZeleno, da bi tudi druge politične stranke v občini na tak način seznanjale svoje poslance v DrZavnem zboru z razmerami, v katerih Zivno občani.

Damjan Debevec

Gasilski pionirji v boju za medalje

Gasilski pionirji Jožeta Drašlerja so prejšnji mesec prestali »ognjeni« krst na meddruštvenem tekmovanju v Vitanju na Štajerskem. V ekstremnih razmerah so zasedli solidna mesta. Le za 0,3 sekunde pa se jim je izmuznila že peta osvojitev prehodnega pokala Rudolfa Maistra na Uncu.

Pionirsko tekmovanje, ki ga prireja PGD Vitanje, je letos potekalo v zares ekstremnih razmerah. DeZevalo je, Zivo srebro pa je zdrsnilo na borih 7 stopinj nad lediščem. Po besedah predsednika PGD Brezovica pri Borovnici JoZeta Drašlerja je otroke »zeblo kot mačke«, kar pa jim ni vzelo poguma pri soočenju z odličnimi štajerskimi ekipami. Tekmovanja se je udeleZilo 20 pionirk in 10 pionirjev - skupaj tri ekipe. V vsaki kategorn'i je tekmovalo šest ekip, naši pa so se uvrstili: 1. ekipa pionirk na 2. mesto, 2. ekipa na 4. mesto, medtem ko so pionirji zasedli 3. mesto. Za predsednika Drašlerja je, bolj kot doseZena mesta, pomembno, da se pionirji navadno na tekmovanja, konkurenco pa pospremil s komentarjem: »Na Štajerskem ni slabih ekip.«

Pionirji in pionirke so se s tem tekmovanjem pripravljali na zanje pomembnejšo tekmo za prehodni pokal Rudolfa Maistra na Uncu, 13. junna. Kot je tedaj povedal Drašler: »Gre za prestiZ, brani se pokal, štirikrat zapored smo ga Ze vzeli. Enkrat smo ga morali Ze narediti

novega, ker smo ga dobili trikrat zapored. Zdaj ga skušamo osvojiti še petič.«

Na usodno soboto, 13. jun^a, so se na tekmovanje na Unec podale vse tri borovniške desetine. Mlajše pionirke so osvojile prvo mesto, starejše pa drugo. Da bi še petič osvojili prehodni pokal, jim je zmanjkalo pičle tri desetinke sekunde. Tako je odromal na novo začasno bivališče, v Stari trg pri LoZu. Pionirji so po ponesrečeni vaji, v konkurenci 20-ih ekip, končali na enajstem mestu.

Ne pokal, medalje jim dajte

Letos se nam v Borovnici obeta še »notranjski pokal«. Pokal, za katerega se praviloma spopadajo notranjske in primorske ekipe, menda v prenekaterem društvu jemljejo zelo resno. V pripravah nanj društva po vaseh organizirajo številne takšne in drugačne lige. »To je vseskozi vlaganje,« je pojasnil Drašler, »tu ti ne sme biti škoda denarja.« Ob tej priloZnosti je GZ Vrhnika Ze predlagal, da tokrat za zmagovalne tri ekipe pripravno medalje. Glede na njegove dolgoletne izkušnje

dela z otroki namreč ve, da je za otroka dobiti medaljo »največje priznanje«. »Ni za povedat, koliko jim to pomeni. Pokal dobi, potem gre pa v vitrino. Medaljo pa nese domov,« je odločen Drašler. Meni, da bi bilo bolje narediti manjši pokal, pa da vsak otrok iz prvih treh ekip dobi medaljo.

Gasilski poligon v Podstrmecu

Z Drašlerjem sem spregovoril tudi o načrtovanem gasilskem poligonu v Podstrmecu, poleg vojaškega centra. O ureditvi

pet hektarov velikega občinskega zemljišča za gasilske potrebe naj bi se Ze večkrat pogovarjali. Po njegovih besedah bo to zajeten zalogaj, saj je na samem kraju deponna salonitk in druge krame, poleg tega pa bo treba teren zravnati in osušiti. Je pa dolgoročno smiselna rešitev za PGD Brezovica pri Borovnici, saj članskih vaj ne morejo izvajati na cesti pred gasilskim domom, nerodno je Ze za treninge pionirjev. Vsekakor bomo zadevo še aktivno spremljali.

Damjan Debevec

Jože Drašler s svojimi pionirskimi desetinami po tekmovanju na Uncu

29. junj 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina

Borovnica

NAŠ ČASOPIS

29

Množica interesnih dejavnosti

Proti koncu šolskega leta, točneje 14. maja, so borovniški osnovnošolci pripravili obširno predstavitev interesnih dejavnosti. Prikazali so nam jih kar petnajst, zaradi pomanjkanja časa pa še zdaleč ne vse.

V avli osnovne šole si je bilo noje s podrobno razdelanimi Precej energično so nastopili še pred začetkom programa plakati. Ob kratki predstavitvi učenci prvih štirih razredov, mogoče ogledati številne pa- programa krožkov ter utrinkih ki so v živo prikazali, kaj počnejo pri športni vzgoji Angele Tortič. Mladi športniki so navajali razloge za udeležbo pri tovrstnih aktivnostih, med njimi tudi precej praktične, npr. »da me prjatelji ne bi ujeli pri gnilem jajcu«.

Pravljični krožek drugega razreda je skupaj z učiteljico Natašo Strah ne le prebiral, temveč tudi pisal pravljice. Nam so prebrali Čarobno jelko, Srečnega metulja in druge-

Ozračje so spet malce bolj razgibali drugošolci, ki se udeležujejo iger z žogo pri Deši Stojanovič, pa plesalci Plesne šole Peter Pan in udeleženci vaj za izboljšanje koordinacje pri ga. Grošelj. Pri slednji se učenci od 2. do 5. razreda učijo tudi pevskega znanja, kar so pokazali brez vsake treme. Učenci četrtih in petih razredov pa so nam recitirali rima-no besedo, ki so jo sklepali v delavnici za nadarjene.

Oder so zatem znova preplavile plesalke, tokrat Plesne

Telovadci ga. Tortič krepko bicepse, tricepse in kvarcepse ^

Udeležencem vaj za izboljšanje koordinac^e ni dolgčas.

vsakodnevnega dela si je bilo že tu mogoče ustvariti predstavo o posamezni dejavnosti.

Sicer pa se je osrednji program, ki si ga je ogledala velika množica obiskovalcev, začel z nastopom otroškega pevskega zbora pod vodstvom Alme Le-skovic Grošelj. Sledil je recital prvošolčkov, ki so z učiteljico Zanimiva zbirka izdelkov teh- Marinko Šivec vse leto prebi-ničnega krožka rali pravljice.

Slaščičarji Simona Lukana so poskrbeli za dobro počutje obiskovalcev.

šole Poglej me pod mentorstvom Nataše Beltram s točko Veseli ples. Za njimi so nastopile »plesne veveričke« iz višjih razredov.

Pri Metki Pristavec Repar so se učenci sedmih in osmih razredov poglabljali v življenje in delo pisatelja Miška Kranjca ob stoletnici njegovega rojstva. Za obiskovalce so v šolski knjižnici pripravili tudi zanimivo razstavo.

V zadnjem delu je svoj, mladinski pevski zbor predstavila Tina Vahčič. Nastopila pa je tudi zadnje čase že uveljavljena vokalna instrumentalna skupina. Večer se je končal s plesno predstavo hip-hop skupine, zahvalami mentorjem, glasbo in prjazno postrežbo dobrot »Lukanovih slaščičarjev«.

Vse skupine se, kot že rečeno, niso utegnile predstaviti v živo. Vendar pa s tem ostaja pester nabor vsebin, ki jih bomo nedvomno videli na jesenski predstavitvi, ki se je prav tako že veselimo.

Damjan Debevec

Notranjski pokal znova Borovničanom

Skupni izid notranjskega trobojčka, ki je na šolskem igrišču v Borovnici potekal v petek, 29. maja, je borovniškim šolarjem znova prinesel zmagovalni pokal.

Notranjskega trobojčka, ki discipline ni imel zagotovljene lak, Borovničan Miha Rus pa je

medalje.

Pri dečkih, letnik 1998, je zlato medaljo odnesel Nik Seliškar

zajema tri discipline: tek na 500 metrov, skok v daljino in met žogice, se je tokrat udeležilo kar 10

pobral bron.

Pri dečkih, letnik 1999 mlajši, je slavil Borovničan Zan

in

Zmagovalni Leben

»finiš« Klavd^e Metali so žogico ^

a zmagali so Borovničani.

notranjskih in barjanskih osnovnih šol: borovniška, obe vrhniški, logaška, rovtarska, ložan-ska-dragomerska, cerkniška, ra-kovska, starotrška in novovaška. Skupaj približno 124 učencev in učenk predvsem četrtih in petih razredov, pa tudi mlajših.

Vreme je tekmovalcem dobro služilo - sjalo je sonce, ki pa je bilo na trenutke prav varljivo, saj je pihal ledeno mrzel veter. Mladi tekmovalci in tekmovalke pa kot da tega dejstva ne bi opazili. Zagreto in bojevito so se udeleževali discipline za disciplino ter dajali vse od sebe za čim boljši osebni in skupni rezultat. Stele so vse tri discipline, tako da niti najurnejši tekač niti največji hrust pri metu žogice kot absolutni zmagovalec posamične

(absolutni zmagovalec vseh disciplin) z Loga - Dragomerja, s srebrom se je okitil Nejc Berze-

^ skakale so v daljino ^

Dobrovoljc (najbollši v teku in skoku v daljino), sledila sta mu Andraž Jereb ter Martin Ristov (najboljši met žogice).

Pri deklicah, letnik 1998, je prvo mesto zasedla Borovničan-ka Iza Rozman (najboljši skok v daljino), na drugo mesto se je zavihtela Teja Gorjanc in na tretje pa Sabina Petrovčič (najhitrejša tekačica).

Pri deklicah, letnik 1999 in mlajše, je bila zmagovalka Borov-ničanka Klavd^a Leben (najboljša v teku in skoku v daljino), na drugem mestu je končala Tjaša Železnik in na tretjem Ana Bajt.

V skupnem seštevku je zmagovalni pokal znova osvojila

Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, z drugim mestom se je morala zadovoljiti Osnovna šola Tabor Logatec, s tretjim pa Osnovna šola Rovte. D. Debevec

Občina Borovnica

Uradne ure:

Ponedeljek in petek od 8. ure do 12. ure Sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure Sprejemna pisarna: Vsak dan od 8. ure do 12. ure, sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure. CENTRALA 7507-460, TELEFAKS 7507-461 int. 461 Elektronska pošta: obcina.borovnica.uprava@siol.net

Na kmet^'i je lepo

Že nekaj let se s starejšimi oddelki vrtca udeležujemo tridnevnih naravoslovnih taborov, katerih namen je, da se otroci seznanjajo z življenjem in delom na kmetyi in da se navajajo na samostojnost. Letos je naravoslovni tabor potekal v začetku junya, udeležilo pa se ga je kar 56 otrok iz oddelkov Pedenjpe-di, Ribice in Veverice.

V sredo, 3. junja, smo se po zajtrku z dvema avtobusoma odpeljali proti Gorenjski. Vožnja nam je hitro minevala ob petju in v veselem pričakovanju. V vasi Četena ravan v Poljanski dolini so nas prjazno sprejeli in nastanili na dveh kmetjah. Že takoj po kosilu smo se srečali z lovcem. Razkazal nam je res bogato zbirko nagače-nih živali in o vsaki povedal nekaj zanimivosti. Časa za počitek tisto popoldne nismo imeli veliko, saj je bilo na programu še mnogo dejavnosti. Najprej smo jahali konja. Potem smo na travniku kosili travo za krave, jo hitro pograbili in naložili na voz. Obiskali smo koze v ogradi, jih nahranili s posušenim kruhom in jih božali. Zanimivo opremljeno igrišče nas je vabilo k igri, ki smo si jo pošteno privoščili. Najbolj smo uživali na »Tarzanovi žičnici«, s katero smo se vozili od enega do drugega drevesa, pa tudi gugalnica za tri prjatelje je bila venomer zasedena. Nekateri otroci so se igrali na kupu peska, spet drugi so igrali nogomet - skratka, nihče se ni dolgočasil. S skupnimi močmi smo pripravili drva za kres, ki smo ga

zakurili po večerji. Ob prjetni svetlobi in toploti ognja smo zapeli nekaj pesmic, nato pa smo se hitro umili in utrujeni kar popadali v postelje. Prva noč je minila mirno in v prjetnih sanjah.

V četrtek smo se zbudili ravno prav zgodaj, da smo se lahko brez naglice umili, oblekli in počesali. Okrepčali smo se z doma pečenim kruhom, domačim maslom in marmelado ter se z obnovljenimi močmi z gospodarjem Frenkom odpravili na daljši, a ne preveč naporen izlet na Stari vrh. Spotoma smo kramljali, občudovali razgled in s polnimi pljuči dihali sveži zrak. Na cilju nas je že čakala malica, ki nam jo je pripeljal gospodar Janez. Po malici je bila na vrsti igra na igralih, skozi daljnogled pa smo opazovali okoliške hribe in dolino. Pot nazaj na kmetjo je minila še hitreje. To popoldne pa smo omagali že po kosilu. Vsi smo odšli počivat in marsikdo je tudi malo zadremal, saj nas je potem čakalo še veliko dela. Najprej smo se preizkusili v spretnosti klekljanja, nato sta Janez in Marko izdelovala piščalke iz jesenovih vej. Kmalu se je okoli hiš razlegalo veselo piskanje. Proti večeru smo nahranili živino v hlevu in najbolj pogumni so tudi molzli kravo. Po večerji, ko se je že malo stemnilo, nas je čakal še čisto poseben sprehod - z baterjami smo odšli v gozd in, saj ne boste verjeli, pod grmovjem in koreninami dreves, ki smo jih osvetlili, smo videli prave pravcate škratke! Na bližnjem travniku smo jim zapeli pesmico Enkrat je bil en majhen škrat , potem pa smo skočili pod tuš in hitro v postelje. Tudi ta večer nismo imeli domotožja, saj smo vsi zaspali kot polhi.

Zadnje jutro smo se prebudili v meglen in deževen dan. Pa nam to ni pokvarilo dobre volje, saj smo se po zajtrku posvetili peki kruha. Saj veste, da tako delo zahteva kar precej truda. Med vzha-

janjem testa smo pospravili potovalke, ko smo pomagali gospodinji Mileni položiti hlebčke v krušno peč, pa smo si obuli gumjaste škornje, oblekli pelerine in se odpravili še na zadnji, »deževni« sprehod. Kot bi mignil, je čas minil in po kosilu sta bila avtobusa že pripravljena za odhod. Poslovili smo se od gostiteljev in obljubili, da se naslednje leto spet vidimo (vsaj tisti, ki še ne gremo v šolo). Vožnja do doma je bila zelo dišeča, saj je vsak od nas nesel s seboj sveže pečeni hlebec kruha.

Zdaj vidite, da se na kmetji venomer nekaj dogaja in sploh ni časa za domotožje. Pred vrtcem pa hitro mamicam in očkom v objem ^ Za Vrtec Borovnica vzgojiteljica Mateja Milosavljević

30

NAŠ ČASOPIS

Občina

Borovnica

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Igre brez meja

Na desetine staršev z otroki, ki so se v popoldanskih urah 26. maja zgrnili na borovniško igrišče, se je pridružilo t.. Igram brez meja v organizacyi borovniškega Vrtca. Poleg zanimivih iger je za zabavo skrbela tudi znamenita pevka Nuša Derenda.

so pripravili podobno prireditev z naslovom Svet gibanja, svet veselja, ko je prav tako nastopilaNuša Derenda.

Priprave na tokratne igre, ki jih vod^o strokovne sode-

Fitove Igre brez meja niso brez tradicie. Lani je borovniški Vrtec,npr.,pripravil lepo obiskano Olimpiado, v Fito-vem projektu pa sodeluje že deveto leto. Ob svoji 50-letnici

lavke iz Fit Slovenca, so potekale že nekaj tednov pred tem. Zadeva je videti na moč preprosto - oblikujejo se skupine staršev in otrok, ki nato med seboj »tekmujejo« v za-

Množica udeležencev Iger brez meja

Če si ne moreš pomagati z rokami ^

Izobešanje Fitove zastave

Otroke je navdušila pevka Nuša Derenda.

nimivih igrah. Skupine so bile naslednje: Pedenjpedi, Ribice, Veverice (zaradi velikosti so naredili dve), Sončki ter združena skupina Palčkov, Žabic in Čebel. V naslednji uri so ob poskočni glasbi izvajali prisrčne akrobac^e z obroči, se podili z žogo, vihrali z mavričnimi plahtami, oblikovali črke in se nasploh zabavali. Namen organizatorjev je bil nedvomno dosežen. V današnjih časih, ko so ljudje na splošno preobremenjeni s službo in med seboj odtujeni, so podobne prireditve, kjer se lahko veliko gibajo in sproščeno družbo z otroki in drugimi, več kot dobrodošle.

Dobro delo Vrtca Borovnica so opazili tudi v Fit Slovenca, saj so jim ob koncu dneva podelili Fitovo zastavo, ki so jo ponosno razobesili na igrišču. Po besedah pomočnice ravnateljice M^'e Ocepek so jo prejeli, »ker so zelo gibalni vrtec«.

Damjan Debevec

No, pa poglejmo, kako je bilo ^

V šolskem letu 2008/2009 so kolesarski krožek obiskovali učenci 5. razreda devetletke. Po napornih 20-ih urah teorie smo se učenci in mentorica kolesarskega krožka preselili v računalniško učilnico, kje smo si še s pomočjo 3D-tehnike ogledali različne situac^e na cesti. Pri teorii smo spoznali najprej vrste prometnih znakov in njihov pomen. Sledila so pravila vožnje in pravilno zav^anje v desno in na levo. Seveda tudi na vremenske pojave nismo pozabili, saj nas kot bodoče kolesarje to zagotovo še čaka. Da, bilo je kar naporno, saj nam je računalnik postavil kar 286 vprašanj, preden smo bili res dobro pripravljeni

pred izpitom. Njim se še posebej zahvaljujem za pomoč in strpnost. Vendar pa smo letos dobili posebno pomoč s strani enega od staršev. Gospod Drole je budno spremljal sprva poligon, nato pa še našo vožnjo po cesti. Ja, kot policist je zagotovo dobro opravil svojo nalogo, kot očka pa tudi. Brez njegove pomoči bi opravljali izpit malce pozneje. Učiteljici je bil res v veliko pomoč. G. Drole, hvala. In kako je potekal izpit? V ponedeljek, 1. 6. 2009, so učenci prvič opravljali kolesar-

na izpit. No, vsa našteta vprašanja smo morali predelati vsaj dvakrat, če pa si bil dovolj hiter, tudi trikrat. Tako smo končno dočakali konec aprila 2009, ko smo svoje znanje še teoretično preverili. Nekateri so se na teor^o dobro pripravili in izpit opravili v prvem poskusu, nekateri pa so imeli kar nekaj težav. No, kakor koli že, teor^o smo uspešno pospravili pod kapo. Kaj pa sledi sedaj? Prvomajske počitnice in dvig adrenalina, saj smo komaj čakali, kdaj bomo končno zapeljali po cesti. A učiteljica je rekla, da še ne tako kmalu. Najprej smo morali premagati še zadnjo oviro pred vožnjo po cesti. Poligon. Ah, tudi tu ni šlo vse brez napak in gladko kot po maslu. Nekaterim učencem je ravnotežje še kako nagajalo. A kaj zato! Opravili smo ga pa vendarle vsi. Tako je sledila še zadnja preizkušnja - vožnja po vozišču. Da, 5 ur vožnje je bilo za večino učencev sicer dovolj časa, da so se pripravili na izpitno vožnjo, a kaj ko je učiteljica zahtevna in stroga. Pa vsaj na videz čisto brez milosti, bi rekli. In da bo zadeva še težja, so nam učitelji, poleg mentorice Dajane, pomagali na pripravo

ski izpit v prisotnosti policistov PP Vrhnika. Letos je našo pripravljenost zopet spremljal g. policist Vili Jereb skupaj z. ga. policistko Urško Grum. Ga. Urška namreč že nekaj let pridno spremlja našo vožnjo na izpitu. In kje je potekala izpitna pot? Pot izpita je potekala izpred šole po Paplerjevi cesti do Zalarjeve ceste, nato proti Kocki po Mejačevi cesti in do Mercatorja na Molko-vem trgu. Pri izpitni vožnji je izpitna komis^a preverjala pravilno zav^anje v desno in razvrščanje ter zav^anje v levo (izpitna pot obsega tri zavoje v desno in tri zavoje v levo). Izpitne vožnje se je udeležilo

28 kandidatov kolesarjev. Ne

boste verjeli, izpit so v prvem

poskusu opravili vsi učenci.

Mentorica kolesarskega krožka je namreč obljubila nagrado (sladoled), če opravio izpit vsi učenci v prvem poskusu. Kaj pa je lahko pri-vlačneje kot ohlajanje s sladoledom v teh vročih jun^skih dneh? Uh, kakšna sreča, da je res vsega konec. Kaj pa sedaj? Samo še kratek nasvet vsem novopečenim kolesarjem: PAZITE NASE IN NE POZABITE, DA NA CESTI VENDARLE NISTE SAMI. VOZITE STRPNO IN PREVIDNO. PA NA PRAVILEN NAKAZ SMERI NE POZABITE!!! Saj veste, leva roka - levi zavoj; desna roka - desni zavoj.

Zahvala:

Vodstvu šole se zahvaljujem za podporo in pomoč pri dodelitvi učiteljic za pripravo na kolesarski izpit. Hišniku Marjanu Debevcu se zahvaljujem za strpnost in vestno postavljanje znakov. Tudi na našo kuhinjo ne smemo pozabiti. Ohlajena voda in kavica sta bili več kot dobrodošli. Zahvaljujem se tudi policistom iz PP Vrhnika, da so si vzeli čas za nas in preverjali našo pripravljenosti na cesto pred izpitom in na njem. Tudi na krajane Borovnice ne smemo pozabiti. Bili so res strpni. Hvala.

In nenazadnje: vsem učiteljem izpitne komisme se zahvaljujem za pomoč in podporo. V njej smo sodelovali: Simon Lukan, Nadja Vulić, Slavka Suhadolnik, Jasmina Kavčič,

Nika Božič in moja malenkost, Dajana Jovanovič.

Mentorica kolesarskega krožka:

Dajana Jovanovič

PISALO SE JE LETO 1869

Kar jul^ narobe napravi, noben mesec več ne popravi. Kdor le z glasom pomaga, le nekoliko pomore.

Krajepis borovniške okolice

v prirodoslovnem obziru.

Spisel Simon Robič - leta 1869. (drugo nadaljevanje)

Medved kosmatin (Ursus Arctos), stanovito še biva v tukajšnjih gorah. Vsako leto se jih prikaže po dva in še več. Pred dvema letoma so tudi enega ustrelili. Jazbecev (Meles Taxus) je tudi še nekaj. Več je žlahtnih in hišnih kun (Musfella nobilis et Foina);tudi dihurjev (Mustella Putorius), podlasic in kepenov (Mustella vulgaris et Erminea). Tudi vider (Lutra vulgaris) se ne manjka. Volkovi (Canis Lupus) se vsako leto še pripodijo. Ta leta so tri ustrelili. Ris (Folis Lynx) in divji maček (Felis Catus) se tudi še dobita. Mnogo je zajcev (Lepus timidus), še več pa brzonožnih srn (Cervus Capreolus). Preteklo leto so blizo sto srn ustrelili. Jeleni (Cervus Elaphus), kterih se je pred 40 leti še cele čede paslo po tukajšnjem pogorju, so skoraj čisti izginili; le redko kdaj pridejo zdaj posamezni iz bljižnjega Javornika.

Od raznih tičev, ki živyo v tem kraji, naj omenim samo nekterih bolj znamenitih in ti so: planinski orel (Aquila fulva), ki se pogosto vrti

nad pečinami v Peklu, kjer brž kot ne tudi gnjezdi, kajti pred dvema letoma je bil ondi mladič ustreljen. — Jezerski orel (Haliaeotos ossifragus) je bil v Bistri yjet, ki zdaj umetno napravljen (prepariran) v ondašnji grajščini paradira. Velika uharica ali sova (Strix Bubo) se tudi še nahaja v gozdu, v ravninah pa pegasta mrtvašnica (Strix flamea).

Izmed kuretine se dobe tu gozdna jerebica (Tetrao Bo-nasia) in mnogo poljskih jerebic (Perdix cinerea). še znamenitejše so tice, ki na močvir zahajajo; in te so sjva: ali pepelnata čaplja (Ardeacinerea), rujava čaplja (Ardeapurpurea), mala čaplja (Ardea minuta), bela čaplja (Ardea alba), žabod e r (Ardea stellaris); potem razni k 1 j u n a č i (Scolopax), potapljavci (Podiceps), posebno veliki slapnik (Colymbus glacialis), labudi (Cygnus) in poslednjič mnogovrstne race (Anas).

Izmed rib plavajo tu v Borovnišici in v vodnih jamah, kjer so nekdaj izkopali ilovico za opeke in zdaj voda stoji: smrkovi menkiček (Cottus Gobio), navadni karf (Cyprinus Carpio), brkasta mrena (Cyprinus Barbus), šlanj (Cyprinus Tinea), kocel (Cyprinus Brama), navadni klin (Cyprinus Leuciscus), ščuka (Esox Lucius), postrv (Salmo Fario) pod Strmcem in pod Padeži v Peklu; in poslednjič menek (Gadus Lota).

Izmed golazni (Reptilia) se nahaja tu mimo kuščarjev in a r s e j i c (Lacerta viridis et agilis) in slepcev (Anguis fragilis) še mnogo kač in

sicer obilno beloušek (Coluber Natrix), rujavih kač (Coluber austriacus), gožev (Coluber Aesculapii), veliko gadov (Vipera Ammodytes) zlasti na Planini in nad Brezovico.

Izmed zaželk (Insecta), kterih je brezštevilno v vodi in na suhem, nahajamo tu mnogo iz raznovrstnih družeb in plemen, kterih drugod zastonj iščeš. Naj naštejem samo nekterih žužkov iz mnogobrojne družbe štrkovcev (Carabici) in ti so: veliki štrkovec (Procerus gigas), kranjski štrk (Carabus caelatus), hrvaški štrk (Car. croaticus), Kreutzerjev štrk (Carabus Creutzeri) oba v maleru Krimu, neredno pikasti štrk (Car. irregularis), obrobni štrk (Car. emarginatus), verižasti štrk (Carab. catenatus), zbočeni štrk (Car. convexus) višneli štrk (Car. violaceus). V podmolih živijo: Sphodrus Schreibersii, Anoph-thalmus Bilimeckii, Anophth. Hacquetii, in krasni rilčkar Troglo-rhynchus Anopthalmus; v podmolu pod Malim vrhom se pa nahaja še Leptoderus Hohenwartii, prekrasen žužek, ki le vnotranj-skih podmolih živi; Adelops Millerii v golobji jami in v jeleno-, dolskem podmolu pa Adelops acuminatus et montanus.

Izmed drugih družin živyo v tej okolici posebno znameniti pol- kri1d (Stajphilinidae), r i 1 č k a r j i (Curcurlionidae) in razni vodni žužki. Vlovil sem v tej okolici tudi nekaj drugim prirodoljubom do zdaj še neznanih žužkov. Izmed dvokrilcev (Diptera) je mnogo lepih raznih muh in obadov.

Se nadaljuje.

Pripravil: Franc Klančar

29. juny 2009

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina

Borovnica

NAŠ ČASOPIS

31

Novosti v knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica

0 Splošno, knjižničarstvo, enciklopedye, zborniki Novljan, Silva: Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic

1 Fi ozofija, etika, okultizem, psihologya

Behrendt, Greg: Mu pač ni do tebe : spoznaj resnico o moških in njihovih izgovorih

Cvek, Darja: Zunajtelesne izkušnje Feng šuj za dom in vrt Kritično mišljenje pri pouku psihologye

Žagar, Drago: Psihologya za učitelje

2 Verstvo

Lepej Bašelj, Staša: Camino

3 Sociologya, politika, ekonomya, pravo, vzgoja, etnologya

Davis, Mike: Budov voz Glenny, Misha: Vsemogočna mafija Marentič-Požarnik, Barica: Moč učnega pogovora

Najlepše zgodbe s slovenskih gradov Winterhoff, Michael: Zakaj postajajo naši otroci tirani 6 Medicina, tehnika, kmetystvo, vodenje, industrija, obrt Bačkai, Emeše: Make up Bourdain, Anthony: Kuhinja: strogo zaupno

Fairley, Josephine: Popolni vodnik do naravne lepote Farrow, Joanna: Sladoled Gobe

Hess, Reinhardt: Čokolada

Keršek, Emil: Zdravilna rastlinska in

sadna žganja

Kodele, Alenka: Torte

Konji

Kotter, Engelbert: Kuhinjska zelišča v loncih

Patterson, David: Avtizem Podgornik Reš, Ruth: Cvetoče okrasje

Premagajmo alergye Rau, Heide: Dišavne vrtnice Ritter-Groenesteyn, Franziskus von: Svetopisemska dieta za telo & dušo Singh, Simon: Zdravilo ali slepilo? Szwillus, Marlisa: Bučke in jajčevci Trajnice za vse letne čase 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport

Pilates

Primož Trubar in njegov čas Stopar, Ivan: Hrami tišine Strojin, Tone: Zgodovina slovenskega planinstva Tušak, Matej: Družina in športnik 80/81 Jezikoslovje Škerlj, Ružena: Češko-slovenski slovar, slovensko-češki slovar 82 Književnost

Abelard, Pierre: Prepovedani sad Bambaren, Sergio: Delfin Danyel Battles, Brett: Čistilec Bradford, Barbara Taylor: Dinastya Ravenscar

Brown, Sandra: Ne pošiljaj mi rož Casanova, Giovanni Giacomo: O ljubicah, tigricah in drugih trofejah Cherian, Anne: Dobra indyska žena Cussler, Clive: Trojanska odiseja Čura-Žižek, Šana: Ninin dnevnik ali Življenje nekega psička Douglas, Louise: Ljubezen mojega življenja

Douskova, Irena: Ponosni Smoker Gier, Kerstin: Za vsako rešitev se najde težava

Gluvić, Goran: Ljubljana blues Greenwood, Kerry: Prevarane slasti

Gregory, Philippa: Dediščina Boleynovih

Grošelj, Maryan: Izreki brez filtra Haas, Wolf: Vreme pred 15 leti Hardy, Thomas:^Kratka epizoda Harris, Joanne: Ženska v rdečih čevljih

Hong, Ying: Šanghajska konkubina Jazbec, Gregor: Takle mamo : življenje 20. MOTB skozi humor Kocmut, Aleksandra: Trye razlogi Kozinc, Željko: Votel kamen Kratochvil, Jiří: Otožni Bog Lainšček, Feri: Ne povej, kaj si sanjala

Lawrence, David Herbert: Devica in cigan

Lindsay, Jeff: Dexterjeve mračne sanje

Malavašič, Ivan: Spomini Malenšek, Mimi: Ko dozori jerebika Malgaj, Franjo: Vojni spomini Martin, Esteban: Gaudíjev ključ McGowan, Kathleen: Pričakovana Nin, Anais: Osvobojeni eros Pitambar Pangerc, Peter: Zadet Robb, J. D.: Maščevanje v smrti Rožewicz, Tadeusz: Zapisano na Shafak, Elif: Bolšja palača Sivec, Ivan: Neznani znanci Sparks, Nicholas: Pravi čudež Ssagan, Françoise: Dober dan, žalost Širovnik, Azra: Na hrbtu črnega žrebca

Tolstoj, Lev Nikolaevič: Kreutzerjeva sonata

Toussaint, Jean-Philippe: Bežati Umrigar, Thrity: Razdalja med nama Virtue, Doreen: Salomonovi angeli Waters, Sarah: Okušanje žameta 9 Domoznanstvo, geografija,

zgodovina, biografije

Kebe, Vekoslav: Presihajoče Cerkniško jezero Kosi, Miha: Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem Kozinc, Željko: Moje najljubše poti Mehika pred Kolumbom Vode, Angela: Skriti spomin

Knjige za otroke in mladino

0 Splošno

Si že znaš zapeti gumb? Si že znaš zavezati vezalke? Oram, Hiawyn: Macefizljeva pisma Macdonald, Alan: Umazani Berti in bolhe 2 Verstvo

Zakladnica biblyskih zgodb za otroke

7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport

Finsterbusch, Monika: Moja prva knjiga o baletu

82 Mladinsko leposlovje

Andersen, Hans Christian: Bedak Jurček

Bedford, David: Najboljši v ligi Bentley, Sue: Cirkuške sanje Bentley, Sue: Vragolya v mesečini Bevc, Cvetka: Veverica Mica in druge pravljice iz zelenega gozda Bieber, Hartmut: Medo Jaka doma Bieber, Hartmut: Medo Jaka na kmetyi

Bieber, Hartmut: Medo Jaka praznuje božič Broad, Michael: Spominčica Brosche, Heidemarie: Svetleče pero Casalis, Anna: Zajček Skokec je lačen Casalis, Anna: Zajček Skokec je

osamljen

Floridi, Pico: Kokoš in jajce Gardner, Sally: Jaz, Koriandra Glover, Darryl: Mala muca piratka Kieri, Katarina: Ne ravno grški bog Komat, Anton: Vila Jezerka Koren, Majda: Julya je zaljubljena lol Kovačević, Hrvoje: Skrivnost Titana Horvata

Langreuter, Jutta: Kapitan Volkec in ječa na otoku

Lawrence, Caroline: Jupitrovi sovražniki

Le Guin, Ursula K.: Poslednja obala Maddox, Tony: Krokodilček Tilček in kit

Meadows, Daisy: Dora, sladkorna vila

Miglis, Jenny: Halo, tukaj Pujs! Mitton, Tony: Medvedek radovedek Omahen, Nejka: Temno sonce Philipps, Carolin: Bela kava in Posipanec

Pregl Kobe, Tatjana: Čajanka za psa, mačko in papagaja Pregl, Slavko: Car brez zaklada Pulko, Benka: Dve ciklami ali Na svetu je dovolj prostora za vse Sshimel, Lawrence: Boš bral knjigo z mano?

Schluter, Andreas: Met čez ramo Sivec, Ivan: Počitnice na Marsu Stanonik, Tončka: Cvetlična hiša Vidmar, Janja: Šuterji Winch, Gordon: Nevidna Zofi Zmeda

9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Pucer, Sonja: Kraški trojčki

Medobčinsko srečanje na Vrhniki

Ste že slišali za Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine? Svoje prostore ima v Ljubljani, sicer pa je teritorialno prisotno v 38 občinah. Povezuje več kot 300 huje gibalno oviranih invalidov. Vendar nam to ni nikoli ovira, da se ne bi aktivno prizadevali za vsakega posameznika in mu pomagali h kakovostnejši vsestranski rehabilitacji ob vrnitvi po zdravljenju v bolnišnicah v domače okolje. Seveda smo občutljivi in skrbimo za kar najboljše sodelovanje med občinami ter strokovnimi službami na celotnem območju. Pri tem mislim predvsem Centre za socialno delo, Zdravstvene skupnosti, domove starejših občanov in podobno.

Vse to imamo, da pa zadeve potekajo v zadovoljstvo in korist posameznika, je nujno potrebno občasno medsebojno usklajevanje in dogovarjanje. Prav to je bil glavni namen medobčinskega srečanja naših članov z župani in strokovnimi službami občin Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Logatec, Log - Dragomer in Vrhnika. Vabilu so se odzvali župani ali podžupani petih občin ter predstavniki CSD in ZZZS vabljenih enot. Srečali smo se 18. maja v prostorih gostilne Pri Kranjcu na Vrhniki.

V uvodu je predsednik društva Gregor Gračner predstavil mavrično paleto 18 programov, ki jih društvo izvaja. Seveda pa predsednik ne bi bil tako uspešen, če ne bi budno spremljal odzivnosti na razpise in financiranje programov pri posameznih občinah. Zato je na sestanku spregovoril tudi o tej občutljivi temi. Vemo, da je uspešnost izvajanja celostne rehabilitacye članov našega društva odvisna ne le od zagotovljenih sredstev FIHA, temveč v večini, kar 65 %, od sredstev ki jih društvo pridobi na temelju budnega spremljanja in odzivanja na razpise. Društvo prav letos obeležuje 30-letnico uspešnega delovanja. Bilo je več kot primerno, da smo slišali nekaj besed tudi o tem obdobju.

Poleg finančnih programov smo predstavili še vrsto dejavnosti, brez katerih društvo ne more uspešno delovati; saj jih poznamo: prevozi, osebna asistenca, športni programi, izobraževalni programi, masaže ^

Seveda gibalno ovirani ne moremo, ne da bi vsakokrat znova opozarjali na grajene ovire. Naš arhitekt na Zvezi, g.Matjaž Planinc, je kot že mnogokrat doslej poudaril potrebo po skrbnem izvajanju Zakona o grajenem okolju. V pogovoru smo se prepričali, da stvari kljub zapisanemu v zakonodajo pogosto v resnici niso takšne, saj so nekatere rešitve včasih celo življenjsko nevarne. Prav zato je potrebno, da smo invalidi pozorni na praktično izvajanje tega zakona.

Pri človeku, ki potrebuje rehabilitacyo, medicinsko tehnične pripomočke, obnovitveno re-habilitacyo ali zdravljenje, je treba upoštevati tudi njegovo vključevanje v socialno okolje, v kulturne in socialne aktivnosti. Zato je potrebno bistveno več sodelovanja med zavodi, organi-zacyami, ustanovami s področja zdravstva, sociale, kulture, šolstva, športa, zaposlovanja ^Le tako bi prišla do izraza prava socialno medicinska rehabilitacya in ne le medicinska določila, pri katerih smo invalidi največkrat prikrajšani za socialni del svojega življenja. Na to dejstvo je večkrat opozoril podpisani društveni socialni referent. Opozorili smo na nekatere hude nepravilnosti, še več, kršenje temeljnih človekovih pravic, ki se dogajajo predvsem posameznim domskim oskrbovancem.

Člani društva želimo vedno delovati konstruktivno. Zato smo izrazili svojo pripravljenost sodelovati pri rešitvah odprtih vprašanj, kakršne smo predstavili. Prisotni župani so bili veseli naše pripravljenosti sodelovati pri realizacyi evroprojekta Invalidom pryazno mesto, ki bo potekal v posameznih občinah.

Po več kot dveurnem ustvarjalnem pogovoru in iskanju poti, kako še uspešneje naprej, smo odhajali domov zadovoljni. Spoznali smo, da si v občinah, kljub omejenim možnostim in vsestranskim krizam, prizadevajo razumeti naše utemeljene potrebe. Takšno srečanje nas uporabnike storitev bogati, občini in strokovnim službam, s katerimi se srečujemo v domačem okolju, pa dodaja novo vrednost. Po nekajletnem premoru je bilo to prvo takšno srečanje. Izkazalo se je kot pomembna izkušnja v nadaljnjem društvenem delovanju. Načrtujemo, da se bomo jeseni sestali z našimi člani in predstavniki občin na drugem območju. Ra&o Jurj evčič

Telefonske številke Upravne enote Vrhnika

DELOVNO PODROČJE

TELEFONSKA ŠTEVILKA

Centrala upravne enote Faks

7507 850 7507 880

NAČELNICA

7507 852

ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE

Vodja oddelka

7507 856

Sprejemna pisarna: sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, zahtevki za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kopye

7507 865, 7507 864

Matične zadeve, izdaja potrdil in izpiskov iz matičnih knjig

7507 873

Osebne izkaznice, pryava prebivališča

7507 876

Potni listi

7507 881

Sestava smrtovnic, orožje, eksploziva

7507 869

Sprememba osebnega imena, državljanstvo, javne prireditve

7507 868

Društva, sklenitev zakonske zveze, ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča

7507 874

Tujci

7507 879, 7507 878 7507 888 - številka faksa

Promet: registracya vozil, vozniška dovoljenja

7507 877

Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi

7507 863, 7507 869

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR TER SPLOŠNE ZADEVE

Vodja oddelka

7507 854

Gradbena in uporabna dovoljenja

7507 858, 7507 870, 7507 883

Gradbena dovoljenja za nezahteven objekt

7507 885

Kmetystvo: promet s kmetyskimi zemljišči, GERK-i, status kmeta, zaščitena kmetya, dopolnilne dejavnosti na kmetyi

7507 884, 7507 883

Arhiv

7507 867

Finančno-računovodsko poslovanje

7507 871

KRAJEVNI URAD BOROVNICA

7507 467

32 NAŠ ČASOPIS

Občina

Mednarodni turnir v in line hokeju

Od 29. do 31. maja 2009 je v dvorani Športnega parka v Horjulu v organizační domačega in line hokejskega kluba Dinamiti v sodelovanju s Športnim parkom Horjul potekal mednarodni turnir v in line hokeju.

^Horjul

29. jun^' 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si

Na turnirju so sodelovali reprezentance: Slovaške, ki je lani na svetovnem prvenstvu osvojila drugo mesto, Avstr^'e, Hrvaške, Slovence in domači Dinamiti, lanski državni pr

vaki, od katerih kar tr^'e igrajo tudi za reprezentanco Slo-ven^'e. Turnir v Horjulu je bil zadnja preizkušnja reprezentanc pred svetovnim prvenstvom v Nemč^'i, ki se je zače-

Med gledalci na tribuni je bilo veliko mladine, ki je navdala za vse udeležence turnirja, najbolj pa za domače Dinamite.

lo v začetku jun^'a. Horjulski gledalci, ki so zlasti ob igri domačih Dinamitov napolnili tribuno in burno na v^'ali za domačine, so z aplavzom nagradili tudi uspešne akc^'e posameznikov iz drugih reprezentanc. Po vsaki tekmi so organizatorji izročili nagrado najboljšemu igralcu iz vsakega moštva. Največ priznanj je igralcem podelil domači župan Jani Jazbec, ki si je tudi ogledal vse tekme domačih Dinamitov in slovenske reprezentance. Ob zaključku turnirja je najbolje uvrščenim moštvom izročil pokale, ki so jih prejeli tudi najboljši igralci in vratarji na turnirju. Turnir so omogočili številni domači in tuji sponzorji, za kar se

jim organizatorji iskreno zahvaljujejo. Svoje je k turnirju prispevala tudi Šport TV, ki je v živo prenašala tekmo Slovenija : Slovaška neodločeno 3 : 3 in so jo Horjulci spremljali tudi na velikem ekranu v bifeju Športnega parka. Uvrščenost posameznih moštev:

1. Slovenja, 10 točk; 2. Dinamiti, 7 točk; 3. Avstrja, 7 točk; 4. Slovaška, 4 točke, in 5 Hrvaška, 0 točk.

Rezultati posameznih tekem:

petek: Horjul Dinamiti: Av-strja 3 : 3; Slovenja : Slovaška 3 : 3

sobota: Horjul Dinamiti : Hrvaška 10 : 3; Avstrja : Slovaška 8 : 3; Horjul Dinamiti : Slovenja 3 : 12; Hrvaška : Av-strja 2 : 11

nedelja: Slovaška : Hrvaška 6 : 0; Slovenja : Avstrja 11 : 5; Horjul Dinamiti : Slovaška 7 : 3; Slovenja : Hrvaška 19 : 4.

France Brus

3

J

Na tribuni med gledalci sta za domačine burno navdala župan in podžupan Občine Horjul.

In line hokej za dečke do 15 let

Podelitev pokalov

V soboto, 6 junja 2009 je v Športnem parku v Horjulu potekal turnir v in line hokeju za dečke do starosti 15 let, na katerem so nastopila moštva : HS Olimpja, Ice Elite Celje, Polet Opčine, in Dinamiti iz Horjula. Vsa moštva so prikazala lepo igro, ki je navdušila gledalce. Za prvo mesto sta se pomerili

moštvi Dinamiti Horjul in Ice Elite Celje. Tekma se je končala neodločeno: 2 : 2. Pri streljanju kazenskih strelov so imeli več sreče Celjani in tako osvojili prvo mesto na turnirju. Drugo mesto je pripadlo Dinamitom, tretje HS Olimpje in četrto Poletu Opčine.

France Brus

Zmagovalci mladinskega turnirje Ice Elite Celje. Foto: Igor Leto-nja

Občina Horjul Slovenska cesta 7 T: (01) 759 11 20 F: (01) 759 11 30

Uradne ure:

ponedeljek: 9. do 12. ure

sreda: 9. do 12. ure in od 14. do 16.30. ure

petek: 9. do 12. ure

Občina Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, objavlja prosto strokovno tehnično delovno mesto:

STROKOVNI SODELAVEC VI - J016038 ZA OPRAVLJANJE SAMOSTOJNIH DEL NA PODROČJU KOMUNALE

Kandidati, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati naslednje pogoje:

• višjo strokovno izobrazbo gradbene oz. komunalne smeri (višješolska izobrazba - prejšnja);

• Najmanj 2 leti delovnih izkušenj;

Kandidat mora k prjavi z življenjepisom priložiti naslednje pisne izjave:

• pisno izjavo kandidata o izpolnjevanju pogojev glede zahtevane stopnje izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe, datum (dan, mesec in leto) zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;

• pisno izjavo kandidata o vseh dosedanjih zaposlitvah, v kateri kandidat navede datum sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznemu delodajalcu, ter kratko opiše delo, ki ga je opravljal pri tem delodajalcu.

Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne vloge. Nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek.

Naloge, ki se opravljajo na tem delovnem mestu so:

- opravljanje organizacjskih in strokovnih nalog s področja komunale in gospodarskih javnih služb

- reševanje zahtevnejših pobud in predlogov

- koordiniranje dela

- odgovornost za materialne vrednosti

- sodelovanje pri izvajanju postopkov s področja komunale in gospodarskih javnih služb

- pripravljanje poročil in gradiv

- izvajanje nadzora nad vzdrževalnimi in investicjskimi deli ter pravilnim in pravočasnim izvajanjem pogodbenih del

- usklajevanje s pristojnimi organi

- priprava dokumentacj gradbenih investicj

- izvajanje javnih naročil

- druge naloge

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo delo opravljal na strokovno-tehničnem delovnem mestu strokovni sodelavec VI v upravi Občine Horjul. Predvideni datum za nastop dela je takoj po opravljenih postopkih izbire oz. po dogovoru.

Kandidate vabimo, da do 15.7.2009 pošljejo pisne prjave z življenjepisom in zahtevanimi izjavami na naslov: Občina Horjul. Slovenska c. 7, 1354 Horjul.

Za dodatne informacje o izvedbi objave pokličite ga. Jereb na številko (01) 7591 132.

V besedilu objave uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

S srečanja med ekipama Avstrije in Slovence

Moštvo Slovenje, zmagovalec mednarodnega turnirja v in line hokeju v Horjulu

Dinamiti Horjul po zmagi ob intonacji državne himne

Občina Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, objavlja prosto strokovno tehnično delovno mesto:

STROKOVNI SODELAVEC VII/1 - J017135 ZA OPRAVLJANJE SAMOSTOJNIH DEL NA PODROČJU KOMUNALE

Kandidati, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati naslednje pogoje:

❖ visoko strokovno izobrazbo gradbene oz. komunalne smeri;

❖ najmanj 8 mesecev delovnih izkušenj;

Kandidat mora k prjavi z življenjepisom priložiti naslednje pisne izjave:

❖ pisno izjavo kandidata o izpolnjevanju pogojev glede zahtevane stopnje izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe, datum (dan, mesec in leto) zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;

❖ pisno izjavo kandidata o vseh dosedanjih zaposlitvah, v kateri kandidat navede datum sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznemu delodajalcu, ter kratko opiše delo, ki ga je opravljal pri tem delodajalcu.

Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne vloge. Nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek.

Naloge, ki se opravljajo na tem delovnem mestu so:

❖ organiziranje sistema gospodarskih služb

❖ priprava delovnih naloga za izvajanje komunalnih služb

❖ izvajanje strokovnega in tehničnega nadzora

❖ priprava zahtevnih programov gradbenih investicj

❖ izvajanje nadzora nad vzdrževanjem

❖ izvajanje nalog s področja gospodarskih javnih služb

❖ izvajanje javni naročil ter skrb za porabo sredstev

❖ izdajanje soglasj v postopku pridobitve gradbenih dovoljenj za individualne osebe

❖ druge naloge

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo delo opravljal na strokovno-tehničnem delovnem mestu strokovni sodelavec VII/1 upravi Občine Horjul. Predvideni datum za nastop dela je takoj po opravljenih postopkih izbire oz. po dogovoru.

Kandidate vabimo, da do 15.7.2009 pošljejo pisne prjave z življenjepisom in zahtevanimi izjavami na naslov: Občina Horjul. Slovenska c. 7, 1354 Horjul.

Za dodatne informacje o izvedbi objave pokličite ga. Jereb na številko (01) 7591 132.

V besedilu objave uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina

Izbor najlepših v naši občini

Turistično društvo Horjul letos pripravlja akc^o za izbor najlepše hiše, balkona in kmetje za leto 2009 v Občini Horjul. Zato k sodelovanju vabimo vse, da izpolnite glasovne lističe s predlogi o najlepših hišah, kmet^'ah in balkoni (najdete jih tudi na spletni strani Občine Horjul - www.hor-jul.si) ter jih oddate najpozneje do 1. 8. 2009 na naslov TD Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, ali po elektronski pošti: td.horjul@gmail.si.

Horjul

NAŠ ČASOPIS

33

GLASOVNICA

--- IZBOR --najlepše hiše, balkona in kmetje v letu 2009

STANOVANJSKA HIŠA: (vpiši naslov)

BALKON: (vpiši naslov)

KMETyA: (vpiši naslov)

Moj naslov:

Glasovnico pošljite do 1. 8. 2009 na naslov Turistično društvo Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, ali po elektronski pošti: td.horjul@gmail.si. Glasovnico najdete tudi na spletni strani Občine Horjul - www.horjul.si.

Mostarjeva domačna v cvetju

Pogled na Jelkin urejen vrt s cerkv^o svetega Urha v ozadju

Ana Jazbar ob cvetoči glicin^i

Za lepši videz

1 v • • •

domačne in kraja

Na posameznih oknih in balkonih domov v občini vidimo vse polno cvetočih rož, ki so jih ljubiteljice cvetja nasadile v maju. Prav tako lahko občudujemo lepo urejene cvetlične grede in trate, ki so dokaz dolgotrajnega dela in želje po čim lepšem videzu doma, kar prispeva tudi k lepšemu videzu kraja samega.

Če obiskovalca zanese pot proti Lesnemu Brdu, bo takoj na začetku vasi opazil hišo v cvetju in zelenju Pečovnikovih, po domače Mostarjevih. Gospodinja Jelka je ob potoku za mostom uredila prečudovit vrt, ki se po urejenosti lahko meri z arboretumom v Volčjem potoku ali ljubljanskim Botaničnim vrtom.

Zato se marsikateri mimo vozeči avtomobil ustavi, da, da si voznik vsaj malo ogleda urejen vrt. Sredi maja je na vrtu Ane Jazbar, ki je sicer ljubiteljica sobnih rož, bogato zacvetela glicin^a (wisteria), ki ji nekateri pravdo tudi modri dež. Ta rastlina je k nam prišla iz Kitajske in Japonske in je bolj znana kot stročnica vzpenjavka z dolgimi dišečimi cvetovi. Ani je uspelo, da jo je vzgojila kot 2-metrski grm, ki mi ga je v polnem cvetju uspelo ujeti v objektiv fotoaparata.

France Brus

Priprave na zamenjavo zvonov na Koreni

V zvoniku cerkve svetega Mohorja in Fortunata, ki je stara 620 let, bodo 12. julya letos zazvonili novi bronasti zvonovi, ki jih bodo vlili v kraju Passau.

V ta namen so vaščani okrog cerkve in v sami cerkvi marsikaj izboljšali in obnovili. Tako so poskrbeli za zunanjo drenažo, v celoti zamenjali dotrajano električno napeljavo, odstranili dotrajan notranji omet v zvoniku in stene na novo ometali. Razen tega so prebarvali vse lesene dele in zamenjali pod na koru.

Prav v tem času še potekajo dela na zvoniku; odstranjujejo strop in odstopajoči omet nad zvonovi. Tako bodo pridobili

Spuščanje velikega, 1150 kilogramov težkega zvona iz zvonika.

dovolj prostora za snemanje starih in montiranje novih zvonov. Obnovo lesenih jarmov in vsa druga dela, ki so v polnem teku, opravlja mojster Janez Moškrič.

Cerkvena ključarja David Kozjek in Boštjan Marolt sta povedala, da bodo morali krajani pošteno popr^eti za delo, da bodo pravočasno opravljena vsa dela za montažo novih zvonov. Urediti morajo celotno zavarovanje zvonika in cerkve z ustreznim strelovodom. Dobro se še spomn^o posledic strele, ki jih je le-ta povzročila pred leti, ko je uničila vso električno napeljavo in izruvala električne omarice.

Po montaži novih zvonov bodo nad njimi zgradili nov protipožarni strop.

V petek, 19. jun^a 2009, se bodo občani, ki so si že rezervirali mesto v avtobusu, odpeljali v Passau, kjer si bodo ogledali ulivanje zvonov za podružnično cerkev svetega Mohorja in Fortunata na Koreni.

Nove zvonove bodo s tovornjakom pripeljali v Občino Horjul v petek, 10. jul^a 2009, ob 16. uri, in to v Podolnico. Tam jih bodo preložili na vozove s konjsko vprego in ob zvokih Pihalnega orkestra s krajšimi postanki v Podolnici, Zaklancu in z daljšim postankom v Horjulu odpeljali na Koreno.

Ob 19. uri naj bi pripeljali zvonove na Koreno, kjer bodo pripravili krajši kulturni program. Za tem bodo zvonove obesili na leseno konstrukc^o,

kjer bodo počakali na blagoslov, ki bo v nedeljo, 12. jul^a 2009, ob deseti uri. Zvonove bo blagoslovil gospod nadškof Alojz Uran. Blagoslovu zvonov bosta sledila kulturni program in pr^etno druženje za vse udeležence slovesnosti.

Za golaž bodo poskrbeli lovci, za sladke dobrote korenska dekleta in gospodinje, za p^a-čo pa domači možje in fantje.

Ob štirinajsti uri bodo začeli dvigati zvonove v zvonik.

Tokrat tega ne bodo opravili z avtodvigalom, temveč ročno s škripcem in vrvjo ter dobro voljo vseh krajanov in drugih občanov. Na Koreni je namreč premalo domačinov, da bi to lahko varno opravili sami.

Vaščani Korene vljudno va-b^o na to slovesnost ob blagoslovu zvonov vse občane Horjula, pa tudi vse zveste obiskovalce Korene, ki že vrsto let obiskujejo ta lepi predel Dolomitov. France Brus

Pogled na 620 let staro cerkev svetega Mohorja in Fortunata na Koreni

Delovna ekipa, ki je snela stare zvonove.

Glavni oltar je že obnovljen, med tem ko zelo stare freske še čakajo na obnovo.

34 NAŠ ČASOPIS

Občina

Horjul

29. jun^' 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si

Ekipa delavcev s predpisano zaščitno opremo odstranjuje staro salonitno kritino na šoli.

Inženir Andrej Jereb se je prepričal, da so stare plošče pred odvozom na depon^o zavili v polivinil in povezali.

Komunikac^'ski kabel končno v zemlji

Ob rekonstrukční državne ceste Horjul-Vrzdenec-Gore-nja vas je bil zaradi nesogla-s^' med izvajalci in lastnikom zemljišča na odseku Ljubgoj-na-Gabrje-Vrzdenec komu-nikac^'ski kabel le položen po površju zemljišča in ne vkopan v zemljo z ustreznimi jaški. V začetku jun^'a letos so delavci Cestnega podjetja Ljubljana skupaj s podizvajalci začeli na tamkajšnjem delu kopati jarek in graditi jaške, tako da bo končno kabel speljan tako, kot je treba. V razgovoru z županom in gradbenim inženirjem bodo do letošnje jeseni v celoti asfaltirali cesto do Ramovševe domačne in okrog 500 metrov ceste na Samotorici v Grdi dolini. Dokončno bo urejenih tudi okrog 50 metrov ceste na Lesnem Brdu.

France Brus

Po sledeh divjih odlagališč odpadkov

Pod tem naslovom sem v prejšnji številki Našega časopisa zapisal, da so po prvem prekrivanju šole odvažali salonitne plošče »u Stajanšk«, vendar se je to dogajalo pred dvajsetimi leti, ko še ni bilo azbestnega zakona. Lani, pri drugem prekrivanju strehe šole, so delavci v skladu z vsemi obstoječimi predpisi odstranili stare salonitne plošče ter povezane in povite odpeljali na za to določeno deponno. Tudi o tem sem že poročal v Našem časopisu in zapis opremil z ustreznimi fotografijami. Vsa panika tistih, ki so največ po telefonu vznemirjali župana in druge na občini, je odveč.

France Brus

Izkop in betoniranje jaškov za komunikac^ski kabel

Zaradi uporabe težje mehanizac^e ob izkopu jarkov in betoniranju so na cesti postavili ustrezne prometne znake o omejitvi hitrosti, ki jih žal vsi niso upoštevali.

Volitve v evropski parlament 2009-06-10

Na nedeljskih volitvah sedmega junna letos so horjul-ski občani na šestih voliščih volili poslance v evropski parlament.

Volišča so bila v Žažarju, na Vrzdencu, v Zaklancu in Po-dolnici v gasilskem domu. Horjulci smo volili na volišču v osnovni šoli, prav tako tudi prebivalci Ljubgojne,

Samotorice in Korene. V volilni imenik v občini je vpisanih 2168 volivcev, in sicer: na Vrzdencu 383, v Žažarju 136, v Zaklancu 161, v Podo-lnici in Lesnem Brdu 261, na volišču Horjul I. 664 in Horjul II., kjer volno poleg Hor-julcev še vaščani Ljubgojne, Samotorice in Korene, 563 volilnih upravičencev.

Od 2168 vpisanih volivcev v volilni imenik se je volitev udeležilo 813 volilnih upravičencev ali 37,5 %.

Posamezne liste so dobile naslednje število glasov :

1. N.si Nova Slovenna krščanska ljudska stranka

314 glasov

2. SDS Slovenska demokratska stranka 264 glasov

3. SD - Socialni demokrati

71 glasov

4. Zares nova politika

37 glasov

5. LDS - Slovenska liberalna stranka 31 glasov

6. DeSUS - Demokratska stranka upokojencev

20 glasov

France Brus

Z volišča v Žažarju

Procesna za telovo

bile vse kapelice v Horjulu in Ljubgojni lepo okrašene. Prav tako so bila okrašena okna na nekaterih hišah, mimo katerih je šla procesna. Na oknih

Praznik svetega Rešnjega telesa je letos Cerkev praznovala v četrtek, 11. jun^'a, vendar je procesna potekala v nedeljo, 14. junna. Ob tej priložnosti so

so poleg rož gorele sveče. Postavljeni so bili tudi Marnini kipi in nabožne podobe. V izredno lepem vremenu se je procesne udeležilo zelo veliko

Procesna se je vila tudi med travniki in polji.

Okrašena okna nekaterih hiš ob cesti, po kateri je šla procesna.

horjulskih vernikov. V jutranjem soncu so prišla do izraza bandera, ki so jih nosili fantje iz Horjula, Vrzdenca in iz Po-dolnice - Zaklanca. Procesna se je vila skozi vas,t med travniki in polji ob ubranem petju cerkvenih pevcev. Gospod župnik je stopal z Najsvetejšim v rokah pod nebom, ki so ga nosili možje. Procesna naj bi bila hkrati tudi prošnja za blagoslov polja in dobro letino. Praznovanje svetega Reš-njega telesa je že zelo staro, saj po zapisih izvira iz trinajstega stoletja. France Brus

Predstavitev novega gasilskega vozila

V nedeljo, 17. maja 2009, je PGD Vrhnika po dogovoru med občinskima gasilskima zvezama Vrhnika in Horjul na parkirnem prostoru pred Metrelom predstavilo novo gasilsko vozilo z več kot trideset metrov dolgo lestvno za reševanje z višine. V lepem sončnem vremenu so si vozilo ogledali gasilci iz vseh petih PGD v Občini Horjul pa tudi občani, ki jih je pot zanesla v tisti del Horjula. Vrhniški gasilci so pokazali vso opremo, ki jo ima to najsodobnejše gasilsko vozilo, pa tudi izredno strokovno znanje, ki ga morajo imeti gasilci, da lahko opravljajo s tem vozilom. Vse operacne vodi in usmerja elektronika, čeprav je določene operacne mogoče opravljati tudi ročno. Zelo zanimiva sta

bila prikaz in reševanje z dolgo lestvno z vrha bloka na Ljubljanski cesti, pa tudi gašenje iz omenjene višine. V spremstvu vrhniških gasilcev so se številni gasilci iz horjulske občine dvignili v posebni košari z lestvno nekje do trideset metrov visoko. Med njimi so bili tudi poveljnik GZ Horjul Jani Slabe in še nekateri člani zveze. Na podlagi pisma o nameri bodo vrhniški gasilci priskočili na pomoč horjulskim, če bi potrebovali tako lestev za reševanje iz višine. Letos bi jim prav prišla pozimi, ko so reševali pred ledom, snegom in vodo streho na športni dvorani v športnem parku. Tudi v primeru požara v Domu starejših občanov v višjih nadstropjih bi s pridom uporabili tako lestev. France Brus

Prikaz komandne kabine za upravljanje na tleh

S predstavitve novega sodobnega gasilskega vozila na parkirnem prostoru Metrela

Za reševanje na višini upravljata pomik lestve gasilca v sami »košari« na lestvi sami.

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina

^Horjul

NAŠ ČASOPIS 35

Srečanje z abrahamom

Darilo pr^ateljev: »karjola« z atestom in posvetilom

Pokušanje golaža, ki ga je skuhal Jože Vr-kotlu na svojem »fičku« veteranu.

Franc Žakelj, po domače Grdadol-nikov Francelj iz Samotorice v Grdi dolini, je konec maja praznoval petdeseti rojstni dan - srečanje z abrahamom. Ker se je rodil na hribovski kmet^l, je ostal zvest doma-č^'i, na kateri dela

hovec v

vse od otroštva.

Nekaj kmet^skega znanja si je pridobil na Kmet^ski šoli na Grmu v Novem mestu, še več pa s svojim delom na hribovski

Udeleženci Francetovega srečanja z abrahamom ob bogato obloženi mizi

kmet^l. Sicer je hodil 10 let na delo v dolino v usnjarno na Vrhniki, vendar se ni obneslo.

Najraje dela na žagi, kjer pripravlja različne žagarske izdelke. Prav na žagi je pripravil slavnost ob svoji petdesetletnici, ki se je je udeležilo okrog 50 znancev in pr^ateljev, ki so mu izročili nenavadno darilo - pravo leseno samokolnico, »karjolo«, kakršno so uporabljali pred več kot pol stoletja za odvažanje gnoja iz hleva.

Slavljenec je goste postregel s pečenim odojkom in jagnjetom. Marjetin Jože pa je skuhal na svojem »fičku« kotel golaža.

Kot se za tako praznovanje spodobi, je trajalo skoraj do jutra. K temu je pripomogel tudi Kalendrov Toni, ki je popr^el za fraj-tonarico.

France Brus

v

^^• v v • v »t

Čiščenje označenih planinskih poti

Člani Planinskega društva vsako leto organizirajo delavno akc^o - čiščenje planinskih poti na območju horjulske ob-

čine.

V nedeljo, sedmega jun^a letos, se je s predsednikom društva Bogdanom Seligerjem na parkirnem prostoru pri starem

vrtcu zbralo deset prostovoljcev, ki so se kljub nestanovitnemu vremenu podali na delo.

V Zaklancu sta se jim pridružila še dva člana, tako da je tisto nedeljo urejalo in čistilo poti kar dvanajst članov PD Horjul.

France Brus

Člana PD Horjul Roman Čepon in Janez Kogovšek, ki sta kot zadnja krenila na delovno akc^o s koso, da bi pokosila že staro poležano travo ob planinskih poti nekje v višjih predelih Dolomitov.

v

Nastop vokalne skupine Breda Sček

V torek, 14. maja 2009, je v Domu starejših občanov v Horjulu nastopila vokalna skupina Breda Šček, ki jo vodi profesorica Ilena Bratuž Kocjan.

Vokalna skupina, ki ima sedež v viški cerkvi svetega Antona Padovanskega, deluje že šesto leto. Pevke nastopajo pri bogoslužju in v domovih starejših občanov, kjer jih stanovalci sprejmejo vedno z burnim aplavzom, saj s petjem svojih

predvsem narodnih pesmi prinašajo vedrino in spomin, ko so oskrbovanci v mladosti prepevali.

Nastop te skupine v Domu starejših občanov v Horjulu je organizirala negovalka v Domu Vesna Dobnikar, dobra znanka gospe Ilene Bratuž Kocjan.

Na koncertu je pevke spremljal s harmoniko Janez Triler, ki je tudi član Slovenskega okte-

ta. Pri nekaterih ljudskih pesmih je pevke dopolnil s svojim tenorjem, tako da so pesmi še lepše izzvenele.

Res pr^etno glasbeno druženje, ki je stanovalcem popestrilo majsko popoldne in osebno zadovoljstvo pevkam vokalne skupine Brede Šček, ker so polepšale vsakdanjik starejšim občanom v domu.

France Brus

Mešani pevski zbor z zborovodjo Gorazdom Janom

Nastop flavtistke Jasmine Subic

Pianistka Nadja Rus na horjulskem odru

A

Gregor Čepon s svojim klarinetom

Uspel letni koncert

V soboto, 16. maja 2009, je v Prosvetnem domu v Horjulu horjulski Mešani pevski zbor z zborovodjo Gorazdom Janom pripravil svoj letni pevski koncert, na katerem so prikazali celoletno trdo delo pevcev in zborovodje.

Sam koncert je potekal v treh delih. V prvem delu so pevci zapeli sedem pesmi, in sicer : Davorina Jenka: Strunam (F. Prešeren), Fleišmanov napev, harm. Mat^a Hubada: Luna s^'e (F. Prešeren), Benjamina Ipavca: Slovenska dežela (J. Razlag), Jakoba Petelina Gallusa Resonet in laudibus, Jakoba Arcadelta: Ave Maria, Frana Venturin^a: Znamenje (S. Gregorčiča) in Felixa Mendelssohna Bartholdyja: Škrjančkov spev.

Drugi del koncerta so kot gostje popestrili solisti: pianistka Nadja Rus, ki je zaigrala: P. I. Čajkovski: Avgust, flavtistka Jasmina Šubic s skladbo Eugene Bozze: Image in klarinetist Grega Čepon s skladbo: A. Mesaaga Solo de concorus.

V tretjem delu je zbor predstavil še devet ljudskih pesmi, in sicer: Meglica v priredbi O. Deva, Venci veili v priredbi F. Marolta, Teče mi vodica v priredbi F. Marolta, Rasti, rožmarin v priredbi E. Adamiča, Škrjanček poje, žvrgoli v priredbi M. Hubada, po zapisu Oskarja Deva Dečva moja je foušarca v priredbi U. Kreka, Kolo v priredbi V. Mirka, Bratci, veseli vsi v priredbi M. Hubada in Dajte, dajte v priredbi A. Kumarja.

Ob zaključku so obiskovalci, ki bi jih bilo lahko več, navdušeno zaploskali pevcem, solistom in zborovodji Gorazdu Janu. Vsem solistom in zborovodji so po koncertu izročili šopek rož. Prireditev je uspešno vodila in povezovala Anita Pe-klenk.

France Brus

Nastop vokalne skupine Brede Sček v Domu starejših občanov v Horjulu

Udeleženci - stanovalci doma Veho na koncertu

Mihael Kapele - stanovalec doma je izročil vodji vokalne skupine šopek šmarnic.

Janez Triler s svojo harmoniko

36 NAŠ ČASOPIS

Občina B

Il Horjul

29. junj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si

Srečanje planincev Notranjske

V nedeljo, 17. maja 2009, je Planinsko društvo Horjul organiziralo skupni izlet in srečanje planincev Notranjske Pr' Hlipč na Samotorici. Srečanja in izleta se je udeležilo več kot 200 planincev iz posameznih planinskih društev Notranjske.

Planinci so se v prelepem majskem sobotnem jutru zbrali na parkirišču Metrela, kjer jih je pozdravil predsednik Planinskega društva Horjul Bogdan Seliger in jih seznanil z okoli 14 kilometrov dolgo potjo, ki jo bodo prehodili.

Iz Horjula so se napotili do Zaklanca in naprej do Urha, kjer so si ogledali obnovljeno cerkev, ki je nekoč služila kot obrambni tabor pred Turki, in etnografski muzej v skednju pri cerkvi.

Pot jih je vodila naprej do Prošce in čez Greben do Korene do kmetje odprtih vrat

Pr' Lenart, kjer so jih pod kozolcem postregli s čajem. Po krajšem počitku so se povzpeli na Kožljek, od koder so se napotili do končnega cilja kmetje odprtih vrat Pr' Hlipč na Samotorici. Tam so planincem izletnikom postregli z okusno obaro, pivom, kavo pa tudi z drugo pjačo.

Na cilju pod Hlipčevim kozolcem so posedli v prjetni senci, saj je na soncu postalo že kar vroče. Sledili so kulturni program in pozdravni nagovori predsednika PD Horjul Bogdana Seligerja, horjulskega podžupana Francja Piška in

podpredsednika PZS Marka Goršiča.

V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Horjul, Folklorna skupina Na-vihanke in Narodno-zabavni ansambel Prosen.

Podžupan je takole nagovoril planince Notranjske: »Spoštovane planinke, spoštovani planinci ! V imenu občine Horjul vas lepo pozdravljam, še posebej pozdravljam tiste, ki ste prišli iz drugih krajev.

Planinci ste duhovno bogati ljudje, polni veselja in samozavesti. Najbrž se napolnite na pohodih po planinah, kjer

Nastop horjulskega Mešanega pevskega zbora z zborovodjo Gorazdom Janom na srečanju planincev Notranjske Pr Hlipč na Samotorici

V kulturnem programu na Samotorici je nastopila tudi Folklorna skupina Navihanke.

Zbor planincev na parkirišču Metrela za skupni izlet - pohod in srečanje planincev Notranjske na Samotorici

Predsednik PD Horjul Bogdan Seliger pozdravlja udeležence skupnega izleta.

Udeležencem srečanja planincev Notranjske je spregovoril horjulski podžupan Franci Pišek.

Planinci so se veselo zavrteli v ritmih valčka in polke ob zvokih Ansambla Prosen.

Pozdravni na sednika PZS

agovor podpred-Marka Goršiča

je narava še dokaj neokrnjena in čista. Za to gre zahvala prav vam, ki planine ljubite in zanje tudi skrbite. Mislim, da je za

vsakega človeka mikavno zreti iz meglene doline s soncem obsjane vrhove planin. Osvojiti pa jih je marsikdaj težko in

nevarno, zato velja previdnost tudi za izkušene planince.

Naj vam bo dano še veliko prjetnih in predvsem varnih pohodov.

Lepo, da smo se danes zbrali pr' Hlipč pod Kožljekom, ki je najvišji hrib v naši občini.

Mi nimamo visokih planin, zato pa imamo veliko korajž-nih in veselih planincev,« je končal svoj govor horjulski podžupan.

Ob zvokih Ansambla Prosen so se planinke in planinci posebej razživeli in se veselo zavrteli ob zvokih valčkov in polk. Pogovorili so se tudi ob prehojenih poteh in načrtih, ki jih nameravajo uresničiti letos.

France Brus

Pohod ob meji Občine Horjul

V nedeljo, 14. junja 2009, je Planinsko društvo Horjul tako kot vsako leto v počastitev občinskega praznika tudi letos organiziralo pohod ob meji občine. Desetega, jubilejnega, trideset kilometrov dolgega pohoda, se je udeležilo 32 planink in planincev.

Ob pol sedmih zjutraj so se zbrali pred hor-julsko občino, od koder so se podali v izredno lepem poznem pomladanskem vremenu na pohod.

Pot jih je vodila iz Horjula na Koreno, v Grdo dolino, Seč, Kožljek, Samotorico - Hlipč, Vrzde-nec, Jazbo, Žažar, Gradišče, Mavsarjo, Lipalco,

Lesno Brdo, Podolnico, sveti Urh, Prosco in nazaj v Horjul. Med pohodom so imeli štiri daljše postanke za malico, čaj in sprostitev: na Koreni Pr' Janš, Samotorici Pr' Hlipč, v Žažarju in na Lesnem Brdu.

Pred pohodom je Slavko Delalut pozdravil vse udeležence. Članom PD Horjul, Ireni in Janezu Kogovšku ter Darku Zdešarju, ki so se udeležili vseh desetih pohodov, je posebej čestital z željo, da bi se tudi prihodnje leto in tudi pozneje še srečali na tradicionalnem pohodu ob meji občine.

France Brus

Udeleženci pohoda ob meji Občine Horjul, zbrani pred horjulsko občino.

Mali maraton Franja tudi skozi Horjul

Kolesarski Maraton Fra- Mali Maraton Franja, ki skega društva Zapravljivček

nja, tako veliki, 156 kilo- se ga je udeležilo 1930 ko- iz Horjula. Velikega marato-

metrov, kot mali, 97 kilo- lesarjev in ga je pot vodila na so se udeležili: Milan Zu-

metrov, vsako leto privabita tudi skozi horjulsko občino, pančič, Miha Resnik, Mitja

Skupine kolesarjev, ki so vozile skozi Horjul, so bodrili številni gledalci ob cesti.

vedno več ljubiteljev kolesarjenja pa tudi vrhunske kolesarje.

Značilnost Maratona Fra-nja je postalo druženje in ne več le boj za čim boljšo uvrstitev. Zmagovalci so vsi, ki pripeljejo na cilj.

so pričakali številni gledalci in navjači. Ti so ob cesti vzpodbujali kolesarje, ki so skoraj nepretrgoma pol ure v manjših in večjih skupinah peljali skozi Horjul.

Maratona Franje so se udeležili tudi člani kolesar-

Brlan in Robert Šušteršič.

Na malem maratonu so sodelovali: Andrej Marolt, Alenka S. Marolt, Helena Marolt, Lavra Marolt, Janez Čepon in Patricja Čepon.

France Brus

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina Horjul

NAŠ ČASOPIS 37

Vrtec Horjul

Čebelice z muzejskim vlakom

V soboto, 23. maja 2009, so se otroci iz skupine Čebel iz Vrtca Marjetica in njihovi starši, stari starši odpravili na zaključni izlet.

Sončno sobotno jutro je bilo že pred sedmo uro zjutraj polno nasmejanih obrazov, ki so komaj čakali, da so se zaprla vrata dvonadstropnega avtobusa; bilo nas je kar 66.

In smo krenili. Iz Horjula vse tja do Bleda na železniško postajo, kjer smo vsi nestrpno čakali, da je z Jesenic »pripu-hala« parna lokomotiva. Ob prihodu nas je s svojim obiskom počastil sam prestolonaslednik Franz Ferdinand II. s svojim zbeganim in šepavim žandarjem, ki je ponovno odprl Bohinjsko železniško progo kot že leta 1906. Vzpeli smo se na vagone in še preden smo dobro našli vsak svoj sedež, se je iz dimnika na vlaku pokadilo in že smo sopihali novim dogodivščinam naproti.

Na poti, ki jo je okoli 15.000 ljudi zgradilo v treh letih, je pet galer^', trideset predo-

rov in petinšestdeset mostov - med njimi je tudi solkanski most, ki je največji železniški kamniti most na svetu.

Odpiranje in zapiranje oken, iskrice, ki so kot drobne lučke hitele mimo oken, in črne saje, ki si jih bil deležen, če nisi pravočasno zaprl okna, so popestrile dveurno vožnjo z Bleda do Kanala ob Soči.

Tam so nas že čakali avtobusi in nas popeljali po Goriških brdih. Najprej smo se ustavili v Gonjačah. Po 144 stopnicah smo se povzpeli na 23 m visok »zibajoči« stolp, od koder smo si ogledali Brda v vsej razsežnosti. Ob tem sta nam družbo delala Kor'l in njegova žena, ki sta v pričo nas reševala, ali pa tudi ne, svoje vsakdanje te-

žave. Nasmejali smo se.

Ura je bila ena, naši želod-čki pa prazni - čas za kosilo. V gradu Dobrovo so nas pogostili z okusnim kosilom in tudi češnjev posladek ni manjkal. Mimo Brik, ki so ponujale prve briške češnje, smo se skozi češnjev nasad, brez po-kušnje seveda ni šlo, podali v vinsko klet Goriška brda. No, nekateri smo se bolj zabavali ob bansih, ogledu skeča in obveznem zobanju češenj.

Vsi pregreti smo odšli na

avtobus in se odpeljali do železniške postaje v Novi Gorici, kjer nas je že čakala parna lepotica. Predali smo se užitkom in občutkom naših prababic in pradedkov, ki so se v poletni vročini prevažali z vlakom. Vroče, soparno, bolj vroče; potenje, kapljice s čela; saje na oknih, črna lica, črne roke ^ bilo je nepozabno, a zabavno.

Vsi smo po malem sopihali, ko se je lokomotiva mukoma vzpenjala iz doline Bače proti Bohinju. Vožnja je hitro mini

la ob harmonikarju in družbi župnika z nenadomestljivo kuharico Fani - možnost je bila tudi za »mobilno« sveto spoved.

Izlet smo že v ohlajenih večernih urah, nekateri bolj drugi manj utrujeni, končali z vožnjo do doma.

To je bil v skupini Čebel prvi skupni izlet s starši in upam, da nam bo vsem še dolgo ostal v lepem spominu.

Barbara Seliger, Simona Smrtnik

Kulturna dediščina v Občini Horjul

Liparjev kozolec

Naslov: Podolnica 13 Lastnik: Marjan Vrhovec Hišno ime: Lipar Občina: Horjul

OPIS:

Kozolec je zasnovan kot dvojni nizki kozolec s podaljškom v enojni - stegnjeni kozolec. Nastal je okrog leta 1946. Nizki kozolec ima dva para oken, enojni pa tri okna. Nosilni stebri stojmo na kamnitih in betonskih podstavkih. Podporne ročice so rahlo usločene in ravne. Pri dvojnem kozolcu je ostrešje narejeno v konstrukc^'i trape-zastega povezja; pri enojnem je ostrešje le preprosta konstruk-c^'a prečnega trama, leg, sle-menskega trama in škarnikov (špirovcev). Dvokapni strehi sta prekriti z opečnim zarezni-kom.

VREDNOST: KD

VALORIZACUA: Kozolec je zanimiv po svoji zasnovi, saj je sestavljen iz dveh tipov kozolcev. Zgradil ga je lastnik ob pomoči vaščanov.

NAMEMBNOST: Shramba za seno, počitniško prikolico idr.

VARSTVENI REŽIM: Za kozolec velja varstveni režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Potrebna so predvsem redna vzdrževalna dela.

OCENA STANJA: Kozolec je v dobrem stanju.

OCENA STANJA:

Kozolec je v dobrem stanju-

Podolnica 13, Liparjev kozolec

Podolnica 13, Liparjev kozolec Lambergarjev kozolec

Naslov: Podolnica 14 Lastnik: Marjeta Peklenk Hišno ime: Lambergar Občina: Horjul

OPIS:

Sprva je bil kozolec zasnovan kot dvojni nizki kozolec s podaljškom v enojni - stegnjeni kozolec. Pred leti so enojni kozolec podrli, nizkega pa obili z deskami. Kozolec je nastal okrog leta 1920. Nizki kozolec ima tri pare oken, enojni pa jih je imel šest. Nosilni stebri sto-j^'o na kamnitih in betonskih podstavkih. Podporne ročice so rahlo usločene in ravne. Pri dvojnem kozolcu je ostrešje narejeno v konstrukc^'i trape-zastega povezja, pri enojnem pa je bilo ostrešje le preprosta konstrukc^a prečnega tramu, leg, slemenskega trama in škar-nikov (špirovcev). Dvokapna streha je prekrita s cementnimi špičaki.

VREDNOST: KD

VALORIZACUA: Kozolec je zanimiv po svoji zasnovi. Zgradil ga je lastnik ob pomoči vaščanov.

NAMEMBNOST: Sprva shramba za seno, nato tudi za počitniško prikolico idr.

VARSTVENI REŽIM:

Za kozolec velja varstveni režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Potrebna so predvsem redna vzdrževalna dela.

Podolnica 14, Lambergarjev kozolec leta 2001

dine 2. polovice 19. stoletja. Poudarek je na somernem oblikovanju zunanjščine in razporeditve prostorov. Hiša je premišljeno postavljena v prostor in soustvarja slikovit niz ob sesti zgrajenih hiš, ki pa se v zadnjih letih ruši z nekaterimi nepremišljenimi posegi.

NAMEMBNOST: Stanovanje lastnika.

VARSTVENI REŽIM: Za hišo velja varstveni režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo stavbno maso, značilno razporeditev prostorov, obliko strehe in zasnovo.

OCENA STANJA: Hiša je v dobrem stanju.

Podolnica 14, Lambergarjev kozolec maja 2009

Maroutova hiša

Naslov: Podolnica 17 Lastnik: Ciril Bizjan Hišno ime: Marout

OPIS:

Stanovanjska hiša je zasnovana kot pritlična zidana stavba s prvotno črno kuhinjo, ki so jo pred leti predelali v belo. Nastala je okrog leta 1860, kar lahko ocenimo po sosednji, skoraj identični hiši št. 21. Maroutova hiša je zgrajena iz kamna in je v celoti ometana. Ob zadnji adaptac^'i je sicer izgubila prvotno členitev, a razporeditev oken in vrat niso spreminjali. Levo (ulično) in glavno pročelje sta oblikovani izrazito somerno. V stavbi je tradicionalna razporeditev prostorov, ki je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Ostrešje je narejeno v konstrukc^'i trapezastega po-vezja. Somerna dvokapnica s čopoma je prekrito z opečnim zareznikom.

VREDNOST: KD

VALORIZACUA:

Hiša je značilna predstavnica

stanovanjskih stavb iz sre

Podolnica 17, Maroutova hiša

ma leseno. Levi del nadstropja je iz kladne konstrukc^'e brun, ki se na vogalih povezujejo z utori na križ. Pred glavno pročelje so postavljeni hrastovi podporni stebri za oporo širokega napušča, podporne ročice v obliki segmentnega loka še dodatno podpirajo daleč čez tloris štrleče prečne tramove strešne konstrukc^'e, ki je narejena v konstrukc^'i trapezaste-ga povezja. Somerna dvokap-na streha s čopoma je prekrita s cementnim zareznikom. Na cestni strani je k poslopju »prilepljen« neustrezen prizidek.

VREDNOST: KD

VALORIZACUA: Gospodarsko poslopje sodi med starejše gospodarske stavbe v vasi. Poudarjata ga izmenjava lesenih in zidanih delov in predvsem mojstrska obdelava kladne konstrukc^'e brun in širokega napušča.

NAMEMBNOST:

Goveji hlev, svinjak, shramba

za seno.

VARSTVENI REŽIM: Za poslopje velja varstveni

Podolnica 17, južno pročelje Maroutove hiše

Gostiševo gospodarsko

poslopje

Naslov: Podolnica 20 Lastnik: Mar^a Lešnjak Hišno ime: Pri Gostiš Občina: Horjul

OPIS:

Gospodarsko poslopje je nadstropna, delno zidana stavba podolžnega tlorisa. Nastalo je okrog leta 1880. Pritlični del je zgrajen iz kamna, ometan in pobeljen, nadstropje je večino

Podolnica 20, Gostiševo gospodarsko poslopje

režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Prizidek zmanjšuje njegovo vrednost dediščine.

OCENA STANJA: Poslopje je v dobrem stanju.

v

Čukova hiša

Naslov: Podolnica 21 Lastnik: Antonia Urbančič Hišno ime: Čuk Občina: Horjul

OPIS:

Stanovanjska hiša je zasnovana kot pritlična zidana stavba s prvotno črno kuhinjo, ki so jo pred leti predelali v belo. Nastala je leta 1862, letnica je vklesana na kamnit vhodni portal pravokotniške oblike. Hiša

Podolnica 21, Čukova hiša

Podolnica 20, Gostiševo gospodarsko poslopje

Podolnica 21. Kamnit vhodni portal z letnico 1862 in skladno izrezljanima vratnima kriloma.

je zgrajena iz kamna in je v celoti ometana. Ob zadnji adap-tac^'i je izgubila del prvotne členitve, ohranil se je le bogato profiliran mejni zidec.

(Dalje prihodnjič)

38

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

SKLAD VRTCA DOBROVA, CESTA 7. MAJA 20, DOBROVA ZAHVALA IN OBVESTILO O DELOVANJU SKLADA VRTCA DOBROVA

Spoštovani!

Uprava sklada vrtca Dobrova vas je novembra 2008 obvestila o ustanovitvi Sklada Vrtca Dobrova in vas z dopisom seznanila z njegovim načrtovanim delovanjem.

Z veseljem vas lahko s tem dopisom obvestimo, da smo

z delovanjem Sklada Vrtca Dobrova v pol leta zbrali 1.895,30 evra.

Z dopisom novembra 2008 smo vam sporočili, da smo se odločili v dogovoru z vzgojiteljicami, da se bodo zbrana sredstva Sklada Vrtca porabila za nakup športnih rekvizitov,

Preglednica 1: Zbrana sredstva Sklada Vrtca Dobrova do 28. 5. 2009

Preglednica 1: Zbrana sredstva Sklada Vrtca Dobrova do 28. 5. 2009

Donac^e 2008

AN-RO d. o. o.

100,00 €

Starši***

20,00 €

Starši***

10,00 €

Starši***

10,00 €

Kogovšek konstrukc^e d.o.o.

200,00 €

Laznik Vojko s.p.

100,00 €

Galanter^a Česnovar Franci s. p.

50,00 €

Mercator d. d.

120,00 €

Prodaja na zabavi december 2008

704,00 €

Donac^e 2009

Telekom d.d.

500,00 €

Zbiranje starega papirja

oktober 2008*

43,20 €

april 2009**

38,10 €

SKUPAJ ZBRANO DO 28.05.2009

1.895,30 €

* zbrano cca 1000 kg papirja

** zbrano cca 2400 kg papirja, odkupna cena papirja je močno padla *** zaradi varovanja osebnih podatkov imena in priimka ne navajamo, se pa staršem iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in nakazan denar.

* zbrano cca 1000 kg papirja

** zbrano cca 2400 kg papirja, odkupna cena papirja je močno padla *** zaradi varovanja osebnih podatkov imena in priimka ne navajamo, se pa staršem iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in nakazan denar.

Preglednica 2: Porabljena sredstva Sklada Vrtca Dobrova

glasbil in sani za vrtec Dobrova in enoto Brezje. Ker je športne rekvizite za telovadnico prinesel Dedek Mraz decembra

2008 in ker so nas vzgojiteljice po prvem snegu opozorile, da sani niso primeren pripomoček za zabavo v vrtcu (primernejše so lopate za sankanje), smo se po dogovoru z vzgojiteljicami odločili za nakup: klaviature, digitalnega fotoaparata, lupe, lego kock in lego plošče, kape živali, aluminjastih poganjav-čkov in čelad ter preproge (slike so del tega poročila).

Preostala neporabljena sredstva se bodo porabila v skladu z dogovorom z vzgojiteljicami in člani uprave Sklada Vrtca in boste o njihovi porabi obveščeni v prihodnjem poročilu delovanja Sklada Vrtca Dobrova. Slike kupljenih stvari so del obvestila.

Hkrati vas želimo obvestiti, da zbiranje sredstev še poteka. Vrtec Dobrova je 4. 6.

2009 organiziral zaključno zabavo, Sklad Vrtca Dobrova pa je poskušal ob tem dogodku zaslužiti kakšen evro ali dva. Prodajali smo DVD-je s fotografijami naših malčkov s pri

Preglednica 2: Porabljena sredstva Sklada Vrtca Dobrova

Prodajalec

Naziv artikla

Cena

Q

Big Bang d.o.o., Šmartinska 152, Ljubljana

Klaviatura PSRE313 YAMAHA

179,99 €

1 kos

Big Bang d.o.o., Šmartinska 152, Ljubljana

digitalni fotoaparat Sony 08

197,98 €

2 kos

DSCW110

Big Bang d.o.o., Šmartinska 152, Ljubljana

napajalni kabel za

18,00 €

1 kos

Klaviatura PSRE313 YAMAHA

lupe Maped junior

89,75 €

25 kos

Aztek d.o.o., Zg. Pirniče 85c, Medvode

kocke LEGO DUPLO št. 5538 + zelena in plošča LEGO št. 2304

52,18 €

2 kos kocke, 1 kos plošča

Glasbeni atelje d.o.o.

ritmični instrumenti v kovčku

184,45 €

1 kos

28 instrumentov

Previa d.o.o.

kape - živali za uprizarjanje pravljic

403,20 €

48 kos

Flora d.o.o., Zg. Bitnje 133,

aluminjasti poganjavcki

150,94 €

4 kos

Žabnica

Uscom d.o.o., Polhov Gradec 93, Polhov Gradec

spominski kartici 2G

14,40 €

2 kos

Baumax d.o.o., Ob železnici 30, Ljubljana

preproge - poslikava ceste

99,95 €

48 kos

Kolesarski center Bauer, Šmartinska 152, Ljubljana

kolesarske čelade za otroke

90,35 €

4 kos

Vsi navedeni prodajalci so nam priznali popust.

SKUPAJ

1.481,19 €

loženim CD-jem z otroškimi pesmicami (komplet lahko še vedno kupite v vrtcu v skupini Pikapolonice po ceni 5 ev-rov). Zbrali smo 181,00 evra. Na zabavi sta nas obiskala ribič Pepe in Jože Potrebuješ (Čuki). Na zabavi smo peli, plesali in se zabavali. Ribič Pepe je vsaki skupini v vrtcu narisal znak: ribico, želvo, račko, pikapolonico, zmajčka, medveda, konjička in mucka. Otroci so v vrtcu pobarvali znake in z njimi okrasili igralnice. Sklad Vrtca Dobrova je na zaključni zabavi otroke razveselil s sladoledom kot nagrado za pridno zbiranje starega papirja.

Z današnjim dnem začnemo

zbirati denar za nakup knjig in zunanjih igral Vrtca Dobrova in enote Brezje.

Ponovno se na Vas obračamo s prošnjo za pomoč pri namenskem zbiranju sredstev in iskanju donatorjev. Dobrodošla je tudi pomoč v obliki promoc^skih daril. Denarna sredstva lahko nakažete na transakc^ski račun: TRR OŠ DOBROVA 01221 - 6030648907, SKLIC 00 - 292500 SKLAD VRTCA. Promoc^ske artikle lahko oddate pri svoji vzgojiteljici s pripisom »za sklad vrtca«. Pogodba za donatorje je na internetni strani http://www2.arnes.si/~odo-brovalj/_private/Vsebine/Vr-tec/Donatorska%20pogodba-%20sklad%20-%20vrtec.doc . Veseli bomo tudi vaših idej in predlogov. O zbranih sredstvih in njihovi porabi vas bomo redno obveščali. V vrtcu je kontaktna oseba vzgojiteljica Mojca Kogoj v skupini Pikapolonice oziroma na telefonski številki 01 360 12 42.

Lahko nam pošljete e-pošto na skladvrtca.dobrova@hot-mail.com.

Vsem staršem, ki ste in ki boste s svojo pomočjo pomagali bogatiti dneve naših malčkov, se iskreno zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se Vam za podarjena sredstva, pomoč in izkazano zaupanje ter Vam želimo toplo in brezskrbno poletje. SKLAD VRTCA DOBROVA

Preglednica 3: Fotografije kupljenih igral iz sredstev Sklada Vrtca Dobrova.

2 kosa kraguljčki na palici, 1 par palčke (claves) 18 cm, 1 par palčke (claves) 14 cm, 2 kosa guiro blok 2 tona (strgalo), 1 kos leseni agogo (wooden agogo), 1 kos ročni boben 20 cm - naravna opna, 1 kos krožni efekt (mlinček), 1 par ročni kraguljčki, 1 kos raglja, 1 kos guiro (strgalo), 1 kos tamburin brez opne 20 cm, 2 kosa tambu-rin z opno 15 cm - naravna opna par marakas jajčka, 1 par mini marakas na držalu, 1 kos harmonična cev, 1 kos triangel 13 cm, 1 kos triangel 16 cm , 1 kos ropotulja s činel-cami, 1 par kastanjete prstne, 1 par kastanjete na ročaju, 1 kos orglice, 1 kos kazu, 1 kos bobenček »Tan- Tan« na držalu, 1 par marakas leseni (ropotulja)

4 kos lisica 6 kos zajček 8 kos volk 12 kos medved 2 kos srnjak 4 kos ptiček 2 kos petelin 2 kos kuža 2 kos veverica 6 kos prašiček

2 kos Fotoaparat Sony 08 DSCW110 2 kos spominska kartica 2G Pro Duo

25 kos lupe Maped junior

1 kos klaviatura Yamaha PSRE313 1 kos napajalni kabel 220V

2 kos lego kocke duplo št. 5538

1 kos zelena plošča lego duplo

5 kos preprog poslikava ceste

4 kos poganjavčki in 4 kos čelade za kolo

■m t v v ««vv i • «i f

Naš časopis išče dopisnika!

Zaradi povečanega obsega dela sedanji dopisnik za občino Dobrova- Polhov Gradec Gašper Tominc prehaja na dopisništvo Vrhnike. Zato uredništvo išče novega dopisnika, ki bi pokrival omenjeno občino. Dopisnik je lahko tudi iz druge občine, torej ni pogoj, da je ravno občan Dobrove-Polhov Gradec. Od vas pričakujemo lasten prevoz ter smisel za pisanje in fotografiranje. Vabljeni vsi, od študentov do upokojencev, ki vas zanimajo kulturni dogodki, družabne prireditve in ostalo lokalno življenje. Seveda bo dopisnik za svoje delo prejel tudi honorar. Prošnje pošljite na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 12, p.p. 54 1360 Vrhnika.

Popravek

V zadnji številki Našega časopisa smo pri članku o Jul^'ani Kavčič, po domače Snopkovi mami iz Šentjošta, pomotoma zapisali, da je zavoljo medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja izgubila sedem sinov. Prava številka je pet. Za napako se opravičujemo.

Uredništvo NČ

Vabimo vas na gasilsko veselico z bogatim srečolovom, ki bo na Hruševem 1. avgusta 2009 ob 19. uri. Pred veselico ob 18. uri bo uradni prevzem gasilskega komb^a GVM-1 in orodne prikolice. Igral bo Ansambel VRISK.

VREMENSKA NAPOVED ZA HRUŠEVO 1. AVGUSTA 2009: - VREME BO - VAŠI SPREMLJEVALCI NAJ BODO TUDI: DEŽNIK, JOPICA ALI JAKNA

PRIDITE, NA HRUŠEVEM JE VEDNO LEPO! S SEBOJ PRINESITE POLNO KOŠARO DOBRE VOLJE!

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

39

Videvali so jetija

Planina postala središče svetovnega zanimanja

Planina nad Horjulom - Domačini so lahko v prvi polovici junja na lokalnih cestah opazili nenavadno povečanje števila črnih terencev s tujo registracjo. Razlog je bil za tamkajšnje kraje nevsakdanji. Na progi za avtokros na Planini nad Horjulom je namreč potekala štirinajstdnevna svetovna predstavitev Škodinega novega terenskega vozila yetja.

Prvo novo terensko vozilo je s tekočega traku zapeljalo 12. maja, tri tedne pozneje pa se je češki avtomobilski koncern odločil, da svetovno predstavitev vozila organizira kar na Planini nad Horjulom. Predsta-

kusili in ob tem naredili še kopico foto- in videoposnetkov. Organizator je goste prišel z novimi vozili iskat na Brnik, jih prek Sorice odpeljal na Planino, od tam pa v ljubljanski hotel Mons. Nekateri so se za

Vsak dan je obiskalo prizorišče do sedemdeset tujih novinarjev s petih celin sveta, ki so vozilo osebno preizkusili in ob tem naredili še kopico foto- in videoposnetkov.

vitev je bila namenjena zgolj domačim in tujim novinarjem in je pritegnila izredno veliko pozornosti. Dnevno je obiskalo prizorišče do sedemdeset tujih novinarjev s petih celin sveta, ki so vozilo osebno preiz

Novi terenec bo v prodajalne zapeljal jeseni, zanj pa bo treba odšteti okoli dvajset tisočakov.

boljši posnetek zapeljali celo do planinske cerkve na hribu, kjer so njen motiv vključili v svoje fotografije terenca. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da so prve terenske fotografije Škodinega yet^'a, ki bodo obkrožile med^e po svetU, nastale ravno na

Planini nad Horjulom. Verjetno ta kraj ne prej ne poslej ne bo deležen tolikšne pozornosti kot je bil ravno tiste dni ...

In kako je nastala predstavitev yet^'a ravno na progiza avtokros na Planini? Kot je pojasnil upravitelj tamkajšnje proge Viktor Buh iz AMD Buhc, je Škoda iskala teren s primerno strmim klancem, na katerem bodo lahko pokazali tehnične posebnosti terenca. Proga za avtokros na Planini pa ima del proge, ki sicer ni v uporabi, speljan tudi globoko v dolino, kar je očitno zadovoljilo ^Cehe. Na omenjenem klancu je namreč Škoda predstavljala napreden terenski program. Ob vklopu tega sistema (s tipko "offroad" na sredinski konzoli) pedal za plin postane mehkejši in z manjšo odzivnostjo zmanjšuje navor pri speljevanju, vključuje pa tudi pomoč pri speljevanju (hill holder) in asistenco za nadzorovani spust. Slednja na strmem spustu s samodejnim zaviranjem vzdržuje konstantno hitrost tako, da se voznik lahko osredotoči le na smer vožnje.

Novega Škodinega terenskega vozila zaenkrat še ni mogoče kupiti v prosti prodaji. Na voljo bo šele od jeseni, zanj pa bo treba odšteti okoli dvajset tisočakov.

Gašper Tominc

Maraton Franja je zopet podrl rekord

Kurja vas, 15. jun^ - Maratona se je spet udeležilo več kolesarjev kot lani. Prišlo jih je kar 4.200, to je 700 več kot lani. Med njimi je bilo mogoče opaziti tudi več obrazov kolesarjev iz domačih logov. Približno tisoč se jih je podalo na 156 kilometrov dolgo preizkušnjo, ki je potekala od Ljubljane

Na svoji poti do cil a je več kot tri tisoč kolesarjev v okviru Malega maratona prečkalo tudi Kurjo vas pod Šentjoštom.

prek Vrhnike in Cerkna nazaj v prestolnico skozi Ško^o Loko. Preostalih 3.000 pa se je prek horjulske doline podalo proti Gorenji vasi, od tam pa nazaj v Ljubljano. Na poti so jih spremljali številni navlači. Veliki maraton Franja je letos najhitreje prekolesaril Gregor Tekavec, in sicer s časom tri ure in 26 minut, zmagovalec Malega maratona pa je Diego Pelamin.

Balinarska sekc^'a pri DU Polhov Gradec

Ob ponedeljkih in petkih se srečamo na balinišču Blaga-jana pri Pograjskem domu. Že pred prihodom večine

prizadevni člani pripravno

steze in ob uri se začne trening-

Ko pade balinček, se mu želi

Zmagovalci klubskega tekmovanja parov ona - on

čim bolj približati vsak posameznik s svojo kroglo. Pa ni tako preprosto, kot je videti: krogle dostikrat uberejo svojo pot. Naš učitelj reče: »Kako naj bo drugače, saj si zavil z roko ali si se postavil narobe.«

Vaja dela mojstra, pravi znani pregovor. Tako je tudi pri balinanju. Pa še malo sreče je treba. Znanje je treba preverjati, zato so pa tekmovanja. 23. maja 2009 smo se člani Balinarske sekc^e pomerili v klubskem tekmovanju parov: ona - on. Vzdušje je bilo napeto, vreme sončno in razpoloženje dobro. Po napetih tekmah smo dobili zmagovalce, ki so prejeli odličja:

1. mesto: ^Amal^a Vogrinčič in Franci Širok,

2. mesto: Cvetka Širok in Janez Novak,

3. mesto: Metka Remškar in Ljubo Strajner.

Čestitke zmagovalcem! Ne smemo pozabiti omeniti naša sponzorja; to sta Merca-tor in Gostišče Irena Mrežar - Pograjski dom. Hvala za vaš prispevek.

Za balinarsko sekc^o pri DU Polhov Gradec: HK

Zbor krajanov Črni Vrh

V petek, 17. aprila 2009, ob 19. uri je v prostorih Doma krajanov v Črnem Vrhu potekal zbor krajanov, ki ga je sklical svet Krajevne skupnosti Črni Vrh. Poleg krajanov se ga je udeležil tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, gospod Lovro Mrak.

Zbor krajanov je vodila redsednica Kr nosti Črni Vrh,

predsednica Krajevne skup-gospa Tončka Dolenc. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih je na kratko predstavila delo, ki je bilo opravljeno v letu 2008. Med večjimi investic^ami je omenila zemeljska dela na cesti Trobče-Postota, asfaltiranje ceste do Močnikarja, urejanje drenaže na Sovovem, postavitev 80 metrov ograje na najbolj nevarnih odsekih ceste Polhov Gradec-Zalog. Poleg teh večjih investic^' so bila sredstva krajevne skupnosti namenjena še rednemu vzdrževanju krajevnih cest in sanac^'i cest po jul^skem neurju.

Pred razpravo je predsednica predstavila tudi nekatere načrte, ki jih Krajevna skupnost Črni Vrh želi uresničiti v bližnji prihodnosti. Začele so se aktivnosti za gradnjo mrliške vežice, nadaljevala se bodo dela na cesti po Petačevem grabnu, začela se bodo tudi dela na cesti Log-Kuzovcov grič, nadaljevala se bo postavitev cestnih ograj, potrebna bo širitev in ureditev hidrantnega omrežja, predvidena je postavitev avtobusnih postajališč, preplastitev in ureditev lastništva igrišča, položeno bo tudi nekaj asfalta

na krajevnih cestah ^

Župan Lovro Mrak je na kratko predstavil prednostne

predvsem vzdrževanje, pluženje, posipanje in gradnja novih odsekov. Krajani so izposta-

aktivnosti občine ter večje inve-stic^e, ki se jih bo občina lotila v bližnji prihodnosti. Pri tem je omenil predvsem gradnjo športne dvorane na Dobrovi in prizidek k osnovni šoli Polhov Gradec.

Na koncu je sledilo še nekaj pobud in vprašanj krajanov, na katera sta odgovorila župan Lovro Mrak in predsednica Krajevne skupnosti Tončka Dolenc. Med njimi je bil v prvi vrsti izpostavljen problem kanalščine, ki jo morajo krajani Črnega Vrha še vedno plačevati. Zanimala jih je tudi problematika nekaterih cest,

vili tudi potrebo po ponovni uvedbi »potujoče knjižnice«, ki bo po vsej verjetnosti tudi uresničena, problem prevoza prvošolčkov od doma do šole, širjenje internetnih povezav, označitev naselja Smolnik s krajevnimi tablami ter širitev otokov za ločeno zbiranje odpadkov.

Po uradnem delu zbora krajanov je sledil še nekoliko manj uradni, ko so udeleženci v nekoliko bolj sproščenem ozračju izpostavili in mogoče tudi razrešili še katero dilemo, ki jim je ležala na duši.

Viktorja Bizjan Ogrin

Ženska balinarska sekc^a pri DU Polhov Gradec

Moška balinarska sekc^a pri DU Polhov Gradec

Novi strojniki v GZ Dolomiti

Gasilska zveza Dolomiti je februarja in marca organizirala tečaj za strojnika. Tečajniki so se najprej na predavanjih seznanili s teoretičnimi lastnostmi raznovrstnih črpalk, delovanja motorjev, hidravličnih sistemov ^ V drugi polovici tečaja pa so se še v praksi seznanili z delovanjem vseh prej naštetih naprav. Večino časa, namenjenega praktičnemu delu, so opravili na območju GZ Dolomiti (Dobrova, Brezje, Dvor), en dan pa so bili tudi na poligonu v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. "Tečaj je izmed 34 kandidatov uspešno opravilo 32 tečajnikov," je dejal poveljnik GZ Dolomiti Jože Kožuh. Delo strojnika je zahtevno opravilo, saj se pri svojem delo srečuje s sodobno tehnolog^o, za katero je potrebno veliko znanja in natančnosti.

GZ Dolomiti, Klemen Zibelnik

40

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

140 let gasilstva na Slovenskem

Letos gasilstvo na Slovenskem praznuje pomemben jubilej -140 let organiziranega delovanja. Leta 1869, natančneje 18. septembra, je bilo v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko društvo, takrat pod imenom požarna bramba. Ustanovil ga je metliški graščak Josip Savinšek, ki je maja 1869 zbral prvih 16 mož ter s svojim denarjem na Dunaju kupil prve gasilske čepice. Njegova zamisel je navdušila še druge Metličane in tako se je 18. septembra 1869 dokončno izoblikovala požarna bramba, ki jo je sestavljajo 27 fantov in mož. Že naslednje leto so bile ustanovljene požarne brambe na Ptuju, v Laškem in Ljubljani.

Želja po pomoči sočloveku se je kot blisk širila po deželi na sončni strani Alp in se ohranila vse do danes, ko se število članov še vedno veča in se trenutno giblje okoli 133.000 v 1363 prostovoljnih gasilskih društvih. Med njimi je 33.000 članic in 27.000 mladincev in pionirjev. Gasilska društva se združujejo v gasilske zveze, ki ponavadi delujejo na območju občine, te se nato združbo v reg^e.

Gasilska zveza Dolomiti, ki pokriva Občino Dobrova - Polhov Gradec, šteje 10 gasilskih

društev (PGD Brezje, PGD Butajnova- Planina, PGD Črni Vrh, PGD Dobrova, PGD Dvor, PGD Hruševo, PGD Podsmreka, PGD Polhov Gradec, PGD Šentjošt, PGD Zalog) ter je vključena v Reg^o Ljubljana 1, v sklopu katere deluje 10 gasilskih zvez. Reg^e, v Slovenci jih je 17, tvorbo Gasilsko zvezo Slovence.

Gasilska zveza Slovence je tako v soboto, 6. jun^'a, prav v Metliki priredila praznovanje 140-letnice organiziranega gasilstva na Slovenskem. Častni pokrovitelj in slavnostni

govornik na paradi, ki se jo je udeležilo okoli 3500 uniformiranih gasilk in gasilcev, je bil predsednik države dr. Danilo Turk.

Med drugim je dejal: "Ste organizac^'a z mnogimi odlikami, kot so humanost, pros-tovoljstvo, solidarnost. Ste vedno pripravljeni pomagati, ko so drugi ljudje v stiskah. Ste najbolj množična organizac^'a, ki lahko v vsakem trenutku in povsod po Slovenci priskočite na pomoč. Čestitam vam za praznik in se vam zahvaljujem za vsa dobra dela, ki ste

jih opravili doslej, in za vse, kar boste opravili v prihodnje. Vaša organizac^'a spada med najstarejše množične organizac^e pri nas. 140 let je dolga in z dejavnostjo napolnjena doba združevanja, preporoda in utrjevanja solidarnosti."

Parade, na kateri je poleg uniformiranih gasilcev sodeloval tudi mobilizirani del (gasilska vozila), se je udeležilo tudi 19 predstavnikov Gasilske zveze Dolomiti in tako počastilo velik jubilej slovenskega gasilstva.

Marjan Bradeško,

Privlačna Slovenca / Slovenia Attracts

Marjan Bradeško je med opisovalci pokrajin znan avtor. S potopisnimi zanimivostmi večkrat popestri Planinski vestnik in rev^o Svet in ljudje, tako da je bilo pričakovati, da se bo oglasil z daljšim besedilom. Njegovo delo Privlačna Slovenija obsega opis 30 značilnih slovenskih območ^', katerih zanimivosti niso širše znane, zato pa so toliko bolj prisrčne in vabljive. Razvrščena so v krog, ki poteka po obrobju Slovence in se konča v središču Slovence z opisom Ljubljanskega barja. Ta konec v srcu Slovence je simbolen. Blizu je namreč Ljubljana, glavno mesto Slovence, in avtorjevo priljubljeno Polhograjsko hribovje z njegovim rojstnim krajem, Polhovim Gradcem. Ne bi bil pošten do sebe, če ga ne bi vključil v svoj opis. Vsak drobec na poti je predstavljen z zanj značilno vsebino, Istra z domala neznano jedjo fuži, Bela krajina z lanom, Goričko z domnevno največjim gradom v Slovenci, ki ima 365 sob, avtorjevo polhograjsko območje pa s čebelarstvom, dejavnostjo, ki ima v slovenski kulturni zgodovini poseben pomen. Tako rekoč dokumentarno vrednost bo čez čas imela omemba kozolcev, saj njihova prvotna naloga počasi pojema.

Da je Bradeško vse kraje obiskal in da nadrobno pozna zemljepis določene pokrajine, je mogoče spoznati iz zelo natančnih krajevnih opisov, v katerih omenja neznane kraje in vode.

Eden od njih je na primer tak: »Ko pot nadaljujemo proti Kobaridu, se v Selišču iz objema gozdov izv^e Volarja, ki ima zaledje v številnih divjih krnskih grapah - od Zalazčence (Mrzli potok) s silno skritimi slapovi do Volarje z Gregorčičevim slapom in Malenščka, na katerem je slap Brinta visok kar 104 metre.« Presojo, ali je iz etnološkega, zemljepisnega in kulturološkega bogastva izbral tisto, kar je značilno za določeno pokrajino, prepustimo etnologom, geografom in kulturologom. Vendar ne glede na njihova mnenja poglobljeni esejistični opisi dovoljujejo oseben izbor.

Podlaga opisom je nedvomno tudi stik z domačini, ki so mu prinesli na uho marsikatero narečno besedo (porton, udornica, rovt, šagra). Pr^azno sozvočje s pokrajino dokazuje tudi snov iz ljudskega izročila; omenja na primer ljudsko pripovedko o hudiču na Otlici, Zlatoroga pod gorskim svetom Bogatina in j ago babo v Bohinju. Pa ne samo to. Bralca opozori tudi na zelo »zemeljske« sestavine izletov, kar konec koncev tudi ni nepomembno. Jedi in p^ače, značilne za določeno pokrajino, kot so fuži v Istri, žlikrofi v Idr^l, čokoladno bogastvo v Olimju, rumeni plavec med bizeljskimi vini, pleterski hruškovec in drugo dopolnjujejo kulturološke opise.

Besedilo dopolnjujejo številne umetniške fotografije, katerih avtor je prav tako Marjan Bradeško. Razgibanost vodovja s slapovi, čez pokrajine potujoče megle, temačnost mraka, igra svetlobe in sence ter oblakov na nebu, mavrica, ki je čez nekaj trenutkov ne bo več, vse to daje knjigi vtis razgibanosti in sproščenega vzdušja. In še kako resnična je misel, ki se je vse premalo zavedamo: »Slovenca je zaradi raznolikosti velika dežela je stičišče številnih kultur - slovanske, romanske, germanske.« Delček teh raznolikosti nam prinaša tudi ta knjiga. Po njej bomo radi segli tudi tedaj, ko si bomo preprosto želeli odpo-čiti od sivine vsakdanjika.

Izdala in založila jo je ČZD Kmečki glas, za prevode v angleščino je poskrbelaa Mojca Iz-goršek Bradeško, oblikoval pa je Stane Oblak. Prevodi bodo omogočili širši krog bralcev, saj je zato primerno darilo tudi za vse, ki imajo stik s tujci.

Pa še glavni bibliografski podatki: 120 strani, 140 barvnih fotografij, slovensko-angleško besedilo, trda vezava.

Milka Bokal

»

Polhograjci z rožo«

Knjigo Gospod z rožo so prvič predstavili v četrtek, 18. jun^a 2009, ob 20.00 uri, v Polhograjski graščini. Prireditev, ki jo je vodila tajnica organizac^skega odbora gospa mag. Malči Božnar, poznana strokovnjakinja za pridelavo medu, je v avlo drugega nadstropja zopet privabila veliko ljudi. Ljubitelji lepe Polhograjske doline, njene zgodovine, kraljevske rože - Blagaj evega volčina, slovenske literature in glasbe so z navdušenjem spremljali ves večerni program.

Za uvod k prireditvi sta nastopila Katarina Tomi-nec (klavir) in Blaž Snoj

Prof. Milka Bokal, urednica zbornika Gospod z rožo.

da bodo to knjigo dobili v dar vsi učenci, ki bodo v prihodnjem letu zaključili osnovno šolo, tako kot so letos dobili knjigo Iz polhopgrajske skrinje zakoncev Kavčič. Županove

Udeleženci med predstavitv^o knjige Gospod z rožo.

(flavta). Zaigrala sta prvi stavek Pan in pastirji in drugi stavek Pan in ptice iz Sonate za flavto in klavir z naslovom Panova piščalka skladatelja Mouneta.

Prvo je prisotne pozdravil župna Občine Dobrova-Polhov Gradec mag. Lovro Mrak in poudaril, da le malo katera skupnost izda v enem letu dve obsežni literarni deli. Obenem je obljubil,

obljube so navzoči z odobravanjem sprejeli.

Naslednji je spregovoril domačin, akademik prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademke znanosti in umetnosti, sicer pa predsednik časnega odbora Blagajevih dni. Lepo je predstavil delo organi-zac^skega odbora in vseh drugih, ki so pripomogli k uspešno opravljenem tako obsežnem delu. Posebno

pa se je zahvalil predsednici odbora, gospe prof. Milki Bokal, ki je imela največ skrbi in opravila tudi največ dela. Ves čas se je obračal k njej, kot bi hotel reči, da je ta dan ona naša »Polhograjska roža«. Mladi par ji je tudi poklonil šopek cvetja in spominsko darilo.

K mikrofonu je pristopil tudi prof. dr. Tone Wraber, ki je kot član odbora poudaril obsežno delo. Pred koncem prireditve je vsebino knjige predstavila predsednica odbora in urednica zbornika prof. Milka Bokal.

Za ponazoritev vsebine sta Tadeja Kozjek in Janko Dolinar izmenoma prebrala nekaj citatov iz knjige. Program pa je popestril Biološki oktet Biotehniške fakultete iz Ljubljane z naslednjimi pesmimi: Vse rožice rumene (Emil Adamič), Libertas animi (Jacobus Gallus) in O kresu (Peter Jereb).

Povsem slučajno ali pa tudi ne, je bilo v dvorani razstavljenih 14 stenskih koledarjev za leto 2010 s fotografijami gorskega cvetja, med katerimi je na naslovni strani ravno Bla-gajev volčin. Tudi v spodnjih prostorih, kjer so se obiskovalci zadržali še ob zakuski in kozarčku p^ače, stoji razstava 600 različnih razglednic s fotografijami naravne in kulturne dediščine s poti po Slovenci.

Ciril Velkovrh, foto: Matevž Bokal

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

41

Zemeljski plin - pr^azna energ^a v vašem domu

Vsi, ki bi želeli uporabljati zemeljski plin oz. razmišljate o zamenjavi obstoječe peči ali rekonstrukc^e centralnega ogrevanja, boste prav gotovo z zanimanjem prebrali ta članek, ki vam bo podal marsikatero novo in zanimivo informac^'o. Mnogi se na Energetiko Ljubljana z vprašanji, povezanimi v zvezi s priključitv^o na zemeljski plin, že obračate, zato menimo, da dodatne informac^e v vašem občinskem glasilu ne bodo odveč.

Zemeljski plin je zelo razširjen energent, je poleg obnovljivih virov energent prihodnosti, in to kljub neljubi situac^i iz letošnje komaj končane ogrevalne sezone, ko je marsikoga zaskrbelo, kdaj se bo spor med Rus^o in Ukrajino končal ter sprostil transportne poti zemeljskega plina, ki vod^o v Evropo in Slovenko. Veliko skrbi so povzročili tudi med^i, saj so problem razpihovali in so občani po nepotrebnem pokupili vse mogoče grelne naprave na elektriko, česar so bili veseli predvsem trgovci. Po nepotrebnem? Da, saj so predstavniki odgovornih instituc^ ves čas pravilno zatrjevali, da do Slovence vodita dve glavni transportni poti zemeljskega plina in da bo plina v vsakem primer dovolj za oskrbo posebnih odjemalcev, to so šole, bolnišnice, vrtci, gospodinjstva ipd. Poleg tega zakonodaja na področju oskrbe s plinom zavezuje dobavitelje plina, da poskrbijo za nemoteno dobavo plina tudi v primeru izredno nizkih zunanjih temperatur ipd. Skrbi glede dolgoročne, zanesljive in varne oskrbe z zemeljskim plinom so zato prav gotovo odveč, tudi transportne poti do Slovence se bodo povečale. Tovrstne informac^e lahko zasledujete tudi prek sredstev javnega obveščanja. Zemeljski plin je kakovostno, energetsko učinkovito fosilno gorivo in hkrati okolju pr^azno gorivo, in sicer z vidika potencialnega onesnaževanja podtalnice ali ozračja. Ima veliko prednosti tudi z vidika onesnaževanja s toplogred-nimi plini v primerjavi z nekaterimi drugimi gorivi oz. energenti.

Dodatne prednosti pri oskrbi s plinom se kažejo v plačevanju stroškov za ogrevanje in druge potrebe: plačilo je skladno s porabo (poraba je merjena, pomeni, da ni potreben vnaprejšnji nakup goriva na zalogo), cene so konkurenčne tekočemu gorivu, kar pomeni, da so v obdobju ogrevalne sezone, koledarskega leta ali daljšega obdobja praviloma nižje od kurilnega olja. Zasledovanje ali primerjave cen na določen datum sedaj, v času velikih nihanj cen kurilnega olja, niso realne, saj se cena zemeljskega plina oblikuje glede na nihanja cen nafte na svetovnem trgu z večmesečnim zamikom. Pri oskrbi s plinom velja večjo prednost izpostaviti tudi pri uporabi prostora za namestitev plinske peči. Le-ta zasede relativno majhen del prostora, kar pomeni, da se prostor obstoječe kotlovnice sprosti za druge, tudi čistejše namene in potrebe. Upravljanje s pečjo in ogrevalnimi napravami je preprosto, peči načeloma obratujejo z višjimi izkoristki kot peči na trda in tekoča goriva (stari kotli). Uporabnik sčasoma popolnoma pozabi, na kakšen način se sploh greje, nanj ga spomn^o le še položnice, katerih višino pa lahko uravnava tudi z želenim ogrevalnim udobjem, to je samostojnim uravnavanjem višjih ali nižjih temperatur v bivalnih ali delovnih prostorih.

S strani občine izbrani izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s plinom je Energetika Ljubljana. S svojimi storitvami skrbimo za širjenje omrežja, zagotavljamo zanesljivo, varno in učinkovito oskrbo s plinom v Mestni občini Ljubljana in šestih sosednjih občinah, oskrbujemo že približno 63.000 odjemnih mest in na leto prodamo več kot 70 mio Sm3 zemeljskega plina. Izboljšujemo in širimo tudi obseg storitev ter se trudimo zadovoljiti širši krog obstoječih odjemalcev in tudi pridobiti nove uporabnike zemeljskega plina.

Na tem mestu je treba izpostaviti tudi, da je Energetika Ljubljana skladno z odprtjem trga z zemeljskim plinom od takrat naprej s strani občine pooblaščena za izvajanje storitev sistemskega operaterja distribuc^skega omrežja. To pomeni, da gradi, vzdržuje omrežje in opravlja druge storitve, povezane z distribuc^o plina, medtem, ko si odjemalci od lanskega februarja lahko prosto izbirajo dobavitelja plina. Pri tem moramo poudariti, da smo na področju dobave

plina in cenovne politike dobave plina izredno konkurenčni, kar pomeni, da poslujemo z minimalnimi maržami, s čimer nam je tudi po odprtju trga z zemeljskim plinom na področju dobave plina uspelo zadržati praktično vse obstoječe odjemalce, dobavo plina pa širimo tudi do subjektov po drugih občinah Slovence in tako večamo obseg prodaje zemeljskega plina.

Kje poteka gradnja plinovodnega omrežja?

Omrežje zemeljskega plina se je v I. fazi gradilo od obstoječe merilno regulac^ske postaje Kozarje proti jugu, in sicer preko Draževnika, Komande in Podsmreke do Tržaške ceste, kjer se omrežje zemeljskega plina nadaljuje v občini Brezovica. Na območju Podsmreke, Komande in Draževnika je že možen odjem zemeljskega plina. Zaključena je tudi II. faza gradnje omrežja zemeljskega plina od naselje Draževnik preko Razorov do naselja Dobrova. Intenzivna gradnja

glavnega plinovoda na javni površini do objekta. Priključni plinovod se konča z vgradnjo glavne zaporne pipe na objektu. Pred začetkom gradnje plinovodnega omrežja na novih območjih boste lastniki stanovanjskih in poslovnih stavb na območju načrtovane gradnje prejeli pr^avnico za organizirano gradnjo priključnih plinovodov. Če se boste odločili za izgradnjo priključnega plinovoda hkrati z glavnim omrežjem, vam predlagamo, da kar hitro izpolnite pr^avnico in jo čim prej pošljite na sedež podjetja. Po vaši prgavi vas bo obiskal predstavnik podjetja in vas seznanil s potekom izgradnje priključnega plinovoda. Svetujemo vam, da izkoristite priložnosti in prednosti organizirane gradnje priključnega plinovoda sočasno z izgradnjo glavnega plinovoda, saj to pomeni hitrejšo in cenovno ugodnejšo izgradnjo priključnega plinovoda, kot če bi priključni plinovod gradili pozneje, v lastni rež^i.

na območju Gaber^' in Šujice je vplivala na spremembo poteka gradenj določenih s srednjeročnim planom za območje občine Dobrova - Polhov Gradec. V letu 2009 se zato načrtuje gradnja glavnega plinovoda (spodnja slika), ki bo preko Šujice povezala že zgrajeno plinovodno omrežje v Gaberjah z obstoječim plinovodnim omrežjem v naselju Dobrova. Nadaljevala se bo tudi gradnja plinovodnega omrežja po naselju Dobrova. Odjem zemeljskega plina na območju Dobrove, ki že ima zgrajeno plinovodno omrežje bo možen v ogrevalni sezoni 2009/2010, v delu naselja, kjer bo gradnja plinovodnega omrežja potekala v letošnjem letu, pa bo zemeljski plin na razpolago v prvi polovici leta 2010. V fazi načrtovanja je gradnja glavnega plinovodnega omrežja skozi naselji Ajdovše in Selo proti Hruševu. Gradnja plinovodnega omrežja bo potekala usklajeno in sočasno z gradnjo druge komunalne infrastrukture in zato morda v malo manj intenzivnem tempu, kot bi si vsi skupaj želeli.

Kako se oskrbeti z zemeljskim plinom?

Postopek priključitve na omrežje zemeljskega plina je preprost. Dodatno vam priključitev olajša in poceni organizirana izgradnja priključnih plinovodov, ki jo organizira Energetika Ljubljana na območju gradnje glavnega plinovodnega omrežja. V nadaljevanju vam predstavljamo potek in faze potrebnih aktivnosti vse do uporabe zemeljskega plina.

Korak 1: Izgradnja priključnega plinovoda v okviru organizirane gradnje

Prvi korak postopka priključevanja je izgradnja priključnega plinovoda, ki ponavadi poteka od

Ob organizirani gradnji Energetika Ljubljana namreč priskrbi vso potrebno dokumentac^o, poskrbi za zaporo ceste, opravi gradbena dela na javnem zemljišču ter položi cevi vključno z požarno pipo na vašem objektu. Večji interes občanov oz. več pr^av za izgradnjo priključnega plinovoda na posameznem območju znižuje povprečno ceno priključnega plinovoda, ki ponavadi ne presega 600 € na objekt. Takojšnja odločitev za izgradnjo priključnega plinovoda v okviru organizirane gradnje vam bo zagotovo prihranila čas in denar. Pomembno je, da ste seznanjeni, da vas poslana pr^avnica ne stane nič in da vas ne zavezuje h gradnji. Končno odločitev o gradnji priključka v okviru organizirane gradnje lahko sprejmete, ko vam tik pred izgradnjo pošljemo končno ponudbo v obliki pogodbe za izgradnjo priključnega plinovoda. Kdaj je čas za drugi korak, se boste odločili sami. Verjamemo pa, če boste sledili opisanim razlagam, ne boste pretirano razmišljali o izvedbi priključnega plinovoda. Največkrat se lastniki stavb odločbo za izgradnjo priključnega plinovoda v času gradnje glavnega omrežja in si tako zagotov^o alternativni energetski vir za takojšnjo ali poznejšo oskrbo z zemeljskim plinom.

Korak 2: Pridobitev soglasja k priključitvi

V prvem koraku ste si na objektu zagotovili priključni plinovod, ki vam omogoča dobavo plina do objekta. Z drugim in naslednjimi koraki pa je treba plin pripeljati do trošil v objektu, to je do peči, štedilnika ali naprav druge tehnološke rabe. Tako je v drugem koraku treba pridobiti projektno dokumentac^o notranje plinske napeljave. Projektanta za izdelavo projekta notra-

nje plinske napeljave lahko izberete sami, mi pa vam lahko svetujemo izbiro v okviru več projektantskih organizac^. Ta projekt je tudi podlaga za izdajo soglasja za priključitev s strani Energetike Ljubljana ter pridobivanje ponudb za ureditev notranje plinske napeljave, ki zajema razvod cevi, montažo peči, ureditev dimniških tuljav in drugo.

Korak 3: Gradnja notranje plinske napeljave

Po pridobljenem soglasju s strani Energetike Ljubljana za priključitev iz tretjega koraka sledi izvedba notranje plinske napeljave, katere gradnjo lahko zaupate z vaše strani izbranemu izvajalcu. Izvedba mora biti skladna oz. izvedena po projektni dokumentac^i, izvedbena dela pa nadzira Energetika Ljubljana. Korak 4: Priklop na omrežje Po opravljenih napravah notranje plinske in-stalac^e v tretjem koraku Energetika Ljubljana po naročilu vašega izvajalca opravi preizkus notranje plinske napeljave, namesti plinomer in regulator tlaka ter poskrbi za končni priklop. Celoten postopek priključevanja se konča s podpisom Pogodbe o oskrbi z zemeljskim plinom, če se odločite za dobavo plina s strani Energetike Ljubljana. Skladno s pravili odprtega trga obstaja tudi možnost, da sklenete Pogodbo o dobavi plina z drugim dobaviteljem in na njeni podlagi še Pogodbo za dostop do distribuc^skega omrežja z Energetiko Ljubljana v vlogi sistemskega operaterja distribuc^skega omrežja. Želimo si, da boste vsi novi odjemalci pogodbeni odnos v celoti sklenili z Energetiko Ljubljana, ki vam bo v okviru Pogodbe o oskrbi zagotovila tako dobavo plina po ugodni konkurenčni ceni, pa tudi dostop do distribuc^skega omrežja.

Energetika Ljubljana ima dolgoletne izkušnje na področju oskrbe s plinom. Smo največji di-stribuc^ski sistem v Slovenci. Odjemalce oskrbujemo prek omrežja zemeljskega plina, ki je dolgo že 580 km. Strokovnjaki s tehnično-inve-stic^skega in tržnega področja vam bodo vedno nudili svoje kakovostne storitve. Ponujamo tudi finančne mehanizme, s katerimi lahko olajšamo investic^ske stroške, saj se zavedamo, da v teh časih odločitev v preureditev ogrevalnih sistemov ni preprosta.

Če imate stare ogrevalne naprave, če preurejate objekte ali ogrevalne in druge napeljave, če želite sprostiti prostore obstoječih kotlovnic in pridobiti prostor za druge namene, če si želite zgolj dodatne informac^e, potem NE OKLEVATTE - POKLIČITE NAS. Za lažje odločitve, dodatna vprašanja, nasvete, informace e, strokovno svetovanje in ugodna posojila, povezana z ureditv^o vašega sistema za ogrevanje ali kuho, smo za vas dosegljivi:

- osebno na Verovškovi ulici 62 v Ljubljani, Področje Trženje in razvoj,

- prek Klicnega centra na brezplačno telefonsko številko 080 2882,

- prek internetne strani: www.energetika-lj.si, kjer lahko najdete mnogo zanimivih informac^,

- elektronske pošte: posta@energetika-lj.si

- po dogovoru pa se oglasimo in vam svetujemo tudi na vašem naslovu.

Veseli bomo vašega zanimanja in zaupanja, da vam bomo lahko pomagali do priključitve. Veseli tudi zato, da vemo, da smo na pravi poti, ko velika finančna sredstva investiramo v izgradnjo plinovodnega omrežja v vaši občini, ki brez vaše priključitve ne bo služilo namenu oz. gospodarno obratovalo z optimalnimi stroški, ki jih na koncu plačujejo odjemalci zemeljskega plina.

Upamo, da boste postali naš novi odjemalec in da boste zadovoljni s storitv^o oskrbe s plinom, se konkurenčno oskrbovali s toploto in hkrati prispevali tudi k čistejšemu ozračju, kar bo prav gotovo pozitivno vplivalo na vaše okolje. Potrudili se bomo, da boste z novim sistemom ogrevanja zadovoljni. Naši atributi iz različnih raziskav javnega mnenja so: zanesljivost, varnost in konkurenčnost oskrbe. Zavedamo se, da kot javno podjetje včasih delujemo togo. Se pa želimo in znamo prilagajati ter spreminjati z vašo pomočjo. Potrudili se bomo, da bomo upravičili vaše zaupanje.

Energetika Ljubljana, d. o. o.

Področje Trženje in razvoj

Stojan Smolnikar

Direktor

42

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

Vrtec Brezje

Mucki v živalskem vrtu

Četrtek, 21. 5., je bil za nas prav poseben dan, smo saj smo se odpravili na prvi izlet z avtobusom. Po zajtrku smo poskrbeli za zaščito pred soncem in klopi ter pripravili nahrbtnik s p^ačo, malico, plenicami in rezervnimi oblačili. Nato smo se obuli ter odšli pred vrtec, kjer nas je že čakal čisto pravi avtobus. Da nam na izletu ne bi bilo dolgčas, smo na izlet povabili tudi otroke iz skupine Želve z Dobrove. S pomočjo vzgojiteljic in spremljevalcev smo pogumno premagali stopnice avtobusa ter se posedli in pripeli z varnostnimi pasovi. Nato smo se odpeljali proti Zoo parku Rožman na Vrzdenec. Ko smo prispeli, nas je že čakal lastnik živalskega vrta, ki nas je pod strokovnim vodstvom odpeljal na ogled. Ogledali smo si veliko živali. Otroci so bili najbolj navdušeni, ko smo lahko vstopili v ogrado z majhnimi kozami in zajci, ki smo jih lahko brez strahu božali in hranili. Polni pr^etnih vtisov smo se vrnili na avtobus ter se odpeljali proti vrtcu. Med vožnjo so otroci glasno podoživljali prizore iz živalskega vrta. Posebno medveda sta se jim vtisnila v spomin. Ob vrnitvi v vrtec smo najprej skrbno umili roke, se pripravili na kosilo, po kosilu pa zaspali kot polhi. Popoldne je Lan povedal: »Lani vidu pava!« In kaj je pav delal, ga vprašam. »Cvilil!« je odgovoril Lan.

Konec maja smo se podali na orientac^ski sprehod, kjer smo s pomočjo piktogramov (simbolov), ki jih otroci pre-

poznajo, na travniku iskali čisto pravi zaklad. Sladki zaklad je prvi našel Taj, ki je od veselja poskakoval in kričal »boni, boni« (bonboni). Otroci so se preizkusili tudi v internem ci-cikrosu, kjer je bilo veliko smeha, saj smo tekli vsi skupaj. V začetku jun^a smo pripravili poletno dekorac^o vrtca ter slikali na kamne, nato pa smo se igrali raziskovalne igre s snovmi. Preverili smo, v kakšni vodi plava jajce, kako se mešajo tekočine, spoznali notranjost bonbonov in pihali milne mehurčke. Otroci so bili najbolj navdušeni nad jajcem, saj so ga lahko po mili volji prestavljali iz sladke v slano vodo in nazaj (verjetno tudi zato, ker mamice ponavadi ne dovol^o igre z jajcem). To je bil tudi uvod v spoznavanje čutil, ki smo jih spoznavali v drugi polovici jun^a. Otroci so vodo tudi poskusili. Ko sem jih vprašala, ali jajce plava v sladki ali slani vodi, so odgovorili »v morju«. Zelo radi so tudi mešali tekočine ter se igrali s kapalkami. Ko sem jim na mizo postavila lončke z različnimi tekočinami, so takoj prepoznali vodo in sok (sirup). Ko sem jim na mizo postavila lonček s kisom, je Vid komentiral z besedo »fuj«, Nik pa je rekel »lata« (solata), saj je vonj kisa povezal z vonjem in okusom solate. Veliko pozornosti smo namenjali tudi zaščiti pred soncem. Vsako jutro smo se po zajtrku namazali s kremo za sončenje, ki so jo otroci prinesli od doma, ter si v garderobi nadeli klobučke. Veliko smo se pogovarjali o soncu ter si prebrali in ogledali knjigo Iz dežele sončnih opeklin. Ko sem neko jutro otrokom dejala, da gremo ven, je prišel k meni Nik, me pocukal za hlače in dejal: »Maza, maza« ter pokazal na polico, kjer imamo zložene kreme. Seveda, tisto jutro sem pozabila na naš jutranji obred zaščite pred soncem. Poleg vseh omenjenih dejavnosti pa smo vsak dan prepevali, plesali, se crkljali, igrali ter hodili na sprehode.

Ker se šolsko leto počasi bliža koncu, se tudi vrata naše enote čez poletje zapirajo. Malčki bomo počitnice preživeli v Vrtcu na Dobrovi, jeseni pa se spet oglasimo z novimi dogodivščinami.

Vzgojiteljica

Podružnična šola Šentjošt • Podružnična šola Šentjošt • Podružnična šola Šentjošt • Podružnična šola Šentjošt

Kolesarski krožek

Otroci veliko prostega časa preživimo na kolesu, zato smo pe-tošolci iz POŠ Šentjošt aprila začeli s kolesarskim krožkom. Pri teoretičnem delu smo pridobivali znanje o prometnih predpisih, opremi kolesa, o pravilni vožnji in obnašanju na cesti. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu smo se urili v spretnostni vožnji na poligonu. Največ težav smo imeli pri vožnji med ovirami. Ker pa vaja dela mojstra, smo zmogli tudi to. Na prometnih površinah smo vadili zav^anje v levo, v desno, vožnjo mimo in kako se znajti v križišču. Ker se želimo na kolesu počutiti čim bolj varno, smo ves čas vožnje nosili kolesarske čelade in povabili policista PU Ljubljana - Vič, da nam je pregledal tehnično stanje naših koles. Kolesarski krožek smo vsi uspešno zaključili s kolesarskim izpitom. V poletnih mesecih bomo prav gotovo veliko na kolesu, zato si želimo, da bo naše kolesarjenje ne samo zdravo in zabavno, ampak tudi VARNO!

Učenci 5. d.razreda POŠ Šentjošt in mentorica Jelka Ušeničnik

Ogled zbirke starin

V torek, 2. jun^'a 2009, smo si učenci 5. d. razreda ogledali zbirko starin in arheoloških izkopanin, ki jo ureja g. Janez Cankar s Planine. V kašči hrani staro kmečko orodje, stare gospodinjske pripomočke, ra-

dio, obutev, šolske torbe, svetila, smuči ^ Fante je najbolj zanimala pištola, dekletom pa je bila všeč lepo okrašena lesena posoda, kamor so nekoč shranjevali sladkor ali maslo. Na podstrešju kašče

smo videli statve, ki pa so še v delu. Vsak je na koncu ogleda narisal predmet, ki mu je bil najbolj všeč, pripisal njegovo približno starost in uporabo. Preden smo odšli, so nam prijazno postregli. Na poti v šolo smo se ustavili na Koširjevi do-mač^'i v Suhem Dolu. Tudi tam

smo si ogledali zbirko starih predmetov, ki veliko pove o življenju ljudi v naših krajih v preteklosti. Zabaven in hkrati poučen dan smo končali še z enim sladkanjem in pešpotjo do šole.

^ Učenci

5.d. razreda POŠ Šentjošt

Pozorno smo prisluhnili g. Janezu Cankarju

Na obisku pri Koširjevih v Suhem Dolu

Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh

v

Športni dan

8. a ^ naj odmeva do neba!! To je odmevalo po vsem igrišču, telovadnici in še dlje ^ Seveda pa nismo navdali samo mi. Tudi drugi razredi so naredili mnogo različnih plakatov in nav^alnih sredstev, da so vzpodbujali nadobudne ro-kometašice in nogometaše. In zakaj vsa scena??? Prišel je dan težko pričakovanega športnega dneva na koncu leta. Dan, ko se pokaže, kateri razred je bil pri športni vzgoji bolj priden in zagret za igro. Zjutraj smo že v šolo prišli vsi »naspidirani«, v športnih oblačilih, (nekateri pa so se tudi preoblekli v šoli) in v rokah ni manjkalo piskajočih stvari, s katerimi smo navdali. Najprej smo igrali medrazred-ne igre,,na koncu pa smo igrali

Dekleta pri vlečenju vrvi

še 6. razred proti 7. razredu ter 8. razred proti 9. razredu. Ves dan smo se drli in navdali kot »zmešani«, da so nas ob odhodu domov bolele glasilke. Telovadnico smo zasedle punce, ki

smo izbirale med igro rokometa ali odbojke, prostore našega igrišča pa so zasedli fantje, ki so igrali nogomet. Učiteljica Janja in tovariš Marjan sta že nekaj dni prej napovedala, da

morata v vsakem razredu biti dve skupini, ki bosta igrali ena v prvem polčasu, druga pa v drugem. Cilj skupin pa je bil, da smo igrali vsi učenci in učenke in da nihče ni samo sedel na klopci ter navdal. Sprva je bilo nekaj težav, ampak smo nekako uspeli vsi uspešno sestaviti skupine in se poskušali potruditi po najboljših močeh in svojemu razredu priigrati čim boljši rezultat. Ves dan je potekal napeto, hrupno in predvsem tekmovalno. Nekateri so vzeli igro zares, nekateri pa samo za šalo. Posebno 9. razredi se niso preveč trudili, kajti bili so »totalno zbiti« od končnega izleta. Po igrah z žogo pa je sledilo (že tradicionalno) vlečenje vrvi. Na športnem dnevu smo se

imeli zelo lepo.

^ Anja Buh, 8.a

Do Valvasorjeve koče

V soboto, 23. 5. 2009, smo v vodniki. Saj res, pa na starše »akc^o stopili« spet mladi ne smem pozabiti, saj se nam planinci, njihovi mentorji in jih je na našem majskem po-

hodu pridružilo kar nekaj. Spremljali so nas tudi mlajši bratje, sestre. Skratka, bilo je pestro, zabavno in ne preveč naporno.

Posebno doživetje tokratnega pohoda je bila vožnja z vlakom na izhodišče in vrnitev z njim v Ljubljano. Tako smo dan začeli zgodaj in se že ob pol sedmih sešli na železniški postaji. Pot do Žirovnice je minila hitro ob klepetu in zajtrku iz nahrbtnika. Vsi pohodniki smo pogumno zagrizli v hrib. Kmalu je bilo na vrsti slačenje, saj se nam je spet obetal vroč dan. Še dobro, da je večina poti potekalo v zavetju gozda. Kljub

temu so bili dobrodošli krajši postanki. Pri koči se je prilegla malica, pa tudi p^ača in sladoled; temu se res nismo mogli odreči. Starši so v miru poklepetali, otroci so se naig-rali in že smo se odpravili v dolino. Pred odhodom smo-napravili še spominski posnetek, ki dokazuje, da smo bili vsi dobre volje. Posebno bi pohvalila naše najmlajše udeležence pohoda, ki so sicer občasno malo zadremali v udobnem naročju svojih staršev, vendar vsi dobro razpoloženi končali pohod.

Mentorica Simona Planinc

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

43

Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec

V šolske klopi so ponovno sedli starši

Polhov Gradec, 5. jun^' - Prvi petek jun^'aso se učencem v šolskih klopeh pridružili starši. Vendar se niso skupaj učili, marveč so skupaj ustvarjali. Ker je šola ekološko naravnana ter zagovarja zdrav način življenja, za nameček pa je bil petek ravno svetovni dan okolja, je bila osrednja tema ustvarjalnega navdiha narava. Učenci ta dan niso imeli pouka, v popoldanskih urah pa so si po lastni izbiri skupaj s starši izbrali želeno delavnico, ki pa jih ni bilo malo. Na razredni stopnji so z mandalami iskali barvni svet

miru, iz zelenega filca izdelovali mehke zelenčke, slikali kamne in šivali ekotorbe iz fil-ca ter jih dekorirali po svojem okusu. Obiskovalci so se lahko seznanili tudi z ločevanjem odpadkov in spoznali nekaj resnic o vodi ter se preskušali v socialnih igrah. Na predmetni stopnji so spoznavali nevarnost sončenja, odkrivali čare naravne kozmetike ter se učili varčevati z energ^o in vodo. Tisti, bolj spretnih prstov in domišlj^e, so lahko ustvarjali iz gline ali drugih naravnih materialov, ljubitelji petja so

lahko prepevali, aktivnosti željni pa so se lahko preizkusili v različnih športnih disciplinah ali plesu. Mogoč je bil tudi izračun ekološkega odtisa, peka zdravih piškotov in izdelava namazov iz divje hrane. Tako je skoraj vsaka učilnica gostila katero od delavnic. Da pa bi bilo druženje še zanimivejše, so ob koncu dneva razglasili tudi najlepše izdelke, ki so jih starši ustvarili skupaj z otroki. Posebna komis^'a je ta dan izbrala tudi ekodružino - to je postala družina Kutin.

Gašper Tominc

Peka zdravih piškotov

V telovadnici so se mladi med drugim lahko pomerili tudi v zab^anju žeblja z votlim kladivom.

Glina je ponujala vrsto ustvarjalnih izzivov ^

Na Luninem festivalu so nastopili tudi polhograjski osnovnošolci

Za ekodružino je bila razglašena družina Kutin.

Dekleta so za en dan postale dobre vile.v

v v v

Srečanje učencev 3. a razreda Oš Polhov Gradec in 2. a razreda Oš Škofije

Zala: Na OŠ Škofije smo se ime-

Ljubljana, 13. jun^' - Na prazniku otrok, kot nekateri tudi imenujejo Lunin festival v ljubljanskem Tivol^u, so se tokrat predstavljali tudi učenci Osnovne šole Polhov Gradec. Na gledališkem odru pri ribniku so se pod taktirko Darinke Orel predstavili z izvirno dramsko uprizoritv^o Klara

reši svet, v kateri so prek znanih pravljičnih junakov mladim sporočili, kakor rešiti svet pred pogubnim uničenjem z odpadki. Predstava, ki si jo je ogledalo veliko malčkov in njihovih staršev, si je pred časom priborila na tekmovanju drugo mesto v konkurenci tisoč

šol iz 104 držav.

(gt)

Klara je v Tivol^u reševala svet ...

tttv •• v«- v« g •I •

Učenci in učitelji očistili Polhov Gradec

V tednu od 20. do 24. aprila 2009 smo na OŠ Polhov Gradec kljub aprilskemu vremenu organizirali že tradicionalno očiščevalno akc^o bližnje in širše okolice šole.

Namen vsakoletne akc^e je ozavestiti učence o pomembnosti čistega okolja za lepo in kakovostno življenje.

Vsak razred je počistil določeno območje, tako da je bil v akc^'i zajet skoraj celoten Polhov Gradec.

Poleg tega smo zopet organizirali zbiralno akc^o starega papirja, v kateri so učenci

in učitelji znova presenetili s svojo prizadevnostjo.

Učenci in učitelji upamo, da smo s svojim delom pripomogli k pr^etnejši poti v službo ali šolo, trgovino ali na pošto, mogoče k popoldanskemu sprehodu, ki bo za oči bolj sproščujoč, in lepši celotni urejenosti našega Polhovega Gradca.

V želji, da bo v takih ak-c^'ah vedno manj dela, tudi vas pozivamo k skrbi za čistejše okolje.

Učiteljica Urška Žagar

Rebeka: Naša sedanja ravnateljica je prej delala na OŠ Škofije. Povabila nas je, da bi sodelovali z njenimi nekdanjimi učenci. Mi smo bili veseli povabila. Otroci so nam poslali dlani. In tako smo začeli pisati pisma, zgodbe in veliko risali. Rodilo se je naše pr^ateljstvo. Povabili so nas, da pridemo k njim. Res smo jih šli pogledat. Srečali smo se v petek, 15. maja 2009.

Lara: Mi učenci smo se vozili z avtobusom do Škofij. Med potjo smo se pogovarjali. Če je bilo kaj smešnega, smo se nasmejali. Med potjo smo pojedli malico. Ko smo prispeli na Škofije, so se začele naše dogodivščine.

Mar^a: Ob prihodu na Škofije so nam učenci mahali v pozdrav. Lepo so nas sprejeli. Presenetili so nas in so nas peljali v svojo učilnico. Učiteljice so nas predstavile in pozdravile. Pozdravili sta nas tudi ravnateljici obeh šol, predsednica KS Škofije in starši. Manca: V razredu smo se pozdravili in si zapeli pesmi. Mi smo zapeli: Mi vas imamo radi, radi, radi. Učenci 2.a razreda so nam povedali veliko stvari o Škofijah. Ratali smo veliki prijatelji.

Brigita: Sledila je skupna delavnica. Našli smo pr^atelja. Skupaj smo narisali dlani in na dlani napisali svoja imena. Dlani smo dali na razstavo. Potem smo se posladkali s slaščicami, ki so jih pripravili starši. Bila sem vesela, ker sem dobila novo pr^ateljico. Gaja: Že dve leti si dopisujemo z učenci OŠ Škofije. Z rednim dopisovanjem smo zgradili trden most pr^ateljstva. Da bi se naš most pr^ateljstva še utrdil, smo se zmenili, da jih bomo obiskali. Pred obiskom smo jim naredili in poslali knjigo o grofu Blagaju in blagajani. Upam, da se naš most pr^ateljstva ne bo podrl. Naslednje šolsko leto pridejo naši pr^atelji na obisk v Polhov Gradec.

Aljaž: Ko smo prispeli na OŠ Škofije, smo na hodniku videli razstavo o Polhovem Gradcu. Mi smo bili vsi veseli. Vprašali smo jih, kako so lahko naredili vse to. Povedali smo jim, da se lepo počutimo. Bili so zelo prijazni.

Gregor: Starši so nam na platnu predstavili Luko Koper. Videli smo veliko terminalov, strojev, kamionov, kontejnerjev, silosov žita, parkiranih avtov, velike kupe lesa, premoga, peska.. Blaž: Hvala, ker ste nas povabili. Bilo je zelo dobro. Imeli smo se zelo lepo. Skupaj smo bili sončni žarki, ker ste nam podarili rumene majice. Radi bi se še kdaj videli.

Klavd^a: Mnjam, dobro pecivo. Za malico smo imeli kolačke s smetano. Bili so zelo dobri. Bilo nas je zelo veliko otrok, ki smo jedli. Moja pr^ateljica je Nina. Bila je zelo pr^azna in pridna. Skupaj sva risali, jedli in se pogovarjali.

Denis: Z avtobusom smo se peljali po Luki Koper. Videli smo velike žerjave, velike ladje in videli, kako so raztovarjali z ladje. Videli smo kamione, ki so vozili po Luki Koper. Videli smo zelo velike viličarje. Ob obali so bili parkirani bagri. Bilo je parkiranih okoli tisoč avtov. Bili so zaščiteni z nekim polivinilom Videli smo skladišče žita. Kamioni so imeli velike gume. Ta mali kamioni so vozili kontejnerje. Imeli smo se zelo lepo. Primož: Sadni terminal smo si ogledali peš. Pazili smo, da nas kamioni niso povozili. Prišli smo v dvorano in videli, kako zor^o banane. Ogledali smo si, kaj vse imajo. Na koncu smo dobili darila, lepe majice in sadje. Anže: Na OŠ Škofije smo dobili kosilo. Najprej smo si, tako kot v

domači šoli, umili roke in se postavili v kolono. Za kosilo smo imeli špagete z omako, dobili smo tudi solato, sok in sladoled. Ko smo pojedli, smo odnesli pladenj. Hvala za dobro kosilo! Kristjan: Šola Škofije se imenuje po Oskarju Kovačiču. Je majhna in zelo lepo urejena. V šoli imajo razstavljenih zelo veliko izdelkov, ki so jih sami naredili. Otroci in učitelji so zelo pr^az-ni. Tudi oni skrbjo za naravo in imajo EKO šolo.

Anja: Po kosilu smo se poslovili od učencev 2. a razreda OŠ Škofije in se odpravili v otroško knjižnico v Kopru. Tam nam je knjižničarka Nives prebrala zgodbico Jablana. Jablana je bilo drevo z dobrim srcem. Potem ko nam je prebrala zgodbico, nam je razkazala še svojo knjižnico. Knjižnica je lepa in zelo urejena. Notri je zelo veliko knjig in zelo svetlo. V naši šoli imamo tudi knjižnico, ampak je bolj stara in bolj majhna. Zelo zelo zelo rada berem knjige. Vsak dan hodim v knjižnico. Naredila sem štirinajst bralnih značk. Želim si, da bi v naši prenovljeni šoli imeli tudi tako lepo knjižnico. Urban: Po ogledu knjižnice smo se odpeljali na plažo. Tam so imeli glasno muziko. Šli smo na igrala. Vozili smo se po toboganu in se igrali na ladjici. Pogumni učenci so zavihali hlače in šli do kolen v morje. Voda še ni bila dovolj topla, zato se nismo mogli kopati. Pa tudi na avtobus se nam je zelo mudilo.

li zelo lepo. Skupaj z učenci 2. a smo imeli delavnico. Veliko smo se pogovarjali in peli. Skupaj smo si ogledali Luko Koper. Skupaj smo malicali in jedli kosilo. Dan je prehitro minil in smo se morali posloviti. Nasvidenje vsem učencem, učiteljicam in staršem. HVALA za trud.

Matej: Ob odhodu smo videli morje. Slikali smo se ob Roki. Vožnja domov je hitro minila. Pred šolo so nas čakali starši. Bilo je lepo.

Nika: Polhki, učenci 3. a razreda OŠ Polhov Gradec se zahvaljujemo Modrim sovicam, učencem 2. a razreda OŠ Škofije za povabilo na obisk, za lep sprejem, za topel objem, za uspele delavnice, za lepo skupno prepevanje, za lepe besede, za dobro gostitev in pogostitev, za predstavitev Luke Koper, za vse delo in veselje z nami, za vsa darila in drage spomine.

Zahvaljujemo se ravnateljicama obeh šol, našima razredničarkama in ostalim delavcem obeh šol, ki so pomagali, da smo se srečali in se na srečanju imeli tako lepo. Zahvalimo se tudi predsednici KS Škofije, županu MO Koper, Oddelku za mlade bralce - vodji knjižnice in seveda saršem. Naslednje šolsko leto pa pridejo Modre sovice na obisk v Polhov Gradec in bo spet super.

Napisali učenci 3. a razreda OŠ Polhov Gradec, pomagala učiteljica Cilka Trobec.

44

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

Obvestila kmetyske svetovalne službe

Program izobraževanja -zbiranje pr^av

Tečaji, delavnice, predavanja v izvedbi Kmet^ske svetovalne službe so namenjeni kmetom iz Občine Dobrova Polhov Gradec, ki bo poravnala stroške izobraževanja na podlagi Pravilnika za razvoj podeželja, ukrep 1.3.

1. TEČAJ RAČUNALNIŠTVA: Informac^ske poti v kmet^stvu

VSEBINA: Seznanitev kmetov in podeželskega prebivalstva z uporabo računalnika kot orodja za dostop informac^' z osnovami uporabe interneta. Uporaba javnih baz podatkov na različnih tehnoloških področjih - FITO - INFO, GERK, MKGP, ARSKTRP, CRG, Uradni list. TRAJANJE: 1 dan ( dopoldan ) ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 9

IZVEDBA: Kmet^'ska svetovalna služba KGZS - Zavoda Ljubljana

LOKAC^A: Tečaj bo v prostorih KGZS - Zavoda Ljubljana, Celovška cesta 135

PRGAVE do polne zasedenosti zbiramo v kmet^'ski svetovalni službi na Tržaški cesti 132 (pisarna 121) ali po telefonu: 01( 256-57- 92 )

2. DELAVNICA: Ekonomika poslovanja - kalkulac^a proizvodnje

VSEBINA: Seznanitev z ekonomiko poslovanja, ki zajema stroške na kmet^l, bilanco stanja in uspešnost poslovanja. TRAJANJE: 4 ure

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10 do 20

IZVEDBA: Kmet^'ska svetovalna služba KGZS - Zavoda

Ljubljana

LOKACUA: Dobrova

PRGAVE do polne zasedenosti zbiramo v kmet^'ski svetovalni službi na Tržaški cesti 132 (pisarna 121) ali po telefonu: 01( 256

- 57- 92 )

3. PREDAVANJE: Dobro počutje živali - prehod na prosto rejo

VSEBINA: Predstavitev pogojev reje živali in prehod iz vezane na prosto rejo

TRAJANJE: 1 dan (dopoldan)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10 do 20

IZVEDBA: Kmet^'ska svetovalna služba KGZS - Zavoda

Ljubljana

LOKACUA: Dobrova - Polhov Gradec

PRGAVE do polne zasedenosti zbiramo v kmet^'ski svetovalni

službi na Tržaški cesti 132 (pisarna 121) ali po telefonu: 01( 256

- 57- 92 )

4. PREDAVANJE: Ohranjanje njivskih površin

VSEBINA: Pridelovalce želimo seznaniti z zahtevami kolobarja na njivskih površinah. TRAJANJE: 2 uri

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10 do 20

IZVEDBA: Kmet^'ska svetovalna služba KGZS - Zavoda

Ljubljana

LOKACUA: Dobrova

PRGAVE do polne zasedenosti zbiramo v kmet^'ski svetovalni službi na Tržaški cesti 132 (pisarna 121) ali po telefonu: 01( 256

- 57 - 92 )

Vse navedene aktivnosti bodo potekale v jeseni (september-november). Program tečaja, delavnice in predavanj, točen termin ter lokac^a bodo vsi pr^avljeni prejeli osebno pred začetkom tečaja.

OBNOVITVENI TEČAJ FFS

Veljavnost izkaznic FFS, pridobljenih v letu 2004, poteče letos.

Obnovitveni tečaj bo predvidoma oktobra. Obveščanje bo potekalo prek lokalnih in drugih med^'ev ter spletnih strani Zavoda Ljubljana in posameznih občin.

VODENJE EVIDENC

Ne pozabite na obvezno in sprotno vodenje evidenc:

- o delovnih opravilih na kmet^l (košnja, setev, gnojenje itn.),

- vodenje evidenc evidence nakupa krme (vrsta krme, količina, datum nakupa, račun, naslov prodajalca),

- vodenje evidenc o uporabi fitofarmacevtskih sredstev,

- sprotno vodenje registra živali (hlevska knjiga, potni listi) in veterinarskih dnevnikov

ter upoštevanje načel dobre kmet^'ske prakse pri gnojenju, varstvu rastlin oziroma vseh načel dobrega gospodarjenja na kmet^l. Nada Gabrenja, kmet^'ska svetovalka

VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA POSEBNO PREMIO ( biki, voli ) - II. obdobje

za zakol v času od 1. jun^a do 30. septembra - rok vlaganja zahtevka: oktober 2009.

VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH ŽIVALI - II. obdobje

Telitve v času od 1.aprila do 31. jul^a - vlaganje zahtevkov: oktober 2009.

Vlaganje zahtevkov za I. obdobje poteka junga 2009.

Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec

Šola v naravi na Pohorju

20. 5. 2009 ob 4.55 smo se učenci sedmih razredov OŠ Polhov Gradec zbrali pred avtobusno postajo v Polhovem Gradcu. Nato smo se z avtobusom odpeljali na ljubljansko železniško postajo, od koder smo se z vlakom odpeljali proti Mariboru. Po dolgi vožnji z vlakom smo se z mestnim avtobusom odpeljali do pohorske vzpenjače. Bilo je naravnost čudovito in vsi smo uživali. Nato smo pri nekem hotelu začeli pohod in ob 11.30 smo prispeli do prve koče, kjer smo kosili. Po slastnem kosilu smo pot nadaljevali proti Jakčevemu domu na Svetih Treh kraljih. Šli smo skozi pragozd Šumik in videli slap Veliki Šumik (24 m).

Do naslednje postaje smo prispeli ob

17.40. Tam smo se namestili v svoje sobe in čakali na večerjo, ki je bila ob 19.15 in potem smo do jutra ostali v svojih sobah. Zjutraj smo vstali ob 6. 30 in odšli na zajtrk. In potem smo skupaj skoraj brez žuljev odšli proti Rogli. Prvič smo se ustavili na domu pri Osankarici, od koder smo odšli proti prizorišču poslednjega boja Pohorskega bataljona. Še prej pa smo šli mimo čudovitega Črnega je-

zera.

Na prizorišču boja nam je gospa Janja Gvardjančič povedala nekaj stavkov in potem smo odšli naprej proti Rogli.

Na Roglo smo prispeli okrog 13.45, kjer smo se namestili v svoje sobe in potem odšli kosilo. Po kosilu smo se zape-

ljali na zimsko-letnem sankališču Zlode-jevo. Po končani adrenalinski vožnji smo odšli na 30 m visok razgledni stolp s 150 stopnicami!!

Potem pa je bil čas že za večerjo. Potem smo se pripravili za disko, kjer smo plesali in noreli do onemoglosti. Zaspani in utrujeni smo ob 11.20 odšli v posteljo. A

naša soba na žalost zaradi nergavega sošolca ni mogla zaspati. Zadnji dan smo vstali ob 6.30^ in po kraljevem zajtrku odšli na pot. Šli smo mimo Lovrenških jezer in proti Partizanskemu domu, do koder zaradi dežja na žalost nismo prišli. A vseeno smo v treh dneh doživeli prekrasne in nepozabne trenutke.

Žiga Mrzlikar, 7. b

PESEM

(ljubezen)

Prava ljubezen pride sama, prava ljubezen gre sama in prava ljubezen ostane sama.

Prava ljubezen pride iz srca in prava ljubezen odide, ko srce žalostno postane in prava ljubezen takrat sama ostane.

Živimo za vas

V oblake zapišemo zdaj, ves svet vidi naj.

Našo srečo, naše življenje, vse naše hrepenenje. Vp^emo naglas, ves svet naj sliši nas.

Živimo za vas, ljubimo naglas. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje.

V oblake se skrčmo, glasbo do konca nav^mo. Naj odmeva do neba preko vsega sveta. Slovenca dežela je naša,

vsak Slovenec se s tem lahko ponaša.

Živimo za vas, ljubimo naglas. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje.

Zmage nam niso tuje, a za te ni nuje. Nam je važno to, da verjamemo srčno. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje.

Sabina Košir, 9. a

Majska pesmica

Čebela

Pribrenčala priletela,

skozi okno je čebela.

Nič vprašala ni, kar sedla

je na mizo in pojedla,

kar načeto je ostalo;

kar jezna je postala,

kako z medom sem se sladkal jaz

in že spet je odbrenčala

in mi niti hvala ni dejala.

Za spomin pa je pustila,

kar so krila govorila:

Spet prišla je pomlad.

Blaž Osredkar, 7. A

Pohod prvošolčkov

Učenci 1. razreda OŠ Polhov Gradec smo imeli maja poleg pouka in nekaterih drugih dejavnosti tudi športni dan.

V sončnem pomladnem jutru smo se odpravili na pohod. Poleg nahrbtnikov smo imeli s seboj tudi družabne igre in športne pripomočke.

Pot nas je vodila v smeri Setnica. Niti malo ni bilo naporno in dolgočasno. Poleg hoje smo si čas popestrili z opazovanjem prebujajoče se narave, poslušali petje ptic in tudi sami zapeli kar nekaj pesmi.

Rahel dopoldanski vetrič je bil ravno pravšnji, da nam je božal nekoliko razgreta lička.

Ko smo prispeli na cilj, smo iz nahrbtnikov potegnili »mikavne zaklade«.

Grižljaj za pod zob je še kako teknil, požirek odlične vode pa nas je odžejal in nam dal energ^o za dejavnosti, ki so sledile.

Na travniku smo se igrali razne športne in družabne igre, raziskovali naravo in njihove prebivalce (drobne travniške živali), prepevali pesmi in rajali.

Kar prehitro so kazalci na uri obhodili svojo pot tolikokrat, da se je bilo treba vrniti v dolino.

Pr^etno utrujeni, naužili smo se svežega zraka in dobre volje, smo se vrnili v šolo.

Polni lepih vtisov smo svoja doživetja delili med seboj, ker pa jih je bilo zelo veliko, smo jih prenesli še med naše vrstnike v šoli.

Tako smo dan polepšali tudi njim.

Blažka Osredkar in Andreja Krnc

Astronomski večer

V sredo, 22. 4. 2009, smo učenci devetih razredov na IŠ Polhov Gradec imeli astronomski večer.

Ob 20. uri smo se zbrali v šoli in se v fizikalni učilnici pripravili na zelo zanimivo predavanje astronoma Mitje.

Ogledali smo si veliko fotografij zvezd, planetov, kopic ^

Izvedeli smo tudi veliko podatkov o vesolju, ki so nam bili podlaga za poznejše opazovanje na terenu.

Naše mesto opazovanja je bilo oddaljeno 15 minut hoje. Vendar smo

kljub pozni uri imeli veliko energie in pričakovanj. Bilo je zelo zanimivo, saj smo si skozi teleskop ogledali Saturn, MI3, M44, ozvezdje Dvojčka, Veliki in Mali voz, zvezdo Kasiopejo ter še veliko drugih zanimivosti, ki so nam vsaj malo prikazale dogajanje v vesolju. Malo pa so nam pomagali tudi oblaki, vendar smo jih z dobro voljo kaj kmalu pregnali. Večer je bil zelo zanimiv in poučen, čeprav so se nekateri prišli bolj zabavat, kot pa opazovat zvezde.

Bilo je lepo in nepozabno, a smo po končani noči vsi utrujeni popadali v postelje. Lucga Rus, 9. a

LIST IZ ČRTOMIROVEGA DNEVNIKA

Ta čas, ko v jami ždim,

pazim na tovariše, vse noči bedim.

Trenutno ne trepetam pred

viharjem sekir

in misli moje živ^o le za mir.

Ta dan smo trdno se borili, veliko dobrih tovarišev smo izgubili.

Bil njihov velik je ponos, ohraniti poganski naš odnos.

Krščani,vojne željni nam ga skušajo vzeti,

hočejo krščansko vero v naše kraje odeti.

A mi ne bomo se pustili, do smrti bomo se borili, da nas krščani ne bodo dobili.

Kri poganska tekla je povsod, kajti skušamo ohraniti svoj rod.

Krščane stran bomo spodili, pa če zadnje bo, kar smo storili.

Mi borili bi se vse noči, toda nimamo veliko več moči, kajti hrane nam že primanjkuje, čedalj hitreje nam zmanjkuje.

Bojim se, da dolgo ne bomo več zdržali,

bojim se, da bomo v kakšni jami obležali,

strah napojil nas bo vse, da v krščane bomo vpisali se.

Rdeča luč je zasvetila, ognjena krogla se po bregu je zvalila.

Postavit se nam grem v bran, da vsaj umrl bom pogan.

Anja Buh, 8. a

29. jun^' 2009

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

45

Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova

Dan Zemlje

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let.

tike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko

Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organiza-c^e pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi žel^o opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške poli

je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, v Ameriki sodelovalo okrog 20 mil^onov ljudi.

Po letu 1970 dan Zemlje

praznujemo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizac^ in držav pa se veča. Sodelujoče organizac^e so med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

Človek s svojimi dejanji zelo

onesnažuje okolje in tako spreminja t. i. ekološko ravnotežje. V času industr^ske in tehnološke revoluc^e se je človekov vpliv na naravo tako povečal, da mora danes človek zaradi svojega delovanja spreminjati sebe, če želi preživeti.

Tudi učenci na OŠ Dobrova smo temu dnevu namenili svojo pozornost. Pozanimali smo se o onesnaženosti Zemlje in naredili makete, plakate ali seminarske naloge na to tematiko. Izdelke smo razstavili na šoli v upanju, da se bodo dotaknili vsakega, ki jih bo videl, da bo prispeval k izboljšanju stanja našega planeta.

Manca Čot in Tina Zonta, 9. a

BOBRI - spet prvaki

Že lani smo bili Bobri (akro-batsko-nav^aška skupina OŠ Dobrova) ŠKL prvaki med akrobatsko-nav^aškimi skupinam osnovnih šol, letos pa smo uspeh ponovili. Kot vemo, je naslov lažje osvojiti kot pa ubraniti, zato smo s treningi začeli že jeseni. Naš prvi nastop v tej sezoni je bil na novoletnem Che-

erleadingu. S tistim nastopom nismo bili najbolj zadovoljni, zato smo trenirali še bolj zavzeto. Naslednja tekma je bila v Ško^i Loki, kjer smo zelo dobro nastopili. Nato smo na treningu dobili nove žoge ter drese. Ko smo jih dobili, smo vedeli, da moramo na finalu ŠKL zmagati. Zadnja tekma pred velikim

finalom je bila na Škofljici, kjer smo imeli težave z glasbenim posnetkom.

Pred finalom smo imeli še več treningov, na katerih smo še bolj trenirali svoje akrobacýe.

Prišel je 22. april, veliki finale ŠKL v Hali Tivoli. Zjutraj smo bili v šoli vsi nervozni, še najbolj pa naša trenerka. S sabo smo imeli vse rekvizite - prožno ponjavo, žoge ... Nastopili smo zadnji med osnovnošolci. Nastop nam je enkratno uspel. Veseli smo bili, ker nam je tako dobro uspelo ravno v finalu. Ogledali smo si še srednješolske ekipe, nato smo šli na pico. Ob peti uri sta bili razglasitev rezultatov in podelitev medalj. Najprej so pokale dobile najboljše košarkarske ekipe, plesne in nato smo bili na vrsti mi. Ko smo zaslišali, da smo zmagovalci, smo bili zelo veseli.

Timotej Jurček, 9. a

Zlati bralni značkarji v Benetkah

V petek, 15. 5. 2009, smo se vsi pridni bralni značkarji, ki smo knjige za bralno značko prebirali vseh devet let, odpravili na zasluženi izlet. Odšli smo v Benetke. Ob 6. uri zjutraj^ smo se zbrali in odpeljali do OŠ Vič. Tam smo se skupaj z učenci OŠ Horjul in OŠ Vič odpravili na avtobus. Tako se je že v zgodnjih jutranjih urah začela naša dolga vožnja proti Benetkam.

Ko smo prispeli do končne postaje našega avtobusa, smo šli na ladjico in se z njo odpeljali do Benetk. Z vremenom nismo imeli največje sreče, saj je začelo deževati. Naša vodička nas je peljala mimo raznih beneških kulturno-zgodovin-skih znamenitosti, trgovin do nekega vodnjaka, kjer smo se domenili, da se bomo pozneje spet sešli. Nato smo odšli

Na

naravoslovnem

taboru

Od 14. do 16. 4. 2009 smo bili učenci tretjih razredov OŠ Dobrova na naravoslovnem taboru na Zgornjem Zavratniku.

Prvi dan smo šli z gozdarjem v gozd. Pokazal nam je različna drevesa, staro gozdarsko orodje in hiško skorjevko, ki je bila prekrita z lubjem. Naslednji dan smo se učili loviti ribe v ribogojnici. S sošolci smo ujeli štiri ribe. Spekli so nam jih, mi pa smo jih z veseljem pojedli. Zadnji dan so nas obiskale predice, ki so imele s seboj kolovrat, krtačnik in vreteno. Pokazale so nam, kako so včasih predli volno. Vsak si je iz volne izdelal rožo. Najbolj všeč mi je bilo, ko nam je pletar pokazal, kako se pletejo košare iz šibja. Prav take, kot jih plete moj dedek. Komaj čakam, da mu pokažem svoj prvi košek, ki sem ga spletel čisto sam na Zgornjem Zavratniku.

Rok Pleško, 3. a

Bili smo na Rakitni

V najlepših dneh aprila smo imeli »prvčki« iz OŠ Dobrova športno-naravoslovni tabor na Rakitni. Pouk v naravnem okolju je bil zanimiv in pester.

Obiskali smo bližnjo kmet^o. Tam smo videli več kmet^'skih strojev, gospodarskih poslop^' in obdelovalnih površin. Opazovali smo, kako žagajo deske, krmili smo krave in božali teličke. Povzpeli smo se na bližnji hrib Rotovc, od koder smo imeli lep razgled po planoti. Med potjo smo zlezli tudi na lovsko opazovalnico. Na gozdni učni poti smo pokazali veliko naravoslovnega znanja in bili smo pohvaljeni.

Uživali smo v vseh športnih dejavnostih in spoznavanju taborniških veščin. Tudi ob večerih nam je bilo pr^etno. Brali smo pravljice, se igrali in pogovarjali. Obiskala nas je tudi prava Muca Copatarica. Povabila nas je na obisk v svojo hišico in temu smo se z veseljem odzvali. In kakšno je večinsko mnenje udeležencev?

Najboljše je bilo pri igrah v peskovniku, na gugalnicah, pri hokeju, lokostrelstvu, plezanju po plezalni steni, pri družabnih igrah v sobah ... Najbolj moteče je bilo nagajanje učencev in učenk - butanje po vratih v času počitka, prehitro jutranje bujenje, klepetanje pred spanjem ^ Kljub vsemu je bilo za vse super!

Vodja tabora: Vesna Bozovičar

Zaključek bralne značke

vsak po svoje. Mi smo ta čas izkoristili za malico in manjše nakupe. Potem smo si šli malo ogledovat mesto in se fotografirali. Ob 14.30 smo se z ladjico odpeljali proti avtobusu. Nato je sledila pot proti domu. Kljub slabšemu vremenu menim, da smo se zelo zabavali. Iz Benetk so nam ostale številne fotografije in lep spominček ^

Tina Dermast^a, 9. a

Vsako leto na Osnovno šolo Dobrova povabimo književnika, da zaključi Bralno značko. Letos nas je v četrtek, 4. jun^'a, obiskal priljubljen pisatelj Primož Suhodolčan; avtor številnih otroških in mladinskih knjig (Naočnik in Očalnik, Živalske novice, Peter nos, Košarkar naj bo Najprej se je predstavil prvemu, drugemu, tretjemu ter četrtemu razredu, nato pa še vsem preostalim razredom. Povedal nam je veliko zanimivega o knjigah na humorističen način. Potem nam je pripovedoval zgodbe, kako si je razbil glavo in poškodoval nos.

Teoretično nam je dokazal tudi nesmiselnost učenja. Postavil je enačbo: Če se manj učiš, več znaš in če se več učiš, manj znaš. Sledila je razlaga:

Če se manj učiš, več znaš, ker če se manj učiš, manj pozabiš in če manj pozabiš, več znaš. Če pa se več učiš, manj znaš, ker če se več učiš, tudi več pozabiš in če več pozabiš, na koncu manj znaš. Torej, zakaj bi se sploh učili? Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je ob tem g. Primož požel velik aplavz s strani učencev. Prisotne učiteljice so ubrale s pogledi, a so se tudi one od srca nasmejale »globokoumni« razlagi.

Ena izmed njegovih šal so bili tudi stavki iz tujih jezikov. Povedal nam je namreč, kako v tujih jezikih rečemo ljubim te, zraven pa je dodal slovenske rime (Ich libe dich, v glavi imaš prepih; Ti amo, še bolj kot salamo). Za konec je iz občinstva povabil fanta na oder in ga spraševal, na kakšen način

bi punci povedal, da jo ima rad. Ob njegovem nastopu smo se vsi do solz nasmejali in bili zelo navdušeni. Zame je bil to najboljši in najzabavnejši nastop književnika, kar jih je kdaj obiskalo našo šolo.

Rok Tomšič, 8. a

46

NAŠ ČASOPIS

Občina Log - Dragomer

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

30 let vrtca, vse najboljše vrtec

Dragomer, 28. maj 2009 - Vrtec Dragomer je maja letos praznoval 30-letnico svojega obstoja. Prireditev sta odprla ravnateljica Mihaela Mrzlikar in župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina. Gledalci so si ogledali predstavo Nočemo biti dinozaver v strokovni izvedbi delavk Vrtca Log - Dragomer ter likovno razstavo otrok. Po uradnem delu je sledilo praznovanje s torto. Začetki vključevanja v vr- zgrajen s takratnim samo-

tec so bili v teh krajih povezani z vključevanjem v vrtce na Vrhniki in v Ljubljani. V 70-ih letih se je Dragomer začel hitro širiti, potrebe po vključevanju v vrtec pa so postajale vedno večje. Občina Vrhnika je zato maja 1979 zgradila in odprla Vrtec Dragomer kot prvi objekt iz vrhniškega programa štiriletnega samoprispevka. Sumina je poudaril : »To je bil žal zaradi različnih vzrokov prvi in edini objekt

prispevkom, čeprav je bil program zastavljen bistveno širše. In še ta zagotovo ne bi bil realiziran, če v tem območju Lukovice, Dragomerja in Loga ne bi bilo toliko želja, ponosa in dejanskih potreb ter pripravljenosti mnogih naših krajanov pomagati pri družbenih potrebah ljudi, kar otroško varstvo zagotovo je.« Pri urejanju dvorišča vrtca so sodelovali krajani. Vse več otrok na tem območju je ter

jalo nove potrebe po varstvu, zato so oktobra 1983 odprli tudi dva dodatna oddelka na Logu.

Visoka obletnica Vrtca Dragomer je tokrat pritegnila tudi ravnateljico Miha-

Strokovne delavke Vrtca Log - Dragomer so pripravile predstavo Nočemo biti dinozavri.

V vrtcu je bila razstava likovnih izdelkov otrok iz Dragomerja in Loga na temo Otrok čuti in doživlja.

Po uradnem delu je sledilo sladkanje s torto.

elo Mrzlikar, ki je prireditev tudi odprla. Mrzlikarjeva je povedala:« Šola in vrtec sta kakor biser v vaseh. Čeprav vsi objekti niso več v središču zaradi številnih novogradenj. Pomembno pa je, da sta šola in vrtec dobro povezani z življenjem v kraju in skrbita poleg vzgoje, varovanja in poučevanja tudi za številne druge dejavnosti.«

Sumina, ki je stalen gost prireditev vrtca, je povedal, da problematike vrtca ni mogoče rešiti čez noč, saj pridobivanje dokumentac^e in gradnja terjata svoj čas. Obljubil pa je, da bodo naredili vse, da bi rešili sleherni problem.

Po uvodnih nagovorih so se predstavile strokovne delavke Vrtca Log - Dragomer, ki so zaigrale predstavo z ekološko vsebino Nočemo biti

dinozavri. Predstava in njeno besedilo sta pri otrocih skušala vzbuditi skrb za naravo in ekološko zavest. Glavno sporočilo pa je bilo: Če bomo do okolja pr^azni, bo tudi okolje pr^azno do nas. Predstava je navdušila otroke pa tudi njihove starše in druge gledalce. Marsikdo se je ob predstavi tudi do solz nasmejal. Strokovne delavke so gledalce prepričale z odlično igro, kostumi in lepo sceno.

Po predstavi so si obiskovalci v notranjih prostorih Vrtca Dragomer ogledali razstavo s čudovitimi izdelki otrok iz Dragomerja in Loga, na temo Otrok čuti in doživlja.

Nato je sledila pogostitev s sadjem, sendviči in seveda torto, potem pa rajanje in druženje ob glasbi.

Vesna Erjavec

Novičke iz Občine Log - Dragomer

DARS travo ob avtocesti uničeval s sredstvi za zatiranje plevela in škodljivcev

Delavci DARS-a so v sredini maja želeli poskrbeti za dolgotrajnejšo odstranitev visoke trave ob avtocesti in so jo poškropili s sredstvi za zatiranje plevela in škodljivcev. Ob tem

pa so z omenjenimi sredstvi posegali tudi na zemljišča občanov Občine Log - Dragomer, ki živ^o ob avtocesti. S sredstvi so škropili tudi na desni strani žičnate ograje, ki stoji med avtocesto in zasebnimi zemljišči. Uničena je bila trava ob ograji, pridelki na vrtu, prizaneseno pa ni bilo niti trti in sadnim drevesom na zasebnih zemljiščih. Z dejanjem so ogrozili tudi zdravje lastnikov zasebnih zemljišč, saj se strupi po zraku lahko šir^o več deset metrov daleč.

Občanom, ki so zaradi nezgra-jenih protihrupnih ograj že vrsto let ogorčeni nad ignoranco DARS-a, je ta dogodek še dodatno zavrel kri. Dogodek je bil posredovan tudi na Medobčinski inšpektorat, ki pa zadeve še ni obravnaval.

Objavili razpis za podelitev konces^e za vrtec

Občina Log - Dragomer je 12. jun^a v Uradnem listu RS objavila javni razpis za podelitev konces^e za izvajanje programa vzgoje in varstva za otroke prve

starostne skupine. Koncesija bo podeljena javnemu vrtcu ali zasebniku, zasebnemu vrtcu ali drugi pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje javno veljavnih programov. Konces^a bo podeljena za obdobje 10 let in se bo začela izvajati 1. septembra letos. Pri podelitvi konces^e bodo upoštevali ceno vrtca, lokac^o vrtca ter rok začetka izvajanja javne službe. Zainteresirani bodo morali ponudbo predložiti do 30. jun^a na sedež občine.

Otroško igrišče ali parkirišča?

V Občini Log - Dragomer živi kar veliko otrok, ki pa žal nimajo urejenega ustreznega prostora, kjer bi se lahko družili in igrali. Občina razmišlja tudi o reševanju tega problema. Primeren prostor za gradnjo otroškega igrišča bi bil Na grivi na dveh praznih zemljiščih. Občina trenutno išče ustrezne rešitve in ponudbe. Pobude za zapolnitev tega zemljišča so različne, kot rečeno izgradnja otroškega igrišča ali izgradnja javnih parkirnih površin. Župan Občine Log -Dragomer Mladen Sumina je povedal, da bi potrebovali otroško igrišče pa tudi parkirišča. Želje posameznikov so različne, žal pa vsem ne bo mogoče ugoditi hkrati. Občina bo morala rešiti dilemo o izgradnji parkirišč ali igrišča.

Športni park Dragomer z uporabnimi dovoljenji

Športni park Dragomer je pridobil uporabna dovoljena za igrišče za odbojko, rokometno igrišče ter teniška igrišča, ki stojmo ob

njem. Balinišče ter teniška igrišča ob vrtcu medtem ostajajo brez dovoljenj za uporabo, saj so črna gradnja. V prihodnjih dneh bo občina objavila javni razpis za konces^o za izgradnjo športnega objekta v Dragomerju.

REGA bo označila pohodne poti

Planinsko društvo REGA z Loga v prihodnjih mesecih načrtuje označitev pohodnih poti v Občini Log - Dragomer. Predsednik društva Sašo Marinčič je povedal, da bodo na križiščih postavili smerokaze, ki bodo pohodnike usmerjali v želeno smer pohoda. Pred postavitv^o smerokazov bodo pridobili dovoljenja lastnikov za njihovo postavitev. Načrtujejo tudi pripravo zgibanke, v kateri bodo označene pohodne poti. Pohodniki, ki bodo osvojili najvišji občinski vrh, naj bi prejeli tudi planinski žig.

Vesna Erjavec

V vrtcu Log - Dragomer zavrnjenih 72 otrok

V vrtec Log - Dragomer so za šolsko leto 2009-2010 sprejeli 32 novih otrok iz matične občine, 72 otrok je bilo zavrnjenih.

Komis^a za sprejem otrok v vrtec Log

- Dragomer za šolsko leto 2009-2010 je maja obravnavala 104 prispele vloge - od tega jih je bilo 50 iz Občine Log - Dragomer , 54 pa iz drugih občin. Prostih mest je bilo 32 in vsa so zasedli otroci iz Občine Log - Dragomer. Pri sprejemu v vrtec so imeli prednost tisti otroci, ki skupaj z enim od staršev prebivajo v Občini Log

- Dragomer vsaj 11 mesecev. Tisti starši otrok, ki v občini prebivajo dlje, pa so za vsako dodatno leto prebivanja dobili dodatno točko.

Sprejetih je bilo štirinajst otrok, rojenih leta 2008, štirinajst otrok, rojenih leta 2007, dva, rojena leta 2006 in dva, rojena leta 2005. Zavrnjenih je bilo dvainsedem-deset otrok, od tega osemnajst iz Občine Log - Dragomer, sedem jih ni izpolnjevalo pogojev, saj bodo prvega septembra mlajši od 11 mesecev.

Na čakalni listi za sprejem v oddelek 1 do 2 leti je šestnajst otrok iz naše občine. Stisko teh naj bi občina reševala z varstveno družino, ki naj bi najprej vzela šest malčkov, pozneje z ureditv^o statusa konces^skega vrtca pa predvidoma še osem. Javni razpis za podelitev konces^e za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva za otroke prve starostne skupine je občina objavila v Uradnem listu, št. 44, 12. jun^a. Občina bo konces^o podelila javnemu vrtcu, zasebnemu vrtcu, zasebniku (če bi se organizirala vzgojnovar-stvena družina ali zasebni vzgojitelj) ali drugi pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnih programov. Konces^a se bo podelila za dobo 10 let, veljati pa bo začela 1. septembra.

Komis^a je jun^a obravnavala tudi pritožbe staršev, katerih otroci niso bili sprejeti v vrtec. Največ očitkov so starši teh otrok namenili pravilniku, ki naj bi bil diskriminatoren do novo priseljenih ljudi. Starši tistih otrok, ki v občini živ^o od roj

stva, po tem pravilniku dob^o toliko točk, da so njihovi otroci avtomatično sprejeti v vrtec. Druga določila, kot so več vzdrževanih otrok v družini ali zaposlenost staršev, so imela v primerjavi z določilom časa prebivanja v občini minimalno težo.

Jožica Zorc, ravnateljica vrtca, je povedala, da je občina pristojna za določanje meril za sprejem otrok v vrtec te, da so na seji občinski svetniki sprejeli pravilnik, na podlagi katerega je komis^a obravnavala prošnje. Zorčeva je dodala: » Ne zdi se mi prav, da pravilnik ločuje tiste, ki v občini prebivajo dlje časa od tistih, ki so se v občino preselili na novo. Ravno ti imajo z varstvom še večje težave, saj v novo okolje niso pripeljali svojih staršev, ki so mnogokrat izhod v sili.«

V primeru, da bo v občini začel delovati konces^ski vrtec, naj bi brez varstva ostali štirje otroci iz Občine Log - Dragomer. Jožica Zorc kljub temu ugotavlja, da so potrebe po novem vrtcu velike. Pridobiti bi bilo treba dodatne prostore, obnoviti stare ter spremljati potrebe v prihodnosti. Trenutno na občini ne načrtujejo gradnje novega vrtca, vendar pa razmišljajo o možnih različicah, ki bi jih ob zadostni prostorski stiski tudi uresničili. V igri naj bi bile tri rešitve, in sicer gradnja novega vrtca na Logu oziroma zgolj adaptac^a vrtca ali pa gradnja osrednjega občinskega vrtca pri Osnovni šoli Log - Dragomer.

Občina naj bi tako za letos rešila problem sprejema v vrtec, potrebe po gradnji novega vrtca ostajajo, na Občini pa jih mislio reševati, ko se bodo težave pojavile. Naslednjo leto naj bi v Drago-merju gradili velik poslovno-stanovanj-ski objekt. V občino se bodo preselili novi prebivalci, po predvidevanjih večinoma mlade družine z otroki. Če ne prej, se bodo takrat zopet odprli pogovori o prostorski stiski in reševanju potapljajoče ladje. Vesna Erjavec

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina Log - Dragomer

NAŠ ČASOPIS

47

Izvoz Lukovica je smiseln

Brezovica, 10. juny 2009 - V okviru poslanskega večera Antona Colariča je v začetku junya na Brezovici potekal pogovor o problematiki prometnih povezav, ki se ga je udeležil tudi minister za promet Patrick Vlačič ter župani barjanskih občin, med njimi tudi župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina. Velika pričakovanja županov primestnih občin o reševanju prometne problematike niso obrodila sadov.

Minister se je v predavanju, ki je bilo namenjeno strateškemu načrtovanju prometnih povezav primestnih občin, zelo na splošno spregovoril o prometni problematiki, železnici ter javnem mestnem in primestnem prometu. Pravih odgovorov za rešitev prometne problematike ni bilo. Vlačič je rešitev problematike videl v pospeševanju javnega prometa s pomočjo dobrih avtobusnih povezav s primestjem ter posodobitv^o železniškega prometa, ki državi prinaša velike izgube. Minister ni izključil možnosti omejitve prometa z različnimi ukrepi, ki so nekoč že bili v veljavi.

Nekaj pozornosti je bilo namenjene tudi gradnji novega avtocestnega priključka na Lukovici. Kot je pojasnil minister, je želja lokalnega prebivalstva po novem izvozu velika, zato bi bil ta učinkovit in smiseln. Vlačič je povedal, da bo ministrstvo do konca leta pripravilo spremembe in dopolnitve Nacionalnega programa za izgradnjo avtocest, v katerega bo vključen tudi izvoz Lukovica. O novem Programu naj bi jeseni odločal Državni zbor.

Župani so ministra Vlačiča povprašali o aktualni prometni problematiki na območju Barja. Največ težav s prometnimi zastoji imajo v Škofljici, kjer se trume vozil vsak dan po Dolenjki pomikajo s polžjo hitrostjo proti Ljubljani. Prometno problematiko si žel^o rešiti z obvoznico Škofljica, ki pa jo že več let umeščajo v prostor. Gradnjo obvoznice je med drugim prestavil tudi metuljček okarček, saj bi obvoznica posegala v habitat te ogrožene vrste, za katerega bi bilo treba najti nadomestne življenjske prostore. Su-mina je za rešitev te problematike priporočil, da je treba ob gradnji avtoceste zavarovati ne samo živalske in rastlinske vrste, temveč tudi ljudi. Pogosto se pri načrtovanju pozablja nanje. Su-mina je izpostavil predvsem problem nezgraje-ne protihrupne ograje v Občini Log - Dragomer, ki zelo poslabšuje kakovost življenja domačinov, ki že 30 let prebivajo ob avtocesti. Ministra je na srečanju povprašal tudi o gradnji protihrupnih ograj, vendar ni dobil zagotovil o začetku gradnje. Kljub temu je bilo potrjeno, da so te ograje na prioritetni listi. Vesna Erjavec

Tudi na Logu prehitri

Log - Dragomer, 12. juny - Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so decembra, januarja in februarja v Občini Log - Dragomer potekale meritve hitrosti prometa. Kot smo že poročali, so meritve v Dragomerju pokazale, da večina voznikov prekorači najvišjo dovoljeno hitrost v naseljih, ki je 30 km/h. Prehitro pa so po podatkih radarjev vozili

Rezultati meritev na Dragomerški cesti so pokazali, da je le 21 odstotkov voznikov vozilo v okvirih dovoljene hitrosti, in sicer do 30 km/ h. Pri osnovni šoli Log - Dragomer so vozniki ravnali odgovorneje, in sicer jih je dobrih 52 odstotkov vozilo do 30 km/h. Na Logu je na cesti Dolomitskega odreda v okvirih dovoljene hitrosti vozilo 28 odstotkov voznikov, v Jordanovem kotu pa 34,5 odstotka.

Na Dragomerški cesti je bila povprečna hitrost 34,2 km/h, pri osnovni šoli 28,8 km/h, na cesti Dolomitskega odreda 34 km/h in v Jorda-novem kotu 31,6 km/h.

Zaskrbljujoče so predvsem največje zabeležene hitrosti. Najhitreje je vozil voznik na cesti Dolomitskega odreda, in sicer kar 91 km/h, največja hitrost, dosežena pri osnovni šoli in na Dragomerški cesti, je bila 89 km/h, v Jordano-vem kotu pa 83 km/h.

Radarji so bili v občini postavljeni predvsem preventivno, rezultati namreč kažejo, da vozniki pred radarjem zmanjšajo hitrost, ter informa

tivno. Če bi namesto radarjev v naseljih hitrost merili policisti, bi vozniško dovoljenje izgubilo 62 voznikov. Ti se očitno ne zavedajo, da s prehitro vožnjo ogrožajo predvsem življenje pešcev, kolesarjev ter tudi drugih udeležencev v cestnem prometu. Prometna signalizac^a očitno ni dovolj velik razlog, da bi vozniki upoštevali predpisane hitrosti. Kultura voznikov je še vedno slaba, »prekrškarji« pa se na žalost lahko ovedejo samo tako, da se jih udari po žepu.

Poročali smo, naj bi na območju nasel^ Občine Log - Dragomer začel potekati poostren nadzor nad hitrostjo vozil. Na Polic^ski upravi Ljubljana so pojasnili, da policisti ob svojem rednem delu in poostrenih nadzorih, ko ugotavljajo kršitve cestnoprometnih predpisov, ugotavljajo tudi kršitve, povezane s prekoračeno hitrostjo. Nadzor opravljajo tudi na ulicah Občine Log - Dragomer, in sicer s pomočjo tehničnih sredstev (radarji Vinko Stojnšek je pojasnil: » Policisti morajo pri nadzoru cestno prometnih predpisov zagotoviti varnost, tako kršiteljev, drugih udeležencev v

prometu kot tudi samih policistov.« Dodal je še, da je zato nemogoče povsod opravljati meritve oziroma ugotavljati prekoračeno hitrost. Policii se bo pri nadzoru CPP čez leto pridružilo tudi Medobčinsko redarstvo, ki ima po novem pristojnosti za urejanje, nadziranje in kaznovanje prekrškov cestnoprometnih predpisov.

Policisti tudi opozarjajo, da je ravno hitrost najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, saj je v Slovenci glavni dejavnik pri nesrečah, ki se končajo s smrtjo, pa tudi tistih, ki se končajo s hudimi ali lažjimi poškodbami. Pomembne so ugotovitve, povezane s hitrostjo in verjetnostjo smrti pešcev. Pri hitrosti 30 km/h ob trčenju v pešca je odstotek verjetnosti za smrt pešca 5 odstotkov, pri 50 km/h je 45 odstotkov, pri 70 km/h pa kar 85 odstotkov. Za zaščito pešcev, kolesarjev in otrok je torej nujno treba stopiti s plina in zmanjšati hitrost. Življenje je namreč pomembnejše kot tistih nekaj minut, ki jih pridobimo ob prehitri vožnji.

Vesna Erjavec

Hitrostni razredi

Kraj merltvd: DraflOfner, DraHOfneraka cesta

Pričetelc ponedeljek. Q1.12.2008.00:00

Avtor: JP KPV, d.o.o.

Konec: petek, 12.12.2008.13:00

Hitrostni razredi

doSO 30 - 40 40-j

MH» hllrortilh mradov v kmfti

50-60 60-70

Kraj meritve: Dragomer • pri Soli

Pričetek: ponedeljek. 29.12.2008.13:41

Avtor: JP KPV, d.o.o.

Konec: torek, 20.01.2009.12:00

Hitrostni razredi

1.40 40 - 50 50 - 60 60 - 70

Me|e hHrottnih ravadov v km/h

1.40 40 - 50 50 - 60 60 - 70

Me|e hHrottnih ravadov v km/h

Kral meritve: LOG - cesta Dolomllskega odieda

Avtor: JP KPV, d.o.o.

PilčMak: ponedeljek, 22.12.2008,14:00

Konec: ponedeljek, 29.12.2008,13:00

Komentar:

Hitrostni razredi

Ki^ meritve: Jordanov kot [ MHP 80 ]

Avtor: JP KPV, d.o.o.

PrICatek: sreda, 04.02.2009,12:00

Konec: sreda, 11.02.2009,14:00

Komentar:

v

Športno društvo Dragomer -Lukovica s športom v poletje

ŠD Dragomer - Lukovica je maja pripravilo prireditev S športom v poletje 2009, s katerim je uradno odprlo športni park ob začetku letnega dela sezone, junya pa je potekal teniški turnir Dragomer Open. Društvo, ki vključuje sedem sekcy, v prihodnjih mesecih načrtuje organizacyo košarkarskega turnirja, odbojkarskega in dveh teniških turnirjev.

Prireditev s Športom v poletje 2009 je potekala 9. maja v Športnem parku v Dragomerju. Na prireditvi so se v turnirjih pomerili igralci tenisa, odbojke in košarke, pripravljena sta bila ekshibic^'ska tekma v malem nogometu ter kolesarski izlet po Barju. Udeleženci prireditve so prejeli majice, ki jih je financirala Občina Log - Dragomer, zmagovalci turnirjev pa so bili nagrajeni s pokali. Po koncu tekmovalnega dela prireditve je sledil družabni del z zabavo na prostem v športnem parku. Predsednik ŠD Dragomer - Lukovica, Uroš Kovač, je povedal, da načrtujejo, da bo prireditev S športom v poletje, ki je bila letos organizirana prvič, postala tradicionalna športna

prireditev na površinah Športnega parka Dragomer.

Športno društvo Dragomer - Lukovica vključuje sedem sekc^', in sicer teniško, balinarsko, odbojkarsko, kolesarsko, košarkarsko, nogometno in smučarsko. V okviru društva deluje tudi teniška šola, in sicer v zimskem delu sezone v osnovni šoli Log - Dragomer, v poletni sezoni pa na teniških igriščih v Drago-merju. Novi člani se društvu lahko pridružio z izpolnjeno pristopno izjavo, ki jo dob^o in oddajo predsedniku društva ali predsednikom posameznih sekc^' ter poravnajo članarino.

Vesna Erjavec

Pohod na Ferjanko

Planinsko društvo REGA Log je v nedeljo, 14. junija, pripravilo pohod na Ferjanko. Člani iz Drago-merja smo se zbrali pri »Lipci« in odšli mimo šole do trgovine na Logu, kjer so nas že čakali preostali člani. Skupaj nas je bilo šestindvajst. Pot nas je vodila ob avtocesti do

Jordanovega kota in potem desno na Veliki vrh. V začetku je bila pot malo strma, vendar je bila hoja pr^etna, saj smo hodili po gozdu. Vmes smo se ustavili, da smo se posladkali z borovnicami. Ko smo šli proti Brezju, smo na samem opazili hišo in ribnik, kjer rastejo lepi

lokvanji. Pr^azna zakonca z Gorenjske, ki živita tam, sta nam razkazala zelo lepo in domiselno urejeno okolico ribnika. V njem ži-v^o tudi ribe - predvsem krapi in želva. Gospa nam je povedala, da ima želvo za vremenarko, saj ko pride želva po zimskem počitku na kopno, ve, da

ne bo več snega. Bili smo zelo presenečeni, saj večina od nas ni vedela, da je v naši bližini tako lep kraj. Posedli smo se še na skale pred ribnikom in se fotografirali za spomin. Zahvalili smo se jima za pr^aznost in se odpravili proti Ferjanki. Ko smo prišli tja, nas je že čakal Brane in nam ponudil kozarček žganja. Posedli smo se v senco, saj je bilo na soncu zelo vroče, in se odžejali s hladno P^ačo, Stane in Dragiša pa sta nam spekla dobrote z žara. Nato nam je Sašo predstavil načrt in zahtevnost poti ter čas hoje za pohod na Stol, ki bo v nedeljo, 28. jun^a. Večina članov je obljubila udeležbo. Potem nam je Tone zaigral na harmoniko, za njim pa še Zvone na kitaro. Zraven smo zapeli, na koncu pa tudi zaplesali. Bilo je res pravo in veselo vzdušje. Popoldne smo se poslovili in se dobre volje odpravili proti domu.

J. Trček

48

NAŠ ČASOPIS

Občina Log - Dragomer

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Gasilci praznovali 40 let obstoja

Dragomer, 12. juny. 2009 - Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica je na slavnostni seji v prostorih gasilskega doma proslavilo 40. obletnico svojega delovanja. Na slavnostni seji so podelili tudi značke za dolgoletno delo, plakete in značke gasilskega veterana ter priznanja za večletno prizadevno delo, ki jih podeljuje Gasilska zveza Vrhnika. Slavnostne seje so se udele- se lahko ozremo na pretečena

žili gasilci iz PGD Dragomer -Lukovica ter PGD Log, gasilci iz sosednjih gasilskih društev, gasilci iz pobratenega društva Mavčiče. Pridružili so se jim tudi dolgoletni član gasilskega društva in župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, predstavnika Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc, poveljnik GZ Vrhnika ter Brikc^ Trček, podpredsednik GZ Vrhnika, ter župnik Janez Mihel-čič.

Na slavnostni seji je predsednik PGD Dragomer - Lukovica in ustanovni član gasilskega društva Dušan Suhadolnik v pozdravnem govoru poudaril, da letos domače društvo praznuje 40-letnico obstoja, gasilstvo v Slovenci pa l40. obletnico.

Tajnik društva Boris Smir-nov je ob predstavitvi kronike društva povedal: » S ponosom

leta, ko so si zanesenjaki našega kraja s svojo modrostjo, vizionarstvom in požrtvovalnostjo postavili cilj ustanoviti prostovoljno društvo za potrebe takrat še obeh malih krajev Dragomerja in Lukovice, ki pa sta se po letu 1974 intenzivno razširjala v današnji obseg.«

Pionirji PGD Dragomer -Lukovica so društvo ustanovili leta 1969. Veliko moralno pomoč in finančno podporo so jim dajali Gasilska zveza Vrhnika, Občina Vrhnika ter Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica, tedanja sosednja gasilska društva, delovne organizac^e ter številni ozaveščeni krajani Dragomerja in Lukovice. Do naslednjega leta so zbrali denar za nakup prve motorne brizgalke s potrebnimi priključki, staro rosenbau-erico iz leta 1938, ki sedaj kot razstavni eksponat iz tedanje

ga časa stoji na častnem mestu v gasilskem domu. V prvih letih delovanja je PGD Drago-mer - Lukovica pridobilo nove

vih gasilskih kadrov, v njihovo izobraževanje in izpopolnjevanje z vsakoletnimi udeležbami na gasilskih tekmovanjih. Vsa leta obstoja društva so gasilci poleg temeljnih nalog skrbeli tudi za kulturno dejavnost.

Leta 1984 so gasilci prevzeli novo gasilsko vozilo s cisterno GVC 16, leta 1987 so dobili avtocisterno TAM 5500, ki jo je podarilo podjetje Petrol, leta 1988 pa je v garažo zapeljalo

Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica je na slavnostni seji proslavilo 40. obletnico svojega delovanja. Predsednik društva Dušan Suhadolnik je spomnil tudi na dolgoletno tradic^o gasilstva v Slovenci, ki letos praznuje 140. obletnico.

Slavnostne seje so se udeležili številni gostje in gasilci iz domačega društva, sosednjih društev ter pobratenega društva.

člane, nakupili so novo gasilsko opremo, s tem pa so se povečale želje in potrebe po gasilskem domu. Zato je takratna Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica razpisala referendum za samoprispevek za izgradnjo gasilskega doma in doma krajanov, ki si ga krajani podprli.

Do leta 1978, ko je novi gasilski dom in dom krajanov dobil streho, je bila gasilska oprema shranjena na petih lo-kac^ah. Gasilci so ob takratni 10. obletnici delovanja društva pripravili slovesno odprtje novega gasilskega doma. V naslednjih letih je bila skrb usmerjena v pridobivanje no

novo kombinirano vozilo za prevoz orodja in moštva.

V zadnjem desetletju svojega delovanja je društvo delovalo po ustaljenih navadah, stalnica dejavnosti je bilo vključevanje novih mladih sil. Od leta 2001 do 2006 se je v društvo vpisalo osemnajst novih mladih članov, ki so zdaj udarna gasilska enota in aktivna sredica društva. Lani se jim je pridružilo tudi deset pionirjev.

Leta 2004 so nadgradili spodnji trakt gasilskega doma, v katerem je nova sodobna učilnica, zamenjana je bila stara salonitna streha, leta 2005 pa so zamenjali še tlak v garaži. Leta 2008 je društvo

prevzelo novo najsodobnejše gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25, letos pa še novo gasilsko vozilo za prevoz moštva

GVM - 1. Smirnov je povedal: » Naše prostovoljno gasilsko društvo je odlično opremljeno in sposobno opravljati temeljne gasilske naloge. Želimo si, da bo gasilsko društvo tudi v prihodnje uspešno delovalo. Mladih zanesenjakov za gasilske vrste pod takimi pogoji prav gotovo ne bo zmanjkalo.«

Poveljnik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc je ob tej priložnosti povedal: »Tako kot člani društva čutimo tudi na drugih nivojih, da se vse več nalog s področja zaščite in reševanja prenaša na gasilsko organizac^o. Temu pa običajno ne sledjo potrebna sredstva in oprema. Našo osnovno skrb moramo še nadaljevati v naši dolgoletni tradicii skrbi za ljudi, človeka v stiski pa tudi pri pridobivanju mladih in novih članov, da bo naše delo še naprej varno in učinkovito.«

Prostovoljna gasilska dejavnost kljub svoji dolgoletni tra-dic^i ne izgublja na pomenu, ker ima svoj pečat v srcih ljudi, tistih, ki so pomoči deležni, pa

tudi kot tistih, ki pomoči potrebnim priskočio na pomoč. Mladen Sumina župan Občine Log - Dragomer je dejal: »Takih, ki znajo prispevati je v tem društvu veliko. Veliko je tudi tistih posameznikov, ki so nosili in še nos^o glavna bremena delovanja društva, to velja zlasti za vse štiri predsednike društva, ki so vsak ob svojem času bili izjemni in so skupaj z člani, poveljniki in vsemi drugimi uspešno vodili društvo.«

Na slavnostni seji so podelili tudi značke za dolgoletno delo, plakete in značke gasilskega veterana ter priznanja za večletno prizadevno delo in pomemben prispevek k orga-nizac^ski krepitvi gasilstva ter za trud, uspeh in širjenje ideje gasilstva, pa tudi za uspešno prizadevanje na področju požarnega varstva ter delovanja in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, ki jih podeljuje Gasilska zveza Vrhnika.

Prireditev je z izjemnimi vokali in pevskimi vložki popestrila družina Plevnik. Slavnostno sejo so zaključili z druženjem ob hrani in p^ači.

Vesna Erjavec

Slavnostno sejo so s svojimi izjemnimi vokali popestrili člani družine Plevnik.

Žabice, najuspešnejša evropska skupina cheerleading

V soboto, 30. 5., in v nedeljo, 31. 5., je v zabaviščnem parku Movie Park Germany v bližini mesta Bottrop, ki je tik ob nemško-nizozemski meji, potekalo največje tekmovanje v che-erleadingu v Evropi, VI. ELITE Che-erleading Championship. Žabice iz ŠŠD Log - Dragomer so se tekmovanja udeležile že petič zapovrstjo

in tudi tokrat je skoraj 50-članska odprava tekmovalcev, trenerjev in spremljevalcev potrdila sloves najuspešnejšega športnega društva cheer-leading na stari celini. Na tekmovanju, na katerem se je v petnajstih katego-r^ah predstavilo skoraj

svetovno klubsko prvenstvo, ki bo aprila 2010 v Orlandu na Floridi.

Rezultati Žabic v Bottropu:

1. mesto v kategorii mladinskih mešanih skupin v cheerleadingu: Vanja Potočnik, Nina Trček, Polona Gams, Eva Žos, Matevž Remškar, Luka Samotorčan, Luc^a Jeršin, Eva Dolinar, Petra Privšek, Meta Izgor-šek, Anja Sabol, Lara Valjavec, Luka

3000 tekmovalcev iz trinajstih držav, se je z naslovi zmagovalcev okitilo sedem nemških ekip, šest slovenskih in dve angleški, največ, kar neverjetne štiri zmage in odlično 4. mesto pa so si pritekmovale prav Žabice. Izjemen podvig je v cheereladingu ponovno uspel mladinski skupini Žabice, ki se je z zmago z ogromno prednostjo v kategorii mladinskih mešanih cheerleading skupin ponovno uvrstila na

Ruperts, Jan Remškar, Miha Samo-torčan, Maxi Mohorič, Lea Mohorič, Eva Kržič in Nika Ruperts; trenerja Matej Kavčnik in Matjaž Gerbec 1. mesto v katego-r^i mladinskih dekliških skupinskih dvigov: Maxi Mo-horič, Vanja Potočnik, Polona Gams, Nina Trček in Petra Privšek

1. mesto v kategorii mladinskih mešanih skupinskih dvigov: Lucija Jeršin, Matevž Remškar, Luka Samotorčan, Vanja Potočnik in Eva Žos 1. mesto v kategorii posameznikov: Miha Gerbec; trener Marko Sabol 4. mesto v kategorii otroških skupin cheerleadingu: Uršula Jušič Piber, Anja Vidmar, Tjaša Miklič, Eva Pirnat, Alenka Šentjurc, Tadeja Judež, Zala Remškar, Job Remškar, Lara Meglen, Lina Ženko, Lana Nartnik, Mirela Nrecaj, Mojca Povše, Maruša Povše, Zala Bergant, Katja Trček, Nina To-mažič in Taja Cestar; trenerji: Urša Ramuta, Špela Rojec, Sara Gruden in Kaja Rus . Vsem tekmovalcem, trenerjem in spremljevalcem za izjemne dosežke iskreno čestitamo!

Vodja ekipe: Katarina Andlovic

Ula Ana Leben s soplesalcem prva

V soboto, 6.junja 2009, je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v rokenrolu, kjer se je odlično izkazala 12-letna Ložanka ULA ANA LEBAN, učenka 7. a/8. razreda Osnovne šole Log - Dragomer. Pleše v mešanem paru z Maticem Adamičem iz Grosupljega. V hudi konkurenci sta zmagala in osvojila 1. mesto.Na fotografiji skupaj z njunim trenerjem Robertom Kne-ževičem.

Čestitamo jima ter jima želimo še veliko uspehov. ^

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina Log - Dragomer

NAŠ ČASOPIS

49

Idejna zasnova oziroma koncept ureditve športa na Logu

Kot je bilo napovedano v marčni izdaji pričujočega mesečnika, vam tokrat predstavljamo idejno zasnovo ureditve športno-rekreacijskih površin oziroma koncept ureditve infrastrukture v športnem parku Log (v nadaljevanju SP Log), ki smo jo pripravili člani športnega društva Log (v nadaljevanju ŠD Log).

Na začetku nam najbrž ni treba pojasnjevati, da ŠP Log dobiva novo podobo že od sredine leta 2007, ko so predvsem člani NK Dragomer začeli obnavljati zelenice in okolico dotrajanega nogometnega igrišča. Konec leta 2007 je bila s strani občine uslišana želja članov ŠD Log po izgradnji objekta večnamenski oder s plezalno steno. Z resnično strokovnim pristopom občinske uprave in drugega strokovnega kadra je občina s kakovostnim pripravljenim investic^skim programom uspela pridobiti finančna sredstva prek razpisa Fundac^e za šport v vrednosti približno četrtine celotne investic^ske vrednosti objekta. objekt smo poimenovali kot referenčni rekreac^ski objekt, ki je služil poleg preostalih dveh obstoječih (»Hišica« in »Stara šola«) za izhodišče izdelave idejne zasnove. Večina občanov in ljudi iz širšega okolja je lani na področju športno-kulturnih dejavnosti na novozgrajenem objektu bila priča dvema večjima

ne cilje s pogledom na razvoj športa v ŠP Log, ki je že zdaj primeren izražanju povpraševanja po različnih aktivnostih ter strukturi zdajšnjega prebivalstva. Na žalost se v našem kraju neresnice in lažne ter napačne ugotovitve nekaterih ljudi, ki imajo namen ustvarjati nemir, največkrat dotaknejo večine prebivalcev. Nasprotno žal pozitivne novice hitro izgubio izhodiščno moč oziroma naletio na gluha ušesa. Prepričani smo, da tiste, ki berete ta prispevek, zanimajo vmesni rezultati našega truda na poti do postavljenih ciljev in končne zmage.

Torej, celotno predvideno ureditveno območje obsega 2 ha rekreac^skih površin, od katerih jih ima ŠD Log v lasti skoraj 2/3, preostali del pa je v lasti Občine Log - Dragomer. Splošna namenska raba površin ima po PUP-u oznako R (morfološke enote »8«), kar pomeni, da so to po definic^i parkovne, športne in rekreac^ske površine, ki jih ni mogoče pozidati s stanovanjsko gradnjo. Na teh

Obstoječe športno-rekreac^ske površine s spremljajočimi objekti

športno-družabnima prireditvama. Takšnih prireditev lahko po naših zagotovitvah v prihodnosti pričakujte še več. Ob tej priložnosti vabimo k sodelovanju vse tiste, ki se radi na kakršen koli način športno in kulturno udejstvujete.

Pa se vrnimo k vsebini naslova tega prispevka. Torej, člani ŠD Log smo si za leti 2008 in 2009 kot glavni cilj zadali izdelati idejno zasnovo prenove športnega parka. Pravzaprav je pravilni izraz za naš izdelek primeren začetni fazi načrtovanja - izhodiščna idejna štud^a. Kakor koli že, naša primarna naloga pri načrtovanju prenove ŠP Log je bila vključiti v vsebino vse športne dejavnosti, ki imajo v našem kraju tradic^o, ter športne dejavnosti, ki imajo v prihodnosti velik potencial za razvoj in zastopanje naših krajev v širšem svetu. Lahko smo veseli in ponosni, da so tisti, ki nekaj dajo na športno tradic^o (ena od njih je nogometna) v naši občini, pristopili k njenemu obnavljanju z željo po nadaljnjem, tokrat neprekinjenem razvoju športov v naših krajih. Težava nastane v današnjem času takrat, ko zmanjka prostovoljcev (vsaj na Logu), da bi s skupnimi močmi gradili in širili rekreac^ski prostor, ki bi ga bi z veseljem uporabljali vsi. Ne glede na vse smo si člani ŠD Log potavili dokaj jas-

športnih sekc^ v občini, in sicer na rekreativni pa tudi profesionalni ravni. Seznam predvidenih objektov prikazuje slika 2.

Slika 2: Predvidena razporeditev športno-rekrea-c^skih površin, urejenih z idejno zasnovo.

A. Parkirišča in druga komunalna in frastruktura

B. Večnamenski pokriti oder s plezalno steno

C. Večnamenski prireditveni prostor

D. Zelenica z igrali za organizac^o poletnih otroških taborov in druženje otrok ali odraslih

E. Večnamensko asfaltno igrišče

F. Pokrita večnamenska športno-kulturna dvorana

G. Otroško igrišče

H. Balinišče

I. Objekt z recepc^o, turistično informac^sko

posebej izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Od tu naprej sledita le še fazi izvedbe in obratovanja.

Športno-rekreac^ske površine bo z uradno idejno zasnovo treba oblikovati v skladu s sodobnimi oblikovalskimi trendi. Želimo si, da bodo posamezni sklopi načrtovani tako, da se bodo po obliki v največji mogoči meri vključevali v okolje in obstoječo prostorsko ureditev kraja, hkrati pa v vsakem pogledu zagotavljali nemotene aktivnosti. Pri tem bo treba upoštevati gabarite obstoječe pozidave. Treba bo upoštevati najnovejše dimen-z^ske zahteve za vsako športno-rekreac^sko površino posebej ,vključno z vsemi potrebnimi odmiki od sosednjih površin. Posebna pozornost bo namenjena energetskim in okoljskim zahtevam, ki veljajo za tovrstna območja v razvitejših državah. Hkrati si želimo, da bi bile površine urejeneo v skladu z ekološkimi zahtevami, ki naj zagotav-

površinah je dovoljeno urejanje večjih zelenih parkovnih površin, gradnja športnih in rekreac^skih objektov, urejanje površin za množične športne prireditve ter gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekrea-c^sko dejavnost (parkirišča, sanitarne, gostinski lokali, ipd.).

Načrtovanje idejne zasnove je potekalo tako, da smo za začetek očrtali predvideno ureditveno območje športnega parka in izbrisali vse parcelne meje znotraj območja. V naslednji fazi je sledila najtežja naloga, saj je bilo treba pri snovanju v prostor umestiti površine za vse trenutne športne aktivnosti, in tudi tiste, ki se doslej še niso povsem udejanjile, so pa vsekakor pomemben del prihodnosti športa v našem kraju. Obstoječe športno-re-kreac^ske površine in spremljajoči objekti so prikazani na sliki 1.

Slika 1: Obstoječe športno-rekreac^ske površine s spremljajočimi objekti

Predvideli smo, da bodo športno-rekreac^ske površine namenjene vsem občanom, predvsem pa otrokom in mladini. Zato je treba snovati športne objekte, primerne za razvoj obstoječih in novih

Predvidena razporeditev športno-rekreac^skih površin, urejenih z idejno zasnovo.

pisarno, garderobami, sanitar^ami, tuši, klubskimi sobami J. Gostinski objekt z letnim vrtom,

mladinski dom, dom upokojencev, klubsko/ društveni prostori, predavalnice ... K. Veliko travnato nogometno igrišče L. Pomožno nogometno igrišče

Na podlagi izdelane idejne zasnove oziroma štud^e smo člani ŠD Log izdelali osnutek projektne naloge, za katerega bo občinska uprava podala svoje pripombe in predloge. Predloženi osnutek bo izhodišče za izdelavo kakovostne in-vestic^ske dokumentac^e v naslednjem koraku načrtovanja, še prej pa je potreben geodetski posnetek predvidenega ureditvenega območja ŠP Log. Za tem sledi še uradna idejna zasnova, ki bo skladna s pravilnikom za izdelavo projektne in tehnične dokumentac^e in bo ustrezala pogojem za pridobivanje soglas^. Vse površine so in bodo zasnovane tako, da bo mogoče za celotno območje ali za vsak sklop rekreac^skih površin

ljajo minimalne negativne vplive na okolico in njene uporabnike. To pomeni, da bodo površine in objekti zasnovani tako, da bodo zagotavljali čim ugodnejšo bivalno vzdušje.

V zaključku prispevka vabimo vse člane ŠD Log in vse občane, da s skupnimi močmi pripo-moremoh kakovostnemu razvoju športa v naši občini in si ustvarimo pogoje za doseganje vedno višjih ciljev. Pomagajte nam po svojih močeh, z znanjem in priporočili za izboljšanje in nadgradnjo temeljne ideje in predstavljenega koncepta ureditve ŠP Log. Iskreno si želimo vaše pomoči, veseli pa bomo, če bomo pri nadaljnjem snovanju naleteli na čim manj nasprotovanj tistih ljudi, ki ponavadi žel^o le vzbuditi pozornost, nimajo pa namena kakor koli sodelovati pri razvoju športa v našem kraju. Vsekakor si bomo v ŠD prizadevali, da se bodo primeri dobre prakse, ki jih v Slovenci in svetu ni malo, uveljavili tudi pri projektu infrastrukturne prenove ŠP Log.

Za lO ŠD Log Andrej Likar, član

Po

Angelski Gori

Na tokratni pohod smo se člani PD REGA Log v nedeljo, 31. maja, odpravili na Angelsko Goro. Tematska pot po Gori je zasnovana krožno skozi vasi Otlica in Kovk in ima sedemnajst postaj. Na vsaki postaji je postavljen lesen steber z označevalnimi tablicami, na katerih so zapisane posebnosti območja, na katerem ste. Šofer Jože, ki je postal naš novi član, nas je odpeljal po stari cesti skozi Logatec, Hotedršico in Črni Vrh do vasi Otlica. Parkirali smo pred zadružnim domom, kjer nas je pričakalo deževno in vetrovno vreme. V okrepčeval

nici AnGora smo si privoščili jutranjo kavico

in čakali na boljše vreme, saj je bilo napovedano, da bo v dopoldanskih urah prenehalo deževati. In res, po približno eni uri je dež ponehal, zato smo se odpravili na Rob Gore. Ves čas hoje po odprtem robu se nam je ponujal pogled na Vipavsko dolino in Kras, spremljala pa nas je tudi hladna burja, tako da nas je kar pošteno prepihalo. Občudovali smo alpske cvetlice: avrikelj, gozdni šebenik, spomladanski svišč ^ Po razgibanem terenu smo prišli do gozda in se potem desno spustili do Otliškega okna.

To je kraški pojav in velja za naravno znamenitost Slovence. Po naravnem oknu oz. votli steni, skozi katero se odpira pogled na Vipavsko dolino, je dobila ime vas Otlica. Okno je nastalo, ko je voda na mestu vr

tače našla pot čez kamnino in z eroz^o in koroz^o razširila razpoko. Po ljudski domišlj^i pa je imel prste vmes tudi hudič. Pod naravnim oknom je še eno manjše okno. Po obveznem skupinskem fotografiranju smo se odpravili naprej in prišli do Šturske poti. Na tej označevalni tablici piše, da so morali Kov-kovčani hoditi v Šturje v cerkev. Pot ni bila lahka, najtežje pa je bilo z mrliči. Krsto, obešeno na dolgo žrd, sta lahko nesla samo dva hkrati, zato je bilo pogreb-cev tudi do deset, da so se nosači lahko menjavali. Nato smo skrenili proti Majer^i, prišli do asfaltirane ceste in se potem levo mimo kapelice zagrizli v strmino in v pol ure prisopihali na Sinji vrh (1002 m) - vzpetino sredi stvarstva iz kamna in trša. Na vrhu je postavljen manjši križ. Pod vrhom stoji turistična kmet^a Sinji vrh, ki je znana go

stiteljica različnih ustvarjalnih delavnic - med njimi sta najpomembnejši Slovenia, odprta za umetnost in Umetnost za Karitas. Ker je bilo notri vse rezervirano, smo se usedli zunaj, se osvežili s p^ačo in pojedli malico iz nahrbtnikov ter se pr^etno greli na soncu. Po daljšem počitku smo se odpravili po hribu navzdol do glavne ceste in jo mahnili proti avtobusu. Ko smo prišli v vas, smo se ustavili še na hladni p^ači in se nato skozi Podkraj in mimo »Stare pošte« odpeljali v Dragomer. V Siciliani smo se podprli z dobrimi picami, se ob pr^etnem klepetu dogovorili za pohoda v jun^u in se veseli, da smo spoznali še en lep košček naše domovine, odpravili domov.

J. Trček

50 NAŠ ČASOPIS

Občina Log - Dragomer

29. jun^' 2009

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Iz DU Dragomer - Lukovica • Iz DU Dragomer - Lukovica • Iz DU Dragomer - Lukovica

Bili smo v Brdih

Člani Društva upokojencev Dragomer - Lukovica smo v začetku jun^'a obiskali Goriška brda, za katera velja, da so najbolj sredozemski del našega Posočja in že od nekdaj veljajo za tipično gričevnato pokrajino s tržno usmerjenima vinogradništvom in sadjarstvom.

Najprej smo se ustavili v Vipavi, kjer smo si ogledali vinsko klet Vipava 1894, kjer pridelujejo in poln^o široko paleto kakovostnih in vrhunskih belih in rdečih vin, ki so v tesni povezavi z raznolikostjo doline, pa tudi bogatega sortnega izbora. Vina so pridelana po tradicionalnih postopkih vipavskega kletarjenja, piko na i pa dajejo sodobni tehnološki postopki. Imeli smo degustac^o petih vrhunskih vin, ki so nam dala vsak svoj pečat.

Nato smo se odpravili v Brda, kamor nas je vabilo sonce in prelepe vasice na gričih so bile izvrstna paša za oči. Najprej smo se ustavili v vasi Kojsko, se povzpeli na hrib,

krilni oltar v Slovenci. V srednjem delu je upodobljeno Križanje z mnogimi figurami, na krilih, ki jih je mogoče zapreti, je reliefno prikazana legenda o najdbi in povišanju svetega Križa, na predeli pa je prizor križevega pota.

Na eni izmed kmet^' v Koj-skem so nas pričakale nabrane češnje, ki smo jih lahko kupili tudi za domov.

V sosednji vasici Gonjače smo se povzpeli na 23 metrov visok razgledni stolp, od koder je videti vsa Brda kot na dlani in je hkrati osrednja točka Brd.

Z vrha stolpa se je odprl prelep razgled na Furlan^o vse do morja, na Jul^'ske in Kamniške Alpe, Dolomite, Trnovski gozd, Vipavsko dolino in Kras.

Pod stolpom je spominski relief, spomenik posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Avtor reliefa je kipar Janez Boljka.

Ogledali smo si tudi vas Šmartno, ki je ena najlepših vasi v Brdih, in je kar sama po sebi kulturni spomenik. Sprehodili smo se po ozkih uličicah, ki so značilnost stare, utrjene, sredozemske vasi.

Ogled stolpa v vasici Gonjače

ga je tudi pred drugimi napadalci. Videti je, da hiše intenzivno obnavljajo. Tod se pogosto srečujejo domači in tuji umetniki na slikarskih ko-lon^ah in razstavah.

V popoldanskih urah smo se odpravili še na zadnjo naš

postanek - Most na Soči, ki leži na južnem koncu Tolminske kotline. Zaradi zajezitve Soče pri Podselu (za potrebe hidroelektrarne Doblar ) je tod nastalo akumulac^'sko Jezero. To je v zadnjem času postalo priljubljena točka za ribiče in turiste, ki uživajo na urejenih, razglednih in nezahtevnih sprehajalnih poteh, ki so speljane okoli jezera.

Na jezeru nas je pričakala skoraj 30 m dolga rečna ladja Luc^a, ki jo poganja vodno kolo. Podobna je parnikom, ki so v 19. stoletju pluli po ameriških rekah. Na dveh krovih je prostora kar za 100 potnikov. Ob dobri hrani in zabavi kapitana - animatorja smo se v dveh urah vožnje naužili še rečne plovbe.

V večernih urah smo se vračali skozi Idr^o, nato po dolini Idr^ce do Logatca in naprej po avtocesti do Dragomerja.

Marija Draksler

Plovba z ladjo Lucja

Obisk kleti Vipava

kjer nas je pričakal tamkajšnji župnik in nam razkazal cerkvico svetega Križa, v kateri je gotski oltar iz leta 1515. To je

edini domala v celoti ohranjen

Vas je zgrajena na ostankih rimskega oporišča. Obzidje s stolpi je iz prve polovice 16. stoletja, zgradili so ga v času turških napadov, varovalo pa

Skozi spletno okno smo pokukali v svet

V začetku maja 2009 smo že četrtič organizirali računalniški tečaj, ki ga je obiskovalo 22 udeležencev. Zahvaljujemo se Občini Log - Dragomer, da nam je to omogočila, g. Marku Gerbcu pa hvala za zelo izčrpno razlago in trud.

Odbor Društva upokojencev Dragomer - Lukovica

Moto veterani so ponovno oživeli!

Sredi letošnjega maja je sloviti avtomotodrom »Ricardo Paletti« v bližini Parme gostil motoristične šampione vseh generac^' iz celega sveta. Med številnimi nastopajočimi je bilo osemnajst svetovnih prvakov iz vseh kategor^'. Povabljena je bila tudi prikoličarska posadka iz Loga pri Brezovici, ki se je prireditve udeležila že lansko leto. Na svojem dirkalnem prikoličarju BMW RS sta ponovno uspešno nastopila edina slovenca na tekmovanju, Roman Jelovčan in njegov sovoznik Gregor Zajc. Posadko je spremljal tudi nepogrešljivi član ekipe Gorazd Gomboc.

Med več kot dvesto tekmovalci v vseh kategor^'ah so predvsem izstopali petnajstkratni svetovni prvag Giaccomo Agostini na MV Agusti, enajstkratni svetovni prvak Carlo Ubiali na Nortonu, anglež Sammy Muler na Bultacu in večkratni svetovni prvak Silvio Grassetti. Slednji se je podpisal na čeladi obeh nastopajočih Ložanov in ob tej priliki lepo pozdravlja vse ljubitelje dirk. Zelo rad se spominja rajnke Jugoslavia v kateri je imel, kot sam pravi, največ zvestih nav^ačev in bil ljubljenec občinstva.

Uspešen nastop naše dvojice sta tako kot že lansko leto omogočila sponzorja iz Loga g. Judež in g. Kovačič. foto levo: »Varano katalog 2009« - Na vseh uradnih plakatih in brošurah (levo dvojec iz Loga)

R. J.

Občina Log-Dragomer

Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09 1358 Log pri Brezovici telefon: 01/750-77-00; faks:01/750-77-05

Uradne ure v občinski upravi Občine Log-Dragomer za osebni obisk in po telefonu so:

v ponedeljek od 9. do 12. ure, v sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in v petek od 9. do 12. ure.

Zaključek bralne značke na OŠ Log - Dragomer za učence razredne stopnje

»Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« (Tone Pavček)

Bralna značka je edinstven slovenski projekt, ki že 49 let spodbuja mlade k branju. Vzgojiteljice, razredne učiteljice, učitelji slovenščine in šolska knjižničarka so tisti, ki na naši šoli skrbjo za razvoj bralne kulture. Branje za bralno značko je na naši šoli zelo dobro sprejeto. Učenci se za bralno značko odločbo prostovoljno. Opažamo, da je med mlajšimi učenci branje zelo priljubljeno, medtem ko pri starejših branje upada. V letošnjem šolskem letu je bralno značko osvojilo 318 učencev ali 73,9% vseh učencev. Bralni znački in dobri knjigi je vseh osem let ostalo zvestih 9 učencev.

Poleg bralne značke na naši šoli že dvanajsto leto poteka projekt »dobri bralec« kot dodatna spodbuda in motivac^a za branje. Vsi učenci, ki poleg potrebnih knjig za opravljeno bralno značko preberejo še 10 knjig, prejmejo pohvalo in knjižno nagrado.

26. maja 2009 smo v večnamenskem prostoru naše šole pripravili zaključek bralne značke za učence od prvega do četrtega razreda. Našemu vabilu se je z veseljem odzvala knjižničarka in velika ljubiteljica pravljic, ga. Zlata Brezovar. Ga. Brezovar, zaposlena na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice na Vrhniki, je učence z zanimivim pripovedovanjem sodobnih pravljic popeljala v pravljični svet afriških in eskimskih junakov. V družbi z njo smo neznansko uživali mali in veliki.

Urška Jesenko

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Skupne strani

NAŠ ČASOPIS

51

Vrednotenje

kakovosti izvira Močilnik in reke Ljubljanice z metodo allium

Kako zdrava je voda

Kako zdrava je voda, je vprašanje, ki bo pustilo le malo ravnodušnih bralcev. Njeno sporočilo, zamotano v biološko znanost, nam odpira vrata v svet vedenja, da lahko z zdaj znanim biološkim opazovanjem poškodb v celicah navadne čebule že gledamo v prihodnost, ki nam jo v odvisnosti od okolja določa kakovost vode. Članek je namenjen ozaveščanju in ponuja napotke, kako naj opazujemo in ocenjujemo kakovost najbolj dragocene snovi na Zemlji, saj njeno življenjsko silo ponekod vse bolj razdirajo kemični, pa tudi drugi vplivi.

Kemizac^a okolja

V okolju, zlasti pa v vodah se kopičko številne genotoksične (gr. genos rod; lat. toxicus gr. toxicon strup - učinek strupa na dedne zasnove organizma), in/ali rakotvorne (kancerogene) (gr. karkinos rak - povzročajoč raka) snovi. Povzroča jih industr^a z nekontroliranimi izpusti v okolje, nadalje intenzivno kmet^-

kjer dokazujemo potencialne genotoksične snovi in celoten učinek onesnaževanja in medsebojno delovanje med testno rastlino (Allium cepa L) in potencialnimi genotoksiki. Test razkriva celosten vpliv na rast in razvoj živih celic ali organizmov ter zaznava prisotnost škodljivih snovi v koncentrac^ah, ki so bistveno nižje od mejnih sposobnosti analitskih metod. Od toksičnih in genotoksičnih snovi, ki se lahko znajdejo, na primer, v pitni vodi, jih z običajnimi fizikalno-kem^skimi analizami nadzorujemo le slabih 10 odstotkov.

S testom allium dobimo dve vrsti podatkov: splošna strupenost (toksičnost) podaja dolžino korenin testnih rastlin mlade čebule (Allium cepa L.). Daljše kot so korenine testnih rastlin, manjša je splošna strupenost, in krajše kot so korenine, večja je splošna strupenost. Raven genotoksičnosti pa podaja poškodbe kromosomov v meristemskih celicah koreninskih vršičkov testnih rastlin mlade čebule (Allium cepa L.); je odstotkovno razmerje med vsemi metafaznimi celicami in s celicami s po-

Dolžina korenin testnih rastlin; kontaminirani testni vzorec (pozitivna kontrola)

Dolžina korenin testnih rastlin; nekontaminirani testni vzorec (negativna kontrola)

Nepoškodovani kromosomi v meristemskih celicah koreninskih vršičkov mlade čebule (Allium cepa L.). Povečava 1000 X na Leica formatu (24x36 mm)

stvo, promet in tudi turizem. Te snovi delujejo v koncentrac^ah, ki so pod detekc^o analitskih kem^skih metod na organizem mutageno (lat. mutatio spremeniti se - dedna sprememba v genih) in povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb dednega materiala, torej kromosomov (gr. chroma, chromatos barva; gr. soma, somatos telo). Kromosom je sestavina celičnega jedra, ki se obarva in tako postane viden.

Kemična preiskovanja vode ne morejo dati zanesljivega odgovora na vprašanje, kako zdrava je voda; vse težje in dražje je v njej najti na tisoče spojin in ocenjevati njihov posamični in med seboj delujoči vpliv na življenje. Razvoj in rast korenin čebule se ne meni za nobena bolj ali manj stroga družbena določila kakovosti vode. Njena rast kar naravnost pokaže, v kako za življenje primerni vodi zraste. Pogled na celico, še bolj na pregledovanje kromosomov v njej pa daje že zelo natančno podobo o kakovosti vode oziroma kar odgovor na vprašanje, kako zdrava je voda ali kako zdravo je okolje.

Ni dovolj ugotoviti, kaj nas ogroža, temveč, kako resno je. Če je bilo včasih pravilno določiti koncentrac^e določenih onesnaženih snovi v okolju (tudi pitni vodi), zdaj vemo, da to ne zadošča več. Analitska kem^a pri ugotovljenih koncentrac^ah ne pove, ali nastajajo škodljivi učinki ali ne. Zato je treba spoznati poti prenosa in pretvorb škodljivih snovi in mehanizme delovanja v biološke sisteme, kar nam omogočajo biološke metode.

Kaj je test allium?

Alliumi test je test za ugotavljanje splošne strupenosti in ravni genotoksičnosti v vodnih, kopenskih in zračnih ekosistemih,

Različni tipi kromosomskih poškodb v meristemskih celicah koreninskih vršičkov mlade čebule (Allium cepa L.). Povečava 1000 X na Leica formatu (24x36 mm)

škodbami kromosomov. Navadna čebula ima 16 kromosomov in so zelo primerni za prepoznavanje kromosomskih poškodb. Rezultati se navajajo v odstotnih točkah (odst. t.).

Ugotovitev, da test ALLIUM sploh deluje, pa zagotavljata dve kontroli. Negativna kontrola pokaže, kolikšna je stopnja strupenosti v ne kontaminiranem vzorcu, in hkrati kontrola, da test sploh deluje. Pozitivna kontrola pa se uporablja z znano strupeno kemično snovjo, ki v večji meri povzroča stopnjo strupenosti ter pokaže odzivnost testa. Povedano še drugače: čim so rezultati preiskanih vzorcev bliže pozitivni kontroli, slabša je kakovost vzorca oziroma čim bolj se približajo negativni kontroli, boljša je kakovost preiskanega vzorca.

Rezultati raziskav in razprava - Biomonitoring reke Ljubljanice in primerjava rezultatov raziskav od leta 1999 do 2009

V Močilniku genotoksične raziskave neprekinjeno potekajo od leta 1999. Leta 2001 pa je bila dodana še lokaliteta reke Ljubljanice v kraju Sinja Gorica. Vzorčenja so potekala konec aprila ali v začetku maja. Rezultati raziskav, vključno z letom 2009, so navedeni v Preglednici 1. Glede spremembe izboljšanja kakovosti izvira in reke lahko omejimo dve obdobji: na obdobje pred letom 2003 in obdobje po tem letu.

Obdobje 1999-2004

V letu 2003 voda v izviru Močilnik dosega najnižji raven geno-toksičnosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Po letu 2001 se opazno znižuje raven genotoksičnosti v Močilniku, pa tudi v kraju Sinja Gorica. Višjo raven genotoksičnosti pa reka Ljubljanica še vedno dosega v kraju Sinja Gorica glede na izvir Močilnik. Leta 2004 se je raven genotoksičnosti v izviru Močilnik ponovno

Preglednica 1. Primerjava rezultatov ravni genotoksičnih raziskav Ljubljanice v Močilniku in kraju Sinja Gorica na območju občine Vrhnika v obdobju od 1999 do 2008.

Preglednica 1. Primerjava rezultatov ravni genotoksičnih raziskav Ljubljanice v Močilniku in kraju Sinja Gorica na območju občine Vrhnika v obdobju od 1999 do 2008.

Lokac^'i in leto raziskave

1999

2000

2001 juny-

2002

2003 maj

2004 maj

2005 maj

2006 maj

2006 avgust

2007 maj

2008 april

2009 marec

2009 april

Močilnik - Izvir reke Ljubljanice

23,0

26,50

19,82

14,89

7,64

10,0

5,0

5,5

17,5*

6,0

6,5

18,5

6.5

Reka Ljubljanica Sinja Gorica

-

-

23,68

24,08

14,00

14,0

12,0

9,5

-

9,0

5,0

9,0

7,0

^Raziskave izven programa monitoringa OV (Občina Vrhnika).

^Raziskave izven programa monitoringa OV (Občina Vrhnika).

povečala, vendar se reki Ljubljanici v kraju Sinja Gorica raven genotoksičnosti v primerjavi z letom 2003 ni bolj ali manj spremenila. Leta 2004 so vodostaji voda v kraškem izviru Močilnik v primejavi (april-maj) v z letom 2003 veliko višji, saj je voda izvirala na več mestih (leta 2003 so bili ti izviri v enakem obdobju v primerjavi z letom 2004 že suhi). Po sklepanju rezultatov in primerjavi med njimi ugotavljamo, da kraj Vrhnika po letu 2003 dodatno ni vplival na kakovost (ni obremenil) reke Ljubljanice. Visoke vode v izviru Močilnik leta 2004 v primerjavi z nizkimi leta 2003 in odkod vse pritečejo, ne vemo, kar je tudi značilnost vseh podzemnih kraških voda.

Obdobje po letu 2005

Izvirska voda v Močilniku je po vodostaju enako visoka kot leta 2004. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da je kakovost v izviru Močilnik še višja v primerjavi z letom 2004; enako se je izboljšala kakovost reke Ljubljanice v kraju Sinja Gorica. (Kaj taka kakovost pomeni, je najbolj primerljivo s kakovostjo omenjenih vzorcev izpred nekaj let in primerljivost s pozitivno kontrolo mutagenega vzorca). Leta 2006 je zabeleženo ponovno izboljšanje reke Ljubljanice v kraju Sinja Gorica. Iz rezultatov štud^e v letu 2007 lahko zaključimo, da sanac^ski programi dobro delujejo, sploh če želimo ohraniti tako visoko kakovost reke Ljubljanice, ko reka zapušča območje Občine Vrhnika. Leta 2008 se je kakovost reke Ljubljanice v primerjavi z letom 2007 kakovostno rahlo izboljšala (vzorčenje konec marca !). Iz rezultatov je razvidno, da reka Ljubljanica ne kaže negativnega strupenostnega (toksičnega) in genotoksičnega vpliva obremenitev za krajem Vrhnika, saj je raven genotoksičnosti v Močilniku 6,5 odst. t., v Sinji Gorici pa 5 odst. t. Lahko zaključimo, da sanac^ski programi dobro delujejo, sploh če želimo obdržati tako visoko kakovost reke Ljubljanice, ko zapušča območje Občine Vrhnika z zelo nizko stopnjo tveganja (Preglednica 1).

Leto 2009

Prvo vzorčenje je potekalo 9. marca 2009 (po predhodnem dvodnevnem deževju pred 6. marcem) in drugo 26. aprila (v predhodnem suhem obdobju). Primerjava kakovosti v obeh terminih vzorčenja pokaže naslednje kakovostno stanje izvirske vode. Že pogled na skupino izvirov (9. 3. 2009) je kazal nekoliko nenavadno podobo. Iz vzhodnih izvirov so na vodi plavale večje do manjše penaste tvorbe, ki so v srednjem delu voda tvorile večjo, do 2 m v premeru gostejšo belo stoječo penasto tvorbo. Od tod so se ločevali skupki pene in z rečnim tokom tekli naprej po strugi reke. Še prav pogosti so bili pod mostom pri izviru. Iz zahodnih izvirov Močilnika pojavnost penastih tvorb ni bilo opaziti.

Drugo vzorčenje je bilo 26. 4. 2009 (po predhodnem suhem vremenu) in kaže povsem drugačno podobo. Primerjava rezultatov z letom 2008 (vzorčenje v aprilu) ne kaže na spremembo kakovosti v izviru Močilnik, pa tudi ne v kraju Sinja Gorica.

Primerjava ravni genotoksičnosti v izviru Močilnik (maj 2006) in povečana raven genotoksičnosti (avgust 2006) je najverjetneje posledica obilnega dežja, ki je v izvir prineslo genotoksične snovi iz velikega kraškega zaledja reke Ljubljanice, in to predvsem s Planinskega in niže ležečega Cerkniškega polja. Pretok reke Ljubljanice na merni postaji Ljubljana - Moste je v času odvzema vodnih vzorcev (13. 8. 2006) znašal 80 m3/s.

Iz rezultatov raziskav je razvidno, da je raven genotoksičnosti izvira Močilnik pa tudi reke Ljubljanice odvisna od kakovosti vodotokov kraškega zaledja, deževnih vremenskih razmer in najverjetneje manj od termina vzorčenja.

Vsem je znano, kje je zadnji izvir reke Ljubljanice (Močilnik), še vedno pa je deloma neznanka, od kod vse v tem podzemnem prevotlenem in občutljivem nižinskem kraškem svetu voda priteče do izvira, ne glede na to, ali je ta pot kratka ali daljša. Vzroke za spreminjajočo kakovost reke v Močilniku je prav gotovo treba iskati v širšem zaledju kraške reke.

Cilj raziskav je nedvomno, da nam rezultati le-teh pokažejo, ali onesnaženje jé ali ga ni. Omenjeni test ALLIUM tudi pokaže, kaj je vzrok onesnaževanja oziroma, kje je njegov vir. Šele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega okolja.

Vključitev genotoksičnih raziskav za varovanje okolja je zelo pomembno, saj omogočajo spoznanja o vplivu in posledicah genotoksičnih snovi na organizme. Kem^ske analize okoljskih vzorcev podajajo le kvantitativna stanja obremenjenosti okolja in so predikc^a kemizac^e okoljskega onesnaževanja. O negativnih posledicah na organizme, oceno tveganja, pa podajajo biološke analize. Obstajajo tehtni dokazi da kemikal^e, ki povzročajo kromosomske poškodbe, znane kot genotoksične snovi, izkazujejo lastnosti rakotvornosti (kancerogenosti), pa tudi ci-totoksične značilnost EDC-s (Endocrine-Disrupting chemicals) oziroma kemikal^e hormonskih motenj.

Iz nevednosti in lahkomiselnosti smo nekatera območja onesnažili, zato moramo napake zavzeto in zavestno odpravljati. Čas je, da odgovorno in dodatno skrbimo za zdravo okolje. Vsi smo pred odgovorno nalogo, kako reševati problem kakovosti okolja in posledično tudi kakovost pitne vode v njem.

Peter Firbas, univ. dipl. biol., zasebni raziskovalec Zasebni laboratory za rastlinsko citogenetiko Domžale

52

NAŠ ČASOPIS

Skupne strani

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Odkritje spominskih obelež^' Zveze veteranov vojne za Slovenko

Dan Slovenske vojske slavimo 15. maja, na dan pekrskih dogodkov v letu 1991, dan Zveze veteranov vojne za Slovenko (ZVVS), dan Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) pa 17. maja, t. j. dne, ko se je začel projekt mSnZ v Slovenci. V okviru obeh praznovanj je Območno združenje veteranov vojne za Slovenko (OZVVS) Vrhnika - Borovnica v soboto, 16. maja 2009, postavilo spominska obeležja na domove slovenskih družin, ki so v letih 1990 in 1991 prve prevzele večjo odgovornost od drugih in s svojo pogumno odločitvyo zvesto ter zanesljivo izvedbo naloge, izjemno prispevale k ubranitvi samostojne države Republike Slovence.

Častno nalogo, odkritje spominskih obelež^', je opravil oddelek uniformiranih praporščakov in izvajalcev protokola OZVVS ob podpori ozvočenja Franca Jelovška in avtobusnega prevoza Gabriela Jelovška. Na vsako domačno so bili povabljeni bližnji sosedje in pr^'atelji, povsod pa je bilo poskrbljeno za okrepčilo. Čast odkritja spominskih obelež^' je pripadla predsedniku OZVVS Vrhnika

- Borovnica Antonu Jesenku v sodelovanju z županom Borovnice g. Andrejem Ocepkom in vrhniškim županom dr. Marjanom Riharjem. Posebnost je bilo odkritje obeležja pri Vinku Tomšiču, ki sta ga opravila France Kvaternik, prvi župan Vrhnike v samostojni Slovenci, in sedanji župan. Prireditev so s svojo udeležbo počastili tudi predstavniki Polic^'skega veteranskega društva SEVER Ljubljana, Območnega združenja slovenskih častnikov Vrhnika

- Borovnica in občinske Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

Vrstni red odkrit^' spominskih plošč je bil nekoliko drugačen kot v naslednjem opisu postojank; tu si namreč sledjo glede na razvoj zgodovinskih dogodkov.

Domačna Šušteršič, Storžev grič 4, Vrhnika

Povabilu za slavnostni govor se je odzval polkovnik Bojan Končan, ki je bil leta 1990 namestnik Ela R^'avca, načelnika MSNZ Ljubljana - okolica. V uvodu je poudaril, da je Jože Šušteršič prejel zaupano nalogo od g. R^avca, s katerim sta postala nerazdružljiva prijatelja že v rani mladosti, ko so Šušteršičevi leta 1941 kot begunci prispeli na Vrhniko. Končan sam o Jožetu Šušterši-ču poprej niti ni slišal in tudi ni vedel, kam pelje orožje, ki ga je MSNZ iz Gotenice namenila na Vrhniko. Šele ob prevozu je postal tretji in zadnji pripadnik MSNZ, ki je vedel, da so formirali tajno skladišče orožja MSNZ pri Jožetu Šušteršiču. Skladišče je bilo v kleti stare domačne in ker je bila tam žga-njekuha, so bili zaboji prekriti z brinjem. Jože je odgovorno nalogo sprejel na podlagi domoljubja in medsebojnega zaupanja; ob tem pa je pomembno izpostaviti, da bi bilo tajno skrivanje orožja konec avgusta 1990, ko smo bili še del SFRJ, lahko obsojeno kot protidržav-no teroristično dejanje. Po drugi strani je obstajala neposredna nevarnost nesreče, saj so bili v tajnem skladišču poleg pušk in streliva tudi protitankovske, protipehotne in tromblonske mine ter eksploziv trotil. Lo-kac^a sama je bila drzna izbira, saj je bila na robu vadbenega poligona 1. oklepne brigade JLA in tik ob njenem skladišču MES (zdajšnji Hamex). Neverjetnost lokac^'e je bila prednost, potrebna pa je bila absolutna konspirac^a. Zato skladišča ni nihče obiskoval in ko je oktobra 1990 TO RS pod poveljstvom Janeza Slaparja prevzela naloge MSNZ, se število ljudi, ki so vedeli za tajno skladišče, ni povečalo. Tudi komandant OŠTO Vrhnika je takrat odklonil, da

bi mu povedali za lokac^o, da se tveganje za njeno razkritje ne bi okrepilo. Spomladi 1991 je pokrajinski štab TO ukazal razselitev orožja v več manjših tajnih skladišč. Vrhnika je bila polna pomembnih enot JLA in prostor je bil zelo dobro pokrit z delovanjem KOS JLA. Zato bi v tistem času vsako premikanje orožja in širitev števila oseb pri nalogi pomenilo večjo možnost odkritja. Komandant OŠTO Vrhnika je tako predlagal, da se omenjeno tajno skladišče ne razseli. Predlog je bil odobren in Jože Šušteršič je nevarno in zahtevno nalogo moral opravljati vse do 14. jun^a 1991, ko je posebna skupina TO orožje iz-vzela in ga v varovanje izročila 531. četi TO, ki je na Pokojišču začenjala desetdnevno usposabljanje. Izpolnil jo je v celoti, upravičil zaupanje in se kot domoljub in prostovoljec vključil tudi v oboroženi del NZ , ko se je 26. jun^a začela osamosvojitvena vojna. Na Šušteršičevi do-mač^'i mu je bila zato ob koncu govora ob odkritju spominske plošče izrečena posebna hvala.

za-

Domač^a Suhadolnik, Dol 56, Borovnica

Slavnostni govornik je bil Janez Čerin iz Borovnice; objavljamo njegov celotni govor:

»Spoštovane veteranke in veterani vojne za Slovenko,

spoštovana župana Borovnice g. Andrej Ocepek in Vrhnike dr. Marjan Rihar ter še posebej spoštovana družina Suhadol-nik in vsi sosedje, pr^atelji, ki ste si vzeli čas, da s svojo prisotnostjo počastite današnji dogodek.

V veliko čast mi je, da lahko spregovorim na tem mestu in ob takem dogodku. Meseca oktobra 2009, natančneje 5. oktobra, bo minilo natanko 19 let, ko smo v okviru Manevrske strukture narodne zaščite takratne občine Vrhnika izvedli tajno akc^o premestitve orožja in streliva občinskega oddelka za obrambo na takrat tajno lokac^o, ki se je nahajala v hiši Franja Suhadolnika na Dolu pri Borovnici.

V tej zvezi sem dolžan in hkrati želim v kratkem orisati okoliščine, ki so privedle do takšne odločitve.

JLA je 17. maja 1990 v Slovenci in na Hrvaškem izvedla odvzem orožja TO. Ta ukrep je bil izpeljan brez obvestila oziroma vednosti republiških vodstev. Takratni komandant TO RS gen. ppk. Ivan Hočevar je 15. maja izdal ukaz, da se vso orožje, strelivo in MES TO iz obstoječih lokac^' oz. skladišč premesti v objekte JA. Do takrat je imel OŠTO Vrhnika orožje hranjeno na različnih lokacijah teritoria občine, lUV, OŠ Borovnica in Log - Dragomer,

v zaklonišču Gradišče na Vrhniki. Kot razlog za tak ukrep so navedli povečane možnosti nasilnega vstopa v skladišča TO zaradi neustreznega varovanja. Glede na politične procese, ki so se odvláli v Slovenci, pa je postajalo vse bolj jasno, da so razlogi povsem drugi. Od takrat praznujemo 17. maj kot dan MSNZ.

Kot posledica razorožitve oziroma premestitve orožja TO v objekte JLA je bila na pobudo takratnega načelnika oddelka za obrambo Kočevja Toneta Krkoviča in ob podpori takratnih ministrov za notranje zadeve in obrambo Igorja Bavčarja ter Janeza Janše organizirana tajna organizacC'a, imenovana MSNZ. Pripadniki MSNZ so bili tako iz vrst TO, milice in drugih obrambnih struktur. Kadrovanje oziroma novačenje ljudi za sodelovanje v MSNZ je potekalo na bazi medsebojnega zaupanja. Organiziranje MSNZ je potekalo postopno od republiškega vodstva navzdol do občin. Kljub dejstvu, da smo bili nekateri že prej vključeni kot kontaktne osebe, pa je bila v občini Vrhnika MSNZ dokončno formirana 31. avgusta 1990, ko je načelnik MSNZ ljubljanske pokrajine oz. Ljubljana - okolica na svojem domu organiziral ustanovni sestanek, na katerem smo bili prisotni Janez Čerin, Tone Jesenko, Jože

Pozdrav himni RS pri Suhadolnikovih

nika. To orožje je bilo hranjeno v objektu na Tržaški cesti nasproti Mlečne restavracC'e. Ker je JLA vedela za lokacC'o le-tega, je takratni načelnik oddelka za obrambo Tone Jesenko odločil, da se orožje umakne na drugo in obenem tajno lokacC'o. S to odločitvC'o nas je seznanil na sestanku v prostorih poveljnika OŠTO 5. oktobra 1990. Potrebno je bilo poiskati tajno lokacC'o, po možnosti v območju Borovnice zaradi operativno-taktičnih razlogov, kot so dostop do objekta z vozili čim manj opazno, različne smeri dostopa, možnosti globinskega varovanja in, kar je najvažnejše, patriotizem in pripravljenost lastnika objekta na sodelovanje z MSNZ oziroma obrambnimi strukturami.

Po krajšem razmišljanju sem se spomnil na Franja, ki sem ga poznal od otroštva in s katerim sva soseda in prC'atelja. Kot obrtnik je imel tudi kombi, kar je bilo idealno za prevoz orožja in druge opreme, saj je bil, glede na njegovo dejavnost, vsak na dan na različnih koncih in krajih. Poleg tega so k njemu prihajali različni ljudje zaradi posla, takrat je bil namreč obrtnik - inštalater centralne kurjave. Vedel sem, da ima v pritličnem delu hiše prostor, ki bi bil primeren za tajno skladišče. V dopoldanskih urah istega dne sva se s Kuclerjem

PiLISLJIV hI K IAin.ii.LD EMVPOniCI^-

rri^sM

VVdJMtzA

SLflirTMEM

Ï7Ï7A\n7-wifLS0\ issjmcu iljjcivrib:ij

Oblika in vsebina spominskega obeležja ZVVS

odpeljala na Dol do Franja in ga k sreči dobila doma, ko je ravno hotel odpeljati. Šli smo v

bra 1990 smo iz njegovega skladišča izvzeli prvo večjo količino orožja in streliva, kajti načelnik takrat že nove TO je izdal ukaz, naj se pripadnike PSD oziroma diverzantskih enot zadolži z orožjem in strelivom in naj le-tega hranC'o doma. Tako je OŠTO zadolžil takratni diverzantski vod - Orle. Pripadniki so bili razdeljeni v tri skupine, ki naj bi po potrebi zavarovale najvitalnejše točke v občini. Predvsem pa zavarovanje priprav in izvedbe plebiscita, ki je bil 26. 12. 1990. Ena skupina Orlov je bila občasno nastanjena tudi v Borovnici, točneje - na domu Milana Stražišarja v Zabočevem.

S tem kratkim orisom sem želel predvsem predstaviti pomembnost takratne Fra-njeve odločitve in s tem tudi tveganja, ko je imel do druge polovice maja 1991 tajno skladišče orožja. Dejstvo je, da se v tistem času velika večina Slovenk in Slovencev še ni resno zavedala, kakšno grožnjo in nevarnost je predstavljala JLA. On in njemu enaki pa so kljub temu tvegali ne samo svoje glave, ampak tudi glave svojih družin. Da ni prišlo do najbolj črnih scenarC'ev, gre zasluga, vsaj po mojem osebnem mišljenju, absolutnemu medsebojnemu zaupanju vseh akterjev, ki smo sodelovali v obrambnih pripravah v Občini Vrhnika. Kaj pa so dejansko ves ta čas v sebi čutili on, njegova soproga in sinova, pa mislim, da ve le on sam.

Franjo, brat po orožju, in vsa tvoja družina, čestitam k stoodstotno opravljeni nalogi.«

Domačna Žitko, Ljubljanska 43, Borovnica

Govornik Jože Molk, komandant OŠTO Vrhnika in pozneje 53. ObmŠTO v letih 1990 in 1991, je po uvodu povedal, da so novembra 1990 v OŠTO Vrhnika ugotovili, da je treba pravočasno na varno tajno lo-kacC'o spraviti tudi sredstva zvez za pripravljene enote TO na Vrhniki. Sredstva zvez so se

Medvojni in zdajšnji župan Vrhnike odkrivata obeležje pri Tomšičevih.

Molk in Ivan Hvala, takratni namestnik komandirja postaje milice na Vrhniki. Elo RC'avec je takrat postavil jedro vrhniške MSNZ, in sicer Jožeta Prvinška za načelnika, Janeza Čerina za namestnika, Jožeta Molka, Toneta Jesenka in Ivana Hvalo za pomočnike. Glede na naloge, ki smo jih prejeli, je bilo ocenjeno, da ne bodo mogle biti uspešno realizirane, če se v MSNZ ne vključita še Vinko Kucler, takratni referent za MTS na OŠTO Vrhnika, in Karli Niko-lavčič, referent za mobilizacijo na OLO Vrhnika. V tistem času je že bilo formirano tajno skladišče orožja, pripeljanega iz Gotenice na Vrhniko. Skladišče se je nahajalo na domačni Jožeta Šušteršiča na Storževem griču, tik nad vojašnico na Stari Vrhniki. Takrat je za obstoječe skladišče vrhniških MSNZ-jev-cev vedel le Janez Čerin.

Poleg TO pa je z določeno količino pehotnega orožja in streliva razpolagal tudi oddelek za obrambo občine Vrh

Izročanje zastave Jožetu Žitku, v ozadju predstavnika PVD SEVER

njegovo kuhinjo in tam sem ga seznanil z zadevo in namenom nenapovedanega obiska. Bil je nekoliko presenečen nad mojo prošnjo, vendar je nalogo brez oklevanja sprejel in še isti dan smo z njegovim kombC'em varno prepeljali orožje na njegov dom.

Že v sredini meseca novem

namreč vsa hranila na štabu v Črnem orlu na Vrhniki, ker so potrebovala redno oskrbo in pregled stanja funkcionalnosti. LokacC'a štaba pa je postajala vedno bolj ogrožena zaradi morebitne nenadne blokade s strani posebnih sil JLA. Poiskati je bilo treba nepričakovano lokacC'o, še bolj pa je bilo po-

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Skupne strani

NAŠ ČASOPIS 53

Andrej Peklaj in sinova

$

v.

Začeli so pri Jožetu Žitku.

membno zagotoviti, da bi bil lastnik te lokac^e domoljub in poznavalec sredstev zvez. Vprašali so Jožeta Žitka, ki je bil zelo aktiven, sposoben in marljiv radioamater, hkrati pa pripadnik enot TO za zveze. Jože je nalogo sprejel, čeprav se je kot vezist zavedal, da so sredstva zvez po pomembnosti opreme v vojski takoj za orožjem in so lahko tudi cilj iskanja posebnih sil JLA. Kot strokovnjak je sredstva zvez tudi redno in dobro oskrboval ter jih uporabna izročil, ko so 23. jun^a^ 1991 prišli ponje iz 53. ObmŠTO Logatec. Tudi sam je bil vključen v operativno skupino štaba za vzdrževanje stalnih zvez med enotami TO in prav njemu ter Marjanu Mo-žini velja zahvala, da se zveza med enotami TO na Vrhniki med osamosvojitveno vojno ni nikoli prekinila. Govor ob odkritju spominske plošče se je zaključil z zahvalo Jožetu Žitku in njegovi družini, govornik pa je poudaril, da je bilo g. Žitku dano zaupanje posredno tudi zaupanje njegovim sosedom in pr^ateljem - in vsi so ga upravičili.

Domač^a Peklaj, Sinja Gorica 111, Vrhnika

Ob spominskem obeležju je navzoče zopet nagovoril komandant OSTO Vrhnika v letih 1990 in 1991 ter povedal, da so konec novembra 1990 v OSTO Vrhnika dobili ukaz, naj organizirajo tako imenovani »štab v senci«. Vzrok je bilo zaostrovanje odnosov z JLA zaradi priprav Slovencev na plebiscit o samostojnosti. Vedelo se je, da je bila 1. oklepna brigada JLA na Stari Vrhniki v bojni pripravljenosti, saj je pred tem iz skladišča MES v Brezovici pri Borovnici ves mesec s pokritimi tovornjaki vozila strelivo za svoje oklepnike, ki so jih tudi redno vžigali. Z načrtom »štab v senci« je bilo treba zagotoviti izvedbo mobilizac^e pripravljenih enot TO tudi v primeru, če bi posebne sile JLA blokirale delo štabov TO. Na Vrhniki je bila ta možnost sploh velika in spet je bilo treba poiskati nepri-

Suhadolnikovi pred obeležjem

avgusta 1991. Govornik se je ob odkritju obeležja Andreju zahvalil za plemenito dejanje, njegovi družini ter sosedom pa za zaupanja vredno okolje.

Domačna Tomšič, Idrijska cesta 23, Vrhnika

Pri Tomšičevih je prisotne nagovoril Anton Jesenko, ki je bil v letih 1990 in 1991 načelnik oddelka za obrambo Občine Vrhnika. V uvodu je posebej pozdravil prisotne vse tri dosedanje župane Občine Vrhnika v samostojni Slovenci in se zahvalil Vinku Tomšiču, da je ta

Pripadniki MSNZ Vrhnike in govornik Bojan Končan pri Šušteršičevih

čakovano lokacijo. Še pomembnejše pa je bilo izbrati lastnika te lokac^e, ki bi bil zaupanja vreden domoljub. Vinko Kuc-ler, ki je bil na štabu operativni zalednik, je predlagal Andreja Peklaja in se tudi pogovoril z njim. Andrej je nalogo sprejel, zavedajoč se, da dela za Slove-n^o. Sele pozneje se je tudi zavedel, v kako nevarno nalogo je vključen. Na štabu so izdelali rezervni mobilizac^ski načrt z vsemi vpoklici, sortiranimi v kuverte po smereh za sistem samosklica, z načrtom zvez in mobilizac^skimi seznami enot TO. Za zvezo z nadrejenim pokrajinskim štabom so dobili ra-d^sko postajo novega sistema RACAL. Potreben je bil še en zaupanja vreden domoljub, ki naj bi bil častnik, vešč mobili-zac^'. Nalogo so poverili Petru Javorju z Vrhnike, ki je privolil, da bo na klic iz pokrajinskega štaba prevzel geslo in po njihovih navodilih odšel na lokac^o, z geslom prevzel opremo in mobilizac^ski načrt ter začel z izvajanjem mobilizac^e po načrtu. Načrte in rad^sko postajo so dali v kombi, ga z vsemi varnostnimi ukrepi tajno prepeljali v Sinjo Gorico in ga namestili v Peklajevi garaži. Zadeva je ostala v strogi tajnosti, ni bila uporabljena, vendar se je v pripravljenosti obdržala vse do konca osamosvojitvene vojne. Tako je bil Andrej Pe-klaj odgovornosti rešen šele

Izročanje zastave Vinku Tomšiču

vednega Slovenca in ko se je z idejo strinjal tudi sodelavec Karel Nikolavčič, odgovoren za izvajanje mobilizac^e, sta od Vinka Tomšiča po pričakovanju dobila privoljenje, da se načrti lahko skr^ejo na njegovo domačno. Izbira lokac^e je bila drzna in tako tudi manj verjetna, kajti Tomšičevi so prav pri izviru Hribskega potoka, ki je bil redno nadzorovan s strani JLA. V neposredni soseščini je tudi vrhniška pekarna, ki je

imela izreden pomen za zagotavljanje oskrbe vseh. Načrt izvajanja mobilizac^e v Občini Vrhnika in obrambni načrt občine so skrili na najmanj verjetno mesto v hiši, hkrati pa bi ju iz hiše lahko tudi zelo hitro umaknili. Vse do osamosvojitve načrti niso prišli v nevarnost, kar je bil tudi cilj. Za ta cilj so se Tomšičevi izpostavili precejšnji nevarnosti in za to jim velja vsa zahvala.

Zapisal Jožef Molk

dan ob drugih pomembnih obveznostih dal prednost odkritju obeležja ZVVS. Povedal je, da so na oddelku za obrambo Občine Vrhnika v letu 1990 hranili izjemno pomembne načrte za vse strukture, ki so se mobilizirale na območju Vrhnike. Vsi načrti bi bili lahko tudi cilj posebnih enot JLA. Medtem ko so dokumentac^b nabornikov iz Občine Vrhnika hranili na postaji Milice, so morali poskrbeti za umik drugih obrambnih načrtov na tajno lokac^b.

Anton Jesenko je Vinka Tomšiča dobro poznal kot za-

+ Upravna enota Vrhnika Upravna enota Vrhnika

OBVESTILA

UKINITEV DOVOLJENJA ZAKONITEGA ZASTOPNIKA

V Uradnem listu RS, št.41/2009, je bila objavljena novela Zakona o potnih listinah, ki ukinja dovoljenje zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika.

Z dnem 16. 6. 2009 postopka potrjevanja dovoljenj zakonitega zastopnika na upravnih enotah ne bo več. Enako velja za sezname otrok, kadar potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika v organiziranih skupinah.

UKINITEV SOGLASJA ZAKONITEGA ZASTOPNIKA POTOVANJE V REPUBLIKO HRVAŠKO

Glede potovanja otrok na Hrvaško vas obveščamo, da je bil 23. 3. 2009 v Uradnem listu Republike Hrvaške objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih Republike Hrvaške, da za mladoletne tujce ni več potrebno soglasje zakonitega zastopnika za prehod meje, saj je bil 8. člen zakona črtan.

POSEBNOST - SOGLASJE STARŠEV ZA POTOVANJE V BOSNO IN HERCEGOVINO:

13. 5. 2008 je začel veljati novi Zakon o tujcih (Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu), ki v 17. členu opredeljuje potovanje mladoletnih oseb v BiH, v katerem je navedeno, da tujec, mlajši od 18 let, lahko prečka mejo BiH v spremstvu staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika oziroma pooblaščene osebe.

Ministrstvo za zunanje zadeve RS je pripravilo obrazce soglasja v treh jezikih. Izpolnjene obrazce je treba overiti na upravni enoti ali pri notarju.

Za vse informac^e predlagamo, da se obrnete na MZZ RS ali na Veleposlaništvo Bosne in Hercegovine v Ljubljani.

Gabrjela MLINAR,

načelnica Upravne enote

Društvo Tvoj telefon

Če ste v stiski ^

Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni

Pokličite nas!

Od ponedeljka do petka

od 8. do 20. ure.

Telefon: 05 720 1 720.

Društvo Tvoj telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce iz klicne skupine 05, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas.

Informac^e: tel. 05 720 1 72, od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure.

Pri Stebelu so nalogo družabno zaključili med prjatelji in sosedi.

Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o.

Pot na Tojnice 40, 1360 VRHNIKA TELEFON: N.C. (01) 750 50 62, (01) 750 50 09, (031) 452 321 TELEFAKS: (01) 755 20 13 E-POŠTA: info@kpv.si INTERNET: http://www.kpv.si

DIREKTOR

TELEFON: (01) 755 12 83

VODJA FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA

TELEFON: (01) 755 13 35

OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV TELEFON: (01) 750 52 28

DEŽURNA SLUŽBA ZUNAJ DELOVNEGA ČASA: TELEFON: (041) 364 681 od 15. do 22. ure TELEFON: (051) 696 688 od 22. do 6. ure

54 NAŠ ČASOPIS

Skupne strani

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Moj partner pri šolanju

v

stipendia za prihodnost in kariero v Slovenski vojski

Ministrstvo za obrambo Republike Slovence letos že drugič razpisuje kadrovske štipendye za poklicno delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.

Štipend^e so namenjene vsem mladim, ki si žel^o služiti domovini, reševati življenja in pomagati ljudem v stiski v domovini, mogoče pa tudi na mis^ah v tujini, delati z orožjem in vojaško tehniko, pri tem pa spoznavati nove kraje in ljudi ter povečevati ugled in kolektivni duh v Slovenski vojski,.

Pripadniki Slovenske vojske opravljajo zanimive poklice, za katere je potrebna izobrazba različnih smeri in stopenj. Z našo šti-pend^o je lažje priti do zanimivega poklica. Z zato vas vabimo, da si ogledate razpis za d^ake in študente (m/ž) za podelitev šti-pend^ za poklicno delo v Slovenski vojski in za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske za šolsko leto 2009/2010!

Razpis in dodatna pojasnila glede javnega natečaja si lahko ogledate tudi na www. postanivojak.si in www.mors.si, brezplačni telefonski številki 080 13 22, Upravi za obrambo Ljubljana, Linhartova 13, 1000 Ljubljana, in v Pisarni za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (območje Vrhnike, Logatca, Borovnice in Loga -Dra-gomerja)!

Na navedenih naslovih lahko pridobite vse podatke glede zaposlitve v Slovenski vojski, prostovoljnega služenja vojaškega roka in opravljanja službe v pogodbeni rezervi Slovenske vojske!

Štabni vodnik Jur^ Primšar Podčastnik za pridobivanje kadra Uprava za obrambo Ljubljana Direktorat za obrambne zadeve

Preglednica 1

Program in smer izobraževanja

Letnik

Število štipendy

Univerzitetni študyski program prve stopnje - politologya - obramboslovje (vojaški modul)

4. letnik

13

Univerzitetni študyski program prve stopnje -strojništvo, smer: konstrukterstvo

1. letnik

25

Visokošolski strokovni študyski program prve stopnje - strojništvo, smer: snovanje, obratovanje in vzdrževanje

1. letnik

Strojništvo UN - konstrukterstvo in vzdrževanje strojev - stari programi

3. in 4. letnik

Strojništvo VS - vzdrževanje - stari programi

3. letnik

Univerzitetni študyski program prve stopnje -medjezikovno posredovanje (usmeritev: slovenščina-angleščina-nemščina; slovenščina-angleščina-francoščina; slovenščina-angleščina italyanščina); angleški jezik in književnost^ nemški jezik in književnost; sociologya.

1. - 3. letnik

5

Angleški jezik s književnostjo in nemški jezik s književnostjo in geografija in sociologya in - UN - stari programi

3. in 4. letnik

Univerzitetni študyski program prve stopnje -psihologya

1. - 3. letnik

5

Univerzitetni študyski program prve stopnje -geografija

1. - 3. letnik 1

1

Univerzitetni študyski program prve stopnje elektrotehnika, smeri: elektronika in telekomunikacye

1. letnik

10

Univerzitetni študyski program prve stopnje telekomunikacye

1.letnik

Visokošolski strokovni študyski program prve stopnje - aplikativna elektrotehnika

1. in 2. letnik

Elektrotehnika, smeri: elektronika

Elektrotehnika UN, smeri: telekomunikacye; elektronika - stari program

3. in 4. letnik

Elektrotehnika VS, smeri elektronika- stari program

3.letnik

Interdisciplinarni univerzitetni študyski program prve stopnje - mehatronika

1., 2. in 3. letnik

Univerzitetni študyski program prve stopnje - biokemya

1. letnik

2

Univerzitetni študyski program prve stopnje - kemya; kemyska tehnologya

1.letnik

Kemya UN - smer kemysko izobraževanje - stari program

3. in 4. letnik

Biokemya UN - stari program

3. in 4. letnik

Kemyska tehnologya UN - stari program 3. in 4. letnik

3. in 4. letnik

Univerzitetni študyski program prve stopnje - tehnologya prometa

1. letnik

3

Visokošolski strokovni študyski program prve stopnje - prometna tehnologya in transportna logistika, smer: tehnologya zračnega prometa

1.letnik

Univerzitetni študyski program prve stopnje - računalništvo in informatika; računalništvo in informacyske tehnologye

1. letnik

7

Visokošolski strokovni študyski program prve stopnje - računalništvo in informatika

1.letnik

Računalništvo in informatika VS - stari program

3.letnik

Računalništvo in informatika UN - stari program

3. in 4. letnik

Računalništvo in informacyske tehnologye UN - stari program

3. in 4. letnik

Enovit magistrski študyski program druge stopnje - medicina

1. letnik

2

Enovit magistrski študyski program druge stopnje - splošna medicina

1.letnik

Splošna medicina UN - stari program

od 4. letnik

Medicina UN - stari program

od 4. letnika

Univerzitetni študyski program prve stopnje -logistika sistemov

do 3. letnika

3

Preglednica 2

Program in smer izobraževanja

Letnik

Število štipendy

Univerzitetni študyski program prve stopnje - politologya -obramboslovje (vojaški modul)

4. letnik

2

Univerzitetni študyski program prve stopnje -biokemya (nima smeri)

1. letnik

2

Univerzitetni študyski program prve stopnje -kemya (nima smeri)

1. letnik

Kemya UN - smer kemysko izobraževanje - stari program

3. letnik

Visokošolski strokovni študyski program prve stopnje - računalništvo in informatika

1. letnik

4

Enovit magistrski študyski program druge stopnje - medicina

1. letnik

2

Enovit magistrski študyski program druge stopnje - splošna medicina

1. letnik

Splošna medicina UN - stari program

2. in 3. letnik

Univerzitetni študyski program prve stopnje - logistika sistemov

do 3. letnika

2

REPUBLIKA SLOVENUA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Na podlagi 50. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07) in 4. člena Pravilnika o štipendiranju v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 50/08) se objavlja

JAVNI NATEČAJ ZA PODELITEV STIPENDy za poklicno delo v Slovenski vojski in za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske za SOLSKO LETO 2009/2010

Prhava za pridobitev štipend^e se posreduje v pisni obliki in obsega:

1. pr^avnico za pridobitev štipend^e;

2. izjavo kandidata o vpisu v tekoči letnik izobraževanja (za šolsko leto 2009/10);

3. izjavo kandidata o učnem oziroma štud^skem uspehu; d^aki navedejo ocene iz spričevala zadnjega zaključenega letnika; študenti prvega letnika navedejo ocene iz spričevala zadnjega zaključenega letnika in ocene iz potrdila o maturi oziroma potrdila o zaključnem izpitu; študenti višjih letnikov navedejo ocene zadnjega zaključenega letnika štud^a.

Pr^avnica za pridobitev štipend^e mora obsegati naslednje podatke:

- priimek in ime ter EMŠO prosilca;

- stalni oziroma začasni naslov prosilca (ulica in hišna številka, kraj s poštno številko);

- kontaktni podatki (telefon, mobilni telefon, e-

staja varnostni zadržek v skladu z Zakonom o obrambi, bo ministrstvo sklenilo pogodbo o štipendiranju, s katero se bodo obvezali, da bodo po končanem izobraževanju sklenili delovno razmerje v Slovenski vojski za najmanj dvakratni čas štipendiranja oziroma za najmanj 10 let za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.

Dodatna pojasnila glede javnega natečaja lahko dobite na: www.postanivojak.si, na sedežih uprav za obrambo in telefonski številki 080 13 22.

Pr^avo pošljite:

- do vključno 10. oktobra 2009 na elektronski naslov: www.postanivojak.si oziroma na naslov pristojne uprave za obrambo na območju vašega stalnega prebivališča, kjer vam bodo nudili tudi pomoč in dodatne informac^e.

pošta);

- področje, na katerega se pr^avlja prosilec;

- šolanje oziroma štud^, na katerega je prosilec vpisan (program in stopnja, smer, letnik);

- kratek življenjepis;

- izjavo, da nima dvojnega državljanstva;

- izjavo prosilca, da je seznanjen z določili tretjega odstavka 66. člena ter tretjega in petega odstavka 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo), ki se nanašajo na pridobivanje osebnih podatkov;.

- izjavo, da je seznanjen, da z dnem zaposlitve v Slovenski vojski ne bo smel biti član nobene politične stranke.

Komis^a za štipendiranje bo opravila izbor prosilcev za podelitev štipend^. Organizac^ska enota ministrstva, pristojna za pridobivanje kadra, izdela prednostno listo prosilcev in jih napoti na zdravniški pregled in psihološko testiranje ter zagotovi varnostno preverjanje v skladu s predpisi za delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervi Slovenske vojske.

Pri vseh navedenih področjih je zaželeno znanje angleškega jezika.

Komis^a za štipendiranje bo o izbiri vsakega prosilca pisno obvestila o odločitvi komisme do 30. 12. 2009.

Z izbranimi prosilci, ki so telesno in duševno sposobni za delo v vojski oziroma za službo v rezervni sestavi Slovenske vojske in zanje ne ob

Javni natečaj je objavljen tudi na internetu, na spletnih straneh:

- Ministrstva za obrambo - www.mors.si in

www.postanivojak.si ;

- Ministrstva za javno upravo - www.mju.gov.si in

1. ZA POTREBE SLOVENSKE VOJSKE - poklicno delo v Slovenski vojski

a) visokošolski in univerzitetni programi: (glej preglednico 1)

b) 90 štipend^ za program srednje poklicno izobraževanje (smeri in letniki šolanja niso specificirani),

c) 90 štipend^ za program srednje strokovno/ splošno izobraževanje ter program gimnaz^a (smeri in letniki šolanja niso specificirani).

2. ZA POTREBE SLOVENSKE VOJSKE - za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske

a) visokošolski in univerzitetni programi: (glej preglednico 2)

b) 30 štipend^ za program srednje poklicno izobraževanje (smeri in letniki šolanja niso specificirani)

c) 30 štipend^ za program srednje strokovno/ splošno izobraževanje ter program gimnaz^a (smeri in letniki šolanja niso specificirani).

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Skupne strani

NAŠ ČASOPIS

55

Marinka Vehar

London malo drugače

Tokrat sem bila prvič na povsem lastnih nogah (in možganih, seveda!) v Londonu. Organizacija s pomočjo interneta, Adrie Airwaysa, spominov izpred mnogih let. Ja, tokrat sem v Londonu že osmič, sem izračunala, vedno sem mu dodala kakšen poseben kamenček, tudi v družinskih spominih na London z desetmesečno vnukinjo, ki smo jo morali na letališču Heathrow pošteno opisovati, in pa nekaj let pozneje z razigranim vnukom Aleksandrom, ki je nesrečno padel z zgornje postelje in pristal v St. Thomas's hospital - s prelepim pogledom na parlament in Westminter Bridge. Prvega potovanja, pred več kot tridesetimi leti, pravzaprav sindikalnega izleta naše šole, se še dobro spominjam, saj sem takrat London občudovala z drugačnimi očmi - kot nekaj tujega, zelo velikega, povezanega samo pod zemljo, kar pa seveda ni res. London mi je postal domač šele z uporabo lastnih nog, lastnih možganov. Počasi, vedno nekoliko drzneje, z zemljevidom v roki ter seveda z neutrudljivo voljo po videnju še neodkritih kotičkov. Takih pa ne bo nikoli zmanjkalo.

Največje znamenitosti

Tudi tokrat nisem želela preskočiti največjih znamenitosti. Ker je geometrično središče Londona na Trafalgar Squar, se je moja pot začela prav tam. Od Piccadilyja, do koder me je pripeljala 'tube', sploh ni daleč. Enoroki Nelson še vedno trdno stoji na visokem stebru z očmi, uprtimi na jug, na polotok Trafalgar, kjer je leta 1805 premagal Napoleonovo mornarico. Je res naključje, da sem lansko poletje med poletnim tečajem španščine v Cadizu na nedeljskem izletu vzdolž atlantske obale občudovala prav to območje -svetilnik Trafalgar, obdan z nedostopnimi skalami? Torej me kraji in dogodki neprestano spremljajo, čeprav jih ni tako malo ... Ker je ponedeljek, ob enih popoldan, je v bližnji cerkvi St. Martin in the Fields 'lunch concert', sem pomislila. Zamudila sem prvi del, prisluhnila pa kratkim skladbam Debussyja, ki jih je spremljala razlaga. Kulturno 'kosilo' sem podaljšala z ogledom National Gallery, ki je še vedno zastonj. Ugotavljam, da bolj kot je narod kulturen, bolj na stežaj odpira vrata slehernemu obiskovalcu. Pri nas je menda 'dan odprtih vrat' samo enkrat na leto! Tako sem se mirno sprehodila po renesančnem delu na zahodnem krilu in še dlje do Ru-bensa, Rembrandta, pa po vzhodnem delu do francoskih impresionistov in ene izmed znamenitih Van Goghovih Sončnic. Res so nekoliko drugačne, bolj zaprte, temnejše.

Pot me je vodila dlje, po Pall Mall do državnih in kraljevih palač. Houses of Parliament, Big Ben, Westminster Abbey so videti kot celota in so dejansko postavljene v isti čas. Čeprav sta na istem mestu že v 11. stoletju stali kraljeva palača in cerkev, so jih temeljito obnovili po požaru leta 1834 in poškodbah v drugi svetovni vojni. Tudi sivo barvo zaradi londonskega smoga so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uspeli prebeliti! Najlepši pogled pa je z rečne strani, saj dobesedno rastejo tik ob obali. Trg pred parlamentom je bil tokrat že nekaj tednov poln Tamilcev, protestnikov iz Šri Lanke, ki pričakujejo pomoč britanske vlade pri urejanju svojega položaja, potem ko jih je porazila domača vojska. Kar sedeli so tam, stari, mladi in najmlajši. V Evening Post sem prebrala, da imajo s seboj otroke in dojenčke v prvih vrstah, tako da jih polic^a ne more odstraniti, saj povzročajo velike prometne zamaške. V časopisu so na prvih straneh tudi tajkuni - pridobitneži iz parlamentarnih vrst. Se res po vsem svetu dogajajo podobne zadeve? Ko-lumnistka je z vso resnostjo napisala, da če bi tak član parlamenta tako zelo poskrbel za Veliko Britan^o, kot je zase, bi država doživljala razcvet, ne pa reces^e!

Sicer pa so vsi na oblasti vedno počeli isto - skrbeli za svoje blagostanje ... Povsod, ne samo v Veliki Britanci. Big Ben stoji ponosno 96 metrov visoko in doneče pozvanja vsake četrt ure. Slišala sem ga tudi na drugem koncu Londona, seveda v jutranji tišini med tekom v Regent's Parku. Škoda le, da me je čas priganjal in nisem obiskala tudi notranjega kroga ob vrtovih kraljice Mary.

Naslednji dan me je spet 'pripeljal'

pod zemljo do kipca Erosa na Picadil-lyju in se nadaljeval po ulici enakega imena do Royal Academy of Arts in z obiskom japonske razstave. Potem pa naprej mimo hotela Ritz do St. James's Park in Buchinghamske palače. Pošteno se je vlilo, ko so prikorakali in pr^ezdili slikoviti 'čuvaji' britanske krone, saj je napočil čas menjave straže. Velika množica ljudi okoli ograje, cesta je morala ostati prazna, tako da smo se drugi gnetli okoli spomenika kraljice Viktorje, ki mi je hkrati pomenil tudi zavetje pred nalivom. Mnogi dežniki so še popestrili običajen pogled na vsakodnevni ceremonial natanko ob 11.30. Piccadily Circus je naša že kar stalna podzemna postaja. Bila je tudi najbliže gledališču Picadilly, kjer sem že pred

42 kot najvišja londonska zgradba s 183 metri, pa čudna, kumari podobna stolpnica 'Gherkin'. Z mostu sem dokaj hitro našla pot naprej, mimo kri-žarke Belfast iz druge svetovne vojne, po kateri se navdušeni turisti lahko tudi sprehod^o, do nekdanjega zaselka Borough, ki pa je ob koncu tedna prava paša za želodec! Dobrote z morja, pa tudi divjačina, celo divji prašič se je ponujal v nekakšnem sendviču! Na voljo so bili tudi manjši prigrizki za poskušino in zbujanje teka. Nam se je mudilo naprej, proti središču Londona, ki ga že znam poiskati tudi z avtobusom. Rdečih enojnih in dvojnih busov je res na pretek in vse še kar hitro poteka. Kako dobro, da so vpeljali visoko tarifo za normalna vozila, ki bi hotela krožiti po osrednjem Lon-

turi lahko gojili naprej . Mladina do 17 let ima prost vstop, za starejše od 65 let je vstopnina nižja, a si štejem le v dobro, da sem morala pokazati potni list, saj mi mlajši uslužbenec ni verjel na besedo. Potem je bil zelo pr^azen in razložil, kje naj začnemo ogled, kako se tudi približamo reki Temzi, kjer smo čez tri ure že pluli po reki navzgor do naslednjega cilja - Hampton Court. Po njegovem nasvetu smo si ogledali najbolj zanimive predele: Temperate House z drevesi in grmovnicami, Palm House

- velik steklenjak s palmami in nazadnje najlepšo 'Waterlilies House'

- stekleno hišico z lokvanji, kjer sem se predvsem čudila debelim skodela-stim listom in nenavadnim pastelnim barvam cvetov. Po širnem parku je veliko označenih poti, a smo se vseeno večkrat izgubile, preden smo našle iz labirinta najhitrejši izhod mimo jezera in palače Kew. Pot nam je popestril ogromen pav, ki je pahljačasto odpiral in zapiral svoje pisano perje, kot bi vedel, da ga bom ovekovečila na svojem fotoaparatu.

Ladja, ki je priplula v majhno pristanišče, je bila točna. Iz Westminstra do Kew Gardens je potrebovala uro in pol, pred nami je bilo še prav toliko plovbe. Vmes so zapornice, ki ladjo dvignejo na višji nivo, nazaj grede pa spustio. Plimovanje Temze je dokaj veliko, zato smo se s Hampton Court vračali uro prej kot načrtovano, da nam pri zapornici ne bi zmanjkalo vode! Na obeh straneh reke so ljubke

mesecem rezervirala mjuzikl Grease, ki je po slovensko imenovan Briljantina. John Travolta je nekoč poskakoval in pel na isto Webrovo glasbo, a so bili tudi sedanji izvajalci res 'cool'. Gibanje, petje, igra - čeprav je vsebina za dvajsetletnike - vse je bilo izvrstno! Sicer pa bi London brez mjuzikla tokrat sploh ne prišel v izbor za moje spremljevalke. Pa tudi zame je že kar stalnica.

Tower in južna obala

Za poldnevni izlet je moral zadoščati Tower, ena najbolj trdnih londonskih zgradb, ki ga je postavil že Viljem Osvajalec v 11. stoletju. Kljuboval je požarom in tudi bombam iz prejšnjega stoletja! Okoli Towra je vedno živahno, pred blagajnami dolge vrste. Beli stolp, v katerem je Henry VIII. obglavil dve svoji ženi, muzej orožja, kronski dragulji - vse to privablja turiste. Ker sem vse videla že pri prvem obisku, pa še znamenite stražarje, ki jih zdaj ni več, pa tudi črne vrane kot simbol te stavbe, sem bila prav vesela lepega sprehoda pod obzidjem in naprej čez most na južni del Londona. Tudi vreme se je nasmihalo soncu, ko smo občudovale dvižni most - Tower Bridge z vseh strani. Seveda je tudi veličasten pogled s samega mostu na že prehojeno pot. Kar nekaj novih stavb, ki segajo v višino, se je znašlo na horizontu v zadnjih desetletjih - London Eye, veliko vrtljivo kolo z 32 razgledovalnimi kapsulami, Tower

donu! Na BBC sem zasledila, da je v načrtu tudi popoln umik semaforjev, tako da bo vsak udeleženec poskrbel za svojo varnost. Hkrati bodo izginili strupeni izpuhi pred semaforji. V zadnjem desetletju se južni del Londona spreminja v pravo kulturno središče z galer^ami, Kraljevo festivalno dvorano, gledališči, med katerimi je tudi prenovljeni Shakespearov Globe, kinematografi in številnimi razstavami. Pokukala smo v temačno vzdušje pod mostom, izpod katerega so prihajali strašljivi glasovi, se zaustavila ob pogledu na skelete, umetelno postavljene na razstavne police. Pa je bilo kar dovolj! Tu je še London Dungeon, ječa z grozljivimi prizori, iz katerega so mojega vnuka pri petih letih morali predčasno odpeljati ...

Kew Gardens in Hampton Court

En londonski dan naj bo drugačen - predvsem naj bo v naravi! S to željo sem se odločila za ne preveč oddaljeni Kew Gardens - botanični vrt s častitljivo zgodovino 250 let, ki mu je kraljica Viktorja dodala pravi pečat. Ne le svojega moža, kateremu je postavila veliko spominskih obelež^, tudi naravo in rastlinstvo je oboževala, saj je tedaj največji stekleni rastlinjak na svetu nastal po njeni zamisli. Vrtove je zelo obogatilo potovanje botanika Sir Josepha Banksa z Jamesom Cookom leta 1771 po južni celini, od koder je prinesel redke eksotične rastline, ki so jih na primerni tempera

hiše, pred njimi zasidrani čolni. Prav smešno je bilo videti stanovanjski blok s parkiranimi čolni pod njim! Labodi so domače živali, ki v gosjem redu plavajo vzdolž obale, si mislim.

Prihod v Hampton Court se je omejil na eno uro, če smo hotele najlaže 'domov' v centralni London, na podzemno postajo Westminster, od koder je bilo do našega viktor^anske-ga hotela še pol ure. Letos praznuje dvorec 500 let, od kar je v njem živel Henry VIII. s svojimi izvoljenkami. 'Hearts and Heads' je naziv njegovega vladanja v dveh pomembnih palačah - srca so bila prisotna v Hampton Court, glave ljubic pa so odletele v Towru! Mogočni in nasmejani vladar, očitno zelo zaljubljen, se je nenadoma prikazal na stopnišču z eno izmed žena pod roko. Resnična vloga in neverjetna podobnost s tistim pravim na stenski sliki. Hotela sem videti še znani blodnjak - 'maze', ki je nekaj minut oddaljen, a mi razen do lepo obrezane žive meje ni uspelo priti bliže. Pravzaprav sem se bala, da iz blodnjaka ne bom pravočasno našla izhoda. Ladja, ki pluje po voznem redu, pa ne bo čakala name. In res je bil odhod do minute natančen. Triurna vožnja do Londona je še kar hitro minila, saj so se izmenjavali zanimivi prizori na obeh straneh Temze - popoldanski tekači ob lepo urejenih poteh, sprehajalci s psi, gradovi, mesto Richmond z bolnišnico za veterane, manjše marine z zasidranimi jadrni

cami. Bolj kot smo se bližali Londonu, več je bilo veslačev, kljub hladnemu vremenu poletno razgaljenih na kanujih, tudi osmerec je bil med njimi. Natančnejši pogled mi je kmalu razkril tudi nekaj šol jadranja na bližnjih bregovih. Seveda, Angleži so narod pomorščakov!

Blood and Tears Walk

Že doma sem se pr^avila za večerni pohod, turistično nadgradnjo, namenjeno predvsem Angležem, kot se je pokazalo tistega mrzlega večera pred podzemno postajo Barbican. Bilo nas je dvajset in znani novinar, ki trenutno piše knjigo o 'bad London guys' je res dve uri pripovedoval o hudodelcih, ki so v zadnjih dvesto letih živeli v Londonu. Skoraj tekli smo iz ulice v ulico, promet se je na srečo umirjal, in se preselili iz Barbicana južneje do Fleet Street in do veličastne sodne palače. Slišali smo pripoved o stari mesni tržnici Smithfield Market, kjer so že od 10. stoletja naprej noč in dan klali in razkosavali živino, kri pa je odtekala menda kar v Temzo, ki je tekla nekoliko višje. Številne so bile zgodbe o verskih nasprotjih, umorih, še posebno pa o kugi, ki je skoraj hkrati kot veliki požar leta 1666 pomorila množice ljudi. Te so potem nekateri gostilničarji prodajali bolnišnicam za poskuse. Krvavi so bili tudi spopadi med verskimi nasprotniki, konspirac^e med duhovščino so si podajale roke. Skrivni rovi, ki so vodili do najstarejših cerkva, so zaživeli v naših predstavah. Nenehno smo si namreč morali predstavljati, da živimo v prejšnjih stoletjih, da potujemo v času nazaj. Tudi Jack Ripper s petimi žrtvami je skrivnostna oseba, saj je po umoru pete prostitutke izginil s prizorišča. Vse nesrečne ženske so bile tudi vdane alkoholu, razočarane nad možmi. Ugibanja so, da je bil slavni Raz-parač morda celo ugledni odvetnik, da so ga večkrat celo spraševali za mnenje in da je bil njegov odgovor, da je pač Bog tako hotel! Na mestu, kjer se Fleet Street podaljša v Strand, ki pelje do Trafalgar-ja, je tudi spomenik z zmajem - Temple Bar. Očitno so bili tu templarji, v bližini je Temple Church, v še bolj zavitih uličicah pa hudobneži - satanisti. Pri nekem oknu, kjer je naš vodja nekoč opazil čudnega možaka, smo v popolni tišini razmišljali, kaj se je tam nekoč zgodilo. Ja, kaj pa drugega kot umor. In žrtev s prerezanim vratom je bila po skrivnem hodniku odstranjena ... V naših mislih je ponovno oživela! Bližala se je že polnoč, ko smo se spet dvignili na višje predele mesta, do največjega londonskega trga Lincoln's Inn Fields, ob katerem je Kraljevi kirurški kolegi z zanimivim muzejem anatomskih posebnosti. Poslovili smo se z mislimi na čarovništvo, ki je bilo 'dokazano' v tem parku. Čudežna ozdravitev na smrt bolne princese!

Naslednjega dne sem se po tistem predelu Londona popeljala z dvojnim avtobusom in z zgornje ploščadi odkrila nekaj nočnih znamenitosti. V vsem s^aju se mi je prikazala tudi katedrala sv. Pavla - St.Paul's Cathedral, ki so jo pred nekaj leti še obnavljali. Sicer pa je v tej obliki že od leta 1708, ko jo je zgradil arhitekt Wren po modelu rimske bazilike sv. Petra. Na istem mestu je bilo pred njo že pet cerkva. Pri naslednjem obisku Londona se bom res morala povzpeti po vseh stopnicah do treh galer^', ki obkrožajo veličastno kupolo, 108 metrov visoko. Morda bom zaslišala tudi glasove mojih predhodnikov na notranji galer^'i, kjer glasovi odmevajo, pravzaprav 'šepetajo', kot obljublja moj tokratni edini zanesljivi pomočnik po Londonu - knjižica z znamenitimi londonskimi sprehodi - London Step by Step!

56 NAŠ ČASOPIS

Kultura

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Likovna razstava

Brane Jazbar - Moja pot

Konec maja je bila v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki odprta razstava slikarja in vsestranskega umetnika Braneta Jazbarja, ki jo je poimenoval Moja pot.

V Cankarjevi galerii se je zbralo kar nekaj poznavalcev likovnih del Braneta Jazbarja. O njegovem življenju in umetniškem ustvarjanju je spregovorila strokovna sodelavka za kulturo Zavoda Ivana Cankarja Tatjana Oblak Milčinski. Med drugim je poudarila:

»Brane Jazbar, rojen 1. novembra 1947 v Malih Žabljah na Vipavskem, je bil po končani osnovni šoli v Do-bravljah sprejet na Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani. Po štud^u na Pedagoški akademii v Mariboru deluje kot likovni pedagog na Osnovni šoli Vipava in na Gimnaz^l v Ajdovščini. Z nesebičnim, bogatim pedago

škim razdajanjem je za štud^' likovne umetnosti tako navdušil kar nekaj učencev, ki danes razstavljajo v priznanih galer^ah in prejemajo nagrade doma in v tujini. Brane Jazbar je slikar, poznamo pa ga še kot oblikovalca, grafika, kaligrafa in fotografa.

Njegova strast je tudi rokomet; od 1980. do 1988. leta je bil trener slovenske mladinske rokometne reprezentance. Za likovno pedagoško in športno ustvarjanje je prejel nekaj državnih priznanj; v Beogradu 1983. leta Medaljo zaslug za narod, leta 1989 pa naziv »Najdražji učitelj« v Jugoslav^l.

Prosti čas preživlja tudi kot gornik.

Leta 2003 je potoval po inkovskih poteh po Peruju in z vipavskimi motivi poslikal steno kulturnega centra v Nazci. Leta 2007 je po slikarjevi vrnitvi iz Nepala nastal cikel slik Impres^e izpod Himalaje, kasneje, po potovanju po Avstralci in Novi Zeland^'i, pa cikel Med Aboridžini in Maori.

Brane Jazbar je po prvi samostojni razstavi v Dvorcu Zemono pred petindvajsetimi leti razstavljal v številnih galer^ah doma in v tujini, od leta 1970 pa sodeluje tudi na skupinskih razstavah in likovnih kolon^ah. Njegova dela krase mnoge javne in zasebne prostore širom po Slovenci.

Slikar Brane Jazbar s svojimi slikarskimi deli

Galer^a v Cankarjevem domu

Glasbeni utrinek

Brane Jazbar danes živi in ustvarja v Ajdovščini. Zadnje desetletje je sli-karjevo življenje zaznamovala velika nesreča: v požaru je izgubil atelje z večino umetniških del in arhiva.«

O svojih razstavljenih delih je spregovoril kar umetnik sam.

Res so njegove slike ena sama barva oziroma mavrična cesta. Z barva

mi je izrazil svojo čutnost, dražljivost in sugestivnost. Taka so vsa njegova likovna dela, ki so nastala v vsem njegovem dosedanjem življenjskem opusu.

Za zanimiv kulturni program sta poskrbela glasbena umetnika Lado Jakša in ter predstavila nekaj abo-ridž ljudskih pesmi. S.S.

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Tržaška cesta 12, Vrhnika

Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure

VPIS ABONMAJEV

v sezoni 2009/10

GLEDALIŠKI ABONMA

1. SNG Nova Gorica: komed^a, Brane Nušić: GOSPA MINISTRICA

2. Prešernovo gledališče Kranj: komed^a, Desa Muck: BLAZNO RESNO O SEKSU

3. Gledališče Koper: monokomed^a, Zoran Hočevar: ZA ZNORET

4. MGL Ljubljana: drama: Dragica Potočnjak: ZA NAŠE MLADE DAME

5. predstava še v dogovarjanju

GLASBENI ABONMA

1. Koncert harfistke MOJCE ZLOBKO VAJGL z violinistom MIRANOM KOLBLOM

2. BRINA

3. Slovensko mladinsko gledališče: BRANE ZAVRŠAN - JACQUES BREL

4. MIHA ALUJEVIČ in KOLEKTIV 69, muzikali od Broadwaya do Ljubljane

5. Klavirski duo MILKO LAZAR in BOJAN GORIŠEK

OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA

1. Lutkovno gledališče Ljubljana: H. C. Andersen /A. R. Roza: VŽIGALNIK

2. Mini teater: H. C. Andersen: PALČICA, virtualna lutkovna pravljica

3. glasbenica Klarisa Jovanović, Rajko Stupar: ENA MAJHNA PRAVCA

4. Lutkovno gledališče FRU-FRU: KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA

5. Čarodej Jani: ČAROBNI VESELI DECEMBER

Vpis novih abonentov bo v TIC Vrhnika, Jelovškova 1, od 6. 7. 2009 do 17. 7. 2009, od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure in v soboto od 9. do 14. ure. Dodatni jesenski vpis abonmajev bo od 1. do 12. 9. 2009.

Program prireditev za jul^' 2009

Cankarjev dom Vrhnika - Cankarjev dom Vrhnika

■»*■ •• TkT v»*»

Muzejci v Nemc^i

Za letošnji izlet v tujino si je Muzejsko društvo Vrhnika izbralo nekaj nemških mest, ki tako kot v Vrhnika ležjo ob reki in so bila v preteklosti še posebno povezana z dogajanjem na njej. Najprej smo se ustavili v nemškem mestu Burgha-usen, ki ga reka Salzach ločuje od Avstrje.

Ob njej je med 6. in 8. stoletjem ob vznožju gradu nastala naselbina. Kraj je najbolj obogatel s trgovanjem s soljo, ki so jo po reki pripeljali iz Halleina, jo nato pretovorili vozove, od koder so jo po kopnem razvažali naprej. Iz tistih časov je še ohranjena mogočna stavba carinskega urada, ki je zdaj preurejena v center, kjer potekajo razni seminarji in druga izobraževanja. Klet so preuredili v jazz klub, v katerem vsako leto gostjo znane goste, katerih imena so vpisana na plošče na tako imenovani ulici slavnih, ki poteka skozi staro mestno jedro.

Za trgovanje s soljo je bilo potrebno tudi skladišče, ki pa zdaj ni več ohranjeno, ampak so tam zgradili šolo. Nad mestom se na hribu v dolžini več kot 1000 m razprostira največji grad v Evropi. Sprehodili smo se med grajskimi poslopji, parki, mostički in uživali čudovit razgled na reko in lepo urejeno mesto.

Še isti dan smo obiskali tudi Passau, ki se imenuje tudi Mesto treh rek. Z ene strani ga obliva Donava, v katero se zliva reka Ilz, ki priteče iz bavarskega gozda, z druge strani pa reka Inn in na koncu združita svojo moč v ogromen vodotok, ki teče naprej kot Donava. Ker je ravno prenehalo deževati in se je pokazalo sonce, ki nas je potem spremljalo še ves popoldan, smo se sprehodili po promenadi do točke, kjer se reki stekata in ob tem občudovali trdnjavo na hribu, kjer je bil nekdaj sedež passauskega škofa. Med ogledom starega mestnega jedra smo se ustavili v katedrali sv. Štefana, baročni stavbi, ki se ponaša s skoraj največjimi orglami na svetu (17,774 piščali in 233 registrov) in s ka

terimi v poletnih mesecih tudi vsak dan kon-certirajo. Žal smo koncert zamudili, pa tudi za muzeje, ki jih ni malo, ni bilo več časa.

Drugi dan smo pot nadaljevali v Regensburg, ki leži ob sotočju rek Regen, po kateri je dobil tudi ime, in Donave. Je eno najstarejših mest v Nemč^l in ker med 2. svetovno vojno ni bilo poškodovano, je še vedno mogoče videti mnogo znamenitosti, ki kažejo na njegovo bogato zgodovino. Najprej smo si privoščili vožnjo po Donavi do t. i. Walhalle, monumentalne zgradbe na hribu, ki posnema grški Partenon. Do tja smo se morali kar dobro potruditi, ampak bili smo nagrajeni z enkratnim razgledom na Donavo, ki se v^e spodaj, in široko obdelano ravnico ob njej. V 12. stoletju je bil v Regens-burgu čez Donavo zgrajen kamnit most, ki je gopolnoma ohranjen in uporaben še dandanes. Čezenj so jezdili vitezi križarskih vojn na poti v Sveto deželo. Most je odprl glavne mednarodne trgovske poti med Evropo in Benetkami in pomenil začetek zlate dobe za številne regensburške trgovske družine. Poleg mostu je lepo obnovljeno nekdanje skladišče soli. V njem sta restavrac^a in muzejska zbirka. Nekaj drugih znamenitosti, pred katerimi smo se z drugimi turisti ustavljali tudi mi, so porta pretoria iz rimskega obdobja, mestna hiša in gotska katedrala, ki obiskovalca navduši z ogromnimi barvnimi okni, mi pa smo bili deležni še dogodka, ki nam je omogočil, da smo prostor lahko doživeli ne samo z očmi, ampak tudi z dušo.

Olga Pivk

PONEDELJEK,

20. 7. 2009,

RDEČI KRIŽ VRHNIKA

in

KRVODAJALSKA AKC^A

TOREK,

21. 7. 2009,

Cankarjev dom Vrhnika

od 7. do 15. ure

Nepozabno doživetje

V sredo, 3. 6. 2009, sem bila na koncertu pevskih zborov Co&i in Drumlca pod vodstvom gospe Tanje Avsec v večnamenskem prostoru OŠ Ivana Cankarja. Bilo je enkratno popoldne, otroci in gospa učiteljica so nam pripravili nepozabno doživetje. Zato bi prek Našega časopisa želela pohvaliti oba zbora in preprosto reči hvala zboroma, še posebno gospe Tanji Avsec, da tako lepo

vodi naše otroke, naše mlade pevce. Aleksandra Bednar

29. juni 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Kultura

NAŠ ČASOPIS 57

Vir: Inštitut za ohranjanje naravne dediščine LUTRA

S

Tehniški muzej Slovenije

Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si

Odpiralni čas:

torek - petek: 8.00 - 16.00 (jul^ in avgust: 10.00-18.00)

sobota: 8.00 - 17.00

nedelja in prazniki: 10.00 - 18.00

Zaprto od 4. decembra do 1. marca

Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se v mesecu ju-l^u udeležite:

NEDELJSKE PRIREDITVE

Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

PRIKAZ IZDELAVE KLOBUKA

V nedeljo, 5. 7. 2009, vam bo med 15. in 18. uro demonstratorka prikazala kako naravno, česano volno s postopkom polstenja oblikuje v klobuk želene oblike.

PRIKAZ KLEKLJANJA

V nedeljo, 12. 7. 2009, si ob 15. uri

lahko ogledate demonstrac^o, kjer se boste seznanili z osnovami klekljanja čipk.

JAVNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH

V nedeljo, 19. 7. 2009, ob 14. uri.

PRIKAZ PLETENJA KOŠAR

V nedeljo, 26. 7. 2009, si med 15. in

18. uro lahko ogledate, kako se plete košaro. Pletar pokaže tudi postopek izdelave vitre iz leskove palice, kar lahko obiskovalci, če žel^o, tudi sami poskusno.

PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE

Vsako nedeljo ob 16. uri si lahko ogledate zelo zanimiv in privlačen del elektro zbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih demonstrator predstavi na delujočih eksponatih. Demonstrator uvodoma na kratko predstavi življenje Nikole Tesle, nato si ob njegovi razlagi ogledate delovanje številnih poizkusov.

OSTALE PRIREDITVE

ZBIRAMO PRGAVE ZA CELOTEDENSKE POČITNIŠKE DELAVNICE!

V Tehniškem muzeju Slovence smo skupaj z dislocirano enoto Muzejem pošte in telekomunikaci' in v sodelovanju z Železniškim muzejem pripravili program zanimivega, zabavnega in poučnega izkoriščanja prostega časa med poletnimi počitnicami za otroke od sedmega leta dalje. V program je vključen prevoz in dnevna prehrana. Delavnice potekajo deloma v Železniškem muzeju v Ljubljani, v Muzeju pošte in telekomunikaci' ter v Tehniškem muzeju Slovence v Bistri pri Vrhniki.

Cena aktivnih počitnic je 95,00 EUR.

V ceno so vključeni prevoz, prehrana (dve malici in kosilo), p^ača, vstopnine, stroški delavnic in orga-nizac^a.

Prijave in informac^e: Tehniški muzej Slovence, 01/ 750 66 72 ali 031 583 461 ali 041 957 146, programi@tms.si

Termini: Aktivne počitnice so na voljo v juli'u in avgustu, in sicer v obliki tedenskega paketa od 8. do 16. ure. Izbirate lahko med naslednjimi termini: 6. julj - 10. julj, 20. julj - 24. julj, 3. avgust - 7. avgust in 17. avgust - 21. avgust

Plačilo: Prijavljenim otrokom bomo poslali obvestilo s programom in po

datki za plačilo.

Izvedbo delavnic sta finančno omogočila Ministrstvo za kulturo RS in podjetje Candy Hoover d.o.o. Pryave zbiramo do deset dni pred posameznim terminom.

RAZSTAVE

LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek

(1890 - 1959)

Od 23.4. do 29.11.2009

Stanko Bloudek, vir: Muzej športa Osrednjo razstavo v letu 2009 smo poimenovali LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890 - 1959). Z razstavo želimo obeležiti 50. obletnico smrti konstruktorja, izumitelja in vsestranskega športnega delavca. Vizi'o o letečem človeku je Bloudek združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri načrtovanju letal, kasneje pa smučarskih skakalnic.

Projekt smo pripravili v sodelovanju z različnimi instituci'ami in strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo poskušali osvetliti vsa področja Blo-udkovega delovanja (šport, letalstvo, skakalnice, arhitektura, konstruiranje) ter s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS. Finančno podporo sta prispevala tudi podjetje Candy Hoover d.o.o. in Kulturni forum avstri'skega veleposlaništva v Ljubljani. Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki govori o Bloudkovem življenju in delu. Na voljo je v muzejski trgovini (18,00 EUR), lahko pa ga naročite preko telefona 01/750 66 70 ali elektronske pošte irena.medle@tms.si.

Avtor razstave: dr. Sandi Sitar Soavtorji razstave: mag. Boris Brovin-sky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja I&o, Jellko Gros in Tomaž Verdnik Vodja projekta: Irena Marušič Oblikovanje in postavitev: Miha Tur-šič

Prevod in lektura: Melita Silič Multimedi'ska prezentaci'a: Avdiovi-zualni sistemi Lambda s.p.

AQUALUTRA Vidra, kraljica voda Od 18. 5. do 10. 9. 2009

Razstavo o vidri z naslovom AQUA-LUTRA so sodelavci Inštituta LUTRA pripravili na gradu Grad na Gorič-kem in odprli kot spremljajoč dogodek Evropske konference o vidri. Razstavo so zdaj dopolnili in obsega enajst razstavnih panojev z različnimi vsebinami o vidri (Vidra - kraljica voda, Izboljšujemo vidrin življenjski prostor. Projekt LIFE AQUALUTRA - ohranjanje vidre na Goričkem, Zakaj in kako se vidre slikajo, Vidra na pragu prestolnice, Koga smo presenetili ob vodi?). Panoje dopolnjujejo eksponati prepariranih živali - vidre in drugih predstavnikov družine kun, (razstavljene dermoplastike živali so bile žrtve prometa), v mavec odlite sledi živali, najdena past za ribe/vidre in strojene kože vider (iz Bosne). Razstava, ki gostuje v Tehniškem muzeju Sloveni'e, je dopolnjena z rezultati projekta Vidra na pragu prestolnice in informaciami specifičnimi za območje Ljubljanskega barja oziroma novega Krajinskega parka Ljubljansko barje. Zaradi nedavno odkritega pojavljanja v neposredni bližini glavnega mesta je še posebej zanimiva, vendar tudi zelo ogrožena. Vidra se pojavlja tudi na območju Bistre, tako da si je znake njene prisotnosti mogoče ogledati tudi ob obisku razstave.

Vir: Inštitut za ohranjanje naravne dediščine LUTRA

LJUBLJANSKO BARJE Od 2. 6. do 2. 7. 2009

Gostujoča fotografska razstava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ljubljana. Fotografije so nastale v okviru foto-delavnice »krajinska fotografija«, pod mentorstvom prof. fotografije Sonje Lebedinec. RAZSTAVLJAJO:

MIRKO ANŽELJ Škofljica, SIMONA FABRIS Ljubljana, ALEŠ HOSTNIK Ig, ŠPELA KAČAR Brezovica, STANE KOČAR Škofljica, DAMJAN KOREN Ljubljana, NATAŠA KOVAČIČ Ljubljana, EDITH MEHLE Ig, MARKO MULEJ Vrhnika, PAVEL POVŠE Ljubljana, DEJAN VERANIČ Ig

Razstava fotografij naravne in kulturne dediščine s poti po Slovenii na mozaiku 600 razglednic z naslovom GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril VELKOVRH iz Ljubljane. Na ogled do septembra.

Od torka, 30. 6., do petka, 3. 7., od 10. do 13. ure vabljeni na delavnice za šolske in predšolske otroke v času poletnih počitnic. Barvali bomo po-barvanke, izdelovali poštni rog in štampiljke ter počeli še marsikaj zanimivega.

Muzej pošte in telekomunikacij

Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si ajda.kozjek@.tms.si

Telefon: 01/ 364 00 83, 031 816 580

Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikaci, Telefo-nistke in telegrafistke in novo raz

stavo Začetki mobilne telefonye v Slovenji.

[H

•ilCANKARJEVA KNJIZNIOTiVRHNIKA

Mm

Cankarjeva knjižnica Vrhnika... Poletni delovni čas... Cankarjeva knjižnica Vrhnika...

Cenjene uporabnike Cankarjeve knjižnice Vrhnika obveščamo, da bo knjižnica med poletnim delovnim časom od 26. junia do 31. avgusta 09 odprta po naslednjem urniku: vsi oddelki: ponedeljek, četrtek:

13.00 - 19.00 torek, sreda, petek: 7.30 - 14.00 sobota: zaprto!

Hvala za razumevanje!

Točka vseživljenskega učenja... Poletni delovni čas... Točka vseživljenskega učenja

Obveščamo vas, da bo

mentorica na Točki vseživljenskega učenja prisotna v juliu in avgustu ob ponedeljkih: 13. julia in 24. avgusta, obakrat od 13.00 do 19.00.

Pomagala vam bo pri samostojnem učenju tujih jezikov in računalništva.

Vabljeni!

Novosti v Cankarjevi knjižnici v maju 2009

0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,EN-aKLOPEDUE,ZBORNIKI... DIMOVSKI, V.: Avtentično vodenje v učeči se organizacii

MOHOR, M.: Glasovi mladih YAFFE-Yanai, O.: Kariera iz strasti

1 FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOG^A.

ADAM, A.: Evridika in Orfej COVEY, S.: 6 najpomembnejših odločitev v najstniških letih HUBBARD, L. R.: Scientologia PARKER, I.: Slavoj Žižek : kritični uvod

PELICON, T.: Kako vedežujemo iz ciganskih kart

ZEN Vukovič, M.: Skrivnostna moč nevidnega sveta

2 VERSTVO

AMALIETTI, P.: Indiski patriarhi - varuhi Budove postave GRUN, A.: Postavljajmo meje - in jih spoštujmo

HISLOP, J.: Moj Baba in jaz NOVAL^A, A.: Pričevanja : vizie onostranstva in posmrtno življenje

3 SOaOLOGUA.POLITIKA.EKONO-M^A.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGI-

JA.

ANTZ, E.-M.: Človek raste skozi dialog

BUFON, M.: Na obrobju ali v osred-ju?

CEPIN, M.: Diskusiska kavarna COTTINGHAM, L.: Lezbike smo tako šik --DIVJAK, A.: Saga o Kirialaxu FERFILA, B.: Primerjalne politike v sodobnem svetu

FERLEŽ, J.: Stanovati v Mariboru FOUCAULT, M.: Vednost - oblast - subjekt

GABROVEC, M.: Dnevna mobilnost v Slovenii

HLATAN, T.: Teoria vrednosti po znanju

KOVAČ, M.: Javna naročila in javno-

zasebno partnerstvo

MERC, D.: Resničnostna predstava in

utopia

PEČARIČ, E.: Eutropia RAHTEN, A.: Od Habsburške monar-hie do panevropske unie SEMELIN, J.: Očistiti in uničiti ŠUŠMELJ, J.: Trpko sosedstvo TURK, D.: Na poti preobrazbe WILLEMSEN, R.: Tu Guantánamo YUNUS, M.: Novemu kapitalizmu naproti

5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRO-NOM^A.FIZIKA.KEM^A.BIOLOGI-JA.

CLARKE, P.: Odkrivanje vesolja HLATAN, T.: Nastanek tornadov ZUPAN, M.: Raziskave onesnaženosti tal Slovenie

6 MEDIaNA.TEHNIKA.KMETU-STVO.VODENJE.INDUSTRUA.OBRT. FLETCHER, B.: Dieta brez diete GOLJAT, A.: Jedi s perutnino GRBAC Gredelj, V.: Zaposleni v coni GUIBERT, F. de: Pirati

HLATAN, T.: Hudourniški jez KOVAČ, M.: Od katedrale do palačinke

KOZODERC, D.: Trajnovativnost PROEBST, M.: Jagode STANKIĆ, M.: Na vrtu WEISS, H.: Medicina v primežu podkupnin

WITKIEWICZ, S. I.: Narkotiki

7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FO-TOGRAFUA.GLASBA.ŠPORT. BREJC, T.: Rdeči revirji, (Irwin) DOLENC, O.: Kompozicia slike : videti, graditi, fotografirati

FERLIN, L.: Najdem se v gledališču GIANNETTI, L.: Razumeti film GORENEC, B.: Kremaster 1-5 HEIMBUCHER, C.: Glasbila. Prečna flavta

HRANITELJ, A.: Jesen, zima 2008/2009

INTIHAR, M.: Fotokamera KERNJAK, P.: Kernjakove KOZINC, D.: Šolsko pohištvo KUKOVEC, D.: Ekspanzia v prostoru MERLO, C.: Likovne tehnike

MILOHNIĆ, A. Teorie sodobnega gledališča in performansa PERAT, M.: Jože Plečnik, evropski človek

POLLAK, B.: Kamniška Bistrica POTOČNIK, M.: Grad Brdo skozi stoletja

RUGELJ, S.: Gledalec, bralec RUS, L.: Njeno veličanstvo kitara in njeni podaniki

TRATNIK, P.: Konec umetnosti WHONE, H.: Skriti obraz glasbe

81 JEZIKOSLOVJE

RIGAČ, S.: Mali hrvaško slovenski & slovensko hrvaški slovar

82-1 POEZ^A.

HOČEVAR, A.: Privajanje na svetlobo HRASTELJ, S.: Gospod, nekaj imamo za vas

ILOVAR, N.: Potovanje v globine KLANČNIK, J.: Plameni srca LASAN, J.: Umómo NANCY, J.-L.: Odpornost poezie PEPELNIK, A.: Utrip oranžnih luči na semaforjih

VISINSKI, M.: Zgladi me v žensko VREČAR, T.: Kurc pesmi

82-2 DRAMATIKA. BOŽIČ, P.: Šumi POLIČ, V.: Oder gori

82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. AHČAN, U.: Orlove sanje AMETTE, J.-P.: Mladost v normandi-skem mestu

BERRY, S.: The templar legacy BIZJAK, B.: Iskanja BROWN, D.: Deception point BUKOWSKI, C.: Pošta CHABON, M.: Židovski policiski sindikat

CLAUS, H.: Govorice DOXIADES, Apostolos K.: Stric Petros in Goldbachova domneva FILIPČIČ, E.: Problemi GIBBINS, D. J. L.: Poslednji evangeli KOBAL, A.: Glas KOLEŠA, S.: Sedmi svet KOSTANJEVEC, J.: Povest o literatu

LEDUC, v.: Thérese in Isabelle LESKOVEC, J.: Novo življenje LORENCI, J.: Šepetanje zbora MCCALL, M. R.: Templjarjevo zapeljevanje

MCCARTHY, C.: Ni dežela za starce MCGAHERN, J.: Med ženami NESBO, J.: Taščica NORRIS, S.: Ljubosumje ne umre PEVEC, M.: Teža neba PROULX, A.: Ladiske novice RAMSLAND, M.: Pasjeglavec ROTH, J.: Legenda o svetem pivcu RUSTJA, M.: Bolehne razdalje STRIEBER, W.: Ključ VARGAS, F.: Narobe obrnjeni mož ZELAZNY, R.: Oberonova roka ŽIVKOVIĆ, Z.: Amarcord

82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI. ALEKSIEVIČ, S.: Černobilska molitev BIZJAN, I.: Odrgnine BOGIĆ, M.: Jadralski dnevnik EBERLINC, N.: Greh kamnitih slonov KOMEL, M.: Sarajevski dnevnik KORUN, B.: Na začetku je bila Troja KRESE, M.: Vse moje vojne LESNIČAR-Pučko, T.: Na preži NOVAK, M. M.: V imenu najinega prijateljstva

RAFOLT, Z.: Nebine STROPNIK, I.: Nazaj k živali VIVOD Zor, M.: Tukaj se povest ne sme končati

82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE.

AHČAN, U.: Orel s Škrlatnega vrha in druge zgodbe o življenju in smrti BARBERI, D.: Pirati BRAUER, S.: Iščem slike, najdem besede. Igrišče

CABOT, M.: Brez panike, princeska CVENIĆ, J.: Pametni neumnež FRENCH, V.: Princesa Ana in čudodelno ogledalo

GOMBAČ, Ž.: Polnočna zajeda HINDLEY, J.: Prostorčki za spanje HOLTHAUSEN, L.: Kamenček želja za Lili

JERAM, K.: R med otroki

KLAVS, A.: V kraljestvu pajka KRINGS, A.: Palček Pavel KUPPER, N.: Modest Gosposvetski LAWRENCE, M.: Pita z glistami MLINAREC, R.: Stari grafiti NIESSEN, S.: Živalski vrt OSTERC, V.: Mačje pustolovščine PREGL Kobe, T.: Joj, kaj takega! SCHMIDT, M.: Slovenske pravljice SCHORR, S.: Džungelska ambulanta SMALLMAN, S.: Saj pošasti sploh ni! SODNIK, K.: Svarun in Merlin VRHOVEC, I.: Dvojčka. VUKMIR, A.: Kamniška Veronika WAGNER, A.: Mamin novi priatelj WALTERS, C.: Čarobni sneženi mož WARD, J.: Gozd podnevi, gozd ponoči

WITTENBURG, C.: Pavlina in njena duda

ZUCKER, J.: Max Flash. Misia 4

9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAF^A. ZGODOVINA.BIOGRAFUE. CLARKE, P.: Raziskovalci in odkritja KOBAL, E.: Herman Potočnik Noor-dung

PASSERINI, L.: Ustna zgodovina, spol in utopia

STELE, F.j Slovenia : čez hrib in dol ŠEBEK, Ž.: Krško - življenje z reko Savo

ŠVAJNCER, J. J.: Logatec v zgodovini VOLKOV, S.: Pogovori z Josifom Brodskim

Najbolj iskane ali izposojene v maju 09

1. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni

2. Obal, Z.: 7 pravljičnih zgodb

3. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru

4. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica

5. Vrhnika : turistični informator

6. Obal, Z.: Zajčki na delu

7. Obal, Z.: Zgodba o medvedku Sku-štrančku

8. McCarthy, M.:Ko se boš prebudila

9. Meyer, S.: Somrak

10. Miller, A.: Potovanje v kamnito deželo

58

NAŠ ČASOPIS

v

Sport in rekreac^a

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

7. TEK BEVKE 2009

Dosežen tekaški rekord

Množica tekačev se je letos v rekordnem številu udeležila že 1. teka po Ljubljanskem barju. Najmlajša tekačica Ivana, stara komaj 2 leti in pol, in najstarejša, 81-letna Helena, sta še posebno navdušili množico navyačev ob cilju. Na Športnem parku Bevke se je trlo tekmovalcev mladih in starih ter številnih obiskovalcev od vsepovsod, ki so prišli na pravi športni spektakel.

Tekmovalci so prihajali iz vse Slovence in celo iz sosednje Italie. Pr^a-vilo se je več kot 600 tekačev. Skozi cilj je uspelo priteči 588-im, kar je rekordno število bevškega teka.

Otroci, ki jih je bilo več kot sto, so tekli okrog športnega parka: najmlajši en krog, malo starejši pa dva kroga v skupni dolžini enega kilometra. Pred tem jih je predsednica KS Bevke Nataša Tešar popeljala na krog za ogled proge in ogrevanje.

Za tem se je na 7- in 14-kilometrsko progo podalo več kot 500 tekačev iz rekreativnih pa tudi profesionalnih nagibov, v upanju, da bodo vsi prišli do cilja. Uspelo je večini in zavidanja vredno tudi najstarejši letošnji tekmovalki 81-letni Heleni Žigon iz

kluba Polet, ki je 7-kilometrsko progo pretekla v času 44 minut in 25 sekund. Na koncu sta se na progo okoli vasi podala še invalida vozičkarja Formula. Veliko moči je bilo potrebno v njunih rokah, da sta premagala klanec v vasi. Janez in Jože sta do cilja prišla skupaj, potrebovala pa sta natanko pol ure.

Čestitamo vsem tekačem, ki ste se podali na čudovito traso, katere večji del poteka po zelo lepi naravi, celo skozi naravni spomenik Mali plac. Večina trase je speljana po kolovoznih poteh, travnikih, makadamu, gozdnih poteh in zelo malo po asfaltu.

Vsi prvouvrščeni tekmovalci so poleg medalj prejeli bogate praktične nagrade naših sponzorjev, najštevilč-

nejša ekipa pa POKAL EKIPE. Vsem otrokom smo podelili posebna priznanja. Najhitrejši tekač na 14 km je bil Borovničan Gašper Novak s časom 50:13:42, najhitrejša ženska pa Nika Stroliga Vrankar s časom 01:01:35. Na 7 km dolgi progi pa je bil najhitrejši Matej Beke s časom 23:54:47 in Katja Juhart s časom 30:22:78.

Vzdušje med tekmovalci je bilo izvrstno. Prek mikrofona jih je nenehno vzpodbujal rad^ski voditelj Rafael Kranjc.

Pokale sta podelila večkratna državna prvakinja v kolesarstvu Ajda Opeka in večkratni državni prvak v turnem smučanju Tomaž Soklič.

Tekmovalnemu delu je sledil bogat spremljevalni program za vse genera-

c^e: glasbena animac^a s čarovnikom Gregom, plesno-nav^aška akrobatska skupina Žabice, športni škrat Čulibrk na rolarjih, tobogan za otroke, rad^-ska oddaja Veseli Genialec in družabna igra "zlaganje zabojev" za spretne obiskovalce.

Za postrežbo hladnih napitkov in jedi z žara so poskrbeli zvesti pripadniki Sd Bevke. Ob tem ne gre pozabiti, da so šampinioni z gorgonzolo na žaru postali bevška specialitea.

Za zaključek pa smo za vse željne dobre zabave organizirali veliko vrtno veselico pod šotorom. Zavrteli smo se ob zvokih Ansambla Javor.

Ni več skrivnost, da je ta prireditev daleč največja v vasi in celo ena izmed največjih v Občini Vrhnika. Na njej prostovoljno dela okrog 130 domačinov, saj si želimo, da bi to tradi-c^o ohranjali tudi v prihodnje. Hvala vsem !

Več informace in fotografij o prireditvi si lahko ogledate na: www.sport-no-drustvo-bevke.si

Mitja Vehar Foto: S.S.

Ogled 500 metrov dolge proge za najmlajše

Štart nekoliko starejših deklet

Skupni štart starejših tekmovalcev in tekmovalk na 7 km in 14 km

Najmlajše je zabaval čarovnik

Zbrane je nagovorila tudi predsednica V vsaki kategorji so prvi tr^e prejeli praktične nagrade, vsi KS. tekmovalci pa priznanja za sodelovanje.

Za zabavo je skrbel Ansambel Javor še dolgo v noč.

Kdo bo višje postavil prazne zaboje piva.

Prireditve ne bi bilo mogoče organizirati brez, sponzorjev in donatorjev. Zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke.

Generalni pokrovitelj: EURO-GRADNJE, d. o. o. Zlati sponzorji: TAPETNIStVO FOTELJČEK - ZDRAVKO KERS-MANC, S. P., SLOVENSKA VOJSKA, FORTRADE, D. O. O. , KPV, D. D., avtohiSa KLEMENČIČ.

Srebrni sponzorji: ENTRAP-HARM, D. O. O., OBNOVA, D. O. O. , SPB BAR BEVKE - JURE BRUS, S. P., KS BEVKE, GERMA-NOL, D. O. O.

Bronasti sponzorji: BOG RAF, D. O. O., PRIGO, D. O. O. - tehnična

trgovina, podpeč, citroen avto merlak, d. o. o., avto-

SERVIS RS ROMAN SRBLJAN, S. P., NOVA MOTOLEGENDA, D. O. O., LOHNKO INŽENIRNIG, D. O.

O., - toper, sidrajstreho.si

JERNEJ LENARČIČ, REALPRO-

jekt, d. o. o., a-gea kristjan

FERJANČIČ, S. P., SAMPINJO-NI SMUK - BOJAN SMUK, S. P., M&B VONČA transport, D.

O. O., Sotori petre, d. o. o.,

MAXISPLET.SI - MATJAŽ NART-NIK, HENRIKA GUTNIK, S. P., NIKE, AVTOVLEKA TOMAŽ LENARČIČ, S. P. , DVIG, D. O. O.

- VRHNIKA, INSTALACUE TOMAŽ piSek, s. p., JOŽE gostiSa IZ ZABRDA, A-COSMOS, D. D.,

tiskarna somaru, d. o. o.

, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D., gostilna IN MESARJA MARJAN KAVČIČ, S. P., JUVI, D. O. O., PORSCHE VEROVSKOVA, D. O. O., REVUA ZA PREBRAT

- ROMAN GOSTISA, M-OREL, D. O. O., COCA - COLA, BOJAN JAPELJ, PO DOMAČE ZADRU-GARJEV BOJAN, MARICA SVA-GELJ, MONTAŽA PETER BRUS, S. P., ORIFLAME KOZMETIKA, LARTING, D. O. O., JOŽE LENARČIČ BEVKE, SGV SERVIS GOSPODARSKIH VOZIL, MARJAN VEHAR, S. P.

Ostali sponzorji: BLAGOMIX, D. O. O., IVAN VRHOVEC, S. P.

- MIZARSKI SERVIS, SENSILAB, AVTOPREVOZNISTVO JANEZ VEHAR, S. P., truck SERVIS GOSTISA - MARKO GOSTISA, S. P., detel PLUS, D. O. O., VINKO ŽAKELJ, S. P., MARJAN LENARČIČ, ključavničarstvo,

OKORN, S. P, HARTMANN, D. O. O. , betaplast, d. o. o.,

NLB, D. D., ENOTA VIČ, GOSTILNA PR' KOPAČ, PNEVMATIC B&F, D. O. O., KAMNOSESTVO DOLNIČAR, D. O. O., ŽABJI FIT

studio - Spb, summit leasing SLOVENCE, D. O. O., konstill, d. o. o., roman jesenko, S. P., avtoelektrika

MILAN NARTNIK, S. P. , DROGA

kolínska, d. d., mercator,

D. D., GALLUT, D. O. O., BORIS VISNJEVEC, BORIS ŽAKELJ, RAUCH, D. O. O., PREVOZNI-

Stvo in vulkanizerstvo

VESNA NOVAK, S. P., RIBISKA DRUŽINA VRHNIKA, KOCKA VRHNIKA, OPUS, D. O. O., AV-

tokleparstvo smuk, avto-

LIČARSTVO JANKO NARTNIK,

S. P., vrtnarstvo hlebec, gostinsko-rekreacuski center zapolje, božič staNISLAVA, S. P., JOŽI VRHOVEC, S. P. - VRZDENEC, BOGRA, D. O. O., MARKO MELE, KOMBI PREVOZI, MARJAN DOLINAR, S. P.,

tuli, d. o. o., slaSčičarna

BERZO, VALKARTON, D. O. O., IGOR DOLINAR, S. P.

Zahvaljujemo se tudi vsem tistim donatorjem, ki niste želeli biti imenovani in ste na kakršen koli način pripomogli k izvedbi športnega praznika v Bevkah.

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

v

Sport in rekreac^a

NAŠ ČASOPIS

59

Velik praznik ŠD Dren

Športno društvo Dren ima sedaj tudi uradno novo, veliko, travnato, nogometno igrišče. Odlična organizacHa, pester program, kopica obrobnih dogodkov nogometni spektakel nad spektakli. Na kratko: priča smo bili dogodku, kot ga v občini in širše še ni bilo, vendar pojdimo lepo po vrsti.. Prekrasen, sončen, sobotni dan je 13. 6. 2009 v športni park Dren na Drenovem Griču privabil nepregledno množico nogometnih navdušencev, tekmovalcev v balinanju, ulični košarki, tenisu, kolesarje in kopico obiskovalcev prireditve ZEUSOV DAN ŠPORTA - DREN

2009.

Turnirji v tenisu, ulični košarki, balinanju ter kolesarski izlet TOUR DE PODLIP so bili sicer pomembni dogodki tistega dne, pa vendar obrobnega značaja. Osrednja dogodka dneva sta bila namreč zaključni turnir v nogometu za naslov medobčinskega prvaka v tako imenovani kategorii U-8, torej otroci, stari 7 in 8 let, ter slavnostno odprtje novega, velikega, travnatega, nogometnega igrišča.

Že nekaj dni pred samim dogodkom je bilo v športnem parku DREN na Drenovem Griču kot v mravljišču. Vsak je vedel kaj mora narediti, katere so njegove naloge in park je iz trenutka v trenutek dobival bolj praznično podobo. V soboto zjutraj je bilo potrebnih le nekaj lepotnih popravkov in nogometni praznik, spektakel na Drenu se je lahko začel.

Uvodni trenutki so pripadli ba-

predtekmovanja pa smo bili priče zagotovo kakovostnejši predstavi Drena proti NK Mirna, kar je botrovalo končni zmagi z 2 : 1 in zasedenemu drugemu mestu v skupini, ki je peljalo v nadaljevanju na tekmo za tretje mesto.

Ob osvojitvi drugega mesta v skupini so se Drenčki v navzkrižnih bojih z ekipami iz druge skupine pomerili s prav tako drugouvršče-no ekipo predtekmovanja, z ekipo NK Bravo Publikum. Po uvodnih pritiskih domačih so sledile minute NK Brava in Drenčki so ob koncu tekme podlegli nekajurnemu hudemu ritmu tekmovanja in v svoji utrujenosti nekoliko popustili, kar je nasprotnik s pridom izkoristil in ekipo SD DREN-a z rezultatom tekme 0 : 2 potisnil na končno četrto mesto, ki pa ga v klubu označujejo kot največjo zmago in izjemen uspeh. Po lanskem naslovu prvaka

(čemur velja pripisati tudi dejstvo, da so igrali s kar štirimi kadeti) in zmagala z rezultatom 3 : 1, čeprav so imeli domačini, Drenčki, bistveno več od igre.

Med tekmami v predtekmovanju turnirja U-8 in med vsemi polčasi

bilo obilo smeha in dobre volje, veterani pa so pomirjeni in z nagrado (za spomin so prejeli namreč prav za to priložnost po naročilu narejene replike takratnih prvih dresov) priznali, da se za prihodnost dre-novškega nogometa ni bati, izrazili pa so tudi željo, da bi delo z mladimi in v drenovškem nogometu nasploh ostalo na tako zavidljivo visokem kakovostnem nivoju.

Končni dvoboj je pripadel preostalim veteranom, ki so po 60 minutah igre ugotovili, da je bolje poseči po odojku in p^ači, kot se v prepričanju, da so polni kondic^'e, pehati za okroglim usnjem. Vendar so bili vsi enotnega mnenja, da si bodo odslej zagotovo vzeli čas še za kakšno rekreativno part^o nogometa na tako lepi drenovški areni.

Igrišče je uradno odprto.

Miklavčič, trener vratarjev, pomočnik trenerjev, Andrej Leben, kon-dic^'ski trener, pomočnik trenerjev, Jan Zaletel, pomočnik trenerjev

V Katančevem slogu lahko zapišemo le: Trenerji - »kapo dol!«

Nenazadnje se moram ustaviti še pri eni izmed najpomembnejših točk, in sicer zahvalah. Ob pohvali celotnemu organizac^'skemu odboru projekta ZEUSOV DAN SPORTA - DREN 2009, so bili v veliko pomoč tudi PGD Drenov Grič-- Lesno Brdo, KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, KS Drenov Grič - Lesno Brdo, ZIC Vrhnika in Občina Vrhnika, poleg njih pa še kopica pokroviteljev, donatorjev in prostovoljcev, ki so z nesebično pomočjo pripomogli, da smo prireditvi zares dodali presež-nik, ki ga nihče ne bo pozabil.

(POKROVITELJI ZEUSOVEGA DNEVA ŠPORTA - DREN 2009 SO BILI: Argo Horjul, Groplast Drenov Grič, Sent Drenov Grič, Citroen Avto hiša Merlak Drenov Grič, Jan Sport Vrhnika, Mega Phone Vrhnika, Mobitel, DG 69 Drenov Grič, VALFAT Ljubljana, Tiskarna Somaru Bevke in Tiskarna Potens Podolnica pri Horjulu, Masterplast Horjul, studio ZENIT Drenov Grič, transport GUTNIK, JFM elektronik Drenov Grič, pekarna Baškovč Vrhnika, g3 spirits Ljubljana, Atlantic trade s Cedevito, Fortrade Vrhnika, Graverstvo PIKA Rovte nad Logatcem, Cvetličarna Simfonya cvetja na Vrhniki, gostilna in Mesarya Kav-

veliko travnato nogometno igrišče in ob vsem tem še zelo dobro delovali na svojem primarnem področju, torej v sami dejavnosti, lahko mirno zapišemo, da gre za svojevrsten fenomen. Koliko odrekanja je potrebno, da tako majhen (beri gigantsko velik) klub ustvari tako veliko in ob predpostavki, kolikšen je letni proračun malega velikana, ostanemo brez besed. Kot smo zapisali za trenerje, lahko mirno zapišemo tudi za upravo in nadzorni svet: »Kapo dol!«

Letošnji uspehi so bili nad pričakovanji, saj je nogometna selekc^a U-8, kot rečeno, zasedla končno 4. mesto, selekc^a U-12 v podobno zelo močni konkurenci prav tako četrto in selekc^a U-14 ob svojem deb^u v ligi peto mesto. Organizirali smo še zimsko vadbo v telovadnici Ivana Cankarja na Vrhniki, na-miznoteniško rekreac^o za starejše v telovadnici na Drenovem Griču, organizirali in izpeljali tradicionalne (letos že šeste) priprave v Kranjski Gori, izpeljali tradicionalni (letos že 27.) tek po mejah KS itn.....

Projektov ni ne konca ne kraja.

Vendar so najpomembnejše in-formac^'e tiste, ki nas obveščajo o bližnji prihodnosti. Ta pa je prav tako bleščeča, kot opisana preteklost, in sicer:

1. Vsi košarke željni se lahko pridružite rekreativnemu igranju košarke na DRENU, in sicer vsak ponedeljek od 20. do 22. ure na asfaltni ploščadi SD DREN, osvetljeni

Visoki nogometni gostje

Domači balinarji s pokalom za prvo mesto

linarjem, sledili so jim tenisači, za njimi košarkarji in malo pred pol-dnevom še kolesarji. Prvi dotik z nogometno žogo so otroci na turnirju naredili ob pol deseti uri zjutraj, ko se je s tekmama na prvem igrišču med domačimi SD dReN in FC Ljubljana in na drugem igrišču med NK Olimp^o in NK Mirno začel zaključni turnir cicibanov za naslov prvaka. Drenčki so se zapodili in nasprotniku, kot radi rečemo, praktično niso pustili dihati. Rezultat njihove zagnanosti je bilo vodstvo, ki pa ga žal niso uspeli zadržati do konca. Končni rezultat 1 : 1 je nedvomno pustil grenak priokus, saj so bili Drenčki zagotovo boljši nasprotnik. Sledila je druga tekma predtekmovanja proti poznejšemu prvaku, ekipi NK Olimp^'e, v kateri so domačini, podobno kot v prvi tekmi, povedli z 1 : 0, na koncu pa so podjetnejšo igro kronali z zmago gostje, ekipa Olimp^'e, in sicer z rezultatom 2 : 4. V zadnji tekmi

v selekc^'i U-12 je to že drugi veliki met podmladka NK Sd DREN, ki končno žanje in niza uspehe kot plod zares dobrega, kaj dobrega, vrhunskega dela z mladimi. Trenerja Rok Ciuha in Tomaž Urbančič ter celoten kolektiv trenerjev, ki jima je občasno pomagal, je pripomogel, da so cicibani doživeli zagotovo eno izmed nepozabnih izkušenj in doživet^'.

V revialnih tekmah sta se med odmorom za kosilo pomerili še se-lekc^l mlajših in starejših dečkov. Prvi z vrstniki iz sosednje vasi, torej z ekipo NK DRAGOMER, slednji pa z ekipo milanske Interjeve šole pri nas, z NK ALFO iz Vevč. Vev-čanom so prav drenovški igralci in trener Drena, Sebastian Zalar, pomagali, da so letos v zelo slabih pogojih treniranja vendarle obstali v prvi MNZ-ligi. Rezultat tekme mlajših dečkov je bil 6 : 2 za Dren, v slednji tekmi starejših dečkov pa je bila ekipa NK Alfa pač uspešnejša

Zbrali in igrali so tudi prvi začetniki nogometa na Drenovem Griču.

Nogometna mladež čaka na podelitev pokalov.

revialnih tekem je za noro vzdušje poskrbela nav^aška (cheerleading) skupina ŽABICE, ki bodo v jeseni (če bodo dogovori med obema vodstvoma klubov uspešni) drenovška nav^aška skupina na domačih tekmah, kar bo Drenčkom zagotovo vlilo novih svežih moči.

In končno smo dočakali veliki trenutek. Po bogatem kulturnem programu, ki so ga pretežno pripravili v domačem kulturnoumet-niškem društvu KUD Drenov Grič - Lesno Brdo in nastopu grškega pevskega zbora iz Iolkosa ter kratki predstavitvi zgodovine Sd DREN in zelo pohvalnem govoru vrhniškega župana dr. Marjana Riharja, so »tr^'e Mušketirji«, župan Vrhnike, dr. Marjan Rihar, župan Iolko-sa, Paris Moutsinas, in predsednik nogometne zveze Slovence, g. Ivan Simič. s slavnostnim prerezom odprli in svojemu namenu predali novo nogometno igrišče v športnem parku DREN na Drenovem Griču. Ob huronskem navdušenju in eksplozivnem nastopu nav^aške skupine Žabice ter šampanjskem krstu igrišča so se začele priprave na podelitev priznanj in razglasitev prvaka U-8 za sezono 2008/2009. To je zasluženo postala ekipa NK OLIMP^E, drugi so bili igralci NK Brinja, tretji NK Bravo Publikum, četrti, kot že rečeno, domači ŠD DREN, peti NK Domžale, šesti NK Ljubljana, sedmi NK Mirna in osmi NK Rudar Trbovlje. Najboljši strelec turnirja je z osmimi zadetki postal igralec NK Bravo Publikum, Almin Kurtovič.

Po slavnostni podelitvi je organizator Sd dren vse povabljene še primerno pogostil in ob kozarčku p^ače je stekla marsikatera beseda glede razvoja in pomoči NK SD DREN v prihodnje. Med dogajanjem v prostoru VIP so na travni zelenici malčki U-8 uprizorili še poslovilni šov sezone, ko so z visokim rezultatom premagali »super« veterane, torej ekipo, ki je pred več desetletji prva nastopila za barve Sd DREN-a. Na revialni tekmi je

Domači cicibani so osvojili četrto mesto.

V sklopu celodnevnega dogajanja se je s svojim delom predstavila tudi Slovenska vojska, ki je nadobudnim radovednežem z veseljem predstavila orožje, oklepno vozilo in popestritev dneva je bila zares izjemna, zanimiva in poučna.

Tistega dne se je za Sd dren zgodil še en veliki met, in sicer odprtje FUN Kluba Sd DREN, ki bo svoj razmah šele dobro dobil, zagotovo pa bo povpraševanje po rekvizitih in opremi še toliko večje, ko bodo nogometaši nizali takšne uspehe tudi v prihodnje.

Ob tej priložnosti in poln prazničnega razpoloženja si bom dovolil še nekaj besed o ljudeh, ki s svojo požrtvovalnostjo, zelo visoko strokovno usposobljenostjo in predvsem zanosom in veseljem do dela z mladimi skrbjo za nogometno pravljico, ki poteka na DRENU. Sebastianu Zalarju, vodji mladinskega pogona in kreatorju celotnega nogometnega dogajanja na Drenu, je uspelo pod svojim vodstvom združiti kader, ki bi si ga lahko vsak klub samo želel. Trenerje, predane svojemu delu, obenem pa strokovno zelo dobro izobražene, je zagotovo treba pohvaliti poimensko: Trener Tomaž Urbančič, selekc^l U-6 in pomočnik U8, Trener Rok Ciuha, selekc^a U-8, Trener Klemen Zorc, selekc^a U-12, Trener Sebastian Zalar, trener U-14, Trener Damjan

Župnik je igrišče tudi blagoslovil.

z reflektorji.

2. Vsi nogometne rekreac^'e željni pa vsak četrtek, prav tako od 20. do 22. ure na malonogometni asfaltni ploščadi, prav tako pod reflektorji.

3. Kdor želi igrati tenis, se lahko včlani v naše vrste in za simbolično ceno prek celotne sezone uživa v »beli« igri.

4. Balinarji pozor. Kot že rečeno, imamo obnovljeno balinišče. Brž pot pod noge, in sicer vsak popoldan, razen v času ligaških tekem.

PRI NAS SE DOGAJA!!!

Pa lepe počitnice vsem Vam želi Vaš ŠD DREN.

Foto: S.S.

čič, tlakovanje Gruden itn. TER MED^SKA POKROVITELJA: radio 1 in Naš Časopis. T^A GOSTINSTVO JE POSKRBELA: Agencya 101.

Športno društvo Dren raste in se razv^a v enega vodilnih mladinskih nogometnih centrov na tem delu Slovence.

Po kopici težav smo končno uspeli legalizirati glavni objekt in ga oddati v najem. Sledila bo še legalizacya preostalega parka in sanacya garderob ter nenazadnje menjave vseh streh.

Če pomislimo, da smo ŠD DREN v obdobju leta in pol zgradili povsem novo sodobno otroško igrišče, obnovili balinišče, obnovili klubske prostore, legalizirali glavne objekte, zgradili povsem novo, sodobno opremljeno

VABILO

Nogometaši ŠD DREN po končanem pikniku odhajajo na zaslužene počitnice vse tja do 12. avgusta, ko bodo ponovno začeli s pripravami, vendar v svoje vrste že zdaj vab^o vse nadobudne nogometaše in predvsem športne zabave željne otroke in mladino, stare od 5 do 18 let, naj se nam pridružio. Vse in-formac^e lahko pridobite že po telefonu na številki 041 686 415 (Sebastian Zalar), nato pa le brž pot pod noge in si celotno dogajanje poglejte tudi od blizu. Ne bo Vam žal! Vabljeni!

Pokali za prve tri teniške dvojice

60 NAŠ ČASOPIS

v

Sport in rekreac^a

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IN CENTER ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA v sodelovanju z

Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika, Zavodom RS za zaposlovanje, Občino Vrhnika in Fundac^o za šport

organizirata

P O L E T N I V K L O P

v - v • - •

š p o r t n e p o č i t n i c e

Bliža se poletje in z njim počitnice. Torbe bomo poslali na »počitnice«, vi - učenci osnovne šole, pa se boste skupaj z nami vrnili v šolo. Solska stavba, nam je poleti še posebno zanimiva in brez nje ne moremo. Z vami se bomo kopali, se športno udejstvovali, ustvarjali, hodili na izlete, se igrali, plesali, oblikovali ^

Za vas bomo v in pred šolo Ivana Cankarja, Lošca 1, na Vrhniki, vsak dan v tednu

( ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek).

Zabavali in igrali se bomo od 9. do 14. ure. V kolikor pa bo potrebno pa bomo za vse nadebudneže na voljo že od 7. pa vse do 15. ure.

Prvič se dobimo v sredo, dne 1. 7. 2009 ob 10. uri. Prve tri dni se bomo spoznavali in skupaj načrtovali naše poletje, veselo otvoritev pa smo načrtovali v ponedeljek dne 06.07.2009 ob 9.00 uri v športnem parku na Vrhniki. S pomočjo šole - MENSEROLA bomo organizirali športni dan namenjen rolanju in zabavi.

Vsi, ki bi želeli kakorkoli sodelovati pri POLETNEM VKLOPU, kot prostovoljci , ste vljudno vabljeni.

Z vami bomo : Slavko, Jana, Meta, Bernarda, Vita, Urša, Marjanca iz Centra za socialno delo Vrhnika in Daniel, Anže ter ostali mladi športniki in športnice iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika.

Veselimo se počitnic z vami !!!

Daniel Cukjati Marjanca Osredkar

RAZPIS ZA UPORABO ŠPORTNIH DVORAN: OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA, PARTIZAN VRHNIKA IN OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA

VRHNIKA

Sportna društva in klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 1. avgusta 2009 sprejemamo vloge za uporabo športne dvorane OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, športne dvorane Partizan Vrhnika in športne dvorane OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika.

Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14. do 22. ure. V soboto in nedeljo je najem mogoč ves dan.

Obdobje najema telovadnic je od 1. oktobra 2009 do 31. avgusta 2010.

NOVO: Letos nudimo tudi celoleten ali mesečni najem enega igrišča za badminton v športni dvorani Partizan in treh igrišč v športni dvorani Antona Martina Slomška.

Pisna vloga naj vsebuje: namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema in v primeru zasedenosti želenega termina še rezervni termin najema.

Pisne vloge posredujte na naslov:

Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika, p. . 54 ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si.

Dodatne informac^'e: Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport, telefon 750 66 35, mobitel 051 661 061.

POMEMBNO OBVESTILO:

Na razpis se lahko pr^av^o samo društva in posamezniki, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Vrhnika in do Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

Strokovni sodelavec za šport

Daniel Cukjati

Skateboarding tretjič na Vrhniki

COW OF SKATE #3

Tudi letošnje poletje se vrača Cow of skate, tokrat tretjič zapored. Do večera bodo na igrišču Športnega parka Vrhnika potekala tekmovanja v skatebo ar dingu in druge spremljevalne dejavnosti. Zvečer pa se bo dogajanje preselilo čez cesto v klub Zakon, kjer bosta Cow of skate zaključila nastopa skupin In-sane in Infarto, Scheisse!.

ŠPORTNI PARK VRHNIKA:

13.00 ogrevanje 16.00 start

- skate contest (0-16 let + punce)

- skate contest (0-99 let)

- best trick contest

- superhero speed race + graffiti session

+ palačinke, veganski kotiček, druženje ^

Podrobneje o posameznih panogah:

Skate Contest (0-16 let + punce)

Kategor^'a je namenjena mlajšim, do 16 let, in dekletom.

Skate Contest (0-99 let) Kategor^'a za vse sodelujoče, ne glede na starost.

Skate Contest

Za zaključek »uradnega« dela tekmovanja se bodo lahko vsi tekmovalci pomerili še v tekmi za najboljši trik.

Super Hero Speed Race

Ker vsako leto dobimo kup pisem v stilu: »Kaj pa jaz? Težave imam s samozavestjo, pa tudi na rolki

še nisem nikoli stal, a bi vseeno rad sodeloval na tekmovanju!« je letos prav za vas pripravljen tudi superhero speed race. Nade-nite si svoj priljubljeni su-perherojski kostum in se pridružite tekmi. Po dva in dva superheroja bosta bok ob boku tekmovala v hitrostni preizkušnji na krajšem poligonu. Polovico točk prinesejo zmage v parih, drugo polovico pa stil oziroma kostum. Za vse, ki na rolko zares še niso stopili, pa bo ves dan na voljo rent-a-rolka, namenjena spoznavanju s prevoznim sredstvom, skupaj z izkušenim inštruktorjem, kar bo dovolj, da se zvečer udeležite tekmovanja! Pa ne pozabite na svoj kostum!

Graffiti Session

Zapuščen nadzemni bazen, zgrajen po Plečnikovih načrtih, je kot nalašč za grafitiranje. Letos bo podlaga pripravljena na sprednji strani. Stevilo grafitarjev je omejeno, drugi pa vabljeni k ogledu.

KLUB ZAKON:

22.00 koncert -- In-Sane (punkrock /

SLO)

-- The Infarto, Scheisse! (screamo-HC / ITA)

O nastopajočih: The Infarto, Scheisse!

The Infarto, Scheisse! so štiričlanska zasedba, ki prihaja iz Bergama. S kričečim emocionalnim hardcorom, značilnim za devetdeseta, pomešanim z metalom, nadaljujejo smer, ki so jo začeli v preminuli skupini La Falce. Metaliziran, kaotičen zvok s počasnimi in hitrimi deli nadgrajujejo besedila o osebni revoluciji. Po treh letih od izdaje svojega prvenca je lani na police prišla njihova nova plošča, ki so jo izdali skupaj s še enim odličnim ita-ijanskim bendom - Lady Tornado.

www.myspace.com/ theinfartoscheisse

In-Sane

Punkrockerski trio In-Sa-

ne je doslej objavil prvenec Keeping Ourselves Close To Our Hearts in nekaj demoposnetkov, poleg tega pa si fantje pridno nabirajo odrsko kilometrino, saj imajo za seboj že lepo število evropskih turnej, s katerimi so si pridobili prepoznavnost tudi v tujini. Skupino In-Sane, ki prisega na zdravi duh do-it-yourself, zaznamuje energičen emocionalen punkrock/hardcore s številnimi ritmičnimi preskoki, ki zarisuje vzporednice s skupinami, kot so Against Me, Hot Water Music in Propagandhi. Jeseni 2009 bodo In-Sane pri Moonlee Records objavili svojo novo ploščo. www.myspace.com/insa-neslo

Več na: www.

myspace.com/

cowofskate www.kvs-klub.si

Vabilo na 23. memorialni turnir v malem nogometu

Člani Sd Žaba - Bistra iz Bistre pri Vrhniki bomo v soboto, 11. 7. 2009, organizirali že 23. tradicionalni memorialni turnir v malem nogometu, in sicer v spomin na naše pri'atelje z začetkom ob 10. uri na travnatem igrišču v Bistri.

Za ekipo znaša pri'avnina 50 €, ki jo je treba plačati na dan žrebanja, ki bo v četrtek, 9. 7. 2009, ob 19. uri v Gostilni Bistra v Bistri. Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli pokale in denarne nagrade (70 % fonda od pri'avljenih ekip).

OPOZORILO:

V sak udeleženec prireditve bo moral skrbeti za lastno varnost!

Informac^e dobite:

Dušan Miklošič, mobitel: 041 884-433.

Dobimo se v Bistri in tako ohranimo pri'ateljske vezi!!!

Lep športni pozdrav od prireditvenega odbora.

V

Vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije.

PARKU

v.

,-v

ŠPORTNI PARK pri bazenu na VRHNIKI

Vsak četrtek od 2. julija do 10. septembra 2009 med 18.00 - 19.00 uro.

Potrebujete samo udobno oblačilo in podlogo za sedenje in ležanje (armafleks). Vadba je namenjena vsem in je brezplačna. V primeru slabega vremena odpade.

Teniški turnir »NAŠ ČASOPIS«

Uredništvo »Naš časopis« in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika razpisujeta: Medobčinski teniški turnir posameznikov za pokal »Naš časopis«.

Turnir se bo odvial od 3. julia do 4. julia 2009 na teniških igriščih TK Vrhnika.

Razpisane so naslednje kategorie:

- moški do 40 let

- moški od 40 do 50 let

- moški nad 50 let

- ženske (vse starosti)

Rok za prgavo je četrtek 2. jul^ 2009 (Rale 041 788 190), ko bo opravljeno tudi žrebanje. Prvi štirje tekmovalci prejmejo pokale, vsi tenisači in tenisačice pa reklamne majice. Tenisači iz občin Vrhnika, Borovnica, Hojul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, priavite se in popestrite že četrti tradicionalni turnir za pokal »NAS ČASO-

PIS« je vaš časopis.

S.S.

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

v

Sport in rekreac^a

NAŠ ČASOPIS

61

Ritmična gimnastika

Uspehi se vrstno

Letošnja tekmovalna sezona je bila ena uspešnejših zadnjih let, kar zadeva rezultate. Vsa dekleta so pridno trenirala in na tekmovanjih dala vse od sebe. Prvenstvene tekme se štejejo tudi kot kvalifikacye za Državno prvenstvo.

Prvo prvenstveno tekmovanje je bilo marca letos v Ljubljani. Kot izvajalci so se podpisali iz Kluba za ritmično gimnastiko Narodni dom. Skupinska vaja GD Vrhnika 1; Žana Erznožnik, Meta Mramor, Metka Močilar in Ajda Ratkovič so na prvem letošnjem tekmovanju za katego-r^o deklic osvojile enkratno 3. mesto. Zelo so nas razveselile tudi deklice v skupinski vaji GD Vrhnika 2, v sestavi Nina Žižmond, Tina Kolar, Nastja Lebar in Ema Oblak Pišorn in osvojile dobro 6. mesto. Najbolj ljubko vajo so prikazale naše najmlajše v skupinski vaji GD Vrhnika 3, prav tako v kategorii deklic, Laura Jelovšek, Ivona Vukičevič, Urška Bašelj, Ana Kristina Prosen, Manca Rozman Muha in Lina Groznik in osvojile 13. mesto. Deklice so nastopile brez rekvizita.

S svojo tekmovalno vajo z žogo so se v kategorii članic - skupinska vaja - predstavile Neža Celarc, Spela Jilek, Katja Grum in Klavd^a Ma-kuc ter osvojile 3. mesto. Anja Mikuš in Daniela Kalizan pa sta v vaji z obročem v kategorii mladinke-članice/pari in trojke zasedle 5. mesto. Naša Spela se je predstavila še s svojo vajo z žogo in v kategorii mladink individualno zasedla 13. mesto.

Na drugi prvenstveni tekmi, ki so jo organizirali Sd KrANJ, so Žana, Ajda, Meta in Metka

osvojile zlato medaljo in nam vsem dokazale, da so letos spet dobro pripravljene. S 6. mestom so se dobro izkazale Nina, Tina, Nastja in Ema. Lepo so »odtekmovale« tudi Laura, Urška, Lina, Manca, Ana Kristina in Ivona ter osvojile 15. mesto.

Neža, Katja, Spela in Klavd^a so v vaji z žogo ponovno dobro nastopile in osvojile bron. Na tem tekmovanju je Danieli in Anji zmanjkalo malo športne sreče, zato sta se uvrstili na 7. mesto, Spela Jilek pa je bila z žogo 14.

Na Vrhniki, v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška, pa je 16. 5. potekalo 3. prvenstveno tekmovanje v ritmični gimnastiki, katerega izvajalec smo bili Gimnastično društvo Vrhnika. GD VRHNIKA 1 so ponovno brezhibno nastopile in pred domačim občinstvom osvojile prvo mesto. S 7. mestom so se prav tako izkazale dekleta GD VRHNIKA 2. Na tej tekmi so nas najbolj pr^etno presenetile naše najmlajše (ena deklica hodi še v vrtec in ima 5 let) ter s krasno sestavo pristale na 11. mestu. V tej kategorii je tekmovalo 19 sestav.

Tokrat sta se za naše društvo predstavili dve individualki, in sicer Spela, ki je z žogo v kate-gor^l mladink osvojila 18. mesto, in naša stara znanka Neža Celarc, ki se je odločila, da ponovno nastopi tudi s svojo tekmovalno vajo z žogo

Atletika, še vedno kraljica športa

Osnovnošolska tekmovanja imajo pomembno vlogo pri razvoju mladih atletov, saj se ravno na njih zberejo najboljši športniki posameznih šol in se pomerijo med seboj. V Atletski sekcji Vrhnika trenirajo atleti iz petih občin, ki obiskujejo šest različnih Osnovnih šol.

Prek občinskih in območnih tekmovanj se je letos na finale APS, ki je potekalo 4. 6. 2009 v Novi Gorici, uvrstilo sedem članov ASV, ki so zastopali štiri osnovne šole.

Pokazalo se je, da je bilo delo od septembra do maja dobro načrtovano, saj so kljub ne najboljšim pogojem za trening dosegli odlične rezultate.

Posebej je treba pohvaliti Martino Jan, Anžeta Merlaka in Domna Vrhovca. Martina in Anže sta močno premagala tek-

OS Anton Martin Slomšek

Anže Mrlak, 1. mesto v skoku v višino,

OS Tabor Logatec

Domen Vrhovc, 3. mesto v skoku v daljino, OS Ivana Cankarja Tina Jesenovec, 4. mesto v teku na 600 m, OS Log Dragomer

Jaka Fefer, 4. mesto v skoku v višino, OS Ivana Cankarja

Maja Petrovič, 4. mesto v skoku v daljino, OS Ivana Cankarja

Tina Jesenovec (št. 14) na štartu

mece in z odličnima rezultatoma osvojila prvi mesti. Anže je preskočil 188 cm in drugouvrščenega preskočil za 6 cm, Martina pa je skočila 5,,42 cm in se zelo približala rekordu prvenstev. Domen je postavil osebni rekord in skočil 617 cm, kar daje slutiti, da bo treba jeseni na državnem prvenstvu še kako računati nanj.

Uvrstitve atletov AS Vrhnika na prvenstvu osnovnih šol v Novi Gorici: Martina Jan, 1. mesto v skoku v daljino,

Leja Železnik, 6. mesto v teku na 1000 m, OS Ivana Cankarja

Poleg atletov, ki trenirajo pri Atletski sekcji Vrhnika, se je med prvih šest uvrstil tudi košarkar Martin Merlak iz Osnovne šole Ivana Cankarja. Preskočil je višino 170 cm, kar je na koncu zadostovalo za šesto mesto. Glede na to, da ne trenira atletike in da je za svojim osebnim rezultatom zaostal za 10 centimetrov, je njegov rezultat odličen.

Jernej Fefer

in v kategorii članic osvojila odlično 5. mesto, saj pred to tekmo take sestave ni trenirala. Na tretje mesto so se zavihtele članice Spela, Neža, Katja in Klavd^a z vajo z žogo.

Na Državno prvenstvo so se uvrstile vse sestave našega društva. To je potekalo 13. 6. v Ljubljani pod taktirko Društva Sokol Bežigrad

- sekc^a za ritmično gimnastiko Zala, ki so se ponovno izkazali kot dobri gostitelji.

Spela je v kategorii mladink - posamezno

- osvojila 14. mesto. Malo več športne sreče bi potrebovala naša Neža, ki je le za 0,05 točke zgrešila medaljo in osvojila vseeno odlično 4. mesto. V kategorii mladink-članic pari in trojke sta Anja in Daniela z eno večjo napako osvojili

Namizni tenis

Sezona končana

Tudi tokrat je bilo dogajanje za zelenimi mizami zelo pestro. Za ta del leta je bil urnik namiznoteniških tekmovanj kar natrpan. V četrtek, 13., in v petek, 14. maja, se je na Rakeku končal notranjski pokal za osnovnošolce in srednješolce. V sezoni 2008/2009 so igralci štirih namiznoteniških klubov (Logatec, Preserje, Rakek in Vrhnika) odigrali štiri turnirje. Na zadnjem, na Rakeku, smo dobili skupne uvrstitve v tej sezoni. Najboljši izmed naših igralcev je bil Matic Kaiser, ki je osvojil skupno 1. mesto med srednješolci. Med šestnajst najboljših v skupini od 6. do 9. Razreda je bilo uvrščenih še pet naših igralcev (Rok Semič, David Cirikovič, Jernej Ogrin, Jan Brelih Hatunič in Tara Grum).

10. mesto. Svojo letošnjo dobro pripravljenost so potrdile članice Neža, Spela, Katja in Klavd^a v vaji z žogo in potrdile svoje 3. mesto v državi.

Deklice GD Vrhnika 1 so le za 0,01 točke zgrešile 2. mesto in osvojile bron, ki je prav tako velik uspeh. Treba pa je čestitati letošnjim državnim prvakinjam iz Maribora, saj so nastopile brez napake. Na tem tekmovanju pa so nas pr^etno presenetile deklice iz GD Vrhnika 2 Nina, Tina, Ema in Nastja in osvojile odlično 5. mesto, kar je njihov najboljši nastop odkar tekmujejo. Naše najmlajše deklice so bile tokrat 15. VSEM DEKLETOM IZ SRCA ČESTITAMO!!! ZDAJ PA NA ZASLUŽENE POČITNICE P.s.: no, še zaključni nastop!!!

Zelo dobra igra v zaključku sezone se je nadaljevala tudi na poznejših tekmovanjih. Neža Lupšina in Tara Grum sta v finalu državnega šolskega tekmovanja na OS Cirkovce v kategorii 6. do 9. razred, deklice, zasedli 1. in 2. mesto, kar je odličen uspeh. Rok Semič je med dečki zasedel 4. mesto.

V soboto, 6. 6., smo se na

Reki na Hrvaškem udeležili še zadnjega, 7. odprtega turnirja za mednarodni pokal Alpe-Adria v tej sezoni. Rok Semič je v kategorii do 15 let zasedel 3. mesto in si tako priigral skupno uvrstitev - 3. mesto med več kot 40 igralci te starostne kategorie iz slovenskih, hrvaških in madžarskih klubov!

V nedeljo, 14. 6., se je končal tudi pokal Medreg^ske na-miznoteniške zveze z zadnjim, 6. odprtim turnirjem, ki je potekal v Ljubljani. Udeležba je bila tudi tokrat zelo množična, sodelovalo je kar 206 igralcev iz sedemnajstih klubov, ki so se merili v petih starostnih kategor^ah. Mi smo sodelovali s štirinajstimi igralci, od katerih se jih je kar sedem v svoji starostni kategorii uvrstilo med šestnajst najboljših, Matic Kaiser pa se je v katego-r^i d^akov uvrstil med osem najboljših in po težki tekmi z Nejcem Legatom iz NTK Križe klonil z rezultatom 2 : 3 v setih in tako za las zgrešil medaljo. Pohvaliti velja tudi Tea Ponikvarja, ki je v kategorii 1. do 3. razred v svoji kvalifika-c^ski skupini zmagal, nato pa imel malce smole z žrebom in izgubil z močnim nasprotnikom z 2 : 3 v setih.

Tekmovalna sezona se je z zadnjim odprtim turnirjem pokala Medreg^ske namizno-teniške zveze za našo sekc^o končala. Upamo, da bomo v naslednjo sezono krenili še z večjim zanosom in novimi močmi. Treningi se bodo začeli že v drugem tednu avgusta, predvidoma vsak dan ob 18. uri. Vsi osnovnošolci in tudi d^aki, ki vas ta šport zanima tekmovalno ali zgolj rekrea-c^sko, ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Za več informaci lahko obiščete tudi našo spletno stran: www.ntenis.si.

62

NAŠ ČASOPIS

v

Sport in rekreac^a

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Nogometne novice

Ekipa dečki U-12

Ekipa dečki U-12 smo s pomočjo staršev in trenerja prijavili v MNZ-zimsko ligo, v kateri so tekmovali v Ljubljani. Pokazali so izredno privlačen nogomet in veliko znanja z žogo. Dosegli so dober rezultat, saj so v svoji skupini dosegli 4. mesto od štirinajstih ekip.

Trener Shala Namzi je ekipo dobro pripravil za spomladanski del sezone. Otroci so izredno pridno trenirali in poslušali napotke svojega trenerja. Pred začetkom sezone je ekipa dobila kompletno nogometno opremo, za kar se moramo zahvaliti našemu glavnemu sponzorju g. Danilu Todoroviču -podjetju PRO SAF, d. o. o. Dečki so z lepo in borbeno igro dosegli 3. mesto v skupini. Pri tem moramo pohvaliti ekipo, da so edini v skupini premagali prvo ekipo Mirna na njihovem terenu.

Na vseh tekmah je bilo veliko staršev, ki so z nav^anjem spodbujali svoje otroke in pri

GHD Sevnica

igri tudi uživali. Starši smo se z našem trenerjem odločili, da bomo s svojimi otroki pripravili piknik in se tam še bolje spoznali. Na našem pikniku smo se zabavali in igrali nogomet, pri tem pa sodelovali prav vsi starši. Dečke U-12 so povabili v Bosno in tekme se bomo udeležili konec jun^a.

Dušan Dobrovoljc

Dečki U-12 s starši na pikniku v Bistri

Miha Prek na stopničkah

Miha Prek letos ne bo branil naslova državnega prvaka v relyu, temveč bo nastopal na gorskohitrostnih dirkah. Še naprej pa ostaja zvest svojemu polu VW. Na prvi gorskohitrostni dirki letošnje sezone v Sevnici je že dosegel želeni cilj: v svoji divizyi je osvojil 2. mesto.

Po naslovu prvaka v rel^u diviz^'e I aktualni državni prvak tega naslova v letošnji sezoni ne bo branil. Ob pomanjkanju finančnih sredstev, ki bi zadostovale za celotno sezono v reliju, se je Vrhničan Miha Prek odločil nastopati na gorskohitrostnih dirkah slovenskega državnega prvenstva in se tako pridružil svojemu bratu Alešu, ki v tej kategorii več kot uspešno nastopa še nekaj let." Koliko gorskohitrostnih dirk bom odpeljal, še ne vem točno, saj se dirki v Ilirski Bistrici in Avstriji pokrivata z moto dirkami tovarniške ekipe Yamaha, s katero tudi sodelujem. Pričakovanja pred prvo dirko niso velika, saj v letošnji sezoni še nisem sedel v dirkalniku. Poleg tega dirkalnik ostaja nespremenjen od lanske sezone. Zagotovo je prvi favorit Savič v naši divizní, ne poznam pa preostalih fantov, tako da bom vesel, če bom po časih blizu najboljših," je pred odhodom v Sevnico povedal Prek. Že na prvi dirki je presegel svoje želene cilje in se po treh odpeljanih finalnih vožnjah na 3,7 kilometra dolgi

progi med Impoljco in Studencem veselil odličnega drugega mesta v diviziji I z zaostankom slabih deset sekund za zmagovalcem. "S samo dirko sem

zadovoljen, nisem pričakoval drugega mesta, bil bi vesel uvrstitve med prvo trojico. Savič je bil hitrejši in je zame še neulovljiv. Proga mi ustreza s svojo tehnično katakteristiko in dinamičnostjo. Se vedno pa se lovim, razlika med rel^em in gorskohitrostno dirko je očitna, ritem in taktika sta čisto drugačna, ampak se bom počasi privadil," je še dodal Miha Prek.

PREK Racing

Komunikac^'e z javnostjo www.prek-racing.com

PLANINSKA LITERATURA

Planinski vestnik, 114. letnik, leto 2009, jun^', številka 6. Tema tega meseca je posvečena Aloj-z^u Knafelcu, očetu planinskih markac^', ki nas spremljajo povsod, kadar koli gremo v gore. Ob tem je Tone Tomše še zapisal o problematiki vzdrževanja planinskih poti in o souporabi gorskega prostora. Sledita zapisa Mojce Luštrek in Dušana Skodiča o spodobnem in nespodobnem označevanju planinskih poti. Žarko Rovšček predstavlja zgodovino Slovenskega planinskega društva Gorica, Irena Mušič pa poroča s Skupščine Planinske zveze Slovence. Tone Skar-ja je pripravil daljši spominski zapis na pred 30-imi leti osvojeni Everest po najtežji smeri Zahodnega grebena. Manca Čujež je zapisala poročilo s Slovenskega planinskega orientac^'-skega tekmovanja na Pohorju, Rafael Terpin pa predstavlja pot z Lokvarskega griča k sv. Ivanu v Sebrelju z bogato ponudbo razgledov. Brane Pahor je v družbi in zimskih razmerah ponovil Slovensko smer na Triglav, Stane Skrjanc pa čez Skarje na belo Ojstrico. Mojca Stritar se je potepala po vulkanskem svetu osrednjega Čila, Gregor Gartner je prišel na Kepo po severozahodnem grebenu, najlepšem dostopu na vrh, Vlado Vujisić pa na Maglić (2388 m), najvišji vrh Bosne in Hercegovine. Dušan Klenovšek Martin Vernik sta opisala zavarovani vrsti

in

rogača in alpskega kozlička, Matjaž Serkezi pa priporoča na gorskih poteh uporabo čelade. Ju-r^' Hladnik je zapisal navodila za pravilno uporabo »metuljev«, Mateja Pate pa o dosedanjih prispevkih v rubriki Naša smer. Martina Čufar se je pogovarjala z Davom Macleodom, velikim škotskim alpinistom, ter zapisala še poročilo o pripravah naše mladinske športnoplezalne reprezentance. Roman Mihalič pa je pripravil svoje spomine na svoja prva plezanja.

Ciril Velkovrh

Avtokros ponovno navduševal obiskovalce

Planina, 14. jun^ - Na Planini nad Horjulom so se zopet zbrali naši najboljši avtokrosisti, ki so se potegovali za stopničke tretje dirke državnega prvenstva v avtokrosu. Nastopilo je dvajset tekmovalcev v treh jakostnih diviz^ah, ki so celotno nedeljsko popoldne s svojimi vragol^ami navduševali številno občinstvo. V diviz^i buggy si je zmago priboril Igor Kern iz SK Tornado, njegov klubski kolega Žiga Kraševec je z zastavo 128 slavil v diviz^i A1, Samo Feštajn pa se je s subaru imprezo povzpel na najvišjo stopničko v diviz^i 1. Do konca prvenstva sta še dve dirki. Dirkače trenutno čakajo poletne počitnice, petega septembra pa se bodo znova vrnili na planinsko dirkališče. Kot pravdo v vodstvu organizac^skega društva AMD Buhc, če jim bo služilo vreme, si lahko ponovno obetamo avtomobili-stični spektakel v prašni planinski areni.(gt)

Dirkače trenutno čakajo poletne počitnice, petega septembra pa se bodo znova vrnili na planinsko dirkališče.

KLUB

ST

Z

N

P

GR

TC

1.

Rudar Trbovlje B

13

12

0

1

77:23

36

2.

Svoboda Ljubljana

13

11

0

2

74:36

33

3.

Olimp^a Ljubljana D

13

10

0

3

87:28

30

4.

Vrhnika

13

8

1

4

47:44

25

5.

Svoboda Kisovec

13

7

1

5

47:45

22

6.

Mirna

13

7

1

5

49:35

22

7.

Smartno

13

7

1

5

50:47

22

8.

Roltek Dob B

13

7

1

5

52:37

22

9.

Črnuče

13

5

o

3

5

57:46

18

10.

SD Dren

13

5

1

7

53:42

16

11.

Logatec

13

4

1

8

31:44

13

12.

Slovan B

13

1

0

12

23:104

3

13.

Krim

13

1

0

12

27:91

3

14.

Brinje C

13

1

0

12

32:84

o

3

KLUB

ST

Z

N

P

GR

TC

1.

Mirna

36

29

2

5

133:37

89

2.

Komenda

36

26

4

6

106:45

82

o

3.

Vrhnika

36

22

5

9

99:60

71

4.

SD Dren

36

20

3

13

80:61

63

5.

Cockta Kresnice

36

14

4

18

52:75

46

6.

Krka B

36

13

6

17

64:77

45

7.

Jevnica

36

13

4

19

71:72

43

8.

Brinje B

36

11

o

3

22

45:102

36

9.

Termit Moravče

36

9

3

24

50:94

30

10.

Krim

36

4

4

28

26:103

16

Cicibani U-10 prvaki lige 2008/2009

Sezona, ki je za nami, je resnično pokazala, da se je delo, ki je bilo vloženo v to generac^o, končno poplačalo.

V jesenskem delu prvenstva smo končali na 2. mestu, takoj za Medvodami, in sem bil zelo ponosen na svoje igralce. Toda v sebi sem čutil in vedel, da lahko pokažejo še več, saj so na treningih kazali odlično igro, predvsem pa zbranost in motiviranost za delo. Vse to smo nekako povezali in samo še prenesli na tekme in rezultati so bili zelo vidni.

V letošnjem spomladanskem delu so fantje odigrali zelo suvereno, saj v tem delu niso doživeli niti enega poraza. Zmage, ki so jih dosegali, pa so bile na vseh tekmah zelo visoke. Po vseh odličnih predstavah, kakovostnem delu na treningih in motiviranem pristopu na tekmah smo zasluženo postali PRVAKI LIGE 2008/2009. Fantje so si naslov zasluženo priborili, saj ta ekipa kaže velik potencial in če nam bo te fante uspelo zadržati, se ne smemo bati za prihodnost našega kluba. Omeniti moram še, da smo se letos udeležili zelo močnega mednarodnega turnirja v Kopru in zasedli odlično 2. mesto, saj smo edini poraz doživeli v finalu turnirja. Po tej poti bi se rad zahvalil vsem staršem, ki so hodili z nami na vse tekme in s svojim nav^anjem tudi pripomogli, da so njihovi otroci prikazali odlične igre.

Pohvalil bi tudi vse svoje sodelavce trenerje v našem klubu: Elvisa Hrustanovića, Mirveta Abdića, Nazm^a Shala in Franja Slavička, saj menim, da vsak od njih zelo dobro dela s svojo skupino in čutim, da smo dober tim.

Zahvalil bi se tudi upravi NK Vrhnika, saj so tudi oni, vsak na svoj način, pripomogli, da so vse naše selekc^e imele dobre pogoje za delo in vedno so bili dosegljivi tudi nam trenerjem za kakršne koli zahteve.

Na koncu bi zopet rad povabil vse mlade fante in dekleta, letnika 1998 in 1999, naj se nam pridružio, da bomo z vami še boljši in uspešnejši. Trenerji pa bomo poskrbeli za vaše nogometno znanje in za samo zabavo ob vsem tem.

Prosil bi vse sponzorje in donatorje, ki boste mogoče prebrali ta članek, da nam pomagate lažje prebroditi tekmovalno sezono. Za vse informac^e me lahko pokličete po telefonu 040-378-778 ali pišete na e-naslov:jasmin.muratagi-c@kabelnet.net.

En lep športen pozdrav z moje strani in s strani vseh strokovnih delavcev NK VRHNIKA.

Trener mlajših selekc^' Jasmin Muratagić

29. juni 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

v

Sport in rekreacia

NAŠ ČASOPIS 63

Akrobati so med nami

Na novoletnem nastopu so se predstavili akrobati in ritmičarke s tekmovalnimi vajami.

Akrobati so svoj nastop opravili takoj na začetku, nato pa so skupaj z učitelji in

na mali prožni ponjavi - steg-njen skok, skrčka, starejši pa tudi raznožko, prednožko in salto z varovanjem.

Ritmičarke so prikazale svoje tekmovalne vaje z različnimi pripomočki ali brez njih.

starši spremljali še nastope ritmičark. Za nekatere otroke, ki obiskujejo akrobatiko, je bil to prvi nastop, vendar pa so ga skupaj z drugimi opravili odlično. Pokazali so osnovne motorične vaje, kot so razni skoki iz obroča v obroč v različnih smereh, hoja po nizki gredi naprej in nazaj, plazenje in lazenje čez ovire ter preval naprej. Izvajali so tudi skoke

Predšolska dekleta so nam pokazala osnovne ritmične elemente z glasbo, začetnice prve triade pa so nastopile z žogo. Ta dekleta bodo nastopila še s kolebnico in obročem ter tako pridobila naziv tekmovalka GD Vrhnika. Dekleta so dobila dober vpogled, kakšno znanje so dosegle v prvih treh mesecih in katere elemente je treba še izpiliti.

Zakaj je akrobatika pomembna v psihofizičnem razvoju otroka?

Sport je koristno vzgojno sredstvo. Otroci se pri športu zabavajo in sprosti'o, poleg tega pa se učio discipline, reda, ekipnega dela in upravljanja s stresom.

V gimnastiki je posameznik izpostavljen številnim motoričnim problemom, ki se pojavljajo tudi v vsakdanjem življenju. Veliko vlogo pri reševanju situaci vsakdanjega življenja igra akrobatika, saj se s pomočjo le-te posameznik uči orientaci'e v prostoru, skokov, doskokov in padcev. Pri vadbi akrobatike uporabljamo malo in veliko prožno ponjavo, različne parterne steze, orodje za preskok, mehka doskočišča, lahko pa tudi vse ovire v naravi in mestu.

V akrobatiki se poleg telovadcev uri'o še akrobatski smučarji, padalci, rolkarji, skakalci v vodo, člani varnostnih polici'skih in vojaških enot, astronavti itn. Z veliko paleto možnih skokov je zanimiv za mlade in stare, pa tudi za začetnike in vrhunske tekmovalce.

GD Vrhnika

Kolesarstvo

v

Škof že drugič na ekstremni kolesarski preizkušnji

V začetku maja je ponovno potekala ekstremna kolesarska preizkušnja Dirka okoli Slovenie, na kateri so se, kot že ime pove, podali po obodu naše domovine. Dirka po svojih kilometrih ne bi bila velik zalogaj za kolesarje, če ne bi veljalo pravilo, da zmaga tisti, ki prvi zapelje skozi cilj. To v praksi pomeni dva dni nepre-

ki je 1185 km dolgo progo prevozil v dveh dneh, 16 urah in 44 minut. V svoji kategorii, to je tako imenovani "Zlati kolesarji", ki združuje kolesarje starejše od petdeset let in več, je zasedel peto mesto, zagotovo pa bi se povzpel še višje, če mu ne bi moči in volje jemala poškodba. Kot je dejal, se mu je med dirko premaknil sedež,

»Brez zvestih nav^ačev in odlične spremljevalne ekipe ne bi zapeljal čez ciljno črto,« je dejal Škof.

stanega vrtenja pedalov, kjer tako rekoč ni časa za oddih ali spanje. Ekstremne preizkušnje se je drugo leto zapored udeležil tudi Sentjotščan Ivan Skof,

Veselje Ivana Škofa na cilju

kar pa je opazil šele, ko ga je že pošteno bolela zadnja plat. Bolečina se je samo še stopnjevala, zato so ga začele prevevati misli, da bi preprosto odstopil. »Preden so nastopile težave, sem imel pet ur prednosti v primerjavi z lanskim rezultatom, nato pa se je ta razlika logično zmanjšala. Če po pravici povem, sem že razmišljal, da bi odstopil. Ni se lahko boriti z bolečino, če veš, da je do cilja še en dan kolesarjenja. No, na koncu so me prepričali zvesti na-

viači in spremljevalna ekipa, ki jih nisem želel razočarati,« pojasnjuje Skof. »Čeprav sem bil letos bolje pripravljen za dirko, saj sem pred tem pre-kolesaril okoli pet tisoč kilometrov, pa lahko rečem, da je bila ravno zaradi te poškodbe težja kot lanska preizkušnja.« Ves čas dirke so ga spremljali domači naviači, največ pa se jih je zbralo na cilju, kjer so ga pozdravili domači, svojci, prijatelji in znanci. »To je prizor in občutek, ki ga ne pozabiš in se ti vtisne globoko v spomin. Zato bi se rad zahvalil vsem naviačem in spremljevalni ekipi, ki so mi pomagali, saj brez njih zagotovo nebi prevozil ciljne črte,« se zahvaljuje

Skof.

In prihodnje leto? Se tretja preizkušnja? »Ne, mislim, da je bilo dovolj. Ne gre samo toliko zame in mojo pripravljenost, marveč za celoten projekt, ki je finančno in organizacisko zelo zahteven,« je še dejal sogovornik. (gt)

Sponzorji in donatorji, katerim se Ivan Škof še posebej zahvaljuje, so: Mizarstvo Peter Kavčič, Elektroinsta-laterstvo Anton Malovrh, Strojno kovinski servis Janez Droftina, Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacia Stanislav Trček, SD Sentjošt, Bar Studenec, Mizarska dela Milan Novak, Brunarica Grič, Kovinoplastika Franc Leskovec, Prevozi in storitve z gradbeno mehanizacio Branko Borštnar, Gospodinjski servis Jožica Borštnar, Robert Oblak, Matjaž Kavčič, Aniks plus, Dem Tap, Jan sport, Strojne instalacie Janez Plestenjak, Omega Air.

Karate klub Vrhnika znova oživel

V ponedeljek, 1. 6. 2009 je v klubskih prostorih KK Vrhnika v prisotnosti številnih gledalcev potekalo polaganje šolskih pasov KYU za najmlajše člane kluba. Polaganja se je udeležilo petnajst nadebudnih karateistov, ki so se na izpite pripravljali od decembra lani. Izpite so opravljali pred zahtevno tričlansko komisio v sestavi: Džemal Mustafič (predsednik), Matej Skolc (član) in Toni Krašovec (član). Vsi kandidati so uspešno opravili izpit in si pridobili naslednje stopnje:

- 6. KYU (rumeni pas) - Gašper Teršar, Gaber Mederal in Matic Žust Sprah;

- 5. KYU (rumeni pas) - Tilen........, Nejc

Rome, Benjamin Husaković in Luka Ogrin;

- 4. KYU (rdeči pas) - Tim Mesec, Jure Cankar, Brina Mederal, Klemen Kondardi in Tilen Plestenjak;

- 3. KYU (zeleni pas) - Anja Molek;

- 2. KYU (modri pas) - Andraž Peklenk in Al-din Botonjić.

Glede na prikazano znanje in opazen napredek udeleženih se na Vrhniki ni bati za prihodnost karateja. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov na njihovi nadaljnji športni poti.

Džemal Mustafič,

mojster karateja, 5. dan

Veseli Triglavci na Raduhi

Raduha (2062 m) je najlepša spomladi! Planinci Planinskega društva Vrhnika, sekcya Veseli Triglavci, smo se podali na potep na goro Raduho in Snežno jamo.

Raduha je najvzhodnejši dvatisočak v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ga od najvišjih vrhov tega gorstva ločuje globoka dolina reke Savinje. Če jo gledamo s severa, daje vtis mogočne

cvetjem.

Od koče na Loki smo jo kar hitro mahnili proti Raduhi in med potjo občudovali lepoto prebujajoče narave, ki se je pred nedavnim znebila snežne

vzhodu je Smrekovško pogorje, ki se v južnem delu naslanja na Golte. Na jugu pa našo pozornost pritegne Menina planina.

Po uživanju na vrhu na toplem soncu smo se odpravili v

gore s strmimi stenami in odsekanimi robovi, na jugovzhodu pa so njena pobočja položnejša in poraščena z iglavci. Planinci radi obiskujejo Raduho, deloma zaradi lahkega pristopa, deloma pa zaradi številnih zanimivosti. Med njimi je treba na prvem mestu omeniti Snežno jamo, ki so jo pred dobrimi dvajsetimi leti odkrili jamarji iz Prebolda in v kateri si lahko ogledamo ledeno dvorano, stalaktite, stalagmite in druge mojstrovine narave.

Začetek naše poti se je začel s ceste pod kočo na Loki, kjer so nas v zgodnjem jutru pričakali sveže zeleno odeti pašniki, porasli z resjem in raznobarvnim

odeje. Vse višje smo se vzpenjali, več je bilo snega, ki ga je letošnja zima obilno nasula po hribih,

pa tudi polomljenega drevja je bilo veliko na poti in po tleh.

Na vrhu Raduhe nas je pričakalo lepo sončno toplo vreme s prekrasnim razgledom na okoliške hribe. Zaradi odmaknjene lege je razgled z Raduhe zelo obširen. Na jugozahodu vidimo osrednji del Kamniško-Sa-vinjskih Alp z vitko Ojstrico, ki se pne nad Robanovim kotom. Na severu je skoraj na dosegu roke razpotegnjena Olševa z osamljenimi domači'ami, desno od nje pa se v ozadju dviga Peca. Gosto poraščena gmota na

dolino proti še eni znamenitosti Raduhe, Snežni jami (1556 m).

Že spust proti vhodu jame nam je dajal prieten občutek hladu, ki se je stopnjeval, saj je bila v ledeni dvorani temperatura 0 stopinj Celzia. Letošnja zima, bogata s snegom in nizkimi temperaturami, je v jami ustvarila čudovite skulpture iz ledu, ki si jih je vredno ogledati. Pod vodstvom jamskega vodnika smo si ogledali zelo razgibano jamo s čudovitimi kapniki, na koncu jame pa so nas pogostili s šilcem domačega žganja, ki se je zelo prileglo.

Prihod iz jame je bil kar malce neprieten, saj smo kar naenkrat prišli na 28 stopinj Celzia višjo temperaturo, tako da smo se takoj preoblekli v poletna oblačila.

Pot smo počasi nadaljevali proti planini Kal, nato pa do turistične kmetie Zavratnik na odlično telečjo obaro z ajdovimi žganci.

Po tako lepem dnevu, prebitem na planini in v jami ob prebujajoči naravi sploh, nismo čutili utrujenosti in smo že kovali nove podvige v prelep gorski svet.

Simon Zalar

64

NAŠ ČASOPIS

Oglasi

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Izkoristite poletje in odpravite odvečne kilograme!

Poletje je čas, ko lahko najhitreje in najučinkoviteje oblikujemo svoje telo in se brez večjih naporov in odrekanj znebimo odvečnih kilogramov in centimetrov. Ne zamudite priložnosti!

Bližnjica do uspeha - kombinačko poletnih temperatur in metode Linea Snella®!

Redna telesna aktivnost je

ključen dejavnik pri doseganju in dolgoročnem vzdrževanju ustrezne telesne teže. Tega se zavedamo tudi v centrih za oblikovanje telesa Linea Snella, kjer smo razvili svetovno priznano metodo Linea Snella®. Metoda našega dela temelji na spoznanju, da je delovanje encimov, zadolženih za pretvorbo maščobe v vir energie, najaktivnejše, ko je telo izpostavljeno temperaturi 37°C. Za to ugotovitev je nizozemski znanstvenik Van't Hoff prejel Nobelovo nagrado.

V središču programov Linea Snella je zato uporaba aparata Thermoslim, v katerem poteka vodena ciljna vadba ob konstantni temperaturi 37°C in pod vplivom infrardečih žarkov. V Thermoslimu lahko izvajamo več kot 200 vaj, s tem pa ciljno odpravljamo maščobo v kritičnih predelih. To pripelje do zmanjšanja kilogramov in obsega, izboljšanega mišičnega tonusa, bolj elastične kože in hitrejšega metabolizma. Učinkovitost vadbe se še poveča v poletnih mesecih, saj visoke zunanje temperature podaljšajo ugodne učinke opravljene vadbe. To je tudi razlog, da za

dosego želenih rezultatov potrebujemo manj časa in terapq kot v ostalih letnih časih.

Po vadbi v Thermoslimu sledi še sprostitev v Bodywarmu, kjer negujemo kožo, da ostaja mehka in elastična, ne glede na izgubo kilogramov. Redna kontrola rezultatov in svetovanje omogočata sprotno prilagajanje programa vašim individualnim potrebam. Širok izbor najsodobnejših komplementarnih terapk (ultrazvok-kavitac^a, vibrac^ska vadba in pressote-

nikar ne izpustite priložnosti, ki vam jo nud^o topli meseci. Zaradi optimalnih vremenskih pogojev, ki so idelna kombi-nac^a naši terapii, je pot do želenih rezultatov krajša in dostopnejša.

Pridružite se nam v svetu Linea Snella

V letošnjo poletje lahko vstopite popolnoma prerojeni! Vabimo vas na brezplačen pregled, ki je popolnoma neobvezujoč, zaradi izredne učinkovitosti programov pa dajemo tudi pis-

rap^a) pa omogoča še boljše in hitrejše rezultate. Čas je za vitko lin^o in odlično počutje!

Če želite shujšati in oblikovati svoje telo ter ste odločene narediti nekaj za boljše počutje,

no jamstvo za uspeh! Pripravili smo vam tudi izjemno poletno akc^o!

Center Linea Snella Vrhnika, Pod Hruševco 30, Vrhnika tel. 01/750-10-21 ali 070/ 550-770

http://www.lineasnella.si/

Vabimo vas na urejen letni vrt,

kjer vas pričakuje prijazno osebje z bogato ponudbo pijače, naravnih sokov, vročih In ledenih napitkov ter cocktallov. Postrežemo vam tUdI pizze, baguette, sveže in tople sendviče ter sladoled.

Vsako jutro med 7.00 In 10.00 uro dobite ob kavi ter drugih toplih napitkih vroč rogljlček.

ÎS

Organiziramo zabave za zaključene družbe z glasbo po vaših željah. Na celoten zapltek prejmete 10% popust. Nudimo brezplačen dostop do Interneta, za športnike pa je na voljo ročni nogomet.

Za bralce nudimo : FINANCE, DNEVNIK, SLOVENSKE NOVICE

Novost! športna loterija Slovenije: e-stave. v prijetnem amblentu Pik bara lahko v miru razmislite in stavite na svojega favorita.

Pik bar. Rožna ulica 2, Vrhnika, Tel: 031/375-360

29. jun^" 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Oglasi

NAŠ ČASOPIS 65

Citroenu zapeljite poletju nasproti. rRFATIVF TFCHNOI OCIIF

Avto Merlak d.o.o.

Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak

@amaii.com,Prodaja vozil: 01/

'7553-807; Servis vozil: 01/

'7551-007

delovni čas 9.00-12.00 in 13.00-17.00, sreda 9.00-12.00 in 13.00-18.00, sobota 9.00-12.00

www.optik-jelovcan.com

optik:

Branka iJelovčan s.p. St:ara cest:a 5, 1360 Vrhnika Telefon: 01/755 61 05

ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b,

Nudimo vam:

• AVTOVLEKO,

• PREVOZ VOZIL IZ TUJINE,

• ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL.

Telefon: 051 221 000.

RAVNO PRAV ČAS ...

www.citroen.si

CITROEN C3

popust do

riTROËN nrinnrnřa Total

splošna ambulanta - Ana Švigelj, dr.med. 75 55 135

narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si

dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130

narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si

75 55 152 in 75 55 153

patronaza@zd-vrhnika.si

75 55 121

narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si

75 55 128

narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si

75 55 123

narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si

75 55 129

narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si

7c; c:3 »47

Dunja Piršič Koren, dr.med.

75 05 418

Ljubomira Prebil Božovič, dr.med.

75 04 112

Primož Rus, dr.med.

75 04 755

ZASEBNI PEDIATER

Gregor Caserman, dr.med.

051 632 120

ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA

Marya Munda, dr.med.

75 48 300

Majda Žagar, dr.med.

75 48 300

PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA -

BOROVNICA

Marya Žakelj, dipl.m.s.

031 880 745

ZASEBNI PSIHIATER

Trma Kuhar, dr.med.

031 357 873 in 75 55 150

MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA

Mitja Miklič, dr.med.

75 51 269

FIZIOTERAPUA

Trma Brus, višja fizioterapevtka

75 53 361

Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka

75 53 361

Marya Murn, višja fizioterapevtka

75 51 628

ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI

Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.

75 02 333

Judita Cvelbar, dr.dent.med.

75 53 785

Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.

75 02 345

Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont

75 05 295

Jožef Keršič, dr.dent.med.

75 57 310

Melanya Legat, dr.dent.med.

75 66 003

Marya Ogrin, dr.dent.med.

75 02 492

Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)

75 47 190

GINEKOLOŠKA AMBULANTA

Marya Tlyaš Koželj, dr.med.

75 04 539

ZASEBNA ZOBOTEHNIKA

Veronika Kranjec

75 53 227

7C; Ro 007

CITROEN BERLINGO CITROEN XSARA PICASSC

že za popust

Citroenu zapeljite poletju nasproti. rRFATIVF TFCHNOI OCIIF

Avto Merlak d.o.o.

Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; asm: 031/643 597; avto.meriak@amaii.com,Prodaia vozil:

CITROEn

01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007

TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.

CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80

Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-7U Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic

Delovni čas vsak dan od

8.00 do 12.00 14.00 do 18.0 sobota: od 8.00 do 12.

mi smo za to specializirani!

T

gradbene rešitve "na Icljuč"

Izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije

storitve z gradbeno mehanizacijo orevozl

vodenle ooslovnih knilq za qradbenike

Damos d.o.o. Velika LIgojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/637-734 damosdoo®vol|a.net

TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA

URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK

112

ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA

uprava

75 55 110, 75 55 111

telefaks

75 55 112

splošna ambulanta - Ana Švigelj, dr.med. 75 55 135

narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si

dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130

narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si

fiziolog«a

75 55 132

laboratory

75 55 133

patronažna služba

75 55 152 in 75 55 153

patronaza@zd-vrhnika.si

glavna medicinska sestra

75 04 41 5

dispanzer za otroke in šolsko mladino

Helena Rožmanc Drašler. dr.med.

75 55 121

narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si

Sreten Nakirenovir. dr.med.

75 55 128

narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si

Lucya Odlasek Kunsteli, dr.med.

75 55 123

narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si

Branka Čegovnik, dr.med.

75 55 129

narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si

šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja

Matei Leskošek, dr.dent.med.

75 04 033

črt1c1/-3 Trtl-iria amKnlarita - RfM-rtArriïra

Marieta Jugovic, dr.dent.med.

75 47 104

šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer

Marjeta Jugovic, dr.dent.med.

75 66 414

ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI

yrn? AA7CTA7TÎMT FíTÍT AA^i^T

7ACTÎTJMTÎ CPT nCMTÎ AA/ÍTJTTT AMTTÎ V 7rí VWHMTT^A

mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.

7c; c:3 »47

Dunja Piršič Koren, dr.med.

75 05 418

Ljubomira Prebil Božovič, dr.med.

75 04 112

Primož Rus, dr.med.

75 04 755

ZASEBNI PEDIATER

Gregor Caserman, dr.med.

051 632 120

ZASEBNI SPTOŠNI AMBUTANTI V ZP BOROVNICA

Mar^a Munda, dr.med.

75 48 300

Majda Žagar, dr.med.

75 48 300

PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA

Mar^a Žakelj, dipl.m.s.

031 880 745

ZASEBNI PSIHIATER

Trma Kuhar, dr.med.

031 357 873 in 75 55 150

MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA

Mitja Miklič, dr.med.

75 51 269

FIZIOTERAPUA

Trma Brus, višja fizioterapevtka

75 53 361

Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka

75 53 361

Mar^a Murn, višja fizioterapevtka

75 51 628

ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI

Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.

75 02 333

Judita Cvelbar, dr.dent.med.

75 53 785

Mihaela T,eben Zevnik, dr.dent.med.

75 02 345

Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont

75 05 295

Jožef Keršič, dr.dent.med.

75 57 310

Melan^a Legat, dr.dent.med.

75 66 003

Marya Ogrin, dr.dent.med.

75 02 492

Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)

75 47 190

riTMTÎT^nT nČT^A AA/TTJTTT AMTA

Marya Tlyaš Koželj, dr.med.

7C; CiA Ron

7ACTÎTJMA ynTJOTTÎHMTT^ A

Veronika Kranjec

7C; Ro 007

Mojca Luštrek, Gora je moja muza. Komenda, samozaložba Moja Luštek, 2009. 103 str.

Pesni že skoraj vsak. Gospa Mojca Luštrek pa ni ena od mnogih, ampak je nekaj posebnega, vsaj zame. Tako kot ona hodim tudi sam rad v hribe. Več je skal, več je strmine, lepše mi je. Če je prestrmo, pa me morajo navezati, čeprav fizično delo opravim sam. Še težje, pravzaprav nemogoče pa mi je zapisati verze, ki bi se rimali, ki bi se rimali tako lepo, kot pri gospe Mojci.

V pesniški zbirki z naslovom Gora je moja muza, ki jo je avtorica izdala v samozaložbi, je zapisala vse svoje misli, doživetja, občutenja na planinskih poteh, vse svoje želje in načrte, ki jih je kovala v dolini za pot v gore. Spominja se razgledov z gorskih vrhov, občuduje jutranjo zoro in večerno zarjo, opozarja na hlad in toplino kamnitih sten ter občuduje gosko cvetje. Spominja se izletov na nekatere gorske vršace, kot so Storžič, Stenar, Matajur, Krn, Kobariški Stol ter na sprehode po Smrekovcu in Pohorju ter drugod.

Opeva pryateljstvo med ljudmi in z gorami ter nas spominja na nevarnosti v gorah. Objavila je tudi pesem, posvečeno

Pavletu Kozjeku

Ledeni stolp hladnó molči, le včasih v drobu mu zastoka, ko sredi zvezdnate noči zlovešče mrzli piš zajoka.

Nanesel veter je opast, da izpod belega oboka, ne vidi se globoka past, pod njim potuhnjena razpoka,

V globino zdrsnil je korak, za njim ni ne sledi ne zvoka. Pomník edini je serak, in hrepenenje, oporoka.

Na koncu knjige je objavila svoj (ne Franceta Prešerna) Sonetni venec, v katerem je še enkrat združila vse misli iz celotne knjige. Tudi večina drugih pesmi je zapisanih v sonetni obliki, kar bralcu, vsaj meni, vzbudi praznično vzdušje, združeno z glasbo in lepoto.

rirU \TcMrn-iTrVi

66 NAŠ ČASOPIS

Oglasi

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

, AVTOSOLA ,

^ AVTOTRADE, VRHNIKA ^

TEHNIGNI PREGUE0I

ZA MOTORNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE

Pooblaščeni smo za:

- overitve pogodb

- izdelavo HOMOLOGACIJ za uvožena vozila

Sklepanje zavarovanj za zavarovalnice: TRIGLAV, ADRIATIC SLOVENICA, MARIBOR, TIUA IN GENERAU

Možnost plačila s karticami:

Delovni čas:

pon. - pet: 7.00 -20.00

sobota: 8.00- 13.00

Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije A, B, EirB, H, C in C+E.

Pričetek tečaja 6.7. in 27.7.2009 ob 17.00 uri

v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnil^a

*Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postojni

*Možne prijave preko intemeta Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99.

*V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči

Qaia

NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE

NARAVE

(Rubriko ureja Klub Gaia)

Morske alge in vitamini za vsak vrt

Različne vrtne kulture so zdaj v občutljivejši fazi rasti, tako je na primer vinska trta v fazi tvorbe jagod, plo-dovke pa že nastavljajo plodove. V tej fazi je potrebno poskrbeti za optimalno prehrano rastlin.

Stresne situac^e, kot so hitra nihanja temperatur, toča, suša, močan veter, daljša obdobja nizkih oziroma visokih temperatur izčrpavajo rastline, negativno vplivajo na fiziološke procese, ovirajo rast, mot^o proces cvetenja, zaradi česar lahko rastlina odvrže cvetove, onemogočajo uspešno oplojevanje, dozorevanje, razvoj koreninskega sistema in podobno. Stres pri rastlinah, še posebej če traja daljše obdobje, tudi neposredno in posredno vpliva na zmanjševanje količine in kakovosti pridelka ali celo povzroči popoln izpad. Pogosto lahko pri enoletnih rastlinah povzroči tudi odmiranje rastline same. Zaradi vsega tega je zelo pomembno, da rastline pravočasno okrepimo

livanju, tako da vodi enkrat na teden ali štirinajst dni (odvisno od potreb rastlin), dodamo ustrezno količino hranila. Možna in pogosta pa je tudi uporaba prek listov (foli- . arno). Za katero aplikac^o se bomo odločili, je praviloma odvisno od rastlin, ki jih

kajo nujno potrebna hranila in vodo, poleg tega se na roso, ki jo izločajo, pogosto naselio še plesni. Najhuje je, ker se ta rosa prek dotikov pogosto prenese na stroke, ki bi jih želeli obrati, kar jim daje neprivlačen videz, pa še dobro jih je potrebno zaradi

več pozornosti pa namenimo pepelasti plesni. Pepelaste plesni

lahko napadejo vse vrste vrtnin, najbolj poznane so na kumarah in bučkah, zelo pogosto jih lahko opazimo tudi na rdečem radiču.

in jim povečamo odpornost na stres. Učinkovito hranilo, z uporabo katerega dosežemo zelo uspešne rezultate, je tekoče organsko gnojilo bio plantella vrt. Uporabljamo ga lahko z zalivanjem ali pa ga dodajamo preko listov (foliar-no), tako preventivno preprečujemo stres in zmanjšujemo njegove posledice.

Uporabno pri vseh rastlinah

Čeprav tekoče gnojilo bio plantella vrt najbolj pogosto uporabljamo za dognojevanje zelenjadnic, pa ima dobre učinke tudi pri drugih rastlinah, tako okrasnih, kot tudi pri vinski trti in okrasni trati. Največkrat ga uporabljamo pri za

pridelujemo - vrtnine največkrat dognojujemo z zalivanjem, še posebej če imamo na voljo namakalni sistem, medtem ko sadnem drevju in vinski trti bio plantella vrt dodajamo folirano - tako je na primer pri jablanah priporočljiv v kombinaciji s plantella kalcijevim listnim gnojilom, pri trti pa v kombinac^'i s plantella magnez^evim gnojilom.

Bolezni in škodljivci

V jul^u je kar nekaj rastlin, ki kar močno trp^o tudi zaradi napadov škodljivcev.

Mednje gotovo sodi tudi fižol za stročje, ki je najpriljub-ljenejša rastlina listnih uši. Te se ponavadi naselio na peclje rastlin, tik pod listi, preden začnejo cveteti. Tako rastlinam sr

tega oprati. Proti ušem se ljubiteljski vrtnarji bojuje na različne načine. Za varstvo pred ušmi je najbolje uporabiti pripravek bio plantella aktiv, ki zelo učinkovito zatre listne uši, ne le na fižolu, temveč tudi na drugih vrtninah. V jul^u nekoliko

Zakaj se tako močno razv^ejo ravno v poletnem času? Eden od vzrokov je prav gotovo, da klice pepelastih plesni za kaljenje ne potrebujejo vlage, vsaj ne v tej meri kot nekatere druge plesni. Bolezni je bolje preprečiti kot zdraviti, zato zlasti paradižnik, kumare in ostale »težavne« vrtnine redno varujemo z naravnim pripravkom za krepitev rastlin bio plantella natur-f.

POGREBNE STORITVE

ANTON VRHOVEC

wmtM

1360 Vrhnika, Drenov Grič 128

s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617

ASFAUlRA^ifE - TLAKOVAISJE, in OSTALE NIZKE GRADřffE

m

Drenov grič 88,1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 7797, GSM 041/ 766-587 e-maiL'tlakovanJe.jesenko@sioLnet

_____ Peter Caserman s.p.

Ï tr\WÊ C PodHruševcoM

^CK 1360 Vrbnika

a S e r m a n

• s (01) 755-48-10 051-420-680

Vgrajujemo in popravljamo:

• izpušne sisteme,

• katalizatorje in lambda sonde,

• športne izpušne sisteme,

• olja in ostale tekočine,

• zavorne sisteme,

; blažilce, vzmeti, končnike, roke.

Ostale storitve:

• avtodiagnostika,

• priprava vozii na zimo,

• priprava vozii za tehnični pregied.

Novost: PNEVMATIKE

""iff #fOfTUOřiř/]

LASS A

LASS A

Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah

03.07.

Matej Leskošek, dr.stom.

ŠZA Ivan Cankar

04.07.

Matej Leskošek, dr.stom.

ŠZA Ivan Cankar

10.07.

Judita Cvelbar, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

11.07.

Judita Cvelbar, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

17.07.

Marija Ogrin, dr.stom.

OŠ Anton Martin Slomšek

18. 07.

Marija Ogrin, dr.stom.

OŠ Anton Martin Slomšek

24.07.

Jožef Keršič, dr. stom.

Brigadirska ul. 16, Vrhnika

24.07.

Jožef Keršič, dr. stom.

Brigadirska ul. 16, Vrhnika

31.07.

Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

01.08.

Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

07.08.

Kristina Tozon, dr.stom.

Zdravstvena postaja Borovnica

08.08.

Kristina Tozon, dr.stom.

Zdravstvena postaja Borovnica

14.08.

Melanija Legat, dr.stom.

Log, Cesta na polje 2

15.08.

PRAZNIK

21.08.

Matej Leskošek, dr.stom.

ŠZA Ivan Cankar

22.08.

Matej Leskošek, dr.stom.

ŠZA Ivan Cankar

28.08.

Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

29.08.

Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

04.09.

Marjeta Jugovic, dr.stom.

Zdravstvena postaja Borovnica

05.09.

Marjeta Jugovic, dr.stom.

Zdravstvena postaja Borovnica

11.09.

Judita Cvelbar, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

12.09.

Judita Cvelbar, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

18.09.

Marija Ogrin, dr.stom.

OŠ Anton Martin Slomšek

19.09.

Marija Ogrin, dr.stom.

OŠ Anton Martin Slomšek

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Oglasi

NAŠ ČASOPIS 67

© MALKA COmERCE dÀ

Oddamo skladiščne in poslovne prostore na Vrhniki

Na Vrhniki (Idrijska c. 42, nekdanji objekt Iskra Tela), v bližini avtoceste, oddamo prostore primerne za: skladiščne, proizvodne, pisarniške in storitvene dejavnosti (različnih velikosti).

Za vsa dodatna pojasnila smo Vam na razpolago preko telefona (01/230 75 30) ali preko e-pošte (info@metalka.eu).

/tfiPOT

' O im

« :r

Po ugodnih cenah nudimo livaliteten material Ui

CEHTRALNO OGREVANJE

VODOVOD

p' KOPALNIŠKO OPREMO

Opravičilo

Pri zadnji objavi zgornjega oglasa je prišlo do napačne navedbe: »Urejen dostop za vlačilce^« s strani Našega časopisa. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.

Uredništvo NČ

Na Vrhniki iščemo več oseb za delo v novem klicnem centru. Nudimo redno ali honorarno zaposlitev s prilagodljivim delovnim časom.

Če vas zanima razgibano delo v prijetnem delovnem okolju, pokličite 059 225 062 (Morisa).

20. junija se začenja sezona obiranja borovnic v nasadih v Bistri, med Vrhniko in Borovnico. Julija, avgusta in septembra potrebujemo

večje število obiralcev. Vabimo Vas, da se pridružite prijetni družbi, se naužijete svežega zraka, zdravih plodov in izboljšate stanje v denarnici. Obiramo vsak dan od 7. do 13. ure.

Informacije na tel. št.: 051 387 417, Janez Rot, in na tel. št.: 041 742 689, Tone Palčič.

Prodamo stanovanje v centru Logatca, 84 m2, in lokal, 65 m2, mogoča preureditev v stanovanje. Informac^e po tel. 040 721 758.

Mlad par kupi staro hišo ali zazidljivo parcelo

do 50.000 evrov. 041 228 900, hisapodsoncem@gmail.com

GOTOVmSKI

POPUSTI

HIT POLETJA

1£f

oblikovanje: mecliapalace.eu

NA POT (1.0.0.

Tríaíka cesta 513a 1351 Brezovica

Nasveti iz Moje lekarne

Potovalna lekarna

V tem času je v lekarni pogosto vprašanje:"Kaj naj še vzamem za na pot?"

Pri izbiri, kaj bomo dali v priročno potovalno lekarno, upoštevajmo, kam se odpravljamo in za koliko časa. Najprej sistematično premislimo, kaj bomo potrebovali od glave do peta. S skrbno pripravljeno potovalno lekarno si bomo učinkoviteje pomagali pri bolezenskih nevšečnostih, ki nas lahko doletio v poletnih mesecih in se na pot podali bolj brezskrbno.

Če nas na potovanju spremlja slabost (potovalna bolezen, morska bolezen), je priporočljivo, da pred odhodom vzamemo tableto proti potovalni slabosti.

Na potovanju nas lahko pre-senet^o glavobol, zobobol ali druge bolečine. Izbira tablet proti bolečini je velika, vendar moramo biti pozorni tudi na njihove neželene učinke.

Prehladu se celo poleti ne moremo vedno izogniti. Pastile bla-ž^o vnetje in bolečine v žrelu pri požiranju ter preprečujejo razvoj hujših obolenj dihalnih poti.

Zaradi okužb, določenih bo

lezni in izpostavljenosti hudi vročini lahko nastane povišana telesna temperature. V potovalni lekarni naj bodo zato termometer in tablete ali sirup, ki znižajo povišano telesno temperaturo.

Na potovanjih nas pogosto spremljajo prebavne težave. Pri zaprtju je primeren sirup, ki vsebuje raztopino sladkorja. Priporočljive so tudi tablete z izvlečki rastline sena ali laneno seme ter glicerinske svečke. Pri driski je pomembno, da nadomeščamo izgubljeno vodo in elektrolite. Primeren je tudi borovničev čaj. Drisko in napenjanje lahko odpravimo s kapsulami, ki normalizirajo črevesno floro.

Želodčne težave (zgago in bolečino v želodcu) lahko preprečimo ali lajšamo s tabletami, ki vsebujejo hidrotalcit ali rani-tidin.

Medicinsko oglje nam bo prišlo prav v primeru zastrupitve s hrano.

Nepr^etni so tudi piki žuželk in meduz. Za ublažitev skelenja in srbenja izberimo primeren

- Adaptacije kopalnic

- Mala vodovodna popravila

- Menjava odtokov

- Centralno ogrevanje

- Polaganje keramike in kamna

Aleš Pelcar s.p. , Topniška 62, 1000 Ljubljana Tel: 041 711-281

TOPLOTNE ČRPALKE IN SOLARNI PAKETI.

T: 0X365 75 00 F; 01365 75 05 M: 041 546 328

gel, ki kožo tudi pr^etno hladi. Pripravljena imejmo tudi zdravila proti alerg^am, npr. tablete loratadin, cetrizin.

V potovalno lekarno spadajo tudi sredstva za zaščito pred soncem z dovolj visokim faktorjem in pripravki za nego kože po sončenju.

Za vzdrževanje higiene na poti so primerni vlažilni robčki in dezinficiensi za roke. Ne pozabimo tudi na razkužilo za rane, povoje in obliže za rane, odrgnine in žulje.

Zaradi močnega znojenja v vročih dneh ali pri športnih dejavnostih iz telesa izgibljamo velike količine vode in soli. To lahko povzroči izsušitev, katere prva znamenja so suha usta, huda žeja in manjša količina

E: napo1@siol,net I: www,napot.si

seča. Pri majhnih otrocih je izsušitev še posebno nevarna, zato moramo neprestano skrbeti, da dovolj p^ejo.

Spomnil sem vas na nekaj stvari, na katere je dobro pomisliti v poletnih mesecih. Vsak pa ima tudi lastne bolezenske tegobe.

Preden se odpravimo na pot, poskrbimo, da bomo svojo priročno potovalno lekarno dopolnili z vsem, kar bomo potrebovali.

Želim vam, da bi pr^etno preživeli poletne dni in da bi imeli čim manj bolezenskih nevšečnosti. Če pa vas bodo doletele, želim, da boste rekli: "Še dobro, da imamo pri sebi potovalno lekarno."

Andrej Babnik, mag. farm.

Izdelava nadstreškov in prizidkov • Izdelava in adaptac^a ostreš^ • Polaganje vseh vrst kritin • Montaža žlebov in ostalih kleparskih izdelkov • Montaža strešnih oken

68

NAŠ ČASOPIS

Oglasi

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

O pripravi besedil in fotografij

KAM ENA

Izdelava kamnitih nagrobnikov

in nagrobnih dodatkov (kamnite vaze, podstavki, kipci..)

Obnova nagrobnikov

Izdelava unikatnih izdelkov iz kamna

Dekorativni elementi za vrt

T: 040 277-870

KAMENA, Beno Ogrin s.p., Cesta Krimskega odreda 19, Vrhnika

V programski zasnovi Našega časopisa je zapisano, da se glasilo piše tudi samo. To pomeni, da ga pišejo številni ljudje, vešči in nevešči tega dela pa tudi pravi profesionalci na tem področju. Tako so dane možnosti, da se predstavno razna društva, skupine, klubi, zavodi, podjetja, obrtniki, posamezniki ^ in so vključena vsa dogajanja iz našega vsakdana in življenja na področjih kulture, športa, zabave, turizma, gospodarstva in politike. Zato je precej tehničnih težav za pripravo besedil, ki jih je treba pregledati, urediti, po potrebi tudi pretipkati, nakar jih pregleda lektor. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom.

Naslovi se pišejo z malimi črkami.

Besedilo naj bo napisano v Wordu.

Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!!

Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!!

Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk.

Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSCI00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr 11 v krivuljah).

NOVE MERE TISKA ČASOPISA

1/1= 280 x 396 mm (cela stran) 1/2= 280 x 196 mm (1/2 strani) 1/4= 138 x196 mm (1/4 strani)

na

1/8= 138 x 96 mm (1/8 strani) širina kolone 43,333 mm širina kolone in pol 66,825 mm

širina dveh kolon 90,667 mm širina treh kolon 138 mm

Vsaka tabela mora biti koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Natipkana naj bo z enojnim razmikom. Nad tabelo naj bo poleg zaporedne številke tabele njen opis (npr. 'Tabela 1. Vzorec tabele

Za vse nejasnosti se obrnite na:

cesartomo@gmail.com

ali gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov:

nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Simon Seljak

Cenik oglasov v glasilu Naš časopis

Enota mere

Cena v EUR z DDV

1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev

4,51

% strani

225,34

Vi strani

450,68

cela stran

901,35

zahvale

67,60

Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za V strani in 1/1 stran (agencýski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje.

29. juny 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Oglasi

NAŠ ČASOPIS 69

"Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,

brez pomena zanje so, razdalje, kraj in čas." Mila Kačič

ZAHVALA

Ob izgubi sina in brata

Jerneja Bizjana

29.8.1952 - 16.6.2009

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pryateljem in sosedom za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi dr. Primožu Kušarju, sestri Nataši Petrič, patronažni sestri Cilki Škof in družini Rotar za vso pomoč in podporo ob hudi bolezni. Zahvala gre tudi gasilcem, še posebej članom PGD Črni Vrh, članom AMD Buhc in Motokluba eteči Kranjci, Gričkarjem, obema župnikoma, Stanku Gerjolu in Marjanu Arharju, pevcem in pogrebi službi Vrhovec.

Žalujoči: mama Mar^a, brata Jože in Pavel in sestra Marinka

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)

ZAHVALA

Zapustil nas je naš dragi

Jože Ribič

1920 2009

Tskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, pryateljem, ZB Vrhnika za lepe poslovilne besede, darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Peršičevi, sestri Julči, dr. Koželj za izjemen posluh in pomoč. Zahvala gospodu župniku Tonetu Gradišku za lepo opravljen obred in nepozabne poslovilne besede, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala gospe Anici Jereb in gospe Maryi Tomazin za izjemno pomoč.

Hčerki Jožica Školc in Fanika Mrzlikar z družinama

Nikoli ne bo nihče prav tako nežen, prav tako pr^azen, kakor potrpežljiva dobra mati. Nikjer na tem svetu ne bomo našli še ene take ljubezni.

ZAHVALA

Umrla je naša zlata mama, babica in prababica

Ana Gorjup

Dragi sorodniki, pryatelji, sodelavci Doma upokojencev Vrhnika, sosedje, Vrhničani in vaščani Gornje Košane! Iskrena hvala za sočustvovanje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeno zadnje počivališče. Posebna hvala osebju UKC Ljubljana v Cimu in osebju intenzivnega odd. nevrološke klinike za nego in lajšanje trpljenja v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala in bog poplačaj g. župniku, službi Vrhovec in pevcem za spoštljivo in svečano opravljeno pogrebno svečanost.

Žalujoči vsi njeni

^ A Eden je, ki neizmerno nežno to večno padanje v rokah drži. (R. M. Rilke)

Ančka Petkovšek

(31. 5. 1930 - 30. 5. 2009)

Prišli ste in bili ste z njo in z nami, ko smo bili neskončno ranjeni in sami, ker je odšla ^ Ostanimo skupaj v spominu nanjo v Dobroti in Ljubezni! Hvala vsem ^ za vse ^

Betka

Agata, Barbara, Marjanka, Špela Jaka, Jan, Lina, Miha, Nace, Nika, Oskar, P^a, Tilen, Vita

Vrhnika 15. jun^ 2009

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)

ZAHVALA

Za vedno je zaspal naš dragi mož, ata in stari ata

Janez Buh

(1937-2009) iz Črnega Vrha

Tskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pryateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Tskrena hvala osebju ordinacye dr. Kušar ter osebju Bolnišnice Golnik. Zahvala tudi g. župniku Marjanu Arharju za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec.

Žalujoči vsi njegovi Črni Vrh, maj 2009

Življenje celo si garal, vse za delo in družino dal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.

ZAHVALA

Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, svak

Frančišek Velkovrh

1926-2009 Jarčev ata iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu

Tskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pryateljem, znancem za iskreno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen obred. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Zahvala velja tudi zdravstvenem osebju Cita, Travmatološke klinike KC, Tnfekcyske klinike Japljeva in Rehabilitacyskemu centru Soča za požrtvovalnost in skrb pri negi. Hvala tudi Miru Šlibarju za duhovno oskrbo. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na

njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi Srednja vas, jun^ 2009

Kogar imaš rad, nikoli ne umre ^

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in brata

Franca Stanovnika

6. 10. 1941 - 30. 5. 2009

Tskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pryateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen poslovilni obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in Lovski družini Horjul. Še posebna zahvala zdravstvenemu osebju iz gastrolo-ške klinike na Japljevi, ki je vse do njegovega zadnjega diha tako lepo skrbelo zanj.

Žalujoči: žena Joži, hči Ivi, sin Franci in hči Albina z družinama ter sestra Ivanka z družino.

Horjul, Polhov Gradec, maj 2009

Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, utihnilo je delo tvojih rok, še lučko na grobu upihnil bo vihar, a v naših srcih je ne bo nikdar.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega sina, brata, strica botrčka

Jožeta Jelovška

1957-2009

Tskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma Marjanu in Andreju z družinama, pryateljem, znancem, za podporo in tolažbo ob izgubi našega Jožeta. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala Pogrebni službi Vrho-vec, gospodu župniku Jožetu za lepo opravljen obred in sveto mašo, pogrebcem in bratrancem, gasilcem, dr. LB in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Tskre-na hvala vsem.

Žalujoči: oče, sestre Marjeta, Cirila in Silva z družino

Zdaj utihnil je tvoj glas, življenje celo si garala, vse za delo, dom in družino dala. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.

ZAHVALA

V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila

Frančiška Umek,

rojena Prestopnik, po domače Cenetova Francka iz Blatne Brezovice 19 1927-2009

Tskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali cvetje in sveče, ustno ali pisno izrazili sožalje ter nam bili v urah slovesa v uteho in pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Heleni Rožmanc - Drašler, ki je skrbela zanjo do zadnjega, DU Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec, gospodu Jožetu za opravljen lep pogreb in besede slovesa.

Vsi njeni

Blatna Brezovica, jun^ 2009

ZAHVALA

Zapustila nas je naša mama, babica, prababica

Frančiška

Svete

z Brega pri Borovnici (1917-2009)

Tskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se z dobro mislyo poslovili od nje na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. Hvala Pogrebni službi Pieta, pogrebcem in pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred, hvala osebju Doma upokojencev, dežurnemu zdravniku in gospodu kaplanu z Vrhnike ob njenih zadnjih trenutkih. Še posebna zahvala njeni prijateljici Emi za dolgoletno pomoč in podporo.

Vsi, ki smo jo imeli radi Breg pri Borovnici, jun^ 2009

ZAHVALA

Za vedno je zaspala

Marjana Troha

iz Žažarja 31 1922-2009

Tskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Gradišniku za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Vrhovec.

Svojci

Srečali se bomo nekoč nekje ^

V svetu, kjer sreča je ^

V svetu, kjer ni bolečine ^

V svetu, ki večno traja ^

ZAHVALA

Zapustila nas je mama, stara mama in prababica

Ivana Suhadolnik

(1921-2009), rojena Petrovčič

Tskrena hvala sorodnikom, znancem in sovaščanom za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se pevcem, po-grebcem in Pogrebni službi Pieta. Hvala tudi Domu za ostarele in bolne Tzlake za nesebično pomoč v zadnjih letih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku.

VSI NJENI Borovnica, maj 2009

70 NAŠ ČASOPIS

Oglasi

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Rože uvenejo, lica usahnejo, v srcu ostane spomin. (Ivan Cankar)

ZAHVALA

Ob izgubi ljube

Julke Logar

rojene Vrhovec Matičkove Julke iz Horjula

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za sočutne besede sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Horjul, patronažni službi, Pogrebni službi Vrhovec ter govornikova Matku in Pavlu Zdešarju za poslovilne besede.

Vsi njeni Horjul, jun^ 2009

ZAHVALA

Ob izgubi brata

Gregorja Demšarja

1931-2009

se iskreno zahvaljujemo sosedom Sivkine ulice, zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika in Pogrebni službi Vr-hovec.

Meta in Ančka z družinama Vrhnika, jun^ 2009

ZAHVALA

Ob boleči izgubi sina in brata

Marka

v

Zlogarja

1958-2009

se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, trobentaču, po-grebcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi Sinja Gorica, jun^ 2009

ZAHVALA

Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. (Jn 11,25-26)

V 77. pomladi življenja je Stvarnik k sebi poklical svojega zvestega služabnika

v

Pavla Sviglja

1933-2009

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem, Pogrebni službi Pieta, pogrebcem in pevcem, g. župniku, ki ste nam stali ob strani, nam nesebično pomagali in nam bili trdna opora v najtežjih dneh, ki so sledili izgubi našega ATA.

VSI NJEGOVI

Borovnica, maj 2009

ZAHVALA

Po viharnem in truda polnem življenju nas je ob molitvi zapustil naš

Anton Jesenko

- Korenčkov ata (1925 - 2009)

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, nekdanjim sodelavcem, Pogrebni službi Vrhovec, g. župniku in vsem, ki ste ga tako lepo pospremili na zadnjo pot.

Vsi, ki smo te imeli radi. Lesno Brdo, jun^a 2009

ZAHVALA

Dragi mami, babici ter ženi

Jožici Mlakar

(1942-2009)

Iskreno se zahvaljujemo vaščanom Laz pri Borovnici, sorodnikom, župniku, pevcem, Turističnemu društvu, gasilcem, članom SDS in vsem, ki ste jo spremljaji na zadnji poti.

Vsi njeni Borovnica, jul^ 2009

ZAHVALA

Silvo

Jesenovec

1939-2009

Njegovo življenje se je izteklo proti koncu maja. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k omilitvi slovesa, se iskreno zahvaljujemo.

Njegova družina Dragomer, 27. maja 2009

ZAHVALA

V 80. letu nas je zapustila

Poldka Bernik

po domače Andrejčkova Polda

Zahvaljujem se vsem, ki ste jo z dobro mislio pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujem patronažni sestri Sonji Jankovec za vso nego in pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujem se govornikoma Slavku Suhadolcu in članu GD Brezje Sandru Podobnikarju za lepe poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujem sosedam Mici, Angeli in Martini za vso pomoč. Hvala tudi Pogrebni službi Vrho-vec, pevcem in godbenikom za lepo opravljen obred.

Majda Brezje, jun^ 2009

ZAHVALA

ob izgubi moža, očeta, ata in brata

Božidarja Petrovca

(1933-2009)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, patru Hercogu, pevcem TD Briše, starešini LD Polhov Gradec, g. Aleksandru Koprivcu za govor, LD Polhov Gradec ter sosednjim lovskim družinam in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedoma Vidi in Slavcu Škofu.

Vsi njegovi Briše pri Polhovem Gradcu, jun^ 2009

Hvala ti za čas,

ki smo ga lahko preživeli s tabo!

ZAHVALA

Zapustila nas je naša mama in stara mama

Mar^'a Gregorka

roj. Skodlar 1913-2009

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Ljubi Prebil - Božović, sestri Mojci in patronažni službi ZD Vrhnika. Zahvala tudi g. župniku za obred in g. Rožniku za poslovilni govor. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni Log, 4. 6. 2009

ZAHVALA

Prazen dom je in dvorišče, ko naše oko zaman te išče, solza žalosti in bolečine ga zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.

Gabriel Turšič

5. 4. 1962 - 3. 6. 2009

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove. Zahvala tudi vsem pr^ateljem motoristom in gasilcem, g. župniku Janezu Šilarju, Pogrebni službi Pieta, pr^ateljem za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste bili v mislih z nami.

Vsi njegovi Borovnica, jun^ 2009

ZAHVALA

Ob izgubi moža, očeta, tasta in ata

Valentina Marinka

1932-2009

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Lepo se zahvaljujemo gospodoma župnikoma Golob za lep poslovilni obred, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Nagradna križanka

NAŠ ČASOPIS

71

Ime in priimek: Točen naslov:

Horoskop za jul^' in avgust

OVEN (21.3.-20.4.)

Začetek julya bo za vas precej težaven, zato ne počnite nič tveganega. Nadaljevanje bo bolj sproščeno, zato si privoščite potepanje, ali nekaj novega.

Avgustovsko sonce vas bo ogrelo, zato boste živahni, nemirni in komunikativni. BIK (21.4. - 20.5.) July vam bo razvnemal strasti, zato boste komunikativni in družabni. Posvetite se pryateljem, izletu, potovanjem... Tudi avgust bo pryeten in harmoničen mesec. Srečo boste imeli pri trgovanju in sklepanju dogovorov. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Hitro postorite vse, kar zahteva zbranost in delavnost, saj se že po 10.7. za vas začne veselica. Tako v julyu, kot v avgustu boste strastni, igrivi in spogledljivi, zato boste nasprotnemu spolu silno privlačni. Ves ta „direndaj" pa

vam bo nagajal pri zbranemu delu in učinkovitosti. RAK (21.6. - 22.7.) Sonce in Merkur vas bosta močno poživila, zato je čas, da se odpravite na morje, ali na izlete. Tudi avgust bo mesec ljubezni in sreče. Venera vas bo zbližala z vsemi, ki vas imajo radi in vi njih. LEV (23.7. - 22.8.)

V julyu boste morali pljuniti v roke in postoriti še marsikaj. Morda tudi drugi ne bodo delovali po vaši volji.

V avgustu boste praznovali - VSE NAJBOLJŠE! To bo čas zanimivih odkrity in bučnih zabav. DEVICA (23.8. - 22.9.)

V julyu boste srečali veliko pryate-ljev in uživali v besedni izmenjavi čustev in razpoloženj.

Tudi avgust bo odličen mesec, saj boste polni novih, svežih idej in načrtov, ki bodo nastopili v jeseni. TEHTNICA (23.9. - 23.10.)

Po umirjenem začetku julya bo sledilo živahno obdobje - sreča v ljubezni in na potovanju. Avgust bo izrazito športen, saj vam bo Mars dajal pravi polet in željo po akcyi.

ŠKORPION (24.10. - 22.11.)

Mars bo na vas v tem času deloval najmočneje, zato izrabite višek energye tako, da boste v partnerskih odnosih naredili korak naprej.

Seveda bi nadpovprečne uspehe lahko želi tudi drugje. V avgustu vam Venera v raku obljublja srečo na dolgih poteh in osvajanju.

STRELEC (23.11. - 21.12.)

July bo dinamičen mesec! Mars in Venera vam bosta začinila vaše ljubezensko življenje. Tudi v avgustu vam bo vroče, zato se varujte prenagljenosti in vročičnih odzivov. Služba! Kar veselo na delo!

KOZOROG (22.11. - 20.1.)

Srečne dneve boste čutili še do polovice julya, v drugi polovici pa se

Nagrade za križanko "Cankar^'

Prejeli smo lveliko rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prve tri pravilno rešene, katerih lastniki bodo prejeli naslednje nagrade:

1. nagrada: 80,00 EUR - Helena Šneberger, C. Krimskega odreda 15, 1360 Vrhnika

2. nagrada: 60,00 EUR - Janez Zalar, Gradišče 14 b, 1360 Vrhnika

3. nagrada: 40,00 EUR - Tomaž Trobec, Pod Hribom 15, 1354 Horjul

Prejemnike prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakcyski) račun ter informacyo, pri kateri banki oz. enoti je račun odprt.

Pravilna rešitev - vodoravno: Cankar, atleti, NE, sin, Kne, K, aeroba, Cankarjeva, kostanj, Oka, ste, LL, snov, kantoni, DP, novela, eko, IN, voda, D, idioti

Nagradna križanka "Jazon"

Na Vrhniki so od 12. 6. do 21. 6. 2009 potekali 17. Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika. V devetih dneh so bile številne kulturne, zabavne in športne prireditve, ki so bilie namenjene za vse ge-neracye. Naj nas tudi nagradna križanka spomni na to vrhniško tradicionalno prireditev. Za prvih šest pravilno rešenih in izžrebanih križank smo pripravili naslednje nagrade:

1. nagrada: 80,00 EUR

2. nagrada: 60,00 EUR

3. nagrada: 40,00 EUR in tri reklamne majice.

Rešene križanke pošljite do 15. avgusta 2009 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 12, p.p. 54, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom "Nagradna križanka".

S. S.

MALO ZA HEC • MALO ZA HEC

boste morali za vsak uspeh zopet pošteno potruditi.

V avgustu vas bo vabilo vse varno in domače, zato boste najbolj uživali v varnem objemu doma, partnerja in svojih domačih. VODNAR (21.1. - 18.2.)

Po 1. tednu v julyu bo postalo vaše družabno življenje zelo veselo. Ugotovili boste, da preprosto ne morete biti več sami. Vleklo vas bo na potepanje in iskanje sorodne duše.

Tudi avgust bo vesel in družaben. Na dopust ne pozabite vzeti športne opreme.

RIBI (19.2. - 20.3.)

July bo živahen in romantičen. V kolikor so vam ostale še kake štu-dyske obveznosti, jih boste skoraj gotovo opravili. Kolesarjenje!

V avgustu bo Venera - vladarica romantične ljubezni - v sorodnem Raku. Sklep je jasen. Avgust bo najbolj naklonjen zaljubljenim Ribicam. Vsi ostali pa boste uživali na pryetnem dopustu.

STRIPTIZ

»Sedaj je čas, da izpraznimo lokal!«, je rekel natakar, stari debeli snažilki. »Stopi na točilni pult in zapleši striptiz!«

POLOVICA

Gost se jezi, saj čaka na hrano že debelo uro:

»Kdaj bom dobil polovico piščanca?«

»Takoj, ko bo še kdo naročil polovico! Kje ste pa že videli, da bi zaklali le polovico piščanca?«, mu odgovori natakar

KAVA

»Gospod vi ste pa polili kavo po prtu!« je natakar vzkliknil gostu.

»Ne, ne , nisem je jaz polil. Tako slaba je bila, da je kar sama padla skupaj!«, odgovori gost

PAMETNO

»Kaj delaš tam zadaj, Boris?« vpraša učitelj učenca. »Verjetno nič pametnega, kajne?« »Res je. Vas poslušam!«, odgovori Boris

V ZRAKU

Pri porodničarju. »Sestra, povejte no, kako to, da imava zadnja dva meseca tako veliko dela? Nekaj mora biti v zraku. »Saj, gospod doktor. Noge, noge so v zraku.« odgovori sestra.

REKLI SO.

Bojimo se kot smrtna bitja, a hrepenimo, kot bi bili nesmrtni.

(La Rochefouca)

Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči-in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi.

(kralj Salomon)

Naučil sem se, da majhni vsakodnevni dogodki delajo življenje spektakularno.

(Andy Rooney)

V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot. Čas, da slediš svojim sanjam. Čas, da razvyeš jadra svojih prepričanj.

(S. Bambaren)

t R5TR0 KLUB

M. lïiianai s.p., Canhatj« tig 5. Vrtinlha

TRGOuinn

prcivi kral za vas. še od i€ dalle !!!

ahninl Cos: od do • soboco od S^ do vajso

NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul in Dobrova-Polhov Gradec, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Obči^o^ Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 12, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: na-scasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v

: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska | scasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Grafična realizacya: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto.

72

NAŠ ČASOPIS

Oglasi

29. jun^' 2009

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Za na morje

SAMSUNG

v /i".

-'Â

Samsung B2100 Explorer

• čas pogovora: do 540 minut

• čas pripravljenosti: do 600 ur

• 7 MB vgrajenega spomina

• GPRS/EDGE

• izboljšana odpornost na vlago, prah in udarce (izpolnjuje certifikat IP57)

• vgrajen radio

• zvočna beležka (diktafon)

• svetilka

• razširljivspomin(MicroSD).

Odporen na vlago, prah in udarce!

@

lev ^HBt

STTIV SwïtT

o + tt 5

4900

BSD 1,3 M

*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja a podaljšanju le tega za 12 r

TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Slike so simbolne. Ponudba vel|a do razprodaje zalog. Cene so v EUR m vsebu|e|o DDV. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne.

meg(g)phone

Nudimo vam: sklepanje

novih naro~niških razmerij in podaljšanje obstoje~ih za Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika m01 755 71 61, m 041 342 000

RAČUNALNIKI IN PRiN^OSNIKI

svetovanje, sestavo po naroČilu» nadgradnje,... goroncijo 24 mesecev

G

Redno ceno: 689 EUR

Cene pri plcčilu z gotovino

01/7505-170 Vrtnarija 3, Vrhnika

^SM: 041/26-48-48 prodaja@molekservis.com

www.molekservis.com

RASL^ENI PRENOSNIKI

IBM T42, IBM T43, T43p ....

Pregledani, stestirani, odliČno ohranjeni, naložen onginalni operacijski sistem ... garancijo 6 mesecev

Intel Dual-Core T4200, zaslon: NLED 17,3" HD+ (1600x900), ATI Radeon HD 4570

(512MB VRAM), 2 GB DDR3. 320 GB SATA, DVD-RW Multi Double Layer, numerična tipkovnica, multi-gesture touchpad, Webcam, Dolby Home Theater, LAN Gigabit, WLAN, HDMI port with HDCP support, 4 x USB 2.0 ports, Garancija: 24 mesecev

Predlog uporabe; za uporabo interneta, kot drugi računalnik, ko ne pridete več 'na vrsto', za pisanje besedil, uporabo v šoli, prihranek stroškov pri nakupu ...

10% pQp^st no bop^e

10% popust

na original potrošni material

BARVNO KOPIRANJE do A3

KOMPDNENTE.^REŽNAOPREMA... a4 = O,25EUR A3 = 0,50EUr

osnovne plošče, procesorji, ohišja, grafične kartice, diski, pomnilniki, zvočniki, spletne NePeke v tisku mso izključene.

kamere, hladilna telesa, prenosni diski, antivirusni programi ... Vse cene z in ve|jej° °dPn°deje zel°g

Sprejemamo kartice; Ba, Kerente, Eurocard, Visa, Diners, American.

TISKALNIKI . TONERJI . IZPOSOJA BLAGAJN . PRINTANJE IZ USB KLJUČA . PLASTIFICIRANJE . SPIRALNA VEZAVA ...

^VIS RAČUNALNIŠKE OPREM

menjeve komponent, odstnanjevanje virusov in čiščenje sistemov, posodobitve gonilnikov, nadgnednje neČunelnikov....

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top