|
|
Ivan Cankar. Nina. V Ljubljani 1906. Str. 146. � Cankar je zopet prav iz svoje du�e govoril, a on govori jezik, ki zveni kot umirajo�a struna, neznan in nerazumljen Nina umira � umira sedem no�i. On ji pa pripo�veduje spomine svojega �ivljenja, ki se vle�ejo po temni sobi kakor strahovi in blede prikazni. To so sanje mrzli�nega �loveka, ki mu brez reda in brez zavesti vstajajo predstave, nejasne in meglene podobe iz domi�ljije in spomina, ki se izpreminjajo in prelivajo v zagonetnih oblikah, kakor oblaki na temnem nebu. Raz�umel sem Cankarja toliko, kakor razumem �loveka, ki govori v te�kih, bolestnih sanjah in sega z rokami po prikaznih, ki jih gleda njegova fantazija. �ivljenja prevara, puhlost in hinav��ina je vsebina teh fantazij, re�enje je v smrti in olaj�anje bolesti v resignaciji, ki s hladno ironi�nim smehljajem vra�a udarce. To sem bral v �Nini" v ne�tevilnih variantah. Ali sem prav bral, ne vem. Vsaka prikazen se mi je prej razlila v temo, preden sem jo mogel dobro videti. Bolestno razpolo�enje je vsebina tej knjigi, umiranje vse energije in volje do �ivljenja je njeno edino dejanje. Dr.E.L.
Kritike in prevodi za posku�njo. Spisal dr. K a r o 1 G1 a s e r, vodja zasebnega gimnazij�skega zavoda. Samozalo�ba. Tisk K. Graffeja v Ogerskem Brodu. Str. 27. � Dr. K. Glaser je sklenil, da prevede na slovenski jezik deset Shakespearjevih iger, a jih ni mogel nikjer ob�javiti. Ko so za�eli pa izhajati prevodi drugih slovenskih prevajavcev (Funtek, Cankar, Zu�pan�i�), se je �util g. dr. Glaser nekoliko u�a�ljenega in je za�el primerjati svoje prevode z drugimi. Pa tudi s temi kritikami ni mogel vedno na dan. Uredni�tvo �Dom in Sveta" mu je le deloma ustreglo, in sicer edinole iz tega vzroka, ker se ni strinjalo z vsemi njegovimi nazori. Zato je izdal dr. Glaser zdaj sam pri��ujo�o knji�ico, v kateri se bavi s Funtkovim prevodom �Kr'alja Learja", s Cankarjevim pre�vodom �Romea in Julije" in pristavlja nekaj primerov svojih prevodov iz slovenskega na nem�ki jezik. Prevedel je po eno pesem Lev-
|
stika (�Das Madchen"), Josipa Cimpermana (�DieMannesehre"), Antona A�kerca(�Epilog"), Antona Medveda (�Nach ihm"), Josipa Pa-gliaruzzija (�Der junge Janko"), Silvina Sar-denka (�Der Kelch der Unschuld"), Iv. Can�karja (�Konfutse") in Otona Zupan�i�a (�Me-lancholie"). � Prevodom dr. Glaserja se ne more odrekati velika natan�nost in skrbna pila. On prevaja kot u�enjak, in zato ne sme za�meriti, �e pesniki �utijo v njegovih prevodih bolj doktrinarno stran, ne pa tistega pesni�kega bleska, ki je �isto individualen dar, izra�en v reku: Poeta nascitur . .. Mnogokrat je gospod dr. Glaser prekosil druge prevajavce v natan�nosti, cesto pa njegovemu prevodu ne mo�remo dati prednosti pred drugimi. Veliko za�slugo si je pa pridobil dr. Glaser s tem, da je v prevode Shakespearjevih del posvetil s kriti�no lu�jo. To bo v veliko korist tudi za bodo�nost, ker se bodo prevajavci varovali povr�nosti. L.
V boj za slovensko �olo! V spodbujo koro�kim Slovencem spisal Matej Ra�un, �upnik. Zalo�ba pisateljeva. Tiskarna dru�be sv. Mohorja v Celovcu. 1904. (Str. 67.)
Bodo�a narodna in gospodinjska �ola v �t. Jakobu v Ro�u na Koro�kem. Matej Ra�un, �upnik. Zalo�il pisatelj.
V teh dveh knji�icah g. Ra�un, zaslu�ni �upnik �entjakobski v Ro�u, spodbuja svoje rojake za slovensko �olo, ki je tako nujno potrebna na Koro�kem. Pisatelj dokazuje, da je utrakvisti�na �ola na Koro�kem le ponem-�evalnica in je samo v celov�kem okraju v desetih letih iznarodila 5423 Slovencev. Jako lepo in v ljubeznivi, poljudni besedi govori pisatelj o namenu �ole, o sredstvih pouka in vzgoje in o u�nem jeziku ljudske �ole. Nato pa opisuje skrajno krivi�ne koro�ke �olske razmere in po�ivlja rojake na delo za �ole s slovenskim u�nim jezikom. Ker so v knjigi samo zanesljivi podatki, ki dobro osvetljujejo �alostni polo�aj koro�kih Slovencev, ima knji��ica veliko va�nost za vse, ki se bavijo s pro-sveto slovenskega naroda.
|
|