290. številka.

Ljubljana, v torek 17. decembra 1901.

XXXIV. leto.

lEhaja vsak dan zvečer, leimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman m avstro-ogrske dežele za vse leto 26 R, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden meneč 2 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna£a poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoßiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ?e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvole* frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlitvu naj so blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvu je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.

»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon st. 85.

Klerikalni agrarci.

Z dežele, dne 15. decembra.

Gosp. Povše je bil agrarni učitelj. Ta mož mora nekaj vedeti o kakovosti veleposestev na zemlji in o tem, da ima naš kmet premalo zemlje. Vedeti mora tudi kaj o črvu, ki razjeda veleposestva. Ze več let pišemo v naših glasilih o tem, da treba veleposestva, ki več živeti ne morejo, spraviti v roke kmetov. Klerikalni agrarci so bili tihi. Imeli so polno dela z ubijanjem meščanstva po konsumnih društvih na deželi. Tavčar je s svojim znanim govorom proti naselitvi mnihov v naši deželi predrl trdo kožo farovških agrarcev. Gosp. Povše je v odgovoru na ta govor tudi rekel, da bode njegova stranka z veseljem sodelovala, ako se delo prične za nakup izumirajočih veleposestnikov v deželi v prid zboljšanju že obstoječih kmetij in stvaritve novih. Kakor se bere, povzdignil je tudi svoj mogočni glas proti temu, da bi država prodala gorenjska svoja posestva industri-jelnim kupcem, ker bi gorenjska živinoreja pri tem trpela.

Kakor iz vsega srca klerikalci žele, da se število veleposestev zmanjša, da bi oni prodrli pri volitvah v tej skupini, vendar ne storijo ne koraka, da bi kmetje prišli do tega dobrega grajščin-skega sveta. Naše kmete in njih občinske odbore na furželnih za sabo vlačijo, kamor hočejo, a še nobeden duhovnik ni stavil v kakem občinskem odboru predloga, naj občina kupi kako v njej ležeče vele-posestvo ter ga razproda kmetom, obdr-živši večje hoste.

Nasprotno so duhovniki, ko je bila nevarnost, da Pleterje občina kupi, kar najhitreje telegrafirali na Francosko po Kartajze. Metliško veleposestvo je graj-ščak, domačin, prodal farovški posojilnici, mesto kmetom. Še danes ne mislijo duhovniki na to, da bi to zemljo parcelirali in prodali kmetom, dasi irmijo z n*je

modajo izgubo. Za Zaloško grajščino pri Novem mestu se pogajajo bogati francoski mnihi po nekem posvetnem duhovniku. V kratkem sklenejo pogodbo. Kmetje so se pripravljali, da jo kupijo na dražbi za ceno, kar je zdaj to velepo-setvo vredno. — Stičina je šla. — Duhovniki je niso privoščili kmetom, občini. Malo agitacije bi bilo treba, g. Povše, od strani duhovenstva in občina bi dala 170 tisoč. Gosp. agrarni pobožnež, »to dobro ljudstvo« si ne ve pomagati in duhoven-stvo vsaki čas deklamira, da ima tudi za posvetni blagor ljudstva skrbeti. Manj, kakor za kako volitev v občinski odbor, bi bilo treba agitacije mej kmeti za to. Naši kmeti nimajo dosti zemlje, željni so je. Za to so v jedni uri pridobiti, če duhovniki svoj blagoslov obljubijo. In za nakup kmetijske zemlje spravijo vkup denar, makar ga s stradanjem pridobijo. — A kako delajo pobožni agrarci? »Počakajte, ljudje božji, prej je treba meščana gospodarsko uničiti in prej je treba boljša veleposestva mnihom v last pripraviti, potem bomo že videli kaj bomo »temu dobremu oslu«, — slov. kmetu dali !

Gosp. Povše, komedijo ste igrali v odgovoru na dr. Tavčarjev govor v drž. zboru, ko ste peli o vnetosti svojega srca in srca slov. duhovnikov za posvetni blagor naših kmetov.

Tudi v tem oziru je bil dr. Tavčarjev govor koristen. Prouzročil je, da se je pokazalo klerikalno komedijanstvo — da ne pišemo hinavstvo, — glede navedenega najvažnejšega agrarnega vprašanja na Slovenskem. Tu imate naše klerikalne agrarce s tehnično izobraženo njihovo slugo, kakor so debeli in dolgi ! Dober grajski travnik bi kmetski družini toliko dobrot na leto donesel , kakor kon-sumna štacuna isti škode. Ali — Bog ne daj slov. kmeta gmotno ojačiti! Zlodej je rad prevzeten, če se mu dobro godi !

Vseučitiška debata

v poslanski zbornici dne 6. dec. II. Govor dr. Ploja.

(Dalje.)

Po tem uvodu bodi mi dovoljeno, ozreti se na izjave nekaterih contra govornikov. Predno začnem, bi se pa rad pomudil pri izjavi g. naučnega ministra. Izrekel bi mu najraje srčno zahvalo za dobrohotne besede, s katerimi je pripo-znaval duševne zmožnosti jugoslovanskega dijaštva.

Take besede z ministrske klopi narode dober utis, saj je pač že jako dolgo, da z ministrske klopi ni bilo slišati tacega priznanja. G. naučni minister je rekel, da je naloga, ustvariti univerzo, težka in odgovornosti polna.

Prosim, gospodje, saj to podpišem tudi jaz. Naloga je v resnici težka in odgovornosti polna. Ta odgovornost plaši, češ, da se ustanovi ali pomore ustanoviti vseučilišče, katero bi samo životarilo, ki bi duševnega razvoja naroda ne pospeševalo, ampak eventualno učečo se mladino odtegnilo od izobraževališča kakega naprednejšega naroda. To odgovornost popolnoma razumemo, nečesa druzega pa ne moremo razumeti.

Ako je res, da je ustanovitev kacega vseučilišča tako težka in odgovornosti polna naloga, potem ne razumemo, kako se je mogel g. naučni minister v času od 30. oktobra do 7. novembra — to je od časa, ko je bila vložena znana Malfattijeva interpelacija, pa do časa, ko je bil dan odgovor nanjo — popolnoma prepričati, da je ustanovitev italijanskega vseučilišča elementarna potreba, in da je dotična zahteva popolnoma utemeljena.

Gospod minister stoji na stališču, da je bilo jako težavno, ustanoviti nemško vseučilišče v Črnovicah. V tem oziru ima popolnoma prav, kajti izmej 18 učiteljev, ki so delovali v prvem času v Črnovicah, je bilo le 10 domačinov, 6 jih je bilo treba

poklicati iz Nemčije, 2 pa iz Ogrske. Vidi se torej, da je nemške učne moči težko dobiti. Jaz res ne vem, kjer je g. naučni minister s tako hitrostjo mogel dobiti italijanske učne moči?

Sedaj naj se pomudim pri izvajanjih g. poslanca Bergerja. Pred vsem moram izraziti, da občudujem fizično konstitucijo g. tovariša Bergerja. Povedal nam je v uvodu svojega govora, da vsled tega, ker se ne počuti dobro, ne bo danes mogel dlje časa govoriti, a vendar je govoril, če se ne motim, najmanj 2l \ ure* in razvijal pri tem strast, ki bi za marsikako krepko in popolnoma zdravo konstitucijo mogla imeti najresnejših posledic. (Veselost.) Na ta govor imam pravzaprav le jako malo odvrniti, kajti v njem se je pojavilo toliko narodne nestrpnosti (Jako res!), narodne strasti in megalomanije (Pritrjevanje), da mi je nemogoče, slediti temu govoru v okviru političnih in narodnih razprav, ampak bi ga mogel presojati samo s patolo-gičnega stališča. (Pritrjevanje).

Jaz sem pa le doktor prava, ne medicine, in zato se tega ne lotim. Ozremo naj se samo na nekatere opomnje. Gosp. tovariš Berger je mej drugim rekel, da bi bila jugoslovanska univerza vzgojališče slovanskih agitatorjev. To je popolnoma neresnično.

Gosp. tovariš Berger se je najbrže slabo izrazil. Hotel je reči: S tem, da ustanovimo jugoslovansko vseučilišče, ohranimo slovenskemu narodu njegovo dija-štvo in ne bomo več mogli Nemcem dajati toliko renegatov in najhujših agita-i torjev, kakor sedaj, zlasti na Spodnjem Štajerskem. (Odobravanje).

G. poslanec Berger je tudi trdil, da je nemška kri naredila iz Avstrije, kar je. Tu je pač umestnih nekaj zgodovinskih reminiscenc.

Vprašam Vas: Ali je bil kralj Sobieski Nemec? Ali je bila njegova armada, s katero je osvobodil Dunaj, nemškaf Ali so bile nemške tiste armade Srbov in Ma-diarov, ki so odbile prve naskoke Turkov?

Slovensko gledališče.

„Na sodnji dan".

Ljudska igra v 4 dejanjih. Spisal P. K. R o s e g -g er. Prevel F. S. Finžgar.

P. K. Rosegger, nekdanji Giontinijev knjigotržniški učenec, sedanji najuglednejši gornještajerski pisatelj, je tudi slovenskemu čitajočemu občinstvu velepri-ljubljen in prav dober znanec. Preko 20 debelih zvezkov pesmij, črtic, novel, po-vestij in romanov je sad Roseggerjeve izredne literarne plodovitosti. Nekdanji vaški pastirček, krojaček in knjigotržniški va-jenček je danes imovit posestnik lepe vile ter stoji v prvi vrsti avstrijskih nemških beletristov.

Kot dramatik Rosegger našemu literarno izobraženemu občinstvu ni bil znan, ali po predstavi njegove drame »Na sodnji dan« smo si dejali, spominjajo se njegovih prozajičnih del: Pristen Rosegger! Tu so zbrani v dramatični agil-nosti vsi tisti pastirji, smolarji, koparji, °?ljarji, koreninčarji, mravljinčarji, drvarji, krnetiške grče, tatinski lovci in logarji, katere srečavamo v njegovih ljubeznivo-dovtipnih, solnca, gozdnega vonja in čuta-Polnih povestih. Pristnost mišljenja in

čustvovanja, narodni dovtip, priprostost, a iskrenost domače govorice ter plastičnost karakterizovanja, neprecenljive prednosti, ki so storile Roseggerja pravim ljudskim pisateljem, se kažejo v vsej svoji lepoti in v svojem čvrstem zdravju tudi v tej socialni drami. L. 1890 se je prvikrat igrala v Gradcu, od takrat pa so jo predstavljali že v nadpetdesetih gledališčih tu- in inozemstva z največjimi uspehi. Samoraslost, izvirnost, nehlinjenost Roseggerjevega pesniškega genija hiti zmagovito z odra na oder in tudi v Ljubljani se ne mudi brez najglobljega dojma.

»Na sodnji dan« je pretresljiva tragedija, zajeta iz duše preprostega naroda sredi gorenještajerskih gozdov, oprta na originalno, a z najskromnejšo, zato pa z najefektnejšo tehniko obdelano idejo.

Tone Cestnik, najdenec, je preganjan od usode, odkar je zajokal prvikrat na tej zemlji solz. Nesrečna mati ga je ostavila sredi ceste in na cesto ga peha ves svet. Iz kraja v kraj ga podö ljudje, saj je revež povsod v nadlego in napotje. Že domačih beračev je preveč, pa naj bi redili še pri-tepence! Tudi delavskih rok je povsod odveč, zato brezimnega tujca nikjer ne rabijo, dasi prosi za najnižje in najtežje delo, samo da prisluži sebi in svojim košček kruha. Brez dela in brez jela strada torej Tone Cestnik s svojo mnogoglavo

družino, ki umira od gladu in pomanjkanja. Lakota pa ne pozna zakonov. Tone postane tatinski lovec, da nasiti svoje otroke. Toda zalotö ga in zapro. Od t^daj postane Tonetu življenje pekel. Brez uspeha berači za pošteno delo, nihče ne mara tatu, nihče mu več ne upa, župan, ubožni oče, pa ga podi celo iz razkopane občinske koče, dasi je Tonetova žena, Mina, sušičava in so njegovi otroci, zaviti v umazane cunje, že sama okostja. Se enkrat gre Tone prosit dela, z obupnimi besedami roti Tomaža, grajščinskega prvega delavca, naj ga sprejme na delo za najmanjšo dnino — kaznovanega tujca grajščina ne potrebuje ... V gozdu, kjer se plazi Tone s puško za živežem svojih najdražjih, ga zaloti strogi nadgozdar Nande Fazan, katerega spremlja njegova baš leto dnij poročena žena Marta. Nadgozdar hitro pomeri na skritega tata in sproži. Predno ustreli drugič, ustreli Tone in zadene do mrtva Fazana. Od vseh stranij prihrume skriti gozdni zajedalci: vrtalci drevja, mravljinčarji, smolarji, po biralci lesa in najrazličnejši škodljivci gozda, sovražniki ubitega gozdarja, ki pa sedaj hlinijo sočutje ter takoj obdolže pri-beglega Toneta, da je morilec. Da bi bili sami beli, črnijo Toneta, ker so sami tatovi, uživajo v zavesti, da je Tone še slabši. Ali Tone se obupno brani, taji, da

je morilec in hiti sam k sodišču, da bi so s svojo smelostjo opral utemoljenega suma. Toda tam ga zapro v družbo nepoboljšljivih zločincev; morilec, tat in anarhist so mu tovariši, ki se rogajo zakonom in se celo v ječi izvrstno zabavajo. Tonetu pa se vzbudi silen kes, da je postal morilec, hkratu pa obupen gnev, najsil-nejše sovraštvo do sveta, ki ga je s svojo brezčutnostjo pognal in zatiral v zločin. Svet mu ni dal dela, svet ga je pahnil vzlic odporu v najstrašnejšo bedo in le v silobranu, ko je trepetal pred drugo krogljo gozdarja, je ustrelil nasprotnika. Zato pa se čuti nekrivega zločina, zato hoče tajiti in braniti se do skrajnosti.

Doma pa je pahnil med tem župan, oče ubogih, Tonetovo ženo in otroke iz občinske koče. Mimo hite" v mesto k porotni obravnavi kot obteževalne priče Tonetovi tovariši, gozdni sotatovi ter se vesele, da spravijo tovariša na vislice. Tudi Marta, vdova ustreljenega gozdarja, glavna priča proti Tonetu, prispe mimo ter vidi kako ravna župan, včasih sam tatinski lovec, z bedno družino moževega morilca. Mina pove neznani dobri ženi, ki se takoj gorko zavzame za sirotke, tragično usodo svojega Toneta in strašno siromaštvo cele obitelji. V dnu srca se zasmili nesrečni Marti nesrečna rodbina . . .

Ton& stoji pred porotnim sodiščem..)

IHHSi^HI

mM

Ali so bili Nemci tisti, ki so na jugu vedno zvesto čuvali majo in Turke marsikdaj porazili ?

Gospoda moja! To so bili Poljaki, Srbi, Hrvatje, Slovenci in Madjari, in ti so v največji meri pomagali, ohraniti največ nemško državo. Te armade so omogočile, da v času, ko Slovenci vsled neprestane nevarnosti in vsled vednih napadov Turkov niso mogli svojemu kulturelnemu razvoju nikake pozornosti posvečevati, da so v tem času mogli Nemci mirno gojiti svoje kulturno napredovanje. (Dobro!)

G. poslanec Berger je slovanske univerze imenoval tujejezična izobraževališča. Na to zamorem le toliko odgovoriti, da vender ne gre, kar meni nič tebi nič an-ticipirati gotovim željam.

Za sedaj smo še v Avstriji in v Avstriji je kak slovanski jezik še domač in ne tuj jezik. G-isp. poslanec je kazal na to, da imamo na Kranjskem jedno samo meščansko šolo. Odkrito povem, da ne razumem, v kaki zvezi je to sklicevanje na meščanske šole z vprašanjem o ustanovitvi vseučilišča, kajti meščanske šole so namenjene tistim krogom, ki nečejo iti v srednje šole, da jim dajo višjo izobrazbo, kakor »e jo dobi v ljudski šoli.

Z vprašanjem o ustanovitvi in o pripravah za visoko šolo ni vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol absolutno v nobeni zvezi.

Pri ti priliki pa omenjam, da se na Spodnjem Štajerskem trudimo dobiti slovensko meščansko šolo, prvo in jedino, da pa so se vse naše zahteve razbile ob trdnem »ne« in ob narodni nestrpnosti štajerskega deželnega zbora. Vidite torej, da, kadar hočemo tacih šol, ste vi tisti, ki nastopate sovražno proti ustanovitvi meščanske šole, danes pa nam očitate, da še meščanskih šol nimamo.

Sedaj prehajam h govoru čestitega gospoda tovariša dr. Hortisa. Oprostite mi, ako tu izjavim — to morda ni posebno uljudno, a tudi ne pod mejo uljudnosti — da ne razumem kramarskega stališča, ki ga je v svojem govoru razvil gospod poslanec dr. Hortis. (Dalje prih.)

V BJubljmif. 17. decembra. Položaj v parlamentu.

Koerberjev govor je dosegel vendarle neki uspeh. Parlament je začel delati in se je v zadnjih sejah mirno bavil s kmetijskimi strokovnimi društvi. Zdi se, da je zašel strah pred zagroženim drž. prevratom strankam, zlasti nemškim, poljskim in veleposestniškim, v kosti. Zbornici se sedaj jako mudi in dela na vso moč, da bi dognala pred Božičem nekaj zakonskih predlog. Da so bile Koerberjeve grožnje poniževalne, o tem so složne vse stranke, vendar se od mi-nolega ponedeljka teden trudijo samo za to, da nevoljnega Koerberja zopet pomire in da se nesreča, ki visi nad glavami posameznih strank, vsaj za nekaj časa onemogoči in odstrani. Socialnodemokratični listi pa so preverjeni da vse sedanje ner-

I vozno samozatajevanje poslancev parla-j mentu ne bo pomagala »Privilegijski parlament mora umreti, kajti Avstriji je treba zastopništva ljudstva«. Koerber ima sedaj le to nalogo, da posamezne stranke tolaži in miri. Te dni so bili tudi zastopniki poljskega kluba in fevdalnih veleposestnikov pri njem radi grožnje z razpustom parlamenta in z absolutizmom. Pomiril je tudi te gospode. Sedaj se stavi vsa nada na spravne konference med Čehi in Nemci. Baje so moravski Nemci proti spravi, in cesar sam se je izrazil napram nekemu fevdalcu, da moravski Nemci pozabljajo, da v deželi niso sami. Nemško liberalno časopisje dela takisto j že naprej zgago, ker zahteva, da se pred j začetkom spravnih pogajanj zagotovi nemščini mesto državnega posredovalnega j jezika. Taka zahteva izjalovlja seveda že naprej vse. Sicer pa spravna pogajanja ne bodo dosegla prej nikakega uspeha, dokler so Nemci sami med seboj glede spravnih pogojev nejedini, dokler zavzemajo Vsenemci med strankami izjemno stališče, s katerim se nemška večina ne strinja. Vse kaže, da ostanejo spravna pogajanja zopet brez sadu, bržčas pa se niti vršila ne bodo. S tem pa je usoda tega parlamenta ali — kabineta dovršena. Proti anarhizmu. Kadar pade kaka nova žrtev anarhistov, vzplamti za hip ogorčenje proti tem mednarodnim zločincem, govori in piše se o skupnem, energičnem postopanju vseh držav, o izpremembah kazenskih zakonikov ter o mednarodnih proti-anarhistovskih konferencah. Ko je padel Mac Kinley, je zopet završalo v časopis-i nem gozdu proti anarhistom ; ruski car in nemški cesar sta v Gdanskem skle nila prirediti novo mednarodno konferenco, ruska in nemška vlada sta poslali vsem državam identična povabila, da se ukrene proti anarhistom kaj radikalnejšega in da se v zakonih sprejmo enaka določila glede kaznovanja zločincev. Nekaj časa so se gojile velike nade, da se solidarno vendar vsaj omeji ta internacionalna kuga, a sedaj poročajo listi, da med vlastmi ni sloge niti v tem vprašanju in da bode vsa akcija polagoma zopet zaspala. Gotovo pa je seveda, da se gorečnost vlad vzbudi iznova, ko pade zopet kaka kronana glava pod jeklom ali krogljo novega Czolgosza ali Ra-vachola.

Admiral Schley — obsojen.

Zmagalec Špancev pri St. Jago, ame-ričanski admiral Schley, je stal te dni pred častnim sodiščem, kateremu je predsedoval admiral Dewey. Sodišče je obsodilo Schleya radi 11 točk ter mu očitalo, da je bil premalo odločen, premalo pogumen, da se je sovražniku umikal in spravljal druge — mesto svoje — ladije v nevarnost. Njegova poročila so bila netočna in nepravilna. Vendar je Schleyeva zasluga, da so bili Španci pri St. Jago poraženi, njihove ladije uničene ter da je Amerika triumiirala.

Bori se za življenje in smrt. Tla se mu majö pod nogami — vse priče govore proti njemu — le mladi zagovornik ga gorko brani. Razburjene priče in poslu šalci hočejo že naskočiti zagovornika, ki jim hoče odvzeti žrtev, tedaj vstopi v dvorano zakasnela Marta. Vse se je razveseli: ta mu zada smrtni sunek! Ali Marta izjavi, da o Tonetovi krivdi ni prepričana in da, če vprašuje svojo vest, ga ne more obsojati. Bolno ženo, majhne otroke ima, berači so, Tone preganjan revež . . . Ne, obsodbe noče . ..

Tedaj se ji zgrudi Tone pred noge in jokaje prizna, daje gozdarja res ustrelil. »Kdo si, svetnica? Najdražje, kar si imela, sem ti ubil, in ti edina me braniš !? Priznavam — vstrelil sem ga! Nič več ne tajim. Sovraštvu sem se upiral, ljubezen me je premagala!« In potem pove vso resnico: ustrelil je Fazana, braneč lastno bedno življenje . . .

Zagovornik prosi usmiljenja. Kriv je, a zločinec ni! —

In zastor pade . . .

Drama je gromski apel na človeštvo, naj izpremeni sedanje socialne razmere, ki so same krive, da postajajo najboljši ljudje zločinci . . .

»Na sod nji dan« je bil med najlepšimi predstavami letošnje sezone. Palmo je seveda odnesel gosp. režiser Dobro-

volny, ki je igral junaka izvrstno. Bilje v maski in v kretnjah vzoren Cestnik, v govoru pa se je pokazal zopet mojstra, ki ume igrati na vseh registrih čustva in duhapolne govorice. Nudil nam je mnogo najlepšega vžitka! Prav dober Piskernik je bil g. režiser Verovšek, ki je takisto lepo karakteriziral tudi drugo svojo vlogo, župana Medena ter se za režijo prav vestno potrudil. Pokazal se je v dveh različnih vlogah na isti večer virtuoza. Gdč. Rückova je bila dobra Marta, ki se je zlasti v tretjem in četrtem dejanju odlikovala. Gdč. Terševa je imela težko vlogo Mine ter našla pristne tragične akcente. Pohvalno mi je omeniti tudi g. Deyla (Fazan), g. Danila (zagovornik), g. Perdana (Srovič), gospo Dra-gutinovičevo, ki je prav dobro oživljala ensemble, g. Boleško, g. Nučiča ter g. Boj ca. A tudi ostali so storili več ali manj svojo dolžnost, tako da je bila predstava kakor vlita. Pozabiti pa ne smem končno tudi lepega, narodnega prevoda g. F. S. F i n ž g a r j a, ki je dramo vele-spretno lokalizoval in ji dal s svojo govorico skoraj docela domač značaj. Tudi pri tej igri se je pokazalo, da imajo igralci in poslušalci, oziroma gledalci najrajši narodne drame. Po tem se bo treba ravnati odboru »Dramatičnega društva«.

— I —

Vojna v Južni Afriki.

Kruitzinger je izdal v Kaplandiji novo proklamacijo, v kateri pravi, da so novembra meseca leta 1899. anektirani okraji v Kaplandiji ie vedno v burski posesti, in da ne sme noben prebivalec v teh okrajih prodati Angležem živil ali konj ter jih ne sme informirati o gibanju Bu-rov, sicer se kaznujejo s konfiskacijo imetka ali celo s smrtjo. Potemtakem se čuti Kruitzinger še vedno gospodarja v Kaplandiji. Angleži iščejo sedaj po zunanjih kolonijah novih Čet, kajti doma so pomeli že vse na bojišče. Iz Nove Seelandije dospe 1000 mož. Tudi druge kolonije bodo morale poslati svoje vojake. Uradno se poroča, da je v koncentracijskih taboriščih v oktobru umrlo 3156 oseb, v novembru pa 2807. Od junija do novembra je umrlo 12.441 oseb, med temi 10.113 otrok. V taboriščih pa je še danes 117.964 oseb. Iz pisem Milnerja na Chamberlaina je razvidno, da se taborišča zmanjšajo, da se omeje epidemije, in da se zmanjša umrljivost, ki pa ostane vedno velika.

Dopisi.

Iz Zagorja na Pivki, 15. dec. V nedeljo dne 8. t. m. popoldne gorela je 3 leta stara gozdna nasadba na »Gradišču« pri Zagorju. Valil se je velikanski dim in švigal velik plamen in kako bi ne, ko je bila suha trava v nasadbi tako velika, da je segala človeku do pasa, in ko je bil veter zelo ugoden. Kako je postal požar, se ne ve. V nevarnosti bila je tudi lepa kacih 30 let stara nasadba, proti kateri seje požar vsled vetra siril, a to preprečil je gozdni paznik Jurij Rutar, kateri je prvi na mesto dospel in na vso moč delal, da je omejil požar, še posebno, ko so mu priskočili kmalu drugi vaščani v pomoč. Povdarjati moremo, da je stavil on pri tem svoje življenje v veliko nevarnost, ker plamen se je vsled dveh že imenovanih ugodnostij s tako hitrostjo širil, da je bil mož v nevarnosti, da ga plamen ne obkoli. Zgorelo je vkljub vsemu naporu približno 2 orala zelo lepe nasadbe. — Ker se taki požari večkrat ponavljajo, treba jim bode vendar več pozornosti posvetiti kakor dosedaj, ker uničijo v par minutah najlepše nasadbe. Prvo, kar bi bilo, treba je, da se odpravi ta lepa prilika, ki se nudi otrokom-pastirjem, takim ki radi v plamen gledajo, nadalje hudobnežem in nasprotnikom nas'adeb in nazadnje tudi golemu slučaju. To lepo priliko vidijo vsi ti v tej veliki, visoki, suhi travi »viš« zvani. V nasadbah se trave več let ne zanje in rase tako bujno, da sega človeku čez pas. Ta viš mika mlade pastirje, da pritaknejo žveplenke nič hudega meneč ali sluteč, hudobneže in nasprotnike nasadeb pa zapelje, da namenoma zažgo in slednjič nanese tudi slučaj, da gre potnik mimo z gorečo smodko in da odnese veter v viš iskro ali kakor si že bodi in človek zažge, ko sam ne ve kdaj in kako. Vsled tu navedenih vzrokov moralo bi se odrediti, da bi se trava žela. To se sicer dogaja, toda le če prebivalci dotične občine pismeno prosijo pogozdo-valno komisijo Krasa. Umestno bi pa bilo le, ko bi se dalo od pogozdovalne komisije dovoljenje k temu brez vsake prošnje in prav bi bilo, ko bi se to naznanjalo tudi pri cerkvah. Zeti bi se moralo seveda, kakor sedaj pod nadzorstvom. Če je pa že toliko na tej prošnji, bi se pa lahko dalo vedno nalog županstvu, da jo naredi. To uredilo se bi, kakor si že bodi, toda trava se bi morala žeti. Požeti viš bi kraškim prebivalcem zelo prav prišel za steljo, katere jim tako primanjkuje. Nadalje bi bilo treba strogo na to paziti, da ne žgo jeseni kmetje na gmajni ali na svojem lastne zemljišču trave, meneč, da bode s tem zemlji pognojeno. S tem zemlji navadno več škodujejo, ko koristijo, ker, če se požar hitro ne širi, zgore vse tra-vine koreninice in uničijo se tudi vse redilne snovi, kar jih je tik pod površjem zemlje. Le če je močan veter, da se ogenj hitro širi in upepeli travo, katera potem gnoji, to pomaga, ali ta uspeh je zelo-zelo majhen; v prvem slučaju pa ne raste več let ne trava ne kaka druga rastlina. Toda ni le to, ampak navadno se širi plamen ob najmanjšem vetriču hitro naprej in pride dostikrat do kake gozdne nasadbe. Da bi šli ljudje tak ogenj omejit, tega

navadno ni, ker ga morebiti ne smatrajo škodljivim. Oblasti naj bi tedaj strogo pazile, da bi se ta neumna in škodljiva navada odpravila.

Iz trgovske in obrtniške zbornice kranjske.

(Konec.)

Konceptni pristav dr. W i n d i s c h e r poročal je obširno o tolmačenju § 6. zakona z dne 26. decembra 1893. drž. zak. štev. 193 ter se je na temelju gramatične in historične interpelacije izrekel za to, da se v čas v zakonu zahtevane štiriletne porabe ne ušteva tudi učna doba. Temu nasvetu je pritrdila tudi zbornica ter soglasno sklenila, da se v tem smislu pošlje prošnja c. kr. deželni vladi.

Trgovskemu društvu »Merkur« v Ljubljani dovolila je zbornica po predlogu poročevalca Lenarčiča za leto 1902 400 kron podpore. Pri tej priliki izrazil je zbornični svetnik Baumgartner željo, naj bi »Gospodarski Vestnik«, kateri izdaja društvo »Merkur« izhajal v slovenskem in nemškem jeziku.

O zborničnem proračunu za 1. 1902. je poročal zbornični svetnik Lenarčič. Redna potrebščina znaša 43.541 kron, predpisana 25% blagajniška zaloga pa 10.875 kron, skupna potrebščina torej 54.416 kron. Blagajnični preostanek za tekoče leto je proraČunjen na 10.489 kron, za pokritje ostale potrebščine pa naj se pobira 35% zbornična doklada. Zbornični svetnik Baumgartner nasvetuje, naj se črta 25% blagajniška zaloga, zbornični svetnik Luckmann pa predlaga, naj so črta proračunjeni prispevek 5000 kron za ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani, češ, da bo še mnogo vode steklo v morje, predno se akademija otvori. Refe-ferent Lenarčič izjavi se proti obema predlogoma, ker so zbornici glede 25% zaloge za sedaj vezane roke, glede akademije pa je bil prispevek odobren v slavnostni seji povodom zbornične petdesetletnice in torej nikakor ne gre, da bi se ta postavka sedaj črtala. Sicer pa je nada opravičena, da se bode akademija v najbližji bodočnosti ustanovila. Pri glasovanju bila sta predloga gg. Baumgart-nerja in Luckmanna odklonjena, proračun pa brez spremembe odobren.

Zbornični svetnik Luckmann je poročal o vlogi dunajske zbornice glede dela v kaznilnicah. Dunajska zbornica obrnila se je na c. kr. vlado s prošnjo, naj se najemniški obrat v kaznilnici sukce sivno opusti ter uvede obrat v režiji, vendar pa bi se naj izdelki porabili izključno v državnih in drugih javnih zavodih. Kaznenci naj se porabijo za vnanje delo (vodna in cestna dela, kamnolomi itd.) in naj se izključi vsako direktno konkurenciranje privatnega dela, cene pa naj si prilagodijo tržnim cenam. Pri vsakem višjem državnem pravdništvu naj se ustanovi obrtni svet. Ko je še zbornični svetnik Pauer naglašal, da so v tem oziru razmere pri nas še neugodnejše kakor na Dunaju, sprejela je zbornica referentov predlog, da se pridruži vlogi dunajske zbornice.

Zbornični svetnik Baumgartner je končno poročal o vladni predlogi o pokojninskem zavarovanju zasebnih urad-n;kov ter nasvetoval, da smatra zbornica to predlogo za nesprejemljivo, ker vlada ne da nikakega prispevka in bi bili delodajalci preveč obremenjeni. Zbornica je referentovemu nasvetu soglasno pritrdila.

Pred zaključkom seje naznanil je predsednik Kušar, da se je deputacija zbornico (gg. predsednik Kušar, in svetnika Lenarčič in Urbane) poklonila g. deželnemu predsedniku ter mu izročila prošnjo za podporo projektovani trgovski akademiji v Ljubljani. Deželni predsednik baron Hein je deputacijo prijazno sprejel ter obljubil dobrohotno upoštevanje prošnje.

Končno je gospod predsednik opozoril, da je ta seja bila najbrže zadnja pred novimi volitvami ter je, zahvalivši se zborničnim svetnikom za uspešno sodelovanje ob petih popoludne zaključil sejo.

Dnevne vesti.

V Ljubljani, 17. decembra. — Konfiskacija. Včerajšnjo številko našega lista je zaplenilo državno

pravdništvo zaradi več odstavkov uvodnega članka, v katerih smo mirno in stvarno pojasnili konkreten slučaj iz pravosodne prakse na Spodnjem Štajerskem. Kar smo pisali mi, je bilo povsem nedolžno, slučaj sam je pa v resnici nečuven in se torej ne čudimo nič preveč, da je bil nas članek zaplenjen, dasi nikakor ni prekoračil meja dovoljene kritike in je bil vseskoz pisan stvarno in dostojno. Izrekamo državnemu pravdništvu svoje priznanje za gorečnost, s katero je zapečatilo naš list, ki ni storil druzega, kakor da jo objavil suho dejstvo, da je j «vnost seznanil s konkretnim slučajem, k« se je dejanjsko primeril, ker zajemamo iz tega upanje, da bodo sedaj tudi učeni in ljudski sodniki na Kranjskem deležni nekoliko varstva, kadar jih bo duhovniško glasilo zopet pavšalno zasramovalo. Sicer pa vidijo naši somišljeniki iz te konfiskacije zopet jedenkrat, s kakimi težavami se ima boriti naš list in kako revno malo svobode uživamo.

— Za vseučilišče v Ljubljani BO poslale potom mestnega magistrata peticije na ministrstvo za uk in bogočastje še sledeče občine: Bojsno, Gradišče in Vrhe pri Slovenjem Gradcu ter ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah.

— Na noge, dežela kranjska in gorenjske občine. Glasom raz glasa c. kr. deželne vlade vrši se vsled ukaza železniškega ministrstva, dne 19. t. m. in prihodnje dni v »Vintgarju« v svrho vodne naprave za stavbo predora v Karavankah komisijski ogled. Kolikor nam je ta načrt znan, namerava se nad slapom Radovne odvzeti 3 kubične metre v sekundi vode iz Radovne. K temu ogledu povabljeni so razni interesentje; zakaj se ni, povabilo tudi »Slovensko planinsko društvo«, nam ni znano, morda zaradi tega, ker je »slovenskoa in domače društvo. — Dežela kranjska in osobito Gorenjska ima ubilo naravnih krasot, katere so opevali naši in tuji pesniki, in med temi krasotami zavzema šum Vintgarja kot naravni biser prvo mesto, in sicer popolnoma opravičeno. Pristopen je vsakomur, ker leži v dolini, do katerega se še sedaj pride iz raznih strani brez vsacih težkoč in brez velike zamude čaaa. Krasota njegova je tako čudežna in velikanska, da privabi vsako leto na tisoče občudovalcev in slovi po širokem svetu. Razni inozemski listi prinašajo slavospeve o tem biseru in na stotine njegovih slik in podob krasi razne knjige in časopise. Ni čuda tedaj, da se je zanimanje za okraj, v katerem se nahaja ta naravni biser, tako vzbudilo, daje nastala neobhodna potreba, temu pritoku lujcev in občudovalcev te naravne krasote, oskrbeti stanovanja, prenočišča in letovišča. V dokaz temu neštevilne nove stavbe v Javorniku, Mostah, v Selu, Že-rovnici, Dobravi itd. Ta naval tujcev in prihod občudovalcev Šuma v Vintgarju, je gotovo za gmotno blagostanje občanov dotičnega okraja in za celo deželo kranjsko velikanskega pomena. — No! in sedaj nam hočejo ta biser vzeti. — Uboga dežela kranjska, nimaš čutečega bitja, ki bi varoval tvoje zaklade, tvoje koristi. Vse moraš žrtvovati v korist posameznikov. Tudi pa so druge vodne sile pripravne za nameravano napravo; da, še celo vodna sila pod šumom bi popolnoma zadostovala vsim zadevnim potrebam. In ko bi tudi ne, morale bi se koristi posameznika koristim cele dežele brezpogojno umakniti.Ko bi se n. pr. v Švici, v Solnograškem ali v Ti-rolah, kjer vedo ceniti koristi, katere prinaša tujec, kaj enacega nameravalo, preverjeni smo, da ljudstvo vzdigne punt. — Neodpustljivo bi bilo, ko bi deželni odbor v tem važnem trenutku pozabil na svoje svete dolžnosti ter energično ne protestiral proti nezaslišani oskrumbi našega bisera »Šuma« v Vintgarju. Kličemo pa tudi na noge občino in zdravilišče Bled, kakor tudi vse sosedne in prizadete občine: prihitite dne 19. t. m. na ogled v Vintgar in odločno ugovarjajte proti nameravani napravi.

— Božično darilo za primorske Slovane. Prost Pesante v Po-reču, zastopajoči kapitelj poreški in škofa Happa; dr. Cleva, deželni odbornik istrski v imenu istega odbora; kanonik Buttig-noni, zastopajoči kapitelj in kapitularnega vikarja Petronio v Trstu; ter slednjič prof. Benussi, zastopajoči tržaški magistrat, so

se zbrali v deputacijo, ki ima te dni odpotovati v Rim ter odnesti seboj pred sv. Očeta papeža zahteve primorskih neodre-šenih Italijanov, da se v teh dveh škofijah korenito odpravi vsaka sled slovenskega jezika v rimsko katoliških cerkvah ter da se uloži odločen protest proti naši stari pravici: slovenski glagoljski maši.

— „Slovenceva" blamaža. V soboto se je »Slovenec« prav hudo osmešil. Priobčil je imena vseh gostiln in ka-varen, ki so naročene na škofov list. »Slovenca« samega je bilo sram, da ima tako malo naročnikov, in zato je pristavil, da sodi, de )e priobčeni imenik nepopoln. Ljudje so se smejali na ves glas, ko so brali ta imenik, kajti na prvi pogled so spoznali, da je mej temi naročniki 90" „ liberalcev, da so te gostilne in kavarne naročene na »Slovenca« samo zaradi gostov, ki so pa skoro izključno sami liberalci. »Slovenec« je torej delal reklamo za liberalce in temu se je vse smejalo. Nekateri so seveda mnenja, da se je «Slo-venec« prostovoljno osmešil, da seje namenoma blamiral, češ, tako dobim kaj več naročnikov mej gostilničarji in kavar-narji. »Slovenec« je morda res tako špekuliral, ali ker imajo gostilničarji in ka-varnarji več soli v glavi, kakor Lampe in Štefe, se mu ta račun prav gotovo ne posreči. Kavarne in gostilne so naročene na tiste liste, ki jih gostje žele, ogromna večina vseh čitajočih gostov je pa liberalna, ne le v Ljubljani, nego tudi po deželi. Ko bi ti kavarnarji in gostilničarji, ki so naročeni na kake liste, morali živeti od zaslužka, ki jim ga dajo klerikalci, bi v par tednih vsi skupaj zmrznili. Masa klerikalcev spada namreč mej tiste sloje, ki obiskuje pajzeljne in šnopsarije, ne pa go-stilen in kavaren, kjer imajo za goste tudi časopise. »Slovencev« revolver torej ne bo imel uspeha.

— Božičnica revnih šolarjev. Z ozirom na včerajšnjo našo notico, v kateri je bilo konstatirano, da na božičnico ni bilo nobenega duhovnika, tudi ne škofovega zastopnika, nam je dal g. cesarski svetnik M urni k vpogled v pismo, s katerim mu je škof naznanil, da se božič-nice ne more udeležiti osebno, ker je že davno obljubil, da pride ta dan k frančiškanom v Kamnik, da pa naroči g. kanoniku E r k e rj u , naj se kot škofov zastopnik udeleži božičnice. Gospoda kanonika Er-kerja ni bilo k boiičnici.

— Narodni dom". Društvo »Narodni dom« ima jutri ob šestih zvečer v društveni mali posvetovalnici izredni občni zbor, na kar se vsi društve-niki še enkrat prijazno opozarjajo.

— Kamniški Potemkin. Pretočeno soboto 14. t. m. presenetil nas je g. knezoškof Bonaventura s svojim prihodom. Prišel je baje mazilit dva nova meniha v tukajšnji frančiškanski samostan. Ta dan popoludne taval je od hiše do hiše, sedanja desna roka našega dekana Oblaka, županov namestnik iz pretepene klerikalne dobe g. Opel, seveda na dekanov ukaz, da naj ob 5. uri šutonski prebivalci raz-svetle okna, ker se g. knezoškof pripeljejo. Ne dovolj temu nadlegovanju, pošiljal jo drugače skopi in kakor koklja na jajcih, tako ta na svojem obilnem posvetnem blagu sedeči naš častni kanonik za škofa vse manj kakor unetim ovčicam po številu oken odmerjenih sveč gratis z naročilom na dom, da jih ob prihodu prevzvišenega prižgo. In res, ob 5. uri, ravno ob mraku — da razvetljava bolje učinkuje — pridrdral je naš škof-zavodar s svojimi plašnimi konjiči. Koliko laglje in bolj prijetno ter varno proti nahodu pripeljal se bi v gorkem vagonu v Kamnik že ob polu 4. uri z našim vlakom, kakor se vozijo drugi ljudje, tudi pravi knezi, semkaj; pa kaj, ko je tačas še svitlo in je nemogoč sprejem ob mistični razsvetljavi. Knežja ekvipaža, čili konjiči, našemljeni in s srebrom obrobljeni strežaji in koči-jazi, to vse bolj imponuje in povzdigne svitlost dušnega pastirja, pred katerim potem v cestno blato poklekuje »dobri katoliški naš narod«! Dekan pa zadobi za ta uprizorjen sprejem, kateri se bode sedaj v Lampe-Štefetovem »Slovencu« razglasil kot pristna, prostovoljna in iz src udanih ovčič prišedša ovacija, škofovo zahvalo in priznanje za dresuro podanih vernih Kam-ničanov; med tem, ko je to najnižje vrste hinavsko svetohlinstvo, slabeje od prevare pravega Potemkina. Ta je varal carico

Katarino s pobarvanimi deskami o mate rialnem blagostanju njenih pokrajin, naš Potemkin pa vodi škofa za nos z zlagano udanostjo, katera je bila še vedno znak moralične in socialne gnilobe. Živela taka katoliška poštenost!

— Iz kraljestva fajmoštra Šinkovca. Tesar Jakob Kunstelj iz Hru-šice je dne 8. t. m. brez uzroka na cesti z nožem napadel hranilničnega uradnika iz Kranja g. Depolija in njegovega spremljevalca g. Rosa, trgovca v Kranju, ki sta se peljala iz Hrušice v Jesenice. Kunstelj je z nožem zamahnil z vso silo proti g. Depoliju, a na srečo se mu je ta še pravočasno umaknil in tako utekel vsaj težki poškodbi, če ne smrti. Kunstelja so orožniki izročili sodišču.

— Iz seje c. kr. mestnega Šolskega sveta dne 4. t. m. se nam poroča: Vodstvu mestne slovenske dekliške osemrazrednice se je naročilo, da sestavi urnik za razredno kopanje v šolski kopelci, ki se začne z II. polletjem. Trem mestnim učiteljicam seje priznala III. oz. IV. starostna službena doklada. Na podlagi zdravniških spričeval se je 7 učenk mestne sloven. dekliške osemrazrednice oprostilo pouka risanja in ročnih del. Sprejelo se je na mestne šole več vnanjih u-čencev. Na II. mestni deški petrazrednici so se oprostili 3 učenci telovadbe in risanja. Na 1. in III. mestni deški petrazrednici so se za obrtni pripravljalnici imenovali učitelji risanja. Sklenila se je delitev III. razreda na mestni nemški osemrazred-nici ter se določila gdč. Iv. Kušar za su-plentinjo. Obolelo nadučiteljico gdč. Al Bau-erjevo bosta nadomeščali radovoljki gdč. Al. Vajdič in Marijana Lušin. Prošnja mestnega nadučitelja za denarno podpora se predloži priporočilno c. kr. dež. šol. svetu. Prošnja g. kateheta na mestni nemški petrazrednici, da bi se v I. razredu podučeval verouk v slovenščini, ker so med 41 učenci samo 3 učenci zmožni nemščine, se odkloni, ker je učni jezik na tej šoli nemški. Več učenk višjih razredov na mestni nem. dekliški osemraz-rednici se oprosti pouka v slovenščini.

— Repertoir slovenskega gledaliča. Danes se igra v drugič krasno uspela Roseggerjeva ljudska igra »Na sod nji dan«. Prihodnja predstava bo v četrtek dne 19. decembra, igrala se bodeta Hauptmanova »Ha-nica« in veseloigra »Žensk: jok«. — Opera pripravlja predelano Vilharjevo »Srni lj a no«, za katero se v Zagrebu vzbuja občni interes. Kakor čujemo. prisostvoval bo primeri sam gospod skladatelj z intendantom zagrebškega gledališča gosp. pl. lire ljanovi čem in ravnateljem zagrebške opere g. N. pl. F a 11 e r j e m. — Mimogrede pripominjamo, da bo naš rojak in član dvorne opere na Dunaju g. Naval pel Vilharjeve pesni na koncertu češkega kvarteta v Pragi.

— Logaško in postojinsko učiteljstvo priredi s sodelovanjem po-stojinskega salonskega orkestra in pevskega zbora dne 22. grudna 1901 ob 8. uri zvečer v hotelu »pri Ribniku« na čast c. kr. okrajnega šolskega nadzornika blag. g. Janeza Thuma, ki praznuje ta dan svojo petindvajsetletnico kot c. kr. okrajni šolski nadzornik, častni večer.

— Roparski napad. V nekem gozdiču pri Mošnjah na Gorenjskem je neznan človek napadel 501etno Marijo Mu laj iz Brezij, jo s kamni pobil in težko poškodoval ter ji oropal znesek 80 kron 40 vin. Doslej roparja še niso mogli zaslediti.

— Napad. Danes dopoludne je v Lattermanovem drevoredu brezposelni pekovski pomočnik Franc Štrukelj napadel pekovskega pomočnika Jožefa Glagovšeka in ga udaril z neko topo rečjo po glavi, da ga je poškodoval. Bila sta se popred sporekla.

— Dva nemška gledališčna igralca sta danes ponoči na Starem trgu na tak način prodajala svojo kulturo, da jih je menda moral policaj poučevati, kaj se v mestu spodobi in kaj ne.

— V cerkvi znorel. Včeraj zvečer je prišel v stolno cerkev človek, kateri je sam seboj glasno govoril in preklinjal. Ker so videli, da je blazen, so ga prijeli in odpeljali v blaznico na Studenec. Dotičnik je Anton Plestenjak z Lesnega Brda.

— Sleparka. Neko mlado dekle hodi po prodajalnicah okoli in izvablja na znana imena razno blago.

— Iz blaznice na Studencu je včeraj ušel blaznež Angelo Cigoj Dobili so ga v mestu pri sorodnikih in ga odpeljali nazaj v blaznico.

' Poljski dijaki v Berolinu so

poslali poljskim poslancem v nem. parlamentu nezaupnico in obžalovanje, ker so v zadevi Wreszna postopali tako počasno in neodločno. Na vseučilišču v Berolinu so bile pri nekem predavanju demonstracije poljskih akademikov.

* Osveta ljubimca. V neki kavarni v Brodu se je izvršila te d ni strašna ljubezenska tragedija. Pomočnik Jovo Smiljanič se je začel prepirati z neko natakarico, ker ni hotela ničesar čuti o njegovi ljubezni; prišel je lastnik kavarne in njegova žena ter sta hotela pomiriti. Toda Smiljanič je potegnil nož iz žepa in je preparal natakarici trebuh, tudi ka-varnarico je nevarno ranil, a menda bo ozdravela, dočim se bori natakarica s smrtjo.

' Nesreča v sreči. V Scvilji je zadel ubožen meščan Amando Gomez 50.000 mark, katerih je bil seveda nepopisno vesel, zato je hotel presrečni dan tudi dostojno slaviti. Napolnil si je žepe z denarjem ter je romal ves večer in skoro vso noč od gostilne do gostilne, a vkljub temu ni bil Gomez po . vinjen. Že proti jutru se je pridružil dvema drugima pivcema, ki pa nista bila tako dobre volje kot Gomez. Začela sta se ž njim prepirati in v prepiru je zabodel eden izmed njinu Gomeza, da se je zgrudil mrtev na tla.

' Električna mišja past. Kako veliko ulogo igra dandanes elektrika, je znano vsakomur. Različni veleumi so izumili najraznovrstnejše stroje, ki nadomeščajo ogromne moč in naglico. V Ameriki usmrčajo ljudi s pomočjo elektrike V najnovejšem času pa je izumil nekdo tudi električno mišjo past, ki je tako sestavljena, da je treba miški le teči po njej, na kateri je nastavljen kosec slanine, in že jo usmrti električen tok.

Telefonska in orzojavna poročila

Dunaj 17. decembra. V današnji seji je Bareuther predlagal, naj se otvori- debata o odgovoru ministrskega predsednika na interpelacijo zastran grožnje, da se odpravi ustava. Za ta predlog je glasovalo samo 23 poslancev, vsled česar je prišlo mej Vse-nemci in drugimi Nemci do hrupnih prizorov. Zbornica je potem dognala razpravo o kmetijskih zadrugah. Žitnik je predlagal, naj bo zadružna organizacija v tistih deželah, kjer nimajo deželnih kulturnih svetov, ločena po narodnosti. Ta predlog, dasi za Štajersko, Koroško in Primorsko največje važnosti, je bil odklonjen. Proti predlogu so glasovali tudi Cehi in Poljaki.

Dunaj 17. decembra. Predbožično zasedanje poslanske zbornice se konča bržčas že jutri. Ob pol treh se je sešel ministrski svet na sejo, v kateri se stori dotični sklep.

Dunaj 17. decembra. Poljski klub je namesto poslanca Kozlovvskega izvolil v svojo parlamentarno komisijo poslanca C z a j k o w s k e g a. Kozlowski je dobil samo dva glasa in odloži vsled tega jutri svoj mandat.

Dunaj 17 decembra „Ostdeutsche Rundschau" poroča, da so zaupniki vsenemške stranke imeli v Pragi shod, na katerem so prigovarjali Wolfu, naj zopet kandidira, sicer da je trutnovski mandat za stranko izgubljen. Wolf se je izrekel jako reservirano

Bruselj 17. decembra. Tukajšnji listi trde, da je prezident Krüger ponudil Angleški, da ji odstopi vse okraje, koder se dobiva zlato, ako pripozna neodvisnost ostanka obeh južnoafriških republik.

London 17. decembra. „Times" poroča, da je Remington pri Heilbromu porazil večji oddelek Burov in vjel poleg 22 vojakov mnogo konj in govedi. _

Izbonio deluje

Tanno-Chinin tinktura za lase

okrepčuje in ohranjuje l&siBce in preprečuje izpadanje las.

Cena steklenici z rabilnim narodom 1 M. .letiIiiu zaloga:

dež. lekarna M Leustek, Ljubljana

Rasljeva cesta št. 1, zraven cesar Franc Joiefovega

mostu. (27- 60)

14

NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IN

v crevih bolne orroke

moka za orroke

L 1968

Meteorologicno poročilo.

nsd moljem SO«-S m. Srednji ar koal link 78«-0 tam

Čas opazovanja

Stanje barometra v mm

Nebo

16 17

9. zvečer

7. zjutraj 2. po pol.

733 8 0 7 al. jzahod, oblačno

732 5 7314

10 al. jug 17 al. s«v«r

megla

megla

Srednja včerajšnja temperatura Ob", nor* male: —17«.

Dunaj&k« borza

dne 17 decembra 1901

tJkupni dr?-avni dolg v notah 99 15

Skupni državni dolg v arebru 90 15

Avstrijska zlata renta . . . 118 85

Avstrijska kronska renta 4°/e 96 95

Ogrska zlata renta 4°/0 ... . 118 75

Ogrska kronska renta 4'/0 94'—

Avstro-ogrske bančne delnice . 1590 —

Kreditne delnice . 662 —

London vista . ... 239*271 ,

Nemški državni bankovci za 100 mark . 117 20

80 mark ...... . 23 44

80 frankov ... .1906

Italijanski bankovci , 93*65

C kr (»kini 11*32

22 let star, izurjen v trgovini z manufak turnim in modnim blagom, z dobrimi spričevali, sedaj vojaščine prost, zmožen slo venskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako trgovino. (2748—1) Naslov pove upravniitvo »Slov. Nar.«.

Pivovarna v Senožečah

iiče za takojšen nastop

spretnega kurjača

ki je tudi vešč strojni ključaničar.

Ponudbe s prepisi spričeval naj se direktno dopošljejo. (2746—1)

Zahvala.

0 priliki bolezni in smrti mojega preljubega in nepozabnega soproga, gospoda

Julija Juliani

izrekam tem potom najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, milim prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu ter izrekana sožalja. Posebej izrekam svojo zahvalo preč. duhovščini, njej ni čelu preč. gosp. dekanu M. Erjavcu, za poslednjo tolažbo in duhovniško" vnemo, preč. gosp. kapelanu J. De-b e v c u, blagorodnim gosp. c kr uradnikom, častitim damam, gosp. pevcem, darovalcem krasnih vencev, slovenskim časopisom, ki so se spominjali blagega ranjcega v svojih listih, kakor tudi vsem drugim udeležnikom, ki so spremili nepozabnega rajnika k poslednjemu počitku. Bog vsem stoterno povrni!

Vipava, dne 16. decembra 1901.

Žalujoča

Josipina Juliani.

(2754)

Prostpana^ nova

šupa

pripravna za kakoršnokoli skladišče se takoj pi-oila. (2715-3) Kje, pove upravništvo Slov. Naroda.

!!Božična prilika!!

Čudovito po ceni!

400 komadov za I gld. 80 kr.

Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkras-nejSih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 6 komadov prelepih razglednic, 6 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3° o zle ta, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modem prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M fpl«l. ÖO l*«-. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2744;

Krakovo dt», (i-A. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.

Najnovejša oblika

klobukov

Iz «llnlte. volne I» wvlle

za gospode in dečke

i /liriki kr. dvornih xalasratel|cv Viljema Pless-a. J. Iliiekel-a in Jos. Piehler-Ja alnov,

kakor tudi (2747—1)

kravate

vsake vrste in barve

od najpriprostejše do najfinejše in najelegantnejše

priporoča v veliki izberi in za cene, kakeršnih se ne najde drugod,

trgovina s perilnim, pletiliiim in modnim blagom

C. 3L §f aitiatist

Ljubljana, Mestni trg štev. 8.

Svetovati Je, da »e ne raka do zadnje ure, če hočeta tudi Vi svojim božičnim darilom, po izgledu in šegi vseh praktičnih gospej, priložiti en ali več ličnih kartonov Doering-ovega mila s sovo. Ti kartoni, v katerih so trije komadi pristnega Doering-ovega mila, so tako priljubljeni, da se ne more vselej vstreči vsem naročilom. Toraj zgodaj kupiti, je načelo modre gospodinje! Doe-ringovi čedni božični kartoni dobivajo se povsod brez podraženja. (2516)

V

je izšla «1

L.Schvventnerja

v Ljubljani

•s___ ey e \+Zk Lepa povest za mladino. Spisal Krištof Šmid

1(023 J6lUllVUr5lld« S 6 podobami v barvotisku. Cena trdno in lično vezani knjigi 2 K, po pošti 2 K 20 h.

•Vntpl izide

Knjiga za lahkomiselne ljudi. Ivan Cankar.

Cena elegantno opremljeni knjigi v originalnem ovitku po načrtu J. Jame 2 K 60 h,

po pošti 2 K 60 h.

pride na knjižni trg

filbum slovenskih napevov. 50 8lOT narod^h niP^°'23

klavir priredil Fran Gerbič —

II. zvezek. Cena 3 K "W *•«»l>oto končno

Zoologijski atlant. Leutemann-Pavlin 24 ko,or tabeI ■ob5iraim

6 K 30 h.

pojasnilom. Cena trdno vezanemu 6 K, po pošti

Kdor trdi

da lepa knjiga ni najprimernejše darilo za Božič ali Novo leto, ta ne pozna pravih potreb modernega kulturnega človeka. — Pod vsakim božičnim drevescem ima torej poleg druzih darov ležati tudi lepa knjiga. (2738—1)

cvetlični med

iz čebelnjaka Habnlltovejra v Mravljah,

s jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po V«i V« in Vi kilo

Edmund Kavčič

trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove Ulice. (12—251)

Kakor vsako leto, prejemava tudi letos naročila

na z mlekom pitane kapune, na purane, gosi in race, kakor tudi na smuče (fogoše) iz Blatenskega jezera (Plattensee), na donavske krape in na smoje (Schiel)

kilogr. gld. 1 30 do gld. 1 40, do petka, 20. t. m., zvečer.

Kham & Murnik

trgovina s špecerijami in delikatesami ter vinarna. (2743-2)

Ces. kr. avstrijski

državni 2sliznict:

Izvod iz voznega reda

veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.

Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga öez Trbiž. Ob 1*2. ari 24 m po noči osobai vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Seiathal v Aussce. Soluograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Da naj %ia Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlafe v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob U. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce.'ovv, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v So'nof»r?.d, Lend-Oastein, Zeli >b jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Kleiu-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzsn Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Ducaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. .Trst,-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kceevje. Osobni vlaki: Ob 7. un 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob ß. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri i25 m zjutraj osobni vlak z Da-aaja vta Amstetten, Monakovega, Iuomosta, Franzens-festa, Snlnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beijaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in U. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn; vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea. Steyra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Fontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljat>na. Sclztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, FA-auz-r-nsteste. Pon-tabia — Ob 8. ur> 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog3 1* Novega aaesta in Kocavja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 62 m po^oiudne m ob 8. uri 35 m /.večer. — Cdhcd ia Ljibljaae drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2« rc zjutraj, ob 2. ari 5 rr popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in prazuikih v oktobru, posleünji vlak le ob nedeljah in praznikih iu samo v oktobru. — Prihod v Ljubijaso drž. koi. ii Kamnika Mesar i vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob h. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)

trgovski pomočnik

-želi premeniti svojo službo. Izurjen je v galanterijski in špecerijski stroki.

Ponudbe sprejema V- D. poste restante, Ribnica. (2736-3)

Mesečna soba

meblovana, s posebnim vhodom, z dvema oknoma, v I. nadstropju, se odda 1. ja-varja 1902 s hrano ali brez hrane.

Več pove Alojzij Korsika, Blei-weisova cesta st. 1, na vrtu. (2760 2)

Dva dijaka

ali dva druga gospoda sprejme se v prijazno stanovanje in na dobro hrano blizu realke in gimnazija. (2751—1) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.

vešč trgovine s špecerijskim blagom in z železnino, se sprejme v večjem trgu na deželi. (2749—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar«.

Posestvo hiš. štev. 12

v Lukovici, okraj Brdo, se bode v nedeljo, 22. decembra t. 1-, na prostovoljni dražbi prodalo.

Hiša z 1. nadstropjem stoji tik državne ceste in je za vsako obrt pripravna, zraven so gospodarska poslopja, lep vrt in še druga zemljišča. V hiši se izvršuje že več let pečarija.

NatanČneja pojasnila daje: Jos. Per-haue, konces. pisarna za promet posestev v Ljubljani, Dunajska cesta št. G.

Najlepša darila

za Božič in novo leto

kakor tudi za xodovr in druge iltTMM«

»ti, so le evt**ll«*«*, bodisi sveže ali pa suhe, katere jako priporočam. — Posebno pa opozarjam častito občinstvo na krasno napravljene

A Makartove bukete A V in preparirane palme ¥

v veliki izberi in po nizkih cenah.

Isto tako se priporočam za vsa v n stroko spadajoča dela in predmete ter za o!;:!eu obisk. t£752-l) Z odličnim spoštovanjem

Alojzij Korsika

umetni in trgovski vrtnar

trgovina s semeni, cvetlicami itd.

PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX".

TVajvišje oclli li o v ji ii i t*! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili.

prlatno m

r1860\ lETEPfiypriN

-4k

SWvv

Vsak dan se izdela

v tovarni 4O.00O parov!

Siiiuojfdiiii kontrahruti: Messtorf f, Behn St Co., Dunaj, I.

V ljublj.nl se dobivajo pri znanih tvrdkah: J* S. Benedikt. Ernr.t JeunlUer, A. M...«h, Henrik Hend., Iv. Kordlk. An«. l.rulK.b. kuri Reekn..el.

Alber« SehälTer, F. 111. s^liii.ln. Irun Mx.ntner itd.

(2008-9)

Izdajatelj in odarovorni urednik: Joaip Nolli

Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.