logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ZELEZNINAR SPET ODHAJA

ZGODBA CELJSKEGA ZAPORNIKA

Stran 6

«

«i ta« lili

Stran 10

1 22 NT 0179880 MRV AR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NÏÏK TURJAŠKA 1

l| I Zlato priznanje '' I za kakovost 20041

31 - leto 59 - celje, 5.8.2004 - cena 350 sit - 22,5 hrk

UŽITEK V DOBRI KAVI | Najboljše iz klasja. PmŽiRNA: 03/713-2666 3

SILVIN A POT V GRČIJO KONČANA PRI LOMU

Stran 20

KAJ JE V OZADJU ODHODA ŽUPNIKA LEVE? Stran 3

L-

Ot i f EKOLOŠKO

šolski komplet 10- delni

flomastri Noriš 10/1,

zvezek a4 sbsssîsita

ÍbSV šilček, brisalec Crnila Pelikan,

il' {milni vložki Pelikan 6/1

E'i — DARILO:

mapa Esselte A4 z gumbi, ravnilo in urnik

17690.

KURILNO OIL

QUE 03/4902440

UULA 0q I. Q0 jo. Ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor |

ti. oddajte svoj mali oglas, olnejše oglase, sprehodile s raneh in naj vas navdušijo

Mercator ©srnasc

MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana

- sobota 07. avgust 2004 ob 10. uri

ZVESTOBA, VEC KOT POL STOLETJA DOLGA

Stran 8

Nagradna

Bodite":?1 trikrat zlati!

Nagradna igra traja do 31.8.2004.

Dodatne informacije na | www.pivo-lasko.si ali na telefonski številki 0801825.

© m

/DR2»VNI\

I S.QVÍUUÍ 1

pmmek datum rO|Stva

davčna Sl«vilka oročni podpis

pmmek datum rO|Stva

[Minister za zdravje^pdlarj^: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! :

davčna Sl«vilka oročni podpis

GNJIDIC OKREPIL LAŠČANE Stran 18

UVODNIK

Naj upamo ali se vdamo?

V velika nakupovalna središča, ki jih zadnja leta gradijo na robu mojega mesta, ne zahajam pogosto. Morda trikrat ali štirikrat na leto. Ker imam raje pekarno za prvim vogalom, ker najbolj zaupam mesarju na Glavnem trgu, ker pri Anici na tržnici poleg krompirja in korenja vedno dobim še kakšno življenjsko modrost. Predvsem pa na rob mesta ne zahajam zato, ker me brezosebnost trgovin in še zlasti prodajalcev tako do-

JANJA INTIHAR

tolčeta, da potem še nekaj ur ne morem priti k sebi. Zato sem vsakokrat, ko se v mestu zapre kakšna trgovina, zares žalostna in jezna.

Pa zapiranjem trgovin ni edino zlo, ki se je zgrnilo nad nas, mestne nakupovalce. Ker nas niso mogli na lep način zvabiti v velike centre, nas zdaj nekateri poskušajo nagnati na rob mesta z vse bolj skromno ponudbo v svojih mestnih trgovinah. Naj se vdamo? Tako kot so se že mnogi manjši trgovci, ki so po letu ali dveh tarnanja, češ da so jim velika nakupovalna središča odpeljala vse kupce, zaprli trgovine ali pa se tudi sami preselili na rob mesta? Nikakor ne. V zadnjem času je kar nekaj celjskih podjetnikov spoznalo, da je čar Celja v njegovem mestnem jedru, saj so se izkazali z nekaterimi privlačnimi projekti, ki so mestu že vrnili nekaj življenja. Vendar pa je zagnanost posameznikov premalo, da bi center znova zaživel.

Ne strinjam se sicer s tistimi, ki za umiranje mestnega jedra krivijo izključno občinsko oblast, je pa vsekakor res, da bi za zadovoljstvo svojih meščanov lahko storila mnogo več, kot je doslej. Ustanoviti komisijo za oživljanje mesta in vanjo postaviti ljudi, ki še svojih gostinskih lokalov in trgovin ne znajo »pošlihtati« tako, da bi privabljali več ljudi, je enako, kot da ne bi storila ničesar. Prav tako tudi ni dovolj ob sobotah dopoldne povabiti v mesto okoliške pevce in godce. Celjska mestna oblast bi morala predvsem ugotoviti, kakšni so javni interesi, jih pravilno preplesti z zasebnimi in potem na osnovi tega poskrbeti za bolj uravnotežen razvoj centra in obrobja. In morda bi vendarle morala prisluhniti predlogu največjega domačega trgovca, da morajo vsi, ki želijo graditi na robu mesta, poskrbeti za prodajne površine tudi v mestnem jedru. Pet odstotkov bi bilo čisto dovolj, saj merijo vsa nakupovalna središča, ki so v zadnjih letih zrasla ob Mariborski cesti in na Hudinji, več kot 120.000 kvadratnih metrov.

Poseben pomen parka Teharje

Vlada Republike Slovenije je minili teden sprejela pobudo, da bi Spominski park Teharje pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Tak status je komisija za grobišča predlagala že marca, junija pa so pobudo posredovali vladi.

Status kulturnega spomenika državnega pomena po besedah državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu Stanislava Mrviča ureja varstveni režim nekega spomenika. Lastniku se tako določijo predvsem obveznosti na področju vzdrževanja. Lastnik zemljišča, na katerem stoji Spominski park Teharje, je država, saj je Mestna občina Celje (MOC) zemljišče brezplačno prenesla nanjo. Po besedah koordinatorja za odnose z mediji v MOC Romana Repnika so z odločitvijo vlade zelo za

dovoljni: »S spominskim parkom je že doslej upravljalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kljub temu pa je do zdaj največ kritik o urejenosti parka letelo prav na MOC.« Ob tem Repnik dodaja, da občina ni imela nikakršne pristojnosti nad upravljanjem zemljišča in tudi pri izgradnji spomenika: »Upamo, da se bodo s prenosom spomenika na ministrstvo za kulturo razmere uredile.«

Spomnimo, da kritike glede ureditve spominskega parka niso bile edine. Veliko kritik je MOC dobila tudi zaradi igrišča za golf, ki je nastalo ob spominskem parku. Ob tem na občini pravijo, da je igrišče za golf urejeno na zemljišču, ki je v lasti Cinkarne, zato MOC nima nobenega vpliva na urejanje in upravljanje s tem zemljiščem.

ŠO

Problematični sodni zaostanki

Celjska sodišča sodijo po številu sodnih zaostankov v sam slovenski vrh. Ravno o reševanju tega problema je tekla beseda minuli teden, ko se je ministrica za pravosodje Zdenka Cerar ustavila na delovnem obisku pri celjskih pravosodnih organih.

Cerarjeva je omenila problem sodnih zaostankov predvsem pri tistih zadevah, ki se na sodiščih valjajo že več kot deset let. Teh je bilo decembra 2002 v Sloveniji malo manj kot 1.900, leto dni kasneje pa skoraj dvakrat več. Okrožno sodišče Celje je po številu le-teh tesno za petami koprskemu, okrajno pa je takoj za ljubljanskim in mariborskim sodiščem.

Predsednik celjskega okrožnega sodišča Andrej

Ministrica za pravosodje Zdenka Cerar »Višja sodišča bi morala več soditi in manj razveljavljati.«

Pavlina vidi rešitev obremenjenosti sodišča s sodnimi zaostanki v zaposlitvi novih sodnikov v civilnem oddelku, saj se je ravno število civilnih zadev letno povišalo za 20 odstotkov. Problem predstavlja tudi zakonodajalčevo nalaganje novih obveznosti ob enaki kadrovski zasedenosti. Kot rešitev je Pavlina omenil tudi mediacijo. Ravno to pa je kot uspešen prijem ocenila tudi ministrica, ki pravi, da tolikšnih zaostankov ne bi bilo, če bi se, denimo, tudi pri gospodarskih sporih: »... subjekti, še preden gredo na sodišče, obrnili na arbitraže in poskušali doseči mirno rešitev spornega razmerja.«

Na okrajnem sodišču pa se najbolj ubadajo z izvršbami. Predsednik okrajnega sodiš

ča Vladimir Klarič tako oni nja okrepitev izvršilnega o delka s premestitvijo sodi kov. Cerarjeva ob tem dot ja, da je pri izvršbah mog če pričakovati enako poj dobitev kot pri zemljiški knjigah.

Medtem ko bi moralo « sko višje sodišče po ministri činem mnenju več soditi ii manj razveljavljati, kot pri mer je navedla zadevo Teka čevo, pa je celjsko tožilstvu ocenila kot eno najboljših ï Sloveniji.

Ministrstvo za pravosodji bo po svojih najboljših mo čeh tako pomagalo pri reše vanju sodnih zaostankov. Ko še dodaja Cerarjeva, bi po

leg zakona o pravdnem pcjj

stopku morali prevetriti di zakon o kazenskem stopku.

Konec novinarske kariere Janka Šoparja

Slovenska nacionalna stranka (SNS) je v torek na novinarski konferenci predstavila kandidate za jesenske državnozborske volitve. Predstavili so se Janko Sopar, Peter Thaler in Roman Hriberšek, ki bodo kandidirali v peti volilni enoti. Predstavil se je tudi kandidat šeste volilne enote Andrej Štrk.

Predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je na konferenci napovedal, da bo nacionalna stranka dobila 6 mandatov, čeprav upajo na osem poslanskih sedežev. Na listi nacionalne stranke je presenečenje zagotovo kandidatura

novinarja Janka Šoparja. Šopar, ki bo na volitvah nastopi kot član SNS, je dejal, da se je za kandidaturo odločil zato ker slovenska politika potrebuje glas ljudstva, on pa je v oddajah na javni televiziji predstavljal prav to. Dodal je še, I da se s kandidaturo zaključuje tudi njegova novinarska ka-l riera. Volivke in volivce bo skušal prepričati tudi modni!' oblikovalec Peter Thaler, ki prvič nastopa na volitvah zaj poslanca, čeprav je. na listi SNS nastopil že za celjskegal župana. Roman Hriberšek bo kandidiral v Šentjurju, AriJ drej Štrk pa v Laškem. Š0

KRA

S3

E-

SLA

Z!

[E

Menjava poveljstva v Celju

Angeli z jajci

Mozirski policisti so bili prav začudeni, ko so v petek zvečer ugotovili, da niso dobrodošli na eni izmed prireditev v okviru Flosarskega bala. Še več -ljudski glasovi pripovedujejo, da so jih vrli Ljubenci odgnali z jajci in s tem zagotovo »obvarovali« marsikatero vozniško dovoljenje.

Minuli četrtek so v celjski vojašnici izvedli primopredajo poveljstva 20. motoriziranega bataljona. Na proslavi je polkovnik Branimir Furlan, poveljnik prve brigade Slovenske vojske, razrešil dolžnosti dosedanjega poveljnika, majorja Mirana Kristoviča in predal poveljstvo podpolkovniku Mihi Škerbincu - Barbi. To so simbolično ponazorili s predajo bataljonovega prapora novemu poveljniku.

V govoru je polkovnik Fur- nje. Za uspešno vodenje se mu

lan povedal, da je celjska enota ena najboljših v Slovenski vojski, pod vodstvom majorja Kristoviča pa je postala tudi ena od prvih, ki so povsem sposobne za mednarodno delova

je tudi zahvalil. Podpolkovnik Škerbinc je izrazil zadovoljstvo, ker je prejel tako dobro enoto, vesel pa je bil tudi, ker se vrača na Štajersko. Poglavitni cilj 20. motoriziranega

bataljona pa je po njego veri predvsem uspešno opravljanj« nalog v Bosni in Hercegovini kamor se odpravljajo decern bra kot del mednarodne misi |

je.

Dosedanji poveljnik, ki so gi premestili v misijo v Bosno, j( povedal, da je izpolnil cilj, dl I oblikuje bataljon, sposoben za delovanje v mednarodnih fc* macijah, kar so dokazali n mnogih vajah v tujini, kjer sť prejemali visoke ocene. '

Ćevapčići po tednu dni

V soboto, 24. julija, so zaradi dežja in vetra v Velenju tik pred zdajci odpovedali Noč ob jezeru in jo prestavili na 20. avgust. Organizator največje »zábavě« v Velenju je podjetje Gost, ki je teden dni kasneje prevzelo gostinske usluge na največji veselici na Ljubnem. In mnogi jedci se sprašujejo, če ni Gost na Ljubnem razprodajaI pečenega vola, ki jim je ostal v Velenju.

Prodajna mesta Novega tednika na Hrvaškem

Med dopustom nas lahko najdete v Poreču, Novigradu, Umagu, Rovinju, Pulju, Labinu, na Reki, v Moščenički Dragi, Medveji, Lovranu, Ičičih, Zavratnici, Stinici, Novalji, Makarski, Šibeniku in Zadru.

Z leve: novi poveljnik 20. motoriziranega bataljona, podpolkovnik Škertinc - Barbo, pozdravlja svoje vojaki ki jih je prevzel od predhodnika, majorja Mirana Kristoviča. Med njima stoji njun nadrejeni, poveljnik 1 brigade Slovenske vojske, polkovnik Branimir Furlan.

NXJtC

AKTUALNO

rišče pred župnijsko cerkvijo v Šmarju pri Jelšah. Napovedanega javnega protesta zaradi premestitve duhovnika Marka Leve ni bilo. Pred cerkvijo se je ustavilo le nekaj udeležencev pogreba in pogrebne m

Kdo se boji resnice?

Po čigavi volji je priljubljeni duhovnik Marko Leva odšel iz Šmarja pri Jelšah? - Ozadje odhoda

V Šmarju pri Jelšah, kjer je med občani zaradi premestitve priljubljenega župnijskega upravitelja Marka Leve prejšnji teden zavrelo, se položaj umirja. V nedeljo so v Šmarju že lepo sprejeli novega duhovnika Marka Ver-šiča, dosedanjega stolnega kaplana v Mariboru. Sam nam je v ponedeljek povedal, da je bil s sprejemom v Šmarju zadovoljen.

Tako vroče kot je bilo prejšnji teden v Šmarju pri Jelšah, tem kraju že dolgo ni bilo. Najprej je v nekaj urah 1.700 vernikov in drugih občanov podpisalo peticijo, kjer je med &ugim zapisano: »Zahtevamo, da gospod Marko Leva ostane v Šmarju, drugače bomo protestirali ter cerkev zaprli, tako da nobeden od vernikov ne bo več hodil v cerkev, pa tudi ministrantov ne bo več, kajti cerkev je od vernikov in ne od škofije.« Pa še to je zapisano: »Lansko leto ste pisali enemu našemu žup-ljanu ter zagotovili, da gospoda župnika Marka Leva ne boste prestavljali, razen če bi sam želel. Iz tega je razvidno, da ste do vernikov nepo-" eni.«

Približno trideset Šmarča-nov se je v sredo zvečer, komaj štiri dni pred Levovo premestitvijo, s peticijo odpeljalo t Maribor. Pred škofom dr. Francem Krambergerjem so Še pojavili s transparentom ter ■t spremstvu televizijske kamere: »Župnik Marko Leva je naš in zahtevamo, da naš ostane do smrti«. Škof je skupini iz Šmarja odgovoril, da se je glede Leve odločil dokončno. Najbolj jezni protestnik se je na koncu celo razhudil, da je neka oseba »svetovna kurba«. V bližini protestnikov je bil po naključju Marko Ver-sič, od 1. avgusta novi duhov-lik v Šmarju pri Jelšah. Nič iudnega, saj je bila v sredo njegovo delovno mesto še mariborska stolnica. , Protestniki niso odnehali, za petek ob 19. uri so napovedali protestni shod še pred feiarsko cerkvijo. Nato so govorili o prestavljenem shodu, °b 17. uri, po pogrebu in po-Srebni maši, ki ju je opravil Župnik iz Sv. Eme. Leva se je

Duhovnik Marko Leva, ki je bil najprej zaposlen kot električar, je med Šmarčani izjemno priljubljen. Za dobro voljo je marsikdaj poskrbel s harmoniko ter še vsaj petimi drugimi inštrumenti, ki jih obvlada. V škofijski stavbi trdijo, da je za premestitev iz Šmarja zaprosil sam, on govori o »pokorščini škofu«. Kdo se boji resnice?

tega dne umaknil. Napovedani dogodek je privabil več novinarjev, ki nato niso imeli kaj videti. Pred cerkvijo je bilo le nekaj udeležencev pogreba. Protestniki so namreč upoštevali željo Marka Leve, ki jih je prosil, naj s protestnimi dejanji ne nadaljujejo.

Izjemno priljubljen

Treba je povedati, da je Marko Leva v Šmarju pri Jelšah resnično izjemno priljubljen in ima le nekaj nasprotnikov.

Najprej se je izšolal za elek-tričarja ter bil zaposlen v tovarnah v Poljčanah ter Slovenski Bistrici, nato je po vojaščini zaključil študij na teološki fakulteti. Izredno marljiv človek je med študentskim delom v samostanski vrtnariji v Nemčiji celo pomagal delavcu na samostanskem pokopališču pri izkopu jame. V šmarski župniji, kjer je nič manj kot šest cerkva ter je kot takšna gospodarsko zelo zahtev

na, je lani skupaj z župljani urejal kar tri objekte. Pri tem je manjša dela opravil kar sam, med drugim je sam izdelal jarem zvona prve kapele slovite Kalvarije.

Med štiriletnim bivanjem med Šmarčani je Leva prav tako vodil obnovo župnijskega vinograda, postal član gasilskega društva, za dobro voljo pa marsikdaj raztegoval meh harmonike. Mirnega ter zelo skromnega župnijskega upravitelja so Šmarčani vzljubili (podobno kot so ga že pred tem na mestu stolnega kaplana v Mariboru), zato tudi skoraj nihče ni verjel govoricam, ki bi utegnile škoditi njegovemu duhovniškemu ugledu.

Leva, velik glasbeni talent, igra poleg diatonične harmonike še vsaj pet drugih glasbil, restavriral je očetov štiri desetletja star NSU-jev motor ter v Šmarju organiziral množični blagoslov motoristov in motorjev ... Nič čudnega, če se je v množični akciji NT&RC za najbolj priljub

ljene duhovnike uvrstil na drugo mesto.

V ozadju vsega tega se je očitno že takrat dogajalo marsikaj. Šmarčan Leon Amon, ki je nekoč študiral za duhovnika ter je bil v skupini protestnikov v Mariboru, si dopisuje s škofom Krambergerjem. Amon nam je pokazal zanimivo korespondenco. »Kar se tiče prestavitve gospoda župnika, sedaj ne morem nič reči. To bomo obravnavali šele maja 2004,« mu je pisal škof v Šmarje za zadnji božič. »Nič ne bo brez vednosti ali pogovora z Markom Levo,« piše v enem od poznejših pisem v Šmarje pri Jelšah.

Po čigavi volji?

Po čigavi volji je torej Leva odšel v Velenje in zakaj? Ko smo za prejšnjo številko Novega tednika raziskovali morebitne vzroke njegove prestavitve, nam je eden od zelo dobro obveščenih duhovnikov (ki ne želi biti imenovan) sam dejal, da je bila prestavitev na Levovo željo. To nam je povedal dan pred šmarskim podpisovanjem pe

ticije, preden so zadeve prišle v javnost. Da bi želel Marko Leva iz Šmarja kljub izjemni priljubljenosti ter lastnemu dobremu počutju? Da, k temu so ga silili osebni razlogi, smo slišali odgovor.

Bili smo začudeni, zato smo se v preteklih dneh pozanimali še v škofijski stavbi v Mariboru. »Marko Leva je v pogovoru za prestavitev iz Šmarja pri Jelšah resnično zaprosil sam. Načrtovana je bila vsaj pol leta,« nam je odgovoril škofijski kancler Janez Lesnika, ki med drugim piše odredbe o duhovniških premestitvah.

Janeza Lesniko smo povprašali tudi o duhovniški pokorščini škofom nasploh. »Vsak duhovnik pri posvetitvi obljubi škofu spoštovanje in pokorščino. Ko govorimo o pokorščini, ne gre za nasprotje z duhovnikovo vestjo, ampak za konstruktivno delo in pogovor s škofom,« pojasnjuje Lesnika. »Škof se pred odločitvijo z vsakim duhovnikom pogovarja. Večinoma so premeščeni duhovniki, ki sami zaprosijo za prestavitev.« Nezadovoljni duhovnik se lahko v skrajnem

Cerkveni ključar šmarske cerkve sv. Roka Jože Lorber ter župljan Leon Amon, ki si dopisuje s škofom dr. Francem Krambergerjem. Oba sta ogorčena, zato sta odšla s protestniki v Maribor, v petek pa bi se bila rada udeležila še protesta v Šmarju pri Jelšah.

primeru pritoži celo v Vatikan.

Marko Leva, s katerim smo se pogovarjali kar dvakrat, govori v zvezi s premestitvijo izključno o »pokorščini škofu«. To seveda pomeni, da premestitev ni bila po njegovi volji. »Odhajam po dogovoru s škofom. Če ljudje spoštujejo to, kar sem v Šmarju pri Jelšah naredil, pričakujem tudi, da bodo spoštovali tudi dolžnosti, ki jih nalaga naš stan,« omenja Leva. Nekdo, ki dobro pozna ozadje Le-vove prestavitve ter je, čeprav ni duhovnik, o vsem zelo dobro obveščen (prav tako želi ostati neimenovan) pa nam je zatrdil, da je bil šmarski župnijski upravitelj resnično prestavljen kazensko. Kje je resnica?

Zakaj bi Leva sploh želel iz Šmarja oziroma bi moral? V zvezi z njegovim odhodom krožijo različne govorice. Tako po Šmarju eni govoričijo, da tudi na oko simpatični Leva ni imel miru pred ženskami, drugi, da naj bi prišlo do resnega spora med obnavljanjem Kalvarije, tretji o obojem. Kljub temu, da smo se skušali izogniti govoricam, smo tudi pri obveščenih virih naleteli na posamezne protislovne informacije.

Kakorkoli že, prvoavgu-stovske premestitve duhovnikov predstavljajo vsakoletno rutino, letos so le medijsko izredno odmevne. Šmarčani štiri dni pred Levovo premestitvijo v nobenem primeru niso mogli pričakovati, da bi jo škof preklical. V Cerkvi ter religijah seveda ni tovrstne demokracije.

Uspelo ni niti Dobrčanom, ki so ravno tako skušali obdržati svojega župnika Janka Straška. Predhodno so se dogovorili za sestanek s škofom v škofijski stavbi, skupaj s svojim županom ter se odpravili v Maribor z avtobusom. Škof je napovedane obiskovalce vljudno sprejel, vendar povedal, da je njegova odločitev nepreklicna. Sicer pa je vrelo celo v Šentjurju, kjer so zbirali podpise proti premestitvi kaplana ter še kje.

BRANE JERANKO

Gore ne dopuščajo površnosti

Na našem območju vsako leto povprečno 12 posredovanj gorskih reševalcev - V poletnih mesecih največ nesreč

Eno najtežjih reševanj, v katerega so bili vključeni celjski gorski reševalci, je bilo lani v steni Križevni-ka, kjer so reševali dva plezalca, od katerih si je eden zlomil roko. Reševanje s helikopterjem zaradi težkih razmer in dostopa ni bilo mogoče. Ker plezalca nista mogla v dolino, sta morala v steni prenočiti z bivakom. Dolga noč se je končala naslednjega dne, ko je helikopter reševalce pripeljal do stene, kjer so najprej izvedli klasičen način reševanja, nato pa je sledil helikopterski prevoz plezalcev in reševalcev v dolino.

To je le ena izmed številnih akcij gorskih reševalcev, v katerih so nemalokrat izpostavljena tudi njihova življenja. V tem času je obiskovalcev v gorah še posebej veliko, nanje pa prežijo številne pasti, ki so lahko izjemno nevarne, če ljudje, ki se odpravljajo v gore, nanje niso dobro pripravljeni. Letos je v slovenskih gorah življenje izgubilo že štirinajst ljudi, smrtno se je ponesrečilo kar osem gornikov.

Pred časom so morali zaradi tragične delovne nesreče in težke dostopnosti do ponesrečenca posredovati tudi v Glinu Nazarje. Načelnik gorske reševalne postaje Celje Matej Zaluberšek pa se spominja tudi obsežne iskalne akcije Jožeta Musarja na območju Logarske doline. Njegovo truplo so našli po treh tednih.

Na našem območju je bila zelo nevarna Mrzla gora nad Okrešljem, tam so namreč velikokrat posredovali, še dodaja Zaluberšek, ki omenja, da imajo celjski reševalci letno povprečno 12 posredovanj v gorah.

Redno pa skrbijo tudi za izobraževanje: »Vsako leto moramo izvesti dve reševalni vaji. Prvo v zimskih, drugo v poletnih razmerah. Vsak

V primeru nesreče v gorah je na voljo številka regijskega centra za obveščanje, 112. Če možnosti za telefonski klic ni, mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke. To so planinske postojanke, visokogorske kmetije in druge postojanke v gorskem svetu ter policijske postaje v dolini. Obveščevalne točke so vidno označene z znakom G RS. Ob nesreči je treba povedati, kdaj in kje se je zgodila, za kakšno nesrečo gre, koliko je poškodovanih, kakšne so poškodbe in kakšne so razmere na kraju nesreče.

reševalec ima za seboj ustrezne tečaje zimske in poletne reševalne tehnike in za to potrebne opravljene izpite,« razlaga Zaluberšek.

Izjemno pomembna je tudi dežurna reševalna ekipa na Brniku, ki dežura od petka do nedelje, saj se ravno v tem času zgodi največ nesreč. Gorski reševalci v svojih postajah po Sloveniji so usposobljeni tako za klasično reševanje kot tudi za helikoptersko reševanje. Pri vključevanju posadke helikopterja reševalcem pomaga policija in slovenska vojska. Naš sogovornik omenja še prizadevanja Komisije GRS Slovenije, da bi si uredili status pravne osebe. Na tak način bi bili manj odvisni in bolj enakopravni Planinski zvezi Slovenije.

Nevarno poletje

Ljudje pogosto precenjujejo svoje sposobnosti in se v gore napotijo brez ustrezne opreme ustreznih izkušenj in primerne psihofizične pripravljenosti. »Ob izbiri poti v gore morajo ljudje upoštevati svojo fizično in psihično pripravljenost, vremensko napoved in stanje v gorah,« opozarjajo gorski reševalci. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče v gorah so padci in zdrsi, sledijo pa še telesna in duševna nepripravljenost na turo, nepoznavanje terena in pomanjkljiva oprema, pa tudi odlomi oprimkov, stopov in skalnih blokov. Ta posebnost naših gora je posledica zim z malo snega. V skalah so zamrznile velike količine vode in jih naredile nevarno krušljive. Prav nesreče alpinistov oziroma plezalcev zahtevajo najbolj naporne in zahtevne reševalne akcije - tako za reševalce kot ponesrečence, pravijo v Gorski reševalni službi Slovenije.

Letos se je sicer v slovenskih gorah zgodilo malo

Ena izmed številnih reševalnih akcij celjskih gorskih reševalcev (Foto: Ivo Avberšek )

Gorski vodniki so izkušeni alpinisti, prekaljeni v številnih in težavnih poletnih in zimskih vzponih v domačih in tujih gorah, ki so opravili posebne tečaje in izpite po posebnih programih. So člani Združenja gorskih vodnikov Slovenije, ki imajo izkaznico gorskega vodnika in oštevilčen vodniški znak, ki je razen napisov enak znaku Združenja, na znaku pa sta vgravirana njegovo ime in priimek.

Načelnik gorske reševalne postaje Celje Matej Zaluberšek: »Vsi gorski reševalci so prostovoljci. Na pomoč je treba takoj, ne glede na druge službene obveznosti.«

manj nesreč kot lani, a so bile le-te hujše in tragične. Kot ocenjuje načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Tone Smole j, pa morajo večkrat posredovati zaradi nesreč pri adrenalinskih športih, vse več ljudi pa pozablja, da zima v visokogorju traja nekoliko dlje, zato so tudi razmere tam drugačne. Največ nesreč se zgodi ravno julija in avgusta, julija letos je bilo v slovenskih gorah okrog petdeset nesreč, avgusta jih reševalci pričakujejo še več.

Nasveti ...

»Planinski vzpon ali pohod morajo ljudje začeti dovolj zgodaj, da se izognejo mraku in zato neprevidnemu vračanju v dolino. Pomembni so podatki o vremenu in s tem tudi o nevarnosti poletnih neviht. Tudi soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike, zato pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo zdravstvene težave,« razlagajo gorski reševalci, ki so usposobljeni tudi za posredovanje ob delovnih nezgodah in prometnih nesrečah na težko dostopnih krajih.

»Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka ter mobilni telefon. Seveda je treba temu, glede na izbrano pot, pristaviti tudi dodatne pripomočke, kot so plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada.« Hoja v gorah mora biti enakomerna, pohodnik pa naj bo pozoren na glas narave. Bobnenje na primer napoveduje padanje kamenja. Če pride do zdrsa, reševalci svetujejo, naj se oseba prevali na trebuh in s pogledom v pobočje navzgor. Z rokami ter konicami čevljev naj poskuša ustaviti drsenje, pri čemer mora imeti noge razmaknjene. »Na vsako uro hoje bi si morali pohodniki privoščiti petminutni počitek, daljše počitke pa na varnih in udobnih krajih. Redne malice in pogosto pit-

Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/94 in 17/97)

OBČINA VOJNIK

obvešča,

da so pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občni Vojnik za volitve poslancev v državni zbor objavljeni na internetni strani: http://www.vojnik.si in na krajevno običajen način na oglasnih deskah krajevnih skupnosti.

Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS, št. 62/94 in 17/97)

OBČINA DOBRNA

obvešča,

da so pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občini Dobrna za volitve poslancev v državni zbor objavljeni na internetni strani Občine Dobrna, in sicer na naslovu http://www.dobrna.si ter na krajevno običajen način na oglasni deski Občine Dobrna.

je namreč preprečujejo izčrpanost in dehidracijo. V planinskih kočah pa bi se morali planinci vpisovati v vpisno knjigo. Zaradi varnosti, če osebo pogrešajo, reševalcem podpis da vedeti, kje se je pogrešani nahajal. Med turo je nujno stalno spremljanje vremena. Če se razvijejo nevihtni oblaki, mora slediti umik z grebenov in drugih izpostavljenih mest, kjer so železni klini, saj vanje pogosto udarijo strele.«

Za zahtevnejši vzpon ali pohod si je dobro izbrati primernega spremljevalca, denimo vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Ti namreč svetujejo pri gorski opremi, poznajo slovenske in tudi tuje gore, so hkrati gorski reševalci in se tako znajdejo v gorah v vseh razmerah.

V gore se ljudje odpravijo pogosto tudi neustrezno oblečeni, na kar je še posebej pomembno opozoriti gornike. »Če je človek kljub vročini pomanjkljivo oblečen, lahko izgubi preveč tekočine, obstaja tudi nevarnost do-

V Gorski reševalni služ bi Slovenije opozarjajo tli di na nedavni potres. Ta jc kot pravijo nekateri »razi rahljal marsikatero skalo«

datnih poškodb, kajti oble' ka zavaruje kožo pred odrg ninami in praskami,« še dď dajajo pri Gorski reševalni službi Slovenije. V Sloven! morajo gorski reševalci uaj \ večkrat posredovati na ob-' močju Kranjske Gore, Tolmi na in Bovca. Tam je nedavnj potres povzročil obilo ško de, zato je na tamkajšnjil I gorskih poteh potrebna po večana previdnost.

V Planinski zvezi Slove nije poudarjajo, da bi mo rali tudi na področju pla ninstva uveljaviti ustrezni ' evropske standarde. Zato it razmišljajo o uvedbi obvez' nega zavarovanja pred ob» skom gora. Slovenske gol re naj bi letno obiskali p rib ližno trije milijoni obisko valcev.

AKTUALNO

Narava vabi, klopi čakajo

Ni vsak klop okužen, je pa marsikatera okužba, ki jo prenaša na človeka, huda, lahko tudi smrtna

Do 1. avgusta je bilo na oljskem območju prijav-enih že 241 primerov bo-flioze, lani v tem času pa 78. Zdravstveno potrjenih irimerov klopnega menin-jtisa pri človeku je bilo do ega datuma 9, lani 17. Ti odatki, če jih primerjamo Slovenijo, povedo, da je Aše ob'močje med najbolj ivarnimi za okužbe v navi, ki jih na človeka (in di na živali) prenašajo klo-

To so podatki, ki so nam b te dni posredovali iz Za-oda za zdravstveno varstvo Celju, kjer so tekoče sez-injeni z zdravniško postavnimi diagnozami ome-enih bolezni. Trenutne svilke govorijo, da so v irastu okužbe z borelio-(kar 63 ugotovljenih pri-erov več kot lani), kar je »volj močan razlog, da na nevarnosti ponovno opo-rimo - da bi se jim znali )gniti in preprečiti bolez-so lahko zelo hude. bdi usodne. Lani so na-jreč na Celjskem zabele-ili celo smrtni primer, ko zaradi klopnega menin-joencefalitisa umrl 55-let-li moški.

Narava nam ponuja obilo epot in darov, a se v njej na-lajajo tudi nevarnosti, ki ahko usodno posežejo v člo-ekovo zdravje. Eno takšnih tedstavlja le nekaj milime-velika živalca, klop. Na

hajajo se predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov in travi. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah jih je vse manj in zgornja meja, kjer je še mogoče najti kakšen primerek, je okoli 1.000 metrov. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, ko pa se spomladi temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov je odvisna od klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov ter vseh ostalih insektov in prav takšne razmere so bile značilne za letošnjo zimo, pomlad in tudi začetek poletja. O tem mag. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: »-Pogoji za razvoj insektov so letos idealni, ne preveč vroče vreme ljudi naravnost vabi v naravo. Kadar so ugodni pogoji za razvoj insektov, je tudi več možnosti za prenos okužb na človeka. Klopom najbolj ustrezajo temperature do 20 stopinj Celzija in veliko vlage, takšni pogoji pa so idealni tudi za razvoj drugih malih gozdnih sesalcev, gostiteljev za klope. Ti se zajedajo v sesalce prav tam, kjer rastejo tudi gobe in borovnice in kamor rad zahaja človek. Seveda pa niso vsi klopi okuženi, največ prijav okužb v zadnjih

letih dobivamo z območja Tabora in Vranskega, iz Za-drečke doline, obronkov Pohorja, denimo s Paškega Kozjaka. Največ ljudi stakne klopa in bolezen v okolici svojega doma, torej tam, kjer se pogosteje nahajajo in so tem nevarnostim večkrat izpostavljeni. Izletniki so redkeje med obolelimi, ker so ti na klope bolj pozorni, ko se vrnejo domov.«

Ugriz klopa je neboleč

Ko se klop »preseli« na človeka, išče tiste predele kože, ki so nežnejši (zadnja stran kolenskega sklepa, pod pazduho, dimije ipd.) Ko najde ustrezno mesto, se začne pritrjevati in potem sesati kri. Ugriz klopa je neboleč, ker le-ta pred sesanjem izloči nekaj sline, ki vsebuje snov, ki povzroči lokalno omrtvičenje, in snov, ki prepreči strjevanje krvi. Klop je lahko na človeško kožo pritrjen tudi do 14 dni.

V svetu je poznanih približno 800 vrst klopov, med temi je 8 takšnih vrst, ki prenašajo povzročitelje bolezni. Ixodes ricinus, pri nas ga imenujemo navadni klop, je najbolj razširjena vrsta v Evropi. Običajno čaka na gostitelja v podrasti pri tleh in ni še jasno, na kakšen način zazna gostitelja, saj je slep. Najbolj verjetno je,

ugotavljajo strokovnjaki, da zazna toploto in premikanje rastlinja v svoji bližini. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci. Človek je pri tem le slučajni gostitelj, kar pa ima lahko hude posledice, če gosta ne opazimo pravočasno in ga ne odstranimo. In kako zmanjšamo nevarnost ugriza klo-Pa?_

Klopi se okužijo ob zajedanju gostitelja, ki ima v krvi povzročitelja. Kužni ostanejo celo življenje, povzročitelje pa prenašajo samice tudi na svoje potomce.

To storimo tako, da se pred odhodom v naravo oblečemo v oblačila iz gladkega materiala, ki klopom otežuje oprijemanje, da vse odkrite dele telesa večkrat namažemo s snovmi, ki odvračajo mrčes, nazadnje pa še tako, da takoj po vrnitvi domov opravimo temeljit pregled telesa.

Če pri pregledu opazimo klopa, ga moramo čimprej odstraniti; dalj časa ko je prisesan na kožo, večja je možnost obolenja. Po tem, ko na koži opazimo klopa in ga odstranimo, moramo biti na morebitne reakcije pozorni vsaj še 14 dni. Možno je, da se v tem času pojavi povišana telesna temperatura, lahko slabost, bruhanje, glavobol. Prvim znakom bolezni sledijo simptomi v močnejši obliki z značilno otrdelostjo vratu. Med prvo in drugo fazo lahko preteče več dni, ko se človek počuti zdrav.

Tri nevarne bolezni

Klopi prenašajo tri bolezni: lymsko boreliozo, klopni meningoencefalitis in er-heliozo. Lymska borelioza je najpogostejša, razširjena je po vsej Sloveniji, klopi, ki so okuženi z meningoen-cefalitisom, pa se nahajajo predvsem v osrednjem delu države, zlasti na Celjskem, kjer po obolevnosti prednjači območje Mozirja. Doslej je bilo v Sloveniji odkritih manj kot deset primerov erhelioze, prvega so zaznali šele leta 1996. Okoli tri četrtine obolelih preboli to okužbo brez znakov bolezni, če pa se ti pojavijo, so hudi, simptomi pa

Klopom najbolj ustreza vlažno in senčnato okolje, najpogosteje pa živijo na območjih listnatih gozdov z bujno podrastjo.

so podobni kot pri meningitisu, lahko pride tudi do otečenosti bezgavk, dlani in kožnih izpuščajev.

Bakterija, ki živi v klopu, ta pa jo ob zajedanju prenese na človeka, se imenuje Borellia burgdorferi, bolezen pa lymska borelioza in ta je na Celjskem najpogostejša.

Ko se po zadrževanju v naravi vrnemo domov, moramo temeljito pregledati celotno telo. Če pri tem opazimo na kožo pritrjenega klopa, ga moramo čimprej odstraniti, to pa storimo tako, da nanj za nekaj minut nanesemo plast oziroma kapljice kreme, olja ali podobne snovi. Tako klopov prijem toliko popusti, da ga lahko zgrabimo in odstranimo s pinceto, ne le zadek, ampak tudi klopovo glavo z rilcem.

Znak, da je oseba okužena s to bakterijo, je rdeč madež na koži, ki se pojavi po desetih do štirinajstih dneh, ni pa nujno, da se pojavi na mestu ugriza klopa. Strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo, da je treba pri takšni zaznavi takoj k zdravniku, saj je zdravljenje v začetni fazi popolnoma učinkovito, pri kasnejših ugotovitvah okužbe pa je uspeh zdravljenja praviloma slabši. Vnetja sklepov se kasneje lahko razvijejo tudi v hudo bolezen kronični artritis. Zoper boreliozo znanstveniki še niso odkrili učinkovitega cepiva. Zdravljenje z antibiotiki je pri tej bolezni smiselno y vseh stadijih, najbolj uspešno pa je takojšnje, takoj, ko se pojavijo prvi znaki.

Zanesljiv način preprečevanja okužbe s klopnim meningitisom ali klopnim rae-ningoencefalitisom pa je

pravočasno cepljenje, najbolje v zimskih mesecih, ko klopi še mirujejo in ko nas še ne vleče v naravo. Pri nas je to cepljenje razmeroma poceni in v zdravstvenih ustanovah zelo dobro organizirano. Pri tej bolezni, ki je lahko tudi smrtna, gre za vnetje možganov in možganskih ovojnic, prvi simptomi oziroma znaki, ki opozarjajo, da gre za to okužbo, pa se najpogosteje pojavijo teden dni ali dva tedna po ugrizu klopa. Da gre za okužbo, nas opozori značilna nevšečnost, otrplost tilnika.

Klopni meningitis se pojavlja sezonsko, kar je po vezano z biološko aktiv nostjo klopa. V naših kli matskih razmerah se veči na primerov okužb oziroma bolezni pojavlja od maja do septembra, obolevajo pa ljudje vseh starosti. Najbolj ogroženi so otroci in mladostniki v dobi odraščanja ter ljudje v srednjih letih, in še podatek: moški obolevajo pogosteje kot ženske.

Na območju, ki ga »pokriva« celjski zavod za zdravstveno varstvo (okoli 300 tisoč oseb) so v porastu predvsem okužbe, ki povzročajo boreliozo. Ob polletju so v omenjenem zavodu zabeležili 174 primerov te bolezni, le mesec dni kasneje pa so prejeli že 241 prijavo ugotovljenega obolenja. Klopni meningitis, kot kažejo podatki, pojema, saj so ob polletju zabeležili 6 primerov bolezni, do 1. avgusta pa 9.

MARJELA AGREŽ

Železninar spet odhaja

Zaradi previsoke najemnine laška Izbira noče več skrbeti za muzejsko trgovino v Celju - Večino programov bodo preselili v blagovnico Vele

Izbira bo večino programov iz Železninarja preselila v bližnjo blagovnico Vele. Po vijake ali žarnice bo spet treba v nakupovalna središča ob robu mesta.

Odločitev je dokončna. Laška Izbira bo zadnji dan avgusta zaprla Železninarja. V dobrih dveh letih bo to že druga »smrt« najstarejše in tudi najbolj znamenite celjske trgovine, ki so jo Laščani potem, ko se ji je odpovedal Merkur in jo je, tudi zaradi velikega pritiska meščanov, odkupila občina in jo oddala v najem, odprli z velikim pompom novembra 2002. V Izbiri pravijo, da so se za zaprtje Železninarja odločili izključno zaradi ekonomskih interesov.

Kot je povedal direktor Emil Štukelj bi se v skladu z aneksom, ki ga je z Mestno občino Celje oziroma njenim nepremičninskim podjetjem podpisalo še staro vodstvo Izbire, s 1. septembrom mesečna najemnina s sedanjih 370 tisoč zvišala na več kot milijon tolarjev. »To je odločno preveč. Glede na to, da ohranjamo muzejsko prodajalno, bi prej pričakovali, da nam občina najemnino zniža, ne pa zviša,« pravi Štukelj, vendar priznava, da zvišanje najemnine ni edini razlog za zaprtje Železninarja. S prodajalno, v katero so vložili 25 milijonov tolarjev, imajo namreč zgolj izgubo. Lani je znašala 9 milijonov tolarjev, slabo pa kaže tudi letos. Julija se je sicer prodaja v primerjavi z lanskim enakim mesecem povečala kar za 95 odstotkov, vendar to ne more rešiti slabih polletnih rezultatov. Štukelj pravi, da je bilo najslabše junija, ko se je v Izbiri odvijala borba za oblast, pa tudi v ostalih mesecih je trgovina dosegala le 60 do 80 odstotkov lanske prodaje. »Z izkupičkom nismo mogli pokriti plač, najemnine in tudi ostalih osnovnih stroškov trgovine. Če bi vztrajali še naprej, bi Izbiri delali veliko škodo. Ob nižji najemnini bi bilo morda lažje, lahko bi tudi z različnimi

akcijami povečali prodajo, vendar se ne bomo mučili. Več kot očitno je, da je kupna moč v mestu prešibka za takšno trgovino. Če si Železninarja ni mogel privoščiti veliki Merkur, kako naj si ga majhna Izbira,« se sprašuje Štukelj, ki sicer meni, da je bila Izbirina odločitev o oživitvi znamenite trgovine bolj reklamna kot poslovna poteza.

V Izbiri imajo za zaprtje Železninarja še en tehtni razlog. Engrotuš, ki je njihov večinski lastnik, je namreč s prevzemom domžalskega Veleja dobil v mestnem jedru blagovnico, ki je od znamenite prodajalne v Stane-tovi ulici oddaljena le kakšnih petdeset metrov. »Bilo bi neumno, če bi na tako majhnem prostoru vzdrževali konkurenčni prodajalni. Zato bomo večji del gospodinjskega programa iz Železninarja prenesli v Vele,« napoveduje Štukelj. Kaj pa drobni kovinski program, po katerem je bil Železninar, ki se ga med Celjani še vedno drži staro ime Rakuš, znan

skoraj dve stoletji? Štukelj pravi, da so prav tovrstni izdelki šli najslabše v promet. Očitki, da bo po vijake ali žarnice spet treba hoditi v primestna nakupovalna središča, so zato po njegovem povsem odveč.

»Nismo zvišali najemnine«

In kako so se na odpoved pogodbe o najemu Železninarja odzvali v Mestni občini Celje, ki je objekt, v katerem je trgovina, pred dvema letoma kupila od Kovinoteh-ne oziroma Merkurja za 215 milijonov tolarjev? Po besedah predstavnika za stike z javnostmi Romana Repnika, bodo z javnim razpisom poiskali novega najemnika ali pa lokal prodali. Seveda pa bo tudi nov najemnik ali kupec moral upoštevati navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine, da se v prodajalni ohrani staro pohištvo.

Na trditve direktorja Izbire, da so se za zaprtje Železninarja odločili tudi zaradi zvišanja najemnine, v obči

ni odgovarjajo, da je najemnina že ves čas enaka in znaša okrog milijon tolarjev. Zaradi nekaterih investicijskih vlaganj so jo lani s posebnim aneksom za eno leto znižali. »Zato je neupravičeno govoriti, da je občina najemnino zvišala,« poudarja Repnik.

Nihče od dvanajstih prodajalcev iz Železninarja ne bo izgubil službe. Po zagotovilih Emila Štuklja jih bodo prerazporedili v ostale svoje prodajalne, saj dobre trgovce potrebujejo tako v Izbiri kot Engrotušu.

Pa tudi sicer, še pravi Repnik, najemnina za Železninarja sploh ni velika. Prodajalna ima okrog 600 kvadratnih metrov, kar pomeni, da znaša najem za kvadratni meter nekaj več kot 7 evrov. To pa je znesek, za katerega je v središču mesta nemogoče dobiti poslovni prostor, saj se najemnine gibljejo od dvanajstih evrov naprej.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

Vlada o oživitvi Rimskih

Vlada RS je na zadnji redni seji pred parlamentarnimi počitnicami sprejela nekatere sklepe, povezane z oživitvijo zdravilišča v Rimskih Toplicah, ni pa še bila seznanjena z novimi razpisnimi pogoji za najem zdraviliškega kompleksa. Ti naj bi bili znani jutri.

Podala pa je obvezno soglasje k objavi javne ponudbe za najem in k pogodbi za najem nepremičnega premoženja v okviru kompleksa zdravilišča v Rimskih Toplicah in pooblastila Službo Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj za njihovo dokončno redakcijsko uskladitev.

Ministrstvo za kulturo je zadolžila, da do konca leta zagotovi potrebna finančna sredstva za izdelavo načrta krajinske arhitekture za ureditev parkovnih površin v okviru ožjega dela kompleksa zdravilišča, skupaj z ministrstvom

za obrambo pa naj bi zagotovila tudi potrebna finančna sredstva za sanacijo teh površin. Od skoraj 225 tisoč kvadratnih metrov parkovnih površin bosta ministrstvi do konca leta 2007 v skladu s terminskih načrtom novega najemnika sanirali 150 tisoč kvadratnih metrov parka.

Dan pred sejo vlade so se do reševanja problematike v Rimskih Toplicah opredelili tudi v poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke. V pisni pobudi ministra za gospodarstvo pozivajo, da v skladu z veljavno slovensko zakonodajo pripravi ustrezen koncept najemne pogodbe za vlagatelje, po tako imenovanem španskem vzoru. To pomeni, da bi vlagatelju, ki je pripravljen obnoviti zdraviliške kapacitete, pripravili zavezujočo najemno pogodbo v višini enega evra. RP

I _ Mariborska c. 86

^o ektro 3000 ce,je

-F«;-« Tel: 03/42-88-000 I

VS^ T U R N S E K Fax: 03/42-88-115

■ Izvedba elektroinstalacij in strelovodov

■ Projektiranje, nadzor in meritve

■ Prodaja svetil

INFO: instalacije@turnsek.net

^ORODjnMtnm

Bežigrajska 10, Celje

IZPOSOJA in NAJEM

vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net

Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega internets že od 5.900 SIT na mesec.

Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.

INFO: internet@tumsek.net

je ogorčenje, saj je bila krat edina prodajalna s veliko ponudbo.«

ANKETA

Brez pretresa

Novica, da bo Železninar

spet zaprl svoja vrata, Celjanov tokrat ni tako prizadela kot pred dvema letoma. Ljudje so se očitno že navadili na velika nakupovalna središča na obrobju mesta, ki so skoraj že povsem zasenčila ljubke prodajalne v mestnem jedru.

Ivanka Flander iz Laškega:

»Vem, da bodo Železninarja zaprli, vendar se s tem ne obremenjujem pretirano, ker nisem iz Celja. Ponavadi na-kupujem v Laškem, kjer sem tudi doma. Slišala sem, da bodo izdelke iz Železninarja prenesli v blagovnico Vele, kar pomeni, da za Celjane izguba te prodajalne ne bo tako velik problem.«

Stane Mori iz Celja:

»Dejstvo, da se Železninar zapira, je vredno obžalovanja, saj pomeni za Celjane veliko izgubo. Lokacija trgovine je zelo dobra, pa tudi navajeni smo bili nanjo. V prihodnje bomo pač več kupovali v Merkurju, ki je dobro založen, pa tudi dostop z avtomobilom je lažji. Prvo zapiranje Železninarja je med ljudmi vzbudilo veliko več-

Franci Selčan iz Celja:

»Poleg gostinskih lokálová trgovinic z oblačili bi v središči mesta morala biti tudi takšni starinska prodajalna, kot je Že lezninar. Zaprtje mi sicer b bo prizadelo, ker je tudi n« obrobje mesta pestra izbira vseeno pa bi bilo bolje, da h trgovina ostala. Tudi zaradi stí rejših ljudi, ki jim je takšn) priročna in tradicionalna po| nudba mnogo bolj pri srcu ko veliki nakupovalni centri.«

MAJA RATE Foto: ALEKS ŠTERti

—-3

[gtOll partner L nujMjsim okusom

GOSPODARSTVO

Štorski jeklarji ustavili proizvodnjo

po konca leta dve naložbi v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov Štor 115.000 ton jekla

Letos iz

V štorski jeklarni so s 1. vgustom za dva tedna us-vili proizvodnjo. V tem ča-i bodo opravili redni letni Kinont ter dokončali posodobitev elektroobločne pe-5. Gre za prvo večjo letošnjo naložbo, vredno 1,3 mi-ijona evrov, s katero bodo znižali porabo energije, saj bodo lahko odslej kombi-oirali uporabo različnih virov energije, od električne do kisikove. Zaradi poso-dobitve se bo povečala tudi mogljivost peči, s tem pa ebo v jeklarni skrajšal proizvodni čas. Družba Štore Steel se prijavlja na še eno večjo naložil, vredno 1,5 milijona evrov. |o konca leta bodo v podaljš-valjarne zgradili novo ha-», ki jo bodo uporabljali za jtladiščenje gotovih izdelkov, to besedah pomočnika direktorja Gorazda Tratnika, bo-tem v valjarni pridobili več prostora, kar jim bo omogočilo povečanje dodatnih obdelav in izboljšalo pretoka materiala. Skozi novo halo bodo uredili krožni promet za cestni in tudi železniški transport. S tem se bodo skrajšali {asi natovarjanja in odpreme oàelkov.

Višji stroški, višje cene

V jeklarni naj bi letos zopet zabeležili 15-odstotno rast prodaje, kar pomeni, da bi izdelali 115 tisoč ton jekla. Glede na rezultate v prvem polletju bodo načrte dosegli, saj so prodali 61 tisoč ton izdelkov, od tega kar dve tretjini na zunanje trge. Zelo uspešni so bili v programu ploščatih vzmetnih jekel, ki predstavljajo že 46 odstotkov vse prodaje. Povečali so tržni delež v Evropi in se utrdili med tremi največji

mi proizvajalci tovrstnih jekel, s tem pa so, pravi Tratnik, za to skupino izdelkov izpolnili strateške načrte.

Kljub povečanju stroškov za energijo in dražjim vhodnim surovinam, kar je dvignilo prag rentabilnosti poslovanja, je podjetju v prvi polovici uspelo ohraniti pozitivni rezultat. Povečalo se je namreč tudi povpraševanje po jeklu, tako da so v Štorah v celoti zapolnili vse svoje zmogljivosti. Večja produktivnost in nekoliko višje cene jekla sta podjetju omogo

čila, da je uspešno kljubovalo spremembam na trgu.

»Zaradi zasedenih zmogljivosti oskrbujemo z jeklom predvsem odjemalce, s katerimi sodelujemo že dlje časa in so večinoma dobavitelji evropske avtomobilske industrije. Čeprav so na trgu ugodne razmere, je povečanje povpraševanja po našem jeklu predvsem rezultat uvedbe mesečnih dobav stalnim strankam. To pa precej zmanjšuje tveganje zaradi cikličnih nihanj na svetovnem trgu,« pojasnjuje Tratnik.

JANJA INTIHAR, foto: GK

NAKRATKO

Banka Celje povečala tržni delež

Banka Celje je tudi v letošnjem prvem polletju poslovala uspešno. Bilančno vsoto je povečala za 11 odstotkov, s tem

se je povečal tudi njen tržni delež v slovenskem bančnem prostoru, ki je z dosedanjih 6,45 zrasel na 6,74 odstotka. Bruto dobiček banke je konec junija znašal dve milijardi 227 milijonov tolarjev, kar predstavlja 53 odstotkov letnega načrta.

Odprodaja terjatev do IPP

Družba za svetovanje D. S. U., ki je med drugim 97-bdstotna lastnica podjetja Stol, je objavila ponudbo za odprodajo terjatev do nazarskega podjetja za zaposlovanje invalidov Glin IPP. Višina terjatev do podjetja znaša lobrih 19 milijonov tolarjev, vsi zainteresirani za od-iup terjatev pa morajo do 27. avgusta oddati popolno ponudbo in plačati varščino v višini 2,5 milijona tolarjev.

Večina državi

Na skupščini so delničarji Elektra Celje ob 87,5-odstotni udeležbi kapitala na nasprotni predlog vlade odločili, da bodo 286 milijonov tolarjev bilančnega dobička namesto v ezerve v celoti namenili za dividende. Na delnico bodo azdelili 11,82 tolarja, veliko večino denarja pa bo kot naj-ečja lastnica prejela država. Delničarji so se seznanili tudi kletnim poročilom ter podelili razrešnico članom uprave n nadzornega sveta.

Pol leta v Esotechu

Prva polovica poslovnega leta se je za velenjsko družbo fotech končala v skladu s pričakovanji. V prvih šestih Hesecih je družba dosegla 1,3 milijarde tolarjev prihodkov in 12 milijonov tolarjev dobička. V začetku julija je •šotech podpisal pogodbo za dva nova tehnološko zah-svna projekta v Acroniju, na področju ekologije in ener-fitike. Sicer so v velenjski družbi že izvedli skupščino, °a kateri so se delničarji odločili, da bo letošnja dividenda znašala 1.500 tolarjev bruto na delnico ter pooblastili "Pravo za nakup delnic in oblikovanje rezerv za lastne delnice.

U

Comet ne bo odpuščal

Zreškemu Cometu ne bo treba odpustiti skoraj nobenega delavca. Do 31. julija, ko se je iztekel rok za podpis novih pogodb o zaposlitvi, je namreč pogodbe podpisala večina zaposlenih. S tem so si zagotovili nadaljnje delo v podjetju in tudi plače po novem plač-nem sistemu.

Novih pogodb ni podpisalo le pet delavcev, ki jim morajo v skladu z zakonodajo odpovedati delovno razmerje, vendar jim bodo, je povedal poslovni sekretar Zdravko Ivačič, pogodbe znova ponudili v podpis. Časa za razmislek bodo imeli 30 dni. Če delavci pogodb tudi tokrat ne bodo podpisali, bo sledila prekinitev delovnega razmerja, izgubili pa bodo tudi pravico do odpravnine in pravice na zavodu za zaposlovanje.

Še v začetku preteklega tedna je bilo brez pogodb več kot petdeset od skupno 710 redno zaposlenih. Da je podpisovanje, za katerega so delavci imeli na voljo tri mesece, teklo tako počasi, je v veliki meri kriv organizator aprilske stavke sindikat KNSS-Neod-visnost, ki je vseskozi z različnimi argumenti nasprotoval novim pogodbam in pre-

Rast tečajev

Minuli teden je bil v znamenju rasti tečajev vseh pomembnejših delnic na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Najprometnejši vrednostni papir je bila delnica Krke (KRKG), ki se je v torek sicer podražila za 0,43 odstotka, vendar pa je se je četrtkovo trgovanje zaključilo pri tečaju 71.951 tolarjev, kar je 0,1 odstotka nižje od ponedeljkove povprečne vrednosti.

Po skupni vrednosti prometa je bila druga najprometnej-ša delnica v borzni kotaciji delnica Petrola (PETG), s katero je bilo v minulem tednu do četrtka opravljenega za 304 milijone prometa, tečaj pa je zrasel za 0,1 odstotka. Na prostem trgu je bilo največ posla opravljenega z delnicami Zvon ena holding (ZVHR). Skupen promet z omenjenimi delnicami je do četrtka znašal 341 milijonov tolarjev, četrtkovo trgovanje pa se je zaključilo pri tečaju 2.083,77 tolarja, kar je 1,9 odstotka višje od ponedeljkove povprečne vrednosti. Čeprav so analitiki zaradi zapletov z letnim poročilom skupine Merkur (MER) delnici napovedovali precej globok padec, pa je tečaj do četrtka pridobil 2,3 odstotka. Rast tečaja delnice Merkurja lahko pripišemo objavi o odprtju novega prodajnega centra v Šibeniku na Hrvaškem, v letu dni pa družba napoveduje odprtje še štirih prodajnih centrov na ozemlju Hrvaške. Po načrtih naj bi čez tri leta presegli desetodstotni delež med trgovci s tehničnimi izdelki.

id tečajev med 27. julijem In 2. avgustom 2004

CICG Cinkarna Celje

CHZG Comet Zreče

PILR Pivovarna Laško

4.352.000

pričeval svoje člane, naj jih ne podpišejo. Sredi julija je na celjsko delovno sodišče vložil celo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi prepovedali vročanje odpovedi pogodb o zaposlitvi tistim delavcem, ki pogodb ne bi podpisali, a je sodišče zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Kot se je pokazalo zdaj, je bil takšen poskus tudi nepotreben, saj se je za nadaljevanje dela v Cometu odločila večina delavcev. JI

Moda v prisilni poravnavi

Okrožno sodišče v Celju je pred kratkim objavilo prisilno poravnavo Mode, enega od najstarejših celjskih podjetij za prodajo konfekcije. Upniki lahko svoje terjatve prijavijo do 22. avgusta.

Moda. ki ima vse svoje prodajalne v starem mestnem jedru, ima težave že nekaj let, saj jim zaradi zamiranja trgovinske dejavnosti v centru Celja promet nenehno pada. Vodstvo podjetja, ki je v stoodstotni lasti pooblaščenih investicijskih družb Trdnjava in Trdnjava I, je sicer še pred kratkim napovedalo uvajanje novih prodajnih programov, vendar kaže, da brez zapiranja nekaterih trgovin in odpuščanja ne bo šlo.

Sodišče je za prisilnega upravitelja Mode imenovalo Zvonka Hudeja, med največjimi upniki pa so podjetja Mura, Marines, Komfort Line in Elkroj. JI

V zadnjih sedmih dneh je slovenskemu borznemu indeksu SBI 20 uspelo prebiti kratkoročno mejo 4.550 indeksnih točk in se povzpeti nad 4.600 točk. Od prejšnje srede je pridobil 1,5 odstotka. Pomembno je predvsem dejstvo, da je končno zapustil območje 4.415 do 4.550 točk, v katerem se je brezvoljno gibal od sredine maja. Četrtkovo trgovanje je SBI 20 zaključil pri vrednosti 4.630,17 točke.

Nov direktor ljubljanske borze je Marko Simoneti, dosedanji član nadzornega sveta borze. Zamenjal je Draška Ve-selinoviča, ki je sredi junija podal odstopno izjavo zaradi postopka Agencije za trg vrednostnih papirjev o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije članov uprave borze. Na mesto predsednika uprave bo Simoneti stopil 1. januarja 2005. Novi predsednik uprave naj bi se posvetil predvsem iskanju strateškega partnerja iz katere izmed držav EU.

Indeksi med 27. julijem in 2. avgustom 2004

4.675.46 4,306.t5

St. 31 - 5. avgust 2004

Druga največja slovenska banka NKBM, ki je v državni lasti je v četrtek podpisala pogodbo o prenosu 55% državnega deleža v Poštni banki Slovenije PBS k NKBM. Z združitvijo bo NKBM razširila svojo poslovno mrežo, saj bo poslovala preko več kot 550 poštnih okenc po vsej Sloveniji. Poštna banka Slovenije bo ohranila blagovno znamko in bo postala hčerinska družba NKBM, 45 odstotkov pa bo ostalo v lasti Pošte Slovenije.

Statistični urad RS je objavil prvo statistične podatke o trgovini na drobno. V maju 2004 se je prihodek od prodaje v trgovini na drobno v primerjavi s prihodkom v aprilu 2004 znižal za 1,1 %. Prihodek od prodaje in vzdrževanja motornih vozil in prodaje na drobno motornih goriv se je v enaki primerjavi znižal za 6,2 %. MATUA LIPAR,' Ilirika Borzno posredniška hiša d.d. matija.lipar@ilirika.si

Si

AKCIJA

Pred hišni prag smo postavili Gorenjev pralni stroj, na spi

pa so nagrajenec Pavel Šuhel

in njegova žena Terezija ter njuna vnuka Katja in Marko.

Zvestoba, več
kot pol stoletja dolga

Zvestega naročnika smo tokrat obiskali v Laški vasi nad Štorami

Julijski žreb je bil naklonjen Pavlu Šuh-lu, ki živi na stari domačiji v Laški vasi, kjer Novi tednik redno prebira že tretja generacija Šuhlov. Najprej, pred več kot petdesetimi leti, se je na časopis naročila Antonija Šuhel, po njeni smrti pa se je naročniško razmerje preneslo na njenega sina Pavla. In tu je zdaj še hči Marjeta Brečko z dvema otrokoma, še ena generacija, ki se vsak četrtek razveseli Novega tednika.

Nagrada za zvestega naročnika je bil tudi tokrat Gorenjev pralni stroj. In tudi tokrat je prišla nagrada pravočasno v prave roke, saj je zdajšnji stroj za pranje že precej zdelan in opešan, na stotine kilogramov umazanega perila je v več kot desetih letih spremenil v čisto. In spet se je zgodilo, da je sreča prišla na kraj, kjer se še ni zgodila, vsaj v takšni obliki ne. »V času, ko je pozvonil telefon, sem bila sama v hiši. Predstavila se je odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in povedala, da je tokratni žreb določil Pavla Šuhla, to je mojega očeta. S to veselo novico sem takoj seznanila mamo in potem še očeta,« nam je v času obiska povedala Marjeta Brečko, nagrajenec Pavel Šuhel pa je nadaljeval: »Presenečenje je res bilo veliko. Pri nas takšne sreče nismo navajeni. Ko sem bil mlad, sem večkrat igral tombolo, a nisem nikoli ničesar zadel, zato sem se moral vedno opirati na tiste vrste srečo, ki si jo pridelaš z lastnimi rokami, z delom.«

Dela pa je vedno veliko. V hlevih je treba vzrediti bikce za prodajo, pa krave, da dajo dovolj mleka za vsakodnevne potrebe šestih ljudi, pa še za hrano teličkom, da hitreje rastejo. Veliko dela je tudi s prašiči, pa seve

da na njivah, da je dovolj koruze za silažo. »Letos bo veliko sadja, a kaj, ko ga ne bomo imeli kje prodati. Etol ne odkupuje več, pot v Mestinje pa je predolga,« je zaskrbljen Pavel Šuhel, ki je temu dodal: »Veliko dela in stroškov imamo zadnje čase tudi z divjimi prašiči. Da nam ne stolčejo vsega pridelka, moramo postaviti žičnato ograjo, električni pastir pa nam vsako leto pobere najmanj trideset ur dela.« Toliko o težavah, ki jih tudi med našim obiskom ni bilo mogoče povsem obiti.

Navezanost na Novi tednik je pri Šuhlo-vih, kjer berejo tudi Kmečki glas, velika. »-Četudi nas kar naprej preganja delo, si ob četrtkih vzamemo vsaj toliko časa, da ga na hitro prelistamo, v nedeljo pa je pravi čas za branje. Preberemo skoraj vse, od osmrtnic in malih oglasov do zanimivosti, ki so se ali pa se še bodo zgodile. 1\idi zlate in biserne poroke so zanimivo branje, pogrešamo pa tržnico, včasih smo bili na tekočem, kaj in po čem se tam v Celju prodaja. Zdaj tednik bereta že vnuka. Katja, ki hodi v drugi razred osemletke in pravi, da bo učiteljica, ko bo velika, vedno najde kaj zase, Marko, ta je v drugem razredu devetletke, pa se zanima za avtomobile in novosti, ki jih v slikah prinaša Novi tednik,« je povedala Marjeta Brečko, pa tudi to, da pri njih Radio Celje vedno »igra« in pripomore k dobremu razpoloženju ter seznanjanju o dogajanju v njihovi bližnji in daljni okolici. Tako kot vedno težko pričakovani četrtkov gost Novi tednik - že več kot pol stoletja.

MBA

Foto: GREGOR KATIČ

DARILO ZA NAROČNIKE

wssmm

Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19.

^J'suliarâbe buLue foi/enábili cjoápodinj

#f\d jm

s? i

^»TT

Ko iz kuhinje zadiši po domače

Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo

Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...

Nastale so

J^uharibe lubve iloueniLik ^oipolinj

pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov.

V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev

Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Bumik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Strok, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih iu izvirnih receptov

IIOVI TEDNIK

AKCIJA

9

Od nojev do vietnamske svinje

Anton Mraz ima med Podčetrtkom in Olimjem mini živalski vrt

V naši rubriki smo predstavili veliko različnih zbiralcev, nekaj tudi takšnih, kot je današnji, Anton Mraz jz Olimja, upokojenec, sicer ia vse življenje zaprisežen anet, ljubitelj narave in vse-kar nam narava ponuja. TUdi njegov konjiček, s katerim je bolj načrtno začel pred desetimi leti, je povezan inaravo. To so najrazličnejše Svali.

Anton Mraz ima svojo le-10 urejeno domačijo, ki jo zaokrožujejo božje razpelo in veliko cvetja, ob glavni cesti med Podčetrtkom in Olimjem, streljaj pod lepotico, cerkvijo Device Marije na Pesku, kjer so pred časom uredili zanimivo geološko pot. lačelo se je pred natanko de-etimi letí, ko sta se na Mra-H)vi domačiji pojavila elegantna afriška noja Ali in Bono. Ko sta pri volji, se zakadita v dir in dosežeta celo hi-rost okoli 60 km na uro. Izgledata povsem dobrosrčna, eprav bi lahko v razburjenosti in jezi podrla na tla močnejšega človeka.

Anton Mraz me je tisti dan, ko sem ga obiskal, povabil v lepo urejeno hladno sobo, kjer njega dni, ko so se še šli kmečki turizem, zbirale vesele družbe. Zdaj tega ni več.

NENAVADNI ZBIRATELJI

Pišite nam!

V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.

koši, ki imajo namesto perja dlako. Imam tudi nemške brame, to so večje kokoši s povsem kosmatimi nogami.« V naslednjih dneh bo povečal zbirko z južnoameriškima nojema nandujema, ki ju bo po štirih letih čakanja končno do-

Mrazovih, v mestu otroci ne morejo videti in ne spoznati.

Anton Mraz pokaže tudi valilnico, kjer se pod toplo lučjo družijo majhne račke, fazani, ptički, golobi, vsi drug ob drugem, dokler ne odra-

bil v Vadercah pri Murski So- * stejo in začnejo živeti po s\

Anton Mraz z vnukoma in japonsko kokošjo

ostali pa so spomini, tudi na začetke nastajanja mini živalskega vrta. »Začel sem s parom nojev, ker jih daleč naokoli ni bilo. Mimo hiše so hodili turisti v bližnje Olimje in sem si rekel, zakaj jim ne bi ponudil še nekaj živega. In so se začeli ustavljati, zlasti tisti z otroki. Potem sem zbirko širil, postavil sem velike kletke in v njih uredil primerne pro

store za okrasne, diamantne, zlate in srebrne fazane in raznovrstne kure, papige, race mandarinke, ptice pevke, golobe, mini zajčke in drugo, kar sodi v takšen mini obhi-šni živalski vrt. Zvezdi zbirke sta vietnamska svinja in mini koza.«

Z živalmi je največ dela spomladi, še posebej s pticami, ko valijo. Žal pri nas še

vedno ni prave hrane za te naj-manjše ptičke. Veliko časa vzame čiščenje kletk, raztros hrane in menjava sveže vode. Vse to tudi veliko stane, vstopnine za ogled pa ni, razen prostovoljnih prispevkov. Anton Mraz viške živali tudi proda, saj je takih zbiralcev, kot je on, v Sloveniji vedno več.

»Fazani gredo v prodajo bolj slabo, bolje pa japonske ko-

boti.

Pri ogledu zanimive zbirke Antona Mraza spremljata vnuka Aljaž in Tomaž, ki sta pri njem na počitnicah in živali ter njihovo življenje že zelo dobro spoznata. Zal je zdaj obiska nekoliko manj kot nekoč, ko so se ustavljali tudi avtobusi. Obisk se poveča v večernem času, ko Grega Ogrizek iz Sv. Štefana vsak dan pripelje nekaj ponijev, ki jih potem na lepi travnati površini lahko otroci jahajo, ob koncih tedna vse popoldne. Sicer pa takega živalskega bogastva, kot je pri

je. Anton Mraz je s svojimi ljubljenci zadovoljen: »Če nimaš veselja, potem je bolje, da odpreš vrata kletk in naj gredo živali tja, od koder so prišle.«

Veselil se je, da bo njegova posebnost, vietnamska svinja, imela mlade, pa je dal partnerja usmrtiti in so ga skuhanega pojedli psi. Potem pa se je izkazalo, da s pričakovanimi mladiči - žal - ne bo nič. Za ponovno oploditev bo treba vietnamca iskati drugje in biti drugič bolj previden.

TONE VRABL

Abraham med gasilci

Ali bo Vinko Sentočnik selektor najboljših slovenskih gasilcev še na tretji olimpiadi?

Vinko Sentočnik je abra-hama doslej srečal dvakrat: osebno in kot član PGD Škofja vas. Med gasilce se je zapisal leta 1950 iz preprostega razloga, ker takrat za mlade ni bilo druge rekreacije in zabave kot članstvo v gasilskem društvu. Vinko se tistih dni z veseljem spominja: »Imeli smo odličnega mentorja, ki nas je pionirčke celo peljal na pravo požarišče. Starejši so gasili, mi pa stali ob strani in ob strokovni razlagi spremljali delo. Če je bilo potrebno, smo kakšne lažje delo tudi opravili.«

Vinko Sentočnik je vse od leta 1950 član PGD Škofja vas, ki bo prihodnje leto staro 100 let, v njem pa je od pionirjev do veteranov in častnih gasilcev kar 160 članov. Že zdaj se pripravljajo na jubilej, zato sproti obnavljajo gasilski dom ter si prizadevajo, da bi obstoječi vadbeni poligon povečali na stezo dolgo 400 metrov, kar ti ustrezalo mednarodnim pravilom. Velika želja je tudi nakup moštvenega vozila: »Gasilska društva večinoma kupujejo intervencijska vozila, čeprav bi potrebovala tudi moštvena, ki jih za prevoz mladine zahteva zakonodaja. Ker v GZ Celje ;Di denarja, si društva sama pričajo za nakup moštvenih Vozil. Doslej jih imajo gasilci pa Teharju, Lokrovec - Dobrovi •n od zadnje sobote v juliju tudi na Babnem. Kdaj ga bomo

NASI GASILCI

dobili tudi mi, ne vem, kajti vse je odvisno od denarja.«

Vinko Sentočnik je po činu visoki gasilski častnik 2. stopnje z mnogimi odlikovanji, poveljnik GZ Celje, član tekmovalne komisije GZS, deluje pa tudi kot predavatelj in sodnik. V zadnjih letih pa je prav gotovo najbolj poznan kot selektor najboljših slovenskih gasilcev, ki se udeležujejo mladinskih in članskih gasilskih olimpiad. Sodeloval je na gasilskih olimpiadah v Berlinu, Italiji, Avstriji, Poljski, Finski in Danski, na

zadnjih dveh kot selektor. Še posebej je ponosen na zadnjo olimpiado pred štirimi leti na Finskem, kjer je desetina gasilk iz njegove Škofje vasi osvojila naslov olimpijskih zmagovalk. Pri GZS ga že nagovarjajo, da bi vodil najboljše slovenske gasilce tudi prihodnje leto na olimpiadi v Varaždinu na Hrvaškem. »Na olimpiadi bo nastopilo 12 enot, trenutno pa je kandidatov 25, s Celjskega z Dobrne, Gomilskega in Andraža. Če mi bodo odgovorno nalogo zaupali, jo bom z vese

ljem sprejel, čeprav gre za izredno zahtevno delo. Zaradi vse večje konkurence pa bo zelo težko ponoviti rezultate s prejšnjih olimpiad, še posebej zadnje.«

V domačem PGD Škofja vas je bil poveljnik 12 let, sodeluj pa tudi pri vsakoletnem tekmovanju, ki ga prirejajo že 27 let. Zadnja leta se tekmovanje imenuje po pokojnem znanem gasilcu Tonetu Sentočniku, ki mu v zahvalo za dobro delo želijo še letos na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo.

Brez industrijskih društev

Vinko Sentočnik je med tistimi, ki problematiko slovenskega gasilstva izjemno dobro pozna. »Požarna ogroženost se veča in statistika predvideva več požarov tako v prometu kot državnem in zasebnem sektorju. Temu primerno moramo biti pripravljeni strokovno in z opremo. Žal v GZ Celje zagotavljamo osebno opremo le za polovico gasilcev operativcev v celjski občini. Problem je tudi nabava novih vozil. Ko bomo zamenjali zadnje vozilo, bo staro že tisto, ki smo ga zamenjali prvega. To je začaran krog. Naša želja je, da bi končno uredili status gasilca. Ne samo z besedami kot doslej. In da bi tudi delodajalcu priznali dolo

čene bonitete, ker imajo zaposlene gasilce operativce. Največji problem pa je ta, da so skoraj povsem izumrla industrijska gasilska društva.«

Vinko je danes gasilec od nog do glave, zato prosti čas izkorišča za potovanja. Včasih pa je veliko igral in režiral v domačem kulturnem društvu: »V domačem društvu, katerega predsednik sem tudi bil, sem bil igralec od leta 1955 do 1970. Opravil sem tečaj za režijo in maskiranje. Moj največji projekt je bila uprizoritev ljudske igre Divji lovec na prostem. Z Marjanom Belino in Jožetom Voznijem smo opravili predelavo teksta, saj je bilo glede na čas potrebno izločiti vse verske prizore. Spominjam se He-

roice, Meteža in drugih iger, kakšnih deset jih je bilo. Pri maskiranju so mi pomagali Vinko Tanjšek, Julko Kožuh in drugi, potem pa smo tako začeli masko opuščati. Če bi imel čas bi še šel na oder, kajti to so bili krasni časi.«

Boleči dogodki? »Predvsem spomini na poplavo leta 1990. Gasilci smo res garali pri reševanju, kjer smo delali po določeni prioriteti. Zasebne hiše so prišle zadnje na vrsto in to me še danes boli.«

In kaj misli o naši akciji? »-Imenima je, žal pa se nekatera društva premalo odzivajo s predlogi svojih zaslužnih članov. Vašo ponudbo bi morali bolj izkoristiti.«

TONE VRABL

Izbiramo »naj« desetino

Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (2.729) Jože Gajšek, PGD Lokarje (2.639) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.364) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.315) Mirko Lešar, PGD Lopata (712) Olga Lešar, PGD Lopata (673) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (308) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (279) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (274) David Krk, PGD Andraž (216) Nagrajenec tega tedna je Joži Šumeč iz Vrha pri Šmarju. Hišno darilo bo prejel na oglasnem oddelku NT&RC.

NASI GASILCI

Glasujem za:..............................................................................................................................|

Stanuje: ..........................................................................................................................................I

Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................|

......:....................................................................................................................................................I

Moje ime in naslov: ............................................................................................................1

»Nismo zverine!« POZOR HUDPES

H

To trdi obsojenec celjskega zapora za mladoletne, ki nam je zaupal svojo zgodbo - Ko spregovorijo fotografije

Ob besedi zapor ponavadi pomislimo na najhujše zločince, agresivne posameznike, ki mrko ždijo v kotu svoje sobe ter v sebi kopičijo jezo in maščevanje. Ob našem obisku v celjskem zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni ob odprtju fotografske razstave je bila slika popolnoma drugačna.

Fantje so si ponosno ogledovali svoje umetnine, se smejali, prejemali pohvale ter z veseljem odgovarjali na vprašanja novinarjev in ostalih obiskovalcev. Polni energije, želja in načrtov so zrli v ta svet, na videz bolj podobni moštvu nogometne ekipe kot obsojencem, ki imajo na vesti velike tatvine, oborožene rope, posilstva ... Je bila ta slika le navidezna? So se potem, ko so obiskovalci odšli, pogreznili v mračen svet zaporniškega življenja ali jih je ideja o fotografski delavnici, s katero je svetovno znani fotograf Klavdij Sluban prišel v Celje, tako spremenila, da so na svoje življenje in početje začeli gledati z drugačnimi očmi?

Fant z diamantnim

»Danes ste se lahko prepričali, da nismo takšne zverine, za kakršne nas imajo mnogi tam zunaj,« je dejal 21-letni obsojenec Diamantino Mihailovič, s katerim smo se zapleUi v kratek pogovor. V celjski zapor je prišel pred nekaj meseci, pred tem je bil kratek čas za zapahi na Povšetovi v Ljubljani. Pred sabo ima še deset mesecev zapora, obsojen je bil na 22 mesecev zaradi velike tatvine, pove brez oklevanja in v istem hipu doda: »Tega nisem storil. Nedolžen sem. A se ne sekiram. Res je, da je škoda mladosti, a bo že. Tudi to bom preživel.« Pred tem je bil že dvakrat obtožen in oproščen, enkrat zaradi oboroženega ropa. Vse to zaradi »napačne družbe«, s katero pa ne namerava pre-

Diamantino Mihailovič

trgati stikov. »S kom se družim, je moja stvar. Prijatelje si pa menda lahko izbiram sam!?« se ne da Ljubljančan, ki zna dekletom pihati na dušo. Resnejše zveze trenutno nima (»Nimam živcev, da bi se še s tem obremenjeval.«), je pa imel dekle, vendar sta se razšla, še preden se je zapletel v vse to. Fotografiranje mu ni tuje, čeprav je to prej počel »le s kakšno punco na morju«. V Sluba-novi delavnici je spoznal, da je fotografiranje tudi način izražanja samega sebe, svojih občutij, želja, razmišljanja - skratka vsega tistega, kar bi z besedami težko opisali. Zato ni okleval z odločitvijo, ah se udeležiti delavnice ali ne, ko je izvedel, da bo v zapor prišel človek, ki bo zapornike učil umetnosti fotografiranja. »Šel sem v to delavnico, da vidim, kako to izgleda. Saj drugače tukaj tako ali tako nimam kaj

Luknja v jezeru

Si predstavljate, da je v Šmartinskem jezeru še cel kup takih mrcin, kot je tale na sliki? Odslej je sicer ena manj, ker je Sandi Sever (na levi), član RD Celje, pred dnevi iz jezera potegnil soma, velikega 177cm in težkega 36 kg. Na pomoč sta mu prisškočila sin Dejan in predsednik RD Celje Janez Kruleč. Pa se pojdite okopat v jezero, če vas še mika! Foto: SHERPA

Aprilske delavnice, ki je v celjskem zaporu za mladoletne potekala že četrtič, se je prostovoljno udeležilo 16 obsojencev. 15 barvnih fotografij, ki so na ogled v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zaporov Celje, so ustvarili zaporniki sami, 15 črnobelih pa je delo Klavdija Slubana. Umetnik iz omenjenih delavnic ni želel narediti senzacije, kljub temu pa je vesel, da je zanimanje zanje v javnosti iz leta v leto večje ter da se je odprtja razstave udeležila tudi ministrica za pravosodje Zdenka Cerar.

početi,« pripoveduje Diamantino. »Gospod Sluban nam je zelo popestril monotone dneve za sivimi zidovi, za kar smo mu vsi zelo hvaležni.« Fant z diamantnim imenom bi se sicer lahko odločil tudi za katero od del, ki so na voljo v celjskem zaporu za mladoletne. Lahko bi si, denimo, krajšal čas v kuhinji, pralnici, kovinski ali lesni delavnici, vendar: »Če mi zunaj ni bilo treba delati, ne vem, zakaj bi tu, ko nimam nič od tega, razen telefoniral bi lahko vsak dan.« Pa četrt na šest zjutraj mu ne bi bilo treba vstajati in do devetih dopoldne dremati v čajni kuhinji, »a bom že zdržal teh nekaj mesecev. Računam, da bom decembra že zunaj.«

Iz zapora ne prideš bolj pošten

Na ustaljeni ritem v zaporu se je že popolnoma navadil. Vsak dan se ob devetih dopoldne odpravi na fitnes, kjer eno uro skrbi za svojo športno postavo, do 15. ure, ko je na vrsti kosilo, pa v svoji sobi, ki jo deli še s tremi obsojenci, »berem knjige, poslušam glasbo, televizije nam pa ne dovolijo imeti v sobi...« Med šesto in sedmo zvečer sledi čiščenje prostorov, po večerji lahko dvakrat na teden pokliče svoje domače in prijatelje, si ogleda kakšen film na televiziji v skupnem prostoru, predvsem bolj pikantni z obilo gole kože so mu pri srcu, ob 22. uri pa mora nazaj v svojo sobo. Le ob petkih in sobotah jim dovolijo biti pokonci do enih zjutraj. Pa se dobro razume s svojimi tremi ci-mri? »Če se kdo ne obnaša v redu, ga pretepemo. Veste, tu notri je veliko napetosti ... Že zunaj, na prostosti, se ljudje ne razumejo vedno, pa sc bomo mi, ki smo 24 ur skupaj in to že več mesecev!?« brez olepševanja pove osvajalec ženskih src, ki ima končana dva letnika srednje ekonomske šole. Ko bo odslužil kazen, bo dokončal šolanje, še bolj se bo posvetil fitnesu, morda bo začel trenirati boks, vsekakor pa bo »priden fant«. Upajmo, da mu bo slednje uspelo, glede na to da se, tako pravi sam, v zaporu naučiš še več traparij, zagotovo pa iz njega »ne prideš bolj pošten«. »Če bi bil prihodnje leto spet tukaj, bog ne daj, bi se še enkrat udeležil fotografske delavnice. S takim človekom, kot je Klavdij Sluban, bi vedno sodeloval. Z njim sem pripravljen iti celo v Azijo, kamor se odpravlja letos,« zaokroži zanimiv klepet in si ponosno ogleduje razstavo tridesetih barvnih in črnobelih fotografij, med katerimi sta tudi dve njegovi. Razstavljena dela imajo to moč, da se končno zavemo, da je utesnjujoč svet, v katerem prebivajo ti posamezniki, pravzaprav del našega.

BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN

Ponižani in razžaljeni

Danes bom spregovoril o prestižnem in dragem avtomobilu, ki si ga lahko seveda privoščijo tisti, ki imajo denar. Dandanes imajo denar različni ljudje, sam menim, da so to bodisi notorični kriminalci, ki svojega žlahtnega porekla pač ne skrivajo, sledijo jim oderuhi, toda vsi ti so bolj kot ne male ribe za tiste prikrite lopove, ki so recimo nenadoma obogateli z raznoraz-nimi pogruntavščinami v zvezi z lastninskim preoblikovanjem družbene lastnine ali pa so pač kradli državni denar ter na ta način postali ugledne osebnosti, pa tudi če niso, bodo njihovi otroci že druga generacija bogatašev, ki jih seveda ne bomo več smeli niti imeli pravico obtoževati za zla dejanja njihovih staršev. Med slednjimi in tudi zunaj te nečastne skupine, sicer navidezno prijetnih in omikanih ljudi, ki nekako nagonsko ne marajo konfliktov s komerkoli, so tudi takšni, ki dostikrat za-trjujejo, da so si v svojem življenju »vse sami ustvarili«. Pre-nekateri Slovenec meni, da je bogastvo, če si ga je nekdo sam ustvaril, če je začel z nič, po malem, vztrajno, z določenim ciljem, s katrco, pa re-naultom 5, hyundaijem, pas-satom in tako naprej do malo večje trgovinice, šanka, zimskega vrta, nekoliko večjim številom računovodskih strank, širšim trgom kamor se prodaja, nekaj samoumevnega, poštenega, idealnega... Pravzaprav gre v tem primeru za ameriški sen, ki se je uresničil na domačih tleh; radi pa ga imajo še posebej, če je uspešnež nevpadljiv, če deluje nenapihnjeno ... Že prav, se strinjam, res je! Zakaj ne bi recimo človek, ki je bil nič, ki je začel svojo strmo pot navzgor po družbeni lestvici kot šofer pičipokija, človek, ki je kot Spartanski vojak vsakodnevno prestajal najhujše preizkušnje materialnih ponižanj, ko ga je lahko vsak stoenkar pogledal zviška, zakaj ne bi takšen človek imel pravico nekoliko ošabno vsto-

MOHOR HUDE)

piti v svoj novi peugeot 607 o katerem danes teče beseda! Mnenja sem namreč, da je ravno 607 tisti avto, ki si p tako radi privoščijo »ponižani in razžaljeni« naše tranzicije, tisti, ki so sleherno sekundo svojega bivanja vložili v te svoje sanje, v trud, da bi si z lastnim delom, trudom, energijo in jasno vizijo kupili svojega 607, svoj ugled, svojo veljavo, da se enostavno dokažejo. Tem ljudem ni bilo praktično nikoli nič podarjeno, sami so morali prestajati ponižanja vseh vrst, v tekmi po lastnem napredovanju: Morali so prenesti Žalitve tistih, ki so bili po neki njihovi predstavi višje v hierarhiji, morali so se strinjati z vsem kar je bilo popolnoma v nasprotju z njihovo miselnostjo, da so jih jemali kot neškodljive; vestne, vdane, pridne, pokorne, tiste, ki jih bodo nekoč celo nagradili z drobcenim povišanjem, pa čez čas naslednjim in naslednjim. V vseh letih so si izostrili občutek samocenzure, kje kaj či, komu se ne zameriti, kje se smejati, kje se odstraniti, kje prisesti k mizi in se učiti lesti naprej, vse si morajo ustvariti sami, ker nanazadnje, če si ustvarijo sami, jim ni potrebno z nikomer deliti!!! Imeli bodo zase in lahko bodo rekli, vse smo si sami ustvarili, zajebi solidarnost, vsak si mora vse sam ustvariti. Za mizo bodo pili zase, plačali zase, jedli zase, potovali zase, uživali zase, stavili nase... Od točke do točke pa je najprijetnejša vožnja s šesto-sedemko, ustvarjeno zanje!

By the way - človek si koli nič sam ne ustvari, to je zgolj patetično nakladanje!

Za srečo je treba skrbeti

EKOS CELJE d.o.i Ribarjeva 3, 3000 Celje

VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV__

3BKBE,

Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT ...

3000 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-ku@sioLnel tel : 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711

LJUBNO BRASLOVČE ŽALEC POLZELA

■ ty S

Konec tedna bo veselo na Vranskem, kjer bodo v petek obeležili 15 let ansambla Robija Zupana, v soboto bodo pri Brglezovih nagradili zveste kupce, v nedeljo pa po Do-rijevi maši, začela se bo ob 15. uri, napovedujejo bavarski Oktoberfest po Vransko. V Lučah se že danes začenja tradicionalni Lučki dan, organizatorji pa za letos napovedujejo izjemno pester program. Vrhunec bo v nedeljo, bodo v Lučah pripravili iprehod od š tan ta do štanta, Horek pa bodo prvič slavili občinski praznik.

Flosarjem na rajži pomaga tudi Martin Juvan Čuks, ki številne gledalce pozdravlja z dvignjenim klobukom.

Potem ko so ljubenski flo-sarji uspešno splavili flos, so se ustavili v »gostilni« in ob podpori botra, direktorja mo-

zirske zadruge Andreja Preseč-nika, krstili zelenca Janija Šti-glica. Med obredom so ugotavljali, da »voda še za v pun-čuh ni dobra, ne da bi jo celo pili« ter obudili kar nekaj doživljajev, o katerih so znali nekdaj pripovedovati pravi flosar-ji. Tako so »lumpi hrvaški streljali na flosaije, da bi prišli do desk« in pripovedovali o »te-peški z Zadrečani«, med flo-sarji pa je bil tudi Martin Juvan Čuks, ki o resničnem dogodku v letu 1998 sicer ni govoril. Takrat so se namreč ljubenski flosarji udeležili srečanja v Španiji. Na enem izmed splavov sta se znašla ljubenski krmaniš Čuks in takratni

NAKRATKO

Milijoni za šole

BRASLOVČE - Svetniki so razpravljali o dodatnih sredstvih za potrebe tamkajšnje osnovne šole. Največ denarja bi potrebovali v vrtcu matične braslovške šole, saj bodo zaradi povečanega vpisa ustanovili dodatni oddelek v jaslih. Poleg tega morajo nakupiti opremo za igralnico, garderobo in jasli ter dodatno opremo za kuhinjo. V POŠ Gomilsko za potrebe devetletke potrebujejo novo opremo za učilnico in garderobo, v POŠ Trnava pa morajo obnoviti balkon. Za vsa našteta dela in opremo bodo v Braslovčah potrebovali 6 milijonov tolarjev.

Denar za boj proti plazu

SOLČAVA - Vlada je ponovno spreminjala letošnji programov ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega. Gre za sedem večjih plazov, med njimi pa je tudi Mace-snikov plaz v Solčavi. Popravki programov se nanašajo predvsem na notranje prerazporeditve, saj se višina sredstev, zagotovljenih s sklepi vlade decembra lani ter aprila in maja letos, ne spreminja. Vlada je tako za dela na plazovih namenila 1,4 milijarde tolarjev, od tega zneska pa bodo za Preprečitev širjenja Macesnikovega plazu v Solčavi namenili slabih 356 milijonov tolarjev. TT, US

španski minister Josep Borrell von Telles, sedaj prvi mož Evropskega parlamenta. Po spletu okoliščin je Borrell padel v vodo, Ljubenec pa ni po-mišljal - skočil je za njim in ga potegnil na suho.

Suh pa ni ostal niti zelenec, ki je moral z lupljenjem krompirja dokazati svoje kuharske veščine in ponoviti flosarske zaobljube. Da se ne bo pritoževal »čez njih obnašanje, delo in košto,« je ena glavnih flo-sarskih priseg, preden zelenec postane »naše glihe« in sprejme krst v imenu sv. Miklavža, zavetnika flosarjev. Po obredu so mladega flosarja še ustrezno podučili, tako z nasve-

Solčava slavi

V Solčavi so minuli teden na tradicionalni prireditvi Solčavski dnevi predstavili svojo občino in zanimivosti, ki jih lahko obiščejo turisti, v nedeljo zvečer pa so proslavili občinski praznik.

Datum praznovanja je sicer 5. avgust, ob prazniku pa so izdali dopolnjeno izdajo knjige Solčava, avtorja Valenta Vidra, ter počastili tudi 50 let delovanja turističnega in čebelarskega društva. Plakete in nagrade Občine Solčava podeljujejo samo vsakih pet let, tako da so se posameznikom na nedeljski izjemno dobro obiskani slovesnosti med bogatim kulturnim programom zahvalili samo v okviru društev. US

ti za delo do tega, kako najbolje preživeti na vodi. Med njimi je seveda obvezen tisti, da se mora »flosar pri jedi držati naprej, pri pijači nazaj, pri delu in dvigovanju pa naj na stran stopi, da še drugi pridejo zraven«.

Dogajanje v okviru Flosar-skega bala na Ljubnem izkoristijo tudi za občinski praznik, slavnostno sejo občinskega sveta (ki ni imela ravno pridiha »slavnostna«) pa pripravili v petek. Županja Anka Rakun je predstavila delo in dogajanje v minulem letu, smernice za naprej pa jim določajo sprejeti prostorski dokumenti, ki bodo omogočili raz-

Krst zelenca z dobro precejeno Savinjo

voj gospodarstva, gradnjo stanovanj in rekreacijskih ter turističnih zmogljivosti. Na slavnostni seji je županja Rakuno-va podelila deteljice za srečo učencem, ki so vseh osem let dosegli odličen uspeh. Bronasto priznanje občine Ljubno so prejeli Alojz Poljanšek, Franc Atelšek in Franc Krum-

pačnik, srebrno priznanje je prešlo v roke znane tekstopist-ke Vere Kumprej, zlato priznanje občine Ljubno pa so podelili Franju Plesniku za zbiranje dokumentacije, pričevanj in gradiva o delu posameznih društev.

URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ

Jubilej strojnega krožka

Združenje za medsebojno pomoč. Strojni krožek Savinjska dolina, praznuje letos 10 let dela, osrednjo prireditev pa so pripravili na avtopoligonu v Ločici ob Savinji.

Krožek je ustanovilo 64 članov, glavni namen pa je bila gospodarna raba mehanizacije, kar je z regresiranjem obresti ob nakupu kmetijske mehanizacije spodbujala tudi država. Delo v strojnem krožku koordinira Simon Ograjenšek, število članov pa je naraslo na 268. V krožku opravljajo večino kmečkih del, od oranja, spravila sena in poljščin, že več let pa nudijo solidarnostno pomoč kmetijam, ki jih je doletela naravna ali druga elementarna nesreča. Poleg tega skrbijo za redno izobraževanje, sodelujejo na različnih sejmih in opravijo veliko prostovoljnega dela. V desetih letih so strojnemu krožku predsedovali Andrej Podpečan, Bojan Čretnik in sedanji predsednik Alojz Rojnik, veliko zaslug za uspešno delo pa ima tudi kmetijsko svetovalna služba KGZS. TT

VEL/K/SPEKTAKÍL NA SP/C/ V CELJU, v petek. 27. 8. 2004. ob 20. uri

Obletnica OF na Ponikvi

Na Ponikvi pri Žalcu, v zaselku Brezovo, so v petek proslavili 60-letnico ustanovitve krajevnega odbora Osvobodilne fronte.

Proslave se je udeležilo veliko borcev in aktivistov, ki jih je pozdravil predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen. O dogajanju pred šestimi desetletji je spregovoril Milan Razdevšek, ki je obudil spomin na težke dni. V dneh po ustanovitvi krajevnega odbora je namreč okupator s Pbnikve odpeljal precejšnje število krajanov, 47 Ponkovljanov pa se iz taborišč ni vrnilo. O Ustanovitvi odbora je pripovedovala Nada Jelen, pri zbiranju spominov pa sta ji pomagala Milan Razdevšek in njegova sestra, udeleženka ustanovnega sestanka Frančiška Jezernik. TT

ZCLJKO , JOKS/MOWC

s simfoničnim orkestrom Idini koncert poleti v Sloveniji

PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM: Celje: ŠPICA, EKOPOOL, A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA, MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko internata : www.vstopnice.com

Flosarji

Utrinki letošnjega Flosarskega

Občina Ljubno ob Savinji je minuli teden živela v znamenju tradicionalnega, 44. Flosarskega bala. Obilica športnih, družabnih in narodopisnih prireditev je vrhunec dosegla z nedeljsko, malce okrnjeno povorko in s krstom mladega flosarja.

Čeprav nedeljskega scenarija organizatorji bala bistveno ne spreminjajo, krst v Vrbju vsako leto znova privabi in navduši precejšnje število obiskovalcev. Ne le domačinov, za katere velja, da v času bala ne odhajajo na dopust, domov pa se vračajo tudi »izseljeni« Ljubenci - tudi letos je bilo mogoče opaziti registracije iz drugih slovenskih krajev ter prisluhniti različnim jezikom.

znajo tudi plavati

bala - Ljubenski flosar rešil Borrella, predsednika Evropskega parlamenta

LAŠKO ŠENTJUR RADEČE

Pogled iz groba?

V Dobju sprejet prostorski načrt

Svetniki v Dobju so po dobrih treh letih končno sprejeli prostorski načrt, za katerega so pred tem dobili vsa potrebna soglasja, tudi ministrstva za okolje in Vlade Republike Slovenije. Pri pripravi obsežne dokumentacije je imel pomembno vlogo tajnik občine Dobje, Franci Leskov-šek.

»S pripravo zahtevne dokumentacije smo začeli v začetku leta 2001. Najprej smo se lotili urbanistične obdelave in zbiranja pobud, nato smo imeli dve javni razgrnitvi in razpravi, pridobili pa smo tudi vsa potrebna soglasja. Delo

Franci Leskovšek

smo zaupali najugodnejšemu ponudniku, zasebnemu podjetju Harmonija iz Ponkvice pri Grobelnem, za celoten projekt pa smo iz občinskega proračuna namenili pet milijonov tolarjev,« je povedal Leskovšek.

V novem prostorskem načrtu so predvidena zemljišča za obrtno cono in stanovanjsko gradnjo, najpomembneje pa je, da se lahko določene kmetijske površine prekategorizirajo v stavbno zemljišče. Žal ni bilo odobrenih veliko pobud občanov za individualne gradnje izven naselij, saj se po novem zavzemajo za gradnjo v strnje

nih naseljih ali v njihovi neposredni bližini.

»Zdaj smo po novem zakonu o urejanju prostora dolžni do leta 2007 pripraviti še strategijo prostorskega razvoja in prostorski red. To je nadgradnja prostorskega načrta po stari zakonodaji, ki ne velja več. Lotili se bomo tudi priprave baze podatkov za odmero nadomestila stavbnega zemljišča, saj smo med redkimi slovenskimi občinami, ki tega še nimamo. Opravili smo pomembno delo, ki bo omogočilo hitrejši razvoj občine,« je o novih nalogah povedal Franci Leskovšek. TV

Z OBČINSKIH SVETOV

Predlogi za nagrajence

ŠENTJUR - V komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Anita Koleša, so objavili razpis, s katerim do sredine avgusta zbirajo predloge za podelitev najvišjih občinskih priznanj. Zadnja leta praznujejo občinski praznik konec septembra, takrat pa najbolj zaslužnim občanom, podjetjem ali društvom podelijo Ipavčeve plakete in pisna priznanja občine. Po odloku o občinskih priznanjih podeljujejo tudi naziv častnega občana, župan pa podeli tudi pisno priznanje s knjižno nagrado po enemu najboljšemu učencu osnovnih šol z območja občine in ŠC Šentjur. IS

Papirniška namesto Titove

RADEČE - Svetniki so predlagali preimenovanje nekaterih ulic, zlasti tistih, ki naj bi imele »ideološko sporna imena«. Titova ulica naj bi se po mnenju svetnika Mirana Pemaverja preimenovala v Papirniško, Ulica OF pa naj bi dobila ime po doktorju Dolinarju. Preden bo predlog prišel v obravnavo v občinski svet, nameravajo izvesti še anketo med občani, ki bo pokazala, ali je preimenovanje ulic res potrebno. BA

Horuk vaja v Dobju

Po občinskem prazniku, športnih tekmovanjih in 32. Pokaži, kaj znaš bodo gasilci v Dobju pripravili še tradicionalno vsakoletno horuk vajo, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, od 16. do 18. ure pri potoku Jezerščica ob osnovni šoli.

Na tekmovanje bodo povabili gasilce iz GZ Šentjur in sosednjih gasilskih zvez. Sledila bo gasilska noč, na kateri bo igral domači ansambel Veseljaki, najboljšim pa bodo podelili priznanja. TV

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CEUE Linhartova 3, 3000 Celje

objavlja javni natečaj za prosti delovni mesti:

1.SVETOVALEC -SOCIALNI DELAVEC

Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih svetovalec I, II in III. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu svetovalec III.

Pogoji za zasedbo delovnega mesta:

- visokošolska izobrazba smeri socialno delo

- 8 mesecev delovnih izkušenj

- državni izpit iz javne uprave

- strokovni izpit iz upravnega postopka

- nekaznovanost

- državljanstvo RS

- znanje uradnega jezika.

2.SVETOVALEC -PEDAGOG

Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih svetovalec I, II in III. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu svetovalec III. Pogoji za zasedbo delovnega mesta:

- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba pedagoške, psihološke, sociološke, socialne ali druge ustrezne smeri

- 8 mesecev delovnih izkušenj

- državni izpit iz javne uprave

- strokovni izpit iz upravnega postopka

- nekaznovanost

- državljanstvo RS

- znanje uradnega jezika.

Prednost pri izbiri za delovno mesto svetovalec-pedagog bodo imeli kandidati z izobrazbo pedagoške ali psihološke smeri.

V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih lahko za delovni mesti, pod zaporedno št. 1 in 2 kandidirajo tudi osebe, ki nimajo, opravljenega državnega izpita iz javne uprave in strokovnega izpita iz upravnega postopka pod pogojem, da bodo v primem izbora na delovno mesto navedena izpita opravile najkasneje v enem letu od imenovanja v naziv.

K prijavi z življenjepisom morajo kandidati za delovni mesti pod zaporedno št. 1 in 2 priložiti naslednja dokazila:

- fotokopijo potrdila o izobrazbi

- fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba

- fotokopije potrdila o opravljenih izpitih (če jih kandidat ima)

- fotokopijo potrdila o državljanstvu

- pisno izjavo, v kateri izjavlja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.

Izbrana kandidata bosta morala predložiti tudi:

- potrdilo o nekaznovanosti (izdaja ga Ministrstvo za pravosodje) in

- potrdilo, da ni v kazenskem postopku (izdaja ga krajevno pristojno sodišče).

Prepozne vloge v izbirnem postopku ne bodo upoštevane. Za čas opravljanja dela na delovnih mestih pod zaporedno št. 1 in 2 se javna uslužbenca vključita v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Z izbranim kandidatom za delovno mesto pod zaporedno številko 1 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Z izbranim kandidatom za delovno mesto pod zaporedno številko 2 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom (20 ur tedensko) in 3-mesečnim poskusnim delom.

Delo bosta izbrana kandidata opravljala v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova

3.

V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, s psihološkim testiranjem in osebnim razgovorom. Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte v 8 dneh po objavi na naslov:

Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova ulica 3, 3000 Celje, s pripisom »Javni natečaj« in navedbo delovnega mesta.

O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v zakonitem roku . Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefonsko številko: 42-66-781 (Jerneja Novak od 8.00 do 15.00 ure).

Zaradi dotrajanega opornega zidu v centru Laškega se skrita stran večstanovanj-skega objekta na Trubarjevi ulici 23 stanovalcem res zdi takšna, kot je zapisano v naslovu. Podprti zid s tramovi zadnjega večjega naliva ni več zdržal, zato se je počasi začel rušiti na dvorišče, s tem pa resno ogroža prebivalce.

Pet strank, kolikor jih stanuje v objektu, ki ga je za svoje delavce postavilo takratno podjetje Volna Laško, sedaj s strahom spremlja vremenske napovedi. »Pri še enem večjem nalivu se lahko zgodi, da se bo okrušil še preostali del zidu in zgrmel v greznico, ki je pod dvoriščem,« pravi stanovalec Miha Prosen, »še bolj pa nas je strah, da se ravno v tistem času pod zidom ne bi igral kakšen otrok.«

Podporni zid se sicer kruši že več kot 20 let. Pred 12 leti so rušenje začasno zaustavili kar z lesenimi podpornimi tramovi, zanje pa so podporo našli kar v zidu objekta. Stranka v spodnjih prostorih ima sedaj na ta račun uničeno kopalnico, keramične ploščice niso več zdržale pritiska tramov. Razlog, da se v vseh teh letih za obnovo zidu ni nihče pobrigal, pa je v nejasnih lastniš-

»Če bi parada Piva in cvetja potekala mimo te sramote, bi bila že zdavnaj sanirana,« ugotavljajo stanovalci.

kih razmerjih. Prebivalci trdijo, da ko so pred leti (po tistem, ko se je oporni zid začel krušiti) odkupili stanovanja, v pogodbah ni bilo vključeno dvorišče, pač pa zgolj stanovanja. Lastnik opornega zidu naj bi po stečaju tovarne postal Stanovanjski sklad Ljub

ljana, ki pa se na pobude lastnikov stanovanj ne odzove.

»Vsi, ki si pridejo ogledati stanje, začnejo najprej ugotavljati, čigav je zid,« pripoveduje Miha Prosen, »nihče pa se ne vpraša, zakaj je do tega prišlo, kar bi moralo biti osnovno vprašanje. Zemljiš

če nad opornim zidom je zaradi različnih vzrokov plazo-vito, največja lastnica tega pa je občina!« Po njegovem mnenju bi torej občina morala biti tista, ki bi oporni zid sanirala, ta pa za kaj takega ne želi niti slišati.

ROZMARI PETEK

KOZJE ROGATEC ŠMARJE P. J.

logatec se spreminja

Spremenjeni prostorski lan občine Rogatec je med jenimi najpomembnejšimi sprejetimi dokumenti v I sedanjem mandatu. V njem je poglavitna sprememba pridobitev površin za grad-I njo novega skladišča hr-aške tovarne Vetropack -traža.

Tovarna Vetropack je od ekdaj na hrvaški strani Sot-Humu na Sutli, njeno jeliko skladišče pa še iz ča-Jugoslavije na slovenski «rani. Po sprejetem planu o skladišče prihodnje leto restavljeno bližje tovarne ter bo nasproti nje, na dose-anjih slovenskih kmetijskih površinah. Prestavitev skladišča narekuje dejstvo, da morajo voziti material na poti iz skladišča v tovarno čez mejni prehod, ki je meja Evropske uni

je. Na območju sedanjega skladišča naj bi (na 20 tisoč kvadratnih metrih) že prihodnje leto zgradili proizvodne hale Mesnin Žerak, pri čemer občina Rogatec računa na približno sto novih delovnih mest.

V prostorskem planu je v občinskem središču tudi območje za gradnjo 35 stanovanjskih hiš v bližini muzeja na prostem, ob cesti v Sto-perce. V Dobovcu, drugem največjem naselju rogaške občine, bodo po spremenjenem planu, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, dodatna zemljišča za stanovanj-sko-poslovno gradnjo. Ta bo v smeri proti tamkajšnjemu velikemu mejnemu prehodu, kjer so takšne površine doslej zelo pogrešali.

Na pobudo občine bodo po planu dodatne zazidljive po-

RADENSKAV rok I,

nebo nad glavo!

.oOEor,,

zberite štiri nalepke in sodelujtev nagradni igri!

v notranjosti iesterčkov proizvodov Radenske (mineralni vodi Radenska Classic in Radenska Light ter izvir s ki vodi Radenska Izvir in Radenska Izvir-«-) se nahajajo nagradni kupončki in različne nalepke - odvisno od proizvoda. Zberite Štiri različne nalepke (Radenska Classic. Radenska Light. Radenska Izvir in katerikoli okus Radenska Izvir*), jih prilepite na za to označeno mesto na nagradnem kupončku in le-tega odpoiljite na že napisani naslov Radenske. Lahko pa na naslovu www.radenska.si odigrate nagradno igro: tudi s tem si zagotovite udeležbo v nagradnem žrebanju. Izžrebali bomo sto nagrajencev, ki bodo imeli ob prijetnem druženju v ljubljanskem Globalu možnost postati dobitnik najmamljiveiiih nagrad.

100 nagrad:

I x PEUGEOT 206 CC I Sx KOLO PEUGEOT

I x ENOTEDENSKI PAKET V ZDRAVILIŠČU RADENCI za dve osebi I x VIKEND PAKET V ZDRAVILIŠČU RADENCI za dve osebi 82x KOPALNA BRISAČA Radenska

vršině med drugim pridobili tudi na območju naselij Tlake in Sv. Jurij. Poleg tega so občani za stanovanjske gradnje v občini Rogatec posredovali 89 predlogov, od česar jih je vlada potrdila kar 53. Kartografski del, iz katerega je razvidno, katere predloge občanov je vlada potrdila, je na ogled v občinski stavbi.

Sprejete spremembe plana, ki so tretje v času po ustanovitvi občine Rogatec, bodo precej spremenile njeno podobo. Posebej zanimivo je, da beležijo v občini Rogatec v času po njeni ustanovitvi porast števila prebivalcev (za približno sto), k čemur je prispevala njena obmejna lega.

BRANE JERANKO

S prireditve Likof na taberhi, ki jo pripravlja Muzej na prostem v Rogatcu.

Z domačimi obrtmi

V Muzeju na prostem v Rogatcu so pripravili v soboto že šesto leto prireditev Likof na taberhi. Prireditev bi morala biti teden prej, vendar je bila zaradi slabega vremena prestavljena. Tokrat je bilo vreme kot naročeno, brez enega samega oblačka na nebu.

Po tradiciji je bil Likof na taberhi v znamenju mlatve s cepci ter mlatve na gepelj (s kravjo vprego), oboje s pomočjo mlati-čev izpod Donačke gore. Prireditelj, Za

vod Rogaška dediščina, ki je upravitelj Muzeja na prostem, je dal letos poleg mlačve poudarek domačim obrtem. Obiskovalci so tako z zanimanjem občudovali delo kamnoseka, predice, tkalke, pletark iz ličja, kovača, vezilj ter izdelovalca brezovih metel.

Pri vsem skupaj v Rogatcu dokazujejo, da je tamkajšnji muzej resnično živi muzej.

BJ

Foto: AH

»Ne« stanovanjskemu skladu? Šmarčani

V Šmarju pri Jelšah sta občinska uprava in občinski svet v začetku leta z navdušenjem sprejela ponudbo republiškega stanovanjskega sklada za soinvesti-ranje gradnje novega stanovanjskega bloka. Navdušenja ni več, nasprotno.

Sklad je junija poslal šmar-ski občini v podpis pogodbo, pri čemer so Šmarčani ugotovili, da so pogoji skladove-ga soinvestiranja gradnje (osmih neprofitnih stanovanj) ze-

Vodnjak,

šoli in dve cesti

V občini Kozje obnavljajo osnovni šoli v Kozjem in Lesičnem, da bosta pripravljeni do začetka šolskega leta, čaka pa že tudi dokumentacija za obnovo dveh cest na Ve-terniku v Ravni log in do Klaužarja v vrednosti 20 milijonov tolarjev. Občina je bila uspešna na He-liosovem razpisu, zato bo lahko z njegovimi barvami obnovila vodnjak iz leta 1934 pri cerkvi sv. Duha v Lesičnem. Vodnjak bodo obnovili po starih fotografijah in mu vrnili obliko in videz iz časov nastanka. Obnovo so zaupali zasebnemu podjetju Grapo iz Imenega, poleg Heliosa pa bo svoj del prispevala tudi občina Kozje.

TV

lo neugodni. Občinska uprava se je nato pozanimala v Rogaški Slatini, kjer imajo s podobnim soinvestiranjem slabo izkušnjo, v zadnjem času pa imajo resne pomisleke tudi v občini Dobrna.

Tako je šmarska občinska uprava za zadnjo sejo občinskega sveta že pripravila sklep, da občina pogodbe ne podpiše. Namesto tega bi skušali za gradnjo bloka poleg denarja iz proračuna pridobiti več individualnih in

vestitorjev ali ugoden kredit stanovanjskega sklada.

Točko so z dnevnega reda umaknili, saj je svetnik Marjan Babič zahteval dodatna mnenja ter pogovor s predstavniki sklada. Prav tako ni bilo (zaradi dopusta) na seji vodje občinskega oddelka za gospodarstvo mag. Zinke Berk, ki vodi aktivnosti v zvezi z gradnjo novega bloka ter bi lahko dodatno pojasnila marsikaj.

BRANE JERANKO

Krava ob romarski poti

V zavoju ceste iz Pristave pri Mestinju proti Podčetrtku so domačini pod hribom, na katerem stoji cerkvica sv. Eme, postavili zanimivo maketo krave z vozom lojtrnikom in velikim sodom. Pred kravo je staro betonsko korito, pri katerem so se nekdaj napajale krave. Marsikdo se ustavi ob zanimivi maketi in se ohladi z dobro vodo, ki teče iz krave namesto mleka. Ob maketi so postavljene klopi, križ in tabla z opisom začetka romarske poti do Sv. Eme. Enostavno, domiselno in prijetno.

TV

na

ustavnem sodišču?

Občina Šmarje pri Jelšah je pohitela s sprejemom novega odloka o zimski službi, saj se ji mudi zaradi pravočasne objave javnega razpisa za izvajalce. Prvič za triletno obdobje, saj so se v preteklih letih krajevne skupnosti v tej občini dogovarjale z izvajalci za vsako zimo posebej.

Nov odlok o odstranjevanju snega in ledu so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, v tropski vročini. V njem je med drugim točno določen prednostni red odstranjevanja snega, zaradi česar je bilo v javnosti doslej največ pripomb. Tako so na prvem mestu avtobusne proge, dovozi k zdravstvenemu domu, šolam in vrtcem, h gasilskim domovom ter k drugim javnim ustanovam.

Posebej zanimivo pa je, da v sprejetem šmarskem odloku še vedno velja obveznost čiščenja pločnikov za lastnike hiš in to kljub odločitvi ustavnega sodišča, da mora v Celju za to poskrbeti občina. V Šmarju so po zgledu drugih občin to določilo oblikovali v nekoliko drugačni pravni obliki.

Pri tem seveda ne morejo odgovoriti, ah bi takšno besedilo vzdržalo tudi postopek na ustavnem sodišču. V občinski stavbi se tolažijo z dejstvom, da je v Šmarju malo primerov, kjer bi javna površina segala vse do fasade.

BRANE JERANKO

Št. 31 - 5. avgust 2004

SL. KONJICE

DOBRNA

VOJNIK

VITANJE

i

P(U*I IEUNIK

iki

■ríf il

M

■K 1

ill

Blokade proračuna ne bo

V občinskem svetu Dobrne so po treh poskusih pred nekaj dnevi končno sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna. Ta je v znamenju tožbe občana Vinka Štravsa ter nakupa zemlje za boljšo dobrnsko živilsko trgovino.

Kot smo že poročali, je občan Štravs zaradi plazenja svojega objekta po maratonski pravdi dobil tožbo proti občini. Občina Dobrna, ki mu mora kot pravna naslednica nekdanje celjske občine plačati tudi zakonite zamudne

obresti, je dala v rebalansu za plačilo na stran šest milijonov tolarjev.

Ker gre za prvi takšen primer v državi, za katerega še ni pravne prakse, pričakuje občina v začetku avgusta pravno mnenje mariborske pravne fakultete. Tega do sprejema rebalansa ni prejela. Poznavalci ocenjujejo, da bo morala občina zaradi tožbe plačati od vsaj šest do največ enaindvajset milijonov tolarjev. Če bo znesek višji od sprejetih šestih milijonov, ga bo občina Dobrna v vsakem

primeru tudi plačala ter vključila v zadnji rebalans letošnjega proračuna. V nasprotnem primeru ji grozi blokada občinskega proračuna.

Občinski svet je v zvezi z rebalansom sprejel še eno težko odločitev, v zvezi z nakupom zemlje za dobrnsko trgovino. Gre za denacionali-zacijsko poravnavo v zadevi Justin, pri čemer se je izkazalo, da morebitni investitor ni pripravljen plačati zahtevanih 60 evrov za kvadratni meter zemlje. Občinski svet se je tako na zadnji seji stri

njal zgolj s plačilom zemljišča po denacionalizacijski ocenitvi, kar pomeni devetnajst evrov za kvadratni meter. Če soglasja z denacionalizacij-skimi upravičenci ne bo, se bo občina lotila spremembe zazidalnega načrta ter določila trgovino na drugi lokaciji.

Na turistični Dobrni namreč po vsaj dveh desetletjih prizadevanj nimajo primerne trgovske ponudbe, pri čemer gre za enega največjih problemov tega kraja.

BRANE JERANKO

Contraco se širi na Konjsko

Vse kaže, da bo kompleks štiriindvajsetih parcel za družinske hiše na Konjskem končno zamenjal lastnika. Občina Vojnik ga bo prodala podjetju Contraco, ki je v občinskem središču že lastnik doma za starejše. Občinski svet je na zadnji seji Contraco ocenil za najboljšega ponudnika.

Postopek za prodajo parcel na Konjskem traja že kar

nekaj časa, saj do uresničitve pogodbe s prvim interesentom ni prišlo. Občina je nato pred letom dni objavila javni razpis ter želela prodati parcele po ceni 25 evrov za kvadratni meter, vendar ji to zaradi previsoke cene ni uspelo.

Parcele lahko zdaj po naši zakonodaji proda za četrtino nižjo ceno, vendar mora biti pogodba podpisana pred

12. avgustom (v nasprotnem primeru bo morala občina objaviti nov razpis). Občina je namreč izven razpisa prejela tri ponudbe za nakup zemlje na Konjskem, ki so jih dali partnerja MIK in CM Celje, Contraco ter Samson. Svetniki so kot najboljšega ponudnika izbrali Contraco, ki nudi za kvadratni meter 21 evrov (z vključenim DDV) ter še druge boljše pogoje.

Bo podžupan razrešen?

Občini Vojnik se s prodajo v zadnjem času še posebej mudi, saj zaradi nepričakovane dodatne naložbe v vojniško šolo (ki zahteva visoke zneske) težko pričakuje vsak tolar. Tako vse kaže, da bodo parcele na privlačnem Konjskem končno prodane. Tam bo v prihodnosti nastalo večje naselje, saj pomeni omenjenih 24 parcel zgolj prvo tretjino bodočega naselja.

BRANE JERANKO

Ansambel Šmarski muzikanti se bo po uspehih na Dolgi Gori in v Dobju predstavil tudi v Vitanju.

Holcerija v Vitanju

Turistično društvo Vitanje bo v nedeljo, 8. avgusta, pripravilo že šestnajsto holcerijo.

Prireditve se bodo začele že v soboto s holcerskim tekmovanjem, gozdarsko učilnico ter šestim turnirjem v malem nogometu za pokal holcerije, glavna prireditev pa bo v nedeljo ob 14. uri, ko si bodo obiskovalci lahko ogledali povorko s prikazom že opuščenih kmečkih del in običajev. Letos je prijavljenih dvanajst skupin iz domačih krajev in skupini iz občine Vojnik in Dobrna. Začetek povorke bo v znamenju mažoretk in domače godbe, ki bodo nastopile tudi pred začetkom tradicionalne revije narodnozabavnih ansamblov. Slednja se bo začela ob 16. uri na glavnem prireditvenem prostoru, nasto

pili pa bodo Vaški orkester Dolič, ansambel Prijatelji, Beli mačkoni in Franja Mar-guč. Terma!, Duet M13je, ansambel Simona Gajška, ci-trarka Janja Brleč iz Sedra-ža, ansambel Marjana Dro-fenika, Vokalni kvartet Mi štirje, Vigred iz Laškega, Šmarski muzikanti (zmagovalci na Dolgi Gori in v Dobju) ter ansambla Sredenšek in Bratje Slatinek.

V kulturnem domu bodo razstave fotografij dobitnikov priznanj za lepo urejeno okolje, holcerskega orodja, likovnih del Marjana Ravnjaka in Društva Lipa Vitanje, predstavile pa se bodo tudi predice z Dobrne. Med igranjem ansambla Mihelič bodo pripravili izbor Miss holcerije in ob zaključku velik ognjemet.

TV

V Vojniku sta odbor SDS ter njegova skupina občinskih svetnikov pisno predlagala razrešitev podžupana Janeza Korošca.

Predlog za razrešitev Korošca, ki je član njihove stranke, so želeli uvrstiti na dnevni red zadnje seje občinskega sveta, pri čemer razlogov za takšen ukrep niso navedli. Pri tem je župan Beno Podergajs, ki je iz SLS, opozoril, da mora razrešitev predlagati župan, ki pa morebitnega novega imena še nima. Prav ta

ko se mora pred razrešitvijo sestati s predstavniki vseh političnih strank V občinski stavbi v Vojniku je v tem mandatu na oblasti koalicija SLS, SDS ter NSi (Nove Slovenije).

Tako so odločanje o razrešitvi podžupana, ki opravlja to funkcijo že drugi mandat, preložili na prihodnjo, septembrsko sejo. V ozadju predloga za Koroščevo razrešitev je strankarska disciplina.

BRANE JERANKO

Prihodnje leto gimnazija v Konjicah

Vlada RS je sprejela sklep, s katerim prevzema soustanoviteljstvo javnega zavoda Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice, ki ga je ustanovila občina.

Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, kot se po novem imenuje, izobražuje 270 dijakov v programih kovinarsko strojne in gospodinjsko turistične usmeritve, od lani pa šola izvaja tudi program gimnazije, v katerem se bo letos šolalo 270 dijakov. Ker gimnazija nima primernih prostorov, naj bi soustanoviteljici do konca le

ta 2005 zgradili novo stavbo.

Občina Slovenske Konjice bo v last države prenese zemljišče za gradnjo in tako sofinancira novogradnjo do polovice vrednosti celotne investicije. Občina Zreče, ki sicer ne vstopa v soustanoviteljstvo, pa v last države prenaša stavbo, v kateri deluje Srednja poklicna in strokovna šola Zreče.

Obseg programov, ki jih je šola izvajala v lanskem šolskem letu, se ne bo spremenil, prav tako ne sredstva, ki jih bo ministrstvo za šolstvo v prihodnjem šolskem letu namenjalo za plače zaposle

nih in materialne stroške. De- I javnosti šole se bodo izvajale v treh organizacijskih enotah: Gimnazija Slovenske Konjice, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče in SIC - izobraževanje odraslih in svetovanje.

Ministrstvu za šolstvo ugotavlja, da je izobraževanje mladine v tej šoli upravičilo j potrebe okolja. Zmanjšale so se migracije v druge kraje, šola je razvila celovito infrastrukturo izobraževanja odraslih in nekaterih drugih dejavnosti, za kar pridobivaj sredstva tudi na trgu.

Veliki prizidek osnovne šole v Vojniku po nepričakovanem podrtju starega jedra šole. Veliko staro jedro bo zamenjala nadomestna gradnja.

Vojniška šola kot dvojno gradbišče

Veliki prizidek osnovne šole v Vojniku, ki bo postal po novem centralna stavba, bo zgrajen do začetka šolskega pouka, obljubljajo v občinski stavbi. Z nadomestno gradnjo najstarejšega jedra šole, ki so ga morali nepričakovano podreti v začetku julija, pa bodo začeli najpozneje konec tega meseca.

Gradnja omenjene nadomestne stavbe naj bi bila končana do poletja 2005. Tako bo pouk v prihodnjem šolskem letu še vedno na treh lokacijah po naselju Vojnik, med drugim v enem od nadstropij v občinski stavbi. V vodstvu občine omenjajo zaradi velike novogradnje morebitno izselitev šolarjev iz občinske stavbe v šolskem letu, ki prihaja.

Občina Vojnik se obenem pripravlja na začetek gradnje velikega prizidka Osnovne šole Frankolovo, kjer ga prav tako težko pričakujejo. Z gradnjo naj bi začeli še letos ter po možnosti končali pred jesenjo 2005. BRANE JERANKO

Poskusite s popusti!

kosilnice Al-ko, Stiga, Gutbrod: - 20 % • motorne kosilnice in kosilnice z nitko Alpina, Husqvarna, Gutbrod, Silk, Al-ko, Stiga: - 20 % • traktorji Alko, Stiga, Gutbrod: -10 %

Obiščite trgovske centre s prodajnim programom MERKURDOM, kjer boste našli vse za vaš vrt

Popust velja od 2. 8. do 25. 9. 2004.

Popusti ne veljajo za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akci

MERKUR

NHK

Tihe fotografije

Pihalci pri Vodnem stolpu

Zavod za kulturne prireditve Celje je v torek pri Vodnem stolpu pripravil koncert skupine pihal Filharmo-ničnega društva Furlanije - Julijske krajine.

Koncert je nastal v sodelovanju s festivalom Festival Nei Suoni deli Luoghi, ki se letos odvija že šesto leto. Glasbeniki Furlanije - Julijske krajine v okviru festivala nastopajo po Italiji, Avstriji, Hrvaški in Sloveniji. Celjski publiki so se

pihalci predstavili z deli Rossinija, Mozarta in Krommerja. Osem glasbenikov sodeluje že več kot 15 let. Sodelovali so v različnih komornih in orkestralnih zasedbah v Italiji in tudi drugod po svetu. S koncertom so bili zadovoljni: »Hi je izredno lep ambient, presenetila pa nas je tudi izvrstna publika,« je dejal oboist Evaristo Casonato. Glasbeniki so dejali, da si želijo, da bi se še vrnili v Celje. SO

Sinologi v Kozjanskem parku

V okviru Študentovskih poletnih premier so v Galeriji sodobne umemosti v Galeriji Hodnik odprli fotografsko razstavo Tišina Petra Koštruna. Razstava bo na ogled do 14. avgusta.

Peter Koštrun je končal 3. letnik Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, razstavljal pa je že na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in v Galeriji Fotografija. Tišina, s katero se predstavlja celjski javnosti, je ciklus črno-belih fotografij, ki predstavljajo povsem običajne, vsakdanje prizore, stvari, ki jih po navadi ne opazimo. »A način, kako jih je avtor posnel in s postavitvijo v kader izpostavil, uporabil mehko naravno svetlobo in tonsko obdelal od temnih do svetlih sivin z redkimi poudarki beline, jim daje poudarjeno poetično razsežnost,« je zapisala kustosinja Irena Čerčnik. ŠO

Digitalne fotografije v internetni kavarni

Internet kavarna Stane je 16. in 17. julija pripravila foto delavnico Celje skozi digitalni objektiv. Dvodnevna delavnica je bila brezplačna, izdelke, ki so nastali, pa predstavljajo na razstavi, ki so jo odprli v torek.

Z delavnico so v Internet kavarni Stane želeli uporabnikom približati digitalno fotografijo, jih naučiti uporabljati program za oblikovanje fotografij, udeleženci pa so na delavnici lahko pokazali, kako vidijo Celje skozi objektiv. Delavnico sta vodila Marko Leber in Gašper Domjan, vodja Internet kavarne Stane Aleš Selič pa pravi, da že razmišljajo o prihodnjih delavnicah. »Najverjetneje bi se začele septembra, vendar pa ne bi bile več povsem brezplačne,« še dodaja Selič, ki je sicer s prvo delavnico zadovoljen: »Še bolj sem vesel, ker so bili zadovoljni udeleženci.« Razstava bo na ogled vsaj en mesec, potem pa bo fotografije mogoče videti tudi na internetu. ŠO

Ko govorimo o Kitajski, ima večina še vedno pred očmi hordo sivih ljudi na kolesih, pekinško opero ali pa mogoče mojstre kung fuja. Vendarle pa ta po številu prebivalcev največja dežela na svetu ravno prehaja čez hudo obdobje tranzicije v prostotrgovinsko družbo. Je živahna, razvijajoča se, hkrati pa zakoreninjena v svoje tisočletne tradicije. To so člani sinološkega društva Yuan skušali pokazati na mednarodnem seminarju v Podsre-di, ki se je končal v nedeljo.

In ker se vsako družbo naj- merjena ravno na to. Preda-bolje spozna preko njene kul- vanja so govorila o kitajski ture, je bila srž seminarja us- umetnosti, popularni glasbi

in internetu, pa tudi o prostituciji, življenskem slogu taj-vanskih učiteljev in vseprisot-ni politiki kitajske partije. Program so še dodatno popestrili z raznimi tematskimi delavnicami, na primer kaligraf-sko, z veščino taijiquan, vsak večer pa so si ogledali tudi kakšen sodoben kitajski film.

O društvu Yuan je predsednica Linda Belina povedala,

da deluje od leta 2002, prireja pa večinoma umetniške projekte. To so denimo kaligrafske delavnice, tečaji tai-jiquana, na filozofski fakulteti, kjer imajo sedež, pa dostikrat priredijo kakšen filmski večer. Sodelovali so tudi pri aktualni razstavi sodobne kitajske in slovenske umetnosti, ki je postavljena na Ljubljanskem gradu. SG

□ DRI TELEFDN

Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.

D J Boba ne bo v Celje

ZPO Celje, ki je 2. aprila sklenil najemno pogodbo o organizaciji koncerta DJ Boba, ta naj bi bil 21. avgusta v novi športni dvorani v Celju, je zaradi hujših kršitev bistvenih določil pogodbe le-to v torek enostransko razdrl.

Od 5. avgusta 2004!

IT S Ail ABOUT

MEOW!

Garfiem

GARFIELD

Režiser Peter Hewitt Igrajo (sinh. glasovi): Jurij Zrnec, Samo Jakoš. Sabina Kogovšek, Nilu

Goršič, Jan Bučar, Jan Slak SINHRONIZIRAN V SLOVENŠČINO

Direktor ZPO-ja Ivan Pfei-fer nam je pojasnil, da se pogodbeni najemnik oziroma organizator koncerta Juvel posredništvo Flisar Zvonko s.p. iz Žirovnice ni držal pogodbe, prav tako ni sprejemal uradne pošte, zato so počakali na datum plačila dvorane, ker pa le-tega ni bilo, so pogodbo razdrli. Predstavniki ZPO-ja so organizatorja obiskali tudi na sedežu njegovega podjetja, kjer so ugotovili, da nikogar ni. Ivan Pfeifer opozarja, da je na ZPO-ju, kjer

je bila za koncert zvezdnika dvorana samo najeta, nastala tako gospodarska škoda, ker so imeli rezerviran termin, kot tudi moralna. Zoper organizatorja koncerta so sprožili ustrezne postopke, policijo pa tudi obvestili, da se vstopnice za DJ Boba prodajajo brez davčnih številk.

V uredništvu Novega tednika smo klicali tudi organizatorja koncerta, vendar je bila njegova številka nedosegljiva.

SIMONA BRGLEZ

Grajski večer s Tinkaro

V četrtek, 12. avgusta, se bo ob 20.30 na celjskem Starem gradu (v primeru slabega vremena pa v dvorani Union) v akustični verziji predstavila Tinkara Kovač & band.

Tinkara je bila julija posebna gostja na koncertu lana Andersona na štadionu mesteca Salo' pri Gardskem jezeru. Koncert je zbral več kot štiri tisoč obiskovalcev, ki so glasno in navdušeno pozdravili Tinkarin nastop in _bbflavtistični dvoboj« z lanom. Po izredno uspešnem gostovanju na festivalu Canzoni di Confine so Italijani Tinkaro povabili k sodelovanju in nastal je album Enigma v kar štirih jezikih (slovenščina, italijanščina, angleščina in furlanščina). Te dni bo izšel v Italiji in Sloveniji.

VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE

VELIKA NAGRADA

FARAONSKI ZAKLADI

CITROEN PLURIEL

JE LAHKO TUDI VAŠ

(žrebanje 18.12. 2004)

Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!

PRIHODNJI TEDEN POKER V ŠESTKAH

Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Sonja Ameršek, Tabor, Mateja Hladinc, Nova Cerkev, Branka Gros, Šempeter in Aleš Knez, Dol pri Hrastniku.

Srebrnina^ rosa trave... modni nakit ADAMAS ia vsa srca...

Celje, Ljubljanska 10

Kjer sta smeh in dobra volja doma

Svet šestčlanske družine Tauses iz okolice Laškega se vrti okoli konjev in vsakdanjih kmečkih opravil - Razbiti kozarci za srečo

Po vijugasti cesti navkreber proti Jurkloštru se vije pot do lično urejene hiáe s teraso, ki daje prijeten hlad v vročih poletnih dneh. Še posebej lepo je na njej posedati, ko se sonce spusti za bližnji hrib, opazovati igro otrok in se naužiti spokoja, ki ti ga ponuja neokrnjena narava. Družina Tauses si je v Velikih Gorelcah nad Laškim ustvarila pravi mali raj na zemlji.

Štirje otroci, ekološka kmetija, prepevanje, pisanje pesmi in vsakdanja hišna opravila so najljubše obveznosti Darka in Martine Tauses. Darko je na Martinin dom prišel pred štirinajstimi leti iz Šmartna v Rožni dolini. Po tragični nesreči Martininega brata leta 1991 sta se njena starša odločila, da bosta kmetovanje zaupala bodočemu zetu. Darko, ki je bil takrat zaposlen pri celjskem Nivoju, je pustil službo in se z vsem srcem predal delu na kmetiji, prav tako Martina, ki si je dotlej služila kruh v Kmetijski zadrugi v Rimskih Toplicah kot

prodajalka. Darko, monter in upravljalec energetskih naprav po poklicu, je kasneje služboval še v raznih podjetjih, kar pa mu ni prineslo zadovoljstva in notranjega miru, medtem ko se Martina, kmetijska tehnica, po rojstvu hčera ni več vrnila v službo. Svojo kariero si je ustvarila doma, v krogu otrok in moža, ki znajo ceniti njen trud in ljubezen ter ji to tudi obilno povrniti.

Ljubezen gre skozi želodec

Tega se še kako zaveda Darko, saj se je zaradi slastnih žemljic do ušes zaljubil v mlado svetlolaso prodajalko, ki mu je vsak dan pripravila malico. Nekaj časa jo je le na skrivaj opazoval, ko pa je postalo že očitno, da hodi po malico tudi za svoje sodelavce (seveda za vsakega posebej in le zato, da bi jo čim večkrat videl), se je opogumil in jo vprašal: »A bi b'la moja?« Da so žemljice zanetile ogenj ljubezni tudi v njenem srcu, ni treba

posebej poudarjati. Darko si je namreč že nekaj mesecev potem, ko sta se spoznala, lahko »čistil čevlje pred njeno sobo«. Kmalu je njuna ljubezen obrodila obilne sadove - Martina je začutila, da ji pod srcem bije novo življenje. Presenečenje pa je bilo še toliko večje, ko je izvedela, da bo sreča dvojna. 17. junija pred trinajstimi leti sta na svet pokukali krepki dvojčici. Maja in Urška sta jima dala ime z Darkom, ko pa sta bili dekletci stari tri mesece, je srečni očka izpolnil svojo obljubo in novopečeno mamico popeljal pred oltar. Na laškem gradu sta se vzela, da bo njuna skupna pot posuta z rožicami do konca dni, pa je poskrbel natakar, ki je po nesreči razbil vseh štirideset kozarcev, v katerih naj bi nazdravili mladoporočenca in svatje.

Na kmetiji je lepo ija. ija, o...

Na kmetiji s tridesetimi glavami živine je mlada družina kovala svojo srečo. Štorklja je

26. julija 1993 še enkrat, a ne zadnjič, obiskala Tausesove. Darko je pokal od ponosa, ko je izvedel, da je dobil sina Roka. Ko je drobižek nekoliko zrasel, sta se z Martino odločila, da poizkusita z ekološkim kmetovanjem. Leta 1997 sta vso govejo živino prodala, hlev pa napolnila s konji. Petnajst jih imata trenutno, od tega štiri športne, ki so namenjeni ježi in reprodukciji, ostalo pa so poniji. Nekaj le-teh sta Tause-sova letos pripeljala v Laško na Pivo in cvetje, kjer so se najmlajši obiskovalci lahko povzpeli nanje in tudi na ta način okusili stik z naravo. Sicer pa Tausesovi omogočajo ježo svojih konj skozi vse leto, vendar le otrokom, je pristavil Darko, ki se je s traktorjem pripeljal s travnika, kjer je »baliral seno«. »Nekaj mi je nagajalo, vrv se je kar naprej trgala, ne vem, zakaj ...« je bentil sam pri sebi in previdno pogledal svojo najmlajšo, komaj petmesečno Zalo, ki je med večernim obrokom sladko zaspala.

»Poleg krme za konje v večjih količinah pridelujemo tu-

—- Št. 31 - 5. avgust 2004

NTJRC

»Moj očka ima konjička dva,4 __J'

Mladoporočenca se priporočata višavam, da bi bila do konca 3 tako zaljubljena kot tisti dan, ko sta si obljubila večno zvesti!

di žita, predvsem oves in pi-ro, ki je v zadnjem času izjemno cenjena na trgu in gre tudi dobro v prodajo,« v en glas pripovedujeta Martina in Darko in ne pozabita dodati, da je vse, kar pridelata, popolnoma ekološko, neškrop-ljeno. Za vse pridelke, ki jih prodajata, sta prejela tudi certifikat, ki pomeni, da ne ponujata mačka v žaklju. Bolj kot v poljedelstvo pa se usmerjata v konjerejo. »Ne zato, ker bi bil od tega nevemkakšen zaslužek,« prizna Darko,«tem-več zato, ker so konji moja velika ljubezen. Za konja mi

nikoli ni bilo žal denai| je bi se odpovedal avtu,

Stik z naravo je bil j| od nekdaj velikega poj Svoje otroštvo je preži Brezovi ob Šmartinskj zeru. Ker so imeli hišo rih dvesto metrov od ji se je vsak dan igral na 4 ju in opazoval življenja di. Voda ga pomirja, pra to si je za hišo ustvari) hen ribnik z zlatimi rib) Konji in ribice pa nison živali, ki jih premorejJ sesovi. Imajo še koze,I piščance, mačko, predi| ponudili dom tudi dved jema, ki pa sta nesrečni čala v čeljustih poten psov.

Na tridesetih hektarjih lje dela nikoli ne zmanl z dobro voljo in por otrok je vse pravočasno 11 ljeno. Za gospodinjski' vila, kuhanje in za to, »d urejenega moža«, je za) na Martina, sicer pa soi družini enakovredno à vično porazdeljena.

Štiriperesn deteljica

Trenutno so vsa opra obveznosti podrejena ffij šemu družinskemu člai je še ne polletni 7*li,

... atijeva ljubica pa je mala Zala.

Po končanem delu na polju je Darko vedno zidane volje. - Št. 31 - 5. avgust 2004 —

Maja in Urška pri prvem obhajilu, med njima Rok.

Dvojna sreča za mlada starša - dvojčici Maja in Urška.

»Kavboj jaše prek prerije, toplo sonce v njega sije...« si prepeva Darko, medtem ko z Urško spremljata dekleti med ježo ponijev.

ro. Pred leti je v sebi odkril še en talent. Dokler ni v roke prijel harmonike, ki sta jo z Martino kupila Roku in Urški, namreč sploh ni vedel, da jo zna igrati. Sedaj rad zaigra kakšno domačo, a le za svojo dušo. »Domači me nočejo poslušati, razen Zale. Ona uživa, ko raztegnem meh in zraven še kaj zápojem.« Na Darkove pesmi, ki jih je začel pisati pred dvema letoma, pa so ponosni vsi po vrsti. Pred kratkim je izdal svojo prvo pesniško zbirko, v njej pa opisuje življenje na kmetiji, bivanje ljudi na zemlji, svoje najdražje, kot tudi tiste, ki jih pozna le bežno. Svoj prvenec s sedeminšest-desetimi pesmimi in risbicami svojih otrok je poimenoval Vdihni me, človek, globoko, prihodnja zbirka, ki jo namerava izdati konec letošnjega leta, pa »bo veliko bolj kritična do tega sveta«. Zanjo ima že pripravljenih 24 pesmi, več kot še enkrat toliko pa jih bo moral še naklepati. »Včasih me določena stvar tako žre, da moram sredi noči vstati in svoje občutke zliti na papir. Ko to storim, se počutim, kot da bi se mi velika skala odvalila s srca,« je priznal Darko, ki je imel največji navdih za pisanje, ko sta z Martino pol leta jedla samo presno hrano.

In še nekdanji konjički...

Na seminarju o zdravi prehrani sta slišala izpovedi ljudi, ki se prehranjujejo izključno s svežim sadjem in zelenjavo, in te so ju navdu

šile, da sta sklenila, da bosta s tem poskusila tudi sama. Ob bananah, oreščkih, solatah ter ostalem sadju in zelenjavi sta vztrajala pol leta. V tem času sta skupaj izgubila več kot 30 kilogramov. »Ko sva prišla v trgovino, so naju malce čudno gledali, ker sva nakupila cele škatle sadja, dejstvo pa je, da sva se v tem času izvrstno počutila. Bila sva lahka kot peresce, polna energije,« pripoveduje Martina, ki se bo za takšno očiščevalno dieto zagotovo še odločila, in doda, da sta z Darkom vsako jutro pretekla štiri kilometre: »Sosedje so se nama pa smejali in si govorili: 'Glej ju, kmeta, namesto da bi doma kaj delala.'. A ni minilo dolgo, ko so tudi sami začeli hoditi po najini poti ...«

Vse prej kot zdrav način življenja pa si je Darko privoščil pred »desetimi leti, ko je bil njegov velik konjiček kajenje. »Takrat sem pokadil tudi do tri škatle cigaret na dan.« Maja pred devetimi leti je čeznje potegnil črto, pred dvema letoma pa je pustil še alkohol. Danes niti on niti Martina ne poskusita kapljice, v istem duhu pa vzgajata tudi otroke.

Mrak se je počasi spuščal na Tausesovo domačijo, otroci so se razkropili po vasi, Darko in Martina pa sta kramljala na terasi, se nagnila drug k drugemu in si s pogledom povedala, kako srečna sta, da sta se našla.

BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN in arhiv družine Tauses

,« Urška (desno) in Rok (levo) pripovedujeta svojim prijateljem.

io za živo igračko«. Ma-pohvali, da je neverjet-den otrok, da spi vso noč, na da noče biti. »Danes coraj pozabili nanjo. Pri pa res ne morem vede-jj je kdo lačen,« se po-iartina, ki hiti nositi dopa mizo (na dan, ko smo iali družino Tauses, je na-Rok ravno praznoval enajsti rojstni dan). Če-řetrtega otroka niso nadi (»Zala se je najavila ima.«), si ne znajo več stavljati življenja brez Štirje otroci pa so čisto jj, se strinjata oba. Marin Darko. Sedaj je njun □ cilj. da vse štiri »spralo hruha«.

k, ki je letos končal četr-led, bo verjetno humo-Tako kot oče tudi on vse í v hec. Domači ga opiát »težkega sangvinika«, (tie pri dobrih dveh letih b jutro, ko se je zbudil, peval Kekčeve pesmi. "Hier je velik veseljak. V šoli idolžen«, da zabava s volníce in učiteljice, doma d raztegne meh. Harmo-je njegovo veliko vese-loleg nogometa ter vož-motorjem in kolesom, la. Pohvali se, da rad voli traktor, vendar »le po jm«, pa za svojo kobilo I »Ko bo imela žrebička, m prodal in si na ta na-islužil denar,« naviha-ipomni. Ob kurjenju peči i obvlada tudi striženje, kratkim je namreč doners ki aparat, njegov stapa svojega zasebnega fri-• »Pa je bil dedek zado

voljen s tvojim striženjem?« ga pobaramo. »Ja, je bil, samo vsi so se mu smejali,« smeje odvrne in že odhiti proti vasi, kjer se je začela zbirati vesela druščina otrok.

Dvojčici Maja in Urška sta zaključili sedmi razred devet-letke v osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. Čeprav sta sošolki, vestno naredita vsaka svojo domačo nalogo. Sta tudi izvrstni glasbenici. Maja je nekaj časa igrala citre, Urška pa je, tako kot Rok, bolj navdušena nad harmoniko. Medtem ko se Maja še ni odločila, kaj bo po poklicu, bi Urška rada postala veterinarka, »samo se mi ne da tako dolgo hoditi v šolo«. Obe radi jezdita. »Kadar atija ni doma, za konje skrbi Urška, Maja pa bolj uživa pri varstvu Zale,« se vmeša mama Martina, ki Majo opiše kot zelo mirno in nežno dekle, brez posebnih konjičkov, medtem ko je Urška »veliko bolj samozavestna«. Slednja je tudi že imela fanta, a ga je pustila, saj se zaveda, da ima za take stvari časa še na pretek.

Življenje je ena sama pesem

Tega mota se drži družina Tauses. Darko je nekaj časa prepeval pri Rečiškem vokalnem kvartetu, kot 2. basist, ker pa je bilo »preveč vaj«, je kvartet zapustil. Potem so ga vabili v številne druge zbore, vendar to ni bilo zanj, pravi. »V zboru je preveč ljudi, zato nisem prišel do izraza,« je Darko opisal svojo pevsko karie

Gnjidić okrepil Laščane

Rizvič, Vrečko in Sebič evropski prvaki - Reprezentanca v Zrečah in na Rogli

Zadnjo v vrsti okrepitev za novo sezono so Laščani poiskali v Novem mestu, od koder se v mesto piva in cvetja seli 37-letni Boris Gnjidić, sicer Zagrebčan, ki pa že nekaj sezon igra v Sloveniji. Po odhodu Saše Don-čiča in Igorja Jokiča si je strateg Laščanov želel kvalitetno krilo, kar je s prihodom Gnjidiča zagotovo dobil, obenem pa tudi izkušenega igralca, ki je v vseh pogledih pozitivna osebnost tako za klub kot za soigralce.

Po prihodu Gnjidiča je trë-ner Aleš Pipan povedal: »-Zdaj smo uspeli zapolniti moštvo tako, da smo pokrili vsa igralna mesta. Seveda sem zadovoljen, da nam je uspelo v naše vrste privabiti tega izkušenega igralca, ki je bil v dresu Krke vselej prava mora za moje moštvo. Ver

jamem, da s to ekipo lahko igramo pomembno vlogo v vseh tekmovanjih, ki nas čakajo v novi sezoni.« V sicer slabi sezoni Dolenjcev je Gnjidić v Jadranski ligi odigral 14 tekem, zbral nekaj več kot deset točk na tekmo, imel v povprečju tri skoke, zelo uspešen pa je bil pri metu za tri točke (39-odstoten), kar je eno močnejših orožij tega košarkarja. Ob prestopu od Krke k Pivovarni Laško je Boris Gnjidić dejal: »-Ponudba Laščanov je bila najbolj konkretna, kar je ob dejstvu, da prihajam v roke trenerju Pipanu, ki ga zelo cenim, odločilo glede mojega prestopa. Tako sem v tretjem poskusu (dve pogajanji v preteklih letih sta bili neuspešni op. p.) le prišel do dresa pivovarjev.«

V novi sezoni bodo zele-no-bele drese nosili: Marko

Boris Gnjidić, zadnja okrepitev v Treh lilijah

Antonijevič, Boris Gnjidić, Zoran Majkić, Aleksandar Jevdić, Robert Troha, David Ugrekhelidze, Nebojša Jok-simovič. Domen Žerak, Primož Brolih, Hasan Rizvič,

Hasan Rizvič je v finalu dosegel 10 točk.

Žan Vrečko, Petar Ciganovič in Fuad Memčič. Prav gotovo pa bo Pipan priključil še kakšnega mladinca k prvemu moštvu, kar je'že njegova navada.

Ponovno uspešni mladi igralci

Mlada reprezentanca Slovenije (do 20 let) je dosegla izjemen uspeh na evropskem prvenstvu v Brnu na Češkem. Po sicer skromnih igrah v predtekmovalni skupini so naši fantje pod vodstvom Ivana Sunare od če-trtfinala naprej zaigrali kot prerojeni in se uspeli uvrstiti v veliki finale, kjer so premagali Izrael in drugič po letu 2000 osvojili naslov evropskega prvaka. Obenem so si zagotovili sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto. V reprezentanci, ki samo nadaljuje serijo uspehov mlajših rodov naše košarke, sta več kot uspešno igrala tudi člana Pivovarne Laško Žan Vrečko in Hasan Rizvič, v reprezentanci pa je bil tudi Šent-jurčan Stanko Sebič, sicer član Krke, kamor se je vrnil po lanski zelo dobri sezoni v Kemoplastu. Morda pa bo prav ta rezultat še dodatna spodbuda članski izbrani vrsti, ki se je v začetku tedna v Zrečah in na Rogli pričela pripravljati za jesenske kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Selektor reprezentance je trener Laščanov Aleš Pipan.

Osemnajstletni Vrečko

Med fanti, starimi pretežno dvajset let, je na evrop

Žan Vrečko takoj po zadnjem zvoku sirene na finalni tekmi z Izraelci

skem prvenstvu izjemno pozitivno presenetil mladi Mariborčan Žan Vrečko, ki ga je v minuli sezoni klubski trener Aleš Pipan spretno uveljavljal v končnicah ligaških tekem, v katerih je požel precej odobravanj s tribun. »To je moja najlepša sezona, tu ni dvoma. Za nameček sem postal evropski ' prvak, kar je velika stvar. Selektor Sunara me je na pripravljalnih tekmah v Mozirju in Nazarjah preizkušal tudi v prvi peterki, a na spisku nas je bilo tedaj še precej. Priprave so potekale poldrugi mesec. Kasneje me je uvrstil med dvanajsterico potnikov na evropsko prvenstvo. Od večine soigralcev sem mlajši dve leti. Na mojem igralnem mestu pred-njačita Domen Lorbek in Miha Fon. V Brnu sem ju redno zamenjeval in v povprečju igral po 14 minut,« pravi 194 centimetrov visoki branilec, ki je v finalu dosegel trojko v prvem polčasu za izenačenje izida z Izraelci. »Uvodni porazi nas niso po-

trli. Izvrstno smo dvigovali formo. Litvo smo povozili za 40 točk, pa čeprav je ve-1 ljala celo za eno izmed fa-voritinj prvenstva. Med nami je vladal izjemen kolektivni duh!« In kako je Žan sploh »zašel« v Laško? »Nekaj točk mi je manjkalo za vpis na II. gimnazijo v Mariboru. Tone Krump, ki je kot trener deloval v Laškem, me je preizkusil. Ker sem zadovoljil, sem se vpisal na ekonomsko gimnazijo v Celju. Pred mano je še četrti letnik. Za vse, kar sem dosegel, bi se rad zahvalil družini, ki mi vseskozi stoji ob strani in mi pomaga. Da pa lažje shajam v šoli, pa ima največ zaslug moja razred-1 ničarka Dragica Zabukovšek. Seveda upam, da bom med potniki na svetovno prvenstvo. Na prvi tekmi bom zagotovo imel precej treme, tako kot se mi je zgodilo na Češkem, kjer bi lahko prikazal še več,« je iskreno zaključil Žan Vrečko.

JANEZ TERBOVC DEAN ŠUSTER

Izjemno hitre Rusinje

Heusden Zolder, Tula: Jolanda Čeplak nima več najboljšega letošnjega časa v teku na 800 metrov. Od svetovne dvoranske rekorderke so bile na državnem prvenstvu hitrejše kar štiri Rusinje. Zmagala je Tatjana Andrianova, ki je dva kroga pretekla v času 1:56,23. Joli je na mitingu za veliko nagrado druge kategorije v Belgiji sicer gladko zmagala (1:58,00). V Heusden Zolderju, kjer je 20. julija 2002 postavila slovenski rekord (1:55,19) in šesti izid vseh časov, je prikazala dobro formo pred OI. V zadnji pomembni pripravljalni tekmi pred Atenami je gladko ugnala Američanko Nicole Teter (1:58,52) in Kubánko Zulio Calatayud (1:59,44).

Se Cankar vrača?

Sestriere: Celjan Gregor Cankar je na atletskem mitingu v Italiji v skoku v daljino preskočil 830 cm, a s premočnim vetrom 3,3 metra na sekundo, zato mu A-norma za olimpijske igre ni priznana. Cankar je delil drugo mesto, drugi slovenski predstavnik in njegov veliki tekmec za nastop v Atenah Jan Žumer pa je imel tri prestope in je ostal brez uvrstitve. Cankar in Žumer sta v prvih dveh serijah nanizala prestope, nato pa si je Cankar s 780 cm priboril finale in še tri poskuse.

Omotica tekmice

Stockholm: Edina slovenska predstavnica na teniškem turnirju, vrednem 140 tisoč dolarjev, Velenjčanka Katarina Srebotnik, je v prvem krogu premagala Ukrajinko Julijo Vakulenko, ki je dvoboj pri rezultatu 6:3 in 3:0 za Srebotni-kovo zaradi omotičnosti predala. Naslednja Katarinina tek-

ŇĚŘČ

NAKRATKO

mica na zadnji pripravljalni postaji pred olimpijskimi igrami je bila zmagovalka dvoboja Groenefeld - Camerin.

Najboljši v Slovenskih Konjicah, prvi z leve je Nino Cokan.

Cokan zdaj drugi

Slovenske Konjice: Na 4. triatlonu Dravinjske doline so se tekmovalci pomerili v disciplini sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 6,3 km teka). Zmagal je Erih Pečnik (1:03,54) iz TK Ljubljana pred Celjanom Ninom Cokanom (1:07,17, TK Celje). Peto mesto je osvojil član TK Celeia Mitja Krajne.

- Št. 31 - 5. avgust 2004 -

Tanko ne popušča

Celje: Dolgoletni celjski plavalni maratonec Jože Tanko pripravlja nov podvig. Preplavati namerava 60 kilometrov od Lignana Sabiadora do Kopra. Lani je skupaj s hčerko Majo zmogel morsko razdaljo med Kanegro in Trstom. 40 kilometrov sta tedaj premagala v 11 urah. Start v Italiji je predviden za jutri zvečer, a še odvisen od temperature morja in burje, ki trenutno ne omogoča tako dolgega plavanja. Tanko predvideva, da bi v Koper priplaval po 20 urah, spremljali pa ga bodo trije gumenjaki Potapljaškega kluba Celje. (DŠ)

Ivezičevi mladinci na EP

Celje: Mladinska rokometna reprezentanca se je pripravljala pretežno v mestu ob Savinji, sinoči pa je odigrala še zadnjo tekmo pred odhodom na evropsko prvenstvo v Latviji. Jutri bo prvi tekmec Makedonija, drugi Nemčija in v nedeljo še Francija. Cilj izbrancev selektorja Slavka Iveziča (med njimi naj bi jih bilo šest iz Celja Pivovarne Laško in dva iz velenjskega Gorenja) je uvrstitev na prvo ali drugo mesto v predtekmovalni skupini C, ki se nato »križa« s skupino D, kjer so Švedska, Češka, Latvija in Avstrija. V selekcijo do 20 let bi sodil tudi Vid Kavtičnik, ki pa je svoje športne želje logično usmeril proti Atenam, tako da bosta nosilca igre Nenad Bilbija in Dragan Gajič. V taboru bodo možje s Celjskega, pomočnik selektorja Igor Razgor, stro-J kovni sodelavec Aleš Praznik, fizioterapevt Miri Maksimo-vič ter Mitja Gavriloski. Slavko Ivezič napoveduje: »Krog favoritov je zelo širok. Javnost smo navadili na uspehe, tokrat pa imamo neugodne tekmece že v skupini. Naš primarni cilj je preboj v drugi krog tekmovanja.« (DŠ)

Bojevita ptujska obramba je odbila vse celjske nalete.

Tudi Grčija je evropski prvak

Novo državno prvenstvo se je začelo sila čudno in presenetljivo za nogometaše CMC Publikuma. 98 minut, kolikor je trajal obračun z Dravo a Hudinji, so namreč oblegali vrata Ptujčanov, a zadeti niso uspeli.

Zato pa je v 2. polčasu gostom uspel učinkovit protinapad, ki ga je uspešno zaključil Sead Zilič, potem ko je prei-gral Damirja Hadžiča. Že v22. minuti je Drava ostala brez Aleša Čeha, ki je s pestjo oplazil Se-bastjana Gobca. Ob igralcu manj je sledil še ožji bunker, ki je bil pretrd oreh za celjsko moštvo. Izvedlo je 10 strelov s kotov. Zoran Baldovaliev, ki bo jutri manjkal zaradi hujše poškodbe gležnja, je zatresel okvir gola že v uvodu, ko pa se je kasneje znova znašel pred rezervnim vratarjem Germičem (Dabanovič se je poškodoval), je streljal mimo gola. Bil je nepravilno oviran, a sojenje Mateja Juga iz Tolmina je bilo tako katastrofalno, da pravilne odločitve niti ni bilo pričakovati. Jutri bo gost Športnega par

ka v Celju Koper (20.30). Publikum je okrepil povratnik AI-mir Sulejmanovič, pravico nastopa ima tudi Dejan Kelhar Trener Drave Srečko Lušič je športno priznal, da je zmagalo srečnejše moštvo, domači strateg Ivan Matkovič pa je poudaril: »Največjo nesrečo ti lahko pripravi nogomet, a obenem ti lahko podari največ sreče. Iz tega poraza se moramo veliko naučiti. Prikazati moramo več znanja in srca. Predvsem znanja, kajti brez njega je težko prebiti takšen elastičen bunker. Ptujčani so bili fantastični, predvsem kar se tiče borbenosti. Zelo mi je žal zaradi občinstva.«

Izidi 1. kroga v 1. SNL: Ljubljana - Zagorje 2:0, Primorje

- Bela Krajina 4:0, Maribor Pivovarna Laško - Mura 1:1, CMC Publikum - Kumho Drava 0:1 (0:0), Zilič (71), Koper

- HIT Gorica 0:2.

Konec tedna sledi še prvi krog v drugi ligi. Vseh šest tekem bo odigranih v nedeljo.

V Šmartnem ob Paki bo regijski derbi med Šmartnim in Dra-vinjo iz Slovenskih Konjic, zadnji prvak v drugi ligi velenjski Rudar pa bo gostoval v Kranju pri Triglavu. V Celju si bo možno ogledati dve prvoligaški tekmi. V nedeljo bo namreč Drava gostitelj Muri na Skalni kleti. Tako predvideva Združenje pr-voligašev, čeprav si ptujsko vodstvo prizadeva za gostiteljs-tvo na svojem štadionu.

DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ

Transporti Draganovič Enes s.p.

Cesta ob železnici 4, Žalec

MEHANIK TOVORNIH VOZIL

Pisne vloge z dokazilom pošljite na gornji naslov ali nas pokličite na tel.:

713 33 05

Portlandy Wisla, Crvena zvezda

Gorenju v ligi prvakov Gudme, Čehovski medvedi in Porto (ali beloruski Meshkovo)

Na Dunaju so izžrebali skupine rokometne lige prvakov. Celje Pivovarna Laško, branilec naslova evropskega prvaka, bo igral v skupini D skupaj s španskim Portlandom San Antoniom, poljsko Wislo Plock in srbsko Crveno zvezdo. Moštvo iz Pamplone je izjemno močno. V Celju bo gostovalo sredi novembra, 14 dni kasneje pa je možen ponovni obračun na superpokalu v Ciu-dad Realu, ki bo močno celjsko obarvan.

Za Kiel bo igral Roman Pungartnik, za domače Aleš Pajovič, za Portland Zoran Lubej. Soigralci slednjega bodo Vladimir Rivero, Kas-per Hvidt, Andorinho, Deme-trio Lozano, Jackson Richardson, Ivano Balič, Mateo Garralda, Alberto Martin, Juancho Perez ... V osmini finala lige prvakov bo sledil

žreb: osem prvouvrščenih proti drugouvrščenim, in ne križanje sosednjih skupin. Trener Celjanov Miro Požun je kot favorita skupine D označil Portland, športni direktor Slavko Ivezič, ki se je udeležil žreba, pa meni: »Skupina je >pogojno užitna<. Lahko bi se razpletlo bolje, lahko pa tudi slabše. Najprej bomo gostovali v Beogradu, zato odpadejo načrtovane pripravljalne tekme s Crveno zvezdo. Portland se je izjemno okrepil, a prejšnja sezona je pokazala, da nepremagljivih favoritov ni. Pričakujem polno dvorano Pod Golovcem na obračunih z moštvi iz Beograda in Pamplone.«

Gorenje je nosilec skupine C, kjer bodo še Danci, Rusi in predvidoma Portugalci, predsednik kluba Jani Živ-ko pa pravi: »Z žrebom smo

srednje zadovoljni. Vsi tekmeci so premagljivi, kajti dobro smo se okrepili. Z optimizmom zremo v novo sezono, kajti močnejši bomo za Zrniča, Oštirja, Podpeča-na, Prošta, Iliča in Lesarja. Zapustila sta nas Škof in Mlakar.« Šest krogov bo odigranih med 9. oktobrom in 14. novembrom.

Skupina A: Barcelona, Szeged, Vardar, Constanta, B: Montpellier, Zagreb, Conver-sano, Zaporožje, C: Gorenje, Gudme, Čehovski Medvedi, Meshkovo/Porto, D: Celje Pivovarna Laško, Portland, Wisla Plock, Crvena zvezda, E: Ciudad Real, Kolding, Win-terthur, Panellinios/Izvidjač; F: Kiel, Creteil, Savehof, Spor-ting/Haukar, G: Fotex, Lem-go, Sandefjord, Granitas/Aal-smeer, H: Flensburg, Metko-vič, Banik, Bregenz/Tatran.

DEAN ŠUSTER

Dokumenti za Vugrinca še ostajajo v Celju

V skladu s 14. členom arbitražnih pravil Evropske rokometne zveze je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško preko svojega odvetnika Primoža Koščaka vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločitev EHF, ki je odločilo, da lahko Renato Vugrinec prestopi v nemški Magdeburg brez plačila nadomestila.

Bistvo celjske pritožbe je v načelu t.i. prepovedi retroaktivne veljavnosti prepisov in ,nespoštovanju zakonitosti. Prvo načelo namreč velja v vseh pravnih sistemih držav znotraj EU, govori pa o tem, da enkrat legalno sklenjena pogodba oz. njeno posamezno določilo, ne more postati naknadno neveljavno oz. nično zaradi spremembe pravil. Za isto pogodbo, ki je bila z Renatom Vugrincem sklenjena 7.6.2001, tri leta preden je Slovenija postala članica EU, po mnenju RK CPL ne moreta veljati dva različna pravna režima. Pretežni del pogodbe, ki je bila sklenjena na osnovi legalnih pravil, ki so takrat veljali tudi na nivoju EHF, bi se tako, predvsem v korist igralca Renata Vugrinca, realiziral v času od 7. 6. 2001 do vstopa RS

1. 5. 2004 v EU, za preostali pogodbeni čas do 25. 6. 2004 (torej manj kot dva meseca od skupno treh pogodbenih let), pa bi veljal povsem drug pravni režim, vse skupaj pa v izrazito škodo RK CPL.

RK CPL pa v pritožbi opozarja tudi na načelo zakonitosti kot eno temeljnih načel pravnih sistemov držav EU in Unije same. EHF je namreč obvestil Rokometno zvezo Slovenije o spremembi pravil glede nadomestil šele 28. 6. 2004, to pa je bilo že tri dni po izteku pogodbe sklenjene med RK CPL in Renatom Vugrincem. V uvodu opisa EHF sicer piše, da naj bi sprememba pravil veljala od 1. 1. 2004, vendar ta datum iz pravil samih, ki so bila priložena na RZS, ni razviden.

Razen teh dveh bistvenih delov RK CPL v pritožbi omenja tudi postopkovno napako, ki pa ni tako pomembna. Dokumenti, potrebni za prestop Renata Vugrinca v nemški Magdeburg, tako še vedno ostajajo v Celju. Vsaj do takrat, ko bo pritožbo obravnavalo Pritožbeno sodišče EHF.

Rokometni klub Celje Pivovarna Laško

Brata Vodlan sta 28. julija pred Mestno občino Celje začela svojo avanturo.

Danes najtežja etapa

Brata Dušan in Bojan Vodlan bosta drevi, po sicer najtežji etapi od Budve do Tirane (200 kilometrov), prekolesarila več kot polovico poti od Celja do Aten.

V torek sta počivala v Dubrovniku, včeraj pa sta Celjana prispela v Budvo. Malo ju je ovirala visoka temperatura zraka v Dalmaciji, promet ni bil preveč gost, v ospredju vozi Bojan, dve leti starejši Dušan pa v zavetrju. Pravita, da se njuna forma dviguje in da večjih «ežav nimata. DEAN ŠUSTER, foto: GREGOR KATIČ

«TCe/je E-VELTINS

jfjoma

Sezonske vstopnice 2004 / 2005 po ceni 15.000 SIT lahko kupite 29. 07. (15.00 -18.00 h), 30. 07. (18.00 - 20.30 h), 04. 08. in 05. 08. (15.00 -18.00 h), 06.08. (18.00 - 20.30 h).

cena posamezne vstopnice: _

dijaki in študentje: __

otroci do 14 let:_

_ 1.200 SIT

_ 800 SIT (ob predložitvi študentske izkaznice) _ 600 SIT

KRONIKA

Pot v Grčijo se Je končala pri Lomu

V avtobusni nesreči na avtocesti Ljubljana-Postojna umrla tudi 31-letna Silva Kamenik Zelič iz Vodruža

Prvega avgusta ob pol šestih zjutraj se je na videz lagodna vožnja z avtobusom podjetja Koratur nekaj metrov pred izvozom z avtoceste Ljubljana-Postojna, pri Lomu, končala tragično. Štiridesetletni voznik iz Sežane je do zdaj še vedno iz neznanega razloga s kar 50 potniki silovito zgrmel v skalo. V zmečkani pločevini je bilo lažje ranjenih 24 oseb, dva potnika sta bila huje poškodovana, v nesreči pa sta ugasnili dve mladi življenji. Umrli sta 19-letna Urška Ušler iz Bistrice pri Tržiču in 31-letoa Silva Kamenik Zelič iz Vodruža pri Šentjurju.

Oseminštirideset potnikov si je prvi avgustovski dan izbralo za začetek počitnic. Z avtobusom bi morali prispeti v italijansko Ancono, od koder bi z ladjo odpluli proti Grčiji, a jih je usoda ustavila pri Logatcu. V avtobusu so bili poleg potnikov tudi turistična vodnica in dva voznika. Na tako dolgo in zahtevno vožnjo se namreč vedno odpravita dva. Med vožnjo po avtocesti je voznik nenadoma zapeljal najprej desno na makadamsko bankino, kjer je podrl dva smerna količka, nato pa z desno bočno stranjo štirikrat trčil v skalnati usek, nakar se je vozilo prevrnilo na desni bok. Av

tobus je drsel več kot 100 metrov po zgornjem desnem robu, dokler ni povsem zmečkan in potolčem obtičal ob veliki skali.

Vse je trajalo le nekaj sekund. Iz razbitega avtobusa so nekateri uspeli priti le s praskami in odrgninami, za dve dekleti pa je bilo vratolomno prevračanje in drsenje avtobusa usodno. 19-letna Urša je sedela na zadnjih sedežih in nesreče ni preživela. Na kraju nesreče pa je zaradi izjemno hudih poškodb umrla tudi 31-letna Silva Kamenik Zelič. Na potovanje se je odpravila s svojim možem Andrejem. Andrej je bil v torek zaradi hudih poškodb še vedno v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so mu povedali žalostno novico. Da je ostal brez svoje Silve. Že tako čustvenega fanta, kot ga opisujejo prijatelji, je tragična novica popolnoma stria. S Silvo sta bila poročena le leto dni, mlada in polna želja sta se veselila vsakega potovanja, dom pa sta si uredila pri Andreju. Silva je bila tudi uspešna sanitarna inšpektorica. Znanci opisujejo par kot zelo dobra prijatelja, ki sta bila vedno pripravljena pomagati. Andreja naj bi prepeljali iz kliničnega centra v celjsko bolnišnico, poškodovan naj bi bil po glavi in po desnem delu tele

sa. Kdaj bo Silvin pogreb, v torek še ni bilo znano, Andrej namreč želi biti ob svoji ljubljeni, ko se bodo od nje zadnjič poslovili ...

Zadremal?

Policisti še vedno preiskujejo okoliščine nesreče, da bi ugotovili natančen vzrok voznikove reakcije. Nekateri potniki pravijo, da naj bi 40-letni voznik med vožnjo za trenutek zadremal. Ali se je to res zgodilo, bo pokazala preiskava. Ljubljanski policisti o podrobnostih še ne morejo govoriti, pravijo, da bi lahko več podatkov o nesreči dali konec tedna. Kot so nam še povedali na ljubljanski policijski upravi, v nesrečo ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo. Znano je, da do avtobusnih nesreč pogosto prihaja predvsem zaradi tega, ker jih osebna vozila neprimerno prehitevajo.

Direktor podjetja Koratur Martin Tevž dvomi, da je prišlo do tehnične okvare vozila. Gre namreč za nov avtobus znamke Temsa Safari 13, ki je bil letos prvič registriran. Z voznikom so se pogovarjali, a na kratko. Še vedno je namreč v šoku in pretresen, v nesreči pa je utrpel lažje telesne poškodbe. Tevž, ki je takoj po obvestilu o nesreči odšel na kraj, še omenja po

HALO, 113

Teden vlomilcev

Minuli teden so se najbolj opogumiti vlomilci, ki so na Celjskem vlamljali v povprečju štirikrat na dan. Preteklo sredo so najprej obdelali prostore podjetja M-club na Koroški cesti v Velenju. Odnesli so prenosni računalnik in polnilec za mobilni telefon. Škode je za pol milijona. V Velenju so istega dne vlomili še v prostore podjetja Pegaz na Efen-kovi, kjer so prav tako izginili računalniki, ter v gostinski lokal v Gabrkah. Tu so si nabrali le pijačo in cigarete.

Hiše in vikendi so bili tarča za vlomilce v Tepanjskem Vrhu, v Zavodicah pri Nazarjah, Brezju ob Slomu ter v Tratni pri Gro-belnem. Vlomilci so tam kaj hitro izvohali denar in ga odnesli. Skupne škode je za skoraj milijon in pol tolarjev. Dokaj pa se je namučil neznanec, ki je poskušal vlomiti v Petrolov bencinski servis v Vojniku. Ostal je pred vrati, povzročil pa je za sto tisočakov škode. V noči na četrtek so vlomili v skladišče v Popovičevi ulici v Celju. Iz prostorov so odnesli več aluminijastih plošč, škode je za več kot štiristo tisoč tolarjev. Tudi v petek so se vlomi vrstili kot po tekočem traku. Zgodaj zjutraj so na Njivicah pri Radečah iz trgovine Market papirnica ukradli cigarete, alkoholne pijače in moško kozmetiko, le nekaj minut zatem so vlomili tudi v samopostrežno trgovino v Jagnjenici in odnesli cigarete. Še enkrat so vlomili, tokrat v trgovino Market v Svibnem pri Radečah. Poleg pijače so odnesli tudi žensko kozmetiko. V vseh primerih so oškodovati podjetje Center Radeče skoraj za pol milijona tolarjev. Petek je bil delovni dan tudi za velenjske vlomilce. Na Cankarjevi cesti so iz proda

jalne Martin odnesli 30 tisoč tolarjev, na Koroški cesti v Šoštanju so vlomili v skladišče Vegrada in ukradli delovno orodje v vrednosti štiristo tisočakov. Policisti so si konec tedna ogledali tudi pritlično stanovanje na Aškerčevi cesti v Šoštanju. Do zdaj še neznani storilec je namreč tam dodobra pregledal notranjost in odnesel večjo količino zlatega nakita in 130 tisoč tolarjev gotovine. Škode je za pol milijona tolarjev. Skozi okno stanovanjske hiše pa je v noči na ponedeljek nekdo vlomil tudi v Konovski ulici v Velenju. Tudi tam je našel zlat nakit in denar v vrednosti pol milijona tolarjev.

Vožnjo plačal taksist

V noči na torek sta neznanca v Vojkovi ulici v Velenju vozniku taksija med pogovorom o plačilu za prevoz iz rok izpulila denarnico. Ucvrla sta jo s približno dvajsetimi tisočaki. A zaradi dobrega opisa nesramne dvojice, so ju policisti kaj kmalu izslediti in ju povabili na pogovor. Zoper njiju sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožils-

Napadel ženski

Na sprehajalni poti pri vodometu na Par-tizanslti cesti v Celju je v nedeljo zgodaj zjutraj neznani storilec napadel občanko. Z ramena ji je sunkovito vzel torbico in zbežal proti mostu čez Savinjo. Istega dne, le nekaj minut zatem, se je podoben primer zgodil še eni starejši ženski v Zagati. Moški ji je iz roke iztrgal žensko torbico. Pri tem je žen-, I ska padla po tleh in se poškodovala. Nežna-11 nec je povzročil za približno trideset tisoč tolarjev škode.

SŠ'

moč podjetja poškodovanim v nesreči in njihovih svojcem. Dodaja pa tudi, da je do tragične nesreče z avtobusom njihovega podjetja prišlo tudi v zimi pred dvanajstimi leti. Takrat sta prav tako umrli dve osebi. Po podatkih slovenske policije je bilo letos v Sloveniji nekaj več kot tristo nesreč, v katerih so bili udeleženi avtobusi.

Naj spomnimo, da se je zadnja avtobusna tragična nesreča na celjskem območju zgodila 13. maja 1999 v Podlogu pri Šempetru. Takrat je v avto

bus z 38 učenci, dvema učiteljicama in voznikom na prehodu čez železniško progo trčil vlak. V zveriženi pločevini so življenje izgubili tri deklice in en deček. Da je bila bolečina še hujša, so bili v vlaku, ki je trčil v avtobus, tudi bratje in sestre ponesrečenih malčkov. Voznik avtobusa naj bi se takrat izmikal osebnemu vozilu, vlak pa je trčil v zadnji del avtobusa.

SIMONA ŠOLINIČ MAJA RATE!

Strelov ni bilo, orožje pa

Na Zadružni cesti v Novem mestu naj bi v ponedeljek popoldne odjeknili streli, pri čemer naj bi šlo za obsežno policijsko akcijo, v kateri sodelujejo tudi celjski kriminalisti. Kot smo kasneje uradno izvedeli, do streljanja ni prišlo, prav tako ni bil nihče ranjen.

Tiskovni predstavnik celjske policijske uprave Zoran Gradišnik je povedal, da celjski in novomeški policisti ter kriminalisti generalne policijske uprave preiskujejo sum kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem oziroma eksplozivnimi snovmi. Zato so na območju Novega mesta opravili številne hišne preiskave, na Zadružni cesti v Črnomlju pa več osebam odvzeli prostost. Ker preiskava še vedno poteka, podrobnosti o tem na policiji do zaključka naše redakciji niso mogli posredovati. Ne morejo niti potrditi, ali gre za stare znance policije. Gradišnik še dodaja, da niti s strani policije niti s strani osumljenih ni prišlo do uporabe strelnega orožja. Kriminalisti naj bi osebam le odvzeli prostost zaradi suma, da so oborožene. Po neuradnih podatkih naj bi v enem od avtomobilov na parkirišču na Zadružni cesti našli tudi večjo količino orožja.

Z avti v ograjo

Na avtocestnem odseku Celje-Lopata je v ponedeljek, nekaj minut pred sedemnajsto uro, voznik tovornega vozila, ki je prevažal osebne avtomobile, trčil v varnostno ograjo. Zaradi nezgode je bil promet na tem delu oviran dobrih šest ur, v nesreči pa ni bil nihče poškodovan.

Foto: GREGOR KATIČ

Silva in Andrej na svoj poročni dan pred letom dni

M Laškem zgorelo stanovanje

V nedeljo nekaj pred 13. aro se je iz bloka na Rimski oesti 6 v Laškem začel valid gost dim, kmalu zatem pa so laške gasilce klicali, da je požar izbruhnil v enem od stanovanj v tem bloku.

Zagorelo je v stanovanju Anice Stres, do požara pa naj bi po predvidevanjih prišlo zaradi kratkega stika na televizorju. Ko je le-ta zagorel, sta želela lastnika ogenj zadušiti tako, da sta televizor prekrila z odejo, vendar je takrat zagorelo še bolj in v plamenih je bila kmalu vsa soba in ostali prostori v stanovanju. Ogenj je uničil pohištvo v dnevni sobi in hodniku ter okna, vrata in rolete, poškodovano pa je bilo tudi stanovanje v tretjem nadstropju in skupni prostori stanovanjske-bloka. Gasilci PGD Laško so uspeli požar pogasiti y dobri uri, medtem ko so morali celjski poklicni gasilci z lestvijo pomagati evakuirati dva stanovalca iz tretjega nadstropja. Slednja so skupaj z lastnikoma zgorelega stanovanja in gasilcem Slavkom

90,6 95.1

RADIO CELJE

95.9 100,3

Špilerjem, ki se je pri reševanju lažje poškodoval, odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ostali na opazovanju, na srečo pa ni nihče utrpel hujših poškodb ah se zastrupil. Po prvih ocenah znaša materialna škoda okrog dva milijona tolarjev, laški gasilci pa so še dolgo pospravljali zoglenele ostanke s pogorišča in čistih okolico bloka (na fotografiji).

MOJCA MAROT

PLANINSKI KOTIČEK

Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 22. avgusta na Mangart. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 16. avgusta na tel. 041 204 341.

_Točav Šentjurju

Fotografij poletnih neurij in razdejanj, ki jih ta povzročajo na Celjskem, smo se že kar navadili, saj ne mine teden, da ne bi zabeležili nove škode uničujočega poletnega vremena. S točo so teden začeli v Šentjurju, kjer so ponekod potrebovali kar lopate za sneg, da so počistili do 10-centimetr-ske nanose. Škoda na vrtovih, razbite šipe in poškodovani avtomobili pa so žal spremljevalni pojavi k vsemu temu.

Foto:

Izključno dojenje

Svetovni teden dojenja (STD) je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, da bi usmerila pozornost družbe v spodbujanje dojenja. Obeležijo ga v več kot 120 državah. Uradno poteka od 1. do 7. avgusta, v nekaterih državah pa po koncu počitnic in dopustov. V Sloveniji ga imenujemo Teden dojenja in poteka od 1. do 7. oktobra.

STD nam omogoča, da širšo družbo seznanimo z razlogi za spodbujanje dojenja. Zaradi zdravstvenih, hranljivih, imunoloških, razvojnih, psiholoških, socioloških, ekonomskih in okolje varstvenih prednosti pred zalivanjem z umetno hrano je namreč dojenje neponovljiv proces. Vendar je za učinkovito spodbujanje dojenja in vzdrževanje kulture dojenja poleg naporov zdravstvenih delavcev v zdravstvenih ustanovah potrebna tudi podpora širše družbe, ki pa mora biti o dojenju primerno ozaveščena.

Tema letošnjega STD je Izključno dojenje: zlati standard - varno, zdravo, vedno na razpolago. Izključno dojenje je dojenje brez vsakih dodatkov tekočine ali druge hrane v prvih šestih mesecih otrokove starosti. Izključno dojen otrok je torej tisti, ki je samo dojen oz. hranjen le z izbrizganim ženskim mlekom, uživa lahko le vitamine ali zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Prvih šest mesecev je za otroka izključno dojenje idealna prehrana, ker mu zagotavlja vse potrebne hranilne snovi, protitelesa, hormone, imunske faktorje in antioksidante, ki jih potrebuje za optimalno rast in razvoj. Izključno dojenje je torej: varno (žensko mleko vsebuje zaščitne dejavnike proti okužbam in alergijam); zdravo (v ženskem mleku so hranilne snovi v kvantitativnem in kvalitativnem ravnovesju, kar ne velja za adaptirana mleka in formule); stalno na razpolago (v materinih dojkah je mleko vedno prisotno).

Kljub naštetim prednostim izključnega dojenja pa je odstotek izključno dojenih otrok v prvih šestih mesecih odločno prenizek (Belorusija: 16%). Lee Jong-Wook, generalni direktor WHO, ugotavlja, da je prav tako zaskrbljujoč naslednji svetovni podatek: v prvih štirih me

secih starosti je izključno dojenih le 35% otrok!

Prav zato je namen letošnjega STD vzpodbuditi čim večje zanimanje, da bi ljudje po vsem svetu razumeli pomen izključnega dojenja in razmišljali o tem, kako ženskam omogočiti izključno dojiti otroke prvih šest mesecev po rojstvu. To je skladno z letos sprejeto mednarodno globalno strategijo UNICEF-a in WHO, katere cilj je spodbuditi vladne organizacije, da bi z ustreznimi ukrepi podpirale in ščitile dojenje.

V Sloveniji bomo letošnji Teden dojenja obeležili z različnimi aktivnostmi. Na prvi dan tedna, 1. oktobra, bo v Ljubljani slavnostna prireditev, kjer bodo predstavnikom novorojencem prijaznih porodnišnic, ki so bile uspešne pri obvezni ponovni oceni, podelili priznanja. Od 1. do 7. oktobra bodo na pobudo Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNlCEF-u Slovenija zdravstvene ustanove organizirale dan odprtih vrat, ki bo namenjen promociji izključnega dojenja. V tem času bodo v nekaterih slovenskih krajih postavljene stojnice, na katerih bodo lahko zdravstveni delavci in sodelavci skupin za podporo dojenju mimoidoče seznanjali s prednostmi izključnega dojenja za mater, otroka, družino, družbo. Teden dojenja bomo zaokrožili 7. oktobra, ko bo v Narodnem domu v Celju potekalo srečanje z mednarodno udeležbo Dojenje: iz prakse za prakso.

Hidi v Sloveniji ugotavljamo, da odstotek izključno dojenih otrok, ki je v novorojencem prijaznih porodnišnicah na zavidljivi ravni, saj znaša več kot 85% odpuščenih, v prvih mesecih življenja prehitro upada. Zato verjamem, da bodo aktivnosti v okviru slovenskega Tedna dojenja tudi letos zdravstvenim delavcem omogočile nadgradnjo njihovih prizadevanj, da bi bilo čim več otrok v prvih šestih mesecih izključno dojenih. Tako bomo še bližje izpolnitvi enega izmed ciljev globalne strategije UNICEF in WHO: zaščitimo dojenje, da bomo lahko zaščitili naše otroke.

prim.dr.sci.

ZLATKA FELC, dr.med., specialistka pediatrije, IBCLC, članica Nacionalnega odbora

za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija

Ovčarja pokončala breje ovce

Vincenc in Tanja Jamni-kar imata lepo urejeno domačijo visoko v bregu nad cesto mimo Lemberga v kraju Vinska Gorica. Vse je prislonjeno v breg, tudi velik travnik ograjen z električnim pastirjem, za katerim so se vse do usodne noči iz 27. na 28. julij varno pasle Jamnikarjeve ovce.

Ovce so njegove prijateljice že več kot dvajset let, pravzaprav od takrat, ko se je iz Velenja preselil v Vinsko Gorico in dobil od očeta zemljo, na kateri zdaj stoji njegov prijeten dom.

»Nekaj ovac sem pred časom prodal in obdržal sem jih pet, ki so bile vse breje. Pričakoval sem sedem mladičev, vendar danes nimam nič,« je razočarano pripovedoval Vincenc in z roko kazal v dolino na travnik, kjer so bile razkosane in pomor-jene ovce. S traktorjem jih je zvlekel na kup, vse skupaj so si ogledali lovci, policisti in inšpektorji, odpeljal pa jih je higienik.

Vsako jutro pri Jamnikar-jevih vstajajo med peto in šesto uro ter se odpravijo hra

nit živino. Gospodar je z vrha, takoj za robom domačije, zagledal dva sumljiva psa. »Žalostno delo sta opravila dva velika čistokrvna nemška ovčarja, potujoča psa, ki nista bila sestradana, ampak prava klavca. Zjutraj sem ju videl, stala sta pred mano in večji je lizal manjšega. Potem sta odšla proti dolini. Slišal sem, da sta nekje v Konjskem pomorila večjo skupino domačih zajcev. Prevozil sem okoli 300 kilometrov, vendar ju nisem izsledil, kot tudi še nismo izsledili lastnika psov. Pomorjene ovce so ležale v 300-metrskem krogu, kot sta jih pač lovila podivjana psa.«

Gospodar Vinko pregleduje žalostne posnetke svojih ljubljenih živali in oči mu postanejo rosne. »Mojim ovcam se doslej ni nikoli nič zgodilo, zdaj pa so bile tako zverinsko mučene. To so bile krasne ovce. Naj lastniki takih psov nanje bolje pazijo ali pa kako drugače poskrbijo, da ne bo prihajalo še kje do podobnih dogodkov.«

Velik, lep travnik s sadnim drevjem po robovih, je prazen. Ostali so samo še dve go-

Vincenc Jamnikar s fotografijami pomorjenih ovac.

vedi v hlevu in dve kobili, ki ju včasih spustijo na pašo.

»Strah me je, da se psa vrneta in pokončata še kobili. Veste, če konja zagrabita za srednji del telesa, mu ni pomoči.«

Navkljub vsemu pa bodo menda, tako Vincencova žena Tanja, kaj kmalu v ograjenem prostoru spet blejale prijazne ovce.

TONE VRABL

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE

Kf 5. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

SOBOTA, 7. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

NEDELJA. 8. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

PONEDELJEK. 9. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

TOREK, 10. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra)i 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadf, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

POLETNE

PETEK. 6. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

Aha! Ta bankovec ni ponarejen!

Med opravljanjem odgovornega dela. Simona Šolinič in Sabina Kolesa iz Banke Celje, ki ves potek skrbno nadzoruje.

S kovčki v banko

Četrtkove poletne norosti so nas popeljale tja, kjer je največ denarja. Ekipa Radia Celje se je v Banko Celje odpravila kar s kovčki. V njih je bila naša oprema, da ne bo pomote. (Tudi ob odhodu iz banke je bila v njih samo naša oprema.) Tja smo se skrili, ker je bila pred nami zelo odgovorna naloga. Tisto dopoldne smo namreč z za to pripravljeno napravo morali

pregledovati, ali so bankov- šite ideje, kam se bomo skrili

ci pristni ali ponarejeni. in kaj bomo tam počeli prihod-

Delo, ki so ga strokovnjaki nji teden. In ne pozabite. Spla-Banke Celje budno spremlja- ča se. Nagrade niso od muh! li, nam je šlo kar dobro od oči Namig pa je LES. in rok, saj ponaredkov nismo sicer pa naša četrtkova go-odkrili. Naše skrivno mesto je, stiteljica. Banka Celje, letos verjetno s pomočjo namiga v praznuje 140 let svojega delo-minuli številki Novega tedni- vanja. Ob tej priložnosti ima ka, ugotovila poslušalka, toda poleg številnih ponudb za svoje manjše nagrade ni dobila, saj stranke pripravljeno še eno nose je odločila ugibati naprej, a Vost, pravi vodja oddelka za je na vprašanje dobila negah- stike z javnostjo in tujino pri ven odgovor, kar pomeni, da Banki Celje Sabina Koleša: se je morala posloviti. Več sre- »Gre za alternativno obliko var-če je imela Marija iz Dola pri čevanja oziroma novo obliko Hrastniku, ki je ugotovila, da naložb za fizične osebe. To so preverjamo pristnost denarja, potrdila o vlogi z rokom za-Glavna nagrada v vrednosti de- padlosti od dveh do treh let (v set tisoč tolarjev gre torej k njej. tolarjih) ali pa v valutni klav-Smo se pa nasmejali številnim zuli (evro) z rokom od enega napačnim odgovorom. Ker je do dveh let ali pa od dveh do bil namig šelestenje, so neka- treh let. Potrdilo o vlogi, ki slu-teri bralci menili, da bomo is- ži kot inštrument za zavaro-kali gobe pod listjem. Poslu- vanje kreditov, lahko imeUiik šalci pa so mislili, da sortira- proda tudi na sekundarnem trmo položnice ali da smo var- gu.« nostniki... In ko smo v četrtek ravno

Hrdi tokrat vam ponujamo preverjali pristnost bankov-

namig, vi pa v kupončke napi- cev, ne bo odveč, če smo pri

SREDA, 11. avgusta

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, Í5.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

KUPON

I* O L t T ■ t

MRtef!

Ime in priimek:_ Naslov:_

Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?

Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 4. avgusta.

svojem hecu tudi malo resni. Namreč, preberite si, kako boste videli, ali je bankovec v vaši denarnici res pristen. Če boste upoštevali vsaj tri navedene stvari, vas tudi nepridipravi ne bodo mogli ogoljufati in vam v roke potisniti ponaredka.

Papir pravega denarja ima pri mečkanju značilen zvok, ki ga pri ponarejenih bankovcih na navadnem papirju ni. Bankovci za pet in deset tisoč tolarjev imajo srebrno ah zlato folijo. Gre za prelivajoče se barve z napisi nominalne vrednosti in slikovni motiv, kar je skoraj nemogoče ponarediti. Vodni znak se vidi, ko se bankovec obrne proti svetlobi in se ujema z motivom, razen pri desettisočaku, kjer je karikatura Ivana Carrkarja in ne njegova prava slika. Pri ponaredkih karikature ni. Pri novejših bankovcih za pet in deset tisoč tolarjev sta dve varnostni nitki, ena v bankovcu in ena, ki poteka po zunanji in notranji plasti bankovca, na tej je tudi mi-kropisava (nominalna vrednost ali oznaka valute). Otip za slepe je pri pristnih bankovcih zelo očiten, pri ponaredkih ni otipljiv. Kaj pa evri? Kovanec za dva evra je zelo slabo kovan, najbolj značilno pa je, da je rob ponarejenega kovanca brez oznak (zvezdic) in gladek. Na zadnji strani pristnega bankovca pa desna številka (vrednost) ob različnih kotih gledanja spreminja barvo, ob pogledu proti svetlobi je številka svetlejša kot slika oziroma motiv.

SŠ, foto: ALEKS ŠTERN

TUJA LESTVICA

1. FLAWlfSS-GEORGE MICHAEL (|

2. LETS GET STARTED-BLACK EYED PEAS

3. HOLLA!-BAHA MAN

4. THIS IS THE WORLD WE LIVE

! IGLESIAS

I IN SLABEM-ALENKA

I Ml - LEELOOJAMAIS

6. ŠE VERJAMEM (V SRCE)-BILLYS PRIVATE PARKING

6. KDO SI - VLADO KRESLIN

7. DAJ POZABI ME-MONIKA PUČEU

8. ROŽA SREDI SAHARE -

JAN PLESTENJAK (■

9. ALL INCLUSIVE - FRENK NOVA {

10. BISERI V OČEH-ROK KOSMAČ |

PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:

TU NEM Ai-LUKA

SHE WILL BE LOVED-MAROON 5

PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:

LETELA BOM -MAYA

100 NORIH IDEJ - KARMEN STAVEC

.Jenkova 79. Celil

20 VROČIH

VRTILJAK POLK IN VALČKOV

90,6 95,1 95,9

Peter Rek, Prešernova 36a, Žalec Nagra jenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate v: petek ob 20. uri.

CELJSKIH 5 plus

1. TRINAJST JE SREČNA ŠTEVILKA -V1GRED (I

2. BANJO.FlAVTASAKSOFON- i NAV1HANKE

3. LEDENE SOLZE-MODRIJANI (2

4. DOMAČA GRUDA-SPEV (3

5. DALEČ PROČ - ZREŠKA POMLAD (1 Predlog za lestvico:

STARI GRAD-ZALOŽNIK

Predlog za lestvico:

KUKAVCA-STRICI

SLOVENSKIH 5 plus

1. MAFUETKA- OBJEM

2. POZABI KAR SE TI ZGODILO JE-ROSA

3. DNEVI SAMOTE-BOBRI

4. ZA ZIDOM PRAVICE -RUBIN

5. VESELA DRUŽBA-GORENJSKI KVINTET

Prenovljen bazen

V soboto so v Termah Dobrna odprli prenovljen notranji bazen v hotelu Vita. Zaradi posodobitve in izgradnje prehoda iz notranjega v zunanji bazen, ki ga bodo odprli 30. avgusta, so morali bazen v hotelu Vita za mesec dni zapreti. V tem času je obratoval le bazen v Zdraviliškem domu, kar je to sezono vplivalo na malo manjši obisk gostov. Terme Dobrna za letos načrtujejo še izgradnjo kompleksa savn na 500 kvadratnih metrih, imenovanega savna svet. RP

Polmesec čez Neretvo

NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO

Povrnite svoji koži sijaj, prožnost in mehkobo. Privoščite si nego obraza s kozmetično linijo SOTHYS.

V okviru poletnih prireditev vabljeni na Sončno teraso v petek, 6. 8. 2004.

7 "■■■r -■P" atjknpÂ

OREBIC-PERNA P0REC

Najlepša peščena plaža ZELENA LAGUNA HOTEL K0M0D0R 78'22,8'

HOTEL2* 33 AAA

39.900 wolp. » polp oo.uuu

odhodi skozi vse poletje ÏpolP 47.900

MAKARSKA HOTEL ALEM

OD 50.400 7XR0LP.

velja za vse odhode do 21.8.

Dobrih šest let je trajala obnova starega mosta čez Neretvo v Mostarju, ki ga je leta 1577 zgradil mojster Hajdu-lin v obliki polmeseca in so ga novembra 1993 razdejale granate Hrvaškega obrambnega zbora. 23. julija so ga svečano odprli na slovesnosti, ki je zbrala številne znane osebnosti. Petnajst milijonov ameriških dolarjev za obnovo so zbrali z donacijami i vsega sveta.

V VIP loži so bili med drugimi predsednik predsedstva Bili Suljeman Tihič ter ostali člani predsedstva, hrvaški predsednik Stjepan Mesič in premier Ivo Sanader, predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marovič, britanski princ Chares, upravni direktor Svetovne banke Shengman Zhang, predstavnik EU za zunanjo politiko Chris Patten, zunanji minister Slovenije Ivo Vajgl ... Med znanimi umetniki pa je izstopal član Letečega cirkusa Monty Python, igralec John Clees, ki je na vprašanje, ali mu je v srajci, suknjiču in klobuku vroče ob opoldanskem Sprehodu pri 42 stopinjah Celzija . odgovoril, da se počuti prav Čudovito in da ga je strah, ali ga bo zeblo ob večerni slovesnosti. Med damami je blestela filmska igralka in bivša predilnica Unicefa za BiH Elisabeth Rhen, ki je poudarila, da jemost poleg svoje funkcije tudi simbol miru v poduk vsemu svetu.

Za varovanje predsednikov in visokih predstavnikov iz šestdesetih držav z vsega sveta je skrbelo preko dva tisoč petsto

BEOGRAD, ogled tekme

nogometna tekma Maribor PL -Bodučnost Zrenjanin, ogled mesta

10.8./1D/bus 9.990 POREČ, Sončkov klub

2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 7.000 SIT) 7.-21.875D/P0L 34.490 KLEK, Soni kov klub 2*. bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT 7.8/7D/POL 45.900 GRČIJA, Krf z ladjo

Sončkov klub, 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT) 7- 14.877-9D/P0L 59.900 ČRNA GORA, Sončkov klub 7' Obala, avtobus, izleti.

28&/7-9D/P0L 61.900

TUNIZIJA, Monaitir

2* Kaiser, polet iz Ljubljane (14D že za 102.900 SIT) 10,17.8/70/P0L 86.900 GRČIJA, Rodos

3* Memphis hotel, all inclusive, polet iz U (140 samo 172.500 SIT) 15.22.8-/7D/AI 117.900

EGIPT, križarjenje po Nilu

5* ladja in hoteli, notranji leti. odlično slovensko voderye 20&/8D 159.900

% SONČEK I

\y TU I potovalni center »

Po enajstih letih spet stoji znani most v Mostarju

policistov in specialcev, special-cev - potapljačev, ki so se nenehno potapljali v hladni Neretvi, več helikopterskih enot, ki so ves dan krožile nad Mo-starjem, celo kovinske pokrove kanalizacij so zavarili v strogem centru starega mesta. Za povečano varnost je bila v Neumu blizu hotela Sunce zasidrana celo Natova letalonosilka nemške fregate in prav zaradi nje so po Mostarju krožile govorice, da bo otvoritveno slovesnost »požegnal« celo George Bush, ki ga seveda ni bilo.

Med dveurno proslavo je nastopilo preko dva tisoč izvajalcev. Ves program je spremljala sarajevska filharmonija, številni pevski zbori, folklorne in plesne skupine... Kot solisti so se predstavili: Halid Bešlič, Ibri-ca Jusič, Deen (predstavnik Evrosonga za BiH), Hara Mata Hari in Dino Merlin. Veličasten ognjemet ob Handlovi simfoniji Ognjemet na vodi je bil tako veličasten in hkrati grozovit, saj je poleg vsega veselja na nek način spomnil tudi na granatiranja obeh strani in na tisoče smrtnih žrtev. Najbolj ganljiv del proslave je bil nastop več kot tisoččlanskega otroškega zbora, ki je odpel Balaševiče-vo pesem Samo da rata ne bude in Dragojevičevo Vjeruj u ljubav. Veličastni so bili skoki šestih »Ikarjev«, ki so se po enajstih letih znova pognali z mosta v Neretvo. Dvesto golobov, ki so poleteli na vse strani, je bilo za piko na i nepozabni prireditvi, nabiti s pozitivnimi čustvi in z velikim upanjem, da se vojna vihra ne bi ponovila nikoli več. ASJ, foto: PPA

Princ Charles je po ogledu mosta obiskal še gimnazijo ter obljubil sredstva za obnovo, če jo bodo obiskovali dijaki obeh z obeh strani Neretve (v ozadju porušena zgradba ljubljanske banke).

SV 31 - 5. avgust 2004 -——

m

HUJŠAN4E

8 - 12 kg mesečno I». I'IKN/IT.,^

)2'ji2 52 32 55£1 / 519 3 5 5'i

OD KOD PRAZNIKI?

Snežena žena

Smo v obdobju pasjih dni, ki so se začeli 23. julija, končali pa se bodo točno mesec dni kasneje. Zanje naj bi bila značilna huda, že kar pasja vročina. Kljub temu ne bomo »pasje« obarvani, temveč bomo ravno nasprotno uživali v bleščeče belem snegu. 5. avgust je dan, ki je na koledarju namenjen Mariji Snežni.

Na ta dan ne godujejo Marije, ampak dekleta, ki so pri krstu dobila ime Snežna ali Snežana. Naši predniki bi jim najbrž rekli kar Snegulj-ke ali Sneguljčice. Kakorkoli, na ta dan poleg omenjenih godujejo tudi dekleta in žene z imenom Nives oziroma Neva, in sicer iz preprostega razloga - oboje namreč pomeni snežna. Če se malce poigramo z etimologijo besed, lahko rečemo, da ime Nives izhaja iz latinske besede nix, v rodilniku ni-vis, ki pomeni sneg. Sicer pa je Nives špansko ime, nastalo z izpustom imena Marija v zvezi Marija Snežna. Neva pa je italijansko ime, ki ravno tako pomeni sneg. Praznik je v bistvu spomin na posvetitev največje Marijine cerkve na svetu. Uradno se sicer imenuje Marija Maggiore, po naše Marija Velika, vendar se je med ljudmi veliko bolj prijelo _bbsnežno« ime. Ime Snežna najbrž zato, ker je bila brezmadežna in sploh čista v vseh ozirih. Je pa Snežna še zaradi nekega drugega raz-logà, seveda legendarnega.

V času vladanja papeža Liberija (352-366) je v Rimu živel plemenit in pobožen možakar z imenom Janez. Ker z ženo nista imela otrok, sta za dedinjo svojega premo

ženja izbrala samo Mater božjo. Razmišljala sta, kako bi bilo to mogoče, in molila k njej, da jima da znak. In res. V noči s 4. na 5. avgust, ko je v Rimu res pasje vroče, se jima je v sanjah prikazala Marija in jima naročila, naj postavita cerkev na tistem mestu, kjer bo zjutraj ležal sneg. In glej, ponoči je zapadel sneg na enem od sedmih rimskih gričev - na Eskvilinu. Podobno željo je Marija razodela tudi papežu Liberiju. Ta je šel v slovesni procesiji na hrib, ki je se je bleščal v snežni belini, in določil prostor za novo cerkev.

V kapeli cerkve, ki jo je dal Liberij pozidati, je bila tudi votlina Kristusovega rojstva, seveda ne prava, ampak posnetek betlehemske votline. Zato včasih cerkev imenujejo tudi Marija pri jaslicah. Papež Sikst III. je dal v spomin na znameniti vesoljni cerkveni zbor v Efezu leta 431 cerkev okrasiti z veličastnimi mozaiki, ki poudarjajo versko resnico, da je Marija resnična »theotokos«, Božja mati. Slike so se ohranile do danes. V cerkvi naredi največji vtis strop, ki se ves v zlatu blešči nad obiskovalci. Zlato za strop je prišlo iz na novo odkrite Amerike - na ladji s pomenljivim imenom Santa Marija ga je pripeljal sam Krištof Kolumb, španski dvor pa ga je nato podaril Rimu. V cerkvi pa hranijo še eno dragocenost, prastaro podobo Matere božje, o kateri pravijo, da jo je naslikal sam evangelist Luka. Podoba se imenuje Rešiteljica rimskega ljudstva. V času hude kuge leta 593, ko so ljudje umirali kot muhe, je papež Gregor Veliki odredil procesijo.

Piše: PAVLA KLINER v kateri so nesli to milostno podobo po mestu. Na nebu se je prikazal angel, ki je ravnokar vtaknil meč v nožnico, slišal pa se je nebeški zbot; ki je zapel: »Raduj se. Kraljica nebeška,aleluja ...«S ten) dnem je bila kuga v mesti) zatrta.

Tudi Slovanom je ta cer kev drag spomin. Ko je pa pež Hadrijan II. leta 868 po) trdil slovansko bogoslužje, je položil slovanske bogoj služne knjige prav na olta}, v tej cerkvi. Sicer pa tudi i naših gorah najdemo veliko kapelic, posvečenih Mariji Snežni. Tudi najvišja kape lica na tleh naše države, ki se bohoti na Triglavu in jo je dal leta 1896 postaviti sam »triglavski« župnik Jakob Al jaž, se ne more imenovati drugače. Usoda ji ni bila naklonjena. Leta 1953 so našli porušeno, po 40 letih pa je le zrasla nova kapela, ki I krasi naš ponos. Tudi kapfr le na Veliki planini, Krvavj cu in v Martuljku se ponai šajo s tem imenom.

V Sloveniji so samo tri župnijske cerkve Mariji Snežne, ena od njih v Sol; čavi. Velja za edino v celoti ohranjeno gotsko cerkev y Zgornji Savinjski dolini. Dra| gocenost cerkve je kip sot čavske Marije (pieta), ki j® I delo neznanega umetnika ii 13. stoletja. Cerkev je razi glašena za kulturni sporni nik.

Počitniško potovanje - z modo

m- S,. 3,-5. «0.4

NAPOVED

Četrtek, 5.avgust: Luna v znamenju Ovna bo delovala na nas pozitivno, energija bo pro dorna, mimogrede bomo lahko razrešili še tako težke situacije in nerazrešljive probleme. V ljubezni je potrebno nameniti nekoliko več pozornosti komplimentom in prijazni, topli besedi.

Petek, 6. avgust: Okolico in ljudi bomo doživljali izredno intenzivno in čustveno. Luna in Sonce sta v položaju, v katerem se najbolje izrazi moška in ženska energija. Dan bo ugoden za komunikacijo, predvsem v ljubezni. Pri svojem delu bomo vestni, natančni in potrpežljivi pri zamudah in ovirah. Ta dan ni priporočljivo sklepati denarnih vlaganj.

Sobota, 7. avgust: Priporočljivo je, da v soboto stopate po svojih znanih poteh, mimogrede se vam lahko zgodi, da srečate znanca ah nekoga, ki vas bo osrečil ali pa presenetil. Vsekakor moramo biti previdni tudi pri svojih izjavah, trma in nepopustljivost sta lahko veliki oviri v dobrih medsebojnih odnosih.

Nedelja, 8. avgust: V nedeljo bo nastopil zadnji Lunin krajec in povzročal s svojim napetim kvadratom težave. Priporočljivo je, da dobro premislite, katere zadeve morate končati v naslednjem obdobju. V partnerstvu bo usoda s

svoj močjo naredila zadeve še bolj težavne, v kolikor sami ne vidite resnice.

Ponedeljek, 9. avgust: Luna v Ribi bo v ponedeljek bolj izpostavila čustveno stran naše narave, to lahko seveda obrnete sebi v dobro, če znate, zmorete. Luna bo bolj poudarila tudi intuitivno zaznavo. V popoldanskih urah pazljivo na vseh področjih. Ne naredite si škode!

Torek, 10. avgust: Nenavadne spremembe so lahko ta dan izrazite, lahko doživite šok, ali pa ga vi pripravite nekomu, lahko tudi nehote. Vsi, ki ne verjamete v usodo, ste lahko ravno ta dan presenečeni, v pozitivnem smislu seveda. Ljubezen lahko na novo in strastno zažari ravno pod tem vplivom.

Sreda, 11. avgust Merkur, planet komunikacije bo s svojo navidezno retrogradno potjo povzročil velike ovire in zastoje. Sicer je bilo vpliv čutiti že nekaj dni, ta dan bo pa še bolj izpostavljen. Ni priporočljivo začeti novih projektov, sklepati poslov, tudi v ljubezni so možni večji zastoji. Vpliv bo dejaven vse do 2. septembra. Astrologinja GORDANA

ASTROLOGINJA GORDANA

Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)

Osebna naročila: 041 519 265

Seveda vas zdajle ne vabimo v bolj ali manj opustošene trgovine z poletnimi cunjicami in obutvijo. Posezonske razprodaje so rekle svoje, če ste k tej nakupovalni evforiji pravi čas pristavili svoj piskrček, ste zdajle zagotovo še bolj zadovoljni odpravljate na počitnice. Ali pa vam bodo nove modne pridobitve polepšale preostanek doma preživetega poletja.

Tudi vas ne vabimo na kakšne trendovske počitnice z vonjem po eksotiki in prestižu. Poletni oddih ne pomeni le dragih letovanj in potovanj! 1\idi domišljija, izdatno začinjena z dobro voljo, nas lahko popelje naokrog po svetu. Pa čeprav le z opravo, ki je letošnje

poletje poiskala navdih v bogati kulturni dediščini znamenitih krajev in daljnih kontinentov. Seveda v sodobni nadgradnji, ki se funkcionalno vključuje v poletni vsakdanjik - tako v mestu kot ob morju. Po katerih modnih destinacijah je torej ta hip največje povpraševanje?

lndij(an)sko

poletje in vročica črne celine

Indija in črna celina sta dve izmed letošnjih glavnih opornih točk. Barve peska, posušene zemlje in zahajajočega sonca, orientalno bleščeči, hladno božajoči materiali so pravi počitniški odklon od

Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK

vsakdanje dolgočasnosti. Za sproščen potep po razbeljenih ulicah bodo kot nalašč asketsko ukrojena lanena oblačila. Široke hlače in preprosta tunika sta nepogrešljiva v vsakem počitniškem kovčku!

Z malce spretnosti si lahko z večjim kosom svilenega blaga sami »ukrojite« rimski togi podobno oblačilo, sodoben maksi sarong, ki ga asimetrično drapiranega navijete okrog telesa.

Če ne gremo na Havaje, pa naj pridejo Havaji k nam ... Lepo bi bilo okusiti ščepec »dolce vita« med plesalkami z venčki cvetja okrog vratu in krilci iz palminih listov ... Ampak, vizijo havajske ek-sotike si lahko pričaramo tudi s pomočjo modnega oblačil-ca. Nekaj živopisanih cvetov tu in tam po oblačilu, če imate željo in možnost pa celo obleko, katere spodnji del je izdelan iz cvetličnega okrasja

In, seveda, daleč od tega, da bi tukaj z modnim potepanjem po svetu že končali - naj bodo tile utrinki zgolj kot kažipot za vašo počitniško oblačilno pot. Naj bo srečna in všečna!

J.

ZA AUTOMOBILISTE

Tudi kupci v Sloveniji že lahko v domačo garažo pripeljejo novi mercedes E.

Nova izvedenka mercedesa E

Kupcem v Sloveniji je že na voljo nova motorna izvedenka mercedesa E.

Gre za 280 CD1, ki je na prodaj tako v limuzinski kot tudi karavanski različici. Zanimivo e, da ima motor gibno prostornino 3,2 litra, šest valjev in največ 177 KM oziroma 425 Nm lavora pri 1.800 vrtljajih v minuti. Posebnost je zlasti to, da ta motor kot prvi tovarniški urbodizel ustreza predpisom o vsebnosti izpušnih plinov evro4. Najcenejši mercedes >enz E 280 CDI je na voljo za malo več kot 12 milijonov tolarjev.

Dizelski motor za BMW X3

Konec leta, verjetno oktobra ali novembra, bo tudi na slovenski trg pripeljal BMW X3 z 2,0-litrskim turbodizelskim motorjem. Motor je seveda »pesem« povsem zadnje (dizelske) tehnike, saj ima neposredno vbrizgavanje goriva po skupnem vodu, tako da ponuja íajveč 150 KM in ima 330 Nm navora. Po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna íoraba 7,2 litra dizelskega goriva, do 100 km/h naj bi potreboval 10,2 sekunde, najvišja ftrost pa bo znašala malo manj kot 200 km/h. Serijsko bo zraven tudi ročni 6-stopenjski nenjalnik, vsaj v Nemčiji pa bo na voljo za 33.800 evrov.

Hrvaški zakon o varnosti

na cestah

Na Hrvaškem bo 20. avgusta začel veljati novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Ta je veliko bolj restriktiven kot prejšnji, predvsem kar se tiče uvajanja ostrejših kazni.

Naši južni sosedje so se odločili za 0,0 promila alkohola v krvi, kar pomeni, da bodo v skupini redkih evropskih držav, ki imajo podobno določilo. Kazni so razmeroma visoke. Tako bo treba ob neu-porabi varnostnega pasu plačati skoraj 17 tisoč tolarjev, podobna bo kazen v primeru telefoniranja med vožnjo. Zanimivo je nedvomno tudi določilo, po katerem bo treba za uporabo motilcev radarjev odšteti kar 66 tisoč tolarjev. Zanimivo predvsem zato, ker je bolj ali manj točno dokazano, da so ti motil-niki v večini primerov povsem neuporabni. Visoke so tudi kazni za prekoračitev hitrosti; dvakratna prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju bo stala skoraj 100 tisoč tolarjev, izven naselja pa bo kazen za tiste, ki bodo peljali več kot 50 km/h hitreje, kot je dovoljeno, tudi zasoljena - 66 tisoč tolarjev.

Novi seat toledo

Novi toledo že nared

Pred časom je španski Seat predstavil novega toleda, ki je bil takrat na ogled še kot študijsko vozilo. Pri Seatu so zavihali rokave, zato je zdaj avtomobil, ki ga bodo prvič pokazali na septembrskem salonu v Parizu, potem pa bo stekla tudi prodaja, nared. Posebnost novega toleda naj bi bila večja prilagodljivost notranjosti oziroma vsestranska uporabnost, kar je seveda želja večine oblikovalcev tovrstnih avtomobilov. Zanimivo je, da se bo tudi novi toledo dokazoval z velikim prtljažnikom, ki bo imel kar 500 litrov prostornine, in dolžino 450 centimetrov. Najprej bo na voljo s štirimi motorji, in sicer dvema bencinskima s 102 in 150 KM ter dvema turbodizloma, ki bosta ponujala 105 in 140 KM. Vse kaže, da se bo novi toledo v avtomobilskih trgovinah pojavil pred koncem letošnjega leta.

r\

ECNfJHEI.

NJ

KATALIZATOR UNVERZAUMZE OD 26.000 SIT

ÁVIOPEll IIEMfMUrfo.t. , mEJ

nt i vinu «»»««» GRELNE SVEČKE ZA DIESEL OD 1.600 SIT!

PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI LAMBDA SONDE POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI

Mariborska S i, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodtHregnemer.s

area

■ i.,, . .

♦Ki* IVA..,.

DELOV ZA AVTOMOBILE,

KOMBIJE, MOTORJE

AVTODELI

IN KOLESA

ire, sobota od 8. do 12. ure. 1

Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETEf

I, tel.: 03/ 700 16 11

Na avtomobilskem salonu v Parizu (konec septembra) bo francoski Citroën uradno predstavil C4, vozilo, katerim nadomešča xsaro. Najprej bodo ponudili tri- in petvratni karoserijski izvedenki z dolžino 425 centimetrov; trivratno različico bodo imenovali kupe, petvratno berline. Ob enaki zunanji dolžini bo enaka tudi medosna razdalja 261 centimetrov, ki je enaka kot pri peugeotu 307. Kot napovedujejo, bo citroen C4 na voljo s petimi bencinskimi motorji z močjo od 90 do 132 KM in tremi turbodizelskimi agregati iz znane serije HDI ter z močjo od 92 do 138 KM. O cenah ta hip še ni mogoče pisati.

MEHmm™

wm

AVTO CIEI.JIE

Sedež in prodaja Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/436-11-78 in «6-12-12

TIP V02IU_LEmiK CtNA V SIT

From» HIGH 1117/tl I ill 100 ™«"HH 1.« H» kimal»» 983.000 F0MÍSCQ11I1

ffiUNBLUtS-WTHHTOI

d.d. iiASIHG ' STAK07ASTABO

RO+SO

Namesto xsare C4

ŠKODA OCTAVIACOMBI 1,9 TDI

1999 1 900,000

CITROEN BERUNGO FURGON 1,1 1999 950.000

1997 890.000

AKCIJA POPUST 00 400.000 SIT

UGODNI KREDITI PREKO P0R5CI

KREDIT IN LEASING!

Vodik za pogon C-maxa

Pri Fordu so predstavili C-inaxa, ki ga bo poganjal vodik. Pri tej ameriški avtomobilski tovarni so namreč prepričani, da je vodik gorivo prihodnosti, kljub temu, da je njegova Uporaba dokaj nevarna. Za pogon bo v tem primeru skrbel 2,3-litrski vrstni štirivaljni motor s 110 KM. Seveda je pot do Uporabe avtomobila, ki ga bo poganjal vodik, še dokaj dol-

Kàrntner Sparkasse svetuje:

Varčevanje po shemi

Ana Barić

Finančna svetovalka Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50

info@sparkasse.si

Več na www.sparkasse.si

A

Prve nacionalne varčevalne sheme je konec. Že veste, kaj storiti s pridobljenim denarjem?

Obstaja dobra rešitev. Sparkasse nudi varčevalne produkte z zelo ugodnimi obrestnimi 0 merami. Pri Sparkasse bomo skupaj z vami izdelali varčevalni paket po meri, ki vam bo Cřfcř J\ Cb^^ET SIP™ omogočil dobro naložbo vašega denarja. wbw Pokličite še danes in predstavili vam bomo naše varčevalne produkte. Moderna evropska banka

«^■ki NEPREMIČNINE

■ PfjlPI TEL 03 5451-006

www.pgp-nepremlcnlne.com

ATRIJSKA HIŠA, CELJE. OSTROŽNO.

Prodamo atrijsko hišo zgrajeno do 4. faze pred 10 leti. a dosedaj nenaseljeno, površine 160 m2, na parceli 500 rr Rok dokončanja vseh del in rok vselitve je oktober 2004. Mirna in urejena okolica. Cena 33.366.600 SIT za vseljivo zgradbo. Ob podpisu pogodbe in plačilu kupnine je možen takojšen vpis v zemljiško knjigo.

Ob doplačilu je možna izbira talnih obrog, kopalniške opreme in ploščic po želji kupca.

TOS CELJE, d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14. CELJE, tel. 03/4274-412.

POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski

testi, približno 300 m2 uporabne površine, na parceli približno 1500 m!, primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 43 mio SU. Prijaznost nepremičnine, Koceno va 4, Celje, www.prijoznosl.tom, telefon 041727-301,548-2002. 4620

HIŠO v Celju ali do 5 km izven, na mirni lokaciji, kupim. Telefon 031 650-355.

4555

BIVALNI vikend v okolici Celja oziroma Žalca kupim. Telefon 031 598-684. 4603 KMETUO, do 3 ho, v okolici Celja, kupimo.

Telefon 031 671-256. 4616 KMETUO kupim, okolka Dobrna-Vojnik-f rai> kolovo. Telefon 031 667-984, Andrej, p

ODDAM

V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m*, podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693-416, g. Germek. n HIŠO v okolici Šentjurja oddam v najem. Telefon 041 674-995,041 359-342.

CEUE. V neposredni bližini novega športnega parka v Jamovi ulici damo v najem 55 m1 velik poslovni prostor za mirno dejavnost. Najemnina 60.000 SIT mesečno * tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorka pri Šmaitnem 57 c, Celje.

POSLOVNE prostore (približno 200 m2),i pripadajočim parkiriščem, na prometi točki, primerne za avtomehanično o| trgovinsko dejavnost ali skladišče, od4 mo v najem. Telefon (03) 7056-003, 041 693-699. 4591

NAJAMEM

STAREJŠI hlev v okolici Žalca vzamem 1

najem. Telefon 051 250-188. 4368

STANOVANJE

PRODAM

EN0INP0LS0BN0 stanovanje, 40 m7,1 nadstropje, Dolgo polje, prodam za ) mio SIT. Telefon 041220-107. sesa EN0S0BN0 stanovanje, 33 m2, v Žalcu,

prodam. Telefon 041 707-820. 2432

HAKUP. PRODAJA. MAJEM, CBflTVE

NOVO stanovanje, 84 m1, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 713-2617. Martin d. 0.0., Hmeljarska 1, Žalec n

Velenju prodamo. Telefon (03) T 2617. Maitin d. 0.0., Hmeljarska l,Žah

Novozgrajeno komfortno enosobno stanovanje s teraso v centru Celja, 64.02 ml prodamo. Tel.: 041/608 364.

Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.

MOTORNA VOZILA

PRODAM

ŠKODO favorit GLX silver line, letnik 94, prodam za 260.000 SIT. Informacije po telefonu 040 7684)10. 4259 GOli JXD, letnik 86, neregistriran, v voznem stanju, dober motor, prodam. Telefon 041 595-337. 43454345

LADO nivo 1700 i, letnik 1998, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 744-922. Ž 428

AXTRS 1,1, letnik 90, 106.000 km, rdeče bone, 5 vrat, prodam. Telefon 041 520-588. 4420

ODLIČNO ohranjen avto Kia sephia, letnik 1999,44.800 km, prodam. Telefon (03) 548-3838,031 836-835. 452/ OSEBNI avto Opel vedra 1,8 J limuzina, prevoženih 64.000 km, letnik 1993, dobro ohranjen, prvi lastnik, vreden ogleda, prodam. Telefon (03) 5471-880. 4557

PEUGEOT 405, letnik 93, lepo ohranjen, z vso dodatno opremo, srebrne barve (klima), prodam. Telefon 041 393-232.

4562

W caddy D, letnik 88, nevozen, neregistriran, prodam za 100.000 SIT. Telefon (03) 705-9120, po 19. uri. Ž436

MAZDA 323 sedan, letnik 88 in ford 1,6, letnik 91, izpravno, celo ali po delih, prodom.Telefon 041 988-837. L711 FORD fiesta 1,4 i CLX, letnik 92, rag. do 6.11. 2004, vijolično barva, radio, zvočniki, prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 940-673. L 716 717

GOlf, letnik 91, prodam. Telefon 041791-161.

4564

GOlf JXD, letnik 1991, bele barve, 5 prestav, lepo ohranjen, reg. do 1/05, prodam. Telefon 041 543-280. 4569 OPEL astro, letnik 1992, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 040 723-911. 4581 CITROEN AX 1,1 TRS, letnik 90,106.000 km, rdeče barve, 5 vrat, prodam. Telefon 041 520-588. 4420

STROJI

PRODAM

NASLEDNJE kmetijske priključke ugodno prodom: nov ličkalnik, izruvač krompirja, rotacijsko kosilnico in silokombajn. Telefon 5414-185, 031 838499, 031 892496. 43664379

M0T0KULTIVAT0R Rapid, močnejši tip, zraven železna kolesa in freza, prodom za 80.000 SIT. Telefon 5773-384, 031 800-814. 44564457

SAM0NAKLADALK0 Sip, puhalnik Tajfun, z motorjem in krožne brane, 20 diskov, prodom. Telefon 051 263-857. 4463 MLAT1LNIC0, na popolno čiščenje, ugodno prodam. Telefon 5797-069, po 20. uri.

Š532

NOVEJŠI Sipov zgrabljalnik s todem podvozjem prodom. Telefon 5728-509. ž 433 M0T0KULTIVAT0R diesel Muta, 8 KS, z

vsemi priključki, malo rabljen, prodam.

Telefon 810-3020 ali 031 673-741.

4543

TRAKTOR Ferguson in nokladalko, 16 m, prodom. Telefon 5778-971. 4536 ZETOR 25-11 prodam. Telefon 041 650-

577. 4537

HMEUSKI trgalnik Sip, hmeljsko stiskalnico, avtomatsko, za okrogle bole, enovenčni škropilni za hmelj Majers in 6 m dolgi tekoči trak prodam. Telefon 031 645-942. Ž 434

SAM0NAKIADALK017, čelni hidravlični nakladač MF 80 prodam ali menjam za živino. Telefon 041410-751. 4552 NAKIADALK0 Sip Novi pionir 20, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 031 591-232. Š539

DISKAST0 kosilnico Roto 170 D, nakladalko NRP16-6, sejalnko Oh za koruzo, škropilnico, 3301, traktorsko, prodam. Telefon 031478-350. 45864587

SAM0NAKLADALK0 za seno Sip Šempeter, 17 m3, prodam, cena po dogovoru. Informacije vsak dan po 15. uri, telefon (03) 5778-648,041 292-345. 4607 MALO rabljen mlin za mletje jabolk in grozdja prodam. Telefon (03) 5774-156. 4611

KOSILNICO Bûcher, starejši letnik, obnovljeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 763-587. 4622

POSEST

PRODAM

STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem m

1200 m1 zemlje prodam v Gotovljah pri Žalcu. TelefodMl 642-035 ali 041 809-

868. 3802

NOVO nedokončano pritlično hišo v Dtešinji vasi, ceno 28,5 m» SIT, prodam. Telefon 041 389-238. 3992

PLANINA pri Sevniti. Dvostanovanjsko hišo in gradbeno parcelo, vredno ogleda, zelo ugodno prodamo. Telefon 031 596-163. 4366

VIKEND, v Pletovarjah-Dramlje, prodam.

Telefon (03) 5762-758,051 259-4 86.

4342

NA lepi sončni ravni legi v okolici Dramelj prodom zazidalne parcele. Telefon 051 321-925, (03)5798-316. 4454 HIŠO v laškem prodam. Informacije telefon 031 560019, od 18. do 20. ure. 4545 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave bivalni vikend, večje stanovanje, nujno prodam. Telefon 041 628-674. 4522 STAREJŠO hišo, z gospodarskim poslop jem, na lepi sončni legi v okolici Šmarja, prodam, primerno tudi za vikend. Telefon 041 555-319. 4526 VIKEND, z 1246 m1 zemlje, na zemljišču vodovod in zazidalno itd., v Šentjurju, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 274-198. Ž435 EN0STAN0VANJSK0 hišo, v Spodnji Rečici, blizu Zdravilišča Laško, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5732-053. 4566 HIŠO v centru Celja prodam. Telefon 541-0691. 4578 2 ha zemlje, v okolici Gorite pri Slivnici, - primerno za vikend, prodam. Telefon 5793-384,051 342-217. š540 OPREMLJENO apartmajsko hiško v kampu Term Čatež prodam. Telefon 041 631-198. 4594 POLOVICO hiše, 80 m2 stanovanja, pritliqe, vrl zagrajen, 600 m2, garaža, prodam oli menjam za stanovanje. Tone Springer, Medlog 5, Celje. 4595 PARCELO, približno 900 m2, z gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo, 9-12, na relaciji Gomilsko-Braslovče, prodam. Telefon 041 377-646. 4582 HIŠO, mlajšo, urejeno, 2-80 m2 zemljišča, 581 m2, v bližini Zdravilišča laško, prodam. V račun vzamemo stanovanje ali možnost obročnega plačevanja, ceno 17.500.000 SfT. Telefon 041 229-850.

4583

30 let staro hišo, velikost približno 140 m2 stanovanjske površine, na parceli 364 m2, v Šercerjevi ulici, prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 4620

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.

'---POZOR, tudi letnik 2004^

s prilogo TV-OKNO!

Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in ^--«^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

Blili SSc*19 NAROČILNICA

Ime in priimek:_________________

Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

/(. «r. ; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432 1

—- Št. 31 - 5. avgust 2004

MALI OGLASI - INFORMACIJE

ÍZDePLSi

Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.c Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.

" kF so objavljeni lu.

lahko ogledate tudi slike in i oglaševanega predmeta ali

ntlSOBNO stanovanje, 80 m1, v naselju Gori-Imeljarskal, Žalec.

NOV apartma na mariborskem Pohorju, Bol-

(03)713-2617. tal,Žalec n

v dvoinpolsobno, novejše, 4/4, balkon, lepo urejeno, vseljivo, prodamo. Kupcu nudimo tudi zelo ugoden stanovanjski kredit do 15 let. Telefon 041 649-549.

Ž 438

DVOSOBNO stanovanje in garažo na Bregu

v Celju ijrodam. Telefon 041 831-633.

4608

IVOSOBNO stanovanje, 64 m1, na Ljubljanski cesti, 8. nadstropje, balkon, letnik 1972, prodamo zo 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 4620

DVOSOBNO stanovanje, 53 m', letnik 1971, Nušičeva ulica, 2. nadstropje, prodamo za 9,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.4620 CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m', 4. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 4627

CELJE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m7,6. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 4627

2ÍHE IUMI

jo, prodoma za 9.950.0005(1. rele- îP®^1 041 70B-198 5vetovanie. Ivan An- -

Mariin d. o. a, Hmeljarska 1, Za

Ctuui

nje, 45,47 m1,4. nt 1970, nc

kletjo, jjiodomo za 9.950.000511. telefon 041 70B-198. Svetovanje, Ivan Andre) Krbavac i. p., Borita pri Šmortnein 57 c, bilja. «27

EHOSOBNO aanavaaje na Htatinji prodam, v Šentjurju pa sobo, WC, kopalnico, vse Dpremljeno.Telefoo 579-8391 ali 5741-239. 458,

OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA

"Ih

m

Kočevar

Polzela, Ločica 65d Tel: 03/ 5701 221,

041 754 865 Rax: O3/ 5701 447

Prijateljsko posredujemo za

NAJHITREJŠI KREDIT

Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje.

49-22-963

Celju kupim. Telefon 04! 631-198.

kupimo. Telefon 041 202-325,031 311-

jem. Telefon (03) 7001-611, 041 476-

APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041476-104. n APARTMA na morju, Hrvaška, Stinica pri Joblancu, 100 m2 od morja, oddam za dopuste. Telefon 041 731-737. 4304 APARTMA na Rogli, 4 ležišča, oddam za poletne dopuste. Telefon 041 731-737.

4305

ENOSOBNO, delno opremljeno stanovanje, na Zelenici, polletna varščina, oddam. Telefon 041 774-959. 3896 BREZ najemnine, v mirnem, tihem okolju, v okolici Loškega, oddam mimi osebi sobo s kopalnico. Najraje mlajši upokojenki. Pričakujem pomoč pri urejanju hiše in okolice. Kličite učiteljico po telefonu 040 658-288. 4453

DVOSOBNO stanovanje v hiši, Šempeter-Vransko, predplačilo, oddam. Kličite od petka do nedelje od 17. do 22. ure, telefon 041 564-251. 45394540

Informacije na naslovu: D.J. DON. d.o.o..

Tovarniška cesta 15, 3312 Prebold. Tel.: 03 703 63 80 vsak delovni dan od 8. do 15. ure ali na mobitel 041 880 720.

CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {R«»»ini .enter)

TEL.: 03/ 42 74 378

■■■v NOVO:

LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA)

STANOVANJE v Debru oddam starejšim ali mlajšim osebam brez otrok in z rednimi dohodki. Telefon 031 868-201. L719

V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454.

4565

V ŽALCU oddam v najem garsonjero, 34 m2.

Telefon 041 252-991. Ž437 0PREMUENI pisarni v poslovni zgradbi v Celju oddam. Telefon 041 631-198.

DVOSOBNO stanovanje, s teraso, v Celju, oddam v nojem, bližina Interspora. Telefon 031 548451. 4585 STANOVANJE v bližini Celja nudim v zameno za pomoč oziroma oskrbo polpokretne ženske. Telefon 5461 -186. 46io NE0PREMUEN0 trisobno stanovanje, 74 m1, v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301, 548-2002. 4620

PRITLIČNI prostor, velikost približno 20 m1, ob Mariborski cesti, oddamo ali prodamo za 5,3 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301, 548-2002. 4620

MANJŠO opremljeno garsonjero na Otoku oddamo ženski. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041727-301,548-2002. 4620

NAJAMEM

MAMICA z otrokom najame manjše stanovanje, redno plačilo stroškov. Telefon 031 366-297. 4563

ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero, v laškem ali Celju, najamem. Najemnina do 20.000 SIT. Telefon 040 667-725.

L721

STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali

okolici, najamem. Telefon 041 727-301.

MENJAM

NEPROFITNO stanovanje (lastnik Nepremičnine d. o. o.), v centru Celja (garsonjera, novo adaptirana), menjam za večje (60 do 70 m2), v centru Celja, lahko starejše. Telefon 040 636406. 456i

PREGLED VIDA

ZDRAVNIK - OKULIST

TEL.: 492-34-10I

Celje: 031 508326

delovni čas: vsak dan non-stop

PTTTrpmrri

AU iščete

UGODEN KREDIT?

Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence.

Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-560

^DELFIN

TAKOIti! I NUDIMO POSOJILA

do 300.000 sit

034925956, 031862140

OPREMA

PRODAM

DOBRO ohranjeno spalnico, cena 20.000 SIT, prodam. Telefon 041 520-297.

Š530

LESEN luster, lepo izdelan, šest svetil, prodam. Telefon 5461-601. 4362 SESTAVLJIV regal za dnevno sobo, temen, prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 810-863. 4411

ŠTEDILNIK na trdo gorivo, kromiran, nov in malo rabljeno zamrzovalno skrinjo, 250

I, prodam. Telefon 031 747-218,5805-301. 4421

ZAMRZOVALNO skrinjo, 3501, prodam. Oddam pralni stroj Gorenje. Telefon 5461-741,040230-124. 4504

KOTNO sedežno garnituro, staro 2 leti, poceni prodam.Telefon 5471-014. 4525 LEPO ohranjeno pohištvo in belo tehniko prodam. Telefon 041 623-925. 4626

Sntoer'si

trgovina

v~j?lj košarica

e-mail: kosarica@volja.net 310 Žalec. Pemovo 57284180 ali Petje

1EJAM0 TRADIC «E V KOŠARIC

V SOBOTO. 14.8.: 0NALN0 VESELO I ZABAVAU VAS B0Đ0 PRIUUBIJENI MODRIJANI. ZATO KUPUJTE V KOŠARICI, KAJTI VSI NAKUPI OD 1. 7.2004 PA VSE DO 14. 8.2004 SE SEŠTEVAJO IN PREJEU BOSTE KUPONCKE ZA HRANO IN PIJAČO!

KRMNI JEČMEN 1 KG..........................34.90 SIT

PESNI REZANC11 KG..........................59.90 SIT

KRMA NSK 35/11 KG......................... 72,90 SIT

MOTORNO OUE CASTROL MAGNETIC 10 40-GRAT1S1 L ŠAMPONA ZAAVTO... 5.990 SIT KIOBASE ZA PSE 6.8 KG SAMO .... I.649.90SIT PORT1ANDSKI CEMENT MB 450 50 KG

SAN».................. 1199.00 SIT/NAD 1 PALETO

PRAŠEK ARB 15 KG..........................5.499 SIT

RASTLINSKO OUE FRIOLA 5 L..............1.100 SIT

TRAJNO PLANINSKO MLEK0113.5%.. 130 SIT

ID PLATO.....

.............2 399 srr

CENE VELJAJO 00 RAZPRODAJE ZALOGI

h

Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov

Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih

časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, SODELUJEJO:

a*;asaasa. DELO — es* věstník «gn« M>

ERC

MALI OGLASI - INFORMACIJE

RABLJENO pohištvo in belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925.

4626

GRADBENI MATERIAL

DESET dni starega bikca simentaka kupim. Telefon 5822-328. 4sig

VEČJO količino bukovih metrskih drv prodam. Telefon (03) 5797-076. 4135

| ŽIVALI

KLAVNO živino menjam za plemenske krave ali breje telice. Več toplokrvnih konj prodam. Telefon 031562-369. 4364

KMETIJSKI PRIDELKI

PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 130 kg,

prodam. Telefon 810-3076, zvečer.

Š396

JARKICE, rjave, grahaste in črne ter peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798. 2817

PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, možen prevoz, prodam. Telefon (03) 5823-229,041 656-078. 4075

BURSKE mladiče in srnaste koze prodam.

Telefon 031 800-255,5743-517. Š5i9 KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 130 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 5823-210,041455-732. S526 JAG UJETA za zakol ali nadaljnjo rejo ter plemenskega ovna prodom. Telefon 041 759-681. S 496

KOBILO, B kontrolo, zelo delovno, tudi za jezdenje, primerna za otroke, prodam. Telefon (03) 5488-106. 4374 PSIČK0 nemško ovčarko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 5793-367. 4405 KOBILO šeko, z žrebetom, ponovno brejo, staro 4 leta, prodam. Telefon 5805-064,031 801-374. S531

MLADO kozo, staro tri mesece in pol, od dobre molznice, prodam. Telefon (03) 5841-612. 4422

TEUCO, pasma limuzin, brejo 7 mesecev, prodam, za doplačilo lahko vzamem manjšo teličko za nadaljnjo rejo. Telefon 5722-525. ž 429

SAMČKA in samičko, pasma rotweiler, čistokrvna, brez rodovnika, ugodno prodam. Telefon 041815-935. 4449 BIKCA, starega 10 tednov in kravo, peto tele, prodam. Telefon (03) 5471-663.

4452

DVE lepi telički, težki približno 200 kg, primerni za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5829-179. p

TRI telice, od 250 do 500 kg in tri plemenske krave, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 877-102, (03) 5795-653, v večernih urah. 4474

KONJA, starega 4 leta, ujahanega, primernega za šport, preskakovanje, vožnjo, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 594-997,(03)5473-766. 4480 NEMŠKE ovčarje in zlate prinašake, mladički, čistokivni, brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Telefon (03) 586-9299,041 966-252. 4521

MINI šetkmd kobilice in žrebca, višina od 75 do 82 cm in pritlikave koze prodam. Telefon 041 203-156. Š533 DVE ovdci, stari 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 57334)75. LTIS

JAGENJČKE, za nadaljnjo rejo ali očiščene, prodam, možna tudi dostava. Telefon 041711-333. 4560

ČREDO ovac in ovna, plemenski, ugodno prodam.Telefon 041 550-543. Š534 TELIČKO simenlalko, staro 10 dni, ugodno prodam. Telefon 5794-235. Š535 TEUCO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 598493. L720

DVE kobili, vozni, lahko v paru ali posamezno, ena s pikastim žrebetom, izredno mirni, prodam, možna menjava za klavno kobilo ali govejo živino. Telefon 031 515-187.

4602

ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodajamo na kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041741-028. 4615

SLAMO v kockah prodam. Telefon 041317-288. 4490

DOBRO domačo slivovko prodam. Telefon (03) 573-6750. 4270

OSTALO

BAURANO seno v kockah in snopovezalko za BCS prodam. Telefon 5794-324.

4380

KUNEC francoz, zajklja kalifornijka, 3. mlo-dič in dele zajčnika prodam. Telefon 040500-796. 4450

PVC posode. 100,2201, hrastovo kod, 3501, mlin za grozdje, novo kolo, satelitsko anteno, prodam. Telefon 031 451-575.

ta od 6 do 12 let, ugodno prodam. Telefon 041 375-255,(03)5471-897.

pilnko Stihi, skoraj nov 1001 sod, nerjavečo pločevina, 300 I plastični škaf, malo rabljen, posebna kakovost, 901 masiven plastični kanister s pipo, zelo ugodno prodam. Telefon 5472-413.

BAZEN, čisto nov, še zapakiran, velikost

300-65, prodam. Telefon 041210451.

4553

KOMPLETNO keramiko za kopalnico: kad,

bide, školjko itd., novo, za 50 % ceneje, domačo slivovko, prodam. Telefon 031 806-041. 45504551

OSEBNI računalnik brez ekrana, 400 Mh, barvni TV Gorenje, električni šivalni stroj Bogat, prostostoječi, kovinska mizo za računalnik, prodam. Telefon 041 785-456. 4579

OTROŠKO kolo MBX, lkokko, primemo za otroke od 3 do 5 let, prodam. Telefon 041211-151. 4598

MALO rabljeno šolsko torbo Schneiders, za 1. ali 2. razred OŠ, ugodno prodam. Telefon 031 883-155. 4597 KRAVE simentalke in teleta, jabolčnik in nakladalko Sip 25 prodam. Telefon 031 575-514. 4610 LONČENO peč kamin, malo rabljeno, na trdo gorivo, prodam. Telefon (03) 5774-156.

STAR predmet, sem dober plačnik in pridem no dom, kupim. Telefon 031 809-043.

MLATILNIC0 na popolno čiščenje in večji gumi voz podarim. Telefon 041 968-' 562, Celje. 4546

ZMENKI

FANT, star 32 let, visoke postave, temnih las, rad hodim v naravo in kino, želim spoznati resno dekle, staro od 29 do 32 let, iz okolice Celja. Telefon 041 987-638.

4385

58-letni zelo situiran vdovec želi spoznati prijazno žensko do 58 let za resno zvezo. Telefon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj S. p., Kraigherjeva 11, Celje. 4532

Vem, da ob temnem koncu nekega dne mi poreče sonce svoj poslednji zbogom. (R. Tagore)

ZAHVALA

ANICE KALAPATI

s Teharske ceste 51 v Celju

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja.

Posebna zahvala gospe Duški Košak, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani. Žalujoči vsi njeni.

Ni več trpljenja ne bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)

ZAHVALA

RAFKA GREGORCA ».

s Frankolovega

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali sveče, cvetje, sv. maše, prispevali za obnovo cerkve in izrekali sožalja. Posebna zahvala dr. Prazniku, zdravnikom in osebju nevrokirurškega oddelka Kliničnega centra Ljubljana in nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Hvala duhovnikom patru Branku, g. Lampretu in g. Selčanu za lepo opravljen obred, govornikoma g. Podergajsu in ge. Janji Srebot za ganljive besede ob grobu, moškemu zboru Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo in cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Hvala Gasilskemu društvu Frankolovo za lepo organizacijo pogreba in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, sinova Elči in Leon z družinama.

IŠČEM urejenega in poštenega moškega, ZAPOSLIMO k

starega 60 let in visokega 172 cm. Samo resne ponudbe po telefonu 041 944-

791.

VDOVA, 50 let, išče poštenega moškega, starega od 50 do 65. let. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro MORJE. 4503 464etni inženir, urejen moški želi spoznati prijateljico od 35 do 44 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647. 4532

ZAPOSLITEV

področju širše okolice Celja za dostavo že naročenega in plačanega knjižnega programa ter sprejemanje novih naročil. Pogoj: izpit B kategorije in lastno vozilo. Predhodne izkušn je zaželene. Za dodatne informacije pokličite Prešernovo družbo d. d., Opekarska 4 a, Ljubljana, telefon (03) 491-8510 (Pamela, Nina).

V erotični trgovini v Celju zaposlimo

prodajalca/ko.

Pogoji: ustrezna izobrazba. 5 let delovnih izkušenj, lasten prevoz, starost ni pogoj. Pisne vloge pošljite na Venera Shop, d.o.o., Zg. Jezersko 82,4206 Zg. Jezersko.

Info: 041 621-420.

V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. n

MLAJŠO natakarico, natakarja zaposli dnevni bar Choo-Choo v centru Celja. Ugoden delovni čas. Telefon 031 616-695. Niko Popovič s. p., Levstikova 8, Celje. 4614

Zaposlimo:

2 ključavničarja 2 mizarja

2 delavca za priučitev

Rok za prijavo 15 dni. Informacije 041/353 090, g. Erjavec._

ZAP0SUM0 voznika kiper kamiona. Telefon 041 625-913, (03) 5648-043. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško.

4432

ZAP0SUM0 zidarja. Telefon 041 625-913, (03) 56484)43. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 4432

V GOSTILNI in pizzerip v Celju zaposlimo KV

kuharja-co in natakarico. Informacije po telefonu 031 393-832 in popoldan (03) 491-6060. Ida Alelšek Petrič s. p., gostilna in pizzerija Kladhrar, Celje, Kersnikova 31.

Iščemo

samostojne prevoznike

na področju Celja in Velenja.

Ponudbe pošljite na naslov:

Yellogistics, Meljskac. 84.2000 Maribor.

tel.: 02/2380-520

mizarja in delavca za razna dela v parketami.

Starost od 18 do 30 let

gsm; 041/654-430.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice

ANE FEGEŠ

roj. Žunec (1918-2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, izrekali pisna in ustna sožalja ter darovali za maše. Hvala celotnemu osebju Špesovega doma iz Vojnika. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči vsi njeni.

1

Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče tvojega glasu ne sliši. Bolečine hude si prestala, zdaj boš tiho, mimo spala, a v naših srcih za vedno boš

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene

ZOFIJE SELIČ

iz Osredka pri Šentjurju (1929-2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena pisna in usma sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.

Posebna zahvala župniku gospodu Milanu Strmšku za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Zlatku Zu-pancu za besede slovesa in pevcem sv. Jakoba za lepo

odpete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: mož Franc in ostalo sorodstvo.

ZAP0SUM0 delavca za pomožno dela v

gradbeništvu. Telefon 041 625-913, (03) 5648-043. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 4432

ZAPOSLIMO natakarja v piceriji v Rimskih Toplicah. Telefon 041 625-913, (03) 56484)43. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 4432

POSTANITE uspešen prodajalec Ob organizaciji, disciplini, predanosti in osebni odgovornosti, združeni s prodajnim znanjem, pridnostjo in družabnimi spretnostmi je enostavno. Zaposlimo več zastopnikov. Telefon 041 677-467. Ani-star, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.

ZAPOSUMkozmetkarko. Telefon 041386-490, informacije po 20. uri. Kozmetični salon Barbara, Drofenikova 16, Šentjur.

Š536

TOČKA bar, Igor Dremšak s. p., Brezova 30,

Šmartno v RD zaposli dekle zo strežbo za nedoločen čas. Telefon 041250010.

4605

V NOVI restavroaji v Celeia parku v centru Celja zaposlimo kuharico, 2 natokarja-ici z znanjem strežbe hrane, šefa strežbe, 5 natakarjev-ic za delo v baru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje 4604

Posredovalnica SRČEK

posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite

ZAPOSLIMO voznika kiper kamiona v podjetju AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, I Laško, telefon (03) 5648043,041625-913. 4617

ZAPOSLIMO zidarja ali pomožnega delavca v podjetju AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško, telefon (03) 56484)43, 041625-913. 4617

RAZNO

IZPOSOJAMO raznovrstne slroje in napn?ve

za gradbeništvo in druge delavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro tinSkov 13, Hud in ja. (olio Telelon 041 6!»«,5414-311 som

HFIRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041

578-5S6. Shore d. o. o., Mariborsko 7, <*

Oai/591-222

Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli.

P^^edeievanie 24i

£ A 090 44 171

BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. 2380 NUDIM inštruktije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir s. p., Celje, telefon 031 616-970. 3951 SELITVE, prevozi pohištva po Sloveniji in * tujino. Telefon 031 393-249,031 446-290. Boštjan Južna s. p., Zlateče 2 a, Šentjur. 4238

TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavanje, strojni izkopi, zidava opornih zidov. Jostss d. n. 0., Javor-jeva 4, Celje, telefon 041 644-931.

KRČME ŽILE?

Tel.: 05 640 02 33

dr. J. Zimmerman. Koper__

mm

26. julija 2004 smo se v družinskem krogu poslovili od našega dragega moža, očeta in dedka

JOŽETA RESNIKA

Za vedno boš ostal v naših srcih.

Tvoji: žena Anica z družino in sin Jožko z družino.

Leti, leti, lastovka domov, domov, košček mojega srca nesi s sabo,

lastovka, videla boš moje drage, moj dragi

jaz nič več vrnila se ne bom...

V SPOMIN

FANIKI SLUGA

roj. Kovačič, v Vonarju, Pristava pri Mestinju (1957-2003)

Odšla si, vendar si še vedno z nami v naših srcih.

Vsi tvoji.

T7\

Tam kjer, si, Simona, ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih živi. Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože krasijo in sveče v spomin gorijo.

V SPOMIN

SIMONI IRSIC

iz Rifengozda (5.10.1974-3.8.1994)

Minilo je deseto leto žalosti, bolečine, kar te ni, a vendar z nami si. Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite ob njenem

Tvoji neutolažljivi: ati, mamica, sestri Marjanca in Katja ter bratje Marjan, Mitja in Milan.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka

JANEZA ŠALAMUNA

iz Gotovelj (1930 - 2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in pogrebnemu zavodu Morana. Iskrena hvala tudi dr. Grilu iz celjske bolnišnice za trud in dr. Artičkovi. Posebna zahvala patronažni sestri Idi za skrb in prijaznost, ki nam je bila v veliko uteho.

Žalujoči: žena Alojzija, hčerka Dragica, sin Janko, vnukinje Petra, Saška in Katja ter ostalo sorodstvo.

Bolečina se ne da skriti, tudi solze je moč zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti...

ZAHVALA

Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega ata in svaka

VINKA TIFENGRABERJA

z Ljubečne, Sodinova ulica 7 (7.9.1943-28.7.2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali tolažilne besede ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. V globoki žalosti: žena Marica, hčerka Marjeta in ostali sorodniki.

Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina,

ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega očeta in dedi j a

STANISLAVA DOBOČNIKA

iz Vizjakove ulice 3 na Ljubečni

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, gospodu za odigrano Tišino, Antonu Mirniku za zadnje besede slovesa, gospodu Kostanjšku za ganljivo opravljen obred, gastro oddelku za lajšanje bolečin, družinama Petran in Nunčič-Einsidler za darovane sv. maše ter Ljubečni Art za darovano cvetje in sveče. Vsem in vsakemu posebej hvala, ker ste ga množično spremljali na njegovi zadnji

poti, ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: sin Slavko z Martino, hčerka Lidija, Milan z družino, vnuki Grega, David, Rok in Matic.

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi naše dobre sestre

ANICE KALUDER

e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili n njeni zadnji poti.

Žalujoči: sestre Romana, Irena in Magda ter brat Branko z družinami.

Ob nenadni izgubi

drage mame, tašče in stare mame

OLGE JANCIC

se zahvaljujemo vsem družinskim članom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje.

Žalujoči vsi njeni.

ZAHVALA

V globoki žalosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat,

JANKO KOVAČIČ

(1941-2004)

Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v njegovi zadnji bitki obiskovali na njegovem domu, mu krajšali čas in ga razveseljevali z drobnimi pozornostmi. Hvala izrekamo njegovi osebni zdravnici ge. Mariji Komerički, ki je v zadnjih tednih skrbela za njegovo boljše počutje in s tihim razumevanjem hrabrila družino. Posebno zahvalo izrekamo celotni ekipi gastro oddelka celjske bolnišnice za požrtvovalnost, skrb in tople besede ob

njegovi bolniški postelji. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, govornicama, ki sta obudili spomin na njegov kolektiv Cinkarno Celje in rodno Kozjansko, kozjanskemu zborčku za odpete žalostinke, prijateljem in znancem, ki ste prišli od vsepovsod in g. Čonču za opravljen cerkveni obred. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, hvala za tolažilne besede. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

Vsi njegovi.

ROJSTVA

Celje

V celjski porodnišnici so rodile:

22. 7.: Danica AHAČIČ iz Šmartna ob Paki - deklico, Mojca ŠON iz Rečice ob Savinji - dečka, Marjetka FINK iz Zreč - deklico, Slavica MANDIR iz Celja - dečka, Tina STROPNIK iz Žalca - deklico, Urška KUŽNER iz Celja - dečka, Saška LIPOVŠEK

- DELAKORDA iz Celja - dečka.

23. 7.: Natalija PETRNEL iz Prebolda - deklico, Albina BIDER iz Rečice ob Savinji - deklico, Martina RAZ-BORŠEK iz Celja - deklico, Valerija TEMNIK iz Celja -deklico, Marija CIZEJ iz Polzele - dečka.

24. 7.: Nataša PLANINŠEK iz Šmarja - dečka, Špela GOLJEVŠČEK iz Vitanja -dečka, Mojca KOLAR iz Celja - dečka, Vesna ŠTRAUS iz Gomilskega - dečka.

25. 7.: Nataša CIZEJ iz Petrovč - deklico, Ana VODEB iz Šentjurja - dečka.

26. 7.: Marija GROSEK iz Ponikve - dečka, Tanja RO-BAR iz Loč - dečka, Simona KORAŽUA iz Rogaške Slatine - deklico.

27.7.: Alenka KLEMENČIČ iz Šentjurja - dečka, Viktorija ZAVRŠKI iz Rogaške Slatine - dečka, Rosanda KLA-KOČER iz Šentjurja - deklico, Martina VOZLIČ iz Žalca

- deklico.

28. 7.: Maja VOGLAR iz Škofje vasi - deklico, Kristina PETEK iz Braslovč - dečka, Valentina BARBULOVIĆ iz Celja - dečka dvojčka.

29. 7.: Urška NOVAK iz Žalca - deklico, Simona KOSEM iz Radeč - dečka, Zdenka ZABASU iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico, Klavdija LEBER iz Žalca - dečka, Romanca JELEN iz Tabora -dečka.

I POROKE

Celje

Poročili so se: Bernard CIZEJ iz Celja in Debra Ann

FAZIO iz Kalifornije, Damjan KOMPARE in Tatjana ŠI-VAK, oba iz Gave.

Velenje

Poročila sta se: Bogdan KRISTAVČNIK in Baška SUPER, oba iz Gaberk.

SMRTI

Celje

Umrli so: Stanislav DO-BOČNIK iz Ljubečne, 76 let, Franc BERGER iz Celja, 90 let, Jožefa SELIČ iz Osredka, 75 let, Marija SMRKOU iz Vojnika, 90 let, Vera ŠTAR-KEL iz Lipnega Dola, 77 let, Vekoslav VERDEL iz Kaple, 63 let, Katarina KOVAČIČ iz Celja, 92 let, Danijela TURNŠEK iz Celja, 71 let, Ana KA-LAPATI iz Celja, 82 let, Irena MLAKAR iz Celja, 61 let, Darko SOTLAR iz Sedraža, 44 let, Rafael GREGORC iz Bezenškovega Bukovja, 71 let, Martin ŠERC iz Sv. Jurija, 55 let, Janez KOVAČIČ iz Celja, 63 let, Ivan PIŠEK iz Celja, 75 let. Vida KROPIV-ŠEK iz Celja, 69 let, Antonija POGOREVC iz Vitanja, 74 let, Jožef RESNIK iz Celja, 78 let, Štefanija ŠTANTE iz Podgorja pod Čerinom, 80 let, Jurij BREZVOŠEK iz Malih Dol, 86 let. Milica JOVA-NOV iz Celja, 44 let, Franc KRZNAR iz Nove Cerkve, 57 let, Ana FEGEŠ iz Arclina, 86 let, Mira GODEC iz Slane, 73 let, Marija KRAŠEK iz Celja, 72 let, Zofija STOJANO-VIČ iz Celja, 77 let, Jožef Franc PAVLIČ iz Celja, 71 let, Ivan SOTELŠEK iz Zvodna, 63 let.

Velenje

Umrli so: Ana JAKOP iz Sa-vine, 77 let, Jožefa UCMAN iz Maribora, 89 let, Frančiška BEZOVŠEK iz Florjana, 87 let, Anton TURK iz Nazarij, 78 let, Ivan MLINAR iz Raven na Koroškem, 61 let, Frančišek ČEDE iz Malega vrha, 82 let, Marija LETNAR iz Pijovcev, 84 let.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Marija ULAMEC iz Dobrine, 93 let, Albina OREHOVAC iz Šentjurja, 82 let.

Nagradna križanka

ADAMAS

1 Počitniški hit, 1 srebrni nakit

informa-

S

zoSSan

Sna

zak0wín0

2

ADAMAS

Žalec, Šlandrov trg 32

SS

4

ali najnižja meja

ŠpokiÍ!)

vjrnp1

lîiH

s

s

wïïski prbočwk

pogovora

Ur

19

à delec

3

smrtz

^amezT

12

-Sr

ćolnna

w

pravo-

cvetno

ss

6

7

pugíek

21

t™

SI

H

zS

"sr

20

S

predstave

15

S

največja

10

lepilvuez

"remua"

IK

«ffif

5

(pogov)

kopc

1

s"

s

dvoavka

ssa

«s?

sk

mhcrk

8

sćep«

n

9

iwœ

ï Poletni hit, J srebrninakit

ï adamas

predstav

18

aoaivias

9E

16

=

14

Celje, Ljubljanska 10

Nagradni razpis:

1. nagrada: darilni bon Adamasa za 5.000 SIT

2. nagrada: darilni bon Adamasa za 3.000 SIT

3. nagrada: trije darilni boni Adamasa po 1.000 SIT

Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 12. avgusta 2004.

Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 22. julija. Prispelo je 1146 rešitev.

Rešitev nagradne križanke iz št. 29

Vodoravno: REBRO, OSEIN, SKRB, ORANJE, MARY, RAVIOLI, MIRT, MANASTIR, SIESTA, OVEN, ARH, ALA, ZJ, TSAVO, GUGALNICA, PADI, ASHTON, ANIKA, ES, TEIN, TVARINE, ORR, JAN, RONALDO, SA, TARAKI, UTOR, ETER, MIOM, NOJ, KOMATAR, ROMANO, ARAKAN, VAIL, DAWN FRASER, RAE, AKIBA, GRM, TAPET, ODA, IRENA.

Geslo: Olimpijske zmagovalke v plavanju.

Izid žrebanja:

1. nagrado: kopanje in pico za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Andrej Runjak, Pucova 1, 3000 Celje.

2. nagrado: kopanje in pico za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Franc Kuk, Blato 12, 3210 Slovenske Konjice.

3. nagrado: knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi prejmejo: Jelka Jakop, Sp. Gabernik 25, 3241 Podplat, Ljudmila Raušl, Kovinarska 3 c, 8270 Krško in Milan Flis, Vojkova 4,3000 Celje.

Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!

Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.

4 5 6 7 8 9 10 11

12 13 14 15 16

17 18 Ï9 20 Ž!-

ADAMA«

KUPON ADAMAS

Ime in priimek:_

Davčna številka: _

HOROSKOP

Ona Ne ženite si preveč k srcu, da ste se ob prevroči juhi opekli - to bi se lahko zgodilo tudi drugim. Brez tveganja pač ni uspeha. Svoj pogled usmerite v lepši jutri, ki vsekakor prihaja - počasi, a zanesljivo!

On: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne in ponovno boste dobili občutek, da igrate pomembno vlogo v svoji družbi. To vam bo na nek način zelo laskalo, po drugi strani pa odprlo tudi lepe možnosti v ljubezni.

Ona: Po sili razmer se boste morali lotiti precej neprijetnega opravila, vendar pa boste kaj kmalu ugotovili, da je tudi na tem področju možno marsikaj doseči Do izraza bo prišla predvsem vaša izjemna iznajdljivost.

On: Čeprav boste imeli lepe in poštene namene, boste naleteli na gluha ušesa. Vendar se nikar preveč ne vznemirjajte; vedno obstaja kakšen drug izhod, ki vas bo po stranski poti pripeljal do želenega cilja.

Ona: Deležni boste cele kopice komplimentov na račun vaše poslovne odlotitve izpred nekaj dni, ki očitno ni ostala povsem neopažena. Sedaj pa je čas za praznovanje, zato ga tudi izkoristite.

On: Nikakor se ne boste uspeli sprijazniti z novimi razmerji v vaši družbi, kar vam lahko i> veliki meri pokvari načrte. Vaše namere bodo sicer dobre, vendar pa nikjer ne piše, da ne obstajajo še boljše možnosti.

Ona : Nekdo vas bo opozot na prizadevanje prijatelja, d bi na vsak način prišel v val bližino. Stvar sploh ne bo tak nedolžna, saj se lahko iz te,g razvije prav prijetna avantut, ali še celo kaj več.

On: Nikar se ne predajte ma lodušju, saj se vam zaradi em ga neuspeha ne bo podrlo ce lotno življenje. Pomislite na p hodnost, ki vam obeta mai kateri prijeten trenutek. Ni ni popoln, zato ne poskuši storiti nemogočega.

Ona: Prijateljica vam jo h pošteno zagodla, čeprav van bo hotela v bistvu samo pom gati. Nikar ji ne zamerite, v6 sih se še tako dober namen lahki izrodi. To je del usode, na fca tero ljudje nimamo vpliva, za to bodite obzirni.

On: S pogovorom boste reši li neprijetnosti, ki so se začeli j pojavljati med vami in vašo pan nerko in tako ponovno ustva rili sožitje-med vama. Trenm no obdobje je več kot idealm za resne načrte za prihodnost

Ona: Naredili boste velik faj rak k zbližanju s svojim ne* danjim partnerjem, ki ga enoji stavno ne morete pozabiti. Bár dite predvsem odkriti in videl boste, da se bo na koncu v« skupaj obrnilo natanko taka kot pa si to želite.

On: Dajte prijateljici čas, sa se bo kaj kmalu opogumila úi naredila korak več k vajinem^ partnerstvu. Obeta se vam izjemno romantično doživetje, m vas bo na nek način preseneti lo, vendar v vas pustilo t. obilo sreče.

Ona: Nekdo si bo na vse krip-Ije prizadeval, da bi vam kar najbolj nagajal, vendar pa se za tem skriva veliko več, kot pa le na-gajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kaj hitro boste opazili, da vas mogoče celo ljubi.

On: Obiskala vas bo nepričakovana sreča, ki pa bo le prehodnega značaja. Seveda pa to še ne pomeni, da je ne boste do konca izkoristili. Pazite se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni.

Ona: Tokrat morate dokazati svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boste morali svojo pravo podobo, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da jo izgubite.

On: Srčna izvoljenka bo povsem razumela vaše težave in položaj, v katerem ste se znašli ter vam v tej situaciji tudi brezkompromisno priskotila na pomoč. Takoj vam bo lažje pri srcu, saj boste vedeli, da niste ostali sami.

Ona: Veselili se boste v družbi svojega ljubezenskega izvoljenca, ki vas bo presenetU s povabilom na prijeten izlet. Povsem se boste predali ljubimkanju in na ta način kar nekako pozabili na vsakdanje težave.

On: Izpolnila se vam bodo pričakovanja na ljubezenskem področju, saj se boprijetnaznan-ka končno odločila za zmenek z vami. Odlično se boste zabavali in si na vsak način zagotovili pot do njenega srca.

Ona: Izredno ugoden it za resne odločitve v ljubez skih odnosih je pred vami. Posvetite se svojemu partnerju, kajti to bo najboljša naložba za prt hodnost, ki vama bo prineslal veliko več, kot pa sta mislM na začetku.

On: Pazite, da o vsem, ktm se je dogajalo z vami, ne zvedo I tudi vaši prijatelji, saj lahko novice pridejo na povsem napaň na ušesa. Obdržite svoje teži ve zase, saj nekdo komaj čakaj i da vas lahko obrekuje.

Ona: Nikar ne zadržujte sw jih čustev v sebi. ampak izpoveji te ljubezen prijatelju, ki vam.' kar nekaj časa ne gre iz misli

kot tudi njemu, ki na nek samo čaka na vašo potezo.

On: Uresničila se vam velika pričakovanja na ljubezen-1 skem področju, saj si boste uspeli zagotoviti naklonjenost prijateljice, ki je bila do sedaj pre cej hladna. Tokrat vam bo odpr la svoje srce in prijetno boste pre senečeni.

Ona: Vse se bo začelo počasi obračati natanko tako, kot ste predvidevali na začetku, koše niste bdi povsem prepričani i \ svojo zmagoslavno pot na IjitJ bezenskem področju. Izkoristim to enkratno priložnost!

On: Skoraj vam je uspelo doj seči želen cilj, sedaj pa ste sfi tako grdo opekli. Nikar ne obm pajte - priložnosti bo še več km dovolj. In pozor: bliža se dan, ko bo potrebno izpolniti pred kratkim dano obljubo!

VODNIK

mOMIMKMB

Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Spider-Man 2

11.30.15.10.17.50.20.30. .2?» 11.00.14.00.16.00.18.00,20.00.22.00

1MQ. 17.40,20.20,22.50 Zlobna dekleta

12.00.14.20.16.30,18.40,20.50,TJ«?

Michel Vailant

. 12.30.17.00. mama.23.50 Hany Potter in jetnik iz Azkabana

1250.15.40

1830.21.00.2320

1850

15M19.30,23.30 Umazani ples 2

13301730 2130

KOLOSEJ

14.00.16.00.18.00,20.00.22.00

Spider-Man 2

ML 1620.19.10,2150

Punhar

jSJffi 1630,19.00

Dobro jutro, noí

23.40.2130

14.30.16.40.18.50.21.00.25.» 15.10.17.20.1930.21.40.23.50 LEGENDA:

predstave so vsak dan predstave so v petek in sobota prcdtiavs so v soboto in nede'jg

iiicir»|»ol

ČETRTEK in NEDELJA

NEDELJA

Zora Swh mrtvecev

PETEK m NEDELJA Starsky in Hutch Tref udar SOBOTA Tretpudar

21.00 Stara, spelji se!

1830 Spider-Man2

2100 -glasno predvajanje Spider-Man 2 PETEK

18.30 in21.30Spider-Man2

mala dvorana 19.00 in21.30 Sladka saqa

SOBOTA 18.00 in 20.30Spider-Man2 23110 -glasno predvajanje Spider-Man 2

mala dvorana 19.00 in 23.15Stad<B sanje

21.00 Ari kino mreža Pesnikov portret z dvojnikom

NEDELJA 18.00 in 20.30 Spider-Man2

ija Očkov vrtec

17.00 -otroška ms

Afrika na Sladki Gori

odprtje razstave del Slavka Jeriča

21.00 Stari trg Slovenske Konjice

Halgato band, prekmurska etno skupina

koncert

20.00 Špica

Olga & Co. (Reims, Francija)

koncert (v primeru dežja v Kljubuj

^■lEESIESEfliHH

10.00 Stari trg Slovenske Konjice Rožice

animacije za otroke

16.00 Terme Olimia na trgu vasi Lipa Revija narodno zabavnih ansamblov

17.00 Galerija na prostem ob

Martinovi poti na Sladki Gori

16.00 Kulturno društvo Pristava

Srečanje ljudskih pevcev ii

Razstave

Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah.

Galerija Mozaik Celje: razstava iz stolne zbirke likovnih del, do 31.8.

Galerija Borovo: razstava slik na steklu in akvarelov Jaglenke Leban, do 3. 9.

Muzej Velenje: slikarska dela Jožeta Svetine, do konca avgusta.

Špesov dom Vojnik: olja na platno Rozi Žnidaršič do 31.8.

Avla Splošne bolnišnice Celje: Dan boja proti drogam - zdrave počitnice, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole, do 15.8.

Galerija Šoštanj: skupinska razstava likovnih del Alice Javšnik, Vesne Vmn-kič, Robija Podpečana iz Celja terjane Strušnik iz Ljubljane in Marjane Rihter iz Šmartnega ob Dreti, do 31.8.

Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Nataše Škof, do 14.8.

Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: fotografije Petra Ko-štruna, do 13.8.

Etol Škofja vas: likovna dela Alice Javšnik, do 31.8.

Gorenje razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana.

Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov: Norberta Salo-birja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31. 8.

KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.

Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9.

Občina Slovenske Konjice: Edi Kan-dut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.

Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: filmski plakat iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004.

Galerija Mik Celje dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.

Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vla-dimirjašlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005.

21.15 Pesnkov portret z dvojnikom

PONEDELJEK 1830 Spider-Man 2

21.00 - premiera pred slovenskim startom Privlačna

mala dvorana 20.00 Sladte sanje TOREK

18.30 in 21.00 - premiera pred slovenskim startom Očetje

20.00 Likovni salon Celje

Osebna povezava

odprtje razstave SOBOTA 10.00 MNZC-Hermanovo

___gledališče Otroškega muzeja

Papir, kamen, škarje lutkovna predstava za otroke

Rekreacija:

vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.

janščina, francoščina, portugalščina, španščina, posebej še španščina za otroke, nemščina, angleščina) in delavnico Photoshopa v drugi polovici meseca avgusta. Prijave na tel: 03 490 87 40. e-mail: info@mc-celje.si

Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda osnovne šole do 23.8. v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Delavnice bodo potekale od torka do petka od 9. do 12. ure.

mL

16.00 Kulturno društvo Pristava

Srečanje ljudskih pevcev ii

Jaka Šraufciger: Nobena s' nja me ne pokliče

Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.

Galerija Volk: razstava reprodukcij Gustava Klimta, do 31.8.

Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja Arpad Salomon.

Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer.

Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec ■ Didi.

Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poleme impresije, do 30.12.

Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.

Stalne razstave

Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del olja na platno " Vlada Geršaka

Galerija Dan: stalna prodajna razstava del različnih avtorjev

Stari pisker: stalna postavitev.

Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.

Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schulzové keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.

ISiski center^P

Vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 brezplačne počitniške kreativne delavnice.

i MTERIÏET mVftRm STRI1E ' STfínETOVfí W. CELJE

Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstave udeležencev foto delavnice Celje skozi digitalni objektiv

Razstava bo na ogled do 14. septembra 2004

iv.filter-slovenia.org

Ustvarjalni pristan

- Prešernova II

9. do 13. in 16. do 20. 8. od 10. do 14. ure likovna delavnica oblikujmo z glino. Prijave in informacije v Ustvarjalnem pristanu ali na tel. št. 03 54 42 706 ali 031 674 784.

Klub ^ Smeh

V času šolskih počitnic vsak dan od ponedeljka do petka: -otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00

-otroške družabne igre ined 17.00

in 20.00

Stalnice

delavnice modnega oblikovanja

oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00)

gledališke delavnice (sreda ob 13.45)

pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)

Sobota na bazenu tradicionalno ba-zenjenje. V popoldanskem času mokre igre in turnir v taroku, zvečer koncerti: Sušica band, Dream-walk,Tha Flow, Tadej in Playfulness. Stalnice SKMS

vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2)

Poletne kulturne prireditve Velenje

ČETRTEK

20.00 Vila Herberstein Velenje Andrej Šifrer

koncert

www.novitednik.com

Imamo prenovljeno internetno stran

www.radiocelje.com

KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CELJE

Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-

založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost

Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je biía natisnjena v 14.287 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klan šek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.

NOVI TEDNIK

Odgovorna urednica:

Tatjana Cvirn Urednik fotografije:

Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si

RADIO CEUE

Odgovorna urednica:

Nataša Leskovšek

Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si

E-mail v studiu: info@radiocelje.com

Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmaří Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si

KRIZNI CENTER ZA MLADE

Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA

Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM

Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE

pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA

DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami

Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827

Paša za oči

Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje, ki jo že nekaj let vodi Mihailo Lišanin, je pretekli teden gostila pet izjemno postavnih, mišičastih in na pol golih kiparjev, ki so več kot navdušili Celjanke. Ene s svojimi umetninami, druge pa s skladnimi postavami in šarmom.

IZTOK GARTNER

Tina Gril, prva ženska naše občine, je poskušala vzpostaviti stike s skrivnostnim Belorusom Pavlom Zablot-skijem, ki nam je zaupal, da ni še nikoli v življenju videl tako zelo lepe občinske delavke.

Ko so ženske zagledale postavnega, lasatega in bradatega bolgarskega kiparja Krasimirja, so nemudoma skočile v sanjski svet Gospodarja prstanov in se prepustili domišljiji.

A.

Čistokrvni Afričanki

Profesorica Suzana Košir in ginekologinja Alenka Bindas ste se pred kratkim vrnil z enomesečnega potepanja po Namibiji, kjer ju je spremljal popotnik Zvone Šeruga, »Afrika je resnično krasna dežela, ki bi jo z veseljem zamenjala za Celje, če ne bi imela nujnih obveznosti,« nam je zaupala Alenka, ki je v Namibiji odkrila posebno terapijo za rast prsi, medtem ko so Suzano očarale Himbe, svetovno znano žensko pleme, ki s< umiva samo enkrat na deset let. »Me res zanima, kako bi se njihova praksa obnesla v Celju,« se je v šali spraševala mlada profesorica, ki je doslej videla že skoraj ves svet.

Vse za motokros

Drago Alenc, predsednik Avtomoto društva Slovenske Konjice, ki že od leta 1987 organizira državno prvenstvo v motokrosu, je tudi letos pripravil tradicionalno dirkanje v Škednju, majhni vasi pri Žičah. Za pijačo in jedačo je bilo poskrbljeno, delo komentatorja je več kot odlično opravil lokalni novinarski maček Ivo Kacbek, gledalci pa so kot vedno pod čeladami pogrešali ženske motoristke. »Letos smo imeli samo eno predstavnico nežnejšega spola, zato pozivam vse pogumne ženske, naj se nam pridružijo drugo leto, ko bo na progi še več blata in umazanije,« je bil za konec navihan Alenc, sicer možakar, ki več kot spretfto skriva svojo simpatično plešo.

Brez zavor

»Ni problema. Vi me kar slikajte. Z veseljem bom sodeloval na vaši zadnji strani. Če hočete, pa me lahko ruk-nete tudi na sprednjo,« je ži-dane volje razlagal Drago Pavčnik, lastnik podjetja Feroda, podjetja, ki obvlada avtomobilske zavore, in podjetja, ki je dalo tudi nekaj sponzorskih sredstev za boljšo izvedbo državnega prvens tva v motokrosu. Ker radi us-lišimo želje, smo Draga postavili naravnost na zadnjo stran, če hoče biti na sprednji, pa bo moral storiti še kaj bolj revolucionarnega.

Moja poroka na straneh Novega tednika

Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ah nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ah telefon 4225-100.

t- -■!

Celje

PLESKARSTVO FASADERSTVO

041 /651 056 in 03/490 0222

por>^/nava

pe celje. Ljubljanska cesta 20

ste bili POŠKODOVANI

V PROMETNI NEZGODI?

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

BREZPLAČNA flgfl -| 3 4

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh