logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

LETO Lil. št. 23 PTUJ. 10. JUNIJ 1999 CENA 120 tolarjev

fA TEDEN / TA TEDEN

Realnost ali scf/eif/e roih?

Ponedeljkova razprava o ptujskem turizmu z analizo trenutnih razmer in strategijo nadaljnjega razvoja je zbrala večino najodgovornejših za razvoj te dejavnosti, niso pa prišli tako imenovani vrhunski managerji iz ptujskih podjetij, prav tako v ponedeljek v Ptuj niso našli poti nekateri državni turistični funkcionarji razen vedno prisotnega predsednika Turistične zveze Slovenije. Pogrešali pa smo tudi Ptujčane - občane, od katerih je prav tako marsikaj odvisno, da bo Ptuj končno le dobil turistično prepoznan in tudi tržno zanimiv produkt.

Brez njihove prisotnosti smo vnovič večkrat slišali, da je turizem realna razvojna priložnost Ptuja in da se bojda tokrat zadeve lotevamo s prave strani, ker skušamo opredeliti razvojne usmeritve, ne da bi se zgubljali v formi. Sedanji turistični dokument je dobra osnova za nadaljnje korake, ki bodo pripeljali do rezultatov, o katerih je to okolje nekoč že želelo priti. Vprašanje za nekatere pa je, ali bomo to zmogli. Glede na toliko leporečja, izrečenega v ponedeljek, in ob predstavljenih koristih, ki jih uresničevanje strategije lahko prinese, bi to lahko zmogli. Vaba so povečanje števila zaposlenih za 241 delovnih mest v petih letih, skoraj 4,3 milijarde turističnih prihodkov na leto, kar za 212 odstotkov več gostov na leto, skoraj dvestoodstotno povečanje števila gostov, ki prenočujejo, nočitve naj bi imeli letni skok 226 odstotkov, gostje naj bi v bodoče pri nas porabili za 32 odstotkov več in še in še naj bi se v naslednjih letih zgodilo v ptujskem turizmu oziroma v gospodarstvu tega območja.

Če je to realnost, jo moramo zgrabiti z vsemi štirimi. Zato lahko samo želimo, da se optimizem ponedeljka prenese na vse dneve v tednu, v vsa okolja, kjer se bo strategija uresničevala. Najprej pa mora postati naša, skupna. Se vedno namreč ni jasno, ali so razvojni projekti posameznih turističnih nosilcev tudi že vključeni v strategijo, o kateri se sedaj krešejo mnenja in iščejo povezovalne niti. Vsebuje številka 54 milijonov nemških mark, kolikor naj bi bilo investicij v ptujski turizem v naslednjih letih, tudi 25 milijonov mark, kolikor naj bi namreč v tem obdobju bilo potrebnih za razvoj Term, ki ostajajo paradni konj razvoja ptujskega turizma? In v naslednjih letih najboljše slovensko zdravilišče z najpestrejšo rekreativno, zdravstveno in kulturno ponudbo ter z 20-odstotno letno rastjo? Dokler pa nismo vsi na isti ladji, bo težko uresničevati še tako lepo napisano Le. (f) strategijo in voziti turiste po

ptujskem jezeru. n \j

Te dni so fmancerji gradnje nnladinskega hotela (Mestna občina Ptuj,, Počitniška zveza Slovenije m Urad za mladino Slovenijo), drugega celoletnega tovrstnega hotela, objekt prevzeli. Zgrajen je do te faze, da bi ga lahko po .vgraditvi opreme odprli, žal pa trenutno za to ni denarja. Za opremo hotela in Centra interesnih dejavnosti, ki bo domoval v njem, bi potrebovali okoli 140 milijonov tolarjev. Za nadaljnji razvoj ptujskega turizma pa je 55 novih ležišč izjemnega pomena. Foto: Majda Goznik

PTUJ / v SOBOTO 2. SLOVENSKI VINSKO-KULINARICNI FESTIVAL

Zdruva in lahka hrana na Novem irgu

v organizaciji revije Gurman bo v soboto, 12. junija, na Novem trgu pred gastronomskim središčem Perutnine Ptuj potekal 2. slovenski vinsko-kulinarični festival.

Kot so povedali organizatorji, bo letošnji festival v znamenju sožitja jedi in pijače, ki ga je mogoče predstaviti tudi na ulici. Jedro ponudbe bo sestavljala lahko in zdrava perutninska hrana, podprta s radgonskim biserom, ki predstavlja prijetno in zdravo kombinacijo za poletne dni. Generalni pokrovitelj je Perutnina Ptuj, generalni partner pa Radgonske gorice. Sodelovali

bodo tudi nekateri drugi ponudniki kulinaričnih posebnosti in pijač. Obiskovalci festivala bodo lahko mnoge dobrote pokušali, veliko pa jih bo mogoče tudi kupiti. Kot po-vezovalka festivalskega dogajanja bo nastopila tudi slovenska vinska kraljica, za glasbeno popestritev pa bodo poskrbeli tam-buraši iz Vidma. Kot pravijo v Gurmanu, je njihova ambicija.

da bi kot pospeševalci uživanja zdrave prehrane in vedenja o sožitju pijač in hrane slovenski vinsko-kulinarični festival organizirali vsako leto. Ptuj naj bi postal v bodoče prepoznaven tudi po tem festivalu.

Sobotno dogajanje v Ptuju pa je pomembno tudi zaradi dodatnega vrveža, ki ga prinaša v sta

ro mestno jedro. Gre pa tudi za še eno prireditev v okviru leta kulinarike in vina v slovenskem turizmu, ki se je v Ptuju pričelo že s prireditvami ob pričetku letošnje turistične sezone.

MG

2

Četrteky 10. junij 1999 - TEDNIK

ijiniMHMflHI

GORNJA RADGONA / 37. KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM

Ocenili mleko in mleine izdelke

v Gornji Radgoni so v peteii, 4. junija, končali ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov v okviru letošnjega 37. kmetijsko-živilskega sejma. Sedemčlanska strokovna komisija pod predsedstvom doc. dr. Bogdana Perka z Biotehniške fakultete v Ljubljani je ocenila 198 izdelkov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Sodelovalo je 17 mlekarn, od tega 12 iz Slovenije. Več kot 80 odstotkov izdelkov je po besedah predsednika komisije doseglo med 18,1 in 20 točk, kar jih uvršča v visoki ekstra kakovostni razred.

Letošnje ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov v Gornji Radgoni je znova dokazalo visoko kakovost poslanih izdelkov, saj je bilo od 198 vzorcev kar 149 nagrajenih. Ocenjevalci so podelili 22 zlatih, 21 srebrnih in 22 bronastih medalj ter 84 priznanj. Najuspešnejša mlekarna je postala varaždinska Vindija s 5 zlatimi, 3 srebrnimi in 4 bronastimi medaljami ter 16 priznanji. Slovenski mlekarji so doslegli 14 zlatih, 12 srebrnih in 14 bronastih medalj ter 57 priznanj. Največ medalj so za svoje mlečne izdelke prejele Pomur

ske mlekarne, Ljubljanske mlekarne in Mariborska mlekarna. Ljutomerski mlekopromet je prejel zlato za parmezanski sir zbrinc in Slovenko z dodatkom paprike, priznanje za svoj jogurt pa je letos prejelo tudi Si-rarstvo Kekec iz Zg. Porčiča pri Sv. Trojici.

Medalje najuspešnejšim mlekarjem bodo podeljene v okviru Kme-tijsko-živilskega sejma, ki bo od 21. do 29. avgusta v Gornji Radgoni. Po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca potekajo trenutno zelo intenzivne priprave na se

jem. Večina razstavnih površin je že razprodanih, na razpolago so ostali le še zunanji prostori. Obseg bo podoben lanskemu, med posebnosti pa organizatorji uvrščajo predstavitve posameznih držav in regij, ponovno pa se bodo predstavile vse vidnejše vladne institucije, povezane s kmetijstvom. Obljubljajo bogate strokovne razstave, zlasti živine, med katerimi bodo obiskovalci lahko občudovali tudi lipicance. Lani je na sejmu sodelovalo 1550 razstavljavcev iz 26 držav, ogledalo pa si ga je 190 tisoč obiskovalcev.

Prav tako v okviru 37. kmetijsko-živilskega sejma se je v ponedeljek v sosednji Avstriji pričela jubilejna, 5. slikarska kolonija Vinogradi obeh bregov Mure. Umetniki ustvarjajo na temo Ljudje, pokrajine in arhitektura, kolonija pa se bo zaključila jutri. Izmed slovenskih slikarjev na koloniji sodelujejo: Janez Kovačič, Janko Orač, Adolf Pren, Vlado Sagadin in Stojan Špegel.

AK

LENART / PRORAČUNSKA RAZMISUANJA

Med ieliami in imšrebami

Prvo branje občinskih proračunov v Lenartu in drugih treh novih slovenskogoriških občinah sicer ni prineslo pričakovanega soočenja in politizacije interesov, kar je morda tudi najbolj prav, je pa postreglo z nekaterimi razmerji, ki v osrednjih Slovenskih goricah očitno krojijo tovrstne zgode in nezgode.

Lenarški svetniki so na primer menili, da je proračun dobro zastavljen, da so v njem elementi, ki jih terja zakon, da je drzen in ambiciozen, vendar žal premalo stvaren. Opozorili so tudi na primanjkljaj in na nerealno oceno virov prihodkov. Če so se motili, potem je treba avtorjem že zdaj izreči vse priznanje, saj bo proračun preoblikovane občine Lenart, ki je v primerjavi s prejšnjo za dobrih 40 odstotkov manjša, skoraj enak lanskoletnemu, ko so še delili skupni kolač. Kar lepi zneski bodo potrebni za vračilo najetih posojil in obresti za kredite, občina se bo najbrž tudi na novo zadolžila in to za 60 milijonov, so ugotavljali občinski svetniki in se zavzeli za večje deleže v družbenih dejavnos

tih, kulturi in športu. Bilo je tudi več drugačnih mnenj in zahtev, da naj bo proračun še bolj razvojno in investicijsko naravnan, da naj vsebuje elemente pospeševanja gospodarskega razvoja, zlasti podjetništva, turizma in dopolnilnih dejavnosti. Za razvojne vzpodbude v malem gospodarstvu naj bi šlo skoraj 26 milijonov, nekaj manj pa za kmetijstvo. Mnenja o teh deležih so deljena; nekateri svetniki so menili, da je kmetijstvo nosilna gospodarska dejavnost in bi moralo biti deležno še večje pomoči, vendar ne v obliki nepovratnih sredstev.

O tem bodo končne sodbe izoblikovali tudi v delovnih telesih in odborih, zagotovo pa bo zadnje povedala še občinska uprava z županom.

ki je tudi predlagatelj proračuna. Vse kaže, da bo do začetka počitnic lenarški proračun pod streho in da bodo urejena tudi delitvena razmerja. S tem bi ostale tri občine lažje zadihale, saj se soočajo s precejšnjimi finančnimi zagatami. V Cerkvenja-ku so na primer nezadovoljni z deležem za družbene dejavnosti, v Benediktu večjih težav ne bo, nadaljevali bodo dosedanja razvojna prizadevanja in znaten delež sredstev namenili za naložbe. Tudi pri Sveti Ani bistvenih pripomb niso imeli, sorazmerno veliko denarja pa bodo namenili za modernizacijo in obnovo cestnega omrežja, pa tudi za nekatere ekološke naloge in programe.

V teh dneh številke obračajo in snujejo strategijo, kako tudi z omejenimi sredstvi opraviti čimveč - v dobro občanov, seveda, sicer lahko kmalu padejo na izpitu.Č as pa že hiti in terja rezultate, mar ne?

Marjan Toš

PTUJ / MERCATOR SVS NADAUUJE PRIJAZNE PREVZEME

Mereafor|eva dnšilnm se poveivh

Pred dvema tednoma je delniška družba Mercator SVS Ptuj kupila 51,54 odstotka delnic trgovskega podjetja Planika iz Slovenske Bistrice in 51 odstotkov delnic trgovskega podjetja Jelša iz Šmarij pri Jelšah. S tem, kot je povedal predsednik uprave Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak, končujejo proces povezovanja v jugozahodni Štajerski. Za nakup so se odločili prvenstveno zaradi tega, ker jih v tem delu Slovenije še ni bilo in ker želijo povečati prisotnost tudi v tem delu. Sedaj jih čaka nadaljnje povezovanje z obema Hrmama na tržni strani.

Aktivnosti glede nakupa delnic obeh podjetij so potekale v dogovoru z vodstvi obeh podjetij. V obeh primerih gre za prijazen prevzem, ki bo prispevd k povečanju ekonomije obsega podjetja že v tem letu. V okviru gospodarskega načrta predvidevajo, da bodo dosegli 40-milijardno realizacijo oziroma prihodkov od prodaje, kar bo prav tako prispevalo k približevanju načrtovane 200-milijardne realizacije znotraj koncema. Mercator SVS ima po teh prevzemih že dvesto prodajaln in dva tisoč zaposlenih.

Stanislava Brodnjaka smo prejšnji teden vprašali tudi o zapletih glede dobaviteljev, ki jih imajo na mariborskem območju. "To je značilno za okolja, na katera prihajamo, kajti ko skušamo stvari urediti po Mercatorjevih standardih, prihaja do problemov. Kot je že znano, smo imeli v nekaterih enotah 12 dobaviteljev jajc, 18 dobaviteljev mesnih izdelkov, drobna prodaja v živilski dejavnosti pa ne prenaša več, da bi se naši zaposleni cel dan ukvarjali s prevzemi blaga. Svojo ekonomijo obsega moramo izkoristiti in se povezati s sistemskimi in kvalitetno stabilnimi dobavitelji. In to tudi počnemo. To pa ne vpliva na našo založenost glede na asorti-man. Tako je povsod po svetu, na to se bomo morali navaditi, čeprav je to zelo problematična stvar, ker ima kupec vedno prav. In ker je kupec krdj, moramo svojo ponudbo prilagoditi njegovemu povpraševanju. Pri tem je potrebno zagotoviti absolutno kvditeten in ceni primeren produkt. To pa,

mislim, so naši veliki sistemski dobavitelji sposobni zagotoviti."

V mestni občini Ptuj Mercator SVS trenutno končujejo eno večjih svojih letošnjih obnov, ki vključuje tu^ dograditev. Gre za prodajalno Zeleznina v Lackovi tilici. Odprli jo bodo konec junija. Nekatere investicije pa jih čakajo tudi v zvezi z davkom na dodano vrednost.

Že nekaj časa pa Mercator op^, zarja na probleme, ki nastajajo 4 radi prometne ureditve Ptuja in s katerimi se srečujejo tako trgovj, ne v starem mestnem jedru kot obrobju mesta. Največji problem je na Ormoški cesti, kjer imajo skupaj s Kovinotehno iz Celja hj, permarket in kjer se je zelo tež^ vključevati v promet. Podobno j( pri Gradbenem centru. "Mislih da nas v ptujskem okolju, ko grj za večje oziroma velike odločitve kar pozabljajo. Pred kratkim smo se o tej temi izčrpno pogovarjali s ptujskim županom in njegovimi sodelavci. Pričakujem, da nas bodo po teh pogovorih vendarlt pričeli obravnavati oziroma spre. jemati kot enakovrednega partnerja," je še povedal Stanislav Brodnjak.

MG

PTUJ / KATEGORIZACIJA GOSTINSKIH LOKALOV

Zveidiie in [abolka

Do konca lanskega leta naj bi bila na osnovi zakona o gostinstvu izvedena kategorizacija gostinskih obratov glede na kakovost opremljenosti in storitev. Ker je pravilnik kasnil, kasni tudi kategorizacija. Kot smo izvedeli v Upravni enoti Ptuj, kjer izdajajo odločbe o kategorizaciji, pa nekateri še niso podali vlog za kategorizacijo, kljub temu da se čas vedno bolj odmika. Do lanskega decembra pa naj bi bili nastanitveni obrati tudi označeni z zvezdicami (hotel, motel, penzion, apartmaji, gostišče, kampi) oziroma jabolki (turistične kmetije).

Na podlagi dosedanjih podatkov o izvedeni kat^orizaciji nastanitvenih gostinskih obratov na območju delovanja Upravne enote Ptuj se je večina odločila za dve zvezdici, tri pa bodo imeli hotel Roškar in Terme Ptuj (apartmaji, kamp); tri jabolka pa bo imela le turistična kmetija Elizabete Slaček iz Zagorcev. Fri vseh teh je sodeloval tudi ocenjevalec, ker je tako določeno z navodili za določitev kategorije nastanitvenih obratov na podlagi ocene; druge kategorizacije temeljijo na samooceni.

Kategorizacija nastanitvenega obrata velja tri leta, lahko pa se spremeni še pred potekom tega obdobja, če pride do sprememb.

MG

PTUJ / OBISK ČASTNEGA KONZULA R. SLOVENIJE V NEMČIJI

Pivimn - imhni kmmwl

Ptujski župan Miroslav Luci je 4. junija na vljudnostni in informativni obisk sprejel častnega konzula Republike Slovenije v Nemčiji

dr. Leona Brumna, po rodu Ptujčana, sina znanega ptujskega otroškega zdravnika. Sprejema se je udeležil tudi podžupan mestne občine Mitja Mrgole.

Kot je povedal dr. Brumen, je častni konzul šele kratek čas, od marca letos, pri tem pa poudaril, da pri tej funkciji ne gre za klasično funkcijo konzula, ki bi izdajal potne liste, vizume, temveč bolj za aktivnost na reprezentančni in informativni ravni. Če bo na primer prišlo do kakšnih novih konkretnih poslov med državama, bo njegova vloga v vzpostavljanju ustreznih stikov na določenih ravneh, tem pa bodo sle

dili konkretni obiski delegacij. Nemčija je najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Dr. Brumen je bil kot častni konzul Republike Slovenije v petek prvič v Ptuju, verjetno pa to ni bil njegov zadnji obisk. Pred obiskom Ptuja je imel intenzivne pogovore v Ljubljani, srečal pa se je tudi s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom.

Zupan Luci je gosta seznanil s tem, da Ptuj išče predvsem evropske partnerje pri izgradnji hotelskih zmogljivosti ob Termah in novem igrišču za golf. Zanimal pa se je tudi za organiziranost zdravstvene službe v Nemčiji glede na odprte probleme, ki jih je v sistem slovenskega zdravstva prinesel nedorečen sistem privatizacije. Tudi to bi bila lahko tema enega prihodnjih srečanj. Dr. Leon Brumen je specialist internist in gastroenterolog, predstojnik interne klinike v Ott-vveilerju, mestu, ki ima 25 tisoč prebivalcev. Kar zadeva nemško zdravstvo, je povedal, se srečuje s podobnimi problemi kot slovensko - s pomanjkanjem denarja. Zaradi tega prihaja do vedno pogostejših racionalizacij, ki se odražajo na kvaliteti storitev in tudi pri oskrbi bolnikov. V klinikah se zmanjšuje število postelj in tako so jih v njegovi v zadnjem času zmanjšali za 135.

V drugem delu pogovora, ki je potekal za zaprtimi vrati, pa so bile odprte še druge teme in možnosti za sodelovanje.

MG

Dr. Leon Brumen je obiskal ptujskega župana.

Foto: Kosi

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.0.0., Ptuj. Direktor. Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznlk, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarit (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, u 041-669-509.

Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; -0(062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.

Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vvvvvv. radio-tednik. si. E-pošta:

natHralnik&radio-tednik. si tednik^S&mis.net

TEDEMSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOSRE-DNISKE HISE

Srezuefer/e

Vročinski val je polenil tudi slovenski trg vrednostnih papirjev. Trgovanje je bilo v preteidem tednu izjemno skromno, dnevni promet se je gibal tudi pod 300 milijoni tolarjev. Izjema je bil v preteklem tednu le četrtek, ko se je pr<Mnet dvignil, vendar pa je bila velilu količina denarja, ki je prešla prek borze, le posledica poslov s svežnji. Podobno se je gibal tudi slovenski borzni indeks, ki se je v enem tednu dvignil za slabega pol odstotka na vrednost 1752 indeksnih točk. Borzniki so sicer pričakovali v preteklem tednu bistveni porast prometa, svež kapital pa naj bi se prelil iz zapadlih blagajniških zapisov. Vendar pa se je denar vrnil v vrednostne papirje s fiksnim donosom, tako da bistvenega vpliva na tečaje delnic ni bilo.

Kljub temu da je bila likvidnost na borzi izjemno nizka, pa so nekatere delnice dosegale lepe skoke svojih vrednosti navzgor. Enotni tečaj Ma-ca-torja je v petek presegel vrednost 9.000 tolarjev. Posli so se sklepali tudi nekoliko višje, vrednost najvišjega posla pa je znašala 9.090 tolarjev. Hiter vzpon smo lahko opazovali tudi pri delnici Inter-europe. Njena vrechiost je v enem tednu porastla za dobrih pet odstotkov, enotni tečaj pa se je v petek ustavil pri vrednosti 2312 tolarjev. Ta visoka rast pa ni vplivala na vrednost delnice njenega partnerja Luke Koper. Delnica morskega velikana se na dvig Intereurope ni odzvala, v preteklem tednu je celo padla za slabega pol odstotka na 3.127 tolarjev. V nasprotnih smereh sta se gibala tudi tečaja slovenskih naftnih podjetij. Vrednost Petro-la je v preteklih sedmih dneh porastla za 2,6 odstotka, delnica pa je preskočila mejo 25.000 tolarjev. Istrabenz kot drugi predstavnik pa je padel za odstotek na 2.957 tolarjev.

Enako kot med naftarji se je zgodilo tudi v farmaciji. Krka je padla za odstotek in pol na 26.624 tolarje, Lek pa je porastel za dobra 2 odstotka na

34.^9 tolarjev; iskrico upanja pri Leku sta sprožila dva posla s svežnjem, katerih cena je bila skoraj dvakrat večja od enotnega tečaja. Visoko rast pa je beležila v preteklem tednu delnica Kovi-notehne. Njene prednostne delnice so porastle za 6 odstotkov na 700 tolarjev, v zadnjih šestih mesecih pa je delnica poskočila kar za 45 odstotkov.

Slaba likvidnost se je vidno pokazala na trgu pooblaščenih investicijskih družb. PIX je v enem tednu izgubil 5 indeksnih točk, njegova vrednost pa je v petek znašala 995 točk. Polni PID-i so izgubljali svoje vrednosti. Cena Triglava fe v enem tednu splahnela za 4 tolarje, vrednost pa se je ustavila pri 652 tolarjih. Podobno sta izgubila tudi Nacionalna finančna družba, ki je v petek znašala 543 tolarjev, za Pomiursko investicijsko družbo I pa so prodajalci iztržili 537 tolarjev. Prav tako neuspešno so na borzi kotirale polprazne investicijske družbe. Atene so izgubile na svojih vrednostih 2 odstotka, enotni tečaji pa so se oblikovali okoli 350 tolarjev. Izgubo so beležili tudi delničarji Aktive, Arkade in Kmečke družbe.

Gibanje delnic podjetij na prostem trgu pa je pustilo dober vtis za prihodnje dni. Tečaj Gorenja je prebil nivo 1.900 tolarjev, v enem tednu pa je porastel za slab odstotek. Pri rasti so se Gorenju pri' družili tudi Helios, katerega vrednost je v petek znašala 33.595 tolarjev. Marina Portorož s 5-od-stotno rastjo, vrednost pa se je povečala tudi Km^ tijskemu kombinatu Ptuj, katerega enotni tečaj ^ je dvignil v tednu dni za 13 odstotkov na 371 tolar-

Nizka likvidnost še vedno slabi trg vrednostnih papirjev. Vrednost tečaj je odvisna od dobre volj^ posameznih močnih kupcev, ki jih pa zaenkrat trgu močno primanjkuje. Premik na bolje je tre* nutno zelo težko napovedovati, vendar upajmo, ^^ pride še pred poletjem.

Matjaž BerniKi llirika BPH, d.d'

fEDNIK - Četrtek, 10. junij 1999

^ 3

$e o mestnem svetu

Na 6. seji sveto mestne občine Ptuj so razpravljali in tudi sprejeli poročilo o letošnjem kurentovanju s priporočilom, da naj GIZ Poetovio vivat poravna vse finančne obveznosti te prireditve do konca leta, za 40. prireditev v letu 2000 pa mora do 1 5. oktobra pripraviti okvirni program kurentovanja in ga posredovati v obravnavo mestnemu svetu. Kurentovanje '99 je izkazalo pozitivni finančni rezultat. V jubilejno kurentovanje naj se bolj kot doslej vključijo kulturne institucije Ptuja in mladi, prireditve pa naj v času kurentovanja potekajo na različnih trgih in ulicah, ne samo pred Mestno hišo. Ptujski svetniki in svetnice so na šesti seji, ki je bila 31. maja, sprejeli tudi sklep o podpisu listine o pobratenju med mestno občino Ptuj in francosko občino Saint Cyr sur Loire. V sosvet načelnika upravne enote so imenovali župana Miroslava Lucija, kot nova člana uredništva Ptujčana so imenovali Borisa Gornika in Ignaca Vrhovška, Franca Lačna po za predstavnika mestne občine v svet Območne izpostave sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo v Ptuju. Bolnišnica Ptuj bo po soglasju mestne občine lahko preuredila kletne prostore porodnega oddelka za potrebe dialize, pri investiciji pa ne bo sodelovala. Sprejeli pa so tudi pozitivno mnenje h kandidaturi Ervina Hojkerja za ravnatelja osnovne šole Olge Meglič, Ptuj.

protestni shod prašičerejcev

v —

Člani Združenja rejcev prašičev Ptuj so se na zadnjem redem mesečnem srečanju, ki je bilo 7 junija, zaradi nevzdržnega stanja v prašičereji odločili za opozorilni protestni shod rejcev prašičev. Ta bo v torek, 15. junija, od 9. dg) 14. ure pred parlamentom v Ljubljani. (JB)

jutri o okužbah s humanimi virusi

herpesa

Ta konec tedna bo v kazinski dvorani SNG Maribor Bedjaničev simpozij o okužbah s humanimi virusi herpesa. Organizira ga Splošna bolnišnica Maribor z oddelkom za nalezljive bolezni in vročinska stanja v sodelovanju z zdravniškim društvom Maribor in z združenjem za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

akcija Bmmmm homa

fčeraj je Center za promocijo turizma Slovenije predstavil letošnjo akcijo akcijo pospeševanja prodaje slovenske turistične ponudbe Dobrodošli doma, ki bo letos potekala od 15. junija do 15. septembra.

jutri na kanalu šolskeoa centra ptuj

Jutri, 1 1. junija, si bomo na kanalu Šolskega centra Ptuj (S 03 ali kanal 82) lahko vnovič ogledali zanimive prispevke učencev osnovnih šol in Šolskega centra, ki so nastali pod mentorstvom Miša Potočnika. Dijaki prvih letnikov ptujske gimnazije so pripravili koncert Glasba in mladi, na zaključni športni prireditvi so se v košarki pomerile bivše in sedanje dijakinje gimnazije, dijaki in njihovi profesorji, dijaki poklicne strojne šole so s skečem v angleškem jeziku nastopili na finalni prireditvi, ki je bila 2. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani, tretji letni koncert so pripravile vzgojiteljice in otroci ptujskega vrtca, v OŠ Ljudski vrt pa so posneli film o ribniku.

ta konec tepna na ptujski tv

¥ tokratni oddaji televizije Ptuj bomo spoznali Renault servis Ormož, TV galerijo, nove uspehe Andreje Razlag, kako Ptujčani pomagajo Lukcu, jubilejni 20. kros so odtekli cicibani, pohodniki so bili na Haloški planinski poti, za lepe glasbene in pevske utrinke bodo poskrbeli mladi pevci OŠ Olge Meglič in godalni orkester glasbene šole Karola Pahorja, Ptuj, ki so imeli skupni koncert. Konjeniški klub Skorba je odprl ranč Leja, društvo Vita pa je organiziralo dobrodelni koncert.

Pripravila: MG

PTUJ / TOVORNJAK POMOČI V MAKEDONIJO

Živila za kosovske begun€e

Pred tednom je iz Ptuja v Makedonijo odpeljal tovornjak Rdečega križa Slovenije, naložen z živili, ki so jih prispevala ptujska in ormoško podjetje. Zbiranje pomoči je potekalo na pobudo ptujskega Lions cluba, njegove člane pa je k akciji vzpodbudila velika človeška stiska beguncev s Kosova. Odpreme tovornjaka sta se udeležila predsednik Lions cluba Branko Brumen in koordinator akcije Žarko Markovič, Perutnino Ptuj pa sta zastopala Dimče Stojčevs-ki in Joco Tarbuk.

Podjetja so za pomoč beguncem prispevala blago v vrednosti dva in pol milijona tolarjev in tako potrdila, da v času, ko se tudi sami srečujemo z gospodarskimi težavami, razumemo stisko drugih in jim želimo pomagati. Perutnina Ptuj je prispevala 10,5 tone mesa in izdelkov, Mercator SVS je prispeval riž in moko. Tovarna sladkorja Ormož sladkor, Mlekarna Ptuj je prispevala sir in trgovsko podjetje Petlja testenine, akcijo zbiranja pa je s prevozi podprlo podjetje Albin promotion.

Kot je povedal član uprave Perutnine Dimče Stojčevski, so se v podjetju odločili za pomoč vladi republike Makedonije, da bo lažje poskrbela za številne begunce na svojem ozemlju. Makedonija je sicer velik uvoznik izdelkov Perutnine, makedonski kupci pa zelo cenijo blagovno znamko PP. Kamion je iz Ptuja odpeljal prejšnji četrtek, večji del poti pa je opravil z ladjo. Upajmo, da je pomoč medtem že prispela do tistih, ki jim je bila namenjana.

J. Bračič

Predstavniki Lions ciuba in Perutnine Ptuj so odpremili tovornjak s pomočjo za kosovske begunce izpred skla-diščno-posiovne stavbe Perutnine

KIDRIČEVO / S SEJE OBČINSKEGA SVETA

Podžupan /e Zvonimir Hoh

Svet občine Kidričevo, ki se je sestal v torek, 1. junija, na predlog župana Alojza Špraha ni razpravljal o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles, saj naj bi od vladnih organov v zvezi s tem dobili nova navodila. Tudi odloka o občinskih cestah ter kategorizacije občinskih cest in kolesarskih poti v občini se bodo na predlog svetnikov Vo-jteha Rajherja in Vlada Forbicija lotili na prihodnji seji.

Soglasno pa so sprejeli sklep o zagotavljanju dodatnih prostih mest v javnem vzgojno-varstve-nem zavodu vrtec Kidričevo, kjer trenutno čaka za sprejem v vrtec 64 otrok. Ker sedanji prostori tega ne dovoljujejo, bodo za potrebe vrteške dejavnosti za leto dni najeli prostore v prizidku kidričevs-ke šole. Po krajši razpravi so osnutek odloka o komunalni taksi za investicije za zagotavljanje preskrbe prebivalcev s pitno vodo v občini preoblikovali v predlog ter ga dali v 14-dnevno javno razrpavo. Kot je povedal Jani Baštevc, predsednik odbora za gospodarske dejavnosti, so pri pripravi odloka upoštevali vse dosedanje pripombe. Čeprav se v občini Kidričevo oskrbujejo z vodo iz dveh sistemov (del občine iz črpališča v Skorbi, drugi del iz črpališča v Šikolah), so še vedno med tistimi z najnižjo komunalno takso in posledično tudi z najnižjo ceno pitne vode; kubični meter vode namreč velja 66,38 tolarjev, komunalna taksa pa 12,50 tolarjev.

Po podrobni predstavitvi računovodkinje Jožice

Podgoršek in županovem po

jasnjevanju se je razvnela precej vroča razprava o premoženjski bilanci prejšnje občine Ptuj in premoženjske bilance občine Kidričevo. Ker so stvari okrog premoženjske bilance nekdanje občine Ptuj še vedno nedorečene, večji del premoženja pa po mnenju razpravljalcev ostaja v mestni občini, svetniki te premoženjske bilance niso potrdili. Strinjali pa so se s premoženjsko bilanco občine Kidričevo in jo tudi soglasno sprejeli.

Predlog za razpis naknadnega referenduma za potrditev ali zavrnitev statuta občine Kidričevo, ki sta ga predlagala svetnika združene liste Marta Pinterič in Vojteh Rajher, so svetniki zavrnili. V predlogu sta predlagatelja zapisala, da so poslanske skupine SLS, SDS in LDS na seji sveta z vložitvijo svojih amandmajev brez obrazložitev in brez mnenja statutarno-pravne komisije s sklepi absolutne in dogovorjene večine v Svetu občine Kidričevo bistveno spremenile tista določila statuta, ki določajo notranjo organizacijo. Tako so po mnenju predlagateljev nedemokratično omejila javno razpravo na nivo oblastnosti; v nehomogeni skupnosti občine Kidričevo, nastali na območju več zgodovinsko avtohtonih naselij, pa odpravili elementarno pravico, da krajani ali vaščani na zborih sami izberejo predstavnike v krajevne skupnosti. Ker gre za odpravo zgodovinskih pravic avtohtonih skupnosti, da si sami izberejo krajevne odbore, o tej odpravi po mnenju predlagateljev ne more odločati le ozka politično motivirana skupina oblasti željnih ljudi. Zato so predlagali, da bi se občani o tem odločali na referendumu. Svetniki se s tem niso strinjali.

Veliko enotnejši so bili ob imenovanju podžupana, saj so na županov predlog za podžupana soglasno izvolili Zvonimirja Hol-ca iz Kungote, svetnika SDS, ki bo to funkcijo opravljal nepoklicno. Kljub nekaterim pripombam, da na OŠ Cirkovce "ni vse tako, kot bi moralo biti", so soglašali z imenovanjem Bogo-

mirja Jurtele za ravnatelja. Kot delovno telo občinskega sveta so ustanovili odbor za gospodarjenje s premoženjem občine, ki bo skrbel za gospodarjenje z vsemi dvoranami in pokopališči na območju občine.

Ob koncu pa so se na predlog svetnika LDS Vladimirja Forbicija in svetnikov ZLSD Marte Pinterič ter Vojteha Rajherja

posvetili še problematiki kopališča Kidričevo, ki zaradi nedorečenosti med lastnikom Talu-mom in občino, kot kaže, še lep čas ne bo odprto. O tem so na pobudo Združene liste v ponedeljek pripravili problemsko okroglo mizo, sicer pa so bili enotnega mnenja, da je treba kopališče čimprej usposobiti in odpreti.

M. Ozmec

E DA je ^logla miza o U^em turizmu nedvoumno po-da je s turizmom vae v naj-redu. Da pa ni večjega tu-''milnega izkupička, so krivi ^itje. Ker jih m.

— Da bi gostje morda še prišli ob ^^deljah in praznikih, a se takrat ^edo Ptujčani turizma na strani ^'Spraševanja in ne ponudbe.

Da so Pobrežani v soboto po-'^^ali, kako se je treba iti turizma:

daj gostom hrano in pijačo zastonj, pa pridejo v velikem številu.

... DA so trenutno najbolj obiskane prireditve prva obhajila in birme. Slavljencu daš darilo, potem pa ješ in piješ brez omejitve in stroškov.

... DA so slušatelji usposabljanja pripadnikov civilne zaščite za reševanje izpod ruševin na Potrčevi dočakali pravo in ne namišljeno situacijo. Včasih nam gredo tudi nesrečne okoliščine na roko.

... DA naj bi ameriški predsednik obiskal tudi Štajersko. Rad bi namreč videl in okusil, kakšna pijača je to, ki ji Ljubljančani pravijo klinton, pri nas pa za črko drugače.

... DA bi omenjeni predsednik rad obiskal tudi kakšnega od ptujskih in okoliških lokalov z vzhodnimi "artistkami" in se v živo srečal z mesno ponudbo vzhoda. A bo stroga gospa vedru) z njim.

... DA bi se morda lahko z bogatimi gosti dogovorili o izvozu ptujskega koranta. Pomislite, za kakšno ceno bi ga lahko prodali, ko je za razliko od tistega, kar se pri nas prodaja za 100 ali 200 mark, kosmat po celi koži.

... DA se v naši južni soseščini ne morejo dogovoriti za mir, ko pa njihov predsednik že od nekdaj ne čuje dobro.

4 ^^ četrtek, 10. junij 1999 - T£nl

CIRKULANE / IZŠEL ZBORNIK OB STOLETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DOGAJANJA

Od kulturnih zaietkov do 100'lefniie

Pisali smo že, da v Cirliuianah letos slavijo 100-letnico organiziranega liulturnega delovanja in jubileju v čast so pripravili že nekaj odmevnih kulturnih prireditev; nazadnje državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin na gradu Borlu. Osrednja slovesnost, posvečena častitljivemu kulturnemu jubileju, bo septembra, odbor za pripravo stoletnice v KPD Frančka Kozela pa je pred kratkim izdal zbornik v obliki popravljene in dopolnjene brošure, ki sta jo ob devetdesetletnici sestavila dr. Vladimir Bračič in Jožek Vidovič.

Soavtorici pričujočega zbornika sta Mateja Muršec in Mira Jere-nec, ki sta devetdesetletno zgodovino društva napisali kronološko, po konceptu dr. Bračiča, dodali pa sta poglavje, ki ga prepuščata posameznim skupinam, da se predstavijo in povedo kaj o sebi. V uvodnem delu zbornika sta zapisali: "Pri delu nam je bila v veliko pomoč kronika društva, ki jo je do leta 1995 pisal Jožek Vidovič. Po njem so pisanje kronike prevzeli: Mateja Muršec za dramsko skupino, Gordana Črni

vec za pevski zbor in Toni Štum-berger za tamburaše. Najino delo zato ni bilo težko, uporabljali pa sva tudi druge vire - časopisne članke, video posnetke in izpovedi aktivnih posameznikov v društvu. Dopolnili sva tudi poglavje o delovanju skupin v društvu, dodali nekaj podatkov o zaslužnih posameznikih ..."

Cirkulanski kulturniki so ob praznovanju jubileja ponosni na besede, ki jih je pred desetimi leti zapisal sedaj že pokojni dr. Vladi-

Naslovnan stran zbornika

mir Bračič (nekaj časa tudi predsednik društva in častni član): "Srečna so redka društva.

kot je naše PD Franček Kozel Cir-kulane. Iz take sreče sije ponos na prehojene poti, obsijane z velikimi zmagami ob delu in v delu kulturne rasti v obdobju 90 let kul-turnoprosvetnega življenja."

Boštjan Polajžer, zdaj predsednik KPD v Cirkulanah, je povedal, da so jim pri izdaji zbornika pomagali mnogi člani, vodje skupin, občina Gorišnica, ki je pokazala ogromno posluha za želje in potrebe cirkulanskih kulturnikov, pa seveda sponzorji, brez katerih bi težko pokrili precejšen finančni zalogaj. Zbornik na enem mestu združuje stoletno zgodovino vasice z okolico, nepogrešljivi pa so vsi člani društva, ki s svojimi močmi, trudom in sposobnostmi omogočajo, da je to delo mate-rializirano v unikaten zaklad, ki bo tudi nadaljnjim rodovom Haložanov pomagal pri iskanju identitete.

T. Mohorko

LENART / USODA KNJIŽNICE NEGOTOVA

Denarja premalo tudi za tekoie delovanje

Lenarška matična knjižnica je splošnoizobraževalna javna knjižnica in pokriva celotno območje nekdanje občine Lenart. Spada med knjižnice tretje skupine, ki pokrivajo območja, na katerih živi od 10 do 20 tisoč prebivalcev. Organizirana je kot podružnica Ljudske univerze Lenart in ima zaposlene tri strokovne sodelavke, eno manipulantko in še deloma čistilko. Kadrovske težave niso od včeraj in so poleg prostorskih osrednja težava knjižnice, ki jo vodi Marija Šauperl.

Po normativih in standardih ter veljavni sistemizaciji delovnih mest iz leta 1996 bi morali zaposlenost bistveno povečati, vendar za to ni denarja. Pri delu v knjižnici pomagajo tudi delavci iz javnih del, pri čemer pa nastajajo nekatere težave, saj se v glavnem nenehno menjavajo, to pa za strokovno delo ni primerno. Občasno nudijo delo tudi praktikantom, dijakom in študentom bibliote-karstva. Lenarška Matična knjižnica ima trenutno 5637 članov in razpolaga s 48.926 knjigami. Na voljo imajo tudi veliko revij in časopisov ter nekaj strokovne literature, organizirajo medknjižnično izposojo, saj imajo s pomočjo računalniških katalogov Cobissa vpogled v zaloge vseh

slovenskih knjižnic, po interneta pa so povezani tudi s svetom.

Lani je knjižnico obiskalo 13.826 bralcev, kar je 362 več kot leto poprej, in si izposodilo 45.299 izvodov gradiva. Izposoja je bila za 2293 izvodov večja kot leta 1997. Vodstvo knjižnice na čelu z Marijo Šauperl že nekaj časa opozarja občino in pristojne službe, da zaostajajo v tehničnem in strokovnem razvoju in da ne dohajajo možnosti, ki jih imajo sorodne ustanove v razvitejših delih Slovenije. Ob tem je treba poudariti še to, da je Matična knjižnica Lenart edina poklicna kulturna ustanova v občini in tudi v širšem prostoru osrednjih Slovenskih goric. Opravlja pomembno poslanstvo pri zbiranju domoznanskega gradiva.

prirejajo razstave in se vključujejo v najrazličnejše strokovne prireditve, zlasti vsakoletne Maistrove okrogle mize o polpretekli zgodovini Lenarta in okolice. Knjižnica bi morala prav na tem področju odigrati še vidnejšo in pomembnejšo vlogo, zato je v občini že več pobud, da bi kadrovsko okrepili domoznanski del, ki bi postopoma prevzel nekatere funkcije osrednjega dokumentacijskega središča.

Poleg težav s financiranjem redne dejavnosti jih hudo pesti pomanjkanje denarja za naložbe. Projekti za prizidek so bili narejeni že leta 1990 in nato leta 1991 dopolnjeni, žal pa se je zataknilo zaradi denarja. Lani je občinski svet sprejel sklep o sofinanciranju

izgradnje, pri kateri naj bi s 36 milijoni tolarjev sodelovalo tudi ministrstvo za kulturo. Pri uresničevanju tega sklepa se je rahlo zataknilo, tako da je zidava prizidka še vedno precej negotova in morda celo vprašljiva.

To bi bila škoda, čeprav je hkrati res, da bo treba tako za izgradnjo kot za kasnejše normalno delovanje in vzdrževanje zagotoviti trajne vire financiranja tudi iz drugih treh občin, ki so nastale iz nekdanje skupne lenarške. Preoblikovana občina Lenart najbrž vseh bremen ne bo zmogla, čeprav so tudi drugačna razmišljanja, ki pa niso najbolj stvarna, saj gre vendarle za velik zalogaj in obveznost proračuna.

Marlan Toi

PTUJ / NOVICE S POKLICNE IN TEHNIŠKE STROJNE ŠOLE

Sreianfe mladih raziskovatiev v Novi Corid

v Novi Gorici je bilo 21. maja državno srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije s tehniškega področja. Gostitelj srečanja je bil Tehniški šolski center Nova Gorica.

Na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj smo se odločili, da v raziskovalni nalogi konstruiramo CNC - frezalni stroj, ki bi bil voden s pomočjo računalnika (CAD-CAM). V nalogi smo obdelali konstruiranje posameznih delov, trdnostni preračun posameznih delov in izdelali načrte. Poudariti je treba, da so nalogo izdelovali dijaki pod mentorstvom profesorjev ŠC Ptuj: za strojništvo učitelj praktičnega pouka Branko Pola-nec in učitelj strokovno teoretičnih predmetov Franc Go-jkošek, za elektrotehniko učitelj praktičnega pouka Jože Gojkošek in za računalniško programiranje profesor mag. Slavko Murko. Dijaki 4. letnika strojništva Adi Do-beršek, Franc Gajšek, Matjaž Kopušar in Franc Ozvatič so vložili v izdelavo naloge didaktičnega modela CNC - frezalnega stroja veliko ur dela. Prav tako sta mnogo ur namenila za izdelavo

elektronike dijak Simon Čuček s Poklicne in tehniške elektro šole pod mentorskim vodstvom učitelja Jožeta Gojkoška in dijak Mitja Kukovec z mentorjem mag. Slavkom Murkom.

Na srečanju so se Ptujčani izkazali kot inovativni in uspešni dijaki, saj so dosegli izredno priznanje. V osmih letih, odkar potekajo takšna tekmovanja, je ta skupina dijakov in mentorjev prva izdelala nalogo, v kateri so združena tri različna področja hkrati: strojništvo, elektrotehnika in računalništvo. Gre torej za interdisciplinarno projektno nalogo, ki kaže, kaj lahko dosežemo s strokovnim timskim sodelovanjem učiteljev različnih strok. Zato si zaslužijo pohvalo in priznanje, prav tako pa gre priznanje tudi vsem drugim, ki so sodelovali pri tem obsežnem projektu in nam pomagali. Na Poklicni in tehniški strojni šoli smo na dosežke naših učencev ponosni, saj njihovi uspehi dokazujejo, da so sposobni za samostojno strokovno delo s sodobno tehnologijo v strojni industriji.

Franc Go/lreielr

STROKOVNO ZDRUZENJE SLOVENSKIH ČASOPISOV IN REVIJ

Zlato ogledalo - nagrada za naiboljši tiskani oglas

Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij, ki deluje v okviru Združenja za tisk in medije pri GZS, se je odločilo za začetek posebne akcije oz. za podeljevanje nagrad na področju tiskanih oglasov. Osnovni razlog, ki je tiskane medije vodil k sprejetju take odločitve, je bilo v zadnjih letih opaženo dejstvo, da je kvaliteta oblikovanja oglasov prav za potrebe tiskanih medijev začela stagnirati, da nastaja vse manj oglasov, posebej prilagojenih tiskanemu mediju, vse več pa jih je le stranski produkt oglasa za druge medije. Medtem ko kvaliteta oglasov v elektronskih medijih narašča, pa v tiskanih medijih ne kaže nobenega kvalitativnega preskoka.

V tem trenutku tiskani mediji bijejo neenakopraven bolj z elektronskimi mediji za ohranitev deleža oglasnega kolača ter menijo, da bi ta boj lahko postavili na enakopravnejše temelje tudi s stimuliranjem kvalitetnejšega, atraktivnejšega načina oglaševanja, prilagojenega prav tiskanemu mediju. Da bi spodbudili kreativne avtorje ter agencije k oblikovanju oglasov posebej in prav samo za tiskane medije, so nekatere časopisno-informativne hiše sprejele sklep o ustanovitvi nagrade za najboljši tiskani oglas. Ime nagradnega natečaja je Zlato ogledalo, ki že v svojem imenu združuje simboliko nastajanja časopisne strani, še posebej pa je ta simbolika vidna iz oblikovalske rešitve same nagrade. Oblikovno rešitev je pripravila oblikovalka Vesna Brekalo. Nagrado zlato ogledalo prejme kreativni avtor zmagovitega oglasa, sestavljena pa je iz posebne plastike, ki po oblikovni rešitvi Vesne Brekalo predstavlja tako ogledalo v smislu zrcala kot ogledalo v smislu priprave časopisne strani. Poleg plastike prejme kreativni avtor tudi denarno nagrado v višini 500.000 SIT. Nagrade - diplome skladno s pravilnikom o podeljevanju nagrad prejmejo še naročnik oglasa, agencija in kreativni team.

V letošnjem letu bodo podeljene tri nagrade oz. bodo izvedeni trije natečaji: dva mala natečaja za dve mali nagradi: v juniju za oglase, objavljene od januarja letos do konca maja, in v septembru za oglase, objavljene od junija do vključno avgusta. V decembru bo podeljena velika nagrada kot nagrada za oglas leta. Prva slovesna podelitev nagrade zlato ogledalo bo danes, v četnek, 10. junija. Za strokovno presojo kvalitete prijavljenih oglasov bo v letošnjem letu skrbela petčlanska žirija, v kateri so predstavniki copy writer-jev, oblikovalcev, novinarjev, medijev ter strokovnih institucij. Žirija deluje pod vodstvom predsednika in na podlagi točkovanja oz. ocenjevaja vsakega posameznega oglasa.

Ur

SPRSGOVOklMO

Konec šolskega leta, preddo-pustniški čas in tudi neusmiljena vročina skoraj slehernemu otroku in odraslemu povzročajo manjši ali večji stres. Ta je v blagi meri celo dobrodošel, jasno, če je blag in kratek, toda pametneje je izogniti se stresnim položnem. Mnoge stresne situacije v šoti, doma in v delovnem okolju bi lahko obšli, če bi bili vešS odkritega pogovarjanja in poslušanja. Običajno so ljudje, mali in veliki, pripovedovalci splošnih, neproblematičnih dejanj in dogodkov, kadar pa se pojavijo težave' tedaj umolknejo, Molčanje o zagatah, o skrbeh, o zdrahah, o strahu, o bolezni, o smrti, o izsiljevanju in ustrahovanju... le povečuje stisko in breme pri otroku (tudi odrasli niso izvzeti). Pri založbi DZS so prevedli zbirko knjig z jasnim naslovom: Spregovorimo.

Doslej je v zbirki izšlo devet knjig In prve tri, ki so namenjene manjšim otrokom (Osamljenost in prijateljstvo. Kadar kdo umre, Ustrahovale! in nasilneži) in so že bite predstavljene v Tedniko-vi knjigarnici. Vsem "knjigam iz zbirke je skupna otrokom privlačna likovna oprema (barvne fotografije in strip), kratko, plakatno razporejeno besedilo s poudarki ter s primeri iz vsakdanjega žlvtjenja. Nove knjige iz zbirke Spregovorimo (avtorja Pete Sanders in Steve Myers) so : Nove družine; Alkohol? Ne, hvala.; Ustrahovar)je; Puberteta }n odraščanje; Ljubezen, sovraštvo in druga čustva; Ko mbredeš v te^ve

Knjige v tej zbirki pomagajo mladim razjasniti nekatera vprašanja in pomagajo razumeti vsebine, ki vplivajo na življenje^ Knjige naj berejo mladi sami ali pa skupaj z odraslimi (starša vzgojitelji, pedagogi, socialni delavci). Zbirka Spregovorimo je dobra iztočnica za pogovor z mladimi, Še posebej, ker obravnavajo teme, ki gredo težke z jezika. Knjige večjega, sllkaniškega formata imajo 32 strani s stvarnim kazalom. Na koncu knjig so našteti centri za pomoč mladim, a žal le splošno' In brez podatkov za slovenske^ otroke (centri za socialno delo,! dispanzer za zdravstveno varstvo Šolskih otrok In mladine,' svetovalni center za otroke, mla-] dostnike in starše, klinični odde-^ lek za mentalno zdravje, telefo-' ni?). i

SPREMVORmO

še o knjlgoljubfh Osrrovne soie Olge Meglič, ki so pretekli petek zaključiti tekmovanje za bratnd značko. Priložnostna, pravijiČno* obarvana svečanost z imenitnim! kitarskim utrinkom Urške Kolar ter nagovorom ravnatelja je bila v pravljični sobi mladinskega^ oddelka Knjižnice Ivana Potrča Na razredni stopnji, kjer so bile mentorice tekmovanje učiteljice, je uspešno zaključilo tekmo-^ vanje 258 učencev, na predmetni stopnji sta bili mentorici slavistki Vera Golota in Vlasta Mli-narlč in je značko osvojilo 45 bralcev. Kar deset osmošolceB^ je dobilo posebno priznanje za zvestobo knjigi, saj so uspešnol brali vsa osnovnošolska leta, Nad bralno značko in zaključnimi prireditvami (mape S knjigo v svet, nalepke, srečanje s pisateljico Mateo Retsa, izlet na Pohorje) je bdela še šolslm /cn/^fn/dantea-Alenka Zenunovlč.

INUP0¥mi0(

Danes, lO.junjja, bo ob I7.uri| zadnja Velika pravljična ura pr6<| počitniškim predahom. V| pravljično sobo mladinskega^ oddelka Knjižnice Ivana Potrfe^ vabimo otroke, stare pet let in več, na pravljico Svinjski pastir.

Ulimna KlemMiU

FILMSKI KOTIČEK Življenje po življenju

(What Dreams May Come)

In kaj če to niso le sanje?

Kakšna so nebesa? Se je pekla res treba bati? Kdo je Katie? Nas Nezemljani res opazujejo? Kakršnakoli so že vaša vprašanja, nikar ne pričakujte, da boste vse odgovore dobili v pričujočem filmu.

Chris (Robin VVilliams) in Annie (Gube Gooding Jr.) sta ustvarjena drug za drugega - po usodnem srečanju se je par poročil in ustvaril družino. Njuno življenje je kot v pravljici... dokler njuna otroka ne umreta v avtomobilski nesreči. Čez nekaj let še Chris ... Annie vidi rešitev le še v samomoru - toda ali zaradi tega ne bo pristala na napačni strani onostranstva?

Glavni junak je obseden z ljubeznijo do svoje žene, nasprotno pa se na svoje otroke, ki so v nebesih že pravi veterani, še spomni ne (kaj šele, da bi jih poiskal). Namesto s Chrisom sočustvujemo z otrokoma (kar seveda ni bil pričakovani odziv občinstva), zato je zamisel v filmu, ki naj bi bil ljubezenski, neslano propadla.

Kljub neposrečeni vsebini vas bo presenetilo nekaj nenavadnih idej. Na primer, nebesa so takšna, kakršna si sami želite. Če imate radi oblake, vas bo na drugi strani pričakala klasična verzija nebes. Če imate radi testenine, so nebesa iz špagetov. In Chris je imel rad slike, zato se pripravite na dvoumno pljuskanje slikarske barve. Toda čakajte le, da spoznate pekel Dantejev mu ne sega niti do kolen, kljub temu pa so zaradi Božanske komedije ljudje v sedanjem veku pridno hodili v cerkev...

In kaj če to le niso sanje? Seveda niso. Po več kot eni uri nezemeljske izkušnje bo film postal prava mora.

Naiaia Žuran

fEDNIK - Četrtek, 10. junij 1999

^ 5

rfUJ / POGOVOR S PTUJČANOM MATJAŽEM POŽLEPOM, DOBITNIKOM VIKTORJA [A POSEBNE DOSEŽKE NA PODROČJU POPULARNE KULTURE

Hnovna vrednota so mediloveški odnosi

jgtjaž Požlep, arhitekt, po rodu iz Ptuja, je ustanovitelj in so-ijtnik podjetja Arxel Tribe s sedežem v Ljubljani, ki ima pdružnice v Milanu, Parizu, Zagrebu, pripravljajo pa tudi ^rtje podjetja v Londonu. Večinski lastniki in ustanovitelji f Slovenci, na kar so posebej ponosni. Ponavadi je drugače in , tujci tisti, ki pri nas odpirajo podjetja. Večinska lastnika ti Matjaž Požlep in Diego Zanco. Zaposlenih imata 46 ljudi.

fEDNIK: Za katero področje ppulame kulture ste prejeli gitorja?

j^atjaž Požlep: "Nagrado smo ^bili za delovanje na področju Irtualne realnosti, ki ga obde-^jemo zadnjih 10 let. Ukvarjalo se z video mediji ter z ičunalniškimi mediji oz. virtu-

00 realnostjo. Naš proizvod so idi računalniške igrice. Smo lino slovensko podjetje, ki se s m področjem profesionalno kvarja in je doseglo uspehe, pažene po celem svetu. Torej si islužimo priznanje tudi doma. [a tržišču sta zaenkrat dve naši ičunalniški igri. Prva se ime-iije Pilgrim oz. Popotnik, [apravljena je po scenariju išega znanca Paola Coelha. Iruga igra je Ring oz. Nibe-inški prstan po libretu Richar-

1 Wagnerja. Trenutno so v tlu naslednje tri, ki bodo prišle I trg konec tega ali v začetku islednjega leta."

TEDNIK: Kaj mislite, vam je nogočilo tak uspeh? Kaj je izlog, da neko slovensko odjetje postane uspešno na retovnem trgu?

M. Požlep: "Uspeh izhaja iz ijstva, da sva se s prijateljem irtnerjem Diegom že pri usta-avljanju podjetja leta 1991 Uočila, da želiva dosegati zelo sok svetovni nivo kvalitete. £r je slovensko tržišče pre-ajhno, sva se odločila za pro-Dr na svetovni trg. V začetku ra poskušala prodreti na dična področja: arhitektura, idustrijsko oblikovanje in na oncu oglaševanje in računal-iške igrice. Po nekaj letih ama je prodor uspel, za kar se lava zahvaliti napornemu delu I vztrajnosti. Pravi uspeh je odjetje 'doseglo v smislu fi-»nčne uspešnosti šele v »dnjem letu.

TEDNIK: Kakšni so bili vaši

začetki prodiranja doma in na tujem tržišču?

M. Požlep: "Imeli smo olajšano pot. Prvo podjetje, s katerim sva s prijateljem začela, je bilo ustanovljeno skupaj z italijanskimi partnerji. Sam sem bil pred ustanovitvijo skoraj tri leta zaposlen v Italiji. Ko sem se tujine naveličal, smo skupaj z mojimi bivšimi nadrejenimi ustanovili podjetje pri nas. To podjetje več ne obstaja. Dobra stran tovrstnega sodelovanja je bila, da smo imeli kontakte s tujino že vzpostavljene. Ko so ti začetni investitorji iz Italije kot podjetje propadli, se je razširilo sodelovanje našega sedanjega podjetja z novimi klienti iz tujine. Postaviti smo se morali na lastne noge. To je pomenilo tudi, da smo hodili od vrat do vrat in spraševali, ali potrebujejo naše storitve. Glede na to, da smo se v začetku ukvarjali z arhitekturno vizualizacijo, smo storitve ponujali arhitektom. Izkazalo pa se je, da je področje arhitekture zelo zaprto in da malo denarja namenjajo dodatnim storitvam, kot je vizualizacija. Zato smo se preusmerili in dobra tri leta sodelovali tudi z zelo znanimi industrijskimi oblikovalci: Giugiarom, Bertone-jem ... Za podjetja Fiat, Citroen, Alfa Romeo in Opel smo delali vizualizacije njihovih avtomobilov, ki so bili šele na risalni deski. To so bile zelo strogo varovane skrivnosti in zato smo se srečevali s problemom: tudi če smo napravili zelo dober film ali slike nekega realistično predstavljenega avtomobila, ki v bistvu še ne obstaja, se s tem nismo mogli pohvaliti. Tega nismo smeli pokazati nikomur, še posebej ne konkurenci. S pogodbo smo bili zavezani k tri-do petletnemu molku o tem, da ta produkt obstaja. Čeravno smo

imeli velike uspehe in delali za velika imena, se je področje industrijskega oblikovanja izkazalo za zelo trd oreh. Finančno tovrstno delovanje ni bilo uspešno, zato smo se odločili, da bomo posegli na področje oglaševanja, kjer je dinamika neskončno večja. V Milanu smo začeli iskati potencialne partnerje. Po dobrem letu poskusnih kontaktov nam je uspelo dobiti prvi posel.

Sedaj se ukvarjamo s tremi osnovnimi področji. Prvo je še zmeraj oglaševanje, kjer delamo posebne efekte in tridimenzionalno grafiko za televizijske oglase. Drugo je področje računalniških iger in tretje področje animiranih serij. Z Zagreb filmom, ki je lastnik avtorskih pravic za animirani lik Baltazarja, bomo začeli animirano serijo Vrnitev profesorja Baltazarja. Pravkar se pogovarjamo s tujimi koproducenti o sodelovanju, ki naj bi se pričelo konec leta.

V tujini so na nas v začetku gledali z nezaupanjem. Niso niti vedeli, da Slovenija kot država obstaja. Zamenjevali so nas s Poljsko, Češko, Slovaško. Morali smo preslišati precej zbadljivk, če pa so nas sprejeli, so poskušali zniževati cene naših storitev. To je trajalo do prvih visoko kvalitetnih rezultatov. Zmeraj smo naročniku dela dali še več od pričakovanega. Več od nekoga, ki je bil prisoten na lokalnem tržišču. To nam je odprlo vrata. Pomenilo

pa je tudi, da smo delali po 14, 16 ur na dan. Zgodilo se je tudi, da smo delali 48 ur skupaj. Trenutno pobiramo sadove vloženega dela."

TEDNIK: V katerih oddajah ali reklamah lahko vidimo rezultate vašega dela?

M. Požlep: "Sodelovali smo pri pripravi oddaje Tretje oko, ki se je pred kratkim vrtela na televizijskih ekranih. Naš vodja projekta pri tej oddaji je bil Samo Lapajne, slikar iz Maribora, ki je pripravil vse grafične osnutke. Mi smo jih izvedli, izdelali posebne efekte in vse, kar se dogaja računalniškega. Skozi naše roke je šlo veliko vidnejših reklam pri nas in v tujini, predvsem v Italiji. Naši prispevki so posebni efekti, tridimenzionalna grafika in animacija. Sodelovali smo z zelo znanimi imeni iz celega sveta: Fiat, Kellogs, Henkel iz Nemčije, Citroen in Nestle. V Sloveniji smo sodelovali z Zavarovalnico Triglav, Petrolom in drugimi. Zelo uspešna bo nova Petrolova reklama. Pred kratkim smo sodelovali pri Murini reklami s poljem mečev, ki nihajo v vetru. Naše delo je ptič iz Belinkine reklame, sodelovali pa smo tudi pri najnovejši reklami za Perutnino Ptuj. Od tujih reklam bi omenil tudi pri nas zelo opaženo reklamo za fiat 600, kjer avtomobili igrajo nogomet. O potencialnem sodelovanju s filmsko industrijo se pogovarjamo zadnje čase z režiserjem Vel-jkom Bulajičem, ki je znan tudi po filmu Neretva. Dogodki na Balkanu so to sodelovanje začasno ustavili."

TEDNIK: Kateri so glavni problemi, na katere naletite pri svojem delu?

M. Požlep: "Če se pogovarjava o televizijskih oglasih, je glavna težava, da se zmeraj mudi. V zelo kratkem času moraš vseeno opraviti visoko kvalitetno storitev, kar je zelo težko. Na področju računalniških iger je problem kompleksnost. Na enem projektu sodeluje tudi 30 do 40 ljudi. Največji problem je koordinacija in odvisnost vsake

naslednje skupine, ki prevzame delo prejšnje. Če predhodna skupina zamuja, zamuja tudi naslednja, končni roki oddaje izdelka pa so določeni že ob podpisu pogodbe."

TEDNIK: V Milanu, Parizu, Londonu in Zagrebu imate svoja podjetja. Kaj načrtujete za prihodnost?

M.Požlep: "Podjetje se širi samo od sebe. Podjetje ni toliko stabilno, da bi lahko odklanjali kliente, zato se moramo širiti, zaposlovati nove ljudi in kupovati dodatno opremo. Naša perspektiva za obdobje naslednjih dveh let je širitev podjetja oz cele skupine našega plemena."

TEDNIK: Kako deiuje vaša plemenska zveza, kot sami radi poimenujete sebe in svoje sodelavce?

M.Požlep: "Odnosi v podjetju so neformalni in res funkcionirajo na način plemenske zveze. Na žalost se z večanjem števila zaposlenih nad 30 problemi težko rešujejo na neformalen način. Zato uvajamo nova pravila, ki naj bi omogočila čim boljše odnose."

TEDNIK: Kaj je torej vaša najvišja vrednota, ki ji sledite?

M. Požlep: "Nikoli se ne bi lotil tega početja, če bi vedel, kaj vse me čaka na poti. Ko pa enkrat stvar steče, je vrednota dogajanje samo po sebi. S tem mislim, kako se stvar razvija, kako lahko vplivaš na razvoj, kako osvajaš trge, delaš izdelke, ki so ljudem všeč. Nikoli pa nam ni bila na prvem mestu finančna plat oziroma naš cilj ni bil postati bogat. S partnerjem sva zmeraj verjela, da če si neko stvar zares želiš, se zgodi. Seveda se ne zgodi sama od sebe, ampak je potrebno vložiti v realizacijo veliko energije. Vizija je zelo pomembna."

TEDNIK: Zelo poudarjate dobre medosebne odnose v podjetju.

M. Požlep: "Finančna plat nikoli ne more biti dovolj močan motiv, da nekdo, ki se v kolektivu ne počuti dobro, v njem tudi ostane. Osnovna vrednota, kar

se tiče naše skupnosti - podjetja, je gotovo medčloveški odnos. To je tisto, na čemer gradimo tudi našo bodočnost. Finančna plat je pomembna, toda šele na drugem mestu."

TEDNIK: Ali je možno pri tolikšnem številu ljudi ohranjati ekonomsko uspešnost in dobre, kvalitetne medčloveške odnose?

M. Požlep: "To je stvar odločitve vodstva. Je pa možno. Mi se tega poskušamo držati, kajti po mojem je okolje, v katerem človek živi in dela, pomembnejše od nekih togih načel, ki lahko zrušijo harmonijo nekega kolektiva. Postaja pa vse težje, glede na to da število ljudi raste. Zmišljujemo si nove in nove načine, kako ohranjati neko načelo plemenske zveze, ki mu poskušamo ostati zvesti. Veliko se pogovarjamo, problemi ne smejo ostati nerazrešeni. Vprašanje je, kdo je tisti, ki mora biti iniciator reševanja problemov. Če število ljudi narašča, mora to vlogo prevzeti ne samo najvišji vrh, temveč ves menedžment. Sedaj so oni na vrsti, da se ukvarjajo z zaposlenimi v podjetju, tako kot so se vodilni nekoč z njimi."

TEDNIK: Kdo dela za vas, kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih?

M. Požlep: "Nikoli ne vprašamo človeka po izobrazbi. Vsak dobi možnost, da se preizkusi. Če ta preizkus zdrži, če se izkaže kot zanimiv, perspektiven, ga obdržimo. Osebno sem prepričan, da šolska izobrazba nikakor ne zagotavlja, da bo lahko nekdo uspešno sodeloval z nami."

Z Matjažem Požlepom sva se srečala kot nekdanja sošolca na dvajseti obletnici mature. Povedal je, da se kljub temu da že od študentskih let dalje živi z družino v Ljubljani, počuti Ptujčana in bo to tudi ostal.

Malda fridi

nagradno furisHino vprašanie

Tudi po zaslugi novega ptujskega igrišča za golf je v zadnjem času v Ptuju več obiskovalcev kot sicer. Res pa je tudi, da je na vrhuncu sezona šolskih sindikalnih izletov, te dni pa Se je začela tudi poletna kopalna Sezona.

"Zgodila" se je tudi okrogla miza " ptujskem turizmu, predstavniki jurističnega društva pa so se udeležili delovnega in družabnega ječanja ob jezerskih mest Sloveni-ki je prejšnjo soboto potekalo v Cerknici ob Cerkniškem jezeru, fo je bilo že peto srečanje ob-lezerskih mest.

, Nagrado za pravilen odgovor, da bila pred tremi tedni v naši rub-objavljena fotografija veli-^nedeljske cerkve, bo prejela Jfira Sok iz Sodincev 85, 2274 *«Uka Nedelja. Čestitamo! Cerkev na današnji fotografiji se * pisnih virih prvič omenja leta že takrat pa kot župnijska, ^danjo poznogotsko stavbo so ^Ogradili leta 1540, oporniki, ki

podpirajo zunanjščino, nosijo letnico 1518, 1528 in 1540, v prezbi-teriju, ki ga pokriva mrežast obok na služnikih s kapiteli, pa 1526. Okoli leta 1700 so cerkvi prizidali roženvensko kapelo. Glavni oltar v cerkvi je leta 1830, iz istega stoletja pa so tudi poslikave Jakoba Brolle. Zavetnik cerkve ("z lovor-

jem ovenčan") je bil predstavljen že v enem prejšnjih nagradnih vprašanj, na njegov godovni dan pa je v danes predstavljeni cerkvi proščenje, hkrati pa tudi občinski praznik. Kot zanimivost naj omenimo, da je v tej cerkvi dve leti služboval znani slovenski pesnik Anton Aškerc, 13. junija pa bodo posebej proslavili 100. oblemico rojstva znamenitega rojaka Antona Slodnjaka.

Kraj, v katerem stoji danes predstavljena cerkev, je že dolgo znan po trsničarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Od tod so bili doma številni pomembni Slovenci, mnogi znani rojaki pa so v njem službovali. Danes je kraj poleg naštetega znan po izjemno ak-uvnem Društvu za ohranjanje in razvijanje dediščine, ki vsako leto prireja znane in dobro obiskane prireditve. O davni prisotnosti človeka na tem območju pričajo tudi številne arheološke najdbe, ki sodijo v čas od pozne kamene dobe naprej (kamnita kopača, bronasta sekira, skodelica iz železne dobe, številne rimske najdbe in sledovi rimske ceste, sledovi večje antične stavbe na griču Gradišak ...).

Nagrada za pravilen odgovor je kurentova maska (spominek) in katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 17. junija.

Katera cerkev v bližini Ptuja Je na fotografiji? Foto: Tatjana Moiiorko

LIPA, SIMBOL PRIJATEUSTVA

Drevo, ki doiaka Hsoe kt

Lipa (Tilia sp.), katere dišeče cvetje ima lajšalne lastnosti, že od nekdaj velja za simbol prijateljstva. Grška beseda za lipo je enaka imenu matere kentavra Hi-rona, ki je bil vedno naklonjen ljudem. Lipe ob hrastih in kostanjih med našimi drevesnimi vrstami dosežejo največje debeline. Najde-belejša v Sloveniji je najevska ali najevnikova lipa na Ludranskem vrhu na Koroškem. Konservatorji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora so ji leta 1982 izmerili 10,8 metra obsega.

Lipa je listopadno drevo iz družine lipovk (Tiliaceae). Obsega več kot 30 zelo različnih vrst z velikim številom križancev. Pri nas v Sloveniji sta najpogostejši dve vrsti: lipa (Tilia platyphyllos Scop.) ter lipovec (Tilia cordata MilL^ Marsikoga zavede ime in je prepričan, da je lipa ženskega in lipovec moškega spola. Če si bomo ogledali njune cvetove od bliže, bomo ugotovili, da ni tako, saj bomo na vsakem od njih razločno videli prašnike in pestič.

Lipa (tudi navadna, rana ali veli-kolisma lipa) je do 35 metrov visoko drevo, ki raste v nižinah in gričevju srednje Evrope. Uspeva na dobrih rastiščih. Pri nas jo najdemo posamezno ali v skupinah v gozdovih

hrasta gradna, z belim gabrom in v bukovih gozdovih. Pogosteje kot v naravi pa jo najdemo v parkih in drevoredih. V mladosn raste zelo hitro, pozneje pa počasneje in doseže starost do 1000 let. Listi so srčasti, 8 do 10 centimetrov dolgi, ter na 3 do 6 centimetrov dolgih pecljih, priostreni, z napiljenim listnim robom. Na zgornji strani so temno zeleni, na spodnji pa svetlejši in imajo v pazduhah listnih žilic šope belkastih dlačic. Popki in eno-lemi poganjki so rdečkasto rjave barve. Cvetovi so dvospolni in združeni v neprave kobule, v katerih so 2 do 3, tudi do 6 cvetov. So zeleno rumeni, dišeči in cvetijo 10 do 14 dni prej kot pri lipovcu.

Lipovec (tudi pozna ali malo-listna lipa) je do 25 metrov visoko gozdno drevo Evrope in zahodne Azije. Glede rastišča je skromnejši od lipe in nima posebnih zahtev. Pri nas ga najdemo od nižinskih gozdov hrasta doba do višjih toplih leg v hribovju. Raste počasneje kot navadna lipa. Listi so srčasti, 4 do 7 centimetrov dolgi, na 2 do 4 centimetrov dolgih pecljih in z drobno napiljenim listnim robom. Na zgornji strani so temno zeleni, na spodnji pa svedejši do modrikasto zeleni in imajo v pazduhah listnih žilic šope svetlo rjavih dlačic. Popki

in enoletni poganjki so zelenkasto ali rumeno rjavi. Cvetovi so belkasto rumeni in združeni v neprave kobule, v katerih je 5 do 7 (do 11) cvetov. So tudi manj dišeči kot pri navadni lipi. Na samem začne lipovec cveteti in roditi pri 25. letu starosti in potem obilno cveti in rodi vsako leto. Lipovec cveti junija in julija.

Andrel Kovoifi, univ, dipl. Inž, gozd,.

Krajevna enota zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju

Velelistna lipa, rana

6

^^ četrtek, 10. junij 1999 - T£nl

ORMOŽ / POGOVOR S POMOČNIKOM KOMANDIRJA POLICIJSKE POSTAJE ORMOŽ JANKOM ZADRAVCEM

število ilegalnih prebežnikov prek meie se veia

Pri spremljanju migracijskih pritiskov na Slovenijo oziroma ilegalnih prebegov prek državne meje na policijski postaji Ormož ugotavljajo, da se tudi v letošnjem letu nadaljuje trend naraščanja. Zaradi vojaške intervencije v ZRJ je po-rastlo število ilegalnih prebegov državljanov, ki jim je Slovenija zanimiva tudi kot ciljna država. Kot tranzitna država pa je Slovenija zanimiva tudi za vzhodnoevropske in afro-azijske migrante, je povedal Janko Zadravec.

Migracijski pritiski tujcev proti Sloveniji potekajo iz treh smeri. Prvi dve poti vodita z Balkana, ena proti Reki, druga pelje skoz Zagreb, Varaždin in Čakovec. Slednja je tudi najaktualnejša za tiste, ki prestopajo mejo na področju, ki ga pokriva policijska postaja Ormož. Tretja pot vodi iz Madžarske. Policijska postaja Ormož pokriva 42 kilometrov državne meje. 7 km je teče po Dravi in Ormoškem jezeru, ostalo je razgibana, relativno lahko prehodna zelena meja. Največ prebegov je na področju od Središča ob Dravi do Gomile na Kogu.

Ilegalni pribežniki državno mejo prestopijo največkrat peš sami ali pa v spremstvu vodnikov, ki jim plačajo za pomoč pri prehodu. Cena je 300 nemških mark. Največ je tistih, ki se odločijo za prebeg zaradi vojnih razmer v ZRJ ter političnih ali verskih nasprotij. Na drugem mestu so ekonomske razmere v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Pri prebegu se srečujejo z velikimi težavami: nepoznavanjem teritorija, jezika, jconflikti z vodniki, izguba osebnih dokumentov in pomanjkanje denarnih sredstev, saj 80 ob odhodu iz domovine pogos

to ostali brez vsega. Zaradi finančnih težav so nekateri vpleteni tudi v žepne tatvine, rope in vlome.

V Sloveniji po pribegu največkrat ostanejo Albanci, državljani ZRJ, Makedonci in Muslimani.

ORGANIZIRANE OBLIKE POMOČI PRI ILEGALNEM PREHODU DRŽAVNE MEJE

S to dejavnostjo se ukvarjajo organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki ustvarjajo velike dobičke s tihotapljanjem ljudi na območju več držav. Ponarejajo tudi potne liste in vizume, poskrbijo za nastanitev, posredu

jejo zaposlitev na črno in izrabljajo ženske za prostitucijo. V drugi skupini so lokalni vodniki, ki jim tujci plačajo manjši znesek, nimajo pa zagotovila, da bodo prispeli do končnega cilja. Vsem je glavni cilj, na hiter način priti do denarja. Pri tem izkoriščajo osebno in finančno stisko pribežnikov ter njihovo nepoznavanje teritorija in jezika. Dobro so tehnično opremljeni z mobiteli, daljnogledi, napravami za nočno opazovanje in drugim. Na ormoškem področju se z ilegalnimi prestopi meje ukvarjajo vodniki iz cele Slovenije, nekateri so domačini, nekaj pa jih je tudi iz Hrvaške.

Pri odkrivanju ilegalnih pribe-gov in kanalov, ki nudijo pri-bežnikom pomoč, dosega slovenska policija lepe uspehe. Policijska postaja Ormož sodi v okvi

ru Policijske uprave Maribor med zelo uspešne. Veliko ilegalnih kanalov so že presekali. Imajo zadostno število ljudi in tehničnih sredstev za nadzor meje. Pri tem si pomagajo tudi s helikopterji, službenimi psi in konjenico. S prebivalci ob meji dobro sodelujejo. Velikokrat jih sami pokličejo, če zasledijo sumljive osebe ob meji. Glede na vlome v vikende, kraje avtomobilov in oblačil

zadnje čase ob meji je tako tudj prav.

Pribežnike iz Hrvaške na osno\i meddržavnega sporazuma vračaji v matično državo, ne glede na to ali se želijo vrniti ali ne.

V kazenskem zakoniku RS ji predvidena kazen zapora do petil let za prepovedan prehod če državno mejo. Kljub temu pa ješ vedno veliko tujcev, ki jim ilegal ni prestop meje uspe.

Majda FridI

Policijska postaja Ormož je v prvih štirih mesecih letošnjega leta obravnavala 352 ilegalnih pribežnikov. Trend naraščanja je bil tudi v maju. Za 178 pribežnikov so podali predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 15 oseb so ovadili zaradi nudenja pomoči pri ilegalnih prehodih. Po prijetju so večino nastanili v prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih. Največ jih je bilo iz držav ZRJ (Albanci in Muslimani), sledijo Bangladeš, Makedonija, Kitajska, Turčija in Pakistan. Tistim iz Bosne in Hercegovine, ZRJ in Makedonije je najpogosteje končni cilj Slovenija ali država, v kateri imajo sorodnike, ponavadi Italija ali Nemčija. Ostali so ponavadi tranzitni pribežniki. Turki in Kurdi so ponavadi namenjeni v Nemčijo, Romuni in Iračani v Italijo, slednji tudi v Francijo, ki je tudi najpogostejši cilj Kitajcev.

Na dan pogovora s pomočnikom komandirja PP Ormož je bila pri poskusu ilegalnega prehoda meje zajeta tudi družina z dvema majhnima otrokoma iz Bosne. Pri pogledu na doječo mater v zaporniški celici, skrušenega očeta, ki se je ob pogovoru razjokal nad usodo svoje družine, človeka stisne pri srcu. Namenili so se v Itali-jo k sorodnikom, ki naj bi jim pomagali najti delo in s tem kruh za družino. Oče, ki je sicer imel vizo in potni list, bi lahko v Italijo prišel legalno, vendar ni hotel oditi brez družine. K njemu so prišli neznanci in mu ponudili pomoč pri ilegalnem prehodu, za kar bi naj plačal 1500 nemških mark. Ob prehodu meje jim je plačal 500 mark, a se je na žalost izgubil. Povedal je, da mu je najbolj žal otrok, ki so lačni in prezebli morali prespali na senu pod milim nebom. Ko jih je zajela obmejna patrulja, že dva dni niso jedli. Ni vedel niti, v kateri državi se nahaja. Ob misli na to, da jih bodo vrnili v Bosno, od koder vsi bežijo, ker nimajo dela in osnovnih pogojev za preživetje, se je razjokal.

Toda zgodba te družine ima tudi drugačno, za nekatere še bolj črno stran. Janko Zadravec nam je naknadno povedal, da so jih policijski organi iz Hrvaške obvestili, da naj bi bil zajeti pribežnik in družinski oče domnevno povezan s kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s posredovanjem otrok iz Bosne v Italijo po ceni 1000 nemških mark za otroka.

MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PROF. FRANJU LUKMANU

Paiastili spomin no losluinego krojono

v KS Miklavž pri Ormožu so v soboto, 5. junija, odkrili spominsko ploščo univerzitetnemu profesorju in diplomiranemu inženirju agronomije Franju Lukmanu.

Pred dvema letoma se je ob stoletnici rojstva Pranja Lukmana izoblikovala ideja, da bi bilo prav spomin na tega pomembnega in zaslužnega krajana počastiti s spominsko ploščo na njegovi domačiji. Sorodniki so povabili na pogovor predsednika sveta K S Antona Kiriča, ta je pobudo sprejel in poskrbel za realizacijo.

Pozdravnemu govoru Antona Kiriča na sobotni prireditvi je sledil kot slavnostni govornik doktor Jernej Črnko z Zavoda za sadjarstvo Maribor. Krajani so pripravili tudi kulturni program. Miklavževski oktet pod vodstvom Leona Laha je zapel nekaj pesmi, učenci OŠ Miklavž pri Ormožu so pod strokovnim vodstvom Štefi^e Novak izvedli recital. Prireditve se je udeležil ormoški župan Vili Trofenik in spominsko ploščo tudi odkril.

Prof. F. Adamič je v delu Naše kmetijske šole zapisal, da je z imenom inženirja Franja Lukmana povezan razvoj slovenskega in jugoslovanskega sadjarstva med prvo in drugo svetovno vojno. Kot inšpektor in kasneje svetnik v kmetijskem ministrstvu v Beogradu si je prizadeval za modernizacijo sadjarstva. Objavil je več sto razprav, člankov in knjig. Njegovo najobsežnejše in življenjsko delo je Jugoslovanska pomologija, ki pa je na žalost še vedno v rokopisu. Do upokojitve leta 1959 je delal na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru, urejal in zbiral je feno-loške podatke ter ocenjeval križance in nove hibridne sorte. Dočakal je 87 let in umrl decembra leta 1984 v Mariboru.

Majda FridI

Na domačiji prof. Franja Lukmana v Krčevini 17 so postavili spominsko ploščo. Foto: Hozjan

KOG / SREČANJE SOSOLCEV ROJENIH 1925, 1926 IN 1927

V Priekiji nieni - po svetu razselieni

Na Vitanu so se v gostišču Veselko po mnogih letih ponovno srečali sošolci, vrstniki, ki so nekoč skupaj obiskovali osemletno osnovno šolo Sveti Bolfenk na Kogu. Letos se je srečanja udeležilo 25 sošolcev treh generacij učencev, rojenih leta 1925, 1926 in 1927. Mnogo je tistih, ki žal niso preživeli druge svetovne vojne.

Za srečanje treh generacij so se odločili, ker so tako tudi hodili v šolo. V istem razredu so žulili šolske klopi različno stari učenci. V prvem razredu, ki je bil samo eden, jih je bilo 57, v kombiniranem oddelku 6., 7., in 8. razreda pa 48. Iz podatka je razvidno, da je bilo veliko tistih, ki so šolanje končali s petim razredom. Posebna vrsta učencev so bili tako imenovani "oproščenci". To so bili tisti, ki so zadnje leto šolanja obiskovali pouk samo pozimi. Za večino se je vedelo, da razreda ne bodo uspešno zaključili. Služili so pri kmetih, kot pastirčke in hlapce so jih bolj potrebovali za delo na kmetiji kot v šoli. Poštenih čevljev niso poznali in spali so pri živini.

Od prvega do petega razreda je pouk potekal ločeno, ker je bilo učencev še veliko, tudi več kot petdeset v vsakem razredu. Naporno za takratnega ravnatelja Franja Flajsa je bilo poučevanje treh razredov višje stopnje istočasno. Medtem ko je učitelj razlagal na primer učencem šestega razreda, je ostale zaposlil s tihim pisnim delom. Včasih si je učitelj pomagal tudi tako, da so nekateri razredi začeli prej pouk kot drugi. Po besedah. Rozine Šebetič, učiteljice likovnega pouka v pokoju, je bil to zelo naporen način pouka. Povedala je, da si pri današnjih otrocih ne zna predstavljati, da bi sama tako poučevala. Šola je bila nekoč veliko bolj stroga. Učenci so bili pogosto tepeni, tudi za manjše prekrške. Fantje so jih dobili s šibo po zadnji plati, dekleta pa največkrat po dlaneh. Vsak torek in petek so učiteljice povedale domačemu župniku, kdo si je zaslužil kazen, in on je bil tisti, ki je tepež izvršil. Pri obujanju spominov so se spomnili kako zelo pogumna je bila Slavica Borko, ki se je tepežu izognila tako, da je župniku zlomila palico. Razen tega mu je še dejala, da njo lahko tepe

samo njen oče, ki ji reže kruh. Poučila ga je tudi, da v njihovem kraju govorijo, da se deklica, ki jo tepe župnik, ne bo mogla nikoli poročiti. Ker sta se oče in mati postavila na njeno stran, se je stvar dobro iztekla in nje župnik nikoli več ni tepel.

Nekoč so lačni učenci izmaknili mesarskemu vajencu na šolskem dvorišču klobaso iz cekarja. Takrat so bili preventivno kaznovani tudi drugi, ne samo grešnik. Zelo velika je bila socialna razlika med učenci. Rozina Šebetič je vedno prinesla v šolo malico še za nekaj lačnih sošolcev. Pogosto so morali za kazen ostati "po šoli". Franc Vičar je priznal, da je rad dekleta cukal za kite, še posebno tisto, v katero je bil zaljubljen.

Veliko več se je v tistih časih pelo in plesalo ob različnih delih in na družabnih prireditvah. Navada je bila, da so prišli muzikan-

tje pred hišo. Če jih gospodar po tretji pesmi ni odslovil, je cela vas vedela, da je tam ples. Plesali so odrasli in otroci. Drugače pa je bilo malo časa za igro. Ze pred odhodom v šolo so morali napasti živino, kar je bilo za majhne otroke težko opravilo. Pogosto so se zaigrali in krave so jim ušle. Slavica Borko se spominja, da je pasla krave skupaj s profesorjem Jožetom Kerenčičem, ki kot napreden komunist ni dobil drugega dela. Njej in drugim pastirčkom je pomagal pri učenju. Na paši jim je razlagal matematiko ter drugo snov, ki je niso razumeli.

Igrali so se manj in drugače kot današnji otroci. Priljubljena igra je bila veveričkanje, pri kateri so se lovili tako, da so ob potoku stopali in skakali z veje na vejo. Zgodilo se je tudi, da so pristali v vodi. Deklice so se rade šle igre, ob kateri so pele pesem Prišli smo iz Azije, ade, ade, ade. Skupaj s fanti so se igrali kdo se boji povodnega moža, činklanje in fučanje s kamenčki. Radi so se šli tudi poroke.

Njihove življenjske poti po končani osnovni šoli so bile zelo različne. Izobraževanje na

meščanski šoli ali gimnaziji s pred 2. svetovno vojno nadaljeval samo trije učenci. Več jih je študi ralo in na različne načine izpc polnjevalo svoje znanje po vojn Razselili so se na različne konc domovine, nekaj jih je odšlo tud v tujino, približno tretjina pa jil je ostala doma na Kogu.

Udeleženci srečanja so obujal spomine na domači kraj, ki sej zelo spremenil. Ker je tukaj teki fronta, je bilo veliko hiš v druj svetovni vojni porušenih, tudi os novna šola. Po njihovem mnenj je bil kraj nekoč kulturno m prednejši. Tukaj so delovala d kulturna društva - Orli, Sokoli i Društvo kmečkih fantov in dl klet. Zelo močna je bila gledališi skupina, pripravljali so telovadi nastope in tekme koscev in žanji slednje še danes obstaja. Ker i bilo televizije in radia, so se ljud veliko več družili. Po celodm vnem skupnem delu so zvečer pe in vriskali na poti domov.

Ob dobri hrani in pijači ter petjem se je zaključilo tudi njib< vo ponovno snidenje v domačei kraju.

Majda FrK

Nekdanji sošolci ponovno zbrani na Kogu

fEDNIK - Četrtek, 10. junij 1999 ^ 7

pTUJ / NA OBISKU V OBRATOVALNICI SLADKO

Sladko /e blagovna znamka

l^sna Krajnc ima obratovalnico Sladko v Zechnerjevi ulici v ptuju, obrtnica je od leta 1990. Pripravniški izpit je naredila znamem ptujskem slaščičaiju Kamberiju, ki je imel na-^dnje slaščičarno na \linoritskem trgu. Veliko pa ji še danes pomagajo pri delu znanje in izkušnje, ki si jih je nabrala v ^emčiji, kamor jo je na izpopolnjevanje poslala Obrtna zborni-(g Slovenije po končanem šolanju na srednji živilski šol v Ma-^boru. Da bo slaščičarka, je vedela že zelo zgodaj, prvo torto je jpekla že v osnovni šoli. V njenih načrtih jo je od vsega začetka ^dpirala tudi družina. Še najsrečnejša je, ker ji ni potrebno Ipieti opravka s papiiji, to delo je prevzela mama. Tako se lah-v celoti posveča samo delu, ki jo resnično veseli.

Kajprej je imela slaščičarno v Rogaški Slatini, potem se je po ne-^aj letih vrnila domov, kjer pa ni pkoj našla prostorov za delo, zato je imela slaščičarski obrat kar Joma. Pri gradnji obrata na Zechnerjevi pa tudi ni šlo vse gladko, flekateri so se zbali, da jim bo jinrdelo, pa Jasna pravi, da ni šlo ja nič drugega kot za znano slo-tensko favšijo: če jaz nimam, še ti je smeš. Danes daje ta obratoval-ica kruh devetim zaposlenim in asni kot obrtnici. V Sladkem lečejo vse, kar je sladko in slano, a najrazličnejše priložnosti, lačeli pa so tudi z uvoženim irogramom za gostince - s pastet-tami, ki se polnijo z različnimi ladevi, solatami. Prvič so jih predstavili na letošnjem sejmu

Alpe Adria - Kulinarika, odziv pa je presegel pričakovanja.

Jasna Krajnc je zadovoljna, da ima mlad, zagnan in ambiciozen kolektiv, ki si v prvi vrsti prizadeva za kvaliteto. Največje priznanje njihovega dosedanjega dela je prav gotovo blagovna znamka. Sladko je kot blagovna znamka registriran na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino z 21. septembmrom lanskega leta. Pot do blagovne znamke je bila dolga, trajalo je več kot dve leti, velja pa za ves proizvodni asorti-mant, to je za 40 vrst čajnega peciva, sezonski program in torte, nekaj peciv pa je takih, za katere so recepturo sestavili sami. Izdelki Sladko so nekoliko drugačni od drugih tako po barvi kot tudi obliki in uporabi najrazličnejših mar

melad. Jasna najbolj uživa, ko dela torte, takrat pusti na pašo vso domišljijo, pravi. Zelo rada peče torte za otroke, otroška domišljija nima mej, najrajši pa imajo, če njihove torte krasijo liki iz njihovih priljubljenih risank.

Trenutno gre vse čajno pecivo Sladko v nadaljnjo prodajo, čeprav si Jasna najbolj želi, d bi ga lahko v celoti sama prodajala v okviru lastne prodajalne v mestu, ker trenutna lokacija zunaj mesta za tako prodajo ni najugodnejša. Pri načrtih za odprtje mestne prodajalne jo še zmeraj vodijo nemške vizije. Želi namreč urediti

prodajalno z darilnim programom, kjer bi kupci ob pecivu lahko kupili še najrazličnejše čaje, kavo, čokolado in drugo.

V slabih štirih letih so v Sladku naredili to, kar uspe le redkim: razvili so proizvodnjo do take mere, da je bila blagovna znamka le še vprašanje časa. Dejstvo pa je, da pa spanja ni, pravila o kvaliteti so zahtevna, in če se jih ne držiš, lahko hitro izgubiš zaupanje kupcev. Tega se Jasna in njen kolektiv močno zavedajo. V kratkem bodo naredili še korak več: izdali bodo katalog izdelkov.

MG

Ena od Jasninih tort

Jasna Krajnc na prireditvi ob pričetku letošnje turistične sezone, za katero je spekal ruiado velikanko. Foto: Črtomir Goznik

PTUJ / Z MODNE REVIJE BIG STARA

Že ietrta modnu revila

Lastnik ptujskega Big Stara Davorin Topolovec je 28. maja v klubu (diskoteki) Rothaus cafe v Ptuju organiziral že četrto modno revijo, odkar je samostojni podjetnik, tokrat s pomla-dansko-poletnimi modeli Big Starove kolekcije, ki je ta večer v Ptuju zbrala tudi vse direktorje Big Stara v Sloveniji.

Z eksluzivno prodajo teh izdelkov se v naši državi ukvarja okrog deset podjetnikov. Napovedana modna revija, ki bi se morala

pričeti ob 21. uri, se je začela šele z večurno zamudo, potem ko so iz kluba izčrpali vodo, ki jo je nanesla ujma.

Tokratna revija ni bila klasična, potekala je kot "poroka pod vodo", ki si jo je zamislila in s pomočjo znanih manekenk in manekenov izvedla znana plesalka in koreo-graflnja Ana Zvorc iz Maribora. Nastopila je tudi Nataša Keuc, finalistka miss Slovenije leta 1995 in 1998 ter kraljica Slovenije leta 1996. Obiskovalci so revijo dobro sprejeli, prav tako so bile zadovoljne manekenke, ki so po reviji povedale, da se redko zgodi, da bi jih je tako dobro sprejeli kot v Ptuju, zato se bodo rade vračale v naše mesto. Morda že kot manekenke ponovno avgusta, ko bo Davorin Topolovec organiziral modno revijo v sklopu ptujske poletne noči.

MG

Letošnje poletje bo v znamenju prosojnosti, tudi Big Star je ni obšel

Modna revija v Rothaus cafeju je zbrala vse Big Starove direktorje v Sloveniji: ptujski lastnik Big Stara (v sredini) v družbi z direktorjem Big Stara Slovenije Romanom Razborčanom

Foto: Črtomir Goznik

PeifCf navdušili, prireditelji ne

Že tradicionalno srečanje (organizator ni navedel, katero po i^ti) zborov iz severovzhodnega dela Slovenije z vključenim predstavnikom iz Mežiške doline je v soboto, 5. junija, zvečer privabilo v prenovljen ambient dvorišča ormoškega gradu kaj ®alo poslušalcev "nepevcev".

To srečanje ima dolgo tradicijo, sem mu prvič prisostoval že 1979, je v vseh teh letih spremenilo svojo podobo in vsebino.

takratnega srečanja, ki je Predstavljalo odskočno desko k pesmi, pa morda ni zajel tako 'elikega območja kot sedaj, je bil :^tošnji izbor zborov vse prej kot '^''or po kvaliteti, ampak bolj po •^fitorialnem principu. Zastopanih je bilo osmih izpostav SLKD: ':«nart v Slovenskih Goricah, Ma-Murska Sobota, Ormož, esnica, Ptuj, Ruše, Slovenska •strica. Izpostava Lendava je med nastopajočimi prezrta! ^ površno pregledamo število , ^rov in malih pevskih skupin s osmih območij, pridemo do 165. Na ormoškem ^^^čanju pa jih je sodelovalo 12. ® Pomeni, da bi moral biti izbor , °odoče strokovno bolj pretehtan .^temeljen. Gre pa še za drugi ^J^^cip. Maribor ima s svojimi 45 i^^ri veliko kvalitetnejši izbor jjJ marsikatera druga izpostava, '^ prijavil le dva zbora. Ptuj jih ^•"iva 25, pa je prijavil en zbor. Prihodnje bo moral razpisova-že v razpisu načelo kvali-' Vprašanje pa je, ali sploh

upoštevati teritorialni princip, npr. izpostave s skromnejšim potencialom - z zborom zastopnikom, ki ni kvaliteten. Glasbeni odbori, ki so delovali pri prejšnjih občinskih ZKO, so po večini klinično mrtvi. Sedaj pa bi bila njihova pomoč strokovnim službam sedanjih izpostav SLKD dobrodošla, da bi izbrali najboljše zbore in oblikovali njihove programe za tako pomembna srečanja. Razpis

za ormoško srečanje je bil prepozno zaključen, saj so nekateri zbori prejeli obvestilo o nastopu šele pet dni pred koncertom. Pevski zbor ni vodovodni servis, ki pride takoj, ko ga pokličemo, če nam teče voda.

Nekaj besed o poteku samega srečanja. Nastopili so zbori: MoPZ KUD Jurij Pesnica (zboro-vodka Helena Kristl), DPZ Caba-letta Ormož (Helena Polič), MePZ PD Ruše (Miran Harnik), MePZ KD Mary Jurman Lenart (Inga Šipek Vodnjov), MoPZ Vres Prevalje (Almira Rogina), Komorni MoPZ Ptuj (Franc Lačen), APZ MePZ Vugaš Murska Sobota (Mileva Kralj Buzeti), Komorni

MePZ Orfej Ljutomer (Romana Rek Gnezda); po dva iz izpostave: MePZ KUD Štefan Romih Črešnjevec (Darja Belič) in MoPZ KUD Oton Župančič Tinje (Mla-den Ravnikar) Mo PZ Slava Kla-vora Maribor (Bojan Gorič) in ŽePZ Glasbene matice Maribor (Ana Smej).

Programi zborov so bili z redkimi izjemami letos na koncertih že večkrat slišani, kar bi zbori, ki so bili na Naši pesmi, zlahka spremenili, če bi jim pravočasni razpis srečanja to nakazal. Koncertu je prisostvoval tudi svetovalec za vokalno glasbo Igor Teršar z republiškega SLKD in vodil po srečanju strokovni pogovor z zborovodji. Menil je, da mora biti v prihodnje ormoško srečanje naravnano bolj v pregled najboljšega s tega dela Slovenije. Za primerjavo je navedel visoko kvaliteto in odlično organizacijo zaključnih koncertov Primorska poje, ki je lahko za vzor drugim območjem v Sloveniji.

V čudoviti akustiki dvorišča prenovljenega ormoškega gradu se je ob domiselni in estetski sceni odvrtelo zadnje zborovsko srečanje te sezone. Žal pa ga je motila pogosto netočna povezo-valkina spremna beseda, ki si je niso zaslužili ne zborovodje, ne zbori, ne skladatelji. Toliko v razmislek ormoškim organizatorjem zborovskih koncertov!

MiG

Dekliški pevski zbor Cabaletta iz Ormoža z zborovodko Helena Polič. Foto: M. Ozmec

PTUJ / NOVICE Z GIMNAZIJE

• Podjetnostno v svet nemškega jezika

Na ptujski gimnaziji podjetnostno poučevanje in učenje ni več neznanka. Temelji na izkušenjskem učenju in projektnem delu učencev. Te spodbuja k aktivnemu delu In sodelovanju, učitelj proces le usmerja.

Dijaki 2, f razreda so izbrali temo šport in tako je nastal projekt, ki so ga poimenovali "Sportratten" (športni navdušenci). Njihovo delo je spodbujala in usmerjala Dobrin-ka Voršič Rajšp, profesorica nemškega jezika.

Učenci so se razdelili v pet skupin: plakatiranje, intervju, film, anketiranje in kviz. Rezultate svojih raziskav in dela so predstavili na prireditvi, ki so jo pripravili za dijake in profesorje v petek, 28. maja, v gimnazijski avli.

D.V.

• Koncert

Prvi letniki ptujske gimnazije so v četrtek, 27. maja, organizirali v dvorani Šolskega centra Ptuj koncert. Idejni vodja projekta je bila njihova mentorica Kiavdija Zorjan Skorja-nec, profesorica glasbene vzgoje. Na koncert so povabili glasbene izvajalce in skupine, ki so dijakom gimnazije predstavili različne zvrsti glasbe. Kot gostje so nastopili mladinski pevski zbor Markovci, Orffova skupina OŠ Mar-kovci, harmonikarja Jure Lah In Viktor Kajzba, v drugem delu prireditve pa so se predstavili Orffova skupina ptujske gimnazije, flavtistka Maja Purg, kitarist Grega Korošec in saksofonist Mitja Ogrinc, vsi dijaki ptujske gimnazije. Koncert je v celoti uspel, saj je publika nastopajoče nagradila z dolgim ploskanjem.

M.C.

• Popravek

v prejšnji številki Tednika je bila pri sestavku o dijaškem angleškem gledališču namesto fotografije glavne igralke Katje Filipič objavljena fotografija asistentke za angleški je zik Lise MacAtackney. Za pomoto se opravičujemo.

8

^^ četrtek, 10. junij 1999 - T£nl

VIDEM / PRED DRUGIM OBČINSKIM PRAZNIKOM

Osrednia prireditev bo v soboto

v občini Videm so se že začele prireditve ob drugem prazniku, ki ga bo občina z osrednjo prireditvijo praznovala v soboto, 12. junija. Občina Videm se je od I. praznika pred letom dni nekoliko spremenila, saj se je na območju prejšnje KS Podlehnik ustanovila samostojna občina. Videmska občina tako danes meri 80 kvadratnih kilometrov, ima trideset naselij, v njih pa živi 5.700 občanov.

Kljub nekoliko manjši površini pa, kot pravi župan Franc Kirbiš, problemov in težav v občini ni nič manj, predvsem ne na hribovitem območju, kjer vremenske ujme sproti odpirajo nove rane predvsem na infrastrukturi, njihova sanacija pa zahteva znatna sredstva.

TEDNIK: Ob koncu prvega mandata ste delo občine v prejšnjem štiriletnem obodju ocenili za zelo uspešno. Kaj bi lahko izpostavili kot največje uspehe v tem obodbju pa tudi od lanskoletnega prvega praznika?

Franc Kirbiš: "Menim da lahko tudi občani potrdijo, da smo bili v prvem štiriletnem obodbju občine Videm uspešni. Precej smo naredili na področju modernizacije in vzdrževanja cest, pri gradnji vodovoda, pridobili smo občinske poslovne prostore, lastno gramoznico, razrešili pa smo še celo vrsto sprotnih nalog in obveznosti.

Od lanskoletnega prvega občinskega praznika smo uresničili vse za lansko leto načrtovane naloge; pravzaprav so bili načrti na mnogih področjih, predvsem na cestnem, celo preseženi. Tako še letos plačujemo lanskoletno realizacijo in v prvem polletju letošnjega leta nismo začenjali finančno zahtevnejših projektov."

TEDNIK: Občina je razdeljena na osem krajevnih skupnosti. Kako poteka usklajevanja dela med KS in občino in kako je z delitvijo sredstev proračuna?

Franc Kirbiš: "Na željo naših vasi smo ustanovili osem krajevnih skupnosti. Vsaka sestavi svoj program, tega pa nato v največji možni meri' upoštevamo v programu občine glede na možnosti proračuna. Financiranje konkretnih projektov teče prek občinskih služb, krajevne skupnosti pa imajo tudi svoje žiro račune, kjer imajo predvsem sredstva za svoje osnovno delovanje."

TEDNIK: Kakšen je letošnji proračun občine in v kakšne namene bo porabljenih največ sredstev?

Franc Kirbiš: "Proračun znaša 334 milijonov tolarjev in ni bistveno manjši od prejšnje skupne občine, žal pa omenjena sredstva ne morejo pokriti vseh potreb in želja občanov. Kar 60 do 70 odstotkov sredstev občinskega proračuna gre za obvezno javno porabo, to je šolstvo, zdravstvo, sociala,

predšolska vzgoja in drugo, ostali del sredstev pa je namenjen za skupne programe in programe krajevnih skupnosti."

TEDNIK: Kako je v občini Videm razvito osnovno šolstvo?

Franc Kirbiš: "V občini imamo kar tri osnovne šole - Videm, Leskovec in Sela; zadnji dve sta podružnični. Nobena od osnovnih šol nima pogojev za devetletno šolanje otrok. Tako v letošnjem letu načrtujemo dokončanje mansarde v osnovni šoli Videm, pripravljamo dokumentacijo in vse potrebno za obnovo in dograditev šole v Leskovcu in dokumentacijo za obnovo šole na Selih. Gre za večletne investicije in prav v šolski prostor bo potrebno v prihodnje vložiti precej sredstev. Pri osnovni šoli Videm je načrtovana tudi gradnja otroškega vrtca. Več kot 100 otrok iz občine Videm gostuje v okoliških vrtcih, nekaj staršev je našlo varstvo za svoje otroke v vrtcu, ki je sedaj v zasebni stavbi. Z gradnjo novega vrtca načrtujemo skupni zavod s prešolsko in šolsko dejavnostjo, kar bo zmanjšalo stroške otroškega varstva. Letos pripravljamo dokumentacijo, objekt naj bi bil zgrajen v približno dveh letih. Investicija bo znašala okoli 100 do 150 milijonov tolarjev, pokrili pa jo bomo s sredstvi države in občine."

TEDNIK: Kaj pa drugi načrti občine v letošnjem letu?

Franc Kirbiš: "Imamo seveda še precej načrtov na drugih področjih. Na primer gradnjo vodovoda Gruškovje - Strmec, ki bo za osnovno šolo Videm druga največja investicija, dograditev in obnovo več cestišč na celotnem območju občine,

pomembna naloga pa je tudi vzdrževanje makadamskih cest, na katere smo letos že navozili 10 tisoč kubičnih metrov gramoza, prav toliko pa ocenjujemo, da bo še potrebno do konca leta. Za spodbujanje kmetijstva, malega gospodarstva, turizma smo tudi v letošnjem proračunu namenili nekaj sredstev. Za gospodarstvo bomo razpisali kredit s subvencionirano obrestno mero, kmetijsko pridelavo pa pospešujemo predvsem s subvencijami na področju živinoreje in poljedeljstva."

TEDNIK: V novem mandatu je prišlo do spremenjenega odnosa med županom in svetom občine, župan ima sedaj nekaj več pristojnosti. Kako je zaživel ta odnos v občini Videm?

Franc Kirbiš: "Zakonodaja je res prinesla nekaj več obveznosti in možnosti odločanja županu, pa tega svet občine Videm v začetnem obdobju ni dojel in zato prihaja do precej velikih navzkrižij. Kljub temu smo sprejeli nekatere akte, vseh zadev, ki bi jih morali, pa nam še ni uspelo dokončati. Koalicijski partnerji se dovolj ne zavedajo svoje odgovornosti za delovanje občine in bi se raje šli predvsem politike kot pa gospodarskega

napredka."

TEDNIK: V okvir praznovanja drugega praznika občine sodijo številne prireditve, nekaj jih je že bilo, nekaj jih je načrtovanih ta konec tedna, pa tudi v prihodnjem tednu.

Franc Kirbiš: "Tudi ob tem prazniku smo ali še bomo predali namenu nekaj pomembnih pridobitev za življenje in delo v občini. Ena večjih pridobitev je športni objekt v Tržcu, slavili pa bomo tudi 50-letnico gasilskega društva Sela in predajo novega gasilskega avtomobila. Ob prazniku bomo podelili priznanja in plakete zaslužnim posameznikov in društvom, razglasili pa bomo tudi častnega občana. To bo domačin, Pobrežan France Forstnerič,

pesnik in pisatelj. Vse občaiK vabim na prireditve, ki potekaj( v počastitev občinskega prazni ka, predvsem pa na zaključno prireditev, ki bo v soboto popoj. dan pri občinskem objektu Občanom ob prazniku občine iskreno čestitam in želim, da s skupnimi močmi skrbimo za to, da bodo naši prazniki v pri-hodnje še lepši in bogatejši!"

i. Braiii

Obnovljeni gasilski dom pričakuje 50-ietnico GD Sela in krst novega gasilskega avtomobila

Zupan občine Videm Franc Kirbiš

POBREZJE / OB 2. OBČINSKEM PRAZNIKU

Veselo na ribjem pikniku

Dobra volja in lepa sončna sobota sta združili vesele ljudi v Pobrežju, enem večjih naselij v občini Videm, kjer so zagnani domačini in člani sveta KS Pobrežje organizirali prvo družabno srečanje Pobrežanov. Pri vaškem domu so na ta dan pripravili 1. ribji piknik (z zastonj hrano in pijačo!) ter s tem obudili spomine na "ribjo" tradicijo v teh krajih, ki slovijo tudi po lepo urejenih majhnih ribnikih ob potoku Struga.

Povabilu na pobreški ribji piknik se je odzvalo veliko domačinov, ki so poskrbeli, da so jih obiskali prijatelji in znanci, veselja in zabave pa dobri družbi ni zmanjkalo do jutra. Pobrežani so spekli okrog 300 rib, za piknik pa so male in velike ribe (poleg postrvi se je znašlo tudi nekaj krapov) podarili ribogojnica Berlek iz Pobrežja in lastniki vaških ribnikov. Zadovoljstva ob uspelem srečanju Pobrežanov ni skrival tudi predsednik sveta KS Pobrežje Branko Marinič, ki je dejal, da bodo tradicijo ribjih piknikov in družabnih srečanj poslej nadaljevali, radi pa bi svoje vaške ribnike predstavili tudi drugim in jih vključili v načrtovano turistično ponudbo kraja in videmske občine nasploh.

TM

Predsednik sveta KS Pobrežje Branko Marinič tokrat v vlogi kuharja

TRŽEČ / 20 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA

Odprli nov Športni obieki

"V soboto je bila v Tržcu slovesnost ob 20-letnici športnega društva, združena z uradno otvorit>ijo športnega objekta s sanitarnimi in drugimi potrebnimi prostori, prireditev pa je sodila med slovesnosti v okviru 2. praznika občine Videm.

Iz kronike društva: Sedanje športno društvo Tržeč je bilo ustanovljeno najprej kot sekcija nekdanjega mladinskega aktiva, pozneje pa je NK Tržeč postal sekcija TVD Partizan Videm. Mladinski aktiv Tržeč je leta 1975 organiziral zabavno prireditev z namenom, da pridobi sredstva za ureditev nogometnega igrišča ter nakup dresov in druge opreme ter registrira nogometno ekipo za tekmovanje v okviru takratne telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Še v tem letu so kupili potrebno opremo, uredili vse potrebno za registracijo igralcev in NK Tržeč je začel tekmovati. Že v začetku tekmovanja je dosegal dobre rezultate in kmalu so se mu pridružili igralci iz nekaterih sosednjih klubov. V sezoni 1978/79 je NK Tržeč nastopal v ligi center v okviru takrat ustanovljene Medobčinske nogometne zveze Ptuj. V sezoni 1980/81 je bil NK Tržeč prvi v takratni B ligi in se je tako uvrstil v najvišjo A ligo, ki so jo sestavljali še danes najuspešnejši klubi v takratnih občinah Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. V A ligi je NK Tržeč dokaj uspešno nastopal do vključno sezone 1986/87. Pomembno je poudariti, da je takrat NK Tržeč skrbel tudi za podmladek, saj je v A ligi v letih

1982 do 1987 uspešno nastopala tudi ekipa pionirjev. V nogometni sezoni 1987/88 najdemo NK Tržeč v drugem razredu zahod, danes pa NK Tržeč nastopa v drugem razredu medobčinske nogometne zveze Ptuj in je bil po sedemnajstem krogu na 4. mestu.

Že mladinski aktiv je začel uresničevati načrte o ureditvi igrišča na sedanjem mestu, vendar je načrt uspelo realizirati šele v začetku osemdesetih let z

izdatno pomočjo krajevne ii vaške skupnosti. Sredi devetde setih je Jože Murko zbral okol sebe 10 ustanovnih članov in us tanovil ter registriral samostojne Športno društvo Tržeč, ki ims svoj statut, žiro račun in organ! vodenja. V tem času se je intenzivno nadaljevala prej začeta gradnja športnega objekta, ki gs društvo dokončalo pod vodstvom sedanjega predsedni' ka Dušana Serdinška. Ta je ni sobotni slovesnosti podelil priz nanja zaslužnim članom društvi in sponzorjem, ki so društvu po magali uresničiti njegove načrte i. Braili

člani ŠD Tržeč so ponosni na sodoben športni ob jekt s sanitarnimi in drugimi prostori, potrebnimi tekmovalne in druge aktivnosti društva

fEDNIK - Četrtek, 10. junij 1999

^ 9

PTUJ / SEDMO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV IZ OSNOVNIH SOL

Rtaiskovalno dleliivnost mladih v porustu

KUUB VEČJI KAKOVOSTI RA;ISK0VAIN|GA DELA MLADIH SE V OBČINAH SPODNJEGA PODRAVJA, PRLE-KIJE IN PREKMURJA LE S TEŽAVO ODLOČAJO ZA SOFINANCIRANJE V ZNANOST

v oš Olge Meglic v Ptuju je bilo 21. maja že sedmo srečanje mladih raziskovalcev iz osnovnih šol Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmuija. Znanstvenoraziskovalno središče Bistra ga je organiziralo v sodelovanju z regionalnim centrom Zveze za tehnično kulturo Slovenije v Murski Soboti. Sodelovalo je blizu tristo učencev, ki so ob pomoči 60 mentoijev pripravili 60 nalog s področja družboslovja, nara-voslo\ja, humanistike in ekologije; največ jih je bilo s področja družboslovja.

Za predstavljene naloge so po oceni recenzentov prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja. Pred srečanjem mladih raziskovalcev iz osnovnih šol pa so imeli podobno predstavitev raziskovalnega dela tudi srednješolci, o čemer smo v Tedniku že pisali.

Ker je bilo dobrih nalog veliko, so imeli recenzenti veliko in odgovorno delo. Objavljamo prejemnike zlatih priznanj s ptujskega obmožja ter iz^ Ormoža in Lenarta. Učenci OŠ Breg (Emanuela Žunkovič, Vlasta Mere, Katja Šegula, Maja Kračun, Aljaž Godec in Lovro Centrih) so prejeli zlato priznanje za nalogo o biokemičnih in fizikalnih lastnostih medu. Cirkovški šolarji (Martin Sagadin, Marko Urih, Marko Šori in Aljaž Medved) so napisali nalogo o binkoštih in pastirskih igrah. O kmečkem gostiivanju so se razpisali učenci iz OŠ Gorišnica Simona Fajfarič, Barbara Rižnar, Anja Popovič, Saša Horvat, Maja Visenjak, Matija Toplak in Andrej Meznarič.

Učenci OŠ Hajdina Maja Korošec, Andreja Tkalec, Tanja Turk, Nina Metličar, Vesna Mohorko in Mateja Mlinaric so pisali o obrti v našem kraju -kovaštvu. Mladim Ivan-jkovčanom Saši Krajnc, Janji Potočnik, Romani Prijol, Mihaelu Kelemini, Urošu Novaku in Samu Krajncu je zlato prinesla naloga o starih kmečkih hišah. Z zlatom je bila ocenjena tudi naloga Maje in Mateja Vogrinčiča iz OŠ Lenart, ki sta se ukvarjala s spreminjanjem števila krvodajalcev, zastopanostjo krvnih skupin in Rh faktorja med krvodajalci v KS Lenart. Učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj Marko Ferme, Živa Čuček, Marko Čuš, Maja Kai-sersberger in Anja Dangubič so se ukvarjali z uspešnostjo otrok v prvem razredu osnovne šole glede na na predšolsko vzgojo. Andreja Svenšek, Karmen Lozinšek, Bernarda Klaneček, Elizabeta Svenšek in Natalija Hren iz OŠ Martina Koresa, Podlehnik, so pisali o poletni šoli v naravi. Opros

tite, kje je stranišče? Tilna Mrgo-leta in Andreja Artenjaka, OŠ Olge Meglič, je bila prav tako med najboljšimi. S te šole prihajajo tudi Saša Krajnc, Ina Lejko, Meta Majnik, Sanja Orlač in Anja Vičar, ki so se izkazale z nalogo Resnica te čaka. O ormoški obvoznici - 11.9. 1998 so napisali raziskovalno nalogo učenci OŠ Ormož Niko Gaberc, Denis Jam-briško, Niko Klemenčič, Jožek Kociper, Leon Ivanuša, Rok Mlinarič, Žiga Mlinarič, Dejan Prapotnik, Jernej Pučko, Martina Rudolf, Petra Šterman, Iva Ynučec, Jernej Zoreč in Narcisa Žganec. Zlato je pripadlo tudi učencema OŠ Središče ob Dravi Gregorju Kuharju in Mojci Ku-mer, ki sta se poglobila v zakladnico naravne medicine.

V SEDMIH LETIH 552 NALOG

Sedem let uspešnega dela na področju mladinskega raziskovalnega dela je obdobje, za katerega je že mogoče potegniti nekatere značilne podatke. To je bila priložnost, da smo za kratko oceno zaprosili direktorja znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj dr. Štefana Čelana, ki je med drugim povedal: "Projektno idejo Učeči družbi, ki so jo v Ptuju pričeli uveljavljati pod vodstvom Zareta Markoviča in Mete Pukla-vec, smo v ZRS Bistra Ptuj uspeli

v sedmih letih razširiti v skoraj vse osnovne in srednje šole Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja. V sedmih letih smo preko mladinskega raziskovalnega dela, ki je namenjeno predvsem zgodnjemu spodbujanju mladih za ustvarjalno delo, pridobili 552 raziskovalnih nalog, kjer je sodelovalo blizu 2300 mladih. Rezultati dela tega obdobja se kažejo predvsem v nenehnem porastu zanimanja za tovrstno dejavnost, ki je iz leta v leto kakovostnejša. V prvih letih smo največjo pozornost posvečali izobraževanju mentorjev in mladih raziskovalcev, da so znali ločiti vsebino seminarske naloge od vsebine raziskovalne naloge. V zadnjih dveh letih se je kakovost nalog občutno izboljšala, saj praktično ni več nalog, ki po vsebini ne bi vsebovala vseh potrebnih raziskovalnih elementov. Osnovno vodilo za kakovostno nalogo je namreč povezano z iskanjem odgovora na neznano. Mentorjeva vloga je torej povezana z oblikovanjem pravilno zastavljene vsebine raziskovalne naloge, ki mora biti prilagojena nivoju znanja osnovnošolca ali srednješolca."

Man[ uspešni pa so, kot poudarja dr. Štefan Čelan, pri izvajanju materialne osnovne za izvajanje projekta. "Večina potencialnih fi-nacerjev se še vedno zelo težko odloči za socinanciranje v znanost. Pri nas še vedno ni dozorelo spoznanje, da je usposobljen človek prvi in glavni pogoj za zagotavljanje vseh drugih dobrin. Sredstva za projekt se nam iz leta v leto manjšajo in so trenutno na spodnji še sprejemljivi meji za kakovostno izvedbo projekta. Največ posluha za tovrstno dejavnost še vedno obstaja med župani Spodnjega Podravja. Ob večinskem deležu mestne občine Ptuj, ki nam je žal letos zmanjšala obseg sofinanciranja za okrog 40 odstotkov, nam veliko pomagajo občine Ormož, Ljutomer, Gorišnica, Kidričevo, Juršinci, Dornava, Markovci, Hajdina, ki projekt še vedno 100-odstotno sofinancirajo v obsegu svojega deleža. Žal nam v letošnjem letu ni več uspelo prepričati občin v Prekmurju, da bi še nadalje sodelovale pri projektu. V naslednjem letu jih več ne bo z nami, ker so se odločili za samostojno pot. Pri projektu pa nam pomaga tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije."

MG

en "bojni posvet", da bo predstavitev raziskovalne naloge boljša.

Foto: Langerholc

10

^^ četrtek, 10. junij 1999 - T£nl

PO NAŠIH KRAJIH

DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ

Kronika letovanja v Rabiu

OD 21.4. DO 1. 5. Nadaljevanje iz prejšnje številke

Vse prekmalu je ladjica priplula v Rabac, kjer smo na že polne želodčke morali pospraviti večerjo.

V restavraciji nas je pričakal še en manjkajoči par, ki sta mu bolezen in specialni zdravniški pregled onemogočila odhod z nami. Gospa in gospod Čuček sta bila prisrčno sprejeta v našo družbo in sta za nagrado lahko celo prvo noč prespala skupaj, kar v eni postelji. Uh, kako smo jima bili nekateri nevoščljivi za tak "privilegij", pa čeprav jima je drala luč Zinka. Posebej hvaležen je bil Ivo, ki se je naši Mi-mici posebej zahvalil za to, da mu je omogočila prijeten večer v skupni postelji z dvema damama. V zahvalo sva bili celo pogoščeni s pravo domačo kačjo slino.

V torek, 27. aprila, je sicer deževalo, a smo dan vseeno dobro izkoristili v bazenu. Popoldan je namenjen počastitvi slovenskega državnega praznika - dneva upora.

Naša kronika se bo nadaljevala še v prihodnjih dneh, od nas bo odvisno, ali bomo doživeli še kakšno prijetno presenečenje. A glej ga, vraga! Prijetno presenečenje je že tu, a ne za vse. Tone je samo za našo Mimico. Uboga jaz, le kam naj grem spat? Na mojo srečo je bil obisk kratkotrajen in tako nisem postala brezdomka.

Pa saj ni in ni konca prihodov in presenečenj .Prišel je še en

mož, ki ne zaupa žene vitalnim Ptujčanom in Račanom. SU-PER! En plesalec več!

Današnji popoldan je bil namenjen praznovanju. Proslaviti smo hoteli slovenski državni praznik 27. april, dan upora, predvsem pa nam je bila pri srcu častitljiva obletnica simpatičnih Varvodovih zakoncev, ki sta v teh dneh dopolnila 50 zlatih let zakona. Naša Mimica je zrežirala proslavo s pomočjo nam vsem simpatičnega Branka, ki je uredil prostor in nas, predvsem pa slavij enca presenetil s torto, ki smo jo pokusili tudi mi.

Uvodni pozdrav je pripadal voditeljici Mimici, Dragica je prebrala kroniko, Janja je zreci-tirala Minattijevo Nekoga moraš imeti rad, Joža je imel kratek slavnostni nagovor, ki ga

je zaključil z zdravico: Kolikor zvezdic vrh neba, toliko let bog vama daj na svet živet, živijo, oj živijo, oj živijo na svet... Seveda smo Jožetu pomagali vsi navzoči, še posebej ko je prečudovito zapel En starček je živel ... Slavnostni šaljivi obred je opravil Ivan, ju povezal s svilenim šalom, ki jima ga je tudi podaril. Slavljencema smo podarili še skromno spominsko darilce s kartico Rabca z našimi podpisi. Gospod Milan je nategnil meh in slavljenca sta zaplesala častni ples. Že smo plesali in prepevali vsi, a čas vse prehitro teče.

Pred nami je bil vznemirljiv večer, na katerem je Branko organiziral izbor "Najšarmantnije dame". Ja, pa kdo, če ne naša Janja je premočno z 10 točkami prednosti premagala vse mnogo mlajše sotekmovalke, Hrvatice. Pa saj je lahko zmagala, saj smo ji vsi pomagali. Joža v plesu valčka, Dragica z nasvetom za pesem Mi Slovenci vinca ne prodamo, sama pa je prispevala dobro risbo Štajerca s pravim štajerskim klobukom in "koražfedro". Sama je tudi domiselno izbrala svoje morebitne svetovno znane ljubimce, kjer je častno mesto takoj za Clintonom zasedel naš Joža. Malo smo ji zamerili, da je izbrala tudi tis

tega slinastega Nemca, pa smo ji ob zmagi oprostili tudi ta spodrsljaj .Zdaj bo pač važna, vrag ve, ali nas bo na Ptuju še hotela poznati. Dobila je spominsko darilce in pravo lepotno štolo. Pa saj nam je Janja kar podivjala, nikjer je ne manjka, le pri mini golfu je zasedla častno zadnje mesto. Pač ni navajena, da bi zadevo spravila v liiknjo. Sta se pa izkazala Ivana, Čuček in Svenšek, skratka moški so bili uspešnejši v polnjenju lukenj.

Zvečer je bil spet v znamenju Brankovega programa. Kar 16 se nas je stiskalo v loži za osem ljudi. S Hrvati smo se skoraj stepli za sedeže, a zmagali smo Slovenci. Je pa drugi dan bil zato Kristl deležen v liftu dolgega hrvaškega jezika. Nekaterim že pešajo moči, vidi se, da se letovanju bliža konec, saj domov

moramo vendar priti spočiti. Nekatere so odšle kar hitro v posteljo, seveda pa ni bila med njimi naša Janja, ki je sodelovala tudi nocoj pri vseh igrah in je z zavezanimi očmi pretipala Hrvata od pet do glave. Baje je pot oblival oba. Gospod iz Sa-mobora je bil ves napet od pričakovanja, kaj vse bo na njem še potipala.Pa ni zmagala Janja, morda jo je otipavanje preveč vznemirilo in pa "ne čuje dobro!", kajti hrvaška sotekmo-valka je dobila šepetajoč namig iz svoje publika za pravilni odgovor. Potem je bilo plesa še in še in še. Gospa Capudrova je graciozno migala, kot da so jo navrli, in je pri tem njena telesna teža ni prav nič ovirala.

Konec prihodnjič

Kroniko zapisala:

Dragita Verbega

Na obali pred hotelom l\/limoza

DRAZENCI / DELAVNO DRUŠTVO GOSPODINJ

Malski izlet v

Žene in dekleta Dražencev so po dolgoletni želji le uspele ustanoviti svoje društvo. Na pobudo Terezije Meško iz Kmetijske svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj so končno v februaiju letos uspele organizirati ustanovni občni zbor. Potrdile so 11-članski upravni odbor, društvo pa vodi predsednica Zdenka Godec, njena namestnica je Jožica Golob, tajniška dela je prevzela Dragica Polajžer, blagajničarka pa je Jožica Šegula.

Društvo je prostovoljno združenje žena, ki žive na območju vasi Draženci, in ima namen, da jih povezuje ter skrbi za izobraževanje, družabne in kulturne aktivnosti ter za kvaliteto življenja na vasi. Potekali so že trije tečaji kuhanja, sodelovale so že na razstavah domačih dobrot v domu občanov, seveda pa si gospodinje želijo še več takšnih in drugačnih aktivnosti (kakšno svetovanje in predavanje o zdravju ...). V letošnji načrtu so zapisale tudi strokovni izlet in ga uspešno izvedle 22. maja, ko so se odpravile do Rogaške Slatine in Olimja. Prvi postanek je bil v modni konfekciji NANA v Rogaški Slatini. Podjetnica Majda Vešlegaj, ki zaposluje 45 delavcev, večina delavk, je predstavila svojo

proizvodnjo šivanja ženskih hlač za tuji trg. V Rogaški Slatini so obiskale tudi steklarno KREATIVE, last Franca Sajka, kjer ročno izdelujejo predmete iz stekla. V prijetnem spominu

Ofim/e

so ostale tudi lepo urejene trgovine s kristalom v Rogaški. Med potjo do Olimja so se ustavile še v pivovarni Haler in si ogledale proizvodnjo. Pika na i je bil v Olimju ogled samostanskega gradu s cerkvijo in tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. Za konec so se podale na Jelenov greben do Ježovnikove domačije s kmečkim turizmom.

Dragica Polajžer

PTUJ / SREČANJE MATURANTOV IZ LETA 1949

Šolskih vezi niso nikoli pretrgali

Petdesetletnico mature so prejšnjo soboto slavili maturantje ptujske gimnazije iz leta 1949. Zbrali so se v gostilni PP na Novem trgu. V letniku jih je bilo 29, danes jih živi še 25, na srečanja pa bolj ali manj prihajajo v skoraj polni zasedbi.

Njihova srečanja so vedno nepozabna, šolskih vezi niso nikoli pretrgali, vedno so se dobro razumeli. Morda tudi zato, ker so rasli in še šolali v sila skromnih razmerah in jih niso razjedali problemi današnjih generacij. Vsi so tudi sodelovali na delovnih akcijah. Skoraj vsi so študirali in študij uspešno končali. Med njimi so doktorji medicine, doktorji znanosti, sodniki. Poklicne in druge poti so jih odnesle v številne slovenske kraje in mesta, na Hrvaško, v Francijo in tudi v

Nemci)o, od koder sta na letošnje srečanje prišla Vinko Pernat in Vidko Šterman. Glavna organizatorja srečanja Suzana in Štefan Požlep sta v imenu nekdanjih sošolcev povedala še veliko lepih misli, ki so jih dopolnili še nekateri drugi. Tudi po 50 letih niso pozabili na pesem; pesem je bila nasploh ena od oblik njihovega uspešnega druženja. Bili so eden najuspešnejših gimnazijskih zborov v svojem času, vendar večno drugi, za zborom iz Celja. Ljubezen do lepe pesmi neguje

jo še danes, v soboto in še nedeljo so jih veliko zapeli. Že po tradiciji se njihova srečanja nadaljujejo pri Požlepovih doma do naslednjega dne dopoldne. Vsako srečanje je takšno, kot da so se šele včeraj razšli. Doslej so se srečevali vsakih pet let, sicer pa so se bolj ali manj srečevali tudi ob drugih priložnostih. In če je bilo treba kateremu od sošolcev pomagati, niso oklevali.

In kaj jim pomeni Ptuj, v katerega se vsi vedno zelo radi vračajo? Dom, mladost, domovino, enega najlepših mest Slovenije, nostalgijo, še posebej tistim, ki v mestu, ki postaja iz leta v leto lepše, ne živijo.

MG

V soboto so gimnazijski maturantje iz leta 1949 proslavili 50-letnico mature. Ko je fotografija nastala, jih je nekaj še manjkalo. Foto: Črtomir Goznik

SV. TOMAŽ / PROPADAJOČA STAVBA KAZI UGLED KRAJA

Zapletlo se /e z denationalizatijo

V centru Svetega Tomaža stoji propadajoča stavba, katere up-ravljalec je Kmetijska zadruga Ormož. Predsednica Turističnega društva iz Svetega Tomaža Vera Jeromelj meni, da je kraianom v sramoto.

Pogovarjali smo se z direktorjem Kmetijske zadruge Anto

nom Šalamonom in povedal nam je, da je glavni problem

dolgotrajen denacionalizacijski postopek. Za manjši del objekta, gre za 58 kvadratnih metrov, je vložen denacionalizacijski zahtevek. Upravičenec se ni strinjal z dosedanjim postopkom in se je že večkrat pritožil, tako da postopek še vedno teče. Kmetijska zadruga kot upravljalka objekta ne more ničesar narediti, dokler postopek ne bo končan. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od Upravne enote Ormož in denacio-nalizacijske komisije. Strinja se, da objekt, kakršen je, dela sramoto Kmetijski zadrugi in krajanom, na razrešitev pa sami na žalost ne morejo vplivati. To ni edini tovrstni objekt v občini in naši državi, ki iz istega razloga propada.

Majda FridI

Zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka stavba propada. Foto Majda FridI

SLOVENSKA BISTRICA / 35 LET TOVARNIŠKEGA ČASOPISA METALURG

lapimnili so samo eno številko

Ko govorimo o zgodovini tiskane besede v občini Slovenska Bistrica, ne moremo mimo Glasnika, ki je občane obveščal v petdesetih letih, vendar je zaradi pomanjkanja denarja na svoji poti omagal. Njegov naslednik je Metalurg - tovarniški časopis Impola, ki je bil dolgo časa pomemben vir informiranja ne samo znotraj omenjene industrijske cone, temveč vsaj v začetku tudi za širše okolje, kljub temu da niso nikoli želeli postati občinski časopis. V 35 letih Metalurgovega izhajanja so njegovo vsebino skupaj z dopisniki krojili Slavko Kovačič, za njim je uredniško pero vihtela Silva Dežman, njo je nasledil Ladislav Steinbacher, ki je Metalurga urejal vse do lanskega leta, sedanji urednik pa je Drago Keršič. V "zlatih časih" informiranja v takratnem združenem deluje Metalurg izhajal v visoki nakladi - 3000 izvodih.

"Mnogo nas je v tovarni in redko pridemo skupaj, ker smo v izmenah. Ob praznikih se še bolj razpršimo vsak po svoji poti. Pa sem si mislil, da bi se 'zbrali' včasih - na papirju. Tudi drugod po tovarnah delajo tako, le da imajo že marsikje lep, velik in celo barvni časopis. Prišel sem torej zato, ker sem vam potreben," je v prvi, ciklostirani številki Metaltir-ga, ki je izšel v 500 izvodih, ker so bile tehnične možnosti tiskanja v tistih časih pač omejene, novembra 1964. leta zapisal v uvodniku prvi urednik Slavko Kovačič. Sicer pa je bilo zanimivo pobrskati po arhivu tovarniškega časopisa, tako sem izvedela marsii^aj - tudi o tem, kako je bilo v teh letih z Impolom, tovarniškim velikanom pod vznožjem Pohorja, ki še danes narekuje način življenja številnim ob^om in njihovim družinam slovenjebistriške, oplotniške in še katere občine.

Leto dni kasneje je v Metaliu-gu pisalo o 140-letnici tovarne in o ^gih drobnih zanimivostih iz tistega časa, tudi o delavskem sa-nioupravljanju. Konec šestdesetih ^et l^ko prebiramo o posvetovan

ju novinarjev in informatorjev v delovnih organizacijah, kjer je med drugim zapisano, da je "informiranost delovnega človeka eden bistvenih pogojev za njegovo samoupravljalsko uveljavitev. Informiranje ni samo stvar dobre volje podjetja, temveč zakonitost samoupravljanja." Pred dvajsetimi leti piše, da v Impolu niso bili najbolj zadovoljni s proizvodnjo, saj so v septembru dosegli manj, kot je bilo s planom predvideno. Pred tremi leti je bilo v Metalurgii zapisano, da so v podjetju videli več kamionov s tujo registracijo, kot je to navada. Po tem lahko sklepajo, da so jim eni pripeljali alvmainij, drugi pa odvažajo njihove izdelke. "K temu je najverjetneje prispeval tudi ukrep genei^ne-ga direktorja, da je nekaterim vodilnim zmanjšal plače." Pred letom dni lahko beremo tudi o tem, kako so se odločali za spremembe pri ponudbi in kakovosti malic. Ob tem pisec članka med drugim ugotavlja, da je nekoč pri sindikatu delovala komisija za kultiu-o v jedilnici, saj so tam pripravljali likovne in diiige razstave, kar je po svoje obogatilo prostor. Sedaj temu ne posvečajo več potrebne

pozornosti, zato je jedilnica pusta in nezanimiva. V letu 19^ pa Jernej Čoki, predsednik uprave Impola, ugotavlja, da so generacije impolčanov pomagale graditi Impol, ta pa je iz drobne obrtniške kovačnice, Id je pričela delati v prvih desetietjih prejšnjega stoletja, prerasel v danes mogočno in v svetu uveljavljeno podjetje.

Zanimivo je bilo tu^ srečanje ob častitljivem jubileju Metalurga. Poleg treh urednikov - Slavka Kovačiča, Ladislava Steinbacher-ja in sedanjega, najmlajšega. Draga Keršiča, manjkala je le Silva Dežman - ter celotnega vodstva Impola, d.d., je prišlo tudi nekaj novinarjev, ki tam, kjer še imajo tovarniške časopise (teh podjetij je v Sloveniji čedalje manj, od 300 pred leti jih živi ali životari le okoli 68), še vedno opravljajo bolj ali manj (ne)hvaležno delo informatorjev. Najstarejši Metalurgov lui^dnik Slavko Kovačič, danes že možakar v častitljivih letih, se je

spominjal let, ko je bil ta tovarniški časopis za mnoge edini, ki so ga v družini premogli. Poleg zaposlenih so ga prejemali tudi vsi upokojenci ter bili tako seznanjeni z vsem, kaj vse se dogaja v "njihovem" Impolu. Ko je prenehal lurednikovati, je s časopisom še vedno sodeloval kot Jaka Drog in razdrl marsikatero pikro in tudi grenko. Kot se spominja, se politika v tistem času ni veliko vmešavala v njihovo delo, le v času urednikovanja Silve Dežman so zaradi karikature, ki se je nekaterim zdela sporna, zaplenili celotno številko, vendar so jo kasneje le pobrali iz zabojnika in glej ga, zlomka, časopis so dobesedno razgrabili.

Medtem ko je Slavko Kovačič oral ledino tovarniškega informiranja v Impolu in je bila Silva Dežman urednica v času razcveta samoupravljanja, pa je Ladislav Steinbacher doživljal drugačne čase - od štrajkov, prisilne uprave.

prestrukturiranja podjetja, tranzi-cije do današnjega razcveta Impola. V tem času se je vodstvo Impola nekajkrat menjalo, vendar so se vsi vseskozi zavedali, kako pomembno vlogo ima obveščanje. Sedanji turednik Drago Keršič meni, da Metalurg ponovno pridobiva pomen in tudi ugled ter je nepogrešljiv pri dogovarjanju in poslovanju podjetja. Kljub vsemu pa v Impolu skrbijo za informi-ranje^tudi drugače. Kot je povedal Adi Žun^ ki v Impolu skrbi za kadrovski del, je interna javnost le eno izmed področij odnosov z javnostjo in tu Metalurg dobiva svojo novo vsebino. Informacije so po eni strani koristne kot informacije, velikokrat pa so tudi odgovor na številna vprašanja zaposlenih. Vzporedno z glasilom v Impolu razvijajo še druge oblike informiranja. Poleg oglasnih desk sedaj pripravljajo predalčke, da bi na t^šen način lahko dobivali od zaposlenih povratne infoniiacije, in to tako, da postavljajo vpr^anja, dajejo i^bude in rečejo tudi kakšno kritično o vsem, s

čimer niso zadovoljni. To v upravi kasneje ustrezno obdelajo in pripravijo odgovore. Na področju informiranja delajo v Impolu skupaj z dansko firmo projekt upravljanja s Človeškimi viri, kjer gre za 25 dejavnikov organizacijske kulture. Pri tem sodelujejo vsi zaposleni in že lansko leto so pri omenjenem projektu izpostavili štirinajst najpomembnejših dejavnikov za dobro poslovanje firme. Sem sodijo tudi medsebojni odnosi, plače, obveščanje in produktivnost ..., skratka vse tisto, kar je povezano z uspešnostjo razvoja podjetja in z ljudmi - ti pa so v Impolu na prvem mestu. Vse to je tudi zapisano v programih Impola do leta 2007.

Kot se za jubilej spodobi, so priložnostno proslavo popestrili še učenci slovenjebistriške glasbene šole ter delavci Zavoda za kulturo, ki so vse prisotne popeljali skozi zgodovino Metalurga. Svoje pa je povedala tudi razstava, ki je bila deset dni na ogled v likovnih salonih bistriškega gradu.

Vida Topelevec

Na priložnostni razstavi v likovnih salonih bistriškega gradu so si gostje lahko ogledali nekatere Izvode Metalurga.

Foto: M. Čerič

UUBUANA/ FESTIVAL ROČK FEVER

Hudobni volk v klubu HoundDog

Festival Ročk Fever je bil prvič jimija lani, namenjen pa je promociji mladih slovensldh perspektivnih ^asbenih skupin, tistih, Id bodo v prihodnosti oblikovali slovensko ročk sceno.

Od lansk^ junija do danes so nekatere skupine, ki so nastopile na festivalu, že dosege vidne uspehe in dobro ime v javnosti, na primer Babewatch, Siddharta, Sweet Sorrovv, Zamujena generacija, Mojo Hand in drugi.

Festival bo potekal od ponedeljka do sobote (14. - 19. junija) v klubu Hound Dog. Vsak dan se bodo predstavile tri skupine in vsak dan druga zvrst glasbe; v ponedeljek punk: Virus, Utopija, Valter brani Sarajevo; v torek ska: K Z SKA, Not the same, Elvis Jackson; v sredo blues in jazz: Živel je mož, Free špirit, Soulata; v četrtek metal: Prospect, Sabaiiun, Weeping willow; v petek ročk: Nenavadni podnajemnild, Caligula, Hudobni volk; v soboto hard ročk: Torpedo marmorata, Razvalina, Pimple.

Cena vstopnice je 500 tolarjev, za cel festival pa 1500 tolarjev.

Milan fCrajnc

14

^^ četrtek, 10. junij 1999 - T£nl

NASVETI

Kuharski nmsvoii

Jagode

Za pripravo jedi lahko uporabimo gozdne jagode, ki jih lahko tudi gojimo in so zelo cenjene zaradi posebno flnega okusa, in vrtne jagode, ki so nastale s križanjem med majhnimi severnoameriškimi in sočnimi čilenskimi jagodami. Jagod nikoli ne kupujemo samo z očmi, pač pa tudi z nosom, saj dobre jagode spoznamo tudi po njihovem tipičnem svežem vonju. Pri gozdnih pa pogledamo, ali sta venček lističev in začetek peclja sveža in nepoškodovana.

Iz jagod si najpogosteje pripravljamo jagodni frape, pret-lačene jagode s tekočo sladko smetano, jagodni sladoled in zmrzlino, jagodne rezine in jagodno torto.

Frapeji so v osnovi mrzle osvežilne pijače oziroma napitki. Lahko jih pripravimo z dodatkom sadnih likerjev ali brez njih.Vsi pa so pripravljeni iz sladoleda, rnleka ali mlečne osnove, ledu, sladke smetane, sadja ali drugih dodatkov, kot sta čokolada in kakav. Frape je vedno ponudimo v visokih pecljatih kozarcih s slamico. Jagodni frape za otroke pripravimo tako, da 3 decilitre jagod zmiksamo ali pretlačimo, jim dodamo 3 decilitre mleka ali tekoče sladke smetane in dobro premešamo ter ohladimo. Po želji jih še dodatno sladkamo. V dobro ohlajen jagodni frape pred serviranjem spustimo kocko ledu, okrasimo s tolčeno sladko smetano in ponudimo.

Jagodni frape za odrasle pa naredimo tako, da pretlačimo 3 decilitre jagod, jim dodamo 3 decilitre mleka ali tekoče sladke smetane, dodamo še 3 cl jagodnega žganja, dobro premešamo in v hladilniku ohladimo. Ponudimo v visokih pecljatih kozarcih, v katere damo najprej kepico jagodnega sladoleda, ter po želji okrasimo s sladko smetano.

Doma si lahko pripravimo tudi

jagodni sladoled, če imamo strojček za pripravo sladoleda, če pa ga nimate, pa si lahko pripravite jagodno zmrzlino.

Jagodni sladoled pripravimo tako, da očistimo 1 kilogram jagod in jih pretlačimo. Posebej zavremo 0,5 1 vode in 35 dekagra-mov sladkorja, da se sladkor stopi, ter ohladimo. Ohlajeni vodi dodamo jagode, sok 1 limone in vse premešamo. Tako pripravljeno maso vlijemo v stroj za sladoled in mešamo. Ko se začne masa gostiti, dodamo sneg 2 beljakov, med katerega smo vtepli 5 deka-gramov sladkorja, da nam sladoled nekoliko zrahlja.

Po enakem receptu lahko pripravite tudi druge sadne sladolede, le da jagode zamenjajte z drugo vrsto sadja.

Po enakem receptu pa lahko pripravite tudi zmrzlino ali par-fait, ki se razlikuje od sladoleda v tem, da pripravljeno maso damo v pravokotne posodice in jih postavimo v ^mrzovalnik, da masa zmrzne. Če delamo sladoled in zmrzlino po enakem receptu, je zmrzlina rahlejša in bolj penasta od navadnega sladoleda.

In še jagodna torta. Pri jagodnih tortah poznamo dve različici: klasično sadno jagodno torto in jagodno torto, ki jo izdelamo iz podlage iz krhkega testa, iz nadeva in jagod ter preliva.

Krhko testo naredimo iz 12,5

dag gladke moke, 1 rumenjaka, žlice sladkorja, žličke vanilijeve-ga sladkorja, ščepca soli in 8 de-kagramov masla ali margarine. Testo lahko pripravimo s pomočjo električnega mešalnika. Pripravljeno testo pustimo počivati 15 do 20 minut v hladilniku. Nato ga damo v pomačen tort ni model s premerom 26 cm in postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 220C, in pečemo 15 minut. Medtem ko pečemo tortno osnovo, si pripravimo zmes za makrone, in sicer 3 beljake stepe-mo v trd sneg, počasi dodamo 12 dekagramov sladkorja in 18 deka-gramov zmletih mandljev, za boljši okus dodamo še 3 kapljice esence grenkih mandljev. Pripravljeno zmes na brizgamo na pečeno torno osnovo ali s pomočjo žlice enakomerno porazdelimo in pečemo še 20 do 25 minut pri temperaturi 180 C. Nato si pripravimo za oblogo pol kilograma svežih jagod; 12 lepih in nekoliko manjših si prihranimo, ostale pa narežemo na polovico, jih posujemo z 2 žlicama sladkorja in pokapljamo z malinovim sirupom. Pokrijemo in pustimo, da se napojijo. Pečeno torto ohladimo v modelu, nato jo vsipljemo na ploščo, po vrhu razporedimo napojene in narezane jagode, nato stepemo 3 decilitre rastlinske smetane, jo obarvamo z mali-ninim sirupom ali jedilno barvo, na tanko premažemo torto s smetano, s preostalo smetano pa s pomočjo brizgalke torto okrasimo in s pomočjo svežih jagod nakažemo 12 rezin. Lahko takoj ponudimo.Tako pripravljeno torto lahko ponudimo za sladico pri slavnostnem kosilu.

Nada Pignar,

učiteljica kuharstva

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 228. NAD

Zcilrolt, družina in duševno zdn/v/e

90. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine -na splošno - 3. nad.

Ko se govori o svetovanju, se s tem ne misli na ceneno dajanje nasvetov, saj taki nasveti običajno nič ne pomagajo, Z na-svetovanjem pa iahko zelo koristno odpravljamo neustrezne oblike vedenja. Z nasveti pomagamo članu družine dojeti vzroke lastnega in partnerjevega vedenja ter odnose med njima, svetovanje tudi omogoča čustveno sprostitev in zmanjšuje napetosti in, končno, z nasveto-vanjem spodbujamo k učenjti ustreznejših oblik vedenja.

Metodologija svetovanja se

mora prilagoditi strukturi zakona, osebnosti zakoncev in naravi problema oziroma konflikta. Če imamo opraviti z družinskim svetovanjem, potem moramo posebno jasno opredeliti in soupoštevati situacijo otroka.

K zakonskemu ali družinskemu svetovanju lahko pritegnemo samo starše (zakonce), del družine ali celo dnižino. Ker se zateče po pomoč ponavadi le eden od zakoncev, je večkrat zelo važno pridobiti za sodelovanje še dmgega. Razgovor v troje omogoča namreč boljše vpoglede v vzroke nesporazumov. Včasih se zgodi, da pride do tega šele po krajši ali daljši psihoterapiji enega partnerja, ko drugi opazi izboljšanje njegovega odnosa do sebe. Med

drugimi tehničnimi vodili je pomembno vedeti, da se pogosto nikoli direktno ne omeni ločitev, čeprav imajo nekateri terapevti drugačno mnenje; boije je skrbno in premišljeno svetovati začasno ločitev sprtih zakoncev, pa še to lahko vodi do ločitve.

Običajno traja tako svetovanje eno do pet seans enkrat do dvakrat tedensko. Če se izkaže, da so problemi pri enem članu zakonske ali družinske skupnosti bolj zakoreninjeni, je potrebno preiti od svetovanja k terapiji. Svetovalci potrebujejo temeljito izobrazbo.

Naslednjič pa si bomo pogledali nekaj najpogostejših napak svetovalcev.

mag. Bo|an Šinko

STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO

Zvočne ao/oci/e

Nadaljevanje iz prejšnje številke

Tudi vrata so velikokrat neprimerna, ne tesnijo dobro in prepuščajo preveč hrupa. Najbolje zvočno izolirana so vrata iz masivnega lesa. Vsa vhodna vrata naj bi bila takšna. Če jih hočemo zvočno še bolje izolirati, jih obložimo z najmanj 2,5 cm poliuretanske pene, ki absorbira zvok, nanjo pa pritrdimo usnje ali skaj. Na deh naredimo prag iz trdega lesa (jesen, hrast), na vse stike

vratnega podboja pa pritrdimo elastični trak.

Industrija stavbnega pohištva že izdeluje zvočno izolativna vrata, ki se po zunanjem videzu ne razlikujejo od diTigih. Zvočna izolacija je vgrajena v vratnem krilu, ki mora dobro tesniti ob vratnem podboju.

Zvočno izolativna okna imajo troslojno zasteklitev. Vgrajujemo jih predvsem tam, kjer stanovanja mejijo na hrupne predele.

Industrija gradbenega materiala tudi že izdeluje opečne zidake z

vgrajeno izolacijo in tudi sisteme suhomontažnih predelnih sten, ki jih vgrajujemo kot dodatno zvočno izolacijo.

Zvočna izolacija je torej vsekakor pomembna, seveda pa se je moramo lotiti natančno, strokovno in pravilno.

Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing.

Energetskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trgi, tel. 778-516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Svetovanje je namenjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj den^ z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja,

zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.

Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V ENSVET pisarnah si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo.

Krvodajalci

25. MAJ - Ivan Hribernik, Na Boč 22, Poljčane, Slavko Ljubeč, Ncva vas 73/a, Ruj, Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj, Boris Blažek, Keleminova 16, Maribor, Mirko Sambo-iec, Župečja vas 2/a, Renato Rižner, Apače 118, Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Ruj, Jožef Karneža, Doklece 26/a, Boris Kost, Milčinskega 14, Maribor, Miran Šalamun, Nova vas 101, Ptuj, Ivan Sok, Zamušani 55, Milan Munda, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Branko Škrabl, Vegova 13, Kidričevo, Darko Komet, Kajuhova9, Kidričevo, Lidija Kaisersberger, Potrčeva 22, Ptuj, Albin Petrovič, Vareja 6, Jože Turk, Ptujska Gora 103/a, Emil Kirbiš, Njiverce 29, Alojz Šeruga, Slovenski trg 3, Ptuj, Milan Lah, Jadranska 17, Ptuj, Marija Ko-lednik, Pacinje 5/a, Janez Bedenik, Nadele 13, Ivan Nahberger. Zg. Najdina 37/a, Danilo Preac, Mihovci 17, Bogdan Mohorko, Sela 14/c, Marija Haložan, Obrež 46, Anton Planinšek, Župečja vas 2, Marjan Metličar, Zg. Haj-dina 82, Franc Kozel, Zakl 37/a, Dragomir Fišer, Raičeva 7, Ptuj.

27. MAJ - Marjan Herga, Črmlja 5/a, Ivan Zlatnik, Frankov-

ci 40, Vladimir Krničar, Obrež 105, Branko Filipič, Obrež 98, Vlado Belšak, Panonska 5, Ruj, Branko Lukman, Ju-rovci 5/a, Davorin Lubej, Tmiče 43, Silvo Zaje, Apače 13, Jožica Medved, Župečja vas 60/a, Leon Pišek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas. Marjan Sakelšek, Potrčeva 42, Ptuj, Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a, Ptuj, Janko Mo-ravec, Vičanci 88, Stojan Dajnko, RujskaGora 105, Štefan Pesek, Ul. 5. prekomorske 12, Ruj, Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj, Miran Krajnc, Koračice 30, Janez Černi-vec, Podvinci 119, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Alojzija Cafuta, Na postajo 6, Ruj, Mihael Hameršak, Stojnci 4/a, Jože PremzI, Starošince 33, Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj, Feliks Hvaleč, Gabrnik 48, Slavko Kirbiš, Apače 45, Vladimir Meško, Sodinci 78/a, Zdravko Sok, Formin 1/a, Vinko Širec, Kočice 55, Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Franc Zaje, Sela 34, Lovrenc na Dr. polju, Frančka Zajšek, Ruj-ska Gora 1/a, Branko Forstfierič, Tržeč 14, Milorad Lazič, Potrčeva 48, Ptuj, Alojz Veg, Stogovei 15/a, Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj, Tomaž Habjanič, Kajuhova 3, Ptuj, Štefan Vogrinee, Popovci 17/a, Milan Toplak,

Gorišnica 8/a, Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dravskem polju 5, Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ruj, Anton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju 7, Branko Sitar, Kungota 158, Rudi Bogdan, Lackova 5, Kidričevo, Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6, Josip Hajdinjak, Ul. 25. maja 8, Ruj, Jelka Voda, Mestni Vrh 43, Ruj, Frane Čagran, Žamenci 6, Jožef Korez, Janški Vrh 50, Branko Drevenšek, Mihovce 48, Borut Šalam.un, Nova vas 101, Ptuj, Marija Kolbl, Žab-jak 45, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Branko Mohorko, Apače 284, Janez Čeh, Krčevina 69, Franc Mojzer, Apače 43, Branko Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 1, Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c, Ernest Zavernik, Grajena 28, Frane Pišek, Stari Log 56, Vladimir Gajšt, Starše 99, Konrad Kirbiš, Dobrina 22/c, Edi Zorko, Plaear 65, Vilijam Obran, Sarajevska 5, Maribor, Rudi Šteleer, Pobrežje 118, Štefan Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Miklavž na Dr. polju, Dražen Kečkeš, S. Severja 15, Maribor, Bojan Kokol, Bre-snica 11, Zvonko Krajnc, Boračeva 41, Velika Polana, Drago Žerak, Župečja vas 7, Alojz Gojčič, Starše 43, Gabrijel Fošnjar, Rujska 213, Maribor.

PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU m V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^

Mrf v topleišem rožniku

"Če rožnika sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obiia nam zemlja rodi."

Po tem pregovoru ljudske modrosti si tudi vrtnar želi, da bi po hladnem in viharnem maju v domačem vrtu bilo tako.

V SADNEM VRTU poškodovano drevje po toči in neurju poškropimo z dotikalnimi fungicidi, da preprečimo okužbe z glivičnimi rastlinskimi boleznimi na poškodovanih mestih listov, mladih poganjkov in plodov. Škropivu, namenjenemu za preprečitev okužb z glivičnimi boleznimi, dodamo enega od razpoložljivih listnih gnojil, da bi tako poškodovani rastlini neposredno z naglo delujočimi hranili pomagali pri celjenju nastalih poškodb. Še pred škropljenjem porežemo od viharja polomljene veje in mlade poganjke. Debelejše veje odrežemo do nepoškodovane veje ali debla, tako da ne puščamo štreljev, rezilno ploskev pa zgladimo in premažemo s eepilno smolo ali podobnimi pripravki, da preprečimo izce-janje rastlinskega soka in pospešimo celjenje rane.

Na vinski trgi, gojeni v sadnem vrtu v obliki brajd.

v začetku junija, še preden prične cveteti, opravimo pletev. Vinska trta, naj bo žlahtna ali hibridna, če je zdrava in dobro prehranjena, dobro raste. Doslej je pognala več poganjkov, kot je potrebno za njen obstoj in prehrano grozdja. Da se trta ne bi preveč zgostila, ker je takšna tudi bolj podvržena boleznim in škodljivcem, da bi se grozdje lepo razvilo in da bi zrastle dobro razvite in močne rozge za nadaljno vzgojo in rodnost, jo oplejemo. Potrgamo nerodne poganjke na starem lesu, ki jih ne bomo uporabili za nadomestni les ali pomladitev trsa, oplejemo tudi nerodne in v rasti zaostale mladike na reznikih in šparonih ter vse slabo razvite poganjke na deblu in starem lesu. V juniju je na trti poleg pletve potrebno opraviti še druga zelena dela, kot je sprotno odstranjevanje zalistnikov, še posebno pri mlajših trsih. Trse po potrebi še dognojimo s poslednjim od

merkom mešanih rudninskih gnojil ali dušičnimi gnojili ter v širšem kolobarju okopljemo, da omogočimo koreninam boljšo rast in razvoj. Trsne mladike vežemo ob oporo oziroma vlagamo med žice, če imamo brajde vzgojene na žični opori. Pri vlaganju ali vezi mladike enakomerno razporedimo, da bodo dobro osvetljene.

V OKRASNEM VRTU, ki je v cvetočem rožniku še posebno razkošno razcveten, ne pozabimo na sprotno odstranjevanje odevetelih in odmrlih cvetov. Mnogi cvetovi se namreč po cvetenju ne posuše, pač že na rastlini prično gniti ali odpadli na tla segnijejo ter postanejo leglo za širjenje okužbe s cvetno gnilobo za zdrave cvetove in popje. Na balkonskih cvetnieah, zlasti so za to občutljive begoni-je, se rada pojavlja pepelasta plesen. Preprečujemo jo s pogostimi škropljenji s priporočljivimi kemičnimi pripravki. Plesnive poganjke pred škropljenjem porežemo in uničimo. Za škropljenje ne uporabljamo vedno enih in istih pripravkov, ker posten^o rastline nanje neodporne, bolezni pa odporne. Če proti škodljivcem uporabimo naravne rastlinske zvarke, te zmeraj preredčimo z vodo, da ne bi imeli škodljivega učinka na gojene rastline. Za pripravo in uporabo rastlinskih zvarkov in čajev moramo imeti potrebne izkušnje oziroma upoštevati navodila.

V ZELENJAVNEM VRTU se v poletju nakopiči vse več opravil pri negi vrtnin, saj se ob rednih negovalnih opravilih pojavijo še izredna, s katerimi odpravljamo posledice, ki jih puščajo za seboj vremen

ske neprilike, posebno pozornost pa od vrtnarja zahteva pravilno in pravočasno oskrbovanje vrtnega rastlinja z vlago. Po vsakem močnejšem nalivu postane vrtna zemlja zaskorjena, kar je za razvoj in rast vrtnin škodljivo. Pod zaskorjeno zemljo se bistveno zmanjša zračnost tal, s tem pa okrni razvoj korenin. V zaskorjeni zemlji iz razpok izhlapi veliko talne vlage, tu pa se prično razvijati razni pleveli. Zaskorjena zemlja lahko povsem onemogoči kalitev posejanih posevkov, zato po vsakem nalivu vrtne gredice z vrtnim kultivatorjem plitvo prerahljamo in zdrobimo vrhnjo talno skorjo.

Že po nekaj sončnih dneh bo nastala potreba po zalivanju vrtnin. Zalivamo le s postano vodo in to v jutranjem času, ko so rastline ohlajene na nočno zračno toploto. Pri zalivanju se izogibajmo močenju listov, ker bolj kot je rastlina vlažna, boljši so pogoji za razvoj glivičnih rastlinskih bolezni.

Za dognojevanje uporabljamo v tem času troje vrst gnojilnih pripravkov kot dopolnilno prehranjevanje vrtnin: praškasta ali zrnata gnojila, ki jih ob okopavanju zagrebemo v tla, tekoča gnojila, ki jit^ doziramo vrtninam ob zalivanju, in listna gnojila, Ki jih na rastline nanašamo v obliki škropiva samostojno ali s pesticidi. Pri vsaki uporabi gnojilnih pripravkov se ravnamo po navodilih proizvajalca, da ne b' pri prehranjevanja vrtnin prišlo do nasprotnih učinkov od želenih.

Miran Glušič, ing. agC'

TEDNIK - Četrtek, 10. junij 1999

15

^ : ' ' ^M.' ' 'G '

PREJELI SMO

ODGOVOR NA ČLANEK STOLČEK, KIJE LAHKO TUDI GUGALNICA'

v podjetju Apollo, d.o.o. (del vsem dobro poznane PIKAPOLONICE - VSE ZA OTROKA), ki se uicvarja z veleprodajo igrač in otroške opreme ter za Slovenijo zastopa več tujih blagovnih znamk (GOWI, TICO-SOL, TEKOPLASTIC, SMO-BY ...) smo se tudi letos udeležili sejma VSE ZA OTROKA v Celju. Razstavljali smo izdelke, ki jih ponujamo Slovenskemu trgu. Kratek čas pred sejmom nas je obiskal g. Nahber-ger in nas prosil, da bi on na sejmu, na našem razstavnem prostoru, predstavil svojo novost prototip večnamenskega stolčka GA-GA. Ker nam je bil stolček zanimiv in ker na enem razstavnem prostoru lahko razstavlja le en razstavi j alec, smo se dogovorili, da stolček na sejmu predstavi naše podjetje, ki naj bi v bodoče tudi skrbelo za prodajo le-tega doma in v tujini. Ker je stolček zares zanimiv, smo predlagali, da ga prijavimo v ocenitev za 'znak mesta Celja' in priznanje Celjskega sejma 'zlato zibko'. Uspelo nam je in za stolček smo prejeli najvišje odlikovanje Celjskega sejma 'Vse za

otroka' - zlato zibko. Do sem vse lepo in prav.

Zal se je kot vedno tudi tokrat pokazala slovenska nacionalna lastnost zavist.

V prejšnji številki Tednika smo prebrali maloprodajno in proizvajalčevo ceno za omenjeni stolček, da bo na račun proizvajalca zopet zaslužil nekdo drug in da bomo mi 'šlužili na račun otrok'.

Vse bralce želimo obvestiti, da je maloprodajno ceno (15.400 SIT, ne 15.800 SIT) določil proizvajalec sam in ne podjetje Apollo, d.o.o.

Prepričani pa smo, da smo eni zadnjih, ki se jim lahko očita, da 'služimo na račun otrok', saj smo do sedaj obdarili (brezplačno) že preko 1000 otrok doma, v vrtcih, v zavodih in bolnici in kot pokrovitelji pomagali izvesti marsikatero prireditev za otroke v Ptuju.

Ker smo podjetje, ki svojih uspehov ne gradi na konfliktih, smo se odločili, da od avtorja članka ne bomo zahtevali odškodnine za povzročeno škodo ugledu našega podjetja, pričakujemo pa osebno opravičilo avtorja članka.

Kot zanimivost pa povem, da je nas je ob zbiranju rabljenih igrač, ki smo jih zbirali v tednu otroka '98 za bolnišnico Ptuj, Zavod Dornava in Dijaški dom Ptuj, stal oglas na Radiu Ptuj več kot 40.000 SIT (za primerja

vo ostali mediji so ta oglas objavili brezplačno).

V oči pa še vedno bode velika razlika med proizvodno in maloprodajno ceno izdelka.

V na videz veliki razliki med proizvajalčevo in maloprodajno ceno izdelka je vračunan strošek promocije, veleprodajna marža, maloprodajna trgovska marža in daveL

Ali veste, da so stroški promocije reklame za takšen maloserijski izdelek (planirana je proizvodnja cca 200 kosov na mesec) višji, kakor pa so bili stroški razvoja? Na primer: enostranski oglas v revijah (Mama, Moj malček ...) stane od 250.000 do 400.000 SIT, stroški razstavljanja na sejmu znesejo od 500.000 SIT dalje ... Koliko stolčkov je treba prodati za to? Škoda, da nas avtor članka ni vprašal, zakaj takšna razlika.

Izdelek prodati v tujino ... to pa je prav posebna zgodba. V tujini je razlika med tema dvema cenama še večja.

Ker ne želimo 'služiti na račun otrok', se umikamo kot zastopnik in prodajalec stolčka GA-GA in proizvajalcu iz srca želimo čim prejšnji začetek proizvodnje, čim več prodanih stolčkov in čim več zadovoljnih otrok.

Avtorju članka pa: Kako je že rekel dr. F. Prešeren: 'Le čevlje sodi naj kopitar!'

Apollo, d.o.o.:

Jani Volgemut

PREJELI SMO

INVESTICIJA V OŠ MLADIKA NI BILA NAPAKA!

v Tedniku z dne 3. junij 1999 sem dvakrat pozorno prebrala sestavek Pomembna je kvaliteta pouka, ne pa zunanji blišč. Zelo se strinjam z naslovno ugotovitvijo, saj je menda ni šole in ne učitelja, ki se ne bi zavedala, da na dolgi rok šteje le kvaliteta učiteljevega in učenčevega dela in ne nazadnje tudi kvaliteta medsebojnih odnosov med domom in šolo.

Za kvalitetno delo pa so pomembni tudi določeni pogoji. Poleg učnih pripomočkov, usposobljenih in delavoljnih učiteljev so to še primerni šolski prostori. Tega smo se v šoli Mladika še kako zavedali, saj od izgradnje šole leta 1902 pa do danes, ko se šola približuje častitljivi stoletnici, zaradi pomanjkanja prostorov pouk nikoli ni potekal sam v eni izmeni; nasprotno, bil je v celoti dvoizmenski, v zadnjih letih pa IjB-izmenski. Učenci razredne stopnje, ki so še vedno vsi obiskovali pouk v drugi izmeni, so bili prikrajšani, saj je popoldanski čas manj ugoden za pouk. Šola in starši otrok smo pred Več kot 10 leti predlagali ustanovitelju, občini Ptuj, da se ponovno usposobijo prostori v tretji etaži, ki so bili med drugo Svetovno vojno porušeni. Izdelana je bila obsežna študija o de-tnografskih gibanjih v občini ^tuj in na tej osnovi izdelan dolgoročni plan pridobivanja šolskega prostora s ciljem, da se Vsem učencem zagotovi enoiz-'^enski oziroma dopoldanski Pouk.

Pri uresničevanju plana pridobivanja šolskega prostora sta in občina zgledno sodelova-Ves čas je bil dejaven tudi ^vet šole in svet staršev OŠ Mla-'^ika. Za realizacijo prve faze iz-^■■adnje šolskega prostora oz. ^tinovo mansarde imajo gotovo Miko zaslug župan Mestne Ptuj g. Miroslav Luci, testni svet in oddelek za

družbene dejavnosti z g. Vido-vičem na čelu. Vsi našteti so si skupaj s šolo in starši zelo prizadevali za pridobitev državnih sredstev in zagotovitev sredstev Mestne občine Ptuj.

Prva faza izgradnje šolskega prostora v OŠ Mladika je sedaj končana. V mansardi, ki ima 830 m površine, že vso pomlad poteka pouk. Prvič v zgodovini te šole obiskujejo vsi učenci pouk samo dopoldan. Tega so poleg učiteljev veseli učenci in starši, saj sedaj lahko preživijo skupaj več popoldanskega časa. Poleg tega pa je učencem na voljo tudi nova knjižnica, ki jo pridno obiskujejo pred poukom in po njem.

Druga faza izgradnje šolskega prostora pri OS Mladika pa obsega načrtovani prizidek na dvoriščni strani šole, s katerim bo šola pridobila še vse manjkajoče prostore, da bo lahko dosegla enak standard, kot ga imajo

novozgrajene šole (večnamenski prostor za prireditve in jedilnico, sodobno kuhinjo, garderobe itd.). Gotovo bodo mestni svetniki dobro proučili razloge za in proti ter zagotovili sredstva tudi za' načrtovani prizidek pri OŠ Mladika.

Z izgradnjo podvoza je šola postala tudi prometno varna, poleg tega pa ima veliko zunanjih zelenih površin, veliko ustreznih igrišč, za pouk pa uporablja tudi prostore bližnje športne dvorane Mladika.

Zaradi vsega navedenega se z eno izmed misli, navedenih v omenjenem sestavku, ne morem strinjati. Ne, izgradnja mansarde v OŠ Mladika ni bila napaka! To je bila pretehtana odločitev in sad dolgoletnih prizadevanj kolektiva osnovne šole Mladika, staršev in Mestne občine Ptuj.

Marija Šumandl

PREJELI SMO

OBJEKTIVNA

OBVEŠČENOST

JAVNOSTI?

(Odmev na pojasnilo Branka BRUMNA v T. št.21)

Z odgovorom Branka Brumna na moj članek v Tedniku, o ptujskem proračunu, je bilo mogoče računati. Svoji skrbi za "objektivno obveščenost", ki jo je izkazoval že v preteklosti, se ni izneveril. Tako je prispeval kanček novega za razkritje znanega, starega. Pojasnjuje moj sestavek, čeprav bi lahko o njem izrazil le svoje mnenje. Samoumevno bi naj bilo, da je stališče, pod katerega se podpiše, objektivno. Če pa se mu zdi, da to ne bi odtehtalo, se podpiše za druge in računa, da bo masa povečala objektivnost. Po logiki, če nas je več, imamo zagotovo še bolj prav. Pozablja, da smo stopili v čas argumentov, in ravna kot včasih ter tako dokazuje svojo miselno naravnanost, ki ga označuje ter postavlja v sredino, kamor spada. Med stalne neupravičene porabnike javnih sredstev. Dokazuje, da ne loči med politiko, politizacijo in gospodarstvom. Se vedno politizira, včasih so temu rekli polemizira, točno za tisto, od česar ima neupravičeno korist. In to početje označuje za "objektivno".

Nekdo, ki je bil predsednik IS SO PTUJ, bi moral že načeloma ločiti, kaj je infrastruktura skupnega družbenega pomena, ki se financira iz javnih sredstev, in kaj so gospodarske panoge. Da pa mu to nikoli ni bilo jasno, dokazuje prav s takšnim "objektivnim" pojasnjevanjem, kot ga je uprizoril. Še več, poizkuša navesti celo zakonsko osnovo in z njo (argument moči) objektivizirati povedano. Kot da so zakoni samo za ene. Kot da je zakon, ki si ga nekdo postavi za svoje koristi, tudi pravičen, splošno koristen, smiseln. Seveda ni tako. Nekateri v tej deželi pa si očitno, še kar naprej predstavljajo, da je tako. Tako je nastal tudi GIZ. Vsem na začetku ni bil jasen namen njegove ustanovitve. Danes, po 5 letih, je to marsikomu jasno. Mnogim pa je menda bilo jasno takoj, ko je g Brumen postal direktor GIZ-a. Višino mesečnega prejemka za mesto, ki ga zaseda, bo povedal kar sam. Zagotovo bo znal povedati, koliko finančnih sredstev je GIZ v svojih petih letih neposredno name

nil mestnemu proračunu. Vlaganje v GIZ bi bilo smiselno, če bi se vsakoletno s tega naslova v proračun vrnilo za 20 do 30% več sredstev, kot jih je občina tja dala, ker bi to pomenilo več denarja za ureditev skupnih problemov. Toda, kolikor vem, ni tako. GIZ iz leta v leto porablja, jemlje, si lasti. Zakaj pa tega denarja ne dobi kdo drug? Iz katere koli dejavnosti. Morda preko javnega razpisa. Ne. Dobi ga izključno GIZ, kot da se le GIZ razume na turizem, kot da v Ptuju nimamo agencij, gostiln, turističnih organizacij, podjetij vseh vrst, ki bi za enak denar zmogle najmanj toliko kot GIZ. Od turizma v Ptuju pa nič. Točno toliko ga je, kolikor pomenijo tisti, ki se ne financirajo iz proračuna in ki financirajo proračun.

Sklicevanje na tujino je nesmiselno dejanje. Zagotovo vem, da nikjer v EU na tak način, kot poizkuša to pokazati g. Brumen, ne financirajo turizma. Poznam pa mesta, kjer je v okviru županovega urada organizirana svetovalna služba za občane, kot na primer v Frankfurtu na Maini, kjer o vsakodnevnih možnostih občane brezplačno informirajo, kar sem sam predlagal že leta 1990 v tako imenovanem "programu projektov", ki bi ga naj prepisal od Maribora, po katerem je za menoj delo nadaljeval prav g.Brumen, seveda z nerazumljivimi in škodljivimi popravki. Če pa je kje v EU organizirano sodelovanje z zunanjo poslovno organizacijo, občina tam ni solastnik takšne organizacije (sicer pa GIZ ni edini tak ptujski primer). Sodelovanje pa je možno po predhodnem javnem razpisu koncesije. Razmerje med izdatki in prilivi v proračun pa mora biti tudi v takih primerih vedno v korist prilivov, sicer se županu in administraciji slabo piše. Vsi, ki dosežejo zaupanje za takšno sodelovanje, morajo biti odprti za javnost, z uspehi pa morajo prepričati javnost o pravilnosti in upravičenosti takega sodelovanja.

Občinska infrastruktura je, da ne bi bilo pomote, vse, kar kakorkoli obstaja v našem prostoru. Moja beseda pa teče le o infrastrukturi, ki se ne bi smela financirati iz proračuna. GIZ se zagotovo ne bi smel. Velika napaka je bila že ustanovitev GIZ-a s strani občine. Nastala pa je v času predsednikovanja g. Branka Brumna Izvršnemu svetu, kot sem že omenil, z jasnimi cil

ji, ki jih večina ob ustanovitvi ni spregledala. Že naslov družbe dovolj zgovorno govori o vrsti družbe-gospodarsko interesno združenje.

Občinski interes pa bi naj bila vsa komunalna (voda, kanalizacija, pločniki, razsvetljava, ceste ..) in druga infrastruktura (kultura, šolstvo, zdravstvo, nega, vzgoja, ideologija ..). Torej le, kar je skupnega, nedeljivega značaja in je od vseh. Lahko pa je sestaviti natančne spiske, da bi vsaj svetniki začeli ločevati, za kaj gre. Potem ne bi namenjali približno 400 milijonov SIT v privatne, ozko naravnane cilje, medtem ko je za 5 ali 10 milijonov SIT za ureditev pločnika, kanalizacije itn. stalen problem. Potem si svetniki ne bi šteli za velik uspeh že tega, da so uspeli 1 milijon SIT usmeriti iz enega nepravilno postavljenega stroška v drugega prav tako nepravilnega, kar jasno kaže, da vidijo le drevesa, pa še za ta ne vejo, ali so suha ali v rasti. Žal pa vedno znova spregledajo gozd.

Zaradi objektivne obveščenosti pričakujem od gospoda Brumna jasne odgovore na naslednja vprašanja:

Koliko denarja je GIZ iz proračuna v petih letih pobral in koliko ga je vrnil nazaj v proračun?

Kako, na osnovi česa, je prav GIZ, in ne kaka druga organizacija iz te dejavnosti, upravičen do tega denarja?

Kje natančno v EU imajo tako ureditev kot v Ptuju?

Kako, da je ravno on direktor GIZ-a?

Kaj pomeni pozitivno finančno poslovanje GIZ?

Ali ima vsaj en argument, ki opravičuje poseben in favoriziran status GIZ-a med drugimi gospodarskimi družbami te dejavnosti?

Tako bomo bolj objektivno videli, ali ima Brumnova objektivnost prave, objektivne temelje, ali pa gre le za njegovo stališče, ki ga razkriva in ki nima nič skupnega z demokracijo, tržnostjo, poštenostjo, učinkovitostjo. Predvsem pa, ali razkriva, da GIZ ne bi smel imeti nič skupnega s proračunom Mestne občine Ptuj, ker nima koncesije in ker ni občinska služba. In ali GIZ le ni bil ustanovljen za molzenje proračuna za točno določen žep?

Vesel bom zelo jasnih odgovorov, ki bodo koristili vsem, ki prispevamo v proračun, davkoplačevalcem.

V Maistrovi še vedno nimamo pločnika, niti razsvetljave, niti dokončane kanalizacije, niti poravnanih odškodnin, niti urejenih cestnih oznak za varno hojo otrok, starejših in drugih ob zelo prometni cesti. Nimamo še marsičesa, kar imajo po vseh okoliških vaseh, ker gre proračunski denar, kamor ne bi smel. Imamo pa interdisciplinarno delujočo upravo, župana in tri podžupane, enega celo za komunalno prostorsko ureditev, ki se udeležuje odpiranja privatnih, mimo vseh zakonov zgrajenih golf lukenj.

Tako je z luknjami v Ptuju. Pričakovali smo, tako kot v Tedniku, da bosta vsaj dva demonstrirala, ko bo vržena prva golf žogica na črno zgrajenem "golf placu". Pa nič! Pričakovali smo demonstracijo gospodov Kučana in Drnovška, saj zaenkrat punt: "Le vkup, le vkup, uboga gmajna, le ni uspel".

Upam, da vprašanja in odgovori niso polemika, ko teče beseda o porabi javnih sredstev. Lahko pa bodo postali osnova za polemiko, posebej še, če ne bodo argumentirani in če bo še več občanov dojelo, kaj se s proračunom v resnici dogaja.

Prisrčen pozdrav!

Janez LAH

GORNJA RADGONA / ČIMPREJ ZAČETI ANTIBIROKRATSKI PROGRAM

P^ietništm Imt impeševalm imvoia

V občini Gornja Radgona še vedno odmeva 4. podjetniški forum, ki so ga pripravili podjetje »SUN«, osnovna šola, območna obrtna zbornica in občina Gornja Radgona.

V okviru foruma,s katerim so se začele prireditve v počastitev 20-letnice območne obrtne zbornice Gornja Radgona, so pripravili odmevno okroglo mizo o akcijskem programu zaposlovanja. Uvodničarka, državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Zdenka Kovač, je izpostavila več aktualnih problemov in opozorila na vrsto slabosti, s katerimi se pri uresničevanju aktivne politike zaposlovanja srečujemo v naši državi. Menila je, da bi moralo lokalno okolje (v ožjem in širšem pomenu) bolj sooblikovati nacionalni program zaposlovanja in da reševanje brezposelnosti navsezadnje ni samo slovenski problem. Z njim se ubadajo v vseh zahodnoevropskih državah, ki se teh nalog lotevajo načrtno in dolgoročno - razvojno. Menila

je tudi, da bo treba pripraviti usklajene programe in da se v Sloveniji srečujemo z velikim izobrazbenim, poklicnim in regionalnim neskladjem.

Poseben problem je velika trajna brezposelnost in velikanski obseg brezposelnih v rizičnih skupinah, na primer velik je delež starejših od 45 let. Slovensko brezposelnost nenehno pesti tudi velik priliv nekvalificirane delovne sile iz šolskega sistema. Reševanje teh in drugih problemov, tudi zaposlovanja in dela na črno, ne bo mogoče brez strategije gospodarskega razvoja. Že zdaj je med slovenskimi regijami na najslabšem Pomurje s Prlekijo, kjer je največ brezposelnih in s tem povezanih socialnih problemov. Zato bo še kako pomembna vloga občin pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja. Državna

sekretarka je tudi poudarila, da se bomo v Sloveniji še naprej srečevali z izgubo delovnih mest v industriji; ta potrebuje tehnološko in organizacijsko prenovo, s tem pa bodo še nastajali tehnološki presežki.

Opozorila je na vlogo in pomen malega gospodarstva, ki je lahko generator bodočega razvoja skupaj s turizmom in storitvenimi dejavnostmi. Slednje so bile v Sloveniji premalo izkoriščene. Zelo pomembne bodo tudi okrepljene dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu.

Vse skupaj bo treba uskladiti in tako začeti še načrtnejše vključevanje brezposelnih v aktivne programe. Pri tem bo ena prednostnih nalog tudi odpravljanje regijskih neskladij, pri čemer bo prišel do izraza vidik bodočega regionalnega razvoja in regionalne politike. V okviru nacionalnega programa je Zdenka Kovač izpostavila povečanje zaposljivosti prebivalstva, pospeševanje podjetništva in pod

jetniške miselnosti, vzpostavljanje prilagodljivosti posameznikov in podjetij ter izenačevanje možnosti zaposlovanja.

Ključna naloga bo tudi podjetniška prenova podeželja in poenostavitev administrativnih postopkov, ki so doslej zavirali hitrejši razvoj podjetništva. Birokratski zmaj je močno zaviral podjetništvo, zato je treba čimprej začeti antibirokratski program. Udeleženci okrogle mize, zlasti gospodarstveniki in podjetniki, so opozorili na nujnost hitrejšega prilagajanja novim razmeram, na prestrukturiranje velikih sistemov in vlogo podjetništva v bodočih evropskih povezavah. Subvencije naj dobijo tisti, ki so sposobni preživeti in ki zagotavljajo trajni razvoj in delovna mesta. V državni upravi in kmetijstvu bistvenega zaposlovanja ne bo, edina možnost je v podjetništvu. Treba bo trdo in načrtno delati in zagotoviti projektno sodelovanje.

Marjan Toš

76

četrtek, 10. junij 1999- TEDNIK

SPODNJI VELOVLEK / 90 LET MARIJE PODHOSTNIK

Marliivosf, gospodarnost in ivestoba družini

v Spodnjem Velovleku 23 je praznovala visok jubilej Marije Podhostnik, ki se je rodila 31. maja 1909 v kmečki družini Vogrin v Podvincih. Bila je še dojenček, ko ji je umrl oče. Osnovno šolo je obiskovala v Dornavi. Leta 1935 se je poročila z Mirkom Podhostnikom iz Juršincev. V zakonu se jima je rodilo pet sinov, od teh živijo še štirje. Leta 1986 ji je umrl mož Mirko.

Vse njeno življenje v Podvincih je bilo povezano s trdim kmečkim delom od ranega jutra do poznega večera. Spremljala jo je tudi bolezen. Svoje otroke

je vzgajala z veliko ljubeznijo in jih vzgojila v poštene ljudi. Vsi so se izučili poklice in si ustvarili vzorne družine. Med seboj se vsi dobro razumejo. Marijo

razveseljuje 12 vnukov in 14 pravnukov. Leta 1992 se je iz Podvincev preselila k družini sina Feliksa v Spodnji Velovlek. Zanjo v jeseni njenega življenja lepo skrbijo in je obdana tudi s toplino in ljubeznijo sinove žene Antonije.

Marija je vzor slovenske matere in kmečke žene. Ljubezen in skrb za svoje otroke in delo na kmetiji so ji bili glavni in najvažnejši vsakodnevni sopotni

ki. Njena marljivost, gospodarnost in zvestoba družini so izoblikovali njen plemeniti značaj žene in matere, katerega odsev se kaže tudi na njenih potomcih, ki te vrednote uveljavljajo v svojih družinah ter v okolju, kjer delajo in živijo.

Praznovanja ob jubileju so se udeležili tudi predstavniki Društva upokojencev Rogozni-ca, ki so svoji zvesti članici v imenu nad 500 članov društva čestitali in ji zaželeli še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njenih najdražjih.

Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Tednika.

Feliks Bagar

Marija Podhostnik v krogu svojih najdražjih in predstavnikov Društva upokojencev Rogoznica. Foto: Langerholc

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh