Janez Gradi�nik
�E O NEDOLO�NI�KEM PREDMETU
Zadnji primer v prej�njem �lanku (JiS IV, 1) me je napeljal, da sem za�el
listati �e po drugih poglavjih o nikalnici. Nekaj podobnega o rodilniku na
za�etku stavka je bilo namre� najti ob druga�nih primerih �e v Slovenski
slovnici III�IV v poglavju o nedolo�nikovem predmetu (str. 89, § 146). Sestav-
Ijavci so dajali primere z nedolo�nikom kot osebkom in kot predmetom in pri-
lastkom. Niso si upali postaviti obveznega pravila, rekli pa so, da stoji ne-
dolo�nikov predmet pri zanikanem povedku 1. navadno v to�ilniku, �e je skupaj
z nedolo�nikom (Ni lahko zmeraj resnico govoriti; zmeraj resnico govoriti ni
lahko. Saj te ne silim prodajati hi�o; hi�o prodajati te pa� ne silim); 2. da je
zmeraj v rodilniku, �e stoji pred povedkom in je lo�en od nedolo�nika (Resnice
ni lahko zmeraj govoriti; krivice ni ni� kaj voljan popraviti). Sestavljavci resda
pripominjajo: »Gornje pravilo ne izklju�uje druga�ne rabe, vendar utegne
slu�iti za oporo v dvomljivih primerih.«
Na prvi pogled je o�itna sorodnost z mojim zgledom »Surove� �ene ni le
pretepel« (JiS IV, 3). Ali pa imajo sestavljavci tudi prav? Breznik je v navedeni
razpravi o stav�ni negaciji (str. 189) odlo�no zavrnil tisti del, ki terja rodilnik,
�e�: »Ta zahteva ni seveda v ni�emer utemeljena.« Vendar v zavrnitev ni na-
vedel ni� drugega kot zgled iz Jur�i�a, ki ni posebno prepri�ljiv, ker je stavek
nekoliko druga�en. Mo�nej�i se Brezniku verjetno zdi drugi dokaz: »Zgledov,
111
kakr�ne navajajo tu sestavljavci, v slovstvu ni najti.« Za �udo pa se Breznik
ni vpra�al, kako da takih primerov ni. Odgovor je, mislim, dovolj lahko najti �
ali, �e se izrazim v nikalni obliki: Ne bo te�ko najti odgovor. Odgovor najti
ne bo te�ko. Po pravilu Slovenske slovnice III�IV bi bilo prav tudi: Odgovora
ne ho te�ko najti. Podobne stavke res ve�krat beremo v na�em novej�em pisanju.
Kaj je tedaj narobe pri zadnjem primeru? To, da smo predmet sploh lo�ili
od nedolo�nika, od katerega je odvisen. Nedolo�nih in predmet, ki je odvisen
od njega, spadata v stavku skupaj; �e ju lo�imo, se samo izpostavljamo nevar-
nosti, da bomo zabredli v kako napa�no obliko. V navedenem primeru nas
zavaja analogija s primeri z dolo�nikom: Odgovora ne bo te�ko na�el, da pra-
vimo tudi napa�no: Odgovora ne ho te�ko najti. Breznik ima torej �isto prav,
ko zavra�a rodilnik predmeta pri nedolo�niku kot osebku; dodajmo samo, da
takih napa�nih primerov sploh ne bomo pisali, �e se bomo zavedali, da spadata
nedolo�nik kot subjekt in nedolo�nikov predmet nerazdru�no skupaj.
Sestavljavci Slovenske slovnice III�IV so v istem �lenu knjige (Ne-
dolo�ni�ki predmet) govorili tudi o nedolo�niku kot predmetu in prilastku.
Breznik je njihovo pravilo o rodilniku zavrnil v �etrtem poglavju svoje raz-
prave, »Objekt pri infinitivu kot subjektu« (str. 187�190), vendar bi se ga bil
moral dotakniti �e v tretjem, kjer razpravlja pod naslovom »Negacija pri gla-
golih in imenih, ki se ve�ejo z infinitivom kot dodatkom« (179�187). Naj ne-
koliko povzamem njegova izvajanja. »Dognal sem,« pravi, »da se v slovanskih
jezikih pri vseh glagolih, ki se ve�ejo z infinitivom, postavlja ohjekt v genitiv«
(180). In nadalje: »Objekt v genitivu stoji pri tistih glagolih in imenih, ki se
ve�ejo z infinitivom kot dodatkom.« Breznik je sam �util, da je ta genitiv ne-
koliko nepri�akovan, saj pravi: »Zanimivo je naposled vpra�anje, zakaj stoji
tu objekt v genitivu, dasi je neposredno odvisen od infinitiva in ne od po-
vednega glagola ali imena v zvezi z biti.« Po analogiji dokazuje, da je »negirani
povedek tako mo�en, da vpliva na objekt«. Pojav bi bil s tem razlo�en, ko bi
nam vsakdanja raba kazala, da je res tako. Vendar primeri, ki jih Breznik nato
na�teva, �loveka nekako ne prepri�ajo, in kolikor dalj jih prebira in premi�lja
o njih, toliko huj�i dvomi se mu zbujajo.
�e pri zgledih za objekt pri zanikanem povednem glagolu imamo v�asih
�uden ob�utek � ali je res vse prav, kar Breznik navaja kot pravilno? Recimo:
»ta pa ni nehala, odkar je pri�la, poljubljati mojih nog« � kaj ne bi bilo vsaj
enakovredno »ta pa ni nehala, odkar je pri�la, poljubljati moje noge«. Posebno
�e, �e stavek obrnemo v »odkar je pri�la, ni nehala poljubljati moje noge«.
In naprej: »ali nimamo pravice, kake sestre s seboj jemati, ali nimamo
oblasti, �enske s seboj voditi« � mar ne bi danes raj�i rekli: »Ali nimamo
pravice, vzeti kako sestro s seboj« in »voditi kako �ensko s seboj«? Namesto
nekdanjega »Da vas ne bodo u�ili delati vseh tistih gnusoh« bi danes pa�
marsikdo zapisal »Da vas ne bodo u�Ui delati vse tiste gnusohe«. Kako je to?
Mar se nam je ob�utek za zanikanje tako spremenil, da negirani povedek ni
ve� tako mo�en, kakor je bU? Poglejmo �e naprej!
Na str. 185 daje Breznik zglede za objekt v rodilniku pri imenih, ki se
ve�ejo z nedolo�nikom: »Ako se pa (mo�) zdajci ustavi, ne bodi dol�na svoje
obljube spolniti«, »nisi zmo�en vrat za seboj zapreti«. Danes bi pa� enako po-
gosto, �e ne �e pogosteje brali »ne bo� dol�na spolniti svojo obljubo« in »nisi
zmo�en zapreti vrata za seboj«.
Zgledi, ki jih Breznik nadalje jemlje pri na�ih pesnikih in pisateljih, so
taki, da �loveku ves �as zbujajo ugovore: skoraj vse, kar Breznik navaja kot
112
pravilno, se zdi dana�njemu u�esu napa�no, vse napa�no pa pravilno. �e tole:
»Vam se pa� ne zdi primemo, izraziti mi so�alja« � kdo ne bo danes zapisal
»izraziti mi so�alje«? In tako po vrsti: »Pozabil nisem palice vzeti; Tudi ni imel
navade pokrivati si glave; ni bil namenjen, razlo�iti ji vseh podrobnosti j; mo-
jemu prijatelju ni bilo dano zadeti pravega glasu; meni pa se ni ljubilo zapustiti
gugalnice; Od same lenobe se mu ni ljubilo kidati hleva; Lichtenbergu se ni
posre�ilo pridobiti priznanja v avstrijskem delu; vendar se mu ni posre�ilo raz-
tegniti lica v dobrovoljne gube« � v vseh teh primerih bi vsaj podpisani povsod
raj�i zapisal akuzativ: Nisem pozabil vzeti palico; ni imel navade pokrivati si
glavo; ni bil namenjen, razlo�iti ji vse podrobnosti«, itn. Primer, ki ga Breznik
navaja kot napa�en � iz Zupan�i�a � pa se zdi na�emu u�esu povsem pravilen:
»In danes moji pesmi dano ni / siroti eni vtola�iti jok.«
Kako tedaj? Breznik se gotovo ni motil, saj govorijo zanj po vrsti skoraj
vsi starej�i slovenski pisatelji in pisci. Vrh tega se Breznik opira na enako
stanje v drugih slovanskih jezikih, saj izrecno pravi: »Ce je povedni glagol
zanikan, stoji objekt v genitivu v vseh slovanskih jezikih« in »Enako imajo
objekt v genitivu imena, ki se ve�ejo z infinitivom« (182, 185). Edini verjetni
odgovor se tedaj zdi, da je tako v drugih slovanskih jezikih in da je bilo tako
tudi v starej�i sloven��ini, v novej�em �asu pa se je za�el ob�utek za take
stavke spreminjati in tehtnica se je nagnila bolj k akuzativu. Zato ni ni� �udno,
da je Breznik na�el »napa�en« primer �ele pri �upan�i�u!
Zdi se torej, da Breznik tukaj ni ubral povsem prave poti. Enako stanje
v slovanskih jezikih, primeri iz starej�ega slovenskega slovstva � oboje je
premalo, �e tega ne dopolnjuje �e natan�na raziskava dana�nje rabe. Seveda
moramo biti pri tem nadvse previdni, ker so pi�o�i Slovenci v tem .pogledu zelo
negotovi, deloma tudi zaradi razli�nih trditev slovni�arjev. Spominjamo se, kako
je zapisal dr. F. Tom�i� v svoji oceni Slovenske slovnice 1956: »Eno najbolj za-
pletenih vpra�anj je, kdaj stoji v zanikanem stavku objekt v genitivu, �e
namre� objekt ni naravnost odvisen od predikata ali �e je objekt odvisen od
jnfinitiva, ki je v stavku subjekt. O tem so bila izre�ena �e razli�na mnenja...
Takega vpra�anja prav gotovo ni mogo�e odpraviti z nekaj splo�nimi ugoto-
vitvami« (JiS II, 133). Tom�i� je pa� lahko nezadovoljen, vendar je razumljiva
tudi previdnost sestavljavcev slovnice, saj se je v dana�njem stanju te�ko
znajti. Spri�o »razli�nih mnenj« po slovnicah pi�ejo Slovenci prav razli�no, tako
da se na novej�o literaturo in zglede iz nje ni zanesti. Ker spri�o tega ne bomo
vrgli pu�ke v koruzo, nam ne preostaja ni� drugega, kot da vendarle se�emo
po zglede v sodobno pisanje (ali govor) in se sku�amo pri tem dr�ati 1. svojega
ob�utka za pravilnost ali nepravilnost, 2. metode logi�nega raz�lenjanja, kakor
jo je uporabil recimo J. Bo� v svojem �lanku o vejici (JiS III, 21), ker bomo
z njo pri�li do �ivega ve�ini navideznih nepravilnosti in izjem.
Kateri so tedaj glagoli, ki se tako ve�ejo z infinitivom kot dodatkom?
Breznik jih na�teva v razpravi dolgo vrsto z itd. na koncu in dodaja �e zveze
6 temi glagoli, »ki izra�ajo isto« (nimam mo�i z=: ne morem, nimam pravice, ne
spodobi se mi, nimam oblasti). Slovenska slovnica III�IV (str. 90) pravi ne-
koliko druga�e: na�teva glagole »mo�i, marati, smeti, hoteti, znati, vedeti,
za�eti, nehati, �eleti, misliti = nameravati in treba je«, �e� da je pri takih
glagolih nedolo�nik tako tesno povezan z zanikanim povedkom, da izgubi
svojo samostojnost. Po pravilih bi moral biti predmet v to�ilniku, zavoljo te
povezave pa je v rodilniku � tako pravi slovnica III�IV. Za zgled daje �
recimo � stavek: Ne morem napisati �lanka.
113
Ce sku�amo glagol »morem« v tem stavku nadomestiti z drugimi spredaj
na�tetimi, vidimo, da se oblika stavka ne spremeni, zmerom ostaja predmet
V rodilniku. O�itno so sestavljavci dobro tehtali, preden so zapisali svoje pri-
mere. Nekoliko zdvomi �lovek �e pri nekaterih izmed �tevilnih Breznikovih
glagolov, vendar se za�nejo prave te�ave �ele, ko poskusimo »morem« nado-
mestiti z »zvezami, ki izra�ajo isto« (181), in pri imenih, povezanih z infinitivom.
Kaj bomo res rekli »Nimam oblasti (pravice) napisati �lanka« ali »Ni mi dano
napisati �lanka«? Po dana�njem ob�utku bo pa� skoraj vsakdo na teh mestih
zapisal akuzativ: Nimam oblasti... napisati �lanek. Isto velja za primere, ki jih
Breznik dodaja na str. 186, namre� glagol »ne biti«, �e zanika potrebo ali mo�-
nost kakega dejanja (ni mogo�e, ni dovoljeno), in metafori�no izra�anje potrebe
ali mo�nosti: ne gre dovoliti, ne ka�e spreminjati, se ne zdi primerno ipd. Kakor
se zdi napa�en �e Breznikov zgled na str. 182: nimam oblasti grehov odpu��ati,
tako tudi menda ne bomo rekli: ni mi mogo�e grehov odpu��ati, ne gre mi, ne
ka�e mi grehov odpu��ati � tu se nam kot prikladnej�i zmerom ponuja akuzativ.
Poskusimo zadnji zgled uporabiti v raznih zvezah, ki nam narekujejo
zdaj rodUnik, zdaj to�ilnik:
Ne smem, ne morem, ne maram, ne umem, ne �elim, ne mislim, no�em,
ne znam, ne za�nem � grehov odpu��ati.
Nimam pravice, nisem dol�en, nisem zmo�en, nimam navade, nimam ob-
lasti, ne �utim se zmo�en, nisem pozabil, nisem namenjen � grehe odpu��ati.
Ni mi dano, ne posre�i se mi, ni mi mogo�e � grehe odpu��ati.
Ali z druga�nimi zgledi:
Ne smem, ne maram, ne mislim itn. � ustvariti velikega dela, narediti
izjeme, spregledati predpisa.
Nimam oblasti, nisem dol�en, nisem zmo�en itn. � zistvariti veliko delo,
narediti izjemo, spregledati predpis.
Ni mi mogo�e, ni mi dano itn. � ustvariti veliko delo, narediti izjemo,
spregledati predpis.
Seveda bi bUo drzno po teh malo primerih postavljati �e pravila, vendar
se zdi, da nam te tri skupine ka�ejo slede�e zakonitosti dana�nje sloven��ine:
1. Mo� zanikanega povedka sega do predmeta samo pri nekaj glagolih,
ki se ve�ejo z nedolo�nikom.
2. V nikalnih stavkih, kjer je nedolo�nik povezan z imeni, ostaja predmet
v to�ilniku.
3. Enako ostaja predmet v to�ilniku v zvezah glagola »ne hiti«, kadar ta
zanika mo�nost ali potrebo kakega dejanja.
Te zakonitosti imajo, bi rekli, psiholo�ki temelj v tem, da so zgledi pod
1. tisti, kjer je zanikani glagol neposredno povezan z nedolo�nikom in zato ni-
kalna mo� »sega« do predmeta. Zgledi pod 2. so posrednej�i, vrinjeno je �e
»ime«, v zgledih pod 3. pa gre vrh tega �e za brezosebno rabo, ki �e sama
po sebi narekuje, da se zanikovanje omeji le na skupino ob nikalnici.
Pri zgledih pod 2 in 3 stavek tudi lahko spremenimo v podredje s pod-
rednim veznikom »da bi« (Nisem zmo�en, da bi ustvaril veliko delo), medtem
ko pri zgledih iz 1 tega ne moremo storiti.
Izmed Breznikovih zgledov moramo priznati tiste, kjer je nedolo�nik ne-
posredno povezan z nikalnico ni (ni najti, ni �uti ipd.: »____in esov v njega
pesmih najti ni«). Nekoliko negotovi smo �e pri »ni mogo�e«. Gregor�i�ev
zgled »Njegovih �ud na sveti / mogo�e ni pre�teti« bi se navsezadnje prav
tako lahko glasil (v prozi) »Pre�teti njegova �uda na sveti ni mogo�e«. Zato
114
se zdi, da je imel Stritar vendarle pravi ob�utek, ko je zapisal (po Brezniku
napa�ni) stavek: »Ljubezen �isto prepovedati pesnikom nij mogo�e«. Neroden
je le besedni red, ker zavaja v nejasnost � to lahko razumemo, �e� da pesniki
ne morejo prepovedati ljubezni. Druga�e pa se dana�njemu u�esu zdi kar dobro:
»Ljubezen pesnikom �isto prepovedati ni mogo�e.«
Zna�ilen je Breznikov zgled metafori�nega izra�anja: »Pa tudi otroku ne
gre dovoliti vsake porednosti.« Na prvi pogled se zdi rodilnik �isto v redu.
V resnici pa imamo spet nejasen stavek z zmedenim besednim redom. »Otroku
ne gre« bi lahko razumeli tudi kot »otrok ne sme«; jasneje bi bil stavek povedan
takole: »Pa tudi ne gre otroku dovoliti vsako porednost«, s to�ilnikom, kakor
lahko re�emo: »Dovoliti otroku vsako porednost, to vendar ne gre« ali podobno
za prej�nje: »Pesnikom ljubezen �isto prepovedati, to ni mogo�e«, »Pre�teti
njegova �uda na sveti � to ne gre, to ni mogo�e«. Samo �e izpustimo nepotrebni
»to«, pa imamo nikalni stavek s to�ilnikom ob nedolo�niku.
Za nekatere besede bi bilo treba posebej preiskati, k �emu se bolj na-
gibljejo. Recimo »nehati«, ki si ga nisem upal zapisati v prvo skupino, ker se
mi zdi, da bi enako lahko �el v drugo: ne neham umivati nog � ali: ne neham
iimivati noge? Podobna izjema je zveza »ni treba«, ki bi morala imeti (ker je
med tistimi z brezosebno rabo) akuzativ, pa ima genitiv: ni treba pisati �lanka.
Kako �ibek je �e ta vpliv nikalnice na predmet, ka�e �isto podobni »ni po-
trebno«, ki se zdi kar dober z akuzativom: Pisati �lanek �e danes ni potrebno.
Kadar lo�imo tisto, kar spada skupaj, se zbujajo dvomi in nastajajo dru-
ga�ne (lahko re�emo napa�ne) oblike. Ce zapi�emo stavek v obliki »Palice
nisem pozabil vzeti«, nas zavaja podobnost s stavkom »Palice nisem pozabil«,
da se nam zdi rodilnik primernej�i, dokler stavka ne zasu�emo v »Nisem po-
zabil vzeti palico«. Podobno: »Velikega dela mi ni mogo�e ustvariti« � v dru-
ga�nem zaporedju pa: »Ni mi mogo�e ustvariti veliko delo«, kakor »Nemogo�e
mi je ustvariti veliko delo«.