logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 7704-01985

9 . . ______

RADIOPTUJ

89,8° 98,2 •I0473mhz

Natisnjenih: 12.000 izvodov

Ptuj, četrtek, 16. maja 2002 / letnik LV / št. 20 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT

Hn TEPNA

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

v vseh prodajalnah ERA PETUA

TA TEDEN / TA TEDEN

Ptuj v ^^etju, ne v smeteh

Zadnji dnevi so bili na Ptuju zelo razgibani. Mesto je začelo z vsakoletnimi majskimi aktivnostmi za lepšo in bolj urejeno okolje. Nekaj mestnih vrat so na novo popleskali, na okna in balkone starega mestnega jedra pa postavili nekaj tisoč cvetlic. Ptujski župan, direktor LTO Ptuj in predsednik TD Ptuj so v teh dneh pisali direktorjem ptujskih podjetij in institucij, da tudi oni po svojih močeh prispevajo za lepši videz mesta. V najstarejše slovensko mesto namreč prihaja 12. julija stroga mednarodna ocenjevalna komisija, ki bo ocenila urejenost mesta, ocvetličenje, parke, zelenice, urejenost lokalov, kakovost bivanja v mestu in še kaj. Sredi teh aktivnosti so se zgodile tudi Gajke. Glasovanje je uspelo, zato bodo nekatere še do volitev načrtovane aktivnosti lahko potekale manj nervozno, pa vendar nič manj odgovorno. Za nekatere bodo Gajke, čeprav niso poceni in jih bomo plačevali vsi na Ptujskem, tudi močan političen kapital, ne glede na vse floskule o varovanju okolja, o razvoju. Demokracija (referendum) je bila v tem primeru "prisiljena", ker bi se sicer zgodila civilna iniciativa in še kaj, pravijo. Gajke so nujne, odpadki na zdajšnjem odlagališču že tečejo čez rob, vendar je cena zanje prevelika za okolje, ki si deklarativno prizadeva za drugačen razvoj. Največji zmagovalec v tem primeru je država, ki ji, vsaj za zdaj, problemov ravnanja s komunalnimi odpadki ne bo treba z lokalne prenašati na državno raven. Vse v stilu: "koljite se tam doli, se vsaj nam ni treba". Zdaj je vprašanje, kaj bodo Gajke prinesle mestni občini Ptuj. Najmanj, kar bi se lahko zgodilo je, da zunanje občine začno plačevati delovanje regijskih ustanov, in 1 r , if) da se končno zgodi delitvena C/V^Cilz^J li /

bilanca.

Golf Edition. Golf z brezplačno klimo.

2e od 2.900.000 SIT

Enkrat Golf,

vedno Golf. W

Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50

TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o.

PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,

SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO

ĆasJeaSPRINIEI«

.LniHZVAMIl

DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici A Teiefon: 02/788-11-10

Majski dnevi so "Olaicarjem" prinesli lezko pričakovano športno igrišče. Foto: Majda Goznik

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA

Dunalsio 160. Liubiiana

repubuka Slovenija pp^ a/unbikstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

UPRAVIČENCI DO SREDSTEV IZ NASLOVA "NEPOSREDNA PLAČILA 2002" - POZOR I Čimprej oddajte vlogol Rok za oddajo je do 24. maja 2002. VLOGA JE DENAR! POZOR - "MLEČNE KVOTE"! Proizvajalci mleka - do 31. maja 2002 je potrebno na agencijo poslati pravilno izpolnjen obrazec za vodenje količin mleka in mlečnih izdelkov Podatki bodo osnova za dodelitev mlečne kvote vašemu kmetiiskemu qosoodarstvu.

PTUJ / REFERENDUM V SPUHLJI USPEL

Odlagališie bo!

12. maja so prebivalci naselja Spuhlja na svetovalnem referendumu glasovali o gradnji novega centra za ravnanje z odpadki Gajke. Glasovalno pravico je imelo 692 volivcev. Oddanih je bilo 560 glasovnic, od tega jih je bilo veljavnih 559. Za gradnjo jih je glasovalo 311 ali 55,5 odstotka, proti jih je bilo 248 ali 44,3 odstotka. Če referendum ne bi uspel, bi imeli občani petnajstih občin na Ptujskem, ne samo mestne občine Ptuj, v naslednjih mesecih velike težave in tudi stroške pri odlaganju komunalnih odpadkov. Odlaganje in ravnanje z odpadki bi se podražilo za najmanj sto

rkHctrktkrkv

Dva dni po referendumu, na katerem so se Spuhljani odločili za gradnjo, čeprav bo potrebno na uradne rezultate počakati še kakšen dan, so se ptujski mestni svetniki sestali na četrti izredni seji. 24 navzočih svetnikov je skoraj brez razprav potrdilo predlog ureditvenega

bhbhk^k— Koaerman d.o.o.

'KRTz^dej o^olj ši

načrta novega centra za odlaganje odpadkov in investicijskega programa za prvo fazo izgradnje, ki bo stala okrog dve milijardi in sto milijonov tolarjev. Denar zanjo je že zagotovljen. Zavzeli so se tudi zato, da se podoben investicijski projekt kot za Gajke izdela tudi za razvoj naselja Spuhlja. To mestna občina v imenu 70 tisoč prebivalcev dolguje občanom Spu-hlje, ki bodo sprejeli center za odlaganje odpadkov v svoje neposredno bližino. Ker so na referendumu glasovali pozitivno, bodo v naslednjih štirih

1 Z^í-Í V« <-»<-» 1 r/-Vn •-«<-» 1 •-«/-V i •-«+V><-»o Ir

turo, vključno z nekateri drugimi objekti, dobili več kot milijardo tolarjev.

Sprejem ureditvenega načrta za novo komunalno odlagališče in investicijskega programa omogoča nadaljnje aktivnosti in postopke za začetek gradnje. Do konca maja bo mestna občina predložila vso dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki bo postalo pravnomočno tri mesece od vložitve dokumentov, torej avgusta. V tem času bodo začeli s pripravljalnimi deli, gradnja novega centra naj bi se pričela jeseni.

Ptujski župan Miroslav Luci, zanj je bil referendum ena od najtežjih preizkušenj v dosedanjem županskem mandatu, je po izredni seji mestnega sveta povedal: "Zahvalil bi se občanom naselja Spuhlja, ki so v večini pokazali razumevanje za varstvo okolja, za razvoj kraja. Pred mestno občino in skupno občinsko upravo pa so šele sedaj velike naloge. Gre za izvedbo projekta, ki je strokovno, organizacijsko in tehnično zelo zah-

Gajke danes. (Foto: Črtomir Goznik)

teven ter zato, da se izpolnijo obljube, ki smo jih dali Spuh-ljanom. Odgovornost je toliko večja, saj bo z vsemi deli, ki so vezana na ta projekt, potrebno prepričati tudi tiste, ki so v nedeljo glasovali proti gradnji najsodobnejšega centra za odlaganje odpadkov v Sloveniji.

Ob tem pa ostaja dejstvo, da je nedeljski referedum v Spuh-lji veliko več, kot samo center Gajke, je odnos do okolja in razvoja."

Priprave in izvedba referenduma v Spuhlji so stale okrog milijon in pol tolarjev.

MMét

PO NAŠIH OBČINAH

TRNOVSKA VAS: Jesni simpozij o Jakobu Gomilšku

STRAN 10

PO NAŠIH KRAJIH

PRAGERSKO: Odkrili tri milijone let stara paleotla

STRAN 8

PREDSTAVLJAMO

ORMOŽ: Prejemnica priznanja za sestrsko delo

STRAN 7

ZANIMIVOST

LOVRENC: 90 curkov za 90 let

STRAN 9

~ "ûàmÉdiM

TERME I^UJ d.a.o., Pot v toplice 9,2250 Ptu tel.: 02/ 7B2-782-1. littD://«iww.tBriiie-ntui.s

PTUJ, ORMOŽ / gospodarstvo v lanskem letu

Hitrejša rast sredstev za investicije kot v državi

Po podatkih ptujske podružnice Agencije Republike Slovenije za pla~ilni promet je v lanskem letu podatke o poslovanju na obmo~ju upravne enote Ptuj in Ormož predložilo 705 gospodarskih družb ali 91 odstotkov vseh zavezancev. 421 družb je v tem obdobju ugotovilo ~isti dobi~ek v znesku sedem milijard 205 milijonov tolarjev.

V primerjavi z letom 2000 se je povečal za 13,4 odstotka ali za 854 milijonov tolarjev. Čisto izgubo v znesku dve milijardi 598 milijonov tolarjev je lani ugotovilo 238 družb, v primerjavi z letom 2000 se je izguba povečala kar za 127,8 odstotka. K slabšemu poslovnemu rezultatu gospodarskih družb na območju upravnih enot Ptuj in Ormož v

letu 2001 so prispevali tudi izvozniki. Kot celota so dosegli slabši rezultat, kot je bilo povprečje vseh družb. 33 izvoznikov je izgubo povečalo za šestkrat več kot v povprečju vse družbe. Na skupni poslovni rezultat družb upravnih enot Ptuj in Ormož v lanskem letu pa niso vplivale družbe v stečajnem in likvidacijskem postopku. V letu 2001 je

Okrožno sodišče na Ptuju uedlo 9 stečajnih postopkov in en postopek redne likvidacije.

V obdobju zadnjih petih let so po podatkih ptujske agencije za plačilni promet, plačila za investicije na obmo~ju 16-tih občin naraščala hitreje kot v državi. Lani so znašala skupaj 16 milijard 373 milijonov tolarjev, kar je realno skoraj enkrat več, nominalno pa za 104 odstotke več kot v letu 2000. Večina investicij oziroma kar 84 ostotkov je odpadla na predelovalne dejavnosti, sledijo trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Največ plačil za investicije je bilo v letu 2001 v občini Kidričevo.

Zapadlih neporavnanih obveznosti je bilo decembra lani v povprečju 344 milijonov. V primerjavi z decembrom leta 2000 je bilo teh obveznosti za več kot milijardo tolarjev.

Do 30. junija letos, ko naj bi bila končana reforma slovenskih plačilnih sistemov, do konca leta bo agencija za plačilni promet tudi prenehala s poslovanjem, mora transakcijske račune odpreti še 849 pravnih oseb oziroma 662, če odštejemo 88 žiro računov javnega sektorja, 16 računov podjetij, ki so v stečaju in 83 podjetij, ki imajo blokiran žiro račun. Kljub temu, da podjetjem ostaja še malo časa za

ORMOŽ / avtocenter in oljarna s certifikatom kakovosti iso 9001

Izboljšanje kakovosti mora postati življenjski slog

Podjetje Jeruzalem Ormož SAT d.d. je marca letos prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. V Avtocentru v Ormožu in poslovni enoti v Ljutomeru je certifikat namenjen dejavnosti prodaji in servisiranji osebnih vozil Renault, prodaji in servisiranju traktorjev New Holland, servisiranju vseh motornih vozil in kmetijske mehanizacije, kleparsko ličar-skim storitvam in prodaji nadomestnih delov. V Oljarni in mešalnici v Središču ob Dravi pa za dejavnosti proizvodnje in prodaje bučnega olja, proizvodnji in prodaji krmil ter sušenju in skladiščenju žit.

Certifikat mednarodni standard sistema kakovosti ISO 9001:2000 so prejeli od vodilne certifikacijske hiše v Sloveniji Bureau Veritas Quality International — BVQi. Za uvedbo sistema vodenja kakovosti so se odločili zaradi okrepitve konkurenčne sposobnosti, dviga kakovosti poslovnih procesov, učinkovitejšega upravljanja z materialnimi viri, ter vzpodbujanja razvoja potencialov zaposlenih. V decembru leta 2000 so izvedli izobraževanje vodstva, v januarju 2001 so opredelili projektno nalogo, v kateri so opredelili vodjo projekta, se dogovorili za projektno skupino z nalogami in roki izvedbe.

Izdelali so poslovnik kakovosti - krovni dokument sistema. Skupaj z vodji oddelkov in funkcij so izdelali organizacijske predpise in delovna navodila z natančno in jasno napisanimi postopki izvedbe, potrebnimi dokumenti in odgovornostmi. Pri tem so upoštevali tehnološke postopke v Oljarni in mešalnici, v Avtocentru osnovne standarde Renault, ter postopke proizvajalcev drugih znamk.

Vzpostavili so sistem obvladovanja dokumentacije, s čemer zagotavljajo, da so pravi in veljavni dokumenti pravočasno na razpolago na pravem mestu in da odgovorne osebe delajo skladno z napisanimi postopki. Vsi zaposleni so prejeli mapo z ustreznimi postopki in navodili. Ker je vodstvo nosilec sistema kakovosti, je direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT d.d. podal izhodiščno ciljno usmeritev sistema kakovosti v obliki politike kakovosti, katero so posredovali vsem zaposlenim.

Sistem kakovosti so opredelili kot bistveni del poslovanja, zato so posebno pozornost posvetili sistemu planiranja, ki zajema dolgoročne planske usmeritve, letne plane in izvedbene cilje. V izvedbenih ciljih so natančno opredelili prepoznavne cilje, odgovorne osebe, aktivnosti, roke izvedbe, potrebne vire za izvedbo, ter način in pogostost preverjanja doseženih rezultatov. K postavljanju ciljev so vključili vodje vseh oddelkov ali funkcij. Vse zaposlene seznanijo s cilji, da jih razumejo in da jih prevzamejo za svoje. Preverjanje doseganja ciljev se izvaja na rednih mesečnih kolegijih vodstva in v pisnih poročilih o poslovanju vsakega oddelka ali funkcije. Z doseženimi rezultati seznanijo vse zaposlene. V okviru sistema so uvedli načrtovan sistem usposabljanja zaposlenih. Za vsako izobraževanje se izdela ocena, po določenem času pa se oceni uporaba znanj pri delu. Za skrbno ravnanje z opremo so uvedli strojne kartice in kartice meril, na katerih odgovorne osebe vodijo evidenco vzdrževanja in predpisanih pregledov in kontrol. Pri komuniciranju s kupci so uvedli postopek pregleda pogodb, s čemer zagotavljajo točnost opredeljenih zahtev kupca in skladnost z zakonskimi zahtevami in zahtevami podjetja, ter opredelili postopke reševanja reklamacij in pritožb. Sistem vključuje tudi izboljšanje nabave in odnosov do dobaviteljev. Nadzor dobaviteljev vršijo z dosledno vhodno kontrolo materiala in izvedbo ocene dobaviteljev enkrat letno. Imajo točno opredeljene postopke nabave in izbire novega do bavitelja. Standard sistema kakovosti ISO 9001 po-

sebej zahteva izboljševanje, kar uspešno izvajajo s pomočjo ko-rektivnih ukrepov tako, da v posebne obrazce zapišejo ugotovljeno neskladnost, odgovorno osebo za izvedbo in kontrolo izvedbe. Pri tem je pomembno, da ugotovijo vzrok za nastalo neskladnost in ga odpravijo, da se napake vnaprej ne ponavljajo. S tem preprečijo, da bi napake prišle do kupcev in zmanjšajo stroške za popravila.

S preventivni ukrepi pa uresničujejo predloge za izboljšave. V sodelovanje k dajanju predlogov vzpodbujajo vse zaposlene, kupce in ostale partnerje, s postopkom pa zagotovijo, da koristne izboljšave uvedejo. Verjamejo, da so navedeni sistemi, ki jih zahteva standard, koristna "orodja" vodenja, s pomočjo katerih lahko vključujejo vse zaposlene v izboljšanje sistema kakovosti in poslovanja.

VZDRŽEVANJE

SISTEMA

KAKOVOSTI

V podjetju nimajo posebne službe za kakovost, s kakovostjo se ukvarja vodstvo z vključitvijo vseh zaposlenih. Za vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje sistema skrbi predstavnik vodstva — skrbnik sistema, to funkcijo opravlja Marija Kralj.

Nadzorovanje in merjenje sistema kakovosti izvajajo z naslednjimi postopki: merjenje zadovoljstva kupcev izvajajo z mesečnimi ali letnimi anketami, katere izvajajo sami. V pooblaščenem programu Renault pa jih zanje mesečno izvaja Revoz, ki daje velik poudarek doseganju ciljnega zadovoljstva kupcev. Avtocenter Jeruzalem Ormož s prodajno servisnim centrom v Ormožu in Ljutomeru dosega najvišje rezultate kakovosti v mreži koncesionarjev Renault v SV Sloveniji. V svoji viziji so zapisali, da želijo s svojimi kupci vzpostaviti zaupanja vredne trajne odnose, zato dajejo velik poudarek nenehnemu izboljševanju zadovoljstva kupcev. Vzpostavljajo sistem sprejemanja in

reševanja pritožb kupcev, vzpodbujajo in vabijo jih, da povedo, kaj jih moti; to zapišejo in imenujejo odgovorne osebe za reševanje pritožb. Vse pritožbe obravnavajo z zaposlenimi na oddelku, kjer je problem nastal, da odpravijo vzroke in s tem preprečijo ponavljanje napak. Pritožbe kupcev so zanje darilo in priložnost, da najbolje zadovoljujejo njihove potrebe.

Vsako leto so obvezni izvesti notranje presoje kakovosti. To izvedejo z usposobljenimi presojevalci, ki so se za to posebej izobraževali. V podjetju imajo 11 notranjih presojevalcev. Vodstveni pregled je namenjen pregledu delovanja sistema kakovosti s strani vodstva, ki se izvede dvakrat letno. Vsakih 6 mesecev pa se izvaja zunanja kontrolna presoja s strani vodilnih presojevalcev BVQi. V postopku proizvodnje in izvedbe storitev potekajo točno načrtovane in zahtevane redne dnevne kontrole. Rednim kontrolam je podvržen tudi ves material in nabavno blago. Z vsemi navedenimi postopki zagotavljajo, da kupci prejmejo točno to, kar jim obljubljajo, torej skladnost proizvodov in storitev s tehnološkimi postopki in z zakonskimi zahtevami. Pridobitev certifikata sistema kakovosti, je velik dosežek podjetja, obenem pa šele pravi začetek poti k kakovosti. Je obveza vseh zaposlenih in zagotovilo izpolnitve obljub kupcem.

"Zavedamo se, da je za pravo izboljšanje potreben čas. Gre za oblikovanje kulture podjetja. Izboljšanje kakovosti mora postati življenjski slog vsakega od zaposlenih. Vsako izboljšanje nam bo povečalo konkurenčno prednost, in ta bo ključnega pomena za zagotavljanje prihodnje proizvodnje krmil in bučnega olja v Oljarni in mešalnici v Središču ob Dravi, ter ponudbe celovitih storitev prodaje in servisiranja vozil v Avtocentru v Ormožu in v PE Ljutomer, je ob koncu dodala direktorica obrata Avtocen-ter, vodja projekta in skrbnica sistema Marija Kralj .

Ur

prenos plačilnega prometa iz agencije v banke, zadeve ne jemljejo resno, saj poteka ta prenos prepočasi. Kot poudarja direktorica ptujske podružnice agencije za plačilni promet Vesna Zupa-nic, se bodo kljub gneči, ki jo pričakujejo v zadnjem mesecu, skušali organizirali tako, da bo za pravne osebe, ta prenos čim manj boleč. Po novem bo račune neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov vodila uprava Republike Slovenije za javna plačila, ki bo tudi sprejemala plačilna navodila proračunskih uporabnikov. Zagotavljala bo podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih in izplačilih državni zakladnici. Statistične in informacijske naloge sedanje agencije za plačilni promet bo skladno z zakonom o plačilnem prometu prevzela Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Organizacijske enote obeh institucij bodo pravi-

loma vzpostavljene v vseh dvanajstih statističnih regijah, med katerimi pa ni ptujske. Območje upravnih enot Ptuj in Ormož bo vključeno v mariborsko izpostavo agencije RS za javno pravne evidence in storitve, izpostava uprave za javna plačila pa bo imela poslovne prostore v Slovenski Bistrici. Trenutno je v ptujski podružnici Agencije za plačilni promet zaposlenih še 39 delavcev. Dvanajst jih mora po sporazumu še zaposliti Nova Kreditna banka Maribor, devet jih je že prevzela, pet delavcev pa je že prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Za 22 delavcev pa trenutno še ne vedo, kam jih bodo prerazporedili, v novih organizacijah (AJPES in UJP) naj bi dobilo zaposlitev okrog deset delavcev, za ostalih 10 do 12 pa predvidevajo, da bodo po vsej verjetnosti, ker zanje ne bodo našli zaposlitve, prešli na Zavod za zaposlovanje.

MG

PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA

Aktivna vloga Perutnine Ptuj

Bikovski trend rasti tečajev se nadaljuje. V sredini minulega tedna je sicer pri{lo do pri~akovane korekcije te~ajev navzdol, ki pa je trajala le kratek ~as, saj so se tečaji večine delnic že v petek ponovno začeli vi{ati.

Še naprej ostajajo v sredi{ču pozornosti aktivnosti združevanj in prevzemanj podjetij. Na področju konsolidiranja lastni{tva je že nekaj časa zelo dejavno tudi uspe{no podjetje Perutnina Ptuj, ki namerava v kratkem pripojiti družbi Kmetijski kombinat Ptuj in Jato meso, v lasti pa ima že skoraj 32 odstotni delež družbe Pivka Perutninarstvo. Perutnina Ptuj namerava financirati nakup deležev v omenjenih družbah z izdajo novih delnic, menjalno razmerje med delnicami Perutnine Ptuj in delnicami KK Ptuj in Perutnine Ptuj in Jate mesa pa zaenkrat ostaja {e neznanka. Potrebno bo pridobiti {e soglasje urada za varstvo konkurence, saj bi Perutnina po pripojitvi pokrivala okrog 80 odstotkov trga. Načrtujejo, da se bo Jata po pripojitvi specializirala na področju puranjih izdelkov, {e naprej pa bo ohranila program dokončnih pi{čančjih izdelkov in program hrane za male živali. Kmetijski kombinat Ptuj je med drugim tudi večinski lastnik ptujskih Term, okrog prodaje katerih je bilo že precej govora. Vendar pa so za zdaj zaradi menjave lastni{ke strukture nadaljnje prodajne aktivnosti Term zaustavljene, o prodaji se bodo odločali v jeseni. Če Perutnina uspe uresničiti svoje ambiciozne načrte, bo s skoraj 40 milijardami tolarjev letnega prihodka postala največje živilsko podjetje v Sloveniji.

Spremenila se je tudi lastni{ka struktura v časopisni hi{i Dnevnik. DZS je namreč od Slovenske odškodninske družbe odkupila 8 odstotni delež in tako postala 51 odstotna lastnica Dnevnika, ki po donosnosti kapitala (12,7%) spada med uspešnejša slovenska podjetja. Dnevnik je v lanskem letu ustvaril 4,9 milijarde tolarjev prihodkov od podaje, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 2,7% več. Družba je v letu 2001 za 17 odstotkov povišala čisti dobiček, ki je znašal 163 milijonov tolarjev.

Pri kraju je tudi privatizacija Nove Ljubljanske banke. V sredo 08. 05. 2002 sta predsednik izvršnega odbora bančno — zavarovalniške belgijske družbe KBC Remi Vermeiren in slovenski minister za finance Anton Rop podpisala pogodbo o prodaji 34 odstotnega deleža NLB. KBC mora sedaj pridobiti samo še soglasje sveta Banke Slovenije, za katerega bo zaprosila v prihodnjih dneh in ga z veliko gotovostjo tudi v kratkem dobila. Država bo za prodani delež iztržila 435 milijonov eurov, ki ga bo v večini porabila za odplačilo dolgov države do tujine. Z vstopom banke KBC bo NLB pridobila pomemben sveži kapital, ki bo podlaga novim razvojnim tendencam. V kratkem naj bi se med drugim izvedla tudi dokapitalizacija, pri čemer bo KBC ohranila 34 odstotni delež. Izvedena bo tudi kvalitativna sprememba, saj namerava NLB uvesti nove produkte, in sicer iz področja bančno-zavarovalniških storitev, ki jih do sedaj še niso ponujali. S privatizacijo bodo pridobili tudi mali delničarji banke, saj v banki načrtujejo, da bodo kmalu začeli s postopki za uvrstitev delnic na borzo, kar bi jim naj uspelo nekje konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega. Tako se bo cena delnic oblikovala po tržnih zakonitostih, trgovanje pa bo postalo transparentnejše. Sicer je NLB v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovala uspešno in v povprečju povečala svojo bilančno vsoto za 40 milijard tolarjev, tako da sedaj znaša okrog 1.422 milijard, kar je 29% več kot v primerljivem obdobju lani. Za komitente najpomembnejše vprašanje, ali se bodo znižale cene bančnih storitev, pa ostaja za zdaj še neznanka.

Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d.

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si

POROČAMO, KOMENTIRAMO

LJUBLJANA / družinski izlet v živalski vrt

Izdatna podpora sponzorjev

V soboto, 11. maja, se je 155 otrok in staršev iz Ptuja in okolice odpeljalo na družinski izlet v ljubljanski živalski vrt. Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti sta kot organizatorja udeležence povabila na potovanje s posebnim namenom. 15. maja namreč praznujemo mednarodni dan družine, kar ponuja priložnost za prijetno druženje otrok in odraslih, pa tudi za opozarjanje javnosti na položaj družine.

Zanimanje za udeležbo je bilo izredno, tako da smo organizatorji prvotno na~rtovano število udeležencev pove~ali skoraj

za polovico, pa kljub temu nismo mogli sprejeti vseh, ki so se želeli udeležiti izleta. Udeležba je bila za vse otroke brezpla~na,

Izvedeli smo

PTUJ NA POTI V UNIVERZITETNO SREDIŠČE

^tuj ima s svojo infrastrukturo idealne možnosti, da se razvije tudi kot univerzitetno središče. Kot kaže pri zagotavljanju prostorov za začetek študija managementa in informatike, ki naj bi se v šolskem letu 2002/2003 izvajal kot izredni študij, že v letu 2003/2004 pa kot redni študij, ki ga bo na Ptuju izvajala Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja, ne bo težav. Možnosti se ponujajo v vojašnici, v dijaškem domu, v mladinskih prenočiščih in tudi v Šolskem centru. Rektor Mariborske Univerze dr. Ludvik Toplak, dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj dr. Jože Florjančič in ptujski župan Miroslav Luci so 17. aprila letos že podpisali pisno o nameri za ustanovitev oddelka FOV Kranj na Ptuju. 10. maja so se ponovno srečali, ko so se tudi konkretneje dogovorili za izvedbo nalog posameznih nosilcev, da bi se visokošolsko središče za študij managementa in informatike na Ptuju lahko ustanovilo ter že letošnjo jesen pričel izredni študij.

18. PRAZNIK VRTCA PTUJ

V športni dvorani Center se bo jutri, ob 18. uri, pričela osrednja prireditev v okviru 18. praznika Vrtca Ptuj. Otroci vseh devetih enot ptujskega vrtca in interesnih dejavnosti se bodo predstavili s prireditvijo "Moje mesto skozi čas", ki predstavlja vsebinsko nadgradnjo lanskoletnega projekta. Otroci nas bodo skozi ples, gibanje in kostume popeljali skozi različna zgodovinska obdobja, ki jih je doživel Ptuj. Po končani prireditvi bo ob 20. uri v okrepčevalnici Gastro svečani zbor in srečanje delavcev ter gostov, na katerem bodo podelili tudi jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v Vrtcu Ptuj. Organizirana predšolska dejavnost na Ptujskem letos slavi 57-letnico uspešnega dela.

NOVO IGRIŠČE OŠ OLGE MEGLIČ

Za kolektiv in učence osnovne šole Olge Meglič Ptuj je bil 10. maj velik dan, na dvorišču šole na Prešernovi ulici, so svečano odprli zunanje igrišče v velikosti 800 m2, ki so ga uredili s sredstvi mestne občine Ptuj in šole. Naložba v vrednosti tri milijone tolarjev prinaša več prednosti: vsakodnevno 30-minutno rekreativno vadbo za učence in koletkiv, večina telesne vzgoje bo poslej potekala v sklopu šole, prej na stadionu, in možnost športno-rekreativne vadbe za učence v podaljšanem bivanju. Igrišče bodo lahko preko šolskega vhoda koristili tudi mladi iz starega mestnega jedra.

KNJIGA ŽELJA ZA MLADOPOROČENCE

V mariborskem Europarku, sodobnem nakupovalnem središču, so pripravili novost - Knjigo želja mladoporočencev. Z njo želijo mladoporočencem in svatom pomagati pri nakupu poročnih daril v 64 trgovinah in butikih v sestavi Europarka. Knjiga je na voljo v informacijski pisarni v pritličju Europarka. Nakup je enostaven, mladi par vpiše svoje želje, ki jih lahko izpolnijo v Europarkovih trgovinah in butikih ter

V

r

TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI

etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Namestnik - I. del.

Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek oddaje bo v znamenju pozitivne odločitve Spuhljanov za gradnjo novega centra za odlaganje odpadkov, Radio-Tednik Ptuj se srečuje z novimi izzivi, predstavniki diplomat-sko-konzularnega zbora, ki so akreditirani v Sloveniji, so 11. maja obiskali Ptuj, na Ptuju nastaja prvi kmetijsko živilsko-predelovalni grozd v Sloveniji, Terme Ptuj pripravljajo pester animacijski program za letošnjo poletno kopalno sezono, v knjižnici Ivana Potrča je na ogled razstava slik Jana Oeltje-na, nekateri so se preizkušali na testu hoje na dva kilometra, drugi pa v petju na območni reviji pevskih zborov. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".

i\fn

odrasli pa so s prispevkom pokrili del stroškov. Društvo prijateljev mladine Ptuj si namre~ prizadeva, da bi se lahko v vsak program vklju~ili vsi otroci, ne glede na socialni položaj družine.

Mali in veliki izletniki so se v Ljubljano odpeljali z vlakom, spotoma pa so sestavljali uganke o živalih. Nastalo je veliko iskrivih in duhovitih ugank, med katerimi smo izžrebali tri dobitnike nagrad. Ker so uganke res odli~ne, smo jih sklenili urediti in ponuditi pri naslednjem projektu v obliki zloženke v razmislek in reševanje vsem mladim radovednežem.

V živalskem vrtu so si izletniki ogledali številne živali, naj-pogumnejši so se ~isto od blizu seznanili tudi s ka~ami. Po ogledih so ptujski otroci napolnili tudi otroško igriš~e v živalskem vrtu, sestavljeno iz lepih, funkcionalnih in varnih igral za najmlajše, ki se ponaša tudi z dvema otroškima plezalnima stenama. Ob misli na igriš~a na Ptuju se je marsikomu kar milo storilo, saj ne premoremo v mestu niti enega otroškega igriš~a, ki bi ustrezalo vsaj varnostnim standardom.

Na poti domov so otroci narisali vtise iz živalskega vrta. Na-

Otroci in starši na začetku svoje poti po živalskem vrtu. Foto: Valerija Tekmec

stala je zbirka živahnih risb z motivi živali, ki jo bomo organizatorji uredili v mapo in dali na ogled na naslednji prireditvi. Starše smo ~lani DPM Ptuj seznanili tudi s pobudo za ustanovitev kluba družin in z akcijo za ureditev varnega in sodobnega otroškega igriš~a v Ljudskem vrtu. Odziv je bil zelo naklonjen, zato upamo, da nam bodo na~rti uspeli.

Člani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti se želimo iskreno zahvaliti podjetjem, ustanovam in njihovim vodstvom, ki so omo-

PTUJ / prvi letni koncert ptujskega noneta

Mladi pevci navdušili

V soboto, 11. maja, je bil v prenovljeni viteški dvorani ptujskega gradu prvi letni koncert Ptujskega noneta OOZ po dveletnem delovanju. Vabilu na koncert se je odzvalo veliko število ljubiteljev kvalitetnega petja, ki so napolnili viteško dvorano do zadnjega sedeža. Za nekatere jih je tudi zmanjkalo. S koncertom so se na nek način tudi zahvalili nekdanjim pevcem Ptujskega noneta, ki so v vseh letih delovanja ohranili ime in kvaliteto skupine.

Ptujskemu nonetu OOZ Ptuj je pripadla ~ast, da je kot prvi nastopil v prenovljeni viteški dvorani ptujskega gradu. Foto: Črtomir f^t^TWtii^

Ob~instvo in pevce je najprej nagovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je povedal, da je mladim pevcem pripadla ~ast, da so kot prvi opravili generalko v prenovljeni viteški dvorani, ki jo bodo sve~-ano odprli konec maja. Popustili so njihovi želji in mladosti. Dvorana bo služila za organizacijo kvalitetnih glasbenih nastopov in druge priložnosti, ki bodo v ponos Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta.

Ptujski nonet OOZ Ptuj je v program svojega prvega letnega koncerta uvrstil pesmi od renesanse do danes. Z vsemi so ogreli dlani ob~instva, njihov

nastop pa je še dodatno obogatila dekliška vokalna skupina Vivere iz Slovenske Bistrice, ki jo vodi Robi Feguš, ki je tudi umetniški in strokovni vodja Ptujskega noneta. Odkar skupina deluje v novi sestavi je imela ve~ kot 35 uspešnih nastopov po Sloveniji. V Ptujskem nonetu pojejo Andrej Ranfl (2. bas), Aljaž Novak (2. bas), Jaka Feguš (bariton), Marko Feguš (bariton), Aljaž Farasin (2. tenor), Mitja Muršic (2. tenor), Primož Vidovic (1. tenor, tudi predsednik) in Robi Feguš (1. tenor, umetniški vodja).

go~ili izvedbo izleta in omogo~-ili brezpla~en ogled živalskega vrta za vse otroke.

Vsem sponzorjem in donator-jem sporo~amo, da brez njihove izdatne podpore projekta ne bi mogli izvesti, prav tako ne brez skrbnih staršev, ki so si pripravljeni vzeti za svoje najmlajše veliko ~asa in jim odpi

rati vedno nova okna v svet.

Veselimo se druženja v novem klubu družin in vas vabimo na Pomladno vetrnico, ki bo v soboto, 8. junija 2002, na prostoru Kinološkega društva Ptuj, ki je tudi soorganizator prireditve.

Za organizatoria: Nevenka Gerl

ži^^^zzzzzzzzzzzzzzmmi

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

HAJDINA / nacionalni preizkus preverjanja in ocenjevanja znanja v devetletki

K preizkusu pristopili vsi uienci

Na hajdinski šoli, ki je na ptujskem kot prva šola začela delovati kot devetletka (pred tremi leti) so prejšnjo sredo in četrtek ter v torek imeli nacionalni preizkus preverjanja in ocenjevanja znanja v devetem in tretjem razredu. To poteka letos prvič.

O poteku preizkusa smo se pogovarjali z ravnateljem šole Jo-žetom Lahom, ki je bil tudi predsednik {olske komisije in tajnico {olske komisije Ireno Vodušek. Oba sta povedala, da je preverjanje in ocenjevanja znanja ob koncu prvega in tretjega obdobja posebnost devetletk in ena od pomembnej{ih sprememb, ki jih šole uvajajo z novo devetletno šolo. Po pravilniku opravljalo u~enci tretjega razreda preverjanje in ocenjevanje prostovoljno, za u~ence je preverjanje in ocenjevanje tudi prostovoljno, razen za u~ence, ki potrebujejo to~ke za vpis v srednjo šolo. Na Hajdini so se prijavili vsi u~enci, po zadnjih podatkih pa potrebujejo to~ke samo trije. U~enci tretjih razredov pišejo in ustno odgovarjajo pri matematiki in sloven-

š~ini, u~enci devetih razredov pa imajo ob teh dveh predmetih še izbrani predmet. Pri izbranih predmetih je bila izbira kar pestra: od geografije, nem{~ine, zgodovine, biologije, športne in likovne vzgoje.

U~enci so k preizkusu pristopili zelo resno, tudi starši so se strinjali s preizkusom. Cilj preizkusa ni kontrola dela u~iteljev ali šole, temve~ preverjanje lastnega znanja u~enca, obenem pa tudi u~itelju pomo~ pri preverjanju opravljenega dela, državna kurikularna komisija pa lahko na ta na~in preverja triletno obdobje uvajanja devetletke.

Pri preverjanju so sodelovali kot drugi nadzorni u~itelji v 9. razredu, kolegi iz Kidri~evega (ki se bodo v naslednjem šol-

Rozredničarki tretjih razredov Danica Serdinšek in Olga Ser-dinšek. Foto: Fl

skem letu sre~ali s tem preverjanjem). Po preverjanju so se naloge takoj zapečatile in odposlale na Republi{ki izpitni center (leto{nja izbirna točka je {ola Maksa Durjave Maribor). Za učence tretjih razredov pa so ostali izdelki na {oli, ocenjevala jih bo druga učiteljica razrednega pouka domače {ole, ki ne poučuje v razredu.

Učenci devetega razreda hajdinske šole pri zgodovini

PTUJ / razstava slikarja jana oeltjena

Na ogled slike iz zasebne zbirke

Prejšnji četrtek je bilo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave slik Jana Oeltjena iz zasebne zbirke, Ptujčana, Jožeta Štebiha, ki ima v zasebni zbirki okrog 30 Oeltjenovih slik, ki jih je pridobil z enkratnim odkupom zapuščine Oeltjenovega dolgoletnega prijatelja.

O delu in življenju slikarja Jana Oeltjena je spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, ki je slikarja označila kot eno najpomem-bnej{ih osebnosti, ki so živele v 20. stoletju na Ptuju. S Ptujem je Jana Oeltjena povezala poroka s kiparko in slikarko Elso Kasi-mir, Ptujčanko. Leta 1931 sta se naselila v Vareji v Halozah, kjer je Elsa podedovala hi{o, Elsa je umrla leta 1944, Jan pa je do konca svojega življenja živel v hi{ici ob Grajeni na Ptuju. Umrl je leta 1968, star oseminosemde-set let in je pokopan na Ptuju. Spomenik je kulturni spomenik. To je relief, ki ga je izdelala Elsa svojim star{em in spomenik, ki

ga je izklesal Jan Oeltjen svoji ženi. Na razstavi so olja in akvareli, ki so nastajali od 1929 do 1965 leta. Razstavljen je tudi lesorez iz leta 1924. Iz zbirke Jožeta Štebiha sta predstavljeni tudi olji Aloisa in Luigija Kasimira.

Jan Oeltjen je živel skromno, njegove slike se niso najbolje prodajale za časa njegovega življenja, cena je porasla po njegovi smrti, umrl je v času svoje zadnje prodajne razstave v Gradcu.

Razgovor z dr. Marjeto Ci-glenečki je vodila Tja{a Mrgole Jukič. Ki je predstavila tudi zbiratelja Jožeta Štebiha. Že na odprtju si je razstavo ogledalo veliko {tevilo Ptujčanov.

Franc Lačen

Prvo povratno informacijo o {tevilu doseženih točk bodo dobili učenci 27. maja (učenci in star{i imajo pravico vpogleda v te izdelke). 28. maja se učenci prijavijo za dodatni rok (če želijo izbolj{ati rezultate, ali če niso sodelovali na prvem preizkusu). Dodatni rok preizkusa bo 29. in

30. maja ter 3. junija, vsakokrat za posamezni predmet. Izredni rok pa je 16. avgusta — sloven{i-na, 19. avgust - izbrani predmet in matematika 20. avgusta.

V prehodnem obdobju se za učence 9. razreda, ko preizkus ni obvezen, s preverjanjem {ol-ski uspeh učenca lahko popravi (če je na preizkusu pokazal več znanja kot v razredu pri rednem pouku) sicer pa preverjanje ne vpliva na končni uspeh (razen za učence, ki potrebujejo točke za vpis v srednjo {olo — kjer so omejitve vpisa).

O tem, kako so se počutili učenci tretjih razredov pri preverjanju, smo se pogovarjali z razredničarkama Danico in Olgo Serdin{ek. Povedali sta, da sta ob rednem delu pripravljali {e dodatne poskusne teste za odpravo tehničnih ovir pri re{eva-nju nalog. Učenci so bili dobro pripravljeni, tudi psihično, nekaj vznemirjenja pa je vendarle bilo. Sicer pa so bile naloge primerne, učenci so podobne naloge že re{evali. Posebnih problemov ni bilo, nekaj težav je bilo pri ustnem preverjanju, ko na vpra{a-nja odgovarjajo trije, ostale pa je potrebno zaposliti, da ne motijo ustnega preverjanja. Je pa delo v devetletki drugačno od dela v osemletki, učenci so mnogo bolj spro{čeni, čeprav se s tem preverjanjem ta spro{čenost de-vetletke ru{i. Tak preizkus je za majhne otroke velika psihična obremenitev in kot izgleda, je vse skupaj tudi prestrogo.

Franc Lačen

ORMOŽ / 9. TEKMOVANJE GODB ZA POKAL ORMO@A 2002

Prijave do 3. junija

V Ormožu bo 22. junija letos potekalo že 9. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža 2002. Tekmovanje, ki ga organizira Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ormož, bo hkrati uvodna prireditev v okviru letošnjega programa prireditev Ormoškega poletja. Prijave bodo sprejemali do 3. junija na Območni izpostavi v Ormožu.

Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov. Godbe se bodo predstavile v obvezni paradi, ki se sicer ne ocenjuje. V tem delu lahko okestri predstavijo tudi figurativni program, vključijo lahko tudi mažoret-ne skupine. Brez obvezne parade po ormo{kih ulicah, godbe ne morejo nastopiti v koncertnem delu tekmovanja. V programu je tudi skupni nastop s tremi koračnicami na glavnem ormo{kem trgu. Tekmovanje bo potekalo v {portni dvorani Ormož. Nastop orkestrov, ki lahko traja od 8 do 12 minut, bo ocenjevala tričlanska žirija po mednarodnih kriterijih. V vsaki kategoriji bodo podelili pokal za prvo mesto in diplome za drugo in tretje mesto. Vsi udeleženci 9. tekmovanja godb Slovenije bodo prejeli spominska priznanja. Na svečanem koncertu, ki predstavlja tretji del tekmovanja, bodo nastopili zmagovalni pihalni orkestri lanskega in leto{njega tekmovanja. Koncert bo ob 20. uri na dvori{ču ormo{kega gradu.

MG

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Pomembna novost iz ptujske založbe

Prijetno je spoznanje, da ima Ptuj založniško hišo. O hiši govorim zato, ker ima založba IN OBS MEDICUS ( nekoliko zagonetno, a simpatično ime, ki v prostem prevodu pomeni: v opazovanju medicine, ali bolje na preži za) jasen, kvaliteten program, tak, ki so mu kos le strokovnjaki svojega področja. In hiša je prava beseda tudi zato, ker je založba prekoračila petletko ( prave hiše, z vsem, kar sodi vanje in okoli njih, nastajajo v petletju), ker ima pet zaposlenih (in z zunanjimi sodelavci tvorijo družino spodobne hiše), ker je v

nazorno predstavitev pomembnejših snovi, ki povzročajo odvisnost in učinke le-teh (ka-nabis, heroin, alkohol, kokain, tobak, sintetične droge in druge droge — halucinogene, poživila, sredstva za vohljanje). Podatki in pojasnila so poudarjeno natisnjeni, izkušnje uživalcev so podane iz prve roke, da si lahko bralec čimbolj nazorno razjasni lastne izkušnje in prepoznava navzočnost drog v okolju. Avtor pomaga prepoznavati znake odvisnosti, hkrati pa poudarja izjemno različno učinkovitost posameznih drog. Knjige je polna koristnih na-

track

Prn(. Ar. I

Ecstasy

Eve

Prof. dr. K<irl-Ludwig Twchner, dr. med.

erom

Hašiš

, Tobal

^rava

Spee

AdJ

TRDE

DROGE

oks

XTC

stoffe

Vse pomembnejše snovi, . * ■ • ki povzročajo odvisnost, KolCO I fl in njihov učinek

■ Kako prepoznati znake . .

odvisnosti? Ampheřamini

Ecsť

Koristni napotki zo starše, prijatelje in učitelje

kohol

Junk pecice Pill Kokain ^ocks

Heroin

domala šestih letih izdala šest naslovov pohvale vrednih strokovnih knjig širokega pomena. In še hiša zato, ker so prostori založbe na naslovu Grajska ulica 1, kjer stoji hiša v polnem pomenu besede.

Doslej je založba, na čelu z Nado in Zlatkom Juričem in je specializirana za medicinski program, izdala naslednje knjige: Otroške bolezni (kmalu bo pošel drugi natis in izdaja je tako postala uspešnica), Alergije pri otrocih, Holesterol, Slikovna kuharica za diabetike, Kako brez zdravil znižati visoki krvni tlak in najnovejša je knjiga Trde droge - mehke droge?, ki jo predstavljam v današnji Tednikovi knjigarnici.

Kakor so knjige, ki jih je doslej založila In obs medicus, je tudi ta zapolnila vrzel na žgočem, aktualnem zdravstvenem področju in ponuja kvalitetno branje vsem, ki se jih tema dotika. Naj poudarim, da založniku uspeva zadovoljevati temeljne potrebe raznolikega bralstva in so njihove izdaje dostopno branje različnim izobrazbenim in starostnim stopnjam.

Tudi knjiga Trde droge-mehke droge? bo tako dobrodošla poznavalcem in tistim, ki se s problematiko srečujejo prvič. Sto šestin-petdeset strani obsežen priročnik nemškega avtorja Karla Ludwiga Taschnerja zajema

potkov za vse, ki so tako ali drugače v stiku z drogami: razlaga zaščito pred drogami, informira o "party drogah", razlaga pot do odvisnosti, prepoznavanje zasvojenosti in podaja oblike pomoči zasvojenim in pot iz vrtinca zasvojenosti. V poglavju Pravica do omame? razmišlja o legalizaciji drog, o življenju z drogami, o vpetosti drog v vsakdanje življenje, o kratenju pravic po osebni svobodi. Pravzaprav je knjiga skupek vse problematike v zvezi z drogami: od socialne do tudi sodne prakse. V zadnjem delu knjige je objavljen prispevek domačega strokovnjaka dr.med., specialista psihiatra, vodje Centra za zdravljenje odvisnih od drog (Klinični oddelek za mentalno zdravje, Psihiatrična klinika Ljubljana) Andreja Kastelica in mag. Ta-tje Kostnapfel Rihtar, vodje informacijske enote za prepovedane droge, o stanju in zakonodaji o drogah v Sloveniji. Zaključni tekst knjige je namenjen natančni predstavitvi slovenskih centrov za odvisnost v okviru javne zdravstvene službe ter koristnim naslovom za vse, ki se jih problematika drog dotika.

Knjigo je prevedla Nada Jurič, njen izid pa so finančni podprli Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za zdravje RS.

Liljana Klemenčič

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

IZ DELA KNJIŽNICE IVANA POTRČA

Leto 2002 - mednarodno leto gora

Danes se svet sooča s celo vrsto problemov, eden največjih je zagotovo onesnaževanje okolja, ki ogroža zdravje ljudi in obstoj mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Človeštvo se vedno bolj zaveda, da vprašaje varstva okolja postaja eksistenčno vprašanje človeštva.

Z okoljevarstvenimi problemi se resno ukvarjajo raziskovalci, znanstveniki, politiki. Leta 1992 je bil v Riu de Janeiru v Braziliji, na mednarodni konferenci o okolju in razvoju (Vrh o Zemlji), sprejet pomemben mednarodni dokument "Agenda 21 — smernice za 21.stoletje, s katerim so se države podpisnice zavezale, da si bodo prizadevale za razvoj, ki bo upošteval ekološke zakonitosti in ne bo uničeval naravnih virov in dobrin ter tako zagotovil človeštvu varno prihodnost na našem planetu.

Leta 1997 je na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku, ki je bilo posvečeno pregledu uresničevanja sklepov "Agende 21", predstavnik Kir-gizistana predlagal, da se razglasi mednarodno leto gora, saj je naravno okolje v gorskih območjih zaradi specifičnih razmer, ki tam vladajo, še posebej ranljivo in ogroženo. Od gorskih območij je odvisna skoraj polovica človeštva. V njih živi približno desetina svetovnega prebivalstva, okrog 40% pa jih živi v nižje ležečih porečjih (v Sloveniji obsega alpski svet približno 42% površine, na njem živi kar 47% vsega slovenskega prebivalstva). Gorska območja so pomemben vir pitne vode,

rudnin, lesa in kmetijskih pridelkov, v zadnjem stoletju pa tudi pomembno rekreacijsko in turistično območje, vendar nepremišljeni človeški posegi (uničevanje gozda, prekomerna paša, onesnaževanje voda, zraka in tal, odpadki,_), vojaške akcije in naravne nesreče (potresi, plazovi, ... ) ogrožajo naravo in ljudi na teh področjih. Predlog Kirgizistana je bil sprejet in tako je jeseni leta 1998 generalna skupščina OZN razglasila za mednarodno leto gora leto 2002. Mednarodno leto gora so slovesno razglasili v New Yorku, dne 11.12.2001, v Sloveniji pa 14.12.2001 na Brdu pri Kranju, na posebni slovesnosti Planinske zveze Slovenije.

Kakšen je namen oz. cilj mednarodnega leta gora? Opozoriti na posebnosti gorskih območij in na pomen gorskih naravnih virov za kakovostno življenje ljudi, spodbuditi varovanje naravne dediščine teh območij in ohranjanje jezikovne in kulturne pestrosti, predvsem pa uresničiti dolgoročno, okolju prijazno in socialno sprejemljivo gospodarjenje. Podobne cilje ima tudi Alpska konvencija — mednarodni sporazum o varstvu Alp, ki jo je na pobudo Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) in s sodelovanjem Evropskega parlamenta

leta 1991 podpisalo 7 držav: Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Francija, Lichtenstein in Evropska zveza.

Slovenija je Alpsko konvencijo podpisala leta 1993, leta 1995 pa jo je ratificiral državni zbor.

Alpe so največje in najvišje gorstvo v Evropi in poleg Sredozemlja drugi največji ekosistem celine. Zanje je značilna specifična narava, prilagojena skrajnim podnebnim in talnim razmeram. Alpe so življenjski prostor mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, življenjski prostor domačega

prebivalstva, nosilke pomembnih prometnih poti, pomembno rekreacijsko in turistično območje ter žarišče bogate kulturne dediščine. Osrednji namen Alpske konvencije je varstvo in trajnostni razvoj Alp. Gre za to, da se zagotovi tak razvoj, ki bo zadovoljeval potrebe domačega prebivalstva, pri tem pa ohranjal naravne vire in človeka duhovno povezal z naravo.

Svetovna turistična organizacija se je mednarodnemu letu gora pridružila tako, da je leto 2002 razglasila tudi za Mednarodno leto ekološkega turizma,

akcijo pa je z navdušenjem pozdravila tudi Mednarodna zveza planinskih organizacij (UIAA), saj lahko člani teh organizacij veliko prispevajo k okoljski vzgoji. Planinstvo je dejavnost, ki zajema vse pohodne dejavnosti v gorah, od planinstva do ekstremnega plezanja. Povezano je s spoznavanjem, raziskovanjem in doživljanjem narave in je marsikje v svetu eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja. Začetki planinstva segajo v čas humanizma ( za prvega planinca velja veliki italijanski pesnik in humanist Francesco Petrarca, ki se je leta1336 povzpel na goro Mont Ventoux v Provansi).

Nadaljevanje^rihodnjič!

Melita Zmazek, višja knjižničarka

»KRIŽ, ZMAGUJ!«

Kopije ikon iz terakote z najdišia Viniiko Kale, Makedonija

V Pokrajinskem muzeju Ptuj bo do konca junija 2002 gostovala zanimiva razstava, ki so jo pripravili v Muzeju Makedonije iz Skopja, Republika Makedonija.

Z arheološkega stališča je vzhodna Makedonija izjemno značilno območje, saj se srečujejo na tem prostoru arheološka najdišča od prazgodovine do poznega srednjega veka.

Arheološko najdišče Viničko Kale leži na visokem bregu, ki dominira vsej okolici. Najdišče je bilo prvič evidentirano leta 1953. Utrdba (castrum), ki se razteza v smeri sever — jug, ima poligonalno obliko z okoli 25.000 m ", utrjena pa je z masiv-

nim obzidjem in polobrambni-mi stolpi. Vzrok za sistematična izkopavanja je bila najdba dveh celih in pet fragmentiranih ikon ter njihova ogroženost zaradi nekontroliranih izkopavanj. Do sedaj je odkritih več arhitektonskih ostalin na prostoru okoli 1.500 m " na jugovzhodnem delu najdišča: deli obzidja, dva stolpa, ulica, nekaj prostorov. Vertikalna stratigrafija na tej stopnji raziskav je naslednja: pozna bronasta, železna doba in kla-

PTUJ / odprli informativni kotiček centra za informiranje in poklicno svetovanje

Prvi korak na poti do centra

Devetega maja so v prostorih Urada za delo na Ptuju, Osoj-nikova c., odprli informativni kotiček Centra za informiranje in poklicno svetovanje. Udeležil se ga je tudi generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer. Ob njem sta o pomenu odprtja informativnega kotička govorila še nova direktorica Območne službe zavoda RS za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak in novi vodja Urada za delo Miran Murko, ki je tudi v živo predstavil njegovo delovanje.

Ptujski informativni kotiček je šesti v Sloveniji. Predstavlja

prvi korak k odprtju pravega centra za informiranje in po-

klicno svetovanje, ki naj bi ga odprli še letos v središču Ptuja, v nekdanjih prostorih Ljudske knjižnice v Krempljevi ulici, je povedala Vlasta Stojak. Pri tem računajo na partnerje v širšem okolju. Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje je bil odprt v Ljubljani v okviru programa Phare, zatem so regijski CIPS odprli v Mariboru, informativne kotičke pa

Delo informativnega kotička Centra za informiranje in poklicno svetovanje na Uradu za delo Ptuj je predstavil novi vodja Miran Murko. Foto: MG

v Brežicah, Celju, Kočevju, Ribnici, Žalcu in na Ptuju. Kot je na odprtju zadnjega informativnega kotička za informiranje in poklicno svetovanje povedal generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer načrtujejo, da bi jih odprli v vseh 60 uradih za delo, kolikor jih deluje v Sloveniji. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je pri odprtju kotičkov v manjših krajih zelo pomembno sodelovanje lokalnih partnerjev, ki tudi prispevajo sredstva. V Sloveniji se vzpostavlja mreža CIPS-ov in informativnih kotičkov. Vodja Urada za delo Ptuj Miran Murko je povedal, da je CIPS namenjen mladim, ki se prvič odločajo za poklic, odraslim zaposlenim in brezposelnim, ki spreminjajo svojo poklicno kariero oziroma želijo nadaljevati izobraževanje, iščejo informacije o možnih finančnih podporah in podobno. V kotičkih so vsem zainteresiranim na voljo informacije v različnih oblikah, od pisnih, videokaset do interneta. Organizirali pa bodo tudi strokovna svetovanja, predavanja in delavnice.

Nova direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS na Ptuju Vlasta Stojak še posebej poudarja, da bodo v ptujskem informativnem kotičku CIPS-a na voljo tudi informacije o poklicih, po katerih je povpraševanje na trgu dela največje. To so poklici v gradbeništvu, kovinarstvu, gostinstvu in storitvenih dejavnosti.

MG

sično grško obdobje, medtem ko helenizem in zgodnji Rim med dosedanjimi raziskovanji nista ugotovljena. Poznoantično in zgodnjebizantinsko obdobje dajeta poseben pomen tej lokaliteti z arhitektonskimi objekti in premičnim arheološkim gradivom. Slovansko obdobje ni ugotovljeno.

Sistematična arheološka izkopavanja je začel Muzej Makedonije leta 1985. Vodja projekta je dr. Kosta Balabanov, umetnostni zgodovinar. Pri izbiri sonde na vzhodnem delu najdišča na samem začetku izkopavanj na globini okoli 1,5 do 2 m je bil najden prvi »depoIkone iz terakote so izdelane v delavnici v mestnem kompleksu Viničko Kale, kar je potrdila analiza gline v neposredni okolici. Bile so aplicirane na nekem sakralnem objektu, ker je na nekaterih od njih ohranjena še prvotna malta. Do sedaj je bilo odkritih več kot 15 prizorov v več replikah (ob tej priložnosti je prikazano samo 12 tem) ter okoli 50 celih in stotine fragmentiranih ikon. Po ikonografskih analizah do sedaj odkritih prizorov jih je možno uvrstiti med podobe iz Stare zaveze, ilustrirane psalme, krščanske predstave in predstave likov krščanskih svetnikov. Stilne značilnosti viniške zbirke so izvedene s pomočjo kalupov z visokim reliefom, pri čemer sta poudarjeni izjemna plastičnost in izraznost provin-cialne umetnosti. Vsi prizori na ikonah iz Vinice so opremljeni z latinskimi napisi, izdelanimi v reliefu, teksti opisujejo prizore ali ustrezen lik, ki vsebujejo tudi zgoščeno teološko sporočilo. Splošna karakteristika vini-ških ikon je zmaga nad zlom in smrtjo ter triumf nad vsemi sovražniki vere.

Datiranje ikon iz terakote z najdišča Viničko Kale, Vinica, na osnovi zgodovinsko-cerkvenih prizorov, ikonografskih, stilskih in paleografskih karakteristik kaže na 6. oziroma 7. stol.

Ta edinstvena zbirka ikon iz terakote je bila do sedaj predstavljena v več evropskih mestih. Vse ljubitelje umetnosti vabimo na odprtje razstave, ki bo v petek 17. maja 2002 ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju.

Mojca Vomer Gojkovič

MARKETING

Komunikacijska strategija

(2. del)

Preden se lotimo izdelave oglasnih sporočil moramo vedeti komu bodo oglasi namenjeni in kaj želimo z njimi povedati. Opredeliti moramo ciljne skupine, katerim bomo predstavljali podjetje in izdelke ter si zadati cilje, ki jih želimo pri tem doseči.

Ciljne skupine

Pri izbiri ciljnih skupin izhajamo iz analize potrošnikov (spoznali smo jo v preteklih tednih). Izbira se nanaša na opis določenih skupin potrošnikov, za katere se menimo, da imajo nekaj skupnega (upokojenci, gledalci TV novel, potrošniki z visokimi dohodki, spremljevalci trendov, meščani ali vaščani, družine,). Opredelitev skupine naj bi vsebovala oceno števila potrošnikov, katerim bo akcija namenjena (z opredelitvijo kraja bivanja, dohodka, poklica, ipd), medijske navade, življenjske sloge, nakupne in uporabniške vzorce (kdaj in kdo nakupuje, kdo odloča o nakupu, ipd).

Pri trženju blagovne znamke Vega so si tako kot ciljno skupino izbrali mlade ljudi, ki prihajajo iz mestnega okolja, zasledujejo nove trende in želijo od GSM-a kaj več kot le telefoniranje. Prodajalci avtomobilov ^(večinoma višjih razredov) si za ciljne skupine izbirajo moške srednjih let, ki ponavadi izbirajo in kupujejo avtomobile ter si jih lahko tudi privoščijo. Prodajalci manjših avtomobilov ciljne skupine že bolj razdelijo, saj iščejo ti. tržne niše. Kot glavno ciljno skupino si izberejo npr. mlajše ljudi, ki avto kupujejo prvič, ženske (primer Ford Ka), ljudi, ki kupujejo drugi družinski avto, ipd. Cilji komuniciranja

Cilji komuniciranja povejo, kaj naj bi z oglaševanjem dosegli, nanašajo pa se na cilje trženja (opisali smo jih v preteklih številkah). Če želimo povečati prodajo izdelkov si kot cilj lahko postavimo npr. doseganje boljšega imidža podjetja, povečanje poznavanja izdelka, spremembo navad potrošnikov (npr. hiper-marketi, ki so odprti ob nedeljah, ker je ponudnikov uspelo spremeniti nakupne navade Slovencev).

Pošiljatelj sporočila oz. oglaševalec se mora odločiti, kakšen odziv želi doseči pri občinstvu, s končnim ciljem doseganja nakupa in zadovoljstva potrošnika. Potrebno se je zavedati, da je nakupno vedenje potrošnikov posledica dolgega postopka po-trošnikovega sprejemanja odločitve in da se na kratek rok ponavadi ne more doseči učinkov, ki jih želimo (že zgoraj omenjeni hipermarketi, so potrebovali nekaj let, da so dosegli cilj in spremenili navade potrošnikov, ki sedaj nakupujejo tudi ob nedeljah).

Pišite na e-naslov: zlato. ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.

Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog

PTUJ / z muzejskim vlakom so se pripeljali člani diplomatsko-konzularnega zbora

Blizu dvesto udeležencev

Slovenske železnice so letos že šestič organizirale izlet po Sloveniji z muzejskim vlakom za člane diplomatsko konzularnega zbora z družinami, ki so akreditirani v Sloveniji. Potem ko so jih v prejšnjih letih popeljali na ogled doline Soče in kobariškega muzeja o prvi svetovni vojni, Drežnice, Rogaške Slatine z Podčetrtkom in Atomskimi toplicami, Dolenjske, kraškega Štanjela, so jih letos povabili na Ptuj. Na muzejskem vlaku so bili 11. maja veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Češke, Madžarske, Nizozemske, Romunije, Turčije, Jordanije in Nemčije (namestnik) ter konzularni prestavniki Filipinov, Avstralije, Čila, Luksemburga, Poljske, Južne Afrike, Belgije, ki so se jim pridružili namestniki ali atašeji na posameznih veleposlaništvih. Večino so spremljali družinski člani, saj je to ena od redkih priložnosti, ko lahko združijo protokolarne obveznosti in družinsko življenje.

Tradicionalni izlet članov di-plomatsko-konzularnega zbora z družinami je v letih odkar

ga organizirajo postal eden najbolj priljubljenih družabnih dogodkov v rokovniku članov di-

plomatsko-konzularnega zbora, akreditiranih v Sloveniji. Na letošnjem šestem izletu je bilo okrog dvesto udeležencev. Na Ptuj so se pripeljali z muzejskim vlakom, ki ga je vlekla parna lokomotiva, vračali pa so se s popularnim pendolinom. Tako so na enem izletu spoznali dve vrsti potovanja.

Ob prihodu na ptujsko železniško postajo, muzejski vlak je pripeljal natanko ob 12. uri, so se jim najprej predstavili člani foklorne skupine ptujske bolnišnice in skupina Spominčica. Tople besede dobrodošlice so jim izrekli ptujski župan Miroslav Luci, predsednik uprave in generalni direktor Perut-

Šesti izlet muzejskega vlaka je bila hkrati zadnja vožnja strojevodja Antona Habeta. Na sliki v pogovoru z generalnim direktorjem Slovenskim železnic mag. Igorjem Zajcem (v sredini) in delavskim direktorjem Slovenskih železnic Silvom Kmeticem, ki je tudi strojevodja (levo)

Muzejska lokomotiva z delavci. Foto: Črtomir Goznik

letih dela na Slovenskih železnicah. Generalni direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zajec se mu je za njegovo delo zahvalil tudi pred diplomatskim-konzularnim zborom.

Za Ptuj in njegovo železniško postajo je bil sobotni obisk tudi priložnost, da so predstavniki občine in ministrstva za promet - direkcije za železniški promet in tudi Slovenskih železnic, obnovili pogovore o nujnosti obnove postaje oziroma pregleda dosedanjih aktivnosti na tem področju. Direktor Direkcije za železniški promet mag. Anton

Diplomatom je zelo teknil domači kruh z zaseko

nine Ptuj dr. Roman Glaser in

generalni direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zajec. Sledila je pogostitev z domačo hrano. Vsak izlet muzejskega vlaka Slovenskih železnic za člane diplomatsko-konzularnega zbora je hkrati priložnost, da se ob kulturnih zanimivostih posameznega okolja, na Ptuju so si ogledali tudi grad, staro mest-

PTUJ / ze deseto ocvetlicenje mestnega jedra

Razdelili tri tisoi okrasnih rastlin

Turistično društvo Ptuj je letos že desetič izvedlo ocvetlič-enje starega mestnega jedra.

Stanovalcem na tem območju je razdelilo tri tisoč okenskih in balkonskih rož, skupaj z zemljo. Tudi letos je bilo zanimanje veliko. Glede na to, da

zadnja leta razdeljevanje spremljajo tudi neljubi dogodki, nekateri bi radi preveč, prihajajo celo iz območij, ki ne sodijo v mestno jedro, tudi s prikolica

mi, bo moralo Turistično društvo izdelati pravilnik o razdeljevanju cvetja, povečati pa tudi število cvetov za razdeljevanje. Letos so bile na voljo štiri vrste okrasnih rastlin, kar je pri nekaterih tudi povzročalo ne-

Ptujsko mesto jedro je od sobote bogatejše za tri tisoč okenskih cvetlic. Zanimanje za ocvetlič-enje mesta je iz leta v leto večje, tudi med najmlajšimi. Foto: Črtomir Goznik

godovanje, ker so želeli samovoljno izbirati.

Ce bodo vsi, ki so letos brezplačno prejeli okensko cvetje, zanj tudi skrbeli, bo mesto tudi po njihovi zaslugi izboljšalo videz. Na ulicah in trgih starega mestnega jedra so letos izobesili tudi 60 obešank, kar je največ doslej.

Mesto se letos poteguje tudi za priznanje v mednarodnem tekmovanju ocvetličenih mest. Pogoj za sodelovanje so bila najvišja mesta v tekmovanju Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna" in v mednarodnem merilu, kjer ima Ptuj v tekmovanju Narodi v razcvetu tri prva mesta. V Turističnem društvu Ptuj si prizadevajo, da bi do 12. julija, ko bo mesto ocenila stroga mednarodna komisija okoljevarstve-nikov in botanikov, mesto bilo čim bolj ocvetličeno in urejeno. K sodelovanju so povabili tudi ptujske vrtnarje, ki naj bi se izkazali z ureditvijo nekaterih cvetličnih gred. Za nekatere izboljšave pa bodo morali poskrbeti v mestni občini Ptuj, v podjetjih in ustanovah.

MG

Ena od članic zbora je tudi zaplesala...

no jedro in vinsko klet ter igrišče za golf, podrobneje spoznajo tudi z značilnimi jedmi in vinom. Na Ptuju so lahko uživali v vseh vidikih, večina se bo ponovno srečala na Ptuju julija, ko se bodo na najbolj urejenem igrišču za golf v Sloveniji, pomerili na prvem diplomatskem turnirju v golfu. Neuradno je bilo slišati, da je lahko Ptuj že jeseni na sezmanu mest, ki jih bo obiskal jordanski kralj.

Šesti izlet muzejskega vlaka na Ptuj je bil tudi zadnja vožnja strojevodja Antona Habeta, ki se odpravlja v pokoj po 33

Medved je za Tednik povedal, da so projekti pripravljeni, prav tako denar v višini 40 milijonov tolarjev, kolikor bo stala obnova. Gradbena dela, tesarska dela in zunanjo ureditev bo plačala direkcija, obnovo kritine pa mestna občina Ptuj. Vsa dela naj bi končali še letošnjo jesen, ptujskemu županu Luci-ju, je povedal direktor Direkcije za železniški promet, so obljubili, da bodo dela končana še pred jesenskimi županskimi volitvami, da bo vrvico lahko pre-rezal še stari župan.

MG

Članom diplomatsko-konzularnega zbora sta tople besede dobrodošlice na ptujski železniški postaji izrekla tudi ptujski župan Miroslav Luci in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser in generalni direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zajec. Na sliki v prijetnem pogovoru s Samirjem Amarinom, generalnim konzulom Jordanije

ORMOŽ / pogovor s prejemnico najvišjega priznanja za sestrsko delo

Dobra organizatorica in strokovnjakinja

Zlati znak, najvišje priznanje na področju sestrskega dela, je s ptujsko-ormo{kega obmo~ja letos prejela Anica Ge~, vi{ja medicinska sestra iz otro{kega dispanzerja ZD Ormož. Rodila se je v Sodincih pri Veliki Nedelji, gimnazijo je obiskovala na Ptuju, višjo šolo za zdravstvene delavce pa v Ljubljani.

"Zelo sem ponosna, da so me moje kolegice predlagale za to priznanje. Pravzaprav bi ga lahko dobila vsaka izmed nas. Samo nekdo ima sre~o, da ga predlagajo, drugi pa ne. Medicinske sestre se pri svojem delu trudimo ne glede na to, kje delamo. Ko se približuješ zaklju~ku svojega aktivnega dela, se lahko zgodi, da dobiš tudi kakšno priznanje. Lahko re~em, da je zlati znak zelo lepo priznanje, zelo sem ga vesela," je ob sprejemu najvišjega priznanja povedala Anica Ge~.

Že od vsega za~etka je zaposlena v ZD Ormož, najprej je delala v službi splošne medicine. Kmalu je bila kot prva višja medicinska sestra v ZD Ormož imenovana za vodjo patronažne službe. Na tej funkciji je postavila temelje sodobne, strokovne in dobro organizirane polivalentne patronažne službe, na temelju katerih služba dela še danes. Nov strokovni izziv ji je predstavljal postdiplomski študij iz medicine dela, prometa in športa, ki ga je uspešno kon~ala. Dela na tem podro~ju ni nadaljevala, ker se je odlo~ila za delo v novo nastajajo~em dispanzerju za otroke, kjer se je ponovno izkazala kot dobra organizatorica in strokovnjakinja.

Vpeljala je kontinuirano cepljenje otrok in druge sodobne metode dela. Del svojega bogatega znanja razdaja tudi kot zdravstvena vzgojiteljica v vseh otroških vrtcih na obmo~ju ob~-ine Ormož, uspešna pa je tudi kot neutrudna mentorica.

"Glavni motivi njenega dela so znanja, visoki eti~ni in moralni normativi, dobri medsebojni odnosi ter spoštovanje ~loveko-vih pravic, posebej še bolnikov in otrok. Njeno razumevanje in toplina najdeta pot do slehernega ~loveka," so ponosno povedale njene kolegice, ~lanice Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj -Ormož, ki so jo za priznanje tudi predlagale. Anica Ge~ je zadnja leta podpredsednica društva, od leta 1975 do 1978 pa je društvo tudi vodila.

Pogovor z Anico Ge~ je nastal pred sobotno osrednjo slovesnostjo ob letošnjem mednarodnem dnevu medicinskih sester v Ljubljani, na kateri je prejela zlati znak, najvišje priznanje

na podro~ju zdravstvene nege v Sloveniji.

"Ob koncu šolanja v gimnaziji je moja mama hudo zbolela, veliko ~asa sem preživela ob njej v bolnišnici, veliko sem se sre~evala s tamkajšnjimi sestrami, zdravniki in drugim medicinskim osebjem. Morda je prav to odlo~ilo, da sem se po kon~-ani gimnaziji odlo~ila za poklic medicinske sestre. Ne vem. V otroštvu te želje še nisem imela. Prišlo je samo od sebe."

Anica Ge~ je zadovoljna ženska, mati, uspešna pri delu, ki je imela pri svojem delu vseskozi podporo cele družine. Mož ji je vedno stal ob strani, tudi ko je morala delati pono~i. Še danes je tako, nikoli ne more

stu je strokovna usposobljenost, veliko znanja, ki ga je potrebno stalno dopolnjevati. Zdi se mi, da se v našem delu toliko stvari spreminja, da brez dodatnega izobraževanja ne gre. Iz dneva v dan je veliko novega, kar je potrebno sprejeti in uporabljati pri svojem delu."

Tednik: Kdaj vam je kot medicinski sestri, ki želi pomagati, najtežje? Ali kdaj klonete?

A. Gec: "Ja, tudi to se dogaja. V~asih si nemo~en, ~eprav bi zelo rad pomagal. To je takrat, ko so otroci hudo, neozdravljivo bolni. Lahko narediš vse, hkrati pa veš, da to ne bo dovolj."

Tednik: Katero vase obdobje v sestrskem delu se vam je zdelo tisto najboljše, ali še čakate nanj?

A. Geč: "Rekla bi, da kar to, ki ga opravljam že toliko let, morda tudi zato, ker se bom prihodnje leto upokojila. Veliko je takega, kar bi še rada naredila,

Anica Geč, višjo medicinska sestra, letošnja prejemnica zlatega znaka na podro~ju zdravstvene nege. Foto: MG

popolnoma izpre~i, tudi, ko je prosta, pridejo trenutki, ko je potrebno pomagati ljudem, pa ~etudi zgolj z nasveti. Ljudje so pogosto v hudih zdravstvenih in siceršnjih stiskah, potrebno jim je prisluhniti. Nasvet pa je najmanj, kar jim lahko daš v teh trenutkih, pravi.

Tednik: Kakšno je vaše delo, kaj vse je potrebno znati in premagovati, da ga lahko uspešno opravljate?

A. Geč: "Premagati je potrebno veliko stvari. Na prvem me

Družba za časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95. Ralčeva 6,2250 tel.: 02/74»34-10,

-^OjmŘokMtoá^ijíň}^—=

pa ne bom imela ~asa. V timu, v katerem delam zadnjih dvajset let se zelo dobro po~utim, zelo dobro sodelujemo zdravnik, srednja medicinska sestra in jaz. Ormož je majhna ob~-ina, zato imamo v otroškem dispanzerju le en tim. Zelo lepo je bilo tudi v patronažni službi, kjer pa je sestra sama in tudi za vse sama odgovorja. V dispanzerju so naloge razdeljene, vsak ve, kaj je njegovo delo. V patro-nažni službi pa dela sestra zelo samostojno, sama se odlo~a, ker se tudi nima na koga obrniti, ko je na terenu, mora zdelo hitro reagirati. Vendar pa tudi v tej službi tesno sodeluje z zdravnikom in drugimi ~lani zdravstvenega tima."

Tednik: Se kot sestra počutite enakopravno v zdravstvenem timu?

A. Geč: "Lahko re~em, da ja. Vem pa, da povsod ni tako."

Tednik: Kakšen je sploh položaj v zdravstveni negi v Slkoveniji?

A. Geč: "Mislim, da se sestre še vedno borimo za svoj poklic, za polno uveljavitev našega dela, ki je del procesa v zdravljenju, ne glede na to, kje smo zaposlene, v zdravstvenem domu, v bolnišnici in drugje. Naše delo je enakovredno delu, ki ga opravljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci. "

Tednik: Kaj pa plačilo za vaše delo?

A. Geč: "Pri tem je tako, da imamo vsi vedno premalo. Mislim, da smo pri pla~ilu medicinske sestre nekoliko zapostavljene, ~eprav se naše predstavnice zagnano borijo za izboljšanje našega ekonomskega položaja. Vendar ima vse svoje meje, pomisliti moramo tudi na tiste, ki tudi težko delajo, a zaslužijo le toliko, da skromno preživijo. Denar ni najpomembnejši. Meni je pomembneje, da sem na svojem delovnem mestu zadovoljna, da delo dobro opravljam in da so z njim zadovoljni moji mali pacienti, mame in o~etje."

Tednik: Kakšen je vaš odnos do stavke v zdravstvu, bi se zanjo odločili, če bi to narekovale razmere?

A. Geč: "Stavka mi je osebno tuja, ~eprav je v~asih nujna, ko ni drugega izhoda, da se nekaj doseže. Sama bi težko stavkala, da sem v službi in ne pomagam ljudem, ki mojo pomo~ potrebujejo, tega ne bi mogla. Stavka v zdravstvu ne more biti takšna kot drugje, v tovarni, kjer se stroji lahko ustavijo, in nih~e ni~ dela. V zdravstu je vedno nekdo, ki mora delati, dejavnost mora te~i, ne sme se ustaviti."

Tednik: Do upokojitve imate še eno leto. Ali že razmišljate o tem, kaj boste delali potem ko se boste upokojili?

A. Geč: "Na~rtov imam veliko, dolg ~as mi ne bo. Tudi zdaj ga ne poznam. Vedno si najdem zaposlitev. Rekla pa bi, da je kruto, da bom s svojim delom, ki sem ga tako dolgo uspešno opravljala, si zanj pridobila veliko znanj, naenkrat v celoti presekala. Verjetno bi bilo bolje, da bi do tega prišlo postopoma. Ne vem, o tem se tudi v službi veliko pogovarjamo. V prostem ~asu se ukvarjam z ro~nimi deli. V~asih pomagam tudi sestri, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, pogosto obiš~em tudi o~eta, rada berem."

Tednik: Ste mama znanega slovenskega igralca Gregorja Geča. Kako se počutite v tej vlogi? Vaš starejši sin Gorazd pa je profesor na ravenski gimnaziji.

A. Geč: "Ne vem, kako bi to opisala. Vesela sem, da se je od-lo~il za igralski poklic, ~eprav moram priznati, da na za~etku nismo bili navdušeni nad njegovo odlo~itvijo, da bo postal igralec. Zdaj se skupaj kot družina veselimo vsakega njegovega nastopa in uspeha. Ce je le mogo~e gremo v Trst na pre-miero ali obiš~emo predstave v drugih mestih, kjer nastopa."

MG

... PA BREZ ZAMERE

Problem številka d've

Muršiieva - zadnji del

Tokrat za konec obravnavajmo še drugega izmed temeljnih problemov našega okolja, ki se zrcalita v povpre~ni predstavi o Muršičevi (veljata pa seveda za celotno lokalno občestvo, če ostanemo na lokalni ravni). Gre za problem, ki nikakor ni nov, še več, zdi se, da je v družbi prisoten že od pamtiveka, a zato ni nič bolj upravičen ali utemeljen. Ta problem bi se z malo bolj poglobljeno raziskavo (ki pa je tukaj ne bomo delali, saj bi devetdeset odstotkov občinstva zraven zaspalo od dolgčasa) dal umestiti že v socialni red živali, se pravi, zaslediti bi ga bilo mogoče že pri živalih. In pri živalih, kolikor so mnogo bolj poštene in transparentne kot pa krona stvarstva (kar naj bi bil človek), je ta zadeva vidna toliko lažje, kolikor je pri človeku včasih skrita in zamegljena. In če lahko to zasledimo že pri socialnem redu živali, to ne pomeni, da je potem samoumevno, da ima to tudi človeška družbena ureditev samoumevno vso pravico do tega. V kolikor je človek res tako eklatantno drugačen, višji od živali (včasih nadvse vprašljivo!), bi morala njegova družbenost te stvari že zdavnaj odpraviti. Pa da ne bomo samo (po mnenju nekaterih) suhoparno teoretizirali, ponazorimo na primeru, o čem je govora.

Moj stari mrzli stric (pa ne mrzli v smislu, da je pod rušo, ampak brat od babice — menda je oznaka pravilna) je bil v mladih letih sila navihan pobič. In tako se je nekega dne spomnil, da bi eno od kokoši, ki so jih imeli pri bajti, pobarval. V vse možne pisane barve. Kar je meni nič tebi nič tudi storil. In potem to kot mavrica pisano kokoš spustil nazaj med druge kure. Mogoče ste uganili, kaj se je potem zgodilo. Pa ne to, da jih je dobil po nagi plati, ampak to, da so ostale članice kurjega rodu to svojo ubogo pisano pripadnico okljuvale skoraj do smrti. In bi tudi jo, če je ne bi pravočasno rešila njegova mama. Ki je ubogo pi-šče oprala (hvalabogu se je mrzli stari stric pri svojem podjetju odločil za vodenke, ki se lahko spe-rejo), potem pa ga z malce strahu spustila nazaj med kurje ljudstvo. A strah je bil odveč. Njene vrstnice so jo sedaj, ko je bila spet v uniformnih barvah, sprejele medse popolnoma normalno, rečemo lahko, da ji je spet bilo dovoljeno mirno sobivanje ter polnopravno članstvo in enakopravnost v kurjem občestvu.

Gremo dalje. Verjetno se še vsi spominjate grozljivih dogodkov na gimnaziji v Erfurtu. Grozljivo. Sodni dan v režiji devetnajstlet-nika, ki je zaradi kdove kakšnih razlogov primaširal v svojo šolo in potem hladno postrelil šestnajst ljudi, nato pa šus spustil še sebi. Razloge za to nedoumljivo dejanje bomo pustili ob strani (če mislite, da zanj popolnoma nič ni kriva sodobna družba, se motite tako hudo, da glava peče), tudi posledice, ki jih to prinaša s seboj, nas tokrat ne bodo zanimale; kar nas zanima, je nekaj drugega. Pazite: ko so mediji objavili sliko morilskega mladeniča, mi je znana oseba zrelih let vse skupaj

pokomentirala nekako v stilu, češ, kako je bila najprej pretresena ob tej tragediji, potem pa skrajno presenečena, ker je na sliki ugledala takega, hm, no, prijaznega, simpatičnega mladca. ?? Aha. Pa smo tam.

Vprašajmo se, kaj imata skupnega ta dva primera, pobarvana kura in presene~enje ob uzrtju simpati~ne slike erfurtskega klavca? Morda sicer {e kaj drugega, ampak predvsem eno veliko stvar.

V obeh primerih je ideja ena in ista, tako reko~ identi~na. In ta ideja ni nekaj, kar bi vzniknilo le tu in tam, ampak je v naši družbi, našem okolju (včasih bolj odkrito, včasih ne) prisotna nonstop. Dan in noč. Gre za to, da je vsak posameznik, ki v kateremkoli načinu odstopa, se razlikuje od norm, izgleda, prepričanja ali česar koli drugega, kar je lastno prevladujoči večini, s tem že a priori gledan po strani, ožigosan, šikani-ran, označen za odpadnika, čudaka, potencialnega problematika, skratka, z eno besedo, diskriminiran. V najhujšem primeru pa tudi dokončno terminiran (kar malo se spomnite dogajanj zadnjega desetletja pred našim južnim pragom).

V reakciji na sliko erfurtskega morilca se skriva spontano začudenje, češ, kako je lahko ta mladenič morilec, ko pa izgleda tako prijazno, domače, kot priden sosedov fant, odličnjak, vsepovsod priljubljen. Ta izjava seveda implicitno predpostavlja pričakovanje, da bo nekdo, ki je sposoben takih dejanj, izgledal nekako ubijalsko, mrkega pogleda, zamašč-enih dolgih las, morda ves v usnju in verigah, ves potetoviran in pre-boden z uhani. Skratka, tak, od katerega to pričakujemo, ne pa nekdo, ki je tak kot mi. In v tem je ravno štos, če še niste ugotovili. Ce ste nad sliko erfurtskega klavca presenečeni, potem se malo zamislite, kajti v tem primeru tudi vi pripadate večini, ki tiste, ki so od njih kakorkoli drugačni, gleda postrani, se jih boji in jim posledično pripisuje vse tiste lastnosti, ki nosijo negativni predznak. In zakaj? Samo zato, ker nekdo ne izgleda tako kot vi, se ne oblači tako, kot vi, ne posluša iste glasbe, ima drugačen pogled na življenje, kot ga imate vi. In kdo, za hudiča, je tisti, ki daje vam pravico, da določate, kaj je edino prav in da je vse ostalo, kar ni popolnoma enako vašemu načinu, prepričanjem, potemtakem že samo po sebi narobe?!?

Seveda to še zdaleč ne pomeni, da vam morajo biti vsi všeč, ali pa da se morate z vsemi strinjati. Nikakor. Kar pa absolutno morate, in to je imperativ, je, da nikogar a priori ne označujete, določate, sodite zgolj na podlagi njegovega izgleda, načina oblačenja ali pač česa drugega, kar na tej osebi ne ustreza vaši predstavi o popolnem članu naše družbe. Ce naj bi bil človek precej višje razvit, kot pa recimo kaka kura, potem je skrajni čas, da začnemo temu primerno tudi razmišljati. In da ne izklju-vamo oči vsaki kuri, ki je že malce drugačna od nas. Zapomnite si to, prosim.

Gregor Allé

PTUJ / tretja akcija pleskanja starih ptujskih vrat

"Takega projekta, kot je ptujski, v svetu ne poznajo..,"

Ptujčani so do svojega mesta pogosto pretirano kritični, podobno ocenjujejo tudi najrazličnejše aktivnosti ljubiteljskih združenj, ki delujejo v javnem interesu. Eno takih je Turistično društvo Ptuj, ki letos praznuje 116-letnico uspešnega delovanja. Turistično društvo je bilo tudi pobudnik prvega pleskanja vrat v starem mestnem jedru v letu 1992. Zasnovalo jo je kot promocijsko in humanitarno akcijo. Že takrat so zanjo imeli posluh tudi v podjetju Belinka, ki je podprlo tudi drugo akcijo v lanskem letu in tretjo v letošnjem letu.

Ob pleskarjih, člani gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, so se je udeležili tudi dijaki Srednje gradbene šole Maribor, predstavniki mestne občine, nekateri svetniki, stanovalci mestnega jedra in drugi. S tretjim pleskanjem je lepši videz dobilo 17 vrat. Pred obnovo so jih pregledali strokovnjaki

Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Iz podjetja Belinka belles je akcijo v živo spremljala tudi Gordana Petek Ivandič, vodja tržnega komuniciranja. Slovenska podjetja, ki dobro poslujejo, so dobesedno oblegana s spon-zorskimi in donatorskimi ponudbami, je povedala uvodoma.

V Belinki so se odločili, da bodo pokrili le eno področje, področje varovanja kulturne dediščine. Pri tem imajo predvsem prednost objekti, pri katerih gre za veliko lesa. "Les je v slovenskem gradbenem izročilu zelo prisoten, zato vedno sodelujemo pri tovrstnih projektih, če nas kdo povabi. Prvič nas je Turistično društvo Ptuj povabilo leta 1992.

V Belinki ocenjujemo, da gre za eno lepših akcij, pri tem velja poudariti, da je sam Ptuj mesto, ki dobesedno očara, stara ptujska vrata človeka naravnost pritegnejo. To, da se ljudje in institucije želijo in hočejo angažirati v tovrstnih akcijah, da se ohrani in obnovi to lesno bogastvo, se nam zdi presežna vred-

nost. V življenju ni vse posel in ni vse denar. Les je snov, ki ni dolgotrajna, kot so kamen in podobni materiali, vsa ta vrata so nujno izpostavljena propadanju. Mnenja smo, da je to propadanje potrebno zaustaviti kolikor se da z rednimi obnovami. S kvalitetnimi sredstvi za zaščito lesa jim lahko življensko dobo podaljšamo. Na Ptuj smo

povedal, da so se v projektu našli znanje in sredstva male tovarne, Turistično društvo, Območna obrtna zbornica, šola, meščani. V Slovenijo je Nikolaj Galitzine prišel za dva dni, ostal je teden dni. Od slovenskih mest smo mu pokazali Idrijo in Ptuj."

Belinka pomaga tudi pri obnavljanju ruske kapele na Vršiču, cerkve padlim vojakom avtrij-

Gordana Petek Ivandič, vodja tržnega komuniciranja v Belinki belles, d.o.o. Ljubljana, med petkovim obiskom na Ptuju

SV. TROJICA V HALOZAH

Odprto srce obvezuje

Danes ne znamo hoditi počasi. Vedno se nam mudi. Na pol tekamo po opravkih, hitrimo v službo, hitimo k maši, hitimo domov. V tej naglici postajamo nervozni, preutrujeni,... Potrebujemo Luči, ki bi osvetila našo napačno pot in usmerila pramen žarkov v pravo smer življenja. Ta Luč je dobrota, ki lahko ogreje, razsvetli, poživi, mene in tebe, le odkriti jo moramo.

bolezen in ga priklenila na posteljo. Ne more se premikati, ne govoriti. Že štiri leta zanj neutrudno skrbi žena Marija, snaha, sin in vnuki. Le oni razumejo želje in potrebe, ki jih izražajo bolnikove oči. Srečanje smo pričeli s sveto mašo, ki jo je daroval p. Alojz, sodelovali pa smo člani Karitas. Solza sreče je spolzela po bolnikovem licu, ko je prejel sveto obhajilo. Nismo mu prinesli velikih darov, nismo mu veliko zaželeli, le čutili smo vsi z njim in od sreče jo-

kali. Začutili smo, da smo našli lučko, ki sveti v temi, našli smo tudi sanje za praznične dni in našli smo upanje za jutrišnji dan. Še bomo nadaljevali s takšnim delom. Odprto srce obvezuje in to lahko začuti vsakdo. Dotakne se te v nekem trenutku, te morda razoroži, ti nekaj da za prihodnost. Je kot dar, ki se ga ne sme umazati, kot zaklad, ki se ga ne sme izgubiti.

V vsakem trpljenju je nekaj božjega,

zato je vsako trpljenje posvečeno.

(Ksaver Meško)

Člani župnijske Karitas Zdenka Golub

Od turisti~nih delavcev sta ptujska vrata pleskala le Anka Ostr-man, predsednica sveta zavoda Lokalne turistične organizacije Ptuj in direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec, drugi so bili angažirani drugje. Foto: MG

pripeljali tudi angleškega režiserja Nikolaja Galitzina, sicer po rodu Rusa, ki je režiral novi Belinkin spot. Ni mogel skriti navdušenja nad akcijo pleskanja starih ptujskih vrat. Ptuj se mu je predstavil s projektom, kakršnega v svetu še ni videl, pa je prepotoval že cel svet. To je nekaj naponovljivega, enkratnega, ta motiviranost, je med drugim

ske vojske na Javorci in edinega mlina na veter na Stari gori. Jeseni pa jo bomo ponovno srečali na Ptuju, pri obnovi prostorov ptujskega vrtca v okviru tradicionalnega državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki ima tekmovalni in humanitarni značaj.

MG

Člani župnijske Karitas Sv. Trojice na obisku pri Francu Korezu

Karitas je več kot le delati darove, je več kot le voditi razne verske ustanove. Je vse to, predvsem pa imeti življenje v sebi in ga deliti - prižgati luč potrebnim. Župnijska Karitas Sv. Trojice v Halozah deluje že 10 let. Vanjo je vključenih 8 sodelavcev. V svojem dolgoletnem delovanju so pomagali marsikateremu župljanu v materialni ali duhovni stiski. Skozi celo leto se vrstijo razne aktivnosti. Zbira se hrana, oblačila, denarna sredstva in pohištvo. Z zbranimi dobrinami se blaži stiska pomoči potrebnim. Da pa bi Karitas pomagala čimbolj, čeprav nima veliko sredstev, smo se letos na pobudo predsednika Stanka Vaupotica in g. župnika Alojza Klemenc-ica odločili, da bomo pričeli z obiski invalidov v naši župniji. In ravno takšna, neprisiljena odločitev iz globokega prepričanja je tista, ki rodi sadove, bogati tistega, ki se odloči in tistega, ki mu nekdo pomaga. Ne samo prostovoljnost, am

pak prostovoljnost obogatena z dobrodelnostjo, gradi svet s človeškim obrazom, gradi svet, kjer je več civilizacije, ljubezni in miru, ter svet medsebojnega sprejemanja brez sovraštva. Za prvi obisk smo se odločili v času posta, saj želimo z molitvijo in dobrimi deli prispevati za duhovniške in redovniške poklice. Težko je delati dobro, toda če se ti je posrečilo, si srečen. In, če tega ne storiš, nimaš miru in veselja. Vsak človek ima v svoji notranjosti poseben glas -glas vesti, po katerem se mora ravnati. Vest mu narekuje, naj dela dobro in se varuje hudega. Bolniška soba Franca Koreza je bila na dan našega obiska premajhna za vse obiskovalce, saj je praznoval svoj petinšestdeseti rojstni dan. Zbrali so se sorodniki, prijatelji, sosedje in člani Karitas. Korezova hiška stoji na griču med vinorodnimi goricami. Dolga leta je hodil v dolino na avtobus in z njim na delo. Ni še dočakal zasluženega pokoja, ko ga je prizadela huda

OBVOZNICA PRAGERSKO / zanimiva arheološka najdišča

Odkrili tri milijone let stara paleotla

Na trasi bodoče hitre ceste Ormož - Slovenska Bistrica, na območju kjer bo potekala "obvoznica Pragersko" že 14 dni potekajo intenzivna arheološka izkopavanja, ki so opozorila na 7 zanimivih arheoloških najdišč, predvsem iz prazgodovinske in rimske dobe. Arheologi te dni kopljejo in raziskujejo na območju najdišča Gmajna med Spodnjo Gorico in Stražgojnco, kjer so poleg odlomkov keramičnih posod naleteli tudi na ostanke lesenih konstrukcij hiš, ter na okoli 3 milijone let stara PALEOTLA.

Arheološka izkopavanja vodi Marija Lub{ina Tu{ek iz ptujske enote Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, ki je povedala, da so na omenjenih sedem arheoloških najdišč naleteli pri terenskem pregledu območja bodoče trase pred dvema letoma. Nanje je opozorila skupina arheologov za avtoceste Slovenije, ki je bila ustanovljena pri upravi Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

pod vodstvom dr. Bojana \ur-iča. Raziskali so okoli 6 km trase in odkrila sedem najdišč, ki so jih poimenovali po območjih, ki jim domačini pravijo Žutreki, Cediljeki, Spodnja Gorica, Gmajna, Lavše, Dolge njive in Med cestami.

Na najdišču Gmajne so med skrbno nadzorovanim izkopavanjem naleteli na ostaline od prazgodovine do rimskega ob-

Območje na katerem so odkrili 3 milijone let stara paleotla. Foto: M. Ozmec

Pri izkopavanju sodelujejo tudi ptujski in mariborski študentje.

dobja, predvsem ostaline naselbin in odlomke keramičnih posod, ter ostanke lesenih konstrukcij hiš. Luknje v tleh so negativi nekdanjih kolov in lesenih delov hiš in pomožnih zgradb.

Delo arheologov spremlja tudi geolog Tomaž Verbic iz Ljubljane, ki je v globini 1 do 1,5 m ugotovil tudi zakopana PA-LEOTLA stara okoli 3 milijone let. Arheološki izkopi v terih sodeluje tudi 25 ptujskih in nekaj mariborskih študentov bodo predvidoma potekali do konca leta. Pri izkopavanjih na območju pragerske obvoznice sodelujejo tudi strokovni sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj z arheologinjo Marjano Tomanic - Jevremov, arheološko risarko Nejko Vršič Jese-nik in arheologinjo - zunanjo

sodelavko iz območja Dubrovnika Ivo Bačič. Najdb je po besedah Marije Lubšina Tušek

glede na razsežnost območja razmeroma malo, saj je zgornja, kulturna plast z rodovitnimi polji velikokrat preorana. Zaradi tega je ogromno predmetov že tudi uničenih. Deli keramične posode, ki so po vsej verjetnosti iz prazgodovinske dobe so zdrobljeni, nekoliko bolje pa so ohranjeni arhitektonski ostanki. Iz rimskega obdobja so našli tudi nekaj kosov amfor in keramike, poleg tega pa nekaj odlomkov srednjeveške in novoveške posode. Vsekakor pa lahko pričakujemo na tem območju še marsikatero arheološko zanimivost, saj naj bi prav tod potekala tudi rimska cesta.

M. Ozmec

LOVRENC / devet krizev franca medveda

90 curkov za 90 let

Franc Medved je bil rojen 7. aprila leta 1912 v slovenski družini v TTstu, vendar je prva svetovna vojna mlado družino privedla v Lovrenc. Že kot mladenič se je izučil za kovača in ta svoj poklic je s ponosom spretno opravljal vse do upokojitve, pa tudi kasneje je se rad prijel za kladivo. V gasilsko društvo je vstopil leta 1945 in od takrat nje njegovo življenje nenehno povezano z gasilstvom, ki mu je kljub visoki starosti vdan še danes.

II. stopnje, Gasilsko plamenico I. stopnje, plaketo gasilskega veterana, Gasilsko odlikovanje I. stopnje, ter zna~ki za 30 letno delo v gasilski organizaciji in zna~ko za 40 let dela v gasilski operativi.

Za njegovo nesebi~no in požrtvovalno delo v gasilstvu mu je prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc ob visokem živ-ljenskem jubileju podelilo Zlato

Ves ta ~as je bil požrtvovalni gasilec, opravljal je najrazli~-nejše funkcije v društvu in gasilski zvezi, o ~emer pri~ajo tudi številna gasilska priznanja; naj omenimo le nekaj najpomembnejših: Gasilsko odlikovanje III. stopnje, Gasilsko odlikovanje

Odi tadi ioi tam,

PTUJ / 25 LET FS PTUJSKE BOLNIŠNICE

Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, ki jo uspešno vodi Cvetka Glatz in danes deluje v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj je ob svoji 25-letnici delovanja izdala priložnostno publikacijo. V njej so zabeležili nekaj pomembnejših utrinkov iz bogatega ustvarjanja folklornih plesalk in plesalcev, pevk in glasbenikov, obenem pa služi kot odlic-na predstavitvena promocija na njihovih nastopih ter gostovanjih doma ali na tujem. Ob jubileju so v torek, 14. maja pred polno dvorano občinstva v ptujskem gledališču izvedli celovečerni koncertni večer glasbe, pesmi in plesov.

MARIBOR / ŠPORT V SLOVENSKI VOJSKI

šport je med vojaki le na videz-no spremljajoča aktivnost, vsakodnevno pa postaja ena osnovnih dejavnikov, saj je fizična in kon-dicijska pripravljenost eden od osnovnih elementov vojaške pripravljenosti. V tednu športa v Slovenski vojski se športniki Slovenske vojske ta teden merijo v različnih športnih disciplinah. V torek je potekalo tekmovanje v vojaškem peteroboju, v mariborskem športnem parku Tabor je bilo tekmovanje ekip v malem nogometu, v vojašnici Slovenska Bistrica pa bo tekmovanje ekip v odbojki. Svoje sposobnosti je merilo 45 ekip, oziroma 260 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske.

MARKOVCI / O

AKTUALNEM POLITIČNEM UTRIPU V SLOVENIJI

Danes, v četrtek 16. maja ob 19. uri bo v kinodvorani v Markov-cih v organizaciji Social demokratske stranke in stranke Nova Slovenija javna tribuna na temo Aktualni politi~ni utrip v Sloveniji. Na njej bosta sodelovala tudi prvaka obeh strank Janez Jan{a in Andrej Bajuk, gost ve~era bo kandidatka za predsednico države Barbara Brezigar, kulturni utrip pa bodo primaknili: pevska skupina KOR in godci iz Prvencev.

DEBELI RTIČ / PTUJSKI ČASTNIKI LOKOSTRELCI

Štiri~lanska ekipa obmo~nega Združenja Slovenskih ~astnikov Ptuj je na Odprtem lokostrelskem tekmovanju Zveze Slovenskih ~astnikov, ki je potekalo 5. maja na Debelem Rti~u med 23 ekipami dosegla odli~no 10. mesto, med 53 posamezniki pa se si 14. mesto delila Ptuj~ana - stotnik Marjan Kokol in vi{ji vodnik Robert Tement; vi{ji vodnik Zoran Štalcer pa je zasedel 49. mesto. Čestitamo!

-OM

90-letni Franc Medved iz Lovrenca s svojo hčerko Cvetko, ki je pravtako vsa predana gasilstvu.

Pogled na 90 curkov, za katere je poskrbelo 150 gasilcev iz 15 gasilskih društev. Foto: M. Ozmec

plaketo za krepitev požarnega varstva.

Posebno ~ast pa so mu namenili v nedeljo, 28. aprila ko so mu v Lovrencu pripravili pravcato gasilsko slavje, saj so mu ob njegovi 90 -letnici pripravili gasilski vodomet iz 90 curkov.

Pri tem je sodelovalo kar 150 gasilcev iz 15 prostovoljnih gasilskih društev. Njemu v ~ast so za gasilske curke poskrbeli gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Sela, Starošince, Šiko-le, Talum Kidri~evo, Hajdina, Majšperk, Ptujska Gora, Hajdo-še, Jablane, Mihovce - Dragonja

vas, Lovrenc, Ra~e, Starše, Zla-toli~je, Apa~e in Pleterje.

90 letnemu gasilskemu zanesenjaku Francu Medvedu veljajo ob visokem življenskem jubileju tudi naše iskrene ~estit-ke.

M.Ozmec

DRAGOVIC / zgodba o skrbi in ljubezni do živalskih sirot

Mala skovirja našla nadomestne ljubeče starše

V Dragoviču 4/a živita Vinko in Tončka Vinko Ljubec. Zanimivost tega naselja v občini Juršinci je, da ima kar šest hiš številko 4, zanimivi so tudi ljudje, ki bivajo v njih. Življenjska nuja jih je zanesla daleč od doma, v Francijo, Avstralijo, Nemčijo. Vinko je večino delovne dobe oddelal v Mercedosovi tovarni v Nemčiji, čeprav je po poklicu gradbenik. Zdaj si ureja papirje za upokojitev. Dosleden kot je, je izračunal, da je v več kot tridesetih letih, ki jih je oddelal v Nemčijo, samo z avtomobilom potoval tja in nazaj okrog petsto krat.

K Ljube~evim v Dragovi~ nas je pripeljala zgodba o dveh najdenih malih skovirjih. Pri podiranju dreves je nehote prišlo do uni~enja sovjega gnezda, mala skovirja sta ostala brez staršev. Dva dni pa tudi brez hrane, nakar se je Vinko odlo~il, da se bo postavil zanje. Prinesel ju je domov, o tem je obvestil tudi Društvo za varstvo ptic Ptuj, katere ~lan je tudi sam, saj gre za zaš~iteno vrsto ptic. Zanju je na dvoriš~u izdelal pravi mali dom, kletko, pri ~emer se je

skušal ~im bolj približati naravnemu okolju. V za~etku ju je hranil s perutnino in govedino, kmalu pa jima je za~el prinašati tudi miši. Mala skovirja, imenuje ju Lolek in Bolek, se v novem domu dobro po~utita, kot bi vedela, da sta prišla k prijaznim in sr~nim ljudem, ki so polni ljubezni do živali, do so-bivanja z njimi. Vsakdo, ki je oropan za to ~ustvo, ima ponavadi tudi težave v sporazumevanju z okoljem, z ljudmi. Vinko pravi, da bi bilo za skovirja

Vinko Ljubec z malima skovirjema

Obljubili smo, da jih bomo poleti, ko bodo polno cvetele, ponovno obiskali. Takrat nam bo Vinko Ljubec predstavil tudi zanimivo zgodbo o poimenovanju

krajev v ob~ini Juršinci, tudi Dragovi~a. Za~etek zgodbe, ki smo ga že slišali, je obetaven.

MG

Vinko ni samo ljubitelj živali, starin, lepega in urejenega okolja, človek številnih ročnih spretnosti, temveč tudi navdušen Puhovec, je lastnik redkega motorja serije "VZ 50K^', ki jih je v Evropi le 161. Foto: MG

najbolje, ~e bi ju prevzel živalski vrt. Trudil se bo po najboljših mo~eh, da bosta našla pravi drugi dom. Do takrat pa bo zanju skrbel kot najboljši krušni starš.

Vinko je zanimiv možakar, komaj kon~a eno zgodbo, že pricurlja druga. Na zalogi jih ima veliko, vsaka je zanimiva po svoje, vsaka predstavlja del njegovega življenja in dela. Med drugim je ~lan Društva rojaka Janeza Puha Juršinci. Pred kratkim so njegovi ~lani obiskali Puhovo tovarno v Gradcu, kjer se je lahko prepri~al, da je lastnik enega od 161 motorjev serije "VZ 50K". Na obmo~ju Avstrije in Slovenije pa ga za zdaj premore edini. Od njega se ne bo lo~il, je prepri~an, toliko mu pomeni. Veliko mu pomenijo tudi starine, je skrbnik muzeja Društva za ohranjanje kulturne dediš~ine Juršinci. Prav tako je zelo spreten pri oblikovanju lesa, ~eprav se ni nikoli izu~il za mizarja, iz betona izdeluje vrtne pal~ke, zanimive ograje, pa še kaj bi se našlo. Ljube~evi so tudi veliki ljubitelji cvetja, pri njih kraljujejo najrazli~nejše fuksije. Lani jih je cvetelo okrog 170.

PODLOŽE / rodoškovi niso ostali sami

Nova hiša je že pokrita

V Tedniku smo pred kratkim objavili reportažo o težkih časih tročlanske družine Rodošek iz Podlož pod Ptujsko Goro, ki je trikrat pogorela. V najtežjih časih so Pošav-nikovim, kot jim pravijo po domače priskočili na pomoč. Poleg soseda Antona Medveda, ki jim vedno stoji ob strani so z akcijo zbiranja pomoči pričeli v Župnijski karitas na Ptujski Gori, ter Iskrica Nedeljskega, pa krajevna organizacija Rdečega križa, s prispevki so se pridružili v podjetju Boxmark Leather iz Kidričevega, kjer je zaposlena gospodinja Albina, pomoč je prispela tudi iz občine Majšperk in še od kod.

Ob pogoriš~u stare kme~ke hiše je letos zrasla nova hiša, ki so jo v skupni akciji doma~inov zadnje majske dni že tudi prekrili. A treba je še veliko denarja za omete, podbetone, elektro in druge instalacije, da o opremi ne govorimo. Zato bodo veseli še kakšne pomo~i. Če ste pripravljeni pomagati tistim, ki so pomo~i resni~no potrebni še enkrat objavljamo številko posebnega ra~una in knjižice župnijske Karitas Ptujska Gora.

Oboje je odprto pri novi KBM, številka ra~una je 51800-620-16/s pripisom za Rodoškove iz Podlož; številka hranilne knjižice pa je 2011001179486/24.

Ne pozabite, kdor hitro da, dvakrat da. Hvala vam v imenu prizadevne matere Albine, o~-eta in gospodarja Branka in še posebej h~erke Lidije, ki kljub vsem težavam uspešno obiskuje 5. razred OŠ v Cirkovcah.

-OM

Albina Rodošek pred novo, že pokrito hišo. Foto: M. Ozmec

FORMIN / 2. redni občni zbor slovenske ljudske stranke

Vplivati na dogajanja in graditi na vrednotah

V petek je v vaškem gasilskem domu na Forminu potekal 2. redni ob~ni zbor Slovenske ljudske stranke — ob~inskega odbora Gorišnica — Cirkulane. Udeležili so se ga številni gostje, ~lani stranke in njihovi simpatizerji. Osrednji gost rednega ob~nega zbora pa je bil predsednik stranke mag. Franci But.

Kot lep uvod v začetek občnega zbora je občinski odbor stranke pripravil prijetno presenečenje. Pesem Slovenec sem so zapeli Mladi veseljaki pod vodstvom Jane Kova~ec. Otro{-ka folklorna skupina Klas pa je navdu{ila s svojim petjem, igranjem in plesanjem.

Sledila je otvoritev občnega zbora in pozdravni govor predsednika občinskega odbora Gori{-nica - Cirkulane Igorja Horvata, ki povedal, da ima stranka jasen pregled nad sedanjostjo in predvsem vpogled v prihodnost, da njihova pot vodi v ponoven razcvet. Mnogi od zanesenjakov iz 90-ih let so se po~asi umaknili, postajajo indiferentni, kar pa ni dobro, saj se je treba zavedati, da na{a beseda mora veljati - ne le ko volimo, pač pa moramo z besedo in dejanji biti nenehno zraven, saj le tako lahko vplivamo na dogajanja in gradimo na vrednotah kot so: družina, partner, otroci, spo{tovanje soljudi, zdravje, ekolo{ka osve{-čenost, narava, osebnostna rast. Zavedati se je treba, da že doseženih uspehov ni mogoče nadgrajevati v nedogled, mogoče pa je s pravimi ljudmi, razumom in voljo vseh, že doseženo ohraniti.

Igor Horvat je na kratko predstavil tudi delo stranke v preteklem letu. Povedal je, da so v jeseni organizirali srečanje pri lovskem domu, prednovoletne-ga srečanja pa zaradi natrpano-sti prednovoletnega časa ni bilo. Srečanje raz{irjenega vodstva so želeli prestaviti v januar, ko bi lahko hkrati ovekovečili nove simbole stranke. Zal so bili nov znak in ostali simboli v izdelavi do nedavnega, zato so eno pomembnih druženj izpustili. Poudaril pa je, da morajo biti njihova druženja dobra popotnica in spodbuda za skupno delo in skupno odgovornost. V lanskem decembru so organizirali srečanje ostarelih, vsa zahvala za vložen trud velja domačinom iz Zamu{anov. Prav tako so zna-

li prisluhniti pobudi za obnovo cerkvice Sv. Katarine, ki sameva v Cirkulanah. Podarili pa so tudi prispevek ob koncertu Mladih veseljakov 27. aprila na gradu Borl.

PREDSEDNIK BUT O PRIHODNOSTI

STRANKE

Mag. Franci But, predsednik stranke in kmetijski minister, je v svojem nagovoru povedal, da je mogoče na slovenskem političnem prizori{ču opaziti splo{-no apatičnost države. Državljani ne vedo, kako naj bi se politično opredelili, komu bi dali svoj glas na volitvah. Ugled stranke pada in potrebno se je vpra{ati, kje so razlogi za to. V Sloveniji je minilo obdobje velikih tem osamosvojitve, izgradnje države, vsakodnevno iskanje odgovorov o politični stabilnosti. Po Bu-tovem mnenju bo Slovenija čez nekaj let politično povsem drugačna, bolj prepričljiva v političnem prostoru, bolj bo jasna meja, kdo je na levici in kdo na desnici. SLS je lahko ponosna na to, da je bila prva pomladna stranka. To so bile namreč stranke, ki so orale ledino v političnem prostoru Slovenije, vendar pa mora stranka SLS stremeti k temu, da postane desno - sredinska stranka.

V svojem govoru se je dotaknil tudi vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Zaključevanje pogajanj z EU bo opredelilo slovenski politični prostor za nekaj desetletij naprej. But je prepričan, da se bo večji del državljanov opredelil za vstop v Evropsko unijo, bilo bi napačno, če se ne bi. Evropska unija je po eni strani velika ideja - poskus v vedno se vojskujoči in sprt politični prostor vnesti člove{-ko plat in mir. Le Švica in Nor-ve{ka sta državi, ki nista članici Evropske unije, vse ostale države, razen Rusije, so se odločile za vstop vanjo. In ravno odgovornost Slovenske ljudske stranke

V teh dneh v naselju Hajdo{e zaključujejo z deli pri zamenjavi cevovodov s povezavo 15 priključkov. Kot je povedal hajdin-ski župan Radoslav Simonič so se za zamenjavo morali odločiti, ker so bila nekatera gospodinjstva praktično že brez obtoka vode. Sofinancersko pogodbo o vgradnji {ir{ega cevovoda preseka 110 so sklenili s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki je tudi vzdrževalec vodovodnega omrežja v občini Hajdina. Dela bodo veljala {tiri milijone tolarjev. Ze

je, da sprejme pametno odločitev; da se Slovenija pod enakopravnimi pogoji vključi v unijo. Potrebna so pogajanja, veliko povedati in glasno, ni dovolj. Zelo pomembni temi sta regionalni razvoj in kmetijstvo. Stvari niso tako črne, kot so mogoče videti na prvi pogled, postopoma se pomikajo naprej. V pogajanjih za kvote ne bo popu{čanja, nikoli ne bomo rekli ja za tisto, kar je nižja proizvodnja od sedanje, je poudaril kmetijski minister. Potrebna je pravična porazdelitev denarja za razvoj podeželja, pogajanja o subvencijah {e tečejo.

Po lokalnih volitvah se bo pisal politični prostor na novo, dobili bomo nove politike. SLS mora poskrbeti za to, da bo v tem letu imela dobrega kandidata za predsednika države. Stranka {e zmeraj trpi za tem, da je večno prepričana, da ima notranjega sovražnika. Manjka ji več pozitivne energije, potrebno je pokazati, da smo voljni delati, da znamo {e kaj drugega, kot iskati le sovražnike, je bil oster But. Treba je veliko delati, {ele takrat se pokažejo rezultati. Stranka mora biti aktivna in prepoznavna. Opozoril je ne nedavne probleme slovenskega zdravstva. Stranka bi dobila večjo veljavo v političnem prostoru, če bi npr. vložila predlog za spremembo zdravstvenega sistema, če bi gospodarski ministrici, kot stranka družbenih vrednot, predlagala spremembo zakona o nedeljskem delu v trgovinah, ki te vrednote ru{i. Vse to in {e več je potrebno za prepoznavnost in večji ugled stranke. Napovedal je tudi spomladansko srečanje članov in simpatizerjev stranke, ki bo 8. junija. To srečanje bo imelo 3 glavne prioritete: promovirati svojega kandidata za predsednika države, praznovanje ob 110 letnici zgodovine SLS

in javno pozicionirati položaj stranke kot desno - sredinsko stranko, katere program temelji na primerljivih evropskih programih. Slovenski javnosti je treba ponuditi znižanje davkov, vzpodbuditi gospodarsko rast, potrebno je zagotoviti dolgoročno polnjenje proračuna, pod enakimi pogoji določiti vstop v Evropsko unijo, postaviti družino na prvo mesto kot temeljno celico naše družbe, se bojevati proti evtanaziji in nenazadnje ob našem vstopanju v unijo slovenstvo postaviti na visoko mesto, kot vrednoto in ponos naše male dežele.

Spregovoril je tudi župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, ki je povedal, da brez podpore svojih svetnikov, strokovne občinske uprave in občanov tudi njegovo delo ne bi bilo tako uspešno, uspehi so bili doseženi s skupnimi močmi. Zavedati se je namreč treba, da sam ne moreš narediti nič, če pa je zanesenjakov veliko, se da marsikaj postoriti. Občina Gorišnica je v obdobju njegovega županovan-ja pridobila veliko kilometrov novih cest, vsa gospodinjstva so dobila vodo, šola je pripravljena za devetletno osnovno šolanje, zgradili so nov zdravstveni dom v Cirkulanah, tako Gorišnica kot Cirkulane sta dobili čistilno napravo, ureja se kanalizacija, po zaslugi mag. Berga-uerja pa so Zamušani dobili že dolgo želeni nadvoz.

Na rednem občnem zboru so sprejeli pravila občinskega odbora Gorišnica-Cirkulane. V odboru so se zaradi lažje porazdelitve dela odločili, da organizirajo dva krajevna odbora - krajevni odbor Gorišnica in krajevni odbor Cirkulane, ki pa dejansko delujeta enotno, s to razliko, da krajevni odbor Gorišnica deluje na območju vasi Cunkovci, For-

min, Gajevci, Placerovci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani; krajevni odbor Cir-kulane pa deluje na območju vasi Brezovec, Cirkulane, Dola-ne, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič-Slatina, Medribnik, Meje, Paradiž zgornji, Paradiž spodnji, Pohorje, Pristava in Veliki vrh.

Izvolili so tudi člane občinskega odbora: predsednik je Igor Horvat, podpredsednik Jožef Klinc, blagajnik Slavko Riž-nar, tajnik Franc Šacar, člani pa Stanislav Vojsk, Stanko Rižnar, Ivan Hemetih in Ruža Brlek. V krajevnem odboru Cirkulane je vodstvo naslednje: predseduje mu Jožef Klinc, podpredsednik je Ivan Hemetih, tajnik je Ruža Brlek. Krajevni odbor Go-rišnica pa bo deloval v naslednji sestavi: predsednik Stanislav Vojsk, podpredsednik Stanko Rižnar in tajnik Franc Šacar.

Nadalje je stekla razprava o pripravah na lokalne volitve 2002. Predsednik Igor Horvat je zastavil vprašanje "ali tudi po Visenjaku - Visenjak?", povedal je, da mu bo za uspešno prehojeno pot treba reči še kaj več kot zgolj hvala.

NA VOLITVE S SPOSOBNIMI LJUDMI

V vrstah SLS so se odločili, da ponudijo občanom več sposobnih imen, občani sami pa naj premeljejo in izkristalizirajo ime kandidata, katerega želijo in s katerim bodo šli na županske volitve. Občina pokriva teritorij dveh bregov reke Drave, zato je treba poiskati osebo, ki bo podprta tako s strani ravninskega kot Haloškega dela občine. Predstavil je dve imeni oziroma dva kandidata. Prvi je Jože Kokot, ki ga občani poznajo kot dosedanjega svetnika,

ki se je kot predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo in kot predsednik komisije za obrt in podjetništvo, trudil za vzpodbujanje gospodarskih dejavnosti. Poznan je kot dober obrtnik in kot vztrajen ter dober pogajalec. Druga kandidatka je Slavica Cvitanič, predmetna učiteljica na osnovni šoli Gorišnica, sedanja svetnica in predsednica komisije za kulturo ter komisije za priznanja in odlikovanja. Področje, ki ji je bilo zaupano, je z voljo, idejami in pridnim delom dvignila na dobro prepoznaven in v širšem okolju zavidljiv nivo. To pa ne pomeni, da se spozna le na to področje, ki ji je bilo zaupano v preteklih štirih letih. Kolegi svetniki so jo spoznali predvsem kot osebo, ki se na zaupane ji naloge dobro pripravi, delo zna razdeliti, koordinirati in voditi, po opravljenem pa pokazati tudi rezultate.

Igor Horvat je poudaril, da so pri sestavi liste svetnikov v preteklosti sledili vodilu, da s sposobnimi ljudmi pokrijejo posamezna področja, hkrati pa čimbolj enakomerno tudi volilni teren. To vodilo bo veljalo tudi pri pripravi naslednjih volitev. Na občanih pa je, da najdejo in predlagajo primerne in sposobne kandidate. Kandidate, ki ne bodo le sposobni, pač pa primerni z vidika vrednot. Sodobni čas spreminja vrednostno orientacijo, še naprej pa je treba graditi na vrednotah, kot so: družina, partner, otroci, zdravje, ekološka osveščenost, narava, osebnostna rast in kulturnost. Cas, ki prihaja, bo čas, ko bo potrebno napeti vse sile, da se jadra usmerijo na pot skupnih ciljev in vizije. Vsi skupaj ustvarjamo vzdušje prijaznega življenja in vsi skupaj prevzemamo odgovornost za naš jutri.

Bronja Habjanič

HAJDINA / pricetek novih investicij

O spremembah prostorskega plana

V drugi polovici maja se bodo hajdinski svetniki sestali na 27. seji. Osrednja to~ka dnevnega reda bo sprememba prostorskega plana.

aprila pa je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis za izvedbo razsvetljave ob glavni cesti Hajdina - Maribor za naselje Slovenja vas - Hajdo{e. Izvajalca bodo predvidoma izbrali v začetku junija. Do konca maja pa bodo končali dela pri vgrajevanju stavbnega pohi{tva na novi stavbi v neposredni bližini občinske stavbe, ki so jo zgradili za potrebe občine (arhiva), civilne zaščite in dveh garaž.

MG

TRNOVSKA VAS / občinski svet bo izpeljal začrtane naloge

Jeseni simpozij o Jakobu Gomilšku

Nad pokopališčem v Trnovski vasi je zrasel nov poslovilni objekt, ki mu dajejo zaključno osnovno obliko delavci ptujskega Gradisa. Z županom, Karlom Vurcerjem, sva si ogledala gradbi{~e, kjer se že vidijo prostori, ki bodo služili za kulturni in spo{tljivi protokol ob zadnjem slovesu krajanov in ob~anov Trnovske vasi.

Ob dveh mrliških vežicah bo v prostoru del zaprtega in del odprtega (vendar pokritega) poslovilnega prostora s sedeži. Kot je dejal župan, je investicija vredna 37 milijonov tolarjev in je letošnja največja investicija v Tr

Vežica v Trnovski vasi dobiva zaključno obliko. Foto: Fl

novski vasi, v polovici leta bi naj bila zaključena. Sicer so v Trnovski vasi v lanskem letu naredili veliko, tako je sredstev za letos nekoliko manj. Ob vežici bodo do konca mandata občinskega sveta delali še odsek ceste v Bišečki Vrh, nadaljevali z enim krakom kanalizacije in delom ulične razsvetljave v centru trga v Trnovski vasi.

Pospešeno pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo šole, oziroma gradbena dovoljenja. Investicijska vrednost vseh letošnjih investicij bo okrog 70 milijonov tolarjev. Ob koncu mandata sedanjega vodstva občine bodo organizirali še kulturni dogodek, saj pripravljajo velik mednarodni simpozij o Jakobu Gomilšku, domačinu, pesniku (avtorju pesmi Slovenec sem in soavtorju Prleške). Simpozij bo ob občinskem prazniku, zadnjo soboto v oktobru, ob soudeležbi mariborske, tržaške in ljubljanske univerze. Pobudnik za simpozij je dr. Slavko Krajnc, ki je sam zbral veliko materiala o življenju in delu Jakoba Gomilška. Na domačiji, v Bišu, bodo ob tej priliki odkrili spominsko ploščo.

Franc Lačen

PO SLOVENSKIH GORICAH

VOLICINA / 100 let solske stavbe

Osrednja proslava 13. septembra

V petek so v Veličini pripravili prireditev z naslovom "Učenci osnovne {ole Voli~ina za biv{e u~ence". S to prireditvijo so na osnovni {oli Voličina pričeli s praznovanji ob 100-letnici {olske stavbe in 245-letnici {olstva v Voli~ina.

Začetki šolstva v Veličini segajo v leto 1757, leta 1838 so postavili prve {olsko stavbo. Sedanja {olska stavba je bila sezidana leta 1902, stavba je bila leta 1970 v celoti obnovljena, od leta 1991 pa poteka postopno obnavljanje stavbe. Goste in bivše učence so

Zbrane je pozdravil ravnatelj OŠ Volicina Anton Goznik

Odlpudintam,

LENART / OTVORITEV RAZSTAVE

V ponedeljek, 20. maja organizira zveza kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana v avli Jožeta Hudalesa v občinski stavbi občine Lenart otvoritev razstave izdelkov, ki so jih izdelali učenci lenarške šole s prilagojenim učnim programom.

SV. TROJICA / KONCERT NEW SWING QUARTETA

Turistično društvo Sv. Trojica, ki letos praznuje 35—letnico delovanja je s praznovanjem že pričelo. Tako so pripravili tek okoli trojiškega jezera, turnir v malem nogometu in družabne igre. To soboto, 18. maja pa pripravljajo naslednjo prireditev in to je nastop New Swing Quarteta. Kvartet svetovnega slovesa se bo predstavil v soboto ob 19. uri v cerkvi Sv. Trojice, s svojim atraktivnim programom duhovnih pesmi, go-spelov in spiritualov iz bogate zakladnice narodov vsega sveta.

SARAJEVO / OBISK SLOVENSKIH LUTKARJEV

Na povabilo Ministrstva za šolstvo Bosne i Hercegovine in vseh vrtcev, odhaja danes v Sarajevo lutkovna skupina Detel, ki deluje v sodelovanju med JVVZ Lenart in kulturnim dru{tvom Mur{ec — @ivkov iz Trnovske vasi. Najmlaj{-emu ob~instvu v glavnem mestu BiH, v najve~jem vrtcu Dje~ji grad, se bodo predstavili z dvema predstavama Abrakadabra in Mojca Pokraculja. Bistvo prve zgodbe je, da dobro premaga zlo in druge s skupnimi mo~mi smo mo~-nej{i, zato so na Ministrstvu za šolstvo BiH menili, da bodo otroci lutke razumeli. Gostovanje je z velikodušno pomo~jo omogo~ilo podjetje Prevent Halog iz Lenarta in ob~ina Trnovska vas. Ve~ o nastopu lutkarjev bomo poro~ali v naslednji {tevilki.

Zmago Šalamun

R-l t/l

S

U

C

(C

E

S

foGs

fotokopirni stroji

PC DOMINO

tel 02 777 83 91

pred dvorano kulturnega društva pričakali člani slovensko-goriške pihalne godbe MOL iz Lenarta, prijezdila je tudi Herbersteinova konjenica. Po prijetni dobrodošlici se je prireditev nadaljevala v kulturni dvorani. Na njej so se predstavili u~enci O[ Voli~ina v recitacijah, glasbi in plesu. Nastopili so mešani pevski zbor O[ Vo-ličina, ki ga vodi glasbena pedagoginja Anita Grajfoner, ~lanice plesne skupine Raglje, nonet O[ Voličina, skupina Takit, otroška folklorna skupina in posamezni učenci.

Zbrane je pozdravil ravnatelj osnovne šole Voličina Anton Goznik, ki je predstavil program praznovanja ob tem jubileju. Tako bo osrednja proslava ob 100-letnici {olske zgradbe 13. septembra, saj je bila nova {olska stavba blagoslovljena 13. septembra 1902. Takrat bodo izdali zbornik o zgodovini šole. Spomnil pa je tudi na prostor-

Slikar Jože Kramberger ob svojih slikah

sko stisko, s katero se ubadajo v osnovni šoli Voličina in dodal da pričakujejo, da bodo septembra odprli dve novi učilnici, drugače bodo morali uvesti izmenski pouk.

Po končani prireditvi v kulturni dvorani so se zbrani skupaj odpravili v prostore osnovne šole, kjer je bila na ogled likovna razstava bivšega učenca Jožeta Krambergerja. Jože Kram-

Predsednik društva Presmec Jože Vogrin v vlogi čevljarja

berger se je rodil leta 1945 na Stražeh. Osnovno šolo je obiskoval v Voličini. Ko je imel 12 let, mu je umrla mati, ker se doma niso razumeli je odšel od doma. Služil je pri raznih kmetih in nato se je v [oštanju izučil za zidarja, in se zaposlil kot zidar v podjetju SGP Ko-grad v Dravogradu in v prostem času neutrudno slikal. Poskušal je v različnih tehnikah. Srečal je akademskega slikarja Karla Pečka, ki ga je mentorsko podprl pri začetkih. Razmišljal je kaj naslikati, ko je že vse naslikano. Zato je začel upodabljati spomine, ki jih nosi v sebi. Nato so se pričele vrstiti razstave in leta 1987 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Sedaj živi v Mozirju, atelje pa ima v Selovcu pri Dravogradu. Istočasno pa je v šolskih prostorih Društvo Presmec iz Dolgih Njiv pripravilo etnološko razstavo — prikaz starih kmečkih obrti. Na razstavi so prikazali stara kmečka opravila. Razstavi sta bili na ogled še soboto popoldan in v nedeljo dopoldan.

Zmago Šalamun

LENART / usklajen predlog lokacijskega nacrta za odsek avtoceste maribor — lenart

27. seja lenarškega obiinskega sveta

7. maja so se na 27. seji sestali svetniki ob~inskega sveta ob~ine Lenart. Razpravljali so o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lenart, ki spreminja ureditvena območja naselij Lenart, Sv. Trojica, Jurovski Dol in Radehova, druga območja za poselitev, stavbna zemlji{ča na območjih raz-pr{ene gradnje itd. Te spremembe so nujne, saj ob~ina Lenart nima več na razpolago zemlji{č za industrijsko in obrtno gradnjo, imajo pa tudi ve~ kot 180 vlog za individualne gradnje. Računajo, da bodo do konca leto{njega leta prostorski plan sprejeli in bi v prihodnjem letu lahko začeli pridobivati zemlji{ča. Svetnikom je bilo predstavljeno tudi poročilo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Lenart in poročilo o delu komunalne in{pekcije.

pa so bili imenovani v svet območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Zmago Šalamun

LENART / odkritje in posvetitev

' v

nagrobnega obeležja

Nagrobno obeležje stanovalcem Zavoda

V sredo, 8. maja, je bilo na lenar{kem pokopali{~u odkritje in posvetitev nagrobnega obeležja stanovalcem zavoda Hrastovec - Trate. Obeležje je delo kiparja Franca Tobija-sa. To je njegovo tretje delo, ki obeležuje javne kraje in ga sestavlja 300 križev.

Podobni obeležji sta v Gori-šnici in v Križevcih pri Ljutomeru. O svojem delu avtor To-bijas pravi: "Križe sem uporabil kot element in jih prek postavitve prenesel v neko višjo idejo. Obeležje na lenarškem pokopališču vsebuje elemente katedral, zato sem ga poimenoval Memento Catedrale."

Na lenarškem pokopališču že osemnajst let opravljajo pokope stanovalcev Zavoda Hrasto-vec — Trate. S sedanjo prenovo so odstranili nagrobne plošče in grobove označili z kamnom in številko. Zraven pa je plošča, na kateri je napisano, kdo je kje

pokopan in tudi plošči za rože in sveče. V prihodnosti pa nameravajo, s privoljenjem svojcev opravljati tudi žarne pokope.

Na vprašanje zakaj so se v Zavodu Hrastovec — Trate odločili za ureditev pokopališča in postavitev obeležja, direktor Zavoda Hrastovec — Trate Josip Lukač pravi: "Več vzrokov je. Eden od njih je, da je bilo pokopališče, kjer so pokopani stanovalci našega zavoda neurejeno. Drugi, da se humanizacija in humanost družbe vidi v tem, kakšen odnos imamo do drugačnih ljudi in drugač-

Avtor obeležja Franc Tobias

Svetniki so se seznanili tudi s cenikom dimnikarskih storitev, ki jih je v potrditev predlagal podjetnik Dimnikarstvo Jože Klobasa iz Lenarta, ki na območju občine Lenart opravlja dimnikarske storitve. Svetnikom pa je bilo podano tudi poročilo nadzornega odbora, ki županu in občinski upravi očita nepravilnosti. Svetniki so menili, da je poročilo prepozno in vprašati se je potrebno ali je bil kdo oškodovan ali je zaradi

tega nastala kakšna gospodarska škoda.

Svetniki so se seznanili tudi s predlogom lokacijskega načrta za odsek avtoceste Maribor — Lenart na katerega niso imeli pripomb. V svet centra za socialno delo Lenart pa so imenovali Srečka [alamuna in Jožeta Dukariča. Franc Firbas, Miroslav Breznik, Milica Klampfer, Stanko Firbas in Darja Ornik

tednik@ amis.net

SV. TROJICA / MEDOBMOCNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Praznik folklore

V petek, 10. maja, je v kulturnem domu v Sv. Trojici potekalo tretje medobmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Obmo~na izpostava Lenart in kulturno dru{tvo Trojica iz Sv. Trojice v sodelovanju s tamkaj{njo osnovno {olo.

Z območij Lenarta, Ptuja, Ormoža in Slovenske Bistrice je nastopilo devet otroških folklornih skupin. Nastopile so naslednje otroške folklorne skupine: folklorna skupina vrtca iz Velike Nedelje pod mentorstvom Stanka Špindlerja, folklorna skupina iz OŠ Lenart, ki jo vodi Kristina Petovar, folklorna skupina Kog, vodja skupine je Anica Pevec, folklorna skupina Lancova vas, ki jo vodi Damir Kosi, folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, ki jo vodi Maja Glaser, folklorna skupina OŠ Sv. Jurij pod vodstvom Cilke Neuvirt, folklorna skupina OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, podružnica Zg. Ložnica, vodja skupine je Marijana Jereb, folklorna skupina Klas, PD Ruda Sever Gorišnica, ki jo vodi Darinka Žnidarič in folklorna skupina OŠ Cirkovce, ki jo vodi Marija Jurtela.

Srečanje se je pričelo s pozdravom folklorne skupine iz OŠ Sv. Trojica, ki jo vodi Milica Klampfer, ki je avtorica idejne zasnove in izdelave scene. Prireditev je povezovala Darinka Čobec. Srečanje je strokovno spremljala Nežka Lubej, oblikovalka programa zaključnega republiškega srečanja otroških folklornih skupin Slovenije.

Zmago Šalamun

nosti, tudi v posmrtnem življenju. Identiteta do mrtvih mora biti enaka, ne glede na njihov položaj v družbi. V tem smislu smo pristopili k ureditvi pokopališča."

Slovesnosti so se udeležili člani sveta zavoda, člani kolegija direktorja, direktorji bližnjih centrov za socialno delo, predstavniki občine Lenart, predsednik krajevne skupnosti Lenart Karel Vogrinčič, predstavniki nevladne organizacije ALTRA, predstavniki Pogrebnega podjetja Jančič in Gradbeništva Raiter ter mnogi drugi.

Obeležje sta blagoslovila le-narški dekan Martin Bezgovšek in župnik iz Sv. Ruperta Tonček Fras. Nastopila pa je tudi skupina Sonce, ki jo sestavljajo medicinske sestre Zavoda Hrastovec — Trate.

Vsekakor je vodstvo Zavoda Hrastovec — Trate z ureditvijo pokopališča pokojnim stanovalcem pokazalo lepo gesto, da se skrb za stanovalce ne neha z bivanjem, ampak zanje skrbijo tudi po smrti.

Zmago Šalamun

razmišljamo

Na mladih svet stoji

Fraza! Kaj pa drugega! Z njo se hvalijo tisti, ki znajo tako frazo zgolj izre~i, ko pa je potrebno dati mladim možnost, da pokažejo kaj znajo, zmorejo in kaj si želijo, pa pride do realnega ozadja zgoraj navedenega. Vse dokler se samo govori, je v redu, ko pa je treba preiti k dejanjem, pa se nenadoma pojavijo ovire, ovinki in zavite ceste navkreber.

Roko na srce. Mladost je vse prej kot lahka. Vsi smo jo doživeli in preživeli, pa na kakršenkoli način že. Vsi tisti, ki žalujete za že zdavnaj izgubljeno mladostjo, vsi tisti, ki obžalujete, da takrat česa niste storili, pa zdaj veste, da bi morali, naj vam kar zdajle povem, da je za vse skupaj že prepozno. Vaša mladost je splavala po vodi. Ja, no, saj moja tudi.

Se vam zdi, da so vas starši v vaših željah omejevali, vam dihali za ovratnik in sledili vsakemu vašemu koraku? Brez skrbi, tudi vi boste ravnali isto s svojim otrokom. Pa čeprav ste se zakleli, da pa res nikoli in nikdar ne boste podobni svojim staršem.

Dejstvo je, da je danes imeti otroke luksuz. In tisti rek, da so otroci naše največje bogastvo, še kako drži. Seveda jaz tukaj vidim omenjeno bogastvo v dveh pomenih. Tako kot pesimist vidi kozarec na pol prazen, optimist pa na pol poln. Prvi pomen je ta, da imamo svojega otroka brezpogojno radi, drugi,

tisti zamolčani pomen pa je v bogastvu dajanja; pa ne ljubezni, ampak materialnih stvari, stvari brez katerih se tudi ob veliki meri ljubezni ne da živeti in preživeti.

To, da nas je državljanov in državljank Slovenije vedno manj, že tako ali tako veste. Verjetno vam je tudi čisto jasno, zakaj nas je vedno manj. Ne, ne, ne. Ljubezen še vedno obstaja, ljudje se imajo še vedno radi, mogoče še bolj kot kdajkoli doslej, ker jo je danes težko najti, še težje obdržati. Ampak ljubezen lačnih ust ne more nahraniti. In zato so otroci zraven tega, da so vrednota naše družbe, osnova celica vsake družine, toliko bolj naše največje bogastvo. Imamo jih malo, po uradnih statistikah se jih rodi približno 1,2 na vsako žensko. Torej vedno več je družin s samo enim otrokom, redke so danes še družine, ki se odločijo za dva ali morda še kaj več malčkov.

Najlepša je primarna socializacija, takrat, ko še ne znaš govoriti, ko ti vse nosijo k r...

Oprostite izrazu, tako lepo se rima k prejšnjemu stavku. Ko pa mine obdobje brezskrbnega otroštva, ko so pamperske že zdavnaj odslužile svoje, se začne boj za preživetje. Mala šola, prvi prijatelji in prvi sovražniki. Osnovna šola, zdaj že devetletna, vsakodnevni stresi za boljše ocene, priprava na malo maturo, na vstop v želeno srednjo šolo, ki zagotavlja nadaljnjo možnost za študij. Zdi se, da je naš šolski sistem že dodobra utečen, da so kurikulumi izdelani na nivoju povprečnega najstnika, mladostnika. V bistvu pa zahtevajo od mladih vedno več. Faktografske podatke se je treba učiti na pamet, vse je potrebno znati kot pesmico, nič več ni razmišljanja z lastno glavo, ki je vse prej kot zaželeno. Treba je delovati kot eno, enotno in po pravilih. Tako kot v vojski. Če odstopaš, že imaš črno piko. Predmeti so preobsežni, ob že tako prenatrpanem šolskem urniku je treba ogromno delati doma, drugače uspeha ni, drugače te drugi enostavno pohodijo. Ja, v takšnem svetu živijo današnji mladi. Mladost je vse prej kot čas brezskrbnosti, je čas borbe, dokazovanja, kdo je boljši. Je "tekma" vrstnikov z vrstniki. Izginja pravo prijateljstvo, ker so si mladi med seboj postali tekmeci, ne pa zaupniki.

Za vse to je kriv šolski sistem, ki je naravnan izrazito populi-stično. Če nisi v vrhu, te enostavno ni. Kakšen je pritisk na mlade, se na vpraša nihče.

Ob vsem napisanem se je resda odveč spraševati, zakaj toliko mladostnega kriminala, zakaj toliko popivanja, iskanja odgovorov v drogah. Vsi enostavno takšnega pritiska ne bodo zmogli. Dajmo se zavedati, da vsi ne moremo biti dohtarji, da vsi ne moremo biti najboljši. Potlačiti mladostnika tam, kjer je najbolj občutljiv, pomeni odvzeti mu lastno identiteto, odvzeti mu pravico biti deležen mladostniških norij, sanj, biti drugačen. Družba danes težko sprejme drugačnost, ker drugačnost pomeni odklon od vsega tistega, kar je družbeno sprejeto kot "normalno", še sprejemljivo.

V kolikor svet resda stoji na mladih, se je treba vprašati, kako dolgo bodo mladi še lahko zdržali takšne pritiske. Zatekanja v marginalnost bo vse več, ker bo to edini izhod prebroditi krizo. Pa ne zato, ker drugega izhoda ni, pač pa zato, ker je prvo mesto samo eno. In vse dokler bo družba proizvajala briljantne mlade študente, diplomante s Prešernovimi nagradami in hkrati poudarjala njihovo inteligentnost, toliko bolj bo padala proti tlom nasprotna stran, ki pač ni zmogla priti iz okvirov svoje povprečnosti. Ker pač povprečno danes ni več dobra. Treba je biti najboljši, za vsako ceno! Pa kaj še.

Bronja Habjanič

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Bolezni "najvišjih"

Bolezenske težave predsednika države Milana Kučana in predsednika vlade dr. Janeza Drnov{ka so zaznamovale dogajanja zadnjih dni v Sloveniji. Predsednika Kučana so pretekli teden nemudoma operirali in mu odstranili nekaj milimetrski ledvični kamen, ki mu je povzročal hude bolečine. Premiera dr. Drnov{ka pa je med obiskom v ZDA ob{la nenadna slabost, zaradi česar je moral odpovedati srečanje z generalnim sekretarjem OZN in predavanje na eni izmed znamenitih ameri{kih univerz. Iz Drnov{kove službe za obve{čanje so sporočili, da so zdravniki pri premieru ugotovili veliko utrujenost in dehidri-ranost.

RAZLIČNA DOKAZOVANJA

Kučan je v bistvu nezahteven in neklasičen operacijski poseg prenesel zelo dobro, čeprav je trajal kak{no uro in čeprav je bil med tem časom pod splo{no anastezijo. Kučan se je že naslednji dan po odpustu iz bol-ni{nice udeležil tradicionalnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane in tako mu je - ne da bi hotel - bolezen nekako poslužila {e za dodatno dokazovanje "dobre kondicije". Udeležbo na pohodu so namreč nekateri razumeli kot dokazilo njegove izjemne kondicije, drugi pa tudi kot nepotrebno in neokusno razkazovanje "moči" takoj po operaciji. Sicer pa primeri, ko so posamezni državniki dejansko bolezen ali pa zgolj {pekulira-nje o njej izrabljali za svojo dodatno popularizacijo, niso ravno osamljeni. Veliki kitajski voditelj Mao Tse Tung je tako ravno v času, ko so v svetovni javnosti najbolj na veliko {pekulirali v

zvezi z njegovim zdravjem in celo govorili, da je že mrtev, preplaval največjo kitajsko reko... Ob Drnov{kovi "nenadni slabosti" pa so se seveda predvsem spet pojavila vpra{anje, kako je nasploh z njegovim zdravstvenim stanjem in njegovo staro boleznijo. Še toliko bolj, ker je sam Drnov{ek na eni izmed svojih zadnjih tiskovnih konferenc namigoval, da se ukvarja s pomembnej{imi vpra{anji, kot je nakup spornega in po mnenju nekaterih predragega vladnega letala. Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da naj bi maja zvedel tudi za pomembne izvide o stanju svoje bolezni. Uradno obve{čanje o predsednikovi bolezni in premi-erovi "slabosti" je bilo v glavnem zadovoljivo. Ob tem pa se je pojavilo tudi nekaj "raziskovalnih" novinarskih poskusov, za katere ravno ne bi mogli trditi, da služijo popolnej{emu in predvsem ne etičnemu obve{čanju. Voditeljica najbolj gledane informativne oddaje na nacionalni televiziji (Janja Koren) je tako od zunanjega ministra dr. Rupla hotela po vsej sili zvedeti, če ga je predsednik vlade "pravočasno" obvestil o svoji bolezni. Hotela je vedeti, kak{no zvezo ima to s sicer{njo Drnov{kovo boleznijo, kak{en je njen razplet, tako, da jo je moral dr. Rupel opozoriti, da je resda doktor, vendar ne medicine. Na konkurenčni POP TV so dan prej za podobno "medicinsko mnenje" glede Drnov{kovega zdravja vpra{ali predsednika države, ki pa se ni zna{el tako kot Rupel in je začel razpredati, kaj naj (ne) bi predstavljal najno-vej{i zdravstveni zaplet z vidika sicer{njega zdravstvenega stanja dr. Janeza Drnov{ka. Seve

da pa so najnovejši zdravstveni problemi pri predsedniku države in predsedniku vlade znova aktualizirali vpra{anje, ali ima država za takšne in podobne primere dovolj razvidne opredelitve in smernice. Ali drugače rečeno - ali je v našem sistemu oblasti in vladanja dovolj precizno in veljavno za vse določeno, kako je treba ukrepati ob takšnih primerih. Recimo: kdo izmed zdravnikov je pooblaščen, da sporoča - in komu, ali je določeni predsednik "opravilno sposoben". Ali pa - koga in kako se v oblastni strukturi najprej obvešča o "nenadni slabosti" premiera, da ne bi naknadno, tako kot se je zgodilo tokrat, na televiziji "razjasnje-vali", ali je bil zunanji minister pravočasno ali prepozno obveščen o ameriških zdravstvenih težavah ministrskega predsednika...

NITI BOLNI NITI ZDRAVI

Ob različnih dilemah v zvezi s poročanjem o zdravstvenih težavah naših predsednikov in drugih visokih funkcionarjev se kaže spomniti na ameriško prakso. Tam tudi o najmanjših zdravstvenih problemih svojih predsednikov takoj poročajo. Običajno zelo podrobno. Tega zagotovo ne delajo po naključju. V ZDA so pač že zdavnaj vzpostavili sistem obveščanja, katerega sestavni del je tudi stalno spremljanje zdravstvenega stanja vsakokratnega predsednika. Seveda ne gre zgolj za obveščanje, ampak tudi za redno - in vnaprej predvideno -temeljito in sistemično strokovno kontrolo zdravja ameriških predsednikov. To je sestavi del njihovih predsedniških dolžnosti

in - odgovornosti. Tako Američani razmeroma natančno vedo, s kakšnimi morebitnimi zdravstvenimi težavami se otepa predsednik, v vsakem primeru pa, kakšna je njegova splošna zdravstvena kondicija - krvni tlak, srčni utrip, teža itd. Predvsem pa vse to ni stvar njegove subjektivne interpretacije, ampak medicinskih strokovnjakov. In kako je v Sloveniji? kar nekaj let - vse do šokantnega izbruha Drnovškove bolezni pred dvema letoma nismo imeli niti potrjeno "bolnih" niti potrjeno "zdravih" predsednikov in premierov. O zdravstvenih vprašanjih, povezanih z najvišjimi političnimi funkcionarji in najpomembnejšimi nosilci javnih dolžnosti se preprosto ni govorilo. Nekaj malega so se v svojih medsebojnih obtoževanjih in diskvalifikacijah z "zdravstvenimi" očitki in shizofrenijo obmetavali le pomladniki, predvsem v primrih z Marjanom Podobnikom... Če ne bi imel najnovejših problemov z ledvicami, bi Milan Kučan po desetih letih odšel s predsedniške funkcije ne da bi enkrat sam-krat uradno slišali, kako je bilo v vsem tem času z njegovim zdravjem, kako ga je kontroliral in kakšne rezultate so takšne kontrole (če so sploh bile) dajale. Seveda sploh ne gre predvsem za Kučana ali Drnovška, ampak za vzpostavljanje čvrstega (zakonskega) načela, ki bi moralo veljati za vse nosilce javnih funkcij, še zlasti za tiste najbolj izpostavljene, o minimalni zdravstveni kondiciji in o redni nevtralni zdravstveni kontroli, kot enem izmed pogojev za njihovo (normalno) funkcioniranje.

Jak Koprive

PO SLOVENIJI

DRUŠTVO JAVNIH USLUŽBENCEV

Društvo javnih uslužbencev želi znova obuditi delovanje društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1995 kot Društvo upravnih delavcev. V letošnjem letu naj bi tako prišlo do konstituiranja organizacijskih enot v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, v Ravnah na Koroškem, Sežani, Radovljici, Škofji Loki in Krškem. Društvo želi s svojim delovanjem opozoriti na pomembnost javne uprave v sedanjem času ter sodelovati v razvoju in uporabnosti novih spoznanj na upravnem področju, je sporočila predsednica društva Majda Belec.

RAZISKOVALNI PROJEKT ŽENSKE V LOKALNI POLITIKI

Informacijsko — dokumentacijski center Sveta Evrope in raziskovalke ter sodelavke Mirovnega inštituta so 10. maja na novinarski konferenci predstavili izsledke raziskovalnega projekta Ženske v lokalni politiki. Projekt je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer anketnega dela raziskave med mestnimi in občinskimi svetnicami ter intervjujev z županjami in podžupanjami. Kljub temu, da je žensk v lokalni politiki malo, so po mnenju sodelujočih raziskovalk njihove dosedanje izkušnje in delo izredno pomembne in prav iz njihovih izkušenj se je mogoče marsičesa naučiti. Petnajst slovenskih županj in podžupanj pravi, da so uspešne tiste strategije, ki so bolj značilne za ženske kot moške; t.i. strategije, povezane s pripravljenostjo prisluhniti različnim mnenjem in interesom, iskanjem soglasij, sodelovanjem ter s poudarjanjem skupinskih uspehov.

PEČE: PRORAČUNSKI REBALANS NAKAZUJE JAVNOFINANČNO KRIZO V SLOVENSKI DEŽELI

Cilji makroekonomske politike se zaradi prevelike potrošnje države, ki pozna le {e ukrepe v smislu zvi{evanja davkov, podirajo kot domine, je v odzivu na napoved finan~nega ministra o rebalansu letošnjega državnega prora~una zapisal poslanec Slovenske nacionalne stranke Sašo Pe~e. Predlagani prora~unski rebalans bo prvi po letu 1996 in transparentno nakazuje javnofinan~no krizo v slovenski deželi, je prepri~an Pe~e.

SKUPINA STROKOVNJAKOV PRI USTAVNI KOMISIJI ZAHTEVA VEČ ČASA

Vodstvo parlamentarne ustavne komisije bo skupaj s skupino strokovnjakov do petka, 17. maja, pripravilo gradivo za določitev sklica dveh javnih predstavitev mnenj in sicer o t.i. evropskem členu ustave ter o predlaganih spremembah ustave, ki zadevajo področje lokalne samouprave. Prvo naj bi komisija pripravila do sredine junija, drugo po vsej verjetnosti še pred parlamentarnimi poletnimi počitnicami.

JADRANSKO - JONSKA POBUDA V BOJU PROTI TERORIZMU

Slovenski notranji minister Rado Bohinc se je 10. maja udeležil mednarodne konference notranjih ministrov jadransko — jonske pobude na Krfu v Grčiji, kjer je skupaj z visokimi predstavniki Albanije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Italije, Hrvaške in ZRJ podpisal skupno izjavo o boju proti terorizmu. Kot so sporočili s slovenskega notranjega ministrstva, omenjena izjava predstavlja podlago za uspešno sodelovanje in razvijanje koordiniranega ter uspešnega boja držav podpisnic jonske pobude v boju proti terorizmu.

MEDNARODNI DAN DRUŽIN

Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je v sodelovanju s kulturno — umetniškimi institucijami ob mednarodnem dnevu družin, 15.maju, ponovno pripravila vseslovensko akcijo Za družine brezplačno. V okviru te akcije bo družinam od 13.pa vse tja do 19.maja omogočen brezplačen ogled razstav, muzejskih zbirk in posebnih prireditev, namenjenih tako otrokom kot staršem. Po besedah predsednice zveze družin Maje Kersnik Bergant, se predvsem mlade družine soočajo s številnimi težavami, saj po podatkih iz raziskave o kvaliteti življenja v Sloveniji kar 41 odstotkov mladih do 34 leta starosti živi v gospodinjstvu skupaj s starši. Tako se je povečal delež mladih revnih gospodinjstev, kar je posledica omejenih možnosti mladih za pridobitev stanovanj in zaposlitev.

URAD ZA DROGE O DEKRIMINALIZACIJI OZIROMA O LEGALIZACIJI MARIHUANE

Urad vlade za droge se je s sporočilom za javnost odzval na različne informacije in pobude glede omejevalne politike drog, saj se pojavljajo predlogi za legalizacijo oziroma dekriminalizacijo marihuane. Po sedaj veljavni zakonodaji sodi konoplja in njeni derivati v prvo skupino prepovedanih drog. Posest manjše količine konoplje za lastno uporabo, se smatra kot prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom, pa tudi z možnostjo prostovoljnega vstopa v programe zdravljenja. Uporaba prepovedanih drog v Sloveniji ni sankcionirana, v uradu za droge pa poudarjajo, da imajo tako liberalno zakonodajo le v nekaterih evropskih državah. Nacionalni program v delu o kaznovalni politiki v razpravo predlaga več rešitev. Zato hočejo v uradu spodbuditi celovito javno razpravo na to temo, saj ne želijo samostojno odločati o vprašanjih, ki zadevajo vse državljane.

FIDES ZAMRZNIL POGAJANJA IN STAVKO

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, bo pogajanja z vladno stranjo "zamrznil", podobno pa velja tudi za stavko, ki še vedno ostaja možnost. Vendar pa, kot je na novinarski konferenci po seji glavnega stavkovnega odbora Fidesa povedal predsednik sindikata Konrad Kuštrin, zdravniške stavke pred jesenjo zagotovo ne bo.

Pripravila: Bronja Habjanič

PTUJ / kako smo plesali nekoč in kako danes

Žive glasbe v ptujskih gostilnah praktiino ni

V ptujskih gostilnah je za glasbeno dogajanje slabo poskrbljeno. Ptujčani in obiskovalci najstarej{ega mesta ob koncu tedna in tudi med tednom nimajo kje zaplesati. Žive glasbe ni v nobenem ptujskem gostinskem lokalu. O diskotekah v tem sestavku ne govorimo, prav tako ne o maturantskih plesih, pustnih plesih, zabavah ob koncu {olskega leta (valetah) in podobno. Želimo le opozoriti, da mesto, ki se pona{a z dolgoletno tradicijo plesnih {ol, uspe{nimi plesalci, navsezadnje je na Ptuju rojen tudi slovenski festival domače glasbe, ne premore enega lokala, kjer bi bilo mogoče ob živi glasbi zaplesati.

Pri tem ga na žalost prekašajo številni okoliški kraji oziroma mesta, kjer te tradicije praktično nimajo. Iz leta v leto pa se tudi tanjša seznam tradicionalnih plesov oziroma priložnosti, kjer se je bilo mogoče pokazati s plesnim znanjem in modo za te priložnosti. Z letošnjim letom je umrl tudi tradicionalni Mer-catorjev ples, na katerem so se njegovi obiskovalci lahko seznanjali tudi z modnimi novostmi tekoče sezone. Mesto se tudi ne ponaša s katerim od prestižnih plesov (razen pustnega, ki pa ga organizirajo že skoraj v vsakem mestu), kakršne poznajo drugod. Zato plesa željni Ptujčani in drugi priložnosti in možnosti iščejo drugje. Razveseljivo pa je, da si

številni med njimi pa toalete poiščejo na Ptuju, v modnem studiu Barbare Plavec.

Med 168 mladimi debitanti, ki so začeli letošnji Operni ples na Dunaju (...Plesu vseh plesov, kot mu pravijo...), in s tem vstopili v družbo, sta bila letos kar dva Slovenca. Kira Zorko in Miran Fakin, oba študenta dunajske medicinske fakultete. Za Kirino toaleto so poskrbeli v modnem studiu Barbare Plavec, kot tudi za toaleti prof. dr. Verice Trstenjak, pravnice in slikarke Irene Polanec, prav tako letošnji udeleženki dunajskega Opernega plesa. Med izbranimi uglednimi umetniki dunajskega Opernega plesa pa je bil letos

prvič tudi odlični slovenski tenorist Janez Lotrič, ki ga je spremljala žena Lidija. Sicer pa Janez Lotrič že od leta 1996 redno nastopa v dunajski Operi.

Kot vzpodbudo ptujskim gostincem, ki se v zadnjem času am-biciozneje vključujejo v sicer še skromno ptujsko turistično ponudbo, smo v sodelovanju z Marijo Hernja Masten iz ptujskega zgodovinskega arhiva pobrskali po plesni preteklosti našega mesta. V 19. stoletju se je Ptuj lahko pohvalil z izredno bogato plesno tradicijo. V času preda-prilske Jugoslavije so bili plesi obveznost, s katero se izkazovali posamezni poklici, združenja in društva. "Ples je veljal za družabno prireditev, ki je bila povezana tudi z dobrodelnimi zadevami. Sredstva, pridobljena iz zabavnih iger, od tombol, šaljivih ribolovov, licitacij in podobnega, so uporabili za društvene namene, dobrodelne in druge namene. Ptuj se je v tistih časih ob že tradicionalnih pustnih plesih, še ponašal s trgovskim, planinskim, obrtnim, maturantskim, sodniškim, zdravniškim in s številnimi drugimi plesi, " je med

drugim povedala Marija Hernja Masten. V Ptujski kroniki iz let od 1873 do 1890 je zabeleženih več odmevnih plesov. Ob 25-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa je bila 2. decembra leta 1873 svečana večerja in ples v kazinu, leta 1877 so 9. septebmra organizirali VII. okrožni gasilski dan z balom, ob prihodu vojaških pionirjev so 2. decembra leta 1879 organizirali veliki glasbeni Soiree s plesom in slavnostnim omizjem župana in majorja, poveljnika garnizona, 14. januarja leta 1880 je ptujsko glasbeno društvo organiziralo odmeven večer s plesnim venčkom, v letu 1886, ko je bilo ustanovljeno Olepševalnoi društvo Ptuj, predhodnik Turističnega društva Ptuj, so pustne prireditve organizirali v skoraj vseh ptujskih gostilnah, 6. februarja leta 1890 so v kazinski dvorani organizirali dobro obiskan ples meščanov, katerega dobiček so namenili zelo dejavnemu Olepševalnemu društvu... Leta 1908 je bilo na Ptuju organiziranih 13 plesov, za katere so bile od glasbe plačane avtorske pravice.

Mercator je s svojim plesom

pise: DR. LJUBICA SULIGOJ

Zakaj zaostalost ptujskega obmoija med svetovnima vojnama?

Na družbenogospodarsko nazadovanje ptujskega političnega okraja med svetovnima vojnama je vplivalo več dejavnikov - za omenjeno območje tudi specifičnih. Ti so se kazali v skromno razviti industriji in v bolj razvejani obrtni{ki dejavnosti, v kmetijstvu kot temeljni, vendar nerazviti gospodarski panogi (razdrobljenost posesti, nizka produktivnost, viničarstvo), v agrarni prenaseljenosti, ceneni delovni sili in v njeni odvisnosti predvsem od nem{kih delodajalcev.

Podoba Ptuja z vodnjakom med obema vojnama. Iz mestnih vodnjakov so Ptujčani dobivali vodo še v šestdesetih letih preteklega stoletja.

O teh vprašanjih bo strnjeno tekla beseda v nadaljevanju. Prva svetovna vojna je občutno otežila življenje ljudi na ptujskem območju. Medtem ko se je uradni Ptuj trudil zvesto služiti habsburški monarhiji, ki je skozi vojna posojila iskala sredstva za vojne izdatke, so rekvizicije hrane, živine in sena, uvedba živilskih kart za moko in kruh, porast cen osnovnim živilom in splošno pomanjkanje spravljali ljudi v težak položaj. Posebno zaskrbljujoč položaj je bil v Halozah, v delu ormoškega in rogaškega sodnega okraja. Okrajni zastop ptujski je l. 1917 pisal o "gospodarsko popolnoma izsesa-nem okraju".

Breme vojnih posojil se je odkrivalo že kmalu po vojni. Ker so vojna posojila podpisovali po raznih županstvih in odborih in se ni postopalo po zakonskih predpisih, jih vlada še sredi leta 1919 ni priznavala. Hkrati v državi ni bilo enotne obdavčitve, tako da je bil npr. v veljavi še vedno vinski davek za Spodnjo Štajersko, pa čeprav habsburške monarhije ni bilo več. Okraj se je nadalje otepal z gospodarsko nelikvidnostjo. Proračunski primanjkljaj so občine pokrivale z občinskimi dokladami, toda posredni davki (trošarine in takse), so bremenili prebivalstvo brez premoženja. Porast življenjskih stroškov je prizadel najširše so

cialne plasti v okraju. Z obvezno oddajo nekaterih živil, včasih tudi z rekvizicijami, so oblasti skušale omiliti splošno pomanjkanje. Toda podobni ukrepi iz vojnih časov so podeželsko prebivalstvo že osiromašili. Vzporedno s tem je dobava nekaterih potrebščin — soli, sladkorja, petroleja, vžigalic - terjala racionalizirano oskrbo. V "skrajno neugodnih" razmerah na ptujskem območju je mestna občina ob pomanjkanju denarja le težko izvajala posamezne transakcije.

V spremenjenih pogojih po vojni se je Ptuj znašel v neugodnem položaju. Zaradi izgube tržišč v bivši monarhiji in občutnega padca izvoza ter neugodnih tržnih pogojev v novi jugoslovanski državi se Ptuj industrijsko ni razvijal in je zato urbano skromno vplival na okolico. Trenda vitalnosti v mestni občini med svetovnima vojnama ni bilo.

Funkcijo kmetijskega trga (izvoz živine, poljščin, sadja, vina) je Ptuj sicer v danih razmerah med svetovnima vojnama ohranil, toda spremenjene gospodarske razmere po prvi svetovni vojni, vinogradniška kriza, tuja konkurenca, posledice svetovne gospodarske krize in kmečko vprašanje so se negativno odražale v razvoju mesta. Slednje vprašanje je bilo temeljni socialnoekonomski problem okraja, ki se je kazal v vsej svoji razsežnosti. Samo nekaj primerov: Agrarna reforma je bila sicer uvedena že leta 1919, toda zaradi spreminjanja zakonodaje in pravdanja veleposestnikov, zaradi odtujitve še tako majhnih parcel so se razlastninski postopki vlekli še v leto 1940 (v okraju je dobrih

53 % posestnikov imelo 2 do 3 ha zemlje). Vinogradniška posestniška struktura pa je tudi kazala, da so najboljše vinograde posedovali tujci, tako v srednjih Halozah nad 74 %, v Jeruzalemskih goricah dobrih 69%. In čeprav je bil ptujski okraj po površini rodnosti vinogradov na prvem mestu v dravski banovini, je bil vinski donos zaradi zapore nekdanjih tržišč po prvi svetovni vojni in posledic vinograd-nišče krize v začetku prejšnjega stoletja manjši od slovenskega povprečja.

Navedimo tudi, da je bil ptujski okraj po pridelavi poljščin (krompirja, koruze, ovsa, rži, pšenice, "luka") med vodilnimi v dravski banovini, da so bili govedoreja, konjereja, svinjereja in perutninarstvo izvozno pomembni (pred prvo svetovno vojno so letno izvozili nad 200 vagonov plemenskih svinj), toda slaba prometna povezanost podeželja s tržišči in neorganizirani trg sta prizadela kmetijske proizvajalce. Slednje velja tudi za vinogradništvo in sadjarstvo (samo v Slovenskih goricah je

!

i L

Kira Zorko med pomerjanjem obleke za letošnji dunajski Operni ples v modnem studiu Barbare Plavec. Foto: Črtomir Goznik

začel leta 1977. Leta 1978 je bil veliki trgovski ples ob 20-letnici trgovskega podjetja Panonija. Pri svojem tradicionalnem plesu pa vztrajajo med redkimi še obrtniki s Ptujskega, ki so letos imeli že 28. tradicionalni ples. Ptujske gostilne, ki so imele nekoč stalno plesno glasbo, so že vrsto let zaprte. Nasledile so jih nove, večinoma bari, ki pa jim je glavna dejavnost strežba pijače in kave. Z organizacijo plesom se ne ukvarjajo, večina tudi ne s pripravo hrane.

Z obujanjem nekoč bogate ptujske plesne preteklosti naj bi

ponovno pričeli že ta mesec. Kot prvi poizkus bo ples na spodnji grajski terasi. Ali bo to v stilu ene od prirediteljic bala 23. septembra leta 1873, ki je v vabilu med drugim napisala:..."Za zelo bleščečo razsvetljavo voščenih sveč in lepo dekoracijo dvorane, z mojstrsko zasedbo orkestra, glasbene skupine in kar se da najboljšo postrežbo s hrano in pijačo, bo poskrbljeno, da ne bo ostala nobena želja velecenjenih gostov neizpolnjena...," pa bomo še videli.

MG

bilo sadovnjakov z vrtovi nad 34%). Za primer izpostavimo prometno nepovezano podeželje s ptujskim lokalnim tržiščem. Kmetijski trg je bil za posamezne predele Haloz in Slovenskih goric nedosegljiv. Čeprav je uvedba občasnih avtobusnih prog prizadetim prebivalcem skrajšala nekajurno hojo, si večina tega ni mogla privoščiti (leta 1939: cena prevoženega km dinar; od Ptuja do Sv. Barbare v Halozah 15 din — navadna dnina vini-čarja 6 do 7 din).

Neugodna gospodarska gibanja v ptujskem okraju je poglobila svetovna gospodarska kriza, ko so ob zadolženosti podeželja propadla mnoga posestva na za-

Pot v mesto je med svetovnima vojnama vodila mimo Straschi-love gostilne na Bregu.

četku tridesetih let prejšnjega stoletja in so najkvalitetnejši vinogradi prehajali v roke tujcev (ptujskih Nemcev), katerih posestniško moč je krepilo nemško Posojilno društvo v Ptuju. Zaostalo kmetijstvo ni omogočalo preživetja številnemu podeželskemu prebivalstvu (več kot 80%). Zanje bi bil lahko Ptuj zaradi svoje ugodne lege pomembno kmetijsko tržišče, toda nepovezanost mesta z zaledjem potrjuje tudi podatek, da so na dravskem mostu še do leta 1928 pobirali mitnino.

Prometna izoliranost in s tem zaostajanje ptujskega območja sega v preteklost. Spomnimo naj, da je Ptuj, odrinjen od glavnih prometnic, v 18. in 19. stoletju kot podeželsko mestece gospodarsko komaj životaril in da zgrajeni priključek južne železnice na mesto ni razvojno vplival. Več projektov o novih železniških prometnicah in o navezavi mestne občine nanje ni bilo sprejetih. Šibke gospodarske zmogljivosti mestne občine niso omogočale večjega zaposlovanja odvečne podeželske delovne sile.

Majhni industrijski obrati vsem niso mogli omogočiti dela.

Nadaljevanje v prihodnji številki.

PTUJ / pred volitvami v območno obrtno zbornico ptuj

Kokot ali Šega

Včeraj se je sestala še zadnja sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj, ki bi lahko prispevala h povečanju števila kandidatov za novo vodstvo Območne obrtne zbornice Ptuj. Doslej so na zborih sekcij izoblikovali pet predlogov za bodočega predsednika zbornice. Kandidati so Branko Go-ričan, Bojan Miško, Slavko Šega, Jože Kokot in Franc Štrucl.

Upravni odbor zbornice bo o datumu volilne skupščine, ki mora biti izpeljana do konca junija, odločal 22. maja. Vložene kandidature pa bo še pred

tem pregledala organizacijsko-kadrovska komisija, ki bo tudi pozvala vse kandidate, da pripravijo pisno vizijo o delu zbornice v novem štiriletnem

mandatu, ki se bo pričel prvega julija letos. Skupščina bo izbrala novega mandatarja in na njegov predlog izvolila tudi nove člane upravnega odbora ter dva podpredsednika zbornice.

Med kandidati za novega predsednika Območne obrtne zbornice ni dosedanjega predsednika Jožeta Milosiča, čeprav je dobil podporo v nekaterih sekcijah, da bi delo nadaljeval v še enem mandatu. Povedal je, da so štiri leta dovolj, če želiš dobro delati. Z veseljem bo pomagal novemu vodstvu, če bodo želeli njegovo sodelovanje, osta-

PODLEHNIK / 3.

pu maribor

tekmovanje delavcev

Policisti lovijo tudi male ribe

Da imajo tudi policisti po napornem delu tudi čas za sprostitev in prijetno druženje je dokazalo 66 uslužbencev Policijske uprave Maribor, ki so se v torek, 14. aprila zbrali ob ribniku v Podlehniku na tradicionalnem - letos že 3. tekmovanju policistov v lovu rib s plovcem za Haloški pokal Podlehnika 2002. Večje škode naravi niso storili, saj so po tekmovanju ves svoj ulov vrnili vodi.

Najbolje uvrščeni policisti-ribiči so prejeli pokale. Foto: M. Ozmec

Lepo sončno vreme je že navsezgodaj pozdravilo udeležence letos že 3. tekmovanja uslužbencev Policijske uprave Maribor, ki so se zbrali ob ribniku v Podlehniku. Po jutranjem pozdravu prizadevnih organizatorjev iz policijskega oddelka Podlehnik so opravili žreb startnih mest, nad ribe pa so se spravili v treh sektorjih natanko ob osmih.

Po petih urah lovenja so člani Ribiške družine Ptuj njihov ulov natančno stehtali, nato pa so vse ribe vrnili v vodo. In kakšni so rezultati?

V ekipni konkurenci so slavili domačini iz policijskega oddelka Podlehnik, pred prvo ekipo policijske postaje Maribor II, ter ekipo policijskega športnega društva Maribor I.

Med posamezniki pa je slavil Gorazd Voglar iz Policijske postaje Maribor, ki je ujel 9.700 g rib, drugi je bil domačin Miran Brumec iz Policijskega oddelka Podlehnik s 4.100 g rib, tretji pa Edi Skela iz Policijske postaje Ptuj s 3.550 g rib. Čestitamo!

Prvi trije posamezniki in prve tri ekipe so prejele pokale in priznanja, prizadevni organizatorji iz policijskega oddelka Podleh-nik pa so poskrbeli, da je skoraj vsak udeleženec prejel katero od številnih praktičnih nagrad. Te so seveda prispevali sponzorji, za kar so jim organizatorji seveda od srca hvaležni. Popoldne so policisti preživeli ob prijetnem tovariškem druženju, ob dobrotah haloške kuhinje in kleti.

M. Ozmec

ja pa član skupščine in član upravnega odbora elektro sekcije.

Predsednikovanje tako veliki zbornici, kot je ptujska, ki ima okrog 1400 članov, zahteva veliko angažiranja, tudi na škodo rednega dela v obratovalnici. Iz-

škodljivo, saj bi z nakupom novih prostorov lahko še izboljšali zbornični servis. "Zavedati se je potrebno, da zbornica ni sama sebi namen", poudarja Milošič, "temveč je namenjena obrtnikom. Obrtniki potrebujejo zbornico, ki zastopa njihove interese. O tem je prepričanih 99 odstotkov članov, preostali pa še vedno mislijo, da se zbornično delo lahko vodi iz gostiln. Samo

Jože Milošič se po štirih letih poslavlja od predsednikovanja, tudi zato, ker ni imel srečne roke pri izbiri članov upravnega odbora. Foto: Črtomir Goznik

pregel pa bo tudi zato, ker ni imel srečne roke pri izbiri članov upravnega odbora zbornice. Ti so pogosto sprejemali odločitve, ki niso bile v korist krepitve delovanja zbornice. Zaradi neenotnosti upravnega odbora tudi ni prišlo do nakupa novih poslovnih prostorov, čeprav je imel zato pooblastilo skupščine. Takšno ravnanje predsednik Jože Milošič ocenjuje kot

močna zbornica je lahko uspešna pri uveljavljanju obrtniških zahtev. V Sloveniji pa je tako, da imamo v parlamentu upokojence, zaradi česar se nam v tujini posmehujejo, ne pa predstavnikov gospodarstva oziroma obrti. Za takšno stanje smo krivi sami, tudi obrtniki, ki svojim predstavnikom ne dajemo podpore na volitvah. Dokler bo tako, s svojimi zahtevami za kva-

litetnejšo rast obrtništva, rast na zdravnih osnovah, ne bomo uspeli."

V zadnjih štirih let so v Območni obrtni zbornici Ptuj predvsem dali poudarek sekcij-skemu delovanju. Delo sekcij se je utrdilo, nastale so nove. Delo pa bi bilo lahko še uspešnejše, če bi člani upravnega odbora in skupščine delovali enotno in v korist krepitve zborničnega delovanja, je med drugim še povedal Jože Milošič. Sodelovanje z občinami v zadnjih štirih letih, predvsem z odbori za gospodarstvo, je bilo uspešno. Najmanj takšno naj bi bilo tudi v bodoče. Dobro je sodeloval tudi s kolektivom zbornice, njihovo delo je ocenil kot zelo kvalitetno.

Prepričan je, da bo skupščina znala izbrati novo vodstvo med že omenjenimi kandidati. Upa tudi, da bo imel naslednik več sreče pri izbiri članov novega upravnega odbora, kot jo je imel sam. Med petimi kandidati za novega predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj pa daje največ možnosti kandidatoma Kokotu in Šegi. Izpolnjujeta pogoje in bi lahko kvalitetno zastopala interese obrtništva na Ptujskem in v širšem slovenskem prostoru. Novi predsednik mora imeti podporo celotnega članstva, če želi, da bo uspešno delal. Ob tem, da pozna razmere v obrtništvu, mora imeti tudi strokovne in moralne kvalitete, je še povedal zdajšnji predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Milošič.

MG

Policisti so se, tokrat brez uniform, lotili tudi lovenja majhnih, a tapravih rib.

16. - 22. maja 2002

• 104,3 FM

Četrtek, 16. maj

SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor. 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, Podobe iz srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Dobro jutro. 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 Podoba podobe. 16.00 Slovenski utrinki, odd. mad. TV 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Izvir(n)i, odd. o ljubiteljski kulturi. 17.50 Enajsta {ola, odd. za radovedneže. 18.25 Zaple{imo, fran. dok. nan., 19/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, evropski dokumentarni film: Veselilo bi me. 23.30 a. Rozman Roza: Globoko grlo, TV priredba predstave KUD France Pre{eren Ljubljana.0.25 Izvir(n)i, odd. o ljubiteljski kulturi, pon. 0.55 Osmi dan^ pon. 1.25 Tednik, pon. 2.20 Gledali{če v hi{i, jugoslovanska CB nan., 41.epizoda, pon. 2.55 Saint Tropez, fran. nad., 15/26, pon. 3.45 Tokijske oči, film. 5.35 Šport.

TV SLOVENIJA 2

14.05 Tedenski izbor 14.05 Polnočni klub: Pokaži mi, kako pi{e{ ... 15.15 Tujska^ legija, fran. dok. odd. 16.10 Gledali{če v hi{i, jugoslovanska CB nan., 41.epizoda. 16.45 Saint Tropez, fran. nad., 15/26. 17.40 Vesela vojna, angle{ki film. 19.15 Video-spotnice. 20.00 Predstavitev videospotov za evrosong. 20.50 EP v judu, posnetek iz Maribora. 22.00 Poseben pogled: Športno življenje, angleški ČB film. 0.10 Novinka, nem{ko-avstrijska nan., 6/14. 0.55 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, ponovitev 83. dela. 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev. 14.10 Dragon Ball, risana serija. 14.35 Jezdeci senc, serija. 15.00 TV prodaja. 15.30 Urgenca, 13. del nanizanke. 16.25 Esmeralda, 84. del. 17.20 Tri sestre, 94. del nadaljevanke. 18.15 Močno me objemi, 17. del nadaljevanke. 19.15 24 ur. 20.00 Romantični film: Večna ljubezen (Forever Love), drama, 1998. 21.40 Bolni{nica upanja, 14. del nanizanke. 22.30 JAG, 102. del. 23.30 Prijatelji, 14. del. 0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Jack in Jill, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.15 Obala ljubezni, 36. del. 15.00 Mladi in nemirni, 162. del. 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.40 Lov za zakladom, 1. del am. nan. 17.30 Ned in Stacey, 13. del am. hum. nan. 18.00 Roseanne, 12. del am. hum. nan. 18.30 Korak za korakom, 11. del am. hum. nan. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja: Mama se bo poročila z mojim, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Ko pomaga smrt, am. film. 21.20 Pa me ustreli, 17. del am. hum. nan. 21.50 Ti in ja, 12. del am._ hum. nan. 22.20 Noro zaljubljena, 7. del am. hum. nan. 22.50 Šov Jerryja Sprin-gerja, pon. pogovorne oddaje. 23.40 Roseanne, pon. 12. dela am. hum. nan. 0.10 Rdeče petke, erotična serija.

TROJKA

7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 DP v raftingu, reportaža. 09.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon.. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.05 Družinska. 16.20 Raketa pod kozolcem, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Risanke. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica. 21.30 Gradnja. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. 0.30 Videostrani.

HTV 1

9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 zvor. 13.25 Jock iz savane. 15.05 Novice. 15.10 Kultura. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.15 Poslovni klub. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Sport danes. 23.20 Znanstvena razprava. 0.25 Življenje v štirih poglavjih, am. film. 2.20 Sodnica Amy.

HTV 2

8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Rojeni zmagovalci. 10.35 TV koledar 10.45 Med ženskami. 11.30 Dosjeji X, serija. 12.15 Govorimo o zdravju.13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius. 16.20 Turbo babica. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy. 20.55 Polni krog. 21.10 Rosa E Cornelia, film. 22.40 Seinfeld. 23.05 Allo, allo. 23.35 Življenje na severu.

HTV 3

16.00 Nogomet. 17.30 Mali nogomet, prenos. 18.40 Povest nogometa, serija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Prevarantska srca, am. film. 22.00 Svet mode. 22.25 Hit-depo. 0.25 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.25 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom. 8.20 Sabrina. 8.40 Čarovnice. 9.25 Herkul. 10.05 Vozovi na vzhod, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Pika Nogavička. 14.30 Rocokvo sodobno življenje. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varu{ka. 18.50 Novo v kinu. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412. 21.10 Top Spot 2002. 22.25 Novo v kinu. 22.35 De Luca, show. 23.05 Umetnine. 3.00 De Luca, show.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Klinika pod palmami. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Modrobele zgodbe, serija. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin.

Petek, 17. maj

TV SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Prgi{če priljubljenih pravljic, 11/13. 9.25 Zaple{imo, fran. dok. nan., 19/26. 9.40 enajsta {ola, odd. za radovedneže. 10.15 Odd. za otroke. 10.50 Dosežki. 11.10 Izvir(n)i, odd. o ljubiteljski kulturi. 11.40 O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor 12.05 Ženska, brazilska nad., 8/10. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 Gospod karim, fran. dok. odd. 18.00 Marko, mavrična ribica, 23. ep. ris. nan. 18.10 Iz popotne torbe: Danes sem odrasel. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Odvetni{ke zdrahe, angle{ka nan., 2/6. 20.35 Odmev, angle{ka nad., 3., zadnji del. 21.25 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Polnočni klub. 1.00 Gledali{če v hi{i, jugoslovanska čb nan., 42.ep., pon. 1.30 Saint Tropez, fran. nad., 16/26, pon. 2.20 Predstava Hamleta v spodnji mrdu{i, hrva{ki film, pon. 3.45 Glasbena dedi{čina. 5.10 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, ponovitev. 6.55 Povabilo na ples, pon.

TV SLOVENIJA 2

15.20 Znanost na{ega časa, am. dok. serija, 6/8, pon. 16.15 Gle-dali{če v hi{i, jugoslovanska čb nan., 42.ep. 16.45 Saint Tropez, fran. nad., 16/26. 17.40 Preganjan, am. čb film, pon. 19.20 Videospotnice. 20.00 Ljubljana: prijateljska nogometna tekma, SLOVENIJA - GANA, prenos. 22.45 EP v judu, posnetek iz Maribor. 23.30 South Park, am. ris. serija, 11.ep. 23.50 Iz slovenskih jazz klubov: Miha Jazbin{ek in njegove legende iz kluba Gajo. 0.30 Videospotnice, pon.

POP TV

8.40 TV prodaja. 9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev. 14.10 Dragon Ball, risana serija. 14.35 Jezdeci senc, risana serija. 15.00 TV prodaja. 15.30 Urgenca, 14. del nanizanke. 16.25 Esmeralda, 85. del nadaljevanke. 17.20 Tri sestre, 95. del nadaljevanke. 18.15 Močno me objemi, 18. del nadaljevanke. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Varljivi demoni, pustolovski film. 21.45 Privid zločina, 7. del nanizanke. 22.40 JAG, 103. del nanizanke. 23.30 Prijatelji, 15. del nanizanke. 0.00 24 ur, ponovitev.

KANAL A

10.45 Lov za zakladom, pon. 1. dela. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 37. del. 15.00 Mladi in nemirni, 163. del. 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.40 Lov za zakladom, 2. del. 17.30 Ned in Stacey, 14. del. 18.00 Roseanne, 13. del. 18.30 Korak za korakom, 12. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Prevarantski ljubimci priznavajo, pogovorna oddaja. 20.00 Horror: Izganjalka vampirjev, 6. del am. nan. 20.55 Angel, 6. del am. nan. 21.50 Beowulf, am. film. 23.30 Ekstra magazin, pon. 0.15 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 1.00 Rdeče petke, erotična serija.

TROJKA

7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Videostrani. 9.15 V sedlu, pon. 09.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Gradnja, pon. 16.50 Reporter X, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Koncert. 18.50 Risanke. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Dokum. oddaja. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga.

HTV 1

9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 zvor 13.20 Davitelj iz ulice Carter, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraž. program. 16.15 TV o TV. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Potopisna serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Mesto veselja, film. 22.20 Glamour Cafe. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Sport danes. 23.55 Abrole Los Ojos, film. 1.30 Lair Of The White Worm, film. 3.10 Svoboda.

HTV 2

8.00 Risanka. 8.25 Dokumentarna serija. 8.45 TV koledar 8.55 Sodnica Amy. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.05 Brodfest 2002., prenos. 21.55 Polni krog. 22.15 Svoboda. 23.00 Enkraten svet.

HTV 3

18.00 Nogomet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Svetovna nogom. prvenstva. 21.20 Frasier. 21.45 Smrtna kazen. 22.10 Na zdravje!. 22.35 Welcome to New York. 22.55 Jazz. 23.55 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.20 Otro{ki program. 7.50 Korak za korakom. 8.15 Varu{ka. 8.40 Čarovnice. 9.20 Herkul. 10.05 MA 2412. 10.55 Komisar Rex. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Rockovo sodobno življenje. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will in Grace. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 L.A. zaupno. 22.30 Zarota v senci, triler 0.15 Rdeča črta, akcijski. 1.45 Orel je pristal, vojni. 3.50 Vozovi na vzhod, komedija.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Pot srca, drama. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Univerzum. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljice. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sjiki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva. 21.20 Elizabeta ll.-življenje kraljice, dokum. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki.

Sobota, 18. maj

TV SLOVENIJA 1

8.00 Tedenski izbor. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Vesela hi{ica: O krokodilu copatarju, lutkovna igrica , 9/23. 8.50 Pod klobukom. 9.40 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.15 Klic divjine, kanadska nan., 7/13. 11.00 Radio aktivnost, kan. nan., 7/26. 11.25 Oddaja za mlade. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.30 Mostovi, pon. 14.00 Serenada za novčič, ameri{ki čb film. 16.00 Grdi raček Tine, risana nan., 24/26. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Kuhinja do nazga, angl. dok. ser, 2/15. 18.15 Vse najbolj{e, zajček, risanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.00 TV Poper, oddaja T^ Koper-Capodistria. 21.35 Parada plesa. 21.55 Tvegana znanost, ameri{ka dok. ser, 5/6. 22.25 Poročila, {port, vreme. 22.55 Oz, am. nad., 23.del. 0.00 Napad na policijsko postajo, ameriški film. 1.30 Kuhinja do nazga, angl. dok. ser, 2/15, pon. 2.00 Slovenski magazin, pon. 2.30 Igra z ognjem, avstralski film. 4.25 Šport. 5.45 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria, pon. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon.

TV SLOVENIJA 2

9.45 Tedenski izbor 9.45 Frasier, ameri{ka nan., 15/24. 10.05 Žene in hčere, angl. nad., 4/6. 10.55 Med prijatelji, nem{ka nan., 2/13. 11.40 Deček iz sosednje hi{e, kratki igrani film za otroke. 11.55 Horace in tina, avstralska nad., 11/26. 12.20 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 13.45 Šport. 17.55 Maribor: EP v judu, prenos. 19.30 Videospotnice. 20.00 Malo časa, ameriški film. 21.35 Žene in hčere, angl. nad., 5/6. 22.25 Sobotna noč. 0.25 Videospotnice, pon.

POP TV

8.15 TV prodaja. 8.45 Oliver Twist, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.25 Princesa Sissi, risana serija. 9.50 Dragon Ball, risana serija. 10.15 Dogodiv{čine Jackieja Chana, risana serija. 10.40 Jekleni Max, risana serija. 11.05 Godzila, risana serija. 11.30 TV Dober dan, 6. sezona, pon. 12.30 Preverjeno, ponovitev. 13.15 Moja bo{l, 12. del. 13.45 Mladi Indiana Jones: Varljivi demoni, pon. 15.25 Na{a sodnica, 21. del nanizanke. 16.15 Močno zdravilo, 13. del nanizanke. 17.05 Gaby: Resnična zgodba, drama. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Smrtonosno orožje 3, akcijski. 23.15 Šerifova zvezda, vestern. 1.40 24 ur, ponovitev.

KANAL A

10.20 Obala ljubezni, pon. 33. dela am. nad. 11.10 Obala ljubezni, pon. 34. dela am. nad. 12.00 Obala ljubezni, pon. 35. dela am. nad. 12.50 Obala ljubezni, pon. 36. dela am. nad. 13.40 Obala ljubezni, pon. 37. dela am. nad. 14.30 Taksisti, am. film. 16.30 Matlock, 14. del am. nan. 17.20 Simpatije, 9. del am. nan. 18.10 Felicity, 9. del am. nan. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Popstars, pon. 20.00 Nogometna arena, v živo. 21.00 Finale, nem{ki film. 22.45 Helikopterska enota, 11. del nem{ke akcijske nan. 23.45 Legende nogometa, dok. serija. 0.15 Mokre in divje, erotična serija.

TROJKA

8.00 Risanke. 09.00 Action Man, risani film. 09.45 Družinska. 10.00 Biblijske zgodbe. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Vera in čas, pon. 13.00 Načrtovalka porok, oddaja o filmu. 14.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.30 Državno prvenstvo v raftingu, rep. 17.00 SQ Jam. 18.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Ježek Show. 21.00 Obljubljena dežela, ameriška drama. 23.00 Aruna - moč perila. 23.30 TV razglednica. 00.30 Videostrani.

HTV 1

7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.30 Dokum. oddaja. 13.00 Prizma. 13.55 Koreni. 14.30 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 15.55 Novice. 16.10 Zlata dekleta. 16.35 Kraljestvo živali. 17.20 Milijoni, film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši. 20.45 Izbrani, am. film. 23.00 Novice. 23.10 TV dvoboj. 23.35 Nema priča. 1.25 Pa to je enkratno. 1.55 Dobro došli v New York. 2.20 Oprah Show. 3.05 Veseli milijonar, am. film. 5.50 Remek. 6.05 Brian Wilson: An All-star Tribute To, koncert. 7.05 Kraljestvo živali.

HTV 2

10.35 Veseli milijonar, am. film. 13.20 Glasbena matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity. 16.35 Beverly Hills. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place. 19.05 Dobro došli v New York. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Eurosong 2002. 20.55 Novice. 21.05 Hit HTV-ja. 21.50 Svet zabave. 22.25 Pa to je enkratno. 22.55 Brian Wilson: An All-star Tribute To, koncert.

HTV 3

13.55 TOP DJ MAG. 14.55 Nogomet. 16.30 Tenis: Zagreb Open, prenos. 20.30 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Ekran 2000. 23.10 Mestni razgovor, film. 0.40 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.20 Otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.25 Skippy. 9.50 Confetti tivi. 10.00 Tabaluga. 10.45 Bobrova tolpa. 11.10 Disneyjev festival. 12.05 Drew Carey. 12.25 Sredi življenja. 13.10 Fant zre v svet. 13.30 Simpsonovi. 13.55 Dvojčici. 14.20 O3 Austria Top 40. 15.10 Nima{ pojma. 15.35 Roswell. 16.20 Raztresena Ally. 17.10 Sabrina. 17.30 Show. 18.00 Nogomet. 18.30 Nogomet, prenos. 21.15 Brez obraza, akcijski film. 23.25 Mirovnik, akcijski film. 0.55 Brez obraza, akcijski. 3.05 O3 Austria Top 40.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Simfonija srca, drama. 11.25 Dallas: J.R. se vrača, drama. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zakonski sanatorij, komedija. 14.50 I{čemo varu{ko za očka, komedija. 16.15 Magazin. 16.25 Magazin. 16.55 Religije sveta: Budov nauk. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 17.45 Magazin. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Pot srca, drama. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Vrnitev domov, drama. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Leopardov ne poljublja{, komedija. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Magazin.

Nedelja, 19. maj

TV SLOVENIJA 1

8.00 Živ žav: Telebajski, 79.odd.; Ferdi, ris. nan., 6/13; Bisergora: Židana marela, lut. nan., 7/15. 9.50 Mladinski pihalni orkester viva. 10.20 Med valovi, odd. TV Koper-Capodistria. 10.50 Svet divjih živali, angl. poljud. serija, 1/10. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, odd. TV Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.25 Odvetni{ke zdrahe, angl. nan., 1/6, pon. 14.00 Tistega lepega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Slovenija na belanci, dok. serija, 10., zadnji del. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Pod preprogo. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Odkrivajmo znanost: Nedoločena načela, angl. poljud. serija, 7/10. 23.50 Lepota greha, črnogorski film. 1.40 Slovenija na belanci, dok. serija, 10., zadnji del, pon. 2.05 Tobačne vojne, angl. dok. serija, 1/3, pon. 2.55 South Park, ame-ri{ka ris. serija, 11.epizoda, pon.. 3.15 Ultravijolična, angle{ka nad., 2/6, pon. 4.05 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.35 Šport.

TV SLOVENIJA 2

10.00 Tedenski izbor 10.00 Rad imam Lucy, am. čb nan. 10.25 Komisar Rex, avst. nan., 21.epizoda. 11.10 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: Ženski pevski zbor sapnis, Estonija. 12.25 Le Mans: Motociklizem za veliko nagrado Francije do 250 ccm, prenos. 13.20 Kapo dol, odd. o nogometu, pon. 13.50 Le Mans: Motociklizem za veliko nagrado francije do 500 ccm, prenos. 15.00 Speedway: SP - kvalifikacije, reportaža iz Ljubljane. 15.30 Šport. 19.15 Videospotnice. 20.00 Tobačne vojne, angle{ka dok. serija, 1/3. 20.50 Frasier, am. nan., 16/24. 21.15 Homo Turisticus. 21.35 Ultravijolična, angle{ka nad., 2/6. 22.25 Decouflejev planet. 23.35 Videospotnice, pon.

POP TV

8.15 TV prodaja. 8.45 Oliver Twist, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.25 Princesa Sissi, risana serija. 9.50 Dragon Ball, risana serija. 10.15 Dogodiv{čine Jackieja Chana, risana serija. 10.40 Jekleni Max, serija. 11.05 Godzila, risana serija. 11.30 Na{a sodnica, pon. 12.30 Močno zdravilo, ponovitev 13. dela ameri{ke nanizanke. 13.25 Majhne skrivnosti, pon. 13.30 Moja bo{l, zadnji del. 14.00 Živeti za ljubezen, biografska drama. 15.40 Družinsko pravo, 3. del nanizanke. 16.30 Močno zdravilo, 14. del nanizanke. 17.30 Dom je, kjer je srce, akcijski. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Mo{ka družba, kanadska drama. 0.00 24 ur, ponovitev.

KANAL A

10.10 Mladi in nemirni, pon. 11.00 Mladi in nemirni, pon. 11.50 Mladi in nemirni, pon. 12.40 Mladi in nemirni, pon. 13.30 Mladi in nemirni, pon. 163. dela am. nad. 14.20 Nogometna arena, pon. 15.20 Zgodovina nogometa, dok. serija. 16.20 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet, 11. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 11. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Jack in Jill, 3. del am. nan. 20.00 Problematičen mulc, am. film. 21.40 Spet zaljubljena, 12. del am. nan. 22.30 Popstars, pon. 23.20 Ekstra magazin, pon. 0.10 Dannyjeve zvezde, pon.

TROJKA

8.00 Risanke. 9.00 Biblijske zgodbe. 10.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja, pon. 11.30 Za vas in mesto. 12.30 V sedlu. 13.00 Vera in čas. 14.00 Dokumentarna oddaja. 14.30 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Action Man, risani film. 17.30 TV razglednica. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Ježek Show, pon. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show. 21.30 Knjiga. 22.30 Automobille. 23.00 Motomanija. 23.30 Načrtovalka porok, oddaja o filmu. 00.00 Videostrani.

HTV 1

7.55 TV koledar. 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.15 Hruške in jabolka. 15.45 Luka. 16.45 Like Mom, Like Me - am. film. 18.25 Sternbergovi. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Escape From New York, am. film. 22.50 Novice. 23.05 Film. 1.05 V nedeljo ob dveh. 2.05 Sternbergovi. 2.55 Afrika. 3.20 Dokum. 4.15 Film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.

HTV 2

8.45 Biblija. 9.00 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša. 12.05 Casque d'Or, film. 13.40 Dokum. program. 14.25 Nema priča. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Almira, dokumentarna oddaja. 17.35 Afrika, dokum. serija. 18.00 Opera Box. 18.30 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Glasbeno potovanje po Rusiji. 22.10 Triler.

HTV 3

9.15 TV spored. 9.20 Izvor, serija. 13.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 14.00 Tenis: Zagreb Open - finale, prenos. 16.00 Šport v nedeljo. 22.00 Šport danes. 22.15 Rock Club. 23.15 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.00 Otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival. 8.35 Ena, dva ali tri, kviz. 9.05 Goonieji, pustolovski. 10.50 Beaver v akciji, komedija. 12.10 Šport. 12.40 Princ z Bel-Aira. 13.05 Pokvarimo očkov dan, komedija. 14.40 Nova {vicarska družina Robinson.^ 16.15 James Bond: V službi njenega veličanstva, akcijski. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Zaljubljeni Shea-kespeare, komedija. 22.15 The Siege-Obsedno stanje, akcijski. 0.05 Blast-Udar, akcijski. 1.40 Mirovnik, akcijski. 3.10 Blast-Udar, akcijski.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 Vneti za boga in svet. 9.15 Katoli{ka ma{a. 10.15 Ko upanje požene korenine. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Glasbena oddaja iz Nockenmarkta. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Magazin. 14.00 Ko bo spet cvetel {panski bezeg. 15.30 Komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Sanjska ladja. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Vrnitev domov, drama. 23.30 Čas v sliki. 23.30 Henrik V, drama. 1.40 Vrnitev domov (2).

video-foto-avdio-katv studio

Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART

Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.

tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net

■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.

■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.

■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.

■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.

PTUJ / miss stajerske 2002

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

Na Ptuju Že petii izbira štajerske lepotice

25. junija, na praznik dneva državnosti, bo na Ptuju izbor za miss [tajerske 2002. Leto{nji bo že peti po vrsti. Prvi~ so ga organizirali leta 1996. Že po tradiciji so najbolje uvr{~ena dekleta s tega izbora uspe{na tudi na finalnem tekmovanju izbora miss Slovenije za miss sveta. Lanskoletna zmagovalka Mihaela Kukovec je osvojila lento prve spremljevalke miss Slovenije 2001.

Pred potovanjem na Kitajsko, kjer predstavlja slovensko modo, smo Mihaelo zaprosili za kratek pogovor. "Potovanja na Kitajsko se zelo veselim. Nasploh bi v življenju rada čim več videla, doživela, zato me vleče v tujino. Kitajska je še poseben izziv. Na Modnem showu 2002 bodo prisotni številni ljudje iz sveta mode. To ni samo priložnost za nas, ki bomo modo predstavljali, temveč tudi za agencije, ki so nas angažirale," je uvodoma povedala Mihaela Kukovec, ki je lansko jesen začela študirati na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Za njo je razburljivo in nadvse lepo leto, polno doživetij, v katerem je spoznala veliko ljudi iz slovenskega modnega sveta in drugih okolij. Lenta prve spremljevalke miss Slovenije 2001 ji je odprla marsikatera vrata. Uspešno dela kot manekenka in fotomodel. Še danes se pogosto dogaja, da jo

ljudje ustavijo, nagovorijo, ji čestitajo za lanskoletni uspeh. Takih trenutkov je še posebej vesela, čeprav jih je sedaj manj kot jih je bilo takoj po osvojitvi lente prve spremljevalke. "Slabih izkušenj nimam, vsakemu dekletu bi priporočila, da doživi to, kar sem sama. Ni lahko, velja pa poskusiti, saj se sreča nasmehne le najbolj pogumnim. Spomini na leto, v katerem sem nosila lento prve spremljevalke miss Slovenije, bodo večno živi," je še za Tednik povedala Mihaela Kuko-vec.

Na Ptujskem je veliko lepih in samozavestnih deklet, ki imajo tudi letos priložnost, da se izkažejo. Za začetek morajo izpolniti prijavnico za udeležbo na regionalnem izboru za miss Štajerske, ki ga tudi danes objavljamo. Do pričetka tekmovanja ga bomo objavili še dvakrat.

MG

RADIOPTUJ

89,8» 98,2 »I04,3mhz

svoja odličnost poslušalcEm Radia Ptuj.

NEZAMVDTTE:

ČETRTEK, 16. maja:

ob 09.05 bo z vami Majda FridI v rubriki Z ORMOŠKEGA KONCA ob 18.00 uri pa bosta z vami Majda FridI in Peter Kulcovec z oddajo RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: PODGORCI

PETEK, 17. maja:

ob 22.00 uri KLUBSKA SCENA

z vami bosta DJ Jure in DJ Rado

SOBOTA, 18. maja:

ob 11.15 KUHARSKI NASVETI z Nado Pignar

NEDELJA, 19. maja:

ob 20.00 GLASBENE ŽEUE

PONEDELJEK, 20. maja:

ob 21.00 PIRAMIDA - l<viz z Vladimirjem Kajzovarjem

NOČNI PROGRAM IZ STUDIA RADIA PTVJ:

TOREK, 21.maja:

00.00 do 5.00 ure zjutraj bo gostja programa Lili Šegula SREDA, 22. maja:

pa Branko Jovanovič - Brendi

Pomagali i/am bomo!

Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, fal« 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednil<.si, mojca.brumec@radio-tednil<.si

Mihaela Kukovec. Foto: Črtomir Goznik

vsak ~etrtek

TEDNIK

vaša štajerska kronika

MISS SLOVENIJE 2002

M/ss Štajerske

prijavnica

Priimek:_

Ime:

Ulica:. Pošta:

Telefon:

Datum rojstva : Mere -višina:

-prsi, pas, boki: -teža:

-konfekcijska št.:

Podpis:

S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatid resnični in da sogiašam s pravili izbora.

Kandidatko prijavlja

Priimek in ime:_

Naslov:

G E R z I N A

VliE#T N

SVETI TOMAŽ / srečanje po stirih desetletjih

Ostali bomo prijatelji

4. maja smo se pred našo staro šolo pri Svetem Tomažu po 40-tih letih zbrali sošolci in sošolke - letniki 1947. Prišli so rahlo osiveli, urejeni gospodje in gospe. Nekateri se prvi hip nismo prepoznali, saj se dolga leta nismo videli. Radi se vra~amo v svoj doma~i kraj, ~eprav nekateri zaradi oddaljenosti bolj poredko, drugim pa je uspelo svoja družinska gnezda spleti doma.

Smo generacija, ki jo je oblikovalo in utrjevalo delo, generacija, ki je ustvarjala iz nič in uspela. Dozoreli smo v delov-

ne, poštene in dobre ljudi in tako izpolnili sanje, ki so jih sanjali naši starši, ko so nas pred 55-timi leti za kratek čas spre-

jeli v vzgojo in oskrbo. Pri sv. maši v tomaževski cerkvi smo se spomnili osmih umrlih sošolcev, učiteljev in našega kateheta. Obiskali smo jih na pokopališču, nato pa v okrepečevalnici Kostanj dolgo v noč prijetno klepetali, prepevali, obujali spomine na šolske dni in sklenili, da bomo ostali prijatelji in se čez čas zopet srečali.

M. Raušl

Foto: Hozjan

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

rise: JANEZ JAKLIČ / v osrčju pragozda (xiii.

Temna prihodnost

Dopoldne naslednjega dne smo preživeli v prijetnem kopanju in raziskovanju reke nad vasjo. Voda je bila tako bistra, da sem pozabil na kajmane, anakonde in piraje in se pridružil kopalcem.

Nastopil je čas kosila. Ura je priplezala na številko dve, tri, štiri, tovornjaka pa ni bilo od nikoder. Radijska postaja se je ponovno pregrevala. Zgodaj zvečer nas je iz krčme, že precej apatične, zvabil hrup motorja. Veselje je ob pogledu na tovornjak, ki je v vas pripeljal življenjske potrebščine, v hipu ugasnilo. To se je še dvakrat ponovilo. Po pogajanjih smo se nazadnje znašli na transporterju konkurenčne kompanije, ki je na našo srečo pripeljal skupino izletnikov. Kabina se je napolnila z nami in domačini, ki jih je potreba gnala v civiliziran svet. Sedež sem si priboril šele v besednem dvoboju z Mirkom, ki je z nahrbtnikom vehementno zasedel dva stola.

Pustolovščina se je iztekala. Moji občutki v temni noči so bili mešani. Spomin na preživete dni v sožitju s pristno in pestro naravo, me je navdajal z otroško radostjo. Misel, da je eksplozija življenja zapisana skoraj gotovemu koncu, pa me je hromila.

Iz ptičje perspektive je področje perujskega gozda kot brezkončno zeleno morje. Pogled na vse strani obzorja razgibajo zelene gobe, krošnje veličastnih drevesnih velikanov, ki štrlijo iz

oceana. Zeleni blodnjak, v katerem rastejo tisoči različnih vrst rastlin razsvetljuje neskončno različnih odtenkov svetlobe, božajo različno močni vetrovi in ogrevajo različne temperature. Zeleni kaos je topel dom z milijoni različnih stanovanj za komuno insektov, ptic in drugih živali, ki so se strogo specializirale za ene izmed neštetih po-

sebnosti zelenega morja.

Park Manu je približno tako velik kot polovica Švice. V njem živi 800 vrst ptic (to je enako številu vrst v celi Severni Ameriki), dvajset procentov rastlinskih vrst najdenih v Južni Ameriki in več kot 1200 vrst metuljev. V celi Evropi živi samo 400 vrst teh žuželk. Številke same po sebi impresioni-rajo in nepoučene navajajo na misel o neuničljivosti tako mogočnega sistema. Resnica je drugačna. Res je, da pragozd obstaja že sto milionov let, vendar zadnjih sto let umira. V tem obdobju je bilo uničenega več kot polovica svetovnega džun-

Spomin na krutost belih obiralcev kaucoka v začetku 20. stoletja je med Indijanci {e vedno prisoten

Zakaj si ne bi izpolnili

ene želje več?

£ C

S m it:

Z ugodnim dolgoročnim potrošniškim kreditom si lahko privoščite tisto, kar si že dolgo želite. Rok vračila je od enega do šestih let, denar dobite takoj. Konkurenčne obrestne mere.

informacije v vseh enotah Nove KBM. Izračuni na spletni strani www.nkbm.si

gelskega gozda. Umiranje zelenega velikana je v žalostni povezavi z naraščanjem števila človeških prebivalcev Zemlje. Papirna statistika nemo obtožuje. V Peruju je zaznati množično selitev revnega prebivalstva z visokih predelov Andov proti vzhodu v zeleno morje. Vlada denarno podpira gradnjo cest, ki neusmiljeno režejo odprte rane v zeleno katedralo. Ev-forično načrtuje nove pašnike, polja, hidroelektrarne in umazano industrijo. Pri tem kratkovidno pozablja, da mnogi kmetje obdelujejo svojo zemljo s premalo znanja, prepočasi in brez vlaganja v obnovo. Napačni prijemi siromašijo zemljo in zastrupljajo vode. Še pred nekaj leti bujno zelenje, sedaj pa ne-

plodne rakaste rane. Še nikoli prej niso kazali satelitski posnetki toliko svežih goličav in gozdnih požarov, ki se jih poslužujejo pri pridobivanju novih pašnikov. Ce se bo pustošenje nadaljevalo s tako hitrostjo, bo južnoameriški pragozd izginil v naslednjih 25-ih letih, trdijo številni znanstveniki. Z njim bodo izginile tudi številne rastlinske in živalske vrste, ki jih ne bomo imeli časa spoznati. Tej turobni prihodnosti stoji nasprotna vizija. V človeških glavah bo zasvetilo sonce. Spoznali bomo, da je pragozd neskončno bogata kolonija življenja od katere se imamo marsikaj naučiti in z njo tudi zaslužiti, brez sekanja njenih korenin. Mamljiva svetla bodočnost pa je naenkrat

izginila, ko sem se ozrl nazaj v zgodovino. Na široko je tlakovana s človeškimi neumnostmi. Vsak tehnološki napredek je človeški rod uporabil za učinkovita medsebojna uničevanja in za uničevanje narave. Danes premore orodje, da lahko v kratkem času prestavi svet s tečajev.

Skušal sem odgnati turobne misli. Zamahnil sem z roko, češ to ni moj problem, jaz sem iz Slovenije. V istem trenutku me je začelo dušiti. Južnoameriški gozdovi so pljuča našega planeta. Z njimi umira tudi svet in s svetom ljudje. To je še kako življenjski problem vsakega posameznika, ki naseljuje lepi planet.

Clovek, kdo te bo ustavil?

JANSKI VRH / srečanje ljubiteljev klasičnih in

v '

srortnih vozil

Kljub slabemu vremenu veselo

Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo vsako leto na prvem sestanku pripravi celoletni plan dela in dogajanja v klubu. V programu je tudi vsakoletno klubsko srečanje, pregled in ocenitev članskih vozil. Že drugič letos je to bil, 27. april.

Bilo je temno, deževno jutro, najbolj navdušeni, zagreti vozniki so se začeli zbirati pred lovskim domom v Hajdini. Nekateri so se pripeljali z motorji in mopedi. Vozniki teh vozil so bili oblečeni v opremo primerno letom njihovim konjičkom, ki pa je bila vsa premočena. Avtomobile, mopede in motorje so lastniki parkirali lepo v vrstah,

tako, da jih je lahko klubska komisija s komisarjem na čelu pregledala. Vozila so ocenjevali po tem, katero je najbolj orginalno, najstarejše, ocenjevali so tudi, kateri lastnik vozila je opremljen tistim časom primerno. Po pregledu vozil se je potujoči muzej odpeljal na Janški Vrh. Tam so nas pričakali prijetni, gostoljubni domačini z gospodom

patrom Jankom, kateri nam je povedal mnogo zgodovinskih znamenitosti o Janškem Vrhu, nato pa je ta vozila tudi blagoslovil. Voznikom in vsem nam je zaželel srečno in varno vožnjo. Domačini so nas pogostili s pijačo in jedačo. Polni prijetnih občutkov in dobre volje, kljub slabemu vremenu, smo se vrnili v lovski dom. Tam je predsednik kluba razdelil priznanja in pohvale za vozila in člane. Deževen dan smo člani kluba preživeli prav lepo in veselo.

Članica kluba,

Štefka Dobic

^^Nova KBM

IZBERITE MODRO SVOJO POT

Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev,

išče nove sodelavce

za trženje življenjskih zavarovanj

na področju občin: Kidričevo, Majšperk, Slovenska Bistrica, Videm, Oplotnica, Hajdina, Ptuj, Juršinci, Dornava, Destrnik, Gorišnica, Ormož, Markovci, Zavrč.

Če ste podjetni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju.

Nudimo vam usposabljanje po našem programu, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja oz. kasnejše redne zaposlitve.

Prednost bodo imeli kandidati z dokončano najmanj srednješolsko izobrazbo in opravljenim vozniškim izpitom B kategorije.

Delo se bo opravljalo pogodbeno, za PE Podružnico Maribor.

Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 10 dni od objave na naslov:

Zavarovalnica Maribor d.d.. Služba upravljanja s človeškimi viri, Cankarjeva 3, 2507 Maribor.

Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko: 02/233-24-49

ŽIVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI

Ponedeljek, 20. maj

TV SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe. 9.30 Marko, mavri~na ribica. 9.45 Svet divjih žvali. 10.15 Gospod karim, dok. odd. 11.10 Na vrtu, odd. TV Maribor 11.35 Kuhinja do nazga. 12.05 Odkrivajmo znanost. 12.35 Parada plesa. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, odd. TV Maribor 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 17.00 Dober večer 17.55 Telebajski, 79. odd., pon. 18.20 Radovedni taček: Grad. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Julija, avs. nan., 16.ep. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 (ne)znani oder 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Doseški. 23.10 Branja. 23.15 Dober večer, pon. 0.05 (NE)znani oder, pon. 0.30 Svetovni izzivi, pon. 1.00 Gledališče v hiši, jug. čb nan. 1.30 Saint Tropez, fran. nad. 2.20 Parada plesa, pon. 2.40 Homo turisticus, pon. 3.00 Studio City, pon. 4.00 Končnica, pon. 5.00 Šport.

TV SLOVENIJA 2

12.15 Tedenski izbor 12.15 Tistega lepega popoldneva. 14.15 Sobotna noč. 16.15 Gledališče v hiši, jug. čb nan. 16.45 Saint Tropez, fran. nad. 17.45 Izgubljeno in najdeno. 18.00 Horace in Tina. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Znanost našega časa, ameriška dok. serija. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.20 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana. 15.00 TV prodaja. 15.30 Urgenca, 15. del. 16.25 Esmeralda, 86. del. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi, 19. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 13. del. 20.55 Sedma nebesa, 15. del. 22.00 Providence, 20. del. 22.50 JAG. 23.40 Prijatelji. 0.20 24 ur, pon.

KANAL A

10.45 Lov za zakladom, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 38. del. 15.00 Mladi in nemirni, 164. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Lov za zakladom, 3. del. 17.30 Ned in Stacey, 15. del. 18.00 Roseanne, 14. del. 18.30 Korak za korakom, 13. del. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Bilko Debilko, am. film. 21.45 Pa me ustreli, 18. del. 22.15 Ti in jaz, 13. del. 22.45 Noro zaljubljena, 8. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.05 Rdeče petke, erotična serija.

TROJKA

7.00 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Pokemoni. 13.50 Aruna moč perila, pon. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Obljubljena dežela, am. drama. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Naj N. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomanija. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. 00.30 Videostrani.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Film. 14.55 Novice. 15.00 Kultura. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi dneva. 22.50 Šport danes. 23.05 Film. 0.55 Srce na skriti nalogi, serija. 1.45 Becker 2., serija. 2.05 Frasier 3., serija. 2.30 Tito - Stalin, dokum. film. 3.20 Film. 4.50 Dokumentarni film. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Hrvaški glasbeni program.

HTV 2

8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Rojeni zmagovalci. 10.10 TV koledar 10.20 Prizma. 11.15 Mir in dobro. 11.45 Sternbergovi. 12.35 Kultura. 13.05 Enkraten svet. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moj prijatelj Arnold. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Kviz. 19.05 Frasier 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Srce na skriti nalogi. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker 21.45 Tito - Stalin, dokum. film. 22.40 Seinfeld. 23.05 Allo, allo. 23.35 Življenje na severu.

HTV 3

16.55 TV spored. 17.00 Nogomet. 18.50 Auto-magazin. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Splendor In The Grass, am. film. 22.55 Osijek: SP v keglanju, reportaža. 23.25 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.00 Otroški program. 8.20 Krt pride v mesto, risani film. 8.50 Lepotica in zver, risani film. 9.40 Kids 4 Kids. 10.05 Film po izbiri gledalcev. Čarobna železnica, otroški film; Lisa in sabljasti tiger, otroški film, 1995; Kratkohlačniki: Govoreči grob, otroški film. 11.35 Šest mož, komedija. 13.15 tenis, ATP turnir v St. Paltenu, prenos. 15.35 Prince Valiant, pustolovski film. 17.30 Zaljubljeni Sheakespeare, komedija, 1998. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Rop, krimi drama. 21.45 Life Ball 2002, posn. 22.30 Columbo: Umor v pastelni barvah, kriminalka. 23.45 Kraj dejanja: Zadnja tekma, kriminalka. 1.15 The Siege-Obsedno stanje, akcijski. 3.00 Šesti mož, komedija.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Sergijev Possad, dokumentarec. 9.20 Potovanje za sladokusce, dokum. 9.50 V bleščečem svetu hotela Adlon. 10.50 Wolfgang Gasser: Heldenplatz. 11.15 Sheakespearova zarota, dokum. 12.00 Glasbena oddaja iz Altenmarkta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Domovina, dokum. 13.55 Radetzkyjeva koračnica, domovinski. 15.30 Večne težave s prečastitim, komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Program po napovedi. 18.00 Donavski samostani. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Praznik. 20.15 Črno ogledalo, drama. 21.50 Čas v sliki 2. 21.55 Vrnitev domov (3). 23.25 Čas v sliki. 23.30 Tenis, ATP turnir, posnetek. 0.30 Drzna tojica, pustolovska drama. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Črno ogledalo, drama. 3.50 Vrnitev domov (3).

Torek, 21. maj

TV SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora: Židana marela. 9.25 Risanka. 9.35 Radovedni taček: Grad. 9.45 Srebrnogrivi konjič. 10.10 Jože Bevc: Ko je pomlad - Deklica in zajček. 10.40 Dober večer 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, avstrijska nan., 16.epizoda. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Pod preprogo. 15.55 Humanitarna odd. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.55 Vojna in civilizacija, am. dok. serija, 5/8. 17.45 Šiv v času, fran. dok. nad. 18.05 Zlatko zakladko. 18.20 Knjiga mene briga. 18.35 Skrivnosti: Nebo. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Portret mateta dolenca. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Sabina, poljska drama. 23.55 Knjiga mene briga, pon. 0.15 Vojna in civilizacija, am. dok. serija. 1.10 Šiv v času, fran. dok. nad, pon. 1.25 Portret Mateta Dolenca, pon. 2.15 Aktualno, pon. 3.10 Gledališče v hiši, pon. 3.40 Saint Tropez, fran. nad, pon. 4.30 Sabina, poljska drama, pon. 5.55 Šport.

TV SLOVENIJA 2

13.30 Tedenski izbor. 13.30 Studio City. 14.25 Končnica. 15.30 Poslanske pobude in vprašanja, prenos iz državnega zbora. 17.55 Gledališče v hiši, jug. čb nan. 18.25 Saint Tropez, fran. nad. 19.20 Videospotnice. 20.00 Kapo dol. 20.30 Ženska za umret, ameriški film. 22.15 Jagode in čokolada, koprodukcijski film. 0.10 Umazane roke, slovenski kratki film. 0.20 Ižanska pravda, slovenski kratki film. 0.30 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana. 15.30 Urgenca, 16. del. 16.25 Esmeralda, 87. del. 17.20 Tri sestre, 97. del. 18.15 Močno me objemi, 20. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Družina pri roki, drama. 22.40 JAG, 105. del. 22.30 Prijatelji, 17. del. 0.20 24 ur, pon.

KANAL A

10.45 Lov za zakladom, pon. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni. 15.00 Mladi in nemirni. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Lov za zakladom. 17.30 Ned in Stace. 18.00 Roseanne. 18.30 Korak za korakom, 14. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zadnji tek, kanadski film. 21.40 Pa me ustreli, 19. del. 22.10 Ti in jaz, 14. del. 22.40 Noro zaljubljena, 9. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.

TROJKA

7.00 Wai Lana joga.8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Pokemoni. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Alfi Nipič Show, pon. 17.20 Popotovanja z Jani-nom, pon. 18.20 Motomanija. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Navzkrižni ogenj, akcijski film. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga. 00.30 Videostrani.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.55 Izob-raž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor. 13.25 Zgodba o Jackieju Presseru, am. film. 15.10 Novice. 15.15 Kultura. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 M magazin. 20.50 Forum. 22.00 Moderato cantabile. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Šport danes. 23.25 Skrivnostna Hrvaška. 23.50 Film. 1.40 Newyorški policisti. 2.25 Prijatelji. 2.55 Smrtna kazen. 3.20 Pravica za vse. 4.05 Kraljestvo divjine. 4.30 Zgodba o Jackieju Presseru, am. film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.

HTV 2

8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Rojeni zmagovalci. 9.25 TV koledar 9.35 SOS. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Srce na skriti nalogi. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Tito - Stalin, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fantje iz Waterlanda. 16.25 Risanka. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen. 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti. 20.55 Polni krog. 21.20 Prijatelji. 21.55 Pravica za vse. 22.45 Seinfeld. 23.10 Allo, allo. 23.40 Življenje na severu.

HTV 3

18.00 Nogomet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.40 Nogomet: Magazin. 21.35 Velik Joe Young, am. film. 23.25 Osijek: SP v keglanju. 23.55 Monoplus. 0.35 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.00 Otroški program. 7.55 Princ z Bel-Aira. 8.15 Sabrina. 8.40 Pokvarimo očkov dan, komedija. 10.10 Nova švicarska družina Robinson, pustolovski. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Tenis, ATP turnir, prenos. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Superman-pustolovščine Lois in Clarka. 18.05 Sabrina. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Debeluh: Vse zastonj, kriminalka. 21.50 Nenavaden par 2, komedija. 23.25 Seks v mestu. 23.50 L.A. Johns, komedija. 1.15 Intimna priznanja, serija. 1.40 Debeluh: Vse zastonj, kriminalka. 3.15 Nenavaden par 2, komedija.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi,. 9.50 Policijska postaja 1. 10.15 Pot srca (2). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Gozdna domovina, serija. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Tenis, ATP turnir, posn. 1.45 Talkshow. 2.45 strani. 2.40 Univerzum, dokumentarec. 3.35 Magazin.

Sreda, 22. maj

TV SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor. 8.40 Dober dan, koroška. 9.10 Trojčice. 9.35 Grdi raček tine. 10.00 Zlatko zakladko. 10.15 Knjiga mene briga. 10.30 Skrivnosti: Nebo. 10.35 Šiv v času, fran. dok. nad. 10.50 Vojna in civilizacija, dok. ser 11.40 Cik cak. 12.00 Portret Mateta Dolenca. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.55 Morski psi, poljud. oddaja. 17.50 Kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Brlogci, češki film. 22.10 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.05 Imago Sloveniae. 0.45 Morski psi, pon. 1.40 Gledališče v hiši, pon. 2.10 Saint_ Tropez, pon. 3.00 Važno je imenovati se Ernest, angl. film. 4.45 Šport.

TV SLOVENIJA 2

15.15 Tedenski izbor 15.15 6. mednarodno zborovsko tekmovanje. 15.55 Homo Turisticus. 16.15 Gledališče v hiši. 16.45 Saint Tropez. 17.40 Zgoraj in spodaj, angl. film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Ob svetovnem dnevu plesa, pon. 21.00 Pastoralna simfonija v koreografiji Milka Šparembleka. 21.45 Portret. 22.30 Prvi val. 23.15 Rojstvo naroda, nemi film. 2.25 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana. 15.30 Urgenca. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi. 19.15 24 ur. 20.00 Obsedena hči, TV kriminalka. 21.45 Tretja izmena. 22.40 JAG. 23.30 Prijatelji. 0.00 24 ur, pon.

KANAL A

10.45 Lov za zakladom. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake. 14.15 Obala ljubezni. 15.00 Mladi in nemirni. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Lov za zakladom. 17.30 Ned in Stacey. 18.00 Roseanne. 18.30 Korak za korakom. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Ekstra magazin. 2^.40 Pa me ustreli. 22.10 Ti in jaz. 22.40 Noro zaljubljena. 23.10 Šov Jerryja Springerja. 0.00 Rdeče petke.

TROJKA

7.00 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom. 9.45 Družinska. 10.00 Iz domače skrinje. 11.15 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Pokemoni. 12.50 Rafting. 13.50 Wai Lana joga. 14.20 Štiri tačke. 14.50 Iz domače skrinje. 18.20 Gradimo. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Družinska. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor. 13.25 Iz druge strani, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Kultura. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Kitajska - dežela in ljudje, serija. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Šport danes. 23.10 Euromagazin. 23.40 Zvok violine, film. 1.25 Med ženskami. 2.20 Lee Evans. 2.45 Dosjeji X, serija. 3.30 Electric Money, dokum. serija. 4.15 Kraljestvo divjine. 4.40 Z druge strani, film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.

HTV 2

8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Rojeni zmagovalci. 9.30 TV spored. 9.35 TV koledar 9.45 M magazin. 10.25 Splendor In The Grass, am. film. 13.10 Forum. 14.20 Moderato cantabile. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moj rojstni kraj. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor. 18.30 Kviz. 19.05 Lee Evans. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Med ženskami. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X, serija. 22.05 Electric Money, dokum. serija. 23.05 Seinfeld. 23.30 Allo, allo. 0.00 Življenje na severu.

HTV 3

18.00 Nogomet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 TV izložba. 20.20 Film. 22.05 SP v keglanju, reportaža. 22.35 Transfer. 23.25 Nogomet.

AVSTRIJA 1

6.25 Otroški program. 7.55 Sabrina. 8.20 Robin Hood. 9.00 Super-man-pustolovščine lois in Clarka. 9.50 Herkul. 10.30 Columbo: Umor v pastelnih barvah, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.00 Tenis, ATP turnir, prenos. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Superman-pustolovščine Lois in Clarka. 18.05 Sabrina. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Arabske noči, pustolovski film. 23.15 Maščevanje po načrtu, serija. 0.05 Obala okostnjakov, pustolovski film. 1.30 Jaz, dr. Fu Man Chu, kriminalka. 2.55 Trojica neustrašnih, drama. 4.40 Robin Hood.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Policijska postaja 1. 10.15 Prečastiti zatisne oko, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Aktualna ura, iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Gozdna domovina. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni report, magazin. 23.15 Poklic: vojak. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tenis, ATP turnir, posn. 1.30 Na prizorišču. 2.00 Talkshow. 3.00 Pogledi s strani. 3.05 Help TV, magazin.

PIRAMI]

RADIOPTUJ

89,8 98.2 I04Í3mhz

Vsak ponedeljek

med 21. in 22. uro

PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR

PIRAMI]

DiC

1

■reL.:

02 / 77122 61

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Vsak četrtek ob 20.00 uri

poinočm

n

13. Vrisk-Preveč je belih rož

12. Slapovi - Pravljica življenja

11. Ans. Braneta Klavžarja - Kaj je novega

10. Rokovnjači - Zapojte z nami

09. Strašna Jožeta - Strašna Jožeta

08. Ans. Zupan - Važno ni ioij vidijo oči

07. Okrogli muzikantje - Okrogli smo mi

06. Izvir - Zaplešite z nami

05. Vasovalci - Osamljeni godec

04. Slovenskogoriški kvintet - Gobarska ljubezen

03. Bobri - Tvoje srce

02. Zarja - Fletna navada

01. Ans. Rosa-Pomota

1. Generacija 69 - Penzionist

2. Boštjan Konečnik - Frajtonarca je prava stvar

3. Mili - Moja sreča

4. Krila - Tvoja bom

5. Boris Kopitar - Vsak pač po svoje

6. Srečko Miinšek-Ljubim

7. Viktorija-Bolečina

Poskočnih 13

Glasujem za;

Veličastnih 7

Glasujem za: _ Glasovnice pol

e na dopisnicah na naslov:

MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj

Nagrado založbe Mandarina prejme'.

Simona Mlloělč, Cirkulane 26, 2282 CIRKULANE

Xradioptuj

89.8*98.e'l04.3MHz

ČETRTEK, 16. maja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOÏKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Podgorci. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).

PETEK, 17. maja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,

13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).

SOBOTA, 18. maja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 [port. ČESTITKE POSLU-[ALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 [PORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).

NEDELJA, 19. maja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOR 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).

PONEDELJEK, 20. maja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar).

24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). TOREK, 21. maja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOIP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).

SREDA, 22. maja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman -Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).

TOLMIN IN KOBARID / dežela zive vode

Krasna si hii planin

Nadiža, Soča, Idrijca, Baca in Trebušica, štiri reke z mnogimi pritoki prepredajo in povezuejo Kobariško in Tolminsko v deželo živih voda na prehodu blagega mediterana v sveže alpsko hribovje.

V razponu osemdesetih kilometrov je v prostornih dolinah in ozkih grapah, nad katerimi se vzepnjajo prijazni po-ra{~eni hribi in zahtevni skalni vrhovi, skrita množica koti~kov, ki pozornemu obiskovalcu zadržijo korak in vzbudijo ob~udovanje z nežno-divjo lepoto in sporo~ilnostjo o dogajanju v razburkani preteklosti na sti~i{~u narodov. V teh krajih vam ne bo nikoli dolg~as, {e zlasti, ~e hrepenite po aktivnih po~itnic-ah. In ~e imate odprte o~i in u{esa za {tevilne legende in pripovedi iz daljnih ter polpreteklih ~asov.

Na Kobari{kem in Tolminskem vam bodo iz leta v leto ponudili ve~. Progra

mi aktivnega preživljanja prostega ~asa so sicer vezani na vremenske prilike in neprilike, vendar boste v tem prostoru na{li tudi vrsto zanimivih možnosti za preganjanje deževnih dni.

Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti...

Smaragdna So~a je rde~a nit poso-{kega turizma. Kajaka{i in raftarji so jo odkrili in jo ~astijo že ve~ kot dve desetletji. Do Trnovega ob So~i je razburljivo zahtevna, v tako imenovanem Kataraktu pred Kobaridom je smrtno nevarna in za plovbo prepovedana, od

Kobarida do mostarskega jezera pa mirna, prijazna ter primerna tudi za za~-etnike in družinske spuste s kajaki in rafti.

...ko ti prozornih globočin,

nevihte divje srd ne moti.

Specializirana {portna podjetja vas varno vodijo po njej, ponujajo pa tudi vse bolj priljubljen kanjoning na ro-manti~nem in neokrnjenem Per{jaku v dolini Trebu{ice.

Krasna si hči planin...

Idrijca je primernej{a za ribi~e, ki prihajajo v Poso~je iz vsega sveta. Privabljajo jih avtohtone so{ke postrvi in lipanj na podro~ju Tolmina. So~a, U~ja, Nadiža, Ba~a, Koritnica in Kneža so reke z zelo raznolikimi zna~aji, od ti-pi~no alpskega do kra{kega in tudi v muhastem vremenu boste imeli možnost ribolova vsaj v eni izmed desetih rek.

Rad gledam ti v valove bodre,

valove te zeleno — modre...

Jadralni padalci in zmajarji boste vsa-ki~ navdu{eni nad edinstveno me{ani-co mediteransko — alpskih vzgonskih tokov, ki omogo~ajo prelete proti Italiji, Bovcu ali Bohinju. Dvignili vas bodo visoko pod sinje nebo. Na sti~i{~u mediteranskega, dinarskega in alpskega sveta je raznolikost povr{ja izjemna. Ta naravna danost in obilica gorskih in gozdnih cest ter kolovozov pa bo

pritegnila še tako zahtevnega gorskega kolesarja. Med najbolj atraktivnimi je gorsko kolesarjenje proti Stadorju in planini Razor, kjer si je mimogrede mo-go~e kupiti tudi planinski sir Tolminec z geografskim poreklom. Dokaj potu vam bo izvabila tudi kolesarska pot iz Kobarida mimo Livških Raven, po razglednem Kolovratu, kjer boste najbolj vztrajni nagrajeni s ~udovitim pogledom na morje in na Krnsko gorovje. Ozna~ene kolesarske poti vodijo tudi mimo romanti~nih in v rože odetih vasic na Šentviški planoti, kjer si boste na Ponikvah lahko ogledali edino Ple~-nikovo cerkev na Primorskem. Poleg vsega omenjenega Kobariško in Tol-

s kolesom v vzhodne haloze

Na poti v deželo dobrega vina

Narava nas je znova počastila z navzočnostjo tople in sončne pomladi in zato je znova primeren čas, da zapustimo naše zaspane "brloge", pozabimo vsakdanje skrbi in se s kolesom podamo za vonjem pomladi. Tokrat se zapeljimo iz Ptuja proti jugu, proti vzhodnemu delu Haloz — vinorodnim Halozam.

Vsem prometnim cestam se izognemo, ~e se odlo~imo za pot po nasipu umetnega jezera na desnem bregu Drave proti Markovcem. Ko po~asi zapu{~-amo mestni vrvež, se za na{im hrbtom odpira ~udovit razgled na veduto Ptuja, ki jo je pred kratkim ~udovito izpopolnil nov zvonik obnovljene minoritske cerkve.

Ko se pripeljemo do brane, se spustimo po cesti navzdol, mimo krajinskega parka Šturmovci. Cesta nas pelje po ravnem, z nekaj hi{ami, polji ter nasadi hmelja posejanem okolju. Cez dober kilometer se pripeljemo do križi{~a, kjer zavijemo levo proti Vidmu. V kraj, za katerega pravijo, da tukaj Dravsko polje vzvalovi v halo{ke gri~e, se pripeljemo iz nekoliko druga~ne smeri. Najprej opazimo župnijsko cerkev sv. Vida.

Gotska stavba te cerkve je baro~no predelana, v zunanjo steno sta vzidana dela rimskih nagrobnikov. Nato se peljemo naprej po glavni cesti skozi Videm in ko pre~kamo Dravinjo že opazimo majhno cerkev na bližnjem gri~u. Na prvem odcepu zavijemo desno, navzgor proti Dravinjskemu Vrhu in se ~ez zaselek Pograjena po manj{em vzponu pripeljemo do cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila prvi~ omenjena že v 14. stol. in je ohranila nekatere zna~ilnosti romanike. Posebno zanimiva je v zadnjem ~asu, saj je bila po obnovi že nekajkrat prizori{~e koncertov.

Ce se povzpnemo po hribu nad cerkev, si lahko Videm ogledamo {e s pti~-je perspektive, vidni pa so tudi okoli{ki kraji. Tukaj si lahko privo{~imo kratek po~itek in se nato spustimo po cesti,

rapalski meji, medtem ko se ob Ba~i stiska bohinjska železnica, ki je bila najzahtevnejši gradbeni podvig v svojem ~asu na prelomu prejšnjega stoletja

Res, da v ta severozahodni koti~ek Slovenije potisnjeno bovško deželo ni najlaže priti po ozkih in vijugastih cestah, se pa vam bo zato oddolžila z neokrnjeno pristno naravo in številnimi zgodovinskimi pomniki, ki odsevajo razburkano življenje prednikov. In nikar ne oklevajte. Lepo vam bo!

minsko ponujata tudi razli~no zahtevne pohodni{ke in planinske ture, jamarji pa se radi vra~ajo v Zadla{ko in Polo-{ko jamo in na "preluknjani" Migovec.

Temna zelen planinskih trav

in vedra višnjevost višav...

Tolminsko in Kobariško povezuje tudi dramati~na daljna in polpretekla zgodovina. Kobariški muzej pripoveduje o grozotah I. svetovne vojne, ki je v the krajih zarisala številne še ohranjene frontne linije. Vijejo se po hribih in dolinah, od Kobarida preko Kolovrata, Bu~enice in Mengor. Etnološke zanimivosti so raztresene vsepovsod. Od starih kaš~ in doma~ij na Šentviški planoti, do ohranjenega vaškega jedra v Bregi-nju z muzejem. Nad Baško grapo pa boste naleteli na urejeno pot po nekdanji

KURENT

TUKISneNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY MDfORrrSKI TRG 2, 2250 PTUJ

telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 _telefaks: 02 778 33 31_

COSTA BRAVA - 79.000 SIT

ODHOD 19. 7. 2002 ^

LETOVANJE - paket z avtobusom |

7 X polni penzion I

navzgor proti Gorci, kjer stoji župnijska cerkev sv. Trojice, ki s svojim izgledom kar sama vabi. Po manj{em vzponu ~ez travnike smo pri tej mogo~ni cerkvi, ki ji nekateri pravijo kar halo{ka katedrala. V 17. stol. so jo na 283 metrov visoki vzpetini postavili ptujski dominikanci. Kasneje so dozidali {e samostan, v 18. stoletju pa so jo prevzeli minoriti. Sedež župnije je postala leta 1828.

Iz vzpetine, kjer stoji cerkev, se nam odpira krasen pogled na okoli{ke kraje, ki je {e obsežnej{i od tistega na Vidmu. Ce smo vzeli s seboj do cerkve kolo, nam bo ob spustu navzdol popla~an napor, ki smo ga vložili v vzpon.

Znova se zapeljemo na cesto, ki vodi skozi Podlehnik, vmes pa se lahko ustavimo {e v podružni~ni cerkvi Matere božje v Podlehniku, ki jo opazimo s ceste in je bila neko~ sedež župnije. Znova se odpravimo po isti poti mimo Tržca in Turni{~a na Ptuj.

Mirjam Danilovič

PTUJ, Trsteniakova 7,02/749-34-56

POGLEJ IN

ODPOTUJ

NOVIGRAD, fcortni vikend

,10.900

do 3D.6., Sonikov klub, 3* Laguna, Maestral, 2D, POL, veliko športnih aktivnosti

DOBRNA,—Miitveni vikend

.11.900

do 23.6., Sončkov klub, 4* HIglea, 2D, POL, 1 otrok do Tletbrezplaino

BOHiNJ,zeieni Vikend

14.900

9.6., Senikov klub, 3* dep. Savica, 2D, POL, vkl|uienl Izlatl, vožnja po jezeru...

BAVARSKI GRADOVI

24.5., dvodnevni avta vstopnine In ladjica

24.990

Il Izlet, POL, vkljuiane

TUNIZIJA

85.580

21.5., 3* El Fall hotel, 7D, all Inclusive, odhod z avstrijskih letallič

SICILIJA

119.900

22.6., avtobusni Izlet, ID, POL, odllino slovensko vodenje

www.sonchek.coin

SONČEK

UUBUANA. 01/234 21 55 CITYPARK, 01/520 6766 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 CEUE, 03/425 46 40 PTUJ, 02/749 32 82 M. SOBOTA, 02/521 41 92

TUl potovalni center

Prijetna sprehajalna pot okoli ribnika v Podlehniku

Cerkev sv. Janeza Krstnika nad Vidmom

po kateri smo pri{li, navzdol. Še enkrat pre~kamo Dravinjo in se peljemo do križi{~a na koncu vasi. Tukaj se usmerimo levo proti Lancovi vasi. Cez kak{na dva kilometra se pripeljemo do križi{~a, kjer se namenimo proti Tržcu. Še v ob~-ini Videm pre~kamo Dravinjo in nato vstopimo v ob~ino Podlehnik. Peljemo se skozi Podlehnik in pre~kamo glavno cesto, ki vodi proti Hrva{ki, nato pa se po Vinski turisti~ni cesti Haloze odpravimo proti Gorci. Vendar nam za ~udovit razgled ni treba tako dale~. Pri prvem odcepu zavijemo levo proti ribniku. Pot nas vodi mimo nogometnega igri{~a do velikega parkiri{~a, kjer lahko pustimo kolo in se pe{ odpravimo ob ribniku. Ta predstavlja pravi raj, tako za ribi~e kot tudi za sprehajalce. Po~-itek na klopci v prijetni senci gozda ob ribniku bo dobro del tudi kolesarjem, v bližnjem gosti{~u pa se lahko tudi okrep~amo.

Med sprehodom nam pogled uide

vodice EnkA šibeník umag

popust ali 6 obrokov za ENKIN poletni Jadran

ze.goD

depandanse.Punta, 7 x ÇOL v pred- m posezoni

Solaris za 3 osebe, v p^-in posezoni, 7 dni

2B.3aa

depandan8a.l8lia,7xPpL

MALDIVI KENIJA

233.SOD T4g.gaa

Kmdooma»»/»" Coral Patabeadi"«

20.5., 27.5., 3.6., 71 polni p. 30.6., 11 dni, poM p.

tunizija turčija

6B.2aa 76.SOD

7 X polpenzion v maju 7 x polpenzion v maju

ZANIMIVOSTI, NASVETI

PREJELI SMO

Argumenti za vstop v zvezo N^TO

(odgovor g. Levaniču)

Najprej bi namenil nekaj besed zadnjemu članku g. Levaniča, ki je bil odgovor na moje kritično pisanje o njegovem razmišljanju o zvezi NATO. Res je, da sem njegov članek samo kritiziral in nisem podal nobenih argumentov za vstop Slovenije v NATO, a očitno ni dojel, da je bil to edini namen mojega pisanja. Ko sem prebral njegov članek sem ugotovil, da nekatere stvari, ki jih je napisal ne držijo, zato sem se odločil, da podam kritično razmišljanje na njegov članek in nisem navajal argumentov za vstop v NATO, ker niti nisem imel tega namena. Nenazadnje tudi sam ugotavlja, da je v rubriki Prejeli smo premalo prostora za argumentiranje ZA in PROTI vstopu v NATO. Vendar pa me to ni odvrnilo od tega, da jih v tem članku navedem. Zato bom pustil ob strani vse kar si mislim o zadnjem njegovem članku v Tedniku in bom v nadaljevanju navedel argumente ZA vstop Slovenije v zvezo NATO.

S članstvom v zvezi NATO in Evropski uniji bo zaključena pot slovenskega vključevanja v evroatlantske integracije, za katere smo se odločili že ob razglasitvi samostojnosti. Bilo bi skrajno neresno, če bi Slovenija po dobrih 10-tih letih prizadevanj za vstop v EU in NA TO "izpregla", saj bi šlo za izgubo mednarodnega ugleda. Pa tudi dobro desetletje prizadevanj za povezovanje z evroatlantskimi integracijami bi šlo v nič.

Potrebno je poudariti, da NATO ni samo vojaško zavezništvo, je tudi organizacija vrednot. Članstvo pa hkrati pomeni priznanje in potrditev prizadevanj pri izgrajevanju demokracije, tržnega gospodarstva, zaščiti človekovih pravic in demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami.

Slovenija želi postati članica zato, ker bo članstvo zagotovilo varno in stabilno okolje za vsestranski razvoj države. Z vstopom v zvezo NATO bo Slovenija okrepila obrambno sposobnost svojih oboroženih sil in s tem prispevala k večji varnosti svoje države. Čeprav Slovenija vojaško ni neposredno ogrožena, postaja varnostno okolje manj stabilno in vedno večje ogrožanja na različnih ravneh od individualne, lokalne, nacionalne, mednarodne, regionalne in globalne ravni. Ne-vojaški viri ogrožanja varnosti, kot so organizirani kriminal, terorizem, množične ilegalne migracije, ekološki terorizem, etnični konflikti itd. spodbujajo konfliktne situacije, v katerih lahko pride do uporabe oboroženega nasilja. Danes niti ena država, ne more sama zagotavljati svojim državljanom optimalne varnosti, ampak so države prisiljene k poglobljenemu sodelovanju. Slovenija v teh prizadevanjih ne more biti izolirana in odtujena od kolektivnih mehanizmov varnosti.

Z vstopom v NATO bo Slovenija dobila možnost večjega sodelovanja na znanstveno tehnološkem in informacijskem področju. Znanstveni program Nato zajema štipendije in finančno podporo pri sodelovanju na področju znanosti in tehnologij, izboljšanju izmenjave informacij, izobraževanju raziskovalnega osebja v partnerskih državah, razvoju raziskovalne infrastrukture in skupnim raziskovalnim razvojnim projektom. Odprle se bodo nove priložnosti za ekonomsko sodelovanje, pretok kapitala in tehnologij. Varno in stabilno okolje je predpogoj za nemoten gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Stabilno poslovno okolje in s tem nižje stopnje poslovnega tveganja spodbujajo tuja neposredna vlaganja. Nekatere evropske banke pri ocenjevanju poslovnega tveganja pri investiranju kot kriterij uporabljajo tudi možnosti države za članstvo. Slovenija bo pridobila pri prenosu znanja in dvigu kvalitete in učinkovitosti Slovenske vojske. S članstvom v vojaški organizaciji zveze NATO se bodo za pripadnike Slovenske vojske odprle možnosti tudi na dvostranskem sodelovanju vojaških organizacij držav članic, ki ji kot partnerici niso dostopne. Prav tako pa bo s tem Slovenska vojska dvigovala raven svoje kvalitete in učinkovitosti, saj nam bodo dostopni tudi tehnološki dosežki modernih zahodnih oboroženih sil.

Na tem mestu bi želel poudariti, da Sloveniji ne bo potrebno povečati obrambnega proračuna, kot trdijo tisti, ki si ne želijo vstopa v NATO in zagovarjajo nevtralnost Slovenije, kot jo imajo Avstrija, Švica, Irska, [vedska in Finska, ki so to postale v različnih zgodovinskih obdobjih in iz različnih razlogov. Pomemben element njihovega statusa nevtralnosti je bilo spoštovanje le-tega s strani drugih držav. Naj še omenim, da je obrambni proračun teh držav višji kot proračun članic NATA, saj si morajo same zagotavljati nacionalno varnost, to pa je povezano z visokimi stroški, saj morajo poskrbeti za vse oblike obrambe.

Za konec bi še enkrat poudaril mogoče najpomembnejše, da članstvo zagotavlja stabilno varnostno-politično okolje, ki pa je osnova za ekonomski in gospodarski razcvet. Alternative ni. Države nekdanjega vzhodnega bloka hočejo postat članice. Romunija, Bolgarija, Slovaška, Slovenija. Ze so Poljska, Češka, Madžarska, na Balkanu Grčija, na bližnjem vzhodu pa Turčija. Hrvaška in Makedonija sodelujeta z Natom v okviru Partnerstva za mir, tako da edine države, ki nimajo nikakršnih odnosov z Natom so BiH, Jugoslavija in Albanija. In vsi vemo, kaj pomeni, če ne postanemo člani Nata. Mednarodna osamitev, izguba ogleda, nestabilno varnostno-politič-no okolje in balkanizacija.

Andrej Erbus

mOlOPTU^

_______

--------CTTTïïn-

Dmžba za časopisno in radgsko dqavnost RADIOTEDNIK, d.o.o., RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičcva 6, 2250 Ptuj, tel.: 0fi/74W4-10, ÙB/74MÀ^, faks: OS/y^^^SS, elektronska poŠta: nabiraInIkSrsdicHcdnIkjI, spletne strani: httpi77www.radiotednlk.sl

-----

MARIBOR / končana 4. magdalena

V Mariboru so mladi krea-tivci preoblikovali pomen

V Mariboru je pretekli teden pod geslom preoblikovanje pomena potekal 4. Mednarodni festival vizualnih komunikacij Magdalena. Na festivalu so mladi krea-tivci iz desetih držav prijavili skoraj 600 del, udeležilo pa se ga je več kot 400 ljudi, ki so v spremljevalnem programu poslušali kar nekaj zanimivih predavanj o oglaševanju, oblikovanju in medijih.

Na festivalu, ki so ga sklenili v soboto zvečer, je zmagal spletni oglas za International Trust Fund (www.romb.si/itf), ki se ukvarja z zbiranjem sredstev za razminiranje minskih polj. Najbolj{im mladim kreativcem so podelili {e zlate in srebrne modrce, ki so jih izdelali v Lisci. Udeleženci so se za modrce potegovali v skupinah tiskanih oglasov, plakatov, video/TV/kino oglasov, promocijskih daril, malih tiskanih materialov, spletnih strani, spletnih oglasov in v posebni tekmovalni skupini logotipov. Modrce so prejeli tudi najbolj{e zavrnjeno delo in para oglas ter najbolj{a uporaba medija.

Festival so popestrila tudi predavanja od katerih je potrebno izpostaviti vsaj dve. Trevor Beattie iz agencije TBWA (London) je na 9. mestu med najbolj vplivnimi ljudmi v marketingu na svetu, poslu{alcem pa je podal veliko informacij o svetu ogla{evanja in problemih, s katerimi se soočajo mladi kreativci, ki se podajajo v svet ogla{evanja. Simon Anholt, en vodilnih strokovnjakov pri trženju državnih blagovnih znamk je podal svoj pogled na blagovne znamke in sku{al pojasniti, zakaj imajo manj razvite države probleme pri ustvarjanju svetovnih blagovnih znamk.

Spremljevalni program z razstavo prijavljenih del je potekal na več lokacijah v Mariboru (galerija Rotovž in galerije na Židovski), dela pa si lahko ogledate {e do 16. maja. Več o festivalu Magdalena boste na{li na spletni strani www.magdalena-.org, kjer si lahko ogledate tudi dela nagrajencev iz leto{njega in preteklih let.

Marjan Ostro{ko

MESTNA OBČINA PTUJ

Občinska uprava

Oddelek za gospodarsko

infrastrukturo in okolje

Komisija za oddajanje poslovnih prostorov

Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/96) razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov

N A T E Č A J

za oddajo poslovnega prostora v najem

A. Poslovni prostor na Ptuju, Murkova ul. 6, v velikosti 130,53 m2

B. Poslovni prostor na Ptuju, Miklo{i~eva ul. 11, v velikosti 71,13 m2

RAZPISNI POGOJI:

1. Dejavnost: - trgovska dejavnost

2. Poslovni prostori se oddajo:

pod A v Murkovi ul. 6 za dolo~en ~as, t.j. 5 (pet) let od dneva sklenitve pogodbe

pod B v Miklo{i~evi ul. 11 za nedolo~en čas

3. Prednost pri izbiri bodo imeli udeleženci natečaja, kateri bodo priložili izjavo, da prevzamejo zaposlene;

4. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti pod pogoji, ki jih določi Zavod za varstvo naravne dediščine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik

5. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik).

6. Varščina 200.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju vrne na njegov račun, udeležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine.

7. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po sklenitvi najemne pogodbe.

Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki bodo predložili dokazilo o vplačani varščini na transakcijski račun Mestne občine Ptuj št. 01000-0100016589. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za prijavo.

Interesenti pošljejo vloge na naslov:

MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA

ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM.

Mestna občina Ptuj

računalniški kotiček Zanimivosti iz sveta računalništva

Sodobni računalniki postajajo vse bolj zmogljivi, grafika pa lahko že skoraj zamenja manj talentirane igralce v filmih. Pričakuje se, da bo v nekaj letih kar nekaj igralcev pristalo na cesti zaradi zmogljivega konkurenta — računalnika. Že čez 10 let naj bi bilo izjemno težko ločiti žive igralce od računalniško generiranih. To pomeni tudi veselo novico za ljubitelje iger, ki so iz generacije v generacijo bogatejše z grafičnimi detajli.

Razvojna skupina Gambit trade že vrsto let tesno sodeluje z Microsoftom. Rezultat te sodelave je na eni strani pridobljeni Microsoft Golod partner status na drugi pa vrsta poslovnih rešitev s področja elektronskega poslovanja, upravljanja z znanjem in CRM. Na letošnji 7. NT konferenci se Gambit trade predstavlja z novo EnaA elektronsko trgovino, družino FrontCf^ice 2002 in novostjo: FrontCf^ice CRM.

Prvo elektronsko trgovino so v Gambit trade razvili še na davnem Microsoft Site Commerce strežniku. Tistih časov se spominjajo le še po tem, da je bila v kodi napaka, ki so jo odkrili, ko so vključili opcijo za obračunavanje v slovenskih tolarjih, Microsoftova razvojna ekipa pa je napako odpravila v dveh dneh. Danes se predstavljajo že s tretjo verzijo EnaA 3.0, ki v celoti temelji na najnovejšem Microsoft Commerce 2000 strežniku. Pri pripravi nove verzije so več pozornosti posvetili optimizaciji celotnega poteka nakupa, tako da je vse skupaj še posebej prijazno do uporabnika. Za najvišjo stopnjo varnosti skrbijo moduli, ki omogočajo povezavo s Siol centrom in Klik NLB, sicer pa je možno uporabiti praktično vsa možna plačilna sredstva pri nas. Združljivost z MS BizTalk in MS Content Manager strežnikoma upraviteljem EnaA trgovine omogoča enostavno širitev in dodajanje novih funkcionalnosti. V celoti je prenovljena tudi družina FrontCf^ice, ki je temu primerno dobila novo letnico 2002.

Američani vse več opravil z javno upravo vršijo z rabo spleta. V zadnjem času se je število državljanov, ki želijo do javne uprave dostopiti preko spleta močno povečalo. Razvoj dogodkov že pritiska na ameriške oblasti, ki bodo morale, kot kaže, na hitro implementirati razširjeno podporo e-upravi. Številke povedo dovolj: 68 milijonov Američanov je že koristilo elektronski dostop do javnih storitev, številka pa raste iz ure v uro.

Američani so razvili t.i. hladne žarnice, ki pri delovanju skoraj ne oddajajo toplote, zaradi veliko večjega izkoristka pa prihranijo precej energije. Tungsram je še vedno sestavni element hladne žarnice, vendar je obdelan s posebnim postopkom, ki vanj odtisne kristalno strukturo. Ta skrbi za to, da se infrardeči del svetlobe, ki ga občutimo kot toploto, prikaže v vidnem spektru. To povzroči manjše segrevanje in hkrati večjo svetilnost žarnice. Možnosti uporabe tako žarnice kot nove tehnologije je ogromno. Prihranki energije lahko segajo do 60 odstotkov.

Astronomi bodo svetovni splet izrabili kot nekakšno digitalno nit med teleskopi, ki so razmetani po zemeljski obli. V tem primeru govorimo o "radijskih astronomih", ki želijo šest teleskopov povezati v mrežo in jo upravljati kar preko interneta. Z uporabo več teleskopov bodo lahko astronomi konstantno spremljali nebesna telesa. Sedaj se le-ta prej ali slej skrijejo za obzorjem, po novem pa jih bo v kritičnem trenutku prevzel najbližji teleskop. Žal pa ima vse skupaj tudi temno plat: astronomi bodo po novem veliko redkeje »službeno«

Intel bo predstavil "sveže" Celerone, zasnovane na tehnologiji Net-Burst Pentiumov 4. Njihova prednost bo tudi relativno ugodna cena. 1,7 GHz različica Celerona se bo v velikih količinah prodajala po 83 dolarjev, 1,8 GHz model pa po 103 dolarje. S takšnimi cenami bo Intel zagotovo povzročil intenziven odziv na OEM tržišču. Edina šibka točka novih Celeronov so ne preveč briljantne zmogljivosti. 128 KB predpomnilnika in arhitektura »starega.

3Dlabs je predstavil VP arhitekturo. Omogoča izredno kakovostno in zmogljivo grafiko. Razvoj se je vlekel dve leti, na podlagi te arhitekture pa bo nastalo več grafičnih procesorjev. Prvi procesor pride na trg v tretjem četrtletju, njegova oznaka je P10. Izdeloval se bo v 0,15 mikron-skem procesu, vsebuje pa 76 milijonov tranzistorjev. Od tehnikalij naštejmo prepustnost vodila 20 GB/s, 4X AGP in visoko prilagodljivost procesorja. Od slednje bodo največ pridobile čipu prilagojene aplikacije. Primerjalno naj bi P10 dosegal in tudi presegal grafične čipe Nvidie GeForce 4.

Anketiranje 16000 prebivalcev evropske unije je razkrilo, da jih 53 odstotkov ne uporablja računalnika, samo 35 odstotkov pa jih surfa po medmrežju. Skoraj vsi pa gledajo televizijo. Računalnike najmanj pogosto uporabljajo Grki in Portugalci, na zgornji strani lestvice pa najdemo Švede, Dance in Nizozemce. Televizija je veliko popularnejša. Evropejci najraje gledajo poročila, takoj za tem filme in nato še športni program.

Slovensko ekološko gibanje je javnosti posredovalo podatke, v katerih navaja meritve gostote pretoka moči elektromagnetnega valovanja baznih postaj, ki sta jih opravila Karl Wulf-Dietrich Rose in Stanislaus Lorenz. V zvezi s tem bi slovenski operaterji mobilnih telekomunikacij želeli poudariti, da spoštujemo vse predpise, ki veljajo na tem področju. Slovenska zakonodaja je na tem področju usklajena z evropsko in v nekaterih primerih celo strožja. Elektromagnetno valovanje baznih postaj slovenskih mobilnih operaterjev je v povprečju stokrat pod mejnimi vrednostmi, kakor so določene v zakonodaji. Za nadzor nad izvajanjem zakonov na tem področju skrbita Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za okolje in prostor. Želeli bi tudi opozoriti, da rezultati meritev, ki jih je predstavilo Slovensko ekološko gibanje, ne dajejo natančne informacije o načinu merjenja, celotni metodologiji izvedbe meritev in hkrati posredujejo zavajajoče podatke (o tem priča dejstvo, da na primer Si.mobil sploh nima bazne postaje na omenjeni lokaciji na Hrvatskem trgu, kar je v nasprotju s podatki, predstavljenimi na novinarski konferenci Slovenskega ekološkega gibanja). Slovenski operaterji se zavedamo odgovornosti na področju poseganja v okolje. Pooblaščene ustanove v Sloveniji izvajajo meritve elektromagnetnega valovanja naših baznih postaj, njihovi podatki pa so tudi javno dostopni. Kot družbeno in okoljsko odgovorne organizacije slovenski operaterji mobilne telefonije podpiramo pobude za soočenje in izmenjavo strokovnih mnenj na to temo, ki naj poteka med strokovnimi in državnimi ustanovami, pristojnimi za to področje, ter zainteresirano javnostjo.

Milan Krajnc Pavlica

Kuharski nasveti

Rabarba/a

Dan je lahko še lepši, če si pripravimo kakšno okusno, zanimivo in dobro hrano in to so lahko tudi jedi iz rabarba-re. Rabarbara je velika zelena trajnica, ki jo gojimo zaradi užitnih rožnatih stebel. Ko jo enkrat posadimo na vrt je imamo tudi za sosede, najbrž tudi zaradi tega, ker prenese nižje temperature. Nekoč je bila rabarbara plevel, ki je divje uspeval. Prepoznamo jo po velikih listih, ki imajo mesnato dolge rožnate peclje.

Peclji imajo prijeten kiselkast okus, ker vsebujejo precej jabolčne in citronske kisline, ki v jedeh delujeta osvežujoče. Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar jo v kuhinji skoraj vedno uporabljamo kot sadje, oziroma pri pripravi sladkih jedi, kot so pite, torte, nadev za piškote, in zavitke, okusen so tudi rabarbarin kompot, marmelada in džem. Rabarbara lepo uspeva tudi brez posebne nege. Dežniku podobni veliki listi vsebujejo snovi, ki dražijo tkiva, zato jih v kulinariki ne uporabljamo. Prosto rastoča rabarbara ima debelejše mesnate rdečkasto

rožnate peclje, ki jih pred uporabo olupimo. Rabarbara iz rastlinjakov pa se ponaša s tankimi, skoraj prozornimi roza peclji, ki so po strukturi bolj krhki in zahtevajo krajši čas toplotne obdelave.

Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato od toplotnih postopkov izbiramo dušenje ali pečenje in pri tem uporabljamo večjo količino sladkorja, ki ga lahko nadomestimo z marmeladami. Po okusu se rabarbara še posebej ujema z malinovo in jagodno marmelado, zato pri teh dveh marmeladah tudi dopolnjujemo okus z dodatkom

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 382. NAD.

Duševno zdravje otrok in mjJadostnikov

94. nadaljevanje

Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov -

6. nadaljevanje

Danes bi govorili tudi o izobraževanju, saj iz klinične prakse izhajajo~a spoznanja, kako pomagati otrokom, katerih du{evno zdravje je ogroženo, kako preprečevati ali ublažiti dejavnike, ki negativno vplivajo na duševni razvoj posameznikov ali rizičnih skupin, zlasti pa odkritja epidemioloških raziskav, da koristi pomoč ustanov za varovanje duševnega zdravja komaj vsak deseti otrok, ki bi to pomoč potreboval, so vzpodbudila izobraževanje in prenos znanja na širši krog drugih strokovnjakov, ki se poklicno srečujejo z otroki (vzgojiteljice, učiteljice, medicinske sestre, itd). Opremljeni z ustreznim znanjem bodo lahko ti strokovnjaki sami pomagali velikemu številu otrok, ki ne morejo, ali ne želijo obravnave v klinični ustanovi ali pa bodo prevzeli vlogo terapevtovega pomočnika ob konkretnem otroku — pacientu. Sem sodijo tudi splošno pro-svetljevanje naravnih vzgojiteljev in različne šole za starše. Vendar izobraževanje ne pomeni le enosmerne komunikacije. V stikih z otrokovimi naravnimi in poklicnimi vzgojitelji ter skrbniki, klinik pridobi veliko praktičnih izkušenj in preverja svoje teoretično znanje. Izobraževanje in prosvetlje-vanje sta postala pomemben del dejavnosti, ki se ukvarjajo s klinično prakso.

Tudi prostovoljno delo je ena izmed pomembnih dejavnosti, ki izhaja iz izkušenj klinične prakse. V običajnem kliničnem delu s posamezniki se pogosto pokaže, da je nekaterim otrokom mogoče pomagati s kliničnimi terapevtskimi tehnikami. Drugi otroci pa ostajajo ujeti v nerazrešljiv splet neugodnih dejavnikov, pri katerih imajo pomemben delež vplivi neposrednega zunanjega okolja, ki niso dostopni klinični metodi dela. Če otrokova družina ne uvidi svoje dis-funkcionalnosti, ali pa nima možnosti ali moči za sodelovanje v obravnavi in za vzpostavitev ustreznejših odnosov in ravnanj z otrokom, je v okviru ambulantne obravnave prizadetemu otroku zelo težko pomagati. Prostovoljec, ki se bo otroku približal v njegovem naravnem življenjskem okolju, bo lahko skozi preprost, topel in sprejemajoč odnos v otroku vzbudil zaupanje v druge in vase ter sprostil njegove zmožnosti za sprejemanje in učenje. Prostovoljec bo lahko nudil pomoč tistim, ki ne morejo ali ne želijo koristiti ustanov za varstvo duševnega zdravja. Organizirano prostovoljno delo mladih je postalo tudi v Sloveniji sestavni del dejavnosti promocije duševnega zdravja.

Naslednjič pa še o skupnost-nem delu.

rabarbare. Med dušenjem in pečenjem rabarbara izloča veliko vode, zato jo pogosto kombiniramo s tistimi vrstami testa, ki so bolj čvrste in jih s sokom zmehčamo. Tako je veliko slaščic iz rabarbare pripravljeno iz navadnega krhkega testa.

Rabarbarine peclje pred uporabo najprej tanko olupimo, nato jih narežemo na manjše koščke, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo, skoraj vedno jih naprej v vodi na kratko prekuhamo. Za boljši okus lahko vodi dodamo krhelj limone, cimet, cele klinčke in vodo po okusu sladkamo. V kolikor jo v tako pripravljeni vodni mešanici kuhamo do mehkega, jo lahko ponudimo kot kompot. V nasprotnem primeru jo takoj ko zavre odstavimo, odcedimo in ohladimo. V jedeh, kjer želimo da ostanejo manjši koščki ra-barbare skupaj z nitkami, jo prekuhano pripravimo tako kot zahteva recept, v kolikor pa v jedeh želimo nitke odstranit jo skozi sito pretlačimo.

Pretlačeno rabarbaro lahko uporabimo kot sadno kašo, lahko ji dodamo še drugo prepa-sirano sadje, kot so breskve ali sladke pomaranče in tako pripravljeno sadno mešanico ponudimo kot sadni pire, zraven navadnega biskvita ali z njo premažemo biskvitno rulado. Pre-tlačena rabarbara pa je primerna tudi za kremaste sladice in pene. Tako si lahko pripravimo ra-barbarino strnjenko skupaj z navadnim jogurtom, skuto ali smetano, okusna pa je tudi ra-barbarina zmrzlina in sladoled. V svetu so znane številne jedi iz rabarbare, posebej priljubljena je dušena rabarbara s pomarančo in ingverjem, ob koncu maja pripravljamo pito z rabar-baro in jagodami, pogosto pripravljamo tudi kolač z rabarbaro in breskvami, poznamo pa tudi nekaj slanih jedi. K ribam lahko ponudimo slano omako iz rabarbare, na Danskem pa jo

pogosto ponudijo kot prilogo zraven svinjine. Rezine iz ra-barbare pripravimo tako, da si najprej pripravimo testo. Testo pripravimo iz 30 dekagramov ostre moke in 30 dekagramov gladke moke, moki dodamo ščep soli in polovico pecilnega praška. Dodamo še 35 dekagramov margarine, eno jajce, 20 deka-gramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka, vanili in pol decilitra belega vina. Iz vseh sestavin zgnetemo testo in ga damo pol ure počivat na hladno. Polovico testa razvaljamo v velikosti pekača. Pekač dobro namažemo z margarino in po-tresemo z ostro moko, damo v pekač testo in ob robu pekača naredimo testni rob. Testo s pomočjo vilice večkrat prepika-mo. Tako pripravljeno v pečici pri 180 stopinjah C do polovice spečemo. Posebej pripravimo nadev iz rabarbare tako, da en kilogram rabarbare olupimo, narežemo na 2 cm dolge koščke in jih v sladki vreli vodi 1 minuto kuhamo. Nato rabarbaro odce-dimo, jo sipamo v večjo kozico, dodamo sladkor po okusu in du-šimo tako dolgo, da se sladkor stopi, rabarbara spusti vodo in da voda izpari in nastane marmeladi podobna gosta zmes. Za boljši okus lahko dodamo še mleti cimet, vanilijev sladkor in nekaj kapljic ruma. Do polovice pečeno testo premažemo s tanko plastjo jagodne marmelade, po marmeladi potresemo piškotne drobtine in na drobtine sipamo dušeno rabarbaro, po rabarbari potresemo po želji še mlete orehe, mlete lešnike ali kokos. Čez nadev iz druge polovice testa oblikujemo mrežico, ki jo po vrhu premažemo z mešanico jajc in kisle smetane in v pečici pri 180 stopinjah C pečemo tako dolgo, da postane zlato rjava. Skupni čas pečenja je okrog 30 do 40 minut. Pečeno rabarbarino rezino rahlo ohladimo in preden jo ponudimo, potre-semo s

sladkorjem v prahu.

Nada Pignar, profesorica kuharstva

Krvodajalci

30. april - Zdenka Petric, Gocova 67; Boštjan Štumberger, Bišečki Vrh 1 ; Miran Skrinjar, Frankovci 43; Darko Skle-pič, Miklavž pri Ormožu 36; Branko Pintarič, Lahonci 87; Zdenka Plesec, Brstje 27/c; Branko Eržen, Slovenski trg 7; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Urška Sledič, Stoperce 23; Branko Mlina-rič, Polenci 34; Franček Veber, Ptujska 2/a; Branko Drofenik, Kidričeva 64/a, Miklavž na Dr. polju; Miran Vertič, Mo-škanjci 114; Roman Skuber, Lancova vas 6; Janez Bombek, Ul.Nikle Tesla 21, Kidričevo.

7. maj - Miran Zemljarič, Spuhlja 140; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Andrej Peršuh, Kungota pri Ptuju 142; Lidija Đerić Simonič, Kicar 21/c; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Natalija Kokot, Majšperk 32; Marija Bezjak, Gajevci 23; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/a; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Andrejka Mislo-vič, Borovci 60; Hedvika Korošak, Trubarjeva 10, Ptuj; Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ptuj; Vlasta Mršek, Ul.Jožefe Lackove 34, Ptuj; Stanko Vršič, Zamušani 38; Mirko Vršič, Drbetinci 16. 9. maj - Gordana Kaisersberger, Potrčeva 22, Ptuj; Majda Golob, Kicar 140/c; Zvonko Kolednik, Cirkulane 54; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Tomi Neidor-fer, Opekarniška 15/a, Ormož; Marjan Petek, Žvab 40; Branko Mlinarič, Štuki 35; Silva Mlakar-Rojs, Tržec 31/a; Emil Veler, Cirkovce 76; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Stanko Krničar, Pongrce 26/a; Damjan Bračič, Zabovci 15/a; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Robert Belca, Dragonja vas 22; Tomislav

Korez, Sp. Jablane 51; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Stane Kelc, Paradiž 90; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Stanko Lah, pongerce 15; Hermina Zajc, Mihovce 54/a; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Leon Petrovič, Zakl 3; Franc Stih, Savinjsko 39; Marija Tašner, Ločič 25; Stanko Solat-nik, Apače na Dr. polju 148; Marija Ku-kovec, Brstje 28/b; Marko Kukovec, Ul. 25.maja 15, Ptuj; Franček Trčko, Šikole 3; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Lidija Kaisersberger, Potrčeva 22, Ptuj; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Majda Čeh, Vintarovci 21/a; Anita Pavlinek, Zg. Hajdina 93; Stanko Pernat, Cirkovce 20; Alen Milinović, Cirkovce 49/a; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3; Matej Goljat, Cirkovce 19; Leopold Zabukovš-ek, Dragonja vas 2; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Štefan Samastur, Makole 93; Rajko Robar, Šarhova 34; Damijan Sobotič, Sp. Polskava 317; Franc Ha-jšek, Prepuž 9; Željko Dovnik, Šikole 61/a; Franc Pliberšek, Zgornja Pristava 1; Franc Kozel, Zakl 37/a; Aleksander Novak, Cirkovce 22; Danilo Petrijan, Hajdoše 59/b; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Roman Križnjak, Formin 39; Aleksander Ciglar, Slovenski trg 4, Ptuj; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Janez Golob, Kicar 140/c; Marjan Cvetko, Brstje 23; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Dr. polju; Anton Oman, Mihovce 3; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Ivan Horvat, Gubčeva 6, Lenart v Slov. goricah; Štefan Lovrec, Zlatoličje 36; Anton Valentan, Starošin-ce 13; Danilo Unuk, Zg.Jablane 38; Boštjan Serdinšek, Sp.Jablane 42; Ivan Lah, Mihovce 30.

rise: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu

Kako mjajni^^^a v/Jna/imoy tak{na bo JeJina

Majnik, po naravi in vremenskih razmerah najlepši spomladanski čas za rast in razvoj vrtnega rastlinja, je za vrntarja presoden. Vrtna opravila pri pripravi zemlje in opravljeni spomladanski setvi sredi manjnika že pokažejo, če smo kje ravnali napak. Na prosto prenesemo še rastline, ki so občutljive na hladnejše razmere, ti lepi sončni in topli pomladanski dnevi pa vrtnarju še dopuščajo, da dosejava in dosajuje nezadovoljive posevke in opravi pravočasno do-hranjevanje ter nego vrtnega rastlinja, da ne bo kaj zamujenega za obdobje najbujnejše rasti vrtnega rastlinja v naslednih tednih.

V SADNEM VRTU so jagode pričele z bujno vegetacijo in cvetenjem. Preden se bodo za~eli zavezovati plodovi jim zastremo tla s slamo ali podobnim materijalom, da prepre~imo rast plevelov, izhlapevanje vlage iz tal ter da se plodovi ne onesnažijo od tal. Nasad oplevemo in izločimo bolne ali slabo razvite rastline. Bledikav jagodnjak zaostaja v rasti in razvoju zaradi pomanjkanja talne vlage, pomanjkanja rastlinskih hranil ali bolezni. Jagodnjak je lahko utrpel na suši že pozimi in ob začetku vegetacije, posledice nekoliko omilimo z namakanjem, jagode so namreč velik porabnik vode. Med vegetacijo jih dognojujemo z lahko topnimi rudninskimi talnimi in listnimi gnojili, pred boleznimi, med katerimi sta najpogostejši in najnevarnejši siva plesen in listna pegavost, pa redno škropimo s euparenom, teldorom, antracolom BT ali podobnimi pripravki. Z bujno rastjo jagodnih grmov se je pričela tudi rast jagodnih pritlik, ki jih lahko uporabimo za pridelavo sadik. V plastični lonček, napolnjen s substratom ali dobro vrtno zemljo, položimo rastoč vršiček jagodne pritlike in ko se po nekaj časa že dobro vkorenini in obraste, vkoreninjeno pritliko ločimo od matičnega grmiča. V lončku vzgojene sadike presajamo s koreninsko grudo v vsakem času med vegetacijo, čim se je razvil gost splet korenin in se pričenja v lončku utesnjevati.

Pojav robidove rumene rje na listih grmovnic robide preprečimo tako, da obolele liste potrgamo in odstranimo, grme pa poškropimo z enim od pripravkov dithan ali baycor, škropljenje pa ponovimo po desetih dneh. Na hruškah se je pričela pojavljati hruševa pršica, ki na listih povzroča bradavičaste izrastke rdeče barve, kjer se nahajajo ličinke tega škodljivca. Napadene poganjke porežemo in uničimo, drevesa pa poškropimo s thiodanom ali podobnim pripravkom proti pršicam.

V OKRASNEM VRTU na prosto še prenesemo na mraz najobčutljivejše lončnice in okrasne rastine, ki smo jih hranili v zimovniku. Premeščamo jih v oblačnem in deževnem vremenu, ker jih nenadni sončni udar lahko poškoduje do uničenja. Rastline z bledikavim izgledom listov so občutljivejše za okužbe z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi, zato jih poškropimo z ustreznimi fungicidi, da preprečimo možnost okužbe, k šrkopivu pa dodamo v malih, zmernih odmerkih listno gnojilo. Rastline, pri katerih smo ob presajanju opazili rahlo obolelost korenin, po presajanju zalivamo z rastlinskimi talnimi hranili po navodilih in odmerkih, ki jih priporoča proizvajalec, za-livki pa dodajamo fungicide, da prst ob koreninah razkužimo.

ZELENJAVNI VRT iz dneva v dan spreminja svojo podobo, vrtnine v njem postajajo vse bujnejše v rasti, njihov sklop pa že prekriva vrtna tla. Prekrivala še zadržimo na čebulnicah, dokler ostaja možnost nasada s čebulnu muho in porovo zavrtavko, ter na novih posevkih, ki jih s koprenasto prevleko zavarujemo pred pticami. Z bujno vegetacijo vrtnin pa se tudi že začno pojavljati raznovrstni škodljivci, ki se jih v začetnem stanju obranimo z raznimi, naravi prijaznejšimi načini, kot je zatiranje s kemičnimi strupenimi pripravki. V ta namen je priporočljiva uporaba škropiv in gnojilnih zalivkov, pripravljenih iz zelišč kopriv, gabeza, pelina, cvetočega vratiča, paradižnikovih listov in drugih. Škropivo iz kopriv, s katerim škropimo po rastlinah pripravimo tako, da en kilogram sveže narezane zeli namakamo en dan v 10 litrih vode, za škropljenje pa je pripravek potrebno precediti. Pripravki iz zelišč, ki jih bomo uporabljali kot gnojilo in uničevanje talnih škodljivcev, pa naj bodo za razliko od škropiv, močnejši izvlečki. Zato zelišča namakamo vsaj tri dni oziroma dotlej, ko se voda več ne peni. Tak izvleček razredčimo najmanj deset-kratno in ga tedensko uporabimo ob zalivanju. Na prosto se-jemo zelenjadnice, ki dajo pridelek poleti in zgodnji jeseni: lubenice, dinje, kumare, kumarice za vlaganje, jedilne buče, okrasne bučke, korenček, poletne sorte špinače, poletne sorte glavnate solate in endivijo.

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 10. do 12. ter 19. in 20. maja, zaradi korenine 12. in 13., 21., 22. ter 24. maja, lista 17. in 18. maja ter cveta in zelišča 16. in 17. ter 24. in 25. maja.

Miran Glušič, ing.agr.

mm---

Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADiO-TEDNIK, d.o.o, RADiO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 l>tui tel.: 0g/74»a4-1Q, ' "šaib-tednllul spletne strani: httpi77www.rBdlotednlk.sl

predstavljamo vam: FIAT STILO

"Nazaj v prihodnost"

>v>

o

<

ÍE

Î IX

'i:

Kompaktna dvojčka bravo in brava sta počasi že prišla v kritična avtomobilska leta, zato so pri Fiatu pravočasno poskrbeli za ustrezno zamenjavo. Novi model stilo je oblikovno drznejši in mnogo sodobnejši od predhodnikov, saj so zaobljeno obliko zamenjale ravne površine in ostrejši robovi, ki so v avtomobilskem svetu trenutno zelo "in". Pri imenu so se tokrat izognili dvojnosti - Fiat Stilo, poslej eno ime za dva avtomobila, ki si delita motorje, podvozje in tehniko, razlikujeta se pa v svojem značaju.

OBLIKA

Karoserijski različici, tri in pet vratna si delita enako zasnovo, a se ločita po videzu in uporabnosti zasnove. Dimenzije vozila so narasle v vse smeri. Petvratni stilo je dolg 4,25 m, {irok 1,76 m in visok 1,52m. medosna razdalja meri 2,6 m. Trivratni stilo je ob enaki me-dosni razdalji 7 cm kraj{i, 2cm

{irši in 5 cm nižji. Klinasta zunanja podoba trivratnega modela poudarja njegovo športno naravnanost. Agresivno oblikovane sprednje luči in dvigajoča se bočna linija, ki se spretno zaključi v zadnjem odbijaču dajeta pridih kupejevske oblike tega modela. Oglat zadek krasijo velike luči iz prozornega stekla. Petvratni model je oblikovan

precej manj agresivno, saj je prvenstveno namenjen družinam. Bočno linijo razbljejo velika okna zadnjih vrat, zadek pa je oblikovan precej bolj konzervativno. Po zasnovi je petr-vratni stilo precej bolj družinski avto, sedenje je višje in občutek-k prostornosti kabine spominja na večja vozila.

NOTRANJOST

če želimo, lahko v stila vstopimo tudi prostih rok, brez ključa, kar omogoča sistem dostopa easy go, ki je žal na voljo za doplačilo. Sodobno zasnovan potniški prostor s svojo kvalitetno izdelavo daje vtis visokega razreda, saj so se snovalci pri izbiri materialov in barv v notranjosti resnično potrudili. Voznikov prostor je optimalno prilagodljiv, saj je volan nastavljiv po višini in globini, sedež pa je moč nastaviti po višini in v ledvenem predelu, enak sedež je pri različici abarth na voljo tudi za sovoznika. Skupna prostornina potniškega prostora pri različici s petimi vrati znaša kar 3430 litrov, kar je krepko nad povprečjem razreda kompaktnih vozil. Visoko sedenje zagotavlja dodatno udobje in preglednost. Zadnji sedeži nudijo dovolj prostora za noge, možno je spremeniti tudi naklon naslonjala in sedalo pomikati 8 centimetrov naprej in nazaj. Sovoznikov sedež ima na hrbtni strani priročno zložljivo mizico z nosilcem za kozarec. Notranjost petvratnega stila je na voljo v antracitnem, modrem

ímd™

Postanite novi naročnik Tednika

vase štajerske kronike in izkoristite

priložnost:

0

o

z

>u

Û.

N

NAROČILNICA:

Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ?n čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) bre4)fécnó. NaroČrtino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.

NOV NAROČNIK:

Ime in priimek: Naslov: Pošta: _

DŠ:

,Tel.:

Datum naročila in podpis:

i

Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.

Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.

ali bež blagu, ob doplačilu pa tudi v enobarvnem ali dvobarvnem usnju. Skrbno obdelan prtljažni prostor, ki je opremljen tudi z 12V vtičnico, pri pet-vratnem stilu meri 370 litrov, s pomikom zadnje klopi pa se zlahka poveča na 410 litrov. Fiat

stilo s tremi vrati daje prostor športnemu značaju. Volan in prestavna ročica sta pri različici abarth serijsko odeta v usnje. Prednji sedeži električnim uravnavanjem položaja s spominom nastavitve (doplačilo) omogočajo enostavno prilagoditev sedeža vozniku. Ergonomska oblika armaturne plošče z antirefleksnimi merilniki je zasnovana povsem na novo. Med instrumente pri različicah active in dynamic sodi tudi potovalni računalnik s tekočimi kristali, ki voznika med vožnjo obvešča o vseh pomembnejših funkcijah vozila. Pri različici abarth so merilniki podloženi z belo podlago. Različica abartj ima serijsko vgrajeno dvopo-dročno avtomatsko klimatsko napravo, ki omogoča nastavitev različne temperature na voznikovi in sovoznikov strani. Glede na zaznano temperaturo sistem

uravnava šobe in zračenje. Posebno tipalo za kakovost zraka ob prisotnosti škodljivih plinov v okolju samodejno sproži kroženje zraka v kabini. Za doplačilo je na voljo tudi električna lamelna streha sky window, ki daje pravi občutek kabrioleta. S pritiskom na gumb se v desetih sekundah zloži pet lamel iz varnostnega stekla, opremljenih z zaščito proti soncu in s tipalom, ki preprečuje zagozdenje. Na stropu avtomobila se tako odkrije skoraj kvadratni meter.

MOTORJI IN OPREMA

Motorna paleta obsega štiri bencinske motorje prostornine 1.2, 1.6, 1.8 in 2.4 litra z močjo od 80 do 170 KM in dva dizelska motorja prostornine 1,9

tomobilskega ključa, ampak le s " cid" indentifikacijsko kartico in radarski cruise control - voznik lahko nastavi želeno hitrost in razdaljo do najbližjega vozila spredaj. Fiat Stilo, bo na voljo s tremi paketi opreme. Osnovni paket se imenuje active, višji dynamic in najvišji abarth, ki je tradicionalno ime za športna vozila znamke Fiat.

VARNOST

Stilo je glede na predhodnika korak naprej naredil tudi v pogledi varnosti, ki jo nudi vozniku in sopotnikom. Varnostna oprema, ki je bila do sedaj običajna le v segmentih višjega razreda, nudi: osem zračnih varnostnih blazin, tudi stranske za potnike na zadnjih sedežih,

litra z močjo 80 in 115 KM. Motorji so kombinirani s pet in šest stopenjskimi ročnimi menjalniki in pet stopenjskim Selespeed sekvenčnim menjalnikom. Za še večje ugodje skrbijo naslednji sistemi in oprema: easy go - sistem omogoča vstop in zagon motorja brez klasičnega av

sisteme " Smart bags", "Dual Stage" in OCS, ki ugotavljajo prisotnost potnikov ter njihovo velikost. Zračne vreče se tako v primeru trka napolnijo do stopnje, ki ustreza intenzivnosti trka. Na ta način se zmanjšajo stroški popravila in zmanjša tveganje poškodb. Spisek serijske varnostne opreme se nadaljuje z zavornim sistemom ABS, katerega dopolnjuje sistem za elektronsko porazdelitev zavorne moči EBD, sistemom proti zdrsavanju pogonskih koles ASR, sistemom BAS, t. i. "brake assistant" sistem, ki prepozna "zaviranje v sili" in pomaga vozniku optimizirati zavorno moč z namenom zmanjšanja časa zaviranja ter na ta način skrajšati zavorno pot in sistemom ESP, ki vozniku pomaga vzdrževati želeno smer vožnje v kritičnih pogojih. Boljšo vidljivost tudi ob slabših vremenskih pogojih zagotavljajo ksenonski žarometi, ki so na voljo za doplačilo.

CENE

Maloprodajne cene Fiata stilo pri trovratnem modelu se začnejo pri 2 665 911 SIT za različico 1.2 16 V active in segajo do 4 600 200 za različico 2.4 sele-speed abarth. Petvratni stilo bo v vašo garažo zapeljal za 2 746 089 SIT, če pa boste hoteli imeti družinskega športnika, pa boste za model 2.4 selespeed abarth morali odšteti 4 700 423 SIT.

ŠAUIVEC, BURKEŽ

DELAVEC

PRI STRUŽNICI

POŠIUA-TCLJ

OKRASNA RASTLINA VVRTU

KONICA

RAZPOREK (POG.)

MOČEN KONJ (NARECNO)

POMLADANSKI TROS RJE

KAREL AMON

SLOVENSKO-AMERIŠKI HARMONIKAR (FRANK)

EVAIRGL

AM. FILM. IGRALEC (FRANK)

KAREL OSTIR

KOREJSKI AVTO

BRAZILSKA PAPIGA

OSEBNI ZAIMEK

NAŠ PESNIK GRUDEN

DEL VOZA

MESTO V SIBIRIJI

FEVDALNA KNJIGA

VULKAN NA MINDANAU

KOSTI PRSNEGA KOŠA

ZDRAVNICA

RUSKI FILOZOF (NIKOLAJ)

GOZDNO MLADJE

TANK ZA GORIVO

LEVIJEV SIN

SLIKAR (ANGL.)

SIAMSKA POVRŠINSKA MERA

PREDELI

BRITANSKA LETALSKA

IRENA (UUBK.)

POOGLE-

NELI RASTLINSKI OSTANKI

KELTSKO PLEME

OCET

OPERACIJSKA PRECEPKA

OMLÁCENÁ ŽITNA STEBLA

PAS PRI KIMONU

PALESTIN. OSVOBODILNA ORGANIZ.

KUBANSKI SLIKAR

RIMSKI HIŠNI BOG

TRAVNIŠKA CVETICA

TA\

IVAN WCAR

OLGA^ MEGLIČ

PRIJETNO DRAŽILO, NASLADILO

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: basni, Irian, Stev, steber, Bermudez, Obrščani, repiikant, krotaion, GK, avatara, samilo, AA, stari Rim, iT, pano, RJ, Tone Kos, Dor, sipina, ikona, TB, ameba, asa, Slomi, dar, novinarstvo, lantana, trak, stator, Ona in on. Ugankarski slovarček: CADY = ameriški filmski in TV igralec (Frank, 8.9.1951), EBURONI = keltsko pieme Belgijcev ob rekah Ren in Maas, ECIDIOSPORA = pomladanski tros rje, ki se razvije v verižici, KRJUKOV = ruski filozof in revolucionar (Nikolaj, 1800-1854), LAM = kubanski slikar in grafik, surrealist (Wilfredo, 1902-1982), MERARI = svetopisemski Levijev sin, NGAN = siamska površinska mera (400 m2), PEAN = kleščam podobna zdravniška priprava za stiskanje žil pri operaciji, precepka, YANKOVIC = sloviti slovensko, ameriški harmonikar (Frank, 1915-1998)

^GOVORI SE...

v-;.. DA seje mestni župan odločil s-Dojemu morebitnemu nasledniku zapustiti vsaj lepa mestna vrata, zato se je tudi sam pridno lotil barvanja.

... DA imajo v ptujski vojašnici velike probleme z malimi, kosmatimi, dolgorepimi in požrešnimi sostanovalci. Pa ne zaležejo ne tanki, ne topovi, ne puške, ne pištole.

... DA se je država zavedla nujnosti varčevanja. Znova dokazuje, da vsaj za desetletje zaostaja za državljani.

... DA se zdaj vidi, kje in kako je ranljiva naša vojska. Upamo, da nas kdo ne bo napadel z armado mišk.

... DA je muzejski vlak, poln diplomatov, netil med Ptujem in

Pragerskim požar za požarom. Kjer je prisotna politika, je vedno vroče in nevarno.

... DA se je prav na okrogli rojstni dan prvega moža, država odločila prodati 85 odstotni delež v Talumu. Če je kupec sam slav-ljenec, še ni znano.

... DA se nam jeseni obeta v Sloveniji temeljita kadrovska menjava. Ker pa so po svojem prepričanju politiki večni, bomo zamenjali državljane.

... DA so antigajskiodlagalci županu večkrat anonimno grozili. Da imajo vsaj malo srca so dokazali z obljubo, da ga ne bo nič bolelo.

VIDI SE...

... DA sta se obrtni predsedik in sekretar lastnoročno lotila barvanja znamenitih ptujskih vrat. Ker država in občina obrtnike, pa tudi druge občane nenehno farbata, sta jima vsaj delno vrnila uslugo.

Aforizmi

by Fredi

Kje so časi, ko si je delavski razred lahko na vlaku

privoščil prvi razred?

***

Ni vsak, ki ga zani~ujejo,

zanič. ***

Tiho voda vino gloda. ***

Ce je moški vsak dan v rožicah, se ga bodo čebelice

izogibale.

***

Eni so si premoženje

prigarali, drugi prigrabili.

***

Naše ceste so res daleč od evropskih, zato pa za evropskimi prav nič ne

zaostajajo naše pocestnice.

***

Tudi možje postave niso vsi

za v prve postave.

***

Slabi zgledi vlečejo, slabi izgledi odbijajo.

LUJZEK

Dober den, vsoki den!

Nedela, 12. maj nika. Sedim pod brajdami in štejem grozdeke. Lepo so se nastavli tak, ke jih je prav veselo gledati. Lipa je že skoro zacvela, na travnikih pa je že treba trovo pokositi in jo v seno posišiti. Saj ta stori še vena vete, kak smo vcosik peli: "Travniki so že zeleni, z rožicami posajeni, oj le gremo jih kosit, zvečer pa dekline gor bidit". Ali pa

tista: "Oča naprej kosijo in jim jajčka doj visijo... " To so bli pač naši mlodi in lepi cajti. Pele so kose, peli smo kosci, pele so dekline in žene, ledik in poročene... Zaj pa pojejo motorne in traktorske kosilnice, smrdi po nafti in bencini in manj se švica, kak provi moja Mica. Slovenci smo doživeli v zodjem cajti kar dvo zaporedna pretresa. Vmrja je najboj znoni slovenski pes Drnovškof Artur, operirani pa je bija najbolj znoni slovenski politik predsednik Kučan. Artur naj v miripoč-ivle, Kučani pa želimo hitro okrevaje z iskreno željo, da bi še dugo slovensko zemlo klača. Bolezen pač ne izbira sovjih žrtev ne pri lideh in tudi ne pri živalih. Saj vete, kak provi tisti pregovor: "Bodi reven, al bogat, vsak bo moral iti v zemljo spat... Je vseeno, maš dve ali štiri noge, vso-kemi enkrat srce odpove..." Pa pustimo pri miri betege in smrt. Rajši poglednimo v kuhinjo k moji Mici, kaj bo gnes za obed. Hmm, kak diši po pečeni piciki, kurji župici, proženimi krompirčki in šelo-tiki. Nedela je pač eden tistih redkih dnevov v tjedni, ko si zemljorilci vzememo cajt za dober topel obrok, sicer pa celi tjeden jemo boj tak pokalop... Kunec je. Nega več papira. Samo še za srečno je placa. Bodite lepopodavljeni do drugega tjedna in radi se mejte. Mica že zove k obedi in imejte se vredi. LUJZEK.

BBDNOa

OVEN 20. 3. do 20. 4.

Vse preveč 88 zanašate na druge, ne pustite se zapeljati v brezbrižnost, ki vas uničuje. Naučite se kako, se najlažje in najbolje zaščitite pred presojo in mnenjem ljudi v svojem okolju.

BIK 21. 4. do 20. 5.

Čeprav mislite, da ste se ujeli v poslovno past, to dejansko ni res, je pa resno opozorilo, da morate biti previdni, saj se lahko zgodi, da bo vaša prihodnost v poslu zelo hitro zapečatena.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.

Dobro bi bilo, ko bi se osvobodili negativne energije, ki jo nosite v sebi, saj s tem največ škodite sebi tako na poslovnem področju kot na osebnem, kjer ne morete najti skupnega jezika s partnerjem.

RAK 21. 6. do 22. 7.

Za vas bi bilo dobro, da obiščete kakšnega svetovalca, da vam pomaga pri razreševanju osebnih notranjih stisk in problemov, ki jih imate v življenju, vse te zadeve pa vplivajo na vaš poslovni uspeh.

LEV 23. 7. do 23. 8.

Trenutno zelo trpite. V svoji žalosti se spomnite, koliko sreče ste doživljali in kako ste bili ljubljeni. S to svojo izgubo se morate sprijazniti, spominjajte se samo lepih trenutkov in se bolj poglobite v delo.

DEVICA 24. 8. do 23. 9.

Kljubtemu da znate biti prijazni, iznajdljivi in sposobni, ste včasih pravi "zmaj", saj znate biti ozkosrčni in pravi nergač, če vam ne gre vse, kot bi si želeli. Le komu pa gre vse po maslu?!

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.

Nameravate se lotiti novega posla. Preden pa sploh kaj začnete, dobro preučite vse okoliščine, v katerih se ga boste lotevali. Pri tem vedite, da trenutno gledate vse preveč optimistično.

ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.

Za vas bi bilo dobro, da bi končno prisluhnili svoji pameti, ki vas opozarja na vaše slabosti. Poznavanje samega sebe je včasih ključ do poslovnega uspeha, pri tem pa je dobro, da smo malo psihologa.

STRELEC 23. 11. do 21. 12.

Preden karkoli ukrepate s partnerjem glede poslovnih zadev in novih projektov ali pa novih dogovorov, zelo dobro premislite, da ne bi svoje premišljenosti kdaj pozneje obžalovali. Po toči zvoniti je prepozno.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1.

Kljub temu da ste vedno pripravljeni na dajanje in sprejemanje, morate biti previdni, kajti v vaši notranjosti se skriva tudi vaš negativni del, ki zna biti zelo krut in sebičen in samo čaka na svoj trenutek.

VODNAR 21. 1. do 19. 2.

Vedno bolj si želite, da bi končno uresničili svoje cilje, saj njihovo pomembnost občutite tudi v svoji notranjosti. Ravno zaradi tega ne odlašajte predolgo, ampak pojdite v napad in si jih uresničite.

RIBI 20. 2. do 20. 3.

V zadnjem času zelo veliko razmišljate, poleg tega pa ste tudi odločeni, da uresničite vsa svoja dejanja tako glede poslovnih zadev, kjer želite postaviti na noge novi projekt, kot v osebnem življenju.

Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

Pomladi se začnejo veliki »open-air« koncerti. V Sloveniji se od ~asa do ~asa zgodi kak{en vrhunski koncert in eden tak{nih bo gotovo, 30. maja, ko bo v Ljubljanskih Križankah

nastopil Manu Chao s skupino Radio Bemba.

***

Britanski pevec JOE COCKER je na glasbeni sceni že več kot 35. let in je v tem času posnel kar dvajset albumov. Novega je poimenoval Respect Yourself in ga je produciral John Shanks. Legendarni pevec zavaja s svojim hripavim glasom v priredbi čudovite pesmi NEVER TEAR US APART (****), ki so jo v orgina-lu izvajali člani skupine Inxs.

Irski pevec VAN MORRISON je kariero začel pri skupini Them, katera nam je postregla s hitom Gloria. Vrhunski glasbenik izvaja raz-položensko lahkotno zmes čistega r & b-ja in bluesa v komadu HEYMS. DJ (*****) ter ga boste našli na albumu Down The Road.

Soundtrack je oznaka za album s filmsko glasbo. V ZDA je trenutno zelo vroč soundtrack iz filma Spider Man (film je na 1. mestu in je v prvem tednu prinesel kar 114.844.166 dolarjev dobička) in prinaša glasbo naslednjih izvajalcev Sum 41., Alien Ant Farm, Hives M., Macy Gray, The Strokes, Aerosmith... Nosilno pesem tega akcijskega filam sta posnela CHAD KROEGER (pevec skupine Nickleback) in JOSEY SCOTT in je napeta kitarska rockerska balada HERO (***).

Ameriški band ALIEN ANT FARM se je izstrelil med popularne s priredbo uspešnice Michaela Jack-sona z naslovom Smooth Criminal. Kvintet predstavlja novi komad ATTITUTE (**), ki je perveč surova mešanica sodobnega roc-ka, skoja in punka.

Ameriška skupina EN VOGUE je nastala leta 1988, ko je producent Denzil Foster pripravil javno avdicijo za mlade glasbenike. Izbral je Terry Ellis, Cyndy, Herron in Maxime Jones in punce so kmalu zablestele s hitom Hold On. "Tri ~okoladice" tokrat sodelujejo z novo skupino SUB7EVEN v priredbi komada FREE YOUR MIND (***), ki je prava osvežitev, saj združuje atraktivne pasaže r&b-ja in rocka.

***

Britanska skupina A1 je letos blestela s pesmijo Caught In The Middle. Kvartet me je ponovno prepri~al s popevko MAKE IT GOOD (****), katerega je melodi~na, akusti~na in hitro nalezljiva klasi~an pop pesem.

Kanadska pevka ALANIES MORIS-

SETTE je še popularna s skladbo Hands Clean in je del njenega dobrega novega albuma Under Rug Swept. Rockerica dokazuje svoj naziv v tipi~ni agresivni srednje hitri pesmi PRECIOUS ILLUSIONS (***) in jo je produciral Glen Ballard.

H & CLAIRE sta kariero za~ela pri skupini Steps, ki pa je lani po 16. letih razpadla. zanimiva kombinacija ponuja odo DJ-jem v sodobni kombinaciji fun-

ky-housea in popa v plesnem komadu DJ (***).

***

Ameriška skupina NATURAL je navdušila predvsem najstnice s skladbo Put Your Arms Around Me. Mladi fantje dokazujejo mo~ glasbe v skladbi LET ME COUNT THE WAY (****), ki bazira na

pozitivni energiji in izmenjavi pop ter rock glasbe.

***

Ameriška pevka in igralka JENNIFER LOPEZ je do sedaj izdala tri albume On The G, J.Lo in J.to Tha Lo (Remix album). Sanjska ženska za mnoge moške je tokrat malo zašla, saj je pripravila novi izzivalni grovy r & b komad I'M GONNA BE ALRIGHT (***), katerega pokvari s svojim zateženim rapanjem rap mojster Nas.

***

Po~asi se približuje letošnji izbor za popevko Evrovizije in naše radijske postaje pospešeno vrtijo našo himno Samo ljubezen. "Dekleta" ali Sestre pa so nam ponudile nemško verzijo hita WAHRE LIEBE in angleško verzijo ONLY LOVE, ki pa je narejen v sodobnem plesnem stilu ter ima oznako House & Mousse Remix!

David Breznik

Mladi dopisniki

VODA - VIR ŽIVLJENJA

Voda. Ko zaslišimo to besedo, se spomnimo na prozorno tekočino, brez katere ne bi mogli živeti. Zakaj? Vsi zdravniki in drugi strokovnjaki nam govorijo, da je voda zelo zdrava in nam jo priporočajo. Vendar pa kdo bo pil vodo, če pa imamo kokakolo, ledeni čaj ... Te pijače so boljšega okusa in so bolj popularne. Seveda je to res, a v reklamah po televiziji in na letakih ne povedo ali napišejo, da so te pijače lahko tudi nevarne za naše zdravje. Voda pa je zdrava in za to imamo tudi dokaze.

Voda priteče iz izvira in potem potuje po svoji strugi po svetu. V njej se napajajo živali, ob njej rastejo rastline ... Kaj bi mi brez vode? Res je, da je nekateri ne pijemo prav pogosto, a z njo se umivamo, brez nje ne bi bilo pravega kosila. Razmislimo malo, kako bi bilo brez vode. V njej živijo tudi živali in rastline. Kaj bo z njimi, če bomo vodo onesnažili?

Seveda se najdejo tudi ljudje, ki jim je prav malo mar in brezskrbno izlivajo vanjo razne strupe, odlagajo različne odpadke in ne vedo ali pa nočejo vedeti, da so s tem ogrozili mnogo življenj. Zakon narave ja tak, da vsak poskrbi zase, vendar danes ni več tako. Kako pa naj se druga bitja branijo pred nami - uničevalci? Ce bi bolje poskrbeli za odpadke, bi nam narava bogato poplačala. Rek ne bi onesnaževali in voda bi bila res voda, ne pa odlagališče odplak in odpadkov.

Torej razmislimo! Prihodnost bo veliko lepša. Cisa voda bo nam in ostalim bitjem zagotavljala zdravo življenje. Najbolj intelegentna bitja smo na Zemlji. Dokažimo to!

Janja Spevan, 7.

OS Videm

MOJA RAZREDNIČARKA

Ena izmed mojih nadrejenih je tudi razredničarka učiteljica Dragica Lovše. Velikokrat, ko pride v razred, je zelo vesela, saj jo pridno počakamo na svojih mestih. Med poukom je zelo poučna. Z njo čas vedno hitro mine. Včasih nam med poukom pove kakšno šalo ali pa nam deklamira pesmico. Velikokrat dobimo učne liste, pa tudi marsikateri pesmici ne ui-demo. V enem tednu imamo štiri ure slovenščine. Te smo

razporedili tako, da dve uri obravnavamo berila in literaturo, dve uri pa prinašamo delovne zvezke, saj imamo dva kar zajetna delovna zvezka.

No, toliko o urah.

Učiteljica Dragica Lovše opravlja tudi delo knjižničarke. Za vsako knjigo ve, kje je. Jaz si tega ne bi nikoli zapomnil. Zna veliko pesmic na pamet. Opazil sem, da opravlja tudi delo za Večer in razne druge stvari.

Da ne bom opisoval samo njenih dobrih strani, naj povem še nekaj slabih lastnosti. Hitro se razjezi. Najbolj me moti, da je stalno na preži, saj tako opazi vsakogar, ki za trenutek ne sledi pouku.

To je bil moj opis učiteljice Dragice Lovše, za katero upam, da me bo še dolgo učila.

Matej Kramberger, 6. a,

OS Sveta Trojica

PTIČJA GOSTIJA

Danes smo bili v gozdu. Videli smo polno ptičk, ki so bili veseli in so se lovili. Opazovali smo ptičke in poslušali, kako lepo pojejo. Nevesta in ženin sta povabila goste. Za priči sta vzela siničko in vrabčka. Bili so zelo veseli. Nevesta je imela dolgo lepo belo obleko. Ženin pa je imel črne hlače in črno majico. Imel je tudi temno modro kravato. Bila je zelo vesela zabava. Na tleh so pustili bonbončke. Te bonbončke smo potem pojedli mi. Tudi mi smo potem bili še bolj veseli, ker so nam ptički pustili bonbončke. Ptički so se na gostiji posladkali s torto. Potem smo vsi skupaj spet odšli nazaj v šolo.

Sanja Kolar, 2. a,

OS Gorišnica

BILA SEM METULJ

V šoli smo dobili list, na katerem so bile živali. Jaz sem dobila metulja. Učiteljica nam je naročila, naj se spremenimo v tisto žival, ki smo jo dobili na sliki. Takoj sem začela razmišljati o metulju.

Sem metulj, letam po travi in na rože. Videla me je deklica, ko je šla na sprehod. Prišla je k meni in me pogledala ter mi rekla: "Ti si metulj, kajne?" A jaz nisem nič rekla, zato je deklica odšla. Odletela sem na drug travnik.

Nina Hadžet, 1. r.,

OS Miklavž pri Ormožu

1^09.8 MJ-I

1. Escape - ENHIDUE IGLESIAS ^ "N^ X /—,2. If Tomarrow Never Comes N.

HDNAN KEATING \ ^ Like a Prayer - MAD'HQUSE Don't Let Me Get Me - FINIT ^ m not a Girl, not yet a Woman -BRITNEY SPEARS ^ NeW Day Has Come - CELINE DIDN It's DK-ATOMIC KITTEN enever Wherever - SHAKIHA 3. Nessaja - SCDDTER ID. Celebration - DJ BDBD / I I

Vsak^ s>o\?o\.o m<ed 21. in 22. uro

ŽIVLJENJE V NARAVI

Ko smo na začetku šolskega leta izvedeli, da gremo v šolo v naravi v Catež, smo vsak dan spraševali in iskali vse o domu Čebelica. Prišla je nedelja, 17. marec, ko smo začeti pakirati za šolo v naravi. V ponedeljek zjutraj smo nestrpni čakali pred šolo. Ko je pripeljal avtobus, so bili na njem že sošolci iz Vito-marcev.

Odpeljali smo se proti Cate-žu. Pred domom nas je pričakalo več različnih učiteljev. Povabili so nas v dom. Vstopili smo in se namestili po sobah. Naši sobi je bilo ime "Cebele". Po namestitvi smo imeli z vodjo doma sestanek o delu, obnašanju in redu v domu. Potem smo si ogledali dom. Ko smo bili v kuhinji, smo se hitro posedli in se začeli pripravljati na kosilo.

Po kosilu smo zunaj spoznavali prst in kamnine. Z učiteljem smo šli do kamnoloma, z učiteljico pa v gozd, kjer smo ponovili o prsti. Vrnili smo se šli k večerji. Po večerji smo pisali dnevnik. Zvečer smo se šli različne igre z učiteljico. Ob 22. uri je bilo na vrsti spanje.

Naslednje jutro, ko smo se zbudili, smo imeli najprej jutranjo rekreacijo. Sledil je zajtrk in sestanek. Spet je bil dan namenjen spoznavanju gozda, dreves in živali. Popoldan smo imeli orientacijo v naravi - delali smo v parih. Po pouku smo se lahko zunaj igrali igre. Zvečer, po večerji, smo imeli nočni pohod do cerkve in kapele pri izviru zdravilne vode. Na poti do doma smo imeli prižgane la-terne.

V sredo zjutraj smo šli na pohod, kjer smo si ogledali mlin, staro žago, gojišče postrvi, mravljišče in ostalo naravo. Popoldne smo spoznavali vodo in zrak.

V četrtek smo spoznali, kako preživeti v naravi. Popoldan smo imeli plezanje po plezalni steni in lokostrelstvo. Po večerji je sledila zabava v diskoteki. Takrat smo se tudi po sobah predstavljali ostalim sošolcem. Vse to je trajalo do dvaindvajsete ure, ko smo šli spat.

Petek je bil naš zadnji dan v domu in takrat smo se učili o čebelah in tekmovali v lovu na lisico. Na tem preizkusu znanja, ki je bil težak, je naša skupina vseeno dosegla 1. mesto.

Poslovili smo se od doma Cebelica, vseh zaposlenih in se vrnili domov.

Se bom udeleženka šole v naravi!

Anja Golob, 4. r.,

OS Trnovska vas

POČITNIŠKI TEDEN

V petek smo vsi veseli prišli domov in vrgli torbe v kot. V kotu so ostale vse do ponedeljka. V ponedeljek so nas mamice vprašale, ali po počitnicah dobimo kakšno oceno. Odločno smo odgovorili: "Ja, ampak radi bi imeli nekaj počitnic." Mame so odgovorile: "Prav, tri dni lahko imate počitka, a potem začnite delati za šolo." Minili so trije dnevi. Mame so nas posadile za mizo pred zvezke. Učili smo se in naslednji teden dobili odlične ocene.

Maruša Pongrac in Maja Miložic, 4. a,

OS Mladika

Na kmetiji se je stari oče obesil na podstrešju svoje hiše. Mati je poslala malega Mihca k župniku v vas z namenom, da mu pove za smrt dedka. »Toda nikakor ne smeš povedati, da se je obesil!« mu je zabičala mama.

Ko je Mihec prišel v župnišče, je rekel:

"Gospod župnik, mama me je poslala, da pridete k nam, ker je umrl dedek!"

"Kaj?' se je začudil župnik. "Ali ga je Gospod poklical k sebi?'

"Ne, z lasom ga je ujel!' ***

'Katerega smo danes?' vpraša policist svojega kolega.

"Ne vem.'

'Ali ne piše v časopisu?'

"Ta je včerajšnji."

***

Kaj je odgovorila blondinka, ko so jo vprašali, ali je že zamenjala vodo ribicam v akvariju?

"Saj še stare niso popile!' ***

Župnik je kmetu Ivanu dejal, da bo od njega kupil krompir za ozimnico, toda ni~ prej, dokler se Ivan ne bo naučil pravilno prekrižati.

Nekega dne se pri župniku oglasi Ivan in ponosno reče:

"Gospod, prekrižati se že znam!"

"Pa mi pokaži, kako se prekrižaš!' ga je pozval župnik.

"Vimenu Boga očeta in Svetega duha, amen!'

"Kje je pa sin?' se začudi župnik.

"Zunaj pri vozičku s krompirjem!'

***

Jezna žena možu alkoholiku:

"Tvojih oblek ne bom več nosila v čistilnico, ampak v destilacijo!'

"Kdo mi lahko pojasni, kaj pomeni beseda sožalje?' je vprašala učiteljica učence.

"To je čestitka, če nekdo umre!' se

je oglasila Mihelca.

***

"Kaj je skupnega policistu in azilantu?'

"Oba oblači država!'

Župnik prične s poročnim obredom, mladoporočenec pa ves čas govori v manjšo črno škatlo. Župnika to ne gane in nadaljuje obred. Končno se obrne k ženinu in reče:

'Gospodič, ali bi lahko za nekaj trenutkov odložili svoj GSM aparat, da vas nekaj pomembnega vprašam?'

***

K spovedi je prišel Hrvat in potožil:

"Oče, že nekaj let ne morem spati! Preveč me peče vest!'

"Kaj te muči?' ga je vprašal župnik.

"Vse, kar imam doma v hiši: televizijo, videorekorder, računalnik ..., vse sem ukradel iz muslimanske hiše!'

"Sinko moj," je rekel župnik, "za elektroniko je zadolžen oče Jure, jaz sem pa zadolžen za belo tehniko!'

***

***

***

***

***

***

NOGOMET

Finale pokala NZS: bilo je veliko gledalcev, bil je pravi dogodek, ki je nogometu našega območja že dolgo manjkal.

STRAN 27

TEST HOJE

Organizator Karate-do klub Ptuj je skupaj z ZD Ptuj odlično izvedel "Test hoje na dva kilometra", ki je bil v ptujskem parku.

STRAN 27

DUATLON

V nedeljo, 5. maja, se je z DP v duatlonu (tek - kolo - tek) v Ribnici tudi uradno za~ela sezona v duatlonu in triatlonu.

STRAN 28

NOGOMET

19.05. ob 16.30 2. SNL: Aluminij : Livar Ivančna Gorica, Renče Goriška Brda : Drava Asfalti Ptuj

ROKOMET / PRIJATELJSKI TEKMI

16.05. (ob 19. uri, dvorana Center) - MOŠKI

DRAVA PTUJ : SLOVENIJA

19.05. (ob 10. uri, dvorana Center) - ŽENSKE

ŽRK TENZOR PTUJ : KRIM ETA NEUTRO

ROBERTS

TA TEDEN

Nazaj k drugoligaški sceni!

Aluminij je presegel vsa pričakovanja, ki so jih pred začetkom sezone vodilni ljudje v klubu namenjali pokalnemu tekmovanju in se zavihtel celo do nalnega nastopa. Na tej poti je premagal tudi dva prvoligaša (Muro in ERO Šmartno), kar daje temu rezultatu dodatno težo.

Končno zmagoslavje je vendarle pripadlo prvoligašu iz Nove Gorice. Razplet v nalu je po svoje pričakovan in potrjen na igrišču, kjer štejejo le goli, ne pa tudi umetniški vtis . Aluminij je na obeh tekmah, ki smo jih lahko spremljali tudi pred malimi zasloni, v nekaterih elementih nogometne igre (igra na sredini igrišča, ustvarjanje priložnosti za dosego zadetka) upravičil svoj nastop v -nalu. Slab dan vratarja in številne zapravljene priložnosti v Novi Gorici pa so njihove upe pokopali že po prvi tekmi. Realni opazovalci so opazili slabosti Aluminijeve igre in predvsem razkorak med prvo- in drugoligaškim načinom igre.

Glavni primanjkljaj Kidričanov pa je vendarle pomanjkanje izkušenj in igranje tekem z močnimi nasprotniki, ki igrajo trši nogomet. Na drugoligaški sceni ni veliko tekem, kjer bi morali vsako ponujeno priložnost izkoristiti, ampak si jih po pravilu priigrajo veliko število. Vprašanje koncentracije v odločilnih trenutkih je problem, na katerega trenerji opozarjajo praktično na vsakem treningu. Izkušen nasprotnik (v tem primeru HIT Gorica) je te slabosti seveda s pridom izkoristil in kaznoval vsako napako.

Tudi poškodbe so sestavni del športa in nogometašev Aluminija se letos ne izogibajo. Težko je nadomestiti enega, kaj šele več igralcev prvega moštva (prištejmo še kartone) in trenerju ni vedno lahko sestaviti moštva po svojih željah. V isti sapi pa lahko rečemo, da so vsi igralci Aluminija, ki so vstopili v igro pokazali veliko željo po zmagi in dokazovanju nogometnega znanja ljubiteljem te igre.

Pokalno tekmovanje je zaključeno, za Aluminij pa odločilne tekme (prvenstvene) šele sledijo. Z drugim mestom na koncu bi bili zadovoljni vsi.

JM

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

Rezultati 27. kroga: Drava Asfalti - Tabor Sežana 3:0 (0:0), Nafta - Aluminij 0:2 (0:0), Ljubljana

- Elan 8:0 (5:0), @elezni~ar Radio City - Dravinja 0:1 (0:1), Triglav Bakovci - Pohorje 0:4 (0:1), Jadran [epi~ - Dravograd 0:3 (0:1), Livar

- Ren~e Gori{ka Brda 3:0 (0:0), Bela Krajina - Zagorje 3:0 (0:0)

Nova vas pri Ptufu

Marko Pergers.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo

1. DRAVOGRAD

27

20

5

2

65:21

65

2. ALUMINIJ

27

20

4

3

69:22

64

3. LJUBLJANA

27

19

6

2

80:11

63

4. LIVAR

27

16

9

2

63:20

57

5. DRAVA

27

14

6

7

53:30

48

6. BELA KRAJINA

27

12

6

9

48:32

42

7. DRAVINJA

27

10

10

7

36:23

40

8. ŽELEZNIČAR RADIO CITY

27

10

5

12

35:40

35

9. JADRAN SEPIČ

27

10

4

13

36:41

34

10. NAFTA

27

10

4

13

41:48

34

11. ZAGORJE

27

9

6

12

32:42

33

12. RENČE GORIŠKA BRDA

27

9

2

16

29:58

29

13. TABOR SEŽANA

27

6

5

16

28:60

23

14. BAKOVCI

27

7

2

18

25:78

23

15. POHORJE

27

4

1

22

34:70

13

16. ELAN

27

2

1

24

11:89

7

Pari 28. kroga - nedelja, 19. maja - ob 16.30: Aluminij - Livar, Ren~e Gori{ka Brda - Drava Asfalti Ptuj, Dravinja - Nafta, Pohorje - @elezni~ar Radio City, Zagorje - Triglav Bakovci, Dravograd - Bela Krajina, Elan - Jadran [epi~, Tabor Sežana - Ljubljana.

NOGOMET / 2. slovenska liga

Zmagoviti uvod v odloiilni teden

DRAVA ASFALTI -TABOR SEŽANA 3:0 (0:0)

STRELCI: 1:0 Zdelar v 65 minuti, 2:0 U. Krajnc v 70 minuti, 3:0 Vogrinec v 73 minuti.

DRAVA: Basari~, Lenart, D. Krajnc (Sluga), Korez, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek (Toplak), Majcen, Po{trak (Vogrinec) in U. Krajnc.

Doma~inom je uspelo {ele v 65. minuti razbiti ~vrsto obrambo, ki se je upirala neodlo~nim doma~im napadalcem. Kaj hitro bi pri{li doma~i v vodstvo ko je v 4 minuti je Krepek streljal na vrata, vratar gostov pa je strel odbil. Ponovni strel Po{traka zadel pre~nik. O pritisku doma-~inov zgovorno govori podatek, da je bilo stanje v izvajanju kotov 12:2 in {tevilne priložnosti, ki so se vrstile iz napada v napad. Goste je re{eval razpoloženi vratar Bole, dvakrat pa je z gol ~rte z glavo odbil Celnar. V nadaljevanju se je slika ponovila, vrstile so se priložnosti, gostje so se kr~evito branili, doma~ini pa zamujali priložnosti. Povsem naklju~no je Drava dosegla vodstvo, ko je vratar žogo odbil v polje in jo je Zdelar z glavo presenetljivo mo~no v loku poslal prek vseh v mrežo. S tem se je razbil "bunker" gostov. Doma-~ini niso popustili in slabih 10 minut kasneje dosegli zanesljivo vodstvo. Nad 300 gledalcev se je ob koncu sprostilo ter si dalo du{ka ob vzpodbujanju doma~e ekipe. Sodnik Kmetec iz Maribora je tekmo vodil zelo dobro, a je kljub fer igri moral trikrat pokazati rumeni karton doma-~inom in trikrat gostom.

NAFTA - ALUMINIJ 0:2 (0:0)

STRELCA: 0:1 Pipenbaher (68), 0:2 [imundža (80)

ALUMINIJ: [eremet, Koren (Don~ec), Pekez, Prapotnik, Ze-mlji~, Sambolec, Gojkovi~, Ceh, Franci, [imundža, Pipenbaher. Trener: Branko Horjak.

Nogometa{e Aluminija ~aka v zadnjih treh krogih, v tekmo-

AL d.o.o. I

telefon: 02/799-54-11

• FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE

• PROTIPOŽARNO VAROVANJE

• SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA

VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo

S srečanja Drava Asfalti Ptuj - Tabor Sežana

vanju 2. SNL kar precej zahtevno delo, na poti v prvoliga{ko konkurenco. Ce želijo biti na pr-

NAMIZNI TENIS

vem, ali drugem mestu, morajo do konca prvenstva dose~i {tiri zmage. Prva preizku{nja je bila v

Lendavi, proti doma~i Nafti.

Gostje so bili bolj{i nasprotnik, ter si ustvarili nekaj priložnosti, med drugim je Bo{tjan Zemlji~ v 34. minuti zadel vratnik. V prvem pol~asu se mreže niso zatresle. Bolj zanimivo je bilo v drugem pol~asu. Pri~elo se je s priložnostjo napadalca Aluminija Pipenbaherja, ki je v 56. minuti dobro streljal, vendar je doma~i vratar s skrajnimi napori uspel žogo izbiti v kot. Samo zmaga in nove tri to~ke so tisto, kar nogometa{e Aluminija ohranja na željenem mestu, saj je težko verjeti v spodrsljaj vode-~ega Dravograda in tretjeuvr{~e-ne Ljubljane. V 68. minuti pa so Kidri~ani kon~no le dosegli zadetek. Pipenbaher je na{el žogi pot v mrežo. Dvanajst minut kasneje pa je drugi zadetek za nogo-meta{e Aluminija dosegel Ante [imundža in tako samo potrdil zasluženo zmago.

Danilo Klajnšek

Ptulčanke v 1. S^TL

Uspešna ptujska ženska ekipa. Foto: Marijan Petek

V namiznoteni{kem klubu Ptuj imajo vsekakor veliko razlogov za zadovoljstvo. Po uvrstitvi mo-{kih, so se v prvoliga{ko konkurenco vrnila tudi dekleta. Da so pri{le do kon~nega cilja, so morale odigrati tri sre~anja z ekipo Partizana iz Ljubljane. V prvem dvoboju so bile igralke NTK Ptuj uspe{ne v Ljubljani

in jim je za napredovanje manjkala samo {e doma~a zmaga minulo sredo. No, ni se jim iz{lo vse po željah, saj so gostje uspele izvle~i neodlo~en izzid, ter pridobiti možnost, da tretjo in od-lo~ilno tekmo igrajo v Ljubljani. Prednost doma~e dvorane pa niso izkoristile, oziroma mogle, saj so ptuj~anke bile enostavno predo-

bre in so slavile visoko zmago za uvrstitev v 1. SNTL.

PARTIZAN LJUBLJANA - PTUJ 1:6

Rozman - Mele 0:3, Petrov~i~ -Mojsilovi~ 0:3, Vetturelli - Goli~ 3:1, Petrov~i~ - Mele 1:3, Rozman - Goli~ 0:3, Vetturelli - Moj-silovi~ 2:3, Petrov~i~-Rozman : Goli~-Mele 0:3.

Danilo Klajnšek

anc

NOGOMET

3. SNL - SEVER

V 23. Krogu 3. SNL - sever so zelo pomembno zmago dosegli nogometaši Bistrice in z novimi tremi točkami so na dobri poti, da bodo ohranili tretjeli-gaški status. Nogometaši Stojnc pa so v derbiju premagali ekipo Hajdine.

GER. VAS UNUKSPED -USNJAR 0:2 (0:0)

Strelca: 0:1 Cvijič v 53 minuti, 0:2 Hudarin v 70 minuti.

Gerecja vas: Prelec, Sagadin, Gorše (Ferk), Habjanič, Krajnc, Ciglar, Bauman, Frangez (Sla-ček), Bezjak, Hojnik, Voglar.

V prvem delu je bila pobuda na strani gostiteljev, toda bilo je premalo, napadalci niso izkoristili zrelih priložnosti. Bezjak je bil premalo odločen, zadel je stativo in prodor Hojnika je ostal neizkoriščen, tako je žoga je ostala v rokah vratarja gostov. Gostitelji tudi niso izkoristili prostega strela, zaradi napačne podaje žoge iz 10. metrov. Tudi gostje so zamujali priložnosti, najnevarnejši napadalec Švarc je nekajkrat zaposlil Prelca, ki je tako očuval svojo mrežo. V drugem delu so maloštevilni gledalci videli dva zadetka, ki so jih dosegli gostje, predvsem po nepazljivosti domače obrambe, zlasti pri drugem

golu, ko se je po prostem strelu žoga odbila od noge, spremenila smer in vratar Prelec je bil prekratek, da bi jo odbil. Gostje so se potegnili v obrambo in vsa prizadevanja gostiteljev, da bi poraz oblažili so bila brezuspešna.

anc

STOJNCI - HAJDINA 1:0 (1:0)

Strelec: 1:0 Kupčič (41) Stojnci: Veselic, Purgaj, Sluga, Štebih, Meznaric, Bratec, Toplak, Strgar, Klajderic, Žnidaric (Kupcic), Rižnar. Trener: Silvo Fošnarič.

Hajdina: Šmigoc, Princl, Stres (Hotko), M. Krajnc, Vrabl, Črnko, Horvat, Petrovič, JurišiC (Vindiš), Pihler, R. Krajnc. Trener: Dušan Čeh.

BISTRICA - INDE VRANSKO 4:0 (2:0)

Strelci: 1:0 Djurovski (20), 2:0 Ibrahimovič (43), 3:0 Djurovski (50), 4:0 Djurovski (80)

Bistrica: Jahič, Sep, Skale, Šabanovič, Šmon, G. Regoršek, Ibrahimovic, Papotnik, Topic, A. Regoršek, Djurovski. Trener: Momčilo Mitič.

1.LIGA MNZ PTUJ

VIDEM - HOLERMUOS ORMO@ 0:6 (0:3)

STRELCI: 0:1 Gašparič (12.

3. SLOVENSKA LIGA — SEVER

Rezultati 23. kroga: Gerečja vas Unukšped - Usnjar 0:2, Stojnci -Hajdina 1:0, Bistrica - INDE Vransko 4:0, Šmarje - Paloma 4:1, Po-brežje Gradis - Malečnik 1:1, Zreče - Mons Claudius 1:2, Kozjak -Krško Posavje 0:2

1. KRŠKO POSAVJE

23

19

1

3

61:15

58

2. MONS CLAUDIUS

23

18

2

3

46:17

56

3. HAJDINA

23

10

5

8

34:35

35

4. STOJNCI

23

10

5

8

32:35

35

5. [MARJE

23

10

4

9

31:31

34

6. KOZJAK

23

9

6

8

26:28

33

7. PALOMA

23

10

1

12

46:46

31

8. USNJAR

23

8

6

9

40:33

30

9. BISTRICA

23

0

2

12

45:48

29

10. MALEČNIK

23

6

8

9

25:38

26

11. INDE VRANSKO

23

7

5

11

22:38

26

12. GEREČJA VAS

23

8

2

13

27:44

26

13. ZREČE

23

6

4

13

36:42

22

14. POBREŽJE GRADIS

23

4

3

16

30:51

15

Pari 24. kroga - sobota, 18. maja, ob 16.30 uri: Paloma - Gerečja vas Unukšped, Hajdina - Zreče, Krško Posavje - Stojnci, Usnjar - Bistrica, INDE Vransko - Kozjak, Mons Claudius - Pobrežje Gradis, Ma-lečnik - Šmarje.

1. LIGA MNZ PTUJ

Rezultati 21. kroga: Središče - Dornava 7:0, Eltehšop Rogoznica -Podlehnik 3:1, Pragersko - Skorba 1:3, Slovenja vas - Boč Anchiinži-niring 8:2, Gorišnica - Tržec 1:3, Videm - Holermuos Ormož 0:6.

1. HOLERMUOS ORMOŽ

21

19

0

2

105:17

57

2. SREDIŠČE

21

13

4

4

59:35

43

3. ELTEHŠOP ROGOZNICA

21

12

4

5

48:38

40

4. DORNAVA

21

12

3

6

40:34

39

5. SKORBA

21

10

4

7

38:31

34

6. SLOVENJA VAS

21

8

5

8

42:45

29

7. PRAGERSKO -1

21

8

3

10

37:41

26

8. PODLEHNIK

21

7

3

11

27:39

24

9. VIDEM

21

5

5

11

31:43

20

10. TRŽEC

21

5

2

14

33:75

17

11. GORIŠNICA

21

3

7

11

22:52

16

12. BOČ ANCHIINŽINIRING

21

1

6

14

21:53

9

Pari 22. kroga: Dornava - Videm, Holermuos Ormož - Gorišnica, Tržec - Slovenja vas, Boč Anchiinžiniring - Pragersko, Skorba - El-tehšop Rogoznica, Podlehnik - Središče..

2. LIGA MNZ PTUJ

Rezultati 19. kroga: Lovrenc - Bukovci 3:0, Spodnja Polskava -

Rezultati 19. kroga: Lovrenc - Bukovci 3:0, Spodnja Polskava -

Apače 2:2, Leskovec - Zgornja

Polskava 3:

2, Grajena -

■ Cirkulane 1:0,

Podvinci - Zavrč 0:2, Markovci - Hajdoše

2:7

1. ZAVRČ

19

14

3

2

46

:17

45

2. LOVRENC

19

12

5

2

45

:27

41

3. GRAJENA

19

12

4

3

57

:22

40

4. PODVINCI

19

12

3

4

58

:25

39

5. HAJDOŠE

19

9

3

7

60

:40

30

6. BUKOVCI

19

8

2

9

41

:44

26

7. ZGORNJA POLSKAVA

19

7

3

9

39

:44

24

8. APAČE

19

6

3

10

29

:47

21

9. CIRKULANE

19

5

5

9

31

:40

20

10. SPODNJA POLSKAVA

19

5

3

11

38

:56

18

11. MARKOVCI

19

4

1

14

24

:58

13

12. LESKOVEC -1

19

2

1

16

21

:69

6

Pari 20. kroga - sobota, 18. maja - ob 17.00: Zavrč - Grajena, Cir-kulane - Spodnja Polskava, Zgornja Polskava - Markovci; nedelja, 19. maja- ob 10.30: Hajdoše - Podvinci, Apače - Lovrenc, Bukovci -Leskovec.

Iz 11m), 0:2 Habjanič (30), 0:3 Habjanič (35. Iz 11m), 0:4 Horvat (54), 0:5 Horvat (79), 0:6 Ha-bek(89)

VIDEM: M. Trafela, Topolo-vec (B. Ciglar), Bedrač, Bratušek, Bračič, Ovčar, V. Ciglar, Skok, Varnica, Šipek, Rodošek (G. Tra-fela). Trener: Rudi Štelcer.

HOLERMUOS ORMO@: Po-lak, Školiber (Pintarič), Tušek, Govedič, Jurčec, Jambriško (Je-rebič), Prapotnik, Gašparič (Zi-darič), Horvat, Habjanič, Habek. Trener: Drago Posavec.

GORIÎNICA - TR@EC 1:3 (0:2)

STRELCI: 0:1 Nahberger (17), 0:2 Pečnik (35), 1:2 Purgaj (62), 1:3 Kolednik (65)

GORIÏNICA: Herega, Bezjak, Dobaj, Majcen (Bramše), Bom-bek, Bohinec, Purgaj, Brodnjak (Lah), J. Horvat, Ž. Horvat (Si-monič), Plohl. Trener: Ivan Do-baj.

TR@EC: Krajnc, Kolednik, Pintarič, Bojan Emeršič (Strm-šek), D. Emeršič, Metličar, Breznik (Hliš), Borut Emeršič, Pečnik (Skrbinšek), Medved, Nahber-ger. Trener: Janez Pečnik.

PRAGERSKO - SKOR-BA 1:3 (0:0)

STRELCI: 0:1 Mlakar (48), 0:2 Klaneček (50), 1:2 Dirnberk

(66), 1:3 Šijanec (89) PRAGERSKO: Petrovič, Sa-

gadin, I. Kmetec, Lončarič, Du-cman, Debevec, Pišek, Čelan, K. Kmetec, Kokol, Krajnc. Trener: Zvonko Kocjan.

SKORBA: Brodnjak, B. Mer-telj, Perko, Panič, Janžekovič, Širovnik, Klaneček, Vogrinec (Horvat), Šijanec, S. Mertelj (Škerget), Mlakar (Klaneček). Trener: Branko Krajnc.

SREDIÍČE - DORNAVA 7:0 (4:0)

STRELCI: Tušek (9), 2:0 Rajh (17), 3:0 Gašparlin (25), 4:0 Ko-lenc (32), 5:0 Rajh (50), 6:0 Tušek (57), 7:0 Tušek (68)

SREDIiČE: Majč, Novak, Žerjav, Tušek, Ivančič, Kolarič, Gašparlin (Kaloh), Lesjak, Alek-sič, Kolenc, Rajh. Trener: Miran Rakovec.

DORNAVA: Trop, Jurič, Flos, Hrga, Serdinšek, Arnuš (Hun-jet), Plohl, Kvar, Stergar, Cvetko (Kokot), Trunk (Metličar). Trener: Ivan Zajc.

ELTEHÎOP ROGOZNICA - PODLEHNIK 3:1 (0:1)

STRELCI: 0:1 Toplak (5), 1:1 Arnuš (48), 2:1 Polanec (57), 3:1 Pungračič (74) ELTEHÏOP ROGOZNICA:

Krajnc, Kurbus, Pihler, Cajnko (R. Markež), Vauda, M. Markež (Kukovec), Nenad, Polanec, Arnuš, Kralj, Pungračič (Hva-lec). Trener: Martin Potočnik.

PODLEHNIK: Šibila, Plav-čak, M. Grabrovec, Gajšek, Dejan Vinko, B. Grabrovec, Topolovec, Toplak, David Vinko, Koren, Mi-lošič. Trener: Dušan Hvalec.

SLOVENJA VAS - BOČ ANCHnN@. 8:2 (2:0)

STRELCI: 1:0 Krajnc (14), 2:0 Gerečnik (34), 2:1 Berglez (60), 3:1 Lenart (66), 4:1 Krajnc

(67), 5: 1 Kotnik (76), 5: 2 Berglez (82), 6:2 Topolovec (84), 7:2 Gerečnik (85), 8:2 Mohorič (89)

SLOVENJA VAS: Matjašič, Erhatič, Kokol (Lenart), Krajnc, Ekart, Mohorič, Vrbanec, Levstik, Kotnik, Gerečnik, Topolo-vec. Trener: Ivan Ornik.

BOČ ANCHIIN@INIRING:

Pepelnak, Mlaker, Curk, Kralj, Habjanič, Berglez, Beškovnik, Polanec, Vehovar, Volavšek, Dol-šak. Trener: Rudi Podjavoršek.

JUDO GORIŠNICA

1. Palljev memorial -Ljubljana, [iška

V soboto 11.5.2002 Ljubljani potekal 1. Palijev memorial, katerega se je skupno udeležilo 125 tekmovalcev iz 26 klubov. Judo klub Gorišnica se je tekme udeležil z 7 tekmovalci, domov pa se je vrnil s 6 medaljami. V posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate:

Starejše deklice: do 40 kg: Sandra @ULA - 3. mesto; do 48 kg: Vanja BOMBEK - 2. mesto; do 52 kg: Špela LILIJA - 3. mesto.

Starejši dečki: do 38 kg: Rene GABROVEC - 1. mesto in Nejc BOMBEK - 7. mesto; do 50 kg: Darjan PODGOR[EK - 1. mesto; do 55 kg: Jan BEL[AK - 2. mesto.

Posebej velja v ekipi pohvaliti Jana Belšaka, ki je že na prvi tek-

mi, ko je prestopil v višjo kategorijo, kljub težjim in močnejšim nasprotnikom osvojil odlično 2. mesto. Jan je tik pred to tekmo prestopil iz JK Impol nazaj v JK Gorišnica, kjer odlično zastopa barve novega - starega kluba.

Danljel RUS - 3. mesto na mednarodnem turnirju v avstrijskem Attnan-gu

Danijel RUS se je 13.4.2002 udeležil močnega mednarodnega mladinskega turnirja v avstrijskem Attnangu, kjer je po odlični uvodni predstavi in gladko dobljenima uvodnima borbama prišel do polfinala kategorije 66 kg. Tam pa se je srečal z bodočim zmagovalcem kategorije in po težki borbi dvoboj izgubil. Svojo dobro pripravljenost je Danijel potrdil v borbi za 3. mesto, kjer je borbo predčasno zaključil z rezultatom 10:0 in se domov vrnil z osvojeno medaljo.

Mitja KOSTEVC položil mojsterski pas - III. DAN.

Judo klub Gorišnica je v mesecu aprilu organizirala polaganje pasov za mlajše in starejše člane slovenske judo zveze. Polaganja pasov so se udeležili tudi predstavniki domačega kluba, ki so vsi uspešno opravili izpit in pridobili višje pasove. Posebej velja omeniti, da je JK Gorišnica s tem pridobila prvega mojstra z naslovom pasu III. DAN. Častni naslov je pripadel trenerju kluba Mitju KOSTEVCU, ki se je na izpitu odlično odrezal.. Izpite so uspešno položili tudi vsi njegovi učenci in učenci trenerja Franca Naska in Donalda Rusa. Med slednjimi je tudi odlični Danijel Rus, ki je položil pas 1. KYU, oz. rjavi pas in se le na eno stopničko razlike približal naslovu mojstra.

Fabjan KOVAČEC

ROKOMET

PUV NIVO CELJE -TENZOR PTUJ 27:24 (13:9)

Tenzor Ptuj: Vidovič, Potočnik 5, Šijanec 6, Pučko 4, Cvetko 2, Maračič, Brumen 4, Podvršek, Majnik 1, Raukovič 2, Kelenc. Trener: Vojko Prislan.

S tekmovanjem so končale tudi rokometašice ptujskega Ten-zorja. V zadnjem srečanju so gostovale v Celju in proti mladim celjankam nepričakovano klonile. Domačinke so ob koncu prvega polčasa imele štiri zadetke prednosti in so to razlike uspele obdržati do konca. Tokrat za ptujsko ekipo ni nastopila Lidija Srebrnjak, kar se je gotovo poznalo v igri, saj so manjkali zadetki te odlične rokometašice.

KRIMOVKE NA PTUJU

V ŽRK Tenzor Ptuj se trudijo, da bi s trdim delom uspeli in se vrnili tam, kjer so ptujčan-ke že bile in dolgo časa igrale vidno vlogo. V pravkar minulem prvenstvu so uvideli, da njihove rokometašice lahko dobro igrajo, da je napredek v igri ogromen. Zato bodo gradili naprej in se poizkušali prebiti v višji rang tekmovanja. Sezono pa bodo zaključili v nedeljo, kjer bodo njihove gostje rokometašice državnih in pokalnih prvakinj Slo-

venije za to tekmovalno leto in lanskoletne evropske prvakinje. Srečanje bo v nedeljo ob 10.00 v športni dvorani Center. To rokometno druženje bo tudi promocija ženskega rokometa.

(NE)ZADOVOLJNI DRUGI

Mladi ormoški rokometaši nadaljujejo iz leta v leto z dobrimi rezultati. Po trikratnih zaporednih državnih naslovih "nedotakljivih" so tokrat na finalnem turnirju mlajših dečkov A (letnik 1989) v Veliki Nedelji mladi ormoški rokometaši osvojili drugo mesto takoj za domačini.

Varovanci trenerja Saše Prapo-tnike pa so drugega mesta v državi prišli na vse prej kot lahek način. V polfinalu so v Škofji Loki premagali domačine Termo in ekipo Mobitel Prul. Na finalnem turnirju pa so takoj v prvem srečanju, ki je na koncu odločilo o prvaku izgubili proti Veliki Nedelji z rezultatom 10:7 (Petek 2, Bogadi 2, Kovačič 2, Hebar 1). Slaba sodnika Čeleš in Ram-šak pa sta jih hudo oškodovala (ne)namerno? že v 8.minuti, ko sta z rdečim kartonom izključila najboljšega ormoškega igralca Koreza, deset minut pred koncem pa še najboljšega igralca turnirja po izboru trenerjev Bo-gadija kar je kasneje tudi vplivalo na nadaljni potek in rezultat srečanja. Na drugem srečanju so

JADRANJE / pokal maribora

V Mariboru sta potekale dve regati v razredu optimist, za pokal Maribora. Vse skupaj bodo štiri in po prvih dveh tekmovanjih je v vodstvu mlad tekmovalec BD Ranca iz Ptuja Aleš Mesarič, ki je dvakrat zasedel drugo mesto, njegov klubski tovariš Luka Hvalec pa je bil na drugi regati tretji.

Danilo Klajnšek

Ormožani nadoknadili zaostanek dveh zadetkov po prvem polčasu in premagali Celjane 12:11(Ko-rez 5, Kovačič 3, Bogadi 2, Petek 1, Hebar 1), čeprav sta usodo enih in drugih otrok spet krojila moža v črnem, ki sta bila črni točki tega turnirja. V tretjem srečanju pa so Ormožani popolnoma nadigrali sovrstnike iz Velenja z rezultatom 16:11 (Bogadi 6, Kovačič 6, Korez 3, Primožič 1). Naslov državnih podprvakov so osvojili naslednji igralci: Štefan-čič, Borko, Hanželič, Primožič, Hebar, Rajšp, Petek, Bogadi, Kovačič, Klemenčič, Korez, Hab-janič, Zemljič, Antolič, Bedrač, Simonič in trener Saša Prapot-nik.

Uroš Krstić

Tomaž Šalamun, trener (levo) in Aleš Mesaric.

rokomet

Danes z

reprezentamo

Slovenije

S tekmovanjem so pred nekaj časa zaključili tudi ro-kometaši Drave Ptuj. Danes, s pričetkom ob 19.00 uri pa bodo v športni dvorani Center odigrali prijateljsko rokometno srečanje z slovensko rokometno reprezentanco, ki se v Ormožu nahaja na pripravah. Vsekakor si lepšega zaključka sezone rokometa-ši niso mogli zaželeti, kakor tudi ljubitelji rokometa, ki bodo imeli možnost, da vidijo izbrano slovensko rokometno vrsto, na čelu katere je novi selektor Niko Mar-kovič

Danilo Klajnšek

boks

Od 3. do 12. maja je v Kec-skemetu na Madžarskem potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v boksu.

Na tem velikem tekmovanju, je nastopil tudi Sašo Pučko iz BK Ptuj. Žal pa mladi boksar ni imel sreče, saj je v osmini finala dobil za nasprotnika Rusa Artura Dadasheva, ki je na koncu osvojil tudi prvo mesto. Ob tem je potrebno še omeniti, da je Sašo bil mlajši od večine nastopajočih in da so na tem svetovnem prvenstvu prevladovali Rusi.

Sicer pa bo 3. Avgusta v Lvovu (Ukrajina), potekalo še evropsko mladinsko prvenstvo in bodo priprave usmerjene v to prireditev.

Danilo Klajnšek

NOGOMET / finale pokala nz slovenije

Aluminii - Hit Gorica 1:2 (0:0)

STRELCI: 1:0 Čeh (54), 1:1 Ekmečič (62), 1:2 Kremenovič (90)

ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob (Panikvar), Pekez, Ze-mljič, Pučko (Sambolec), Gojkovič, Čeh, Franci (Dončec), Šimundža, Pipenbaher. Trener: Branko Horjak.

HIT GORICA: B. Mavrič, M. Mavrič, Kokot, Srebrnič, Panič (Arandelovič), Težački, Pus, Krsič, Kovačevič, Ekmečič (Šabec), Goga (Kremenovič). Trener: Pavel Pinni

Drugo finalno srečanje za pokal NZ Slovenije, ki je potekalo na stadionu Aluminija v Kidri-~evem je privabilo okrog 1500 gledalcev. Verjetno bi jih bilo {e ve~, ~e Kidri~ani ne bi nekoliko previsoko izgubili v Novi Gorici. Zato je bilo iluzorno pričakovati, da bi lahko doma~ini nadok-

nadili prednost {tirih zadetkov. Zato pa so si želeli, da bi vsaj premagali svoje nasprotnike.

Prvi so zapretili gostje v 6. minuti, ko je strel Ekme~i~a zadel zgornji del pre~nika. Nogome-ta{i Aluminija so igrali disciplinirano in borbeno, predvsem pa niso delali napak, kot v Novi Go-

Ekipa ki je davnega leta 1965 osvojila pokal, potem ko so v Ljubljani premagala Olimpijo. Foto: Martin Ozmec

rici. V 17. minuti je na stadionu zavr{alo. Pipenbaher je prodrl po desni strani in poslal dober predložek v kazenski prostor gostov, do Šimundže, ki pa žoge ni najbolje zadel. Obe mo{tvi sta narekovali visoki tempo igre, vendar pa pravih priložnosti ni bilo vse do 42. minute, ko je go-stujo~i igralec Kr{i~ iz prostega strela, z razdalje 25 metrov, zadel pre~nik, žoga pa se je na sre~o doma~ih odbila v polje. Minuto kasneje pa je priložnost zamudil {e najbolj nevaren napadalec gostov Ekme~i~.

Neodlo~en izzid je ustrezal gostom, doma~ini pa so želeli ~im prej dose~i zadetek. To se je zgodilo v 54. Minuti, ko je po podaji Bo{tjana Korena iz desne strani, Ale{ Ceh s strelom z glavo uka-nil gostujo~ega vratarja. Osem minut kasneje pa so gostje uspeli izena~iti preko Ekme~i~a, ki je s strelom z glavo premagal doma-~ega vratarja Šeremeta. Do konca sre~anja so nekoliko ve~ od igre imeli nogometa{i iz Nove Gorice, ki so uspeli v zadnji minuti regularnega dela dose~i zmagoviti zadetek in si tako priigrali zmago tudi na povratnem finalnem sre~anju. Po kon-~anem sre~anju je predsednik NZ Slovenije Rudi Zavrl podelil priznanje, najprej nogometa{em Aluminija, nato pa {e priznanja in veliki kristalni pokal kapeta-

MARKOVCI / s kolesi ob mejah občine

Na kolo za zdravo telo

Športno društvo Borovci je v nedeljo, 12. maja, organiziralo 2. kolesarski maraton ob mejah občine Markovci. Maraton, ki se ga je udeležilo okrog 170.

Ob~anov ni bil tekmovalnega zna~aja, saj so z njim organizatorji želeli predvsem ljudi povezati in jim ponuditi priložnost za druenje ter zabavo.

Udeleženci maratona, med njimi tudi stari 4 ali 5 let, so se ob 10. uri zbrali v Borovcih pri gasilskem domu, od koder so se slabe pol ure kasneje podali na pot. Ta jih je v prijetnem, razigranem vzdužju son~nega nedeljskega dopolodneva, vodila iz Borovcev skozi Prvence, mimo Strelcev po makedamu v Sobe-tince in del Zagoji~ev, kjer so pre~kali kanal. Na drugi strani kanala, v Stojncih, jih je pri ~akala prva kontrolna to~ka. Kolesarji so se tukaj ustavili, se okrep~ali in skozi Bukovce pot

nadaljevali v Novo vas. Tudi tukaj so jih v pri~akali z okrep-~ilom, ki se je glede na vro~e son~no vreme vsem dobro prileglo. Od tod so se napotili preko zapornic v Markovce in dalje v Zabovce. Zatem so prek polja, mimo Matekvega križa, po makadamu odkolesarili nazaj v Borovce, kjer jih je ~akala malica.

Kolesarje je po kon~ani etapi pred gasilskim domom v Borovcih nagovoril tudi Robert Bezjak, predsednik komisije za {port ob~ine Markovci, ki je dejal, da je vesel, da se je maratona udeležilo tudi nekaj o~anov sosednjih ob~in in da je prepri~an, da med zbranimi zagotovo ni nobenega, ki bi mislil, da je bil ta nedeljski dopoldan izrabljen nekoris-

tno. Bezjak je dodal, da je redna {portna aktivnost, tudi kolesarjenje, najbolj{e za srce in ožilje ter porok za zdravo telo.

Nedeljska {portna prireditev je organizatorjem odli~no uspela in si zaslužijo vso pohvalo. Edina želja, ki ostaja med ljudmi je, da naj si druga dru{tva v ob~ini vzamejo vzor po ŠD Borovci in pripravijo podobne družabnosti, saj jim le-te veliko pomenijo in jih združujejo. Glavna organizatorja kolesarskega maratona, Zvonko Cre{nik, predsednik ŠD Borovci in Darko Meznari~, predsednik kolesarske sekcije, pa ljubiteljem kolesarstva obljubljata, da bo prihodnje leto družaben zaklju~ek maratona na nogometnem igri{-~u, kjer bodo za name~ek pripravili {e {portne igre, med drugim tudi nogometno tekmo med ta{-~ami in snahami.

Mojca Zemljarič

Del udeležencev 2. kolesarskega maratona ob mejah občine Markovci.

Aleš Ceh je takole ukanil gostujočega vratarja

nu HIT Gorice, Miranu Srebr-ni~u.

Ob uvrstitvi Aluminija v finale pokalnega tekmovanja je potrebno zapisati {e tole. Kidri~ani so bili najprijetnej{e presene~e-nje tega tekmovanja. Namesto

TEST HOJE

njih bi se v finalu rad videl marsikateri klub, zato je uvrstitev drugoliga{ke ekipe v sam zak-lju~ek velik uspeh, ki so ga nekateri videli nerealno, drugi pa povsem normalno. Bilo je veliko gledalcev, bil je pravi dogodek,

ki je nogometu na{ega obmo~ja že dolgo manjkal. Zbralo se je tudi veliko nekdanjih igralcev Aluminija, med njimi tudi enajst mu{ketirjev, ki so davnega leta 1965 osvojili pokal, potem ko so v Ljubljani premagali Olimpijo.

Danilo Klajnšek

Največja udeležba na Ptuju

Organizator Karate-do klub Ptuj je skupaj z Zdravstvenim domom Ptuj odlično izvedel "Test hoje na dva kilometra", ki je bil v soboto 11. maja v ptujskem parku. Testa hoje se je udeležilo 145 občanov, kar je do sedaj največ v Sloveniji v zadnjih štirih letih, odkar sta Športna unija Slovenije in CINDI ta test hoje vpeljala.

Župan Mestne ob~ine Ptuj je na za~etku pozdravil vse navzo-~e in jim zaželel dober test hoje

bil Andrej CafUta, vodja zdravstvenega osebja in neprecenljiva pomo~ pri organizaciji pa Anka Moro. Celotno akcijo pa je vodil James Marjan Tomazin z mednarodno licenco iz UKK Instituta Finska.

ter izrekel nekaj vspodbudnih besed. Sam se hoje ni udeležil, obljubil pa je, ~e ne bo preve~ zaseden, se bo zagotovo hoje udeležil v enih od naslednjih akcijah, ki {e bodo na Ptuju 8. junija in 21. septembra, prav tako v ptujskem parku.

Pred pri~etkom testa so udeleženci izpolnili obrazec o svojih podatkih in vpra{alnik o primernosti testiranja. Zdravstveno osebje jim je izmerilo krvni tlak, pulz sr~nega utripa, izmerili so njihovo vi{ino ter težo, zdravnik pa je bil tisti, ki je udeležence napotil proti {tartu. Cez celotno akcijo so bila tudi predavanja o zdravem na~inu življenja in zdravi prehrani. Celotna akcija je bila izpeljana v dveh urah in vsak udeleženec testa je dobil ra-~unalni{ki izpis; rezultat testiranja, indeks telesne zmogljivosti, priporo~ila za telesno dejavnost in strokovno obrazložitev njihovega izpisa.

Pri izvedbi akcije je bilo udeleženih 25 ljudi, glavni organizator iz Karate-do kluba Ptuj je

judo

Pričetek evropskega prvenstva

V mariborski športni dvorani Tabor bo od 16. do 19. maja potekalo evropsko prvenstvo v judu. To bo za šport, nasploh pa za judo zelo veliki in pomembni dogodek, saj bodo ljubitelji tega športa lahko na delu videli najboljše evropske tekmovalce. Preko 400 nastopajočih iz 40 evropskih držav pomeni, da bo konkurenca zelo močna. Za nameček pa bodo letos pričeli tudi z ekipnim tekmovanjem, kar je nekoliko povečalo število nastopajočih.

V slovenskem taboru si želijo dobrih nastopov in da bi fantje, ter dekleta dosegli kar najve~. Nekoliko ve~ možnosti za medaljo imajo dekleta, saj so v dokaj dobri formi in tudi rezultati iz zadnjih ve~jih turnirjev so tak{ni, da vlivajo optimizem. Od tekmovalcev iz na{ega podro~ja bodo na EP nastopili: Damjan Petek in Denis Rus, ki nastopata za Impol iz Slovenske Bistrice, ter ~lan JK Drave Aljaž Rogelj.

Nedvomno je, da si bodo ljubitelji juda ogledali to vrhunsko prireditev, ter imeli tudi kaj videti. Številna in predvsem mo~-na konkurenca, dobri nastopi slovenskih tekmovalcev in tekmovalk, ter seveda veliko ljubiteljev tega {porta bi bilo tisto, kar bi popla~alo trud organizatorjev. Samo tekmovanje pa bi lahko bilo veliki premik naprej v tej {portni panogi, ki ima vedno ve~ privržencev, tako na blazinah, kakor ob njih.

Danilo Klajnšek

ŠPORT, POSLOVNA SPOROČILA

ATLETIKA

Ptujski atleti in atletinje odliino priieli sezono

Davorin Sluga je v Slovenski Bistrici naskakoval normno višino v skoku v višino (214 cm) za nastop na SP na Jamajki v mesecu juliju in tako napovedal možnost uvrstitve v Slovensko Atletsko reprezentanco.

Pričela se je Atletska sezona na prostem . Ptujski atleti in atletinje so se minula dva vikenda pomerili na uvodnih miting v Avstriji in Slovenski Bistrici. Z doseženimi rezultati so napovedali dobro sezono ter tako presenetili sebe in svoje trenerje.

Najbolj je "zagrozil" Davorin Sluga, ki je v skoku v višino preskočil 208 cm v Avstriji in in 210 cm v Slovenski Bistrici, ter naskakoval tudi normo za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo meseca julija odpotovala na SP na Jamajko. Z malo več športne sreče in poguma bi to

višino tudi preskočil in si tako že na začetku priboril vozovnico za SIP Kljub temu, časa je dovolj in sanje lahko postanejo resničnost. Njegovih presenečenj še ni dovolj, v Slov. Bistrici se je pomeril z ramo ob rami z Boštjanom Fridrihom (754cm) v skoku v daljino, ter dosegel daljino 7,31 cm in premagal že osiveli rekord v AK Ptuj (704 cm), ki ga je dolga leta držal Miki Prstec.

[printerji se približujejo svojim najboljšim dosežkom, tako je Rok Solina v Slov. Bistrici pretekel 100 m razdaljo v času

Na podlagi Zakona o glasbenih šolah — Ur. List. RS, št. 29/2000 (20., 21., 22. in 23. člen) razpisujemo:

PROSTA UČNA MESTA

za učence novince za šolsko leto 2002/2003

1. KLAVIR:

9

10.TR0BENTA:

2

2. ORGLE:

1

11. POZAVNA:

2

3. HARMONIKA:

18

12. TENOR:

2

4. VIOLINA:

5

13. BARITON:

2

5. VIOLONČELO:

2

14. ROG:

2

6. FLAVTA:

4

15. TUBA:

2

7. OBOA:

3

16. KITARA:

9

8. KLARINET:

2

17. TOLKALA:

3

9. SAKSOFON:

5

18. DIAT. HARMONIKA:

10

Preizkus nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v prostorih Glasbene {ole Karol Pahor Ptuj v naslednjih terminih:

- sreda 22. maja 2002 od 10.00 — 12.00 in 15.00 — 17.00

- petek 24. maja 2002 od 10.00 — 12.00 in 15.00 — 17.00

- sreda 29. maja 2002 od 10.00 — 12.00 in 15.00 — 17.00 Naknadni rok za zamudnike:

- petek 23. avgusta 2002 od 10.00 — 12.00 in 15.00 — 17.00

Glasbena {ola uskladi {tevilo vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi, pri čemer daje prednost vpisu bolj nadarjenih učencev ter učenju orkestrskih instrumentov.

NOVINCI VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE!

Glasbena šola Ormož Dobravska cesta 13 a Tel. 741 07 30

Vabi na:

VPIS NOVINCEV

Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2002 / 2003 bo 22. maja 2002, od 14. do 17. ure, v prostorih Glasbene šole.

Število učencev je omejeno.

O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.

SAMOPLAČNIŠKE

SPECIALISTIČNE AMBULANTE NA PTUJU

Medicinski center Osojnikova cesta 9 2250 PTUJ

(nad Sparom, pri avtobusni postaji) I. nadstropje, ambulanta št. 1

Dermatološka ambulanta_Srečko BLAŽIČ. dr.med.

Dermatološka ambulanta_Srečko BLAŽIČ. dr.med.

Ambulanta za kožne tumorje

Srečko BLAŽIČ. dr.med.

Nevrološka ambulanta

asist.maa. Viktor ŠVIGELJ. dr.med.

Ortopedska ambulanta

Matjaž VOGRIN. dr.med.

Ambulanta za športne poškodbe

Matjaž VOGRIN. dr.med.

Urološka ambulanta

mag. Alojzij KOLENC. dr.med.

Ambulanta za žilne bolezni

Vojko FLIS. dr.med.

Fiziatrična ambulanta

Stanko TOMINC. dr.med.

Manualna medicina

Tone LEVSTIK. mag.farm.

Ambulanta za zdravljenje z laserjem

Franc ŠUTA. dr.med.

Naročila sprejemamo vsak delavnik dopoldne od 8. do 13. ure na telefonski {tevilki 031-684-913.

Zahvala Bolnišnice Ptuj

Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:

BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 143.344,16 SIT.

S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.

11,53, Gašper Malek 11,69, obetavni pionir v AK Ptuj Rok Bezjak pa v 12.11 sek. Dekleta so isto razdaljo pretekla: Maja Mlakar 12.89, Barbara Karano-vič 13.11, Nina Čeh 13,39 sek. Po poškodbi in bolezni v lanski sezoni se je na stezo vrnil Sandi Lorenčič in že v Avstriji nakazal uspešno sezono. Tekel je na 300-metrski razdalji in jo pretekel v času 36,02, v Slov. Bistrici pa za isto razdaljo porabil 36,62 sek.

Odlični sta bili tudi štafeti 4 x 100 m, kjer so dekleta dosegla čas pod 50 sek., natančno 49,93 sek, fantje pa 43,74 sek in se zelo približali klubskemu rekordu.

V skoku v daljino sta se pomerili tudi Hedvika Korošak (sedaj trenerka) in njena varovanka Nina Kolarič. To nedeljo je bila boljša Hedvika Korošak,

ki je doskočila do 540 cm, Nina Kolarič pa 459 cm.

Tekači in tekačice na srednje proge so se pomerili na 800 in 1500 metrov. Najbolje sta se odrezala obetavna mlada tekača Maks Laura in David Hamerš-ak in napovedala zelo hitro sezono. Laura je za to razdaljo potreboval 2:05:91 min., Hame-ršak pa 2:01:20 min., kar je njegov osebni rekord.

Dekleti, Mojca Mohorič in Natalija Sbull, sta se pomerili na 1500 m dolgi razdalji in dosegli naslednje čase: Mojca 5:01:20 min., Natalija 5:07:.16 min.

Vzpodbudni rezultati za delo naprej, ter vzpodbuda tistim, ki skrivajo svoj talent še doma, čeprav bi ga lahko uporabili nekje drugje, mogoče v kraljici športov "ATLETIKI".

Atletski trener Gorazd Rajher

ŠPORTNE NOVICE

NOGOMET /

ZAHOD : VZHOD 1:0

V odmoru finalne tekme za pokal NZS sta se v Kidri~evem predstavili selekciji nogometa{ev vzhoda in zahoda, Dru{tva {portnega gibanja za osebe z motnjo v du{evnem razvoju. @al je bil ~as odmerjen, da bi igralci pokazali vse svoje znanje in sposobnosti v tej {portni panogi. Svetovno gibanje "Specialne olimpijade - {port za osebe z motnjo v razvoju, sega v leto 1963, danes je v to gibanje vključeno že preko 170 držav oz. nacionalnih programov z več kot 25 milijoni članov, ki se na različnih ravneh ukvarjajo s športom in rekreacijo. Programi Specialne olimpijade so v svojem bistvu opredeljeni kot športne socialne in kulturne dejavnosti, ki s svojo vsebino vplivajo na usposabljanje in kvalitetnejše življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slovenija se je gibanju pridružila leta 1990. Slovenija je razdeljena na pet regij s več kot 1600 tekmovalci-športniki. Tekmovanja se odvijajo redno v devetih športih (atletika, plavanje, kolesarstvo, namizni tenis, košarka, mali nogomet, balinanje, alpsko smučanje in tek na smučeh). V nogometu se udeležujejo evropskih in svetovnih prvenstev, kjer dosegajo odlične rezultate, najvčeji leta 1995 kjer so na igrah Specialne olimpijade v New Heavnu osvojil naslov prvakov. (anc)

DRUGO KOLO PRVE DRŽAVNE LIGE V CELJU

V soboto bo drugo kolo prve državne lige v streljanju z pištolo in revolverjem velikega kalibra. Strelski klub Ptuj, šesti po prvem krogu, bo v drugem krogu nastopil v sestavi Franc Simonič, Borut Sa-gadin in Milan Stražišar. (SI)

JUDO / LEI MURKO ZMAGA V LJUBLJANI

Na tekmovanju starejših deklic in dečkov v Ljubljani, ki šteje tudi za Slovenski pokal je nastopilo 124 tekmovalk in tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov. V kategoriji nad 57 kg in Lea Murko po treh gladkih zmagah osvojila prvo mesto. V finalu je premagala državno prvakinjo Tino Razinger in se ji s tem oddolžila za poraz v finalu državnega prvenstva. Pri dečkih so Rok Tajhman v kategoriji do 60 kg, Uroš Tajhman do 42 kg in Mar-

Zaradi širitve dejavnosti na področju trženja in reklamiranja sprejemo še 4 nove sodelavce.

Pogoj: srednja šola, dinamičnost, komunikativnost. Nudimo nadpovprečni osebni dohodek in možno! redne zaposlitve. Boris Šegula s.p., Rogoz-niška cesta 20, 2250 Ptuj. Tel. 02 771-01-86. ali 041 631-578.

ko Janžekovič do 46 kg s tremi zmagami in enim porazom osvojili tretja mesta. V kategoriji nad 66 kg je Mitja Jerenko z dvema zmagama osvojil peto mesto, pri čemer mu je tokrat za še vidnejši uvrstitev zmanjkalo športne sreče. (Bruno Krajnc)

STRELJANJE / PTUJSKI STRELCI ZELO USPEŠNI

Na malokaliberskem strelišču v Ljubljani SE je v nedeljo začela strelska sezona v streljanju z ma-lokaliberskim orožjem in orožjem velikega kalibra. Prvo odprto kontrolno tekmovanje v streljanju s puško in pištolo je potekalo v znamenju Ptujskih strelcev. V streljanju z malokalibersko standard pištolo je med člani posamezno zmagal državni prvak Peter Tkalec iz Rečice, drugi je bil Milan Straži-šar iz Ptuja s 505 krogi, tretji Janez Mrkun iz Ljubljane, četrti in peti Fran Simonič s 481 krogi in Borut Sagadin iz Ptuja. Ekipno najboljši rezultat si je priboril Strelski klub Ptuj. V disciplini z malokalibersko pištolo proste izbire je bil zmagovalec Peter Tkalec s 538 krogi, drugi Boštjan Simonič iz Kidričevega s 533 krogi, peti Milan Stražišar s 513 krogi, sedmi Jurij Lamot s 500 krogi in osmi Simon Simonič, oba SD Kidričevo. Normo za državno prvenstvo sta si priborila Boštjan Simonič in Milan Stražišar.

ŠAH / PRVENSTVO V POSPEŠENEM ŠAHU

Nadaljeval se je ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Ptuja v pospešenem šahu. Na turnirju za mesec maj je med 16 udeleženci zmagal Janko Bohak s 5,5 točke, ki vodi tudi v skupnem seštevku po petih letošnjih turnirjih. Na naslednja mesta so se uvrstili: Viktor Pernat in Anton Butolen s po 5 točkami, Jože Čič 4,5 točke, Zlatko Roškar, Dušan Majcenovič, Martin Majcenovič in Ivan Krajnc s po 4 točkani, Aleksander Podkrižnik, Milan Fijan, Viktor Napast, Matjaž Plajnšek in Dušan Klajderič po 3 točke itd. (Janko Bohak)

PTUJ / V SOBOTO KLUBSKI TEK

Tekaški klub Maraton iz Ptuja organizira v soboto, 18. MAJA ob 16. uri klubski tek, na katerega so poleg članov kluba vabljeni tudi vsi ostali ljubitelji teka, oziroma hitre hoje. Zbirališče udeležencev bo pri ribogojnici Hrga v Šturmov-cih. Teklo se bo okoli ptujskega jezera (12 km), oziroma si bo vsak po svojih sposobnostih izbral razdaljo. Po teku bo prijetno druženje, kjer se bomo seznanili s potekom priprav na 11. tek ob mejah Slovenije, ki bo trajal od 21 .do 25.junija. Vljudno vabijo vse ljubitelje gibanja v naravi!

DUATLON

Miha Brodnjak odliien na DP

Miha Brodnjak je na svojem prvem prvenstvo zasedel odlično 14. mesto

V nedeljo, 5. maja, se je z državnim prvenstvom v duatlonu (tek - kolo - tek) v Ribnici tudi uradno začela slovenska sezona v duatlonu in triatlonu. Ptujč-an Miha Brodnjak je na tem državnem prvenstvu, zanj prvem, v kategoriji elite (21-39 let) zasedel odlično 14. mesto. Zmagal je Damjan Zepič pred Damijanom Kromarjem, oba člana TK Ribnica, in Erikom

Močnikom (Trisport). Miha Brodnjak je po tekmi dejal, da je z doseženim rezultatom zadovoljen, z nekaj več izkušnjami in pa športne sreče pa bi zagotovo lahko posegel še višje. Pokazal je tudi dobro pripravljenost, tako da na naslednjih preizkušnjah tega kondicijsko izredno zahtevnega športa lahko pričakujemo še boljše rezultate.

karting

Nastop ptujianov v Čakovcu

V Karting centru "Belica" pri Čakovcu je bila 3. dirka za državno prvenstvo in za pokal CRO-SLO. Ob lepem sončnem vremenu se je zbralo okrog 1000 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali vožnje 63 voznikov v štirih razredih.

Nastop ptujskih voznikov je bil uspešen, saj je v tem ponovno potrdil svojo odlično formo mladi Aleks Damiš, ki je bil v obeh vožnjah drugi. Klobasa je bil 5., Mlinarič 6., Vežaver pa sedmi v svojem razredu. Končne uvrstitve so naslednje: v 60 ccm je zmagal Lajkovič - Šlander, med juniorji 100 ccm Rotar - Moste pred Damišem - Ptuj; v ICA 100 S je zmagal Prek - Moste; v F-125 ccm Repič - Moste pred lanskoletnim ptujskim voznikom Veinhandlom, sedaj voznikom Šentilja. Ljubitelji kartinga pa si lahko na Kartodromu v Hajdošah ogledajo 4. dirko za državno prvenstvo, 26. maja 2002.

anc

planinski kotiček

Skokov pohod na Donačko goro

Okrepčevalnica Gastro v soboto, 18. maja,

prijazno vabi vse planinke, planince in ljubitelje pohodništva na

zdaj že tradicionalen Skokov pohod na Donačko goro. Pohod organizira prijetna ekipa iz Gastroja, Kočice 61b, kjer bo ob deveti uri zbirno mesto in start pohoda. Iz Kočic se bodo pohodniki skupaj podali proti vrhu Donačke gore, nato pa bo ob 12.30 uri pri Rudijevem domu na Donački gori poskrbljeno za toplo malico za vse pohodnike. Možnost vrnitve nazaj do Kočic bo peš za tiste z največ moči in kondicije, v nasprotnem primeru pa z avtobusom.

Od 14. ure naprej bo na Kočicah poskrbljeno za prijetno počutje in veselje vseh udeležencev. Ne bo manjkalo dobre hrane in pijače, za zabavo in ples bo igral ansambel Atomček, pripravili pa so tudi nagrade za pohodnike. Pričakujejo vas v vsakem vremenu in tudi prisrčno vabijo k udeležbi!

Povabilu se bo odzvalo tudi Planinsko društvo Ptuj. Zbirno mesto za vse pohodnike bo ob 8. uri zjutraj na parkirišču pred Železniško postajo Ptuj, od koder se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali do Kočic. Pohod bo vodil bo Tone Purg.

T. Radek

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Mali oglasi

KMETIJSTVO

MLADE NESNICE pred nes-nostjo, rjave, grahaste in črne. Opravlejna vsa cepljenja prodam. Jože SORÏAK, Podlože 1, Ptujska Gora.

BIKCE simentalce za nadaljno rejo KUPIM. Tel. 041 263-637.

KUPIM bikce simentalce. Lov-renčič, Krčevina. Tel. 02 751-29 71.

KRAVO za zakol, domače reje prodam. Tel. 92 751-38-21.

OBRAČALNIK pajek 2,40 , skoraj nov prodam. Janko Hergula, Sodinci 10, Velika Nedelja.

KOKOŠI, nesnice, rjave, stare eno leto za zakol ali nadaljno nes-nost, cena za kos 200 sit prodajmo. Meglič, Skorba 23.

NAKLADALKO in puhalnik Tafun prodam. Tel. 746 49-51.

BALIRKO za štirioglate bale Mari-kanta klas prodam , Gerečja vas 46.

TRAKTOR IMT 540, registirain do oktobra prodam. Tel. 041 425-092.

VISOKO BREJE telice ali krave prodam. tel. 793 02-01.

500 KG JEČMENA prodam. tel. 031 451-218.

VEČJO količino suhe luščene koruze prodam. Tel 02 787 68 00.

TELIČKO simentalko in odojke težke od 20 do 40 kg prodam. Elizabeta Ilešič, Hvaletinci 2, Vito-marci.

20 KG ODOJKE in balirano slamo prodam. Tel. 766-05-41.

TRAKTOR Tomo Vinkovič prodam 730, v dobrem stanju prodam. Tel. 041 835-363.

BREJO kravo in telico prodam. Tel. 757 03 01

KUPIM bučnice, pridem na dom. Tel. 041 730-866.

MALO RABLJENO nakladalko SIP-20, novejši tip, cena 260.000 sit prodam. Tel. 02 80-25-106.

PRAŠIČE DOMAČE reje, težke od 120 do 150 kg in telico 6 mesecev brejo prodam. Tel. 740-18-38.

GOZD na področju Podlehnika ali Majšperka kupim, ter prodam bukova drva in teličko staro 1 mesec. Inf. na tel. 031 406-235.

BELE KOKOŠI, domače reje, težke 4,5 kg prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688-13-81.

NAKLADALKO SIP [empeter prodam. Telefon 719-81-75 ali 031 377-744 zvečer.

STORITVE

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sov-retova pot 42, Ptuj.

PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.

POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61 GSM 041 631-571.

SUHA GRADNJA kauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe," ugodni krediti do enega leta TOM + 0%" - za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan [tumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.

IZVAJAMO mizarsko - parketar-ska dela. Tel. 02/ 755- 02-81 ali 041 506-465. Demles, Dean Mikolič s.p. Borovci 19. 2281 Markovci.

KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ). Armstrong in dampa stropovi, pleskarstvo. TOMALES s.p. Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.

ANALIZE VINA in uradne odločbe za prodajo po novem lahko pridobite tudi na Ptuju- Andreja Brglez s.p., Enološko svetovanje Analiza, Grajska ul. 1, Ptuj, Vabljeni. tel. 78 76 770 in GSM 041 484-062.

30 - LET SOBOSLIKARSTVO

- PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje svetovanje

- kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.

DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190.

TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE

dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemlejska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.

tPrLnas^S dobite po ceni, ki se je ra^eselit^i

PORSCHEINTERAÏTOd.o.o.,podruzniaMaribor ^ «I^S^®^ ^Bd Šentiljskac. 128a, 2000 Maribor gsm:04i 675758

Klobasa Marjan s.p., Radgonska 5,2235 Sv. Trojica, tEl.: 02/729 02 70, GSM: (041) 706 087, iTttpv/mim.lffn-sp.si

Sv. Trojica

- zastopstvo traktorjev in kmetijske mehanizacije FERRARI, BCS in STIHL

- prodaja novih in rabljenih kmetijskih strojev

- servis in rezervni deli za traktorje in kmet. meh. FERRARI, STIHL, LAMBORGHINI, BCS in Gianni Ferrari

- menjava staro za novo

- ugodna ponudba kosilnic vseh vrst

^ VEDEZEVANUE

1 POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ

I 090-42-22

s LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKLIČfTE IN NAM ZAUPAJTE!

Franc Turnšek s.p. Hajdina 41

obvešča cenjene stranke, da bo mesnica na lokaciji Zg. Hajdina 41 z dnem 20. 5. 2002 zaprta. Datum otvoritve novega poslovnega objekta mesnice na novi lokaciji bomo naknadno objavili v medijih.

Prosim za razumevanje.

ATisoAVIO..

-NOVO NA PTUJU ZA VAS -

Vabimo vas v novo trgovino na Osojnikovi 3, kjer Vam po ugodnih cenah ponujamo kolesa ROG in MERIDA, vrtne kosilnice, obrezo-valce na nitko, električno orodje, motorna kolesa TOMOS, skuterje PIAGGIO - GILERA ter dodatno opremo za vaša vozila. Možnost plačila na obroke - ugoden kredit.

Priporoča se Avtoval d.o.o., Maistrova 1, 2250 Ptuj, tel.: 776-33-31 PËAvtoval d.o.o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, tel.: 778-34-61_

Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h

- opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (PC brez DDV-ja)

- armaturna mreža 4,2 x 4,2 - 10%

Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001

VINOGRADNIKI POZOR! Sidra, natezalnike, nosilce dobite pri kovi-narastvu METLIČAR, Slavica Metli-čar s.p., Potrčeva 28, Ptuj, vsak dan - cel dan. Tel.: 771-28-61. Garancija: 10 let na material in delo.

ELEKTRO STORITVE, elektroa-vtomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi - Branko KODRIČ s.p. Naraplje 1, Majšperk, GSM 041 617-077.

NUDIMO strokovno izvajanje knjigovodskih računovodskih storitev na dvostavni način po računovodskih standardih. Inf. na tel. 041 761-896, trgovina in storitve Marko Toplak s.p., Novinci 43, Ptuj.

ELEKTRO MERITVE IN PREGLEDE zakonsko predpisane za elektro inštalcije in strelovode izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, izdelamo ustrezna poročila, svetujemo pri odpravi napak. Elektro Ivančič s.p., telefon 02 775-05 31 ali GSM 041 739-197.

NEPREMIČNINE

V KUNGOTI pri Ptuju prodam gradbeno parcelo, v velikosti 27 arov z hišno številko, vodo in elektriko. Tel. 794-62-71.

ODDAJMO apartmaje v najem v stari Novalji otok Pag. Tel. 031 389-067, ali 740 82-80.

V NAJEM dam hišo, v dveh etažah v Sabunikah pri Zadru, peščena plaža. Varaždin, tel.: 00385-42-211-371, mobi 091 575-27 79.

NOVO STANOVANJSKO hišo še v izgradnji v Kicarju prodam. Inf. na tel. 02 745 66-21 ali GSM 041 413-938.

DVOSOBNO stanovanje v Kraigherjevi ulici prodam oz. dam v najem, opremljeno, pritličje. Tel. 041 753-321.

TAKOJ VSELJIVO stanovnje v novejšem bloku v izmeri 60 m2 prodamo. Iusing d.o.o, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749-21-11, vsak delov-nik, med 8. in 15. uro.

KUPIM starejšo hišo v Halozah. Iusing, d.o.o. Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749-21-11, med 8. in l5. uro.

MANJŠO kmetijo v Vintarovci -Destrnik prodam. Tel. 752-01-11.

PRODAMO: stanovanja -1 sob. Rimska pl. .36,87 m2 III.nadst.; 1. sob. Ormoška; 2 sob.Ljubljana-[iška; 2 sob. Čučkova; 2. sob. novo Gorišnica; 3. sob. Ul. 25. maja; 4sob. 5. prekomorske pritličje; 4. sob. Cankarjeva vseljivo z 1.7.02; 4,5 sob. 5.Prekomorkse;

4. sob. Kidričevo; nova takoj vse-ljiva 2-3 in 4. sob. poslovni center Drava, kakor tudi parkirni prostori. Hiše: Pacinje 1 druž. mirna lokacija z lepo parcelo 1.280 m2, posebej garaža; Bukovci starejša takoj vseljiva; Vintarovci; Drstelja; Tezno možnost menjave za stan. na Ptuju z doplačilom; starejša Destrnik; mestna hiša Aškerčeva Ptuj; mestna hiša Aškerčeva s posl.prostori; Sakušak nedokončana; Sakušak atrijska; 2 druž. Raj-špova možnost posl. dejavnosti; Žabjak nedokončana; Zg. Hajdina; Brstje; starejša Mala Vas pri Gori-šnici; Juršinci mlin s stanovanjem z večjim zemljiščem; Spuhlja; Ptujska Gora; Vitomarci; Placar nedokončana; Cirkulane; atrijska Zg. Pristava; Hajdoše; Slovenja vas; Zagojiči; Moškanjci 1 in 2 družinska novejša; Majperk-Lešje; starejša Bukovcfi; Draženci takoj vesljiva; Prerad nedokončana; Jiršovci; V. Nedelja; Tibolci; Strjanci; posl.stan. Placar; Tavčarjeva itd. Vikendi: Gradišča, Cirkulane; Hrastovec, Zavrč; Majski Vrh; brunarica Krčevina pri Vurbergu; Strjanci itd. Parcele: Potrčeva z vso dokumentacijo za posl. stan; Maistrova; Destrnik; Trgovišče, V. Nedelja; Slovenja vas z vso dokumentacijo; Zg. Hajdina; Trnovska vas itd. Poslovne: Grajena; Borovci; Brstje; Vratozv trg itd. Kmetije: Krčevina pri Vurbergu; Lovrenc na Dravskem polju; Slovenja vas; Mala Varnica; Majski Vrh. Agencija Vikend Biš 8/B Trnovska vas tel. 02 757-1101 GSM 041 955-402 Domino Trstenjakova

5, Ptuj, tel 02 748-1013 fax 02 748-1014 www.vikend-sp.si.

MOTORNA VOZILA

CLIO, letnik '95 ali '96, kupim. Tel. 031-838-069.

MOPED na {tiri brzine, zelo ohranjen in žensko kolo prodam. Tel. 041 80-41-32.

JUGO 45 reg. 12/02 ugodno prodam Tel. 766- 79- 01.

MOTOR JAMAHA 125 na novo registriran, neregistriran prodam ter Lado Samarol, telefon 041 431-879, 758-59-21.

AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET: PRODAMO: ZAFIRA 1.8, 1998, PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, 1997, R 5, 1992, CORSA 1.7 DIESEL, 1998, TOYOTA STARLET 1.3 LXI, 1990, ALFA 33 1.5, 1994, PASSAT 1.8 T COM-FORTLINE, 1997, KIA CLARUS 1.8, 1998, FELICIA LXI, 1995, SEAT INCA 1.4 CL, 1996, TWINGO BASE, 1998, FELICIA 1.3 LXI, 1996, RENAULT 19, 1990, SEPHIA 1.6 GTX, 1995, TOYOTA HI ACE 2.4 FURGON, 1993, SEPHIA 1.5 LS, 1998, NIVA 1.7i, 1996, ASTRA 1.4i, 1993, PASSAT 2.5 V6 TDI, 2000, JEEP CHEROKEE 4.0, 1991, FELICIA LXI, 1995, PUNTO 55 S, 1995, UNO 1.0 IE, 1995, ASTRA 1.6, 1998,..POSREDOVANJE PRI GOTOVINSKEM ODKUPU VOZIL DO 7 LET STAROSTI, KEKEC RADKO s.p..,NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00.-550, www.avto.net/auto.rak,

DELO

INFOKOMERC, Danica Male{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.

V REDNO DELOVNO razmerje prejmo 4 osebe. Pogoj: V. stopnja, urejenost, po{tenost, komunikativnost, nudimo službeno vozilo, ter redni OD - ostalo po stimulaciji. Delo se opravlja na področju Štajerske, Pisne vloge po{ljite na nalov: Črnčič & CO d.n.o, Koro{ka 14, Maribor

SPREJMEMO dekle za strežbo,( kuharica, prodajalka ali natakar). Tel. 782-14-91, Marija Kampl s.p. Slovenija vas 62 a, Ptuj.

IŠČEMO DEKLE oz. žensko za strežbo. Bar Stop, Renata Kolenko s.p., Draženci 72, Ptuj. Tel. 031 555-756.

IŠČEMO DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu " Green bar" Damijan Širovnik s.p.. Čopova 1, Ptuj, tel. 031 666-738.

RAZNO

STARINE, pohi{tvo, slike, ure, drobnarije kupim- plačam dobro. Tel. 779-50-10 in 041 897-675.

KUPIM pez figurice, punujam zelo visoko plačilo. Tel. 041 429-376, Mario.

610 KOSOV stre{ne opeke, kot novo prodam. cena po dogovoru. Tel. 02 751 13 91.

NOV PRINTER in telefon prodam. Tel. 775-53-71.

KUHINJO - LES, dolžine 3 m (korito, vgradni hladilnik, napa, {tedilnik - 3 plin + 1 elektrika ) in kotno kuhinjsko garnituro z mizo in stoli prodam. Tel. 040 855-405, zvečer.

BUKOVA drva prodam. Tel. 041 588-282.

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ptuj (ab Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_

AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30

10 let

©caiBí] M wi^ir m

TROCAL

TROJMO TESNENJE

Izdelujemo in montiramo:

PVC OKNA, VRATA

ROLETE in ŽALUZIJE

(Evropska kakovost s cert. a. c 1688/98-520-2 SIST1018ZAG, Ljubljana)

IvanArnuš

s.p.

Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.)

Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj

samoplačniška zobna ambulanta

tel.: 774 28 61

DEMIT FASADE

in druge vrste izolacijskih fasad

v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,

s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.

CHEMICAL PRODUCTS

041 708-586

čistila za: avtomobile, platišča, cerade, delovne stroje, tla in ostale površine. ODLIČNI RAZMAŠČEVALCI

Alojzija Hojnik s.p., Aškerčeva 1, Zg.Polskava

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE.

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 041 343 906

izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica

DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.

Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški

pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.

POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE

PODVINCI / 90 let rozalije vojsk

Prijaznost v dejanjih, ki ustvarja ljubezen

Njeno življenje se je pričelo, 6. maja 1912 leta v kmečki družini Brmež v Podvincih, kjer se je rodila kot tretji otrok. Kasneje se je družina Brmež kar precej povečala, tako, da je bilo osem otrok. Številna družina in velika kmetija ter trdo delo jo je spremljalo že od mladih nog. Osnovno šolo je obiskovala na Ptuju.

Rozalija Vojsk. Foto: Langerholc

Sledila je 1. svetovna vojna. Po osnovni šoli je obiskovala tečaj za kuharico pri šolskih sestrah na Ptuju, nato pa še nadaljevalni. Doma je bila v veliko pomoč pri kmečkih opravilih in pri pe-stovanju svojih mlajših bratov in sester. Kot mlado dekletce je spoznala težka opravila, ki jih je takrat na tako veliki kmetiji ni bilo malo. Ko je končala izobraževanje, je ostala doma na kmetiji in pomagala kuhati, prati perilo za številno družino ter pomagala pri živini in na poljih. Igrala je v številnih igrah

na prostem, kot so jih takrat imenovali. Pela je pri cerkvenem pevskem zboru v Minorit-skem samostanu na Ptuju. Zelo rada se pohvali, da je zapela velikokrat tudi "solo". Ob eni priložnosti jo je slišal tudi prikupen mladenič, ki ga je glas

SENČILA MARIBOR

Ružica Levar, inž, gr., s.p.

novai 2204 IVIIKLAVŽ

Tel.: 02 629 23 78

MARKIZE ZA BALKONE EV TERASE

ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

AKCIJA

* KOPALKE in PLAŽNI NATIKAČI:

ženski, mošid, otrošid

NOVO

* ŽENSKI KOSTIMI

že za 12.500,00 SIT

Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj

Kilogramsko blago • Metersko blago Dckoi-alivno blago • Pozmnentcrija

NOVO

* elastični JEANS, različni vzorci za iiiače, i(riia, bluze,.... Metra, Cankarjeva ul. 6, Ptuj

tako prevzel, da je želel mladenko z žametnim glasom spoznati. Leta 1941 je ta mladenič - Anton Vojsk postal njen življenjski sopotnik. Mlada zakonca sta iskala posestvo, kjer bi lahko družini nudili varen in topel dom. Našla sta ga na hribu v Podvincih, kjer še danes živimo. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke Ana, Marija, Neža in Kristina. Medtem se je pričela 2. svetovna vojna, dedek je bil premeščen na prisilno delo v Avstrijo, kjer je ostal 3 leta. Babica pa je skrbela za otroke, dom in majhno posestvo. Po končani vojni se je dedek zaposlil na Železnici v Ptuju kot nadzornik, babica pa je skrbela za gospodinjstvo. Leta so tekla, zgradila sta si nov dom, hčere so odraščale, se poročile in si ustvarile vsaka svojo družino. Najmlajša si je svoj dom ustvarila na domačiji. Tako ima babica danes 12 vnukov in 17 pravnukov, ki ji krajšajo čas, od kar ji je pred 4 leti umrl mož. V teh letih se je veliko spremenilo kot rada

RADIOPTUJ

B9,a.98,e.|043MHz

naša slavljenka pove: "Dobili smo elektriko, ceste, avtomobile, ročno orodje so zamenjali stroji, preživali smo 1. in 2. svetovno vojno in tudi svojo državo smo dobili". Veseli se tudi nove Minoritske cerkve na Ptuju, v kateri je tako rada prepevala in kjer se je tudi poročila. Za svojo 90 obletnico rojstva, še vedno rada zapoje kakšno "vižo" kot sama reče. Pa tudi na praznovanju je ob "muziki" vnuka zaplesala s svojimi štirimi zeti. Ob njenem praznovanju so jo obiskali tudi predstavniki Društva upokojencev Rogoznica: predsednik Feliks Bagar, tajnik Stanko Menoni in od-bornica Marija Vajsbaher. Čestitali so ji v imenu 500 članov društva z željo, da se z njo čez 5 let spet srečajo. Naša babica izžareva prijaznost v besedah, ki ustvarja zaupanje, prijaznost v mislih, ki ustvarja globino, prijaznost v dejanjih, ki ustvarja ljubezen. Še na mnoga leta draga babica!

Vnukinja Sonja

mmr-

_lyiSEtotoMito ,

Družba za časopisno In radijsko d^avnost RADIOTEDNII^ d.o.o„ RADIOTEDNIK p,p, 95, Ralčeva 6, S250 PtuL td,: 02/749^10, OS/749-34^, faks: 02/749-3435, elektror^ska pc^: nablrainil(9radîotednik.sl, spletne strëm:litt^^vnm.raaiô^10l '

l<9{oji\a.oá@ro^

Wlorkuu} ^od^-TecIiiii'PfMl

Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!

ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,

&L0

Pnda/atMûntaiatSenii

Fam:WVRĚC.sj).. ïimSSiSHw

ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?

Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske Ideti - toplotne črpalke

tel: 02/78 06 A30

SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER

doc Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU

e-mail: tepo.ptuj@amis.net

AKCIJA od 16.5. do 25.5.!

REGAL "ATA"

118.SC'0 SIT

BARVA: JELŠA

d=4,05,v=2,12

Navedeno blago je na zalogi! Cene in popusti veljajo od 16.5. do 25.5. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV._

II •] IM

v Metalki

PC Ptuj, Rogozniška 7

STAVBNO POHIŠTVO »JELOVICA«

• tovarniške cene

• 6% gotovinski popust

POSEBNA PONUDBA

MPC v sni

ZA VROČE IN SUSNE DNI

VRATA KOVINSKA, SUPER PLUS dim625, 750, 875x2000..................

TEGOLA SUPERGLAS

rdeča, rjava, zelena, črna..................

PARKET LAMELNI

HRASTI 6x16S..................................

STREŠNIK HARSIGLIESE, 30 letna garancija..............................

HIDROPAK ZA VODO

MATIC 500 - LEADER ITALIJA.........

STUDENČEK ZA VODO

»FONTANA« št.: 18...........................

KONICA ZA STUDENEC

5/4", dolžine 1m...............................

CEV PVC S SESALNIM KOŠEM

1" dolžine 4m...................................

RAZPRŠILEC ZA VODO.......

ko8 19.950,00

lil' 1.330,00

lil' 1.909,99

lil' 1.957,99

k» 25.999,99

ko8 19.399,99

kos 4.999,99

kos 1.399,99

kos sd 1.199,99 ds 3599,99

METALKA TRGOVINA

Prodajni center Ptuj ^^

Rogozniška 7, tei: 02/749 18 00

' OTROŠKA TRGOVINA Lackova 4,2250 Ptuj

OTROCI NISMO NIČ DRU6E&A

KOT VELIKI LJUDJE V MAJHNIH OBLAČILIH

Trgovina in strojno vezenje

PeterSč Mirko s.p. Podvinci 6/0,2250 Ptuj

TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p.

poijska cesta i7, PlUJ Telefon: 02/788-51-70

IZDELOVANJE ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL

NAREDITE BOLJŠI VTIS

OÂtO

€lMOMTd

\o.o.

&

GRnDB€Nn

M€HflNIZnCIJfl

CLCKTROMONTRŽR

niCKSRNDCR GRBROVCC s.p.

IZVnjRMG: - IZKOPC (bager, mini boger, JCB)

- PRCBOJC CCSTIŠČ

- POLRGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (ifonolizocijo, vodovod, plinovod)

- KOMPRCSORSKC STORITVC

- UTRJCVRNJC TCRCNfl, RCZflNJC RSFRLTR

ŽNIDRRIČeVO NRBRCŽJC 18,8850 PTUJ, TCL: 08 / 748 18 90 FRKS: 08 / 774 81 51, GSM: 041 648 855,031 648 855

Tednik

Naročnina: 02/749-34-16

Tajništvo: 02/749-34-10

Reklame: 02/749-34-15

Mali oglasi: 02/749-34-37

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah od 8. do 12. ure) 18. maja Seka Bojan, dr. stom.

ZD Kidričevo

Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te nase išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

ZAHVALA

ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega moža, atija, dedka, sina, brata in svaka

Janka Klinca

IZ LAN COVE VASI

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem MIP-a Ptuj, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje, ter nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč.

Iskrena hvala kolektivu Dializnega centra v Ptuju za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, ter oddelku Intenzivne nege v Bolnišnici Ptuj za lajšanje bolečin. Hvala vsem društvom Gasilske zveze Videm, ter DVD Lepoglava, posebno PGD Tržec za vso izkazano pomoč ter častno stražo in spremstvo ob njegovem slovesu. Hvala tudi Športnemu društvu Tržec, kakor tudi Nogometni zvezi Ptuj.

Iskrena hvala g. Šeguli za ganljive besede slovesa, godbenikoma za odigrano žalostinko ter Folklornemu društvu Lancova vas. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Neizmerno te bomo pogrešali vsi tvoji, ki smo te imeli radi.

Kako boli in du{a trpi,

ko od bolečin in žalosti

usihajo življenske moči,

veš ti in vemo mi,

ki smo ob tebi bili

zadnje trpeče dni.

Nismo dovolili, da bi te izgubili,

ali usoda hotela je tako,

da to kar ljubiš

za vedno je od nas odšlo.

V SPOMIN

20. maja mineva 15 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek

Ludvik Drevensek

IZ SEDLAŠKA 66

Zelo te pogrešamo: žena Anica, sin Stanko in hčerka Jerica z družino, vnuka Sandi in Klemen.

Prazen dom je in dvorišče zaman oko, te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo, tvojih rok ostaja.

V SPOMIN

Težka bolečina spremlja spomin na 20. maj, ko si nas pred enim letom zupustila naša draga mama

Marija Janžekovic

Z BIŠEČKEGA VRHA 64

Hvala vsem, ki z mislijo obudite njen spomin.

Žalujo~i: otroci in vnuki.

Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje.

ZAHVALA

V 83. letu je za vedno zaspala

Marija Bedrac

IZ DRAVC

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše.

Posebej se zahvaljujemo Gradbeništvu Bezjak iz Male vasi, vsem dobrim sosedom, pevcem, godbenikoma, g. župniku, govorniku Marjanu Jelenu ter pogrebnemu podjetju MIR.

Žalujoči: Vsi njeni.

Na svetu si, da gledaš sonce na svetu si, da greš za soncem na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage botre in tete

Terezije Toplak

IZ DORNAVE 112/A

1917 - 2002

Za izkazano pomoč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, dr. Darji Pribožič, dr. Stanku Tomincu, patronažni sestri Majdi Zajšek in socialni delavki Jožici Brodnjak. Iskrena hvala Anici Abraham in Cilki Krajnc za nesebično pomoč pri negi. Hvala tudi bolnišnici Ormož, dr. Auerju in bolnišnici Ptuj - Internemu oddelku. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in gospe Veliko-nja za izrečene poslovilne besede. Hvala tudi za darovane svete maše, cvetje in sveče.

Žalujoči vsi njeni.

Povsod te čuti duša, ne vidi te oko, na zemlji ti živeti ni bilo lahko. Si našel mir presegel si trpljenje, ostajaš drag v srcih naših vse življenje.

V SPOMIN

V sredo, 15. maja je minilo žalostno leto, odkar si nas mnogo prerano zapustil dragi sin, oče in dedek

Gabrijel Sever

IZ RUCMANCEV 63

22.3. 1941 - 15.5. 2001

Težko je doumeti, da te ni več med nami. V spominu te nosimo vsi, ki te imamo radi.

Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu poklonite lepo misel, svečko ali cvet.

Mama, sinova Robert in Elči z družinama

Ob boleči izgubi naše drage

Elizabete Kostanjevec

IZ SOBETINCEV

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala sodelavcem "Pleskar" Ptuj. Prav lepa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govornikoma g. Mundi in g. Šterbalu, godbeniku za odigrano Tišino, ter podgrebnemu podtjetju MIR.

Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njeni.

Kogar ljubiš ne umre, le nekje daleč je. Skrb, delo in poštenje bilo tvoje je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina.

ZAHVALA

ob boleči izgubi moža, atija, zeta, svaka, strica, sina, brata

Darka Zelenka

IZ SOVRETOVE POTI 58

15. 2. 1964 - 9- 5. 2002

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno iskreno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala kolektivu Kleparstva Martina Kokola, ga. Veri, patru Janezu, pevcem ter podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.

V globoki žalosti: žena Renata, h~i Meri, sin Benjamin ter vsi, ki so te imeli radi.

UMOR V HALOSKIH DOLANAH / ZARADI STRELA UMRL 24-LETNIK

Kaj pršijo sin in sorodniki osumljenca umora?

V torek, 7. maja je prebivalce mirne haloške vasice Dolane, ki se razteza med Borlom in Cirkulanami, pretresla novica, da je pri Krajn~evih v Dolanah 21 c pri{lo do streljanja v katerem je umrl njihov doma~in, 24-letni Zlatko Kole-dnik. Najprej se je med doma~ini raz{irila vest, da naj bi šlo za samomor, kmalu zatem pa, da naj bi ga v silo-branu ustrelil 62-letni F.K. iz Dolan, ki naj bi mu Kole-dnik že ve~krat grozil in ga pretepal. Kje je resnica in kako je umrl Kolednik bo pokazala kriminalisti~na preiskava, osumljenca uboja pa so priprli.

Po prvi novici o samomoru se je med krajani Dolan in Cirku-lan razširila vest, da naj bi Zlatko Kolednik, ki je bil "stari znanec" policije tudi ta večer grozil 62-letnemu Francu Kraj-ncu na njegovem domu v Dolanah 21 c. Celo fizično naj bi se ga lotil, zaradi česar naj bi Krajnc stopil po pištolo in mu zagrozil, da ga bo "počil", če ne bo odnehal. Prišlo naj bi do prerivanja, med katerim naj bi počil strel in 24-letni Zlatko naj bi se smrtno ranjen v glavo mrtev zgrudil na tla.

Tudi uradno Policijsko poročilo je bilo dan po tragičnem dogodku zelo skopo. Ivo Usar, predstavnik za stike za javnost pri policijski upravi v Mariboru, je za radio Ptuj povedal le to, da je v torek zvečer okoli 21. ure prišlo do streljanja v stanovanjski hiši v Dolanah, da je zaradi strela v glavo umrla ena oseba, 24-letni moški, ter da so zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora priprli 62-letnega F.K. iz Dolan.

Ko smo se v petek, 10. maja popoldne odpravili na mesto tragičnega dogodka v Dolane, sta bila pred krajnčevo hišo parkirana dva avtomobila, na pragu pa smo med čiščenjem hiše zmotili skupino treh mlajših moških. Eden med njimi je bil 23-letni Ernest Krajnc, sin osumljenega Franca Krajnca, ki naj bi v si-lobranu streljal na Zlatka Ko-lednika. Sprva o tem ni želel govoriti, potem pa nam je le zaupal: "Za tragični dogodek sem zvedel še isto večer. Usodnega dne, v torek zvečer sem se s prijatelji odpravil v kino in po predstavi smo šli skupaj še na pijačo. Domov sem se vrnil okoli pol enajste ure, ko me je pred našo hišo presenetila policija. Sprva nisem vedel za kaj sploh gre, vendar sem med pogovori kmalu izvedel, da je zaradi strela iz pištole umrl Zlatko."

Torej ste ga poznali?

Pogled na stopnice, no katerih sta se prerivalo F.K. in sedaj že pokojni Zlatko.

"Vsi ga poznajo, to je bil stari znanec policije. Brezposeln je bil in ukvarjal se je z različnimi rečmi. Veste to je tisti, ki je pred nekaj leti v neposredni bližini Petovie na Ptuju s kamnom ubil človeka. Zaradi tega je tudi nekaj let sedel, a kot kaže premalo. Saj vsi vejo, da se je ukvarjal s tatvinami in vlomi. Okoli je kradel najrazličnejše predmete in jih prodajal mojemu očetu, ali pa ga silil, naj mu jih praja on."

Imate za do dokaze?

"Zagotovo obstajajo, saj je bilo na televiziji povedano, kolikokrat je bil kaznovan in za kaj vse. Pa na sodišču zagotovo tudi. Mojega očeta je že večkrat napadel in pretepel, izsiljeval ga je za denar in za pijačo. Ker mu je grozil, da ga bo ubil - in to ne samo enkrat - se je oče ves prestrašen umaknil in lani dobre 3 mesece spal nekje na Hrvaškem."

Sta se že pred tem huje sprla, tako kot usodni torek, recimo?

"Ja nekaj podobnega se je dogajalo lansko jesen, datuma se ne spomnim, oče mi je ves prestrašen povedal, da ga je okoli 10. ure med spanjem po telefonu poklical Zlatko in mu zagrozil,

d.O.O.

• TRGOVINA •VODOVOD

• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE

Ugodni krediti od enega do petih let!

Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812

da ga pride ubit. Čez nekaj trenutkov je slišal njegov moped in kmalu zatem razbijanje po vhodnih in balkonskih vratih.

Oče naj bi ga še nekajkrat opozoril naj neha groziti in naj se spravi domov, vendar Zlatko tega ni storil. Med razbijanjem je v paničnem strahu oče sprožil proti njemu in ga nevedoč ranil v roko. Vsi vaščani so rekli, prav je da ga je vstrelil, naj mu bo to za opozorilo, da ne bo več stra-hoval ljudi."

Kaj pa se je dogajalo usodnega torka, so vam kaj povedali?

"Seveda so mi, nekaj pa vem tudi sam. Vem, da se je tisti večer vozil s svojim mopedom gor in dol po vaški cesti, mimo naše hiše. Sosedi, kamor je hodil na pijačo, je bojda rekel, zdaj pa grem k Francu, zdaj pa ga bom. In tako je tudi storil, čeprav ga je soseda rotila naj se pomiri in gre domov."

So vam znane tudi podrobnosti?

"Ja vse so mi povedali saj obstajajo priče. Zlatko se je odpravil do naše hiše in močno potrkal po vratih. Oče je šel gledat kaj je in ko je odprl vrata ter videl Kolednika, mu je rekel naj ga pusti pri miru in naj gre domov. Ko je hotel vrata zapreti, pa mu je Kolednik z nogo to preprečil in na silo vstopil v hišo. Očetu je grozil, da ga bo pretepel, oče pa ga je še nekajkrat opozoril naj da mir in naj

V pogovor se vplete še sorodnik, ki mu je ime tako kot osumljenemu, Franc Krajnc: "Kolednik je bil res strah in trepet vseh na vasi, tudi meni je grozil, nekajkrat sva bila že na sodišču, kar precej nas je, ki smo hodili po sodišču zaradi njega. Dobil je kar si je zaslužil, saj tako ni šlo več naprej... "

Ves razburjen se nam pridruži še Milan Krajnc z Velikega vrha: "To je res, jaz sem bil s Ko-lednikom na sodišču že nekajkrat. Poglejte to (in pokaže na okoli 6 cm dolgo zaceljeno rano sredi glave) to mi je storil on. Ni izbiral, če je imel pri roki kol ali sekiro. Se nekaj ur preden je umrl sva bila skupaj na ptujskem sodišču. V torek ob pol enih popoldne sva imela razpravo pri sodnici, ne spomnim se kako se piše, ampak povem vam, kar sedem ali osem kaznivih dejanj mu je naštela. To je grozno, kaj vse si je upal. Drugače kot se žal je, se vse to res ni moglo končati, marsikdo si je oddahnil... " Želeli smo tudi do sorodnikov pokojnega Zlatka Kolednika na drugi strani ceste, a nismo želeli motiti hiše, ki je bila ovita v žalost, saj so nas opozorili, da v njej leži na parah pokojni Zla-tko. Pozneje smo jih poskušali priklicati tudi po telefonu, pa jih žal nismo uspeli.

Nekako pomirjujoče so izzvenele besede ene najbližjih krajn-čevih sosed, Ane Gabrovec: "Ne

Osumljencev sin Ernest kaže na luknjo v zidu, kamor je zašla ena od krogel. Foto: M. Ozmec

gre domov. Potem naj bi na stopnicah in na hodniku prišlo do prerivanja. Ne vem kako se je zgodilo. Kolednik je obležal mrtev tule ob stopnicah. Potem so prišli policija, pa zdravnik ga je pregledal... "

Pogledam na mesto, ki mi ga je pokazal in na njem so kljub čiščenju bili še videti madeži krvi. Potem mi pokaže še luknjo na zidu nad stopnicami, kamor naj bi zašla ena od ustreljenih krogel med prerivanjem: "Vidite ena krogla je zašla tu noter..."

Napoved vremena za Slovenijo

Napoved za Slovenijo

Danes bo pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.

Obeti

Jutri in v soboto bo sončno in zelo toplo. Cez dan bo pihal jugozahodni veter.

vem, težko nam je vsem skupaj. Za nas je Krajnc pravi sosed, vsak dan sva se pozdravila, če ne z besedo, vsaj z dvignjeno roko. Bil je priden in deloven kot živina. Za Zlatka mi je žal, saj je bil mlad in meni ni nikoli storil nič žalega. Vem pa, da so se ga vsi na vasi bali, od mladih se ni nihče upal z njim družiti, škoda, da se je to moralo zgoditi... "

Pred zaključkom redakcije v torek popoldne nam je Ivo Usar, predstavnik za stike z javnostjo pri Policijski upravi v Mariboru povedal, da o omenjenem tragičnem dogodku niso do tega dne zbrali nobenih novih informacij. Povedal je le, da so v petek, 10. maja kriminalisti kriminalistične policije PU Maribor zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora po 127. členu kazenskega zakonika RS, osumljenega 62-letnega F. K. iz Dolan privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zoper njega odredil pripor.

Preiskava še očitno ni zaključena, zato bomo o tem zagotovo še kaj zapisali kdaj drugič, vendar večjih presenečenj ni pričakovati.

M. Ozmec

Kulturni križemkražem

VIDEM * Tamburaški orkester KD Videm pripravlja v nedeljo, 19. maja, ob 16. uri v avli O[ Videm letni koncert z gosti - pevsko skupino Spomin~ice DPD Svoboda Ptuj. Vstopnine ni.

PTUJ * Jutri bo ob 20. uri v Gledali-{~u Ptuj ponovitev igre nagon Fran-za Xavera Kroetza. KOCICE * Drage planinke in planinci, vljudno vas vabimo na prijetno hojo, na Dona~ko goro, 18. maja, ob 9. uri, iz Gastrojevega objekta v Ko~icah 61/b. Malica ob 12.30 uri, na Rudijevem domu za vse pohod-nike. Vrnitev možnost z avtobusom ali peš. Program od 14. ure naprej. HAJDOŠE * Pevke Gmajnarice, ~la-nice KD "Valentin Žumer" Hajdoše, vabijo ob izzidu svoje prve kasete na promocijski koncert, ki bo v soboto, 18. maja ob 20. uri. Kot gostje bodo na koncertu nastopili moški pevski zbor GD Hajdoše, kvartet 2 krat 2 iz Draženc, Ljudske pevke iz Skorbe, Fantje 3 vasi iz Lovrenca ter anasambel "[e ne odpisani" in Rudi [antl, nekdanji pevec skupine [tajerskih sedem, ki se je od-lo~il za samostojno kariero. Pevke Gmajnarice vabijo na prijeten ve~er petja in glasbe.

PTUJ * Z namenom po~astitve svetovnega dneva podjetnic Vas vabimo na prireditev z osrednjo temo Družinsko podjetništvo v evropskih okvirih, ki bo v petek, 17. maja ob 15. uri na Magistratu v poro~ni dvorani v MO Ptuj. Vstop je prost! CERKVENJAK * V soboto, 18. maja ob 20. uri bo v dvorani ponovno predstava ljudske veseloigre v treh dejanjih Davek na samce, ki jo uprizori gledališka skupina KUD Vito-marci.

PTUJ * Pokrajinski muzej vabi otroke in starše na Muzejski vikend, ki bo 18. in 19. maja 2002, od 10. do 13. ure, na ptujskem gradu. Ogledali si bomo razstavo za otroke "Ar-himir te popelje skozi preteklost", ki jo bo spremljala muzejska delavnica "Obleci Arhimira". PTUJ * V organizaciji JSKD Obmo-~ne izpostave Ptuj se bodo danes ob 17. uri v Stari steklarski delavnici predstavili ustvarjalci ptujske enote Ozare Marija Strelec, Nina Er-lih, Marko Kmetec, Milan Pe~ovnik, Vili Zupani~, Roman Mokina, Osman Bekri~ in Anton Skrbinšek. Pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca bodo predstavili mozaike. Kdor ne bo utegnil priti na odprtje razstave danes, prisr~no vabljen jutri ob 17. uri v istih prostorih.

PTUJ * 21. maja ob 17. uri bo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj "POGOVOR O KNJIGI", naslov tokratne knjige je " KATKA IN BUNKEC" avtorja Marjana Tomši~a. V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj je odprta razstava " SLIKE JANA OELTJE-NA IZ PTUJSKE ZBIRKE " KOLNKIŠTA

Petek, 17. maja ob 21.uri bo potopisno predavanje "S KATRCO PO KLASIČNI IN EKSOTIČNI FRANCIJI. Sobota, 18. maja ob 21.uri bo koncert ZLATKA KAUČIČA, slovenske jazz legende. Vstopnina 300 sit. Nedelja, 19. maja ob 20.uri bo otvoritev retrospektive filmov Alfreda Hitchocka. O režiserjevem delu bo predaval filmski kritik JURIJ MEDEN, nato pa sledi projekcija filma DVORI[ČNO OKNO.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Andreja Kosar, Zg. Hajdina 17/b, Hajdina - Nika; Marija Pi{ec, Sela 12, Lovrenc -Sanjo; Martina Slodnjak, Bod-kovci 47, Jur{inci - Tajdo; Sandra Dreven{ek, K jezeru 2, Ptuj

- Saro; Anita Vrabi~, Varo{ 33, Makole - Simona; Valerija Visinski, Brstje 34, Ptuj - Aneja; Renata Ko{ti, [alovci 8, Sre-di{če - Sa{o; Simona Perkovi~, Grajena 23, Ptuj - Lino; Danica Poli~, Podvinci 66/c, Ptuj -Alena; Tanja Trstenjak, Pesnica 40/e, Pesnica - Bora; Sabina Murko, Rogoznica 33, Voli~i-na - Patrika; Klaudija Domin-ko, Zamu{ani 45, Gori{nica -Žiga; Irena Novak, Sestrže 43, Maj{perk - de~ka; Klavdija Ca-futa, Sedla{ek 3/c, Podlehnik -Ninota; Anja Kolar, Gori{nica 117, Gori{nica - Eriko. Poroke - Ptuj: Du{an Slod-njak in Natalija Pavlini~, Saku-{ak 19/a; Alojz Mlakar, Placar 68/a in Marija Cafuta, Placar 68/a; Benjamin Verdenik, Ptujska Gora 5 in Lidija Bencik, Bel{akova ul. 33, Ptuj; Mirko Kova~ec in Marija Topolovec, Arbajterjeva ul. 7, Ptuj; Robert Stopajnik in Jasmina [arman, Leskovec 2/a; Robert Petrovi~ in Katica Vali~, Mo{kanjci 22. Poroka - Ormož: Daniel Kuhar, Sene{ci 68 in Brigita Ma-rini~, Sene{ci 68.

Umrli so: Gera Meznari~, rojena Kostanjevec, Grajena 38, rojena 1913 - umrla 29. maja 2002; Marija [ala, rojena Ra-u{l, Obrež 31, rojena 1921

- umrla 04. maja 2002; Avgu{-tin Zemlji~, Žerovinci 8, rojen 1937 - umrl 04. maja 2002.

CRNA KRONIKA

VLOMIL V TRGOVINO

V noči na 10.05. 2020 je neznani storilec vlomil v trgovino Polje-Dom v Zavrhu, tako da je s primernim orodjem odlomil vložek ključavnice in nato vstopil v prostor. Iz trgovine je odnesel večjo količino cigaret, različnih znamk in nekaj steklenic žganih pijač ter lastnika tako oškodoval za okoli 150.000,00 SIT.

POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU

Dne 11.5.2002 ob 22.20 uri je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Mezgovcih, UE Ormož. V požaru je pogorelo celotno ostrešje in osrednji del gospodarskega poslopja, v katerem so bili tudi kmetijski stroji in orodje, požar pa je zajel še del ostrešja stanovanjske hiše. Vzrok požara je bila najverjetneje električna napeljava. Pri gašenju so sodelovali gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz okoliških krajev. V požaru ni bil nihče telesno poškodovan. Materialna škoda, kot posledica požara znaša po nestrokovni oceni 4.000.000 SIT

NEZNANKA GA JE OROPALA

Dne 13.5.2002 okoli 04.30 ure je v Mariboru, pred hišo Sodna ulica 14 neznana storilka pristopila do oškodovanca I. M., starega 65 let iz Miklavža na Dravskem polju, ga potisnila po tleh ter mu slekla jakno, v kateri je imel denarnico z dokumenti in denarjem ter mu vse skupaj odvzela. S tem dejanjem ga je oškodovana za 95.000 SIT.

PONUDBA

RABUENIH

VOZIL

www. ^^prstec.sl

Servis smo posodobili in povečali

AKCIJA

Ugodna menjava poškodovanih vetrobranikih stekel

1. RENAULT R5 FIVE 1995

2. VW PASAT 1.9 TDI 90 KM VARIANT 1998

3. LANCIA Y 1,2 16vSV1998

4. HYUNDAY PONY 1.5 1990

5. OPEL VECTRA 1.6 1989

6. OPEL KADEH 1.4 LST KARAVAN 1991

7. NISSAN MICRA 1.0 LC 1993

8. CITROEN CX 22 SV - reševalno vozilo 1988

9. RENAULT CLIO 1.2 RL 1998

10. LANCIA THEMA IE 2.0 16v 1993

11. DAIHATSU CHARADE 1.0 TS 1992

12. FIAT BRAVA 1.6 1998

13. LANCIAY10 1.1.IE1993

14. ALFA 155 1.7 TS 1993

15. OPEL KADET 1.6 I - korovon 1991

16. FIATPUNT0 55S 1999 17 FIAT BRAVA 1.6 SX 1997

18. OPEL KADET 1.3 LS 1989

19. JEEP CHEROKEE 2.1 TURBO DIESEL 1001

20. LANCIA DEDRA 1.6 IE 1993

21. RENAULT R4 1988

Avto Prstec d.o.o.,Ob Pravi 3a, Ptuj. 02/782-3001,050/613-310

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh