NOVI LEKSIKON JUGOSLOVANSKIH KNJI�EVNIKOV

Kdor se ho�e informirati o biografskih in bibliografskih podatkih sodobnih sloven-
skih knji�evnikov, je v zadregi. V Slovenskem biografskem leksikonu, ki sega �ele do
gesla Schmid, novej�ih podatkov po ve�ini ne najdemo, saj so snopi�i, ki so �e iz�li,
izhajali od leta 1925 do 1960. Kronolo�ko urejeni Kratek bibliogralski pregled sloven-
skega slovstva M. Bor�nikove (Lj. 1955) preneha z medvojno generacijo, razen tega pa
je �e zdavnaj po�el; nujno bi bila potrebna nova izdaja, dopolnjena s povojnimi knji�ev-
niki. �e najve� podatkov o sodobnih piscih najdemo v Smolejevem Siovensitem dram-
skem leksikonu v dveh delih (Lj. 1961�1962). Ta pa upo�teva le knji�evnike, ki imajo
kakr�niokoli zvezo z gledali��em in dramatiko, in tudi pri tem je prvi del �e razprodan.

�Suvremeni pisci Jugoslavije. Ured. Milo� Zorzut. Zagreb, Stvarnost 1966. (VIII+397 str. 80».
(Biblioteka suvremenih priru�nika.)

169

Slovenske avtorje lahko poi��emo �e v knjigi Knji�evni godi�njak, Pisci jugosla-
venskih naroda (Zagreb 1961), v katerem najmlaj�ih pisateljev �e nii, in pa v Enciklo-
pediji Jugoslavije Leiksikografskega zavoda v Zagrebu, katere prvih �est knjig je izha-
jalo od leta 1955 do 1965; iz�la je �ele do �rk »Put« in izhaja vedno po�asneje.

Matica srpska v Novem Sadu popravlja ob�iren bio- in bibliografski leksikon
jaigoslovanskih knji�evnikov, ki lupamo, da bo enakovreden podobnim delom pri drugih
slovanskih narodih (predvsem Slownik wsp�lczesnych pisarzy polskich v �tirih knjigah,
Wanszawa 1963�1966, in Slovnik �eskfch spisovatelu, iPraha 1964).

Bred kratkim je iz�la knjiga Suvremeni pisci Jugoslavije, bio- in bibliografski
leksikon �ive�ih jugoslovanskih knji�evnikov. Bele�ka na ��itnem ovitku in uvod nam
povesta, kar ni razvidno iz naslova: v knjigo so sprejeti le pisci, iki so �lani leipubli�kih
dru�tev knji�evnikov. Za ta doslej nenavadni kriterij, �e poisebno pri knjigi, ki ni izdaja
Zdru�enja knji�evnikov Jugoislavije, se je zalo�ba najbr� odlo�ila zato, da bi �im prej
in �im la�e zbrala graidivo; redakcija se je abrniila na republi�ka dru�tva in od njih do-
bila podatke. Od 782 �lanov, kolikor so jih imela dru�tva knji�evnikov ob zbiranju gra-
diiva, je redakcija zbrala podatke za 769 knji�evnikov, in toliko �lankov je objavljenih
v knjigi. Ta na�in je omogo�ili dokaj�njo a�urnost � redakcija je bila zaklju�ena januar-
ja 1965 in 'dO tja isegajo podatki � manjka pa v knjiga precej imen, iki bi v leksikon
z naslovom Suvremeni pisci Jugoslavije vsekakor spadala. Od slovenskih avtorjev �
v iknjigi jih je 140 � manjkajo vsi, ki v �asu pripravljanja knjige niso bili �lani Dru�tva
slovenskih knji�evnikov. Od teh pa bi vanjio vsekakor lapadali npr. Rado Bordon, Peter
Bo�i�, Valentin Cundri�, Bogomil Fatur, Viktor Konjar, Lojze Kova�i�, Primo� Kozak,
Svetlana Makarovi�, Bojan Pisk, Marjan Ro�anc, Dominik Smole, Veno T�ufer, Dane Zaje
in miorda �e kdo. Posledica tega neprimernega kriterija pa je tudi to, da so v knjigi
sicer zastopani iliterami zgodovinarji in kritiki � celo nekateri umetnostni zgodovinarji
in podobno � ki so pa� slu�ajno �lani knji�evni�kih dru�tev, ni pa �lankov o mnogih
drugih literarnih zgodovinarjih in kritikih, pri Slovenoih nipr. o Franu Petretu, Borisu
Patemujiu, Francu Zadravcu, Francetu Berniiku in Janku Kosu.

Knji�evniki, ki pi�ejo pod psevdoniiimd, so uvr��eni pod le-te, �al pa ni kazalk
s pravimi imeni, ki ibi uporabnost knjige olaj�ale. �lanki so razdeljeni v dva dela. V
biografskem delu slede datumu in kraiju rojstva osnovni podatki o �olanju in slu�bo-
vanju, o sodelovanju v NOB, o knji�evnem delovanjn in objavljanju, o prevajalskem in
uredni�kem delu ter o prevodih avtorjevih del v ituje jezike. Nikjer pa ni nobenega po-
datka o narodnosti knji�evnika in tudi njegovo delovno podro�je, ki je obi�ajno pri
leksikonih navedeno takoj za imenom, je treba irazlbrati �ele iz teksta. Ni tudi nobene
oiznake in ocene avtorjevega dela ter pomena. Kolikor je bilo mogo�e preveriti pri slo-
vensikih knji�evnikih, so �ivljenjepisni podatki to�ni. Opazil sem le pomoto v �lanku
o Mateju Boru: leta 1937 ni maturiral na gimnaziji v Celju, pa� pa je tega leta diplomiral
na ljubljanski slavistiki. V istem �lanku je napaka, ki jo je verjetno zakrivil zagreb�ki
korektor: Grgarje nam. Grgar.

Bibliografski del vsebuje samo dela, ki so iz�la v knjigah, pri dramatikih pa tudii
izvedene drame. Vendar ni povsod dosledno ozna�eno, katera dela so bila samo izvedena.
Knjige so opisane z naslovom in letnico iaida ter z opombo o zvrsti in razvr��ene po
�asovnem redu izhajanja; tudi antologije, izbori itd. so uvr��eni v kronolo�ki red skupaj
z drugim. Ker so aponibe o vrsti izdaje pri posameznih knjigah ponekod nedosledne ali
jih ^ploh ni, bibliografija ni vselej dovolj jasna. Tako npr. pri Janiku Glazerju ni raz-
vidno, da je knjigi Jaz in ti in Pesmi za otroke le uredil. V �lanku o Francetu KOblarju
je pomotoma izostal bibliografski del in so vsa dela na�teta v biografskem delu, ne glede
na to, ali gre za samostojne knjige ali le za ■�lanke aH uvode. Sicer pa so tudi bibliograf-
ski podatki, kolikor sem jih preveril pri slovenskih knji�evnikih, to�ni in popolni.

Na koncu je naveden �e naslov knjii�evnika; pri ve�ini je objavljena tudi foto-
grafija.

Kljub omenijenim pomanjkljivostim, ki bi jih bilo treba v novi izdaji popraviti,
je 'knjiga koristen in nujno potreben priro�nik, ki bo pri�el prav predavateljem in �tu-
dentom jugoslovanskih knji�evnosti ter vsakomur, ki se zanima za na�o sodobno knji-
�evnost.

Marko Kranjec

170