logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Srečanje ustvarjalne mladine Velenje 94

■■•■■■»■■■■»»»■■■»■■■■■■■■■»•■■■■■■■•■■■i

5. likovna kolonija diplomantov

_ Velenje že kar nekaj časa sodi med pomembnejša slovenska likovna središča. Zadnja leta se tu uveljavlja še ena oblika dela v likovnih kolonijah študentov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.

Letošnja bo tako že peta po vrsti, trajala bo od ponedeljka, 20. do petka, 24. junija. Približno 20 diplomantov oziroma slušateljev postdi-plomskega študija omenjene akademije bo poskušalo v tej ali oni likovni tehniki prenesti na risalni papir, platno najpomembnejše kulturno - zgodovinske znamenitosti Šaleške doline. Zadnji dan koloiuje bodo pripravili še razstavo. To bodo odprli v Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, kjer bodo tudi sicer skrbeli za udeležence kolonije. Odprli jo bodo ob 20. uri.

■ OP)

POČITNIŠKO DELO

| Telefon 853-061, 711-202 |

FIMEX

R \i1 \ U.Nlšk \ IN BIRO I LUN 1(' N V OPRI \1 \.

V petek In soboto bo sončno In zelo toplo. V nedeljo pa poslabšanje s padavinami.

Rudar in ERA zadovoljna

Minulo soboto in nedeljo so sklenili 3.državno nogometno prvenstvo v l.in 2.1igi.Enajsterice Raudarja in ERE Šmartno sta poskrbeli za povsem kontrastno razpoloženje. S porazom z 0:4 je konec osemletne tradicije nepremagljivosti Velenjčanov s Publikumom, ERA Šmartno paje gledalce ob slovesu razveselila z visoko zmago. Vseeno pa sta z letošnjo uvrstitvijo oba zadovoljna.

Robert Pevnik (na sliki) je bil še zlasti nevaren za velenjske igralce in vratarja Feruza Čaniča, ki pa je imel kar obilo sreče, saj je d ve njegovi žogi zaustavila vratnica.

Upokojenci občine Velenje

»a«iaiaa«iaaiaa»aaa*«caa*aaa«a*i:

i Jubilejni teden

VELENJE - Za upokojence v občini Velenje bodo dnevi od 13. do 18. junija nekaj posebnega. Posebnega zaradi tedna upokojencev in prireditev, ki so ali jih še bodo ob tej priložnosti pripravili Zveza društev upokojencev občine Velenje in društva sama.

Tako so se v začetku tedna na tekmovanju za prehodni pokal pomerili najboljši strelci v vrstah velenjskih upokojencev, dan kasneje balinaiji, včeraj so preizkušali svoje spretnosti kegljači, danes (v četrtek) pa so za šahovnice sedli najboljši šahisti. Jutrišnji dan so

"vzeli za svojega" ribiči, ki bodo tekmovali ob Velenjskem jezeru. V soboto, 18. maja, bo na programu 10. jubilejnega tedna upokojencev občine Velenje predvideno petje na vasi. Organizatoiji te prireditve bodo upokojenci iz Šmartnega ob Paki, zato bo približno 150 pevcev in pevk prepevalo v tem kraju pred društvenimi prostori. Če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani šmarškega kulturnega doma.

Tako kot vedno, bodo tudi letošnji teden sklenili z izletom na Ro-glo (vmes se bodo ustavili še pri spomeniku NOB na Frankolo-vem), kjer ne bo manjkalo družabnih in športno - rekreativnih iger, dobre volje in prijetnega razpoloženja. 300 upokojencem, kolikor naj bi jih bilo v soboto, 25. junija na omenjenem smučarsko - rekreativnem središču pod Pohoijem, se obeta res lep in zanimiv dan.

________ ■ (tp)

Ljubno ob Savinji

Naj nas mostovi

združujejo!

AKCIJSKA PONUDBA RAČUNALNIKOV!

386DX/40/4/214Mb/color..............134.900,00

486DLC/40/4/214Mb/ color............146.820,00

486DX/40/4/214Mb/color...............182.580,00

GARANCIJA 2 LETI!

AKCIJSKE CENE ZA TISKALNIKE EPSON,FUJITSU,CANON!

Mednarodna revija skokov

VELENJE - Še dober teden nas loči od mednarodne revije skokov, oziroma do FORD SKI Jumping Challenger, kot so poimenovali letošnjo revijo smučarskih skokov. Četrta mednarodna prireditev bo nekoliko drugačna od prejšnjih treh. Trajala bo tri dni od petka, 24., do nedelje, 26.junija.

To največjo letošnjo športno prireditev v velenjski občini bodo začeli v petek zvečer z nočno tekmo za tradicionalno "rudarsko svetilko" v počastitev praznika rudaijev. Naslednji dan, v soboto, bo pred tekmovanje za nedeljsko tekmo na izločanje.

V predtekmovanju bo nastopilo 64 skakalcev, v nedeljskem popoldanskem finalu pa bodo lahko gledalci občudovali 16 najboljših. Na reviji bodo sodelovali skakalci iz Avstrije, Italije, Norveške, Japonske, Slovaške, Češke in seveda vsi najboljši slovenski skakalci, ki so pred dnevi že bili na nekajdnevnih pripravah v Velenju pod vodstvom novega glavnega treneija Ludvika Zajca.

Za skakalce pa ne bodo vabljivi le najboljši skakalci, ampak tudi lepe nagrade, saj bodo žrebali vstopnice.

■ (vos)

Hitreje, hitreje...

H foto vos

Most na Ljubnem ob Savinji naj bo simbol resničnega povezovanja ljudi na različnih bregovih, naj bo simbol trdnosti, samostojnosti in solidarnosti, so bile osnovne misli govornikov na torkovi otvoritvi Delovega mostu solidarnosti na Ljubnem ob Savinji. Mostu torej, za katerega so v veliki meri prispevali sredstva ČZP DELO, njegovi bralci in vsi ostali, ki so se odzvali na solidarnostno akcijo pomoči Ljubnemu po katastrofalnem razdejanju ob poplavi. Trak je prerezal direktor ter glavni in odgovorni urednik Dela Tit Doberšek.

Še pred tem je bila na Ljubnem okrogla miza, na kateri so gostitelji zvedeli, da denaija za nadaljnjo gradnjo ceste proti Lučam letos ne bo, da pa bo cesta zgrajena v treh letih. Zanimivo je, daje enako obljubo dal lani tudi podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle ob odprtju lju-benske obvoznice. Kdaj bodo torej pričeli šteti ta leta? Še nekaj - velika večina krajanov za okroglo mizo in slovesnost sploh ni vedela.

■ (Mo:Jp)

_ s DOGODKI junija 1994

Na torkovem zasedanju poslanci sprejeli proračun

8*&Kllfttt8£8Si

ISl*Kta«SS«8i««i«S»aK8«e8ttBitR«»tt«81»Ki

i » $ s ® m » i

"Porod" ni bil lahek

Torek je v velenjski občini minil v znamenju zasedanja vseh treh zborov občinskega parlamenta. Delegati družbenopolitičnega zbora so z delom začeli prvi, saj so jim ostale še 4 točke dnevnega reda od prejšnje seje, ki je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti. Delo so hitro končali; sprejeli so sklepe o izbrisu nekaterih parcel iz družbene lastnine v splošni rabi in vzeli na znanje poročilo sodišča združenega dela v Celju, s tem, da jim bodo poslali v vednost, da se z njim strinjajo le pogojno.

Milica Kovač je menila, da morajo tudi sodniki sami prispevati k temu, da se stanje na sodiščih izboljša, da bodo spori reševani hitreje. Menila je tudi, da oblast (po podanem poročilu v gradivu) veijetno ni ustvarila primernih pogojev za delovanje občinskih sodnikov za prekrške.

Vodja organa Nadja Vrbič je pojasnila, da so se pogoji medtem že izboljšali. Sodniki za prekrške so letos dobili 2 računalnika in tiskalnik, obljubljeno pa jim je tudi, da bodo kmalu razrešene njihove prostorske stiske. Razpis za še enega sodnika, ki ga želijo tu zaposliti, ni uspel, bi ga pa zaradi prezaposlenosti zelo potrebovali.

Skupščinsko dvorano so potem napolnili delegati vseh treh zborov in pričelo se je skupno zasedanje.

Veliko vprašanj in pobud

Celo uro so delegati potrebovali, da so zastavili vprašanja

in po^pili^obude. Matjaž Natek jft^odal pobudo, da vrtci, šole in podobne ustanove, ne bi plačevale prispevka za komunalno ureditev, saj bi samo za dogradnjo enega teh objektov v Šoštanju morali zanj odšteti preko 2,5 milijona SIT. Ker je referendum za nove občine uspel le v Šoštanju je predlagal, da se proračunska sredstva, namenjena preoblikovanju občin, namenijo samo njim. Hermo Groznik je zanimalo, ali je res, da se Sekretariat za varstvo okolja seli v Šoštanj in kdo o tem odloča. Ivan Atelšek je vprašal izvršni svet, kaj je naredil skupaj z republiškimi poslanci, ki jih je po njegovem mnenju premalo čutiti, za ureditev ceste skozi Hudo luknjo.

Franc Sever je najprej povedal, da še ni dobil vseh odgovorov na zastavljena vprašanja, nato jih je zastavil kar 11. Kakšne so možnosti, da Kažipot dobi nazaj svoj počitniški dom, zakaj ni odstranjen objekt Jusupovič...? Nekaj vprašanj se je navezovalo na prometno ureditev, sploh na cesti Talcev. Na Konovem želijo, da se zaščitijo posevki v zaselku Drucova, ki so ogroženi zaradi bližine odlagališča. Miroslav Bukvič je predlagal, da se oblikuje pismo o nameri, s katerim bi bila dana osnova, da se lahko skupne občinske objekte odda v najem in se sklenejo koncesijske pogodbe. S tem bi se lahko pospešilo urejanje centralnih predelov mesta in povečal delež privatne iniciative...

Od 7

amandmajev sprejet le eden

Pred zasedanjem občin-

ljubljanska banka

Splošna banka Velenje d.d. Velenje

ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV

VLB Splošni banki Velenje d.d. z veseljem spremljamo naraščajoče število uporabnikov bančnih avtomatov, hkrati pa smo pričeli ugotavljati, da so vrste čakajočih varčevalcev pred avtomati vse daljše. Ker želimo ostati banka z zadovoljnimi varčevalci, smo v preteklih dneh v mrežo bančnih avtomatov vključili dva nova avtomata na področju mesta Velenja in sicer:

- na Šaleški 21 (NAMA Velenje) in

- v Šaleku 62 (trgovina ERA v Šaleku)

l/se uporabnike bančnih avtomatov torej obveščamo, da lahko na področju, ki ga pokriva LB Splošna banka Velenje d.d. v bodoče uporabljajo štiri avtomate (poleg omenjenih še BA na Rudarski in v Šoštanju).

Hkrati vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun vložijo zahtevek za izdajo osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo.

Vedno prijazno pri roki, bančni avtomati LB Splošne banke Velenje d.d..

skega parlamenta je bilo vloženih 7 amandmajev k

predlogu letošnjega

proračuna. Še preden so jih poslanci po razlagi vlagateljev obravnavali, je nekaj bistvenih stvari o proračunu povedal predsednik IS Srečko Meh. Skupni prihodki proračuna znašajo (skupaj z 216 milijoni kredita) nekaj več kot 2 milijardi 175 milijonov tolarjev. V razpravi je najprej podal šest amandmajev Franc Sever, s katerimi je predlagal prerazporeditev sredstev v kar nekaj postavkah. Poslanci so kasneje vse zavrnili, sprejeli pa amandma Jožeta Lekšeta, ki pravi, da se v primeru, da pride pri nadaljni izgradnji Kidričeve ceste do zapletov, razpoložljiva sredstva usmerijo v ureditev zahodnega dela te ceste (tistega, ki pelje skozi park).

Kar nekaj očitkov, da se predlog proračuna ne razlikuje dosti od osnutka, ki so ga obravnavali kar dvakrat (tudi na ločenih zasedanjih) in tudi podali številne pripombe in dopolnila, je slišal izvršni svet. Milica Kovač (DPZ) jih je podala kar nekaj in z njihovo temeljito obrazložitvijo (večina njenih pripomb in predlogov, ki jih je podala pri obravnavi osnutka v predlogu proračuna ni bila upoštevanih), s tem paje tudi utemeljila svoje kasnejše glasovanje.

Po dolgi razpravi, v katero so se vključili še mnogi, proračun ni bil sprejet v DPZ, v ostalih dveh zborih pa, čeprav nihče ni bil proti. V

družbenopolitičnem zboru so bili namreč na robu sklepčnosti, zato sta dva "vzdržana" poslanca pomenila, da ni sprejet. Srečko Meh je že hotel razložiti nadaljne ukrepe IS, ko je predsednik skupščin* Pankrac Semečnik predlagal, naj se sestane usklajevalna komisija. Medtem se je v

dvorano vrnil še en poslanec DPZ, odšel pa je Tone De Costa, ki je v odsotnosti predsednika DPZ vodil zbor. Izvolili so Ivana Atelška, ki je zbor najprej vprašal, ali so zato, da glasujejo še enkrat. Bili so, vendar so se sedaj trije poslanci izrekli proti. Glasni medklici in nekaj medstrankarskih prerekanj je sledilo temu rezultatu, po javnem opravičilu so glasovanje ponovili in v tretjem poskusu so bili vsi za proračun.

Čeprav po razpravi sodeč vsem ni všeč, je občina Velenje 14. junija dobila letošnji proračun, ki je sicer skromen, vendar zagotavlja sredstva za najnujnejše potrebe in vzdrževanje vsaj sedanjega "stanja" proračunskim porabnikom.

Delegati so se v nadaljevanju strinjali z izvolitvijo dveh namestnikov sodnikov za prekrške v občini Velenje (imenovana sta Majda Mirt in Herman Lichtenegger, razrešeni pa Magdalena Vrabič in Simona Preininger). Strinjali so se tudi z imenovanjem Roberta Mravljaka za novega komandirja Policijske postaje Velenje. V nadzorni odbor stanovanjskega sklada so imenovali Jožeta Aristovnika, Vaneta Gošnika in Marka Jeraja, v Svet zavoda Zdravstveni dom Velenje pa Majdo Menih.

Prizadevanja za pridobitev statusa mestne občine Velenje bodo na vseh področjih tekla še naprej. Delegati so podprli tudi stališče, da se v novi lokalni samoupravi še naprej podpira oblikovanje treh občin; Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj, kjer so se prebivalci tako že odločili. Predlagajo pa določene korekcije pri mejah novih občin, kjer naj bi se bolj upoštevale naravne meje.

■ Bojana Špegei

Rekli so:

Srečko Meh, predsednik Izvršnega sveta SO Velenje, po sprejemu proračuna: "Pričakoval sem, da ne bo enostavno, saj s proračunom, kije vreden samo 89 odstotkov slovenskega povprečnega, ni možno narediti vsega, kar bi ljudje želeli. Gre seveda tudi za stališča strank, ki nasprotujejo, pa vendarle je prevladala pamet in sem izjemno zadovoljen, da smo vsi znali najti takšen konsenz in ta proračun sprejet, kar nam pomeni, da lahko tudi legalno delamo. Mi smo marsikdaj bili ne meji, na tem, ali lahko kakšno dejavnost izpeljemo, ker je šlo za dvanajstine lanskega proračuna. Pa vendar smo znali med posameznimi proračunskimi postavkami zdržat, tako, da proračunska poraba ni bila nikjer večja od dvanajstin. Dela do sedaj niso zastajala, saj smo aktivnosti predvsem na področju projektov in projektiranja peljali tako, da se bo sedaj resnično lahko začelo delati. V tej fazi smo že pri končnih dokumentih za ureditev Cankarjeve ceste, Titovega trga, Kidričevo ceste, nekaj vodovodov...En kup dejavnosti je, ki so bile pogojene s sprejetjem proračuna, tako da je sedaj bil res zadnji čas, da smo ga sprejeli."

RUDARSKA GODBA RUDARJEM

s solisti in komornimi skupinami KONCERT

POMIdAB

;vqki

I

V ČETRTEK, 16. JUNIJA 1994, OB 19.30 VELIKA DVORANA GLASBENE ŠOLE VELENJE

VABLJENI

Družina tako in drugače

Vse imamo: leto družine, v nedeljo smo imeli mednarodni dan družine, le družin je pri nas vse manj. Zakonske zveze brez otrok pač nekateri ne smatrajo za pravo družino. Pa še pri tem se veliko "dvospolnikov" odloča za skupno življenje, ne da bi svoj "da" dahnili tudi pred matičarjem in župnikom. Razmere pri nas so res take, da je veliko zakoncev brez naraščaja ali pa se odločajo le za enega otroka, kar pa seveda ni dovolj velik prispevek za ohranjanje naroda. Nekateri ob tem še z nekakšno grenkobo ugotavljajo, da smo na srečo pri tem še vedno deležni "bratske" pomoči. To pa seveda ni to! Kot vedno to ni pravi razlog ko nekateri zakonci zagotavljajo, da se za več naraščaja ne odločajo le zaradi težkih gmotnih razmer. Taka opravičila so pogosto zelo prosojna, saj vemo, kako veliko preprek je moč premagati z ljubeznijo. Mnogo večje kot le z denarjem. Upoštevaje meje te naše naveze moramo seveda ločevati dva dela, saj v tem ožjem območju težav s premajhno številčnostjo družin ravno ne občutijo tako močno in je gneča v osnovnih šolah še vedno velika. Ne bom razlagal, zakaj.

Zadnji čas pojem "družina - družinsko"

vse bolj prenašamo tudi na druga področja. Dmžinska podjetja, družinski hoteli in podobno seveda ni naša pogruntavščina, ampak domislek tistih, ki vedo, da v takem okolju posli tečejo veliko bolje. Izkušnje izja-jajo iz kmečkih družin, tako delo vseh članov družine pa seveda prinaša dobre rezultate. Ne moremo pa tega trditi za podoben, čeprav bolj polovičarski, prenos na večje gospodarske subjekte. Tudi tam smo namreč začeli vse pogosteje uporabljati izraze "mati", "hčerka" - podjetje mati, hčerska podjetja. Zanimivo je, da se ne pojavlja izraz oče - sin. Redko zasledimo tudi izraz bratsko podjetje, pogosteje sestrsko. Kot da bi v želji, da taka podjetja le uspejo, hoteli potrjevati ali vsaj izkušati tisti pregovor, da ženska podpira tri vogale v hiši. Pa se vseeno dogaja, da kakšne take nastale "hčerke" odpadejo. Redkeje podjetja "matere", čeprav se dogaja tudi to. Dokaz te dni prihaja prav iz bližnjega Celja, kjer leži na parah "mati" Libela, hčerke pa kar veselo poslujejo. Ne vemo, če tudi v tem primeru velja tisto, kar se v nekaterih družinah tudi dogaja, da otroci kar privoščijo "odhod" bolnim staršem.

Ko že pišemo o družinah, naj opomnim še

na en problem, kije tudi povezan z njo, zadeva pa naše ceste in tudi vožnjo ali upravljanje z raznimi propomočki. Mislim na prometne nesreče, ki redčijo že tako maloštevilne družine, in na nesreče (predvsem ) s traktorji, ki običajno jemljejo "glave" družin ali pa njihove naslednike. Prav v tem času večjih del na poljih in tudi v gozdovih (pre)pogosto pišemo o mrtvih voznikih traktorjev. Ze manjša neprevidnost ali precenjevanje zmožnosti vozil oziroma delovnih pripomočkov lahko zavijejo družino v črnino. In če bo uspela pobuda nove slovenske stranke - stranke za enakopravnost dežel, se bo na napovedanem zborovanju v Celju zbralo veliko udeležencev. Razen svojih sim-patizerjev in članov bodo namreč povabili tudi svojce in prijatelje vseh tistih, ki so umdi v prometnih nesrečah na naših cestah. Družin, ki so zaradi takih nesreč izgubile enega ali več svojih članov, pa je veliko. Preveliko.

Spomin na družino je torej lahko vznesen ali pa žalosten. Prav je, da naredimo vse, da bi bilo čimveč prvega

■ (Kr)

IMfflUflBlj

ALNO

Največja velenjska firma se pripravlja na lastninsko preoblikovanje

Postanete lahko solastnik Gorenja!

V času lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij smo. In tega so se lotili tudi v Gorenju. To seveda pomeni, da lahko postanete solastniki tega velikega gospodarskega giganta poznanega doma in v več kot sedemdesetih državah sveta.

Začetki Gorenja segajo v petdeseta leta, ko so začeli izdelovati sadne mline, mla-tilnice ter pridobivali tuf in zeleno glino. Leta 1958 so začeli izdelovati preproste štedilnike in peči na trda goriva. Že naslednje leto so opazni zametki serijske proizvodnje, ko so za 172 zaposlenih zgradili lesene barake.

Dve leti kasneje so se preselili v kopalnice starega rudniškega jaška, kjer je bilo zaposlenih 223 delavcev in takrat so si tudi prvič nadeli ime Tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Proizvajati so začeli električne in plinske števil-nike, kasneje pa so se jim kar vsako leto pridruževali novi izdelki. Leta 1965 so sestavili prvi avtomatski pralni stroj, tri leta kasneje hladilnik. Leta 1970 so začeli proizvajati male gospodinjske aparate. Na tujem so ustanovili

prvo podjetje leta 1972, takrat pa seje tudi začel pravi razvojni razcvet Gorenja. Seveda so uspehe spremljali tudi padci, ki so jih pogojevale zahtevne gospodarske in družbene razmere. Tako je bilo konec osemdesetih let prisotno tudi vprašanje biti ali ne biti.

NOVELL

IZREDNA PONUDBA!

PC386DX/40/4MB RAM /170 MB DISK _ D1SKETNIK 3,5"TIPK. SLO, VGA M0N014,r

TISKALNIK SAMSUNG A4

DOPLAČILO BARVNI LR MONITOR 16.000 SIT DOPLAČILO 486 DLC/40 PLOŠČA 11.990 SIT

Vse te ovire pa so delavci Gorenja z dobrim delom premagali. Danes sodi Gorenje, z več kot štirideset podjetji v katerih je zaposlenih več kot šest tisoč delavcev, med najuspešnejša slovenska podjetja.

Kar 95 odstotkov svoje proizvodnje prodajo na zahtevna tuja tržišča, v preko sedemdeset držav

sveta. 60 odstotkov teh izdelkov že prodajajo pod lastnimi blagovnimi znamkami.

Z vsem tem pa vodstvo Gorenja še ni zadovoljno. Na tujih trgih skušajo zagotoviti Gorenju še trdnejši položaj, zato nenehno vlagajo v razvoj in uvajajo v proizvodnjo, po zgledu sodobnih usmeritev, okolju prijazne in energetsko varčne izdelke. V ospredju so seveda gospodinjski aparati, ki pa jim sledi tudi razvoj in proizvodnja komponent v drugih podjetjih. Vedno večji pomen dajejo tudi trgovini in razvejani prodajni mreži doma in na tujem. Gorenje se uspešno uveljavlja tudi na področju financ, borznih in lizing poslih.

V prihodnosti bo Gorenje seveda potrebovalo še več strokovno usposobljenih delavcev. Tudi na to že mislijo, saj štipentirajo trenutno 150 študentov, v različne izoraževalne oblike pa redno vključujejo tisoč svojih delavcev.

' Gorenje bo sicer po končanem lastninjenju spremenjeno. Održalo pa bo dolgoletno tradicijo, ki potrjuje, da marsikaj zmoremo ter razvojna hotenja, ki potrjujejo željo, da bomo še naprej stopali v korak. Za dosego zastavljenih razvojnih ciljev moramo okrepiti marketinške aktivnosti, prodati še več izdelkov in se tako še bolj utrditi na trgu," pravi predsednik Poslovnega odbora Gorenje Jože Stanič in dodaja:"Seveda pa

NA ZALOGI VSA OSTALA OPREMA

BREZA RAČUNALNIŠKI SISTEMI D.O.O.

Trg mladosti 6, Velenje Tel. 063/854-476 Fax. 851-978

RAČUNALNIŠKI PRIJATELJ

moramo tudi zaslužiti. Tržne pozicije bomo utrjevali z novimi, sodobnimi in okolju prijaznimi izdelki, ki bodo sledili posebnostim posameznih trgov. Vse to pa bo omogočalo takšne zaslužke, ki bodo zagotavljali človeka vredno življenje na pragu enaindvajsetega stoletja."

S programom lastninskega preoblikovanja je vodstvo Gorenja svoje delavce že seznanilo, četudi programa Agenciji za privatizacijo še niso posredovali, ker SDK še ni opravila revizije.

Z notranjim odkupom (delavci, nekdanji delavci, upokojenci in družinski člani) nameravajo odkupiti maksimalen možen odstotek družbenega premoženja (vrednost Gorenja v tvoritveni bilanci znaša 26,5 milijard tolaijev). Podjetje ne bo izkoristilo postopnega večletnega odkupa, temveč bo delnice od sklada odkupilo z enkratnim plačilom. V teh dneh že zbirajo certifikate svojih zaposlenih, nekdanjih delavcev in upokojencev ter njihovih družinskih članov v hrambo. Preostanek delnic, ki jih ne bodo odkupili z notranjim odkupom, bodo ponudili v javni prodaji.

■ MiraZakošek

Pogovor s predsednikom Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Francem Druksom

Pred zapiranjem rudnikov denar za nova delovna mesta!

23. in 24. junija bo v Kranjski Gori potekala mednarodna konferenca sindikatov energetike Srednje Evrope. Udeležili seje bodo predstavniki sindikatov energetike iz Italije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Hrvaške in seveda Slovenije. Organizator mednarodne konference je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Dogodek, ki se pripravlja, je bil priložnost, da se srečamo s predsednikom Sindikata delavcev dejavnosti energetike Francem Druksom. Z njim smo se pogovarjali tudi o drugih pomembnih rečeh, ki ta hip stojijo pred sindikatom, ki šteje okoli 16 tisoč članov. NAŠ ČAS: Začnimo z mednarodno konferenco. Čemu bo namenjena, o čem se boste na njej pogovarjali? Franc Druks: "Na tak način se bomo sploh prvič srečali sindikati srednjeevropskih držav s področja energetike. Največ časa bomo namenili izmenjavi informacij in izkušenj, tako z gospodarsko politiko posameznih držav kot s politiko na področju energetike. Poskušali bomo poiskati skupna vprašanja, okoli katerih je treba določiti skupno strategijo oziroma se do njih opredeliti. Tu mislim predvsem z vidika interesov delavcev, ki so zaposleni v energetiki." NAŠ ČAS: Najbrž je skupnih vprašanj kar nekaj? Franc Druks: "Evropa je zelo gosto naseljena, tako da so medsebojni gospodarski, kul-

turni, politični in ekološki vplivi tako močni in prepleteni, da meje izginjajo. Nikomur ni več vseeno, kaj se v njegovi soseščini dogaja. Pa ne mislim zgolj na tehnološke povezave elektroenergetskih sistemov v Evropi, ampak lahko v ospredje postavim tudi primere ekološke soodvisnosti."

NAŠ ČAS: Vzporedno s pripravo konference, ki verjetno zahteva kar precej dela,

janja z vlado Republike Slovenije tečejo intenzivno. Dogovor o politiki plač in zakon nas zavezujeta, da naj bi bile panožne kolektivne pogodbe sklenjene do 30. junija. Drugi sklop nalog pa predstavlja naše vključevanje v borbo za ohranjanje delovnih mest v energetiki." NAŠ ČAS: Govori se o zapiranju nekaterih rudnikov, imate v mislih pri ohranjanju delovnih mest še kaj drugega?

pa potekajo v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije, tudi druge pomembne aktivnosti. Kaj ta čas počnete, s čim se ukvarjate?

Franc Druks: "Res nam je priprava konference, katere gostitelji smo, vzela veliko časa. Središče našega dela paje v tem času namenjeno pogajanjem za sklenitev novih panožnih kolektivnih pogodb za področje elektrogospodarstva in premogovništva. Poga-

Franc Druks

Franc Druks:" Strategije racionalne rabe in oskrbe z energijo, je dokument, ki ga je aprila sprejela vlada. Kot posledico prinaša zapiranje nekaterih rudnikov v Sloveniji. Če sem konkreten, gre za Laško, Senovo, Kanižarico in Zagorje. Nujna je ekološka sanacija termoobjektov, kar je predpogoj za prihodnjost Rudnika lignita Velenje in rudnika v Trbovljah. So pa še drugi problemi. Recimo v kolektivu

Nafta Lendava, kjer gre za vprašanje, ali bomo gradili nadomestno rafinerijo in s tem zagotovili na eni strani določeno samooskrbo Slovenije z naftnimi derivati, na drugi strani pa bodočnost temu lendavskemu kolektivu. Tudi v drugih delih elektrogospodarstva je prinesla avtomatizacija na eni strani določene gospodarske prihranke, na drugi pa odprla problem delovnih mest in odvečnih delavcev. Pri vseh teh problemih se zelo odločno zavzemamo za to, da bi se pri zapiranju rudnikov in pri drugih primerih, ki sem jih navedel, zagotovila tudi sredstva za odpiranje novih delovnih mest, ki bi bila primerna za prezaposlitev odvečnih delavcev in za njihovo prekvalifikacijo." NAŠ ČAS: Kaj pa Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj? Tu najbrž položaj ni tako zaskrbljujoč? Franc Druks: "Trdno sem prepričan, da je vsaj en pogoj za bolj brezskrbno prihodnost v Rudniku lignita Velenje že zagotovljen. Ta je, da seje premogovnik v teh letih razvil v sodoben rudnik, ki je sposoben z nizkimi stroški in veliko zanesljivostjo kopati premog in ga dobavljati energetiki. Pomemben je tudi drugi pogoj, da se po uspešno zaključeni sanaciji IV. bloka šoštanjske Termoelektrarne opravi še sanacija na V. bloku."

■ Milena Krstič - Planine

Stell z novim tržnim pristopom osvaja srednjo Evropo

Strešna okna Stell osvajajo Češko

V sodelovanju z izvoznim podjetjem Plan Velenje je podjetje Stell pred desetimi meseci podpisalo pogodbo o prodaji know hovva in kooper-acijski proizvodnji strešnih oken s češko firmo Lineta iz Češke Lipe. To je nadaljevanje razvojnih in tržnih prizadevanj tega uspešnega velenjskega podjetja, ki vsa štiri leta odkar obstaja, gradi razvoj z lastnim znanjem.

Podjetje Stell je bilo ustanovljeno s ciljem, da razvijejo novo sodobno strešno okno, kar jim je pred dvema letoma, ko so osvojili proizvodnjo strešnih oken, tudi uspelo. V letu in pol so s strešnim oknom Stell osvojili 50 odstotkov domačega trga, prisotni pa so z njim tudi v večini evropskih dežel. Mimogrede: rezultat njihovega razvojnega dela so štiri patentne prijave, od tega jim je ena, za omenjena strešna okna že podeljena, pričakujejo pa tudi potrditev druge prijave, za podstrešne stopnice. Strešno okno Stell sodi po oceni strokovnjakov v sam vrh kakovosti, ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Takšno priznanje pa je premalo, da se bi se z njim dalo tudi tržiti na evropskih tržiščih. Za to je potreben precejšen začeten kapital usmerjen v marketing, ki ga pa Stell ta hip nima. "Kljub dobremu

programu s katerim razpolagamo, država ne stimulira prodora v tujino. Za to preprosto ni denarja," ugotavlja Silvester Koprivnikar, direktor podjetja Stell. Zato so se odločili za drugačno strategijo, po kateri bodo osvajali tržišča srednje Evrope. Gre za prenašanje proizvodnje v te dežele. Prva od teh je podpis pogodbe z Lineto, češkim proizvajalcem stavbnega pohištva in drugih lesnih proizvodov, o odkupu know hovva in o kooperacijski proizvodnji. Za njo so se odločili tudi zaradi cenejše proizvodnje teh oken, saj je na Češkem cena dela nižja kot pri nas, proizvodnja pa je že stekla. "Mi jim bomo dostavljali vitalne kovinske dele za to proiz-vodnjo, ki so tudi patentno zaščiteni, oni pa nam lesene dele za strešna okna. Vrednost

obojestranskega posla je na

začetku 100 000 nemških mark mesečno, prihodnje leto pa računamo na posel težak dva milijona nemških mark", pravi Koprivnikar. Podobno strategijo bodo uporabili tudi na Madžarskem, kjer pogovori že potekajo, razmišljajo pa tudi o Hrvaški, kije danes njihov precej velik kupec, saj tja izvozijo več kot 300 oken na mesec.

■ Milena Krstič - Planine

4 KM BH 16. junija 1994

Okteti so peli rudarjem

Lepa pesem železna vrata odpira

Polna dvorana ljubiteljev zborovskega petja je pospremila 13. srečanje oktetov, ki že tradicionalno zapojejo velenjskim rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku. Letošnjega srečanja v koncertni dvorani velenjske glasbene šole so se udeležili stari znanci teh srečanj: Zagorski oktet iz Zagorja, oktet Tosama Domžale in domačini, Rudarski oktet. Žal letos zaradi objektivnih razlogov nista nastopila Šaleški in Ljutomerski oktet.

To je bila prva od večjih prireditev v okviru letošnjega praznovanja rudarskega praznika, praznoval pa je tudi

Rudarski oktet, ki ustvarja že vse od leta 1979. V vseh 15 letih obstoja je Rudarski oktet aktivno prepeval, za njimi je že kopica uspešnih nastopov tako v Šaleški dolini kot drugje po domovini, slišali pa so jih tudi že izven slovenskih meja. V zadnjih letih jih uspešno vodi profesor Ciril Vertačnik, ki je nasledil Ludvika Glavnika, vsa leta pa je organizacijski vodja okteta Oto Gradišnik. V rudarskih uniformah so prvi stopili

na oder in zadonela je pesem. V prvem delu so ubrano zapeli tri slovenske narodne. Za njimi so dvorano zapolnili zvoki iz grl okteta Tosama Domžale, ki deluje že polnih 24 let, od vsega začetka pa ga vodi Avgust Potočnik. Oktet ima za sabo številne nastope in nikoli ni zamudil srečanja v Velenju. Tudi ta oktet je ostal pri slovenski narodni pesmi, Žabe, ki so jih zapeli ob koncu, so bile vrhunec njihovega nastopa.

Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi je le 2 leti starejši kot naš Rudarski oktet, za njimi je že preko 200 nastopov, izdali pa so tudi že svojo samostojno kaseto. Pod vodstvom prof. Emila Krečana so zapeli tri pesmi: črnsko duhovno, slovensko narodno in Brahm-sovo v priredbi Volkmarja Mullerja. Zahteven program so izvedli brezhibno in navdušili.

Preden je povezovalka na oder ponovno povabila slavljence, Rudarski oktet, je zbranim spregovoril Marjan Kolenc. Nanizal je nekaj lepih misli in občutkov o večeru, o rudarskem prazniku in stanu,

ki je "spoštovan in bo spoštovan še naprej". Zahvalil se je članom Rudarskega okteta za vse lepe nastope in poudaril, da je 15-letnica delovanja pomemben jubilej tako za njih kot za vse hidarje, kaže pa veselje do glasbe in lepe pesmi.

Majda Zaveršnik-Puc je

imela častno nalogo, da pevcem podeli letošnje Gallusove značke in priznanja. Bronasto je prejel Franci Vovk, srebrne Jože Rošnik, Franc Slatinšek, Ivo Kolar, Oto Gradišnik in Janko Vovk, zlate pa Daniel Učakar, Tone Šporin in Franc Žerdoner. "Čestitam vam ob vašem jubileju in upam ter srčno želim, da se čez 5 let spet vidimo v tej dvorani, da nam boste ob vaši 20-letnici spet zapeli." jim je zaželela po podelitvi, burni aplavzi iz dvorane pa se še niso polegli. Čestitke so se šele pričele. Iskreno zahvalo je pevcem izrekel tudi dr .Franc Žerdin v imenu RLV, Srečko Meh v imenu

Rudarski oktet

Skupščine občine Velenje, predstavniki vseh sodelujočih oktetov in tudi Šaleškega okteta. Darila so se kopičila, lepa in tudi domiselna. Zagorski oktet jim je recimo poklonil najstarejše kmečko transportno sredstvo (koš), polno žlahtne kapljice. Še eno presenečenje je sledilo; Pesem o košnji so nam zapeli vsi sedanji in nekdanji člani rudarskega okteta, kar 18 se jih je zbralo na odru.

V zraku je bilo slavnostno vzdušje, okrepil gaje še skupni program oktetov, ki so zapeli pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika in morali na željo prisotnih dodati še nekaj pesmi. Tudi tisto "Lep je ta rudarski stan".

Prireditev je bila res lep uvod v letošnje praznovanje "knapovskega" praznika, ki mu tokrat posvečajo izredno pozornost. Takšno, kot si jo zasluži.

■ Bojana Špegel, (slika L Ojstersek)

15.likovni Extempore

■ i»»»B»»«Baaiit»«»«»«»

Govorica akvarelov ob rudarskem prazniku

Od srede, 8. junija, ko so sodelujočim na letošnjem tradicionalnem likovnem Extemporu ožigosali liste, do petka dopoldne so imeli čas vsi likovniki, ki so želeli sodelovati na letošnjem rudarskem Extemporu, da so ustvarili svoja dela. Akvareli so nastajali na njihovih domovih, tudi letos na dve temi; "živeti v šaleški dolini" ter "rudniški objekti in širša okolica podjetja".

Sodelovalo je kar 28 avtorjev iz vseh koncev Slovenije, selekcije ni bilo, zato so v restavraciji Klub razstavili v petek popoldne kar 49 likovnih del. Vsobotoje med njimi prof. dr. Mirko Juteršekizbral8 slik, ki so jih nagradili; 5 nagrad je bilo odkupnih, 3 pa denarne. Kdo so nagrajenci že vedo vsi tisti avtorji in ljubitelji likovne besede, ki so se udeležili otvoritve v soboto, 11.6. zvečer. Edi Sever, Aleš Za-volovšek, Stojan Kuri, Irena Guček in Arpad Salamon so bili tisti avtoiji, ki jim bodo njihove stvaritve odkupili. Tretjo nagrado je prejel Jože Hohkraut, drugo Franjo Gerkeš in Milan Todič prvo.

Razstavo, ki bo v Klubu odprta do 15.julija, je z nekaj vzpodbudnimi besedami otvoril član poslovodnega odbora RLV Janko Luk-ner, da sojo uspešno izpeljali pa je poskrbel Stojan Špegel.

Potem se bodo slike selile na NOP, v upravni stavbi RLV pa bodo razstavljene do 15. avgusta.

■ (bš)

Urjenje pripadnikov TO - bolničarjev na Slemenu

Spet je izšel Pipec

<$8Stt8»8»tt«»«8»tt*tt*»ttB

Pride redko, pa tedaj bolj zbada

Novinarji celjsk ga območja (v tistem, za nekatere osovraženem obsegu, ki zajema še vseh osem občin, nekoč tako trdno povezanega območja) so te dni spet izdali svoje satirično - humoristično glasilo Pipec. To je že 31. številka; ker izhaja enkrat letno, to pomeni, da že kar dobra tri desetletja izdajajo svoje glasilo. Kot vedno so tudi tokrat dobro obdelali dogajanja in "osebnosti" na tem območju in tudi veliko širše. Pipec namreč ne pozna ozkih meja.

V njem lahko tudi preberete nekaj o velenjski barvitosti (je črno, že belo - ali še rdeče), o "othotu" mozirskega župana, med pouličnimi obrazi pa je tudi tak: Zbor občine vodi in javno podjetje,

Kadar so elektrikarji, mehaniki... bolničarji

Sleme nad Zavodnjami -priljubljena planinska izletniška točka, prijetno pribežališče udeležencev zimskih in letnih šol v naravi, tabornikov, gasilcev. Andrejev dom na več kot 1050 m nadmorske višine se nekako kar preveč sramežljivo skriva v zavetju ravnih debel smrekovih gozdov. Oko|je in Andrejev sosed - dom teritorialne obrambe sta kot nalašč za usposabljanje rodov pripadnikov slovenske vojske. Pred 14 dnevi so se tod urili mladi fantje jurišnega odreda, minuli teden rod bolničarjev celjske regije.

Vasica Zavodnje se je že "odela" s kar toplimi žarki dopoldanskega sonca, ko smo se sredi prejšnjega tedna podali proti Slemenu. Vijugasta, več kot. pol poti do cilja prašna cesta nam je ponujala nekaj, česar v dolini marsikje ne poznajo več. Na cilju naše poti pravi živ - žav. Skupina osnovnošolcev s tovarišicama in tovarišem se je "motovilila" v okolici Andrejevega doma, streljaj

stran so se sprehajali mladeniči v zeleno- rjavo- črnih uniformah slovenske vojske. Rdeči križ na strehi doma teritorialne obrambe je dovolj nazorno dokazoval, kdo je tu doma.

Vse je kazalo, kot da seje tabor dobro šele "prebudil". V pogovoru z enim od udeležencev urjenja smo izvedeli, da temu ni tako, daje skupina vojakov - bolničarjev odšla skupaj z "glavnim" po material za bivak. Kdor čaka, dočaka. Tudi mi smo ga dočakali.

... ja, poveljnika vendar.

"Akcija, fantje, gremo, zamujate že. Kaj ne gre? Obrnite se, kakor veste in znate. Naredite tako, da bo prav." Besede oziroma stavki so že kar kmalu ob njegovem prihodu odmevali v okolici doma teritorialne obrambe na Slemenu. Tudi če ga ne bi videli, bi vedeli, da je bil to glas moža z zeleno čepico na glavi, zelenimi očali (kasneje smo ugotovili, da ima zelene tudi oči) - Jožeta Pristana, poveljnika 89. območnega štaba za TO Velenje. Pa spet.

je že ob nabiranju vej "zdravil" s smrekovimi mešički. "Držati skupaj 30 rezervistov 5 dni, ni lahko." je komentiral.

Šale ni bilo več, ko sta se nam pridružila še Maijana Plajhner, diplomirana zeliščarica (tako jo je vojakom - bolničaijem predstavil Jože Prislan) in Jože Medved, specialist za sanitetno medicino. V osrčju tabora se nista mudila zgolj slučajno. Marjana je namreč mladim vojakom "obljubila" marsikaj zanimivega o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi (več kot 100 jih je menda takih), Jože

" m-

Najprej so pridno poslušali to In ono o vodi, zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi, nato pa odšli v naravo po kosilo

"Kolikor se jaz spoznam na naravo, vem, da morajo biti veje obrnjene navzdol, da bo navzdol tekel tudi morebitni dež", je učil fante, ki so delali bivak. Skupaj z nami seje nasmehnil ob odgovoru skupine: "Saj tako tudi sami mislimo. Samo za šalo smo naredili tako, da bi videli, če boste opazili."

Mož z zeleno čepico je to opazil, kljub majhnemu "mačku", ki si ga

pa je imel lep namen povedati vse o vodi kot glavni "sestavini" čistoče in hrane. Preden jima je Jože Prislan "pustil" do besede, je "položil" na dušo pridnim poslušalcem naslednje besede: "Učili se bomo za najtežje trenutke. Človekoljuben del grobe vojske predstavljate. To vas želimo naučiti, vam povedati vse o vaši vlogi v vojski, v odnosu do

nadrejenih. Vsega se najbrž na petdnevnem usposabljanju ne boste naučili, prepričan pa sem, da si pa boste marsikaj zapomnili."

Specialistično usposabljanje je bolj učinkovito

V družbi s prijetnim vonjem po srninem golažu, ki sta ga kuharja pripravljala sredi tabora (ta mora imeti čisto in nečisto stran. Čista mora biti tam, kjer prihajajo ljudje, smo izvedeli) smo sedli z Jožetom Prislanom na bližnjo klopco. Izvedeli smo, da med vojaki - bolničarji ni nobenega Velenjčana, ampak da so mladi fantje iz Celja, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Žalca, in da velenjski območni štab opravljajo nekakšno "servisno" storitev za 8. pokrajinski štab TO.

"Če sta nam ta in republiški sanitetni oddelek zaupala nalogo zgolj slučajno, ne vem. Res pa je, da sem sam "bolničar". Ponudbo sem z veseljem sprejel. Pomaga

mi kar nekaj sodelavcev. Spoznali

ste že Maijano Plajhner, Jožeta Medveda, pri delu boste kar kmalu videli še dr. Andreja Likarja."

Za usposabljanje specialnih enot so se "glavni" v slovenski vojski odločili iz preprostega razloga: množično usposabljanje ni dalo pričakovanih rezultatov. Urjenje manjših specializiranih skupin je mnogo bolj učinkovito.

"Pozornost namenjamo specialnemu usposabljanju vojakov -bolničarjev in vojakov

medicinskih tehnikov. Kar bolje bi jih radi seznanili z njihovimi nalogami, delom na bojišču: pri oskrbi strelnih ran, preprečevanju krvavitev, osnovnimi metodami oživljanja, ukrepi pri zastrupitvah z biološkimi, kemičnimi ali bojnimi strupi, z razvrščanjem in evakuacijo ranjencev in podobno," se je v pogovor vključil dr. Andrej Likar, zadolžen za strok-

kuharji "zalivali" z janževcem (za dober okus, kakopak) ne vemo. Vemo pa, da so vsemu navkljub vzeli vso stvar zelo resno. Praktični del usposabljanja je to nazorno dokazal. "Kadar delamo, delamo resno. Ko se zabavamo, se zabavamo," so nas nekateri fantje še dodatno prepričevali.

Marsikaj novega so izvedeli, marsikaj koristnega slišali.

- Z

De/o na bojišču - bolničarji pri oskrbi ranjenca z zlomljeno medenico. "Dvigni, prenesi, spusti!"

ovno plat usposabljanja. Prepričani smo, da so se fantje (ob že zapisanem) še dodatno usposobili za pravilno uporabo razpoložljivega sanitetnega materiala ter tudi, s kakšnimi ukrepi lahko sebi in drugim ohranijo zdravje. Skratka, to so znanja, ki jih bodo lahko fantje s pridom uporabili tudi v vsakdanjem življenju.

Koliko se jim je "ljubilo" poslušati ob praznih želodcih in prijetnem vonju od ognjišča, kjer je počasi vrel srnin golaž, ki so ga

Čeprav so bili od doma, v

povsem novem okolju, jim najbrž ni bilo hudo. O tem smo razmišljali, ko smo se od fantov in vodstva tabora poslovili in se po prašni cesti vračali nazaj v dolino. Misli pa so nam ušle tudi v Bosno. Naj se kaj takšnega nikoli ne zgodi na tem majhnem, kot pikica velikem prostoru sveta - v Sloveniji. Veliko bolje tudi pet ali več dni na Slemenu kot uro, dve, tri na fronti.

16. junija 1994 HHHMSHHHBBmPi. S i Li i ' 1 i ■* i X- vo IM OS 5

Gasilci velenjske občine so tekmovali

(■c»aa(*a«acaiana*ii«*a«<««i**«*s*ac«iiai

Dobro delo in visoka raven pripravljenosti

Gasilstvo sodi v velenjski občini gotovo med tiste dejavnosti, ki je "zastrupilo" množico navdušencev od najmlajših do najstarejših. To je nedvoumno potrdilo sobotno in nedeljsko občinsko tekmovanje v Lajšah in v Šmartnem ob Paki. V Lajšah je nastopilo kar 48 pionirskih in mladinskih desetin, ki so pokazale zelo dobro znanje, za kar so še posebej zaslužni men-toiji v posameznih društvih. Nastop desetin je posebej ob slovesni razglasitvi rezultatov pohvalil podpredsednik občinske in član Republiške gasilske zveze Tone Berložnik, ki je še zlasti poudaril,

zveze Stane Tepej in sekretar Sekretariata za obrambo občine Velenje Bojan Trnovšek, ki je vsem čestital za dosežke, izrazil zadovoljstvo ob njihovi pripravljenosti in

usposobljenosti in jim zaželel še več tako uspešnih tekmovanj.

REZULTATI iz Šmartnega ob Paki - člani A (17 desetin):

1.Velenje I 916,5 točk,

2.Topolšica II 913,4, 3.IGD RLV 907,4, 4.Šoštanj I 906,6, 5.Lokovica 905,1; članice A (8): 1 .Šoštanj I 883,7, ZLokovica I 877,2, 3.Gaberke I 859,2,

Vaje so od mladih tekmovalcev terjale kar precej hitrosti, natančnosti in seveda trdega predhodnega dela

da se ob tako množičnem podmladku ni treba bati za gasilsko prihodnost in dobro pripravljenost. Posebej se je zahvalil gasilcem Topolšice, ki so pripravili tekmovalni

4.Topolšica I 858,1,

5.Šmartno ob Paki 851,2; člani B (16): l.Velenje 1931,0, 2. Velenje II923,2,3.Topolšica I 922,7, 4.Gaberke II 919,3; 5.Šmartno ob Paki 914,7;

Množično in kakovostno tekmovanje je v Šmartnem motil le dež (jp)

prostor in Aeroklubu za prostor. Tudi Bojan Trnovšek, ki je mlade gasilke in gasilce pozdravil v imenu Sekretariata za obrambo in Izvršnega sveta SO Velenje, je izrazil zadovoljstvo ob odličnih rezultatih tekmovalcev.

Nedeljsko tekmovanje članov in članic ter veterank in veteranov na igrišču v Šmartnem ob Paki je precej motil dež,

a se gasilci - takšne pač poznamo - niso predali. V odlični organizaciji domačega društva so tekmovanje izvedli hitro in brez zapletov, če odštejemo nekaj (običajnih) protestov ob koncu, ki pa na splošno veselo vzdušje niso vplivali. Gasilci že vedo, kako se tej in drugim rečem streže. Nastopilo je kar 66 desetin, zbrane pa sta ob podelitvi zasluženih priznanj in pokalov pozdravila predsednik Občinske gasilske

članice B (10): l.Velenje I 899,9,2.Škale 1899,4,3.Bevče I 893,8,4.Šalek I 893,4,5.Šentilj 893,0; veterani (11): l.Velenje 957,9; 2.Šalek 950,5, 3.Škale I 947,0; 4.Bevče 946,5, 5.IGD TUŠ 930,8; veteranke (4):

1.Šalek 939,0, 2.Šmartno ob Paki 938,6, 3.Bevče 921,5, 4.Lokovica 917,7.

REZULTATI IZ LAJŠ -pioniiji (15): l.Paška vas 884,4,

2.Pesje 1881,9,3.Bevče 1881,7,

4.Topolšica II 875,7,5.Šentilj

874,0; pionirke (6): 1.Topolšica 871,3, 2.Pesje 870,3, 3.Sentilj 869,6, 4.Lokovica 866,3,

5.Škale 849,5, 6.Šalek 846,4; mladinci (14): l.Šoštanj mesto 1.045,7, 2.Šentilj I 1.036,0,

3.Gaberke 1 1.029,2, 4.Škale 1.021,7, 5.Topolšica 1.012,5; mladinke (12): l.Topolšica 1.037,0, 2.Lokovica 1.020,8, 3.Gaberke 11.014,8,4.Šentilj II 1.007,5,5.Šentilj 11.006,8.

■ vos,jp

Gimnazija Velenje

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«

To Je uspeh!

OUroš Kržič -1. letnik, tretja nagrada na 38. matematičnem tekmovanju srednješolcev Slovenije

Boštjan Kuzman -4. letnik, pohvala s prej omenjenega matematičnega tekmovanja

Matej Meža, 3. letnik, tretja nagrada na tekmovanju srednješolcev iz fizike

Andrej Strahovnik, 2. letnik, pohvala s srednješolskega tekmovanja fizikov

Sergej Maršnjak, 2. letnik, prvo mesto na računalniškem tekmovanju srednješolcev gimnazijcev

rezultate njihovih uvrstitev na državnih tekmovanjih to ni vplivalo. Bolj so ti bili sad vztrajnosti, volje in pripravljenosti njih samih. Kajti, na najzahtevnejše preizkušnje so se pripravljali doma ali v kakšnem drugem okolju, ne pa v šoli. Gnali so jih radovednost, želja po znanju in občutek, da bodo z morebitnimi dobrimi uvrstitvami imeli boljšo "odskočno desko" za študij na višjih in visokih šolah. Ob tem so izrazili kritiko, da je na njihovi šoli za izvenšolske dejavnosti pravzaprav slabo poskrbljeno. Ni povsod pravih spodbud, zainteresiranosti pri učiteljih. Vsi, tudi nekoliko bolj nadarjeni, pa to za tovrstna tekmovanja potrebujejo. Malo sreče, še več znanj a - združena v dobri uvrstitvi - so zadovoljstvo, ki bi ga bilo vredno ob koncu tekmovanja polepšati še s pravim družabnim srečanjem, so menili naši sogovorniki.

Andrej Kuzman, ravnatelj

nazije pripisuje temu, da so v tej srednješolski ustanovi najboljši učenci, ki kažejo interes za še kaj več od rednega pouka. Tisto več pa potem vložijo v lasten interes." Uspeh res ne pride sam od sebe in brez lastnega deleža uspehov, vsaj takšnih kot so, zagotovo ne bi bil. V šoli vsega res niti ne zmoremo."

Katalog obveznih izbirnih vsebin je zrcalo interesnih dejavnosti na šoli. 61 različnih programov predvideva v šolskem letu 1994/95, iz ponudbe pa so dijaki izbrali dobro polovico.

Naj ob koncu še zapišemo, da smo klepetali le s tistimi najboljšimi velenjskimi gimnazijci z državnih tekmovanj, ki za uvrstitve že vedo. Rezultatov z državnih tekmovanj iz tujih jezikov in kemije pa na omenjeni srednji šoli še niso dobili.

■ (tp)

Bliža se konec šolskega lata, z nJim vred tudi zbiranje podatkov o tem in onem iz življenja ter dela posamezne šole, učencev in učiteljev v njej.

V ustvarjalnem okolju zavidanja vrednih

dosežkov ne manjka. Tudi na velenjski gimnaziji ne, kjsr so zbirko priznanj s tekmovanj v državnem merilu pred nedavnim dopolnili še z odličnimi uvrstitvami njihovih matematikov, fizikov in računalničarjev.

Nanje so seveda ponosni ne samo udeleženci tekmovanj oziroma nosilci odličij, ampak tudi vodstvo šole, saj so bile razmere za pouk zaradi del pri nadgradnji gimnazije večkrat vse prej kot normalne.

Sicer pa so nam naši sogovorniki: Uroš Kržič, Boštanj Kuzman, Matej Meža, Andrej Strahovnik ter Sergej Maršnjak povedali, de na

velenjske gimnazije, s kritiko dijakov ni povsem soglašal.

"Priprav, potrebnih za tekmovanja v državnem merilu, na šoli v najboljši meri ne bi mogli opraviti. Na najzahtevnejše preizkušnje se dijaki uvrstijo na osnovi dosežkov s šolskih izbirnih tekmovanj. Nikoli ni tako, da ne bi moglo biti še bolje, toda sodelovanje petih naših učencev na državnem tekmovanju iz matematike, štirih iz fizike, po eden iz tujih jezikov in kemije -to je uspeh! Sploh v danih razmerah, ki vladajo v šolstvu. Tudi dejstvo, da je Boštjan Kuzman za las zgrešil matematično olimpiado, ki bo sredi tega meseca v Honkongu, ni takšna malenkost. Kot tudi to ne, da sta prej omenjeni Boštjan in dijakinja Nataša Hočevar člana slovenske ekipe za mednarodna tekmovanja mest."

Andrej Kuzman dobre uvrstitve dijakov velenjske gim-

Trije velenjski gimnazijci

iiiiiaiai«ii>i>>iti«iii>iiii>>iai

naj, maj ieeiei Mes> maj,

kaj n ati b akti

Urška Prauseis:" Zdi se mi zanimivo, če lahko sam izbereš predmete, ki te najbolj zanimajo. V gimnazijskem programu jih je 11 in pri vseh pridobi dijak znanje na enaki ravni. V programu mednarodne mature je drugače. Tu izbiraš praktično vsaj nekatere

predmete sam. Za mednarodno maturo sem izbrala biologijo, kemijo in psihologijo. Vem, kaj me čaka in vem, da bo naporno. Toda, odločila sem se, kar pomeni, da bom poskusila delati čimbolje."

Andrej Strahovnik: "Pričakujem, da bom v kar največji meri lahko študiral tisto, kar me zanima. To paje fizika, kemija in geografija. Nadaljnja pot me bo vodila na medicino. Nov način, metoda dela so bile zame izziv. Poskusiti ni greh, čeprav je to lahko zelo kruto."

Maša Mažgon: " Že od 5. razreda osnovne šole sanjam o diplomatski dejavnosti, o delu v mednarodnih zadevah. Prav z uspešno opravljeno preizkušnjo v mednarodni maturi mislim, da bom to lahko uresničila. Rada bi dosegla raven, ki mi bo omogočila doseči cilj kadarkoli in na kateremkoli področju. V bistvu je že izobraževanje na velenjski gimnaziji naporno, zato se še zahtevnejšega študija ne bojim. Prijavila sem se tudi za podobno izobraževanje v Devinu v sosednji Italiji. Tu ima Slovenija možnosti za dva kandidata. Jaz sem bila tretja in sem torej prva rezerva. Izbrana pa sem bila tudi kot dijakinja mednarodne gimnazije Evrope za potovanje v Litvo. Tu bom sodelovala kot predstavnica Slovenije. Če sem se tako odločila, potem vem, da moram temu primerno tudi delati."

Pa veliko sreče vsem!

■ m

Maša Mažgon

Urška Prauseis, Andrej Strahovnik in Maša Mažgon iz Velenje so dijaki 2. letnika velenjske gimnazije. Najbrž jih ne bi omenjali posebej, če ne bi pred dnevi prejeli prijaznega vabila za "izlet v neznano". Ta izlet v neznano je bilo namreč obvestilo o sprejetju v oddelek mednarodne mature na Il.gimnaziji v Mariboru. 20 učnih mest je bilo tu na voljo, kar tri so zapolnili velenjski gimnazijci. V Sloveniji "obstoja" še eden takšen oddelek, in sicer na Gimnazij Bežigrad v Ljubljani.

Kaj je mednarodna matura? Metode in načini dela so podobni

študiju na visokih in višjih šolah, pouk izvajajo v slovenskem jeziku, literatura in ostalo gradivo je v angleščini. Neprestanega preverjanja znanja ni, le ob koncu drugega leta so izpiti. Pogoj za izpolnitev prijave za razpis je najmanj prav dober uspeh, vsaj takšno oceno morajo imeti kandidati za mednarodno maturo še pri matematiki,

Urška Prauseis

slovenskem in angleškem jeziku. Pomembni so še vključevanje v interesne dejavnosti, raziskovalno delo in podobno. K sprejemnemu postopku pa sodi tudi kratek izpit. In kaj pravijo, pričakujejo bodoči dijaki od mednarodne mature v Mariboru?

Andrej Strahovnik

Seja zborov SO Mozirje

In je poslancev bilo (komaj) dovolj

"Z zadovoljstvom ugotavljam, da se napoved novinarja Našega časa o labodjem naše skupščine ni uresničila" je za uvod v četrtkovo ponovno zasedanje mozirske občinske skupščine (teden dni prej je bilo poslancev dovolj le za dober vzorec) brez zlobe dejal njen predsednik Franc Miklavc. Pa njegovo zadovoljstvo ni bilo čisto popolno, saj sta tudi po polurnem in s statutom skupščine določenem čakanju za normalno sklepčnost še vedno manjkala dva poslanca, ki sta po telefonu obljubila, da sta že na poti.

Pričeli so torej z uvodnimi točkami kjer glasovanje ni potrebno, manjkajočima poslancema pa se je pot očitno precej zavlekla, zato so morali po 30 minutah zase-

danje prekiniti. Prav ob prekinitvi sta poslanca prišla, takrat pa je moral na konec predlaganega odmora počakati župan. Skoraj istočasno je prišlo še nekaj poslancev, sklepčnost ni bila več na kritični meji in zasedanje so dokaj hitro in konkretno pripeljali do konca.

Najprej so z dnevnega reda umaknili tri točke, ki so bile sicer namenjene vnovičnim volitvam podpredsednika skupščine; verjetno jih do konca mandata ne bodoe več uvrščali na dnevni red. Prvič ni bilo dvotretjinske večine in je najbrž nikoli več ne bo, drugič pa niso uspeli pridobiti niti enega od sicer dveh potrebnih kandidatov.

V nadaljevanju so po dokaj burni razpravi dali soglasji k imeno-

vanju dr.Anice Lenko za direktorico Zavoda za zobozdravstveno dejavnost Zgornje Savinjske doline in Olge Klemše za ravnateljico Glasbene šole Nazarje, imenovali Hermana Lichteneggerja iz Šentjurja pri Celju za namestnika občinske sodnice za prekrške, imenovali pa so tudi člane Upravnega odbora in Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Mozirje.

Sprejeli so še tri ureditvene in lokacijske dokumente za Mozirje in Ljubno, osnutek odloka o delitvi naselja Homec Brdo na naselji Homec (Homce?) in Brdo, brez pretiranih naporov pa tudi predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo z nedovoljenimi posegi degradiranega pros-

tora občine Mozirje, drugače rečeno - legalizirali so 82 takšnih ali drugačnih črnih gradenj. V razpravi o predlogu odloka o javnem redu in miru v občini Mozirje so največ časa namenili neučinkovitosti inšpekcijskih služb, kurjemu in drugemu gnoju in gnojnici na cestah in plakatiranju, slednje je pomembno pred prihodnjimi volitvami, predlog pa so seveda sprejeli.

Na koncu so se seznanili z izidi referendumov za nove občine in pri tem poudarili, da nimajo odgovorov kako naprej, niti nimajo idej za ukrepanje, saj je nova lokalna samouprava vsekakor nacionalni projekt in ne občinski.

I-------------------1

Predsednik SO Mozirje Franc Miklavc:

"Brez ponovnih referendumovi"

Poslanci vseh treh zborov mozirske občinske skupščine so razpravljali tudi o izidih referendumov za nove občine. Poročilo o tem je podal predsednik Skupščine občine Mozirje in obenem predsednik občinske komisije za lokalno samoupravo Franc Miklavc, ki je med drugim dejal:

"Preglednica o izidih glasovanja je matematika, ki ne razkriva prave vsebine. Kaj torej storiti sedaj? Nimam odgovora, ker ga nima nihče. Vsekakor je nova lokalna samouprava tretji največji projekt v mladi državi, na vso nesrečo je bil neizdelan in slabo pripravljen, kar potrjujejo izidi. Navzven smo lahko zdravi, čepa smo bolni navznoter - smo bolni! Na zborih krajanov tudi sklicatelji nismo znali odgovoriti na prenekatero vprašanje. Ni bilo odgovorov na razmejitev med javno in drtavno upravo, še manj na način financiranja bodočih občin. V končnem besedilu ni občin s posebnim statusom, niso bili spoštovani predlagani kriteriji, vprašljive so mestne občine; zakaj denimo forsiranje Ljubljane, skratka, zakon je v celoti pomanjkljiv.

Odgovornost? Na lokalni ravni za to nismo odgovorni in smo tudi brez idej za naprej, to je vendarle nacionalni projekt. Poačakati torej moramo na ukrepe Vlade in Državnega zbora. Med obema je vseskozi vladalo nasprotje. Vlada je čakala na odločitev Državnega zbora in se tako izogibala odgovornosti, svojo vlogo pa so pri tem vsekakor odigrale politične stranke. Zato predlagam, da naj Vlada in Državni zbor ukrepata, vendar brez ponovnega referenduma!"

Izvršni svet SO Mozirje

O primarni javni zdravstveni službi

Če bi želeli biti malo zlobni, bi zapisali, da je bila tudi petkova seja Izvršenega sveta SO Mozirje rahlo okužena z virusom nesklepčnosti, s katerim so se otepali poslanci občinske skupščine dan prej. Pa je vendarle res, da so bili nekateri člani opravičeno odsotni zaradi resnično nujnih obveznosti, prisotnih pa je bilo vendarle dovolj, da so sejo uspešno in konkretno opravili.

Daleč največ pozornosti je bila deležna razprava o primarni ravni mreže javne zdravstvene službe v občini Mozirje, pri čemer so se največ zadržali pri organiziranosti in postopki privatizaceije v javnih zavodih zobozdravstva in lekarniš-tva in sprejeli ustrezne in obve-

zujoče sklepe. O tem več na drugem mestu, velja pa povedati, da morajo v zobozdravstvu predlog organiziranosti in privatizacije pripraviti do konca junija, v lekar-ništvu, kjer je problemov veliko več, pa morajo v sodelovanju z občinskim Sekretariatom za občo upravo in družbene dejavnosti predlog možnosti organiziranosti in privatizacije izdelati so konca avgusta.

V nadaljevanju seje so na predlog Javnega podjetja Komunala Mozitje sprejeli sklep o prodaji ali najemu zabojnikov za smeti in odpadke, s čemer naj bi razbremenili stroške kolektivne komunalne rabe ("ki je po mojem mnenju že zdavnaj preživet pojem," je ob tem

dodal Rudi Hramec, direktor JP Komunala) in odpraviti lažno solidarnost na tem področju.

Ob koncu seje so člani mozir-skega izvršnega sveta sprejeli še nekaj sklepov v zvezi s kadrovskimi in drugimi spremembami na področju obrambe in zaščite, popoldanski čas pa so skupaj s člani občinskega predsedstva in vodji političnih strank namenili obramb-| nemu in zaščitnemu usposabljanju.

Za začetek usposabljanja so se udeleženci v domu nazarsklh gasilcev celovito seznanili s problematiko gasilstva

^Janez Plesnik

Glin Pohištvo

Bo dovolj domačinov za odkup?

Znano je, da sta ponudnika za odkup najboljšega Glinovega podjetja Pohištvo dva kupca - podjetje samo in menda kupec iz Nemčije, ki pa ga Sklad kot lastnik na pogajanja še ni povabil. Znano je tudi, da si v Nazarjah na vse načine prizadevajo, da bi to podjetje ostalo v domačih rokah, zato so že sestavili ponudbo in jo poslali lastniku. Dobra polovica od 300 zaposlenih je izrazila pripravljenost za sodelovanje pri odkupu tovarne; morali bodo sodelovati z gotovino, saj certifikati ne veljajo, ker je to državno in ne družbeno podjetje.

Računajo, da bo vsak delavec moral prispevati od štiri do pet tisoč nemških mark, verjetno za dobo pet let.

Poleg tega v podjetju želijo pridobiti partnerje iz Zgornje Savinjske doline, vendar z njihovim zanimanjem menda niso preveč zadovoljni. Dokončno so se za vložek v to podjetje že odločili štirje zasebniki, z ostalimi se še pogovarjajo. Ob tem seveda velja povedati, da je Pohištvo lani poslovalo brez izgube, da dosega 170 milijonov tolarjev mesečne realizacije, izvoz pa je pri tem udeležen s 70 milijoni.

Cesta Ljubno - Luče

■ ■•■•■■■•■•»■■a

Nekoliko zamude bo

Pri gradnji prvega dela ceste od Ljubnega proti Lučam so se na nekaj zadnjih sto metrov izvajalci soočili z nepredvidenimi težavami na zelo zahtevnem terenu. V minulih dneh so najzahtevnejša dela sicer že sklenili, cesta pa bo nared predvidoma v mesecu dni, torej ne v juniju kot so sprva načrtovali.

Pri tem pa se domačini in vsi uporabniki ceste močno razburjajo zaradi povsem neurejenega prometnega režima, ki je izvajalcu - kot kaže - deveta briga. Doslej so

bila vsa prizadevanja in vse pripombe zaman, pri tem pa domačini in vozniki ne morejo razumeti, da pri veliko bolj zahtevni gradnji obvoznice na Ljubnem takšnih problemov ni bilo, čeprav so morali nemoten promet zagotoviti tudi z vožnjo preko Savinjine struge. Vendar - tam je bil čisto drug izvajalec (SGP Primorje iz Ajdovščine) in domačini še danes ne razumejo na kakšni podlagi so za nadaljnjega izvajalca izbrali Cestno podjetje Celje.

Podvolovijek

"Hudourniki" še naprej izvajalci

Na razpis za nadaljevanje gradnje ceste v Podvolovljeku je prišlo precej ponudb, posebna komisija mozirskega občinskega izvršnega sveta paje v ožji izbor izbrala dve. To sta bili ponudbi Podjetja za urejanje voda PUV Celje in Podjetja za urejanje hudournikov PUH iz Ljubljane. Slednje podjetje pri tehtanju obeh ponudb pravzaprav ni imelo konkurence. Ljubljančani so že doslej iazvajali veliko del v Podvolov-

ljeku in Lučah, na tem področju še imajo mehanizacijo, pripravljeno pa imajo že tudi potrebno kamenje za nadaljnjo gradnjo ceste ob Lučnici. Ob tem je bila njihova ponudba najcenejša, to pomeni 26 milijonov tolarjev na ključ. Ob vsem tem in ob dobrem izvajanju dosedanjih del mozirski izvršni svet torej ni preveč razmišljal, podrobnosti pa bodo opredelili pred podpisom pogodbe.

Rečica ob Savinji

Najboljši želodci so znani

Turistično društvo Nazarje

jiiiiiniriiiiiiiiii

Mojstri "frajtonaric" na plan

Turistično društvo Nazarje in Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje bosta naslednjo soboto, to je 25.junija, pripravila izbirno tekmovanje za "Zlato harmoniko Ljubečna 94". Prireditev z bogatim programom bodo pred gradom Vrbovec pričeli ob 16.uri (ob slabem vremenu bo tekmovanje v dvorani sosednjega delavskega doma). Ob izbirnem nastopu godcev z diatonično harmoniko bodo v sporedu nastopili še družina Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu, Irena Vrčkovnik z ansamblom Vesna, domača plesna skupina Black La-dies, pripravili bodo razstavo likovnih del sekcije "Februar" iz Celja, pozabiti pa ne kaže žrebanja vstopnic.

Nazarski turistični delavci so se organizacije lotili temeljito, izbirno tekmovanje za Ljubečno postaja stalnica pri njihovi vse bolj bogati dejavnosti, kako zelo resni in zagnani so pri svojem delu, pa priča podatek, da so ob glavnih pokroviteljih - Zavarovalnici Adriatic in firmi VIVA TRADE Nazarje, k sodelovanju pritegnili še skoraj 120 sopo-kroviteljev iz vse Zgornje Savinjske in Zadrečke doline in širše, celo iz Ljubljane, kar priča o vse večji odmevnosti te prireditve.

Slabih štirinajst dni je minilo od strokovnega ocenjevanja znanih zgornjesavinjskih želodcev na Rečici ob Savinji. Priznana strokovna komisija je najboljše izbrala že takrat, vendar je bila pred objavo imen potrebna še mikrobiološka analiza izdelkov. Minuli teden so torej tudi uradno objavili najboljše izdelovalce, ki jim bodo priznanja podelili na vsakoletni turistični prireditvi na Rečici ob Savinji v začetku julija. Od 44 želodcev so jih člani komisije takoj izločili 18, izmed preostalih pa podelili 15 plaket za kakovost, sem sodijo želodci, ki presegajo 15 od 20 možnih točk, plakete pa so prejeli: Jože Prislan, Ivan Rakun in Ivan Šimenc s Poljan pri Rečici, Nevenka Veninšek z Rečice, Jože Mlinar in An-

gelca Mlinar iz Šentjanža, Stanko Gnader z Brezja, Peter Jež iz Podveze, Marija Matk iz Logarske doline, Jožica

Bezovnik iz Luč, Janko Moličnik iz Raduhe, Olga Fajmut-Kladnik iz Lok, Ivan Žunter in Tone Jeraj z Zgornjih Pobrežij in Rudi Štorgelj z Dol Suhe; bronasta priznanja so dobili: Pepca Podbregar iz Šmartnega ob Dreti, Olga Fajmut-Kladnik iz Lok, Pavel Goličnik iz Šmihela, Janez Kuhar iz Grušovelj, Rudi Krsnik s Spodnjih Pobrežij in Iztok Podkrižnik z Ljubnega; dobitniki srebrnih priznanj so Franc Kramer iz Šmihela, Ivan Poličnik iz Poljan in Ivan Atelšek iz Šmihela; zlati priznanji pa sta prejela Jože Acman z Brezja pri Mozirju in Ivan Napotnik z Dol Suhe pri Rečici ob Savinji.

. iff

ZA VARNO VOŽNJO - V skrbi za večjo varnost v cestnem prometu, pri čemer so najbolj ogroženi prav otroci in šolarji, so vsakoletne kolesarske izpite opravili tudi mozirski osnovnošolci.

Včeraj, danes, jutri

Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba.

Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Celjskem 44. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta v Celju, eden v Šempetru, v Laškem in v Slovenj Gradcu. Dva na Sloveniki. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton.

Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Celjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Šempetru, v Velenju in v Slovenskih Konjicah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja.

Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri.

Slovenska naftna družba

Predkupno pravico izkoristile zadruge celjske in koroške regije

Mlekarna v Arji vasi olastninjena

Pet zlatomašnikov na Vranskem

Ni prav veliko duhovnikov, ki dočakajo zlato mašo, zato je jubilej še toliko bolj dragocen. Tega so se zavedali tudi na Vranskem, kjer so v nedeljo počastili kar pet zlatomašnikov. Slovesnost je bila namenjena predvsem Karlu Pečovniku in Rudiju Ropasu, ki sta domačina, medtem ko so zlatomašniki Martin Belej iz Laškega, Jaka Fideršek iz Lovrenca na Pohorju in Jože Vogrin iz Jakoba na Dravskem Polju somaševali, saj je vseh pet skupaj študiralo, bilo posvečenih in bra-

lo novo mašo. Vseh pet zlatomašnikov je še krepkega zdravja, edini so si, da je duhovniška služba lepa, zna pa biti tudi težka in polna odrekanj. Vsi še v krajih svojega bivanja opravljajo božjo službo, in če je treba, so v pomoč župnikom. Slovesnosti se je udeležilo toliko vernikov, da je bila cerkev na Vranskem pretesna, zlatomašni pridigar je bil Vlado Rutar, vse niti slovesnosti paje držal v rokah domači župnik Jože Turinek.

■ -er

Krajevni in lovski praznik

Čisti in zdravi zobje

Deset let v Sloveniji poteka akcija za čiste zobe, v katero je bilo letos vključenih kar 424 osnovnih šol. Med njimi so že osmo leto zapored tudi šole iz žalske občine. Zaključek tekmovanja na občinski ravni je bil prejšnji petek v Domu II. slovenskega tabora, ko so razglasili razrede z najbolj čistimi in zdravimi zobmi iz vsake šole v občini.

V imenu Stomatološke sekcije Slovenije je najboljšim razredom priznanja podelila dr. Brigita Ra-

kuša. Razveseljivo je, da so med najboljšimi kar trije prvi razredi. Posebno priznanje so dobili učenci 3. razreda podružnične šole iz Letuša, ki so prvi na svoji šoli že tretje leto zapored, torej so imeli najbolj zdrave zobke že kot prvo-šolčki. Lekovo nagrado in nalivna peresa pa so si letos prislužili učenci kombiniranega 3. in 4. razreda podružnične šole iz Andraža, ki so že drugo leto zapored postali tudi prvaki celjske regije.

■ rox

"Najlepši zobki" celjske regije Iz Andraža. Zadaj desno razredničarka Anka Špiljak, ob njej Irena Herman, ki pomaga dr. Rakuševi pri zobozdravstveni preventivi šolarjev

Prvega junija zvečer je pogajalska skupina v imenu 22. kmetijskih zadrug s celjske in koroške regije podpisala pogodbo z republiškim skladom za razvoj o odkupu 55-odstotnega deleža mlekarne Celeia Hmezad, d.o.o., Arja vas. O poteku prestrukturiranja tega podjetja so javnost na tiskovni konferenci seznanili direktor mlekarne Zdravko Počivalšek, predstavnica sklada za razvoj Irena Colja in vodja pogajalske skupine novih lastnikov Peter Vrisk.

Mlekarna se je leta 92 znašla v težkem finančnem položaju po besedah Irene Colja med drugim tudi zato, ker je takratno vodstvo vodilo politiko intenzivnega zadolževanja in tako oslabilo komercialno ter razvojno politiko v podjetju. Poleg tega je bil odkup mleka glede na možnost prodaje previsok, izgubili so hrvaški trg in imeli neustrezen proizvodni program. Ko je novembra 92 sklad prevzel 55-odstotni delež mlekarne

Karel Pečovnik, Martin Belej, Jože Vogrin, Jaka Fideršek

in Rudi Ropaš

Braslovče - V tem tednu so se in se še bodo zvrstile številne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku KS Braslovče. Tako so v soboto pripravili gasilci Pariželj tekmovanje za pokal KS Braslovče, v nedeljo paje bilo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Braslovče. V torek je bila v dvorani Zadružnega doma Braslovče revija šolskih pevskih zborov. Največ prireditev pa se bo zvrstilo konec tega tedna. V soboto ob 9. uri se bo pričelo odprto prvenstvo Braslovč v badmintonu in odbojki, ob 11. uri bo otvoritev lovske razstave, ob 19. uri na prireditvenem prostoru v Braslovčah II. lovski praznik s prikazom lovskih veščin, v nedeljo ob 9. uri bo potekalo na strelišču v Braslovčah tekmovanje z vojaško puško, ob 11. uri pa slavnostna seja sveta KS Braslovče, ki bo v Domu borcev na Dobrovljah. Za prihodnjo so-

obveznosti do dobaviteljev mleka in embalaže. Sklad je nato zamenjal vodstvo mlekarne, pomagal pri njenem finančnem prestrukturiranju, financiral program zmanjšanja presežnih delavcev (33) in pritegnil k sodelovanju nizozemskega svetovalca. V začetku leta 93 je tako mlekarna že poslovala pozitivno in izkazala celo 1,2 milijona dobička. Ker je bilo podjetje likvidno in je redno poravnavalo svoje obveznosti, je sklad sklenil prodati svoj delež in objavil javni razpis novembra lani.

Med tremi ponudniki je kot najboljšega izbral podjetje Holinvest, ki je bil pripravljen plačati 3,8 milijona DEM kupnine, investirati v višini 4 milijone DEM in zagotoviti delo za 130 delavcev. Vendar so imele zadruge predkupno pravico, ki sojo tudi izkoristile. Kot je povedal Peter Vrisk, so morali pristati na povsem enako ponudbo kot jo je dal Holinvest, čeprav se jim zdi kupnina previsoka,

boto, 26. junija, ob 9. uri pripravljajo Braslovčani še orientacijski pohod. Od lanskega pa do letošnjega praznika v tej krajevni skupnosti žalske občine niso držali križem rok.

Po besedah predsednika sveta KS Braslovče, Dušana Goričarja, so asfaltirali 3,5 kilometra ceste na Dobrovlje ter več krajših odsekov v dolžini 1 km v drugih zaselkih krajevne skupnosti. ■ -er

Peter Vrisk: "Mlekarna Celeia Aija vas je za kmetijstvo celjske in koroške regije tolikšnega pomena, da si nismo mogli dovoliti, da nam jo prevzame kdo drug."

(lastnik ostalega dela so bile zadruge), je njena skupna zadolženost znašala 9,8 milijonov DEM, od tega je bilo 5,8 milijonov DEM neporavnanih

saj ima mlekarna še stare obveznosti in bo potrebnih za njeno posodobitev mnogo investicij. ® K. Rozman

Irena Colja: "Mlekarno bo sklad dokapitaliziral v višini 600.000 DEM, kot znaša 20% družbenega kapitala, ki ga je leta 92 prevzel sklad. Zaposleni bodo lahko ta delež odkupili s certifikati in tako tudi oni postali lastniki mlekarne."

OD TU IN TAM

Dr. Karel Verstovšek - štajerski oblikovalec slovenstva

"Slovenski narod, močen si zavoljo svoje neutrudljivosti!"

Kulturni center Ivana Napotnika je v sodelovanju z ljubljansko izpostavo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo 9. junija v Velenju organiziral strokovni posvet o pomembnem političnem delu našega rojaka dr. Karla Verstovška, enem naj-markantnejših slovenskih politikov na Štajerskem pred prvo svetovno vojno. Njegove politične odločitve v prevratnih letih slovenske politične in kulturne zgodovine so pred koncem habsburške monarhije zganile nemške nacionaliste, prispevale največ v boju za severno slovensko mejo ter dale svojstven pečat pri ustanavljanju strokovnih šol in pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu.

Dr. Karel Verstovšek (1871-1923), profesor klasične filolo-gije, kot poklicni politik pa deželni in državni poslanec - kasneje "prosvetni minister" pri Narodni vladi SHS -, je bil in ostaja eden najvidnejših organizatorjev de-klaracijskega gibanja na Štajerskem, prizadevnež za pravice Slovencev, "politični oče ljubljanske univerze", tisti, ki je podpiral akcije Rudolfa Maistra in ga imenoval za generala ...

Dr. Karel Verstovšek, kar nekoliko pozabljen častni občan desetih štajerskih občin, med njimi tudi rojstne velenjske, je v svojem času prerasel lokalni okvir kakor nihče poprej in poslej. A tudi v rojstnem kraju je ostal nekako premalo "imeniten" in po krivici prezrt v vrsti tistih mož, po katerih smo spominsko poimenovali naše ulice, trge in šole, kakor je po-

očital pobudnik velenjskega simpozija o Verstovšku dr. Milan Zevart. Namen simpozija je bil, ponovno ovrednotiti (politično) delo dr. Karla Verstovška in našega rojaka umestiti na ustrezno stran slovenskega zgodovinopisja, vsekakor pa na manj anonimno mesto med zaslužnimi Slovenci. O zgodovinski resnici o Verstovšku in njegovi pomembni politični vlogi so na velenjskem posvetu izčrpno spregovorili poznavalci njegovega življenja in dela: dr. Miroslav Stiplovšek, dr. Ervin Dolenc, dr. Miran Ževart, Jože Hudales, Branko Goropevšek, Mira Grašič, Lojze Penič in drugi. Sim-pozijski referati bodo predvidoma objavljeni v naslednji številki Časopisa za zgodovinopisje.

Organizatorji strokovnega posveta o dr. Verstovšku smo tudi tokrat pričakovali večji odziv domačinov, zlasti veliko večje zanimanje intelektualne sredine pedagogov, ki naj bi po nekem nepisanem pravilu tudi domoznansko vzgajali, oz. pomagali

spoznavati lokalno identiteto, ki je določljiva in razpoznavna z velikimi deli naših rojakov, če nam seveda beseda "rojak" sploh še kaj pomeni.

Dr. Karel Verstovšek je eden izmed najpomembnejših politikov, ki so izšli iz Šaleške doline. Med sorodno naprednimi (pred in po Verstovšku) bomo morali spregovoriti še o Josipu Kranjcu, Francu Ropotarju, Vinku Je-žovniku in drugih; Josipu Voš-njaku je pred leti že bilo posvečeno simpozijsko srečanje v Šoštanju, a zdi se, da nam je njegovo politično in slovstveno delo še zmeraj premalo znano. Kulturni center Ivana Napotnika je po svojih zmožnostih skromna kulturna in znanstvenoraziskovalna inštitucija, a z izročili Napotnika, Koruna, Vošnjaka, Šiliha, Mlinška, Kajuha, Kavčnika ... ter zdaj širše predstavljenega dr. Karla Verstovška postavlja v slovenski kulturni zgodovini dragocene obeliske, ki bi jih kdaj pa kdaj vendarle morala požlahtniti tudi

bela Ljubljana.

***

Karel Verstovšek je razmeroma veliko deloval tudi publicistično (česar simpozij predstavitveno ni zajel): objavil je več političnozgodovinskih člankov, o narodnostnem boju Slovencev je pisal v graška lista Siidsteirische Post in Siidsteirische Presse. Njegov govor v dunajskem parlamentu 1. 1911 o sodnijskih razmerah na spodnjem Štajerskem je izšel knjižno: Hochenburgerjev sistem (1911). Pisal je tudi o grški liter-

aturi (Simonidovi jambi O ženskah, 1905), ocenil razpravo M. Doblingerja Hieronymus Megis-ers Leben und Werke, 1905, pisal o šolstvu (Preustroj šolstva v Sloveniji, 1921) in objavljal domoznanske članke in prispevke iz svoje stroke (povzeto po SBL).

Dr. Karel Verstovšek je bil politični prvak svoje dobe, "z upravljanjem najvišje funkcije na področju prosvete in kulture je dr. Verstovšek veliko prispeval k slo-venizaciji in razmahu osnovnega, strokovnega in srednjega šolstva ter kulturnih ustanov, organizacij in dejavnosti, izjemno tehten paje bil tudi njegov delež pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani" (iz simpozijskega referata dr. Miroslava Stiplovška).

"Ko govorimo o dr. Karlu Verstovšku kot deželnozborskem in državnozborskemposlancu/.../, ne moremo mimo dejstva, da je bila njegova politična kariera razmeroma kratka, a političen vzpon meteorski. Zasluge temu gre pripisati tako stranki Slovenske kmečke zveze, ki mu je omogočila politično kariero, kakor njemu samemu, kije hitro spoznal, da lahko postaneš pomemben politik samo ob pragmatičnem razmišljanju in nastopanju, kar je nujen predpogoj za uspešno in pogostokrat nujno sklepanje političnih kompromisov. Zato ni naključje, da ga je nekajletno delo pred prvo svetovno vojno postavilo ob bok najpomemb nejšim slovenskim politikom na Štajerskem in tudi širše." (iz simpozijskega referata Branka Goro-pevška) ■ Ivo Stropnik

Plesni studio "N"

Izteka se prva sezona delovanja Plesnega studia "N", ki ga vodi Nina Mavec - diplomantka Alaanise Dansacademie Brugge v Belgiji.

Večer z Dubravko Tomšič - Srebotnjak

« m 3 m ss ss ■ a m m: m mmmmmmmmmmm m m. !» «» m m m

Ob še taki nadarjenosti brez truda ne gre

Najbrž bi lagali samemu sebi, če bi zapisali, daje bil minuli četrtkov kulturni večer v velenjski knjižnici sproščen. Čeprav je Dubravka Tomšič - Srebotnjak, gostja večera, tokrat nastopila v povsem drugačni vlogi kot jo sicer pozna občinstvo doma in po svetu, je pač slavna pianistka in še večja umetnica. Z njo se človek ne sreča vsak dan oziroma pogosteje na takšen način kot tokrat. Poskušala je biti "kar se da domača", prav tako skladatelj in glasbeni kritik Pavel Mihelčič, ki je pogovor vodil, toda spoštovanje udeležencev kulturnega večera do umetnice je bilo preveliko, da ne bi bilo čutiti določene mere zadržanosti. Vsemu navkljub je bil večer prijeten in najbrž ni bilo nikomur žal, da je dve uri preživel skupaj z njo in nekaterimi njenimi skladbami.

Prvi del večera sta Pavel Mihelčič in Dubravka Tomšič - Srebotnjak namenila pravzaprav njenemu delu, vse od začetkov do danes. O mali umetnici Dubravki, rojeni v Dubrovniku, so pisali v Cicibanu že v

letih 1947 - 48, ko jc bila stara šest

let. Takrat je imela prvi javni koncert in že takrat je navdušila občinstvo. Ne zaradi tega, ker soji morali pred klavir postaviti pručico, ampak zaradi spretnega udarjanja po črno- belih tipkah, zaradi melodij, s katerimi navdušuje vedno znova in znova. Igra iz vsega srca. To občinstvo, ki jo posluša - bodisi na samostojnem koncertu ali v "družbi" z orkestrom, čuti. Prav vseeno ji je, ali je v dvorani 10 ali 1000 obiskovalcev. Za vse se enako trudi. Tudi treme pred koncertom ne pozna. "Če se pripraviš,

Našla je čas tudi za pogovor ■ Dubravka Tomšič - Srebotnjak in Pavel Mihelčič v velenjski knjižnici pred tednom dni

skrbi ne bi smelo biti. Le tega ne veš, ali boš našel stik z občinstvom ali ne, boš razpoložen ti, bodo takšni tudi poslušalci," je dejala Dubrovka.

Snemanje plošč je "druga pesem". Te nastajajo v glavnem v

Združenih državah Amerike, kjer je

Dubravka praktično tako kot doma.

Vsaj približno 50 posnetkov solističnih ali z orkestrom "premore" (gre le za laserske plošče), založbe pa so jih izdale vsaj že 70. Brahms, Schopen, Beethoven, Bach so najpogostejši avtorji sklad, ki jih igra Dubravka, sploh pa Scarlatti. Tako, kot ga igra slavna pianistka, ga nihče na svetu ne zna. Kritike, še tako priznanih in uglednih poznavalcev klasične glasbe po svetu, govore vse v prid Dubravki. Najpogosteje zapisani besedici "super star" povesta o

Dubrovki vse. Med vsemi vrstami klavirjev igra Dubravka le na Stain-waya. "Štorij" o tem, kaj vse bi storile druge klavirske hiše za to, da bi igrala na njihov klavir, ne manjka.

Drugi del kulturnega večera je bil bolj "oseben". V njem so obiskovalci izvedeli nekaj več o Dubravki kot

majhni deklici, ki ni imela najbolj

nežne mladosti. Oče, priznan strokovnjak, je veliko potoval, mama jo je "podila" od klavirja, ki jim gaje podarila soseda. Prečudovita profesorica Zora Zarnik ni trdila samo, da je talent, ampak je Dubravko naučila osnov. Študij v Ameriki, kjer si je Dubravna pridobivala ob osnovni splošni izobrazbi še klavirskih veščin, je bilo eno samo garanje. Z mamo sta se "tolkli" skozi revščino kot sta vedeli in znali. Tudi nekatere podrobnosti o prijateljevanju z enim

Da smo si takšno plesno šolo želeli in jo potrebovali, kaže podatek, da seje takoj na začetku zbralo 24 plesa željnih mladih in začeli smo pridno trenirati jazz balet. Kot pravijo - Dober glas seže v deveto vas - iz dneva v dan je prihajalo več otrok, majhnih in velikih. Tudi želje po zvrsteh plesa so bile različne, zato je gdč. Nina začela učiti še klasični balet, sodobni ples in step.

Danes nas je 52 plesalk in 2 plesalca, od 1. r. OŠ pa do zadnjega letnika srednje šole, ki obiskujemo trening Plesnega studia "N". Kar smo se naučili, smo vam pokazali na različnih prireditvah. S krajšim programom smo popestrili akademski ples Šaleškega študentskega kluba in maturantski ples velenjskih gimnazijcev, pripravili črnski ples za OŠ Gustava Šiliha, sodelovali smo na dobrodelni prireditvi v Domu kulture v Velenju, katere izkupiček je bil namenjen otrokom s cerebralno paralizo.

Stopinje na odru, ki smo jih odplesali 7. maja 1994, je bila plesna prireditev, kije pod organizacijo Nine Mavec predstavila plesalce Plesnega studia "N", ki trenirajo jazz balet in step, kot gostje pa so sodelovali tudi plesalci glasbene šole, plesne šole Urška in skupine Gib. S svojim programom smo obogatili večer gledalcem, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano Kul-

najzvenečejših imen med dirigenti s področja klasične glasbe - Rubinstei-nom so obiskovalci večera slišali in izvedeli marsikaj zanimivega. Njegova skrb zanjo je bila neprecenljiva. Kljub talentu, s katerim jo je radodarno obdarila narava, je morala Dubravka prehoditj trnovo pot, vložiti ogromno truda in potrpljenja za dosego vsega, s čimer se upravičeno ponaša danes. To, da izgubi dva kilograma na enem koncertu, na večer jih je igrala tudi že tri, je še najmanjša "žrtev".

S 26 leti seje honorarno zaposlila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s 27 je bila najmlajša redna profesorica na omenjeni akademiji. Tudi danes uči in vzgaja nove mojstre črno - belih tipk. Njen sin ne bo šel po materinih stopinjah. Preveč zgodaj je spoznal, kako trdo in naporno je delo umetnika, brez prostih sobot, nedelj. "Nikoli ni razumel in še danes ne, zakaj je treba eno in isto skladbo tolikokrat zaigrati." Tekmovanj Dubravka nima rada.

To je le nekaj drobcev s srečanja z Dubravko Tomšič - Srebotnjak. Po

aplavzu ob koncu pogovora sodeč, ta

velika umetnica, velika pianistka tudi kot sogovornica ni nikogar razočarala. 52 - letna gospa, ki svoja leta kljub napornemu življenju dobro skriva, še ne namerava pospraviti "kovčkov". Najbolj laskava ponudba, ki je je bila deležna lani (sodelovanje z Bostonskim orkestrom in najslovitejšim dirigentom) bo tako - smo prepričani- le kamenček v mozaiku uspešnosti na njeni dolgoletni umetniški poti. ""Bravo, super star". ■ *P

turnega doma Velenja in nas nagradili z bučnim ploskanjem.

Plesali pa smo tudi na podstrešju velenjskega gradu v okviru prireditve "Dan mladih in kulture". Kljub malce deževnemu vremenu in težko dostopnemu prizorišču se je nabralo kar lepo število ljudi, ki so si ogledali eksperimentalni plesni projekt: POLIFONIJA TELES v koreografiji Nine Mavec, pri ustvarjanju pa so se nam pridružili tudi študentje.

Šolsko leto gre h koncu, nas pa čaka še kar precej dela. Ob zaključku osemletke sta nas OŠ Gustava Šiliha in Livada povabili, da z jazz programom sodelujemo na valeti, 23. junija pa s koreografijo Polifonija teles odhajamo v celjski Narodni dom, kjer bomo kot gostje plesali na zaključni produkciji Plesnega studia Igen: v tem studiu je Nina Mavec od decembra 93 do marca 94 poučevala sodobni ples kot gostujoči pedagog.

Torej, plesni studio, ki dela, ki ustvarja!

Želja in potreb nas mladih po vključevanju v plesne dejavnosti je veliko, zato upamo, da bo Plesni studio "N" živel in plesal še naprej.

Hvala Nini Mavec za vse prijetne trenutke, ki nam jih daje v svetu glasbe in plesa - svetu kulture.

■ Katja Čater, plesalka

"Šaleške predice" v sestavi, kije obiskala Nizozemsko. Na pot so odšle 28. maja, domov so se zadovoljno vrnile 2. junija

Šaleške predice navdušile

Skupina "Šaleške predice", ki že vrsto let goji stare slovenske običaje, je bila letos povabljena v mestece Heer-leen na Nizozemskem. Ne kar tako, 29. maja so v mestu praznovali letošnji materinski in očetovski dan, na ta dan pa so se Šaleške predice tudi prvič predstavile v mesti hiši s programom "Le predi dekle, predi".

Skupino je bila tokrat osemčlanska, saj je bila pot dolga in naporna, ko pa so se 2. junija vrnili v Velenje, so z navdušenjem pripovedovali: "Nastopili smo trikrat, v družbi pevskega zbora Zvon, moškega pevskega zbora Slomšek iz Belgije in tamkajšnje folklorne skupine. Ad Hamers, ki je vodil program, je ob koncu dejal, da so bili med izseljenci na Nizozemskem že vsi naši najboljši ansambli, od Slovenskega okteta naprej, da pa tako prisrčnega nastopa, kot smo ga pričarale Šaleške predice, še ni bilo." In kaj je potomce slovenskih družin v tem rudarskem mestecu najbolj navdušilo? "Najbolj jih je ganil starodaven običaj pranja, ožemanja in likanja, ki smo ga prikazale predice ob petju pesmi "Mati zakliče, pridne deklice" in pa pesem "Slovenka

sem", ki je že v našem železnem repertoarju. Presenetile smo jih z Nizozemsko narodno pesmijo "De kleinste", ki je ganila predvsem Nizozemce."

Šaleške predice je za tokratni nastop glasbeno pripravila Tanja Meža, ki je tudi sodelovala v programu. Zadovoljna z nastopi in še polna vtisov iz Heerleena, sije skupina "privoščila" še kratek izlet po deželi. Obiskali so zasebni muzej igrač v Steinu, Amsterdam, hišo Ane Frank, ribiški mesteci na severu Holandije, Volendam in Marken, naselje mlinov na veter Saanse in mesto porcelana Delf.

Ker te kratke, a uspešne turneje ne bi bilo brez finančne podpore Skupščine občine Velenje in njenega predsednika Pankraca Semečnika, NAME, veleblagovnice Velenje, Sindikata Rudnika lignita Velenje, Tesarstva Hudovernik, Društva upokojencev Velenje, Gostišča Lovski dvor Velenje, Gostišča "Pod klancem" Ravne, Term Topolšica, Franca Sever-ja, Pekarne "Presta" Velenje in Zavoda za kulturo Žalec, se jim iskreno zahvaljujejo.

z

■—

-

wm

KULTURA

63320 Piše: Ivo Stropnik

Veliki ljubimci ! Šaleške doline ;

Gusti Jirku-Stridsberg

!L. 1918! "HAERDTLOV1 so stanovali na gradu Turmi v Ve- \ lenju, na zelo prisrčnem viteškem gradu, obdanem z jarkom, s pridvižnim mostom in stolpom. Velenje je bilo oddaljeno dvajset minut z lokalno železnico od naše postaje Turiške vasi. Voz, ki naju je čakal, je bil neprekosljivo oguljen. Za takšne zadeve | se Heardtli niso kdove kako menili. /.../Haerdtli niso spadali k visokemu plemstvu, ne k "zgodovinskemu plemstvu", kije vendar izhajalo iz križarskih vojn. V plemiški stan so jih povzdignili šele pod cesarjem Jožefom II. - torej proti koncu 18. stoletja - in njihov prvi plemiški prednik je bil cesarjev osebni zdravnik. /.../ - Baron Bubi me je zasegel za eno uro, da mi je razkazal grad, ki je bil biser svoje vrste, s samim pristnim pohištvom, gobelini in podobami iz zadnjih treh stoletij /.../ Baron Bubi je bil neutrudljiv pri restavriranju umetnin in človeških usod. Zanj ni bilo nobene preteklosti, kar je preteklo, je živelo in kar naj je bilo bivanjsko, bo ostalo vedno." - /.../ -V VELENJU, NEDALEČ OD GRADU TURNA, je stal na skali | visoko nad vasjo grad Velenje, kije pripadal grofu Coroniniju. ("Plemstvo se tu gnete kakor uši na zofi!" je rekel baron Bubi.) Coroninijevi, ki so živeli v Italiji, so Velenje dali v najem svojim sorodnikom Adamovichem." (Mojih pet življenj, spomini, 1963) I

Davorin Ravljen I

"TISTI VEČER, ko se je Jermanov Mirt vrnil, je Stakne iz Belih Vod prodajal dom in zemljo. - Večer je bil oblačen, črn, zdaj pa zdaj je nad višavjem vztrepetala bliskavica. V njenem zelenem svitu se je vsakikrat razodela skromna lepota doline, | obdane od zelenega, v noči temnomodrega venca gozdov in hribovja. - Kakor oltar na koncu velike ladje se je pokazal Sveti Križ, vzad visoki Smrekovec kakor njegova opora in tolažnik. / .../!Mirt:', - Tja gor biporomal, da, k Svetemu Križu, potem dalje na Smrekovec, v jelove gozdove bi zablodil, napil se razgledov, utonil v neskončni planinski tišini, ljudem nepoznan, dober drug ■ samo srni v jelovju in kanji nad Smrekovcem, nikomur v spotiko, le sebi in st\>arst\'u vdan ..." (Mrtvi ognjenik, 1944)

Preži hov Voranc I

"TODA MNOGO LET je minilo in že odrasel sem bil, ko se mi je moja otroška zaobljuba, romati k Belim \V,odam, izpolnila. Čeravno sem bil od tistih dob, ko se mi je prvič porodilo hrepenenje po Belih Vodah, prehodil že dokaj sveta, sem se vendar odpravil na pot s takimi čustvi, kakor bi prvič zapuščal naš hotuljski kraj. Zazorjeno življenje se je umaknilo v mladostne ■ sanje in spet so stale pred menoj tiste Bele Vode, katere je moja duša zalivala s svetimi občutki in kjer se razgrinja večna lepo- I ta in pravica tega sveta." (Od Kotelj do Belih Vod, 1945)

Oskar Hudales

ILeta 1928! "IZ GORSKE SAMOTE in tišine sva prišla v mnogo bolj živahen svet, med mnogo več ljudi, čeprav je Šmartno ob Paki bilo vsaj takrat še navadna, nekoliko večja sloven- | ska vas. Mislim, z vsemi tipičnimi značilnostmi slovenske vasi: ■ cerkev, dve prastari, nizki šolski poslopji, dve trgovini, tri gostilne, mesnica. Vse razen šole je za naju, gorjanca, bilo pravo razkošje. Toda največje presenečenje je le bila železniška post- | aja, od koder sva se večkrat na dan lahko odpeljala v Celje ali Šoštanj. Obe mesti sta bili kakor pred nosom." (Zakaj sem postal komunist, spomini, rkp., okr. 1968)

Dr. Matjaž Kmecl I

"TAKŠNI KRAJI SO KOT OTROCI, ki prerastejo hlače, še | preden jih pošteno oblečejo: ne vedo čisto, kaj bi sami s seboj, iščejo se, kar naprej je kaj narobe, zraven pa bi radi še ugajali. !...! - Skratka - svet tu zares ni anonimen, še manj anemičen. Takšen ni bil nikoli v zgodovini. Resda je ostajal pomalem v senci celjskih, mariborskih, ptujskih ali celovških dogajanj, toda premogel je dovolj prepoznavno in dovolj stremljivo lastno notranjo moč. Ostajal je samo premalo popisan in znan, obenem pa nekako varno spravljen za hribovji." (Svet tu res ni anonimen, | 1989) |

A. Novačan: HERMAN CEUSKI

V avtentičnem okolju celjskega Starega gradu bodo v jutri (v petek) in v soboto, 18. junija, po letu dni spet nastopili celjski gledališčniki. Tudi tokrat se bodo predstavili z delom A. Novačana: Herman Celjski. Režiral gaje Franci Križaj, zaigrali pa ga bodo za lastnike abonmaja "za izven". Lani je omenjena predstava privabila na celjski Stari grad veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Predstave bodo na sporedu vedno ob 21. uri.

Zgodilo se je... 16. rožnika

LETA 1890

V današnjem prispevku nadaljujemo z Vošnjakovim opisom Šaleške doline:

"Nekdaj pred več tisoč leti je ležala cela dolina pod vodo. Se danes pravijo cerkvi, ki se vzdiguje na griču ob robu doline: Škale pri jezeru. Voda pa si je sčasoma izjedla strugo po Pevniškem grabnu do Savinje. Odtekla je in zdaj le še močvirnati svet na globokejših krajih spominja na nekdanje jezero. Pod površino globoko v zemlji pa leže neizmerni zakladi premogovi, s kterimi si bodo še naši potomci sto in sto let netili ogenj. In to bode njihova sreča, kajti če bode sekira še dalje tako razsajala po gozdih, ko sedaj, zmanjkalo bode ne samo lesa za stavbe, temveč tudi drv za kurjavo.

Na spodnjem koncu doline, kjer se Paka zavije v Pevniški graben, vzdiguje se sredi brega veliko poslopje z zelenimi okni, Šoštanjska graščina. Njej nasproti pa k nebu moli Pusti Grad, pred štiri sto leti lep in močen gradič slavnih Celjskih grofov, zdaj le še razvalina, ki so jo razrušile pred 200 leti divje turške čete. Tukaj v zatišji

med Pako in Pustim Gradom je nakopičenih 70 do 80 hiš Šoš-tanjskega trga, ktere čuva tržna, na griču stoječa cerkvica sv. Mo-hora in Fortunata. Šoštanjski trg je bil od nekdaj svoboden in na magistratu se še shranjujejo stare na oslovsko kožo pisane listine, v kterih so Celjski grofje in poznejši vladarji trgu potrdili razne svoboščine ali predpravice.

Četrt ure od trga oddaljeno izvira izpod strmega Loma topla voda - Topolščica, kamor se radi kopat hodijo zdravi in bolni ljudje iz bližnje okolice. Če se bode gradila železnica iz Celja do Šoštanja, utegnejo tudi v Topolš-čicah zidati velika poslopja, ka-koršna so v bližnji Dobrni in v sedaj tihi dolinici bode po leti šumelo tujih gostov."

Da bi bilo tudi danes več takih častilcev Šaleške doline, kot je nesporno dr. Josip Vošnjak bil!

LETA 1913

V liberalnem časopisu Slovenski narod je bil objavljen zanimiv članek iz Šoštanja.

"Iz Šoštanja. Bil sem očividec nesreče, ki se je dogodila v lepem našem mestecu. Po malem klancu, ki vodi mimo sodnijskega poslop-

ja preko železničnega prelaza v mesto, je vozil hlapec mlinarja in posestnika Matija B. v Šoštanju, s parom konj voz, naložen s trskami. Ali je zavora pri vozu odpovedala svojo službo, ali je bil drug vzrok, voz je nakrat, kakih 30 metrov pred železničnim prelazom, krenil v stran in zadel v drevo, rastoče ob strani ceste. Zalet je bil toliko silen, da je žival padla na cesto in med tem, ko je en konj obležal, se je drugi, prestrašen radi padca, odtrgal ter z naporom vseh sil tekel po cesti dalje. Nesreča pa je hotela, da je privozil v tem trenotku mimo tovorni vlak, v katerega seje lepa več kot 1000 K vredna žival zaletela z vso silo ter obležala na mestu - ubita. Posestnik konja ima veliko škodo, hlapec ki je vozil s konjema pa ima pričakovati občutno kazen, da si mu je je bilo dovolj kazni že prestani strah, saj je padel sam pod voz, tako, da so ga komaj izvlekli izpod kupa tresk in voza. -Nastane vprašanje, kdo je kriv nesreče? Deloma hlapec! Največ pa uprava državnih železnic, ki na tako frekventirani cesti kakor je pač ta, nima ob prelazu napravljenih takozvanih ramp. - Koliko bi stalo to? Že leta in leta so straho-ma ljudje pričakovali, da se kaj zgodi in evo - zgodilo se je. -

Vprašamo pa tudi slavne gospodarje našega mesta, te reprezentante velikonemške misli, zakaj niso znali ali marali po svojih velikih močeh doseči najbolj primitivne naprave v svrho varnejšega prometa po njihovem nemško zveličavnem templju - Schon-steinu. - Ob vsaki priliki imajo ti mestni osrečevalcj|^voj hu-ronski "Heil" na ustnih, a tu niso povzdignili svoj glas. Za gospodarstvo se ne brigajo -brigajo se samo za frankfurta-rice in modriž, ki naj slovenski Šoštanj slika povsem nemški."

Danes sta v Šoštanju dva zavarovana železniška prehoda, pred katerima je vedno kolona vozil, čeprav železniška proga Celje- Velenje ne sodi ravno med najbolj "frekventirane" proge v Sloveniji. Obrazi voznikov v avtomobilih so podolgovati in na njihovih ustnicah bi lahko razbrali sledi ne ravno najbolj prijaznih besed, namenjenih železničarjem in njihovim čudnim pravilom, ki nas pred temi zapornicami po nepotrebnem dolgo zadržujejo.

■ Damijan Kljajič

PORGY IN BESS

Odhod avtobusa na predstavo PORGY AND BESS, s katero bo v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval New York Harlem Theatre, bo v ponedeljek 20. junija, ob 17.00, izpred avtobusne postaje v Velenju.

Cena aranžmana 4.000 SIT. Vstopnice so v parteiju od 1. do 13. vrste. Še se lahko prijavite. Telefon 853 574.

* GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE *

Je že tako, da včasih kljub dobrim namenom in prizadevanju, da bi sttvari tekle tako kot si želimo, le-te uberejo drugačno, svojo pot. Ta vodi navadno prav v nasprotno smer od željene in posledice tega so lahko kaj neprijetne. In nekaj pododbnega se nam je v tej rubriki zgodilo v prejšnji številki Našega časa. Pri pripravi časopisa za tisk je namreč prišlo do neprijetne napake, ko se je pod sliko sku-

pine Chateau, kateri je bil v prejšnji številki posvečen večji del te rubrike, znašel napis Šank ročk, druga slika, na kateri je bil utrinek s snemanja nove plošče skupine Chateau, pa se je znašla na drugem mestu kot bi se morala. Vsem prizadetim se zato za neljubo napako iskreno opravičujemo.

Sicer paje minuli teden minil predvsem v znamenju slabega vremena. To jo je zagodlo predvsem prirediteljem poletnega MIŠ

MAŠ-a v Grižah, ki so morali prireditev najprej enkrat prestaviti (prireditev bi se namreč morala začeti že v nedeljo, 5. junija), nato pa jo izvesti v nekoliko skrčenem obsegu. Pod streho jim je uspelo pripeljati le del dvodnevnega dogajanja, saj jim jo je vreme zagodlo tudi minulo nedeljo, 12. junija. Ročk večer, ki je bil na sporedu v soboto, 11. junija, so marljivi prireditelji kljub kislemu vremenu nekako le uspeli izpeljati do konca. In pri tem so bili kar uspešni,

saj jim je na prizorišče uspelo pritegniti precej številno publiko, ki je skupaj z nastopajočimi (Šank ročk, Don Mentony band, Tomaž Domicelj...) žur-irala dolgo v noč. To pa ni bil edeni dogodek v minulem tednu, ki ga je vredno omeniti. Eden pomembnejših je bil vsekakor tudi koncert skupine Parni valjak v ljubljanskih Križankah, pa podelitev MTV-jevih filmskih nagrad in še kaj. O vsem tem pa več kdaj drugič...

Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...

nBHMHHMH ' lifll........................*""

■m

ROXETTE

Boljša polovica znamenitega švedskega dueta Roxette, Marie Fredriksson, je konec prejšnjega meseca dahnila usodni-"da". Srečnežu je ime Mikael Bolyos in je dolgoletni Mariein spremljevalec ter oče njune enoletne hčerkice. Poročni ceremonial je potekal v nekem manjšem kraju na jugu Švedske.

WHITNEY HOUSTON

Whitney Houston bo na zaključni slovesnosti ob koncu svetovnega prvenstva v nogometu

sodelovala s 25 - minutnim pevskim nastopom. Zaključek svetovnega prvenstva v najbolj popularni igri na svetu (ki se te dni pričenja v ZDA), bo 17. julija v Los Angelesu, na znamenitem Rose Bowl stadionu. Prireditev bodo prenašale skoraj vse nacionalne televizijske družbe, tako da jo bo istočasno lahko spremljalo več kot dve miliardi ljudi po vsem svetu, kar je daleč največ doslej.

KURT COBAIN

Kljub nasprotovanju žene pokojnega Kurta Cobaina, Courtney Love in njegovih staršev, bodo kot kaže vseeno posneli film o njegovem življenju. Podlaga za film naj bi bila Cobainov neavtorizrana biografija Never fade away.

NKOTB

Kar se je že dalj časa šušljalo, je žal postalo resnica. Razšli so se NKOTB (New Kids On The Block). Govorice o razpadu skupine so začele prihajati na dan že konec leta 1993, ko so v Evropo prišli le štiije člani sicer

petčlanske zasedbe. K razpadu skupine pa je "pripomogel" tudi neuspeh dolgo pričakovanega CD-ja Face the music, ki je doživel polom tako doma, v ZDA, kot v Evropi. Pravi vzrok razpada skupine pa seveda tiči v različnih interesih njenih (bivših) članov.

JON SECADA

Kakšno leto ni bilo o Jonu Seca-di, pevcu kubanskega porekla, ki sicer živi na Floridi (ZDA), slšati nič nove-

ga. V tem času je avtor velikega hita iz leta 1992 Just another day posnel material za novi CD. Naslov le tega je Heart, soul and a voice. Trenutno pa Jon zbira ekipo glasbenikov, ki ga bo spremljala na svetovni promocijski turneji nove plošče.

YAZZ

Iz anonimnosti se je ponovno vrnila 34-letna Yasmin Evans, bolj znana po imenu YAZZ. Po velikih uspehih, ki jih je dosegala pred leti s skladbama The only way is up in Stand up for your love rights, se ji je ponovno uspelo prebiti na lestvice

singlov s skladbo Have mercy. Ta je

z njenega novega albuma One on

One, ki pa zaenkrat še ni začel plezati po letsvicah najbolje prodajanih plošč.

EAGLES

Legendama ročk skupina The Eagles, ki je svoje največje uspehe dosegla v 70-ih letih (njihov največji hit je bila skladbe Hotel California), se je ponovno zbrala v originalni zasedbi:Glenn Frey, Don Henley,

Joe Walsh, Don Felder in Tim-othy Schmit Po štirinajstih letih (potem ko so leta 1980 izdali zadnji album), so izdali novo ploščo, ki jo sedaj promovirajo na veliki turneji po ZDA. Ta se je začela konec prejšnjega meseca.

\1 A XX

No more je naslov nove uspešnice berlinskega dueta Mara, katerega ime je pravzaprav okrajšava za Maximum Xtasy. Skladba je trenutno popularna predvsem v Evropi, medtem ko je njun prvi hit Get-a-way prava

bomba na plesiščih v Veliki Britaniji in ZDA. Obe uspešnici sta

dodobra spremenili življenje obeh članov dueta, 19-letnega Šveda Garya Bakoea in 25-letne Angležinje Linde Meek (ki je marca zamenjala prvo pevko dueta Samiro Bešič). Tako zdaj pospešeno delata in pripravljata album (njegov naslov je To the Maxximum), ki bo izšel v začetku julija.

■ Mitja Čretnik

10 NAŠČAS

NASI KRAJI IN LJUDJE

16. junija 1994

rr.

V Šoštanju z nezmanjsano hitro naprej

n

S športno dvorano bi povrnili mestu športni sloves!

* Za Šoštanj referendumski Izid nI presenečenje

* O mejah bodoče občine se bodo še pogovarjali * Težave s spremenjenim prometnim režimom * Športno dvorano pri šoli Biba Roeck bo gradil Vegrad *

Kar nekaj časa je že minilo

Šoštanjčani so pred referendumom natanko vedeli, kaj z "da" dobijo in kaj z "ne" izgubijo. Za Šoštanjčane so sporne le še meje. "Imamo podatke, po katastru iz leta 1931, v katerem so natanko znane meje šoštan-jske občine, gre predvsem za predel Prelog in Družmirja. Da so bile meje leta 1973 pomaknjene od Šoštanja in v kor-

Trg bratov Mravljakov za vse še ni zaprt.

od 29. maja, ko so se krajani Šoštanja na referendumu izrekli za svojo občino. Mi smo to mesto namenoma obiskali malo kasneje, rekli smo: zato, da se strasti malo poležejo. Pa so nas v Šoštanju popravili, rekoč, da se strasti niso polegle, ampak, da so po takšnem izidu šele prav oživele. Že(ja Šoštanjčanov, da dobijo spet občino, kot so jo do leta 1963 že imeli, seje s tem samo potrdila. Zdaj čakajo, kaj bo rekel državni zbor.

Po mnenju Matjaža Natka, predsednika sveta krajevne skupnosti Šoštanj, je bil t; k rezultat pričakoval .

ist Velenja, paje v pogovoru za Naš čas priznal tudi predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik", pravi Matjaž Natek. V zvezi z mejami bodoče občine so se pritožili komisiji za lokalno samoupravo in predsedniku državnega zbora. Zdaj bodo stvari pospešili. "Čakali smo, da vidimo, ali bo referendum uspel. Če ne bi, ne bi imelo smisla nadaljevati. Ker pa je, imamo osnovo, da peljemo stvari naprej. Tako so zahtevali krajani na zborih pred referendumom in njihovo voljo je treba spoštovati."

Maj je bil za

Šoštanj srečen mesec

Maj je Šoštanju prinesel dve veliki pridobitvi: razširjen most čez reko Pako, ki je omogočil, da so lahko za promet zaprli Trg bratov Mravljakov in prizidek h kulturnemu domu, v katerem bosta imeli prostore godba na pihala in glasbena šola. Računajo, da bo glasbena šola z delom v teh prostorih pričela 1. septembra. Z novim prometnim režimom, ki vlada v Šoštanju, niso vsi najbolj zadovoljni. Verjetno bo pod mostom še steklo nekaj Pake, preden se bodo nanj vsi tudi navadili. V Šoštanju menijo, da je to nezadovoljstvo tudi posledica tega, da prometne označbe niso bile postavljene pravočasno. "Zdaj so znaki, razen enega, postavljeni." Z novim prometnim režimom so bili nezadovoljni zlasti stanovalci Aškerčeve 3a in 3b ter stanovalci dveh individualnih hiš, ker zaradi neurejenega prometa niso mogli s svojih dvorišč. "Upam, da se bodo zadeve umirile in, da bo iz njih prišlo tisto, kar smo Šoštanjčani želeli - zaprt Trg bratov Mravljakov. Tako se bo lahko začelo njegovo obnavljanje."

Športna dvorana tik pred začetkom gradnje

Z mislijo na novo športno dvorano se Šoštanjčani že dolgo spogledujejo. Stala naj bi pri osnovni šoli Biba Roeck. Zdaj so stvari pripeljali tako daleč, daje že znan tisti, ki jo bo gradil. To bo velenjski Vegrad.

Načrt za dvorano je izdelal Gradiš Ravne. Dvorana naj bi bila postavljena v 130-dneh, pogodbo pa naj bi podpisali v ponedeljek.

"Šoštanj je bil znan kot staro športno mesto, potem pa nam je počasi vse začelo uhajati. Ušel nam je rokomet, malo tudi košarka. Zdaj pa bi radi ta sloves pridobili nazaj. Z domačimi fanti bomo pričeli na novo," pravi Natek.

Matjaž Natek: "V katastru iz leta 1931 se vidijo meje Šoštanja."

Ceste, voda in ogrevanje

Ne bo pa Šoštanjčanom kar takoj zmanjkalo dela. Kot pravijo je še nekaj cest potrebnih asfaltne prevleke in prenove, nekaj družin, ki jim bodo morali pripeljati vodo, pri tem imajo v mislih predel za gradom in Primorsko cesto. Na nekaterih delih Goric pa bodo morali še poskrbeti za ogrevanje.

■ Milena Krstič - Planine |

X v ,

Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje

Štirje novi bencinski servisi

Bencinski servis v Šmartnem ob Paki da ali ne, čigavi in kdaj? To so vprašanja, ki si jih v zadnjem času pogosteje zastavljajo krajani paškega kota.

Predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Ivo Rakun nam povsem natančno nanje ni odgovoril, ampak nas je raje napotil na občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve Velenje.

Tone Brodnik, sekretar omenjenega sekretariata, je naše vprašanje razširil kar na celoten velenjski občinski prostor. Že ob nastopu mandata naj bi člani velenjskega izvršnega sveta ugotavljali, da je vprašanje o bencinskih servisih v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pereče, in da ga je treba rešiti čimprej. Razbiti je potrebno tudi Petrolov monopol in v dolino pripeljati konkurenco, saj bodo tako usluge kakovostnejše, ponudba na bencinskih črpalkah pa obogatena.

"To nam je uspelo, saj bodo poleg Petrola v Šaleški dolini za tovrstno ponudbo poskrbeli tudi Istrabenzovi servisi. Z obema smo podpisali pismo o namerah oziroma o dolgoročnem sodelovanju. Ob tem smo se še dogovorili, da to ne bodo zgoU bencinske črpalke, ampak servisi v pravem pomenu besede: ponudba rezervnih delov, avto - pralnica, trgovski in gostinski objekt in podobno. Prav tako morata oba obnoviti obstoječe črpalke tako, da bo zadoščeno vsem predpisom in določbam s področja varstva okolja."

Istrabenz naj bi imel v Šaleški dolini dva

bencinska servisa, in sicer enega v Velenju (iz smeri Slovenj Gradec), drugega v Šmartnem ob Paki. Ostali servisi naj bi bili Petrolovi. Tako naj bi v Šaleški dolini dobili (ob obstoječih) še štiri nove bencinske servise. Porušili bi le servis v Šoštanju, novega pa zgradili ob novem mostu v tem mestu. Tone Brodnik nam je prav tako povedal, da naj bi v Velenju že začeli obnovo oziroma izgradnjo novih bencinskih "postojank", v Šoštanju pa se je zadeva zavlekla zaradi likvidnostnih težav Petrola za dva meseca. Po zagotovilih upravljavcev bosta neprenehoma odprta vsaj dva bencinska servisa.

Največ težav z načrtovanjem takšne ponudbe je v Šmartnem ob Paki.

"Bencinska črpalka je za to področje potrebna in pomembna, za upravljavca bencinskega servisa pa tržno manj zanimiva. Kljub temu je Istrabenz pokazal pripravljenost za rešitev tega vprašanja na območju krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Zavod za urbanizem Velenje je predvidel zanj pet možnih lokacij: v vasi Gorenje, v Paški vasi, kar tri možnosti pa na področju KS Šmartno ob Paki. Vse smo si predstavniki velenjskega občinskega sekretariata za varstvo okolja, Zavoda za urbanizem Velenje, našega sekretariata in Istrabenza ogledali in ugotovili, da so možnosti za izgradnjo črpalke v KS Šmartno ob Paki majhne. Kajti vsa predvidena zemljišča sodijo v prvi kakovostni razred. Pri

ostalih dveh možnosti pa seje predstavnik Istrabenza bolj navdušil za izgradnjo bencinske črpalke na zemljišču, katerega lastnik je Jože Polaka iz vasi Gorenje. Tu bi bilo potrebno opraviti najmanj ureditvenih del, tudi tržno naj bi bila ta lokacija najbolj zanimiva. Nenazadnje pa je še lastnik pripravljen sovlagati 50 - odstotkov denarja za ureditev črpalke. Po dosedanjih dogovorih naj bi objekt prevzel v celoti."

Istrabenz naj bi začel dela takoj, ko bo občina izdala lokacijsko dovoljenje. Ta bo to storila takoj, ko bodo vprašanja povsem usklajena.

S predlagano rešitvijo namreč krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ne soglašajo. Menijo, da bi jim morale biti storitve bencinske črpalke bližje kot jim bodo. Tone Brodnik pozna nezadovoljstvo krajanov Šmartnega ob Paki, vendar meni, da moramo vsi skupaj prisluhniti tudi interesu vlagatelja.

"Črpalka v Gorenju ni tako daleč stran od Šmartnega ob Paki. Pogoj za podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju pa tako in tako predvideva tudi vlaganja v nadgradnjo. Denar, ki ga bo za pokroviteljstva in vlaganja v naložbe prispeval Instrabenz, bodo dobili tudi krajani Šmartnega ob Paki," je sklenil pogovor sekretar občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik.

■ (tp)

Mojster svojega kova

Franček, pralni stroj ne dela

Ljudi naj bi cenili predvsem po dejanjih in ne toliko, kdo in kaj so. Najbrž ni krajana Šmartnega ob Paki, njegove okolice, ki ne bi poznal Kolšekovega Frančka. Mož se zelo dobro spozna na tisto, kar počne, pralni stroj, električni ali plinski štedilnik, kuhinjska napa,... pa je skorajda v vsaki hiši. Zato prav nič ne preseneča želja nekaterih krajanov paškega kota, da ga predstavimo v našem tedniku.

Od leta 1965 dalje je serviser strojev iz programa Gorenjeve bele tehnike. Pred njim sta to delo opravljala le dva. Tri, štiri leta je njegov teren segal kar po celi bivši Jugoslaviji, trenutno pa pomaga iz zagate gospodinjam na območju Zgornje Savinjske, Zadrečke doline in seveda v domačem okolju. Sploh tu si najbrž mno-gokatera ne beli glave, če ji "odpove" pralni stroj, poln mokrega perila prav v soboto dopoldan

ali popoldan. Franček je vedno pri "roki", in če le more, stroj spet usposobi za nadaljnje delovanje. "No, saj se tudi pri drugih strankah trudimo, da na popravilo ne čakajo dlje kot dva dni. Če pa lahko, zakaj ne bi pomagal," komentira.

Franček pravi, da doslej še ni bilo okvare, ki bi bila "močnejša" od njegovih sposobnosti. Tudi tam, kjer je potrebno stroj temeljito (generalno) obnoviti. "Saj vsa stvar ni toliko naporna. Le spremembe, teh paje kar nekaj, moraš osvojiti in gre. Stroka že, ampak tudi odnos do stranke je pomemben, da veš, kaj bi rada. Prijav okvar strojev v garancijskem roku je malo. V primerjavi s prejšnjimi leti, uh..."

"Tečnih" stranka na svojem terenu, pravi, nima. Se najdejo sicer izjeme, ampak tudi pri takih lepa beseda lepo mesto najde.

Njegov delovni dan traja tako dolgo, dokler vseh okvar, prijavljenih za tisti dan, ne popravi. Kadar je to prej, kadar lahko še kaj "pričakuje" od dneva, potem z veseljem nameni svoj prosti čas konjičkom: avtomobiloma, vrtu in urejanju okolice hiše. To ga razvedri in sprosti, pa če tudi je vmes kakšen klic: "Franček, pralni stroj mi ne dela!" In takrat sede v službenega Gorenjevega "jugeca" in s črno torbo, polno orodja, odbrzi tja, kjer ga (zelo pogosto) nestrpno pričakujejo.

■ (tp)

Franček Kolšek

Od jutri do nedelje bo Šoštanj v znamenju turizma

(«»»»18®»® S«

Najprej Osina

podoknica za Zinko Kostajnšek

Lepo je, kadar fantje zapo-jejo na vasi pod domačo lipo ali pod okni deklet. Lepo pa bo konec tega tedna tudi v Šoštanju, kjer Turistično društvo pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti

pripravlja več prireditev pod skupnim naslovom Turistični dnevi v Šoštanju. Trajali bodo od 17. pa do 19. junija, torej od petka do nedelje.

Gotovo bo ena najlepših prireditev jutri, v petek, 17. junija, ob 19. uri na Mestnem trgu, ko bo v Šoštanj prišla Osina podoknica Nedeljskega in z njo podokničar Franc Pestot-nik s svojo druščino.

"Podoknica bo namenjena domačinki Zinki Kostajnšek, ki jo v Šoštanju vsi dobro poznamo. Poznajo pa jo tudi mnogi planinci, saj je že dolga leta oskrbnica koče na Sedmerih jezerih," nam je povedala sekretarka krajevne skupnosti Šoštanj Milojka Plamberger. Rekla je še, daje Osina podoknica Nedeljskega tako narodopisna, ljudska in popularna prireditev, da so v Šoštanju res veseli in ponosni, da jo je Turistično društvo

pripeljalo v njihov kraj. V programu bodo sodelovali še: ansambel Slovenija, Šaleški oktet, folklorna skupina Osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki in Pihalni orkester Zarja.

Naslednji dan, v soboto, 18. junija, se bodo že dopoldne, ob 10. uri srečali veterani športniki in športni delavci Šoštanja. To srečanje bo na rokometnem igrišču. Na družabnem srečanju pa se bodo dobili še enkrat in sicer ob 19. uri.

Nedelja, 19. junija, pa bo minila v znamenju Pihalnega orkestra Zaija, ki se bo ob 16. uri prvič predstavil skupaj s šoštanjskimi mažoretkami v paradi po ulicah tega starega

mesta. Uro kasneje bo promenadi koncert godbe, ob 19. uri pa se bo pričela zabava z ansamblom Slovenskih pet. Turistični dnevi v Šoštanju bodo obenem promocija Šoštanja kot turističnega kraja. Pričakujejo, da se bo prireditev ob domačinih udeležilo tudi veliko obiskovalcev od drugod.

■ mkp

f

16.junija 1994

KAK ČAS 11

Zanimivi ljudje živijo med nami. Tokrat smo se srečali z mamo Marijo Zlodej, sedemdesetletnico, ki je svoj sedmi križ praznovala v družbi svojih varovancev. Nenavadno srečanje, ki si ga je zaželela mama Micka, točneje, Marija Zlodej s Prešernove 2 v Velenju, je bilo čustveno, zanimivo in ganljivo. Ob praznovanju sedemdesete obletnice je povabila vseh petinštirideset "svojih otrok", kot rada reče, na veselo srečanje. Marija Zlodej je gotovo ena najstarejših zasebnih varušk v Velenju, ki je pazila in vzgajala prvega otroka, Draga Novaka, že pred tridesetimi leti, še zdaj pa ima na skrbi komaj leto in pol starega Nikyja Grabanta. V veliko oporo ji je tudi sin Marko, ki živi z njo na Prešernovi, sam pa je le še eden izmed članov številnega otroškega vrtca.

Da sojo imeli in jo še imajo radi otroci iz "njenega vzgojnega zavetišča", se je pokazalo tudi tokrat.

■ Jože Miklavc

Čestitali soji Iskreno In se stisnili k njej ter Ji tako najlepše želeli še mnogo vitalnih let

S poti po Nepalu

Drugo jutro se na pot odpravimo že ob petih zjutraj. Želimo se izogniti vetru, ki prične pihati okrog desete ure in prekine ves promet po dolini. Boleče mišice se ogrejejo in prične se hoja po zame eni najlepših dolin na svetu. Dolina reke Kali Gandaki je najgloblja dolina na svetu. Pri vasici Tukuche sije reka, ki tukaj teče na višini dvatisoč metrov vrezala strugo med dvema izmed najvišjih vrhov sveta. Na levi se kaže 8091 metrov visoka Annapurana, na desni pa 8167 metrov visok Dhaualagiri. Po dnu te šesttisoč (!) metrov globoke doline pa se prebijamo po strugi te nekaj kilometrov široke reke. Pot in reka se pravzaprav menjavata. Reka teče v številnih rokavih, ki je neprestano treba bresti. Sam imam zaradi velikosti nekaj prednosti, neugodni pa so za Borisa, ki je za glavo manjši in si mora včasih precej 5asa iskati primerno plitvino. Po nekaj urah hoje se vsa struga zoži la vsega nekaj metrov. Besnenje vode je tako glasno, da se ne slišimo. Pot poteka tik ob bregu,

ki ga spodjeda razpenjena voda. Ob šestih se z Matevžem privleče-va v vas Dana, kjer pa ne moremo dobiti prenočišča - vse postelje je zasedla Italijanska odprava, ki se je vračala, potem ko je brezuspešno poskušala priti na Tilicho, nekaj čez 7200 metrov visok vrh, slab dan hoje od naše šole. Čeprav jim je plaz odnesel dva člana odprave niso videti potrti. Ko si končno najdeva streho nad glavo sem tako utrujen, da se mi iz nahrbtnika ne ljubi vzeti in razpaki-rati niti spalne vreče, temveč se na ležišče zvalim kar oblečen.

Naslednje jutro zapustimo

strugo reke Kali Gandaki. Čaka

nas tisočosemsto metrov kamnitih stopnic na sedlo Gorepani, ki leži nekje na višini našega Triglava. Ob sedmih zjutraj se od bolečin v mišicah komaj prestopam in si mukoma oprtam zajeten nahrbtnik. Tik pred začetkom stopnic nas na policijski postaji zasanjani policaji zadržijo za dobri dve uri. Boris je namreč izgubil treking permit, to je dovoljenje, brez katerega se ne moreš gibati po Ne-

palu. Dve uri so trajali pogovori o tem, koliko dolarjev je potrebnih, da policaji pogledajo proč. Iz svojih krempljev so nas spustili šele ob pol desetih, tako, da so hladne jutranje ure, ko vročina še ni prehuda, zapravljene. Zapodimo se po poti in pričnemo prehitevati skupino trekingarjev iz Slovenije, ki jih je pot ravno takrat vodila tam mimo. Še pred tretjo uro popoldne smo na Gorepaniju.

Pozna se, da je deževna doba mimo in daje sezona trekingov na vrhuncu. Po dveh mesecih mi gre prav na živce, ko se kar naenkrat

znajde poleg mene toliko Slovencev. Odmaknemo se v drugo

prenočišče, ki pa je polno še bolj glasnih Izraelcev. Glasni, vsiljivi, hrupni turisti mi takoj presedejo. S Šerpami je bilo bolje.

Spust v dolino na drugi strani je naš zadnji dan poti. Zjutraj se še pred sončnim vzhodom skočimo na razgleden 3194 metrov visok hrib, od koder lahko še zadnjič pogledamo veličastno kuliso gora z Daualagirijem na čelu, nato pa napadem 1400 metrov stopnic na

piše: Aleš Lipnik

drugi strani sedla navzdol. Na dnu imam vsega dovolj, sledi skok v temnozelen tolmun prvega potoka. Ko se sprostim in malo pogledam okrog, vidim da nekaj nižje množica ljudi iz vode vleče razbito truplo. Kopanja je takoj konec. Še pol ure hoje in po skoraj dveh mesecih stopim na cesto. Počakamo prvi kamion, ga zaustavimo, se pogodimo za ceno, zmečemo nanj svojo prtljago in še sami splezamo nanj. Najnevarnejši del poti je pred nami. Ko med vožnjo splezam na streho kamiona, da bi posnel še nekaj kadrov se le za las izognem

nizkim električnim žicam.

Zvečer smo v Pokhari. Skok v prvi taksi, pričnemo z iskanjem prenočišča. Topel tuš, milo, topel tuš. Po dveh mesecih se prvič pogledam v ogledalo. Vročina se mi zdi preklenska. Še pred tremi dnevi mi je med prenočevanjem na sedlu Torong v čutarici zmrznila voda. Matevž kot vodja mora takoj v Kathmandu, midva z Borisom, pa si privoščiva še dan in pol •potepanja po mestu.

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Plešivec - Pomembna pridobitev

Odslej življenje lepše, lažje in več vredno

Petinštirideset varovancev Zlodejeve mame

Za krajane Puste gore v Krajevni skupnosti Plešivec in velun-jskega kota je bil v soboto velik, kar zgodovinski dogodek, kot je dejal eden izmed krajanov Bernard Skarlovnik. Tega dne so slovesno odprli 2200 metrov dolgo cesto, s katero bo odslej tudi življenje na teh domačijah lepše, lažje in več vredno.

Deževalo je kot za stavo, kar pa ni skalilo veselja krajanov. Doslej so ob vsakem neurju in že ob močnejšem dežju z zaskrbljenostjo čakali, kakšne bodo posledice. Odslej tega strahu ni več. V zaselek Pusta gora vodi sedaj lepa asfaltirana cesta, dolga 1400 metrov, ki je hkrati njihovo novo okno v dolino. Naprej do vrha zaselka pa vodi makadamska cesta, ki so jo v dolžini 800 metrov povsem obnovili, ponekod tudi na novo speljali. No, so si dejali,

Srečko Meh in Janko Kotnik

morda bo tudi ta odsek kdaj pozneje prišel na vrsto in dobil lepo črno podobo.

S simboličnim prezom traku

a simbolično odprla novo cesto

sta cesto odprla predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo ceste Janko

Kotnik, nato pa so se vsi zbrani popeljali po novi cesti do Hriberškove domačije, kjer so novo pridobitev še dodatno zalili.

Nova pridobitev krajanov tega območja Plešivca je veljala nekaj manj kot 18.000.000 tolarjev. Levji delež sredstev je pripeval Sekretariat za javne gospodarske • zadeve SO Velenje, nekaj KS Plešivec, velik pa je bil delež krajanov v prostovoljnem delu, materialu in denarju. Opravili so kar 3.400 udarniških ur in nekaj več kot 400 strojniških ur. V imenu vseh se je Bernard Skarlovnik zahvalil vsem - Izvršnemu svetu oziroma SO Velenje, KS Plešivec, izvajalcu del Andrejcu in drugim, ki so kakorkoli pomagali, da so dobili cesto, ki jim je polepšala pot do njihovih domačij.

■ vos

Če ne dela računalnik, ni pijače

Kako prav so imeli tisti futuristi, ki so ugotavljali, da si na pragu 21. stoletja življenja ne bo mogoče več predstavljati brez računalnika! Govorili so celo, da se brez računalnika sploh ne bo dalo živeti. Tisti, bolj tradicionalni tipi, jih nismo jemali preveč resno. Pa jim zdaj bomo. Optometer pozna v Šoštanju lokal, stoji na za promet zaprtem trgu, kjer vam pijače, če računalnik "zašteka", sploh ne morejopostreči. "Hecno",je ob takšnem pojasnilu pokomentiral eden od gostov, "da se iz stek-lice ne da naliti v kozarec brez računalnika, še pa res nisem slišal."

Ministre

pretepajo, mar ne?

Fotografi učinkovitejši

Podatkov o tem, da bi se velenjske inšpekcijske službe selile v novo občino Šoštanj sicer še nimamo. Je pa zanimivo, da tovrstna gibanja postajajo izredno živahna in napeljujejo Optometer prav na to misel. V zadnjem času je tam opaziti vse več inšpektorjev. Kaj tam počnejo sicer ne vemo, vemo pa, da tudi inšpektorji kdaj spregledajo tisto, kar so sami postavili. Recimo prometno zaporo trga.

Odkar je Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje slišal, da ministre tudi tepejo, se je dobro zaščitil. "Res je, kot pravite, da nisem noben minister, sem pa nekaterim, čeprav samo občinskim, zelo blizu. Pa tudi delam v kulturi, ne?"

Toni ma pa v'lko željo

Posnetek je bil narejen kmalu po tistem, ko so v Šoštanju izglasovali svojo občino. Toni razlaga publiki, da bo v njej prav on minister za kulturo. "A, resss?" se je zaslišalo iz publike.

od policije

Eni pravijo, da je Trg bratov Mravljakov v Šoštanju, odkar je za promet zaprt, še bolj prometno živ, kot pa je bil prej. Pa bo menda kar držalo! Rešitev bi po mnenju Šoštanjčanov lahko bila policija, a kaj ko te ni blizu. Pa so si zato v četrtek dopoldne pomagali kar z našim fotografom. Takoj, ko ga je kakšen voznik zagledal, seje ali odpeljal ali pa prišel vprašat, kaj pije. To slednje zato, da dokaza ne bi bilo v časopisu. A tudi, če bi pristal na kupčijo, ne bi šlo. (Glej prejšnji Optometer!)

Inšpektorji "zasedli" Šoštanj

CM 16. junija 1994

KUD se predstavlja...

Mesec junij, poln naše prireditve pa so bile

razkošnih trav in vonjav, je med nami... To pa je hkrati tudi čas, ko se učenci in učitelji ozremo po stezicah enega šolskega leta in skušamo ugotoviti, kaj smo ustvarili, koliko smo se v skupnem delu

besede

"V srcu, ki je polno ljubezni, ni prostora za sovraštvo..."

(Brian Tracy) Prepričani smo namreč, da se med otroke, ki svoj prosti čas napolnijo z glasbo, pesmijo, mehkim gibom, s poznavan-

obogatili.

Člani KUD Franja Mlinska z OŠ Gustava Šiliha smo to storili 7. junija na srečanju s svojimi vrstniki in starši v velenjskem Kulturnem domu. Srečanje smo preprosto poimenovali KUD SE PREDSTAVLJA, moto

jem našega kulturnega izročila - tako ali drugačno ustvarjalnostjo, ne moreta naseliti sovraštvo in želja po stranpoteh. Morda smo bili prav zaradi tega tudi malo razočarani in žalostni, ker se nam ta dan ni pridružilo več staršev naših otrok! Zato hvala vsem, ki ste prišli in začutili, da otrok

potrebuje vaše navdušenje in priznanje, kot potrebuje vsaka nežna bilka toploto, žarek sonca, da lahko lepo raste in se ravzija...

Upam, da ne bo zvenelo ošabno, če povem, da smo bili ta dan ponosni vsi Šilihovci -učenci in njihovi učitelji. Nastopilo je skoraj dvesto otrok in to ni malo!

Spomnili pa so nas tudi na vse ostale, ki so v letošnjem šolskem letu tako ustvarjalno zaživeli na naših kulturnih dnevih, v različnih ustvaijalnih delavnicah; ko so izzvajali projekt ŠILIHOVCI PUSTU-JEJO, spoznavali dejavnosti naše glasbene šole in se v njej srečali s skladateljem Janezom Bitencem, potovali v celjsko gledališče ali pripraljali BOŽIČNI KONCERT ZA STARŠE NAŠIH PEVCEV. Čutili smo ustvarjalni nemir članov likovnega, pravljičnega,

ustvarjalnega krožka, ki so se nam ta dan pridružili le posredno, s svojimi izdelki... ■ Šolsko leto se poslavlja.. Na počitnice odhajamo z žlahtnim zvenom, ki so ga pričarali in vsadili v naša srca pevci našega otroškega in mladinskega pevskega zbora pod marljivim vodstvom dirigentke Vesne Szabo-Apatič in z obljubo: V JESENI BOMO SPET USTVARJALI.

Upam, da bo takrat tudi število staršev, ki jim ni vseeno, kaj počno njihovi otroci v prostem času, večje, kot je bilo letos, in da učitelji z njihovimi otroki ne bomo ostajali osamljeni na svojem bregu. Ne pozabimo: OTROK JE KNJIGA, V KATERO JE VREDNO PISATI!

■ Mentorica KUp Mira Čretnik

Mar poklicati na odgovornost vse tiste, ki ne opravičijo uporabljene beline?

Nastavim nov list, stečejo besede. Želim si bele nepopisane površine za nove besede, slike... Za svoje in tuje. Popisanih in poslikanih formatov je vedno več in več. Ali se bo izšel račun, da bodo vsi listi, formati poplačani? Kaj bo, če bodo zgolj izguba ali premajhna tržnost? So lahko balast ali dobro delo z dobrimi besedami. Ali je to enako nagrajeni ali odkupljeni sliki? Ali se sme dogajati, da se v kulturo vlaga, ne z njo služi in ne oddolži? Kje je sploh meja med igro in tržnostjo? Ali je škoda, greh, nerazločno popisati belino papirja brez pravega namena in ga potem odvreči? Kje je ta kultura mišljenja in dejanja? Račun brez kritja? Ali naj sleherno dejanje ima materialno (racionalno) protiutež?

Ali me bo odslej strah uporabiti prazen list papirja za sanje? Ali bom rajši polagal misli v belino dneva in črnino noči?

Papirje list grozda in del mojih pljuč.

Ustavil me bo "rado", a bom umrl brez zraka.

Ali smem še sploh sanjati o papirju

ali je zato manj denarja za kulturo?

To mi je dal v razmislek P. R. po odprtju rš. EX TEMPORE RLV, ko je povedal: "Boga ni, je pa samo denar, kije narejena, mora biti prodana (po zakonih tržnosti), da ne bi bila oškodovana kultura. Tako naj bi ravnali nosilci kulture v različnih osebah, ki ne dajo dovolj denarja za kulturo."

Gospod, oprosti P. R.-ju njegovo zmoto, ker se obnaša (brezbožno) tržno. Prosim te, ti, ki si ga vpeljal v skušnjavo, reši ga vsega hudega in mu pomagaj dojeti, da ni denar vse tisto, kar ga lahko reši v tem minljivem življenju. Pomagaj njemu podobnim in ministrom za kulturo dojeti igro besed, barv in zvokov kot božji, ne pa ko hudičev dar, in za dobra kot za slaba dela.

Biti vzgojen za dobro in vedeti, kaj hočeš. Pomagati talentom. Razveseliti se dogodka, podariti mu sebe... Uživati v prazniku, usmerjenem k dobremu, optimalnemu, sestavljenem iz čutov ljubezni do vsega živega in večne materije. Ali iz tega ne izhaja namen in opravičilo?

■ Josip Bačič - Savski

20 let društva upokojencev iz Smartnega ob Paki

■>si>«»i««iKaia*«aiaiittiB»ii««at«iaa*c>iB«aits*«»>i»a**B

Da bi bilo še naprej tako!

Srečanje po 54 letih

Ne leta, ampak dejavnost je tista, po kateri merimo uspešnost delovanja nekega društva. Tam, kjer so volja, pripravljenost, zagnani in delovni člani, tam uspehi ne smejo izostati. In ti v letih delovanja res niso.

Tako nekako pravijo upoko-jcnci iz Šmartncga ob Paki v teh dneh, ko se z vso vnemo pripravljajo na praznovanje 20 -letnice samostojnega delovanja omenjenega društva. Prej so namreč delovali pod okriljem šoštanjskega društva upokojencev. Že leta 1969 je bilo s področja krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenja vanj vključenih 200 članov. Želja po samostojnosti je bila vsako leto glasnejša. Z veliko mero vztrajnosti so jo Tine Ste-blovnik, Avgust Podgoršek, Avgust Travner in Stanko Točaj v zadovoljstvo šmarških upokojencev leta 1974 tudi uresničili. Društvene prostore jim je ponudila bivša občinska stanovanjska skupnost in v njih gostujejo še danes, svoj društveni bife pa so si uredili malo kasneje. Levji delež zaslug zanj ima Franc Slokan.

Skrb za kulturno življenje in družabništvo ter oskrba s premogom so bile osrednje naloge društva v začetkih delovanja. Ob teh danes namenjajo precej pozornosti še športno - rekreativnim akcijam. Že kar z lepimi uspehi v občinskem in tudi državnem merilu se ponašajo šmarški balinaiji, strelci, tudi ribiči in šahisti. "Ni naš namen doseganje vrhunskih rezultatov, ampak v ospredju vseh aktivnosti je družabništvo, želja po sprostitvi. Vse športne površine smo si uredili udarniško. Upam trditi, da je naših 570 članov društva zado-

voljnih s tem, kar jim nudimo, s čimer jim poskušamo popestriti življenje. Zal, nimamo vpliva na najbolj pereče vprašanje - na višino pokojnin, "pravi predsednik društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki Franc Kor-ber.

Njihovi načrti za prihodnje so

skromni. "Da bi ostala dejavnost vsaj na dosedanji ravni", pravijo.

bo dejavnost društva tudi v prihodnje vsaj tako uspešna kot je bila do sedaj.

Za samostojno prireditev ob praznovanju 20 - letnice delovanja društva se šmarški upokojenci niso odločili. Združili jo bodo raje s praznovanjem tedna upokojencev občine Velenje. Letos so organizatorji prireditve petje na vasi (to soboto) in bodo kar ob tej priložnosti najprizadevnejšim podelili društvena priznanja. Na slovesnost vabijo seveda tudi druge krajane, ne le upokojence, saj si bodo ob poslušanju ubranega petja sobotno popoldne lahko popestrili še z ogledom razstave ročnih del njihovih članic. Prireditev bodo pred društvenimi prostori v Šmartnem ob Paki začeli ob 17. uri. Če bo deževalo, se bo vse skupaj dogajalo v dvorani šmarškega kulturnega doma.

■ (tp)

Ja, bilje Vrtec Velenje, bilo je pred drugo svetovno vojno 1939-40, in bila je naša vrtnarica, spoštovana gospa Trojer, in bili smo mi, otroci. Od takrat do danes je minilo 54 let in vsak od nas je doživel in preživel svojo mladost, nekateri

kar prav, da smo si vzeli nekaj uric tudi zase, da smo se ponovno srečali.

Moram reči, da je bil čas, ki smo ga preživeli skupaj, mnogo prekratek in res je tudi, da so bila naša prva spoznavanja ena sama velika presenečenja,

v izgnanstvu, drugi v taboriščih in danes, v zrelih letih, je bilo

nekaterim so se že ob prebiranju vabila na naše srečanje utrnile

solze, kajti naši vnuki tudi že hodijo v vrtec...

Z minuto molka smo se poklonili pokojni vrtnarici Trojer-jevi in ostalim šestim, ki jih ni več med nami. Od 30 še živečih jih je na srečanje prišlo 18, trije se vabilu niso odzvali, le Vida se je opravičila. Nekaterim zaradi naslovov nismo uspeli dostaviti vabila, zato se opravičujemo. Ja, rekli pa smo, da se čez pet let

ponovno dobimo, toda ne za šest ur, ampak za cel dan. Naše srečanje, kije bilo v Restavraciji Jezero, smo popestrili s humorjem, spomini na preživete urice v vrtcu ter svetlimi nasveti, kako lažje preživeti s pokojnino... Pa vendarle, če bi nam le zdravje služilo, bi bili vsi najbolj srečni, in če bi mladi pljunili v roke, prijeli za vsako delo in začeli delati..., tako kot smo mi.

L Ojsteršek

■ 4

Hk.-ž«mmmš m^

Franc Korber: "Posebnih težav, razen finančnih, nimamo. Upamo, da tudi "prepih" glede društvenih prostorov v prihodnje ne bo premočan. Nismo namreč njihovi lastniki, ampak v njih za zdaj gostujemo."

Sodelovanje z drugimi društvi v kraju je zavidanja vredno, prav tako z Zvezo društev upokojencev velenjske občine. "Upamo, da nam nova lokalna samouprava ne bo "zmešala štren", sqj nas tako in tako nekateri predpisi že omejujejo." Obiskovanje ostarelih in bolnih članov društva ob novem letu, izletništvo, športno -rekreativna in kulturna dejavnost bodo označili delovanja društva v naslednjih letih. Delovni člani, marljiv upravni odbor so porok, da

MNENJA, ODMEVI

Čistilne naprave leta 2005?

Iz razgovorov s pristojnimi in odgovornimi ljudmi za čistilne naprave v Termoelektrarni

Šoštanj smo zvedeli dokaj

različne informacije o gradnji čistilnih naprav na bloku V.

Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj in Sekretariat za energetiko RS napovedujejo možnost izgradnje čistilnih naprav na bloku V že do leta 1997. Zanje je že vse pripravljeno, potrebna je le še odobritev najetja kredita in razpis zanj ter odobritev sredstev, kijih zberemo doma. Tako

so nam povedali na sestanku 30. maja. Odobritev sredstev pa je odvisna od odločitve državnega zbora, ki naj bi sprejel usmeritve varstva okolja v Sloveniji in njen pristop in odpis konvencije, ki bi jo zavezal za znižanje emisije S02 za 45 % glede na leto 1980 do leta 2000.

Toda Ministrstvo za varstvo okolja razmišlja drugače. Sekretar g. Stritih je na seji Sveta SAZU in ZVOS 3.6. povedal takole: Zrak v Šaleški dolini ni več problem, zgrajene so čistilne naprave na 4.

bloku TEŠ, Šoštanj sedaj ni več problematičen glede zraka, Velenje pa ima daljinsko ogrevanje in zelo čist zrak v primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji. Če bi zgradili še čistilne naprave na bloku V, bi za čist zrak v Sloveniji naredili več, kot se od nas pričakuje, naj pa ne bi bili preveč ambiciozni, kajti Slovenija bi bila nad poprečjem glede čistega

zraka v Evropi (Avstrija je na vrhu, za njo je Nemčija, potem pa bi bila že kar Slovenija).

Slovenija naj bi tudi podpisala Protokol ali Konvencijo o zniževanju onesnaževanja zraka skupaj z ostalimi vzhodnoevropskimi in srednjevropskimi državami. Evropa nam bi s tem podpisom dovoljevala dosegati dogovorjeno mejo

onesnaženosti v posameznih petletnih obdobjih. Kaj ne pomeni to, da naslednjih 15 let v Sloveniji ni potrebno na tem področju ničesar narediti, saj je slovensko poprečje glede čistosti zraka daleč nad njimi. Tako Sloveniji pač ni treba zgraditi čistilnih naprav na bloku V v TEŠ do leta 2005? (Ali lahko tako razmišljujoči ljudje vodijo Ministrstvo za varstvo okolja?)

Še razmišljanje predstavnikov Svetovne banke, katero smo prosili za kredit za čistilne naprave: Odškodnine za gozdove

so znatno nižje od cene čistilnih naprav, zato je bolj ekonomično izplačevati odškodnine (in pustiti umirati gozdove).

Mar ni to sramotna logika skomericializiranega zahodnega sveta, ki ga mi tako častimo in skušamo posnemati: zdravje ljudi in živali ter ohranitev narave pri njih nima cene.

In sedaj, od koga so pravzaprv odvisni roki za izgradnjo čistilnih naprav? Bomo prebivalci Šaleške doline pustili, da nas bodo s takimi in podobnimi "logikami"

tolažili do leta 2005? Koliko

gozdov, koliko studencev, koliko rodovitne zemlje in koliko zdravja nam bo od takrat še ostalo?

Moramo začeli zopet z odločnimi protesti, z argumenti, ki jih imajo v rokah strokovnjaki in zdravniki? Se nam bodo pridružili v boju za tisto, kar nam zagotavlja slovenska ustava, tudi politiki, ki so jo napisali in sprejeli?

■ Šaleško ekološko društvo

__

POLICIJSKA POSTAJA

ENJE

Krivolov pri Turnu

V torek, 7. junija, so bili velenjski policisti obveščeni, da v gozdu nad Skalsko cesto, v bližini graščine Turn, leži obstreljena srna. V tem času je lov na srne prepovedan, tako da gre za utemeljen sum krivolova, ki je v naših krajih sicer bolj redek. Za storilcem še poizvedujejo.

Koroška vlomilca prijeli v Starem Velenju

Velenjski policisti so bili uspešni v sredo, 8. junija, ko so na podlagi opisov prijeli dva osumljenca večjega števila vlomov v Slovenj Gradcu, oba iz Slovenj Gradca, ki sta se zadrževala v Starem Velenju. Pridržali so ju do prihoda kriminalistov UNZ Slovenj Gradec.

Zagorel je avtomobil

Zgodaj zjutraj, ob 5.33, je v četrtek, 9. junija, zagorel osebni avtomobil last J. M. iz Velenja. Vzrok požara še ni znan, ognjene zublje pa so pogasili velenjski gasilci.

ce avtomobil ni zaklenjen...

Da so avtoradiokasetofoni dokaj pogost predmet napadov tatov, je v soboto, 11. junija, ugotovil Damjan J., kije imel svojo "Ka-trco" parkirano na Tomšičevi cesti v Velenju. Vse kaže, da je pozabil zakleniti prtljažnik avtomobila, kar je izkoristil neznanec, kije med 02. in 07. uro prišel v notranjost avtomobila in odtujil avtoradio znamke Spartomatik in žepni kalkulator. Lastnika je oškodoval za okoli 25.000 SIT. Isti dan ob 10.00 uri dopoldne paje iz nezaklenjenega avtomobila, parkiranega pred restavracijo Jezero, last Branka D., izginil kovček z dokumenti.

Več zdrobljenih šip

V noči iz sobote na nedeljo so se zaenkrat še neznani storilci, ki bodo verjetno na podlagi zbranil poročil in opisov že kmalu znani, znesli nad več šipami v Velenju. Zvenketalo je na vhodu v velenjsko Gimnazijo, kjer so poškodovali več šip, prav tako v Bistroju Kofetar'ca na Cankarjevi cesti in na velenjski Avtobusni postaji.

Prikolica ostala brez koles

V noči na nedeljo, 12. junija, je neznanec s traktorske prikolice, ki je bila parkirana pod gospodarskim poslopjem v Metlečah, odtujil dve kolesi velikosti 16x600, znamke Tigar. Kolesni obroči so rdeče barve. Lastnika Milana B. je oškodoval za okoli 50.000 tolaijev.

Nezgoda pri delu v hlevu

Na Paškem Kozjaku je v nedeljo, 12. junija, prišlo do hude de-ovne nezgode. 60 letni Anton Ramšak je hotel nakrmiti živino. S skednja je skozi odprtino velikosti 1x1 m metal krmo v krmilni

jašek, pri tem pa omahnil in _

padel 3 metre v globino. Padec je bil tako nesrečen, da je na

ki ga nikakor nista mogla zbuditi. Zato sta avto ročno pomaknila ob rob vozišča in si zapisala registrsko številko tablic. Na policijski postaji sta ugotovila, da to niso prave tablice tega avtomobila in da jim je veljavnost potekla že leta 1993. Zaspanca bodo izsledili prav na njihovi podlagi.

POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE

Nesreča s traktorjem

V torek, 7. junija, se je ob 20.55 uri na lokalni cesti v kraju Lepa njiva zgodila prometna nezgoda 43-letnemu Pavlu Portu iz Moz-iija, vozniku kmetijskega traktorja, kije pripeljal iz smeri Šentflor-janskega grabna. V Lepi njivi je na makadamskem vozišču zapeljal preveč na desni rob vozišča ter trčil v večji kamen. Z desnim kolesom je nato zapeljal preko jarka, traktor seje obrnil na levi bok, pri tem pa je zadnje levo kolo stisnilo voznika, ki je pred tem padel s traktoija. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe.

POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC

Na ovinku ga je zaneslo

V nedeljo, 12. junija, okoli 20.30 ure, seje na regionalni cesti Šentrupert-Mozirje, izven naselja Preserje, zgodila prometna nesreča med voznikoma osebnih avtomobilov. 50 letni Alojz Žmavc iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Sentruperta proti Moziiju. V blagem desnem ovinku je njegovo vozilo zaneslo na nasprotni pas. V istem trenutku je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 42 letni Janez Štefančič iz Žalca. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je sopotnica v Stefančičevem avtomobilu, 69-letna Neža Sedovšek iz Mozirja hudo, voznik Štefančič pa lažje telesno poškodoval.

Mercedes je izginil v noč

V noči na nedeljo, 12. junija, je neznanec odpeljal osebni avto znamke mercedes 300 E, letnik 1992, bordo rdeče barve avstrijske registracije HB 6CJG, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Doberteši vasi. Lastnik Slavko Š. je oškodovan za okoli 6.500,000 SIT.

Pešci v prometu

V sredo prejšnji teden med 10. in 16. uro, so policisti celjske regije izvajali poostren nadzor cestnega prometa. Ugotavljali so kršitve, ki jih v prometu naredijo pešci in tiste, kijih nad pešci zakrivijo vozniki. Za to akcijo so se odločili tudi zato, ker je bilo letos že veliko prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi prav pešci. Na Celjskem samo v prvih štirih mesecih kar 53.

Za posledicami teh prometnih nesreč je 6 pešcev umrlo, žal med njimi tudi dva otroka. Hudo se jih je poškodovalo 14 in lažje 22. Povzročitelji nezgod so bili tako vozniki kot pešci sami.

V sredini akciji je sodelovalo veliko število policistov, tako v Celju kot Velenju. Legitimirali so 570 udeležencev in pri njih ugotovili 450 različnih kršitev cestno prometnih predpisov. Zoper 64 kršiteljev so napisali prijave sodniku za prekrške, 109 so jih mandatno kaznovali na kraju prekrška, za 143 kršiteljev so napisali plačilne naloge, ker kazni niso takoj plačali, 137 kršiteljev pa so policisti zgolj opozorili.

Med navedenimi ukrepi je bilo 105 pešcev mandatno kaznovanih in 106 opozorjenih, drugi ukrepi pa so bili izrečeni zoper voznike, ki so pešce ogrožali ali pa so storili kakšen drug prekršek.

Policisti prvijo, da bodo med počitnicami takšne akcije pogosteje izvajali, saj bo v prometu več otrok in mladoletnikov brez ustreznega nadzorstva.

■ Milena Krstič - Planine

AVTOIMPEX

PSC PRAPROTNIK

ŠALEŠKA CESTA 15, VELENJE, TEL / FAX.: 853 - 928 (PRI BENCINSKI ČRPALKI)

- PRODAJA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL ŠKODA POOBLAŠČEN SERVIS • VULKANIZERSTVO

V MESECU JUNIJU SO ZAG0T0VUENE CENE S POPUSTOM!

OB NAKUPU LEPA NAGRADA !

DEL. ČAS: VSAK DAN OD 8. DO 17.

, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE VLJUDNO VABLJENI!

Odnesel meso in oblačila

V nedeljo, 12. junija, je v popoldanskem času neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Antona Ž. v Dobriču. Odnesel je okoli 20 kilogramov svinjskega in govejega mesa ter razna oblačila.

kraju umrl.

Prijeli

dolgoprstega begavca

Velenjski policisti so v nedeljo, 12. junija, prijeli mladoletnika iz območja Žalca, ki je odšel od doma že pred dnevi. V razgovoru na policijski postaji v Žalcu je policistom povedal, daje v zadnjem mesecu storil kar nekaj kaznivih dejanj. Med drugim je vsaj štirikrat vlomil v osnovno šolo Vere Šlander na Polzeli. V tem objektu je bil tudi nekaj pred prijetjem, odtujil pa je akumulator za videokamero, polnilec akumulatorja, nekaj drobiža in pisarniškega materiala.

Zaspal sredi ceste

V zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, 13. junija, je na cesti blizu gostišča Cigler v Ravnah obstal avtomobil. Policista, ki sta odšla na kraj dogodka, sta ugotovila, da tam stoji zaklenjen "hrošč", v njem paje trdno spal neznani moški,

V O S N JAK

TRGOVINA IN MONTAŽA

ŠEMPETER, pri železniški postaji

^ #

PROSIMO, BODITE POZORNI NA NAŠO NOVO TELEFONSKO

ŠTEVILKO: 702 -100 ^

/////

In ob tem še nekaj naših cen:

DEMIT FASADA 1810 SIT/ m

GRUNDF0S ČRPALKA 9900 SIT

FID STIKALO 25 / 0,03 6000 SIT

ČRPALKA FONTANA 8700 SIT

B0JLER LIK0 80 L 17400 SIT

AVTOMATSKI 0DZRAČEVALNI LONČEK 760 SIT

STROKOVNA IN HITRA POSTREŽBA DOSTAVA NA DOM, MONTAŽA IN PROJEKTIRANJE SO NAŠE PREDNOSTI

BREZ POPUSTOV IZJEMNO UGODNI!

mobitel

d,d.

PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 31-334, fax: (063) 411-811

IBENEF«ft» Benefon Delta 450i

LEASING polog + 12 obrokov Cena 3490 DEM + p.d.

v

SL

Oven od 21. marca do 20. aprila

V ' Ko bi poslušali nasvet sorodnika, bi sedaj že lahko mirno di-■ hali, tako pa vam misel na dolgo poletje ne bo nič kaj mila. Na jesen se vam bo namreč premaknila neka zelo važna zadeva, ki vas bo večkrat preganjala tudi v spanju. Dopusta si sicer želite in ga potrebujete, vendar vam sedanji načrti in družba, ki se tam obeta, ni nič kaj všeč. Konec tedna bo zanimiv.

Bik od 21. aprila do 20. maja

V< Le še eno oviro, ki sedaj že bolj meji na ovirico, boste morali ^ premagati, potem pa boste lahko pričeli uživati ob misli na vesele počitniške dni. Da taki bodo, bodo poskrbele mnoge okoliščine, ki jih ne predvidevate, odvijati pa se bodo začele že ob koncu tega tedna. Veliko se boste gibali med novimi znanci, starih pa sploh ne boste pogrešali.

Dvojčka od 21. maja do 21. junija

Veliko časa ste v zadnjem obdobju posvečali eni sami osebi in sedaj boste ugotovili, da napori niso obrodili vseh željenih sadov. Stari prijatelji vam že malo zamerijo, zato se spomnite tudi nanje. Sploh, ko boste v prihodnjih dneh pričeli planirati poletne počitnice. Njihovo vabilo bo vredno razmisleka, pa še na srčne težave boste vsaj malo pozabili.

Rak od 22.junija do 22.julija

O Q Še vedno se boste počutili odlično, k čemur bo ogromno prispeval majhen uspeh nekoga v družini in veliko razumevanje vašega partnerja. Prav neverjetno harmonične dneve z njim imate pred sabo. Prijalo vam bo, domišljiji boste dali prosto pot, vzeli pa si boste tudi čas za svoje male skrivnosti. Sorodnik bo vsiljiv, njegov predlog nepredvidljiv, zato ga vljudno zavrnite.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

A ) Najhuje vam bo, ko bodo vsi okoli vas zelo pomembne ^ odločitve prepustili vam, prav nič pa vam ne bodo stali ob strani, ko boste morali izreči zadnjo besedo. Če se oni lahko tako obnašajo, se dajte še vi. Naredite tako, kot vam narekuje zdrava pamet, sentimentalna čustva pa prepustite drugim. Oddahnili si boste le ob športnih aktivnostih, zato jih ne zanemarjajte. Zdravi boste.

Devica od 24. avgusta do 23. septembra

11 n Zdelo se vam bo, da niste dovolj koristni, čeprav vam tega ne

bo nihče očital. To vas bo gnalo, da boste brskali po spominu in poiskali stike z nekom, ki vam je nekoč že pomagal. Njegov predlog ne bo slab, vi se morate le vprašati, če si tisto, kar vam bo ponudil, tudi resnično želite. Bežni trenutki nežnosti vam bodo počasi premalo, zaželeli si boste več stalnosti.

Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra

Medtem, ko vsi okoli vas mislijo le še na poletje in dopuste, se boste vi ukvarjali z večjimi posli. Trenutek za dober zaslužek je več kot ugoden in vi to veste. Se posebej uspešni boste v ponedeljek in torek, zato ta dva dni dajte vse od sebe. Konec tedna bo naporen, ker boste želeli opraviti preveč stvari naenkrat, vendar ob ljubečem partnerju tega ne bo tako težko prenašati.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Če boste v sebi poiskali vse svoje pozitivne lastnosti in potem ^ razmišljali le še pozitivno, vam bo marsikaj steklo tako, kot si želite. Vse sicer ne, ker čas ne bo vaš zaveznik, dnevi pa bodo mnogo prekratki za uresničitev vseh vaših načrtov. Namig, ki ga nekdo nestrpno pričakuje z vaše strani, mu lahko poklonite že jutri. Trenutek bo namreč zelo ugoden.

Strelec od 23. novembra do 21. decembra

^ Prav nič vam ne bi škodilo, če bi si v prihodnjih dneh vzeli več časa zase in tudi za vašega partnerja, ki počasi izgublja živce in občutek, da vam sploh še kaj pomeni. Res, da imate veliko skrbi in dela z novim hobijem, prav gotovo pa vam ne bo vseeno, če bo ta vzrok za večje nesporazume v družini. Če se ne boste vzeli v roke, zna biti še zelo hudo. Pri športu bodite previdni.

Kozorog od 22. decembra do 20. januarja

JO Sam/ ne boste vedeli, kje je pravzaprav vzrok, dejstvo pa je, da vas bodo veseli prav povsod, kjer se boste prikazali. Nič čudnega torej, da se boste v naslednjih dneh počutili dobro, čeprav boste precej utrujeni. Zavedajte se, da vsi do vas ne bodo iskreni in ne popustite, saj so vaši načrti precej visoki. Na ljubezenskem poT dročju bo vse lepo, zdravje pa vam tudi ne bo delalo težav.

Vodnar od 21. januarja do 20. februarja

^^ Ne bo vam najbolj všeč, a v prihodnjih dneh se boste morali odločiti, kaj bo z vašim življenjem v dvoje v prihodnosti. Preveč napetosti in nesporazumov ga spremlja, da bi lahko šlo tako še naprej. Ne iščite zasilnih izhodov in ne bežite pred problemom, saj vam ta ne bo nikamor ušel. Spet se obeta suša v denarnici, zato si poiščite še kakšno zaposlitev. Počutili se boste oslabelo.

Ribi od 21. februarja do 20. marca

Ves čas le govorite, kaj vse še morate storiti v prihodnjih dneh in potem pogosto dodate, da boste to tudi storili. Dnevi tečejo, v vas pa je vse več napetosti, ki si jih s svojim početjem sami ustvarjate. Vzemite si čas predvsem zase, to sedaj najbolj potrebujete. Prav nič vam ne bo ušlo, nič ne boste zamudili in tudi tisti, ki zanje mislite, da vas bodo pogrešali, vas ne bodo. S partnerjem bosta imela nekaj neprijetnih pogovorov.

MBDA

Modro poletje

Čeprav se bo letos poletno sonce najraje ustavljalo na peščenih barvah, mornarsko modra tudi to poletje ni pozabljena. Vedno znova se poletja odevajo v njene barve, kreatorji pa se igrajo s kombinacijami bele in modre, sestavljajo črte, se igrajo z asimetrijo, ali pa poskrbijo za čistost z enostavnimi enobarvnimi kombinacijami.

Modre športne hlače, bela bobmažna majica, ki se lahko konča tudi malo nad popkom in čez dolga srajčna bluza iz istega materiala kot hlače je ena od možnosti.

Kratke modre bermude, bela platnena srajčka in bombažni pleten pulover, kjer se igrate s širino črt v beli in modri barvi je

druga možnost. Bel poletni pa-

jac, pod njim črtasta modro-bela majica ali srajca tretja...Kombinacij kolikor hočete, vse v mornarskem navdihu seveda.

Pri tem ne pozabite na možnost kontrastnih kombinacij; blago, potiskano z

enakim črtastim vzorcem, enkrat na beli in drugič na modri podlagi, je idealno za enostavne komplete, pri katerih je bluza (letos obvezno zelo dolga) v eni in hlače ali krilo v drugi dominantni barvi.

KUHARSKI NAM 16

L

"Drugačne" jedi z žara

Čas piknikov je tu, ni kaj! Ob prostih koncih tedna, ob lepem vremenu, ki s seboj že prinaša poletne vonjave, se našim želodcem skorajad brez izjeme priležejo jedi z žara. Pa ne le tiste "klasične". Piknik bo še boljši, če boste pripravili pravo malo gurmansko pojedino "drugačnih" jedi.

Marinirani puranji zrezki Potrebujete: 8 puranjih zrezkov po pribl. lOOg.

Marinada: 1/2 kozarca marelične marmelade, 1 žlica nastrgane ingverjeve korenine

ali 1 žlička ingverjevega praška, 4 žlice sherryjevega kisa, 1 žlica sezamovih semen, 2 žlici sojinega olja.

Sestavine za marinado zmešamo, namažemo mešanico na puranove zrezke in jih postavimo čez noč v hladilnik.

Marinado postrgamo z zrezkov, pečemo jih na žaru na aluminijevi foliji približno 3 minute na vsaki strani. Nazadnje jih namažemo z marinado.

Postrvi na žaru

Potrebujete: 4 postrvi, sol, poper, 2-3 neškropljene limone, sveže vejice rožmarina, malo sojinega olja.

Postrvi osolimo in popo-pramo. Z rezinami limone in rožmarinom vred jih položimo na posebno rešetko za postrvi

in pokapamo z oljem. Pečemo jih na žaru približno 6 minut na vsaki strani.

Bučke s sirom

Potrebujete: 4 bučke, težke približno 200g, 1 šopek bazilike, 2 stroka česna, 400 g gor-gonzole ali drugega sira s plesnijo, sol, poper, 1 žlička sojinega olja.

Bučke operemo, obrišemo do suhega in podolžno zarežemo v obliki pahljače. Oprano baziliko in olupljen česen drobno sesekljamo in potresemo med liste pahljače. Med rezine bučk damo po 1 rezino sira, potresemo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. Pečemo na aluminijevi foliji na žaru približno 20 minut.

n

i i i

j

5on6na očala niso le modna muha"

Močna poletna sončna pripeka je za občutljivo kožo okoli oči, nanjo je občutljivo tudi oko samo, ki je brez zaščite v nevarnosti, zato sončna očala že nekaj let niso le modna muha in modni dodatek, ampak kar nujen del poletne opreme. Zaščititi se moramo tako pred ultrav-ioličnimi žarki kot pred hitrimi in zaslepujočimi nenadnimi svetlobnimi bliski, ki so v poletnih mesecih močnejši ob moiju in tudi visoko v gorah.

Brez zaščite oči s sončnimi očali nas lahko doleti vnetje vek, sluznice beločnice, v hujših primerih lahko pride do t.i. svetlobne slepote, do katere pride zaradi poškodbe sluznice beločnice in roženice...

Prav gotovo pa ni vseeno, kakšna očala poveznemo na nos v času najhujše sončne pripeke. Pri njihovi izbiri naj

vam ne bo najvažnejši lep okvir, veliko pomembnejša je kvaliteta stekel. Izberite tista,

ki so narejena iz visokokvalitet-nih materialov in imajo vgrajen tudi poseben filter, ki absorbira škodljivi del sončnega spektra.

Oči imajo najraje zelena stekla (svetla ali temna), siva ali pa postopno zatemnjena stekla. Seveda obstajajo tudi visokokvalitet na plastična stekla, vendar naj vam tu raje svetuje optik, ker je razlika v kvaliteti teh precejšnja.

Tudi tisti, ki nosijo očala z dioptrijo, imajo kar nekaj možnosti, da svoje oči zaščitijo

pred soncem. Lahko se odločijo za metalizirana stekla ali pa za fotosenzibilna. Močno zatemnjena sicer niso najprimernejša, ker v mraku zmanjšujejo vidnost, tisti, ki imajo glavkom ali zeleno mreno pa zelo temnih stekel ne smejo nositi.

Seveda modna industrija sledi trendom tudi pri oblikovanju modnih sončnih očal. Vendar pri nakupu pazite! Vodilne svetovne visokok-valitetne firme imajo namreč močno konkurenco v ponaredkih, ki so seveda le dizajnerski, nikakor pa kvalitetni, poleg tega so te kopije veliko cenejše. Zato pri izbiri sončnih očal glejte prej na kvaliteto kot na ceno!

V ***** % * * *, * * Z .** # *. VEZ »**. D N 3k* * 1* *#** * K * * * * * A Z 1 * **# # POT. * * * *** * *

© © © dobroj srednje slabo Oven M Dvojčka M Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar .... Ril

delo © © © © © © © © © © i © ©

ljubezen © © © © © © © © © © i ©

denar © © © © © © © © .........ms " © © © ©

zdravje © © © © © © © © © © i © (—)

: lis i pa

15

H«—IHII

T V

ČETRTEK, 16. JUNIJA

SLOVENIJA 1

09.20 Hišica brez koles

09.35 Trave

09.55 Medn.baletno tekmo-

vanje

10.15 Kronika, 32. del

10.40 Po sledeh napredka

11.10 Po domače

13.00 Poročila

13.05 Studio City, ponovi-

tev

15.30 Svet poroča

16.05 Osmi dan

16.25 Porabski utrinki

17.00 TV dnevnik 1

17.10 ŽIV ŽAV

18.00 Regionalni studio Mari-

bor

18.45 Pari, tv igrica

19.15 Risanka

19.30 TV dnevnik 2, vreme

20.10 Žarišče

. 20.35 Neverjetne zgodbe

21.30 Tednik

22.20 TV dnevnik 3, vreme

22.45 SOVA:

sledi To je ljubezen, 15/19

23.15 Barva zmage, 4/4

SLOVENIJA 2

12.50 KINOTEKA: Fanny pod plinsko lučjo

14.30 Strta srca, 14/16 15.20 SOVA,ponovitev sledi Barva zmage, 3/4 16.10 Košarka NBA, finalni del, posnetek 18.10 SOVA, ponovitev sledi Popolna tujca, 14/22 18.45 Že veste 19.15 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 C I A, 4/6 21.00 Umetniški večer: Filmi mladih avtoijev

22.00 Vrhunci Montparnassa, 3/13

HRVAŠKA 1

10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Pot okoli sveta v 80-tih dneh

12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Stari špijunski mački, humor, oddaj a

13.05 Rimi Mela Gibsona

14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 16.30 Čakalnica 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.50 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko

VTV_

10.00 Testni signal 10.30 TROPSKA VROČICA -ponovitev 2. dela am. nanizanke

12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 BEVERLY HILLS 90210 - 3. del am. nanizanke; Poletna nevihta, pokrovitelj nanizanke: NAMA d.o.o. Velenje

21.00 Celovečerni film: 976 ZLO; žanr: grozljivka 22.35 Horoskop 22.40 Videostrani do 24.00

PETEK, 17. JUNIJA

SLOVENIJA 1

09.15 Pasja pripoved ali kako je bilo...

09.45 Lolita, ang. film

12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum

20.30 Carmen Jones, amer. film

22.10 Homo turisticus 22.45 TV dnevnik 3 23.10 SOVA:

sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 7. del

23.40 Delo na črno, 1. del 00.30 Špeca, franc.film

SLOVENIJA 2

16.30 Neverjetne zgodbe, ponovitev

17.20 SOVA, ponovitev

sledi To je ljubezen, 15/19 17.55 Barva zmage, 4/4 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami

19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Koncert orkestra slovenske filharmonije ob 200-letni-ci društva in 850-letnici Ljubljane, prenos 20.50 Chicago: SP v nogometu: Nemčija-Bolivlja, prenos v odmorukolesarska dirka za veliko nagrado Kranja 22.50 Otvoritev SP v nogometu, posnetek iz Chicaga HRVAŠKA 1 10.00 Poročila

11.30 Pot okoli sveta v 80-tih dneh

12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Stari špijunski mački, humor.serija 13.05 Smrtonosna privlačnost, film 14.50 Monoplus 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Marijan Domič, za-bav .glas.oddaja 21.00 Latinica 22.05 Dokumentarna oddaja 22.45 Slika na sliko 23.50 Effi Briest, nemški film

VTV_

10.00 Testni signal 10.30 Film: 976 ZLO; žanr: grozljivka

12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ; kontaktna oddajal9.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 BEVERLY HILLS 90210 - 4. del am. nanizanke; Anakonda

Pokrovitelj nanizanke: NAMA d.o.o. Velenje

21.00 Celovečerni film: BO-JEVNIKOVA NOČ; žanr: akcija 22.35 Horoskop 22.40 Videostrani do 24.00

SOBOTA, 18. JUNIJA

07.55 Radovedni Taček 08.10 Lonček kuhaj 08.20 Zimska tekmovanja 08.45 Klub klobuk 09.35 TOK TOK 10.25 Zgodbe Iz školjke 11.15 Žur, l.del franc.filma 13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.10 Carmen Jones, amer.film

17.00 TV dnevniki 17.10 Neveijetne avstralske živali, 3/4

18.00 Regionalni studio Ljubljana

18.45 TV mernik

19.10 3x3

19.30 TV Dnevnik 2,vreme

20.10 Utrip

20.30 Tvariete

21.30 Korenine slov.lipe

21.50 TV dnevnik

22.00 Pozdrav poletju, prenos

23.40 SOVA:

00.30 Krik nedolžnih, am. film

SLOVENIJA 2

02.55 Košarka NBA, finalni del, prenos

12.55 Koncert študentov kompozicije akad. za gl. v Ljubljani 14.00 SOVA, ponovitev

14.30 Delo na črno, 1. del 15.20 Športna sobota sledi Košarka NBA, finalni del, posnetek

17.00 Kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja 17.20 Detroit: SP v nogometu: ZDA-Švica, prenos

19.15 TV nocoj

19.30 TV Dnevnik 2,vreme

20.10 Poglej in zadeni

21.50 New York: SP v nogometu: Italija-lrska, prenos 23.55 David Bowie - Črna kravata, bel hrup

HRVAŠKA1

10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Kapetan Zaspan, ris. 11.00 Kaj se mi to dogaja? 12.05 Resna glasba 14.10 Mračni neprijatelj, brit. film

15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Danes zvečer 20.15 FILM VIDEO FILM 21.00 Otvoritev 34. mednarodnega festivala otroka Šibe-nik

22.05 Sedemodstotna otoplitev, amer. film 23.55 Slika na sliko

VTV_

10.00 Testni signal 10.30 Rim: BOJEVNIKOVA NOČ; žanr: akcija 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 TV prodaja, EPP 20.10 281. VTV MAGAZIN, oddaja z informativnimi vsebinami

20.45 AKTUALNO ali VSTR 21.00 Zabavno glasbeni program

Kerburn in Fred Hait

21.27 Horoskop

21.32 Videostrani do 24.00

NEDELJA, 19. JUNIJA

09.15 ŽIV ŽAV

10.05 Upornik v službi kralja, 11/13

10.30 Ne vem, kdo sem, ang.oddaja

11.20 Slike iz Sečuana 11.30 Obzorja duha 12.00 Pevski tabor Šentvid'93 12.30 Razgledi slovenskih vrhov - gora - Kristal 13.00 Poročila 13.05 25. tabor slov.pevsklh zborov, prenos 15.00 CIA, ponovitev 15.50 Jeeves in Wooster, 2/11

17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače

19.00 Risanka 19.15 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 'TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Kako so gradili piramide, 2.del

22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:

sledi Veliki bataljoni, 3/6 sledi Delo na črno, 3.del

SLOVENIJA 2

11.20 SOVA, ponovitev 12.15 Karaoke 13.00 Tvariete 14.00 Poglej in zadeni 15.40 Joe Panther, amer. film 17.45 Športna nedelja: sledi Kajak, kanu - 3.tekma za svet.pokal v spustu, posnetek s Soče

18.05 Kolesarstvo - velika nagrada Kranja

18.20 SP v nogometu: Belgija-Maroko, prenos 21.50 SP v nogometu: Nor-veška-Mehika (v odmoru kolesarstvo - VN Kranja 5') 00.55 Košarka NBA, finalni del, prenos

HRVAŠKA1

11.00 Malavizija

12.55 Narodna glasba

14.10 TV film za otroke

15.35 Družinski zabavnik

17.20 Der Kongress tanzt, au-

strijskl film

19.30 TV dnevniki

20.15 Sedma noč

21.50 Po povratku, serijski

film, 13/42

22.55 Slika na sliko

VTV_

10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški Miš Maš, kontaktna oddaja

280. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek

EPP, TV prodaja

Pogovor z Dr. Antonom Trsten-

jakom

281. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Aktualno

Video top, kontaktna oddaja o ročk glasbi

Zabavno glasbeni program: Kerburn in Fred Hait Horoskop

........ Videostrani do 24.00

PONEDELJEK, 20. JUNIJA

SLOVENIJA

09.45 Huckleberry Finn 11.40 Znanje za znanje 12.10 Neverjetna avstralske živali

13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 17.20 Dober dan Koroška 18.00 TV dnevniki 18.10 Radovedni Taček 18.25 Slike iz Sečuana 18.40 Univerzitetni razgledi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.15 Potovanje v grozo, 1/4 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA:

sledi Grda,umazana,zabita, 6/6

sledi Delo na črno, 4.del

SLOVENIJA 2

11.45 Forum

12.00 TV mernik

12.15 Utrip

12.30 Zrcalo tedna

12.45 KOŠ NBA-finalni del,

posnetek

14.45 SP v nogometu - Kame-run:Švedska, posnetek iz Los Angelesa

16.30 Nedeljskih 60 17.30 SOVA, ponovitev sledi Veliki bataljoni, 3/6 18.30 Delo na črno, 3/27 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Pozabljena dolina v Sloveniji, dokum.oddaja 21.00 Studio city 21.50 San Francisco: SP v nogometu - Brazilija:Rusija 23.55 Brane Rončel izza odra

HRVAŠKA 1

10.00 Poročila

10.05 Šolski program

11.00 Keramika

12.15 Divja roža, serijski film

12.45 Stari špijunski mački

13.05 Dobri in slabi moški,

film

16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke

18.05 Kolo sreče

18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Burning Bed, amer. film

22.45 Slika na sliko

VTV_

10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 3. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 Dr. ANDREJ CAPUDER, portret 20.40 Horoskop 20.45 Videostrani do 24.00

TOREK, 21. JUNIJA

SLOVENIJA 1

10.10 Zgodbe iz školjke 11.00 Ne vem, kdo sem, ang.oddaja

11.10 Univerzitetni razgledi 12.30 Pevski tabor Šentvid pri Stični'93

13.00 Poročila 15.25 David Bowie - Črna kravata, bel hrup 16.20 Alpe-Donava-Jadran 16.50 Športni pregled 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.10 Upornik v službi kralja, 12/13

18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Osmi dan 21.05 Strta srca, 15/16 21.55 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA:

sledi Zakonca Fields v Franciji, 13. del

sledi Delo na črno, 5. del

SLOVENIJA 2

13.00 Euronevvs 16.20 Obzorja duha 16.50 V avtobusu, 30. del 17.20 Delo na črno, 4/27 18.10 Poslovna borza 18.20 Nogomet - Boston: SP v nogometu, Argenti-na:Grčija,prenos 20.25 Prenova nacionalnega medija RTV Slovenija 21.15 Trio Lorenz

21.50 Nogomet-Chicago:SP v nogometu, Nemčija:Špani-ja, prenos

HRVAŠKA 1

11.35 Otroška oddaja 12.05 Diyja roža, serijski film 13.10 Balada o Dlngusu Mag-geeu

16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.45 Poročila 22.50 Slika na sliko

VTV_

10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 4. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja

20.10 282. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami

20.40 Športni torek 21.20 Horoskop 21.25 Videostrani do 24.00

SREDA, 22. JUNIJA

SLOVENIJA 1

11.10 1001 Amerika, 25/26

11.40 Iz življenja za življenje

12.05 Kako so gradili piramide

12.50 Poslovna borza

13.00 Poročila

13.05 Studio city

18.00 TV dnevniki

18.10 Cobi in prijatelji, 5/13

18.40 Kronika, 33.del kanadske dokum.oddaje

19.10 Risanka

19.30 TV dnevnik 2, vreme

20.10 Iz parlamenta

20.35 Film tedna: Vrt Rnzi Continijevih, Ital.film

22.10 TV dnevnik 3, vreme

22.35 SOVA:

sledi Popolna tujca, 15/22 sledi Delo na črno, 6. del

SLOVENIJA 2

13.00 Euronews 16.05 Potovanje v grozo, 1/4 16.55 TV konferenca 17.55 SOVA, ponovitev sledi Zakonca Fields v Franciji, 13. del

18.30 Delo na čmo, 5/27

19.30 TV dnevnik 2

20.10 Omizje

21.50 Športna sreda:

sledi Detroit: SP v nogometu; Romunija:Švica, prenos

HRVAŠKA 1

10.00 Poročila 11.30 Otroška serija

12.15 Divja roža, serijski film

13.10 Nekoč je bil nek pok-vaijenec

15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko

VTV_

10.00 Testni signal

10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 3. dela am. nanizanke

12.00 Videostrani

18.50 EPP, TV prodaja

19.00 Program za mladino

19.25 Horoskop

19.30 Videostrani

20.00 EPP, TV prodaja

20.10 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi

21.10 TROPSKA VROČICA,

nanizanka -17. del, Joey

Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.00 Horoskop 22.05 Videostrani do 24.00

SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1

Petek, 17. junija

TVS1 20.30_

CARMEN JONES, amer. film, 1954

Igrajo: Dorothy Dandridge, Harry Belafonte, Pearl Bailey Režija: Otto Preminger

Zgodba se dogaja na ameriškem jugu, v majhnem mestecu ob vojaški bazi, kjer dela Carmen v tovarn i padal, Joe je profesionalni vojak, ki hoče postati aviatik, španski toreador paje v filmu boksarski prvak. V tem trikotniku je kot četrta Joe-va podeželska izbranka lahko le stranska opazovalka, ki s svojo prisotnostjo drame ljubezni in ljubosumja ne more preprečiti....

Sobota, 18. junija TVS1 11.15___

1980

Igrajo: Sophie iylarceau, Brlgit-te Fossey, Claude Bresseur Režija: Claude Pinoteau Gre za zgodbo o skorajda še punčki, ki se s starši iz Versail-lesa preseli v Pariz in vpiše v nižjo gimnazijo. Z novimi prijatelji jo čakajo tudi nove izkušnje in prva zabava. 11-let-na deklica spozna doslej še ne-prebujena čustva, težave pa ima tudi, tako kot vsi najstniki, s svojimi starši...

TVS1 22.40 __

KRIK NEDOLŽNIH, amer. film, 1980

Igrajo: Rod Taylor, Joanna Pet-

tet, Nigel Davenport Režija: Michael 0'Herlihy

Je kriminalistična zgodba, ki ima svoje krake tako v Ameriki kot v Italiji, postavljena na Irsko, kamor pride s svojo ženo in dvema otrokoma na dopust irski izseljenec v Ameriko, vietnamski veteran, sedaj pa poslovnež Steve. Medtem, ko je Stevova družina na dopustu, so v Rimu pripravili atentat na letalo s šestimi poslovneži. Tempirana bomba eksplodira v letalu nad Irsko in letalo strmoglavi na počitniško hišo Stevo-ve družine. V nesreči preminejo vsi, razen Steva, ki je bil na ribolovu in je nesrečo lahko samo od daleč nemočno opazoval...

Nedelja, 19. junija

TVS1 17.10____

JOE PANTER, amer. film, 1976

Igrajo: Brian Keith, Ricardo Montalban, Alan Feinstein Režija: Paul Krasny

Joe je mlad indijanec iz plemena Saminole. Skupaj s prijateljem razmišljata o boljšem življenju, kot je v rezervatu. Toda v družbi, ki jo obladuje rasizem pa tudi neusmiljeni ekonomski interesi, ni prostora za tiste, ki potrebujejo poleg dela še čas za prilagajanje. Pa vendar bi skoraj uspela - pri kapitanu manjše jahte - ki bi ju sprejel na delo - če bi prej dokazal svojo spretnost in moč tako, da bi ujela živega aligatorja, najmanj tri in pol metre

dolgega... TVS2 20.35

METERE, HČERE IN LJUBIMCI, amer. film

Igrajo: Helen Shaver, David Mcllvvrath, Perrey Reeves Režija: Matthevv Robins

To je zgodba dveh raličnih generacij, ki se za hip usodno razideta. Ločena mati je še mlada in polna zanosa, ima pa skorajda odrasli in zelo različni si hčeri. Mati se preživlja z upravljanjem gorskega hotela in svojemu poslu je močno predana. Kup preglavic ji dela starejša hči, ki živi na videz neodgovorno, v resnici paje še ravno toliko nezrela, da se mladostno upira in verjame, da je ves svet njen. Pravi šok za mater je, ko ji hči obelodani, da se bo s fantom preselila v Novo

Zelandijo. Tok dogodkov postavi na glavo petična družba, ki nepričakovano za nekaj dni ostane v hotelu. Med izbranci je tudi materin ljubimec iz štu-denstkih let, kar hotelirko še dodatno pretrese. Hčere, ki materi namigujeta, naj skuša znova obuditi simpatije, ob teh eliti spoznata drugačne življenjske dimenzije, vendarle se stvari zasučejo tako, da starejša hči spozna praznino navideznega blišča in morda bo prav to pripomoglo, da se bo sporazumela z materjo...

Sreda, 22. junija

TVS1 20.35_____

VRT FINZI CONTINIJEVIH, ital.film, 1971

Igrajo: Dominlque Sanda, Lino

Capolicchio, Helmut Berger Režija: Vittorio de Slca

To je zgodba o skrivnostno lepi Micole in njenemu bratu Albertu, o dveh Micolinih občudovalcih, ki si oba želita njene ljubezni, o Giorgiu in Malnate-ju. Sreča je naklonjena Malna-teju, ki se mu Micole preda preden Malnate odide na fronto in zaljubljeni Giorgio je sa-monema priča njune fizične ljubezni, v kateri mu Micole zakrije svojega ljubimca in razkrije svoje telo. Seveda buta fašizem tudi na vrt Finzi Continijevih, ki so si hoteli zatisniti oči in ušesa, ki niso hoteli vedeti za koncentracijska taborišča in so mislili, da samo z vztrajanjem pri svojih ritualih, pri svojem življenjskem stilu, lahko kljubujejo nevarnostim fašizma...

»AS CAS

16.junija 1994

Hud poraz Rudarja v zadnjem krogu

• a>iiiiiBiiiaiiiaiiii»9>iiiiiii

Konec osemletne tradicije

S tekmami 30.kroga so v nedeljo sklenili 3.državno nogometno prvenstvo v l.in 2.ligi. Nogometaši velenjskega Rudarja so si priigrali zadovoljivo 9.mesto, enajsterica ERE Šmartno pa je bila za tri mesta boljša, saj je v 2.1igi osvojila 6.mesto. Velenjčani so v zadnjem krogu gostovali v Celju. Po odlični predstavi v predzadnjem krogu proti Muri so nogometaši Rudarja znova (upamo) trdno na tleh, saj so doživeli enega najhujših porazov v letošnjem letu; z domačim Publiku-mom so izgubili kar z 0:4. Očitno so pozabili na nenehno trenerjevo pridigo, da se je treba na vsaki tekmi dokazovati, igrati zavzeto in disciplinirano. Morda so še vedno živeli v oblakih po sijajni predstavi z Muro, saj so jih domači povsem nadigrali in zasluženo visoko zmagali s tremi zadetki odličnega Golubice in enim Pranjiča. Vse štiri zadetke so gostitelji zabili v drugem delu

igre, v prvem pa je imel vratar Canič precej sreče, saj je kar dve Pevnikovi žogi ustavila vratnica. Velenjčani so imeli na vsem srečanju samo tri obetavne priložnosti. V 35.minuti je Oblak močno streljal, vendar je žoga zletela preko prečke, "rudarji" so v 1. polčasu še enkrat nevarno zapretili, a so jih domači ujeli v nedovoljenem položaju, najlepšo priložnost pa je imel približno 15 minut pred koncem Vidovič, ko je s samo nekaj metrov z glavo streljal naravnost v vratarja. S tem je Publikum prekinil kar osemletno tradicijo nepremaganosti Rudarja v medsebojnih srečanjih.

Skratka, Velenjčani so v zadnjem letošnjem prvenstvenem srečanju razočarali, razočaran pa je bil tudi trener Borut Jarc, ki je takole ocenil tekmo: "Domačim čestitam za odlično igro, hkrati pa je to tudi dobra šola za naše nogometaše, pa tudi za upravo, ki je

Golubica (prvi z desne) Je bil nerešljiva uganka za "Rudarje"

(foto vos)

verjetno spoznala, da posamezniki niso zreli za kontinuirano delo v bodoče. Moštvo ni sposobno dobro in konstantno igrati mesec dni. Če ocenim pomladanski del

prvenstva sem zadovoljen, saj smo osvojili kar 17 točk, sedem več kot v jesenskem delu."

■ vos

NK ERA Šmartno

^ 8$ t$ &

Najlepše možno slovo

Šmarski nogometaši so v zadnjem krogu tega prvenstva na svojem igrišču zaigrali zelo dobro in predvsem učinkovito ter s kar pol ducata zadetkov odpravili moštvo Beltransa iz Veržeja, ki je bilo najbolj ugodno presenečenje pomladanskega dela prvenstva. Začetek je bil miren in šele v 12.minuti je imel Druškovič prvo priložnost, kije žal ni izkoristil. Domači so napadali še naprej in v 33.minuti je Žurej po strelu s kota dosegel prvi zadetek. Le minuto za tem seje mladi Podgoršek prebil v kazenski prostor, preigral vratarja in povišal na 2:0. Gledalci se še niso prav umirili, ko je Druškovič z izrednim udarcem s strani še tretjič zadel gostujočo mrežo.

Tudi v drugem polčasu so Šmarčani nadaljevali z napadalno igro in že v 48.minuti je Podgoršek po lepi akciji vsega napada dosegel še svoj drugi zadetek. Obleganje gostujočih vrat je v 60.minuti znova kronal Žurej, po tem pa so prišli malo do sape in nekaj polpriložnosti tudi gostje, vendar je bil Kališek vedno na mestu. Na na nepričakovano visokih 6:0 je v 75.minuti povišal Omeragič, že v nasprotnem napadu pa so gostje dosegli častni zadetek.

Trener ERE Šmartno Franc Oblak je po tekmi dejal, da je izredno zadovoljen z igro svojega moštva v zadnjih krogih in dodal, da bi se šmarski nogometaši v prihodnjem prvenstvu uvrstili še višje, če bi le ostali skupaj, seveda pa bi kakšna okrepitev bila tudi dobrodošla.

■ Janko Gorlinlk

Mali nogomet Sportklubu slovenski pokal

Po osvojitvi državnega naslova je velenjski Sportklub v Litiji ubranil in s tem osvojil še tretji naslov slovenskega pokalnega zmagovalca. Po zmagah v predtekmovanju je Sportklub v sklepnem delu najprej premagal ekipo Železne dveti iz Ljutomera s 5:2, trikrat je zadel Tomažič, dvakrat pa Kaligaro; v tekmi za prvo mesto je bil Sportklub boljši od domačinov s 3:1, vse tri zadetke pa je dosegel Tomažič. Sicer so Velenjčani osvojili vse možne naslove: Tomažič je bil s 26 zadetki najboljši strelec vse sezone in obenem sklepnega dela, prav tako najboljši igralec sezone in finala, Verboten pa najboljši vratar cele sezone in sklepnega dela.

Medobčinska liga

Rezultati velenjskih klubov - 5.krog: Juventus:Sportklub 1:3, Galero:Dnevi želja 1:0, Aranžerji:Behar 4:3; 6.krog: Sportklub:Behar preloženo, Dnevi želja:Aranžerji 2:2. Z 10 točkami vodi Sportklub, Dnevi želja jih imajo 5, Behar pa je še vedno brez njih. V petek ob 19.30 bo Sportklub v Rdeči dvorani pričel srečanje z ekipo Dnevi želja, Behar pa bo gostoval v Laškem.

■ Z.G.

KMN Fori Škale - 5.malonogometni turnir

KMN Fori Škale bo zadnje tri dni prihodnjega tedna organiziral že peti turnir za prehodni pokjal KS Škale. Na igrišču OŠ Škale bodo turnir izvedli v petek, soboto (tekme po skupinah) in v nedeljo s sklepnim delom po izločilnem sistemu. Prijavnina je 6.000 tolarjev, plačati jo je treba na ŽR: KMN Fori Škale 52800-678-57567, prijavo in potrdilo o vplačilu pa morajo ekipe poslati najkasneje do torka, 21.junija, na naslov: Božidar Repnik, Skale 47/a, 63320 Velenje. Število ekip je omejeno na 48, žrebanje bo v torek, 21.junija, ob 20.00 v prostorih GD Skale, za najboljše pa so pripravljene lepe nagrade (za 1.mesto 140.00 tolarjev, pokal in prehodni pokal).

KMN Dnevi želja - drugi del poletne lige

V 1 .poletni ligi malega nogometa, ki jo organizira KMN Dnevi želja so že odigrali 10.krog, oziroma prvi krog drugega dela. Rezultati: Rodjeni:Kava bar Gorica 2:6, Visko:TUŠ Šoštanj 2:1, Sloboda:KMN Dnevi želja 5:3, Beli labodi:Behar 1:0, Kontra:Viktorija 7:1. Vrstni red: l.Kava bar Gorica 19 točk, 2.Kontra 17, 3.Visko 14, 4.KMN Dnevi želja 12, 5.TUŠ Šoštanj 10, 6.Sloboda 8, 7.Beli labodi 6, 8.Viktorija 5, 9.Behar 5, lO.Rodjeni 4; s 14 zadetki sta na vrhu lestvice strelcev Smajič in Kostreš, 13 jih je dosegel Topič, 11 Zirdum itd.

Namizni tenis

Presegli pričakovanja in sami sebe

Mladi velenjski namiznoteniški igralci so v minuli sezoni prekosili vsa pričakovanja in sami sebe. Tako je na 3.TOP turniiju najboljših 24 slovenskih kadetov Uroš Slatinšek zmagal še tretjič zapored in je edini igralec, ki mu je takšen podvig uspel v zadnjih desetih letih. S tem si je zagotovil tudi nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Parizu. Njegov uspeh sta dopolnila Bogdan Simončič s sedmim in Damijan Vodušek z enajstim mestom, kar pomeni, da so bili velenjski fantje kot klub daleč najuspešnejši med vsemi. V enaki konkurenci je med dekleti na Jesenicah kot rezerva nastopila Karmen Steblovnik, na koncu pa prehitela kar sedem tekmovalk in dokazala, da veliko velja.

Ob tem je sedem velenjskih tekmovalcev nastopilo še na 11 .odprtem mednarodnem turniiju za pokal Reke in v zares močni konkurenci doseglo lep uspeh. Pri mlajših kadetih je zmagal Damijan Vodušek, prav tako Uroš Slatinšek pri kadetih, pri mlajših deklicah pa se je Saša Koprivec uvrstila med osem najboljših. Najtežje je bilo mladincema Juretu Slatinšku in Tadeju Vodušku, ki sta morala nastopiti v članski konkurenci. Tuje Jure presenetil prav vse in se z odličnimi igrami celo uvrstil v sam finale, kjer je sicer moral priznati premoč nekdanjega jugoslovanskega reprezentan-ta, vseeno pa je to njegov doslej največji uspeh.

■ A.Vodušek

"Škale 94"

iititiiii«

Mister X je "kiksnil"

V l.in 2.1igi malega nogometa

"Škale 94" so odigrali 8.krog. Dokaj presenetljivo je Mister X Gol bar izgubil s Podkrajem Stil dekor in glede na število odigranih tekem precej zapletel boj za vrh lestvice, v 2.1igi pa je boj za prvi dve mesti dokaj "čist".

Rezultati - l.liga: Mister X Gol bar:KMN Podkraj Stil dekor 1:4, KMN Fori Škale:Madl Tris 5:0, KMN Bambino:KMN Mušketriji 0:1, RBM Commerce:Lipov list 5:3, Vigo Vinska Gora:Konovo Saloon 0:2, Plešivec prost; vrstni red: 1 .Konovo Saloon 13 (7 odigranih tekem), 2,Mister X Gol bar 12 (8), 3.KMN Fori Škale 9

(6), 4.KMN Mušketirji 9 (7), 5.KMN Podkraj Stil dekor 9 (7), 6.RBM Commerce 8 (7), 7.KMN Bambino 6 (7), 8.Madl Tris 5 (7), 9.Vigo Vinska Gora 4 (7), lO.Plešivec 3 (7), 11.Lipov list 0 (8); s 14 zadetki je daleč najboljši strelec Hu-darin, saj mu šest zasledovalcev sledi le s po 5 zadetki;

Rezultati 2.1ige: Topolšica:ŠD TEŠ II 3:0 b.b., Club Duo:KMN Ravne 2:1, ŠK Cirkovce:ŠD TEŠ I 1:2, Tempo Florjan:Krokodilčki 3:3, Zlatorog Škale:Kamnoseštvo Kozjak 3:5, Kovinarstvo Novak prosto; vrstni red: 1.Kamnoseštvo Kozjak 14 (8), 2.Zlatorog Škale 12 (7), 3.Kovinarstvo Novak 9

(7), 4.ŠD TEŠ I 9 (7), 5.ŠK Cirkovce 8 (7), 6.KMN Ravne 7 (7), 7,Topolšica 6

(8), 8.Tempo Florjan 5 (7), 9.Club Duo 5 (7), lO.Krokodilčki 3 (8), 1 l.ŠD TEŠ II 2 (7); na listi strelcev je z 11 zadetki najboljši Plaskan, trem zasledovalcem pa uhaja za 3 zadetke.

Tako so igrali:

Publikum:Rudar 4:0 (0:0)

CELJE - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 500, sodnik Kranjc iz Gornjega Grada. STRELCA: 1:0 - Golubica (58), 2:0 - Pranjič (61), 3:0 - Golubica (80), 4:0 - Golubica (86).

PUBLIKUM: Zupan, Turk, Borovič, Žilnik (D.Romih), Blatnik, Pranjič, Šešlar, B.Romih, Golubica, Pevnik (Bauman), Goršek.

RUDAR: Čanič, Javornik, Balagič, Muslimovič, Bulajič, Dol-er, Živanovič, Omerovič, Vidovič, Oblak, Spasojevič, Šoštar (Pavič).

ERA Šmartno:Beltrans 6:1 (3:0)

ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče Šmartnega, gledalcev 300, sodnik Kokolj (Škofljica). STRELCI: 1:0 - Žurej (34), 2:0 - Podgoršek (35), 3:0 - Druškovič (38), 4:0 - Podgoršek (48), 5:0 - Žurej (60), 6:0 - Omeragič (75), 6:1 - Crikvenčič (76).

ERA ŠMARTNO: Kališek, Omeragič, Žurej, Maglica, Fajdiga, Irman, Podgoršek (Stojko), Grobelšek, Druškovič, Mašič, Stefančič (Petrovič).

Evropski atletski pokal

Znaten velenjski delež

Jolanda na svetovno prvenstvo

Tenis

sat m m m

Je obstanek zagotovljen?

Igralci Šaleškega teniškega kluba so v nadaljevanju prekinjenega srečanja 5.kroga z ekipo Belfe & Wilson iz Kopra le osvojili prvi dve točki in si s tem verjetno zagotovili obstanek v 1 .ligi. Po rezultatu 3:3 v posamičnih igrah ob prekinitvi so v nadaljevanju od treh iger dvojic dvakrat zmagali in končni rezultat je bil torej 5:4 za ŠTK. V zadnjem, 7.krogu, so doma izgubili z vodilnim ELAN Triglavom iz Kranja z 0:9, vendar ta izid še ne vpliva dokončno o obstanku v ligi. Velenjčane namreč še čaka preloženi dvoboj s Celjem, ki bo zanesljivo zadnje v ligi. Z morebitno zmago bi si velenjski igralci zagotovili 6.mesto in se tako izognili ponovnemu igranju v končnici za obstanek v ligi.l A.B.

Adriatic

zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.

Adriatic d.d. Koper, pooblaščena agencija Agenza Velenje, Rudarska 1, razpisuje prosto delovno

mesto:

*

1. POSLOVNI TAJNIK

2. ZASTOPNIK ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ

Pogoji za sprejem:

1. V. stopnja strokovne izborazbe -komercialna, ekonomska, upravno administrativna smer, 5 let delovnih izkušenj in izkušnje z delom računalništva

2. V. stopnja strokovne izobrazbe -ekonomska, upravna ali druga smer

Za področje Občine Velenje in Slovenj Gradec pošljite pismene ponudbe v roku 15 dni na naslov:

AGENZA pooblaščena agencija za sklepanje zavarovanj p.p. 190, Velenje.

Velenjski atleti so še enkrat dokazali, da sodijo v sam vrh slovenske atletike, obenem pa so z nastopi na evropskem atletskem pokalu "Bruno Zauli" minulo soboto in nedeljo svojo kakovost potrdili tudi v širšem merilu. V slovensko reprezentanco so bili poklicani Jolanda Steblovnik, Bekim Bahtiri, Marko Štor in Izudin Hrapič; slednji je žal tik pred nastopom zbolel in z nastopom v reprezentanci ni bilo nič, zato pa so se ostali trije res izkazali. Bekim je zmagal na 1.500 metrov, na 5.000 metrov pa je z dobrim taktičnim tekom osvojil drugo mesto in tako veliko prispeval k 3.mestu slovenske moške reprezentance. Jolanda je še kot mladinka v močni konkurenci članic osvojila tretji mesti na 800 in 1.500 metrov in tako dodala 10 točk k skupnemu seštevku ženske reprezentance za 3.mesto, Marko pa je s slovensko štafeto zasedel 5.mesto. ■ vp

Minuli torej je Jolanda Steblovnik na Hanžekovičem memorialu dosegla toliko željeno normo v tekau na 800 metrov za nastop na

mladinskem svetovnem prvenstvu, ki ga bodo pričeli sredi julija v Lisboni na Portugalskem. Jolanda je v Zagrebu progo pretekla v času 2:06,57, takšnega in boljšega rezultata pa je je bila sposobna že prej, le pravo priliko je morala počakati. Zanimivo je, daje s tem izboljšala kar 18 let in en dan star mladinski državni rekord, ki je bil do takrat v lasti Andreje Šverc. Z njenim dosežkom je zelo zadovoljen tudi trener Tomo Popetru, ki je sicer že veliko prej samozavestno napovedoval, da bo Jolanda nastopila na Portugalskem, podlaga za takšno samozavest pa je bilo seveda strokovno in trdo delo. ■ VP^

Jadralno letalstvo

Verdevu in Meži dva dvojna naslova

Velenjčana Jože Verdev v stanadardnem in Bernarda Meža v klubskem razredu sta v šestih tekmovalnih dn»>Mh državnega prvenstva in tekmovanja Aipc-Adria osvojila dvojna naslova prvakov v jadralnem letenju -državnih prvakov in prvakov regije Alpe-Adria. Uspeh odlično pripravljene ekipe Aerokluba Velenje sta dopolnila Peter Vidmar z drugim mestom v klubvskem razredu in Anton Kaš s petim v odprtem. Letenje obeh prvakov je bilo, ob odličnem poznavanju terena, taktično pravilno, saj sta letenje vseskozi spretno prilagajala zagonetnim vremenskim ugankam, ki jim ostali tekmovalci niso bili kos. V "kraljevem razredu" je Jože Verdev dokazal, da časopisno "forsirani" jadralci iz Lesc in Celja, zaostajajo za ne-

Od leve proti desni: Peter Vidmar, Bernarda Meža in Jože Verdev

jegovo tehniko letenja, saj je imel oba naslova praktično v žepu že

po tretjem tekmovalnem dnevu. Zmaga Bernarde Meža, kot

edina ženska je premagala vso moško konkurenco, je presenetljiva samo za nepoznavalce jadralnega letalstva, saj je s svojo taktiko - ostati v zraku tudi takrat, ko se konkurenti odločajo za pristanek - tekmecem pokazala, da je '»Vmovalnega dne konec takrat, ko je konec teniucuii. tou^,, ne Da takrat, ko se te poloti malodušje. Peto mesto Antona Kaša v odprtem razredu je največ, kar je s svojim zastarelim letalom lahko dosegel.

Rezultati - standardni razred: ljože Verdev (Vel) 2.934, 2.Aleš Maraš (NG) 2.768, 3.Maks Berčič (Lj) 2.673; klubski razred: l.Bernarda Meža 1.039, 2.Peter Vidmar (oba Vel) 914, 3.Sick Kurt (Avstrija) 784; odprti razred: l.Miha Thaler (Lesce) 3.741, S.Anton Kaš (Vel) 1.874.

■ Marko Leskovšek

Plavanje

Zmage v Zagrebu in Krškem

Tekmovalci Plavalnega kluba Velenje so ob koncu prejšnjega tedna v deževnem in hladnem vremenu po krajšem premoru ponovno zelo uspešno nastopili. V Zagrebu je bil meddržavni dvoboj kadetskih plavalnih reprezentanc Hrvaške in Slovenije. V sleovenski reprezentanci so nastopili tudi Ajda in Andraž Valcl ter Mateja Udovičič, med tren-eiji, ki so reprezentanco vodili, pa je bil tudi Rajmund Valcl. Andraž in Ajda sta s svojimi zmagami bistveno pripomogla k skupni zmagi Slovenije 180:170, slovenske kadetinje pa so v štafeti 4x100 metrov mešano dosegle nov državni rekord, kot prva je v hrbtni tehniki plavala Ajda Valcl. V Krškem so na "Lilegovem memorialu" nastopili najmlajši plavalci. Sodelovalo je 200 tekmovalcev iz 15 slovenskih in hrvaških klubov, med njimi 8 velenjskih, med katerimi sta bila s po dvema zmagama najuspešnejša Tina Pandža in Jemej Ocepek.

Rezultati velenjskih predstavnikov v Zagrebu: kadeti -100 m delfin: l.Valcl 1:03,39; 200 m delfin: l.Valcl 2:20,66; 3.Valcl 1:09,45; 200 m hrbtno: 3.Valcl 2:27,57;kadetinje-200m hrbtno: l.Valcl2:28,41; lOOmhrbtno: 2.Valcl 1:10,53; 100 m prosto: 2.Valcl 1:04,10; 200 m prosto: 3.Valcl 2:18,93; 100 m prsno: 4.Udovičič 1:25,60; 200 m prsno: 4.Udovičič 3:01,09. Rezultati iz Krškega: mlajši dečki (letnik 1984) - 50 m delfin: 1.Ocepek 37.00; 50 m prosto: 1.Ocepek 32,57; mlajši dečki (1983) - 50 m delfin: 3.Korb 37,38; 50 m prsno. 6.VeIički 42,59; mlajše deklice (1985) - 50 m delfin: 1 .Pandža 41,16; 50 m prosto: 1.Pandža 37,47; 50m prsno: 6.Kugonič 58,44; 50 m hrbtno: 8.Kugonič 55,97; mlajše deklice (1984) - 50 m prsno: 5.Kovačevič 51,82. ■ Marko Primožič

Košarka

■ I 8 1 ( i

Košarkarski festival

Na letošnjem košarkarskem festivalu za mlajše dečke (letnik 1981) seje po množičnih tekmovanjih na občinski, območni in regijski ravni v sklepni del uvrstilo 24 ekip. Izreden uspeh so dosegli učenci OŠ Livada, ki so do finala premagali vse nasprotnike: v četrtfinalu v Ljubljani OŠ Trbovlje z 39:28 in Ljubljano Vič s 60:32, v polfinalu v Slovenski Bistrici domačine z 2:0, in Mirana Jarca Ljubljana s 76:33; v finalu pa so izgubili najprej z Litijo z 38:41 in nato s Kranjem po podaljških s 62:65 in tako osvojili končno 4.mesto.

Pod vodstvom Marjana Kristana -so igrali Ivančevič, Vrzelak, Lončarič, Pleše, Burek, Suljič, Pavlovič, Previšič, Husič, Rogan, Di-dovič in Pritržnik. ■ M.K.

Squash

Privlačen zaključek sezone

Ob zaključku zelo uspešne sezone je Squash klub Velenje na igrišču v Bevčah pripravil srečanje, na katerega je povabil vse člane in prijatelje kluba, ob tem pa organiziral turnir za rekreativce. Da je bilo srečanje veselo in prijetno, ni treba poudarjati, za posebno privlačnost pa sta poskrbela Petra Vihar, s 14 leti najmlajša slovenska prvakinja, in prvi velenjski olimpijec Miran Rauter, kije več kot navdušil na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju. V čisto resnem dvoboju v squashu je razumljivo azmagala Petra, vendar ne tako zlahka, kot si je morda mislila. Po zmagi je povedala, daje Miran telesno veliko bolje pripravljen od nje, pohvalila je njegovo igro in dodala, daje boljši od nekaterih njenih tekmic. Miran je seveda napovedal "revanšo" v smučanju, kdo bo tu zmagovalec, pa (najbrž) ni treba preveč ugibati.

Med rekreativci do 30 let je zmagal Sergej Šme, nad 30 let pa Vlado Šart, oba iz Velenja. Sicer je na tumiiju sodelovalo preko 40 tekmovalcev iz širšega območja celjske in koroške

regije. ■ Big J.

Smučarski skoki

ISlKlillSiK

Tekme ena za drugo

Minuli konec tedna so se nadaljevale tekme na skakalnicah s plastično snovjo. Tokrat je bilo tekmovanje v skakalnem centru v Gorenji Savi pri Kranju, naslednja tekma bo konec tega tedna v Mostecu pri Ljubljani, takoj za tem pa se bodo seveda pričele še zadnje priprave reprezentantov in vseh ostalih skakalcev na največjo skakalno prireditev v Sloveniji. To bo seveda 4.Ski Jumping Challenger od 24.do 26,junija v Velenju.

Še rezultati velenjskih predstavnikov na tekmi v Gorenji Savi - do 9 let: 6.Smagaj, lO.Oblišar, 18.Škoflek; do 11 let: 3.Podlipnik, 5.Perše, 6.Klemenčič; do 13 let: 13. Globačnik, 18.Kočnik, 22. Uroš Tovornik; do 15 let: 8. Hriberšek, 9.Miklavžina, 13.Dejan Tovornik, 19.Zapušek; mladinci in člani skupno: l.Fras (Ilirija center), 12.Kaligaro, 18.Jelen, 23.Jerman.

■ J.O.

14.gozdni tek v Mislinji

IlItlillKIIIIIIIII

Rozman in Bohinčeva še petič

Športno-rekreativno društvo Mislinja je v soboto priredilo že 14.gozdni tek po Mislinjskem jarku. Teki pod pokroviteljstvom Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec so privabili 130 slovenskih tekačev in tekačic, najštevilnejši pa so bili domačini in člani tekaških sekcij Gorenja in Radenske. Pohvaliti velja prizadevne organizatorje, saj so tudi sicer poskrbeli za prijetno počutje udeležencev in letos prvič izvedli tek s startom in ciljem pod mislinjskimi skakalnicami. V tekih za otroke na 2 in 4 kilometre so bili najuspešnejši mladi velenjski atleti, tek na 10 kilometrov sta dobila Brane Škoberne in Dragica Hriberšek, umetniški sliki Jožeta Tisnikarja in Stanislave Arsovske za zmago v malem maratonu pa že petič Stane Rozman in Veronika Bohinc.

Rezultati - dečki do 13 let (2 km): 1.Damjan Šinko (AK Velenje) 5,53,

2.Tomaž Klančnik (Mislinja) 6,18, 3.Jan Mere (Ljubljana) 6,21; deklice: l.Milja-na Djordjič (AK Velenje), 2.Saša Koželj (Mislinja) 6,40, 3.Lucija Gros (Slovenj Gradec) 6,43; dečki do 15 let (4 km): l.Sašo Njenjič 12,35, 2.Franci Videmšek (oba AK Velenje) 12,38, 3.David Rihtarič (Lenart) 13,15; deklice: l.Senada Ka-sumovič (AK Velenje) 14,56, 2.Valerija Mulec (TK Radenska) 16,04, 3.Ksenija Vrabič (Velenje) 16,15; mali maraton - mladinci: l.Damir Žinko (Križevci) 1:25,17; 2.Blaž Oder 1:26,09,3.Simon Mulec (oba Mislinja) 1:32,59; mlajši člani. 1 .Branko Kmetič (Mariborske mlekarne) 1:09,51; 2.Branko Švajger 1:15,25,3.Pe-ter Podvratnik (oba Gorenje) 1:10,23; starejši člani: 1.Stane Rozman (Kladivar) 1:05,42,2.Branko Kranjc 1:07,42; 3.Milan Župane (oba Gorenje) 1:10,23; mlajši veterani: 2.Jože Uranjek 1.14,13, 3.0brad Lazič (oba Gorenje) 1:15,54; veteranke: 1.Veronika Bohinc (Ljubljana) 1:17,57, 2.Slavica Poznič (AK Velenje) ,

3.Anka Pugelj (Gorenje).

■ H.J.

Praznovanje v krajevni skupnosti Podkraj - Kavče

Vsako leto ob koncu junija se krajani v dveh primestnih krajevnih skupnostih, Kavčah in Podkraju pri Velenju, srečujejo na različnih prireditvah, v počastitev praznika slovenske državnosti, 25. junija.

Tudi letošnji program prireditev bo pester in priložnosti za razvedrilo, zabavo, športne preizkušnje in srečanja ter medsebojnega spoznavanja bo kar precej.

Prireditve se bodo pričele že v ponedeljek, 20. junija, ko bodo v domu krajanov v Kavcan šahovski tumir. Pričetek turnirja bo ob 19.

uri, pokrovitelj je Trgovina pn Štcfam.. Madctnji dan, > torek, 21 juniia, se bo ob 16. uri pričelo tekmovanje v balinanju na balinišču pri toplotni post-aji v Podkraju. Za nagrade bo poskrbel pokrovitelj - nov bistro Irma v Podkraju.

Letos je prvič predvidena tudi tekaška prireditev, ki bo v sredo, 22. junija. Ob 18. uri se bo pričelo tekmovanje v štafetnem teku 3x2 km, ob 19. uri bo še posamezni cestni tek na 6,5 km. Vsi štarti in cilji so pred Restavracijo Halec v Kavčah, ki je tudi sponzor teka. Tradicionalni nogometni tumir se bo pričel v četrtek, 23. junija, ob 17. uri na igrišču v Podkraju, pokroviteljstvo je prevzelo gostišče Lovski dvor.

V petek popoldne, 24. junija, bo najprej ob 15. uri na travniku v Roprčah prikaz kmečke košnje, nato bo ob 18. uri maša pri sv. Jakobu in ob 21.30 kresovanje na Cvenkovem vrhu.

Prireditve v počastitev slovenskega praznika državnosti in krajevnega praznika bodo sklenili v soboto, 25. junija. Ob 18. uri se bo pričela še veselica pri domu krajanov v Kavčah. Za zabavo bodo skrbeli Podkrajski fantje, na voljo bo dovolj pijače in hrane. Za to in še za marsikaj bo poskrbel generalni sponzor prireditev Mesarstvo Sušeč. Hinko Jerčič

1 I I I

Novice iz šaleškega AO

Balinanje

Prvi poraz

RLV - MACO je v gosteh pri Bičevju doživel prvi poraz. Domačini so zmagali s kar 15:2 in se s tem zavihteli na drugo mesto na lestvici. Velenjčani imajo sicer še vedno 4 točke prednosti, vendar zbuja skrb slaba igra, saj je bila (kot vedno) dobra le dvojica, ostali pa so razočarali na vsej črti. Megrad je z 9:8 komaj premagal ekipo Plešivice, s tem pa si je tudi teoretično zagotovil obstanek v 2.državni ligi-vuhod.

V območni ligi so zmagali igralci Trebeliškega in so še vedno v vodstvu, drugi so Trboveljčani, sledijo pa GIP Vegrad, Žalec in Velenje.

Na tradicionalnem Vegradovem turnirju ob dnevu gradbincev so slavili Trebeljičani pred Trboveljčani in ekipo RLV-MACO, presenetljivo četrta je bila ekipa mladih območne balinarske zveze, kije odpravila balinarje Lesc, Tabora in Slovenijavina.

■ Boris Knavs

: Turnir trojk v Vojniku

Košarkarska sekcija Vojnik bo v nedeljo, 19.junija, na

■ tamkajšnjem igrišču izvedla turnir trojk. Pričeli ga bodo ob 9.uri,

■ prijave pa sprejemajo na telefon 772-973 (zvečer), ali pol ure " pred pričetkom. Pripravili bodo tudi lepe nagrade, ob more-| bitnem slabem vremenu pa bo turnir v telovadnici tamkajšnje

■ osnovne šole.

Strelski šport

Regijsko

prvenstvo

upokojencev

Velenjsko društvo upokojencev je na strelišču Mroža izvedlo strelsko tekmovanje koroške regije. Nastopili so strelci iz Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Pesja, Velenja in Črne na Koroškem. V ekipnem delu je s 503 krogi zmagala prva velenjska ekipa pred drugo, tretje je bilo Šmartno ob Paki, 5.Šoštanj, 6. Črna na Koroškem in 8.Pesje. Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: 1. Rek 183, 2.0rlačnik 169, 3. Krista Jehart 162, 4.Mari-ca Mogilnicki 159 (vsi Velenje), 5. Zacirkovnik (Šmartno ob Paki) itd.

■ F. Ž.

POLZELA 38 informacije tel.; (063) 721-052

d.o.o.

SUZUKI

UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV. GOTOVINSKI POPUST 5% IN ZNIŽANJE CEN DO 30. JUNIJA.

SWIFT1,0 GL 30 HB 16.871 DEM SVVIFT SEDAN 1,3 GL 4D SERV0

21.581 DEM SAMURAI LX 24.089 DEM VITARA IX 34.025 DEM

FIAT

SCI0NERI UNO 1,1 IE S CAT TIP0 1,6 IE SX MAQ CAT TEMPRA 1,6 S MAQ

cena do reg.

17.470 DEM 23.490 DEM 23.460 DEM

SUBARU-ZNIŽANJE CEN MODELOV LEGACY, UGODNI KREDITI! LEGACY

LIMUZINA 2,0 GLPX 28.800 DEM KARAVAN 1,8 DL 32.850 DEM KARAVAN 2,0 GL PL 38.220 DEM

TRGOVINA11 ZRNO"

telefon: 063/ 892-087

vas vabi na otvoritev v soboto, 18. junija ob 9.30. uri v Lajše 17 a, nasproti gostilne Janez.

OTVORITVENE CENE:

326,90 SIT 168,90 SIT 168,90 SIT 459,90 SIT 114,90 SIT 169,90 SIT SIRUP 3/1 481,90 SIT

VLJUDNO VABLJENI!

* MEHCALEC 4 I

* PRIL 500 gr.

* WC PAPIR 10/1

* OSKAR 3 kg

* RIŽ SPLEND0R 1 kg

* OLJE 1/1

KDOR V

TRGOVINI

"ZRNO"

KUPUJE,

TOLARJE

VARČUJE!

V soboto, 11. junija, je bila na umetni steni velenjske Rdeče dvorane v organizaciji šaleškega AO tretja tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju za člane in mladince.

V Rdeči dvorani se je zbralo 42 najboljših športnih plezalcev in plezalk iz dvanajstih slovenskih alpinističnih odsekov.

Med najboljšimi je manjkal le Velenjčan Matej Mejovšek, ki pa je bil po-stavljalec smeri.

Od Velenjčanov je bil pri mladincih Tomaž Jevš-nik drugi, Peter Bračič tretji in Gorazd Hren sedmi.

Zmagovalci pa so v posameznih kategorijah postali: Aljoša Grom z Vrhnike pri članih, Martina Čufar iz Mojstrane pri članicah in mladinkah, Urh Čehovin iz Ljubljane pri mladincih.

Ivč Kotnik

OBVESCEVALEC

. junija 1994

RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK

Ko Rolling Stonesi zamenjajo Slake

Radio niso samo glasovi, kijih slišite in radio niso samo ljudje, ki dihajo v radijskih prostorih. Zato, da nastane oddaja, je potrebno opraviti vrsto "neslišnih" zadev. In o tistih, ki to naredijo, se malo ve.

Marinka Zapušek je ena tistih, ki počno nekaj takšnega. Sprejema čestitke naših poslušalcev. Saj veste, tojejisfcu

nrldaia Krr-— i -.rsiro no milic IlO-

beno nedeljsko popoldne. Človek sploh ne ve, daje nedelja, če ne posluša čestitk, pa rečete vi nato, kar hočete.

Pri naši Marinki pa se vse skupaj začne. K njej pridejo tisti, ki hočejo svoje bližnje ob rojstnem dnevu ali kakšnem drugem prazniku, lepo presenetiti. Ma-

h

ERA

Trgovino z živilskimi in neživilskimi izdelki

Smo mlad in ambiciozen kolektiv s 40-letno tradicijo. Za prihodnost imamo jasno zastavljene cilje, ki nam omogočajo razvijati strategijo podjetja, zato iščemo sposobne, kreativne in inovativne sodelavce za opravljanje naslednjih nalog:

1. KOMERCIALNI DIREKTOR ERE

Pogoji:

- VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri

- večletne delovne izkušnje na komercialnem področju s poudarkom na grosističnem in mednarodnem trženju

- aktivno znanje dveh svetovnih jezikov

2. DIREKTOR ERA KOPUS

Pogoji:

- VII. stopnja strokovne izobrazbene ekonomske ali druge ustrezne smeri

- organizacijske in vodstvene sposobnosti

- znanja in izkušnje na področju razvoja trgovskega, strojnega oziroma drugega inženiringa

- da ima jasne cilje in vizijo na področju drobnega gospodarstva in

- aktivno znanje dveh svetovnih jezikov

3. DIREKTOR ERAVE-MA

Pogoji:

- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe

- delovne izkušnje na komercialnem področju in mednarodni delitvi dela

- sposobnost vodenja in organiziranja dela v Hrvaški

- pripravljenost za izvajanje strategije ERE v Hrvaški

- znanje hrvaškega, slovenskega in enega svetovnega jezika

4. VEČ KOMERCIALISTOV ZA NAJZAHTEVNEJŠA PODROČJA (živil,

neživil, kooperacije, inženiringa) Pogoji:

- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne smeri

- znanje vsaj enega svetovnega jezika

- delovne izkušnje na področju trženja

5. VEČ KOMERCIALISTOV ZA VODENJE NAJZAHTEVNEJŠIH PROGRAMOV V ZUNANJI TRGOVINI

Pogoji:

- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne smeri

- večletne delovne izkušnje na področju mednarodnega trga

- znanje dveh svetovnih jezikov

6. VEČ SAMOSTOJNIH KOMERCIALISTOV ZA VODENJE PROGRAMOV (akustika, tehnika, keramika, dekorativni elementi, živila, alternativna prehrana, farmacija)

Pogoji:

- V. ali Vl.stopnja ustrezne strokovne smeri

- znanja in delovne izkušnje na komercialnem področju

- organizacijske sposobnosti

- znanje enega svetovnega jezika

7. VODJA PROGRAMA MESO

Pogoji:

- živilski tehnolog oziroma druga ustrezna smer

- znanja in izkušnje na komercialnem področju

- dobro poznavanje področja mesa

- organizacijske sposobnosti in znanja iz vodenja

8. VODJA MARKETINGA

Pogoji:

- VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri

- izkušnje in znanja na področju tržnih raziskav in tržne analize ter pospeševanja prodaje in poznavanja trgovske stroke

- znanje dveh svetovnih jezikov

Izbranim kandidatom ponujamo zanesljivo službo, pestro in zanimivo delo ter možnosti za osebni razvoj.

Vaše vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ERA d.d., Kadrovski oddelek, Prešernova 10, Velenje.

rinka skrbno zabeleži njihove želje: komu in zakaj, pa še kdo, napiše tekst in zraven melodijo, ki jo bo treba zavrteti. Potem pa vse skupaj

odda radijski ekipi, kije na programu. S temi melodijami so včasih križi in težave. Pride kdo, ki sicer ve, kaj hi rad, nc na jp izvajalec, ne Kakšen je naslov. Pa zrecitira stavek ali dva, zam-rmra melodijo in Marinka takoj ugane, kaj bi rad. Največ se ljudje odločajo za domačo glasbo. Včasih pa se tudi kaj zmeša in potem... Marinka še danes ne ve, kdo je zakuhal tisto, ko so 80 let stari ženici za rojstni dan čestitali Rolling Stonsi, morali bi ji pa Slaki. No, so pa potem Slaki 18-letnemu fantu, morali bi mu pa oni prvi. Če razlog ni Marinka Zapušek (foto vos) znan, je pa znan rezultat. Precej hude krvi je steklo zaradi tega.

"Svetovni rekord pri naših čestitkah se je zgodil, ne vem več pred koliko leti, ampak bilo je še takrat, ko smo jih vrteli, kolikor jih je bilo. Dobro pa vem, da je bilo na Jožefovo. Takrat menda ni bilo Jožeta ali Jožice v Velenju in okolici, ki mu ne bi čestitali. Čestitke smo začeli predvajati v nedeljo ob 14.45, končali pa v ponedeljek ob dveh zjutraj. Pa dobro, to bi še šlo, ampak pri izračunu minutaže seje malo zalomilo. Rekli smo komu, da pride na vrsto ob 22. uri, prišel je pa ob polnoči. In tudi to je še bilo za preživet. Ko smo ob dveh zjutraj nehali, že vsi na koncu z močmi in zmešani, ti pa pokliče en tip: škoda, ker je že konec. Da te kap!"

Je Marinka že imela čestitko na Radiu Velenje? "O, imela. Sodelavci so mi voščili," je z veseljem priznala. "Ampak, če boš že pisala, pa le napiši, da sem najbolj vesela takrat, kadar so poslušalci zadovoljni. Kadar pride kdo kdaj kasneje in reče: ne veste, kako lepo je bilo. Tako lepo, da smo vsi jokali." -

P. s.: V prejšnjem Radijskem mozaiku seje malo "zalomilo". Pomotoma sem zapisala, daje oddaja V imenu sove v programu ob petkih, kar pa sploh ni res. Vi in jaz vemo, daje ob sobotah.

I mkp

R

llllllllllllllllllllllllllllllllllllllTl

KINC MNC WNO

DOM KULTURE VELENJE

Četrtek, 16. 6. ob 20. uri

OB SLOVENSKI PREMIERI! GOLA PIŠTOLA 33 1/3 ZADNJA ŽALITEV - komedija. Režija: Peter Segal Producent: David Zucker Vloge: Leslie Nielsen, Priscilla Presley, George Kennedy Pogumni Frank Drebin v novih avanturah...

Neustrašni upokojeni policist se pomeša med zločince, ko odkrije pošastno teroristično spletko. Hkrati skuša z novo ženo zakuriti v zakonskem ognjišču... Priscilla Presley: "Že od začetka sem rada igrala Jane. Trapasta, neposredna komika mi veliko pomeni."

George Kennedy: "Zelo dobro se počutim v tako trapastem, neumnem filmu, kot je Gola pištola. Ni vse umetnost, dragi moji."

Sobota, 18. 6. ob 19. uri Nedelja, 19. 6. ob 10. uri

ČUDEŽNI VRT - mladinska melodrama

Čudovita zgodba o prijateljstvu, ki premaguje vse prepreke, tudi bolezen.

Sobota, 18. 6. ob 21. uri Nedelja, 19. 6. ob 18. uri

NUNE POJEJO 2 - komedija Režija: Bili Duke

Whoopy Goldberg tokrat kot prostovoljna nuna, ki rešuje probleme svoje nekdanje šole...

Ponedeljek, 20.6. ob 20. uri Torek, 21. 6. ob 20. uri

PRIDEN SINKO (The Good Son) -srhljivka

Režija: Joseph Ruben (V postelji s sovražnikom...) Vloge: MacaulayCulkin, Elliah Wood...

KINO ŠOŠTANJ

Četrtek, 16.6. ob 18. uri

MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ri

■ sanka (Walt Disney)

Petek, 17. 6. ob 18. uri

ČUDEŽNI VRT - mladinska melodrama

Sobota, 18. 6. ob 19. uri

NUNE POJEJO 2 - komedija

KINO ŠMARTNO OB PAKI

Nedelja, 19. 6. ob 20.15 uri

NUNE POJEJO 2 - komedija Ponedeljek, 20. 6. ob 20. uri

ČUDEŽNI VRT - mladinska melodrama

Za mirno dejavnost dajemo v najem poslovni prostor cca 32 mz s sanitarijami.

Poslovni prostor se nahaja na Stantetovi 20 v Velenju.

Mesečna najemnina znaša 290 DEM.

Informacije in prijave:

LINEA stanovanjsko podjetje d.o.o., Partizanska 12, Velenje, telefon 063/853-321, interna 760.

Pismene prijave oddajte do 23. junija.

107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddsfjnik Velenje)

ČETRTEK, 16.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 17.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 18.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.00 Iz sveta glasbe; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDEUA, 19.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 20.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.15 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 21.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA,22.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE

V tednu od 6. 6.1994 do 13. 6.1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije:

125 mikro-g SC>2/m3 za urbana in industrijska območja

100 mikro-g SC>2/m3 za neindust. .zaščitena in rekreacijska območja

v naslednjih dneh:

niso presegale

■ SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR

MAKSIMAL. POLUR. KONCENTR

od 6. 6. do 11. 6. 1994

konc. SO 2 (mg/m3)

TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G.

MERILNE POSTAJE

■ 6.6. ■ a 7.6. cm 8.6 m 9.6 B110.6. □ue.

Ml IIIIIKIMIV M

TRGOVINA in BISTRO KOŠARICAj\ Pernovo 11a (pri Veliki Pirešici) "Ha |

NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA: 063I72S-USU V_S

ZELO UGODNO * AKCIJSKA MOKA TIP 850 25KG 36,90 MOKA TIP 500 25KG 44,90 SLADKOR 50KG 88,90 OLJE ZVIJEZDA 12/1 158,90 TESTENINE 1/2 KG 57,90 VEGETA 1 KG 799,00 RIŽITALJ. 1 KG 94,90 PRAŠEK OSKAR 429,90 PRAŠEK PERSIL 849,90 PRAŠEK WAISE RIESE 719,90 PRODAJA* ZELO UGODNO PRILL1/2L 179,90 ŠAMP0N1L 235,00 MEHČALEC SILAN 4L 550,00 PAMPERS PLENICE 1.590,00 KIS ZA VLAGANJE 3L 325,00 KOZARCI ZA VLAGANJE 34,90 POKROVI ZA VLAGANJE 389,00 KORUZA KRMNA 27,90 JEČMEN KRMNI 22,90 KRMNA MOKA 19,90

V vročih poletnih dneh, ko prija hladen požirek, lahko v Košarici kupujete ohlajeno pijačo! *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPIJE ***

mšJMMMMM

MALI OGLASI

DVE LETI RABLJENE vroče cinka-ne kletke za rejo zajcev, kokoši, ugodno prodam in nove vroče cin-kane mreže. Telefon 856-446. MIVKO V VREČAH in remfuzi, prodam. Telefon 882-220. V ŠOŠTANJU ZAMENJAM enoin-pol sobno stanovanje s telefonom za dvoinpol sobno po možnosti tudi v Šoštanju z doplačilom. Telefon 882-417. RABUEN GRADBENI LES za opaž, kupim. Telefon 859-074 zvečer.

A-3 MS MOTOR, prodam. Telefon 856-065 zvečer.

V ŠTINJANU BLIZU PULE, ugodno oddajamo apartmaje, ob hiši tri tenis igrišča, otroško igrišče in odbojka na pesku, do morja 15 minut peš. Telefon 0038552-517-011. (Božovič).

POPOLNOMA AVTOMATSKO PREŠO 1501 za sadje, prodam. Telefon 885-648.

ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE ZAVESE IN PLASTIČEN OPAŽ izdelujemo in montiramo. Telefon (063)24-296, mobitel 0609-612-634, Andrej.

ZASTAVA 101, letnik 85, prevoženih 25.000 km, prodam. Knez, Cesta v Bevče 42.

66 LETNI VDOVEC želi sp9znati prijateljico ali sopotnico. Šifra "SPOŠTOVANJE".

ŠTIRI NOVE GUME za avto Niva 1600, prodam, Jelenko. Telefon 892-102.

V VELENJU ODDAM NOVE POSLOVNE PROSTORE 185 m2. Lastni parkirni prostori. Telefon 852-996.

OSEBNI AVTO Jugo Koral 45, letnik 89, zelo dobro ohranjeno, bele barve ter rezervne dele za škodo 105 I, ugodno prodam. Telefon 893-769.

VEČJO OPREMLJENO SOBO, s souporabo sanitarij, telefona in kuhinje oddam ženski ali dvema ženskama. Telefon 855-450 od 8-14.30 ure.

ŠČEMO DEKLE ZA DELO V Bl-STROJU, lahko tudi pripravnico. Telefon 893-381. KUPIM HIŠO V MOZIRJU ali okolici ali v okolici Velenja, lahko je tudi starejša. Vrednost do 70.000 DEM. Telefon 063-882-391.

NAJAMEM TROSOBNO STANOVANJE za dobo 5 let. Možnost predplačila. Telefon 0602 83-844, zvečer.

TAVRIO rdečo, letnik 93/8, 4000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 856-068.

PUJSKE težke okrog 15 kg prodamo za 5000 SIT. Telefon 885-056.

ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo, montiramo in popravljamo. Boris Kurent, telefon 061-320639.

DVOSOBNO STANOVANJE 54 m2 prodam. Telefon 854-777 zvečer. VIDEOREKORDER PANASONIK NV-D30, tri glave, vrhubski model, prodam za samo 800 DEM. Telefon 854-181, interna 239 ali 858-810.

ZASTAVA 101, letnik 84, prodam. Telefon 857-117. TROSOBNO STANOVANJE v Velenju v izmeri 74 m2, prodam. Telefon 069-24-226. DVA REGALA ZA DNEVNO SOBO (1,8 širina, višina 2,25), prodam za 20.000 SIT. Telefon 885-158. NOVO SPALNICO, zapakirano, prodam za 30 % ceneje, (z računom). Telefon 855-537. PRAŠIČA 150 kg, prodam, po 180 SIT. Telefon 778-523. O prodam za 20.000.00 SIT, skoraj novo. Telefon 851-070. BAS OJAČEVALEC PEAVEY v manjši okvari prodam za 300 DEM. Telefon 881-055. ZASTAVO 101, letnik 81, ugodno prodam. Telefon 885-443.

ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE v hiši v okolici Velenja. Enoletno predplačilo. Telefon 857-682.

FANT, SREDNJEŠOLEC,(gradbena tehnična), delaven, pošten, sprejme kakršnokoli počitniško delo. Telefon 881-368.

MLADE RACE, BTV in štedilnik (2 + 2), prodam. Telefon 888-213.

NA DOBRI LOKACIJI V CEUU prodam samopostrežno trgovino z živili v obratovanju. Informacije po telefonu 851-867 med 19. in 21. uro.

MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 19.6. od 8. do 8.30 prodajala mlade 6 mesecev stare kokoši nesni-ce, pasme Hisex v Šaleku pri Stropniku (pri cerkvi). Telefon 0602-61-202.

NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728.

OKREPČEVALNICA "AJDA'

V PRITLIČJU SKUPŠČINE OBČINE

VELENJE VAM NUDI VSE VRSTE NAPITKOV IN MALICE

vsak dan od 7. do 15. ure v sredo do 17. ure. Ko čakate na sejo ali dokumente se _spomnile na AJDO._

OSNOVNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA

30 ur!

WIND0WS IN W0RD FOR WIND0WS

organiziramo s pričetkom 27. 6. 94 ob 16. uri. Sprejemamo prijave za računalniške tečaje za mlade! Informacije in prijave tel.

854-539 LJUDSKA UNIVERZA VELENJE

UGODEN ODKUP LESA!

* OREH

* ČEŠNJA

* KOSTANJ

iN DRUGE VRSTE LESA.

ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI!

KGZ DREN SEVNICA, tel.: 0608/41-573

NOV DALJINSKI TELEFON prodam za 8000 SIT in novo tajnico za 9990 SIT. Telefon 850-552.

BIKCA 250 kg, prodam. Telefon 856-346.

NOVO HRASTOVO KOTNO JEDILNICO, prodam. (Kot, miza in trije stoli). Telefon 858-573.

V VELENJU KUPIMO enostanovan-jsko hišo, enosobno ter dvosobno stanovanje. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure.

KOMPRESOR 80 litrski in 6 pištol za brizganje in diatonične harmonike, prodam. Telefon 853-474, zvečer.

SKORAJ NOVO MOTORNO KOLO brez izpita, na 4 brzine, z obema ščitoma, ugodno prodam. Telefon 858-751.

ŽREBIČKO HAFUNGER, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 881-391.

KAMNDSESIVO PODPECAN

ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto

DEŽURSTVA

Občina Velenje

Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).

Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.

Zdravniki: Četrtek, 16. junija -dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kardoš in dr. Grošelj

Petek, 17. junija - dr. Slavič, popoldan dr. Kardoš, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 18. junija in nedeljo, 19. junija-dr. Gašper, dr. Pir-tovšek

Ponedeljek, 20. junija - dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Ramšak in dr. Slavič

Zobozdravstvo: V nedeljo, 192. junija - dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.

Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 17. junija do 24. junija-Franc Blatnik, dr.vet.med., Sta-netova 47, tel.: 0609/618-117.

Veterinarska postaja v Mozirju:

Do 19. junija-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978.

Od 20. junija do 26. junija - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609/616-978.

POGREBNE STORITVE

USAR

Vinska Gora 8, 63320 Velenje Telefon: 063/ 858 226

IIIJ111111MI it!I il

GIBANJE PREBIVALSTVA

Občina Velenje:

Poroka: Dušan Zagoričnik, Florjan št. 91 in Nataša Vrčkovnik, Florjan št. 289.

Smrti: Frančišek Primožič, roj. 1916, Celje, Stanetova ul.št. 10; Antonija Hladin, roj. 23.12.1908, Podvrh št. 34; Marija Videnšek, roj. 1925, Loče št. 5; Antonija Vi-rant, roj. 11.06.1922, Velenje, Šaleška c.št. 19; Ana Prešern, roj. 1922, Razgor št. 22; Edvard Šibanc, roj. 1929, Zabukovje št. 9.

Občina Žalec:

■ «li«liiliBint8tsig)K£

Poroke: Janko Strlekar, Sevnica in Tatjana Flis, Hramše; Franc Otavnik, Marija Reka in Alenka

Obrez, Marija Reka; Janko Ver-dev, Studence in Mojca Polajžer, Celje; Roman Mirnik, Celje in Božiča Zagorščak, Šempeter v S.d.;

Smrti: Simon Škarlin, star 19 let, Zabukovica št. 139; Janez Ve-trih, star 81 let, upokojenec, Galicija št. 63; Ljudmjla Herman, 82 let, upokojenka, Žalec, Šlandrov trg 12.

Občina Mozirje:

Poroka: Aleš Kralj, 1970, Savina 37 a in Simona Poznič, 1970, Savina 37 a.

Smrti: Elizabeta Zupan, 1909, Dobrovlje pri Mozirju 15; Ivana Jurjovec, 1916, Varpolje 31.

68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224 fax: (0608] 41 626 telex: 35815TANSEV Si

LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV!

S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek.

Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili.

REPUBLIKA SLOVENIJA

OBČINA VELENJE

Sekretariat za družbene dejavnosti

objavlja na osnovi Odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa (Ur. list RS št. 28/93)

JAVNI RAZPIS

za izbiro izvajalca za sanacijo strehe OŠ Bratov Mravljakov Velenje.

1. Predmet razpisa: sanacija strehe na OŠ BRATOV MRALJAKOV VELENJE.

2. Predviden pričetek del: po dogovoru.

3. Ponudba mora biti izdelana na originalnih popisih del in mora vsebovati:

ceno s prometnim davkom

plačilne pogoje

garancijske pogoje

rok dokončanja del

opcijo ponudbe

dokazilo o registraciji podjetja

podatke o solventnosti in boniteti

reference.

4. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:

reference in usposobljenost za tovrstna dela konkurenčnost cen fiksnost cen čas izvedbe del

ostale ugodnosti, ki jih ponudi ponudnik.

5. Rok za oddajo ponudb je 30/6-1994 do 11. ure na naslov Občina Velenje, Sekretariat za družbene dejavnosti, Efenkova ul. 61, Velenje. Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj -ponudba za razpis.

6. Odpiranje ponudb bo dne 30/6-10994 ob 11. uri v prostorih Sekretariata za družbene dejavnosti, Efenkova 61 in bo javno. Predstavniki ponudnikov morajo imeti pooblastila za zastopanje.

7. Vse podrobnejše informacije lahko ponudniki dobijo pri ravnatelju šole. g. PLANINCU. Popis del za izdelavo ponudbe lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Sekretariatu za družbene dejavnosti tel. 855-491 (od 7. -15. ure).

8. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni po odpiranju ponudb.

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tašče

ANTONIJE VIRANT

11.6.1922-7.6.1994

se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilne besede, dr. Žičkaiju, dr. Hribaijevi ter ostalemu zdravstvenemu osebju.

Enako tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Žalujoči: Mož Andrej, sinovi Tone, Andrej z družino ter Dušan z ženo.

"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.

Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrSčen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).

Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955.

Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev.

Rač. prelom in oblikovanje: tMI l II ln»»i in LUMINA

Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.

Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Iz Večera

Ministrovo pismo Topolšici

Spoštovani kolegi, res sem lani obljubil, da letos spet pridem, in obljubo bom tudi izpolnil. Z oziroma na navedbe v pismu pa bom v ekipo povabil še predsednika razšiijenega strokovnega kolegija internističnih strok, predsednika stalne strokovne skupine za pulmologijo, vodstvi bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu, pa tudi vodstvo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Normative in standarde je s sodelovanjem vseh razšiijenih strokovnih kolegijev v marcu 1993 sprejel Zdravstveni svet. Ministrstvo se je in se bo ravnalo po sprejetih strokovnih usmeritvah, četudi pri tem ne bo vselej sprožilo prijaznega odziva.

Zdravstvo se vselej prilagaja potrebam družbe. Pri nas razmere narekujejo, da se bomo tudi na področju bolnišnic z obsegom in vrsto zdravstvenega varstva postopno morali prilagoditi potrebam. Ob prvi obravnavi plana zdravstvenega varstva sem v državnem zboru opozoril, da bo ministrstvo za zdravstvo ob vsaki spremembi položaja ali dejavnosti posameznih bolnišnic izpostavljeno političnim, strokovnim in javnim pritiskom. Vaše pismo sodi v ta okvir, če upoštevam, da se direktor vaše bolnišnice redno udeležuje sestankov direktorjev bolnišnic na ministrstvu in je seznanjen z usmeritvami in dejavnostmi na področju bolnišničnega zdravstvenega varstva.

■ Dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo

V Lokovici bo jutri "Ptičja svadba

Jutri popoldne bo živahno tudi v krajevni skupnosti Lokovica. Za pestro popoldne pred Domom krajanov bodo poskrbeli aktivisti Društva prijateljev mladine v kraju, saj bodo pod njihovo taktirko zaživeli stari običaji, pomešani z novimi družabnimi igricami. Prireditvi so dali ime "Ptičja svadba", pred Dom krajanov v Lokovici pa že od 17. ure naprej vabijo vse male in velike otroke, željne zabave. Obljubljajo, da ne bo nikomur dolg čas!

■ (bš)

Proslava ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Za pokal Šaleške doline

Veliko gasilsko tekmovanje

To soboto, 18. junija, bodo gasilci Šaleka organizirali tradi-conalno tekmovanje gasilskih desetin za pokal Šaleške doline. Tudi tokrat se bodo za priznanja pomerili gasilci približno sto gasilskih desetin, med njimi pa bodo tudi tekmovalci iz vseh sosednjih držav.

Tekmovanje, ki je eno največjih takšnih v Sloveniji, prizadevni gasilci Šaleka, organizirajo že šestindvajsetič, zato jim priprave ne povzročajo večjih težav. Želijo pa si lepo vreme in kar največ gledalcev. Tekmovanje bo potekalo pred velenjsko pošto od 8. do 13. ure.

Po tekmovanju bo družabno srečanje.

Gasilska veselica v Gabrkah

Gasilsko društvo Gabrke pa prireja v nedeljo 19.6. veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom in streljanjem koštruna. Igral bo ansambel Borisa Razpotnika. Pričetek veselice bo ob 17. uri

8. srečanje krvodajalcev

Dobrna - V petek, 24. junija, ob 10. uri bo v prostorih zdraviliškega doma na Dobrni

regijska proslava ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Med udeleženci bodo tudi člani društva za boj proti tej bolezni iz velenjske občine.

Poleg kulturnega programa bodo organizatorji ob tej priložnosti pripravili še zanimiva strokovna predavanja, predstavitev diabetične hrane in pijače, prav tako pa bodo predstavili strokovna dela, pripomočke za merjenje in kontrolo sladkorne bolezni.

Za tiste, ki bi se radi udeležili proslave na Dobrni iz Velenja, bo vozil avtobus. Izpred velenjskega zdravstvenega doma bo krenil ob 8.30 uri. Prijave za prireditev bodo zbirali še to

Poskrbite

soboto (od 8. do 11. ure) v diabetični ambulanti v velenjskem zdravstvenem domu.

■ (tp)

Zavodnje, Ravne - Tako kot že nekaj prejšnjih let, bosta tudi letos krajevni organizaciji Rdečega križa Zavodnje in Ravne pripravili srečanje krvodajalcev omenjenih KS. Organizatorji tokratnega, 8. srečanja po vrsti, bodo Zavodnjčani.

Srečali se bodo v soboto, 18. junija. Najprej na športno - rek-

reativnih igrah na večnamenskem igrišču v Zavodnjah, te bodo začeli ob 17. uri, nato pa še na družabnem delu v prostorih tamkajšnjega doma krajanov. Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo čimveč krvodajalcev in krvodajalk iz obeh krajevnih skupnosti.

■ (tp)

Kardeljev trg bo po jn veselja

Y §*£*¥* VSI IA

EvieeKi

Preden se mladi velenjčani razkropijo po počitniških krajih, še preden jih zajame počitniška mrzlica, se bo v Velenju in v okolici zgodilo nekaj prireditev, namenjenih zabavi otrok in njihovih starešev. Ena od njih bo to soboto razgibala Kardeljev trg, saj tam Društvo prijateljev mladine v KS Edvarda Kardelja pripravlja in vabi na velik Žurček. Leto družine je letos, zato upajo, da se bo vabilu odzvalo čim več družin in da se bodo otrokom pri igrah in zabavi pridružili tudi starši.

Anica Šuligoj je predsednica Društva prijateljev mladine v KS Edvarda Kardelja, o letošnjem, že petem Žurčku, pa je lahko pred njim povedala: " Prireditev pripravljamo tako, da bo podobna kot smo jo pripravili prejšnja leta. Otroci se bodo lahko zabavali, tekmovali, ustvarjali in še marsikaj, pripravljen pa bo tudi poseben kotiček za starše. Izvedli bomo vse tisto, kar je možno narediti v enem popoldnevu in s sredstvi, ki smo jih zbrali s pomočjo sponzorjev. Z njihovim odzivom na našo prošnjo smo bili kar zadovoljni."

Otroške zabave nikoli ni dovolj, zato ne zamudite letošnjega Žurčka; skakali boste gumitvist, metali obroče, pikado v tarčo, slikali na liste in poslikavali glineno posodo, izdelovali vetrenice,

igrali namizni tenis, tekmovali v krosu...Svojo srečo boste lahko preizkušali tudi na srečelovu, kjer boste lepe nagrade dobili za simbolično vsoto tolaijev.

"Zurček se bo pričel ob 14. uri, kdaj ga bomo končali, pa ne vemo. Ko se bodo otroci naigrali in ko bomo izvedli prav vse igre. Pri vsaki igri otroke vpišemo in štejemo točke. Vsi so dobri, vsi delajo s polno paro in se vživljajo v igro, tako, da je na trgu resnično živžav. Ponavadi imamo vsaj 300 obiskovalcev, letos upamo, da jih bo prav tako veliko in da bodo prišli od vsepovsod. Želimo tudi, da starši tekmujejo z otroki in sicer tako, da sodelujejo v nekaterih igrah. Letos bodo tekmovali v lupljenju jabolk, pikadu, šivanju gumbov in pisanju receptov za zdravilen otroški napitek. V kotičku za starše bodo lahko tudi napisali kartico z Žurčka, ki naj bi jo ob letu družine poslali kakšni družini." je še povedala Anica Šuligoj.

Na prireditvi bodo zbirali tudi nove člane Društva prijateljev mladine Edvarda Kardelja. Želijo, da bi se jim pridružilo čim več novih članov, sploh staršev tam živečih otrok, saj bi lahko tako delo društva še bolj zaživelo in bilo v zadovoljstvo vseh. Če bo slučajno vreme slabo, bo prireditev prihodnjo soboto ob istem času, ob 14. uri torej!

■ Bojana Špegel

r

živali!

Društva proti mučenju živali, ki akivno delujejo marsikje po Sloveniji, prosijo vse lastnike živali, da v v poletni vročini poskrbijo zanje. Še zlasti za pse čuvaje, ki so priklenjeni. Veriga naj bo dolga vsni tri metre. Poskrbite pa tudi, da bodo imeli poleg hrane tudi vedno svežo pitno vodo in omogočeno bivanje v senci.

■ mkp

Prometna ureditev Jenkove in Tomšičeve v Velenju je pogosta tema pogovorov med vozniki

Ležeči policaji niso pogruntavščina Velenjčanov

H

Nobena rešitev, pa naj bo na katerem koli področju, bodisi v gospodarstvu, politiki ali prometu, nikoli ne bo sprejemljiva za vse. Tako se vrsta pripomb zadnje čase pojavlja zaradi prometne rešitve križišča Tomšičeva - Jenkova v Velenju, kjer so postavili cestne ovire, tako imenovane ležeče policaje, ki voznike prisilijo, da v križišče pripeljejo in ga prevozijo z zmanjšano hitrostjo. Te cestne ovire niso nobena posebnost Velenja, saj jih poznajo in imajo še marsikje, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Mnogi vozniki se zdaj oviram izogibajo tako, da si iščejo druge prometne izhode. Obremenjena postaja zlasti Cesta talcev, zaradi česar niso prav zadovoljni stanovalci, ki živijo ob njej. Kot je slišati, zaradi tega napovedujejo tudi določne proteste.

Ampak gremo po vrsti. Ureditev tega križišča je bila nujna zaradi množice prometnih nezgod, ki so se v njej dogajale. Veliko zamisli, kako naj bi ga uredili, se je pojavljalo. Od tega, da bi ga semaforizirali, kar pa seje pokazalo menda kot nesprejemljivo,

ker s tem ne bi rešili problema "prevelikih" hitrosti na Tomšičevi. Vozniki bi zaradi dveh semaforjev, ki so na Tomšičevi, najbrž iskali "zeleni val". Drugo zamisel so strokovnjaki vlekli v dveh smereh: da bi bila Tomšičeva sicer dvosmerna, zavijanje pa bi bilo v križišču v obe smeri možno samo enos-

Ležečl policaji so očitno učinkoviti

merno. Takšna rešitev pa ne bi bila skladna z, na skupščini sprejetim, ureditvenim načrtom, ki ne predvideva enosmernega prometa v mestu. Tretja rešitev je bila umiritev prometa z ležečimi policaji, ki danes tam so. Pri

snovanju te rešitve so sodelovali tako predstavniki krajevnih skupnosti, urbanisti, policija, prometna komisija, predstavniki Komunalnega podjetja, republiška komisija...In takšno rešitev podprli. Pri tem so imeli v mislih tudi to, da bo v Velenju postal glavni povezovalni ring Šaleška - Kidričeva in Cesta talcev (da slednja na to zahtevno nalogo še ni pripravljena, je druga tema, ki pa je menda že na projektantskih mizah), Tomšičeva pa bi prevzela umirjen promet z večjo pozornostjo osredotočeno na pešce. In žulji povezani s takšno rešitvijo?

Vozniki pravijo, da je nemogoče čez te ovire pripeljati s hitrostjo 40 kilometrov na uro, tako kot dovoljuje prometni znak. Ali je to možno brez posledic na avtomobilu? In, ali je to recimo preizkusil Tone Brodnik, sekretar za javne gospodarske zadeve skupščine občine Velenje, pod čigar pristojnost sodijo tudi prometne rešitve v mestu?

Je, pravi. Peljal se je s takšno hitrostjo čez ovire tako s svojim kot službenim vozilom. In? "Možno je brez posledic. Čeprav je treba vedeti, da prometni znak, ki omejuje, ne govori tudi o tem, da je treba čez ovire z natanko takšno hitrostjo. Lahko tudi z manjšo, če ne gre drugače. Saj voznik najbrž ustavi tudi, če se kje drugje na cesti, kjer prometni znaki dovoljujejo večje hitrosti, pojavi na cesti kamen." Ljudje pravijo tudi, da so ovire previsoke, da niso narejene povsem strokovno, in da je problematična zlasti ovira, kije narejenavhrib proti Kidričevi cesti. Kako pa je s tem? "Ovire so bile sprojektirane po starih jugoslovanskih standardih, ki so žal, še vedno v uporabi pri nas. Če bi delali drugače, bi ne bilo prav. To je eno, drugo paje, daje izvajalec Komunalno podjetje Velenje, omenjeno oviro na višino speljal malo nerodno. Gre pa za manjše napake, kijih bo moral izvajalec preden dobi delo plačano tudi popraviti," na to vprašanje odgovarja Tone Brodnik. In kdaj bo to? Odgovor smo poiskali pri izvajalcu, ki nam je v petek zagotovil, da bodo začeli delati v sredo (včeraj torej).

■ Milena Krstič - Planine ,

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh