logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Evropske krize in slovenski narod
Avtor(ji): A. Javor
Vir: Sodobnost (1933-1941), 1940, letnik 8, številka 9
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
Evropske krize in slovenski narod
A. Javor
Z godovinsko dejstvo je, da sta obe veliki krizi 19. in 20. stoletja � revolucija 1848 in imperialisti�na vojna 1914�1918 s svojimi daljnose�nimi politi�nimi, nacionalnimi in socialnimi posledicami � na�li slovenski narod usodno nepri�pravljen. Pod te�o prenekaterega bremena, ki nam ga je nalo�ila na�a nepri�pravljenost na teh dveh kri�i��ih, do�ivljamo Slovenci sedanjo evropsko krizo. Ta pa je globlja in odlo�ilnej�a od prej�njih ...
�e se lotimo vpra�anja, ob katerih pogojih je izhod iz dana�nje evropske krize za slovenski narod lahko pozitiven � in tako vpra�anje je to pot do k r aj a istovetno s vpra�anjem, ob katerih pogojih izhod ne bo nega�tiven � je treba na�eti problem z dveh plati: premotriti moramo svetovno perspektivo in raz�leniti moramo notranje narodove razvojne ter dejstvujo�e sile. Le sinteza teh dveh analiti�nih poti je sposobna pokazati, kje je objektivni in subjektivni vir za narodovo pripravljenost na dogodke, ki trkajo na slo�venska vrata �e danes z vso vsiljivo neposrednostjo.
Razvojnoanaliti�na metoda, ki ni slepa za medsebojne zveze, odnose in u�inke, zahteva �estokrat tudi pogled v preteklost. Ta bi bil seveda brez koristi in bi mogel kve�jemu podpreti opravi�evanje ter ponavljanje starih grehov, �e bi mu bila namen � suha zgodovinska analogija. Pomemben pa postane, �e pomaga ozna�iti dialekti�no celoto skupnega in razli�nega v preteklosti in sedanjosti ter tako spoznati tudi sodobne razvojne smeri in pogoje.
I.
Dru�beno in politi�no obele�je avstroogrskega dr�avne ga razsula.
V biv�i cesarski Avstriji je me��ansko-demokrati�na revolucija zorela in dozorela dvakrat.
Prvi� je zavr�ala takrat, ko je bil kapitalizem v polnem zaletu na pohodu, ko je kot tak zahteval likvidacijo fevdalnih ter absolutisti�nih odnosov, in ko se je torej njegova razvojna �rta kljub polovi�arskemu pona�anju evropskega me��anstva, prestra�enega pred razredno dozorevajo�im delavstvom, vzpenjala strmo navzgor. Ta doba se je revolucionarno zgostila v letu 1848.
Drugi� je me��ansko-demokrati�na revolucija v stari Avstriji tlela in vzplam-tela tedaj, ko je kapitalizem dospel v svojo eksplozivno imperialisti�no fazo, in ko je torej njegova razvojna linija padala rezko navzdol. Ta doba se je revo�lucionarno zgostila konec minule svetovne vojne, za avstroogrskega dr�avnega razsula.
385
�5
V prvi in v drugi me��ansko-demokrati�ni revoluciji je bilo me��anstvo ne�sposobno voditi revolucionarni polet do doslednega in zmagovitega konca. Za njegovo pot sta bila obakrat odlo�ilna njegov razredni strah in njegovo razredno nasprotstvo do proletariata. Njegova vloga v prvi in drugi revoluciji pa je bila vendarle bistveno razli�na. Medtem ko je za prve revolucije zapu��alo re�volucionarne zastave in prehajalo po stopinjah gnilega sporazuma v enotno fronto s fevdalnimi in dinasti�nimi silami, je za druge revolucije od vsega za�etka stalo na nasprotni strani barikad. �e je torej bilo za prve revolucije njegovo izhodi��e polutansko in njegovo zato�i��e protirevoluoionarno, je bilo za druge revolucije njegovo izhodi��e �e izrazito reakcionarno.
Ker se je prva revolucija kon�ala s fevdalno-me��anskim kompromisom, je imela druga opravka z ostanki nedovr�enega me��ansko-demokrati�nega preobrata.
Bistveni vpra�anji nedovr�ene avstroogrske me��ansko-demokrati�ne revo�lucije sta bila agrarni in nacionalni problem.
�Kmeti�ka odveza" 1854 je avstrijski agrarni problem le polovi�arsko iz�trgala iz fevdalnega obele�ja. Odprla je samo pot kapitalisti�ni ekspropriaciji in eksploataciji kmeti�ke zemlje in kmeti�kega �loveka, ogromni kompleksi ro�dovitnega terena, pa�nikov in gozdov pa so ostali v fevdalnih rokah. Deloma so jih fevdalci spreminjali v kapitalisti�ne veleobrate, deloma so jih izkori��ali za nadaljevanje fevdalnega oziroma polfevdalnega razmerja s kmeti. Kapitali�sti�no prodiranje na vas, razla��evanje in zadol�evanje kme�kega prebivalstva ter eksploatacijo va�kih polproletarcev oziroma sezonskih delavcev so preple�tali ostanki fevdalnih odnosov. Take razmere so dobile svoj posebni pomen, ko je bur�oazno-demokrati�na revolucija na Avstro-Ogrskem v drugo zorela. Revoltirane kme�ke mno�ice so tedaj z vso silo zahrepenele po fevdal�evi zemlji.
Nacionalno vpra�anje je v avstroogrski monarhiji trikrat spremenilo svoj zna�aj.
Okrog osemin�tiridesetega leta je narodna zavest avstrijskemu dvoru na�elno pomenila me��ansko-demokrati�no nevarnost za fevdalno navlako in za obstanek njegove mnogonarodne absolutisti�ne dr�ave. Takti�no jo je sicer presojal po njeni neposredni udarnosti in usmerjenosti. Kjer se je izrazila protirevolucionarno, kot je bil to primer pri ve�ini slovanskih narodov, jo je z vso gib�nostjo iz�koristil. Ideolo�ko pa jo je moral na splo�no odlo�no odklanjati. Zanimivo je v tem pogledu 17. junija 1849 izdano pastirsko pismo avstrijskega episkopata, ki je bil pa� postal najzvestej�i zaveznik avstrijske reakcije. Takole pravi to pismo: �Bna izmed teh nevarnost je uno omotljivo vabljenje, se poganjati za domo-
rodnost!___" (Dr. Ivan Prijatelj, Staroslovenci, 1, str. 29 in 30). Da je tako
pastirsko pismo kmalu tvorilo dobrodo�lo duhovno spremstvo v Bachov cen�tralisti�ni in germanizatorski sistem, je jasno.
V poznej�i dobi se je vse do svojega imperialisti�nega preokreta kapita�listi�na razvojna �rta na Avstro-Ogrskem v osnovnem mirno vzpenjala po vi-
386
jugah gnilih sporazumov, ki jih je sklepalo avstronem�ko ali mad�arsko me���anstvo s habsbur�ko hi�o in njenim fevdalnim prihi�jem. Avstrijski narodni boj je bil sedaj v svojem materialnem jedru poglavitno konkuren�ni boj med avstronem�kim me��anstvom, ki je bilo najrazvitej�e in najmo�nej�e, ter med zakasnelimi drugonarodnimi avstrijskimi bur�oazijami ali � pri najzaostalej�ih in najslabotnej�ih narodih kot na primer pri Slovencih � njihovimi malome���anskimi zarodki. Avstronem�ko me��anstvo je bilo kljub svojim, v�asih sicer ostrej�im, vselej pa le delnim nesoglasjem z dvorom, konzervativno aristo�kracijo in visokim klerom v splo�nem uradno privilegirano in forsirano. V narodnem boju neenakopravnih avstrijskih narodov je vedrilo in obla�ilo na�cionalno me��anstvo oziroma njegovo poganjajo�e malome��ansko seme. Zbiralo je okrog sebe tem �ir�e ljudske plasti, v �im ostrej�e nasprotje so prihajale splo�ne ljudske koristi s prodiranjem tujega kapitala ter njegovim birokrati�nim ali �kulturonosnim" spremstvom in predhodni�tvom. �rta lo�nica med narodno zavestjo in nacionalnim �ovinizmom je v bojevni praksi izgubljala na jasnosti, kolikor je ni poudarjalo delavstvo ob dosledni narodnostni politiki. Narodnostna politika avstrijskega delavstva pa v znamenju avstromarksisti�nih za�etkov ni mogla biti nikoli prav dosledna. � Avstrijskemu dvoru je bila to doba klasi�nih mo�nosti za �sich durchwursteln" na podlagi narodnostnih nasprotovanj.
Ko je Avstro-Ogrska na temelju svetovnega, pa tudi lastnega avstronem�kega in mad�arskega kapitalisti�nega razvoja, ki je bil �e prekora�il svojo relativno mirno dobo, stopila v moderno imperialisti�no fazo, je dobila narodna zavest tla�enih avstroogrskih narodov objektivno novo vsebino in socialno nov pomen. Narodno vpra�anje je postajalo predvsem vpra�anje izkori��anih, zlasti kme�kih in malome��anskih narodnih plasti. Taka njegova lastnost se je izredno eno-smiselno kristalizirala v svetovni vojni, ko so narodno zatirane ljudske mno�ice krvavele za tuji imperializem, prenekateri me��anski nacionalni veljaki pa po�klanjali polkom srebrne rogove. V imperialisti�ni fevdalno-velikome��anski red je vlagal nacionalni problem eksplozivno snov, delavskemu razredu na ozemlju avstroogrske monarhije pa nudil eno najbli�jih rezerv. Da delavstvo v njej ni na�lo udarnega sobojevnika, je zakrivil desetletja vladajo�i avstromarksizem.
Fevdalno-kapitalisti�ni avstroogrski imperializem se je 1917 zna�el v sle�de�ih, za svojo usodo odlo�ilnih okoli��inah:
aprilski ameri�ki vstop v svetovno vojno; notranja gospodarska iz�rpanost; londonske antantine konference z zastopniki �e�kega, poljskega in jugoslovan�skega emigrantskega odbora; notranje revolucionarno zorenje in medsebojno prepletanje protislovij nedovr�ene me��ansko-demokrati�ne revolucije, kapita�lizmu vrojenega nasprotja med delom in kapitalom ter splo�nega ljudskega, zlasti na frontah rasto�ega protiimperialisti�nega vala; vpliv pri�ete ruske revolucije.
Avstroogrskemu imperializmu so bili �teti meseci.
387
25*
Na ven pa poraz centralnih sil in bodo�a zmaga zavezni�kih dr�av �e nista bila tako jasno vidna. Na frontah je �lo antanti vse do julijske francosko-angle�ke ofenzive 1918 dovolj slabo.
�Vsezaverodomcesarjevci" so torej imeli zunanjih razlogov dovolj za po�bo�no upanje, da bo avstroogrsko bur�oazno-demokrati�no revolucijo, pa �eprav je pri�ela na novo kaliti v nevarno razgibani imperialisti�ni dobi, ob voja�kih uspehih centralnih sil vendarle mogo�e skopiti �e v materinem telesu in pre�stre�i njene sokove �e v habsbur�ko-lotarin�ki lonec (ki ga bodo dunajski in pe�tanski piskrovezci primerno preuredili).
Do skrajnosti napeti lok avstroogrskih dr�avnih vezi je imel namre� takrat tri perspektive za svojo sprostitev:
1. Tradicionalni habsbur�ki sporazum z me��anstvom � to pot z nacional�nimi bur�oazijami, ki v seriji cesarsko-me��anskih kompromisov doslej �e niso bile po�teno na vrsti; to seveda ne bi bil zgolj cesarski kompromis z nenem�kimi oziroma neogrskimi nacionalnimi bur�oazijami; bil bi isto�asno za avstronem�ko in mad�arsko imperialisti�no me��anstvo takti�ni umik v smislu najmanj�ega zla. Z brutalno silo bi bilo treba zatreti ljudske izbruhe, ki bi segli preko meja gnilih sporazumov. Da bi pa taka nevarnost oziroma njena ostrina primerno otopela, je bilo potrebno med ljudstva zatiranih avstroogrskih narodov v ta* kratnem razgibanem �asu, ki je majal prestole in rahljal mnogonacionalne dr�ave, zagnati kot varnostno predpripravo na izvedbo sporazuma � agitacijo za kom�promisni minimum ter tako vnaprej omiliti prete�e ljudske te�nje po prevratnem maksimu.
Taka je bila uradna avstrijska perspektiva in statu mascendi. Razumljivo je, da se ni porajala in uveljavljala brez ostrega trenja med oficialnimi krogi oziroma vladajo�imi razredi. Avstroogrski imperializem je ni niti mogel niti smel niti znal in hotel prezgodaj tako dale� uresni�iti, da bi postala dr�avna preureditev dovr�eno dejstvo. Bil jo je tudi kaj br� pripravljen okrniti in pre-okreniti, �e se mu je le dozdevalo, da mu to dovoljuje trenutno razmerje sil. (Ko se je kon�no �odlo�il" na njeno izvedbo v celotnem obsegu, se mu je pa bila �e izmuznila iz rok).
Uradna avstrijska perspektiva in statu nascendi je na�la povsem (torej ne le iz oportunizma) ugla�eno struno in deloma �e tudi sli�ala predhodno akordno brenkanje pri tistih narodno neenakopravnih gospodujo�ih razredih oziroma njihovih posameznih slojih in frakcijah, ki jim je gospodarska struktura po eni strani sicer vzbujala te�nje za ve�jo samostojnostjo, po drugi strani pa jim odpirala obetajo�e konjunkturne poglede v federalisti�no � Avstrijo. Usmerjevale pa seveda tukaj niso samo neposredne gospodarske koristi. Poleg njih, poleg o�jega politi�nega koristolovstva in poleg nekaterih polfevdalnih vezi s habsbur�ko-lotarin�kim domom je bilo tudi nadvse odlo�ilno � na��elno, dru�beno globoko temelje�e nasprotovanje vsaki prevratni, zlasti pa �e vsaki revolucionarni spremembi.
388
2.  Razsulo ob antantini zmagi in antantino imperialisti�no re�evanje vseh vpra�anj na podro�ju biv�e Avstro-Ogrske.
Taka je bila perspektiva radikalnej�ih narodno nesvobodnih bur�uazij avstroogrskega Babilona, oziroma njihovih posameznih delov, ki jim je gospo�darska struktura sugerirala �elje za odcepitvijo. Sla je od uradne avstrijske perspektive v toliko dlje, da je �elela vojni poraz �doma�emu" imperializmu. Objektivno pa je izro�ala narode izpod jarma prvega � na milost in nemilost drugemu imperializmu. Ko se je Avstro-Ogrska sesula, je postala ta druga per�spektiva � kot najmanj�e zlo � skupna platforma vsem ekonomskim, dru��benim in politi�nim gospodarjem preminule monarhije.
3.  Razmah nedovr�ene me��ansko-demokrati�ne revolucije, njen ljudski tok pod vodstvom delavskega razreda, njen veto realizaciji cesarsko-me��anskih kompromisov, njena takoj�nja likvidacija Habsbur�anov ter vseh in vsakr�nih fevdalnih ostankov, njena proglasitev in uresni�enje popolne samoodlo�be zati�ranih avstroogrskih narodov, v�tev�i neokrnjeno pravico do odcepitve, sklenitev miru in na takem temelju naglo prera��anje v dosledni protiimperialiati�ni obra�un, brez ozira, ali gre za centralni ali pa za antantni imperializem.
Taka je bila objektivna perspektiva delavskega razreda na podro�ju vse Avstro-Ogrske. Taka je tudi bila resni�na korist ljudskega �ivega in �ivljenjskega telesa slehernega zatiranega avstro-ogrskega naroda.
Ker pa ta tretja perspektiva v Avstriji ni na�la svojega teoreti�nega izraza in prakti�nega vodstva, je delavstvo, ki bi bilo lahko dobilo naravne zaveznike v nesvobodnih narodih in �irokih ljudskih mno�icah (zlasti kme�kih, streme�ih po fevdal�evi zemlji), ni moglo uresni�iti. Ob teoreti�ni, takti�ni in organizacijski nepripravljenosti delavskega razreda centralnih sil so tako proletariat kakor njegovi naravni zavezniki �e dalje krvaveli za potrebe �svojih" gnilih fevdalno-kapitalisti�nih dr�av in imperializmov. Ko jim je �as najbolj kategori�no veleval � skupaj, so se razhajali: proletariat je v glavnem ostajal pod avstromarksi-sti�nim ideolo�kim vplivom, po narodnem osvobojenju hrepene�e mno�ice pa so vse bolj podlegale drugi, antantnoimperialisti�ni perspektivi. Ponekod sta se delavski razred in nesvobodni narod sicer se�la, toda na svojevrsten na�in. Tam je bil namre� proletariat v okoli��inah ostrej�ega narodnega boja �e davno obrnil hrbet avstromarksizmu, a po zaslugi svojih voditeljev obenem bolj ali manj za�el v ujetni�tvo nacionalisti�ne ideologije. Tako stanje seveda ni moglo Voditi drugih ljudskih slojev nesvobodnega naroda k proletariatu, temve� je priklepalo proletariat na rep doma�ega nacionalno neenakopravnega me��anstva in njegove antantnoimperialisti�ne poti.
Krivdo nosi ves avstroogrski socialni demokratizem, ki je pod za��itno, toda potvorjeno znamko dajal proletariatu bodisi avstronem�kega ..internacionalnega", bodisi �e�kega, poljskega itd. nacionalisti�nega idejnega, takti�nega in organi�zacijskega hromila �e preje in tudi takrat, ko se je proletariat pripravljal dati � vse.
389
Sedemnajsto in kasnej�a leta so v srednji in zapadni Evropi izredno ostro � tem ostreje, kolikor zrelej�i je bil �as � osvetlila, kaj pomeni pomanjkanje pravilne teorije in s pravilno teorijo oboro�enega vodstva. Proletariat je tukaj kmalu izvr�eval �uda udarnosti, herojstva in po�rtvovalnosti. V zasmeh vsem tistim, ki ne verujejo v njegovo histori�no vlogo in v mno�ico, je znova doka�zoval, da je rojen za dejanja in za zgodovinsko delo. Toda... bilo ni ve��ega krmarja z zanesljivim kompasom ...
Danes ni posebno te�ko razvideti � kolikor seveda niso udarjeni nasprotni razredni interesi s politi�no slepoto � da je bila za slovenski narod edino le tretja perspektiva v celoti osvobodilna. Ker pa je ostala le nakazana v zgodo�vinsko nujnem �asovnem stremljenju in se ni vtelesila v �love�kem dejanju, so nas pari�ki sveti �desetorice", �petorice" in kdo ve, koga �e vse, po razsulu
lahko blagohotno razdelili med tri dr�ave.                                      *......
(Dalje sledi.)
390
Evropske krize in slovenski narod
A. Javor II.
Slovenska priprava na odlo�ilne dogodke.
K o je na Avstro-Ogrskem me��ansko-demokrati�na revolucija v drugo zo�rela, so slovensko politiko �e zmeraj delale tri stranke: vseslovenska ljudska stranka, na Kranjce in �tajerce razdeljena narodno-na-predna stranka, jugoslovanska s o cd al no-demokratska stranka. Vsaka je imela po dve frakciji oziroma struji: SLS � �u�ter�i-�evo in Krekovo, ki sta se med seboj borili, narodno-napredna � kolikor toliko pomirjene Tav�arjeve �starine" in �erjavove �mladine", socialisti�na � oficialno smer Henrika Turne in Antona Kristana ter opozicionalne �mlade" pod idejnim Prepeluhovim vodstvom.
Ker imajo ljudje pa� navado, da zgodovinsko resnico �estokrat prilagodijo sodobnim potrebam, se bomo v pri�ujo�em poglavju opirali predvsem na pi�sano besedo.
Za Krekovo nacionalno in nacionalnopoliti�no koncepcijo sta pa� najzna��ilnej�a razprava �Die Slowenen", ki jo je obelodanil Krek 1916 v zbirki �Schriften zum Verstandnis der Volker", in njegov �lanek v �Suddeutsche Mo-natshefte" iz leta 1917.
Krekova informativna razprava �Die Slowenen", ki je iz�la v skupni knji��ici �Kroaten und Slowenen", vsebuje naslednja pomembna mesta:
... Odtod stremljenje slovenskih in hrvatskih prvoboriteljev ter strank, zediniti vse Jugoslovane v politi�no celoto v okviru Avstrije (trializem); politi�ni enotnosti mora s�asoma slediti tudi kulturna in jezikovna brez pritiska ter samaobsebi. (Stran 65.)
... Okrog Trsta prebivajo Slovenci vse do morja. Njegovo va�nost ozna�uje dej�stvo, da je Otrantski preliv na jugu jadranske obale edina �ila, ki nam nudi svobodno zvezo z ostalim svetom in nam jam�i cenen dovoz vseh mogo�ih artiklov. Sem na jug bo monarhija vse bolj gravitirala, in na� najhuj�i sovra�nik je oni, ki nam ho�e izpod-rezati to na�o �ivljenjsko �ilo. �Morje je svet", brez morja je danes ne more biti vele�sile. In ob vratih do morja prebivajo Slovenci ter zvesto stra�ijo. (Stran 69.)
. .. Ona (t. j. jugoslovanska jezikovna skupina � A. Javor) tvori danes nepretrgano verigo polagoma drug v drugega prehajajo�ih dialektov. Ob tem postopnem medseboj�nem prelivanju jugoslovanskih dialektov ni danes mogo�e nikoli re�i z gotovostjo, kje preneha slovenski idiom, in kje se pri�enja hrvatski... (Stran 86.)
440
... V novej�em �asu se prebuja pri Slovencih in Hrvatih zavest plemenske in jezi�kovne skupnosti s silo, ki nepremagljivo vodi k skupnemu cilju. (Stran 88.)
... Svetovna vojna je v najbolj ble��e�i svetlobi pokazala slovensko in hrvatsko vrlino zvestobe ter neupogljivega juna�tva, vrlino, ki se je obnesla �e v teku stoletij; s tem je svetovna vojna s krvjo in �elezom zaznamenovala v zgodovinskih analih trdno, pogumno voljo Slovencev in Hrvatov, da ho�ejo svojo bit in svoje �ivljenje videti zdru��eni s habsbur�ko monarhijo. Noben �ude�! Vsi Slovenci in Hrvati prebivajo v okviru te monarhije. Navezani so nanjo in vsaka sprememba, bodisi v italijansko imperiali�sti�nem ali pa velesrbskem smislu bi jih dr�avno raztrgala in tako onemogo�ila njihov enoten razvoj... (Stran 107.)
�lanek v �Siiddeutsche Monatshefte" zastopa isto koncepcijo in le �e krep-keje poudarja nevarnost velesrbske ideje.
S Krekovo koncepcijo je identi�na tudi tako imenovana �majni�ka deklara�cija."
Izjava, ki jo je pet dni pred �majni�ko deklaracijo" predlo�il dr. Ivan �u-�ter�i� o�jemu odseku slovenske ljudske stranke, ni bistveno razli�na od �majni�ke deklaracije".
Iz vsega tega izhaja dvoje glede nacionalne in politi�ne koncepcije vseslo�venske ljudske stranke.
1.   Krekova nacionalna koncepcija je bila unitaristi�na. Krek ne govori o slovenskem narodu in slovenskem jeziku, temve� razpravlja o zavesti plemen�ske in jezikovne skupnosti pri Slovencih in Hrvatih". V tem pogledu ga ni de-mantirala niti �u�ter�i�eva izjava niti �majni�ka deklaracija". Zanimivo je vpra��anje po temeljnem vzroku Krekove unitaristi�ne zasnove. Brez dvoma so vpli�vali tudi propagandisti�ni oziri proti Nemcem in Mad�arom, vendar pa temeljni vzrok ne bo tukaj. Mislim, da precej pove Krekov razgovor s Prepeluhom, ki ga je Prepeluh objavil v svojih ,,Pripombah k na�i prevratni dobi" (�lanek �Od-nos Slovencev do avstrijske dr�ave", stran 67 Kermavnerjeve izdaje). Krekove izjave je Prepeluh takole reproduciral:
... Potrebovali bomo organizacijo in denar, oboje. Potreben nam bo les, ki ga imamo dovolj, �elezo in cement. Za na�o obrt se ne bojim, �e premalo je bo, ker bo imela na Hrvatskem in v Bosni naro�il odve�. (Pod�rtal jaz.)
Iz Krekove razlage, da bo �na�e obrti �e premalo, ker bo imela na Hrvat�skem in v Bosni naro�il �e preve�", se nam vsiljuje s precej�njo verjetnostjo domneva o takratni prepri�anosti slovenskih gospodarskih, t. j. bur�oaznih kro�gov, da bodo imeli v jugoslovanski dr�avi, trialisti�no vklju�eni v avstrijski in habsbur�ko-lotarin�ki sistem � hegemonijo. Na�o domnevo potrjujejo tudi citirane besede o Trstu, ki jih je Krek zapisal v razpravi �Die Slovvenen". O tem, kako je bodo�i razvoj tako zamisel (ki jo bo ,pa seveda treba �e nekoliko po�drobneje preiskati) neusmiljeno postavil na glavo, ni va�no govoriti. Zanimiva je le kot dokument o ^pripravljenosti" slovenske me��anske politike.
2.  Koncepcija vseslovenske ljudske stranke je bila ne glede na to, ali jo je zastopala �u�ter�i�eva ali pa Krekova frakcija, trdno zasidrana v habsbur�ko-
441
lotarin�kem okviru. Tudi �majniSfco deklaracijo" so povsod podpisovali za do-stavki o vdanosti habsbur�ki monarhiji in rimskemu pape�u. Koncepcija celotne vseslovenske ljudske stranke je torej objektivno � povsem sodila v prvo od onih treh perspektiv, ki smo jih o�rtali v prej�njem poglavju. Ko je razvoj dogodkov to prvo perspektivo nepreklicno poru�il, je izjavil dr. Anton Koro�ec skupno z dr. Kra-mafem zadnjemu staroavstrijskemu ministrskemu predsedniku dr. Lamaschu, da niti Cehi niti Jugoslovani �ne morejo sodelovati v nobenem avstrijskem mi�nistrstvu, ne glede na to, kak�en program naj bi imelo, in da ne morejo ukreniti ni�esar brez izrecne odobritve antante, ki jih je osvobo-di 1 a." (Pod�rtal jaz.) Tukaj se je prvi� izkazala tista veliko�potezna in dobro premi�ljena taktika, ki je tudi v kas�nej�ih letih marsikdaj prepre�ila globoke mno�i�ne iz�bruhe. Bistvo te taktike obstaja v izvr�itvi mini m a, ki je �e postal zgodovinsko neogiben, v hitrem prese-dlanju na novo protirevolucionarno postojanko, �im se je sesula prva, in v sistemati�nih naporih, da dozorelih konfliktov ne re�uje izbruh ljudskih mno�ic, temve� da jih ventilirata kabinet in zelena miza.
Narodno-napredna stranka ni mogla biti niti objektivno niti subjektivno sposobna, da bi paralizirala taktiko vseslovenske ljudske stranke. Tav�arjevi �starini" so predstavljali interese starokopitnih liberalnih advokatov in liberalnih kranjskih kulakov. Kot taki se glede svoje nacionalne in nacionalno-politi�ne koncepcije niso mogli v ni�emer razlikovati od vseslovenske ljudske stranke, �eprav so se sklicevali na �prirodno nacionalno pravo". Njihov zgodo�vinski dele� se je skr�il na � capljanje za SLS. Tav�ar se je previdno informiral pri �kofu, �e bosta s Su�ter�i�em podpisala izjavo o trializmu. �e julija 1918 se je pri kranjskem de�elnem predsedniku grofu Attemsu ustno in pismeno odrekal Trumbi�a (glej Prepeluhove �Pripombe", stran 111).
Zerjavovi �mladini", ki so v bistvu zastopali industrijsko in ban�no libe�ralno bur�oazijo, so se sicer vse jasneje opredeljevali za drugo, t. j. antantno-imperialisti�no perspektivo, vendar pa so morali prav zaradi tega pasivno* pri��akovati ugodnih u�inkov zunanjega razvoja in se odrekati radikalni mno�i�ni akciji, ki jim je bila tudi razredno izrazito tuja in sovra�na. Ko je antantno-imperialisti�na perspektiva postala edino izhodi��e za vladajo�e plasti, je �mladi-nom" prevzela prvenstvo v�eraj�nja zastopnica prve perspektive � regene-rirana SLS.
Slovenska socialna demokracija je bila objektivno poklicana, da zastopa na slovenskem ozemlju tretjo perspektivo; subjektivno pa se je znova dogodilo, da za tako nalogo njeni voditelji niso imeli niti volje niti idejnega oro�ja. Socialna demokracija namre� ni bila ve� stranka proletariata, temve� se je do kraja izrodila v
442
stranko me��anskega razrednega vpliva med proleta-r i a t o m.
Stali��e, ki ga je zagovarjal na X. strankinem zboru v Ljubljani dr. Hen�rik Turna kljub svojim platoni�nim simpatijam za rusko revolucijo, je bilo v svojem razrednem in politi�nem bistvu Rennerjevo stali��e. Ren-nerjeva koncepcija pa glede svoje razredne in politi�ne vloge zopet ni bila ni� drugega kot svojsko oblikovana, za avstroogrski proletariat prikrojena � prva perspektiva (in to celo izrazito avstronem�ko pristri�ena prva perspektiva!).
Tumovi izrazi besednih simpatij za rusko revolucijo so v praksi dobili povsem drug, obraten pomen. Ker jih ni spremljala aktivna priprava tretje perspektive, temve� se je z njimi dru�il kapitalisti�no utemeljevan zagovor avstroogrskega dr�avnega sistema, to se objektivno pravi avstro�ogrskega � imperializma, so se dejansko spreminjali v �levo" frazo; ta pa je bila v danem polo�aju najnevarnej�i nasprotnik tretje perspektive. �Levi" besednik Tuma prav zaradi tega ni mogel iskati na�ravnih proletarskih zaveznikov, ker ni bil aktivist histori�ne poti medna�rodnega in hkrati z mednarodnim � slovenskega proletariata. V njegovem �le-vem" odklanjanju nacionalno osvobodilnega boja � ki je bil sestavina me��an-sko-demokrati�ne revolucije � se je zrcalilo njegovo dejansko odklanjanje najglobljega dru�benega preobrata, globljega od na�cionalnih revolucij.
Tumova linija je paralizirala slovenski proletariat, ker je med drugim od�bijala njegove zaveznike. Z druge plati pa je onesposabljala slovensko delav�stvo Prepeluhova zasnova, ki je besedno sicer temeljila na priznavanju in zasto�panju me��ansko-demokrati�ne revolucije, ki pa ni poznala in priznala vo�de�e vloge delavskega razreda v tej revoluciji. Prepeluh in njegovi �mladini" so bili osebno i n ideolo�ko predstavniki slovenskega malo-me��anstva v oportunisti�ni socialno demokratski stranki. Zato kljub svojemu navideznemu zagovoru tretje perspektive niso prisojali delavstvu vode�ega me�sta med splo�nimi ljudskimi mno�icami, temve� so narobe � uvajali v delav�ske vrste malome��anski, recte bur�oazni vpliv.
Obe slovenski socialno demokratski frakciji sta torej bili idejno in takti�no nasprotni tretji perspektivi. Proletariat je bil v Sloveniji idejno in takti�no nepripravljen, ker ni imel idejno in takti�no proletarske avant�garde.
Nepripravljenost svojega proletariata je pla�al ves slovenski narod v dobro svojega me��anstva. To dejstvo po�stane �e zna�ilnej�e, �e pomislimo, da je bila tedaj objektivna situacija sprejem�ljiva za revolucionarno iniciativo iz katerega ikoli, torej tudi iz slovenskega po-pri��a, in da bi bilo v tem smislu slovensko ljudstvo takrat lahko samo odlo�alo o svoji usodi.
443
Ko smo dognali, da je bila ob koncu prve imperialisti�ne vojne idejna in takti�na nepripravljenost slovenskega proletariata temeljni vir sodobnih in ka�snej�ih slovenskih nesre�, ne bo brez pomena, �e poka�emo, da so se nesre�e za�ele �e osemin�tiridesetega leta prav zato, ker takrat na Slovenskem moder�nega proletariata � �e sploh ni bilo.
III.
Negoden narodni zarodek v revoluciji.
Slovenski narod se je zna�el pred hudo, za dana�nje na�e obzorje pa hkrati izredno pou�no preizku�njo �e takrat, ko so komaj poganjale njegove nacio�nalne kali v modernem pomenu besede. Bilo je to revolucionarnega leta 1848. Na srednjeevropskem tori��u je tedaj dozorel in se sprostil spopad med sve�im kapitalizmom in pre�ivelim absolutizmom.
Kapitalizem je �e bil izoblikoval vodilne evropske narode, pri nacionalnih zamudnikih pa vsaj zarodil narodne zaplodke. Iz ljudske gmote, nekdaj partiku-laristi�no razsekane, je zgnetel in �e gnetel �ive nacionalne enote �teritorija, je�zika, gospodarske povezanosti in duhovnega ustroja, izra�enega v posebnosti kulture."
Srednjeevropski absolutizem je v tej dobi ozna�evala daljnose�na posledica njegove fevdalne rasti: njegovi dr�avni teritoriji so bili v kri�e�em nesoglasju z u�inki gospodarskega in nacionalnega razvoja.
Iz protislovja med dr�avnimi in nacionalnimi teritoriji je vzklil specifi�ni nacionalni poudarek osemin�tiridesetega leta.
T-a naglas seveda ni pomenil, da je bila materialna podlaga revolucije 1848 pri korenini razli�na od materialnih temeljev velike francoske revolucije. Izra��al je le razliko med �klasi�nim" francoskim in zveri�enim srednjeevropskim absolutizmom.
Kapitalisti�ni pohod je bil namre� prekvasil Francijo razmeroma zgodaj in je imel v Parizu svoj organski osrednji vozel. Francoski absolutizem je zato zra�sel na kolikor toliko zaklju�enem nacionalnem teritoriju. V srednjo Evropo je kapitalizem prodiral ob neprimerno huj�ih ovirah in po kaj razli�nih poteh. Nem��ki jezikovni teritorij ni imel dominantnega, na vse strani povezanega in iz�a-revajo�ega gospodarskega sredi��a. Hkrati se je nacionalni razvoj slovanskih te�ritorialnih in jezikovnih skupin ob zaostalosti srednjeevropskega kapitalisti�nega prodiranja in pomanjkanju lastnih, ekspanzivnih gospodarskih centrov izrazito zakasnil. V takih razmerah je srednjeevropski absolutizem lahko tako kr�evito ubiral fevdalne poti, snoval nacionalno protislovne dr�avne tvorbe in se odli�koval" s svojskim, zveri�enim obrazom. Glede osrednjega vozla je v dobi �pro-svetljenega absolutizma" pomenil Dunaj sicer izjemo, ki pa je bila kaj relativna. Po eni plati je bil namre� nem�ki teritorij razdeljen na Avstrijo in na kopico nem�kih kne�evskih despotij � �karikatur prosvetljenega absolutizma", po drugi strani pa se je v okviru avstrijskih dr�avnih meja pri�ela hkrati s kapitalisti�nimi
444
postojankami kopi�iti nacionalna heterogenost, ki je postajala bistveno razli�na od stanovskih de�elnih, pa tudi dr�avno � oziroma zgodovinsko-pravnih partikularizmov. Absolutisti�ni Dunaj je pa� navezoval ka p i t a 1 i -sti�ni razvoj med Sudeti in Jadranskim morjem na histori�ne u�inke fev�dalnega dr�avnega principa.
�eprav je kapitalizem prodiral v srednjo Evropo z zakasnitvami in preki�nitvami, je bil njegov pohod vendarle neogiben in si je v svojem zrelem �asu sunkovito utrl pot. Stoletna zaostalost je v tridesetih letih do�ivela izrazit preskok, kar je kmalu povzro�ilo revolucionarni konflikt.
Po tridesetem letu so se dogodile na nem�kem teritoriju spremembe, ki so odlo�no pospe�ile kapitalisti�no ofenzivo. Leta 1834. so izginile carinske zapreke v �tirih petinah bodo�ega Reicha. Ustanovili so bili prusko-nem�ko carinsko zvezo, ki je bila nujna zaradi zunanje konkurence in zavoljo finan�ne stiske pri�zadetih nem�kih knezov. Obsegala je 7.719 kvadratnih milj ozemlja s 23 milijoni prebivalcev. Do 1842 so se ji pridru�ili �e Nassau, Baden, Frankfurt, Anhalt, Braunschvveig in Luxemburg. Kon�no je dosegla kakih 8.000 kvadratnih milj te�ritorija s cirka 30 milijoni ljudi. Iz njenega sklopa so izostali le �e Hannover, Mecklenburg, Oldenburg, Holstein, �Hansa" in Avstrija.
Razen tega so pri�eli graditi �eleznice, ki so utirale pot nem�ki ve�ji indu�striji, �e vedno poviti z otro�kimi plenicami.
Tako je nem�ki kapitalizem od srede tridesetih let dalje krepkeje poganjal. S kapitalizmom pa sta prihajala industrijska bur�oazija in proletariat. �tirideseta leta pomenjajo za�etke mo�dernega nem�kega mno�i�nega proletariat a.
Prusko-nem�ka carinska zveza se je zrcalila kot spaka resni�ne nem�ke enot�nosti, hkrati pa je iz njenega materialnega okrilja izviralo dra�ljivo hranivo revolucionarnih te�enj za nem�kim nacionalnim zedinjenjam.
Ostrilo se je protislovje: po eni plati gospodarski in trgovinski razvoj ter njegovo pospe�eno zdru�evanje Nemcev v celoten narod, po drugi strani pa nem�ka razbitost na Prusijo, Avstrijo in ne�tevilne nem�ke kneze ter kne�i�e, razli�en denar, razli�ne mere in ute�i, tarife, nezadostna skrb kne�evskega �Bundestaga" za promet, �Bundestagovo" slabo zastopanje nem�kih trgovskih in gospodarskih koristi proti inozemstvu, absolutisti�no-fevdalno parazitstvo, splo�na fevdalna navlaka. Zrelo protislovje je zahtevalo re�itev: nem�ko nacio�nalno zedinjenje na temelju ljudskih me��ansko-demokrati�nih svobo��in. Sedaj je po februarski pari�ki revoluciji, ki je strmoglavila Louisa Philippa, zadosto�val �e potovalni �as po�tne ko�ije, da so se razgibali Nemci, medtem ko je francoska julijska revolucija 1830 na�la v Nem�iji relativno �e kaj slaboten odziv.
Sunkovitost kapitalisti�ne ofenzive pa v srednji Evropi seveda ni iz�klju�evala ostankov gospodarske, socialne in nacionalne nerazvitosti, tem�ve� jih je predpostavljala. Trideseta in �tirideseta leta so doba silne neenakomernosti srednjeevropskega dogajanja.
445
Neenakomernost srednjeevropskega kapitalisti�nega prodiranja se je ob za�tonu predmar�nega absolutizma zrcalila tudi v zaostalosti slovenskega kapita�listi�nega razvoja, ki jo je zlasti izra�alo pomanjkanje ekspanzivnih industrij�skih sredi�� na slovenskem ozemlju.
Ob nerazvitosti lastnega kapitalizma so bile slovenske de�ele gospodarsko le slabotno povezane. Od tod takratna slovenska � nacionalna nerazvitost. Ker pa njen temeljni vzrok oficialni slovenski zgodovini ni preve� jasen, si ga bomo pobli�e ogledali.
Na �tirideseti strani prvega dela svoje �Kulturne in politi�ne zgodovine Slo�vencev" pravi dr. Ivan Prijatelj: �Takrat se je pokazalo, da se Slovenci zaradi sto- in stoletne razdeljenosti po tujih upravnikih v svoji masi �e niso ali pa se niso ve� �utili kot en narod." (Pod�rtal jaz.) Prijate�ljeva ugotovitev, da se Slovenci �v svoji masi niso �utili kot en narod", izhaja iz to�nega opazovanja v kulturno- in politi�nozgodovinski snovi razgledanega znanstvenika. Prijateljeva negotovost, ali se Slovenci � e niso ali se niso ve� �utili kot en narod, pa je o�ividno posledica me��anskoprofesorskega idealisti�nega in nedialekti�nega pojmovanja zgodovinske kategorije �narod". Zato> se Prijatelj, i��o� vzroka, zakaj se �Slovenci v svoji masi niso �utili kot en narod", tudi zate�e v samo ob sebi dovolj ohlapno kavzalno konstatacijo �sto- in stoletne razdeljenosti po tujih upravnikih." Slovenci so bili razdeljeni <na �tiri oziroma na pet kronovin istega absolutizma, Nemci in Italijani pa na kup dr�avno bolj ali manj samostojnih absolutistov. In vendar so se Nemci in Italijani osemin�tiri-desetega �utili kot en narod, Slovenci pa �v svoji masi" � ne! Ugovor, da so bili Nemci in Italijani vsaj v glavnem razdeljeni po �doma�ih" upravnikih, �e zato ne more solidno prebroditi vseh te�av (dasi mu je treba priznati delno ve�ljavo) � ker so na primer nem�ki �doma�i" upravniki obi�ajno storili vse prej kot pa tisto, kar je bilo potrebno za nem�ko narodno zavest �v mas i". Za vzrokom je treba torej nekoliko bolj pronicavo posvetiti. Ze iz samega materiala Prijateljeve knjige sili vzrok na dan, �eprav ga Prijatelj ni sinteti�no zajel.
�ujmo razlago G u r n i k a , prvaka �tajerskih de�elnozborskih slovenskih poslancev, zakaj so v �tajerskem provizori�nem de�elnem zboru soglasno skle�nili, da je �tajerska Vojvodina nerazdru�ljiva! �1. Doslej smo bili veliko stoletij zdru�eni z nem�kimi brati in smo u�ivali isto usodo. Tako smo se navadili te zveze, da bi nam bila lo�itev gotovo te�ka. 2. Nem�ki �tajerci nas imajo za pri�jatelje in se smemo nanje zana�ati. 3. Kup�ij s tvo bi zastalo. (Pod�rtal jaz.) 4. �tajersko de�elno imetje se ne da razdeliti." Tako nekako modruje Gur-nik. Sicer je res, da je bil prvak Gurnik med slovenskimi poslanci tipi�en pred�stavnik slovenskega spravljivca in omahljivca, toda ni� manj ni res, da so vsi slovenski poslanci glasovali za paragraf 1 na�rta o bodo�i �tajerski de�elni ustavi. Prav ta paragraf pa je dolo�al nerazdru�ljivost �tajerske Vojvodine. Proti paragrafu 1 se je �e post festum oglasil le poslanec Kreft in seveda pogorel. Apih, ki je o slovenskih narodnih zahtevah oziroma njihovi pomanjkljivosti iz
446
razumljivih razlogov pisal leta 1888. nekoliko tenden�no v prid slovenskemu narodnemu programu, pravi na strani 171 svoje knjige �Slovenci in 1848. leto": �Nekteri slovenski poslanci so imeli gotovo samo formalne pomi�ljaje, a o drugih vemo, da so bili res nasprotniki razdru�enja �tajerske, n. pr. Gurnik". (Pod�rtal jaz.)
Iz Gurnikovega razloga �kup�ijstvo bi zastalo" kar udarja v zvezi z drugo njegovo razlago zgovorna slika, kako slabotna je bila gospodarska povezanost �e med Kranjsko in �tajersko, da o Koro�ki sploh ne govorimo...
Mar ni jasno, da se Slovenci �v masi �e niso �utili kot en naro d" prav zato, ker pri njih �e ni bilo v d o -voljni meri enega izmed bistvenih znakov histori�ne kategorije �narod" � namre� gospodarske povezanosti?! Le tako si med drugim lahko razlagamo pozive, kakr�en je bil tisti kranjski: �Mi ho�emo tudi z na�imi sosedi Slovenci in Hrvati biti prijatelji, ostati pa Kranjci." O takratnem stanju stvari povedo kar precej naslednje vrstice iz pes�mice, priob�ene v Kon�ekovih �Celjskih Slovenskih Novinah":
Kak sre�ni srno mi brati In schoner Steierrnark! Nam hudga ni se bati, Die Einheit macht uns stark.
Sosedno v mir �ivimo In schoner Steierrnark, Se braterno lubimo: So bleiben wir auch stark.
�Gospodarska povezanost" pa je seveda mogla biti samo � kapitali�sti�na gospodarska povezanost. Ce gospodarske povezanosti v neki smeri ni bilo ali je ni bilo mnogo, je tako dejstvo pomenilo, da je kapita�listi�ni razvoj v tisti smeri zaostal. Konkretno nam to prav jasno poka�ejo zna��ilne �rte kranjskega gospodarstva okrog osemin�tiridesetega leta. Kranjska je namre� pri tvorbi slovenskega naroda v marsikaterem pogledu prednja�ila dru�gim de�elam, tako da ni pretirano, �e jo imenujemo �narodovo zibelko".
Oglejmo si torej karakteristi�ne gospodarske poteze �narodove zibelke"!
Najbolj razvita je bila trgovina. Kdor bi o�inil takratno kranjsko trgovino � vulgarnim o�esom, bi moral pa� posmehovalno re�i, da je na�a trditev o slo�venski kapitalisti�ni zaostalosti zvita iz trte. V Ljubljani, ki je imela okoli 17.000 prebivalcev, ni bilo namre� v �tiridesetih letih prav ni� manj ko 31 �pe�cerijskih in 25 manufakturnih trgovin ter 15 �elezninarjev. Trgovin z de�el�nimi pridelki so na�teli v Ljubljani leta 1837. kar 25! Poro�ilo ljubljanske trgov�ske in obrtne zbornice iz leta 1853. pravi o ljubljanski trgovini bahato in optimisti�no, da je �razvita tako izvrstno ko malokje drugod in da slovi kot taka tudi v inozemstvu. Zbornica pri�akuje od �elezni�kih prog Ljubljana�Trst
447
in Zidani most�Zagreb nadaljnjega procvita te trgovine in da bo postala zmo�na konkurirati celo z Benetkami in ju�no Rusijo". Cveto�i kranjski trgovini je rekordno uspevala �pedicijska obrt, ki je dosegla kapaciteto dvanajstih velikih �pedicijskih tvrdk. Proti Trstu so preva�ali �ito, moko, sita, platno, hrastove hlode, v obratni smeri pa kolonialno blago, sladkorni trs za cukrarno, bomba� za predilnico, sol in vipavsko vino. Ob cveto�i trgovini in prevozninski obrti seveda ni moglo manjkati bujnega gostilni�kega prometa. Leta 1834. je imela Ljubljana 154 vinoto�ev, 6 pivovarn, 7 kavarn in 6 hotelov. Toda ljubljanska in kranjska �pisarska baharija je le oholo prikrivala � bodo�o rev��ino. Kranj�ska trgovina namre� ni bila moderna kapitalisti�na trgovina. Iz�arevalo ali vsaj pre�emalo je ni doma�e ekspanzivno sredi��e, ki i��e in �iri svoj notranji trg. Takega kranjskega sredi��a ni bilo. Kranj�ska trgovina je sama ob sebi �e vedno v glavnem ustrezala oni stopnji kapitali�sti�nega razvoja, ki jo je bil forsiral �prosvetljeni absolutizem". Sicer je res, da se je formalno modernizirala z nekra.njskimi izumi in ustanovami. (Leta 1828. je vozil prvi parnik iz Trsta v Benetke, leta 1838. so osnovali v Trstu paroplovno dru�bo tr�a�kega Llovda, ki je utrl tr�a�ki, pa tudi kranjski trgovini nova pota v Egipt in v Levanto), a v svojem bistvu je kranjska trgovina ostala, kar je bila: tranzitna zveza avstrijskih gospodarskih centrov z mor�jem in Italijo, ne pa izraz doma�ega kapitalisti�nega razmaha. Zato je n. pr. tudi �eleznica kot nova, industrijskemu kapitalizmu ustrezajo�a �ila avstrijskega kapitalisti�nega prodiranja dokaj �asa �kranjski bogatiji neprimerno bolj �kodovala, kakor pa ji koristila." Optimisti�ne nade ljubljanskih denarnikov, ki so za graditev �eleznice podpisali razmeroma veliko vsoto enega milijona goldinarjev, so se temeljito izjalovile. Kar je dovolj me�gleno in deloma neto�no formuliral na strani 104 svojih �Staroslovencev, 1" Prijatelj, je jasneje za�rtal v razpravi �Nekaj �rtic iz gospodarskega �ivljenja Ljubljane pred sto leti" dr. Rudolf Andrejka. Citiram naslednje mesto: ... In-d u s t r i j a pa je bila �ele v povojih. Zeljno pri�akovana otvoritev �e�lezni�ke zveze z Dunajem (1849) in Trstom (1857) pa Ljub�ljani ni prinesla poja�enje trgovinske aktivnosti in go�spodarskega blagostanja, marve� je zmanj�ala pomen Ljubljane kot prekup�ijskega mesta sploh in kot prekla�di � � a za ogrsko in hrva�ko �ito posebej. Re�ni promet po Savi do Zaloga in po Ljubljanici do Vrhnike je prevzela �eleznica, prav tako se je vozilo blago iz Dunaja, Gradca, Zagreba itd. v Trst po �eleznici � mimo Ljubljane. Ve�like ceste so osamele, vozniki so se razkropili, prevozni�ke in �pedicijske tvrdke druga za drugo likvidirale ali pa se preselile na Dunaj in Trst. Mnogo �itnih trgovin je propadlo. Nadomestilo za ta velik in usoden preobrat je Ljubljana le po�asi dobivala s snovanjem novih industrij in s postopno izgraditvijo gorenjske, dolenjske, kamni�ke in vrhni�ke �eleznice..." (Trgovski tovari�, 1934, 53). Na�daljnji komentar ni ve� potreben.
448
Za nas pa je va�na naslednja dedukcija: te vrste kranjska trgo�vina seveda ni bila sposobna krepko povezati sloven�ske de�ele v gospodarsko enoto in tako delovati v smeri slovenske nacionalne skupnosti. Na�o dedukcijo osvet�ljuje in potrjuje �e drugotno dejstvo, da Ljubljana z iz�jemo svojega kri�i��a med cesarskimi cestami iz Go�renjskega, Dolenjskega, �tajerskega in Koro�kega ni bila center slovenskih de�el, temve� da je bila glavno mesto avstrijske Ilirije. Kot taka je bila izrazito urad�ni�ko mesto, ki je dajalo sede� guberniji, kresiji, de��elnemu sodi��u, de�elnim in okrajnim finan�nim obla�stem itd. S svojo upravno, dav�no in poslovno koncen�tracijo ter s svojimi sejmi je vabila predvsem ilirsko prebivalstvo. (Ne bo povsem zgre�eno, iskati tudi tukaj enega izmed vzro�kov za takratno uveljavljanje .Jugoslovanske" ideje.)
2.  Kranjska denarna zaloga je bila konec konca le precej pi�la. To med dru�gim dokazuje poro�ilo kranjske trgovske in obrtni�ke zbornice iz leta 1852. Po�ro�ilo to�i o pomanjkanju �denarne zaloge in zvedenih mo�". Najbr�e je ljub�ljansko me��anstvo izdalo svoj poslednji denarni prebitek za posojilo �elezni�ki gradnji. Denarno zalogo so skoraj gotovo �e tudi v prej�njih letih hudo iz�rpale vojne in kontribucije. Moderna kapitalisti�na industrija, ki bi jo gradile doma�e mo�i, je bila zato na Kranjskem �e v naprej obsojena na bolj ali manj pol�evo pot. Razumljivo je, da so na tak na�in gospodarske vezi slovenskih de�el zastajale v svoji rasti in v svojem snovanju.
3.  Kranjski obrati so bili majhni in celo v istih strokah zelo �tevilni. Iz tega se da sklepati na njihovo slabotno koncentracijo, iz slabotne koncentracije pa na pi�lo ekspanzivno silo in na ozek trg. Suknjarska industrija je imela svoje postojanke v Zapu�ah, Zgo�i, Radovljici, Velesovem, Kranju in v postojnskem okoli�u. Kranjsko usnjarstvo je okoli 1840 produciralo za cca. 100.000 fl. blaga in bilo menda najmo�nej�e na notranjeavstrijskem teritoriju, vendar pa je vsebovalo vsaj 19 usnjarn. Papirnice so bile v Ladiji, Rade�ah, �u�emberku in Vev�ah, a steklarne v Zagorju, Idriji in Cerknici. Toda medtem ko je kranjsko suknjarstvo oziroma usnjarstvo in papirni�tvo �e nekam prednja�ilo v slovenskih de�elah, je kranjsko steklarstvo imelo svoj pendant v �tajerskih steklarnah Rogatca, Rakovice pri Vitanju, Spitali�a, Fale, Trbovelj in Jo�efdola pri Celju.
Dokaj o�itno je, da tega, �esar ni zmogla bogata, a starokopitna kranjska trgovina, namre� solidnej�ega ekonomskega strnjevanja slovenskih pokrajin, tudi revnej�i slovenski obrati niso bili sposobni.
4.  Notranja oprema kranjskih obratov je bila po ve�ini starinska, zaostala, in neoboro�ena za konkurenco. Zlasti kovinarstvo ni bilo zmo�no dalje klju�bovati moderneje opremljeni tuji industriji. Da tudi ta okoli��ina ni pripomogla k slovenski gospodarski enoti, je jasno.
449
2�
5.  Dober del kranjskih obratov je bil v plemi�kih rokah kot sestavina fevdalne lastnine. Take razmere, ki so prevladovale zlasti v kovinarstvu oziroma v �elezarstvu, so seveda zopet po svoje ovirale hitrej�o tvorbo modernih kapitalisti�nih sredi��, ki bi �irila svoj notranji trg.
6.  Za ozna�bo kranjske ve�je industrije je zelo instruktiven primer ljub�ljanske cukrarne; ljubljanska cukrarna je bila v svojih poslednjih letih last dunajske tvrdke Arnstein in Eskeles; predelovala je surovi sladkor, pridobljen iz sladkornega trsa, ki ga je uva�ala preko Trsta; bila je zapisana propadu, �im je gospodarska svoboda kapitalisti�nega razvoja v Avstriji odprla �iroko cesto � sladkorni pesi iz severnih de�el. Druga najve�ja ljubljanska to�varna je bila ne le v neslovenskih, temve� tudi v ne-kranjskih rokah in bi bila shirala zaradi � svobode kapitalisti�nega prodiranja, �e bi je ne bil re�il leta 1858. po�ar.
Celota vseh �estih karakteristik nam samo podrobneje predo�i, kar smo nazna�ili �e malo poprej: na Kranjskem je bil kapitalisti�ni razmah razvojno �e tako dale� zaostal, da �e ni mogel udariti slovenskim de�elam ostrega pe�ata gospodarske skupnosti, iz katere izvira ob istem teritoriju in jeziku v poslednji konsekvenci tudi nacionalna skupnost.
Sama spodnja �tajerska je tedaj gospodarsko neprimerno bolj te�ila h gornji �tajerski in Hrva�ki kakor pa h Kranjski, a �as, ko bodo slovenski malome��an, njegov inteligen�ni klicar in njun bur�oazni poganjek na �tajerskem trdo �utili sistemati�no avstro-nem�ko kapitalisti�no prodiranje in vse njegove �kulturo-nosne" pritikline ter klicali v boj tudi druge prizadete slovenske ljudske mno��ice, je bil �e precej dale�. Isto � le �e izraziteje zaradi geografsko-gospodarske lege � velja za Koro�ko. Tako torej pridemo v celoti do temeljnega vzroka, zakaj se Slovenci �e niso �utili v masi kot en narod. Ta vzrok se glasi: mizerno nizek klin slovenskega kapitalisti�nega razvoja. (Recipro�no delovanje slovenske zaostalosti, namre� stremljenje slovenskega malome��anstva in njegovega in�teligen�nega glasnika, da dohitita avstro-nem�ko me��anstvo in se spremenita v nacionalno bur�oazijo, pa je moglo nastopiti � kot smo �e omenili pri �tajerskem primeru � �ele v kasnej�i dobi, ker je po eni strani zahtevalo vi�jo in izra�zitej�o stopnjo avstro-nem�kega kapitalisti�nega prodiranja, ki jo je mogla dati le gospodarska svoboda po osemin�tiridesetem letu, po drugi strani pa je imelo za pogoj vsaj delen, �etudi neznaten slovenski kapitalisti�ni napredek).
Z drugimi besedami lahko ozna�imo slovenske ekonomske razmere �tiri�desetih in bli�njih kasnej�ih let takole: bile so skrajno nezrele. Zato slovenski narod ni enakovreden in pripravljeno krenil v pomlad narodov. Slovenski narod �e sploh ni bil narod v polnem, zrelem smislu besede, temve� je �ele poganjal kot zelen, negoden narodni zarodek. Nezrele ekonomske razmere so tudi po-
450
vzroSale (seveda pa ne neposredno, temve� v svoji zadnji konsekvenci) dolgo�trajno jezikovnokulturno bedo.
Nezrelim gospodarskim razmeram je ustrezala nezrela dru�bena struktura.
O me��anstvu slovenskih de�el najdemo pri slovenskih politi�nih in kul-turnopoliti�nih zgodovinarjih v glavnem tri trditve. Prva pravi, da je bilo �tuje po duhu in deloma po krvi", druga se poroga, da ni bilo me��anov, kadar so �li kmetje na polje, tretja pa sploh zanika tedanji obstoj slovenskega me���anstva. Vsaka po svoje je v svojem jedru resni�na. Predvsem ni bilo moderne industrijske bur�oazije (z dvemi, tremi malo pomembnimi izjemami), kar �e jasno izhaja iz na�e ekonomske analize. Bil pa je v smislu novodobne ekspanzivnosti dovolj impotenten trgovski kapital, bilo je nekaj kombiniranega trgovskega in industrijskega kapitala slabotne raztezne sile in bili so malome��anje � me��anje � �me��anje" namre� zato, ker so bili dele�ni... starih mestnih pravic. Ka�pital je bil precej v tujih rokah. (Glej Rudolf Andrejka, Doneski k pre-selitvenemu problemu ljubljanskega trgovstva, Trgovski tovari�, 1934�35. Na podlagi svojih raziskav pravi Andrejka med drugim na�slednje: �V narodnostnem pogledu so se priseljeni Nemci vseh de�el s prav ma�limi izjemami vse do konca 19. stoletja krepko dr�ali svoje narodnosti, �ele od 20. stoletja naprej se opa�a mo�nej�i vpliv asimilacije s slovenskim okoljem. Zastopniki drugih narodnosti so zapadli v prvi polovici stoletja ve�inoma ger-manizaciji, v drugi polovici se poslovenijo prvi sorodni nam Cehi, pozneje tudi ve�ina priseljenih Italijanov." V malome��anskih �me��anih", ki so svojo cehovsko mentaliteto in psihologijo ob nerazvitih slovenskih razmerah ohranjevali �e dolgo �asa kljub dejstvu, da je francoska doba odpravila cehe in da jih tudi avstrijska restavracija pri nas ni obnovila, pa tedaj z izjemo inteligen�nega �narodovega cveta" �e ni moglo biti krepke podlage za kako posebno plamte�o slovensko narodno zavest.
Ce bi bila v slovenskih de�elah takrat �e obstajala razvita industrijska bur�oazija v modernej�em pomenu besede in imela svoje gospodarske centre pri nas, bi jo bilo verjetno njeno ekonomsko gibalo asimiliralo slovenski okolici, pa �eprav bi bila deloma tuja �po krvi". Tako pa se je dogajalo prav nasprotno: ko je slovenski malome��an � milo re�eno hudo malokrven, kar se ti�e slovenske narodne zavesti � postajal bur�uj�ek, je krenil po gladko izhojeni cesti, ki jo je bil nakazal �e �prosvetljeni absolutizem", �e dalje v tujo gospodarsko in kulturno sfero ...
Me��anstvo slovenskih de�el je torej osemin�tiri-desetega leta v slovenski narodni rasti zelo malo sode�lovalo. Samo ena herojska doba je bur�oaziji na splo�no dana, �eprav jo je bur�oazija le malokje iz polnega in res herojsko zajela. Slovensko me��anstvo pa jo je sploh zamudilo. Pravila pa� poznajo izjeme, in osem-in�tiridesetega leta smo Slovenci taka izjema. Ze iz tega, kar smo doslej ugo�tovili o tedanji slovenski ekonomski in dru�beni strukturi, pa spoznamo, da je
451
29*
slovenska izjema izhajala iz istih gospodarskih in dru�benih zakonov kakor nem�ko ali francosko pravilo. V ostalem je slovenskemu narodu le iz sprem�ljajo�ih razlogov lahko �al, da se je zakasnilo slovensko me��anstvo: ker je njegova zamuda pomenila tako pomanjkanje slovenskega kapitalisti�nega razvoja, ki bi bil vezal slovenske de�ele v slovensko nacionalno celoto, kakor pomanjkanje slovenskega proletariata, ki bi se bil na barikadah tolkel proti avstrijskemu absolutizmu.
Dejstvu, da je manjkalo slovenske industrijske bur�oazije, je ustrezalo skoraj popolno primanjkovanje industrijskega proletariata s �asu ustrezajo�im raz�rednim kovom.
Oba poglavitna razreda in antipoda moderne dru�be sta torej po slovenskih de�elah osemin�tiridesetega leta kazala �ele svoje za�etne poganjke. Kljub temu pa se je dne 16. marca, ko je Ljubljan�anom oznanil revolucionarne novice neki potnik, ki je pri�el iz Dunaja, dogodila razredna zadevica z neverjetno jasnovidno perspektivo o bodo�em pona�anju obeh skrajnih slovenskih razredov. Ljubljanski me��anje so zve�er v gledali��u navdu�eno in stoje zapeli � ce�sarsko pesem. Ljubljanski proletariat pa je napadel prodajalnico �Mally & Hahn", snel Metternichovo sliko, jo uni�il in vrgel v Ljubljanico, razbil okna �upanu Fischerju, razgnal mitni�arje in podrl mitnice. Kon�no so morali proti njemu uporabiti voja�tvo; kakor pripoveduje Apih, se navzlic prijaznemu prigovarjanju uradnih oseb in nazivom �Meine Herren" ni hotel umiriti.
Ne da bi hoteli povzdigovati slepo razbijanje brez konkretnega cilja, se vendarle ne moremo strinjati s tisto slovensko politi�no in kulturnopoliti�no zgodovino, ki vidi v aktu ljubljanskega proletariata 16. marca 1848 samo raz�bijanje. Zgodovinska in sociolo�ka, a konec konca tudi kulturna pomembnost 16. marca je namre� v naslednjem prerokovanju: prvi�, da bo slovenski narod dobil borben, udaren in dosleden dru�beni raz�red; drugi�, da bo slovensko me��anstvo kon�alo, kjer je za�elo in koder se bo plazilo vse svoje �ivljenje, t. j. v �vsezaverodomcesarjevstvu" in su�enjski slu�bi tuji re�akciji.                                                                                            (Konec sledi.)
452
Evropske krize in slovenski narod
A. Javor
P reden preidemo od me��anstva in proletariata na razredno in politi�no ob�ravnavo drugih slovenskih dru�benih plasti � namre� kmetov, malome���anskega sloja slovenske inteligence in malome��anskega sloja slovenske ni�je duhov��ine � je treba odgovoriti na vpra�anje, kje je vzrok, da so se kljub ugo�tovljeni zaostalosti slovenskega kapitalisti�nega razvoja, ki �e ini bil sposoben skovati slovenskih de�el v narodno enoto, slovenske narodne te�nje v revolu-cijskem letu zgostile v slovenske jezikovno kulturne �olske in upravne zahteve ter dosegle svoj, vsekakor �e mo�no platoni�ni vi�ek v ideji zdru�ene Slovenije. V odgovor na gornje vpra�anje, ki ga moremo podati v okviru pri�ujo�e raz-pravice seveda le v poglavitnih in splo�nih obrisih, medtem ko celotno problem�sko re�evanje lahko samo nazna�imo, ho�emo najprej poudariti, da si zveze med kapitalisti�nim osvojevanjem gospodarskega in dru�benega popri��a ter med na�cionalnim kalenjem zlasti pri malih in slabotnih narodih ne smemo predstavljati mehani�no. Nacionalno brstenje je brezpogojno vezano na kapitalisti�no pre-snavljanje starega �ivljenjskega na�ina, iz�ivlja se pa lahko v kaj razli�nih za��etnih poganjkih. Tu imajo zadnjo besedo razmere, okoli��ine in pogoji, v katerih mora narodna rast prodreti skorjo svojega materialnega legla. Cesto tudi ni po�trebno, da ji dasta prvotni vzgon doma� kapitalisti�ni razmah in samo doma�i kapitalisti�ni izvor. Zgoditi se more, da je v svojem izhodi��u posledica sicer pristno doma�ih �ivljenjskih in eksisten�nih sprememb, ki pa svoje nujne kapita�listi�no razvojne iniciative in podlage nimajo le doma in morda tudi ne pogla-
490
vitno doma. (Izvesten doma� minimum je seveda potreben.) V takem primeru vr�i pobudo nacionalne rasti splo�ni kapitalisti�ni pohod, ki pa je �e moral do neke mere materialno preoblikovati doma� �ivljenjski in dru�beni tok.
�e se ozremo v prva desetletja minulega stoletja, vidimo, da slovenskih de��el splo�no avstrijsko oziroma srednjeevropsko kapitalisti�no prodiranje nika�kor ni pustilo nedotaknjenih v njihovem patriarhalnem in partikularisti�nem tiho�itju, ki ga je bil razdejal �e �prosvetljeni absolutizem". �eprav niso dobile pomembnej�ih lastnih industrijskih sredi�� in �etudi se niso zdru�ile v narodno skupnost, so bile slovenske de�ele vendarle vklju�ene v domeno srednjeevrop�skega kapitalisti�nega pohoda in so toliko (seveda pa samo toliko) morale �u�titi potrebe in duh novega �asa, ker so (zopet le kolikor so) do�ivele ustreza�jo�e proizvajalne in eksisten�ne spremembe ... Odra�ati so se morale posledice dejstva, da je trgovski kapital za �p r o s v e 11 j e ne g a abso�lutizma" pri nas na�el dovolj rodovitno gredo, da je so�dobni kapitalizem vsaj �od strani" oplazil slovensko zemljo in da torej kapitalisti�na era zares prihaja � v sedemnajstem stoletju �e na vrvici �prosvetljenega a b -s o 1 u t i z m a", kasneje na bajonetih velik o me��anske dedi���ine francoske revolucije in v osemnajstem stoletju, po minuli francoski epizodi, s saimostojnimi in �vrstimi srednjeevropskimi koraki.
Kapitalizem na pohodu, ki je terjal z vso vsiljivostjo minimum ljudske iz�obrazbe ki �ir�e upravne pojme, kakor pa sta jih bila zmo�na �prosvetljeni" in gnijo�i Metternichov absolutizem, je moral tudi spro�iti �asovno stremljenje, da se ljudstvu razumljivi jezik uveljavi vsaj v osnovnih �olah, eksterno v uradih in deloma v srednjih �olah. Res opazimo, da so bile te jezikovne zahteve osem-Ln�tiridesetega leta slovenskemu programu � jedro. Se Matija Majar, ki je glede nacionalnih zahtev sodil med slovenske �maksimaliste", je dne 29. marca v �Novicah" le pohlevno pisal: �Kaj pa mi �elimo? ... Ve� stvari j � najime�nitnej�i pak je: da bode nam slobodno, da moremo v Slovenii kadar koli ho�emo in kakor ho�emo po malim v �ole in kanclije vpeljati na� slovenski jezi k." Slovenske zahteve, ki jih je dne 6. aprila 1848 predlo�il dr. Bleiweis kranjskemu stanovskemu de�el�nemu zboru, se povsem omejujejo na slovenske jezikovne pravice. Pa tudi jezi�kovne zahteve �prakti�kih Slovencev" (da uporabimo Bleivveisov izraz) so bile skromne. Zahtevo po slovenski univerzi je razvnela in raz�irila �ele razgi�banost leta 1848.
Slovenske jezikovno kulturne in jezikovno upravne zahteve 1848 imajo pa� svoj koren v splo�nem srednjeevropskem kapitalisti�nem mar�u, ki je zasajal tudi v slovenske de�ele nove eksisten�ne pogoje in idejne poglede. Stopnjuje pa jih po k r e t 1848.
491
In ideja zdru�ene Slovenije? Prvi so jo formulirali dunajski �Slovenijani'", ki so se u�ili narodnosti pri revoluciji, dasi so sicer po prete�ni ve�ini ostali v idejnih sponah avstrijske reakcije. Ideja zdru�ene Slovenije je torej neposredna posledica in najlegitimnej�i slovenski otrok srednjeevropske revo�lucije. Porodila jo je slovenskemu narodu in jo nebogljeno novorojenko ohra�nila pri �ivljenju s svojim zdravim prevratni�kim mlekom ustvarjalna, desetletja preskakujo�a sila revolucije... �eprav je �narodov cvet" povedel sloven�stvo na drugo stran barikad. Ves kasnej�i slovenski kulturni in politi�ni razvoj dokazuje, da se brez revolucije zahteva po zdru�eni Sloveniji �e zelo dolgo ne bi bila zasvetila na na�em tema�nem ter zatohlo ozra�je pokrivajo�em politi�nem in kulturnem nebu. Tudi na na�em ubogem in v njegovi celoti vzetem proti-revolucionarnem primeru se je izrazila elementarna mo� revolucionarne kre�acije. Pokazalo se je, da revolucionarno vrenje in kipenje lahko pomaga na noge in osvetli pot malim ter zaostalim narodom, ki bi sicer �e obupno �akali, �e bi sploh do�akali...
Ce se sedaj razgledamo po dru�benih silah, ki so ob takratni slovenski so�cialni strukturi zastopale skromno malhico ne preve� kri�avih slovenskih zahtev, najdemo �alostno sliko. Kolikor je bilo slovenskega me��anstva, je bilo konser�vativno, zvezano s fevdalno zaostalostjo. Kot tako ni moglo predstavljati na�predka in materialnih pogojev, ki bi pospe�evali slovensko narodno rast, temve� je lahko zagovarjalo, brane�e se pred prodiranjem naprednej�e nem�ke bur�o-azije, le slovensko �patriarhalnost", to se v splo�nem smislu pravi, interese av�strijskega absolutizma. Poglavitna nacionalna iniciativa je bila takrat pri-sojena malome��anskemu sloju slovenske inteligence in malome��anskemu sloju slovenske ni�je duhov��ine. Ti dve slovenski dru�beni plasti sta tedaj glede na svojo dru�beno vlogo in svoj �ivljenjski dotik pa� najbolj pogosto sre�avali nove, narodnostne potrebe; dalje sta imeli najve� intelektualnega orodja in oro�ja za formulacijo slovenskih narodnih te�enj in zahtev; kon�no so ju kot dru�beni skupini njune slojne koristi vzpodbujale v materialnem in socialno pogonskem pomenu besede k delovanju za izpolnitev takratnih slovenskih narodnih ciljev.
Naiven slovenski filister bi sedajle lahko napravil navdu�en zaklju�ek: Oj, vi dobri stari �asi! Usoda slovenskih zahtev ni bila dana v roke sebi�nim in ma�terialisti�nim gmotnim razredom s tega ali onega dru�benega brega, temve� so jo zastopali poduhovljenci; bilo je �e vse v redu. � Slovenski filister pa bi se seveda prav po�teno urezal.
�Narodov cvet" namre� ni bil dru�beno zgodovinsko prav ni� drugega kot skromen in nejasen slovenski znanilec splo�nega srednjeevropskega kapitali�sti�nega pohoda. Kot tak je bil skrajno nezrela in �e z marsikatero potezo �pro-svetljenega absolutizma" obdarjena predhodna pritiklina kasnej�ega slovenskega me��anstva iz precej oddaljene bodo�nosti. Ob takratni slovenski socialni strukturi pa je bil inteligen�ni �narodov cvet" hkrati tudi neposredni privesek, deloma celo sestavina slovenskega konservativnega me��anstva, o �igar vlogi
492
smo pravkar govorili. Razen tega je njegov del, namre� slovenska ni�ja duhov���ina, z eno nogo �e ti�al neposredno v fevdalizmu, �eprav je v preteklem sto�letju treba dokaj dolgo malome��anski sloj slovenskih ni�jih duhovnikov precej ostro lo�iti od visokega avstrijskega klera, ki je bil tipi�en fevdalec.
�Narodov cvet" je na splo�no pokrenil slovensko nacionalno rast tako da�le�, do koder so pa� segle njegove slojne koristi in potrebe. Te pa so bile v pri�meri s �asovnim valovanjem sila ozke, hkrati pa se njihove korenine niso iztr�gale iz reakcionarnega dru�benega obele�ja. Slovenskemu narodu je takrat primanjkovalo predvsem borbenega proletariata, na �igar protiabsolutisti�nem barikadnem ognju bi se bila lahko ogrela tudi slovenska narodna misel in za�hteva.
Zopet torej zadenemo ob nezrelost slovenskih razmer. Upravi�en je zato naslednji zaklju�ek: Slovensko protirevolucionarno rav�nanje o s e m i n � t i r i d e s e t e g a leta ne izhaja v zadnji in�stanci iz ,.zrelega" re�evanja slovenskih narodnih kori�sti, temve� izvira iz slovenske nezrelosti, ki je prepre��ila revolucionarni izraz slovenskih nacionalnih zahtev.
Ce pa ta zaklju�ek dr�i, je zadan prvi udarec sodobnemu ...pedago�kemu" izkori��anju slovenske in slovanske kontrarevolucije. Objektivna nezrelost se namre� pri zrelem narodu ne more ve� ponoviti...
Oficialna zgodovina se seveda �e lahko zate�e k razmotrivanju, da je slo�venska smer prav glede na slovensko objektivno nezrelost, ki se ne bi bila mogla postaviti nem�ki nacionalni ekspanziji v bran, dokazala v precej�nji meri sub�jektivno zrel in dober politi�ni nos svojih nosilcev �Staroslovencev". Po�dobno razglabljanje more najti svojo kvintesenco celo pri profesorju Prijatelju v naslednjih stavkih:
�Kaj so dosegli avstrijski zapadni in �e posebej ju�ni Slovani zase s tem da so v revoluciji leta 1848. pomagali re�evati Avstrijo propada?
Prepre�ili so predvsem definitivum, Veliko Nem�ijo, ki bi pomenila njih narodno smrt, in omogo�ili provizorij, ki jih je sicer obsojal v narodno �ivotar-jenje, a jim je vendar pu��al nade na po�asen, sukcesiven kulturni in politi�ni preporod. Definitivum bi bila zedinjena Velika Nem�ija, v kateri bi bili utonili najprej Cehi in Slovenci, samostojna Ogrska bi bila po�rla avstrijske Srbohrvate, Slovake in prikarpatske Ukrajince, samostojna Poljska pa bi bila asimilirala svoje Ukrajince z docela druga�nim uspehom, kakor je to mogla storiti Avstrija kljub svojemu nem�kemu centralizmu, kljub svojim generalom in birokrati�nim �Bachovim huzarjem" in kardinalom, kateri so pa� mogli zavladati provizori�no, a nikdar definitivno." (Staroslovenci, I, 34.)
Predvsem ni Velika Nem�ija takrat postala definitivum. Prijateljevi stavki torej razmi�ljajo, kaj bi �bilo, �e bi bilo". Naj bo zato tudi nam dovoljeno, kar smejo univerzitetni profesorji: da namre� kombiniramo, kaj bi �bilo, �e
493
bi bilo". Ko bomo to opravili, pa si bomo ogledali slovenski dru�beni razred, ki smo mu �e ostali dol�ni analize: slovenske kmete.
Svoj �kaj bi bilo, �e bi bilo" pri�enjamo z vpra�anjem, zakaj se je zlomila srednjeevropska revolucija 1848. Na�eli pa bomo to vpra�anje tam, kjer so se kratkovidno osredoto�ile vse ocenjevalne misli �Staroslovencev" in njihovih pri�znanih zgodovinarjev: v Frankfurtu.
Kot je znano, je sklicalo iz Heidelberga dne 5. marca 1848 51 ve�inoma ju�nonem�kih liberalnih mo� nem�ki ,ypredparlament" v Frankfurt a. M. �Pred-parlament" se je sestal 31. marca. Neizpodbitno je, da je bil dete srednjeevrop�ske oziroma nem�ke revolucije.
Nem�ki �predparlament" je na�el izredno ugoden strate�ki in takti�ni polo��aj za nadaljevanje in dosledno dovr�itev me��ansko-demokrati�ne revolucije. Avstrijski absolutizem se je bil razmajal. V Berlinu je proletariat na barikadah porazil elitne pruske �ete in prisilil pruski militaristi�ni �korenj na umik iz mesta. Dunajski in berlinski mar�ni dnevi vrhu vsega nikakor niso bili edini, ki so rahljali gre�ne kosti srednjeevropskega absolutizma. Vrelo je na Ogrskem, v Italiji in na Poljskem. Berlinska mar�na revolucija je izsilila pomilostitev polj�skih revolucionarjev, ki so jih bili prej�nje leto obsodili v Berlinu. Dne 20. marca jih je �e vodila ljudska mno�ica med plapolanjem nem�kih in poljskih zastav iz Moabita pred kraljevski grad. Poljska revolucija je obetala na�eti ne-iz�rpano rezervo in oporo evropske reakcije � elementarno in barbarsko silo ruskega carskega absolutizma, kar ji je dajalo v srednji Evropi poseben stra�te�ki pomen. Tudi na �e�kem se stvari �e niso razvijale izrazito kontrarevolucio-narno, temve� so prej slabile avstrijsko absolutisti�no hi�o. �e�ka radikalna de�mokracija je pod vodstvom mladega Sladkovskega �e imela izglede, ki so se pokazali o binko�tih 1848 in na�li svoj poslednji odsev v sicer konfuznem po�skusu majske vstaje 1849. V avstrijskih vladajo�ih krogih je gospodovala kla�si�na zmeda. Cesar je moral prevratne Dunaj�ane zagotoviti �allerhochsten "VVohlgefallens". Bistroumneje od avstrijskega je ravnal pruski dvor, toda tudi njemu so berlinski delavci nagnali strah v kolena. Ve�jo bistrost pruskega ab�solutizma je paralizirala zrelej�a revolucionarnost ljudskega (ne me��an�skega!) Berlina.
�lovek bi mislil, da se bo nem�ki �predparlament" glede na odli�no revo�lucionarno situacijo zavedal, kako je treba kovati vro�e �elezo, in ukrenil, kar sta mu nalagala �as in dobrobit revolucije: da se bo proglasil perma�nentnega, da bo organiziral oboro�eno silo v svoje var�stvo, da bo povezoval vsaj nem�ke revolucionarne to�kove in sku�al sprostiti vse nem�ke revolucionarne sile, da bo stopil v bojevni�ki stik z drugonarodnimi revolu�cionarnimi gibanji. Ni� takega! Namesto vsega tega je nem�ki �pred-parlament" smatral za svojo dol�nost, � zediniti se s kne�evskim �Bundesta-gom" o sklicanju nem�ke narodne skup��ine, ki naj sama odlo�i, ali se smatra
494
ali se ne smatra za suvereno ... �Odbor petdesetorice", ki je preostal po �pred-parlamentu", pa je spu��al v svet papirje s proklamatonskim besedi�enjem in se prepiral z ..Bundestagom" o ... kompetenci.
V nasprotju z odlo�nostjo nem�kih proletarskih in p 1 e b e j s k i h mno�ic je torej �la nem�ka bur�oazija k o n -fuzna, omahljiva v revolucijo.
Kar je pri�el �predparlament", je nadaljeval tudi parlament, ki je dosegel �vi�ek" svoje ..revolucionarne" dejavnosti, ko je postavil za dr�avnega upravi�telja � nadvojvodo Ivana.
Zgodovinska dejstva, ki so dovolj raziskana in ki jih v pri�ujo�i razpravici ne moremo podrobno na�tevati (�eprav ne bi bila verodostojna zgodovina osem-in�tiridesetega leta, napisana v sloven��ini, slovenskemu narodu prav ni� �kod�ljiva), pri�ajo, da se je nem�ka bur�oazija iz svoje konfuznosti in omahljivosti ob za�etku revolucije zatekla v teku revolucionarnega razvoja v � protirevolucijo. Zakaj? Odgovorjena dlani. Glasi se: strah je je bilo proletariata.
Ce je bil namre� okosteneli srednjeevropski absolutizem �e reakcionarnej�i od pre�ivelega francoskega absolutizma, pa je bila revolucija 1848 glede svojih socialnih smeri kljub svojemu porazu �e naprednej�a od francoske revolucije 1789�1793. V veliki francoski revoluciji so nastopale razredno �e neizobliko�vane ljudske mno�ice iz Templa in St. Antoinea. V revoluciji 1848 je nastopal �e proletariat, ki se je pri�el sebe razredno zavedati. Prestra�eno pred pojavom svojega dozorevajo�ega antipoda je 1848 me��anstvo izdalo revolucijo in se zateklo h kompromisom s fevdalno ter absolutisti�no reakcijo. Bur�oazno-demo-krati�na revolucija 1848 je propadla zaradi polutanstva� bur�oazije. Iz tega pa sledi va�en zaklju�ek glede trditve, da je bila slovanskim narodom proti-revolucija ..nacionalna potreba". Popolnoma res je sicer, da je bila nem�ka li�beralna bur�oazija pre�eta z ekspanzivnimi �eljami, toda gornja trditev hkrati po�zablja, da je bila nem�ka bur�oazija zaradi svojega razrednega nasprotstva do proletariata � nesposobna priboriti revoluciji zmago. Velika Nem�ija, ki bi bila po volji nem�ke bur�oazije po�rla slovanske narode, predvsem zato ni po�stala definitivum, ker je nem�ka bur�oazija zaradi svojega strahu pred plebejsko revolucijo ni mogla revolucionarno uresni�iti.
Ce pa ta zaklju�ek dr�i, je Prijateljevo razmotrivamje prav za prav �e izgu�bilo temelje. Vendar pa storimo �e korak dalje in raziskujmo, po kateri poti bi bila revolucija 1848 lahko zmagala.
Ko �zgornji", �e ob samem revolucijskem za�etku komaj polrevolucionarni razred iz strahu pred ..spodnjim", dosledno revolucionarnim, kapitulantsko za�pu��a boji��e, ..spodnji" pa s fanati�no vitalnostjo zbira svoje �ele dozorevajo�e sile z namenom, dovr�iti prevratno delo brez izdajalcev in proti njim � imajo me��ansko-demokrati�ne revolucije minule dobe priliko in perspektivo, da za-�enejo v beli dan, kar se je pred kratkim zdelo �e utopija ali celo absurdno protislovje. V dobi, ki se je zgostila okrog eksplozivnega leta 1848, je bila na-
495
�elno dana mo�nost, da evropska revolucija ubere proti �polrevolucionarni" volji polutanske nem�ke bur�oazije plebejsko jakobinsko pot v novem, francoskemu jakobinstvu �e tujem znamenju razredno dozorevajo�ega, revolucijsko vodstvo zavestno osvajajo�ega proletariata. Tako bi bila revolucija prepre�ila svoj sicer nujni poraz.
�e upo�tevamo ves revolucijski tok, smemo torej kategori�no trditi, da bi bila revolucija 1848 lahko zmagala samo, �e bi se bila razvila v izrazito plebej�sko in jakobinsko pod vodstvom nove dru�bene sile. Taka revolucija pa ne bi mogla biti v nasprotju z nobenim nacionalnim gibanjem, ki bi se bilo opi�ralo na� revolucionarne ljudske mo�i. Na Slovenskem bi se bil evrop�ski plebejski revoluciji lahko pridru�il kme�ki punt, za katerega je bilo objektivnih in subjektivnih pogojev dovolj.
S to ugotovitvijo pa je Prijateljevo razmotrivanje izgubilo tudi poslednje ostanke utemeljenosti. Mehani�no je sedaj sicer �e mogo�e ugovarjati, da je bil �as preuranjen, da proletariat �e ni dovolj dozorel za vodstvo plebejske revolucije in da je torej na�a teza �nerealna". Tak ugovor je le toliko to�en in upravi�en kolikor gre za izvr�ene dogodke. Sile delavskega razreda so bile namre� dospele prav do one to�ke, ko so �e hotele, pa �e niso povsem zmo�gle. Zato je tudi revolucija 1848 propadla kljub dejstvu, da bi bila po plebejsko jakobinski poti pod vodstvom delavskega razreda � lahko zmagala, �e bi bil imel delavski razred ve� politi�ne izku�nje in �e povsem izdelane teoreti�ne poglede. Toda razlika med nerealnostjo Prijateljevega �definitiva" (nota bene na revolucijo apliciranega, kar poudarjam, ker no�em nesporazuma glede druge vrste definitiva) in �nerealnostjo" na�e perspektive je ogromna. Prijateljev definitivum je nerealen v vsakem pogledu. Prvi� so ga demantirali izvr�eni dogodki, drugi� ga nem�ka bur�oazija revolucionarno ni ve� niti hotela niti mogla realizirati. ..Nerealni" perspektivi delavskega raz�reda in plebejskih mno�ic pod njegovim vodstvom pa je razvoj �e takrat prisodil � realno bodo�nost!
Cim smo problem 1848 zajeli s te plati, smo �e tudi v celoti obsodili socialno in politi�no vsebino tedanjega slovenskega nacionalnega gibanja, ki je na ven podprlo avstrijski absolutizem, na znotraj pa pozivalo s tiskano in go�vorjeno besedo slovenske kmete �k redu in pokor��ini" ter se torej borilo proti ekspanzivnim te�njam nem�ke bur�oazije s skrajno reakcionarne desne namesto z leve strani. Realno ravnanje slovenskega ..narodovega cveta" in slovenskega nacionalnega pokreta pod njegovim �alostnim vodstvom, ki mu ni pri�lo niti na misel, da bi se oprlo na revolucionarno silo slovenskega kmeta, je moralo torej ostati v vseh okoli��inah reakcionarno. Slovensko narodno gibanje je tako dobilo v tej dobi neizpodbiten reakcionarni pe�at.
Iz vsega tega pa sledi, da bi se bil moral slovenski prerod nasloniti na re�volucionarno silo slovenskega kmeta, �e bi bil hotel v danih okoli��inah sloven-
496
ske zaostalosti izvr�iti ve� kakor mu je narekovala sama razvojna nujnost, in sodelovati pri ustvarjanju slovenskega naroda v onem smislu, ki je izhajal iz celotne evropske nacionalne zrelosti. V tem pogledu je izredno zanimiva tudi ugotovitev prof. Kidri�a na IX. strani njegovega �Pre�erna". Zaradi va��nosti jo citiram dobesedno: �... da je klic po revoluciji, ki naj iztrga kmeta iz fevdalnih spon, slovenskemu prerodu nujno potrebno geslo, �e naj ima sploh resen smisel prizadevanje za regeneracijo in za ve�je uveljavljenje tistega jezika, katerega enojezi�ni nosilec je bil le slo�venski va��am." (Pod�rtal jaz.) Kidri�evi stavki se sicer ne dotikajo nepo�sredno leta 1848., toda segajo logi�no vanj, in bi tega niti njihov avtor ne mogel izbrisati, �e ne bi hotel svoje ugotovitve sploh �rtati. Kidri�eva konstatacija je za vsebinsko presojo in kriti�no vrednotenje starej�e, pa tudi novej�e slovenske kulturne in nacionalne zgodovine prelomnega pomena, ker predstavlja v ofi-cialnem slovenskem literarnem zgodovinarstvu prekinitev z izklju�no jezikovno kulturnim pojmovanjem. Glede na logi�ne zaklju�ke, ki jih je mogo�e izvesti iz nje, pa je toliko radikalna, da je povsem upravi�en dvom, �e se je avtor vse njene daljnose�nosti zavedal, ko jo je zapisal. �e namre� postavimo Kidri�evo ugotovitev v takratni dru�beni in politi�ni okvir evropske revolucije, je mogo�e in treba napraviti naslednje sklepe:
1.  (Okvir, ki ga podajamo mi.) Me��ansko-demokrati�na revolucija, �ki naj iztrga kmeta iz fevdalnih spon", je mogla ubrati dve smeri, ali me��ansko ali plebejsko jakobinsko in signo razredno zore�ega p r o 1 e t a -r i a t a. Me��anska pot je trgala kmeta iz fevdalnih spon, da ga izro�i v kle��e kapitalisti�ne ekspropriacije in proletarizacije. Plebejska jakobinska pot bi ga trgala iz fevdalnih ispon, ker bi se morala boriti za ljudske koristi, za splo�en progres, proti vsem politi�no in gospodarsko vladajo�im razredom brez izjeme. Borbene kme�ke mno�ice bi bile poleg proletariata njena temeljna sila. Kolikor plebejska jakobinska revolucija ekonomsko za�etkoma ne bi zmogla dru�gega kakor izkori��ati fevdalnih vezi osvobojeni kapitalisti�ni sistem za napre�dek produktivnih sil, toliko bi morala njena revolucionarno-damokrati�na ljud�ska diktatura na celotnem politi�nem popri��u zatirati eksploatatorje. Ta revolucija bi vodila kme�ke mno�ice v boj proti starim fevdalnim gospodom in veleposestnikom ter novi va�ki in mestni bur�oaziji. Na vasi sami bi moralo kme�ko ljudstvo z vso doslednostjo stri�i peruti novope�enim kulakom in pi�javkam.
2.  Kidri�eva ugotovitev: �... katerega enojezi�ni nosilec je bil 1 e sloven�ski va��an" (pod�rtal jaz).
3.  Prvi sklep iz Kidri�eve ugotovitve: moglo je iti le za revolucijo, ki bi se vr�ila v smislu in po potrebah slovenskega v a � � a n a (ne pa v korist neob�stoje�e slovenske bur�oazije).
497
.')!
4.  Drugi sklep iz Kidri�eve ugotovitve: ho�e�, no�e� zahteva prof. Kidri�, naj bi se bil slovenski prerod postavil na skrajno levo krilo evropske revolucije. Mi se s tem povsem strinjamo ...
5.   Ho�e�, no�e� obsoja prof. Kidri� s svojo ugotovitvijo tisti slovenski vsezaverodomcesarski, protirevolucionami, hlap�evski �konservatizem", ki ga je prof. Prijatelj imenoval ..konstruktivnega", in ki je bojda re�il slovenstvo, v resnici pa bil za�etek slovenske politi�ne bede.
Slovenski kme�ki problem 1848 zaslu�i svojo posebno razpravo, in bi bilo zlasti potrebno zbrati podatke o vseh �tevilnih znakih slovenske kmeti�ke revo�lucionarnosti iz 1848. leta. Na podlagi doslej poznanega in objavljenega mate�riala pa je vendar mogo�e z vso gotovostjo �e sedaj izre�i tri zaklju�ke:
1.  Slovenski kmet je 1848 znova uporabljal svoje bogate revolucionarne sile.
2.   Njegova revolucionarnost se je skrhala ob njegovem zaupanju, da bo avstrijski dr�avni zbor ugodil njegovim zahtevam; dr�avni zbor pa ga je pre�peljal �ejnega �ez potok; �kmeti�ka odveza" je kmeta le toliko iztrgala iz fev�dalnih spon, kolikor je bilo potrebno bodo�i kapitalisti�ni eksploataciji; poka�zalo se je, da je me��anski parlamentarizem kmeta prevaral.
3.  Vsa takratna doba je hkrati odkrila dve du�i v kmetu, revolucionarno in konservativno. Ker je revolucionarna du�a zaradi prevare s �kmeti�ko odvezo" otopela, je za�ela dejstvovati v kmetovem odporu proti kapitalisti�ni eksploa�taciji njegova konservativna du�a, ki so jo izkoristile polfevdalne idejne sile.
Ta doba je zelo zgodaj jasno izrazila, da kmet ne more niti dose�i svojih ciljev niti do konca iz�iveti svoje revolucionarne du�e, �e ga ne vodi delavski razred. Modernega proletariata pa v Sloveniji takrat sko�raj ni bilo in tako smo se vrnili tja, kjer smo poglavje za�eli.
Posledice slovenske nepripravljenosti osemin�tiridesetega leta so bile daljno�se�ne. V marsi�em jih �utimo �e danes.
Germaniziranje in mad�ariziranje je bila nagrada, ki jo je izpla�ala reakcija.
Vdinjanje nazadnja�kim silam je pohabilo slovenskemu nacionalnemu giba�nju hrbtenico, preden se je utrdila.
Polo�eni so bili temelji za tradicionalno slovensko hlap�evstvo, politikant-sko zaplotni�tvo in moledovanje.
Slovenska inteligenca je pri�ela svoje javno �narodno delo" s pomirjeval�nimi protiljudskimi opomini upornim slovenskim kmetom, naj ostanejo �trezni".
Slovenski kmet je bil v revoluciji prevaran, njegovo konservativno du�o so vpregle mra�ne sile.
Hkrati pa je celotna evropska atmosfera majhen na�rod prvi� opomnila, da je njegovo mesto le na skrajnem ljudskem krilu.
498
4. Izku�nje in pogled na sodobni problem.
V razvoju slovenske tragike in slovenskega vstajenja je kontinuiteta ... Ko�nec konca je bilo v na�i novej�i zgodovini vse odvisno od vpra�anja, kako dale� se je povzpel delavski razred.
Osemin�tiridesetega leta, ki je razvite evropske narode obdarovalo vsaj s herojsko revolucionarno tradicijo, smo vlo�ili Slovenci v zakladnico svojih zgo�dovinskih izro�il hlap�evstvo, drobtini�arstvo in protirevolucionarno vlogo svo�jega nacionalnega vodstva. Osnovni vzrok tej na�i �histori�ni pridobitvi" je bilo primanjkovanje razredno oblikovanega, prebujajo�ega se modernega proletariata.
Ob koncu minule imperialisti�ne vojne, ki je �tiri leta uni�evala �ivljenja in razdirala kulturo, hkrati pa postavila prvi trdni mejnik med starim in novim svetom, so slovenske ljudske mno�ice vzvalovile, ne da bi �e bile vmes izvr�ile svoj zgodovinski dele� v emancipaciji �loveka. Huda nesre�a je bila to za majhen narod. Vso njeno te�ino do dna ob�utimo prav za prav �ele danes, ko nam sodobni problem oznanja, da bi vse to lahko bilo �e za nami in da bi danes mogli graditi v so�itju narodov in ljudi.
Na�a druga temeljna nesre�a n i bila ve� plod objektivno nezrelih razmer. Nova dru�bena sila je realno obstajala. Primanjkovalo pa ji je pri nas � odlo�ilnega teoreti�nega, takti�nega in or�ganizacijskega vodstva.
Danes tega nedostatka ni ve�. Hkrati je ves evropski in svetovni �as � e zrelej�i, �eprav se energije komaj potencialno zbirajo. Zato je pot slovenskega naroda kljub neprimerno huj�i usodnosti in zapletenosti sodobnega problema za tiste, ki �utijo in mislijo res nacionalno, to se pravi ljudsko � jasno za�rtana.
Dru�iti je treba nova dejstva s starimi izku�njami. O suhi veji na slovenskem nacionalnem steblu zgodovina ne govori zaman. Prav tako ne govori zaman o mo�eh, ki jih vsebuje slovensko kmeti�ko ljudstvo, ki jih pa lahko do uspehov vodi le nova dru�bena sila.
Hkrati je danes mogo�a in nujna realna sinteza med pogledom v svet in lastno slovensko tvornostjo. Ne obstaja ve� le stari, temve� �ivi in gi�gantsko snuje tudi novi svet.                                      (Konec sledi.)
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh