logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

t-... Ptuj, torek, 3. februarja 2009

letnik LXII • št. 9 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR

Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ

89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si

Nogomet • Na Ptuju še Žilic in Jolič

O Stran 11

Atletika •

Nina tudi pred olimpijsko zmagovalko v sedmeroboju

O Stran 11

Andrej Cafuta •

Gibanje kot način

preoblikovanja

osebnosti

O Stran 13

Po naših občinah Ptuj • Taksisti so morali zapustiti avtobusno postajo O Stran 2

Po mestni občini Ptuj • »Na Ptuju nimamo srečne roke pri kadrovanju« O Stran 5

Po mestni občini Ptuj • Bo 15-letni-ca rodila otroka svojega očeta?

Z> Stran 24

v

Štajerski

Ptuj • Državno prvenstvo v standardnih plesih

Ptujski ples praznoval z najboljšimi

V športni dvorani Gimnazije Ptuj je v soboto, 31. januarja, potekalo letošnje državno prvenstvo v standardnih plesih, ki se ga je udeležilo 70 plesnih parov iz več kot desetih slovenskih plesnih klubov.

V slovenskem plesu v zadnjih letih število športnih plesalcev ponovno narašča, s tem pa tudi kvaliteta, ki jo majhni Sloveniji zavidajo tudi plesno veliko razvitejše države. V soboto na državnem prvenstvu ni praznoval samo slovenski, temveč tudi ptujski športni in družabni ples ter njuna pionirja Ani-jeta Kralj in Aleksander Glatz ob abrahamu ptujskega plesa. Marca bo izšel še zbornik ob 50-letnem delovanju plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj, ki ga pripravlja Božena Krivec.

V soboto pa je praznovala tudi Gimnazija Ptuj, ki se letos spominja 140-letnice delovanja. Sobotni plesni spektakel je bil najpomembnejši kulturni dogodek v gimnazijskem prazničnem letu.

Plesalci so se za državne naslove potegovali v sedmih kategorijah. Na fotografiji zmagovalca med mlajšimi mladinci Miha Turk in Giovanna Klarič, mlada obetavna plesalka iz Majšperka.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Potenci • Zakaj so ostali brez elektrike

Ptuj • Mag. Bojan Šinko

Infrastruktura je dotrajana! Javnost mora " biti obveščena

Čeprav so težave z oskrbo elektrike v teh dneh samo še grenak in neprijeten spomin, je bilo minuli teden marsikje po naših občinah slišati veliko krepkih na račun Elektra. Zgodbe prizadetih ljudi, družin, ki so brez elektrike ostale tudi po dva dni ali celo še nekaj ur več, so precej podobne; kaj takega se dandanes pač ne bi smelo (več) dogajati, saj navsezadnje sploh ni šlo za kakšno res izjemno naravno ujmo, ampak zgolj za nekaj več zapadlega mokrega snega, ki pa niti približno ni dosegal nenormalnih količin.

Med tistimi, ki so ostali brez električne oskrbe za skoraj cela dva dni, je tudi družina Brumnovih iz Polencev 20 a v občini

Dornava.

»Elektriko je vzelo že v noči s torka na sredo. V sredo zjutraj še ni bilo panike, čeprav je bilo v hiši že mrzlo. Popol

dne, ko sva se z ženo vrnila iz službe, obe hčeri pa iz šole in elektrike še vedno ni bilo, smo pa začeli klicati na ormoško izpostavo Elektra, kaj se dogaja in kdaj bomo dobili elektriko. Ne le mi, tudi sosedje, saj smo brez elektrike ostali v tem koncu Polencev čisto vsi. Odgovori so bili takšni kot povsod: da so pač delavci na terenu in da naj bomo potrpežljivi, ker bodo vse rešili. A se do večera ni zgodilo nič, tudi v četrtek dopoldne ne,« začne pripovedovati Jože Brumen, ki se je kar sam šel prepričat, zakaj je cel odsek Polencev ostal brez elektrike.

O Stran 3

Žal ima tudi Slovenija svoj primer Fritzl. Še enkrat se je pokazalo, da so odpovedali vsi vzvodi nadzora oziroma vsi organi, ki naj bi bili v pomoč v takih primerih in ki naj bi ukrepali, še preden je prepozno.

Mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije in terapevt iz zasebne kli-nično-psihološke ambulante, veliko stavi na novi Zakon o nasilju v družini, saj bo register družin, kjer je prišlo do nasilja nad otroki, četudi le enkrat, vsem državnim organom omogočil, da bodo preverjali stanje v takšnih družinah večkrat.

»Incestnih stikov med starši in otroki, ki so pripeljali tudi do rojstva otrok, je bilo že doslej kar nekaj. V moji dolgoletni praksi sem se z njimi srečal tudi sam. Še več pa je bilo takih, kjer ni bilo posledic v smislu potomcev. Tudi popolnoma prepričani v to, da se pri nas v kaki družini

Foto: cg

ne bi dogajalo podobno, kot je bilo v Avstriji, ne moremo biti, čeprav osebnih izkušenj s kakšnim podobnim primerom, kot je primer Fritzl, nimam. Ptujski primer pa je po tistem, kar poročajo mediji, pravzaprav v mnogočem zelo podoben temu razvpitemu primeru.«

O Stran 6

Foto: srn

Ptuj • Še o težavah s parkirišči za taksiste

Taksisti morali zapustiti avtobusno postajo

Podjetje Veolia transport Štajerska, d. d., je uresničilo dopis o nameri, da bo ptujskim taksistom, ki parkirajo na območju avtobusne postaje, na podlagi tripartitne pogodbe, sklenjene med Veolio, MO Ptuj in Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj, to odpovedalo.

dr. Štefan Čelan ob tem pove, da je MO Ptuj pred leti uredila določena mesta za parkiranje taksistov (pred hotelom, za upravno enoto, pri »rdeči« šoli), vendar so se taksisti strinjali zgolj s parkirnimi mesti, ki so v neposredni bližini avtobusne postaje, ki pa, žal, ni last MO Ptuj. »V prihodnje načrtujemo urejanje teh prostorov na novi lokaciji avtobusne postaje,« je še povedal ptujski župan. Ne glede na vse je nesporno dejstvo to, da je parkirnih mest za taksiste glede na izdana dovoljenja premalo. Po neuradnih podatkih naj bi bilo samo na območju MO Ptuj za te namene registriranih 48 vozil. S taksi službo se kot samostojni podjetniki na območju MO Ptuj ukvarja 13 nosilcev dejavnosti in tudi različne firme. Od tega jih ima dovoljenje od MO Ptuj deset, trije pa se z dejavnostjo ukvarjajo na drugih območjih

O tej nameri smo pisali lanskega novembra, ko so taksisti še pričakovali, da namera vendarle ne bo uresničena, ker jim bo pri tem pomagala MO Ptuj in s svojim vplivom zagotovila, da bodo na avtobusni postaji lahko parkirali še do zgraditve nove ptujske avtobusne postaje nasproti železniške postaje. Možnost direktne odpovedi z odpovednim rokom je bila zapisana tudi v pogodbah o najemu parkirnega prostora.

Občina je namreč po odloku o taksi prevozih dolžna zagotavljati parkirne prostore za taksiste, vodila pa je tudi pogovore o njihovem parkiranju na območju ptujske avtobusne postaje, sicer bi jih morala določiti še na nekaterih drugih mestih. Za mesečni najem parkirnega prostora so taksisti plačevali sto evrov. Ptujski župan

Uvodnik

Kdo je lačen senzacij ...

Verjamem, da je v času svetovne gospodarske krize, ko je zaradi načete sociale vse še toliko bolj občutljivo, posredovanje informacij v javnost zelo pomembno in skoraj prav tako odgovorno kot manipuliranje raznoraznih gospodarskih in političnih veljakov ter seveda početje vseh tistih, ki počno izstopajoče in tako ali drugače medijsko privlačne zadeve v nasprotju z normami in prepisanimi zakoni. V preveliki želji po branosti in gledanosti pa v nekaterih medijih žal to počno brez prave mere posluha in tenkočutnosti, pri tem pa pozabljajo na objektivnost, odgovornost, etiko, moralo in spoštovanje zakonitosti, ki so bistvo zapriseženega novinarstva.

A bolj kot komercializacija novinarskega ceha, ki je ponekod že golo dejstvo in je zelo verjetno posledica raznih političnih, gospodarskih in drugih pritiskov, tudi globaliza-cije, če hočete, me v teh dneh zelo moti predvsem razvpito in do neke mere senzacionalistično poročanje medijev o domnevnem incestu v Ptuju. Če je tako, kot smo lahko slišali ali prebrali v nekaterih medijih, gre vsekakor za nezaslišan primer, ki je zaradi razgaljanja tenkočutnih podrobnosti in čvek informacij dodobra razrahljal čustva ljubečih mater in očetov.

Predstavniki organov pregona, pravde in javnih institucij, ki so v omenjen primer tako ali drugače vpleteni, so se zakonitosti in etičnih norm pri podajanju informacij v glavnem držali, saj so se verjetno zavedali, da gre predvsem za imuniteto mladoletne osebe; pa tudi obdolženca, kije nedolžen vse dotlej, dokler mu krivda ni dokazana. Žal pa tega ne moremo trditi za nekatere elektronske in tiskane medije, ki so tudi zaradi pomanjkanja uradnih informacij v želji po atraktivnosti v stilu rumenega tiska pobrali ulične govorice in jih kot za med brez kančka slabe vesti obelodanili v javnosti.

Da ne bo pomote, nikakor ne stopam v bran domnevnega obtoženca, ki so ga z objavo njegovega imena in priimka, objave fotografij njegovega domnevnega domovanja ter razgaljanja njegovih domnevnih dosedanjih grehov že obtožili nečesa, kar mu mora roka pravice šele dokazati. V bran domnevni mladoletni žrtvi se postavljam, saj so z obelodanja-njem imena njenega očeta razgalili tudi žrtev samo in s tem posegli v imuniteto mladoletne osebe.

Vsekakor se zavedam pravice javnosti do obveščenosti, a krepko se zavedam tudi, da ta v nobenem primeru ne sme preseči pravice do zasebnosti, mladoletniške imunitete in golih etičnih standardov. To je enostavno nedopustno in nepopravljivo dejanje, saj lahko pusti žrtvi boleče psihične in druge posledice, kijih bo tako kot še nedokazan incest in nasilje v družini zagotovo čutila vse svoje življenje.

Martin Ozmec

Foto: Črtomir Goznik

Ptujski taksisti so morali zapustiti avtobusno postajo, tako so se odločili v Veolii, ker za obratovanje avtobusne postaje potrebujejo celotno prometno površino. Zdaj parkirajo za kioski, na zemljišču Antona Žeraka, kar pa ne more biti trajna rešitev, saj potniki vstopajo in izstopajo na neurejenem območju.

oziroma le-te kljub registraciji ne izvajajo. Kot pravijo v OOZ Ptuj in Dušan Zorec, predsednik odbora taksistov pri sekciji za promet OOZ Ptuj, so se takoj, ko so izvedeli za dopis Občini Ptuj, sestali z njimi in skupaj iskali možne rešitve. Njihova želja je bila, da bi ostali na območju avtobusne postaje, dokler ne bo zgrajena nova nasproti železniške postaje, tam pa, upajo, bo prostor tudi zanje. V vmesnem obdobju bi jih lahko uredili tudi na območju zelenega pasu med pločnikom in avtobusno postajo, ki je v občinski lasti, tudi to je ena od možnosti, za katero pa doslej v MO Ptuj tudi ni bilo posluha.

Te dni bodo ptujski taksisti na MO Ptuj poslali novi dopis s pozivom za reševanje te problematike, pravi v. d. sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič. Obstaja namreč tudi možnost, da bi parkirna mesta za taksiste uredili za avtobusno postajo, na območju parkirišča Komunalnega podjetja, kar so tudi že večkrat predlagali. To možnost so nakazali tudi v Veolii, je povedal Dean Čebohin, vendar ni bilo zanimanja, pove. Vprašali smo ga tudi, zakaj so odstopili od tripartitne pogodbe, ki je doslej urejala parkiranje ptujskih taksistov na ptujski avtobusni postaji. Povedal je, da je več razlogov. Najpomembnejši je ta, da za obratovanje avtobusne postaje potrebujejo celotno prometno površino. Prostor je zaprtega tipa, z izhodom in vhodom, zelo pogosto imajo opravka tudi z vanda-lizmom, zato so se odločili za video nadzor. Sicer pa je bila lokacija za parkiranje taksistov neustrezna tudi z varnostnega vidika, ker ni bil zagotovljen direktni vstop potnikov v taksije. Tudi pri vzvratni vožnji avtobusov pri izhajanju s postaje je pogosto prihajalo do nevarnih

situacij. Kar pa zadeva WC na avtobusni postaji, pa je Čebo-hin povedal, da je že v obratovanju, odprt je vsak dan do 6. do 20. ure, kratkotrajno zaprtje je bilo posledica okvare, popo-

kale so vodovodne cevi.

Trenutno parkirišče za taksiste za kioski, gre za zemljišče v lasti Antona Žeraka, pa je vse prej kot primerno, saj ni urejeno za te namene. V teh dneh pa

vsi, ki uporabljajo taksi službo, še kako občutijo to neurejenost, saj v avtomobile vstopajo bolj ali manj iz blata. Kakorkoli že, tega ne bi smeli dovoliti. Že tako se mesto ne more pohvaliti niti z avtobusno niti z železniško postajo.

V 65 mesecih, kolikor so ptujski taksisti parkirali na ptujski avtobusni postaji, so Veolii transport Štajerska, d. d., plačali skupaj 65 tisoč evrov, to pa je denar, s katerim bi lahko dodatno uredili nekaj parkirnih mest za taksiste.

V 9. členu o avto-taksi prevozih v MO Ptuj je zapisano, da avto-taksi postajališča in njihovo opremljenost določi oddelek občinske uprave, pristojen za področje prometa. Avto-taksi postajališča morajo biti urejena ob železniški postaji, avtobusni postaji, bolnišnici, zdravstvenem domu in na območju modre cone. Po potrebi se na pobudo OOZ Ptuj ali Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Maribor uredijo postajališča tudi na drugih lokacijah, kjer se ugotovi večje povpraševanje po taksi prevozih.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Zaradi vandalizma je poslej ptujska avtobusna postaja pod video nadzorom.

Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.

Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v četrtek, 5. februarja 2009 ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.

Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Dornava • Zakaj so v Polencih ostali brez elektrike

Elektro naj svoj dobiček nameni obnovi dotrajane infrastrukture!

Čeprav so težave z oskrbo elektrike v teh dneh samo še grenak in neprijeten spomin, je bilo minuli teden marsikje po naših občinah slišati veliko krepkih na račun Elektra. Zgodbe prizadetih ljudi, družin, ki so brez elektrike ostale tudi po dva dni ali celo še nekaj ur več, so precej podobne; kaj takega se dandanes pač ne bi smelo (več) dogajati, saj navsezadnje sploh ni šlo za kakšno res izjemno naravno ujmo, ampak zgolj za nekaj več zapadlega mokrega snega, ki pa niti približno ni dosegal nenormalnih količin.

Med tistimi, ki so ostali brez električne oskrbe za skoraj cela dva dni, je tudi družina Brumnovih iz Polencev 20 a v občini Dornava.

»Elektriko je vzelo že v noči s torka na sredo. V sredo zjutraj še ni bilo panike, čeprav je bilo v hiši že mrzlo. Popoldne, ko sva se z ženo vrnila iz službe, obe hčeri pa iz šole in elektrike še vedno ni bilo, smo pa začeli klicati na ormoško izpostavo Elektra, kaj se dogaja in kdaj bomo dobili elektriko. Ne le mi, tudi sosedje, saj smo brez elektrike ostali v tem koncu Polencev čisto vsi. Odgovori so bili takšni kot povsod: da so pač delavci na terenu in da naj bomo potrpežljivi, ker bodo vse rešili. A se do večera ni zgodilo nič, tudi v četrtek dopoldne ne,« začne pripovedovati Jože Brumen, ki se je kar sam šel prepričat, zakaj je cel odsek Polencev ostal brez elektrike.

»Sumil sem, kje je razlog, saj sem na to opozarjal Ele-ktro že več časa. In prav to me jezi. Ljudje razumemo, da lahko pride do izpadov

Koncesijo je Občina Haj-dina podelila Metodi Meško Žitnik, mag. farmacije. Da je občina prišla do svoje lekarne, je morala storiti veliko korakov, tudi birokratskih in drugih ovir ni manjkalo. Posebno so hvaležni Občini Kidričevo in njenemu občinskemu svetu, ki je s sklepom »odstopil« 1200 prebivalcev, da je Občina Hajdina lahko pridobila pozitivno mnenje Ministrstva za zdravje, je na sobotnem odprtju lekarne med drugim povedal hajdin-ski župan Radoslav Simonič.

»Cilj naše občine je vedno bil in bo tudi v bodoče približati občanom najrazličnejše infrastrukturne, zdravstvene, šolske in predšolske ter druge družbene dobrobiti življenja na vasi. Po pridobitvi splošne zdravstvene ambulante, zobozdravstvene ambulante

Jože Brumen: »Na dobesedno za že dalj časa, pa se ni zgodilo n padli, in si niti predstavljati ne zaenkrat še stoječo napeljavo \ ter; vse skupaj se bo brez dvom

pri oskrbi, nikakor pa ne bom razumel tega, da tukaj že nekaj časa opozarjamo na povsem dotrajano napeljavo, konkretno gre za lesene drogove, ki bi jih bilo treba že davno nazaj vsaj zamenjati, če že drugega ne. Podjetje se ponaša z velikanskimi dobički, po drugi strani pa ne more zamenjati nekaj drogov?! Poglejte, tukaj so zdaj padli trije zapovrstjo, pa ne

za odrasle in šoloobvezne otroke, veterinarske ambulante za male živali in že dlje časa delujoče specialistične internistične in diabetološke ambulante smo v občini želeli občanom približati tudi lekarniške usluge. Glede na recesijo razvoja v gospodarstvu in državi je začetek leta dober,« je po odprtju lekarne Pri sv. Martinu še povedal haj-dinski župan in novi lekarni, ki se želi tudi z delovnim časom kar najbolj približati občanom, zaželel uspešno poslovanje. Blagoslovil jo je farni župnik naddekan Marijan Fesel.

Novi zasebni lekarnarki na Ptujskem Metodi Meško Žitnik se je s tem izpolnila želja, ki jo je gojila že od študentskih let. Svoj življenjski projekt je pričela uresničevati poleti 2007, ko je v poslovno-

č drogove sem Elektro opozarjal . Sploh se ne čudim, da so zdaj am, kaj se lahko zgodi z ostalo, ašem koncu, če zapiha hud ve-

zaradi tega, ker bi se na žice ali nanje podrlo kakšno drevo, ampak so drogovi padli sami od sebe, ker so dobesedno zanič, poleg tega pa so bili vkopani v zemljo na globino manj kot pol metra, kar se zdaj jasno vidi. Zemlja je pač malo bolj namočena in drogovi so se dobesedni izruli sami od sebe. Tukaj ni bilo nobenega posebnega snega, tudi na teh ozkih

stanovanjskem centru Hajdi-na kupila poslovne prostore.

Z odprtjem lekarne so Haj-dinčani zaokrožili zdravstveno dejavnost na primarni ravni. Da jim bo to uspelo,

žicah se ni mogel obdržati, da bi drogovje padlo zaradi teže. Prav tako ni bilo vetra ali padlega drevesa, ki bi lahko bil razlog za prekinitev oskrbe z elektriko. Vsa napeljava je padla sama od sebe, zaradi popolne dotrajanosti!

si pred desetimi leti, ko so ustanovili svojo občino, niti pomisliti niso upali, takrat so si želeli le najnujnejše za začetek delovanja.

MG

In na to smo opozarjali že dolgo!«

Brumnovi in njihovi sosedje so sicer elektriko v četrtek popoldne, po skoraj 48 urah zmrzovanja, le dobili, saj je bilo treba le preve-zati del napeljave s podrtih drogov na drugo linijo: »Res smo že zmrzovali, sam sem že v sredo iskal kakšno grelno napravo v ptujskih trgovinah, ki ne bi bila vezana na elektriko, pa ni bilo nič več, ker so ljudje vse pokupili,« je še povedal Jože Brumen in dodal, da glede na razmere zdaj resno razmišlja o nakupu agregata: »Najtežje je gledati oba otroka, ki sta zmrzovala v hiši, saj nimamo nobenega kurišča, kamina ali krušne peči. Poleg tega bo treba vreči stran vse, kar je bilo v hladilni skrinji. Sprašujem se, kaj se bo zgodilo, če se res zgodi kakšna hujša ujma, zapade meter ali več snega, zapiha res močan veter?! Pri nas bo padla vsa napeljava, če se je že zdaj 'zgrnila' kar sama od sebe, in spet bomo ostali brez elektrike, verjetno ne le dva dni, ampak še za dlje.«

Prizadeti so bili tudi sosedje, ki so prav tako ostali v temi in mrazu. Čez cesto, pri Sirčevih, kjer v hlevu muka več glav živine, ki jo je bilo treba pomolsti, so bili veseli vsaj tega, da je do prekinitve

z oskrbo električne energije prišlo dan za tem, ko so iz legla mladih prašičkov umaknili žarnico za ogrevanje, sicer bi se jim lahko zgodilo, da bi se deset mladičkov podhladilo in poginilo: »Sreča v nesreči je v tem, da so pujski ravno toliko dorasli in niso bili več v nevarnosti zaradi mraza, drugače pa si res ne znam predstavljati, kako bi bilo,« pravi Sirčeva gospodinja, ki je dva večera vseeno dežurala v hlevu in se namučila še z ročnim molzenjem, kar sicer opravi molzni stroj.

V Polencih pravijo, da tako dolgo brez elektrike še niso bili, in upajo, da se to ne bo več ponovilo, čeprav se tudi zavedajo, da začasna preve-zava na drugi vod ne more biti trajna rešitev za dober ducat hiš z gospodarskimi poslopji.

»Res bi bil skrajni čas, da podjetje Elektro malo pregleda svojo infrastrukturo na terenu in se loti obnove povsod tam, kjer je stanje že itak kritično brez vsakih vremenskih neprilik. Temu lahko namenijo kakšen delček svojega velikanskega, več kot dva milijona evrov velikega dobička,« zaključuje Brumen. In ni malo tistih, ki se z njegovim mnenjem povsem strinjajo.

Foto: Črtomir Goznik

V soboto je v občini Hajdina župan Radoslav Simonič odprl lekarno Pri sv. Martinu; Občina je koncesijo podelila Metodi Meško Žitnik, mag. farmacije.

Hajdina • Odprli lekarno Pri sv. Martinu

Zaokrožili zdravstveno ponudbo

Sobota, 31. januar, je bila za občino Hajdina prav poseben dan. Odprli so lekarno Pri sv. Martinu.

Majšperk • Živahno že na prvi letošnji seji

Za ravnatelja podprli Laha

Svet občine Majšperk je na prvi letošnji seji v četrtek, 29. januarja, sklepal o 13 točkah. V prvi obravnavi so soglašali z vsebino odloka o komunalnem prispevku, s spremembami odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave ter z odlokom o kategorizaciji občinskih cest. Soglašali so tudi s petimi predlogi za dvig cen ter dali pozitivno mnenje za imenovanje ravnatelja OŠ Branku Lahu.

Foto. M. Ozmec

Darko Drašler iz podjetja Chronos (desno) je predstavil odlok o komunalnem prispevku v občini Majšperk.

Kar precej časa so v prvi obravnavi namenili predlogu Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Majšperk, ki ga je podrobneje predstavil njegov snovalec Darko Drašler iz podjetja Chronos v Domžalah. Med drugim je pojasnil, da se komunalni prispevek odmeri za tiste predvidene objekte, za katere se ni še nikoli plačal, lahko pa se odmeri tudi za obstoječe objekte, če se ti na novo priključujejo na posamezno vrsto komunalne opreme. Podrobneje je predstavil tudi predlagan sistem obračunavanja zneskov komunalnega prispevka, previden način plačila ter to primerjal z metodologijo in predvidenimi zneski plačil v nekaterih sosednjih občinah.

V zvezi s tem je Zlatko Žnidar pojasnil, da so predlog odloka podrobneje preučili tudi na odboru za gospodarstvo, a se zaradi nejasnih odgovorov na nekatera vprašanja niso mogli odločiti, kaj naj predlagajo svetnikom. Med nekaj predlogi razpravljavcev pa so soglašali z zahtevo, da je pri obračunavanju komunalnega prispevka potrebno upoštevati vse dotedanje vložke posameznega zavezanca v komunalno infrastrukturo, še posebej njihove finančne prispevke pri izgradnji cest in javnih poti. Kot kaže, je na večino nejasnih vprašanj svetnikov Darko Drašler odgovoril dovolj prepričljivo, saj so predlog odloka z dvema dopolnitvama z veliko večino nato sprejeli.

Ko so se prav tako v prvi obravnavi lotili predlaganih sprememb odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave, so prisluhnili predstojnici uprave Alenki Korpar, ki je spremembe podrobneje pojasnila. Spremembe so narekovale predvsem uvajanje nove dejavnosti v delu SOU, posodabljanje članstva zaradi sprejetja treh novih občin ter spremembe, ki jih narekuje zakonodaja. Svetniki so s predlaganimi spremembami soglašali.

Brez razprave so v drugi obravnavi sprejeli dokončno usklajen in dopolnjen Odlok o kategorizaciji občinskih cest, razpravo o pravilniku o uporabi športne dvorane v OŠ Majšperk pa je županja dr. Darinka Fakin zaradi nekaterih nedodelanih podrobnosti umaknila iz razprave. Po krajši razpravi in po zagotovilu županje, da gre le za nujne uskladitve s povišanjem življenjskih stroškov so brez bistvenih pripomb soglašali s petimi predlogi

za povišanje cen: za uporabo športne dvorane v OŠ Maj-šperk, za plačilo govornika na pokopališčih, za plačilo takse na pokopališčih, za najemnine poslovnih prostorov ter za najem občinskega šotora in druge opreme.

Ker je v letošnjem proračunu za potrebe občine predviden nakup novega osebnega vozila, ki so ga kupili sredi januarja, so sklenili, da bodo staro občinsko vozilo, ki je bilo sprva zaradi odsluženo-sti predvideno za odpad, vendarle prodali.

Bo novi ravnatelj Branko Lah?

Nekoliko več razprave so namenili razpravi o tem, komu naj dajo soglasje k imenovanju za ravnatelja OŠ Maj-šperk. Predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branko Novak je pojasnil, da sta se prijavila dva kandidata: Branko Lah, profesor športne vzgoje iz Zgornje Kungote, zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in matematiko, in mag. Silvestra Klemenčič, profesorica športne vzgoje iz Kidričevega, zaposlena na OŠ v Žetalah. Komisija je predlagala, da dajo pozitivno mnenje Branku Lahu, ki so mu dali podporo tudi člani šolskega sveta staršev šole. Tatjana Vele je menila, da po vseh peripetijah in pisanjih v javnosti krajani očitno želijo drugega ravnatelja, kot ga imajo sedaj. Franca Bezjaka pa je jezilo, ker na seji niso prisotni predstavniki šole, ki bi jim lahko odgovorili na marsikatero zastavljeno in

nerešeno vprašanje. Branko Novak je dodal, da bi s tem, ko bi podali pozitivno mnenje Branku Lahu, potegnili črto pod vse, kar se je v zvezi z bojem za ravnateljski sedež do sedaj dogajalo na šoli in izven nje, kajti v lokalni skupnosti je očitno prevladala odločitev, da je treba sedanjega ravnatelja zamenjati., zato se bo to zelo verjetno tudi zgodilo. Z veliko večino glasov - proti je bil le eden - so tako sklenili, da dajo pozitivno mnenje k imenovanju za ravnatelja Branku Lahu.

Kljub nasprotovanju Franca Bezjaka, ki je ponovno predlagal svojega kandidata Petra Hajška, so za nadomestnega predstavnika ustanovitelja v svet OŠ Majšperk z večino glasov imenovali Marjana Planinca, ki je tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti občine Majšperk.

Dvakrat o firmi Albin Promotion

Direktor firme Albin Promotion Milan Vinkler ter predstavnica za stike z javnosti v omenjenem podjetju, ki domuje v prostorih nekdanje TVI Majšperk, Aleksandra Dobič, sta svetnikom predstavila vsebino 4. glasbenega sejma, ki ga bodo pripravili od 7. do 10. maja na Bregu pri Majšperku. Občino in svetnike sta povabila k sodelovanju. Županja je menila, da pomeni glasbeni sejem pomembno promocijo celotnega kraja, ter dodala, da bo občina pomagala s šotorom in prostorom.

Za to, da so o podjetju Albin Promotion razpravljali

še v manj svetli luči, pa je med pobudami in vprašanji poskrbel Branko Novak, ki je ponovno predlagal, da izvedejo glasovanje o nerealiziranem sklepu 18. redne seje, ko so na njegov predlog sklenili, da občinsko upravo in občino zadolžujejo, da čimprej sproži postopek za inšpekcijski pregled v podjetju Albin Promotion, saj naj bi se v njihovih prostorih nekdanje TVI nahajale ogromne količine odpadnih gum. Županja je menila drugače, zato je svetnikom predlagala, da omenjeni že sprejeti sklep prekličejo, a Novak je vztrajal pri zahtevi o ponovnem glasovanju. Franc Bezjak pa je zahteval, da tudi za to točko županja zagotovi ustrezno gradivo, saj bi bila potem odločitev lažja, zato je županja zaradi priprave gradiva sejo začasno prekinila.

V nadaljevanju je Tatjana Vele predlagala svetnikom, da podprejo Novakovo zahtevo, saj naj bi bil inšpekcijski pregled v podjetju AP nujen. Županja Fakinova pa se tudi s tem ni strinjala iz enostavnega razloga, kot je dejala, ker se ji zdi nesmiselno, da bi inšpektorji opravili še en nadzor, saj so jih v zadnjem času opravili že nekaj in pri tem niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Poleg tega pa se ji ne zdi primerno, da bi namenoma nagajali podjetju, ki daje kruh občanom majšperške občine. Ob glasovanju so bila mnenja sicer deljena, a ker je za Novakov predlog glasovalo enako število svetnikov, kot jih je bilo proti - vsakih po pet -, predlog ni bil sprejet.

M. Ozmec

Od tod in tam

Lenart • Župan sprejel gospodarstvenike

K JB

i

Foto: ZS

V petek, 30. januarja, je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger v Domu kulture organiziral tradicionalno druženje gospodarstvenikov, predstavnikov javnih zavodov in občinskih svetnikov. Zahvalil se jim je za dosedanje dobro sodelovanje in izrazil željo, da bi se sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Pohvalil je gospodarstvenike, ki so se vedno znali prilagajati, in izrazil upanje, da se bodo tudi sedaj znali prilagoditi novim razmeram. Zbranim je o krizi in novih priložnostih, ki jih ta ponuja, spregovoril predsednik Upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice dr. Roman Glaser (na fotografiji). Po končanem uradnem delu so se gostitelj in gostje zbrali na pogostitvi v Centru Slovenskih goric, kjer so se zadržali v prijetnem klepetu.

Zmago Šalamun

Prlekija • Brez elektrike tudi več kot 40 ur

Foto: ZS

Foto: NS

Minuli teden je močno sneženje zajelo tudi številne kraje v Prlekiji, največjo težavo pa je povzročil izpad električne energije, ki je ponekod trajal več

kot 40 ur. Med najbolj ogroženimi občinami je bil Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je moral župan občine Anton Slana (na posnetku v sredini) sklicati sestanek z najodgovornejšimi in poiskati optimalne rešitve. Pri tem ni bil najuspešnejši, saj seje zatikalo na mnogih tehničnih področjih, najpogosteje na radgonski enoti mariborskega elektro podjetja. Menda je prihajalo do motene komunikacije na relaciji Elektro gospodarstvo-uprava RS za zaščito in reševanje-občina. Po mnenju župana bi stroka morala napovedati objektivni rok odprave napak električnih napeljav. Vdanem trenutku bi občina lahko skupaj z upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu z opremo in kadri pomagala vsem, ki so bili brez elektrike. »V reševanje nastalih težav bi se morala vključiti tudi slovenska vojska, «je bil kategoričen Slana. Nič bolje ni bilo v občini Križevci pri Ljutomeru. Po besedah predstavnika občinske uprave Mirana Rosa je bilo 240 gospodinjstev 30 ur brez elektrike in vodev

Niko Šoštarič

Bukovci • Zlata poroka Verlakovih

Foto: MZ

24. januarja pa sta pred matičarja po 50 letih zakona stopila tudi zakonca Marija in Franc Verlak iz Bukovcev. Verlakova sta v zakonski stan stopila natan-kopred 50 leti (24.januarja 1959 v Gorišnici). Takrat ju je poročil Dušan Cokl, matičarje bil Kazimir Gomilšek. Priča ženinu je bil Marko Kos, nevesti pa Janez Kokolj. 50 let zakona je bilo, gledano nazaj, kratkih in so hitro minila. Dom in družino sta si Verlakova ustvarila v Bukovcih. V zakonu se jima je rodil sin Marjan, sta pa tudi ponosna stara starša vnukinji Tanji.

MZ

Ptuj • Jože Glazer - član kadrovsko-akreditacijskega sveta

»Na Ptuju nimamo najbolj srečne roke pri kadrovanju

«

Ob koncu lanskega leta vlada imenovala kadrovsko-akreditacijski svet (KAS), ki ga vodi dr. Bogomir Kovač, njegov član pa je tudi Ptujčan Jože Glazer, sicer tajnik Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pred tem pa dolgoletni generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje in tudi predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri MO Ptuj.

KAS je bil ustanovljen zato, da bi zagotovili drugačno politiko kadrovanja oziroma izbiro predstavnikov države v organe gospodarskih družb, kjer ima država lastniški oziroma solastniški delež. Po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je tudi predlagal člane KAS-a, bo ta prispeval k temu, da bodo lahko »najboljši med najboljšimi«, ne glede na politične razlike, dobili možnost opraviti delo v imenu države.

Gospod Glazer, kaj vam pomeni imenovanje v KAS?

»V prvi vrsti priznanje za moje strokovno delo, saj KAS razumem kot strokovni posvetovalni organ vlade, predvsem premiera, ki je predlagal člane sveta. Zadovoljen sem, da je vse moje delo v preteklih letih, od Ta-luma na kadrovskem področju, trinajst let dela v Zavodu RS za zaposlovanje, pa tudi nekajletno delo v Zvezi društev za kadrovsko dejavnost, postalo prepoznavno, da so v vladi prepoznali, da lahko z znanjem, izkušnjami in kompetencami prispevam k boljšemu kadrovanju v Sloveniji.«

KAS je bil ustanovljen, da bi se izognili številnim sporom, ki jih povzroča kadrovanje v sedanji koaliciji. Šlo naj bi za drugačno kadrovanje za mesta v družbah z državnim lastništvom oziroma solastništvom. Bodo res izbrani najboljši med najboljšimi?

»KAS je v bistvu posvetovalni organ vlade. Njegova vloga je v tem, da oblikuje merila za imenovanje članov nadzornih svetov v podjetjih, ki so v državni lasti. Viri za pridobivanje kadrov so trije. Vlada bo objavila poseben javni razpis za vse, ki menijo, da imajo strokovne kompetence, znanja in so pripravljeni sodelovati v nadzornih svetih podjetij v državni lasti. Predlagatelj iz tega izbora je minister za podjetja s svojega področja, pod katerega spadajo ta podjetja. Tretja možnost pa je, da KAS tudi sam predlaga posamezne kandidate.

Člani KAS-a prihajamo iz različnih okolij in imamo tudi različna strokovna znanja in izkušnje, za nas so merodajne strokovne kom-petence kandidatov za člane nadzornih svetov in nič drugega. Ambicija KAS-a in predlagateljev tega telesa je, da bi bili člani nadzornih svetov v državnih podjetjih ljudje, ki poznajo panoge, področja dela, imajo izkušnje z vodenjem sistemov, ki bodo partnerji upravam pri upravljanju podjetij, ne nazadnje pa bodo odigrali tudi nadzorno vlogo nad funkcioniranjem uprave in ne bodo odvisni od dnevne politike ali česar koli drugega, kar se je morda v prejšnjih obdobjih pojavljalo, ter bodo avtonomno odločali in sprejemali odgovornost za svoje odločitve.«

Boste izkušnje iz KAS-a prenesli tudi na lokalno okolje?

»Ideja, ki se je sicer zgodila na državni ravni, se je tudi meni že dlje časa porajala. Osebno menim, da na Ptuju nimamo najbolj srečne roke pri kadrovanju v ustanovah, v katerih je ustanoviteljica občina. Preveč se zanašamo samo na to, da bodo razpisi dali prave kandidate. Pri tem je potrebno povedati, da strokovno kompetentni ljudje krepko premislijo, preden se prijavijo na kakršenkoli razpis. Ljudje, ki imajo mnogo strokovnih izkušenj, znanja, pričakujejo, da jih nekdo povabi k sodelovanju, jim predstavi svojo vizijo, da vedo, kakšna je vizija občine, in da lahko glede na povabilo pričakujejo podporo, če se bodo odločili za prijavo na razpisu. Praksa kaže, da sam razpis praviloma ne da najbolj kompetentnih ljudi.«

Kaj pa lahko k drugačnemu stanju na področju kadrovske politike v MO Ptuj prinese pravilnik o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov?

»Na Ptuju je (pre)velik poudarek na formalnih pogojih. Pogosto se gleda samo forma, ne vsebina. Pravilnik je bil pripravljen zato, da bi na nek način pomagal, da se pri kandidatih opravi bolj

r* •• \>

Foto: Črtomir Goznik

Jože Glazer, član kadrovsko-akreditacijskega sveta: »Izkušnje iz KAS-a bi lahko koristno uporabili tudi pri kadrovanju v lokalnih okoljih.«

realno vrednotenje njihove strokovnosti, znanja in izkušenj in da bi bilo subjektivnih interpretacij čim manj. Ali bo prinesel neke večje spremembe, v tem trenutku ne morem povedati, ker osebno menim, da je prvi in najpomembnejši korak evidentiranje primernih kandidatov, iskanje ljudi, ki imajo znanje in jih Ptuj potrebuje. Zagotovo pa bo po sprejemu tega pravilnika manj nesporazumov na primer o tem, ali so neke neformalne izkušnje enake šolski izobrazbi ali ne, in podobno.«

Kdo bo direktor gledališča

Razpis za izbiro novega direktorja Mestnega gledališča Ptuj se je iztekel. Kaj menite o dosedanjem poteku izbire?

»Zame je gledališče institucija, ki ima lahko zelo pomemben vpliv na življenje Ptuja, na njegovo prepoznavnost ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, in ki ima zelo pomemben vpliv na razvoj kulture, gledališke dejavnosti, ne samo profesionalne. Zato je izjemnega pomena, da ga vodi človek, ki tudi živi za to mesto, ki

živi za celotno kulturo in gledališče. Po moje je bila največja škoda Ptuju narejena takrat, ko se je šlo v lažno delitev med profesionalnim in neprofesionalnim delom gledališča, pri čemer se je profesionalnost razumevala zgolj na osnovi formalne diplome AGRTF. Lahko ima nekdo deset diplom, trinajst doktoratov, pa to še ne pomeni, da je kaj boljši od nekoga drugega, ki ima kompetence, ne izpolnjuje pa nekih formalnosti oziroma prihaja iz drugih šolskih ustanov. Ločevanje kvalitete zgolj na formalnih kriterijih je največja napaka na vseh področjih dela. Takšna profesionalnost, ki jo iščeš v nekem ozkem elitnem krogu, zagotovo ni tisto, kar bi lahko funkcioniralo. Ptujsko gledališče potrebuje človeka, ni nujno, da je Ptujčan, ki bo živel v tem mestu, ki se bo čutil Ptujčana. Odkar se na Ptuju podpira zgolj profesionalno gledališče, je bilo to premalo prepoznavno in premalo vključeno v življenje in razvoj kulture na Ptuju, četudi si je naredilo neko prepoznavno ime v slovenskem gledališkem prostoru. Upam, da bo pod novim vodstvom drugače in

bo gledališče postalo dejanski center in spodbujevalec ter povezovalec kulture na Ptuju.. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, na seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj, ki jo vodim, smo jih 26. januarja odprli. Kandidati so Vojko Belšak, Peter Srp-čič, Aleš Horvat, Miha Golob in Branka Nikl Klampfer, vsi naj bi tudi zadoščali formalnim razpisnim pogojem. Strokovna komisija bo opravila podroben pregled in kandidate pozvala k morebitni dopolnitvi vlog. K podaji mnenja bomo pozvali tudi svet zavoda gledališča. Sredi februarja naj bi bil opravljen pogovor z vsemi kandidati, na osnovi tega pa tudi predlog za mestni svet. Novi direktor MG Ptuj bo predvidoma izbran na marčevski seji, mandat pa mu bo pričel teči 1. aprila.«

Kako naj bi po vaše v bodoče potekalo kadrovanje na Ptuju?

»Pri takšnih institucijah, kot so gledališče in druge, ki so izjemno pomembne za razvoj mesta, se ne bi smeli zanašati samo na razpis. Župan bi moral v takih primerih predhodno skupaj s sveti in vodstvi teh institucij,

vodstvi strank in s komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, strokovnjaki s področja delovanja ustanov opraviti pogovore in skupaj ugotoviti, kakšne ljudi potrebujemo glede na specifičnost institucije, probleme in razvojne prioritete MO Ptuj, in skupaj tudi ugotoviti, ali imamo takšne ljudi v domačem okolju. Če jih imamo, jih je potrebno povabiti k sodelovanju in jim nuditi vso podporo do konca, torej do same izbire oziroma imenovanja. Ptuj ima veliko izjemno dobrih kandidatov. Ko sem kandidiral za župana, sem spoznal veliko ljudi, ki so bili pripravljeni delati v dobro Ptuja. Zdaj pa mnogih od teh ni nikjer. Veliko ljudi, ki delamo in živimo zunaj Ptuja, bi lahko delali in sodelovali, pa ni pravega kontakta, dalo pa bi se jih še bolj pritegniti. Te ljudi bi morali prepoznati, zagotoviti bazo podatkov in jih postopoma vključevati v življenje in delo na Ptuju. Na Ptuju bi si morali bolj prizadevati, da bi tudi v svete zavodov postavili čim bolj kompetentne ljudi, ljudi, ki se na neko področje dela spoznajo, imajo strokovno znanje s področja delovanja institucij in lahko prispevajo k razvoju in delovanju institucije ter predstavljajo vsebinsko vez z ustanoviteljem. Seveda pa bi moral tudi ustanovitelj imeti jasno oblikovana pričakovanja in videnja razvoja vsake od teh ustanov ter to tudi upoštevati pri pripravi občinskega proračuna.. Predlagatelji za člane svetov zavodov so politične stranke, ki skušajo izbirati predvsem kadre iz svojih vrst, prednost pri imenovanjih pa imajo svetniki. Po moje bi morali v prvi vrsti videti institucijo, njene probleme in njene usmeritve, na podlagi tega pa poiskati ljudi, ki lahko največ prispevajo k razvoju institucije. To bi bil korak naprej. To bi tudi pomenilo, da ni več pomembno, kdo pripada kateri stranki, katera je v mestnem svetu največja in podobno.«

MG

Ptuj • Pogovor z mag. Bojanom Šinko, specialistom klinične psihologije

Javnost mora biti o kršiteljih obveščena

Žal ima tudi Slovenija svoj primer Fritzl. Še enkrat pa se je tudi pokazalo, da so odpovedali vsi vzvodi nadzora oziroma organi, ki naj bi bili v pomoč v takih primerih in ki naj bi ukrepali, še preden je prepozno. Mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije in terapevt iz zasebne klinično-psihološke ambulante, veliko stavi na novi Zakon o nasilju v družini, saj bo register družin, kjer je prišlo do nasilja nad otroki, četudi le enkrat, vsem državnim organom omogočil, da bodo preverjali stanje v takšnih družinah večkrat.

Kaj je incest?

»Incest (latinsko incestus) pomeni krvoskrunstvo, krvosra-mnost, rodoskrunstvo in označuje spolni odnos med najožjimi sorodniki (starši z otroki, bratje s sestrami ...). Incest je kaznivo dejanje, ki ga Kazenski zakonik Republike Slovenije obravnava v 21. poglavju, v 204. členu, ki pravi: 'Polnoletna oseba, ki spolno občuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali mladoletnim bratom ali sestro, se kaznuje z zaporom do dveh let.' V naši družbi incest ni le nekaj nemoralnega, temveč je obenem kršitev zakona. V zahodni družbi smo se namreč zedinili, da je normalna spolna zveza dopustna med osebama, ki sta manj kot prvi bratranec in sestrična. Vse, kar je sorodstveno gledano manj, naj bi bilo torej sprejemljivo,« je o incestu povedal mag. Bojan Šinko.

Foto: Črtomir Goznik

Mag. Bojan Sinko: »Izkušnje kažejo, da 'bolne' družine varujejo svoje člane in na najsubtilnejše načine onemogočajo žrtvam, da bi poslale svoj klic na pomoč.«

V Sloveniji smo bili prepričani, da se primer Fri-tzl pri nas ne more zgoditi. Zdaj se je pokazalo, da imamo tudi mi opravka s takimi ljudmi. Po vsej verjetnosti je takih primerov še več, vendar ne pridejo v javnost. Koliko pa naj bi javnost sploh vedela o takih primerih?

»Dvomim, da bilo tako prepričanje točno, saj je bilo in-cestnih stikov med starši in otroki, ki so pripeljali tudi do rojstva otrok, kar nekaj. V moji dolgoletni praksi sem se z njimi srečal tudi sam. Še več pa je bilo takih, kjer ni bilo posledic v smislu potomcev. Res je, da sem obravnaval predvsem žrtve, ki so izhajale iz družin, kjer so bili starši po navadi odvisni od alkohola ali pa so bili starši manj inteligentni. Alkohol in odvisnost od alkohola takim ljudem vedno oslabijo njihovo pojmovanje moralnih norm, manj inteligentni starši pa si takih norm in zavor niso pridobili toliko, da bi lahko uspešno zavrli incestne težnje.

Tudi popolnoma prepričani v to, da se pri nas v kaki družini ne bi dogajalo podobno, kot

V akciji, ki so jo začeli sosedje, so v nekaj dneh s prispevki sokrajanov iz Njiverc zbrali prek 5000 evrov denarne pomoči, pri obnovi od ognja raz-

je bilo v Avstriji, ne moremo biti, čeprav osebnih izkušenj s kakšnim podobnim primerom, kot je primer Fritzl, nimam. Ptujski primer pa je po tistem, kar poročajo mediji, pravzaprav v mnogočem zelo podoben temu razvpitemu primeru.«

Kdo naj bi preprečeval takšna in podobna dejanja, če je to sploh mogoče? Kako je tudi mogoče, da do tega prihaja z vednostjo partnerja?

»Dobro vprašanje, saj kot poročajo mediji, je ta ptujski primer prijavil nekdo iz bližine te družine nevladni organizaciji, ta pa je obvestila Center

pokanih in ožganih ometov in notranjosti pa so pomagali tudi nekateri sosedje in sorodniki, tako da je lahko družina Bom-

bek, ki je nekaj časa prebivali

za socialno delo, policijo in tožilstvo, torej tiste, ki so s strani države pristojni in odgovorni za ukrepanje. Žal pa ti po navadi ukrepajo šele takrat, ko se nekaj drastičnega zgodi, torej prepozno tako za žrtve kot storilce.

Morda se bo z izvajanjem novega Zakona o nasilju v družini kaj spremenilo, saj bi register družin, kjer je prišlo do nasilja nad otroki, čeprav le enkrat, omogočil tem državnim organom, da preverjajo stanje v takšnih družinah večkrat, s tem pa preprečujejo takšne drastične dogodke v škodo otrok. Krepiti je potrebno tudi nevladne organizacije in

pri sorodnikih v bližnjem naselju, novo leto za silo dočakala že v svoji hiši. Gospodar Janez Bombek je

posebej hvaležen prav vsem,

seveda zaupanje ljudi v njihovo prostovoljno delo.

Glede partnerjev pa moram reči, da so takšne in podobne družine psihosocialno bolne. Vedno je enako v tem smislu 'bolan' tudi partner ali partnerka storilca, saj drugače ne bi mogel živeti z njo ali z njim. Svojega partnerja sprejema kot

ki so jim priskočili na pomoč in jim kakorkoli pomagali, tedaj ko so bili v najhujši stiski. »Vsem se še enkrat toplo zahvaljujem za dobro srce in pomoč. Posebej se zahvaljujem še svetniku občine Kidričevo Antonu Habjaniču, ki si je osebno prizadeval pri zagotovilu pomoči Občine, hvala tudi županu Jožetu Murku, sosednji družini Vogrinc, sošolcem hčerke Janje - študentom fakultete za zdravstvene vede iz Maribora, soboslikarstvu Premzl, Jožetu Kojcu, Čebelarstvu Pislak ter podjetju Saubermacher iz Lenarta. Vsi ti so nam tako ali drugače pomagali in za to se jim iskreno zahvaljujem v imenu celotne družine Bombek.«

Notranjost hiše družine Bombek v Njivercah je danes po zaslugi dobrih ljudi že skoraj popolnoma prenovljena, vgradili so že tudi novo stavbno pohištvo, okna in vrata ter v celoti na novo uredili pritlično etažo, ki je bila popolnoma uničena.

-OM

'idealnega' in tudi vsa njegova dejanja, pa naj bodo še tako v škodo skupnih otrok.«

Zaupnik otrok s posebnimi pooblastili

Koliko bi lahko šole ob družini in okolju pomagale odkrivati takšne primere? Občutek je, da se danes vse prepogosto vsi bolj ali manj skrivamo za t. i. varovanjem osebnih podatkov.

»Izkušnje kažejo, da take družine varujejo svoje člane in na najsubtilnejše načine onemogočajo žrtvam, da bi poslale svoj klic na pomoč. Okolje pa je žal po navadi takšno, da se nihče ne zmeni za tisto, kar se dogaja za družinskimi okopi, še manj, da bi kdo ukrepal, prijavil ali karkoli storil. Toda sosedje niso gluhi in slepi in marsikaj zaznajo, a nočejo prevzeti nobene odgovornosti, morda tudi zato, ker je ponekod pri nas še vedno povsem običajno, da tepejo otroke, kričijo na njih in podobno.

Res je, da morajo šole upoštevati določila Zakona o varovanju osebnih podatkov in šolske zakone, ki onemogočajo, da bi se otroku, pri katerem opazijo stisko, pomagalo brez soglasja staršev, otroci sami pa po navadi ne zaupajo svojih stisk in težav niti svojemu izbranemu osebnemu zdravniku, kaj šele komu drugemu. Ne vem, zakaj nimamo takšne zakonodaje, da bi lahko bili imenovani zaupniki otrok s posebnimi pooblastili, ki bi napolnili vse te naše vrzeli v korist otrok, kot je to na primer na Nizozemskem.«

Kakšna pa je zaščita žrtve incesta? Vemo, da je okolje do takih primerov lahko zelo okrutno. Kdo vse naj

bi žrtvi pomagal, da bo lahko do neke mere kvalitetno zaživela?

»Najprej bi rad povedal: da so ljudje v takih primerih okrutni in sila ostri zoper incestna dejanja in žal tudi do žrtev, ne le storilcev, predvsem zaradi pripravljenosti do takšnih dejanj v njih samih. Psihodinami-ka tega je v tem, da se prepreči manifestacija lastnih teženj, da jih najostreje obsodimo, s tako obsodbo in zahtevo po kazni pa jih tudi posredno zaviramo.

Vsekakor preprečevanje imenovanja v javnosti oseb, ki so vpletene v ptujski primer, do neke mere varuje žrtev ali žrtve in tudi storilca. Po drugi strani pa javnost mora biti obveščena o tem, kdo krši družbeno vzpostavljeno normo, kot je prepoved incesta, kar je v naši družbi nekaj nemoralnega in kaznivega. Pri nedavnem umoru na Ormoškem so javnost obveščali tudi o imenih otrok, s tem so ta dva otroka vsekakor stigmatizira-li in kljub ukrepanju niso nič preprečili.

Pa pustimo to dilemo odprto in se raje vrnimo k vprašanju, kako pomagati žrtvi v ptujskem primeru. Ker gre za otroka oziroma več otrok, in če bo dokazano, da gre res za kaznivo dejanje in potem tudi za sostorilstvo matere, saj je nemogoče verjeti, da ni vedela, kaj se dogaja, če so živeli skupaj in ni nič preprečila, potem menim, da bi bilo potrebno odvzeti obema starševsko sposobnost po sodni poti, dekletu pa takoj nuditi intenzivno psihosocialno pomoč in jo vključiti skupaj s sorojenci v ustrezno čustveno toplo in po možnosti terapevtsko družino.«

MG

Foto: M. Ozmec

Gospodar Janez Bombek je po požaru žalostno opazoval popolnoma uničeno notranjost stanovanjske hiše, ki je danes skoraj v celoti prenovljena.

Njiverce • Po požaru pri družini Bombek

Notranjost že prenovljena

Poročali smo že, da so po požaru, ki je 5. decembra lani popolnoma uničil notranjost pritlične etaže stanovanjske hiše družine Bombek v Njivercah pri Kidričevem, priskočili na pomoč sosedje in znanci ter družini, ki je ostala skoraj brez vsega, tudi brez oblačil, pomagali, da lahko že spet živijo v skoraj popolnoma prenovljeni hiši.

Ptuj • Državno prvenstvo v standardnih plesih za leto 2009

Zavidljiva kvaliteta slovenskih plesalcev

Športna dvorana Gimnazije Ptuj je bila v soboto, 31. januarja, praznično odeta. V organizaciji Plesnega kluba Fredi so izvedli letošnje državno prvenstvo v standardnih plesih za mlajše pionirje, pionirje, mlajše mladince, mladince, starejše mladince, člane in seniorje. Sočasno z državnim prvenstvom pa so se poklonili tudi 50-letnici športnega in družabnega plesa na Ptuju, posebej pa še pionirjema športnega in družabnega plesa na Ptuju Anijeti Kralj in Aleksandru Glatzu.

Voditeljstvo letošnjega prvenstva je bilo prvič zaupano paru Verena Trofenik Šulek in Andrej Škufca, štirikratnemu svetovnemu prvaku, ki sta tako kot plesalci in sodniki ter organizatorji svoje delo dobro opravila. Verena Tro-fenik Šulek, doma iz Velike Nedelje, je večkratna državna plesna prvakinja v paru z Dragom Šulkom, legendarnim ptujskim plesalcem, danes predsednikom Plesne zveze Slovenije. Vereni Šulek in Anijeti Kralj gre zasluga, da je letošnje državno prvenstvo v standardnih plesih potekalo na Ptuju, čeprav ptujska plesna sekcija nima svojih tekmovalcev. Del Ptujskega pa je na letošnjem državnem prvenstvu vendarle slavil: med mlajšimi mladinci sta se namreč najbolje odrezala Miha Turk in Giovanna Klarič iz PK Pin-gi. Giovanna je Majšperčanka in se je zmage, ki je nista pričakovala, zelo razveselila.

Ptujsko je bil obarvan tudi uvod v državno prvenstvo: najprej je s solo plesno točko nastopila Jana Dobrijevič v koreografiji Božene Krivec. S točko Ameno pa sta prav tako navdušila slovenski plesni par Jernej Brenholc (ki je Ptujčan) in Daniela Pekič iz PK Pingi Maribor.

Anijeta Kralj je po koncu letošnjega prvenstva v standardnih plesih povedala, da je bilo odlično, vse se je izteklo tako, kot se je moralo, saj je bila kvaliteta plesnih parov izjemna. Na tem prvenstvu smo lahko videli lepoto in kulturo oziroma vse, kar ples združuje. V revialnem delu pa sta pred občinstvo, ki je uživalo v skoraj tri ure in pol trajajoči plesni pravljici, stopila vodilna slovenska plesalca v latinskoameriških plesih Jurij Bagatelj in Jagoda Štrukelj, desetkratna državna prvaka, ki imata tudi eno zmago v kombinaciji.

S plesom je v soboto ob plesni sekciji DPD Svoboda Ptuj praznovala tudi Gimnazija Ptuj, ki bo letos stara že 140 let, državno prvenstvo v standardnih plesih pa je največji in najpomembnejši kulturni dogodek v tem jubilejnem letu, je povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. Zgodovino ptujske gimnazije so zaznamovali številni dijaki in profesorji, med njimi sta zagotovo tudi Drago Šu-lek in Verena Trofenik Šulek.

Za ta izjemen plesni dogodek pa je hvaležno tudi mesto, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.

Razveseljivo je, da se število tekmovalnih parov zadnja leta povečuje, prav tako kvaliteta, je v imenu organizatorja letošnjega tekmovanja povedal eden izmed sodnikov letošnjega prvenstva Fredi Novak. Slovenija je, kar zadeva ples, za marsikoga velika neznanka. Čeprav imamo po nekih podatkih le okrog 300

Anijeta Kralj in Aleksander Gl< nega in organizacijskega dela ga plesa na Ptuj.

tekmovalnih parov, imamo vsako leto v Blackpoolu, vsakoletni svetovni plesni meki, dva finalista. To pa ne uspeva niti velikim, kot sta na primer

sta opravila levji delež strokov-razvoju športnega in družabne-

Italija in Rusija, ki imata veliko več tekmovalnih plesnih parov. Samo Moskva jih ima na primer 30 tisoč.

MG

Na sobotnem državnem prvenstvu v standardnih plesih je nastopilo 70 plesnih parov, ki so se pomerili v petih plesih: tangu, angleškem valčku, dunajskem valčku, slovfoksu in kvikstepu, le mlajši pionirji so imeli v tekmovalnem programu tri plese. Med mlajšimi pionirji sta slavila Domen Romih in Neli Čadej iz PK Pingi, med pionirji Gal Mlaker in Lana Zagorac iz PK Pingi, med mlajšimi mladinci sta se najbolje odrezala Miha Turk in Giovanna Klarič iz PK Pingi, pri mladincih Matej in Ana Pritekelj iz PK Mirandance, pri starejših mladincih sta zmagala Andrej Mesojedec in Lea Perovšek iz PK Fredi, članske zmage sta se veselila stara državna prvaka Luca Bussoleti in Tjaša Vulič iz PK Urška, med seniorji pa sta ponovno zmagala zakonca Vitam in Barbara Kodelja iz PK Fredi.

Foto: Črtomir Goznik

S ptujskim športnim plesom je 40 let povezan tudi trener in sodnik Franjo Kozar (levo), na fotografiji s Fredijem Novakom, organizatorjem državnega prvenstva v standardnih plesih na Ptuju za leto 2009.

Poijčane • Deset let tamburašev Kavkler

V desetih letih skoraj dvesto nastopov

Ko smo si ogledali desetletno statistiko nastopov Tamburašev Kavkler, ki delujejo pod okriljem KUD Janka Živka Poljčane, vodi jih umetniški vodja Marjan Dreu, smo bili prijetno presenečeni. V času od septembra 1998, ko je sedem Kavklerjev iz Hošnice: Karli, Matjaž, Uroš, Sandi ter njihovi trije bratranci Aleš, Jožek in Tomaž, skupaj z umetniškim vodjem Marjanom Dreuom začelo igrati, pa vse do 30. decembra 2008 so opravili 183 raznih nastopov.

Tamburaši Kavkler in Modrijani, vsi oblečeni v mornarske uniforme, ob svojem jubilejnem nastopu v poljčanski športni dvorani, skupaj s pevkami noneta Vivere ter kantavtorjem Tadejem Vesenjakom

Že slaba dva meseca po ustanovitvi njihove skupine so decembra 1998 nastopili na Območnem srečanju tamburašev v Gorišnici in s svojim kvalitetnim nastopom zbudili zanimanje strokovne komisije ter bili uvrščeni na srečanje tam-buraških orkestrov Slovenije, ki je bilo maja 1999 na Borlu. Na vseh revijah tamburaških skupin, občinskih, območnih, medobmočnih, so ob strokovni komisiji poželi zanimanje občinstva, saj so med tistimi redkimi tovrstnimi ansambli, ki ob kvalitetnem igranju na instrumente tudi izvrstno pojejo.

Zanimivo je prebirati imena krajev, kjer so v minulih desetih letih nastopili. Seveda so najpogosteje omenjeni domači kraji v slovenjebistriški, polj-čanski in makolski občini ter

bližnji okolici, ob tem pa so s svojimi nastopi obredli še velik del Slovenije. Nastopali so na občinskih in drugih proslavah, marsikomu zaigrali za njegovo okroglo obletnico, imeli koncerte v humanitarne namene, nastopali na radijskih in TV-postajah, sodelovali s KUD Matiček Spodnja Polskava, redno igrali na kulturnih mozaikih ZKD občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane ter Makole in še bi lahko naštevali. Še nekaj druge zanimive statistike je v teh številkah. Ob vsakem nastopu je zapisano tudi število poslušalcev in ni jih bilo malo, ki so jim ob teh priložnostih radi prisluhnili.

23. novembra lanskega leta so imeli v poljčanski športni dvorani koncert ob desetletnici obstoja. Gostje večera so bili ob članicah slovenje-

bistriškega noneta Vivere še Modrijani (z njimi so namreč Kavklerji lani posneli uspešnico Ribičeve sanje) in prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Ob datumu nastopa je zapisana številka 600, kar pomeni, da je bila tokrat poljčanska športna dvorana nabito polna. Ob desetletnem jubileju jih je nastopilo samo sedem. Sandi, ki je devet let sodeloval s svojimi brati in bratranci, se je zaradi številnih drugih obveznosti odločil, da trenutno ne bo igral. Seveda pa s tem še ni rekel zadnje besede.

In kakšne so njihove želje za naslednje desetletje ? Čim več nastopov v domačih in drugih krajih, ob sodelovanju s številnimi prijatelji, s katerimi so sodelovali že v minulih desetih letih.

Vida Topolovec

Foto: arhiv

Havana • ZDA

imajo Guantanamo v najemu preko 100 let

Castro zdaj od ZDA zahteva vrnitev Guantanama Kubi

Kuba od ZDA zahteva vrnitev ozemlja, na katerem ima oporišče Guantanamo. Revolucionarni voditelj Fidel Castro je v »Razmišljanjih o novem predsedniku ZDA« na neki spletni strani zapisal, da v zvezi z vrnitvijo Guantanama ne bodo dajali nobenih koncesij novi ameriški administraciji Baracka Obame.

Če Obama ne bo upošteval volje Kube, »bo to arogantno dejanje in zloraba velikanske moči nad malo državo«, je na spletni zapisal Castro in od Obame zahteval, da takoj brezpogojno vrne ozemlje Kubi. »Ohranjanje vojaške baze na Kubi proti volji ljudstva krši najbolj osnovna načela mednarodnega prava,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še zapisal Castro. Vrnitev ozemlja, na katerem je oporišče, je že v četrtek zahteval tudi kubanski zunanji minister Felipe Perez Roque. Dejal je, da bi morale ZDA ne le zapreti to oporišče, ampak vrniti ozemlje, na katerem je postavljeno, pod nadzor Kube. ZDA imajo Guantanamo, strateški zaliv na vzhodu kubanskega otoka, neomejeno v najemu že vse od leta 1903. Vojaško bazo so tedaj postavili kot pogoj za umik svojih okupacijskih sil. (sta)

Pariz • Protest proti vladnim reformam

Več kot milijon francoskih delavcev na ulicah

Več kot milijon delavcev je v četrtek zasedlo ulice francoskih mest in v okviru enodnevne splošne stavke protestiralo proti ukrepanju francoske vlade v luči gospodarske krize, ki je zajela Francijo, Evropo in ves svet, ter proti predlaganim vladnim reformam. Med demonstracijami v Parizu je prišlo tudi do neredov.

Enodnevna splošna stavka francoskih železničarjev, ki so se ji pridružili številni zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, je danes v precejšnji meri ohromila Francijo in povzročila zamude v prometu, zaprta pa je bila tudi večina šol po državi. Stavkala je četrtina od vseh zaposlenih v javnem sektorju, vendar pa je stavka, imenovana tudi 'črni četrtek', po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povzročila manj nevšečnosti, kot je bilo pričakovano.

Stavkajoči zahtevajo večjo varnost delovnih mest, dodatno pomoč srednjim in malim podjetjem in opustitev dela predlaganih vladnih reform. Delavci zahtevajo tudi ukrepanje proti številnim odpuščanjem, dvig plač in konec krčenja porabe v javnem sektorju. Na protestih proti vladni politiki, ki jo pooseblja francoski predsednik Nicolas Sarkozy, se je medtem na ulicah francoskih mest po trditvah največjega francoskega sindikata CGT (Confederation generale du travail) zbralo 2,5 milijona ljudi, medtem ko

na francoskem notranjem ministrstvu število protestnikov ocenjujejo na malo več kot milijon. V vsakem primeru je šlo za največje demonstracije, odkar je francoski predsednik zmagal na predsedniških volitvah maja 2007. Eden najbolj množičnih protestnih shodov je bil v francoski prestolnici, kjer se je po besedah organizatorjev zbralo 300.000 ljudi, po ocenah policije pa 65.000.

»V Franciji smo že imeli revolucijo. Če bo potrebno, bomo izvedli še eno. Glede na število ljudi na ulicah nas bo Sarkozy moral začel poslušati, preden se bodo zadeve zares zaostrile,« je dejal eden od protestnikov v mestu Rennes v pokrajini Bretanija. »Danes imamo predsednika, ki slepo nadaljuje s svojimi načrti, tudi potem ko nas je s svojo politiko popeljal v recesijo, še preden se je začela francoska kriza,« pa je v Parizu poudarila predsednica vodilne opozicijske socialistične stranke Martine Aubry, ki je prišla spodbujat protestnike.

Francoska vlada medtem ostaja neomajna. »Imamo politiko reform, načrt za oživitev gospodarstva. Stavka ni rešitev za krizo,« je poudaril minister za proračun Eric Woerth in pri tem branil načrte za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Sarkozy, ki je bil glavna tarča gneva francoskih delavcev, je medtem poudaril, da so stavkajoči upravičeno zaskrbljeni zaradi gospodarske krize. »Kriza neslutenih razsežnosti, ki je prizadela svetovno gospodarstvo, je v Franciji in drugod po svetu povzročila legitimne skrbi,« je dejal v izjavi. (sta)

Ljubljana • Sanader Pahorju nedosegljiv

Pahor vseeno upa na odločilen korak pri reševanju vprašanja meje s Hrvaško

Premier Borut Pahor je po četrtkovi seji vlade povedal, da mu še vedno ni uspelo navezati stika s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Poudaril pa je, da mora biti njuno srečanje dobro pripravljeno, da bi bila lahko na njem vzpostavljena jasna politična volja za rešitev vprašanja meje, s čimer bi državi še letos presekali ta gordijski vozel. Pahor je tako novinarjem pojasnil, da mu kljub iskrenim prizadevanjem z njegove strani še ni uspelo navezati stika s Sanaderjem glede njunega medsebojnega srečanja, saj pozitivnega odgovora iz Zagreba ni bilo.

Premier je spomnil tudi na dosedanji potek njegovih prizadevanj za srečanje s hrvaškim kolegom, ki potekajo vse odkar je Slovenija na decembrski pristopni konferenci Hrvaške z EU blokirala napredek pri vrsti pogajalskih poglavij zaradi sporne dokumentacije, ki jo je Hrvaška priložila k svojim pogajalskim izhodiščem in s katerimi po prepričanju Slovenije prejudicira mejo med državama. Pahor je zatrdil, da bo Sanaderju prepustil presojo, kdaj se mu bo zdelo primerno, da na srečanje pristane. Obenem je opozoril, da mora biti njuno medsebojno srečanje dobro pripravljeno, na pravem mestu in ob pravem

času. Vsi zapleti glede tega srečanja so po trditvah premiera le epizoda, ki bo hitro pozabljena, če bo v kratkem času prišlo do njega in bo na njem vzpostavljena jasna politična volja za rešitev vprašanja meje.

Hrvaško zunanje ministrstvo je sicer danes sporočilo, da še ni dobilo uradnega odgovora na diplomatsko noto, v kateri so prejšnji teden Pahorja povabili na srečanje s Sanaderjem. »Na poslano hrvaško diplomatsko noto do danes nismo prejeli odgovora«, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Kot je za STA dejal tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun, je bilo v omenjeni diplomatski noti uradno povabilo za uradno srečanje dveh premierjev. »Če je bil omenjen tudi ogled rokometne tekme, je bilo spotoma,« je dejal Dragun. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je ob tem spomnilo, da je tudi Pahor javno predlagal srečanje predsednikov dveh vlad, ki pa ga je potrebno urediti po diplomatski poti. »Vlada Republike Hrvaške je omenjeni predlog sprejela ter pričakuje, da bosta po diplomatski poti dogovorjena čas in kraj srečanja«, so zaključili današnje sporočilo. Pahor je po današnji seji vlade še dejal, da je kljub vsem zapletom med državama, ki jih sam sicer ne želi dramatizirati, pred obema državama velika priložnost, da rešita vprašanje, ki njune medsebojne odnose obremenjuje že več kot 17 let. Istočasno pa je poudaril, da

brez politične volje na obeh straneh ne bo šlo. Na slovenski strani volja po zagotovilih Pahorja obstaja, saj si Slovenija želi, da bi v letošnjem letu obe državi naredili odločilen korak k dokončni rešitvi spora o meji ali vsaj vzbudili upanje, da bo do rešitve prišlo v doglednem času.

Na vprašanje hrvaškega novinarja, zakaj Slovenija zavrača presojo Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), če pa obstaja magnetogram s srečanja med nekdanjem premierom Janezom Janšo in Sanaderjem na Bledu avgusta 2007, na katerem naj bi bilo jasno slišati, da sta se predsednika vlad dogovorila za reševanje spora pred ICJ, je Pahor odgovoril, da je slovenska javnost obveščena, da konkretnega dogovora med premieroma ni bilo. Šlo je za načelen dogovor in takratni premier Janša je takoj po blejskem srečanju o tem obvestil tudi predsednike strank, je zatrdil Pahor. Na izjave Sanaderja, v katerih se ta sprašuje, zakaj je Slovenija lahko vstopila v EU z nerešenim vprašanjem meje, Hrvaška pa ne more, je Pahor še enkrat povedal, da v pristopnih pogajanjih Hrvaške ne bi prišlo do zastoja, če v Zagrebu ne bi predložili omenjenih dokumentov. Obenem je dejal, da Hrvaška nima odprtih vprašanj samo s Slovenijo, ampak tudi z drugimi sosedami, ter zatrdil, da bi bilo dobro za nadaljnjo širitev unije na države Zahodnega Balkana, če bi Hrvaška rešila vsaj eno od vprašanj meje. (sta)

Bruselj • Komisija sprožila postopek

Sloveniji drugi opomin zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje

Evropska komisija je konec tedna sporočila, da je nadaljevala postopek proti Sloveniji, ker ni izdala novih ali obnovljenih dovoljenj za več kot 4000 industrijskih obratov, ki že delujejo. Drugi opomin Sloveniji je bil sicer Ljubljani posredovan že 1. decembra, tako je vlada tudi že potrdila odgovor nanj, ki ga je posredovala Bruslju.

Slovenija je skupaj s še sedmimi članicami prvi opomin zaradi dovoljenj za industrijske obrate prejela maja lani. Drugi opomin je sicer zadnji korak pred sprožitvijo postopka proti državi pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Slovenija ga je dobila 1. decembra lani, vendar je komisija to sporočila šele danes. Vlada je odgovor nanj potrdila ter ga posredovala v Bruselj, saj se je rok za odgovor iztekel 1. februarja. Cilj direktive o preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja je preprečiti in nadzorovati industrijske izpuste v zrak, vodo in tla. V skladu z njo so morale države do 30. oktobra 2007 izdati nova dovoljenja ali pregledati in po potrebi obnoviti obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999. Slovenija pa bi morala izdati nova ali obnovljena dovoljenja za industrijske obrate, ki so začeli delovati do datuma njenega vstopa k EU, to je 1. maja 2004. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je poudaril, da je dejstvo, da industrijski obrati delujejo brez uradnih dovoljenj, na podlagi katerih bi morali zagotoviti zmanjšanje količine onesnaževal, nesprejemljivo.

Drugi opomin, imenovan obrazloženo mnenje, so poleg Slovenije prejele še Belgija, Bolgarija, Grčija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija, medtem ko so Danska, Irska in Malta prejele prvi opomin.

Slovenija v odgovoru Evropski komisiji poudarja, da »se z vsemi razpoložljivimi viri trudi pospešiti postopke, ki pa so v cilju izdajanja kakovostnih dovoljenj«. V skladu z že posredovanim odgovorom na majski opomin je Slovenija ocenila, da bo vsa potrebna dovoljenja izdala do 1. septembra letos, izhaja iz odgovora. »Glede na trenutno stanje izdanih dovoljenj in kljub dodatnim naporom Slovenija ugotavlja, da bo izdaja vseh potrebnih dovoljenj v predvidenem časovnem roku zelo zahteven projekt, še posebej v luči trenutne finančne in gospodarske krize,« piše v odgovoru, ki je bil potrjen na današnji redni seji vlade. »Komisija v svojem dopisu povzema dejansko stanje in argumente Slovenije, ki glede postopka izdajanja dovoljenj pojasnjuje, da je do zamude pri omenjenem postopku prišlo zaradi kompleksnosti tovrstnih upravnih postopkov,« piše v odgovoru komisiji. »Komisija v povezavi s tem opozarja, da se država članica v skladu z ustaljeno prakso Sodišča Evropskih skupnosti ne sme sklicevati na določbe, prakse ali okoliščine, prisotne v njenem notranjem pravnem sistemu, da bi s tem upravičila neizpolnjevanja obveznosti in neupoštevanje rokov, ki so določeni v direktivi,« še piše v odgovoru. Slovenija v odgovoru komisiji izpostavlja pojasnilo, da pomanjkanje dovoljenj pri posameznih obratih ne povzroča nujno znatnega onesnaževanja, saj morajo upravljavci upoštevati obvezne predpise o mejnih vrednostih emisij, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah. Komisija sicer meni, da ta utemeljitev ni zadostna. (sta)

Gospodarstvo po svetu

BEOGRAD - Srbija je v četrtek sprejela 1,6 milijarde evrov vreden stimulacijski paket za pomoč domačemu gospodarstvu v času gospodarske krize. Z njim bo podjetjem in državljanom pomagala pri pridobivanju cenejših posojil, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal srbski premier Mirko Cvetkovic. »Vlada je sprejela načrt, v okviru katerega bo nudila podporo pri najemanju kreditov, s čimer bo zagotovila večjo likvidnost podjetij, spodbudila investicije in domačo potrošnjo,« je povedal.

WASHINGTON - Prodaja novih hiš in stanovanj se je decembra lani v ZDA zmanjšala za 14,7 odstotka na letno prilagojeno raven 331.000 enot,so sporočili z ministrstva za trgovino. Zmanjšala so se tudi naročila trajnih dobrin, medtem ko se je število prejemnikov podpore za brezposelnost povečalo.

WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo zvečer v Washingtonu v skladu s pričakovanji potrdil predlog zakona o gospodarski stimulaciji, vreden 819 milijard dolarjev, pri čemer pa demokrati niso dobili podpore niti enega republikanca. Pričakovana potrditev predloga zakona v predstavniškem domu je šele prvi korak na poti do zakona, saj mora pred podpisom predsednika ZDA Baracka Obame svoj predlog sprejeti še senat; predlog bo potrebno uskladiti s tem, ki ga je sprejel predstavniški dom. Demokrati računajo, da bo predlog zakona pripravljen za Obamov podpis sredi februarja. Prava razprava se bo začela v senatu prihodnje dni, saj imajo tam republikanci možnost blokade, ki je njihovi kolegi v predstavniškem domu nimajo.

ZAGREB - Hrvaška bo letos po pričakovanjih vlade zabeležila gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, v prihodnjem letu 3,2 odstotka in v letu 2011 v višini štirih odstotkov. Vlada pričakuje, da bo letošnja upočasnjena gospodarska rast nadaljevanje trenda, ki se je začel v drugi polovici lanskega leta. Vlada predvideva, da bi se lahko stopnja inflacija z lanskih 6,1 odstotka letos znižala na 3,5 odstotka. Inflacijske pritiske pričakuje zaradi zvišanih cen plina, trošarin na tobačne izdelke in zdravstvenih storitev.

BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Wen Jiabao sta se v četrtek zavzela za sodelovanje v boju proti svetovni finančni krizi in ohranitev trgovinskih vezi med državama. »Kitajska in Nemčija imata podobne interese, ker sta obe močno odvisni od izvoza in se strinjata, da protekcionizem ni pravi odgovor,« je poudarila Merklova. Wen je dejal, da državi lahko okrepita sodelovanje in se skozi krizo prebijeta skupaj. Ob tem je povabil tuja podjetja, naj sodelujejo pri infrastrukturnih projektih v okviru prizadevanj vlade za oživitev gospodarstva, za kar je namenila 586 milijard dolarjev. Merklova je dodala, da je Nemčija »zelo zainteresirana« za infrastruktur-ne projekte, zlasti za gradnjo železnic.

STOCKHOLM - Švedski tekstilni koncern Hennes & Mauritz (H&M) je v poslovnem letu, ki se je izteklo konec novembra lani, povečal čisti dobiček za 12,5 odstotka na 15,29 milijarde kron (1,45 milijarde evrov), prihodke pa za 13 odstotkov na 88,53 milijarde kron (8,4 milijarde evrov). Letos naj bi ustvaril med 6000 in 7000 novih delovnih mest. Iz družbe so sporočili, da so rezultati v splošnem boljši od pričakovanj, ter da ima priložnosti za rast in razvoj, pri čemer načrtuje, da bo v tekočem poslovnem letu ustvarila med 6000 in 7000 novih delovnih mest.

DEARBORN - Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford Motor je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležil 5,9 milijarde dolarjev izgube, medtem ko je v enakem obdobju predlani ta znašala 2,8 milijarde evrov. Prihodki so se znižali s 45,5 milijarde na 29,2 milijarde dolarjev. Izguba v celotnem letu je znašala 14,6 milijarde evrov. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, je lani prodaja vozil v ZDA padla na najnižjo raven v zadnjih 26 letih, pri čemer je Ford v ZDA beležil 20,5 odstotka slabšo prodajo kot leta 2007, tržni delež pa mu je na domačem trgu padel s 15,7 na 15 odstotkov.

MOSKVA - Ruski rubelj je v zadnjih dveh dneh v primerjavi z dolarjem zabeležil največji padec v zadnjih 10 letih, saj je v sredo in četrtek skupaj izgubil 5,2 odstotka vrednosti. Rubelj izgublja tudi v primerjavi z evrom, saj je evro v primerjavi z rusko valuto na najvišji ravni od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Za dolar je bilo v četrtek po poročanju tujih tiskovnih agencij potrebno odšteti 34,9189 rublja, največ po januarju 1998, za evro pa 45,6615 rublja. Zaradi nedavnih padcev vrednosti rublja so gospodarski analitiki vse bolj prepričani, da bo ruska centralna banka nacionalno valuto morala devalvirati.

TOKIO - Japonski Sony je v predzadnjem četrtletju poslovnega leta, to se bo končalo konec marca, ustvaril 115,6 milijona dolarjev čistega dobička, 20-krat manj kot v enakem obdobju minulega poslovnega leta. Takrat je družba ustvarila 2,2 milijarde dolarjev čistega dobička. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, so se prihodki japonskega proizvajalca zabavne elektronike v predzadnjem četrtletju tekočega poslovnega leta v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega poslovnega leta znižali za tretjino. V družbi so zaradi rezultatov v obdobju oktober - december precej razočarani, saj navadno družba zaradi božično-novoletnih praznikov v tem obdobju zabeleži najboljšo prodajo.

NÜRNBERG - Število brezposelnih v Nemčiji se je januarja povzpelo za 387.000 na 3,489 milijona, kar je 170.000 manj kot januarja lani, je objavila nemška zvezna agencija za delo. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,9 odstotne točke na 8,3 odstotka.

LONDON/HAAG - Britansko-nizozemski naftni koncern Royal Dutch Shell je lani ustvaril 31,4 milijarde dolarjev dobička, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Rast dobička izvira iz visokih cen nafte v lanskem poletju, precej slabše pa je bilo poslovanje koncerna v lanskem zadnjem četrtletju. Kot so poročale tuje tiskovne agencije, se je v zadnjem lanskem trimesečju prodaja znižala za 24 odstotkov na 81,1 milijarde dolarjev. Shell je v omenjenem trimesečju posloval s čisto izgubo v višini 2,81 milijarde dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju predlani ustvaril 8,47 milijarde dobička. Ob neupoštevanju vrednotenja zalog je Shell posloval v zadnjem lanskem četrtletju z dobičkom v višini 4,8 milijarde dolarjev.

FRANKFURT - Nemški proizvajalec poslovne programske opreme SAP je v letu 2008 ustvaril 1,89 milijarde evrov čistega dobička, kar je dva odstotka manj kot leto prej. Prihodki od prodaje so se zvišali za 13 odstotkov na 11,6 milijarde evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (sta)

Ptuj • Ignac Vrhovšek pred rehabilitacijo

Ni razlogov za obtožnico

Ignac Vrhovšek je bil na Vojaškem sodišču v Splitu med služenjem vojaškega roka obsojen na dve leti zapora, ki ga je prestal v času od 19. junija 1963 do 18. junija 1965 na Golem otoku. Leta 2004je po dolgoletnih prizadevanjih, da bi zbral potrebne dokumente, vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ker je bil od vsega začetka prepričan v svojo nedolžnost. Okrožno sodišče v Ljubljani je 30. decembra lani sklenilo, da se postopek ustavi, ker je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani 11. novembra lani v celoti umaknilo obtožbo.

V sklep o ustavitvi postopka je Okrožno sodišče v Ljubljani zapisalo, da zgolj neizpolnitev ukaza nadrejene vojaške osebe v zvezi s službo ali neposlušnost ne predstavlja več kaznivega dejanja. Po določbah kazenskega zakonika se tudi več ne sankcionira kaznivega dejanja upiranja stražarju, straži, patrulji, dežurnemu ali drugi vojaški osebi. Sklep o ustavitvi postopka je postal pravnomočen 4. januarja letos.

Ptujčan Ignac Vrhovšek je bil na dve leti zapora na Golem otoku obsojen zaradi treh kaznivih dejanj: ker naj ne bi izpolnil povelja nadrejenega o vnosu dopolnil v primopredajni zapisnik, ni izpolnil povelja, da se obrije in ostriže, in da naj bi se vozil s čolnom v neki prepovedani smeri plovbe, zaradi česar naj bi bil stražar prisiljen streljati. Ves ta čas, torej dolgih 45 let, se je spraševal, kaj je storil takšnega, da bi to bilo nezakonito. V resnici niti ni vedel, da je bila proti njemu vložena obtožnica in da se zoper njega vodi kakršenkoli postopek. Ko je dobil obtožnico in vabilo za razpravo, se je z ladjo nahajal v Tivtu. V dobri veri, da gre za neko pomoto, se je odpravil na razpravo. Na razpravi, ki ni bila razprava, mu je bila odvzeta prostost. Najprej so ga zaprli v vojaški zapor Gripe v Splitu. Po dveh dneh so mu izročili sodbo. Nanjo se je pritožil po svojih močeh, saj z branilcem, ki je bil določen po uradni dolžnosti, ni imel nobenega stika, niti ni vedel, koga so mu dodelili. O njegovi pritožbi na Višjem vojaškem sodišču v Beogradu pa verjetno niso nikoli razpravljali.

Od vsega začetka je bil prepričan v svojo nedolžnost, zato se je tudi odločil, da jo bo dokazal ne glede na vse napore. V oporo so mu bili tudi dokumenti, ki so se v zvezi z njegovo zadevo ohranili in ki so ga utrjevali v prepričanju o tem, da z njegovo zadevo ni bilo nekaj v redu že od samega začetka tako v obtožnici kot v sami sodbi, ki pa mu je bila odvzeta, potem ko se je pritožil.

Dolga pot do obnove kazenskega postopka

Po vrnitvi z Golega otoka je vedel, da ne bo miren, dokler ne bo uspel z zahtevo za obnovo kazenskega postopka in rehabilitacijo. Za to se je odločil kot eden izmed redkih, večina se ni bila pripra

vljena spopasti z ovirami. Pot do dokumentov je bila vsej prej kot lahka. Ker je sestavni del vsake zahteve za obnovo kazenskega postopka spis ali vsaj sodba, je začel iskati sodbo. Ker vsako sodbo spremlja tudi obtožnica, je pričel poizvedovati tudi zanjo. Iz Beograda na poizvedovanje o sodbi ni prejel nobenega uradnega odgovora, prek svojih zvez pa je prišel do arhivov personalne uprave, kjer je njegov dosje, v dosjeju pa tudi »naredba« o prenehanju službe in odvzemu čina, ki ima v obrazložitvi v resnici povzetek sodbe. To je bil njegov kronski dokument, na osnovi katerega je pozneje obnovil sodbo. Sodba bi morala biti v t. i. kazenskem spisu oziroma osebnem kartonu iz zapora. Ker pa je bil KPD Goli otok medtem zaprt, je njegove arhive prevzel Državni arhiv Republike Hrvaške, kar se je zgodilo že leta 1988. Iz tega arhiva so bile vse sodbe izločene in uničene. Po obvestilu, ki ga je po vseh prizadevanjih vendarle dobil iz Beograda, je bila sodba s sodišča uničena že leta 1973, tako da ni bilo izvirnika niti kopije.

Se bo država
pripravljena
poravnati?

Glede na zakonsko možnost, da se izgubljeni ali delno ali v celoti uničeni kazenski spis oziroma sodba obnovi, je na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je pristojno za sodbe vojaških sodišč bivše Jugoslavije in za državljane, ki so bili 25. junija leta 1991 državljani Slovenije, vložil zahtevek za obnovo sodbe in ga dopolnil z vsemi dostopnimi dokumenti. Sodišče je razpisalo dve razpravi, sodbo

je brez obrazložitve obnovilo. Obnovitev sodbe namreč predstavlja temelj v postopku rehabilitacije. Skliceval se je na nezakonitost oziroma neutemeljenost obtožnice in na njeni podlagi izrečene sodbe. Dejanja, ki naj bi bila kazniva, so dejansko nepomembna. Ostrigel in obril se res ni, se je pač drugi dan, kaznivo dejanje, ker ni vnesel dopolnila v zapisnik o primopredaji dolžnosti, na ta način, da je zapisnik raztrgal, je velik konstrukt, kar je dokazoval s predpisi, ki so takrat veljali, da enostavno tega povelja ni mogel in tudi ni smel izvršiti.

Kdor ni bil nikoli v zaporu, niti ne ve, kaj zapor je, še posebej, poudarja, če gre za neupravičeno sodbo in zapor na Golem otoku, ki je ob vsem hudem imel tudi izjemno človeško stigmatizacijo. Zato se je Ignac Vrhovšek tudi podal na zahtevno pot, da bi dokazal, da so bile vse obtožbe nezakonite in neutemeljene, enako tudi na tej podlagi izrečena sodba. 16. novembra 2007 je prejel potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, da nikoli ni bil kaznovan oziroma ni storil kaznivega dejanja, kljub temu da je bil dve leti na Golem otoku številka 384 KPD. Potrdilo je pomenilo, da lahko neke družbene funkcije opravlja še naprej brez slabe vesti, da bi kršil zakone.

Ob vstopu v novo leto 2009 je Ignac Vrhovšek dočakal tisto, v kar je bil prepričan že od obsodbe naprej: da je nedolžen in da storjena dejanja, zaradi katerih je moral doživeti golgoto, niso bila kazniva dejanja. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi kazenskega postopka je v začetku januarja letos na Državno

pravobranilstvo v Ljubljani podal odškodninski zahtevek pred vložitvijo tožbe, ker ima kot neupravičeno obsojen pravico do povrnitve škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic zaradi neupravičene sodbe Vojaškega sodišča Split. Država je država, ne glede na družbeno ureditev, ker je to aparat moči ali pa prisile, pravi ob vsem tem, kar se mu še vedno dogaja. Vseskozi se sam brani, vsi odvetniki, ki jih je zaprosil za pomoč v svojem primeru, se niso želeli ali znali angažirati. Ker se sam brani, mu tudi nič ne pripada, če bi ga branil kdo drug, bi to bremenilo državo, država bi v tem primeru brez velikih besed odprla denarnico in plačala. Nazadnje so mu priznali 17 evrov stroškov za pot v Ljubljano.

Šteje si v čast, da je z obnovo kazenskega postopka uspel, takih primerov je malo, kot je tudi malo ljudi, ki so doživeli in preživeli Goli otok in iščejo pravico. Čeprav so tudi po 45 letih prepričani, da niso storili očitanih kaznivih dejanj, ne zmorejo toliko moči, da bi se spustili v ta postopek.

Ignac Vrhovšek priznava, da je bil zanj to strahovit psihološki napor, prav tako za okolico, še posebej pa velika obremenitev za ženo. Velikokrat je slišal dobronamerne nasvete, naj vse skupaj pusti in pozabi. Pozabiti ne moreš, vedno znova so se rane odprle, ko se je vračal na otok. Po vsakem obisku je dobil nove moči, da je vztrajal na poti, ki si jo je izbral. Njegova največja želja je, da bi se kateri ob mladih obetajočih pravnikov študiozno lotil njegovega primera - obnove kazenskega postopka na njegovem primeru.

MG

Pa brez zamere

Nebodigatreba?

Nekaj misli pred kulturnim praznikom

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ki nam prihaja nasproti ob koncu tedna, je na mestu, da tej tematiki posvetimo nekaj besed. Pa tokrat ne bomo preveč besedičili okoli Prešerna in njegovih pesnitev, njegovih "posvetnih" pustolovščin, vzdevkov in podobnih vsakdanjosti; tudi glede njegovega ljubezenskega življenja se ne bomo izrekali in ga tehtali kot kos testa za peko kruha. O vsem tem je bilo že veliko napisanega in še več povedanega (ne nujno v strokovnih debatah, seveda). Pustimo to veliko in po svoje tragično osebnost, da počiva v miru in mu ne najedajmo kar tja v tri krasne. Veliko vprašanje je namreč, ali bi Prešernu vsa ta pozornost in pomp, ki mu ga namenjamo njegovi rojaki, sploh bila všeč, ali pa bi rekel nekaj v stilu »'zelo lepo, da vam je moje delo všeč, ampak zdaj me pa pustite pri miru, da v miru spijem ta glažek in se na samem malce pogovorim z muzami«. Vprašanje je tudi, ali bi možaku bilo všeč, da njegova dela s filigransko, mikroskopsko, robotsko, s kvantno natančnostjo obducirajo in secirajo trume strokovnjakov. A pustimo te in podobne debate drugim.

Najpomembnejše vprašanje, na katerega napeljuje Prešeren in z njim povezan kulturni praznik, ni vprašanje njegovega statusa ali njegovih pesnitev, ampak vprašanje kulture same. Eksistencialnega statusa kulture. Oziroma, bolje rečeno, po eni strani pomena kulture za eksistencialno stanje, v katerem se nahajamo, po drugi strani pa vprašanje današnjega statusa kulture same.

Pri obeh vprašanjih gre pravzaprav za isto stvar, isti zaključek, do katerega pridemo pač po dveh poteh. Kajti današnje stanje je tako, da kultura sama (gledano s celokupnega stališča ljudi) nima preveč velikega pomena. V prevladujočem mišljenju družbe je kultura v tej recesiji, ki smo ji priča, prej nekaj nepotrebnega in nadležnega kot pa eden osnovnih gradnikov družbe in posameznika. Kaj nam bo sedaj kultura, ta nebodigatreba, ko pa moramo skrbeti za to, da pridemo ven iz te recesije! - Tako nekako govori ali razmišlja večina. In tako kulturo postavlja ob bok drugemu nebodigatreba, družboslovju. Kaj nam bodo sociologija, filozofija in ostala prazna besedičenja! Saj to je samo zapravljanje denarja!Zdaj imamo recesijo, iz katere seje treba izkopati! - Tudi tako govorijo. O tem pa s svojimi plašnicami, ki jim jih je nadel (neo)liberalni kapitalizem, zamenjujejo vzrok in posledico. Ne vidijo, da smo v tej recesiji tudi (alipredvsem?) zato, ker smo že kar nekaj časa, ko še sploh ni bilo duha in sluha o recesiji, zanemarjali družboslovni aspekt družbe in predvsem človeka, katerega izjemno pomemben del je tudi kultura. Zanemarjali smo pomembnost družboslovne in kulturne biti v človeku, njegovega bistva. Vse, kar je bilo pomembno, so bili profit, biznis, tehnologija. Kultura in družboslovje nasploh nista pojmovana (in obravnavana) kot odvečna elementa šele zdaj, ko smo do vratu v teh recesijskih kloakah, ampak sta kot taka bila pojmovana že prej - zato je do recesije tudi prišlo. Mislite, da je vse to govorjenje o pomembnosti spremembe mišljenja in samopojmovanja človeka in človeštva, govorjenje o nujnosti spremembe odnosov tako do samih sebe kot do drugih, o nujnosti spremembe paradigme - govorjenje, ki ga vse bolj prevzemajo tudi politiki, -daje to zgolj slučajno? Niti najmanj. Človeštvo (vsaj njegov ''razviti'' del) je v to recesijo pahnilo tudi (ali predvsem) to, da sta bila kultura in družboslovje že nekaj časa v najboljšem primeru zgolj eksotičen okras, zabava, v najslabšem pa nebodigatreba in ovira profitu, biznisu in podobnim svetnikom liberalnega kapitalizma.

Tako da, dragi moji, ko boste naslednjič razmišljali o odvečnosti in obskurnosti kulture in družboslovja v luči svetovne krize, se zavedajte, da je prav ta miselnost o nepomembnosti obeh in z njo povezana splošna paradigma človeštva le-tega v to krizo v veliki meri tudi pripeljala.

Gregor Alič

Foto: MG

Tovorno pristanišče na Golem otoku, ki ga je pomagal graditi tudi Ignac Vrhovšek

Ptuj • Nov projekt Pokrajinskega muzeja

Na muzejski sceni

Med novostmi, ki so jih v letošnjem letu obljubili v Pokrajinskem muzeju Ptuj, je tudi projekt Na muzejski sceni. Gre za cikel predavanj, okroglih miz in strokovnih ekskurzij, ki bodo posvečeni obletnicam pomembnih dogodkov in aktualnim temam. Z omenjenim projektom so v ptujskem muzeju začeli januarsko dogajanje.

m

POKRA11NS.KL MW$j rrUI U7.BJSKJ SCENI

Foto: DB

Predavala sta prof. dr. Bruno Hartman (levo) in zdravnik, primarij dr. Elko Borko.

Muzejsko dejavnost v Pokrajinskem muzeju Ptuj bodo letos popestrili s ciklusom predavanj, okroglih miz in tematskih ekskurzij. Naslov projekta, ki ga vodita zgodovinarja Martin Šteiner in Aleš Arih, direktor, so poimenovali Na muzejski sceni. »Projekt smo si zamislili kot odziv na aktualne dogodke, raziskave in obletnice,« je pojasnil Martin Šteiner, zgodovinar Pokrajinskega muzeja Ptuj.

Prizorišče vseh prireditev bo Miheličeva galerija, kjer so prvo srečanje začeli prejšnji teden. Kot prva govornika sta nastopila prof. dr. Bruno Hartman in zdravnik, primarij dr. Elko Borko, ugledna

Foto: DB

Martin Šteiner, zgodovinar Pokrajinskega muzeja Ptuj

raziskovalca časa, v katerem so Maister in njegovi soborci opravili pomembno zgodovinsko dejanje. Osvetlila sta predvsem tisti del dogodkov, ki so javnosti manj znani.

»Letos mineva 90 let od prelomnih dogodkov ob koncu prve svetovne vojne, zato smo prvo temo posvetili tem dogodkom,« je pojasnil Aleš Arih.

Dr. Hartman je spregovoril o 27. januarju 1919, krvavem dnevu na Glavnem trgu v Mariboru, ko je Maribor obiskala zavezniška razmejitvena dele-

gacija, sočasno pa so se zgodili protesti proti priključitvi mesta k Avstriji. V spletu še vedno nepojasnjenih okoliščin je straža najprej streljala v zrak in nato v množico, ubitih pa je bilo 8 demonstrantov, 18 jih je bilo ranjenih. »Tudi Ptuj je bil v tistih časih zelo pomemben. Bil je pravo nemško mesto, Ptuj, Maribor in Celje so Nemci imenovali trdnjavski trikotnik. Napeto, kot je bilo v Mariboru, na Ptuju sicer ni bilo, saj je slovenska oblast prevzela vajeti v svoje roke, medtem ko je

bilo v Mariboru zelo ostro,« je povedal Hartman.

O delu in življenju dr. Maksa Poharja (1897-1974), zdravnika in Maistrovega borca, ki se je že prvi dan pridružil Maistrovim borcem, pa je spregovoril dr. Borko. Kot zavednega Slovenca so Poharja nacistični okupatorji izgnali v Srbijo, po vojni pa je aktivno sodeloval v organizaciji Maistrovih borcev. »Pohar je že kot mladenič stopil v vrste Maistrovih borcev, kasneje je študiral medicino, postal zdravnik in dolga leta služboval v Slovenj Gradcu, kjer je bil vrstnik dr. Jožeta Potrča, po katerem ima ptujska bolnišnica svoje ime. Odlikoval se je po tem, ker je bil izreden humanist, domoljub in zaradi tega je prav, da ga ohranimo v spominu in s tem pokažemo mladim rodovom, kakšni so bili ljudje, ki so pomagali, da je slovenska Štajerska ostala naša,« je povedal Borko. »Mislim, da se premalo zavedamo njihovega pomena. Dr. Pohar je imel zelo velikokrat predavanja, in ko je imel v Mariboru predavanje o 50. obletnici plebiscita, je bilo 80 nastopajočih in le 40 slušateljev. Danes slika verjetno ne bi bila nič boljša, kar pa nikakor ni prav,« je prepričan Borko.

Sicer pa bodo podobna predavanja v sklopu projekta Na muzejski sceni nadaljevali tudi v prihodnje. Letos naj bi jih bilo vsaj deset; v kratkem nameravajo gostiti tudi Majdo Širca, ministrico za kulturo, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji dr. Valentina Inzka.

Dženana Bečirovič

Ptuj m Literarni večer s Svenom Lindqvistom

Ptuj gostil enega najvidnejših švedskih pisateljev

Eden najvidnejših in najbolj branih švedskih pisateljev Sven Lindqvist, čigar knjiga Terra Nullius je bila v lanskem letu prevedena tudi v slovenščino, je bil prejšnji teden gost Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.

V sklopu Festivala zgodbe -Fabule, ki je potekal od 27. do 29. januarja, je Slovenijo obiskal eden najvidnejših švedskih pisateljev Sven Lindqvist in ob tej priložnosti gostoval po več krajih Slovenije, prejšnji teden tudi v Ptuju.

Gre za avtorja, ki je v svoji bogati karieri objavil 35 knjig, med katerimi je največ zbirk esejev, potopisov in reportaž, napisal pa je tudi av-

tobiografijo, v kateri razkriva, kaj ga je gnalo k raziskovanju in pisanju.

Zaenkrat je v slovenščino v založbi Sanje preveden le njegov potopis Terra Nullius: potovanje po nikogaršnji zemlji. V omenjenem delu se je na svojstven način lotil raziskovanja zgodovine evropskega osvajanja Avstralije. Gre za specifičen stil mojstrskega prepletanja literature, ki jo je

Sven Lindqvist, švedski pisatelj

avtor o zgodovini aboriginov predelal iz lastnih doživetjih na potovanjih po teh krajih. Skozi vse to Lindqvist plete zgodbo ljudstva in obenem razkriva krivice, ki so se jim dogajale, sočasno pa ponuja tudi refleksijo o tem, koliko je sleherni posameznik soodgovoren za nasilje nad staroselci Avstralije, in o tem, kako lahko te krivice danes popravimo. Da je genocid tema, ki Lindqvista zelo zanima, dokazuje tudi dejstvo, da je ravno pred kratkim izšla njegova knjiga Iztrebite vse divjake, v kateri odkriva sledove genocida v Afriki in je pisana v stilu Terre Nullius.

»Ko sem bil star šest let, sem začel raziskovati. Vedno me je nekaj zanimalo. V tistih letih je bilo to, kam gredo smeti, ko jih odpeljejo izpred naših domov. In nekoč sem kot otrok celo sledil smetarjem. Mislim, da je moja radovednost tista, ki me je gnala v to smer, da sem začel pisati take knjige. Lahko bi celo re-

kel, da sem, preden sem začel pisati, v sebi imel neko neiz-raženo jezo,« je o tem, zakaj se v tako veliki meri loteva knjig, v katerih piše o genocidih, pojasnil Lindqvist. Kot je dejal, je njegov namen svetu predstaviti grozote, ki so se ali se še dogajajo po svetu. V pisanju, kjer prepleta lastne razmisleke in občutke s prebranim gradivom, pa se je, kot pravi, kaj hitro našel. »Zmeraj si nekoga predstavljam, ko začnem pisati. Izberem si otroka, znanca, prijatelja, kogarkoli in potem pišem, kot da mu pripovedujem tisto, kar sem se naučil, odkril in doživel. Lahko bi celo rekel, da gre za neke vrste osebna poročila. O vsakem dogodku, o katerem pišem, preberem vso možno literaturo, na pot pa grem, da si ustvarim še neko lastno mnenje in da poskušam razumeti zgodovino in način življenja tistih, ki se jih moja dela tičejo,« je pojasnil Lindqvist.

Dženana Bečirovič

Foto: DB

Na knjižni polici

Tomás Eloy Martínez Pevec tanga

Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008

Eden najuglednejših latinskoameriških pisateljev Tomás Eloy Martínez je znan po romanih o Eviti in Jua-nu Peronu. V romanu Pevec tanga se je prvoosebni pripovedovalec kot podiplomski študent odpravil v Buenos Aires in naletel pri pisanju doktorata o Bor-gesu na skrivnostnega pevca tanga Julia Martela. Ko mu bo pošel denar, se bo moral vrniti v New York. Sledil je vogalom in soseskam, kjer so videli Martela peti.

Za Borgesa so bili pravi tangi tisti pred letom 1910, ko so jih še plesali v bordelih. Julio Martel je izjemen, prepeva stare tange, vendar noče ničesar posneti. Buenos Aires je veličasten od drugega nadstropja navzgor, v višini ulice pa zanikrn. Mesto je postavljeno na robu enolične ravnice, ne leži na trgovski poti, niti ga ne obdajajo griči in morje. V začetku 20. stoletja je skoraj vse javne hiše v Buenos Airesu vodila mafija judovskih zvodnikov. Resničnost je tako živa, Argentinci pa raje pišejo fantastične in neverjetne zgodbe! Domačini berejo enako strastno kot nekoč. Martel se je rodil žgočega poletja v tramvaju na liniji 96 kot Estefano Esteban. Zaradi hemofilije je bil obsojen na mirovanje, dobil je ogromen trup na okrnjenih nogah. Cele ure je preživljal ob gramofonskih ploščah s starimi tangi. Tango je zahteval natančnost in skoraj preroški dar. Začel je peti v kantinah in lastniki so ga zavračali, ker bi s svojim videzom preplašil stranke. Svoj nezgrešljivi spomin je izkoristil za sprejemanje športnih stav. V tistih letih je izginilo na tisoče ljudi in tudi pevec je zbledel v rutini pogrebnega govora. V prvih njegovih nastopih, ko ga je spremljala flavta, so pesmi razkrivale norčavost, nepotešeno spolno slo, večno mladost. Njegov glas ni iskal smisla, izražal je samega sebe. V njem sta bila dva glasova. Moški glas v pogovoru je bil povsem drugačen od tistega, ki je pel. Pogosto je trpel za nevarnimi vročicami in boleznimi. Črevesna krvavitev gaje za nekaj let spravila iz obtoka. Na oder je prihajal pet v invalidskem vozičku. Jezik njegovih tangov je bil, kot daje prihajal iz prejšnjega življenja. Recitali so imeli pomen, ki ga je poznal samo on. Skozi njegovo glasbo ni tekla samo preteklost posameznika, temveč vse preteklosti, kijih je mesto spremljalo vse od časa, ko je bilo še polje plevela. Želel si je obuditi mesto. Spreminjal je tempo melodije, razmikal besede in zloge. Zdelo se mu je, da Buenos Aires breztežno lebdi na ledeni jasnini.

Z ljudmi je enako kot s kraji, nenehno se spreminjajo. Turistom razkazujejo stadione, kjer iz zvočnikov rjove publika, ki je ni. Na ulici Tucuman 840je Borge-sova rojstna hiša. Katera je prava, se prepirajo tri hiše. Borges ni ločil Mozarta od Haydna in je sovražil tango. Alcira ni bila lepotica, bila pa je neverjetno privlačna in vendar seje zaljubila v Martela, kije bil invaliden in brez najmanjše privlačnosti. Bila je nesebična, zbirala je podatke za knjige in brošure. Štirinajstletna Felicitas je izginila v zadnjem popoldnevu leta 1899. Našli so jo čez dve leti, zadavljeno s kitarsko žico. V Argentini so odstranili vse, kar se ni skladalo z uradno veličino države. Na neki klopci je spomladi 1844 Borges poljubil Estelo. Aretirali soju zaradi nemorale. V žepu suknjiča je imel dva bombona, več bankovcev in Yeatsov verz: »Iščem obraz, ki sem ga imel pred obstojem sveta.« Borges se je postopoma osvobajal retoričnih nečistosti z enega na drugi osnutek. Govorica Buenos Airesa se je premikala tako hitro, da so se najprej prikazale besede in nato resnica. Knjižničarjevo bivališče je bilo bedno, govoril pa je navdušeno, kot to počno osamljeni ljudje. Martela nihče ne razume, kaj poje. Poskušal seje dokopati do preteklosti, kakršna je bila, brez pačenja spomina. Martelova želja po tišini je bila globoka in prevladujoča. Njegove namere so nepredvidljive. Catalino in Violeto sta povezovali življenjski poti, obe sta bili Judi-nji. Martel pa je verjel, da se jima ne bi nič zgodilo, če bi si bolj zaupali. Peron je umrl in prepustil oblast svoji neumni ženi in njenemu astrologu. Violeta je uspela zbežati mučiteljem, vendar seje do starosti tresla. Hiša se je spremenila v zasebni rezervat kapetana fregate, ki jo je zasliševal.

V vsakem velikem mestu je zgoščenost ulic podobna črni luknji v vesolju. Martel je bil sam na svetu, čeprav je slovel kot legendarni ženskar, ki ga ni nihče obiskal. Pevec tanga je predvsem igralec, v katerem poslušalec prepozna svoja čustva.

Vladimir Kajzovar

Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič

Ptujski nogometni prvoligaš Labod Drava je tik pred koncem prestopnega roka zapolnil igralsko zasedbo za spomladanski del prvenstva, kjer se bodo borili za ohranitev prvoligaške-ga statusa.

Prav s tem namenom so v klubpripeljali izkušenega Ton-čija Žilica, ki je med drugim že nosil dres Hajduka, Zagreba in Verone. Nogometna pot tega 33-letnega nogometaša je nadvse zanimiva, saj je iz majhnega kluba Orkan hitro prestopil v prvoligaški Primorac, nato pa je v hrvaški ligi igral še za Šibe-nik in Osijek. Leta 1997 je zaigral v italijanski Serie B, od tam pa je prestopil v Verono, ki je takrat igrala v Serie A. To so bili tudi najbolj zvezdni trenutki v karieri tega primorskega nogometaša, ki je v Italiji ostal dobra tri leta, igral je še za Sieno. Po vrnitvi v domovino je igral še za Šibenik in Zagreb, od koder je leta 2004 odšel v splitski Hajduk. To je otroška želja vsakega Dalmatinca, del tega moštva pa je ostal 3 leta. Nazadnje je igral

Tonči Žilic: »Seveda si nisem mislil, da bom kdaj v karieri zaigral v Sloveniji, vendar pri nogometu nikdar ne veš, kam te zanese pot. Moram reči, da smo se dogovorili izredno hitro, ni bilo nobenih težav, razen da sem moral urediti podrobnosti z družino. Na Ptuj sem prišel dobro telesno pripravljen, saj sem s Solinom normalno treniral, tako da težav s pripravljenostjo ne bo.

Najlepše trenutke sem v karieri doživel v Splitu, kjer smo leta 2004 postali državni prvaki, ob tem pa smo še dvakrat osvojili hrvaški superpokal.«

Rok Letonja

Zanj se je zanimal tudi Marijan Pušnik

Strani 12

Rokomet

Francozi zasluženo svetovni prvaki

Strani 12

v 2. hrvaški ligi za Solin.

Generalni direktor Laboda Drave Michael Krenn je ob tem dejal: »S prihodom Žilica smo v vsaki liniji dobili igralca, ki izstopa s svojimi izkušnjami: na golu je tako Murko, v zadnji vrsti Žilic, na sredini Čeh in v napadu Tiganj. Menimo, da se lahko s tem igralskim kadrom uspešno podamo v spomladanski del prvenstva.«

Druga okrepitev ptujske ekipe je Nemanja Jozič, ki bo po-polnil tretje vratarsko mesto. S tem so se uresničile napovedi nove uprave, da bodo v kratkem zapolnili mesto tretjega vratarja, saj bi bilo zaradi morebitnih poškodb in kartonov preveč tvegano prvenstvo začeti s samo dvema vratarjema. Jozič je bil nazadnje član ekipe Šmartnega ob Paki, pred tem pa Rudarja iz Velenja.

Sodelovanje z Aluminijem

Pomembna informacija zadnjega dne prestopnega roka pa je povezana z odhodi. Pri ptujskem prvoligašu so se odločili za sodelovanje z Aluminijem, zato bodo v ta klub odšli Filipovič, Mandič in Grbec. Za nekoga mogoče malce nepričakovano, a vendarle ... »Zdi se mi normalno, da sodelujemo z bližnjim drugoligašem, zato sva se korektno pogovorila s predsednikom Aluminija. Mislim, da bi morali to sodelovanje v bodoče še razširiti. Na Ptuju imamo sedaj na razpolago 22 igralcev in tri vratarje, takšen je bil tudi dogovor pred prestopnim rokom in tega smo se držali,« je za konec povedal

Foto: Črtomir Goznik

član ptujske ekipe.

Michael Krenn.

Saga z Bošnjakom končana?

Po zadnjih informacijah iz Laboda Drave je tudi konec ugibanj o tem, ali bo Bošnjak odšel v Sesvete. Kluba naj bi se v zadnjem dnevu prestopnega roka vendarle dogovorila o vseh podrobnostih prestopa nekdanjega mladega hrvaškega reprezentanta in s tem končala (pre)dolga pogajanja. Manjka le še podpis pogodbe, to pa naj bi storili danes (v ponedeljek, op. ur.). Drugi igralec, ki se je še omenjal v zvezi s prestopom v Sesvete, Doris Kelenc, ostaja na Ptuju.

JM

Aluminij - Simer Šampi-on 8:1 (4:0)

STRELCI: 1:0 Krajnc (6), 2:0 Črn-čič (15), 3:0 Dugolin (31. z 11 m), 4:0 Krajcer (42), 4:1 Lazičič (51. z 11 m), 5:1 Lenart (55), 6:1 Dugolin (65), 7:1 Dugolin (83), 8:1 Peša (85)

ALUMINIJ: Lipovac, Jovic, Topolo-vec, Krajcer, Lenart, Dugolin, Krajnc, Medved, Ihbeisheh, Milec, Črnčič Igrali so še: Draškovič, Peša, Vajs, Morsi. Trener: Bojan Špehonja

V svojem drugem pripravljalnem srečanju so nogometaši Aluminija iz Kidričevega brez večjih težav premagali ekipo celjskega Simerja šampio-na, ki jo vodi Jani Žilnik. Z igralci, ki so v jesenskem delu prvenstva igrali manj in še brez poškodovanega Bra-nimirja Djokiča, so mladi Kidričani z dobro in predvsem učinkovito igro hitro strli odpor borbenih gostov, ob tem pa zamudili še nekaj priložnosti

Odbojka

Ptujčanke previsoka ovira za Grosuplje

Strani 13 Namizni tenis

Igralci Ptuja v boju za peto mesto

Strani 13

Moskva, 1. februarja (STA) -Nina Kolarič iz Spuhlje pri Ptuju je na dvoranskem atletskem mitingu Ruska zima v Moskvi v skoku v daljino zasedla četrto mesto. Edina slovenska predstavnica na tekmi je skočila 6,36 metra in ugnala tudi pe-touvrščeno olimpijsko zmagovalko v sedmeroboju Natalijo Dobrinsko iz Ukrajine (6,30 m). Zmagala je Rusinja Olga Kučerenko (6,81 m).

Kučerenkova je dosegla najboljši izid sezone na svetu, pred tem je bil prav tako že v njeni lasti (6,67), Kolaričeva pa je izpolnila tudi normo (6,30 m) za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torinu (od 6. do 8. marca). Svoj drugi letošnji nastop v dvoranski sezoni je začela s 6,08 m, nadaljevala pa s 6,27, 6,26, 6,05, 6,35 in 6,06 m.

»Vesela sem, da sem končno vsaj približno ujela zalet. Po prvi oceni pa lahko dodam nekaj hitrosti pred desko, pa seveda veliko boljši tehnično izveden celoten skok. Glavo bi morala imeti bolj dvignjeno, pa mi je pogled ugajal na odrivno desko in potem v mivko, za povrh pa mi je še ena noga na odskoku ostajala zadaj. Tako, da imam še veliko rezerv pred naslednjimi tekmami,« je svoj nastop orisala Kolaričeva, študentka prava. Lani je izboljšala slovenski rekord na prostem (6,78 m), med vsemi devetimi prijavljenimi tekmovalkami v Moskvi pa je imela najslabši

za dosego zadetka.

Labod Drava - Dravinja 2:0 (1:0)

STRELCA: 1:0 Grbec (17), 2:0 Ti-ganj (76)

LABOD DRAVA: Bartosch, Filipovič, Mandič, Andelkovič, Vrabl, Semler, Drevenšek, Ogu, Kurež, Grbec, Pečnik. Igrali so še: Murko, Radetič, Prejac, Čeh, Horvat, Kronaveter, Kelenc, Zilič, Tiganj, Bošnjak. Trener: Adnand Zildovič.

Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava so v okviru priprav na priče-tek prvenstva odigrali prijateljsko nogometno tekmo z vodečim tretje-ligašem - Dravinjo iz Slovenskih Konjic (trener: Marjan marjanovič). Domačini so bili podjetnejši, boljši in učinkovitejši ter so z lepima zadetkoma Grbca in Tignja premagali svoje goste.

Danilo Klajnšek

dvoranski osebni rekord (6,37 m). Za slednjim je zaostala le za centimeter in tako pristala le za tremi Rusinjami.

Za Kučerenkovo sta se zvrstili njeni obetavni rojakinji Anastasija Taranova Potapo-va (6,71) in Jelena Sokolova (6,67). Za Kolaričevo pa sta bili poleg Dobrinske tudi ena najboljših troskokašic na svetu Ana Pjatik (6., 6,20) in svetovna podprvakinja iz Osake v daljini (2007) Ljudmila Kolča-nova (7., 6,19 m). Francozinja Eloyse Lesueur, mladinska svetovna podprvakinja leta 2005

Mali nogomet

Zmaga Ptuja pred polno dvorano Center

Strani 14 Andrej Cafuta

Gibanje kot način preoblikovanja osebnosti

Strani 15

in lani četrta na članskem dvoranskem SP, je bila predzadnja, osma (6,09 m).

sta

Rezultati, daljina:

1. Olga Kučerenko (Rus)

6,8i

2. A. Taranova Potapova (Rus)

6,71

3. Jelena Sokolova (Rus)

6,67

4. Nina Kolarič (Slo)

6,35

5. Natalija Dobrinska (Ukr)

6,30

6. Ana Pjatik (Rus)

6,20

7. Ljudmila Kolčanova (Rus)

6,i9

8. Eloyse Lesueur (Fra)

6,09

9. Tabia Charkles (Kan)

6,0S

Nogomet • Prijateljski tekmi

Foto: Črtomir Goznik

Borut Semler (Labod Drava, modri dres) je na tekmi z Dravinjo igral v prvem polčasu.

tednik %

ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • NK Labod Drava

Na Ptuju še Zilič in Jozič

Generalni direktor Laboda Drave Michael Krenn in Tonči Žilic, novi

Atletika • Miting v Moskvi

Nina pred olimpijsko zmagovalko v sedmeroboju

Foto: Črtomir Goznik

Nina Kolarič je v Moskvi le za en centimeter zaostala za svojim najboljšim rezultatom v dvorani.

Nogomet • Rok Letonja, Aluminij

Zanj se je zanimal tudi Marjan Pušnik

V NK Aluminij so se pred nadaljevanjem sezone zavestno odločili za varčevanje na vseh področjih. »Osnovni cilj je preživetje, saj se zavedamo, da bo recesija močno posegla tudi v šport. V našem klubu smo se vedno pokrili s tako dolgo odejo, kot smo si jo lahko privoščili in nič več - temu primerno se obnašamo tudi sedaj,« je povedal Miran Lipovac, športni direktor Aluminija.

Novo sredino so si doslej poiskali že Senad Tiganj (Drava), Marko Gašparič (Dravinja), Klemen Bingo (Mura 05) in Herolind Osaj (Avstrija), po zadnjih informacijah pa tudi Rok Letonja in Dejvi Pavlin. Slednja dva sta odšla preko meje in bosta tako nastopala v Avstriji.

Rok, ki je prejšnji teden napolnil 26 let, je bil najprej na preizkušnji pri avstrijskem tret-jeligašu, kjer so bili z njegovo igro zelo zadovoljni. Kljub temu do sklenitve pogodbe ni prišlo. »Res so bili pripravljeni takoj

FOTO: Črtomir Goznik

Rok Letonja ni več član Aluminija.

skleniti pogodbo, a sem želel prej obvestiti Aluminij. Tam so mi takrat povedali, da so se zame zanimali tudi Velenjčani in da Marijan Pušnik želi, da bi odšel z njimi na priprave. Zaradi tega sem še malo počakal, na koncu pa sem ostal brez dogovora z Rudarjem in tudi Avstrijci. Škoda za to, a se je pozneje ponudila finančno še ugodnejša varianta, ki sem jo sprejel in tako bom vsaj pol leta nastopal v Avstriji, sicer v četrti ligi,« nam je potrdil Rok, ki je pred tem že nastopal za Aluminij, Zavrč in Dravo. Pri slednji pa prave priložnosti ni dobil, zato je slovenska prva liga zanj še vedno nekakšna neosvojena trdnjava. »Morda mi to uspe po daljši poti, preko Avstrije,« se z grenkim priokusom nasmehne Ptujčan. Ob tem se nehote spomnimo na Novakovi-ča, Šišiča in Vršiča, ki v Sloveniji niso dobili prave priložnosti, v tujini pa so ali še nastopajo za uveljavljene klube.

JM

Judo • DP za člane in članice (JK Drava in JK Gorišnica)

Dve srebrni za dekleta in dve bronasti za fante

Lendava, 31. 1. 2009. Prizorišče letošnjega članskega DP je bila športna dvorana Dvojezične srednje šole v Lendavi, kjer so se za naslove državnih prvakov potegovali najboljši slovenski judoisti. Merjenje moči pred prihajajočimi svetovnimi pokali se je pokazalo za zelo zanimivo, saj je stopnja pripravljenosti naših najboljših judoistov dovolj dobra in vsi so željni pokazati najboljše predstave na blazinah. Za Go-rišnico je bron priboril Damjan Fras, Ptujčani pa so osvojili 3 kolajne, dve srebrni v ženski konkurenci ter eno bronasto v moški konkurenci.

V ženski konkurenci so se na najvišje stopničke, kar v šestih kategorijah, povzpele tekmovalke Sankaka, eno zlato je odšlo v Duplek. Ptujski tekmovalki Lea Murko in Urška Urek sta osvojili vsaka v svoji kategoriji 2. mesto, Petra Leber, Barbara Murko in Tanja Žuran Putora pa so bile 5.

Predvsem v moških kategorijah so gledalci prišli na svoj račun, saj so spremljali zanimive in razburljive boje vse do konca borilnega časa. V moški konkurenci je bil seznam zma-

Urška Urek (JK Drava Ptuj, v sredini) je zaostala le za državno re-prezentantko Lucijo Polavder (levo).

govalcev bolj pester kot pri dekletih. Na prestolu za prvaka so se zamenjali predstavniki petih različnih slovenskih klubov, po dva naslova sta osvojila Olimpija in Impol. V kategoriji do 100 kg je Darko Petelinšek v finalu presenetil reprezentan-ta Primoža Ferjana (JK Impol), v ostalih kategorijah so zlato osvojili favoriti. Po dolgem času se je na blazine vrnil tudi Denis Rus (JK Impol) in v kategoriji do 90 kg osvojil srebro. V isti kategoriji je bil Ervin Vinko (JK Drava) sedmi. V kategoriji

nad 100 kg je odlično nastopal Jure Šegula (JK Drava Ptuj) in Ptujčanom tokrat zagotovil edino kolajno v moški konkurenci, bron. Na oder je stopil tudi Damjan Fras iz Gorišnice, ki je bil v isti kategoriji tudi tretji.

Judoiste in judoistke zdaj prihodnji konec tedna čaka tekma svetovnega pokala v Parizu, kjer bo na sporedu prvi Super A-pokal sezone. Tja bodo odpotovali Simon Mohorovič, Aljaž Sedej, Raša Sraka in Tina Razinger, medtem ko bodo čez 14 dni na tekmi v Budimpešto

Rezultati DP:

ČLANICE

-48 kg: 1. Kristina Vršič - JK Du-plek; -52 kg: 1. Petra Nareks - JK Sankaku; -57 kg: 1. Tina Trstenjak

- JK Sankaku; -63 kg. 1. Urška Žol-nir - JK Sankaku; -70 kg: 1. Ana Velenšek - JK Sankaku; -78 kg: 1. Regina Jerneje - JK Sankaku, 2. Lea Murko, 5. Petra Leber - obe JK Drava Ptuj; +78 kg: 1. Polavder Lueija

- JK Sankaku, 2. Urška Urek - JK Drava Ptuj, 3. Polona Košir - JK Impol, 5. Barbara Murko, 5. Tanja Žuran Putora - obe JK Drava Ptuj.

ČLANI

-60 kg: 1. Andraž Jereb - JK Olimpija; -66 kg: 1. Rok Drakšič

- JK Sankaku, 3. Alen Pulko - JK Impol, 5. Slobodan Matarugič - JK Impol; -73 kg: 1. Sašo Jereb - JK Olimpija; -81 kg: 1. Aljaž Sedej - JK Bežigrad; -90 kg: 1. Denis Imamo-vič - JK Impol, 2. Denis Rus - JK Impol, 7. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; -100 kg: 1. Darko Petelinšek - JK Duplek, 2. Primož Ferjan - JK Impol; +100 kg: 1. Matjaž Ceraj - JK Impol, 3. Jure Šegula - JK Drava Ptuj, 3. Damjan Fras - JK Gorišnica, 5. Matej Krušič - JK Drava Ptuj.

in na Dunaj znova potovali vsi slovenski reprezentanti in re-prezentantke.

Sebi Kolednik

Rokometne novice

Mlajši dečki B: Ormožani potrdili 1. mesto

Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 26:13 (17:3)

Jeruzalem: Rizman, Caf, Korpič Lesjak; Kociper 9, Kosi 7, M. Hebar, Plavee 1, A. Lukman, Lukner, V. Luk-man 2, Štumberger, Žganee, Gra-bovae 2 (1), Ulaga 1 (1), Kolmančič 3, Ozmee, Horvat 1, Kavčič. Trener: Uroš Krstič.

Drava: Bukvič, Rosič; Gavez, Pšajt, Vrbnjak, Damiš 4, Žmave, Be-drač 4, Černivee 4, Krasnič, Kopitar, Kokolj Bogme, Vaupotič. Trener: Robert Krasnič.

Mlajši dečki B Jeruzalema so z zmago proti Dravi potrdili 1. mesto v predtekmovanju skupine Vzhod, ki

je tudi najmočnejša skupina v Sloveniji. Zato še bolj veseli dejstvo, da so se z našega področja v polfinale uvrstili Jeruzalem, Gorišniea in Ptuj. Ormožani so v tekmo krenili odločno in v 7. minuti povedli s 5:0. Po rezultatu 10:3 je gostiteljem uspela serija 10:0 (20:3) in zmagovalee je bil odločen. V nadaljevanju so pri Jeruzalemu dobili priložnost igralei letnika 1998 in 1999, ki so se nekoliko težje kosali s fizično močnejšimi in višjimi gosti, ki jim je uspelo v zaključku tekme znižati zaostanek na končnih -13, 26:13.

V petek, 6. februarja, Ormožane čaka v Slovenj Gradeu še zadnji prvenstveni krog rednega dela prvenstva. V soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja, Ormožani letnik 1997 odhajajo na močan mednarodni turnir v Reko, kjer bo nastopilo 10 hrvaških ekip in dve slovenskih ekipi (Jeruza

lem Ormož, Cimos Koper).

Mlajši dečki A: Ormožani za las prekratki za polfinale

Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 20:23 (10:12)

Jeruzalem: Rizman, Caf, Korpič Lesjak; Koeiper 1, Kosi 6, M. Hebar, Plavee 1, A. Lukman, Zoree 3 (1), V. Lukman, Štumberger, Žganee, Grabovae, Ulaga, Kolmančič 6 (1), Ozmee, Horvat 4, Zidarič. Trener: Uroš Krstič.

Drava: Ovčar, Rosič; Cafuta Horvat 1, Veit, Lovrenčič, Bedrač, Petrovič 1, Lukezič 14 (1), Benčič, Hajdinjak 3, Lisjak 1, Novak 3, Damiš. Trener: Maks Žuran.

Tekma je odločala o uvrstitvi v polfinale. Na to uvrstitev so pred sezono realno eiljali pri Dravi, Ormožani o tem niso niti sanjali, saj imajo le ene

ga igralea letnika 1996. Pred začetkom tekme so »jeruzalemčki« imeli točko prednosti na lestviei. Začetek Jeruzalema je bil kljub številnim zapravljenim »zieerjem« vzpodbuden, 5:2. Gostujoča klop je že v 8. minuti morala reagirati z minuto odmora, ki je v nadaljevanju prinesla boljšo igro Drave, ki je hitro izenačila na 5:5. V 2. polčasu je Drava dolgo časa držala prednost treh do štirih golov. Ormožanom nikakor ni uspelo zaustaviti odličnega levičarja Lukeziča, ki je s pridom izkoriščal svojo fizično premoč. Borbeni gostitelji se niso predali do zadnje minute in so pri izidu 19:21 zapravili dve priložnosti za priključek.

Po tekmi so se zaslužene uvrstitve v polfinale veselili rokometaši Drave. Ob koneu sta si obe ekipi za borbeno predstavo do zadnjega atoma moči zaslužili velik aplavz številnih gledal-eev na Hardeku.

KU

Piše: Uroš Krstič

SP 2009: Francozi zasluženo svetovni prvaki!

Z nedeljskim finalom med Francijo in Hrvaško se je po 17 dneh končalo 21. rokometno svetovno prvenstvo na Hrvaškem, kjer je nastopilo 24 ekip iz celega sveta. Končna razvrstitev najboljših že dolgo časa ni bila tako »pravična«. Zlato je pripadlo Francozom, srebro Hrvatom in bron Poljakom. »Galski petelini« so že drugič zapovrstjo na svetovnih prvenstvih zagodli Hrvaški, tokrat z izidom 24:19 (leta 2007 v Nemčiji in v nedeljo še na domačem parketu). Na žalost Hrvatov so na zadnjih dveh SP od 20 tekem izgubili le dve, vendar najpomembnejši. Prav zadnji poraz na domačem »dvorišču« južne sosede najbolj boli, zato so po koncu finalne tekme vsuli plaz obsodb na račun danskih sodnikov. Oba poraza sta povsem identična in zgleda, da se Hrvati niso nič naučili iz poraza v Nemčiji. Tudi tokrat so se varovanci trenerja Line Červarja spuščali v kontakt igro s Francozi, ki so z veseljem sprejeli takšen način igre. Fizično močnejši Franciji, kije tudi olimpijski prvak iz Pekinga 2008, se je Hrvaška upirala do 45. minute, dalje enostavno zaradi pomanjkanja moči ni šlo. Trdno sem prepričan, da bi bil rezultat drugačen, če bi hrvaški rokometaši zaigrali hitreje z žogo in se s tem izogibali čvrstim prekrškom Francozov. Kljub vsemu si Hrvaška zasluži veliko pohvalo, saj so fantje dali vse od sebe: veliko razočaranje po porazu je tako nepotrebno. Če bi bila Hrvaški pred začetkom SP ponujena srebrna medalja, bi jo verjetno brez obotavljanja z velikim veseljem sprejeli. Sicer je Francija po letih 1995 in 2001 še tretjič postala svetovni prvak.

Tako kot sta se Francija in Hrvaška povsem zasluženo uvrstili v finale, sta se v malem finalu zasluženo znašli Poljska in Danska. Poljaki so povsem z 31:23 nadigrali Skandinavce, ki so s prikazano igro na tem prvenstvu razočarali ter si resnično niso zaslužili drugega kot nehvaležno 4. mesto. Igra Danske (aktualni evropski prvaki iz Norveške) iz EP na Norveškem ni primerljiva s temi igrami na SP na Hrvaškem, kjer so varovanci trenerja Ulricha Wilbeka prikazali igro v dveh prestavah nižje. Na poljski strani so razumljivo zelo veseli ob osvojitvi brona. Poljaki 25 let niso bili blizu medalje, zdaj pa so na zadnjih dveh SP osvojili srebro (v Nemčiji) in bron (na Hrvaškem). Prav za Poljake pa lahko rečemo, da so največji srečneži tega prvenstva: spomnite se samo zadnjih trenutkov tekme proti Norveški, ko so Poljaki zadeli iz svoje polovice prazen gol Norvežanov in na ta račun prispeli v polfinale. Hrabre spremlja sreča in Poljaki so zagotovo hrabri in bodo tudi v bodoče v samem vrhu rokometa.

Največje razočaranje tega prvenstva so Španci, ki drago plačujejo davek številnih tujcev v svoji Asobal ligi. Ob tem tudi pri mlajših reprezentančnih selekcijah Španci nimajo lepe prihodnosti in po mojem se kakšno desetletje ne bodo srečali s kakšno medaljo na velikih tekmovanjih.

Sedmerica prvenstva

vratar: Thierry Omeyer (Francija) levo krilo: Michael Guigou (Francija) levi zunanji: Blaženko Lackovič (Hrvaška) krožni napadalec: Igor Vori (Hrvaška) srednji zunanji: Nikola Karabatič (Francija) desni zunanji: Marcin Lijewski (Poljska) desno krilo: Ivan Čupič (Hrvaška)

Pri izbiri sedmerice prvenstva imamo vsi vedno svoje favorite. Omeyer, Vori, Karabatic, Lijewski in Čupič so tudi na mojem spisku. Na levem zunanjem bi izbral 22-letnega Danca Mikkela Hansena, ki je Dansko do zadnjega držal v igri za medaljo. Na levem krilu pa bi izbral Poljaka Tomasza Tluczinskega.

Prvi strelec SP je Makedonec Kiro Lazarov, kije na devetih tekmah dosegel kar 92 zadetkov. To je tudi svetovni rekord po številu doseženih zadetkov doslej na kakšnem svetovnem prvenstvu.

Atletika

Državni rekord za Majo

Slovenska Bistriea je minuli konee tedna gostila slovenski atletski podmladek, kategoriji U12 in U14, na dvoranskem državnem prvenstvu. Na svoj talent je ponovno opozorila enajstletna Maja Bedrač, ki je prepričljivo osvojila dva državna naslova. Najprej ji je to uspelo na 60 metrov s časom 8,75 sekunde, kar je odličen rezultat za to starostno kategorijo. Še z večjo razliko pa je zmagala v skoku v daljino, kjer je njen najdaljši skok 467 eentimetrov tudi novi državni rekord (U12). V starejši kategoriji je bero medalj za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj izboljšal še Mark Drevenšek. Svojo najboljšo osebno znamko je izboljšal za več kot pol sekunde na 8,27 sekunde, s tem rezultatom pa je osvojil srebrno kolajno. V skoku v daljino je bil peti s 482 eentimetri.

Tradieionalnega Belega krosa v Beogradu pa se je s slovensko repre-zentaneo udeležila mladinka Maja Veselič. Na 4000 metrov dolgi progi s klanei in blatom ter v hladnem vremenu je zasedla peto mesto, le pet

Maja Bedrač je veliki up ptujske atletike.

sekund za zmagovalko. Z rezultatom je bila zadovoljna, poleg tega pa je pridobila nove tekmovalne izkušnje, ki ji bodo prišle prav v nadaljevanju sezone.

UE

Namizni tenis

V boju za peto mesto

1. SNTL moški

Po dveh zaporednih porazih s pr-vouvrščenimi Mariborčani in drugo-uvrščenimi Novomeščani, so igralci NTK Ptuj v soboto gladko premagali zadnjeuvrščeno Radlje. Ob odlični igri domačih igralcev njihovi tekmeci niso imeli praktično nobene možnosti, da bi osvojili vsaj točko. Ptujčani so tako še naprej v borbi za peto mesto, kar je njihov cilj v tej sezoni. Sedaj so se po nepričakovanem porazu kočevskega Melamina na domačem parketu proti Petrolu Olimpiji z njimi izenačili po točkah, vendar so dobili za to mesto še dva konkurenta: zraven ljubljanske Olimpije še Edigs iz Mengša. Slednji so pripravili največje presenečenje tega kroga, saj so doma premagali Krko iz Novega mesta ter jih praktično izločil iz borbe za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Vodeči Mariborčani jim po gladki zmagi proti Velenjčanom uhajajo za štiri točke, z njimi pa se je izenačila Kema iz Puconc, ki je v prekmurskem derbiju premagala Soboto.

V bistvu je razmerje moči v slovenskem moškem namiznem tenisu takšno, da lahko že šest krogov pred koncem prvenstva napovemo novega (starega) državnega prvaka: Finea Maribor. O ekipi, ki bo naslednje leto igrala v nižjem tekmovalnem razredu, pa bosta odločila Tempo iz Velenja in Radlje.

REZULTATI 12. KROGA: Ptuj - Radlje 5:0, Finea Maribor - Tempo Velenje 5:0, Edigs Mengeš - Krka 5:4, Kema Puconci - Sobota 5:3, Me-lamin Kočevje - Petrol Olimpija 4:5.

1. FINEA MARIBOR 12 12 0 24

2. KEMA PUCONCI 12 10 2 20

Kegljanje

3. KRKA 12 10 2 20

4. SOBOTA 12 8 4 16

5. MELAMIN KOČEVJE 12 5 7 10

6. PTUJ 12 5 7 10

7. PETROL OLIMPIJA 12 4 8 8

8. EDIGS MENGEŠ 12 4 8 8

9. TEMPO VELENJE 12 1 11 2

10. RADLJE 12 1 11 2

PTUJ - RADLJE 5:0

Ovčar - Škurnik 3:1, Pavič - Petar 3:0, Piljak - Poročnik 3:1, Pavič

- Škurnik 3:1, Ovčar - Poročnik 3:2.

3. SNTL moški

REZULTATI 7. KROGA: Ptuj II.

- Štermatik Cirkovce 5:0, Žogica Radgona - Križe 5:1, Logatec - Sim-grad Škofja Loka 3:5, Kajuh Slovan

- Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:1, Melamin Kočevje II. - Branik Marki-zet 3:5, Žogica Radgona - Simgrad Škofja Loka 5:4, Logatec - Križe 5:4, Kajuh Slovan - Branik Markizet 5:4, Melamin Kočevje II. - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:2.

1. PTUJ II. 12 11 1 22

2. ŽOGICA RADGONA 12 10 3 20

3. SIMGRAD ŠKOFJA LOKA 13 10 3 20

4. KAJUH SLOVAN 13 6 7 12

5. MELAMIN KOČEVJE II.-2 13 7 6 12

6. KRIŽE 13 6 7 12

7. BRANIK MARKEZIT 12 5 7 10

8. ŠTERMATIK CIRKOVCE 12 2 10 4

9. KROV. RAKUŠA LJUTOMER12 0 12 0

PTUJ II. - CIRKOVCE 5:0

Ber - Napast 3:0, Krušič - Štern 3:0, Ovčar - Herga 3:0, Krušič - Napast 3:0, Ber - Slaček 3:2.

Danilo Klajnšek

Sobota za pozabo

Minulo soboto bodo kegljači in kegljavke Drave poskušali čim prej pozabiti, saj so oboji doživeli poraz. Moški so izgubili pri Miklavžu, kjer tokrat niso imeli sreče, saj so v skupnem seštevku izgubili samo za 33 kegljev. Za Ptujčane sta slavila Boris Premzl, ki je s 583 podrtimi keglji dosegel osebni rekord, in Dani Kozoderc.

Dekleta so doma presenetljivo klonila proti ekipi iz Litije, ki je do sedaj imela samo eno osvojeno točko. Seveda so bile gostje vesele svoje prve zmage v tem prvenstvu. Keg-ljavke Drave so slavile tri posamične zmage (Nada Fridl, Melita Krušič in Selena Bombek), vendar so bile Li-tijanke boljše v skupnem seštevku podrtih kegljev, kar jim je prineslo dve točki.

2. SKL vzhod (m)

REZULTATI 12. KROGA: Miklavž - Drava 6:2, Rudnik - Konjice II. 3:5, Lent - Fužinar 5:3, Impol - Litija 1:7, Šoštanj - Pivovarna Laško 5:3.

1. ŠOŠTANJ 12 10 0 2 18

2. KONJICE II. 12 9 2 1 18

3. PIVOVARNA LAŠKO 12 5 2 5 12

4. LENT 12 5 2 5 12

5. MIKLAVŽ

6. IMPOL

7. LITIJA

9. DRAVA

10. FUŽINAR

12 12 12 12 12 12

6 0 6 5 5 5 3

2 1 9

1 6 1 6

0 7

1 8

MIKLAVŽ - DRAVA 6:2 (3207

- 3164)

DRAVA: 583, Podgoršek 537, Čuš-Ilič 498, Kozoderc 511, Žnidarič-Murko 509, Čeh 526.

2. SKL vzhod (ž)

REZULTATI 9. KROGA: Drava - Litija 3:5, Nafta - Impol 2:6, Fužinar

- Komcel 8:0.

1. IMPOL 8 7 0 1 14

2. FUŽINAR 8 6 0 2 12

3. KOMCEL 7 4 0 3 8

4. DRAVA 8 3 1 3 7

5. NAFTA 8 3 0 5 6

6. LITIJA 8 1 1 6 3

7. MIROTEKS III. 7 1 0 6 2

DRAVA - LITIJA 3:5 (2898

- 2942)

DRAVA: Fridl 492, Krušič 515, Planinc 461, Plajnšek 448, Bombek 508, Kramberger 474.

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Ženska ekipa KK Drava

Odbojka • 1. DOL (ž)

Ptujčanke previsoka ovira za Grosuplje

AC Prstec Ptuj -MZG Grosuplje 3:0 (15, 22, 23)

AC Prstec Ptuj: Sitar, McName, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik

V 14. krogu državnega prvenstva so ptujske odbojkarice v športni dvorani gimnazije gostile moštvo iz Grosuplja. V dvoboju z zadnjeuvrščeno ekipo iz ligaške razpredelnice so upravičile vlogo favoritinj in po dveh poraz vknjižile visoko zmago. Nasprotnicam niso prepustile niti niza, čeprav so jim v drugem in tretjem pošteno dihale za ovratnik.

Domačinke, ki so prejšnji teden presenetljivo izgubile v Benediktu, so tokrat pri

1. DOL (ž)

REZULTATI 14.

KROGA:

AC Pr-

stec Ptuj - MZG Grosuplje 3:0, Ali

ansa - Luka Koper 3:1, Sloving Vital

- Benedikt 3:0, Calcit Kamnik - TPV

Novo mesto 2:3.

1. CALCIT KAMNIK

14

13

3 34

2. SLOVING VITAL

14

11

3 31

3. ALIANSA

14

10

4 27

4. LUKA KOPER

14

6

8 21

5. AC PRSTEC PTUJ

14

5

9 16

6. TPV NOVO MESTO

14

6

8 15

7. BENEDIKT

14

4

10 13

8. MZG GROSUPLJE

14

3

11 11

čele precej bolje. Že v uvodu prvega niza so povedle, nato pa ohranile visok ritem igre in prepričljivo zmagale. V nadaljevanju so bile Dolenjke bolj enakovreden nasprotnik. Rezultatsko ravnovesje so uspele zadržati do drugega tehničnega odmora, nato pa so si Ptujčanke priigrale manjšo prednost, ki so jo zadržale vse do konca. V sredini tretjega niza je varovankam Dragutina Baltiča uspelo doseči osem zaporednih točk (19:11), s čimer so naredile velik korak proti zmagi. Vendar se Grosupelj-čanke kljub velikemu zaostanku niso predale. Trudile so se vse do zadnje točke, vendar je bilo to za preobrat premalo. Domače moštvo je imelo preširok nabor razpoloženih igralk. Najbolj učinkovite so bile Nika Zidarič (12 točk), Katja Pinta-rič in kapetanka Nuša Draško-vič (obe 11 točk). Pri gostjah je bila najbolj razigrana Katja Kocjan (13 točk).

Ptujčanke so z zmago in tremi točkami ponovno same na petem mestu. Največje presenečenje kroga so pripravile Novomeščanke, ki so premagale Calcit Kamnik, vodilno moštvo prvenstva. Priigrale so si pomembni točki. V tekmi tretjega in četrtega moštva prvenstva so bile boljše prve,

Foto: Črtomir Goznik

Ptujčanke so proti ekipi Grosuplja zabeležile peto zmago v letošnjem prvenstvu.

Aliansa Šempeter je v domači dvorani premagala Luko Koper. Benedičanke so po pričakovanjih desetič v sezoni izgubile, tokrat pri Sloving Vitalu v Ljubljani.

V soboto se je zaključila druga tretjina prvenstva. Pred ekipami v prvi državni ligi je še sedem tekem, vsaka se bo še tretjič pomerila z vsemi ostalimi. Najboljša moštva za tem

čakajo obračuni končnice prvenstva, kamor sta že uvrščena evroligaša, Nova KBM Branik in Hit Nova Gorica. A Ptujčan-ke in Benedičanke so trenutno v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice blizu mest, ki vodijo v nižje ligaško tekmovanje. Od elitne slovenske lige pa se bo morala posloviti vsaj ena ekipa.

UG

Strelstvo • Mednarodno tekmovanje v Münchnu

Raušlova in Simoničeva sredi priprav na EP

V preteklem tednu je od srede do sobote na olimpijskem strelišču v Munchnu potekal tradicionalni mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem, ki glede na priljubljenost in jakost nastopajočih običajno prekaša celo olimpijske igre in svetovna prvenstva. Tudi tokrat smo lahko spremljali zelo močno mednarodno konkurenco strelcev, med katerimi se večina nastopajočih že nahaja na pripravah pred bližajočim se EP, v streljanju z zračnim orožjem v Pragi. V Munchnu je nastopala tudi močna reprezentanca najboljših slovenskih strelcev, med katerimi sta bili tudi naši strelki s pištolo Majda Raušl in Staša Simonič. V prvem tekmovalnem dnevu je Raušlova s 371 krogi dosegla 48. rezultat, Simoničeva pa je s 364 krogi osvojila 36. mesto. Naslednji dan sta obe strelki s

Ptujskega popravili svoje rezultate, Raušlova je s 373 krogi osvojila 50. mesto, Simoničeva pa se je s 369 krogi uvrstila v prvo polovico uvrščenih in osvojila dobro 23. mesto. Obakrat, tako pri članicah kot pri mladinkah, pa sta dvojno zmago slavili Poljakinja Lewan-dowska in Indijka Sidhu.

Majda Raušl s svojima nastopoma v Munchnu ni bila najbolj zadovoljna, saj se ji je ponovno, tako kot že nekajkrat v letošnji sezoni, zgodilo, da med tekmo ni več dobro videla in da je morala zaradi tega potem streljati »na pamet«. Rešitev njenih optičnih težav sta nato s svojim trenerjem in selektorjem Renatom Štermanom, poiskala pri optiku, specialistu za strelce, ki ji bo v prihodnjih dneh že poslal novo steklo za strelska očala, s katerimi bo lahko še pravočasno odpravila

problem meglenega pogleda na merku. Staša Simonič je s svojima rezultatoma znova pokazala, da letošnji rezultatski preboj med najboljše tudi na mednarodni sceni ni zgolj naključje, ampak plod skrbno načrtovanih treningov, pri katerih ji z izkušnjami in nasveti v letošnji sezoni pomagata oče Boštjan Simonič in prekaljen zagrebški trener Saša Špire-lja.

Med ostalimi slovenskimi reprezentanti je najboljšo uvrstitev dosegla trenutno najbolj vroča slovenska strelka, mladinka Živa Dvoršak, ki se je s standardno puško v prvem dnevu s 396 krogi kot sedma uvrstila v finale, nato pa se je v

finalu s 102,5 kroga še povzpela in osvojila končno 4. mesto, za medaljo pa zaostala za pičli dve desetinki! Dobro sta nastopala tudi Rajmond Debevec, ki je s 594 krogi osvojil 13. mesto, in mladinec Grega Potočnik, ki je s 590 krogi osvojil 11. mesto, finale pa sta oba zgrešila za en krog. Prihodnji konec tedna se bo slovenska reprezentanca pomerila na dvoboju s hrvaško izbrano vrsto v Zagrebu, nato pa bodo sredi naslednjega tedna potekala še skupne priprave v Ljubljani, kjer se bodo uskladile še zadnje podrobnosti pred nastopom na EP v Pragi, ki bo potekalo od 19. do 22. februarja.

Simeon Gonc

Foto: Simeon Gönc

Ptujčanka Majda Raušl je v Munchnu našla rešitev za moteč meglen pogled na merku in s polnim optimizmom zre naprej.

Rezultatski pregled:

1. dan

Članice pištola

1. Sagun Lewandowska, POL

385 + 99,7 =

484,7

2. Viktorija Chaika, UKR

386 + 98,6 =

484,6

3. Anna Mastyanina, RUS

384 + 100,2

= 484,2

5. Jasna Šekarič, SRB

386 + 97.8 =

483,8

38. Romana Prelec, SLO

374 krogov

48. Majda Raušl, SLO

371 krogov

Mladinke pištola

1. Heena Sidhu, IND

384 + 102,2

= 486,2

22. Simona Molan, SLO

368 krogov

36. Staša Simonič, SLO

364 krogov

45. Mojca Porš, SLO

353 krogov

2. dan

1. Sagun Lewandowska, POL

388 + 99,1 =

487,1

2. Susanne Meyerhoff, DEN

386 + 100,4

= 486,4

3. Zorana Arunovič, SRB

385 + 101,2

= 486,2

9. Jasna Šekarič, SRB

385 krogov

50. Majda Raušl, SLO

373 krogov

55. Romana Prelec, SLO

370 krogov

Mladinke pištola

1. Heena Sidhu, IND

388 + 98,3 =

486,3

21. Simona Molan, SLO

370 krogov

23. Staša Simonič, SLO

369 krogov

41. Mojca Porš, SLO

359 krogov

Mali nogomet m 2. SFL - vzhod

Zmaga Ptuja pred nabito polno dvorano

Rezultati 14. kroga: Ptuj ABA SAŠ - KMN Tomaž 5:3 (2:1), Bioterme M. Nedelja - Duplek TBS Te-am24 7:8 (3:3), Cerkvenjak G. Anton - Maribor Branik 1:4 (0:0), Teleing Marinci - Slovenske Gorice 7:6 (4:1), FSK Kebelj - KMN Nazarje Glin 6:3 (2:1).

1. PTUJ ABA SAŠ 14 12 2 0 75:26 38

2. FSK KEBELJ 14 10 1 3 69:45 31

3. NAZARJE GLIN 14 10 0 4 84:43 30 14 8 2 4 56:46 26

4. KMN TOMAŽ

5. T. MARINCI

14 Z 0 Z 64:ZZ 21

6. MARIBOR BR. 14 6 1 7 57:56 19

7. CERKVENJAK 14 4 2 8 43:58 14

8. SLOV. GORICE 14 4 0 10 62:74 12

9. DUPLEK TBS 14 2 2 10 62:91 8

10. BIOTERME 14 2 0 12 44:79 6

V 14. krogu so gledalci ponovno prišli na svoj račun, saj je na petih tekmah padlo kar 51 zadetkov. Vroče je bilo v Ljutomeru, kjer so Bioterme v izd i h ljaj i h tekme prejele zadetek in z Duplekom izgubile 7:8. Obratno je bilo dan kasneje v Ljutomeru pri Marincih, ki so z zadetkom razlike premagali Slovenske Gorice. Cerkvenjak ni uspel ustaviti naleta Mariborčanov, ki kljub obilici snega nadaljujejo pohod v spomladanskem delu. Nazarje tudi proti Keblju niso uspele, s porazom so omogočile Oplotničanom, da so prevzeli drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.

Ptuj Aba roletarstvo Saš bar - KMN Tomaž 5.3 (2:1)

Strelci: 0:1 Piberčnik (4), 1:1 S. Kupčič (12, iz 6-m), 2:1 S. Kupčič (18, iz 10-m), 3:1 Miklašič (25), 3:2 Goričan (31), 4:2 B. Kupčič (35), 5:2 S. Kupčič (40, iz 10-m).

Derbi kroga je bil ta petek v športni dvorani Center na Ptuju, ko so Ptujčani pripravili spektakel, kot si ga na tekmah lahko samo želimo. K temu so veliko pripomogli tudi navijači Tomaža, ki so pripotovali na Ptuj v velikem številu in skupaj z

Foto: Črtomir Goznik

Igralci FC Ptuj ABA Saš (beli dresi) so pred velikim številom gledalcev slavili v lokalnem derbiju.

navijaško skupino Modri kurenti ter skupino Koranti iz Rogoznice pripravili fantastično vzdušje.

Srečanje so domačini začeli z veliko mero nervoze, kar so »petelini« začutili in v četrti minuti iz navidez nenevarne akcije prišli do vodstva. Po zaostanku so domači legionarji pričeli prevzemati vajeti v svoje roke in bili nevarni pred vrati Vrbaniča, ki je skupaj s soigralci disciplinirano zaustavljal nalete domačinov. V 12.

minuti so gosti na nepravilen način zaustavili enega izmed ptujskih nogometašev in glavni sodnik srečanja je brez oklevanja pokazal na kazenski strel. Uspešen je bil Sašo Kupčič - 1:1. V nadaljevanju so imeli igralci Tomaža obilo težav, saj so Ptujčane ustavljali s številnimi prekrški. To se jim na koncu ni obrestovalo, saj so domačini po šestem akumuliranem prekršku s strela iz desetih metrov (s. Kupčič) povedli 2:1.

Marjan Magdič - KMN Tomaž: »Čestitam igralcem Ptuja za zmago. Le-ti so do sedaj po mojem mnenju pokazali skozi prvenstvo največ in so zasluženo na vrhu. Bila je to izjemna tekma s fantastično publiko. Tukaj bi rad povedal, da se je pri nekaterih mojih igralcih poznalo, da niso navajeni takega navijaškega pekla in so podlegli pritisku. To je davek neizkušenosti, vendar so to prave tekme in upam, da bo še več takšnih. Tomaž ostaja v borbi za končno 3. mesto na razpredelnici, če pa nam ne uspe, pa tudi ne bo nič hudega.«

Boštjan Kupčič, trener FC Ptuj Aba Saš: » Tekma je bila izredno napeta do samega konca, glede na prikazano igro pa mislim, da smo zasluženo zmagali.«

Mali nogomet

V končnico še Rim in Oki Team

V obeh ligah malega nogometa se je končal ligaški del tekmovanja. V končnico, kjer se bodo med sabo pomerile za naslov prvaka, so se uvrstile ekipe Poetovie, ŠD Rim in Oki Team. Iz lige sta izpadli ekipi Jure MTS Hajdina in Bukovci Bar Gloria, ki jih bosta v naslednji tekmovalni sezoni zamenjali prvo- in drugouvršče-ni ekipi iz 2. lige: Apolon 11 in Mogg. Ligaški del tekmovanja v 1. ligi so z edinim porazom zaključili nogometaši Poetovia, ki so izgubili proti tretje-uvrščenemu Oki Teamu. Sicer pa so bili igralci Poetovie doslej najbolj učinkovita ekipa, njihova obramba pa je bila tudi najboljša. Možnosti za nastop na finalnem turnirju so imeli še Sašovci, a jih je ustavila presenetljiva zmaga Oki Teama.

V drugi ligi sta imeli ekipi Apolona

11 in Mogga veliko razlogov za veselje, saj sta postali nova prvoligaša in bosta v naslednji sezoni poskusili dokazati, da se tja nista uvrstili slučajno. Poraženci zadnjih dveh krogov sta ekipi Club 13 in Eleaplanet, ki sta še lahko upali na prvi dve mesti, a je prva izgubila v derbiju z ekipo Apolon, druga pa povsem presenetljivo z ekipo Ptujske Gore.

Čeprav se je prvenstvo komaj končalo, pa že veliko klubov snuje načrte za prihodnjo sezono, da bi popravili, kjer jim v letošnjem tekmovanju ni uspelo. Vse to pa je zagotovilo za razvoj te popularne igre.

1. liga MNZ Ptuj

REZULTATI 10. KROGA: SD Rim

- Bukovci Bar Gloria 8:1, Hobit Pub Apače - Oki Team 0:6, ŠD Vitomar-ci - Jure MTS Hajdina 3:1, Bar Saš

- Bar Korže 6:2, KMN Poeotovio

- KMN Mitmau Remos 3:1, KMN Majolka - Mark 69 3:3.

REZULTATI 11. KROGA: Jure MTS Hajdina - ŠD Rim 1:5, KMN Mitmau Remos - ŠD Vitomarci 2:2, Oki Team

- KMN Poetovio 3:2, Bar Korže - Ho-bit Pub Apače 3:4, Mark 69 - Bar Saš 4:4, Bukovci Bar Gloria - KMN Majolka 1:7.

1. KMN POETOVIO 11 10 0 1 55:18 30

2. ŠD RIM 11 7 3 1 37:19 24

3. OKI TEAM 11 8 0 3 41:24 24

4. BAR SAŠ 11 6 3 2 32:20 21

5. MARK 69 11 4 5 2 28:30 17

6. MITMAU REMOS 11 5 1 5 40:25 16

Drugi polčas se je pričel za domače igralce sanjsko, saj so v peti minuti drugega dela povedli s 3:1 (Mikla-šič). V tem delu smo videli hitre protinapade igralcev Ptuja, ki so v nadaljevanju dobesedno tekmovali, kdo bo več grešil. Medtem pa tudi igralci Tomaža niso popuščali, saj je razpoloženi Trop s težavo zaustavljal nalete gostov. V nadaljevanju je Mlinarič le uspel znižati izid na 3:2, nekaj minut kasneje je Boštjan Kupčič spet zadel za 4:2. Veselje znova ni trajalo dolgo, saj se je Školiber najbolje znašel pred Tropom in spravil ponujeno darilo v mrežo Ptuja za 4:3. Poigravanje domačinov pred gostujočimi vrati je popravil s strelom z desetih metrov najboljši igralec tekme Sašo Kupčič. Le-ta je tudi najbolj zaslužen, da so Ptujčani pred 350 gledalci obdržali velike tri točke doma. Vsekakor si čestitke zaslužijo tudi igralci Tomaža za srčno predstavo.

Peter Golob

7. BAR KORZE 11 4 5 2 28:30 17

8. KMN MAJOLKA 11 4 2 5 28:25 14

9. HOBIT APAČE 11 3 3 5 18:34 12

10. ŠD VITOMARCI 11 3 2 6 21:36 11

11. JURE HAJDINA 11 1 0 11 19:46 3

12. BUKOVCI G. 11 0 1 11 18:57 1

2. liga MNZ Ptuj

REZULTATI 10. KROGA: ŠD As

- Mogg 4:3, Draženci - Polenšak 7:4, Eleaplanet&Co MSM International - ŠD Ptujska Gora 2:4, Club 13

- Apolon 11 1:3, ŠD Destrnik Virtu-ozi - Klub ptujskih študentov 7:4, O Sole Mio - Inox ograje Majcen 4:2.

REZULTATI 11. KROGA: Inox ograje Majcen - ŠD As 2:7, Apolon 11 - Eleaplanet&Co MSM International 12:5, Klub ptujskih študentov

- O Sole Mio 1:3, ŠD Ptujska gora

- ŠD Desternik Virtuozi 4:3, ŠD Po-lenšak - Club 13 1:5, Mogg - Dra-ženci 9:0.

Športni napovednik

Nogomet

PRIJATELJSKA TEKMA

Torek, 3. 2., ob 14.00: Labod Drava ■ travo na Ptuju)

Mura 05 (igrišče z umetno

Začetni tečaj za nogometne sodnike

Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj obvešča vse tiste, ki želijo postati nogometni sodniki, da se bo začetni tečaj začel v sredo, 18. 2. 2009, ob 18. uri v prostorih Medobčinske nogometne zveze Ptuj (Čučkova ulica 2).

Mini rokomet

2. turnir akcije Rokomet, moja igra, Spodnje Po-dravje

V torek, 3. februarja, s pričetkom ob 13. uri bo v Podgorcih potekal 2. turnir akcije Rokomet, moja igra, kjer nastopajo: OŠ Velika Nedelja, OŠ Gorišnica, OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Ormož.

Pari tekem so naslednji:

OŠ V. Nedelja - OŠ Miklavž (ob 13. uri), OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 1 (ob 13.20), OŠ Miklavž - OŠ Ormož 1 (ob 13.40), OŠ V. Nedelja - OŠ Ormož 2 (ob 14. uri).

Prvenstvo v športnem plezanju -Vzhodna liga

Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju, namenjeno mlajšim kategorijam. Tekmujejo osnovnošolci vzhodno od Ljubljane, vse od Koroške do Dolenjske, na tekmo pa pridejo tudi otroci iz Hrvaške in Avstrije. Cilj prvenstva je najmlajšim tekmovalcem, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami, približati tekmovalno vzdušje za kasnejši lažji prehod na tekme državnega prvenstva. Glavni namen tekmovanja pa je predvsem zabava in prijetno tekmovalno vzdušje brez večjih stresov za otroke.

Vsako leto se v okviru Vzhodne lige izvede pet tekem v različnih krajih, že tretjič zapovrstjo bo eno izmed tekmovanj organiziral Plezalni klub 6b iz Ptuja. Tekmovanje bo potekalo v nedeljo, 8. 2, v športni dvorani Gimnazije Ptuj, s pričetkom ob 10. uri. Med seboj se bodo tekmovalci pomerili v težavnosti, plezali pa bodo na »flash« in z varovanjem od zgoraj. Prvi del smeri je navadno zelo lahek, tako da se tekem lahko udeleži pravzaprav vsak, ki obiskuje kakršnokoli plezalno šolo, tudi popolni začetnik. Tudi letos bo Plezalni klub 6b zastopalo deset mladih, perspektivnih plezalcev, ki med letom pridno trenirajo pod vodstvom Benjamina Forštneriča in Andreja Žitnika. Posebna gostja tekmovanja bo domačinka Mina Markovič, reprezentantka in svetovna mladinska prvakinja, ki bo demonstrirala smeri v posameznih kategorijah.

Lansko leto se je tekmovanja na Ptuju udeležilo rekordno število tekmovalcev (139) iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorji si tudi letos želijo, da bi k prvenstvu pritegnili čim več tekmovalcev. Vstop je prost.

JM

Tenis • Zimska iiga

2. liga

V sedmem krogu zimske teniške lige je vodeča ekipa TK Šumari premagala Gorišnico, sicer z dvema najtesnejšima zmagama med posamezniki, vendar dovolj, da zadržijo visoko prednost na vrhu prvenstvene razpredelnice. Pred najbližjima zasledovalcema (TK skorba gad in TK Štraf) imajo sedaj štiri točke prednosti.

REZULTATI 7. KROGA: KOVINAR-STVO ŠPUREJ - TK SKORBA GAD

0:3 (Krajnc - Ules 1:9, Lončarič

- Šlamberger 3:9, Krajnc/Lončarič

- Dobnik/Šlamberger 3:9); TK ŠUMARI - TK GORIŠNICA 2:1 (Gulin

- Ljubec 9:8, Premužič - Žnidarič 9:8, Ternad/Premužič - Žnidarič/ Ljubec 2:7); TK ŠTRAF - ENIGMA 3:0 (Cajnkar - Pravdič 9:3, B. Korošec - Cunk 9:4, Debeljak/Štrafela

- A. Korošec/Cunk 9:7)

VRSTNI RED: TK Šumari 17, TK Skorba gad in TK Štraf 13, TK Gorišnica 11, Kovinarstvo Špurej 6, Enigma 3 točke.

Danilo Klajnšek

1. APOLON 11

11

8

2

1

60:30

26

3. AS 9

Z

0

2

5Z:33

21

2. MOGG

11

8

0

3

41:28

24

4. ZG. PRISTAVA 9

6

0

3

52:32

18

a. CLUB 13

11

Z

0

4

32:24

21

5. ŠD MAJSKI VRH 9

5

0

4

53:40

15

4. DESTRNIK VIRT. 11

6

2

3

39:^

20

6. BAR OSMICA 9

4

1

4

41:3Z

13

5. O SOLE MIO

11

6

1

4

40:28

19

7. POBREŽJE ML. 10

4

1

5

39:6Z

13

6. ELEAPLANET

11

6

0

5

43:29

18

8. PRI TONETU 9

3

2

4

26:34

11

7. ŠD AS

11

6

0

5

31:33

18

9. LANCOVA VAS 9

1

2

6

35:45

5

8. INOX MAJCEN

11

4

2

5

32:30

14

10. NK VIDEM (-1) 9

1

1

Z

39:59

a

9. ŠD POLENŠAK

11

4

0

Z

29:40

12

11. DESETKA B 9

0

0

9

1Z:5Z

0

10. PTUJ. GORA

11

4

0

Z

2Z:39

12

11. DRAŽENCI

11

2

0

9

24:60

4

VETERANI

12. KPŠ

11

1

1

9

18:38

3

KMN Poetovio - prvi po ligaškem delu

FOTO: Andrej Petrovič

Hobit Pub Apače - letos so uspeli obstati v ligi

FOTO: Andrej Petrovič

Danilo Klajnšek

ONL Videm - člani

Rezultati 10. kroga: Bar Avguštin Zg. Pristava - KMN Majolka 2:4, Bar OSMICA - Gostišče pri Tonetu ŠD Se-lan 6:1, NK Videm - Bar DESETKA B 8:5, Lancova vas - AS 1:6, ŠD Majski Vrh - ŠD Pobrežje mladi 13:4. ŠD Pobrežje - prosto.

1. KMN MAJOLKA 9 8 0 1 57:25 24

2. ŠD POBREŽJE 9 7 1 1 43:19 22

TEKME PRED ZAKLJUČKOM

Rezultati: NK Videm (2. mesto) -Tržec (3) 4:5, ŠD Pobrežje (4) - Lan-cova vas (5) 6:4, AS (6) - Leskovec (7) 0:3 b. b., Zg. Pristava (1) prosti.

1. ZG. PRISTAVA

2. TRŽEC

3. NK VIDEM

4. ŠD POBREŽJE

5. LANCOVA VAS

6. LESKOVEC

7. AS

Darko Lah

Andrej Cafuta • Poklicni vaditelj

Gibanje kot način preoblikovanja osebnosti

Zavedanje skozi gibanje ...

Sodobna družba od nas zahteva vedno večjo vpetost v neusmiljen ritem vsakodnevne rutine. Veliko ljudi je pod stresom, ker ne najdejo ravnovesja med telesnim in duhovnim zadovoljstvom. V zimskem času veliko ljudi kot rekreacijo izbere skupinski način vadbe ali katero izmed borilnih veščin. Sama sem se pridružila vadbi v Centru Aerobike, da bi ujela Andreja Cafuta, lastnika centra, poklicnega aerobnega vaditelja in mojstra karateja ter izbrskala skrivnosti, zavite v tradicijo Samurajev, ki jih zna odlično preplesti z gracioznimi gibi aerobne vadbe za povprečnega človeka. Dovolite si nekoliko mistike in se pustite zapeljati starodavnim legendam. Andrej Cafuta vam ne bo pokazal, kako si izoblikujete telo, ker to že veste, pokazal vam bo, kako ste lahko zadovoljni v svoji koži in da je lepota skrita v nasmehu in energiji, s katero se dotikate življenja. Življenje od vas zahteva zbranost, Štajerski tednik pa vam tokrat ponuja sprostitev.

V aerobnih centrih smo bili v preteklosti vajeni aerobnih vaditeljic s popolnimi telesi, ki so iz nas znale iztisniti vso energijo, ki nam je še preostala po napornem dnevu. Danes je drugače. Pojavili so se vaditelji z novimi pristopi vadbe. Kdaj je v tebi dozorela ideja o poklicu aerobnega vaditelja?

Zanimivo je, da je bila zame obvezna vojska sicer veliko breme, po drugi strani pa sem se tam našel. Odkril sem svojo nadarjenost za gibanje, saj sem z lahkoto opravil vse vadbe, ki so od mene zahtevale vztrajnost, moč, napor in motorične sposobnosti. Prijatelji so me v šali klicali Mali Rambo (smeh). Ko sem se vrnil iz vojske, sem vedel, da bo gibanje moj način življenja. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bom odkril šport, ki mi bo pisan na dušo. Prijatelj mi je predlagal karate in sem poskusil. Bil sem tako navdušen in zavzet, da si okoli kimona na prvi komisiji nisem zavezal belega pasu, temveč sem kar preskočil na rumenega. Mnogi se želijo v športu dokazati in barva pasu postane

s ■

njihova obsesija in cilj. Pri meni je bilo drugače. Karate je moja ljubezen in ko sem čutil, da sem dosegel stopnjo, ko karate ni več šport, ampak duhovnost, sem se umaknil in se posvetil novim izzivom. Gibe borilnih veščin sem prepletel z glasbo in nastal je TAI BO, ki je obno-rel množice. Ljudje so se takrat prvič zavedli, da šport ni samo oblikovanje telesa, je tudi oblikovanje duha. To je bil začetek in skozi moje misli so švigale raznolike ideje in rojevale so se nove oblike vadbe, ki so se všečno spogledovale z ljudmi, v iskanju novih načinov rekreacije. Postal sem aerobni vaditelj.

Si kdaj občutil nelagod-je, da opravljaš poklic, ki v družbi velja kot ženski?

Ne, nikoli se nisem nelagodno počutil. Ravno nasprotno. Menim, da ženske potrebujejo moški princip vadbe, moško energijo. Nekoga, ki jim lahko ponudi zahtevno koreografijo, vadbo, ki meji na ples. Nekaj divjega in prvinskega. Tako kot pri plesu tudi pri vadbi pride do izraza ta kombinacija moško-ženske energije, ki se preplete. Ženske so vztrajne in znajo garati. Spoštujejo, da jih ceniš in da verjameš vanje, da zmorejo. Včasih je med vadbo čutiti toliko energije, da nas

bike, vadimo nasmeh, razvajamo telo in duha.

Vsak šport zahteva drugačnost ... Človek izbere način življenja in gibanja glede na svoje osebnostne karakteristike. Kdo si ti? V čem se razlikuješ od drugih? Kaj je tisto nekaj, kar te dela posebnega?

Karateju sem se povsem predal z namenom, da ga raziščem, a na koncu je karate raziskal mene in me duhovno in telesno preoblikoval. Karate je po-duhovljen mojster karateja, ki vedno stopi na stran pravice in se je pripravljen boriti za svoje ideale ... Raziskuje svojo notranjost do takšne mere, da jo lahko povsem obvladuje, zato je notranje miren in se lahko popolnoma skoncentrira na gibe. Zaveda se, da so njegovi gibi ples energije in da je v

le in funkcije. Menim, da mora človek v svojem delu uživati, drugače je skoraj nemogoče uspeti. Mnogi so si želeli doseči takšno stopnjo, kot jo imam sam, a so se preveč gnali. Če se prepustiš toku življenja in delaš za svoj cilj, potem se ti želje vedno izpolnijo. In cilj te osreči. V nasprotnem primeru prideš do cilja in ga ne uživaš, ker si se zanj preveč odrekal. Tako je bilo pri karateju. Dosegel sem »3. DAN« in izpolnil sem enega od svojih osebnih ciljev. Potem sem se odločil za vlogo mojstra (vaditelja), ki svoje znanje predaja na druge in kot pravičnika, ki lahko oceni prizadevanja in napredek drugih, v vlogi mednarodnega sodnika. V tem uživam. Osrečuje me, da lahko osrečujem druge.

V reviji National Geographic (Nerešene skrivno-

kovo oko. Za današnjo družbo, ki je izrazito materialistična, je takšno duhovno stopnjo skoraj nemogoče dojeti. A mojstri karateja imajo izjemno sposobnost koncentracije. Beseda karate v dobesednem prevodu pomeni »prazna roka«, kar pomeni, da so samurajske meče zamenjale roke in postale pripomoček za borbo. Karate ni samo borilna veščina, je mnogo več. Karate je človekova notranjost, ki se izrazi skozi gibe. Gre za lepoto enostavnosti.

Si tudi vaditelj Tai-Chi-ja. Pri karateju precej trpijo sklepi, Tai-Chi pa le-te sprošča. Je pomiritev telesa in skladnost v gibanju. Tai-Chi poskrbi za vitalnost in bioenergetsko ravnovesje. Do kakšnih spoznanj si prišel sam?

Tai-Chi spada med borilne

Foto: A. Jelušič

Andrej Cafuta: »Nikoli nisem preziral ali obsojal drugače mislečih.«

kar odnese.

Predvsem ženske smo tiste, ki se zelo obremenjujemo z zunanjostjo. Tudi moški radi poskrbite za svoj videz, a se zdi, kot da si znate poiskati način vadbe, v katerem uživate. Vodiš tečaje borilnih veščin in aerobne vadbe, tako da poznaš tako moški kot tudi ženski princip dela. V čem je razlika?

Med karatejem in aerobiko je kar precejšnja razlika, a ko stopim pred avditorij, spol zame izgubi svojo težo. Ne zanima me, kdo je človek, ali je star ali mlad, ali je moški ali ženska . zame je pomembna ta energij a, ki jo nekdo izžareva. Ženske so preveč obremenjene z zunanjostjo. Lepota prihaja iz človeka. Če se ženska dobro počuti, če je zadovoljna sama s seboj, če je polna energije in pozitivna, potem je to zame lepota, tudi če telo ni oblikovano po estetskih merilih sodobne družbe. Ženskam, ki prihajajo na vadbo, želim vcepiti ta občutek za lepoto. Želim, da se na vadbi sprostijo, da začutijo pozitivno energijo, da začutijo glasbo, da se ji predajo skozi gibe, da se počutijo lahkotno in odidejo z nasmehom. Potem so lepe in zadovoljne, tudi če niso popolne. Ne vadimo aero-

Andrej Cafuta: »Karate izvira iz časov Samurajev, bojevnikov z meči.«

Foto: arhiv Andrej Cafuta

Andrej Cafuta: »Vadba poskrbi za moje telo, joga, pilates in tai-chi pa za duha. To v telesu tvori harmonijo dobrega počutja.«

tem skrita gracioznost. Ste kdaj opazovali mačko, kako čaka na svoj plen. Ure in ure lahko nepremično preži. Njena koncentracija je na višku in videti je, kot da so vse telesne funkcije v popolnem mirovanju. Potem napade plen. Gibi so hitri in skoraj nikoli ne zgrešijo. Tudi človek je plenilec in karate je stopnja, ko človek doseže popolno koncentracijo in nadzor nad gibi. To je lepota karateja, ki me je očarala in mi spremenila življenje ter dojemanje le-tega. Cenim naravo in živa bitja, zato sem se odločil za vegetarijanstvo. Vem, da so me takrat čudno gledali, a danes je tak način prehrane nekaj vsakdanjega. Pomembno je, da se dobro počutiš. Nikoli nisem preziral ali obsojal drugače mislečih. Vsak se odloči za svoj način. Svoja spoznanja prenašam na sina Aneja. Želim, da spoštuje naravo in da se sam odloča, kako bo živel. Zanj sva z ženo izbrala waldorfski način vzgoje, saj meniva, da je to dobra popotnica za življenje. Zavedam se, da je pot njegova, a želim mu jo tlakovati v prihodnost, da mu bo lažje.

Nisi samo lastnik centra aerobike, aerobni vaditelj in mojster borilnih veščin, si tudi predsednik sodniške komisije Karate zveze Slovenije. Zakaj si opustil tekmovanja in si se raje odločil za sodniško funkcijo in vlogo vaditelja?

Veliko je ljudi, ki dajo na titu-

sti nadčloveške moči, 2008) so zapisali, da pri karateju mojstri dosežejo takšno stanje, da premikajo drug drugega z nevidno energijo. Strokovnjaki ga opisujejo kot proces preoblikovanja telesa in osebnosti. Kako te karate osebnostno in telesno zaznamuje? V čem je njegova skrivnost, lepota in drugačnost?

Karate izvira iz časov Samurajev, bojevnikov z meči. Samuraji so bili mojstri duhovnosti. Obstaja legenda o Samurajih in iglah, ki so si jih zataknili v ustnice. Njihova koncentracija je bila tako močna, da so lahko z usti kontrolirali smer in hitrost igle, ki je prebodla nasprotni-

Pri vsakem poklicu je pomembna tudi podpora partnerja. Velja rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Velja ta rek tudi zate?

Seveda. Svojo življenjsko sopotnico sem spoznal na vadbi. Lahko rečem, da me je očarala skozi gibe. Trenirala je bodokai in očaralo me je njeno gibanje. Drug od drugega sva se veliko naučila. Najin delovni ritem je različen. Ko pride ona iz službe, se moje delo šele začne, saj so aerobne vadbe rezervirane za večerne ure. A kjer je volja, je tudi pot. S kompromisi in podporo sva uspela uskladiti najina poklica in si urediti življenje po najini meri.

veščine, a je njegova nadgradnja in dopolnilo. Tai-Chi je sproščanje in regeneracija telesa po borbi. Gibi so počasni, mehki in sproščeni. Če ga delaš pravilno, potem cirkulacija poskrbi za pravilen pretok energije skozi telo, kar vpliva na počutje. Tai-Chi pri nas izvajamo kot fizioterapevtski pristop, na Kitajskem pa je nekaj več, je borilna veščina. Tudi sam potrebujem sproščanje za protiutež naporni vadbi. Vadba poskrbi za moje telo, joga, pilates in tai-chi pa za duha. To v telesu tvori harmonijo dobrega počutja.

Ujeli smo te ravno v času, ko se odpravljaš v Pariz. Nam razkriješ svoje načrte?

V Parizu se v tem času odvija Mednarodno prvenstvo v kara-teju. Na tekmi imam funkcijo sodnika. Ta potovanja so zelo zanimiva, saj lahko združim prijetno s koristnim. Udeležim se tekme, uživam v odlični borbi in si ogledam mesto. Lahko ga začutim drugače, kot ga začuti turist. Sam izbiram destinacije, ki me pritegnejo in se prepustim utripu mesta. V tem času, ko berete moj intervju, se potepam po pariških ulicah ali pa ocenjujem borbo dveh nasprotnikov. Če ste prebrali do konca, potem ste začutili vse to, kar pravkar čutim sam. Navdušenje nad drugačnostjo, ki jo ponuja karate. V borilno veščino karate so ujete starodavne modrosti in skrivnosti življenja.

Aleksandra Jelušič

16 Štajerski TEDNIK

Zaposlovanje, reportaže

torek • 3- februarja 2009

Od tod in tam

UE Ormož in Ptuj

DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE -M/Ž, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov

- osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ, ZE-LENIK EVELIN, 02 741-09-64. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž; KUHAR, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. VUK JANEZ S.P. - PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK.

KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR

- M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas. BOŠTJAN KELC S.P., POSLOVNE DEJAVNOSTI, STOJNCI 56 B, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, KELC BOŠTJAN, 031827345, bostjankelc@hotmail.com.

KUHAR, KUHAR/KUHARICA - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, KUHANJE, določen čas 10 mesecev, polni delovni čas. KOROŠEC VLADIMIRA S.P., GOSTILNA AMADEUS, PREŠERNOVA ULICA 36, 2250 PTUJ, KOROŠEC VLADIMIRA, 031 877-907, amadeus@amis.net. DELAVEC BREZ POKLICA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBER-GU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek.doo@gmail.com. GRADBENI TEHNIK, ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek.doo@gmail. com.

KOMERCIALNI TEHNIK, AVTOMEHA-NIK, PRODAJALEC REZ.DELOV IN DO-DAT.OPREME ZA OSEB.VOZILA - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil

- osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. MARKO KEBRIČ S.P.; PE PTUJ AVTO MARKO, NOVA CESTA 2, 2250 PTUJ, ŽUNKO-VIČ SLAVKO, 041 375-844. AVTOMEHANIK, KLJUČAVNIČAR, AV-TOMEHANIK - M/Ž; MONTER-OPRAVLJA-NJE MONTERSKIH, STROJNIH IN MEHANSKIH DEL, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO, KUKEC JANKO, 02 799-10-10, lehmer.doo@ amis.net.

KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR -

M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. ELEKTROINŠTALATER, ELEKTRIČAR

- M/Ž; OPRAVLJANJE ELEKTROMON-TERSKIH DEL SAMOSTOJNO IZVAJANJE INDUSTRIJSKIH ELEKTROVEZAV PO NAČRTIH, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO

NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. ELEKTROMEHANIK, ELEKTROMEHA-

NIK - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ELEKTROMEHANSKIH DEL SAMOSTOJNO IZVAJANJE INDUSTRIJSKIH ELEKTRO-VEZAV PO NAČRTIH, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO.

VOZNIK, KONTROLOR FUNKCIONALNOSTI VOZIL - M/Ž; PREIZKUŠANJE FUNKCIONALNOSTI VOZIL V ČASU ZAGONA PROIZVODNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. AVTOLIČAR, LIČAR - M/Ž; KONTROLA KVALITETE LAKIRANJA, OZNAČEVANJE POMANJKLIVIH MEST, IZVAJANJE MANJŠIH KOREKCIJ NA KAROSERIJAH OSEBNIH VOZIL, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO.

NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČE - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. POŽAR KSENIJA S.P. - BAR ŽABICA, GABRNIK 3 A, 2256 JURŠINCI, POŽAR KSENIJA-ANDREJ, 031 377-736. VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, CEVAR - M/Ž; VARJENJE TIK, MAG, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@triera.net. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU - M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV, USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, TERENSKO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA, SKLEPANJE NAROČNIN, DELO Z RAČUNALNIKOM, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno. LISJAK JOSIP S.P.-TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO MOBILIS, VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK JOSIP, 041 711-704. DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR

- M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov

- osnovno. TEMENT IRENA S.P. - LINA -TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja.net.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ -M/Ž; MONTAŽNA DELA PO EU, določen

čas 3 mesece, polni delovni čas. MA-KSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus. biz.

NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA

(DO 3 LET), ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE VSEH PROSTOROV V OBJEKTU TER IZVEN -TRGOVINA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER RENATA, renata@trgovinejager. com.

PRODAJALEC, PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA, DELOVNO MESTO JE V PTUJU - M/Ž; PRODAJA, NABAVA, PREVZEM, SKLADIŠČENJE, ZARAČUNAVANJE, RAZVOZ VSEGA TRGOVSKEGA BLAGA ... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER FRANC, 03 812 10 64, renata@ trgovinejager.com.

SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, PO-BREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972, simen-ko@email.si.

NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil -osnovno, 780 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. KUHAR, KV KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, 0, 900 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. GRADBENIK, MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 1000 EUR bruto / mesečno. POLANIČ IN DRUGI TRGOVINA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.N.O., SPODNJA HAJDINA 7, 2288 HAJDINA, POLANIČ DAVID, 051 398 877, polanicd@volja.net. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom.doo@siol.net. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PE-DIATRIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD3 - M/Ž; DELA IN NALOGE ZDRAVNIKA SPECIALISTA V ŠOLSKEM DISPANZERJU, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, so-nja.drobnak@zd-ptuj.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MESAR ŠOFER - M/Ž; RAZVOZ MESA IN MESNIH IZDELKOV PO SLOVENIJI, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-kategorije. MESNINE ŠTAJERSKE PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO, FINGUŠT, 041 628 693, fingust.prager-sko@siol.net.

PRODAJALEC, EKONOMSKI TEHNIK, PRODAJALEC V MEJNI PRODAJALNI GRUŠKOVJE - M/Ž; PONUDBA IN PRODAJA BLAGA KUPCEM, NAROČANJE, PREVZEM IN OZNAČEVANJE BLAGA, EVIDENCA ZALOG BLAGA, PRIPRAVA DNEVNEGA IZTRŽKA IN EVIDENCA ME-NJALNINE, UREJANJE IN ČIŠČENJE TRGOVINE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. REGAL - GEBRUEDER HEINEMANN TRGOVINA IN ZASTOPANJE D.O.O., ŠMARTINSKA CESTA 152, 1000 LJUBLJANA, GALEKOVIC TATJANA, 02 7884220, mp-gruskovje@regal-gh.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, BRUSILEC - M/Ž; BRUŠENJE LOPATIC TURBINE, ROČNO BRUŠENJE NA TGRAČNIH BRUSILNIH STROJIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. BEZJAK JANEZ S.P. - IMONT TRGOVINA, MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV, BOROVCI 5 C, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, BEZJAK JANEZ, 051 261-278.

ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, KV ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BELE ROMAN S.P. - GRADBENIŠTVO IN AVTOPREVOZNIŠTVO, ŽETALE 29 A, 2287 ŽETALE, BELE ROMAN, 041 748-330, bele.roman@siol.net. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 824 EUR bruto / mesečno. ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR, KOUS VESNA, 031 373 383, uprava@zmprovidius.si. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRONIK - M/Ž; DIAGNOSTICIRANJE TOVORNIH VOZIL NA TERENU, KOMUNIKATIVNOST IN SAMOSTOJNOST PRI DELU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net. CVETLIČAR, CVETLIČAR - M/Ž; VSA DELA V CVETLIČARNI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik. MIŠKO BRIGITA s.p. CVETLIČARNA ROŽA, SLOVENSKI TRG 6, 2250 PTUJ, MIŠKO BRIGITA, 02 748-13-83, valerija. riznar@siol.net.

VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELEKTRO VARJENJE V VSEH LEGAH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 798 858, suka. jevsovar@email.si.

MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER STROJNIH INŠTALACIJ- IN-ŠTALATER VODOVODNIH NAPRAV -

M/Ž; MONTAŽA TALNEGA/STENSKEGA OGREVANJA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ZEMLJARIČ ROMAN S.P. -ZEROX ELEKTROTEHNIKA, DORNAVA 59, 2252 DORNAVA, ZEMLJARIČ ROMAN, 031 851-324, info@zerox.si.

Bukovci • Zlatoporočenca Meznarič

Foto: MZ

V soboto, 17. januarja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila Angela in Franc Meznarič iz Bukovcev. Zakonca Meznarič je 10. januarja 1959 v Markovcihporočil matičar Ignac Petrovič. Priča ženinu je bil Mihael Janžekovič, priča nevesti pa Martin Zavec. Dom in družino sta si zakonca Meznarič ustvarila v Bukovcih. V zakonu sta se jima rodila sinova Franc in Branko, ki sta ju razveselila tudi z vnuki Andrejem, Tadejem in Alešem ter vnukinjo Martino. Še posebej pa so se v družini razveselili rojstva pravnuka Tilna.

Bukovci • Zlatoporočenca Ferčič

Foto: MZ

Pred 50 leti sta si zvestobo pred matičarjem in pričami obljubila Gera in Janez Ferčič iz Bukovcev. Tudi njuno zakonsko zvezo je potrdil matičar Ignac Petrovič, in sicer 17. januarja 1959. Priča ženinu je bil Franc Ferčič, nevesti pa Janez Črešnik. Ferčičeva sta si dom uredila v Bukovcih, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci: sin Janez ter hčerki Olga in Anica. Veselje v družino so prinesli tudi vnuki in vnukinje: Katja, Oliver, Ines, Tonka in Urška, še posebno veselje pa Ferčičevima pomeni pravnuk Maks.

Nova vas • Zlatoporočenca Šmigoc

Foto: MZ

Po 50 letih zakona sta si 24. januarja zlati da obljubila tudi zakonca Terezija in Janez Šmigoc iz Nove vasi, po domače Videčva. Zakonca Šmigoc je točno pred 50 leti (24. januarja 1959) v Markovcih poročil Simon Solina, matičar je bil Ignac Petrovič. Poročni priči sta bila Jožef Štumberger in Janez Majar. Zlata poroka Šmigočevih je spominjala na poroke pred 50 leti ali več. Zlatoporočenca sta se v spremstvu prič k poroki pripeljala s »paručon«, spremljali so ju kopjaši in muzikantje. Tudi muzikantje so se pripeljali na lesenem vozu, ki ga je vlekla konjska vprega. Sicer pa sta imela zlatoporočenca ob sebi tudi »kopjoša in pedešico«, ki je imela v rokah zlato okrašen »bosman«. »Kopjoš in pedešica« sta bila sin Janez in njegova soproga Silva.

Sicer pa sta si zakonca Šmigoc dom in družilo ustvarila v Novi vasi. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Janez, Marjan in Tilika. Še posebno veselje pa jima pomenijo vnuki Gregor, Matjaž, Gašper in Jure ter vnukinji Sabina in Mihaela.

MZ

Drenovec • V vinogradu družine Pungračič

Prva čezmejna Vincekova rez

Na turistični kmetiji Pungračič v završkem Drenovcu, na meji s sosednjo Hrvaško, je minulo nedeljo v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) potekala peta tradicionalna Vincekova rez, ki je bila tokrat nekaj posebnega, saj so se ob tej priložnosti srečali tako slovenski kot hrvaški vinogradniki in celo politiki.

Prvi del neformalnega druženja, ki se je začel že v dopoldanskih urah, je bil namenjen predstavitvi rezultatov in aktivnosti v Turistični coni Haloze-Zagorje. Jernej Golc je zbranim predstavil skupne projekte, s katerimi kandidirajo na evropski razpis IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013. V osnovi gre za projekte, ki se navezujejo na kulturni, vinogradniški in športni razvoj tega meddržavnega območja: »Prvi sklop prijavljenih projektov je tako vezanih na obnove večnamenskih dvoran in organizacijo prireditev skupnega pomena za obe strani meje, kamor spada projekt obnove gradu Lepoglava, cerkve na Ptujski Gori in Marijine cerkve v Žetalah. S področja vinogradništva so prijavljeni projekti za vzpostavitve več degusta-cijsko-promocijskih objektov ob sami meji, v tretji sklop pa projekti obnov večnamenskih športnih dvoran, kjer je vključenih tudi največ partnerjev, namenjenih (tudi) skupnim druženjem in tekmovanjem ljudi z obeh strani meje.«

Sledila je že tradicionalna Vincekova rez, ki jo je tokrat strokovno prikazal in poko-mentiral vinogradniški strokovnjak Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe. Rebernišek je v prvi vrsti poudaril, da je rez odvisna od tega, kakšno vino sploh želi imeti vinogradnik v svoji kleti: »Vsak pravi vinogradnik mora čutiti, kaj mu njegova trta lah-

Na kmetiji Pungračičevih, ki je tokrat gostila prvo meddržavno Vincekovo rez, se je zbralo ogromno ljubiteljev vinogradništva in Haloz nasploh, kar dokazuje tudi ta posnetek.

ko nudi. Vedeti mora, kakšno kakovost in kakšno vino želi; če si želi lahko, pitno, prijetno, polno vino z ne preveč alkohola, lahko odreže kakšno oko več. Če pa je cilj vinogradnika bogato, ekstraktno vino, ki bo zrelo, ki se bo prodajalo od pet evrov naprej, pa je treba obrezati bistveno manj, kar pomeni, da mora bolj obremeniti trto, hkrati pa tudi poskrbeti za ustrezno prehrano trte in gnojenje.«

Srečanja s prikazom rezi sta se med številnimi znanimi

Kotiček modrecev

Omejena starost od 7 do 107 let

Oglašamo se prvič! Prvič na ta način in prvič v nizu tedenskih javljanj. Samo z eno željo - seznaniti starejšo populacijo z dogajanji v društvu in okrog društva, z načrtovanimi druženji, zabavami, izleti, udeležbami v rekreaciji in podobno.

Ko pišemo o starejši populaciji, imamo v mislih vse člane Društva upokojencev Ptuj, a ne samo njih. Roko sodelovanja ponujamo vsem upokojencem Ptuja, njihovim otrokom in vnukom, v odvisnosti od dogodka in osebnih interesov. Ponujamo druženje in graditev novih, oziroma obnovo zrahljanih mostov med generacijami.

Kam vas vabimo v bližnji prihodnosti in kaj smo pripravili za vas?

Četrtek, 12. februarja, plesni večer v gostišču Pri Klincu, ob 18. uri. Maska obvezna, starost nepomembna! Za zabavo bo poskrbela skupina Tone in Vili. Obvezna je prijava (zaradi omejenega števila mest) na DU Ptuj pri gospe Olgi Radej, telefon 772 09 51 ali 041 867 598. Udeležba obvezna!

Četrtek, 19. februar, druženje z zakonskim in plesnim parom Glatz, ki vas bo skupaj s svojimi učenci popeljal v čudoviti svet gibov, zvoka in besede.

V torek, 17. februarja, vas vabimo na pustno rajanje v hotel Primus, klub Gemina XIII. Zabavali se bomo in plesali z Duom Sagadin.

Informacije dobite vsako sredo in petek od 9. do 12. ure v prostorih Društva upokojencev v Jadranski ulici 6, Ptuj.

Bodi dovolj za uvod in spremljajte nas naprej.

Predsednik DU Ptuj: Vojo Veličkovic

imeni z obeh strani meje udeležila tudi ptujski poslanec DZ Dejan Levanič in zastopnik hrvaškega sabora ter predsednik saborskega odbora za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Zlatko Koračevic. Oba sta se pod budnim očesom Reberniška preizkusila tudi v rezi in priznati je treba, da je nekoliko bolje šlo od rok Koračevicu, kar je razumljivo glede na dejstvo, da ima hrvaški politik tudi sam doma majhen vinograd, medtem ko Levaniču slednji (zaenkrat) ostaja le neizpolnjena želja. Seveda se je med politiki načela tudi debata o dokaj napeti meddržavni politični sceni zaradi obmejnega spora med Hrvaško in Slovenijo, ki ga sicer na haloško-za-gorskem območju med ljudmi sploh ni zaznati. Prav prijateljsko vzdušje na tem obmejnem območju sta oba politika izpostavila kot zgled svoji nacionalni politiki, ki bi se lahko iz tega sožitja naučila bolj voditi meddržavne odnose, sicer pa

sta oba optimistično napovedovala ustrezno rešitev trenutne pat pozicije, ki bo zadovoljevala interese obeh držav.

Nad res uspelo in odlično obiskano prireditvijo, v katero so se z jutranjim pohodom vključili tudi pohodniki završke sekcije planinskega društva Haloze pod vodstvom Jožice Bratuša, je bil na koncu navdušen tudi predsednik DVSH Edi Hojnik, ki je povedal, da je društvo Vincekovo rez začelo prirejati pred petimi leti in jo od takrat uspešno organizira vsako leto v drugi občini pri drugem vinogradniku, saj so njihovi člani iz različnih koncev Haloz.

Nad številnim obiskom so bili navdušeni tudi Pungrači-čevi, predvsem gospodar Robert Pungračič, ki nadaljuje že 25-letno tradicijo svojih staršev in ki je tudi poskrbel, da je bilo na voljo dovolj odlične domače hrane ter vina, po katerih je kmetija Pungračičevih znana daleč naokoli.

SM

V rezi vinske trte sta se pod budnim očesom strokovnjaka Andreja Reberniška preizkusila tudi oba politika: ptujski poslanec Dejan Levanič in predstavnik hrvaškega sabora Zdravko Koračevic, ki je bil pri tem opravilu za odtenek bolj »ročen« kot Levanič, saj ima tudi sam doma svoj vinograd.

Foto: SM

Na valovih časa

Torek, 3. februar

Danes goduje Blaž.

1717 se je rodil v Rittbergu v Nemčiji slovenski matematik, raziskovalec slovenskega krasa Josef Anton Nagl. 1772 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni.

1809 se je rodil nemški skladatelj, pianist in dirigent Felix Bartholdy Mendelsohn.

1845 se je rodil na Reki pri Mariboru slovenski literarni zgodovinar, indolog in prevajalec Karel Glaser.

1830 so podpisali Londonske protokole, s katerimi je bila priznana neodvisnost Grčije.

1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. 1961 so izbruhnile v Trstu nacionalistične in neofašistične demonstracije proti Slovencem in dvojezičnosti, ki so trajale nekaj dni. Sreda, 4. februar Danes goduje Andrej.

1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetlitelj in mecen.

1866 so uprizorili v ljubljanski čitalnici prvo slovensko opereto Tičnik. 1897 se je rodil nemški politik, kancler in gospodarstvenik Ludwig Erhard, oče nemškega gospodarskega čudeža. 1915 so v Sarajevu ustrelili Gavrila Principa in kolege, ki so mu pomagali pri atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

1917 je nemška vlada uradno razglasila podmorniško blokado Britanije.

1934 so slovesno odprli in preizkusili novo skakalnico velikanko v Planici, ki so jo imenovali tudi »mamutska«. 1945 se je na Jalti na Krimu končala osemdnevna konferenca voditeljev Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze. Četrtek, 5. februar Danes goduje Agata.

1788 se je rodil britanski politik Robert Peel.

1840 se je rodil ameriško-angleški izumitelj Stevens Maksim.

1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop.

1851 se je rodila v Ljubljani gledališka igralka Albina Valenta, rojena

Brus.

1878 se je rodil francoski inženir in industrialec Andre-Gustave Citroën.

1974 je ameriška sonda Mariner 10, izstreljena leta 1973, je naredila prve posnetke planeta Venera.

1992 je Mednarodni olimpijski komite priznal Olimpijski komite Slovenije.

Petek, 6. februar

Danes goduje Dora.

1665 se je rodila kraljica Velike Britanije in Irske Ana Stuart.

1874 so sprejeli v Nemčiji zakon, po katerem je postala civilna poroka

obvezna.

1778 so v vojni z Veliko Britanijo za neodvisnost dosegle Združene države Amerike pomemben zunanjepolitični uspeh s pogodbo o sodelovanju s Francijo.

1850 so Bleiweisove Novice objavile, da se je tudi v naših krajih pojavil telegraf ali daljnopisnik.

1894 je umrl nemški kirurg švedskega porekla Theodor Billroth, ki se je prvi lotil operativnega odstranjevanja dela organa ali organa v celoti. 1899 so podpisali v Parizu sporazum o končani vojni med Španijo in ZDA.

1919 so odprli slovensko Narodno gledališče v Ljubljani. Sobota, 7. februar Danes goduje Egidij.

1500 se je rodil portugalski pomorščak Joao de Castro, ki je prvi zaznal odstopanje igle ladijskega kompasa, ki ga povzročijo železni predmeti.

1800 se je rodil v Idriji rodil slovenski založnik in tiskar Jožef Blaznik. 1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens.

1834 se je rodil ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev.

1859 so odkrili v samostanu Svete Katarine pod goro Sinaj grški zapis

Svetega pisma nove zaveze iz četrtega stoletja.

1885 se je rodil ameriški pisatelj Sinclair Lewis.

1933 je banska uprava razpustila Krščansko socialistično organizacijo

Krekova mladina z obtožbo, da je komunistična.

Nedelja, 8. februar

Danes goduje Janez.

Danes praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. 1612 se je rodil angleški pisatelj Samuel Butler st.

1704 so napadli Ljutomer kruci.

1751 je umrl je italijanski kipar Niccolo Salvi.

1820 se je rodil ameriški general William Sherman.

1925 je razpisal kralj Kraljevine SAHS nove volitve, saj so se vlade

ob kraljevem samovoljnem ravnanju s Slovenci in Hrvati zelo pogosto

menjavale.

1928 je bila v Kraljevini SHS z zakonom uvedena enotna davčna obremenitev v vsej državi.

1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne. 1904 se je začela rusko japonska vojna. Ponedeljek, 9. februar Danes goduje Polona.

1573 sta se v stubiški dolini spopadli vojski upornih slovenskih in hrvaških kmetov pod vodstvom Matije Gubca in Ilije Gregoriča ter čete hrvaškega podbana Akapica.

1705 se je rodil v Arclinu pri Celju slovenski znanstvenik in jezikoslovec Janez Sigismund Popovič.

1731 se je rodil italijanski koreograf in skladatelj Gasparo Angiotini, eden prvih ustvarjalcev, ki je v baletu združil ples, glasbo in zaplet.

1801 je bila napisana prva mirovna pogodba, ki je napisana tudi v slovenskem jeziku.

1827 se je rodil v Žabu pri Ljutomeru slovenski politik in jezikoslovec Božidar Raič.

1869 se je rodil v Kostanjevici na Krki slovenski zdravnik Ivan Oražen. 1871 se je rodil v Doslovčah pri Radovljici slovenski pisatelj Fran Sa-leški Finžgar.

AvtoD£OM

Tusconu in santa feju se je pridružil ix55

Hyundai ix55 si zunanjost in notranjost deli z modelom veracrus, ki je na prodaj na nekaterih trgih v Aziji, Kanadi ter ZDA. Korejci so očitno uporabili preizkušen »recept«, ki se je obnesel pri BMW-ju in Audiju, a bili bi krivični, če bi zapisali, da gre zgolj za povečavo santa feja. Za Evropo so najpresti-žnejšega hyundaija temeljito predelali in prilagodili zahtevnemu okusu Evropejcev ter mu namenili novi dizelski motor in šeststopenj-ski samodejni menjalnik. Hyun-daijeva terenska paleta tako ponovno šteje tri modele, preseneča le, da so širitev izvedli navzgor - v razred velikih športnih terencev.

Trenutno so rahlo predimenzionirani in prestižni terenci nepriljubljeni, toda kljub temu je Hyundai pri nas začel prodajati svojega največjega in najimenitnejšega terenca ix55 (oznaka močno spominja na BMW X5), ki je hkrati tudi najdražji model tega korejskega proizvajalca. Dejstvo je, da gre za velik avtomobil, ki ne želi skrivati svojih ameriških korenin. In ker je ix55 velik ter razkošno opremljen, je tudi težak (2300 kilogramov).

Notranjost je podrejena udobju, zaznamujejo jo kakovostni materiali na armaturni plošči, usnje na sedežih in vratnih oblogah, svoje mesto je našla tudi imitacija karbona in aluminija. ix55 je terenec, ki združuje solidne vozne lastnosti, prostornost in skoraj popolno opremljenost vozila. Pri Hyundaiju so ponudbo namreč zelo poenostavili: zraven enega motorja in menjalnika ter stalnega štirikolesnega pogona je na voljo le premium paket opreme, doplačate lahko za strešno

Zdravstveni nasveti

Spremembe življenjskega sloga (2.)

okno in kovinsko barvo! Človek bi pričakoval možnost večje unikatnosti vozila, kar bi se za vozilo tega razreda tudi spodobilo, a vendarle gre za korejski produkt, kjer individualizacija ni ravno v ospredju. V opremi ni na primer navigacijske naprave, kar je presenetljivo, a se je uvoznik zaradi slabe pokritosti Slovenije odločil, da tega dodatka pač ne bo ponudil. Ker je elektronski ključ »pameten«, ga lahko imate ves čas spravljenega v žepu, v usnje oblečeni in v vse smeri električno nastavljivi in ogrevani sedeži pa so tako udobni, da se počutite kot doma. In ix55 jih premore kar sedem (v treh vrstah). Sedežna klop v drugi vrsti je vzdolžno pomična, nastavljiv je tudi njen naklon, tiste v tretji vrsti pa lahko hitro in enostavno pospravimo v prtljažno dno, v katerem je takrat na voljo 598 litrov prostora za prtljago. Če podremo še sedeže v drugi vrsti, se prostornost poveča na 1746 litrov. Prtljažna vrata se odpirajo s pomočjo elektrike in imajo senzor proti priprtju, kar pomeni, da se že ob manjši sili na vrata proces prekine in se le-ta odprejo.

Hyundai ix55 vas bo razvajal s kse-nonskimi žarometi, LED-tehnologijo zadnjih luči, 18-palčnimi platišči iz lahkih kovin, s samodejnim uravnavanjem višine zadnjega dela vozila glede na obremenitev ter z električnim odpiranjem in zapiranjem prtljažnih vrat. Za čim večje udobje poskrbijo še področna samodejna klimatska naprava, električno pomični prednji sedeži in električno nastavljiv usnjen volanski obroč. Ker Korejcem sodobna elektronika ni tuja, je tudi njihov zadnji avtomobilski izdelek opremljen z avdio napravo znamke Infinity, pa tudi z vgrajenim izmenjevalcem zgoščenk, na katerega lahko preko priključkov USB, AUX in I-pod priklopite zunanje predvajalnike

Moje cvetje

glasbe.

Povsem nov je še motor, ki je bil razvit za nekaj bolj varčne Evropejce. 3,0-litrski turbo dizelski šestvaljnik je opremljen s tehnologijo vbrizga goriva preko skupnega voda, pri čemer vbri-zgalne šobe niso »običajne«, temveč piezoelektrične. Motor pri 3.800 obratih razvije 240 KM ter 451 Nm navora, ki je na voljo med 1750 in 3500 vrtljaji v minuti. Motorna moč se na vsa kolesa prenaša preko šeststopenjskega samodejnega menjalnika shiftronic, ki dovoljuje tudi ročno pretikanje. 30-li-trski CRDi motor bodo marca opremili še s filtrom trdnih delcev, s katerim bo ustrezal okoljskim standardom Euro 5.

Kot že omenjeno, si ix55 zunanjost in notranjost deli z modelom veracrus, tisto, kar pa je novo, je očem prikrito. Spremenjena je tudi zasnova podvozja in druge nastavitve. Kljub dejstvu, da lahko z največjim hyundaijem prevozite 35,5-stopinjsko klančino in je njegova najmanjša oddaljenost od tal 18,5 centimetra, se kupci tega vozila z njim ne bodo pretirano podajali na brezpotja. Če do tega vendarle pride, so vozilo opremili s sistemom roll over protection, ki zmanjšuje možnost prevračanja vozila in je nadgradnja stabilizacijskega sistema ESP. Naj še omenim, da je ix55 primeren tudi za vleko - na primer počitniških prikolic, plovil ali drugih večjih predmetov, ker lahko vleče 2500 kilogramov težak priklopnik z naletno zavoro.

Korejski Hyundai in Kia sta v zadnjih petih letih neverjetno napredovala; tako z vidika oblikovne privlačnosti, kakovosti kot tudi zanesljivosti. Zato ne preseneča, da se največji korejski proizvajalec avtomobilov pridružuje Nissanu in nekaterim drugim znamkam, katerih število štirikolesno gnanih modelov se hitro širi. ix55 je v Sloveniji tudi uradno naprodaj in načeloma zamenjuje robustnega terraca-na, po svoji filozofiji pa se uvršča med najprestižnejše terence - predvsem za cestno uporabo.

Danilo Majcen

Mleko in mlečni izdelki so nepogrešljiv vir kalcija. Potrebujemo ga v vseh obdobjih življenja. Skupaj z novejšimi pprobiotič-nimi mlečnimi izdelki ne smejo manjkati v vsakodnevni prehrani. Za uživanje hrane si je vredno vzeti čas. Jesti je treba počasi in z užitkom. Če se odločimo za spremembe v načinu prehranjevanja, nam bo telo hvaležno. Preprečili bomo ali vsaj odložili marsikatero težavo in bolezen. Zadovoljstvo ob dejstvu, da smo sami nekaj naredili zase, pa je veliko.

Navdušenci za spremem

be in tisti, ki želijo še nekaj več, bodo poskrbeli tudi za redno fizično aktivnost. Če bodo pri tem porabili zadostno količino energije, si bodo lahko na krožniku privoščili kakšenpriboljšek, brez slabe vesti. Za popoln učinek je potrebna predvsem redna telesna vadba. Ta ima ugoden vpliv na počutje tako telesa kot duha. Možnosti, kako, kje in kdaj izvajati aktivnosti, je veliko. Na prostem: tek, hitra hoja, kolesarjenje, za katere je potrebna zgolj dobra obutev, palice ali kolo. V dvoranah je mogoče izbirati med kolektivnimi športi, vodeno vadbo ali individu-

Foto: Črtomir Goznik

Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.

alnimi vajami in programi. Ponudnikov rekreativnih storitev je veliko, izberete lahko vam najugodnejšo, glede na vaš prosti čas, želje in zmožnosti. Za uvedbo te spremembe v življenju so potrebni: trdna odločitev, vztrajnost in volja. Z redno telesno vadbo se ob dobrem počutju uspešno ubranimo

pred številnimi boleznimi sodobnega časa.

Zdrav življenjski slog predvideva tudi opustitev zdravju škodljivih razvad, predvsem kajenja. Morda je prav začetek leta pravi trenutek za tak korak. Pot ni lahka. Ob trdni volji in odločnosti je nujna podpora družine in prijateljev. Nekateri to zmorejo sami, s pomočjo nikotinske nadomestne terapije. Večina potrebuje pomoč strokovnjakov. To lahko dobijo s vključevanjem v različne programe. V pomoč so lahko zdravila, kijih svetuje in predpiše osebni zdravnik. Učinkovite so tudi alternativne metode, kot so akupunktura in hipnoza. Nikotinski zasvojenci, zberite pogum! Odločitev je v vaših rokah! Za vaše zdravje gre! Naredite to zaradi sebe in zadovoljni boste.

Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj

Kljub mrazu moramo razmišljati o pomladi

Kar smo si želeli decembra, smo dobili zdaj. Sneg še vedno moti promet. Vendar je prav, da narava ostane kolikor se le da dolgo pobeljena. Tako smo vsaj prisiljeni, da pustimo vse zunaj na miru in pustimo zemljo in rastline počivati. Žal pa je ta sneg precej moker. Zato je zelo težak. Mnogi ste si to skusili sami, saj ste ostali brez elektrike. Tako kot so se rušili električni drogovi, se lomijo tudi veje naših okrasnih rastlin. Zato je potrebno ta sneg spraviti z njih, da ne bo naredil škode. Ne čakajte na naslednji dan, saj bo deževalo. Že nekaj centimetrov snega lahko naredi veliko škode.

Kljub temu pa bodo naša srca spet kmalu nekoliko bolj topla. Bliža se prvi pomladanski praznik sv. Valentin. Našim prednikom je sicer pomenil nekaj povsem drugega kakor zdaj naši potrošniški družbi.

Sobne rastline

Na ta dan se kupi veliko cvetočih lončnic. Kljub temu da je nekoč bonton prepovedoval nakup lončnic kar vsaki osebi, pa danes tudi sama raje kupim cvetočo lončnico kakor pa šopek rož. Živa cvetoča rastlina bo obdarovanca veliko dalje spominjala name kakor pa šopek, ki v ogrevanih stanovanjih zelo hitro odmre.

Pri nakupovanju rastlin bodite pozorni na nekaj stvari. Najprej, da se na rastlini ne pojavljajo škodljivci. Zato dobro preglejmo liste, predvsem na spodnji strani. Tam se namreč mali zajedavci najraje zadržujejo. Če so na listih mastni madeži, potem take rastline prav gotovo ne kupimo. Mastni madež nam prvi pokaže, da se na listih skrivajo slepi potniki.

Foto: Miša Pušenjak

Druga izredno pomembna stvar je, da kupljenih rastlin ne prehladimo na poti od cvetličarne do doma ali kasneje, preden rastlino podarimo. Zato naj bo dobro zavita v papir. Avtomobil naj bo ogret in nakup rastline naj bo zadnji opravek, preden se odpravimo proti domu. Veliko bolje je lončnice kupovati v cvetličarnah ali rastlinjakih kakor v vrtnih centrih, kjer velikokrat z njimi ne ravnajo tako, kot je potrebno. Če opazite, da so v skupini rastlin tudi zanemarjene, potem ne iščite med njimi zdravih. Vse so namreč enako zanemarjene, nekatere to samo pokažejo nekoliko kasneje. V tem primeru bodo cvetove odvrgle doma.

V takem vremenu, kot ga imamo sedaj, ne kupujte gar-denij, naj bodo še tako lepe in privlačne. Te so na mraz in spremembo prostora zelo občutljive. Zelo redkokdaj jih doma lahko obdržimo zdrave in pripravimo k ponovnemu cvetenju.

Najbolj primerne cvetoče sobne rastline, ki bodo z malo nege in pozornosti cvetele še nekaj mesecev, so orhideje. Za začetnike so daleč najprimernejše tiste iz družine Pha-laenops in Dendrobium. Te orhideje rastejo v tropskih krajih, kjer je vedno toplo in izrazitega počitka ne potrebujejo. Rade pa imajo zračno vlago in svetlobo. V nobenem primeru pa ne sme po njih sijati sonce, ki jim požge liste.

Če poženejo korenine iz lončka, jih pustite pri miru, med posameznimi zalivanji naj se substrat povsem izsuši, kar preverimo s prsti. Vendar voda ne sme stati v okrasni posodi dlje kakor 10 minut. Dendrobium ima več podvrst. Najpogosteje dobimo take, ki na vrhu stebla poženejo cvetno steblo. Tako temu kakor Phalaenopsisu po cvetenju poreže-mo cvetno steblo nad prvim očesom. Pogosto namreč tam poženeta dodatno steblo in spet zacvetita. Vse temperature pod 15-17 °C pri teh orhidejah zaustavijo rast, zato pazite pri zračenju sobe, prenosu iz trgovine in podobno. Še nižje temperature jo lahko tudi ubijejo!

V času cvetenja jo gnojimo s tekočimi gnojili za orhideje. Rastlinam ga dodamo samo enkrat na teden, vendar POZOR!! Uporabimo polovico manj pripravka, kot ga priporočajo v navodilih. Po cvetenju prenehamo gnojiti, dokler se ne pojavi novo cvetno steblo. Pretirano gnojenje namreč povzroči, da orhideje počasi rastejo in rade propadejo. Bolje ne gnojiti kakor preveč. Tudi cigaretni dim je lahko vzrok, da orhideje v zimskem času, ko se prostori ne zračijo, odvr-žejo cvetove. Zato jih imejte v prostorih, kjer se ne zrači.

Novo rastlino je tudi bolje postaviti ločeno od tistih, ki jih že imamo doma. Nevarno je, da si z novimi rastlinami prinesemo škodljivce. Da se ne bodo razmnožili tudi na ne-napadenih rastlinah, naj bodo nove nekaj časa (mesec dni) v karanteni.

Miša Pušenjak

S svetovne ¿Mene scene

Kot so potrdili, bo avstralska pop zvezda Kylie Minogue vodila letošnjo svečano podelitev britanskih glasbenih nagrad (Brit Awards). Pri tej nalogi ji bosta pomagala britanska komika James Corden in Mathew Horne. Medtem so nekateri glasbeniki že potrdili svoj nastop na letošnji podelitvi. Ljubitelji glasbe se že lahko veselimo nastopov zasedbe Kings of Leon, velške pevke Duffy in skupine Girls Aloud. Že prej pa so svojo udeležbo potrdili Pet Shop Boys in U2, ki bodo premierno izvedli nekaj iz svojega novega prihajajočega albuma. Podelitev bo 18. februarja v Londonu. Organizatorji obljubljajo eno izmed najbolj spektakularnih podelitev v zgodovini. Nominiranci za nekatere najbolj pomembne britanske glasbene nagrade (Brit Awards 2009):

Britanski solo izvajalec

Ian Brown James Morrison Paul Weller Streets Will Young

Britanska solo izvajalka

Adele

Beth Rowley

Duffy

Estelle

MIA

Britanska skupina

Coldplay Elbow Girls Aloud Radiohead Take That Britanski singl Adele - Chasing Pavements Alexandra Burke -Hallelujah

Coldplay - Viva La Vida Dizzee Rascal/ Harris/ Chrome - Dance Wiv Me Duffy - Mercy Britanski album Coldplay - Viva La Vida or Death And All His Friends Duffy - Rockferrry Elbow - The Seldom Seen Kid

Radiohead - In Rainbows The Ting Things - We started nothing

Rob Thomas bo aprila objavil svoj drugi samostojni album. Frontman ameriške rock skupine Matchbox Twenty bo svoje nove skladbe izdal polna štiri leta po svojem prvem hit albumu ... Something to Be, ki je v letu 2005 debitiral na prvem mestu ameriške glasbene lestvi-

'Pogoji: Nagradna igra vaja od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagrajencfflodo obveščeni s SMS in cfcjavfjem na www.sm5cily.nel. Vsak, ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja s pogoji na w^wsmscity.net/iaden;. sodeiuje v nagradni ig¡ i in postane naročnik nat očniške storitve Ba$unga. Püsíani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila i vsebino jeI ,88 EUR, Sodeiuje^o lahko tjporabniki Mobiela, SiMoMa in 0e* im Clansi« v naročnici storitvi nt pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Akontacijo dohodnine poravna organizator. V nagi adijl in je možno sodetovau ludí taito. da udeleženci na dopisnici navedejo Številko svqega mobilnega telefona s pripisom »Sony,^' zadeni« in jo pošljep na naslov. Threeams Koban&Co. d.n.o.. Zg. Bistrica 22, 2310 Si. Bistrica. Organizator: ÍJíreeAnts KobariSfcCo. d.ru>. Pogini uporabe Balunga; Uporabniki predplatrešKe telefonije - preverile stanje na vaiem rafunu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ftelant 5M5 je zaračunan po ceniku opejaterja [Molštel, Sirwjtoií, Debitrí], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR Z uporabo storitve se Strinjate s splošnimi pogO|i na ww«,5msaiy.net/balung3 Balunga je naročnika storitev in upoiaiyi'kom prinaša največ S sporočil na mesec z vsap povezavo do galerije, iz katere si tahfco naložijo 3 vsebne brez doplaoSa. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene je vštet DQV, Od pogodbeni |e shranjena na sedežu podjetja, je možno odstop»*.! kadarkoli Odjava: to stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacijeilsmscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bislrica 22,2310 Slov. Bistrica,

To je to

Foto: internet

Coidpiay

ce in se je prodal v treh milijonih izvodov. Novi album bo nosil ime Cradle Songs, naslov prvega singla pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Kljub solo karieri pa Rob Thomas še naprej ustvarja tudi v matični zasedbi Matchbox Twenty, ki je svoj zadnji, dvojni album Exile on Mainstream, izdala v letu 2007.

Neil Young bo letos spomladi izdal svoj novi glasbeni izdelek. Ta cenjeni kanadski kantavtor sicer uradno še ni razkril točnega datuma izdaje, je pa že znan prvi sin-gel, to bo skladba z naslovom Fork In the Road. Za poletje pa Neil Young napoveduje že tudi veliko promocijsko turnejo, na kateri bo predstavljal novi album. Omenimo nekaj naslovov novih skladb, ki jih bomo lahko slišali na albumu: Cough Up the Bucks, Fuel Line, Hit The Road in Get Around, nekatere med njimi vključno z naslovno Fork In the Road že lahko slišite na njegovi spletni strani Neilyoung.com.

Mick Harvey bo po četrt stoletja zapustil zasedbo Nick Cave And The Bad Seeds. Bil je eden izmed ustanoviteljev te kultne avstralske rock zasedbe. Kot vzrok za svoj odhod je ta multiin-strumentalist navedel različne poglede na nadaljevanje

skupne poti. Harvey je bil v skupini od samega začetka njenega delovanja leta 1983. Njihova zadnja skupna glasbena stvaritev je album z naslovom Dig Lazarus Dig!!!, ki

so ga objavili lani.

®@®

Britanska elektro pop atrakcija 80., zasedba Erasure, najavlja izdajo nove kolekcije hitov. Album pod imenom Total Pop: First 40 Hits bo izšel 23. februarja. Izšel bo dvojni album, na prvi zgoščenki bo kompleten album Pop!, ki so ga že izdali leta 1992, medtem ko so drugo zgoščenko poimenovali Pop2!, na katerem bodi vsi hiti omenjene skupine po letu 1992.. Album pa bo v omejeni izdaji vseboval tudi tretji CD pod nazivom Erasure Live 1987-2007 in DVD, imenovan Erasure at

the BBC 1986-2005.

®®®

Tudi latino zvezdnica Shakira je pričela snemati svoj novi album. Pri tem ji pomagajo slavni svetovni producenti in tudi dosedanji sodelavci Pharrell Williams in Wyclef Jean. Album, na katerem bo tudi nekaj zanimivih duetov, naj bi dokončali do poletja. Wyclef Jean je stari Shakirin sodelavec in je tudi zaslužen za eno izmed njenih največjih uspešnic -skladbo Hips Don 't Lie iz leta 2006.

Janko Bezjak

t V

1. RUN - LEONA LEWIS

2. BROKEN STRINGS - JAMES MORRISC NELLY FURTADO

3. JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis

4. HUMAN - THE KILLERS

5. IF I WERE A BOY - BEYONCE

6. SOBER - PINK

7. GREATEST DAY - TAKE THAT

5 LE LADIES - BEYONCE MING ON A DREAM - BRUCE SP

S. SINGI S. WOR EN lO. HO'

UNGSTE-

COLD - KATY PERRY 11. LIVE YOUR LIFE - T. I. Feat. Rihanne

fsako sredo na Radiu Ptuj

Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak

Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...

Urednik

Svobodna volja

Skorajda ne obstaja več. Vsak se mora ravnati po predpisih, pravilih, standardih in ne vem čem še. Kamorkoli grem. Me najprej zasujejo, kaj smem, kaj ne, kaj je priporočljivo, kako se vesti... Ja pa kaj še, obnašal se bom, kakor se bom hotel in pogovarjal se bom, s komer se bom hotel. Tudi oblačil se bom, kakor se mi bo zazdelo, n ikakor, kakor mi bodo rekli ter govoril, bom, kakor se bo meni zahotelo.

V zadnjem času pa se ne govori samo o tem. Pojavljajo se polemike o evtanaziji. Eni smo za, drugi, še posebej institucije, kot so Cerkev, pa proti. Sicer pa jih tudi razumem, saj po njihovih besedah tako ali tako živimo in umiramo, kakor se Bogu zljubi. Kakorkoli že, evtanazijo stoodstotno podpiram. Zakaj se ne bi mogel sam odločiti, ali bom živel ali ne, čemu bi moral, če bi bil para- ali tetraplegik, nepremično ležati, dokler pač ne bi preprosto umrl. Kakorkoli se to sliši nehumano in grozno, osebno mislim, da je včasih smrt boljša od takšnega življenja, če temu lahko tako rečem. Sam bi vsekakor v takšnem primeru raje izbral smrt. Konec koncev ne moreš niti sam narediti samomora. Razumem, da so tu bojazni zaradi zlorab, vendar tudi to se da rešiti. Zlorabiti se da praktično vsako stvar, le zavarovati jo je treba znati.

Ker pa sem ravno pri svobodni volji, se bom poskusil razpisati še o zgoraj navedenih uniformah in načinu oblačenja. Kakor da ni dovolj, da so uniforme oziroma predpisi oblačenja zapoved, na večini delovnih mest, se ljudje že nekaj časa poigravajo z mislijo o šolskih uniformah. NE! Ne oblečem je, pa če mi sam bog tako zapove. Kaj pa mislijo, da so, da mi bodo govorili, kako naj se oblačim. Oblačilo in barva, ki jo oblečeš, je zelo OSEBNA stvar. Barve izbiramo, četudi velikokrat nezavedno, glede na počutje in če se jaz počutim živahno, se ne bom oblekel v sivo, rjavo ali kakršnokoli drugo, togo barvo. Sicer to argumentirajo z izražanjem pripadnosti šoli, vendar to, po mojem mnenju, ne gre z roko v roki z načelom, da smo vsi enaki! In v šolah smo vsi RAZLIČNI, vsi enakopravni. Poleg tega pa so uniforme drage in bi marsikomu predstavljale dodaten, prevelik strošek.

Ampak spet... o tem ne odločam jaz. Tu pa je še ena zadeva, s katero se nekateri tako obremenjujejo - bonton. Ne prenesem ga! Res, da ne nameravam biti največje »prase«, ni mi pa v interesu, da bi pred vsakim gibom ali grižljajem pomislil, kako ga izvesti, da bo ugajalo drugim. Ok, kultura in to, finega pa se ne bom delal. Tudi takšnih ljudi ne prenesem. Za bontonom se najde tudi obnašanje. Tudi to je dandanes narekovano s predpisi. Spet zakonodajni balast. Zakaj se ne smem dreti, jokati, kričati in zganjati cirkusa?! Čemu bi moral na določeno zbadanje in sitnarjenje odreagirati mirno, če pa ne zaleže. Aja, zato, ker, če ne in če izrazim jezo, me takoj pošljejo na razne tečaje za obvladovanje le-te. Za konec pa še kletvice in psovke. Zakaj pa ne? Tudi o teh se ne smem sam odločati. Kletvice morajo biti, saj tudi s temi izražamo svoje počutje in včasih preprosto ne gre drugače. Seveda pa se moramo zavedati, da kletvice ne spadajo kamorkoli in kadarkoli. Občasno pa jih je le treba uporabiti. In pa tabu tema - droge. Jaz sem absolutno za legalizacijo, saj naj se vsak sam odloči, kaj bo počel s svojim telesom. Seveda bi ti imeli tudi dražje zavarovanje in podobno, vendar pa verjamem, da bi takrat tako ali tako bilo veliko manj le-teh, saj so zanimive zato, ker so prepovedan sadež. Pa, če že kdo mora služiti z njimi, naj bo to državni proračun .

Matic Hriberšek

BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)

1. JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis

2. SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) - BEYONCE

3. HEARTLESS - KANYE WEST

UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)

1. JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis

2. DAY'N'NITE - KID CUDI VS CROOKERS

3. TAKE ME BACK - TINCHY STRYDER feat. TAIO CRUZ

NEMČIJA

1. HOT N COLD - KATY PERRY

2. ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18

3. DANCE WITH SOMEBODY - MANDO DIAO

Kaj bomo danes jedli

ompitievovlato

TOREK

ocvrte ribje palčke, krompirjeva

solata

SREDA

jetrca v omaki, pire krompir ČETRTEK

telečji paprikaš, polžki PETEK

mineštra**, palačinke z marmelado SOBOTA

krompirjev golaž, hrenovke NEDELJA

goveja juha z ribano kašo, svinjska pečenka, pražen krompir, solata PONEDELJEK govedina v solati, kruh

*Jetrca v omaki

30 dag jetrc, 2 srednje veliki čebuli, 2 stroka česna, majaron, lovorov list, sladka paprika v prahu, muškatni orešček, vegeta, moka, paradižnikov koncentrat, voda, sol, poper, olje. Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na

olju. Jetrca narežemo na koščke in jih dodamo čebuli, ko postekleni. Vse skupaj premešamo in dušimo na ne previsoki temperaturi. Ko jetrca zakrknejo, dodamo majaron, lovorov list, papriko v prahu, muškatni orešček in vegeto. Vse premešamo in dodamo še drobno narezan česen. Dušimo še 10 minut na nizki temperaturi. Dodamo malo moke in paradižnikovega koncentrata. Spet premešamo in počasi dolivamo vodo, med tem mešamo. Po potrebi dodamo poper in dušimo še 3 minute. Nazadnje posolimo.

**Mineštra

30 dag krompirja, 30 dag kuhanega kislega zelja, pest srednjih testenin, nekaj žlic kuhanega fižola, malo olja, 1 žlica paradižnikove mezge, čebula, česen, sol, poper.

Na maščobi prepražimo drobno narezano čebulo. Ko postekleni, dodamo na kocke narezan krompir, prepražimo, dodamo kuhano kislo zelje, sesekljan česen, paradižnikovo mezgo, zalijemo s toplo vodo. Pustimo, da zavre, dodamo pest testenin in kuhamo do mehkega. Dosolimo in popra-mo. Mineštra se zgosti, kar ni nič narobe, ker je tudi samostojna jed. V njej lahko kuhate tudi klobaso.

Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko

Iskrice

B

Nehvaležnost prej ali slej pogubi svojega očeta.

-k-k-k

Ne sprašujmo se, kaj bi lahko imeli od življenja, raje se vprašajmo, kaj bi lahko imelo življenje od nas.

•k-k-k

Če hočemo sprejemati brez ovir, moramo tako tudi dajati.

-k-k-k

Resnično pomembne sestavine življenja so še vedno takšne, kot so bile od nekdaj: resnična ljubezen in pravo prijateljstvo, poštenje in zvestoba, iskrenost in nesebičnost, zavest, da je bolje dajati kot sprejemati in da drugim ne storimo ničesar takega, kar ne bi želeli, da drugi storijo nam. Vsa ta načela niso šla nikamor in so še vedno tukaj.

-k-k-k

Pogosto zadošča ena sama beseda, da proglasijo človeka za modreca in ravno toliko, da ga proglasijo za tepca.

-k-k-k

Ena izmed skrivnosti svobode in sreče je: Ne držimo se svojega mnenja kot pijanec plota.

-k-k-k

Osnovno pravilo v človeškem življenju je, da prijazen nastop sproži prijazen odziv.

Smeh ni greh

Kaj rečemo, kadar umre:

- cestni pometač: Prah si in v prah se povrneš.

- diplomat: Bil je odpoklican.

- filozof: Nerazumljiva so pota Gospodova.

- operni pevec: Pridružil se je zboru angelov.

- sobarica: Gospod jo je vzel k sebi.

- sprevodnik: Nastopil je svojo zadnjo pot.

- turistični vodič: Zdaj se od njega zadnjič poslavljamo.

- urar: Odbila mu je zadnja ura.

- vojak: Dosegel je večni mir in pokoj.

"Zakaj neprestano govoriš o samomoru?"

"Sit sem takšnega življenja." "Ali misliš, da te bo samomor razvedril?"

"Samo pomislite, soseda! Kakšna smola! Pri Kovačevih so umrli kar štirje naenkrat!"

"Saj to pa je komaj mogoče. Je šlo za avtomobilsko nesrečo?" "To ne, vendar so vseeno umrle naenkrat. V časopisu piše, da so umrle ljubljena gospa, mati, sestra in teta."

"Zakaj pa nisi kupil lepe kovinske žare in si dal pepel pokojne žene kar v steklen kozarec za kumarice?"

"Veš, vedno je tako rada gledala skozi okno ..."

Dva Angleža igrata golf. Udarec. Po-bereta rekvizite in se mirno počasi premaknita po travi. Udarec. Zopet pobereta rekvizite in se premakneta. Ko se to nekajkrat ponovi, pride po bližnji cesti pogrebni sprevod. Eden od Angležev obmiruje, sname čepico in se nemo zastrmi v sprevod.

"Zakaj pa si kar tako nenadoma prekinil igro?"

"Ker je bila trideset let moja žena."

Prijateljica vpraša neko vdovo: "Ali pogosto misliš na pokojnega moža?"

"Samo kadar režem čebulo."

"Zakaj pa takrat?"

"Da mi ni treba dvakrat jokati."

Umirajoči Srb na smrtni postelji pojasni svojima sinovoma: "Vse sem pravično razdeli med vaju. Ostala je samo še Nušiceva avtobiografi-ja ."

Eden od sinov mu vskoči v besedo: "Oče. Vem za rešitev. Meni zapusti avto, bratu pa biografijo."

Gozdnega delavca je pri podiranju dreves v gozdu ubilo drevo. Soseda je vprašala vdovo: "Si kaj dobila zaradi smrti od zavarovalnice?" "Sem. Pomisli, dali so kar 50 milijonov!"

"Uh! Moj je bil tudi zraven, ko je drevo padalo, pa je odskočil. Kakšen norec, ko je vendar vedel, kako potrebujemo denar!"

"Zakaj je umrla vaša žena?" "Zato, ker je hotela imeti vedno vse prav."

"Od tega se vendar ne umre." "Trdila je, da tiste gobe niso zelene mušnice."

Upokojencu umre žena. Sam mora kuhati, prati, likati, pospravljati, pomivati posodo in sploh opravljati vsa gospodinjska dela. Ko stoji ob njenem grobu, premišljuje in vzdihne: "Vrni se! Tako težko je brez tebe!"

Prav takrat narije krt na grobu kupček zemlje. Upokojenec zagleda zemljo, ki se dviguje, in hitro vzklikne: "Nehaj, nehaj! Saj sem se samo šalil!"

Po cesti gre dolg pogrebni sprevod. Mimoidoči pristopi k sprevodu in vpraša: "Oprostite, koga pa pokopavajo?"

"Tistega, ki ga nesejo spredaj."

Pobožen mož je molil k bogu: "Ljubi bog, svojo ženo ima zelo rad, ampak če jo imaš ti raje - naj se zgodi božja volja!"

Ugankarski slovarček: AASTRAND = švedski fiziolog (Per Olof, 1921-), BENOUNA = francoski nogometaš (Ali, 1908-1980), EAGAN = ameriški boksar, bron na OI 1904 (Jack, 1878-?), KETTELER = nemški škof v Mainzu (Wilhelm Emanuel von, 1811-1877), LOI = italijanski telovadec, zlato na OI 1912 (Francesco, 1891-1977), NARAKS = slovenska tekačica (Taja, 1985-), RAT = otočje v Aleutih, TORONTEL = sorta perujskega belega grozdja.

■gou zeg 'ei| v 'eo| 'eiv 'e;uefv '>|j>i 'Je|eue>i 'Jeui 'eunoueg 'iue}y '9I 'IAI3 '30 'J0Lun 'ueuuv 'qo>| 'neiu e 'ue§e3 fo"| 'Ae}!|>je}sez '§g 'Qyv 'Joiej -eu 'ee|A| 'oesojoy 'puej}sev 'Kjinpis 's^ejeN 'so 'ueu| 'ieue; 's^ejs '}ejqo :ouAejopoA :aj|UBZ!jy| 8} Aaijsau

íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!

RADIOPTUJ

na ¿filetee

www.radio-ptuj.si

Foto: ASV

Govori se ...

... da se je začelo s prvim skokom, pokom in brazdo, kako se bo nadaljevalo in kako se bo na pustni torek končalo, pa še sam bog ne ve.

. da je denar res sveta vladar. Zlobneži namigujejo, da je to grenko resnico vedno bolj čutiti tudi

pri razdeljevanju najvišjih kulturnih priznanj v poeto-vionski občini,

...da podžupanske funkcije še zdaleč niso tako privlačne, kot bi mislil človek, saj je holermoška opozicija predlog za to sicer ugledno funkcijo gladko zavrnila,

...da imajo tudi v doma-vski občini male bogove. Eden od njih si je že kar sam postavil svoj križ in se nanj celo podpisal, da bi si to zapomnili tudi zanamci,

... da je mati narava že malo utrujena, saj ji kljub petim primerom „nenadnega" nočnega sneženja še vedno ni uspelo (povsem) presenetiti naših cestarjev.

. da je v poetovionski žogobrcarski ekipi spet vse po starem, le trem nekdanjim igralcem, ki so se vrnili v ekipo, se je pridružil še mali Pele.

Vidi se ...

. da princ ptujskega karnevala, ki bo kmalu prevzel oblast, uspešno lobira v gorvodnem mestu ob Dravi. Nekdanji prvi mož slovenske smučarije naj bi mu že obljubil, da bo v deželi korantov poskušal organizirati prvi slalom v maskah.

Za ostre oči • Najeli razlike

Foto: Tajno društvo PGC

Foto tedna • Bralci fotografirajo

Nagrado podarja

KNJIGARNA IN PAPIRNICA

Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51

Foto: Ivan Urbanja

Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli v uredništvo simpatično fotografijo Ivana Urbanja. In ob pogledu na prijateljstvo med »večnima sovražnikoma« skoraj ni potrebno izgubljati besed

Sudoku • Sudoku • Sudoku

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

Od torka do torka

Tadejev znakoskop

2

4

9

4

6

7

8

2

1

1

2

4

1

9

9

6

3

8

2

4

9

3

6

5

Ljubezen

Posel

Denar

Zdravje

Oven

VVV

©©

€€

0

Bik

V

©©©

00

Dvojčka

¥»¥

©

€€€

000

Rak.

V

©©

00

Lev

VVV

©

€€€

0

Devica

VV

©©©

000

Tehtnica

VVV

©©

€€

0

Škorpijon

V

©©©

000

Strelec

VV

©

€€€

00

Kozorog

VVV

©©

€€€

0

Vodnar

V

©

000

Ribi

VV

©©©

€€

0

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

Velja za teden od 3. februarja do 9. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

Velja za teden od 3. februarja do 9. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 06. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjigo, ki jo podarja papirnica Bukvica iz Ptuja.

Nagrajenec iz prejšnje številke je: Klemen Predikaka, Pleterje 45, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.

Anekdote slavnih

Ko je italijanski književnik, novinar in libretist Antonio Ghi-slanzoni obiskal prijatelja Giuseppa Verdija, ki mu je napisal libreto za opero Aido, se je začudil kupu gnoja na skladateljevem dvorišču. Verdi mu je pojasnil, da je gnoj kar nekaj vreden, okoli 5.000 lir.

»Torej tri tisoč več, kot si mi plačal za libreto Aide?« seje začudil Ghislanzoni. Verdije ob tem hitro zamenjal temo pogovora.

***

Velikega angleškega dramatika Williama Shakespeara so nekoč opozorili, da je neki prizor skoraj dobesedno prevzel iz drame neznanega začetnika. Shakespeare je odgovoril: »Drži, vendar je ta prizor kot mlada deklica, ki so jo iz slabe družbe prestavil v boljše razmere.«

***

Vrhovni poveljnik armade Severa in kasneje predsednik ZDA Ulysses Sompson Grant ni posvečal pozornosti svoji zunanjosti. Ko je nekega večera stopil v gostilno, je bilo okoli ognja zbranih več pravnikov, ker so bili v mestu na nekem pomembnem zasedanju.

Eden se je ozrl v Granta in dejal: »Prišel je neki gospod in sodeč po njegovem izgledu bi rekel, daje prišel po poti skozi pekel.« - »Drži,« je odgovoril Grant. - »In kako je tam spodaj?« - »Enako

kot tukaj. Pravniki so najbližje ognju,« je odgovoril Grant.

***

Ruska carica Katarina II., uspešna osvajalka in prosvetljena vladarica, si je pridobila vzdevek Velika. Avstrijskega državnika von Ligneja je njena moč tako prevzela, da ji je vedno pravil: »Veliki.«

Iraški diktatorji Sadam Husein je bil arabski voditelj, ki je na preprosta vprašanja zahteval preproste odgovore. »Koliko je ura? je vprašal podpredsednika Tarika Aziza. »Kolikor želite, gospod predsednik,« je ta s krščansko ponižnostjo odgovoril vrhovnemu poveljniku.

***

Ko je angleški dirigent Thomas Beecham dirigiral na vaji, se je neka pevka vedno prepozno vključila po petju slavnega ruskega baritonista Šaljapina. Pritoževala se je, da vedno prepozno umre. Beecham ji je odgovoril: »Ne bo držalo! Zame noben operni pevec ne umre dovolj zgodaj.«

V slovo p. Martinu Vidoviču

P. Martin Stanislav Vido-

vič se je rodil 20. aprila 1929 v Lancovi vasi - župnija sv. Vid pri Ptuju. Septembra 1945 je vstopil na Ptuju v semenišče. S slovesnimi zaobljubami 16. 1. 1952 v Zagrebu je potrdil predhodno odločitev postati mi-norit. Takole je zapisal o sebi: Vem le, da sem skupaj s patri na Ptuju doživljal leta zapostavljanja in pritiska, vendar sem se v samostanski skupnosti čutil dovolj varnega. Zgled starejših sobratov pa me je utrjeval v poklicu. 28. junija 1953 je v zagrebški stolnici škof položil roke na glavo mladega redovnika. Toda že prvi slovesni korak ob novi maši 5. 7. 1953 na Vidmu pri Ptuju je bil zaznamovan z nasprotovanjem takratne oblasti. Duhovniška pot je bila za p. Martina vedno pot, po kateri je hodil zravnano, veselo in navdušeno.

Po odsluženi vojski je bil 3. 9. 1956 imenovan za kaplana na Ptuju v župniji sv. Petra in Pavla in nato 1965. postal župnik vikar v omenjeni župniji do leta 1968. Leta 1965 je postal tudi gvardijan ptujskega samostana. V tem času je tudi spoznaval, kako nevarno je biti duhovnik, saj je ob uboju p. Gavdencija Goloba od blizu občutil ves bes sovraštva proti Cerkvi in samostanu. Majhna minoritska skupnost na Ptuju in v okolici je kmalu v njem dobila močnega moža vere in poguma.

Tri leta je preživel kot magister bogoslovcev in nato župnik v Sostrem pri Ljubljani. Leta 1971 je bil izbran za pro-vincialnega kustosa ob ustanovitvi provincialne kustodije v Sloveniji.

Ko smo slovenski minoriti dobili svojo lastno provinco 1972, je bil izvoljen za prvega provinciala in je vodil krhko ladjico preko vseh čeri šest let. V vodstvu province je sodeloval tudi pozneje, in sicer od leta 1983 do 1992 je bil namestnik provinciala.

Velik del redovniške in duhovniške poti je p. Martin preživel v Gradcu. Od 15. 9. 1978 do 31. 8. 2006 je bil župnik v župniji Mariahilf (Marija Pomagaj) v Gradcu - Avstrija. Hkrati pa tudi lepo število let gvardi-jan (1. 9. 1978-1983; 19861989; 1991-2002). Njegovo delo v Gradcu je bilo cenjeno tako na škofiji kakor pri civilnih oblasteh. To se vidi posebej iz priznanj, ki jih je bil deležen. S strani škofa msgr. Johanna Webra je bil najprej imenovan za duhovnega svetnika in nato za konzistorijalnega svetnika. Deželni glavar mu je podelil zlato značko dežele Stajerke. S strani mestne občine Gradec pa je prejel zlato značko mesta in leta 2004 postal častni član mesta.

Po 28 letih zavzetega pastoralnega dela se je vrnil v domovino in bil 13. junija 2006

izvoljen za gvardijana samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju. 1. 9. 2006 je bil imenovan za župnika sodelavca v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju. Kljub letom se je z vso zagnanostjo in gorečnostjo posvetil bratom v samostanu in vernikom v župniji. 19. januarja 2009 je ob navzočnosti bratov v samostanu zaspal v Gospodu in bil 23. januarja pokopan na starem ro-gozniškem pokopališču.

P. Martin Vidovič je bil kot duhovnik ob zavzetem pastoralnem delu tudi zelo razgledan na drugih področjih. Veliko je storil za izobraževalne in kulturne dejavnosti, ki so se z njegovo pomočjo odvijale v samostanih, kjer je deloval. Predvsem pa je znal biti s svojo čustveno inteligenco blizu vsakemu človeku ne glede na njegovo prepričanje in način življenja.

p. Milan Kos

VSAK CETRTÉK OB 20,00 URI

PREDLOGI

K POSKOČNIH

1. SLOVENSKI MUZI KANTI - Eno po slovensko

2. NAVIHANKE - Spomni se name

3. NOVI SPOMINI-Osvajalec

4. Ans. LOJZETA OGOREVCA- Blagoslov križa

5. VESELI BEGUNČANI ■ Ko šel nekoč čez polje sem

6. Ans. PETRA FINKA - Dan ko dež je jokal

7. Ans. GOLTE-Vroča kri

1. BOŠTJAN KONECNIK - Borovničke

2. NATALIJA KOLŠEK-Mama

3. STANE VIDMAR - Zapoje naj moja klapa

4. TRIO GENIALCI - Na zdravje izpljmo ga

5. KORADO & BRENDI - Se ti ne zdi, da si že malo odcvetela

6. OBJEM - Kam le čas beži

7. ATOMIK HARMONIK - Kdo osvojil bo moje srce

ŠOPEK POSKOČNIH

POP 7 TOP

Ime in priimek: Tel. Številka:

Glasujem zi Naslov:

Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina

Orfejčkove

SMS glasbene želje:

041/818-666

Hvala za razumevanje!

Našim odjemalcem se zahvaljujemo za potrpežljivost ob daljšem izpadu in moteni oskrbi z električno energijo, ki je nastopila kot posledica okvar zaradi velikih količin novozapadlega snega. Široko območje okvar, težak sneg, težave z dostopnostjo ter številna porušena drevesa, so pripomogli, da nastalih napak na elektroenergetskih napravah, nismo mogli odpraviti v krajšem času.

Za razumevanje se vam zahvaljujemo.

Vaš dobavitelj električne energije Elektro Maribor d.d.

Energija zamei

ELEKTRO HlARIBOR

Mali oglasi

STORITVE

KLEPARSTVO - KROVSTVO, saniramo stare in prekrivamo nove strehe hosekra, tondach, creaton, bramac ... ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Prag-ersko, 041 857 165, igor. trcko@gmail.com.

RAZNO

PRODAM mladiče nemške ovčarje. Tel. 041 561 830.

PRODAM diatonično harmoniko, trivrstno, B-Es-As in klavirsko Hohner, 96-basno, ter Hohner 72-bas-no. Tel. 041 733 973.

NEPREMIČNINE

PRODAMO starejšo hišo z malo ohišnice v Njivercah, cena 50.000 evrov. Telefon 031 722 134.

ZAMENJAM ali prodam stanovanjsko hišo na lokaciji cca. 7 km od Ptuja. Informacije na telefon 041 327 070.

KMETIJSTVO

PRODAM brejo telico v 8. mesecu, simentalko. Tel. 031 713 160.

PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.

PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.

PRODAM prašiča domače reje. Tel. 745 77 11.

PRODAM bukova drva z dostavo ali brez. Tel. 041 288 063.

íPoiluíajts, naí

na iuztounzm íjitsíal

RADIOPTUJ

tut éfiíetu

www.radio-pfuj^sT^)

RADIOPTUJ

89,8-98.2 »10473

Naročite

V

Štajerski

Vsak naročnik dobi:

- 20% popust pri malih oglasih

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)

- poštna dostava na dom.

z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti

iz sveta zabave in glasbe!

________________

Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921

www.avtocenter-brezje.si

GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000

ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE

NAR0CI1.NICA ZA

V

Štajerski

j Ime in priimek:.

I Naslov: _

I

i Pošta: _

Davčna številka:. Telefon: _

Datum naročila: Podpis: _

RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj

Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

PONUDBA RABLJENIH VOZIL

ZNAMKA LETNIK CENA». OPREMA BARVA

AUÜIA63.0TDI0AM)

2004

20.990,00

KUMA

KOV. ČRNA

AUDIALLROAD 3.DTDIQ

2007

55.900,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

BMWSERIJA 3:3200

2002

9.990,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

CHRYSLER V0YAGER 2,5 CRD

2003

9.490,00

KUMA

KOV. SREBRNA

CITROEN C41.B HD

2000

11.900,00

KUMA

KOV. ČRNA

CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HOIEXCL

2004

8.490,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

FIAT PUNT01.216V

2003

4.400,00

POT. RAČ.

KOV.SBEBBNA

FORD FOCUS 1.8 TDCI

2003

6.990,00

2XAIRBAG

KOV.SRERRNA

FORD PUMA 1.41GV

1909

3.990,00

KUMA

KOV. SREBRNA

IANCIAY1.2

2001

2.990,00

KUMA

KOV. MODRA

MITSUBISHI PAJERO 3.2 OID

2003

15.990,00

AVT. KLIMA

KOV.SRERRNA

OPEL ASTRA 2.0

2001

5.290,00

KOMF. SEDEŽI

BELA

RENAU1L SCENIC 1,8 DCI

2000

4.990,00

AVT. KLIMA

KOV.SBEBBNA

VW POL01.4 TDI

2000

9.900,00

AVT. KLIMA

KOV.ČBNA

VW PASSAT 1.9TDI HIGH.

2005

18.490,00

AVT. KLIMA

KOV.ČBNA

Prireditvenik

Torek, 3. februar

9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Travnik čarobne lepote, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Travnik čarobne lepote, za šole in izven 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, predavanje Kemikalije v vsakdanjem življenju, predavala bo gospa Tatjana Kruder z Ministrstva za zdravstvo

- Makole, razstavišče župnišča, na ogled so stalne razstave foto

grafij, tokrat si lahko do konca februarja ogledate »motive zime« avtorice Milene Sternad iz Makol

Sreda, 4. februar

14.00 Ptuj, CID, Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta 18.00 Ptuj, Hotel Park v Prešernovo ulici, trening sprostitve »Saj ko si

notranje sproščen s telesom in duhom usklajen ,uresničiš vse, kar želiš«, organizira KD Ptuj

Četrtek, 5. februar

14.00 do 16.00 Maribor, Narodni dom, literarna urica s pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo 17.00 Ptuj, šolska prireditvena dvorana OŠ Olge Meglič, prireditev, s

katero bodo počastili slovenski kulturni praznik 18.00 Maribor, dvorana Union, abonmajski koncert Cikla za mlade »Od

koračnice do rapa« 19.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj ob Slovenskem kulturnem prazniku, slavnostni govornik Stojan Kerbler, častni občan mestne občine Ptuj 20.00 Maribor, drama, Kandid ali Optimizem, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven

MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE

Štajerski

TEDNIK

DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE

3ELJKA ZJlfTRAJ DO 9. I

Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu

SIP

TV

SPORED ODDAJ

TOREK 3.2.

8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik

SREDA 4.2.

8.00 S pesmijo v novo leto 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Hajdlna

ČETRTEK 5.2.

8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja iz Občine Dornava

PETEK B.2.

8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja

Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...

V SPOMIN Lojzki Božičko

IZ DOLENE 36 A

Danes, 3. februarja, mineva že 12 let, odkar te je nesreča iztrgala iz našega objema, a ni te iztrgala iz naših src. Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.

Tvoji najdražji

Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so nekateri tvoji že doma.

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi moža

očeta in

Mirka Korparja

IZ PREKOMORSKE 3 NA PTUJU

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili ob njegovem slovesu.

Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujeva se g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevskemu zboru za odpete žalostinke, govornikoma za njun govor in godbeniku za odigrano melodijo. Posebno se zahvaljujeva podjetju Mercator, d. d., za izkazano pomoč ter pogrebnemu podjetju Komunala za opravljene storitve. Vsem še enkrat prisrčna in iskrena HVALA.

Žalujoča: žena Majda in sin Andrej

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči...

ZAHVALA

V sredo, 21. 1. 2009, je v 88. letu starosti ugasnilo življenje naše mame, tašče, babice in prababice

Jere Visenjak

IZ PRVENCEV

Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše. Hvala g. župniku, pevcem, govornici Marti in pogrebnemu podjetju Mir.

Vsi njeni

Iff iiiffl

Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in objema tvojih rok, ostal je nate še spomin, ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, ko med nami ne bi bila tvoja duhovna moč.

V SPOMIN

naši dragi

Olgi Tobias

(2005 - 2009) IZ PACINJA

Ko te nekdo za vedno zapusti, ko odnese s seboj del tebe, takrat spoznaš, da si ga imel rad bolj kot sebe. Nevidni, neslišni, še vedno pogrešani in zelo dragi so tvoji smehljali. Hvala, mama! Hvala vsem, ki se je z ljubeznijo in spoštovanjem spominjate. Vsi tvoji, ki neizmerno pogrešamo tvoj ljubeči nasmeh

Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin na te za vedno bo živel.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata

Maksa Satlerja

IZ JABLOVCA 7

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala družinam Krušič, Kajzer, Sakelšek, Lazar in Tuma za vso pomoč in podporo. Hvala gospodoma župnikoma, pevcem, g. Dasku za odigrano Tišino, govornici za lepe poslovilne besede ter podjetju Mir za opravljene storitve.

Žalujoči: vsi njegovi

Smrt nam vzela je najdražje, a pozabila vzeti nam je bolečino, to pustila je, da z njo živimo, a hvala bogu, polno lepih je spominov.

SPOMIN

Maja bo minilo 20 let, odkar ni več med nami

Suzane Arnuš

IZ MAISTROVE 29, PTUJ

29. januarja je minilo 5 let, odkar ni več med nami dragega

Toneta Arnuša

IZ MAISTROVE 29, PTUJ

Vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu, jima poklonite cvet ter prižgete svečko, prisrčno hvala.

Vajini najdražji

Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, saj zmogel bom, bo že kako, a vendar ni bilo tako.

V SPOMIN Alojza Čeha

20. 6. 1943 t 4. 2. 2008 IZ DRAGOVIČA 54

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.

Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj.

Njegovi najdražji

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

ZAHVALA

V večnost je odšla mama, tašča, babica in prababica

Elizabeta Ritonja

(1929 - 2009) IZ JURŠINCEV 75

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih dneh kakor koli pomagali, sočustvovali z nami in molili. Posebna hvala gospodu župniku Antonu Frasu, govorniku, pevcem, zastavonošu, pogrebnemu podjetju Mir, kolektivu kuhinje iz Bolnišnice Ptuj, kolektivu Hmeljarstva Dornava ter Mateji Feguš in družini Čeh iz Podvincev. Žalujoči: hčerka Marija z možem Francem, vnukinji Katja

in Marjetka z družino

Pomlad bo na tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni.

ZAHVALA

V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in stric

Maks Petek

IZ SLOMOV

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikom za poslovilne besede, župniku za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem, ZUDV Dornava, PGD Žamenci, DU Polenšak, ZB Polenšak, DKŽ Dornava, podjetju Sava Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir.

Žalujoči: žena Rozalija, otroci z družinami

»Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.«

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage botre

Terezije Strelec

6. 10. 1922 - 25. 1. 2009 BUKOVCI 64

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali, posebej sosedom Bezjakovim, Forštnaričevim, Hameršakovim, ge. Mariji Lang in ge. Mariji Vajda, ki ste ji stali ob strani za časa njenega življenja in z njo sočustvovali v času njene bolezni, vsem, ki ste se v dneh žalosti od nje poslovili, ji poklonili lepo misel ali molitev, cvetje, sveče in darovali za svete maše ter jo spoštljivo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za vse izrečene besede sožalja, ge. Otiliji Markovič za molitev in občutene besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: nečakinji Silva in Marija z družinama

Ptuj • Nezaslišan primer domnevnega incesta

Bo 15-letnica rodila otroka svojega očeta?

Po Ptuju in po vsej Sloveniji se je konec minulega tedna kot blisk razširila vest o tem, da naj bi nekdaj znan Ptujčan, oče sedmih otrok, spolno občeval s svojo 15-letno hčerko in ta naj bi te dni rodila njegovega otroka.

Nezaslišan primer domnevnega incesta v Ptuju je seveda postal ena glavnih novic elektronskih in tiskanih medijev po vsej domovini, ki so ta primer vsak po svoje razširili, mu na osnovi govoric in izjav nekaterih občanov poskušali dodati kaj novega ter ga osvetlili z vseh možnih strani. In če se je nekaj časa le šušljalo, za katerega očeta in družino naj bi šlo, so v nekaterih rumeno obarvanih medijih postregli tudi z imenom in priimkom osumljenca in z njegovo življenjsko zgodbo.

Ko smo v četrtek poklicali na Policijsko upravo Maribor ter jih povprašali, kakšni so uradni podatki o omenjenem primeru, je bil tiskovni predstavnik, policijski inšpektor Bartolo Lampret, zelo kratek, skoraj molčeč, saj je na naše vprašanje poslal le kratko sporočilo:

»Za naveden primer, v katerem gre za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, vam lahko potrdimo, da ga obravnava Policijska uprava Maribor. Več podatkov vam zaradi interesa nadaljnjih kriminalističnih postopkov, zaščite mladoletnih in drugih oškodovancev ter občutljivosti kriminalistične preiskave ne moremo posredovati. Kriminalistična preiskava intenzivno poteka, o vseh ugotovitvah je sproti obveščeno pristojno državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek.«

Zelo skopi in previdni pri dajanju uradnih informacij so bili tudi na Okrožnem sodišču v Ptuju, kjer so nam v petek zjutraj lahko poveda

li le to, da je po nalogu dežurnega preiskovalnega sodnika osumljenec iz zgoraj omenjenega primera od sobote, 24. januarja, od 13.30 v enomesečnem priporu. Na vsa druga vprašanja iz hiše pravice nismo uspeli dobiti odgovorov.

Zaradi pomanjkanja informacij -dezinformacije

Poklicali smo tudi na Center za socialno delo, vendar direktor Miran Kerin o tem primeru v petek ni želel dati nobene izjave, češ da v interesu zaščite mladoletne osebe ne bo povedal niti besede, saj naj bi nekateri mediji z neprimernim in razširjenim poročanjem na osnovi govoric zadevi bolj škodili kot koristili. Po skrbno pretehtanem premisleku pa je včeraj za Štajerski tednik vendarle posredoval svojo izjavo:

»Presenetljiva in tragična novica je zadnje dni obšla Slovenijo. Kot je ponavadi, so bile ob takšni novici in pomanjkanju pravih informacij dodane konfabulacije piscev, dodatne dezinformacije, besede, vzete iz konteksta ipd. Kljub temu da so vse vpletene institucije (tožilstvo, policija, socialna služba) izpeljale svoje postopke v povezavi maksimalno profesionalno in hitro, glede na osnovne skope informacije, pa vseeno menim, da je za vse nas neuspeh, ker ne moremo pred senzacionalističnim poročanjem medijev, pred pravim medijskim pogro-mom, zaščititi konkretnih otrok, kar ima za psiho teh otrok še dodatne negativne posledice in jim povzroča dodatne stiske - to pa je ti

Foto: M. Ozmec

Ce bo analiza DNK očetu 15-letnice iz Ptuja krivdo dokazala, bo imela roka pravice zagotovo še veliko dela.

sto, kar žrtve v tem trenutku najmanj potrebujejo. Tudi tokrat se je žal pokazalo, da imamo pri nas bolj dodelane mehanizme zaščite storilcev kot žrtev. Žalosten in jezen sem ob spoznanju, kako nizko so se nekateri ljudje sposobni spustiti za pridobitev nekaterih informacij.

Otroci so jim pri tem očitno samo kolateralna škoda, ni njihov problem, kako se bodo v novih pogojih postavljali na noge in začeli živeti drugačno življenje. Če otrokom niste sposobni pomagati, jim tudi škodovati ni potrebno! Zato vse pozivam: 'ustavimo konje', pustimo otrokom zaživeti novo, boljše življenje in pustimo pristojnim službam, da pomagajo otrokom brez prisotnosti javnosti, sama preiskava pa itak poteka in bo javnost po zaključku lete zanesljivo informirana. Etično je pomagati prizadetim, če pa tega ne zmoremo,

Napoved vremena

Če na svečnico (2.) sneži, se že vigred oglasi.

Danes bo zmerno do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah bo sneg postopno prehajal v dež. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, na Primorskem okoli 2, najvišje dnevne danes okoli 0, na Primorskem do 7 stopinj C, jutri v notranjosti od 0 do 3, na Primorskem do 9 stopinj C.

V sredo bo spremenljivo oblačno in večinoma suho. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter, v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Topleje bo.

potem jim ne povzročajmo dodatne škode!«

Podatki o žrtvah in nasilnežih so zaupni

Tudi na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo naslovili nekaj vprašanj v zvezi s ptujskim primerom, od Alesandre Klinar Blaznik iz službe za odnose z javnostmi pa smo prejeli le kratek in prav tako skop odgovor: »V zvezi z vašimi vprašanji vas obveščamo, da je v lanskem letu začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki med drugim določa in ureja tudi varstvo identitete žrtve. Tako je po zakonu prepovedano posredovanje podatkov o žrtvah ali povzročiteljih nasilja, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. To je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša. Prav tako je v zakonu zapisana izrecna dolžnost staršev, rejnikov, skrbnikov, posvojiteljev varovati otroke pred izpostavljanjem javnosti. Na ministrstvu s podatki o spolnih incestih ne razpolagamo, ravno tako ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali je šola dolžna preverjati opravičila staršev in ali je to urejeno v zakonu. To vprašanje morate nasloviti na Ministrstvo za šolstvo in šport.«

To smo v petek čez dan tudi storili in ministrstvo za šolstvo povprašali predvsem, ali ima šola kakšne možnosti, da bi opravičila staršev lahko ali celo morala

preveriti, saj naj bi domnevni obtoženec pred mesecem dni obvestil osnovno šolo v Ptuju, ki jo je obiskovala mladoletna hči, da je ne bo več v šolo, ker da se je odselila v tujino, vendar do danes, ko smo končevali to številko časopisa, od tam odgovora še nismo prejeli.

Varuhinja grozi s sodnim pregonom

Prejeli pa smo elektronsko pismo varuhinje človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki v zvezi s tem primerom apelira na vse novinarje in urednike medijev, naj pri poročanju o domnevnem incestu na Ptujskem poročajo v skladu z etičnimi standardi, ki zagotavljajo varstvo zasebnosti mladoletnikov. Pravica javnosti do informiranosti ne sme imeti večje teže kot pravica otrok do zasebnosti. Pri tem je treba upoštevati pravice vseh družinskih članov, ki jim nepooblaščeno objavljanje osebnih podatkov lahko zapusti trajne posledice.

Varuhinja tudi poziva vse pristojne organe, da sum kaznivega dejanja čim prej raziščejo in javnost na primeren način obvestijo o izsledkih preiskave. Varuhinja se zavezuje, da bo organom pregona dosledno prijavila vsako objavo osebnih podatkov otroka, ki bi imela znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka iz drugega odstavka 287. člena Kazenskega zakonika.

Seveda bomo pri Šta-

Osebna kronika

Rodile so: Bojana Ro-škar, Ulica Pohorskega bataljona 30, Slovenska Bistrica - Evo; Marina Voda, Grajena 43, Ptuj -Luka; Sabina Fijan, Ulica 1. maja 22, Ptuj - Polono; Erika Cvetko, Polenšak 51

- Evo; Andreja Dogša, Pa-vlovci 6/b, Ormož - Miha; Tatjana Kralj, Drstelja 28, Destrnik - Mio; Suzana Koser, Janežovci 8/a, Destrnik - Tejo; Sanja Pišek, Zagrebška cesta 80, Ptuj

- Nely; Anita Šmigoc, Dobrina 7/a, Žetale - Tomaža; Daniela Braunstein, Ulica Vide Alič 37, Ptuj -Neo; Martina Žgeč, Streja-ci 10, Dornava - Nio. Umrli so: Cecilija Feko-nja, rojena Vuzem, Kraigherjeva ul. 22, Ptuj, rojena 1933 - umrla 14. januarja 2009; Julija Je-ušovar, Spodnji Gaj pri Pragerskem 29, rojena 1914 - umrla 15. januarja 2009; Julija Maroh, rojena Milošič, Vareja 38, rojena 1929 - umrla 25. januarja 2009; Franc Mlakar, Zakl 17, rojen 1933 - umrl 25. januarja 2009; Ivana Podhostnik, rojena Šmigoc, Cirkulane 3, rojena 1912 - umrla 22. januarja 2009; Terezija Strelec, Bukovci 64, rojena 1922 - umrla 25. januarja 2009; Janez Vin-diš, Apače 96, rojen 1919

- umrl 23. januarja 2009; Jožef Zamuda, Novinci 53, rojen 1930 - umrl 23. januarja 2009; Leopold Širec, Reševa ul. 27, Ptuj, rojen 1936 - umrl 23. januarja 2009; Ivan Vršič, Svržnjakova ul. 3, Ptuj, rojen 1929 - umrl 25. januarja 2009; Stanislav Merc, Dežno pri Podlehni-ku 1/a, rojen 1934 - umrl 28. januarja 2009; Jožefa Cibula, rojena Šantel, Slovenja vas 65/f, rojena

1926 - umrla 27. januarja 2009; Roza Mislo-vič, Borovci 42/a, rojena

1927 - umrla 28. januarja 2009; Alit Piraci, Prešernova ul. 2, Ptuj, rojen 1930 - umrl 26. januarja 2009; Stanislav Vidovič, Minoritski trg 1, Ptuj, rojen 1929 - umrl 20. januarja 2009; Ema Kociper, rojena Cikač, Zamušani 86, rojena 1922 - umrla

27. januarja 2009; Marija Repič, Spodnji Velovlek 37, rojena 1910 - umrla

28. januarja 2009; Ma-ksimiljan Satler, Jablovec 7, rojen 1928 - umrl 24. januarja 2009.

jerskem tedniku, ko bodo nastopila nova dejstva in predvsem, ko bodo na voljo trdni dokazi o krivdi (odločilno bo predvsem, kaj bo pokazala analiza DNK - ali je oče otroka 15-letnice res njen oče), svoje bralce s tem zagotovo seznanili. A le na podlagi govoric, ki med občani burijo duhove in lahko žrtvi domnevnega kaznivega dejanja povzročijo nepopravljivo škodo v življenju, pa vsega, kar lahko prenese papir, zagotovo ne bomo zapisali.

M. Ozmec

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh