|
|
njegovo razmotrivanje o nedostatkih v novej�em slo�venskem stihotvorstvu pa ka�e temeljito poznavanje na�e knji�evnosti. L�k.
Razstava hrva�kih umetnikov v Pragi je
bila slovesno otvorjena dne 30. oktobra. Navzo�a sta bila Hrvata V. Bukovac, novoimenovani profesor pra�ke akademije, in R. Frange�, profesor v Za�grebu. �e�ki umetniki so se v obilem �tevilu ude�le�ili slovesne otvoritve. Zastopani so na razstavi slede�i hrv. umetniki: Crn�i�, Ivekovi�, Ti�ev, Bu�kovac, Frange�, Kova�evi�, Kri�man, Coiko�, Bauer, Bu�an, �enoa, Rendic, Valdec, Mestrovi�.
�Dru�tvo sv. Jeronima". Dru�tveni letopis nam poro�a, da je bila leto�nja glavna skup��ina dne 12. februarja, kateri je predsedoval novi pred�sednik, kanonik in poslanec Cvetko Rubetic, ker je na� rojak dr. Feliks Suk, kateri je celih dvanajst let spretno vodil to dru�tvo in marsikaj koristnega ukrenil, to �ast odlo�il. Dru�tvo �teje sedaj 15.878 dosmrtnih �lanov in do 4500 letnih in ima 285.045 K 46 h premo�enja. Naj bi dru�tvo pognalo �vrste kali v hrva�kem narodu, naj bi se raz�irilo povsod, kjer �ivijo Hrvatje, in na�lo obilo prijateljev med njimi! Upajmo, da temu pripomorejo tudi leto�nje knjige, a pravi domoljubi naj poskrbe, da jih bode narod tudi �ital in se z njimi okoristil. Janko Barle.
Slike Julija Mafaka. Julija Mafaka imenujejo �ehi svojega prvega pokrajinskega slikarja. Umet�ni�ki kritik K. B. Madl in zalo�nik F. Topi� sta za��ela zdaj izdajati reprodukcije njegovih najbolj�ih del. Tako dobe �ehi za Manesovo in Mvslbekovo tudi monumentalno Mafakovo zbirko.
�e�ko in nem�ko �olstvo na Moravi je bilo 1. 1902. v slede�em razmerju: �e�kih ljudskih �ol je bilo 1733, nem�kih 701, dvojezi�nih 11. Ena �ola pride na 9 km2 ali na 1800 prebivavcev. Mestnih �ol je bilo �e�kih 73, nem�kih 63.
�ehi in Slovaki. �e�ki u�enjak L. Niederle ocenjuje v ��e�kem �asopisu historickem" knjigo Czambelovo �Slovaci a ich re�" ter pravi: �Ako Slo�vaki slu�ajo nasvet g. Czambela in se definitivno nam odpovedo ter zapro svoja vrata �e�ki knjigi, jim pri sedanjem stanju slova�ke literature (in ta se dolgo �asa ne bo izpremeniii ne preostane ni� dru�gega, kakor da store, kar ima g. Czambel res v mislih �: da se obrnejo k madjarskemu slovstvu in sprejmejo � njim vred madjarsko omiko, madjar-sko dr�avno idejo ... Da bi jim zato dali Madjari �ole in zavode, potrebne k slovstvenemu razvoju, pa ne verujem in ne veruje nih�e, ki zasleduje misli in besede madjarskih politikov." Vkljub temu pa Slo�vaki ne ka�ejo volje, da bi se zdru�ili ~ �ehi v en narod, ker ho�ejo imeti svojo lastno knji�evnost.
|
Francosko �asopisje in Slovani. Francosko nacionali�ko �asopisje se jako zanima za Slovane, posebno za �ehe, v katerih vidijo in spo�tujejo mo�go�en branik proti raz�irjanju nem�tva. Ustanovili so v Parizu dopisovalnico �Correspondance Tcheque", katera daje francoskim �asopisom slovanske novice.
Francoski pisatelj Henri Hantich, ki je ob�javil v �Revue Hebdomadaire" pred kratkim �lanek �La Boheme d'au jour d'hui", je izdal knjigo �Le droit historique de la Boheme et les tendances federalistes en Autriche". V tej knjigi popisuje zgodovinski razvoj �e�kega dr�av�nega prava in sedanje federali�ke te�nje v Avstriji. �isti dobi�ek je namenjen za spomenik �e�kemu kralju Janu Luksembur�kemu.
Epopeje Verkovi�eve � falzifikat. V �Ar-chivu fiir slavische Philologie" je objavil sedanji bolgarski u�ni minister J. Si�manov razpravo, ki do�kazuje, da so �staroslovenske" pesmi, katerih prist�nost je branil Verkovi�, izdelek nekega gr�ko-bolgar-skega u�itelja Gologanova. �Veda Slovena" je izgi�nila vsled te razprave s pozori��a. Nastale so pa te pesmi na ta na�in. Gologanov je vedel, da �eli Ver�kovi� dobiti slovanske epi�ne pesmi, in je za�el za drag denar lahkovernemu nabiratelju po�iljati razne pesmi, tako da je dobil od njega �ez 50.000 kron. Verkovi� ni bil nikoli sli�al teh pesmi od drugih ljudi, a jih je vendar sprejel v dobri veri, da je to pristna narodna poezija. Iz Pariza je celo vlada po�slala konzula, da se izjavi o pristnosti teh pesmi. Ta konzul je le slabo razumel nekaj hrva��ine in je po�trdil kot pristne te pesmi, katere je Gologanov zlo�il v svoji gostilni. Si�manov je pa �el v Rodopsko go�rovje, odkoder baje izvirajo te pesmi, je na stro�ke bolgarske vlade izbral nekaj Pomakov � mohame-danskih Bolgarov � kateri so ve� mesecev hodili po vseh rodopskih vaseh in nabirali, kar se je dalo dobiti bolgarskih pesmi. Ti so nabrali mnogo drago�cenega narodnega blaga, a o Verkovi�evih pesmih, o Orfejevi �enitvi, o slovanskih bo�anstvih itd. niso na�li sledu. S tem je kon�ana tudi u�enja�ka pravda o �Slovanski vedi".
Bolgarsko �olstvo. Uradno poro�ilo izkazuje, da je bilo stanje bolgarskega �olstva pro�lo leto sle�de�e: Otro�kih zabavi�� je bilo 22, osnovnih �ol 2833, od katerih so bile 103 mo�ke, 4 �enske in 2772 skup�nih za oba spola. Mestnih �ol je bilo 213 in sel�kih 2670. Novih �ol so otvorili 13, zaprli so jih po manj��ih selih 73 vsled pomanjkanja u�encev. Vse osnovne �ole so �tele 236.108 otrok, izmed katerih je bilo 164.952 u�encev in 71.156 u�enk. U�iteljev je bilo 3799, u�iteljic pa 1839. Bolgarija ima vsega skupaj 3,750.000 prebivavcev.
|
|