241. številka.

Sijnbljana, v ponedeljek 20. oktobra.

XXIII. leto. 1890.

Ithaja vsak dan mve*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za leden rcesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 k t Za pošiljanje na dom računa h-

po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah f,t 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.

Iz deželnih zborov.

IDežolnI z "bor Israrnjslsi.

(II. seja, dne 17. oktobra leta 1890.)

(Konec.)

Računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1889, o katerem poroča poslanec Hribar, kaže redno in izredno potrebščino 42.919 gld. 63 kr. Mej izrednimi dohodki se nabaja kupnina za gledališko razvalino, prodano filharmoničnemu društvu za 20.000 gld. Za nove stavbe izdanih je 1. 1889 skupaj 1746 gld. 25 kr., prištevši 784 gld. iz dveh prejšnjih let, 2530 gld. 35 kr. Stavbeno premoženje znašalo je koncem 1889. leta 70.060 gld., pričet. -kom leta 1890 pa se je pomnožilo na 75.060 gld. Imovina pomnožila se je po odbitih odstotkih odpisa pri vrednosti in pri inventaru za 1624 gld. 83 kr. Skupnih rednih in izrednih dohodkov bilo je 47 tisoč 572 gld. 42 kr., torej je pokritje za 4652 gld. 72 kr. večje od gori imenovane potrebščine. Skupnih trosko v rednih in izrednih bilo je 42.919 gld. 63 kr. Glavna vsota vseh uplačil znaša 67.538 gld. 34 kr., vseh izplačil 63.804 gld. 911 9 kr., tedaj končni ostanek v gotovini 3733 gld. 421/, kr. Skupna imovina koncem 1. 1889 je znašala 97.638 gld. 91x/i kr., po odbitih dolgovih v znesku 31.310 gld. 17]/a kr-ostane čiste imovine 66.328 gld. 74 kr. V primeri z imovino prejšnjega leta se kaže pomnoženje za gori imenovano vsoto (1624 gld. 83 kr.). ,

Poročilo finančnega odseka se brez debate vzame z odobravanjem na znanje.

Poslanec De tel a predlaga, da se glede letnega poročila izroče nekateri paragrafi upravnemu odseku, nasproti sklepu prve seje, drugi pa finančnemu odseku. Predlog se vsprejme.

Poslanec Š u k 1 j e naznanja nujni predlog, zadevajoč podporo po požarih poškodovanim deželanom.

Nujnost predloga se potrdi, na kar utemeljuje poslanec Šuklje svoj predlog. V zadnjih časih bila je prizadeta naša dežela po mnogih požarih. Pogorele so vasi Danje, Radlek, Klenik, Huilovica, Bojance, Bregov dol itd. Posebno velika škoda se je pripetila v Radovici ter znaša po uradnih poročilih okolu 50.000 gld., zavarovanih pa je samo 9000 gld. A zgorelo je ubogim ljudem tudi mnogo živila in obleke ter so v najhujši bedi, ker tudi jedini pridelek, vino, pokončala je trtua uš in

se je pridelalo le malo mošta. V pomankanji vode morali so s tem gasiti! Če ne pritečemo tem siromakom v podporo, huda se jim bo godila. Ker je že odločena vsota v podporo za poškodovance po ujimah (20.000 gld.), stavlja predlog: Naj se ta kredit pomnoži, da sme deželni odbor do najvišjega zneska 4000 gld. prekoračiti gori imenovani znesek.

Deželni predsednik baron Winkler v imenu vlade podpira predlog Šukljejev ter naznanja, da ima nalog, presvetlemu cesarju telegrafično poročati o tem požaru. Izgled vladarjev bode gotovo spodbujal tudi vse druge, da priteko na pomoč ubogim pogorelcem. Jutri nadeja se odgovora.

Predlog se potem vsprejme soglasno.

Deželni glavar naznanja tri novo došle prošnje, ki se izroče odsekom. Dalje naznanja, da vsi trije odseki zborujejo po končani seji.

Ob '/,1. uri se seja sklene seja. Prihodnja seja bode v torek 21. t. m.

Deželni zbor O-orišlci-

(II. seja 14. oktobra 1. 1890 ob 4. uri po-po lud ne.)

Prebere in potrdi se zapisnik prve seje.

Poslanca baron Ritter in dr. Lovisom sta prvi po bolezni, drugi po nujnih opravili zadržana, udeležiti se seje.

Predsednik naznani, da je dal mej gg. poslance razdeliti poročilo o delovanji deželnega odbora v italijanskem jeziku, slovensko poročilo pa da bo te dni dotiskano. — Dolga vrsta peticij ae izroči dotičnim odsekom v obravnavo,

Poslanec vitez P a j e r ustane in stavi v imenu deželnega odbora potom nujnosti naslednje predloge:

1. Deželni zbor vsprejeraa hvaležnega duha dar njegove prevzvišenosti, veleplemenitega gospoda deželnega glavarja, kateri je odmenil vse svojo službene dohodke za celo sedanjo deželnozborsko dobo v to, da se napravi ustanova v pomoč obnemoglim delavcem in to v spomin poroke Nj. ces. Visokosti presvetle nadvojvodinje Marije Valerije.

2. Naroča se deželnemu odboru, da po pogojih ponudbenega pisma ustanovi in oskrbuje zalog ter dogovorno s c. kr. namestništvom sestavi dotično ustanovno pismo.

3. Naroča se istemu odboru, da po najpri-

mernišem načinu sporoči Nj. prevzvišenosti, vele-plemenitemu deželnemu glavarju grofu F. Coronini-ju ta sklep v dokaz hvaležnosti, kojo mu deželni zbor izraža v imenu cele poknežene grofije.

Deželni glavar je mej branjem, prepustivši predsedništvo podglavarju vitezu Tonkli-ju, zapuBtil dvorano.

Ko se vsprejme nujnoBt, prečita vitez Pajer prelepo poročilo o še lepšem glavarjevem činu — in v poročilo upleteno ponudbeno pismo, katero se glasi tako :

„Ker želim kaj pripomoči v to, da ostane mej nami trajen spomin na srečen dogodek vršeč se danes v presvetli cesarski rodbini, to je na poroko presvetle nadvojvodinje Marije Valerije, odločujem, da se imajo moji dohodki, ki mi gredo kot deželnemu glavarju, za čas sedanje deželnozborske dobe porabiti v korist ustanov, in sicer tako-le:

V celem času sedanje deželnozborske dobe imajo se vsi moji dohodki, ki jih dobivam kot deželni glavar, — potem ko se poravnajo dotične pristojbine državnemu erarju — ueposrednje, ko se imajo izplačevati, nalagati na obresti, in jednako tudi obresti od teh dohodkov, da se nabere ustanovna glavnica.

Ko bo koncem sedanje deželnozborske dobe nabrana ustanovna glavnica, odmeni se najprej od njenih obrestij — po odbitem navadnem donesku za upravne stroške, — 10% v nadaljno pomuožitev glavnice skozi 20 let, in po preteku te dobe ohraui se lahko ta določba, ali se razveljavi, v poznejem času pa morda zopet uvede, Če deželni zastop tako ■klene,

Ostale letne obresti se imajo porabiti za podpore, posebno perijodične, ki naj se podeljujejo delavcem in delavkam, pristojnim kateri občini poknežene grofije Goriške in Gradiške in stalno onemoglim za delo, oziraje se v prvi vrsti na tiste, kateri posvetijo svoje moči bodi malim, bodi velikim obrtnijskim ali pa tudi kmetijskim podjetjem v naši deželi.

Deželni odbor bo imel pravico, določevati znesek posameznim podporam, ustanoviti, po kakem načinu naj se bodo prosilci za nje oglašali in posebno pa podeljevati jih.

Ako se kedaj postavodajstvu posreči, da zadostno priskrbi v pomoč onemoglim delavcem, tako

LISTEK.

Ponedeljsko pismo.

Gospod urednik! Ko sva pred 14 dnevi počasnih korakov stopala po ozki, na novo odprti ulici ob visocem zidu nunskega vrta proti Vrtači, bilo je Vaše prvo vprašanje, kako to, da nesem še član „Slov. pisateljskega društva". Na moj odgovor, da je to zdaj še absolutno nemogoče, ker nesem še nikdar pisal uiti vrstice, ki bi bila tiskana zagledala beli dan, naj Bi že bo v kaki knjigi ali pa v kacem časniku, prigovarjali ste mi, naj pa za „Slov. Narod" kaj spišem, Vaša skrb bo, da ako treba stvar malo opilite ter ji potem odkažete primeren prostor v listu.

No, gospod urednik, kakor vidite, sem Vas po dolgem premišljevanji vender ubogal, odločil sem se pa za prostor pod črto, kajti politik nesem, da bi skrpal kak članek, za dopis mi pa tudi manjka potrebnega gradiva. Napisal sem ponedeljsko pismo, in to z jako premišljenim namenom; nikdo me ne

bo preostro kritikoval, misleč si, no, danes je ponedeljek, gotovo je imel pisec tega pisma še nekoliko „mačka" od nedelje, bo pa vdrugič bolje.

Tu tedaj, gospod urednik, imate ponedeljsko piBmo. Ako Vam tudi ne bo prav po godu, a izvirno je, na to se lahko zanesete. Ne bom Vas speljal na led, kakor Vas je pred leti nek slovenski pisatelj z „izvirno" novelo „Crna gospa", ki je bila pošteno vzeta iz nekega starega „Familien journala", v katerem je figurirala pod naslovom „Der zerbroebene Krug". Tudi ako v prvem listu le polovico pisma prinesete in se druga polovica rokopisa v tiskarni zgubi, me ne spravite v zadrego, kakor se Vam je pri istem pisatelji pripetilo z „izvirno" novelo „Moj prijatelj", ki je sicer trikrat nopolnila prostor pod črto, a konca noveli še do danes niste prinesli, kajti rokopis se je bil takrat zgubil v tiskarni, slovenski pisatelj pa nem škega izvirnika ni več imel; tako je ostala ta „izvirna" novela brez konca. Mož si baš ni znal pomagati.

To Vam je pa neki gospod, o katerem se je te dni jako mnogo govorilo, ves drug junak, ta ni

prišel v zadrego. Ko je namreč pred nekoliko leti bil pri svojem bratu v nekih toplicah, kjer se je mudila tačas tudi neka ministerska ekscelenca, doma baje nekje na Saksonskem, in se je zvečer v odlični družbi mnogo govorilo in tudi uapivalo, porabi tudi on trenotek, ko je bilo slučajno vse tiho, ustane ter pravi: „Ich erlaube mir mein Glas zu erheben: Ea lebe hocb Sachsen, Ackerbau und Viehzucht". No, ta se je dobro odrezal, dasi tudi so se VBi navzoči pogledali in je potem dotični zdravnik sam izjavil, da je gospod, ki je to interesantno napitnico napravil, malo „udarjen".

Ne baš slabeje odrezal se je tega spretnega govornika sedanji uradni in duševni kolega, ko je že na realnih klopeh brezuspešno Bvoje hlače trgal. Profesor geografije mu namreč veli, naj navede posamezne dežele avstrijskega cesarstva. Najedenkrat se oblastno podpre ter prične z deželo Kranjsko, rekoč: „Das Kaiserthum Krain", in hoče nadaljevati. A profesor bitro mahne z roko ter pristavi „und Sie sind der Kaiser von Krain." Ta častni naslov mu je še do danes ostal, kajti ko zjutraj proti oBnii uri prav ponosno stopa skozi „zvezdo" proti za-

da bi ne bilo već opravičeno, da ee ustanovne obresti trosijo po zgorej navedenem načinu, tedaj bo pooblaščen deželni zastop, da jih dogovorno s c. kr. vladno oblastnijo odloči kakemu drugemu človekoljubnemu, če mogoče, z interesi delavskega prebivalstva naše dežele Bpojenim namenom.

Slednjič mi je čast podati veleslavnemu deželnemu odboru prošnjo, da blagovoli z ono odlično ustrežljivostjo, s kakoršno je vedno ravnal z menoj, uljudno vsprejeti to ustanove po ravnokar razloženih namenih v svojo upravo.

Zanašaje se, da bom uslišan, zahvaljujem se že naprej prav toplo in z zagotovilom največjega svojega spoštovanja bivam veleslavnemu deželnemu odboru prevdani in hvaležni

Coron i ni.

V Št. Petru, dne 81. julija 1890.

Poročevalec prečita še jedenkrat predloge in ko se o njih glasuje, ustanejo vsi poslanci v zna-meuje pritrjenja.

Vrnivši se g. deželni glavar v dvorano prevzame zopet predsedoištvo — in slede obravnave dnevnega reda.

Poslanec dr. Abram poroča o dopolnilni vo-litvi jednega poslanca za kmetske občine na Tolminskem in odobri se brez ugovora volitev gosp. dr. Antona Gre gorčic-a.

Odbornik dr. Nikolaj Tonkli podaja račuu-ske sklepe za 1. 1889 in proračune za 1. 1891 vseh zalogov, ki so v deželni upravi s predlogom, da naj se izroče posebnemu odseku 7 udov v pregled in poročilo.

Predlog se vsprejme.

Slednjič se po predlogu deželnega odbora (poročevalec dr. VerzegnasBi) izroče prošnje učiteljev ljudskih šol za zboljšauje njih gmotnih razmer

— in vse o tej zadevi nabrane poizvedbe upravnemu odseku (7 udov) v razpravo.

Na to se volijo odseki — vse gre gladko jednoglasno. V pravni odsek so voljeni: Pajer (predsednik), Čerin, Abram, Tonkli Nik., Lovisoni, Ver-zegnassi, Venuti, — v finančni odsek: Maurovich (predsednik), vitez Tonkli, Gregorčič, Rojic, Loca-telli, Benardelli, Verzegnassi, in v peticijski odsek Dottori (predsednik), Ivančič, Mahorčič, Del Torre, Kocjančič, Lisjak, Venuti.

Poslanec Maurovich prosi besede in predlaga

— naj bi se še slovesniše izrazila hvaležnost deželnega zbora za visokodušni dar, ki ga je Nj. prevzvišenost, gosp. deželni glavar s svojo ustanovo položil na altar domovine; on predlaga, naj se izvoli deputacija 3 udov, katera pojde osebno poklonit se g. deželnemu glavarju.

Deželni glavar je mej govorom zapustil dvorano izročivši predsedništvo podglavarju.

Po kratki razpravi sklene zbor jednoglasno, da ima deputacija 7 udov izraziti njegovi prevzvi-šenosti zborovo zahvalo.

Deželni glavar se vrne na svoje mesto in se s presrčnimi besedami zahvali za odlični način, po katerem je zbor blagovolil vsprejeti njegovo ponudbo.

S tem je seja končana. Prihodnja bo, kedar odseki pripravijo kaj gradiva.

vodu, ki ima izredno čast šteti ga mej svoje uradnike, namuzne se včasih kaki Čevljarski učenec ter pravi svojemu kolegi, vidiš ga, tam jo pa maha „der Kaiser vou Krain".

No, gospod urednik, dve duševni korifeji sem Vam že narisal, v tretje gre rado, evo Vam tedaj junaka, ki je po duševnih svojih zmožnostih sodeč gotovo pravcati brat omenjenih dveh. Neka stranka prinese mu namreč pobotnico, ki ni bila likvidna; usede se torej ter po dolgem tuhtanji zapiše na hrbet pobotnice s svinčnikom: „Der Mietzins ist in ... . zu ehrheben.* No, gospod urednik, kaj pravite k tej duševni nagoti? To revše prekosilo bi gotovo še onega duševnega junaka, o katerem se je o svojem času bralo, da pile „zernackte" „beschadickte Staatsnoten", ako bi to revše z onim junakom ne bilo popolnoma identično ter to revše in oni duševni junak ne bila združena v jedni osobi. Pa še podpiše tako revščino s polnim imenom, gotovo iz jedino umevnega razloga, da baš pri njem ne pride ob veljavo stara in osobito v tem slučaji resnična prislovica: „Nomina asinorum leguutur ubique locorum".

Na zdar, gospod urednik!

Politični razgled.

Xotraiij«* de&ele.

V Ljubljani, 20. oktobra. Posledica častitke Strossmaperju. Pet narednikov in 2 vodji v Banjaluki častita! i so brzojavno Strogsmaverju ob sedemdesetletnici ujegovi. Vojni minister je zaradi tega zaukazal, da se proti njim začne prpiskava. Nazadnje bili so naredniki obsojeni vsak v tridesetdnevni, vodji pa v jedenindvajsetdnevni zapor. Ko prestanejo kazen, premeste se k drugim polkom. Komentarja k temu dogodku pisati nam ni dovoljeno.

.Hrvatski sabor se bode moral zopet baviti z zakonom o disciplinarni odgovornosti deželnih uradnikov. Zakon, ki ga je bil lani sklenil v tem oziru, ni dobil najvišjega potrjenja, ker se v dotični formuli prisege vladarjev naslov po pomoti ni točno navedel.

Vii;aiij<» <lrž«tve.

Potovanje carjevičevo v orijent se popolnem opusti. Govori se, da je carica proti temu, da bi carjevič odšel na potovanje, ki bi trajalo tri četrti leta. Drugi zopet hočejo vedeti, da so potovanje opusti zaradi kolere, ki se je pojavila v orijentu. Zopet drugi pa iščejo povoda v političnih zadevah. Po njih mnenji je glavni namena vsemu potovanju bilo le potovanje v Carigrad, kjer je imel carjevič odpraviti važno misijo, tika-jočo se pred vsem bolgarskega vprašanja. Poslednji dogodki so pa pokazali, da v Carigradu neso voljni udati se ruskim željam in zatorej bi carjevičevo potovanje bilo brez uspeha in Peterburški državniki 80 sklenili, da naj se opusti. Omeniti je, da se jo že lani govorilo, da carjevič pojde v Carigrad, da paralizuje upliv nemškega cesarja potovanja v Carigrad, ali pozneje se je pa potovanje bilo opustilo. Tatiščev in Stambulov* Stambulov je Tatiščevu marsikaj razkril, kar bi sedaj rad utajil. Najbrž je ministerski predsednik mislil, da bivši ruski diplomat, pogovora objavil ne bode. Marsikatera mesta pogovora mej Tatiščevom to Stambulovom so bila taka, da so morala omajati zaupanje Turčije v bolgarsko vlado. Stambulov bi sedaj rad popravil, kar je s tem pogovorom pokvaril in je poslal obširno poročilo o tem govoru bolgarskemu zastopniku v Carigradu, da je izroči Porti. V tem poročilu seveda Tatiščevu podtika laži. Turška vlada pa temu pojasnilu pač ne bode dosti verjela,

Nasledki povišanja, carine se v Ameriki že čutijo. V Zjedinjenih državah so se razni izdelki silno podražili. Prebivalstvo je jelo premišljevati, bi li ne bilo bolje, da se ni začela narodnogospodarska borba z Evro po. Če bodo Ev-ropci nehali kupovati ameriško žito in petrolej, bode republičanska stranka, ki je uvela povišanje carin, zgubila zaupanje pri narodu in demokratje bodo jeli zmagovati pri volitvi. Vsaj sedaj se kaže, da je s povišanjem carine vlada usjveč koristila demokratom.

Kongres socijalnih demokratov v Halle se je zaključil, ko je poprej še sklenil, da bode dne" 1. maja stalen delavski praznik. Ker veČina delavcev v Nemčiji pripada socijonalnodemo-kratski stranki, se ta praznik ne bode dal preprečiti, temveč bode kmalu tako v navado prišel, da se nikdo nad njim več spodtikal ne bode.

Sansibar in Nemčija.

Sansibaraki sultan odrekel se ie svojim vrhovnim pravicam nad nemškimi posestvi v Vzhodni Afriki. Nemčija mu je zato obljubila odškodnine 4 milijone mark.

Dopisi.

Iz Kostanjevice IG. oktobra. [Izv. dop.] Danes je imela kmetiška podružnica v Kostanjevici svoj občni zbor. K zborovanju pa je prišlo le 15 udov, tako, da je bil zbor komaj sklepčen. To pač ni prav, da se kmetje tako malo brigajo za zavod, ki je jedino za to, da bi pomagal kmetijstvu, katero je uprav v nas pomoči silno potrebno. Ako se kmetje ne bodo začeli sami gibati, ne bode dobro. Samo tarnati o hudih časih, roke pa križem držati, ne pomaga nič. — Nekaj je bilo pa tudi to krivo slabe udeležbe, ker so so vabila prekasno članom poslala. V Kostanjevici se je vabilna pola še le dopoludne IG. oktobra okolu nosila. Razven „Dol. Novic" ni nobeden 'časopis omenil, da bo imela kmetijska podružnica imenovani dau občni zbor. Dvomim, da bi bili vsi člani vedeli, da bomo zborovali. V prihodnje bo treba vsaj v MKmetovalci" dan zborovanja pa tudi dnevni red naznaniti, da se vedo člani vsaj nekoliko za razpravo pripraviti. Zbor je tudi gospodu predsedniku priporočil, da naj vsaj jeden mesec pred občnim zborom zboruje odbor, ki ima sestaviti dnevni red in določiti dan zb<»rovanja, da se potem njegovi ukrepi lahko pravočasno objavijo.

Dasi nas je bilo malo, je vender zbor storil več za ta kraj prav važnih sklepov.

Sklenilo se je, da si kmetiška poJružoica ua-pravi posojilnico. Volil se je v ta namen odbor, ki ima glede posojilnice vse potrebno storiti in prihodnjemu občnemu zboru meseca decembra sporočati o svojim delovanji. V ta odbor so bili izvoljeni gospodje Otmar Sever, Lev A liram, Ivan Glo-bočnk, Josip Rohrmann in Ant. Stravs.

Nadalje je bilo skleneno, c. kr. kmetiško družbo prositi, da bi prihodnje leto še prodajala v Kostanjevici plemenske bike. Povedalo se je, da v tukajšnjem okraji pride na 500 krav komaj jeden bik. Sklenilo se je tudi prositi podpore, da bi se o priliki, ko bi se prodajali biki, napravila v Kostanjevici razstava goveje plemenske živine. Zdaj, ko so vinogradi večinoma že pokončani, bo pač treba skrbeti, da se z boljša živinoreja, ki jedina gospodarjem še dohodkov obeta.

Za petero poskuševalnih vinogradov ae je sklenilo za obdelovanje in dopolnjevanje 1891. 1. prositi potrebne podpore. Po nasvetu gospoda župnika Fr. Brulca se je tudi sklenilo vlado prositi pet aparatov in potrebnega žvepljenega ogljenca, da bi se delale poskušuje za ohranitev še živih starih vinogradov. Gospod župnik Brulec nam jo tudi povedal, da jo pridelal od 152 trt, katere je laui po-žlahtnil, 4 brente grozdja. Po njegovem računu bi moralo dati oral zemlje, zasajeno s požlalitnjenimi ameriškimi trtami, če bi tako dobro obrodile ko njegove, 96 av. veder. Gospod Fr. Globočnik pa nam je povedal, kako Be trte cepijo b pomočjo plute, t. je zamaškov. Povedal je tudi, da se dajo v ta namen prav dobro porabiti tudi strži koruzni. Za to cepljenje je treba nalašč za to prirejenih klešč, s katerimi se čez pol po dolgač prerezani zamašek od dveh stranij k cepljenju pritisne, tako, da ga objame. Čez zamašek se pa previje žica, katera se, ko se je cepljenje dobro prijelo, odvije. Zamašek drži cep dobro skupaj, vender pa ne opa-vira soka, da se pretaka. Tudi se vlak ne more zarezati v trto, ko se ta debeli, kar bi se zgodilo, ko bi se cepljenje samo z vlakom prevezalo. Izkušnje so pokazale, da so vsa druga vezila za nič, ker prehitro strohnejo.

Odposlancem k občnemu c kr. kmetiške družbe v Ljubljani bil je soglasno izvoljen gosp. župnik D. Pavlic, predsednik podružnice.

Temu gospodu se je tudi naročilo naj pri občnem zboru v Ljubljani nasvetuje, da bi se poštenim gospodarjem, katere bi priporočilo županstvo in predstojništvo podružnice, dajale podpore za napravo novih ameriških vinogradov naprej, ne še le, kadar so gotovi.

Marsikateri priden in skrben gospodar bi rad vinograd naredil, ko bi bilo pod palcem kaj, tako se pa pri najbolji volji ne more ganiti. Denarja na posodo jemati pri tukajšnjih dobrotnikih pa ne kaže nikomur, ker bi mu ti iz zgol dobrote in usmiljenja z največjim trudom narejeni vinograd le prehitro vzeli.

Omeniti moram ša letošnje kupčije z želodom. Več let že Krakovski gozd, zaradi nebrojnih gosenic, ki so vsako spomlad hrastom listje in cvetje požrle, ni obrodil želoda. Minula topla zima. pa je bila gosenice prerano zbudila, da so pričele laziti in poznejši mraz jih je pokončal, če ne vseh, vsaj toliko, da je bilo letos zopet želoda dovolj.

Tukajšna graščina je na dražbi jirodala Hrvatom želod, da bodo pasli 400 prešičev po njenih gozdih, za 4010 gld.

Kmetje pa so ga nabrali po svojih gozdih več tisoč mernikov. Sprva so ga prodajali po 75 kr. mernik, poznej pa je poskočila cena na 1 gld. 20 kr. tudi 1 gld. 35 kr. mernik. Lepe deuarce bo si pridobili gospodarji, ki imajo še hrastov kaj, pa tudi tatje, ki še neso nikoli hrasta premogli. Želod so kupovali domačini za necega Žida.

Ker že o Židu govorim, naj še povem, da je bil minuli ponedeljek tukaj krščen 5 lat stari židek. Ne mislite pa, da imamo v Kostanjevici tudi že gujezdo pravih Židov, čiste hebrejske krvi, tega ne; mali bivši židek je rojen Dunajčau ; rodom je pa pol žid pol kristijau.

Imenik podružnic sv. Cirila in Metoda.

I. Kranjsko:

1. Prva Ljubljanska: 1. Prvomestnik Ivan 6o-gola, c. kr. notar; 2. zapisnikar dr. Lovro Požar, gimn. profesor; 3. blagajnik Luka Robič, c. kr. davčni nadzornik. Namestniki:

1. Andrej Praprotnik, ravnatelj: 2. Evgen Lah, tajnik „Matice Slovenske"; 3. dr. Jos. Stare, fin. prokurature pristav. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 28, letnikov 38, skupaj 75. Gld. 25-80.

2. St. jakobska-trnovska v Ljubljani: 1. dr. Fr. Papež, odvetnik; 2. — ; 3. Andrej Kalan, stolni vikar. Namestniki: 1. Andrej Ž u mer, šolski nadzornik; 2. Karol Lah a j nar, mag. uradnik; 3. Mavrilij Šara bon, stolni vikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 12, letnikov 112, podpornikov 54, skupaj 180. Gld 110*—.

3. Šentpeterska v Ljubljani: 1. Ign. Valentinčič, mestni odbornik; 2. Pav. Skale, mestni ži-vinozdravnik; 3. —. Namestniki: 1. Ivan Vel-kovrh, tovarnar, mestni odbornik; 2. Fran PovŠe, mestni odbornik; 3. Zmag. Rohr-man, tovarnar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 22, letnikov 88, podpornikov 53, skupaj 165. Gld. 164.—.

4. Ribniška: 1. Martin S k ubije, dekan; 2. Josip K lun, trgovec; 8. Ivan KovaČič, uradnik v. p. Namestniki: 1. Fran V iš nikar, c. kr. okr. sodnik; 2. And. Podboj, posestnik; 3. Jos. Krese, dekan; Jurij Drobnič, župan v So-dražiei. Ustanovnikov 17, letnikov 64, podpornikov 15, skupaj 96. Gld. 31' — .

5. Novomeška: 1. dr. Josip Marinko, gimn. profesor; 2. Otmar Skale, c. kr. okr. živino-zdravnik; 3. Ivan Krajec, tiskar. Namestniki: 1. Rajko Peru še k, 2. Iv. Š k e r 1, c. kr. drž. pravd, nam.; 3. Ivan Perko, trgovec. Ustanovnikov 16, letnikov 69, podpornikov 36, skupaj 121. Gld. 30—.

6. Krojiinska-KamnogoHška-dobravska: 1- Valen. Aljančič, župni upravitelj na Dobravi; 2. A. Kapus pl. Pichelsteinski v Kamni Gorici; 3. Murko Kov Še a, nadučitelj v Kropi. Namestniki: 1. Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Gorici. Ustanovnikov 5, letnikov 32, podporniki 4, skupaj 41. Gld. 4781.

7. Šiška: 1. Fran Ravnihar, dež. knjigovodja;

2. Anton Knez ml., trgovec; Ivan Suva, posestnik. Namestniki: 1. Fran Dren i k, 2. Fran Bizjan, 3. Fran Adamič. Ustanovnikov 7, letnikov 20,podpornikov 36, skupaj 63.Gld.—■—.

8. Turjak: 1. Jernej K o s ec, župnik v Škocijanu; 2. Josip Korošec, učitelj; 3. Ivan Kožar, posestnik. Namestnik: Mih. Lavtižar, župnik v Robu. Ustanovnikov 0, letnikov 26, podpornikov 18, skupaj 50. Gld. 15"—.

9. Gorenjska dolina, sedeš v Kranjski (jori: 1. —: 2. Fr. Jeglič, nadučitelj v Dovjem; 3. —. Ustanovniki 14, letnikov 21, podpornikov 25, skupaj 50. Gld. 50-—.

10. MokronoŠka: 1. Ivan Virant, župnik v Mokronogu; 2. Andrej Grčar, nadučitelj ; 3. Fran Pen c a, veleposestnik. Namestniki: 1. ; 2. Iv. Volk, kaplan na Trebelnem. 3. Edvard Bohinc, učitelj. Ustanovniki 4, letnikov 36, skupaj 40. Gld. 42- —. (Daljo prih.)

Domače stvari.

— (Dnevni red III. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 21. oktobra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika

11. deželnozborske seje z dne 17. oktobra 1890. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice. 4. Ustno poročilo fin. odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarsko in poljedelske šole na Grmu za leto 1889 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1889. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o račuuskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1889. 7 Ustno poročilo finančnega odseka o račuuskem sklopu naj-denškega zaklada za leto 1889. 8. Ustno poročilo fin. odseka o računskem sklepu blazniškega zaklada za leto 1889. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada deželne prisilne delal-nice za leto 1889. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada deželne prisilne delal-nice za leto 1891. in o prošnji Frana Bajca, pro-vizijonirauega paznika deželne prisilne delalnice za stalno umirovljenje. 11. Ustno poročilo finaučnega odseka o računskem Bklepu deželnega zaklada za leto 1889. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1889. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1891.

— (Gosp. dr. Celestin,) vseučiliščni profesor v Zagrebu, podaril je »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji d«set gold.f „Sloveniji" pa pet gold. Iskrena bodi hvala blagemu prijatelju slovenskih vseučiliščnikov!

— (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) podarila je po g. dr. J. Vošnjaku „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 50 gld., reci petdeset goldinarjev. Slava ji!

— (Gosp. Ign. Žitnik,) deželni poslanec in urednik „Slovencu", zbolel je nanagloma včeraj na potu v Presko, kjer je, kakor vsako nedeljo, bil namenjen opraviti nedeljsko duhovno opravilo. Kakor čujemo, se mu stanje boljša in mu bode kmalu mogoče se vrniti v Ljubljano. Dokler ne okreva, ostal bode pri gosp. župniku v Preski.

— (Zgradba deželnega gledališča) pri ugodno lepem suhem vremenu prav lepo napreduje. Včeraj zjutraj uzidala se je temeljna plošča, v navzočnosti g. dež. glavarja dr. Poklukarja, deželnega odbora in nekaterih g. g. poslancev. Kakor navadno pri tacih prilikah se je uzidala kaseta z dotfčnimi dokumenti, katerim se je priložilo po jeden iztis domačih časopisov, nekaj novcev i. t. d. Ker so namerava slavnostno vršiti le polaganje sklepnega kamenja, se je včeranje polaganje temeljne plošče vršilo brez vsacega slavnostnega aparata na gori imenovani način.

— (Poročil se je) danes v farni cerkvi pri sv. Jakohu gosp. Fran Bakšič, c. kr. poštar v Ljubnem na Štajerskem z gospodično Amalijo N e-g r e 11 i p 1. M o 1 d e I b e.

— (Mi ust a j amo in vas je strah. Pod-tem naslovom piše „Edinost" : „Nek lahonski dopisnik objavil je v „Cittadino" od min. četrtka dopis iz Istre, v kojem opisuje razmere istrskih Lahov ter navidezno šiba kolovodje italijanaška stranke, v Poreči, katera je zapisala na svoj prapor: »Nobene pravice Slovanom". Imenuje jih „gl? intrasi-genti propugnatori del Nessuno" ter predbaciva jim zmoto, v kateri so dosedaj živeli ter nameru-jejo še dalje trdovratno se je držati. Predočuje jim smesnost njih trditev in nelogiko njih delovanja. „Svetu hočete zabiti v glavo, da Slovanov v Istri ni, ali da jih živi le brezpomembna peščica; v svojih listih pa na dolgo govorite in plašite z nevarnostjo, ki preti Italijanom od „slovanskega navala" (marea slava); govorite in popisujete grozne bitke in boje, zabilježujete zmage, a zanikate eksistenco sovražnikov (Slovanov). Kje je logika; kje zdravi rakuna?" — Dopisnik sprevidi, da se Slovani res gibljejo, da dan na dan doživljajo nove zmage in napredke tudi v Istri, radi česa obeča, da bode o tej stvari še pisal ter razpravljal svoje misli, s kakim orožjem bi se morali Italijani postaviti v bran proti nam. Hočemo videti, kako jajce še iznese ta lahonska kokoš."

— (Mesto okrajnega sodnika v Š e n t Lenartu v Slov. goricah) je že davno izpraznjeno, ker je prejšnji c. kr. okrajni sodnik c. kr. okrajnemu sodišču v Celju prideljen. Drugod se izpraznjena mesta kmalu razpišejo. Čudno se nam torej dozdeva, da se to mesto okrajnega sodnika v Št. Lenartu ne razpiše. Ali hočejo morebiti tudi to mesto brez vsakega natečaja podeliti sedanjemu vodju tega sodišča c. kr. sodnijskemu pristavu Adolfu Meixnerju? Adolf Meixner je sicer v naBprotnih krogih, posebno pri peščici nemškutarjev v Št. Lenartu persona grata in pristaš nemške stranke, pa to je menda ne' bi opravičevalo, da se mu mesto okrajnega sodnika v Št. Lenartu podeli, za katero mesto bi bil ravno on po svojih antecedencijah najmanje prikladna oseba,

— (Požar.) V vasi Kor it no naGorejnskem pogorele bo preteklo soboto trem posestnikom hiše in vsa gospodarska poslopja ter mnogo shranjenih pridelkov. Bleško gasilno društvo prihitelo je koj na pomoč ter omejilo ogenj in rešilo s Blamo krito bližnje poslopje in tako odvrnilo daljne razširjenje požara. Tudi Radovljiška in Begunska gasilno društvo delovali sta prav hvalevreduo. Škoda znaša 6000 gld.

— („ Slovansko pevsko društvo" v Trstu. Zanimanje za to društvo je jako živo; pevskih vaj udeležuje se veliko število Tržaških pevcev. Veseleči se na tem pojavu narodne zavednosti izražamo željo, da bi zanimanje to ne zamrlo, ampak da bi rastlo od dne do dne Tržaške slovanske pevce, koji še neso pristopili k temu društvu, opozarjamo, da svoj pristop lahko prijavijo pri ured-

I ništvu našega lista. „Edinost".

— (Iz S mar ti na p r i L i t i j i) se piše: Pre-tečeni teden, klatili so se tukaj v našem kraji tatinski lopovi; ki so v večih tukajšnih bližnjih vaseh kradli. V Vintarjevci so v noči od torka na sredo ukradli ko»ja, katerega so pa ljudje še tisti dan, proti noči dobili nazaj, in aicer v gozdu v grabnu pod Fedelčvrhom. Bili so trije lopovi, mej temi tremi, je bil jeden tistih treh, ki so poleti z Ljubljanskega grada ušli.

— (Pevsko društvo „Zvon") ustanovili bo v Šmartnem pri Litiji. Želimo novooBnovanemu društvu, da se krepko razširja in uspešno deluje za napredek slovenskega petja.

— (Strela udarila je v stolp) farne cerkve v Bevkah pretekli četrtek zvečer. Navzlic strelovodu unela se je streha ter zgorela. Škoda znaša nad 1000 gld. Gasilno društvo Vrhniško pogasilo je požar še le proti jutru ter rešilo zvonove, Cerkev ni bila zavarovana.

— (C. in k r. d r ž a v n o vojno minister-stvo) Bi namerava dobavo raznih oblačilnih in oprav-nih potrebščin zagotoviti potom splošne konkurencije. Oni podjetniki, ki so zmožni dobave ter zanesljivi, opozarjajo se na ta razpis z opomnjo, da ao pri nionturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gradci in Kaiser-Ebersdortu in pri monturnem podružničnem skladišči v Karlsburgu vzorci razpisanih rečij na ogled pa da jih je tudi lahko kupiti od imenovanih montumih upravnih zavodov. Opominja pa se, da so k cenam, ki jih je za take vzorce plačati, prišteti razen dejanskih nnpravnih stroškov še razni drugi, ki jih je imela vojna uprava. V zaznamu rečij nahajajo se poleg mnogih drugih: robci, čake, čelade, žimni čopi, ovratnice, rokavice, petne podkovice, streraoni, podbradne verižice, lopate, konjska česalo, skledice s pokrovom, vojaške steklenice, povezne vrvi za krmo, napoj no golide, konjske krtače, zimske hlače, bombažni životniki i. d. r. Ponudbe je uložiti najkasneje do 15. novembra 1890. I. do dvanajste ure opoludne pri ulož-nem zapisniku državnega vojnega miniBterstva. Pogodbeni načrt in podrobnostij ter obrazci ponudbeni vidijo se lahko tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.

— (Razglas.) 0. kr. kmetijska družba kvnujska bode prodajala plemensko goved, nakupljeno z državno podporo, in sicer bike beljunske (cikaste) pasme v ponedeljek 27. oktobra dopoludne ob 10. uri na dvorišči gostilne pri Wucl>rerji v Lescah. Goved se bode prodajala dražbeno s sledečimi pogoji: 1.) Goved se postavi na dražbo za polovico cene, katero je stala družbo, in proda se onemu, ki ponudi za njo največ. 2.) Kdor kupi govedo, mora jo precej plačati. 3.) Kupec se zaveže z zavezuim listom, da vzame kupljeno goved v varstvo svoje. C. kr. kmetijska družba kranjska ni porok za nobeno reč, zato naj pa vsak, ki misli kako govedo kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda.

Telegrami „Slovenskomu Narodu":

Praga 18. oktobra. V današnji seji spravne komisije deželnega zbora odklonil se je Schmevkalov predlog. Zanj so glasovali samo Nemci. Matuš je predlagal, da naj komisija hitro nadaljuje posvetovanje o predlogi o preosnovi deželnega kulturnega soveta. Ta predlog bil vsprejet, ker so zanj glasovali Nemci, veleposestniki in StaroČehi. Vsi mla-dočeški predlogi so se zavrnili, ker so zanje glasovali le Mladočehi.

Peterburg 19. oktobra. Vojno mini-sterstvo pridobilo v južnozapadnem delu države obširna ozemlja, da bode njih pridelke porabljalo za vojsko.

Dunaj 20. oktobra. Strajk službujočih pri tramvay-ji se danes nadaljuje. Del službujočih, ki se ni hotel udeležiti štrajka, dobiva nepomanjšano mezdo, če tudi je promet še občno ustavljen.

Rim 20. oktobra. Kakor pišejo nekateri listi, podpisal je kralj dekret, s katerim se razpušča zbornica. Nove volitve bodo dne 16., ožje volitve dne- 24. novembra.

Raveima 20. oktobra. Kongresa soci-jalistov, ki se je sešel včeraj, udeležilo se je 120 udov, došlo 200 pritrjevalnih izjav, sklenilo se je pozvati vse italijanske delavce, da praznujejo dne 1. maja 1891, in da se priredi shod vseh socijalnodemokratičnih frakcij, ter se socijalni deinokratje udeleže volitev s

svojin programom i*i sklepajo alijance samo s strankami, ki so s socijalnimi demokrati v prijaznih odnošajih.

Razne vesti.

* (Hud orkan) divjal je pretekli teden na obalih nove Škocije. Angleška ladija „Mellnebay" ponesrečila se je, ter je poginol kapitan in 14 mornarjev. Samo trije rešili so se, ter priplavali na suho. Tri neznane ladije potopile so se z vsem moštvom pri kapu Breton.

* (Etna začelaje bi u vati) pretekli petek. Velikanski vulkanični parni slop se dviga nad centralnih vrhom. Na strani proti Giarri bil je potres, katerega je spremljalo padanje pepelnih izmečkov.

* (Marseille brez vode). Industrijalni zavodi v Marseillu so v veliki nezgodi. Počila je na dveh mestih glavna cev vodovoda, ki preskrbuje tovarne z vodo, ter so morale vsled tega ustaviti delo. Ker popravljanje utegne trajati več dni — morda 10 — je pomankanje vode občno in škoda neizmerna. Občinstvo je razburjeno. Mestni sovet, ki je zanemarjal potrebna popravljanja, so hudo napada.

* (Požar cerkvene strehe). Svinčeno kupolo katedrale v Sieni uničil je požar, ki je postal usled neprevidnosti delavcev, ki so jo popravljali Ogenj se je razširil tudi na streho cerkveno, ter jo deloma uničil. Iz Florenca došli so gasilci z orodjem. Hud veter siril je ogenj.

* (Grozen požar v hotelu). Iz Novega Jorka se poroča o groznem požaru, ki je uničil največi hotel v mestu Svracusa v noči od srede na četrtek. Požar je nastal vsled tega, da se je prevrnil kotel razbeljene masti, ki se je vnela. V hotelu bilo je 400 potovalcev, ki so bili vsi v najboljem spanji. Godili so se grozni prizori, požarna bramba ni imela dostojnega orodja za tako katastrofo. Stopnice ki so bile lesene, bile so že zgorele, in tako so bili potovalci v gornjih nastropjih v največji nevarnosti. Nekoliko so jih rešili, drugi poskakali so na ulico ter je bilo tako mnogo mrtvih in teško poškodovanih. Zjutraj bil je hotel le še kup razvalin mej okajenimi glavnimi zidovi. Misli se, da je mrtvih 25. Tudi več gasilcev bilo je teško poškodovanih. Škoda znaša pol milijona dolarjev. Po najnovejih poročilih so mrtvi 3 potovalci in 5 služnikov, ranjenih pa je 30 oseb.

Bratje Sokoli!

V petek 17. t. m. pričel se je sistematični

pouk v telovadbi

ter se bode nadaljeval po sledečem vspo-redu:

Vsak torek in petek od 8. do 9. ure zvečer vaje za začetnike. 2. Vsak četrtek od 8. do 1/910. ure zvečer vaje za predtelovadce in že bolj izurjene telovadce. Pouka udeležiti morejo se tudi nečlani društva. — Oglase vsprejema vsak torek, četrtek in petek od '/a8- do Va9. ure zvečer v telovadnici c. kr. višje realke društveni telovadni učitelj gospod Matija Benčan.

Izrazujoč toplo željo, da bi se bratje Sokoli prav marljivo in v mnogobrojnom številu udeleževali društvenega telovadnega pouka, kliče vsem cenj. bratom Sokolom srčni

„Na zdravje!"

©oVfoor-

1.

Za vnanjo porabo. Bolečine udov, protinske m revmatične bolesni in vsakovrstna vnetja se z gotoviin uspehom ozdravijo z Moll-oviin .Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55 —13)

iJIBLJiMI ZTOr

Mtoji

za vse leto gl<l. 4.4SO ; m pol leta. gld. 9.80] za Četrt letu gld. 1.15.

is

19. oktobra.

Pri Haliel: Dr. Reif, VVreisnig, Reichenburger, Ke-bitseh, Iloeh, Merklein, Berger z Dunaja. — Karaschia iz Celja. — Freuding iz Trbiža. — Simuel iz Anglije. — Baron Samarugga iz Gorice. — Uolstein iz Gradca.

Pri .Slonu : Lobel, Ilirschman iz Siska. — Weid-man iz Zagreba. — Stare iz Kamnika, — Vanlć s Krškega. — Krenu iz Kranja. — St. miki iz Brna. — Motton/ iz liiBtrice. — VVidmar z Reko. — Marx iz Celovca. — Baronica Ilumel, Kaiser, Ktinigsberger, Amborger, Sshwab, Po-diHchowitsch, Wistel, Theinier z Dunaja.

Pri j ii*n i-m kolori vo ru : Buchta m Dunajs. — Oblak » Ptuja. — Tratnik, Poao is Trsta.

Tržne cene v EJiiltljAiai

dne 18. oktobra t. 1.

Meteorologično poročilo.

normalom.

Z)unajska "borza,

dne 20. oktobra t. 1. (Izvirno telcgraflčno poročilu.)

Papirna renta . . Srebrna renta Zlata renta .... 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije. . .

London......

Srebro ......

Napol.......

C. kr. cekini • Nem&k« marke . . .

4°/0 državne srečko b !. 1851 25 I *M. IJt) gld. 99 kr.

Državne srečke h 1 1864 100 . 179 . 75 g

Ogerska zlata renta 4°/0....... 101 , 4o ,

OgerBka papirna renta 5°;0 ...... 99 , 25 ,

Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 120 . 50 ,

Zemlj. obč. avstr. 4>/ta/0 zlati zast. listi . . 113 . 7f> „

Kmditne srečke......100 gld. 183 , — ,

Rudolfove srečke ..... 10 , 18 „ _

Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 " 161 . 50 j

Traiuway-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . — . — .

Zahvala.

Prisrčna hvala bodi vsem onim, ki bo o priliki nenadne smrti mojega predrazega očeta, gospoda

ANTONA KOTNIKA

hišnega posestnika in krčmarja v LJnbljani,

preljubljenemu ranjcemu z venci, z udeležbo pri pogrebu ali sicer izkazali poslednjo čaBt.

V Ljubljani, dne 19. oktobra 1890.

Terezija Kavčič roj. Kotnik.

(78<)

Iščem

gostilno ali prodajalnico

v najem ali na račun.

Ponudbe vsprejema iz uljudnosti upravniitvo „Slo-venskega Naroda". (783—1)

puškar (34i-49> v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)

priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresne pusicu na pu&ke zadovke (Tlinterladei) in prevzame druga popru-

vila po najnižjih cenah. Cenike ■ podobami doposllja brezplačno ln franko.

Zahvala in priporočilo.

Udano podpisani zHhvaljiije se svojim p. n. gostom za mnogobrojni obisk mej poletjem kot gostilničar v ,.TonrIstenbotelu*»-u pri bohinjskem jezeru in si usoja nazuanjati, da je prevzel z denašnjim dnem

restavracijo „Pri Lipi"

(Bestanratlon ,,Zur Llnde")

v Židovski h ulicah.

Skrbel bode za dobro pivo, pristna vina, okusna Jedila najbolje, kakor tudi za pazljivo postrežbo. — Za mnogobrojni obisk se priporoča g 8poštovai,jein

Jožef ^Eexa.ci:n.gr©r

gostilničar.

(Predzadnji teden!

srečke a 1 goli

aoldinarjev

il srečk fH goldinarjev.

2291 dobitkov.

(699—29)

63 srečk 5> gold. 5d kr.

Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C IttATTER-ji-

Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar

Ustni ua in tisk „Narodne Tiskarne*.