logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

MEGLENA USODA JOLI V MONTE CARLO, TISOČ STEKLARJEV RUTENKA V ŠPANIJO

Mercator ©®ddQm? ©©Oil®

Opekarniška ulica 9, Celje ^

sobota 28. maj 2005, ob 11. url COCA - COLA ŠPORTNA AKADEMIJA nedelja 29. maj 2005, od 11. do 15. ure INUNE FESTIVAL

nedelja 29. maj 2005 med 9. in 12. uro UŽTTKARUE - Maja in Nina Pika

Ponovno ta konec tedna, od 27. do 29. maja 2005.

- 3:2

23 kupce Kupite3-plačate2!

Kemoplast d. o. o. j Orofenikova 7 | 3230 Šentjur

Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?

CELJE

"NOVA" OKNI A

prednost je \ k v a I I t « 11

080 12 24 www. mik-ce.si

MIK tu. Gaji lil. Cilje 13 US SI SI, salu LJubljana SI SIJ !0 II, Maribor II 4SI II «

ABITURA .

Podjetje za izobraževonje

ťlSJA STROKOVNA SOLA ABITURA (n. Cilji

KOMERCIALIST

(VI. Stopnja) Informativni dan bo v četrtek, dne 9.6.2005 ob 17. uri

POSLOVNI SEKRETAR

(VI. stopnja! „,_,„„ „„ „

vÍEtrtah, dne 9.6. 2005 ob 18. uri

JANJA INTIHAR

UVODNIK

Ni kriv samo Vegrad

Generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak je pred nekaj tedni, ko je v Velenju mirila Ingradove sindikaliste, vsaj v enem žepu držala figo. Obljubo, da bo svojemu obubožanemu celjskemu »vazalu« priskrbela denar za marčne plače, je, sicer z majhno zamudo in po enodnevnem štrajku stotih Ingradovcev, izpolnila, vse ostalo pa je bilo sprenevedanje.

Zdaj je namreč že popolnoma jasno, da je bila obljuba, da bodo zaposleni do konca tega meseca dobili tudi aprilske plače, na zelo trhlih nogah, in da so bila zagotovila, češ da je Vegradov-cem veliko do Ingrada, zato bodo na vsak način preprečili njegov stečaj, prazno besedičenje. Denarja za plače namreč ni in ga, kot kaže, tudi ne bo, stečaj pa je tik pred vrati.

Vendar pa bi bilo za propad ene od zadnjih legend celjskega gospodarstva, kjer je bilo v najboljših časih zaposlenih več tisoč ljudi, kjer je »gor zraslo« kar nekaj danes znanih celjskih gospodarstvenikov in kjer so ljudje s ponosom govorili, da delajo v Ingradu, krivično obtoževati le velenjske gradbince. Agonija nekoč največjega gradbenega podjetja ne samo na Celjskem, ampak kar v celi Sloveniji, se je namreč začela že veliko prej, preden je v njem zagospodarit Vegrad. Morda lahko brez pretiravanja zapišemo, da najbrž že takrat, ko je Ingrad zapustil veliki Marjan Prelec. Vsi, ali vsaj velika večina direktorjev, ki so prišli za njim, so podjetje zadolževali in izčrpavali, pri molži pa so, roko na srce, sodelovali tudi delavci. Zgodb in zgodbic o tem, kdo vse je v preteklih letih imel roke obrnjene tudi k sebi, kroži po Celju ničkoliko. Da bo moralo stare račune zdaj plačati približno 180 ljudi, kolikor jih je še zaposlenih v podjetju, pa je že čisto nova zgodba.

Propad Ingrada pa, hvala bogu, nikakor ne pomeni tudi propada gradbeništva v Celju. V minulem desetletju je, tudi s pomočjo strokovnjakov, ki so zbežali iz Ingrada, zraslo nekaj podjetij, ki se odlično znajdejo v vse večji konkurenci.

Raziskovalci vas vabijo

V Osrednji knjižnici Celje so včeraj odprli razstavo raziskovalnih del, ki so nastajala v okviru projekta Mladi za Celje. Celjski srednješolci in osnovnošolci so naloge iz različnih področij družboslovja in naravoslovja pripravljali skozi vse šolsko leto in jih v tem mesecu že predstavili javnosti ter zagovarjali pred strokovnimi komisijami. Tako je s strani 286 mladih avtorjev nastalo 90 srednješolskih in 35 osnovnošolskih nalog. Pomembna letošnja novost pri razstavi je tudi tesno sodelovanje z Osrednjo knjižnico Celje pri digitalizaciji nalog, razstava pa bo na ogled do 23. junija. PM

Na Altermedu tudi hoja po žeijavici i

Na sejmu zdravilstva, ze-liščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti, imenovanem Altermed, ki je nova sejemska prireditev v organizaciji Celjskega sejma, se bo 4. in 5. junija predstavilo okoli 90 domačih in tujih razstavljavcev, obiskovalci pa se bodo lahko udeležili tudi najrazličnejših predavanj, saj jih bo v dveh dneh sejma na sporedu več kot 50. Zanimive, zdravju koristne in zabavne pa bodo tudi druge obsejemske prireditve.

Sejem Altermed bo potekal pod sloganom Življenje v ravnotežju. Mag. Franc Pangerl, direktor uprave družbe Celjski sejem, je na včerajšnji novinarski konferenci ocenil, da si bo sejem in obsejemske prireditve og

ledalo od 8 do 10 tisoč obiskovalcev, saj se po njegovem zdravilstvo ni še nikjer v Sloveniji in nikoli do zdaj predstavilo tako kvalitetno, kot se bo prav v času sejma Altermed.

V kongresnih dvoranah in dvorani Celjanke bo tudi več kot 50 predavanj, uvodna okrogla miza pa bo namenjena oceni položaja zdravilstva in statusa zdravilcev v luči že dolgo in težko pričakovane zakonodaje in ustanovitve zdra-vilske zbornice Slovenije, je na novinarski konferenci povedal Vasilij Šimek, predsednik organizacijskega odbora sejma Altermed. Na svoj račun bodo prišli tudi vsi tisti, ki stavijo na zdravilne učinke zelišč, saj se bodo na sejmu predstavili mnogi poznavalci, ki so se z dušo in srcem

zapisali tej dejavnosti, ki ima v Sloveniji tisočletno tradicijo, je včeraj povedal dr. Janko Rode, član organizacijskega odbora sejma.

Še več informacij o dogajanju na sejmu Altermed in posameznih dogodkih ter predavanjih je na voljo na spletni strani www.ce-se-jem.si.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali, kako potekajo različne zdravilne metode (bi-oenergija, kiropraktika, ra-diestezija, iridiologija, psihoterapija, magnetna terapija, reiki, zdravljenje s plesom, glasbo, zdravo prehrano itd.), seznanili se bodo lahko z najrazličnejšimi masažami, zelišči in njih uporabo, številnimi izdelki, name

njenimi ohranjanju in izboljf šanju zdravja in z.bogato D» j teraturo z omenjeoih podrží čij. Posebnost in rrôvosJ bj tudi ponudba v i^tàçrâtâjï na sejmišču, ko botta ebisjùj-; válcem na voljo jêâtlnjkç diabetike, osebe ž" alergij mi in osebe, ki bbtehajo:*®' srcu in ožilju. Pdslçusiit bp mogoče tudi hrânD-:;fct-jji idealna za prečiščevaofe or< ganizma in posledičoo"Zd;vjJÍ kejšo postavo.

Vstopnice za ogled sejma bodo po 700 tolarjev; s tako vstopnino pa si bo mogoče ogledati celoten sejem, se udeležiti predavanj in drugih obsejemskih ter zabavnih prireditev, na primer hoje po žerjavici, ki bo na sporedu v soboto, 4. junija, v večernem času.

MARJELA AG REŽ

Evropski policisti v Velenju

Od včeraj pa do sobote Policijski sindikat Slovenije v Velenju gosti redno letno zasedanje Izvršnega komiteja C ESP, organizacije, ki že od leta 1988 združuje policijske sindikate in njihove člane iz 18 evropskih držav.

CESP je kot nevladna organizacija polnopravna članica Sveta Evrope, danes pa v svojih vrstah šteje več kot 280 tisoč članov, policistov iz držav Evrope. Redno letno zasedanje Izvršnega komiteja poteka pod skupnim naslovom Širitev in varnost leto dni kasneje. V bistvu gre za prelomno srečanje.

na katerem bo organizacija zaradi novih izzivov in nalog poiskala nove oblike organiziranosti. V Velenju so člani Komisije za evropske zadeve že postavili izhodišča za pogajanja z EU na področju materialnega in socialnega položaja policistov, ki je v nekaterih državah članicah na izredno nizki ravni in onemogoča nemoteno opravljanje policijskega dela.

Uradno se zasedanje začenja z današnjim plenarnim otvoritvenim delom ob 9. uri v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. Poleg števil

nih gostov se ga bosta udeležila tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate in v.d. generalnega direktorja slovenske policije Bojan Potočnik. V uvodnem delu bo izhodišče zasedanju podal Bečir Kečanovič s predavanjem Odgovornost države in družbe pri ogroženosti policistov. Zasedanja Izvršnega komiteja v Velenju se udeležujejo vodstva in delegacije policijskih sindikatov iz Nemčije, z Malte, Nizozemske, iz Španije, Francije, s Portugalske, iz Belgije, Italije, s Poljske, iz Litve, Grčije, s Cipra,' z Madžarske,

iz Makedonije, Bolgarije in Slovenije, kot opazovalki pa tudi delegaciji policijskih sindikatov Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. US

V celoti ali po dogovoru oddamo poslovno

proizvodno-skladiščni objekt cca 2000 m' uporabne površine s pripadajočim 1700 m2 parkirišča v centru Prebolda. Informacije na naslovu:

Savska loka 1,4000 Kranj Telefon: 04-237-55-46 ali na gsm: 031-631-989

Dividende in nagrade

Tako kot pri prejšnji fazi prenove Mariborske, bodo tudi tokrat traso pregledali arheologi. Če bodo našli kaj pomembnejšega, se bodo dela zavlekla.

Še nekaj dni normalno skozi Celje

Zadnja faza obnove Mariborske ceste v Celju, v kateri bodo obnovili oziroma na novo zgradili Aškerčevo cesto, vozišče po Krekovem trgu in Ulico XIV. divizije, naj bi se začela čez dober teden.

To novico nam je včeraj potrdil Marjan Koler iz Darsove službe za poslovno komuniciranje, Iztok Uranjek, ki je predstavnik Mestne občine Celje pri tej naložbi, pa nam je povedal, da bodo vlogo za delne zapore cest na gradbišču vložili prav danes. Vloge obravnava Direkcija RS za ceste, običajno pa za izdajo dovoljenja potrebuje od sedem do 10 dni. V prvi fazi gradnje, bodo zaprli le tiste dele cestišč ob gradbišču, kjer pričakujejo arheološke najdbe - torej ob Aškerčevi cesti in v križišču pri pošti. Verjetno bodo torej že kar takoj ugriznili v najtežji del gradnje, saj bo treba za čas izkopavanj zapreti podvoz pod železnico proti Skalni kleti. Obnova 702 m dolgega odseka naj bi bila zaključena še pred zimo, želijo tudi izvajalci - CM Celje - vse pa bo odvisno od hitrosti arheoloških izkopavanj in od morebitnih najdb. Dela bodo stala 850 milijonov tolarjev. BRST, foto: GK ——-i- Št. 38 - 27. maj 2005

mM

V preteklih dneh so se delničarji nekaterih podjetij na Celjskem že odločili, kakšne dividende si bodo razdelili letos in kako bodo za delo v preteklem letu nagradili uprave in nadzorne svete.

V Banki Celje bodo letos dobili 3.600 tolarjev bruto dividende na delnico. Za dividende bodo porabili 1,44 milijarde tolarjev bilančnega dobička, kot nagrado za uspešno delo v preteklem letu pa bodo članom nadzornega sveta in uprave namenili 46 milijonov tolarjev. Banka Celje je lani poslovala uspešno, saj je bilančno vsoto povečala s 324,6 na 361,6 milijarde tolarjev, kar pome

ni 11- odstotno rast. Približno tolikšno naj bi imela tudi letos.

Delničarji celjskega Etola bodo za dividende dali 309 milijonov tolarjev dobička. To pomeni, da bo bruto dividenda na delnico znašala 1.350 tolarjev. Za nagrade upravi in nadzornemu svetu so namenili dobrih 27 milijonov tolarjev neto. Preostanek bilančnega dobička v višini 1,4 milijarde tolarjev ostaja nerazporejen. Etol je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 1,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je za štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček je višji za dva odstotka in znaša 222 milijonov tolarjev.

Letošnje dividende v Cinkarni bodo znašale 600 to^ larjev bruto, zanje pa bodo porabili nekaj manj kot 489 milijonov tolarjev bilančn, ga dobička. Za nagrade nadzornikom in upravi so lastniki podjetja namenili 17,7 ( milijona tolarjev, ki jih bodo izplačali v delnicah.

Letno skupščino so ta te: den imeli tudi v Zdravilišču Laško, kjer pa dividend ne bodo delili, ampak bodo I 33 milijonov tolarjev bilančnega dobička razporedili v| rezerve. V zdravilišču so v prvih letošnjih štirih mesecih ustvarili 966 milijonov tolarjev prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. JI

Z dobrim srcem do računalnika

Na dobrodelnem koncertu za slepo Sanjo z Gomilskega, ki ga je minuli petek pripravilo Združenje prijateljev slepih Slovenije, so zbrali 800 tisoč tolarjev, ki jih bodo namenili za nakup specializirane tipkovnice z braillovo pisavo.

Celotna naprava z računalnikom s prirejenim programom za slepe in s skenerjem sicer stane 2,35 milijona tolarjev. Ker s koncertom niso zbrali dovolj denarja za nakup računalnika, bodo razliko primaknili sponzorji- Na koncertu je nastopilo 16 izvajalcev za-, bavne in narodnozabavne glasbe, pri čemer so se vsi odpovedali honorarju. BA

KJE SO NAŠI POSLANCI?

Senca tovariša Ribičiča

NOVI TEDNIK DOGODKI

Predstavniki šol, ki so se pri skrbi za zobe najbolje odrezale

Za bele in zdrave zobe

Zdravstveni dom Celje - organizacijska enota zobozdravstvo je včeraj ob zaključku akcije Tekmovanje za Ci-, ste zobe ob zdravi prehrani priredila veliko proslavo za osnovnošolce, ki so v preteklem šolskem letu najbolje skrbeli za ustno higieno.

Učenci 3.a OŠ Lava dobro vedo, kako skrbeti za zdrave zobe: »Redno jih je treba čistiti, sploh če jemo sladkarije ... Sploh pa je bolje, da jemo sadje in zelenjavo ... Tudi gazirane pijače niso dobre za naše zobe ... Pravilno se jih umiva od dlesni navzgor, nam je pokazala sestra ... Me smo bile bolj pridne kot fantje, imamo same zajčke, oni pa tudi nekaj polžkov ... Črvivi zobje niso lepi in če se zagnojijo, lahko celo umreš,« so povedali v en glas. Tudi razredničar-

Koordinatorka zobozdravstvenega varstva za celjsko regijo, dr. Vilma Cvikl, spec, pedontolog

ka Natalija Košir je uvrstitve svojih šolarjev med najboljše zelo vesela, čeprav obžaluje, da v šoli nimajo možnosti umivanja zob. Sicer pa se je v Planetu TUŠ zbralo kar

sedemsto najbolj vestnih in pridnih otrok iz dvajsetih osnovnih šol iz Celja, Vojnika in Štor, ki so v spremstvu učiteljev in ravnateljev dobili spominske plakete, simbolične nagrade in si povrhu ogledali še film.

Dr. Vilma Cvikl, spec, pedontolog, koordinatorka zobozdravstvenega varstva za celjsko regijo, pravi, da gre za dolgoletno in zelo uspešno preventivno akcijo. »Vsako šolsko leto poskušamo otroke z različnimi aktivnostmi motivirati tudi za zdrav način življenja, primerno prehrano, ne le za redno čiščenje zob. V Celju v ta namen delujejo tri medicinske sestre, dve pedontologinji in seveda vsi ostali zobozdravniki. Letos ugotavljamo, da ima približno polovica otrok primerno ustno higieno, kar bi

radi še izboljšali. Otroke lahko poučimo o skrbi za zobe, veliko pa je odvisno od staršev, ki bi jih morali opozarjati na nujnost vsakodnevne nege. Od njih je odvisna pobuda,« je povedala Cviklova, ki je skupaj z dr. Štolfo, spec, ortodontom, tudi podelila priznanja. »Zdaj pa vsi na svoje sedeže, pred predstavo dobite pokovko, preden odidete, pa ne pozabite na jabolko,« je povezovalec Gogi napovedal težko pričakovani začetek filma.

»Če dobro skrbiš za zobe, potem zobozdravniku ni treba vrtati po njih,« so še povedali šolarji in obljubili, da bodo tudi v naslednjem letu tako pridni in si prislužili lepe nagrade, pa še lep nasmeh za povrh.

POLONA MASTNAK

Foto: ALEKS ŠTERN

Lanske volitve so z novimi oblastniki prinesle ideološki zasuk, saj je vsaj za tri od štirih članic koalicije med drugim značilen nekoliko drugačen pogled na bližnjo preteklost. Močneje je ta zasuk skupaj s precejšnjo razliko zgodovinskega pogleda med političnima poloma prišel na plan ob parlamentarnem obravnavanju sprememb t.i. »vojnih zakonov«, ki jih je pripravila vlada. In znova dokazal, da je sprava v Sloveniji še vedno zelo abstrakten pojem.

Vlada je že sredi aprila predlagala z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja status civilne žrtve, s katero ta ne bi bil več odvisen od vojaške sile, ki ji je bila oseba izpostavljena. Predlagana novela zakona o vojnih grobiščih pa predvideva, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobišč posebej obravnavane kot žrtve revolucionarnega nasilja. Na tej podlagi spremembe predvidevajo tudi nov napis na spominskih obeležjih na grobiščih.

Zakonodajo naj bi po skrajšanem postopku obravnavali že konec prejšnjega tedna na izredni seji, čemur so nasprotovale opozicijske LDS, SD in SNS. Slednje so prepričane, da gre za vsebinske in politično zelo občutljive spremembe, o katerih bi kazalo odločati brez nepotrebne naglice v okviru rednega postopka, kjer bi lahko v umirjenem dialogu soočili stališča. Socialni demokrati (SD) so med drugim dejali, da vladna koalicija vsiljuje vnovične že presežene zgodovinske delitve o dogajanjih med in po 2. svetovni vojni ter želi izenačiti domobrance s partizani oziroma kolaboracijo z NOB-jem. Poslanci so nazadnje dosegli dogovor, da obravnavo vladnih predlogov prestavijo na julijsko sejo, vseeno pa (zaenkrat) ostaja skrajšan postopek sprejemanja, ki ne omogoča splošne razprave. To je dodobra razjezilo Slovensko nacionalno stranko, ki je LDS in SD očitala, da je predsednik vlade »izkoristil njuno naivnost, saj omogočata spreminjanje zgodovine po skrajšanem postopku«.

Razpravo o vojnih zakonih je sredi tedna zasenčila ovadba Mitje Ribičiča, nekdanjega pomočnika načelnika Oz-ne za Slovenijo, ki je po navedbah policije osumljen kaznivega dejanja genocida zaradi domnevne povezave s povojnimi poboji. Ovadba posega na občutljivo in temačno področje slovenske zgodovine, ki doslej ni bilo nikoli povsem pojasnjeno, kot tako pa je bilo tudi ena od poglavitnih ovir za resnično narodno spravo.

»Izvensodne povojne poboje obsojamo, krivci zanje mo-

i

Bojan Kontič

rajo odgovarjati, stališče stranke je tu povsem jasno,« pravi Bojan Kontič, velenjski poslanec SD. Čeprav ovadbe proti Mitji Ribičiču ne morejo komentirati, dokler ne bo znana njena vsebina, pa se mu zdi nesprejemljivo, da je prišla v medije, še preden so o njej obvestili osumljenega. »Upam, da je ovadba korektno pripravljena in da v ozadju ni političnih interesov ali političnih spletk. Glede na čas v katerem živimo, pa je seveda tudi to možno,« pravi Kontič in poudarja, da se mora z dokazovanjem krivde ukvarjati tožilstvo, ne pa javnost.

»Nisem videl policijske ovadbe, ne vem, kaj je v njej, razen tega kar piše po časopisih. Zgodba je zelo preprosta, za takšne zločine vedno odgovarjaš. Seveda pa odgovarjaš tudi, če nekoga obtožuješ za zločine, pa nimaš v roki česa, kar bi to dokazovalo,« opozarja Slavko Gaber, celjski poslanec LDS. Če imajo dokaze za genocid, kar je sicer zelo huda obtožba, to po njegovem ne bi smelo vplivati na ostale razprave. »V primeru, da pa nekdo zopet potrebuje samo dodatno pokanje okoli določene teme in gre samo za politiziranje, potem je to neopravičljivo. To ne bi bil samo udarec spravi, ampak tudi politični kulturi v državi,« opozarja Gaber.

»Sprava je nekaj, kar nam ni posebej uspelo,« pravi Gaber, Kontič pa je prepričan, da so možnost zanjo v tem trenutku tako majhne, da tudi proces proti Ribičiču nanjo ne bo vplival, ne v pozitivno, niti v negativno smer. »Pogledi do tega zgodovinskega obdobja so preveč različni, prav tako so prevelika pričakovanja, da se bodo spravili akterji takratnih dogajanj. Spravo bo dosegla morda že moja generacija, predvsem pa upam na mlajše, ki jim to obdobje ne bo. pomenilo življenjske travme in se bodo glede na zgodovinska dejstva realno pogovarjali o njem,« meni Kontič, Gaber pa je prepričan, da je napočil čas, da se »dokončno poslovimo ob grobovih, da te obeležimo, ne glede na kateri strani so bili umrli, predvsem pa brez velike politizacije.«

SEBASTUAN KOPUŠAR

Možganska kap isce nove žrtve

Mednarodno združenje za preprečevanje možganske kapi je v sredo na svoji 14. evropski konferenci razglasilo 25. maj za dan oza-veščanja o možganski kapi.

Možganskožilne bolezni so

danes drugi vzrok umrljivosti, zaradi njih trpi 15 milijonov ljudi na svetu, od tega v Evropi 4 milijoni. V Sloveniji vsako leto za možgansko kapjo zboli okoli 4.000 oseb, od teh jih okoli 1.300 potrebuje zelo zahtevno rehabilitacijo in prav toliko nekoliko manj zahtevno rehabilitacijo, pri kateri sodeluje

velika skupina strokovnjakov z različnih področij. Te bolezni so vodilni vzrok invalidnosti in pomenijo velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem.

Predstavniki slovenskih organizatorjev ob prvem svetovnem dnevu možganske kapi poudarjajo, da je njegov osnovni namen informirati strokovno in laično javnost o dejavnikih tveganja za možgansko kap ter o zdravljenju, posledicah in rehabilitaciji po njej. S to pobudo želijo tudi izboljšati prepoznavanje znakov in simptomov možganske kapi. »Možganska kap je

hitra in žrtev je lahko kdorkoli izmed nas,« opozarjajo.

»Stagnacijo zbolevnosti in umrljivosti lahko pripišemo slabi kontroli dejavnikov tveganja za možgansko kap. Možganski kapi se torej lahko izognemo, če pravočasno prepoznamo dejavnike tveganja, kot je povišan krvni tlak, in s preprostimi spremembami življenjskega sloga,« je osnovni nasvet doc. dr. Bojane Žvan, vodje Centra za možgansko žilne bolezni v Kliničnem centru v Ljubljani.

V Evropi se je v zadnjem desetletju zelo razširilo giba

nje proti tej težki bolezni. Tudi v Sloveniji so bolniki po možganski kapi ter bolniki na Inštitutu za rehabilitacijo in nevrološki kliniki leta 1996 ustanovili Društvo bolnikov s ce-rebrovaskularno boleznijo, ki so ga kasneje poimenovali v Združenje CVB. Združenje želi s svojimi akcijami sodelovati pri zniževanju števila obolelih, nižji umrljivosti, preprečevanju invalidnosti in ponovljivosti obolenja, pripravlja pa tudi socialne programe za izboljševanje kvalitete življenja posameznikov in njihovih družin.

MBP

SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!

(samo v Celju)

dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119

KRATKE-SLADKE

Čigavo je Pohorje?

V nedeljo, 22. maja, je ob odkrivanju spominskih plošč v spomin na dogodke leta 1990-1991 na Skomarju in Resniku pod Roglo, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman na svojem mobilnem telefonu presenečen našel sledeče sporočilo: »Dobrodošli na omrežju Cro-net/T Mobile. Hrvaška turistična zveza vam želi prijetno bivanje. Za turistične informacije pokličite 1555. Klic se zaračuna. Pošiljatelj: T- Mobile & HR.«

Glede na to, da je sporočilo sprejel ugleden veteran, je to mogoče razumeti kot prvovrstno provokacijo. Ampak naj bo nekaj jasno: Pohorje je naše!

Mlada kmetica leta 2005

Sedemindvajsetletna Suzana Pečnik iz Sedlarjevega je pred tednom dni na slovenskem izboru v Metliki, ki ga je že četrtič zapored organiziral časnik Kmečki glas, prejela laskavi naziv Mlada kmetica leta 2005. A to ni njeno prvo in edino priznanje. Simpatična in postavna Suzana je bila namreč leta 1999 na kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni okronana za slovensko vinsko princeso.

Suzana sploh ne ustreza stereotipu o kmečki ženski. Je izredno razgledana, samozavestna, rada se modno oblači, poleg narodnozabavne glasbe rada posluša tudi rock, pop in druge zvrsti sodobne glasbe, vsako leto si privošči dopust, lani je bila kar tri tedne na Floridi. Poročena še ni, najbrž zato ne, ker ima v glavi jasno predstavo o tistem »pravem«, ki pa se še ni pojavil v njeni bližini, sicer pa dandanes mladci niso ravno navdušeni za delo na kmetiji. Pri nedeljskih mašah jo je redko videti, saj meni, da ni treba ravno vsak teden v cerkev, da si dober kristjan. Najbolj pomembno se ji zdi, da je nekdo dober in pošten človek. Pa seveda delaven. Na veliki kmetiji, kakršna je Pečnikova, ki se ponaša s številnimi visokimi in najvišjimi domaČimi ter nje<j-narodnimi odliČji za živinorejske, v zadnjem času pa predvsem za vinogradniške proizvode, je treba trdo delati od jutra do večera. Suzani je delo na zemlji, v hlevih in vinogradih v veli- Suzana ko veselje,

ker ljubi naravo, predvsem živali. Zato je pred letih opustila študij ekonomije, ker je začutila, da to ni zanjo, za študij veterine, ki jo je mikal, pa pozneje ni bilo časa.

Na letošnji izbor za slovensko mlado kmetico leta so jo prijavili v domačem društvu kmetic Ajda, katerega zavzeta članica je. Aktivna je tudi v društvu vinogradnikov Virštanj-Kozjan-sko, ob tem je še predsednica kulturno-turističnega društva v Polju ob Sotli ter tajnica Poklicnega gasilskega društva Polje-Sedlarjevo in šě tajnica Športnega društva Polje ob Sotli.

Na izboru za mlado kmetico leta v Metliki, kjer je sodelovalo dvanajst žensk, starih od osemnajst do štirideset let, je morala najprej odgovoriti na pet teoretičnih vprašanj in bila pri tem odlična. Bila je ena od treh kandidatk, ki so zbrale največ točk in se s tem uvrstile v nadaljnji del izbora. Med tekmovalnimi nalogami je bila zlahka kos tisti, ko je morala iz posameznih besed (lističev) iz kuverte sestaviti geslo. Ker ljubi poezijo, je zlahka in najhitreje sestavila verz iz Prešernove Zdrav-ljice. Se ji je pa malce zataknilo pri nalogi, ko je morala přišiti tri gumbe. Ne zato, ker tega opravila ne bi bila vešča, ampak zato, ker so se ji zaradi treme strašansko tresle roke. S časom se je spopadala tudi pri nalogi, ko je morala kar najhitreje na čisto olupiti tri krompirje. A najpomembnejše je bilo to, da je bila po seštetju vseh zbranih točk na koncu zmagovalka. Nepričakovanega uspeha se je Suzana zelo razveselila, prav tako njena »navijaška skupina«, ki jo je spremljala v Metliki, v kateri sta bila poleg sosedov, prijateljev in sorodnikov tudi njena starša. Med tistimi, ki ji je najprej čestital, je bil tudi Peter Mišja, novi žu-

mov v Sedlarjevo prinesla velik kristalni pokal, veliko pohval in diplomo, zveza slovenskih kmetic jo je nagradila z denarnim zneskom, s katerim se bo lahko udeležila enega od tečajev po lastni izbiri, od časopisne hiše Kmečki glas pa je prejela jerbas s praktičnimi darili. Izbor Mlada kmetica leta je iz leta v leto bolj odmeven in zna se zgoditi, da bo že naslednja zmagovalka v maniri vsemogočih lepotnih tekmovanj dobila v dar kmetijski traktor ali vsaj kakšen traktorski priključek. Spodobilo bi se.

MARJELA AGREŽ Foto: AŠ

Praksa malo drugače

Dijaki in mentorji učnih podjetij iz vse Slovenije so se v torek v Razvojnem, inovacijskem in tehnološkem središču Celje zbrali na zaključnem srečanju. Učenci srednjih šol ekonomske usmeritve so se predstavili s svojim celoletnim delom - simulacijo vodenja podjetij, ki spada v njihovo obvezno šolsko prakso.

»Pozdravljeni, naše podjetje se imenuje Čar dišav d.o.o., ukvarjamo se s prodajo dišečih stvari, kot so: parfumi, dišeče palčke, olja, sveče in kopeli. Smo trgovina na drobno in debelo, s poslovanjem smo pričeli 1. 9. 2004 in sicer na Poslovno-komer-cialni šoli Celje, kjer imamo tudi poslovne prostore. Naš delovni čas je vsak torek in četrtek od 13.50 do 15.25,« so nas pozdravili celjski dijaki pri svoji stojnici.

Stojnice mladih podjetnikov so se šibile pod težo promocijskega materiala.

Viljana Brinovec, vodja Centrale učnih podjetij Slovenije

Tovrstno prakso v Celju izvajajo na srednji ekonomski in poslovno-komercialni šoli. Dijaki se za štiri ure tedensko iz učilnic preselijo v pi

sarne; namesto v šolo pridejo v - službo. Sodobno opremljene učilnice so kot pisarne v pravih podjetjih, dijaki simulirajo delovanje realnega delovnega procesa v podjetjih in premorejo svojega direktorja, tajništvo, kadrovski oddelek, prodajo, nabavo, tržno komuniciranje ter finančno-računovodski oddelek.

»V tujini takšno prakso izvajajo že desetletja, pri nas se uveljavlja šele v zadnjih letih,« pravi Viljana Brinovec, vodja Centrale učnih podjetij Slovenije s sedežem za Srednji ekonomski šoli Celje. »Gre za dragocen prvi stik s podjetniškim okoljem, saj so zahteve v gospodarstvu vedno večje, formalna izobrazba je za naše dijake le osnova, ki jo je potrebno nadgraditi s prakso,« nadaljuje Brinovčeva. »Dija

ki naj bi se naučili timskega dela, odgovornosti za opravljeno delo, kvalitetne komunikacije, natančnosti, hkrati pa spoznali bodoče delovno mesto, pomen notranje organizacije, razvijali podjetniško razmišljanje, solidarnost ter moralno-etične kvalitete.« Za čimbolj realno simulacijo je nujno sodelovanje s Centralo učnih podjetij Slovenije (CUPS), ki povezuje vsa učna podjetja in nudi zanje nudi različne storitve: oblikuje register podjetij, skrbi za delovanje banke, plačilnega prometa, davčnega servisa, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zunanjetrgovinskega poslovanja. V ta namen se mladi slovenski podjetniki vključujejo tudi v mednarodno mrežo učnih podjetij Europen, kjer je mogoče navezati stike z več kot

5.000 podjetji z vsega sveta.

Dijaki so nad svojo prakso navdušeni: »Ko pridemo v službo, vsak ve, kaj je njegova naloga. Če je potrebno, imamo prej še sestanek. Fino je, da imamo vsi visoke plače, kar pa nam čisto nič ne pomaga, če se nam zgodi, da narobe izpolnimo plačilno listo in nam jo celjska centrala zavrne!« V svoje delovno okolje so se dobro vživeli, čeprav kdaj pride tudi do nesoglasij,, kot v pravi službi. Pri ustanavljanju podjetij so pokazali veliko kreativnosti pri izbiri imen, dejavnosti, sloganov in promocijskega materiala, kar je bilo razvidno tudi iz predstavitev na zaključni prireditvi, ki se je je udeležilo preko 100 dijakov in mentorjev iz 26 šol.

POLONA MASTNAK

Foto: ALEKS ŠTERN,

Nestrpnost Je cokla razvoja

www.radiocelje.com

Pod okriljem Inštituta za etnične in regionalne študije (ISCOMET) se je v soboto v Rogaški Slatini končal dvodnevni seminar za ustavno nepriznane manjšine v Sloveniji. Seminar je del projekta Vzgoja in izobraževanje za borbo proti diskriminaciji v Sloveniji in širše v EU.

Seminar je eden prvih v okviru dvoletnega programa, ki ga financira in spodbuja EU. Udeležili so se ga predstavniki t.i. novodobnih manjšin v Sloveniji: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Muslimani in Nemci. Izobraziti in osvestiti pa želijo tudi ljudi v bolj izpostavljenih poklicih, na primer predstavnike verskih skupnosti, sodnike, tožilce, odvetnike, policiste, carinike, zaposlene v javni upravi in učitelje. Predsednik Iscometa prof. dr. Silvo De-vetak je ob tem poudaril, da sta ozaveščenost in poznavanje tovrstne problematike bis-

Prof. dr. Silvo Devetak

tvena za odpravo napetosti in nestrpnosti v družbi. Iz tega izhaja njena stabilnost in urejenost, kar je temelj kakršnega koli, tudi ekonomskega in socialnega razvoja države in regije.

Ukvarjali so se predvsem s pravnimi normami, ki so pomembne za urejanje statusa, ter z mednarodnimi in domačimi pravnimi postopki, ki jih

imajo na voljo pripadniki skupin, ki bi lahko bile žrtve diskriminacije. Dr. Devetak je poleg velike pravne neurejenosti kot problem izpostavil zlasti neznanje in neozavešče-nost. Reševanje te problematike je običajno na ramenih nevladnih organizacij. »Absurdno je, da so prav te izključene iz vseh zakonodajnih postopkov, ki zadevajo to področje,« je povedal Devetak. »Glede na razmere obstaja vprašanje, kako bo Slovenija lahko predsedovala EU, zagovarjala načela enakopravnosti, se borila proti verski, rasni in drugim oblikam diskriminacije ter širila tovrstne programe v svetu, če doma teh reči ne bo uredila. Res se ti problemi pojavljajo tudi drugod po svetu, vendar je treba opozoriti na spretnost, ki jo razvita politična elita obvlada. Zavedajo se namreč, da spodbujanje vsakršne nestrpnosti lahko zelo hitro uide nadzoru in povzroči plaz zelo hudih posledic. Pri nas ta

spretnost žal ni zelo razširje-i na.« J

Globalno gre sodobni svet1 v dve smeri. Po eni naj bi bila EU prostor strpnosti in demokracije, ki vidi vizijo v vsesplošnem razvoju, s katerim bo nekoč lahko brez težav konkuriral ameriškemu in azijskemu kompleksu. Žal pa se zno-" traj te pozitivne sfere kažejo tudi tendence po zapiranju v' nacionalne, regionalne in naj; bolj nevarne - duhovne sfere. Znotraj teh zidov nastaja kse-nofobično razpoloženje, usmerjeno proti vsemu, kar je drugačno. »Tak primer je tudi negativen odnos do islama, ki ga ljudje povsem nekritično enačijo z virom vsega zla v sodobnem svetu, čeprav nima nobene neposredne zveze s terorizmom.« Svet, Evropa in SI», venija se bodo v prihodnosti, vedno bolj srečevali z meša-, njem verskih in civilizacijskih, norm. Vprašanje je le, kaj se bomo ljudje iz tega naučili.

SAŠKA TERŽAN

1'RII.( )7.N( >STNI KOVANCI

Banka Slovenije daje 23. maja 2005 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 100-letnici slovenskega filma

Zdrava poznejša leta

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je izdalo že osmo knjigo iz zbirke Za srce. Knjiga Zdrava poznejša leta - Naj bodo tudi lepa je izšla v so založništvu z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medge-neracijsko sožitje.

Knjiga bo tako zaradi svoje vsebine, kot zaradi vse večjega števila ljudi v poznejših letih gotovo našla številne bralce. Kot v predgovoru i ugotavlja glavni urednik prof.

dr. Josip Turk (odgovorna urednica je Elizabeta Bobnar Najžer), v Sloveniji živi skoraj 15 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, do leta 2020 pa bodo predstavljali že četrtino prebivalstva. »Vsako življenjsko obdobje ima svoje kvalitete, skrbi in veselje, zadovoljstvo in probleme, zdravje in bolezen. Nič ni rezerviranega, ne za mlade in ne za stare. Veliko je odvisno od sposobnosti našega prilagajanja in dojemanja na

ravnih zakonitosti. Za zdrava in prijetna poznejša leta moramo marsikaj storiti sami,« je zapisal. Odgovore na vprašanje, kaj in kako, pa ponuja ravno ta knjiga.

V njej so zbrane izkušnje 39 avtorjev najrazličnejših poklicev: zdravnikov različnih specialnosti, sociologov, psihologov, teologa in antropologa. Na skoraj 400 straneh osvetljujejo različne plati zdravja, bivanja, razmišljanja, dejavnosti in spolnosti.

Prispevki so napisani jasno, v njih so številni napotki in odgovori na vprašanja o različnih zdravstvenih tegobah. Tako je knjiga Zdrava poznejša leta - Naj bodo tudi lepa dobrodošel priročnik za vse, ki želijo živeti zdravo in kvalitetno. Kajti bolj kot od let je prav od načina življenja odvisno, ali bomo ustvarjalni in polni življenja še pri devetdesetih ali bomo živeli kot starci že od štiridesetega leta naprej. MBP

BANKA SLOVENIJE

Srnjak na svojih poteh

Divjad spet povzroča škodo - Najboljša rešitev prijava pristojni lovski družini

S pomladjo, časom zelenja in brstenja, prihajajo na njive in vrtove tudi druge nevšečnosti - divjad, na pj-imer. Seveda je to nevšečnost predvsem za lastnike, ogorčene zaradi škode, vča-pa tudi zaradi ravnanja lovcev. Vsaj tako je slišati iz nekaterih pritožb, ki jih dobivamo v naši redakciji.

Ivanka in Franc Falant iz Železnega pri Žalcu vsako jutro nesrečna opazujeta, koliko novih poganjkov si je v minuli noči privoščil, po njuni razlagi, star srnjak, ki na sosednje vrtove, v vinograde ali njive ne zaide. »Škoda na sadnem drevju in povrtninah se je pojavljala že več let, vendar se nisva preveč sekirala, niti je prijavljala, čeprav bi lahko rekla, da je bilo uni-Senega skoraj za celo drevesnico sadnega drevja. V bistvu sva skrbela za zaščito, kar se je je pač dobilo (med drugim naj bi menda pomagali tudi lasje), vendar ni kaj dosti zaleglo. 1\idi mreža, predvsem zaradi terena, ni pomagala, saj jo je srnjak preskočil, pri vračanju pa potlačil. Toda srnjak se je letos prvič lotil vinograda in požrl praktično vse poganjke. Prihajal je vsak večer, dokler je bilo kaj jesti,« sta pripovedovala. Zgodba je še bolj zanimiva.

če vemo, da njuna posest, čeprav je v bližini gozda, ni osamljena, temveč je obkrožena z drugimi poslopji, vinogradi in vrtovi.

Falantova je početje divjadi končno ujezilo, še bolj pa ju je, vsaj Franca, ujezil odnos lovcev: »Poklicala sva lovca, ki skrbi za naš rajon. Svetoval nama je, naj se pisno obrneva na predsednika. Poklicala sva ga, ob ogledu pa sta predstavnika Lovske družine Žalec govorila o zimski pozebi, ki naj bi uničila trto, in celo o tem, da ne znam obrezovati. To me je pa res razkurilo. No, končno sva dobila potrebno zaščito.« Toda kaj, ko tudi mreža ne zaleže, ker Falantova vsega zemljišča, vsaj ceste, ne moreta povsem ograditi. Tudi zato sta navrgla idejo o razvitju elektronskih naprav, ki bi s svojimi zvoki motile in preganjale divjad, podobno kot odganjalnik psov. »Ne gre za trto in vino niti za denar - v bistvu si jezen,« pravita Falantova, ki ju lahko razumemo. Franc se je letos upokojil, trta mu je bila od nekdaj v veliko veselje. Za letos je vprašanje, če bo sploh zrasel kak poganjek. »Saj nisva jezna na lovce, še manj, da bi jih preganjala, vendar sem prepričana, da bi morali ne

kaj narediti,« je omenila Ivanka in dodala, da je tudi v pogovorih z znanci kar naprej slišati o škodi, ki jo povzroča divjad - in to o bistveno večji, kot pri njiju.

Od

kompliciranja do pomoči

Falantova nista edina od bralcev, ki sta opozarjala na problem. »Vsakomur, ki nas pokliče, po ogledu preskrbimo zaščitna sredstva, trakove, električnega ali akumulatorskega pastirja, pač odvisno od razmer in potreb. Drugih zaščit, pa sem že dolga leta lovec, osebno ne poznam,« pojasnjuje predsednik LD Žalec Janko Stebernak. Po prijavi, pisni ali telefonski, si predstavniki LD (seveda to ne velja le za Žalec) ogledajo škodo, naredijo zapisnik, dostavijo primerno zaščito in poravnajo škodo, če je potrebno. »Zdaj se je v bistvu šele začelo - v LD Žalec obravnavamo pet prijav. Več jih je v jesenskem času,« je povedal Stebernak in dodal, da se mu zdi, da lovci dobro sodelujejo z ljudmi.

»Ob ogledu škode ne hodimo sami naokrog, po navadi nas spremljajo ljudje, ki se vsaj malo spoznajo,« je omenil in zatrdil, da je na

Falantova si ogledujeta ponoči povzročeno škodo.

letošnjo rast v vinogradih v resnici vplivala pozeba, mnogi pa mislijo, da je poganjke požrla srnjad. No, o tem se seveda ne bi prepirali, še Stebernak pravi, da ima sam iste probleme v vinogradu. Ob tem pa dodaja, da divjad ni lovska, temveč državna in da lovci samo opravljajo svoje dolžnosti. »V 99 odstotkih prijav se le

po dogovorimo, svetujemo ljudem in jim pomagamo z zaščito - so pa seveda posamezniki, ki komplicirajo. Nerodno je, saj se dogaja, da ljudje sami ne naredijo veliko. Potem pa znajo >ga-lamiti<, ob tem pa si ne dajo kaj veliko dopovedati.«

Žalski lovci se soočajo s precejšnjimi škodami, ki jih povzroča divjad. Prejšnji te

den je Stebernak kmetu s 40 ari koruze dostavil pastirja. »Zunaj imamo približno sto različnih pastirjev, tak za omenjeno velikost njive stane od 60 do 70 tisoč tolarjev. K temu je treba prišteti še novo seme, na srečo se koruzo še da posejati, in delo, kar velja približno 19 tisočakov.«

URŠKA SELIŠNIK

Najboljši v materinščini

V veliki dvorani Narodne-jga doma Celje je bilo v torek slavnostno, saj so pripravili Podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj v materinščini.

j Prejeli so jih najbolje uvrščeni na regijskem in državnem tekmovanju - letos je kar 24 mladih prejelo zlata priznanja, od •ega 21 osnovnošolcev in trije j srednješolci s Celjskega, 105 pa I iih je doseglo dovolj točk za sre-! brna priznanja. Pohvale za marljivo delo so bili učenci in dijaki deležni s strani Juane Robida, predsednice Slavističnega društva Celje, in mag. Marinke Marovt, predstojnice Območne enote Zavoda za šolstvo, i *> sta jim priznanja tudi podelili.

j PM, foto: ALEKS ŠTERN

Priznanja najboljšim s Celjskega - Št. 38 -27. maj 2005

6

GOSPODARSTVO

O cetis

Meglena usoda tisoč steklarjev

Banke prosile za nekaj dodatnih dni, odločitev o posojilu znana v ponedeljek -Sindikat danes spet o sporu z Albinom Šrimpfom

V začetku prihodnjega tedna naj bi bilo končno znano, ali bodo tri banke upnice Steklarni Rogaška odobrile za 1,7 milijona evrov novih posojil, ki jih v steklarni potrebujejo za popravilo dotrajanih talilnih peči. Po vseh »dnevih D«, o katerih smo pisali v preteklih mesecih, je to res skrajni rok, do katerega mora pasti odločitev. Razloga za to sta vsaj dva. Okvara na eni do peči v začetku tedna je pokazala, da se s prenovo res hudo mudi, 7. junija pa poteče rok, do katerega mora steklarna poravnalnemu senatu predati načrt finančne reorganizacije skupaj z zagotovilom bank, da bodo podprle sanacijo dotrajanih talilnih agregatov.

Po neuradnih informacijah je nova uprava Nove Kreditne banke Maribor sklep o finančni pomoči že sprejela. Usoda steklarne je torej odvisna od Nove Ljubljanske banke in skupaj z njo tudi Banke Celje, ki se je sicer pred časom že izrekla, da izstopa iz projekta reševanja, vendar naj bi si (zaradi pritiska največje lastnice?) premislila in ponovno stopila v igro. Nadzorni svet steklarne je odgovor bank pričakoval 25. maja, vendar so te prosile še za nekaj dodatnih dni.

Dolgotrajno tehtanje bankirjev in nenehno prestavljanje roka, ko naj bi padla končna odločitev o finančni pomoči, sta razumljiva. Ob vseh milijardah tolarjev terjatev, ki jih imajo do steklarne, se najbrž ni lahko odločiti, kateri odgovor jim bo prinesel več koristi. Je steklarna sploh še sposobna poslovati tako, da bo lahko poravnavala tekoče obveznosti in vračala stare dolgove? Dejstvo, da je v prvih treh letošnjih mesecih pridelala kar za okrog 500 milijonov tolarjev izgube in ima torej hude likvidnostne težave, da ima tudi težave na trgu, kjer se že dve leti srečuje z odpovedjo naročil, ji ne gre ravno v prid.

Kdo odvrača pozornost od pravih problemov?

Negotovost steklarne se torej nadaljuje, napetost med zaposlenimi je vse večja. V teh dneh je dodatnega olja na ogenj přilil še spor med bivšim in sedanjim predsednikom sindikata, o katerem bo danes (v petek) razpravljal tudi izvršni odbor svobodnih sindikatov v podjetju. Kot smo že pisali, je že pred časom zdajšnji predsednik sindikata Stjepan Križnik kazensko ovadil bivšega predsednika Albina Šrimpfa,

V steklarni so že dlje časa opozarjali, da se lahko talilne peči pokvarijo vsak trenutek. Zato jim pripombe nekaterih, da se je to zgodilo pravi čas, niso všeč. Predsednik uprave Bojan Bevc trdi, da so se z bankami o podaljšanju roka dogovorili še pred nesreča. »Za nas je najbolj pomembno, da okvara ni bila prehuda in predvsem, da ni bil nihče ranjen. Peč smo že dve uri po nesreči vključili v proizvodnjo. Če bi se zaradi ohladitve začel tako imenovani proces zamrzovanja, bi to pomenilo dokončno ustavitev peči in več kot polovica zaposlenih bi ostala doma.«

ker da si je v času, ko je še vodil tovarniški sindikat, prisvojil 11 milijonov tolarjev oziroma da sindikat, ki mu je bil ta denar namenjen, milijonov ni nikoli videl in da so izpuhteli neznano kam. Šrimpf, ogorčen zaradi takšnih obtožb, je v začetku tedna tudi sam kazensko ovadil Križnika in ga obtožil širjenja laži. Kot pojasnjuje, gre za denar, ki ga je v letih 2000 do 2002 steklarna v obliki posojila dala sindikatu za obnovo sindikalnih počitniških kapacitet, leta 2003 pa je takratni direktor Davorin Škrinjarič v skladu s poprejšnjim dogovorom posojilo preoblikoval v dotacijo sindikatu in finančnim službam steklarne naložil, naj v skladu s tem ter1 jatve do sindikata ustrezno preknjižijo

v breme dotacij. »Stvari se do danes niso uredile, čeprav je to večkrat zahtevala tudi revizijska služba. Prepričan sem, da gre za zavestno početje in da vse to nekdo dela z namenom, da bi se odgovornost za razmere v podjetju prenesla na druga področja in na druge ljudi,« pravi Šrimpf.

Da gre za preusmerjanje pozornosti na obrobne probleme, se strinjajo tudi v sindikatu, le da to početje očitajo Šrimpfu. Menijo namreč, da se bivši predsednik sindikata, ki je bil zadnja leta desna roka Davorina Škrinjariča, želi izogniti vsem odgovornostim za sedanje razmere v podjetju.

JANJA INTIHAR Foto: GK

Cetis se boji kratkih rokov

Ministrstvo za notranje zadeve bo za izdelavo biometričnih potnih listov pripravilo nov javni razpis. Objavilo ga bo v dveh do treh tednih, za posel, vreden 5,2 milijarde tolarjev, pa se bo zagotovo zopet potegoval tudi celjski Cetis.

Kot je znano, je državna revizijska komisija razpis, prek katerega je ministrstvo iskalo ponudnika za izdelavo novih potnih listov v celoti razveljavila. Revizorji so ugodili zahtevku za revizijo, ki ga je vložilo ljubljansko podjetje Prosům, ter ugotovili, da je pri razpisu šlo za tako hudo kršitev, da se

ni mogla odpraviti drugače, kot le z razveljavi tvijo.

Zanimanje za posel je zelo veliko, saj je po podatkih ministrstva za notranje zadeve ob prvem razpisu razpisno dokumentacijo prevzelo kar 26 možnih ponudnikov. Med njimi je bil tudi Cetis, ki bo zagotovo sodeloval tudi na ponovljenem razpisu. V Cetisu, kjer so že prvič pripravili vso potrebno dokumentacijo, zdaj upajo, da bo ministrstvo novi razpis objavilo čim prej, saj lahko v nasprotnem nastane kar nekaj problemov. Slovenija mora namreč v skladu z evropskimi direktivami bio-

Trgovanje z Avstrijo raste

Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo se je v zadnjih letih zelo povečala, je bila skupna ugotovitev predstavnikov GZS in avstrijskega veleposlaništva na sicer zelo slabo obiskanem pogovoru celjskega Kluba podjetnikov Zlatorog o možnostih za še večje gospodarsko sodelovanje med državama.

Slovenija je lani v Avstrijo izvozila za 990 milijonov, uvozila pa za 1,6 milijarde evrov blaga in storitev. Po besedah Katarine Drobnič iz GZS je Slovenija 15. avstrijska zunanjetrgovinska partnerica. Največja slovenska izvoznika v Avstrijo sta bili podjetji Varista iz Poljčan in mariborski Palfinger, naj

večji uvozniki pa so bili Prevent, Talum in Gorenje. 2 1,2 milijarde evrov naložb je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji, medtem ko slovenske naložbe v Avstrijo znašajo komaj 64,7 milijona evrov.

Trgovski svetnik na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani Georg Krauchenberg je prepričan, da bi bilo avstrijskih naložb v Sloveniji še več, če pri nas ne bi bilo tolike administriranja, če pri ustanavljanju podjetij ne bi bile toliko težav in če sodišča ne bi tako počasi mlela. Polej tega avstrijska podjetja tudi niso najbolj navdušena nad našim delovnim časom in nad visokimi stroški dela.

JI

V Ingradu ne bo plač -

stečaj vse bliže

V celjskem Ingradu ta mesec skoraj zagotovo ne bodo mogli izplačati plač za april. To najbrž pomeni, da se bo stavka, ki so jo prejšnji ponedeljek potem, ko so dobili marčevske plače, prekinili, spet nadaljevala.

Stavkovni odbor in sindikat sta namreč ob prekinitvi stavke od uprave zahtevala, da jim aprilske plače izplača do 30. maja, sicer bodo stavko nadaljevali. Poleg plač je sindikat od uprave takrat zahteval tudi.podrobno predstavitev sanacijskega programa in pojasnilo, kako bodo pomagali 51 delavcem, ki naj bi v postopku prisilne uprave izgubilo službo.

V preteklih dneh se sindikat in vodstvo podjetja nista sestala, vse bolj pa kaže, da bo brez dela kmalu ostalo kar vseh 187 Ingradovcev. Zaradi pomanjkanja dela so namreč finančne razmere v Ingradu izjemno kritične. »Naši delavci sicer ves čas delajo, vendar v glavnem le na Vegradovití gradbiščih. Sami poslov ne moremo dobiti, saj nam investitorji ne zaupajo več,« pojasnjuje direktor Zvonko Korenjak. Čeprav tega sicer ne želi naravnost povedati, pa je skorajda že zagotovo jasno, da bo sodišču predlagal, naj namesto prisilne poravnave uvede stečaj. Končno odločitev o tem naj bi sprejeli na skupščini delničarjev, ki bo 6. junija. JI

Era bo tudi gradila

metrične potne liste začeti jzdajati oktobra 2005. »S pripravami in nato še s tiskanjem potnih listin bo kar nekaj dela, zato se bojimo, da bo zaradi zapleta težje izpolniti rok,« opozarjajo v Cetisu.

Na razpis se bodo, tako kot prvič, prijavili sami. Že pred časom so namreč razvili vso potrebno programsko opremo za biometrično zajemanje slik, poleg tega pa zaradi izkušenj, ki so si jih pri izdelavi potnih listin pridobili v preteklih letih, partnerja pri tem poslu ne potrebujejo.

JI

Skupina Era je v prvih štirih mesecih ustvarila 24 milijard tolarjev prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot lani, največjo rast pa so imeli na Hrvaškem, kjer sodijo že med osem največjih trgovcev. Krovna družba je v prvem trome-sečju imela 12,4 milijarde tolarjev prihodkov, njen dobiček pa je porasel za 33 odstotkov in je znašal 41 milijonov tolarjev.

Kot je povedal predsednik uprave Gvido Omladič, začenjajo v Eri s specializacijo na posameznih področjih. Na svojo hčerinsko družbo Era SV Ptuj so s 1. aprilom že prenesli dejavnost oskrbe gostinstva, malih trgovcev in svojih trgovin cash&carry, ki jih imajo na Ravnah, v Celju in Velenju, mednje pa je vključen tudi Gastronom na Ptuju. Jeseni se bo priključil še

cash&carry iz Ajdovščine, ki zdaj deluje pod okriljem podjetja Era Disgro. Omladič pravi, da želijo razviti eno največjih družb v Sloveniji za oskrbo gostinstva. Ocenili so namreč, da ta del dejavnosti ne bo podvržen grobi globalizaciji.

V Eri krepijo tudi dejavnosti hčerinske družbe Ko-plas, ki je doslej predvsem sodelovala s kooperanti ni področju proizvodnje plasti ke. Dopolnili jo bodo z in vesticijskim inženiringom, kar pomeni, da se bo Koplas usposobil za gradnjo trgovskih centrov, ki jih potřebují Era, delal pa bo tudi za druge naročnike v Sloveniji io trgih, kjer je Era prisotna s svojimi trgovinami. Junija bodo na Koplas prenesli šf prodajo in oskrbo z delovnimi zaščitnimi sredstvi.

(m marginalija

marginalija. d.o.o.

rimska cesta 98 a, 3311 iempeter tel.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mall: InfotwmargJnaiyajI splet: www.marginallja.si

ëtOtl partner i najbdisim vkusem

INTERVJU

7

»Nismo tekoči trak za nove nosove!«

Znani lepotni kirurg Franci Planinšek izvira iz Celja - Stara mama je želela, da bi bil duhovnik - Estetska

operacija je individualna kreacija

Svetovljanskega nastopa, oblečen v tren-dovske blagovne znamke, z modno pričesko, znana slovenska medijska osebnost s cvetočo poklicno kariero, moški pri triin-štiridesetih, ponosen očka ... Asist. mag. Franci Planinšek je specialist estetske, plastične in rekonstruktivne kirurgije, redno zaposlen na ljubljanskem Kliničnem centru, pred kratkim pa se je pogodbeno začel ukvarjati z estetsko kirurgijo tudi v zasebnem sanatoriju v Ljubljani.

Vaš naglas ...

Je pravi, ja! Sem Celjan, pravzaprav Hu-dinjčan, rojen na vasi, kamor se redno vračam vsaj enkrat na mesec, da obiščem očeta, sestro in brata. Do pred kratkim, ko je umrla mama, smo imeli doma na kmetiji celo do deset krav ...

Torej njiv niste videvali le od daleč?

Kot pravi kmečki otrok sem delal na kmetiji trdo, vsak dan. Zato sem bil v celjski gimnaziji tudi bolj povprečen dijak. Zaživel sem šele na fakulteti, ko nisem imel več domačih aktivnosti.

... in nato posvetili življenje medicini, plastični kirurgiji?

Ob zaključku študija sem glede na odlično povprečje ocen želel nadaljevati z raziskovalnim delom, nato pa so začeli pronicati na površje moj prefekcionizem in ročne spretnosti. Šel sem v tujino - v Pariz, Teksas, Brazilijo ... Kot prvi Slovenec sem sodeloval z znamenitim Pitanquyem na kliniki v Riu de Janeiru. V New Yorku sem bil na usposabljanju za posege na nosovih, na Manhattnu za kompletne obrazne liftinge. Imam okrog sedemdeset zunanjih izobraževanj z diplomami s področja plastične kirurgije. Še vedno grem šestkrat letno na dodatna usposabljanja v tujino, večkrat na kongresih tudi sam predavam ... nenehno je treba slediti novostim.

Katera je vaša osnovna misel v navezi s fenomenom lepotnih operacij?

Zavedanje, da je lepotni kirurg istočasno duhovnik, psiholog in zdravnik kirurg, ki pomaga duši sprejeti telo. Stara mama je želela, da bi postal duhovnik in vendarle opravljam zveličavno delo. Če naredim dobro, lahko pacientu nudim mnogo več kot s katerimkoli medikamentom.

Se zgodi, da kdaj tudi odklonite poseg?

S slehernim pacientom se pred operacijo pogovarjam tudi po več ur. Veste, čeprav so ljudje pred posegom, denimo obraznega liftinga, močno motivirani, pride po operaciji do pooperativnih depresij in nanje je treba biti pripravljen. V času okrevanja se pač ni lepo videti z oteklinami in modricami ... Odklonim vse tiste, pri katerih menim, da njihova želja ni realistična oziroma, da se zadaj skriva globji osebni problem, ki ne bo odpravljen s spremembo videza. Bolnike z manijo operativo, ko postane spreminjanje videza center njihovega življenja, ali morfobijo, obsedenost s tem, da bi morali biti drugačni, je treba namesto pod nož poslati k psihiatru. Poslanstvo estetskih kirurgov je, da pacientu s polep-Í Šanim videzom podarimo tudi samozavest, srečo. Zato nikakor nismo in ne smemo bi-j ti tekoči trak za nove nosove ...

Estetske operacije so vse bolj zanimive teme pogovorov - vendar le, ko gre za nekoga tretjega, znanega. Govoriti o lepotnih posegih pri sebi pa je pri nas še vedno •abu tema. Bi vi razmajali ta tabu? • Seveda! To je tako, kot bi rekli, da modni oblikovalec ne nosi svojih oblačil, da proizvajalec parfumov ne uporablja svojih dišav - Spremenil sem obliko svojega nosu, sam

si pred ogledalom gladim gube z vbrizgavanjem butolina ...

Pogosto se pojavljate na javnih prireditvah. Poznate šalo, ki je začela krožiti o vas - da se v prisotnosti medijev upajo pogovarjati z vami le ženske, ki so, kar se tiče lepotnih posegov, še »nedotaknjene«?

(Smeh) Res, praviloma se ženske, pri katerih sem že opravil lepotni »dotik«, v javnosti naredijo, da me ne poznajo, jaz pa njih ne, če tako želijo, diskretnost je v tem poslu samoumevna. To je pač prekletstvo tega majhnega prostora. Seveda ima vsak pravico do zasebnosti in razumljivo, da nanjo še posebej pazijo znane medijske osebnosti. In, naj se sliši še tako smešno, tista, ki z mano javno komunicira, zagotovo nima na sebi ničesar narejenega.

Pred kratkim so veliko prahu dvignili trači na temo povečanja dojk z ročno masažo. Vaše strokovno mnenje?

Dojke je mogoče povečati le z eno vrsto masaže. Ampak ta učinkuje šele čez devet mesecev, ko se v njih pojavi mleko, ha, ha!

Velike dojke, sočne ustnice ... Kakšen je lepotni ideal sedanjosti in bližnje prihodnosti?

Sodoben estetski ideal je volumski in reliefen obraz, z izrazito poudarjenimi ličnicami. Kolikor jaz.vidim, bo estetski ideal prihodnosti obraz, kakršnega ima igralka Li Gong v futurističnem filmu 2046. Je mešanica med Kitajko, Evropejko, vzhodnjaškim, zahodnjaškim in indonezijskim videzom. Pretresljivo lep obraz, mešanica vseh globalnih genov, razen črnega. Nič nenavadnega pravzaprav, glede na dejstvo, da Kitajci tako besno osvajajo svet in se bomo torej sčasoma genetsko pomešali. Za zdaj pa se lahko doseže takšen videz z liftingom srednjega dela obraza. Pod tem imenom se seveda skriva cela serija posegov.

Torej, če ni dala narava, lahko da izrazite ličnice in vse ostalo estetska kirurgija?

Seveda. Ličnice se naredijo bodisi z umetnimi vsadki, vanje vbrizgamo telesu lastno tkivo ali pa premaknemo okolna povešena tkiva. Poseg opravimo endoskopsko skozi usta, skozi lasišče, lahko se celo prestavijo kosti. Vsekakor pa gre za kompleksne, zahtevne posege, ki ne dovoljujejo nobene napake.

Kakšni pa so najnovejši trendi v estetski medicini nasploh?

Zares novo v estetski kirurgiji je gibanje, imenovano »anti-ageing«. Gre za povsem svežo smer v medicini, iz tega področja delam specializacijo, ki je trenutno pri nas še ni, s tem se v Sloveniji intenzivno ukvarja le dr. Marija Pfeiffer. To je vedenje, kako bi vrteli zob časa nazaj. Življenjska doba se bo kmalu zvišala do sto let, s staranjem izgubljamo hormone, regulacijske sisteme, ki se porušijo. Anti-ageing medicina pa na osnovi pravilnega prehranjevanja in z vnosom izgubljenih snovi, ki začnejo upadati zaradi normalnega razvoja genetike, omejuje znake staranja. Pri sedemdesetih želim funkcionirati kot petdesetletnik! Sem perfekcionist v vsem, kar počnem, verjamem, da mi bo to uspelo in da bo ljudem to omogočila anti-ageing medicina!

Perfekcionist, estet pri delu, estet tudi zasebno, pri oblačenju. Ima pri tem kaj zaslug znana slovenska oblikovalka pletenin Urša Draš, s katero ste se sicer pred kratkim razšli in istočasno korenito spremenili svoj stil oblačenja?

Pred nekaj meseci sem šel skozi hudo življenjsko travmo. Na isti dan sta me namreč zapustili dve fatalni ženski: mama in žena. Prva je odšla k bogu, druga k ljubimcu ... Ampak življenje gre naprej in ostala mi je največja sreča - šestletni sin Jakob, ki je izredno čuteč otrok in s katerim preživljam svoje najlepše trenutke. Zdaj živim bolj polno, hodiva na koncerte, v gledališče ... Res, spremenil sem stil oblačenja, pričesko ... Pogled na staro anatomijo oblačenja v ogledalu bi me namreč še vedno spominjal na ta čas. Z drugačno podobo želim izžarevati neko drugo, svežo zgodbo ...

... ki je v osnovi klasična, vendar začinjena z individualnimi poudarki. Kje nabavljate garderobo?

V Ljubljani sem tako zaposlen, da nimam časa nakupovati, običajno to storim med kakšnim kongresom, največkrat v New Yorku ali Parizu. Armani, Kenzo, Cerutti so moje priljubljene blagovne znamke. Ime ni najpomembnejše, v oblačilu iščem pridih drugačnosti, presežek v izdelavi. Ker sem perfekcionist, nikoli ne bi oblekel sicer zvenečega Dolce&Gabbana. Neverjetno, kako šlampasto sešita oblačila ima ta kreatorska dvojica!

Perfekcionist, deloholik... In prosti čas?

V prostem Času planinarim, kolesarim, doma zalivam rože ... Moja služba je takšna, da sem ves čas na hobiju, čeprav imam vmes tudi posege, ki predstavljajo službo. Estetska kirurgija zame zagotovo ni služba. To je tako kot umetnost, ki mi nudi užitek, me notranje izpolni, kot kiparstvo, le, da obdelujem živo tkivo. Sleherna estetska operacija je individualna kreaci-' ja, ki mora na koncu polno zaživeti in biti srečna.

VLASTA CAH-ŽEROVNIK Foto: STANE JERKO

Cez terensko delo ga ni

Damjan Rabuza je dobil enega prvih glasov v naši akciji, le da so ga po pomoti preimenovali v Daniela. In tako smo kar nekaj časa ugibali, če je tudi tu po sredi kaka družinska po-štarska naveza. Izkazalo se je, da ni. Nasmejani poštar pa navihano doda, da nam ob koncu seznama zaradi tega ni treba priti še enkrat na obisk.

Drugo leto bo 20 let, kar si je Damjan oprtal poštar-sko torbo in sedel na motor. Zgodilo pa se je povsem po naključju. »Takoj po končani osnovni šoli sem se zaposlil v železarni v Štorah. Bil sem še precej smrkav, delo pa težko, tako da tista štiri leta niso bila ravno najbolj enostavna.« Potem pa mu je znanec namignil, da se na pošti nekaj odpira. In četudi si ni čisto predstavljal, kako in kaj, ga je kar odneslo na novo delovno mesto. Ob vprašanju, če je našel tisto nekaj boljšega, se mu še zdaj kar malo nasmeji.

Trenutno je stalno zaposlen na pošti v Dobju. Kjer imajo enega poštarja in pol. Damjan pri tem doda, da njegov šef zaradi tega ni nič manj dedca, ampak to samo pomeni, da štiri ure pre-sedi za okencem, štiri pa je na terenu. »Se pa strašno dobro razumeva. Če ne zaradi drugega, ker se videvava le po pol urice na dan,« v šali pove Damjan. Si pa ne predstavlja, da bi ga zaprli v kakšno pisarno ali kaj podobnega: »Sem pač družaben in z veseljem srečujem ljudi na terenu. To počnem že ves čas, včasih od zore do mraka in si ne morem zamisliti, da bi bilo drugače. Je pa res, da smo imeli

včasih še več stika z ljudmi kot danes. Potem so si pač omislili poštne nabiralnike.«

Od njegovih začetkov do danes se je delo spremenilo zelo spremenilo. »Takrat se nam še sanjalo ni, kaj so to reklame, dandanes pa se mi včasih zdi, da se samo še s tem prevažamo okrog. In pa seveda položnice od 1. do 15., ki jih tudi ni nihče prav posebej vesel.«

Pes je izgubil orientacijo

Damjan najprej stoično zatrdi, da s psi pač nima nobenih težav in da je to verjetno bolj fama kot pa kaj drugega. Potem malo pomisli in doda, da ga je samo enkrat do krvi »klausnil«, drugič je pa škodo utrpela le hlačnica. Vse skupaj res ni omembe vredno. »Res pa sem zaradi psa enkrat preživel kar dolge pol ure. Prišel sem namreč k hiši in pes

me je čisto prijazno spustil k vratom. Nič mi ni bilo sumljivo, ker če je pes siten, je takoj, ali pa sploh ni. Ko pa sem se obrnil, se je pa plošča čisto zamenjala. Ni me več spustil nazaj. Renčal je in prav grozeče lajal, tako da mi ni preostalo drugega, kot da se čimbolj mirno držim vrat in čakam na lastnika, da pride domov. Hvala Bogu, je prišel že v dobre pol ure, čeprav se mi je zdelo, da ga celo večnost ni od nikoder.« Ima pa s psi tudi čisto prijazne izkušnje. »V Šentjurju je nek pes vedno prišel iskat pošto in sem mu jo dal v gobec. Če sem ga pa kdaj preskočil, jo dal naravnost lastniku ali kako drugače, me je tako žalostno in užaljeno pogledal, da sem lahko imel cel dan pokvarjen.«

Trenutno Damjan nadomešča kolega v Gorici pri Slivnici. Na vprašanje, kateri kraj mu je najbolj sedel v

- Brez težav s psi

srce, diplomatsko odgovori, da mu je bilo na Planini zelo všeč, ampak čez Dobje ga pa ni.

Prostega časa je bolj malo. Z ženo Sonjo delata na družinski kmetiji in potem je v urnik težko spraviti še kakšno drugo razvedrilo. Se pa udeleži srečanj, prireditev in športnih iger, ki jih organizira pošta. In s katerim športom se ukvarja? »Z navijanjem,« izstreli. Seveda pa sinovoma Dejanu in Alešu ni treba dvakrat reči, da se zapodita na igrišče.

Damjan pravi, da se sam z glasovnicami ni prav nič ukvarjal, je pa ves čas spremljal dogajanje, saj so ga ljudje vseskozi opozarjali na rezultate, ga spodbujali in mu vsake toliko povedali, da glasujejo zanj. In kot pravi, je tudi zato lepo biti poštar. Seveda pa se vsem svojim navijačem zahvaljuje za podporo.

SAŠKA TERŽAN

Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov)

MoJ naslov

(ime in priimek, vilica in kraj)

Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila.

NAJ PISMONOSE 2005

Do včeraj smo v naše uredništvo prejeli 5.220 glasov, ki ste jih porazdelili med 96 pismonoš s Celjskega.

1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 722 glasov

2. Damijan Leber (Vojnik) - 652

3. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 562

4. Srečko Pele (Celje) - 457

5. Zdravko Maček (Škofja vas) - 378

6. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 292

7. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 274

8. Damijan Rabuza (Kalobje) - 243 Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 243

10. Gorazd Pihler (Dobrna) - 202

Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejel Vili Sanda, Zg. Rečica 78, 3270 Laško.

Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 95/2003 z dne 19.05.2005 nad stečajnim dolžnikom

ELEKTRONIKA VELENJE d.d. v stečaju

Štrbenkova 10 3320 VELENJE

OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ

ZBIRANJE PONUDB

(I. narok)

I. PREDMET PRODAJE

Terjatve dolžnikovih dolžnikov, ki skupno znašajo 52.639.308,78 sit. Seznam terjatev je naslednji:

Naziv in naslov dolžnika

Višina terjatve

1

A HOLDING d.o.o.. Prešernova la. Velenje

33.595.087,87

2 AVTO MOTO TEAM, Mastnak Tatjana s.p..

Partizanska 7, Velenje 6.994,41

3

PICK 6 PLACE Proizvodnja d.o.o. Liminjanska c. 96. Portorož

25.518.93

4

OLGISIN Olga Gorlov s.p., Kidričeva 57 a, Velenje

40.040.40

5

PLURAL d.o.o., Liminjanska c. 96. Portorož

16.896.020.31

6 P-LABOR ELEKTRONIK GMBH.

Oorfstrasse 2, Ostenfeld, Nemčija 2.075.646,86

Opomba: Terjatev do dolžnika A HOLDING d.o.o. je zavarovana z zastavno pravico na njihovih delnicah po sklepu Okrajnega sodišča Velenje Ig 512/02 z dne 10.12.2002 in sicer je upnik (Elektronika Velenje d.d.) pridobil zastavno pravico kot drugo v vrstnem redu zastavnih pravic!

Izklicna cena za terjatev, znižana za 45 % znaša 28.951.619,83 sit.

Varščina za nakup terjatev znaša najmanj 10 % izklicne cene. Izklicna cena je postavljena v skladu z zbranimi informacijami o kvaliteti terjatev in dejstvu, da je nekaj teh terjatev spornih. Vso dokumentacijo je možno videti po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Izklicna cena za nakup terjatev ne zajema dajatev in morebitnih davščin.

II. POGOJI PRODAJE

1. Premoženje-terjatve se prodajajo skupno v kompletu.

2. Premoženje se prodaja po sistemu »videno - kupljeno in brez jamstev za izterljivost«.

3. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata(154. čl. ZPPSL).

4. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.

5. Davek in ostale morebitne dajatve prenosa terjatev kupcu plača kupec.

6. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene pogodbe oziroma odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev ter zadržati varščino v korist stečajne mase.

7. Premoženje - terjatve preidejo v lastništvo in posest kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina.

8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.

III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB

1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače ter tuje pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II., in III. odstavek ZPPSL.

2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in ponujeni znesek, ponudba pa mora biti podpisana s strani osebe, ki je pooblaščena za zastopanje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine, ki je potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.

3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.

4. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje št. 06000-0939332391 s pripisom namena nakazila: _bbvarščina za zbiranje ponudb«.

5. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.

IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB

1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.

2. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.

3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.

4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.

5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.

6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.

7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22,3000 Celje s pripisom »Stečajni postopek St 95/2003 - Ponudba za odkup - ne odpiraj«.

V. DRUGO

Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kosu, GSM 041 652-185, na tel. 03 427 44 80, ali in na spletni strani www.svetovanje-kos.si.

Vpogled v dokumentacijo o terjatvah in dodatne informacije o terjatvah je mogoče dobiti vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem.

AKCIJA

■m^mrt—

Eni so ob vstopu na tehtnico zadovoljni, drugi malce manj, nekateri so tudi razočarani.

Ne obupajte!

Skupina se srečuje s prvimi neuspehi - Do cilja vodi le vztrajnost

»Ostanite spodbudni in bi pri tem preveč povečali šte-trdni! Ti dve lastnosti bo- vilo kalorij. To lahko storite ste še kako potrebovali,« je zlahka, če povečate vnos ži-

slišati na naših delavnicah. Člani naše skupine pogostokrat pričakujejo od prim. Govc-Erženove, dr. med., da jim bo znala odgovoriti na vsa njihova vprašanja in tegobe, ki jih med huj-šanjem tarejo. Navajamo vam nekaj najbolj problematičnih izjav naših udeležencev in vprašanj ter predlogov, kako jih rešiti.

»Lačna sem!«

»Zvečer sem vedno tako lačna, da bi pojedla kar cel hladilnik,« smo slišali na enem zadnjih srečanj. Tisti, ki hujšajo, se pogosto pritožujejo, da so lačni. To je popolnoma normalno, kajti vnos kalorij je na začetku zmanjšan. Muke, ki jih povzroča hujšanje, bodo v nekaj dneh minile. Kaj pa, če ne bodo? Predlagamo vam, da en teden pišete dnevnik, kaj ste pojedli. Nato preglejte, kaj ste pojedli in skušajte povečati količino živil, ne da

vil, ki vsebujejo veliko vlaknin (zelenjave, sadja, polno-zrnati žitni izdelki). Več pijte, predvsem vodo ali nizko-kalorične (nesladkane) napit

ke. To lahko prepreči napade lakote med obroki.

»Ne hujšam!«

»Kilogramov ne izgubljam več! Na začetku je šlo vse kot po maslu, sedaj pa se je ustavilo...« smo slišali. Včasih je lahko oseba, ki hujša, zelo disciplinirana, vendar nenadoma ne hujša več. To lahko človeka zelo potre, kajti telo se navadi na manj kalorij. Rešitev je v povečani telesni dejavnosti, s čemer bo telo povečalo izgorevanje svojih zalog. Pri tem je potrebno le vztrajanje, kajti rezultat bo na tehtnici kmalu spet viden. Ne uživajte pa hrane, ki vsebuje manj kalorij ali celo manjše količine hrane. To vodi v neuspeh. Stradanje ni dober način hujšanja!

»Ne morem se upreti slaščicam!«

Poletje se bliža in sladoledne skušnjave se nam ponujajo kar same od sebe ... Svetujemo, da greste po drugi poti ali da izpustite del blagovnice, kjer vas čakajo skušnjave. Pojdite na drugo stran ceste, globoko vdihnite in poglejte proč!

»Ne hujšam dovolj hitro!«

Res, da so si naši udeleženci zastavili svoje cilje in da bi jih kar najhitreje radi dosegli, a tako hitro le ne gre! Pametno hujšanje pomeni počasno in trajno izgubljanje telesne teže. Ljudje izgubijo največ teže v prvih tednih zdravega hujšanja. Po tem se izgubljanje kilogramov upočasni in se ustavi pri približno 0,5 do 1 kilogramu na teden. To je povsem primerna hitrost

hujšanja. Hitrejše hujšanje namreč sploh ni priporočljivo. Uživanje hrane z zelo malim številom kalorij (pod 1.000 kalorij dnevno) dolgoročno ni uspešno. Vodi do prehitre izgube telesne teže in po končanem hujšanju v ponovno, še večje rejenje.

»Diete se nisem sposoben držati!«

»Saj se trudim, pa me vedno kaj premami ...« pravijo. Vztrajanje pri strogi dieti je skrajno težavno, še posebno, če ljudje na živila, ki jih predlaga spremenjena prehrana, niso navajeni, če so ta draga ali jih ne morejo dobiti. Svoj običajen način prehranjevanja morate prilagoditi prehranjevanju, ki temelji na večjem številu živil, ki jih radi jeste. Spremenjena prehrana, ki bo omogočala hujšanje, je pravzaprav zdrava prehrana, ki naj temelji na rednih obrokih, ki naj jih bo od tri do pet na dan, naj vsebuje živila, ki so nemastna in manj sladka in naj bo pripravljena na zdrav način, s čim manj maščob in sladkorja. Količino hrane oziroma velikost obrokov je potrebno ustrezno zmanjšati.

MATEJA JAZBEC

POZOR, HUD PES

Hribovci

m

CENTER

I NTERSPAR

CELJE

V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po idravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi i minimalno vsebnostjo maščob in sladkoija.

Od 27.5. do 4.6. v

Restavraciji Interspar Celje nudijo:

PURANJE NABODALO, BUČKE NA ŽARU, KUHAN RIŽ

Še sreča, sem pomislil, ko sem prebiral o podvigu v zvezi z azbestno streho stare cinkarne, še sreča, da se je sistem v toliko spremenil, da se v časopisu lahko vsaj podvomi o prisebnosti tistih me-galomanov, ki se lotevajo po horukovski logiki projektov, kot je izgradnja Tehnopolisa ali kar pač že je ta krasni novi svet. Tovrstnih vrhuncev intelekta je bilo v preteklosti že kar nekaj, teh mega snovanj, teh vele projektov, ki so na koncu prinesli npr. katastrofalno mestno prometno ureditev, o tem sem že pisal; dve stolpnici v samem srcu mestnega jedra, uničenje nekaterih enotnih urbanističnih in arhitektonskih celot mestnega jedra, prinesli so medijsko in politično »likvidacijo« tistih, ki so podvomili v okus in končno tudi v strokovnost posameznih ambicioznih pacientov.

Zanimivo je (da bo jasno, nimam pojma, kdo stoji za tem Tehnopolisom ali kar pač že je in me niti ne zanima), kako vehementno in ošabno se pri tem projektu obnašajo odgovorni, ki so, v imenu zaščite tistih, ki naj bi se po profesionalni in zakonski obvezi odpravili na azbestno kritino (domnevam, da tudi zanje obstajajo neki varnostni zakonski predpisi) da bi na ta način zaščitili celotno okolico, če že hočete Celje, zaigrali vlogo nekakšnih dobrih in skrbnih skrbnikov ubogih delavcev, saj bi bojda lahko le-ti padli s strehe. Ta nenadna skrb za delavca me resnično gane.

Vse skupaj s projektom rušenja celotnega kompleksa in gradnjo celjske Silicijeve doline pa me spominja na nek starejši črnogorski film z naslovom »Čudo neviđeno«. Nekega lepega dne se v neokrnjeni naravi črnogorskega zaledja pojavi lepo dekle, ki se vrača v rodne kraje po letih bivanja v Ameriki in domačini jo seveda z začudenjem sprejmejo medse. Kmalu pričnejo tekmovati za njeno srce in to vsak na svoj komičen.

Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com

nastopaški, čudaški in kar je še podobnega, način. Svetovni prvak je tip, ki ji pristopi na znanstven način, domneva, da jo bo pridobil tako, da bo na bližjem jezeru in nizu rečic in potokov, ki polnijo jezero, napravil hidroelektrarno in to tako, da bo vodo speljal skozi tunel, ki naj bi ga speljal skozi primestno goro. V nizu eksplozij, ki jih pripravi, da bi zgradil tunel, se mu posreči, da skliče vse vaške starešine, vse kar leze in gre tam naokoli, ker slovesnosti je pač potrebno prisostvovati, če si tam, je že skoraj napol tako, kot da bi bil tudi sam gradbenik, posreči pa se mu tudi, da tunel razpiči na narobe mestu, s tem uniči krasno jezero, naravno vodno ožilje in predvsem, voda zalije vas in plodna polja. Projekt je končan. Skratka, gre za filmsko komedijo in zaskrbljujoče je, če se pri projektih, kot se jih nekdo gre (in je strašansko užaljen, če se s tem ne strinjajo vsi od Antarktike do Arktike), pojavi smeh. Smeh ni dober znak, preveč je resničen, je ventil za resnico, s kmečko pametjo svari pred nečem, kar nima zveze z realnostjo. Smeh je skregan z mitologijo (v mitologiji pa je vse megalomansko, hiperbolično) in ljubi vsakdanjik. Še posebej je hudo, če je v tem smehu tudi tesnoba, nihilistični »angst«. Podatek, da že eno samo vlakno azbesta lahko povzroči raka, najbrž ni izmišljen in ko pomislim, da je bil moj otrok v tistem času na šolskem igrišču, v Celju, se mi vsiljuje misel, da je na tako nevaren način lahko rušil zgolj nek hribovec z Marsa!

g

Teden družin za Komu štorska vse generacije

Skupno preživljanje prostega časa lahko utrdi medsebojne odnose - Okrogla miza o nasilju v družini

Medobčinsko društvo prijateljev mladine (MDPM) Celje je pripravilo sklop prireditev, ki so jih namenili ne le najmlajšim, ainpak tudi razširjenim družinam. Številne družine so se tako v prejšnjem tednu intenzivno posvečale preživljanju skupnega časa in druženje sklenile z zaključno prireditvijo.

»Želimo si, da bi se teden družine nadaljeval skozi vse leto, ne le v domovih družin, ki so bile z nami, ampak tudi v vseh ostalih,« je povedala predsednica MDPM Roža Petan. Za zainteresirane družine so pripravili številne delavnice, kjer so ustvarjali na likovnem, glasbenem in fotografskem področju - nastajale so skupinske risbe, slike, pesmi in krajše zgodbe, omogočili pa so jim tudi brezplačne kulturne prireditve, katerih ogled si družine sicer le težko privoščijo.

Niso pa mogli mimo številnih perečih problemov v družbi, zato so pripravili okroglo mizo o nasilju v družini. Da o tej temi še vedno nismo pripravljeni odprto spregovoriti, je pričala nizka udeležba. Med predstavnikoma staršev ter starih staršev, sekretarko MDPM Dragico Poznič in Antonijo Mešl iz Kluba staršev pa se je vendarle vnela zanimiva razprava. Regijska koordinatorica v okviru državnega projekta Nasilje v družini Olga Bezenšek Lalič je predstavila vlogo Centra za socialno delo pri preprečevanju tega problema, spregovorila pa je tudi ó veljavni zakonodaji s tega področja ter o pristojnosti iň pooblastilih CSD v primerih utemeljenega suma

* i

yflů

i^f j

H3

Nastop plesalk Bodi pop v Celjskem domu

zlorabe. »Stopamo na tanek led iskanja meje med pravicami staršev, upravičenim kaznovanjem in zlorabo. Nasilje je spremenljiva kategorija, ki je zmeraj vezana na kontekst časa in okolja v katerem živimo. Še pred 20 leti se ni na ulici nihče obrnil, če sta oče ali mati s klofuto kaznovala otroka, danes bi celo isti starš odreagiral na tak prizor s pripombo o neprimernosti,« razmišlja Olga Bezenšek Lalič, ki ima dolgoletne izkušnje na tem področju, saj se z nasiljem in zanemarjanjem otrok srečuje vsakodnevno. »Predsodek, da se to dogaja le v družinah z nizko izobrazbeno strukturo in nezadostnimi prihodki, ne drži. Obstajajo sicer rizični dejavniki, vendar je nasilje predvsem odraz osebnostne naravnanosti in je izraz

demonstracije moči. Nasilneži niso zgolj osebe, potrebne psihiatričnega zdravljenja, saj to počno iz osebne odločitve. Potrebujejo pa pomoč pri obvladovanju jeze.«

Udeleženci okrogle mize so se dotaknili še različnih praktičnih vprašanj, s katerimi se srečujejo pri vzgoji otrok. Družba je vedno bolj obremenjena z ostrim tempom življenja, dela in pomanjkanjem časa, so se strinjali. 1\idi otroci so pod vedno večjim pritiskom, hkrati je opaziti pomanjkanje spoštovanja do avtoritete in pretirano razvajenost. »Permisiv-na vzgoja, ki zavrača kakršnokoli kaznovanje, naredi več škode kot koristi, saj se otrok, ki je navajen, da je vse po njegovem, v realnem svetu ne bo dobro znašel,« meni Olga Bezenšek Lalič. Vzgo

ja otroka je življenjsko delo, na tem izpitu lahko pademo ali pa ga naredimo s popravnim, je bila rdeča nit okrogle mize. Vsekakor je osnova čimbolj kvalitetno preživljanje prostega časa.

Ravno to je bil namen tedna družin, ki se je v petek prijetno zaključil v Celjskem domu. Prireditev so popestrili otroški pevski zbor II. OŠ Celje, Majda Petan je zapela o sreči in ljubezni, zaplesalo je kar pet generacij plesalk plesne šole Bodi pop. Roža Petan pa je ob koncu poudarila vlogo MDPM, ki se že več kot 50 let trudi s prostovoljnim delom, s katerim skušajo otrokom predati največje življenjske vrednote: naučiti jih imeti se radi, ljubiti, prijateljevati in najti svojo srečo.

POLONA MASTNAK Foto: SHERPA

priznanja?

Za občinski praznik, ki ga praznujejo 1. junija, bodo v Štorah podelili pet občinskih priznanj. Tako se je po javnem razpisu odločil občinski svet, ki je na zadnji seji med letošnje občinske nagrajence uvrstil kar tri gasilska društva.

Srebrna občinska grba bosta prejeli prostovoljni gasilski društvi v Štorah in Prožinski vasi, pri čemer praznujejo Štorovčani letos 60-letnico ustanovitve, v Prožinski vasi pa je najstarejše društvo. Za dobro delo bo prejelo letošnji bronasti grb tudi najmlajše gasilsko društvo v tej občini, ki je na Svetini.

Bronasta grba bosta prejela tudi Vinogradniško društvo Polič Štore ter športni delavec Matjaž Štancer. Slednji je med drugim lani vrnil ekipo Kovinarja Štore v tretjo nogometno ligo, prav tako se veliko posveča delu z mladino. BJ

Naobisku v OŠ Glazija

OŠ Glazija v Celju je šola s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami, težje in lažje prizadete ter tudi za gibalno ovirane. Že peto leto zapored so vrata svoje šole in internata odprli za obiskovalce ter jih spustili v svoj mali svet s sporočilom: »Naša šola in mi smo prav takšni, kot vsi vi, naši vrstniki.«

»Naši otroci se tega dne že dolgo veselili in se nanj pripravljali. Vsako leto povabimo na obisk predvsem osnovnošolce vseh celjskih šol, ki se z veseljem odzivajo,« je povedala ravnateljica OŠ Glazija Romana Lebič, ko si je utegnila utrgati kakšno minuto dragocenega časa. Učenci, tukaj se jih šola kar 125, od tega jih 50 tudi živi v internatu, njihove želje in potrebe, so namreč zmeraj na prvem mestu. »Simona, glej kako sem pobarval vazo,« je eden od njih poklical organizatorko dneva odprtih vrat Simono Zupane. Skupaj s kolegico Karmen Hriberšek sta imeli polne roke dela, da je bilo druženje prijetno in sproščeno. »Tokrat sva si zamislili nekaj delavnic, ki bodo prebile led pri spoznavanju, saj se bodo otro

ci posvečali skupnemu ustvarjanju in si pomagali,« sta povedali. Učenci OŠ Glazija so nam razkazali vse svoje prostore, skrbno pospravljene svede sobice in nas odpeljali v glasbeno in računalniško učilnico ter v telovadnico. Premorejo tudi knjižnico in svojo ambulanto, kjer jim lahko kadarkoli priskočijo na pomoč. »Naša mala klinika,« so se pošalili otroci.

»Naši otroci so izjemno odprti do vseh ljudi, pogosto sodelujejo na različnih prireditvah, mi pa jih tudi vzpodbujamo, da se trudijo po svojih najboljših močeh. Čimbolj jih skušamo pripraviti na samostojno življenje, vendar brez sodelo-i vanja okolice ne gre. Šele ko so premagani predsodki do drugačnosti, se ustvarjajo zanje primerni pogoji. Zato želimo prikazati javnosti naš vsakdanji utrip, življenje in jih seznaniti z našimi dejavnostmi. Odzivi osnovnošolcev, ki nas obišče-1 jo, je praviloma zelo dober,« pravi Lebičeva. Učenci OŠ Glazija sô svojim novim prijateljem pripravili ročno izdelana darilca, se jim predstavili s plesno točko in jih povabili na po-1 gostitev.

POLONA MASTNAK

Nemci v Celju

Dijaki Poslovno-komer-cialne šole Celje tudi v letošnjem šolskem letu sodelujejo v mednarodnem projektu Jugend - Schule - Wirtschaft (Mladina - Šola - Gospodarstvo). Glavni cilji projekta so zgraditi povezave med šolami in gospodarstvom, med mladimi in podjetniki v regiji ter povezati šole v Nemčiji s šolami iz dežel novih članic EU: Poljske, Slovenije, Madžarske, Avstrije, Slovaške in Češke.

Letos v projektu sodeluje 125 šol, 140 mentorjev, 2.321 dijakov in 23 dnevnih časopisov. V izdelavo projektnih nalog z ' o temo se je v po-

slovno-komercialni šoli vključilo 26 dijakinj iz štirih, razredov, ki so izdelovale projektna dela z različnimi temami (Izumiranje celjskega mestnega jedra, Ekološka hrana ...). Dijaki omenjene šole so tudi tokrat sodelovali s partnersko šolo iz mesta Bad Oldesloe blizu Hamburga, pri čemer so Celjane minuli teden obiskali nemški kolegi. Slednji so se seznanili z utripom življenja v knežjem mestu in si izmenjavali izkušnje pri izdelovanju projektnih nalog. Obisk so zaokrožili z izletom po Sloveniji in obiskom celjskega Sta-

Dijaki iz Nemčije so obiskali kolege iz celjske poslovno-komerciaine šole — Št. 38 - 27. maj 2005 -

Za boljšo spolnost

Koronarni klub Celje, Društvo ZA SRCE in Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije vabijo svoje člane in vse drugo, ki jih zanima, kako z zdravili izboljšati spolno življenje srčnih bolnikov, na pre- ! davanje, ki bo 2. junija ob 18. uri v predavalnici Zdravstvenega doma Celje, Gregorčičeva 5. Predaval bo urolog mag. Jure Bizjak. MBP i

radiocelje

jKl Štirih frekvencah .

NOVI TEDNIK -1 - '--1--1

n n n asi

W C? ™ 'g -

Delo varpoljskih vezilj

Skupino žensk, željnih novih znanj, poučuje Zalika Rakun

UA7ID II I 7BI EP I DM 7EI S I TADAD I

la dvorišču Kosove domačije, Zalika Rakun pa stoji v ospredju.

Pri Kosovih v Varpolju so svoje delo, vezenine v tehniki rišelje, na tridnevni razstavi predstavile varpoljske vezilje, ki jim pri učenju in delu pomaga Zalika Rakun.

Gre za skupino domačink iz manjših krajev v mozirski občini, ki jih je Zalika naučila umetnosti rišeljeja: »To je zelo zahtevna tehnika, v bistvu se lahko primerja s čipkami. Potrebnega je veliko natančnega in počasnega dela, da so zavese, prti, posteljnina ... lepo izvezeni,« je povedala Zalika, ki je tehniko osvojila v osnovnošolskih klopeh, v pokoju pa je znanje obnovila. »V bistvu gre za staro tehniko vezenja iz 16. stoletja, razširjeno po vsej Evropi. Nekaj tovrstnih vzorcev je na narodnih nošah. Imenuje se po kardinalu Richellieuju, tudi ministru za kulturo, ki je na francoski akademiji ustanovil oddelek za ročno delo, v sklopu

katerega je bil tudi pouk tovrstnega vezenja.« Tehnika se je najprej uveljavila predvsem v mestnih hišah ter v cerkvah in samostanih, od tod pa razširila na podeželje, kjer so z natančnim vezenjem okrasili najbolj »fine« stvari.

Razstava po naključju

Do druženja v Varpoljah je prišlo po naključju. »Ena izmed sosed je omenila, da bi se rada naučila vesti rišelje. K sodelovanju je pritegnila še druge, in kar naenkrat nas je skoraj preveč,« se je nasmejala živahna Zalika in pripovedovala o lanski razstavi, na kateri je število obiskovalcev preseglo vsa pričakovanja, doživela pa je tudi izjemen odmev. K vaipoljskim veziljam so se vključevala nove članice, Zalika pa jih v skupinah po deset poučuje v petkovih popoldanskih in sobotnih dopoldanskih

urah. »Mama je že v šoli rekla, da bom učiteljica ročnih del. Seveda se je drugače obrnilo, saj sem bila medicinska sestra, nato socialna delavka, vendarle pa sem večino življenja preživela med ljudmi,« je omenila Zalika.

»Hidi sama rada vezem, še raje pa učim. Veste, kmečka roka trdo steče, pa vendar so nastali čudoviti izdelki. Po moje imajo ženske čut za lepoto in ustvarjanje že prirojen, v sedanjem tempu življenja pa je tako malo nežnega. Kot da bi

ženske duše to pogrešale in zato nam je v veselje, da lahko naredimo kaj lepega. Mojim >učenkam< veliko pomeni, ker je potem njihovo delo postavljeno na ogled, ob tem pa so se same že drugo leto izkazale kot imenitne organizatorke.«

Dokaz Zalikinih besed je bilo živahno dogajanje na Kosovem dvorišču, kamor so prihajali številni obiskovalci. »Tečajnice« so jim razkazovale svoje delo in poskrbele za pogostitev, seveda pa so ponujale domače dobrote.

Naj še povemo, da Zalika skupaj z možem, čeprav živita v Trzinu, skrbi za Kosovo hišo. Domačija je bila ena največjih v predvojnih časih, še danes pa so dediči ohranili marsikateri biser iz preteklega življenja, ki priča o nekdanjem utripu kmečke rodbine. Sicer Zalika izhaja iz Škal pri Velenju, predela, kjer danes zaradi rudarjenja ni več hiš. »Naša hiša v Škalah je povsem podobna Kosovi, tako da se je teta pri prvem obisku dobesedno zjokala. To potrjuje moje besede, da se v življenju le malo dogodkov zgodi po naključju.«

URŠKA SELIŠNIK

NAKRATKO

Ob znanju kultura srca

POLZELA - Minuli petek, ob mesecu sonca, so v OŠ Polzela s številnimi prireditvami zaznamovali dan ekošole in ekovrtca. Osrednja je bila predstavitev raziskovalne naloge o vodi z naslovom Voda - eliksir življenja z mentorico Ne-venko Jelen in Natašo Jesenko. Osrednji gost, Anton Korošec iz Mariborske livarne, je predstavil pomen projekta Ar-malov sklad za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah, v katerega je vključena tudi šola Polzela, kot ena izmed petih šol v Sloveniji. Gostje so si ogledali bogato razstavo v avli šole, s katero so posamezni.razredi, vrtec in podružnična OŠ Andraž postavili na ogled celotno aktivnosti v okviru projekta Ob znanju kultura srca. Mavrico vseh dejavnosti je zaokrožilo priložnostno glasilo, na sklepni prireditvi pa so predstavili plesne dejavnosti vrtca in šole.

Jubilej Žalskih lekarn

ŽALEC - V sredo so v Domu II. slovenskega tabora Žalske lekarne počastile 10 let obstoja. Jubileju v čast so že v soboto pripravili dan lekarne Žalec, ki ga bodo v prihodnje pri

pravljah vsako pomlad v želji, da bi ljudje izvedeli čim več koristnih informacij o določeni temi. Delovanje Žalskih lekarn, projekte, vključevanje v okolje in skrb za zdravje nasploh so na sredini prireditvi prikazali s posebno zgodbo. Oblikovali so jo odrasli, dijaki irk učenci, sodelovali pa so tudi najmlajši iz žalskih vrtcev. Za glasbeni program so poskrbeli Katrinas, Alenka Lesjak in STOP ter plesalci Plesnega foruma Celje.

Več krvodajalcev

ŠEMPETER - 00 RK Žalec je s pomočjo šempetrske KO pripravila četrto letošnjo krvodajalsko akcijo, ki je bila minuli teden v prostorih šempetrske osnovne šole. Izvedla jo je Bolnišnica Celje, oddelek za transfuzijo krvi, udeležilo pa se jo je 115 krvodajalcev. Po besedah sekretarke OO RK Žalec Majde Pilih so bili z akcijo zadovoljni, posebno še zato, ker je bilo v tej akciji več udeležencev kot pred letom dni, kar kaže, da se v Šempetru število krvodajalcev zopet veča. Naslednja akcija bo 9. junija od 7. do 11. ure v Domu svobode v Grižah. TT, US

Novorojenčki in prvošolčki pri županu

V okviru tedna družine je taborski župan Vilko Jaz-binšek sprejel družine novorojenčkov, ki so se rodili od lanskega do letošnjega aprila, in družine otrok, ki letos prvič vstopajo v osnovno šolo.

Ob tej priložnosti Občina Tabor podeljuje staršem novorojenčkov 30 tisoč tolarjev, staršem prvošolčkov pa 25 tisočakov. v Taboru bodo septembra odprli novo šolo, ki bo, Po prepričanju župana Jazbinška, omogočila izvajanje so

dobnega izobraževanja. Glede na trenutno število otrok lahko v šoli sprejmejo nekaj otrok tudi iz drugih šolskih okolišev, prav tako tudi v vrtcu Tabor, kjer bodo z novimi prostori pridobili tudi možnost jasličnega varstva. Župan je pozval starše, naj otrokom omogočijo šolanje in razvoj v domačem okolju ter tako izkoristijo priložnost, da se otrok uči v zdravem in varnem okolju.

Kolesarji med ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah

Kaj veš o prometu?

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec je v sodelovanju z OŠ Šempeter pripravil medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki je bilo v četrtek v prostorih in na poligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Šempetru.

V testiranju na posebnih testnih polah z vprašanji o cestno-prometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu, v ocenjevalni vožnji na prometnih površinah z gorskimi kolesi in s čeladami in v spretnostni vožnji na poligonu se je v dveh starostnih skupinah pomerilo 77 učencev in učenk iz šestih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Med posamezniki v mlajši skupini je zmagal Nejc Šenica z OŠ Šempeter, v starejši skupini pa Anže Čakš iz I. OŠ Žalec, ki se bo udeležil tudi republiškega tekmovanja Kaj veš o prometu, ki bo 28. maja v Rogaški Slatini. V mlajši skupini je ekipno zmagala OŠ Šempeter, v starejši skupini pa OŠ Braslovče. TT

Varno na traktor

Preventivna akcija končana, priporočila in napotki ostajajo

Samo v občinah Šentjur in Dobje je bilo lani 14 prometnih nesreč z udeležbo traktorjev in tri smrti zaradi njihovih posledic. Ta žalostni izkupiček je bil dovolj velika motivacija za obširno preventivno akcijo Varno na traktor.

Akcija, ki sta si jo zastavila Policijska postaja Šentjur in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šentjur, je trajala od začetka marca do konca aprila. V njej so izhajali tudi iz dejstva, da je policija preveč odtujena od ljudi, saj je delo policistov na terenu večji del usmerjeno v represijo. A njihova naloga je, ali bi vsaj morala biti, veliko širša. Zato so v tej akciji poskušali poudariti preventivo v obliki obveščanja in opozarjanja. V veljavo je namreč stopil nov zakon o varnosti v cestnem prometu, ki tudi za voznike traktorjev prinaša bistvene novosti. Kmete so želeli poučiti, da so stroški ob registraciji in opravljanju vozniškega izpita za traktor nižji od zagroženih glob, ki jih predvideva zakon. Akcijo so odmevno vključili tudi v program

Oarja Filipšek bi zaradi neprevidnosti skoraj umria.

letošnjega jurjevanja. V začetni fazi so 1.300 kmetom poslali vprašalnik, ki sta ga pripravila nosilca projekta Dušan Polenšek in Peter Už-mah.

Da je bila akcija široko in vsestransko zastavljena, kaže dejstvo, da so vključili tudi župana obeh občin, pristojne občinske službe, Šolski center Šentjur, kmete, prodajalce traktorjev in Darjo Filipšek, ki bi zaradi neprevidnosti pri delu s traktorjem skoraj umrla. Na kon

cu so v Ipavčevi hiši pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelujoči predstavili svoja mnenja in rezultate dela. Komandir PP Šentjur Ludvik Petrič je zadovoljen z odzivom na akcijo, saj jih po izsledkih ankete velik del ljudi pri njihovih prizadevanjih podpira. Povečalo se je tudi število kandidatov za opravljanje tečaja iz varnega dela s traktorjem v ŠC Šentjur in število registriranih traktorjev v prometu. Direktor celjske policijske uprave Stanislav Veniger je projekt izredno pohvalil in dodal: »Žalostno je, da so tako pomembne in potrebne akcije prepuščene zgolj lokalni iniciativi in zavzetosti posameznikov.«

Ena bolj učinkovitih in poučnih točk v akciji je bila prav gotovo izpoved Darje Filipšek, ki je svojo izkušnjo opisala takole: »Nakladali smo gnoj in z nogo sem ga poskušala nekaj odstraniti z zadnjega dela trosilca. V tistem so me lopatice že potegnile medse in to kar je sledilo, je bilo grozljivo. Preživela sem praktično po čudežu, z veliko sreče in pomoči

Okrogla miza je združila širok krog sodelujočih z namenom, da bi bila akcija čimbolj učinkovita in odmevna.

zdravnikov. Ta nesreča se sicer ni zgodila v prometu, je pa zadosten dokaz, da te lahko le trenutek neprevidnosti stane življenja.«

SAŠKA TERŽAN

»Ohcetni« par izbran

Ugibanj o tem, kdo si bo kot 37. par na 41. prireditvi Pivo in cvetje obljubil večno zvestobo po stari šegi, je konec. 17. julija se bosta vzela predsednica Etno odbora Jureta Krašovca Mož-nar Bogomila Košec in njen izvoljenec Bojan Kajtna.

Komisija pri izbiri para ni imela težkega dela, saj oba, ženin in nevesta, ustrezata vsem razpisanim pogojem za sodelovanje na Ohceti po stari šegi, bila pa sta tudi edina, ki sta se prijavila na razpis. Spoznala sta se pred osmimi leti pri tancih, saj sta

Bodoča nevesta Bogomila Košec in ženin Bojan Kajtna

oba člana KD Antona Tanca Da bi zakonsko zvezo skle-Marija Gradec; Bogomila od nila na Ohceti po stari šegi, leta 1993 ter Bojan od 1997. si želita že od nekdaj, zato

letos nista omahovala s prijavo, k odločitvi pa je pripomoglo še prigovarjanje članov etno odbora Možnar. Po njihovem nihče ni bolj primeren za skok v zakonski jarem na Ohceti po stari šegi kot prav njihova predsednica in njen izbranec. Bodoča mladoporočenca že imata nekaj tovrstnih izkušenj, saj sta že večkrat igrala različne vloge na »ohceti«, letos pa, tako kaže, bo šlo zares. Naj bo njuna skupna pot cvetoča, kot je prireditev, na kateri se bosta vzela! BA

Pesem starostnikov v Šentjurju

Na lanskem srečanju srečanja, ki bo jutri, v so-

pevskih zborov socialnih boto, ob 10. uri v telovad-

zavodov Slovenije v Bre- niči OŠ Hruševec.

žicah je zmagal MePZ Za mizami bo sedelo kar

Šentjurske korenine iz Do- 34 zborov z več kot 600 pev-

ma starejših v Šentjurju z ci, ki bodo zapeli vsak za-

dirigentom Janijem Kuko- se in tudi skupaj. Domu sta-

vičem in si tako zagotovil rejših, ki se je priprav lotil

pripravo letošnjega, 12. takoj po lanskem uspehu

SiHEr

Pomožna dela v proizvodnji m/ž

(več oseb)

svojega zbora, so se ob domačem prijavili pevski zbori slovenskih domov za starejše iz Izole, Šmarja pri Jelšah, Brežic, Velenja, Kamnika, Poljčan, Sevnice, s Prevalj, iz Trebnjega, Grmovja, Loke, Ajdovščine, Krškega, Vojnika, Domžal, Kočevja, Mengša, Novega mesta, Impoljce, Metlike, Celja, Dutovelj, Tišja, Radovljice, Slovenskih Konjic, s Ptuja, iz Čemeč, Preddvora, Kranja, Idrije, Lukavcev in Nove Gorice.

V spremljajočem programu bodo sodelovali ansambel Unikat, sestri Katja in Tina Anderlič, New Swing Quartet in Tone Vrabl. Sreča

nje bosta začela otroški zbor OŠ Hruševec in lanski zmagovalci, Šentjurske korenine.

Svoj prihod je napovedal tudi minister za delo Janez Drobnič.

OBVESTILO

Občina Laško

Mestna ul. 2, 3270 Laško Tel.: (03) 733 87 00, Fax: (03) 733 87 15 E-mail: obcina@lasko.si

vabi na

prostorsko konferenco v postopku priprave

STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINA LAŠKO

PROSTORSKEGA REDA OBČINE LAŠKO

ter

prostorsko konferenco

o SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O

ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA LAŠKO, DESNI BREG KC - 1A,

ki bo v sredo, 1. 6. 2005, s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem centru Laško, Trg svobode 6, Laško. Prostorska konferenca se v skladu z ZUreP-1 skliče z namenom, »da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta« (ZUreP - 1, 28. člen).

Na prostorsko konferenco so tako vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora, ki se morajo izkazati s pooblastilom organa, ki ga zastopajo. Glede na to, da navedeni zakon omogoča sočasnost priprave prostorskih aktov različne vrste za isto prostorsko ureditev (ZU-reP-1, 22. člen)ter glede na priporočila ministrstva za okolje in prostor občinam, da naj pričnejo pripravljati prostorske strategije in prostorske rede ter druge prostorske akte istočasno in načrtujejo njihov sočasni sprejem, bo Občina Laško v največji možni meri sočasno vodila omenjene postopke.

Vljudno vabljeni!

Občina Laško

fc hunln, ker rešujete življenja

V_J Pošljite SMS s ključno besedo SRCE

na številko 1919 in darujte 230 SIT. za nakup rentgena za inuazivno srčno diagnostiko u Splošni bolnišnici Celje

POPČETRTEKj ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S.

Dvajset točk s proračunom v dobri uri

Tisti, ki poznamo prejšnje razmere v občini Podčetrtek, skoraj ne moremo verjeti, da je občinski svet pod vodstvom novega župana Petra Mišje dvajset točk dnevnega reda vključno s proračunom za leto 2005 opravil v dobri uri. Take seje so ponavadi trajale po več ur ali pa so jih celo prekinili in nadaljevali prihodnjič.

Še bolj zanimivo pa je, da je občinski svet deloval kot dobro namazan in uglašen stroj, ki je takorekoč v trenutku »zmlel« dnevni red z nekaj pomembnimi točkami, med katerimi je vsekakor izstopal proračun za leto 2005.

»Prvo sejo sem vodil brez treme, saj smo se o vsebini pomembnejših točk pogovorili že prej,« je zadovoljen pokomentiral ognjeni krst vodenja občine Podčetrtek Peter Mišja. Letošnji proračun

bo v višini 630 milijonov tolarjev in bo izrazito investicijsko naravnan. Prednost bodo imeli dokončanje Vonar-ske ceste v dolžini 1,8 km na ozemlju občine Podčetrtek, začetek gradnje občinske stavbe s prostori za mladinsko organizacijo ter ureditev kolesarske steze s potjo za pešce iz Podčetrtka do Olimja v dolžini treh kilometrov. Istočasno bodo uredili dovoze do stanovanjskih blokov.

Večji zalogaj bo tudi novogradnja in obnova šole v Pristavi pri Mestinju, za katero je občina že zagotovila denar, ministrstvo za šolstvo je šolo uvrstilo v program, denarja pa še ni nakazalo. Med ostalimi deli bo tudi ureditev pločnikov Imeno - Golobinjek in Imeno - Miljana, v načrtu pa je tudi pločnik v Prelaskem.

Več nalog čaka tudi krajevne skupnosti, v Podčetrtku pri osnovni šoli pa naj bi začeli

z gradnjo športnega štadiona z nogometnim igriščem, atletsko stezo ter igrišči za male športe. Projekt je narejen, potreben je še odkup manjših površin zemljišč in lahko bodo začeli z gradnjo.

Župan Peter Mišja pa je ob tem omenil še nekaj drugih zanimivih točk, ki jih je treba v občini čimprej rešiti: »-Z županom Bistrice ob Sodi se dogovarjava o dokončni ureditvi delitvene bilance. Z Mirkom Kraševcem iz mariborske škofije bomo poskušali rešiti grad Podčetrtek. Za novorojence na območju občine bomo prispevali po 20 tisoč tolarjev, povišali pa smo tudi turistično takso s sedanjih 140 na 220 tolarjev. Ker je v naši občini nekaj mesecev vladalo mrtvilo, moramo zdaj pohiteti, da bomo do konca leta uresničili čimveč načrtov.«

TONE VRABL

Čistilna naprava vse bližje

Na gradbišču čistilne naprave v Šmarju pri Jelšah, ki je blizu glavne ceste ter železniške proge Celje-Me-stinje, je vse bolj opazna njena bodoča podoba. Gradbena dela so skoraj povsem zaključena, prva montažna dela z opremo za biološko čiščenje vode so že tudi opravljena.

V poslopju, ki ga dokončujejo, bo nameščena strojna oprema, v njem bo prav tako laboratorij za preverjanje kakovosti čiščenja ter pri

ložnostna pisarna. Čistilno napravo bodo namreč krmilili iz Rogaške Slatine, saj je kot njen bodoči upravljalec že določeno javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina.

Čistilna naprava, ki so jo začeli graditi jeseni, bo potem ko bo polno obremenjena služila za 3500 populacijskih enot. V njej bodo čistili odpadne vode iz naselja Šmarje pri Jelšah ter najbližjih vasi. Z njeno gradnjo bodo zaključili letos septembra, pr

ve večje uporabnike pa priključili v prihodnjem letu. Priključevanje ostalih uporabnikov bo trajalo seveda več let.

Investitor čistilne naprave je Občina Šmarje pri Jelšah. Njeno vrednost ocenjujejo na dobrih tristo milijonov tolarjev, saj so pred tem zgradili na njeni lokaciji tudi zbirni kolektor, dovozno cesto in transformatorsko postajo (brez naštetega je cena čistilne naprave 230 milijonov tolarjev).

V občinski stavbi že razmišljajo tudi o gradnji čistilne naprave za industrijsko Me-stinje, za kar je prva študija že izdelana.

BRANE JERANKO

Zgoščenka Moške komorne skupine Vitis iz Rogaške Slatine je pripravljena. Javnosti jo bodo predstavili v soboto od 20. uri v glasbeni dvorani Grand hotela.

Od koledovanja do zgoščenke

Moška komorna skupina Vitis iz Rogaške Slatine, ki prepeva tri leta, je pripravila zgoščenko, ki bo javnosti predstavljena na njihovem vsakoletnem samostojnem koncertu. Na zgoščenki Jaz pa vem .... ki so jo posneli jeseni, je štirinajst skladb.

Med njimi so slovenske narodne in umetne pesmi, črnske duhovne in dalmatinske skladbe. To je tudi glasba, ki se ji skupina Vitis, poimenovana po latinski besedi za vinsko trto, najbolj posveča. Edina vokalna skupina v občini Rogaška Slatina se je poimenovala po trti, ki je značilnost pokrajine, kjer živijo njeni člani.

Pred tremi leti so fantje, ki so bili že takrat dobri pri

jatelji, peli v različnih skupinah, nakar so se povezali. Povabili so tudi zborovodki-njo Darjo Belič iz bližnjih Poljčan. Člani so študentje in zaposleni, stari od 19 do 35 let. Devet članov, ki vadijo vsak četrtek po tri ure v glasbeni šoli, nastopa na različnih občinskih prireditvah v Rogaški Slatini, vsako leto sodelujejo na območni zborovski reviji, bili so tudi na me-dobmočni reviji, nastopali so v Velenju, Slovenski Bistrici in drugih krajih.

Posebna zanimivost skupine Vitis je trikraljevsko ko-ledovanje 6. januarja, ki ga pripravljajo že vsa tri leta. Starodavni običaj, ki je zamrl pred približno desetletjem, so fantje iz Vitisa obudili. Z njim razveseljujejo prebival

ce bližnje in daljne okolice Rogaške Slatine.

Člani Vitisa se na dan svetih treh kraljev razdelijo v dve skupini, oblečejo v tri kralje in njihove spremljevalce ter ob nošenju zvezde repatice prepevajo stare trikraljevske pesmi. Na pot se odpravijo, ko se stemni. Pred hišami najprej zapojejo, nato jih družine po stari navadi povabijo in pogostijo. V treh letih so se na kolednike tako navadili, da jih že težko pričakujejo.

Fantje so nasploh družabni in med seboj precej prijateljujejo. Spominjajo se rojstnih dni in godov svojih članov, pred koncem pevske sezone pa pripravijo tudi zaključni piknik.

BRANE JERANKO

Prihaja petdeset policistov

Na območju Policijske postaje Rogaška Slatina, ki pokriva tudi območje občine Rogatec, je bilo lani za desetino več kaznivih dejanj, pri čemer je bila njihova raziskanost 57-odstot-na. Slatinčani so tako po uspešno raziskanih kaznivih dejanjih v regiji takoj za Mozirjem in Slovenskimi Konjicami.

Komandir Bernard Peta-njek, ki je na zadnji seji sla-tinskega občinskega sveta predstavil delo postaje v preteklem letu, je s temi ugotovitvami seveda zadovoljen. Več zanimivih podatkov je povedal tudi v zvezi s kršitvami javnega reda in miru, ki jih obravnavajo največ v nočeh s sobote na nedeljo. Največ takšnih kršitev se zgodi

Denarja za najemnino zmanjka

2 gradbišča čistilne naprave v Šmarju pri Jelšah, ki ga je mogoče videti 2 glavne ceste in proge med Celjem in Obsoteljem. Dokončana bo septembra.

S stanovanjskim fondom v občini Rogaška Slatina upravlja že tri leta Stanovanjska zadruga Atrij, ki ima tam svojo zadružno enoto.

Občina Rogaška Slatina je namreč kot prva od obsoteljskih občin po ukinitvi stanovanjskega sklada v Šmarju pri Jelšah svojih takratnih 127 stanovanj pogodbeno predala Atriju. Ta je takrat začel upravljati tudi s slatinskimi šolskimi stanovanji, v Obsote-lju pa ima danes kot upravljavec 95-odstot-ni tržni delež.

Atrij kot upravnik obračunava najemnikom tudi stanovanjske najemnine, ki so - Št. 38 -27. maj 2005

se lani v Rogaški Slatini po občinski odločitvi povišale za 37 odstotkov. Zaradi slabega gospodarskega položaja v občini opažajo povečanje števila upravičencev za subvencionirano najemnino. 37 dolžnikov je konec lanskega leta dolgovalo že skupno dobrih 6 milijonov tolarjev in za polovico od njih so že vložili izvršilne predloge-

Glede starih dolgov, ki jih je prevzel novi upravljavec Atrij, pa v nekaterih primerih ugotavljajo problem zastaranja terjatev.

BRANE JERANKO

med 22. in 24. uro, po kraju storitve pa prevladujejo stanovanja.

Na cestah je bila lani ena smrtna žrtev, ko je v Tlakah pri Rogatcu kolesar vozil po nepravilni strani. Žal slatin-skim policistom lani kljub prizadevanju ni uspelo doseči znižanja deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, ampak se je njihova stopnja alkoholizi-ranosti celo povišala. Sicer predstavlja glavni vzrok prometnih nesreč nepravilna stran in smer vožnje, saj je tovrstnih nesreč več kot petina od skupnega deleža. Skoraj desetina prometnih nesreč se je končala s pobegom.

Na območju Policijske postaje Rogaška Slatina (skupaj z občino Rogatec) je trenutno zaposlenih 127 policistov, na bodočo schengen-sko mejo pa jih pride še petdeset.

BRANE JERANKO

DOBRNA j SLJCONJICEJ VOJNIK J

NOVI TEDNIK

Zaplet z novim direktorjem

Irena Artank, dosedanja direktorica Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna (namenjenega otrokom s posebnimi potrebami) odhaja v pokoj, zato poteka že dolgo postopek imenovanja novega direktorja. Pri tem se pojavljajo resni zapleti.

Tako se je lani svet zavoda najprej odločil za svojo dolgoletno sodelavko Barbaro Lipičnik, za katero trdijo na Dobrni, da je na svojem področju nadpovprečno dobra strokovnjakinja. Prav tako lani ji je izrekel pozitivno mnenje še občinski svet Dobrne, ki ima možnost, da se opredeli po zakonu o socialnem varstvu. Razpis ni bil uspešen, saj soglasja iz pristojnega ministrstva ni bilo.

Letos spomladi je bil nato objavljen nov razpis za direktorja zavoda. Poleg Lipič-iiikove, ki se je znova prijavila, se je pojavila nova kandidatka Olga Bezenšek La-lić. V svetu zavoda so se nato na letošnji aprilski seji naknadno odločili drugače ter izbrali kot svojo novo kandidatko za direktorico Bezenškovo.

O tem so obvestili občinski svet Dobrne, ki se je pred nekaj dnevi znova odločal o mnenju glede kandidatke za novo direktorico dobrnske-ga zavoda. Svetniki so izrekli novi kandidatki Bezenš-kovi negativno mnenje, saj so povedali, da je ne poznajo ter za svojo pravilno odločitev niti nimajo zadostnih podatkov. Vse kar so o

njej lahko izvedeli je bil podatek o njeni izobrazbi (diplomirana socialna delavka), kar po njihovih ugotovitvah zdaleč ne zadostuje.

Sedanji ravnateljici Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna Ireni Artank poteče mandat oktobra. Občina Dobrna jo je za njeno uspešno vodenje pred dnevi razglasila za častno občanko.

Kot se govori po regiji naj bi bila v ozadju zapletov na Dobrni politika. V občinskem svetu Dobrne so lani podprli Lipičnikovo soglasno, ne glede na različno strankarsko pripadnost svetnikov.

BRANE JERANKO

Kdo bo prvi človek Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna? Za otroke s posebnimi potrebami bodo zgradili novo poslopje, obstoječa graščina Novi grad (na fotografiji), ki je v slabem gradbenem stanju, pa bo po obnovi postala imenitna klinika.

Likovna prijateljevanja prvič v Zrečah

V Zrečah se je v sredo zbralo 12 uglednih slovenskih slikarjev na XI. Likovnih prijateljevanjih, tradicionalni prireditvi, ki se je že dodobra uveljavila v širšem slovenskem prostoru.

Po desetih letih, ko so bila Likovna prijateljevanja v Slovenskih Konjicah, so letos prvič v Zrečah, njihovo poslanstvo pa ostaja nespremenjeno: »Slovenske Konjice in Zreče so sklenile nadaljevati Likovna prijateljevanja v pravem pomenu besede, torej prijateljevanja skozi kulturo. Odslej bodo izmenično eno leto pri nas, drugo v Slovenskih Konjicah, morda pa bomo k sodelovanju pritegnili tudi sosednje občine, zlasti Vitanje in Oplotnico,« pojasnjuje Marija Deu Vrečer, ki

letos vodi organizacijski odbor, in dodaja: »Vsi, ki se ukvarjamo s turizmom v Zrečah, smo z veseljem sprejeli ta izziv.«

Prav tako je s prihodom umetnikov v Zreče zadovoljen tudi župan Jože Košir, ki jemlje Likovna prijateljevanje kot priznanje Zrečam in kot priložnost, da po eni strani krajani od blizu spoznajo umetnike in njihovo delo ter po drugi, da umetniki upodobijo motive, ki jih na in pod Pohorjem res ne manjka.

Slikarji so prvi dan preživeli na Zreškem Pohorju, zvečer pa sta jih v Termah pričakala konjiški in zreški župan, Janez Jazbec in Jože Košir. Četrtek in petek sta namenjena slikanju na terenu, sobota izletu po Dravinjski dolini in seveda pri

pravi razstave umetniških del, ki se bo zaključila s tradicionalno dražbo umetnin in steklenic vina posebne polnitve. Slovesnost bo v soboto ob 19. uri v Termah Zreče. Dražbo bo vodil Mitja Meršol, svoje pa bodo k umetniškemu večeru pris-1 pevali člani vokalne skupine | Dust in Andrej Šifrer.

Na XI. Likovnih prijateljevanjih ustvarjajo: Todorče Atanasov, Blanka Bračič, Maja Dokler Lapajna, Dušan Fišer, Simon Kajtna, En ver Ka-Ijanac, Jurij Kravcov, Narcis Kantardžič, Dušan Lipovec, Štefan Marflak, Jože Meglič in Adolf Pen.

Ob zaključku likovnih prijateljevanj bo UnioF Turizem podaril eno izmed likovnih del Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, izkupiček dražbe posebne polnitve vin Zlatega griča pa bo omogočil nove štipendije nadarjenim študentom s širšega Konjiškega. Štipendistov Likovnih prijateljevanj je bilo od leta 1997/98 že šestnajst.

Frankolovo slavi

Jutri, v soboto, bodo na Frankolovem praznovali krajevni praznik. Začeli bodo s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, sledila bo otvoritev avtobusnega postajališča v konjiško smer ter kulturni program v prostorih bližnjega gostišča. Tam bodo tudi podelili krajevna priznanja, ki jih bodo prejeli Izidor Krivec, Marija Železnik in društvo Talon. BJ

Otroško igrišče za zdravje šolarjev

Pri Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah so y sredo slovesno odprli novo otroško igrišče. Zanj so se odločili v okviru projekta Slovenske Konjice, Zdravo mesto in projekta Zdrava šola. Denar za izgradnjo so zbrali z dobrodelnim koncertom Žur pod goro, ki so ga pripravili učenci in učitelji osnovne šole s pomočjo sponzorjev ter s prispevkom šole.

TUdi z izgradnjo otroškega igrišča so potrdili, da jemljejo omenjena projekta ze

lo resno. Pouk se je v sredo v Osnovni šoli Pod goro začel z zdravim zajtrkom in različnimi gibalnimi aktivnostmi, saj se je šola ta dan vključila tudi v vseslovenski projekt Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja 2005.

Odprtje otroškega igrišča, kjer bodo našli sprostitev in se razgibali zlasti najmlajši šolarji, so dopolnili z degu-stacijo zdrave prehrane in s predstavitvijo rekreativne ponudbe v kraju. Sicer pa so ob odprtju igrišča poleg ravnatelja šole Bojana Hrovata in

predsednice sveta staršev Ive Mlinšek Lešnik zbrane nagovorili tudi predstavniki projekta Zdravo mesto: koordinatorica dr. Marinka Vovk, vodja strokovne skupine za gibalne in športne aktivnosti Darko Rataje in vodja strokovne skupine za zdravo prehrano Mihaela Pugelj. Redno gibanje ter zdrava prehrana sta dva najpomembnejša temelja zdravega življenja, so poudarjali govorniki. TUdi otroško igrišče bo k temu prispevalo svoj delček.

MBP

Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET!

NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! V jubilejnem 60. letu časopisa vas razveseljujemo z vrsto presenečenji. Eno od njih je junijski izlet na Kras. V sodelovanju s Tušem bomo na izlet odpeljali dva avtobusa naročnikov! V soboto, 18. junija, ob 8. uri bomo krenili iz Celja proti Lokvam z znamenito pršutarno, kjer bo čas za oglede, nakup in kosilo, nato pa še za obisk jame Vilenica in vojaškega muzeja.

Izpolnite kupone, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov!

Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.

Vse do zdaj poslane kupone bomo upoštevali pri žrebanju.

KUPON

0ŒE0000QCIII] m*JS®

Naročniška številka Novega tednika: —

Celjski pesnik, pisatelj in glasbenik Matej Krajne je nedvomno eden najbolj produktivnih mladih avtorjev, saj na leto izda tudi do tri knjige, povrhu tega pa še kakšno zgoščenko. Pred dnevi mu je uspelo oboje - izšel je njegov prvi roman Radoslav, ki ga dopolnjuje zgoščenka s skladbami iz romana ter besedila posnetih pesmi. Tako knjigo kot zgoščenko je v torek predstavil na literarnem večeru v Antiki.

Idejo za roman je imel že pred petimi leti, letos pa je naletel na oglas, da založba Ved iz Ljubljane išče izvirna literarna dela. Brez oklevanja je na njihov naslov poslal odlomek iz knjige in kmalu je dobil odgovor, da hočejo še preostanek romana. Tu pa se je malce zataknilo. »Napisanih sem imel le nekaj odlomkov, ki pa jih je bilo treba spraviti v neko celoto. Mesec in pol sem sedel za pisalno mizo, da sem ga dokončal,« pripoveduje in lista po še toplem izvodu Radoslava, v katerem se skriva pripoved o mladem kantavtorju, ki je zaradi sanj o kantavtorski slavi pustil študij in se zaljubil v študentko medicine ... V življenju glavnega junaka ima pomembno mesto profesor Radoslav, od koder tudi naslov romana.

Komaj je izšel njegov roman, že Matej Krajne načrtuje nove literarne in glasbene projekte.

Čeprav je Krajne na začetku knjige napisal, da so »vse osebe in dogodki v knjigi zgolj in brez nadaljnjega kvečjemu naključni«, se v romanu pojavljajo tudi določeni avtobiografski elementi. S to knjigo je namreč želel na čim bolj realen način pokazati, kaj se s kantavtorji, kakršen je tudi sam, dogaja na slovenski glasbeni sceni, pri čemer ni hotel narediti klasičnega »happy en-da«, ker je to »brez veze«. »Srečni konci se dogajajo le v filmih, v romanih pa ne,« je prepričan.

Roman Radoslav je precej nenavadno literarno delo tudi v slogovno-jezikovnem pogledu. »Včasih se zdi kot strip, v katerem medmeti in iz njih

izpeljani glagoli izpričujejo prvinskost čustev in dejanj. Dialogi delujejo življenjsko stvarno in neprizanesljivo; opominjajo nas, da živimo v svetu, kjer je beseda vse in nič hkrati,« je med drugim v spremni besedi zapisal Anton Šepetavc, ki je bralcem položil na srce tudi popotnico: »Krajnčev prvenec je sicer kratkočasno branje, a še zdaleč ne samo to - zahteva primerno pozornost in zbranost. Zgodba, ki jo ubesedu-je, je samo navidez preprosta, tako kot je tudi sicer življenje samó navidez preprosto. V resnici ni niti v njem niti v knjigi nič preprostega.«

Komaj je Radoslav prišel na knjižne police, že ima Matej Krajne v mislih nove projekte. Že junija bo luč sveta ugledala pesniška zbirka Preteklost, v letošnje letu pa načrtuje še izid knjige prevodov Toma Waitsa in Hanka Williamsa ter knjigo proze, »če bo vse po sreči, bom izdal tudi kakšno novo 'plato'.«

Navdiha in idej mu torej zaenkrat ne manjka. »Navdih, hvala bogu, pride sam od sebe, zato ga moram izkoristiti in si narediti malo zaloge. Saj veste, za vsak primer ... če me kdaj napade ustvarjalna suša... da bom imel še kaj zaloge v predalu.«

BOJANA AVGUŠTINČIČ

""U.!

Dijakinje med ustvarjanjem

Dijaki razstavljajo

Dijaki drugih letnikov umetniške gimnazije likovne smeri, ki že drugo leto deluje na Gimnaziji Celje-Center, so včeraj v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli 1. študijsko razstavo.

Dijaki ustvarjajo v povsem na novo opremljeni. učilnici, kjer so sodobna avdiovizual-na sredstva, grafična preša, peč za žganje gline -. Pri izobraževanju se srečujejo tudi s specifičnimi predmeti, kot so risanje in slikanje, likovna teorija, predstavitvene tehnike, umetnostna zgodovina, kultura bivanja, predvsem pa veliko tudi sami ustvarjajo. V šoli mladim umetnikom med drugim omogoča

jo tudi oglede različnih razstav v slovenskem kulturnem prostoru, zanje organizirajo obiske kulturno-zgodovinskih spomenikov in umetniške tabore, ki so namenjeni slikanju in risanju na prostem ter spoznavanju umetnosti v določenem prostoru.

Njihovi likovni izdelki izražajo vso pisanost mladostniškega videnja in njihovega dojemanja sveta. Dijake pri umetniškem ustvarjanju strokovno vodijo: akademski slikar in specialist Ratimir Pušelja, profesorica likovne umetnosti Vesna Tacer in univ. dipl. ind. oblikovalka Mojca Šmit.

BA

Letni koncert in gostovanje v Trstu

Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje je minuli teden pod vodstvom zborovodkinje Metke, Jagodič - Po-gačar pripravil letni koncert. Večer je bil nedvomno dokaz še ene bogate pevske sezone, iz katere naj omenimo izid prve samostojne zgoščenke z naslovom Most mladosti, veliki božični koncert ter nastop na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, od koder so se pevke in pevci vrnili z nagrado občinstva ter s srebrno plaketo.

Večer je bil tematsko razdeljen na tri dele: začelo se je z venčkom ljudskih pesmi, sledile so tekmovalne skladbe ter zabavno obarvan cikel ob spremljavi nadarjenih glasbenikov - vseh pevcev zbora. Program so

povezovale recitacije Gledališke skupine Gimnazije Lava ter instrumentalisti ŠC Celje. Poslovili so se s črnsko duhovno pesmijo I will follow him, v kateri sta v vlogi solistke ob spremljavi pianista Domna Lovre-ca in tolkalista Nejca Kolarja nastopili zbo-rovodkinja in povezovalka programa.

Pred dnevi so se pevci MeMPZ ŠC Celje vrnili z nadvse uspešnega gostovanja v Trstu, kamor so jih povabili tamkajšnji pevci MeMPZ. Bili so gostje na 4. pevskem srečanju mešanih mladinskih zborov, ki ga prirejata Glasbena matica Trst in Zveza slovenskih kulturnih društev. Gostovanje na temo multikulturnosti v Trstu se je končalo z nepozabnim koncertom v nabito polni dvorani v centru Trsta. BA

Umetnost v urbanem kontekstu Celja

Društvo likovnih umetnikov Celje pripravlja jutri v Celju šesti, zdaj že tradicionalni Vstop prost. Tokrat bodo lahko obiskovalci od 9. ure prosto vstopali na prizorišča, ki jih bodo za ogled odprli Terezija Bastelj, Andreja Džakušič, Boris Oblišar, Estella Žutič in Gilles Duvivier, Borut Holland, Franc Purg, Manja Vadla, Adolf Mljač, Nataša Tajnik, Milena Kosec in Želj ko Opa-čak. Rezultati jutrišnjega ustvarjanja bodo v Likovnem salonu Celje na ogled do 11. junija.

Celjanom se jutri v družbi umetnikov obeta zanimivo sobotno dopoldne: Estella Žutič in Gilles Duvivier jim bosta na vodenem sprehodu pokazala užitne rastline, Andreja Džakušič se bo posvetila pasjim iztrebkom v mestnem parku, Franc Purg bo v parku postavil zaboj-nike-zbiralnike za razbito steklo, Nataša Tajnik bo

obešala ptičje hišice, Želj-ko Opačak bo v slaščičarni Zvezda prodajal slaščice-ko-pije umetniških del. Manja Vadla bo delila srečke za sre-čelov, Boris Oblišar bo postavil skulpturo Torto - spomenik vsem tortam, Milena Kosec bo priredila dražbo svoje predmetne lastnine... Namen projekta je povezava galerije in ulice, umetnosti in vsakodnevnega življenja v mestu. »Projekt se začne z akcijami, performansi in postavitvami v mestu, ki se realizirajo v sobotnem dopoldnevu, v galeriji pa na razstavi ostane drugi del projekta oziroma samo poljubno predstavljena dokumentacija v živo izvedenega dogodka,« je pojasnila kustosinja Nevenka Šivavec.

Veliko celjskih likovnih ustvarjalcev se je kalilo skozi petletno obdobje projekta in prav sodelovanje v njem je marsikomu radikalno spremenilo pogled na lastno

umetniško produkcijo, predvsem v razmerju do okolja v katerem nastaja. Še posebej opazen in vsebinsko povezan je bil lanski, peti projekt, ki je izhajal iz konkretnih mestnih problemov, kot je na primer vprašanje javnih zelenih površin v mestu, njihove uporabe, vzdrževanja ...

BOJANA AVGUŠTINČIČ

CMCelje

TfMLB©

113 min., (Hostage), akcijski triler

Režija: Florent Emilio Siri Igrajo: Bruce Willis, Kevin Pollak, Jimmy Bennett Michelle Horn, Ben Foster, Jonathan Tucker

Produktiven za štiri

Izšel je romaneskni prvenec Celjana Mateja Krajnca

Odlikovanci Kovaške industrije Zreče leta 1956. V drugi vrsti četrti z desne Jože Košir, prvi z leve Anton Rabič. V prvi vrsti drugi z desne direktor Robert Jedločnik.

Kovač» kakršnih ni več

Jože Košir starejši pri 90 letih pooseblja zgodovino zreškega Uniorja - Zlati zreški grb najstarejšemu kovaču

S kosom kruha v žepu in veliko željo, postati kovač, je Zrečan Jože Košir 11. januarja 1932 prvič stopil skozi vhodna vrata Štajerske železoindustrijske družbe. »Učna doba za kovača je bila 4 leta, zaključila pa se je z izpitom,« pripoveduje čili 90-letnik, ki mu na pogled ne bi pripisali dolgoletnega težkega dela ob kovaških pečeh.

»Peči so prva leta kurili na oglje, kovanje je bilo ročno, s kleščami in na zmikih. Delo je bilo težko. Rokavic, očal in drugih zaščitnih sredstev kovači nismo imeli. Usnjeni predpasniki so bili naša edina zaščita,« se spominja tistih let. Časov, ko je bilo v leta 1919 ustanovljeni Štajersko železoindustrijski družbi vsega 110 zaposlenih, večinoma kovačev. Kovali so kranjske sekire, spla-varske plonkače, krampe, cepine in tesarske bognarce. Torej kovano ročno orodje za kmetijstvo, gozdarstvo in različne obrti.

Veliko znanja je bilo potrebnega, da je iz enega kosa železa nastal na primer cepin. »Kovačev, ki bi to še znali, ni več,« pripomni naj

starejši zreški kovač. Četrt stoletja so pod njegovimi rokami nastajali novi in novi kosi orodja. Vmes, med drugo svetovno vojno, je bila leta 1944 tovarna požgana, Jože Košir pa je slekel kovaški predpasnik in odšel v gozdove z Bračičevo brigado.

Po vojni so tovarno udarniško obnovili. Prešla je v družbeno last in postala Tovarna kovanega orodja Zreče. V njej so še vedno delali ročno orodje, le način je bil posodobljen. To je bil tudi čas začetkov utopne-ga kovanja. Jože Košir je skupaj s sodelavci osvojil novo tehnologijo, po 25 letih dela pa je naredil strokovni izpit za visoko kvalifikacijo. Postal je preddelavec, nato izmenski obratovodja. Upokojil se je leta 1971, že v Uniorju, tovarni kovanega orodja Zreče.

Dvoročni časi

Delo kovačev je bilo težko, v treh izmenah, temperature v kovačnici tudi do 55 stopinj Celzija ... »Prebolel sem več kot 20 hudih pljučnic,« navede eno izmed slabih strani

težaškega dela Jože Košir. A raje se spominja lepih stvari. Kako so udarjali »Poljaki« (kladiva), kako spreten, dvoročen, si moral biti, da si lahko z desno roko vodil in z levo koval. Kako so jih takrat, ko je naredil izpit za kovača, pogostili pri Kračunu. Pa kako dober mojster je bil Vinko Koprivnik.

»Stanoval je čisto blizu, ob železniški progi. Kot bi bilo včeraj, se spominjam dneva, ko mi je naročil: >Pepček, leti domov in pri-nesi flaško vina.< Ko sem tekel čez cesto, me je ustavil obratovodja: >Kam pa greš, poba?< >Po malico,< sem rekel. V rokah sem imel flašo in takoj je vedel, za kakšno malico gre. Vzel mi jo je in me poslal nazaj k mojstru. Da mu naj povem, da mi jo je obratovodja vzel. Rečeno, storjeno. Mojster pa: >Zvleči cepine iz peči, pospravi orodje.< V tem je že prišel ta glavni. Mah. Mojster je povedal vse po resnici, Mah pa ga je komaj pregovoril, da je ostal v kovačnici. Obratovodja je bil kre-gan. Pa da ne boste mislili, da je bil mojster Koprivnik kakšen pi-janček, kje pa. Samo flaško vina je hotel imeti pri roki, če bi si bilo potrebno poplakniti grlo.«

Jože Košir o svojem znanju in marljivosti ne pripoveduje. Ko išče slike iz starih časov, padeta iz škatle tudi dve medalji: medalja zaslug za delo iz leta 1956 in medalja zaslug za narod iz leta 1962.

Iz krvi kovaške

»Kot otrok, star 9, 10 let, sem že nosil očetu v fabriko malico,« se prvih obiskov kovačnice spominja sin najstarejšega kovača, prav tako Jože Košir. Zadnjih 10 let je sicer župan Občine Zreče, a po njegovih žilah teče kovaška kri. »Tudi moj dedek Anton Rabič, mamin oče, je bil kovač, izmenovodja,« poudari in zaokroži očetovo pripoved s tistim delom, kjer je oče veliko manjkal. »Mama je bila doma in skrbela zame, za brata in sestro.« Vsi trije so

'áaéĚíĚÉL

Oče in sin nimata le istega imena, ampak tudi veliko istih spominov.

Kovačnica Utopne 1. Desno ob torni stiskalnici E3 Jože Košir.

Jože Košir starejši.

končali srednje šole, a najbolj po očetu se je vrgel najstarejši, Jože.

Strojnih tehnikov je bilo leta 1966, ko je začel z delom v Tovarni kovanega orodja, vsega 6. Kot pravi očetov sin je trdno zakorakal po njegovi poti. Delal je kot konstruktor v kovačnici utopnega orodja, bil tehnolog za mehansko obdelavo, delovodja za ročna orodja v celoti, pa vodja toz-da Obdelovalni obrati, 12 let obratovodja, nato vodja proizvodnje celotnega ročnega orodja (5 obratov). Iz Uniorja je odšel dvakrat - najprej kot predsednik sindikatov na Konjiškem, potem kot poslanec v državnem zboru. A vedno se je vrnil. Šele lani oktobra se je poslovil od Uniorja. Sedaj je »samo še« župan. Pa seveda mož in oče. In sin.

Jože Košir starejši je 11. aprila praznoval 90-letnico. »Predolgo

sem že na tem svetu,« malo potoži »Dokler se lahko sam podpišeš; š gre,« pripomni. Zadnjih 6 let, ka mu je umrla žena, živi sam. Vsa! dan odide po opravkih - na pošto na pokopališče ali kar tako, v na ravo. Peš, seveda. Doma pa z veli kim veseljem in zagnanostjo rešu je križanke. In se spominja. Zreč ki so bile v letih njegove mladost povsem drugačne kot danes, fabri ke in številnih prijateljev, ki so ž odšli. »Samo 5 kovačev je še iz ti stih časov. Vsi so veliko mlajši...«

V ponedeljek mu bo kot najsta rejšemu in zaslužnemu kovaču n; predlog Uniorja sin župan na osred nji slovesnosti ob občinskem praz niku izročil najvišje občinsko priz nanje. Zlati

MILENA B.

Arhivski izvod med čebelami

Čebelnjak Čmerovih je skrival skoraj pol stoletja star Celjski tednik

Ko je Miro Čmer iz Osence pred leti s precej avanturističnim duhom prestavljal družinski čebelnjak iz Škofje vasi na svojo domačijo v Osenco, ni vedel, da lesena utica poleg spominov skriva še eno veliko dragocenost. Za slamari-co v panju, kamor čebelarji za izolacijo položijo tudi kakšen časopis, je odkril Celjski tednik iz leta 1957. To pa je verjetno tudi eden najstarejših ohranjenih izvodov tega časopisa.

Da pa je zgodba še bolj zanimiva, je na zadnji strani tega orumenelega tednika fotografija čebelnjaka. Prav tega, ki je v svojih nedrih ohranil časopis celih 48 let. Pod sliko je reporter zapisal, da je k lepemu novemu čebelnjaku pristopil zato, ker je bil prepričan, da bo spoznal naprednega kmeta. Takole nadaljuje: »Toda uštel se je. Ko je govoril z lastnikom, je v njem spoznal vodilnega uslužbenca iz železarne Štore. Tovariš Ladislav Čmer je med 1955. in 1956. letom zgradil čebelnjak, v katerem ima sedaj šele šest panjev, toda kmalu jih bo imel 18. Ima veselje za čebele, kar pa je najvažnejše, gre mu za opraševanje. Res je, da čebele sadje oprašijo. Ker ne dela koristi samo svojemu drevju, je dobil pomoč od zadružne zveze in društva čebelarjev. Reporter je pomislil na sladek med, ki se zbira v satovju, se obliznil in se poslovil ...«

Miro ob tem pove, da je oče zgradil čebelnjak po poplavi leta 1954. Čebelaril je za lastno veselje in s tem »okužil« še sina.

Verjetno marsikdo ne bi niti opazil, kakšna dragocenost mu je prišla v roke, toda že ko človek stopi na dvorišče domačije, ugotovi, da je pri Čmerovih kaj takega bolj

Skoraj pol stoletja star izvod Celjskega tednika, v katerem je bil zapis o Čmerovem čebelnjaku.

malo verjetno. Miro že leta zbira starinske in zanimive predmete. In ko se sprehodiš po hiši, ugotoviš, da predmeti nimajo samo let, ámpak tudi svoje zgodbe. Zmotili smo ga ravno pri obnavljanju »špampeta«. Zelena kovinska otroška posteljica, ki je v sen zibala že generacije Čmerovih otrok, bo tako kot dedka nosila tudi leto dni staro vnukinjo Ano.

Miro pravi, da ni tiste vrste zbiratelj, ki bi se s tem resneje ukvarjal. »Toda, ko sre

čaš zanimiv predmet, ki bi ga morda kdo drug vrgel stran, mu namenim nekaj pozornosti. In z leti se običajno izkaže, da sem imel prav.« Tako v svoji zbirki hrani tudi emajlirano majoliko, ki jo je leta 1954 v počastitev 60-letnice izdelal celjski Emo. »Toda taki predmeti so šli skozi obdobje, ko so bili še samo stara šara in vprašanje je, koliko ljudi jih je shranilo.«

Miro je ženo Jelko pred več kot 20 leti kupil kmetijo, po domače Baroker, v Osen-ci. Pred štirimi leti so se vselili v novo hišo. A na prvi pogled je videti kot stoletja stara domačija, saj so zgradili povsem po zgledu starih kmečkih hiš. In tako hiša ne diši po sterilnosti novega, ampak po tradiciji in družinski zgodovini.

In del tega je tudi Novi tednik. Ta je svojo pot po vojni začel pod imenom Nova pot. Na delo in nekaj številk Naše delo. Leta 1948 je postal Celjski tednik in četudi je bil vmes celo Savinjski tednik, se ga to ime marsikje drži še danes. Tisti prvi izvodi so verjetno le še v knjižnici. Morda pa se še kdaj najde kakšen, ki je, tako kot tale, desetletja poslušal brenčanje Čmerovih čebel.

SAŠKA TERŽAN

To bo medu___

Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!

Direktor podjetja Mik Celje Franci Pliberšek (na sredini) s soprogo Adrijano Pliberšek Jeram in Jožetom Horvatom Jakijem

Jakijev ustvarjalni opus

V Galeriji Mik je do 31. avgusta na ogled razstava, ki zajema celotno ustvarjalno obdobje Jožeta Horvata Jakija. Tako kot je bogat njegov svet podob, tako tudi njegov izbor tehnik ne pozna meja. Na razstavi so na ogled olja na platnu, tuš na papirju, camcuk, keramike, tapiserije, obdelave stekla in grafične tehnike. Tudi na področju tehnike se torej kaže njegova predanost in ognjevitost, ki hkrati izžareva tudi nežnost.

Umetnost Jožeta Horvata Jakija je izredno izjemen in eksotičen pojav in to ne le v slovenskem prostoru. Izjemen zaradi raznolikosti njegovega ustvarjanja, ki ne pozna meja, eksotičnost pa v sebi skrivajo nekatere Jakijeve podobe, ki se zdijo, kot da bi vrele iz preteklosti, iz časov in dežel, kijih ne poznamo. Vendarle pa je oboje oplemeniteno z njegovo lastno notranjostjo, z njegovim lastnim pogledom. Zdi se, kot da se Promocijsko besedilo

podobe skrivajo za tančicami, ki pa jih enostavno in brez problemov lahko odstremo, če namreč znamo prisluhniti in se zazreti, lahko srečamo te iste podobe v naših sanjah, v strahovih, pravljicah, umetnosti, sedanjosti in prihodnosti. Jakijeva umetnost torej združuje vse te svetove. Potemtakem tudi o njegovem vzdevku, ki mu ga je nadel hrvaški pesnik Slavko Mihalič, ni več dvoma. Jaki namreč pomeni »močni« in moč umetnik izžareva skozi skoraj nepregleden in močan opus, ki se vedno znova poraja, ne da bi se v jedru spreminjal ali dograjeval in ne da bi umetnik slike kakorkoli postopoma študijsko komponiral, ker so mu njegove primame podobe v osnovi dane že od vsega začetka, kot prava videnja. Prav to je tisto, zaradi cesarje, kljub temu, daje samouk, pustil ogromen pečat. Njegovo ime se je vpisalo v zgodovino že v času podpiranja tako imenovane naivne umetnosti. Samorastniki so ga sprejeli medse in ga prepoznali med svojimi svetovnimi prvaki.

Naročniki Novega tednika, v f jubilejnem letu boste deležni i številnih ugodnosti in presenečenj! Pripravljamo i KARTICO UGODNOSTI, s katero boste lahko s popusti | nakupovali v različnih trgovskih, gostinskih in j drugih poslovalnicah na Celjskem.

Splača se biti naročnik Novega tednika!

Publikum za 2., Rudar za 1. mesto

Nogometaši CMC Publi-kuma so z 2:0 izgubili v Ajdovščini proti Primorju. Usodo Celjanov sta zapečatila Siniša Jankovič in Alen Džuzdanovič. Neposredni tekmeci Celjanov za drugo mesto Domžalčani so proti Ptujčanom igrali 3:3, tako da imajo pred zadnjo tekmo sezone dve točki naskoka.

Varovanci Marka Pocrnji-ča so si takoj priigrali lepi priložnosti, ko sta poskušala Dejan Robnik in Domen Beršnjak, a žoga ni našla mesta v mreži. S prostega strela je bil nenatančan tudi Simon Sešlar, zato pa so v protinapadu zadeli domačini. Drugi polčas je postregel z nekoliko manj neposrednimi udarci na gol, čeprav se tempo iz prvega dela ni bistveno spremenil. V razburljivi končnici in sodnikovem podaljšku je Džuzdanovič po lepi podaji Tima Lo Duce povišal na 2:0, vendar je Aleksandra Šeligo ugnal šele v drugem poskusu. »Tekmo smo odigrali v težkih vremenskih razmerah, bilo je zelo soparno. Imeli smo dve izjemni priložnosti, ki pa ju žal nismo realizirali, zato se nam je v protinapadih Ajdovcev maščevala nenatančnost. V soboto gremo v tekmo maksimalno, če zmagamo in če Domžale izgubijo ali remizirajo, bomo prvenstvo končali na 2. mestu,« je povedal celjski vratar Šeli

ga, ki meni tudi, da bi si goriški vratar Mitja Pirih vabilo v reprezentanco zaslužil že prej. Če bosta imela po sobotnem zadnjem krogu Publikum in Domžale enako število točk, bodo višje Celjani, saj o boljšem položaju odloča razlika v zadetkih.

Še naprej boj za 1. mesto

Rudar je v 31. krogu 2. lige gostoval v Lendavi pri Nafti in v boju za prvo mesto iztržil remi (1:1). V kvalitetni tekmi so bili domači sprva boljši nasprotnik, priigrali so si lepo število priložnosti, do ene resnejših so prišli tudi Velenjčani, a v prvem polčasu zadetkov ni bilo. Prvi je sledil v 65. minuti, ko je mrežo gostujočega vratarja Nemanje Joziča zatresel Mihael Bukovec. Domači so imeli možnost povišati vodstvo, a so varovanci Draga Kostanjška žogo izbili izpred golove črte in kmalu zatem z golom Daniela Stanko-vića izid izenačili. »Točka pomeni veliko in hkrati tudi ne. Treba je vedeti, da je bil to res derbi in da je bila dobra tekma. Na obeh straneh smo imeli veliko priložnosti, rezultat je realen, a želeli smo zmago, saj bi le z njo dobili prednost, ki smo jo želeli pred zadnjima dvema krogoma. Kljub temu, da je rezultat ugoden, vseeno daje prednost Nafti,« je sreča

nje ocenil Kostanjšek. V predzadnjem krogu bodo Velenjčani pričakali Livar, Nafta bo gçstovala v Ljubljani pri Svobodi, v 33. krogu pa bo Rudar odpotoval v Krško, Nafta pa bo doma igrala z Dravinjo.

JASMINA ŽOHAR

MED GOLI

PETEK, 27. S.

1. liga malega nogometa Občine Štore, 7. krog:

(16.30): Kasper - Torpedo, Laška vas - Vard, Škorpion -Storkom, Dikplast - Index, Marinero - Polule, Pečovje -Štore Steel, Cene sokoli - B.S. Štore, Stopar - Svetina.

Nogometni klub CMC Publikum vabi k vpisu v Šolski nogometni center PUBLIKUM vse dečke med 6. in 14. letom, ki imajo veselje do igranja nogometa in si želijo postati uspešni nogometaši.

Zagotavljamo Vam kvalitetno strokovno vadbo na odlično pripravljenih igralnih površinah štadionov Arena Petrol in Skalna klet in še posebej na štadionu Olimp, kjer je novozgrajeno igrišče z najmodernejšo umetno travo, ki omogoča nemoteno vadbo v vseh vremenskih pogojih.

Z vpisom v našo nogometno šolo boste postali del tekmovalno uspešne piramide Šolskega nogometnega centra Publikum, hkrati pa se boste približali skritim željam številnih mladih nogometnih nadebudnežev - nastopu v dresu z državnim grbom, morda prav v celjski Areni Petrol!

Informacije o vpisu: 03/49 00 910 ali osebno v klubski pisarni na štadionu Skalna klet vsak delavnik med 15. in 16. uro !

s

CMC PUBLIKUM CELJE £

ŇST

Kam denar za Rutenko?

Zorman, Brumen in Natek proti Celju

SOBOTA, 28. 5.

1. SL, liga za prvaka, 32. krog: CMC Publikum - KD Olimpija (17).

3. SL - vzhod, 23. krog: Veržej - Šmarje pri Jelšah, Bistrica - Šoštanj (17.30).

MČL Celje, 19. krog: Mali šampion - Vojnik, Laško -Ljubno (17).

Štajerska liga, 24. krog: Šentjur - Središče ob Dravi, Rogaška Crystal - Boč, Ma-lečnik - Mons Claudius (17).

Včeraj je vodstvo RK Celje Pivovarna L4Ško sporočilo, da je Ciudad Real nakazal obljubljeno odškodnino - 400 tisoč evrov - za Sergeja Rutenko.

»Veseli smo, da pri transferju ni bilo nikakršnih zapletov, vse dogovorjene obveznosti so bile speljane v dogovorjenih rokih. Španci so bili zelo korektni, denar so nakazali skoraj teden dni pred rokom. Žal nam je, seveda tudi meni osebno, da Ru-tenka gre, a ravnali smo tržno. Pri takšni številki ni bilo mogoče storiti nič drugega, kajti prihodnje leto bi Sergej tako in tako odšel. Želimo mu, da bi v Ciudad Realu kot igralec dosegel vse najboljše, da bi bil najboljši igralec, strelec, da ne bi imel težav s poškodbami. Upamo, da ne bo pozabil na nas in da se bo kot slovenski državljan rad odzval vabilu v reprezentanco,« je povedal direktor kluba Vlado Privšek.

Zadovoljen je bil tudi predsednik kluba Ton£ Turnšek: »Zgodba sedaj še ni zaključena, kajti pomembno je, da najdemo čimbolj ustrezno zamenjavo za Sergeja. Smo sicer malce pozni, a upam, da nam bo uspelo.« Veliko se je govorilo o Rusu Alek-seju Rastvorcevu, pa Ukrajincu Sergejů Harboku, Skandinavcih, zelo blizu je bil tudi Danec Kasper Nielsen ... Rumeno-ze-

leni dres so za barve španskih prvoligašev doslej zamenjali Aleš Pajovič, Dejan Pe-rič, Luka Žvižej, Rastko Stefanovič, Žikica Milosavljevič, Dragan Škrbič in Goran Ko-zomara. Rutenkina celjska zgodba pa seveda še ni zaključena. Jutri bo spet zaigral proti Gorenju, klubu, ki bi si vsekakor zaslužil (po nekakšnih moralnih načelih) del velikanske odškodnine. V polfinalu pokala RZS pa Magie Serdžo ne glede na vse ne bo prizanesljiv. Finale bo v nedeljo, v njem pa Gold club ali Termo.

Celje - Ljubljana

Vodstvo Slovana bo v ponedeljek v dvorani na Kodeljevem za zaključek sezone pripravilo spektakel. Na revialni tekmi med ekipama Ljubljane in Celja bodo sodelovali skoraj vsi najboljši slovenski rokome-taši, ki so svojo športno pot začeli bodisi v Ljubljani ali Celju. Domače bo ob pomoči Leopolda Jerasa vodil selektor Zoran Jankovič. Celjski selektor bo Tone 1\irnšek, pomagal mu bo Slavko Ivezič. Dokončni postavi sta neznanka, nažalost se v celjskem moštvu obeta več izostankov kot v domačem. Pred glavno tekmo (19.00) se bodo pomerili še veterani ter novinarji obeh mest.

DEAN ŠUSTER

NEDELJA, 29. S.

2. SL, 32. krog: Rudar -Livar, Dravinja - Aluminij, Šmartno - Izola (16.30).

»Mnogi mi bodo sledili««

Joli nova meščanka Monte Caria

Svetovna dvoranska rekorderka in nosilka bronaste olimpijske medalje v teku na 800 metrov Jolanda Čeplak ima odslej stalno prebivališče v Monaku. Razlog je seveda znan in preprost - nižji davki.

Predvsem bo 28-letna atletinja pridobila glede denarnih nagrad, ki jih prejema za dosežke v tujini. Do najema stanovanja v kneževini pa pot ni bila prav lahka in preprosta. No, Robert Wagner, Jo-landin menedžer, ima izkušnje s takšnimi opravili, saj je podobne zadeve urejal tudi drugim vrhunskim atletom.

Je bil postopek za spremembo stalnega kraja prebivališča dolgotrajen?

»Potrebno je bilo zbrati precej dokumentacije, vendar je Robert Wagner že prekaljen. Prepričana sem, da mi bodo sledili mnogi slovenski športniki. Ne le glede selitve. Morda se bodo odločali tudi za nastope pod okriljem druge države. Pri nas se je marsikaj spremenilo. Športniki nismo zmogli vzpostaviti pravega stika z odgovornimi. Upam, da bo v naslednjih letih prišlo do dogovora glede nižjih davkov za športnike. Moramo najti kompromis, da bomo vsi zadovoljni. Da bo država dobila svoje, a da bo obenem tudi športnikom ostalo kaj od denarnih nagrad.«

Bivanje ob Ažurni obali pa bo imelo še eno korist, kajne?

Od doma sem v povprečju odsotna več kot pol leta, kajti

Razlog so nižji davki

nimam možnosti vadbe v atletski dvorani. Večino zimskega obdobja bom odslej trenirala v Monte Carlu, saj je podnebje zelo ugodno za vadbo na prostem.

Kako ocenjujete letošnji poletni začetek?

Že pred tekmo v Katarju sem imela težave z Ahilovo tetivo. Nisem se najbolje počutila in nisem hotela tvegati s polno močjo v finišu. Rezultat je bil v primerjavi z lanskim boljši. 4. junija bom nastopila v ameriškem Eugeneu zaradi pogodbenih obveznosti do športnega opremljevalca. Najverjetneje bom tekla na 1.500 metrov, saj vsako sezono eno tekmo v uvodu preskušam vzdržljivost. Sledile bodo tekme po Evropi do svetovnega prvenstva v Helsinkih.

Šestega avgusta se bo začelo SP s kvalifikacijami, devetega pa sledi finale teka na 800 metrov ...

Večina tekmic sploh še ni štartala, tudi sama sem še daleč od forme, tako da se bodo razmerja moči pokazala sredi julija. Sicer pa, Rusinje, Mutola, pa Maročanka Benhassijeva ter morda še katera tekmovalka, to bo vrh. Z mano, seveda. Upam.

Kako je s poškodbo, ki se že kar predolgo vleče?

Ko me je močno pestila, sem en teden hodila na fizioterapijo v Lenart. To bi mi zelo pomagalo, če bi obenem prekinila z vadbo, česar pa si ne morem privoščiti. Poteka pač obdobje, ko moram trenirati s polno paro. Kakšna daljša

Joli Čeplak

pavza bi pomenila tveganje. Na rastišču vezi s kostjo se mi je nabiral kalcij. V Avstriji so mi z injekcijami odpravili bolečine. Opravila sem že nekaj napornih treningov, tudi »na polno« s šprintericami na stezi in moram kar potrkati, saj je vse minilo brez težav. Po svetovnem prvenstvu pa grem na »popolni servis«.

Kdo je sedaj vodja na stezi in ob njej?

Nov gostinski lokal ob nogometnem štadionu vodita mož Aleš Čeplak in Matjaž Lesjak, na stezi pa mi stoji ob strani več ljudi. Uroš Žagar je moj sparing partner, kajti tudi on tekmuje v teku na 800 metrov. Se vedno mi iz ozadja pomaga z nasveti Tomo Popetru. Robert Wagner ureja datume in kraje nastopov, poskrbel pa je tudi za pogodbi s pokroviteljema do olimpijskih iger v Pekingu.

DEAN ŠUSTER Foto: GK

Laščani zanesljivo do drugega mesta

Zadnji krog 3. dela v 1. A SKL je prinesel lokalni derbi v Laškem, kjer se je odločalo o tem, ali bodo Laščani redni del sezone končali kot drugi ali pa se bodo v končnico in Jadransko ligo uvrstili Šoštanjčani.

Končalo se je s pričakovano zmago Laščanov, ki bodo tako kot številka dve Startali v play off, medtem ko se je za Elektro končala sicer zelo uspešna sezona.

Veliko nihanj

Srečanje v Treh lilijah so bolje začeli gostje, ki so na začetku zadeli pet trojk (Dano Krejič 3, skupno 14 točk) in tudi dobili prvo četrtino. Držali so se še v začetku drugih deset minut - do 17. minute, ko je bilo še 27:27, nato pa je sledila serija Laščanov, bolje rečeno Nebojše Joksi-moviča (18, 58%, 4 skoki), in prednost do polčasa je že bila 9 točk za pivovarje. V nadaljevanju se je Elektra še približala na 36:34 (23. minuta), nato pa je sledila velika seri

ja Laščanov, ki so dosegli delni izid 23:5 in povedli z 59:39. Predvsem so Laščani v tem delu prevladovali v skoku in obrambi, gostje pa so bili ob slabšem metu za tri točke povsem brez ideje, čeprav so nasprotno od napovedi zaigrali v popolni postavi (tudi Miloš Mirkovič in Blaž Ruči-gaj). V zadnjem delu je Elek-tri še uspelo znižati na 51:60, to pa je bilo tudi vse, saj je v sicer borbenem in homogenem moštvu manjkal igralec, ki bi »potegnil« in nekajkrat zapored zadel. Tako so pivo-varji slavili z 80:67 in se ob zmagi Olimpije nad Slovanom uvrstili na drugo mesto, kar pomeni v polfinalu morebitno tretje srečanje (igra se na dve zmagi) v svoji dvorani.

Drago plačana zmaga

So pa Laščani drago plačali zmago nad Elektro, saj se je v 28. minuti poškodoval najboljši igralec Nebojša Jok-simovič. Prve napovedi pra

vijo, da je za polfinale izgubljen. Natrgal si je desno ste-gensko mišico. Prve pesimistične napovedi pravijo, da bo moral počivati tri tedne. Sam Joksimovič je bolj optimističen: »Ko sem prestregel žogo in stekel v nasprotni napad, sem začutil pekočo bolečino. Žal je ultrazvok potrdil natr-ganje mišice. Čeprav so možnosti za igranje v polfinalu sicer nične, bom danes skušal trenirati in v srečanjih proti Kodeljevčanom pomagati soigralcem.«

Seveda je bila poškodba prvega moža po srečanju tudi v mislih Aleša Pipana. »Zaigrali smo tako, kot smo se dogovorili, predvsem smo z dobro obrambo-onemogočili zunanjo linijo Elektre. Ob boljšem skoku smo nato prišli do prednosti, ki nam je zagotovila zmago. To pa je skalila poškodba Joksimoviča. Skoraj zanesljivo je, da v polfinalu ne bo igral. Zato se že pripravljamo na igro brez njega,« je z žalostnim glasom končal Pipan, ki je prav na dan tekme slavil rojstni dan,

ki mu ga je pokvarila novica o poškodbi. Trener Elektre Ante Perica je po srečanju mirno priznal: »Igrali smo slabše kot zmoremo, a tudi boljša igra nam najverjetneje ni bi pomagala. Laščani so pač boljša in močnejša ekipa, prekaljena v bistveno težjem tekmovanju, kot je slovenska liga. Smo pa dosegli celo več, kot smo načrtovali, zato razloga za nezadovoljstvo nikakor ni, temveč smo ponosni na storjeno v sezoni, ki se je za nas končala.«

Prvo srečanje že nocoj

Prvo srečanje polfinala končnice med Pivovarno Laško in Slovanom bo v Treh lilijah že nocoj ob 19. uri. Povratno na Kodeljevem bo v nedeljo, morebitno tretje pa ponovno v Laškem v sredo, 1. junija. Ob poškodovanem Joksimoviču je pod velikim vprašajem tudi nastop Borisa Gnjidiča, ki je zaradi poškodbe lopatice izpustil dvoboj z Elektro.

JANEZ TERBOVC

Erkičeva ostaja pri Merkurju

20-letna slovenska košarkarska reprezentantka, Ve-lenjčanka Maja Erkič je bila na zaključnem turnirju pokala KZS in finalu DP izbrana za najkoristnejšo igralko. Pogodba s celjskim klubom ji je potekla, imela je nekaj ponudb evropskih klubov, pa tudi možnost igranja v ZDA ob študiju.

Odločila se je za novo, triletno pogodbo s celjskim klubom. Pogajanja so bila dolga, direktor kluba Matej Po-lutnik je dejal: »Doma vzgojene igralke nismo hoteli na lahek način izpustiti v tujino. Maja je otrok našega kluba, je še mlada in časa za odhod v tujino bo imela še precej. Zelo je napredovala, v naši ekipi še lahko stori korak naprej.« Pogodbo le za eno sezono je podaljšala tudi 22-letna Čehinja Lucija Čonkova, ki sta jo vabila grški Ma-kedonikos in makedonska Struga. Novinka bo slovaška reprezentantka Livija Libicova (28 let, 195 cm), ki je igrala za Bansko Bistrico, Ružemberok in v pretekli sezoni za italijanskega prvoligaša Bolzano. Precej je k prestopu pripomogla njena rojakinja Lucija Laskova, ki bo tretja tujka Merkurja, potem ko je odšla Makedonka Monika Gavriloska. Od slovenskih igralk sta novinki Anja Prša in Nastja Kvas, preizkušajo še Katarino Ristič.

DEAN ŠUSTER

ND POD KOSI

PETEK, 27. S.

Prva tekma polfinala DP, Laško: Pivovarna Laško - Slovan (19).

NEDELJA, 29. 5.

Druga tekma, Ljubljana (Kodeljevo): Slovan - Pivovarna Laško (19).

Od pekla do raja

Po odličnem izplenu članske ekipe v rednem delu državnega prvenstva in prav zaradi tega toliko večjem razočaranju po spodrsljaju v končnici so v taboru Rokometnega kluba Cele-ia Žalec z gorečo vnemo čakali na razplet finala mladinskih ekip. Želja in cilj? Naslov prvakinj. Naslov, ki bi potrdil osnovno usmeritev kluba - dobro delo z mladimi.

Kadetinje so že z uvrstitvijo na finalni turnir krepko presegle vsa pričakovanja in s končnim četrtim mestom dokazale napredek, toda mladinke so ciljale na prestol. Včasih je vloga prvega favorita sila nehvaležna, vendar ekipa, ki ima v svojih vrstah kopico mladinskih re-prezentantk, od tega statusa enostavno ne more pobegniti. Hic Rhodus, hic salta. Znane besede iz Ezopove basni, ki so se pred finalom v Golovcu ukoreninile ali bolje rečeno učrvičile v glavah žalskih igralk. Že po prvem dnevu in dveh dvobojih so svoj status upravičile. Veselje, sreča, zadovoljstvo. Tri besede, ki so jih izžarevali obrazi ro-kometašic Celeie Žalca - novih mladinskih slovenskih prvakinj. Toda kako malo je manjkalo in govorili bi o obupu, razočaranju ...

Drama 1: Uvodna tekma z Olimpijo. Odločen, fantastičen začetek in sredi 2. polčasa na videz varnih plus 8. Le na videz. Sicer logična od

ločitev trenerja Filipčiča, da zaradi napornega ritma turnirja nekoliko spočije nosil--ke igre, bi se kaj kmalu maščevala. Toda vsa zaloga vendarle ni šla po zlu. Gol prednosti je ostal, gol vreden zlatega para točk.

Drama 2: Dvoboj s Celjskimi mesninami, ne le dvoboj posebnega naboja zaradi lokalnega rivalstva, temveč srečanje, ki je odločalo o prvaku. Celjanke so imele vse na dlani. Že v prvem polčasu 7 razlike, še nekaj minut pred koncem pa 4 gole zaloge. Ne vem, ali je skupinica glasnih navijačev iz Žalca dejansko še verjela v čudežni preobrat, a dekleta so ver

jela in verjel je trenerski tandem Filipčič-Ramšak. Res je najlažje kockati, ko nimaš več kaj izgubiti. In Filipčič je bil v takšnem položaju. Z globoko agresivno obrambo, na trenutke celo s presingom, je ukanil kolega Toplaka in gol Irmanove v zadnji sekundi tekme ni bil le gol za zmago, temveč gol, ki je dekletom iz mesta hmelja odprl vrata raja.

Po večletnem postu ima Žalec ponovno najboljše mladinke v Sloveniji. Tekma z Izolo, ki so jo roko-metašice v zeleno-rumenih dresih prav tako dobile za gol, je bila le še formalnost. Na podelitvi so se mešale sol

ze sreče in kaplje šampanjca. Bremena favorita nikoli ni lahko nositi, toda če uspeš po boksarsko rečeno vstati, ko sodnik prešteje že do devet ter potem dobiti dvoboj, si junak nad junaki. In lesk ponosa v očeh novih prvakinj je izdajal, da se tega dobro zavedajo.

PK

Končni vrstni red DP mladink: 1. Celeia Žalec,

2. Celje Celjske mesnine,

3. Olimpija, 4. Izola. Najboljša igralka: Nuša Skut-nik (Celje CM), najboljša strelka: Ana Petrinja 34 golov (Ce-Ža).

Državne prvakinje med mladinkami - Št. 38 - 27. maj 2005

PANORAMA

KOŠARKA

1. A - moški

10., zadnji krog 3. dela: Pivovarna Laško - Elektra 80:67 (18:20, 36:29, 61:44); Joksimovič 18, Troha 15, Jevdžič 14, Ugrekhelidze 9, Rizvič 8, Antonijevič 4, Majkič 2; Duščak 15, Krejič 14, Čmer 10, Nuhanovič 9, Buršič 8, Nedeljkovič 4, Vidovič 3, Mirkovič, Ručigaj 2. Vrstni red: Olimpija 20, Pivovarna Laško 17, Slovan 16, Helios 14, Elektra 13, Krka 10.

ŠPORTNI KOLEDAR

SOBOTA, 28. S.

ROKOMET

Pokal Slovenije, polfinale, Hrpelje: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (17.15).

NEDELJA, 29. 5.

Pokal Slovenije, finale (17.15), tekma za 3. mesto: 14.30.

NA KRATKO

Veter v laseh

Celje: Športno društvo Gaberje bo jutri med 9. in 11. uro na Dečkovi cesti pripravilo eno izmed akcij Veter v laseh - s športom proti drogi. Pomerili se bodo tekmovalci v rolanju v paralelnem slalomu, plesne skupine in košarkarji. 2. junija bo na sporedu tudi tekmovanje v odbojki, dan kasneje pa še v malem nogometu. Zaželena je predhodna prijava.

(Jž)

flC -INTCRCRR

hotel evropa

Celje

W^ ^wfâ^K^i^i^oci^ mm M

ZAHVALJUJEMO SE VSEM,

Kl STE NAM STALI OB STRANI TER KOT NAVIJAČI OZ. POKROVITEUI TUDI SAMI PRISPEVALI SVOJ DELEŽ K NAŠI PRVI SKUPNI LOVORIKI!

CMCelje

C

čistoća

miRC-TGHS

TETIX

KOLOSEJ

! Kolínska

DrogaKounska

MERKUR

Dikplast

/S^numip

televizija celje

REECO d.o.o. ŽELEZOKRIVSTVO čistilni servis RAKANOVIĆ

POTOVALNA AGENCUA

KOTNIK IGOR s.p.

slabíš

ZA KONEC LETOŠNJE SEZONE VAS V SOBOTO OB 17.00 h VABIMO NA OGLED TEKME MED CMC PUBLIKUM IN KD OLIMPIJO (VSTOP JE PROST) TER NA ZABAVNO SREČANJE, KI BO SLEDILO PO TEKMI NA PLOŠČADI MED NOGOMETNIM STADIONOM IN ROKOMETNO DVORANO. ZA HRANO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO, ZA VESELO VZDUŠJE PA BO POSKRBEL VILI RESNIK. PO 21.00 h BO SLEDIL OGNJEMET.

—- š,.3S.27.mai200=

Markov grob najvišje na svetu

Velenjski alpinist je umrl pri sestopu 50 metrov pod vrhom Everesta - Je bila kriva tehnična napaka?

Konec marca sta se velenjski alpinist Marko Lihteneker in Šentjurčan Viktor Mlinar odpravila v Tibet, da osvojita sveto goro alpinizma Mount Everest. V soboto, 21. maja, sta ob 12.30 po kitajskem času prva in takrat še edina letos dosegla streho sveta. Vse je šlo po načrtih. Doma so tako kot hude trenutke tudi uspeh delili z njima. Dokler ni tragična novica izbrisala veselja ob veličastnem dosežku. Marko se v tabor 3 na 8.300 metrih ni nikoli vrnil.

Marko in Viki sta se pridružila ruski komercialni odpravi pod vodstvom Alexandra Abramova. Na vrh 8.848 metrov visoke gore so se namenili priti s severne, kitajske smeri. Letošnjo pomlad se je s te strani ob vznožju Everesta zbralo 30 odprav, še 20 pa jih skuša priti na vrh z južne. Markova žena Marjana je ves čas odprave urejala spletno stran, kjer je bilo mogoče najti sveže informacije o dogajanju na poti. Odprava je štela 21 plezalcev in 14 šerp. Iz sporočil, ki sta jih Marko in Viki pošiljala domov, je bilo videti, da tedne pred vzponom preživljata v dobri družbi in da se imata lepo. Ves čas sta bila aktivna, če ne s kolesom po mestu pa peš po okoliških hribih ali bolje gorah. Naskok na vrh je bil načrtovan za 10. maj, a vreme jim ni bilo naklonjeno. V taboru ABC na 6.500 metrih so bili prisiljeni počakati. Več kot teden dni, potem se je 18. maja vreme končno uneslo. Napovedani so bili trije dnevi lepega vremena. Marko je domov poslal zadnje sporočilo: »Zdaj bova pa počasi odšla. Pozdravi vse, rad vas imam. Poljub Marko.«

Skupaj z Vikijem in Rusom Vla-dimirjem Landetom se je odpravil na vrh. 19. maja dosežejo C2 na 7.800, 20. maja C3 na 8.300 metrih. Vrh je v brezvetrju in vreme je lepo. Obeta se jim prvi pristop na vrh letos. Ruski plezalec na poti odneha in se vrne nazaj. Naslednji dan ob 12.30 po kitajskem času Viki doseže vrh, uro za njim še Marko. Ko se Viki ob 15. uri vrne v C3, čakajo le še na Marka. Nikogar še ne skrbi - Abramov je poudarjal, da če je kdo sposoben priti na vrh, sta to Marko in Viki, ki sta najmočnejši del odprave. Toda ob 21.30 Marka še vedno ni. Razdivjalo se je neurje in lahko so samo upali, da se je zatekel v katerega ocfosta-lih taborov ali šotorov.

Žal so naslednji dan proti popoldnevu na 8.800 metrih šerpe našli Markovo truplo. Po uradni razlagi je Marko v slabem vremenu verjetno izgubil kontrolo nad ventili na kisikovi bombi. Tehnična napaka, ki je bila usodna.

Razmere v gori so nepredstavljive

Veliko veselje ob novicah iz Himalaje je v hipu zamenjala osuplost, nejevera in kmalu zatem brezmej

na žalost. Marko bo ostal na gori, ki si jo je tako zelo želel. Tudi Aco Pepevnik, starosta šentjurskega alpinističnega kluba Rifnik, ki je vrh sveta osvojil leta 1997, ni skrival prizadetosti. Pravi, da z gotovostjo nihče ne bo nikoli vedel, kje se je Marku zalomilo: »Na taki višini so povsem druge, za običajne ljudi nepredstavljive razmere. To da z Vikijem nista hodila skupaj, ni nič neobičajnega. Ko si v elementu, hodiš in ko padeš iz ritma, počivaš. Pri tem sam sebi komaj slediš, ne moreš se prilagajati še komu drugemu. V tistih razmerah lahko ura ali dve pomenita kvečjemu nekaj deset metrov višinske razlike. Če bi mu Viki skušal pomagati, bi verjetno v gori ostala oba. Vsaj večina takih primerov se tako konča.«

Pa je vseeno nepojmljivo: »Predvsem zato, ker smo tisočkrat pregledali vse možnosti, bila sta vrhunsko pripravljena in vse je šlo po načrtih. Na vrh sta prišla pravočasno in takrat smo bili prepričani, da bosta tudi srečno sestopila. Marko je imel vse, kar alpinist potrebuje za tak podvig. Toda očitno mu je sreča samo za hip obrnila hrbet.« In kot je zapisala Markova žena Marjana, ti gore vedno znova dajo lekcijo, kako zelo majhni smo. »Everest in K2 sta znana po tem, da pogosto dajeta take lekcije,« pravi Pepevnik, »toda hudo žalosten je ta primat - prvi umrli Slovenec na Everestu - ki je pripadel Marku.«

Med nujnimi stvarmi v alpinistovi opremi prvo mesto gotovo

zasede kisikova bomba. Ključno je pravilno doziranje kisika. Dovolj veliko, da telo zmore fizični napor, in tako malo, da traja do vrha in nazaj. Aco je šok zaradi prekinitve kisikovega toka doživel in pravi, da je preživel po malem čudežu. »Takrat bi bilo najenostavneje leči v sneg in zaspati.« Ko je bil Aco v Himalaji, je gora vzela devet življenj. »Tja vsi v odpravah pridejo z namenom, da osvojijo vrh. Enim je dano, drugim ne. Toda na srečanjih med čakanjem v taboru se ves čas zavedaš, da jutri kogarkoli od novih prijateljev ali pa tvojih bližnjih morda ne bo več ob tebi.« V teh dneh Aco in še mnogi drugi, ki so bili Marku blizu, živijo v nekem posebnem občutju. Ko človeka preplavi nepopisna žalost in razočaranje, se v istem trenutku zave, da bi moral biti pravzaprav srečen in vesel, ker je enega od njiju gora spustila. Viki je zdrav in se vrača domov. Pričakujejo ga okrog 7. junija.

Marko je bil poročen, oče dveh najstniških sinov. Žena Marjana pravi, da je bilo življenje z njim tako intenzivno, vsak trenutek tako nabito z energijo, da jih misli o nesrečah in smrti enostavno niso dohajale. »Marko je bil človek, s katerim je bilo življenje tako neskončno enostavno in preprosto. Toda nisi smel preveč komplicirati, ker bi se ti lahko tudi zmešalo.« Bil je smučarski trener, vzgojil je nekaj odličnih smučarjev. In otro

ci so ga imeli zelo radi. Verjetno zato, ker nikoli ni zgubljal nepotrebnih besed. Povedal je dejstva, za njimi stal, otroke pa spodbujal predvsem z zgledom. Bil je tudi gorski reševalec in inštruktor gorskega reševanja. V njegovem avtu je bila vedno smučarska in reševalna oprema. Govoril je, da lahko to vedno prav pride.

Za Everest je živel zadnji dve leti

Grega Justin je eden njegovih najbližjih prijateljev. Če ne bi imel družinskih obveznosti, bi bil gotovo z njim v Himalaji. Sicer pa sta skupaj tekmovala v turnem smučanju. Bila sta praktično nepremagljiva ekipa. Tekmovala sta na Češkem, Slovaškem in v Italiji. In nemalokrat so organizatorji rekli, da brez njiju tekme sploh niso regularne. Njun največji podvig je bila turno smukaška tekma v Franciji. V ekstremni tekmi na deset tisoč višinskih metrih v štirih etapah sta bila do zdaj edina Slovenca. Bila pa sta 32. od 270 ekip.

Grega pravi, da je Marko zadnji dve leti živel samo za Everest. Izpustil je večino tekem in vso zimo.tr-do treniral z Vikijem. Čeprav je imel veliko gorskih izkušenj, je bila to njegova prva Himalaja. Na eni od odprav je izgubil tudi svojega najboljšega prijatelja. Vedel je, kakšno je tveganje. Toda tisto nekaj, kar ga je gnalo, je bilo večje od njega in od tega, kar lahko večina ljudi sploh razume.

Marko Lihteneker je bil človek, ki ga je težko opisati v nekaj stavkih. Po poklicu je bil učitelj telovadbe, a se je preživljal z višinskimi deli. V njegovem podjetju Lima je zaposlenih 15 delavcev. Kot pravijo, enostavno ni bil človek, ki bi se lahko podrejal 8-urnemu delavnik. Pravijo, da se nikoli v življenju ni prepiral, ker bi bila to čista izguba energije. Nikoli v življenju ni zaklel in tudi na delavce se ni razburjal. Kvečjemu je sam opravil delo in brez odvečnih besed dokazal, da se da. Nikoli se ni pretirano ukvarjal ne z denarjem ne z opravljanjem ali čim podobnim. Ljudi je puščal v njihovi svobodi in spoštoval vse, kar so pač že počeli. Bil je človek neverjetne energije, ki mu je malokdo lahko sledil.

»Nikoli, ampak res nikoli ni bil slabe volje. Na drugi strani pa tudi kakšne velike vzhičenosti ni nikoli kazal. Nikoli se ni pripravljal na kako stvar. Po celodnevnem delu v službi je lahko v hipu vstal in šel plezat, smučat ali kaj podobnega.«

Marjana in Marko sta se spoznala in zaljubila na 3.000 metrih, na Mont Blancu. Tudi ona je vsestranska športnica in z družino so ga pri podvigih vedno podpirali. »Drugače enostavno ni šlo. Bolje je bilo živeti in dihati z njim, kot pa plavati proti toku, ki je bil enostavno premočan, pa čeprav je bilo za dru-

I

Grega Justin

žino včasih težko. TUdi na Everestu smo bili vsi z njim. Mislim, da še nisem dojela, ker relacija mož-žena enostavno še ni prišla do mene. Še vedno se vse dogaja visoko v gorah, kjer bo za vedno ostal naš Marko. In čeprav je težko, se spominjam teh 20 let, ki sva jih preživela skupaj, in sem hvaležna za ta čas. Zavedam se, da je Marko v svojih 45 letih doživel več, kot bi kdo drug v 200 letih. In čeprav ga ne bo več, nam je zapustil spomin, ki ga bomo vedno nosili v srcu z visoko dvignjeno glavo,« pravi žena Marjana.

Po vsem kar so njegovi dragi povedali o njem, Marko res ni bil človek, ki bi želel počivati na vaškem pokopališču z marmorno ploščo ob vzglavju. Zdaj ima najvišji grob na svetu, 50 metrov pod najvišjo točko sveta. Zadnje tedne je Vikija in Marka večkrat spremljala tibetanska beseda Namaste (Bog s teboj). Z njo se tja daleč pod nebo od njega poslavljajo tudi zdaj.

SAŠKA TERŽAN

Marjana Lihteneker

Pazite pri izbiri vodnikov po narodnih parkih!

Avtobus se ustavi. Potniki začnejo mrzlično pakirati stvari v kovčke, ki po dvajsetih urah vožnje ležijo vsepovsod. Od blazin za spanje, jopic in drugih kosov oblačil, vrečk s hrano ter plastenk z vodo. Tudi nama kmalu postane jasno, da smo končno le prispeli do cilja. Razgledava se naokoli. Kaj? A to je Nairobi? Kje so luči? Kaj ni to glavno mesto Kenije? Sopotniki naju živčno sprašujejo, ali veva, kje bova spali. V vodniku pre-bereva ime hotela, ki bi lahko bil primeren. Ura se bliža polnoči. Zunaj je tema. V avtobusu prižgana luč privablja vse več ljudi.

Pri srcu me stisne. Upam, da se ne zbirajo zaradi naju! Sva namreč edini tujki v avtobusu, poleg tega pa je to tudi edini avtobus na postaji. Morda pa vedno tako kričijo in se zbirajo, ko se ustavljajo avtobusi? Kaj pa če bi bilo bolje, da bi ostala doma? Kaj mi je bilo treba riniti v Afriko? Pa še moja ideja ni bila! Ona si je to želela! Sopotnica! Zakaj nisva raje šli nekam, kjer

potuješ brez problemov in strahu, da bi te kdo umoril zaradi desetih dolarjev?

Izstopiva in okoli naju se zgrne množica. Grabijo naju za roke in nahrbtnika ter naju vlečejo na vse štiri strani. Policaja s pendrekoma udrihata po

črnih postavah okoli naju. Končno pripelje taksi in odprejo se vrata. Naj vstopiva ali ne? Koliko zgodb z nesrečnim koncem sem že slišala o popotnikih, ki so jih ponoči oropali in pustili na cesti brez prebite pare - ali pa se jim je zgodilo še kaj hujšega. Vendar ni-mava izbire. Usedeva se in avto odpelje. Kam pravzaprav gremo? Šoferju poveva ime hotela. Ne veva niti, v kateri smeri je mesto, niti, ali je šofer v avtu res taksist, pa tudi tega ne, kakšna je cena nočne vožnje. Kar ne morem verjeti, v kaj sva se spustili.

Bližamo se lučem. Avto ustavi vojaška patrulja. Ne pustijo nas naprej, saj je menda preveč nevarno. Ponovno me zagrabi panika. Po kričanju in prepričevanju nas končno spustijo. In kakšen je bil zaključek te vožnje? Imeli sva srečo! Voznik je bil res taksist in pripeljal naju je do pravega hotela. Sicer je zahteval petkratno napitnino, ki mu je seveda nisva plačali, zato je še nekaj časa bentil pred hotelom, nato pa se je odpeljal. Vse se je srečno končalo. Tokrat res.

NADA VERDEL

Nasveti za potovanje po Keniji

Avtobusne postaje so ponekod od mest oddaljene več kilometrov. Povezave postaj z mesti so slabe, še posebej ponoči. Prispeti na postajo, ko je sonce že zašlo, je zato zelo nevarno. Temu se lahko izognete tako, da daljšo pot razdelite na več krajših postojank in postopoma pridete do cilja.

Pri izbiri vodnikov po narodnih parkih pazite na tiste, ki se prilepijo na vas. Ti ponavadi hočejo le denar, vaše dobro počutje pa jih ne zanima. Izognite se jim in si raje sami izberite vodnika.

Toplo priporočam ogled narodnega parka Hell's gate. Ime Vrata v pekel je dobil zaradi mogočnih rdečih pečin in geotermalnih vrelcev. Pokrajina je čudovita. Lahko si jo ogledate ne le iz džipa, ampak tudi peš ali na kolesu, vendar pa ogled brez varnega zavetja pločevine odsvetujem. V parku lahko namreč poleg pavijanov, žiraf, čred zeber, gazel in južnoafriških antilop srečate tudi bivole. Bivoli pa skupaj z levi, leopardi, s sloni in z nosorogi sodijo med pet najbolj nevarnih živali v Afriki.

28.5.2005 vabljeni na MAROF pri Jurkloštru. Ob 13.00 pričetek ribiškega piknika, ob 16.00 otvoritev Ribiško turističnega centra Marof in zabava z ansamblom Dori.

Inf. : 03-7345-122

OTOK S

HOTEIŠmUl 11., 18.6. LETALO-BUS, 7« POL

79.900

DUBROVNIK

VILA GRADAC 25.6.

LETALO-BUS, 7« NZ

49.900

najlepša peščena plaža

HOTEL K0M0D0R II., IS. 6. LETALO-BUS, 7 k POL

39.900

KOLOCEP

APP PRI IVANU 11,6, LETALO-BUS,7« NOČITEV

39.900

OTOK SIPAN

HOTEL M 25.6.

LETALO ■ BUS 7x POL DOBER DAN TURIZEM d.o.o. U ML u DU9, # m CELJE, tel.: 42 60 100 /m g* g\Ě%Ě% odprto 9.00-19.00 ft&H ■ Silili ŠEMPETER 03 70 31 960 ___VRHNIKA 01 75 06 170

Sončkov klub v KLEKU

2* prenovljeni apartmaji, brezplačno za otroka do 12 let

junij, juBj/TO/POL od 29.900 Soníkov Hub v ČRNI GORI

2" Obala, vsebina «oba -avtobusni prevoz * 3 izleti {đopt 15.900SIT/os.) slovensko voderçe junij, julij/7D/POL od 39.900 23A/4D/POL

Sončkov klub v POREČU

2» hoteli, šport brez meja, popusti za «roke do 18 let od 19.677D/POt od 40.900

Sonřkov klub v PORTOROŽU TUNIZIJA, Nabcul

3" Lucija, izleti, animacija. 2* Le Pince, letalo iz U. btezplač-

do12let no parkiranje (14D samo 97.900) park»

.6V5D/P0L od 46.900 V, 11.6/7D/POL 59.900 5,12.677D/Al

Rim, NeapeQ, Pompeji, Vezuv GRČIJA, Rodos ŠPANIJA, Mallorca

4-dnevno avtobusno potepale. 2* Penzion Manos, letalo iz U, brez- 2* Saga, letalo iz U, brezplačno

plaino parkiranje (14D od 73.200) parkiranje (14D " J -----

TURČIJA Alanija

" Dinler, letalo iz U. brezplaino

•mm) 79.900

Sončkov klub na KRFU

3* Oasis, cena velja dopíaSo za klub 14.900 SIT/os.

42.900 5,12.19.6/7d/nz od 49.900 m. 2ujtd/poi od 59.900 3. n„ i&?./iod/nz 99.900

tki- SONČEK

\J TUI potovalni c« Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40

i I'".

Woddof V TI

Letno kopališče odpira vrata

Poletja v mestu si brez živahnega dogajanja na bazenu skoraj ne znamo več predstavljati. Za vse, ki že težko čakate na sprostitev v vodi in ob njej, bo odprl svoja vrata jutri, v soboto, ob 12. uri. Prvi dan brezplačno, seveda.

Sicer pa cene vstopnic ostajajo enake lanskim. Člani športnih klubov lahko tudi letos koristijo 30-odstotni popust pri nakupu letne vstopnice.

Upravnik kopališča ostaja Aleš Jašarevič. Za gostinsko ponudbo bo skrbel hotel As-tor, najemnik dodatnega gostinskega objekta pa je podjetje Marines. Dogajanje ob bazenu bo popestrilo novo odbojkarsko igrišče z ograjami, reflektorji in s super

mivko. Investicija je vredna več kot osem milijonov tolarjev. Športno društvo Zmi-gaj se! bo tu organiziralo šolo odbojke na mivki, lige in pokal, pa tudi rokomet na mivki. Nov je tudi vhodni objekt. Okrog šest milijonov tolarjev pa so vložili v obnovo po poškodbah, ki jih je naredila zima. V bodoče bodo razširili predvsem ponudbo za otroke. Načrtujejo prenovo otroškega bazena, ureditev otroške plaže in postavitev dodatnih igral. Ker je dogajanje na Špici zaradi gradbenih del še vedno zelo okrnjeno, se bo veliko poletnih aktivnosti preselilo na kopališče. Za 10. junij načrtujejo koncert Magnifica.

ST, foto: AŠ

(Êmfà®

Gosposka ulica 7,3000 Celje x^ ^ -gUv B>£ušSS>fE\ iS®)

tel.: 03 490 03 36 JÊ^iWmÎM/Ml B

vwiw.zniders.com v W J

Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika. |

maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, 1 organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. |

Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure |

Slider's

gremo v soboto na —

piknik?

Vrata v pekel

—- št3a-27.m,i2005

Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO

»MEVI

Asfaltna baza nič več pod vprašajem in Baza je legalna

Novinarka Saška Teržan je v navedenih člankih korektno zapisala izjave investitorja asfaltne baze Mirka Kovača in načelnice upravne enote Šentjur, toda moti nas, ker so te izjave zavajajoče oz. neresnične. Izjava Mirka Kovača: »Večina me podpira (pokaže peticijo s kakimi 400 podpisi podpore). Problem so le trije oziroma zdaj še dva kmeta, ki pa jih podpihujejo tisti, ki se ves čas skrivajo v ozadju.« je v nasprotju z dejansko situacijo.Problem niso le trije kmetje oz. dva, temveč nas je 55, ki želimo, da bi baza bila locirana na primerni lokaciji in ne sredi urbane kmečke vasi. Vseh 55 nas je stanujočih v neposredni bližini asfaltne baze (Planinska vas, Planinski vrh. Loke in Podvine), kjer bi bil negativen vpliv delovanja asfaltne najmočnejši. 400 podpisov, ki jih ima Kovač, pa sestavljajo podpisi iz bližnje in daljne okolice, tudi iz bele Ljubljane. Takšnih podpisov lahko nasprotniki baze dobimo 4.000 in več. Večkrat Mirko Kovač omenja, da smo ubogi zavedeni ljudje, da nas podpihujejo in vlečejo za nos tisti, ki se ves čas skrivajo v ozadju. Vendar so te izjave reakcija investitorja, ki do sedaj ni bil navajen, da se mu je kdo uprl. Še vedno se ne zaveda, da so tisti časi, ko je lahko kot posameznik urejal okoliš po svojih zamislih na škodo drugih, minili. Ljudje smo zbrali pogum in tudi znanje, da se branimo sami.

Neresnična je tudi naslednja izjava Mirka Kovača: »-Da gre za staro železje, je izmišljotina. Ko sem bazo uvo-žil, je bjla stara osem let.« Tisti, ki so bazo videli, ko so

jo pripeljali v našo vas, vedo, da je bila vsa zarjavela in z luknjami v kovinskih delih, torej bi se dalo reči, da je amortizacijska doba potekla. TUdi ta izjava presega vse meje: »Vse je bilo postavljeno v dogovoru s sosedom, dobil je tudi nadomestno zemljo, a si je zdaj premislil«. To je velika laž, ni bilo dogovora in nobene nadomestne zemlje ni dobil, glede ureditve lastništva zemljišča je zadeva še na okrajnem sodišču.) Še bolj pa smo razočarani nad izjavami uradne osebe načelnice UE Šentjur mag. Andreje Stopar, ki je dejala: »Zakaj se domačini niso zganili ob drugi razgrnitvi prostorskega načrta in se uprli, ko je bil še čas, ni jasno«. Ta izjava dokazuje, da smo navadni občani za šentjurske uradnike nevidni. Zganili smo se, za kar imamo pisne dokaze in želimo, da jih, v kolikor jih do danes še ni prebrala, prebere zdaj in prekliče svojo izjavo. V koliko se ne bi zganili, bi tudi ne imeli možnosti pritožbe na Ustavno in Upravno sodišče, saj je sodelovanje javnosti pri sprejemanju prostorsko ureditvenih planih velikega pomena. Kot vedno poudarjamo, nismo proti asfaltni bazi, smo pa proti asfaltni bazi na lokaciji v naši vasi in proti temu smo se borili in se še bomo. Mi smo bili v tej okolju bili prvi in ne bomo si dovolili, da nas uničita smrad, ropot, zasebni interes, hočemo človeku vredno življenje. Smo za varstvo okolja, ki pomeni tudi varovanje zdravja in ne zaustavlja razvoja, ampak ga razvija in pospešuje na kakovostni sonaravni podlagi. A žal je zaenkrat zmagalo dejstvo, da sta interes in politika danes usmerjena le v dobiček in razvoj, pa če tudi je napačen, in da jih ne brigajo posledice zlorabe okolja in ljudi, povzročene na poti do izplena. In v tem primeru se jasno kaže slika naše prejšnje in sedanje vlade, kako na slabih temeljih dela in gradi prihodnost. Sprašujemo se, zakaj niso lokalne oblastí in institucije ter ministrstva, ki imajo oblast oz. naj bi jo imela, že v samem začetku, ko še ni bilo v objekt vloženo velikega fi

če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.

nančnega vložka, preprečile in investitorju pomagale najti ustrezno lokacijo. V bližnji okolici jih je kar nekaj, kjer bi bil zadovoljen investitor, posamezniki, ki bi dobili zaposlitev in lokalne skupnosti (krajevna skupnost in občina Šentjur). Slednje si očitno močno želijo, da večje, že obstoječe asfaltne baze dobijo konkurenco ter da svojo infrastrukturo posodobijo na cenen način in s tem pridobijo glasove za bližajoče se volitve.

INICIATIVNI ODBOR proti izgradnji asfaltne baze v Planinski vasi (listo s 55 podpisi hranimo v uredništvu)

PREJELI SMO

Zapora Kočevarjeve ulice

30.10. 2004 smo stanovalci in podjetja v Kočevarjevi ulici prejeli obvestilo o zapori Kočevarjeve ulice. Zapora je pričela veljati z 2. 11. 2004. V obvestilu je bilo navedeno, da je zapora predvidena do konca leta 2004. Po pogovoru s predstavnikom Nivoja, pa naj bi bila dela že končana do konca novembra 2004 oziroma do začetka decembra 2004.

Vendar to ni držalo in dela so se zavlekla do 17.1. 2005. Takrat so bili odstranjeni znaki za prepoved vožnje po Kočevarjevi ulici. Dela so se izvajala zelo počasi in stanovalcem ter podjetjem ni znano, zakaj tolikšen zamik, saj je bilo izvajalcu del pri vseh gradbenih delih naklonjeno tudi vreme. Zato smo se stanovalci in podjetja v omenjeni ulici že spraševali, ali je podjetje Nivo kot izvajalec del plačano po urah ali po učinku del. V tem času je bil izredno moten promet in označbe za obvoz ulice so bile pomanjkljivo označene ali pa jih sploh ni bilo. T\idi sama dela in prometni režim sta bila izredno neusklajena (menimo, da je potrebno poiskati odgovornega).

Primer: prometni znak kaže dovoljen dovoz do Javnih naprav in Valkoma, vendar to ni bilo mogoče. Dostikrat je prišlo do spora med stanovalci in samimi delavci Nivoja.

Nato smo dobili 10.3.2005 novo obvestilo za popolno zaporo Kočevarjeve ulice od 14. 3. 2005 do 8. 4. 2005. Takrat so nastali še večji problemi, saj ni bila možna dostava, večkrat sploh ni bilo izvoza, pa čeprav bi moral biti zagotovljen. Odgovor Mestne občine Celje pa je bil, da naj stanovalci in podjetja sami sproti rešujemo probleme na terenu in se sproti dogovarjamo o poteku izvoza z ulice.

Menimo, da bi Mestna občina Celje morala poskrbeti za nemoteno delovanje in življenje stanovalcev, ne pa nam enostavno blokirati dovoz in izvoz. Imeti pa bi morala tudi drugačna merila za izvajalca del, saj je napisala - Št 38 - 27.

dovoljenje, ki so ga prejeli, ni pa posredovala navedb, kako se bodo problemi reševali. Te je namreč prenesla na ramena stanovalcev in podjetij. Tako so se lahko še naprej prepirali z delavci Nivoja, kdaj in kako se bo mogoče odpeljati oziroma pripeljati do naših dvorišč.

V ulici živi precej starejših stanovalcev, teh pa seveda nihče ne upošteva niti ne vpraša, kako je živeti sedem mesecev v ropotu, prahu, nedostopnosti in neprijaznosti. Na tej lokaciji so tudi podjetja, ki od svoje dejavnosti živijo in imajo izredne težave z dostavami, oskrbo, prodajo in dostopom končnih potrošnikov. Skratka, raziskati bi bilo potrebno, kdo je odgovoren za navedene probleme in posledično za nastalo škodo.

8 PODPISANIH STANOVALCEV (spisek hranimo v uredništvu)

ZAHVALE, POHVALE

Še so dobri ljudje

Lani smo se prvič videli po tridesetih letih, letos pa ste mi priskočili na pomoč, ko me je doletela nesreča (smrt v družini). Vem, da imate vsi mnogo skrbi, a ste bih pripravljeni pomagati še meni. Vsem, ki ste se odzvali na prošnjo za pomoč, hvala.

Hvala sošolcem in prijateljem: Veri, Milki, Majdi, Olgi, Ireni, Mariji, Stanetu in Bojanu.

IRENA ČURČIČ, Celje

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem ortopedskemu oddelku celjske bolnišnice: primariju dr. Ven-gustu in dr. Sajovicu za kvalitetno opravljen kirurški poseg dne 31. marca 2005. Zahvaljujem se tudi sestram na oddelku za skrbno nego in spodbudne besede. Zaradi vseh vas se danes gibljem brez ortopedskih pripomočkov. Hvala!

FRANC ULAGA, Laško

V SPOMIN Prim. Anton Homan

Primarij Anton Homan, dr. med., specialist patologije in sodne medicine, se je rodil 16. marca 1929 v Laškem. Po končani maturi se je odlotil za študij me dicine na Medicinski fakul teti v Ljubljani, ki ga je us pešno zaključil leta 1954. Zaposlil se je na. Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, kjer je kot asistent ostal do leta 1959. Sledilo je dveletno strokovno izpopolnjevanje v Zvezni republiki Nemčiji, leta 1961 pa se je zaposlil na patomorfološ-kem oddelku Splošne bolnišnice v Mariboru, kjer je ostal deset let. V tem času je tudi predaval na Višji stomatološki šoli v Mariboru. Leta 1963 je opravil specialistični izpit iz sodne medicine, dve leti pozneje pa še izpit iz patološke anatomije. Od leta 1971 je bil predstojnik patomorfološkega oddelka Splošne bolnišnice v Celju, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1995.

Kmalu po prihodu u celjsko bolnišnico je v sklopu takratnega patomorfološkega oddelka organiziral ci-tološko službo, podpiral in omogočal razvoj novih metod v histološkem laboratoriju, v poznih osemdesetih pa je z uvedbo klinične citologije soustvaril podobo, kakršno ima Oddelek za pa-tomorfologijo in citologijo še danes. Bil je mentor številnim specializantom različnih strok, ki so opravljali specialistični staž na patologiji. Vsa leta je bil cenjen tudi kot izvrsten sodnome-dicinski izvedenec. Bil je član Slovenskega zdravniškega društva. Sekcije za patologijo in sodno medicino in že leta 1957 ustanovni član Združenja za sodno medicino Jugoslavije. Strokovna javnost ga pozna po številnih znanstvenih in strokovnih prispevkih, predvsem s področja sodne medicine. Je dobitnik Hribar

jevega priznanja za življenjsko delo na področju patologije in priznanja akademika Janeza Milčinskega za življenjsko delo na področju sodne medicine.

Vsa leta je aktivno sodeloval pri vodenju in organiziranju celjskega zdravstva s ciljem, da bi bila bolnišnica čim bolj uspešna na strokovnem in poslovnem področju, da bi bila cenjena pri bolnikih in zaposlenih. Njegovo delo pri razvoju bolnišnice in njeni izgradnji tako ostaja dragocena dediščina vsem nam.

Cenjeni primarij Homan nam bo ostal v spominu kot tih, redkobeseden, na svoj način duhovit, pravičen in pošten človek, ki je, še posebno pri mlajših kolegih, spodbujal in omogočal nenehno dodatno izobraževanje in pridobivanje vedno novih znanj. Bilje izjemno delaven človek, ki je zaradi svojih lastnosti in dejanj užival veliko spoštovanje med svojimi kolegi in sodelavci ter pomembno vplival na razvoj celjske bolnišnice in našega oddelka. Slovenska patologija in sodna medicina sta z njim izgubili spoštovanega kolega in cenjenega strokovnjaka, naš oddelek pa dolgoletnega uspešnega in priljubljenega predstojnika. Ponosni smo, ker nam je bilo dano del poti prehoditi skupaj.

Asist. mag. ALENKA REPŠE FOKTER, dr. med. Namestnica predstojnice Oddelka za patomorfolo-gijo in citologijo Splošna bolnišnica Celje

A

G4RriNr

VELIKA POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA ml 3.5. do 18.6.2005

kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA in spalnice KAJA z dostavo in montažo

15% popust na kuhinje PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO 50 % popust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog VSI KUPCI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU!

Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si

POHIŠTVO GAIUNT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!

Prvi sklad denarnega trga in prvi sklad skladov v Sloveniji z izborom najboljših tujih skladov

. * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED

Petek, 27. maj: Priporočljivo se je ukvarjati s čim bolj konkretnimi opravili, pri delu se moramo motivirati in pokazati tudi veliko strpnosti do drugih ljudi. Zastavili si bomo veliko ciljev, nekatere med njimi pa tudi uspešno izpeljali do srečnega konca.

Sobota, 28. maj: Zelo ugodni aspekti bodo med 11. in 18. uro. Merkur, planet komunikacije, vstopa v znamenje Dvojčka in bo sprožil izredno ugodno energijo za dogovarjanje, druženje, umsko delo, komunikacijo. Zvečer lahko naletimo na nesoglasja, vendar jih lahko z diplomacijo zelo ugodno razrešimo.

Nedelja, 29. maj: Dan je odličen za izlete in druženje s podobno mislečimi ljudmi.

Privlačile nas bodo miselno bolj zahtevne debate in izmenjava mnenj z drugimi ljudmi, zato si moramo organizirati družabno bogat dan. Do posebnega izraza lahko prideta originalnost in kreativnost, zato lahko ustvarimo nekaj posebno lepega.

Ponedeljek, 30. maj: Dopoldanske ure bodo nekoliko bolj stresne, saj bomo preobčutljivi, bolj nervozni, naš razum pa je lahko sprt s čustvi. Ni priporočljivo sklepati kakršnih koli dogovorov. Ce moramo urediti kakšno uradno zadev», moramo to storiti med 9.30 in 13.45. Takrat nastopi pozitivni trigon Sonca in Venere.

Torek, 31. maj: V dopoldanskih urah nastopi večja psihična nestabilnost, ki lahko povzroča občutek lastne

nesposobnosti. Primanjkovalo bo motivacije, inspiracije in domišljije za lastno napredovanje. Lahko imamo občutek, da se vrtimo v začaranem krogu.

Sreda, 1. junij: Doživljanje življenja bo popolnoma drugačno, kot je bilo to v preteklosti. Sicer se bomo zavedali, da smo v življenju sredi padcev in ponovnih vzponov, vendar bosta dnevni moto optimizem in dobra volja. Vredno se je potruditi, da dan resnično izkoristimo v polni meri. To velja tudi na ljubezenskem področju.

Četrtek, 2. junij: Delovanje Lune v znamenju Ovna bo povzročalo veliko vroče krvi, lahko se sproži tudi kakšna nepričakovana negativna reakcija. Previdno pri sklepanju poslov, kajti neosnovan optimizem nam lahko škodi. Večer bo primeren za romantiko in ljubezen.

Astrologinja GORDANA

•r-

jecelje

ASTROLOGINJA GORDANA

Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935

ASTROLOGINJA DOLORES

Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265

Kubizem kot moda

Kaj ima opraviti z modo tega trenutka moderna slikarska smer, ki se je rodila v začetku prejšnjega stoletja po zaslugi slikarjev Pi-cassa in Braquea? Veliko oziroma skoraj vse - kubizem prihaja iz Pariza, od koder je doma tudi moda, sestavljajo ga geometrijske oblike s kockami, trodimenzio-nalnimi sestavljankami, valji in trikotniki na čelu. Vse skupaj pa izraža realizem trenutka, v katerem živimo.

Tovrstne grafične valovan-ke in zloženke so privlačne, da kar oči zaigrajo ob pogle

du nanje! Če prenesemo vsa ta ostro razgibana vzdušja s slikarskega platna na platna in ostale materiale za oblačila, dobimo tisto, kar obožuje eden od letošnjih pom-ladno-poletnih trendov. Gre seveda za modni kubizem! Ki pa ne bi opravičeval izraza modni, če se ne bi malce samovoljno oddaljil od prvotne smeri in se spogledoval še z drugimi slikarskimi zvrstmi - od lirične abstrakcije do kasnejšega pop-arta.

Seveda^je primeren predvsem za tiste, ki želite biti opažene, ki se rade igrate z

modo, ki vas enobarvna ali diskretno vzorčasta oblačila oziroma modni dodatki dolgočasijo. Vse omenjene predstavnice nežnega spola pa naj bi - ampak zares - imele veliko občutka za estetsko oblikovanje svoje vizualne podobe. Kajti sicer... eh, pa kaj bi stvar zavijali v celofan, kar naravnost povejmo: vaša podoba, od glave do peta takole dinamično vzorčasta, je lahko zelo hitro blizu neokusnega pretiravanja.

Torej: prava postava, leta in prava mera samozavesti so trije osnovi pogoji za »posvo-

KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, je namenjen vlagateljem, ki nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge, želijo pa dosegati donose svetovnih investicijskih skladov, ki so dostopni na globalnem finančnem trgu. Skrb za svoje naložbe lahko prepustijo družbi za upravljanje KD Investments d.o.o., ki bo zanje opravila izbor investicijskih skladov najboljših tujih upravljavcev. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, omogoča vlagateljem doseganje višjih donosov ob nekoliko višjem tveganju. Naložbena politika vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, določa, da morajo naložbe v druge investicijske sklade predstavljati najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, večinoma v takšne, ki sami nalagajo v delnice. Ne glede na potencialna višja nihanja vrednosti enote premoženja bo zaradi omejitev naložb, določenih z naložbeno politiko in z zakonskimi predpisi, dosežena visoka raven razpršenosti naložb, s tem pa bo manjše tudi naložbeno tveganje. Najvišja vstopna provizija vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, znaša 2 % in pada z višino vplačanega zneska, medtem ko izstopnih stroškov družba za upravljanje ne zaračunava Če pa boste pohiteli in vplačali v vzajemni sklad do vključno 16. junija 2005 do 12.00 ure, boste prihranili 2 % svojih sredstev, saj vam družba za upravljanje v prvem mesecu poslovanja vzajemnega sklada vstopne provizije ne bo zaračunala! Vse dodatne informacije in pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, kot tudi o drugih vzajemnih skladih KD, so na voljo v Finančnih točkah po vsej Sloveniji ali na spletnih straneh: www.kd-group.si in www.financna-tocka.si.

Vabljeni v Finančno točko v Celju. Veseli bomo vašega obiska!

Pravila upravljanja, ki so sestavni del 8 prospektov vzajemnih skladov KD M M,

W1----------- vzajemni sklad denarnega trga, in KD

Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerimi upravtja KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., Celovška cesta 206, Ljubljana, bodo vlagateljem najkasneje od dne javne ponudbe investicijskih kuponov med delovnim ćasom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki bodo sprejemali pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer bosta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplač-

poročila vzajemnega sklada, ko bodo na voljo.

V vzajemnih skladih KD varčuje že prek 66.000 vlagateljev, vložena sredstva pa presegajo 97 milijard tolarjev. Obstoječim vzajemnim skladom KD, ki so se v preteklosti že izkazali kot najboljši slovenski vzajemni skladi, sta se pridružila še dva, ki nudita vlagateljem nove možnosti naložb: KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov. Prav slednji je še posebno zanimiv za širši krog vlagateljev, saj je prvi slovenski vzajemni sklad z izborom najboljših tujih investicijskih skladov, medtem ko je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, prvi slovenski vzajemni sklad brez vstopne in izstopne provizije! KD MM. vzajemni sklad denarnega trga: Nizko tveganje in stabilen donos brez vstopnih in izstopnih stroškov ter z nizko upravljavsko provizijo! KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, se uvršča med nizko tvegane vzajemne sklade, kar pomeni, da bodo zaradi njegovih naložb v kratkoročne in stabilne finančne instrumente nihanja vrednosti enote premoženja precej nižja kot pri drugih vzajemnih skladih, ki nalagajo v bolj tvegane oblike naložb, kot so npr. delnice ali obveznice. Naložbena politika KD MM, vzajemnega sklada denarnega trga, namreč določa, da bodo prevladovale naložbe v instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniške zapise), ki bodo skupaj z naložbami v denarne depozite predstavljale najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, le preostanek pa bo v drugih vrstah naložb (delnicah, obveznicah).

KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, je primeren za vse tiste vlagatelje, ki nimajo posebnih izkušenj pri vlaganju na denarne trge, kot tudi za vlagatelje, ki pričakujejo nekoliko višje donose, kot jih na daljši rok prinašajo denarni depoziti. Primeren je tudi za vse, ki želijo v času neugodnih gibanj na drugih kapitalskih trgih (npr. delniškem in obvezniškem trgu) svoje naložbe vsaj začasno prerazporediti v varnejše oblike s stabilnim donosom. Nenazadnje je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, primeren tudi za tiste vlagatelje, ki pričakujejo v prihodnosti večji izdatek, a še ne vedo natančno kdaj, v vmesnem času pa bi vseeno želeli naložiti svoj denar.

In kar je tudi zelo pomembno - KD MM, vzajemni sklad denarnega trga. ie edini slovenski vzaiemni sklad brez vstopnih in izstopnih stroškov. pa tudi sicer so stroški upravljanja nizki, saj upravljavska provizija znaša le 0.5 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev' KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov: Prvi i2bor najboljših tujih investicijskih skladov!

Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK

jitev« tovrstnih novomodnih vzorčastih idej. Še posebej, če gre za najbolj nevarno dvorezen modni meč - kopalke.

Ker pa zna moda svoj manevrski prostor izkoristiti do zadnjega kotička in ker je pri tem še nadvse prijazna in tolerantna, je pripravila za vse ostale tudi nekaj grafičnih ščepcev. Na torbici, kot aplikacije na oblačilu, kot vzorčasta bordura na krilu, efektna kontrastna obroba obleke, zgolj rutica, ki bo v navezi z enobarvno bluzo pripovedovala neko drugo, svežo, modno zgodbo - je le nekaj možnosti.

Vzajemni skladi KD - varna in zanesljiva naložba

20 VROČIH RADIA CELJE

ENSKI SPORED RADIA CELJE

SOBOTA. 28. maj

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev - Težave avtoprevoznikov, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Alpski val)

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Viktor Povše, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Prenos rokometnega obračunu, Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Viktor Povše, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D)

PONEDELJEK. 30. maj

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D)

TOREK, 31. maj

VRTILJAK POLK IN VALČKOV

SREDA, 1. junij

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajte z nami, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Popčvek, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin)

ČETRTEK. 2. junij

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox)

I I I ——

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00_Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox)

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin)

Naš Dejči Je profesor!

To sredo, prav na nekdanji praznik dan mladosti, je naš Dean Šuster diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani. Naslov njegovega diplomskega dela je bil Analiza časopisnega poročanja s tekem slovenske moške rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2003. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje Dea-nu čestitamo, upamo pa, da bo zdaj v naših prostorih vsak dan vodil tudi uro rekreacije.

Rozmari z Moniko

Novinarka Novega tednika in Radia Celje Rozman Petek je na porodniškem dopustu, kljub temu pa si je vzela čas in nas obiskala skupaj s petmesečno hčero Moniko.

radjocelje

jrS na 5tinb ,rekven"h

iUGTjVl

Vrtec na obisku

Na Radiu Celje smo imeli včeraj na obisku otroke iz Vrtca Anice Černejeve iz enote Luna v Celju. Pogovoru z njimi boste lahko prisluhnili jutri dopoldne. Sicer pa so bili naši najmlajši poslušalci najbolj navdušeni nad prikazom, kako lahko tonski tehniki spreminjajo njihove glasove. Foto: ALEKS ŠTERN

TUJA LESTVICA

1. SIGNS-SNOOPDOGGFEAT.

JUSTIN T1MBERLAKE

(2)

2. FEEL GOOD INC.-GORILLAZ

(5)

3. BLACK HORSE 6 CHERRY

TREE-KTTUNSTALL

(2)

4. WHY DO YOU LOVE ME - GARBAGE! 5 )

5. CANDY SHOP-50 CENT FEAT.

OLMA

(4)

6. IFIHADNTGOTYOU-

USASTANSFIEID

(3)

7. DON'T PHUNKWtTH MY

HEART-BLACK EYED PEAS

(1)

8. WONDERS NEVER

CEASE-MORCHEEBA

(3)

9. FROM ZERO TO HERO-SARAH

CONNOR

(4)

10. HOLIDAY-GREEN DAY

(D

DOMAČA LESTVICA

1. ZVEZDA VEČERA -ALYA (4)

2. STOP-OMAR NABER (7)

3. KOCKA JE PADLA NATE -

1. ZVEZDA VEČERA -ALYA (4)

2. STOP-OMAR NABER (7)

3. KOCKA JE PADLA NATE -

KINGSTON (3)

4. JAIN?-MURAT6JOSE (2)

5. SONČEN DAN - ALENKA GODEC (2)

6. S.O.S.- PIKA BOŽIČ (6)

7. KAKO JE TEŽAVNA-TABU (3)

8. ŠE ENKRAT ME POLJUBI-

RUPEL ANJA (1)

9. LE NAPREJ-DANO (6)

10. SLOVENEC SEM-NT0K0 (1) PREDLOGA ZA TUJO LfSTVICO: FEELS JUST UKE IT SHOULD-JAMIR0QUAI

H0UABACK GIRL • STEFANI GWEN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:

KADAR SVA SAMA-0UVUA VSAK SI ŽELI - VLADO KRESUN

Simon Kores, Ljubljanska 47, Žalec Aleš Vran, Mariborska 12b. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podaijaZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.

Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.

www.radiocelje.com

1. ŠUBIDU ALI PA H0PSASA-

VITEZI CELJSKI (5)

2. ODPRL BOM SVOJE SRCE-

FRANC ŽER00NER S PRIJATELJI (4)

3. VETER IN ŠEPET-ANS.

(3)

JB POROKI-KI MUZIKANTI (1)

MUANI-RIMLJANI (2)

edlog za lestvico: JO BI SI MISUL-KRAJCARJI

Nagrajenca:

Irena Petek, Lindek 4, Frankolovo Anica Korošec. Frankolovskih žrtev 15. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19.3000Celje.

NE PRESUŠITE NA RADIU CELJE

ŠPORTNA SOBOTA IN NEDELJA

V soboto ob 17.15 se bodo za finale slovenskega pokala v Hrpeljah spopadli rokometaši Celja Pivovarne Laško in velenjskega Gorenja. Zmagovalec se bo naslednji dan ob isti uri boril za naslov proti boljšemu iz dvoboja Gold club - Termo. Reporter bo Dean Šuster.

NEDELJA, 29. MAJ, OB 10.10:

OŽIVLJALEC UMETNIN

V tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom se bomo za tričetrt ure preselili v svet umetnosti, kjer nam bo akademski slikar in restavrator mag. Viktor Povše povedal marsikaj zanimivega o sebi in svojem delu ter nam razkril, kako mu uspe že povsem uničene umetnine obuditi od mrtvih. Z njim se bo pogovarjala Bojana Avguštinčič.

Predlog za lestvico: NOČEM BITI VEČ POET -ANS. PETRA FINKA

vrstimo-tio.. 5.O00 t< >lnr

PRILOŽNOSTNI KOVANCI

Komu zaupa 4 milijone zadovoljnih voznikov po svetu? In kdo je prejel 65 mednarodnih avtomobilskih nagrad? Odgovor je jasen: Ford Focus! Pohitite in ujemite še zadnjega Focusa prve generacije z bogato serijsko opremo (1.6 16V motor, klima, ABS, kovinska barva ...) že za 2.990.000 SIT. Na zalogi le še nekaj vozil.

FordFocus

Ustvarjen za življenje Narejen, da traja

Avto Celje

Ipavčeva 21 3000 Celje tel.: 03/426 1194

Avto Edo

Grliće 10 3241 Podplat tel.: 03/582 4298

(X VW,AU0I,SK0DA-1,9TDI 19.800 SIT

ifîûtill IÍSKÍĚII KATALIZATOR UNIVERZAMI îe dd 22.ZDD napraj J^J IAMDASONOE

Mariborska li, Ctfft

KI.: (fj| 411-M-n SERVOVOLANSKEČIIPALKE

izpuín1sistemi m 10.6.2005

Priložnostne kovance lahko pisno naročite v Banki Slovenije

po elektronski pošli (oinii@bsi.si. ali na naslov: Kanka Slovenije, Slovenska cesta iS, i 505 Izubijana. Neposredno pa jih lahko kupite v poslovnih bankah.

Podrobnejše informât i|e o kovantih in pobojih za nakup so objavljene na spletnih straneh liankc Slovenije wwxv.hsi.si

Ujemite zadnjega!

Banka Slovenije daje 23. maja 2005 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 100-letnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze

Kia med Nemci

Zlatnik.

• z nominalno Ě./Tk i'

Priložnostni tečajni kovanec

M.4 2 nominalnu g % ^

vrednostjo t M 5 -500 tolarjev »Vgp

Volkswagen prenovil pola

100-milijonti VW

Volkswagen spada med največje avtomobilske tovarne in je ob tem tudi največji izdelovalec osebnih vozil v Evropi.

Njihov tokratni razlog za slavje je, da je s tekočih trakov pripeljal 100-milijonti volkswagen. To je bil touran (na sliki) z 1,9-litrskim TDI motorjem. Sicer pa se je izdelava avtomobilov v VW v Wolfsburgu začela leta 1945, ko so začeli izdelovati slovitega hrošča. Tedaj so naredili 1.800 vozil, sicer pa je njihov najuspešnejši avtomobil golf. Doslej so naredili 23 milijonov golfov, 13 milijonov passatov in devet milijonov polov. Danes nastajajo volkswagni v Evropi, Južni Ameriki, Afriki iir na Kitajskem, v koncernu pa dela 133 tisoč ljudi.

V Volkswagnovem koncernu je prvi avtomobil golf, ki je že dolga leta produkcijski in prodajni evropski prvak. Za njim pa nič kaj ne zaostaja niti polo, avtomobil nižjega razreda, ki se po cestah vozi že skoraj tri desetletja.

Zdaj ga je tovarna prenovila, vendar tudi četrta generacija ni doživela revolucionarnih sprememb, čeprav drži, da je polo veliko bolj opazen, kot je bil prej. Kaj je novega in drugačnega? Polo je dobil nove luči tako spredaj kot zadaj, nova je motorna maska, ki je dokaj podobna tisti pri VW passatu. Polo nove generacije je za 19 milimetrov daljši; v notranjosti prav izjemnih sprememb ni, so pa nekoliko drugačni merilniki, na novo so oblikovani vo-lanski obroči, drugačne so barve oblazinjenja ...

BANKA SLOVENIJE

Prihaja nissan 350 Z

Japonski Nissan, ki je v lasti francoskega Renaul-ta (novi šef korporacije je Carlos Ghosn, donedavne-ga prvi človek Nissana), je letos na slovenski trg že poslal dve novosti - terenca murana in pathfinderja -zdaj prihaja še kupe 350 Z.

Japonska avtomobilska tovarna je pred leti v svojem programu že ponujala različne kupeje, 350 Z (na sliki) pa naj bi znova obudil to tradicijo in pripeljal dodatne kupce. Resnici na ljubo je tako, da avto na slovenske ce

ste vozi s precejšnjo zamudo, saj ga drugje ponujajo že precej časa, povrh pa je na voljo tudi kabrioletska oziroma roadsterska izvedenka. Avto poganja V6 bencinski motor, ki je na voljo tudi v drugih nissanih, zmore pa 280 KM. Po tovarniških podatkih je najvišja hitrost omejena na 250 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 5,9 sekunde. Na voljo sta dve opremski izvedenki, pri čemer je treba za osnovno različico odšteti 9,1, za varianto pack pa 9,8 milijona tolarjev.

Srebrnik

Serijsko je opremljen s protiblokirnim zavornim sistemom ABS, dvema zračnima varnostnima blazinama in radijskim sprejemnikom, na voljo pa je v kombinaciji

s kar devetimi motorji. Pet je bencinskih, štirje so dizelski. Med pomembnejše novosti je treba šteti 1,4-litrski TDI, ki ponuja 70 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti, na

vrhu dizelske ponudbe pa je 1,9-litrski TDI, ki zmore 130 KM. To je tudi najmočnejši agregat v ponudi, saj zmore najmočnejši bencinski motor 86 KM.

Kia picanto

Prenovljeni polo je v primerjavi s predhodnikom cenejši, saj je najcenejša izvedenka naprodaj za malce manj kot dva milijona tolarjev.

Aprila so na nemškem trgu prodali 309 tisoč novih vozil, kar je bilo za okrog štiri odstotke manj kot aprila lani. Letos so Nemci kupili skupaj 1,06 milijona novih osebnih avtomobilov, kar je za 0,2 odstotka skromnejši rezultat kot v enakem lanskem obdobju.

Nemški trg je za evropsko avtomobilsko dogajanje tako rekoč izjemnega pomena, saj kaže na smer, v katero se bo razvijala prihodnja prodaja tudi na številnih drugih trgih. Zanimivo je, da se je aprila najbolj povečala prodaja avtomobilov južnokorejske tovarne Kia (za 87 odstotkov), zelo pa sta zrasla tudi Seat (za 36 odstotkov) in BMW (za 25 odstotkov).

MALI OGLASI - INFORMACIJE

itednik

Obvestilo oglaševalcem!

Novi tednik izhaja 4

sicer ob torkih in petkih.

Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.

Cena PITNE VODE z 8,5 % DDV znaša: - ZA GOSPODINJSTVO, DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OSTALO POTROŠNJO....................91,67 SIT/m3

Cene je potrdil Občinski svet Občine Vojnik.

MOTORNA VOZILA

PRODAM

UNO 1,1, letnik 1993, reg. vse leto in jetto Idi, letnik 1987, reg. vse leto, prodom. Telefon 031714-955. 2849 GOtF HI 1,6, letnik 1993, rdeče borve, prodom. Telefon 5730-909,040 785-55Í. L 492 CUO 1,2, letnik 1995, prvo barvo, prvi lastnik, prodam. Telefon (03) 5799-258. Š448 FORD mondeo 1,8 dx, letnik 1995, vsa oprema, registriran, prodom. Telefon 041 951-527. Š448

FORD fiesta 1.0, letnik 1995, reg., oprema, ugodno prodam. Telefon 041 240-580.

Š448

GOLF II d td, letnik 1991, reg. do 16.9.

2005, ohranjen, prodam. Telefon 031 471-315. L 504

RENAULT 191,4 rt, letnik 1994, reg. do 3/

2006, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962. L503

R dio 1,2, letnik 1996, prodam za 395.000 SIT. Telefon 031 627-924. 28/e RENAULT 5, letnik 1995, prevoženih 140.300 km, 3 v, reg. do 2.9., prodam za 150.000 SIT. Telefon 031 374-853.

2881

MOTOR lip 14 ml prodam. Telefon 5716-

735. ž 251

SKUTER Zhongy zy 50, rdeče bane, letnik avgust 2004, s štiritoktnim motorjem, prodom za 140.000 SIT. Telefon 041 353-228.

™ 142 602=

SKUTER1E Jomoha 50, Gilera 50 in Jamaha

125, 4-taktni, prodam. Telefon 041 324-298. Š460

ASTRA 1,6, kratka, 5 vrat, letnik 10/1997, opremo, vse razen klime, prodom za 620.000 SIT. Telefon 041 220-375.

STROJI

PRODAM

HIDRAVLIČNA cilindra za somonaklodalko in cisterno za gnojevko, oba nova, naprodaj, cena po dogovoru. Telefon 040 228-308. Š304

VILE zo prevoz bal prodam. Telefon 031 594-831. Š446

ŽITNI kombajn Zmaj 131 prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 242-640.2861 KOSILNICO Labin progres Ips Labin, širina 120 cm, ročna kosa, malo rabljeno, prodom. Telefon 5451-801. 2855 TRAKTORSKO škropilnico za Tomo Vinkovič 18 prodam. Telefon 041 859-348.

2870

PAJEK in zgrabljalnik Stol, širina 410, prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 480-819.

ŠKROPILNICO, njivsko, 300 I, v dobrem stanju in plug Imt, 12 col, ugodno prodom. Telefon 5794-285. 2899 SAM0NAKLADALK0 Sip 25, tračni obračalnik Sip 220 in puhalnik za seno, z motorjem, prodam. Telefon 041 261-676. 2877

HITRO NAROČITE

Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.

Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.

Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.

POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

[MViii prešern°va 19

a 3000 Celje

NAROCILNICA

Ime in priimek:

Kraj:

Ulica:

Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

r-l»

NEPREMIČNINE

'vv.pgp-nepremlcnlne.com

m

lju s prekrasnim razgledom in še ob dotoku sveže izvirske vode. potem vam tak dom ponujamo mi. Na Polulah pri Celju

letnik/obnova: 195?/2004

PANELNE OGRAJE

TRAKTOR Same Leoni 4-4, starejši letnik, prodam zo 800.000 SIT. Telefon 041 793-891. Š459

PAJEK Sip 350 kupim. Telefon 041 547-

214. Š451

POSEST

I ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.a.a. I

_Slo»»»»!™ c. »7. UUMJAH«_

GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK •

CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |R«v.im ,.m.r)

TEL.: 03/ 42 74 378

■■■■■ NOVO: IlAŽJE IN HI

PRODAM

HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041 6 2 8-674. 2557 CELJE, Šmarjeta. Prodam hišo, 250 m2, parcela 1200 m2, zelo dobro ohranjena, no ugodni lokaciji, možnost poslovno stanovanjskega objekta. Telefon 041 734-454. 2339

HIŠO, dvojček, v Trnovljah, Obrtna cesta, prodamo. Telefon 040 275-060. 2729 V iOKAVCU pri Rimskih Toplicah prodom hribovsko kmetijo, 3,5 ha. Hiša je vselji-va, 180 m', elektriko, voda, telefon, centralna, ceno po dogovoru. Telefon 031 768-221. L 490 491

o 11 lan, 1,9 km od Ije, prodam nedo-ko hišo. V pritličju

una

Celje: 031 508326

delovni čas: vsak dan non-stop

GSM SERVIS CELJE

CE. Mariborska 66

03 490 18 OO

(03)579-8290. Ž449

NOVEJŠO hišo, 200 nt', 1100 m2 zemljišča, vsa infrastrukturo, v neposredni bližini Celja, prodam. Telefon 041 347-995.

Ž 247

V OKOLICI Vojnika, na lepi, sončni legi pro

dorno bivalni vikend z vinogradom. Informacije po telefonu 041 629-544, (03)5452-481. 2884

V LEPEM, zelenem okolju Lahovne, na sonč

ni legi blizu izhoda z avtoceste, prodam še preostale tri gradbene parcele z urejeno dokumentocijo zo takojšnjo prodajo in vpis v zemljiško knjigo, cena 40 EUR/m'. Telefon 031 326-010. 2886 LFTUŠ. V bližini Savinje, ob asfaltirani cesti in delno zgrajeni infrastrukturi prodamo dve parceli. Na parceli 786 m' je že zgrajen manjši gospodarski objekt s kletjo, cena 4.800.000 SIT. Za parcelo, 708 m!, pa je ceno 3.950.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmart-nem 571, Celje.

STANOVANJE

NUMERO UNO

Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.

Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.

Pridemo tudi na dom.

TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23

DRAMUE. Gospodarsko stanovanjski objekt, približno 200 m' in 750 m! funkcionalnega zemljišča, leto izgradnje 1950, adaptirano 1990, prodamo za 6.000.000 SIT. Slanovonjsko hišo z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m7, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n PRIBLIŽNO 3 ha gozda, v bližini Planine pri Sevnici, k. 0. Lažiše, prodamo po 90 SIT/ m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n

KUPIM

STAREJŠO hišo, lahko slabše ohranjeno, na dobri lokaciji, v Celju ali Žalcu, kupim. Telefon 041 746-610. 2272 ZEMLJIŠČE za gradnjo hiše ali hišno številko, do 8 km iz Celja, kupim. Nisem prekupčevalec. Telefon 041 731-816. 2814 ZEMUIŠČE, za obdelavo vrta, lahko na samoti in manj dostopno, v predelu Dobrave, Lokrovca, Lahovne, Slatine..., kupim. Telefon 040 767-714. 2875 GRADBENO parcelo, velikost 1000 m1, za izgradnjo poslovnega prostora ali že obstoječi objekt, relacija Galicijo-Štore-Sentj u r-Cel je-N o va Cerkev-Žalec, kupim. Telefon 031 765-351. 2905

ODDAM

VIVENCI pri Vojniku oddam košnjo. Telefon 031 773-309. 2786

RDELFIN

> Ljubljanska 14a. Celje

NUDIMO POSOJILA

DO 300.000 SIT

034925956, 03)862140

<V

NAVTIKON

TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA CELJE: 30. maj Cena: 32.900 sit INFO: 031320 532

Capi. Niko BjrhmUi/ if, Smuryen 4, bp&i Slatim

DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m!, v Šlorah, vsi priključki, balkon, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712.

2853

DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju prodam. Telefon 031 633-880. 2623 V LAŠKEM prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, v 2. nadstropju stanovanjskega bloka, vsi priključki. Telefon (03) 732-383, po 16. uri, 040 226-566.

V STORAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, lepo ohranjeno, v urejeni stolpnici, dvigalo, cena 10,5 mio SIT. Telefon 040 742-132. 2778 CEUE. Prodam trisobno stanovanje, 82 m2, novo, nadstandardno, na lepi lokaciji, ugodno. Telefon 031 378-038, B. Rotar. p

ŠTORE. Enosobno stanovanje, cena 3,8 mio SIT, lastna nepremičnino, prodamo. Kdo studio d. o. o., Vrunčeva 39, Celje, telefon 041 649-549. ž 246

V CENTUU Šentjurja prodamo stanovanje,

71 m2 in garažo. Telefon 041 224-008.

2879

V VOJNIKU prodam dvoinpolsobno stanova

nje z vrtom. Telefon 031 355-937.

Ž 252

DVOINPOLSOBNO stanovanje v Malgojevi 2

a v Celju, leto izgradnje 1976, prodamo za 15.000.000 SIT. Telefon 031 765-

351.

IHALI OGLASI - INFORMACIJE

Nova priložnost za varno naložbo

KD MM, M

vzajemni sklad denarnega trga (nt&z-^&St&t

vzajemni sklad denarnega trga

Visoka likvidnost, kratkoročne naložbe v izjemno zanesljive finančne instrumente.

KOZJE. Štirisobno stanovanje z balkonom, 121,82 m!, 1. nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT, lahko plačilo z delnim odlogom. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n

CEDE, «udinja. Dvosobno stanovanje, velikost 51,02 m!, II. nadstropje, Ulka fron-kolovskih žrtev, prodamo za 9.800.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba?ac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n

03/42-83-122 in 031 342 118 PHOMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM, CENITVE

MARIBOR - Betnavska, 1 SS. 32 m', nad. 2/

ŠENTJUR - starejša itanov. hiii, velikosti 75 m!. I. obnov. 1975, zemljišče 330 m", lepa panoramska lega, cena 11.5 mio STT. CEUE - Drap iinova, 2.5 SS, 54 m1,1.1978. nad.3/5, plin. lakoj vseljivo. cena 11 mio SIT.

CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, velikost 51,09 m!, IV. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje. n

CEUE. Dvosobno stanovanje v Nušičevi uliti, velikost 43,12 m1, VII. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n

CEUE, Zadobrova. Večsobno stanovanje, velikost 150 m1, v pritličju in I. nadstropju (v pritličju možnost manjšega poslovnega lokala), z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje; e-mail: jonez.janez-@gmail.com. n

CEUE. Dvosobno stanovanje, 53 m2, z balkonom, na Zelenici in garažo na Lavi prodam. Telefon 040 766-623. 2S11 EN0S0BN0 stanovanje, velikost 30 m', (centralna), v Zgornji Savinjski dolini, prodam. Telefon 031 423-357, po 16. uri.

KUPIM

TRISOBNO stanovanje v Celju kupimo. Cenjene ponudbe sporočite po telefonu 051 339-865 ali (03) 5411-926.2554 STANOVAMJE z balkonom ali manjšo hiško, na relaciji Celje-okolka-Šentj ur-okolica, do 4 mio SIT, kupim. Telefon 041 809-635. Š450

ODDAM

APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852.

APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031 564-852. n V SAVUDRUI oddamo apartma za 3 do 5 oseb. Oddamo tudi pred sezono samo za vikende. Telefon 041424-086. ž 235

071.

DVOSOBNO stanovanje nudim za pomoč pri

hišnih delih. Telefon 386 51360-286.

2885

NA Kiku blizu morja oddam trisobni apartma, v času od 1.6. do 30. 9.2005 (5 postelj, 2-2/2,1/1, klima, satelitsko TV, 2 kopalnici, 2 wc, kuhinja, terasa, balkon, žar, parkirni prostor). Telefon in rezervacije 00385 51222-070, Krk, Vrb-ničkol5,Klarič. 2896

PRODAM

MALO rabljeno zamizovalno skrinjo poceni prodom. Telefon (03) 5461-449.2845 VRTNE mize s klopmi, z naslonom, prodam.

Telelon 5771-899. 2851

KUHINJO, masiva, pomivalni stroj, hladilnik in korito, prodam. Telefon 041425-500.

2856

REGAL za dnevno sobo ugodno prodam.

Telefon 573P38. L493

ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektriko, bi, zelo dobro ohranjen, prodam, možna doslova. Telefon 041 945-589. 2863

HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telelon 00385 9153-19064. 2784

SAVUDRUA, blizu svetilnika. Oddamo apartmaje za 2 do 4 osebe (samostojna hiša). Ceno od 40 EUR naprej, v juniju 40% popust. Telefon 041 311-878.

26362637

DVE garsonjeri v Ljubljani, lokacija Tivoli, oddam študentom. Predplačilo. Telelon 041 733-265. 2800

V CELJU oddamo ugodno v najem pisarniške prostore. Informacije po telefonu 5481-328,041 521-847. 2824

NA Hudinji oddam opremljeno stanovanje, 60 m!, z bolkonom. Telefon 5414-209.

2832

SOBO, v stanovanjski hiši na Lavi, oddam fantu ali dekletu. Telefon 031 245-957.

2857

EN0INP0LS0BN0 stanovanje, velikost 47

m', na Lavi v Celju, stanovanje je delno opremljeno, oddam. Telefon 041 696-

ZA PRODAJO NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA V GRADBENIŠTVU NA OBMOČJU SLOVENIJE

KOMERCIALISTA NA TERENU

Od vas pričakujemo:

• znanje: s področja gradbeništva, gradbenih odrov in kritine

• pasivno angleščino, delo z računalnikom

• razgledanost in komunikativnost

• lasten prevoz

• izkušnje s prodajo na terenu

Zagotavljamo vam:

• stimulativni zaslužek

• strokovno usposabljanje

• sodelovanje lahko poteka kot sprejem v delovno razmerja ali pogodbe (preko s.p./d.0.0.)

ali honorarnega dela. Prošnje pošljite do 6.6.2005 na naslovu: Lindap d.o.o, Trnava 5 a,3303 Gomilsko e-mail: info@lindap.si www.lindap.si

POPRAVEK razpisa za prosto delovno mesto,

ki je bil objavljen v Novem tedniku št. 36, 20. 5. 2005 za

DIREKTORJA

Javnega zavoda Celjski mladinski center.

Vloge pošljite priporočeno, do vključno 4.6. 2005, na naslov Celjski mladinski center, Mariborska c. 2, 3000 Celje, s pripisom »razpis za delovno mesto direktorja«.

Kandidati bodo seznanjeni z rezultati razpisa v roku 14 dni po zaključku oddaje vlog.

PAN

HYGIA ů.0.0. '

Smo hitro rastoče podjetje, ki se ukvarja s profesionalnim čiščenjem. Zaradi po-

računovodjo, nadzornico, več čistilk in terenskih čistilcev

(celjsko območje). Sprejemamo pisne vloge na naslov: Panhygia d.o.o., Breg 133, Polzela.

PRODAM

DRVA, bukova, kratko žagana, od 25 do 30

cm, približno 15 m, možna dostava, prodam. Telefon (03) 809-5016. p BUKOVA metrsko diva prodam. Kompole-Štore. Telefon (03) 5771-998,031 461-800. 2887

DRVA, bukova in mešana, razrezana in metrska, z dostavo, prodam. Telefon 031 269-856. Š454

KUPIM

40 nizkovalnih salonitnih plošč, starih do 10 let, kupim. Telefon 5795072.2894

BURSKE mladice in kozle prodom. Telefon

5743-517,031 800-255. Š432

ZAJCE, zo zakol ali nadaljnjo rejo, domača krma, prodorno. Telefon 5720-347, 031 795-825. 2830

BURSKEGA kozla in koze z mladiči prodam.

Telelon (03) 5683-565. 2850 PRAŠIČE, odlična mesnato selekcija, 130 do 140 kg, prodamo. Telefon 041 619-372. 2859

KRAVO, brejo, prodam ali menjam zo telko.

Telefon 5733-241. L496

KOZLA, srnasta pasma in dve mladi kozi z mladiči prodam. Telefon 5730-623.

L501

TRI mlade kozličke, dve punčki, en fant, prodamo. Telefon po 20. uri, 5739-047.

L 502

ČISTOKRVNE mladiče, ceno 15.000 SÍT, prodam. Telefon 031 499-926. Mladiče, labradorce, prodam. Telefon 031 501-658. 2869

JAGENJČKE, za zakol in nadaljnjo rejo, prodam za 10.000 SIT. Telefon 041 480-819. ž 249

BIKCA simentalca, 150 kg, prodam ali menjam za klavno živino. Telefon 051 369-429. 2874

KOZUČE, za zakol oli nadaljnjo rejo in kozo, staro tri leta, prodam. Telelon 041 935-595,5728-208. ž 250

BIKCA sivca, težkega 220 kg in dva črno belo, stara 1 mesec, prodam. Telefon 041 836-398. Ô452

TRI mlode ovce, za zakol ali nodoljn jo rejo, prodom. Telefon 031 596-722, zvečer.

ODDAM

PSIČK0 mešanko, manjšo, staro 2 leti, oddamo. Telefon 031 617-892. 2867

OSTALO

PRODAM

GARAŽO z elektriko, Pohorsko ulico, prodam za 1.550.000 SIT. Telefon 031 300-223. 2812

G0RILEC zo centralno, sobni termostat, avtomatiko ugodno prodam 20 % ceneje. Telefon 5717-715. Ž244

PUHALNIK Tajfun, suh hrastov les, koruzo v vrečah in žago za razrez hlodovine prodam. Telefon 041 663-137, po 17.

Uri. 2852

HRANO za domače živali, pakirano 1 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 041 619-372. 2860

STREŠNIK Bramac, 400 kosov, bobrovec, 700 kosov in xsaro break, letnik 1998, klima, el. paket, prodom. Telefon 041 460076. L 485

GARAŽO ob Malgajevi ulici (Otok-dijaški dom) prodam. Telefon 041 227-815.

LJUBITELJEM mačk podarim samičko bele barve, staro mesec dni. Telefon 031 630-838. 2834

MOTOR Selva, 25 KM, za čoln, z manjšo vžigalno napako in več pribora za čoln, prodom. Telefon 041 602-395. 2897 TRAKTORSKO kosilnico, cisterno za gnojevko, 17001 in hrastove »fosne« prodam. Telefon 041 647-308. Š457 OKNA pvc, 250» 105, ovce, kovinska platišča za golf 4, z gumami, prodam. Telefon 041 642-070. à 453

OTROŠKO posteljico z vzmetnico, 140-70, otroški sedež za kolo, peskovnik (grad), otroški traktor, 2 do 5 let, vse malo rabljeno, prodam. Telefon 041 593-895. Š455 456

DVA mlada ovna, stara 4 mesece, jezersko solčavske pasme in elektro škarje za striženje ovac prodam. Telefon 041 257-666. à 458

RABUENE cinkotit žlebove in cevi, fi 33 in nerjavne kljuke prodam. Telefon 051 201-811. 2904

DOBRO ohranjen otroški voziček, z dodatno opremo za dvojčke, prodam. Telefon 031 829-426. 2906

ITRO,

trgovina, seryj? in storitve, d,P,P, Železarska c. 3.3320 Štore

AVTOMEHANIKA ali

za delo servisiranje traktorjev NEW HOLLAND v servisni delavnici v Što-rah in na terenu po Sloveniji. Informacije po tel.: 03/7805-726 ali 031/505-959.

PRODAM

SENO v kockah, 300SITAos, prodam. Telefon 031 464-656. Š435 [ VINO, belo in rdeče, od 250 SIT naprej, prodam. Telelon 031 566-563, 5821-627. Š438 VINO, belo in rdeče, prodam, možna dostava. Telefon 031221-243. Š447

ZAPOSLITEV

za delo na različnih področjih za polni delovni čas ali honorarno. Začetek takoj. Informacije v ponedeljek in torek od 10. -15. ure na 03/4256150 ali 041/710 663.

ZAPOSLIM parketarja z izkušnjami in ene-1 ga za priučitev. Štefan Šolamog s. p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomilsko, telelon 041 377-620. 2908 i

IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulka bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kortagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelovo 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljano. n

STROJEPISKO, ki odlično obvloda slepo desetprstno tipkanje, zaposlim. Pisne ponudbe s telefonsko številko pošljite na naslov: Odvetnica Mateja Končan Ver-stovšek, Ljubljansko 5 a, 3000 Celje, n ŠOFERJA C in E kategorije, za prevoze po Sloveniji, zaposlimo. Tehnična trgovina Krajcar, Milenko Anzeljc s. p., Gorica 50, 3263 Gorica pri Slivnici, telefon (03) 7483-050. n

TRGOVKO živilske stroke, za nadomeščanje, zaposlimo. Zaželene izkušnje. Telefon 04171M18. Selecto d. 0.0., Prvomajska 27, Celje. 2865

ŠIVILJO z večletnimi izkušnjami za samostojno šivanje zaposlimo. Telefon 051 390-919. Ponudbe pošljite na naslov: Quick, Gosposka 16, Celje, 2871 ZA strežbo v dnevnem baru zaposlim simpatično dekle. Odlično plačilo. Telefon 041 547-996. Alojz Metličar s. p., Pohorska 4, Celje. 2883 ZAP0SUM0 voznika C in E kategorije. Vsi, ki imate ustrezno "izobrazbo in izkušnje, lahko pokličete po telefonu 031 642-205 ali pošljete prošnjo na naslov: Gratours d. 0.0., Škofja vos 30 c, 321 lŠkofjo vas. 2889

Tal.: OS 640 02 33

CENITVE nepremičnin in premičnin zo vse nomene. Hql d. o. o., Porižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n BAGAT servis, prodoja šivalnih strojev in tlačnih likalnikov. Darko Tratnik s. p., Savinjsko cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. 2 222 '

HUJŠANJE

>27/25-2- 32 5^01/519 35

NUDIMO vodenje poslovnih knjig za podjetja in s. p. Telefon 7521-077. 275 ( MODI dimniki, povrtavanje in sanacija dim- I nikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Bran- I ko Korent s. p., Pongrac 3, Griže. Telelon (03) 5718480,041 736-160. Ž236

Izvajamo prevezavo greznic.

Za večje stanovanjske enote izdelamo tudi projekt s soglasji. Danieli d. o. o., Zagajškova 7, Celje, telefon 041 618-850. 7717

STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve ter manjša popravila na strehi, prelaganje opeke, montaža žlebov. Telefon 041 736-229, Jože Kline s. p. Gledališki trg 7, Celje. 2794

IŠČEM nekoga, Iti bi mi kosil travo in občasno obřezal živo mejo in vse odpeljal (plačilo). Telefon 5708-198. 2842

ZARADI širitve podjetja potrebujemo 9 novih sodelavcev v komerciali in kadrovski administraciji. Telefon (03) 428-2086. Lin-digo d. o. o., Kidričevo 13, Celje. 2895 AVTOPREVOZNIŠTVO in storitve z gradbeno mehanizocijo, Franjo Lugariček s. p., Cesta na Ostrožno 12, Celje zaposli strojnika težke gradbene mehanizacije. Telefon 041647-574. 2854 ZAPOSLIMO voznika C kategorije zo ambulantno prodajo na območju Celja in Koroške. Eupot d. o. o., Poljska pot 10, 3202 Ljubečna, telefon 041 325-021.

tu prodaje, se lahko učimo od uspešnih in se držimo njihovih življenjskih načel. Če se želimo učiti in tako napredovati, moramo vedeti, kako in zakaj. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anico Špoljar s. p., Vojkovo 7, Celje. n

Serais štedilnikov, priklop ne zemeljski plin, serais sesalnikov SPEEDY in UV.

Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6, Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370

V ZAMENO za stanovanje nudim pomoč starejši osebi, relacijo Celjeokolica ali Šentjur-okolica. Telefon 041 809-635.

Š450

TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavanje, strojni izkopi, priprava cest, dvorišč, izolacija, gradnja opornih zidov. Joslss d. n. o., Javorjeva 4, Celje, telefon 041644-931. 2873

ZALA 090 42821

ZAHVALA

V 89. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica

PAVLA PRIVŠEK

z Ostrožnega pri Celju, Prvomajska ul. 27 (12.6.1916-17.5.2005)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, župniku, pevcem in govornici, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebna hvala tudi kolektivu doma ostarelih v Laškem za skrb in nego pokojnice.

Žalujoči: sinovi Marjan, Drago, Vlado, Peter in Zlatko z ženami ter vsi vnuki in pravnuki.

___2901

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata

IVANA REBERŠKA -VANČIJA

iz Latkove vasi (19.3.1920-5.5.2005)

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izgube stali ob strani, nam vsestransko pomagali, darovali sv. maše, sveče, cvetje in za obnovo strehe nad veroučno učilnico v Preboldu. Posebej se zahvaljujemo g. Maksu Der-či iz Trnavě, ge. Rozaliji Ribič iz Latkove vasi, sestri Malčki Brežnik z možem in bratu Dominiku Pesjaku z družino za pogoste obiske v času bolezni. Lepa hvala dr. Kovačeviču, zdravstvenemu osebju ZD Prebold in dr. Jernejšku za oskrbo v času bolezni. Prav lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ob daritvi pogrebne sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. provincialu patru Slavku Stermš-ku iz Ljubljane in g. patru Vančiju Arzenšku iz Petrovč za opravljeno sv. mašo in pogrebno slovesnost. Hvala pevcem kvinteta Lastovka za odpete žalostinke, g. Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar za odlično organizacijo in izvedbo pogreba ter PGD Groblja in Latkova vas za spremstvo in govor. Hvala ge. Marici Vodovnik za pomoč. Iskrena hvala sodelavcem podjetij Tovarne nogavic Polzela d.d. in Lindap d.o.o. Vsem še enkrat najlepša hvala.

Žalujoči: žena Milka, hčerka Sonja z možem Milanom, sin Marjan z ženo Mirico ter vnuki Smiljan, Damjan, Jurij, Marjetka in Klavdija.

CENE NA TRŽNICI

BUČNO OLJE.........

.............590-1.500

REPA KISLA

300400

BIJTVA

800

ZELJE PRESNO

100200

CVEtAČA

350

ZELJE KISLO

400

ČEBULA 80-30Í

mlartaćebula 350

ZELENA

300500

ČESEN

6001000

ANANAS

890-950

ŠPARGUI beli 800-1 000. zeleni 1000

BANANE

280-350

FIŽOLV ZRNJU

350900

BRESKVE

1000

JAJČEVCI

390600

GROZDJE

750-960

KOLERABA

250-300

GRENIVKE

320350

KROMPIR

100-150. mlad 250

JAGODE

500-900

KUMARE

290-350

KM_____________________________

390450

OHROVT

320600

LUBENICE.......................

450-590

PAPRIKA

4001200

UMONE

200-350

PARADIŽNIK

350700

OREHI LUŠČENI

1200

POR

320420

GOBE JURČKI suhi 10 dag

1500

REDKVICA šopek

150200

ME0

OOC-1400

REDKfV ČRNA

200400

MASLO

1800

SOLATA glavnala

299-500

SKUTA

650800

SOLATA benvka

1000

JAJCA

2232

A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan; težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (Simon Gregorčič)

ZAHVALA

Po hudi bolezni nas je 17. maja2005 za vedno zapustila naša mama, žena, sestra, babica in teta

DANICA SOTOŠEK -BESIMI

iz Višnje vasi 14 pri Vojniku

Od nje smo se poslovili v petek, 20. maja 2005, v ožjem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju. Iz vsega srca se zahvaljujemo ožjim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, da ste bili z nami v času nepremagljive bolezni. Zelo smo hvaležni dr. Igorju Prazniku, medicinski sestri Tamari, patronažni sestri Vesni in ostalemu prijaznemu osebju, ki so nam pomagali. Posebna hvala župniji Nova Cerkev in župniku g. Lojzetu Vicmanu za opravljen cerkveni obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter se poslovili od nje.

V tihi žalosti: vsi njeni.

Prezgodaj si trdno zaspal, slutim te, slišim tvoj glas, ni te od nikoder, čakaš na moj prihod. (Mama)

29. maja 2004 je za vedno odšel naš ljubljeni sin, ati in mož

ZDRAVKO PAVLIC

iz Kidričeve ulice 56 v Laškem

Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi.

V SPOMIN

KARLU WEBRU

Ni večje bolečine v srcu, kakor so na dragega moža srečnih dni^spomini.

Hvala, vam, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.

Žena Marija, sin Drago, sin Milan in hčerka Štefka z družinami.

V SPOMIN

25. maja so minila tri leta, kar me je zapustila draga sestra

MATILDA KLINC

roj. Steble v Landeku 6 iz Landeka 20 pri Novi Cerkvi

Zraven tebe mirno spijo tvoji starši Anton in Marija,

brata Leopold in Anton ter tvoj mož Franc. Vsi počivajte v miru in bog vas naj spremlja še naprej v

večnem življenju. Srečali se bomo v nebesih, če že ne skupaj v grobu.

Žalujoča sestra Ljudmila Steble.

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi

SILVO -CIC VODENIK

(15.12.1954-19.5.2005)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in gospe Marini za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi.

ROJSTVA

Celje

V celjski porodnišnici so rodile:

13.5.: Irena SAJKO iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Marija TRATNIK iz Šmartnega ob Dreti - dečka, Tina GOLTNIK s Polzele - dečka, Mateja KRIVEC iz Prebolda -dečka, Irena BOHORČ GAZVODA iz Šentjurja - dečka, Barbara KNEZ iz Laškega - dečka, Maja SKAZA iz Laškega - dečka.

14.5.: Barbara LAH iz Velenja - dečka, Valerija KRNIČNIK iz Šoštanja - deklico, Anja MOLIČNIK z Ljubnega - dečka, Irena RAMŠAK z Dobrne - dečka. Maja HUSELJA iz Velenja -dečka, Mojca JURC iz Celja

- deklico, Leja CADEJ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Andreja ČRETNIK iz Celja -dečka, Mateja JOŠT iz Nove Cerkve - deklico.

15.5.: Irena CVERLIN iz Rogaške Slatine - deklico, Lidija ROBIČ s Frankolovega - deklico, Bernarda JURŠIC iz Celja - deklico.

16.5.: Jožefa MLAKER iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Sonja CENTRIH iz Šentrupefta

- dečka, Nina CURČI iz Velenja - dečka, Tina KOBALE iz Zgornje Polskave - deklico, Tina ARLIČ iz Celja - deklico.

17.5.: Edina BEŠIČ iz Velenja - dečka, Vesna PANGERL MAROLT iz Celja deklico, Aleksandra POLAJŽER iz Podplata - deklico, Petra ROBIČ iz Celja -dečka, Sonja CVIKL iz Velenja - dečka.

18.5.: Mateja GOLEŽ iz Loke pri Žusmu - deklico, Nataša LIPAVEC iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Anja RIČEK iz Velenja - dečka, Klavdija SIMLER iz Laškega - deklico, Zdenka JURAK iz Podčetrtka - deklico.

19.5.: Mojca SMERGUT iz Radeč - dečka, Nataša VEDENIK iz Prebolda - dečka, Indira PINCULIČ iz Mozirja - deklico.

POROKE

Celje

Poročila sta se: Anton LUŽAR in Marija LEBIČ, oba iz Malih Dol. Velenje

Poročili so se: Andrej CANKAR in Darja ŽOLGAR,

oba iz Velenja, Andrej JESENIČNIK in Amadeja LEMEŽ, oba iz Šmartinskih Cirkovc, Mitja FORŠTNER iz Hrastovca in Aleksandra LEMEŽ iz Velenja, Marko TAJNIK z Raven in Maja STVARNIK iz Šoštanja, Mi-, ran GUNZEK iz Šoštanja in Smilja BOROVNIK iz Velenja, -Peter ROSENSTEIN iz Laz in Metka ROTOVNIK iz Ložni-

SMRTI

Celje

Umrli so: Katarina ROZMAN iz Štor, 79 let, Nikolaj ZUPANC iz Gotovelj, 64 let, Zlatko MAROT iz Celja, 44 let, Vincenc BRAČUN iz Botričnice, 75 let, Marija ŠTOR iz Kompol, 76 let, Edvard HRIBERŠEK iz Šentjurja, 66 let, Frančiška TIMPRAN iz Klanca, 89 let, Slavko KOČIŠ iz Celja, 56 let, Miro ŠTRIBL iz Črešnove, 43 let, Anton HOMAN iz Celja, 76 let. Vera VRISK iz Dolnjega Boštanja, 66 let, Josip ŠUMAK s Polzele, 65 let, Ljudmila ČATER iz Vojnika, 84 let, Dragutin HOHNJEC iz Dola pod Gojko, 64 let, Vilma MAVRIČ iz Celja, 78 let, Franc DRAČ iz Celja, 72 let, Marta GRAH iz Nove Cerkve, 67 let, Justina ZORENC iz Trebč, 80 let, Branko OJSTERŠEK iz Velikih Grahovš, 49 let, Franc SEMPRIMOŽNIK iz Jeronima, 63 let, Karol LUBEJ iz Krajnčice, 74 let, Vida BLAZNIK iz Orešja nad Sevnico, 78 let, Ciril TURK iz Podbočja, 76 let, Justina RIBEŽEL iz Celja, 78 let, Ivan REBERŠEK iz Latkove vasi,

75 let. Slavica ŠELIGO iz Belega, 77 let, Leopold TANŠEK s Polzele, 93 let, Angela KRAČUN iz Gabrovni-ka, 77 let, Vehida SINANOVIČ iz Velenja, 45 let, Božidar OČKO iz Celja, 70 let, Slavka NELEC iz Celja, 74 let.

Šentjur pri Celju

Umrl je: Jože KLANČAR iz Šentjurja, 55 let.

Velenje

Umrli so: Štefanija PECKO iz Loke pri Zidanem Mostu,

76 let. Barbara OJSTERŠEK iz Velenja, 80 let, Terezija GABER iz Slovenj Gradca, 79 let, Alojz AHTIK iz Velenja, 88 let, Marija MEH iz Šoštanja, 90 let.

KINO

TOREK 18.00 Jesen prihaja

20.30 premiera Čmi i mala dvorana: 20.00 Mesec ljubezni:

Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha

11.30.14.00.15.00.17,10,18.00,20.00.20.50, 22.50

15.30. 18.10, 20.40.23.20 V*č kot ljubazan 13.30.17.30, 20.20.22.40 A smo it tam?

13.00.16.00.18.20, 20.30.23.00 Nebeško kraljestvo 14.20. 17.20. 21.00 5 otrok in Željozaver HQQ. 16.40 Hotal Ruanda 18.40. 21.10.23.40 XXX2: V pripravljenosti

PRIREDITVE

10.30 in 16.30 MNZ Celje_

Demonstracija obrti predstavlja se urar Božo Godnik 15.30 Mladinski center Šmartno ob

Paki______

3. medobčinska kiparska delav-

12.00. 17.00. 21.20.23.30 LEGENDA

predstava so vsak dan predstave so v petek in soboto

14.10. 16.40. 19.00. 21.20.23.40 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in novima 14.40. 17.10 Proklatí

19.40. 21.50.00.00 A smo 2« tam?

14.20. 16.30. 18.40. 20.50.23.00

Poslednji lovac

13.00.15.10.17.20. 19.30

Nebeško kraljestvo

21.40

LEGENDA:

predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto

18.00 Kulturni center Laško ___

0b 30-letnici delovanja PGŠ Laško

zaključni koncert

19.00 Galerija Mozirje___

Kristina Golob klavirski recital

19.30 SLG Celje_

M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Narodni dom Celje_

21.00 Izba pub, Šempeter Pero Lovšin

Od 9.00 do 12.00 Lilekova ulica, Celje Mravljica - Tihožitje 2005

poulična prodajna razstava

PETEK in NEDELJA 19.00 Čakajot na snćo 21.00 Stari

SOBOTA

16.00 Niko vabi: M«tak Stuart littla 2 19.00 Gostuja FF 600

Ženski pevski zbor Korina

PETEK

21.30 Nebeško kraljestvo

NEDELJA 19.00 Prevajalka 21.00 Nebeško kraljestvo

NEDELJA 18.00 Constantine 20.00 Prepovedan dotik

9.00 Savinjsko nabrežje, pri kipu

Splavaija, Celje_

Vstop prost 6

druženje z umetnostjo v mestu 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Svet čipk Hermanova sobota

15.00 Vila Mojca, Velenje

M. Zupančič: Igra s pari

Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Cerkev sv. Lovrenca, Podčetrtek Koncert Marijinih pesmi

22.00 KLjUB Celje_■

Crazed farmers (noise n roll, Ljubljana), Marvin (rock. Laško)

koncert

18.00 Pwlw 19.45 Neb«! 22.30 Brata

mala dvorana:

21.00 art kino Brata v vojni NEDELJA

18.00 Jasan prihaja, Dunja moja

20.00 Nat.....

10.00 Kavčnikova domačija Velenje Od volne do toplih nogavic muzejska ustvarjalnica za otroke

16.00 Dom sv. Jožefa, Celje_

Revija otroških in mladinskih pevskih zborov

20.00 Narodni dom Celje___

Orkester Akord Celje slavnosmi končen ob 60-letnici

18.00 Jasan prihaja, Danja moja

20.00 Mesec ljubezni: Poslednji lovec

19.30 SLG Celje

RAZSTAVE

Avla SB Celje: Rdeči križ in krvodajalstvo, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 31. 5.

Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23. 6.

Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30. 8.

Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji,) Vilme Mavrič iz Celja, do 30. 5.

Razstavišče Barbara Velenje: dela Bojana Štine, do 15. 6.

Galerija Borovo: olja na platno Bo-žene Gobec, do 22. 6.

Likovni salon Celje: Vstop prost 6, do 11. 6.

Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos.

Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 13. 6.

MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.

Galerija Volk: likovna dela Saše Grad, do 31. 5. Fotografski atelje Josipa Pelikana:

Poletne impresije, do 30.6.

STALNE RAZSTAVE

Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.

Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.

Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.

Stari pisker: stalna postavitev.

Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umet-nostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.

Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.

Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.

15. festival Dnevi mladih in kulture

Velenje, 20. 5. do 4. 6.

PETEK. 27.5.

Mladinski center Velenje

17.00 Stereotipi - Velenjski mla di literarni prostor

O Velenju - polje ustvarjanja in pogled na mesto Velenje 19.00 Odprtje razstave odprtje razstavišča pred MC Velenje 20.00 Branko Lesjak in Boštjan Povh

odprtje razstave fotografij 21.00 Entreat, Festisha, In the crossfire

metal koncert

Max - klub Velenje _

23.00 Direct drive - New grove/ Tech house

Dino Dvornik in D.J. Keops SOBOTA. 28.5.

Cankarjeva ulica_

10.30 Mladinski pihalni orkester

končen (v primeru slabega vreme na v GŠ Velenje)

Titov trg Velenje 15.30 Sovin tek

Glasbena šola Velenje

19.30 Trio exul tet

končen baročne komorne glasbe

Rdeča dvorana Velenje

20.00 Dog eat dog (ZDA), Parti brejkers (SCG), Res nullius (SLO)

končen

Smeh uifip

Stalnice

delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj).

Ustvarjalni pristan

- Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure.

16.00 in 18.00 Narodni dom Celje Pojem in igram

lil. medobmočna revija pevskih in glasbenih skupin vncev

www.novitednik.com

M. Zupančič: Igra s pari

Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven

www.radiocelje.com

adinski center cel

Petek 18.00-21.00 Uvod v feng shui, delavnica V Mladinskem centru Celje lahko kupite karte preko eventim.si! Razstava fotografij Minljivost Branka Lesjaka - Blaža, do 16.6.

Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, ! 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (s tem tednom se , joga poslavlja do jeseni) Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: morinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresniči- I ti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli reši- ' tev!

ggsmou

Nedelja ob 16.00

francoščina za začetnike nedeljski šah Razstava

Damjana Kocjančiča TRN na Občinskem dvorišču

Patriot Slovenske Konjice

Petek

19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota

17.00 - 18.30.odbojka, namizni tenis, 18.30 - 20.00 badbinton, namizni tenis, razno

PLANINSKI KOTIČEK

Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 28. maja na Vajnež in Stol. Na pot bomo odšli ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji; ter 4. junija na Trupejevo poldne. Na turo se bomo podali ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 30. maja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.

DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA

Telefon 492-63-56

DRUŠTVO OZARA CELJE

pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.

ŠENT CELEIA

Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami

Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892

ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM

Telefon 490 00 24, 031 288 827

Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot

Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost

Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev.

Naročnine: Majda Klanšek

Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču

na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.

Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si

Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-raail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com

Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.1 Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si

ZA RAZVEDRILO

Nagradna križanka

HOROSKOP

ÍSBt

Nagradni razpis

1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in darilni bon za 2.000 SIT za trgovine Modetexa Laško I 2. nagrada: kuponi v vrednosti 20 evrov za Casino Rubin Žalec , 3.-5. nagrada: bon za 2.000 SIT za nakup v lokalih Brglez z Vranskega

Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 2. junija 2005.

Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 20. maja. Prispelo je 948 rešitev.

Rešitev nagradne križanke iz št. 36

Vodoravno: KOSTNA MOKA, OMAR SHARIF, KOKI, ATAŠE, STEZA, ENOK, OTOR, NT, PIKA BOŽIČ, ALYA, REALKA, ELLA, LALO, KISLAD, NOS, SETINA, VT, OVČINA, OSTANČEK, BRONSA, ONA, YLENIA, NAL, ZOBEC, AVARI, UO, AZRA, AG, STO, SAPICA, TNALO, IRIT, KIZEL, TAJO, AKANT, IKAR.

Geslo: Največ se naučimo iz naših napak.

Izid žrebanja

1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in vstopnico za savno na Rogaški Rivieri, prejme: Pavla Lužar, Petrovče 155,3301 Petrovče.

2. nagrado - vstopnico za savno na Rogaški Rivieri in Kuharske bukve Radia Celje II, prejme: Dalija Špendau, Bratov Vošnjakov 4, 3000 Celje.

3.-5. nagrado - Knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske be-ležnice, prejmejo: Mateja Kamenšek, Rimska cesta 4/a, Laško, Vida Pilinger, Laze 16,3222 Dramlje in Dušan Kokotec, Višnja vas 11 c. Vojnik.

Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

Naslov:

nila ..

Ona: S partnerjem bosta konino sedla skupaj in dokončno razčistila nesoglasja, ki so i> zadnjem času pošteno načenjala ljubezenski odnos. Zaupanje in odkritosrčen pogovor sta pravi temelj za vajino prihodnost.

On: Uprli se boste nasilnemu posegu v zasebno življenje. Le zakaj bi pustili drugim, da urejajo stvari, ki se tičejo le vas in partnerke? Ob prijetni večerji se bodo razrešile stvari, ki so vam še pred kratkim delale sive lase.

Ona: Sprejeli boste partnerjevo igro in se zabavali kot že dolgo ne. To bo v vas znova prebudilo tista čustva, za katera ste mislili, da ste jih izgubili, vendar boste spoznali, da ni tako.

On: Poslovna kriza bo sicer minila, a ostal bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam je zgodilo. Obstaja še prijetnejša alternativa.

Ona: Malo bolj se boste posvetili partnerju, kar bo le-ta znal ceniti. Pred vami je zelo prijeten vikend, ki ga boste preživeli tako, kot si le želite. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk nekoga iz preteklosti.

On: Veliki met se vam je popolnoma posrečil in zdaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali, lahko zgubite tudi to, kar ste dobili zdaj. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stvarem, naj gredo svojo pot.

HH'liWl'li'ra

Ona: Sprenevedanje vam lahko prinese le kopico težav in nesporazumov. Poskusite raje z odkritim pogovorom, saj boste tako lažje rešili zapleteno situacijo, v kateri ste se znašli. Le pogumno, uspelo vam bo!

On: Prijetno boste presenečeni nad spremenjenim obnašanjem partnerke, ki si bo izredno prizadevala za vaše zadovoljstvo. ' Vrnite ji to na najlepši možen način, kar bo le še izboljšalo vajin odnos.

DVOJČKA STRELEC ^

Ona: Ne tarnajte večno, da je življenje kruto in nepravično, raje storite kaj, da se bodo stvari končno tudi spremenile. In ne pozabite, da ni nič tako brezupnega, da bi morali obupati že na samem začetku!

On: Neprijetne zadeve ne boste mogli odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimite z njo. Ko bo nevihta mimo, pazite, da ne ponovite napake, ki vas je spravila i> tak položaj. Nikar se ne zanašajte na pomoč drugih!

Ona: Besede partnerja vam bodo znova dokazale, da ima z vami čisto poštene namene, zato nikar ne verjemite oprav-Ijivcem. Pred vami je čudovit vikend v dvoje, ko bosta naredila načrte za prihodnje dni.

On: V povezavi s partnerko boste natančno vedeli, kaj želite in na kakšen način lahko do tega tudi pridete. Vse se bo odvijalo po vaših predvidevanjih in zato boste naravnost žareli od sreče.

Ona: Počutili se boste na nek način brez moči, kar bo posledica preteklega življenja, ko si enostavno niste privoščili pravega počitka. Privoščite si ga zdaj, saj vam ne bo zato nič pobegnilo.

On: Možno je, da boste imeli veliko neprijetnosti zaradi majhnega spodrsljaja, ki pa so ga na žalost prav vsi opazili. Nikar si tega ne jemljite preveč k srcu, saj bo hitro pozabljeno. In vse bo spet po starem.

DEVICA ^Ji

Ona: Še sami ne boste vedeli, zakaj ste tako nataknjeni in skoraj popadljivi do tistih, ki vam hočejo le najbolje. Tako boste še vedno kuhali mulo in bili gluhi za nasvete.

On: S prijateljem se boste podali na veseljačenje, ki se bo zavleklo daleč v noč. Bodite pozorni, kajti srečali boste osebo, ki vam bo v bodočem ljubezenskem življenju ogromno pome

nila ..

Ona: Prišel je skrajni čas, ko se boste morali dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Na dveh stolih se pač ne bo dalo sedeti, saj se lahko hitro znajdete v sredini, kjer ni ničesar.

On: Nikar ne obupujte zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj ni mislila nič hudega. Raje se potrudite in ji predlagajte spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže v trajnejše prijateljstvo.

KOZOROG £

Ona: Mislili steže, da je vsega konec, pa se je v vas znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče vam bo celo uspelo, saj je prijatelj zdaj veliko manj trmast. Seveda pa bodite previdni in predvsem realni.

On: Še vedno boste imeli prav dobre možnosti za uresničitev ljubezenskih načrtov, vendar pa se bo treba malce bolj potruditi. Uspeh je dobesedno pred vami - storite že enkrat ta usodni korak.

VODNAR

Ona: Partner vam bo povzročil cel kup težav, za katere pa ste krivi predvsem sami. Dobro razmislite, kaj bi kazalo v odnosu čimprej popraviti in to tudi storite!

On: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in treba se bo dokončno odločiti. Obeta se vam prijetna avantura, iz katere lahko izvlečete tudi obilo materialnih koristi. Toda pazite, da se ne zapletete v lastne mreže.

Ona: Notranji glas vas bo opozoril na grožnjo, ki vam visi nad glavo. Bodite previdni -drugače vam bo še pošteno žal. Glede zdravstvenega stanja si nikar ne delajte skrbi, saj se bo vse hitro uredilo.

On: Ta teden boste končno tudi vi prišli na svoj račun -vsaj kar se ljubezenskega življenja tiče. Partnerka vas bo presenetila na način, ki vam bo vsekakor nadvse všeč, zato se nikar preveč ne obirajte.

RUMENA STRAN

CASINO RUBIN

Hotel Žalec d.o.o., Mestni trg 3, Žatec

tel.: +386(0)3-713-17-03, www.hotel-zatec.si

Igralni Balon in zabavišče

CASINO RUBIN

ŽALEC

(ob Hotelu Žalec) odprto: od 10. do 4. ure zjutraj

VSAK TOREK HM PETEK NAGRADNO ŽREBANJE POSKUSITE SREČO - NE

KUPON

is ŽQ btěĚBÍsSnih ietsnsy

Ob2005

V lovu na novo trofejo

ste bili POŠKODOVANI

PODAVA V PROMETNI v NEZGODI?

pe celje, Ljubljanska

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

:esta 20 tEKSSE 080 13 14

Edi Kokšarov, kapetan Rokometnega kluba Celja Pivovarne Laško je kot veliki ljubitelj ribolova od Ribiške družine (RD) Celje prejel letno dovolilnico za ribolov na Šmartinskem jezeru in v Savinji.

»Na Šmartinskem jezeru sem že večkrat lovil, moja največja trofeja je šedemkilo-gramski krap. Za ribolov sem se navdušil v Rusiji, kjer si sladkovodne ribe pripravljamo na poseben način, tako da jih imam res rad. Še raje kot jih jem, pa jih lovim. Po naporni sezoni, ki se konča v nedeljo, se bom ribolovu še posebej posvetil, saj mi pomeni sprostitev. Od soigralcev sem lovil že s Sergejem Rutenko, slišal pa sem, da rad lovi tudi Corazd Škof, tako da bova morda kdaj lovila skupaj,« je povedal Kokšarov.

Edi Kokšarov med predsednikom RD Celje Janezom Krulcem (na levi) in podpredsednikom Štefanom Zidanškom

RD Celje je državnim prvakom podelila tudi klubsko karto, tako da bo lahko imel Kokšarov ob svojem konjičku ta

ko družbo kot tudi tekmeca. Celjski ribiči si seveda želijo, da bi se jim Edi pridružil v klubu tudi kot član, zato se

zna zgoditi, da bo Rus član kar dveh celjskih klubov.

JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN

ADA IVI AS

jjg

t'

C*

IVO

FASADERS

ww

TVO

041/651 OS« in 03/490 0222

,oBT"-v 1 "dri1 l

AHACU *

I

-'Ldnapn'jlU«

03-746-6640

Rad jih slika gole

Ljubljančani imajo Gregorja Hvastjo, Celjani pa imamo Ivana Dobnika, simpatičnega fotografa, ki v svojem arhivu premore ogromno golih slik takšnih in drugačnih lepotičk. Če mu bo uspelo fotografirati tudi znano manekenko Meri Verbnjak, ki je zavrnila ceTó Gregorja Hvastjo, pa bomo seveda priložili' dokaze.

I NTER5RAR

® (i

\ -

RESTAVRACIJA INTERSPAR V CELJU BO OD 6. JUNIJA DALJE ZAPRTA.

27.5. - 4.6. 05

MENUJI 1,2 in 3

§ JA á ii j B

R SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana. Letališka cesl

- Št. 38 - 27. maj 2005

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh