logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

UroinLStvo . apravai Ljubljana, Kopitarjev« L Telefoa »-«-«64. Uoieioa naročnina KI lit. — Cek. r»«. Ljubljana 10.SS0 ta naročnino ln 10.3'Jl

Bokopleav

• • fiitin«

na

DECEMBER-1944

12

TOREK

Neuer Grossangriff

fcijtaum ostlich Aachen entbrannt

Vcrbissencs Ringen'bei Saarlautern — Sfarkc Feindangriffe in Mittelitalien zusammengebrochen — Bolscliewistisclier Briickenkopf an der Donau zerschj«gcn — 54.000 BRT und zvvei Zerstorer versenkt

DNB. Aus denn Fiihrerhauptquar-ticr, 11. Dezember. Das Oberkonunan-do der Wehrmacht gibt bekannt:

Nach starker Artillerievorbereitnng trat die Erste nordamerikanische Ar-mec gestern im Kaum iistlich Aachen zum vierten Grossangriff an. Erbitler-te Kiimpfe sind mit dem an einigen Stellen in unser tlauptkampffcld' eiii-gedrungenen Gegner im Gange.

Beiderseits Saarlautern dauert das verbissene Ringcn um unsere Be-lestigungsanlagen an, ohne dass sich $ die Lage vvesentlich veriinderte.

Zwischen S a a r g c m ii 11 d und II a g c n a u setzte der Feind seine Angriffe auf breiter Front mit ver-■ stiirkter Wucht fort. Durch sofort an-gesetzte Gcgenstiisse vvurde er nach einigen Kilometern Geliindegevvinn . aufgefangen. Im Siidteil von Sanr-("gemiind und in Hagenau sind heftige Strassenkiimpfe entbrannt.

Auch im siidlichen Elsass stehen £.unsere Truppen an den bisherigen Schwerpunktcn vveitep in hartem, Ab-vvehrkampf. An ihrer Standhnftigkeit scheiterten zahlreiche Angriffe des Gegners oder blieben nach geringen Bodengevvinpen liegen.

Storungsfeuer unserer Fernkampf-vvaffen, vor allem auf London, danerte an.

In Mittelitalien bmehen starke feindliche Angriffe gegen unsere neu gevvonnenen Stcllungen siidvvestlich Fnenza im zusammengefassten Abvvchrfeucr zusammen. Im Sumpf-geliindc nordlich und nordvvcstlieh Ravennn lebte die KampftStigkcit gestern vviedcr auf.

An der D o n q u zersehlugen unsere Truppen den feindlichen Briickenkopf nordvvestlich Vukovar. >Die Masse cines feindlichen Rcgiments wurde dabei vernichtet. Stiirkere Angriffe der Sovvjets siidostlich der Stadt blicbcii crfolglos.

In U n g a r n fiihrten die Bolsche-vvisien zvvischen Drau und Plat-t e n s e e und an der Engc von Stuhlvvcissenburg erfolglose Ein/.elangriffe. Die Versuche starker sowjetischer Infanterie- und Panzer-kriifte, den Einbruchsraum nordostiich Budapest nach allen Seiten auszu-vveiten, vvurden in harten Kiimpfen vereitelt. In einem Abschnitt wurden von 18 angreifenden feindlichen Panzern 17 abgeschossen.

Im Raum von Miškolc nnd im Siidteil der Ost-Slovvakei vcr-stiirkten die Bolschevvisten ihre Angriffe durch Zufiihrung mehrerer auf-pefrisehter Schiit/.en-Divisionen und Pan/.erverbaude. Ilire Durchbruchsversuche scheiterten nn der Standhaftig-keit unserer Divisionen unter hohen blutigen Verlusten. Gegen ortliche Einbriiche nordlich Miškolc sind Ge-genmnssnahmen eingeleitet.

Das Reichsgebiet beiderseits des R h e i n s war auch gestern das Ziel feindlicher Tiefflieger; ausserdem griffen amerikanisehe Tcrrorbomber mehrere Orte, vor allem die Stiidtc Ko bi en z und Bin gen, an.

Im Kampf gegen den feindlichen Nach'schubverkclir versenkten nnsere Untersceboote 3 Schiffe mit 34.000 BRT und 2 Zerstorer.

Nemške sile v obrambi in napadih

Berlin, 11. tlec. Hudi, a krajevno omejeni boji na zahodnem bojišču in pri Budimpešti ter uspešni protinapadi v Italiji pa med Dravo ter Blatnim jezerom so označevali v soboto položaj na bojiščih. Na zahodu je privlačevala črta ob Saari še nadalje zelo močne sovražne napade. Tudi med Saaro in Renom so Amerikanci ojačili svoj pritisk. Trenutno skušajo na vsem odseku med Merzigom ob Saari in Hagcnauom v zgornjerenski dolini strniti svoje številne posamezne sunke v enoten naval na široki črti, s katerim hočejo udariti na nemški zahodni branik. Toda doslej so prišli v stik z nemškimi utrdbami šele pri Saarlouisu, na vseh ostalih odsekih pa razbijajo svoje sile v napadih na prednje postojanke ali pa na naprave stare Maginotove črte, ki jih Nemci pri obrambi souporabi jo jo.

Glavni sovražni pritisk ie bil v soboto naperjen proti Saarlouisu, črti med Sarrcfrucminesom in Rohrbachom ter proti Hagenau. Nu ozkem sovražnem predmostju ob obeli straneh Saar-louisa je bitka prav tnko silovita, kot je bila v najtežjih dneh bitke _ pri

gli Amerikanci razširiti mest, koder so prišli preko Suare, v večja in močnejša predmostja. Njihovi poskusi, da bi udarili proti severu in obkolili Sarreguemines so obležali v ognju

uspehov,- so napredovale nemške in madžarske čete tik južno od Blatnega jezera, koder so « protinapadi zavzele kraje Buluton, Ujluk in Kereštur. Poleg tega so zožile med vzhodnim kon-

I I V IIV.IM IIIL >> WV» «»»»IV . «•«• - -- n ■# i c ------. . .

pred Maginotovo črto. Nasprotnik je ccm Blatnega jezera in Donavo kra-

imcl zlasti v pouličnih bojih v Rohr- jevne sovražne vdore. Boj zu Budim-bachu zelo težke izgube. Kot novo pešto se je razvil nn odsekih pri Cje-

žarišče se je izoblikovalo v nedeljo področje okrog llagenaua. Severnozn-hodno od mesta so napadli Američani pri Rcichshofnu, južno pa pri Bisch-vveilerju. Čeprav so udarili z močnimi silami so napredovali le nn jugu. Energični protinapadi so vrgli sovražnika iz dveh južnih predmestij Ilngcnauii ter so mu preprečili, da bi dalje proti vzhodu prekoračil Moder.

V srednji Italiji napredujejo Nemci pri Pideuri, ob razvodju med reknma l amone in Senio, ter ob cesti jugoza-padno od Fnenze, počasi, a vztrajno. Nasprotniku so iztrgali zopet važne dele ozemlja pridobljenega v zadnjih dneh z visokimi izgubami. Ostali boji na italijanskih bojiščih so imeli le podrejeni značaj.

Na Balkanu so izvedle nemške čete enako uspešne protinapade. V zapad-

Aaachcnu. Neprestano se sipi je na brn- . nem Sremu so se energično uprle tam-nilee topniški ogenj, vmes pa pojo | kaj nnpndnjočemii sovražniku, /adale

______ , ... P« pojo j

strojnice. Sneg, ki naletava v kosmih, je razmočil tla, tako da se oklepniki globoko vdirajo. Grenadirji vrše vedno znova protinapade. V borbah od blizu so iztrgali napadalcem nadaljnje skupine" bunkerjev pri Dillingenu in Rodnu, severnem predmostju Saar-louisa. Kljub ponovnim napadom jc obležal sovražnik v glavnem na svojem dosedan jem ozkem pasu ob bregu. Tudi južno od Sarregucminesa niso mo-

so mu pri Otoku in Vukovuru pomembne izgube. V gorovju severno od izvirov Morave in v ju/ni Črni gori so vrgle napredu joče boljševiške sile nazaj. Ceste v dolini Bosne pa so očistile komunističnih tolp.

Med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo so se nadaljevali nemški protinapadi. Dočim niso imeli med Dravo in železnico zahodno od Kapošvarn nn-padujoči boljševiki nikakih večjih

iazvnel se le nov velenapad

na področju vzhodno od Aachena

Ogorčene borbe pri Saarlanternn — Močni sovražni napadi v srednji Italiji so sc zrušili — Boljševiško predmostje ob Donavi razbito 34.000 ton in dva rušilta potopljena

Katastrofalne razmere v Atenah

Boljševiško delovanje v Grčiji narašča

Amsterdam. V komentarju o polo-

Fiihrcrjev glavni stan, 11. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:

Po močni topniši pripravi jc pričela včeraj 1. severnonmeriška armada ua področju vzhodno od Aachena svoj četrti velenapad. S sovražnikom, ki je ponekod vdrl v našo glavno bojno črto, so se razvili ogorčeni boji.

Ob obeh straneh Saarlautern a se nadaljujejo ogorčene borbe za naše utrjene naprave, ne da bi sc položaj bistveno spremenil.

Med Sarregueminesom in Ila-gcnauom je napadal sovražnik dalje na široki črti in z ojačeno silovitostjo. S takojšnjimi protisunki smo ga po nekaj kilometrskem napredovanju zaustavili. V južnem delu Sarreguemines a in v Hagenau u so sc razvili siloviti poulični boji.

Tudi v jnžni Alzaciji bijejo naše čete na dosedanjih žariščih še_ nadalje hude obrambne boje. Ob njihovi odpornosti so se izjalovili številni nasprotni napadi, ali pa so se ustavili po malenkostnem napredovanju.

Motilni ogenj našega daljpostrclnc-ga orožja smo nadaljevali zlasti na London.

V srednji Italiji so se zrušili močni sovražni napadi proti našim novo pridobljenim postojankam jugoza-padno od F a e n z e v strnjenem obrambnem ognju. V močvirnem ozemlju severno in severnozapadno od R a v e n n e so spopadi včoraj zopet oživeli.

Ob Donavi so razbile naše čete sovražno predmostje severnozapadno od Vukovara. Pri tem smo uničili večino nekega sovražnega polka. Moč-

Stockholm, 10. dec. V Atenah divja sedaj krvav in morilski boj. Tn način borb je grozovit, pravi britanski radijski dopisnik Golfrey Janssen v poročilu o položaju v Atenah koncc preteklega tedna. V ozkih ulicah jc izredno težko izslediti sovražnika, kaj šele ujeti ga ali uničiti. Večina nasprotnikov se prav nič ne razlikuje od nenevarnih meščanov.

Drugi britanski dopisniki poročajo, da postaja položaj vgdno bolj zmešan in brezupen. Kaže, da se bore vsi proti vsem. Vprašanje je, kako more pre-

nejši sovjetski napadi jugovzhodno od bivalstvo grške prestolnice sploh še * i živeti. Niti bolnišnice nimajo dovolj

živil. Kupiti ne moreš ničesar, ne glede na to, da je vsak nakup zvezan s smrtnimi pustolovščinami. Za molčečimi zidovi in hišami Aten divja lakota. Posebno katastrofalno učinkuje mirovanje vodovoda. Niti v bolnišnicah nimajo vode, pa je zato trpljenje ranjencev nara.vnost neverjetno, /a bolne civiliste se sploh nihče ne zmeni. Po zadnjih poročilih britanskega vrhovnega poveljnika v Grčiji o kakem koncu nemirov nc more biti govora, ker so se obratno še razširili in zavzeli velike dele severne Grčije, predvsem popolnoma zboljševizirano Macedonijo.

Stockholm, 11. decembra. V Atenah je prišlo v nedeljo do silovitih bojev, v

mesta niso imeli uspeha.

Ma Madžarskem so napravili boljševiki med Dravo in Blatnim jezerom ter v ožini pri Szekcs-fehervarju brezuspešne posamične napade. Poskus močnih sovjetskih pehotnih in oklepniških sil, da bi razširile na vse strani vdorno področje severnovzhodno od Budimpešte, smo preprečili v hudih bojih. Na enem odseku smo uničili izmed 18 kar 17 na-padajočih sovražnih oklepnikov.

Na področ ju M i školca in v južnem delu vzhodne Slovaške so ojačili boljševiki svoje napade z dovozom več osveženih strelskih divizij in oklepniških oddelkov. Njihovi prebi-

jalni poskusi so se izjalovili ob odpor- |e prišlo v nede jo do si ovit;n nojev v nosti naših divizij z visokimi krvnimi katere so posegla celo ežkt »"'lanski

izgubami. Protiukrepi proti krajevnim vdorom severno od Miškolca so se pričeli.

Ozemlje Nemčije ob obeh straneh Rena je bilo tudi včeraj cilj sovražnih nizkoletečih letalcev. Ameriški strahovalni bombniki so napadli vrh tega več krajev, zlasti mesti Koblenz in Bin g en.

V boju proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu so potopile naše podmornice pet ladij s 34.000 tonami in dva rušilen.

Churchillov govor

Brczizglednost angleške zunanje politike

Stockholm, 10. dec. V odgovor na razne očitke angleški vladi zaradi dogodkov v Grčiji je imel Churchill v Spodnji zbornici velik govor, ki ni nakazal nikakih novih političnih problemov in ki je skrival za velikim besedičenjem.le politično slabost in bankrotstvo imperija.

Churchill je govoril o zmešnjavi v Belgiji, Italiji in Grčiji, kot da bi ne mogel istega poročati iz številnih ostalih dežel, kamor so prišle skupaj z angloame-riškimi četami lakota, državljanska vojna in anarhija. Toda Churchill je sjem, da se je omejil zgolj na te tri dflPtve, priznal, da ima Anglija le v teh državah pravico uganjati politiko, dočim so postale vse one, ki jih ni omenil, območje Churchillovih boljševiških prijateljev.

Churchill je zelo mnogo žongliral z besedo demokracija ter je poskuša! najti trdno formulo za to, kaj naj bi ta beseda pomenila. Pri tem je izrekel tudi naslednje besede: »Zadnje, kar bi sličilo demokraciji, pa je zakon drhali, ki si hoče z oboroženimi gangsterskimi tolpami utreti pot v mesta, zasesti policijske postaje in vladne urade ter se trudi, da bi uvedla totalitarni režim.« Churchill je pozabil, da se je sam boril za ta sistem in sam dajal pomoč drhali, ki si sedaj poskuša uresničiti svoj« zahteve.

Ko je tožil, da mora hoditi Anglija po težki in boleči poli in ko je obžaloval

svojo »ubogo, staro Britanijo«, se gotovo ni zavedal, da vodi Anglijo v pogubo, da je zapravil ugled imperija ter da razprodaja sedaj njegove ostanke. On je grobo-kop »uboge, stare Britanije«.

Omeniti moramo še neko drugo pri' znanje iz Churchillovega govora. V zvezi z izgubami v Belgiji je izdal Churchill tajnost, da je izgubila Anglija za polastitev anverške luke 35 do 40.000 mož. To priznanje je poleg številk namestnika

bombniki. Po vesti UP-eja je bilo baje doslej ubitih 1.500 ljudi. Okrog 2.500 mož ELAS-ovih čet je ujetih.

Obe stranki 6ta v nedeljo še enkrat izjavili svojo neomajano voijo, da prodreta s svojimi zahtevami. Uporniki so napovedali, da bodo prenehali z bojem šele, ako bo Papandreu odstopil, vlada pa je sporočila, da se bo državljanska vojna zaključila le, ako bodo ELAS-ove čete položile orožje. Trditve o kakih pogajanjih med obema strankama so po vesteh vladne tiskovne službe neosnovane.

Po Reuterjevi cesti vodi operacije ELAS-a centralni odbor, sestavljen iz dveh vojakov in glavnega tajnika komunistične stranke.

Stockholm, II. dec. Nedeljsko uradno poročilo generala Scobieja pravi med drugim sledeče:

Položaj v Atenah in Pireju je nespremenjen. Uporniki ojačuje.jo svoje nupade v vzhodnih predmestjih. Glavni stan kraljeve angleške mornarice v Pireju so uporniki obstreljevali z granatami. V središču Aten so ELASo-ve čete odločno napadle orožniške vojašnice. V Pireju napreduje čiščenje obale vzhodno od luke, vendar so naletele čete vsepovsod na žilav odpor. S solunskega in patraškega področja

žuju v Grčiji je dejal ameriški radijski govornik Sidnev \Valton: »Včeraj zgodaj zjutraj so objavili, da se vrše pogajanja med generalom Snrafisom, poveljnikom ELASovih čet in generalom Scobicjcui, britanskim poveljnikom. Približno uro kasneje je prišlo poročilo, da je general barafis podpisal z generalom Scobiejem sporazum, toda takoj nato smo zvedeli, da koru-kajo proti mestu ELASova ojačenjn.

Sedaj se jc položaj še poslabšal. Uporniki v Atenah so ojačili svoje delovanje, od zunaj pa dobivajo okrepitve. V vzhodnih predmestjih so odbile grške planinske brigade odločen uporniški protinapad. Kljub Churchil lovi in Edenovi obratni trditvi se raz,, vijajo boji hitro v razdor med desni-co in levico. Grški »fašisti« podpirajo Britance, če bi to hoteli ali nc. Uradna poročila o tem cenzurirajo, ker so jih napisali večinoma vojni poročevalci.«

Amsterdam. Razni razgovori, ki jih je imel ministrski predsednik Papandreu, da bi s pogajanji odstranil upor, so po Reuterjevi vesti iz Aten potekli brez rezultatov. Tudi nadškof Demeskojnos je zaman skušal spraviti sprti stranki. Razgovorov so se udeležili tudi ministri bivšega levega krila, vendar jim je bilo že pred pričetkom razgovorov sporočeno, da je za sporazum nujno potrebno, da ELASove čete najprej popolnoma izpraznijo Atene. _

ameriškega vojnega ministra Patersona prihajajo poror.la o pripravi jajocll sc o ogromnih ameriških izgubah na zapa- velikih bojih. Poročila pravijo, da pridu nov dokaz, da puščajo boji od Nizo- pravi,jajb uporniki jnrke in utrdbe.« zemske pa do švicarske meje zelo moS- Angleška poročevalska služba javno kri angloameriškim oddelkom. lj« iz Aten, tla so se boji tamkaj po-V splošnem je moral Churchill pri- noči zopet razplamteli. ELASove čete znati očitke parlamenta in pritrditi iz- | so napravile v mesečini vcc napadov

javam o brezizglednosti britanske politike, ki izhajajo iz pogubne zveze z boljševizmom. Kot parlamentarni politik, ki se spozna na vse trike, se je krčevito trudil, da bi prikril resnična dejstva. Vse njegove izjave o Grčiji pa nc morejo zanikati resnice, da je grški problem sploh nerešljiv, ker visi Grčija kot del jugovzhodne Evrope, torej interesnga področja Sovjetov, takorekoč v brezzrač-nem prostoru. Churchill nima pravice, da se razburja spričo nasilstvo komunističnih tolp in podtalnih pokretov nad demokracijo v Grčiji. Isti nasilneži in zatiralci demokracije ne terorizirajo le Gr-

na vojašnice, v katerih je sedež britanske jilnninske brigade. Ultimat srr-Skc vlade gverilcem, naj polože orožje je potekel.

Amsterdam. Reuter poroča, da se je včeraj končala generalna stavka v Solunu,

čije, temveč tudi Baltik, Poljsko, Buka rešto in- Sofijo. Njih poveljnik Stalin je dober Churchillov prijatelj. Tega se je

ministrski predsednik tudi zavedal ter ni zato niti r. besedo omenil Moskve in So vjetov.

»Moskva 1941—1943«

Eem, 9. dec. V svoji knjigi »Moskva od leta 1941—1943«, ki je sedaj izšla v Švici in o kateri sedaj razpravlja list »Neue Ziiricher Zeitung«, opozarja pisatelj Henry P. Cassydi, dopisnik »Associated Pressa« v Moskvi, da »živi ino-zemec v današnji Sovjetski zvezi kot v getu ter da je kot z nekim nevidnim zidom ločen od življenja domačega prebivalstva ter da ne more vedeti nele ea tajnosti boljševiškcga državnega vodstva temveč niti ne za dejstva, ki so enana vsakemu človeku na svetu.«

Omembe vredna so nadalje njegova izvajanja o cerkvenih razmerah v Sovjetski zvezi. Piše, da je knjiga patriarha Sergija »Resnica o veri v Sovjetski zvezi«, ki jo imajo danes v nemškem prevodu tudi v Švici in ki jo smatrajo nekateri kot dokaz, da so trditve o cerkvenem preganjanju v Sovjetski zvezi samo zlonamerne izmišljotine protibolj-ševiških krogov, namenjeno le za inozemstvo. Z ozirom na nezaupanje, ki je vladalo med Sovjeti in njihovimi zavezniki od leta 1941 do 1943, meni Cassi-dy, do ne more »podati nobenih razveseljivih zaključkov« za bodoče prijateljske odnošaje med zavezniki.

Bonomi sestavil vlado

Milan, 10. dec. Rimski radio javlja, da je ponudil Bonomi voditelju krščansko-dcmokratr.ke stranke De Gasperiju mesto zunanjega ministra. Gasperi je ponudbo sprejel s pridržkom, da bo dosežen o zasedbi ostalih ministrskih mest sporazum s strankami, ki so zastopane v vladi.

Milan, Organ socialnodemokratske stranke, ki v vladi ne sodeluje, »Avanti«, je izjavil, da predsiavlja nova Bonomi-jeva vlada le kompremisno rešitev. So-cialnodemokratska stranka ne more sodelovati v vlndi, katera se mora za svoj obstoj zahvaliti »kraljevemu regentu in ne zavezniškemu osvobodilnemu odboru«.

plu in llutvunu. k'oder so Nemci pre-prečili z obriiuibo številnih sovjetskih napadov boljševiški prodor proti madžarski prestolnici ter utrdili področje severno od Donnvinega kolena pri Vnczu skupno z zajezitvijo sovražnega vdornegu klina ob gorovju Matra.

Obletnica trojnega pakta

Tokio. Ob obletnici podpisa vojaške zveze, na katero se opira trojni jxikt, bo priredil po Domeijevi vesti zunanji minister Šigemicu jutri zvečer v svojem uradnem stanovanju banket. Udeležili sc ga bodo nemški poslanik, italijanski odpravnik poslov in ostali visoki dostojanstveniki iz zavezniških dežel. Istega večera bodo po radiju medsebojno izmenjali pozdrave zunanji minister Šigemicu. nemški zunanji minister von Ribbentrop in Musolini v svojstvu italijanskega zunanjega ministra.

Kako si London predstavlja »V 2«

Stockholm, 10. dec. Britanska poro-čevalsku služba je bila mnenja, da lahko poda podrobnosti o nemškem daljnostreluem orožju »V 2«. Po njenih izjavah si predstavljajo v l^ondo-nu »V 2« kot ogromno raketo, katere akcijski radij znaša približno 320 km in ki leti s hitrostjo kakih 3000 km na uro. iu hitrost jc mnogo večja od hitrosti zvoka, tako tla se sliši šum, katerega izstrelek povzroča, šele |«> eksploziji. Po mnenju Britancev doseže »V 2« višino 100 kilometrov. I i podatki kažejo, da imajo v Londonu |>reccj nejasne predstave o jKilctu tega izstrelka. O njegovem učinku britansko letalsko ministrstvo seveda po-i- ln<:ma molči. To dela najbrž znto, ker se jo angleški narod sam na ln-tne oči najbolj >|>oiičil o njegovem stru-hotnem delovanju.

Hrvaška bo zvesto izpolnila svojo dolžnost

Zagreb, II. dec. Ob priliki prevzema predsedstva hrvaško-nemškega društva je govoril hrvaški prosvetni minister dr. Makanec na velikem javnem zborovanju, koder je nastopil tudi nemški |>oslanik SA Obergrujipenfiih-rer Kasche.

Poslanik Kasche je dejal, da stn v preteklem stoletju Nemčija iu Hrvaška hodili po mnogih skupnih potih ter du sta imeli skoraj vedno iste boje. Priznanje nezavisne hrvaške države tvori temelj za celotno politično sodelovanje med Nemčijo in llrv.uško. Temu cilju se upira predvsem boljševizem. Kusclie je opozoril na visoko obveznost, ki jo obema bolečima se narodoma nalagajo njihovi mrtveci ter je pozval Hrvate k brezobzirnemu boju proti izdajalcem. Nič manjšega pomena kot napori borcev na bojišču niso doprinosi delavcev, zaradi česar stu slubo delo in pomanjkljiva pripravljenost zu delo v službi domovine prav tako sramotna, kot bojazljivost pred sovražnikom.

Hrvaški narod se v teh težkih borbah ni pustil zbegati niti s sovražnikovo propagando. Hiti z opustošenji, ki so jih v deželi povzročile tolpe, katere uporabljata London in VVnshington kot topovsko hrano. Hrvaška je zvesto izpolnjevala svojo zavezniško dolžnost. To je predvsem neminljiva zasluga nstaškega pokreta.

Škandal v Lurdu

Basel, 8. dec. švicarski katoliški krogi so dobili žalostno poročilo o škandaloznem dogodku v svetovno-znnnem francoskem romarskem mestu Lurdu. Poročilo pravi, du so se zbrali v Franciji živeči Flamci in Vnlonci k zahvalni službi božji v Lurdu. Med nu-govorom flumskega župnika de Ber-gheja je oborožena komunistična tolpa napadla vernike, jih med grdim zaničevanjem rnzpodiln ter pela interna-cionalo. Ko se je skušal duhovnik zo-perstaviti takšnemu postojianju, so ga pretepli in vrgli po kumnitih stopnicah, kjer je nezavesten obležul. Istočasno so obiskali Bernardkino votlino ameriški vojaki, med katerimi so bili tudi častniki in so bili tako neprostovoljne i>riče skrunitve tegu svetega mesta. Ne da bi z besedo protestirali proti postopanju boljševiške drhali so se s svojimi avtomobili mimo odpeljal.i lo res žalostno poročilo o komunističnem divjoštvu, ki se ne ustavi ne pred narodnimi in ne pred verskimi svetinjami, je samo po sebi tako jasno zgovorno, da ne potrebuje nikakega posebnega komentarja. Ravnodušno postopanje ameriške soldateske pa nam lepo dokazuje splošno miselnost ameriškega vojaštva, ki mu prav nič ni mar evropska kultura, ki jo hoče boljševizem do zadnjih korenin iztre-

biti.

Stockholm, 10. dec. Britanska vlada je dobilu v vjiodnji zbornici pri vprašanju, ali naj se njena politika napram Grčiji spremeni, zaupnico za dosedanjo politiko z 279 proti 30 glasovom. Ostali poslanci so se glasovanju vzdržali. Parlament šteje skupno 613 mest.

Spominu nedolžnih z Jesenic

Na Jesenicah jc komunistična organizacija SKOJ v (eirtck dno 29. novembra ol> 3 popoldne i:i-grešila strahoten zločin nad slovensko mladino. V meščansko šolo so namreč namestili peklenski stroj, ki je sredi pouka eksplodiral, razrušil šolo in pokopal pod ruševinami 80 deklic v starosti od 9 do 11 let. 7 od njih in učiteljica so bile takoj mrtve. 12 jih jo bilo težko ranjenih, 7 lažje. Ostudni zločin je strgal zadnjo krinko OF-c na Gorenjskem in vsa Gorenjska danes z gnusom zavrača zlofince nedolžnih otrok.

V spomin nesrečnim žrtvam je v imenu slovenske mladino govoril v petek 8. decembra zvefer po ljubljanskem radiu g. Nikolaj Jeločnik. Njegov govor prinašamo v celoti.

Bolj od življenja je smrt rodovitna!

Tako razmišlja romar, ki roma po slovenski zemlji in gleda nje prelesti in pije nje bolest. Na gričih bele cerkvice, pomniki preteklosti, v kamen vtisnjeni i/.raz trpljenja in veselja, bolečine in radosti, klicar žive vere in zahvale Najvišjemu, da je naš rod očuval, ga varoval in branil pred tatarskimi navali, pred turškimi ognji, pred poplavo modernega brezbošlva. Ozreš so za njimi in začuden spoznaš — ni jih več I Kuševine in kadeči se pepel, to je vse, kar je od njih ostalo. Iščeš šole — ne najdeš jih, gledaš za slovensko vasjo — kup ožganih tramov in počrnelega zidovja. Stikaš po slovenskih goricah, na vsakem koraku naletiš na svežo gomilo, ki to opominja vsevdilj — slovenski človek je tod zakopan.

Morilci in požigalci hodijo po naši zemlji in oznanjajo svoj evangelij srpa in kladiva. Cma zarota je v njih srcih, črna zarota o smrti in poginu malega naroda.

Ilolj požigajo, bolj rušijo, bolj koljejo in more — l>olj jim kličejo tisočeri neznani grobovi, bolj odmeva klic Jelen-dola, Mozlja in Krimske jame v strahotno prerokbo in opomin malodušnim, v pogum zvestim, v obtožbo izkoreninjenih: bolj od življenja je smrt rodovitna!

Tudi .Jesenice kličejo danes poslednjim malodušnim In omahljivim, tudi one oznanjajo morilcem slovenskih otrok: Kri mučencev, ki jih je dala slovenska mladika na Jesenicah, je seme novih, o-jcklenelih borcev za življenje naroda, je blagoslov vsem, ki se zanj trudijo in trpe, je izliv najsilnejSe ljubezni do slovenske zemlje in njene bodočnosti.

Ni Čas, da bi ločili solze, niso trenutki, ki bi nam narekovali obup, ni ura, ki bi nam izpulila orožje iz rok, da bi se kot slepa raja predali na milost in nemilost v suženjstvo rdečim politkomisar-jem in njih olarskim evnuhom, Čas je marveč, trenutek je tak in ura je udarila, ko dejanje tistega rdečega krvoloka, ki narodu pobije otroke in mu uničuje bodočo rast ne sme biti nekaznovano.

Če gledamo danes porušeno zldovje jeseniške šole in se zavedamo, dn je pod temi ruševinami za zmago svojega slovenskega prepričanja in zvestobe narodu po boljševiSki zaroti izkrvavelo sedmero dekliških src, ki so komaj začela utripali v življenje in v prebujajofo se pomlad, potem je dolžnost slehernega Slovenca, posebno pa še dolžnost vseh

listih, ki jim beseda narod ni vsakdanja fraza, mai več gledajo v njej vse, kar najvišjega in najbolj plemenitega na tej naši zemlji gledati morejo, da javno obsodijo morilec naših otrok in da proti Bogom in prod ljudmi pokličejo na odgovornost one, ki jih je bil med zdravo pšenico slovenskega poštenja kot ljulko zasejal azijatski Židovski satanizem. Te nocoj, obsoja kot prva sTovenska mladina In s svojo obsodbo kliče Boga in ves narod za pričo:

na .Tesenicah smo pokopali nove mufcnco iz vrst slovensko mladino, pokopali smo nedolžno slovenske deklice, ki so imele vse pogoje, da nam rastejo v zdrave in pošteno slovenske matere!

Povabil bi vse tiste, ki računajo na kapital žive slovenske krvi in hočejo iz nje delali dobičke za svoj umazuni židovsko boljševiški žep: povabil bi vse naša visoke meščane, ki šo do danes niso razumeli ali pa nočejo razumeti bolestnega krika slovenske zemlje, ki že večjim in številnejšim narodom, kot smo mi, izvablja občudovanje naše vztrajnosti in ki nemškemu vojaku vžiga ponos, da z veseljem seže v roko slovenskemu fantu iu z njim ramo ob rami stopa v skupnem boju novim dnem in novim zarjam nasproti v prenovljeni, pomirjeni in boljševizma prosti Evropi; povabil bi tudi vse, ki še vodno trobontajo o krščanskem usmiljenju in o ljubezni do bližnjega, ki imajo za zločince vedno pripravljen izgovor, mučeneo pa blatijo s psovkami in zasmehovanjem; povabil bi tudi liste, ki v svoji veliki skrbi za svoj narod, kot jim jo bila od Boga samega naložena, kličejo naravnost bogokletno iOče odpusti!« — povabil bi iih vse te na Jesenice in jim tam pod Karavankami pokazal sedem svežih slovenskih grol>ov, pokazal sedem skruSenih delavskih očelov in mater, pokazal ranjene in pohabljene, pa bi jih vprašal: kako boste vi svoja čustva in svoje ponašanje v teh dneh zagovarjali pred l)odočiio»tjo, ki nam je vsevdilj bližja?

Sedem slovenskih deklic in njih učiteljica jo moralo kot nežni cvet, ki se jo bil pravkar razkril, dati svoja mlada, cvetoča življenja zato, da se zaslepljenim odpro oči, da izgubljenci najdejo pot, da zvesti ne omahnejo v boju, ki so ga začeli za zmago poštenja in pravice.

Sedem slovenskih deklic so umorili brezvestni boljševiški plačanci s svojim peklenskim strojem, zato da njihova smrt dokaže resničnost zapovedi naših dni: bolj od življenjn je smrt rodovitnal Kot so morilci brez priznanja kogar koli drugega sklenili zaroto nad malim slovenskim narodom in ga obsodili na smrt, tako tudi narod, ki je bil izdan in prodan po krivdi svojih lastnih propadlih in izkoreninjenih sinov in hčera nocoj ne išče nobenega priznanja od zunaj, marveč je trdno odločen, da sam obračuna iz svojih lastnih zdravih sil z morilci svojih otrok! Zato tudi ta mali narod, ki je moral v teh štirih letih več hudega in grozotnega prestali kot drugi večji in številnejši narodi, nikdar in nikoli ne bo dopustil, da bi ga kdor koli klical na odgovor! Tem bo naš narod tako danes kot jutri in vedno vrgel v obraz njihovo lastno zapoved: narod bo sam sodil in sam odločal o svojih notranjih vprašanjih! Morilci slovenskih otroki Naj sle žc kjer koli: po mestnih salonih, ali po hostah in gmajnah, v Moskvi

ranjska je ponosna na svoje borce

Rakek, 6. dec.

Z veliki m.zadoščen jem so Notranjci brali v »Slovencu« vest o najvišjem priznanju Rupnikovc bojne skupine, i ii ko so tndi ostali deli slovenske zemlje zvedeli za to veliko slovesnost, ki so jo notranjski borci hoteli preživeti na tihem, kakor so za vojake spodobi.

4. decembra je nemški polkovnik Nickel odlikoval poveljnika bojne skupine stotnika Vuka Rupnika in še tri domobrance z vojnim zaslužnim križcem II, stopnje, 36 domobrancem pa je podelil bronasti zfiak za njihovo dolgotrajno in požrtvovalno borbo proti komunističnim tolpam. Tiho se je izvršila ta slovesnost, kajti borci Rup-nikove bojne skupine so hoteli to slavje praznovati popolnoma tiho brez vednosti javnosti. Prebivalci Rakeka in okolice so z veseljem in ponosom gledali na odlikovane fante, saj s tem je bila priznana tudi vsa dolgotrajna borba Notranjske proti našemu največjemu sovražniku komunizmu.

Veliko je že pretrpela naša Notranjska v boju proti komunizmu. Milijonska vrednost narodnega premoženja jc uničena, komunistični zločinci so pomorili 313 Notranjcev, s svojimi

divjanji so povzročili, da so Savojci pobili 399 fantov, tisoče pa jih odpeljali v internacijo. Strašno škodo je povzročil naši zemlji brezbožni komunizem. Zato pa so se tudi vzdignili tisoči notranjskih fantov, da se s puško _ borijo proti komunizmu in tako rešijo, kar se rešiti da. Hrabrost notranjskih borcev v Rupnikovi borni skupini je že odjeknila po vsej slovenski zemlji. V nekaj mesecih so naši fantjo postavili pred Rakekom tako močan obrambni zid, da se komunistične tolpe ne upajo prikazati na več kilometrov daleč.

V začetku decembra so naši borci dobili najvišje priznanje za uspešnost svojih bojev. Veseli so bili tega priznanja, saj so se tnko uvrstili med prve domobrance, ki so bili zaraTii svoje hrabrosti odlikovani Prvi so bili odlikovani stari protikomunistični borci iz Meničaninovega bataljona, drugi so bili naši borci. Pred stotnikom Vu-kora Rupnikorn in nušimi tremi domobranci sta doslej dobila vojni zaslužni križec II. stopnje samo stotnik Meni-čanin in nadporočnik Furlan. Ob tem priznanju svojih borcev so bili Notranjci veseli in sedaj še rajši pozdravljajo svoje hrabre fante, katerim so izročili v varstvo svoje domačije.

Vloga Francije v sovjetski politiki

Berlin. 11. dec. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried Horn piše:

Komunike, ki so ga izdali v Moskvi o obisku de Gaulla in njegovega zunanjega ministra Bidaulta potrjuje domnevo, da bo igrala Francija v okviru sovjetske evropske politike posebno vlogo. To izhaja že iz podpisa zavezniške pogodbe. ki naj ščiti Evropo pred novo agresijo.

Nočemo vnaprej napovedati te pogodbe, kalere objavo napovedujejo, vendar labko že sedai ugotovimo, da sta postala de Gaulle in Bldault v upanju, da bi napravila iz Francije zopet drugo največjo kontinonlalno moč. pomočnika boljševiza-cije vse Evrope. Moskvi je uspelo, da je dokončno izbila Francijo kot jedro iz britanskega koncepta o ureditvi Evrope, poznanega pod Imenom »zapadni pakt«. Obnovila le politično smer, od katere pričakuje de Gaulle ponovitev stare francoske orientacije proti vzhodu, ne da bi se jasno zavedal, da je bila Francija iz predvojne dobe prvorazredni politični

faktor, dočim stoji današnja Francija na zelo slabih zunanje in notranjepolitičnih nogah ter ne bo v zvezi s Sovjeti nikdar enakovreden partner, temveč vedno le izvršilni organ moskovskih želja.

Pomoč, ki jo je Moskva najbrž zagotovila Franciji na političnem, gospodarskem in vojaškem polju ni bila obljubljena brez protidajatve. Kot drugod v Evropi, se bo tudi v Franciji najbrž kaj kmalu razkrila kot trojanski konj, De Gaulle ln Bidault sta koncem koncev popolnoma prostovoljno in ob napačni presoji položaja podpisala določila, ki bodo naprtila Franciji nadaljnje krvne žrtve v svrho zaželjene zmage nad Nemčijo, kaT bi značilo zmago boljševizma v Evropi.

Skok Moskve na zapad, to je do Ro-kavskega preliva in Atlantika, jo pri-j>ravlla Francija de Gaulla, Bidaulta in Thorez ji pri tem pomaga. Zato bo Moskvi le prav, ako bi sklenil de Gaulle tudi z Angleži kako pogodbo, da na ta način še nadalje poveča sovjeteki vpliv na zapad u.

Londonu ali Beogradu, pomnite: nikdar

in nikoli naš kmet, naš delavec, ki ste mu umorili njegove hčere na Jesenicah, nikdar naša slovenska mladina ne bo pozabila, kaj trpljenja, bridkosti in krvavih ur ste narodu v teh letih strahot in groze prizadejali. To so stvari, ki jih ne pozabljamo ne danes, ne jutri. Ne grozimo vam, kličemo vam samo:

bojte se dvigujene desnice borcev naše bodočnosti!

Vodite: Nismo prijeli za puško zato, da bi sami sebe branili takrat, kadar emo napadeni, prijeli smo jo marveč zato, da preidemo v napad sami, naj je to komu prav ali ne.

Slovenska mladina se noooj po vsej slovenski zemlji na sedmino pogreba nedolžnih otrok na Jesenicah spominja v globoki žalosti žrtev naših najmlajših in prisega pri njihovem spominu Bogu, narodu in domovini:

Ustvarjamo nov rod, ki bo Bogu Vsemogočnemu dopadljiv in 6voji slovenski zemlji do zadnje kaplje krvi zvesti Ni je več sile, ki bi nas ustavila na poti po kateri bodimo. Sladko in častno je umreti za domovino. Mi pa vemo še več, vemo namreč: bolj od življenja je smrt rodovitnal Vsem poštenim Slovencem in Slovenkam kliče lKjcoj slovenska mladina kot ji m kliče po njenih ustih sedem svežih grobov na jeseniškem pokopališču:

Udarimo strnjeni in edini pod enotnim vodstvom borcev naše bodočnosti v sveteui boju ta Boga, narod in domovino.

V soboto 9. decembra med deseto in enajsto uro dopoldne je pri Trebnjem v bojih s komunističnimi tolpami junaško padel poveljnik domobranske bojne skupine, stotnik Dušan Meničanin. — Z njim le padel eden najhrabrejših borcev domobranske udarne bojne skupine in eden najhrabrejših domobranskih čast-

Znatne olajšave pri uslužbenskem davku

V nedeljski številki smo na kratko poročali, da je bila v »Službenem listu« z dne 0. decembra 1944 objavljena naredba o spremembi zakona o neposrednih davkih kakor tudi naredba o spremembi pravilnika za Izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Zakon kakor tudi pravilnik o neposrednih davkih sta bila iz-premenjena v določilih glede uslužben-skega davka. Ta izprememba je bila nujno potrebna in jo je Vrhovni komisar za Jadransko Primorje odobril žo s svojim aklom z dne 13. julija 1944, kakor je razvidno iz besedil samih naredb.

Vse tabele in dajatve uslužbenskega davka so bile predpisane v dinarjih in 60 se potem preračunavale v lire. Pri tem so seveda stopnje davka, zlasti pa j doklad znatno narastle, ker je lestvica uslužbenskega davka progresivna in so odslotek davka pri višjih plačah vedno bolj zvišuje. Seveda nova naredba ni prinesla popolne izpremembe dosedanjih dinarskih zneskov v lirske, kar bi bilo po današnjem položaju pričakovati, vendar se to iz fiskalnih razlogov ni zgodilo. Dobili pa Emo občutno olajšanje davčnega bremena, kar bo zlasti koristilo delavstvu in nameščenstvu.

Glavne točke davčne reforme so naslednje:

1. Davka prosti minimum se zvlSa od sedanjih mesečnih 600 din na 600 lir in temu primerno tudi za tedenske (od 150 din na 150 lir) In dnevne mezde (od 24 din na 24 lir) ler za vsakega otroka (od 150 din nn 150 lir mesečno). To zvišanje Je razumljivo, ker so bili doslej zajeti ludl najmanjši dohodki od nesamostojnega dola, ker je 600 dinarjev preračunanih v lire dalo komaj 228 lir mesečno, kar praktično ni bila nobena mesečna plača več.

2. Davka prosti odbitki po čl. 93 zakona o neposrednih davkih se zvišajo na isti način, tako da se spremeni dinarska veljava v lirsko veljavo.

3. Končno določa novela, da je minimum plače, ki Je prosta samoupravnih doklad. sedaj 2.500 lir, dočim je bil doslej minimum 4000 dinarjev ali 1520 lir mesečno. Zaradi zvišanj plač in mezd v tekočem letu je že skoro vse delavstvo prejelo tako zvišane plače, da je prišlo s svojimi plačami pod udar samoupravnih doklad in so se zgodili celo primeri, da bi delavec, ki mu Je bila plača zvišana od 1450 na 1550 lir, pa so se mu davki odtegovali, dobil često manj plače kot jo je imel prej.

Svoječasno je bilo 4000 dinarjev že znatna plača, ki Je ni imelo veliko ljudi, preračunnna v lire pa Je dala mali znesek 1520 lir. ki nikakor ne odgovarja kupni moči nekdanjih 4000 din.

Vse to so ola jšave, ki jih prinaša nova naredba prezidenta pokrajinske uprave dlv. generala Leona Rupnika in ki »o stopile v veljavo že dne 1. Julija letos. Olajšave eo za vse delavstvo In name-ščenstvo tako v zasebnih obratih kakor tudi v Javni službi. V naslednjem prinašamo še besedilo naredbe o spremembi zakona o neposrednih davkih, kakor tudi naredbe o spremembi odgovarjajočih členov pravilnika k zakonu o neposrednih davkih.

Naredba

o spremembi zakona o neposrednih davkih

člen 1. Zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni list št. 75/26 iz 1928, e kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, se spreminja takole:

I. V čl. 90. se točka 6. spreminja in se glasi: »6. dohodek od nesamostalnega dela in poklica, če ne presega 600 lir na mesec (150 lir na teden in 24 lir na dan), ln poleg tega za vsakega zakonskega otroka do 18 let. ki nima samostalnega dohodka, po 150 lir na mesec, 36 lir na teden in 6 lir na dan.<

II. V čl. 93. se točke 1., 2. in 3. prvega Odstavka spreminjajo ln se glase: »1. če ne presega dohodek 1000 lir na mesec (250 lir nn teden, 40 11t na dan) — 600 lir na mesec (150 lir na teden ln 24 lir na dan) in za vsakega Otroka po Členu 90., točka 6., po 150 lir na mesec (36 lir na teden, 6 lir na dan); 2, če presega dohodek znesek iz točke 1., ni pa večji od 4000 Hr na mesec (1000 lir na teden in 160 lir na dan) — dve tretjini v točki 1. navedenih odbitkov; 8. če znaša dohodek nad 4000 lir na mesec (nad 1000 lir na teden in 160 lir na dar.) do 6000 lir na mesec (do 1500 lir na teden ln 240 lir na dan) — ena tretjina v točki 1. navedenih odbitkov.«

Stotnik Meničanin junaško padel

nikov. Ko so njegovi domobranci zvedeli za junaško smrt svojega poveljnika, ki je odšel z izvidnico 30 vojakov daleč naprej v gozdnalo ozemlje poizvedoval, kje se skrivajo poražene komunistične tolpe, se niso čudili njegovi smrti, saj so ga v tolikih bojih občudovali ln se čudili, da ga komunistične krogle že prej niso zadele. Pokojni stotnik je namreč, odkar je bil poveljnik udarnsga bataljona, v naskoku svoje domobranske bojne skupine vedno prvi drvel proli skritim komunističnim zasedam in s prezirom smrti vedno stoje poveljeval svojim hrabrim borcem.

Prejšnji toden so domobranci ustanovili na Dolenjskem celo vrsto novih postojank in tako postavili sklenjen zid med Novim mestom in Ljubljano. Komunisti eo takoj spoznali, da bo sedaj obroč okrog njihovih tolp še bolj sklenjen. Zato so se v začetku prejšnjega tedna zbrale skoraj vse komunistične brigade, kar jih Je po dolenjskih gozdovih, in prišle motit domobranske skupine, ki so ščitile utrjevanje novih postojank. V začetku tedna so komunistične tolpe precej močno napadale, vendar so Jih domobranske bojno skupine kmalu zapodile nazaj proti gozdovom. V teh bojih s komunističnimi tolovaji je bila tudi Meničani-nova bojna skupina. V soboto Je pregledovala teren okrog Trebnjega. Treba je bilo poslati drzno izvidnico, da bi pregledala hribovito ozemlje okrog Trebnjega in poiskala sovražnika, da bi ga mogla cela domobranska skupina nato z uspehom napasti in uničiti. Stotnik Meničanin je izbral 80 hrabrih borcev in jih sam peljal na pohod. V hribovitem ozemlju zahodno od Trebnjega je izvidnica pri vasi Luži naletela na komunistično tolpo in jo kljub svojemu majhnemu številu pregnala. Po hratkem boju so domobranci vas zavzeli ln komuniste zapodili naprej proti Knežji vasi. Hrabri stotnik Meničanin Je polovico svojih fantov pustil v Luži in z desetimi zasledoval bežečo komunistično tolpo. V tem,časi\je bežeči tolpi prišel na pomoč cel tolovajski bataljon. Tolovaji so, ojunačeni zaradi svoje desetkratne premoči, začeli z vseh strani streljati na izvidnico. Domobranska izvidnica Je krepko odgovarjal^ stotnik Meničanin ni popustil. Končno so je zaradi težavnega položaja moral počasi umikati. Junaški stotnik je kljub veliki nevarnosti tudi to pot šel na čelu izvidnice. Med bojem ga je zadela smrtonosna krogla, mu prebila prsi in mu šla naravnost skozi srce. V tem boju je bil laže ranjen en domobranec. Domobranci so mrtvega poveljnika dvignili na rame in ga prenesli na Opčine, kjer je čakala bojna skupina. Žalostno se je razširila med četami novica o smrti hrabrega poveljnika. Domobranci so poslednjič obiskovali mrtvega častnika, ki ga je kmalu nato avto odpeljal v Ljubljano, da ga tudi ona počasti in se mu zahvali, da jo je tako junaško branil pred komunističnimi tolpami.

Stotnik Dušan Meničanin je bil rojen v Rujevcu pri Dvoru na Hrvatskem 10. maja 1904. 1921. leta je končal šesti razred gimnazije in vstopil v pehotno podčastniško šolo, ki jo je končal z odličnim uspehom. Po končani Soli je nastopil vojaško službo, a svojega vojaškega izobraževanja ni opustil. Njegov cilj je bil postati častnik, kar Je tudi po nekaj letih postal. Prva službena leta je bil v Srbiji, zadnjih deset let pred vojno pa je preživel med Slovenci kot planinski častnik v Skofji Loki in Ljubljani. 1939. leta je postal kapitan. Tudi po zlomu jugoslovanske vojske je ostal med nami, saj so so mu naši kraji ln ljudje tako priljubili. Ko so pri nas začeli komunisti s svojo strahovlado, je bdi med prvimi častniki, ki so se borili proti tej kugi, kakor jim ie to tudi ukazovala častniška dolžnost. Ko je bilo po razpadu savojske vojske ustanovljeno slovensko domobranstvo', se je pokojni stotnik javil na svojo dolžnost. Vršil je službo po raznih postojankah Dolenjske, bil poveljnik treh čet in končno postal poveljnik udarne bojne skupine, kjer je vsa njegova hrabrost prišla do veljave. Za svoje junaštvo je v juliju dobil kot prvi domobranski častnik vojni križec za zasluge il. stopnjo.

Danes se slovenski domobranci, pred vsemi pa borci bojne skupine, poslavljajo od mrtvega stotnika. Težko jim je, da jih zapušča častnik, ki Jim je bil zgled hrabrosti in tovarištva. Smrt junaškega stotnika dolenjskih udarnikov ni potrla, saj dobro vedo, da so vsi sklenili boriti se do konca proti našemu največjemu sovražniku, komunizmu. V naših bojnih skupinah je padlo že mnogo hrabrih borcev, a na njihova mesta prihajajo novi, mlajši, ki hočejo posnemati junaški zgled padlih junakov. Tako bodo borci bojne skupine nadomestjli • tudi o_ veliko izgubo in še naprej hodili odločno v boje proti komunističnim zlo-cincem.

^cmadsBBHiiBiinMHBanaBDKBami

Tudi z majhnimi prispevki moreš

lajšati bedo siromakov! 8BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB

mo na davek od prejemkov, presegajočih gorenje (mesečne oziroma tedenske) zneske ali jasneje povedano, na ustrezni davek od zneskov prejemkov, ki presegajo gorenje minimalne vsote, oproščene samoupravnih doklad, je treba v vsakem konkretnem primeru od uslužbenskega davka po lestvicah člena 95., Če presega mesečni dohodek lir 179.36, za tedenski dohodek lir 42.94,te vsote odbiti od mesečnega oziroma tedenskega davka. Razlika, ki se pokaže, je davek, ki tvori osnovo za odmero samoupravnih doklad.

N. pr.: Uslužbenski davek na mesečni dohodek prejemalca brez otrok do 3800 ir po 89. stopnji mesečne lestvice znaša lir 285.76; od tega se odbije davek, ki ustreza prejemkom lir 2900 — 400 = od ir 2500, to je Hr 179.36, ostane torej lir 106.40, na kateri znesek se smejo nalagati samoupravne doklade.«

Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu žefa pokrajinske uprave v Ljubljani z vzvratno močjo od dne 1. julija 1944.

Prezident: Div. general Rupnik*

Drugi odstavek se spreminja in se glasi: »Od skupnega dohodka nad 6000 lir na mesec (1500 Hr na teden in 240 lir na dan) se ne priznava noben odbitek.«

III. V čl. 97. se prvi odstavek spreminja in 6e glasi: »Na davek na dohodek od nesamostalnega dela se ne sinejo nalagati nobene samoupravne doklado do 2500 lir mesečnega ali 600 lir tedenskega zneska prejemkov, po odbitku po čl. 93.<

Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z vzvratno -močjo od dne 1. julija 1944. i Prezident: Div. general Rupnik.

Naredba

o spremembi pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih

Člen 1. Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih z dne 29. avgusta 1928 št. 107.000, Uradni list štev. 402/121 iz 1928, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, se spreminja takole:

I. K členu 93. se točke 1., 2. in 3. prvega odstavka spreminjajo in se glase: »1. če skupni prejemki ne presegajo 1000 lir na mesec (250 Hr na teden, 40 lir na dan), se odbije 600 lir na mesec (150 lir na teden, 24 lir na dan) in za vsakega zakonskega otroka do 18. leta, ki nima samostalnega dohodka, po 150 Hr na mesec (36 lir na teden, 6 lir na dan); 2. če skupni prejemki presegajo 1000 lir na mesec (250 Hr na teden, 40 lir na dan), a niso večji od 4000 Hr na mesec (1000 lir na teden, 160 lir na dan), je treba predhodno ugotoviti, ali je glede na določbe točke 6. člena 90. zakona dana davčna obveznost; v tem primeru se odbija od dohodka 400 lir na mesec (100 lir na teden, 16 Hr na dan) in za vsakega zakonskega otroka do 18. leta, ki nima samostalnega dohodka, po 100 Hr na mesec (24 lir na teden, 4 lire na dan). — N. pr.: Nekdo, ki ima mesečni dohodek 1200 Hr in ima pet zakonskih otrok pod 18 leli, ki nimajo samostalnega dohodka, je glede na določbe točke 6. Člena 90. zakona oproščen plačevanja davka (glej-razpredelnico v točki 4. člena 90. pravilnika.) Nekdo drug Ima mesečni dohodek 1200 Hr in iina tri otroke. V tem primeru se davek odmeri, ker presegajo njegovi prejemki znesek, ki je po točki 6. člena 90. zakona davka prost (1200 lir manj 400 lir in manj 3 krat po 100 Hr). Ostane torej dohodek 500 lir, na katerega se odmeri davek, ki znaša po stopnji 13. 16.34 Hr; 3. če znaša dohodek nad 4000 lir na mesec (nad 1000 lir na teden, nad 160 lir na dan) do 6000 lir na mesec (1500 lir na teden, 240 lir na dan), se odbije 200 lir na mesec (50 Hr na teden, 8 lir na dan) in za vsakega zakonskega otroka do 18. leta, ki nima samostalnega dohodka, po 50 lir na meseo (12 lir na teden, 2 liri na dan).«

Drugi odstavek se spreminja in se glasi: »Od skupnega dohodka nad 6000 lir na mesec, nad 1500 lir na teden in nad 240 lir na dan se ne priznava noben popust.«

II. K členu 97. ee točka 1. spreminja in se glasi: »1. V členu 97. je urejeno vprašanje samoupravnih doklad na uslužbenski davek. Zakonska odredba je, da se na davek na ponavljajoči «e dohodek od nesamostalnega dela do 2500 Hr mesečnega oziroma 600 lir tedenskega zneska prejemkov, po odbitku po členu 93., ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade. S tem je odrejena meja,kjer nastane pravica samouprave, nalagati svoje doklade na ta davek. Zato so za obdačenje s samoupravnimi dokladami upoštevani samo prejemki nad 2500 lir na mesec oziroma G00 lir na teden. Ker je pri obdačenju dohodka s samoupravnimi dokladami upoštevati odbitek po členu 93., je jasno, da se samoupravne doklade ne smejo nalagali na davek, ki ustrozai naslednjim zneskom prejemkov: 2900 lir za prejemalca brez otrok, 3000 lir z enim otrokom, 3100 Hr z dvema otrokoma, 3200 lir s tremi otroki, 3300 Hr s štirimi otroki, 8400 Hr s petimi otroki, 8500 lir s šestimi otroki itd. na mesec oziroma 700 Hr za prejemalca brez otrok, 724 lir z 1 otrokom, 748 lir z dvema otrokoma, 772 Hr s tremi otroki, 796 l.lr s 4 otroki, 820 lir s petimi otroki, 844 lir b 6 otroki itd. na teden. Ker je na vse gorenje zneske mesečnih prejemkov davek po lestvici enak, t. j. iir 17S.36, z.a zneske tedenskega prejemka pa Hr 42.94 in ker smejo nalagati samoupravne doklado po drugem odstavku člena 97. sa-

Nekaj misli ob nabirki za Zimsko pomoč

Naša uboga zemlja je postala velika dolina bridkih solza. Kamor pogledamo, povsod jok in stok Evinih otrok- lačni in sestradani, oropani iu iz rodne zemljo pregnani, obupani na pogoričih svojih ljubih domov, potrli od žalosli in v solzah se dušeči ob preranem grobu dragih očetov, dobrih sinov in zvestih bratov in sestra.

So nikdar ni bila življenska pot človeka porasla s tako bolečim osatotn in trtko nagosto prerašžena z ostrim trnjem, kakor je danes. — Ni peresa, katero bi moglo opisati skrbi, ki tarejo srca današnjih ljudi, beseda zamre na jeziku, ker jih dopovedati ne more.

Žalost nad pobitimi očeti, sinovi in brati, nad izgubljenimi domovi na eni strani, — na drugi pa moreča skrb pred bodočimi dnevi: »Kaj bomo jedli, kaj oblekli in kaj obuli«? In to popolnoma upravičena skrb. Saj se zdi, da'živimo v onem času, ko Ra je gledal sv. Janez v Skrivnem razodetju: >In ko i* Jagnje odprlo tretji pečat, sem videl: Hej Črn konj, in na njem jezdec s tehtniro v roki. In slišal sem glas. ki je govoril: Merira pšenico po denarju, tri merice. »Raz. 6., 5, 6. Denar — je bil delavčeva plača za en dan. Torej taka draginja, dn bi moral človek delati ves dan za perišče pšenice ali tri merice ječmena. — Danes smo prav na istem, kot je bil narod, ko je pela o njem žalostinka: »Vso njegovo ljudstvo vzdihuje in išče kruha; dali so vse svoje dragotinje za jed. da bi se poživili.« Zal. 1, 11.

Tej strašni stiski se je pridružilo pa

Se drugo nič manjše gorje, — gorje, da so premnogi pozabili, da je božje gospodarstvo tako urejeno, da naj prihajajo ljudem božjo dobrote po ljudeh. Božja pomoč se namreč poslužuje človeških src in rok, ki se morajo sočloveka usmiliti, da so pripravljene bližnjemu v pomanjkanju in bedi odrezati košček kruha in mu tudi drugače pomagati.

Organizem Človeškega telesa je tako sestavljen, da če trpi en ud, z njim trpe tudi vsi drugi; in zdravi udje pridejo bolnim na pomoč. Tako bi moralo biti tudi v človeški družbi. Saj smo vsi bratje in sestre enega, očota — eden od drugega odvisni, eden drugemu v oporo. Ta zavest o medsebojni povezanosti in vzajemni pomoči bi morala danes živo prešiniti vse one sloje — vse one, katerih vojna vihra ni pahnila v vrtinec trpljenja in bede, da bi priskočili ti zdravi udje človeške družbe bolnim, to je trpečim in gladujočim, na pomoč. To dejanje usmiljenja — je pravičnost. Revež je bogatinu enako vreden. In bila bi v nebo vpijoča krivica — še več — zločin, ko bi premožnejši sloji — pa bilo kjer koli — v mestu ali na deželi, ostali brezbrižni do bližnjega, ne meneč se za to, kako živi, ali dobro ali slabo.

Trpljenje in pomanjkanje naših bratov in sestra: siromakov in beguncev — je doseglo vrhunec.

Zato kliče in prosi te dni v imenu vseh teh pomoči potrebnih Zimska pomoč po časopisih in letakih, po pismih in reklamah, da je prišla zadnja ura rešitve za te ljudi.

Letošnje božično obdarovanje bo merilo naše zavednosti! Preglejmo omare: gotovo bomo našli kaj za Zimsko pomoč

NOVI GROBOVI

-f- Župnik Bogomil Krušič. V 33. letu starosti je po najnovejših poročilih že 15. januarja 1943 umrl Bogomil Krušič, župnik v Saborskem kod Plaškoga v Liki.

-f- Cecilija Krušič. 16. septembra je v 66. letu starosti umrla ga. Cecilija Krušič roj. Podbregar, soproga trgov, poslovodja v pokoju. Pokopana je bila na domačem mestnem pokopališču v Celju.

■f Valerija Rošfič. Po dolgi in mučni bolezni je za vedno zatisnila oči gospa Valerija Reščič. Blago mamo bodo pokopali v torek ob dveh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah.

+ Jožo Požar. V Ljubljani je izdihnil čevljarski mojster g. Jože Požar. Dragega rajnega bodo pokopali v sredo ob devetih dopoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. »

+ Franc Sturm. V Ljubljani je umrl g. Franc Sturm. Dragega očeta bodo pospremili na zadnji poti-v torek ob štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah.

-f- Franjo Mauser. Po dolgem bole-hanju je dotrpel g. Franjo Mauser, šef elekt. tehn. Narodnega gledališča v pokoju. Rajni leži na Žalah v kapeli sv. Nikolaja. Na zadnji poti ga bodo pospremili v torek ob pol treh popoldne izpred viške cerkve na pokopališče Vic.

+ Milenca Kunst. Med angelčke se je preselila edinka Milenca Kunst. Pokopali jo bodo v torek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah.

+ Mari ja Suhndobnik. V Bogu je zaspala po hudem trpljenju Marija Suha-dobnik. Drago mamo bodo pokopali v torek ob treh iz kapele sv. Petra na Žalah. Sv. maša zadušnica bo 19. ob pol osmih v cerkvi sv. Petra.

■f Franček Gradišek. Spravljen z Bogom je 2. decembra izdihnil v Trstu g. Franček Gradišek. Pokopali so ga EV. decembra na tržaškem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo v soboto 16. dec. zjutraj v cerkvi sv. Petra.

Naj rajnim sveti večna luč. vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje!

uiaBBBBaBBBaBBaeaiBBBBBBBBe

Pripravite prispevke, katere boste izročili nabiralcem za božično obdaritev Zimske pomoči!

OSEBNE NOVICE

Poroka. V cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani sta se v nedeljo popoldne poročila g. Janez Mam, zasebni uradnik, in gdč. Milka Vidra js, zasebna uradnica. Mladi par je poročil župnik g. Krizostom Sekovanič, priči pa sta bila urednik »Slov. doma« g. Slavko Skoberne in ženinov brat gosp. France Mam. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova 1

Bog je tako velik in vendar najde prostor v majhnem človeškem srcu. OVibelt).

Koledart

iVck, U. grudna: Aleksander, mačonec;

Diouizl ja, mučenica: Vlcotla, Škof. Sreda, 13. grudna: Lucija, devica ia mu. čenioa; Otilija, devica; Orest, mučenee; Evatraeij. mučeneo.

Operno gledališče: Opera:

»Cllvl««. Bed A. Ob 16.30.

Kino Matica: »Ciganska ljubezen« ob 16 in 18.

Kino Union:

»Gospa SUveHna« ob 16 in 1«.

Kino Sloga: »Tvoje Jo moje srce« ob 16 in 18.

Lekarniškt služba: Notno sluibo Imajo lekarne

mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr Murmayer, Sv, Petra cesto 78.

»Božična akcija« Zimske pomoči

Ob obletnici smrti blagopokojnccn državnega pravobranilca gospoda dr. Vidmarja Jožeta je darovalo nsluz-benstvo drž. pravobranilstvn v Ljubljani v počastitev njegovega spominu

Lir 'OO- T.,,. ,„• ,

Bratn Flscher, Ljubljana, Ulica 3. maja, sta darovala za Socialno pomoč Lir 400 namesto cvetju na grob gc. Mi-pi Perdan. <

Ravnatelj g. Vladimir Fischer, Ljubljana, Ulico 3. maja II, je duroval zu Socialno pomoč lir 400 namesto cvetja na grob gdč. Ivane Zorič.

Za »Božično akcijo« Zimske pomoči jc darovala rodbina dr. Josipa Pogačnika iz Ljubljane lir 600 nomesto venca nn grob blugopokojne ljubljene sorodnicc ge. Josipine Wessner.

Za »Božično akcijo« Zimske pomoči jc darovalu rodbina inž. Krnjčeva iz Ljubljane lir 400 namesto cvetja na grijb blagopokojne sorodnice gc. Josipine Wessner.

Vsem darovalcem iskrena zahvala.

Obnavljanje propustnic

Ponovno 6e opozarja, da je prošnje za

izstavitev propustnic, predložiti najdalj 1 nicsee pred zapadlostjo stare prepustnice, in sicer:

V notranjosti bloka, pri pristojni policijski stražnici,.

izven bloka, pa pri pristojni občini.

Oobrazcl morajo biti v vsaki točki, točno in pravilno v nemškem Jeziku izpolnjeni. Vse podatke, je pod točko 13 podati izčrpno, podrobno in resnično. In sicer tako, da je mogoče brez nadaljnjega povpraševanja ugotoviti, Jeli potovanje potrebno in koliko potovanj pride v poštev v določenem roku. Zlasti je točno navesti kraje (imo in naslov), v katere oseba potuje in za kakšen opravek gre.

V dokaz teh navedb je priložiti potrdila. Tudi v toh, mora biti nujnost potovanja utemeljena. Priporoči« splošnegn značaja, ne bodo upoštevana. Potrdila delodajalcev morajo biti, po delavskem uradu in socialnemu zavarovalnemu društvu. overovljena.

Prošnjo, katere v nasprotju z omenjenimi določili, vsebujejo samo splošne opombo (n. pr. »službeno«, »poslovno?, »nujno rodbinske zadeve«, pri katerih je cilj in povod potovanja nejasen, in katerim niso priložena zadostna potrdila, bodo brez nadaljnjega zavrnjene.

Tvrdke ln službena mesta, ulagajo prošnje za svoje nameščence, napisane na znanih obrazcih, v dveh izvodih na pristojnih policijskih stražnicah oziroma na pristojni občini.

Der Dienststellenleiter: W8lkjr e. H.

novice

Opozorilo

Radijske |iosliišalce o|K>/.arjamo, da bo govor, ki je bil v petek, S. decembra, ob pol 12 prekinjen, ponovljen v torek, 12. t. m., ob 19 kljub grozilnemu pismu, ki gn jo govornica pre-

jela. mmmamt

MaK« ««duSnlo« M pok. s- Vinkom Klu menSIčom Is Kovorja b« bo darovala v ljub. ljauskl »tolniol v torek, dne 12. dec., ob Mi8 pri oltarju »v. Krita. Pokojnikovi sorod nlkl In prijatelji vabljeni.

Ob obletnici mirti pok. g. Alojilja Peterlin« bo mnSa 12. u m. ob 7 v stolnici pri oltarju sv. Reinjega Telesa.

Ob drugi obletnici Junslklh mol la fantov Is Ajdove« In 2uteinberka, ki so 13. decembra 1912 P«dll za voro ln domovino, bo v torek. 12. de«. 1944. ijutraj ob sedmih črna pota sv. maia v »toluiol pri glavnem oltarju. Ob tej priliki se bomo »pomnili tudi drugih žrtev brezbožnega komunizma in zadoičovalt u skrunjenje poruSene cerkve In sv. Hc*. Teles«. V»i Ajdovčanl. 2u-žomberčanl. snaucl ln okoličani lepo »«b-I Jon11

Razglas Prevoda na 4. strani

Hauptmann.

Vsakdanja Ljubljana.,

Druga ndventna nedelja

Kovice iz naših podeželskih središč

Iz Logatca

Slovesna sv. mata za pakojnltn Antonom Zakrajskom bo 11 l m. ob I » cerkvi sv. Petra. Spomin na pallelnioo ujogote smrti. Dločan) vabljeni.

KongregaelJ« učiteljic In kongregtclj« gnspodlčen pri st. Jožetu vabila svoje čla-nloe, da s« udeleže sv. inaSo za pok. učlte-ljloo gdč. Ivo Kakovee. ki bo darovana v kongregacijski kapeli v čelrlok, 14. t. m--Ob žarkih skopega jesenskega son- I ob 6So. ca se je ljubljansko življenje ruzvi- Kongregarlja Marije Pomočnice t* go-

jalo na drugo ndventno nedeljo, ko so spe lma mni0 7nilllSnloo r,H p,^. svojo v stolnici praznovali veliko žegnnnje M(inW Karlo dr. LUjakovo v torek oh 7 v patrona sv. Nikolaja. Bila je ob zgrni- konKroBnciuk| kapeli. Polno&iovilnol njih dopoldanskih urah v stolnici le-

pi slovesnost. Pomemben .cerkv^go- | ^LIcU^J. s.p.dllb ^^^

na Poljanski cesti IS.

Gledališki koledarček za leto 1)1} je v

prodaji v Operi pri biljoterjili iu pri hln-gajnl, v knjigarnah ln vseh vočjlli trafikah.

stanovalci hlSe Vzajemne zavarovalnice so ob miklavževanju dnrovall V neencljevl konferenci za župnijo Mnrljlncga Oznnnjfr-nja 600 lir v korist ubožnlm družinam. —

Igralska družina v Logatcu je zopet prejšnjo nedeljo z uspehom nasto-

Eila v Prosvetnem domu v Dolnjem ogatcu, ko je spravila na oder prisrčno in plemenito, prav za b°zlčn> čas spisano Dickensovo igro »Cvrček za pečjo«. Ta igra je resnično takšna, kakor bi si jih še več želeli na ljudskih odrih, kajti njena plemenita ideja, njen optimizem, kakor tudi humor in komika ter živahen zaplet in razplet, nudijo obiskovalcem vse, kar si preprosti gledalci žele: malo tragike, "malo komike, malo sentimenta, malo zunanje surovosti, veliko pa notranje plemenitosti in plačila za dobroto, ki je je v ljudeh več kot zlobe. Tudi na odru v Dolenjem Logatcu je uspela, dasi je komika morda bila pretirana ter je igri še manjkala tista izglaje-nost, ki bi zasigurala enotno občutje in nemoten tempo razvijanja, občutje bi bilo tudi boljše, ko bi igro v noši pomaknili v preteklost. Kakor pri prejšnjih igrah, je tudi to pot vzdržala središče igre gdč. Majda Ursiče-va, vendar je bila v Postržku boljša, kjer ji je njena naivnost bolj ležala. Močno teatrsko postavo je postavil Vrhovnik s karikaturo zlobnega trgovca, le da je premalo poudaril njegovo zlobnost in šel v karikiranju predaleč. Toda vztrajal je v svojem pojmovanju dosledno do konca ter je žel uspeh. Drugi igralci so več ali manj dobro rešili svoje naloge. V splošnem bi se

eno ali drugo, kar bodo igralci gotovo dosegli pri ponovitvah. V Gulebovi vlogi bi radi videli g. Uršiča, staregu igralca, ki bi za svojo petdesetletnico bil močan soigralec ob svoji hčerki Majdi ter bi tako lepo proslavil svoj življenjski jubilej, h kateremu mu čestitamo. Ob Vrhovnikovem trgovcu pa smo nenehno mislili na zdaj že pokojnega domobranca Cerarja, ki smo ga doslej še vselej videli v podobnih vlogah na tem odru. Culi smo, da je že imel to vlogo v rokah. Toda krogla mu je iz zasede pretrgala življenje in zdaj že počiva na Orlovem vrhu. Tako je tudi ta igralska družina dala svojo žrtev na oltar domovine, za srečo na domačem ognjišču, kjer naj zopet zapoje narodu in nam vsem simbol družinske sreče in ljubezni: Dickensov — cvrček.

Z Vrhnike

»Vrhniški domobranski oder« pripravlja za nedeljo 17. decembra v prosvetnem domu na Vrhniki veseloigro s petjem »Svojeglavček«. Med odmori bodo razni pevski nastopi. Na to prireditev že danes opozarjamo.

Novo! »NAŠA KNJIGA« Novo!

Merežkovskij D.: »Napoleon«

Prevedel dr. Anton Mrak. 348 str. L 140.

Javornik M.: »Pero in čas«

Izbor iz let 193t—1941, 328 strani. L 130. Obe knjigi sta elegantno opremljeni.

vor jc imel prevzvišeni škof dr. Gre-gorij Rozman, ki je nato opravil tudi pontifikalno sveto mašo. Stolna fara je skromno obhujala svoj cerkveni proznik.

Miklavžev teden jc minit

Se vedno jo mnogo pogovorov o Miklavževih darilih, zlasti so meščani kritično premotrili vse, ki so bili de- »og plačaj! ležni v večji meri Miklavževih daril. 1 Na zunaj je bil letos Miklavž res pruv skromen ter je svoja obdarovanja zelo omejil. Ni se Miklavž rad pokazal na ulici, toda po raznih hišah je nastopal šo pruv svečano. Po privatnih stanovanjih, tako pravijo poučeni kronisti, je bilo mnogo Miklavžev s spremstvom, ki so delili malčkom in tudi odraslim darila. Neki brivec, strokovnjak v izdelavi lasulj in brud, je za- M Ur namesto evetja n« grob pok. ge. Krl-upul kronistu, da že kmalu ni napra- *al Olge; rodbina g. Gvldn Cadeža 200 lir vil toliko Miklavževih sivih brad kot namesto venca na grob pok. g». Kozi Zaje, letos. Napravil jih je do 60 in lahko soproge Inž. Rudolfa Zajca. - Plemenitim bi jih še več, a ni imel zadostnih pri- dobrotnikom so društvo najtoplejo zabva-poniočkov. ljuje.

------■ Učitelji — pevell Prihodnja pevska vaja

Varčuite z vodo! I>0 v 8r(m,°- m-> w d » oiasbum m«

___;_* | tlel. — Pevovodj«

Naznanila llublfanskih prireditev

Formicot pustilo za deslni«ktljo

ust In grla dobite v lekarnah.

Podpornemu društvu z« gluhonemo mladino v Ljubljani so poklonili: rodblnu g. Stefanelos« Antona 100 lir namesto venca nn grob pokojnega g. Marlncn Franca; prlja tel jI pokojnega g. Marinca Franca 5.10 Ur namesto evetja na njegov grob: g. Kle-menčlč Savo, uradnik železniško direkcije.

tudi pri tej zasedbi dalo izgladiti Še I LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI

Operno gtedalISče

Uprava državnih gledališč v ljubljeni

ohvetča p, n. abonento ln ostalo občinstvo, da se bodo vrSilo odslej vse predstave, dramsko in oporne, samo v opornem gledališču. P. n. nbonentl so seveda pri toh predstavah poslužujejo svojih opornih aodožev. — Ker obsega oporni avditorij voč sedožev kot dramski, bo odsloj tudi noabonlrnnemu občinstvu dana možnost nakupa vstopnio pri abonentskih dramskih predstavah.

Opera s

Torek, 12. decembr«, ob 16.30: Operna predstava: »Cllvla«. Red A. N. Dostal »Cllvla«, opereta. Osebe: E. W. Potterton, finančnik Iz Chlcaga - Mll-činskl, Olivla Gray, filmska Igralka - Bu-kovčeva, Juan Damlgo — Koren, Jola, nje-

KULTURNI OBZORNIK

Dve Volaricevi skladbi

Dve Volaričevi latinski maši za moški

zbor je izdala »Katoliška knjigarna« v Gorici. Ena — na čast sv. Andreju — je za troglasen moški zbot z orglami, druga

_ sv. apostolu Petru na čast — je za

četveroglasnl zbor. Kjer poje manj glasov, nastopajo tudi orgle. — Zelo prav je, da so Goričani Izdali ti dve deli, ki nam Volarlfia kažeta čisto od nove doslej neznane strani. Doslej smo ga poznali le po njegovih kfajših, živahnih, poljudnih, svoje dni močno užlgajočih moških zborih iz značilnega čitalniškega obdobja, Tu se nam kaže od nove strani, ki je tudi dobra, morda celo boljša, tako da je Volarič prav po cerkvenih delih verjetno največji, čeprav cerkvena glasbena dela danes malo aH celo nt6 ne veljajo. — Obe maši sta hvaležni, lahki, hkrati dobri, boljši kakor mnogo takega tujega ln domaČega blaga iz tiste in poznejše dobe, zelo porabni, prikupni. Melodično skladbi gladko tečeta; če gladki tek kdaj hote zastati, se brž zopet požene; tako da sa znova živahno razgiba, kar ognjevito povzpne. Seveda se pa vsemu delu poznajo klasično romantične usedline. — Harmonična plat je preprosta, jasna, prijetna, pa vendar kaže veliko, pogoato močno mikavno raznolikost. Modulacije so lepo, vedno utemeljene; zelo spretno rabi tercno sorodstvo (n. pr, (jul tollis — v Andrejevi maši); Zelo učinkovita, slovesna sta konca Glo-rije in Čredo iste maše, učinkovit fan-farni konec »Čredo« 6v. Petra maše; učinkovite krnnkn s« vzpenjajočo eek-vence, učinkovit sicer rahli, iz bistveno harnonsk« podlage rastoči kontrapunkt,

s kako figuracijo ali semlerlja za oporo ali večjo barvitost, je že tudi prav. Toda mora brž zopet nastopati brez bergel

bi se nihče ne branil še enkrat posluSati že kolikortoliko znano delo.

Vprašanje je seveda, ali ne bi ti kon-

kadar nastopa, ko je strogo g asbeno gledan izvečine bolj figuracija kakor samostojno oblikovan kontrapunkt. Na poslušalca pa morda prav tak še močneje učinkuje, ker mu je laže umljlv.

Izdajo je priredil in zboljšal znani goriški skladatelj E. Komel. Kakšen je njegov delež, ne moremo presoditi, ker prvotne izdaje nimamo. Sodimo pa, da je pred vsem spremljanju dal bolj orgelsko obliko; saj po nekaterih ostalinah opravičeno domnevamo, da je epremljan|e prvotno imelo malo bolj klavirsko obliko.

MoSkl zbori bodo po teh dveh mašah radi in s pridom segali. Zlasti še danes, ko so se znova začeli močno poživljati. Doba izza Foersterja jim ni bila naklonjena; naša vodilna cerkvena glasbenika sta jih kar skoraj načelno odklanjala s stavkom: Mešani zbor je pač najlepši ... Stavek je sicer sam po sebi resničen, v dejanskem življenju je tudi petje moških zborov našim Slovencem povsod, ne samo na kmetih, V6aj za spremembo zelo zaželeno. Je pa hkrati za naše fante močen vzgojni pripomoček, ki nje some tesneje priklepa na corkev, vernikom pa udeležbo pri božji službi napravlja bolj mikavno in šo ožjo po tehtnem, stvarnem, globokem besedilu, ki_ skladbe za moški zbor kar redno odlikuje.

Organisti bodo glede spremljanja morali biti nekoliko oprezni, da zbora ne bo kvarilo, topilo, uničevalo. Celo pri troglasnih mestih bo izvečine najbolje, če spremljanje opuste, saj moški zbor tudi troglasno polno zveni. Spremljanje pa

• .1 v I ___M^lbl rthloTl

Komel je Volariču pa tudi vsej slo- ] certj oz. koncert terjali preveč zaprek v

1 1 J1__, • _ —l^A^ln nnnrauu ---------:.... .. 1 : .,* n,ni.,.,..!pnrtill _ vlncll Tn

venski glasbi s pričujočo izdajo napravil veliko uslugo.

Cene skladbam so takele= M. s. Petri part. lir 15, glasovi po 4 lire; M. s. An-areae partit. lir 20; glasovi po 8 lir. — Dobe se v »Katoliški knjigarni« v Gorici.

— MoSkim zborom priporočamo. Ki.

Predlog k sinfonifnim koncertom. — V obeh ljubljanskih časnikih je bila dne 6. decembra t. 1 objavljena nolica. kjer obiskovalec naših sinfoničnih koncertov predlaga vodstvu ljubljanskega radia, nuj ponovi zadnji sinfonični koncert s solistom Miranom Vihrom |K>d Sijančevo taktirko.

Vodstvo radia je to željo upoštevalo

— koncert se bo ponovil. Vendar pa bi predlagal drugo misel, kalero bodo obiskovalci gotovo z zanimanjem sprejeli.

Ze od novembra 1942 itnamo v Ljubljani vrsto sinfoničnih koncertov, ki so želi dovolj pohvale, pa tudi precej graje. Koliko so bile kritike utemeljene ali no

— bodisi kot pohvala, bodisi kot graja

— ve vsak resen obiskovalec koncertov. Dejslvo je, da smo čuli v teh dveh letih kopico del, ki so bila po večini kaj povprečno izvajana. Od teh del pa so nekatera, ki so res pravi glasbeni biseri iu so terjali od dirigentov, orkestra in solistov veliko resno priprave. Sad smo gotovo vsi opazili, zlasti velja to za solistične koncerte. Skoda pa ie, da so ves trud, ki so ga imeli izvajalci ob priprav-ljanju koncerta, pokaže občinstvu le enkrat. Zato bi predlagal, naj se iz dose-

zlasti čveteroglasni moški zbor obteži, , danjih koncertov Izbero najboljša in naj-zameili, nejasno, kar mazavo napravi. | bolje izvajana dela, k«l«a bi ses.avljala Če orgle ob pavzah kdaj vmes posežejo nekaj prihodnjih koncertov. Trav gotovo

spominu ali v' memoriranju — zlasti za soliste. Znano pa je, da delo, ki že enkrat »sedi«, še daleč ne povzroča toliko truda pri ponavljanju, kot pri prvem študiju. Gmotna plat koncertov pa je spričo današnjega obiska itak več kot sigurna. Za primer naj navedem nekaj del, ki so bila res lepo izvajana in ko kot delo sdmo zaslužijo vso pozornost. Z zvezdico označena dela niso bil aizvajana v okviru koncertov ljubljanskega radia.

Bethoven: Klavirski koncert v G duru" (Lipovšek—Ilubad), 6. simlonlja (»Pastoralna« — Sijanec), — eventualno prihajajo v poštov še: »Erolca«* (ftijnnec), 4. ainfonija (švnra), Leonora 3. (ftijanee), Egmont* (Ilubad) in Klavirski koncort v Es duru (Trost). Brahms: 2. simfonija (Buchholz), Violinski koncert (Viher—Si ja.nec). — Chopin: Klavirski koncert v E molu (Trost—ftijanec). Čajkovski) Klavirski koncert v b molu* (Trost—Stritof), Violinski koncert (Drmeli—Šijancc* in Staničeva—Švara). Dvofak: 5. simfonija »Iz novega sveta« (Sijanec). — Grieg: Klavirski koncert v a molu" (Trost—Sijanec). — Lajovic: Pesem jeseni (Sijanec). Lipovšok: Šuita za godalni orkester (Sva-ra). — Liszt: Les preludes (Sijanec* in Buchholz). — Mozart: Haffner — serena-da (Sijanec). — Ulmski-Korzakov: Šeherezada (Sijanec). — Stik: Radtiz In Ma-hulena (Sijanec). — Skcrjanc: 5. slnlonlja (Šijancc). — Toinci Variacija (Sijanec). Wagner: Preludij in Izoldina smrt (Sijanec).

Težava se pojavlja seveda tudi v tem. da smo izgubili Stritofa in da Btiehholza ni več tu. Vendar pa ?e tudi premo?!! z malo dobre volje. — Slalni obiskovalec.

gova »estrlčn« - Barblčevo. Lello IWn, paročevaleo — M. Snneln, Caudillo, krčmar

- KoroSeo, Diaz, stotnik — llumer. Vald-vlo, kriminalni inšpektor — BoStjnnčič, predsednik sodišča — Skabar, Pepe Sule — Zupan, filmski režiser - Frellh, filmski Igralen — Bralnik, fllmskn Igralka — Po-nikvarj&va, Laya — Japljeva, prvi gaueho

— Kobal, Amaconka — Golleva. Kraj: V južnoameriški republiki Dollguar ln okolici; ča«: sedanjost, Solo pleSeta Japljeva In Pogaftar. Seena Inž. B. Franz, kostumi J. Vilfanova. — Vstopnice, kupljene la to predstavo, ki bi morala biti uprizorjen« v četrtek, 7. t m,, ostanejo v veljavi z« današnjo uprizoritev.

Otroci, ki so sodelovali lani pri mladinski opereti »Princeska ln zmaj«, naj se zanenljl-vo javijo v Operi v sredo. 13. t. m., med 10 In 11 ali pa med 18 Inll.

Massenelova »Thals« v deloma novi u-sedhl prido v tekočI sezoni na spored, tokrat. pod muzlknlnlm vodstvom dirigenta D. žobrota ter B. Popovim kot Atanaelom, I). Cudnom kot NloIftRom ln E. Kriotovo ter V, BukovSevo v vlognh suženj.

Drama: Sred«, II. decembra, ob ld.SOi »Matiček se

ženi«. Rod Sroda. Četrtek, 14. dccemhr«, ob 16.30: »M«riJ«

Stuart«. Red B.

Naslednja premiera dramskega repertoarja v rož. 1 j i prof. Šesta ho čeSka veseloigra Fr. Ks. Svobode »Poslednji mož«.

•OddaialSbi iknplni SaflPBBSR« primorje-

RADIO L3UBL3ANA

Dnevni spored t« 11. december!

7 Poročila v nomSčinl — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročil« v elovonSčtnl — 9 Poročila v nemSčini — 12 Napoved »poroda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini, poročilo o položaju In poročila v slovenščini — 12.45 Konoort ta raz-vodrllo Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. fiijanca — 14 Poročil« v nemSčini — 14.13 Od dvoh do treh, Saro meb — 15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 17 Poročila v nemSčini ln slovenščini — 17.15 Popoldansko krntkočasje — 18.30 Pregled Športnih dogodkov v nemSčini In slovenščini

— 18.45 Zdravnltka ura, Inž. Mirko Lindt-nor: Prolirana tn živila — 19 Slovensko ljudska oddaja — 19 :i0 Poročila v »loven-SČinl — 19.45 Prenos aktualnega predavanja

— 50 poročiln » nemščini - 20.1.1 Komorno glasbo Izvaja komorni trlo. violinist A. Dermelj, čollst 6 Sedlbaunr, pianist M. Li-povSek, solist A. DermolJ, pri klavirju M. Llpovfek — 21.15 Dunaj pozdrnvlj« Ljnb. ljano - 22 Poročiln » nemSčini, nnpnved sporeda — 22 15 Plesni orkester vod! M Vo-dnplvpn — 4* Zrenos osrednjega nom*ke-g« sporeda.

r,

Spor!

LAAkAlkAAAAAkAk

Boks v Ustionu

l'" dolgili 1 u ulj smo v sobu to .pet gledali bolisius.jo priredi.ev uušmu mestu. SSSK Herrae* jo bil prireditelj in je zu tu iiaoioit najel veliko uuion»ko dvorano, ki jo bila Eii;ji)iujeua do zadnjega kotieka, Vsega sku-l'Uj je nastopilo sedem patov, od kntorib sta bi!« dva juuiorsku. Uoroi ostalih politi pu. rov j>n so bili po večini naši rojaki r. Jese-n.u iu lirnnja, ud napovedanih pa' je nastopil v ringu lo bivši jugoslovanski prvak v Muji nlitesrori.il Eisenrclch iz Zagrebu. \r celim so labko reče, du je bil program precej drugačen k ukor pa so ga nam napovedovali prireditelji, Manjkali so najboljši KnroAei iu lako ho hiil gledalci gotovo prikrajšani z« najboljše partije. Urez ozira na to dej.stvo pil so se vsi nastopi)joči po sva. jib nn.iboi.U. h nioScli potrudili prikazati številnemu občinstvu vso lepoto boksaškegn športa. To jim je vej nli manj tudi uspelo iu v dvorani je iiiio precej navijanja i" hodrenja »daj za tega, zdaj za onega bore«.

Tudi ta prireditev se je aačelo s četrt-itrno zamudo, kur pa je ruzumljivo, saj je bil za postavljanje lingn lo skopo odmerjen čas. Zadnja kiuopredstava se je končala tnalo pred šesto, do nastopa Pu Je bilo oprn-\ iti še mnogo dela. Borilni prostor je bil lepo razsvetljen, tako da so gledalci tudi v zadnjib vrstah in na balkonu lahko razločno videli, kaj se dogaja na odru in sle. diil borbam tne.l vrvmi.

Kot prvi par sta nastopila dva junlorjs-dečku, ki sta pokazala, kako uspešno more v« tak tnnte gojiti lo panogo športa. Posebno manjši Vllčnik iz Celovca je navdušil io prisotne, saj je bil kakor petcliuček-Venomer se jo zugunjal v svojega nasprotnika iu mu dajal lepe in tudi učinkovite u ia.ee. Ob koncu igre ga j« sodnik priznal zu zmagovalna. Takoj zu tem juuiorskim parom pa stn nastopila

Volčič In Majulk, 1'rvi Kranjčan, drugi ■lescničuu. Obu sta imela veliko občinstvu zase in zaradi tegu jo bilo tudi precej ua-vijanja. Volčič se je pokazal r.a boljšega borca, liha boljši refleks in jo udarnejši kot njegov soboree. Ma.nik pa jo preračun-ljlvejši in iiua močnejši udarec, žal pa tega pvminlokrat uporablja. Volčiča odiikujo tudi precejšnja gibčnost, številnejši udarci iu pa dobro kritjo z levico. Borba je bila lepa in napeta. Volčič je dstat zmagovalec P > točkah. V drugem paru sia nastopila Jeseničau

Pristov lu škafar. Slednji je Ljubljančan. Pristov Je znan jeseniški boksar, ki razpolaga * precejšnjim ropertoarjem bo-Vsuškega znanja. Vse zanimanje gledalcev j« bilo pri tej Igri obrnjeno na domačina Škafarja iz LjubUaue. Škafarju so pozna, da že dolgu leta nI i mol priložnosti intenzivnega treninga. Bil je neelastičen, slabo .ie kril obraz iu zaradi te hibe niu je na-tprolnih prizadejal udarce prav v obraz.

jo dolga lota počival je dokaz tudi to, da je po nekaj udarcih v obraz začel krvaveti z uosa, kar jo pri bolj rutiniraniU bo-t»fcrjih redkost. Vsaj ta večer ni bilo opa-Sfiti nobenega podobnega priinoru. V ostalem pa bi znal Škafar postat! uporabljiv borec, saj ima precej močan udare« in do. bar refleks. Več pa bi moral uporabiti v borbi tudi levico, ki I udi v obrambi ni ve-tle!. kaj bi z njo. Vse simpatijo za času borba so bilo na strani domačina Škafarja, vendar pa je osial na koncu poražen. Veseli pa smo, da smo imeli vsaj enega domačina, ki s» je upat »pustiti v borbo s precej boljšimi borni, Najlepša borba vsega večera pa je bil nastop

Zupan In Elsenrelch. Zupan je okrožni in pokrajinski boksarski prvak, Eisenreicli j.a jo bivši jugoslovanski boksarski prvak \ svoji kategoriji. Pri njima jo bila takoj opazili naslednja razlika: Zupan jo mnogo močnejši od svojega nasprotnika, lepo razvit, dobro hranjen, zaradi tega elastičen, poln življenja, udarec ima močan in precizen in zne. Izrabiti nasprotnikovo nepazljivost. EiseHre.ieli pa nas jo žo po prvi'b udarcih prepričal, da je v normalnih razmerah boreo velikega formata; žal pa jo zdaj precej izven forme. Pod istimi življenjskim! pogoji bi nudil Eisenreich gotovo mnogo trši odpor iu težko bi bilo reči, kdo bi ostal zmagovalec v ringu. A kljub vsem okolnostim jo nudil Eisenreieh precej odpora. Videti je bilo, du ve, kako Se boksa in da ima precej borb za seboj. Zmagovalec« .io bil Ztipau, ki ae je pokazal z dobro st.ro. ni. Tudi močnejšega partnerja bi tokrat ukrotil, saj je bil v fdrmi. Po tem nastopu .io bilo pet minut odmora. Po odmoru je bil na sporedu nastop dveh nurašea.inikov. Spet

GUNNAR GUNNARSSON:

jo Uustopil mali Vilčnlk, ki jo zu glu\o vočjčga nasprotnika že v prvi luudl kar trikrat položil na kolena. Tudi sleor je kar lepo boksal, sovodu zu svoja leta in ga jc sodnik proglasil zu mladinskega prvaka to-gu vočern, V nadaljevanju lekuiovuuja sta nastopila

Smolo iu Koprlviiik. Oba sta Jrseničuna. Izmed seniurskib parov je bilu borbu med obema najbolj enolična in ni mogla ogreti. Za zaključek boksarskega večera jo bila borba mod

Prislovom in Vldlceui. Pristov jo nastopil ta veeer že v drugo in jo prav v tej borbi pokazal mnogo več kukor prvi, ko sc jo pomoril s Škafarjem. Po postavi jo bil Pristov manjši in slabejšl od svojega nasprotniku Kranjčana Vidiea. Pristov Jo bil v tej igri dobro razpoložen iu jo bil v stalni ofenzivi. Vidic pa jo bil čisto po no-potrobnem v vodili obrambi. Vidic jo držal svojo desnico vso preveč v obrambi in je lo malokrat udarjat z 11.0. Pristov je tudi v tej borbi ostal zmagovalec, kar jo gotovo zaslužil.

8 tcin je bil boksarski večer pri kraju. Ka splošno se labko reče, da so nam boksarji pokazali povprečen boks, saj jo bilo vso proveč namernega, kar jo bilo borcem samo v odpočitek, Sobolni boks pa jo bil Po dolgih letih za Ljubljano nekaj posebnega iu v tem jo vrednost tega nastopu. Z avtoriteto in strogostjo Je vodil vse borbo g. Blabušck s Celovca, sodnika za točke pa stu bila prav tako dva Celovčuna.

Hermes: Gorenjska 3:1 (0:0)

To dveh nodeljah so se nam včeraj spat predstavili gorenjski nogometaši v borbi proli okrepljeni enajstorlcl llcrinesa. Tok-ma jo bila na stadionu Hermesa iu se je broz slehernega vzroka začela e točno Iti minutno zamudo. l"'o že lii nikakih ovir, hi bilo v bodočo več kot dobro, da bi se športniki pokazali za točne, kar bi Jim bilo lo v čast.

Gorenjci so tudi tokrat nastopili v svoji najuioenojšl postavi. Njihovo vrsto je okrepil tudi še Dorrien, član celovškega kluba KAC. Hcrrne/.uni pa 60 imeli v svojih vrstah Kmolejo od Ljubljane in Bajen od Mladike. Smole jo igral srednjega napndalca, vendar pa mnogo manj uspešno kot bi sicer mogel ln znal zaigrati na krilu. Mnenja smo, da se bo Smole v sredi napadalnega kvinteta čisto pokvaril in da ga ni pametno postavljati na mesto kamor ne spada. Dober jo bil Bajco v zvozi, vendar za hitro moštvo precej prepočasen. V ostalem jo bermežan. ska enajstorica zapustila dokaj medel vtis. Ni bilo pravo povezanosti ln posebno v prvem delu igre vse preveč nabijnnjn. Dobra sta bila branilca, pa tudi vratar je zadovoljivo opravil svojo delo. Krilska vrsta je bila povprečna, le srednji krilec jo opravil zadovoljivo svoje delo. V napadu je bil tokrat dober Brodnik, zadovoljil je Bajec, ostali pa «0 dali povprečno igro. Gole za bormežansko barvo sta dala Brodnik dva iu Bajec. Lep jo bil gol slednjega.

Gostje so dali tokmt precej slabšo igro kot smo jo videli o,l njih tedaj, ko so nastopili proti SK Ljubljani. V njihovi onaj-storloi bi bilo omeniti prav solidnega branilca Murtelauea, prodornega Jancžiča na levem krilu in pa do neke mere zadovoljivega Sloknna na drugem krilu. V ostalem pa moštvo ul imelo svetlih točk. Moštvu ee pozna, da nima za seboj kaj prida treninga in da žo precej dolgo ni igralo z močnejšimi nasprotniki, kar bi jim dalo potrebno rutino, povezanost in skupno igro. Gorenjci so igrali bolj individualno in se prepogosto-krat izgubljali v igračkenju iu či»to nepotrebnem. driblingu, kar jo bilo vsemu moštvu mnogo bolj v škodo kakor v korist.

O celi gri in obeh nasprotnikih ne gre, ila bi izgubljali kaj več besed, ker sta dali obe moštvi, kakor ža rečeno, medol nogomet, ki je del gledalcev v mnogih situacijub bolj zabavni, kakor pa, da bi jih ogvel, kar se tiče lepote igre same. Ta medlost je mnogo bolj neopravičljiva pri Hermežanih, saj se prav slednji ne morejo pritoževati, da so bili v težkih igrah zadnjo časo prikrajšani. Lepih in dobrih nasprotnikov so imeli dovolj, kar pa so se naučili iz vsega tega, je bilo malo. In to malo smo videli včeraj. Gledalcev je bilo okrog tisoč, ki so več nli manj prišli na svoj račun. Tekmo jo sodil g. Kos.

Obvestila Prevoda

Prodaja drobovine za delnvcc pri težkih delili

V torek, dne lž. t. m., dobijo delavci pri tožkih dolih na odrezek »TD 9« dodatno živilsko nakaznico zu mesec november 1914 od štev. 201.500 do 305.000 (z zelenimi črtami ali brez njih) drobovino v razmerju 25 do 50 dkg in sicer: 21 dkg ledvic, jeter ali src ali 40 dkg vampov, govejih gobcev ali 50 dkg pljuč

Drobovino bodo prodajali mesarji: Cor-nivoo Stanko, Kastelio Alojzij, Lavtižar Frauc, Potrič Jakob, Kocjan Jože in Solau Frano na mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu od 8 do 15.

Imetniki dodalnih živilskih nakaznio od St. 201.000 do 201.000 dobijo drobovino dopoldne, od št. 201.000 do 20,1.000 pa popoldno.

Cena drobovine jo sledeča: jetra, ledvi, ee, srca 22 lir, gobci, vranica 10 lir, pljuča in vampi J4 lir za kg.

SSlužbs R

__c.oio« tU

TKALKO

sprejmem lakoj. Nasl. v upravi »Slov.« pod 51. ItiroO.

| Ksijsimo J

PUEšITI^ODEJI

v dobrem stanju, kupim za novopoiočenea. Naslov pustite v upr. »Slov.« pod št. 10.782.

«500 kg OTAVE

nujno potrebujem —

Clučum dobro. Ponud-e upravi >Slov.c pod »Otuva nujnoc 10838.

PISALNE STROJE dobro ohranjene, nolj. še znamke kupi ntkoj po naiviSji dtievoi eeni ivrdke »t»cre»u Prešernova ul. 44.

STEKLENCE vseh vrst. plcteuke-pločevina^te sode in Šiviljske odpadke stalno kupuje »Metaliae, Gosposvetska eesta 16, naspr. Delavskega doma, tel. 32-88.

fPclzvedleJ

Okroir 400 LIR

sem izgubila v bližini stolniee. — PoStencpu najditelja prosim, naj odda denar v upravi >Slov.< pod St. 10839.

torbica

z denarjem je bila najden« na Starem trmi. Dobi se Sturi trg St. U pri Franei Ko-»euina ali pri ilumar.

jL RaznoJ

""Vtedilniške

odprtine popravinou da

Sl.< poj >Sc izplača«.

OtrojO

STARE STROJNIC DELE

tudi neuporabne, kupi Strojno tehnična pi. sama. Rimska e. 13, telefon 17-55.

ZBIRKA

»SVET«

,EL K£IXO »UNION* ""

Zona spada k možul »GOSPA SILVEUNA«

Ileinricb George. Marin Tasnndy. Carla Rust, Paul Uichler P r e d s t a v e oh li In 18.

rEl KI!VO »M ATI C A« ™

Vroča kot plamen je... »CIGANSKA LJUBEZEN« z Altilo Uorbiger, Ileidemarie IIatlieyor P r c d s t a v e ob II lo 18.

,EL ICIttO »slogaV^*

Prekrasen glasbeni film

»TVOJE JE MOJE SHCEc Bcnjamiuo Gigll Theo Lingen

l'uul Kemp. Predstave oli ll I* 18

Vsemogočni je poklical med svoje angelčke ljubljeno hčerko, edinko

Milenco Kunst

Pogreb nepozabne hčerke bo v torek, dne 12. t. m. ob pol 3 popoldne z žal, kapele sv. Marije, k sv. Križu.

Ljubljana, .dne 11. decembra 1944.

Neutolažljiva: stana in matija, sta risa ter slara mama in stari nta.

if Umrl ie naS ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric iu svak, gospod

Jože Požar

čevljarski mojster

Pogreb bo v sredo, dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne z Zal. kapele

sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana. Sajevee, Gorenja vas pri Ribnici, dne 10. dcccmbra 1944. ivana mi. novak, žcua; josko, sin ter ostalo sorodstvo.

Nil BREGU ŽIVLJENJU

Roman

Stopila je po dvorišču setn in tja in zaklicala z inalcc nejevoljnim Klanim. Pa še zmeraj ni bilo odgovora. Potem je nehala klicati in je šla spet noter. Sera Sturla in 1'innur sta prišla in <=e usedla za mizo. Govorila sta, da ho to leio bržkone dobra letina za pa--o. Sigrtin je pozvala otroke:

»Ali niste videli kje Solvlja in Bli-do?«

Pač, pač, videli so ju. A to je bilo /e zdavnaj — okrog poldne.

Sera Sturla je postal pozoren.

»No, bosta že prišla.« je rekla Sig-run in sedla. Začeli so kositi.

A Sera Sturla je postal čudno nemiren. Pojedel je juho. a ko so mti ponudili skledo z ribami, jo je dolgo držal v roki, ko da bi izbiral ko«e — in jo je potem dal drugim, ne da bi >1 kaj vzel. Oba prazna prostora z ne-ttotaknjenimu krožnikoma stu mu vze-ia ves tek. Sisrriui se je Začudena ozrla vanj. ko je dal skledo dalje. »Ali ne boste jed.M, Sera Sturia? sveže rrbe so,« je rekla.

Zmajal je le z glavo, porinil že zviti prtič v obroč in vstal.

»Dober tek,« je dejal — in se priklonil gospodinji: »Najbolje bo, da grem ven in pogledam, kje sta otroka,« jc dodal.

Vsi so hoteli iti zdnj namesto njega, tndi Finnur je vstal'. Sigrun jc župnika zaprosila, naj vendar ostane, da bo ?e ona poslala po otroka. A Sera Sturla je bil že na pragu.

»Ne, ne, zdaj grem,« je na kratko odvrnil in se premagoval, dn bi prikril svoj nemir. »Vi le kar sedite.«

Ko je prišel von, je zaklical otroka po imenu — še in še. A ker ni dobil odgovora, je odšel na eno od čiri, odkoder je lahko videl daleč vzdolž fjorda. 7. roko si je zasenčil oči. ker je, da stn se večkrat igraln tam zgora j ni mogel otrok nikjer odkriti. Vedel je, du ste se večkrat itrraln tnm zgora j med klečmi iri je od^el še bolj navzgor. Spet ju poklical — dolgo je prisluškoval, vendar zaman;iEdini odgovor, ki ga je dobil, je "bil odmev njegovih lastnih klicev, ki je od-

bijal od čeri do čeri in postajal zmeraj tišji, dokler ni zamrl. Ko ga z žup-nišča niso mogli več opaziti, je začel teči, skakal je s te kleči na drugo, spet Uiral — a vselej ga je obdala tišina bolj na gosto in težje. Ko je menil, da otrok ni tu med čermi, je krenil proti domu. Skušal je iti počasi; silna teža ga je navdajala in ves je bil zasopel. »Zdaj sta brez dvoma že doma,« se je skušal pomiriti.

A domov ju še ni bilo.

Vzel je klobuk v roke.

»Gren; dol v mesto in bom povprašal,« je dejal. »Iti potem bom šel še po bregu. Če bi hoteli koga poslati tja dol? Med čermi sem že iskal...«

Odšel je z naglimi koraki.

Sigrun in Finnur sta se zdaj tudj vznemirila. Finnur je šel' sam vzdolž obale, spotoma je dobil župnijske konje, stopil je k enemu od njih, vzel vrvico iz žepa in mu jo pretaknil skozi gobec, poiskal si je žilavo korenino, ki jo je z hožkom brž obdelal, se povzpel konju na hrbet in zdrevil do konca fjorda in «pet naznj in više k čerem. Kon j je bil kmalu ves oblit z znojem in travnato zelene pene so mu v velikih kosmičih frčale iz gobca.

Medtem je bil Sera Sturla odšel dol k hišam ob sidrišču. Vstopil je v prvo hi$o, ki je prišel mimo nje.

»\ li sle ka j videli Bhdo?« je vprašal. Njegov glas je bil še miren, a tista brezbrižna trdnost, ki jo je s Iru-

Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče Jn sin, gospod

Mauser Framo

šef elekt. teh. nar. gledal, v pok.

Blagopokojni leži na Žalah, v

kapeli sv. Nikolaja. Togreb bo v torek, dno 12. t. m. ob pol 3 popoldne izpred Viške cerkve na pokopališče Vič.

Ljubljana, 10. decembra 1944.

Globoko žalujoči: Helena roj. Vrhunc, soproga;

Jerica por. Likovnik, hči; Janez, sin; Cecilija, mati, Frane Likovnik, zet in oslnlo sorodstvo

Najtoplejša zahvala

i vsem, ki ste nam stoli oh strani nli kakor koli izkazali pomoč in sočutje ob smrti naše Ijubljfeae, nnm nepozabne soprojre, mame. stare mame, hčerke, sestre, tašče, snahe, svakinje ia lete, gospe

Maksimiliane Weber

roj. Križaj

soproge v iS. inšpektorja drž. žel.

Vsem Številnim prijateljem in znancem, ki ste jo danes spremili na nje-ui zadnji poti ua po kopu I išče v D. M. v Polju k njenemu večnemu počitku. — Sv. maši zadušnicj se bosta brali v sredo 13. t. m. ob >/t7 v farni cerkvi v D. M. v Polju iu v soboto 16. t. ni. ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljaui. Zalog, Ljubljana. Leoben, Graz. Lin z, Kumnik, dne 6. decembra 1944.

Globoko žal a joči oštnli.

Vsemogočni je po neizmernem trplje-nju v naSi drnžini odpoklical \ večqi inir našo mamo in teto, pospo

MARIJO 8UHADOBNIK

V njen zadnji dom jo bomo spremili v torek, dne 12. t. m. ob 15 r Zal, kapela sv. Petra, k St. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 19. t. m. ob '/tS v cerkvi sv. Pelra. I>kreno se zahvaljujemo vsem. ki so ji bili v življenju v pomoč, in vsem ki jo bodo spremili au njeni zadnji poti.

Ijubljans, 11. decembra I9U. Žalujoča rodbina.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dotrpel naš nadvse ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod

FRANC ŠTURM

Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 12. t. m. ob 4 pop. z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k ev. Križu.

Ljubljana, 10. decembra 1944.

Globoko žalujoči: Jožefa roj. Lampič, žena: • Franci, sin; Jožica, hčerka ter ostalo sorodstvo.

dom izražal s pogledom, ni bila več pristna.

Nič — ali je izginila? Ne ne, le da otrok, to se pravi nje in Sol vi j a, ni bilo h kosilu o pravem času. Seveda, bržkone sta se kje igrala in se zakasnila. Pa naj oprostijo — in je brž odšel.

šel je od hiše do hiše. »Ali ste kaj videli Blido?« Nihče je ni videl, vsaj zdaj ne. A nekaj ljudi je bilo videlo njo in Sol-vija že prej tu in tam. »Pa kdaj približno?« je vprašal župnik. »No, takole krog poldne, mislim,« so se glasili odgovori, šel je naprej. »Ali ste kaj videli Blido?« A nihče ni vedel, kje bi bila. Prispel je do hiše hromega sedlarja. F.no od oken je bilo odprto. Ko je bil Sera Sturla skoraj pod oknom, je obstal, zakaj vreščeči glas mršavega sedlar ja mu je udarjal na uho. Nič nenavadnega ni bilo, da je sedlar pri delu pel — navadno si je verze sam skoval. A to pot je postal Sera Stujla kaj pozoren in je obstal in poslušal. Ilazločno je slišal sleherno sedlarjevo besedo: »Dolgi pastor okoli hodi v suknji vsej napeti; »ihte kot on ne hodi, pa mož le večkrat pade, kakor to in ono božje jagnjs--Čeprav je pastor šo tako Krotnk,

Zapustila nas je po dolgi in mučni bolezni naša ljubljena mamica

Valerija Reščtč

Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 12. t. m. ob 2 popoldne z Zal, kapelo sv. Jožefa na pokopališče, k sv. Križu.

Ljubljana, Sv. Peter pri Gorici,

dne 10. decembra 1944.

Globoko žalujoči: Abel Reščič, 6oprog; bivoa, Danilo, otroka; Frane, oče; Alojzija, mali ter ostalo sorodstvo.

NAKNADNO OBVESTILO!

+ Naša srčno dobro, nadvse ljubljena in skrbna mamica, gospa

CeciliiaMkPodbrEDar

soproga trg. poslovodje \ pokoja je ▼ soboto, dno 16. septembra 1944 ob pol 2 zjutraj, v 66. letu starosti, po trudapolncu) življenju za vedno zntisnila svoje utrujene oči. Pogreb se je yr$il ob številni udelr/bi domačinov v ponedeljek, dne 18. sept. popoldne na mestnem pokopališču. Naio blapopokojno, nenadomestljivo mamico, ki je bila dobra krščanska io narodnozavedna žena, naitoplejc priporočamo v pobožno molitev!

Po zadnjih vesteh iz duhov, kroga je moj sin, naš brat m svak, prečastiti gospod

Bogomil KruStt

župnik v Saborskem kod Plaškopn

v 53. letu starosti in v 6. letu maš-nišlva že 15. januarja 19«^ preminul. Našega vnetega borca za dobrobit človeštva in neumornega dušebriž-nika-trpina tužne Like najioplrjc priporočamo v pobožno molitev, njegove duhov, sobratc pa prosimo, da

se pa spominjajo pri oltarju. Sv. maše zadutnife za vseprezgndnj umrla člana naše težko preizkušene družine so se brale v domači župni cerkvi sv. Danijela iu v Knitlclfcldu. Celje. Knittelfcld. v decembru 194«.

V globoki neizmerni žalosti: Franc Krašie, soprog — oče; Danica. Iiči — sestra; Prof. Franjo, sin — brat; Mlnka Krušič. snaha — svakinja

in vsi ostali sorodniki.

SPRAVLJEN Z BOGOM JE UMRL 2. DECEMBRA V TRSTU

FRANČEK GRADIŠEK

NJEGOVE ZEMSKE OSTANKE SMO POLOŽILI K VEČNEMU POČITKU 5. DECEMBRA NA TRŽAŠKEM POKOPALIŠČU. SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO V SOBOTO 16. DECEMBRA ZJUTRAJ V CERKVI SV. PETRA.

LJUBLJANA, SENOVO, 11. DECEMBRA 1944.

ŽALUJOČI OSTALI.

da, da, da, da in^ takšno božje jagnje...« Sera Sturla se je zdrznil. Zn hip je pozabil na otroka, a strah je obtičal v njegovi najbolj notranji notranjosti kot nemir zadaj za mislimi, ki so se pojavile. Dolgi pastor — U) je pač on. A le kako... Spomnil se je, da se mu je še nedavno zazdelo, da Bjorg z Bergija spet pričakuje otroka. Vendar o tem ni mogel razmišljati, niti je vprašati — in je stvar pustil in io spet pozabil. — Saj je s svojim fantkom še zmeraj živela v župnišču. A ta reč je že tako napredovala, da je bilo to, kar je bil faktor Thorrlsen le omenil, že splošno mnenje-ljudi? Skoraj bi se mu. bilo zvrtelo.

Sedlar, ki je bil za čas prenehal, je začel iznova peti isto pesem, kar je župniku prepodilo te misli in se je spet spomnil, zakaj je bil tu. Bojazen zaradi otrok, zlasti za Blido, se je pojavila s podvojeno silo. Napravil je ovinek, da bi obšel sedlarjevo hišo, ne da bi mu bilo treba iti mimo okna, ki se je skozi njega razlegalo petje-_ ln šel je dalje — od fiiše do hiše. »Ali ste kaj videli Blido?« Povsod isto vprašanje, a glas, ki je t njim izpraševal, ni bil več tako miren. In ne da bi se zavedal, mu je postal pogled nemiren in begajoč. »Ali ste kaj videli Blido?« A nikjer ni mogel dobiti zadovoljivega odgovora.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh